04 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (-6/0°C), soboto (-8/1°C) in nedeljo (-7/2°C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

V nedeljo moĹžen sneg.

ÄŒetrtek, 24. januarja 2019â€

ĹĄtevilka 4 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Prijetni sprehodi ob jezerih

Lokalc brez potnikov je potrata

Pred sredinim sneĹženjem so bile poti okoli jezer polne sprehajalcev. Ĺ e posebej zadnji vikend je lepo vreme premamilo marsikoga, da je zapustil domaÄ?i zapeÄ?ek. Snega je bilo takrat sicer bolj za vzorec, zato pa je bila narava tam okoli vseeno Ĺživa in zelo zanimiva. Naj sedaj zima traja, da se bodo lahko otroci nauĹžili sneĹžnih radosti. †đ&#x;”˛ mz

Milena KrstiÄ? – Planinc

Enkrat tabornik, vedno tabornik Velenje – Taborniki rodu Jezerski zmaj so v soboto v velenjskem kulturnem domu s proslavo zaznamovali svojih 50 let delovanja. Polna dvorana obÄ?instva

je imela moĹžnost uĹživati ob spoznavanju taborniĹĄtva, ki ga – kot je bilo na prireditvi tudi izpostavljeno – mladi potrebujejo ĹĄe danes. Med ĹĄtevilnimi Ä?estitkami, ki so

jih v soboto prejeli Ä?lani RJZ, tako najbolj odmeva tista, ki pravi: ÂťDelajte ĹĄe naprej dobro. NajboljĹĄe!ÂŤ VeÄ? o sobotni prireditvi na strani 13. đ&#x;”˛ mĹĄ

Mestna obÄ?ina Velenje svojim prebivalcem primakne kar precej evrov za razliÄ?ne storitve, nekatere pa jim omogoÄ?a zastonj, tako da jim zanje sploh ni treba seÄ?i v Ĺžep. Tak je denimo Lokalc, brezplaÄ?na storitev javnega prevoza.

Z njim se je v desetih letih prepeljalo skoraj ĹĄtiri milijone potnikov, meseÄ?no v popreÄ?ju 35.000. Posamezniki, ki so v tem obdobju za voĹžnjo namesto avtomobila izbrali Lokalca, so skupaj zniĹžali ogljiÄ?ni odtis za pribliĹžno 300.000 kilogramov.

Pohvalno. Tako za Mestno obÄ?ino Velenje, ki je Lokalca uvedla, in za VelenjÄ?ane, ki se z njim vozijo v sluĹžbo, ĹĄolo, po opravkih, na dogodke ...

MreĹža voĹženj, ki jih opravi Lokalc, je razvejana. Dodajajo ji ĹĄe nove. Tam, kjer so potrebe po njem, in tam, kjer so te tudi upraviÄ?ene.

Med drugim vozi Lokalc do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj. To je sploh super, in to zlasti starejĹĄi, ki jim je obiÄ?ajno teĹžko prositi otroke, da si vzamejo Ä?as in jih do tja zapeljejo, zelo cenijo in zelo hvalijo. A tudi sami veÄ?krat priznavajo, da je to razkoĹĄje, ob katerem bi bil potreben premislek. Nekatere voĹžnje so zelo polne, nekatere pa povsem prazne.

Tudi mene, pa ne samo mene, vse tiste potnike – velikokrat pa tudi ĹĄoferje, ki se vozimo iz Velenja do TopolĹĄice in nazaj, moti, ker se s tem nihÄ?e ne ukvarja. Ker tega nihÄ?e ne uvidi. Pa mi povejte, kdo od vas se bo recimo pozimi, ko je trda tema, ko je minus, peljal na pokopaliĹĄÄ?e, ko pa ima dopoldne in popoldne za to veliko priloĹžnosti? NihÄ?e.

Avtobus, ki ob pol osmih zveÄ?er iz Ĺ oĹĄtanja pripelje na pokopaliĹĄÄ?e, tja ne pelje nikogar in tudi odpelje ne nikogar. Tudi tisti eno uro prej ne. Tu in tam je na njem ali pa ga poÄ?aka kakĹĄen potnik ob pol ĹĄestih zveÄ?er. Ali pa, kdo se bo poleti, ko Ĺžge 'sto na uro', ko tudi roĹž ni priporoÄ?ljivo zalivati, na pokopaliĹĄÄ?e peljal popoldne?

Te voĹžnje niso nadstandard. Te so potrata. PovzroÄ?ajo ogljiÄ?ni odtis in slabo voljo potnikov, ki so namenjeni drugam, jemljejo jim dragoceni Ä?as, ko morajo s poti zaviti ĹĄe po tistega, ki ga tam ni.

Pa tudi stanejo. Ne potnika, ampak proraÄ?un.

Spreminjati vozni red za to zimo je najbrĹž prepozno, ni pa prepozno zaÄ?eti prilagajati voznega reda poletja. Vse se spreminja.

Zakaj se ne bi tudi ta? đ&#x;”˛

TeĹĄ zahteva od General Electrica 250 tisoÄ? evrov

Mag. Arman Koritnik odstopil

Vzroka za preveliko obrabo cevi ponovnega pregrevalnika ĹĄe niso odkrili Mira ZakoĹĄek

Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj zaradi odkritih napak pri zamenjavi cevi v ĹĄestem bloku zahteva od druĹžbe General Electric iz postavke skrite napake 250 tisoÄ? evrov. Tega niso sporoÄ?ili iz druĹžbe TEĹ ali iz HSE, ampak je to v odgovoru na poslansko vpraĹĄanje potrdila ministrica za infrastrukturo Alenka BratuĹĄek.

Skrito napako so odkrili med decembrskim izpadom (zaradi poruĹĄitve

materiala stene ene od visokotlaÄ?nih oljnih dovodnih cevi na hidravliÄ?nem cilindru visokotlaÄ?nega varnostno regulirnega ventila na kotlu). V Ä?asu popravila so dodatno vgradili odvodnjavanje na nekaterih kotlovskih kolektorjih, potem ko so opravili analize vzrokov za razpoke na kolektorju. Dela so opravili v okviru reklamacijskega zahtevka. 120.000 evrov stroĹĄkov za to bo plaÄ?al General Electric, ki je naslednik francoske druĹžbe Alstom

cena 1,90 â‚Ź

Power, dobavitelja tehnoloĹĄke opreme za TeĹĄ 6.

V tem Ä?asu so zamenjali tudi obrabljene cevi ponovnega pregrevalnika.

BratuĹĄkova je povedala, da vzrok za to preveliko obrabo ĹĄe ni v celoti razjasnjen, je pa TeĹĄ General Electricu poslal zahtevek iz postavke skrite napake. ÄŒe jim uspe dokazati, da gre za skrito napako, bo moral stroĹĄke popravila v viĹĄini pribliĹžno 250.000 evrov nositi General Electric.

Kot je znano, se je garancija Ĺže iztekla, velja le ĹĄe za nekaj delov, ki so jih morali zamenjati. Iz postavke skritih napak pa je General Electricu ĹĄe nekaj zahtevkov, ki so v izvajanju. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, 18. januarja – S poloĹžaja je odstopil direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj mag. Arman Koritnik, ki je napovedal, da od marca dalje te naloge ne Ĺželi veÄ? opravljati. Odstopil je iz osebnih razlogov, svojo kariero pa namerava nadaljevati v zasebnem sektorju.

Koritnik je ĹĄtiriletni mandat na Ä?elu termoelektrarne zaÄ?el 1. decembra 2015, tako da bi se mu mandat iztekel konec novembra letos.

Po odstavitvi UroĹĄa Rotnika so od leta 2010 do Koritnikovega prihoda v Ĺ oĹĄtanj termoelektrarno v samo petih letih vodili ĹĄtirje razliÄ?ni direktorji, in sicer Simon Tot (2010–2013), Franc Rosec (2013), Peter Dermol (2013– 2014) in MatjaĹž Eberlinc (2014–2015). đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 1. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA LOKALNE novice

Blok 6 ponovno izpadel iz omreĹžja Ĺ oĹĄtanj – Blok 6 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj je v petek ponovno izpadel iz omreĹžja. Tudi preko vikenda ni obratoval, tako pa je bilo tudi ĹĄe vÄ?eraj dopoldne. Vzroka izpada niso razkrili. đ&#x;”˛

ObÄ?ane vabijo k pripravi aktov Velenje – Tako kot pred vsako vsebinsko sejo sveta (ta bo v torek, 29. januarja) lahko obÄ?ani tudi tokrat sodelujejo pri pripravi aktov sveta Mestne obÄ?ine Velenje, in sicer za predlog programa za izboljĹĄanje Ĺživljenja invalidov v mestni obÄ?ini Velenje za obdobje 2018–2021. Gradivo so objavili na spletni strani. Prav tako so uredili obrazec za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom pri pripravi pripomb in predlogov na pripravljeno gradivo. Po konÄ?anem postopku sodelovanja bodo, Ä?e bodo podane pripombe in predlogi, pripravili poroÄ?ilo o sodelovanju obÄ?anov s predstavitvijo vpliva na reĹĄitve v predlogu akta, ki se bo obravnaval na seji sveta Mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

mz

VeÄ? denarja za zapuĹĄÄ?ene Ĺživali Ĺ martno ob Paki – Vse lokalne skupnosti so odgovorne, da ustrezno poskrbijo za zapuĹĄÄ?ene domaÄ?e Ĺživali na svojem obmoÄ?ju.

Na ĹĄmarĹĄki obÄ?inski upravi menijo, da na obmoÄ?ju lokalne skupnosti veÄ?ina lastnikov za svoje Ĺživali primerno skrbi. Ker pa se zapuĹĄÄ?eni psi ne menijo za obÄ?inske meje, beleĹžijo na obmoÄ?ju obÄ?ine vsako leto vsaj enega psa, ki ga oddajo v zavetiĹĄÄ?e ter plaÄ?ajo stroĹĄke njegove oskrbe. V zadnjem Ä?asu se je poveÄ?alo ĹĄtevilo zapuĹĄÄ?enih maÄ?k, zato so se odloÄ?ili za sofinanciranje njihove kastracije. Zaradi poveÄ?anja ĹĄtevila zapuĹĄÄ?enih Ĺživali ter s tem tudi stroĹĄkov za njihovo oskrbo so v predlogu proraÄ?una za leto 2019 predvideli poveÄ?anje te postavke iz 1000 na 3000 evrov. đ&#x;”˛

tp

OBRAÄŒUN KOMUNALNIH STORITEV JULIJ-DECEMBER 2018 ZA INDIVIDUALNE HIĹ E Uporabnike komunalnih storitev obveĹĄÄ?amo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obraÄ?un komunalnih storitev za individualne hiĹĄe za obdobje julij– december 2018. Skupno je bilo izstavljenih 6.879 obraÄ?unov.

3.660 uporabnikov je prejelo obraÄ?un v dobro v skupni vrednosti 173.928,85 â‚Ź, kar predstavlja 5,87 % prihodkov realizacije za individualne hiĹĄe v obdobju julij - december 2018; 3.219 uporabnikov je prejelo obraÄ?un v breme v skupni vrednosti 70.813,45 â‚Ź, kar predstavlja 2,39 % realizacije za individualne hiĹĄe v obravnavanem obdobju. Znesek obraÄ?unov v dobro se uporabnikom upoĹĄteva pri naslednjih meseÄ?nih akontacijah oz. raÄ?unih.

Pregled obraÄ?unov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov:

ObraÄ?un v EUR 0,00 - 50,00

Ĺ tevilo obraÄ?unov – dobro uporabnikov

Ĺ tevilo obraÄ?unov – breme uporabnikov

2.519

2.862

50,00 – 100,00

678

225

100,00 – 150,00

232

61

150,00 – 200,00

105

33

200,00 – 350,00

109

25

350,00 – 500,00

11

8

6

5

3.660

3.219

nad 500,00 SKUPAJ

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

24. januarja 2019

V Ĺ oĹĄtanju ponovno odbor SNS Lani veÄ? rojstev Na petkovem ustanovnem sreÄ?anju se jih je zbralo petinĹĄtirideset, predsednik odbora MatevĹž Perovec je prepriÄ?an, kot da jih bo Ä?ez eno leto desetkrat veÄ? smrti Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 18. januarja – Blizu petinĹĄtirideset se jih je v petek zbralo na ustanovnem sreÄ?anju odbora Slovenke nacionalne stranke (SNS) v Ĺ oĹĄtanju. Predsednik odbora MatevĹž Perovec je prepriÄ?an, da jih bo Ä?ez kakĹĄno leto desetkrat veÄ?. Odbor so ustanovili, ker bi Ĺ oĹĄtanj radi ponovno umestili na politiÄ?ni zemljevid Slovenije. ÂťPolitiko spremljam vseskozi, Ĺže kakĹĄnih ĹĄtirideset let. V njej je Ĺ oĹĄtanj Ĺže desetletja prezrt. NihÄ?e se ne zanima zanj in njegovo okolico ...ÂŤ.

â?ą

Zmago JelinÄ?iÄ?

Plemeniti: ÂťOdbor SNS je v Ĺ oĹĄtanju Ĺže deloval, a ne tako, kot bi moral.ÂŤ

Odbor je v Ĺ oĹĄtanju Ĺže deloval, a kot pravi predsednik stranke SNS Zmago JelinÄ?iÄ? Plemeniti, ne tako, kot bi ta moral. ÂťZdaj smo se spet naĹĄli. Ljudje s periferije so odrinjeni, pomemben je samo center in Ĺžalostno je,

da tudi poslanci, ki s periferije prihajajo v Ljubljano, hitro pozabijo, od kod so priĹĄli, pozabijo na svoj kraj, pozabijo na to, kaj

vodja poslanske skupine SNS v drĹžavnem zboru Zmago JelinÄ?iÄ?

Plemeniti. Šoťtanj bom zastopal tudi v parlamentu. Z MatevŞem

Velenje – V mestni obÄ?ini Velenje se je lansko leto rodilo 299 otrok.

138 je bilo deÄ?kov in 161 deklic.

NajveÄ? otrok se je rodilo aprila, kar 29, najmanj oktobra, le 21. V primerjavi s predhodnim letom so se rodili trije otroci veÄ? (25 deÄ?kov manj in 28 deklic veÄ?).

Umrlo pa je v lanskem letu 220 obÄ?anov mestne obÄ?ine Velenje.

Od tega je bilo 126 moĹĄkih in 94 Ĺžensk. V primerjavi z letom 2017 je umrlo 18 oseb manj (14 Ĺžensk manj in 4 moĹĄki manj). đ&#x;”˛

mz

Ustanovnega sestanka v Ĺ oĹĄtanju se je udeleĹžil Zmago JelinÄ?iÄ?

Plemeniti. Na fotografiji s predsednikom odbora MatevĹžem Perovcem.

pesti tamkajĹĄnje ljudi. Sam sem odprt Ä?lovek. Rad grem naokoli, rad poizvem za teĹžave, in to zato, da jih reĹĄujem. Meni se ni treba boriti za svojo sluĹžbo, saj sem Ĺže upokojen. Delam za narod in svojo duĹĄo, za moje otroke in otroke vseh nas,ÂŤ je v Ĺ oĹĄtanju dejal predsednik stranke in

Perovcem bova ĹĄla v kratkem do Ĺžupana, da spoznam nereĹĄena vpraĹĄanja ...ÂŤ Teh pa je kar nekaj, pravi Perovec; nekatere bodo vodji poslanske skupine SNS in predsedniku predstavili tudi sami. đ&#x;”˛

Foto JM

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Profesionalci espe in neprofesionalnost Plagiat na odru – Vodo na ĹĄtedilnik – Kozjanski vplivneĹži – Emina pot – S sadovnjaki v Evropo Nismo se ĹĄe poponoma ohladili od zadnjih lokalnih volitev, ponekod sploh ĹĄe ne, pa vendar naĹĄe volitve Ĺže spet premlevamo. Po sodbi ustavnega sodiĹĄÄ?a ni vse tako, kot bi moralo biti, zato so potrebne spremembe. Ali bolj izenaÄ?iti volilne okraje ali uvesti preferenÄ?ni glas? NaÄ?elno so vse stranke za, a kot obiÄ?ajno, se hudiÄ? skriva v podrobnostih. Kako doseÄ?i bolj ÂťenakeÂŤ okraje ali kak naj bi bil preferenÄ?ni glas. Volitve pa zaradi pritoĹžbe ĹĄe kar ÂťpotekajoÂŤ tudi v Celju. Mestna obÄ?ina Celje pa je zadnji Ä?as posredno vpletena tudi v ÂťdramoÂŤ. Zaradi komedije. ObÄ?ina kot pokroviteljica sodeluje pri razpisu za Ĺžlahtno komedijsko pero, ki ga razpisuje SLG Celje.

Nanj je leta 2017 prispelo tudi delo Borisa Kobala Profesionalci espe. Celjani so ga Ĺže zaÄ?eli igrati, zanj je bilo veliko zanimanja – zdaj ga je ĹĄe veÄ?. Saj se je izkazalo, da je plagiat.

Ta kraja intelektualne lastnine je v Celju celo zasenÄ?ila obÄ?inska opozorila o uporabi vode. Ne tiste iz mestnega vodovoda, saj zanjo ĹĄe vedno zagotavljajo, da je povsem neoporeÄ?na, ampak tiste iz studencev. Tudi v Celju precej ljudi ĹĄe vedno prisega na tako vodo. Najbolj je znan MeĹĄkov studenec v Mestnem parku; mnogi trdijo, da je ta voda celo zdravilna. Druge vabi Dornov studenec v Skalni kleti.

Za vodo iz obeh in ĹĄe iz studenca Gabrovka je obÄ?ina naroÄ?ila analize o kakovosti. Vzorce so vzeli v vseh letnih obdobjih; po Âťfizikalno kemijskih parametrihÂŤ je voda pitna, mikrobioloĹĄke analize se razlikujejo tudi po letnih Ä?asih. NajkakovostnejĹĄa je v Skalni kleti.

A ker obmoÄ?ja studencev nikjer niso zaĹĄÄ?itena, se lahko kakovost vode spreminja. Zato v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano svetujejo, da vodo pred pitjem uporabniki preventivno prekuhajo. Seveda so odmevi na tak pregled razliÄ?ni: od pohval zaradi obÄ?inske skrbi za zdravje ljudi do oÄ?itkov, da jih Ĺželijo malo prestraĹĄiti, da bi se bolj usmerili na plaÄ?ljivo vodo iz vodovoda. Taki paÄ? s(m)o!

V Celju so tako pregledovali vodo, na Kozjanskem ljudi. Spletni portal Kozjansko.info Ĺže deset let pripravlja lestvice najvplivnejĹĄih ljudi Kozjanskega in Obsotelja. Takih, ki so se tu rodili ali na tem obmoÄ?ju ustvarili Ĺživljenje. Letos so ob 10-letnici sestavljanja take lestvice naredili lestvico najvplivnejĹĄih v tem desetletju. Na prvem

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

mestu je Zdravko PoÄ?ivalĹĄek, nekdanji direktor Term Olimia, zdaj Ĺže nekaj Ä?asa gospodarski minister, sledita mu podjetnika Franc Jager (Jagros) in Iztok Ĺ pan (Tajfun). Na Ä?etrtem mestu je nekdanji minister in poslanec Vinko Gorenak. V deseterici so ĹĄe Roman MoĹĄkotevc (Ahac, VOC ‌), Peter Misja (Ĺžupan PodÄ?etrtka in predsednik TZS), odvetnica Nina Zidar KlemenÄ?iÄ?, lastnica Kozmetike Afrodita Danica Zorin MijoĹĄek, direktor odvetniĹĄke druĹžbe AleĹĄ Rojs ter TonÄ?ek Kregar, direktor Muzeja novejĹĄe zgodovine Celje in glasbenik.

V PodÄ?etrtku pa Ĺželijo ĹĄe letos Ĺže tako dokaj bogato turistiÄ?no ponudbo popestriti ĹĄe z ureditvijo dobra 2,5 kilometra dolge Emine tematske poti na Sveti Emi. Ob tem projektu bodo pripravili tudi poseben kulinariÄ?ni produkt, Emino gastronomsko razvajanje.

Na Kozjanskem in v Obsotelju so Ĺže pred leti predvsem v okviru Kozjanskega parka resneje zaÄ?eli obujati Emino romarsko pot.

Romanje v Ä?ast svete Eme, po nekaterih prve slovenske svetnĂ­ce, je bilo nekdaj moÄ?no uveljavljeno v dobrĹĄnem delu Slovenije. Mnoge je pot vodila v avstrijsko Krko na KoroĹĄkem, kjer je Ema postavila samostan, tam je tudi pokopana. A rodila naj bi se bila okoli leta 980 v PilĹĄtanju. Po smrti moĹža in dveh sinov je ostala zelo premoĹžna, predala se je dobrodelnosti in skrbi za revne. Za svetnico so jo proglasili leta 1938. Sv. Ema in romanja njej v Ä?ast so postali pomembna vez med Slovenijo in Avstrijo.

Pa ĹĄe to: Kozjansko gre v Evropo! Minister za okolje in prostor Jure Leben je razveselil obÄ?ino Kozje oziroma Kozjanski park, saj je bil projekt TravniĹĄki sadovnjaki in krajina med tremi predlogi izbran za slovenskega kandidata za Nagrado Sveta Evrope za krajino. Izvajalec tega projekta je Kozjanski park, namen pa ohranjanje visokodebelnih travniĹĄkih sadovnjakov, znaÄ?ilno krajinsko prvino, ki oblikuje prostorsko prepoznavnost parka. Projekt vsebuje tudi kolekcijski sadovnjak, gensko banko starih sort, saditev drevoredov, sestavni del vsega je tudi tradicionalni Praznik kozjanskega jabolka.

Nagrada, za katero se potegujejo, sicer Âťne trga ĹžepaÂŤ, saj je le Ä?astna z diplomo, a bi bila za Kozjance vseeno zelo pomembna.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

3

AKTUALNO

24. januarja 2019

Gradnjo 3. razvojne osi bodo zaÄ?eli ĹĄe letos Predstavnikom KoroĹĄke in Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije odgovorni vendarle prisluhnili, ĹĄe letos naj bi zaÄ?eli cesto graditi na treh odsekih, in sicer v Gaberkah, Ĺ kalah in Podgorju Mira ZakoĹĄek

Slovenj Gradec, 21. januar – V prostorih Mestne obÄ?ine Slovenj Gradec je potekal sestanek koordinacijskega odbora za spremljanje izgradnje 3. razvojne osi s predstavniki Darsa, Ministrstva za infrastrukturo in s projektanti trase Velenje–Slovenj Gradec. Na njem so dobili ĹĄtevilne odgovore na pred dnevi izreÄ?ene zahteve.

Spomnimo: konec lanskega leta je neprijetno presenetila novica, da naj bi zaÄ?etek izgradnje hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem zamaknili za eno leto, dokonÄ?no izgradnjo pa za tri leta, kar bi pomenilo, da bi bila cesta zgrajena ĹĄele leta 2026.

Predstavniki KoroĹĄke in Savinj-

sko-ĹĄaleĹĄke regije so bili ogorÄ?eni, zagrozili so z drĹžavljansko nepokorĹĄÄ?ino in od Ministrstva za infrastrukturo zahtevali odloÄ?no ukrepanje. Peter Dermol, podĹž-

upan Mestne obÄ?ine Velenje, ki spremlja te aktivnosti, je poudaril, da je treba tudi na trasi Velenje-Ĺ entrupert, kljub zahtevi o ustavni presoji te umestitve v prostor

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol: ÂťV Velenju smo zahtevali, da se kljub vloĹženi zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu za drĹžavno cesto od prikljuÄ?ka Ĺ entrupert na avtocesti A1 Ĺ entilj–Koper do prikljuÄ?ka Velenje jug hkrati vodijo vsi moĹžni postopki za severni in juĹžni del 3. razvojne osi oz. da se zagotovi istoÄ?asna gradnja obeh odsekov (odseka Velenje– Slovenj Gradec in Ĺ entrupert– Velenje)ÂŤ.

nadaljevati vse moĹžne aktivnosti in tako omogoÄ?iti, da bosta oba odseka zgrajena istoÄ?asno. ÂťV Velenju nikakor ne pristajamo in ne bomo dovolili, da bi se v primeru neizgradnje odseka med Velenjem in Ĺ entrupertom ves tranzitni promet, skupaj s teĹžkimi tovornjaki, ki jih Ĺže zdaj ogromno prihaja iz Gorenja in drugih podjetij, preusmeril na Partizansko cesto. To za Velenje ne bi bilo vzdrĹžno, pa tudi za udeleĹžence v prometu ne. PriÄ?akujemo torej hkratno izgradnjo obeh odsekov, in to leta 2023 oziroma najkasneje leta 2024,ÂŤ je po sestanku, ki so ga imeli 16. januarja v Ljubljani, povedal Peter Dermol Kot kaĹže, so jih odgovorni (vsaj

za zdaj) vendarle posluĹĄali. Tako so na ponedeljkovem sestanku predstavniki Darsa in projektanti trase Velenje–Slovenj Gradec Ĺže predstavili predlog moĹžnih lokacij, na katerih bi ĹĄe letos lahko zaÄ?eli gradnjo. V mestni obÄ?ini Velenje bi lahko zaÄ?eli graditi prikljuÄ?ek Gaberke in viadukt Ĺ kalsko jezero, v mestni obÄ?ini Slovenj Gradec pa bi lahko za-

Vrtci bodo draĹžji

Velenje – Nekatere zadeve imamo v naĹĄi drĹžavi nerazumno urejene in pogosto tisti, ki pije, in tisti, ki plaÄ?a, nista ista. Tako je med drugim tudi s plaÄ?ili storitev v vrtcih. Vlada je tista, ki sprejema obremenitve (v konkretnem primeru dvigne plaÄ?e), ne zagotovi pa za to dodatnih sredstev. Velik del tega bremena je tudi tokrat prenesla na obÄ?ine, saj povpreÄ?nina, ki so se je obÄ?ine veselile proti koncu lanskega leta, tega dviga plaÄ? ne pokrije. Mestna obÄ?ina Velenje je dobila iz te postavke pol milijona evrov veÄ?, a to ne bo zadoĹĄÄ?alo niti za plaÄ?e zaposlenih v vrtcih, kje so ĹĄele druge obremenitve, saj so se plaÄ?e poveÄ?ale tudi v drugih sektorjih. Vrtce bo zato treba podraĹžiti. ÂťV mestni obÄ?ini Velenje imamo predĹĄolsko varstvo odliÄ?no organizirano in zagotavljamo mesta vsem otrokom, ki jih starĹĄi Ĺželijo vpisati v vrtce. Za ta namen zago-

zmoremo veÄ?,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je zaradi tega nezadovoljen, saj ocenjuje, da je takĹĄen naÄ?in dela neskladen z dobrim gospodarjenjem, saj bi bilo logiÄ?no, da bi tisti, ki sprejme dodatno obremenitev, za to zagotovil tudi dodatna sredstva: ÂťKo vlada poviĹĄa stroĹĄke, povpreÄ?nino pa v manjĹĄem deleĹžu, se seveda razkorak med tem, kar drĹžava nalaga obÄ?inam z zakonodajo, in s tem, kar jim s povpreÄ?nino zagotavlja, poveÄ?uje. Evropska listina o lokalni samoupravi, pa tudi naĹĄa ustava, sta zelo jasni. DrĹžava lahko Bojan KontiÄ?: ÂťPrevelike obremenitve, ki nam jih nalaga drĹžava, se bodo poznale na cestah, komunalni infrastrukturi, investicijah ‌

tavljamo iz proraÄ?una Ĺže skoraj 6 milijonov evrov, plaÄ?ujemo pa kar 70 odstotkov vseh stroĹĄkov vrtcev, preostalih 30 odstotkov pa starĹĄi.

Novih bremen brez podraĹžitve ne

obÄ?inam naloĹži naloge, vendar pa mora zagotoviti tudi sredstva, in to kar je drĹžava zagotovila obÄ?inam za leto 2019, je seveda bistveno manj od tega, kar bi obÄ?ine dejansko zaradi zaostanka iz preteklih let potrebovale. To se bo Ĺžal poznalo na cestah in ostali infrastrukturi.

Nekatere obÄ?ine nimajo veÄ? sredstev za redno vzdrĹževanje in nimajo za investiranje v infrastrukturo.

In poznalo se bo na zadolĹževanju obÄ?in – pa ne za naloĹžbe, ampak za redno poslovanje,ÂŤ pravi KontiÄ?. đ&#x;”˛

ObÄ?ani lahko soodloÄ?ajo

Ĺ˝e nekaj Ä?asa uvajajo na Mestni obÄ?ini Velenje prakso soodloÄ?anja obÄ?anov. Pred vsako sejo jim omogoÄ?ijo, da posredujejo svoje poglede, mnenja in pripombe na gradivo, ki ga bodo obravnavali na naslednji seji. ÂťNjihova mnenja jemljemo zelo resno in jih skuĹĄamo tudi upoĹĄtevati, seveda Ä?e niso zgolj takĹĄna, ki sodijo v Âťnabiranje politiÄ?nih toÄ?kÂŤ, v praksi pa so neuresniÄ?ljiva. Tudi tokrat iĹĄÄ?emo na primer odgovor na vpraĹĄanje, zakaj morajo starĹĄi plaÄ?ati rezervacijo za otroka tudi za Ä?as, ko vrtca ne obiskuje,ÂŤ prvi Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? s sodelavci in predstavniki verskih skupnosti

tniĹĄki promet, brezplaÄ?no izposojo koles, brezplaÄ?no pravno svetovanje, javno kuhinjo, dom za brezdomce, finanÄ?no pomoÄ? ‌ FinanÄ?na sredstva namenjamo

tudi za obnovo sakralnih objektov in njihove okolice. Lani so v okolici cerkve sv. Martina uredili prometno infrastrukturo in tako pozitivno spremenili podobo celotnega obmoÄ?ja.

Ĺ martno ob Paki – Na nedavni zadnji seji so svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki soglasno potrdili predlog komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja o sestavi delovnih teles ObÄ?ine.

Odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne sluĹžbe obÄ?ine predseduje Damijan LoÄ?iÄ?nik (SLS), Ä?lani pa so Peter Eisenstein (SDS), Roman Ĺ abac (Lista za napredek obÄ?ine), AljaĹž ZagajĹĄek in Rajko Pirnat (oba S); Marjanca Rogel PerĹĄiÄ? (Lista za napredek obÄ?ine) je predsednica odbora za negospodarstvo in javne sluĹžbe druĹžbenih dejavnosti, Ä?lani pa: Darko Pokleka (SDS), TomaĹž Srebotnik (SLS), Josip Lukenj (SME) in Janko AvberĹĄek (S); v komisiji za izvedbo in nadzor premoĹženja so Zdravko RamĹĄak (Lista za napredek obÄ?ine) kot predsednik, Ä?lani pa Robert Crnjac (S), Mitja LoÄ?iÄ?nik (SLS), Josip Lukenda (SMC), Alenka Kukovec (SD); Marija Boruta (SD) je predsednica komisije za priznanja in nagrade, Ä?lani pa Darko Pokleka, JoĹžefa SlemenĹĄek (oba SDS), Bernarda Radoslovnik (Lista za napredek obÄ?ine) ter Slavica LukaÄ?

(SD); v statutarnopravni komisiji so Alenka Kukovec (SD) kot predsednica, Ä?lani pa Mojca Kumar (SLS), Brigita Petek (SDS), Ĺ˝iga OmladiÄ? (Lista za napredek obÄ?ine) in Josip Lukenda (SMC); v sedemÄ?lanskem nadzornem odboru pa so: Ĺ pela Jandrok, ki je predlagana za predsednico, Mateja AĹžman (obe SLS), MatjaĹž Dvornik (SDS), Ivana Lukenda (SMC), AnĹže PodgorĹĄek, Avgust ReberĹĄak (oba SD) ter đ&#x;”˛ tp Ana PireÄ?nik (Lista za napredek obÄ?ine). â€

Zavod za turizem pridruĹžen partnerstvu za Turizem 4.0

Sprejem predstavnikov verskih skupnosti Velenje – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je sprejel predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na obmoÄ?ju obÄ?ine. Prisotnim se je zahvalil za tvorno sodelovanje in prizadevanja, ki jih sami namenjajo za ĹĄirjenje strpnosti in razumevanja med svojimi verniki. Ĺ˝upan je izrazil ponos, da smo znali primerno sprejeti dve sirski druĹžini, ki sta se nastanili v krajevni skupnosti Stara vas. ÄŒlani druĹžin so bili dobro sprejeti in se Ĺže uspeĹĄno vkljuÄ?ujejo v druĹžbo. ÂťTudi v prihodnje bomo naredili vse za prepreÄ?evanje nestrpnosti in spodbujanje solidarnosti,ÂŤ je poudaril.

Predstavnike verskih skupnosti je tudi seznanil, da Mestna obÄ?ina Velenje svojim prebivalcem Ĺže vrsto let zagotavlja socialni nadstandard, ĹĄtevilne socialne projekte, ki pomembno prispevajo k boljĹĄi kakovosti Ĺživljenja – brezplaÄ?ni mestni po-

đ&#x;”˛

Oblikovali delovna telesa

V torek, 29. januarja, se bodo zbrali velenjski svetniki na prvi vsebinski seji – Na dnevnem redu tudi podraĹžitev vrtca zaradi dviga plaÄ? v javnem sektorju – ObÄ?ani lahko soodloÄ?ajo Mira ZakoĹĄek

Ä?eli gradnjo prikljuÄ?ka Podgorje.

Dars je obljubil, da bo za te tri odseke vodil pospeĹĄene postopke za Ä?im hitrejĹĄi zaÄ?etek gradnje.

V kratkem bodo zaÄ?eli urejati parcelacijo, odkupili zemljiĹĄÄ?a, izvedli projektiranje in pridobili gradbeno dovoljenje.

Predstavniki verskih skupnosti so bili enotnega mnenja, da je sodelovanje z Mestno obÄ?ino Velenje ustrezno in kakovostno. đ&#x;”˛

Velenje – Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline se je pridruĹžil partnerstvu Turizem 4.0, ki ga je zasnovala druĹžba Arctur. Po besedah direktorja Francija Lenarta gre za novo usmeritev, ki se naslanja na ideje Ĺže uveljavljene Industrije 4.0. ÂťOd tam v turizem uvaja nove tehnoloĹĄke in poslovne modele s pomoÄ?jo tehnologij, kot so internet stvari, obdelava velikih zbirk podatkov, tehnologija blockchain, umetna inteligenca in navidezna ter obogatena resniÄ?nost. Nov pristop uravnoveĹĄa lokalne in globalne poskuse reĹĄitev ter Ĺže obstojeÄ?e reĹĄitve in nove iniciative na vseh nivojih turistiÄ?nih destinacij. Ustvarja se nov format dinamiÄ?nega in sodelovalnega sistema in hkrati tudi inovativni ekosistem, ki bo omogoÄ?il nastanek turistiÄ?nih aplikacij nove generacije, ustvarjenih na osnovi resniÄ?nih potreb in Ĺželja turistov, pri Ä?emer je varnost osebnih podatkov kljuÄ?nega pomena,ÂŤ pravi Lenart, ki dodaja, da je poslanstvo Partnerstva za turizem 4.0 odkrivanje inovacijskega potenciala v turistiÄ?nem sektorju in s pomoÄ?jo novih tehnologij kreiranje obogatene turistiÄ?ne izkuĹĄnje z namenom, da Slovenija postane razvojni poligon, primer dobre prakse pri uvajanju inovacij v realno okolje in vodilna sila v razvoju te dejavnosti. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 1. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

NAĹ I SVETNIKI

Kdo so velenjski svetniki in kaj jim je v mestu vĹĄeÄ? ter kaj ne Zdaj Ĺže lahko reÄ?emo, da so lokalne volitve lanska tema in veÄ?ina obÄ?anov ne razmiĹĄlja veliko o delu njihovih svetnikov. Vendar ti v njihovem imenu odloÄ?ajo o vseh najpomembnejĹĄih zadevah v obÄ?ini, na primer, kje bodo gradili stanovanja, kako bodo skrbeli za red v obÄ?ini in vzdrĹževanje cest ter kako bodo skrbeli za kulturo in kulturno dediĹĄÄ?ino, varovanje okolja, spodbujali razvoj ĹĄportnih dejavnosti in rekreacije, torej, kako bodo porabili obÄ?inski denar. Da, vse to in ĹĄe veÄ? so naloge obÄ?inskih svetnikov, ki so predstavniki vseh obÄ?anov.

Ker je torej pomembno, da spremljamo njihovo delo in poznamo svetnike v domaÄ?ih obÄ?inah, vam jih bomo predstavili v naslednjih ĹĄtevilkah NaĹĄega Ä?asa. ZaÄ?enjamo s svetniki Mestne obÄ?ine Velenje. Teh je 33. Predstavljamo jih po vrstnem redu, kakor so se odzvali naĹĄemu povabilu. VpraĹĄali smo jih, kdo so ter kako vidijo svoje mesto, kaj jim je v Velenju vĹĄeÄ? in kaj ne.

Bojan Ĺ karja (SD) je upokojenec, ki je bil med delovno aktivnostjo 31 let zaposlen v Premogovniku Velenje. Po izobrazbi je rudarski inĹženir, njegovo strokovno podroÄ?je pa je bila geodezija v rudarstvu oziroma t. i. rudarska merjenja. Tudi danes o tem predava na viĹĄji ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje, poleg tega pa je tudi poveljnik civilne zaĹĄÄ?ite. Po upokojitvi se je zaÄ?el ukvarjati s politiko; v vlogi svetnika teÄ?e njegov Ä?etrti mandat, je predsednik komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja.

V Velenju mu je posebej vĹĄeÄ? promenada in ostali projekti ter to, da je mesto varno in prijazno vsem ljudem. Pravi, da je mesto Velenje res lepo in da to dokazujejo tudi ĹĄtevilna priznanja.

Ni mu vĹĄeÄ?, da Velenju manjka hitra cesta oziroma cestna infrastruktura, ki bi prebivalcem mesta zagotovila hitrejĹĄi dostop do drugih krajev v drĹžavi.

MatjaĹž PeÄ?ovnik (Levica) je bil rojen v Velenju, kjer si je tudi ustvaril druĹžino in se zaposlil. Po izobrazbi je zdravstveni tehnik, zaposlen v Zdravstvenem domu Velenje – urgenca.

Pravi, da je njegovo poslanstvo reĹĄevanje ljudi. Ker ima veliko stikov z ljudmi, vidi, v kakĹĄnih razmerah ti Ĺživijo. OdloÄ?il se je za vÄ?lanitev v stranko Levica in za svetniĹĄko kandidaturo, saj je prepriÄ?an, da se Ä?lani Levice borijo za ljudi in njihov boljĹĄi standard Ĺživljenja. Verjame, da lahko skupaj moÄ?nejĹĄi ustvarjamo boljĹĄe Ĺživljenje.

V Velenju mu je vĹĄeÄ? prizadevanje vseh obÄ?anov in obÄ?ank za lepĹĄe in boljĹĄe mesto.

O tistem, kar mu v mestu ni vĹĄeÄ?, ne govori rad.

Zaveda se, da je stranka Levica nova v mestnem svetu, zato ne Ĺželi zaÄ?eti z negativnostmi. Poleg tega verjame, da je v vsaki negativni stvari tudi nekaj pozitivnega.

JoĹže Hribar (NaĹĄe Velenje) se trenutno ukvarja z gostinstvom, v Velenju ima lokal – bar Pit Stop, ki obratuje Ĺže osem let 24 ur vsak dan v tednu. Kot pravi, je tudi (dokaj) priznan disc jockey, med drugim Ĺže veÄ? kot deset let redno zabava ljudi na najveÄ?ji slovenski prireditvi Pivo in Cvetje. NekoÄ? je bil Ä?lan ekipe Dee Jay Company na KoroĹĄkem radiu, v sklopu Mojega radia in oddaje Turbo Booom pa je pred leti prispeval k popularizaciji slovenske glasbe in organiziral ĹĄtevilne gasilske veselice in pustovanja.

