04 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (3/11 °C), soboto (1/10 °C) in nedeljo (2/12 °C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 28. januarja 2016â€

ĹĄtevilka 4 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

'Ne jamrajmo, iĹĄÄ?imo reĹĄitve' Tatjana PodgorĹĄek

Pomladno-zimske radosti Januar se poÄ?asi poslavlja, prave zime pa v Ĺ aleĹĄki dolini letos ĹĄe nismo zaÄ?utili. Na sreÄ?o so vsaj noÄ?i tako mrzle, da lahko na bliĹžnjih smuÄ?iĹĄÄ?ih izdelujejo umetni sneg. A bi zdaj, ko nas Ä?ez dan Ĺže zelo prijetno grejejo sonÄ?ni Ĺžarki, veÄ?ina na zimo tako in tako najraje Ĺže kar pozabila. No, da je vendar tu, je te dni pokazal led na jezeru in nekaj dni omogoÄ?il zagnancem celo

drsanje. Sicer pa v deĹželo Ĺže prihaja pust s svojim bogatim spremstvom, njegova glavna naloga pa je, da spodi zimo iz deĹžele. Pomagajmo mu s pustnimi norÄ?ijami, ki se Ĺže zaÄ?enjajo, ali pa s Ä?isto prijaznimi sprehodi po naravi. Krepijo tako telo kot ÂťduhaÂŤ in preganjajo Ä?e Ĺže zime ne, vsaj prehlad. đ&#x;”˛

Odprli poslansko pisarno SMC Velenje, 22. januarja – Lokalni odbor stranke modernega centra je v prostorih Ljudske univerze odprl poslansko pisarno poslanca Saťe Tabakovića, ki je bil izvoljen na listi te stranke v tukajťnjih volilnih okoljih. Otvoritve se je udeleŞil tudi njegov strankarski kolega, predsednik drŞavnega zbora dr. Milan Brglez. Skupaj s predsednico tukajťnjega lokalnega odbora Bredo Kolar so vsi trije zagotovili, da bodo prenaťali v drŞavni zbor mnenje in Şelje tukajťnjih pre-

3 Med odprtjem poslanske pisarne v drugem nadstropju Ljudske univerze

bivalcev. SaĹĄa TabakoviÄ? jim bo prisluhnil dvakrat meseÄ?no (dokonÄ?no se ĹĄe niso dogovorili, a verjetno bo enkrat v Velenju in drugiÄ? v Ĺ oĹĄtanju).

Odprtje poslanske pisarne je bila tudi priloĹžnost, da so Ä?la-

ni te stranke izmenjali staliĹĄÄ?a o aktualnih dogajanjih tako na lokalni kot drĹžavni ravni. Z lokalno so tesno povezani preko Brede Kolar, ki je tudi podĹžupanja, in ĹĄe dveh svetnikov, z drĹžavnim zborom pa odslej ĹĄe bolj poglo-

Golte brez Pustne dokapitalizacije? prireditve ÄŒeprav je bila na zadnji skupĹĄÄ?ini potrjena dokapitalizacija druĹžbe Golte, se obÄ?ine lastnice za to niso odloÄ?ile, Ä?eprav so veÄ?inoma pripravljene subvencionirati ĹžiÄ?niĹĄko infrastrukturo. Mestna obÄ?ina Velenje je dokapitalizacijo pogojevala s sodelovanjem ostalih druĹžbenikov, ki pa se za to niso odloÄ?ili.

KakĹĄna bo zdaj nadaljnja pot sanacije, ĹĄe đ&#x;”˛ ni znano.â€

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Mozirje – Pustne norÄ?ije so pred vrati in nanje se pustnjaki Ĺže zavzeto pripravljajo. V Velenju bo za pustno razpoloĹženje poskrbel Festival Velenje, ki bo v sodelovanju z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje ter tukajĹĄnjim zavodom RdeÄ?a dvorana pripravil v torek, 9. februarja, otroĹĄko pustno rajanje. V RdeÄ?i dvorani ga bodo zaÄ?eli ob 17. uri.

bljeno preko SaĹĄe Tabakovića, ki ga bodo naslednjiÄ? lahko sreÄ?ali v Velenju na osrednji prireditvi ob dnevu kulture, na kateri bo slavnostni govornik. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanjski pustjaki ÂťpilijoÂŤ ĹĄe zadnje podrobnosti za tradicionalni pustni karneval, ki bo v soboto, 6. februarja, ob 15. uri na Trgu bratov Mravljakov v srediĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanja.

Osrednja tema dogodka bo begunska kriza, karneval pa so naslovili Orient ekspres Ĺ oĹĄtanj–Evropa. Nanj so tudi letos povabili nekatere tuje skupine. PrviÄ? se bosta v Ĺ oĹĄtanju predstavili skupini iz Brazilije ter Romunije. ÄŒlani druĹĄtva Pust Mozirski bodo stopili na ÂťscenoÂŤ v Ä?etrtek, 4. februarja, s podelitvijo trĹĄkih pravic zasluĹžnemu priseljencu v Mozirje, pustne aktivnosti pa bodo sklenili na pepelniÄ?no sredo. đ&#x;”˛

tp

Po nekaterih podatkih Ĺživi v Sloveniji pod pragom revĹĄÄ?ine 291 tisoÄ? ljudi. Med njimi je najveÄ? upokojencev. RevĹĄÄ?ina v drĹžavi je v zadnjem desetletju naraĹĄÄ?ala mnogo hitreje kot drugod v Evropi.

Od leta 2009 do 2013 naj bi se poveÄ?ala kar za 3,2 odstotka, kar pomeni, da se sreÄ?uje z revĹĄÄ?ino ĹĄe dodatnih 6.400 ljudi. Ĺ˝alostno, a ĹĄe kako resniÄ?no. Prav tako Ĺžalostno, a neverjetno, pa bi lahko v povezavi z uvodom dejali za Âťnovo modoÂŤ, ki jo spremljamo z odprtimi oÄ?mi in uĹĄesi, pa ne moremo verjeti, da je res. Bine KordeĹž, nekdaj prvo ime velikega Merkurja, je za svoja neÄ?edna dejanja prepriÄ?an, da jih je izvajal v dobri veri, da dela prav. Za posledice teh se sicer ni javno opraviÄ?il, je pa s toĹžilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde, s Ä?imer naj bi si prisluĹžil niĹžjo kazen. Ker ni beĹžal od odgovornosti, ker je priznal, da je zaradi njegovih potez ĹĄlo veliko podjetij v steÄ?aj, in ker se je na sodiĹĄÄ?u obnaĹĄal lepo, je toĹžilec menil, da bi bilo za poĹĄtenega in moralnega tajkuna neetiÄ?no, Ä?e bi ga sodiĹĄÄ?e kaznovalo za celotni del kazni. Del te bi si – po njegovem – morali pripisati tudi tisti, ki so ga k temu spodbujali.

V dobri veri, da mu kot sekretarju na ministrstvu za javno upravo nihÄ?e ne bo gledal pod prste, si je privoĹĄÄ?il vzeti in ne plaÄ?ati paĹĄtete Gavrilović, juĹĄne kocke, ĹĄtudentsko hrano, suhe slive, Ä?okolado, piĹĄkote domaćica ... Janko Burgar. Ko je priĹĄla zadeva na dan, se je opraviÄ?il, Ä?eĹĄ, da je ĹĄlo za nezrelo dejanje, ki mu ni v ponos, in ga obĹžaluje. Ĺ lo je za obdobje, ko je bil zelo razoÄ?aran nad nekaterimi dogodki. Še enkrat poudarjam, da dogodek obĹžalujem, vseeno pa verjamem, da sem dober Ä?lan te druĹžbe!ÂŤ Halo!

Tretja stvar samo minulega tedna, zaradi katere si Ä?lovek veÄ?krat postavljanja vpraĹĄanje: pa kje mi Ĺživimo, je napis: ÂťSlovenec sem.

Ne jamram. IĹĄÄ?em reĹĄitveÂŤ. Gre za napis, ki ga je Cerar postavil na govornici, za katero je opraviÄ?eval dejanje finanÄ?nega ministra Mramorja, ki je kot dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani, tudi v dobri veri, da dela prav, poskrbel s plaÄ?ilom dodatka za stalno pripravljenost profesorjev in fakultetne administracije za sistemsko krajo. Kajti predlagane reĹĄitev so bile ugodnejĹĄe, ljudje, ki so bili njen sestavni del, pa so prenesli okrog drĹžavo in zaobĹĄli varÄ?evalne ukrepe. Ker je Mramor priznal in obĹžaloval, Cerar ni videl razloga za sprejem ponujenega odstopa. O tem je Cerar ĹĄe dejal. ÂťMislimo resno s pravno drĹžavo. Tudi Ä?e gre za tiste, ki so v naĹĄem oĹžjem krogu.ÂŤ Njegovo sporoÄ?ilo bi lahko zato ĹĄe tisti, ki delajo poĹĄteno in poĹĄteno plaÄ?ujejo svoje obveznosti, ki se sreÄ?ujejo z revĹĄÄ?ino ne po svoji lastni krivdi, razumeli tudi kot: ne jamrajte, dragi drĹžavljani, nad davÄ?nimi blagajnami, prenizkimi pokojninami, plaÄ?ami, previsokimi davki, znajdite se in najdite kak drug naÄ?in za prinaĹĄanje drĹžave naokrog. IĹĄÄ?ite reĹĄitve. ÄŒe vas sluÄ?ajno dobijo, se opraviÄ?ite in dodajte, da ste to poÄ?eli v dobri veri, da delate prav. ÄŒe so se zgornji primeri (pa so le delÄ?ek vse zgodbe) obnaĹĄali neetiÄ?no in neodgovorno do drĹžave, zakaj bi se ostali Slovenci ne smeli? đ&#x;”˛

Ĺ tevilni dogodki ob kulturnem prazniku Mestna obÄ?ina Velenje pripravlja osrednjo proslavo v poÄ?astitev slovenskega kulturnega praznika v Ä?etrtek, 4. februarja, ob 19. uri v Domu kulture Velenje. Slavnostni govornik bo poslanec v drĹžavnem zboru RS SaĹĄa Tabaković. Kulturni program bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Gorica.

Uro pred slovesnostjo, 4. februarja, ob 18. uri bodo v Galeriji Velenje pripravili Ĺžupanov sprejem za ustvarjalce, ki delujejo v kulturi.

V Galeriji Velenje bo takrat tudi odprtje razstave priznanega slovenskega slikarja, PreĹĄernovega nagrajenca Marka JakĹĄeta. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

28. januarja 2016

Kaj zanima velenjske svetnike?

Zasedali bodo velenjski svetniki Velenje, 2. februarja – Na seji se bodo zbrali svetniki Mestne obÄ?ine Velenje. Glede na to, da je pred prejĹĄnjo sejo kot svetnik odstopil Franjo Bartolac (SDS), ki je bil tudi Ä?lan nekaterih odborov in komisij, bodo sprejeli v zvezi s tem ugotovitveni sklep, na osnovi katerega bodo potem v svet lahko imenovali naslednjega z liste SDS. Dopolnili bodo kar nekaj odlokov in pravilnikov o dodelitvi sredstev preko javnih razpisov. Med drugim bodo dopolnili tudi statut Mestne obÄ?ine Velenje, odlok o gospodarskih javnih sluĹžbah, oddaji sluĹžbenih stanovanj, spodbujanju podjetniĹĄtva ‌ Na dnevnem redu imajo tudi odlok o trajnostnih urbanih strategijah za pametno, prijetno in prijazno Velenje 2025. Skupaj se nameravajo dogovoriti o kar 22 zadevah. đ&#x;”˛

mz

Javni razpisi Ĺ martno ob Paki – V letoĹĄnjem proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so predvidena sredstva za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih Ä?istilnih naprav, podjetniĹĄtva, kmetijstva, dejavnosti druĹĄtev in ĹĄporta.

V teh dneh obÄ?inska uprava pripravlja javne razpise za dodelitev tega denarja, predvidoma pa jih bo objavila v drugi polovici prihodnjega meseca. Na obÄ?inski upravi zagotavljajo, da bodo za posamezen razpis na voljo sredstva v viĹĄini kot v preteklih letih, zato priÄ?akujejo, da bodo vse dejavnosti potekale v predvidenih okvirih.

Po predvidevanjih bodo pogodbe podpisovali in denar za te namene uporabnikom nakazali Ĺže v spomladanskem Ä?asu. đ&#x;”˛

tp

Pravilnik o dodeljevanju enkratne pomoÄ?i Ĺ martno ob Paki – ObÄ?anom, ki so se znaĹĄli v poloĹžaju, v katerem zaradi pomanjkanja denarja niso mogli zadovoljiti osnovnih potreb, je ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki v prejĹĄnjih letih pomagala z dodelitvijo enkratne denarne pomoÄ?i do viĹĄine 150 evrov oziroma ob izrednih dogodkih, kot sta poĹžar ali poplave glede na povzroÄ?eno ĹĄkodo ter nujnost ureditve razmer.

Od letos dalje dodeljevanje enkratnih izrednih denarnih pomoÄ?i v lokalni skupnosti ureja pravilnik. Vsebinskih sprememb so v njem predvideli zelo malo, bolj podrobno pa so doloÄ?ili postopek. Ĺ e vedno bodo lahko upraviÄ?enci v izrednih primerih dobili pomoÄ? za plaÄ?ilo poloĹžnic za osnovne potrebe, kurjavo, ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine ter za odpravo posledic elementarnih nesreÄ?. UpraviÄ?enec bo lahko prejel pomoÄ? enkrat v obdobju 12 mesecev. S tem ukrepom Ĺželi ObÄ?ina ohraniti dostojanstvo vsakega obÄ?ana, pojasnjujejo na obÄ?inski upravi.

Pravilnik o dodeljevanju enkratnih izrednih denarnih pomoÄ?i bodo najprej obravnavali Ä?lani delovnih teles, nato pa ĹĄe obÄ?inski svetniki. đ&#x;”˛

tp

Sprejem predsednika ÄŒebelarske zveze Slovenije Velenje, 28. januarja – Republika Slovenija je na pobudo ÄŒebelarske zveze Slovenije organizaciji ZdruĹženih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za svetovni dan Ä?ebel. V Ĺželji, da se s pobudo seznanijo in jo podprejo vsi slovenski Ä?ebelarji ter ostala zainteresirana javnost, bo predsednik ÄŒebelarske zveze Slovenije BoĹĄtjan NoÄ? s sodelavci do marca 2016 obiskal vsa Ä?ebelarska druĹĄtva v Sloveniji.

V okviru prizadevanj za zaĹĄÄ?ito Ä?ebel ima pomembno vlogo ozaveĹĄÄ?anje javnosti o pomenu Ä?ebel in Ä?ebeljih pridelkov. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? bo predsednika Ä?ebelarske zveze sprejel danes, 28. januarja, ob 8. uri v protokolarni sobi Mestne obÄ?ine Velenje. Uro kasneje bo NoÄ?a sprejel tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. đ&#x;”˛

Za male Ä?istilne naprave 1000 evrov Velenje - ÄŒeprav je v Mestni obÄ?ini Velenje kar 110 objektov, ki leĹžijo na obmoÄ?jih, kjer jih ne bodo mogli prikljuÄ?iti na centralno kanalizacijsko omreĹžje, velikega zanimanja za sofinanciranje malih Ä?istilnih naprav ni.

Od leta 2011, od kar poteka obÄ?insko sofinanciranje je to ugodnost izkoristilo zgolj 80, lani le 14 gospodinjstev. ObÄ?ina bo tudi letos zagotovila sofinanciranje, in sicer je v proraÄ?unu za to predvidela 30 tisoÄ? evrov, posameznik pa bo lahko zaprosil za 1000 evrov nepovratnih sredstev. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

mz

Poslovni center Standard ima uporabno dovoljenje S u z a n a K ava ĹĄ (SDS) je ponovno poudarila, kako je z uporabnim dovoljenjem za poslovni center Standard. Na Uradu za razvoj in investicije so ji odgovorili, da jim uporabnega dovoljenja ni bilo treba ponovno pridobivati, ker ga je objekt imel Ĺže prej, za obnovitvena dela pa ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje.

V Pesju prehod za peĹĄce v letoĹĄnjem letu Suzana KavaĹĄ (SDS) je opozorila tudi na problematiko prehoda Ä?ez RudniĹĄko cesto v Pesju, ki bi Ĺže moral biti urejen. V Uradu za komunalne dejavnosti pravijo, da je izgradnja tega prehoda predvidena letos, pridobiti morajo ĹĄe projektno dokumentacijo, ker bodo morali rekonstruirati ob tem tudi avtobusno po-

stajaliĹĄÄ?e in urediti ploÄ?nik proti KinoloĹĄkemu druĹĄtvu ter javno razsvetljavo.

Objekt Stari trg 11 je predviden za ruĹĄenje Mihael Letonje (SLS) je bil sicer zadovoljen, da je Staro Velenje dobilo Ä?evljarja, ga je pa presenetilo, da je to v dotrajanem starem objektu. Zanimalo ga je, v kakĹĄen stanju je ta hiĹĄa. Na Uradu za razvoj in investicije odgovarjajo, da je hiĹĄa predvidena za ruĹĄenje, na tem mestu pa naÄ?rtujejo novogradnjo, ki bi jo namenili regionalnim razvojnim programom MreĹža podjetniĹĄkih inkubatorjev Savinjske regije. Projekta se bodo lotili, Ä?e bodo uspeĹĄno pridobili nepovratna sredstva. ÄŒe bo naloĹžba izve-

dena, bodo Ä?evljarju zagotovili nadomestni prostor.

Komu parkirni abonma?

Mihael Letonje (SLS) je vpraĹĄal tudi, ali je res, da tisti stanovalci Gorice, ki nimajo avtomobilov, ne morejo dobiti parkirnih abonmajev. Na Uradu za komunalne dejavnosti so mu pritrdili, saj povsod v mestu velja, da so parkirni abonmaji namenjeni stanovalcem, ki so imetniki avtomobilov.

PloÄ?nik pri Toplovodu letos Franca Severja (Vsi v isto smer Sever) je zmotilo, da je bil ob izgradnji novega toplovoda ob cesti Simona Blatnika podaljĹĄan le en del ploÄ?nika in kolesarske steze, podob-

no pa se je zgodilo tudi v KavÄ?ah. Na Uradu za komunalne zadeve pojasnjujejo, da so zgradili le tisti del ploÄ?nika, na katerem so na cesto posegali zaradi posodobitve toplovodnega omreĹžja, ostala dela pa so predvidena za letos. V KavÄ?ah pa morajo najprej pridobiti del zemljiĹĄÄ?a, ki je v zasebni lasti.

Kako je z vodovodom na Petelinjek?

Franca Severja (Vsi v isto smer Sever) je zanimalo, kako daleÄ? je izgradnja vodovoda v Vinski Gori in kako je z dokonÄ?anjem le-tega na Petelinjek. V Uradu za komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da je veÄ?ina vodovodnega sistema dograjenega, seveda pa bo potrebnih na nekaterih delih ĹĄe nekaj posodobitev v viĹĄini skoraj milijon in pol evrov. ReĹĄitve za Petelinjek, kjer so ĹĄtiri hiĹĄe, pa zaradi visoke investicijske vrednosti (veÄ? kot 800 tisoÄ?akov) ĹĄe đ&#x;”˛ mz nimajo. â€

Od lovcev, nabiralcev do iskalcev - reĹĄitev Slovenec ne jamra – Z univerzitetne na osnovnoĹĄolsko raven – Celjan v Ljubljani – Pogledi naprej in nazaj Nekateri iskrive misli izrekajo, drugi jih piĹĄejo. ÂťSlovenec sem. Ne jamram, iĹĄÄ?em reĹĄitve,ÂŤ je obelodanil naĹĄ premier. Eni so se posmihali, drugi so hoteli iz tega rekla izvleÄ?i koristno vsebino. TeĹžka je bila! Bolj so se mnogi smejali njegovemu telefonskemu pogovoru z novim, tedaj ĹĄe neuradnim hrvaĹĄkim kolegom. Ĺ e posebej, ko so spoznali, da je naĹĄega premierja ÂťnategnilÂŤ eden hrvaĹĄkih komikov, ki si je Ĺže pred tem privoĹĄÄ?il Pahorja. Ni pa seveda niÄ? kaj smeĹĄno, da lahko nekdo kar tako pride na telefonsko zvezo s tako visokim predstavnikom naĹĄe drĹžave. Kot da nas ÂťarbitraĹžneÂŤ prisluĹĄkovalne izkuĹĄnje niso niÄ? izuÄ?ile. Ko na drugih podroÄ?jih tako poudarjamo varnost, se pri takih zvezah obnaĹĄamo Âťbrez vezeÂŤ.

Sicer zadnji Ä?as leti veliko puĹĄÄ?ic proti vrhu. Tam eni nimajo Ä?asa ali volje, da bi se pogovarjali (pogajali) s policisti, ki ĹĄe kar stavkajo, drugi pravijo, da zaradi tega Ĺže trpi naĹĄa varnost. Zagotovo pa drĹži, da trpi naĹĄ proraÄ?un. Malo hitreje so se vendarle zavrtele zadeve v zvezi z Âťuniverzitetno stalno pripravljenostjoÂŤ. Glave niso padle, denar pa so greĹĄniki le zaÄ?eli vraÄ?ati. Denarne zadeve pa so se z visokoĹĄolske ravni usmerile na osnovnoĹĄolsko. Tu razpleta ĹĄe ni, besedi pa zelo veliko. Vendarle tudi zagovorov za nekatera plaÄ?ila, ker stvari na viĹĄji ravni niso ustrezno urejene. Tudi pri tem bo morda kdo ponovil: Slovenci smo. IĹĄÄ?emo reĹĄitve.

Neke vrste reĹĄitve je priĹĄel v Ljubljano iskat Celjan Marko ZidanĹĄek. Ne kot Ĺžupanov pooblaĹĄÄ?enec ali direktor druĹžbe Simbio, ampak kot predsednik SLS. Ta je v metropoli pripravila miren, Ä?eprav protestni shod. Na raÄ?un vlade in njene politike na veÄ? ravneh – tudi begunske – so izrekli veliko teĹžkih besed. Precej besed pa so si razliÄ?ni govorci Ĺže izmenjali o predlogu, da bi v Sloveniji ustanovili nacionalno gardo. Zaradi varnosti, seveda. ÄŒe so se uresniÄ?ile napovedi, naj bi vÄ?eraj zaÄ?eli tkati nove vezi med drĹžavo in obÄ?inami oziroma zdruĹženji obÄ?in. Zaradi povpreÄ?nin sta obe strani Ĺže nekaj Ä?asa na bojni nogi, a vÄ?eraj se naj ne bi pogovarjali (le) o njih, ampak kar o zakonu o financiranju obÄ?in. Ta je bil sprejet pred krizo, zato je po mnenju vlade ÂťpreveÄ? radodarenÂŤ, pa prihaja do razkoraka med njim in ÂťkriznoÂŤ povpreÄ?nino. Prila-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

gajanje zakona novi stvarnosti pa za vlado pomeni manj denarja.

Zato se obetajo teĹžka pogajanja. Ob veÄ?ji gospodarski rasti nekateri paÄ? ne razumejo padanja standarda.

Ob jamranju se nekaterim zdijo Ä?udni nekateri veÄ?ji projekti, ki jih po obÄ?inah ĹĄe vedno naÄ?rtujejo. V Ĺ marju pri JelĹĄah so tako svetniki priĹžgali zeleno luÄ? za gradnjo naravnega kopaliĹĄÄ?a. V upanju seveda, da bodo za ta projekt dobili (tudi) evropska sredstva. Kot smo Ĺže pisali, imajo tu v ognju ĹĄe en vroÄ? projekt – varovana stanovanja. Tega naj bi uresniÄ?ili v javno-zasebnem partnerstvu. ÄŒaka pa jih ĹĄe en zalogaj, in sicer gradnja ali nakup novih obÄ?inskih prostorov.

Ali bodo ĹĄli v gostilno oziroma sosednji Ĺ marski hram, je ĹĄe odprto vpraĹĄanje.

V ZreÄ?ah pa naÄ?rtujejo popoln preporod njihovega nogometnega stadiona. Ne le zato, ker ga potrebujejo domaÄ?i nogometaĹĄi, tudi zato, ker veliko nogometnih ekip, ki so na pripravah na Rogli ali v zdraviliĹĄkih ZreÄ?ah, Ĺželi vaditi na boljĹĄem igriĹĄÄ?u. S tartanom bodo ÂťoblekliÂŤ tudi atletsko stezo, uredili razsvetljavo in postorili ĹĄe vse drugo, da bo kraj dobil ustrezen ĹĄportni stadion. To bo seveda precejĹĄen denarni zalogaj. ÄŒeprav bi radi nekaj denarja dobili tudi iz drugih virov, se bo obÄ?ina del lotila postopoma; vse naj bi konÄ?ali v petih letih.

Medtem ko se Ĺ marÄ?ani in ZreÄ?ani ozirajo naprej, so se v Celju ozrli nazaj. Osrednja knjiĹžnica je izdala posebno monografijo – monografijo starih razglednic z motivi tega mesta. Takih imajo v arhivu veÄ? kot devet tisoÄ?, najstarejĹĄa je stara veÄ? kot 120 let. 95 so jih predstavili tudi v monografiji. Posebno znaÄ?ilne razglednice pa bogatijo tudi koledar za letoĹĄnje leto. Nekateri pravijo, da je knjiĹžnica s to monografijo Âťsegla v zeljeÂŤ Muzeju novejĹĄe zgodovine; ta je podobno monografijo izdal pred dvema desetletjema.

Pa ĹĄe to: nekaj naloĹžb naÄ?rtujejo za letos tudi v Celju. Pa ne le za Ĺžive. Na mestnem pokopaliĹĄÄ?u bo obÄ?ina uredila ĹĄe nekaj grobov.

Da se ne bi ĹĄe kdaj ponovilo, da umrlih niso imeli kje pokopati.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

ObÄ?inske naloĹžbe bodo moÄ?no okleĹĄÄ?ene

valnih ukrepov je obÄ?inam obseg sredstev za sofinanciranje naloĹžb zmanjĹĄan. Za naloĹžbe je predvidena viĹĄina 5 odstotkov skupne primerne porabe obÄ?in, od tega v viĹĄini dveh odstotkov v obliki nepovratnih sredstev in v viĹĄini 3 odstotkov v obliki zadolĹževanja obÄ?in v proraÄ?unu drĹžave.

ObÄ?ine se ne morejo sprijazniti s pretankim koĹĄÄ?kom kolaÄ?a, ki jim ga je odmerila vlada – Udarec po obÄ?inskih naloĹžbah – Vlada pripravlja nov zakon o financiranju obÄ?in Mira ZakoĹĄek, Tatjana PodgorĹĄek

Usklajevanja o viĹĄini povpreÄ?nine med vlado in zdruĹženji obÄ?in so priĹĄla do vreliĹĄÄ?a, obÄ?ine zahtevajo celo ustavno presojo.

Je pa vse skupaj pripomoglo, da so zdaj pripravljena nova izhodiĹĄÄ?a, o katerih naj bi zaÄ?eli vÄ?eraj tudi Ĺže razpravljati. Ĺ˝al ta obÄ?inam niso pisana na koĹžo.

Vodja sluĹžbe za lokalno samoupravo na ministrstvu za javno upravo Roman Lavtar je pojasnil, da je bil obstojeÄ?i zakon sprejet in uveljavljen pred zaÄ?etkom krize, s katero so se gospodarske razmere zaostrile in prilivi v javne blagajne ne zadoĹĄÄ?ajo za pokritje vseh potreb niti na drĹžavni niti na lokalni ravni. Zato je tudi postajal razkorak med po zakonu izraÄ?unano in dejansko doloÄ?eno porabo obÄ?in Ä?edalje veÄ?ji.

Na to je 22 obÄ?in opozorilo tudi raÄ?unsko sodiĹĄÄ?e.

Kako se delijo obÄ?inam proraÄ?unska sredstva?

Dohodninska sredstva se med obÄ?ine delijo po izraÄ?unu primerne porabe, pri doloÄ?anju katere je kljuÄ?ni element povpreÄ?nina (povpreÄ?en stroĹĄek za izvajanje obveznih nalog na prebival-

ca). Ta znesek pomnoĹžijo s ĹĄtevilom prebivalcev in korekcijskimi faktorji (dolĹžina lokalnih cest in javnih poti, ĹĄtevilo prebivalcev mlajĹĄih od 15 let oziroma starejĹĄih od 65 let, priĹĄtejejo pa se tudi nekatere druge razlike med obÄ?inami).

S krizo in veÄ?anjem brezposelnosti se je dohodninski vir krÄ?il, zato se je niĹžala tudi povpreÄ?nina. V letu 2014 je tako dohodnina v obÄ?inskih proraÄ?unih predstavljala le pribliĹžno polovico prihodkov, drugo polovico pa prihodki iz drugih virov.

UpoĹĄtevali naj bi tudi drĹžavne prihodke

IzhodiĹĄÄ?a za spremembe zakona predvidevajo, da bi se pri izraÄ?unu povpreÄ?nine upoĹĄtevala tudi sredstva sofinanciranja posameznih obÄ?inskih nalog iz drĹžavnega proraÄ?una ter prihodki od namenskih dajatev, namenjenih za financiranje teh istih nalog. S tem naj bi odpravili nekatera neravnovesja med velikimi in malimi obÄ?inami.

V razpravo dajejo tudi doloÄ?bo o primernem obsegu sredstev, po kateri lahko obÄ?ina iz dohodnine dobi veÄ? sredstev od izraÄ?unane primerne porabe, kar je odvisno predvsem od zbrane

dohodnine na njenem obmoÄ?ju.

Podatki pa kaĹžejo, da je bilo v letu 2015 do sredstev, ki presegajo primerno porabo, upraviÄ?enih 14 obÄ?in.

Spremembe tudi pri zadolĹževanju in virih

Vlada naÄ?rtuje tudi spremembe pri zadolĹževanju obÄ?in, s katerimi bi enotno uredili zadolĹževanje vseh javnih oblasti. ObÄ?ine naj bi posojila najemale skozi drĹžavno zakladnico, s Ä?imer bi dosegli tudi veÄ?jo urejenost in preglednost. Zdaj same iĹĄÄ?ejo najugodnejĹĄe kredite preko komercialnih bank.

Ministrstvo Ĺželi s spremembami sistema financiranja obÄ?in poveÄ?ati tudi lastne vire obÄ?in in zmanjĹĄati njihovo odvisnost od finanÄ?ne izravnave in drugih dodatnih sredstev iz drĹžavnega proraÄ?una. Osnovni davek lokalnih skupnosti naj bi postal davek na nepremiÄ?nine. PriÄ?akujejo, da se bodo z njegovo uvedbo v primerjavi s sedanjim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a poveÄ?ali prilivi v obÄ?inske proraÄ?une, Ä?emur bi nato lahko prilagodili tudi deleĹž dohodnine, ki gre obÄ?inam. A seveda bo treba najprej ta zakon sprejeti.

V Velenju ob skoraj pol milijona evrov

Za koliko bodo prikrajĹĄane tukajĹĄnje obÄ?ine?

ObstojeÄ?i Zakon o financiranju obÄ?in ZFO-1 v 21. Ä?lenu doloÄ?a, da se v drĹžavnem proraÄ?unu zagotavljajo dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v lokal-

no javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev obÄ?ine, ki so uvrĹĄÄ?ene v naÄ?rte razvojnih programov obÄ?inskih proraÄ?unov, ter da se del sredstev za ta namen obÄ?inam za vsako proraÄ?unsko leto zagotovi v viĹĄini ĹĄestih odstotkov skupne primerne porabe obÄ?in. Zaradi varÄ?e-

Slovesne otvoritve poslanske pisarne strankarskega kolega Saťe Tabakovića se je v Velenju udeleŞil tudi predsednik drŞavnega zbora dr. Milan Brglez. Zastavili smo mu nekaj trenutno aktualnih vpraťanj.

ZaÄ?niva z ograjami, z Ĺžicami, ki jih sedaj ne spletamo le v glavah, ampak konkretno na mejah. VeÄ? kot oÄ?itno Evropa poklekne ob vsakem nekoliko veÄ?jem problemu, pa je bila to prej GrÄ?ija ali sedaj naval migrantov. Bomo jutri vsak stali za svojimi Ĺžicami? ÂťVsekakor ograja ni nekaj, kar bi si ta vlada ali pa ta oblast Ĺželela, ampak je bila prisiljena to narediti, ker ni kazalo, da bomo, Ä?e bomo prepuĹĄÄ?eni samim sebi, lahko obvladali ta begunski tok. Zdaj mislim, da se potrebnost tega v tem trenutku pravzaprav niti ne vidi, ker so tudi druge drĹžave zaÄ?ele sprejemati svoje ukrepe, in upam, da bo tudi na evropski ravni udejanjena odloÄ?itev, ki jo je podal naĹĄ predsednik, da bomo pomagali predvsem Makedoniji, da se bo

Dr. Milan Brglez: Želim si, da bi vedeli, kam gremo in zakaj gremo po tej poti.

Kaj je s stavko policistov? Pravite, da se v javnosti ustvarja vtis, kot da vlada policistom niÄ?esar ne ponuja, da pa ni tako. Ste lahko bolj konkretni? ÂťZagotovili smo dodatna sred-

stva in s tem precej zmanjĹĄali razkorak med tistim, kar zahtevajo policijski sindikati, in tistim, kar nudi vlada. Poudariti moram, da je tudi sicer ta razkorak vsaj za polovico niĹžji od tistega, kar v javnosti predstavljajo policisti. Dejstvo je, da smo pri svojih odloÄ?itvah vezani na proraÄ?un in da se velik del teh sredstev skriva v tem, da obvladujemo prej omenjeni migracijski tok.ÂŤ Kaj menite o spornih dodatkih na fakultetah? ÂťDo teh dodatkov je priĹĄlo po Virantovi plaÄ?ni reformi zaradi tega, ker so se plaÄ?e mnogim toliko zniĹžale, da so iskali nekakĹĄen ÂťobvodÂŤ. Ugotovili smo, da je to narobe, in zdaj to tudi odpravljamo. To smo naredili sami.ÂŤ Ĺ˝ivite sicer v Ljubljani, rojeni pa ste v ZreÄ?ah, zato dobro poznate naĹĄe cestne zagate? ÂťProblem naĹĄe drĹžave je vsekakor tudi ta, da nima dovolj lastnih sredstev za gradnjo in vzdrĹževanje svoje infrastrukture. Zato potrebuje evropska sredstva. Da bi v tem trenutku lahko za tretjo razvojno os pridobili evropska sredstva, mora pridobiti ta projekt mednarodno di-

letu upraviÄ?ena do 333.810 evrov nepovratnih sredstev. To seveda pomeni, da bo v dveh letih prejela za naloĹžbe kar 445.080 manj nepovratnih sredstev.

V Ĺ oĹĄtanju manj le 9 tisoÄ?akov

ve skupno le 9.000 evrov manj kot lani.

V Ĺ martnem ob Paki ob 100 tisoÄ?akov

Za ObÄ?ino Ĺ martno ob Paki pomeni niĹžja povpreÄ?nina oziroma sprejeti Zakon o izvrĹĄevanju proraÄ?una velik izpad naloĹžb. Brez vladne uredbe bi bili upraviÄ?eni za te namene do 600 tisoÄ?akov. Tako pa bodo prejeli le slabih 26 tisoÄ?akov in lahko najeli 39 tisoÄ?akov kreditov. To pomeni, da so prikrajĹĄani za skoraj 100 tisoÄ? evrov.

ObÄ?ine Zgornje Savinjske doline ob milijon evrov

MoÄ?no bo uredba vlade prizadela tudi obÄ?ine Zgornje Savinjske doline. Zaradi niĹžje povpreÄ?nine in niĹžjih sredstev za investicije beleĹžijo letos skupaj kar 3 milijone 788 tisoÄ? evrov izpada (LuÄ?e 624 tisoÄ?, SolÄ?ava 380 tisoÄ?, Ljubno 638 tisoÄ?, Gornji Grad 592 tisoÄ?, ReÄ?ica ob Savinji 408 tisoÄ?, Nazarje 454 tisoÄ? in Mozirje 690 tisoÄ? evrov). NaloĹžb pa bo po njihovih izraÄ?unih za skoraj milijon evrov manj. Najbolj bodo prizadeti v SolÄ?avi in LuÄ?ah, dobili bodo po dobrih 200 tisoÄ?akov manj, kar je za njuno okolje, kjer so potrebe zaradi obseĹžnosti terena in majhnega ĹĄtevila prebivalcev ĹĄe posebej velike, ogromno. Ljubno in Gornji Grad bosta ob dobrih 140 tisoÄ?akov, Mozirje ob 100 tisoÄ?akov, Nazarje lahko raÄ?una na 73 tisoÄ?akov manj, ReÄ?ica ob Savinji pa na 65 tisoÄ?akov manj. đ&#x;”˛

V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj ne bodo veliko prikrajĹĄani. Letos bodo dobili dohodnine in finanÄ?ne izravna-

Sprejem za podjetnike

Pogovarjali smo se s predsednikom drĹžavnega zbora dr. Milanom Brglezom Ĺže tam selekcioniralo, kateri begunci so upraviÄ?eni do prehoda preko Slovenije – tudi zaradi tega, ker hoÄ?ejo zaprositi za azil ali v Avstriji ali NemÄ?iji.ÂŤ

Na osnovi navedenega Mestni obÄ?ini Velenje v letih 2016 in 2017 v posameznem letu pripada 111.270 evrov nepovratnih sredstev in 166.905 evrov za zadolĹžitev. ÄŒe s spremembami ne bodo posegali v doloÄ?be sedanjega zakona, bo Mestna obÄ?ina Velenje v letih 2016 in 2017 v posameznem

Vir: Pixabay, hikingArtist.com

Tretja os mora dobiti mednarodno dimenzijo Mira ZakoĹĄek

3

AKTUALNO

28. januarja 2016

menzijo. Najpreprosteje bi bilo, da bi pri tem projektu naĹĄli sodelovanje tako z Avstrijo kot HrvaĹĄko. TakĹĄno izkuĹĄnjo imamo z drugim ĹželezniĹĄkim tirom, ko smo zastavili celotni koridor proti MadĹžarski, je postala ta investicija bolj realna.ÂŤ Zelo velik problem tega okolja sta rudarstvo in energetika. Pa pustiva preiskave, ki ĹĄe niso zakljuÄ?ene. Tukaj se zdi, kot da bi nam jih nekdo Âťodnesel iz dolineÂŤ. ÂťMi skuĹĄamo predvsem urediti to stanje, ni pa tako enostavno, kot se mogoÄ?e zdi, ĹĄe posebej, ker je znotraj celotne energetike zelo veliko razliÄ?nih akterjev, in dejstvo je, da se ustvarjajo znotraj energetike precejĹĄnji profiti, ki bi jih bilo vsekakor smiselno uporabiti za javne namene.ÂŤ Pa vaĹĄe Ĺželje v tem letu? ÂťPredvsem si Ĺželim, da bi Slovenija konÄ?no dobila razvojno vizijo, za katero bi stala veÄ?ina prebivalcev, tako da bi dejansko vedeli, kam gremo in zakaj gremo po tej poti.ÂŤ đ&#x;”˛

Danes, 28. januarja, ob 19. uri bo Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? v PodjetniĹĄkem centru Standard gostil podjetnike, gospodarstvenike in obrtnike iz mestne obÄ?ine Velenje.

Na ta naÄ?in se Ĺželi zahvaliti gospodarstvenikom, podjetnikom in obrtnikom za njihovo uspeĹĄno delo in prispevek k razvoju Velenja.

Na obÄ?ini se zavedajo velikega pomena rasti ne le velikih, ampak tudi srednjih in malih podjetij in se zelo veselijo, da njihovo ĹĄtevilo raste.

