04 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (1/11 °C), soboto (1/12 °C) in nedeljo (4/12 °C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 30. januarja 2020â€

ĹĄtevilka 4 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Davek na menstruacijo Tina Felicijan

Tudi v Velenju vadili pisanje z roko Med 20. in 24. januarjem je v Sloveniji potekal Teden pisanja z roko 2020. Namen projekta, ki ga organizira druĹĄtvo Radi pi-

ĹĄemo z roko, podprli pa sta ga tudi Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport ter Ministrstvo za kulturo RS, je ozavesti-

ti mlajĹĄe in starejĹĄe o pomenu pisanja z roko. To vseslovensko akcijo so podprle ĹĄtevilne znane osebnosti; med njimi je tudi UroĹĄ

Kuzman, ki je bil skupaj z NuĹĄko DraĹĄÄ?ek in Ilko Ĺ tuhec letoĹĄnji ambasador Tedna pisanja z roko.

V projekt, katerega osrednja tema je bila letos ÂťV naĹĄi druĹžini radi piĹĄemo z rokoÂŤ, se je z razliÄ?nimi dejavnostmi vkljuÄ?ila tudi OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje.

Tako je cel teden po ĹĄoli kroĹžil poseben spominski zvezek pisanja z roko, v katerega je vsak uÄ?enec in zaposleni dodal svoj zapis. UÄ?enci so pripravili radijsko oddajo, v kateri so predstavili namen projekta in pomen pisanja z roko ter rezultate ankete o pisanju, ki so jo izvedli na ĹĄoli. PouÄ?ili so se o tem, s Ä?im se ukvarjajo grafologi in kaj lahko pisava pove o nas. Ĺ tevilne dejavnosti so ob tem tednu potekale tudi pri urah oddelÄ?nih skupnosti in v oddelkih podaljĹĄanega bivanja, v katerih so imeli kaligrafsko delavnico, primerjali so pisave uÄ?encev in uÄ?iteljev, prepoznavali, komu pripada katera pisava, pisali pismo prijatelju ...

Na ĹĄoli ob tem pravijo: ÂťZadovoljni smo, da smo se v Teden pisanja z roko vkljuÄ?ili tudi na Gustavki in s tem ĹĄirili sporoÄ?ilo, da je pisanje z roko izvirna in neponovljiva spretnost Ä?loveka, na katero moramo biti ponosni. Z enim klikom lahko res poĹĄljemo sporoÄ?ilo razliÄ?nim prejemnikom, a ne pozabimo: informacija, ki jo napiĹĄemo z roko, se v spominu zadrĹži dlje Ä?asa in veliko bolj osebna je.ÂŤ đ&#x;”˛

Mateja Kunc

vsak dan

online

www.nascas.si

ÄŒe vam je ob besedi menstruacija neprijetno, raje preskoÄ?ite te vrstice, ker za ta naravni pojav ne nameravam uporabljati nepotrebnih evfemizmov. ÄŒe ste se Ĺže kdaj vpraĹĄali (no, vpraĹĄale) o vplivu menstrualnih higienskih izdelkov na zdravje, okolje in (naj bo vsaj tokrat to na zadnjem mestu) denarnico, pa vas to pisanje utegne zanimati.

O temi sem prviÄ? razmiĹĄljala pred leti, ko mi jo je z drugega zornega kota predstavila portugalska kolegica. Z novinarskim Ä?lankom je spodbudila gibanje, ki je (Ĺžal neuspeĹĄno) zahtevalo pravico do brezplaÄ?nih menstrualnih higienskih izdelkov. Logika za to idejo je bila Ä?isto preprosta: menstruacijo ima veÄ?ji del Ĺživljenja veÄ?ina Ĺžensk, vsaka pa si ne more privoĹĄÄ?iti pravzaprav res dragih higienskih izdelkov. Kaj ĹĄele zdravih! Saj je logiÄ?no, da polaganje sintetiÄ?nih, parfumiranih, s klorom beljenih materialov na koĹžo ali sluznico ni to, kar si je za nas zamislila narava. Zato toksiÄ?ni ĹĄoki, Ä?eprav so proizvajalci tudi s pomoÄ?jo ginekoloĹĄke stroke zanje dosegli status mita, niso tako nemogoÄ?i in se nanje konÄ?no tudi glasno opozarja. A ni zanimivo, da mora vsaka reÄ? imeti podrobno deklaracijo, tampon, ki ga vstavljamo v telo, pa ne, se je med drugim vpraĹĄala kolegica. Ni zanimivo. ZaskrbljujoÄ?e je.

Ena Ĺženska v pribliĹžno 480 menstrualnih ciklusih porabi okrog 15 tisoÄ? vloĹžkov ali tamponov, ocenjuje predlagateljica zmanjĹĄanja DDV-ja za trajnostne higienske izdelke, ki je od prejĹĄnjega Ä?etrtka, ko je bila pobuda na portalu predlagam.vladi.si objavljena, zbrala manj kot sto glasov ZA, Ä?eprav je pobudo prebralo skoraj 1700 ljudi, kar dovolj zgovorno pove, kako zaskrbljene (ni)smo Slovenke glede porekla menstrualnih higienskih izdelkov ali njihovih vplivov na okolje. OÄ?itno si ne drznemo dregniti tudi v to, da so v Sloveniji gaze, obliĹži, plenice in podobni izdelki obdavÄ?eni po niĹžji, 9,5-odstotni davÄ?ni stopnji, vloĹžki, tamponi in menstrualne skodelice pa so z 22-odstotnim davkom uvrĹĄÄ?eni med luksuzne dobrine. Menstruacija je luksuz?! OgorÄ?enje je lahko ĹĄe veÄ?je, Ä?e upoĹĄtevamo tako imenovani roza davek – Ä?eprav Ĺženske v povpreÄ?ju ĹĄe vedno zasluĹžimo manj kot moĹĄki (tudi z enako izobrazbo na enakih delovnih mestih!), menda za enake produkte in storitve odĹĄtejemo veÄ?. Kupovati pa moramo tudi izdelke, ki jih moĹĄki ne potrebujejo.

Bolj obvladljiv izraÄ?un, v katerega vnesemo pet dni na mesec in vsaj sedem vloĹžkov ali tamponov v prvih treh dneh in vsaj ĹĄtiri v zadnjih dveh, pokaĹže, da Ĺženska s povpreÄ?nimi krvavitvami na ciklus porabi okrog 30 vloĹžkov ali tamponov, je enako med 10 in 15 evri na mesec, Ä?e izbere draĹžje, deklarirane kot organske razliÄ?ice (in upa, da so res boljĹĄe od cenovno ugodnejĹĄih, a najverjetneje strupenih). ÄŒe vzamemo povpreÄ?no slovensko druĹžino in reÄ?emo, da sta oba otroka dekleti, dobimo znesek, ki je za druĹžino neizogiben. ÄŒe nabavi druge alternative, kot so pralni vloĹžki, ki stanejo okrog 5 evrov na kos in imajo Ĺživljenjsko dobo okrog 5 let, bistveno prihrani – pri enakem ĹĄtevilu vloĹžkov se meseÄ?ni stroĹĄek zmanjĹĄa na 2 evra.

Glede na to, da alternative menstrualnim higienskim izdelkom za enkratno uporabo ĹĄe zdaleÄ? niso njihova resna trĹžna konkurenca, sklepam, da sicerĹĄnjemu porastu njihove uporabe bolj kot zmanjĹĄanje stroĹĄkov botruje (ĹĄe vedno skromna) okoljska ozaveĹĄÄ?enost.

KaĹže, da je predsodek do njih ĹĄe vedno prevelik, da bi nadomestili izdelke za enkratno uporabo. Ali pa je prevelika lenoba. Ali pa nam je preprosto vseeno za zdravje. Ali za okolje. Ne vem. đ&#x;”˛

PrviÄ? brezposelnih manj, kot jih je bilo pred enajstimi leti Velenje – Konec leta 2019 je bilo v evidenco brezposelnih v ObmoÄ?ni sluĹžbi Zavoda za zaposlovanje Velenje (zdruĹžuje ĹĄest upravnih enot, ĹĄtiri s koroĹĄkega obmoÄ?ja in dve s savinjsko-ĹĄaleĹĄkega) vpisanih 4.600 oseb, od tega na Uradu za delo Velenje 1.780, kar je prviÄ? manj kot leta 2008. K temu prispeva ugodna gospodarska klima. Ĺ e vedno pa relativna brezposelnost v ObmoÄ?ni sluĹžbi Velenje odstopa od slovenskega popreÄ?ja,in to navzgor. Veliko je potreb po kadrih, a jih v evidencah brezposelnih zaradi strukturnega neskladja, primanjkuje. Najbolj v gradbeniĹĄtvu. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Ĺ oĹĄtanjsko drsaliĹĄÄ?e zaklenilo vrata Ĺ oĹĄtanj, 27. januarja – V Ĺ oĹĄtanju so v ponedeljek zaprli drsaliĹĄÄ?e, ki ga je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj uredila na rokometnem igriĹĄÄ?u v mestu.

DrsaliĹĄÄ?e s pravim ledom je prviÄ? zaĹživelo decembra leta 2007.

Prva leta je pritegnilo zelo veliko drsalcev, potem pa jih je bilo nekaj let precej manj. Zaradi tega so se v Ĺ oĹĄtanju odloÄ?ili, da ga sicer ohranjajo, so pa sezono drsanja skrajĹĄali. Za to sezono so ga odprli 10. decembra. Po besedah upravitelja Marka Pokleka je bila tokratna sezona boljĹĄa od preteklih. mkp

Kosil bo novi Ĺ oĹĄtanj, 23. januarja – V Ĺ oĹĄtanju so v Ä?etrtek podpisali dveletni pogodbi za izvajanje javne snage in koĹĄnjo mestnih zelenic ter nogometnega igriĹĄÄ?a. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je izvedla javno naroÄ?ilo za omenjene storitve, ki je omogoÄ?alo oddajo del po sklopih. Za sklop javne snage je bilo najugodnejĹĄe podjetje PUP iz Velenja, za drugi sklop pa je ObÄ?ina dobila povsem novega izvajalca, samostojnega podjetnika Sandija Vajngerla z obmoÄ?ja Maribora, ki bo kosil mestne zelenice in nogometno igriĹĄÄ?e. đ&#x;”˛

30. januarja 2020

Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije povezuje deset obÄ?in

LOKALNE novice

đ&#x;”˛

mkp

Skozi Staro Velenje zaprta cesta Velenje – Ĺ˝e nekaj Ä?asa so potekala pripravljalna dela za obnovo Starega Velenja. Ker bodo zaÄ?eli v prihodnjih dneh ruĹĄiti objekt Stari trg 11, so na tem obmoÄ?ju Ĺže zaprli cesto. Zapora bo trajala predvidoma do septembra letos. đ&#x;”˛

mz

ZdruĹžila je skupna obÄ?inska organa MedobÄ?insko inĹĄpekcijo, redarstvo in varstvo okolja ter Urad za urejanje prostora SAĹ A regije Milena KrstiÄ? - Planinc

ve SAĹ A regije, pravi, da ga je spodbudil Zakon o financiranju obÄ?in. ÂťTa je spremenil pogoje za pridobitev sredstev iz drĹžavnega proraÄ?una za sofinanciranje

Velenje – 1. januarja je zaÄ?ela delovati Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije s sedeĹžem v Velenju.

Opravljala bo upravne, strokovne in pospeĹĄevalne naloge za deset obÄ?inskih uprav ObÄ?in ustanoviteljic: Gornji Grad, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Nazarje, ReÄ?ico ob Savinji, SolÄ?avo, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj in Mestno obÄ?ino Velenje, ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih sluĹžb. ZdruĹžila je skupna obÄ?inska organa MedobÄ?insko inĹĄpekcijo, redarstvo in varstvo okolja (MIRVO) ter Urad za urejanje prostora SAĹ A regije.

Sprva je bilo predvideno, da bo povezovala 15 obÄ?in. V Ä?asu, ko so obÄ?inski sveti sprejemali Sonja GlaĹžer: ÂťOsnovo za skupni odlok, pa so se obÄ?ine iz naĹĄe delo predstavljajo odloki Spodnje Savinjske doline (Polposameznih obÄ?in.ÂŤ zela, Prebold, Tabor, BraslovÄ?e, Vransko), ki so skupnih obÄ?inbile prej vkljuÄ?ene skih uprav. Po Zaradi nove v MedobÄ?insko innovem morajo organiziranosti ĹĄpekcijo, redarstvo v skupno obse za zaposlene in varstvo okolja Ä?insko upravo niÄ? ne spreminja. biti vkljuÄ?ene odloÄ?ile, da se bodo raje prikljuvsaj tri obÄ?ine, Ä?ile Mestni obÄ?ini Celje.ÂŤ poveÄ?alo pa se je tudi ĹĄtevilo deZakaj zdruĹževanje? Sonja Gla- lovnih podroÄ?ij.ÂŤ Poenostavljeno Ĺžer, vodja Skupne obÄ?inske upra- povedano – veÄ? ko je skupnih

â?ą

nalog, viĹĄji je odstotek sofinanciranja.

ObÄ?ina je namreÄ? upraviÄ?ena do sredstev za sofinanciranje nalog v viĹĄini 30 odstotkov v prej-

stora SAĹ A regije pa enega. Sedaj sta skupna obÄ?inska organa, kot Ĺže zapisano, zdruĹžena, delovnih podroÄ?ij pa je po novem sedem. Nalogam, ki so se izvajale (medobÄ?inska ÂťSkupni obÄ?inski organ MIRVO, inĹĄpekcija, medobÄ?insko redarstvo, ustanovljen leta 2004, je varstvo okolja, primer dobre prakse na ravni urejanje prostora), drĹžave. Od nas so se druge so se pridruĹžile naloge obÄ?inskeobÄ?ine ogromno nauÄ?ile, ko ga odvetniĹĄtva, so ustanavljale svoje skupne pravne sluĹžbe in obÄ?inske organe.ÂŤ proraÄ?unskega raÄ?unovodstva. ÂťNeĹĄnjem letu realiziranih odhodkov katere obÄ?ine so vkljuÄ?ene v vseh njenega proraÄ?una za financi- sedem delovnih podroÄ?ij, nekaranje skupnih obÄ?inskih uprav, tere v tri, ĹĄtiri. ObÄ?ine se same Ä?e zanje opravlja najmanj eno odloÄ?ijo, kje se vidijo v izvajanju nalogo. ViĹĄina sofinanciranja se skupnih nalog.ÂŤ poveÄ?a za pet odstotnih toÄ?k za Za zaposlene v skupni obÄ?invsako dodatno nalogo, ki jo sku- ski upravi se niÄ? ne spreminja, pna obÄ?inska uprava opravlja za ostali so na istih delovnih mevse obÄ?ine, vkljuÄ?ene v skupno stih, kot so bili, in tudi na isti loobÄ?insko upravo, pri Ä?emer sku- kaciji, le da je njihov delodajalec pna viĹĄina sofinanciranja ne sme zdaj Mestna obÄ?ina Velenje, ki je preseÄ?i 55 odstotkov. Sofinanci- ÂťsedeĹžnaÂŤ obÄ?ina nove skupne rajo se sredstva za plaÄ?e in druge obÄ?inske uprave. Za dva prejĹĄnja izdatke ter prispevki za zaposle- skupna obÄ?inska organa je delalo ne v skupnih obÄ?inskih upravah, 24 zaposlenih, zdaj jih 33, pri poveÄ?ani za 20 odstotkov. Ä?emer pa ne gre za nobeno novo Prej je skupni obÄ?inski organ zaposlitev. đ&#x;”˛ (MIRVO) pokrival tri delovna podroÄ?ja, Urad za urejanje pro-

â?ą

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Se bomo kmalu spet preĹĄtevali?

www.nascas.si Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje

ŠOLA, KJER JE LÉPO DOMA.

Majhen svet – Odstop – Kaj pijemo – Stolp ĹĄe razdvaja – Plemeniti denar – Ĺ tetje iz HrvaĹĄke Ko bi se le tudi vse dobre stvari tako hitro ĹĄirile po vsem svetu! Ko je ÂťzaĹĄkripaloÂŤ v Iranu in Iraku, se je to poznalo tudi v drĹžavah, od koder so vojaki, ki na razliÄ?ne naÄ?ine pomagajo na tem nemirnem obmoÄ?ju.

Tudi pri nas. Ko je zdaj na Kitajskem zaÄ?el razsajati koronavirus, tudi ni ostal le tam. Dokaj hitro so ga zaznali ĹĄe v nekaterih drugih drĹžavah. In v takih primerih je res potrebno sodelovanje vseh in bojevanje proti taki nesreÄ?i. Ob vseh takih primerih pa se tudi ĹĄele pokaĹže, kako res majhen je dejansko ta naĹĄ svet.

V oĹžjem evropskem ÂťmeriluÂŤ pa so se konÄ?ali drugaÄ?ni boji. KonÄ?ano je rokometno prvenstvo. Tudi naĹĄi navijaÄ?i so si oddahnili; ne zato, ker bi osvojili napovedano kolajno – ker je vsega konec. V ĹĄe oĹžjem, slovenskem merilu seveda, najbolj odmeva odstop premierja, ki je zasenÄ?il zaposlovanje v Sovi, tudi domnevno njegovo posredovanje pri tem.

Bomo zmogli novo vlado ali bomo kmalu spet volili, Ä?eprav volilnega zakona ĹĄe nismo spremenili? Odmeva ĹĄe vedno tudi pobuda za uvedbo redne vojske. Mnenja ljudi o tem so deljena.

INFORMATIVNI DAN

SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA Ĺ OLA cvetliÄ?ar vrtnar aranĹžerski tehnik hortikulturni tehnik Petek, 14. februar, ob 9. in 15. uri Sobota, 15. februar, ob 9. uri VIĹ JA STROKOVNA Ĺ OLA hortikultura snovanje vizualnih komunikacij in trĹženja Petek, 14. februar, ob 11. in 16. uri Sobota, 15. februar, ob 11. uri

Info: www.hvu.si | 03 428 59 00

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Da ljudski glas vedno ne velja, kaĹže tudi primer iz Celja. Mnogi so Ĺže dolgo mnenja, da voda iz MeĹĄkovega studenca pri mestnem parku ni le dobra za pitje, da je celo zdravilna. Zadnji pregled ÂťstudenÄ?nicÂŤ v mestu, ki so ga po ÂťnaloguÂŤ obÄ?ine naredili strokovnjaki, je namreÄ? kljub drugaÄ?nemu prepriÄ?anju ljudi pokazal, da je ta voda oporeÄ?na in jo je treba pred uporabo preventivno prekuhati. V bliĹžini sta ĹĄe studenca Skalna klet oziroma Dornov studenec ter studenec Gabrovka ob cesti na Celjsko koÄ?o. Pitje vode iz tega strokovnjaki odsvetujejo, za uĹživanje pa je ustrezna voda iz studenca Skalna klet.

V LaĹĄkem pa so nekateri zaradi vode ŞlehtniÂŤ. Tu imajo dobro pitno vodo, zdaj pa – pravijo taki – so dobili ĹĄe eno ustekleniÄ?eno. Mislijo seveda na novo pivo, laĹĄko 0,0 pivo. Za nekatere paÄ? pivo brez alkohola ni pivo. ÄŒeprav je dobro.

Kako so si ljudje razliÄ?ni, se ĹĄe vedno kaĹže tudi v RogaĹĄki Slatini. Gre seveda za ureditev zahodnega dela ÂťzgornjeÂŤ Slatine, kjer je Ĺže pred leti klavrno konÄ?alo nekoÄ? znano Mizarstvo. Nekatere ĹĄe vedno moti naÄ?r-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

tovan stolp Kristal, ki naj bi bil s 106 metri najviĹĄji v drĹžavi. Kot smo Ĺže pisali, so njegovo lokacijo prestavili na to mesto iz srediĹĄÄ?a kraja, vendar mu nekateri ĹĄe vedno nasprotujejo. Tudi zato, ker menijo, da je v obÄ?ini ĹĄe veliko stvari, ki jih je ĹĄe treba urediti v dobro obÄ?anov. O vsem tem so govorili tudi na zadnji javni razpravi, kjer ni bilo sliĹĄati kaj novega.

V tej razpravi o obÄ?inskem podrobnem prostorskem naÄ?rtu gre zgolj za Âťprojekt stolpÂŤ, ne (ĹĄe) tudi za projekt velikega orglarskega centra, ki ga naÄ?rtuje daleÄ? naokoli znani slatinski orglar Anton Ĺ krabl. Stolp naj bi zaÄ?eli graditi kmalu, zaÄ?etek gradnje centra ĹĄe ni znan.

V Slovenskih Konjicah pa nekateri kar pravijo, da bodo znamenito cerkev svetega Janeza Krstnika v Ĺ˝iÄ?ki kartuziji obnavljali z dvema milijonoma JelinÄ?iÄ?evega denarja. Kot je znano, je ta poslanec, ki je kandidiral v konjiĹĄki obÄ?ini, uspel z amandmajem k drĹžavnemu proraÄ?unu in zagotovil za obnovo pomembno vsoto denarja. Tako se bo vendarle zgodilo, da bo drĹžava prispevala denar za obnovo tega kulturnega spomenika drĹžavnega pomena. Dva milijona za dve leti! ob tem pravijo nekateri. Nujna sanacijska dela, ki se jih bodo lotili s tem denarjem, bodo namreÄ? trajala toliko Ä?asa. Kot smo Ĺže pisali, pa z obÄ?inskim denarjem in ÂťkapljicamiÂŤ od drugod Ĺže nekaj Ä?asa obnavljajo tudi zgornje gospodarsko poslopje kartuzije.

V Kozjanskem parku pa se ukvarjajo z drugaÄ?nimi deli. Ĺ tejejo! Ĺ˝e skoraj desetletje namreÄ? sodelujejo pri zimskem popisu vodnih ptic; tak popis opravljajo tudi v dobrĹĄnem delu Evrope in tudi ponekod drugod po svetu. ÄŒeprav na Kozjanskem ni veliko jezer in rek, se tu pozimi vseeno zadrĹžuje veliko vodnih ptic. Imajo pa zadnji Ä?as nekaj teĹžav s popisom ptic na Sotli.

Zaradi (mejne) ograje morajo veÄ?ino popisa opraviti s hrvaĹĄke strani.

Pa ĹĄe to: v Ĺ˝alcu je naprodaj energija, kakrĹĄno bi mnogi ĹĄe kako potrebovali. Pozitivna energija! Gre za steÄ?ajno zadevo – prodajo Bio parka z energetskimi toÄ?kami. Nekateri priÄ?akujejo, da jo bo kupila Ĺžalska obÄ?ina; drugi ne, Ä?eĹĄ da bi s tem dokazala, da ĹĄe nima dovolj pozitivne energije.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

30. januarja 2020

Ĺ e veÄ? inovativnih podjetniĹĄkih programov SaĹĄa Inkubator je smelo stopil v letoĹĄnje leto s ĹĄtevilnimi novimi programi in podjetniĹĄkimi usmeritvami – Svojim Ä?lanom pomagajo tudi pri njihovem kandidiranju za nepovratna sredstva – Posameznik lahko pridobi tudi do 54 tisoÄ? evrov Mira ZakoĹĄek

Pred dobrimi ĹĄtirimi leti, ko je Mestna obÄ?ina Velenje odkupila nekdanji SaĹĄa inkubator, so mnogi skeptiÄ?no gledali na to potezo, danes pa se lahko pohvalijo z lepimi rezultati. Za svojo dejavnost pridobivajo znatna nepovratna sredstva, vse veÄ? pa je tudi uspeĹĄnih podjetij, ki so nastala pod njihovim okriljem. O tem smo se pogovarjali z njihovo direktorico Karlo Sitar.

Za zaÄ?etek: iskrene Ä?estitke, uspelo vam je pridobiti skoraj 550 tisoÄ? evrov za vaĹĄe delovanje v naslednjih treh letih. Gre za zahteven projekt, ki je gotovo terjal kar nekaj neprespanih noÄ?i? ÂťRes je. NajlepĹĄa hvala za Ä?estitke. Res gre za izjemno zahteven in zelo pomemben projekt za SaĹĄa inkubator. S temi sredstvi bomo namreÄ? lahko financirali dejansko vse naĹĄe aktivnosti v naslednjih treh letih. Uspeha smo resniÄ?no zelo veseli, saj si dela brez tega denarja ne znamo predstavljati.

Te neprespane noÄ?i pa se pri meni zaÄ?nejo potem, ko oddamo projekt. ZaÄ?ne me skrbeti, ali je vsa dokumentacija resniÄ?no pripravljena skladno z zahtevami.

Vse je poplaÄ?ano, ko dobiĹĄ obvestilo, da ti je uspelo.ÂŤ Za kakĹĄna sredstva pravzaprav gre? ÂťGre za nepovratna sredstva, kombinacijo EU in drĹžavnih sredstev, ki jih v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo razpisuje Spirit, ki so namenjena poveÄ?anju inovativnih podjetij v Sloveniji.ÂŤ Kam jih boste usmerili?

ÂťGre za aktivnosti, ki jih inkubator Ĺže izvaja in jih bomo torej naĹĄim uporabnikom ĹĄe naprej lahko nudili brezplaÄ?no. Ĺ˝e v razpisu je bilo nakazano, kakĹĄne aktivnosti se bodo sofinancirale, mi smo lahko dodali le koliÄ?ino in vsebino. Gre torej za izvedbo promocijskih dogodkov, naĹĄih podjetniĹĄkih programov od Start-up vikendov za dijake, Trampolina, marketinĹĄkih delavnic, priprav na P2 razpis, do mentorskih programov in specialistiÄ?nega svetovanja. To pomeni, da mi plaÄ?amo storitve mentorjev in strokovnjakov, da le ti brezplaÄ?no delajo za podjetniĹĄke ekipe ali podjetja.ÂŤ Zagotovo je pomembno tudi to, da gre za daljĹĄe Ä?asovno obdobje, da torej lahko aktivnosti bolje organizirate? ÂťRes je. Tega smo se veselili, kajti iz leta v leto iskati vire financiranja ni enostavno in vzame kar nekaj energije, zdaj pa vemo, da imamo za tri leta zagotovljena sredstva in si lahko mirno prizadevamo, da izboljĹĄujemo programe.ÂŤ Kako pa se sicer financira SaĹĄa inkubator? Ob ustanovitvi pred dobrimi ĹĄtirimi leti ste bili povsem odvisni od Mestne obÄ?ine Velenje? ÂťTa deleĹž se je vsako leto zmanjĹĄeval in letos bo le ĹĄe 25-odstoten. Vse ostale vire pridobimo iz nepovratno financiranih projektov, nekaj pa jih ustanovimo tudi na trgu.ÂŤ Peto leto delujete, lahko reÄ?emo, da je bilo kar vsako bolj uspeĹĄno.

To so vam na lanski jesenski skupĹĄÄ?ini potrdili tudi lastniki, ki so vam zaupali drugi mandat?

Velenjski svetniki o soseĹžigu Velenje – V torek, 4. februarja, se bodo zbrali velenjski svetniki na letoĹĄnji prvi seji. RazreĹĄiti nameravajo nekaj kadrovskih, prostorskih in premoĹženjskih vpraĹĄanj. Pregledali bodo, kako so delili nepovratna sredstva za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav v lanskem letu in doloÄ?ili letoĹĄnje pogoje razpisa. Predvideno je, da naj bi dokonÄ?no potrdili tudi Odloka o ObÄ?inskem prostorskem naÄ?rtu Mestne obÄ?ine Velenje.

ZaÄ?eli bodo tudi z obravnavami poroÄ?il o opravljenem delu v lanskem letu. Tokrat bodo pregledali delo Odbora za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom MOV v letu 2019; poroÄ?ila o izvedbi projekta poÄ?itniĹĄkega dela ÄŒisto moje Velenje 2019 in letnega programa vzdrĹževanja in obnov cest.

So pa na sejo povabili tudi predstavnike Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj in Holdinga Slovenske elektrarne, saj se Ĺželijo tako neposredno seznaniti z naÄ?rti morebitnega soseĹžiga nenevarnih odpadkov. đ&#x;”˛

mz

V celjski bolniĹĄnici prepovedali obiske Celje – Zaradi dodatnega poslabĹĄanja epidemioloĹĄke slike v celjski regiji in naraĹĄÄ?anja ĹĄtevila obolelih z gripo in gripi podobnimi obolenji, so v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje povsem omejili obiske pri bolnikih, ki se zdravijo v zdravstveni ustanovi. Obiski so prepovedani na vseh bolniĹĄniÄ?nih oddelkih. S sprejetim ukrepom Ĺželijo zmanjĹĄati moĹžnost okuĹžb bolniĹĄniÄ?nih pacientov. Bolnike, ki v bolniĹĄnico prihajajo na specialistiÄ?ne preglede, pa ob tem opozarjajo na pomembnost izvajanja osnovnih higienskih ukrepov, kot so umivanje ali razkuĹževanje rok ter higiena kaĹĄlja. ÄŒe ob prihodu v bolniĹĄnico kaĹĄljajo in smrkajo, naj uporabijo zaĹĄÄ?itno masko in zaposlene zdravstvene delavce opozorijo na obolenje. đ&#x;”˛

tp

ÂťTudi jaz pravim, da je vsako leto boljĹĄe, kar pomeni, da se razvijamo in rastemo, da ne stagniramo in da smo tudi mi sami Âťstart-upiÂŤ, da se tudi mi nenehno uÄ?imo in tako z leti uÄ?enja in nabiranja izkuĹĄenj tudi sami postajamo boljĹĄi sopotniki naĹĄim podjetjem.ÂŤ

ves Ä?as testiramo, kaj se obnese in kaj ne, kar delamo dobro, ĹĄe izpopolnimo in to ponujamo svojim kupcem (uporabnikom).

tekmovanja POPRI (tekmovanje osnovnoĹĄolcev, srednjeĹĄolcev in ĹĄtudentov) in se tega izziva veselimo, pri nas bo potekal izbor za celotno Ĺ tajerko, Prekmurje, KoroĹĄko in Zasavje, gre torej za veliko obmoÄ?je, a smo v ekipi inkubatorja tudi temu kos.ÂŤ KakĹĄen je SaĹĄa inkubator danes? ÂťVeliko bolj samozavesten, tudi sami smo se Ä?ez leta razvijali in rasli, sami postali strokovnjaki za posamezna podroÄ?ja in predvsem postali uveljavljen sopotnik ali ekipam ali podjetjem v zaÄ?etni fazi in z njimi skupaj prehodi-

Prav s tem se je oblikoval vaĹĄ uspeĹĄni program Trampolin, ki ga sedaj izvajajo tudi drugi.

Tukaj je tudi Future 4.0, projekt bomo ĹĄirili tudi ven iz Slovenije, saj je velik interes na Balkanu, so nam Ĺže povedali, da nas bodo 'kopirali', a jih bomo prehiteli ter jih povabili k sodelovanju.ÂŤ Gotovo je zelo pomembno dejstvo, da ste s svojim delovanjem spodbudili podjetniĹĄko razmiĹĄljanje, da se mnogi mladi odloÄ?ajo za samostojno podjetniĹĄko pot, da je torej vse veÄ? tistih, ki se pridruĹžujejo vaĹĄim akcijam?

Viri �nanciranja 2020 TRG 12 %

MOV 25 %

NAJEMNINE 16 %

Karla Sitar: ÂťPonosni smo na vse veÄ? podjetniĹĄkega razmiĹĄljanja med mladimi.ÂŤ

PRISPEVKI 1 %

DRŽAVA 12 %

Kaj je najbolj zaznamovalo lansko leto? ÂťUspehi nekaterih naĹĄih mladih podjetij, kot so Evegreen, Amibit, Autotech ‌ Izjemna konferenca Future 4.0, s katero gradimo most med zagonskimi podjetni in velikimi podjetji s podroÄ?ja Industrije 4.0. In pa to, da smo konec leta prejeli sklep, da smo uspeli na razpisu.ÂŤ S kakĹĄnimi naÄ?rti pa ste stopili v letoĹĄnjega? ÂťÄŒez leta smo izpilili tri programe, za dijake in ĹĄtudente, za startupe v zaÄ?etni fazi in za startupe, ki Ĺželijo sodelovati z veÄ?jimi.

Letos je novost, da smo postali regijski partner nacionalnega

EU 34Â %

MOV

EU

DRŽAVA

PRISPEVKI

mo doloÄ?eno pot, preden gredo samostojno na trg.ÂŤ Na mnogih podroÄ?jih ste orali ledino, zdaj pa ste primer dobre prakse drugim tovrstnim ustanovam v Sloveniji? ÂťRes je, in to me vedno motivira, da dobiĹĄ izziv/cilj, ne pa poti do tja in imaĹĄ zato moĹžnost eksperimentiranja. Vedno pravim, da smo tudi sami start-up, saj

Tak je naslov okrogle mize, ki jo v torek, 4. februarja, ob 18. uri v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju pripravlja Ĺ aleĹĄko EKO gibanje in okolje. Predvideni govorci so Simon Zajc, minister za okolje Ĺ oĹĄtanj – Ĺ aleĹĄko EKO giba- in prostor RS, Stojan Nikolić, nje (nima formalnega vodstva) generalni direktor HSE, Mitja je na zaÄ?etku januarja na veÄ? od- TaĹĄler, direktor Termoelektrarne loÄ?evalcev v Republiki Sloveniji Ĺ oĹĄtanj, UroĹĄ Macerl, Eko krog, naslovilo poziv po takojĹĄnjem UrĹĄa Zgojznik, Ekologi brez prenehanju aktivnosti za kakr- meja, in Andreja SlamerĹĄek, ReĹĄenkoli soseĹžig v Termoelektrar- ĹĄimo Muro. ni Ĺ oĹĄtanj, za eno kljuÄ?nih aktivV Ĺ aleĹĄkem EKO gibanju so nosti pa si je zadalo obveĹĄÄ?anje prepriÄ?ani, da bi (so)seĹžig med in ozaveĹĄÄ?anje o drugim pomevplivih soseĹžiga Pridi in si ustvari nil poveÄ?anje odpadkov v TEĹ . izpustov nevarsvoje mnenje.

V torek, 4. fenih snovi, veÄ?

Gibanje pravi NE! teĹžkih kovin v bruarja, ob 18. uri bodo v kulturnem zraku, zemlji in domu v Ĺ oĹĄtanju organizirali 1. vodi, veÄ? tisoÄ? dodatnih tovorokroglo mizo z naslovom So- njakov v dolini, ogroĹžal bi otroseĹžig – ĹĄaleĹĄka prihodnost?, na ke, bolne, starejĹĄe in noseÄ?nice, kateri bodo predstavili vplive so- povzroÄ?il padec vrednosti nepreseĹžiga na posameznika, druĹžbo, miÄ?nin in nazadovanje turizma. đ&#x;”˛ gospodarski razvoj ter prostor

â?ą

TRG

Pred ĹĄtirimi leti je SaĹĄa inkubator financirala le Mestna obÄ?ina Velenje, letos je njen deleĹž le ĹĄe 25-odstoten.

SoseŞig – ťaleťka prihodnost?

Milena KrstiÄ? - Planinc

NAJEMNINE

ÂťKo smo zaÄ?eli delati podjetniĹĄke vikende, smo ugotovili, da je veliko podjetniĹĄkega razmiĹĄljanja med mladimi, da moramo ta kapital ÂťunovÄ?itiÂŤ v korist celotne regije. Tako mladim dokaĹžemo, da dobijo podporno okolje tudi doma, in s tem seveda upamo, da se po ĹĄtudiju vrnejo domov.

Talente vsekakor Ĺželimo zadrĹžati v regiji.ÂŤ

Pa ĹĄe nekaj statistike? Koliko podjetij je nastalo pod vaĹĄim okriljem, koliko jih deluje? ÂťV povpreÄ?ju na leto nastane med 11 in 12 podjetij in samo 1 na leto ugasne. Statistika pri nas je proti drugim izjemna.

Prav tako pomembno je tudi, da ta nova podjetja rastejo – po prihodkih in ťtevilu zaposlenih.

ToÄ?ne ĹĄtevilke bomo objavili po poroÄ?ilu Ajpes.ÂŤ V svoje projekte ste zaÄ?eli vkljuÄ?evati tudi srednjeĹĄolce? ÂťV regijah, ki nismo univerzitetna srediĹĄÄ?a, je izjemno pomembno, da delamo z dijaki in jim pokaĹžemo, da imajo po ĹĄtudiju odliÄ?no okolje za razvoj svojih idej tudi doma.

ZaÄ?eli smo izvajati hekatone (3-dnevne start-up dogodke) za dijake v sodelovanju s podjetji.

Lani z Gorenjem, letos z Esotechom, kar je odloÄ?na priloĹžnost, da se med samo spoznajo. OdliÄ?no sodelujemo tudi z ostalimi organizacijami s podroÄ?ja podjetniĹĄtva, kot so Klub podjetnikov SAĹ A regije, SĹ GZ, Obrtna in SAĹ A ORA, in seveda z izobraĹževalnimi institucijami.ÂŤ ZaÄ?eli sva z uspeĹĄno pridobitvijo sredstev za SaĹĄa inkubator, aktivno pa pomagate novo nastalim podjetjem, da se tudi sama prijavljajo na razpise? ÂťSeveda, saj se zelo dobro zavedamo, kako pomembna so na zaÄ?etku zagonska sredstva. V tem trenutku je odprtih kar nekaj razpisov slovenskega podjetniĹĄkega sklada (posameznik lahko dobi tudi do 54 tisoÄ? evrov – podjetje pa ne sme biti starejĹĄe od enega leta in 3 mesecev), bo pa ĹĄe kar nekaj razpisov, med drugim za prototipiranje (posameznik lahko svoj prototip preizkusi, preden ga ponudi trgu). Vsem bomo radi pomagali pri pripravi projektov na razpis. đ&#x;”˛

1872 BiotehniĹĄka ĹĄola Maribor 2000 Maribor, Vrbanska cesta 30

Za ĹĄolsko leto 2020/21 na BiotehniĹĄki ĹĄoli Maribor razpisujemo naslednje izobraĹževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIĹ KI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: KMETIJSKO-PODJETNIĹ KI TEHNIK – PTI 3-LETNI PROGRAMI: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIÄŒAR Na BiotehniĹĄki ĹĄoli Maribor lahko opravite tudi teÄ?aj VARNEGA DELA S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUÄŒKI.

www.bts.si info@bts.si T 02 235 37 00

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

AKTUALNO, GOSPODARSTVO

30. januarja 2020

Tudi v naĹĄi dolini so ljudje sprejeli uÄ?inkovito rabo energije Zavod Kssena Ĺže dvanajst let uspeĹĄno deluje na podroÄ?ju obnovljivih virov Jasmina Ĺ karja

ÂťVelik preskok je nastal v dvanajstih letih, tudi ljudje so vedno bolj osveĹĄÄ?eni, energetska uÄ?inkovitost postaja pomemben del vsakdana,ÂŤ v uvodu razloĹži direktor Energetske agencije Kssena BoĹĄtjan Krajnc. ÂťOpaĹžamo trend, da se energija draĹži, zato ljudje pogosteje pristopajo k energetsko uÄ?inkoviti gradnji stavb. Veliko je tudi saniranih stavb, prejeli smo ogromno nepovratnih sredstev za obnovo javnih stavb (ĹĄol, vrtcev). Tu je, glede na preteklost, narejen velik korak. Veseli smo, da nam uspeva uresniÄ?evati naĹĄe poslanstvo.

NaĹĄe delovanje zajema geografsko razliÄ?na podroÄ?ja, raznolike pa so tudi dejavnosti (energetska uÄ?inkovitost, priprava dokumentacije, razpisi). Sodelujemo pri evropskih projektih, delujemo kot svetovalci, izdelujemo energetske izkaznice, pripravljamo energetske preglede in akcijske naÄ?rte za obÄ?ine (kot so lokalni energetski koncepti), pa tudi trajnostne akcijske naÄ?rte v okviru konvencije Ĺžupanov, h katerim

je pristopilo Ĺže kar nekaj obÄ?in, ki so se zavezale k zmanjĹĄevanju emisij,ÂŤ razloĹži Krajnc.