Na Mojem radiu ĹĄe ima dve glasbeni oddaji. Pred leti je kot dopisnik pisal za razliÄ?ne slovenske Ä?asopise. Pravi, da je bil najboljĹĄi med novinarji v kuhanju novinarskega golaĹža.

V Velenju mu je vĹĄeÄ? lega mesta, ljudje, ki tu Ĺživijo, gradovi in sploh vse starejĹĄe zgradbe. VĹĄeÄ? mu je, da ljudje drĹžijo skupaj, tudi takrat, ko to ni potrebno.

Ni mu vĹĄeÄ? kaotiÄ?na ureditev stavb, nelogiÄ?na razmetanost nakupovalnih centrov in umiranje centra mesta, sploh ob vikendih.

Peter Dermol (SD) je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inĹženir elektrotehnike. Od leta 2015 profesionalno opravlja delo podĹžupana Mestne obÄ?ine Velenje, ki ga zaradi vsakodnevnega neposrednega stika z ljudmi in iskanja primernih reĹĄitev

za nadaljnji razvoj naĹĄega lepega mesta ĹĄe posebej veseli. Pred tem je bil od leta 2006 do leta 2014 zaposlen v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, ker je sprva opravljal delo inĹženirja, kasneje je vodil Sektor za obratovanje, v letih 2013 in 2014 je bil direktor omenjene druĹžbe. Ĺ˝e drugi mandat je Ä?lan sveta Mestne obÄ?ine Velenje, od leta 2015 pa je tudi vodja svetniĹĄke skupine Socialnih demokratov Velenje. Je Ä?lan upravnega odbora Kluba podjetnikov SAĹ A regije in upravnega odbora Nogometnega kluba Rudar Velenje.

Velenje je mesto, v katerem je odraĹĄÄ?al in na katero ga veĹže veliko lepih spominov. Ponosen je na dosedanji razvoj, medkulturno odprtost, naravne lepote, obenem na zelo bogato in pouÄ?no zgodovino.

V mestu mu niso vĹĄeÄ? posamezniki, ki netijo druĹžbena nesoglasja in izkoriĹĄÄ?ajo stiske ljudi za svojo osebno promocijo.

Anita LemeĹž KljajiÄ?

(SD) prihaja s podeĹželskega okolja, iz Cirkovc, ene od 16 krajevnih skupnosti v MOV. Zaposlena je v Komunalnem podjetju Velenje, v katerem vodi SluĹžbo varnosti in zdravja pri delu ter skrbi za sisteme vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja. Od leta 2015 je obÄ?inska svetnica Socialnih demokratov. Aktivno deluje v Svetu za varstvo uporabnikov javnih dobrin, Strokovnem svetu za socialna in zdravstvena vpraĹĄanja in v Komisiji za spremljanje dela obÄ?inskega redarstva in obÄ?inske inĹĄpekcije.

Velenje je zanjo sodobno evropsko mesto, eno najveÄ?jih in najlepĹĄih v Sloveniji, ki nam nudi kvalitetno Ĺživljenje in ponuja ĹĄtevilne moĹžnosti za aktivno preĹživljanje prostega Ä?asa. Pravi, da je to mesto trden steber socialdemokratske preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ponosna je na skrb za socialno stabilnost za vse obÄ?anke in obÄ?ane v vseh strukturah prebivalstva ter na spoĹĄtovano in cenjeno prostovoljstvo.

Zaveda se, da se tudi v Velenju preveÄ?krat pojavlja sovraĹžni govor, negativno oznaÄ?evanje in oÄ?itki naĹĄi skupnosti.

Irena PoljanĹĄek Sivka (SD) je uÄ?iteljica, po izobrazbi specialna pedagoginja za otroke z motnjami vedenja in osebnosti in profesorica razrednega pouka. V vzgoji in izobraĹževanju dela Ĺže petintrideset let, zadnjih devetnajst let kot ravnateljica Osnovne ĹĄole Ĺ alek. Njeno Ĺživljenje bogati otroĹĄka radoĹživost in energija.

VeÄ?na radovednost in sveĹžina ustvarjalnih idej pa ji dajejo moÄ? in krila, da skupaj z njimi odkriva nova obzorja, v katerih se sreÄ?ujeta otroĹĄka gledaliĹĄka ustvarjalnost in umetnost. Vsak dan posebej in vedno znova.

Velenje ima rada. Vidi ga kot zeleno, varno in moderno mesto, ki se odliÄ?no spopada z izzivi.

Pravi, da ji daje vse, kar potrebuje: varno okolje, sluĹžbo, ki jo izpolnjuje, dom v prijazni soseski, pestro kulturno Ĺživljenje, moĹžnosti za oddih in rekreacijo itn.

TjaĹĄa Oderlap (SD) prihaja iz naselja na obrobju Velenja, PleĹĄivca. Po gimnaziji je svojo izobraĹževalno pot nadaljevala na Fakulteti za gradbeniĹĄtvo, prometno inĹženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Po izobrazbi je diplomirana gospodarska inĹženirka, zaposlena

pri podjetju Kostmann, d. o. o., v katerem opravlja delo vodje gradbiĹĄÄ?a. Kot mlada gradbenica je ĹĄe posebej pozorna na stik mesta s podeĹželjem, saj ve, kako pomembna je za razvoj podeĹželja urejena infrastruktura, ki je hkrati eden kljuÄ?nih razlogov, da tudi mladi ostajajo na deĹželi in se radi vraÄ?ajo v svoj domaÄ?i kraj.

V Velenju ĹĄe posebej pozdravlja to, da je predmestje skoraj enako razvito kot mesto, da se ljudje iz mesta preseljujejo in radi vraÄ?ajo na podeĹželje, da se vlaga v izgradnjo potrebne infrastrukture v primestju (izgradnja vodovodov, kanalizacije, obnova/asfaltiranje cest). PogreĹĄa pa obnovo drĹžavnih cestnih povezav in izgradnjo 3. razvojne osi. Ĺ˝eli si tudi, da bi bili VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani bolj strpni do soÄ?loveka.

Mag. Dragica Povh (SD) prihaja iz delavske druĹžine.

Pravi, da so ji tam privzgojili poĹĄtenost, solidarnost, tovariĹĄtvo ter Ä?ut za socialno praviÄ?nost. Ves Ä?as sluĹžbovanja je delala v financah, raÄ?unovodstvu in reviziji in leta 2002 po enoletnem izobraĹževanju pridobila tudi naziv preizkuĹĄenega notranjega revizorja, leta 2003 pa ĹĄe naziv drĹžavnega notranjega revizorja. Delala je v razliÄ?nih sredinah, od banke, samoupravnih interesnih skupnosti in gospodarstva (Gorenje), pa do drĹžavne uprave, v kateri je zadnjih deset let opravljala dela vodje sluĹžbe za notranjo revizijo na Ministrstvu za notranje zadeve.

V Velenju ji je vĹĄeÄ? urejenost mesta, vedno nove naloĹžbe v infrastrukturo in ljudi, skrb za vse generacije in vse razliÄ?ne skupine ljudi, za ĹĄportnike, kulturnike, invalide, otroke, ĹĄibkejĹĄe itd.

Ni pa ji vĹĄeÄ? negativizem nekaterih posameznikov, ki nenehno kritizirajo vsevprek in pozivajo k sovraĹžnosti do drugaÄ?e misleÄ?ih ter ĹĄirijo nestrpnost.

Dr. Adnan GlotiÄ? (SD) je doktor znanosti s podroÄ?ja elektrotehnike, zaposlen v najveÄ?ji slovenski organizaciji s podroÄ?ja elektroenergetike. V lokalni politiki deluje Ĺže vrsto let kot Ä?lan Sveta MOV iz vrst Socialnih demokratov. Aktualni svetniĹĄki mandat je njegov tretji po vrsti, pred prvim svetniĹĄkim mandatom pa je izkuĹĄnje pridobival z delom v enem od organov MOV ter z delovanjem v Ĺ tudentskem svetu Fakultete za elektrotehniko, raÄ?unalniĹĄtvo in informatiko Univerze v Mariboru, kjer je ĹĄtudiral in bil v Ä?asu podiplomskega ĹĄtudija tudi zaposlen. Poleg tega, da je v svetu MOV, deluje ĹĄe v dveh odborih ter je predsednik MÄŒ Levi breg - zahod.

Velenje vidi kot lepo, komunalno zgledno opremljeno ter zelo urejeno mesto.

Med slabostmi mesta izpostavlja slabo prometno povezavo mesta z drugimi srediĹĄÄ?i, kar se izraĹža tudi skozi veliko prometno obremenitev centralnih predelov mesta.

Bojan Voh (SD) je po poklicu strojni tehnik, ki je bil zaposlen na Premogovniku Velenje in njegovi hÄ?erinski druĹžbi HTZ IP, trenutno pa je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje (na Ä?akanju za upokojitev). Je poroÄ?en in ima sina Mateja ter vnukinjo Hano. DruĹžbeno aktiven je Ĺže od srednje ĹĄole. Aktiven je bil v ĹĄtevilnih organizacijah.

Od leta 1998 je Ä?lan sveta MO Velenje, v katerem je med drugim deloval v komisiji za pripravo statuta obÄ?ine, poslovnika sveta in pravna vpraĹĄanja in komi-

24. januarja 2019

siji za spremljanje dela medobÄ?inskega inĹĄpektorata.

Mandata 2000–2006 in 2018–2022 je zaznamovalo tudi njegovo Ä?lanstvo v komisiji za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja.

V Velenju mu je vĹĄeÄ?, da kljub prisotnosti razliÄ?nih nacionalnosti obÄ?ani Ĺživijo v soĹžitju, varnem okolju z izrazitim Ä?utom za socialo in da ima lokalna skupnost izreden posluh za razvoj.

V mestu mu ni vĹĄeÄ?, kako na naĹĄo lokalno skupnost gleda drĹžava ali njihova drĹžavna podjetja (HSE – TEĹ in PV) ter kako z neizgradnjo 3. razvojne osi onemogoÄ?a ĹĄe veÄ?ji razvoj doline in njenega gospodarstva. Boli ga tudi to, da v zadnjem obdobju nekatere stranke in posamezniki delujejo izkljuÄ?no na nasprotovanju vsem razvojnim projektom.

Darinka Mravljak (DeSUS) je upokojena viĹĄja davÄ?na inĹĄpektorica. Je predsednica OO DeSUS Velenje, svetnica v svetu MOV in podĹžupanja MOV, zadolĹžena za sodelovanje z oĹžjimi deli obÄ?ine in z druĹĄtvi, za izvrĹĄevanje odloÄ?itev obÄ?inskega sveta in neposredne pomoÄ?i Ĺžupanu. Pravi, da je na vseh funkcijah tudi glasnik volivcev stranke DeSUS. VĹĄeÄ? ji je, da Ĺživi v lepem in Ä?istem mestu ter da se tu gradijo nova stanovanja za mlade, varovana stanovanja za starejĹĄe, da se za razvoj podjetniĹĄtva namenja vse veÄ? sredstev. VĹĄeÄ? ji je, da se odpravljajo arhitekturne ovire za gibalno ovirane osebe ter da so razliÄ?ne aktivnosti (ĹĄportne, kulturne, izobraĹževalne ‌) dostopne vsem generacijam.

V Velenju pa ji ni vĹĄeÄ? vandalizem in dejstvo, da lastniki malih Ĺživali (psov) ne pobirajo iztrebkov po zelenicah. Poleg tega jo moti, da nekateri (tudi svetniki) razvoja mesta preprosto noÄ?ejo videti. Pri urejanju lokalnih zadev jim je argumentirana razprava tuja, raje in laĹžje gradijo svojo prepoznavnost s plasiranjem neresnic, razpihovanjem sovraĹĄtva in nestrpnosti.

Breda Kolar (SMC) je poroÄ?ena VelenjÄ?anka, ki ima dva otroka in dva vnuka.

Zaposlena je na FinanÄ?nem uradu Velenje, v prostem Ä?asu pa se ukvarja s sonaravnim vrtiÄ?karstvom, roÄ?nimi deli, plesom, kolesarjenjem, sprehodi in rada bere.

Velenje vidi kot urejeno, lepo mesto, v katerem smo naĹĄli dom ljudje razliÄ?nih kultur, verskih pripadnosti in prepriÄ?anj, ki nas povezuje eno – to je naĹĄe mesto, naĹĄe Velenje.

Ponosna je na veliko brezplaÄ?nih storitev v Velenju, na skrb za izpostavljene skupine in dostop do zelenih povrĹĄin v okolici mesta, do Velenjske plaĹže, sprehajalnih in rekreacijskih poti.

PrepriÄ?ana je, da bi morali srediĹĄÄ?e mesta oĹživiti z raznovrstno ponudbo. Prav tako meni, da je treba izkoristiti prostor ob reki Paki proti Promenadi za umestitev dejavnosti in ponudbe. Ĺ˝eli si, da bi z drevesi in grmovnicami delali ĹĄe bolj naÄ?rtno in gospodarno ter da bi tudi urejanje SonÄ?nega parka v smislu dela z drevesi in grmovnicami prevzel strokovno usposobljen kader. Mladim bi morali bolj prisluhniti in jim zagotoviti prostor za druĹženje in zabavo. Meni tudi, da mestu manjkajo povezave z lokalnim potniĹĄkim prometom, nimamo dovolj izkoriĹĄÄ?ene ĹželezniĹĄke povezave. PrepriÄ?ana je, da je tudi pri ogrevanju treba najti alternativno obliko zdajĹĄnjemu daljinskemu ogrevanju.

Mag. Karmen Grabant (SD) je po poklicu univerzitetna diplomirana inĹženirka kemijske tehnologije, ki je s podiplomskim ĹĄtudijem pridobila ĹĄe naziv magistrica znanosti. Skoraj 25 let je zaposlena v ĹĄolstvu, veÄ? kot 20 let pouÄ?uje tudi odrasle na Delavski univerzi v Velenju.

Zase pravi, da je radoĹživa, vedoĹželjna, predvsem pa Ä?lovek, ki rad pomaga in vidi stisko drugega.

Poleg tega, da pouÄ?uje na gimnaziji Velenje, se veliko ukvarja s prostovoljstvom, ima druĹžino in veliko Ä?asa preĹživi v naravi, kjer si polni baterije.

Meni, da je Velenje ljudem prijazno zeleno mesto, v katerem lahko vsakdo najde nekaj zase. VĹĄeÄ? so ji ĹĄtevilne brezplaÄ?ne storitve, ki jih vidi kot znak, da mislimo tudi na tiste, ki so socialno najbolj ogroĹženi.

V mestu pogreĹĄa ograjeno obmoÄ?je oz. travnik, kjer bi se lahko ĹĄtirinoĹžci razigrali, ne da bi ob tem motili ostale. đ&#x;”˛ mĹĄ Nadaljevanje prihodnjiÄ?.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

GOSPODARSTVO

24. januarja 2019

Mimo razpisa ne gre!

GOSPODARSKE novice Terme Topolťica vodi Bojan Trifković Tik pred novim letom je nadzorni odbor Term Topolťica razreťil dosedanjo dolgoletno direktorico Lidijo FijavŞ. Na njeno mesto je imenoval Bojana Trifkovića, ki je bil zadnjih nekaj mesecev njen namestnik. Ob prevzemu je dejal, da namerava nadgraditi in posodobiti ponudbo Term Topolťica, kako in v kakťni smeri, pa bodo uskladili z lastniki.

Rast uvoza in izvoza se upoÄ?asnjuje Pri nas ĹĄe ni opaziti vse bolj napovedujoÄ?ega ohlajanja svetovnega gospodarstva. Razmere v slovenskem gospodarstvu so se proti koncu lanskega leta ĹĄe naprej izboljĹĄevale, a bolj umirjeno kot leto prej. Zaradi ohlajanja v glavnih trgovinskih partnericah se je sicer upoÄ?asnila rast izvoza in rast v veÄ?ini predelovalnih dejavnosti, toda gradbeniĹĄtvo, trgovina in storitve ĹĄe rastejo.

Skoraj 19-odstotna rast gradbenih del Obseg gradbenih del v obmoÄ?ju z evrom je bil na letni ravni 1,8-odstoten. NajviĹĄje stopnje rasti obsega gradbenih del pa so beleĹžile MadĹžarska (+27,3 odstotka), Slovenija (+18,9 odstotka) in Poljska (+16 odstotkov).

Gospodinjstva lani laĹžje shajala Tako ugotavljajo statistiki. PribliĹžno enak deleĹž gospodinjstev si je lahko privoĹĄÄ?il enotedenske letne poÄ?itnice, veÄ? pa jih je lahko poravnalo nepriÄ?akovane izdatke. Odstotek gospodinjstev, ki so v letu 2018 s svojimi dohodki preĹživela mesec dni brez teĹžav, se je glede na leto 2017 poveÄ?al za 2 odstotni toÄ?ki.

Stopnja resne materialne prikrajĹĄanosti je bila lani 3,7-odstotna ali glede na prejĹĄnje leto za 0,9 odstotne toÄ?ke niĹžja. Kar pomeni, da je v gmotno prikrajĹĄanih gospodinjstvih ĹĄe vedno Ĺživelo pribliĹžno 74.000 ljudi.

BoljĹĄa zaposlenost Novembra lani je bilo v Sloveniji 887.953 delovno aktivnih oseb, kar je 0,3 odstotka veÄ? kot oktobra in 3,1 odstotka veÄ? kot novembra 2017. Med delovno aktivnimi je bilo 4,7 odstotka oz. pribliĹžno 42.100 mlajĹĄih od 25 let. Ĺ tevilo delovno aktivnih mladih se je v zadnjih petih letih poveÄ?alo za 65 odstotkov.

Podpora 6.200 podjetniĹĄkim projektom IĹĄÄ?ete ugodne moĹžnosti za uresniÄ?itev svojih idej. StrateĹĄki program Slovenskega podjetniĹĄkega sklada predvideva, da bo sklad v letih do 2023 samostojno ali v sodelovanju z drugimi finanÄ?nimi partnerji podprl nekaj manj kot 6.200 podjetniĹĄkih projektov in jim omogoÄ?il dostop do 629 milijonov evrov ugodnih finanÄ?nih sredstev.

PoĹĄtarji opozarjajo na slabe pogoje dela Sindikat poĹĄtnih delavcev, ki zdruĹžuje veÄ? kot 1.000 Ä?lanov, je v teh dneh sproĹžil aktivnosti za pripravo opozorilne stavke. Denar, kot pravijo sindikalisti, tokrat ni na prvem mestu. To so predvsem pogoji dela. Ti so namreÄ? nemogoÄ?i, sodelavci odhajajo, novih poĹĄtarjev pa ni in ni. Ĺ tevilne so tudi bolniĹĄke odsotnosti, nenavadno veliko je poĹĄkodb pri delu. Kot poudarjajo na PoĹĄti, pa se je sindikat verjetno prenaglil z najavo stavke, saj pogajanja med partnerji intenzivno potekajo. đ&#x;”˛

mz

V Mestni obÄ?ini Velenje, ki ima v lasti pribliĹžno 850 stanovanj, so od leta 2009 na osnovi razpisov za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem reĹĄili 756 stanovanjskih vpraĹĄanj svojim obÄ?anom – Razpise objavljajo na tri leta Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Prednostna lista za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem, po kateri bo Mestna obÄ?ina Velenje dodeljevala stanovanja do naslednjega razpisa, je objavljena in Ĺže velja.

Alenka Rednjak, vodja Urada za razvoj in investicije, pravi, da bodo Ĺže ta mesec, torej januarja, prosilcem dodelili ĹĄest stanovanj.

Na razpis, ki je bil objavljen maja lani, se je prijavilo 408 prosilcev, vloge 396 prosilcev so bile upraviÄ?ene. Na listo A je uvrĹĄÄ?enih 335 prosilcev, na listo B 37. Nekateri prosilci so v kasnejĹĄih postopkih iz razliÄ?nih razlogov od vloge odstopili, 12 prosilcev pa so zavrnili, torej so dobili negativne odloÄ?be, ker niso imeli stalnega bivaliĹĄÄ?a v mestni obÄ?ini, ker imajo dolg iz preteklih najemnih razmerij ali pa imajo svoje premoĹženje, ki presega zakonski cenzus.

Lista A, lista B? Kdo kje? ÂťNa listo A so se uvrstili prosilci za najem in zamenjavo neprofitnih stanovanj z niĹžjimi dohodki, na listo B tisti z viĹĄjimi. Prosilci z liste B morajo ob dodelitvi stanovanja plaÄ?ati soudeleĹžbo, prosilci z liste A so je oproĹĄÄ?eni.ÂŤ Koliko je tistih, ki so bili na prejĹĄnji listi, pa po njej ĹĄe niso priĹĄli na vrsto? Kaj je zanje pomenil nov razpis? ÂťNa listi iz leta 2015 je ostalo nereĹĄenih 56 prosilcev. Ti so se morali prijaviti na nov razpis.

Dobili so dodatno ĹĄtevilo toÄ?k, tako da bodo do stanovanja lahko priĹĄli prej.ÂŤ Koliko stanovanj imate ta trenutek na voljo? Kdaj jih zaÄ?nete dodeljevati? Šest je takih, ki jih bomo upraviÄ?encem dodelili ĹĄe ta mesec.

Nekaj pa je takih, ki jih Ĺželimo pred oddajo obnoviti. LaĹžje je stanovanje za novega najemnika pripraviti pred vselitvijo kot kasneje, ko je druĹžina Ĺže v njem.ÂŤ Kako pa prosilcem dodeljujete stanovanja?

Gorenje aparata priporoÄ?ena v NemÄ?iji NemĹĄka potroĹĄniĹĄka revija ETM Testmagazin, specializirana za neodvisna testiranja izdelkov, je v svoji januarski izdaji objavila rezultate testiranj nove generacije Gorenjevih pralnih in suĹĄilnih strojev WaveActive. Oba aparata sta v podrobnem ocenjevanju in preizkuĹĄanju presegla 90 % moĹžnih toÄ?k, zato ju je revija potroĹĄnikom priporoÄ?ila kot varÄ?na, zaradi uporabe novih tehnologij ionizacije in izjemne uÄ?inkovitosti.

SuĹĄilni stroj Gorenje WaveActive s polnitvijo 8 kg je z rezultatom 92,9 % prejel oceno zelo dobro,

5

ÂťPo vrstnem redu. Ker stanovanjski zakon natanÄ?no doloÄ?a kriterije velikosti stanovanja glede na ĹĄtevilo druĹžinskih Ä?lanov, pa seveda ni reÄ?eno, da bo prvi na lestvici dobil stanovanje najprej.

Za eno osebo je kriterij velikosti stanovanja od 20 do 30 kvadratnih metrov. Ko imamo prosto stanovanje takĹĄne velikosti, pa pozovemo prvo osebo z lestvice, da si pride stanovanje pogledat, in ji ga dodelimo.ÂŤ

Alenka Rednjak: ÂťTakoj ko je lani potekel rok za oddajo vlog, so zaÄ?ele prihajati nove.

ObÄ?insko stanovanje lahko dobi samo tisti, ki se prijavi na razpis.ÂŤ

â?ą

Ker stanovanjski zakon natanÄ?no doloÄ?a kriterije velikosti stanovanja glede na ĹĄtevilo druĹžinskih Ä?lanov, ni reÄ?eno, da bo prvi na lestvici tudi prvi dobil stanovanje.

Kako velikih stanovanj – glede na ĹĄtevilo druĹžinskih Ä?lanov – boste potrebovali najveÄ?? ÂťStanovanj, primernih za eno osebo. Na listi A je kar 135 takih prosilcev. Velikih druĹžin, ki so

upraviÄ?ene do stanovanja po zadnjem razpisu, pa je zelo malo, pravzaprav je samo ena, ki je ĹĄestÄ?lanska. Tudi iz prejĹĄnjega razpisa imamo najveÄ? nereĹĄenih potreb po stanovanjih, ki so primerna za eno osebo, obiÄ?ajno reĹĄimo najveÄ? prosilcev z dvema ali tremi druĹžinskimi Ä?lani, veÄ?je druĹžine pa vse.ÂŤ

â?ą

12 prosilcem so izdali negativno odloÄ?bo, ker niso zadostili pogoju o stalnem bivaliĹĄÄ?u, ker imajo dolg iz preteklih najemnih razmerij ali pa imajo svoje premoĹženje, ki presega zakonski cenzus.

Koliko vlog obiÄ?ajno reĹĄite v enem letu? ÂťOd leta 2009 smo reĹĄili 756 stanovanjih vpraĹĄanj, v povpreÄ?ju od 60 do 80 letno. Do stanovanj smo priĹĄli z nakupi, gradnjo in migracijami.ÂŤ Stanovanja so neprofitna, kar pomeni, da so najemnine najbrĹž niĹžje od trĹžnih. Imate kaj teĹžav z neplaÄ?evanjem tako najemnin kot drugih stroĹĄkov, povezanih z najemom? ÂťImamo. Kar nekaj naĹĄih najemnikov ne zmore plaÄ?evati stroĹĄkov. Razlogi so razliÄ?ni, najveÄ?krat zaradi izgube dela. So pa tudi taki primeri, ki preprosto ne plaÄ?ujejo, ker tega noÄ?ejo. Z vsakim najemnikom, ko in Ä?e pride do tega, se trudimo pogovoriti, skupaj poiskati reĹĄitev, da ne bi priĹĄlo do najslabĹĄega moĹžnega scenarija. Streha nad glavo je le tisto, kar mora imeti vsak.ÂŤ Kako ravnate v takih primerih? ÂťTistim, ki dva ali tri mesece ne plaÄ?ajo najemnine in drugih stroĹĄkov, poĹĄljemo opomin – prvi, drugi ‌ Na vsakem jih zaprosi-

mo, da se zglasijo pri nas, da se pogovorimo, da skupaj pogledamo, kakĹĄne so moĹžnosti, da reĹĄimo teĹžavo. Z dobro voljo na obeh straneh se da marsikaj in veliko teh primerov smo v preteklosti Ĺže razreĹĄili. NaÄ?inov je veliko, treba pa je priti! MoĹžne so denarne pomoÄ?i na centru za socialno delo, enkratne denarne pomoÄ?i Mestne obÄ?ine, subvencije najemnin, tako neprofitnih kot trĹžnih, obroÄ?na plaÄ?ila. Za tiste najteĹžje primere pa na pomoÄ? priskoÄ?i tudi Odbor za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom.ÂŤ Koliko pa se neplaÄ?niki odzivajo?

Decembra smo poslali preko sto opominov s pozivom, da se nam oglasijo. Odzvala sta se dva.

Nekateri ĹĄe poĹĄte ne dvignejo. A s tem delajo samo slabo sebi.ÂŤ Kdaj toĹžite? ÂťTrudimo se, da Ä?im kasneje, a Ä?e se ljudje ne odzivajo, ne moremo drugaÄ?e. Ne vloĹžimo pa toĹžbe, Ä?e se dogovorimo in Ä?e se neplaÄ?niki tistega, kar se dogovorimo, drĹžijo. Vedeti je treba, da ne gre pri tem samo za neplaÄ?evanje najemnin, ampak tudi za druge stroĹĄke. ObÄ?ina je subsidiarno odgovorna (najprej je to najemnik) za to, da so plaÄ?ani vsi stroĹĄki, ki pritiÄ?ejo stanovanju.ÂŤ DeloĹžacija je tisto zadnje ‌ ÂťRes zadnje. To so Ĺžalostne zgodbe. A Ä?e so ljudje neodzivni, Ä?e ne Ĺželijo, da jim pomagamo ‌ En razpis je torej zakljuÄ?en ... ÂťA so takoj, ko je lani potekel rok za oddajo vlog, zaÄ?ele prihajati nove. Moram poudariti, da lahko obÄ?insko stanovanje dobi samo tisti, ki se je prijavil na razpis. Mimo tega ne gre. Na razpisu preverimo stanje druĹžine, jih razvrstimo po tem, kdo je stanovanja najbolj in Ä?im prej potreben. Novih ne moremo uvrĹĄÄ?ati vmes. Ne bi bilo poĹĄteno.ÂŤ đ&#x;”˛

Bolj urejen prostor za kosovne odpadke

Pralni stroj Gorenje WaveActive

SuĹĄilni stroj Gorenje WaveActive

kar je najviĹĄja ocena, ki jo lahko aparat prejme na tovrstnih testiranjih. NavduĹĄil je z natanÄ?no izdelavo, stabilnostjo in preprostim upravljanjem in vzdrĹževanjem, naprednimi programi in izjemno uÄ?inkovitostjo suĹĄenja ob hkratni energetski varÄ?nosti.

Pralni stroj nove generacije Gorenje WaveActive s polnitvijo 8 kg je dosegel rezultat 91,6 od-

stotka. Ĺ e posebej pa so pohvalili funkcije EcoCare, ki pri vsakem programu omogoÄ?a ĹĄe dodatni prihranek pri porabi energije in vode, TimeCare, ki omogoÄ?a hitrejĹĄe pranje, in DoseAid, ki glede na izbrane nastavitve pranja uporabniku priporoÄ?i optimalno koliÄ?ino pralnega sredstva. đ&#x;”˛

mz

Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki bo preuredila edino zbirno mesto kosovnih odpadkov v lokalni skupnosti pri ĹĄmarĹĄkem pokopaliĹĄÄ?u.

Kot so pojasnili na obÄ?inski upravi, so z uvedbo sistema zbiranja in loÄ?evanja kosovnih odpadkov na mestu oddaje pred leti uredili zbirni center. Lani se je ta na osnovni novih predpisov prekategoriziral na zbirno mesto, kar vsebinsko pomeni, da tu obÄ?ani odloĹžijo kosovne odpadke, ki jih nato loÄ?ujejo v zbirnem centru v Velenju. Posledica tega je, da tako ni veÄ? potrebe po tolikĹĄnem ĹĄtevilu zabojnikov. ÂťZato smo se na obÄ?inski upravi lotili izdelave projektne dokumentacije za ureditev zbirnega mesta, ki bo Ä?im bolj uÄ?inkovito ter se bo tudi njegova zunanja podoba Ä?im bolj zlila z okolico. Projekt predvide-

va prestavitev zbirnega mesta iz vzhodnega kota pokopaliĹĄÄ?a v zahodni kot in izgradnjo ograje skladno z urbano opremo, ki jo

na drugo lokacijo predvideva ta ĹĄe ureditev vhoda na pokopaliĹĄÄ?e s severne strani ter prestavitev vodov. Druga faza pa predvideva

Zbirni center bodo prestavili drugam in ga uredili v skladu z okolico.

obÄ?ina postavlja v zadnjih letih.ÂŤ V predlogu letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una je za izvedbo prve faze predvidenih 40 tisoÄ? evrov.

Poleg prestavitve zbirnega mesta

na tem obmoÄ?ju ureditev parkirnih mest. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 1. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 16. januarja Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je zavrnil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o globalnem dogovoru ZdruĹženih narodov o migracijah.

Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so opozorili, da je za dosledno izvajanje zakona o minimalni plaÄ?i treba spremeniti tudi del davÄ?ne in socialne zakonodaje.

Bernardka Krnc se je pritoĹžila obÄ?inskemu svetu glede lanskih Ĺžupanskih volitev, na katerih sta ji za mesto ĹĄmarjeĹĄke Ĺžupanje zmanjkala dva glasova.

Ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ? se je z ministrom za obrambo Karlom Erjavcem pogovarjala o moĹžnosti, da bi v prihodnje vojake, ki dopolnijo 45 let in jim poteÄ?e zaposlitev v Slovenski vojski, zaposlili kot pravosodne policiste.

Se bodo vojaki po 45 letu starosti zaposlili kot pravosodni policisti?

V ZDA je zvezni sodnik Richard Leon zavrnil toĹžbo sindikata usluĹžbencev finanÄ?nega ministrstva ZDA in posameznikov, ki so v Ä?asu zaprtja vlade prisiljeni delati brez plaÄ?e.

V sirskem mestu ManbidĹž je odjeknila eksplozija, v kateri je umrlo veÄ? ljudi, med njimi tudi ameriĹĄki vojaki.

ÄŒetrtek, 17. januarja Poslanci Levice so vloĹžili zakonski predlog, s katerim Ĺželijo onemogoÄ?iti prenaĹĄanje storitev javnih zdravstvenih zavodov na zunanje izvajalce.

Predsednik Borut Pahor se je sreÄ?al z vodji politiÄ?nih strank.

Sklenili so, da bodo do poÄ?itnic pripravili predlog sprememb volilne zakonodaje in tako odpravili neustavnost pri obmoÄ?jih volilnih okrajev.

Potem ko je britanska premierka Theresa May dan pred tem prestala glasovanje o nezaupnici, je s poslanskimi skupinami iskala reĹĄitve, kako izpeljati brexit oziroma najti dogovor, ki bo ĹĄel skozi parlamentarno sito.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

temperaturo v drĹžavi, 40,19 stopinje Celzija.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Beogradu sreÄ?al s srbskim predsednikom Aleksandrom VuÄ?ićem. Ob tem je dejal, da Rusija podpira obojestransko sprejemljivo reĹĄitev spora med Kosovom in Srbijo.

Petek, 18. januarja Predstavil se je kandidat za varuha Ä?lovekovih pravic Peter Svetina. Kot je dejal, bo na poloĹžaju proaktiven in si bo vedno aktivno prizadeval za dostojanstvo ljudi.

Tudi drugostopenjsko sodiĹĄÄ?e v Zagrebu je zavrnilo pritoĹžbi LB in NLB v enem izmed postopkov glede prenesenih deviznih vlog varÄ?evalcev LB na HrvaĹĄkem.

Italijanska vlada je sprejela zakonsko odloÄ?bo, s katero poskusno zniĹžuje upokojitveno starost v drĹžavi, vzporedno pa uvaja novo socialno podporo, imenovano "temeljni dohodek".

ograjo ter poiskalo prvo patruljo obmejnih organov pregona.

V Gdansku so pokopali v nedeljo prej umorjenega Ĺžupana Pawla Adamowicza in obeleĹžili dan Ĺžalovanja.

Na ulicah madĹžarskih mest je proti vladi Viktorja Orbana znova protestiralo veÄ? tisoÄ? ljudi. Ĺ˝e sedmi konec tedna zapored so se protestniki podali tudi na ulice Beograda.

Nedelja, 20. januarja Ob prihajajoÄ?em mednarodnem dnevu spomina na Ĺžrtve holokavsta je koordinacijski odbor Ĺžrtev vojnega nasilja v okviru ZZB-ja za vrednote NOB-ja Slovenije pripravil prireditev.

Na spletu so se razĹĄirili posnetki ameriĹĄkih najstnikov, podpornikov predsednika Donalda Trumpa, ki so se v Washingtonu posmehovali pripadniku staroselskega plemena Omaha. PoĹželi so val ogorÄ?enja.

Zapornik na Dobu je pravosodnega policista trikrat zabodel v hrbet.

Pristojni so sporoÄ?ili, da bo zaostanek pri reĹĄevanju vlog, ki se je nabral na ljubljanskem centru za socialno delo, reĹĄen ĹĄe ta mesec.

Izraelska vojska je sporoÄ?ila, da je napadla iranske tarÄ?e okoli sirske prestolnice Damask. Ob tem so sirsko vojsko opozorili, naj ne poskuĹĄa ĹĄkodovati izraelski vojski ali ozemlju.

Izvedeli smo, da se je kitajska gospodarska rast upoÄ?asnila na najpoÄ?asnejĹĄo v skoraj treh desetletjih; BDP drugega najveÄ?jega gospodarstva na svetu se je lani poveÄ?al le za 6,6 odstotka.

Po oÄ?itkih o kolonizaciji je Francija na pogovor poklicala italijansko veleposlanico.

Sobota, 19. januarja Italijanski neofaĹĄisti so v Gorici na obletnico faĹĄistiÄ?nega poraza pri Trnovem pri Gorici pripravili marĹĄ. V odgovor je na loÄ?eni lokaciji ob meji s Slovenijo potekal shod protifaĹĄistov.

V mehiĹĄki zvezni drĹžavi Hidalgo je odjeknila eksplozija na naftovodu, pri Ä?emer je umrlo najmanj 66 ljudi, 76 pa je bilo ranjenih.

Na meji med ZDA in Mehiko je okoli 400 migrantov skopalo nekaj rovov pod zidom oziroma

Na protestih v GrÄ?iji je izbruhnilo nasilje.

Visoki komisariat ZdruĹženih narodov za begunce je sporoÄ?il, da naj bi v Sredozemskem morju v dveh loÄ?enih nesreÄ?ah umrlo okoli 170 ljudi.

Pred zgradbo sodiĹĄÄ?a v Londonderryju na Severnem Irskem je eksplodiral avtomobil bomba. ÄŒeprav Ĺžrtev ni bilo, so vodilni politiki dogodek povezali s terorizmom.

V srediĹĄÄ?u Aten se je zbralo veÄ? kot 100 tisoÄ? ljudi, ki so protestirali proti preimenovanju grĹĄke sosede Makedonije v Severno Makedonijo.

Ponedeljek, 21. januarja Obsojenec, ki na Dobu prestaja 30-letno zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja umora, je napadel pravosodnega policista. Trikrat ga je zabodel z jedilnim priborom.

Programski svetniki RTV Slovenija so z 21 glasovi ZA in brez glasu proti odloÄ?ili, da bo novi direktor Radia Slovenija postal Mirko Ĺ tular.

Britanska premierka je iskala Âťplan bÂŤ.

Mediji so se ozrli v Avstralijo, kjer je pretekli december postregel s povpreÄ?no najviĹĄjo dnevno

Gora in ocean

Italijani so se odloÄ?ili za uvedbo radodarnega temeljnega dohodka.

Ĺ vedska je po veÄ? kot ĹĄtirimeseÄ?ni politiÄ?ni blokadi dobila novo vlado. Novi-stari premier je postal socialdemokrat Stefan LĂśfven, ki je na tem mestu od leta 2014.

Na ÄŒeĹĄkem se je 55-letni moĹĄki polil z vnetljivo tekoÄ?ino in se zaĹžgal na istem mestu, kjer se je pred 50 leti iz protesta proti sovjetski okupaciji tedanje ÄŒeĹĄkoslovaĹĄke zaĹžgal ĹĄtudent Jan Palach.

Srbski predsednik Aleksandar VuÄ?ić je Kosovo prviÄ? neposredno pozval k odpravi 100-odstotnih carin na srbsko blago, Ä?eĹĄ da bi to odprlo vrata pogovorom med drĹžavama.

24. januarja 2019

Protestniki so se znova zbrali v Beogradu.

Torek, 22. januarja Potem ko so Ä?lani sindikata Glosa in nekateri usluĹžbenci ministrstva za kulturo premierja Ĺ arca s pismom pozvali k ukrepanju v primeru samomora zaradi domnevnega ĹĄikaniranja na delovnem mestu tamkajĹĄnjega usluĹžbenca ministrstva za kulturo, se je Ĺ arec s proĹĄnjo po pojasnilih pisno obrnil na ministra PreĹĄiÄ?ka.

V NemÄ?iji so se lotili milijon evrov vredne ĹĄtudije o vplivih ultrazvoÄ?nega pregleda, z namenom, da ga opravljali za potrditev starosti mladoletnih prebeĹžnikov brez spremstva.

V NemÄ?iji razmiĹĄljajo, da bi mladoletnost prebeĹžnikov brez spremstva potrjevali z ultrazvokom.

Italijanski notranji minister Matteo Salvini je ĹĄe stopnjeval besedni spor s Francijo. Dejal je, da Francija oÄ?itno ne Ĺželi stabilne Libije.