V preteklih letih so z razpisi spodbujali investicije in odpiranje novih delovnih mest. S podobnimi spodbudami bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj Ĺželijo ustvarjati dobre pogoje in spodbudno okolje za dvig konkurenÄ?nosti in kakovosti gospodarstva v obÄ?ini. mz

JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV GD Ĺ KALE Najemodajalca KS Ĺ kale-Hrastovec in PGD Ĺ kale V najem se dajejo poslovni prostori v Gasilskem domu Ĺ kale-Hrastovec, na naslovu Ĺ kale 85/b, Velenje v izmeri 250 m2 . Prostor ima lasten vhod, pisarno cca. 30 m2 , sanitarije, ogrevanje in vodo (stroĹĄek je po dogovoru lahko vkljuÄ?en v najemnino), prikljuÄ?ek na elektriÄ?no omreĹžje (stroĹĄek ni vkljuÄ?en v najemnino). MoĹžen je dostop s kamionom s prostorom za pretovor. Primerno za mirno proizvodnjo dejavnost, skladiĹĄÄ?e, ipd ...

IzhodiĹĄÄ?no meseÄ?no najemnino v EUR/m2 priÄ?akujemo od ponudnika.

Prostori se dajejo v najem za nedoloÄ?en Ä?as z odpovednim rokom 1 leto. Ponudnik lahko dobi podrobne informacije o pripravi ponudbe: na spletni strani http://ks-velenje.si/skale ali pri osebah BoĹžidar REPNIK, 051 649 167, PGD Ĺ kale, Boris POLAK, 031 416 856.

Najemodajalca vabita vse zainteresirane ponudnike, da skladno z razpisnimi pogoji oddajo svojo ponudbo do 15. 2. 2016, po poĹĄti na naslov KS Ĺ KALE-HRASTOVEC, Ĺ kale 85/b, 3320 VELENJE v zaprti kuverti s pripisom PONUDBA ZA NAJEM PROSTOROV-NE ODPIRAJ. Merili za izbor najugodnejĹĄega ponudnika sta ponujena najviĹĄja najemnina (70 %) in ostale reference ponudnika (30 %).

Vsi ponudniki bodo o izboru pisno obveĹĄÄ?eni najkasneje do 29. 2. 2016. Z izbranim ponudnikom se bo sklenila najemna pogodba najkasneje v roku 15 dni od prejema obvestila o izbiri. ÄŒe izbrani ponudnik v navedenem roku ne podpiĹĄe najemne pogodbe, se ĹĄteje, da vlogo umika.

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

ÂťKo svet kihne, zaÄ?nemo kaĹĄljatiÂŤ V mlekarni Celeia lani odkupili za 7 milijonov litrov veÄ? mleka, kot so naÄ?rtovali – Doma ni veÄ? toliko priloĹžnosti – Krize ĹĄe zdaleÄ? ni konec Tatjana PodgorĹĄek

Aprila letos bo minilo leto od ukinitve mleÄ?nih kvot. ÄŒeprav so bruseljski birokrati trdili, da bo to priloĹžnost za mleÄ?ne proizvajalce, so drugi opozarjali, da lahko ukrep zamaje trg. Med njimi je bil tudi direktor mlekarne Celeia Marjan Jakob.

Ponudba mleka ogromna, odkupne cene vse niĹžje

Je bil mleÄ?ni trg ĹĄe bolj turbulenten kot pred ukinitvijo kvot? ÂťBil in vpraĹĄanje je, koliko jih je priÄ?akovalo, da bodo posledice takĹĄne, kot so danes,ÂŤ se je odzval Jakob in nadaljeval: ÂťTreba se je ob tem zavedati tudi posledic ruskega embarga, ki je zelo prizadel kmetijstvo prav v Evropi. Rusija je uvozila iz EU veÄ? kot 3 milijarde litrov mleka in mleÄ?nih izdelkov, zaradi ukinitve mleÄ?nih kvot pa se je odkup mleka poveÄ?al za veÄ? kot 2 milijardi litrov. Spraviti praktiÄ?no Ä?ez noÄ? na trg pribliĹžno 6 milijard litrov je skoraj misija nemogoÄ?e. Za nameÄ?ek so se ĹĄe razmere na kitajskem trgu, ki so ga v Sloveniji tako ope-

vali, drastiÄ?no spremenile. Ogromna ponudba se najbolj odraĹža pri padcu odkupne cene mleka.

ViĹĄki po 13 do 15 centov za liter so sramota in katastrofa. Mleko je globalna surovina, in ko svet kihne, mi zaÄ?nemo moÄ?no kaĹĄljati.ÂŤ Tudi v mlekarni so lani odkupili veÄ? mleka, kot so naÄ?rtovali.

Po naÄ?rtu so ga predvideli slabih 90 milijonov litrov, odkupili pa ga 7,5 milijona litrov veÄ?.

NiÄ? drugaÄ?e ne kaĹže za letos. Po prvih napovedih se je odkup v letoĹĄnjem januarju poveÄ?al za

blizu 6 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim mesecem. Kljub zmanjĹĄevanju odkupnih cen mle-

Poslovali pozitivno

Leta 2015 poslovno niso sklenili po priÄ?akovanjih. FiziÄ?ni kazalniki so bili veÄ?ji kot predhodno leto, finanÄ?ni pa ne. Cene so padle za pribliĹžno 20 odstotkov, vrzel pa so nadomestili z novimi izdelki. Kljub temu so z doseĹženim zadovoljni. Poslovali so pozitivno, ustvarili so blizu 58 milijonov evrov prihodkov.

ka upajo, da bo ponudba surovine ĹĄe naraĹĄÄ?ala in da bodo ob taki dinamiki prviÄ? v zgodovini mlekarne odkupili 100 milijonov litrov mleka.

Veliko denarja za raziskave trga

TeĹžave so, tako Jakob, v mlekarni v Arji vasi poskuĹĄali znova reĹĄevati kot nove izzive in z novimi izdelki. Tako bodo ravnali tudi letos. Poleg omenjenega so lani veliko denarja namenili za raziskave tujih trgov. Na domaÄ?em so namreÄ? naredili, kar so

lahko, in za ĹĄiritev proizvodnje, nove izdelke na njem ni veÄ? toliko priloĹžnosti. Te so predvsem zaradi kakovostnega mleka in mleÄ?nih izdelkov na tujih trgih, kot so hrvaĹĄki, srbski, kosovski, albanski, intenzivno se trudijo na italijanskem, nemĹĄkem, avstrijskem in ĹĄvicarskem. Na teh, ocenjuje Jakob, so izgledi za prodor moĹžni najprej. ÂťPripravljamo zakljuÄ?ne pogodbe, pa tudi

naĹĄe sodelovanje na nekaterih velikih Ĺživilskih sejmih v tujini Ĺže daje rezultate. Sem kar vesel, da smo minuli teden poslali v London – v povezavi z Irsko – veÄ?jo koliÄ?ino naĹĄih izdelkov. To so sicer majhni koraki, a ĹĄe kako dobrodoĹĄli pri prebijanju debelega ledu v tujini.ÂŤ

Ĺ tiri veÄ?je naloĹžbe

Leto 2015 so sklenili pozitivno, kar je dobra popotnica tudi za naÄ?rtovane 4 veÄ?je naloĹžbe, vredne veÄ? kot 3 milijone evrov. Pri njihovi uresniÄ?itvi predvidevajo sodelovanje bank ter po dveh letih mrka podporo Agencije za kmetijske trge. Na njen razpis bodo prijavili projekte za ĹĄiritev in dopolnitev proizvodnega programa (skladiĹĄÄ?e za repromaterial in gotove izdelke, polnilni stroj ter hladilni tunel).

Po napovedih Jakoba naj bi se Ĺže v drugi polovici tega leta veselili izdelkov iz novega polnilnega stroja, kar jim bo odprlo nekaj dodatnih moĹžnosti tudi na slovenskem trgu.

Na vpraĹĄanje, ali se bodo odkupne cene mleka ĹĄe zniĹževale, in Ä?e, za koliko, je Marjan Jakob odgovoril: ÂťTeĹžko je napovedati. Ĺ˝elimo si Ä?imprejĹĄnjih ureditev razmer na trgu, a kot je sliĹĄati, krize ĹĄe zdaleÄ? ni konec. Leto 2016 naj bi bilo najbolj kritiÄ?no leto v mleÄ?nem sektorju. Pri odkupnih cenah je potrebno biti realen. ÄŒe bomo preĹĄli krizo s kaj veÄ? kot 30 centi za liter, bomo lahko zadovoljni eni in drugi.ÂŤ

Plastika Skaza izbrala zmagovalca Zmagovalec letoĹĄnjega mednarodnega poslovnega Hackathona (International Business Hackathon) je diplomirani ekonomist TomaĹž Jug. Na dvodnevnem tekmovanju v reĹĄevanju poslovnega izziva za mlade menedĹžerje in podjetnike, ki ga je zastavila Plastika Skaza, je med skoraj 100 menedĹžerji iz 8 drĹžav s svojo skupino Ĺžiriji predstavil zmagovalno idejo – Grow by Skaza. Gre za inovativen naÄ?in domaÄ?ega vrtnarjenja z modularnimi posodami iz okolju prijaznih materialov.

Koncept Grow by Skaza nas je najbolj prepriÄ?al, ker lahko takoj zaÄ?nemo njegovo produkcijo, izpolnjuje pa tudi vse preostale pogoje. TakĹĄen izdelek potrebuje vsako gospodinjstvo, saj bo zelenja Ä?edalje manj in ga bomo zato prenaĹĄali v svoje domove.

Grow by Skaza nam bo to dejansko omogoÄ?al,ÂŤ je povedala izvrĹĄna direktorica Plastike Skaza Ana Laura Rednak.

Vsi Ä?lani zmagovalne skupine so prejeli ĹĄtipendije MBA v obliki podjetniĹĄkih (Entrepreneurship) modulov na poslovni ĹĄoli Cotrugli (Cotrugli Business

28. januarja 2016

GOSPODARSKE novice GURS zahteva podatke o nepremiÄ?ninah Ljubljana – S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mnoĹžiÄ?nem vrednotenju nepremiÄ?nin so bili na novo predpisani zavezanci za poĹĄiljanje podatkov o kupoprodajnih in najemnih poslih z nepremiÄ?ninami v evidenco trga nepremiÄ?nin, ki jo vodi Geodetska uprava RS. V ETN je treba poroÄ?ati o tistih sklenjenih kupoprodajnih poslih z nepremiÄ?ninami, za katere je bil obraÄ?unan davek na dodano vrednost (zavezanci za DDV) in o najemnih poslih s stavbami in deli stavb, ne glede na to, ali je DDV obraÄ?unan ali ne oziroma ali je lastnik nepremiÄ?nine pravna ali fiziÄ?na oseba. Zakonski rok za poroÄ?anje je do 15. dne v mesecu za posle, sklenjene v preteklem mesecu.

Analiza vnosov v ETN kaĹže, da mnogo najemodajalcev oziroma prodajalcev nepremiÄ?nin v ETN ne poroÄ?a, poroÄ?a z velikim zamikom ali pa je poroÄ?anje opustilo. GURS je letos poostril nadzor nad poroÄ?anjem in krĹĄitve ustrezno sankcionira. Za opustitev oziroma nepravoÄ?asno poroÄ?anje zakonodaja predvideva denarne kazni, ki segajo od 1.000 do 10.000 EUR.

Gorenje naÄ?rtuje Ä?etrto izdajo komercialnih zapisov Velenje – Gorenje naÄ?rtuje Ä?etrto izdajo kratkoroÄ?nih komercialnih zapisov v predvideni skupni nominalni vrednosti do 30 milijonov evrov, z datumom zaÄ?etka obrestovanja 3. februarja in datumom zapadlosti 22. decembra letos.

Namen izdaje komercialnih zapisov je razprĹĄitev virov kratkoroÄ?nega financiranja – predvsem z namenom sezonskega financiranja poslovanja, skladno z medletno dinamiko gibanja denarnega toka ter optimizacija stroĹĄkov financiranja, pravijo v Gorenju.

Hotel Barbara v Fiesi je prodan Velenje – Premogovnik Velenje, ki je v postopku finanÄ?nega in poslovnega prestrukturiranja, je konec decembra podpisal dogovor o prodaji Hotela Barbara v Fiesi. Podatkov o kupnini in kupcu ne razkrivajo, ker kupnina ĹĄe ni bila nakazana. Gre za prvo prodajo v sklopu dezinvestiranja poslovno nepotrebnega premoĹženja.

Februarja poroÄ?ilo o odĹĄkodninski odgovornosti Ljubljana – PoroÄ?ilo o morebitni odĹĄkodninski odgovornosti vodstva in nadzornikov Holdinga Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, ki so sodelovali pri izvedbi investicije v ĹĄesti blok, bo konÄ?ano v zaÄ?etku februarja, je za VeÄ?er povedal generalni direktor HSE BlaĹž KoĹĄorok.

VeÄ?ji obseg gradbenih del Obseg gradbenih del se je novembra lani v obmoÄ?ju evra poveÄ?al za 0,8 odstotka, v celotni Evropski uniji pa za 0,7 odstotka. Slovenija se lahko pohvali z najviĹĄjo rastjo med vsemi drĹžavami Ä?lanicami, saj je bil obseg gradbenih del v predzadnjem lanskem mesecu za 15,5 odstotka veÄ?ji kot oktobra, je objavil statistiÄ?ni urad Eurostat.

Adrio Airways prodali

School) in denarno nagrado.

Glavno nagrado, izobraĹževanje na Harvardu v obliki HBX modula Plastike Skaza, pa je najboljĹĄemu v skupini izroÄ?il izvrĹĄni direktor programa Patrick Mullane, ki je bil nad obiskom v Sloveniji in tekmovanjem navduĹĄen. đ&#x;”˛

Ljubljana – SDH in DUTB sta podpisala pogodbo o prodaji slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways nemťki druŞbi 4K Invest, v skladu s katero bodo druŞbo dokapitalizirali za 4,1 milijona evrov.

DrĹžava bo k prodaji prispevala 3,1 milijona evrov, 4K Invest pa milijon evrov. Menda moramo biti zelo veseli, da smo se reĹĄili naĹĄe kar naprej zadolĹžene letalske druĹžbe.

Roboti bodo zamenjali 5 milijonov delovnih mest IzvrsĚŒni direktor HBX modula na Harvardu Patrick Mullane voditeljica Daniela Bervar Kotolenko zmagovalec Hackathona TomazĚŒ Jug, izvrsĚŒna direktorica Plastike Skaza Ana Laura Rednak in direktor razvoja poslovanja David ÄŒeplak.

Avtomatika vedno bolj prodira v naĹĄa delovna mesta. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo Ĺže do leta 2020 v svetu kakĹĄnih pet milijonov delovnih mest manj zaradi uvajanja robotov. Roboti nadomeĹĄÄ?ajo delo tudi pri nas. V novomeĹĄki tovarni avtomobilov Revoz je recimo Ĺže pribliĹžno pol proizvodnje avtomatizirane.

PomoÄ? podjetniĹĄtvu Ljubljana – Slovenski podjetniĹĄki sklad je lani 776 mikro, malim in srednje velikim podjetjem razdelil za 106,5 milijona evrov spodbud, letos pa bo na voljo ĹĄe veÄ? denarja, dobrih 131 milijonov evrov. NajveÄ?ji deleĹž, kar 84 odstotkov spodbud, bo tudi letos na voljo v obliki garancij za zavarovanje banÄ?nih posojil, kar podjetjem omogoÄ?a, da hitreje pridejo do njih.

Razpad Schengena bi pomenil veliko gospodarsko ĹĄkodo

V ponedeljek, 25. januarja, pa je bila otvoritev razstave risbic otrok zaposlenih v Plastiki Skaza z naslovom VraÄ?amo Ĺživljenje plastiki. Otroci so ustvarjali na temo VraÄ?amo Ĺživljenje plastiki. Razstava je na ogled do 31. januarja na SonÄ?ni steni KnjiĹžnice Velenje.

Ljubljana – Analitska skupina Gospodarske zbornice Slovenije je pripravila analizo morebitnega razpada Schengena zgolj v transportu in turizmu. Ugotavljajo, da Ä?e bi vsak tovornjak za preÄ?kanje meje potreboval zgolj uro veÄ?, bi to slovenskemu gospodarstvu pomenilo vsaj 8 milijonov evrov veÄ? stroĹĄkov. ÄŒe bi se zgolj vsak deseti Italijan in Avstrijec odloÄ?ila, da zaradi daljĹĄega potrebnega Ä?asa za preÄ?kanje meje ne bi obiskala Slovenije, bi to pomenilo veÄ? kot 55milijonov đ&#x;”˛ mz evrov turistiÄ?nega izpada letno. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

28. januarja 2016

Lanske rezultate Gorenja krojijo teÄ?ajne razlike Prodajne naÄ?rte v osnovni dejavnosti (gospodinjski aparati) za lansko leto so presegli, za letos pa napovedujejo veÄ?jo dobiÄ?konosnost – Zadnje Ä?etrtletje sklenili z dobiÄ?kom – Nerevidirane raÄ?unovodske izkaze bodo objavili 11. marca Mira ZakoĹĄek

Velenje, 15. januarja – Lansko leto je bilo za delavce Gorenja zahtevno, saj so zelo Ä?utili vse globalne teĹžave evropskih in svetovnih trgov, predvsem pa jih je moÄ?no prizadela ruska in ukrajinska kriza. Od teh dveh trgov so si veliko obetali. Veliko teĹžav so imeli tudi zaradi valutnih razmerij in ravno te bodo krojile tudi lanski poslovni rezultat.

Prodaja aparatov za dom naj bi se poveÄ?ala za 5,2 odstotka

â?ą

Celo lansko leto so zaznamovale teĹžke gospodarske razmere, v zadnjem Ä?etrtletju pa jim je Ĺže uspelo ustvariti dobiÄ?ek.

Uprava je prve ocene Ĺže predstavila nadzornemu svetu. Ta je ocenil, da se je Gorenje po nestabilnih makroekonomskih in politiÄ?nih razmerah v zaÄ?etku leta dobro odzvalo in se usmerilo na druga trĹžiĹĄÄ?a, na obstojeÄ?ih pa kljub teĹžavam okrepilo prodajo in trĹžne deleĹže.

V zadnjem Ä?etrtletju so dosegli najviĹĄjo prodajo in ustvarili dobiÄ?ek. V osnovni dejavnosti aparatov za dom so ustvarili dobro milijardo evrov prihodkov, kar je veÄ?, kot so naÄ?rtovali. Na dobiÄ?konosnost pa bodo vplivale teÄ?ajne razlike, ki jih bo po ocenah veÄ?, kot so naÄ?rtovali. ZnaĹĄale naj bi okoli 12,6 milijona evrov, kar je za skoraj enkrat toliko, kot so raÄ?unali. Na poslovanje je najugodneje vplivalo zadnje Ä?etrtletje, ko so ustvarili tudi najviĹĄji dobiÄ?ek iz poslovanja

Svojo konkurenÄ?no priloĹžnost vidi Gorenje v prestiĹžnih blagovnih znamkah Asko, Atag in Gorenje.

pred amortizacijo (EBITDA). Ta je viĹĄji od primerljivega v letu 2014. Ocenjujejo, da bo EBITDA Skupine Gorenje v letu 2015 med 78 in 80 milijonov evrov.

Ohranili in celo poveÄ?ali trĹžne deleĹže

Vsekakor je spodbudno, da so tudi v teh gospodarsko turbulentnih Ä?asih ohranili trĹžne deleĹže. To velja tudi za Rusijo, kjer je lani trg gospodinjskih aparatov padel za kar 30 odstotkov, Gorenju pa je kljub temu uspelo trĹžne deleĹže poveÄ?ati. Seveda so se usmerjali tudi na trge zunaj Evrope. In ti trgi so rasli najhitreje. UspeĹĄno rast trĹžnih deleĹžev

so dosegli tudi v vzhodni Evropi in drĹžavah Beneluksa. PoveÄ?ali so prodajo izdelkov premijskih blagovnih znamk Asko in s tem deleĹž prodaje premijskih in inovativnih izdelkov, hkrati pa zabe-

â?ą

Rast prodaje in dobiÄ?konosnosti bodo dosegli s prodajo izdelkov viĹĄjega srednjega in visokega cenovnega razreda v drĹžavah izven Evrope in drĹžavah Beneluksa.

leĹžili dvig povpreÄ?ne cene na trgih za veÄ? kot 1 odstotno toÄ?ko.

Prihodki skupine dosegli 1,217 milijarde evrov

Ocenjeni prihodki celotne Skupine za leto 2015 znaĹĄajo milijardo 217 milijonov evrov in za 0,6 odstotka zaostajajo za naÄ?rtovanimi, kar je posledica spremenjenih makroekonomskih razmer v netemeljni dejavnosti, ki jih je zaznamoval strm padec cen sekundarnih surovin v zadnjem Ä?etrtletju.

V zadnjem Ä?etrtletju so ustvarili pozitiven denarni tok ter poslediÄ?no zniĹžali Ä?isto zadolĹženost na raven, primerlji-

Zaposlovanje v ĹĄaleĹĄkih obÄ?inah Stopnja registrirane brezposelnosti pada – Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se je lani zaposlilo 1960 brezposelnih iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki Tina Felicijan

V primerjavi z letom 2014 se je lani zaposlilo veÄ? brezposelnih oseb s stalnim prebivaliĹĄÄ?em v Velenju (1527 oseb), Ĺ oĹĄtanju (320 oseb) in Ĺ martnem ob Paki (113 oseb). Vodja Urada za delo Velenje Branka Ĺ kulj Nussdorfer je dejala, da so to povzroÄ?ile aktivnosti in povezovanje z delodajalci ter ukrepi aktivne politike zaposlovanja (o teh smo pisali v prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa).

NajveÄ? brezposelnih obÄ?ank in obÄ?anov Velenja se je zaposlilo v neznanih dejavnostih (383).

Veliko zaposlitev so naĹĄli v gradbeniĹĄtvu (280), raznovrstnih poslovnih dejavnostih (153), trgovini ter vzdrĹževanju in popravilu motornih vozil (78), precej tudi v gostinstvu, strokovnih, znanstvenih in tehniÄ?nih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu ter izobraĹževanju. Najmanj – le dva – sta se zaposlila v poslovanju z nepremiÄ?ninami, medtem ko se nihÄ?e ni zaposlil v rudarstvu ali oskrbi z elektriÄ?no energijo, plinom in paro. Ĺ oĹĄtanjÄ?anke in Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so se najbolj zaposlovali v predelovalnih dejavnostih (75). 73 se jih je zaposlilo v gradbeniĹĄtvu, 58 v neznani dejavnosti, 26 v drugih

vo s koncem leta 2014. Predvidevajo, da bo razmerje med Ä?istim dolgom in EBITDA ob koncu leta med 4,2 in 4,3.

IzboljĹĄali so tudi strukturo roÄ?nosti finanÄ?nih obveznosti, dolgoroÄ?nih je 74 odstotkov, ter zniĹžali obseg potrebnega refinanciranja za leto 2016. V skladu s strateĹĄkimi usmeritvami so zaÄ?eli proces dezinvestiranja nekaterih druĹžb iz netemeljnih dejavnosti.

raznovrstnih poslovnih dejavnostih in 25 v trgovini ter vzdrĹževanju in popravilu motornih vozil, nekaj pa tudi v gostinstvu, izobraĹževanju ter socialnem varstvu

bi z elektriÄ?no energijo, plinom in paro, kulturni, razvedrilni ali rekreacijski in drugi dejavnosti.

Tudi obÄ?anke in obÄ?ani Ĺ martnega ob Paki so se najbolj zapo-

Kako se je v preteklih letih spreminjala stopnja brezposelnosti? Ĺ martno ob Paki Ĺ oĹĄtanj Velenje UD Velenje OS Velenje KoroĹĄka Slovenija

X 2014 10,5 11,7 14,6 13,7 12,9 12,3 12,6

X 2015 9,0 10,9 12,2 11,7 11,3 10,8 11,7

Razlika -1,5 -0,8 -2,4 -2,0 -1,6 -1,5 -0,9

Tako kot brezposelnost v absolutnih ĹĄtevilkah tudi stopnja registrirane brezposelnosti upada, kar nakazuje na ugodnejĹĄo gospodarsko situacijo.

Na obmoÄ?ju pristojnosti Urada za delo Velenje so lani beleĹžili tudi odliv iz evidence brezposelnih oseb iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve. Teh oseb je 856. NajveÄ? se jih je z zavoda odjavilo po lastni volji in iz drugih razlogov (371). 245 oseb so iz evidence izbrisali zaradi krĹĄitev obveznosti. 320 jih je preĹĄlo v neaktivnost, 10 pa v druge evidence zavoda. in zdravstvu. NihÄ?e se ni zaposlil v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribiĹĄtvu ali poslovanju z nepremiÄ?ninami. Po en obÄ?an ali obÄ?anka pa v rudarstvu, oskr-

slovali v predelovalnih dejavnostih (33). Nato v neznani dejavnosti (21), gradbeniĹĄtvu (14), v zdravstvu in socialnem varstvu, v drugih raznovrstnih poslovnih

dejavnostih pa je bilo po 9 zaposlitev. Najmanj jih je bilo v prometu in skladiĹĄÄ?enju, finanÄ?ni in zavarovalniĹĄki dejavnosti in dejavnosti javne uprave, obrambe ali obvezne socialne varnosti. Prav tako se nihÄ?e ni zaposlil v rudarstvu, oskrbi z elektriÄ?no energijo, plinom in paro, kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribiĹĄtvu ali poslovanju z nepremiÄ?ninami, niti v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih.

Zaradi vsega, kar se je dogajalo na svetovnem trgu, so lani izdelali nov strateĹĄki naÄ?rt, ki so ga tudi Ĺže zaÄ?eli uresniÄ?evati. V njem so si zastavili, da bodo letos poveÄ?ali prihodke od prodaje celotne skupine za 4,6 odstotka, na podroÄ?ju dom pa kar za 5,2 odstotka. DobiÄ?konosnost naj bi rasla ĹĄe hitreje, saj naj bi dobiÄ?ek iz poslovanja pred amortizacijo narasel kar za 13,8 odstotka. Dosegli naj bi ga v viĹĄini 7,6 milijona evrov.

Sprejeli so tudi program racionalizacije na vseh podroÄ?jih. Med drugim optimirajo stroĹĄke materiala, storitev in dela pa tudi obratnega kapitala. Ĺ e naprej izvajajo tudi ukrepe za ustvarjanje pozitivnega denarnega toka.

Vlagajo v marketing in razvoj

In v Ä?em vidijo svojo rast? Predvsem v izboljĹĄanju geografske in izdelÄ?ne prodajne strukture, na trgih, kjer bodo lahko dosegali povpreÄ?ne viĹĄje cene s prodajo aparatov viĹĄjega srednjega in visokega cenovnega razreda. Prodajo bodo krepili s prodajo Evrope in v drĹžavah Beneluksa. Veliko si obetajo od premijskih blagovnih znamk Asko in Atag ter poveÄ?anjem deleĹža prodaje inovativnih in premijskih izdelkov kot blagovna znamka Gorenje. đ&#x;”˛

stveno viĹĄje v primerjavi z iskalci v drugih poklicih.ÂŤ NajveÄ? bodo povpraĹĄevali po poklicih s podroÄ?ja gradbeniĹĄtva (tesarji, zidarji, betonerji, gradbinci), s podroÄ?ja strojniĹĄtva in kovinarstva (varilci, kljuÄ?avniÄ?arji, strugarji, orodjarji, CNC operaterji, mehatroniki, univerzitetno diplomirani strojni inĹženirji), potrebovali pa bodo tudi sestavljalce. Nekaj zaposlitev napovedujejo v zdravstvu (bolniĹĄki negovalci, zdravstveni tehniki, zdravniki in zobozdravniki, fizioterapevti) in gostinstvu (kuhar, natakar). Delodajalci bodo povpraĹĄevali tudi po prodajalcih ter komercialistih ter voznikih tovornjaka predvsem za mednaro-

dne ĹĄpedicije. Temu vodja urada dodaja, da Âťpoklicna struktura naÄ?rtovanih zaposlitev odraĹža strukturo gospodarstva.ÂŤ Anketni podatki pa kaĹžejo tudi na doloÄ?ena strukturna neskladja na trgu dela. ÂťV naĹĄem okolju so delodajalci napovedali najveÄ?je teĹžave pri iskanju ustreznih kadrov na naslednjih podroÄ?jih: gradbeniĹĄtvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiĹĄÄ?enje, gostinstvo ter zdravstvo,ÂŤ zavod pa poskuĹĄa ta strukturna neskladja omiliti z razliÄ?nimi programi aktivne politike zaposlovanja za brezposelne osebe in delodajalce.

Napoved zaposlovanja v prvem polletju

Zavod za zaposlovanje je oktobra in novembra lani izvedel anketo Napovednik zaposlovanja.

Vanjo je zajel delodajalce, ki zaposlujejo deset ali veÄ? delavcev. ÂťZa prihodnjih ĹĄest mesecev so delodajalci napovedali, da bodo na obmoÄ?ju pristojnosti ObmoÄ?ne sluĹžbe Velenje iskali 418 delavcev, na podroÄ?ju prietojnosti Urada za delo Velenje in Mozirje pa 230 delavcev,ÂŤ pravi Ĺ kulj Nussdorferjeva. Med poklici, ki jih bodo delodajalci iskali, je veliko takih, ki so na trgu delovne sile deficitarni. ÂťTo pomeni, da je povpraĹĄevanje za te poklice med delodajalci prisotno ves Ä?as in so za te delavce s temi poklicnimi profili moĹžnosti za zaposlitev bi-

Objavlja javni razpis za sofinanciranje programov in projektov na podroÄ?ju turizma.

Vsebina razpisa je objavljena na spletnih straneh Mestne obÄ?ine Velenje (www.velenje.si – Javne objave).

Rok za vloĹžitev prijave je 25. februar 2016.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

28. januarja 2016

OD SREDE do torka Mojca Ĺ truc

Sreda, 20. januarja Avstrija je sporoÄ?ila, da bo letos sprejela 37500 prosilcev za azil, do julija 2019 pa skupno 127500. DomaÄ?i poslanci so se ukvarjali s podobno tematiko: na izredni seji o prebeĹžniĹĄki krizi so poslanci SDS in NSi opozarjali na negativne posledice in izrazili strah, da bi lahko nastal kaos.

V koaliciji so bili prepriÄ?ani, da vlada ukrepa ustrezno.

jo spuĹĄÄ?ali le ĹĄe prebeĹžnike, ki bodo zaprosili za azil v Avstriji ali NemÄ?iji.

Pred restavracijo na priljubljeni plaĹži somalijskega glavnega mesta MogadiĹĄ je v pol ure razneslo dva avtomobila bombi, eksplozijam pa je sledilo streljanje. Umrlo je 20 ljudi.

Italijanski premier Matteo Renzi je sporoÄ?il nova pravila za javni sektor, ki vkljuÄ?ujejo takojĹĄnjo odpoved dela delomrzneĹžem in drastiÄ?no zmanjĹĄanje podjetij pod nadzorom lokalnih oblasti.

nedĹžerji in politiki, so bili kljub tveganjem optimistiÄ?ni glede leta 2016.

V Kanadi so bili v streljanju v La Lochu ubiti ĹĄtirje ljudje, veÄ? je bilo ranjenih. Ĺ tevilna poljska mesta so bila prizoriĹĄÄ?a protivladnih protestov ljudi, ki se bojijo krÄ?enja demokratiÄ?nih pravic.

nega ministra, vendar se je Mramor opraviÄ?il.

Na grĹĄko-makedonski meji je obstalo okoli 2000 migrantov in beguncev, ki so na poti v srednjo Evropo. Med njimi je priĹĄlo do spopadov, v katerih je en Ä?lovek umrl, dva pa sta bila ranjena.

Na Ĺ vedskem je v begunskem centru, ki je namenjen mladole-

Na Poljskem so potekali ĹĄtevilni protesti.

Ko se je za omejitev ĹĄtevila prebeĹžnikov odloÄ?ila Avstrija, je zaÄ?ela o tem razmiĹĄljati tudi Slovenija.

DrĹžavni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve je sporoÄ?il, da bo vlada ustanovila Urad za migracije, ki bo prevzel celotno oskrbo prebeĹžnikov in razbremenil nevladne in humanitarne organizacije ter pripadnike Civilne zaĹĄÄ?ite.

Iztekel se je rok, ki ga je arbitraĹžno sodiĹĄÄ?e postavilo HrvaĹĄki, in ta se ni odzvala.

DĹžihadistiÄ?na Islamska drĹžava je izpustila 270 od okoli 400 civilistov, veÄ?inoma Ĺžensk in otrok, ki jih je ugrabila teden pred tem med racijami v mestu Deir ez Zor. NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je v pogovorih z visokimi predstavniki KrĹĄÄ?anskosocialne unije kritizirala odloÄ?itev Avstrije, da omejuje kvoto prosilcev za azil.

ÄŒetrtek, 21. januarja FinanÄ?ni minister DuĹĄan Mramor je na seji parlamentarnega odbora za izobraĹževanje in komisije za nadzor javnih financ dejal, da je vrnil ves dodatek za stalno pripravljenost.

DrĹžavni revizorji so podali oceno, da osnovnoĹĄolski uÄ?itelji za doloÄ?ena dodatna dela, ki bi jih morali opravljati v okviru svojega rednega dela, letno neupraviÄ?eno prejemajo okoli devet milijonov evrov.

V javnost je priĹĄla novica, da je sekretar na ministrstvu za javno upravo Janko Burgar veÄ?krat kradel Ĺživilske izdelke. Vlada ga je razreĹĄila.

Petek, 22. januarja Na Brdu pri Kranju sta se na skupni seji seĹĄli slovenska in madĹžarska vlada. NajveÄ? pozornosti sta posvetili poglobitvi gospodarskega sodelovanja, zlasti pri infrastrukturi in prebeĹžniĹĄki krizi.

Dosedanji ĹĄpanski premier Mariano Rajoy je kralju Filipu VI. sporoÄ?il, da ne bo mogel sestaviti nove vlade.

V Severni Koreji so aretirali ameriĹĄkega ĹĄtudenta, ki naj bi bil vpleten v ÂťsovraĹžne dejavnostiÂŤ.

Tunizijo so pretresli najhujĹĄi socialni nemiri od zaÄ?etka arabske pomladi pred petimi leti. V veÄ? predelih drĹžave so izbruhnili nasilni protesti proti slabim gospodarskim razmeram.

Na HrvaĹĄkem je mandatar Tihomir OreĹĄković v saboru predstavil program in sestavo vlade ter po celodnevni razpravi dobil zaupnico 151-Ä?lanskega parlamenta.

TurĹĄki premier Ahmet Davutoglu je nemĹĄki kanclerki Angeli Merkel zagotovil solidarnost TurÄ?ije pri reĹĄevanju begunske krize.

V ZDA so imeli dela z obilno sneĹžno poĹĄiljko.

JuĹžni in osrednji del ZDA je ogroĹžalo sneĹžno neurje Jonas.

Sobota, 23. januarja Vlada je razreĹĄila sekretarja na ministrstvu za javno upravo.

Vlada se je odloÄ?ila za zaostrovanje reĹžima na meji po zgledu Avstrije in sporoÄ?ila, da bodo Ĺže od 22. ure istega dne v Sloveni-

Borut Pahor je v Celovcu ob jubileju z redom za zasluge odlikoval krovno organizacijo koroĹĄkih Slovencev za njen prispevek pri interesih slovenske narodne skupnosti.

V Davosu je potekal Svetovni gospodarski forum, katerega udeleĹženci, najviĹĄji svetovni me-

Kitajski predsednik Ĺ i DĹžinping in predsednik Irana Hasan Ruhani sta v Teheranu odprla Âťnovo poglavjeÂŤ v dvostranskih odnosih in se zavzela za tesnejĹĄe politiÄ?ne in gospodarske odnose med drĹžavama.

Nedelja, 24. januarja Avstrijski minister Sebastian Kurz je dejal, da se lahko hitro zgodi, da bo Avstrija v velikem ĹĄtevilu zaÄ?ela zavraÄ?ati prebeĹžnike na slovenski meji, Ä?eĹĄ da ne bodo zmogli v nedogled sprejemati mnoĹžic, ki prihajajo.

Ob dnevu spomina na holoka-

V spopadih med prebeĹžniki je ena oseba izgubila Ĺživljenje.

tnikom brez spremstva, mladi prosilec za azil do smrti zabodel 22-letno usluĹžbenko.

V moldavski prestolnici KiĹĄinjev se je zbralo okoli 40 tisoÄ? ljudi, ki so zahtevali odhod vlade in predÄ?asne volitve.

ObmoÄ?je Sredozemskega morja med Marokom in Ĺ panijo je stresel moÄ?an potres z magnitudo 6,1.

Torek, 26. januarja

Ĺ e smo govorili o drĹži premierja.

vst so se s slovesnostjo v Ljubljani poklonili vsem Ĺžrtvam koncentracijskih taboriĹĄÄ?.

Na vzhodu ZDA so imeli veliko dela s sneĹžnim viharjem, saj je ponekod zapadlo veÄ? kot meter snega. Na Kitajskem pa so se medtem spopadali s hudim mrazom: v Pekingu so namerili minus 17 stopinj, na severu drĹžave pa -43.

NemÄ?ija je ĹĄe vedno sprejela okoli 2000 pribeĹžnikov dnevno, vsak dan pa jih je na svojih mejah zavrnila okoli 200.

Ruska vlada je zaradi bistveno manjĹĄih prihodkov od prodaje nafte za letos napovedala 10-odstotno zniĹžanje proraÄ?una.

Ponedeljek, 25. januarja Zunanji minister Karl Erjavec je oznanil, da bo Slovenije – Ä?e bo Avstrija zaÄ?ela na meji zavraÄ?ati prebeĹžnike – ravnala enako.

Premier Miro Cerar je v drĹžavnem zboru ĹĄe vedno odgovarjal na vpraĹĄanja o aferi v zvezi z izplaÄ?ili dodatka za stalno pripravljenost ministru Mramorju. Cerar je poudaril, da je tudi sam kritiziral ravnanje finanÄ?-

DrĹžavni zbor je v drugi obravnavi potrdil novi zakon o medijih in za nova viceguvernerja Banke Slovenije imenoval Marka BoĹĄnjaka in PrimoĹža Dolenca.

Poslanec SMC Franc Laj je potrdil, da je izstopil stranke, saj ni Ä?util pripadnosti njenemu delovanju, a dodal, da za zdaj ostaja v poslanski skupini.

V medije so priĹĄli zvoÄ?ni posnetki nekaterih pogovorov zunanjega ministra.

V nekaterih medijih so se pojavili zvoÄ?ni posnetki Karla Erjavca, ko v svoji vsakdanji govorici razpravlja o politiÄ?nih temah in osebah. Zunanji minister je Ĺže napovedal, da bo zaradi neupraviÄ?enega snemanja vloĹžil kazensko ovadbo.

Predstavniki policijskih sindikatov so se na njegovo pobudo sestali s premierjem Mirom Cerarjem in mu podrobneje pojasnili stavkovne zahteve za izpolnitev zavez preteklih vlad.

Potem ko je avstrijska vlada zaostrila azilno zakonodajo, je tudi danski parlament sprejel zakon, ki dovoljuje zaplembo premoĹženja beguncem in uvaja zdruĹžitev druĹžin ĹĄele po treh letih.

O jamranju in tarnanju VÄ?asih je prav prijetno jamrati. Takole, Ä?e reÄ?eĹĄ sam sebi, joj, kako hudo je. Ali Ä?e si zapojeĹĄ tisto Âťjoj, kok sem jaz dans utrujenÂŤ. VÄ?asih to poÄ?nem sam, avtogeno, samoterapevtsko, dvakrat, trikrat si zajamram sam sebi v brk, pa je hitro bolje. Ta terapija deluje seveda samo takrat, ko za pravo, resno tarnanje in jamranje ni pomembnih vzrokov.

Oboje je patologija vsakdana in urbano pobalinska meditacija.