NavduĹĄujejo tudi mlade, ki so zelo dovzetni za energetsko uÄ?inkovitost

ÂťIzvedli smo Ĺže precej projektov, v katerih energetsko ozaveĹĄÄ?amo mlade, predvsem v ĹĄolah (Energy@scool, Euronet 50/50), izobraĹževali smo mlade energetske menedĹžerje, jih opozorili, kaj pomeni, Ä?e ne varÄ?ujeĹĄ z energijo, in kakĹĄni so globalni, lokalni in regionalni uÄ?inki. Otroci upoĹĄtevajo priporoÄ?ila in se jih drĹžijo veliko bolj kot odrasli,ÂŤ je kritiÄ?en Krajnc. UspeĹĄno sodelujejo tudi z lokalnimi podjetji. V prvi vrsti s Komunalnim podjetjem Velenje in Esotechom. ÂťPoudaril bi tudi sodelovanje z Ukrajino.

Lani smo organizirali kar dve strokovni ekskurziji z ogledom primerov dobre prakse in financiranjem ukrepov za uÄ?inkovito rabo energije. Tu so ĹĄe manjĹĄa podjetja, prav zanje v zadnjem Ä?asu izdelujemo veliko energetskih pregledov.ÂŤ

KakĹĄno prihodnost ima Velenje?

ga zavoda Ljudska univerza Velenje zbrali s pomoÄ?jo mnoĹžiÄ?nega financiranja (crowdfunding). Pri tem bi izpostavil ĹĄe en projekt, ki ga izvajamo skupaj s HSE, Ter-

ÂťV NemÄ?iji smo se udeleĹžili partnerskega sestanka in predstavitve projekta DeCarb (o postopkih oĹživitve vsebin na premogovnih obmoÄ?jih). Veliko je projektov, ki revitalizirajo doline, kjer so ali ĹĄe uporabljajo fosilna goriva. Moram reÄ?i, da sem zelo optimistiÄ?en. Velenje bo sicer ĹĄe nekaj Ä?asa pridobivalo premog, Ä?eprav so alternativni viri Ĺže tu, a vemo, da bo njihova uveljavitev dolga tudi zaradi umeĹĄÄ?anja v prostor, ekonomske uÄ?inkovitosti projektov ... Kljub temu pa je Ĺže danes treba razmiĹĄljati o novih programih in njiUspeĹĄno zremo v prihodnost in smo hovem financiranju, kar optimistiÄ?ni tudi glede naĹĄe doline. bo gotovo eden najveÄ?jih izzivov. Mi, recimo, sodelujemo moelektrarno Ĺ oĹĄtanj ter obÄ?itudi pri uveljavljanju inovativ- nama Velenje in Ĺ oĹĄtanj. Gre za nih finanÄ?nih instrumentov, ki projekt avtobusov na vodik. Pri omogoÄ?ajo drugaÄ?en pristop k nas tako Ĺže sedaj razmiĹĄljamo financiranju energetskih obnov. o novih tehnologijah in revitaliV projektu eCentral smo tako del zaciji doline, kajti Ä?e bi ĹĄele Ä?ez sredstev za obnovo AndragoĹĄke- pet ali deset let govorili o teh

Velenje, 23. januarja – Na povabilo naÄ?elnice Upravne enote Velenje mag. Franje TevĹž se je v Ä?etrtek v Velenju sestal koordinacijski sosvet naÄ?elnice. Povabilu so se odzvali predstavniki obÄ?in ter veÄ?ine drĹžavnih organov, ki izvajajo naloge na obmoÄ?ju, za katero je pristojna Upravna enota Velenje.

Koordinacijski sosvet obravnava vpraĹĄanja v zvezi z organizacijo, uÄ?inkovitostjo in kakovostjo dela drĹžavne uprave na obmoÄ?ju upravne enote z namenom, zagotoviti Ä?im bolj usklajeno delovanje in reĹĄevanje organizacijskih, prostorskih, materialnih vpraĹĄanj, vpraĹĄanj sploĹĄnega poslovanja in drugih podobnih vpraĹĄanj.

NaÄ?elnica je v uvodu predstavila glavne naloge, ki jih je UE Velenje izvajala v lanskem letu, doseĹžene rezultate in problematiko z doloÄ?enih delovnih podroÄ?ij pa so predstavili vodje oddelkov in s svojih tudi predstavniki drĹžavnih organov.

NajveÄ?jo rast zadev so lani zabeleĹžili na oddelku za upravne notranje zadeve. Vodja oddelka Mateja Ravnjak je povedala, da so imeli lani v delu kar 1.700 zadev veÄ? kot leto pred tem. NajveÄ?jo rast so predstavljale zadeve in postopki, povezani s tujci (izdajanje dovoljenj za bivanje in delo v Republiki Sloveniji, ugotavljanje in sprejem v drĹžavljanstvo, ugotavljanje dejanskega bivaliĹĄÄ?a).

Na tem podroÄ?ju dela pet uradnikov. V delu so imeli blizu 4.000 zadev oziroma Ä?etrtino veÄ? kot leta 2018. PoveÄ?ujejo se postopki

â?ą

Lani so na UE Velenje obravnavali 106 vlog za podelitev drĹžavljanstva, leto pred tem 121, pred tem so v popreÄ?ju letno beleĹžili 50 vlog.

PoslediÄ?no pa se s ĹĄtevilom zadev, povezanih s tujci na Upravni enoti, poveÄ?uje tudi obseg del v drugih drĹžavnih organih, denimo Centru za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka, kamor prihajajo tujci

â?ą

Od 1. januarja je v Ä?asu uradnih ur prisoten varnostnik.

ObÄ?utek varnosti je veÄ?ji. Lani so zaradi ÂťizpadovÂŤ strank uradniki nekajkrat sproĹžili stikalo za paniko.

ÂťImamo veÄ?je in manjĹĄe projekte, imamo srednje projekte.

Za nas je projekt tudi izdelava energetske izkaznice, pa vse do mednarodnih projektov, ki so veÄ?letni. MogoÄ?e bi ĹĄe enkrat izpostavil projekt Vodik (tukajĹĄnji lokalni transport bo predvidoma v naslednjem letu preĹĄel na vodik). Veliko sredstev zanj smo pridobili iz nacionalnih in mednarodnih virov. Smo tudi del mednarodnega konzorcija JIVE 2, iz katerega bomo ĹĄe pridobili del sredstev. FinanÄ?na konstrukcija za avtobuse je zdaj zakljuÄ?ena, zakljuÄ?ujemo finanÄ?no konstrukcijo za polnilnice.

Pritiskamo na ministrstva, na Eko sklad, da bi izdali razpis za postavitev polnilnic na vodik. To je prvi tovrstni projekt v celotni vzhodni Evropi. Je inovativen,

Vlaganje v okolje

KakĹĄna naloĹžba je pravzaprav vlaganje v okolje? ÂťV tem okolju Ĺživimo, vsakdo si Ĺželi Ä?ist zrak, Ä?isto pitno vodo in normalne Ĺživljenjske pogoje. Zato se je pomembno truditi za naĹĄe okolje, ne samo da bomo prijazneje Ĺživeli mi, ampak tudi naĹĄi otroci oziroma zanamci. To je tisto, kar radi pozabljamo, da prihajajo generacije tudi za nami in smo jim dolĹžni pustiti planet oziroma vsaj svoje okolje in dolino v normalnem stanju.ÂŤ

Vsi projekti so posledica vzajemnega sodelovanja in mreĹženja

BoĹĄtjan Krajnc je zelo ponosen na to, da imajo precej dobrih projektov. ÂťSmo zelo uspeĹĄni pri pridobivanju mednarodnih projektov in poslov. Danes je teĹžko pridobiti ustrezen projekt, treba je imeti dobro, inovativno idejo, biti moraĹĄ v moÄ?nem konzorciju, z moÄ?nimi partnerji, z ljudmi, ki znajo lobirati tudi v Bruslju in ĹĄe kje,ÂŤ odkrito pove sogovornik. đ&#x;”˛

Trump obljubil Angliji hiter podpis sporazuma

Predstavniki drĹžavnih organov so na njem obravnavali vpraĹĄanja, povezana z organizacijo, uÄ?inkovitostjo in kakovostjo dela drĹžavne uprave z namenom, zagotoviti Ä?im bolj usklajeno delovanje ugotavljanja bivanja, novi so pa postopki ugotavljanja resniÄ?nosti prijave. Ta se uvede, ko se pojavi dvom, da drĹžavljan dejansko biva na naslovu, na katerega se prijavlja. Gre za, kot je pred enim

Pri trajnostnih projektih lahko orjemo ledino

trajnosten in okolju prijazen.

Svoje znanje pa bomo lahko prodajali naprej.ÂŤ

GOSPODARSKE novice

Sosvet naÄ?elnice upravne enote

Milena KrstiÄ? - Planinc

stvareh, bi bilo lahko Ĺže prepozno. Tudi v TeĹĄu veliko znanja in sredstev med drugim namenjajo projektom zajemanja in shranjevanja CO2. Ker se Ĺže danes pogovarjamo o teh vpraĹĄanjih in iĹĄÄ?emo reĹĄitve, sem optimistiÄ?en za razvoj naĹĄe doline,ÂŤ razmiĹĄlja Krajnc.

urad, kamor delodajalci zaradi ugodnejĹĄe obdavÄ?itve za tuje delavce podajo vloge za rezidentski status.

Sicer pa so na tokratnem sosvetu med drugim pozornost namenili tudi informacijskemu sistemu, zlasti KRPAN-u, ki zaposlenim v drĹžavni upravi omogoÄ?a hitrejĹĄe, fleksibilnejĹĄe in uÄ?inkovitejĹĄe delo z dokumentnim gradivom, hkrati pa kakovostnejĹĄe, varnejĹĄe in hitrejĹĄe storitve drĹžavljanom. Organi drĹžavne uprave Ĺže dolgo uporabljajo enotno evidenco dokumentarnega gradiva, ki prinaĹĄa preglednost nad celotnim poslovanjem in laĹžjo sledljivost reĹĄevanja postop-

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je obljubil Angliji hiter podpis medsebojnega trgovinskega sporazuma ter jo tako dodatno podprl za odhod iz EU, Evropi pa je znova zagrozil z visokimi carinami na njen izvoz v ZDA. Tudi tokrat je omenjal 25-odstotne carine na evropske avtomobile.

Obrestne mere ostajajo nesprejemnjene Evropska centralna banka (ECB) ni spremenila monetarne politike; tako nespremenjene ostajajo obrestne mere in program nakupov vrednostih papirjev. Se je pa ECB odloÄ?ila pregledati svojo strategijo denarne politike, ki je bila sprejeta Ĺže leta 1998 in delno dopolnjena leta 2003. Predsednica ECB Christine Lagarde je dejala, da v tem Ä?asu ÂťnaĹĄa gospodarstva doĹživljajo korenite spremembeÂŤ. Izpostavila je rast produktivnosti in staranje prebivalstva ter posledice finanÄ?ne krize. Pregled naj bi konÄ?ali do konca leta.

V Sloveniji ĹĄe naprej visoka korupcija ÄŒe vpraĹĄaĹĄ ljudi, je ena najveÄ?jih slovenskih teĹžav korupcija. TakĹĄna je tudi ocena na Indeksu zaznave korupcije Transparency International, po kateri je Slovenija za lani zasedla 35. mesto med 180 drĹžavami. Slovenija od leta 2012 ne beleĹži napredka ter je pod povpreÄ?jem EU in OECD, opozarjajo v TI Slovenia. V Sloveniji ni kljuÄ?nih sistemskih premikov, ki bi izboljĹĄali stanje in nas tem podroÄ?ju pribliĹžali uspeĹĄnejĹĄim drĹžavam.

NajviĹĄe na indeksu so Nova Zelandija, Danska in Finska. DrĹžave z vrha lestvice zaznamujejo stabilna vladavina prava, moÄ?ne neodvisne nadzorne institucije in ĹĄiroko druĹžbeno soglasje.

Na Ä?elu Petrola Nada Drobne Popović Nadzorni svet Petrola je sklenil prednovoletno farso in za predsednico uprave s polnim mandatom imenoval Nado Drobne Popović.

Drobne Popovićeva je zaÄ?asno vodenje energetske druĹžbe prevzela oktobra lani, ko je na pritiske, ki ĹĄe vedno ostajajo nerazjasnjeni, odstopila tedanja uprava s predsednikom TomaĹžem BerloÄ?nikom na Ä?elu.

Predstavniki drĹžavnih organov, ki delujejo na obmoÄ?ju, ki sodi v Upravno enoto Velenje, se enkrat letno dobijo na sosvetu naÄ?elnika.

tednom za NaĹĄ Ä?as razloĹžila naÄ?elnica, tako imenovane fiktivne prijave, ko Ĺželijo delodajalci na naslovu prijaviti osebe, da bi pridobile doloÄ?ene pravice, dejansko pa so na delo napotene v druge drĹžave in tukaj sploh ne bivajo.

z vlogami za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (denarna socialna pomoÄ?, otroĹĄki dodatek ‌), na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Izpostavi Velenje, kjer urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, FinanÄ?ni

kov. KRPANA so zdaj tudi centri za socialno delo med prvimi v Sloveniji uvedli v Centru za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka (1. marca lani). đ&#x;”˛

Teslove delnice strmo rastejo Ljudje oÄ?itno vse bolj verjamejo v elektriÄ?no prihodnost. Vrednost Teslove delnice v zadnjih tednih tako strmo raste, da je ameriĹĄki proizvajalec elektriÄ?nih avtomobilov na trgu vreden Ĺže veÄ? kot celoten Volkswagnov koncern.

To je na primer veÄ?, kot sta trenutno skupaj vredna ameriĹĄka avtomobilska giganta General Motors in Ford. Na lestvici najbolj vrednih avtomobilskih proizvajalcev je sicer ĹĄe (daleÄ?) pred Teslo le japonska Toyota. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

30. januarja 2020

Drugo sreÄ?anje Ĺ marĹĄke akademije Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki se je konec lanskega leta odloÄ?ila za izvedbo mini izobraĹževalnega programa za druĹĄtva in vaĹĄke skupnosti v lokalni skupnosti z naslovom Ĺ marĹĄka akademija.

DruĹĄtev je veÄ? kot 25, vaĹĄkih skupnosti pa je 10. Cilj izobraĹževalnega programa je spodbuditi ĹĄe veÄ? sodelovanja med druĹĄtvi in omogoÄ?iti organizacijam ter posameznikom nadgradnjo obstojeÄ?ih znanj. V okviru aktivnosti so predvidena 4 sreÄ?anja, pred nedavnim je bilo na programu drugo na temo DruĹžabna omreĹžja in njihovo uporabo za promocijske namene. Nasvete z udeleĹženci je delila Biserka Kisić iz podjetja Kisik komunikacije iz Ĺ˝alca.

UdeleĹžba na prvem je presenetila organizatorje, ĹĄtevilo udeleĹžencev na drugem pa je potrdilo, da so z aktivnostjo ÂťzadeliÂŤ. UdeleĹžilo se ga je namreÄ? veÄ? kot 25 predstavnikov razliÄ?nih druĹĄtev in vaĹĄkih skupnosti. Za vse je bil ĹĄe posebej zanimiv podatek, koliko Slovencev ima posamezna druĹžabna omreĹžja, predvsem Facebook. VeÄ?ina ga odpre veÄ?krat na dan, kar je priloĹžnost za oglaĹĄevanje dogodkov druĹĄtev. Kot so povedali udeleĹženci, se vsi veselijo Ĺže naslednjega sreÄ?anja v mesecu marcu, ko bo delil svoje skrivnosti o pisanju zanimivih zgodb gost Denis OĹĄtir, direktor enega od podroÄ?ij v Hisense in dolgoletni urednik portala 24ur.com. đ&#x;”˛

tp

SreÄ?anje gospodarstvenikov in podjetnikov Velenje – V Mestni obÄ?ini Velenje si prizadevajo, da bi zagotovili Ä?im boljĹĄe pogoje za razvoj gospodarstva. Nocoj (Ä?etrtek, 30. januarja) ob 18. uri vabijo gospodarstvenike in podjetnike na sprejem v prostore PodjetniĹĄkega centra Standard, kjer bo Ä?as za druĹženje in izmenjavo mnenj, izkuĹĄenj, predlogov. TakĹĄna sreÄ?anja so pomembna za razvoj obÄ?ine in priloĹžnost, da skupaj zariĹĄejo smernice na podroÄ?ju gospodarstva tudi v prihodnje. Goste bo po pooblastilu Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje sprejel podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol.

Za spodbujanje podjetniĹĄtva so lani namenili nekaj veÄ? kot 100 tisoÄ? evrov in tako omogoÄ?ili 15 novih delovnih mest. Sredstva so razdelili na osnovi javnega razpisa. Letos javnega razpisa ne bo, ampak bodo 100 tisoÄ? evrov namenili za sofinanciranje delovanja SAĹ A inkubatorja. đ&#x;”˛

mz

Reorganizacija prinaĹĄa odpuĹĄÄ?anja 237 delavcem ne bodo podaljĹĄali pogodb za doloÄ?en Ä?as, 176 indirektnih proizvodnih delavcev je opredeljenih kot poslovni viĹĄki, ni pa ĹĄe jasno, koliko jih bo odveÄ? v skupnih sluĹžbah Mira ZakoĹĄek

Velenje, 24. januarja – Lastniki Gorenja so sicer ob koncu lanskega poslovnega leta napovedali nadaljnjo reorganizacijo in dokonÄ?no integracijo Gorenja v skupino Hisense, a v sindikatih so upali, da jih vse skupaj ne bo tako prizadelo. DokonÄ?nih podatkov sicer ĹĄe nimajo, Âťa se bojimo, da se bo ĹĄtevilo tistih, ki bodo ostali brez dela, pribliĹžalo ĹĄtevilu 1.000,ÂŤ je po petkovem pogovoru z vodstvom druĹžbe povedal Ĺ˝an Zeba iz podjetniĹĄkega sindikata SKEI Gorenja.

Novi lastniki posodabljajo tehnoloĹĄke postopke, avtomatizirajo procese, uvajajo informacijske tehnologije, optimizirajo delovne postopke, ukinjajo podvojene postopke in opuĹĄÄ?ajo nekatera dela (zlasti analize in poroÄ?anja). To pa seveda pomeni tudi odpuĹĄÄ?anja. Ob tem sicer zagotavljajo, da bodo vse postopke vodili skladno z zakonodajo, izpeljali pa naj bi jih do aprila.

Najprej bodo (tako napovedujejo) sprejeli novo organizacijo, ki bo enostavnejĹĄa, imeli bodo

manj ravni in oddelkov. Po sprejetju nove organiziranosti bodo februarja optimizirali poslovne procese ter zaÄ?eli postopke za ugotavljanje preseĹžnih delavcev v druĹžbi Hisense Gorenje Europe.

bilo tudi lani v tem Ä?asu, potem pa je kadrovska sluĹžba v drugi polovici leta zelo teĹžko pridobila delavce, ko so se potrebe v proizvodnji poveÄ?ale,ÂŤ je razoÄ?aran Zeba, ki se boji, da jih letos ne

Po informacijah Ĺ˝ana Zebe bodo z jutriĹĄnjim dnem prenehale pogodbe 237 zaposlenim za doloÄ?en Ä?as in teh ne bodo podaljĹĄali. Gre seveda veÄ?inoma za proizvodne delavce. ÂťTako je

bodo dobili, saj tovrstnega kadra ni na trgu. Poleg tega pa je 176 delavcev iz tako imenovane proizvodne reĹžije opredeljenih kot kadrovski preseĹžki. ÂťNovi lastniki vztrajajo pri razmerju med re-

Ĺžijskimi in proizvodnimi delavci 80 : 20. Vsekakor smo raÄ?unali, da se bo to razmerje doseglo s poveÄ?anjem proizvodnje in s tem proizvodnih delavcev, tako pa se dogaja, da je ta trenutno niĹžja od naÄ?rtovane,ÂŤ pravi Zeba, ki dodaja, da s strahom priÄ?akujejo ĹĄe opredelitve preseĹžnih delavcev skupnih sluĹžb, ki so bili z novim letom premeĹĄÄ?eni na novo podjetje Hinsense Europe s sedeĹžem v Ljubljani. Teh je nekaj manj kot 900, koliko naj bi bilo preseĹžkov, uradno ĹĄe ni znano, ugiba pa se, da naj bi jih bilo 300. ÂťTo seveda pomeni, da bo v prihodnjih mesecih delalo v dosedanjem Gorenju skorajda tisoÄ? delavcev manj,ÂŤ pravi Ĺ˝an Zeba, ki ga ĹĄe posebej skrbi, da je proizvodnja ta Ä?as precej niĹžja od naÄ?rtovane, in sicer delajo dnevno kar 1.600 komadov manj, kot naj bi jih. Novi lastnik namreÄ? ne pristaja na proizvodnjo na zalogo. ÂťSeveda smo upali, da se bo prodaja na dodatnih trgih (Ĺ panija, Italija, Anglija, Kitajska ‌) poveÄ?ala, kar pa se ni zgodilo.ÂŤ đ&#x;”˛

Premogovnik Velenje predstavlja poklice, ki jih potrebuje danes in po prenehanju odkopavanja premoga V Skupini Premogovnik Velenje lani veÄ? kot 200 novih zaposlitev in 65 ĹĄtipendistov V druĹžbah Skupine Premogovnik Velenje za nemoteno delovanje potrebujemo ustrezen kader na podroÄ?ju rudarstva, strojniĹĄtva in elektrotehnike. Delovna mesta z visoko dodano vrednostjo bomo zagotovili tudi za Ä?as, ko bo Premogovnik prenehal z odkopavanjem premoga. Za laĹžjo odloÄ?itev, kam po konÄ?ani osnovni ĹĄoli, se nam pridruĹžite na informativnih dnevih Ĺ olskega centra Velenje, ki bodo 14. in 15. februarja 2020. Predstavili vam bomo poklice, ki zagotavljajo ĹĄtipendijo in zaposlitev po konÄ?anem izobraĹževanju.

Svoje sodelavce smo v Skupini Premogovnik Velenje Ĺže od nekdaj skrbno izbirali in tudi v prihodnosti jih bomo, saj bomo za uresniÄ?itev jasne vizije potrebovali usposobljene, inovativne in zavzete zaposlene. Na podroÄ?ju rudarstva, strojniĹĄtva in elektrotehnike smo v letu 2019 zaposlovali v celotni Skupini PV – v matiÄ?ni druĹžbi smo za potrebe proizvodnega procesa zaposlili 31 pripravnikov ĹĄtipendistov in 41 novih sodelavcev, v druĹžbah HTZ Velenje 86, RGP 28, Sipoteh 5 in PLP 10 novih sodelavcev; med posameznimi druĹžbami je bilo tudi nekaj prezaposlitev. Trend zaposlovanja oz. nadomeĹĄÄ?anja upokojenih sodelavcev bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj za zagotavljanje stabilne proizvodnje potrebujemo ustrezen kader.

Potrebe po rudarskih poklicih, kot so geostrojnik rudar, geotehnik, mehatronik operater, strojnih mehanik, strojni tehnik, elektrikar in elektrotehnik, izkazujemo z zagotavljanjem ĹĄtipendij. V ĹĄolskem letu 2019/2020 ima Premogovnik 44 ĹĄtipendistov v rudarskih, strojnih in elektroprogramih. Od tega smo v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu podpisali 15 novih ĹĄtipendijskih pogodb. DruĹžba HTZ ima 19 ĹĄtipendistov, od tega 10 novih. Ĺ tipendijo sta podelili tudi druĹžbi Sipoteh in RGP. Skupaj s Ĺ olskim

Premogovnik Velenje – 145 let tradicije PridruŞi se ekipi vrhunskih strokovnjakov

Kaj nudimo v tem ĹĄolskem letu?

Kandidatom v programih geostrojnik rudar in geotehnik, ki se bodo prviÄ? vpisali v prvi letnik, bomo podelili dvakratni znesek osnovne ĹĄtipendije.

Premogovnik Velenje vabi 14. in 15. februarja 2020 na informativne dneve Ĺ olskega centra Velenje, na katerih vam bodo predstavili poklice na podroÄ?ju rudarstva, strojniĹĄtva in elektrotehnike, ki jih potrebujejo za nemoteno delovanje danes in po odkopavanju premoga. Informativni dnevi bodo v prostorih MIC-a (MedpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega centra) na KoroĹĄki cesti 62/a v Velenju. centrom Velenje se trudimo, da dijakom nudimo pridobivanje razliÄ?nih znanj, osebnostno zorenje in razvijanje v skladu z njihovimi Ĺželjami ter sposobnostmi. Tudi v prihodnje bomo skrbeli za to, da se bodo dijaki v naĹĄem okolju dobro poÄ?utili in da bodo v prijetnem, ustvarjalnem in delovnem duhu preĹživeli svoje izobraĹževalne dni.

Ustrezno usposobljen kader Ĺže vrsto let pridobivamo predvsem iz nabora svojih ĹĄtipendistov, ki jih preko opravljanja obvezne prakse spremljamo Ĺže

v Ä?asu ĹĄolanja. Izgrajen imamo sistem vzgajanja lastnega kadra s pomoÄ?jo dejavnosti praktiÄ?nega usposabljanja, ponaĹĄamo pa se tudi z dobro usposobljenimi mentorji in inĹĄtruktorji. Te praktiÄ?ne izkuĹĄnje pomenijo veliko prednost ob zaposlitvi. Ĺ tipendistom v rudarskih programih poleg kadrovske ĹĄtipendije nudimo ĹĄtevilne ugodnosti: nagrado za uspeĹĄnost pri praktiÄ?nem pouku, plaÄ?ilo jamskega dodatka, plaÄ?ilo praktiÄ?nega usposabljanja z delom, brezplaÄ?en uÄ?beniĹĄki sklad, brezplaÄ?en avtobusni prevoz in

malico, plaÄ?an zdravniĹĄki pregled in zaposlitev po konÄ?anem izobraĹževanju (veÄ?ina dobi sluĹžbo zelo hitro, 5 najboljĹĄih takoj). Ĺ˝e danes smo usmerjeni v prihodnost, saj ta narekuje prestrukturiranje celotne Ĺ aleĹĄke doline in prehod v brezgoljiÄ?no druĹžbo. ObstojeÄ?a znanja Ĺželimo oblikovati v nove programe z visoko dodano vrednostjo, da bomo zagotovili delovna mesta tudi za Ä?as, ko bo Premogovnik Velenje prenehal z odkopavanjem.

Za vsa vpraĹĄanja smo vam na voljo preko spletne strani www. rlv.si, elektronskega naslova majda.lampret@rlv.si ali telefona 03 899 64 47.

PridruĹžite se ekipi vrhunskih strokovnjakov in 145-letni tradiciji odkopavanja premoga v Ĺ aleĹĄki dolini, ki tudi v prihodnje ostaja ena od strateĹĄkih energetskih lokacij.

SREÄŒNO!

• ĹĄtipendiranje (zaÄ?etna ĹĄtipendija za geostrojnike rudarje in geotehnike 119 â‚Ź) • nagrado za meseÄ?no uspeĹĄnost najboljĹĄim dijakom pri praktiÄ?nem izobraĹževanju (27 â‚Ź) • plaÄ?ilo jamskega dodatka (pribliĹžno 9 â‚Ź na dan) • plaÄ?ilo praktiÄ?nega usposabljanja z delom (do 172 â‚Ź na mesec) • opravljanje prakse/praktiÄ?nega izobraĹževanja v realnem okolju • brezplaÄ?en avtobusni prevoz in malico • brezplaÄ?en zdravniĹĄki pregled • brezplaÄ?en uÄ?beniĹĄki sklad • zaposlitev po konÄ?anem izobraĹževanju

V katerih poklicih RUDARSTVO zaposlujemo?

GEOSTROJNIK RUDAR Nudimo moĹžnost takojĹĄnje zaposlitve, stimulativno plaÄ?ilo ter moĹžnost osebnega in strokovnega razvoja.

GEOTEHNIK

ELEKTROTEHNIKA ELEKTRIKAR ELEKTROTEHNIK

STROJNIĹ TVO MEHATRONIK OPERATER STROJNI MEHANIK (vajeniĹĄtvo) STROJNI TEHNIK

Za vsa vpraĹĄanja smo vam na voljo preko: spletne strani: www.rlv.si; e-poĹĄte: majda.lampret@rlv.si telefonske ĹĄtevilke: 03 899 64 47

SREÄŒNO!

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

V Davosu je potekal Svetovni gospodarski forum.

V Davosu v Ĺ vici je potekal drugi dan Svetovnega gospodarskega foruma, na katerem je svetovna elita razpravljala o prihodnosti gospodarstva, trgovinskih sporazumih in podnebnih spremembah.

ÄŒetrtek, 23. januarja Zunanji minister Miro Cerar je obrambno ministrstvo pozval, naj Ä?im prej vrne vojake na misijo v Erbil v Iraku, saj da bo sicer trpel mednarodni ugled Slovenije.

Vlada je odgovorila na poslansko pobudo Luke Meseca v povezavi s priporoÄ?ili GZS delodajalcem za ublaĹžitev posledic novele zakona o minimalni plaÄ?i.

Kot so poudarili, so dodatki k plaÄ?i pravice, ki se jim ni mogoÄ?e odpovedati.

Slovenska evroposlanka Ljudmila Novak je podprla resolucijo, v kateri Evropski parlament ugotavlja, da se je stanje vladavine prava na Poljskem in MadĹžarskem poslabĹĄalo, in s tem izzvala burne odzive v stranki SDS. V Jeruzalemu so se zbrali drĹžavniki, ki so zaÄ?eli forum v spomin na 75. obletnico osvoboditve koncentracijskega taboriĹĄÄ?a Auschwitz – Birkenau, kjer so nacisti pobili veÄ? kot milijon ljudi.

ZdruĹženi narodi so zahtevali mednarodno preiskavo trditev, da je leta 2018 v telefon najbogatejĹĄega Ä?loveka na svetu Jeffa Bezosa vdrl savdski kronski princ Salman.

Zdravstvene oblasti v kitajski provinci Hebej, ki obdaja Peking, so potrdile prvo smrt zaradi novega koronavirusa.

Britanska kraljica Elizabeta II. je podpisala predlog zakona o izstopnem sporazumu z Evropsko

Grozote Auschwitza se ne smejo nikoli ponoviti.

unijo, s Ä?imer bo Velika Britanija konec meseca zapustila EU.

Petek, 24. januarja Ekonomsko-socialni svet se je strinjal, da se izredna uskladitev pokojnin konec leta izvede v odstotkih, ne pa nominalno, kot doloÄ?a sprejeti zakon.

Na Ministrstvu za javno upravo je potekal posvet o tehnologiji 5G. ÂťVÄ?asih smo govorili o Evropi dveh hitrosti, pri 5G imamo Evropo veÄ? hitrosti. Nekatere drĹžave so precej naprej, toda potekajo debate o varnosti, vplivu na zdravje, etiÄ?nem vidiku ... Slovenija ne bo zadnja skakala na ta vlak,ÂŤ je pri tem dejal minister Medved.

je v naĹĄi moÄ?i, da z naĹĄim vsakodnevnim ravnanjem ponudimo zgled za mir, ki ga danes uĹživamo.

Na PreĹĄernovem trgu v Ljubljani se je zbralo okoli 200 ljudi, ki so opozarjali, da je mobilno omreĹžje pete generacije oziroma tehnologija 5G ĹĄkodljiva za ljudi in okolje.

Francoska ministrica za zdravje Agnes Buzyn je sporoÄ?ila, da so v okolici Pariza in Bordeauxu obravnavali dva primera pljuÄ?nice zaradi novega koronavirusa.

Istega dne je Evropski center za prepreÄ?evanje in obvladovanje bolezni ocenil, da so v Evropi verjetni primeri okuĹžbe z novim virusom s Kitajske, a da imajo evropske drĹžave zadostne kapacitete za prepreÄ?itev izbruha.

V Italiji je razburjala pobuda, da bi na meji s Slovenijo namestili kamere za spremljanje gibanja Ĺživali, ki bi zaznale tudi gibanje prebeĹžnikov in na to opozorile policijo.

Medtem ko je v kongresu potekalo sojenje proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, se je ta udeleĹžil najveÄ?jega letnega shoda proti pravici Ĺžensk do splava v drĹžavi.

Nas bo tehnologija 5G pogubila?

Pred zasliĹĄanjem komisije DrĹžavnega zbora za nadzor obveĹĄÄ?evalnih in varnostnih sluĹžb je premier Marjan Ĺ arec znova zavrnil vse oÄ?itke v povezavi z zaposlitvijo svoje znanke na Sovi. Poudaril je, da ne drĹži, da bi bila zaposlena zato, ker je njegova znanka.

Koprski policisti so se lotili preiskave ravnanja starejĹĄe Ĺženske, ki je na ulici sreÄ?ala otroka, presodila, da ne bi smela biti sama zunaj, in ju skuĹĄala zvleÄ?i na Center za socialno delo.

Po ĹĄpanskih pokrajinah Valencia in Katalonija ter v jugozahodnem delu Francije je pustoĹĄilo neurje Gloria.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je dejala, da se strinja z idejo turĹĄkega kolega Erdogana o gradnji begunskih centrov na severu Sirije, pri Ä?emer bi sodelovala njena vlada, saj proti turĹĄki meji beĹži skoraj pol milijona beguncev.

Metropolitanska londonska policija je napovedala, da bo v roku enega meseca na ulicah Londona zaÄ?ela uporabljati kamere za prepoznavanje obraza.

Kljub dva meseca trajajoÄ?im protestom proti uvedbi sporne pokojninske reforme jo je vlada francoskega premierja sprejela.

Na novih protestih sindikatov se je zbralo veÄ? 100 tisoÄ? ljudi.

Na jugu NemÄ?ije je priĹĄlo do strelskega obraÄ?una. 26-letnik je s polavtomatskim oroĹžjem ubil svoja starĹĄa in ĹĄtiri Ä?lane druĹžine, nato pa poklical policijo.

Vzhodni del TurÄ?ije je stresel potres z moÄ?jo 6,8; v njem je umrlo najmanj 14 ljudi, 47 naj bi bilo ranjenih, nastala pa je tudi veÄ?ja gmotna ĹĄkoda.

Sobota, 25. januarja V Mariboru so podelili priznanje Bob leta 2019. PrisluĹžila si ga je zdravnica in humanitarka Ninna Kozorog.

Na Pedrovem je potekala spominska slovesnost za padle v boju proti okupatorju. Predsednik republike Borut Pahor je tam dejal, da je nujno, da storimo vse, kar

30. januarja 2020

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Sreda, 22. januarja Zapletalo se je okrog mandata DUTB. Po prvotnih naÄ?rtih naj bi ta ugasnil po letu 2021, a so se njegovi Ä?lani trudili podaljĹĄati ta rok. V tej zgodbi je svoj odstop z mesta drĹžavnega sekretarja na finanÄ?nem ministrstvu napovedal Metod Dragonja.

Predstavniki ĹĄtajerskih in koroĹĄkih kmetijskih zavodov so ministrici Aleksandri Pivec predstavili vrsto ukrepov, s katerimi bi ustavili upadanje ĹĄtevila kmetij.

Na ministrstvu za javno upravo so napovedali, da bodo skuĹĄali poseÄ?i v plaÄ?ni sistem javnega sektorja, pri tem spremenili sistem napredovanj, plaÄ?ilo pa bolj povezali z delovno uspeĹĄnostjo.

Zaradi ĹĄirjenja koronavirusa je kitajsko mesto Vuhan z devetimi milijoni prebivalcev tik pred kitajskim novim letom zaÄ?asno ustavilo ves javni prevoz.

AmeriĹĄki senat je po dolgih urah burne razprave med republikanci in demokrati le sprejel osnovna pravila za sodni postopek v okviru ustavne obtoĹžbe predsednika Donalda Trumpa.

A v nadaljevanju so bili demokrati gladko preglasovani.

V Italiji je z mesta predsednika najveÄ?je vladne stranke odstopil Luigi Di Maio.

Medtem ko je v kongresu potekalo sojenje proti njemu, se je Trump udeleĹžil shoda proti pravici Ĺžensk do splava v drĹžavi.

Nedelja, 26. januarja Podpredsednik turĹĄke vlade Fuat Oktay je sporoÄ?il, da je v silovitem potresu, ki je stresel vzhod TurÄ?ije, potrjeno umrlih 35 ljudi, 1607 ljudi pa je ranjenih.

Trumpovi odvetniki so dejali, da ameriĹĄki predsednik ni prekrĹĄil zakona ter da je ustavna obtoĹžba zoper njega le poskus demokratov, da ga izloÄ?ijo iz predsedniĹĄke kampanje.

V javnost je istega dne pricurljal posnetek predsednika Donalda Trumpa na veÄ?erji leta 2018, na katerem so bili tudi obtoĹženi poslovneĹži, za katere je Trump trdil, da jih ne pozna. A kar je bilo po poroÄ?anju ameriĹĄkih medijev najbolj sporno, je Trumpova izjava, v kateri je Ĺživahno govoril o odstranitvi ameriĹĄke ambasadorke v Ukrajini: ÂťZnebite se je!ÂŤ V Italiji so v provincah Emilija Romanja in Kalabrija potekale deĹželne volitve.

V Braziliji je v poplavah in plazovih umrlo najmanj 30 ljudi, 17 ljudi je bilo pogreĹĄanih.

Na Pokljuki so se sklenile tekme svetovnega pokala v biatlonu.

Slovensko biatlonsko Ä?ast je z 21. mestom ubranil Jakov Fak. S finalom, v katerem sta se pomerili ekipi Ĺ panije in HrvaĹĄke, se je zakljuÄ?ilo evropsko prvenstvo v rokometu. Evropski prvaki so ponovno Ĺ panci.

V Kaliforniji je v nesreÄ?i helikopterja umrl nekdanji koĹĄarkarski zvezdnik Kobe Bryant.

Umrl je Kobe Bryant

ÄŒujeÄ?no otroÄ?ji Premier Ĺ arec se je odloÄ?il za odstop z mesta predsednika vlade.

Ponedeljek, 27. januarja Zjutraj je presenetil Marjan Ĺ arec, ki je sporoÄ?il, da odstopa z mesta premierja. Kot je pojasnil, s takĹĄno vlado ne more izpolniti priÄ?akovanj ljudi, zato da bo v parlament poslal odstopno izjavo.

To je Şe popoldne istega dne res prejel predsednik DrŞavnega zbora Dejan Židan, ki je presodil, da bi se lahko poslanci z odstopom seznanili Şe kakťen dan po tem.

Mediji so poroÄ?ali, da je zjutraj istega dne svojo odstopno izjavo podal minister za finance, a je Ĺ arec zatrdil, da je sam odloÄ?itev o odstopu sprejel prej – v petek. SliĹĄali pa smo tudi, da je namero o odstopu Marjanu Ĺ arcu Ĺže dva tedna prej podal tudi zdravstveni minister.

Odzivi politiÄ?nih strank na dogajanje na domaÄ?em parketu so bili v glavnem v stilu priÄ?akovanja predÄ?asnih volitev, le v SMC in manjĹĄih strankah so menili, da te niso potrebne.

V nekdanjem nacistiÄ?nem taboriĹĄÄ?u Auschwitz je ob 75. obletnici osvoboditve oziroma ob dnevu spomina na Ĺžrtve holokavsta potekala slovesnost, ki se jo je udeleĹžilo tudi 200 preĹživelih in vrsta voditeljev iz veÄ? kot 51 drĹžav. Glavno sporoÄ?ilo udeleĹžencev je bilo, da svet nikoli veÄ? ne sme dopustiti, da bi se takĹĄne grozote ponovile.

Predsednik hrvaťke vlade Andrej Plenković je odstavil ministra za zdravstvo Milana KujundŞića.

Torek, 28. januarja Doma je ĹĄe naprej odmeval odstop premierja. Mediji so opozarjali, da je jasno, da bodo (spet) zastale nekatere nujne reforme in nekateri ukrepi.

Politiki so bili drugaÄ?no bitko.

Vodja poslancev SMC Igor ZorÄ?iÄ? je tako povedal, da po odstopu premierja Marjana Ĺ arca Ĺže potekajo pogovori o poskusu oblikovanja nove koalicije.

Koronavirus se je nevarno ĹĄiril.

Iz Kitajske so prihajale informacije o ĹĄtevilu Ĺžrtev novega koronavirusa, ki je ĹĄe naprej rastlo.

TamkajĹĄnji premier Li KeÄ?jang je obiskal Vuhan, srediĹĄÄ?e izbruha virusa, zaradi virusa so tudi podaljĹĄali poÄ?itnice ob kitajskem novem letu.

Velika Britanija je kitajskemu telekomunikacijskemu podjetju Huawei priĹžgala zeleno luÄ? za sodelovanje pri vzpostavljanju omreĹžja 5G, vendar v omejenem obsegu. Kot je pojasnila tamkajĹĄnja vlada, bodo Âťvisoko tvegani ponudnikiÂŤ izkljuÄ?eni iz gradnje ÂťobÄ?utljiveÂŤ jedrne infrastrukture.