Vrhovno sodiĹĄÄ?e ZDA je potrdilo odloÄ?itev predsednika Donalda Trumpa o zaÄ?asni prepovedi sluĹženja transseksualcev v vojski.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Macron podpisala pogodbo, s katero poglabljata prijateljstvo in sodelovanje med drĹžavama.

ÂťUgotovila sem, da sem navsezadnje bolj Ä?lovek gore kot Ä?lovek oceana,ÂŤ mi reÄ?e znanka, sicer Avstrijka, ki sem jo spoznala na otoku, kjer trenutno bivam. ÂťGore so tako tihe in mirne, ocean pa se nenehno premika, Ä?e Ĺže ne buÄ?i, pa vsaj ĹĄuĹĄti ... ocean me nikoli ne bi mogel tako umiriti kot me gore.ÂŤ Lahko jo razumem, kot ona mene, kljub vsemu prihajava iz podobne krajine in so nama doloÄ?ene stvari jasne brez posebnih razlag. ÂťVeĹĄ, da naj bi po eni od teorij moj priimek izhajal iz nemĹĄkega Âťaus dem BergenÂŤ, torej sem ÂťKaja z goraÂŤ? Zanimivo, kaj, omen est nomen. In Ä?e vrtam ĹĄe dalje, kaja po turĹĄko pomeni kamen, hihi, potemtakem sem gorski kamen!ÂŤ Pa vendar mene tudi ocean umiri. Res da se premika, vendar je njegovo valovanje konstantno. In Ä?e so valovi ĹĄe tako buÄ?ni, je zvok ponavljajoÄ?, ponavljanje pa Ä?loveka spravi v meditativno stanje. Zadnje Ä?ase grem zjutraj veÄ?krat na goro, s katere se vidi in sliĹĄi morje. Saj v resnici ni gora. Je vulKaja AvberĹĄek kanski hribÄ?ek, ki mu za Ĺžmoht reÄ?em gora, se bolj veliÄ?astno sliĹĄi. Pot me vodi med bolj ali manj dekadentnimi hiĹĄkami prav zares avtentiÄ?nega kvarta, mimo opeÄ?nato rdeÄ?ih blokov, s katerih odpada omet in visijo kabli. Ĺ˝iva meja okoli njih me vedno razveseli, saj je narejena iz krvavordeÄ?e cvetoÄ?ih grmov hibiskusa. Pa tudi poprova drevesa z viseÄ?imi ĹĄopi rdeÄ?kastih poprÄ?kov malo naprej nudijo lep pogled.

Kljub temu da se stegujejo nad vrsto po navadi preveÄ? polnih kontejnerjev za smeti, iz katerih sladkasto zaudarja. Zavijem desno navzgor, malo ĹĄe hodim po ploÄ?niku, nato pa stopim na vulkanski gruĹĄÄ?. Z desne vÄ?asih sliĹĄim vojaĹĄke trobente, vÄ?asih bobnanje, vÄ?asih tudi streljanje. Tam je namreÄ? vojaĹĄka cona, v resnici pa vulkan in veliko praznega prostora. Hodim dalje, po kamnih in razbitem steklu. Na prvi pogled se zdi, kot da ni poti.

Pa je in ne le ena, Ä?e Ä?lovek hodi, se kar same prikazujejo, le vnaprej se jih ne vidi. Spustim se v mini grapico, nato pa vse skupaj postane bolj strmo. Zagledam maÄ?ko, ki se meĹžikajoÄ?e sonÄ?i, pa drugo in tretjo, z vsakim korakom se pojavita ĹĄe ena ali dve, koliko maÄ?k in kako lepo se imajo! Vseh barv so, svetijo se na soncu in prav malo mar jim je za Ä?isto vse. Po vsej verjetnosti so vse sorodnice. Te gorske maÄ?ke so v nasprotju s tistimi parimi, ki jih tu in tam sreÄ?am v naĹĄi soseski, Ä?iste, lepe in zdrave. Vidim, da jim nekdo nosi hrano, in voham, da so Ĺže vse opravile jutranje kakanje, nekaterim zadev ni uspelo najbolje zagrebsti. Ĺ e viĹĄje od maÄ?k je razgledna toÄ?ka z ograjo, ki ljudem prepreÄ?uje dostop do dveh jamskih bivaliĹĄÄ?, pred katerima so razpostavljeni piknik stoli, plastiÄ?ni Ä?ebri in ĹĄe marsikaj ter razobeĹĄene pisane rjuhe.

Ne vem, kdo tam biva, vem pa, da so pred petsto leti prvotni prebivalci otoka, imenovani ÂťguancheÂŤ. Vzpenjam se dalje, na vrhu gore je kriĹž, tu vedno piha in razgled je Ä?udovit. Na levi morje z industrijskim pristaniĹĄÄ?em in silhuetami Ĺžerjavov, na desni ogromen kroĹžni zaliv s peĹĄÄ?eno plaĹžo, vmes nasip in ves otok. Skoraj vedno ĹĄklocnem eno panoramsko fotko, res je vedno enako, pa nikoli isto. Zdaj se spuĹĄÄ?am, tu in tam je nekdo na poboÄ?je poloĹžil kriĹže iz rdeÄ?kasto rjavih nazobÄ?anih vulkanskih kamnov – izgledajo kot nekakĹĄne starodavne grobnice. Pot je ozka, zdrsuje mi, navzgor mimo mene vÄ?asih prisopiha kakĹĄen ĹĄportni Skandinavec. Navzdol mi gre veliko poÄ?asneje kot navzgor. Opazujem skelete kaktusov, pa drobne rumene, bele in roza zimske roĹžice.

PosluĹĄam morje, le kaj ga pripravi, da iz tiste ogromne ravne ploskve naenkrat izpljune ogromen ĹĄpricajoÄ? val ... Ĺ e malo, pa sem spodaj, tu so ob morju postavili leseno sprehajaliĹĄÄ?e, ta del poti mi je najljubĹĄi. Zaprem oÄ?i, hodim, tu in tam jih malo priprem, da se v koga ne zaletim, Ä?utim neĹžno kopreno morskih kapljic v zraku in sonÄ?ne Ĺžarke, ki presevajo skoznjo. Spomnim se neke ure sodobnega plesa s kontaktno improvizacijo, ko je vsak plesalec dobil nakljuÄ?ni par. Eden od njiju je moral zapreti oÄ?i ter se drugemu – po vsej verjetnosti neznancu, popolnoma prepustiti.

Ta drugi ga je vodil po prostoru, v divjem teku, v divjem vrtenju, v divjem plesu, med vsemi ostalimi polvideÄ?imi, polslepimi pari.

Na zaÄ?etku sem Ä?utila strah in krÄ?, kaj Ä?e se zaletiva, kaj Ä?e ... V trenutku, ko sem se prepustila in drugemu popolnoma zaupala, pa sem zaÄ?utila straĹĄansko notranjo energijo, svojo in njegovo, dvojno in vrtela sva se kot nora, pa nikoli nikamor zaletela, le ĹĄe trdneje sva se prijela za roke ... đ&#x;”˛

Razstava DruĹĄtva NOVUS Velenje – V avli Mestne obÄ?ine Velenje si lahko ogledate razstavo izdelkov udeleĹžencev projekta ÂťRazvoj in izvajanje dolgih programov socialne aktivacije ter opolnomoÄ?enje oseb za laĹžji vstop na trg delaÂŤ, ki jo je pripravilo DruĹĄtvo za razvoj Ä?loveĹĄkih virov in socialnih programov NOVUS. Z razstavo izdelkov se predstavljajo udeleĹženci, ki so vkljuÄ?eni v enega izmed programov socialne aktivacije. Gre za enega izmed pilotskih projektov Ministrstva za delo, druĹžine in socialne zadeve in enake moĹžnosti in je brezplaÄ?en za vkljuÄ?ene osebe. NaloĹžbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

7

MED VAMI

24. januarja 2019

NajveÄ?ji porast v evidenci tujcev in drĹžavljanstev Na UE Velenje so v lanskem letu reĹĄili okoli 20.000 upravnih zadev, kar je za 1.000 veÄ? kot v letu pred tem – NajveÄ?je poveÄ?anje v upravnih notranjih zadevah in gradbenih zadevah Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Na upravni enoti (UE) Velenje bodo vse, kar so imeli v delu v lanskem letu, podrobneje seĹĄteli in ocenili, Ĺže danes pa se kaĹže, da se je obseg zadev, ki so jih imeli, v primerjavi z letom pred tem, precej poveÄ?al. PoveÄ?anje je sproĹžila sprememba zakonodaje na veÄ? podroÄ?jih, najbolj pa pri upravnih notranjih zadevah in gradnji objektov. NaÄ?elnica UE Velenje mag. Franja TevĹž ocenjuje, da so lani reĹĄili okoli 20.000 upravnih zadev, kar je vsaj 1.000 veÄ? kot leto pred tem.

V upravnih notranjih zadevah je najveÄ?je poveÄ?anje vlog prinesel spremenjen Zakon o tujcih, ki

je zaÄ?el veljati 1. januarja 2018.

V obravnavi so imeli kar 41,5 odstotka zadev veÄ? kot leta 2017.

Bistveno pa se je poveÄ?alo ĹĄtevilo vlog tudi za pridobitev drĹžavljanstva, saj se je v primerjavi z letom 2017 poveÄ?alo za 29 odstotkov, v primerjavi z letom 2016 pa kar za 207 odstotkov.

naĹĄtetih razlogov,ÂŤ pojasnjuje naÄ?elnica.

Ĺ tevilo postopkov preverjanja se poveÄ?uje

Ĺ tevilo postopkov preverjanja resniÄ?nosti se poveÄ?uje. V letu 2017 se je ĹĄtevilo postopkov preverjanja resniÄ?nosti pribliĹžalo ĹĄtevilu postopkov ugotavljanja.

ZaÄ?etih je bilo 143 preverjanj resniÄ?nosti in 150 postopkov

Prijava bivaliĹĄÄ?a le, Ä?e je prebivanje tam

Pri Zakonu o prijavi prebivaliĹĄÄ?a, ki se je sicer zaÄ?el uporabljati Ĺže v drugi polovici leta 2017, se je podvojil obseg nalog ugotavljanja dejanskega bivanja drĹžavljanov. Zakon poleg postopkov ugotavljanja stalnega in zaÄ?asnega prebivaliĹĄÄ?a doloÄ?a

TeĹžijo k izboljĹĄavam

Zaposleni se zavedajo pomembnosti kakovostnega, uÄ?inkovitega ter strokovnega opravljanja storitev, skuĹĄajo se Ä?im bolj pribliĹžati strankam in postopke poenostaviti.

Leta 2018 so se Ĺže ĹĄestiÄ? zapovrstjo lotili izvedbe samoocene po modelu CAF, ki predstavlja enostaven pripomoÄ?ek za samoocenitev in prepoznavanje priloĹžnosti za izboljĹĄave delovanja organov v javnem sektorju. Na osnovi ocene je bil pripravljen akcijski naÄ?rt izboljĹĄav z ukrepi, odgovornimi osebami in roki za realizacijo.

NaÄ?elnica UE Velenje mag.

Franja TevĹž: ÂťNa osnovi samoocene smo pripravili akcijski naÄ?rt izboljĹĄav z ukrepi, odgovornimi osebami in roki za realizacijo.ÂŤ

tudi postopke preverjanja resniÄ?nosti prijave. ÂťRazlika je v tem, da se postopek ugotavljanja prebivaliĹĄÄ?a uvede kasneje in ne ob sami prijavi, bodisi po uradni dolĹžnosti bodisi na osnovi prijave. Postopek preverjanja resniÄ?nosti pa uvede uradnik takoj ob prijavi prebivaliĹĄÄ?a, Ä?e je za to podan kateri od v zakonu

â?ą

BolniĹĄki staleĹž je ĹĄe vedno teĹžava. Leta 2018 so imeli kar 24 dni odsotnosti na enega zaposlenega.

ugotavljanja prebivanja. ÂťLani pa je bilo postopkov ugotavljanja 265 in samo 5 preverjanj resniÄ?nosti, kar pomeni, da se je ĹĄtevilo postopkov ugotavljanj lani prepolovilo na raÄ?un postopkov preverjanja resniÄ?nosti.ÂŤ Poskusov laĹžnih prijav je namreÄ? precej. Kljub jasnim doloÄ?ilom zakona v praksi prihaja do

velikega ĹĄtevila fiktivnih prijav oziroma ĹĄtevilnih fiktivnih prijav na enem naslovu (tudi po 100 in veÄ? oseb) in tudi naslovih, ki niso namenjeni bivanju (poslovni prostori in podobno).

â?ą

Leto 2018 si bodo posebej zapomnili po tem, da so po 26 letih zakljuÄ?ili vse zadeve denacionalizacije.

Gre predvsem za primere fiktivnih prijav in napotenih delavcev ter ĹĄoferjev v mednarodnem prometu, ki se s prijavo izognejo teĹžavam na drugih podroÄ?jih, denimo pri zdravstvenem zavarovanju, na davÄ?nem podroÄ?ju, s policijo ‌

Nova gradbena zakonodaja

V noi gradbeni zakonodaji so bili sprejeti trije kljuÄ?ni zakoni.

Uporabljati so se zaÄ?eli 1. junija. ÂťNegotovost investitorjev, kaj bo to pomenilo v praksi, je sporĹžila veliko ĹĄtevilo vlog investitorjev Ĺže pred 1. junijem. Samo maja smo prejeli toliko vlog, kot jih obiÄ?ajno sprejmemo v petih mesecih.

Zaradi tega so bili roki reĹĄevanja zadev nekoliko daljĹĄi, stanje pa smo Ĺže pred koncem leta uspeli normalizirati.ÂŤ

â?ą

Poskusov laĹžnih prijav je precej.

Poleg velikega ĹĄtevila novih vlog pa je delo na tem podroÄ?ju zaznamovalo tudi veliko pojasnjevanj, pogovorov in usklajevanj s ĹĄtevilnimi udeleĹženimi, ki sodelujejo v procesu dovoljevanja posegov v prostor. TevĹževa pa ocenjuje, da bodo vsi, ki se ukvarjajo s tem, potrebovali ĹĄe nekaj Ä?asa, da bodo res usvojili nove predpise. đ&#x;”˛

Nov naÄ?in finanÄ?nega poslovanja

Takoj na zaÄ?etku leta 2018 so se morali prilagoditi novemu naÄ?inu finanÄ?nega poslovanja upravnih enot. Za Upravno enoto Velenje naloge izvajajo v Skupni finanÄ?ni sluĹžbi v Celju, ki deluje kot notranja organizacijska enota na Upravni enoti Celje.

Velenjski osnovnoĹĄolci spoznavali poklice Dan spoznavanja poklicev je okoli 270 devetoĹĄolcev velenjskih osnovnih ĹĄol ponovno izkoristilo za zbiranje informacij o kariernih priloĹžnostih Tina Felicijan

vzgojo, poklice v gostinstvu, turizmu in drugih storitvenih dejavnostih ter druge poklice, ki zahtevajo daljĹĄe izobraĹževanje, kot so arhitekt, odvetnik, novinar, farmacevt, veterinar, psiholog, socialni delavci in drugi. ÂťVsako leto nam vrata prijazno odpre podjetje Gorenje, dobro sodelujemo s frizerskimi in kozmetiÄ?nimi saloni, obiskali smo lahko turistiÄ?noinforma-

BliĹža se Ä?as, ko se bodo morali devetoĹĄolci odloÄ?iti, na katero srednjo ĹĄolo se bodo vpisali in tako vsaj v grobem zaÄ?rtali svojo kariero. UpoĹĄtevajoÄ? svoje talente in Ĺželje, razmere na trgu delovne sile, moĹžnosti za izobraĹževanje in mnoge druge okoliĹĄÄ?ine, to ĹĄe zdaleÄ? ni lahka odloÄ?itev. Lahko pa je laĹžja, Ä?e imajo pester nabor informacij o razliÄ?nih poklicih iz prve roke – od tistih, ki zanje izobraĹžujejo, ki nudijo zaposlitve, predvsem pa od tistih, ki jih opravljajo.

Zato je velenjska izpostava zavoda za zaposlovanje v sodelovanju z osnovnimi ĹĄolami in delodajalci, izobraĹževalnimi ustanovami, posamezniki, Dan spoznavanja poklicev je ki v lokalnem okolju opravljaj namenjen povezovanju trga dela odloÄ?ene pokliin izobraĹževanja ter posredovanju ce, ter drugimi informacij o naravi poklicev ter udeleĹženci Ĺže naÄ?inu Ĺživljenja, ki ga zahtevajo. Ä?etrto leto zapored izvedla Dan spoznavanja poklicev. ÂťZa- cijski center in mnoge manjĹĄe radi razliÄ?nih demografskih spre- delodajalce. VeÄ?inoma so vsi pomemb in trendov, ki se obetajo, se vabljeni pripravljeni sodelovati, zavedamo, da bomo morali veliko kar nas zelo veseli,ÂŤ je povedala narediti za zagotavljanje kadrov Romana Lapajne in dodala, da veza deficitarne poklice,ÂŤ je karier- Ä?ina sodeluje iz obÄ?utka druĹžbene na svetovalka Zavoda za zaposlo- odgovornosti in Ĺželi otrokom vanje Romana Lapajne povedala, pomagati do pravih kariernih zakaj je projekt pomemben ne le odloÄ?itev, mnogi pa v tem vidijo za bodoÄ?e dijake, temveÄ? tudi za tudi priloĹžnost, da motivirajo lokalno gospodarstvo. svojo bodoÄ?o delovno silo za Okoli 270 devetoĹĄolcev je izobraĹževanje za poklice, ki jih spoznavalo tehniÄ?ne poklice, bodo v delovnih procesih najbolj zdravstvene poklice in predĹĄolsko potrebovali.

â?ą

Taida TabakoviÄ?, OĹ Gorica: ÂťZanima me veÄ? poklicev. Najbolj se nagibam k pravu, zanima me tudi novinarstvo in nasploh pisanje. Informativni dan je bil pouÄ?en in o obeh poklicih sem dobila veliko informacij.ÂŤ Eva Repon, OĹ Antona AĹĄkerca: ÂťVeliko sem izvedela o razliÄ?nih poklicih in gimnazijskem programu. Pritegnilo me je novinarstvo, ker si Ĺže od nekdaj Ĺželim, da bi delala z ljudmi in spoznavala svet okoli sebe. Pri izbiri poklica bom dala prednost svojim Ĺželjam, ne drugim okoliĹĄÄ?inam.ÂŤ TjaĹĄa GrmiÄ?, OĹ Antona AĹĄkerca: ÂťVesela sem, da imamo devetoĹĄolci priloĹžnost spoznavati poklice na tak naÄ?in. Sama ĹĄe ne vem, kateri poklic bi rada opravljala, zato sem bila vesela predstavitve gimnazijskega programa, ki omogoÄ?a vpis na katerokoli fakulteto.ÂŤ

NajveÄ? otrok je poklice spoznavalo v Gorenju

SploĹĄne usmeritve otrok ostajajo bolj ali manj nespremenjene

Tudi letos se je najveÄ? uÄ?encev – osemdeset – zanimalo za tehniÄ?ne poklice. Kar trideset se jih je zanimalo za poklice v zdravstvu. ÂťPresenetilo nas je, da se je v primerjavi s prejĹĄnjimi leti veliko otrok zanimalo za poklice, ki zahtevajo dolgotrajnejĹĄe izobraĹževanje.ÂŤ Po nekaj letih zatiĹĄja se je med uÄ?enci ponovno

pojavil interes za poklic novinarja, uÄ?itelja in nekatere druge, je ĹĄe povedala Romana Lapajne.

Dodala pa, da je poklicev, ki jih v lokalnem gospodarstvu primanjkuje, vsako leto veÄ?. Ĺ e vedno je najveÄ? povpraĹĄevanja po delovni sili v kovinarski in strojni stroki, gradbeniĹĄtvu, avtoprevozniĹĄtvu, tudi gostinstvu. Kateri kadri pa na zavodu za zaposlovanje ostajajo? ÂťKer se je povpraĹĄevanje po skorajda

Rekli so â?ą Romana Lapajne: ÂťVedno hitreje nastajajo novi poklici, drugi pa izginjajo. V prihodnosti morda sploh ne bomo veÄ? govorili o poklicih, temveÄ? o kompetencah. Poklice in delovna mesta si bo treba ustvarjati in jih prilagajati aktualnim razmeram.ÂŤ

vseh poklicih poveÄ?alo, teh teĹžav v prihodnje morda sploh ne bo.

Veljalo je, da na zavodu ostajajo ljudje z administrativnimi poklici, v zadnjem Ä?asu pa so se nekateri od teh poklicev zaposlovali bolj kot vsa leta.ÂŤ Gibanje trga dela je teĹžko predvideti in trendi se hitro spreminjajo. Ker veÄ?ina

ljudi najveÄ?ji del Ĺživljenja posveti prav opravljanju nekega poklica, je bolj kot izbira tistega, s katerim se bo morda dalo graditi uspeĹĄno kariero, pomembna izbira tistega, ki bi ga srÄ?no radi opravljali in za katerega so mladi nadarjeni. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 1. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

ZDRAVSTVO, SOCIALA

Z rdeÄ?im gumbom nad padce

Donacijska akcija za nov ultrazvok

Subvencijo za uporabnike ponekod zagotavljajo obÄ?ine – Jih bo Invalidu, druĹĄtvu gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Konovo, uspelo prepriÄ?ati tudi v Ĺ aleĹĄki dolini Tatjana PodgorĹĄek

omogoÄ?a veÄ?jo svobodo gibanja, hitrejĹĄo pomoÄ?, reĹĄi mu lahko tudi Ĺživljenje.ÂŤ

Velenje – E-oskrba na daljavo za starejĹĄe je v nekaterih drĹžavah Ĺže zaĹživela v polni meri. V Veli- Alarm za pomoÄ? ki Britaniji predpiĹĄe to storitev Sistem e-oskrbe na daljavo zdravnik, na Nizozemskem pa deluje na osnovi stacionarnega naÄ?rtujejo, da bodo do leta 2030 telefona ter brezĹžiÄ?nih senzoropremili z varnostnim sistemom jev, ki so nameĹĄÄ?eni v kuhinji, vse starejĹĄe od 65 let. Slovenija dnevni sobi, spalnici, kopalnici v tem caplja za drugimi, saj je ter na straniĹĄÄ?u. Poleg tega ĹĄe na med 14 drĹžavami v EU na 12. vhodnih vratih ter na hladilniku, mestu (za njo sta le ĹĄe Bolgarija pojasnjuje sogovornik. Uporabnik in Poljska), Ä?eprav bi zaradi hitrej- potrebuje ĹĄe obesek oziroma zaĹĄega staranja prebivalcev morala pestnico. Trije meseci so potrebnarediti veÄ?, ĹĄe posebej ob dejstvu, Od padca do pomoÄ?i da prostih mest v starostniku mine v Sloveniji v domovih za stapovpreÄ?ju 19 ur, kar povzroÄ?i rejĹĄe ni in je tudi veÄ? starejĹĄih, ki si nepotrebne smrti, podaljĹĄa in Ĺželijo ostati Ä?im podraĹži zdravljenje ter poslabĹĄa dlje v domaÄ?em moĹžnost preĹživetja. okolju. Zanemarljiv ni podatek, da v Sloveniji vsako leto zaradi pad- ni, da sistem prepozna navade cev oziroma predolgega Ä?akanja uporabnika. Ko pride do veÄ?jih na pomoÄ? po padcu umre veÄ? kot odstopanj od tega, sproĹži alarm 500 starejĹĄih oseb. sam ali uporabnik s pritiskom gumba na zapestnici. ÂťNa priStoritev je ÂťsupercaÂŤ mer, Ä?e nekdo obiÄ?ajno vstane ob ÂťZ Ĺženo imava sistem e-storitve doloÄ?eni uri in je nato 15 minut oskrbe na daljavo Ĺže veÄ? kot dve v kopalnici, pa ga v tem Ä?asu ni leti. Storitev je ÂťsupercaÂŤ. PraktiÄ?- iz prostora, pametni tehnoloĹĄki no ni dneva, ko se ne bi zavedala oblak v prostoru ÂťvidiÂŤ, da opanjenih ĹĄtevilnih prednosti, in tudi zovana oseba odstopa od svojega skorajda ne dneva, ko me ne bi vzorca, in sproĹži alarm. ÄŒe zaopozorili na to, da z Ĺženo doma zna padec, sproĹži rdeÄ?i alarm. nekaj ni v redu,ÂŤ je pripovedoval Tega vidi medicinska sestra v ÄŒrt UrbaĹĄek, prostovoljec in dol- asistenÄ?nem centru, ki pokliÄ?e goletni predsednik DruĹĄtva upo- v stanovanje. ÄŒe se stanovalec kojencev Velenje, in nadaljeval: oglasi, se z njim pogovori, nato ÂťGre za sistem, ki uporabnikom ustrezno ukrepa. ÄŒe pa se sta-

â?ą

ÄŒrt UrbaĹĄek: ÂťNekatere drĹžave osnovni paket oskrbe na daljavo plaÄ?ajo v celoti, ker se jim to ekonomsko splaÄ?a, saj so stroĹĄki zdravljenja in rehabilitacije niĹžji. CenejĹĄe je zanje tudi bivanje starejĹĄih v domaÄ?em okolju kot domska oskrba.ÂŤ

novalec ne oglasi, sestra takoj pokliÄ?e reĹĄevalce in svojce. Kaj to pomeni za tistega, ki potrebuje takojĹĄnjo pomoÄ?, ali pa drugega, ki toliko Ä?asa zaradi boleÄ?in trpi, vmes tudi izkrvavi, Ä?e je poĹĄkodba takĹĄna, in kaj to pomeni za njegovo nadaljnje zdravljenje, Ä?e ostane pri Ĺživljenju, najbrĹž ni treba razpredati na dolgo in ĹĄiroko. V Sloveniji Ä?akajo starejĹĄi po padcu na pomoÄ? v povpreÄ?ju blizu 19 ur.ÂŤ

Ponekod storitev sofinancirajo obÄ?ine

tega, ker se drĹžava ĹĄe ni odloÄ?ila, da bi storitev zagotovila vsem starejĹĄim, ki jo potrebujejo, skupaj z Zvezo druĹĄtev upokojencev Slovenije zasnoval in izvaja projekt Varni in povezani na domu, v katerega pa so se vkljuÄ?ile nekatere obÄ?ine v drĹžavi, ki storitev subvencionirajo svojim obÄ?anom.

V tem trenutku je takih 19, objavo razpisa jih je napovedalo ĹĄe 5, do konca leta letos pa naj bi jih zagotovilo subvencije svojim obÄ?anom ĹĄe veÄ? kot 20.

Paket, ki ga uporabljata z Ĺženo, pravi UrbaĹĄek, stane 35 evrov na mesec. ÂťJe velik stroĹĄek, kandidatov za storitev pa v Ĺ aleĹĄki dolini tudi. V bliĹžnji prihodnosti blizu 50. Zato smo v Invalidu, druĹĄtvu gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Konovo, Ĺže zaÄ?eli nekatere aktivnosti, da bila lahko ta storitev v veÄ?ji meri dosegljiva Ä?im ĹĄirĹĄemu krogu starostnikov, ki jo potrebujejo.ÂŤ Kot je dejal, se je pred dobrima dvema letoma o tem Ĺže pogovarjal z vodstvom tukajĹĄnje lokalne skupnosti, a brez uspeha. Sedaj bo s somiĹĄljeniki znova poskusil. Verjame, da bodo dogovori tokrat uspeĹĄni in da bodo obÄ?ine s subvencijo potrdile, da so tudi v praksi in ne le na papirju prijazne starejĹĄim obÄ?anom, ki e-storitev na daljavo potrebujejo. Projekt bi lahko, tako ÄŒrt UrbaĹĄek, stekel maja, a glede na izkuĹĄnje upa, da bo vsaj jeseni. đ&#x;”˛

E-oskrba na daljavo je projekt Telekoma Slovenije, ki je zaradi

Zamenjava kartic zdravstvenega zavarovanja

Namesto sveÄ?k denar DruĹĄtvu za boj proti raku O dobrodelni akciji Manj sveÄ?k za manj grobov, ki so jo v Velenju organizirali tretjiÄ?, smo novembra Ĺže pisali. V Velenju jo je koordiniral Mihael Letonje, predsednik tukajĹĄnjega odbora SLS. ÂťLetos smo se odloÄ?ili, da bomo akcijo in zbrana sredstva namenili za aktivnosti DruĹĄtva za boj proti MiĹĄo Letonje je Branki Drk izroÄ?il Ä?ek v raku Velenje, ki s svojo vrednosti 1.610 evrov. aktivnostjo prispevajo k zmanjĹĄevanju obolelosti in umrljivosti ljudi s to boleznijo. Poleg tega pa lajĹĄajo stiske tistim, ki so za to hudo boleznijo zboleli, Âť pravi Letonje.

Darilni bon so predsednici druĹĄtva Branki Drk izroÄ?ili na njihovem rednem sreÄ?anju, v petek, 18. januarja, v Vili Bianki. Donacije so bili zelo veseli. Aktivno delujejo Ĺže od leta 1990. ÂťNaĹĄe primarno vodilo je razbijati tabuje o raku in pouÄ?evati o zdravem naÄ?inu Ĺživljenja ter pomenu zgodnjega odkrivanja raka z spodbujanjem ljudi, da se udeleĹžujejo preventivnih pregledov in da so pozorni na zaÄ?etne znake đ&#x;”˛ rakastega obolenja,ÂŤ je dejala ob prevzemu Ä?eka Drkova.â€

Od ponedeljka, 4. 2. do nedelje, 10. 2. 2019

Tatjana PodgorĹĄek

Kartice, ki jih zavarovane osebe ne bodo prevzele po poĹĄti, se bodo vraÄ?ale v depo ZZZS SluĹžbe za poslovanje s karticami, od koder jih bodo na zahtevo uporabnika lahko ponovno poslali.

Celje – V PediatriÄ?nem urgentnem centru SploĹĄne bolniĹĄnice Celje, ki je ĹĄe vedno edini tovrstni center v drĹžavi, nujno potrebujejo nov ultrazvoÄ?ni aparat, ki bo v pomoÄ? zdravnikom pri odkrivanju Ĺživljenjsko ogroĹžajoÄ?ih stanj in diagnostiki najranljivejĹĄe populacije.

Ker so sredstva za posodabljanje medicinske opreme omejena, potreb v bolniĹĄnici pa veliko, so zaposleni v pediatriÄ?nem urgentnem centru zaÄ?eli donatorsko akcijo. Eden od razlogov zanjo, dodajajo, je tudi ta, da se bolezenska stanja pri otrocih razlikujejo od bolezenskih stanj pri odraslih, za kar so potrebna specifiÄ?na znanja in pristopi specialistov pediatrov. Prav tako je otrokom in mladostnikom prilagojena tudi medicinska oprema.

S proĹĄnjo za donatorstvo so se Ĺže obrnili na podjetja, zdaj nagovarjajo ĹĄe ĹĄirĹĄo javnost. Nov ultrazvoÄ?ni aparat, ki stane 40 tisoÄ? evrov, bo omogoÄ?il hitrejĹĄo obravnavo najmlajĹĄih bolnikov v urgentnem centru ter hitrejĹĄo napotitev na nadaljnjo usmerjeno specialistiÄ?no obravnavo.

Od ustanovitve pediatriÄ?nega urgentnega centra celjske bolniĹĄnice (od leta 2015) obravnavajo na leto pribliĹžno 10 tisoÄ? otrok in mladostnikov, starih do 18 let.

Prispevke zbirajo na TRR: SI56-0110-0603-0276-827, sklic: 9223002610; namen: UZ za PUC : BIC banke: BSLJSI2X, koda namena: đ&#x;”˛ tp CHAR.â€

RUSKI ENERGOTERAPEVT Maksim Osipov v VELENJU

Kartice druge generacije v zamenjavo, kartice prve generacije, izdelane v obdobju 2000–2008, ostajajo veljavne

Velenje – Oktobra lani se je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lotil zamenjave kartic zdravstvenega zavarovanja druge generacije, saj slednjim poteÄ?e veljavnost. Gre za kartice, izdane od leta 2008 dalje ter so v uporabi 10 let. Takih kartic namreÄ? v slovenskem zdravstvenem sistemu ni mogoÄ?e veÄ? uporabiti.

Zamenjava poteka avtomatsko in je brezplaÄ?na. Kartice prve generacije, izdane v obdobju 2000–2008, ostajajo veljavne in jih ne bodo avtomatsko zamenjali.

Danijela Ĺ tumberger, direktorica ravenske obmoÄ?ne enote ome-

24. januarja 2019

Obvezne prijave na 051 313 868

Sedanja kartica zdravstvenega zavarovanja

njenega zavoda, je povedala, da bodo vsi, ki imajo kartico druge generacije, prejeli novo kartico mesec dni pred potekom veljavnosti obstojeÄ?e kartice zdravstvenega zavarovanja. Na novi kartici bo zapisano, do kdaj velja. Kartici bo priloĹžen tudi dopis z vsemi Podatka o tem, koliko karticam zdravstvenega zavarovanja na obmoÄ?ju regije SaĹĄa poteÄ?e 10-letna veljavnost, na zavodu nimajo. So nam pa sporoÄ?ili, da jih bodo letos v celi Sloveniji zamenjali 128.326.

pojasnili. Zavarovanim osebam jih bodo poĹĄiljali iz Centralnega registra prebivalstva.

Odgovor na vpraĹĄanje, zakaj zamenjava kartic, smo poiskali na spletni strani ZZZS. V pojasnilu med drugim piĹĄejo, da uporabljajo tri razliÄ?ne generacije kartic, ki jih loÄ?ujejo po varnostnih mehanizmih, ki jih uporabljajo, oziroma po znaÄ?ilnostih uporabljene infrastrukture javnih kljuÄ?ev. Prva generacija kartic (izdane v obdobju 2000–2008) ima neomejeno veljavnost, saj uporabljajo varnostni mehanizem brez Ä?asovne omejitve. Druga in tretja generacija kartic pa uporabljata varnostne mehanizme, ki temeljijo na digitalnih potrdilih, ti pa imajo Ä?asovno omejitev.

Nova kartica zdravstvenega zavarovanja

Veljavnost druge generacije kartic, izdane med letoma 2008 in 2015, ter kartic tretje generacije, ki se izdajajo od leta 2015 dalje, je omejena na 10 let od izdaje.

Obdobje je bilo doloÄ?eno na osnovi priÄ?akovane Ĺživljenjske dobe uporabljenega materiala kartice ter opredeljene veljavnosti digitalnega potrdila. Na ZZZS ĹĄe dodajajo, da so pri opredelitvi veljavnosti digitalnega potrdila upoĹĄtevali mednarodne standarde in priporoÄ?ila o informacijski varnosti. đ&#x;”˛

Kdo je Maksim Osipov Energoterapevt Maksim Osipov je magister tradicionalne ruske medicine. Ljudem pomaga vzpostaviti poruĹĄeno ravnoteĹžje v telesu.

Zavidanja vredne rezultate beleĹži pri zdravljenju ĹĄtevilnih bolezni, kot so glavobol z migreno (uspeh ozdravitve je praktiÄ?no stoprocenten), iĹĄias, boleÄ?ine hrbtenice in kriĹža, artritis, sklepna in revmatska obolenja, ledviÄ?ni in ĹžolÄ?ni kamni, problemi s prekrvavitvijo, motoriÄ?ne teĹžave, stres, zviĹĄan krvni tlak bronhitis, psihiÄ?ne in imunske teĹžave, diabetiÄ?ne teĹžave, paraplegiÄ?ne, dioptrija ‌ Precej uspeĹĄno odpravlja tudi teĹžave parov, ki ne morejo spoÄ?eti otroka.

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

Med mano in tabo, nami in njimi

V Vili Mayer miti in legende na znamkah

Univerzitetni profesor velenjskega rodu dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ? je zasnoval cikel pogovorov o sodobnem Ä?loveku, kulturi in druĹžbi, ki jih bo vodil, dokler jih bodo VelenjÄ?ani posluĹĄali Tina Felicijan

Velenje, 17. januar – Profesor na katedri za kulturologinjo ljubljanske fakultete za druĹžbene vede, ekspert za mnoga podroÄ?ja religijskih ĹĄtudij in za druĹžbene in kulturne vidike vegetarijanstva ter poznavalec mnogih druĹžbenih pojavov – VelenjÄ?an dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ? – je izvedel prvi pogovor iz serije z naslovom Jaz in ti, drugi in mi. V KnjiĹžnico Velenje bo vsak mesec povabil pronicljivega sogovornika, s katerim bo razpravljal o druĹžbi, kulturi, svetu, v katerem Ĺživimo. ÂťTemu botruje neka iracionalna Ĺželja po tem, da bi po dolgih letih spet organiziral kak dogodek v mestu, v katerem sem preĹživel svoja najbolj obÄ?utljiva leta. Rad se druĹžim z ljudmi, v pogovoru, s katerimi si laĹžje razloĹžim svet, v katerem Ĺživimo, to pa bi rad ÂťDokler so VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani pripravljeni, kot bi rekli AmeriÄ?ani, glasovati s svojimi nogami, torej dokler bodo pogovore obiskovali, jih bom prirejal,ÂŤ obljublja AleĹĄ ÄŒrniÄ?, in kot februarsko gostjo napoveduje Evo Strmljan Kreslin, sledili bodo trije Janezi JanĹĄe, nato reĹžiserka Ivana Djilas in – upajmo – mnogi drugi.

9

KULTURA

24. januarja 2019

Tokrat izjemno ĹĄtevilni posluĹĄalci si najbrĹž Ĺželijo, da bi tudi prihodnje razprave v sklopu ÂťresniÄ?nostnih pogovorovÂŤ Jaz in ti, drugi in mi, bile tako strastne, duhovite in kritiÄ?ne, kot je bila otvoritvena med pobudnikom cikla dr. AleĹĄem ÄŒrniÄ?em in prvim gostom Marcelom Ĺ tefanÄ?iÄ?em jr.

ponudil tudi VelenjÄ?ankam in VelenjÄ?anom,ÂŤ je povedal in dodal, da tem za obdelovanje na zahteven in resen, hkrati pa ne suhoparen in akademski naÄ?in zagotovo ne bo zmanjkalo. Dogodkov in pojavov v sodobni druĹžbi, ki ÄŒrniÄ?a zanimajo in vznemirjajo, namreÄ? ni malo. ÂťGre za pojavne, izrazne oblike ali simptome neoliberalnega kapitalizma, ki udarja v naĹĄa Ĺživljenja na razliÄ?ne naÄ?ine in na razliÄ?nih podroÄ?jih naĹĄega bivanja povzroÄ?a razliÄ?ne anomalije.ÂŤ Tudi s prvim gostom Marcelom Ĺ tefanÄ?iÄ?em jr. sta obdelovala kapitalizem, Ä?eprav sta zaradi tega, ker se je Ĺ tefanÄ?iÄ? v svoji 85. knjigi (ki jih piĹĄe, ker edine preĹživijo) ukvarjal s Cankarjem (ki ni za

otroke!), veliko govorila tudi o njem. ÂťOd Cankarja do danes sta se zgodila samo holokavst in internet. Vse ostalo je isto. Mislimo si, da Ĺživimo v postmodernem Ä?asu, v resnici pa Ĺživimo v istem modernem Ä?asu, ob vznoĹžju katerega, v strojnici katerega je Ĺživel Cankar.

Zato je ĹĄe danes aktualen,ÂŤ je ena od pronicljivih misli gosta, ki v Velenju zares ĹĄe nikoli ni bil. Se je pa vseeno obregnil ob preimenovanje mesta in ob komentiranju politike stranke, ki je v Velenju vodilna, dejal tudi: ÂťPolitika bi morala delati samo to, da bi ĹĄÄ?itila ljudi pred ekscesi kapitalizma. Storila pa je ravno obratno – kapitalizmu so nas odprli, Ĺžrtvovali.ÂŤ

Ĺ oĹĄtanj, 16. januarja – V sredo so v Vili Mayer z javnim vodenjem zakljuÄ?ili filatelistiÄ?no razstavo na temo miti in legende, ki je bila na ogled od novembra lani.