Ko si je te dni premier namislil bodrilni zapis, da je paÄ? on tisti, ki kot Slovenec ne jamra, ampak iĹĄÄ?e reĹĄitve, ga je napadala skoraj vsa Slovenija. Nekateri so bili ĹĄokirani, drugi ciniÄ?ni, nekateri lucidno smeĹĄni, a vsesploĹĄni konJure TrampuĹĄ senz je bil, da si premier kakĹĄne spodobne drĹžave Ä?esa takĹĄnega ne bi smel privoĹĄÄ?iti. S Ä?imer se lahko samo strinjam, Cerarjev napis je obupna poteza politika, za katerega se zdi, da niti sam veÄ? ne verjame, da je to, kar poÄ?ne, prav.

S tem, z njegovimi osebnostimi lastnostmi in nepremiĹĄljeno propagandno potezo, pa bi se moralo vse konÄ?ati. Slovenija ima neizkuĹĄenega premierja, ki ga vÄ?asih potegne v novo duhovnost.

"So what," bi egotripsko bleknil eden njegovih predhodnikov, kakĹĄen pred njim pa modro dodal, da nikoli ne bomo najveÄ?ji, lahko pa smo le najboljĹĄi. Nekateri politiki imajo pozitivne lastnosti, ĹĄe veÄ? pa jih ima slabe. A na koncu bi moralo ĹĄteti samo tisto, kar so opravili, ali vsaj tisto, za kar se zdi, da so. Ne pa njihova obleka, njihova Ĺžena in ljubice, njihove modre oÄ?e ali tigrasti vzorec na tesno oprijetem kostimu. Morda sem naiven, vem, da v politiki ĹĄteje bolj stas, a iluzij o racionalnem volivcu si ne pustim vzeti.

V neÄ?em pa ima nespretni premier vseeno prav. Slovenci – namenoma generaliziram, ta antiintelektualistiÄ?na retorika je vseprisotna – Ĺže nekaj let nismo z niÄ?imer zadovoljni. Ĺ˝elimo si novih obrazov, pa smo razoÄ?arani, ker ne obvladajo osnovnih cehovskih pravil politiÄ?nega poklica. Trdimo, da so vsi isti, Ä?etudi ne poznamo niti njihovih imen, ĹĄe manj to, kar poÄ?no. LepoduĹĄniĹĄko si Ĺželimo moralnih politikov, obsojamo vsako njihovo napako in jih v imenu boljĹĄe druĹžbe postavljamo na sramotilni steber, Ä?etudi sami delamo podobno kot oni. Narobe je, kadar ima kakĹĄna ministrica gospodinjsko pomoÄ?nico in jo plaÄ?uje na roko, hkrati pa nam znanec, ki je avtomehanik, Ĺže leta tako popravlja avtomobil. Narobe je, kadar si minister izplaÄ?a dodatke, do katerih ni upraviÄ?en, hkrati pa si sami, tisti, ki to lahko, izmiĹĄljamo kilometrine, stroĹĄke dela in kot samostojni podjetniki goljufamo drĹžavo. Ne pravim, da lahko politiki krĹĄijo zakonodajo, pravim le, da je moralistiÄ?ni pogrom, ki ga doĹživijo tisti, ki so na oblasti, velikokrat le zrcalo naĹĄih malih Ĺživljenj. Problem ministra za finance niso njegovi dodatki, oditi bi moral zaradi politike, ki jo vodi. Za lepimi ĹĄtevilkami o gospodarski rasti se skrivajo slabe politiÄ?ne odloÄ?itve, nasilna privatizacija, privilegiranje bogatih, slovo od davka na premoĹženje (kar v Sloveniji pomeni davek na nepremiÄ?nine) ‌ NajlaĹžje je biti negativec, tudi v novinarstvu, najlaĹžje je iskati napake in kritizirati dejanja. Seveda jih je treba, politiki brez nadzora Ĺživijo v druĹžbi deĹželi kimavcev, a nekaj je kritika, drugo kritizerstvo, nekaj je skepsa, drugo cinizem. Kritizira lahko vsakdo, najlaĹže pa kritizira tisti, ki je brez vsakrĹĄnega znanja. NajlaĹžje je reÄ?i 'moj glas niÄ? ne ĹĄteje' in ostati doma. NajlaĹžje je ne voliti, najlaĹžje se je smejati politikom, ne da bi pomisli, zakaj so smeĹĄni, kako to poÄ?nejo in kako bi lahko bilo boljĹĄe.

Kdo je Ĺže postavil to vlado, ki kar naenkrat ni dobra? Tistih 300.000 ljudi, ki so volili Mira Cerarja, ali tistih 800.000, ki so ostali doma. Tako kot cinizem ne more biti upor zoper oblast, tudi molk ni prava izbira. Ĺ˝ivljenje brez alternative hitro postane sivo. đ&#x;”˛

62 zemljanov ima polovico svetovnega bogastva 62 zemljanov ima v rokah polovico svetovnega bogastva. Toda ni srhljiv le ta podatek, naslednji morda pove ĹĄe veÄ?. En odstotek najbogatejĹĄih ljudi na svetu ima pod palcem toliko bogastva kot preostalih 99 odstotkov skupaj. Za uvrstitev med deset odstotkov najbogatejĹĄih na svetu pa mora posameznik imeti v gotovini in drugih sredstvih okoli 63.200 evrov, za uvrstitev v odstotek najbogatejĹĄih pa 698.000 evrov.

NajrevnejĹĄih 20 odstotkov prebivalcev sveta pa kaĹže povsem drugo podobo. Ti morajo Ĺživeti z manj kot 1,75 evra na dan in nam po đ&#x;”˛ moĹžnosti suĹženjsko ĹĄivati naĹĄe dragocene obleke.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

POLITIKA

28. januarja 2016

Bomo v Sloveniji sposobni odvzeti nezakonito pridobljeno premoĹženje?

Jan Ĺ koberne napoveduje kar nekaj zakonov, s katerimi naj bi naredili v Sloveniji veÄ? reda, med drugim odvzeli nezakonito pridobljeno premoĹženje, zagotovili boljĹĄe poslovno okolje in udeleĹžbo delavcev pri dobiÄ?ku Mira ZakoĹĄek

Jana Ĺ koberneta poznamo v tem okolju kot energiÄ?nega mladega fanta, ki si je nabral Ĺže obilo politiÄ?nih in strokovnih izkuĹĄenj v drĹžavni in obÄ?inski upravi, od maja lanskega leta pa zastopa to okolje kot poslanec Socialnih demokratov v drĹžavnem zboru.

Ta funkcija mu je pripadla potem, ko je Andreja KatiÄ? postala obrambna ministrica. Jan je prodoren s ĹĄtevilnimi idejami in naÄ?rti. Nekaj jih razkrivam v pogovoru z njim.

Ko sva se pogovarjala takrat, ko ste postali poslanec, ste imeli veliko idej, kako do veÄ? delovnih mest za mlade. Ste v zvezi s tem Ĺže kaj udejanjili? ÂťSkupaj z vlado, predvsem pa ministrstvom za delo, druĹžino in enake moĹžnosti, smo naredili nekaj pomembnih korakov. S sprejetjem proraÄ?una smo tako denimo za letoĹĄnje in prihodnje leto odredili kar 3500 ĹĄtipendij za mlade. Usmerjamo jih v deficitarne poklice, skratka na podroÄ?ja, na katerih lahko zagotovimo tudi delovna mesta in s tem gospodarsko rast. Neposredne uÄ?inke priÄ?akujem tudi od vloĹžka v internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. VeÄ? kot 210 milijonov smo namenili za promocijo slovenskih podjetniĹĄkih idej, za prodor podjetij na tuje trge. Po moje je to tisto, s Ä?imer lahko uresniÄ?imo idejo po veÄ? delovnih mestih.ÂŤ Pripravljate zakon o delavskih odkupih in delavskih prevze-

mih, po katerem naj bi stopili na prste tudi tistim, ki so premoĹženje nezakonito pridobili? ÂťDa, res sem se z ekipo tega lotil, vem pa, da bo to teĹžko. Vsekakor Ĺželimo doseÄ?i, da z zakonom omogoÄ?imo zelo hiter odvzem premoĹženja neznanega izvora in premoĹženja, za katerega imetnik ne more dokazati, od kod ga je pridobil. Pri tem pred-

Ä?ajo dohodnino drĹžavljanom iz te dejavnosti. Na ta naÄ?in so tudi pomembno razoroĹžili moÄ?ne farmacevtske lobije. Da, mnogo stvari je, ki sicer niso neposredno povezane s poveÄ?anjem ĹĄtevila delovnih mest, posredno pa vsekakor.ÂŤ

cialni demokrati napovedali in tudi pripravili svoj predlog. Seveda nam je jasno, da je treba najprej ustvariti in da lahko ĹĄele nato delimo. En korak k temu je vsekakor Ĺže sprejeti zakon, ki delno razbremenjuje srednji sloj, torej tiste, ki ustvarjajo najveÄ?. S

â?ą

Za letos in prihodnje leto 3500 ĹĄtipendij za deficitarne poklice

videvamo zelo kratke roke, v katerih bi ta moral zagotoviti dokazila (recimo osem dni).ÂŤ Spremenili bi radi tudi izhodiĹĄÄ?a upravljanja druĹžb? ÂťÄŒe pogledamo mednarodno prakso, hitro ugotovimo, da je tam, kjer je izhodiĹĄÄ?e upravljanja druĹžbe, zagotavljanje skupne blaginje, ĹĄtevilo delovnih mest vedno poveÄ?ano in je kljub krizi rastlo. Ta zakon bomo predvidoma vloĹžili za marÄ?evsko sejo drĹžavnega zbora skupaj ĹĄe z nekaterimi drugimi iniciativami.ÂŤ Iz vas veje duh progresivnosti, kaĹžete ga tudi z zagovorom zakona o legalizaciji konoplje. ÂťTudi pri tem izhajam iz mednarodne prakse in vidim poveÄ?anje ĹĄtevila delovnih mest. V Ameriki, na ÄŒeĹĄkem in ĹĄe kje se je pokazalo, da je to izjemen generator novih delovnih mest in prihodka. Ponekod celo vra-

â?ą

Z zakonom naj bi omogoÄ?ili zelo hitre odvzeme premoĹženja neznanega izvora

Jan Ĺ koberne: ÂťJavna podjetja sicer oddajajo posle preko javnih razpisov, a veÄ?ino jih je Ĺže prej Âťpod mizoÂŤ dogovorjenih.ÂŤ

Zagovarjate udeleĹžbo delavcev pri dobiÄ?ku. Zelo lepo se sliĹĄi, vendar pa, ali bosta vlada in parlament kaj naredila za to, da bodo podjetja dobiÄ?ek tudi ustvarjala. Kaj nam koristi zakon, Ä?e ni dobiÄ?ka, ki bi ga delili? ÂťPo mojem mnenju je tu kljuÄ?na davÄ?na reforma, ki smo jo So-

tem Ĺželimo okrepiti domaÄ?o potroĹĄnjo. Pomagati moramo slovenski obrti, malemu gospodarstvu, z investicijami pa se poslediÄ?no krepi tudi veliko gospodarstvo ‌ Pomemben korak naj bi naredili letos, ko naj bi sprejeli nov zakon o delovnih razmerjih. Seveda je to zelo obÄ?utljiv dokument, ki ga moramo zelo

Kaj menijo o dodatkih na pripravljenost naĹĄi poslanci?

Med najbolj odmevnimi slovenskimi aferami so dodatki za pripravljenost univerzitetnih profesorjev in dekanov – Poslance s savinjsko-ĹĄaleĹĄkega obmoÄ?ja smo zaprosili za komentar Mira ZakoĹĄek, Tatjana PodgorĹĄek

Gre za zlorabo

Marija Antonija KovaÄ?iÄ?, poslanka DeSUS: ÂťNajprej naj povem (moje mnenje), da so dodatki k osebnemu dohodku delovno aktivnega drĹžavljana in drĹžavljanke razliÄ?ni: glede na poklic, ki ga opravlja, na naloge iz opisa del in nalog in glede na specifiÄ?ne stalne in obÄ?asne naloge. Pri nekaterih poklicih je specifiÄ?nost razvidna Ĺže v razvidu del in nalog, pri nekaterih poklicih pa take potrebe po dodatku opredeljujejo podzakonski akti, ki opredeljujejo tudi viĹĄino teh. Kot smo priÄ?a zadnjim dogodkom, se da to doloÄ?ilo zlorabiti z

skrbno zastaviti, z njim pa vsekakor doseÄ?i bolj fleksibilen trg delovne sile. Med drugim moramo delodajalcem omogoÄ?iti, da se lahko brez teĹžav znebijo kakĹĄnega slabega delavca. Odpraviti je vsekakor treba tudi nerazumno obdavÄ?itev trinajste plaÄ?e, pa ĹĄe marsikaj se bo naĹĄlo ‌ Omeniti je treba je ĹĄe vpraĹĄanje plaÄ?ilne nediscipline, katere velik del, upam, bomo z uvedbo davÄ?nih blagajn zajezili.ÂŤ Opozicija je lani zakon o udeleĹžbi dobiÄ?ka Ĺže predlagala, zakaj ji niste prisluhnili, glede na to, da tudi sami to podpirate? ÂťNjihov predlog smo zavrnili enostavno zato, ker ni bil usklajen z delodajalci, kar pa po naĹĄem mnenju vsekakor mora biti.

Gospodarstvo in sindikati morajo hoditi z roko v roki. Vlada ima

namenom izboljĹĄave nizkih osebnih dohodkov. Dodatek za pripravljenost zasluĹžijo deĹžurni zdravniki, deĹžurni gasilci, deĹžurni policisti, vojaki na posebnih nalogah, noÄ?ni varnostniki pa morda ĹĄe kdo po pravilniku, najmanj pa profesorji z malo ur kontakta s ĹĄtudenti ali za znanstveno delo, ki jim prinese napredek v akademskih naslovih in poslediÄ?no veÄ?jo plaÄ?o. Malo je tistih, ki si zares zasluĹžijo dodatke (ki so vrednoteni zelo nizko!) po vseh dogovorjenih in sprejetih zakonskih doloÄ?ilih.ÂŤ

IzplaÄ?ila so nezakonita

Nada BrinovĹĄek, poslanka SDS: ÂťNa sporno izplaÄ?evaje dodatka za stalno pripravljenost na ljubljanskih fakultetah smo v SDS reagirali s sklicem izredne seje odbora za izobraĹževanje in komisije za nadzor javnih financ. Predlagali smo sklepe, ki pa jih koalicija priÄ?akovano ni podprla.

Devet fakultet si je med letoma 2012/2014 izplaÄ?alo slabih 600 tisoÄ? evrov dodatka za stalno pripravljenost.

Nezakonito. Veste, koliko denarja je to?

To je veÄ? kot 1200 najniĹžjih pokojnin.

In med prejemniki dodatka sta bila tudi sedanja ministrica za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport dr. Maja Makovec BrenÄ?iÄ? in minister za finance dr. DuĹĄan Mramor.

Ne glede na to, kako visoke prejemke sta ministra prejela, Mramorjeva izjava Âťda se opraviÄ?uje in obĹžalujeÂŤ za to, ker je prejel sporni dodatek, ne vzdrĹži, oziroma, Ä?e bi Mramor imel resen namen, bi moral nepreklicno odstopiti, ne pa, da sta se ĹĄla s predsednikom vlade neko igri-

zdaj o tem pripravljen predlog.

Mi ga bomo vsekakor podprli, si pa Ĺželimo, da se socialni dialog o tem nadaljuje, saj gre na koncu za korist delavcev. DoseÄ?i je treba, da ta od svojega dela ne bo zgolj preĹživel, ampak dobro Ĺživel, in da bo ob tem ustvaril tudi toliko, da bo izpolnil interes delodajalca in lastnika. Dejstvo je, da morajo biti izpolnjeni vsi interesi, drugaÄ?e se znajdemo, tako kot se nam zdaj pogosto dogaja, na Âťokopih.ÂŤ Da pri nas marsikaj ni tako, kot bi moralo biti, dokazujejo tudi investitorji, ki le redko zaidejo v to okolje.

co, v kateri predsednik vlade seveda ni sprejel Mramorjevega odstopa. To je bila le floskula za drĹžavljane. Kje je zdaj etika in morala naĹĄih ministrov in predsednika vlade, na kar so nas tako imenovani Âťnovi obrazciÂŤ opozarjali pred volitvami?

Cerarjeva odloÄ?itev je bila pogumna

SaĹĄa Tabaković, poslanec SMC: ÂťIzplaÄ?ila dodatkov so se zgodila Ĺže leta 2008, revizija, ki je naloĹžila Univerzi, da sprejme notranje pravilnike, je bila leta 2009. Afera pa se je zgodila Ä?ez osem let, ko so postali sumniÄ?avi do teh dodatkov ravno na Ministrstvu za ĹĄolstvo, kjer so tudi sproĹžili aktivnosti. Ni jih sproĹžila vlada Janeza JanĹĄe in tudi Alenke BratuĹĄek ne, Ä?eprav se je za to vedelo in se zdaj na veliko moralizira. Jaz gnev, ki je sproĹžen v javnosti, do neke mere vsekakor razumem, ker je nekaj posameznikov, ki so te dodatke prejemali neupraviÄ?eno in v absurdno visokih zneskih, a ĹĄe veÄ? je takĹĄnih, ki so do njih upraviÄ?eni, jih bodo pa zdaj teĹžko vraÄ?ali. Dejstvo je, da je predsednik vlade sprejel breme nase. To je nekaj izrazito pogumnega, sam je tudi razloĹžil, da je izrazito pre-

ÂťDokler mi ne ustvarimo poĹĄtenega poslovnega okolja, ne bomo dosegli napredka. Javna skrivnost je, da podjetja v preteĹžni drĹžavni lasti oddajajo posle preko javnih razpisov, ki pa so pod mizo Ĺže vnaprej oddani.

Pri tem nas Ä?aka res veliko dela.

Vzpostaviti moramo poslovno okolje, v katerem ĹĄtejejo znanje, kakovost in cena.ÂŤ

â?ą

Nov zakon o delovnih razmerjih naj bi delodajalcem omogoÄ?il, da se znebijo slabega delavca

Jan Ĺ koberne, vsakega poslanca Ĺže celo desetletje spraĹĄujemo, ali bo kaj naredil za to naĹĄo tako Ĺželeno cesto do avtoceste. Ta ĹĄe vedno ni umeĹĄÄ?ena v prostor (pa se zdaj vendarle nekaj premika), kje dobiti denar zanjo, pa je ĹĄe zahtevnejĹĄe vpraĹĄanje? ÂťReĹĄitev vidim o uvedbi namenskega infrastrukturnega centra (to je Ĺže v javni razpravi). S tem bi dobili dodatna sredstva in tako bi lahko sfinancirali tudi tretjo os. O tem, kako zelo jo potrebujemo, je Ĺže res nesmiselno izgubljati besede. Moram pa reÄ?i, da na eni strani to pozdravljam, s celotnim dokumentom pa nisem zadovoljen, saj menim, da mora biti natanÄ?no opredeljeno, kam bomo usmerili zbrani denar. Vsekakor bom svoj glas pogojeval s tme, da bo zapisano, da bo ĹĄlo za tretjo razvojno os. Aktivnosti potekajo tako, da bi dokument lahko sprejeli do konca leta.ÂŤ đ&#x;”˛

tehtal celotno zadevo. Ga razumem in podpiram. Mislim, da je bil korekten, ko je razloĹžil, zakaj je podprl ministra za finance in v konÄ?ni fazi tudi ministrico za izobraĹževanje.ÂŤ

Vrnjena morajo biti vsa sredstva

Jan Ĺ koberne poslanec SD: ÂťNajmanj, kar javnost upraviÄ?eno priÄ?akuje, je, da bodo vrnjena vsa sredstva, ki so bila neupraviÄ?eno izplaÄ?ana, hkrati pa ne sme izostati priÄ?akovanje, da bodo organi pregona izvedli postopke in ugotovili, ali je ĹĄlo za namerno oĹĄkodovanje javnih sredstev ali za pomoto, kot se trenutno interpretira. Univerza pa mora znotraj sebe narediti temeljito revizijo, saj predstavlja moralni temelj naĹĄe druĹžbe in s tako omajanim ugledom ne more opravljati svoje funkcije. Trenutno se namreÄ? upraviÄ?eno postavlja dvom, ali lahko Ekonomska fakulteta, ki nepravilno obraÄ?unava plaÄ?e svojim zaposlenim, ustrezno pouÄ?uje raÄ?unovodstvo in to poÄ?ne po najviĹĄjih akademskih standardih.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

REPORTAŽA

Ko reĹĄevalci vklopijo sirene

Kdaj vklopijo sirene?

70 let reťevalne sluŞbe Zdravstvenega doma Velenje – Veliko prevozov, premalo pa vozil in zaposlenih – Prihodnji mesec dve novi reťevalni vozili Tatjana Podgorťek

ReĹĄevalna sluĹžba javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje praznuje 70-letnico delovanja. V njej je zaposlenih 18 reĹĄevalcev in reĹĄevalk, na voljo imajo 12 reĹĄevalnih vozil, vodja sluĹžbe Damijan LoÄ?iÄ?nik pa zagotavlja, da skupaj z deĹžurno ambulanto izvajajo na terenu, za katerega so pristojni, celovito oskrbo bolnikov na zavidljivi strokovni ravni. ÂťReĹĄevalna sluĹžba je nekaj posebnega, tudi zaposleni v tej sluĹžbi smo nekaj posebnega. Delamo z ljudmi, ki potrebujejo naĹĄo pomoÄ? za ohranitev zdravja ali Ĺživljenja.

Zavedamo se svojega poslanstva vedno, kadar dobimo klic iz urgentne ambulante, iz bolniĹĄnic oziroma zdravstvenih ustanov, od svojcev pomoÄ?i potrebnih obÄ?anov ali pri prevozih v tujino, ki jih izvajamo po potrebi.ÂŤ

ZaÄ?etki v Pesju

Sedanjosti in prihodnosti, pravi sogovornik, ni brez zgodovine.

O slednji za reĹĄevalno sluĹžbo za obdobje 1945–1960 pisnih virov ni na voljo, so pa nekateri ĹĄe ĹživeÄ?i starejĹĄi reĹĄevalci znali povedati, da segajo zaÄ?etki delovanja reĹĄevalne sluĹžbe v Pesje. Tu sta namreÄ? konec leta 1945 delovali ambulanta in manjĹĄa bolniĹĄnica.

V njej veÄ?jih obolenj niso zdravili, ampak so bolnike vozili na zdravljenje v zdravstvene ustanove v Celje in Slovenj Gradec. Prvo reĹĄevalno vozilo so pripeljali iz Ljubljane, bilo pa je dediĹĄÄ?ina vojnih Ä?asov, parkirano je bilo v garaĹži tamkajĹĄnjega gasilskega druĹĄtva. VoĹžnje so opravljali zaposleni vozniki Premogovnika Velenje poleg svojega rednega dela, v prostem Ä?asu pa brezplaÄ?no. Glede na potrebe premogovnika se je njena dejavnost ĹĄirila, kar je narekovalo selitev reĹĄevalne sluĹžbe v ĹĄoĹĄtanjski zdravstveni dom, kasneje pa zdruĹžitev te

Damijan LoÄ?iÄ?nik ob protokolarnem reĹĄevalnem vozilu

V Velenju je pogosto sliĹĄati reĹĄevalno vozilo s priĹžgano sireno.

Je toliko nujnih voĹženj? ÂťSirene in modre luÄ?i vedno vklopimo, ko odhitimo na nujno voĹžnjo. To naredijo naĹĄi reĹĄevalci premiĹĄljeno. Sirena in modra luÄ? daje reĹĄevalcu doloÄ?eno prednost, ostale udeleĹžence pa opozarja, da je vozilo na nujno voĹžnji. Kljub temu mora biti voĹžnja reĹĄevalca odgovorna in varna, da ne spravlja v nevarnost zdravstvene ekipe z bolnikom ter ostalih udeleĹžencev v prometu,ÂŤ odgovarja Damijan LoÄ?iÄ?nik. nim, da tja ĹĄe vedno sodimo tako po znanju, usposobljenosti reĹĄevalcev, ki so po izobrazbi zdravstveni tehniki, kot opremi.

SluĹžba se je vseskozi in se ĹĄe vedno razvija v dobro bolnikov in njihove oskrbe.ÂŤ Poleg vrste internih izobraĹževanj, predavanj, ki jih organizirajo zbornice in sekcije na ravni drĹžave, se poleg tega zaposleni na lastno pobudo odloÄ?ajo ĹĄe za dodatna izobraĹževanja in si jih tudi sami plaÄ?ajo. Glede skrbi za opremo in reĹĄevalna vozi-

Zanimivost

V podjetju Benz v NemÄ?iji, od koder priÄ?akujejo prihodnji mesec dve novi urgentni vozili tipa Mercedes, so izdelali tudi reĹĄevalno vozilo, ki ga danes uporabljajo za protokolarne namene. Med drugim so ga imeli priloĹžnost obÄ?udovati udeleĹženci simpozija urgentne medicine v PortoroĹžu, uporabili so ga pri snemanju filma o koĹĄarkarski tekmi med Jugoslavijo in Ameriko v ljubljanskem Tivoliju.

Leta 1971 so v NemÄ?iji izdelali ĹĄtiri takĹĄna vozila za bivĹĄo Jugoslavijo, od tega je eno kupilo Velenje.

in premogovniĹĄke zdravniĹĄke sluĹžbe pod okrilje javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje.

Nenujni prevozi in sluĹžba nujne medicinske pomoÄ?i

Danes, po besedah Damijana LoÄ?iÄ?nika, izvajajo v reĹĄevalni sluĹžbi sanitetne prevoze (prevozi dializnih bolnikov in bolnikov,

28. januarja 2016

vozila v prometni nesreÄ?i, priroÄ?no hidravliÄ?no orodje za razteg vozila ob prometni nesreÄ?i.

V letu 1993 so celo sami povsem opremili dve reĹĄevalni vozili tipa volkswagen, prvi in edini v Sloveniji. Na to so zelo ponosni.

Na vpraĹĄanje, kakĹĄne primere reĹĄevanja so Ĺže vpisali v dnevnike, pa Damijan LoÄ?iÄ?nik pravi: ÂťBlizu 30 let sem Ĺže v tej sluĹžbi in o tem bi lahko napisal debelo knjigo, v njej pa zabeleĹžil lepe in tudi kar nekaj teĹžkih trenutkov.

O vsem tem se ne pogovarjam v sluĹžbi, kaj ĹĄele kje drugje. Dejstvo je, da ko sta potrebna reĹĄevalno vozilo in reĹĄevalec, se vedno nekaj zgodi.ÂŤ

FinanÄ?ne in kadrovske potrebe

Prostor, v katerem koordinator sprejema klice in spremlja vozila na terenu

ki ne potrebujejo zdravstvenega spremstva), na kontrolne preglede in zdravljenje v bolniĹĄnice po Sloveniji. Nenujne prevoze, ki zahtevajo poleg voznika zdravstvenega tehnika ĹĄe spremstvo enega zdravstvenega tehnika, pa opravljajo predvsem na obmoÄ?ju obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Izjemoma oziroma po potrebi prepeljejo bolnike iz BolniĹĄnice TopolĹĄica v druge dele Slovenije, redki pa so tudi prevozi zaradi premestitve bolnika iz tujine ali pri transplantacijah.

Za potrebe deĹžurne ambulante delujeta dve ekipi z dvema reĹĄevalnima vozila, skupaj s sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i pa opravljata samo urgentne in nujne prevoze. Kadar sta obe zasedeni, opravi naroÄ?en prevoz po navodilih deĹžurnega zdravnika tudi reĹĄevalna sluĹžba.

Vse v dobro bolnikov in njihove oskrbe

Za velenjsko reĹĄevalno sluĹžbo je veljalo, da sodi po strokovnosti v sam vrh v Sloveniji. ÂťMe-

la so pa – tako LoÄ?iÄ?nik – v samem vrhu. ÂťV osemdesetih in devetdesetih letih ni bilo na trĹžiĹĄÄ?u toliko in tako raznovrstne opreme, kot je je sedaj. Velikokrat smo se morali reĹĄevalci sami iznajti.ÂŤ Sad njihove predanosti in Ĺželje zagotoviti bolniku, ponesreÄ?encu Ä?im ustreznejĹĄo oskrbo, je veliko opreme, ki so jo v omenjenih letih izdelali sami: od postelj, dodatnih sedeĹžev v reĹĄevalnem vozilu, inovativnih reĹĄitev za prevoz dveh bolnikov, KED za izvlek poĹĄkodovanca iz

ÄŒeprav vozila reĹĄevalci zelo dobro vzdrĹžujejo, imajo veliko prevoĹženih kilometrov, saj prepeljejo tudi do 150 oseb na dan. So pa starejĹĄa, zato se toliko bolj veselijo dveh novih Mercedesovih urgentnih vozil prihodnji mesec.

Ob bok finanÄ?nim LoÄ?iÄ?nik postavlja v tem trenutku tudi kadrovske teĹžave. ÂťPoleg voznika reĹĄevalca je namreÄ? na nujnem prevozu bolnika potreben ĹĄe spremljevalec. Danes je v dopoldanski izmeni 9, 10 zaposlenih, v popoldanski pa 5, moralo bi jih biti precej veÄ?, a je treba upoĹĄtevati zakon o prepovedi zaposlovanja v javnem sektorju.ÂŤ Vsemu navkljub je Damijan LoÄ?iÄ?nik prepriÄ?an, da bo reĹĄevalna sluĹžba velenjskega zdravstvenega doma tudi v prihodnje nudila tistim, ki potrebujejo njeno pomoÄ?, najveÄ?, kar lahko.

KljuÄ? do tega pa so nadaljnje posodabljanje opreme, vozil, zapolnitev kadrovskih vrzeli in skrb za đ&#x;”˛ njihovo strokovnost. â€

NaĹĄe zgodbe so razliÄ?ne, dan ni enak dnevu SreÄ?anje z reĹĄevalcem PrimoĹžem Kurnikom Tatjana PodgorĹĄek

ÂťReĹĄevalna postaja Velenje. Prosim! Ja, hvala, jo bomo priĹĄli iskat. Gospa ‌ je gotova in Ä?aka na prevoz,ÂŤ je bilo sliĹĄati v prostoru, kjer koordinatorji velenjske reĹĄevalne sluĹžbe sprejemajo klice iz bolniĹĄnic, naroÄ?ila svojcev ljudi, ki jih je treba prepeljati na pregled ‌ ÂťTaka je naĹĄa sluĹžba. Naj Ĺže kar na zaÄ?etku povem, da ne bo kakĹĄne pomote. Urgenca je nekaj drugega, kot smo reĹĄevalci. Ti se sreÄ?ujejo s teĹžjimi primeri na terenu kot mi, Ä?eprav marsikdaj tudi nam ni prizaneseno. V urgentnih primerih sem doslej sodeloval malo. NaĹĄe delo zna biti ĹĄe kako adrenalinsko, stresno, naporno, predvsem pa odgovorno, ker se sreÄ?ujemo z bolniki, ki jih je treba pripeljati z reĹĄevalnim vozilom na kraj v vseh vremenskih razmerah, ob vsakem Ä?asu in ne

glede na dan,ÂŤ se je 'predstavil' reĹĄevalec PrimoĹž Kurnik.

VÄ?asih bolj naporni petki, danes ponedeljki in torki

V petih letih opravljanja sluĹžbe se mu za zdaj ĹĄe ni zgodilo, da bi bil njegov napor pri nudenju pomoÄ?i komu zaman, njegovi sodelavci pa so doĹživeli Ĺže tudi kaj takega. So bili pa kakĹĄni drugi dogodki, ki so se ga dotaknili. ÂťV takih primerih reĹĄevalci staknemo glave, se pogovorimo, da nam je laĹžje. NaĹĄe zgodbe so razliÄ?ne, dan ni enak dnevu.

VÄ?asih so bili zelo naporni petki pa dnevi pred prazniki, poÄ?itnicami. Danes je sicer podobno, a sta mnogokrat bolj kot petek naporna ponedeljek in torek.ÂŤ PrimoĹž ni Ä?lovek, ki bi lahko ob prihodu domov vse, kar se mu je zgodilo tisti dan, odmislil. PodoĹživlja stvari in se spraĹĄuje, ali je naredil vse prav.

PrimoĹž Kurnik: ÂťÄŒeprav smo velikokrat na nujni voĹžnji, smo enaki ostalim udeleĹžencem v prometu.

NaĹĄe voĹžnje s priĹžganimi luÄ?mi in sireno niso brezglave, saj se zavedamo, da imamo opravka z bolniki, ponesreÄ?enci. Ĺ˝al se tega nekateri ostali udeleĹženci v prometu ne zavedajo.ÂŤ

Pravi, da so ljudje, ki jim nudijo pomoÄ? tako ali drugaÄ?e, veÄ?inoma prijazni, cenijo njihovo delo, se jim za to ustno in pisno zahvalijo. So pa seveda izjeme, te skuĹĄajo pomiriti s prijazno besedo, dejanji.

Nevarne voĹžnje

Pri razmiĹĄljanju, kaj bi mi kazalo ĹĄe povedati, je izpostavil

dejstvo, da z voĹžnjo s priĹžganimi sirenami in modrimi luÄ?mi pravzaprav postavljajo na kocko tudi svoje Ĺživljenje. Ne vedo namreÄ?, kako bodo opozorilna znamenja, s katerimi jih prosijo za prednost, sprejeli drugi udeleĹženci v prometu. ÂťÄŒeprav se nam praviloma zelo mudi, naĹĄe nujne voĹžnje niso brezglave, saj se zavedamo, da je potrebno bol-

nika, ponesreÄ?enca Ä?im prej in Ä?im bolj varno pripeljati tja, kamor ga moramo. Prometna pravila veljajo tudi za nas ne glede, ali smo na nujni voĹžnji ali ne.ÂŤ Na Ĺžalost, dodaja, se ĹĄe prepogosto najdejo nekateri vozniki, kolesarji, peĹĄci, motoristi, ki ĹĄe niso dovolj osveĹĄÄ?eni, kako naj se obnaĹĄajo v prometu, kadar zaznajo reĹĄevalno vozilo s priĹžganimi

luÄ?mi in sireno. Veliko nevarnost za reĹĄevalce predstavljajo mesta s kriĹžiĹĄÄ?i in semaforji.

Ne glede na vsa tveganja je PrimoĹž ponosen na to, da je reĹĄevalec. Za poklic se ni odloÄ?il po konÄ?ani osnovni ĹĄoli, ampak je kolebal med dvema in se naposled odloÄ?il za drugega. A veselje do voĹženj z reĹĄevalnim vozilom, pomagati soÄ?loveku takrat, ko iĹĄÄ?e pomoÄ? pri reĹĄevanju zdravja ali Ĺživljenja, ga je pripeljalo v te vode. Danes je ponosen nanj, na sodelavce, s katerimi se dobro razumejo, se izobraĹžujejo. ÂťBremeÂŤ sluĹžbe pa obiÄ?ajno ÂťodloĹžiÂŤ pri ukvarjanju z razliÄ?nimi ĹĄporti, ob branju knjig, uĹživa v dobri kulinariki, v druĹžbi z neÄ?akom Ĺ˝igom ‌ ÂťVsega ne smem povedati.

Lahko pa zapiĹĄete, da sem tudi takrat, ko nisem v sluĹžbi, reĹĄevalec, kadar naletim na dogodek, ko je potrebno nekomu pomagati,ÂŤ je ĹĄe dejal PrimoĹž Kurnik. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

28. januarja 2016

Jubilej zaznamovali, kot se za kulturo spodobi Leto 2016 za ťmarťko kulturno druťtvo v znamenju treh jubilejev – Stavijo na mlade Lumpacij Vagabundus

Tatjana PodgorĹĄek

Leto 2016 je za Kulturno druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki, ki zdruĹžuje blizu 150 Ä?lanov v desetih sekcijah, jubilejno. Praznuje namreÄ? 110-letnico delovanja, 40 let pa delujeta folklorna skupina Oljka in GledaliĹĄÄ?e pod kozolcem. Jubileje bodo zaznamovali tako, Âťkot mi znamo in kot se za kulturno z dolgoletno tradicijo spodobi,ÂŤ pravi predsednik druĹĄtva JoĹže Robida.

Program praznovanja je pester, prireditve pa se bodo vrstile celo leto. Osrednja bo Lumpacij Vagabundus – spevoigra, ki jo bodo premierno postavili na ploĹĄÄ?ad za HiĹĄo mladih javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki konec junija, ponovili pa predvidoma konec avgusta ali na zaÄ?etku ĹĄolskega leta. ÂťGre za velik projekt, v katerem bodo sodelovali Ä?lani vseh sekcij ĹĄmarĹĄkega kulturnega druĹĄtva, pridruĹžili se nam bodo tudi Ä?lani Kulturnega druĹĄtva Gorenje in ĹĄe nekaterih drugih druĹĄtev v lokalni skupnosti. Odprt prostor pri omenjenem javnem zavodu bomo ÂťnapolniliÂŤ z igro, plesom, folklorni-

JoĹže Robida: ÂťKultura je v naĹĄem okolju zapisana z veliko Ä?rko in dolĹžni smo nadaljevati prizadevanja tistih, ki so se z njo ukvarjali pred nami.ÂŤ

Neprilagojeni in nevarni V Ä?etrtek, 21. januarja, ob 18. uri sta Ĺ aleĹĄko muzejsko in zgodovinsko druĹĄtvo in Muzej Velenje na Velenjskem gradu pripravila predavanje in predstavitev knjige z naslovom Neprilagojeni in nevarni avtorja izr. prof. dr. Andreja Studena. Predavatelj je znanstveni svetnik na inĹĄtitutu za novejĹĄo zgodovino v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem s socialno in kulturno zgodovino

19. in 20. stoletja, in predavatelj na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.

Avtorja, ki raziskuje predvsem pojave vsakdanjika, je v zadnjem Ä?asu pritegnila predvsem zgodovina morale in druĹžbeni odkloni.

V zadnji knjigi, ki je izĹĄla konec lanskega leta, je obravnaval tematiko, ki je aktualna in predstavlja prvo znanstveno obravnavo podobe in statusa Romov v preteklosti v slovenskem prostoru. V evropski zgodovini skorajda ne najdemo ljudstva, do katerega se je gojilo toliko nezaupanja in zaniÄ?evanja. Vse do danes so ostale usedline dojemanja romskega naÄ?ina Ĺživljenja, Ä?eprav se je njihov poloĹžaj v zadnjih desetletjih spremenil. Predavatelj je predstavil historiÄ?na priÄ?evanja o Romih, torej podobo v oÄ?eh drugih, njihov druĹžbeni status v kontekstu zadnjih 600 let. Med posluĹĄalci je zanimivo predavanje vzbudilo precejĹĄnje zanimanje in nemalo vpraĹĄanj, pogojenih z izkuĹĄnjami iz preteklosti. đ&#x;”˛

Miran Aplinc

NateÄ?aj BoteÄ?aj odprt Velenje – Ĺ˝e sedmo leto zapored se lahko mlade neuveljavljene glasbene skupine prijavijo na razpis NateÄ?aj BoteÄ?aj. Tudi letos so ga pripravili velenjski, krĹĄki in slovenjegraĹĄki mladinski centri v sodelovanju s Ĺ aleĹĄkim ĹĄtudentskim klubom ter Klubom eMCe plac, da bi tistim glasbenikom, ki imajo ideje, niso pa ĹĄe imeli prave priloĹžnosti za predstavitev obÄ?instvu, omogoÄ?ili nastope. Tako bodo februarja in marca priredili tri predizbore – v Velenju, KrĹĄkem in Slovenj Gradcu, na katerih bo nastopalo po pet skupin, nagrada za najviĹĄje uvrĹĄÄ?en bend pa bo snemanje demo posnetka. Glavna nagrada bo snemanje videospota, ĹĄest najbolje uvrĹĄÄ?enih skupin pa bo lahko nastopalo na velikih odrih festivalov Festival mladih kultur Kunigunda, Dnevi mladih in kulture, Generator Festival, Medkulturni dnevi Slovenj Gradec, Festival ProĹĄtok in Sound Arson Festival.