Amerika je na to dogajanje gledala z negodovanjem.

StarĹĄi pogosto reÄ?ejo, da bi lahko svoje dojenÄ?ke opazovali ves Ä?as. Vsak trenutek in gib je zanimiv, ker se v prvem letu zgodi toliko sprememb v razvoju. ÄŒeprav ĹĄe ne znajo govoriti ali teÄ?i in marsiÄ?esa ĹĄe ne razumejo, so dojenÄ?ki veliki uÄ?itelji na veÄ? podroÄ?jih.

DojenÄ?ki, denimo, o marsiÄ?em sploh ne razmiĹĄljajo. Izzivov se lotijo optimistiÄ?no brez predsodkov. Vseeno jim je, po kako Ä?istih tleh se plazijo. So naivni in radovedni, najsi gre za odkrivanje kaj je v peÄ?ici, straniĹĄÄ?ni ĹĄkoljki, na travniku in ĹĄe kje ‌ Ena stvari, ki me je bolj fascinirala v Ä?asu, ko se je sin zaÄ?el premikati in sedeti, je bila, TjaĹĄa Zajc kako pozorno in skoncentrirano se dojenÄ?ki lotijo raziskovanja. Ko nekaj najdejo, predmet najprej primejo v roke, obrnejo, pozorno pogledajo, dajo v usta, da zaÄ?utijo, kakĹĄne oblike in okusa je (in vÄ?asih starĹĄe nagradijo z neprecenljivimi izrazi na obrazu, ker v usta dajo kakĹĄno hrano, ki jim (ĹĄe) ni vĹĄeÄ?). Nato predmet z najveÄ?jim veseljem vrĹžejo na tla in opazujejo, kaj se zgodi z njim. Pri nalogah, kot je zlaganje predmetov v ĹĄkatlo ali prestavljanje majhne ĹĄkatle v veÄ?jo, so resnobno zatopljeni, kot bi izumljali zadnjo reĹĄitev za blaĹženje globalnega segrevanja.

Vse seveda ni roĹžnato: otroci so tudi tempirane bombe. Iz najslajĹĄega nasmeĹĄka se v sekundi prelevijo v jezo, frustracijo ali Ĺžalostno vreĹĄÄ?eÄ?o sireno. Enako kot pri raziskovanju in opisanem delu tudi Ä?ustva Ĺživijo v danem trenutku, nefiltrirano. Ne ukvarjajo se z njihovim obvladovanjem, uravnavanjem ali “primernim vedenjemâ€?.

Otroci so z nekaterih vidikov ĹĄolski primer Ä?ujeÄ?nega doĹživljanja sveta. DoĹživljanja in Ĺživljenja v trenutku. Ĺ˝ivijo zelo drugaÄ?e kot v virtualni svet, preteklost ali prihodnost zatopljeni odrasli, ki (pre) pogosto razmiĹĄljajo o tem, Ä?esar nimajo ali kar bi radi imeli, pri Ä?emer pozabijo, kaj imajo, pozabijo sliĹĄati sebe, svoje telo in poÄ?asi drsijo v samoodtujevanje.

O Ä?ujeÄ?nosti (angl. mindfulness) se veÄ? govori zadnja leta, ko stres in njegovo obvladovanje, izgorelost ter pogovori o Ä?ustveni stabilnosti niso veÄ? tabu. Po definiciji je Ä?ujeÄ?nost strategija za posveÄ?anje doĹživljanju v danem trenutku in izklop avtomatskega pilota, ki nas upravlja veÄ?ino Ä?asa. Delovanje po avtomatizmu, brez razmiĹĄljanja, je do doloÄ?ene mere nujno, sicer ne bi mogli delovati v obveznosti (pre)polnem svetu. Vendar je obÄ?asno ustavljanje ob prijetnih dogodkih, premislek o tem, kako se ob njih poÄ?utimo, lahko blagodejno. Lahko okrepi zaznane prijetne obÄ?utke. Na drugi strani lahko zaznavanje in analiza neprijetnih dogodkov pomaga pri zavedanju, kdaj nas z njimi povezan stres uniÄ?uje. Prepoznavanje problema je prvi korak do njegovega reĹĄevanja. Predstopnja viĹĄje kakovosti Ĺživljenja.

Sama sem se v dvomeseÄ?ni teÄ?aj Ä?ujeÄ?nosti vkljuÄ?ila malo iz radovednosti, veliko zaradi Ĺželje po veÄ?ji prisotnosti v danih trenutkih preĹživljanja Ä?asa s prijatelji in druĹžino. SreÄ?anja in preĹživljanje Ä?asa je nekakovostno in prazno, Ä?e smo z mislimi drugje.

Motivacije udeleĹžencev so razliÄ?ne. Med pogostimi razlogi je Ĺželja po Ĺživljenju v sedanjosti. Ĺ˝elimo si Ä?as, zdaj. Eno pomembnejĹĄih spoznanj v danaĹĄnji dobi je zavedanje, da Ä?as samo je. Obstaja, od nas pa je odvisno, kako ga bomo upravljali. V Ĺželji po organiziranosti, produktivnosti in uÄ?inkovitosti se nam hitro lahko zazdi, da nikoli nimamo Ä?asa. To vodi v nezadovoljstvo in stres. Lahko je drugaÄ?e. ÄŒe nismo suĹžnji svojega urnika, lahko Ĺživimo bistveno bolj zadovoljno. VÄ?asih paÄ? izpustiĹĄ kakĹĄen trening. VzameĹĄ prost dan.

PozabiĹĄ, kaj naj bi poÄ?el na specifiÄ?en dan, in narediĹĄ, kar bi rad poÄ?el.

Da Ä?as samo je, sem spoznala na stresen naÄ?in – ob smrti oÄ?eta.

Samo en klic je bil dovolj, da so se razblinili vsi naÄ?rti, sestanki in obveznosti prihajajoÄ?ega tedna. ObÄ?utek je bil, kot bi se misli v sekundi izpraznile. Ĺ e danes tisti trenutek jemljem kot opomnik, da smo gospodarji svojega Ä?asa.

Ljudje vÄ?asih govorijo, kaj vse obĹžalujejo iz preteklosti. Pogosto gredo obĹžalovanja na raÄ?un stvari, za katere si niso vzeli Ä?asa.

Naj bo torej ta zapis izziv. Izziv za to, da si nenaÄ?rtovano vzamete trenutek za stvar, ki si jo Ĺže dolgo Ĺželite narediti, poskusiti, preizkusiti. V njej uĹživajte 100 %, kot otrok uĹživa ob igranju s kablom, ĹĄkatlo ali drugim domaÄ?im predmetov, v katerih opazi Ä?arobnost.

PoÄ?asi, pozorno, polno. đ&#x;”˛

Odprite oÄ?i, laĹžne novice so med nami Od 14. do 16. januarja so na UPI – ljudski univerzi Ĺ˝alec v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ Open your eyes izvedli 3-dnevno strokovno usposabljanje. UdeleĹžili so se ga uÄ?itelji iz 6 razliÄ?nih drĹžav (Bolgarije, Italije, Ĺ panije, Belgije, Romunije in Slovenije), ki so spoznavali ĹĄtevilna orodja za prepoznavanje laĹžnih novic.

Na UPI Ĺ˝alec tako v prihajajoÄ?ih mesecih napovedujejo izvedbo 2 brezplaÄ?nih delavnic o tem, kaj so laĹžne novice, kako jih prepoznamo, kako se jih ubranimo ‌, skupaj s partnerji iz tujine pa bodo izdali tudi priroÄ?nik za uÄ?itelje. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

ÄŒe ni, ĹĄe cesar ne more vzeti

pek osebnega steÄ?aja najprej preteÄ?i. To pa traja od dveh pa do petih let. V tem Ä?asu ne dobimo poravnanih nobenih najemnin, ki jih najemniki niso plaÄ?ali. V veliki veÄ?ini pa se potem tudi po sklepu sodiĹĄÄ?a odpiĹĄejo. ÄŒe iz te postavke izterjamo od 20 do 30 odstotkov, je Ĺže precej dobro.ÂŤ

Preverili smo, kakĹĄni plaÄ?niki so najemniki obÄ?inskih stanovanj v Mestni obÄ?ini Velenje in ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj – Med tem, ko se v Velenju dolg zniĹžuje, postaja ta v Ĺ oĹĄtanju vse veÄ?ji problem – V obeh obÄ?inah skuĹĄajo dolĹžnikom stopiti na proti

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje ima v lasti okoli okoli 900 stanovanjskih enot, v katerih bivajo najemniki z neprofitno najemnino in najemnimi pogodbami.

Nekateri med njimi so se znaĹĄli v okoliĹĄÄ?inah, zaradi katerih niso zmoĹžni poravnavati najemnin in drugih stroĹĄkov, povezanih z najemom stanovanja, konec lanskega leta so imeli skupaj okoli 250.000 evrov dolga, kar pa je manj kot pred enim letom. V Mestni obÄ?ini Velenje pravijo, da so tega, da se je dolg zaÄ?el zniĹževati, veseli. DolĹžnikom gredo naproti. Vedno pa to ne pomaga.

Desetim zaradi dolgov odpovedali najemne pogodbe

Deset najemnikov ima zaradi dolgov odpovedane najemne pogodbe, na sodiĹĄÄ?u potekajo postopki ĹĄe za ĹĄest najemnikov.

Vsi v stanovanju, za katero so imeli z Mestno obÄ?ino Velenje sklenjeno najemno pogodbo, ĹĄe bivajo. ÂťOdpoved najemne pogodbe pomeni, da za Ä?as, dokler ne poravnajo dolga, niso upraviÄ?eni do neprofitne najemnine in subvencije stanarine. ÄŒe bodo z Mestno obÄ?ino Velenje Ĺželeli

ponovno skleniti najemno pogodbo, se bodo morali prijaviti na nov razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem,ÂŤ pravi BlaĹženka ÄŒujeĹž iz Urada za razvoj in investicije Mestne obÄ?ine Velenje. ÂťV Ä?asu odpovedi najemne pogodbe jim za bivanje zaraÄ?unavamo uporabnino.

Ta je trenutno enake viĹĄine kot najemnina.ÂŤ

storitve, obratovalne stroĹĄke, poĹĄljemo opomine. Mestna obÄ?ina je namreÄ? subsidiarno odgovorna tudi za vse stanovanjske stroĹĄke, ki jih najemniki ne plaÄ?ujejo.ÂŤ PoskuĹĄajo se z njimi pogovoriti, pa z upravniki stanovanjskih objektov, s komunalnim podjetjem, centrom za socialno delo ...

Za Ĺ oĹĄtanj je neplaÄ?evanje velika teĹžava

ÄŒe prvi sledi druga, pa tretja ‌ nastopi teĹžava. Od 347, ki so se prijavili na zadnji stanovanjski razpis (ta je bil v letu 2017), je bilo samo 27 takih, ki so presegali druĹžinski dohodek slovenskega popreÄ?ja. ÂťZelo pomembno je, da takrat, ko nastopijo teĹžave, pridejo, da se pogovorimo. Postopek namreÄ? zaÄ?nemo ĹĄele, ko

Za ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj neplaÄ?evanje najemnin predstavlja zelo veliko teĹžavo. Ĺ tevilna stanovanja, v katerih bivajo najemniki z neprofitnimi najemninami, so potrebna obnove. Ker so iz leta v leto starejĹĄa, potrebujejo vse

â?ą

â?ą

Mestna obÄ?ina ima v lasti okoli 900 stanovanjskih enot (neprofitna stanovanja ter nekaj sluĹžbenih in nekaj bivalnih enot), ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj 125.

Najemniki Mestni obÄ?ini Velenje dolgujejo 250.000 evrov, ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj 90.000 evrov.

Ljudi ne postavljajo na cesto

Preden pa pride do takih skrajnih ukrepov (zadnji je deloĹžacija, te v letih 2018 in 2019 ni bilo), skuĹĄajo na vse moĹžne naÄ?ine pomagati dolĹžnikom in njihovim druĹžinam, da se reĹĄijo bremena. ÂťPomagamo jim s socialnimi transferji, odlogi plaÄ?il, obroÄ?nim odplaÄ?evanjem ... Nikoli ne gremo na prvo Ĺžogo. Ljudi ne postavljamo na cesto. Najmanj dvakrat letno dolĹžnikom, ki so dolĹžni najemnino, komunalne

Nobenemu VelenjÄ?anu ni treba imeti nereĹĄenega stanovanjskega vpraĹĄanja

Mestna obÄ?ina Velenje ima na voljo tudi nekaj bivalnih enot za nujne stanovanjske primere. Dodeljujejo jih po pravilniku.

Posebna skupina vsak primer obravnava posebej. Nikomur v Velenju ni treba imeti nereĹĄeno stanovanjsko vpraĹĄanje.

Bivalne enote dodeljujejo za doloÄ?en Ä?as. V obdobju, ko so prosilci ali uporabniki bivalnih enot, pa se morajo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in konkurirati za najemno stanovanje.

Bo koncesija privabila zdravnika?

Podelitev je razpisana, znano bo Ĺže jutri Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je 15. januarja na portalu javnih naroÄ?il objavila razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne sluĹžbe v osnovni zdravstveni dejavnosti na podroÄ?ju sploĹĄne oziroma druĹžinske medicine v obsegu enega tima za obdobje petnajstih let z moĹžnostjo podaljĹĄanja ĹĄe za naslednjih 15 let.

Rok za oddajo ponudb se izteÄ?e 31. januarja do 10. ure, uro za tem pa bo v prostorih ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj potekalo javno odpiranje ponudb.

Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj srÄ?no upajo, da se bo na razpis prijavil kakĹĄen zdravnik, da bodo imeli obÄ?anke in obÄ?ani v prihodnje zagotovljeno nemoteno zdravstveno oskrbo, pravi direktor uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Drago Koren.

Za razpis koncesije (za to so potrebovali soglasje Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) so se odloÄ?ili na predlog Zdravstvenega doma Velenje. Vodstvo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je vodstvo Zdravstvenega doma Velenje jeseni obvestilo, da z obstojeÄ?o zasedbo po odhodu zdravnice, ki je delala v Zdravstveni postaji Ĺ oĹĄtanj, njihovim obÄ?ankam in obÄ?anom ne bodo mogli veÄ? trajno zagotavljati primerne, kakovostne in strokovne zdravstvene oskrbe.

Pojasnili so jim, da so redno zaposleni zdravniki sploĹĄne oziroma druĹžinske medicine v Zdravstvenem domu Velenje prekomerno obremenjeni Ĺže z rednim delom v svojih ambulantah, dodatno pa ĹĄe z nadomeĹĄÄ?anjem kolegov, ki so odsotni iz zdravstvenih razlogov.

Ali bo podelitev koncesije v Ĺ oĹĄtanj privabila zdravnika ali to ne đ&#x;”˛ bo dovolj, pa se bo videlo Ĺže kmalu. â€

BlaĹženka ÄŒujeĹž: ÂťV Ä?asu odpovedi najemne pogodbe jim za bivanje zaraÄ?unavamo uporabnino.ÂŤ

Pomembno je, da ko nastopijo teĹžave, pridejo

Razlogi za to, da ne poravnavajo svojih obveznosti iz najemnih pogodb, so razliÄ?ni – najemniki se upokojijo, prejemki so niĹžji, kot so bile plaÄ?e, kdo v druĹžini izgubi delo, pridejo bolezni. Do neplaÄ?evanja obiÄ?ajno privedejo najrazliÄ?nejĹĄe Ĺživljenjske okoliĹĄÄ?ine. Pri veÄ?ini. So pa seveda tudi taki, ki niti sami ne vedo, zakaj ne poravnavajo obveznosti.

Najemniki neprofitnih stanovanj so obiÄ?ajno ljudje z niĹžjimi prejemki in vsak ÂťstresÂŤ v druĹžinskem proraÄ?unu lahko povzroÄ?i, da se kakĹĄna poloĹžnica ne plaÄ?a.

veÄ? vlaganj. Predvsem stavbno pohiĹĄtvo je tisto, ki je najbolj izpostavljeno in najbolj potrebno zamenjave, pravi Andrej Volk, svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor.

Zato je neplaÄ?evanje najemnin v Ĺ oĹĄtanju ob dejstvu, da kar Ä?etrtina najemnikov teh ne poravnava redno, ĹĄe toliko veÄ?ja teĹžava.

Andrej Volk: ÂťVeÄ?ina dolĹžnikov ima samo socialne prejemke.ÂŤ

dobimo podatke, da je najemnik dolĹžnik Ĺže dalj Ä?asa. V takih primerih je potem reĹĄevanje teĹžje,ÂŤ pravi ÄŒujeĹževa.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ima v lasti 126 stanovanj. Za neplaÄ?nika ÂťsmatrajoÂŤ tistega, ki je dolĹžan veÄ? kot tri najemnine. Skupaj dolgujejo 95.000 evrov. NajviĹĄji dolg znaĹĄa 14.000 evrov. ÄŒeprav skuĹĄajo dolgove od najemnikov izterjati na sodiĹĄÄ?u (postopke uvede upravnik), to v veliko primerih ne pomaga. VeÄ?ina dolĹžnikov ima samo socialne prejemke.

Kjer pa ni, ĹĄe cesar ne more vzeti.

Sicer pa gredo neplaÄ?nikom naproti z moĹžnostjo obroÄ?nega odplaÄ?ila. Dogovor o tem sklenejo z upravnikom. Pri polovici dolĹžnikov se to obnese, pri polovici ne. ÄŒeprav v Ĺ oĹĄtanju doslej po skrajnem ukrepu – deloĹžaciji – ĹĄe niso posegli, pa pravijo, da se bodo morali zaÄ?eti pripravljati tudi na to. đ&#x;”˛

Potrebe po stanovanjih so velike Potreb po stanovanjih in stanovanjskih vpraĹĄanj je v Velenju vedno veÄ?, Ä?eprav jih v maksimalni moĹžni meri poskuĹĄajo reĹĄevati.

Na zadnji razpis za najem neprofitnih stanovanj se je prijavilo blizu 400 prosilcev.

Lani so reĹĄili 114 primerov, kar ni malo.

Do odpovedi najemne pogodbe je dolga pot

Subvencije najemnin lani presegle 400.000 evrov

Do postopka odpovedi najemne pogodbe je dolga pot. Najprej dolĹžnika opomnijo, potem ga pozovejo, da se oglasi pri njih, mu pomagajo oblikovati finanÄ?ni naÄ?rt, kako bi se lahko dolga reĹĄil. Potem ga opominjajo drugiÄ? in tretjiÄ?, ko dobi Ĺže opomin pred odpovedjo najemnega razmerja. Ĺ ele potem je odpoved najemnega razmerja, ki gre po sodnem postopku. ÄŒe najemnik sodeluje v tem postopku in poskuĹĄa reĹĄiti svoje teĹžave, je moĹžen tudi umik. ÄŒe ni pristopen, da reĹĄi svoje teĹžave do pravnomoÄ?nosti odpovedi najemnega razmerja, mu to odpovedo.

Sodni postopki trajajo razliÄ?no dolgo. Od nekaj mesecev pa do kar nekaj let.

Pomagajo si lahko s subvencijo najemnine, ki jo poravna proraÄ?un Mestne obÄ?ine. Dobi jo lahko vsak prosilec, Ä?e se oglasi na centru za socialno delo in dosega kriterije, ne glede na to, ali biva v neprofitnem ali trĹžnem stanovanju. Subvencije najemnin naraĹĄÄ?ajo. Lani so v Velenju presegale 400.000 evrov.

Posebna teĹžava so osebni steÄ?aji. ÂťTo pa zato, ker mora posto-

Zrasli iz semen preteklosti – skrbimo za plodove prihodnosti SGLĹ Postojna nadaljuje tradicijo prve gozdarske ĹĄole iz 19. st., v Postojni pa ĹĄola Ĺživi od leta 1959. Od takrat pa do leta 1994, ko so se v ĹĄoli obstojeÄ?im pridruĹžili tudi lesarski programi, je bila le gozdarska ĹĄola, po letu 2007 pa je ĹĄola dobila barvitost s prihodom dijakinj in dijakov zdravstvenih programov v SGLĹ .

V vse programe, za katere izobraĹžujemo v SGLĹ , vkljuÄ?ujemo novosti strok in ves Ä?as prilagajamo potrebam na trgu dela. Ĺ ola spodbuja uÄ?itelje, da se izobraĹžujemo (veÄ?inoma v tujini). Novo znanje ponudimo najprej v obliki kroĹžkov, pozneje pa postanejo del odprtega kurikula. Tako se je v tem ĹĄolskem letu zgodil velik premik na podroÄ?ju gozdarstva, ko je ĹĄola ponudila izbiro novih izbirnih modulov dijakom: arboristiko, strojno seÄ?njo, gradnjo lesenih objektov in ĹžiÄ?niÄ?arstvo. S tem je ĹĄola razĹĄirila dijakom zaposlitvene moĹžnosti in moĹžnost viĹĄjega zasluĹžka po konÄ?anem ĹĄolanju.

Dijaki vseh usmeritev so zelo uspeĹĄni na razliÄ?nih tekmovanjih, posebej na strokovnih tekmovanjih posegajo tudi v evropski in svetovni vrh. Tako je ĹĄola poznana po vsej Evropi, nemalokrat pa ti uspehi ustvarijo tudi most med dijaki in delodajalci, ki si jih Ĺželijo zaposliti. Ĺ ola je zelo aktivna tudi v programih mednarodnega sodelovanja Erasmus+, ki odpira obzorja tako uÄ?iteljem kot dijakom na ĹĄoli.

Danes je SGLĹ Postojna pravi biser med slovenskimi srednjimi ĹĄolami. Zaradi uspehov na evropskih tekmovanjih ter ĹĄtevilnih mednarodnih izmenjav je ĹĄola vedno bolj prepoznavna tudi v Evropi. Ĺ ola prispeva svoj deleĹž k razvoju slovenskega gozdarstva, lesarstva in zdravstva s ponudbo celovite palete izobraĹževanj in usposabljanj tako za mladino kot tudi za odrasle.

V sklopu ĹĄole deluje tudi dijaĹĄki dom, kjer Ä?as teÄ?e drugaÄ?e. Ĺ˝ivljenjsko moÄ? ĹĄole skozi vsa leta Ĺžuborijo dijakinje in dijaki ter zaposleni. đ&#x;”˛

Cvetka Kernel, ravnateljica SGLĹ Postojna

VABLJENI NA INFORMATIVNA DNEVA 14. 02. 2020 ob 9.00 in 15.00 15. 02. 2020 ob 9.00

Promocijsko besedilo

Milena KrstiÄ? – Planinc

7

STANOVANJA

30. januarja 2020

SREDNJA GOZDARSKA IN LESARSKA Ĺ OLA POSTOJNA

PROGRAMI SSI GOZDARSKI TEHNIK SPI GOZDAR SPI MIZAR SSI ZDRAVSTVENA NEGA SPI BOLNIÄŒAR NEGOVALEC DD VZGOJNI PROGRAM www.sgls.si

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Povezovanje z gospodarstvom je nuja Tudi tokratno ponovoletno sreÄ?anje partnerjev Ĺ olskega centra Velenje v znamenju nekaterih novosti – Simulator voĹžnje za letala, center odliÄ?nosti ‌ – Izzivi: vpetost centra v dogajanja v regiji in ĹĄirĹĄe Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 16. januar – Ĺ olski center Velenje (Ĺ CV), na ĹĄolah katerega poteka vzgojno-izobraĹževalno delo v 26 srednjeĹĄolskih in 6 viĹĄjeĹĄolskih strokovnih programih (v aktualnem ĹĄolskem letu se v njih izobraĹžuje veÄ? kot 2430 ljudi), Ĺže nekaj let organizira za svoje poslovne partnerje ponovoletno sreÄ?anje. To je namreÄ? ena od priloĹžnosti za predstavitev opravljenega dela, doseĹžkov in uspehov, ki so zaznamovali centrovo preteklo leto ter naÄ?rte za tekoÄ?e leto. LetoĹĄnje se je ÂťzgodiloÂŤ pred tednom dni na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru (MIC) na Starem jaĹĄku v Velenju.

ĹĄe ĹĄirĹĄe. ÂťPovezovanje s podjetji, obrtniki, gospodarskimi sistemi je nuja. Poleg osnovnega ĹĄolskega dela se prijavljamo na vrsto projektov, ki nekako omogoÄ?ajo razvoj gospodarstva in naĹĄega centra, za njihovo izvedbo pa je potrebna tesna naveza.ÂŤ Pogo-

30. januarja 2020

Ĺ CV, je Janko PogorelÄ?nik odgovoril: ÂťOkolje je rastlo s Premogovnikom, Gorenjem, TeĹĄem, v katerih se dogajajo spremembe, ki bodo vplivale na nadaljnji razvoj doline in ĹĄirĹĄe regije. PrepriÄ?an sem, da bo Ĺ CV v izvajanje sprememb moÄ?no vpet.ÂŤ

dnega Balkana. Spodbudno je, da je vse veÄ? takih, ki jih poiĹĄÄ?ejo za razliÄ?ne oblike izobraĹževanja, ki omogoÄ?ajo zaposlenim pridobitev potrebnih dodatnih znanj za kvalifikacijo, prekvalifikacijo, drugim udeleĹžencem pa pridobitev uporabnih znanj, pomembnih na trgu

maloserijske proizvodnje, izdelavo manjĹĄih prototipov, unikatne opreme. V zadnjih petih letih nismo prodali merilnega pulta ĹĄolam, ampak gospodarstvu. Lani nam je uspelo z merilnim pultom za vzdrĹževanje ÂťpritiÂŤ v francoski Revoz.

NaĹĄ sistem izposoje koles smo postavili Ĺže v 10 slovenskih obÄ?inah, ponekod smo ga Ĺže izpopolnili.

Ustanove, podjetja opremljamo z laboratorijsko opremo ‌ Zakaj nas Ĺželijo? Pravijo, da zato, ker smo malo trdi Evropejci in ker sodijo znanja, ki jih omogoÄ?amo ter verificiramo, med kakovostnejĹĄa v EU. Z razvojnimi projekti, znanjem in spretnostmi smo v koraku s Ä?asom, s Ä?asom nenehnih sprememb.ÂŤ Lihteneker je povedal, da imajo v rokavu ĹĄe nekaj novosti. V tem trenutku se precej ukvarjajo

s 3D printerji, Ä?ez kakĹĄen mesec bodo ponudili trgu tudi simulator voĹžnje za letala, nadaljujejo izdelovanje laboratorijske opreme ‌

Igor Doler je udeleĹžencem ponovoletnega sreÄ?anja predstavil nekatere aktualne in nove projekte, med katere sodijo nadgradnja sistema izposoje elektriÄ?nih koles MICycle, aktivnosti v projektu Munera, mednarodni projekti Talentjourney (v njem bo Ĺ CV eden od petih pilotnih centrov odliÄ?nosti v poklicnem izobraĹževanju za pametno proizvodnjo), s podroÄ?ja trajnostnega razvoja sta projekta CIRCLE in SMILE. Uradni del sreÄ?anja so sklenili s podpisom treh pogodb o sodelovanju, in sicer s podjetji Robert Bosch, GTM in M2M informađ&#x;”˛ cijski sistemi.â€

Po dolgih letih znova veÄ? dijakov

Po besedah Janka PogorelÄ?nika, direktorja Ĺ CV, je minulo leto med drugim zaznamovalo veÄ?je ĹĄtevilo dijakov, kar je eden od dokazov, da je izobraĹževanje na ĹĄtirih ĹĄolah centra kakovostno. Spregledati pa ne gre pri tem tudi tega, da izobraĹžujejo kadre za potrebe druĹžbe na vseh stopnjah. Ĺ olski center je pomemben most med izobraĹževanjem, zaposlovanjem ter gospodarstvom v dolini, ciljajo pa

Sestavni del sreÄ?anja je tudi podpis pogodb o sodelovanju.

Ponovoletno sreÄ?anje je priloĹžnost za pogled na dogajanja preteklega leta in seznanitev z novostmi.

relÄ?nik je ĹĄe dejal, da je precej takĹĄnega, na kar so ponosni.

Pri tem pa ĹĄe posebej izstopajo uspeĹĄni dijaki in ĹĄtudenti, ki po konÄ?anem izobraĹževanju to dokazujejo na Ĺživljenjski poti. Na vpraĹĄanje, pred kakĹĄnimi izzivi je

Partnerji jih iĹĄÄ?ejo

Darko Lihteneker, vodja MIC-a,

je med drugim povedal, da imajo v tem trenutku podpisanih veÄ? kot 40 pogodb o sodelovanju, njihovi partnerji so iz vse Evrope, precej prisotni so na trgu zaho-

Dijaki svojo poklicno odloÄ?itev odlaĹĄajo na Âťtik pred zdajciÂŤ Ĺ olski center Velenje je skupaj z Ljudsko univerzo Velenje Ĺže dvanajsto leto zapored pripravil predinformativni dan za dijake zakljuÄ?nih letnikov. Paleta predstavitev je vsako leto ĹĄirĹĄa in omogoÄ?a veliko izbirnost razliÄ?nih predstavitev. Ĺ˝eleli bi si, da bi bili dijaki bolj radovedni

Jasmina Ĺ karja

LetoĹĄnji dan za radovednost je potekal 23. januarja, dijakom pa so se poleg visokoĹĄolskih ustanov predstavile vpisne sluĹžbe, Slovenska vojska, Policija, ĹĄtudentski domovi, Zavod za zaposlovanje, predstavili so moĹžnosti zaposlovanja in ĹĄtudija v tujini, Zavod Voluntariat je predstavil moĹžnost mednarodnega prostovoljstva, skupno se je predstavilo okoli petdeset visoko- in viĹĄjeĹĄolskih ustanov. Za dijake, ki ĹĄe niso odloÄ?eni, so organizirali tudi karierno delavnico na temo NaÄ?rtovanje svoje karierne poti.

Svetovalna delavka Gabrijela Fidler opaĹža, da se zanimanje za poklice spreminja, pred leti se so se mladi bolj zanimali za druĹžboslovne poklice, zadnja leta naraĹĄÄ?a zanimanje tudi za tehniÄ?ne in naravoslovne poklice.Âť Verjetno tudi zato, ker dijaki upoĹĄtevajo trg dela,ÂŤ doda Fidlerjeva in nadaljuje: ÂťMalo je dijakov, ki vedo, kam se bodo vpisali, morali bi biti bolj radovedni, odloÄ?itev odlaĹĄajo na tik pred zdajci. Vpisna prijava se bo zaÄ?ela 12. februarja in bo potekala do 18. marca, ko je zadnji dan za prijavo.ÂŤ

Paleta predstavitev je vsako leto ĹĄirĹĄa in omogoÄ?a veliko izbirnost razliÄ?nih predstavitev.

Na vpraĹĄanje, ali dijaki vedo, kaj jih zanima in kam bi se radi vpisali, psihologinja Gabrijela Fidler odgovarja: ÂťMislim, da dijaki malo Ĺže vedo, kaj jih zanima in kam bi se vpisali, samo malo jih moramo spodbuditi.

Zato imajo na ta dan nalogo, da si ogledajo pet razliÄ?nih predstavitev. MogoÄ?e smo krivi tako ĹĄola kot starĹĄi, saj delamo veliko reÄ?i namesto njih, tudi zbiranje informacij. Ne smem pa biti kriviÄ?na do vseh, ĹĄe vedno je Ä?etrtina dijakov takih, ki sami iĹĄÄ?ejo in sprejemajo odloÄ?itve, veliko je izjemnih, prav odraslih. Ĺ˝al

dela. Nekaj manj kot 1000 ljudi je lani pridobivalo potrebna znanja, se usposabljalo v njihovih programih na vseh podroÄ?jih. ÂťPodjetja Ĺželijo, da skupaj sodelujemo v projektih. Poleg kakovostnega izobraĹževanja omogoÄ?amo izvedbo

â?ą

Na Ĺ olskem centru Velenje letos izobraĹževanje zakljuÄ?uje okoli 400 dijakov; dijakom so omogoÄ?ili, da ta dan nimajo pouka in bodo lahko tako obiskali veÄ? razliÄ?nih predstavitev po svojem izboru.

pa je trend, da jih vedno veÄ? odlaĹĄa z odloÄ?itvijo, potem pa sta negotovost in stres ĹĄe veÄ?ja, saj jih Ä?aka ĹĄe matura, za vse pa so to zelo pomembne odloÄ?itve.ÂŤ

Na koncu odloÄ?itev sprejmejo dijaki

ÂťNamen dogodka je, da dijaki iz prve roke pridobijo informacije v domaÄ?em okolju in manjĹĄih skupinah, kjer laĹžje steÄ?e obojestranska komunikacija. Informacije pa so kljuÄ?nega pomena za konÄ?no odloÄ?itev, ki je Ĺživljenjskega pomena zanje,ÂŤ ĹĄe sklene psihologinja Gabrijela Fidler.†đ&#x;”˛

V Mozirju tudi bivalna enota VDC Veseli so podpore in sodelovanja lokalnega okolja in Ministrstva za delo druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti, ki sledijo njihovim potrebam tudi pri ĹĄirjenju storitev Jasmina Ĺ karja

Regijski Varstveno-delovni center SAĹ A, ki zdruĹžuje tri enote – v Ĺ˝alcu, Velenju in Nazarjah – je edini zavod v Sloveniji, ki doslej ĹĄe nima urejene domske namestitve in ki pokriva 15 obÄ?in, zato je nujno potrebno, da pride do prve bivalne enote, razmiĹĄlja direktorica VDC SaĹĄa Darja FiĹĄer. ÂťPokazala se je moĹžnost v Mozirju. Smo v zakljuÄ?nih dogovorih, da sklenemo pogodbo z najemodajalcem in zaÄ?nemo proces nabave opreme in selitev. Prostor bomo zagotovili 24 uporabnikom. Na novo lokacijo bomo preselili tudi program dnevnega varstva. Tako bodo lahko uporabniki bivalne enote vkljuÄ?eni v program dnevnega varstva.ÂŤ Na vpraĹĄanje, v Ä?em so prednosti takĹĄnega bivanja v skupini, FiĹĄerjeva odgovarja: ÂťDejavnosti so organizirane Ä?ez dan, ponoÄ?i pa je uveden nadzor. Varovanci si Ĺželijo osamosvojitve kot obiÄ?ajni najstniki in odrasli, le da je pri njih ta moĹžnost nekoliko omejena. Ĺ˝elijo si Ä?im veÄ?je vkljuÄ?itve v lokalno okolje, starĹĄi pa tudi, saj si Ĺželijo za svoje otroke kar najuspeĹĄnejĹĄi razvoj.ÂŤ Z vzpostavitvijo nove bivalne

enote bodo dobili tudi nov kader, po normativih je 4,86 na dvanajst uporabnikov, te normative lahko podvojijo oziroma prilagodijo stopnji skrbi za uporabnike. Vpisani so tudi v razvid prostovoljskih organizacij, veselijo se novih prostovoljcev, s katerimi sklepajo

Darja FiĹĄer: ÂťUporabnikom bomo zagotovili bivanje v bivalni enoti, Ĺželimo jim ponuditi tudi moĹžnosti bivanja v stanovanjski skupini.ÂŤ

dogovore. Ker pa gre za delo z osebami s posebnimi potrebami, morajo pri tem poskrbeti tudi za spoĹĄtovanje in upoĹĄtevanje kodeksa etiÄ?nih naÄ?el.

Bivalna enota tudi v Velenju?

ÂťTudi v Velenju raÄ?unajo na novo bivalno enoto, Ĺže lani so pridobili gradbeno dovoljenje. Prizidek je predviden za dvanajst uporabnikov. Smo optimisti in raÄ?unamo, da bi lahko Ĺže konec tega leta oziroma v zaÄ?etku prihodnjega zaÄ?eli opremljati prostore in seliti uporabnike.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

30. januarja 2020

Denar z neba

Velike umetnine malih umetnikov

Velenje, 20. januar – Galerija Velenje je za svoje najmlajĹĄe obiskovalce pripravila likovni teÄ?aj, ki ga je vodila likovna pedagoginja Nina Cvirn. Na dvanajstih sreÄ?anjih so od 7 do 11 let stari umetniki spoznali razliÄ?na podroÄ?ja likovnega ustvarjanja – arhitekturo, modno oblikovanje, risanje, slikanje, grafiko in kiparstvo.

Tako so na tleh galerije skupaj izdelali tloris stanovanjske hiĹĄe, vsak pa je ustvaril tudi maketo svojega sanjskega doma. Zasnovali in izdelali so svoj predpasnik. Z risanjem so se spopadli s preslikavo in nadgradnjo fotografij Volbenka Pajka z uporabo razliÄ?nih linij.

Svoj sanjski svet so na slikarsko platno naslikali po vzoru umetnika Salvadorja Dalija. Na bombaĹžno vreÄ?ko so v tehniki sitotiska natisnili izbrani motiv. Skulpture pa so ustvarjali iz Ĺžice.

Po ťtirih letih znova premiera na gorenjskih odrskih deskah v izvedbi gledaliťke skupine Kulturnega druťtva Gorenje – Komedija je vsaj na podeŞelju ťe vedno zakon

Foto: Ksenija Mikor

Tatjana PodgorĹĄek

V soboto, 1. februarja, bodo ob 18. uri po ĹĄtirih letih Ä?lani gledaliĹĄÄ?e skupine Kulturnega druĹĄtva Gorenje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki premierno postavili na oder tamkajĹĄnjega doma krajanov komedijo z naslovom Denar z neba. Prva ponovitev bo dan kasneje ob istem Ä?asu in na istem kraju.

SporoÄ?ilo predstave: laĹž ima kratke noge

Tudi tokrat ima vse niti v rokah Franc FuĹžir, ki je komedijo ĹĄe ĹživeÄ?ega 87-letnega angleĹĄkega dramatika Raya Cooneya priredil, reĹžiral in tudi glavna moĹĄka vloga v predstavi je njegova. ÂťIzbor odrskega dela je bolj ali manj moj, izbral sem ga tudi s pomoÄ?jo mojih druĹžinskih Ä?lanov. Zame je namreÄ? letoĹĄnje leto jubiljeno. Mineva 50 let, odkar sem prviÄ? stopil na ljubiteljske odrske deske v domaÄ?em kraju Lepa Njiva pri Mozirju. Ob tem naj ĹĄe povem, da sem si predstavo Denar z neba pred 15, 20 leti ogledal na gostovanju gledaliĹĄke skupine iz Ljutomera, bila mi je zelo vĹĄeÄ? in Ĺže takrat sem razmiĹĄljl o tem, Ä?e bom imel kdaj kakĹĄno priloĹžnost, se je bom ÂťlotilÂŤ. Ta priloĹžnost se mi je ponudila v sodelovanju z domaÄ?o gledaliĹĄko skupino

Z ene od zadnjih vaj pred premiero

v sezoni 2019/2020. Upam, da nam bo predstava 'ratala', tako kot smo si jo zastavili,ÂŤ nam je pojasnil FuĹžir.

Avtor dela je dogajanje postavil v predmestje Londona, kjer Ĺživi, FuĹžir pa ga je zaradi aktualnosti in dejstva, da bi se lahko nekaj takega dogajalo kjerkoli, namenoma prenesel v slovensko prestolnico – v Ljubljano, konkretneje v Murgle. Prav tako je poslovenil imena glavnih junakov. Vse, kar je resniÄ?no, pravi FuĹžir, je kovÄ?ek z denarjem, ki se po spletu okoliĹĄÄ?in znajde v rokah skromnega uradnika JoĹžkota. Njegovo stanovanje kmalu postane prava promenada razliÄ?nih ÂťuzmoviÄ?evÂŤ – prekupÄ?evalcev, raznih prijateljev, mafije, ki se tepejo za njegov denar. Na koncu mu prav s pomoÄ?jo prijateljev uspe denar obdrĹžati. Na vpraĹĄanje, kakĹĄno je sporoÄ?ilo predstave, Franc FuĹžir odgovarja: ÂťLaĹž ima kratke noge. V predstavi je veliko laĹži, a je vsaka razkrita.ÂŤ Vaje za novo predstavo so ljubiteljski gorenjski gledaliĹĄÄ?niki zaÄ?eli konec septembra lani in za njimi je Ĺže 100 ur, kar je precej veÄ?, kot jih je bilo potrebnih za predhodne. Pred-

stava je dinamiÄ?na, tudi tekstovno zahtevna, pojasni sogovornik. So v program znova uvrstili komedijo, ker gre za manj zahteven gledaliĹĄki Ĺžanr, ker jim te ÂťleĹžijoÂŤ, ker jih obÄ?instvo raje gleda ‌? ÂťIz lastnih izkuĹĄenj vem, da so komedije zelo zahtevne. Sodeloval sem Ĺže v dramah, kot so Cankarjevi Hlapci, Veronika DeseniĹĄka, a so bile tu stvari laĹžje. Danes so Ä?asi takĹĄni, da ljudje raje gledajo komedije, saj se te v resniÄ?nem Ĺživljenju ne dogajajo kar najprej. Na podeĹželju – menim – je ta ĹĄe vedno ÂťzakonÂŤ. Ne nazadnje pa je pomembno tudi, da se ob raznih zapletih na vajah igralci zabavamo,ÂŤ je ĹĄe dejal Franc FuĹžir.