Po razstavi je vodil Tone Petek, avtor razstave in zbiratelj znamk.

Zakaj ravno miti in legende?

Navezali so se na 130. obletnico rojstva kiparja Ivana Napotnika, ki je pri svojem ustvarjanju iskal navdih v antiÄ?ni mitologiji in ustvaril med drugim Favna, zavodenjsko Venero, Ganimeda in Ikarusa. Na razstavi je bilo na ogled 167 tematskih znamk, 20 ovitkov prvega dne, 7 maksimum kart, 4 bloki ter razliÄ?no nefilatelistiÄ?no gradivo. Znamke so iz Slovenije in drugih drĹžav z vseh kontinentov ter mnogih kultur.

Razstava znamk v Vili Mayer je 52. razstava zbiratelja Toneta

Po razstavi je vodil avtor Tone Petek.

Petka v manj kot desetletnem obdobju. V okviru razstave so izpostavili posebno poĹĄtno znamko, ki so jo v Ĺ oĹĄtanju izdali ob lanskem Napotnikovem letu, ter

priloĹžnostni uradni dnevni poĹĄtni Ĺžig. Za zbiratelje so ob Napotnikovem letu pripravili tudi 130 maksimum kart. đ&#x;”˛

Skrivnosti muzejskega depoja

AngleĹĄka Ä?ajanka na Turnu?

V depoju Muzeja Velenje so razvozlali uganko skodelice iz finega porcelana, ki so jo pred Ä?asom dobili od gospe, ki je trdila, da je z graĹĄÄ?ine Turn.

ViĹĄja kustosinja dokumentalistka Muzeja Velenje Mateja MurkoviÄ? se je lotila raziskovanja ter po tipu keramike in Ĺžigu na dnu skodelice kakor detektivka deĹĄifrirala, da je bila skodelica izdelana v Angliji na zaÄ?etku 19. stoletja. Znan je tudi proizvajalec. ÂťTo namiguje, da so ljudje Ĺže v zgodnjem 19. stoletju precej potovali. Zanimivo bi bilo ugotoviti ĹĄe, kako je ta skodelica iz Anglije priĹĄla k nam na grad Turn,ÂŤ je povedala muzealka in pokazala zanimivo skodelico. Raziskovanje bo ĹĄe nadaljevala, pravi.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

tf

Glasbena ĹĄola bo konÄ?ana do roka PodĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev: ÂťGlasbeno ĹĄolo selimo 1. septembra! Ali bo v okolici takrat trava lepo zelena ali ne, je drugo vpraĹĄanje.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 17. januarja – NajveÄ?ji projekt ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v lanskem in letoĹĄnjem letu je gradnja glasbene ĹĄole. Ta bo v celoti nova, Ä?eprav je bilo sprva zamiĹĄljeno, da temeljito obnovljen stari del ostane, dozidajo pa mu novega.

V Ä?asu del se je namreÄ? pokazalo, da bi bilo glede na obseg predvidenih ruĹĄitev in z njimi povezanih ukrepov bolj smiselno, Ä?e obstojeÄ?i del objekta povsem poruĹĄijo in ga izvedejo na novo.

Kaj to pomeni v praksi? Se bodo uporabniki lahko v glasbeno ĹĄolo selili 1. septembra, kot je bilo zamiĹĄljeno?

PodĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev je jasen: ÂťGlasbeno ĹĄolo selimo 1. septembra! Ali bo v okolici trava takrat lepo zelena ali ne, pa je drugo vpraĹĄanje.ÂŤ Dodaja, da se je rok izvedbe gradbenih del sicer podaljĹĄal, a na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj hkrati z gradnjo izvajajo aktivnosti, povezane z opremo.

Projekte imajo izdelane, v kratkem bodo objavili razpis, potem pa takoj, ko bodo posamezni deli zakljuÄ?eni, te zaÄ?eli opremljati.

Glede na to, da bo sedaj celoten objekt novogradnja, bo seveda tudi naloĹžbena vrednost viĹĄja od prvotnih 2,5 milijona evrov.

A na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj zatrjujejo, da ne na raÄ?un proraÄ?una. ÂťZa naloĹžbo v glasbeno ĹĄolo – za del novogradnje, smo pridobili tudi sredstva Eko sklada. Glede na to, da bo sedaj celoten objekt nov, smo na na Eko sklad podali novo prijavo s poveÄ?ano kvadraturo.

â?ą

Pevci bodo imeli v svojih prostorih naravno svetlobo, v starem objektu ta ne bi bila moĹžna.

PodĹžupan Viki Drev: ÂťZaradi novogradnje bodo sredstva Eko sklada viĹĄja, tako stroĹĄek obÄ?ine zaradi spremembe projekta ne bi smel biti veÄ?ji.ÂŤ Vsak dan, razen nedelj, jih je na gradbiĹĄÄ?u od deset do petnajst. ZaÄ?nejo, ko se zdani, konÄ?ajo, ko se stemni.

â?ą

Objekt bo imel blizu 1.500 kvadratnih metrov uporabne povrĹĄine. V njem bo 15 uÄ?ilnic (13 individualnih, 2 skupinski), dvorana za potrebe Glasbene ĹĄole, prostori za Pihalni orkester Zarja in za MeĹĄani pevski zbor Svoboda.

AljaĹž ZajamĹĄek, vodja gradbiĹĄÄ?a: ÂťTemeljna ploĹĄÄ?a je, kot vidite, konÄ?ana, postavljamo Ĺže stene pritliÄ?ja.ÂŤ

Odgovor priÄ?akujemo v teh dneh.

StroĹĄek obÄ?ine se ne bi smel bistveno spremeniti,ÂŤ je prepriÄ?an Drev. ÂťOdloÄ?itev za poruĹĄitev starega dela je bila popolnoma

pravilna; to se je izkazalo kasneje ob ruĹĄenju, ko so se pokazale ĹĄe druge pomanjkljivosti.ÂŤ Kako potekajo dela na samem gradbiĹĄÄ?u, smo preverili pri vodji

gradbiĹĄÄ?a AljaĹžu ZajamĹĄku iz druĹžbe Esotech. Pravi, da delajo s polno paro, temeljna ploĹĄÄ?a je konÄ?ana, gradijo stene pritliÄ?ja, ploĹĄÄ?a nadstropja bo konÄ?ana konec meseca. ÂťNa gradbiĹĄÄ?u je vsak dan, tudi ob sobotah, od deset do petnajst delavcev. Dela potekajo po naÄ?rtih in bodo tako tudi zakljuÄ?ena,ÂŤ zagotavlja. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 1. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

KULTURA

24. januarja 2019

Kaj pa Leonardo? ÄŒlani GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem iz Ĺ martnega ob Paki po daljĹĄem odmoru znova na odru – Delo za reĹžiserko Andrejo KonovĹĄek velik izziv – Premiera 16. februarja Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒlani GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem iz Ĺ martnega ob Paki so se ljubiteljem gledaliĹĄke umetnosti nazadnje predstavili na odrskih deskah v sezoni 2014/2015 z Gogoljevim Revizorjem. Ob praznovanju 110-letnice delovanja tamkajĹĄnjega kulturnega druĹĄtva in 40-letnici delovanja omenjene skupine so junija 2016 pripravili skupen projekt z nekaterimi ostalimi druĹĄtvi v lokalni skupnosti Lumpacij Vagabundus. Na zaÄ?etku tega leta so na Facebook zapisali: Živ – Ĺžal, prijeten gledaliĹĄki pozdrav. Nekaj Ä?asa se nismo javili, ampak niÄ? bati. NaĹĄe ustvarjalne celice ne poÄ?ivajo.

Nekaj se pripravlja.ÂŤ

Na zadnjem napovedniku dogajanja v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pozornim bralcem ni uĹĄlo povabilo na ogled premiere tragikomedije Kaj pa Leonardo? v soboto, 26. januarja; delo je izpod peresa Evalda Flisarja. Žal premiere takrat ne bo,ÂŤ je povedala ob obisku ene od vaj minuli teden predsednica gledaliĹĄÄ?a Mateja PotoÄ?nik in nadaljevala: ÂťRes se druĹžimo Ĺže od konca leta 2017, a smo se v tem Ä?asu sreÄ?evali s kadrovskimi, tehniÄ?nimi teĹžavami, tudi igralci imamo svoje obveznosti, ki jih je velikokrat teĹžko uskladiti. Ko smo Ĺže naÄ?rtovali premiero, so se pojavile druge okoliĹĄÄ?ine. Vsi ti razlogi so vplivali na to, da smo premiero prestavili na soboto, 16. februarja.ÂŤ

PrviÄ? ĹĄmarĹĄki gledaliĹĄÄ?niki ustvarjajo pod reĹžisersko taktirko Andreje KonovĹĄek, domaÄ?inke in Ä?lanice mlajĹĄe generacije omenjenega gledaliĹĄÄ?a. ÂťVeÄ? izkuĹĄenj imam z reĹžijo otroĹĄkih in mladinskih gledaliĹĄkih skupin, z odraslimi ustvarjam prviÄ? in zame je to zelo velik izziv,ÂŤ je dejala KonovĹĄkova. Pojasnila je ĹĄe, da v predstavi sodeluje 13 nepoklicnih igralcev, od tega so trije oziroma ĹĄtirje povsem novi, mlajĹĄi obrazi, ostali imajo z odrskimi deskami veÄ? izkuĹĄenj. Tudi besedilo tragikomedije je zelo zahtevno za interpretacijo in uÄ?enje. Za delo so se odloÄ?ili skupaj na pobudo ene od Ä?lanic gledaliĹĄke skupine, ki je takrat, ko so iskali ideje za predstavo, prebirala Evalda Flisarja.

Vsebina tragikomedije Kaj pa Leonardo? je aktualna, meni Andreja KonovĹĄek. Dogajanje je postavljeno v okolje nevroloĹĄke klinike in se dotika obÄ?utljive teme identitete ter se spraĹĄuje, kdo v tem ÂťpajzluÂŤ je sploh pri

AleĹĄ OjsterĹĄek

Andreja KonovĹĄek: ÂťPredstava je zahtevna in bo zahtevala tudi kar nekaj pozornosti gledalcev.ÂŤ

Z vaje tragikomedije Kaj pa Leonardo?, v kateri sodelujejo predvsem domaÄ?i gledaliĹĄÄ?niki

zdravi pameti. V likih predstave se odkriva razseĹžnost moralno-etiÄ?nega vpraĹĄanja svobode osebnosti, ki jo Ĺželi pogoltniti pohlep druĹžbe, pa tudi to, da bo boĹžiÄ? leta 2964 padel toÄ?no na torek. ÂťAktualnost besedila je neminljiva. Prav tako nam nudi moĹžnost, da se v detajlih posameznih likov z njimi poistovetimo in obÄ?utimo tudi svoje koĹĄÄ?ke tragikomiÄ?ne boleÄ?ine,ÂŤ je ĹĄe dejala Andreja KonovĹĄek. đ&#x;”˛

Barvne impresije V Galeriji eMCe plac se s prvo samostojno slikarsko razstavo predstavlja maturant velenjske likovne gimnazije Žiga Kelenc Tina Felicijan

Barve v Ä?loveku porodijo ĹĄtevilna obÄ?utja in reakcije, ki jih doĹživlja globoko v podzavesti, je ob razstavi med drugim zapisal mladi umetnik Ĺ˝iga Kelenc, ki barvam – njihovemu soĹžitju ali kontrastu – prav zato posveÄ?a veliko pozornosti. Ko posega po barvni paleti, se zanaĹĄa na obÄ?utek, ker verjame, da se vsak Ä?lovek, ki se hoÄ?e izraĹžati bodisi z barvami bodisi z oblikami, mora izraĹžati svobodno, ne pa se podrejati teoriji, ki ga okvirja. ÂťZato poskuĹĄam tudi sam ustvarjati intuitivno. VÄ?asih se mi zgodi, da inspiracijo dobim pri pouku, denimo, ko lahko naredim samo skico, podobo pa moram razviti kasneje. To je veliko teĹžje kot ustvarjati v trenutku navdiha, saj inspiracija sÄ?asoma zamre in nastane nova. Slikati moram v momentu, da lahko dam vse od sebe,ÂŤ pravi.

Od trenutka je odvisno tudi, v kakih barvah vidi sebe, nadaljuje. ÂťSem kot kameleon. Vsak dan spreminjam barvo. VÄ?asih je temna, drugiÄ? je pisana, igriva.

PoskuĹĄam biti kot otrok, saj se spomnim, da sem v otroĹĄtvu bil barvit, Ä?e bi se opisal z barvo.

IzĹžareval sem inspiracijo, iz mene je vrela domiĹĄljija, kar pogreĹĄam,

ker je to z odraĹĄÄ?anjem zaÄ?elo poÄ?asi zamirati zaradi obveznosti, pritiskov druĹžbe, ki Ĺželi, da se posamezniki z njo uskladijo in postanejo del sistema. Ampak ne bom se prepustil temu,ÂŤ pove Ĺ˝iga, ki meni, da je umetnost protest proti ukalupljanju posameznika, ki mora biti lepa, krati pa mora spodbuditi razmiĹĄljanje. ÂťUmetnost je vedno krojila prihodnost, saj je povzroÄ?ila ĹĄtevilne spremembe, tako druĹžbene kot politiÄ?ne. Je ena prvih stvaritev Ä?loveĹĄtva, tako kot na Ĺžalost vojna.ÂŤ Zato tudi umetnost ne more biti vedno lepa, ker kritiÄ?no razmiĹĄljanje preseĹže to estetiko. ÂťVÄ?asih se poÄ?utim, da ljudem ne morem dati neÄ?esa lepega, ker tudi svet ni vedno lep.ÂŤ Ĺ˝iga Kelenc je Prekmurec, ki je v Velenje priĹĄel zaradi likovne gimnazije. SliĹĄal je namreÄ? mnoge pohvale in nikoli ni bil razoÄ?aran, saj se profesorji dijakom posveÄ?ajo z veliko vnemo, pravi.

V srednjeĹĄolskih letih se je za umetniĹĄko ustvarjanje, predvsem slikarstvo, tako navduĹĄil, da Ĺželi postati poklicni umetnik.

Razstava Barvne impresije razkriva avtorjevo obÄ?udovanje nekaterih izstopajoÄ?ih umetnikov preteklega Ä?asa, dela pa se bodisi z barvno paleto bodisi v tehniki naslanjajo na umetnostnozgodovinske sloge, kot so impresionizem, modernizem, pop art. ÂťVir mojega navdiha se spreminja in prihaja tudi iz del drugih umetnikov. Najbolj zaznamoval me je Vincent van Gogh, s katerim iz srca soÄ?ustvujem, ker v Ä?asu svojega Ĺživljenja ni uspel v umetnosti in je bil kot Ä?udak izobÄ?en iz druĹžbe, danes pa njegova dela slavimo kot revolucionarna.

Pa tudi Andy Warhol, ki je znal izkoristiti novi druĹžbeni red, torej kapitalizem, komercializem, pod vplivom katerega je ustvarjal in nanj vplival z umetnostjo.ÂŤ Ĺ˝iga Ä?akajo sprejemni izpiti na akademiji v Stockholmu. Ve, da ima veliko, a ne nedosegljivo Ĺželjo, da postane poklicni umetnik – da bi ustvarjal projektno, razstavljal, delal po naroÄ?ilu.

Alternativa pa je, da postane profesor na kaki akademiji, po moĹžnosti v tujini. đ&#x;”˛

Ubij me neĹžno

Žiga Kelenc je na otvoritvi svoje prve samostojne razstave, ki jo je poimenoval Barvne impresije, nadvse uŞival. Na ogled bo do 13. februarja.

Izkazalo se je, da je bil znanec, ki mu igranje raÄ?unalniĹĄkih igric predstavlja Âťtisto veÄ?ÂŤ in dnevno vanje vloĹži veÄ? ur, do nedavnega resen kandidat za uvrstitev v olimpijsko reprezentanco. Brez kaplje potu je bil tako rekoÄ? kandidat za olimpijskega prvaka. EĹĄport je namreÄ? dolgo kazal potencial discipline, ki bi jih organizatorji Olimpijskih iger radi videli kot demonstracijski ĹĄport; Tokio 2020 ne, paÄ? pa Pariz v letu 2024. Mladina kaĹže velik interes in velja jim prisluhniti, je bilo staliĹĄÄ?e organizatorjev, ki niso skrivali navduĹĄenja. Hitra menjava disciplin (igric) pa se zdi, da je takĹĄne vrste problema, ki onemogoÄ?a, da bi se to vendarle zgodilo. Pokemon GO je danes pozabljen, Ä?eravno so nam ĹĄe pred letoma lovci nanje skakali pred vozeÄ?e avtomobile. Bilo je potrebno veÄ? forumov in potrebno se je bilo spustiti do samih korenin in teoretskih opredelitev do tega, kaj ĹĄport v osnovi je. ÂťÄŒe si hotel preizkusiti katerokoli Olimpijsko disciplino, Ä?e si jo hotel vaditi, si moral ven in trenirati, biti si moral aktiven.

Kjer so e-igre danes, Ä?e bi bil tovrstni eĹĄportni navduĹĄenec, ni potrebnega drugega, kot se zapreti doma v sobo in zasesti kavÄ?.ÂŤ Ĺ˝al bo v kratkem kavÄ? atlet bolje plaÄ?an od vrhunskega atleta, nosilca olimpijske medalje, ki je avtor gornje kavÄ? misli.

Velika popularnost raÄ?unalniĹĄkih iger, simulacij ĹĄportnih iger in razliÄ?ni formati tekmovanj, ki na stadione pripeljejo veÄ? deset tisoÄ? navduĹĄencev, umestitev tovrstnih tekmovanj na ĹĄportna tekmovanja (azijski olimpijski komite je igranje igric umestil na azijske igre v program s podelitvijo medalj leta 2022), umestitev teh igralcev na Panini nalepke, ki jih mulci zbirajo v svojih albumih in ne nazadnje, umestitev igric v ĹĄportne loterije, so kazalniki, ki pomembno spreminjajo razumevanje ĹĄportnega sveta in s tem tudi druĹžbe ĹĄirĹĄe. Ker je ĹĄport v mnogoÄ?em ambasador gibanj, ki jih povezujemo s plemenitostjo, bo v mnogoÄ?em na udaru ĹĄe kaj veÄ? kot ĹĄport. V novorek normalnosti se bodo priselili stavki, kot so: Âťte smo dobro pobiliÂŤ, Âťte ĹĄe postrelimo in gremoÂŤ, ÂťpoÄ?akaj, da me ubijejoÂŤ.

Dejstvo je, da Ĺže do sedaj obstajajo discipline, ki jim gibalni kriterij ne predstavlja pogoja. FinanÄ?na uprava RS je sem npr. umeĹĄÄ?ala ĹĄah. Ĺ portne stave so torej vrata, skozi katera bodo vstopili novi ĹĄportni prvaki. EĹĄport ĹĄe ni ĹĄport, lahko pa s ĹĄportnimi stavami ĹĄportno zasluĹžimo. Nacionalne loterije svojo dilemo razlikujejo od dileme Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Menijo, da gre pri kategoriji eĹĄporta za posebno pojavno obliko ĹĄporta in je le vpraĹĄanje, kdaj bo ta postala tudi olimpijski ĹĄport.

Med tem same teh zadrĹžkov nimajo in eĹĄportniki so stavno lepo umeĹĄÄ?eni.

Ni se mogoÄ?e znebiti obÄ?utka, da v tem obrnjenem svetu, kjer loterije olimpionikom pojasnjujejo, kako med vrhunskim ĹĄportnikom in vrhunskim igralniÄ?arjem pravzaprav ni razlike in je zadevanje glinastega goloba enako zadevanju tarÄ? na ekranu, duh Ĺže pobegnil iz steklenice. Slovenska loterija ne zaostaja veÄ?, ĹĄportniki ĹĄe branijo prag argumentov, zdaj bo potrebno spametovati fizike, humanisti bodo Ä?eĹĄnja na vrhu torte. đ&#x;”˛

Skrivnosti muzejskega depoja

Ĺ e pomnite?

Zadnja leta se v Muzeju Velenje posveÄ?ajo zbiranju zgodovinskih predmetov, povezanih predvsem z blagovnimi znamkami. ViĹĄja kustosinja dokumentalistka Muzeja Velenje Mateja MurkoviÄ? je pripravila zanimiv izbor predmetov, ki spominjajo na Âťdobre stare Ä?ase,ÂŤ kakor mnogi radi reÄ?ejo zadnjim desetletjem 20. stoletja. ÂťNajbrĹž ni bilo gospodinjstva Velenju, ki ni imelo kuharÄ?ka – bele ĹĄkatle za shranjevanje piĹĄkotov z modrimi detajli in motivom kuharja. Tisti, ki so odraĹĄÄ?ali v 70. in 80. letih, se zagotovo spomnijo sladkanja z domaÄ?imi piĹĄkoti iz te ĹĄkatle.ÂŤ Po drugi svetovni vojni so prali s pralnim praĹĄkom Radion, ki ga skupaj s pralno desko, s katero so stare ĹĄaleĹĄke gospodinje ĹĄe prale v Paki, tudi hranijo v depoju Muzeja Velenje. Spomine obuja tudi ĹĄolska torba s priljubljenim motivom Ä?ebelice Maje z zaÄ?etka

80. let. Pa tabla z logotipom nepogreĹĄljive in tudi v tujini nadvse priljubljene jugoslovanske kulinariÄ?ne inovacije Vegete. Predvsem delavci pa se najbrĹž dobro spomnijo cigaret Filter 57 v mehki ĹĄkatlici z motivom zelene Ĺžabice, v kateri so bili cigareti spravljeni s filtrom proti dnu, da ne bi z umazanimi prsti prijemali zanje, ko so cigarete jemali iz nje. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

24. januarja 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Rada bi ostala del medijev ÂťPravijo (ne vem pa, Ä?e je res), da se vse novoletne zaobljube pozabijo Ĺže v prvih desetih dneh novega leta. Tudi iz tega razloga si nisem zastavljala konkretnih nalog in ciljev, ampak sem se s hvaleĹžnostjo ozirala nazaj in si poleg zdravja seveda zaĹželela ĹĄe eno, vsaj letu 2018 podobno leto. Malo tega in malo onega, Ĺživljenje paÄ?, ki ga Ĺže nekaj let poleg svojega dela v kulturi uresniÄ?ujem tudi preko tiskanih in avdio medijev, kot sta Radio Velenje in NaĹĄ Ä?as,ÂŤ je odgovorila na vpraĹĄanje, s kakĹĄnimi Ĺželjami je vstopila v leto 2019 naĹĄa zunanja sodelavka Milojka Komprej BaÄ?ovnik iz Ĺ oĹĄtanja.

Kot pravi, se rada izraĹža tako s pisano kot govorno besedo, ĹĄe posebej pa jo veseli, da lahko daje priloĹžnost tudi drugim, da predstavijo sebe in svoje delo. Ker piĹĄe in pripravlja prispevke predvsem iz kulture,

spoznava, koliko neverjetnih ljudi je v tukajĹĄnjem okolju. Tudi takih, ki skoraj nikoli ne sedijo v prvih vrstah, a s svojo ustvarjalnostjo dan za dnem pomembno gradijo prijaznejĹĄe okolje. ÂťTo bi rada poÄ?ela ĹĄe v prihodnje, ostala del medijev in mogoÄ?e kdaj sa-

mostojno sedla v radijski studio. Enkrat sem to sicer Ĺže omenila, Ä?esa bolj konkretnega pa v zvezi s tem ĹĄe nisem storila. Zanimajo me ljudje in odnosi, ki pri tem nastanejo v oĹžjem ali ĹĄirĹĄem pomenu. Bilo bi jih zanimivo primerjati s tistimi, ki jih zaznam na pogovorih v galeriji, ki jih vodim. O odnosih najveÄ? piĹĄem v svojih kratkih zgodbah.ÂŤ Kot kulturna ustvarjalka pripravlja zametke za pisanje romana. Kot diplomirana ekonomistka, zaposlena na Zavodu za kulturo Ĺ oĹĄtanj, pa v tem trenutku pripravlja anketo med kulturnimi druĹĄtvi v tamkajĹĄnjem okolju za slovenski kulturni praznik, abonmajsko predstavo, Ä?aka pa jo ĹĄe pogovor z Darjo FiĹĄer ob izidu njene knjige. đ&#x;”˛

Milojka Komprej BaÄ?ovnik: ÂťV tukajĹĄnjem okolju je veliko neverjetnih ljudi, ki s svojo ustvarjalnostjo pomembno gradijo prijaznejĹĄe okolje in si zato zasluĹžijo pozornost.ÂŤ

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. JAN PLESTENJAK, ZDENKO COTIÄŒ & MODRIJANI – Dal bom besedo 2. VILI RESNIK – Diham zate 3. AVANTURA – En za drugega Jan Plestenjak, Modrijani in Zdenko CotiÄ? - Coto so se po izjemnem uspehu pesmi En poljub in Kolk nam je luĹĄtn ponovno zdruĹžili in posneli balado z naslovom Dal bom besedo. Pesem so produkcijsko obogatili ĹĄe s simfoniÄ?nim orkestrom. Glasbo za novo skladbo sta napisala Jan Plestenjak in Zdenko CotiÄ?, Jan Plestenjak pa je tudi avtor besedila in priredbe.

Tp

GLASBENE novice

Bryan Adams napoveduje album in turnejo Priljubljeni kanadski roker Bryan Adams, ki je pred nedavnim nastopil tudi v ljubljanskih StoĹžicah, predstavlja novi singel Shine A Light, s katerim napoveduje tudi istoimenski studijski album. Nova pesem predstavlja uvod v nov album, pri njenem nastanku pa je Bryan Adams sodeloval z Edom Sheeranom. Album Shine A Light

prinaĹĄa dvanajst novih pesmi, preĹžetih z elementi rock, pop in r&b glasbe, oboĹževalci pa bodo imeli priloĹžnost sliĹĄati tudi, kako zveni, ko Adams zdruĹži moÄ?i z zvezdnico Jennifer Lopez, s katero sta skupaj zapela v skladbi That's How Strong Our Love Is. Album prihaja 1. marca, mesec dni po zaÄ?etku turneje Shine A Light.

Bryan Adams, ki bo letos dopolnil 60 let, je za svoje delo prejel tudi prestiĹžno nagrado grammy, do danes pa je prodal Ĺže veÄ? kot 75 milijonov albumov.

ZaÄ?enja se 13. mednarodni BUMfest V Ĺ˝alcu bo od 25. do 27. januarja potekal Ĺže 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest.

Tokrat bodo na odru Ĺžalskega Doma II. slovenskega tabora nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije. Iz ZDA prihaja duo Dan Moore in Mat Britain, ki bo posluĹĄalce s prijetno in lahkotno glasbo popeljal daleÄ? stran v tople kraje. Skupina Studio Percussion Graz iz Avstrije je na BUMfestu Ĺže nastopila in s 40-letno tradicijo sodi med vodilne evropske tolkalne skupine. Slovenski tolkalni

Iva Vidergarja, Eervina Ritterja in BlaĹža KreĹĄnika.

The Who z novim albumom Legendarna britanska skupina The Who bo trinajst let po izidu enajstega albuma Endless Wire (2006) izdala nov studijski izdelek. Glavni kitarist The Who Pete projekt Stop (na sliki), ki letos praznuje 20 let delovanja, se bo predstavili s programom, ki jih je zaznamoval v teh letih. Rhythm Factory iz Slovenije pa bodo najmlajĹĄi na BUMfestu. Nekaj bodo zaigrali sami, bodo pa tudi zelo pomemben spremljevalni ansambel ameriĹĄkim gostom.

Vili Resnik z novo skladbo Priljubljeni Vili Resnik po dolgem Ä?asu predstavlja novo skladbo Diham zate. Pesem, ki govori o moĹĄkem zlomljenem srcu, je nastala v sodelovanju z Janom Plestenjakom, ki se pod skladbo podpisuje kot avtor besedila in glasbe. To sicer ni prvo sodelovanje obeh velikih imen slovenske glasbene scene. MoÄ?i sta zdruĹžila Ĺže pred 25 leti pri snemanju uspeĹĄnice in videospota Ĺ erbi. Nova skladbe je po Vilijevih besedah Ä?isto preprosta in govori o Ĺživljenju v brezizhodni situaciji po velikem razoÄ?aranju.

Zgodba je dobila tudi videopodobo, in sicer je pri snemanju videospota reĹžisersko taktirko vihtel znani Perica Rai.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Zeme – NajlepĹĄe je doma Slovenski zvoki – PobriĹĄiva prah za sabo Ansambel Naveza – Objem Krimski lisjaki – HiĹĄica iz lesa Novi spomini – Srcu verjemi Veseli Dolenjci – Sedemkrat Ansambel Opoj – Zimska pravljica Ansambel Petra Finka – Fant iz naĹĄe vasi Ansambel Simona GajĹĄka – Ne dam ga DruĹžina PogladiÄ? – Predraga slavljenca

www.radiovelenje.com

NINO

Orleki so za Slovenijo Legendarni zasavski Orleki so vstopili v trideseto leto svojega delovanja. Tridesetletnico bodo obeleĹžili tako, kot najbolje znajo – s koncerti, novim cd-jem, novimi videospoti. V teh dneh predstavljajo skladbo Kranjski Janez, ki je Ĺže Ä?etrti single z albuma, ki bo izĹĄel ĹĄe letos. Pesem Kranjski Janez in video povesta, da skupaj zmoremo vse. V svoji kratki zgodovini so mnogi Slovenci izstopali na razliÄ?nih podroÄ?jih, naj bodo to znanstveniki, izumitelji, podjetniki, ĹĄportniki ali umetniki. Z vaĹĄo podporo je vse laĹžje, trdijo Orleki v skladbi, za katero sta besedilo napisala Vlado PoredoĹĄ in Ervin Ritter, glasba pa je delo

Townshend (73) je napovedal, da bodo novi album med drugim zaznamovale "temne balade, teĹžki rock in eksperimentalna elektronika". IzĹĄel naj bi ĹĄe letos. Hkrati so Ä?lani zasedbe namignili, da naÄ?rtujejo orkestrsko turnejo po ZDA. Pevec Roger Daltrey (74) je dejal, da si oboĹževalci skupine lahko obetajo polnokrvne The Who ob spremljavi trobil in tolkal.

Dodal pa je, da bo to morebiti njihova zadnja turneja. Zasedba The Who, ki je leta 1964 nastala v Londonu, je najveÄ?je uspehe doĹživela v 60. in 70. letih minulega stoletja. Je ena prvih skupin na svetu, ki je prodala veÄ? kot milijon izvodov albuma, njihovi Ä?lani pa so sloveli tudi po akrobacijah, drznosti in teatralnosti na koncertih, na katerih so ob koncu pogosto uniÄ?evali glasbene inĹĄtrumente.

Vsestranski glasbenik Nino OĹĄlak predstavlja sveĹžo plesno pop pesem Rabim te.

Leto 2019 bo zanj izjemno ustvarjalno, saj konÄ?uje snemanje svoje tretje avtorske ploĹĄÄ?e, letos pa praznuje tudi desetletnico glasbene kariere.

VICTORY Skupina Victory po petih letih zatiĹĄja predstavlja novo ljubezensko skladbo Ĺ e vedno sva ista. Glasbo zanjo je napisal Miki VlahoviÄ?, besedilo je delo Roka LunaÄ?ka, za aranĹžma in produkcijo pa je poskrbel KreĹĄimir Tomec. Victory so za novo skladbo posneli tudi videospot, za reĹžijo je poskrbel Djomla KS.

KVATROPIRCI Ti si zame ÄŒokolada je naslov nove skladbe skupine Kvatropirci, za katero so posneli tudi vroÄ? videospot, v katerem nastopa Emma Peralta, World top model Slovenia 2018. V skupini je priĹĄlo do spremembe, saj jo je zapustil Gorazd ZapuĹĄek, ki je bil Ä?lan vse od

zaÄ?etka. Njegovo mesto je zasedel Matej Kocen.

BASSLESS Slovenska a cappella skupina Bassless je objavila videospot za svojo prvo avtorsko skladbo Isn't It Good to Be in Love Every Day. Skupino smo lahko spoznali v Ä?etrti sezoni ĹĄova Slovenija ima talent, pohvali pa se lahko z nominacijo za prestiĹžno mednarodno a cappella nagrado Cara Award in osvojeno drugo nagrado AVA Award.

JANEZ BONÄŒINA BENÄŒ Legendarni BenÄ? je decembra lani dopolnil 70 let, 1. februarja pa v ljubljanski CvetliÄ?arni pripravlja poseben dogodek 70 let rock in rolanja z gosti, na katerem bo s ĹĄtevilnimi znanimi slovenskimi in tujimi rock imeni ovekoveÄ?il svoji Ä?astitljivi obletnici Ĺživljenja in delovanja. Ob tej priloĹžnost bo izĹĄla tudi posebna zgoĹĄÄ?enka.

Naš ­čas, 24. 1. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

⏬

⏪

Šmarčana Janko Rakun – Janč (prvi z leve) in Ivan Meh – Rule sta združila moči pri prijetnem opravilu – rezanju pršuta. Meh ne bi bil to, kar je, če ne bi izrekel kakšne hudomušne. »Čuj, Janč, tejle krači bova pa menda ja kos, čeprav, priznaj, sva vse manj pri močeh in bi nama bilo ljubše, če bi midva opazovala druge pri delu, kot da oni opazujejo naju in se mastijo.«

Milan Arlič (iz kabineta župana Mestne občine Velenje) Marku Mrazu, računalničarju Komunalnega podjetja Velenje: »Daj pusti že ta svoj računalnik, pa poglej, če imaš kakšno cigareto. Žej celo večnost nisem mogel kaditi!«

⏬

Erik Kapfer in Miha Cojhter sta alfa in omega Vzorčnega mesta Velenje. Vrata je odprlo pred enim letom, v njem pa v tem času gostilo skoraj deset tisoč obiskovalcev, največ učencev, dijakov, študentov. Zelo malo pa posameznikov in družin, ki so jim v Vzorčnem mestu namenjeni popoldnevi. Pa še ti obiskovalci so v glavnem tisti, ki pridejo od drugod, od Pirana do Lendave. »Ja, Miha … Ne glej zdaj stran. Njim je logično, da se take stvari plačajo, da imamo vstopnino.

Velenjčani pa imajo marsikaj zastonj, in ker je tako, jim ne gre v glavo, da je treba tu in tam za kak dogodek ali storitev plačati.«

24. januarja 2019

frkanje » Levo & desno «

Dobro, boljše … Časi se spreminjajo. Imamo podjetja, v kateriho bolj cenjeni tisti, ki želijo iti v pokoj, kot tisti, ki želijo še naprej delati.

Le čas teče Na našem območju smo imeli že veliko »časovnic« za izgradnjo hitre ceste 3. razvojne osi. Tako od Velenja do Šentruperta kot na sever proti Koroški. A čas neusmiljeno teče – promet pa še dolgo ne bo stekel.

Vse temnejše Stvari se spreminjajo. V družbi, kjer kopljejo energent za svetlejšo Slovenijo, je pogled pod zemljo vse temnejši.

Še dobro Na prvi resni seji sveta MOV, ki bo 29. januarja, je predvidenih 29 točk dnevnega reda. Če bo še naprej veljalo, da bo na »sporedu« seje toliko točk, na kateri dan bo seja, si nekateri svetniki želijo, da bi bile seje ob začetkih meseca.

Plastike ne!

Plastika »ljudem prijazno« res vse bolj izginja. In to ne le iz trgovin in drugih prodajnih mest, tudi iz imen nekaterih podjetij.

Aktivna Slovenija

ZANIMIVOSTI

Zaradi zadrževanja YouTube ujede mu grozijo prepovedal videe z do tri leta zapora nevarnimi izzivi Konec decembra so slovenski kriminalisti prejeli prijavo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, da posameznik na območju Gorenjske zadržuje ptico postovko, ki je na seznamu zaščitenih živalskih vrst. Na osnovi fotografij, ki so bile priložene prijavi, so podali pisno prijavo nezakonitega zadrževanja ujede

na Policijsko upravo Kranj. Tam je pred kratkim stekla akcija, v kateri so preiskali okoliščine prestopka. Ugotovili so, da je posameznik utemeljeno osumljen, da je iz okolja vzel zaščiteno žival, samico ptice postovke, ter jo na dvorišču v kletki leto in pol zadrževal v ujetništvu. Ker je ne glede na razlog prepovedano že samo zadrževanje zaščitenih živalskih vrst, storilcu grozi kazen do treh let zapora. Divjo ptico so začasno namestili v Zatočišče za živali prostoživečih vrst na Muti.

Spletni video portal YouTube je v tem tednu sporočil, da prepoveduje videe z nevarnimi izzivi.

Pri podjetju so se za to potezo odločili po več primerih hudih poškodb in smrti, povezanih z izzivi, kot je npr. Bird Bow. Ta je dobil ime po Netflixovem filmu s tem naslovom, sodelujoči pa v njem s prevezo čez oči izvajajo

različne naloge. »Sporočamo, da naša politika, ki prepoveduje škodljive in nevarne vsebine, velja tudi za potegavščine, ki bi lahko bile nevarne ali bi imele za posledico resne poškodbe,« so zapisali pri YouTubu. Prepovedane so tudi potegavščine, zaradi katerih se lahko otroci znajdejo v hudi čustveni stiski, in tiste, ki otrokom za vse življenje pustijo travme.

z bojkotom izdelkov znamke Gillette, in sicer zaradi njihove nove kampanje, ki jo je navdihnilo gibanje #MeToo. Gillette se v novi kampanji dotika seksizma, spolnega vznemirjanja in nadlegovanja, odgovornost za spremembo pa prenaša na moška ramena.

Kampanja se sicer vrti okoli kratkega filma, ki sporoča: »Verjamemo v najboljše v moških,« nekateri moški pa ob tem pravijo, da gre za seksizem, uperjen proti moškim, in sporočajo, da niso

slabi samo zato, ker so moški.

Nekatere javno izpostavljene osebnosti so se zaradi kampanje celo javno odrekle nadaljnji uporabi izdelkov Gillette.

Zaradi glasovanja o dogovoru o brexitu Gillettova kampanja razburja preložila porod V zadnjih dneh različni moški na družbenih omrežjih grozijo

o brexitu. A med najudarnejše novice ni prišla tista, da je britanska poslanka iz vrst laburistov Tulip Siddiq zaradi glasovanja v parlamentu preložila porod.

Proevropska političarka bi morala namreč na začetku minulega tedna s carskim rezom roditi sina, a so zdravniki na njeno željo poseg preložili za konec tedna. Siddiqova je ob tem dejala, da želi izkoristiti priložnost, da bi se potegovala za močnejše sodelovanje

Skoraj ves teden je številne naslovnice svetovnega tiska polnilo britansko glasovanje o dogovoru

med Veliko Britanijo in Evropo.

36-letnica se namreč zavzema za drugi referendum o brexitu.

Na Luni vzklilo seme bombaža Poročali smo že, da je robotska sonda, ki jo je Kitajska v vesolje

izstrelila decembra lani, v začetku meseca uspešno pristala na temni strani Lune. Kitajci so s tem postali prvi, ki so spravili sondo na stran Lune, ki z Zemlje ni vidna – uspelo pa jim je še nekaj drugega.

Sonda je namreč s seboj ponesla tudi različna semena, shranjena v pločevinki, in iz te zbirke je po pristanku Chang‘e 4 vzklilo bombaževo seme. Čeprav ostala semena, ki jih je s seboj ponesla sonda, niso vzklila, je že vzklitje bombažnega semena velik korak.