Sodelujejo lahko skupine ali glasbeniki, ki ĹĄe niso posneli albuma (razen domaÄ?ih neprofesionalnih posnetkov), katerih vsaj polovica Ä?lanov je mlajĹĄih od 27 let, lani niso odigrali veÄ? kot sedem koncertov zunaj domaÄ?ega kraja ter izvajajo avtorsko glasbo. Prijava mora vsebovati demo posnetek vsaj enega komada, kratek opis skupine, kraj bivanja vseh Ä?lanov in kontaktne podatke. Prijave je treba oddati do 7. februarja na elektronski naslov natecaj.botecaj@gmail.com. đ&#x;”˛

tf

mi postavitvami. Za zanimivost naj povem, da je bila spevoigra v naĹĄem okolju prviÄ? izvedena v PaĹĄki vasi leta 1920, pribliĹžno pet let kasneje pa v Ĺ martnem ob Paki.ÂŤ

Nastopi, veÄ?eri znanih slovenskih umetnikov

Od manjĹĄih dogodkov v poÄ?astitev jubileja velja omeniti sreÄ?anje z domaÄ?im umetnikom Damjanom VrenÄ?urjem, pogovorno-glasbeni veÄ?er s slovenskim igralcem Gojmirjem LeĹĄnjakom Gojcem ter umetnikom na kitari Igorjem Leonardijem v dvorani doma krajanov v Gorenju. Prihodnji mesec ali marca naÄ?rtujejo pogovor z Bogomirjem Verasom, dolgoletnim mentorjem ĹĄmarĹĄkih gledaliĹĄÄ?nikov, in Ljerko Belak, lansko dobitnico BorĹĄnikovega prstana. Marca prihaja v goste znana slovenska folklorna skupina iz Kranja Is-

kraemeco, aprila bosta poskrbela za prijeten glasbeni veÄ?er Manca in Benjamin Izmajlov.

Pripravljajo ĹĄe razstavo o delovanju kulturnega druĹĄtva. Postavili jo bodo v prostore bivĹĄe knjiĹžnice, ki naj bi postali stalen razstavni prostor. Ob tej priloĹžnosti se bodo spomnili dveh znanih domaÄ?ih, a Ĺže pokojnih kulturnih zanesenjakov: Tineta Steblovnika in Franca KlanÄ?nika. Pozno jeseni snujejo ĹĄe dan odprtih vaj, na katerih bodo obiskovalcem predstavili delo v posameznih sekcijah, hkrati pa tako promovirali dejavnosti ter povabili nove, predvsem mlade, da se jim pridruĹžijo. Prireditvam so dodali mednarodno noto. Letos miniva 40 let od pobratenja z Novim selom pri VrnjaÄ?ki Banji, dogovorili pa so se tudi za gostovanje s slovenskim druĹĄtvom Kredarica iz Novega Sada. V Ĺ martnem ob Paki bo nastopil njihov zbor.ÂŤ

ÂťVse nam je naredu, kar smo ga fehtaliÂŤ Ivan Verdnik, mojster vrbopletarstva

Kultura ob Paki nekoÄ?, danes in jutri

Na vpraĹĄanje, kaj je pomenila kultura v okolju na zaÄ?etku in kaj pomeni danes, je JoĹže Robida odgovoril: ÂťOÄ?itno so se takrat ljudje radi druĹžili in druĹžili so se na plemenit naÄ?in. Danes je nanjo treba pogledati bolj podrobno. Smo mrki, manjka nam prijateljstva, sodelovanja in kultura lahko to vsaj malo popravi, nas opomni, da se je vÄ?asih dobro usesti, zamisliti nad sabo, se sprostiti in zabavati.ÂŤ V tem trenutku so zaradi menjave generacij v manjĹĄi stiski, pravi sogovornik in hkrati dodaja: ÂťPrepriÄ?an sem, da bo kultura tudi v prihodnje plemenitila Ĺživljenje na obmoÄ?ju spodnjega toka reke Pake.

Porok so uÄ?enci naĹĄe ĹĄole in nekateri ĹĄolniki, ki so pripravljeni delati z njimi. Glede na to, kaj so ti Ĺže pokazali, se za kulturo ob Paki ni treba bati.ÂŤ đ&#x;”˛

kov iz bogate pletarjeve zapuĹĄÄ?ine. Predvsem gre za izdelke, ki jih hranijo sorodniki, nekaj pa jih je izposojenih. ObÄ?udujemo lahko praktiÄ?ne predmete, kot so koĹĄi, cajne, opletene steklenice, stojala za roĹže, ĹĄkafi, izdelki za otroke, voziÄ?ki, koĹĄi za perilo ‌ kakor tudi povsem dekorativni in okrasni izdelki. Med zbranimi predmeti so na steni urejeni panoji z zapisi in fotografijami, med njimi je osrednja fotografija Ivana Verdnika pri delu. Videti je, kot bi vstopili v Verdnikovo delavnico ali njegovo hiĹĄo, ki jo je imel ob njej. Razstavo je uredil Rok Poles. V priloĹžnostnem programu ob odprtju so zapele Mihelce pod vodstvom Anke Jazbec, petega Verdnikovega 'dekleta'. V pozdravnem govoru je ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih Ä?estital druĹžini Verdnik za spoĹĄtljivo ohranjen spomin. Dr. Bogataj je organizatorjem priporoÄ?il oĹživljanje razstave s tematskimi pedagoĹĄkimi programi.

O Ivanu Verdniku Ĺ oĹĄtanj, 19. januarja – Na podstreĹĄju vile Mayer v Ĺ oĹĄtanju je zbranih okoli 150 pletenih izdelkov, ĹĄoĹĄtanjskega pletarja Ivana Verdnika. Poleg razstave je v okviru projekta ÂťVse nam je naredu, kar smo ga fehtaliÂŤ izdana tudi pregledna broĹĄura z opisom Ĺživljenja in dela danes Ĺže pokojnega mojstra domaÄ?e obrti Verdnika. V broĹĄuri najdemo poleg kataloĹĄkega popisa zapuĹĄÄ?ine tudi oceni projekta in odnosa druĹžbe do nesnovne dediĹĄÄ?ine, ki ga je zapisal dr. Janez Bogataj. Za plastiÄ?en prikaz pletarjenja in Ĺživljenja ob vonju sveĹžih in posuĹĄenih vrbovih vej je reĹžiser Jaka Ĺ uligoj posnel priloĹžnostni film Ivan. Projekt je financirala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj s podporniki.

O Projektu

Ĺ pelo Poles, zaposleno na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj v Vili Mayer, sta na mojstra Verdnika opozorila Vlado Kojc in Zofija Ĺ uligoj, druga Verdnikovo hÄ?i. Delo in pomen ĹĄoĹĄtanjskega pletarja, ki je s svojimi praktiÄ?nimi izdelki zaljĹĄal

Pletla je tudi Ĺžena NeĹžka.

in lajĹĄal Ĺživljenje Ĺ oĹĄtanjÄ?anov, je z besedami, Âťvse nam je naredu, kar smo ga fehtaliÂŤ asociativno opisal Ĺ tefan Szabo. Izdelke za razstavo je zbirala vsa druĹžina – so Ĺžena NeĹžka in hÄ?ere JoĹžica, Zofija, Majda, Mihaela in Anka, njihovi moĹžje pa so jih ÂťrestavriraliÂŤ. Zbiranje izdelkov je potekalo od lanskega septembra do odprtja razstave. Ob delu so se kopiÄ?ili tudi spomini, fotogra-

fije in zapisi, ki so zbrani v katalogu skupaj s popisom razstavljenih predmetov. Katalog je uredila Ĺ pela Poles s sodelavci, oblikoval pa Rok Poles. Projekt Ä?udovito zaokroĹžuje kratek film o Ĺživljenju s spomini pripovedovalk, Ĺžene in Ivanovih hÄ?erk.

O razstavi

Na podstreĹĄju vile Mayer je razstavljenih 153 pletenih izdel-

Ivan Verdnik se je rodil 20. aprila 1928 v Celju. Z mamo je Ĺživel v Orli vasi. Vrbopletarstva se je uÄ?il pri mojstru Francu Grenku. Leta 1952 je opravil pomoÄ?niĹĄki izpit pri mojstru Prahu in se istega leta poroÄ?il z NeĹžko PoĹžgane iz Belih Vod. Leta 1956 sta se preselila v Ĺ oĹĄtanj, kjer si je ob hiĹĄi uredil delavnico.

Za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane je postal Pletarjev Ivan. Zaposlil se je v termoelektrarni in opravljal svojo obrt popoldansko. Z Ĺženo sta bila v kraju dejavna, ravno tako njunih pet hÄ?era. V letih 1990 in 1992 je razstavljal na bienalu mednarodne razstave domaÄ?e in umetne obrti Alpe Jadran v Slovenj Gradcu in prejel priznanje in naziv mojstra domaÄ?e obrti, ki mu ga je podelil dr. Janez Bogataj kot predsednik mednarodne Ĺžirije. Umrl je leta 2006, septembra, na god sv. Mihaela. O svojem delu je sam menil, da ni odvisno samo od znanja, ampak tudi od razpoloĹženja, s katerim se Ä?lovek loti dela. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

28. januarja 2016

Dubravka TomĹĄiÄ? Srebotnjak spet navduĹĄila v Velenju Da nam vÄ?asih, sploh danes, ko nam je s pomoÄ?jo silno razvite tehnologije, vse „jasno“, dostopno, zmanjka besede, razlage za doloÄ?en dogodek, je dokaz koncert Dubravke TomĹĄiÄ? Srebotnjak v Velenju v torek, 19. januarja. V okviru Abonmaja Klasika Festivala Velenje je nastopila v veliki dvorani glasbene ĹĄole Velenje.

Velenjsko obÄ?instvo je Ĺže precej navajeno vrhunske glasbene ponudbe; koncerti, nastopi, tekmovanja se na velenjski glasbeni ĹĄoli vrstijo skorajda prehitro, nastopajo odliÄ?ni solisti, komorne skupine, zbori, orkestri ... Nastop Dubravke TomĹĄiÄ? Srebotnjak na novem koncertnem kavirju Steinwayu pa je bil koncert za zgodovino, dogodek, ki je fasciniral vse prisotne, dogodek, ki moÄ?no preraste obiÄ?ajno - odliÄ?no, sijajno, perfektno. Pod prsti in iz duĹĄe gospe Dubravke so prihajali takĹĄni nebeĹĄki zvoki, da smo v dvorani mislili, da smo prestavljeni na drug planet.

Toliko energije, vulkanskega temperamenta, potem neĹžnosti, idi-

liÄ?nosti, pianissima, ki prodira globoko, boĹžajoÄ? najlepĹĄe strune Ä?loveĹĄke duĹĄe.

O koncertih Dubravke TomĹĄiÄ?

Srebotnjak po celem svetu, o njenem ĹĄtudiju na najboljĹĄi glasbe-

ni akademiji na svetu, o njenem druĹženju z velikim Arturom Rubinsteinom ni potrebno veliko govoriti ... Dela Bacha, Scarlattije, Beethovna in Chopina so Ĺživela tako prezentno, jasno, v najlepĹĄem ravnoteĹžju med tehniÄ?no briljantnostjo in muzikalnim sporoÄ?ilom, ki nas je tako prevzela, da smo na trenutke pozabili ploskati, da ne bi „uĹžalili“ sveÄ?anosti tega Ä?udovitega sporoÄ?ila. Ĺ˝eleli smo, da – kot bi rekel Goethe – ta trenutek lepote traja veÄ?no. Vse, kar smo lahko naredili, je bilo, da smo spontano vstajali in pozdravljali to darilo, s katerim nas je gospa Dubravka osreÄ?evala. Ĺ e enkrat je glasba pokazala svojo vesoljsko moÄ?, lepoto, najlepĹĄe, kar ljudska duĹĄa lahko zaÄ?uti. Mi, ki smo imeli privilegij ta veÄ?er uĹživati zvoke z Olimpa, smo hvaleĹžni, ta trenutek ne more trajati veÄ?no, spomin nanj bo dolgo odmeval v naĹĄih srcih.

Hvala, gospa Dubravka. đ&#x;”˛

Nikolaj Ĺ˝liÄ?ar

Muniju ĹĄe eno priznanje VelenjÄ?an Iztok Ĺ majs – Muni postaja bolj kot doma v tujini vse bolj prepoznaven avtor zanimivih likovnih del.

Umetnostni zgodovinar Marko KoĹĄan je sicer v Ä?asniku Delo Ĺ majsa ob predstavitvi njegove fotografije v Cankarjevem domu v letu 2006/7 laskavo oznaÄ?il kot znanitelja nove, bodoÄ?e, ĹĄe ne povsem prisotne umetnosti. Takrat je prviÄ? naznanil vdor slikarstva v medij fotografije na izjemno rafiniran, iznajdljiv in senzibilen naÄ?in. V minulih dneh je Muni prejel Ĺže ĹĄesto tujo nagrado v piÄ?lih dveh letih. Tokrat mu je bilo za razstavljena dela podeljeno priznanje Michelangelo International Prize. ÂťTo zveneÄ?e priznanje mi je v veliko Ä?ast, saj vsi vemo, kdo je Michelangelo, in vznikniti v njegovi senci gotovo vzpostavlja tudi prepriÄ?ljiva vrednostna merila.ÂŤ Muni napoveduje, da to ni zadnje priznanje, ki ga je prejel, in da bi gotovo bil ĹĄe uspeĹĄnejĹĄi in bolj opaĹžen, Ä?e bi imel ustreznejĹĄe finanÄ?no zaledje, ki bi mu omogoÄ?alo manj stresno Ĺživljenje in ustvarjanje. đ&#x;”˛

Valentina Cehner: Misterija Mlada likovnica s Polzele je v Galeriji eMCe plac postavila svojo prvo samostojno slikarsko razstavo, ki bo na ogled do 21. februarja Tina Felicijan

Dvajsetletnica, ki se Ĺže vse Ĺživljenje zanima za umetnost, risanje pa je tisto, kar res rada poÄ?ne, je otroĹĄtvo in mladost preĹživela v Velenju. Tu, kjer je obiskovala likovno gimnazijo in se po-

ÂťMoje slike so rezultat obÄ?utkov, ki jih ne znam opisati z besedo.ÂŤ Valentina Cehner

Ä?uti bolj domaÄ?e, je tudi postavila prvo razstavo slikarskih del, ki so nastajala zadnja tri leta. Sicer pa je slikati zaÄ?ela Ĺže v otroĹĄtvu, ker se tako najlaĹžje izrazi. ÂťBesede niso moj prvi medij izraĹžanja.

Iskala sem naÄ?in, kako ljudem

predstaviti sebe drugaÄ?e, ne z besedo,ÂŤ razlaga, zakaj je izbrala prav slikarstvo.

VeÄ?ina del je v meĹĄani tehniki, nekaj je svinÄ?nika, najraje pa dela z oljem, pravi. ÂťTematika mojih slik je rahlo temaÄ?na in

skrivnostna. Rada imam, da se gledalec prepusti svoji domiĹĄljiji in si sam ustvari svojo zgodbo, zato ne razlagam, kaj sem Ĺželela sporoÄ?iti s svojimi deli.ÂŤ V njih se kaĹže nadrealizem, ki ga ima posebno rada, nekaj motivov je tudi bolj realistiÄ?nih. ÂťLjudem poskuĹĄam s podobami in simboli predstaviti Ä?ustva, ki jih Ä?utim.ÂŤ Tako ideje za umetniĹĄko ustvarjanje vleÄ?e iz sebe, ko iĹĄÄ?e svojo lastno identiteto, ali iz narave.

Valentina se trenutno prepuĹĄÄ?a eksperimentiranju in preizkuĹĄa nov slog. Ĺ˝eli se pridruĹžiti akademskemu krogu umetnikov – na ljubljanski akademiji za likovno umetnost bi rada ĹĄtudirala slikarstvo. Ĺ e prej pa mora dokonÄ?ati nekatere druge obveznosti, je ostala skrivnostna. đ&#x;”˛

Gospa Dubravka MatjaĹž Ĺ alej

Koncertu naĹĄe najveÄ?je in najboljĹĄe pianistke Dubravke TomĹĄiÄ? Srebotnjak pred dobrim tednom dni v ÂťKlasikiÂŤ morda ni potrebno mojega laiÄ?nega priÄ?evanja. Pa vendar se je tega koncerta potrebno spomniti (in spominjati). Njena glasbena kariera, umetniĹĄka pot je bila tako uspeĹĄna in dolga ter ĹĄe ni ugasnila, da smo veseli, ker je spet priĹĄla v Velenje. PriÄ?arala nam je nepozaben koncert po ĹĄtiriindvajsetih letih. Ne samo, da se je vrnila v Velenje s podobno zgodbo kot Ĺže dobro desetletje pred tem, ko je krstila nov klavir (v kulturnem domu na zaÄ?etku osemdesetih), veselimo se, ker smo jo prepriÄ?ali, da pri nas izvede koncert. Lahko reÄ?em, da smo se na koncu lahko skupaj z njo veselili izjemnega doĹživetja do zadnjega kotiÄ?ka napolnjene dvorane glasbene ĹĄole Velenje. Prisluhnili smo ji torej tretjiÄ?, tako v njenem zgodnjem obdobju, po kasnejĹĄih glasbenih izpopolnjevanjih, ko je bila njena energija najveÄ?ja. Takrat je bila njena pot morda najbolj ÂťzvezdnaÂŤ in prepoznavna v svetovnem merilu. Prisluhnili so ji lahko tudi pred skoraj Ä?etrt stoletja, ko je bila ustvarjalka v najbolj zrelem umetniĹĄkem obdobju. Pa seveda zdaj, ko ÂťGospa za klavirjemÂŤ z veliko zaÄ?etnico samo ĹĄe dokazuje, da vse glasbene reference, koncertni uspehi, ki jih je dosegla, niso bili iz trte zviti. Ĺ e veÄ?, z igranjem izjemno zahtevnega klavirskega programa, vsega seveda na pamet in s premiĹĄljeno interpretacijo, je prepriÄ?ala vse. Tudi tiste, ki se bolje spoznajo na klavirsko glasbo, kot se jaz, in ki so morda tudi sliĹĄali kaj veÄ? in hkrati ob tem spoznali, da je tudi v tem veliÄ?ina ustvarjalca, kako se zna reĹĄiti iz poustvarjalne zagate.

Sam sem jo v Ĺživo posluĹĄal prviÄ?. In sem izjemno vesel in zadovoljen, da sem imel to priloĹžnost uĹživati v njenem koncertiranju. V programu je imela dela Bacha, Scarlattija, Beethovna, Chopina, v dodatkih pa ĹĄe Liszta in Debussyja. Vse je odigrala obÄ?uteno, tehniÄ?no izjemno dovrĹĄeno, brezhibno ... Vesel sem, da sem jo spoznal tudi drugaÄ?e. Njen koncert je bil vpet v moje sluĹžbeno delo in del mojih poklicnih zadolĹžitev. Ob tem sem si tudi priznal, da je Ĺže res, da sem se kot pisec teh vrstic spet zarekel, saj mi je lahko vÄ?asih sporno in neetiÄ?no pisati, kritizirati ali hvaliti dogodke in ljudi, ki so povezani z mojo profesijo ..., ampak zareÄ?enega kruha se Ä?lovek mnogokrat v Ĺživljenju naje in ta zapis je torej lahko samo potrdilo naĹĄega ljudskega pregovora. Veselilo me je sreÄ?ati umetnico takega kova in imeti hkrati sreÄ?o, da jo lahko pri njenih petinsedemdesetih letih ĹĄe vedno posluĹĄamo muzicirati v tako izvrstni kondiciji, kot jo zmorejo redki vrhunski poustvarjalci njene generacije. Njena izjemna glasbena koncentracija je svojevrstno potrdilo njene glasbene veliÄ?ine in hkrati ĹĄe vedno velike, danaĹĄnje – aktualne ustvarjalne moÄ?i ter glasbene inteligence.

VeÄ? kot teden dni po koncertu sem ĹĄe vedno prepriÄ?an, da veliÄ?ine gospe Dubravke kot umetnice in solistke v svetu resne glasbe do danes med naĹĄimi rojaki ĹĄe nihÄ?e ni presegel. ÂťNjena glasbaÂŤ in njene interpretacije to enostavno potrjujejo. đ&#x;”˛

Ĺ e pol leta do Festivala nasedlega kita Velenje, 29. januar – Jutri bodo na otoku eMCe plac do polovice nasedali kiti. S tem tradicionalnim sreÄ?anjem na polovici kroĹžne poti na glavno zbiraliĹĄÄ?e – Letni kino ob Ĺ akalskem jezeru – obeleĹžijo lanski Festival nasedlega kita in napovedo novega. Na prireditvi Half Whale There bodo letos nastopali MeetJah&100TKA, Nina Bulatovix, Some1Else in FNK Crew. Prav tako meĹĄano in glasno, kot bo 29. januarja ob 21. uri v eMCe placu, pa bo na julijskem Festivalu nasedlega kita. Vstop bo prost, na prireditvi pa bodo zbirali đ&#x;”˛ tf prostovoljne prispevke za Kulturno druĹĄtvo nasedlega kita.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

28. januarja 2016

Stik s posluĹĄalci jo napolni z energijo Radijski mikrofon v studiu Radia Velenje in moderatorka Ĺ˝eljka Gaber prijateljujeta Ĺže veÄ? kot 20 let. V radijskem studiu sta gostila veliko takih, ki jih mnogi poznajo le od daleÄ? in v drugi luÄ?i – glasbenikov, umetnikov, ĹĄportnikov, politikov. Vsak od njih je povedal zgodbo, med katerimi so se Ĺ˝eljke nekatere dotaknile za vse Ĺživljenje: Tomo KriĹžnar, Manca KoĹĄir, Helena Blagne pa Modrijan BlaĹž, ki je imel pri njej svoj prvi radijski intervju, njena gosta sta bila tudi Ĺže danes pokojna Brendi in prvi glas Dalmacije Vinko Coce. ÂťVeÄ? kilometrine imaĹĄ za sabo, bolj kritiÄ?en postajaĹĄ, teĹže te kakĹĄna stvar vrĹže iz tiraÂŤ, odgovarja Ĺ˝eljka na vpraĹĄanje, ali se je v teh letih radijsko delo spremenilo. Pa tudi, da si z leti modrejĹĄi in ne govoriĹĄ tja v en dan, ampak se trudiĹĄ povedati kaj pametnega. Da se mikrofon in Ĺ˝eljka ujemata, je ja-

sno. Kaj pa njej pomeni preĹživeti del dopoldneva ali popoldneva v studiu namesto kje drugje? ÂťNe morem ti odgovoriti. VÄ?asih bi rekla, da je super, Ä?e Ä?lovek dela to, kar ima rad, in je zato ĹĄe plaÄ?an. Sedaj pa nisem veÄ? prepriÄ?ana, Ä?e bi mikrofonu, ne samo radijskemu, tudi odrskemu, lahko rekla delo. Poleg drugih vlog v Ĺživljenju je to del mene, tudi to sem jaz.ÂŤ Na valovih Radia Velenje prebuja naĹĄe posluĹĄalce in posluĹĄalke

najpogosteje v sobotnih jutrih, ki jih sama oboĹžuje, ker so ÂťdinamiÄ?na, nudijo mi najveÄ? stika s posluĹĄalci in me napolnijo z energijo za ves teden.ÂŤ Tu pa tam s svojim znaÄ?ilnim glasom komu polepĹĄa nedeljsko popoldne, vidite in sliĹĄite pa jo lahko tudi na marsikateri velenjski prireditvi.

Na naĹĄo sreÄ?o ĹĄe ne razmiĹĄlja, da jo pot iz Celja v Velenje in nazaj v Celje tako obremenjuje, da bi rekla radiu adijo. ÂťZorim kot dobro vino in najboljĹĄe je ĹĄe pred menoj!ÂŤ Tudi njeno Ĺživljenjsko vodilo je takĹĄno. ÂťKar delaĹĄ, delaj dobro. Tako prestopiĹĄ okvir povpreÄ?nega in pustiĹĄ za sabo dobro vidno sled,ÂŤ pojasnjuje. Ĺ˝eljka jo bo na velenjskih radijskih valovih, upamo, puĹĄÄ?ala ĹĄe dolgo. đ&#x;”˛

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. SHAKIRA - Try everything 2. NINO - Pod tuĹĄem 3. FOSILI - Snovi zaljubljene Ĺžene Kolumbijska pevka Shakira se predstavlja z novo skladbo Try Everything, ki jo je posnela za prihajajoÄ? Disneyev animirani film Zootopia. Pevka je v filmu sicer posodila svoj glas vitki gazeli. To je po dolgem Ä?asu nova skladba Shakire, ki se je glasbeno zadnjiÄ? predstavila s himno svetovnega prvenstva v nogometu v Braziliji leta 2014.

Tp

Željka Gaber: Zorim kot dobro vino in najboljťe je ťe pred menoj.

GLASBENE novice

MAX CLUB JAZZ FESTIVAL 2016 Danes se zaÄ?enja Max Club Jazz Festival 2016. Tudi letos je programski vodja Jure Pukl naredil izbor sedmih vrhunskih jazzovskih dogodkov. Prvi se bo na odru Max kluba s projektom Blue

In The Face predstavil priznani kitarist Jani Moder. Gre za nove, sveĹže skladbe, napisane za kitaro in Big Band. Glasba je stilsko zelo raznolika, saj nas popelje Ä?ez veliko glasbenih zvrsti – od jazza, funka, etna, rocka, vse do sodobne improvizirane glasbe. Do izraza bodo priĹĄli tudi ĹĄtevilni odliÄ?ni solisti Big Banda RTV Slovenija.

Poleg glasbe Janija Modra bodo na sporedu ĹĄe dela Lenarta KreÄ?iÄ?a, AleĹĄa Rendle, Emila Spruka ter Erica Vloeimansa. Obeta se prava glasbena poslastica, potovanje v deĹželo domiĹĄljije ob bogatem skupinskem zvoku. Dirigent bo Jaka Pucihar, koncert pa se bo zaÄ?el ob 21. uri.

Hkrati Ĺže lahko napovemo tudi drugi festivalski dogodek. 11. februarja se bodo s projektom Family Affair predstavili Sandra Klemm And The Adams Family.

za katero je posnel tudi svoj sedmi videospot. Nova himna vseh, ki radi prepevajo pod tuĹĄem, je nastala zelo spontano in je polna optimistiÄ?nih vibracij, pravi Nino, ki je tudi videospot delno posnel pod tuĹĄem. Spot je reĹžiral Niko Karo, snemanje pa je potekalo v enem od luksuznih apartmajev na Bledu. Nino pravi, da bo nova ploĹĄÄ?a bolj odbita in razgibana od prvenca Simfonija. Nekaj pesmi bo zelo ĹĄaljivih, nekaj pa bolj resnih, Ĺživljenjskih.

Pop glasbo na novem albumu

Umrl je soustanovitelj skupine The Eagles Glenn Frey V New Yorku je v ponedeljek, 18. januarja, umrl Glenn Frey, soustanovitelj legendarne skupine The Eagles, katere najveÄ?jo uspeĹĄnico Hotel California, pozna skoraj vsak. Frey, ki je umrl v starosti 67 let, se je zadnje tedne spopadal z revmo, artritisom, pljuÄ?nico in obolelo trebuĹĄno slinavko. Komplikacije vseh teh bolezni so botrovale njegovi

je popestril z meĹĄanjem drugih glasbenih zvrsti, kot so funky, rock, R&B in celo jazz.

Adele bo nastopila na grammyjih Britanska pevka Adele bo pela na letoĹĄnji podelitvi grammyjev, ki bo 15. februarja v Los Angelesu. Vodil jo bo raper in igralec LL Cool J, med nastopajoÄ?imi pa bodo ĹĄe Kendrick Lamar,

Nino pod tuĹĄem Mesec januar je za ĹĄtevilne glasbenike mesec poÄ?itka, a Nino OĹĄlak tudi ob zaÄ?etku novega leta ustvarja s polno paro. S svojo ekipo na Ä?elu s producentom Damjanom PanÄ?urjem zakljuÄ?uje snemanje druge avtorske ploĹĄÄ?e. Ĺ e pred izidom ploĹĄÄ?e pa mlad glasbenik v radijski eter poĹĄilja Ä?isto sveĹžo skladbo s ĹĄaljivim besedilom Pod tuĹĄem,

cije. Vseeno pa bo pevka razveselila svoje oboĹževalce z nastopom na letoĹĄnji 58. podelitvi teh nagrad. Katero pesem bo zapela, za zdaj ĹĄe ni znano.

The Weeknd in Little Big Town.

Adele se lahko pri nepolnih 28 letih pohvali z Ĺže desetimi prestiĹžnimi glasbenimi nagradami grammy. Letos ni nominirana, saj je album 25, ki je sicer podrl vse rekorde, izĹĄel po roku, ko bi se ĹĄe lahko potegoval za nomina-

smrti. Frey je bil skupaj z bobnarjem Donom Henleyjem glavni ustanovitelj skupine, ki je v zgodnjih sedemdesetih letih nastala v Los Angelesu in s ĹĄtevilnimi uspeĹĄnicami zaznamovala to obdobje. Njihova glasba je bila meĹĄanica rock, pop, folk in co-

untry glasbe, skupina pa je slovela po izjemnih nastopih v Ĺživo, saj so z mnoĹžico instrumentov in veÄ?glasnim petjem ustvarjali bogato zvoÄ?no kuliso. Leta 1980 je zasedba razpadla, leta 1994 pa se je vrnila z uspeĹĄno turnejo in albumom Hell Freezes Over.

Skupina The Eagles je bila leta 1998 uvrĹĄÄ?ena v dvorano slavnih rock and rolla v Clevelandu.

Prodali so veÄ? kot 150 milijonov albumov, pohvalijo pa se lahko tudi s ĹĄestimi grammyji.

Pearl Jam se odpravljajo na severnoameriĹĄko turnejo AmeriĹĄka skupina Pearl Jam se odpravlja na severnoameriĹĄko turnejo, v sklopu katere bo nastopila tudi na vodilnem ameriĹĄkem festivalu na prostem Bonnaroo ter na jazz festivalu v New Orleansu. Turnejo bodo zaÄ?eli 8. aprila z nastopom v Fort Lauderdaleu na Floridi. Pearl Jam velja poleg zasedb Nirvana, Alice in Chains ter Soundgarden za eno od velikih ĹĄtirih iz obdobja grunge gibanja. Njihov prvenec Ten se s pesmimi, kot so Alive, Even Flow in Jeremy, uvrĹĄÄ?a na sezname najpomembnejĹĄih rockovskih albumov. PolitiÄ?no angaĹžirana skupina je doslej po svetu prodala okrog 60 milijonov albumov, zadnji studijski album Lightning Bolt pa so izdali leta 2013. Nazadnje se je skupina pod vodstvom karizmatiÄ?nega Eddieja Vedderja na turnejo po Severni Ameriki odpravila leta 2014, lani pa so osvajali juĹžnoameriĹĄke odre.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. Ansambel Tonija Verderberja – Kaj bi brez teb 2. Ansambel Jureta Zajca – Ljubezen je kriva za vse 3. Ansambel PoljanĹĄek – Veselo zavriskaj 4. MiheliÄ? & Ĺ˝lindra – Nasmehni se 5. Gadi – Brez tebe 6. Skupina Ĺ pica – Od sneĹžaka do bedaka 7. Ansambel Pogum – Novoletne Ĺželje 8. Fantje z vseh vetrov – Si rekla da ne smem 9. Ansambel Klemna RoĹĄerja – Nevesta moja 10. Euro kvintet – Ko starka zima bo odĹĄla

www.radiovelenje.com

BUMFEST 10 Minuli vikend se je uspeĹĄno odvrtel jubilejni 10.

Bumfest – festival tolkalnih skupin, ki vsako leto poteka v Ĺ˝alcu. Gledalci so vse tri dni napolnili dvorano II. slovenskega tabora v Ĺ˝alcu, skupaj pa si je dogajanje ogledalo okoli 1.600 ljudi. Nastopili so izvajalci iz desetih drĹžav, otvoritvenega koncerta pa se je udeleĹžil tudi Ä?astni pokrovitelj, predsednik republike Borut Pahor.

ROK'N'BAND Skupina Rok'n'Band je konec lanskega leta svojim zvestim posluĹĄalcem podarila nov single Pojdi z mano, mala moja. Gre za skladbo s poskoÄ?nimi ritmi, ki kar vabi k plesu. Original glasbe in besedila je sicer delo Roberta Pilepića, v slovenĹĄÄ?ino pa jo je prevedel Rok Ferengja.

ROMANA KRANJÄŒAN Romana KranjÄ?an predstavlja single z naslovom Pravijo, da naj bi shujĹĄala.

Besedilo je napisal pesnik Andrej Rozman Roza, glasbo pa Lojze KrajnÄ?an.

Pesem je optimistiÄ?na in humorna, njeno sporoÄ?ilo pa, da se je treba sprejeti takega, kot si. Ĺ teje namreÄ? le lepota, ki prihaja od znotraj.

NINA PUĹ LAR Nina PuĹĄlar je v leto 2016 vstopila z inspiracijo za nekaj novega. OdloÄ?ila se je, da bo 2016 leto za navdih, zato ni lepĹĄega kot leto zaÄ?eti z novo pesmijo.

Nastala je pesem To mi je vĹĄeÄ?, ki jo v teh dneh ponuja svojim oboĹževalcem. Skladba se po Nininih besedah zelo razlikuje od vsega, kar je delala v zadnjem obdobju, in nedvomno pomeni zaÄ?etek neÄ?esa novega.

EIGHT BOMB Rockabilly zasedba EightBomb se je po smrti njihovega kitarista Louja, ki je zaradi srÄ?ne kapi umrl junija lani, kar nekaj Ä?asa iskala. Zdaj so se Ä?lani skupine odloÄ?ili, da v imenu glasbe in pokojnega prijatelja nadaljujejo delo.

30. januarja bo v spomin na njihovega pokojnega Ä?lana izĹĄla ploĹĄÄ?a Live at De Melkbus, ki so jo v Ĺživo posneli na Nizozemskem.

Naš ­čas, 28. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

Najbrž ga ni krajana Gaberk, ki ne bi poznal Alojzije in Jožeta Borovška. Jože je bil v prejšnjih letih zavzet krajevni funkcionar, brez Alojzije tudi danes v kraju mine redkokatera aktivnost. Sploh pa tista, ki se vrti okoli okrasitve ali sladkih dobrot. Če je kaj obema skupnega in jima veliko pomeni, je gotovo gasilstvo. Zaradi tega sta pripravljena menda spustiti vse iz rok.

A je Čvek tokrat slišal, kako je Jože dejal Alojziji: »Veš kaj, takole ne gre. Spet si me prehitela pri priznanjih. Gasilskih imava sicer oba veliko, v krajevni skupnosti pa so prej opazili tebe kot mene.

Bom tudi jaz moral začeti peči pecivo?« Alojzija ni rekla nič.

28. januarja 2016

frkanje » Levo & desno «

Oni že, oni …

Po hitrem in bolečem slovesu naših rokometašev z evropskega prvenstva so igralci zagotavljali, da si bodo hitro opomogli. Oni že, oni, gledalci pa ne.

Bolj zdravo Če imena kaj povedo, bo življenje v Šoštanju manj nevarno in bolj zdravo.

Namesto (Darje) Medved bo občinsko upravo vodil (Drago) Koren.

Prijazno Policija uresničuje napoved, da bodo stavkali tako, da za občane ne bo boleče. Zato tudi ne »zaračunavajo« kazni. Je pa to boleče za državo.

Prepoznavnost

⏫

Vsestranski umetnik, novinar, kulturni zanesenjak iz Šmartnega ob Paki Jože Krajnc je Rečičanki Faniki Brajdič (upokojenki, pevki v cerkvenem zboru) poskušal po gledališko pokazati, kako se postavljajo in nato izruvajo hmeljevke. A Fanika predobro pozna stvari, da ne bi Jožetu konkretno pokazala, zakaj in kako se uporablja orodje, ki mu pravijo hmeljski maček. Na Jožetovo srečo svoje namere ni izpeljala do konca, mu je pa pokazala, da z njo glede tega ni dobro češenj zobati.

⏫

Upokojenec Brane Napotnik – z vzdevkom Brane iz Ljubljane, je zaprisežen član Fan kluba Ane Drev iz Šmartnega ob Paki in tudi njen navijač. Na sprejemu zanjo je bil zvezda, a ne zaradi modre bunde kluba, ampak šopkov cvetja. »Ne, ne bom odprl cvetličarne, tudi osmi marec je še predaleč. Najbrž mi je cvetje Ana zaupala zato, ker sem le enkrat samkrat ostal doma, ampak na žalost prav takrat, ko je stopila na zmagovalne stopničke,« je pojasnjeval. Viki Parfant (v ozadju), prav tako zvesti Anin navijač, se je ob njegovem pojasnjevanju samo modro nasmehnil.

V začetku leta so na britanski loteriji podelili glavni dobitek v višini 33 milijonov funtov in kot običajno pozvali dobitnika, da se oglasi pri njih. Ker se 12 dni ni nihče oglasil, so za pomoč prosili medije, ki so pomagali iskati srečneža. Na loterijo je prišla starejša gospa, ki je trdila, da ima dobitni listek, vendar ga je v pralnem stroju oprala skupaj s hlačami – ko je dan po žrebanju ugotovila, da je zadela glavno nagrado, sta s hčerko obrnili celo hišo, na koncu pa listek našli v žepu hlač. Na žalost je bil povsem uničen, črtna koda, ki naj bi dokazovala pristnost listka, pa povsem nečitljiva. Ženica je sicer pravilno povedala vplačilno mesto in tudi uro, vendar pa za britansko loterijo to ni dovolj trden dokaz, da je ženica res srečna dobitnica.

Poudarka Banke dražíjo svoje storitve in s tem močno drážijo svoje stranke.

Meritve in štetje

ZANIMIVOSTI

Oprala zmagovalni listek lota

Velenjsko promenado so prepoznali tudi tuji strokovnjaki. Še prej nekateri domači nepridipravi.

41 milijonov otrok, mlajših od pet let, predebelih Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da je predebelih zaskrbljujoče veliko število otrok: kar 41 milijonov deklic in dečkov, mlajših od pet let.

Ob tem organizacija opozarja, da bodo otroci z debelostjo verjetno ostali debeli tudi kot odrasli, zato tvegajo kronične bolezni.

Po zadnjih podatkih WHO je sicer delež debelih otrok ali otrok s prekomerno težo v starostni skupini do pet let v letu 2014 dosegel 6,1 odstotka vseh otrok, še leta 1990 pa jih je bilo nezdravo pretežkih 31 milijonov, to je 4,8 odstotka. Največji porast debelih otrok ali otrok s prekomerno težo so zabeležili v državah, kjer ima prebivalstvo večinoma niz-

ke ali srednje visoke prihodke.

Otroško debelost načeloma povzročajo hrana in pijače, ki imajo visoko vsebnost sladkorja, soli in maščob, pa tudi pomanjkanje fizične aktivnosti.

Izkazovanje ljubezni s ščurkom?

Američani so znani kot navdušenci nad komercialnimi prazniki, zato ni prav nič presenetljivo, da se že pripravljajo na valentinovo. Je pa nekoliko presenetljiva njihova ideja, da bi svojim najdražjim ljubezen izkazali s ščurkom. »Na valentinovo svojim ljubljenim pokažite, koliko vam pomenijo. Obiščite naš živalski vrt

in madagaskarskega sikajočega ščurka poimenujte po ljubezni svojega življenja,« so sporočili iz newyorškega živalskega vrta.

Dodali so, da »brez imena ostaja na tisoče ščurkov, ki bi lahko nosili ime vaše ljubljene osebe« pa seveda poimenovanje ščurka ni zastonj; v zameno za deset dolarjev vam pošljejo digitalni certifikat o poimenovanju ščurka po vašem izbrancu, za dodatnih 15 dolarjev pa vam ga pošljejo tudi po pošti.

publiki označili za tuj vpliv. Vodja policije je na novinarski konferenci razglasil, da je bila kampanja uspešna.