Predsednik Kulturnega druĹĄtva Gorenje Drago TamĹĄe (prav tako eden od osmih sodelujoÄ?ih v predstavi) je ponosen, ker imajo v druĹĄtvu toliko prostovoljcev, ki so pripravljeni vloĹžiti v ljubiteljsko kulturno dogajanje v okolju toliko svojega prostega Ä?asa in truda.

Meni ĹĄe, da bodo tudi tokrat gledalci preseneÄ?eni nad videnim.

Dela so tudi predstavili. V galeriji bodo na ogled ĹĄe do zaÄ?etka prihodnjega tedna. Nato bodo teÄ?ajniki ponovno ustvarjali od druge polovice marca do konca maja. Delavnice za nove nadobudneĹže pa đ&#x;”˛ tf bo Galeriji Velenje razpisala oktobra.â€

Skrivnosti muzejskega depoja

Kvartopirska beleĹžnica V muzejski gostilni na Velenjskem gradu hranijo tudi igre, s katerimi so si gostje vÄ?asih krajĹĄali Ä?as. Predvsem so veliko kartali. S tako tablico z vrtljivimi in pomiÄ?nimi gumbi so si pomagali beleĹžiti rezultate pri priljubljeni gostilniĹĄki igri s kartami – ĹĄnopcu. Glede na poimenovanje tega ÂťsodnikaÂŤ so tako Ĺželeli prepreÄ?iti nesporazume med igralci.

đ&#x;”˛

BUMfest izpolnil priÄ?akovanja Ĺ˝alec – V nedeljo so v Ĺ˝alcu sklenili ĹĄe en zelo toplo sprejet tradicionalni mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest.

Letos je bil Ĺže 14. po vrsti. Tudi tokrat je upraviÄ?il priÄ?akovanja in navduĹĄil s koncerti, delavnicami in preseneÄ?enji!

Trije dnevi, ki tradicionalno zapolnijo konec januarja, so tudi tokrat postregli z glasbeno tolkalno poslastico. Polna matineja in dvakrat polna veÄ?erna koncerta sta dokaz za to, da si ljudje Ĺželijo tovrstnih dogodkov in glasbe, ki jih v Sloveniji ĹĄe vedno ni na pre-

đ&#x;”˛

tf

SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavèeva ulica 10, 3000 CELJE

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vabimo k vpisu

v programe formalnega izobraĹževanja za ĹĄolsko leto 2020/21

• ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, ĹĄtiriletni program), • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2), • BOLNIĂˆAR-NEGOVALEC (SPI, triletni program), • KOZMETIĂˆNI TEHNIK (SSI, ĹĄtiriletni program).

tek. Tako ne preseneÄ?a, da je Ĺžupan obÄ?ine Ĺ˝alec Janko Kos ob otvoritvi tega zanimivega dogodka dejal, da bo lokalna skupnost

ĹĄe naprej naklonjena festivalu, in to vsaj do ĹĄtevilke 20. Festival, na katerem je nastopila vrsta znanih umetnikov, in odliÄ?ne delavnice,

ki so bile organizirane ob njem, je v treh dneh obiskalo kar okoli 1400 ljudi.

in teèaje: • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA (samo NPK); • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA.

đ&#x;”˛

IzobraĹževanje odraslih na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje tehnik pa v odliÄ?no opremljenih specializiranih uÄ?ilnicah na ĹĄoli.

Vzporedno z organizacijo in izvajanjem izobraĹževanja vsa leta razvijamo tudi sistem svetovanja in mentorstva. UdeleĹženci imajo ves Ä?as na voljo svetovalca oziroma mentorja, na katerega se lahko obrnejo po pomoÄ? ali nasvet. Z vsakim udeleĹžencem izobraĹževanja pripravimo individualni izobraĹževalni naÄ?rt, v katerem naÄ?rtujemo opravljanje obveznosti ter predviden zakljuÄ?ek izobraĹževanja.

Napredek udeleĹžencev v izobraĹževanju odraslih redno spremljamo. Rezultati kaĹžejo, da so uspeĹĄni tako pri opravljanju posameznih

izpitov kot tudi ob zakljuÄ?ku ĹĄolanja, ko opravljajo poklicno maturo in zakljuÄ?ni izpit.

Tudi v izobraĹževanju odraslih se zavedamo pomena kakovosti, ki jo vidimo predvsem v zagotavljanju kakovostnega sploĹĄnega in strokovnega znanja ter v spodbujanju strpnega, humanega in odgovornega odnosa do soÄ?loveka. Smo nosilec zelenega znaka kakovosti za izobraĹževanje odraslih, ki ga podeljuje AndragoĹĄki center Slovenije. đ&#x;”˛ mag. Jana Bervar IzobraĹževanje odraslih Srednja zdravstvena ĹĄola Celje

Izvajamo tudi postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK).

PridruŞite se nam lahko ťe na enodnevnih delavnicah s podroèja nege, dietne prehrane in kozmetike.

Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 14. februarja 2020, ob 9. uri in ob 15. uri ter v soboto, 15. februarja 2020, ob 9. uri.

Promocijsko besedilo

IzobraĹževanje odraslih ima na Srednji zdravstveni ĹĄoli Celje dolgo tradicijo. Zavedamo se, da se odrasli uÄ?ijo drugaÄ?e. Individualni organizacijski model nam omogoÄ?a, da izobraĹževanje v veliki meri prilagajamo potrebam vsakega posameznika. UdeleĹženci se uÄ?ijo takrat, ko jim najbolj ustreza in izobraĹževanje laĹžje usklajujejo z ostalimi obveznostmi. Prav tako upoĹĄtevamo predhodno pridobljeno znanje in izkuĹĄnje udeleĹžencev.

NajpomembnejĹĄi del izobraĹževanja v vseh programih predstavlja praktiÄ?ni pouk, ki je v celoti voden. Strokovne praktiÄ?ne izkuĹĄnje udeleĹženci izobraĹževanja odraslih pridobijo v naĹĄih uÄ?nih bazah: v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje, v Domu ob Savinji Celje in v Domu Lipa Ĺ tore, udeleĹženci programa kozmetiÄ?ni

Dodatne informacije: 03 428 69 00 | info@szsce.si | www.szsce.si

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

30. januarja 2020

Lep dobrodelni koncert Gimnazije Velenje

Eko se gibati AleĹĄ OjsterĹĄek

Ravnatelj ĹĄole Rajmund Valc: ÂťOb spremljanju programa se je mnogim v dvorani spomin vrnil v leta njihove mladosti.ÂŤ

V sredo, 22. januarja, so dijaki in zaposleni Gimnazije Velenje v sodelovanju z Glasbeno ĹĄolo Frana Koruna KoĹželjskega Velenje v kulturnem domu izvedli 6. dobrodelni koncert Darujmo ... osreÄ?imo. V zelo pestrem programu so nastopili Ä?lani Mladinskega simfoniÄ?nega orkestra Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega pod vodstvom dirigenta Mirana Ĺ umeÄ?nika ter pevci in pevke MeĹĄanega mladinskega pevskega zbora Ĺ olskega centra Velenje pod vodstvom zborovodkinje Alenke PodpeÄ?an. RdeÄ?a nit programa pa je bil spomin na 80-ta leta prejĹĄnjega stoletja in na legendarno skupino Queen. Pevke Katale-

na PogorelÄ?nik, Nina KaÄ? in Anja VoduĹĄek so vse prisotne s svojimi vokali popeljale v svet in Ä?as njihove glasbe. Za popestritev veÄ?era je poskrbela plesna miniatura maturantke Anje Zaverla, ki je odplesala ples na pesem ÂťIs this the world we createdÂŤ. Ob sproĹĄÄ?enem vodenju prireditve dveh mladih voditeljev, maturantke Nine Smrekar in prvoĹĄolca Bruna Ĺ onca, je s pesmijo ÂťShow must go onÂŤ koncert zakljuÄ?ila odloÄ?na pevka, maturantka Anja VoduĹĄek. Ravnatelj ĹĄole Rajmund Valcl se je zahvalil vsem nastopajoÄ?im, dirigentu Miranu Ĺ umeÄ?niku, zborovodkinji Alenki PodpeÄ?an, mag. NataĹĄi Tajnik Stupar

za likovno podporo ter Nini Mavec Krenker, mentorici plesa. Posebno pohvalo in zahvalo za uspeĹĄno izpeljano prireditev pa je namenil prof. Alenki Ĺ alej, ki je prevzela vlogo mentorice solo pevskih toÄ?k 2. dela, reĹžiserke in scenaristke.

Zahvalo je namenil tudi vsem obiskovalcem, ki so dodobra napolnili veliko dvorano kulturnega doma in so s svojim prostovoljnim prispevkom prispevali sredstva Ĺ olskemu skladu Gimnazije Velenje, ta pa jih bo namenil za pomoÄ? socialno ĹĄibkim dijakom pri izvajanju razliÄ?nih vsebin ĹĄolskega prođ&#x;”˛ grama.â€

Z zaloĹžbo uresniÄ?ujejo sanje Cogo je zdaj tudi zaloĹžba za tehno glasbo na vinilu – Na prvencu domaÄ?in Tonske s priznanimi gosti – Odzivi izpolnjujejo priÄ?akovanja Tina Felicijan

V zadnjih letih je druĹĄtvo Cogo, ki se Ĺže veÄ? kot deset let ukvarja z ustvarjanjem, izvajanjem, predvsem pa s promocijo elektronske glasbe in odpravljanjem z njo povezanih stereotipov, naredilo velike korake, ki so privedli do tistega, o Ä?emer so Ä?lani sanjali, ko so se kot mladostniki zagreli za zvok prihodnosti. Do sedaj so se posveÄ?ali organizaciji klubskih dogodkov z uveljavljenimi techno DJ-ji, nanizali so nekaj veÄ?jih partyjev, med katerimi je najbolj odmeval (dobesedno) Electronic Fortress za obzidjem Velenjskega gradu, prirejali so delavnice in izobraĹževanja, pogovorne veÄ?ere, projekcije dokumentarnih filmov, avdio vizualne instalacije, se povezovali s sorodnimi organizacijami po Sloveniji, Balkanu in tudi na severu, vse to pa kronali z zaloĹžbo za izbrano techno glasbo, ki je Ĺže s prvo ploĹĄÄ?o pritegnila pozornost uglednih umetnikov in drugih akterjev na mednarodni sceni.

Zavezani kakovosti

Brata Josip in Antonio KriĹžniÄ? ter Matija Vovk so druĹĄtvo Cogo ustanovili, da bi lahko izvajali kakovosten izobraĹževalni in kulturni program. Potreba po tem je v zadnjem Ä?asu, ko je elektronika spet na pohodu in je narastlo tako ĹĄtevilo izvajalcev kot prireditev, priĹĄla ĹĄe bolj do izraza. Pri organizaciji partyjev namreÄ? stremijo k predstavljanju umetniĹĄke glasbe in izpostavljanju DJ-jev, ki se ne pojavljajo na masovnih Ĺžurih, temveÄ? izvajajo niĹĄno zvrst, s katero se Ä?lani najbolj poistovetijo.

Zato so ji posvetili tudi zaloĹžbo, ki bo na vinilu izdajala inovativni techno. ÂťNa to zvrst elektronske glasbe smo se osredotoÄ?ili v zadnjih letih in uspeli napeljati veliko stikov z veÄ?jimi evropskimi glasbenimi agencijami, predvsem

ti prvenec brata Tonija, ki deluje pod umetniĹĄkim imenom Tonske, pripravila remiks, se pravi sta predelala njegovo avtorsko skladbo Anatman, na ploĹĄÄ?i pa sta dva izvirnika in dva remiksa,ÂŤ je Josip KriĹžniÄ? opisal prvorojenca zaloĹž-

Antonio KriĹžniÄ? Tonske, avtor glasbe za prevenec zaloĹžbe Cogo

pa z uveljavljenimi ustvarjalci, ki jih cenimo zaradi njihove izvirnosti in pristnosti. Med njimi sta tudi DJ-ja in producenta Magna Pia iz Berlina in Volster iz Osijeka, ki smo ju Ĺže gostili v seriji klubskih partyjev v eMCe placu, nato pa smo ju povabili, da sta za prvenec naĹĄe zaloĹžbe in hkra-

be, ki so jo ustanovili, da bi svojo ustvarjalnost predstavili ĹĄirĹĄemu krogu obÄ?instva in se uveljavili na mednarodni sceni.

Jim uspeva? KakĹĄni so prvi odzivi? ÂťVeÄ? let smo si prizadevali za zaloĹžbo in prvi izid, ker smo Ĺželeli doseÄ?i raven kakovosti, s katero bomo izkazali svoj pristop

Vinil se je s sploĹĄnim retro trendom vrnil na glasbeno sceno.

V nasprotju z drugimi Ĺžanri pa so vinilne ploĹĄÄ?e v elektronski glasbi toliko bolj zaĹželene, saj imajo poseben status. Zapisati glasbo na tradicionalen medij, ki je tudi orodje, saj so ga DJ-ji ves Ä?as uporabljali za predvajanje, je prestiĹž. Zahteva velik vloĹžek, ki se redko povrne, je pa to veÄ?je priznanje avtorju kot zgolj digitalni izid. Kljub temu namerava zaloĹžba Cogo Ĺže jeseni izdati novo ploĹĄÄ?o, techno pa bo pod njeno znamko izhajal tudi v digitalni razliÄ?ici.

h glasbeni industriji in poglede nanjo. S tem smo se res zaÄ?eli ukvarjati za zabavo, ampak so se naĹĄe ambicije poveÄ?ale. Toni je pokazal veliko ustvarjalnosti, verjamemo v njegovo glasbo in Ĺželeli smo jo spraviti med ljudi.

Zato smo se lotili zaloĹžbe, ki so jo Ĺže opazili posluĹĄalci, producenti, DJ-ji, promotorji, prodajalci, skratka na druĹžbena omreĹžja dobivamo le pozitivne kritike in spodbudne besede ljudi, ki v tem svetu nekaj pomenijo in jih zelo cenimo. Glede na temeljite priprave smo uspeh priÄ?akovali, smo pa vseeno vzhiÄ?eni, saj se nam dogaja, kar smo dolgo sanjali in za kar smo trdo delali.

Upamo, da bo to za vse odskoÄ?na deska. Pa da bomo ĹĄe naprej imeli podporo obÄ?ine, ki zaloĹžbo sofinancira iz razpisa za kulturo, in podporo lokalnih mladinskih organizacij ter drugih, s katerimi sodelujemo, da bi techno spravili na nivo, ki si ga po naĹĄem mnenju zasluĹži,ÂŤ je sklenil Josip KriĹžniÄ?.

Prebivalec Slovenije je v 2018 v povpreÄ?ju proizvedel 495 kg komunalnih odpadkov, 17 kg veÄ? kot v 2017. 40 tisoÄ? Ĺ aleÄ?ank in Ĺ aleÄ?anov jih je skupaj moralo proizvesti dobrih 19 tisoÄ? ton.

To bi bilo danes Ĺže 15 % te koliÄ?ine, ki so jo ideje predvidevale letno pospraviti v peÄ? TEĹ 6, derivate prodati, nekaj malega tudi naĹĄim parom pljuÄ?nih kril. PoĹĄteno, a kaj, ko se ideja o poĹĄtenosti tu konÄ?a.

MogoÄ?e je razumeti razvijalce naÄ?rtov, ki so za resno nalogo dolĹžni preizkusiti vse ali vsaj veÄ?ino scenarijev, ki po infrastrukturnih kriterijih zadovoljijo presojo glede izvedljivosti. In TEĹ 6 je seveda eden teh. Ob tem mi vedno pride na misel ĹĄe PR sluĹžba dolinskega zdraviliĹĄkega centra pod Lomom, ki mora tovrstnim javnim razpravam ob rob napolniti kapacitete s trĹženjem wellness okolja. Dobro opravljeno!

MogoÄ?e si je bilo misliti, da kurilniĹĄka debata termoelektrarne paÄ? zgolj ni mogla obiti, saj si ĹĄe od vznika afere TEĹ 6 nepomirjena lokalna javnost ne zasluĹži ĹĄe enega poniglavca. MoĹžno da, vendar se je za vsak primer raje sprejelo nekaj previdnostnih ukrepov v obliki napovedi javnega nasprotovanja, zahtevi po javnem dialogu, zbiranju podpisov pod peticijo o prepreÄ?itvi soseĹžiga odpadkov, prepreÄ?evanju vnosa dodatnih odpadkov v dolino. Kot omenjeno v uvodu, imamo svojih za izvoz! Paradoks je seveda v dejstvu, da tudi sami nimamo bianco menice, ki bi nam dovoljevala razvoz naĹĄih smeti na dvoriĹĄÄ?a drugih.

Dolinskim vodstvenim moĹžem je treba priznati, da so v preteklosti v pomembnem delu Ĺže zmogli potegniti poteze, ki so pomembno zmanjĹĄale emisije praĹĄnih delcev, z vkljuÄ?itvami v programe obnov pomembno vplivali na zmanjĹĄano porabo energije javnih stavb, vzpostavili skupnega agenta, ki bdi nad varÄ?nostjo z energijo. Podobno ne velja za ustvarjanje odpadkov, kjer statistika za nacionalno raven ĹĄe vedno kaĹže rast, ki pa je, resnici na ljubo, posledica veÄ?anja koliÄ?ine gradbenih odpadkov.

Kot se je nova sestava Evropske komisije odela v zeleno in je na svojem strankarskem kongresu to naredila SD, je priÄ?akovati podoben odziv v celotnem politiÄ?nem spektru. ÄŒe se noben vidnejĹĄi politiÄ?ni program izrecno ne zavzame za cilj nesoseĹžiga smeti v TEĹ 6 pa bo to alarm in zadnji vlak. In kot se je konec osemdesetih v Zavodnjah oblikovala civilna druĹžba in je iz foruma nastalo eko druĹĄtvo, se zdi, da je le ĹĄe vpraĹĄanje Ä?asa, ko bi moralo nastati novo.

Javnosti, domnevam, ne bo zadovoljila le vĹĄeÄ?na bliĹžina staliĹĄÄ?a lokalnega odbora in tukajĹĄnjih pretendentov za oblast. VpraĹĄanje je ĹĄirĹĄe, veÄ?je in odloÄ?anje o tem zato oddaljenejĹĄe. Eko gibanju I je formacija omogoÄ?ila vstop v strokovni in odloÄ?evalski dialog in tega do danes ni spremenil noben nastanek socialnih internetnih forumov. V dneh, ko imamo pred seboj javno razpravo dopolnjenega osnutka Nacionalnega energetskega in podnebnega naÄ?rta, je vkljuÄ?itev vanjo vsaj logiÄ?na, Ä?e ne Ĺže priÄ?akovana. Dokument je obseĹžen in procesa zato celovito ni mogoÄ?e nasloviti z obÄ?asnim popoldanskim angaĹžiranjem. Nekomu je treba zagotoviti mandat.

In nekdo se bo zanj potegoval. đ&#x;”˛

Gostili glasbenike iz Valjeva Velenje, 24. januar – PodĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Darinka Mravljak je v imenu Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a sprejela predstavnike Glasbene ĹĄole Ĺ˝ivorada Grbića iz srbskega mesta Valjevo, ki jih je gostila Glasbena ĹĄola Frana Koruna KoĹželjskega Velenje.

đ&#x;”˛

radio velenje com

107,8 MHz

PodĹžupanja je sprejela sedem najboljĹĄih uÄ?encev kitare valjevske glasbene ĹĄole in njihove uÄ?itelje. Gostom se je zahvalila za obisk in sodelovanje, ki med glasbenima ĹĄolama intenzivno poteka Ĺže od leta 2016. V petek popoldan so se gostje iz Valjeva pridruĹžili vaji Kitarskega orkestra velenjske glasbene ĹĄole. ZveÄ?er so pripravili koncert, na katerem so poleg solistiÄ?nih toÄ?k zaigrali tudi s Ä?lani velenjskega kitarskega orkestra, ki deluje pod vodstvom Monike Krajnc Ĺ tih. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

30. januarja 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Kaj bo spet z novo medijsko zakonodajo?

Vlada Marjana Ĺ arca je v zaÄ?etku tedna odstopila in prva misel, ki se mi je ob tem porodila, je bilo vpraĹĄanje, le kaj bo spet z naĹĄo medijsko zakonodajo, ki si jo prizadevamo sprejeti dobesedno vse od osamosvojitve. Takrat so jo pripravljalci na hitro spravili skupaj in obljubili, da si bomo potem vsi skupaj vzeli Ä?as za pripravo res dobrega dokumenta. Potem pa so se menjave vlade, menjavali so se

ministri za kulturo in zelo pogosto se je dogajalo tako kot tokrat, da je tik preden naj bi vendarle sprejeli ta za delovanje slovenskih medijev pomemben dokument, vlada odstopila. To ĹĄe zlasti velja za takĹĄne medije, kot je Radio Velenje, ki ima status posebnega pomena, pa seveda tudi za Ä?asopise, televizije ...

Slovenija potrebuje nov medijski zakon, saj je na medijskem trgu mnogo anomalij, ĹĄe pose-

bej na podroÄ?ju elektronskih medijev, ki so pravzaprav brez vsakrĹĄne kontrole, iz medijskega kolaÄ?a pa si reĹžejo izdatne kose, ustvarjajo nelojalno konkurenco in mnogi sodelujejo pri kraji intelektualne lastnine.

NeuresniÄ?ena ostaja tudi zakonska zahteva, po kateri naj bi radijske in televizijske postaje posebnega pomena prejemale financiranje v viĹĄini treh odstotkov RTV naroÄ?nine. Trenutno

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. KLAPA Ĺ KVADRA – OÄ?i te Ä?rne 2. ZVITA FELTNA – Sto tisoÄ? le 3. LETEÄŒI ODRED – Hajde reci mi

sicer dobimo dobro polovico tega deleĹža. Upali in raÄ?unali pa smo (to ĹĄe vedno upamo), da bo sedanja vlada to Ĺže leta nazaj sprejeto odloÄ?itev vendarle izpolnila.

To je sicer le ena od ĹĄtevilnih nalog, ki bodo zaradi odhoda te vlade ostale nereĹĄene. đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Alicia Keys napovedala turnejo ob novem albumu

hunec slave so fantje doĹživeli konec 80. let z albumi Ikebana, Adijo, pamet in Ne mi dihat za ovratnik.

Na grammyjih blestela mlada glasbenica Billie Eilish

Sedmi studijski album ameriĹĄke pevke Alicie Keys z naslovom Alicia bo izĹĄel 20. marca, dobitnica 15 grammyjev pa je ob njegovem izidu napovedala ĹĄe turnejo. Alicia – The World Tour 2020 se bo zaÄ?ela 5. junija v Dublinu. SevernoameriĹĄki del turneje se bo zaÄ?el 28. julija na Floridi v amfiteatru Daily's Place v Jacksonvillu in sklenil 22. septembra prav tako na Floridi, v areni Hard Rock Live v Miamiju.

Alicie Keys je sicer izid albuma napovedala 6. januarja z videom je, da je Ä?lanom zasedbe v izjemno Ä?ast, da so se njim in njihovi glasbi poklonili z izdajo zbirateljskega kovanca.

Ozzy Osbourne se bori s parkinsonovo boleznijo za pesem Underdog, ki jo je napisala skupaj z Edom Sheeranom.

Queeni na zbirateljskem kovancu V Veliki Britaniji so uvedli novo serijo zbirateljskih kovancev z glasbenimi legendami. Prvi kovanec krasi legendarna zasedba Queen. Na sprednji strani kovanca je upodobljena kraljica Elizabeta, na zadnji pa so upodobljeni inĹĄtrumenti Ä?lanov skupine: Kitara (Brian May), boben (Roger Taylor) in bas (John Deacon), Freddieja Mercuryja pa simbolizira mikrofon. Na klavirju so tri tipke upodobljene tako, kot bi nanje nekdo igral, oznaÄ?ujejo pa note iz uspeĹĄnice skupine Bohemian Rhapsody iz leta 1975.

May je z navduĹĄenjem pozdravil kovanec in se poĹĄalil, da so Britanci dobili prvi kovanec, na katerem sta upodobljena kraljica in skupina, poimenovana kraljica (Queen and Queen coin). Dodal

Britanski glasbenik Ozzy Osbourne je razkril, da se bori s parkinsonovo boleznijo.

Povedal je, da je moral v zaÄ?etku lanskega leta zaradi padca po koncertu na operacijo vratu, zaradi katere je priĹĄlo do poĹĄkodbe Ĺživcev. Temu je sledila diagnoza

Umrl Andrej PintariÄ?, bobnar skupine LaÄ?ni Franz Po daljĹĄem boju z boleznijo se je minuli teden v 63. letu starosti poslovil Andrej PintariÄ?, nekdanji bobnar kultne skupine LaÄ?ni Franz. Novico je na Facebooku sporoÄ?il frontman skupine Zoran Predin. Skupina LaÄ?ni Franz, ki sta jo leta 1979 v Mariboru ustanovila Predin in Oto Rimele, je veljala za eno najveÄ?jih rockovskih skupin nekdanje Jugoslavije, PintariÄ? pa za enega najbolj priljubljenih bobnarjev jugoslovanskega novega vala. Zasedba je ob praktiÄ?no neprekinjenem koncertiranju po vseh republikah nekdanje Jugoslavije izdala devet albumov. Vr-

Na nedeljski 62. podelitvi grammyjev je pet nagrad prejela 18-letna glasbenica Billie Eilish. Ikonoklastka popa, kot ji reÄ?ejo, je najmlajĹĄa glasbenica in prva izvajalka, ki je pobrala nagrade v ĹĄtirih glavnih kategorijah – album leta, posnetek leta, pesem leta in nagrado za najboljĹĄega mladega glasbenika, slavila pa je ĹĄe za najboljĹĄi pop album. Billie Eilish je podeljevalce nagrad prepriÄ?ala z albumom When We All Fall Asleep, Where Do We Go? in skladbo Bad Guy. Med glavnimi konkurenti Billie Eilis je bila Lizzo, ki je nagrade osvojila za najboljĹĄi solo performance, najboljĹĄi sodobni urbani album in najboljĹĄo tradicionalno r&b izvedbo.

Klapa Ĺ kvadra je ĹĄe ena od slovenskih zasedb, ki prisegajo na klapsko petje. Njeni zaÄ?etki segajo v leto 2010, Ä?lani pa prihajajo iz okolice Pivke. Letos zasedba pranuje desetletnico delovanja, v tem Ä?asu pa se lahko pohvali z velikim ĹĄtevilom nastopov v Sloveniji, HrvaĹĄki in celo v Italiji. Pred kratkim so posneli avtorsko skladbo OÄ?i te Ä?rne in zanjo tudi svoj prvi videospot. Za glasbo, besedilo in aranĹžma je poskrbel Alen KlepÄ?ar.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Veseli SavinjÄ?ani – LeĹĄniki Ansambel Dar – NajlepĹĄi cvet Ĺživljenja Ansambel SaĹĄa Avsenika – Ĺ tajerka frajerka Ansambel Roka Kastelca – Lepa si Slovenija Ansambel Svetlin – Pozabi na vse Ansambel Jarica – Hvala ti Ansambel Zvita feltna – Tvoje oÄ?i Ansambel Brloga – Poredna miĹĄka Ansambel Javor – Zdaj je vse drugaÄ?e Ansambel Primorski fantje – PolnoÄ?

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ Ĺ˝an SerÄ?iÄ? je v novo leto vstopil aktivno. Ĺ e pred iztekom meseca predstavlja Ĺže drugo letoĹĄnjo skladbo, ki pa se na prvo z naslovom Zlomljena neposredno navezuje. Ĺ˝an je svoj drugi letoĹĄnji singl poimenoval Lana.

STELLA Stella po svojem nastopu na Emi FreĹĄ objavlja svojo tekmovalno pesem Ne vem, Ä?e sem v redu. Stella tako objavlja Ĺže svoj tretji singel v zadnjih mesecih. Po uspehu pesmi Ocean, s katero je zmagala na Novi sceni festivala FENS 2019, je v zaÄ?etku leta objavila tudi pesem Tvoja budala.

NINO ene od oblik parkinsonove bolezni. Osbourne (71) se po letu dni od postavljene diagnoze poÄ?uti bolje. Z Ĺženo Sharon sta napovedala, da bo aprila zdravniĹĄko pomoÄ? poiskal v Ĺ vici. Glasbenik je dodal, da jemlje zdravila, a kljub vsemu upa, da bo ponovno stal na odru. Po pisanju agencije AFP je zaenkrat napovedal turnejo po Severni Ameriki, ki naj bi se zaÄ?ela maja. Lani aprila je zaradi zdravstvenih teĹžav odpovedal vse napovedane koncerte.

Vsestranski akademski glasbenik Nino OĹĄlak je lansko jesen izdal svojo tretjo ploĹĄÄ?o Nekaj je na tebi, v leto 2020 pa vstopa s sveĹžim singlom A si za to. Ĺ e v tem tednu bo nova, plesna pesem ugledala luÄ? sveta tudi na spletu skupaj

z novim videospotom, ki ga je Nino z ekipo posnel v BudimpeĹĄti.

SOULUTION Soulution je nova fantovska zasedba na slovenski glasbeni sceni. Ĺ tiriÄ?lanska zasedba, ki sicer deluje od novembra 2018, je lani jeseni izdala prvo avtorsko pesem in videospot z naslovom Naj ne Ä?akam te, v teh dneh pa Ĺže razvajajo z novo pesmijo in videospotom z naslovom Eno.

BUMFEST V nedeljo se je zakljuÄ?il Ĺže 14. tradicionalni mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Trije dnevi so tudi tokrat v Ĺ˝alcu postregli s tolkalno poslastico. Festival je obiskalo okoli 1400 ljudi, ki so uĹživali v nastopih zasedb Quetsch 'n' Vibes iz Avstrije, domaÄ?ega Murska Percussion Ensemblea, Dua NanaFormosa s Tajvana in 15-Ä?lanske zasedbe tolkalcev iz belgijskega mesta Tessenderlo.

Naš ­čas, 30. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏪

Direktor PUP Saubermacher Janez Herodež, direktor Komunalnega podjetja Velenje mag.

Garšer Škarja in direktor PUP Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat so se očitno dogovorili za nov dober posel – vsaj pa zadovoljnih obrazih, je Čvek tako sklepal.

⏬

Takole je bilo videti v pisarni Draga Korena, direktorja uprave Občine Šoštanj, ko se je po dopustu, v katerem se je srečal z okroglim jubilejem, vrnil na delo. Da je sploh prišel vanjo, se je moral prebiti skozi stopniščne zapore in odmakniti nekaj zidakov pred vrati. Je lahko potem ravnal kako drugače, kot da je sodelavcem obljubil, da bo zanje pripravil posebno pogostitev?

30. januarja 2020

frkanje » Levo & desno «

Gre skupaj?

Tudi v novem Gorenju vztrajajo, da bodo še več proizvodnje posodobili, da bo manj ročnega dela. Čudno, da so bili eden glavnih, katerih ime se je oznanjalo na evropski prireditvi, kjer se je v glavnem »delalo« z roko.

V spomin Pred kratkim smo proslavili svetovni dan snega. Nekateri se bojijo, da bo to postal spominski dan. Na čase, ko je še bil sneg.

⏩

Srečko Korošec je gotovo tisti, ki je bil na srečanjih starejših krajanov velenjske mestne četrti Desni breg največkrat prisoten. Velikokrat v različnih vlogah – kot predsednik sveta mestne četrti, kot podžupan Velenja, kot član harmonikarskega orkestra Barbara. Na tokratno je prišel kot starejši krajan, ki pa je bil na srečanje povabljen tudi kot harmonikar. V kateri od vseh vlog, ki jih je imel, pa se najbolje počuti? »A se ne vidi?« se je Čveku v odgovor prešerno zasmejal.

Razvoj Velenje se je v dolgi premogovi dobi lepo razvijalo. A precej je zaskrbljenih, kako se bo v popremogovni dobi.

Kakršna koli že bo.

Na cesti Kljub temu da pri nas pravijo, da se »delovni zagon« še ni ustavil, so zadnji čas vendarle vse več delavcev napotili »na cesto«. Seveda bi bilo dobro, če bi bilo na cestah res več delavcev – vendar tistih, ki bi ceste urejali in gradili.

Zlato blato Komunalnega blata za zdaj večini še niti ni tako težko odvažati; a vse težje ga je izvažati. Kaj lahko se zgodi, da bo imelo blato 'ceno zlato'.

Belo-črno

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Na Zemlji so prvi piškoti iz vesolja Astronavti Mednarodne vesoljske postaje so prejšnji mesec v vesolje skupaj s pečico Zero G poslali testo za piškote. Na postajo je material prispel z vesoljskim plovilom Cygnus, pri čemer je imela pečica lastnosti delovanja, ustvarjena posebej za okolje z nizko gravitacijo. Prvi piškot, pečen na 149 stopinj Celzija, je

bil na pol surov – astronavtom je uspelo šele pri petem piškotu, ki se je na 163 stopinjah Celzija pekel 130 minut, kar je skoraj dve uri več, kot traja peka piškota na Zemlji. Pečenih piškotov astronavti niso poskusili, temveč so jih poslali nazaj na Zemljo v kapsuli SpaceX Dragon. Pred zaužitjem je treba zanje opraviti teste ustreznosti, do takrat pa ostajajo piškoti zapakirani in zamrznjeni v houstonskem znanstvenem laboratoriju.

103 metre dolga pica Italijanska restavracija v Melbournu v Avstraliji je nedavno spekla 103 metre dolgo pico

margerito, pri čemer so s prodajo njenih kosov zbirali finančna sredstva za pomoč tamkajšnjim gasilcem, ki se spopadajo z uničujočimi požari. Pico so sestavili iz pravokotnih meter dolgih kosov testa, ki so jih pred peko združili, nanje namazali paradižnikovo mezgo in naložili kose sira. Spekli so jo na posebnem tekočem traku, ki je pico vlekel skozi pečico. Ko je bila pečena, so jo potresli z listi bazilike, origanom in prelili z olivnim oljem.

jonov nadzornih kamer, letos pa naj bi jih namestili še dodatnih 400 milijonov. Številne kamere so zelo napredne in okrepljene z umetno inteligenco, kar jim omogoča prepoznavanje ljudi, ki jih snemajo. Oblasti v kitaj-

skem mestu Sudžov so nedavno objavile posnetke več ljudi, ki so se po ulicah sprehajali oblečeni v pižamo, tovrstno obnašanje pa označili za necivilizirano. »Želeli smo končati necivilizirano obnašanje, vendar pri tem pozabili na zasebnost prebivalcev,« so kasneje zapisali v opravičilu. Dodali so še, da bodo v prihodnje objavljali zamegljene fotografije.

V restavraciji zdaj pripravljajo tekmovanje, v katerem ljudje ugibajo, koliko moke so porabili za pripravo testa.

Kitajske oblasti oblačenje v pižame označujejo za necivilizirane Na Kitajskem so v zadnjih letih poostrili nadzor na javnih površinah. Pred dvema letoma je bilo po državi nameščenih 170 mili-

22-letnica svojim otrokom zapela uspavanko in jih umorila Minuli teden je iz Phoenixa v Arizoni prišla tragična vest: 22-letna Rachel Henry je vzela življenje svojemu triletnemu sinu Zanu, enoletni hčerki Mirayi in sedemmesečni hčerki Catalaya.

Policisti so povedali, da je mati začela z enoletno hčerko. »Igrala se je z enoletnico in zlezla nanjo.

Na otrokova usta je nato položila

roko,« so povedali. Malčica se je upirala, njen starejši bratec pa je mamo zaman prosil, naj preneha s krutostjo. Henryjeva se je po zadušitvi hčere takoj lotila lova sina, a so jo zmotili sorodniki, ki so se ustavili na obisku. Po ne-

kaj minutah druženja je Rachel dejala, da mora dečku zamenjati spodnjice in se tako sama z njim umaknila v spalnico. Položila ga je na tla, se s telesom zvalila nanj in položila roko na njegova usta in nos. Medtem naj bi mu pela uspavanko, triletnik pa se je zaman upiral. 22-letnica je nato najmlajši hčerki ponudila stekleničko mleka, ji zapela in sodila tako kot drugima dvema otrokoma. Trupla otrok je nato položila na zofo v dnevni sobi.

Vse podrobnosti je kasneje sama zaupala policistom.

Lani do konca novembra v Sloveniji skoraj 15 milijonov nočitev turistov Podatki kažejo, da je bilo lani od januarja do konca novembra v Sloveniji zabeleženih več kot 5,9 milijona prihodov turistov in skoraj 15 milijonov njihovih prenočitev, kar je pet odstotkov več prihodov in en odstotek več prenočitev kot v enakem obdobju leto prej. Število prihodov je bilo za približno en odstotek nižje kot novembra 2018, število prenočitev pa za približno osem odstotkov. Prihodov tujih turistov je bilo nekaj več kot 191 tisoč, kar je približno toliko kot v predlanskem novembru, njihovih prenočitev pa nekaj manj kot 442 tisoč, kar predstavlja osemodstotni padec. Tuji turisti so ustvarili 63 odstotkov vseh turističnih prenočitev v tem mesecu.

Največ turistov je tudi novembra v Slovenijo prišlo iz Italije, Avstrije in Hrvaške.

Pri nas kar pogosto pišemo razne bele knjige. Vendar nič kaj ne pomagajo. Črne točke še kar ostajajo.

Tovariš Vse bolj se izkazuje, da je kamerat res vse boljši tovariš in prijatelj ljudem, ki potrebujejo tovrstno pomoč.

Konkurenca?

Menda je že odločeno, da bo Dars gradil novo sodobno poslovno stavbo. Sedež družbe v Celju tudi menda ni ogrožen.

Sliši se »Sliši se«, da se vodilni v marsikaterem podjetju maksimalno trudijo, da bi našli kakšno luknjo, da jim pri minimalnih plačah ne bi bilo treba plačati vsakega centa.

Odpadla priložnost Ker letos ni snega, je odpadla vsaj ena priložnost: da bi ljudje skidali in pometli pred svojim pragom.

Pa taka zima Ker zaradi pomanjkanja snega ni sezone za smučanje, se nadaljuje sezona tatvin koles.

Danes za jutri (Skoraj) vsi si želimo čisto prihodnost. A veliko jih vendarle pozablja, da se ta začne s čistejšo sedanjostjo.

NaĹĄ Ä?as, 30. 1. 2020, barve: CMYK, stran 13

Pogovor o vsebini najnovejĹĄega romana Petra Rezmana Mesto na vodi je izzvenel v vpraĹĄanje: kaj pa, Ä?e bo vse res? ÄŒe res nikoli ne bo avtoceste? ÄŒe bo malo pred novim letom 2021 nasip res popustil? ÄŒe bomo dobili TEĹ 7, ki ne bo kuril le smeti, ampak bo tudi krematorij? ÄŒe se bo Velenje res preselilo na vodo? ÄŒe bo ekoloĹĄko gibanje le ĹĄe urbani mit? In bomo o vsem tem brali v NaĹĄem Ä?asu ĹĄe leta 2060? Na Ĺželjo avtorja naj bo vsebina romana diskretno nakazana, ne pa razgaljena vsem, ki bi ĹĄe radi uĹživali v napetem sledenju dogodkov, ki Velenje pripeljejo do ‌ No, naj bodo te (na videz?) nadrealistiÄ?ne ideje dovolj za uvod v misli o romanu, ki so jih s posluĹĄalci poleg avtorja delili komparativistka Vanja Jazbec, avtorica spremne besede, in slavistka Alenka Ĺ alej, lektorica veÄ? Rezmanovih del, ter krajinska arhitektka SaĹĄa Piano in doktor rudarskih znanosti, montanist Boris Salobir, ki sta temo romana pokomentirala z zornega kota svojih strok – vsi domaÄ?ini Ĺ aleĹĄke doline.