Doslej so namreč raziskovalci vesolja seme že vzgojili na mednarodnih vesoljskih postajah, še nikoli pa na Luni. Sicer pa je sonda s seboj ponesla tudi rover, ki ga je že izpustila, njegova misija pa je izvesti poskuse v kraterju Von Karman na Luni. Na kitajski vesoljski agenciji načrtujejo še štiri misije na Luno, dolgoročno pa si želijo na tem nebesnem telesu postaviti raziskovalno bazo.

Morda niti ni najbolj vidno, a Slovenija je res vse bolj aktivna. No, vsaj statistika pravi, da je pri nas vse več delovno aktivnih prebivalcev. Število rojstev pa večje aktivnosti Slovencev nič kaj ne kaže.

»Naravne« težave Na naših smučiščih so z dosedanjo sezono zadovoljni.

Niti nad količino zapadlega snega se ne pritožujejo. Ker so ga dovolj »nastreljali«, jim lahko vnovično večje sneženje povzroči le težave in dodatno delo. Tudi pri tem velja, da je umetno včasih boljše od naravnega.

Nam je dobro Nekateri ocenjujejo, da gre slovenskim družinam očitno res vse bolje. To sklepajo po tem, da mladi, ki se še izobražujejo, vse manj povprašujejo po delu. Ali pa je morda to znak, da bolj resno študirajo!?

Aktualna Cepiti se proti gripi ali ne cepiti se proti gripi - po mnenju zdravstvenih delavcev to ne bi smelo biti vprašanje. A mnogi se vendarle sprašujejo: zakaj bi se le?

Na ples!

Vse bolj se bliža najpomembnejši »predmet« dijakov zaključnih razredov. Maturantski ples. Za ta predmet se ne pripravljajo le dijaki, tudi mnogi njihovi starši. Tudi ti obiskujejo plesne vaje. Vsaj ob teh vajah in plesu se starši in njihovi otroci malo bolj zbližajo.

NaĹĄ Ä?as, 24. 1. 2019, barve: CMYK, stran 13

Vse, kar je na ogled v ĹĄtevilnih muzejskih zbirkah na Velenjskem gradu ali v kateri drugi enoti Muzeja Velenje, ĹĄe zdaleÄ? ni vse, kar muzej hrani. Ĺ tevilne arheoloĹĄke najdbe, ki so jih pridobivali z izkopavanji na Ĺ aleĹĄkem gradu, v Florjanu na KacenĹĄtajnu in na Pustem gradu v Ĺ oĹĄtanju, etnografsko in drugo gradivo s podroÄ?ja Ĺ aleĹĄke doline je namreÄ? v depoju, kjer zanje skrbi viĹĄja kustosinja dokumentalistka Muzeja Velenje Mateja MurkoviÄ?. Od leta 1992, ko se je zaÄ?elo tudi intenzivno zbiranje gradiva za nove razstave in raziskovalne projekte, je muzejski depo urejen v zgradbi starega jaĹĄka, kjer je tudi Muzej premogovniĹĄtva Slovenije. ÂťV prvem valu zbiranja v 90. letih smo pridobili predvsem gradivo iz obdobja pred drugo svetovno vojno do sredine 50. let. V drugem sklopu zbiranja po letu 2000 pa zbiramo tudi mlajĹĄe gradivo, vezano predvsem na blagovne znamke iz zadnjih desetletij prejĹĄnjega stoletja,ÂŤ razlaga Mateja

â?ą

Depo Muzeja Velenje hrani skoraj 40 tisoÄ? kosov muzejskega gradiva, tako rekoÄ? od ĹĄivanke do avtomobila.

Kjer diĹĄi po starem Obiskali smo depo Muzeja Velenje, kjer se zbira najrazliÄ?nejĹĄe priÄ?evalce Ä?asa o daljni in bliĹžnji preteklosti Ĺ aleĹĄke doline in Ĺživljenja v njej

va. ÂťZ veseljem prihajam v sluĹžbo, kjer me vsak dan Ä?akajo veliki izzivi. Nikoli ne vem, kaj mi bo dan prinesel in na kakĹĄne ugotovitve bom naletela.ÂŤ Kadar imajo s kolegi sreÄ?o, da jim v roke pride kak izjemno zanimiv predmet, jih prevevajo nepopisni obÄ?utki vznemirjenja in navduĹĄenja. Kadar jim kakĹĄne uganke ne uspe razvozlati, pa so tudi frustracije ob tem sorazmerno velike. Prav zato toliko Ä?asa namenijo deĹĄifriranju skrivnosti predmetov v depoju – da jih bodo lahko nekoÄ? postavili na razstavo in dopolnili zakladnico znanja.

Kje je kaj

Urejanje depoja je velik izziv. Po eni strani zato, ker prostori, kjer je, niso prilagojeni vnosu in razporejanju velikih kosov. Vhod v depo je namreÄ? kar pritliÄ?no okno. V klet, kjer je najveÄ?ji del pohiĹĄtva in drugih teĹžkih predmetov, pa vodijo ozke stopnice. Zato je depo urejen tako, da je delo v njem, premikanje gradiva Ä?im laĹžje. ManjĹĄi predmeti

Tudi kosi pohiĹĄtva v depoju vzbujajo nostalgijo.

Postopek dokumentiranja

MurkoviÄ?, ki ocenjuje, da se Ĺ aleÄ?ani precej zavedajo pomena lokalne dediĹĄÄ?ine in pogosto prinaĹĄajo razne zgodovinske kose ali muzealce kliÄ?ejo na ogled reÄ?i, ki jih imajo doma. Od Ä?asa do Ä?asa pa sami pozivajo prebivalce, naj odprejo ropotarnice in pobrskajo med starinami. ÂťK bomo kmalu pozvali Ĺ aleÄ?anke, saj naÄ?rtujemo postavitev razstave o oblaÄ?ilni kulturi prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline. PriÄ?akujemo, da bomo dobili kake zanimive kose oblaÄ?il,ÂŤ napoveduje in dodaja, da je tekstilna zbirka, ki zajema obdobje od 50. do zaÄ?etka 80. let 20. stoletja, Ĺže zdaj precej velika in ji je ĹĄe posebno pri srcu, saj je veÄ?ino kosov sama pridobila na terenu od ene najstarejĹĄih ĹĄivilj v Ĺ aleĹĄki dolini.

V velenjskem kulturnem domu so minulo soboto goste ob vstopu v dvorano pozdravljali uniformirani taborniki z zastavami v rokah. Da bodo skuĹĄali zbrane popeljati v pristno taborniĹĄko ozraÄ?je, je razkrivala tudi odrska postavitev, sredi katere je bilo vse pripravljeno za taborni ogenj ob ĹĄotorih in v objemu dreves. Nato pa se je zaÄ?elo. ToÄ?no ob uri je Ä?astni Ä?lan rodu Jezerski zmaj Anton De Costa – Sine zatrobil v rog, temu je sledil dvig zastave in nato slovesen vhod Ä?astnega voda z bobni. Ti so prikazali nekaj taborniĹĄkih spretnosti, ki priÄ?ajo o rednem in dolgoletnem vestnem delu.

Vsak predmet najprej registrirajo na vhodnem obrazcu, v katerega vnesejo podatke o njem. ÄŒe je le moĹžno, z lastnikom gradiva opravijo intervju, da zberejo Ä?im veÄ? informacij. Delovna skupina presodi, ali bo predmet postal spomenik in ga bodo obravnavali v inventarni knjigi, nato pa predmet fotografirajo in oĹĄtevilÄ?ijo. ÂťKot muzealka in varuhinja dediĹĄÄ?ine bi bila najbolj zadovoljna, Ä?e bi lahko ohranili vse zbrane predmete. A to je tako rekoÄ? nemogoÄ?e. OdloÄ?amo se po naÄ?rtih Muzeja Velenje za postavljanje novih in dopolnjevanje starih zbirk ter razstav. Pozorni smo na predmete, ki so v smislu svoje funkcije, oblike, zgodbe posebni.ÂŤ Tako denimo hranijo opremo stanovanja druĹžine Foit, ki jo je muzeju podarila Irena Foit ob svoji selitvi nazaj na ÄŒeĹĄko. Nekaj kosov je iz dvorca Gutenbuchel, iz ĹĄoĹĄtanjske usnjarne, najveÄ? pa z okoliĹĄkih kmetij.

Takole ste vÄ?asih menjavali.

Kaj je kaj

Zaradi intenzivnosti zbiranja v 90. letih se zgodi, da skrivnosti nekaterih predmetov ne znajo razvozlati. VÄ?asih ne poznajo Ä?asa nastanka ali uporabe, namena ali funkcije. A predmet kljub temu hranijo. ÂťMogoÄ?e bo Ä?as poka-

â?ą

PoĹĄkodovane predmete skrbno obdelajo v konservatorskorestavratorski delavnici.

Mateja MurkoviÄ?: ÂťDepo je srce vsakega muzeja. In muzejski predmeti, s katerimi delam, so globoko v mojem srcu.ÂŤ

zal, kakĹĄna je njegova vrednost,ÂŤ upa sogovornica in dodaja, da si kustosi dokumentaristi iz vse Slovenije pomagajo pri razreĹĄevanju skrivnosti predmetov.

Vsaj nekajkrat na leto se sreÄ?ajo, v zadnjem Ä?asu pa imajo tudi veliko izobraĹževanj o tej temi. ÂťNaĹĄ poklic je v vzponu,ÂŤ pravi Mateja MurkoviÄ?, ki Ĺže od rane mladosti oboĹžuje starine in zato ni niÄ? Ä?udnega, da med njimi tako uĹži-

â?ą

Predmete je treba ustrezno zaĹĄÄ?ititi pred propadanjem. Posebno nevarni so lesna goba in razni insekti, zato je treba uravnavati vlago in temperaturo.

so v ĹĄkatlah varni pred prahom, veÄ?je pa zaĹĄÄ?itijo s posebnimi tkaninami. Organizirani so v lesno zbirko, v kateri je predvsem pohiĹĄtvo, etnografsko zbirko, v kateri je vse roÄ?no orodje, v gospodinjski zbirki so keramika, steklo, posodje in drugi manjĹĄi predmeti, v tekstilni so uniforme in druge obleke, v arheoloĹĄki pa izkopanine. ÂťKolikor je mogoÄ?e, se trudimo, da predmete organiziramo po njihovi funkciji, tipu, ne moremo pa jih organizirati po dataciji, ker je gradiva glede na prostor preveÄ? in se zbirka nenehno dopolnjuje,ÂŤ pove sogovornica, ki skoraj zagotovo ve, kje je kateri kos.

Vsak od tisoÄ?ih.

Enkrat tabornik, vedno tabornik Rod Jezerski zmaj (RJZ) s proslavo zaznamova 50 let delovanja – Svoje aktivnosti so predstavili s humorjem – Prejeli zlato plaketo Zveze tabornikov Slovenije – Mladi ta rod potrebujejo tudi danes Svoje aktivnosti so taborniki predstavili izjemno zabavno.

đ&#x;”˛

Tina Felicijan

ĹĄek – LeĹĄi. V soboto je s ponosom je povedal, da so zaÄ?etniki taborniĹĄtva v Velenju pripoved Gustava Ĺ iliha prelili v realnost, in poudaril, da med njimi velja Âťenkrat tabornik, vedno tabornikÂŤ. Kot je dejal, RJZ tudi po 50 letih ostaja mladinska organizacija in je ĹĄe vedno uÄ?eÄ?i se rod. ÂťIzzivov je ĹĄe precej, verjamem pa, da jih bomo izpolnili,ÂŤ je dejal OjsterĹĄek.

Zlata plaketa iz rok stareĹĄine in naÄ?elnice Zveze tabornikov Slovenije

Od malega k velikemu

ÂťVse se je zaÄ?elo na zaÄ?etku,ÂŤ sta kmalu zatem povedala mlada voditelja prireditve in pojasnila, da RJZ pred 50 leti ni imel ne opreme, ne denarja, ne izkuĹĄenih vodnikov. A vendar je steklo!

Tako dobro, da so velenjski taborniki danes drugi najĹĄtevilnejĹĄi v Sloveniji in so imeli tudi na sobotni prireditvi marsikaj pokazati. ZaÄ?eli so z najmlajĹĄimi Ä?lani iz vodov PalaÄ?inke in Kobilice, ki so povedali, zakaj so radi pri tabornikih, in se predstavili s pesmijo, v kateri so ponosno vzklikali Âťtaborniki smo, naravo Ä?uvamo.ÂŤ Veliko smeha so s predstavitvijo poĹželi gozdovniki in gozdov-

13

REPORTAŽA

24. januarja 2019

nice, ki so prikazali orientacijo v sodobnih Ä?asih, nasmejal pa je tudi prikaz dela vodniĹĄke ĹĄole.

A Ä?eprav predvsem zabavna, sobotna prireditev ob jubileju ni bila le to – iz vsebineo je bilo mogoÄ?e dodobra spoznati delo in poslanstvo tabornikov, ki ga je stareĹĄina Zveze tabornikov Slovenije Jernej Stritih opisal z besedami Âťtaborniki ustvarjamo boljĹĄi svetÂŤ. Kot je ĹĄe poudaril, se marsi-

kje po Sloveniji spraĹĄujejo, kako je mogoÄ?e v taborniĹĄtvu delati tako dobro, kot to uspeva tabornikom v Velenju. Sam je razmiĹĄljal, da je pot do uspeha v prostovoljcih in podpori lokalne skupnosti.

ÄŒe imaĹĄ otroka pri tabornikih, veĹĄ, da je v pravih rokah

K besedi je na sobotni proslavi priĹĄel tudi podĹžupan Mestne ob-

DruĹĄtvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje je 26. 12. 2018 na izrednem volilnem obÄ?nem zboru razreĹĄilo dosedanjega stareĹĄino AleĹĄa OjsterĹĄka – LeĹĄija ter potrdilo novega, Andreja Ĺ mita – MiĹĄka. Ä?ine Velenje Peter Dermol. Zbranim je zaupal, da je tudi sam nekoÄ? stal v taborniĹĄkih vrstah, in dodal, da so v lokalni skupnosti prepriÄ?ani, da je v taborniĹĄtvo

vredno vlagati. ÂťÄŒe imaĹĄ otroka pri tabornikih, veĹĄ, da je v pravih rokah,ÂŤ je dejal Dermol. Z njim se gotovo strinja tudi namestnik stareĹĄine RJZ AleĹĄ Ojster-

Ob jubileju se je namestnik stareĹĄine RJZ zahvalil mnogim, s katerimi taborniki v Velenju dobro sodelujejo. Tudi sam je prejel nekaj Ä?estitk in daril, ki so jih na prireditev prinesli predstavniki drugih rodov in ĹĄol, posebej pa ga je razveselila zlata plaketa Zveze tabornikov Slovenije, ki sta mu jo izroÄ?ila stareĹĄina Jernej Stritih in naÄ?elnica Zveze tabornikov Slovenije Eva Bolha. ÂťOb Abrahamu korajĹžno, veselo in ustvarjalno ĹĄe naprej. Tudi danes mladi ta rod moÄ?no potrebujejo,ÂŤ pa so besede avtorice imena rodu Jezerski zmaj Alenke ÄŒas, ki sta jih voditelja vsem zbranim prenesla ob koncu proslave. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

NaĹĄ Ä?as, 24. 1. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

Ĺ PORT

24. januarja 2019

Drugi del zaÄ?enjajo s pokalno tekmo RokometaĹĄi Gorenja drevi za napredovanje v Ä?etrtfinale

Zagorjanke zaradi OdĹĄel ĹĄe peti dolgov izstopile igralec - vrnil se je AljaĹž Krefl iz lige VelenjÄ?anke ostajajo pri eni zmagi – LjubljanÄ?anke so se jim oddolĹžile za jesenski poraz

Na tekmi osmine finala slovenskega pokala bodo drevi gostovali na Dolu pri Hrastniku. Pet dni za tem, v torek, pa bodo na zaostali tekmi 11. prvenstvenega kroga gostili zadnji SviĹĄ.

ZasavÄ?ani so v drĹžavnem prvenstvu po prvem delu na predzadnjem mestu, Gorenje pa na tretjem. Vse razen napredovanje moĹĄtva Zorana JoviÄ?ića med osem najboljĹĄih bi bilo veliko preseneÄ?enje. Decembra so se v Ä?etrtfinale Ĺže uvrstili Celje, Ribnica, SviĹĄ, Grosuplje (2. drĹžavna liga) in Krka.

Preostala dvoboja osmine finala bosta v petek. Para sta: MoĹĄkanjci-GoriĹĄnica (2. liga) – Trimo Trebnje ter Herz Ĺ martno Med razmeroma kratkimi pripravami na nadaljevanje tekmovanja so imeli VelenjÄ?ani ĹĄtiri pre-

izkuĹĄnje. Trikrat so zmagali in enkrat izgubili. Na tekmah brez gledalcev so v domaÄ?i RdeÄ?i dvorani z 32 : 27 premagali Slovenj Gradec, ki je po jesenskem delu z enakim ĹĄtevilom toÄ?k, kot jih ima drugi Slovan, na prvem mestu 1. B lige. V drugem delu tekmovanja bo KoroĹĄce namesto dosedanjega trenerja, Celjana Slavka IveziÄ?a, spet vodil Ĺ oĹĄtanjÄ?an Sebastjan SoviÄ?. Z madĹžarskim prvoligaĹĄkim moĹĄtvom Csurgoi, za katerega igrata tudi njihova nekdanja igralca Alen Toskić in vratar Rok ZaponĹĄek, pa izgubili s 23 : 24. Med pripravami so dvakrat gostovali pri avstrijskih prvoligaĹĄih. Od Ferlacha, ki jih vidi velenjski trener Ivana Vajdl, so bili boljĹĄi z 38 : 24, moĹĄtvo HSG Graz pa so pređ&#x;”˛ vos magali z 38 : 24.

Konec prejĹĄnjega tedna so rokometaĹĄice v 1. A ligi z 10. krogom zaÄ?ele letoĹĄnji del tekmovanja. Prvenstvo nadaljuje devet ekip, ker so igralke Zagorja, ki so bile v sezoni 2015/16 celo drĹžavne prvakinje, zaradi prevelikih dolgov izstopile iz lige. Po lanskih devetih krogih so bile pete, vse rezultate proti njim pa je vodstvo tekmovanja izbrisalo.

Velenjske rokometaĹĄice so gotovo po tihem upale, da si bodo v nedeljo v RdeÄ?i dvorani priigrale drugo zmago. Gostile so Ljubljano. Zanimivo, prvo zmago (31 : 30) so dosegle prav proti njim v prvem krogu. V tokratnem krogu je bila zanje predvsem usodna Iza Bon – Brzin, hÄ?i nekdanje selektorke Marte Bon. Vsak met je zadela v polno, zabila jim jih je kar 13. S stoodstotno uÄ?inkovitostjo pa so se pri VelenjÄ?ankah izkazale Smonkarjeva, TomiÄ?eva, FerenÄ?eva in Piklova. DomaÄ?a dekleta so vodila le enkrat (2 : 1). NajviĹĄja prednost LjubljanÄ?ank je bila ĹĄtiri gole. Dobro minuto pred koncem so se jim gostiteljice pribliĹžale na dva gola zaostanka (26 : 28), vendar so gostje hitro poviĹĄale na tri in nasprotnice iz Velenja so se morale sprijazniti z novim porazom.

Rezultati 10. kroga: Zelene doline Ĺ˝alec - Krim Mercator 23:27, Ĺ˝.U.R.D. Koper - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 20:27, Z' DeĹžele - Krka 19:27 in Velenje Ljubljana 27:29.

Velenje: HadĹžić, SimiÄ?, Smonkar 6 (3), TomiÄ? 4, Gavranović, Ĺ˝agar, Ferenc 6, Ĺ˝eliÄ?, JelĹĄnik 3 (1), Bele, Stojković, Oder 4 (2), Pikl 4 (2), Brcar, AlekiÄ?.

Sedemmetrovke: Velenje 8 (6), Ljubljana 3 (3); izkljuÄ?itve: Velenje 6 minut, Ljubljana 8.

Vrstni red: 1. Krim 18, Ĺ˝alec 14, 3. Krka 12 ‌, 7. Ljubljana 5, 8. Ptuj (tekma manj) 4, 9. Velenje 2 đ&#x;”˛ vos

V velenjskem prvoligaĹĄu so se decembra – kot smo Ĺže pisali – razĹĄli z Ivanom Solomunom, Matejem Ĺ antkom, Domagojem Muićem, Vlatkom Ĺ imunacem in Abdulom Abubakarijem, neposredno pred zaÄ?etkom priprav pa ĹĄe s tretjim vratarjem AnĹžetom Malnarjem. Trener Marijan PuĹĄnik ima trenutno ĹĄe enega igralca manj. Sporazumno so se razĹĄli ĹĄe s Sandijem ÄŒoralićem. Dvajsetletni branilec, ki je k RuZavzeto se darju priĹĄel kot posojepripravljajo na pomlad ni igralec Olimpije, je jeseni v glavnem grel rezervno klop ali pa ĹĄe to ne. ÄŒrno-zeleni dres je v boju za toÄ?ke oblekel le na dveh prvenstvenih tekmah ter v 2. krogu pokalnega tekmovanja proti Muri, ki je z zmago z 1 : 0 izloÄ?ila rudarje s tekmovanja v aktualni sezoni.

Medtem so dobili tudi prvi okrepitvi. Iz Olimpije se je vrnil 24-letni branilec AljaĹž Krefl (vmes so ga ljubljanÄ?ani posodili Spartaku iz Subotice), njihov Ä?lan pa naj bi postal tudi eden izmed Hajdukovih branilcev.

Rudarji so v tretji pripravljalni tekmi vÄ?eraj na svojem igriĹĄÄ?u gostili Roltek Dob, po jesenskem delu peto moĹĄtvo 2. lige. V prvi so v KrĹĄkem z goli Klemna Bolha, Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a in Nejca PuĹĄnika s 3 : 0 premagali madĹžarski Budafoki MTE, v drugi pa v mariborskem Ljudskem vrtu izgubili z vodilnim moĹĄtvom jeseni z 0 : 2. Ob ugodnih vremenskih razmerah bodo do zaÄ?etka spomladanskega dela prvenstva predvidoma odigrali ĹĄe sedem tekem. Prva naj bi bila na sporedu Ĺže v soboto, ko se Ĺželijo doma ob 14. uri pomeriti z Dravo. đ&#x;”˛

vos

Sabljali tudi za Univerzijado

V Velenju se krepi futsal

SabljaĹĄki klub Rudolf Cvetko Velenje je gostil drĹžavno prvenstvo sabljanju za kadete in mladince v oroĹžjih meÄ? in sablja ter univerzitetno prvenstvo

V RdeÄ?i dvorani je potekal najveÄ?ji letoĹĄnji zimski turnir v futsalu z mednarodno udeleĹžbo, na katerem je zmagala velenjska ekipa Tina Felicijan

Velenje, 19. januar – Velenjski ljubitelji futsala so priredili veliki turnir v tej razliÄ?ici nogometa, na katerem je sodelovalo 24 ekip iz Slovenije, Bosne in Her-

na velenjskih navduĹĄencev nad futsalom Futsal Velenje zaÄ?ela prirejati poletne turnirje na kotalkaliĹĄÄ?u, nato pa prevzela tudi organizacijo zimskih turnirjev. Igralci v Velenje radi prihajajo, je ob izvedbi drugega zim-

po udeleĹžbi kot konkurenci in nagradnem skladu najmoÄ?nejĹĄi. Tudi sam sem obiskoval turnirje po Sloveniji in nikjer ni bilo moÄ?nejĹĄega,ÂŤ je povedal Sead Jahić in dodal, da je bil to zadnji zimski turnir letos. UdeleĹžile so

Telovadnica OĹ Ĺ alek se je ponovno spremenila v bojiĹĄÄ?e mladih sabljaÄ?ev, ki so se tokrat pomerili le z meÄ?i in sabljami, ĹĄtudenti pa so tekmovali v vseh treh oroĹžjih in nabirali toÄ?ke za Univerzijado.

Tina Felicijan

Velenje, 19. januar – Velenjski sabljaÄ?i se redno udeleĹžujejo raznih tekmovanj po Sloveniji in tujini, hkrati pa jih velikokrat gostijo. Tako je SabljaĹĄki klub Rudolf Cvetko Velenje v sodelovanju s SabljaĹĄko zvezo Slovenije in Slovensko univerzitetno ĹĄportno zvezo priredil prvo letoĹĄnje sabljaĹĄko tekmovanje v Velenju – drĹžavno prvenstvo v sabljanju za kadete in mladince v oroĹžjih meÄ? in sablja. Hkrati je potekalo univerzitetno prvenstvo v vseh treh oroĹžjih – floret, meÄ? in sablja. Tekmovalci so nabirali toÄ?ke za kvalifikacije na poletno univerzijado v Neaplju.

Velenje je obiskalo veÄ? kot 70 tekmovalcev v vseh teh disciplinah iz enajstih slovenskih klu-

â?ą

Med okoli 50 Ä?lani SabljaĹĄkega kluba Rudolf Cvetko Velenje je 26 tekmovalcev, ki nastopajo v vseh disciplinah, najmoÄ?nejĹĄi pa so v floretu.

bov. ÄŒeprav je paradna disciplina velenjskega kluba floret, Ä?lani niso manjkali niti na tokratnem sabljaĹĄkem sreÄ?anju, ko so domaÄ?i klub na univerzitetnem prvenstvu zastopali ĹĄtirje ĹĄtudenti.

V disciplini floret sta nastopila Luka Mravljak, ki je dosegel 2. mesto, in Lovro FijavĹž BaÄ?ovnik, ki se je uvrstil na mesto za njim.

Prav tako tretje mesto je v isti disciplini dosegla Tina Ĺ afariÄ?.

VelenjÄ?ani so nastopili tudi v disciplini meÄ?. 2. mesto je zasedel Jure Mravljak, 3. mesto pa sta si delila Lovro FijavĹž BaÄ?ovnik in Luka Mravljak.

SabljaĹĄki klub Rudolf Cvetko Velenje bo naslednje tekmovanje, tokrat drĹžavno prvenstvo v oroĹžju floret za deklice in deÄ?ke, mladinke in mladince, priredil 2. februarja v telovadnici OĹ Ĺ alek. PriÄ?akujejo okrog 50 tekmovalcev. Ponovne organizacije zahtevnega tekmovanja se veselijo, pravi predsednik kluba Aleksander Mravljak. Ponosni so, da je velenjski sabljaĹĄki klub kos takim nalogam in je postal prepoznaven po kakovosti tudi na tem podroÄ?ju. đ&#x;”˛

Velenjski ljubitelji futsala si bodo prizadevali, da bodo tako poleti kot pozimi prirejali tako moÄ?ne turnirje, kot je bil zadnji v RdeÄ?i dvorani.

cegovine in HrvaĹĄke. Obiskovalci so lahko uĹživali v igri ekip z izrazito moÄ?nimi postavami. Nastopili so mnogi reprezentanÄ?ni futsal igralci. MoÄ?ne so bile tudi hrvaĹĄka ekipa Teretana FBI Trnava, pa vrhniĹĄka futsal zasedba AM-DE in ekipa Smarty z igralcem Zoranom PavloviÄ?em ter druge, ki so na sobotnem turnirju v RdeÄ?i dvorani poskrbele za spektakel, pravi organizator turnirja Sead Jahić. Ponosen je tudi, da sta nastopila tudi slovenski reprezentant malega futsala Alen Fetić in Matej FiderĹĄek.

Po daljĹĄem zatiĹĄju je skupi-

skega turnirja dejal organizator in povedal, da se ta ĹĄiri in krepi.

Medtem ko so lani gostili dvajset ekip, so letos razpisali ĹĄe ĹĄtiri dodatna prosta mesta in sprejeli tudi ekipe iz tujine. ÂťIgralci pravijo, da je velenjski turnir tako

se ga tudi ĹĄtiri velenjske ekipe.

Druge ekipe pa so priĹĄle iz Kopra, Ljutomera, Murske Sobote, MengeĹĄa, Ljubljane, Litije, Sevnice in od drugod.

V nagradnem skladu je bilo 1.500 evrov. Razdelile so si ga prvouvrĹĄÄ?ene ekipe – zmagovalci turnirja Korektbau iz Velenja, Manart GT in SZM Velenje. Nagrado za najboljĹĄega vratarja je dobil Jovica Mihajlović in za najboljĹĄega igralca turnirja Jaka Jager, oba iz velenjske ekipe Korektbau, najboljĹĄi strelec pa je bil MatjaĹž Vojsk iz ekipe SZM Velenje. Ekipa Havana bar je izpadla v osmini finala, AD Frons pa v Ä?etrtini finala.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 1. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

Ĺ PORT

24. januarja 2019

Maja zaÄ?etek energetske sanacije bazena Za 1,2 milijona evrov vredno naloĹžbo Ĺ portni zavod RdeÄ?a dvorana Velenje pridobil pribliĹžno tretjino drĹžavnega denarja – Leto 2018 v okviru priÄ?akovanega Tatjana PodgorĹĄek

Lani so v Ĺ portno-rekreacijskem zavodu RdeÄ?a dvorana Velenje napovedali energetsko prenovo bazena ter podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda v PleĹĄivcu. Kako daleÄ? so aktivnosti?

Marjan Klepec, direktor zavoda, pravi, da so se lani lotili pridobivanja projektne dokumentacije, projekt so prijavili na razpis za pridobitev drĹžavne subvencije, pred iztekom leta pa objavili razpis za izvedbo javno-zasebnega partnerstva. Na razpis se je prijavilo podjetje Resalta iz Ljubljane. DokonÄ?ne ponudbe o vrednosti projekta ĹĄe nimajo, ocenjujejo pa ga na blizu 1,2 milijona evrov. Z uspeĹĄno kandidaturo so na drĹžavnem razpisu

Ĺ oĹĄtanj – Po veÄ? kot petdesetih letih aktivnega ĹĄahiranja ter ĹĄtiriintridesetih letih predsedovanja ĹĄahovski sekciji oziroma Ĺ ahovskemu klubu Ĺ oĹĄtanj je Gregor Rupnik zakljuÄ?il aktivno funkcionarsko delo, ne pa ĹĄe igranja.

A je prvo imelo posledice. Ĺ ahovski klub Ĺ oĹĄtanj je usahnil.

Njegovega naslednika v klubu niso naĹĄli. NihÄ?e ni Ĺželel prevzeti.

Zakaj takĹĄna odloÄ?itev? ÂťOcenil sem, da je priĹĄel Ä?as, da izpreĹžem. Obveznosti je vse veÄ? – prijave na razpise, poroÄ?ila na AJPES, na ĹĄahovsko zvezo, ministrstvu za ĹĄport ‌ Vse veÄ? je tega, vse gre preko spleta ... Pa tuĹ ahovska sekcija Ĺ oĹĄtanj je bila ustanovljena 18. marca 1985. Ustanovnega sestanka so se udeleĹžili: Toni Rehar, Janko Plevnik, Danilo Zajc, Slavko Plevnik, Toni Ravnak, Drago Ĺ umnik, Gregor Rupnik in predstavnik velenjskega ĹĄahovskega kluba, Drago Kristan. ÂťVelenjski ĹĄahovski klub, katere sekcija smo bili sprva, nam je odobril nakup ĹĄestih ur in ĹĄestih ĹĄahov, kar nam je ogromno pomenilo.ÂŤ

pridobili 373 tisoÄ? evrov subvencije, preostali potrebni denar bodo zagotavljali s prihranki. ZadolĹževanja za izvedbo projekta ne naÄ?rtujejo. ZaÄ?etek energetske prenove so postavili na konec meseca maja oziroma na zaÄ?etek junija, dokonÄ?anje pa na konec septembra ali v prvo polovico oktobra letos, Ä?e seveda ne bo kakĹĄnih nepredvidenih posegov, ki se pri takĹĄnih vlaganjih lahko pojavijo. In zakaj so v projekt vkljuÄ?ili tudi podruĹžniÄ?no osnovno ĹĄolo, saj ne sodi pod okrilje zavoda, Klepec pravi: ÂťVrednost energetske sanacije bazena bi bila glede na pogoje za pridobitev subvencije premajhna, zato smo se z ustanoviteljem zavoda in ĹĄole (Mestno obÄ?ino Velenje) dogovorili, da bomo vanjo vkljuÄ?ili ĹĄe podruĹžnico.ÂŤ

Od konca maja oz. zaÄ?etka junija do sredine oktobra naj bi izvedli projekt energetske prenove bazena.

Marjan Klepec: ÂťZasedenost objektov, ki sodijo pod okrilje zavoda, je odvisna od vremenskih razmer in od uspeĹĄnosti tekmovalnih klubov.ÂŤ

Zasedenost dobra

Sicer pa je zavod tudi lani uspeĹĄno uresniÄ?eval namen, za katerega je bil ustanovljen, in zagotavljal kakovostne pogoje za izvedbo raznolikih ĹĄportnih ter rekreacijskih programov v mestni obÄ?ini Velenje. ÂťZasedenost

velenjskega plavalnega kluba in udeleĹženci programov plavalnega opismenjevanja. Lanska pridobitev je bila dvorana za funkcionalno vadbo, v kateri izvaja preventivne programe tudi Zdravstveni dom Velenje. Pod okrilje zavoda sodi ĹĄe mestni stadion, skakalni center ob Velenjskem gradu (ki so ga poleg domaÄ?ih skakalcev za treninge izkoristili tudi skakalci Kazahstana), kotalkaliĹĄÄ?e in ostale ĹĄportne zmogljivosti SonÄ?nega parka, priljubljena pridobitev je postal tudi pumptrack poligon. ÂťSkrb za dobre pogoje za izvajanje ĹĄpor-

Ĺ oĹĄtanj brez ĹĄahovskega kluba Gregor Rupnik prvi in edini predsednik Ĺ ahovskega kluba Ĺ oĹĄtanj je ocenil, da funkcija predsednika ni veÄ? zanj – Novega predsednika niso naĹĄli, klub je usahnil di zdravje ni veÄ? tĂĄko, kot je bilo. Nismo pa rekli, da ne bomo veÄ? igrali. MeseÄ?ni turnirji zagotovo ostajajo. Tudi lestvico bom prinesel, kot sem jo vedno, in vpisoval rezultate ‌ Ĺ˝upanu sem tudi obljubil, da bomo tako kot Ĺže vrsto let pripravili turnir ob obÄ?inskem in krajevnem prazniku.

Pa tudi – saj ne morem biti veÄ?ni predsednik.

S ĹĄahom se je prviÄ? sreÄ?al v osnovni ĹĄoli, pri ĹĄahovskem kroĹžku. ÂťNaĹĄ mentor, gospod Hudomalj, me je postavil za svojega pomoÄ?nika. To sem bil ponosen! Funkcija je bila pomembna, bil sem njegova desna roka. Vpisal sem ĹĄahiste, postave ...ÂŤ

Gregor Rupnik: ÂťNe reÄ?em, da ĹĄahovskih dogodkov v Ĺ oĹĄtanju ne bo veÄ?. MeseÄ?ni turnirji zagotovo ostajajo.ÂŤ

LetoĹĄnja drsalna sezona boljĹĄa od lanske Ĺ oĹĄtanj, 20. januarja – Po ĹĄtiridesetih dneh obratovanja je v nedeljo vrata zaprlo ĹĄoĹĄtanjsko drsaliĹĄÄ?e. Zanj je dvanajstiÄ? zapored poskrbela ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ki je za ta namen iz proraÄ?una namenila 24.000 evrov.

Postavilo ga je podjetje Kota, upravljal pa ga je, tako kot lani, Marko Pokleka.

Ta tokratno sezono ocenjuje za boljĹĄo, kot je bila lanska. ÂťPovsem

zmogljivosti niha, saj upravljamo predvsem pokrite objekte, za katere v ugodnih vremenskih razmerah ni takĹĄnega zanimanja.

Zasedenost je odvisna tudi od uspeĹĄnosti tekmovalnih klubov.ÂŤ V RdeÄ?i dvorani se je lani zvrstilo 130 tekem tukajĹĄnjega rokometnega kluba, zmogljivosti sedmih razliÄ?nih vadbenih skupin so bile izkoriĹĄÄ?ene z 10.000 urami, v dvorani se je zvrstilo ĹĄe 13 veÄ?jih koncertov, sreÄ?anj in drugih dogodkov. Bazen je lani – po besedah sogovornika – privabil 48 tisoÄ? obiskovalcev. V najveÄ?ji meri so ga uporabljali Ä?lani

Marko Pokleka: ÂťZa to sezono je konec.ÂŤ

natanÄ?nega podatka o ĹĄtevilu drsalcev nimam, drsanje je brezplaÄ?no, ocenjujem pa, da smo z njim v Ĺ oĹĄtanju ustregli blizu 2.500 drsalcem,ÂŤ pravi. So pa znani podatki o tem, koliko parov drsalk so si drsalci za simboliÄ?no ceno izposodili. ÂťV tej sezoni je bilo izposoj 1.200, lani 800.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

Za organizatorja se je izkazal Ĺže v osnovni ĹĄoli, ko je bil imenovan za desno roko mentorja ĹĄahovskega kroĹžka. Taka je prva stran zvezka, v katerem je vse natanÄ?no popisal, od postav do treningov.

Ĺ ah in funkcionarske zadolĹžitve so ga od takrat spremljale povsod, kamor je ĹĄel. Ko je obiskoval srednjo ĹĄolo v Ljubljani, je v Domu Ivana Cankarja prevzel pomoÄ? pri vodenju ĹĄahovske sekcije, se pogosto zadrĹževal tudi v Ĺ ahovskem klubu Ljubljana ‌ in ĹĄah je bil z njim tudi, ko se je po odsluĹženem vojaĹĄkem roku vrnil v Ĺ oĹĄtanj. ŠoĹĄtanjÄ?ani smo pripravljali moÄ?ne turnirje.

Eden najmoÄ?nejĹĄih je bil tisti, ki smo ga prirejali za 29. november. Takrat se je v Ĺ oĹĄtanju zbrala ĹĄahovska smetana iz vseh koncev in krajev drĹžave.

Tudi po sedemdeset ĹĄahistov je priĹĄlo.ÂŤ V Ĺ oĹĄtanju so vedno veliko igrali. Na to ima krasne spomine. ÂťEn-

Kegljanje

Atletika

Zupinova tretja NepriÄ?akovano visok poraz v Franciji Marseille – Slovenska rekorderka Agata Zupin (Velenje) je v finalu na prvem sredozemskem dvoranskem atletskem prvenstvu do 23 let v francoskem Miramasu zasedla tretje mesto v teku na 400 metrov z ovirami (55,83 sekunde).

Pred njo sta bili Francozinji Karyl Amaro (54,76) in Kellya Pauline (55,10). đ&#x;”˛

Po sijajni zmagi v preteklem krogu so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani doĹživeli nov ĹĄok. Trenutno drugouvrĹĄÄ?ena ekipa iz Lovrenca je slavila z visokim rezultatom, ki ga ni nihÄ?e priÄ?akoval. Namesto da bi domaÄ?ini slavili z rezultatom 8 : 0, je bilo obratno. Igra, ki so jo prikazali Pohorci, namreÄ? ni bila na ravni moÄ?nejĹĄe in boljĹĄe ekipe. ÄŒe bi domaÄ?i fantje zaigrali tako kot na prejĹĄnji tekmi, bi lahko slavili novo zmago, tako pa so se osramotili z visokim porazom. Za zmagovalni ritem bodo morali imeti v svojih vrstah ĹĄest enakovrednih tekmovalcev, saj od dveh ali treh ni priÄ?akovati rezultata za

tnih programov se kaĹže tudi v zanimanju za ĹĄport in rekreacijo med obÄ?ani in obÄ?ankami. Ta se poveÄ?uje.ÂŤ Poslovni rezultat, pravi Marjan Klepec, ne bo kaj posebnega, bo pa primerljiv s tistim iz preteklih let. Kaj bodo poleg omenjenega projekta energetske prenove letos lahko ĹĄe postorili, bo znano po rebalansu obÄ?inskega proraÄ?una. V naÄ?rt letoĹĄnjih vlaganj so zapisali prenovo manjĹĄih skakalnic ter nakup doloÄ?ene atletske opreme za mestni stadion v Velenju. đ&#x;”˛

krat smo se kot ekipa gostilne Grudnik udeleĹžili tekmovanja za pokal MarĹĄala Tita in osvojili naziv medobÄ?inskih prvakov, s Ä?imer smo se uvrstili na regijsko tekmovanje. Tam z imenom gostilne nismo mogli nastopiti, nastopili smo kot ekipa Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj. Aktivno smo igrali v 2. in 3. drĹžavni ligi in dosegali lepe rezultate. Vseskozi pa smo imeli pri Grudniku posebno mesto, v Stanetu pa spodbudo.