Nikoli lačna ali zaspana Olivia Farnsworth je 7-letna britanska deklica, ki živi z delecijo kromosoma 6 oz. izbrisom; nikoli ne čuti potrebe po hrani

Ponekod pri nas merijo ceste. Vozniki pa marsikje na cestah štejejo luknje in jame.

Pravljice Pravljice so pri nas vse bolj priljubljene. Otroci jih radi poslušajo in se česa naučijo. Politiki jih radi pripovedujejo. Ne vem pa, če se kdo od njih kaj nauči. Še sami menda ne.

Proti hrupu Zaradi slabega načrtovanja morajo ponekod ob avtocesti postavljati protihrupne ograje. Take bi bile potrebne tudi marsikje ob razpravah o trasah novih avtocest.

Brili, da bi izkoreninili islam Oblasti v Tadžikistanu so proti njihovi volji obrile brade skoraj

Jabolka

13 tisoč moškim ter skoraj 1800 ženskam in dekletom zaukazale, naj ne nosijo naglavnih rut. Za to potezo so se odločili v sklopu policijske kampanje za izkoreninjenje konservativnega islama, ki so ga v tej nekdanji sovjetski re-

ali spanju, tudi bolečina je zanjo popolna neznanka. Njena mama Niki Trepak je pojasnila, da deklica, ker ne more čutiti bolečine, tudi nima občutka za nevarnost. »Povozil jo je avto in jo vlekel po cesti, a se ni pritoževala,« se spominja mati in dodaja, da je imela veliko srečo, da se je izognila resnim poškodbam. Poseben izziv je, pravi mama, pripraviti jo do hranjenja, ker preprosto ne postane lačna. Tudi spanje ji ne diši – zgodilo se je že, da je bedela tri dni in tri noči zapored.

Velenje je znano po tem, da tu skoraj v središču mesta rastejo jablane s kakovostnimi jabolki. Njihova Ljudska univerza pa uspešno »rodi« jabolka brez sajenja. Jabolka kakovosti.

Razlika je očitna Varne hiše na srečo ne pomenijo le tega, da so to varno grajene hiše.

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 13

28. januarja 2016

5127 razlogov za obisk Toliko mineralov je v geoloĹĄki zbirki JoĹžeta Rihtarja v HiĹĄi mineralov, med njimi tudi sloviti jantar iz Premogovnika Velenje, najveÄ?ji na slovenskih tleh Tina Felicijan

VelenjÄ?ana JoĹžeta Rihtarja so minerali zaÄ?eli zanimati, ko se je vpisal v rudarsko ĹĄolo. Tako Ĺže 30 let zbira raznobarvna velika in mala Ä?uda narave najrazliÄ?nejĹĄih vrst. Danes ima v svoji zbirki veÄ? kot 5000 mineralov, ki jih je po veÄ?ini nabral sam, nekaj pa jih je kupil. ÂťSedemdeset odstotkov slovenske zbirke sem naĹĄel sam. Nekatera najdiĹĄÄ?a pa ne obstajajo veÄ? in lahko minerale le kupiĹĄ. Po drugi strani pa sem sedemdeset odstotkov zbirke mineralov s celega sveta kupil na

13

INTERVJU

sejmih, kadar potujem v tujino, pa tudi kaj najdem,ÂŤ pripoveduje. Zbirka je na ogled v HiĹĄi mineralov v Starem Velenju. Tako domaÄ?ini kot obiskovalci od drugod jo zelo cenijo, saj sovpada s preostalo turistiÄ?no ponudbo rudarskega mesta.

Pustolovski hobi

ke, kjer se navadno kaj posveti.

Ko je ĹĄele zaÄ?enjal, je minerale naĹĄel bolj mimogrede, po nakljuÄ?ju, kmalu pa je z zbranimi izkuĹĄnjami lahko predvidel, kje bo naĹĄel kateri kos. Prav tako samostojno se jih je nauÄ?il prepoznavati in sortirati. Kot rudar v velenjskem premogovniku je ves Ä?as pozoren na lesket med Ä?rnim prahom, zato ima posebno veliko zbirko prav iz velenjskih ro-

â?ą

Vrednost zbirke teĹžko oceni, glede na ĹĄtevilo in kakovost mineralov, vrednih od deset pa do 8000 evrov, pa lahko znaĹĄa tudi 200 tisoÄ? evrov.

Vsakemu zbiratelju zaÄ?etniku, bodoÄ?emu lovcu na minerale priporoÄ?a, naj se odpravi na Pohorje, ki je bogato nahajaliĹĄÄ?e. ÂťA po cestah ne bomo niÄ? naĹĄli.

Zato je treba v kak kot, v zapuĹĄÄ?en kamnolom,ÂŤ naĹĄteva kotiÄ?-

Zbiralcev je vsako leto veÄ?, nahajaliĹĄÄ?a pa vse bolj prebrana.

Nam najbliĹžja z minerali bogata lokacija je Pohorje. Svetovno priznanega in zelo dragocenega zoisita tanzanita tam ni. Je pa nekaj drugih zoisitov, a so vse redkejĹĄi. ÂťÄŒe ni mineralov, pa naberemo gobe,ÂŤ se je poĹĄalil JoĹže Rihtar, ki Ä?as rad preĹživlja v naravi.

Med najpomembnejťimi slovenskimi minerali so cinabarit iz Idrije, kraljica mineralov iz MeŞice volfenit, pa Rihtarjeve najdbe – pirit z jaspisom, Meden potok, lepi barit iz Lepe Njive in drugi.

vov. Rad zahaja tudi v opuĹĄÄ?ene rudnike. ÂťTo je lahko nevarno, a jaz sem iz rudarske stroke, zato to pri meni ni ovira.ÂŤ Pogosto obiskuje kamnolom v PireĹĄici, kjer je nabral ĹĄtevilne kalcite.

Kot zbiralec in iskalec si Ĺželi, da bi na slovenskih tleh odkrivali Ä?im veÄ? mineralov, ki jih doslej

valci si zbirko lahko ogledajo tudi z vodiÄ?em.

Temno medeni jantar

Mineralov je prek 8000. JoĹže Rihtar si Ĺželi najti mineral, ki bi ga lahko poimenoval po sebi – takega, ki ga ni naĹĄel ĹĄe nihÄ?e. ÂťAmpak v Sloveniji bo to zelo teĹžko,ÂŤ pravi.

na tem obmoÄ?ju ĹĄe niso naĹĄli. ÂťÄŒe je mineral zelo redek, je tudi drag,ÂŤ pojasnjuje, kako mineralu doloÄ?iti vrednost. Redki minerali, ki jih iĹĄÄ?e na sejmih, niso cenejĹĄi od 300 evrov, pove za obÄ?utek.

Pomembni sta tudi kakovost in velikost. ÂťSicer pa je zame najbolj pomembna lokacija najdbe.ÂŤ

Tudi gemoloĹĄka zbirka

Zbirka je organizirana v veÄ? sklopov. V prvih dveh sobah so minerali iz Slovenije. V tretji so

minerali s celega sveta. Posebna je tudi gemoloĹĄka zbirka dragih kamnov, najdenih v naravi – bruĹĄeni in iz njih izdelan nakit. Na hodniku pa so na ogled veÄ?ji eksponati zanimivih oblik. ÂťV Velenje kot rudarsko mesto se muzej mineralov lepo vkljuÄ?i. Nikjer v Sloveniji ni razstavljenih toliko mineralov. Veliko je zbiralcev in njihove zbirke so bogate, a so veÄ?inoma v depojih. To pa malo boli,ÂŤ pravi ljubitelj in poznavalec, zbiratelj in iskalec. Obisko-

Posebej je izpostavil rumeno-oranĹžno-rjavo obarvane kalcite, ki jih je naĹĄel med prvimi, ko je ĹĄel na teren v kamnolom v PireĹĄici. Tako so ti minerali tudi najstarejĹĄi kosi zbirke. ÂťTo ni prestiĹžen mineral, ni ravno veliko vreden, sem pa sploh zadnja leta naĹĄel zelo lepe. Zelo jih cenim.ÂŤ Kot ljubitelj slovenskih mineralov je posebno ponosen na kremen. NajveÄ?je je naĹĄel na hribu Hrastnik v SelĹĄki dolini in bil preseneÄ?en, da niti niso bili globoko. Po velikosti se zlahka primerjajo z brazilskimi, pravi.

NajljubĹĄi pa mu je jantar, ki ga je decembra leta 2008 zagledal na tekoÄ?em traku med lignitom.

Upal je, da bo na Ä?elu jame Pesje mineralov ĹĄe veÄ?, a zaman. Take najdbe so redke, marsikatera dragocenost iz velenjskega premogovnika pa konÄ?a v pepelu.

Zato je od takrat bolj pozoren. đ&#x;”˛

Temperamentni duĹĄi v umirjenem Velenju Mladinski center Velenje Ĺže devet let izvaja tudi projekt Evropska prostovoljna sluĹžba – Tako je Velenje obiskalo Ĺže dvajset prostovoljcev iz TurÄ?ije, Ĺ panije, Italije – V Velenju in med domaÄ?ini se vsak drugaÄ?e znajde Tina Felicijan

Kulturne razlike so tiste, zaradi katerih so misleci svetu napovedali nemirne Ä?ase. Zato je tako pomembno, da kulture spoznavamo in sprejemamo, namesto da se jih bojimo in jih vnaprej zavraÄ?amo. Tudi temu je namenjeno mednarodno prostovoljno sluĹženje, ki ga Evropska unija spodbuja s programom Erasmus+. In prav bivanje v drugaÄ?nem okolju prostovoljca Francesca in Diega, ki sta trenutno v Velenju, najbolj navduĹĄuje.

S kulturami raste

Zgodovinarka in antropologinja Francesca Guglielmi iz italijanskega mesta Spoleto je ĹĄtudirala tudi v Berlinu. Sodelovala je pri veÄ? raziskovalnih nalogah – med drugim o drĹžavljanskih pravicah in demokratiÄ?nosti v Romuniji ter integraciji mladih Kitajcev, ki prihajajo ĹĄtudirat v Sieno – in tako pridobivala veĹĄÄ?ine komuniciranja in dela v skupini. V drĹžavnem arhivu je delala kataloge o italijanskih zgodovinskih listinah preteklega stoletja. ÄŒeprav rada bere o zgodovinskih dogodkih, jo je spet vleklo v tujino, saj rada prouÄ?uje tudi druge kulture. Poleg tega pa je Ĺže med ĹĄtudijem v Berlinu spoznala dragoceni pomen mednarodne izkuĹĄnje za samozavest in samoiniciativnost. ÂťZato si zelo Ĺželim potovati in spoznavati nova kulturna okolja. Verjamem, da so dobri odnosi med ljudmi in sprejemanje pogledov na Ĺživljenje drug drugega prvi korak do resniÄ?ne osebnostne rasti,ÂŤ utemeljuje. V prostem Ä?asu uĹživa v slikovitih dokumentarnih filmih in dramah ter fotografira. ÂťMislim, da je

Ä?udovito opazovati resniÄ?nost in zgrabiti delÄ?ek le-te,ÂŤ pravi.

Potreboval je odmor

Diego Cuadrado je iz Caceresa v zahodnem delu Ĺ panije. Ĺ tudiral je gradbeniĹĄtvo in po teĹžkih petih letih se je odloÄ?il, da si vzame prosto leto za svoje interese – potovanje, spoznavanje novih ljudi, novih druĹžb po Evropi. Za EVS se je odloÄ?il, kjer je v tem programu Evropske unije Erasmus+ videl odliÄ?no priloĹžnost za to, saj ima plaÄ?ano bivanje in hrano, dobiva tudi Ĺžepnino. Mladinski center Velenje je bil prvi, s katerim se je povezal. ÂťTakoj sem vedel, da so dobrovoljni, nasmejani ljudje, pa tudi odgovorni, saj so mi na vsako poĹĄto odgovorili v enem dnevu. Raje delam s takimi ljudmi,ÂŤ pojasnjuje. Poleg tega ga je zanimal naÄ?in Ĺživljenja v tem delu Evrope, zato se je v manj kot tednu dni odloÄ?il, da pride v Slovenijo.

nimam veliko prijateljev, ker se teĹžko sporazumevam,ÂŤ pravi, a ni Ä?utiti, da bi mu zaradi tega bilo posebno Ĺžal. ÂťVelenje je zelo tiho mesto in tega ne maram.

Tudi zato ves prosti Ä?as preĹživim z druĹžbo v Ljubljani ali potujem po Sloveniji.ÂŤ

Neradi spreminjate naÄ?rte in ne preizkuĹĄate razliÄ?nih stvari. Denimo, vedno poÄ?akate na zeleno luÄ?. Jaz pa mislim, da je Ĺživljenje brez pravil bolj zabavno.ÂŤ Ĺ e vedno ju preseneÄ?a, da smo Slovenci tako tihi, vljudni, uvidevni drug do dru-

â?ą

ÂťV Ĺ paniji je vse bolj Ĺživahno, glasno, ljudje se med nakupovanjem glasno pogovarjajo, tu pa je v trgovskih centrih tiho kot v cerkvah.ÂŤ

VeÄ?jih kulturnih razlik nista opazila. ÂťNajbolj oÄ?itna razlika je, da Slovenci ne gestikulirate toliko kot mi, manj uporabljate kretnje in se vedete bolj po pravilih,ÂŤ opaĹža Francesca, Diego pa se strinja in dodaja: ÂťZame je edina in najveÄ?ja razlika ta, da ste Slovenci tako olikani in strogi, tako se drĹžite pravil.

đ&#x;”˛

gega. ÂťOdnosi med Italijani so toplejĹĄi, bolj pristni, bolj temperamentini,ÂŤ primerja Francesca, ki Italije ne pogreĹĄa preveÄ? in se tu prav dobro poÄ?uti.

MogoÄ?e ji je slovenski naÄ?in Ĺživljenja ĹĄe bolj vĹĄeÄ? in upa, da bo tu celo naĹĄla sluĹžbo. Slovenci se poleg tega ne izpostavljamo in se ne vsiljujemo. Neradi

Abonma za koncerte v eMCe placu Velenje – Kulturni klub eMCe plac je tudi za leto 2016 sestavil letni koncertni abonma. Veljal bo za vse koncerte, ki bodo to leto potekali v klubu, pa tudi za koncerte v Letnem kinu v organizaciji eMCe placa. Tako je vĹĄtet tudi tradicionalni julijski koncert. Programska ekipa napoveduje vsaj toliko koncertov, kot jih je izvedla lansko leto – 40. Ĺ˝e januarja vabijo na predĹžur Festivala nasedlega kita Half Whale There, ko bodo nastopali MeetJah & 100TKA, Nina Bulatovix, Some1Else in FNK Crew. Feburarja bodo na sporedu koncerti skupin Straight Mickey And The Boyz in Nikki Louder, ponovno bo na vrsti party FuLLĹ us in metal koncert Ĺ˝eleznega aktivizma. Marca pa se bo zaÄ?el predizbor NateÄ?aja BoteÄ?aj, izvedli bodo hip hop koncert TBA, napovedujejo pa tudi obisk Damirja Avdića.

TiĹĄje, bolj nedostopno in regulirano

Po nekaj mesecih bivanja in dela v Velenju ter potovanjih po Sloveniji sta ugotovila, da Ĺživljenje pri nas ni podobno tistemu v velikih mestih z velikimi srediĹĄÄ?i. A kljub temu lahko prosti Ä?as preĹživljata aktivno in ustvarjalno. DomaÄ?ini so do njiju prijazni in prijateljski ter sproĹĄÄ?eni v bliĹžini vsakogar, ne glede na to, od kod prihaja. ÂťSploh ne opazijo, ali si tujec ali ne. ÄŒe pa Ĺže, so radovedni, od kod si, zakaj si tu,ÂŤ pravi Francesca, Diego pa dodaja: ÂťLjudje se trudijo, da bi mi bilo prijetno, povsod mi pomagajo in poskuĹĄajo govoriti angleĹĄko, da se laĹžje vkljuÄ?im. A imam vseeno teĹžave. Ravno zaradi tega tukaj

se dotikamo. ÂťKadar v Ĺ paniji sreÄ?am prijatelja, ga takoj glasno pozdravim, zavpijem in ga objamem. Vi pa ste tako hladnokrvni,ÂŤ pa z vidika svoje kulture opaĹža Diego, ki doma sicer ne pogreĹĄa in niti ne razmiĹĄlja, kje bi raje bil. Je pa tu bolj umirjen kot doma, ker ni toliko temperamenta. Prej je bil osredotoÄ?en na naÄ?rte, cilje, zdaj pa je bolj sproĹĄÄ?en in se prepuĹĄÄ?a toku. Francesca pa je postala ĹĄe bolj odprtih misli in je staro sebe pustila za sabo.

Francesca in Diego popoldneve preĹživljata v SrediĹĄÄ?u mladih in otrok v velenjskem mladinskem centru, kjer z otroki razvijajo ustvarjalnost in krepijo spoĹĄtovanje do drugaÄ?nih kultur.

đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 14

14

UTRIP MLADIH

28. januarja 2016

Z jekleno pestjo proti predsodkom Presegli lastna

priÄ?akovanja

DruĹĄtvo za spodbujanje in promocijo metalske subkulture praznuje prvo obletnico – Prirejajo koncerte, tematske veÄ?ere, delavnice, Vratolom Tina Felicijan

organizirajo aktivnosti, ki jih zanimajo. ÂťSprejmemo vsakogar, ki hoÄ?e sodelovati z nami, kaj soustvariti, podpiramo pa tudi tiste, ki Ĺželijo sami kaj organizirati.ÂŤ

Glasbena zvrst iz velike druĹžine rock'n'rolla se je v poznih ĹĄestdesetih in zgodnjih sedemdesetih razvila iz hard rocka. Metal so kmalu zaÄ?eli igrati tudi velenjski bendi. Med prvimi Alcoholica, Death March in Kaoz. Bendov je bilo vedno veÄ?, krog posluĹĄalcev se je ĹĄiril in pripadnikov subkulture je sploh med mladimi ĹĄe danes veliko. Med njimi so SaĹĄo, Grega, UrĹĄa in Rok, ki so za promocijo in podporo metal glasbe ter kulture nasploh pred dobrim letom ustanovili druĹĄtvo Ĺ˝elezni aktivizem.

ÂťNe Ä?astimo vsi SatanaÂŤ

Podpirajo svoje in posluĹĄajo druge

Rok, Grega, UrĹĄa in SaĹĄo so se s posebnim klubskim veÄ?erom spomnili tudi nedavno preminule glasbene legende Lemmyja.

ÄŒeprav so bili metal koncerti nekdaj med bolj pogostimi v Velenju in ĹĄirĹĄe, so Ä?lani Ĺ˝eleznega aktivizma zadnja leta ugotavljali, da je koncertov, festivalov, klubskih veÄ?erov in drugih dogodkov, povezanih s tem glasbenim Ĺžanrom, premalo glede na ĹĄtevilo navduĹĄencev nad ne le glasbo, temveÄ? celotnim naÄ?inom Ĺživljenja, pa tudi manj kakovostni so. Prej so bili koncerti dva- do trikrat letna poslastica, po septembru 2014 pa so dvomeseÄ?ni obiÄ?aj. Za to so poskrbeli predsednik SaĹĄo Simić, podpredsednik Grega Cestnik, vodja programa UrĹĄa Verdev in raÄ?unovodja Rok TepeĹĄ.

Lani so na ĹĄtirih najveÄ?jih koncertih in celodnevnem festivalu med drugimi gostili tudi Guta-

lax (ÄŒeĹĄka), Cold Snap (HrvaĹĄka), Noctiferio, Armaroth in Dickless Tracy.

V preteklosti sta metal glasba in metalec kot posluĹĄalec dobila negativen prizvok, javnost pa ima do kruljenja ob bobnih, basu in kitari temeljeÄ?i hitri glasbi, dolgolascih v Ä?rnem in s piercingi okiÄ?enih dekletih mnoge

predsodke. ÂťZato smo se odloÄ?ili, da bomo pokazali, da metal kultura ni taka, kot si jo nekateri predstavljajo. Z raznimi aktivnostmi Ĺželimo ljudem pokazati, kaj nas v resnici zanima,ÂŤ pojasnjuje UrĹĄa.

Poleg tega pa hoÄ?ejo v snovanje programa in prirejanje dogodkov vkljuÄ?iti mlade, da sami

Metalce druĹžba dojema kot razbijaÄ?e in razgrajaÄ?e ali pa vase zaprte negativce, ki ljubijo dretje. UrĹĄa Verdev meni, da je Ĺ˝eleznemu aktivizmu Ĺže v prvem letu delovanja uspelo razrahljati stereotip in je v druĹžbi do metal subkulture nekoliko veÄ? strpnosti. ÂťÄŒe drugega ne, smo vsaj navduĹĄili veÄ? mladih nad to zvrstjo glasbe. Pravzaprav nam je to najbolj pomembno – da se zanimanje za metal v Velenju nadaljuje.ÂŤ

Tatjana PodgorĹĄek

Do sedaj najveÄ?ji projekt Ĺ˝eleznega aktivizma je prvi celodnevni in v celoti metalu posveÄ?en festival v Ĺ aleĹĄki dolini – Vratolom. Izpeljali so ga s pomoÄ?jo Mladinskega centra Velenje, Zavoda eMCe plac in Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba. Obiskovalci so se med celodnevnim piknikom v Letnem kinu lahko udeleĹžili bobnarskih delavnic, posluĹĄali predavanje o tetovaĹžah in piercingu ter se lahko tudi tetovirali ali luknjali, zveÄ?er pa se sprostili na koncertu.

Sicer Železni aktivizem organizira tudi prevoze na koncerte lokalnih skupin po vsej Sloveniji. Samo s Carnifliate so bili Şe v Mariboru, Laťkem in Kranju, skupaj pa obiskujejo ťe koncerte svetovno znanih skupin.

Vratolom bo potekal junija, ko bo v Letnem kinu ponovno koncert ĹĄtirih bendov. A se bo dogajanje s celodnevnega skrÄ?ilo na veÄ?erno. ÂťSe bomo pa toliko bolj potrudili, da bo program pester,ÂŤ obljublja UrĹĄa, ki napoveduje Ĺže tradicionalni Metaldays warmup party, koncerte v februarju in aprilu, nato pa ĹĄe oktobra ali novembra ob drugi obletnici. Vmes pa klubske veÄ?ere, delavnice in druge aktivnosti za promocijo metala in poteĹĄitev obÄ?instva. đ&#x;”˛

SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA Ĺ OLA

VIĹ JA STROKOVNA Ĺ OLA Redno in izredno izobraĹževanje

1. Ĺ TIRILETNI PROGRAMI ď‚&#x; Ĺ˝ivilsko prehranski tehnik ď‚&#x; Kmetijsko podjetniĹĄki tehnik ď‚&#x; Naravovarstveni tehnik

UPRAVLJANJE PODEĹ˝ELJA IN KRAJINE inĹženir kmetijstva in krajine ď‚&#x; Ĺ˝IVILSTVO IN PREHRANA inĹženir Ĺživilstva in prehrane ď‚&#x; GOSTINSTVO IN TURIZEM organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu ď‚&#x; NARAVOVARSTVO - inĹženir naravovarstva.

4. PROGRAMA 3+2 ď‚&#x; Ĺ˝ivilsko prehranski tehnik (3+2) ď‚&#x; Kmetijsko podjetniĹĄki tehnik (3+2) Informativna dneva: 12. februar ob 9.00 in 15.00 13. februar ob 9.00.

Informacije: www.sc-s.si Informacije dobite na Ĺ olskem centru Ĺ entjur ali na telefonski ĹĄtevilki

03 746 29 00

Mirjam Povh: Še vedno je veÄ?ina prireditev in delavnic, ki jih organiziramo, brezplaÄ?nih. Za dogodke, za katere je predvideno plaÄ?ilo, pa je to simboliÄ?no.ÂŤ

Lani 124 dogodkov

Ĺ olski center Ĺ entjur, Cesta na kmetijsko ĹĄolo 9, 3230 Ĺ entjur

3. DVOLETNI PROGRAM ď‚&#x; Pomoènik v biotehniki in oskrbi

Blizu 600 noÄ?itev

Lani so delno prenovili mladinska prenoÄ?iĹĄÄ?a. V apartmaju z osmimi leĹžiĹĄÄ?i so v celoti zamenjali pohiĹĄtvo, za 22 skupnih leĹžiĹĄÄ? pa so poskrbeli za novo posteljnino. Lani so zabeleĹžili blizu 600 noÄ?itev, kar je manj kot predhodno leto.

V kombinaciji s prenoÄ?iĹĄÄ?i – tako Mirjam Povh – je tudi dvorana Marof vse bolj aktualna za zunanje najeme, in sicer za praznovanja in osebne dogodke.

povem, da je veÄ?ina prireditev ĹĄe vedno brezplaÄ?nih, na tistih, za katere je predvideno plaÄ?ilo, pa je to simboliÄ?no. Tako poskuĹĄamo vsako dejavnost pribliĹžati Ä?im ĹĄirĹĄemu krogu uporabnikov. Veliko med njimi jih je od drugod.ÂŤ

ď‚&#x;

Informativni dnevi: 12. februar ob 11.00 in 16.30 13. februar ob 10.30 5. marec ob 10.00.

Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki, katerega ustanoviteljica je tamkajĹĄnja lokalna skupnost, je v primerjavi z nekaj preteklimi leti lansko leto posloval pozitivno – zagotavlja njegova direktorica Mirjam Povh. Za malenkost je poveÄ?al tudi svoj deleĹž vseh prihodkov. Z najemi prostorov za dejavnosti, prireditvami, organizacijo izleta ter najemom prenoÄ?iĹĄÄ? je ÂťkapniloÂŤ v blagajno dobrih 20 odstotkov vseh prihodkov. ÂťOb tem naj

skih in promocijskih aktivnosti ter tudi druge potrebe. Okrepili so sodelovanje z mladimi iz domaÄ?ega in iz drugih okolij, kar dokazujejo prireditve, namenjenim prav njim.

Po besedah Mirjam Povh so dobro obiskana neformalna izobraĹževanja, pri Ä?emer se povezujejo ĹĄe z drugimi zavodi. ÂťO novostih ali nadgradnji obstojeÄ?ih se odloÄ?amo na osnovi vsebin in vrednotenja programov, primernih za Ä?im ĹĄirĹĄi krog ljudi tudi na osnovi izkuĹĄenj iz preteklosti.

Leto bo pestro

v ĹĄolskem in ĹĄtudijskem letu 2016/2017 razpisuje naslednje izobraĹževalne programe:

2. TRILETNI PROGRAMI ď‚&#x; Mehanik kmetijskih in delovnih strojev ď‚&#x; Slaťèièar ď‚&#x; Pek

Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki lani posloval pozitivno – Okrepili sodelovanje z druĹĄtvi – PrepriÄ?ani, da gredo v pravo smer

Lani je javni zavod – zagotavlja Polhova – opraviÄ?il Ĺže veÄ?krat potrjeno dejstvo o stiÄ?iĹĄÄ?u druĹžabnega Ĺživljenja vseh generacij tukajĹĄnjih obÄ?anov in njihovih prijateljev. Pravzaprav so presegli svoja priÄ?akovanja, dodaja.

Organizirali ali soorganizirali so 124 dogodkov. Ohranili so vse tradicionalne prireditve in jih po svojih zmoĹžnostih ĹĄe nadgradili.

Poleg dogodkov, ki so jih ÂťzaÄ?utiliÂŤ tudi tisti, ki so malo ali sploh niÄ? povezani z delom zavoda, je med pomembne sogovornica uvrstila izjemno dobro sodelovanje z druĹĄtvi v okolju. Skupaj so pripravljali dogodke, zavod pa jim je nudil podporo pri zagotavljanju prostorskih, organizacij-

LetoĹĄnji izziv mednarodna izmenjava mladih

Program nekaterih letoĹĄnjih prireditev so Ĺže pripravili, druge ĹĄe snujejo. Prve veÄ?je bodo na sporedu Ĺže prihodnji mesec. Poleg novih filmskih predstav nadaljujejo neformalna izobraĹževanja, ustvarjalne delavnice za otroke ... Izjemen lanski obisk jim je dal polet pri organizaciji tradicionalnega Poznopoletnega festivala. Letos je pred njimi izziv – mednarodna izmenjava mladih. Izziv je zanje predvsem zaradi pomanjkanja kadrov. Pri tem upajo na sodelovanje s ĹĄtudenti. Sicer pa je v fazi priprav ĹĄe kar nekaj stvari, dobrodoĹĄle so ideje, kaj ĹĄe lahko poÄ?nejo. ÂťNaĹĄe prireditve, delavnice, izobraĹževanja so vse bolje obiskana in vedno veÄ? ljudi pokliÄ?e ter povpraĹĄa po naslednjih prireditvah. Prav tako se veÄ?krat zgodi, da mi kdo reÄ?e, da si je v napovedniku ÂťzadevoÂŤ obkroĹžil. Vse to nam kaĹže, da gremo v pravo smer in da je pred nami ĹĄe veliko dela v prizadevanjih, da se ĹĄe bolj pribliĹžamo ljudem,ÂŤ je dejala Mirjam Povh. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 15

28. januarja 2016

15

OBJAVE

ZlatoporoÄ?enca Dragica in Franc TiÄ?

Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje

www.hvu.si | 03 428 59 00

INFORMATIVNI DAN Smo ĹĄola s tradicijo, znanjem in izkuĹĄnjami, ki jih z veseljem, odgovornostjo in ljubeznijo posredujemo mladim.

ŠOLA, KJER JE LÉPO DOMA. SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA

cvetliÄ?ar vrtnar hortikulturni tehnik aranĹžerski tehnik

Dragica in Franc TiÄ? iz Velenja sta v krogu sorodnikov in prijateljev obudila poroÄ?ne zaobljube na zlati poroki. V glasbeni ĹĄoli je bila opravljena prijazna slovesnost, posveÄ?ena 50-letnici sku-

Petek, 12. februar ob 9. in 15. uri, sobota, 13. februar ob 9. uri

pnega Ĺživljenja. Ob tej priloĹžnosti sta za njuno dolgoletno skupno pot prejela tudi priznanje.

Sledila je prava poroÄ?na zabava, polna preseneÄ?enj in odliÄ?nih nastopov, za kar so poskrbe-

le hÄ?erke Janja, Mojca in Petra z druĹžinami, ki so se jima tudi tako v imenu vseh zahvalile za vse, kar sta storila zanje. đ&#x;”˛

sk

VIĹ JA STROKOVNA Ĺ OLA

hortikultura snovalec vizualnih komunikacij in trĹženja

77 let

Petek, 12. februar ob 11. in 15. uri, sobota, 13. februar ob 11. uri

Pred 77 leti so v Velenju zaÄ?eli obiskovati osnovno ĹĄolo, ki je bila v nekdanji grajski konjuĹĄnici. K pouku so prihajali spomladi, Na fotografiji z desne: Ivo Krofl, JoĹže Hudales, Mara Petek, Ivan Kortnik, Bojan poleti in jeseni bosi, GlavaÄ? in Hanzi Skaza. s seboj so za malico prinaĹĄali kos kruha in jabolko. okupacije, osvoboditev in zdaj upokojenci in si pripovedujejo, Ne vsi. Zato so si griĹžljaje pogo- Ĺživijo v samostojni drĹžavi. Pri- kaj dobrega in zlega jim je nasto delili. PreĹživeli so predvoj- spevali so svoj deleĹž k napred- menila usoda. đ&#x;”˛ B. G. no pomanjkanje, kruto obdobje ku domaÄ?ega okolja. Danes so

ZNANJE IN TRADICIJA STA NA NAĹ I STRANI. VESELIMO SE VAĹ EGA OBISKA. www.hvu.si | 03 428 59 00

Poslovni center Farmin na Trgu mladosti 6 Tokrat smo se sprehodili po velenjski promenadi in obiskali poslovno stavbo Farmina, v kateri najdemo kar nekaj podjetnikov z razliÄ?nimi dejavnostmi.

Na tem naslovu je registriranih veÄ? pravnih subjektov – od druĹĄtev do odvetniĹĄkih storitev, pravnih nasvetov, izobraĹževanj, geodetsko in urbanistiÄ?no svetovanje, raÄ?unovodsko-knjigovodske storitve, gostinstvo, banÄ?niĹĄtvo, zavarovalniĹĄtvo, ĹĄola voĹžnje, gradbeni in elektro inĹženiring. Predstavljamo nekaj ponudbe iz poslovnega centra na Trgu mladosti 6.

GEODETSKE STORITVE - GeoVin Vinko Stropnik s.p., Trg mladosti 6, 3320 Velenje 041 614-918, 059 972-763 stropnik@geovin.si

POÄŒITNIĹ KI KREDIT

LA DONNA

Delovni Ä?as ponedeljek – sobota: 7 -22 nedelje in prazniki zaprto

IZKORISTITE UGODNE KREDITE IN SI ZA MANJ DENARJA PRIVOĹ ÄŒITE VEÄŒ!

Nudimo pester izbor razliÄ?nih jedi: dnevne malice, pizze, lignji, solate, mehiĹĄke jedi, palaÄ?inke, testenine in dobro kavo

Poslovna enota Velenje Trg mladosti 3 03 62 05 540 info@lon.si www.lon.si

041 835 956 051 387 605

Trg mladosti 6, Velenje maks.javornik@telemach.net

VSE ZAVAROVALNICE NA ENEM MESTU!

Servis in prodaja raÄ?unalniĹĄke opreme

Enakovredno zastopamo vse zavarovalnice in sklepamo vse vrste zavarovanj.

Trg mladosti 6 Velenje 03 5896 004 031 502 647

NaĹĄim strankam nudimo podporo 24/7 - vse dni v letu!

E

Ĺ

A VOŽNJ

www.trojatim.si

Info: 041 423 622; info@trojatim.si

Trg mladosti 6, Velenje, Slovenija

041 249 222 | www.strat.si

E

Ĺ

Strat d.o.o.

Trg Mladosti 6, Velenje

A VOŽNJ OL

info@cirugi.si |www.cirugi.si |++386 386 41 347 446

Zastopamo in trĹžimo ĹĄportne blagovne znamke

STANOVANJSKI KREDIT

Pizzerija in restavracija Trg Mladosti 6 ( na Velenjski promenadi) 897 48 80 • www.ladonna.si

Ureditev meje, vris objekta, parcelacija, geodetski naÄ?rt, sestava pogodbe ...

OL

AVTO KREDIT

Vse vrste geodetskih storitev NepremiÄ?ninsko svetovanje

info@breza-velenje.si

www.racunovodstvo-mavas.si

PomoÄ? in podpora na vsakem koraku.

Valida Muslimović, s.p. | Trg mladosti 6, Velenje | 031 455 160

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 16

16

Ĺ PORT

28. januarja 2016

Jutri izredna skupĹĄÄ?ina Jelenko lovil deseterico Chaux-Neuveju – Minuli konec tedna so se nordijski kombinatorci zbrali v francoskem Chaux-Neuveju na svetovnem pokalu.

V soboto in nedeljo, 23. in 24. januarja, so skakali na skakalnici HS 118 in tekli na tekaĹĄki progi

KoĹĄarkarji RogaĹĄke nadaljujejo svoj zmagoviti niz in so po priÄ?akovanju v Ĺ oĹĄtanju priĹĄli do prepriÄ?ljive zmage S tekmo manj so varovanci Damjana NovakoviÄ?a na Ä?elu prvenstvene lestvice, doĹživeli pa so le en poraz, ko so v Ĺ enÄ?urju izgubili za dve toÄ?ki.

V obeh ekipah sta trenerja razdelila minutaĹžo med deset igralcev. Mladi varovanci DuĹĄka MaliÄ?eviÄ?a si tako nabirajo izkuĹĄnje za prihodnost. Hrabra igra ĹĄoĹĄtanjskih mladcev pa vseeno ni bila dovolj za enakovrednejĹĄi spopad z viĹĄjimi in bolj izkuĹĄenimi gosti.

S 13 oziroma 11 skoki sta pravi strah pod obroÄ?ema domaÄ?im povzroÄ?ala temnopolti Cory Remekun in MijoviÄ?, ki sta z 20 oziroma 16 toÄ?kami tekmo konÄ?ala z indeksom uspeĹĄnosti 26 oziroma 28. Pri Ĺ oĹĄtanjÄ?anih se je pogumno postavljal po robu mnogo viĹĄjim gostom le Jan Kosi, ki je bil s ĹĄestimi skoki in 13 toÄ?kami najboljĹĄi domaÄ?i igralec. V obrambi je z desetimi skoki dobro zaigral ĹĄe mladinec OmladiÄ?, sicer pa se tudi BukoviÄ?, Purnat in Ĺ˝nidar - PetelinĹĄek niso ustraĹĄili zveneÄ?ih imen v nasprotni ekipi.

KoĹĄarkarji RogaĹĄke so Ĺže v uvodnih desetih minutah postavili stvari na svoje mesto in povedli z rezultatom 29 : 11. Do odmora so koĹĄarkarji Elektre z boljĹĄo igro dovolili gostom, da so to prednost poviĹĄali le za sedem toÄ?k, vendar se je razlika v prid gostom v nadaljevanju spet

hitro viĹĄala. Po treh Ä?etrtinah so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani dosegli le 37 toÄ?k, gostje pa so pristali pri 78. Tudi zadnja Ä?etrtina je pripadla RogaĹĄki, saj so jo dobili s 25 : 12 in zabeleĹžili zanesljivo in priÄ?akovano zmago z rezultatom 103 : 49. KoĹĄarkarjem Elektre v tej tekmi nikakor ni stekel met z razdalje, saj so od 19 poizkusov zadeli le eno trojko.

KoĹĄarkarji Elektre Ĺže jutri, v petek, nadaljujejo prvenstvo in gostujejo v Ĺ kofji Loki. V mladi domaÄ?i Ä?lanski ekipi igra kar osem igralcev, ki morajo poleg Ä?lanskih nastopov zaigrati ĹĄe v kadetski ali mladinski ligi.

DuĹĄko MaliÄ?ević, trener Elektre Ĺ oĹĄtanj: ÂťKot sem Ĺže dejal, nas je Ä?akala teĹžka tekma. Borimo se z 10 domaÄ?imi fanti, ki igrajo na veÄ? frontah. Nekateri med njimi v dveh dneh igrajo tudi tri tekme. VsakiÄ? me skrbi, da se bi kdo poĹĄkodoval, obenem pa jih moram motivirati, da prihajajo na tekme. Naslednji teden bo potekala skupĹĄÄ?ina kluba, upam, da se odgovorni odloÄ?ijo in pripeljejo okrepitve. Ne potrebujemo izredno kvalitetnih koĹĄarkarjev, paÄ? pa zgolj dodatne, da bomo lahko normalno opravili trening in mi vsakiÄ? pred tekmo ne bo treba skrbeti, Ä?e se nas bo zbralo 10. ÄŒestitke RogaĹĄki za zmago.ÂŤ Nadzorni odbor je sklical izredno skupĹĄÄ?ino kluba, ki bo jutri,

v petek, 29. januarja, ob 18. uri v prostorih OĹ Karla Destovika - Kajuha Ĺ oĹĄtanj. Na skupĹĄÄ?ini bodo med drugim obravnavali razreĹĄnice sedanjemu vodstvu, predsednik Janko BukoviÄ? je pred novim letom podal odstopno izjavo, izvolili pa so nove organe kluba, ki ga v prihodnje Ä?aka izjemno teĹžko delo – ohraniti obstoj kluba s skoraj 70-letno tradicijo.

VeÄ? informacij o skupĹĄÄ?ini najdete na klubski spletni strani. đ&#x;”˛

tr

v dolĹžini 10 kilometrov. V soboto je Marjan Jelenko tekmoval odliÄ?no in je bil po skakalnem delu na 8. mestu. TekaĹĄki del pa je opravil slabĹĄe in zato konÄ?al na 13. mestu. GaĹĄper Berlot se na skakalnici ni najbolje znaĹĄel, po skoku je bil na 43. mestu. V teku je pridobil nekaj mest in tekaĹĄki del konÄ?al na 36. mestu. V nedeljo pa sta oba kombinatorca

ostala brez toÄ?k. Marjan je bil po skakalnem delu na 21. mestu, tek na 10 kilometrov je konÄ?al na 31. mestu. GaĹĄper je bil po skoku na 45. mestu, po teku nekaj pridobil in konÄ?al na 40. mestu.