Knapovske zgodbe so izÄ?rpane

GaberÄ?an Peter Rezman je upokojeni jamski ĹĄtromar, zaÄ?etnik gibanja Zelenih, pesnik, dramatik in pisatelj, Ä?lan DruĹĄtva slovenskih pisateljev in eden od zaÄ?etnikov Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja, ga je predstavil gostitelj omizja MatjaĹž Ĺ alej in mu najprej zastavil vpraĹĄanje, zakaj se je njegov Âťknapovski opusÂŤ, kakor je avtor poimenoval dela, ki se napajajo iz lokalnega okolja, zaznamovanega z rudarstvom, s tem petim romanom zakljuÄ?il. ÂťV desetih letih je napisal pet romanov, poloĹženih v Ĺ aleĹĄko dolino, zaÄ?elo pa se je s knjigo Skok iz koĹže – zbirko sedmih zgodb iz leta 2008. Za vsako sem vedel, da bi jo lahko razvil v roman. A nisem imel tega namena. Dokler me sourednik zaloĹžbe Litera Robert Titan Felix ni nagovoril k temu.

Roman sem se nauÄ?il napisati pri prvem – Pristanek na kukaviÄ?je jajce. Nato sem z vsakim

Ena najstarejĹĄih in zagotovo tudi najbolj prepoznavnih gostiln v Ĺ aleĹĄki dolini je Gostilna pri Vidi v Zavodnjah, ki se je konec lanskega leta ÂťsreÄ?alaÂŤ z abrahamom. Tokrat v rokah vnuka oziroma sina Mihe.

Gostilno sta v Zavodnjah daljnega leta 1969 odprla zakonca Vida in Anton GorĹĄek v novozgrajeni hiĹĄi in v zelo skromnem obsegu. Imeli so toÄ?ilnico in posebno sobo. Gostilna pa je postajala pod vodstvom mame Vide vse bolj prepoznavna. Gostov je bilo vedno veÄ? in vse raje so prihajali, tudi zato, ker je Tone, ki je po sluĹžbi rad poprijel za harmoniko, k dobri hrani in pijaÄ?i priÄ?aral tudi prav posebno razpoloĹženje.

Vida je polagala vse upe v sina Milana, ki se je vpisal na gostinsko ĹĄolo v Celju, kasneje pa konÄ?al tudi hotelirsko v PortoroĹžu. ÂťDelal sem v novem hotelu Metropol, kjer je bilo zame vse nepopisno lepo in prav niÄ? me ni motilo, da sem moral delati vsak dan med 7. in 14. uro ter od 18. do 24. Vsak dan, brez prestanka, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih! Ko sem prihajal domov na obisk, se mi je zdelo, kot da

13

MED VAMI

30. januarja 2020

ÄŒe bi se sedem nesreÄ? res zgodilo, bi ‌ O Mestu na vodi – romanu, ki govori o kupu Ä?rnih scenarijev, ki jih premlevamo danes in jim noÄ?emo verjeti, Ä?eprav se lahko zgodijo

Omizje predstavitve (z leve): moderator MatjaĹž Ĺ alej, Boris Salobir, Vanja Jazbec, avtor Peter Rezman, SaĹĄa Piano in Alenka Ĺ alej

romanom razreĹĄil eno temo, ki me je vabila k pisanju. Pri prvem romanu je bil to razpad sistema Rudnika lignita Velenje in privatizacija vseh teh druĹžb, v drugem Zahod jame sem obdelal nesreÄ?o v premogovniku leta '75, v romanu Barbara in KriĹĄtof sem se posvetil sistemu rudarskih ĹĄkod in nadomestnih zemljiĹĄÄ?, v romanu TekoÄ?i trak sem obdelal tri ĹĄtrajke – leta '72, Vegradov in gorenjski, za izhodiĹĄÄ?e zadnjega – Mesto na vodi – pa sem vzel vpraĹĄanje, kaj bi se zgodilo z Velenjem, Ä?e bi bilo mesto sooÄ?eno z enakim izzivom, kot je bila vas DruĹžmirje.ÂŤ Del romana je posvetil tudi znamenitemu gospodarskemu fiasku – EnergokemiÄ?nemu kombinatu. Tako je predelal vse kna-

povske teme, ki so ga vznemirjale, in z njimi naÄ?eloma opravil.

Preskok v Ä?asu

Roman dela poseben Ä?asovni okvir, ki zajema obdobje od danes do leta 2060. Ta futuristiÄ?ni, znanstvenofantastiÄ?ni vidik, pa je samo ogrodje, ne srÄ?ika zgodbe, pravi Vanja Jazbec: ÂťSodobni slovenski romani najveÄ?krat obravnavajo posameznikovo izkuĹĄnjo, njegovo doĹživljanje sveta, socialno stisko, zgodovino, iskanje svojih korenin in podobno. Vse to vsaj posredno najdemo tudi v Mestu na vodi. Petrovi romani pa se od drugih razlikujejo po tem, da se v vseh osredotoÄ?a na z rudarstvom povezano industrijo v Ĺ aleĹĄki dolini. To je rdeÄ?a nit, ki povezuje vse juna-

Rezmanova literatura od nekdaj odmeva po Sloveniji. Z romanoma Zahod jame in TekoÄ?i trak je priĹĄel v oĹžji izbor za nagrado kresnik. Zbirko kratkih zgodb Skok iz koĹže, ki je pravzaprav zanetila vseh pet romanov, pa je kronala najviĹĄja nagrada za ta Ĺžanr – fabula. Za Mesto na vodi Ĺže Ĺžanje pozitivne kritike.

ke,ÂŤ je povedala in dodala, da so vsi njegovi romani zelo aktualni, angaĹžirani in posebno atraktivni za lokalne bralce, ker lahko prepoznajo marsikateri prizor ali v likih zaslutijo marsikatero osebo.

Knapovski in lokalni jezik je bogat

Rezman je dialoge napisal v naĹĄem pogovornem jeziku, prepletenem s knapovskim Ĺžargonom.

Zato je lektorica Alenka Ĺ alej uĹživala, ko je iskala nianse izraĹžanja razliÄ?nih likov na razliÄ?nih socialnih nivojih in ugotavljala, da v ĹĄe tako majhnem in na videz homogenem okolju knapovski besedni zaklad ni enoten. Tudi pisateljski slog z blago ironijo in zbadljivostjo jo je navduĹĄil. ÂťPri pisanju tega romana sem se nauÄ?il, da lahko z jezikom romana veliko doseĹžem, Ä?e poskuĹĄam slediti pogovornemu jeziku. Velik del romana se dogaja na PleĹĄivcu in tam sledim pleĹĄivĹĄkemu dialektu. Ĺ˝e kot mulc sem namreÄ? po govoru loÄ?il prebivalce Ĺ kal in Raven,ÂŤ pa je o jeziku pove-

dal avtor, ki siĹželi, da bodo prav zato domaÄ?ini roman brali drugaÄ?e kot drugi bralci.

ResniÄ?na identiteta likov je zabrisana

ÂťPoskusil sem poiskati povezave literarnih likov z Ĺže preminulimi in s ĹĄe ĹživeÄ?imi akterji v realnosti, pa mi ni uspelo. Ali ni bil opis pravi, ali ni bil Ä?as pravi, ali pa ni bilo mesto pravo. Peter je vse lastnosti tako fino prikril in jih pomeĹĄal, da nobenega lika ni mogoÄ?e prepoznati,ÂŤ je opazil Boris Salobir, Rezman pa je dodal: ÂťPravi pisatelj nikoli nima namena nekoga vkljuÄ?iti v zgodbo tako, da bi se v liku prepoznal. Se mi zdi, da je knjiga slaba, Ä?e se to zgodi. Je pa seveda moĹžno. Lik se oblikuje tako, da v njem zdruĹžujeĹĄ lastnosti ljudi, ki jih poznaĹĄ iz realnega Ĺživljenja.ÂŤ Kako realno je, kar Rezman piĹĄe?

Boris Salobir kot strokovnjak na tem podroÄ?ju odgovarja: ÂťMene je avtor muÄ?il s tem romanom, ker sem vse, kar se v ro-

50 let Gostilne pri Vidi v Zavodnjah Gostilno sta postavila Vida in Anton GorĹĄek leta 1969 in jo leta 1979 prepustila sinu Milanu, ta pa pred dobrim letom sinu Mihu – Poznani so po odliÄ?ni domaÄ?i hrani, predvsem nedeljskih kosilih in izvrstnih borovniÄ?evih palaÄ?inkah prihajam iz samega Las Vegasa.

V PortoroĹžu takĹĄen bliĹĄÄ?, tukaj pa neka mala vasica ‌,ÂŤ se spominja Milan, ki sprva seveda niti sliĹĄati ni hotel, da bi se vrnil domov in prevzel gostilno. A so mu sÄ?asoma bili obiski doma vse ljubĹĄi in kar naenkrat, ĹĄe sam ne ve, kaj je bilo odloÄ?ilno (najbrĹž pa je takrat Ĺže spoznal bodoÄ?o Ĺženo Ivico), se je odloÄ?il, da se vrne, in mama mu je leta 1979 gostilno tudi izroÄ?ila, a je ostala njegova nepogreĹĄljiva pomoÄ?nica. Zvesta pa je bila gostiĹĄÄ?a 36 let tudi predana Najla BeÄ?erović.

Tako kot prej Vida, po kateri nosi gostilna tudi ime, je tudi Milan ustvaril svojo osebno prepoznavnost in tistih, ki so rekli, da gredo v nedeljo ali med tednom na kosilo k Milanu, je bilo vse veÄ?. ÂťSvojo prepoznavnost smo zaÄ?eli graditi na nedeljskih kosilih, vrhunskih, sproti pripravlje-

Milan, Ivica in Miha GorĹĄek

nih in po solidni ceni. Mnogi kolegi so me spraĹĄevali, kaj se grem, da imam nizke cene ob nedeljah, ko je najveÄ? povpraĹĄevanja. A meni se je zdelo tako prav

in pri tem sem vztrajal. Danes se vidi, da sem imel prav. Pravilna izbira je bila tudi naĹĄa standardna ponudba nedeljskega kosila, saj takĹĄnih kosil marsikdo ne

kuha veÄ?, zato pa se toliko bolj prileĹžejo,ÂŤ pravi Milan, ki je na zaÄ?etku lanskega leta Ĺže tudi sam predal gostilno sinu Mihu, ki je konÄ?al gostinsko ĹĄolo. Seveda pa Milan sinu ĹĄe vedno stoji ob strani. Vlogo starega oÄ?eta pa je prevzel drugi sin Luka, ki je prav tako konÄ?al gostinsko ĹĄolo, predaja pa se glasbi in s svojo skupino kdaj zaigra tudi v domaÄ?i hiĹĄi.

V kuhinji je ĹĄe vedno glavna Milanova Ĺžena in Mihova mama Ivica, znana po svoji natanÄ?nosti. ÂťVse imamo natanÄ?no predvideno. Za nedeljska kosila in velike druĹžbe si vse sestavine seveda pripravimo v naprej, kuhamo in peÄ?emo pa jih sproti. Ko dobimo naroÄ?ilo desetih juh, to avtomatsko pomeni, da je treba zaÄ?eti cvreti tudi 10 zrezkov ‌,ÂŤ ta sveĹžina pa je seveda tudi najveÄ?ji adut zadovoljstva.

Pa niso poznani le po nedelj-

manu zgodi, premislil z montanistiÄ?nega vidika. Ja, je moĹžno.

Prelitje jezer je moĹžno, napravit ponton pa ni moĹžno, ker je jezero pregloboko. Sicer pa so me navduĹĄevala zgodovinska dejstva in opisi naĹĄe okolice, ki so za lokalne bralce pravzaprav spomin.ÂŤ

Za domaÄ?ine je obvezno Ä?tivo

ÂťPetru sem povedala, da sem straĹĄansko trpela, ko sem brala to knjigo. Zgodba, ki obravnava tudi podroÄ?je urejanja prostora, s katerim sem se sreÄ?evala, je v meni sproĹžila analizo mojega dela kot krajinske arhitektke.

Trpela sem, ker sem ugotovila, da sem ves Ä?as bila zelo naivna, ker sem verjela, da lahko s svojim delom pripomorem k pozitivnim izidom. Zgodba se mi zdi realna. ÄŒe ne bomo premaknili osi, bo ĹĄla toÄ?no v to smer,ÂŤ pa je dejala SaĹĄa Piano in dodala: ÂťTo je obvezno branje za vsakogar iz te doline. Za prostorske naÄ?rtovalce, sploh pa za odloÄ?evalce.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Rekli so â?ą

SaĹĄa Piano: ÂťMesto na vodi je futuristiÄ?no-zgodovinska zgodba, ki se ves Ä?as igra z resniÄ?nimi dejstvi, resniÄ?nimi dogodki, resniÄ?nimi osebami.ÂŤ Boris Salobir: ÂťMesto na vodi je dokumentarno fantazijska srhljivka. Peter je opisal, Ä?esar si ne Ĺželimo sliĹĄati – kako se bomo Ä?ipirali, kako se bomo prehranjevali, kako nas bodo vodili signali.ÂŤ Peter Rezman: ÂťNapisati roman sicer ni tako garaĹĄko delo kot naht ĹĄiht v jami, je pa zahtevno delo. Treba je imeti zicleder. Sam se v mogoÄ?e Ĺže tretjem Ĺživljenjskem obdobju ne bi lotil pisati romana za v predal. Vseh pet sem napisal, ko sem bil z zaloĹžbo Litera Ĺže dogovorjen za izdajo.ÂŤ

skih kosilih. Pripravljajo tudi ĹĄtevilne jedi po naroÄ?ilu, ĹĄe posebej priporoÄ?ajo kalamare na vse naÄ?ine, za sladice pa borovniÄ?eve palaÄ?inke. Tudi te seveda sveĹže pripravljene. ÂťBrez njih nikar ne hodite od nas,ÂŤ je ponosen Miha.

Po Milanovem prevzemu po letu 1980 so gostiĹĄÄ?e zaradi vse veÄ?jega ĹĄtevila gostov, predvsem pa veÄ?jih druĹžb, ki so vse bolj prihajale k njim, nenehno ĹĄirili. K spodnjim prostorom so dogradili zimski vrt za 20 gostov, poleti pa je zelo priljubljena terasa, na kateri lahko sprejmejo 15 gostov. V Zgornjem nadstropju pa so uredili kar dve jedilnici, prvo za 30, drugo pa za 120 gostov. Prostora pa lahko ob velikih druĹžbah tudi poveĹžejo. ÂťVelikih druĹžb je vse veÄ?, danes imajo poroke po veÄ? kot 120 svatov, podobno pa velja tudi za razliÄ?ne obletnice.ÂŤ Postavili so tudi dvigalo, s katerim se lahko v zgornje nadstropje pripeljejo invalidi.

Gostilna pri Vidi bo oÄ?itno ĹĄe dolgo privabljala goste – zaradi dobre ponudbe, prijaznih domaÄ?inov in lepe okolice, v kateri stoji. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 30. 1. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

30. januarja 2020

SreÄ?anja se jih je udeleĹžila tretjina

Izmenjevali semena

V mestni Ä?etrti Desni breg je od 5.800 krajanov 660 starejĹĄih od 70 let

ÂťOcvetliÄ?imo balkone, okenske police in okolice blokovÂŤ

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 22. januarja – Krajevna organizacija RdeÄ?ega kriĹža mestne Ä?etrti Desni breg je v sredo v restavraciji Kolodvorska za krajanke in krajane, starejĹĄe od 70 let, pripravila sreÄ?anje. UdeleĹžilo se ga je tretjina. Na sreÄ?anjih jim Ĺže dvajset let, vse od takrat, ko so je bil ustanovljen, igra Harmonikarski orkester Barbara. Ĺ tevilo starejĹĄih od 70 let se v mestni Ä?etrti, ki je po nastanku najstarejĹĄa v mestni obÄ?ini Velenje, skokovito poveÄ?uje. Med 5.800 prebivalci je 660 krajank in krajanov starejĹĄih kot 70 let.

Danica Markus: ÂťZ Ĺživljenjem v naĹĄi mestni Ä?etrti je veÄ?ina starejĹĄih zadovoljna.ÂŤ

SreÄ?anja se jih je udeleĹžilo veÄ? kot dvesto.

V zadnjem letu jih je ÂťmejoÂŤ prestopilo 100.

Danica Markus, predsednica krajevne organizacije RdeÄ?ega kriĹža, pravi, da so ta sreÄ?anja ena od lepĹĄih aktivnosti, ki jih pripravijo, zato bi si Ĺželela, da bi se jih vabilu odzvalo ĹĄe veÄ?. ÂťTo je dobra priloĹžnost, da reÄ?emo kakĹĄno o tem, kako starejĹĄi v naĹĄi mestni Ä?etrti Ĺživijo, kaj pogreĹĄajo,ÂŤ pravi.

Veliko starejĹĄih nad 70 let je na Desnem bregu iz generacije graditeljev Velenja. ÂťZ Ĺživljenjem v mestni Ä?etrti jih je veÄ?ina zadovoljnih,ÂŤ pravi. ÂťVse jim je blizu, Ä?e pa jim ni, si lahko pomagajo s Kameratom in mladimi prostovoljci, ki jih ljubeznivo peljejo v zdravstveni dom, lekarno, ban-

ko, na poĹĄto, pokopaliĹĄÄ?e ‌ PoÄ?akajo ali pa jim pomagajo, da opravijo Ĺželeno, in jih odpeljejo nazaj domov. Tisti bolj gibljivi pa so zelo veseli Lokalca. Ti dve brezplaÄ?ni storitvi jim veliko pomenita.ÂŤ Seveda pa vse ni roĹžnato. Tudi starejĹĄi v tej mestni Ä?etrti se sooÄ?ajo z enakimi teĹžavami kot starejĹĄi v celotni drĹžavi. Skrbi jim povzroÄ?ajo nizke pokojnine ter stiske, povezane s tem, ali bo dovolj denarja za preĹživetje. Pa ĹĄe domovi za starejĹĄe so polni, cene bivanja visoke, veÄ? je zdravstvenih tegob, velikokrat je prisotna osamljenost. đ&#x;”˛

Mnenja in odmevi Viadukt preko Šaleťke doline – ťkodljiva sprememba Za obstanek in razvoj Velenja nujno potrebujemo 3. razvojna os – to je povedal tudi predsednik Hisense-Gorenja.

Viadukt, s katerim se strinja velenjska ÂťstrokaÂŤ, je po naĹĄem mnenju ĹĄkodljiv tako s staliĹĄÄ?a poveÄ?anja stroĹĄkov in odmika zaÄ?etka gradnje (zavlaÄ?evanje) kot s staliĹĄÄ?a vplivov na okolje, Velenja, doline, na hrup, izgled, itn.

V zadnjem NÄŒ smo lahko prebrali staliĹĄÄ?e MO Velenje, kaj vse ÂťdobregaÂŤ ponuja nova ÂťreĹĄitevÂŤ – viadukt preko Ĺ aleĹĄke doline. Pa je res tako?

Sami menimo, da gre za ĹĄkodljivo spremembo! Zakaj?

V stranki Dobre drĹžave in Neodvisni Velenje na osnovi pridobljenih mnenj in argumentov ugotavljamo, da ti izpodbijajo navedbe velenjske oblasti. Za konÄ?no oceno smo Ĺželeli pridobiti tudi strokovne podlage, ki jih imajo na MO Velenje, pa jih do danes, ko to piĹĄemo, ĹĄe niso poslali (zahtevo je Ĺže pred slabim mesecem podal naĹĄ neodvisni svetnik v svetu MO Velenje Matej Jenko).

Poleg razlogov ÂťZAÂŤ viadukt (podtalnica in nestabilen teren) smo iz MO Velenje sliĹĄali ĹĄe dodatne razloge ÂťZAÂŤ: da je viadukt ÂťlaĹžjeÂŤ narediti, pa hitreje bo, za vkop HC na takĹĄnem terenu, kot je tu, v Sloveniji ni znane reĹĄitve, ljudje se neradi vozijo v tunelih, viadukt bo visok le 10 m, hrupa pod viaduktom ne bo, ljudje bodo z viadukta lahko uĹživali v pogledih na znamenitosti Velenja (prireditveni oder), voĹžnja po viaduktu bo brezplaÄ?na reklama za Velenje – z viaduktom bo bolj prepoznavno,

viadukt ne more motiti nikogar, saj so mostovi lepi, so okras ‌ Nas ti razlogi niso prepriÄ?ali, zato smo glede viadukta poiskali drugo mnenje in dobili naslednje odgovore: viadukt je bistveno draĹžja investicija kot vkopana cesta, ĹĄe draĹžje pa je vzdrĹževanje (kar je tudi logiÄ?no, saj je vse v zraku). V Evropi in svetu se ceste vkopava, posebej v naseljenem delu. ToÄ?kast pritisk na podlago (steber viadukta) je neprimerno veÄ?ji.

Tudi za podtalnico so znane reĹĄitve (primer Benetke ali pa tuneli pod rekami, jezeri in morjem). Ne le objekt, ki bo presekal dolino vizualno, tudi hrup bo zelo moteÄ? (posluĹĄajte posnetek hrupa izpod AC pod Trojanami na: www.neodvisni-velenje.com) in tak hrup bo motil tudi prireditve na 19 mio. evrov! vrednem Prireditvenem prostoru. Zaradi viadukta pa so Ĺže ÂťobljubljeneÂŤ nove presoje vplivov na okolje in verjetnost za odmik zaÄ?etka gradnje je velika.

Je zaviranje in zavlaÄ?evanje cilj politike stranke SD, zaradi katere sta Velenje in KoroĹĄka Ĺže 30 let prometno slepo Ä?revo Slovenije? Zaradi Ä?esar Velenje tudi ekonomsko in gospodarsko propada?

Po naĹĄem mnenju je to ĹĄe ena v vrsti slabih in ĹĄkodljivih odloÄ?itev velenjske oblasti, ki zavira razvoj Velenja in Ĺ aleĹĄke doline (KoroĹĄke ne zavira veÄ?, saj so se modro preusmerili in se Ĺže nekaj let dobro razvijajo preko Avstrije).

Ker v mestnem svetu ni bilo dovoljene razprave niti te spremembe na 3. razvojni osi ni potrdil mestni svet, na tem mestu podajamo zahtevo za takojĹĄnji zaÄ?etek gradnje – brez ĹĄkodljivih sprememb projekta in brez viadukta!

Ps. Prilagamo ĹĄe komentar znanega VelenjÄ?ana, ki smo ga dobili po e-

-poĹĄti: "Butale na kvadrat. Podloga, ki ne bo zdrĹžala vkopa, bo namesto tega zdrĹžala nosilce viadukta, kjer bodo pritiski – na pamet – 40-krat veÄ?ji?! Zato da se bo gradnja zaustavila zaradi neizvedljivosti projekta?

Nekdo se hudo dela norce iz nas, a tudi iz sebe." đ&#x;”˛ Dobra DrĹžava Velenje in Neodvisni-Velenje.com

ÄŒlovek in umetna inteligenca V zadnjih letih znanost in politika vedno veÄ? govorita o umetni inteligenci. S tem verjetno Ĺželijo povedati, kako znanje Ä?loveka in znanost napredujeta in bo v prihodnje Ä?lovek tudi s pomoÄ?jo umetne inteligence sposoben ustvarjati kakovosten razvoj sveta.

V bistvu pa tako razmiĹĄljanje pove le to, da znanost ĹĄe zelo malo ve o Ä?loveku, Ĺživljenju in bistvu Ĺživljenja in ne pozna poti k harmoniÄ?nemu in skladnemu razvoju. ÄŒlovek in Ĺživljenje nista samo fiziÄ?ni dimenziji, niso samo pojavi in odnosi, ki jih vidimo, merimo in doĹživljamo v fiziÄ?ni dimenziji in dokazujemo z znanstvenimi metodami. Vse, kar je v tem vesolju, tudi Ä?lovek, ima v sebi tri dimenzije. FiziÄ?no, notranjo subjektivno ali duhovno in namen, zaradi katerega je sleherna struktura Ĺživljenja ustvarjena. FiziÄ?na dimenzija (materija) ni niÄ? drugega kot zgoĹĄÄ?ena informacijska struktura izvorne energije, ki jo ustvarja duh iz znanja duĹĄe po naÄ?rtu zavesti. Razlagati Ĺživljenje samo z znanji fiziÄ?ne dimenzije, kar poÄ?ne Ä?loveĹĄki razum in znanstvene vede, je nekako tako, kot razlagati ledeniĹĄko goro, ki potuje po morju, samo z opisovanjem tega, kar ĹĄtrli iz morja. NiÄ? ni z vedenji znanosti narobe, vse je res in

Velenje – Projekt, ki ga je pripravil Svet Mestne Ä?etrti Velenje – levi breg vzhod, je zastavljen kot triletni in so ga zaÄ?eli lani z obveĹĄÄ?anjem 1.000 gospodinjstev oziroma okoli 3.800 prebivalcev, ki Ĺživijo v tej mestni Ä?etrti. V jesenskem delu lanskega leta, so pripravili ĹĄtiri predavanja na to temo, nadaljevali pa jih bodo tudi letos in jih izpopolnili ĹĄe z delavnicami, tako da bi prebivalci mestne Ä?etrti do aprila pridobili kar najveÄ? informacij in

praktiÄ?nih napotkov. Organizatorji upajo, da bo tudi to spodbudilo krajane, da sami ĹĄe kaj veÄ? prispevajo za urejen in ocvetliÄ?en videz bivalnih prostorov.

Minulo soboto so tako v sklopu tega projekta na trgu Edvarda Kardelja v Velenju pripravili ÂťIzmenjavo domaÄ?ih semenÂŤ. Do-

godek je kljub zimskemu letnemu Ä?asu presegel priÄ?akovanja in privabil ponudnike iz Velenja, Polzele, Ĺ martnega ob Paki, Ĺ oĹĄtanja, Mozirja, Dornave pri Ptuju, Vojnika, Mute in GoriÄ?kega. đ&#x;”˛

Alojz Slavko Hudarin

Zbiranje donacij za nakup defibrilatorjev Ĺ martno ob Paki – Uprava ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki se je pred nedavnim z dopisom obrnila na podjetnike in podjetnice v lokalni skupnosti ter jih v njem pozvala k sodelovanju v dobrodelni akciji zbiranja denarja za nakup defibrilatorjev – medicinskih pripomoÄ?kov, ki lahko s pravilno uporabo reĹĄijo Ä?loveĹĄka Ĺživljenja.

Akcijo zbiranja donatorskih prispevkov so zastavili skupaj z vaĹĄkima skupnostma ReÄ?ica ob

Paki in Gorenje ter tamkajĹĄnjim podjetjem MPT. Transakcijski raÄ?un so odprli pri obmoÄ?nem zdruĹženju RK Velenje, prispevke obrtnikov, obrtnic in podjetnikov pa priÄ?akujejo do 15. februarja.

Janko KopuĹĄar, Ĺžupan ObÄ?ine, je povedal, da so se v lokalni skupnosti Ĺže pred leti odloÄ?ili za njihov nakup, saj si na razliÄ?ne naÄ?ine prizadevajo izboljĹĄati zdravstveno varnost obÄ?anov in obÄ?ank. Sedaj Ĺželijo mreĹžo defi-

brilatorjev ĹĄe razĹĄiriti. V tem trenutku imajo tri omenjene medicinske pripomoÄ?ke.

Po nakupu bodo na priloĹžnostni prireditvi aparate predali svojemu namenu in za vse zainteresirane organizirali izobraĹževanja. Aparate bodo namestili v Gorenju, v poslovni coni Ĺ martno ob Paki ter v ReÄ?ici ob Paki.

vse je prav, vendar to ni vse.

NaĹĄ nefiziÄ?ni notranji duhovni Jaz je delÄ?ek strukture Izvora (boga), ki je z velikim pokom ustvaril vesolje in vse, kar ga tvori. DuĹĄa je znanje, neskonÄ?no znanje, duh pa je brezmejna moÄ?, Zavest pa tiso znanje, ki ga je v zavest vsake strukture vesolja iz svoje duĹĄe vsadil duh Izvora. Je vez med nefiziÄ?nim, ki je brez Ä?asa in prostora, in fiziÄ?nim. Veliki pok je trenutek, ko je duh Izvora zavest struktur napolnil s svojo svetlobo (znanjem) in energijo. V Svetem pismu piĹĄe, da je bila najprej boĹžja beseda. Znanost zaman iĹĄÄ?e najmanjĹĄi fiziÄ?ni delec, ki naj bi materiji dajal maso. Ga ni.

Kaj je misel? Znanost nima odgovora. Trdi, da misli Ä?lovek ustvarja v moĹžganih, kako, ne pove in tudi ne more, dokler je ujeta v logiko razuma fiziÄ?ne dimenzije. Po logiki razuma ega naj bi bil Ä?lovek tisti, ki ustvarja znanje. Kako, znanost ne pove. Znanost tudi nima odgovora na tisoÄ?e drugih vpraĹĄanj iz tehnologije Ĺživljenja. Ne ve, od kod recimo znanje celicam Ĺžlez, da ustvarjajo hormon sreÄ?e, ali Ä?loveĹĄka ribica ustvari nov ud. Do teh odgovorov Ä?lovek, ki stavi samo na znanja fiziÄ?ne dimenzije, ne more priti. ÄŒetudi znanost ve za neko ÂťneznanoÂŤ energijo in govori o kvantni fiziki.

Misli nastajajo v sferi Ä?lovekove zavesti v nefiziÄ?ni sferi Ä?loveka zunaj Ä?asa in prostora. Ustvarja jih moÄ? notranjega duha iz znanj, zapisanih v zavednem in nezavednem delu zavesti. Zavest, nekateri to imenujejo karma, so tista znanja in informacije, ki jih je Ä?lovek dobil iz svetlobe Izvora ob nastanku vesolja in ob vsaki reinkarnaciji informacij iz struktur vesolja (vse strukture vesolja so vibracije, informacije in energija) in informacij, ki jih prejema s fiziÄ?nimi Ä?utili iz fiziÄ?nega sveta. Te zadnje predstavljajo razum ega. Zato so Ä?lovekove misli nizkih vibracij zavesti vedno take, kot so

njegova prepriÄ?anja, miselni vzorci, navade in podobne strukture znanj, zapisanih v zavednem delu zavesti (molekule beljakovin DNK).

MoĹžgani stopijo v funkcijo Ĺživljenja ĹĄele, ko se misel, ki je vibracijska struktura izvorne energije in je zunaj Ä?asa in prostora, zgosti v celicah nevronov v obliki beljakovinskih molekul. Mimogrede, tako ustvarjamo demenco in vse druge bolezni.

Na osnovi misli, zapisane v nevronih, naĹĄ duh sproĹži informacijski proces do celic naĹĄega telesa, ki se na osnovi znanja, zapisanega v svoji zavesti, odzovejo tako, da uresniÄ?ijo misel v fiziÄ?ni dimenziji z nenehnim in hipnim spreminjanjem svoje strukture (gibanje telesa). Tako nastaja ta kolumna. Tudi ta proces naĹĄ duh uresniÄ?uje z znanjem in moÄ?jo izvorne energije. Izvorno energijo imenujemo tudi bioenergija, boĹžja energija, ljubezen. 'ÄŒi' jo imenuje kitajska filozofija. V Svetem pismu piĹĄe, da je Bog ustvaril Ä?loveka iz ljubezni. Zato tudi PapeĹž in Dalajlama pravita, da je bog ljubezen. ÄŒlovek ni sposoben s svojim razumom ustvarjati novih znanj. Ustvarja lahko le nove informacije, ker jih tudi sam nenehno prejema z bioenergijo, iz vesolja in okolja. Vsa znanja vesolja so v svetlobi ljubezni.

Kdor je bral kakĹĄno knjigo o Ĺživljenju Nikole Tesla, ve, da je govoril o svetlobi plazme in o tem, da znanje za svoje izume prejema iz vesolja.

To vedo izumitelji, ker se jim reĹĄitev (posveti, reÄ?ejo) pojavi v zavesti v trenutku. To svetlobo izvorne energije ljudje visoke vibracije zavesti vidijo (vidimo) s tretjim oÄ?esom, ki je oko duĹĄe, in Ä?utijo njeno vibracijo.

Ustvarjanje umetne inteligence s tem, da Ä?lovek strojem vgrajuje znanja Ä?loveĹĄke zavesti nizkih vibracij razuma ega, je ena Ä?ista neumnost, ki lahko vodi le v poglabljanje obstojeÄ?ega stanja neharmoniÄ?nega razvoja sveta, ki se manifestira v vedno veÄ? strahu, stresnega Ĺživljenja,

bolezni, konflikte vseh vrst. Res je, da nam bo umetna inteligenca prinesla veÄ? varnosti v prometu, bo pa hkrati poveÄ?ala naĹĄo ujetost in strah, saj nas bo lahko uÄ?inkovito kaznovala, Ä?e ne bomo posluĹĄni zemeljskih bogov in sledili njihovim pravilom in interesom. Tako kot je pred kratkim ameriĹĄki predsednik kaznoval iranskega generala in celo usmrtitev gledal v Ĺživo.

Umetna inteligenca bo samo poglabljala ujetost in nesvobodo Ä?loveka. ÄŒlovek ni Svoboden takrat, ko lahko govori, kar hoÄ?e, se prosto giblje in ima vse dobrine, ki si jih njegov ego poĹželi, paÄ? pa je svoboden takrat, ko se osvobaja ujetosti vsiljenih miselnih vzorcev, navad, prepriÄ?anj, ideologij in podobnega, s Ä?imer ga nenehno polni danaĹĄnja kultura potroĹĄnje in kapitala. Samo svoboden Ä?lovek je lahko sreÄ?en, ker v njem ni neharmoniÄ?nih misli strahu, jeze, zamer, egoizma, pohlepa in podobno. Svoboda je temelj notranjega miru, harmonije, sreÄ?e, zdravja in blagostanja. SreÄ?a je stanje obÄ?utkov in je duhovna dimenzija. Vsak Ä?lovek stremi k temu. Umetna inteligenca ni in ne more sluĹžiti takemu razvoju Ä?loveĹĄke zavesti in trajnostnemu razvoju.

Nasprotno. Razvijajo jo potrebe in interes strukture ljudi sicer visoke inteligence, a nizke vibracije zavesti, da ĹĄirijo in utrjujejo ideologije, s katerimi ustvarjajo nesvobodno zavest ljudi, krepijo svojo moÄ?, kopiÄ?ijo kapital, ĹĄirijo strah in uniÄ?ujejo planet in vse, kar jo tvori. ÄŒlovek potrebuje samo Ä?iĹĄÄ?enje in ĹĄiritev svoje zavesti. To je edini pravi razvoj. Na sreÄ?o se to dogaja intenzivno. Tudi poloĹžaji planetov in galaksij k temu prispevajo. Pred leti ta Ä?lanek ne bi bil objavljen.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

tp

Silvester Koprivnikar

NaĹĄ Ä?as, 30. 1. 2020, barve: CMYK, stran 15

BISERI maturantskega plesa

ka.ÂŤ Oba na maturo gledata kot na nujen preizkus, ki ga morajo prestati vsi srednjeĹĄolci. ÂťMislim, da imajo gimnazijci precej veÄ? priprav kot drugi maturanti, saj obiÄ?ajno ciljajo na programe z visokimi omejitvami. Sam sicer nisem potreboval toÄ?k za vpis, sem se pa vseeno potrudil, saj sem si Ĺželel dobrega maturitetnega uspeha,ÂŤ pa je povedal JaĹĄa in dodal, da se maturo da odpisati tudi z intenzivnim uÄ?enjem nekaj tednov pred posameznimi izpiti, a vseeno vsem priporoÄ?a sprotno uÄ?enje, saj bodo tako Ĺživci manj trpeli.

Bisera 2019: Vita Hofinger MiheliÄ? in JaĹĄa Meh Peer Kako sta lanska bisera zaĹživela kot ĹĄtudenta? Je bila matura tako teĹžka, kot so obljubljali? Jima je maturantski ples ostal v spominu? Kaj svetujeta letoĹĄnjim maturantom?

Lanska bisera po izboru strokovne komisije, ki smo ju povabili k sodelovanju pri izboru letoĹĄnjih, sta se uspeĹĄno spopadla s ĹĄtudentskim Ĺživljenjem. BivĹĄa gimnazijka Vita Hofinger MiheliÄ? je bila Ĺže kot srednjeĹĄolka obetajoÄ?a pianistka, zato je uresniÄ?ila Ĺželjo po nadaljnjem glasbenem izobraĹževanju in se vpisala na zasebno univerzo Anton Bruckner v Linzu, ki izpolnjuje njena priÄ?akovanja, saj ima dober predmetnik, odliÄ?ne profesorje, pogoje za bivanje in vadbo. ÂťKer sem odĹĄla na ĹĄtudij tako daleÄ?, se je moje Ĺživljenje zelo spremenilo, saj ne morem tako pogosto domov. Po drugi

15

BISERI, ZDRAVJE

30. januarja 2020

strani pa je tudi tako prav, saj imam tu veliko dela, potrebujem veliko Ä?asa za uÄ?enje in vadbo. Ĺ tudij se precej razlikuje od gimnazije, ampak mi je vĹĄeÄ?, ker se osredotoÄ?a na to, kar rada poÄ?nem,ÂŤ je povedala in dodala, da se Ĺživljenje v tujini nekoliko razlikuje od Ĺživljenja doma, ne pa bistveno.

JaĹĄa Meh Peer pa je obiskoval ĹĄolo za elektrotehniko in raÄ?unalniĹĄtvo, za kar se Ĺže od nekaj zanima, zato se je vpisal na univerzitetni program fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, kjer zdaj Ĺživi. ÂťZaÄ?etek ĹĄtudija je prinesel velike spremembe. Potreboval sem dober mesec, da sem

Maturantke in maturanti, pomembno je vaĹĄe dobro poÄ?utje!

se nanje navadil in se lahko osredotoÄ?il na ĹĄtudij, ki je zahteven bolj, kot sem priÄ?akoval. Sprva sem mislil, da bom moral nadomestiti le matematiko, ampak se je izkazalo, da je tudi pri drugih predmetih snov zelo podrobna.

ZaÄ?el sem se bolj posveÄ?ati ĹĄtudiju, zdaj, v izpitem obdobju, pa ne poznam drugega kot uÄ?enje in spanje,ÂŤ je povedal in dodal, da program izpolnjuje njegova priÄ?akovanja, Ä?eprav vsaj na za-

Ä?etku ni toliko praktiÄ?no uporabne snovi.

Ne le na maturantski ples, tudi na maturo ima Vita lepih spominov. ÂťSicer sem se morala veliko uÄ?iti, ampak se mi zdi, da ni bila tako teĹžka. ÄŒetrtim letnikom svetujem, naj se ne ustraĹĄijo tega velikega kupa snovi. Naj se dobro pripravijo in upoĹĄtevajo nasvete profesorjev, ker hoÄ?ejo vsem dijakom pomagati, da pridejo do uspeĹĄnega zakljuÄ?-

Glede na to, da sta Vita in JaĹĄa na lanskem maturantskem plesu s svojim celostnim videzom najbolj pritegnila pozornost strokovne Ĺžirije, smo ju povpraĹĄali po nasvetih letoĹĄnji generaciji maturantk in maturantov. Kako

naj se uredijo, da bodo izstopali, da bodo vĹĄeÄ? sebi in drugim, da bodo obleÄ?eni priloĹžnosti in hkrati osebnosti primerno? ÂťMislim, da ni pomembno, koliko obleka stane, koliko stane frizura, liÄ?enje. Pomembno je, kako se v obleki poÄ?utimo. ÄŒe se poÄ?utimo dobro, izĹžarevamo svojo pravo energijo, kar se mi zdi najbolj pomembno.ÂŤ ÂťNajpomembneje je, da si vĹĄeÄ? sebi. Mnogi si ne upajo preveÄ? izstopati. Ampak Ä?e se bodo vendarle opogumili, se bodo zagotovo poÄ?utili zelo dobro, ko bodo nosili nekaj, Ä?esar si drugi niso upali, Ä?eprav so si mogoÄ?e Ĺželeli. Zato mislim, da je pri izboru obleke dobro slediti najnovejĹĄi modi, da nisi kot vsi ostali,ÂŤ pa pravi JaĹĄa in dodaja ĹĄe: ÂťÄŒe imate teĹžave s plesom, se res dobro nauÄ?ite korake, saj se pred polno dvorano res ni fajn zmotiti.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Vita Hofinger MiheliÄ?: ÂťNa maturantski ples imam zelo lepe spomine. To je res posebna izkuĹĄnja, kot neka nagrada za to, da smo priĹĄli tako daleÄ?. Se mi zdi, da je to dogodek, v katerem morajo maturanti in njihovi sorodniki uĹživati in se imeti lepo.ÂŤ JaĹĄa Meh Peer: ÂťMaturantski ples je bil lep sveÄ?an veÄ?er z druĹžino in prijatelji, ki si ga res zapomniĹĄ po druĹženju, plesu in po tem, da smo bili vsi lepo urejeni. Sam sem imel kar dva, saj sem plesal tudi na gimnazijskem plesu. In oba sta bila popolna.ÂŤ

Evropski teden prepreÄ?evanja raka materniÄ?nega vratu Med 22. in 27. januarjem smo obeleĹžili evropski teden boja proti raku materniÄ?nega vratu – Redni pregledi in cepljenje za pribliĹžno 70 odstotkov zmanjĹĄajo verjetnost za obolelostjo Rak materniÄ?nega vratu (RMV) je danes obvladljiva bolezen. S cepljenjem in rednimi ginekoloĹĄkimi pregledi ga lahko prepreÄ?imo, pravi Mariusz Kosi, dr. med, specialist ginekologije in porodniĹĄtva in absolvent podiplomskega ĹĄtudija za estetsko medicino in anti aging. ÂťKer se prvi simptomi in znaki RMV pojavijo veÄ?inoma ĹĄele takrat, ko so celice na materniÄ?nem vratu Ĺže rakave in rak razĹĄirjen, so redni preventivni ginekoloĹĄki pregledi za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb nujni. Z rednimi ginekoloĹĄkimi pregledi in s presejalnimi testi odkrijemo velik deleĹž predrakavih sprememb pravoÄ?asno, ĹĄe preden se razvije rak. Z enostavnimi postopki nato te spremembe odstranimo in s tem prepreÄ?imo razvoj raka,ÂŤ pravi sogovornik.