Velikokrat tudi v obliki sponzorskih sredstev.ÂŤ ÄŒrni? Beli? Saj vem, kaj bo rekel, ko ga vpraĹĄam. ÂťBeli. Imajo le prednost prve poteze.ÂŤ Pa figura? ÂťV Ĺžigu smo imeli konja.

Tako kot Velenje. KonjiÄ?ek se nam je – in tudi meni – vedno zdel fajn figurica.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

ZaÄ?etki ĹĄahovskega kluba segajo v leto 1947, ko so pionirji ĹĄaha v Ĺ oĹĄtanju v prijateljskem dvoboju z ekipo Velenja pod imenom Fizkulturno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj na sedmih deskah zmagali s 5 : 2. Igrali so Ĺ antek, JarnoviÄ?, Verdnik, SoviÄ?, Erhart, Mayer in Ĺ tajnbah.

skupno zmago. Ĺ˝e v igri prvega para se je videlo, da igralci niso razpoloĹženi. Gostje so povedli z rezultatom 2 : 0 in imeli prednost 36 kegljev. DomaÄ?i drugi par je za nasprotnike dobil najslabĹĄe gostujoÄ?e igralce, a sta domaÄ?ina igrala ĹĄe slabĹĄe in nepriÄ?akovano oddala toÄ?ki. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so tako pred igro zadnjega para zaostajali s 4 : 0 in za 58 kegljev ter ĹĄe imeli priloĹžnost osvojiti vsaj toÄ?ko. To pa so bile le Ĺželje, ki jih gostje niso dovolili uresniÄ?iti. Po tem porazu ekipa Ĺ oĹĄtanja ĹĄe vedno ostaja na zadnjem mestu. V naslednjem krogu jih Ä?aka teĹžko gostovanje pri ĹĄestouvrĹĄÄ?eni ekipi CerĹĄaka. đ&#x;”˛ tf

Kegljanje, 2. liga, vzhod – 11. krog Ĺ oĹĄtanj - Keglbar Lovrenc 0:8 (3130 : 3209) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 543 (0), SeÄ?ki – 491 (0), Jug – 490 (0), PintariÄ? – 507 (0), HasiÄ?iÄ? – 543, PetroviÄ? – 556 (0).

NaĹĄ Ä?as, 24. 1. 2019, barve: CMYK, stran 16

16 Nejc Nedeljko je boks zaÄ?el spoznavati ĹĄele kot 16-letni srednjeĹĄolec, ko je zaÄ?el rekreativno obiskovati boksarske treninge na Ptuju. Nato pa je zaÄ?el trenirati pri Ivanu PuÄ?ku, ki je treniral tudi Dejana Zavca in mnoge druge uspeĹĄne ptujske boksarje. S tem pa je dobil priloĹžnost za tekmovalno udejstvovanje in pridobival dragoceno znanje o boksu. ÂťLeta so minevala in nabral sem okrog 80 uradnih borb.

Dvakrat zapored sem osvojil zlato rokavico. NajveÄ?ji trn v peti moje kariere je, da mi ni uspelo osvojiti drĹžavnega prvenstva, sem pa premagoval drĹžavne prvake v drugih borbah. Tekmovati sem nehal zaradi poĹĄkodbe in operacije Ä?lenkov. Hkrati je postalo precej teĹžko usklajevati sluĹžbo in treninge. Ĺ˝e takrat sem si zaĹželel, da bi ustanovil svoj boksarski klub. Moj trener si je Ĺželel, da bi se njegov naÄ?in dela ĹĄiril po Sloveniji in bi tudi druga mesta dobila boksarske klube.

VeÄ?krat je omenil tudi Velenje,ÂŤ je Nejc opisal okoliĹĄÄ?ine, ki so ju s partnerko Anjo JabloÄ?nik sÄ?asoma privedle do ustanovitve boksarskega kluba v Velenju. ÂťBilo je poletje, ko sva prviÄ? priĹĄla v Velenje. Ĺ la sva na plaĹžo in ne da bi si pogledala ĹĄe kak drug kotiÄ?ek mesta, sva si rekla: to je to. In sva se preselila sem, da bi tu ustanovila boksarski klub.ÂŤ ZaÄ?etki so bili teĹžki, saj je Nejc kot raznaĹĄalec Ä?asopisa vsak dan

Ĺ PORT

24. januarja 2019

ÄŒudovita vadba za celo telo Poleg mnogih drugih borilnih ĹĄportov je v Velenju zaĹživel tudi boks, za katerega je veliko zanimanja med dekleti in fanti vseh generacij

Telovadnica je polna boksarskih zanesenjakov razliÄ?nih starosti, znanja in ambicij.

vstajal sredi noÄ?i, Anja pa se je ĹĄe usposabljala v vojski, kjer je zaposlena. A prizadevnost se jima je hitro obrestovala in danes sta ponosna, da se je okrog njiju zbrala ÂťÄ?udovita skupina ljudi,ÂŤ ki gojijo ta ĹĄport.

Od zgodnjega otroĹĄtva do zrelih let

Iz meseca v mesec se zanimanje za boks poveÄ?uje. Nejc po-

Sedemkratna drĹžavna prvakinja Slovenije Anja JabloÄ?nik, trenerka v Boks klubu Ring Velenje in ĹĄe aktivna tekmovalka, pravi, da je boks ĹĄe kako primeren ĹĄport za dekleta. Mnoga so Ĺže dokazala, da so dovolj bistra in razgledana, da lahko usvojijo ĹĄport, pravi. ÂťVeliko Ĺžensk je bolj motoriÄ?no razvitih in veliko prej dojamejo tehniko boksa, gibanje in vse, kar sodi zraven. Boks je super rekreacija za Ĺženske, ker oblikuje telo in krepi kondicijo.ÂŤ Znanje, pridobljeno z boksom, pa se lahko s pridom izkoristi tudi za samoobrambo.

Sebastjan SoviÄ? je nekdanji profesionalni rokometaĹĄ, ki je veÄ?ino igralske kariere preĹživel v rokometnem klubu (RK) Gorenje Velenje. Od leta 2003 si je s trdim delom prisluĹžil tudi 25 nastopov v drĹžavni reprezentanci, leta 2010 pa je poklicno pot ĹĄportnika zakljuÄ?il. Istega leta je ustanovil svojo rokometno ĹĄolo, ki je z leti po ĹĄtevilu Ä?lanov, aktivnostih in prepoznavnosti zrasla do te mere, da je SoviÄ? opustil ostalo trenersko delo.

mni, da je prvi trening obiskalo ĹĄest gimnazijk. Tudi danes je med 50 Ä?lani kluba pribliĹžno polovica deklet. Med njimi je tudi Ä?lanica, ki se pribliĹžuje svoji 60-letnici. Trenirati je zaÄ?ela brez predznanja, a ga je usvojila Ĺže ogromno. Dokazuje, da je boks za vsakogar, saj se da treninge prilagoditi sposobnostim in ambicijam posameznika. ÂťGre za odliÄ?en ĹĄport, pri katerem dela celo telo. Boks je Ä?udovita rekreacija, miks kardio vadbe in vadbe za moÄ?, agilnost, koordinacijo. Marsikdo je preseneÄ?en, koliko razmiĹĄljanja, samokontrole zahteva ta ĹĄport,ÂŤ razlaga trener in poudarja, da so treningi lahko tudi popolnoma nekontaktni. ÂťNikomur se ni treba bati, da bo pri nas dobil udarec, Ä?e si ne Ĺželi borbe. Treniramo tako, da se preznojimo, zne-

â?ą

Boksarja Anja JabloÄ?nik in Nejc Nedeljko sta ob podpori slovenske boksarske skupnosti VelenjÄ?anom omogoÄ?ila, da boks trenirajo doma. Tu se dobro poÄ?utita.

bimo stresa, krepimo psihofiziÄ?no kondicijo, tako pa skrbimo za dobro poÄ?utje. ÂŤ Prej ko otroci zaÄ?nejo trenirati, veÄ? znanja lahko usvojijo.

Tekmovati lahko zaÄ?nejo pri 12 letih, trenirati pa Ĺže pri ĹĄestih. ÂťAmbicija kluba je ustvariti moÄ?no tekmovalno ekipo in ĹĄiriti rekreativno skupino. Do neke mere nam je Ĺže uspelo. Dva Ä?lana

sta Ĺže nastopila na tekmovanjih.

Val Ĺ pegel je na lanskem drĹžavnem prvenstvu dobil bronasto medaljo, na kar smo zelo ponosni. V letoĹĄnji sezoni si v prvi slovenski boksarski ligi Ĺželimo vsaj pet boksarjev, potencialnih tekmovalcev pa imamo vsaj deset.ÂŤ Tako bo v bliĹžnji prihodnosti najveÄ?ji izziv kluba poskrbeti za nadgradnjo opreme in zagotoviti prevoze na tekmovanja.

ÄŒe ste se kdaj vpraĹĄali, zakaj so boksarji in kolebnica neloÄ?ljivi, vam lahko Nejc odgovori: ÂťS kolebnico krepimo koordinacijo.

Roke delajo eno, noge pa drugo.

PoveÄ?uje naĹĄo aerobno zmogljivost, pa ĹĄe zabavna je.ÂŤ Za boksarje pa znaÄ?ilna tudi borba z navideznim nasprotnikom, ki se imenuje boks s senco. Navadno se izvaja pred ogledalom. ÂťGre za usvajanje tehnike. Tako lahko samega sebe nadzorujemo.

Je pa to tudi naÄ?in vizualizacije borbe. Pomaga pri iskanju naÄ?inov, kako prelisiÄ?iti nasprotnika in biti boljĹĄi.ÂŤ Ker tekmovalni boks vkljuÄ?uje udarce in prinaĹĄa tudi boleÄ?ine, na treningih veliko pozornosti posvetijo psihiÄ?nim pripravam. ÂťBoksarje razvijamo v moÄ?ne in trdne osebe, ki znajo Ä?ez ovire ne le v ĹĄportu, ampak tudi v Ĺživljenju. S treningi pridobivajo samozavest in zaupanje, da zmorejo. Zato jih spodbujamo, da vsakiÄ? doseĹžejo nek napredek, tako pa ohranjajo motivacijo, da ne odnehajo, temveÄ? se vedno borijo do konca.ÂŤ Osnovna boksarska ĹĄola traja tri mesece. V tem Ä?asu je mogoÄ?e usvojiti osnovne udarce in obrambne tehnike. Da se lahko zaÄ?etniki prviÄ? preizkusijo v borbi, pa morajo trenirati vsaj ĹĄe pol leta. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Boks klub Ring Velenje deluje od junija leta 2017. Nove Ä?lane vpisujejo celo leto. Na treningih sta vedno prisotna dva trenerja, ki lahko vsakemu posvetita veliko pozornosti. ÂťNaĹĄ cilj je, da vsak Ä?lan vsak dan premaguje samega sebe in s tem raste,ÂŤ pravi trener Nejc Nedeljko in vabi na treninge, ki potekajo vsak dan med 17. in 20. uro. Od 17. do 18. ure trenirajo otroci od 15. leta starosti. V drugih dveh terminih pa trenirajo rekreativci in starejĹĄi.

Ĺ port v pravem pomenu besede Rokometna ĹĄola, ki jo je ustanovil nekdanji rokometaĹĄ Sebastjan SoviÄ?, v ĹĄportnem duhu vzgaja vedno veÄ? otrok

za vstop v tekmovanja izkazala za dobro. Odkar tekmujejo, so otroci dobili ĹĄe dodaten motiv za delo. ÂťNa tem mestu bi se za pomoÄ? iskreno zahvalil ĹĄolam, lokalni skupnosti in seveda starĹĄem,ÂŤ pravi Sebastjan SoviÄ?, ki povezanost starĹĄev njegovih varovancev vidi kot druĹžinsko.

Ĺ port v pravem pomenu besede

Ĺ tevilo Ä?lanov raste, namen ostaja enak

Pred devetimi leti je zaÄ?el z 12 uÄ?enci, Ĺže konec istega leta pa jih je bilo 28. ÂťV letoĹĄnjem ĹĄolskem letu izvajamo rokometno vadbo na OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj, POĹ TopolĹĄica, POĹ Ĺ kale, OĹ Gorica Velenje, POĹ Vinska Gora, OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje, OĹ Mozirje, OĹ ReÄ?ica ob Savinji, OĹ Ljubno ob Savinji ter OĹ Nazarje,ÂŤ naĹĄteva SoviÄ? in ponosno pripoveduje, da je zelo vesel poĹĄtenega sodelovanja z ravnatelji. Na desetih mestih treninge rokometne vadbe v njegovi ĹĄoli danes izvaja sedem trenerjev, ki se z otroki sreÄ?ujejo dvakrat tedensko po 60 minut. ÂťVseh Ä?lanov je trenutno 230, naĹĄ namen pa je ĹĄe vedno vzgoja otrok v pravem ĹĄportnem duhu,ÂŤ pravi SoviÄ?. Kot leta 2010 si tako Ĺželi popularizirati rokomet med mladimi, jim ponuditi kvalitetno vadbo in vadeÄ?e usmerjati v

Kolebnica in borba s senco

Nekdanji poklicni rokometaĹĄ zdaj uspeĹĄno vodi svojo rokometno ĹĄolo.

zdrav naÄ?in Ĺživljenja. Želim si, da bi bile telovadnice in igriĹĄÄ?a bolj polne, kot so ulice, in tudi, da bi otroci manj uporabljali sodobno tehnologijo in bolj skrbeli za zdravo gibljivost,ÂŤ je dejal Sebastjan SoviÄ?.

NajboljĹĄim utira pot naprej

DruĹĄtvo Rokometna ĹĄola Sebastjana SoviÄ?a je namenjeno osnovnoĹĄolskim fantom in dekletom. Nekateri med njimi so se

rokometni vadbi pridruĹžili zaradi Ĺželje po zdravi rekreaciji, spet drugi pa Ĺželijo biti v prihodnosti uspeĹĄni rokometaĹĄi. Ker nekateri seveda tudi Ĺže kaĹžejo talent in pripravljenost na trdo delo, je SoviÄ? pred ĹĄolskim letom 2016/2017 podpisal triletno pogodbo z RK Gorenje Velenje. Njen namen je usklajeno delovanje, znotraj katerega imajo igralci SoviÄ?eve rokometne ĹĄole moĹžnost laĹžjega prehajanja v vrste velenjskega kluba. ÂťTrenutno v velenjskem klubu

igra okrog 30 rokometaĹĄev, ki so v osnovnoĹĄolski dobi trenirali z nami,ÂŤ pojasnjuje SoviÄ? in pravi, da je zares vesel, ko gleda uspehe nekdanjih varovancev. ÂťMislim, da je zgodba sodelovanja z RK Gorenje Velenje zelo pozitivna.

Vidimo, da je rokomet vse bolj priljubljen ĹĄport, rokometaĹĄi Gorenja pa so Ĺže nekaj let najboljĹĄa ekipa tega okolja. Verjamem, da bo v prihodnosti za velenjsko ekipo igralo ĹĄe veliko Ĺ oĹĄtanjÄ?anov,ÂŤ ĹĄe razmiĹĄlja SoviÄ?.

Tekmujejo tudi v drĹžavnem prvenstvu

Od lanske sezone varovanci Rokometne ĹĄole Sebastjana SoviÄ?a tekmujejo tudi v drĹžavnem prvenstvu. Kot pravi nekdanji profesionalni rokometaĹĄ, pa pri tem niso najbolj pozorni na rezultate. ÂťBistvo je, da se otroci druĹžijo. Je pa res, da je viden tudi napredek, tako s tekme na tekmo kot v sezoni.ÂŤ Kljub prvim skeptiÄ?nim pomislekom se je torej odloÄ?itev

Volje do rokometa in medsebojnega druĹženja v druĹĄtvu Rokometna ĹĄola Sebastjana SoviÄ?a ne manjka. Poleg tedenske vadbe otroke veÄ?krat Ä?akajo preseneÄ?enja, kot sta organizacija sreÄ?anj z vrhunskimi rokometaĹĄi ter prirejanje turnirjev. Vsako leto decembra pripravijo dan odprtih vrat ter izdajo koledar s fotografijami otrok rokometne ĹĄole, konec ĹĄolskega leta pa organizirajo ĹĄtiridnevni rokometni tabor, ki zdruĹžuje trening in nepozabno poÄ?itniĹĄko druĹženje. ÂťIzredno pa sem vesel, da so se v delo druĹĄtva vkljuÄ?ili tudi starĹĄi naĹĄih varovancev, ki vÄ?asih tudi sami zaigrajo med seboj ali pa nas vse skupaj presenetijo s kakĹĄnim piknikom. V druĹĄtvu imamo pravo druĹžinsko vzduĹĄje in lepo je biti del njega,ÂŤ ĹĄe pravi Sebastjan SoviÄ?, ki dodaja, da je to ĹĄport v pravem pomenu besede – Ä?esar pa so si ob ustanovitvi najbolj Ĺželeli. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

NaĹĄ Ä?as, 24. 1. 2019, barve: CMYK, stran 17

BISERI maturantskega plesa

SaĹĄa Malenković je danes ĹĄtudentka ekonomije v Ljubljani: ÂťPoÄ?aĹĄÄ?ena sem, da bom lahko sodelovala pri izboru v akciji Biseri maturantskega plesa, ker je to dobra priloĹžnost za nabiranje novih izkuĹĄenj, hkrati pa se mi zdi dobro, da se mladi vkljuÄ?ujemo v akcijo, saj imamo svoj pogled na modo.ÂŤ

Bisera se vraÄ?ata med maturante

Rene GoriĹĄek ĹĄtudira na fakulteti za varstvene vede: ÂťSodelovanja v komisiji akcije Biseri maturantskega plesa se veselim, ker imam veliko prijateljev, ki bodo na maturantskem plesu zaplesali letos. Zdi se mi nekaj novega in zanimivega, da bom ples doĹživel z drugega zornega kota, hkrati pa nekako podoĹživel svoj ples.ÂŤ

Komisija akcije Biseri maturantskega plesa bo letos prviÄ? bogatejĹĄa za kar tri nove Ä?lane, ki bodo po svojem okusu ocenjevali stas maturantk in maturantov Ko smo razmiĹĄljali, kako bi naĹĄo akcijo Biseri maturantskega plesa popestrili in hkrati poskrbeli, da bi bil izbor maturantk in maturantov Ä?im bolj temeljit, smo se spomnili na naĹĄe lanske bisere in tiste, ki dijakinje in dijake dobro poznajo. Prvi vedo, kako pritegniti komisijo s svojim posebnim videzom na maturantsko noÄ?, drugi pa vedo, kakĹĄni so maturantke in maturanti v svojem vsakdanjem Ĺživljenju ter kako dobro jim je uspelo svoj slog uskladiti s sveÄ?ano toaleto. Zato smo v komisijo akcije Biseri maturantskega plesa povabili lanska bisera po izboru strokovne komisije SaĹĄo Malenković in Reneja GoriĹĄka ter Ä?lanico kolektiva Ĺ olskega centra Velenje, socialno pedagoginjo Ĺ ole za storitvene dejavnosti Karmen Mikek.

SaĹĄi in Reneju je maturantski ples ostal v spominu kot lep ve-

17

BISERI

24. januarja 2019

Ä?er, ki je kronal bliĹžajoÄ?i se zakljuÄ?ek ĹĄtiriletnega druĹženja v srednjeĹĄolskih klopeh. ÂťS prijatelji smo proslavili Ä?as, ki smo ga preĹživeli skupaj. Hkrati pa je bil to velik druĹžinski dogodek,ÂŤ je povedala SaĹĄa, ki ima v najlepĹĄem spominu polnoÄ?no Ä?etvorko. Poleg formalnega dela plesa je ta bila ĹĄe posebno lepa, ker so lahko na plesiĹĄÄ?e priĹĄli tudi gostje in smo lahko zaplesali v manj resnem, bolj sproĹĄÄ?enem vzduĹĄju.ÂŤ Da je bil maturantski ples enkraten, se strinja tudi Rene. ÂťZame je bila to prva gala prireditev in tudi zato neko posebno doĹživetje. ÄŒeprav je bilo sveÄ?ano in resno, je bilo tudi zabavno.ÂŤ Na maturantskem plesu si vsi Ĺželijo zaĹžareti v svoji najlepĹĄi 'verziji'. Primerna obleka je seveda pomembna, a ko je vsega konec, so obÄ?utki in ustvarjeni spomini na maturantski veÄ?er

Saťa Malenković: Maturantski ples je bil eden najlepťih dogodkov v gimnazijskih letih.

vredni veliko veÄ? kot videz, ki pri ustvarjanju gala vzduĹĄja ĹĄe zdaleÄ? ni najbolj pomemben, se strinjata SaĹĄa in Rene, Ä?eprav sta oba poskrbela, da sta v maturantskih oblekah zablestela.

Kako sta lanska bisera zasnovala svoj videz, da je tako prepriÄ?al strokovno komisijo? SaĹĄi je pri izboru pomagala babica, ki je v mladosti bila velika

Mojca Pikl prva in edina Slovenka, ki je sodnica z licenco FIS Skoke bo ocenjevala po vsej Evropi, ognjeni krst v Planici Vzgojiteljica iz vrtca OĹ Ljubno ob Savinji, Ä?lanica SmuÄ?arsko skakalnega kluba Ljubno BTC Mojca Pikl, sestra znanega smuÄ?arskega skakalca, Ä?lana slovenske reprezentance PrimoĹža Pikla, je iz ljubezni in obÄ?udovanja brata dosegla enega svojih Ĺživljenjskih ciljev. Najprej je po dolgih letih iskanja svoje notranje identitete, ĹĄolanja in ĹĄtudija iz skoraj obupane mladoletnice dosegla usposobljenost in izobrazbo najbolj zaĹželenega poklica vzgojiteljice, v zadnjih dveh letih pa ĹĄe strokovno nadgradnjo v sistemu Ĺ portne zveze Slovenije, ko je v Garmisch-Partenkirchnu opravila mednarodno licenco za sodnika smuÄ?arskih skokov. Znanje in prve izkuĹĄnje na osnovni ravni si je najprej pridobila na domaÄ?ih skakalnicah, sodila je Ĺže klubske tekme in tekme v slovenskem merilu, ko jo je opazila SmuÄ?arska zveza Slovenije in jo prijavila na izobraĹževanje v tujini. Po intenzivnem usposabljanju lani je opravila posebne izpite in pridobila licenco FIS, kar ji odpira vrata v tekmovalnem sistemu tudi na tej ravni. ÄŒeprav Piklova ĹĄe ni obula smuÄ?i za smuÄ?arske skoke, pa je dodobra spoznala tekmovalni ustroj, specifiko smuÄ?arskih skokov, vse elemente ocenjevanja ter Ĺživljenja teh izjemnih ĹĄportnikov, ki navduĹĄujejo Slovence ter ĹĄpor-

tne arene po vsem svetu. Mojca kar ni mogla skriti navduĹĄenja, da je prve uradne meritve in ocene lahko opravila na kontinentalnem pokalu COC za Ĺženske in moĹĄke v Planici minuli teden, 19. in 20. januarja. Od tam se je oglasila tudi za NaĹĄ Ä?as in povedala: ÂťKaj naj reÄ?em, tole poslanstvo je zelo resna stvar, saj gre za razliÄ?ne kriterije in merila, prakso obvladovanja in obÄ?utke, ter postopoma rutina, ki ne pride sama. Brez pritajene treme seveda prvi in tudi drugi dan ni ĹĄlo. V dveh dneh je izvedlo skoke 41 deklet in 90 fantov, tako da smo v soboto sodili 71 skokov pri dekletih in 120 skokov pri fantih, skupaj kar 191 skokov v soboto, dan za tem ĹĄe toliko, kar je precejĹĄen zalogaj, so povedali tudi moĹĄki sodniki. Verjamem, da mi bo Ĺže kmalu prijetneje in laĹžjeÂŤ.

SSK Ljubno BTC in SmuÄ?arska zveza Slovenije sta tako dobila ĹĄe eno pomembno referenco, da bo poslej v vrstah sodnikov na tovrstnih tekmovanjih poleg moĹĄkih sodnikov delila ocene tudi na najviĹĄji tekmovalni ravni mlada Ĺženska, naĹĄe gore list iz ÂťskakalnegaÂŤ Ljubnega. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Rene GoriĹĄek: ÂťV izbrani obleki sem se na plesu odliÄ?no poÄ?util, oblekel pa sem jo tudi za podelitev maturitetnih spriÄ?eval.ÂŤ

navduĹĄenka za modo in smernice oblaÄ?enja spremlja ĹĄe danes. ÂťDa me je komisija izbrala za najlepĹĄe obleÄ?eno maturantko, mi je veliko pomenilo tudi zato, ker je veliko pomenilo babici. Ĺ˝elela si je, da bi se uvrstila med bisere, in vem, da je zanjo to bila neka potrditev,ÂŤ je

povedala SaĹĄa in dodala, da z babico dokazujeta, da se okusi mlajĹĄih in starejĹĄih lahko skladajo. Klasika je paÄ? veÄ?na eleganca, pravi. Želel sem se lepo, nekoliko drugaÄ?e obleÄ?i za tako posebno priloĹžnost. Ko sem si ogledal ponudbo v modnih trgovinah, me niÄ? ni pritegnilo, ker je bilo vse preveÄ? klasiÄ?no. Sam pa sem si Ĺželel nekaj drugaÄ?nega, da ne bi bil obleÄ?en kot vsi drugi. Naposled mi je pri izboru pomagala prodajalka v eni iz trgovin in uspelo nama je uskladiti moj vsakdanji slog z obleko za posebno priloĹžnost. Na plesu sem se res dobro poÄ?util,ÂŤ pa je povedal Rene, ki akcije Biseri maturantskega plesa sploh ni poznal in ni priÄ?akoval, da bo komisija opazovala maturantke in maturante. ÂťDa sem bil izbran, je bila zame potrditev, da sem se res potrudil pri obleki in so to opazili tudi drugi.ÂŤ Oba mlada Ä?lana naĹĄe biserne posadke sta rada lepo obleÄ?ena.

Modo spremljata, a prednost pred trendi dajeta dobremu poÄ?utju in osebnemu izrazu, saj je to kljuÄ? do samozavesti. ÂťVaĹžno je, da lahko obleko nosimo z nasmehom,ÂŤ je prepriÄ?ana SaĹĄa in letoĹĄnji generaciji maturantk in maturantov svetuje: ÂťOblecite tisto, v Ä?emer boste sami sebi najbolj vĹĄeÄ? in v Ä?emer se boste dobro poÄ?utili. Manj pa se ozirajte na to, kar bo vĹĄeÄ? drugim.ÂŤ Rene se strinja: ÂťOblecite, kar vam najbolj odgovarja. Ne skrivajte tistega, kar vam je vĹĄeÄ?, in ne ozirajte se na to, kar je vĹĄeÄ? drugim.ÂŤ Pa ĹĄe to: seveda je pomembno, da od plesnih vaj odnesete tudi kaj znanja, ampak osredotoÄ?ajte se na to, da se boste v celotnem procesu priprav in na samem plesu sprostili in izkoristili zadnje trenutke, ki jih imate s soĹĄolci iz srednje ĹĄole, ĹĄe sporoÄ?ata lanska bisera po izboru strokovne komisije. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

P O V A B I T E O S E B N E I N P O S L O V N E P R I J AT E L J E V VILO HERBERSTEIN

na kulinariÄ?no doĹživetje

CHEF DOBRE VILE KULINARIKE VAM PRIPOROÄŒA:

Herbersteinov meni, pripravljen po izvirnih receptih - 18 â‚Ź -

odliÄ?no dnevno kosilo - 15 â‚Ź ali

kulinariÄ?no razvajanje z izvrstnimi hiĹĄnimi specialitetami.

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

NaĹĄ Ä?as, 24. 1. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, MODROBELA KRONIKA

24. januarja 2019

PGD PaĹĄka vas: v priÄ?akovanju novega vozila Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo v PaĹĄki vasi je eno od 14 tovrstnih druĹĄtev, ki delujejo pod okriljem Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka doline PaĹĄka vas, 19. januarja – Kot Ĺže nekaj let zapored je PGD PaĹĄka vas tudi letos prvo pripravilo obÄ?ni zbor v okviru zveze.

Bil je 99. po vrsti, na njem pa so pregledali opravljeno delo v letu 2018 in sprejeli letoĹĄnje smernice delovanja druĹĄtva.

Njegov predsednik Janez Drofelnik se je z zadovoljstvom ozrl na minulo leto, saj so uresniÄ?ili vse naloge. Ni jih bilo malo.

Poleg tradicionalnih dogodkov (postavljanje mlajev, prireditve NoÄ? na vasi v PaĹĄki vasi, memorialno tekmovanje za Rudija JeĹžovnika st., aktivnosti ob mesecu poĹžarne varnosti, druĹĄtvene vaje, sodelovanja na gasilskih tekmovanjih, urejanje okolice gasilskega doma, druĹženje Ä?lanov ‌) so precej pozornosti namenili nalogam s podroÄ?ja zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja, leta 2018 pa se bodo spominjali predvsem po podpisu pogodbe za nakup novega gasilskega vozila, ki ga bodo predali svojemu namenu ob praznovanju 100-letnice delovanja druĹĄtva julija prihodnje leto. ÂťS tem se nam bo uresniÄ?ila dolgoletna Ĺželja, saj bomo po 30 letih dobili sodobno opremljeno gasilsko vozilo, ki nam bo dalo ĹĄe veÄ? delovne vneme

in volje pri opravljanju naĹĄega poslanstva.ÂŤ Ob tem se je Drofelnik zahvalil Ä?lanom, krajanom, predvsem pa obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, ki bo za nakup blizu 230 tisoÄ? evrov vrednega

ĹĄtva so se lani ĹĄtirikrat odzvali klicu na pomoÄ?. V intervencijah je sodelovalo 38 gasilcev, opravili so veÄ? kot 220 prostovoljnih ur. Vse leto so priskoÄ?ili krajanom na pomoÄ? ĹĄe z dovozom

delovni program niso zapisali. So pa v njem bolj poudarili potrebo po nadaljnjem izobraĹževanju, aktivnosti za pridobitev potrebnega denarja za nakup novega gasilskega vozila ter

Poleg nalog s podroÄ?ja zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja jih Ä?aka veliko dela tudi pri zagotavljanju potrebnega denarja za nakup novega gasilskega vozila.

vozila prispevala polovico potrebnega denarja, preostanek ga morajo zagotoviti sami. Poleg zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja bo zbiranje manjkajoÄ?ega denarja za gasilsko vozilo ena najpomembnejĹĄih nalog tega leta. ÄŒlani operativne enote dru-

vode za razliÄ?ne namene. Poveljnik druĹĄtva Tilen Drofelnik je med drugim pri delu operativcev izpostavil izobraĹževanje, utrjevanje gasilskega znanja na vajah in tekmovanjih, kjer so se zelo dobro odrezale Ä?lanice A. Bistvenih novosti v letoĹĄnji

ureditev garaĹže zanj in ĹĄirjenje svojih vrst z novimi, predvsem mladimi Ä?lani. Ob koncu obÄ?nega zbora so med drugim najprizadevnejĹĄim podelili priznanja. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

o tatvini ĹĄe enega clia. Ta je letnik 2000, srebrne barve, registrskih ĹĄtevilk CE ND-331.

Vse prometne nesreÄ?e, ki so se prejĹĄnji teden primerile na obmoÄ?ju Policijske postaje Velenje, so se k sreÄ?i konÄ?ale le z bolj ali manj zveriĹženo ploÄ?evino Velenje, 14. januarja – PrejĹĄnji teden se je na obmoÄ?ju v pristjnosti Policijske postaje Velenje zgodilo veÄ? prometnih nesreÄ?, ki so se k sreÄ?i konÄ?ale z bolj ali manj zveriĹženo ploÄ?evino. O gmotni ĹĄkodi so se udeleĹženci dogovorili sami. Nekaj prometnih nesreÄ? ali dogodkov pa je bilo tudi takih, da so morali na kraj policisti.

V Ä?etrtek, 17. januarja, sta se na cesti Velenje–Mislinja z ogledali oplazila voznika. Na vozilih je nastala materialna ĹĄkoda. Istega dne zveÄ?er, so ĹĄli policisti v Zdravstveni dom Velenje, kjer sta dve osebi iskali pomoÄ? zaradi poĹĄkodb, ki sta jih utrpeli v prometni nesreÄ?i v Ĺ kalah. NesreÄ?a se je pripetila zaradi izsiljevanja prednosti.

V soboto, 19. januarja, zgodaj zjutraj so pridrĹžali voznika osebnega avtomobila, pri katerem je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0,96 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, popoldan pa so na cesti Ĺ oĹĄtanj–Zavodnje obravnavali prometno nesreÄ?o z materialno ĹĄkodo. Vzrok zanjo je bila voĹžnja preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a.

Velenje, 15. januarja – V noÄ?i na torek je bil na Gorici ukraden osebni avtomobil znamke Renault Clio, kovinsko Ä?rne barve, registrskih oznak CE CE-789.

Tat je lastnika oĹĄkodoval za 7.200 evrov.

V soboto, 19. januarja popoldan, pa so bili policisti obveĹĄÄ?eni

Policiste ÂťpregnalaÂŤ predebela sneĹžna odeja Sneg, ki je v viĹĄjih legah zapadel iz prejĹĄnjega Ä?etrtka na petek, je na Golteh prepreÄ?il izvedbo tekmovanja slovenskih policistov in pripadnikov ZdruĹženja Sever, saj so bile razmere na postavljeni progi po presoji postavljalca proge Golte Timing in organizatorja PVD Celje - ZdruĹženja Sever, preveÄ? problematiÄ?ne za varno izvedbo mnoĹžiÄ?nega tekmovanja (na Golteh se je zbralo skoraj 400 udeleĹžencev). Prvenstvo Slovenske policije je bilo tako preloĹženo na kasnejĹĄi termin, saj gre tudi za izbirno tekmo za udeleĹžbo na evropskem prvenstvu policije.

Dan za tem, minulo soboto, pa so se na Golteh zbrali na vseslovensko smuÄ?arsko tekmovanje v veleslalomu (4. Gasil-ski) gasilke in gasilci iz ĹĄtevilnih gasilskih druĹĄtev. Poleg teh so se na smuÄ?arskem poligonu Blatnik tekmovalno pomerili gasilke in gasilci PGD Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gasilske zveze (obmoÄ?je Spodnja in Zgornja Savinjska ter Ĺ aleĹĄka dolina). Za Gasilsko zvezo Velenje je nastopilo 22 gasilk in gasilcev, za OGZ Mozirje pa le en gasilski par. Med Ä?lanicami B je najbolje prevozila skoraj km dolgo progo BoĹža JelĹĄnik iz PGD Ĺ martno ob Dreti, med Ä?lani B pa si je 2. mesto priboril PrimoĹž JelĹĄnik iz istega druĹĄtva. Kot starejĹĄi gasilec

K sreÄ?i brez poĹĄkodb

Ukradli dva clia

Na Golteh so se na smuÄ?eh udarili slovenski in gasilci SĹ -GZ

SmuÄ?ino so urezali gasilci

POLICIJSKA kronika

NasilneĹžema prepovedali pribliĹževanje Velenje, 17. januarja – V Ä?etrtek dopoldan so policisti na Gorici obravnavali kaznivo dejanje nasilje v druĹžini. Osumljenemu so izrekli ukrep prepoved pribliĹževanja. Ĺ e eno kaznivo dejanje nasilja v druĹžini so v Velenju obravnavali dan za tem, v petek, 18. januarja. Tudi temu, ki je bil nasilen do partnerke, so izrekli ukrep prepoved pribliĹževanja. Oba pa morata raÄ?unati tudi na kazensko ovadbo.

Ukradli kolo Velenje, 17. januarja – Iz kletnih prostorov stanovanjskega bloka Šalek 83 je neznanec odtujil kolo znamke Lombardo.

Ĺ e vedno preveÄ? telefoniranja med voĹžnjo Celje, 18. januarja – V petkovem popoldanskem nadzoru cestnega prometa na obmoÄ?ju pristojnosti naĹĄe policijske uprave so policisti zaznali 28 krĹĄitev zaradi uporabe telefonov med voĹžnjo in 45 krĹĄitev zaradi neuporabe varnostnih pasov.

Tatvina izolacijskega materiala Ĺ˝alec, 18. januarja – Z gradbiĹĄÄ?a skladiĹĄÄ?a v Arnavskem gozdu je neznanec v petek ukradel veÄ?jo koliÄ?ino izolacijskega materiala.

Iz POLICISTOVE beleŞke Žalil sestro Šoťtanj, 16. januarja – V sredo dopoldan so ťli policisti v Lokovico. Posredovali so, ker je brat zmerjal in Şalil sestro.

Romuni brez dovoljenja Velenje, 16. januarja – V sredo okoli poldneva je VelenjÄ?an obvestil policiste, da tri osebe pobirajo prostovoljne prispevke. Policisti so ugotovili, da trije romunski drĹžavljani za pobiranje prispevkov niso imeli dovoljenja.

Vsi trije so kazen, ki jih je doletela za ta prekrĹĄek, poravnali na kraju.

Zagorelo v kompostniku Velenje, 17. januarja – V Ä?etrtek proti ve-

se je dobro odrezal Aleksander Drev iz PGD Lokovica z drugim mestom, prav tako pa je bil zelo dober na 3. mestu Ä?lan PGD Ĺ alek Valentin PodpeÄ?an. Med najmoÄ?nejĹĄo Ä?lansko konkurenco A sta se med vsemi najbolje uvrstila Klemen Hosner iz PGD Lokovica na 1. mesto ter Luka Slemenik iz PGD BevÄ?e, ki je bil drugi. Ekipno pa so osvojili zelo dobro 3. mesto PGD BevÄ?e.

4. slovenski Gasil-ski brez nezgod

Vseslovenske gasilske tekme v veleslalomu se je v okviru Gasilske zveze Slovenije na isti progi udeleĹžilo nekaj nad sto tekmovalk in tekmovalcev, od najmlajĹĄih do najstarejĹĄih, iz 32 PGD. NajĹĄtevilnejĹĄe iz PGD Zgornji Tuhinj ter Prebold, tretji po ude-

Zdravko Valentin PodpeÄ?an: DruĹženje gasilcev in ĹĄe posebej, tistih, ki se dobro poÄ?utimo na snegu, je prijetna priloĹžnost za kondicijo, ki si jo moramo gasilci nabirati tudi pozimi, koristna pa je tudi za starejĹĄe, kot sem sam.