Jerneja, Jan in OĹžbej zmagovalci

Planica, 20. januarja – V sredo so izvedli tekmovanje v nordijski kombinaciji za deÄ?ke in deklice do 15 let in mladince do 16 let.

Skakalni del so deÄ?ki in deklice do 15 let izvedli v Ĺ˝ireh, 9. januarja, tekaĹĄki del pa 20. januarja v Planici. Na najviĹĄjo stopniÄ?ko med deklicami do 15 let je stopila Jerneja Brecl, ki je bila med deÄ?ki na odliÄ?nem 5. mestu. Jan Bombek je prav tako stal na najviĹĄji stopniÄ?ki med deÄ?ki do 15 let. Tekmovalo je 29 tekmovalcev.

Tekmovanje v smuÄ?arskih skokih za mladince do 16 let je potekalo prav tako v Ĺ˝ireh, vendar Ĺže 10. januarja. TekaĹĄki del pa so prav tako kot za deÄ?ke izpeljali 20. januarja v Planici. Na oder za zmagovalce sta stopila: OĹžbej Jelen na najviĹĄjo stopniÄ?ko, tik za njim na drugi stopniÄ?ki pa je stal Rok Jelen, Denis Pikelj je konÄ?al na 6. mestu.

Brecl Ä?etrti na Ljubnem ob Savinji

SSK Ljubno BTC je v soboto, 23. januarja, gostil kar 59 cicibanov in 11 cicibank, ki so tekmovali za toÄ?ke v pokalu Cockta v smuÄ?arskih skokih za deÄ?ke in deklice do 9 let. Na skakalnici HS14 se je od tekmovalcev SSK Velenje, cicibanov do 9 let, najbolje znaĹĄel AnĹže Brecl, ki je stal tik pod odrom za zmagovalce.

Osvojil je odliÄ?no 4. mesto. 14. mesto je pripadlo Liamu MagdiÄ?u, 17. je bil Nik Tovornik, na 31. mestu je konÄ?al Mark KriĹže in na 57. mesto se je uvrstil Cene Brglez. Pri cicibankah do 9 let je Gaja Hladin osvojila 8. mesto.

Jerneja slavila tudi v Logatcu

V nedeljo, 24. januarja, je SSK Logatec organiziral tekmovanje v smuÄ?arskih skokih za deklice in deÄ?ke do 15 let. Mladi tekmovalci so se pomerili za toÄ?ke v pokalu Cockta. Deklic je bilo na startni listi devet. Med njimi je z najdaljĹĄima skokoma slavila naĹĄa Jerneja Brecl. Med deÄ?ki pa je Jan Bombek konÄ?al tekmovanje na 6. mestu. DeÄ?kov je bilo na startni listi 23. đ&#x;”˛

SaĹĄa SevÄ?nikar

Pomlajena ekipa Ĺželi viĹĄe V drugi del tekmovanja v II. DOL so stopile tudi Ä?lanice Ĺ˝OK Kajuh Ĺ oĹĄtanj. Pomlajena ekipa si po slabĹĄem prvem delu Ĺželi boljĹĄe nadaljevanje. V prvi tekmi drugega dela so doma s 3 : 0 izgubile proti do sedaj nepre-

magljivi ekipi Ĺ˝OK Mislinje. V soboto pa so gostovale pri ekipi s sredine lestvice Swatycomet v ZreÄ?ah. Kljub porazu s 3 : 2 v setih so se domov vrnile s pomembno toÄ?ko, ki jih po 11 krogih uvrĹĄÄ?a na 9. mesto na lestvici,

Atletika

Kegljanje

pred ekipo Benedikta, in le toÄ?ko zaostanka za ekipama Prevalj in Mozirja. Ravno mozirjanke bodo naslednje tekmice, ki jih bodo v soboto 30. 1. gostile v domaÄ?i Ĺ D Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

B.G., foto Igor Medved

Mednarodne igre ĹĄolarjev V Avstriji, v mestu Innsbruck, so potekale prejĹĄnji teden 7. zimske mednarodne igre ĹĄolarjev, ki se jih je udeleĹžilo 800 mladih ĹĄportnikov iz 54 mest in 22 drĹžav, starih od 12 do 15 let. Med njimi je bila prviÄ? tudi velenjska ekipa. Na igrah so sodelovali ĹĄportniki iz SmuÄ?arskega klu-

ba Velenje: NeĹža ApĹĄner, Jakob Jurjovec, Lan Marcel KoĹželjnik, Eva Rauter, AljaĹž Rebolj ter trener David de Costa (tekmovali so v veleslalomu, ekipnem paralelnem slalomu in ski crossu) in SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje: Jan Bombek, Jerneja Brecl, Tiara Kaligaro in Lan VrÄ?kov-

nik ter trener Rolando Kaligaro (tekmovali so v teku na smuÄ?eh posamiÄ?no in v ekipnih meĹĄanih ĹĄtafetah). NajveÄ?ji uspeh smo dosegli v ski crossu, v katerem je meĹĄana ekipa ĹĄtirih drĹžav z Jakobom Jurjovcem, Ä?lanom SmuÄ?arskega kluba Velenje, prismuÄ?ala zlato medaljo. đ&#x;”˛

Velenjska ekipa mladih ĹĄportnikov

TAKO so igrali Kegljanje, 2. liga – vzhod 11. krog

Elektra – Rogaťka 49 : 103 (37 : 78, 27 : 52, 11 : 29)

Ĺ oĹĄtanj: Litija 6:2 (3201:3156)

Elektra Ĺ oĹĄtanj: J. Kosi 13, OmladiÄ? 4, Praunseis, Trap 2, Ĺ˝nidar PetelinĹĄek 6 (4-4), T. Kosi, G. BukoviÄ? 8, Hasić 8 (0-2), Purnat 8 (4-4), IvenÄ?nik

Ĺ oĹĄtanj: Kramer – 543 (1), SeÄ?ki – 586 (1), Fidej – 532 (1), Ĺ ehiÄ? – 527 (0), ArnuĹĄ – 557 (1), PetroviÄ? – 241 – Jug – 215 – 456 (0).

Vrstni red: 1. RogaĹĄka, 2. Zlatorog LaĹĄko (+1) oba 19, 3. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba, 4. Helios Suns (+1) oba 18, 5. LTH Casting 17, 6. PortoroĹž (+1) 16, 7. Lastovka (+1) 13, 8. Elektra Ĺ oĹĄtanj (+1) 12, 9. Hopsi Polzela (+1) 11

Maja in Nina zmagali

Derbi zaÄ?elja Ĺ oĹĄtanjÄ?anom

Zagreb, 23. januarja – Maja Mihalinec (Velenje), ki Şe ima normo za dvoransko svetovno prvenstvo marca v ZDA, je na sobotnem atletskem mitingu v Zagrebu zmagala v teku na 60 m.

V finalu je tekla 7,34 sekunde.

V skoku v daljino je slavila Nina DjordjeviÄ? (Velenje), ki je skoÄ?ila 6,31 m.

SreÄ?anje med Ĺ oĹĄtanjem in Litijo je bilo za obe ekipi zelo pomembno v boju za obstanek.

DomaÄ?ini so to pot zaigrali na vse ali niÄ?. Ĺ˝e igra prvega para je pokazala, da gostje iz Litije nimajo moĹžnosti za zmago, saj so domaÄ?ini povedli z 2 : 0 s prednostjo 109 kegljev. Tudi drugi domaÄ?i par je sreÄ?anje zaÄ?el zelo dobro, saj sta Ĺže v prvem setu poveÄ?ala razliko na 150 kegljev.

đ&#x;”˛

V nadaljevanju igre sta domaÄ?ina nekoliko popustila ter dovolila, da so gostje rezultat in razliko nekoliko zniĹžali. Pred igro zadnjega, tretjega para so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani vodili s 3 : 1 in prednostjo 98 kegljev. Gostje so se v zadnji igri zelo trudili rezultat izenaÄ?iti, vendar domaÄ?a tekmovalca nista dovolila preseneÄ?enja, jim je pa uspelo nekoliko ublaĹžiti poraz. S to zmago so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani na lestvici prehiteli Litijo in so z 8 toÄ?kami na devetem mestu. V naslednjem krogu se bodo v RuĹĄah pomerili z ekipo De Vesta, ki je na lestvici z 8 toÄ?kami pred Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 17

28. januarja 2016

Ĺ PORT

17

ÄŒas je za hokej Ne le zaradi letnega Ä?asa, ampak zaradi pogojev, v katerih se v Velenju kali vse veÄ? hokejskih navduĹĄencev – Za resnejĹĄe treninge in rezultate pa bo treba postoriti ĹĄe veÄ?

Tina Felicijan

Hokejski klub Velenje, ki ima veÄ? kot 50 Ä?lanov, bo letos praznoval desetletnico, klub Gorenje Velenje pa je deloval Ĺže v 80-ih letih, ko so na kotalkaliĹĄÄ?u igrali na naravnem ledu, a je nato zamrl. Novi zanesenjaki, ki so vÄ?asih igrali tudi na ĹĄaleĹĄkih jezerih, so se ves Ä?as trudili, da bi vsaj v zimskih mesecih lahko drsali doma in ĹĄirili hokej med

ljudi – ravnali so teren v Letnem kinu, zbijali ogrado, cele noÄ?i so zalivali povrĹĄino in upali, da bo vreme zdrĹžalo in se bo led prijel.

Zato se zadnja tri leta, ko se jim je z Mestno obÄ?ino Velenje uspelo dogovoriti za hlajeno in pokrito drsaliĹĄÄ?e, s toliko veÄ?jim zanosom podijo za pakom in skrbijo tudi, da se nad ĹĄportom navduĹĄujejo mlajĹĄi. Pri deÄ?kih so za zdajt uspeĹĄni, da bo z njimi trenirala tudi kaka deklica, pa bodo

morali prepriÄ?ati predvsem mame, da jih spustijo na led.

BoljĹĄi in varnejĹĄi led

Drsanje na zaledeneli gladini jezera je vsekakor posebno doĹživetje, a naravnemu ledu ne gre zlahka zaupati. Po izkuĹĄnjah velenjskih hokejistov mora biti debel vsaj 15 centimetrov, pravi predsednik kluba MatjaĹž Novak. V vsakem primeru pa je bolje obiskovati drsaliĹĄÄ?e, Âťkjer ni-

â?ą

MatjaĹž Novak tudi letos napoveduje vseslovenski hokejski turnir, kak teden pred zakljuÄ?kom drsaliĹĄke sezone pa turnir v kerlingu.

Jureta ApĹĄnerja je za hokej navduĹĄil oÄ?e, na treningih pa mu je najbolj vĹĄeÄ?, ko na koncu odigrajo tekmo.

Hokej je videti zelo grob ĹĄport, ampak dejansko ni. ÂťGrob je mamicam, oÄ?etom ne,ÂŤ pravi trener. PoĹĄkodbe so, ampak statistiÄ?no jih je pri hokeju manj in so laĹžje kot pri drugih ekipnih ĹĄportih, saj je zaĹĄÄ?itna oprema zelo uÄ?inkovita, poglavitna pa je Ä?elada.

maĹĄ kam pasti,ÂŤ pravi, Ä?eprav hujĹĄih nesreÄ?, razen nekaj ledenih kopeli, na zaledenelih jezerih ne pomni.

Ob hokejskih veÄ?erih drsaliĹĄÄ?e uporabljajo rekreativci, med njimi tudi veterani, letos pa Ĺže drugo leto najmlajĹĄi, ki se hokejskih korakov ĹĄele uÄ?ijo. ÂťNa njih bomo gradili,ÂŤ je odloÄ?en Novak,

Kdaj naj otroci zaÄ?nejo trenirati hokej? ÂťMlajĹĄi, kot so, bolje je zanje,ÂŤ odgovarja Robert Jeram. NamreÄ? usvajanje motorike na ledu otroku tudi sicer pomaga pri motoriÄ?nem razvoju.

ki do konca drsalne sezone sredi marca napoveduje vsaj ĹĄe dva termina za hokejsko ĹĄolo. Za veÄ?ji napredek in razvoj ĹĄporta pa Âťbodo potrebni ĹĄe boljĹĄi pogoji.

Torej veÄ?ja ledena ploskev, ki bo na voljo vsaj od avgusta do aprila, da bodo lahko resno trenirali,ÂŤ pravi. Poleg tega pa bodo potrebovali trenerja. Zdaj bodoÄ?e hokejiste pouÄ?uje gost iz Celja.

Hokejska ĹĄola

V tej sezoni se je preizkusilo vsaj 30 teÄ?ajnikov. Zanimanja je veliko, tako za zaÄ?etne kot nadaljevalne teÄ?aje. Vse se zaÄ?ne s teÄ?ajem drsanja – odskoÄ?no desko za hokejsko ĹĄolo. Nato pa teÄ?ajnike pripravlja Robert Jeram iz Celja, ki je kot mladinec igral hokej, ko se je vrnil s sluĹženja vojaĹĄkega roka, pa ni mogel veÄ? igrati in se je odloÄ?il za sodnika. Pred sedmimi leti je opravil ĹĄe trenerski izpit in zaÄ?el pouÄ?evati zaÄ?etnike, stare do osem let. Ĺ˝e drugo leto tudi na velenjskem drsaliĹĄÄ?u, kjer teÄ?ajnikom najprej pokaĹže korak na ledu, ki

ga vadijo, dokler na ozki povrĹĄini drsalk ne ujamejo ravnoteĹžja in se poÄ?utijo varne. ÂťLani so ti naĹĄi fantiÄ?i ÂťshodiliÂŤ, letos pa Ĺže drsajo, kot je treba, in se podijo V poletnih mesecih veliko Ä?lanov igra inline hokej – z rolerji na asfaltu, zato si v prihodnosti Ĺželijo kako ploskev tudi za to. Ob sobotah pa VelenjÄ?ani obiskujejo celjsko drsaliĹĄÄ?e in se spopadajo z drugimi ljubiteljskimi ekipami. NamreÄ? s hokejem se med njimi profesionalno ne ukvarja nihÄ?e, prizadevajo pa si, da bi za to navduĹĄili najmlajĹĄe. za pakom,ÂŤ je zadovoljen z oÄ?itnim napredkom. Zato so letos zaÄ?eli delati s palicami.

Na treninge v Celje, kjer so pogoji boljĹĄi Ĺže zaradi veÄ?je povrĹĄine, je Robert Jeram povabil osemletnega Jureta ApĹĄnerja, ki je ÂťshodilÂŤ lani, letos pa je s po-

sluĹĄnostjo in razumevanjem pokazal voljo do bolj resnega dela. ÂťKo vidim, da nekdo bolj napreduje, ga povabim v Celje, kjer mu lahko nudim veÄ? kot na tej mali povrĹĄini v Velenju. V enem mesecu je Ĺže malo pridobil,ÂŤ pravi trener, ki je bil po prvem odigranem turnirju za njegovo ekipo z Juretom zelo zadovoljen, Âť... ker ima glavo za to. MogoÄ?e bo pa naslednji AnĹže Kopitar,ÂŤ puĹĄÄ?a vse moĹžnosti odprte.

Jure sicer nima vzornika, bi pa rad postal profesionalni igralec.

Pri hokeju so mu najbolj vĹĄeÄ? streljanje na gol, pak, palica in ĹĄÄ?itniki. Pa tudi drsalke. ÂťDrsati ni teĹžko. Jaz sem se drsati in zavirati sprva uÄ?il tako, da me je ati drĹžal za roko in sva se skupaj peljala.ÂŤ Treninge rad obiskuje in mu je vĹĄeÄ?, ko ga uÄ?itelj kdaj pohvali. Pri tekmi pa mu je seveda najbolj vĹĄeÄ?, Ä?e da gol. Prav teh si Ĺželi ĹĄe veliko, zato bo ĹĄe naprej z veseljem obiskoval treninge. đ&#x;”˛

Za ljubezen do snega Projekt NauÄ?imo se smuÄ?ati v SAĹ A regiji poteka Ĺže 12 let – PetoĹĄolci na Golteh usvajajo smuÄ?arske strmine od zaÄ?etka januarja do zaÄ?etka marca – Sodelujejo vse velenjske osnovne ĹĄole Tina Felicijan

Projekt se je usidral na osnovni poli Nazarje, od tam pa se je ĹĄiril na Mozirje, v ReÄ?ico, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj in tudi v Velenje. Zadnja tri leta projekt vodi Ĺ portna zveza Velenje, ki je prostojna tudi za celotno regijo, izvaja pa ga SmuÄ?arski klub Velenje. ÂťProjekt NauÄ?imo se smuÄ?ati je zastavljen tako, da sodelujejo vsi petoĹĄolci. Je brezplaÄ?en.

OpaĹžamo, da se ga otroci z veseljem udeleĹžujejo, tudi uÄ?itelji so navduĹĄeni,ÂŤ pravi Katka GerĹĄak in pojasnjuje, da ni obvezen – za otroke, ki ne Ĺželijo v smuÄ?arsko ĹĄolo, uÄ?itelji organizirajo aktivnosti v ĹĄoli, se ga pa veÄ?ina udeleĹži.

Otroci se smuÄ?anja uÄ?ijo na Golteh, kjer jih vsak dan po kosilu priÄ?akajo uÄ?itelji iz velenjskega smuÄ?arskega kluba. SmuÄ?ajo dobri dve uri, ĹĄola pa traja pet dni. ÂťOtroke po predhodnem smuÄ?arskem znanju razdelimo v tri skupine. Prvi se uÄ?ijo smuÄ?anja na zaÄ?etniĹĄkem

smuÄ?iĹĄÄ?u ob naĹĄi smuÄ?arski koÄ?i, druga skupina izpopolnjuje znanje na traku, tisti, ki Ĺže znajo samostojno smuÄ?ati, pa gredo z uÄ?itelji po celem smuÄ?iĹĄÄ?u,ÂŤ razlaga uÄ?itelj smuÄ?anja David De Costa. PouÄ?ujejo klasiÄ?no smuko, saj se za uÄ?enje deska-

â?ą

ÂťÄŒeprav nekateri morda nikoli veÄ? ne bodo smuÄ?ali, je res nekaj posebnega, ko na terenu vidimo navduĹĄenje na obrazih,ÂŤ David De Costa

nja na snegu ali telemarka logistiÄ?no in finanÄ?no ne bi izĹĄlo. ÂťGre za to, da otroci, ki ĹĄe nikoli niso stali na smuÄ?eh, dobijo priloĹžnost, da spoznajo, kako prijetno je smuÄ?ati. Potem pa se lahko kasneje v Ĺživljenju odloÄ?ajo za telemark, bordanje, freeri-

Velenjski petoĹĄolci bodo na Golteh smuÄ?ali ĹĄe do zaÄ?etka marca.

de, skicross ali karakoli,ÂŤ pravi.

Imajo otroci veliko veselja, kaj strahu? ÂťVsekakor je prisotno oboje. Tiste, ki jih je malo strah, jih bolj motiviramo. Je pa na smuÄ?iĹĄÄ?u najlepĹĄe videti otroke, ki so prviÄ? stopili na smuÄ?i in se zaljubili v sneg in na koncu sami smuÄ?ajo,ÂŤ pripoveduje z Ĺžarom.

Sicer je v ĹĄoli smuÄ?anja najteĹžje poskrbeti za primerno varnost, a tudi to uÄ?iteljem smuke ne dela teĹžav.

Zima bo ĹĄe aktivna

Trenutno se klubi in druĹĄtva – vsaj tisti, ki delujejo na podroÄ?ju sneĹžnih ĹĄportov – trudijo po svojih najboljĹĄih moÄ?eh, da bi otro-

ke navduĹĄili nad snegom. ÂťGlede na to, da snega ni, vsi skupaj Ä?akamo, da bi ga nekaj le zapadlo in bi lahko projekte izvajali tudi v Velenju. Ĺ portna zveza Velenje bo vse otroke povabila k sodelovanju na Ĺ portnem taboru Zmaga KuĹĄtrina med zimskimi poÄ?itnicami, za katerega upam, da bomo lahko vse programe izvedli, kot smo si jih zastavili. Aktivnosti smo pripravili v sodelovanju z zavodom RdeÄ?a dvorana, drsaliĹĄÄ?em, bazenom in streliĹĄÄ?em, skupaj s smuÄ?arskim klubom pa bomo imeli smuÄ?arski teÄ?aj na Golteh,ÂŤ naĹĄteva zimsko ĹĄportno dogajanje za otroke Katka GerĹĄak, ostale aktivnosti

klubov med poÄ?itnicami pa na zvezi ĹĄe zbirajo.

NaÄ?rtujejo tudi projekt Vrtci na smuÄ?eh, ki so ga prviÄ? izveV Ĺ portnem taboru Zmaga KuĹĄtrina med zimskimi poÄ?itnicami bodo otroci v varstvu od 8. do 15. ure. dli pred tremi leti. Otroci, stari od 4 do 6 let, en dan preĹživijo s smuÄ?mi na snegu. Navadno so kar v Velenju, zato je projekt odvisen od vremena. ÂťCilj smuÄ?arskega kluba in ĹĄportne zveze je, da otroke prviÄ? za dve uri posta-

vimo na smuÄ?i v vrtcu, v petem razredu nadaljujemo projekt NauÄ?imo se smuÄ?ati, v ĹĄestem razredu pa gredo v zimsko ĹĄolo v naravi, ko Ĺže nekako obvladajo smuÄ?anje,ÂŤ razlaga De Costa, ki verjame, da v otrocih tako postopno raste ljubezen do snega in smuke. ÂťPoleti so otroci zunaj, se gibajo, pozimi pa jih je teĹžje spraviti ven v naravo. Pomemben vidik naĹĄih projektov je prav to. Da otroci preĹživljajo Ä?as na prostem, se igrajo in so Ä?im bolj odmaknjeni od ÂťsedeÄ?ih aktivnostiÂŤ, ki nam dandanes delajo samo teĹžave,ÂŤ je zakljuÄ?il. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 18

18

REKREACIJA

Skrb za Martinovo pot

Skalnati Sisol nad UÄ?ko

Šmarťki planinci v lanskem jubilejnem letu zelo ustvarjalni – Zoran Predolnik ťe naprej predsednik Tatjana Podgorťek

Ĺ martno ob Paki, 23. januarja – Planinsko druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki zdruĹžuje 190 ljubiteljev narave, gora in pohodniĹĄtva. Nekateri med njimi so se zbrali na rednem obÄ?nem zboru druĹĄtva v dvorani Marof v Ĺ martnem ob Paki, na katerem so prevetri-

ji v Martinovi vasi, se udeleĹževali izobraĹževanj, skrbeli za podmladek, zelo zavzeto je deloval markacijski odsek. Leto 2015 si bodo med drugim zapomnili tudi po pripravi proslave ob 40-letnici delovanja. Ob tem se je Zoran Predolnik zahvalil lokalni skupnosti, s katero druĹĄtvo tvorno sodeluje, nekaterim posameznikom in Ä?la-

tnemu ob Paki, nazaj v ReÄ?ico ob Paki, od tam proti LetuĹĄu in ob desnem bregu reke Savinje do hotela Benda v Mozirju). Radi bi zamenjali vse vpisne skrinjice na Martinovi poti. V delovni program so zapisali ĹĄe potrebo po zamenjavi kritine na skupnih druĹĄtvenih prostorih, se odzivali na akcije Planinske zveze Slove-

Vodstvo druĹĄtva je Ä?lanstvo na obÄ?nem zboru seznanilo, da bo tudi leto 2016 zanimivo in delovno.

li opravljeno delo v preteklem za druĹĄtvo jubilejnem letu.

Po besedah dosedanjega predsednika druĹĄtva Zorana Predolnika so bili lani zelo ustvarjalni pri organizaciji in izvedbi izletov, Ä?lani pa so sodelovali ĹĄe v drugih akcijah. NaÄ?rtovali so 21 izletov, uresniÄ?ili so jih 19, v povpreÄ?ju se jih je udeleĹžilo 21 pohodnikov.

Uredili so parkirni prostor ob ĹželezniĹĄki progi v ReÄ?ici ob Paki, sodelovali na meddruĹĄtveni akci-

nom. Tudi letoĹĄnje leto bo po napovedi ĹĄmarĹĄkih planincev zanje zanimivo in delovno. Poleg 20 pohodov, skrbi za izobraĹževanje vodnikov in markacistov bodo ĹĄe naprej skrbeli za vzorno urejeno Martinovo pot, na kateri morajo ponekod zamenjati ĹĄe preostale lesene stebre in obnoviti smerne table. Sodelovali bodo v projektu Evropska Martinova pot (od RogeljĹĄkove kapele na gori Oljki do domaÄ?ije Jug, naprej proti Ĺ mar-

nije, ĹĄe poglobili bodo sodelovanje z obÄ?ino, ostalimi druĹĄtvi v okolju ter se tudi letos vkljuÄ?ili v praznovanje Martinovega praznika. ÂťDa bomo lahko uresniÄ?ili zastavljen program, bo dobrodoĹĄla pomoÄ? vsakega, ki nam je voljan pomagati,ÂŤ je o letoĹĄnjih prednostnih nalogah povedal Zoran Predolnik, ki so ga udeleĹženci obÄ?nega zbora znova potrdili za predsednika druĹĄtva za naslednja ĹĄtiri leta. đ&#x;”˛

Do VEÄŒ prihrankov v najsodobnejĹĄem mobilnem omreĹžju Telemach Ob nakupu mobilnega telefona v paketu Ĺ E VEÄŒ ali NAJVEÄŒ pri Telemachu prejmete bon v vrednosti 50 ali 100 evrov, odvisno od izbranega paketa, uporabnike Telemachovih fiksnih storitev pa Ä?akajo ĹĄe dodatne ugodnosti.

S ĹĄiroko izbiro mobilnih telefonov in ugodnosti, ki jih ponujajo Telemachovi mobilni paketi, si lahko zagotovite veÄ? vsebin in opazen meseÄ?ni prihranek. Ob nakupu mobilnega telefona v paketu Ĺ E VEÄŒ ali NAJVEÄŒ boste prejeli bon v vrednosti 50 ali 100 evrov, ki ga boste lahko ob 24 meseÄ?ni vezavi koristili za zniĹžanje cene telefona. Pri tem ne spreglejte izjemno ugodne ponudbe za nakup mobilnega telefona LG Zero, za katerega boste ob sklenitvi naroÄ?niĹĄkega razmerja za paket NAJVEÄŒ na mesec plaÄ?evali le 5,83 evra. Telemach je s prenovljenim mobilnim omreĹžjem 3G in na novo zgrajenim omreĹžjem LTE postavil temelje za kakovostne mobilne storitve v svoji ponudbi.

Uporaba vaĹĄega mobilnega telefona bo tako brezskrbna, hkrati pa vam bodo vsak dan na voljo tudi dodatne storitve Unifi in D3GO, ki jih vkljuÄ?ujejo prav vsi mobilni paketi.

Telemachovi mobilni paketi po vaĹĄi meri Popolnoma brezskrbno komunikacijo vam prinaĹĄa paket NAJVEÄŒ, ki za 25 evrov na mesec omogoÄ?a neomejeno klicanje in poĹĄiljanje sporoÄ?il v vsa omreĹžja, kar 10 GB prenosa podatkov, 100 minut klicev iz Slovenije v drĹžave EU ter 200 MB prenosa podatkov v drĹžavah Evropske unije ali v ZdruĹženih drĹžavah Amerike, v omreĹžjih operaterjev, ki so navedeni na spletni strani www.telemach.si. Manj zahtevni uporabniki lahko pri Telemachu izbirate tudi med paketoma VEÄŒ in Ĺ E VEÄŒ. Z naroÄ?niĹĄkim paketom VEÄŒ za zgolj 6 evrov na mesec dobite neomejeno ĹĄtevilo klicev v mobilnem omreĹžju Telemach, 120 minut klicev v ostala mobilna omreĹžja, neomejeno ĹĄtevilo sporoÄ?il in 500 MB prenosa po-

datkov. Z mobilnim paketom Ĺ E VEÄŒ pa lahko za 15 evrov na mesec izkoristite neomejeno koliÄ?ino klicev in sporoÄ?il v vsa omreĹžja ter 5 GB prenosa podatkov. Ob tem velja omeniti, da se prenos podatkov po porabljeni zakupljeni koliÄ?ini v paketih VEÄŒ ne zaraÄ?unava dodatno, temveÄ? se zmanjĹĄa zgolj hitrost prenosa na najveÄ? 64kbps. Ĺ˝e tako ugodne cene paketov so za obstojeÄ?e naroÄ?nike Telemachovih fiksnih storitev ob 24 meseÄ?ni vezavi ĹĄe ugodnejĹĄe, saj lahko pri meseÄ?ni naroÄ?nini za pakete VEÄŒ prihranite tudi do pet evrov.

28. januarja 2016

Po hribih

Lepo vreme zadnjega vikenda je Sekciji Premogovnik Planinskega druĹĄtva Velenje zelo ustreglo. PosreÄ?il se jim je izbor izleta k sosedom v hrvaĹĄko Istro. VoĹžnja do izhodiĹĄÄ?a v starodavnem Plominu se je poplaÄ?ala. Sredi januarja doĹživeti modrino neba in morja sredi skalovja je poseben privilegij.

Pod kroĹĄnjo ogromnega drevesa smo si po dolgi voĹžnji najprej Âťprivezali duĹĄoÂŤ, nato pa se kar

Kotarja. Sneg je pobelil tudi vrhove UÄ?ke na severu. Sprva smo hodili po travnatih prostranstvih, ki so postajala vse bolj kamnita.

Na tem delu se zdruĹžita Istrska in Labinska planinska pot. Gorski hrbet naravnega parka UÄ?ka se tu zoĹži in postaja vedno bolj kamnit. Njegove prepadne stene se na levi strmo spuĹĄÄ?ajo proti ĹĄirnemu ÄŒepiÄ?kemu polju. Vrh Sisola, ki smo ga najprej dosegli, je skalnat in zaradi nizkega rastja

sreÄ?ali s prvimi zvonÄ?ki, ki so v zavetrju skal Ĺže zacveteli. Na razcepu poti nas je peterica nadaljevala pot do bliĹžnjega vrha Ĺ ikovac, ki se je vila med razbrazdanim skalovjem. Nahaja se med mogoÄ?nimi skalnimi stenami in viĹĄina obeh obiskanih vrhov pod tisoÄ? metri nadmorske viĹĄine ni nobeno merilo za njuno podcenjevanje.

Vrnili smo se do razcepa poti in tudi mi usmerili korak do sta-

Ä?ez cesto podali sprva na kolovoz, s katerega smo kasneje prestopili na stezo. Z vzpenjanjem so se nam odstirali razgledi po juĹžnih prostranstvih Istre. Iz Plominskega zaliva se je iz industrijskega dela dvigal ogromen dimnik, ki je poÄ?asi zaÄ?el puhati dim. Na desni sta se iz morja Kvarnerskega zaliva dvigovala bliĹžnja otoka Cres in Krk, z vzpenjanjem pa so se proti jugu odstirali ĹĄe ostali. Nad Reko so se dvigovali zasneĹženi vrhovi Gorskega

ne posebno razgleden. V nadaljevanju poti so se razgledi zaÄ?eli ĹĄiriti in pot je postajala vedno bolj skalnata in ni dovoljevala nepazljivosti. Na morju je postalo Ĺživahno in trajekt iz Brestove je Ĺže hitel na otok Cres. Tudi veter se je predramil in na morski gladini zaÄ?el ustvarjati bele kodre, nam pa kuĹĄtral lase, da smo jih skrivali pod pokrivala. PriĹĄli smo do mogoÄ?nega skalnega okna Provrtenica in si ga s spoĹĄtovanjem ogledali. V nadaljevanju smo se

rega mesteca BrseÄ?, ki se nahaja ob cesti Reka–Labin–Pulj na juĹžnem delu opatijske riviere.

VoĹžnja proti domu ob zahajanju sonca mimo speÄ?ih lepotic – vil Lovrana in Opatije – je bila lepa in v Pivki se nam je prilegel kozarec zakuhanega vina v starodavni gostilni, saj nas je ob postanku dokaj zmrazilo. Zahvala za zelo lep izlet gre prizadevnim vodnikom Viktorju, Francu in Tomiju. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

Policisti in ZdruĹženja Sever tekmovali Zaradi stavke policistov izjemna udeleĹžba na smuÄ?arskem sreÄ?anju na Golteh ÄŒetrtega tekmovalnega sreÄ?anja v smuÄ?anju, ki je bilo letos Ĺže drugiÄ? na Golteh, se je udeleĹžilo veÄ? kot 240 smuÄ?ark in smuÄ?arjev ter ĹĄe veliko ĹĄtevilo spremljevalcev. Zaposleni v policiji ter Ä?la-

so bila do sedaj Ĺže na Pohorju, lani na Krvavcu, letos pa Ĺže drugiÄ? na Golteh). Na isti progi Blatnik so se tekmovalno pomerili med seboj tudi Ä?lani veteranskih druĹĄtev Sever iz vse Slovenije. Pri-

ni Policijskega veteranskega zdruĹženja Sever (PVDS) so se loÄ?eno merili na belih strminah smuÄ?iĹĄÄ?a Blatnik, zakljuÄ?ek s podelitvijo priznanj in pokalov pa so jim popestrili koranti demoni iz Vidma pri Ptuju, ki so oÄ?itno ob letoĹĄnji skopi zimski sezoni pohiteli s preganjanjem zime. Tekmovanje je potekalo petek, 22. januarja, ko so smuÄ?arsko srediĹĄÄ?e na Golteh ÂťzasedliÂŤ slovenske policistke in policisti. Iz vseh policijskih uprav Slovenije so se zbrali na 4. drĹžavnem prvenstvu v veleslalomu (ĹĄportna sreÄ?anja na tej ravni

reditev so tokrat organizirali Ä?lani Veteranskega druĹĄtva Sever za Celjsko, odbor Mozirje. Tekmovalno progo so pripravili Ä?lani Timing Golte, ki so hkrati opravili meritve in nadzor nad potekom tekmovanja. Tekma je potekala v zelo lepem vremenu in prijetnem tekmovalnem ozraÄ?ju. Dame so imele prednost, za njimi pa ĹĄe vsi tekmujoÄ?i Ä?lani Policijskega veteranskega druĹĄtva Sever (PVDS).

Med njimi je najveÄ? upokojenih policistk in policistov, a tudi nekaj mlajĹĄih, ki so dokazovali izjemno fiziÄ?no pripravljenost ter

smuÄ?arsko tehniko na dobro pripravljeni progi. Med najboljĹĄe so se v svojih kategorijah tokrat uvrstili tudi Darko RepenĹĄek, Ivan Kumer, Marjan Vodep, vsi iz Mozirja, Celjanka Danica Urbanc, ter VelenjÄ?anka Dragica HriberĹĄek (vsi Ä?lani PVDS) ter Vili Bezjak komandir Policijske postaje Mozirje. Med veÄ? kot osemdesetimi ÂťSevernjakiÂŤ so si na koncu

Bogata izbira dodatnih storitev v vseh mobilnih paketih Ĺ e posebej vas bodo navduĹĄile dodatne storitve, ki so na voljo v vseh Telemachovih mobilnih paketih VEÄŒ. Z uporabo storitve UNIFI, ki jo Telemach zagotavlja skupaj s partnerskimi podjetji, boste prihranili pri prenosu podatkov, saj se bo vaĹĄ mobilni telefon samodejno povezal na veÄ? kot 250.000 brezĹžiÄ?nih UNIFI toÄ?k, preko katerih brez dodatnega plaÄ?ila uporabljate internetne storitve. V vse pakete pa je vkljuÄ?ena tudi storitev D3GO, ki vam na prenosnih napravah omogoÄ?a spremljanje televizijskih programov v Ĺživo doma in na poti.

Za dodatne informacije o Telemachovi ponudbi obiĹĄÄ?ite spletno stran www.telemach.si. V Velenju pa ste uporabniki odslej za dodatne informacije prav lepo vabljeni v poslovalnico Telemach PE Velenje, ki domuje na novi lokaciji na Rudarski cesti 2d.

Za pakete VEÄŒ veljajo Posebni pogoji naroÄ?niĹĄkih paketov VEÄŒ. VkljuÄ?ene storitve ne obsegajo klicev na posebne in komercialne ĹĄtevilke, poĹĄiljanja sporoÄ?il SMS/MMS v tujini ali v tujino ali poĹĄiljanja sporoÄ?il SMS/MMS v donatorske ali komercialne namene. StroĹĄek prikljuÄ?nine je 12 EUR, stroĹĄek spremembe naroÄ?niĹĄkega paketa je 19,90 EUR. Vse cene vkljuÄ?ujejo DDV. Propagandno sporoÄ?ilo

odliÄ?no skupno uvrstitev zasluĹžili prav domaÄ?ini iz PVDS-druĹĄtva Celje. Med tekmovalkami in tekmovalci Slovenske policije pa je bila konkurenca z okrog 180 smuÄ?arji ĹĄe izrazitejĹĄa. Ekipno zmago za PVDS Celje so prismuÄ?ali: 1. mag. Darko RepenĹĄek, 2.

MiloĹĄ Ĺ poljar ter 3. Ivan Kumer, pred ekipo iz Maribora 2. mesto in iz Ljubljane 3. mesto. Med posamezniki je svojo Policijsko postajo Mozirje z zelo dobrim petim mestom razveselil Mozirjan Vili Bezjak. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 19

28. januarja 2016

Vlom v sluŞbeni avto Velenje, 20. januarja – Prejťnjo sredo v jutranjih urah so policisti obravnavali vlom v osebni avtomobil, last podjetja Elpa, d. o. o.

Neznanec je iz vozila odnesel veÄ? kosov vijakov, Ä?rpalko in mazalico. Materialne ĹĄkode je za okoli 500 evrov, policisti pa dolgoprstneĹža ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

zorili, da mora utiĹĄati glasbo. Ko so policisti stanovanje zapustili, se je eden ob obiskovalcev ljubitelja hrupa odloÄ?il, da zbudi njegovega soseda. ObdolĹžil ga je, da je prav on poklical policiste. Ker je bil pri tem nespodoben, so policisti morali to noÄ? ĹĄe enkrat v isti blok. Tokrat so krĹĄitelju napisali tudi globo za nespodobno vedenje.

Pestri jutri v Pit Stopu

PovzroÄ?il nesreÄ?o in pobegnil Velenje, 26. januarja – Velenjski policisti so pretekli teden obravnavali 2 prometni nezgodi s pobegom, 2 prometni nezgodi kot prekrĹĄek in 6 prometnih nezgod kot dogodek. PrejĹĄnjo sredo ob 7. uri zjutraj so obravnavali prometno nesreÄ?o na KidriÄ?evi cesti pri TrĹžnici. Zgodila se je zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila, ki je izsilil voznika avtobusa, potem pa pobegnil.

Policisti pobeglega povzroÄ?itelja nesreÄ?e ĹĄe iĹĄÄ?ejo. Ko ga bodo naĹĄli, globa ne bo majhna.