Ali je bris materniÄ?nega vratu (BMV) nujno zlo? ÂťBris materniÄ?nega vratu je osnovna preiskava za uspeĹĄno odkrivanje predrakavih sprememb in zaÄ?etnega raka ma-

MoĹžnosti za okuĹžbo s HPV lahko zmanjĹĄamo tako, da upoĹĄtevamo ABC princip varne in zdrave spolnosti: A – ÂťabstinencaÂŤ ali odloĹžitev prvega spolnega odnosa na obdobje veÄ?je zrelosti, s parterjem, ki ga poznamo in mu zaupamo, B – Âťbodi zvestÂŤ ali zvestoba dveh partnerjev C – ÂťcondomÂŤ oziroma kondom, njegova pravilna in dosledna uporaba za zaĹĄÄ?ito tako pred nezaĹželeno noseÄ?nostjo kot pred spolno prenosljivimi okuĹžbami.

Eden najbolj uÄ?inkovitih ukrepov za prepreÄ?evanje okuĹžb s HPV in njenih posledic je cepljenje proti HPV.

terniÄ?nega vratu, ki je enostaven in neboleÄ?, po navadi pa ga opravimo kar pri rutinskem ginekoloĹĄkem pregledu.

Pomembno je, da ga odvzamemo pri zdravi Ĺženski, ki je brez simptomov, odkrijemo pa lahko zgodnje, predrakave spremembe in jih uspeĹĄno zdravimo. S tem prepreÄ?imo, da bi se rak sploh razvil!ÂŤ KakĹĄen je lahko izvid? ÂťIzvid je lahko normalen ali pa patoloĹĄki, kar pa ne pomeni, da ima Ĺženska raka! Ĺ˝enske s patoloĹĄkim izvidom brisa materniÄ?nega vratu potrebujejo dodatne teste Dr. Kosi: ÂťÄŒe je Ĺženska cepljena proti HPV in v skladu s sodobnimi strokovse redno udeleĹžuje presejalnih pregledov, je nimi smernicami. ÄŒe so spreverjetnost, da bo zbolela za rakom materniÄ?nega membe blage, je priporoÄ?en vratu, izjemno majhna.ÂŤ kontrolni pregled Ä?ez pol leta, veÄ?ina blagih sprememb v tem Ä?asu samo problem RMV, ampak ginekolog spontano izzveni in Ĺženske ne potrebu- skrbi za zdravje Ĺžensk tudi v socialnem jejo zdravljenja. ÄŒe so spremembe hu- in higienskem pomenu. Pogosto se pode, je potrebna kolposkopija ali drugaÄ?e: javijo teĹžave s ĹĄÄ?itnico, pomanjkanjem pregled pod mikroskopom, kjer lahko libida, motnje v menstrualnim ciklusom, tkivo materniÄ?nega vratu poveÄ?amo in motnje razpoloĹženja, teĹžave z uhajaocenimo spremembe,ÂŤ pravi Mariusz njem urina. Ginekolog ni le zdravnik, ki Kosi, dr. med. se osredotoÄ?i na spremembe pod popkom, ampak mora prepoznati bolezni v Kako pogosto je potreben pregled brisa ĹĄirĹĄem pomenu, zato menim, da mora materniÄ?nega vratu ali test PAP? vsaka Ĺženska imeti zaupanega ginekoloÂťZa uspeĹĄno odkrivanje predrakavih ga, ki mu lahko brez zadrĹžkov pove vse sprememb tako pri Ĺženskah, ki nimajo o svojih spremembah.ÂŤ ginekoloĹĄkih teĹžav, zadoĹĄÄ?a pregled vsaKako zanesljiv je pregled brisa materko tretje leto, Ä?e sta izvida dveh testov, niÄ?nega vratu ali test PAP? opravljenih v obdobju enega leta, negativna. Tako odkrijemo pribliĹžno 75 do ÂťPregled brisa materniÄ?nega vratu je 80 % vseh sprememb. V tujini so lahko zanesljiv in v 80–90 % primerov preprepriporoÄ?ila drugaÄ?na. Imam kar nekaj Ä?i raka. Oceno celic v brisu vÄ?asih oteizkuĹĄenj z delom v tujini, zato vsem svo- Ĺžuje ali celo prepreÄ?i slab vzorec: zgojim pacientkam priporoÄ?am, da hodijo di se, da je celic v brisu premalo ali so na redne preglede enkrat letno, saj ni pomeĹĄane z izcedkom ali krvjo. Kljub

negativnemu izvidu testa PAP pa bodite pozorni na kakrĹĄne koli spremembe in teĹžave. ÄŒe se pojavijo, Ä?im prej obiĹĄÄ?ete svojega ginekologa.ÂŤ Kaj je HPV in kako se lahko prenaĹĄa na drugo osebo? ÂťHumani (Ä?loveĹĄki) papilomavirusi (HPV) so virusi, s katerimi se pogosto okuĹžijo Ĺženske in moĹĄki, tako v Sloveniji kot tudi drugje po svetu. Obstaja veÄ? kot 200 razliÄ?nih genotipov HPV. Okrog 45 genotipov HPV povzroÄ?a okuĹžbe spolovil, rodil in predela okoli zadnjika.

OkuĹžba s HPV lahko povzroÄ?a predrakave spremembe in raka materniÄ?nega vratu, genitalne bradavice in papilome grla. HPV so glavni vzrok za nastanek

Ali je cepivo proti okuĹžbi s HPV uÄ?inkovito? ÂťS cepljenjem proti HPV lahko uspeĹĄno prepreÄ?imo okoli 50-80 % predrakavih sprememb materniÄ?nega vratu visoke stopnje, okoli 70-90 % raka materniÄ?nega vratu in deleĹž drugih, s HPV povezanih predrakavih in rakavih sprememb noĹžnice, zunanjega spolovila in rakov ustne votline in Ĺžrela pri obeh spolih, okoli 90 % genitalnih bradavic pri obeh spolih. Ker cepivo ni terapevtsko in ker se dekleta okuĹžijo najpogosteje v prvem letu po zaÄ?etku spolnih odnosov, je cepljenje najbolj uÄ?inkovito, Ä?e ga opravimo pred prvim spolnim odnosom. V Sloveniji je cepljenje od leta 2009 na voljo brezplaÄ?no vsem

Rak materniÄ?nega vratu je obvladljiva bolezen.

raka materniÄ?nega vratu, povezani pa so tudi z nastankom drugih rakov, tako pri moĹĄkih kot pri Ĺženskah. HPV se prenesejo s tesnimi stiki s koĹžo ali sluznico okuĹžene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih (vaginalni, analni, oralni).

OkuĹžbe s HPV so najpogostejĹĄe spolno prenosljive okuĹžbe in veÄ?ina spolno dejavnih oseb se tekom Ĺživljenja okuĹži s HPV. VeÄ?ina ljudi sploh ne ve, da so okuĹženi s HPV. OkuĹžbe s HPV so bolj pogoste pri tistih, ki imajo veliko spolnih partnerjev,ÂŤ razloĹži.

deklicam v 6. razredu osnovne ĹĄole, po novem pa tudi zamudnicam, ki se niso cepile po programu. Cepljenje je dostopno tudi ostalim Ĺženskam in deÄ?kom, vendar ga morajo plaÄ?ati. Vsako leto se cepi le okoli polovica vseh deklic, ki jim je omogoÄ?eno brezplaÄ?no cepljenje,ÂŤ ĹĄe poudari Mariusz Kosi, dr. med. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 30. 1. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

30. januarja 2020 Petarda v mreĹži Ĺ marÄ?anov

VelenjÄ?anke (malo) laĹžje dihajo Na Obali osvojile pomembni toÄ?ki v boju za obstanek

Rudarji nadaljujejo v Umagu Predvidoma vsak drugi dan prijateljska tekma NogometaĹĄi velenjskega Rudarja so se v ponedeljek preselili za deset dni v hrvaĹĄki Umag, kjer naj bi imeli kar pet novih preizkuĹĄenj. V domaÄ?em delu priprav so odigrali pet prijateljskih tekem. Na prvi so s hrvaĹĄkim prvoligaĹĄem Interjem v ZapreĹĄiću igrali 1 : 1, na naslednjih pa so se strelci zelo izkazali. Razumljivo, saj so bila na nasprotni strani niĹžjeligaĹĄka moĹĄtva. Od drugoligaĹĄke RogaĹĄke

so bili boljĹĄi z 8 : 1, nato so se pomerili z moĹĄtvoma 3. lige – vzhod. Po jesenskem delu ĹĄesti celjski Ĺ ampion so premagali s 6 : 0, Ĺ martno 1928, ki ima po prvem delu na prvem mestu tri toÄ?ke prednosti pred drugimi Podvinci, pa s 5 : 0. Na tej zadnji tekmi pred odhodom na HrvaĹĄko so vse tri gole dosegli v prvem polÄ?asu, v nadaljevanju pa so jim bili gostje enakovreden nasprotnik. Strelci so bili Jovan Vladimir Pavlović, Borna Petrović, Haris Kadrić, Dominik Radić in Mateo Panadić.

Prejťnji teden so pripeljali tretjo okrepitev. Panadiću, trenerjevemu sinu, in Pavloviću se je pri-

druĹžil ĹĄe en Hrvat Dino Ĺ vorc, ki bo na zaÄ?etku februarja dopolnil 30 let. Pred prihodom v Velenje je zamenjal precej klubov, v katerih je vztrajal le kratek Ä?as, po nekaj mesecev. Med drugim je bil tudi Ä?lan zagrebĹĄkega Dinama, vendar ni nikoli dobil priloĹžnosti. Nazadnje je nosil dres madĹžarskega Honveda, pred tem je bil nekaj mesecev v Armeniji, pribliĹžno pol leta pa tudi v NK Ankaran Hrvatini. Tudi v Rudarju bo predvidoma ostal kratek Ä?as, samo do konca te sezone. đ&#x;”˛

vos

Presenetite svojo najdraĹžjo s povabilom na

Koper – VelenjÄ?anke so ekipo Kopra premagale s 23 : 20 ter se ji oddolĹžile za poraz v 3. krogu z golom razlike v svoji dvorani. To je bila njihova tretja dosedanja zmaga. Z njo so se na osmem mestu pribliĹžale ĹĄestim KoprÄ?ankom na dve toÄ?ki razlike, izenaÄ?ile pa so se s sedmo Izolo, ki si je v dosedanjih enajstih krogih prav tako priigrala ĹĄest toÄ?k. Oboje imajo po tri veÄ? od predzadnje Litije. Zadnje PtujÄ?anke za njima zaostajajo za pet toÄ?k (doslej edino so si priigrale v 7. krogu proti Izoli).

Na prvih dveh mestih so aktualne prvakinje Krimovke in igralke Mlinotesta.

VelenjÄ?anke so v prvi letoĹĄnji toÄ?ki pred tednom dni visoko izgubile z Ajdovkami. Vendar priÄ?akovanega poraza niso objokovale, hitro so ga pozabile in zaÄ?ele razmiĹĄljati o KoprÄ?ankah, novih nasprotnicah. Zavedale so se, da ima zmaga v gosteh proti neposrednih tekmicam za odreĹĄilno osmo mesto, ki zagotavlja obstanek v druĹžbi najboljĹĄih,

dvojno vednost. Nika PriterĹžnik je 3. minuti dosegla prvi zadetek na tekmi. Toda v 10. minuti so se prve prednosti veselile domaÄ?e igralke (4:3), ki so ga do 10. minute dvignile na 6:3. Po sorazmerno visokem zaostanku gostje niso pozabile, po kaj so priĹĄle. Po dobrih obrambah vratarke so do dvajsete minute izniÄ?ile domaÄ?o prednost (7:7), na veliki odmor pa odĹĄle s prednostjo zadetka. V drugem polÄ?asu so zaigrale ĹĄe boljĹĄe. Po treh minutah so imele prviÄ? prednost treh golov (13:10) in niti igre v svojih rokah. KoprÄ?anke so se jim le dvakrat pribliĹžale na gol zaostanka (13:14, 18:19).

Po tem sta TjaĹĄa Smonkar in PriterĹžnikova zadeli dvakrat za vodstvo z 21:18. Do konca Nika PriterĹžnik je vsaka stran dosegla po dva gola. PriterĹžnikova, ki je zabila prvi gol na tekmi, je za gostje dosegla tudi zadnjega za prvo vodstvo s ĹĄtirimi goli (23:19). Takoj zatem so domaÄ?e s svojim 20. postavile konÄ?ni rezultat. đ&#x;”˛

vos

Gloria sedma v Piancavallu

Izbor ĹĄportnika leta

Piancavallo, 25. januarja – NajboljĹĄa slovenska deskarka, VelenjÄ?anka Gloria Kotnik, je v paralelnem slalomu svetovnega pokala deskarjev na snegu v Piancavallu v Italiji zasedla sedmo mesto.

Po tekmi je dejala: ÂťTekme v Italiji imam zelo rada. Z rezultatom sem predvsem zaradi dejstva, da moje poÄ?utje ĹĄe vedno ni najboljĹĄe, zelo zadovoljna.ÂŤ Zaradi slabĹĄega poÄ?utja potem tudi ni nastopila na ekipni tekmi. ÂťNisem ĹĄe stoodstotna, dva naporna zaporedna nastopa bi bila v đ&#x;”˛ tem trenutku ĹĄe preveÄ?,ÂŤ je ĹĄe povedala.

Velenje – Ĺ portna zveza Velenje je do 13. januarja zbirala prijave za izbor ĹĄportnika leta 2019 obÄ?ine Velenje. Razglasit ev najboljĹĄih, ki jih bo iz poslanih predlogov izbrala posebna komisija, bo predvidoma 8. aprila v Domu kulture. Takrat bodo podelili priznanja in zahvale najboljĹĄim ĹĄportnicam, ĹĄportnikom, ĹĄportnim ekipam, invalidom in ĹĄportnim delavcem za ĹĄportne rezultate in đ&#x;”˛ delo v letu 2019.

Velenjski sabljaÄ?i zelo uspeĹĄni na drĹžavnem prvenstvu

VALENTINOV PLESNI VEÄŒER

Osvojili kar tri zlate, dve srebrni in ĹĄtiri bronaste medalje!

V prijetnem ambientu, z glasbo

in izbranimi jedmi

V PETEK, 14. 2. 2020, OB 19. URI

Rezervacije: 03/586 64 62

Velenje, 18. januarja – V soboto je v organizaciji SabljaĹĄke zveze Slovenije v Velenju potekalo drĹžavno prvenstvo v sabljanju za kadete in mladince 2020. Prvenstva se je udeleĹžilo tudi 9 Ä?lanov SabljaĹĄkega kluba Rudolf Cvetko Velenje, ki so nastopili v vseh ĹĄtirih kategorijah floreta. Klub so zastopali Pia ÄŒretnik, Leo ÄŒretnik, Lenart IrĹĄiÄ?, Ana Jurjovec, Jakob Jurjovec, Borut Mohorko, Emanuel Planko, Mark Poprask in Iza Ĺ erc.

V kategoriji floret mladinke je Pia postala drĹžavna prvakinja, na zmagovalnih stopniÄ?kah pa se ji je s 3. mestom pridruĹžila Ana Jurjovec.

V kategoriji floret kadeti je Mark Poprask na koncu osvojil 3. mesto in bronasto medaljo, Leo ÄŒretnik pa je svoj nastop zakljuÄ?il na 5. mestu.

Naslednja kategorija, v kateri so nastopile velenjske tekmovalke Pia, Iza in Ana, je bila floret kadetinje. Iza je po napetih, tudi medsebojnih bojih, osvojila 1. mesto in naslov drĹžavne prvakinje, na odru za zmagovalke pa sta se ji z 2. mestom in 3. mestom pridruĹžili ĹĄe Pia in Ana.

V kategoriji floret mladinci se je pomerilo kar pet predstavnikov sabljaĹĄkega kluba Rudolf Cvetko. Poleg nosilca naslova iz lanskega leta Boruta Mohorka so nastopili ĹĄe Jakob Jurjovec, Mark Poprask, Leo ÄŒretnik in Emanuel Planko. Vsem petim se je v kvalifikacijskem delu uspelo uvrstiti v eliminacijski del. V finalu pa je bil letos boljĹĄi Mark, ki je osvojil zlato medaljo, Borut srebrno in Jakob bronasto. OdliÄ?ne uvrstitve sta s 7. in 10. mestom

dopolnila ĹĄe Leo in Emanuel.

LetoĹĄnje drĹžavno prvenstvo v sabljanju se je tako za velenjske tekmovalce zakljuÄ?ilo izredno uspeĹĄno. Od 4 moĹžnih zlatih medalj v kategorijah, v katerih se sablja s floretom, so v velenjskih rokah konÄ?ale kar tri. Uspeh pa dopolnjujejo ĹĄe dve srebrni medalji in ĹĄtiri bronaste. Ĺ tevilo osvojenih medalj uvrĹĄÄ?a sabljaĹĄki klub Rudolf Cvetko Velenje v sam vrh slovenskega sabljanja. đ&#x;”˛

Jerneja ÄŒretnik

NaĹĄ Ä?as, 30. 1. 2020, barve: CMYK, stran 17

Za in pred njimi je delovno ter zanimivo leto

Valvazorjeva kroĹžna pot

ÄŒlani Planinskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki lani opravili veÄ? kot 1650 prostovoljnih ur – Predolnik ostaja predsednik Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 25. januarja – ÂťZa nami je zanimivo in delovno leto in kot kaĹže, bo takĹĄno tudi letoĹĄnje,ÂŤ je na rednem obÄ?nem zboru v dvorani Marof v Ĺ martnem ob Paki menil predsednik tamkajĹĄnjega planinskega druĹĄtva Zoran Predolnik. Ta

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

30. januarja 2020

ni 139 Ä?lanov s plaÄ?ano Ä?lanarino ali 12 manj kot leta 2018. Pri analizi so ugotavljali, da Ä?lanarine niso plaÄ?ali predvsem tisti iz drugih krajev ali pa se iz osebnih razlogov niso udeleĹževali izletov. ÂťSo pa znatna sredstva prispevali za nemoteno delovanje druĹĄtva starejĹĄi Ä?lani in Ä?lani upravnega odbora. Planinska zveza Slove-

strukturo udeleĹžencev, zato – dodaja Predolnik – bodo namenili ĹĄe veÄ? pozornosti vzgoji podmladka na ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli.

Tudi za letos naÄ?rtujejo 22 planinskih izletov, skrb za izobraĹževanje vodnikov in markacistov. ÄŒe so lani na Martinovi poti zamenjali dotrajanih osem vpisnih skrinjic in jih namestili z novimi

Po hribih

Vremenska napoved za Ä?etrtek, 23. januarja, je obetala lep sonÄ?en dan. Planinci UNI 3 smo se odpravili po Valvasorjevi kroĹžni poti. Vendar jutranji pogled skozi okna avtobusa ni bil preveÄ? optimistiÄ?en. V meglo in ivje zavita pokrajina je delovala mrzlo in pusto. TakĹĄna je paÄ? usoda dolin in sotesk, smo se tolaĹžili.

Na BogenĹĄperk smo prispeli v poznih jutranjih urah. Lepota in mogoÄ?nost nekdanjega Valvasorjevega gradu nas je navduĹĄila in prevzela. RenesanÄ?ni grad BogenĹĄperk je v zaÄ?etku 16. stoletja zgradila druĹžina Wagen, po kateri nosi tudi ime Wagensperg (poslovenjeno BogenĹĄperk). Leta 1672 sta grad kupila Janez Vajkard Valvasor in njegova Ĺžena Ana Rosina, ki se je poroÄ?ila s trinajstimi leti in je v zakon prinesla zajetno doto. V Ä?asu, ko je v gradu prebival Valvasor, je nastala veÄ?ina njegovih zname-

naĹĄi deĹželi in Ĺživljenju kranjskega Ä?loveka v 17. stoletju. Na sprehodu po gradu smo si poleg muzejskih razstav ogledali tudi stilno urejene grajske sobane – Valvasorjevo delovno sobo z originalnimi Valvasorjevimi knjigami, grajsko knjiĹžnico in kapelo. Na lastni koĹži pa smo tudi spoznali, da Ĺživljenje na gradu v zimskem Ä?asu ni ravno prijetno. Grad ni bil ogrevan in mraz nam je zlezel v kosti, da smo se kasneje, na pohodu, komaj ogreli.

Po malici in toplem okrepÄ?ilu smo se podali na 10 km dolgo pot po nekdanji Valvasorjevi veleposesti. Gre za kroĹžno pot po obronkih posesti gradu BogenĹĄperk. Vodi mimo petih lokacij gradov in graĹĄÄ?in, od katerih sta danes ohranjeni le graĹĄÄ?ina ÄŒrni Potok in grad BogenĹĄperk. Pot se je vila veÄ?inoma po gozdovih in travnikih, le tu in tam po lokalnih cestah. Pri nekdanjem gradu

legendi zgradili na mestu, kjer se je na povrĹĄje 11. novembra, na god sv. Martina, reĹĄila skupina zasutih ĹĄmarskih rudarjev.

Opeko za cerkev (1.050.000 kosov) so izdelali iz domaÄ?e gline na obrobju Cerkovnika, kjer je tudi stala opekarna z veliko peÄ?jo. MogoÄ?na opeÄ?na zgradba z dvema zvonikoma sodi med najveÄ?je sakralne objekte svojega Ä?asa na Slovenskem.

Pri kmetiji Regali smo si spet privoĹĄÄ?ili malico, na ostanke dvorca Slatna, kjer je bil doma Valvasorjeva Ĺžena Ana Rosina GrafenWeger, pa smo gledali le od daleÄ?, saj do tja ne vodi kroĹžna pot in bi se bilo treba vraÄ?ati po isti poti. Dvorec ni ohranjen, je pa ob dvorcu ĹĄe lepo vidna opuĹĄÄ?ena hiĹĄica, ki je upodobljena na bakrorezu iz Slave vojvodine Kranjske.

VraÄ?ali smo se po nekoliko blatni gozdni poti pod Velikim

nitih del. Najbolj znano je doslej nepreseĹženo znanstveno delo o naĹĄih krajih Slava vojvodine Kranjske. Gre za izjemen knjiĹžni spomenik in veliÄ?astno mojstrovino, ki nam iskrivo in ĹĄegavo predstavi slovenske deĹžele v tistem Ä?asu. Danes je grad kulturni spomenik drĹžavnega pomena in prostor raznovrstnih kulturnih dogodkov. Grajske muzejske razstave so nam predstavile zgodbo o Valvasorjevem Ĺživljenju, prepletenem z raziskovanjem, nastajanjem knjig, grafik, zapisov o

Sela je ĹĄe pred leti stala mogoÄ?na lipa z osemnajstimi vrhovi.

Po ljudskem izroÄ?ilu naj bi imeli grajski na lipi plesiĹĄÄ?e. NekoÄ? je bilo v gradu upravno srediĹĄÄ?e za Litijo in Ĺ martno, po izgradnji juĹžne Ĺželeznice pa je grad propadel, ves gradbeni material so domaÄ?ini porabili za gradnjo hiĹĄ, zato ni sledu o mogoÄ?ni zgradbi.

Danes raste na tem mestu nova lipa. Pot proti gradu Slatna je bila slikovita, pogled na ĹĄmarĹĄko cerkev pa veliÄ?asten. Imenuje se po sv. Martinu, saj naj bi jo po

Oblakom in mimo komaj opaznih ostankov nekdanjega gradu Lihtenberk. Na tem mestu stoji kapelica Marije pomoÄ?nice, v bliĹžini pa je lepo viden usek, kjer je bil nekdanji grajski vodnjak.

Ves dan se je sonce srameĹžljivo skrivalo za oblake, ko pa smo se vrnili na izhodiĹĄÄ?e, se je zjasnilo in grad je zaĹžarel v svoji lepoti.

Odprl se je tudi prelep pogled na dolenjske griÄ?ke in s soncem obsijane KamniĹĄko-Savinjske Alpe.

ÂťLeto 2019 smo zakljuÄ?ili uspeĹĄno, Ä?eprav na raÄ?unu ni toliko denarja, kot smo ga imeli prejĹĄnja leta,ÂŤ so med drugim ugotavljali na rednem obÄ?nem zboru.

ostaja na njegovem Ä?elu, saj so mu udeleĹženci obÄ?nega zbora zaupali tretjiÄ? zapored ĹĄtiriletni predsedniĹĄki mandat.

Pri pregledu opravljenega dela v minulem letu je Predolnik dejal, da so uresniÄ?ili zastavljene cilje. Opravili so vsa predvidena potrebna dela na Martinovi in na delu Savinjske poti, katere skrbnik je druĹĄtvo, prav tako na brunarici v Martinovin vasi, kjer imajo svoje druĹĄtvene prostore.

Opravili so veÄ? kot 1650 prostovoljnih ur, zagotovo pa vseh niso zapisali. Na seznamu je bilo la-

nije sicer omogoÄ?a z razpisi pridobitev dodatnega denarja, a z njim blaĹžimo predvsem stroĹĄke izobraĹževanja strokovnega kadra in podaljĹĄevanja licenc. Pomemben vir prihodkov predstavlja 0,5-odstotni deleĹž dohodnine naĹĄih Ä?lanov, zato ponovno pozivam, da izpolnite obrazce in namesto drĹžavnemu proraÄ?unu namenite del dohodnine druĹĄtvu.ÂŤ Lani je druĹĄtvo organiziralo 22 pohodov, udeleĹžilo se jih je 454 ljubiteljev rekreacije in lepe narave. NajboljĹĄa je udeleĹžba na laĹžjih turah, kar kaĹže na starostno

iz nerjaveÄ?ega materiala, ki so jih izdelali sami, se bodo letos lotili zamenjave dotrajanih smernih tabel in stebrov. V sodelovanju z druĹĄtvi, ki imajo brunarice v Martinovi vasi v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki, bodo uredili prostor za nastopajoÄ?e, se tvorno vkljuÄ?ili v praznovanje obÄ?inskega praznika, v aktivnosti Planinske zveze Slovenije, planinskih druĹĄtev v Ĺ aleĹĄki dolini, pomagali mentoricam pri delu planinskega kroĹžka. đ&#x;”˛

Dom na PaĹĄkem Kozjaku zaprt Ljubitelji planinarjenja in obiskovalci bliĹžnjih domaÄ?ih hribov so gotovo Ĺže seznanjeni z novico, da je planinski dom na PaĹĄkem Kozjaku od 1. januarja 2020 zaprt

PaĹĄki Kozjak nudi kar nekaj moĹžnosti za pohodniĹĄtvo in vzpone na njegove vrhove, razgled z vrha pa ob ugodnih zimskih razmerah nudi hribovsko iluzijo raja, ki jo kazi zaprt dom. (foto: Alenka Es)

Dolgoletni najemnici Olgi RamĹĄak se je iztekla pogodba, za podaljĹĄanje pa se ni odloÄ?ila. Predsednica Planinskega druĹĄtva Velenje Alenka Es, ki smo jo povpraĹĄali, kaj sedaj, je poudarila, da v planinskem domu ne morejo zagotavljati varnega obiska, saj planinski dom ne izpolnjuje minimalnih higienskih standardov.

ÂťGlede na stanje zgradbe smo se v upravnem odboru PD Velenje odloÄ?ili, da ne bomo iskali novega najemnika.

Obnova planinskega doma glede na starost gradnje in na dolgoletno pomanjkljivo vzdrĹževanje ne bi bila racionalna. Pri pogovorih o prihodnosti planinskega doma smo priĹĄli do soglasnega skle-

pa, da je treba zgraditi nov dom.

Denar je seveda glavna ovira pri izvedbi projekta. PZS je izvedla usklajevalne sestanke za poseben razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za planinske koÄ?e. Razpis naj bi bil objavljen spomladi 2020,ÂŤ pojasnjuje predsednica PD Velenje Alenka Es. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Kegljanje Infarktna konÄ?nica gostom Ĺ oĹĄtanj – Samo dva keglja je Ĺ oĹĄtanjÄ?ane loÄ?ilo do ekipne toÄ?ke. Ĺ˝al pa tudi tokrat domaÄ?i igralci niso znali izkoristiti slabe igre gostujoÄ?e ekipe, ki je v Ĺ oĹĄtanj pripeljala mlade tekmovalce. Potem, ko so gostje po igri prvega para povedli z 2 : 0 s prednostjo 47 kegljev, so gledalci priÄ?akovali boljĹĄo igro drugega para. A tudi v tej igri ni ĹĄlo vse tako, kot so priÄ?akovali v domaÄ?i vrsti.

DomaÄ?ina sta razliko sicer zniĹžala Ĺže za polovico, imela prednost v set toÄ?kah, v zadnjih luÄ?ajih pa napravila nepotrebne napake. To sta gosta pridno izkoristila in ekipo povedla v prednost z rezultatom 4 : 0, razlika v kegljih pa je narasla na 52 kegljev.

Da bi domaÄ?ini osvojili vsaj toÄ?ko, bi morala domaÄ?a tekmovalca v tretji igri zmagati, za nameÄ?ek pa ĹĄe izniÄ?iti prednost kegljev. DomaÄ?i par je zaÄ?el zelo dobro in Ĺže v prvem setu zniĹžal rezultat na 22 kegljev. Tudi v nadaljevanju sta se iz luÄ?aja v luÄ?aj pribliĹževala gostom ter v tretjem setu dosegla prednost. Toda po tej igri

jima je koncentracija padla in tekmovalci so se izmenjavali v vodstvu.

Zadnji set je zato prinesel infarktno konÄ?nico. Tik pred koncem so domaÄ?ini vodili za dva keglja. DomaÄ?i igralec je imel na voljo ĹĄe dva luÄ?aja, gostom pa je ostal le ĹĄe luÄ?aj na polno. Popolna tiĹĄina je nastala, ko se je domaÄ?i tekmovalec pripravil na svoj predzadnji met. Vezavo dveh kegljev bi moral podreti z luÄ?ajem in v zadnjem luÄ?aju na polno podreti Ä?im veÄ? kegljev. SreÄ?a je Ĺ oĹĄtanjÄ?anom obrnila hrbet, Ä?eprav je bil luÄ?aj dober. Krogla je podrla le en kegelj, drugega pa le oplazila. Tako je bilo sreÄ?anje odloÄ?eno. DomaÄ?i so doĹživeli nov boleÄ? poraz na domaÄ?ih stezah. Po tekmi je domaÄ?i strateg dejal: ÂťBili smo pozitivni, moÄ?ni, tolerantni, a brez ĹĄportne sreÄ?e. ÄŒestitam vsem igralcem za dobro igro. S takĹĄnim pristopom lahko v naslednjih krogih priÄ?akujemo tudi zmagoÂŤ.

Zaradi ekipnega DP U-18 bo naslednji krog v drĹžavnih ligah odigran ĹĄele 7. februarja. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani se bodo v Ravnah pomerili z ekipo Ĺ pedicije RCM iz ÄŒrne, ki je na lestvici pred Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. đ&#x;”˛ G. F.

đ&#x;”˛

Anica Pugelj

TAKO so igrali Prva A DRL – Ĺženske, 110. krog Ĺ˝.U.R.D. Koper - Velenje 20:23 (10:11) Velenje: SimiÄ?, HadĹžiÄ?, Ferenc 3, Smonkar 7 (4), Pikl 3, PriterĹžnik 6, Tomić 1, Ĺ˝ekiÄ? 2 (1), TabakoviÄ?

1, TomiÄ?, Rotovnik, Brcar, MeĹža; trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Koper 5 (4), Velenje 5 (4); izkljuÄ?itve: Koper 8 minut, Velenje 10.

Drugi rezultati: Zelene doline Ĺ˝alec - Izola 27:19, Litija – Krka 28:39, Ĺ˝.U.R.D. Mlinotest – Ptuj 36:20, Krim Mercator - Z'deĹžele Krim Mercator – Z'deĹžele 30:23 (22:10) Vrstni red: 1. Krim 11 tekem - 22 toÄ?k, 2. Mlinotest 11 – 20, 3. Ĺ˝alec 11 - 16, 4. Krka 10 - 14, 5. Z'deĹžele 10 - 12, 6.

Koper 11 - 8, 7. Izola 11 - 6, 8. Velenje 11 - 6, 9. Litija 11 - 3, 10. Ptuj 11 - 1.

12. krog: Velenje – Krim (1. 2., 18.00)

Kegljanje, 2. liga, vzhod – 12. krog Ĺ oĹĄtanj - CerĹĄak 2 : 6 (3204 : 3206) Ĺ oĹĄtanj: HasiÄ?iÄ? - 540 (0), Ĺ ehiÄ? – 509 (0), SeÄ?ki – 539 (0), Jug – 523 (0), PintariÄ? – 533 (1), PetroviÄ? – 560 (1)

NaĹĄ Ä?as, 30. 1. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, KRONIKA

Gasilstvo je v Gaberkah Ĺže najmanj devetdeset let. Saj je marsikje ĹĄe dlje, a v tem kraju na ĹĄoĹĄtanjskem podeĹželju se je posebno dobro prijelo. Le v petih hiĹĄah ni doma vsaj en gasilec. Ali gasilka, seveda. V Gaberkah se namreÄ? v aktivnosti gasilskega druĹĄtva vkljuÄ?ujejo tako rekoÄ? vsi, pravi predsednik Bogdan Lampret. Vsak po svojih moÄ?eh in vsak ima kaj poÄ?eti, saj se druĹĄtvo ĹĄe zdaleÄ? ne ukvarja le s pripravami na hudo uro in sodelovanjem na raznih intervencijah.

Te so, kot vedo povedati gasilci, vedno bolj raznolike, saj se ne odzivajo le na poĹžare in druge naravne nesreÄ?e. Z zanosom se odzovejo tudi takrat, kadar ne potrebujejo intervencijske obleke. Tudi teh priloĹžnosti je na sreÄ?o veliko.

Gasilski dom je srce kraja

Ustanovitelji druĹĄtva so si naloĹžili skrb za poĹžarno varnost, pomoÄ? ljudem in druĹžabno dogajanje v kraju. Specializirani so za poplave. Velunja namreÄ? ĹĄe zdaleÄ? ni nedolĹžen potoÄ?ek. Kadar se razbesni, odnaĹĄa tla pod nogami. Iz ognjenih zubljev, ki so pred leti zajeli gostiĹĄÄ?e KriĹžnik in sosednjo hiĹĄo, so reĹĄili dve deklici. Pogasili so veÄ? stano45 Ä?lanov je usposobljenih in opremljenih za intervencije. Ko zatuli sirena, sploh ponoÄ?i, kajti podnevi jih je veÄ?ina v sluĹžbi in se ne more odzvati, se jih vedno zbere vsaj 25.

30. januarja 2020

Gaberke so gasilska vas PGD Gaberke obeleŞuje 90-letnico – Skrbijo za poŞarno varnost in druŞabni utrip kraja – Za prihodnost se ne bojijo

vanjskih in gospodarskih objektov. Ko je Ĺ aleĹĄko dolino prizadel Ĺžled, so bili enajst dni na terenu, je sogovornik izpostavil nekaj intervencij, nato pa ĹĄe nekaj bolj prijetnih spominov na razne prireditve, kot so tematski plesi, dobrodelni koncerti za pomoÄ? druĹžinam, ki jim je ogenj uniÄ?il premoĹženje, sploh pa daleÄ? naokrog poznane veselice in kresovanje. Znani so tudi po tekmovanju za starejĹĄe gasilce in gasilke, ki ga prirejajo Ĺže 17 let.

Gasilski dom – Ĺže drugi, saj je bil prvi Ĺžrtev ugrezanja – pa je pravzaprav srce kraja, saj se tam, kakor hitro se otopli, zaÄ?nejo zbirati gasilci na vajah, drugi krajani pa so tam naĹĄli prostor za razne aktivnosti. Njegov pomen bo zdaj, ko je krajevna skupnost ob

zaÄ?etku ĹĄolskega leta dom krajanov odstopila vrtcu, priĹĄel ĹĄe bolj do izraza, saj se je tudi delovanje druĹĄtev preselilo v gasilski dom. ÂťPred dvajsetimi leti smo imeli osem otrok, danes pa 58,ÂŤ je pojasnil predsednik in dodal, da se druĹžine, ki se v Gaberke priseljujejo iz ĹĄaleĹĄkih mest ali drugih koncev, zelo dobro vkljuÄ?ujejo v krajevno skupnost.

Gasilstvo je identiteta skorajda vsake gaberĹĄke druĹžine

V Gaberkah se gasilstvo prenaĹĄa iz roda v rod. Morda imajo sreÄ?o, razmiĹĄlja predsednik, da je nasproti gasilskega doma vrtec, od koder otroci opazujejo gasilske vaje in se navduĹĄujejo za delo gasilcev. Tako Ĺže ĹĄestletnike uva-

jajo v druĹĄtvo, pravi. Trenutno je pod njihovim okriljem okrog 70 otrok, ki v igri usvajajo gasilske veĹĄÄ?ine in z rednimi vajami in tekmovanji rastejo v prave gasil-

â?ą

Bogdan Lampret: ÂťVÄ?asih smo gasilci ĹĄe preveÄ? pogumni.

Drugim pomagamo, premalo pa skrbimo za svojo varnost.ÂŤ

ce. ÂťÄŒe nam jih v desetih letih uspe vzgojiti vsaj 10 ali 15, bomo veliko naredili,ÂŤ ocenjuje. PGD Gaberke s podmladkom vred ĹĄteje veÄ? kot 360 Ä?lanov in je najĹĄtevilÄ?nejĹĄe druĹĄtvo v Gasilski zvezi

POLICIJSKA kronika Serija vlomov na obmoÄ?ju Ĺ˝alca

Vlomilec je ukradel gotovino in zlatnino.

Ĺ˝alec, 22. januarja – V Marija Reki na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec je v sredo neznanec vlomil v poÄ?itniĹĄko hiĹĄico. Ukradel je nekaj posode, mesoreznico in nekaj alkoholnih pijaÄ?.

V petek, 24. januarja, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo v Preboldu. Lastniki niÄ?esar ne pogreĹĄajo.

V soboto, 25. januarja, je bilo vlomljeno v stanovanjske hiĹĄe v Kapli vasi, Veliki PireĹĄici in na Vranskem. Iz hiĹĄe v Kaplji vasi in hiĹĄe v Veliki PireĹĄici ni niÄ?esar ukradel, lastnik hiĹĄe na Vranskem pa pogreĹĄa gotovino.

Tudi nedeljsko jutro, 26. januarja, se je za Ĺžalske policiste zaÄ?elo s prijavo vloma v stanovanjsko hiĹĄo. Tokrat v Studencah.