Na smuÄ?eh sem se tokrat kar dobro znaĹĄel in vesel sem, da smo kot druĹĄtvo zapisani med stotino gasilcev iz velikega dela Slovenije. leĹžbi pa so bili gasilke in gasilci iz Kotelj, za kar so vsa tri druĹĄtva prejela lepe pokale. Na tekmovanju pa so na prva mesta prismuÄ?ali NeĹža Dimec in Maj Marcen (pionirji), Barbara Bobnar in Nik Ĺ umah (mladinci), BoĹža JelĹĄnik (PGD Ĺ martno ob Dreti) in Klemen Verk (Ä?lanstvo B), Kristina PernuĹĄ in Klemen Hosner (PGD Lokovica), Ä?lanstvo A.

Ob zakljuÄ?ku tekmovanja so vsem najboljĹĄim podelili medalje ter pokale za skupno uvrstitev.

Predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik je na kratko spregovoril o pomenu tekmovalnega sreÄ?anja in Ä?estital vsem za uspeĹĄne nastope. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Ä?eru je krajan Podkraja v kompostnik stresel pepel. Ta je zagorel, gasilci pa prepreÄ?ili, da ni nastala veÄ?ja gmotna ĹĄkoda.

Dvakrat preglasno Velenje, 19. januarja – V soboto ponoÄ?i so policisti zaradi preglasne glasbe posredovali dvakrat. Enkrat so ĹĄli na KidriÄ?evo v Velenju, enkrat pa v Vinsko Goro.

Vlomilca pregnal lastnik Velenje, 20. januarja – V nedeljo popoldan sta na obmoÄ?ju Ĺ kal skuĹĄala vlomiti v vikend dva neznanca. Pregnal ju je lastnik. Policisti za njima poizvedujejo.

Lomil je veter PrejĹĄnji teden je vetrovno vreme opozorilo na nevarnosti, ki preĹžijo v slabo vzdrĹževanih gozdovih. ÄŒez peĹĄ pot na KoĹželj sta se podrli dve prhli drevesi, veter pa je oklestil tudi ĹĄtevilne suhe veje. Obiskovanje gozdov v vetrovnem vremenu torej ni najboljĹĄa ideja, posebna previdnost pa velja tudi ob sneĹženju. Gozd na KoĹžlju, ki je priljubljena rekreacijska toÄ?ka prebivalcev pod njim, je namreÄ? poln napol izruvanih dreves in nalomljenih vej, ki so jih naÄ?eli Ĺžled in drugi vplivi.

Pod teĹžo snega bo nevarnost za padec vej ĹĄe veÄ?ja. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 24. 1. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

24. januarja 2019

Slikovita pot po Panovcu Planinarjenje je v zimskem Ä?asu najveÄ?krat omejeno na hojo po niĹžjih, bolj ravninskih poteh.

V Sloveniji je poti, ki dopuĹĄÄ?ajo hojo tudi pozimi, pa so kljub temu lepe, zanimive in varne, kar precej. Ena takih je prav gotovo pot po gozdu Panovec.

Planinci UNI 3 smo se v Ä?etrtek, 10. januarja, odpravili na Primorsko. NaĹĄ cilj je bila Nova Gorica. Prav na robu tega po vojni ustanovljenega mesta se razprostira gozd Panovec. Pa to ni Ä?isto navaden gozd. Zanimiv je predvsem zaradi svoje zgodovine in izredne pestrosti rastlinskega in Ĺživalskega sveta. Ima velik pomen za lokalno prebivalstvo.

Leta 1985 so gozd razglasili za naravni spomenik, leta 2009 pa so ga doloÄ?ili za gozd s posebnim pomenom. Namenjen je zlasti rekreaciji, saj so skozi gozd speljane rekreativne poti. Tu imajo kolesarsko pot, trim stezo in veÄ? razliÄ?no dolgih tekaĹĄkih in sprehajalnih poti. Sprehodimo se lahko tudi po gozdni uÄ?ni poti, ki je ena prvih izobraĹževanju namenjenih poti v Sloveniji.

Posebnost Panovca je bodika, ki s svojimi rdeÄ?imi plodovi daje Ä?ar gozdu. Vstop v gozd je prost, vendar veljajo doloÄ?ena pravila obnaĹĄanja.

NaĹĄa vstopna toÄ?ka je bila pri zadrĹževalniku Koren, kjer je tu-

Po hribih Oven 21. 3. - 20. 4.

V naslednjem tednu vas namreÄ? Ä?aka prijetno preseneÄ?enje. Pripravil vam ga bo prijatelj, s katerim zadnje Ä?ase nista veliko skupaj. Zato pa vam bo pomenilo ĹĄe veÄ?. Partner ne bo navduĹĄen, pa Ä?eprav ga boste poskuĹĄali prepriÄ?ati v nasprotno. Ne boste se zavedali, da je z mislimi pri povsem drugih stvareh kot vi. Kaj vam prikriva, boste odkrili v ponedeljek. TeĹžko se boste sprijaznili, sploh, ker se boste takoj zavedali, da tokrat vaĹĄa pomoÄ? ne bo dovolj. NiÄ? hudega. Dobro veste, na koga se morate obrniti.

Storite to Ä?im prej, da se vihar Ä?im prej poleĹže. Potrebovali boste dobre Ĺživce in veliko potrpljenja.

Bik 21. 4. - 20. 5.

VaĹĄe trenutne teĹžave so posledica prevelikih Ĺželja in prevelikih oÄ?i. ÄŒe bi ĹĄlo v Ĺživljenju vse tako hitro, kot si Ĺželite vi, bi bilo pravljiÄ?no. Ĺ˝al je tako le redko.

Ko boste spoznali, da ste v resnici bolj bogati kot veÄ?ina okoli vas, boste Ĺže na pol poti do sprememb, ki so nujne. ZaÄ?eli se boste veseliti majhnih stvari in majhnih dejanj pozornosti. Veselili se boste Ä?asa, ki ga boste preĹživljali s tistimi, ki jih imate najraje. Zdravje bo spet iz dneva v dan bolj trdno, kljub zimi in mrazu. Tudi virusi vam ne bodo mogli do Ĺživega. KakĹĄen dan bo bolj melanholiÄ?en, naslednji pa Ĺže spet vesel in energiÄ?en. Zato se ne boste preveÄ? ukvarjali z lastnim poÄ?utjem, veÄ? se boste posveÄ?ali drugim.

di informativna tabla z naÄ?rtom vseh moĹžnih poti po Panovcu.

Izbrali smo najdaljĹĄo, 10 km dolgo pot, oznaÄ?eno z rdeÄ?imi puĹĄÄ?icami. Ves Ä?as hoje smo obÄ?udovali grme bodike, ki so nas razveseljevali s svojimi rdeÄ?imi plodovi. Na vrhu se nam je odprl prelep pogled na obe Gorici, na planote in griÄ?evje v ozadju, predvsem pa na najviĹĄji vzpetini, Sabotin in Sveto goro, ki sta se dvigali pred nami in s svojo lepoto in veliÄ?astnostjo nemo opozarjali, da sta vredni ogleda.

Na koncu poti, prav pri izstopu iz gozda, smo v prijaznem gostiĹĄÄ?u TavÄ?ar pojedli zasluĹženo joto, gospodinja pa nam je pripravila tudi pristno primorsko

jed frtaljo.

Pot smo nadaljevali do franÄ?iĹĄkanskega samostana na Kostanjevici. Tu smo si ogledali grobnico, kjer hranijo posmrtne ostanke zadnjih Ä?lanov francoske kraljeve rodbine Burbonov, in Ĺ krabÄ?evo knjiĹžnico.

Samostanska knjiĹžnica se imenuje po patru Stanislavu Ĺ krabcu (1844–1918), najveÄ?jem slovenskem jezikoslovcu slovenistu 19. stoletja, ki je na Kostanjevici Ĺživel veÄ? kot ĹĄtirideset let in je bil tu gotovo najbolj povezan s slovensko pisano besedo. Med najdragocenejĹĄe bisere knjiĹžnice sodijo tudi inkunabule ali prvotiski knjig, ki so bile natisnjene pred letom 1500. KnjiĹžnica jih

danes hrani 30; najstarejĹĄa med njimi je iz leta 1476.

KnjiĹžnica je urejena v dveh veÄ?jih sobah v samostanskem traktu in ima nad 16.500 knjig. Med njimi je za nas najpomembnejĹĄa prva slovnica slovenskega jezika Arcticae horulae (Zimske urice, 1584) z lastnoroÄ?nim posvetilom avtorja Adama BohoriÄ?a. Zaradi vseh dragocenosti je knjiĹžnica od leta 1952 spomeniĹĄko zaĹĄÄ?itena.

VoĹžnja proti domu nam je zaradi vseh lepih trenutkov, ki smo jih doĹživeli ta dan, kar (pre)hitro minila.

Anica Pugelj, foto: Marija Lesjak đ&#x;”˛

Za smeh in zdravje

đ&#x;”˛

Dan snega je bil sneŞen Golte – Letoťnji dan snega, ki je sicer uradno 18. januarja, so na Golteh Şeleli obeleŞiti konec prejťnjega tedna, a jo je zagodlo vreme.

Od kopice obljubljenih radosti, ki naj bi ta dan popestrile mrzlo, a do takrat s snegom ne preveÄ? radodarno zimo, je ostalo predvsem prijetno druĹženje. Na ogled so bile tudi smuÄ?i in smuÄ?arska oprema.

Toda najveÄ? zadovoljstva je bilo na zasneĹženih strminah. Na malem sneĹžnem stadionu so malÄ?ki veselo noreli po puhasti odeji. Tudi drugi smuÄ?arji so bili navduĹĄeni nad obilico snega. đ&#x;”˛

- 25. januarja 1944 so okupatorji ustrelili 15 talcev na starem sejmiĹĄÄ?u v Velenju; - prva ĹĄtevilka Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as je izĹĄla 26. januarja 1973; po Velenjskem rudarju, Rudarju in Ĺ aleĹĄkem rudarju torej ime NaĹĄ Ä?as; - 26. januarja 1978 je Ä?etrti blok ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne prenehal poskusno in zaÄ?el polno obratovati; - 26. januarja 1993 je nekdanji velenjski Ĺžupan SreÄ?ko Meh postal mandatar za sestavo takratnega velenjskega izvrĹĄnega sveta; - 27. januarja 1971 se je rodil so-

Dobili boste pogum, da se lotite naloge, ki ne bo lahka. Le tega ne boste vedeli, Ä?e je Ĺže pravi Ä?as. Brez skrbi, ko bo napoÄ?il, boste to zaÄ?utili tudi vi, saj se bo vkljuÄ?il vaĹĄ ĹĄesti Ä?ut. Nekoga boste vsak dan bolj pogreĹĄali. Ugotovili boste, da ste nekaj ljudi, ki so vam v preteklosti veliko pomagali, dali na stranski tir.

In da to ni bilo dobro. V naslednjih dneh bi jih potrebovali, pa vam bo nerodno, da jih poiĹĄÄ?ete le zato, ker bi jih radi prosili za pomoÄ?. Premagajte strah, saj je ta le v vaĹĄi glavi. Veseli bodo, Ä?e spet naveĹžete stik z njimi. Zdravje bo ĹĄe vedno obÄ?utljivo.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Nikar se ne obnaĹĄajte kot razvajen otrok, ki ne mara, da kaj ni po njegovem.

DokaĹžite, da ste odrasli in odgovorni, zato potlaÄ?ite uĹžaljenost, ki jo Ä?utite, ko vas poduÄ?ujejo, kako in kaj. Trenutno nimate druge moĹžnosti, zato se morate obnaĹĄati drugaÄ?e kot takrat, ko so vse dobre karte v vaĹĄih rokah.

Partner vam tokrat ne bo prikimaval. Tudi on misli, da ste ĹĄli predaleÄ?. Ĺ˝eleli si boste, da bi vam bolj zaupal, obenem pa se boste zavedali, da zadnje Ä?ase nima pravega razloga zato. Zaupanje ste zapravili vi, on ni prav dosti kriv. ÄŒe vas bo bolela glava, boste vedeli, zakaj je tako. Drugih teĹžav z zdravjem pa ne boste imeli.

Lev 23. 7. - 23. 8.

RazoÄ?arani boste zaradi sodelovanja s poslovnimi partnerji, ki se doslej ni odvijalo po vaĹĄih priÄ?akovanjih. Vendar ne obupajte, saj se bodo rezultati pokazali z zamikom. In sploh ne bodo slabi. To pa naj ne bo razlog, da pristanete na vse, kar bodo ĹĄe Ĺželeli od vas, in to brez dodatnega plaÄ?ila. ÄŒe si boste nakopali preveÄ? dela, bo energija kopnela prehitro, obÄ?utek utrujenosti pa ne bo minil niti, Ä?e boste dovolj spali in poÄ?ivali. Samskim se ob koncu tedna obeta avantura, na katero bodo skuĹĄali Ä?im prej pozabiti. Da so storili napako, bo jasno takoj. Vse se ĹĄe da popraviti, zato glavo pokonci in pogumno naprej!

Pred vami so dnevi, ko ne boste imeli Ä?asa zase. TeĹža skrbi bo vplivala tudi na to, da boste teĹžko komunicirali z drugimi. Ĺ e nekaj dni boste najraje sami s seboj, sploh med delom. Proti koncu tega tedna pa boste spoznali osebo, ki bo to spremenila. Naenkrat boste zaÄ?utili, da imate opravka s sorodno duĹĄo, kar se vam Ĺže dolgo ni zgodilo. Zato se boste vsak dan bolj trudili, da se pogosto sreÄ?ata. Najprej ne bo ĹĄlo za romantiÄ?no razmerje, iz prijateljstva pa se lahko razvije tudi kaj veÄ?. A zato bo potreben Ä?as. Ne raÄ?unajte pa na veÄ?ji zasluĹžek, ker tega ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

VaĹĄe razpoloĹženje bo ves Ä?as nihalo. Najhuje bo, da zato ne boste imeli nobenega dobrega razloga. Ali pa ta ne bo tako oÄ?iten, da bi ga prepoznali.

Morda lahko vse skupaj pripiĹĄete zimski depresiji, ĹĄe bolj verjetno pa je, da ste se ujeli v past lastnih strahov pred prihodnostjo. V teh dneh bodo dobre novice redke, zato se vaĹĄe poÄ?utje v kratkem ne more izboljĹĄati. Lahko pa se vzamete v roke in se sooÄ?ite s svojimi strahovi. Tako boste laĹžje naĹĄli pot do reĹĄitve, ki pa ne bo enostavna. In tudi kratka ne.

Planirajte raje zimske poÄ?itnice, saj je veÄ? kot oÄ?itno, da potrebujete odklop od vsakdanjika. ÄŒe je ta enoliÄ?en, tudi pravih idej nimate veÄ?.

Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.

Dokler ne boste povsem opravili s preteklostjo, v vaĹĄi duĹĄi ne bo miru. To pa pomeni, da se boste morali sooÄ?iti in dogovoriti z osebo, ki je kljuÄ?na v tej zgodbi. Ker vas je tega strah, teĹžavo ves Ä?as pomikate pod preprogo. Oba imata svojo resnico, od katere ne odstopata. A zaradi prihodnosti se bosta morala ugotoviti, kaj sta si ĹĄe dolĹžna. Ĺ ele potem boste lahko z velikimi koraki stopili v prihodnost in v njej uresniÄ?ili vse tisto, kar si Ĺželite. Trenutno je okoli vas zelo malo iskrenih ljudi, zato pazite, s kom se druĹžite. Ĺ e bolj pa, komu boste zaupali svoje strahove in dileme.

JoĹže Miklavc

ciolog in pedagog dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ?, doma iz Velenja, - 27. januarja 1996 sta Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina in Radio Slovenija v Gasilskem domu v Gaberkah pripravila 34. sreÄ?anje slovenskih zadruĹžnikov; - 28. januarja 1927 se je v Celju rodil slovenski mladinski pisatelj, dramatik, glasbenik in slikar Smiljan Rozman, ki je nekaj svojega otroĹĄtva preĹživel tudi v Ĺ oĹĄtanju; - 29. januarja 1981 je nekaj pred 23. uro Ĺže sedmiÄ? zagorel Ĺ˝evartov, po domaÄ?e Gorjanov kozolec, na vrhu tako imenovanega Gorjanovega klanca v Velenju; navkljub vsemu pa kozolec na svojem mestu tudi danes ĹĄe kar vztraja in vztraja; - 29. januarja 2002 je Jolanda Batagelj (ÄŒeplak) zmagala v teku na 800 metrov na velikem dvoranskem mitingu v Bostonu z novim drĹžavnim rekordom in

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Pododbor druĹĄtva upokojencev Desni breg Velenje je organiziral zabavno popoldne v Domu oskrbovancev starejĹĄih obÄ?anov Velenje. Za dobro razpoloĹženje so poskrbeli StarovaĹĄki veseljaki, tako z glasbeno, kot s humorjem. Tega potrebujemo vsi za boljĹĄe poÄ?utje in zdravje, saj Ĺže pregovor pravi, da je smeh pol zdravja.

NavzoÄ?e sta pozdravila predsednik druĹĄtva upokojencev Velenje Franc Vedenik in predsednik pododbora Desni breg Franc TamĹĄe

od 25. 1. do 31. 1.

19

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Marjan MarinĹĄek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) takrat najboljĹĄim rezultatom na svetu 1.57,79; - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreÄ?i, ki sta terjali veliko Ä?loveĹĄkih Ĺživljenj; prva nesreÄ?a se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja leta 1893; to sta bili najveÄ?ji in najbolj tragiÄ?ni nesreÄ?i v dosedanji zgodovini velenjskega premogo-

vnika; v prvi nesreÄ?i je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev; - 30. januarja 1963 je ObLO Ĺ oĹĄtanj sprejel sklep o prestavitvi sedeĹža obÄ?ine iz Ĺ oĹĄtanja v Velenje; - konec januarja leta 1983 je v Velenje na ĹĄolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 Libijcev; - 31. januarja 1941 se je v Kozjem rodil slovenski kulturnik, pravnik, zbiratelj, citrar in pisatelj Marjan MarinĹĄek iz Velenja; umrl je 15. novembra leta 2011; - 31. januarja 1992 pa se je iztekel nateÄ?aj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada VrbiÄ?a, ki je danes tudi uradni grb Mestne obÄ?ine Velenje; - Erine Ĺživilske trgovine v obÄ?ini Velenje in Ĺ aleĹĄki dolini se 31. januarja leta 2006 prikljuÄ?ijo poslovnemu sistemu Mercator. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

UresniÄ?ili ste si veliko Ĺželjo, zato ste bili prepriÄ?ani, da se zaÄ?enja nova, dobra zgodba. Ĺ˝al to ne drĹži. Naslednji dnevi ne bodo najbolj prijazni do vas, saj ste moÄ?no prizadeli partnerja, ki se vam bo sedaj spretno izmikal. Ne, ne bo vam vseeno, saj vajin odnos nenehno doĹživlja vzpone in padce. Od tega ste Ĺže zelo utrujeni, vendar si ne boste znali pomagati, da ne bi tu in tam uporabili povsem neprimernih besed, ki bolijo.

Zato si priznajte, da ni vsega kriv le partner. Velik del krivde je v vas. ÄŒe Ĺželite, da ostaneta skupaj, bo to kljuÄ?no spoznanje. Od tu naprej odnos gradite z malimi koraki, tokrat z velikimi ne bo veÄ? ĹĄlo.

Kozorog 22. 12.- 20. 1.

Vsak dan bolj boste naveliÄ?ani ene in iste zgodbe, ki ji pravite Ĺživljenje. Dnevi so za vaĹĄ okus preveÄ? podobni drug drugemu. Rutina vas je zaÄ?ela ubijati. Da se bo kaj spremenilo, pa ne morete raÄ?unati, dokler se ne boste spremenili vi. Zadnje Ä?ase ste precej neodloÄ?ni, lahko bi rekli, da celo leni. Vsak napor vam je odveÄ?.

Kljub temu boste veliko razmiĹĄljali. V nedeljo se boste odloÄ?ili, kaj boste storili Ĺže v kratkem. Vse boste zadrĹžali zase, saj niste prepriÄ?ani, da vam bo uspelo. Ob tem vas bo najbolj strah, kako bo reagiral partner. Zavedate se namreÄ?, da lahko to, kar naÄ?rtujete, moÄ?no spremeni tudi njegovo prihodnost.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

ÄŒe ste v razmerju, brzdajte svoja negativna razpoloĹženja, ki zadnje Ä?ase vodijo v neumne, nepomembne prepire. To vam jemlje le energijo. NiÄ? nimate od tega, da nenehno iĹĄÄ?ete razloge za umikanje v svoj svet. ÄŒe si Ĺželite biti sami, potem naredite zvezi konec. ÄŒe s prepiri le lajĹĄate Ä?ustveno krizo, pa se vpraĹĄajte, kaj jo povzroÄ?a. Dokler ne boste odkrili pravega vzroka, se ne boste mogli sooÄ?iti z realnostjo. K sreÄ?i vse to ve tudi vaĹĄ partner, ki bo Ä?akal na vaĹĄe korake.

Dobro vam kaĹže na zdravstvenem podroÄ?ju, pa tudi pri financah vas bodo zvezde ĹĄe razvajale.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Zadnje Ä?ase ste bili precej Ä?ustveno otopeli. Zato niti en dan niste naredili vsega, kar ste si zaÄ?rtali zjutraj, noÄ?i pa so bile zaradi tega dolge in nemirne.

Sedaj vam bo uspelo, da ujamete svoj stari delovni ritem. Vse, kar vam je jemalo energijo, bo kmalu razreĹĄeno, od torka dalje pa se boste lahko posveÄ?ali stvarem, ki jih Ĺželite uresniÄ?iti v prihodnosti. Ker ne znate biti vsiljivi, bodo nekatere poti daljĹĄe kot bi lahko bile. Ne bojte se na glas povedati, kaj si Ĺželite. PreseneÄ?eni boste, koliko ljudi bo delilo vaĹĄe mnenje in zato podprlo vaĹĄe naÄ?rte. Zdravje vas v teh dneh ne bo pustilo na cedilu, Ä?eprav boste ob spremembah vremena Ä?utili stare teĹžave.

Naš čas, 24. 1. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

24. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.40 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 16.05 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.30 00.55 01.20 02.15

06.00 11.00 11.10 14.25 15.40 16.55 17.55 18.50 19.20 20.00 20.55

23.00 23.50

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 09.05 09.40 10.10 11.10 11.25 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.30 23.20 00.15 01.05 01.55 02.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan, produkcija TV Maribor Zapeljevanje pogleda: Nika Špan in Petra Varl, dok. ser.

Zapeljevanje pogleda: Gustav Gnamuš in Ksenija Čerče, dok. ser.

Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Moje mnenje Slovenci v Italiji Brez meja, odd. TV Lendava Timi gre, ris.

Studio kriškraš, odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Makroregije - Jadransko-jonska: Jadranski ribiči Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Smodnik, brit. nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

Info kanal Slastna kuhinja: Hačapuri Dobro jutro Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Antholza Dober dan, produkcija TV Maribor Peš ob Nilu, potopisna ser.

Umor, je napisala (XII.), am. nan.

Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Prerokba Jupikov, francosko-am. dok. odd.

Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - moški, kratki program in športni pari, prosti program, posnetek iz Minska Slovenska jazz scena: Zlatko Kaučič Kombo z gosti Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 16. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Gorazdova slaščičarna TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 9. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 75. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 76. del Usodno vino, 4. sez., 83. del Zmorem sama, 1. sez., 10. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 153. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 77. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 78. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 48. del Lepotica in zver, 1. sez., 49. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 2. del Hiša iz kart, 4. sez., 6. del Nočna izmena, 3. sez., 3. del Gotham, 2. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Pop corn 11:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Lov na skriti zaklad 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Arben Idrizi- Prišel je neki čas 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 NAJ VIŽA 21:15 Regionalne novice 21:20 Spomini na svetovno dediščino, dokumentarni zapis 21:50 Iz oddaje Dobro jutro 22:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Arben Idrizi- Prišel je neki čas 22:55 Videospot dneva 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

24. januarja 2019

Sobota,

25. januarja

06.00 07.00 11.15 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 15.25 16.25 16.35 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 23.05 00.55 01.20 02.15

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Tedenski izbor Zapeljevanje pogleda: Metka Krašovec in Zdenka Žido, dok. ser.

Alpe-Donava-Jadran Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Trap Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Prifarci slavijo 30, 1. del, koncert Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Pošast, italijansko-francoski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kana

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Kunec z zelenjavo 11.20 Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), prenos iz Kitzbühla 12.45 Dober dan 13.50 Med valovi 14.25 Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Antholza 15.40 Migaj raje z nami 16.05 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 16.45 Circom Regional, kopr. magazinska odd.

17.45 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

18.40 Male sive celice: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in OŠ Hudinja 19.25 Videotrak 20.00 Doktorica Fosterjeva (I.), brit. nad.

20.55 Umetnostno drsanje: EP - plesni pari, ritmični ples in ženske, prosti program, posnetek iz Minska 23.00 Televizijski klub: Ljubim te, ampak ljubim še nekoga!

23.55 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 09.05 09.40 10.10 11.10 11.25 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.30 22.35 00.20 02.10 02.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 17. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Gorazdova slaščičarna TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 10. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 77. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 78. del Usodno vino, 4. sez., 84. del Zmorem sama, 1. sez., 11. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 154. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 79. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 80. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 50. del Lepotica in zver, 1. sez., 51. del 24UR zvečer Eurojackpot Velika Gilly Hopkins, ameriški film Trumanov show, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Naj viža 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš, O hrčkih 18:40 Regionalne novice 18:45 Videospot dneva 18:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Karol Chmel- Sramotil steber, leta 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Popotniške razglednice, Polarne dežele 21:00 Regionalne novice 3 21:05 Pop corn, ponovitev 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Karol Chmel- Sramotil steber, leta 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

Nedelja,

26. januarja

06.15 Kultura, odmevi 07.00 Bukvožerček: Slovenske ljudske pravljice 07.05 Telebajski, lutkovna nan.

07.30 Biba se giba, ris.

07.50 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.15 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.35 Firbcologi, odd. za otroke 09.00 Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Center Novo mesto 09.45 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.05 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 10.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Mateja Svet 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 14.05 Prifarci slavijo 30, 1. del, koncert 16.00 Ekipa Bled, slovenska nad.

16.30 Circom Regional, kopr.mag. odd.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Kuharija na kubik, kuharska odd.

18.40 Reaktivčki, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, sobotni dnevnikov izbor, utrip, šport, vreme 20.00 Prifarci slavijo 30, 2. del, koncert 21.40 Prevara (IV.), am. nad.

22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Bojna sekira, ameriški film 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, sobotni dnevnikov izbor, utrip, šport, vreme 02.45 Info kanal

06.15 Videotrak 06.45 Slastna kuhinja: Piščančji filet po havajsko z ukrajinsko solato 07.00 Najboljše jutro 07.55 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Sapora 09.50 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Garmisch-Partenkirchna 11.20 Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Kitzbühla 13.25 Biatlon - SP: zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Antholza 14.15 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - moški, prosti program 15.25 Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), prenos iz Antholza 16.25 Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom, prenos iz Moskve 17.55 Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, prenos iz Blue Mountaina 19.20 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - moški, prosti program in plesni pari, prosti ples, posnetek iz Minska NST 21.30 Zvezdana: Odločitve 22.15 Železne stopinje, dok. film 00.10 Videotrak 00.40 Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

01.10 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), posnetek iz GarmischPartenkirchna 01.55 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Sapora 03.55 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.45 08.10 08.25 08.50 09.15 09.40 10.05 10.55 11.45 12.20 14.15 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.25 00.35 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Pod košem, ris.

Zak nevihta, ris.

Sveže ločena, 2. sez., 1. del Sveže ločena, 2. sez., 2. del Zdravo, Tereza!

Beethoven postane zvezda, ameriški film Velika Gilly Hopkins, ameriški film Gorski reševalci, 2. sez., 9. del Gorski reševalci, 2. sez., 10. del Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Jack Reacher, ameriški film Škrlatni vrh, ameriški film Divje strasti 4, ameriški film Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, O hrčkih 09:40 Vabimo k ogledu 09:45 Popotniške razglednice, Polarne dežele 10:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:10 Videostrani, obvestila 15:25 Vabimo k ogledu 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Naj viža, glasbena oddaja z narodno zabavno glasbo 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Kocka 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Jakub Kornhauser- Kvasarna+ Rdeči kvadrat na beli podlagi 18:50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20:00 2633. VTV magazin, regionalni informativni program 20:30 Jutranji pogovori 22:00 Gianni Rijavec in godalni kvartet na gradu Ormož 23:00 Videospot dneva 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

27. januarja

07.00 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.20 08.35 08.45 08.55 09.10 09.20 09.30 10.00 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.35 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.30 22.15 22.45 23.35 00.05 00.30 01.25

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Mili in Moli, ris.

Reaktivčki, ris.

Kalimero, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belgijska otroška nan.

Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Razumevanje Svetega pisma Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Prifarci slavijo 30, 2. del, koncert Eva in Leon, francoski film Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, politično s Tanjo Gobec, zrcalo tedna, šport, vreme Ekipa Bled, slovenska nad.

Slovesna akademija srbske pravoslavne cerkve Z Mišo Poročila, šport, vreme Ivan in Karla, dok. film Za lahko noč: Bojan Gorišek igra Philipa Glassa Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, politično s Tanjo Gobec, zrcalo tedna, šport, vreme Info kanal

07.00 Videotrak 07.30 Duhovni utrip 07.45 Glasbena matineja: Tanja Činč, Simfonični orkester RTVS in En Shao 08.10 Slastna kuhinja: Krompirjeva enolončnica z omako putanesca 08.30 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Sapora 10.20 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Kitzbühla 11.40 Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), prenos iz Garmisch-Partenkirchna 12.45 Biatlon - SP: skupinski start (Ž), prenos iz Antholza 13.20 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Kitzbühla 14.20 Umetnostno drsanje: EP - revija, vključitev v prenos iz Minska 15.25 Biatlon - SP: skupinski start (M), prenos iz Antholza 16.25 Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom - mešana ekipna tekma, prenos iz Moskve 17.40 Umetnostno drsanje: EP - revija, posnetek iz Minska 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Pozabljeni - zgodba o jugoslovanskih Judih, izraelski dok. film 21.20 Milongerji, francoska dok. odd.

22.15 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 22.45 Zvezdana: Odločitve 23.25 Vikend paket 00.40 Videotrak 01.10 Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

01.40 Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), posnetek iz Garmisch-Partenkirchna 02.45 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 08.05 08.20 08.45 09.10 09.35 10.00 10.25 11.15 12.05 12.40 14.25 16.15 17.10 18.05 18.40 18.50 18.55 20.00 22.10 23.50 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija , ris.

Screechers Wild: Divji obrat , ris.

Pod košem, ris.

Zak nevihta, ris.

Sveže ločena, 2. sez., 3. del Sveže ločena, 2. sez., 4. del Zdravo, Tereza!

Shiloh je rešen, ameriški film Denis pokora, ameriški film Gorski reševalci, 2. sez., 11. del Gorski reševalci, 2. sez., 12. del Vrtičkanje Avto karaoke 24UR vreme 24UR Marley in jaz, ameriški film Rojen v Jugi Fantje iz Jerseyja, ameriški film Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:30 Napovedujemo 09:00 Miš maš, O hrčkih 09:40 2632. VTV magazin regionalni informativni program 10:05 Vabimo k ogledu 10:10 2633. VTV magazin regionalni informativni program 10:35 Poslanska pisarna, Aleksander Reberšek, poslanec Nsi v DZ RS 11:35 Tomaž Rot, Vabim te na ples, posnetek koncerta 12:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13:50 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca un medvedek Jaka, Kocka 18:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Dragan Potočnik- Pesem za sinin drzan 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodno zabavno glasbo 21:15 Napovedujemo 21:20 Pop corn 22:20 Jutranji pogovori 23:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Dragan Potočnik- Pesem za sinin drzan 23:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih

Ponedeljek,

Torek,

28. januarja

06.10 06.25 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.35 15.05 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.25 23.25 23.30 00.25 00.50 01.45

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda: Matjaž Počivavšek in Mirko Bratuša, dok. ser.

Obzorja duha: Razumevanje Svetega pisma Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: Etika enega Boga S-prehodi Dober dan, Koroška Manja, ris.

Kalimero, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme V svojem ritmu, glasbeno-dok. ser. za mlade Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Opus: Poslovilna turneja Joseja Carrerasa Glasbeni večer Luka Šulić igra temo iz filma Schindlerjev seznam »Neznano«, Mate Bekavac in Godalni kvartet Akademije Kronberg Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

29. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.35 15.25 15.55 16.15 16.25 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.05 00.35 01.00 01.55

06.00 11.00 11.10 14.10 14.55 15.20 16.35 17.35

06.00 11.00 11.10 14.10 15.30 16.30 17.10 18.00 18.55 19.25 20.00 20.55 22.15 23.50 00.20

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 09.05 09.40 10.10 11.10 11.25 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.30 23.25 00.25 01.15 02.05 02.40

Info kanal Slastna kuhinja: Musaka Dobro jutro Dober dan Tihotapci identitete, dok. film Prava ideja: Optika Pirc Ljudje in zemlja Umor, je napisala (XII.), am. nan.

Studio kriškraš, odd. za otroke Videotrak Svetovni popotnik, 1. del: Obdobje pred arhitekti Zadnja večerja, nemški film Podočnik, grški film Limonada, kratki igrani film Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 18. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Gorazdova slaščičarna TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 11. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 79. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 80. del Usodno vino, 4. sez., 85. del Zmorem sama, 1. sez., 12. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 155. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 81. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 82. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 52. del Lepotica in zver, 1. sez., 53. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 2. sez., 16. del Hiša iz kart, 4. sez., 7. del Nočna izmena, 3. sez., 4. del Gotham, 2. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2633. VTV magazin, regionalni informativni program 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Jutranji pogovori 19:30 Regionalne novice 19:35 Videospot dneva 19:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Aleš Šteger- Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija 19:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Športnik leta Zgornje Savinjske doline 2018, posnetek prireditve 21:15 Regionalne novice 21:20 Spomini na svetovno dediščino, dokumentarni zapis 21:55 Napovedujemo 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Aleš Šteger- Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija 23:05 Videospot dneva 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Sreda,

18.50 19.20 20.00 20.35 21.35 22.45 23.35 23.50

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.35 08.00 8.15 8.30 9.05 9.40 10.10 11.10 11.25 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.50 22.45 23.20 00.15 01.05 01.55 02.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan, produkcija TV Koper Zapeljevanje pogleda: Jure Zadnikar in Žiga Okorn, dok. ser.

Opus: Poslovilna turneja Joseja Carrerasa Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Duhovni utrip Potepanja, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme Koda Žvenkci, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Skupna od-ločitev, danska nad.

Salman Rushdie, s smrtjo za petami, francoska dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Spomini: Anica Jerič, roj. Kodrič, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

Info kanal Slastna kuhinja: Solata iz tunine Dobro jutro Dober dan, produkcija TV Koper Slovenski magazin Charlatan Magnifique, dok. film o Magnificu, 2. del Kjer bom doma (I.), avstral. nad.

Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 01. vožnja, prenos iz Schladminga Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Videotrak Prava ideja: Berryshka, destilarna in čokoladnica Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Schladminga Lov (III.), brit. nad.

Vina sveta, razv. potopisno kulturna odd.

NaGlas!

Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 19. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Gorazdova slaščičarna TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 12. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 81. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 82. del Usodno vino, 4. sez., 86. del Zmorem sama, 1. sez., 13. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 156. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 83. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 84. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 54. del Lepotica in zver, 1. sez., 55. del Preverjeno 24UR zvečer Hiša iz kart, 4. sez., 8. del Nočna izmena, 3. sez., 5. del Gotham, 2. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Tomaž Rot, Vabim te na ples, posnetek koncerta 11:40 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Dotiki gora, Poti po Himalaji, Helambu 18:30 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 1 18:35 Videospot dneva 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 2634. VTV magazin, regionalni informativni program 20:25 Bonton - poljubljanje, vikanje, tikanje 20:55 Napovedujemo 21:00 Aktualno: Evropska unija in mladi 21:35 Vabimo k ogledu 21:40 ABC komuniciranja z gluhimi in naglušnimi osebami 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 1 23:05 Videospot dneva 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

31. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.30 15.00 16.05 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.50 00.20 00.45 01.45

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda: Milan Erič in Vladimir Leben, dok. ser.

Koda Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Z Mišo Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Center Novo mesto Poročila ob petih, šport, vreme Zapeljevanje pogleda: Ivo Prančič in Živko Marušič, dok. ser.

Tu EU: Thomas Waitz: Evropsko kmetijstvo Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna: Vrh, argentinski film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Profil Zapeljevanje pogleda: Ivo Prančič in Živko Marušič, dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Bučna juha z ingverjem 11.15 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.35 Peš ob Nilu, potopisna ser.

16.30 Vikend paket 17.55 Kjer bom doma (I.), avstral. nad.

18.50 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.10 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca, glasbeno-dok. odd.

20.55 Moje mnenje 21.50 Češko stoletje: 1948 – Vso ljudsko oblast Stalinu, češka nad.

23.10 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 09.05 09.40 10.10 11.10 11.25 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.30 23.25 0.20 01.10 02.00 02.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 20. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Gorazdova slaščičarna TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 13. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 83. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 84. del Usodno vino, 4. sez., 87. del Zmorem sama, 1. sez., 14. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 157. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 85. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 86. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 56. del Lepotica in zver, 1. sez., 57. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 3. del Hiša iz kart, 4. sez., 9. del Nočna izmena, 3. sez., 6. del Gotham, 2. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2634. VTV magazin, regionalni informativni program 10:30 Aktualno: Evropska unija in mladi 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 17, Zrenjanin, finale 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 2 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Aktualno: Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik 21:05 Regionalne novice 21:10 POP CORN, Poweršok, Clemens 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 2 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 24. 1. 2019, barve: CMYK, stran 21

FLAŠAR, Milena Michiko: Klical sem ga kravata od – Odrasli / 821-311.2 - DruŞbeni romani Avstrijska pisateljica Milena Michiko Flaťar v svojih delih pogosto zdruŞuje japonsko in evropsko kulturno-miselno identiteto.

Njena mama je Japonka, oÄ?e pa Avstrijec.

V svoji tretji knjigi, za katero je prejela tudi literarno nagrado ÂťAlphaÂŤ, Klical sem ga kravata, pripoveduje zgodbo dveh protagonistov, ki sta si tako razliÄ?na in hkrati tako zelo podobna. Oba ĹĄtrlita iz druĹžbenih okvirjev. Prvi je dvajsetletni hikikomori Taguchi Hiro, drugi pa oseminpetdesetletni uradnik, salaryman Ohara Tetsu. Pove-

Turkmencih in Perzijcih. Vsi ti narodi so Aleksandra opisovali enkrat kot junaka, drugiÄ? kot bahaÄ?a, laĹžnivca ali kot lopova.

Vsak pripovedovalec je te zgodbe malo po svoje prikrojil in posodobil, enako so poÄ?eli tudi prepisovalci, v osnovi pa so zgodbe resniÄ?ne. .Zgodbe o Aleksandru nam pripoveduje Antigon, ki je v njegovi vojski sluĹžil kot glasnik. O Aleksandru Velikem so pisali ĹĄtevilni zgodovinarji, tudi Plutarh. ÂťÄŒe niÄ? ne doĹživiĹĄ, ker se strahopetno drĹžiĹĄ doma, in si nikamor ne upaĹĄ, nimaĹĄ o Ä?em pripovedovati. Takrat si obsojen na posluĹĄanje tujih zgodb o tujih junaĹĄtvih.ÂŤ (Odlomek iz knjige).