Prvo opozorilo ni zaleglo Velenje, 26. januarja – Na podroÄ?ju javnega reda in miru so velenjski policisti v preteklem tednu opravili 10 intervencij na javnem kraju in 2 v zasebnih prostorih. PrejĹĄnjo sredo ob 1. uri zjutraj jih je anonimni obÄ?an s Cankarjeve ceste obvestil, da ga moti glasna glasba pri stanovalcu v njihovem bloku. Policisti so ljubitelja hrupa obiskali in ga opo-

Velenje, 22. in 23. januarja – V petek ob zgodnji 6. uri so policiste poklicali v lokal Pit Stop, saj je tam vinjeni gost ostalim zgodnjim pivcem grozil z izvijaÄ?em. Ĺ e preden so policisti priĹĄli v lokal, ki je v njihovi neposredni bliĹžini, so ostali gostje lokala uspeli jeznemu opiteĹžu vzeti izvijaÄ?, saj je z njim prav nevarno mahal naokoli. Ker se razgrajaÄ? tudi po prihodu policistov ni umiril, so ga odpeljali na policijsko postajo, kjer se je treznil v njihovih prostorih za pridrĹžanje. Ob odhodu pa ga je Ä?akal plaÄ?ilni nalog z veÄ? oÄ?itanimi prekrĹĄki, temu primerna pa je bila tudi viĹĄina globe. Le dan kasneje, prav tako ob zgodnji 6. uri zjutraj, so policisti ĹĄe enkrat obiskali Pit stop. Tokrat zato, ker so v njem kar trije vinjeni gosti krĹĄili javni red in mir. Ne le, da so bili nespodobni od ostalih gostov, tudi ustrahovali so jih. Po prihodu policistov v lokal sta se dva jeznoritneĹža umirila, eden pa ne. Zato se je moral strezniti na velenjski policijski postaji, domov pa je tudi on odnesel poloĹžnico z denarno kaznijo.

Bogat vlomilski plen Velenje, 21. januarja – V Ä?etrtek popoldne so si velenjski policisti dobro ogledali stanovanje na Jenkovi cesti 27. Neznanec je namreÄ? isti dan med 8. uro in 14.30 z lomljenjem cilindriÄ?nega vloĹžka kljuÄ?avnice vlomil v stanovanje, ga preiskal in s seboj odnesel prenosni raÄ?unalnik, tablico, 2 tisoÄ? evrov gotovine, fotoaparat in veÄ? kosov zlatnine.

Lastniki so oĹĄkodovani za 4 tisoÄ? evrov, vlomilca pa policija ĹĄe ni prijela.

Avto plaÄ?al s ponarejenimi bankovci Ĺ martno ob Paki, 24. januarja – V nedeljo zveÄ?er se je na velenjski policijski postaji oglasil obÄ?an iz Gorenja. Policistom je povedal, da je pred nekaj dnevi prodal svoj avto. Znani kupec mu je kupnino poravnal z bankovci, med katerimi pa so bili trije (v vrednoti 500 evrov) ponarejeni. To je oĹĄkodovanec ugotovil ĹĄele, ko si je bankovce v nedeljo bolj podrobno ogledal. Policisti so bankovce poslali v analizo v Nacionalni forenziÄ?ni laboratorij in evidentirali dve kaznivi dejanji; ponarejanje denarja in goljufijo.

Gradil bo Ĺ oĹĄtanj, 24. januarja – Na deloviĹĄÄ?u v Skornem so policisti obravnavali vlom v gradbeni zabojnik. Storilec je ukradel za dobrih 8 tisoÄ? evrov razliÄ?nega orodja.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Ropar grozil z noĹžem

DiĹĄal mu je denar

Velenje, 20. januarja – PrejĹĄnjo sredo, nekaj Ä?ez 20. uro, so velenjski policisti obravnavali poskus ropa. Neznani mlajĹĄi moĹĄki, obleÄ?en v zeleno jakno, z belo modro kapo na glavi, je vstopil v trgovino na Stantetovi ulici. Z noĹžem v rokah je od prodajalca zahteval denar. Ker mu prodajalec denarja ni hotel izroÄ?iti, je odĹĄel iz trgovine.

Velenje, 21. januarja – Neznanec je skozi glavna vrata vlomil v prostore podjetja na Cesti talcev. Ukradel je nekaj gotovine.

UĹĄel pred prihodom policistov

Velenje, 20. januarja – V garaŞni hiťi v Velenju je neznanec poskuťal vlomiti v osebno vozilo. V vozilo mu ni uspelo priti.

Lastniku je ĹĄkodo k sreÄ?i povzroÄ?il le s poĹĄkodovanjem kljuÄ?avnice.

Velenje, 22. januarja – V petek zveÄ?er je natakarica iz lokala D2 obvestila velenjske policiste, da ji v lokalu grozi vinjeni gost, ki razbija tudi kozarce. Pred prihodom patrulje je veseljak lokal Ĺže zapustil, a so ga policisti kmalu naĹĄli. Za svoje neÄ?edno poÄ?etje bo sedaj plaÄ?al, saj mu poloĹžnica z globo ni ÂťuĹĄlaÂŤ.

PoĹĄkodovana le vrata

Pestra noÄ? v ÂťritmuÂŤ

Ni mu uspelo

Velenje, 21. januarja – Vlomilec je nepovabljeno obiskal poÄ?itniĹĄko hiĹĄico ob Velenjskem jezeru. Lastnik ne pogreĹĄa niÄ?esar. Ĺ kodo, povzroÄ?eno s poĹĄkodovanjem vrat, pa ocenjuje na dobrih 200 evrov.

19

MODROBELA KRONIKA

Velenje, 23. januarja – V noÄ?i iz sobote na nedeljo, okoli 1.30, so policisti obiskali lokal Ritmo Cafe, saj so bili zelo glasni. Ker pa so za javno prireditev z glasno glasbo imeli dovoljenje, so se pogovorili z lastnikom in dosegli,

da so jakost glasbe vendarle malce utiĹĄali. V lokal so se to noÄ? vrnili ĹĄe enkrat, ob 2.30, saj se je gost, ki je pregloboko pogledal v kozarec, nespodobno vedel do ostalih zabave Ĺželjnih. Varnostniki so ga odstranili iz lokala, policisti pa so mu napisali ĹĄe poloĹžnico.

Brcnil jo je v zadnjico Velenje, 23. januarja – Žal tudi pretekli teden ni ťlo brez nasilja v druŞini. V soboto so policisti intervenirali na Kardeljevem trgu 3, kjer sta se najprej sprla, potem pa tudi stepla moŞ in Şena. Policisti so hitro ugotovili, da sta oba pregloboko pogledala v kozarec, moŞ pa je med prepirom Şeno brcnil tudi v zadnjico.

Ker sta zakonca prviÄ? pretiravala v sporu in ju policija ĹĄe nikoli ni obiskala, je tokrat poloĹžnico dobil ÂťleÂŤ jezni soprog.

TrÄ?il in zbeĹžal Velenje, 24. januarja - V nedeljo okoli 14. ure je obÄ?an s PreĹĄernove ceste obvestil velenjske policiste, da mu je neznanec poĹĄko-

doval parkirano vozilo, potem pa pobegnil.

Policisti so si ogledali poĹĄkodovani avto, povzroÄ?itelja nesreÄ?e pa ĹĄe niso izsledili.

Ne sme jima blizu Velenje, 25. januarja – V ponedeljek popoldne so policisti Ĺže drugiÄ? letos obiskali druĹžino na PreĹĄernovi cesti. Tako kot prviÄ? je bil tudi tokrat moĹž nasilen do Ĺžene in sina. Policisti so mu prepovedali pribliĹževanje, napisali pa so tudi kazensko ovadbo in jo poslali na sodiĹĄÄ?e.

Udaril ĹĄahista Velenje, 25. januarja – V ponedeljek ob 10.40 je na velenjsko policijsko postajo priĹĄel obÄ?an in povedal, da je pred blokom na KidriÄ?evi 57 s prijatelji igral ĹĄah, ko je do njega stopil neznanec in ga trikrat udaril. Ob tem mu je nasilneĹž tudi grozil. Ĺ ahist je bil laĹžje poĹĄkodovan, policisti pa bodo nasilneĹža ovadili na sodiĹĄÄ?u.

Igranje z evropskimi mejami, ljudmi in varnostjo Problematika nesreÄ?nih beguncev in prebeĹžnikov iz drĹžav, v katerih ni normalnih razmer za dostojno Ĺživljenje, se po nekajtedenskem trajajoÄ?em umiku iz televizijskih poroÄ?il in Ä?asopisnih naslovnic ponovno obravnava v soju medijskih luÄ?i. Razlog za to je odloÄ?itev nemĹĄkih pristojnih institucij, da zaostrijo sprejem beguncev ter preuredijo in bolj strogo doloÄ?ijo okvirje azilne politike, ki je do izbruha begunske problematike v lanskem, pa tudi v preteklih letih in desetletjih bila ena najbolj priljubljenih azilnih destinacij. TakĹĄne odloÄ?itve imajo teĹžo in ob upoĹĄtevanju tisoÄ?ih prebeĹžnikov, ki se v zimskih in bolj tveganih razmerah ĹĄe vedno podajajo na tako teĹžko in nevarno pot, ob vseh tistih, ki so se Ĺže znaĹĄli za naĹĄo severno mejo, je situacija tako na t. i. balkanski poti kot v ostalih evropskih drĹžavah dokaj resna in problematiÄ?na.

Dosedanje dogajanje na slovenskem in ĹĄe posebej evropskem ozemlju se vse bolj spreminja iz humanitarne v varnostno problematiko, kar je posledica tudi (pre)poÄ?asnega, neusklajenega in mlaÄ?nega odziva pristojnih institucij Evropske unije. Nepripravljenost in razhajanja evropskih drĹžav pri reĹĄevanju begunske problematike so vplivale na odloÄ?itve (prizadetih) drĹžav, da so se zatekle k ukrepom, ki niso skladni z evropskimi svobodoljubnimi in demokratiÄ?nimi naÄ?eli. RazliÄ?nosti pogledov in razhajanj ni moÄ? zaslediti samo med evropskimi drĹžavami, to je prisotno tudi znotraj drĹžav in med drĹžavljani. Ob postavljanju ograje in visokega zidu na madĹžarsko-hrvaĹĄko-srbski meji se je veÄ?ina evropskih politikov in prebivalcev zgraĹžala nad odloÄ?itvijo madĹžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana.

Od takrat do danes pa so se staliĹĄÄ?a evropskih in politikov in prebivalcev precej spremenila. To je deloma tudi rezultat pomanjkanja skupne evropske (zunanje) politike in odnosa do reĹĄevanja globalne begunske problematike in migracijskega toka, ki se vali proti Evropi. Spremembe so prisotne tudi med nami. Najprej smo obsojali poÄ?etje madĹžarskih varnostnih sil, ki so postavljale ĹžiÄ?nato ograjo in gradile zid. Po prvem veÄ?jem begunskem valu septembra je veliko prebivalcev in tudi politikov zahtevalo postavitev ograje tudi na slovensko-hrvaĹĄki meji ter kritiziralo aktualnega predsednika vlade. Ko je skupaj s pristojnimi ministri sprejel odloÄ?itev in so vojaki zaÄ?eli postavljati ograjo ob drĹžavni meji, je bil tarÄ?a ĹĄe veÄ?jih in ostrejĹĄih kritik. Ob ÂťzapiranjuÂŤ nemĹĄko-avstrijske meje in omejitvi vstopa beguncem in migrantom tudi s postavitvijo ĹžiÄ?nate ograje se je slovensko javno mnenje spet spremenilo. Strah, da bi Slovenija postala nekakĹĄen Ĺžep oziroma obmoÄ?je, kjer bi obtiÄ?alo veÄ? deset tisoÄ? beguncev, z aktualnim dogajanjem vse bolj postaja del Ä?rnega scenarija, ki bi se lahko zgodil spomladi, ko se priÄ?akuje ĹĄe veÄ?ji pritisk na evropske meje. Avstrijska kvota sprejema 37.500 beguncev bo odvisna od begunsko-migrantskega pritiska in bo verjetno doseĹžena v spomladanskih mesecih ali najpozneje v poletnem Ä?asu in Avstrija bo takrat zaprla svoje meje. ÄŒas teÄ?e. Skupnega evropskega pristopa ni na vidiku. Tako kot ga ni za druge in globalno pomembne teme, ki se ne glede na njihovo oddaljenost, tiÄ?ejo prav vseh nas v Evropi in Sloveniji.

Zato ni presenetljivo, da znotraj evropskih drĹžav naraĹĄÄ?a strah, nestrpnost, sovraĹĄtvo, ideje o ustanavljanju vaĹĄkih straĹž, nacionalnih gard, paravojaĹĄkih enot ‌ ki bi (za)varovale meje in prebivalstvo. Vse bolj oÄ?itno se teptajo skupna evropska naÄ?ela in temelji, na katerih je zrasla Evropska unija, begunska problematika to zgolj nazorno potrjuje. VpraĹĄanje je le, kako dolgo bomo priÄ?a nonĹĄalantnosti evropskih politikov in institucij ter kako bodo zdrĹžali evropski temelji ob trÄ?enju drugih (globalnih) teĹžav, ki jih noÄ?ejo videti in se z njimi ukvarjati. Gre za pomembna in temeljna podroÄ?ja in ni prav, da njihova obravnava vse bolj spominja na igraÄ?kanje v peskovniku, kajti posledice bi lahko bile veliko đ&#x;”˛ hujĹĄe od poruĹĄenih peĹĄÄ?enih gradov.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Naš ­čas, 28. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

28. januarja

05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Turbulenca: Lahko izkoristimo svoje čute?

12.20 Trpljenje mladega Igorja, 3/4 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogeldom, tv Lendava 15.55 Penelopa, ris.

16.00 Firbcologi 16.25 Profil: Udi Aloni 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Živali in ljudje po meri 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Male vodne elektrarne 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja, 300. oddaja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Prebudite svet!

00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Profil: Udi Aloni 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.45 Info-kanal

06.00 Otroški kanal 07.00 Bob in Bobek, ris.

07.05 A veš, koliko te imam rad, ris.

07.15 Edo in Medo, ris.

07.25 Biba se giba, ris. nan.

07.50 Maksipes Fik, ris.

07.55 Simfonorije, ris.

08.00 Zgodbe iz školjke: Roboti 08.30 Bori se proti slabemu, dok. film 09.00 Točka, glasb. odd.

10.00 Na naši zemlji 10.50 Kino Fokus 11.05 Halo TV 12.05 Dobro jutro 15.25 Čas za Manco Košir: O sramu 16.30 Alpe, Donava, Jadran 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa (III.), 4/7 18.30 Fina gospa (III.), 5/7 19.00 Penelopa, ris.

19.05 Male sive celice, kviz 20.00 Avtomobilnost 20.30 Drsanje – ep, moški, vključ. v prenos iz Bratislave 22.15 Dosje: Zločin, ki ne zastara 23.15 Lovec na trole, norv. film 00.55 Točka, glasb. odd.

01.40 Halo TV 02.40 Športni posnetki sledi Drsanje, ep, moški, posn.

03.45 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.05 08.30 08.45 09.40 10.10 11.00 11.15

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Waybuloo, ris.

Princeska Lili, ris.

Kaja, ris. Čebelica Maja, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser.

12.30 Tv prodaja 12.45 Dr. Oz, am. ser.

13.45 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.45 Italijanska nevesta, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Skrivno življenje čebel, am. film 22.00 24ur zvečer 22.35 Na kraju zločina: New York, nan.

23.30 Buden, nan.

00.25 Nočna izmena, nan.

01.10 24ur zvečer, ponov.

01.45 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Pop corn: Tinkara 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike!

18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila

Sobota,

29. januarja

05.50 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem! kviz 11.40 Ugriznimo znanost 12.20 Trpljenje mladega Igorja, 4/4 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.20 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris.

15.50 Studio kriškraš: Presenečenje 16.30 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Mi ga pa žlindramo, 10 let ansam. Roka Žlindre, 2. del 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Obsedenost, ital. film 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov.

02.50 Info-kanal

07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.40 09.55 10.40 11.05 12.05 14.15 14.40 15.20 16.05 17.00 17.50 18.25 20.00 20.55 22.30 22.55 00.10 01.20 02.05 02.55 sledi 04.25

Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Vetrnica: Ples Zgodbe iz školjke: Barvita Španija Točka, glas. odd.

Bleščica, odd. o modi Prisluhnimo tišini: Center za razvoj slovenskega jezika Halo TV Dobro jutro O živalih in ljudeh, svet. odd.

Na vrtu, ponov.

Posebna ponudba, svet. odd.

Dober dan Halo TV Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.

Rokomet, ep (M), prvo polfinale, prenos iz Krakova Drsanje, ep: ženske, vključ. v prenos iz Bratislave Rokomet, ep (M), drugo polfinale, prenos iz Krakova Bučke, satirično inform. parodija Polnočni klub: Deljenje pravice Drsanje, ep: ženske, posn.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Rokomet, ep (M), prvo polfinale, posn.

Rokomet, ep (M), drugo polfinale, posn.

06.00 24ur, ponov.

07.00 Mifi, ris.

07.05 Waybuloo, ris.

07.25 Princeska Lili, ris.

07.40 Kaja, ris.

07.55 Čebelica Maja, ris.

08.05 Anubisova hiša, nan.

08.15 Anubisova hiša, nan.

08.30 Tv prodaja 08.45 Italijanska nevesta, nan.

09.40 Tv prodaja 10.10 Odpuščanje ljubezni, nan.

11.00 Tv prodaja 11.15 Velika ang. pekarija, ang. ser.

12.30 Tv prodaja 12.45 Dr. Oz, am. ser.

13.45 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.45 Italijanska nevesta, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Načrtovalka porok, am. film 21.55 24ur zvečer 22.30 Eurojackpot 22.35 Mati in hči, am. film 01.00 Lov na fante, am. film 02.40 24ur zvečer, ponov.

03.15 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža, 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videospot dneva 12.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice:Romunija, Transilvanski biseri 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Okarina Folk Festival: Natale Mc Master 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Nedelja,

30. januarja

05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Mleko 07.20 Čebelica Maja, ris. nan.

07.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

08.05 Studio kriškraš: Bratec 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 Katja bi rada shujšala, dok. film 10.15 Infodrom 10.25 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, 7/7 11.10 Tv arhiv 12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Marina Dermastia 14.55 Afrika: Savana, 2/5 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen, 4. del 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Panika, slovenski film 21.50 Fortitude, 3/12 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Tisočkrat lahko noč, šved. film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov.

02.35 Info-kanal

06.00 06.30 07.00 08.25

10 domačih Med valovi Najboljše jutro Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Sapora 09.55 Alp. smuč., sp, zlata lisica, VSL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Maribora 11.25 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz Garmisch-Partenkirchna 12.40 Alp. smuč., sp, zlata lisica, VSL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Maribora 14.00 Avtomobilnost 14.45 Slovenija danes 15.25 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos iz Oberstdorfa; vmes Smučarjev dnevnik 17.15 Deskanje na snegu, sp, paralelni slalom, prenos iz Moskve 18.30 Drsanje, ep, športni in plesni pari, posn. iz Bratislave 20.00 Vlado Kreslin – Moji dnevi, koncert 22.20 Zvezdana 23.00 Glasovi strahu: Soseda, koprod. ser.

23.30 Presenečenja (II.), 10. del 00.20 Aritmični koncert – V svojem ritmu, ponov.

01.30 Smučarjev dnevnik, ponov.

01.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Sapora 04.15 Bleščica, odd. o modi 04.45 Polnočni klub, ponov.

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.35 08.50 09.20 09.45 10.10 10.25 10.50 11.05 12.55 13.10 14.05

31. januarja

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.20 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.15 09.40 09.45 10.10 10.40 11.15 11.20

Živ žav Pipi in Melkijad, ris.

Penelopa, ris.

Zajček Belko, ris.

Tork, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris. Čarli in Lola, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Pujsa Pepa, ris.

Pika Nogavička, ris. nan.

Nabriti detektivi, 22/26 Dragocena mokrišča, dok. odd.

Ozare, ponov.

Obzorja duha: Interpretacija Svetega pisma 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Mi ga pa žlindramo – 10 let ansam. Roka Žlindre, 2. del 14.40 Mirni mož, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Broadchurch (I.), 3/8 20.50 Intervju 21.45 Poročila, šport, vreme 22.15 Hladna vojna in njena zapuščina, dok. odd.

00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, ponov.

01.35 Info-kanal

06.00 06.15 07.20 07.55 09.00 10.25 12.05 13.25 14.20 15.25 17.20 19.35 19.45 21.15 21.25 22.50 00.00 sledi 01.50 03.15 04.45

Duhovni utrip Posebna ponudba Glasbena matineja Ah, te orglice!, 2/2 Alp. smuč., sp, zlata lisica, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Maribora Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz GarmischPartenkirchna Alp. smuč., sp, zlata lisica, SL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Maribora Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz GarmischPartenkirchna Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. iz Sapora Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos iz Oberstdorfa EP v rokometu (M), finale, prenos iz Krakova Žrebanje Lota Drsanje, ep, revija, posn. iz Bratislave Žrebanje Super Lota Sherlock (III.), 1/3 Vikend paket, ponov. Športni posnetki EP v rokometu (M), finale, posn.

Alp. smuč., sp, zlata lisica, SL (Ž), posn.

Drsanje, ep, revija, posn.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

OTO čira čara Kaja, ris. Želvica Lulu, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Radovednica Bibi, ris.

Smrkci, ris.

Wendy, ris.

Winx klub, ris.

Peter Pan, ris.

Grozni Gašper, ris.

Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

Tv prodaja Škratje, ang. film Tv prodaja Zdravo hujšanje, am. ser.

Nepričakovana ljubezen, am. film 15.55 Aljaska, am. film 17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Troja, am. film 22.55 Zmagovalec, am. film 01.30 Nepovabljena, am. film 03.10 Zvoki noči

06.00 24ur, ponov.

07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris.

07.15 Želvica Lulu, ris.

07.40 Chuck in prijatelji, ris.

08.05 Radovednica Bibi, ris.

08.35 Smrkci, ris.

08.50 Wendy, ris.

09.20 Winx klub, ris.

09.45 Peter Pan, ris.

10.10 Otroci, to smo mi, avstral. ser.

10.35 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

11.00 Tv prodaja 11.15 Nebeška vrata, am. film 13.10 Tv prodaja 13.25 Zdravo hujšanje, am. ser.

14.20 Najvišja stava, am. film 16.05 Hotel za pse, am. film 17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Dnevnik Bridget Jones, ang. film 21.50 Ameriški predsednik, am. film 00.05 Zakleta šola, am. film 01.45 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Mednarodne igre šolarjev 09.40 Ustvarjalne iskrice (145), Letalo iz plastike 10.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje - Dom za varstvo odraslih Velenje 10.30 Ptica smrdokavra, dokumentarni film 10.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.10 Prodajno TV okno 11.25 Videospot dneva 11.30 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Čas za nas, tabornike!

18.40 Dotiki gora: Tirske peči 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2359. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Okarina Folk festival: Pepe Gambetta 21.15 Na obisku … pri Srečku Mehu, ponovitev 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Mednarodne igre šolarjev 09.40 2358. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 2359. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd 11.50 Ans. Vikend z gosti, 1. del koncerta, ponovitev 13.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Prodajno TV okno 14.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (144), Stekleni svečnik 18.20 Nanovo, Zakaj na študij v tujino?

19.00 Pop corn: Tinkara. Alja Istenič 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Aktualno: Psihoterapija za otroke in mladostnike - mag.

Marjana Velikanje 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

1. februarja

06.10 Utrip 06.25 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen, 4. del 10.35 10 domačih 11.05 Vem!, kviz 11.50 NaGlas!

12.20 Vrtičkarji, 1/12 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Sveto in svet 14.20 Osmi dan 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Pujsa Pepa, ris.

15.45 Danov Dinosvet, 5/26 16.20 Točka preloma 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Kdo si pa ti?, 1/10 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Emilija, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Umetnost igre: Ana Karenina 23.40 Glasbeni večer 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik 02.35 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.45 07.55 08.00

Otroški kanal Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodba iz školjke: Zverinice od A do Ž 08.05 Zgodbe iz školjke: Polet 08.40 Točka, glasb. odd.

09.40 Ogenj rit in kače, niso za igrače, dok. film 10.30 Duhovni utrip 10.50 Halo TV 11.40 Dobro jutro 14.10 Polnočni klub: Deljenje pravice 15.35 Ljudje in zemlja 16.25 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa (III.), 6/7 18.30 Fina gospa (III.), 7/7 19.05 Olivija, ris.

19.15 Tork, ris.

19.25 Veseli Veselko, ris.

19.30 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

19.35 Katja bi rada shujšala, dok. film 20.00 Zakon srca, 3/14 20.50 Varna hiša, 2/2 22.20 Spomini, pogov. odd.

23.50 Halo TV 00.55 Točka, glasb. odd.

01.40 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Mifi, ris.

07.05 Florjan, gasilski avto, ris.

07.25 Kaja, ris.

07.40 Čebelica Maja, ris.

07.55 Pikica in Pepermint, ris.

08.00 Otroci, to smo mi, avstr. ser.

08.25 Anubisova hiša, nan.

08.50 Tv prodaja 09.05 Italijanska nevesta, nan.

10.00 Tv prodaja 10.30 Odpuščanje ljubezni, nan.

11.20 Tv prodaja 11.35 Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

12.30 Tv prodaja 12.45 Dr. Oz, am. ser.

13.45 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.45 Italijanska nevesta, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Vse za denar, am. film 21.40 24ur zvečer 22.15 Na kraju zločina, nan.

23.10 Buden, nan.

00.05 Nočna izmena, nan.

00.50 24ur zvečer, ponov.

01.25 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2359. VTV magazin, regionalni informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Aktualno: Za uspeh je potrebnega veliko truda 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna: Saša Tabakovič, poslanec SMC v DZ RS 21.00 Regionalne novice 21.05 Ans. Vikend z gostiy, 1. del koncerta, ponovitev 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

28. januarja 2016

Sreda,

2. februarja

3. februarja

05.50 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz!

11.45 Obzorja duha 12.20 Vrtičkarji, 2/12 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 Kaj govoriš?=So vakeres?

15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.40 Muk, ponov.

15.50 Ribič Pepe 16.30 Profil: Aleksander Gadjiev 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Valvasorjeva slava, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Zeleni turizem 18.05 Muk, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Votla krona, 4/10 20.55 Ne grem na koleno, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Ana Nared 00.50 Profil: Aleksander Gadjiev 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov.

02.35 Info-kanal

05.50 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Umetnost igre: Ana Karenina 12.15 Vrtičkarji, 3/12 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju 14.20 Prava ideja, 300. oddaja 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd.

17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Električna mobilnost 18.05 Sara in Raček, ris.

18.15 Simfonorije, ris.

18.20 Vem! kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Zlata kletka, franc. film 21.30 Kino Fokus 22.00 Dnevno – informativna oddaja 22.45 Šport, vreme 23.05 Tannbach – usoda neke vasi, 1/3 00.40 Turbulenca 01.05 Profil 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, ponov.

02.55 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.30 09.00 10.15 11.05 12.20 15.30

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05

16.00 17.00 18.00 18.30 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 20.00 20.50 21.55 22.45 00.35 00.15 02.00 03.00

Otroški kanal Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Vetrnica, ponov.

Zgodbe iz školjke, Bine: Mleko DJ Bram, dok. film Točka, glasb. odd.

Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Mi ga pa žlindramo, 10 let – ansamb. Roka Žlindre, 2. del Dober dan Halo TV Fina gospa (IV.), 1/7 Fina gospa (IV.), 2/7 Olivija, ris.

Tork, ris.

Veseli Veselko, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Studio kriškraš: Bratec, ponov.

Doba aluminija, dok. odd.

Adele – V živo v Londonu Na poljih Flandrije, 1/10 Nočni pogovori, am. film Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Mifi, ris.

07.05 Florjan, gasilski avto, ris.

07.25 Kaja, ris.

07.40 Čebelica Maja, ris.

07.55 Pikica in Pepermint, ris.

08.00 Otroci, to smo mi, avstral. ser.

08.25 Anubisova hiša, ang. nan.

08.50 Tv prodaja 09.05 Italijanska nevesta, nan.

10.00 Tv prodaja 10.30 Odpuščanje ljubezni, nan.

11.20 Tv prodaja 11.35 Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

12.30 Tv prodaja 12.45 Dr. Oz, am. ser.

13.45 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.45 Italijanska nevesta, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Preverjeno 21.00 Jezero skrite ljubezni, nan.

22.05 24ur zvečer 22.40 Na kraju zločina, nan.

23.35 Buden, nan.

00.30 Nočna izmena, nan.

01.15 24ur, ponov.

01.50 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Poslanska pisarna: Saša Tabakovič, poslanec SMC v DZ RS 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videospot dneva 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pingvinčki 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2360. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Blejski Vintgar 20.55 Napovedujemo 21.00 Strokovnjak svetuje: Davčne blagajne 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje - Dom za varstvo odraslih Velenje 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila

Otroški kanal Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Vetrnica, ponov.

Zgodbe iz školjke: O bibapuncah in bibafantih 08.20 Zgodbe iz školjke: V gore 08.45 Točka, glasb. odd.

10.00 10 domačih 10.45 eRTeVe 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.25 Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, prenos iz Drammna 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa (IV.), 3/7 18.30 Fina gospa (IV.), 4/7 19.05 Olivija, ris.

19.15 Tork, ris.

19.20 Ribič Pepe 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bučke, inform. parodija 20.20 Čas za Manco Košir 21.15 Ples na zaslonu, dok. film 22.15 Bleščica, odd. o modi 22.50 Aritmija 23.20 Aritmični koncert – Prismojeni profesorji bluesa 00.50 Točka, glasb. odd.

01.35 Halo TV 02.35 Šport 04.30 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Mifi, ris.

07.05 Florjan, gasilski avto, ris.

07.25 Kaja, ris.

07.40 Čebelica, Maja, ris.

07.55 Pikica in Pepermint, ris.

08.00 Otroci, to smo mi, avstral. ser.

08.25 Anubisova hiša, nan.

08.50 Tv prodaja 09.05 Italijanska nevesta, nan.

10.00 Tv prodaja 10.30 Odpuščanje ljubezni, nan.

11.20 Tv prodaja 11.35 Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

12.30 Tv prodaja 12.45 Dr. Oz, am. ser.

13.45 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.45 Italijanska nevesta, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Dovolj mi je, am. film 22.10 24ur zvečer 22.45 Na kraju zločina, nan.

23.40 Kosti, nan.

00.30 Nočna izmena, nan.

01.15 24ur zvečer, ponov.

01.50 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2360. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Strokovnjak svetuje: Davčne blagajne 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (UI 146), Šal iz bombažne majice 18.20 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: Osebna asistenca – nujnost ali privilegij?

21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Anette 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 21

PRIREDITVE

21

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: RaĹĄica Glasbena ĹĄola Velenje 19. Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroĹĄkega obmoÄ?ja 10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja, bralni klub za odrasle 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predavanje MatjaĹža Lesjaka Indigo otroci

18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

28. januarja 2016

JUKIÄŒ, Robert: Ĺ˝enske

VELENJE ÄŒetrtek, 28. januar

Do – Domoznanski oddelek / 78 Glasba Izjemno ploden velenjski jazz basist in glasbeni ustvarjalec Robert JukiÄ? je z zadnjim albumom Ĺ˝enske znova dokazal, da je zanj oznaka jazz glasbenik odloÄ?no prekratka. Njegovi prehodi iz jazza v druge glasbene zvrsti niso nakljuÄ?ni in kratkotrajni, kajti gre za glasbenika in ustvarjalca s ĹĄirokim glasbenim obzorjem. Doslej je posnel deset avtorskih ploĹĄÄ?, od jazzovskih do veÄ? Ĺžanrskih, ki jih ni mogoÄ?e popre-

dalÄ?kati, Ä?e pa bi Ĺže iskali njihovo rdeÄ?o nit, je ta vsekakor konceptualnost, ki je obiÄ?ajno zaÄ?injena z druĹžbenokritiÄ?nim odnosom do sveta.

VeÄ? Ĺžanrov je zastopanih tudi v njegovem zadnjem dvojnem albumu. Tako na prvem ploĹĄÄ?ku tega albuma, ki je posnet v studiu, kot na drugem, ki je nastal v radijski oddaji IzĹĄtekani, trinajst uveljavljenih slovenskih in hrvaĹĄkih pevk poje trinajst skladb, v razponu od vokalnega jazza, bluesa, ĹĄansona do popa. Delo napotuje na enega od JukiÄ?evih prejĹĄnjih albumov: Ĺženska senzibilnost, ko gre za ljubezen, izgubo in upanje, je na tem zadnjem albumu v kontrastu s svetom moĹĄkih mejnih eksistenc in razmerij z veliko znoja in krvi iz albuma z naslovom Dobrote iz skrinje zarote. V obeh albumih je JukiÄ? avtor besedil, glasbe in aranĹžmajev, ob tem pa je kot basist glasbo ĹĄe izvedel in produciral.

KAĹ˝IPOT k boljĹĄi velenjĹĄÄ?ini: slovar pravopisno problematiÄ?nega lastnoimenskega besedja 21. st. v velenjskem prostoru

iztoÄ?nici v imenovalniku sledi rodilniĹĄka oblika z morebitnimi teĹžjimi sklanjatvami, deli gesla pa so tudi opozorila na napaÄ?no rabo, priporoÄ?eno pisanje ter primeri rabe in poimenovanj. Drugi del KaĹžipota k boljĹĄi velenjĹĄÄ?ini so jezikovni nasveti, ki v skupno 21 Ä?lankih obravnavajo primere pogostejĹĄih pravopisnih in slovniÄ?nih napak v lokalnih medijih, sporoÄ?ilih za javnost in javnih napisih.

Urednik priroÄ?nika je Ivo Stropnik, sourednica Verica Jurak, sodelovali pa sta ĹĄe Petra Cerjak in Klara PavĹĄek Stropnik. Po napovedih urednika bo KaĹžipotu k boljĹĄi velenjĹĄÄ?ini Ä?ez dve leti sledila druga, prenovljena in s tri tisoÄ? novimi gesli dopolnjena izdaja. Naslednje leto je naÄ?rtovana tudi spletna verzija z veÄ? kot ĹĄtiri tisoÄ? gesli, Ä?ez ĹĄtiri leta pa konÄ?na redakcija z devet tisoÄ? gesli.

KOREN BoĹžiÄ?ek, Milena: Vizualna umetnost v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini od 1975 do 2015 Do – Domoznanski oddelek / 75 – Slikarstvo

Do – Domoznanski oddelek / 81 Jezikoslovje Ali so VelenjÄ?ani prvi v svetu, ni preverjeno, vsekakor pa so prvi v Sloveniji dobili priroÄ?nik za uporabo lastnih imen, ki izhajajo iz lokalnega okolja. Pionirsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem nas skozi nekaj veÄ? kot tri tisoÄ? gesel napotuje, kako pravilno izgovoriti in zapisati imena velenjskih krajev, ulic, naselij, ustanov, podjetij, blagovnih znamk in preostalih lastnih imen, ki utegnejo piĹĄoÄ?emu in govoreÄ?emu delati pravopisne in slovniÄ?ne teĹžave.

Gesla so sestavljena tako, da med drugim

Ob otvoritvi prenovljene stavbe velenjske Galerije so lani v tej instituciji odprli pregledno razstavo, na kateri so predstavili dela 65 likovnih umetnikov iz Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline, ki so ustvarjali od druge polovice prejĹĄnjega stoletja do danes. Ob tem so v Galeriji Velenje izdali tudi obseĹžen katalog, Njegova avtorica Milena Koren BoĹžiÄ?ek, ki je tudi kuratorka pregledne razstave, v njem tematizira spremembe umetniĹĄkih likovnih praks in naÄ?inov galerijskega razstavljanja od ustanovitve Galerije Velenje v sedemdesetih letih prejĹĄnjega stoletja do danaĹĄnjih dni. Razstavni pregled vizualne ustvarjalnosti v preteklih ĹĄtiridesetih letih v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini je v katalogu dopolnjen z osebnimi krajĹĄimi refleksijami likovnih avtorjev o lastnem ustvarjanju, veÄ?ji del te publikacije pa prinaĹĄa v obliki leksikografskih gesel biografske podatke o likovnih ustvarjalcih, ki so sodelovali na razstavi. Vzporedno s slovenskim je besedilo kataloga tudi v angleĹĄÄ?ini. đ&#x;”˛

Silvo GrmovĹĄek

8.00 Ljudska univerza Velenje in Ĺ olski center Velenje Predinformativni dan 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 PC Standard Ĺ˝upanov sprejem za gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike iz MO Velenje 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert trobilcev 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predstavitev knjige Savine Vybihal HujĹĄanje in vzdrĹževanje telesne teĹže brez tehtnice 20.30 Max klub Velenje Jani Moder in Big Band RTV Slovenija Blue in the face (1. koncert Max klub jazz festivala) 21.00 Klub eMCe plac Antologija glasbe z DJ Vasjo

Petek, 29. januar 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Darujmo ‌ osreÄ?imo, tretji dobrodelni koncert Gimnazije Velenje 21.00 Klub eMCe plac Half Whale There

10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Koncert z zverinicami prijateljicami (Mini Pikin abonma) Razprodano!

19.00 Vila Bianca Marjanov veÄ?er (Razprodano!)

21.00 Klub eMCe plac Ĺ portna stavnica: NBA

Nedelja, 31. januar 13.00 KAC, Efenkova 61 b Vegetarijansko kosilo za vsakogar 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ubrano petje 10/9, ponovitev koncerta ob 10. obletnici Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega okteta (Razprodano!)

Ponedeljek, 1. februar 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek Veseli pustni Ä?as, otroĹĄka ustvarjalna delavnica 17.00 Vila RoĹžle Predavanje UrĹĄke Bandalo Zdrava prehrana in zdravje otrok sta v rokah odraslih 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: pustolovska drama Povratnik

Torek, 2. februar

Sobota, 30. januar 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 9.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druĹženje NajhitrejĹĄi krog po kolesarsko sprehajalni poti 9.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje KnjiĹžni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Stari trg 19, nad HiĹĄo mineralov Aljaska, ustvarjalna delavnica

8.00 Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvorana Seja Sveta Mestne obÄ?ine Velenje 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mavrica prijateljstva – zapojmo skupaj, koncert 17.00 Vila RoĹžle v SonÄ?nem parku Torkova peta – Pust, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe s Kajo Flis 19.00 Gasilski dom Ĺ alek Planinsko druĹĄtvo se predstavlja

Sreda, 3. februar

Planike prepevajo pet let Ravne – V rekreacijsko-kulturnem srediĹĄÄ?u v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju bo v soboto, 30. januarja, koncert. Pripravile ga bodo Ä?lanice pevskega zbora Planika, z njim pa bodo zaznamovale peto obletnico delovanja. Koncert bodo zaÄ?ele ob 18. uri.

Njihova zborovodkinja Ĺ pela ObĹĄteter je povedala, da se je ideja o ustanovitvi Ĺženskega zbora porodila Ĺže pred petimi leti. Na avdiciji se je zbralo deset pevk, danes jih v zboru prepeva petnajst, ki jih poleg ljubezni do zborovskega petja povezujejo sproĹĄÄ?ena druĹženja.

Zbor deluje pod okriljem ravenskega kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva, s prepevanjem pa bogati predvsem

kulturno dogajanje v domaÄ?em kraju. ÂťPri izboru pesmi spoĹĄtujemo in ohranjamo slovensko kulturno dediĹĄÄ?ino, zato je na naĹĄem programu veliko ljudskih in partizanskih pesmi. Mnogokrat nas pri izbiri vodi tudi mladostna energija zbora, k njej pa se lepo podajo narodne, zabavne, umetne in ĹĄe kakĹĄne druge pesmi s pridihom mladosti in veselja do petja.ÂŤ Letos se nameravajo Planike prviÄ? udeleĹžiti revije pevskih zborov Pozdrav pomladi v Velenju.

In zakaj so izbrale ime Planike? Zaradi pesmi Rastejo v strmi gori/bele planike tri, ki je vsem vĹĄeÄ?. đ&#x;”˛

7.00

9.00

Torek, 2. februar 17.00 Vila Mayer Torkova peta – ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 V avli OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj Ĺ ola poje – Ĺ oĹĄtanj poje 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Brane TernovĹĄek: O Maleziji nekoliko drugaÄ?e

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 29. januar 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki AfriĹĄki veÄ?er z Damjanom VrenÄ?urjem

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 28. januar 13.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Vila PodstreĹĄnica likovna delavnica za otroke in odrasle na podstreĹĄju Vile Mayer 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Malachy Doyle: PiĹĄÄ?anÄ?ek ne more zaspati 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepet pod Pustim gradom

Petek, 29. januar Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica 15.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Medgeneracijsko igranje ĹĄaha

Sobota, 30. januar 9.00

Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Seminar za zborovodje moĹĄkih pevskih zborov z demonstracijskim zborom (MoPZ Franc KlanÄ?nik Ĺ martno ob Paki)

Ponedeljek, 1. februar 19.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih SvetniĹĄka pisarna skupine Liste za napredek obÄ?ine

8.30

Lunine mene

Sobota, 30. januar 18.00 REKS Ravne Koncert ob 5. obletnici delovanja ŽPZ Planike

1.