Nasilje v ĹĄolah Velenje, 23. januarja – V Ä?etrtek so policisti obravnavali dva primera nasilniĹĄtva v velenjskih osnovnih ĹĄolah. Na eni je uÄ?enec fiziÄ?no napadel uÄ?iteljico, na drugi je uÄ?enec Ĺžalil drugega uÄ?enca. Policisti so o tem obvestili drĹžavnega toĹžilca in pristojni center za socialno delo.

Dan za tem so morali ponovno na eno od velenjskih osnovnih ĹĄol, ki so jo obiskali dan prej, kjer je uÄ?enec niĹžje stopnje spet fiziÄ?no napadel uÄ?iteljico, jo odrival in udaril s pestjo v roko.

Tat opazil jakno Velenje, 24. januarja – V Ä?etrtek je VelenjÄ?an na svojem vrtu pozabil jakno. Neznanec jo je opazil

www.igem.net

ObveĹĄÄ?amo vas, da bo zaradi izvajanja gradbenih del v Starem Velenju spremenjena prometna ureditev. Za ves promet in za peĹĄce bo zaprta Cesta v Stari trg, v obmoÄ?ju objekta Stari trg 11.

Na delu sedaj enosmerne ceste, od Vile Biance do kriĹžiĹĄÄ?a z Ljubljansko cesto bo z obeh strani zapore promet potekal dvosmerno.

Zapora bo predvidoma trajala do konca septembra 2020.

Opozarjamo na previdnost in prosimo za razumevanje.

đ&#x;”˛

Tina Felicijan

90-letnico bodo s sveÄ?anostjo in zabavo zaznamovali julija. Ob jubileju bodo od ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj dobili motorno Ä?rpalko. Pomagala bo tudi pri adaptaciji prireditvene dvorane v gasilskem domu, ki za vzdrĹževanje potrebuje veliko denarja in ĹĄe veÄ? pridnih rok.

Iz POLICISTOVE beleĹžke

in ukradel. OĹĄkodovani je imel v njej denarnico z gotovino in dokumenti ter mobilni telefon.

sarnicah, da preverijo, ali so ta ĹĄe tam. Lahko, da je kakĹĄno Ĺže pri policistih, pa tega sploh ne vedo.

Spet kolesa

Neodgovorni vozniki

Velenje, 26. januarja – V nedeljo so policisti obravnavali vlom v klet stanovanjskega bloka na KoĹželjskega ulici v Velenju. Vlomilec je ukradel kolo znamke Lombardo Sestrier, Ä?rno-bele barve, in lastnika oĹĄkodoval za okoli 200 evrov. Ĺ˝e prej, v sredo, 22. januarja, pa sta v Velenju iz dveh kleti izginili kolesi, enkrat je ĹĄlo za kolo KTM, enkrat Specialized.

Kraje koles se iz lanskega leta oÄ?itno nadaljujejo v letoĹĄnje. Na Policijski postaji Velenje pa pravijo, da imajo pri njih v hrambi ĹĄe vedno veliko zaseĹženih koles in delov koles, ki najverjetneje izhajajo iz kaznivih dejanj. Zato morebitne lastnike odtujenih koles obveĹĄÄ?ajo, da se lahko z dokazili o lastniĹĄtvu oglasijo pri njih in preverijo, Ä?e ni med zaseĹženimi prav njihovo kolo.

Poziv pa velja tudi lastnikom koles, ki jih hranijo v kleteh in kole-

Ĺ aleĹĄke doline. Po vsej Sloveniji je poznano po veterankah, ki so razoÄ?arane, Ä?e s tekmovanja ne prinesejo pokala, toliko naslovov so Ĺže nanizale.

Dober operativni gasilec potrebuje veliko znanja. In poguma.

Mora biti z glavo in srcem pri stvari. ÂťJaz vedno pravim: si gasilec ali pa nisi. Vmesnega ni. NekoÄ? je starejĹĄi gasilec dejal: ko zatuli sirena, ostaneta smo dve vrsti ljudi – pametni, ki dajo blazino na glavo in spijo dalje, in mi, malo trÄ?eni, ki napol obleÄ?eni sedemo v avto in zdrvimo v gasilski dom in na pomoÄ?. Vendar – ko vidiĹĄ izraz na obrazu Ä?loveka, ki si mu pomagal, njegov pogled v oÄ?eh ‌ To poplaÄ?a vse.ÂŤ V boj z ognjem ali vodo, zvito ploÄ?evino ali podrtimi zidovi jih Ĺžene

ljubezen do soÄ?loveka in Ĺželja po pomoÄ?i. ÂťImeli smo veliko teĹžkih intervencij. Kadar smo uspeĹĄni, nam ni treba niÄ?esar reÄ?i. Samo pogledamo Ä?loveka v oÄ?i in vemo, da smo zmagali.ÂŤ Pa je gasilec za to, kar poÄ?ne, dovolj spoĹĄtovan? ÂťV Sloveniji smo gasilci zelo cenjeni. Med sokrajani smo zelo lepo sprejeti, pri vsem nam pomagajo. Saj veste, denarja za veÄ?je akcije ni nikoli dovolj. Seveda pa se mi z naĹĄim transparentnim delom nenehno dokazujemo in vedno se po najboljĹĄih moÄ?eh odzovemo na klic na pomoÄ?. Tako smo vsi zadovoljni.ÂŤ Je pa res, da si je pri gasilstvu treba vzeti Ä?as za usposabljanje, treba je vlagati v ustrezno opremo. Tu pa prihaja do vedno veÄ?jih teĹžav, pravi predsednik. ÂťDrĹžava je maÄ?ehovska, nekateri delodajalci gasilcem ne odobrijo prostih dni za izobraĹževanja.ÂŤ Imajo pa vsaj trdno podporo vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in.

Zadovoljni so s financiranjem in pomoÄ?jo pri opremljanju. ÂťGasilci v naĹĄi zvezi so med najbolje opremljenimi v Sloveniji,ÂŤ je s ponosom povedal.

Od 13. do 26. januarja so tudi policisti na celjskem, tako kot drugjepo Sloveniji, poostreno nadzirali uporabo mobilnih telefonov med voĹžnjo in zaznali kar 904 krĹĄitev. Kot ugotavljajo, so ti prekrĹĄki na Ĺžalost ĹĄe vedno precej pogosti in tudi zelo nevarni, saj so neposredno povezani z nezbranostjo oziroma zmanjĹĄano koncentracijo in pozornostjo med voĹžnjo, zaradi Ä?esar pogosto prihaja tudi do najhujĹĄih prometnih nesreÄ?. Na obmoÄ?ju PU Celje se je lani varnost cestnega prometa zelo poslabĹĄala. V prometnih nesreÄ?ah je umrlo 27 ljudi, leto prej 12. 11 udeleĹžencev je umrlo zaradi nepravilne strani oziroma smeri voĹžnje, kar je pogosto povezano prav z uporabo telefona med voĹžnjo. Tretjino smrtnih prometnih nesreÄ? so povzroÄ?ili alkoholizirani vozniki.

Popolna zapora Primorske in Ceste talcev Ĺ oĹĄtanj, 27. januarja – Zaradi obseĹžnih obnovitvenih del na trgu bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju bo do nedelje, 9. februarja, popolna zapora dela Primorske ceste in Ceste talcev, in sicer na kriĹžiĹĄÄ?u, ki se navezuje na trg. Obvoz bo potekal v smeri Lokovice oziroma preko zaselka Pohrastnik in MetleÄ?. Vsi bliĹžje stanujoÄ?i na obmoÄ?ju z zaporo lahko avtomobile parkirajo na javnih parkiriĹĄÄ?ih (AĹĄkerÄ?eva cesta, parkiriĹĄÄ?e za Pilon centrom, parkiriĹĄÄ?e pri gasilskem domu đ&#x;”˛ mkp Ĺ oĹĄtanj, Muzej usnjarstva ‌).

Premalo jo je ÂťzategnilÂŤ Velenje, 23. januarja – Zaradi slabo zavarovane roÄ?ne zavore se je pri PoĹĄti v Velenju vozilo premaknilo na cesto in oviralo promet. Kaj drugega kot slabo voljo pri nekaterih voznikih dogodek k sreÄ?i ni povzroÄ?il.

PogreĹĄani bil pri svojcih Velenje, 24. januarja – NoÄ?na izmena je v petek zaÄ?ela iskati moĹĄkega, ki ga je pogreĹĄala partnerka. Po dolgem preverjanju in iskanju informacij, kje bi lahko bil, so ga naĹĄli pri svojcih.

Žalil sostanovalca Velenje, 24. januarja – V petek okoli 22. ure so policisti na Cesti talcev v Velenju

pridrĹžali obÄ?ana, ki je Ĺžalil in se grdo vedel do sostanovalca.

Vznemirjala ga je po telefonu Velenje, 25. januarja – V soboto ponoÄ?i je bivĹĄa partnerka po telefonu vznemirjala bivĹĄega partnerja, ga Ĺžalila in se grdo vedla. O obliki primerne kazni bodo odloÄ?ili policisti.

Je bila droga?

Velenje, 26. januarja – V nedeljo ponoÄ?i so policisti na Ĺ aleĹĄki cesti zasegli dva sumljiva pripomoÄ?ka, v katerih so bili delci, za katere so ocenili, da bi lahko bila prepovedana droga. Sum bo potrdila ali ovrgla analiza.

PRAVNI KOTIÄŒEK Nekateri se ne starajo, ampak samo postanejo boljĹĄi mojstri ‌ Svetuje: Sedina Sarajlić

Delo upokojencev na Ä?rno je v razcvetu, kljub temu da lahko delajo zakonito, in sicer tako, da: • registrirajo s. p., • sklenejo pogodbo o zaÄ?asnem in obÄ?asnem delu, • sklenejo podjemno ali avtorsko pogodbo ali • se registrirajo za opravljanje osebnega dopolnilnega dela.

Res je, da imajo vse naĹĄtete oblike dela razliÄ?ne omejitve in da delo na Ä?rno, v primerjavi z njimi, prinaĹĄa veÄ? zasluĹžka ‌ Ampak, ko delate na Ä?rno: • niste zavarovani; • je veÄ?ja nevarnost poĹĄkodb, ker ni nadzora; • nimate zagotovila, da boste plaÄ?ani za opravljeno delo; • nimate plaÄ?ane odsotnosti zaradi bolezni ali poĹĄkodbe, • in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali ‌

NaĹĄ Ä?as, 30. 1. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

30. januarja 2020

Imunski sistem je kljuÄ?en za naĹĄe zdravje. Kako ga pozimi okrepimo?

Obrambni sistem krepimo skozi celo leto, zato da laŞje ostanemo zdravi tudi pozimi – Gibanje, igra in smeh varujejo naťe zdravje – Stres slabi odpornost Jasmina Škarja

Imunski sistem je naĹĄ obrambni mehanizem in nas varuje pred vdorom neĹželenih vsiljivcev, kakrĹĄni so bakterije in virusi ter razliÄ?ne strupene snovi, hkrati pa skrbi za odstranjevanje strupov, ki nastajajo med naravnimi presnovnimi procesi v telesu. Da je pravilno delovanje imunskega sistema temelj naĹĄega zdravja, nam je znano, da ga moramo krepiti tudi pozimi, prav tako. Mag. farm.

Magda BaÄ?ovnik Zimic iz Lekarne Velenje izpostavi ĹĄe, da se je dobro zavedati, da imunski sistem gradimo od rojstva naprej in ga lahko z neustreznim naÄ?inom Ĺživljenja zelo oslabimo. ÂťImunski sistem okrepimo tako, da se zdravo prehranjujemo, pijemo dovolj tekoÄ?ine, se dovolj gibamo na sveĹžem zraku, izogibamo ĹĄkodljivim razvadam, kot so kajenje, pretirano uĹživanje alkohola, uĹživanje nezdrave in preteĹžno industrijsko predelane Pogosto se v lekarni sreÄ?ujemo z obupanimi starĹĄi otrok, ki so jih prviÄ? dali v vrtec in so otroci pogosto prehlajeni.

A se sÄ?asoma praviloma stanje izboljĹĄa in otroci postanejo bolj odporni. hrane. Dobro je, da skrbimo za dovolj spanja in poÄ?itka, da smo pozitivno naravnani in se v najveÄ?ji meri izogibamo stresu, ki je dokazano eden najveÄ?jih sovraĹžnikov zdravja,ÂŤ izpostavi BaÄ?ovnik–Zimiceva.

Kako si pomagamo?

ÄŒe smo zdravi, dodatki niso potrebni, v zimskem Ä?asu, ob poveÄ?anih telesnih in duĹĄevnih naporih, pa je dobro prisluhniti telesu, si privoĹĄÄ?iti veÄ? poÄ?itka in si pomagati z uĹživanjem dodatnih vitaminov in pripravkov, ki lahko okrepijo naĹĄ imunski sistem. Najbolj znana rastlina s takĹĄnim delovanjem je ame-

riĹĄki slamnik. ÂťRastlinska zdravila z izvleÄ?ki ameriĹĄkega slamnika imajo dokazano protivirusno delovanje proti doloÄ?enim virusom, protibakterijsko, protivnetno in imunostimulativno delovanje. Tu so vitaminsko-mineralni pripravki, po katerih poseĹžemo, kadar je potreba po vitaminih in mineralih okrnjena zaradi nezadostnega vnosa s hrano. UravnoteĹžena kombinacija razliÄ?nih vitaminov in mineralov krepi odpornost, organizem lah-

zrak zaradi ogrevanja bolj suh. ÂťÄŒe je manj kot 40 % relativne vlaĹžnosti, se ne poÄ?utimo dobro, predvsem pa je naĹĄa nosna sluznica izsuĹĄena in ne more dobro opravljati svoje funkcije kot filter, ki prestreĹže ĹĄkodljive viruse in bakterije, ki so v zraku. Zato je pomembno, da namestimo vlaĹžilce zraka na radiatorje, damo mokro krpo na radiator ter redno in temeljito prezraÄ?imo prostore. Pijemo tople tekoÄ?ine, predvsem zeliĹĄÄ?ne Ä?aje, Ä?e jih sladkamo, naj bo to med in dodatek limone, ki je dober vir vitamina C. Izogibamo se, Ä?e je moĹžno, prostorom, v katerih je moĹžnost okuĹžbe velika. Zelo pomembna pa je tudi ustrezna higiena. Pogosto umivanje rok, razkuĹževanje, redna menjava zobne Svojemu telesu zagotovite dovolj spanja. Ĺ tudije namreÄ? kaĹžejo, da smo zaradi pomanjkanja spanca dovzetnejĹĄi za razliÄ?ne bolezni in okuĹžbe. NajveÄ? ga potrebujejo novorojenÄ?ki (18 ur dnevno), dojenÄ?ki 12–13 ur, predĹĄolski otroci 10 ur ter odrasli 7–8 ur dnevno.

ko varuje pred okuĹžbami in koristno deluje pri prehladnih obolenjih. Tudi prehranska dopolnila z betaglukani so namenjena podpori delovanja imunskega sistema. Pozitiven vpliv na imunski sistem ugotavljajo tudi pri uporabi probiotikov, antioksidantov, matiÄ?nega mleÄ?ka, kolostruma itd. Tudi za otroke so na voljo razliÄ?ni pripravki, saj so otroci zelo izpostavljeni razliÄ?nim okuĹžbam. MlajĹĄi v vrtcih, starejĹĄi v ĹĄolah, saj je v zaprtih prostorih veliko otrok hkrati in se virusne okuĹžbe zlahka prenaĹĄajo z enega na drugega.ÂŤ

Preventiva je celoletna in vsakodnevna skrb za dobro zdravje

Prehladna obolenja so najpogostejĹĄa v zimskem Ä?asu. Pomembno je, da doma poskrbimo za ustrezno vlaĹžen zrak, saj je pozimi

ĹĄÄ?etke, uporaba hrbtiĹĄÄ?a dlani ali komolca pri kihanju in kaĹĄljanju zmanjĹĄajo moĹžnosti, da pride telo v stik z virusi in bakterijami, ki so vir okuĹžb,ÂŤ razlaga Magda BaÄ?ovnik Zimic.

Kljub krajĹĄim in hladnejĹĄim dnevom, ki jih morebiti spremljajo megla, sneg, deĹž in drugi manj zaĹželeni vremenski pojavi, naj bodo sprehodi, igra, smeh ĹĄe naprej del naĹĄega vsakdana. SproĹĄÄ?eni Ĺživljenjski trenutki tako niso obremenjeni s stresnimi hormoni, ki so znani povzroÄ?itelji nepravilnega delovanja imunskega sistema. ÂťTo vsak posameznik dosega na razliÄ?ne naÄ?ine (npr. z meditacijo, masaĹžo), odliÄ?en naÄ?in zmanjĹĄevanja stresa pa je redna telesna vadba,ÂŤ ĹĄe za konec strne sogovornica mag. farm. Magda BaÄ?ovnik Ziđ&#x;”˛ mic.

Bi del zgodbe o uspehu postal tudi ti? Ĺ olski center sestavljajo ĹĄtiri organizacijske enote: • Srednja ĹĄola za strojniĹĄtvo z dijaĹĄkim domom • Srednja ĹĄola za lesarstvo • ViĹĄja strokovna ĹĄola za strojniĹĄtvo in lesarstvo • MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center Obe srednji ĹĄoli ponujata programe niĹžjega, poklicnega, poklicno-tehniĹĄkega in srednje strokovnega izobraĹževanja in usposabljata za razliÄ?ne poklice:

Srednja ťola za lesarstvo: • • • •

lesarski tehnik, SSI in PTI mizar – tudi vajeniťka oblika tapetnik obdelovalec lesa

• • • • • • • •

strojni tehnik, SSI in PTI oblikovalec kovin – orodjar, tudi vajeniĹĄka oblika inĹĄtalater strojnih inĹĄtalacij strojni mehanik – tudi vajeniĹĄka oblika avtoserviserni tehnik, PTI avtoserviser avtokaroserist pomoÄ?nik v tehnoloĹĄkih procesih

VABIMO VAS NA INFORMATIVNE DNEVE V PETEK IN SOBOTO, 14. IN 15. FEBRUARJA 2020: •

Srednja ĹĄola za strojniĹĄtvo: Podlubnik 1b, petek ob 9. in 15.uri (velika predavalnica v pritliÄ?ju Ĺ C) ter sobota ob 9.uri (predavalnica v MIC-u) • Srednja ĹĄola za lesarstvo: KidriÄ?eva c. 59 (Trata), petek ob 9. in 15. uri ter sobota ob 9. uri • ViĹĄja strokovna ĹĄola: Podlubnik 1b, petek ob 11. in 16.30 ter sobota ob 11. uri • DijaĹĄki dom: Podlubnik 1b, petek od 8. do 17. ure ter sobota od 8. do 13. ure Parkiranje na parkiriĹĄÄ?u Ĺ C Ĺ kofja Loka je zagotovljeno do zasedbe mest – dovoz iz smeri Novi svet.

Ĺ olski center Ĺ kofja Loka, Podlubnik 1b, 4220 Ĺ kofja Loka, www.scsl.si, info@scsl.si, tel.: 04/ 506 23 00

Srednja ĹĄola za strojniĹĄtvo:

Ĺ olski center Ĺ kofja Loka je ĹĄola s tradicijo, uspehi in ambicijami.

Skozi leta, ki jih prebijemo skupaj, mladostnikov odnos do dela in vedenja dozori v odgovorna in spoĹĄtljiva dejanja, ustvarjalno oko postane kritiÄ?no in strokovno. S kakovostnim poukom ĹĄolamo dijake, ki bodo lahko nadaljevali ĹĄtudij ali ustanavljali svoja podjetja.

UspeĹĄno delo nastaja v ustvarjalnem vzduĹĄju, v sodelovanju dijakov in uÄ?iteljev. Vzpodbujamo zdrav naÄ?in Ĺživljenja, spoĹĄtujemo drugaÄ?nost in se uÄ?imo strpnosti; dijake navajamo, da so odgovorni za svoj uspeh in odloÄ?itve.

Srednja ĹĄola za lesarstvo: les je naĹĄa vrednota, ustvarjanje z njim pa proces, ki oblikuje dijaka v celovito, odgovorno in ustvarjalno osebnost. UspeĹĄno razvijamo tudi partnerstvo z oĹžjo in ĹĄirĹĄo skupnostjo, z mednarodnimi projekti tudi s tujino.

Srednja ĹĄola za strojniĹĄtvo: Ä?e vas zanima avtomobilizem, orodjarstvo, instalacije, vzdrĹževanje strojev, radi programirate, reĹĄujete tehniÄ?ne probleme – pridruĹžite se nam.

VajeniĹĄka oblika izobraĹževanja poteka drugo ĹĄolsko leto. Za razliko od ĹĄolskega naÄ?ina izobraĹževanja, v katerem veÄ?ina izobraĹževanja poteka v ĹĄoli, kar polovica le-tega pri vajeniĹĄkem sistemu poteka neposredno pri delodajalcu. Pogoj za vpis je sklenjena pogodba z delodajalcem. Poklicno usposabljanje je denarno nagrajeno.

DijaĹĄki dom omogoÄ?a bivanje oddaljenih dijakov v eno- in dvoposteljnih sobah.

Zato dobrodoĹĄli med nami, kjer se stroka, kultura, podjetnost, pogovor, nasvet in pozitivno razmiĹĄljanje prepletajo in odraĹžajo v kreacijah in storitvah mladih, ki v Ä?asu ĹĄolanja iĹĄÄ?ejo svoj prostor, ki se razvijajo in pilijo in na koncu zablestijo v vsej svoji lepoti. (promocijsko besedilo)

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

ÄŒutili boste, da se v vas spet prebuja Ĺželja po delu in dokazovanju. NiÄ? ne Ä?akajte in niÄ? ne mencajte, takoj se lotite dela. A novemu konjiÄ?ku ne posveÄ?ajte preveÄ? Ä?asa, saj ga v resnici nimate. Obljubo bo enkrat treba izpolniti, teĹžava pa je v tem, da vam nihÄ?e ni postavil roka dokonÄ?anja. To je verjetno vzrok, da se dela nikakor ne znate lotiti. Priznajte pa si, da tudi to ne bo nadomestilo Ä?ustvene praznine, ki se ji preprosto reÄ?e pomanjkanje ljubezni. Nekaj prostih dni, tokrat le v dvoje, bi vam naravnost godilo. ÄŒe le gre, si jih privoĹĄÄ?ite. In to Ä?im prej. Morda vam prav s tem uspe, da presekate krizo v vaĹĄi zvezi.

Utrujenost bo vztrajala.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Po sonÄ?nem in (pre)toplem januarju si Ĺželite, da bi februar prinesel pravo zimsko podobo. V dneh, ko sneĹži, ste namreÄ? kot mali otrok. Ta obÄ?utek letos res pogreĹĄate. Ĺ˝elja se vam v kratkem ne bo uresniÄ?ila, zato boste morali za radost v teh zimskih dneh poskrbeti sami. NaÄ?rti se vam bodo uresniÄ?ili le, Ä?e boste resni in boste pri njih vztrajali. To vam lahko prekinejo zdravstvene teĹžave. Morda bo do njih priĹĄlo tudi zato, ker boste zaÄ?utili, da delo naenkrat od vas terja preveÄ? napora. Partner vam bo v veliko pomoÄ?. Videl bo, da ste v osebni krizi, zato vam bo poskuĹĄal olajĹĄati napore, ki vas Ä?akajo. V soboto mu boste dokazali, koliko vam pomeni njegova podpora.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Ugotavljali boste, da ste bili preveÄ? zaupljivi. Tisti, ki ste mu verjeli na besedo, bo uĹžival, ko bo videl, kaj je nastalo iz njegove laĹži. Vi pa boste jezni in Ĺžalostni kot Ĺže dolgo ne. Ĺ ele, ko boste zaÄ?eli sestavljati zgodbo, boste ugotovili, da nekaj manjka. A bo Ĺžal Ĺže prepozno. To, kar bo sledilo, vas bo moÄ?no streznilo. Nikoli veÄ? ne boste tako naivni, sploh, ker gre za podroÄ?je Ĺživljenja, ki je povezano s financami. IzuÄ?ilo vas bo tudi v tem, da ne boste veÄ? delali dolgoroÄ?nih naÄ?rtov. UĹživali boste v trenutkih, ki bodo po vaĹĄi meri. Ker poÄ?utje ne bo najboljĹĄe, boste na prvo mesto boste zavestno postavili svoje zdravje.

Vitamini ne bodo dovolj.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Sploh ne boste mogli verjeti, da se januar Ĺže izteka, saj je minil kot blisk. VĹĄeÄ? vam bo, ker so dnevi Ĺže daljĹĄi, zato se boste po vrnitvi domov vsakodnevno odzivali klicu narave. V njej boste preĹživeli vsaj urico ali dve. To vam bo zelo koristilo, saj vam tudi virusi, ki vztrajno kroĹžijo, ne bodo priĹĄli do Ĺživega. Telesno se boste poÄ?utili odliÄ?no, le duĹĄa bo ĹĄe malo nemirna. In to zato, ker bo na delovnem mestu zelo napeto. PriĹĄel je Ä?as, ko je bolje, da jezite jezik za zobmi, saj z besedami ne boste mogli obrniti toka dogodkov. Poslovne priloĹžnosti ĹĄe niso zrele, da pokaĹžete vse, kar zmorete. VaĹĄ Ä?as ĹĄe ni priĹĄel, zato bodite potrpeĹžljivi.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Vsaka napaka se vam v zadnjem Ä?asu maĹĄÄ?uje. ÄŒeprav ste previdni, oÄ?itno to ni dovolj. Tudi, Ä?e boste vsem dokazovali, kako pridni in resni ste pri delu, tokrat tega ne bodo opazili. Zamerili ste se mnogim, ĹĄe najbolj pa nadrejenim, ki vam ne morejo odpustiti dolgega jezika. Pred vami je naporno obdobje, kar boste kmalu obÄ?utili na svojem zdravju. Potrudite se, da se ne vrnete na staro pot, kjer si vedno znova obljubite, da se boste spremenili. Tokrat se vzemite v roke in to tudi storite. VaĹĄo molÄ?eÄ?nost si bodo sprva mnogi narobe razlagali, a niÄ? zato. Sodelavci niso vaĹĄi prijatelji. Svojim pravim prijateljem pa morate ves Ä?as posveÄ?ati veÄ? Ä?asa in pozornosti. Tu zadnje Ä?ase ĹĄepate.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

ÄŒeprav ste izjemno potrpeĹžljivi in ste pripravljeni marsikaj poĹžreti, boste teĹžko ĹĄe dolgo prenaĹĄali obnaĹĄanje partnerja. Sploh, ker vse skupaj traja veliko predolgo.

Partner se bo ĹĄe naprej obnaĹĄal, kot da vas ni, skupni interesi in preĹživljanje prostega Ä?asa pa bosta prej izjema kot pravilo. Najbolj vas bodo najedali dnevi, ko bosta tako odtujena, da bosta ves Ä?as tiho. Ne beĹžite v sanjski svet, raje se oprimite realnosti in si zastavite Ĺživljenje tako, da vam bo spet lepo. PoiĹĄÄ?ite stik s prijatelji, ki ste jih dolgo zanemarjali ali pa si poiĹĄÄ?ite nove. Pri tem ne glejte na stroĹĄke. PrivoĹĄÄ?ite si vse, kar si Ĺželite. Tudi zato, ker finanÄ?no dobro stojite.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Ĺ˝e ob izteku januarja veste, da bo februar letos res pester in kljub prestopnemu letu prekratek za vse, kar si Ĺželite doĹživeti v kratkem. Da boste lahko vsaj nekaj dni uĹživali, boste v teh dneh delali na zalogo, zato boste veÄ? v sluĹžbi kot doma.

Utrujenosti ĹĄe nekaj dni ne boste Ä?utili, saj boste v delu resniÄ?no uĹživali. Tudi zato, ker je vaĹĄa Ĺželja, da svoje Ĺživljenje premaknete iz mrtve toÄ?ke, res velika. ObÄ?utek, da boste dosegli cilj, Ä?e boste delo dobro opravili, vas ne vara. Nekdo namreÄ? strogo opazuje vsak vaĹĄ korak in vsako dejanje. Ker se tega zavedate, mu ne bo uspelo, da vas preseneti.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Dnevi brezdelja so sedaj res preteklost, saj vas bodo v teh dneh zasuli z njim.

Roki bodo kratki, projekti pa niti malo lahki. A boste v njih uĹživali, saj bodo pravi preizkus vaĹĄe kreativnosti. Pri delu boste zbrani in marljivi, kar se vam bo obrestovalo. Tudi na zasebnem podroÄ?ju je za vami razburljivo doĹživetje, veselite pa se Ĺže novega. Tokrat priÄ?akujete ĹĄe veÄ?. Ta teden se priÄ?akovanje ĹĄe ne bo uresniÄ?ilo, a februar bo letos za vas kot mesec maj. Spet boste namreÄ? obÄ?utili metuljÄ?ke v trebuhu, spet boste zelo zaljubljeni. Malo manj sreÄ?e boste imeli na zdravstvenem podroÄ?ju. Lahko se vrnejo kroniÄ?ne teĹžave, pa tudi kakĹĄen prehlad ali viroza nista izkljuÄ?ena.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

PoslabĹĄanje vremena se bo poznalo tudi na vaĹĄem poÄ?utju. Sploh, ker boste morali biti veliko na cesti, saj vas Ä?aka delo, ki ne bo Ä?isto blizu doma. Stisnili boste zobe in vse izpeljali tako kot priÄ?akujejo od vas. Vedeli boste, da ste partnerja razoÄ?arali. Ne bo vam vseeno, a ne boste ukrepali. Zato se ne Ä?udite tudi njegovemu odzivu. TeĹžave, s katerimi se trenutno ubadata, so k sreÄ?i prehodne narave. Ne bodo pa se razreĹĄile same od sebe, zato se potrudite, da partnerju dokaĹžete, da vas ni prav razumel.

Predvsem pa z njim preĹživite veÄ? Ä?asa. Pa ne le doma, na kavÄ?u. Ko si bo zaĹželel kaj veÄ?, mu sledite.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Ĺ˝iveli boste mirno kot Ĺže dolgo ne. PoÄ?utili se boste umirjeno, kot da se svet ne vrti veÄ?. To vam bo poÄ?asi zaÄ?elo presedati, zato se boste spet polno aktivirali. Na tiho boste premlevali, kaj vse bi bilo dobro narediti, a se ĹĄe nekaj dni konkretno ne boste lotili prav niÄ?esar. Ĺ˝e to, da boste spet zaÄ?eli delati naÄ?rte, bo napredek. Kar se financ tiÄ?e, se ne boste mogli pritoĹževati, zato tudi ne boste imeli prave motivacije za delo. Morda bi bilo najbolje, Ä?e si, dokler se poÄ?utite tako mirno, privoĹĄÄ?ite zimske poÄ?itnice. Z njimi poslovno niÄ? ne boste zamudili, telo pa vam bo zelo hvaleĹžno. Pustite partnerju, da jih planira, saj jih bo zastavil tako, da bo vĹĄeÄ? obema. BoleÄ?ine v sklepih bodo opozorilo, da ste zaleĹžani, zato se lotite rekreacije.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

BliĹža se pomembna Ĺživljenjska prelomnica, ki bo od vas terjala veliko potrpeĹžljivosti in dela. Zato letos niti osebnemu prazniku ne boste posveÄ?ali toliko Ä?asa in pozornosti kot prejĹĄnja leta. Praznovali boste le v krogu tistih, ki vam pomenijo najveÄ?. In ob tem, kar vam bodo pripravili, iskreno uĹživali. V sluĹžbi se bo nenehno nekaj zapletalo, zato ne boste mirni. VÄ?asih ste se novih izzivov veselili, sedaj pa so za vas postali prava noÄ?na mora. To je znak veÄ?, da je v vaĹĄem Ĺživljenju napoÄ?il Ä?as za spremembe. Te nikoli niso lahke, a za vas bodo kmalu postale nujnost. Tokrat boste odvisni le od sebe.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

PoÄ?utje se bo v teh dneh sicer izboljĹĄalo, a prave energije ĹĄe ne boste imeli.

Razpeti boste med veÄ? svetov. V vsakem od njih bodo od vas zahtevali veliko opravljenega dela. KakĹĄen dan v tem tednu boste zmogli, naslednjega pa ne.

Motivacije za delo bo ob vsem, kar se bo dogajalo, vsak dan veÄ?. KonÄ?no se bodo zaÄ?eli kazati tudi rezultati vaĹĄega minulega dela. UtiĹĄali bodo ĹĄe najveÄ?je dvomljivce, nasprotnikom pa boste povsem zavezali jezik. Novica, povezana s partnerjem, vas bo zelo razburila, a tega na zunaj ne boste pokazali. Zato marsikdo ne bo opazil, da bijete notranji boj. Pazite, da boste prav razumljeni, ko mu boste povedali, da mu ne zaupate veÄ?.

Naš čas, 30. 1. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

30. januarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.40 15.55 16.00 16.05 16.15 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.15 00.40 01.05 02.00

04.00 06.00 09.45 10.35 11.00 13.50 14.30 15.25 16.30 18.05 18.55 19.25 20.00 20.45 21.35 21.55 22.55 00.30 01.05

06.00 07.00 07.01 07.35 08.00 08.10 08.20 08.35 09.30 10.20 11.10 12.00 12.50 13.45 14.45 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 22.35 23.25 00.15 01.05 01.55 02.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Začnimo znova: Štrudlovska mati, slovenska nan., 19/20 Skrivnosti človeškega telesa: Preživetje, brit.-am. dok. ser.,2/3 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom - Nagyító alatt TV-izložba Penelopa, risanka Jurij in Pavel, risanka Timi gre, risanka Studio Kriškraš: Kviz, lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Superračunalniki, odd. o znanosti Na kratko: Solinarke Sovice: Kje živiš?, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Bauhaus - nova doba, nemška nad., 6/6 Ugriznimo znanost: Superračunalniki, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Tipično slovensko: Harmonika, izob. film Dobro jutro Dober dan Za Prekmurje gre!, dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: prof. dr. Uroš Ahčan Šaljivci 2019, 10 let delovanja ansambla, 1. del Skrivnosti mest II.: Bejrut, britanska dok. ser., 2/3 Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Svilna pot z Joanno Lumley: Iran, britanska dok. ser., 3/4 Poetika različnosti, arhitekt Boris Podrecca Glasba nad Berlinom: Berlinski filharmonik Andrej Žust, glasbeno-dok. film Mednarodni koncert baletnih zvezd Brexit - ura tiktaka, kopr. dok. film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 36. del Sreča najde pot, 1. sez., 133. del Jutranja ptica, 1. sez., 13. del Jutranja ptica, 1. sez., 14. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 21. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 22. del Reka ljubezni, 2. sez., 37. del Sreča najde pot, 1. sez., 134. del Moja boš, 2. sez., 8. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 15. del Jutranja ptica, 1. sez., 16. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Dobri zdravnik, 1. sez., 18. del 24UR zvečer Ugrabljeni, 1. sez., 6. del Lucifer, 2. sez., 8. del Črni seznam, 5. sez., 3. del Dobri zdravnik, 1. sez., 18. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:10 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:30 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:15 21:20 21:40 21:45 21:50 22:35 23:00

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Na obisku … pri Matjažu Lesjaku Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Melje, melje mlinček, gledališka igra Vrtca Velenje Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Sobota,

31. januarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.30 15.20 15.55 16.10 16.25 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.55 00.55 01.20 02.15

04.00 06.00 09.15 10.30 11.00 13.35 14.25 15.10 15.40 16.05 17.30 18.00 18.55 20.00 20.55 23.10 00.00 00.40 01.40

06.00 07.00 07.01 07.35 08.00 08.10 08.20 08.35 09.30 10.20 11.10 12.00 12.50 13.45 14.45 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 22.35 22.40 00.20 02.20 03.10 03.45

8:30 8:30

30. januarja 2020

8:55 9:00 9:05 10:15 10:35 10:40 11:05 11:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:00 23:30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Začnimo znova, slov. nan., 20/20 Skrivnosti človeškega telesa: Učenje, brit.-am. dok. ser., 3/3 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Dvojčka, vsak na svojem, kratki dok. film Plesna akademija: Vrnitev, avstralska nad. za mlade, 4/4 Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda! - izbor Infodrom Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Šaljivci 2019, 10 let delovanja ansambla, 2. del Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Okus riža z zelenim čajem, japonski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Slovenski magazin Dobro jutro Dober dan Prisluhnimo tišini: Vrhunski dosežki v medicini O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Koncert Tanje Žagar z gosti Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Skrivnosti mest II.: Baku, britanska dok. ser., 3/3 Videotrak Doktorica Fosterjeva (II.), britanska nad., 1/5 Planet samskih, poljski film Televizijski klub: Ljubim, a sem osamljen(a) Zadnja beseda! - izbor Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 37. del Sreča najde pot, 1. sez., 134. del Jutranja ptica, 1. sez., 15. del Jutranja ptica, 1. sez., 16. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 23. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 24. del Reka ljubezni, 2. sez., 38. del Sreča najde pot, 1. sez., 135. del Moja boš, 2. sez., 9. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 17. del Jutranja ptica, 1. sez., 18. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Dobri zdravnik, 2. sez., 1. del 24UR zvečer Eurojackpot Zmaga na ledu, kanadski film John Q, ameriški film Dobri zdravnik, 2. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Armenija Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Nedelja,

1. februarja

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Čebelice: Lisjaček v Luninem gozdu 07.20 Lojzek, risanka 07.25 Ernest in Celestinca, risanka 07.40 Marcelino Kruh in vino, ris. nan.

08.00 Čudogozd: Na obisku 08.15 Mladički: Prvi koraki, dok. ser. za otroke 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.55 Firbcologi, odd. za otroke 09.25 Male sive celice: OŠ Šenčur in OŠ Miška Kranjca 10.05 Infodrom 10.20 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, dok. ser. za mlade 10.45 TV-izložba 11.00 Ugriznimo znanost: Superračunalniki, odd. o znanosti 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!: Igor Bizimoski 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 2018, 18/22 15.55 Ekipa Bled, slov. nad., 2/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Alpe-Donava-Jadran 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 18.50 Mandi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.50 Perpetuum Jazzile - The show 22.10 Poročila, Šport, Vreme 22.35 Neusmiljeni, južnokorejski film 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 01.55 Napovedujemo

04.00 06.00 07.00 07.55 08.25 10.20 11.20 12.40 13.55 15.25 17.00 18.20 19.15 20.00 21.35 22.20 22.40 23.35 00.25 01.55 03.50

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Alpski magazin Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Sapora Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), posnetek iz Roze Hutorja Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Garmisch-Partenkirchna Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, prenos iz Megeva Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Oberstdorfa Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Sapora Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije, dok. film Videotrak Dobrodušni velikan, is.-dan. film Zvezdana: Kako izgoreti Simfonična ekstaza na Kitajskem, dok. film Simfonična ekstaza II, 2. del, koncert Alpsko smučanje - SP: smuk (M), posnetek iz GarmischPartenkirchna Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, posnetek iz Megeva Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Sapora Videotrak

2. februarja

07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.05 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.05 09.20 09.30 10.00 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.50 15.05 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.20 23.15 23.25 23.50 00.45

08.55 10.20 11.30 13.20 14.25 15.25 17.10 18.50 19.50 20.00 20.50 21.50 23.05 23.50 00.40

09.45 10.10 10.40 11.35 12.05 12.45 13.15 14.10 16.05 17.55 18.50 18.55 20.00 22.30 00.30 02.15

08:30 08:55 09:00 09:40 11:10 12:10 12:15 13:10 13:40 15:30 16:00 17:30 17:35 17:55 18:00 18:30 18:35 18:55 19:05 19:10 19:55 20:00 20:30 22:20 22:25 23:25 23:55

24UR, ponovitev OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tri mucke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Tri mucke, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 17. del Kuharski mojster, 8. sez.

Vrtičkanje Lepo je biti sosed, 1. sez., 14. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 15. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 1. del Beethoven postane zvezda, ameriški film Lahko noč, gospodična, slov. film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Napad na Belo hišo, ameriški film Ujemi in spusti, ameriški film Nogometna varuška, amer. film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Jutranji pogovori 1 Dober večer, g. predsednik: mag.