BODNAROVA, Jana: PunÄ?ka iz stolpa ml – Mladina / P – Leposlovne knjige od 10. leta dalje Knjiga je bila na SlovaĹĄkem izbrana za najlepĹĄo knjigo poletja 2011, predlagana pa je bila tudi za nagrado strpnosti UNESCA. Pripoved govori o problematiki prezaposlenih starĹĄev, mnogi mladi bralci pa se bodo morda prviÄ? sreÄ?ali z Ĺživljenjem otroka, ki

VELENJE ÄŒetrtek, 24. januar 10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Vezi med starimi starĹĄi in vnuki, pogovorna delavnica 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Rika Debenjaka 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Alen Garagić – kitara, koncert 20.30 Max klub Klemen Kotar & DuĹĄni pastirji, Max klub jazz festival

Petek, 25. januar 13.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Turnir v namiznem hokeju, neformalno druĹženje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci: Bela in Sebastijan 20.00 Klub eMCe plac Filmski veÄ?er: Mladinski film PoniĹževana, projekcija in pogovor z ustvarjalci

Sobota, 26. januar 7.00 9.00 9.00

zuje ju njun naÄ?in izolacije pred okolico.

MlajĹĄi se zapira v svojo sobo, starejĹĄi pa v svojo iluzijo. Toda nenadoma se znajdeta drug ob drugem na klopci v parku. Njuno nakljuÄ?no znanstvo se prelevi v prijateljstvo. S to zgodbo je pisateljica Ĺželela opozoriti na fenomen hikikimorija, ki bi ga pri nas najbrĹž imenovali druĹžbena fobija, v kateri se skriva strah pred odraĹĄÄ?anjem in prevzemanjem odgovornosti zase in za druge. Zgodba bi se lahko dogajala kjer koli na svetu, toda v japonski druĹžbi je pripadnost k doloÄ?eni skupini ĹĄe pomembnejĹĄa kot v Evropi. Japonci strogo loÄ?ijo med svojo zasebno in javno podobo. Celo zaĹželeno je, da ohranijo ÂťmaskoÂŤ in se umestijo v povpreÄ?je. Ni dobro izstopati, tudi v pozitivnem smislu ne. Gre bolj za melanholiÄ?en roman. S tem se strinja tudi avtorica, toda knjiga je kljub temu strastna, saj upanje ostaja. Roman se konÄ?a z besedo ÂťzaÄ?etekÂŤ, kar nakazuje na krog Ĺživljenja.

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Poslovna stavba Farmin, Katja GuÄ?ek, s. p. Ĺ ivamo peresnico KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo

GRINCH Ĺživi v enostarĹĄevski druĹžini ter je sooÄ?en s sprejemanjem novega partnerja prisotnega starĹĄa.

Zgodba tankoÄ?utno pripoveduje o deklici Ajki, ki ne Ĺživi v ÂťpopolniÂŤ druĹžini. Z mamo, zelo zaposleno arhitektko, sta se pred kratkim preselili v obnovljeni stolp na robu mesta, kjer je Ajko zelo strah. Ajka ima teĹžave v ĹĄoli, soĹĄolci je ne sprejemajo prav dobro, pa tudi ostalim ljudem se z mamo zdita Ä?udaĹĄki. Ker mama veliko dela, Ajko pogosto pazi teta Zita. Kmalu mama spozna novega prijatelja Daniela, zvezdogleda, ki pa ga deklica na zaÄ?etku ne sprejme.

Kljub temu, da vsi ti ljudje deklici veliko nudijo, se Ajka poÄ?uti osamljena in pogosto sanja o svoji dvojnici nekje v vesolju.

APPEL, Federico: Spomini na Aleksandra: zgodovinski roman BERNER, Rotraut Susanne: Velika za otroke kuharska knjiga za ml – mladina / P – Leposlovne knjige od 10. leta dalje otroke: z recepti za Federico Appel je italijanski pisatelj, ki piĹĄe povesti in romane za mladino, zelo rad pa vse letne Ä?ase tudi riĹĄe. Zgodovinski roman Spomini na Aleksandra je tako opremljen z njegovimi ilustracijami.

Aleksander Veliki, makedonski kralj je bil sin Filipa II. in Olimpije, hÄ?ere epirskega kralja, izjemno lepe in izobraĹžene, a nekoliko Ä?udaĹĄke Ĺženske, ki ni marala svojega moĹža. Rodil se je v mestu Pela 20. julija 356 pr. n. ĹĄt. in umrl v bliĹžini mesta Babilon star komaj 33 let. Zelo mlad je zasedel makedonski prestol, saj so njegovega oÄ?eta Filipa II., ki je osvojil skoraj vso GrÄ?ijo, umorili v atentatu. Aleksander je v trinajstih letih v najveÄ?je cesarstvo zdruĹžil deĹžele, kot so bile GrÄ?ija, Mala Azija, Perzija, Egipt, dele Indije in druge deĹžele osrednje Azije.

Zgodbe o njegovih junaĹĄtvih so se ĹĄirile od ust do ust, postal je prava legenda, napol bog, za kakrĹĄnega se je tudi sam imel. Tako imamo pred sabo zgodbe, ki so se ohranile kot ustno izroÄ?ilo pri Grkih, Arabcih,

21

PRIREDITVE

24. januarja 2019

ml – Mladina / 641 – Priprava Ĺživil Prebivalci BuÄ?iĹĄÄ?a Ä?ez leto poÄ?nejo iste reÄ?i kot mi: tekajo, se smejijo, se uÄ?ijo, berejo, vozijo s kolesom, se igrajo, spijo in seveda radi jedo. VeÄ?ina otrok rada je palaÄ?inke, Niko in LuÄ?ka rada jesta preste, Ljubo oboĹžuje narastke, Meta pa zeliĹĄÄ?no skuto.

V Cvetkinem vrtu lahko vidimo, kaj je na voljo v BuÄ?iĹĄÄ?u v razliÄ?nih letnih Ä?asih. Ob receptih je tudi veliko informacij, zamisli in eksperimentov. Tako najdemo v knjigi veÄ? kot 50 okusnih, preprostih in preverjenih sezonskih jedi, recepte v skladu z uravnoteĹženo in ozaveĹĄÄ?eno prehrano, ĹĄtevilne nasvete o okuĹĄanju, kuhanju in peki. Kuhanje torej ni nobena Ä?arovnija, zato hitro na delo. ÄŒe boste imeli pa kakĹĄne teĹžave, vam bodo prebivalci BuÄ?iĹĄÄ?a v knjigi zaupali ĹĄtevilne kuharske skrivnosti.

Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 90 minut (ZDA) ReĹžija: Yarrow Cheney, Scott Mosier Glasovi: Goran Hrvaćanin, Julija Golob, Jernej Kuntner Petek, 25. 1., ob 17.00 Sobota, 26. 1., ob 17.00 - 3D Nedelja, 27. 1., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

TIHOTAPEC Mule, kriminalna drama,116 minut (ZDA) ReĹžija: Clint Eastwood Igrajo: Clint Eastwood, Bradley Cooper, Michael Pena, Taissa Farmiga, Jill Flint

10.00 Spominski center 1991, KopaliĹĄka 3 BrezplaÄ?no tematsko vodenje za obÄ?ane po Spominskem centru 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Kdo je seĹĄil Vidku srajÄ?ico, predstava PreĹĄernovega gledaliĹĄÄ?a Kranj 10.30 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, jamski del PoetiÄ?na podzemna proga, predstavitev novih avtorjev 11.30 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, podzemni del muzeja KresniÄ?ke v rudniku, odprtje razstave svetil ĹĄtudentov NFT Ljubljana 18.00 Kolodvorska restavracija Planinski ples z Ansamblom Smeh 21.00 Klub eMCe plac Banga hip hop koncert: Triiple, Mirko in Grozny pajdaĹĄi: Sajkoslav, Wera

8.00

13.00

17.00 17.00 17.00

17.00

Nedelja, 27. januar 13.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in druĹženje 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Divjad, drama KD GledaliĹĄÄ?e Velenje

Ponedeljek, 28. januar 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroki oddelek SneĹžak – pomagalÄ?ek, ustvarjalna delavnica za otroke 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Marija Ĺ kotska,

Petek, 25. 1., ob 21.00 Sobota, 26. 1., ob 19.00 Nedelja, 27. 1., ob 20.30

VEDRINA Triler, 106 minut (ZDA) ReĹžija: Steven Knight Igrajo: Matthew McConaughey, Anne Hathaway, Diane Lane, Jason Clarke, Djimon Hounsou, Jeremy Strong Petek, 25. 1., ob 18.45 Sobota, 26. 1., ob 21.15 Ponedeljek, 28. 1., ob 18.00

BOJEVNICA Kona fer Ă­ strĂ­Ă°, komiÄ?na drama, 121

Citycenter zasedli mali kuharski ÂťchefiÂŤ Ĺ tevilnim zanimivim dogodkom, ki so se zvrstili pretekla leta v celjskem Citycentru, se je prejĹĄnji teden pridruĹžila otroĹĄka kuharska akademija. Potekala je ves teden na osrednjem prireditvenem prostoru. Otroci so lahko v druĹžbi kuharskih mentorjev ter gospoda Popra in gospe Sol doĹživljali enkratne kuharske do-

zgodovinska drama

Torek, 29. januar

godivĹĄÄ?ine, obogatene z mnogoterimi skrivnostmi kreativnega kuhanja.

Vrhunec kuharske akademije v ÂťGostilni pri poÄ?enem loncuÂŤ, tako je bil poimenovan osrednji prireditveni prostor, je bilo sobotno pripravljanje slastnega cesarskega praĹženca, ki so ga pripraviđ&#x;”˛ li v veliki ponvi.

19.00

Ĺ olski center Velenje in Ljudska univerza Velenje Dan za radovednost – predinformativni dan za dijake zakljuÄ?nih letnikov Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Turnir v metu na koĹĄ, neformalno druĹženje Vila RoĹže Torkova peta: Mini in Miki na obisku KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Slovesna podelitev diplom diplomantom ViĹĄje strokovne ĹĄole Velenje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Cikel Ruski film: ÄŒas prvakov (2017) RdeÄ?a dvorana RK Gorenje Velenje : SVIĹ IvanÄ?na Gorica, 11. krog Lige NLB

19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Divjad, drama KD GledaliĹĄÄ?e Velenje

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 24. januar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga

Sreda, 30. januar 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Galerijski veÄ?er

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 25. januar 17.00 Galerija Dile – Hiťa mladih Otroťka predstava Prav posebna juha, MC Šmartno ob Paki

Lunine mene

Sreda, 30. januar 10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Napolnimo naĹĄe baterije s pozitivnimi mislimi, pogovorna delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba/ preddverje Ura pravljic/ZeliĹĄÄ?arna

minut (Islandija, Francija, Ukrajina) ReŞija: Benedikt Erlingsson Igrajo: Halldóra Geirharðsdóttir, Jóhann Sigurðarson, Davíð Þór Jónsson, Magnús Trygvason Eliasen Petek, 25. 1., ob 18.00 – mala dvorana Sobota, 26. 1., ob 19.30 – mala dvorana Nedelja, 27. 1., ob 19.00 – mala dvorana

BOHEMIAN RAPSODY

21. januarja, ob 22:10, zadnjikrajec

Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton Nedelja, 27. 1., ob 18.00

MARIJA Ĺ KOTSKA Mary Queen of Scots, zgodovinska drama, 124 minut (VB) ReĹžija: Josie Rourke Igrajo: Saoirse Ronan, Margot Robbie, Jack Lowden, Joe Alwyn, Gemma Chan, Martin Compston, Ismael Cordova, Ponedeljek, 28. 1., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Bryan Singer Igrajo: Rami Malek, Joseph Mazzello,

Fizioterapevt svetuje ... mag. Simona PavliÄ? ZaloĹžnik, univ. dipl. org., viĹĄji ď€ zioterapevt

S pravoÄ?asno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov.

Imate boleÄ?ine v sklepih, miĹĄicah, teĹžko hodite in se prepogibate, ne morete spati? Okrevate po poĹĄkodbi ali operaciji?

V Termah ZreÄ?e izvajamo vrhunske manualne ď€ zioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejĹĄo tehnologijo na podroÄ?ju ď€ zioterapije.

Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, miĹĄic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija miĹĄiÄ?nih zatrdlin in manipulacija fascije oz. miĹĄiÄ?ne ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroniÄ?nih boleÄ?inah v sklepih in miĹĄicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri ĹĄportnih poĹĄkodbah ter teĹžavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojĹĄnjo pooperativno rehabilitacijo.

Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja ď€ zioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkuĹĄnjami na podroÄ?ju ortopedije in travmatologije. Vsaka ď€ zioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim teĹžavam. Terapija je najuspeĹĄnejĹĄa, kadar se izvede individualno in v Ä?im hitrejĹĄem Ä?asu po poĹĄkodbi ali obolenju.

đ&#x;”˛

FIZIOTERAPIJA „TAKOJ“

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – Bio trĹžnica • Petek, 25.1. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 27.1. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - PalaÄ?inkarna

• Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 27.1.2019 na osrednjem prostoru – Trije praĹĄiÄ?ki v izvedbi Grajskega lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Sevnica • Vsak dan praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite.

CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREÄŒE pri akutni boleÄ?ini v kriĹžu, iĹĄiasu, boleÄ?ini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleÄ?i rami, poĹĄkodbi in boleÄ?ini v kolenu, zvinu gleĹžja, boleÄ?em komolcu (teniĹĄki komolec), zatrdlinah v miĹĄicah.

Vsak dan z boleÄ?ino je nepotreben!

V kuhanju sta se preizkusili tudi prvi dami City centra Darja Lesjak in Nena Hrovat. Med njima je igralka Lucija Ćirović, ki se je prav tako pridruŞila akademiji.

Informacije in naroÄ?anje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

Naš čas, 24. 1. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

24. januarja 2019

Nagradna križanka Osmica

RADIO VELENJE

Trgovina Osmica,

Zdravniški nasveti, gostja: Silvestra Kašnik Čas, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: rak materničnega vratu

PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si pon. – sob.: 7.– 20. nedelja: 8. – 13.

Trgovina Osmica, PE Šoštanj, Aškerčeva 24 GSM: 041 300 040 prodajasostanj@osmicacenter.si pon. – pet.: 7. – 19., sob.: 7. - 18.

Dobrodošli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.

Da bodo praznovanja še bolj nepozabna!

• Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki …)

• Plinske jeklenke

Za enostaven nakup: parkirišče ob trgovini!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 4. februarja 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

10 načinov, kako bo tehnologija prihodnosti uničila naša življenja 7. Nenamerni stranski učinki spreminjanja genov Nekateri strokovnjaki menijo, da je tehnologija spreminjanja genov tista, ki za prihodnost nosi največji potencial. Napovedujejo celo zdravljenje raka in slepote. Ne glede na to pa so lansko leto pri britanskem Wellcome Sanger Institute ugotovili, da spreminjanje genov nosi stranke učinke za paciente. Med drugim obstaja možnost poškodovanja celic in te poškodbe bi bile nevidne današnjim DNK testom. Številne študije kažejo na nenamerne mutacije, ki so lahko povsem kontradiktorne prvotnemu namenu spreminjanja genov.

6. Mobilno bančništvo bo odvisno od vaših prijateljev Ste že slišali za Zhima ocenjevanje, ki ga je pred kratkim uvedla Kitajska? Gre za družbeno ocenjevanje, ki je nastalo v sodelovanju s priljubljeno mobilno banko Alipay. Uporabnik lahko dobi oceno od 350 do 950, na oceno pa vpliva vse od raznih goljufij, skrbnosti glede plačevanja davkov in povračila posojil. Če bi na oceno vplivalo samo to, bi bilo še vredu, ampak na oceno vplivajo tudi ocene uporabnikovih prijateljev, kritičnost do vlade ipd. Primer uporabnice z oceno 595, ki je morala plačati kar 30 evrov depozita za kolo, katerega najem je stal borih 15 centov.

Tisti uporabniki z višjimi ocenami

ONLINE: www.nascas.si

imajo boljše pogoje ob nakupu stanovanj in pridobivanju viz.

5. Vsak lahko upravlja glasovne asistente V prvem četrtletju lanskega leta je bilo prodanih 9,2 milijona pametnih zvočnikov. Do leta 2022 naj bi kar 55 % ameriških gospodinjstev že imelo svojega. Lansko leto je podjetje Chekmark ustvarilo aplikacijo Skill za Alexo, ki omogoča, da vsak uporabnik pošlje glasovne ukaze do pametnega zvočnika Alexa. Si predstavljate, da nekdo od zunaj zakriči: "Alexa, unlock my door?" Ja, tudi to je možno in takšni primeri se že dogajajo. Šestletna deklica je pred kratkim Alexi naročila igračo in piškote, kar je starše stalo dobrih 100 evrov, ne da bi sploh privolili. To je bil sicer simpatičen primer, ki pa kaže, kaj vse se lahko zgodi ob nenadzorovani uporabi.

4. Za vzdrževanje kriptovalut ni dovolj energije Sunkovita rast vrednosti nekaterih najbolj razširjenih kriptovalut je mnoge prepričala, da lahko kriptovalute zamenjajo klasične valute, s katerimi upravljamo danes. Ne glede na optimistične napovedi in nato tudi padec vrednosti kriptovalut je povsem fizično nemogoče, da bi svet obstal samo na kriptovalutah.

Zakaj? Ena Bitcoin transakcija porabi toliko energije, kot jo porabi povprečno ameriško gospodinjstvo v devetih dneh. Eden od rudarjev na Kitajskem je za rudarjenje Bitcoina izrabljal enako količino energije kot Boeing 747, in kar je še bolj zaskrbljujoče – celoten kitajski trg kriptovalut sloni na fosilnih gorivih.

(Se nadaljuje)

Cesta na lepo njivo 10, Mozirje T: 03 839 02 20, 03 583 10 17

ČETRTEK, 24. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 25. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 26. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 27. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 28. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 29. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Nov delovni čas v ambulanti za male živali Ponedeljek, sreda, petek: 7. – 15. ure Torek, četrtek: 10. – 18. ure

SREDA, 30. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Za posege v ambulanti se je potrebno predhodno naročiti, 03 / 839 02 20.

Za nujne primere - 24 ur / dan Dežurna številka: 041 724 972

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 14. do 20. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 14. do 20. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 24. 1. 2019, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

24. januarja 2019

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si MOŠKI, ki ne daje praznih obljub, prijeten svobodnjak, urejen, srednje

postave, ljubitelj vsega lepega kar Ĺživljenje nudi, Ĺželi spoznati Ĺžensko.

Gsm: 070 512 148

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KLET FURLAN vabi v vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, Velenje. Akcija januar, merlot in chardonnay 1,20 â‚Ź. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Nedelja in ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411 VINO, rdeÄ?e, domaÄ?e Ĺžganje, kocke sena, okrogle bale, prodam.

Gsm: 051 388 874.

DIATONIÄŒNA harmonika Rutar CFB, velikost (viĹĄina) 34c m, prodamo. Cena 1600â‚Ź. Gsm: 041/249-245 PLATIĹ ÄŒA za VW/Ĺ koda, Ĺželezna, 15 col, z gumami M+S, 50 â‚Ź. O4I 692 995

KOSILNICA BCS ACME AL-480, ACME, motor 167410, tip AL-480. Poleg je ĹĄe sedeĹž in eno rezervno kolo. Prodamo.

Gsm: O31 554 121

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, cepljene, prodaja v Ĺ aleku, naslednjo nedeljo, 3. 2. 2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Sprejemamo tudi naroÄ?ila.

BIKCA Simentalca, starega 3 mesece, teĹžkega 130 kg, prodam.

Gsm: 041 793 729.

BIKCA ÄŒB, starega 1 mesec, za nadaljnjo rejo, prodam.

Gsm: 031 266 194.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 26. 1. do 27. 1. 2019, Matej Strahovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: MOZIRJE, 55,8 m2, zgrajeno l.

2018, 1/4 nad. ER: B1 (15 - 25 kWh/m2a). Cena: 91.500 â‚Ź.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

HORVAT MIHAEL, Velenje, GoriĹĄka cesta 41 in GVOZDEN SLAÄ?ANA, Velenje, GoriĹĄka cesta 41

ZLATA POROKA

GRADIĹ NIK STANISLAV , Velenje, Selo 19 in GRADIĹ NIK MARIJA, Velenje, Selo 19

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

Ĺ TEVILKA

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Mestne obÄ?ine Velenje, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 4. januarja 2019 so: •

Tatjana Pirc, Goriťka cesta 51, 3320 Velenje • Lojzka Verdev, FinŞgarjeva 13, 3320 Velenje • Edvard Hudournik, Hrastovec 54, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po poťti.

•

Drago KugoniÄ?, Skorno pri Ĺ oĹĄtanju 15, 3325 Ĺ oĹĄtanj • Marjana Ĺ vent, Ĺ alek 91, 3320 Velenje • Ivan SevĹĄek, Florjan 283, 3325 Ĺ oĹĄtanj Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti. ReĹĄitev kriĹžanke: CATERING, KOSILA

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

OpraviÄ?ilo V Zahvali Francu Prazniku je priĹĄlo do tiskarske napake.

OpraviÄ?ujemo se ĹžalujoÄ?im in patronaĹžni sestri Majdi.

UredniĹĄtvo

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

DeĹžurna

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

107,8 MHz

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťGora OljkaÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 10. januarja 2019 so:

03 898 17 50

• •

com

RUDNIK FRANC, roj. 1932, Ĺ martno ob Paki, Slatina

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

• • •

radio velenje

SMRTI

mali OGLASI

Komunalno podjetje Velenje

Prodaja, posest, zazidljiva: VELENJE, STARA VAS, 498 m2, na izjemni lokaciji, v pridobivanju je gradbeno dovoljenje za novo stanovanjsko hiĹĄo ob obstojeÄ?em objektu. Cena: 60.000 â‚Ź.

Damjanu KonÄ?niku v slovo Minili so veseli decembrski dnevi, polni druĹženj in priÄ?akovanj, snidenj in obujanj spominov na preteklo leto ter lepih Ĺželja za prihajajoÄ?e.

V naĹĄem Planinskem druĹĄtvu Vinska Gora (PD VG) pa ni bilo tako. Konec novembra nas je presunila novica, da je od konca novembra med pogreĹĄanimi naĹĄ nekdanji predsednik Damjan KonÄ?nik. ÄŒrna slutnja se je naselila v naĹĄa srca in nas spremljala vse do prvega tedna januarja, ko je med nas udarila najslabĹĄa novica, da so Damjana naĹĄli v reki Savi – mrtvega. TeĹžko smo se sprijaznili z njo, Ä?eprav je bila slutena ‌ ZaÄ?eli so se oglaĹĄati spomini nanj in postajali vse moÄ?nejĹĄi. Ĺ˝elja po bivanju na deĹželi je namreÄ? njegovo druĹžino leta 1975 iz TopolĹĄice pripeljala v naĹĄ kraj. Nov dom si je ustvarila na lepi razgledni toÄ?ki nad centrom Vinske Gore, od koder je Damjan zaÄ?el svojo raziskovalno pot. Z leti ĹĄolanja se je njegovo obzorje poleg bogatega znanja vedno bolj ĹĄirilo in preraslo domaÄ?e okvire. Kot magister kemijske tehnologije se je zaposlil v velenjskem Ericu, kar mu je z raziskavami omogoÄ?alo neposreden stik z ljudmi in naravo. Ta ga je vedno bolj privlaÄ?evala in s svojimi skrivnostmi vabila v svoj objem, predvsem v neokrnjene predele severne poloble. Leta 2000 je Ĺže prekolesaril Islandijo in naslednje leto Ĺ kotsko, Ä?esar se spomnimo bralci tednika NaĹĄ Ä?as. Sledil je treking po Grenlandiji, kjer so ga medse sprejeli avtohtoni prebivalci Inuiti. Janez VanovĹĄek (ki je (tudi) pripomogel k tem vrsticam, za kar mu hvala!) je kot takratni predsednik PD VG hitro spoznal kvalitete svoDamjan KonÄ?nik na enem svojih jega soseda in ga v novem zadnjih zemeljskih potovanj mandatnem obdobju v vodstvu druĹĄtva predlagal za svojega naslednika. To vlogo je Damjan prizadevno opravljal v letih 2003–2006 in poskrbel za kulturno izmenjavo z Islandijo in promocijo Slovenije. V Akureyriju, drugem najveÄ?jem mestu Islandije, ki leĹži na njenem severu, je navezal stik s potovalno agencijo Nonni Travel, ki ima slovenske „korenine“.

V tistem obdobju smo se ob njegovih predavanjih navduĹĄenja nad Islandijo ÂťnalezliÂŤ tudi mi v PD VG in pridruĹžili smo se skupini na trekingu preko osrÄ?ja nadvse zanimive in za nas nenavadne deĹžele.

Spomini na vse doĹživeto ostajajo neverjetno Ĺživi!

Kot edini Slovenec je bil leta 2006 povabljen na legendarno raziskovalno ladjo arktiÄ?nih in antarktiÄ?nih podroÄ?ij ÂťExplorerÂŤ, s katero so se odpravili v najdaljĹĄi fjord in najveÄ?ji sistem fjordov na svetu, imenovan Scoresby Sund, leĹžeÄ? na severovzhodu Grenlandije. V samozaloĹžbi pa je leto kasneje izdal knjigo ÂťGrenlandija – svet zaseÂŤ.

Isto leto je svojo neustavljivo Ĺželjo po raziskovanju uresniÄ?il z ustanovitvijo svoje agencije ÂťEko potovanjaÂŤ in se podal na samostojno pot. V sodelovanju s sorodnimi potovalnimi agencijami je uspeĹĄno sodeloval pri pripravah ter izvedbah ĹĄtevilnih potovanj po Skandinaviji, Irski, Ĺ kotski, Ukrajini, po Transsibirski Ĺželeznici ĹĄirne Rusije, Mongolije, do Kitajske. Eno njegovih zadnjih odmevnih potovanj je bila KamÄ?atka.

Zadnjih pet let je Damjan bival v RadeÄ?ah ob reki Savi in ravno to potovanje proti domu je bilo njegovo zadnje. Kako usodno so se njegove misli prepletle z njegovo potjo, preberemo na zadnji strani njegove knjige o Grenlandiji z naslovom: ÂťNekaj pozitivnih misli za konecÂŤ, kjer se zadnja misel glasi takole: 'V Ĺživljenju so trenutki, ko moramo skoÄ?iti v ÂťmrzloÂŤ vodo. Takrat se zaÄ?enja naĹĄ boj za preĹživetje in pokaĹžemo lahko samemu sebi, kako radi dejansko Ĺživimo.'

Na veliko Ĺžalost mu to tokrat ni bilo omogoÄ?eno. ÂťSreÄ?no, Damjan, na tvojem novem potovanju!ÂŤ - so bile besede, izreÄ?ene ob njegovem slovesu od njegovega dolgoletnega sodelavca UroĹĄa Ravbarja, za Ä?igar agencijo je od vsega zaÄ?etka raziskoval. Njim se pridruĹžujemo tudi v PD VG in soÄ?ustvujemo z njegovimi domaÄ?imi. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

ZAHVALA Zapustil nas je naĹĄ dedi

ALOJZ ŠVAJGELJ 1930 – 2019

Kogar imaĹĄ rad, nikoli ne umre ... le daleÄ?, daleÄ? je.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izreÄ?eno soĹžalje, svete maĹĄe in podporo v teĹžkih trenutkih slovesa.

Hvala patronaĹžni sestri Slavici AvberĹĄek, osebju Bolnice Slovenj Gradec, g. Ĺžupniku Mateju DeÄ?manu za opravljen obred in Pogrebni sluĹžbi Usar. Ĺ˝alujoÄ?a Ĺžena JoĹžica, sin SreÄ?ko in hÄ?erka Mirjana z druĹžinama

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

Podarjena hrana namesto na kroĹžniku konÄ?ala v zabojniku pasta) in veÄ? kot 3 tone oblaÄ?il.

Na ObmoÄ?nem zdruĹženju RK Velenje zgroĹženi in brez besed – Pri Karitas Ĺ oĹĄtanj pravijo, da graha niso delili Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj – PrejĹĄnji teden smo v uredniĹĄtvo prejeli fotografijo odvrĹžene hrane, ki jo delijo RK in Karitas socialno ogroĹženim posameznikom in druĹžinam. Poslal jo je Marko iz Ĺ oĹĄtanja, posnel pa jo je pred enim od blokov v omenjenem kraju. V ĹĄe neodprtih ĹĄkatlah in ploÄ?evinkah z napisom EU-pomoÄ? za najbolj ogroĹžene je bilo veÄ? kilogramov riĹža in graha. Po informacije v zvezi z odvrĹženo hrano smo se obrnili na ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje ter na Karitas Ĺ oĹĄtanj.

Smo zgroĹženi in brez besed

Darja Lipnikar, sekretarka ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Ve-

lenje, je povedala, da na naslovu, na katerem se je v zabojniku za smeti znaĹĄla hrana, prebiva kar 18 njihovih prejemnikov socialnih paketov. ÂťNad dejanjem enega od prejemnikov pomoÄ?i v obliki hrane smo zgroĹženi in brez besed. Gre za hrano, ki jo delimo poleg naĹĄih standardnih paketov, in ne znam si predstavljati, zakaj bi nekdo priĹĄel ponjo, nato pa jo vrgel proÄ?. Pri RK si prizadevamo kar najbolj prisluhniti individualnim potrebam ljudi, ki prihajajo po pomoÄ? k nam. Prostovoljke in prostovoljci se pogovorijo z vsakim posameznikom, ki mu izroÄ?ijo materialno pomoÄ? v prehrambnih paketih, oblaÄ?ilih, obutvi ‌ .

Prejemnike seznanimo, da jo potrebuje ĹĄe veliko posameznikov in druĹžin in da naj izdelke, ki jih

sami ne uporabljajo ali potrebujejo, prepustijo, da jih lahko damo ljudem, ki jih potrebujejo.ÂŤ S podobnimi dogodki se pri izvajanju programov nudenja materialne pomoÄ?i ljudem sreÄ?ujejo zelo zelo redko. Prav nasprotno. VeÄ?krat so priÄ?a dejstvu, da ljudje potrebujejo veÄ? pomoÄ?i, kot je lahko trenutno razdelijo. ÂťOmenjeni dogodek obĹžalujemo, toliko bolj, ker meÄ?e slabo luÄ? na ljudi, ki v svojih stiskah poiĹĄÄ?ejo naĹĄo pomoÄ? ali pomoÄ? druge humanitarne organizacije, pa je ne dobijo dovolj za svoje potrebe ali pa zanjo niti ne zaprosijo, ker jih je sram, bi jim pa bila ĹĄe kako dobrodoĹĄla pri reĹĄevanju stiske.ÂŤ Po zagotovilih Lipnikarjeve na obmoÄ?nem zdruĹženju vodijo evidence o vseh prejemnikih pomoÄ?i ter vrsti prejete pomoÄ?i. Do

Poznajo primer, a niso zraven

pomoÄ?i so upraviÄ?ene osebe, ki prejemajo denarno socialno pomoÄ?, varstveni dodatek, imajo nizke dohodke (nizke plaÄ?e in pokojnine). Med prejemniki je veliko brezposelnih oseb, enoroditeljskih druĹžin, starejĹĄih z nizkimi pokojninami, vedno veÄ? pa

Povzpeli so se na vrh trboveljskega dimnika

je tudi zaposlenih, ki prejemajo minimalne plaÄ?e. ÂťPri oddaji vloge zanjo morajo priloĹžiti tudi dokazila, iz katerih je razvidno, da pomoÄ? potrebujejo.ÂŤ Lani so 715 druĹžinam in posameznikom razdelili blizu 57 ton hrane, 11 ton higiene (praĹĄek, ĹĄamponi, zobna

Pri Karitas Ĺ oĹĄtanj so nam povedali, da primer poznajo, a zagotovo ne gre za hrano, ki jo delijo svojim upraviÄ?encem. ÂťRiĹž smo nazadnje delili pri lanski septembrski delitvi, graha v ploÄ?evinki pa ne delimo.ÂŤ Tudi oni zahtevajo dokazila o upraviÄ?enosti in imajo izdelana merila, po katerih je nekdo upraviÄ?en do pomoÄ?i.

Na Ĺ kofijski Karitas Celje so nam povedali, da je ĹĄoĹĄtanjska Karitas lani prejela blizu 17 ton hrane, razdelila pa jo je 535 osebam.

Skratka, nekomu je bil paket pomoÄ?i vendarle odveÄ?. Zakaj je ni dal komu drugemu ali prepustil kar RdeÄ?emu kriĹžu, ne bomo ugibali. Vsekakor pa je s svojo neprimerno, nehumano gesto ĹĄkodoval predvsem tistim, ki takĹĄno pomoÄ? res potrebujejo. đ&#x;”˛

Sameva, zaprta pa ni!

Blizu 300.000 evrov vredna naloĹžba (stroĹĄki obratovanja letno znesejo 17.000 evrov) bolj kot ne sameva, ni pa zaprta

ÄŒeprav je YouTube v minulem tednu sporoÄ?il, da odslej prepoveduje videoposnetke z nevarnimi izzivi, doslej naloĹženih ĹĄe ni odstranil. In tako je (za zdaj) mogoÄ?e na tem spletnem portalu najti tudi posnetek, ki prikazuje decembrski podvig treh mladih VelenjÄ?anov.

Mojca Ĺ truc

Renato Vogler, Nino ÄŒrep in Nejc Rupreht so se v druĹžbi dveh AngleĹžev 11. decembra povzpeli na trboveljski dimnik. S 360 metri viĹĄine je to najviĹĄja zgradba v Sloveniji in najviĹĄji dimnik v Evropi. Fantje so si ga za cilj zadali kljub dejstvu, da je plezanje po njem prepovedano. ÂťZavedamo se, da bi lahko imeli teĹžave, toda ta izkuĹĄnja je bila adrenalinsko zelo bogata in za nas izjemno pomembna,ÂŤ je povedal 20-letni Nino, ki se sicer ukvarja z videoprodukcijo. Ena od njegovih Ĺželja ob vzponu na dimnik je bila tako tudi narediti posnetke, ki jih ni ĹĄe nihÄ?e. ÂťTo nam je dobro uspelo, saj smo imeli zares kvalitetno opremo,ÂŤ je dejal ÄŒrep.

Vse skupaj se je zaÄ?elo, ko je eden od AngleĹžev na svojem Instagram profilu objavil, da prihaja v Slovenijo, da bi se vzpel na dimnik v Trbovljah. Nino ÄŒrep mu je v Ĺželji po sodelovanju poslal tri sporoÄ?ila in naposled se je AngleĹž odzval. Dogovorili so se, da se na dimnik povzpnejo skupaj. ÂťTisti veÄ?er smo se dobili v hotelu v Ljubljani, nato pa smo se okrog polnoÄ?i odpravili v Trbovlje. Na mestu samem smo naredili naÄ?rt in se po Ĺželeznici odpravili do dimnika. Ura je bila okrog dve zjutraj, ko smo zaÄ?eli plezati,ÂŤ pripoveduje Nino.

Pet plezalcev med 19 in 22 letom sta-

Renato (levo) in Nino (desno) sta se s prijatelji povzpela na vrh trboveljskega dimnika.

ÄŒeprav je tako videti, trĹžnica Ĺ oĹĄtanj v resnici ni zaprta.

rosti je do vrha dimnika priĹĄlo okrog 4. ure zjutraj. S seboj niso imeli nobene plezalne opreme, tudi sicer pa se s treningi plezanja ne ukvarja nihÄ?e od njih. ÂťSeveda pa to ni bil naĹĄ prvi podvig. Ko smo bili majhni, smo plezali po drevju, kasneje pa tudi po signalnih stolpih in drugih zanimivih stavbah,ÂŤ pravijo fantje in dodajajo, da so bile za plezanje po Velenju zanje najbolj

zanimive zapuĹĄÄ?ene tovarne. Ĺ tevilne izkuĹĄnje jim verjetno pomagajo premagovati strah pred viĹĄino, ki ga oÄ?itno ni bilo niti na najviĹĄjem dimniku v Evropi. ÂťNa vrhu smo poÄ?akali do sonÄ?nega vzhoda in tako spust zaÄ?eli ob 8. uri zjutraj,ÂŤ pravi 17-letni Renato Vogler.

Kot ĹĄe pojasnjuje, so si Ä?as na vrhu dimnika krajĹĄali s snemanjem Ä?im boljĹĄih posnetkov in ogrevanjem. ÂťDva pa sta malo tudi zaspala,ÂŤ z nasmehom pove Nino ÄŒrep.

Omenjeni podvig mladi VelenjÄ?ani ocenjujejo za uspeh in upajo, da bodo s posnetkom nagovorili Ä?im ĹĄirĹĄo mnoĹžico ljudi. ÂťA takĹĄnega plezanja drugim ne bi priporoÄ?ali. Je zelo nevarno in zahteva dobro kondicijsko in mentalno pripravljenost,ÂŤ opozarjajo fantje, ko pripovedujejo, da so pred vzponom na dimnik zares veliko trenirali in naÄ?rtovali.

Verjetno kaj takĹĄnega poÄ?nejo tudi prav zdaj, saj naÄ?rtujejo v prihodnjem mesecu vzpon na visoko (menda najviĹĄjo) stavbo v Londonu. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, 17. januarja – Ĺ oĹĄtanjska trĹžnica gre ljudem vse bolj v nos. Ne samo tamkajĹĄnjim meĹĄÄ?anom, ampak tudi prebivalcem okoliĹĄkih naselij. Blizu 300.000 evrov vredna naloĹžba, stroĹĄki obratovanja pa letno znesejo 17.000 evrov, namreÄ? bolj kot ne sameva. Ni prodajalcev. ÄŒe ni prodajalcev, tudi kupcev ne more biti.

PrimoĹž iz Zavodenj je pred dobrim tednom v oddaji TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa na Radiu Velenje zatrjeval, da je trĹžnica zaprla vrata, in spraĹĄeval, zakaj.

Ker o tem nismo vedeli niÄ?, smo preverili.

Iz napisa o obratovalnem Ä?asu na vhodu v objekt smo razbrali, da je ob Ä?etrtkih in petkih odprta od 8. do 17. ure, ob

sobotah pa od 8. do 13. ure. A v Ä?etrtek, ko smo bili v Ĺ oĹĄtanju, na (v) trĹžnici ni bilo nikogar. Bila je zaklenjena. Ima potemtakem PrimoĹž prav? ÂťNima,ÂŤ zagotavlja UrĹĄka Kurnik, predsednica sveta Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj, ki trĹžnico upravlja in pojasni: ÂťTrĹžnica obratuje vsak petek od 8. do 12. ure. Ob sobotah je trĹžnica v Velenju, na ĹĄoĹĄtanjski pa je gospod, ki prodaja med, 13. in 27. v mesecu je v njej sejem.

Ostale dneve je odprta po dogovoru za prireditve, sejme, prodajo.ÂŤ Vidite PrimoĹž! TrĹžnica Ĺ oĹĄtanj v resnici sploh ni zaprta. Zavaja le z navedbo obratovalnih dni na vhodu vanjo. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Kdaj pripelje avtobus? Ĺ oĹĄtanj, 17. januarja – Z objavo voznih redov avtobusov potniki, ki potujejo iz Ĺ oĹĄtanja, nimajo sreÄ?e. Na to, da je vozni red na avtobusni postaji izobeĹĄen pod stropom, od koder se ne da razbrati, kdaj pripelje in odpelje kak avtobus, smo opozarjali Ĺže lani. Tja so ga namestili menda zato, da ga ne bi dosegli vandali. Pa tem tako ali tako ni niÄ? previsoko. Bi se morda naĹĄel kdo, ki bi reĹĄil teĹžavo potnikov? Morda z omarico, v kateri bi bil objavljen. Predlagamo, da zanjo poskrbi ObÄ?ina ali Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj, prevoznik pa, da bo v njej vozni red vedno nameĹĄÄ?en. StroĹĄek ne bi bil velik, zadođ&#x;”˛ mkp voljstvo potnikov paÄ?.

Prostor za vozni red pod stropom, zdaj pa ĹĄe prazen.