Ponedeljek, 1. februar 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni Sejem

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 28. 1., BiotrĹžnica • Petek, 29. 1., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja,31. 1., 11.00 Nedeljska dĹžungelska dogodivĹĄÄ?ina • Nedelja, 31. 1., 13.00 lutkovna predstava gledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna, O razvajeni prin-

februarja, ob 4:28, zadnji krajec

ceski in skodelici metinega Ä?aja • 23. 1. do 6. 2., brezplaÄ?no merjenje holesterola in sladkorja v krvi • do 1. 2., Freedom & Citycenter Camp let premium,novosti najboljĹĄih ĹĄotorskih prikolic, kamp opreme • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Lutke v Citycentru v Celju Celje – V nedeljo, 31. januarja, ob 13. uri bo na osrednjem prostoru Citycentra lutkovna predstava o razvajeni princeski in skodelici metinega Ä?aja v izvedbi gledaliđ&#x;”˛ ĹĄÄ?a PravljiÄ?arna.

Marko JakĹĄe v Galeriji Velenje Velenje, 4. februar – Tretja razstava v prenovljeni Galeriji Velenje ne bo Âťsvet realnosti, ampak svetlobe, svet Ä?istosti, oaza sreÄ?e,ÂŤ je zapisal likovni kritik in kustos Andrej Medved o delu akademskega slikarja Marka JakĹĄeta.

Njegova razstava z naslovom Nisi bil rojen kot suĹženj se bo odprla v Ä?etrtek, 4. februarja, ob 18. uri in bo na ogled do 12. marca.

tp

đ&#x;”˛

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

STARO ZA NOVO! Informacije:

041 813 949

SUPER AKCIJA JABOLK!

+

2+1 brezplaÄ?no AKUMULATORJI VESNA IN TOPLA

Şe od 61,00 € (Od 45 Ah do 150 Ah)

VELIKA IZBIRA MOK IZ BRINEÄŒEVEGA MLINA!

- BELA NAJBOLJŠA, 10 kg (tip 400) 8,00 € - POLBELA, 10 kg 7,00 € - RŽENA, 5 kg 3,75 € - PIRINA BELA, 1 kg 2,60 € - KORUZNA BELA, 1 kg 2,20 €

Z VAMI IN ZA VAS!

VELIKA POTEZA

Sobota, 30. 1., ob 18.00

The Big Short (ZDA), biografska drama, 130 minut ReĹžija: Adam McKay Igrajo: Christian Bale, Steve Carell, Ryan Gosling, Brad Pitt, Melissa Leo, Hamish Linklater, John Magaro idr.

Petek, 29. 1., ob 18.00 Nedelja, 31. 1., ob 20.00 Ponedeljek, 1. 2., ob 17.30

OÄŒKA PROTI FOTRU Daddy's Home (ZDA), komedija, 96 minut ReĹžija: Sean Anders, John Morris Igrajo: Mark Wahlberg, Will Ferrell, Linda Cardellin, Thomas Haden Church, Hannibal Buress idr.

Sobota, 30. 1., ob 20.30 Nedelja, 31. 1., ob 18.00

JOY (ZDA)

GLASNEJĹ A OD BOMB

KomiÄ?na biografska drama, 123 minut ReĹžija: David O. Russell Igrajo: Jennifer Lawrence, Bradley Cooper, Dascha Polanco, Elisabeth RĂśhm, Robert De Niro idr.

Petek, 29. 1., ob 20.30

Louder than Bombs (Danska, Francija, NorveĹĄka) Drama, 105 minut ReĹžija: Joachim Trier Igrajo: Amy Ryan, Jesse Eisenberg, Rachel Brosnahan, Gabriel Byrne, David Stratha-

irn, Isabelle Huppert Petek, 29. 1., ob 20.00 – m. dvor.

Sobota, 30. 1., ob 20.00 – m. dvor.

Nedelja, 31. 1., ob 19.00 – m. dvor.

HOKUS POKUS ALBERT Hokus Pokus Albert Ă…berg (NorveĹĄka) OtroĹĄki animirani film sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 88 minut ReĹžija: Arne Lindtner NĂŚss Glasovi: Teja Bitenc, GaĹĄper Jarni, Andrej Murenc, Vesna PernarÄ?iÄ?, Maja KunĹĄiÄ? idr.

Petek, 29. 1., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 30. 1., ob 18.15 – mala dvor.

PESEM MORJA Song of the Sea (Irska, Danska, Belgija, Luksemburg, Francija)

DruĹžinska animirana pustolovĹĄÄ?ina s podnapisi v slovenĹĄÄ?ini, 93 minut ReĹžija: Tomm Moore Igrajo: David Rawle, Brendan Gleeson, Lisa Hannigan, Fionnula Flanagan, Lucy O'Connell, Jon Kenny Nedelja, 31. 1. ob 16.00 – otroĹĄka matineja

POVRATNIK The Revenant (ZDA) Pustolovska drama, 156 minut (ZDA) ReŞija: Alejandro Gonzålez Iùårritu Igrajo: Tom Hardy, Leonardo DiCaprio, Domhnall Gleeson, Will Poulter, Paul Anderson, Lukas Haas idr.

Ponedeljek, 1. 2., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

28. januarja 2016

Nagradna kriĹžanka "Trgovine Sax" Oven od 21. marca do 20. aprila

Nakupovalni center Velenje, KidriÄ?eva 2 a Tel.: 03 586 11 55 Delovni Ä?as: ponedeljek – petek: 8.00 – 20.00, sobota: 8.00 – 15.00 Potrebujete modno oblaÄ?ilo, kostim, bluzo, oblek`co za posebne priloĹžnosti, prvi zmenek, za predstavitev pri delodajalcu, zagovor diplome ali za vsakdanje tekanje po mestu.

Pravi naslov je Trgovina Sax v pritliÄ?ju Nakupovalnega centra Velenje, kjer boste na enem mestu lahko kupili atraktivna in modna oblaÄ?ila za vse priloĹžnosti. Znani smo po veliki izbiri maturantskih oblek in oblek za birmo ter valeto. Ponujamo tudi oblaÄ?ila slovenskih proizvajalcev.

ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťTrgovina SaxÂŤ, najkasneje do ponedeljka 8. februarja.

IzĹžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

Teden bo manj naporen, kot ste priÄ?akovali. In to bo dobro, saj ste Ĺže precej utrujeni od vsega, kar ste morali reĹĄevati v minulih dneh. Bilo je zasebne narave, a je vplivalo tudi na vaĹĄi delavno storilnost. Ne, ni bila najboljĹĄa, saj tudi poÄ?utje ni bilo tako. Ĺ e malo pa bo tudi za vas priĹĄel Ä?as poÄ?itka, tudi fiziÄ?no in ne le psihiÄ?no. Ne pokvarite si prostih trenutkov z napornim razmiĹĄljanjem o prihodnosti. Resnici na ljubo v teh dneh nanjo ne morete veliko vplivati sami, tokrat imajo vse karte v rokah drugi. Ĺ˝eleli si boste, da bi spet bilo tako kot nekoÄ?. Bolj enostavno, predvidljivo. Ĺ˝elja pa se vam ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo izpolnila, zato se raje sprijaznite s tem, kar imate. In si priznajte, da imate veliko. VeÄ? kot veÄ?ina ljudi, ki jih poznate. Ni vse v denarju, a vi si to vedno teĹžjo priznate.

Tudi zato, ker ne znate ravnati z njim.

Bik od 21. aprila do 21. maja

Pred vami je precej prelomen Ä?as, poln sprememb. Ponudili vam bodo mamljivo delo, kar je v danaĹĄnjih Ä?asih prava redkost. Vseeno boste dvomili, da je vse tako lepo, kot vam bodo predstavili. Slabe izkuĹĄnje iz preteklosti je paÄ? nemogoÄ?e izbrisati. Ko se boste odloÄ?ali, boste sami zaÄ?utili, da se morate ustaviti, premisliti in se ĹĄele potem odloÄ?iti, saj predobro veste, da ni vse zlato, kar se sveti. Tokrat bo tudi po nekaj dneh in preverjanjih vse kazalo tako lepo, da se boste tega kar ustraĹĄili. Ko se boste vzeli v roke in si priznali, da vas nekdo paÄ? ceni, bo laĹžje. Zvezde vam bodo konÄ?no spet naklonjene na materialnem podroÄ?ju, kjer lahko priÄ?akujete velike spremembe na bolje.

Veliko breme vam bo padlo iz ramen, Ä?eprav veste, da ste doslej vse finanÄ?ne teĹžave znali reĹĄiti, brez da bi si s tem zakomplicirali Ĺživljenje. Tudi tokrat bo tako.

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

TolaĹžili se boste, da bi lahko bilo ĹĄe huje in da je tako tudi Ĺže bilo. Zato, ker boste teĹžave reĹĄevali optimistiÄ?no, lahko raÄ?unate na to, da bodo Ĺže kmalu zaÄ?ele kopneti.

Na zaÄ?etku prihodnjega tedna se boste zaÄ?eli odloÄ?ati za zelo pomembno naloĹžbo, ki vam bo vzela ne le prihranke, ampak tudi veliko energije. A bo vredno. Ĺ˝e v teh dneh boste zaÄ?utili, da ste na pravi poti. Vsaj ob koncu tedna pa si privoĹĄÄ?ite razvajanje, toÄ?no takĹĄno, kot si ga Ĺže nekaj Ä?asa Ĺželite. Zima gor ali dol, saj ni treba, da je na prostem. ÄŒasa boste ĹĄe nekaj dni imeli veliko veÄ? kot po navadi. Energije tudi. Najti morate le ĹĄe voljo. Spodbuda bo tokrat priĹĄla nepriÄ?akovano, od osebe, ki ni veliko v vaĹĄi druĹžbi. Veseli je boste. ÄŒe boste ĹĄe bolj odkriti do partnerja, bo vse ĹĄe lepĹĄe. Ni sreÄ?en, ker ve, da Ĺže nekaj Ä?asa do njega niste iskreni.

Rak od 22. junija do 22. julija

Pred vami je teden, ki bo spremenil marsikaj v vaĹĄi prihodnosti. ZaÄ?utili boste, da pogreĹĄate nekdanji Ĺživljenjski slog. Zato boste veliko veÄ? Ä?asa kot sicer preĹživeli izven doma, tako v naravi kot na zasebnih sreÄ?anjih s prijatelji in znanci. Marsikaj zanimivega boste izvedeli od njih. Tudi nekaj, kar vas bo prizadelo, saj bo povezano z ljubo osebo.

Jezilo vas bo, ker niste vedeli, kaj se ji dogaja. Hitro boste priĹĄli do zakljuÄ?ka, da se je to, kar se je zgodilo, oÄ?itno moralo zgoditi, da jo boste spet opazili. Nekdo od prijateljev vas bo ob koncu tega tedna tako vesel, da bo partner spet postal rahlo ljubosumen. Ne dajajte mu povodov, ker se igrate z ognjem. S trudom ste si spet pridobili njegovo zaupanje. Zapravite ga lahko v sekundi. Sploh, ker veste, da tokrat ni partner tisti, ki pretirava. Zdravje? OdliÄ?no bo.

Lev od 23. julija do 23. avgusta

Konec tedna bo prinesel predvsem skrbi. ZnaĹĄli se boste v precej zapletenem poloĹžaju, ki je ravno zato ne boste mogli razreĹĄiti sami. Prej, ko si boste priznali, da potrebujete pomoÄ?, prej boste spet mirni. PomoÄ? zna priti od nekoga, na katerega ĹĄe pred nekaj tedni ne bi niti pomislili. MoÄ?no boste spremenili mnenje o tej osebi. Na bolje, saj bo res nesebiÄ?no priskoÄ?ila na pomoÄ?. Ko se bodo trenutni zapleti v vaĹĄem Ĺživljenju zaÄ?eli razreĹĄevati, se boste poÄ?utili tako dobro kot Ĺže dolgo ne. Le na nekaj morate paziti. Vedno se morate zavedati, kje je meja med prijateljstvom in ljubeznijo. Ĺ˝e nekaj Ä?asa hodite po robu, ker ne znate ali pa noÄ?ete prebrati Ä?ustev nasprotne strani. Sobota bo lepa, ponedeljek pa bolj naporen kot po navadi. Krivi bodo sodelavci in ne ĹĄefi, kar vam bo jasno ĹĄele po nekaj dneh. Prizadeti boste. Tokrat upraviÄ?eno.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

03 898 17 50 | press@nascas.si

Postanite naroÄ?nik

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Vsako leto znova se razveselite, ko se zima poslovi in tudi letos bo tako. Otoplitev po nekaj res mrzlih januarskih dneh boste jemali kot zaÄ?etek konca zime, pa Ä?eprav veste, da ĹĄe ni rekla zadnje besede. Ĺ˝e v teh dneh se boste lotili pravih spomladanskih opravil, ki vas bodo napolnila z energijo tudi zato, ker boste veÄ? v naravi. To ste namreÄ? v preteklih tednih moÄ?no zanemarjali, saj mraza ne marate. Mir boste naĹĄli doma, tudi, ko bo dom Ĺživahen in poln. Pri delu vas namreÄ? Ä?aka precej naporno obdobje, polno stresov, v katerem boste morali sprejeti kar nekaj izjemno pomembnih odloÄ?itev. Tudi zato, ker se bodo naÄ?rti nenehno spreminjali, vam ne bo lahko.

Pazite se virusov, saj so spremembe temperatur ĹĄe vedno velike, vi pa preutrujeni, da bi se vaĹĄ imunski sistem lahko vedno odzval tako, da bi vas reĹĄil teĹžav.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

Dobro obdobje, ki vas je pod okrilje sreÄ?nih zvezd vzelo v zadnjih dneh prejĹĄnjega tedna, se bo nadaljevalo. ObkroĹženi boste z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu. To, da boste Ä?utili, kako radi vas imajo, vam bo ogromno pomenilo. To vam bodo tokrat pokazali na tako iskren naÄ?in, da ne bo nobenega dvoma v njihova Ä?ustva. V novem delovnem tednu se boste radi druĹžili z ljudmi. Radi boste v gneÄ?i in direndaju. Ĺ e najraje pa boste v naravi, tako v lepem kot slabem vremenu. PoÄ?utje bo veliko boljĹĄe kot je bilo v prvi polovici januarja. Ideje, ki jih boste zastavili v teh dneh, ĹĄe ne bodo zrele za uresniÄ?itev. Le nastavek bodo, ki ga boste potrebovali tudi zato, da boste laĹžje zrli naprej, v prihodnost. Jutri vas bo neko sreÄ?anje vrglo iz tira. Dalo vam bo misliti, saj se boste spet zaÄ?eli zavedati, kako srÄ?en Ä?lovek ste.

Ĺ korpijon od 24. oktobra do 22 novembra

od 29. 1. do 4. 2.

- 29. januarja 1981 je nekaj pred 23. uro Ĺže sedmiÄ? zagorel Ĺ˝evartov, po domaÄ?e Gorjanov kozolec na vrhu tako imenovanega Gorjanovega klanca v Velenju; navkljub vsemu pa kozolec na svojem mestu tudi danes ĹĄe kar vztraja in vztraja; - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreÄ?i, ki sta terjali veliko Ä?loveĹĄkih Ĺživljenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja leta 1893; to sta bili najveÄ?ji in najbolj tragiÄ?ni nesreÄ?i v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreÄ?i je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev;

Premogovnik Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

- 30. januarja 1963 je ObLO Ĺ oĹĄtanj sprejel sklep o prestavitvi sedeĹža obÄ?ine iz Ĺ oĹĄtanja v Velenje; - konec januarja leta 1983 je v Velenje na ĹĄolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 Libijcev; - 31. januarja 1992 se je iztekel nateÄ?aj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada VrbiÄ?a, ki je danes tudi uradni grb Mestne obÄ?ine Velenje; - po zasedbi in razkosanju Slovenije je v velenjski obÄ?ini okupator za Ĺžupana postavil

velenjskega trgovca in posestnika Richarda Tischlerja, a nacisti z njim niso bili zadovoljni in glavno besedo na obÄ?ini je imel Sepp Fellner, ki je priĹĄel v Velenje z nacisti in je postal drugi okupatorjev Ĺžupan v Velenju; od 1. februarja 1942 do konca okupacije je bil velenjski Ĺžupan zagrizen nacist Hans Kriutz, gostilniÄ?ar s slovenskimi koreninami iz KĂśflacha v Avstriji; - 1. februarja 1991 je v Jugoslaviji zaÄ?el veljati zakon, ki je doloÄ?al, da mora imeti kupec ob odhodu iz trgovi-

ne raÄ?un, sicer je bila zagroĹžena denarna kazen 250 dinarjev; - 2. februarja 1990 je bil v Ĺ oĹĄtanju ustanovni obÄ?ni zbor Ĺ aleĹĄke kmeÄ?ke zveze; - februarja leta 1960 so v velenjsko kinodvorano vgradili ĹĄiroko platno, kar je bilo med ljubitelji filma v Velenju seveda sprejeto z velikim navduĹĄenjem; - 3. februarja 1976 so po 101 metru vrtanja predrli cestni tunel pod ĹĄaleĹĄkim gradom na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

V naslednjih dneh boste moÄ?no spustili standarde. SreÄ?ni boste Ĺže, kadar boste vsaj kakĹĄno uro prosti. Da, zelo naporen teden v sluĹžbi je pred vami. Ne bo dolgo trajalo, zato stisnite zobe. PoÄ?utili se boste Ä?udno, saj ne boste vedeli, ali energijo z delom izgubljate ali dobivate. Telo vam bo samo povedali, ko boste zaÄ?eli pretiravati, zato mu prisluhnite.

Vseeno je pred vami dobro obdobje, v katerem vam bo uspelo vse, kar si boste zadali. In to brez velikih naporov in odrekanj. Tega ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste priznali sami sebi. Ko si boste, pa bo ĹĄlo le ĹĄe navzgor. Samozavest se bo vrnila, tudi pogled v prihodnost bo spet bolj lep. Partner bo imel v teh dneh zelo malo Ĺželja. Med njimi bo neka zelo osebna. Ne presliĹĄite je. Namenjena je namreÄ? le vam. In le vi jo lahko uresniÄ?ite.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

Razgiban teden je pred vami. TakĹĄen, ki ga ob izteku januarja sploh niste priÄ?akovali.

ToÄ?no po vaĹĄi meri bo, saj vam je vĹĄeÄ?, ko se veliko dogaja. ÄŒakajo vas pozitivne spremembe, zato boste iz dneva v dan bolj sreÄ?ni. Vsak dan bolje se boste poÄ?utili tudi telesno. ÄŒetudi tega ne boste pokazali, boste vedeli, da je najhujĹĄe Ĺže za vami. Ĺ˝e do konca tega tedna boste pozabili na vse napore preteklih dni. ÄŒe doslej niste verjeli, da so vaĹĄi naÄ?rti, ki jih v sebi nosite Ĺže celo leto, uresniÄ?ljivi, boste sedaj vedeli, da so. A poti do cilja se lotite premiĹĄljeno. Hitenje tokrat ne pride v poĹĄtev. Sploh, ker ste res Ä?isto na zaÄ?etku. ÄŒe vas bo Ĺže sedaj zagrabila panika, boste izgubili voljo. To pri vas pomeni le eno. Sprememba naÄ?rta. Toda tokrat je ta tako dober, da bi sebi in svoji druĹžini s tem naredili ĹĄkodo. Boleli vas bodo sklepi. Pa ne le zaradi pretiravanja v gibanju.

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra

Ĺ˝eleli si boste, da bi bilo vse drugaÄ?e kot je. Tudi zato boste pogosto iskali samoto in se umikali vanjo tudi, ko si je ne boste veÄ? Ĺželeli, ker vas bo Ĺže duĹĄila. Partner vaĹĄega obnaĹĄanja in poÄ?etja ne bo najbolje prenaĹĄal, saj bo prepriÄ?an, da to poÄ?nete zaradi njega. Pa ne bo tako. Enostavno boste vse teĹžje prenaĹĄali ljudi, ki so z vami veÄ?ino dneva.

To velja tako za sodelavce kot za vaĹĄe domaÄ?e. Ĺ e sami sebi ne boste Ä?isto niÄ? vĹĄeÄ?. Ĺ ele, ko bo priĹĄlo do tega spoznanja, se boste znaĹĄli pred res velikim problemom. Kam zdaj in kako naprej? Odgovor ne bo priĹĄel sam, poiskati ga boste morali. In pri tem ne smete biti nestrpni, saj niÄ? ne boste reĹĄili na silo. Predvsem pa je Ä?as, da si iskreno priznate, koliko zmorete. ÄŒe od sebe zahtevate preveÄ?, paÄ? ne morete biti sreÄ?ni. Dodatne skrbi vam bo povzroÄ?alo stanje na banÄ?nem raÄ?unu.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

Ĺ˝e dolgo niste sreÄ?ni. Razlog je seveda v gojenju upanja, da se vaĹĄa partnerska zveza spet obnovi, da s partnerjem spet zaÄ?utita nekdanje iskrice in povezanost. A ta Ĺželja bo uresniÄ?ljiva le, Ä?e boste partnerja najprej prepriÄ?ali, da ste vredni zaupanja. Zakaj ste ga izgubili, dobro veste. Sebi in partnerju laĹžete, ko tega ne priznate. In dokler bo tako, ne priÄ?akujte, da se bo kaj spremenilo. Tehtnica je tokrat povsem na vaĹĄi strani. Tokrat vsaj slabe vesti nimate, saj je bilo vaĹĄe dejanje posledica partnerjevega. Zdravje? Stare teĹžave ĹĄe ne bodo izzvenele, a ste na dobri poti, da se to zgodi. Pazite, da si ne nakopljete novih. VaĹĄe telo je po nekaj zimskih tednih bolj zakrnelo kot si priznate, zato se pazite poĹĄkodb.

Sploh pri ĹĄportu. Pri delu bo vse teklo kot namazano. Skorajda preveÄ?, saj vas to vedno zaÄ?ne dolgoÄ?asiti, kajne?

Ribi od 19. februarja do 20. marca

PoloĹžaj planetov bo za vas ĹĄe nekaj dni neugoden. Zato reĹĄevanje vaĹĄih teĹžav ne bo steklo tako, kot si Ĺželite. A se bo vendarle premaknilo iz mrtve toÄ?ke, kar vas bo navdalo z novim upanjem. Ko se boste sprijaznili s tem, kar se vam dogaja, bo veliko laĹžje, verjemite.

Dokler se boste upirali, pa boste le ĹĄe bolj trpeli. Prepirljivost in slaba volja vas bo minila ĹĄele v ponedeljek. Ta bo toÄ?no takĹĄen, kot ste si Ĺželeli v preteklih dneh. Novice sicer ne bodo odliÄ?ne, bodo pa boljĹĄe, kot trenutno priÄ?akujete. Predvsem pa boste spet dobili potrditev, da ste v tistem, kar poÄ?nete, velikokrat odliÄ?ni. Zdravje bo ĹĄe obÄ?utljivo, zato pazite nase. Telo ne bo preneslo nobenega pretiravanja.

Tudi duĹĄa ne, kar Ĺže dobro veste. Nekdo od sorodnikov vas bo moÄ?no razoÄ?aral. Ĺ˝al tokrat ne boste mogli le zamahniti z roko. ÄŒe mu ne boste pomagali, bo ĹĄe slabĹĄe, kot Ä?e mu.

Naš ­čas, 28. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 23

28. januarja 2016

23

OBVEŠČEVALEC mali OGLASI

RADIO VELENJE • 1,5-sobno stanovanje na Aškerčevi v Velenju, na odlični lokaciji ob Sončnem parku, nadstropje 1/2, 44,6 m2, leto izgradnje 1989, ER: C (35 – 60) kWh/m2a. Cena: 59.000 €.

ODDAM

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

GARSONJERO v hiši, opremljeno, na Gorici, oddam. Vseljiva takoj.

Tel.: 05 9140 720

PRIDELKI

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA

ČETRTEK, 28. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

• 2-sobno stanovanje na Tomšičevi v Velenju, 65 m2, nadstropje 4/5, adaptirano 2014 ER: D (60 – 105) kWh/m2a, cena: 68.000 €.

PETEK, 29. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 30. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 31. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 1. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 2. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 3. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 18. do 24. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. do 24. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE STANOVANJE v Šoštanju, 65 m2, 1. nadstropje, prodam. Gsm: 031 311 757

FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji.

Gsm: 031 350 928 FIŽOL sivček, koruzo v zrnju, slamo in seno v okroglih balah, prodam.

Gsm: 041 905 999 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam.

Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 31. 1., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PRAŠIČA, težkega 150 kg, domače

reje, prodam za 1,80 evra/kg.

Gsm: 041 942 898 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041 799 945 PRODAJA pujskov težkih od 25 do 100 kg. Gsm: 041 445 315 TELIČKO simentalko, staro 9 mesecev, eko reje, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 040 207 402

PODARIM VGRADNI štedilnik (3 plin, 1 elektrika), kuhinjsko korito z delovnim pultom, 3 elemente s predalniki podarim. Ivanka, gsm: 031 697 799

RAZNO CIRKULAR žamar in cirkular za drva prodam. Gsm: 041 881 218

Nagrajenci nagradne križanke Nostalgija, objavljene v tedniku Naš čas, 14. januarja 2016 so:

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

•

Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

•

Lojzka Verdev, Finžgarjeva 13, 3320 Velenje Zlatko Kok, Prešernova 7/b, 3320 Velenje Darko Strahovnik, Goriška 42, 3320 Velenje

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

DEŽURSTVA

•

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Naročniki jih objavite ceneje.

Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mamica, sestra, tašča, teta, babica in prababica

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 30. in 31. 1. – Ivan Janežič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

MARICA LEMPL Bila si nam vse, žal se srce ustavilo je …

Za seboj pustila si praznino in nepopisno bolečino.

Pogrešamo te!

Ob nenadni in izjemno boleči izgubi izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam stali ob strani in z nami delili našo bolečino. Še posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom in prijateljem, družinam Golob, Novosad in Jalšovec, govorcu Dragu Semetu, pevcem in kolektivu Vrtca Velenje.

Vsi njeni

GIBANJE UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

Draga

MIRICA,

SMRTI Derča Marija, roj. 1923, Braslovče, Grajska vas 32; Gologranc Jožef, roj. 1940, Šentjur , Vrbno 26b; Mraz France, roj. 1935, Šentjur, Javorje 19; Herlah Marija, roj. 1935, Velenje, Cesta na Griču 2; Lempl Marija, roj.

1934, Velenje, Župančičeva ulica 4; Podkoritnik Janez , roj. 1932, Laško, Zgornja Rečica 124; Harl Erika, roj.

1942, Prebold, Na zelenici 14; Potočin Emerencijana, roj. 1932, Prebold, Matke 22; Anžej Marija, roj.

1961, Velenje, Šalek 106.

izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas.

Stol prazen zdaj tam stoji, saj tebe ni.

Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehale ljubiti.

Rade te imamo, sodelavke iz APO VIZIJE

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 1. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 24

PomoÄ?i veliko, upraviÄ?encev ĹĄe veÄ?

Poleg RK, Karitas, MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine ĹĄe odbor, pa viĹĄki hrane ‌ – Poleg paketov hrane, higienskih potrebĹĄÄ?in tudi denar Tatjana PodgorĹĄek

Po zadnjih podatkih StatistiÄ?nega urada RS se je materialni poloĹžaj gospodinjstev v Sloveniji lani nekoliko izboljĹĄal. Tako naj bi bili stanovanjski stroĹĄki veliko breme v manj gospodinjstvih, veÄ? gospodinjstev bi lahko poravnalo nepriÄ?akovane izdatke in si privoĹĄÄ?ilo poÄ?itnice. Stopnja resne materialne prikrajĹĄanosti se je leta 2015 zniĹžala s 6,6 na 5,8 odstotka na osebo. Tako statistika, stanje na terenu pa – po podatkih, ki smo jih zbrali pri nekaterih izvajalcih pomoÄ?i v Ĺ aleĹĄki dolini – kaĹže, da je bilo upraviÄ?encev do hrane, ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in ‌ lani veÄ? kot predhodno leto.

ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje: veÄ? kot 77 ton hrane

Na ObmoÄ?nem zdruĹženju RK Velenje so lani na ĹĄestih delitvah razdelili veÄ? kot 77 ton hrane in higienskih potrebĹĄÄ?in, kar je pribliĹžno toliko kot leta 2014, s paketi pa so pomagali veÄ?jemu ĹĄtevilu upraviÄ?encev. Na zaÄ?etku leta 2015 so imeli na seznamu

563 druĹžin, na lanski zadnji delitvi pa Ĺže 714 ali 1497 posameznikov. OblaÄ?il so razdelili blizu 4 tone, na brezplaÄ?no letovanje na morju na Debelem RtiÄ?u so peljali 31 otrok in 6 starostnikov, 151 otrokom iz socialno ogroĹženih druĹžin v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki so razdelili po 50 evrov za nakup ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in.

predlani 1813. Ob koncu seznama so naĹĄli ĹĄe ĹĄtevilo opravljenih ur prostovoljcev Karitas Velenje: lani 5466, predlani 3628.

nizirajo prostovoljci Lions kluba, Rotary kluba, ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje ter Strokovnega sveta za socialna vpraĹĄanja pri ObmoÄ?ni organizaciji Socialnih demokratov Velenje.

Ti vsak veÄ?er viĹĄke hrane dostavijo v zbiralnico, kjer jo primerno hranijo do jutra, ko jo izmeniÄ?no prevzamejo prostovoljci

MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje: letovanje, finanÄ?na pomoÄ? ‌

Karitas Velenje: leta 2014 308, lani 527 prejemnikov pomoÄ?i

Da so potrebe po pomoÄ?i vedno veÄ?je, da revĹĄÄ?ina naraĹĄÄ?a, ugotavljajo tudi v Karitas Velenje. Ob tem se spraĹĄujejo, koliko Ä?asa bodo lahko ĹĄe v dobrĹĄni meri zadovoljevali potrebe tistih, ki trkajo na njihova vrata. Lani je bilo takih 527, predhodno leto 308. ÄŒe so leta 2014 razdelili dobrih 29 ton hrane in higienskih potrebĹĄÄ?in, je bilo tega lani slabih 38 ton. S ĹĄolskimi potrebĹĄÄ?inami so oskrbeli 72 otrok (leta 2014 66), finanÄ?no pomoÄ? je prejelo lani 18 druĹžin ali le ena manj kot predhodno leto. Rabljenih oblaÄ?il so lani razdelili 3249 kosov,

18 ton viĹĄkov hrane

Od marca 2014 poteka v mestni obÄ?ini Velenje projekt ViĹĄki hrane. Gre za hrano, ki bi jo zaradi izteka roka uporabnosti trgovci ob koncu dneva dali v uniÄ?enje. Koordinator aktivnosti je Zveza Lions klubov Slovenije, v Velenju pa prevzem hrane orga-

DruĹĄtva upokojencev Velenje, DruĹĄtva invalidov Konovo, MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov Ĺ aleĹĄke doline ter zaposleni v Centru za socialno delo Velenje ter jo na osnovi seznamov razdelijo socialno ogroĹženim posameznikom ter druĹžinam.

Lani so v okviru projekta raz-

Otvoritev prestavili na april

Dela pri gradnji trĹžnice za zdaj stojijo zaradi neugodnih vremenskih razmer.

bo imela pridobitev za kraj, pa je Kurnikova odgovorila: ÂťVeliko, kajti naĹĄe poslanstvo je druĹženje, popestritev Ĺživljenja v mestu. TrĹžnica bo nudila moĹžnost druĹže-

nja, sodelovanja vseh generacij, prav tako bo mesto, na katerem bodo lahko lokalni proizvajalci tudi iz drugih delov lokalne skupnosti predstavili, ponudili ali

Na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje poskuĹĄajo pomagati predvsem otrokom, s tem pa tudi njihovim druĹžinam.

Lani so zagotoviti 63 otrokom brezplaÄ?ne poÄ?itnice v koloniji, 106 pa so starĹĄi delno krili stroĹĄke. V posebej organiziranem poÄ?itniĹĄkem taboru v Mozirju so s pomoÄ?jo Rotary kluba omogoÄ?ili kar 20 otrokom pestro dejavnost, brezplaÄ?ne posebne 5-dnevne poÄ?itnice na Golteh je doĹživelo 13 otrok. DruĹžinam so razdelili veÄ? kot 50 paketov hrane. S pomoÄ?jo donatorjev so pomagali slednjim ĹĄe z oblaÄ?ili.

Kar precejĹĄnjemu ĹĄtevilu otrok so s ĹĄolskimi potrebĹĄÄ?inami, ki so jih zbirali v akciji poĹĄtarja Pavlija, zagotovili laĹžji zaÄ?etek novega ĹĄolskega leta. Z denarjem za plaÄ?ilo poloĹžnic ali za plaÄ?ilo

stroĹĄkov za zdravstvene potrebe otrok so pomagali 17 druĹžinam. Ĺ tevilke so viĹĄje kot predhodno leto.

Odbor za pomoÄ? obÄ?anom in obÄ?ankam MOV: veÄ? kor 12.300 evrov

Na Odboru za pomoÄ? obÄ?anom in obÄ?ankam Mestne obÄ?ine Velenje (MOV) delijo pomoÄ? na osnovi meril in prejetih vlog.

Leta 2014 so jih obravnavali 55, od tega so ugodili 30 prosilcem.

Za premagovanje njihove stiske in potrebe humanitarnih organizacij v okolju so namenili nekaj manj kot 17.300 evrov.

Lani pa je denarno pomoÄ? odbora prejelo 31 druĹžin in posameznikov v viĹĄini dobrih 6.300 evrov, dve humanitarni organizaciji (RK in MZDPM) pa 6.000 evrov. V tem trenutku ima odbor na podraÄ?unu dobrih 19.700 evrov.

Pri tem pa ne smemo zanemariti ĹĄe dobrodelnih akcij koncertov, ki so jih organizirala druĹĄtva ali posamezniki v tukajĹĄnjem okolju in na nacionalni ravni, vseslovenskega projekta Botrstvo, v katerega se vkljuÄ?ujejo tudi podjetja iz regije SaĹĄa. đ&#x;”˛

SveÄ?ana podelitev rutic

Po napovedih naj bi konec meseca predali svojemu namenu trĹžnico, ki jo gradijo ob Mercatorjevi trgovini, a se to ne bo zgodilo Ĺ oĹĄtanj – Predsednica krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj UrĹĄka Kurnik je namreÄ? povedala, da so morali zaradi manj ugodnih vremenskih razmer za gradnjo podaljĹĄati pogodbo z izvajalcem del na konec marca. Otvoritev blizu 300 tisoÄ? evrov vredne naloĹžbe, ki jo bosta sofinancirala krajevna skupnost in tamkajĹĄnja obÄ?ina, naÄ?rtujejo tako v aprilu.

V trĹžnici bo prostora za 13 stojnic, razporejene pa bodo ob atrijskem vrtu, v katerega bodo zasadili drevo lipovca. Prostor bo primeren tudi za druĹženje blizu 80 ljudi.

Na vpraĹĄanje, kakĹĄen pomen

delili 18 ton sadja, zelenjave, Ĺžit, testenin, peÄ?enega mesa, sendviÄ?ev ter ostalih mesnih izdelkov.

Poleg tega pa ĹĄe 53 tisoÄ? kosov kruha, pekovskega peciva, mleÄ?nih izdelkov ter jajc. Vrednost razdeljenih viĹĄkov hrane, ki so jo donirali Mercator, Interspar Ĺ alek Selo, Interspar Velenjka ter Spar Center, je presegla 81 tisoÄ? evrov.

prodali pridelke in izdelke, s katerimi se ukvarjajo. Verjamemo, da bo trĹžnica sluĹžila svojemu namenu.ÂŤ đ&#x;”˛

Tp

Velenje, 22. januarja - V taborniĹĄkem rodu Lilijski griÄ? Pesje imajo navado, da v januarju pripravijo tradicionalno predstavitev delovanja druĹĄtva in sveÄ?ano podelijo taborniĹĄke rutice. Taborniki vseh starosti, starĹĄi in podporniki druĹĄtva v Pesju so tudi tokrat uĹživali v odliÄ?no predstavljenih multimedijskih predstavitvah taborniĹĄkih akcij, ki so jih izvedli v letu 2015. Ĺ e posebej zabavno je bilo, ko so vodniki zaigrali smeĹĄne prizore iz akcij ter tako popestrili ozraÄ?je pred ogledom filmÄ?ka. Sledila je teĹžko priÄ?akovana podelitev taborniĹĄkih rutic, saj so najmlajĹĄi komaj Ä?akali, da stopijo v druĹžino medvedkov in Ä?ebelic, malo starejĹĄi pa, da postanejo gozdovniki in gozdovnice.

Sledil je ĹĄe taborniĹĄki sejem. đ&#x;”˛

Nikodemovi veÄ?eri 2016

Kralj MatjaĹž vabi na ledene gradove ÄŒrna na KoroĹĄkem, 29.–31. januar – Tudi to zimo bodo na KoroĹĄkem zrasle ledene skulpture. Na ravnici Mitnek pod koroĹĄko goro Peco, pod katero speÄ?i kralj MatjaĹž ovija svojo sivo brado okrog mize, bo namreÄ? spet na ogled prireditev Gradovi kralja MatjaĹža. Legendo obujajo Ĺže od leta 1993, odkar so zgradili Ĺže 1300 sneĹžnih gradov in skulptur, te pa poleg drugega kulturnega in ĹĄportnega dogajanja, tradicionalnih koro-

ĹĄkih dobrot in razigranega zimskega vzduĹĄja privabljajo obiskovalce od blizu in daleÄ?.

Organizatorji sporoÄ?ajo, da je na prizoriĹĄÄ?u Ĺže dovolj umetnega snega, prave zimske razmere pa priÄ?akujejo v naslednjih dneh, zato tudi ekipe Ĺže vabijo, naj se prijavijo, sicer pa to lahko storijo ĹĄe eno uro pred prireditvijo.

Komisijo bodo letos sestavljali kipar Janeza Grauf, arhitekt Borut BonÄ?ina, Ĺžupanja ObÄ?ine ÄŒrna na KoroĹĄkem Romana Lesjak in

Rok SrĹĄa

njegovo visoÄ?anstvo Kralj MatjaĹž. Svojo glasovnico bodo ob vstopu prejeli tudi obiskovalci. Gradnja gradov se zaÄ?ne v soboto, 30. januarja, ob 10. uri, spremljevalni program pa bo pester vse dni. Organizatorji ĹĄe sporoÄ?ajo, da so tudi letos poskrbeli za parkirna mesta v dolini, od koder bo na prizoriĹĄÄ?e vozil avtobus. đ&#x;”˛

tf

Dekanija Ĺ aleĹĄka dolina pripravlja od danes, 28. januarja, do nedelje, 31. januarja, vsakiÄ? ob 19. uri v dvorani Mladinskega centra Velenje Nikodemove veÄ?ere. V Ä?etrtek zveÄ?er bosta Dani in Vilma Siter govorila o druĹžini na razpotju.

V petek bo predaval dr. Igor Bahovec na temo ÂťBoĹžje usmi-

ljenje nikogar ne izkljuÄ?uje – slovenska druĹžina in sinoda o druĹžiniÂŤ. V soboto bo gost dr.

Ivan Ĺ tuhec, tema pa ÂťSpravi meÄ? na njegovo mesto,ÂŤ v nedeljo pa dr. Marko Juhart s temo ÂťUsmiljenje v vsakdanjem Ĺživljenju.ÂŤ đ&#x;”˛

mz