Dejan Židan Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Melje, melje mlinček, gledališka igra Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre Dotiki gora: Anina pot Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2727. VTV magazin Navihan večer 2019, koncert ansambla Navihani muzikanti Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Erika Sitar, tolkala Popotniške razglednice: Armenija Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

02.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.25 08.35 09.00 09.15 09.35 09.45 09.55 10.25 11.20 12.10 13.05 14.30 16.30 18.50 18.55 20.00 22.15 00.15 02.05 03.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda Glasbena matineja: Slovenski ljudski plesi: Prekmurje Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), prenos iz Roze Hutorja Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz GarmischPartenkirchna Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Sapora Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz GarmischPartenkirchna Peš po ameriških celinah, potopis, 1/4 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Oberstdorfa Rokomet - liga NLB, Koper : Gorenje Velenje, 16. kolo, prenos iz Kopra Videotrak Žrebanje Lota Res čuden kamen: Dom, brit.-am. dok. ser., 10/10 Mihajlo Pupin - Pot k svetlobi, svetosavska akademija Vikend paket Zvezdana: Kako izgoreti Videotrak Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, posnetek iz Garmisch-Partenkirchna Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, posnetek iz Garmisch-Partenkirchna Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tri mucke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 18. del Kuharski mojster, 8. sez.

Lepo je biti sosed, 2. sez., 2. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 3. del Dan najlepših sanj Ujemi in spusti, ameriški film Na žaru 24UR vreme 24UR Pripravnik, ameriški film Prijatelja samo za seks, ameriški film Lahko noč, gospodična, slovenski film Preverjeno, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, otroška oddaja 09:40 2724. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2725. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:50 Na obisku … pri Matjažu Lesjaku 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:20 Jutranji pogovori 1 13:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:30 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Zverinice iz Rezije, gledališka igra Vrtca Velenje 18:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba 18:30 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:15 Nočni program

Torek,

3. februarja

06.30 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.15 14.30 15.10 15.20 15.50 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.50 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.20 00.45 01.40

04.00 06.00 10.05 10.50 11.10

05.00 06.00 06.30 07.20 07.35 08.10

01.15 06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.25 08.35 08.45 09.10 09.25

Kravica Katka, risanka Milan, risanka Profesor Baltazar, risanka Lojzek, risanka Malčki, risanka Sovice, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Vse o Rozi, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Reaktivčki, risanka Reaktivčki, risanka Muk, risanka Objemi me, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Žogomet: Gneča, avstral. otroška nad., 7/13 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnije Velike Lašče Glasba na vodi, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana Ozare Obzorja duha: 50 let jezuitske province Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Šaljivci 2019, 10 let delovanja ansambla, 2. del TV-izložba Vrnitev domov, kitajski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme V imenu ljudstva, slov. nad., 1/8 Intervju: Biserka Marolt Meden Poročila, Šport, Vreme Stratifikacija lune, dok. film Za lahko noč: Hiša št. 203 - Frane Milčinski Ježek, Vita Mavrič in Steve Klink Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Ponedeljek,

11.20 11.55 14.30 15.15 16.15 17.20 18.05 19.00 19.10 19.25 20.00 20.50 21.40 22.55 23.15 23.40 00.15

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 21.55 22.30 00.00 00.50 01.40 02.15

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Družbeni fenomeni: Selfi, izob. odd.

Nova Zelandija iz zraka, am. dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Profil: Neda Bric TV-izložba S-prehodi: Edi Kraus Rojaki Circom Regional: Dokler si živ, ostaja upanje, kopr. dok. odd.

TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetni raj: Tržaški filmski festival Glasbeni večer - Beethoven 250: Simfonični orkester RTV Slovenija in Mihail Agafita Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Čebelice: Lisjaček v Luninem gozdu Za devetimi gorami: Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš Obzorja duha: 50 let jezuitske province Dobro jutro Dober dan Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: prof. dr. Uroš Ahčan Za pogledom, dok. film, 2013 Ljudje in zemlja, izob. odd.

Zgodba o Bogu: Onstran smrti, am. dok. ser., 2016, 1/6 Juvi, aerobika za otroke, an. ser. Čudogozd: Na obisku Videotrak Peš po ameriških celinah, potopis, 2/4 Doktor Thorne, brit. nad., 1/3 Ogrožena duša - iraški Jazidi, francoski dok. film Anja ganja, kratki igrani film 100 točk, kratki igrani film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 38. del Sreča najde pot, 1. sez., 135. del Jutranja ptica, 1. sez., 17. del Jutranja ptica, 1. sez., 18. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 25. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 26. del Reka ljubezni, 2. sez., 39. del Sreča najde pot, 1. sez., 136. del Moja boš, 2. sez., 10. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 19. del Jutranja ptica, 1. sez., 20. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Dobri zdravnik, 2. sez., 2. del 24UR zvečer Gospod, odpusti mi, 1. sez., 3. del Črni seznam, 5. sez., 4. del Dobri zdravnik, 2. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2727. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Aktualno v Občini Braslovče 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 22:40 Videospot dneva 22:45 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Nočni program

Sreda,

4. februarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.35 14.25 14.40 15.00 15.15 15.45 15.50 15.55 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 19.00 20.00 20.45 21.55 22.00 22.55 01.20 01.45 02.40

04.00 06.00 10.25 10.55 11.45 14.20 15.00 15.35 16.40 17.55 18.50 19.25 20.00 20.55 21.50 23.45 00.00 00.45 01.20

5. februarja

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Dolga alpska transverzala: Križev pot, fran. dok. ser., 2017, 1/4 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Potepanja - Barangolások Simfonorije, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Mili in Moli, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 19/22 Vodni baroni, fran. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55

Info kanal Napovedujemo Videotrak Umetni raj: Tržaški filmski festival Dobro jutro Dober dan Alpe-Donava-Jadran Tiha zmaga, dok. portret, 2014 Joker, kviz Zgodba o Bogu: Apokalipsa, am. dok. ser., 2/6 Moja soba: Dijaški dom Tabor, resničnostna odd.

Videotrak Potopljeni eldorado, fr. dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek (M)učenec, ruski film, 2016 NaGlas!: Igor Bizimoski Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

04.00 06.00 10.50 11.35 12.10 14.40 15.45 16.15 17.50

13.00 13.35 14.20 14.35 15.10 15.40 15.50 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.45 00.15 00.40 01.40

18.45 19.05 19.40 19.55 21.30 22.20 23.20 00.15 00.50 02.10

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 21.55 22.55 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 39. del Sreča najde pot, 1. sez., 136. del Jutranja ptica, 1. sez., 19. del Jutranja ptica, 1. sez., 20. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 27. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 28. del Reka ljubezni, 2. sez., 40. del Sreča najde pot, 1. sez., 137. del Moja boš, 2. sez., 11. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 21. del Jutranja ptica, 1. sez., 22. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Dobri zdravnik, 2. sez., 3. del Preverjeno 24UR zvečer Lucifer, 2. sez., 9. del Črni seznam, 5. sez., 5. del Dobri zdravnik, 2. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Aktualno v Občini Braslovče 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel GŠ Velenje 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2728. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Zima v gorah 20:50 Navihan večer 2019, koncert ansambla Navihani muzikanti 22:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel GŠ Velenje 22:45 Videospot dneva 22:50 Iz oddaje Dobro jutro 23:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Nočni program

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 22.05 22.40 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Dolga alpska transverzala: Glava in noge, fran. dok. ser., 2/4 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju: Biserka Marolt Meden TV-izložba Osmi dan Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Rojaki TV-izložba Male sive celice: OŠ Šenčur in OŠ Miška Kranjca Poročila ob petih, Šport, Vreme Tipično slovensko: Dvojina, izob. film, 2019 50 knjig, ki so nas napisale: Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Tel Aviv v plamenih, palestinsko-izraelski film, 2018 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum Tipično slovensko: Dvojina, izobraževalno-dok. film, 2019 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Koda Dobro jutro Dober dan Ambienti Vikend paket Zgodba o Bogu: Kdo je Bog, ameriška dok. ser., 3/6 Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Žrebanje Lota Rokomet - liga NLB, Gorenje Velenje : Celje, 17. kolo, prenos iz Velenja Moje mnenje Deklina zgodba (I.), am. nad., 5/10 Boj za slovensko severno mejo, dok. film, 2019 Videotrak Rokomet - liga NLB, Gorenje Velenje : Celje, 17. kolo, posnetek iz Velenja Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 40. del Sreča najde pot, 1. sez., 137. del Jutranja ptica, 1. sez., 21. del Jutranja ptica, 1. sez., 22. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 29. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 30. del Reka ljubezni, 2. sez., 41. del Sreča najde pot, 1. sez., 138. del Moja boš, 2. sez., 12. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 23. del Jutranja ptica, 1. sez., 24. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Dobri zdravnik, 2. sez., 4. del 24UR zvečer Ugrabljeni, 1. sez., 7. del Lucifer, 2. sez., 10. del Črni seznam, 5. sez., 6. del Dobri zdravnik, 2. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2728. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Ustvarjalne iskrice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maj Benjamin Čeh, tolkala 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Aktualno: O odnosih 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maj Benjamin Čeh, tolkala 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 30. 1. 2020, barve: CMYK, stran 21

30. januarja 2020

KAGGE ERLING: Tiťina od – odrasli / 1 - Filozofija Kako najti trenutke tiťine v hrupnem svetu?

KAGGE ERLING: Hoja: korak za korakom

ÄŒetrtek, 30. januar

od – odrasli / 796.5 - Gorniťtvo.

Taborjenje

17.00

NajboljĹĄe stvari v Ĺživljenju so zastonj. Hoja je ena od njih.

NorveĹĄki pustolovec, zaloĹžnik in pisatelj Erling Kagge je med letoma 1990 in 1994 osvojil severni pol, juĹžni pol in Mount Everest ter tako postal prvi Ä?lovek, ki je osvojil vse tri vrhove sveta. Torej od njega lahko priÄ?akujemo, da ve, kaj hoja je. Bralec se z avtorjem sprehaja po straneh knjige in z njim iĹĄÄ?e odgovore na vpraĹĄanja, kaj je hoja, od kod hodimo in kje je naĹĄ cilj. ÄŒlovek je zaradi hoje pravzaprav postal to, kar je. Hoja mu je omogoÄ?ala raziskovanje sveta in pridobivanje novih izkuĹĄenj. V sodobnem, hitrem svetu nas hoja upoÄ?asni in nas

NorveĹĄki pustolovec, zaloĹžnik in pisatelj Erling Kagge je med letoma 1990 in 1994 osvojil severni pol, juĹžni pol in Mount Everest ter tako postal prvi Ä?lovek, ki je osvojil vse tri vrhove sveta. Na svojih pohodih je izkusil nemo tiĹĄino, bil je le on sam z lastnimi mislimi. TiĹĄina je v danaĹĄnjem hrupnem svetu pravzaprav privilegij. Je sicer zastonj, ampak si jo le redko kdo med nami lahko privoĹĄÄ?i.

Odlomek iz knjige: ÂťTisoÄ?e let so bili posamezniki, ki so Ĺživeli sami v tesnih prostorih, menihi na vrhu gore, puĹĄÄ?avniki, mornarji, raziskovalci na poti domov, prepriÄ?ani, da lahko odgovor na skrivnosti Ĺživljenja najdemo v tiĹĄini. In to je bistvo. Lahko plujeĹĄ Ä?ez morja, toda ĹĄele,ko se vrneĹĄ, morda ugotoviĹĄ, da je tisto, kar iĹĄÄ?eĹĄ, pravzaprav v tebi.ÂŤ (str. 78) Citirano: Dobreknjige.si, 2020

VELENJE 8.00 12.00

18.00

18.00

19.30

20.30

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Lom (UNI 3 - II) KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, kroĹžek Galerija Velenje Kreativna delavnica za otroke Glasbena ĹĄola Velenje, Modra dvorana Koncert tekmovalcev z gosti, nastop uÄ?encev harmonike Dom kulture Velenje, velika dvorana Svet Ä?ustev, polletna plesna produkcija Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert godalcev Glasbene ĹĄole Velenje Max klub Velenje Veronika Kumer – MaLinE, koncert Max klub Jazz festivala

Petek, 31. januar

19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Veliki briljantni valÄ?ek, umetniĹĄki veÄ?er dijakov 4. letnika UmetniĹĄke Gimnazije Velenje 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ob zbirki Prvih beril Marjanov veÄ?er, citrarski veÄ?er v spomin na velenjskega kulturnika

Sobota, 1. februar 7.00

vraÄ?a nazaj k sebi in naravi.

Odlomek iz knjige: ÂťOÄ?e moderne medicine Hipokrat je to resnico dojel Ĺže pred 2.400 leti. Svaril je pred napaÄ?nim zdravljenjem in poudarjal, da nobeno zdravilo ne more imeti tako ĹĄirokega uÄ?inka kot postavljanje ene noge pred drugo: Hoja je najboljĹĄe zdravilo.

Verjamem, da je hoja igrala pri zdravju Ä?loveĹĄtva pomembnejĹĄo vlogo kot vsa zdravila, ki smo jih zauĹžili skozi zgodovino.ÂŤ (str. 79) Citirano: Dobreknjige.si, 2020

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 7.00 Avtobusna postaja Velenje Izvir Pake (PD Velenje, sekcija PILATES) 10.00 Center Zana, Velenje Fiziolofija se predstavi v Velenju,

delavnica 18.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Svoboda mi daje peresa, plesna predstava M-dance 21.00 Klub eMCe plac Cock tale, klubski veÄ?er

Ponedeljek, 3. februar 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok: pomoÄ? pri uÄ?enju, igre, delavnice, varstvo otrok 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Razbijalka sistema, drama

Torek, 4. februar 08.00 Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvorana 8. seja Sveta Mestne obÄ?ine Velenje 09.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Obdobje najstniĹĄtva, pogovorna delavnica 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Kraljestvo Povodnega moĹža 17.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci beremo filme 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Psihourica: vzpostavimo ravnovesje 18.00 Galerija Velenje Slikarska ĹĄola, odprtje razstave

Sreda, 5. februar 10.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Morning tea at 10 am, druĹženje ob Ä?aju 15.30 VeÄ?generacijski center Planet generacij Ĺ ivankine igrarije, izdelava punÄ?k iz

Gost klepeta bo Andrej Gorťek Velenje, 30. januarja – V sklopu prireditev, ki jih bodo v ťoťtanjski enoti Muzeja Velenje pripravili ob 100-letnici Nogometnega kluba Šoťtanj, bodo na prvem Klepetu pod Pustim gradom v tem letu gostili predsednika kluba Andreja Gorťka.

Andrej GorĹĄek je nogomet zaÄ?el igrati pri ĹĄoĹĄtanjskem Usnjarju, kariero pa je nadaljeval pri velenjskem Rudarju in celjskem Publikumu, kjer je igral najdlje. Eno sezono je igral za Nogometni klub Dravograd, bil pa je tudi Ä?lan slovenske drĹžavne reprezentance. Po koncu igralske kariere je deloval kot nogometni trener. Pogovorni veÄ?er bo vodil kustos Muzeja usnjarstva na Slovenskem Jernej Hozjan.

Zanimiva zgodba usnjarjstva Ĺ oĹĄtanj – V Muzeju usnjarstva na Slovenskem so novembra lani zaznamovali 10. obletnico delovanja, ki so jo z obiskom na osrednjem dogodku poÄ?astili tudi potomci druĹžine Woschnagg. Razstava o prvem desetletju delovanja ĹĄoĹĄtanjskega muzeja je ĹĄe na ogled na Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju, v Muzeju usnjarstva na Slovenskem pa sta na voljo novi publikaciji: Usnjarstvo na Slovenskem: zbornik referatov 5. simpozija o kulturni dediĹĄÄ?ini s podroÄ?ja usnjarstva na Slovenskem ter publikacija Morda

21

cunj 16.30 Vila RoĹžle Kuhamo s Simono, kuharska delavnica za otroke 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic z Janjo Stopar 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica RoÄ?na dela za dobra dela, druĹženje ob kvaÄ?kanju 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Petra Greiner in rdeÄ?i baloni, razgovor

SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine

Ĺ MARTNO OB PAKI

VSI PROTI VSEM

Biografska drama, 121 minut (VB, ZDA) ReĹžija: Dexter Fletcher Igrajo: Taron Egerton, Jamie Bell, Richard Madden, Gemma Jones, Bryce Dallas Howard Sobota, 1. 2., ob 19.30

BILO JE NEKOČ ...

V HOLLYWOODU Once Upon a Time ... in Hollywood, komiÄ?na drama, 156 minut (ZDA, VB)

X

Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Prestreljene sanje, razstava Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Kajuhovo dopisovanje z njegovo druĹžino, razstava Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Kje je doma Zima, razstava

Petek, 31. januar

Ponedeljek, 3. februar

18:00 Kulturni dom Gorenje Premiera gledaliĹĄke igre Denar z neba, komedija (reĹžija: Franc FuĹžir, izvedba: KD Gorenje), predprodaja vstopnic v cvetliÄ?arni Geli

Sobota, 1. februar 18:00 Kulturni dom Gorenje Ponovitev gledaliĹĄke igre denar z neba

X

Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni sejem 18.00 Hotel Paka Velenje Redni bridge turnir

Lunine mene

Nedelja, 2. februar, 18:00 Kulturni dom Gorenje Ponovitev gledaliĹĄke igre Denar z neba

Ponedeljek, 3. februar 18:30 KnjiŞnica Šmartno ob Paki Medgeneracijska pogovorna skupina Šmartnice 19:00 Hiťa mladih – sejna soba

Velenje – Jutri, v petek, 31. januarja, bo ob 19.19 v KnjiĹžnici Velenje potekal dogodek z naslovom Marjanov veÄ?er. Znani velenjski kulturnik Marjan MarinĹĄek je bil prepoznaven tudi kot ljubiteljski citrar, zaÄ?etnik Citrarskega festivala ÂťPreĹĄmentane citreÂŤ in pobudnik ustanovitve Citrarskega druĹĄtva Slovenije. Na letoĹĄnjem Marjanovem veÄ?eru, s katerim se vsako leto spominjajo njegovega rojstva, bodo pozornost namenili njegovemu citrarskem poustvarjanju. V programu bo sodelovala citrarska skupina Marjanke ter citrarki Neli in Karmen Zidar Kos.

ROCKETMAN

Sobota, 1. februar

X

Citrarski veÄ?er v spomin na Marjana MarinĹĄka

Frozen 2, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 104 minute (ZDA) ReĹžija: Chris Buck, Jennifer Lee Slovenski glasovi: SrÄ‘an Milovanović, Andrej KuĹĄar,Gregor Vidmar, Jakob Lun Brajnik, Luka Rupert, MaĹĄa Tiselj Nedelja, 2. 2., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota Muzeja Velenje Klepet pod Pustim gradom – Andrej GorĹĄek

X

Velenje, 30. januarja – Nocoj, ob 18. uri se bo v Kulturnem domu zaÄ?ela predstavitev polletne plesne produkcije Plesnega studia N. Tokrat bodo prikazali poglede na razliÄ?na Ä?ustvena stanja.

Little Woman, romantiÄ?na drama, 134 minut (ZDA) ReĹžija: Greta Gerwig Igrajo: Saoirse Ronan, Eliza Scanlen, Meryl Streep, Emma Watson, TimothĂŠe Chalamet, Florence Pugh, Petek, 31. 1., ob 17.00 Sobota, 1. 2., ob 17.00 Nedelja, 2. 2., ob 20.00

ÄŒetrtek, 30. januar

17:00 HiĹĄa mladih – galerija Dile PravljiÄ?na matineja: otroĹĄka predstava Zgodbe iz predpasnika (pripoveduje Janja Stopar)

Svet Ä?ustev v plesu

LEDENO KRALJESTVO II

Ĺ OĹ TANJ

ÄŒetrtek, 30. januar

bodo priĹĄli ĹĄe taki Ä?asi, ko boste morali jesti tak kruh, kjer bodo ĹĄpice ven gledale. Izdali pa so tudi dokumentarni film z naslovom Rodbina VoĹĄnjak in ĹĄoĹĄtanjska tovarna usnja avtorice Pine Ĺ pegel.

ÄŒAS DEKLIĹ TVA

PolitiÄ?ni triler, 100 minut (Slovenija) ReĹžija: Andrej KoĹĄak Igrajo: Vlado Novak, Silva ÄŒuĹĄin, Aleksandra Balmazović, Iva Krajnc Bagola, Blagoj Veselinov Petek, 31. 1., ob 19.30 Sobota, 1. 2., ob 19.00 mala dvorana.

Nedelja, 2. 2., ob 17.00 mala dvorana.

PRIREDITVE

đ&#x;”˛

2.

februarja, ob 2:42 prvi krajec

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 2.2. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – PRIKLENJENI SLON • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb – • 23.2. PRAVLJIÄŒNA ZMEĹ NJAVA v izvedbi Otr. gledaliĹĄÄ?a Marindolus Celje. • Lego festival - Zgradite si svoj LEGO svet do 6.2. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

radio velenje com

mz, tf

ReĹžija: Quentin Tarantino Igrajo: Margot Robbie, Leonardo DiCaprio, Margaret Qualley, Brad Pitt, Dakota Fanning Ponedeljek, 3. 2., ob 17.00

KRALJESTVO SEVERNEGA JELENÄŒKA Ailo: Une odyssĂŠe en Laponie, pustolovski druĹžinski dokumentarni film s pripovedovanjem v slovenĹĄÄ?ini, 86 minut (Francija, Finska) ReĹžija: Guillaume Maidatchevsky Petek, 31. 1., ob 17.30 – mala dvor.

Sobota, 1. 2., ob 17.15 – mala dvor.

OBSEDENOST Grozljivka, 94 minut (ZDA) ReĹžija: Floria Sigismondi Igrajo: Mackenzie Davis, Finn Wolfhard, Brooklynn Prince, Mark Huberman, Niall Greig Fulton Petek, 31. 1., ob 21.30

Sobota, 1. 2., ob 21.45 Nedelja, 2. 2., ob 18.10

STIEG LARSSON: MOŽ, KI SE JE IGRAL Z OGNJEM Mannen som lekte med elden, dokumentarni film, 99 minut (Švedska) ReŞija: Henrik Georgsson Nastopajo: Emil AlmÊn, Johan Eriksson, Magnus HÜqqvist, Mattias KÜnigsson Sobota, 1. 2., ob 21.00 – mala dvor.

Nedelja, 2. 2., ob 19.00 – mala dvor.

RAZBIJALKA SISTEMA Systemsprenger, drama, 118 minut (NemÄ?ija) ReĹžija: Nora Fingscheidt Igrajo: Helena Zengel, Albrecht Schuch, Gabriela Maria Schmeide, Lisa Hagmeiste Ponedeljek, 3. 2., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 30. 1. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

30. januarja 2020

Nagradna križanka »Planinski dom Gora Oljka«

RADIO VELENJE

VALENTINOV PLES z večerjo

V prijetnem okolju zunaj mestnega vrveža na nadmorski višini 732 m

VALENTINOV PLES z večerjo - petek, 14.2. na Gori Oljki

Petek, 14. februar

ob 19. uri na Gori Oljki (rezervacije že sprejemajo) • • • • • • •

CATERING Jedi na žlico Jedi po naročilu Vikend in poslovna kosila Pogostitev za zaključene družbe Zimovanja za osnovnošolce Prenočišča Delovni čas: od torka do nedelje, ponedeljek zaprto Rezervacije za zaključene skupine do 100 oseb - pokličite

041 379 045 - Berta 031 756 797 – Aleš

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Gora Oljka«, najkasneje do ponedeljka 10. februarja.

Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Bo EU prepovedala sisteme za prepoznavo obrazov?

Verjetno se že vsi zavedamo, da smo globoko zajadrali v svet, v katerem tehnologija prepoznavanja obraza ni znanstvena fantastika, temveč realnost. To in podobne tehnologije uporabljajo številna podjetja po svetu, vključno s Facebookom. Po njej seveda posegajo tudi številne države, in sicer z namenom izvajanja neposrednega nadzora nad prebivalci in obiskovalci.

Ker pa tehnologija za prepoznavo obrazov zakonsko še ni povsem urejena, lahko seveda prihaja do množičnih zlorab. To je tudi razlog, zakaj Evropska komisija resno razmišlja o prepovedi tehnologije za prepoznavo obrazov na javnih območjih na območju Evropske unije. Tu bi lahko šlo za do petletno prepoved uporabe, kar naj bi bilo dovolj, da bi zakonodajna veja oblasti sprejela zakonske okvire za preprečevanje zlorab omenjene tehnologije.

Evropska komisija razmišlja tudi o možnosti, da bi predhodno pripravila podrobno študijo o na-

činu uporabe tehnologije za prepoznavo obrazov v Evropski uniji. Izsledki te raziskave naj bi dali smernice za pripravo ustrezne zakonodaje. Ali bo Evropska unija dejansko prepovedala uporabo tehnologije za prepoznavo obrazov, bo po vsej verjetnosti znano kmalu.

36 let naprave, ki je leta 1984 spremenila svet računalništva Steve Jobs je 24. januarja 1984 pred sobo, polno delničarjev, predstavil prvi osebni računalnik Macintosh. Takratni 27-letnik ni bil niti malo podoben izurjenemu promotorju s kavbojkami in pulijem, kot smo ga poznali še pred leti. Z dolgimi lasmi, preveliko sivo obleko in zelenim metuljčkom je izgledal kot najstnik na maturantskem plesu.

Ko pa je odprl nenavadno torbo, ki je spominjala na hladilne torbe, in iz nje z eno roko potegnil Macintosh računalnik, je izgledal zelo nesamozavestno.

Macintosh se je takoj izkazal na trgu, saj je končnim uporabnikom kot prvi ponudil izjemen grafični vmesnik, ki ga danes najdemo pri praktično vseh večjih operacijskih sistemih. Bil je tudi prvi množično prodajani računalnik, ki je za nadzor uporabljal navezo miške in tipkovnice.

Kljub temu pa je šlo za napravo, ki je razpolagala z zgolj 9-palčnim črno-belim zaslonom, proce-

sorjem Motorola 68000 frekvence 8 MHz, sistemskim pomnilnikom kapacitete 128 kilobajtov in 3,5-palčnim disketnikom. Kljub temu je bilo zanj treba takrat odšteti vrtoglavih 2.495 ameriških dolarjev, kar bi danes znašalo preračunanih 5.441 evrov.

Podjetje Apple z osebnimi računalniki Mac danes obvladuje okoli 10 odstotkov trga, še vedno pa je sinonim za kakovost in zanesljivo delovanje. Najnovejši izdelek podjetja Apple s te družine pa je povsem prenovljeni računalnik Mac Pro. Ohišje je narejeno iz enega kosa aluminija, zaradi teže kar 18 kilogramov sta na voljo dva ročaja za prenos.

Ohišje je povsem dvignjeno od delovne površine in lahko sto-

Zdravniški nasveti na Radiu Velenje: gostja Irena Irman Grčar, dr. med., specialist oftalmolog iz Očesnega centra Irman Žalec. Tema: kratkovidnost

ČETRTEK, 30. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 31. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 1. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 2. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 3. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 4. februarja

ji na kromiranih fiksnih nogah ali kolesih.

Novi, najzmogljivejši Apple Mac Pro je opremljen z 28-jedrnim procesorjem Intel Xeon, do 1,5 TB pomnilnika in pogon Solid State do kapacitete 4 TB. Najzmogljivejša različica je opremljena z dvema grafičnima karticama AMD Radeon Pro Vega II, vsaka od njiju pa razpolaga z 32 GB pomnilnika.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 5. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Cvetje v jeseni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 20. do 26. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 20. do 26. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 20. do 26. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 20. do 26. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 30. 1. 2020, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI

ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www. zau.si

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

VZMETNICO Meblo Oaza (90x200 cm), staro dve leti, odliÄ?no ohranjeno, prodam.

Gsm: 041 450 531 PISALNO MIZO Durham, 40x120 cm, staro slabi dve leti, malo rabljeno, prodam. Bele barve, z dvema predaloma, noge so iz naoljenega orehovega lesa. Gsm: 041 450 531

NEPREMIÄŒNINE

ŽIVALI

OPREMLJENO STANOVANJE v hiĹĄi, oddamo Ĺženski ali paru srednjih let. ZaĹželena pomoÄ? pri manjĹĄih hiĹĄnih opravilih. Vse informacije na GSM: 041 493 346.

KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a.

Gsm: 031 878 200.

NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo in rjave peteline, cena 7,40 â‚Ź/ kom, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 2. 2. 2020, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Sprejemamo tudi naroÄ?ila.

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKIPOZNANSTVA

RAZNO BUKOVA DRVA, prodam, moĹžen razrez in dostava. (okolica Velenja) Gsm: 041 786 154.

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

od 31. 1. do 6. 2.

- 31. januarja 1941 se je v Kozjem rodil slovenski kulturnik, pravnik, zbiratelj, citrar in pisatelj Marjan MarinĹĄek, ki je bil kasneje doma v Velenju; umrl je 15. novembra 2011; - 31. januarja leta 1992 se je iztekel nateÄ?aj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada VrbiÄ?a, ki je danes tudi uradni grb Mestne obÄ?ine Velenje; - Erine Ĺživilske trgovine v obÄ?ini Velenje in Ĺ aleĹĄki dolini se 31. januarja leta 2006 prikljuÄ?ijo poslovnemu sistemu Mercator; - dr. Vasa Savić, rojen 1. februarja 1885, je ĹĄtudij medicine konÄ?al na Medicinski fakulteti v BudimpeĹĄti in opravil speciali-

zacijo iz ftiziologije (je veja medicine (oz. pulmologije), ki se ukvarja s preuÄ?evanjem, zdravljenjem in prepreÄ?evanjem pljuÄ?ne tuberkuloze) v Ĺ vici; Savić se je med prvimi bojeval proti tuberkulozi v tedanji Jugoslaviji, zbiral statistiÄ?ne podatke in objavljal epidemioloĹĄke ĹĄtudije, Ä?lanke in knjige; v letih 1922–1938 je upravljal bolniĹĄnico TopolĹĄica; 1939 sta bila s sodelavko in Ĺživljenjsko sopotnico dr. Maro KuÄ?era odpoklicana in premeĹĄÄ?ena v Beograd, kjer sta 2. februarja 1939 skupaj storila samomor; - po zasedbi in razkosanju Slovenije je v velenjski obÄ?ini okupator za Ĺžupana postavil velenjskega trgovca in posestnika Richarda Tischlerja, a nacisti z njim niso bili zadovoljni in glavno besedo na obÄ?ini je imel Sepp Fellner, ki je priĹĄel v Velenje z nacisti in je postal drugi okupatorjev Ĺžupan v Velenju; od 1. februarja 1942 do konca okupacije je bil velenjski Ĺžupan zagrizen nacist Hans Kriutz, gostil-

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Mestne obÄ?ine Velenje, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 16. januarja 2020 so: Alenka Felicijan, Silova 33, 3320 Velenje Ana PireÄ?nik, Skorno 43 a, 3320 Velenje Irena Vodeb, KavÄ?e 22 c, 3320 Velenje

• •

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 1. 2. in 2. 2. 2020, Olivera Saveva, dr. dent. med.;

niÄ?ar s slovenskimi koreninami iz KĂśflacha v Avstriji; - na sveÄ?nico leta 1990 je bil v Ĺ oĹĄtanju ustanovni obÄ?ni zbor Ĺ aleĹĄke kmeÄ?ke zveze; - 2. februarja 1930 se je v Lipju pri Velenju rodil velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju; umrl je 2. decembra 1998; - 3. februarja 1953 je bil v Ĺ martnem ob Paki rojen slovenski

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

mali OGLASI

www.issuu.com/nascas

Prodaja, stanovanje, 2,5-sobno: PAG, 53 m2, adaptirano l. 2015, P/1 nad., ER: EI v izdelavi. Cena: 80.000 â‚Ź.

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

VETERINARSKA POSTAJA

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, TOMĹ IÄŒEVA, 69 m2, adaptirano l. 2010, 1/5 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a). Cena: 95.000 â‚Ź.

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

POROKE •

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI • •

Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti.

Franc Aubreht (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

nogometni trener Bojan PraĹĄnikar; - 3. februarja 1976 so po 101 metru vrtanja predrli cestni tunel pod Ĺ aleĹĄkim gradom na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem; - 6. februarja 1937 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil glasbenik in nekaj Ä?asa tudi dirigent Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj Zdravko ZupanÄ?iÄ?; umrl je 17. marca 2010; - 6. februarja 1959 je bil rojen VelenjÄ?an dr. Igor Plazl - Ic, ki je kot kemik zaposlen na ljubljanski fakuluteti za kemijo in kemijsko tehnologijo; - 6. februarja 1978 je bil rojen televizijski voditelj Peter Poles, doma iz Velenja; - na 6. seji sveta obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj 6. februarja 1996 je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc PeÄ?ovnik; 25. aprila so svetniki na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona SkornĹĄka. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si

DEŽURSTVA

•

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

30. januarja 2020

•

KaĹĄ Edi, roj.1947, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 15B Kremer Pavel, roj. 1941, Velenje, Ulica DuĹĄana Kvedra 9 Zidarn Katica, roj. 1965, Velenje, Podkraj pri Velenju 66A

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

Dame in gospodje, Radio Velenje.

mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

107,8 MHz

Zapustil nas je dragi

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

PAVEL KREMER Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA

13. 1. 1941 – 19. 1. 2020

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Iskrena hvala vsem, ki ste mu v Ä?asu njegove bolezni kakorkoli pomagali, da se je bolje poÄ?util.

Zahvala tudi vsem, ki ste se mu poklonili v slovo in ga v tako velikem ĹĄtevilu pospremili na njegovo zadnjo pot.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

Vsi njegovi pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

VzorÄ?no mesto premika meje Velenje, 27. januarja – VzorÄ?no mesto v Velenju, ki Ĺželi pri obiskovalcih spodbuditi radovednost in jim preko raznolikih interaktivnih orodij omogoÄ?iti lastno izkuĹĄnjo stika s sodobno znanostjo, je lani gostilo pribliĹžno 10 tisoÄ? obiskovalcev na dveh postavitvah, Vojne sveta in Pozabljeni svet.

Od tega je bilo vsaj 8.000 ĹĄolarjev. Obiskalo jih je veÄ? kot dvajset razliÄ?nih osnovnih in srednjih ĹĄol iz vse Slovenije. Poleg njih pa so v VzorÄ?nem mestu gostili blizu sto direktorjev obÄ?inskih uprav, predstavnike ministrstev, partnerje iz zavoda za ĹĄolstvo, centra za poklicno izobraĹževanje, centra za mobilnost in evropskih programov izobraĹževanja in usposabljanja, pripovedujeta idejna oÄ?eta, tehnoloĹĄka navduĹĄenca in kreativna tvorca tega edinstvenega mesta, ki je postalo tudi stalna lokacija kolegijev skupine svetovalcev za naravoslovne predmete.

Postani svoj mojster

Trenutno je na ogled postavitev Underconstruction – Postani

Projekt De Facto Ljudska univerza Velenje je vkljuÄ?ena v mednarodni projekt z naslovom De Facto, v katerem Kapfer in Cojhter aktivno sodelujeta.

Razvijajo didaktiÄ?na orodja, ki bodo uÄ?iteljem v pomoÄ? pri krmarjenju med vedno veÄ?jim ĹĄtevilom virov informacij, pri prepoznavanju laĹžnih novic, ki so na voljo predvsem na socialnih omreĹžjih in ĹĄtevilnih popularnih internetnih straneh.

Ravno na novega leta dan (25. januarja) smo se druĹžili s kitajsko druĹžino Lin Zhou, ki pri nas v Velenju Ĺživi Ĺže enajsto leto. LetoĹĄnje praznovanje novega leta jim mineva z rahlo grenkim priokusom, saj ga je zasenÄ?il virus, zaradi katerega so zaskrbljeni.

Stanje doma je kaotiÄ?no, pravijo. Zmanjkuje mask, prometne povezave in javni promet so marsikje prekinjene, ljudje se bojijo na ulice.

A zdaj k lepĹĄim platem praznovanja novega leta, ki prinaĹĄa spravo, mir in sreÄ?o, pravi Yunyun Zhou, mati Ä?etrtoĹĄolca Ziteng Lin, ki ima v ĹĄoli najraje angleĹĄÄ?ino, in prvoĹĄolke Ziqing Lin, ki ima najraje matematiko.

Oba obiskujeta Osnovno ĹĄolo Gustava Ĺ iliha, dobro govorita slovensko, se z vrstniki dobro razumeta in sta pri pogovoru zavzeto sodelovala. ÂťNajprej smo si voĹĄÄ?ili veselo, zdravo in sreÄ?no novo leto, podobno kot pri nas. Naj se uresniÄ?i vse, kar si zaĹželiĹĄ,ÂŤ je tudi del voĹĄÄ?ila, razloĹži Yunyun Zhoe in nadaljuje: ÂťNamen praznovanja kitajskega novega leta je tudi sprava in iskrena Ĺželja miru in sreÄ?e za vse.

Je nov zaÄ?etek, ki je letos v letu podgane, ki se zna ubraniti naravnim nesreÄ?am, potresom in poplavam, zato ni priÄ?akovati veÄ?jih naravnih nesreÄ?. Je tudi primeren Ä?as, da ljudje poskusijo nekaj novega. Leto bo moÄ?no, rodovitno, vitalno, kot so podgane. Tudi otroci, rojeni v tem letu, bodo bistri, hitri in uspeĹĄni.ÂŤ

Trenutno je na ogled postavitev Undercontruction, pri kateri uÄ?enci in dijaki spoznavajo znanje, veĹĄÄ?ine in prakse pri gradnji, prenovi in opremljanju stanovanja

Damijan VoduĹĄek: ÂťZelo radi pridejo, spoznavajo nove stvari, se uÄ?ijo in ob tem uĹživajo.ÂŤ

svoj mojster. UÄ?enci in dijaki iz vse Slovenije spoznavajo znanja, veĹĄÄ?ine in prakse pri gradnji, prenovi in opremljanju stanovanja, obenem pa spoznavajo deficitarne poklice. Lepijo tapete, polagajo keramiko in parket, barvajo stene, ÂťvleÄ?ejoÂŤ elektriko, povezujejo vodovodne cevi ‌ Postavitev je bila razprodana v nekaj dneh, zaradi velikega zanimanja pa bo aktivna vse do konca leta 2020.

VzorÄ?no mesto smo obiskali v ponedeljek, ko so v njem zaÄ?eli gostiti uÄ?enke in uÄ?ence velenjskih osnovnih ĹĄol. Med prvimi so bili ĹĄestoĹĄolci Osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha. Pred njimi so jih v novi postavitvi Ĺže obiskali uÄ?enci iz Maribora, Ljubljane, Ptuja, Ljubnega ob Savinji.

ÂťTako se uÄ?imo ĹživetiÂŤ

Neverjetno, kakĹĄna energija je vladala v njem. Damijan Vodu-

Metka Ĺ krubej, Janja VerĹĄec in Lana Acman so poskrbele za vodovodne cevi v kopalnici.

Miha Cojher je ĹĄtevilnim vpraĹĄanjem komaj sledil, a je na vsako odgovoril z veseljem.

ĹĄek, uÄ?itelj tehnike in tehnologije, s katerim so priĹĄli, pravi, da radi pridejo, spoznavajo nove stvari, se uÄ?ijo in ob tem uĹživajo. ÂťRes je zanimivo sodelovati v delavnicah, ki jih na osnovnih ĹĄolah uÄ?enkam in uÄ?encem ne moremo zagotoviti. UÄ?enci se v ĹĄoli recimo spoznajo z elektriko, nekaj drugega pa je na terenu, ko imajo priloĹžnost zvezati kable ali pa vgraditi okno, prebeliti steno ...

Da je tako, so potrdile uÄ?enke Metka Ĺ krubej, Janja VerĹĄec in Lana Acman, ki so bile vkljuÄ?e-

ne v skupino, ki se je ukvarjala z vodovodno napeljavo za kopalnico. ÂťCevi niso Ä?isto toÄ?no oznaÄ?ene, ne veĹĄ, kateri del kam sodi. Kar vztrajen moraĹĄ biti. Ko bomo vse cevi pravilno povezale in bo, ko bomo odprle vodo, po njih ta stekla, se bo videlo, Ä?e smo ga kje polomile, Ä?e bo kje voda puĹĄÄ?ala. Uh, res je zanimivo,ÂŤ so hitele pripovedovati v en glas. Ena od njih pa je izrekla tisto, kar je najpomembneje: ÂťTako se uÄ?imo Ĺživeti.ÂŤ Povedale so, da v VzorÄ?no mesto ne prihajajo samo s ĹĄolo, am-

Erik Kapfer je pomagal s praktiÄ?nimi nasveti. Z njim Smajo Zukić, bodoÄ?i elektrikar.

pak pridejo veÄ?krat tudi v prostem Ä?asu zaradi moĹžnosti virtualnih izkuĹĄenj.

Smajo Zukić pa se je ukvarjal z elektriÄ?no napeljavo. ÂťTega se ne moreĹĄ lotiti nepripravljen.

Preden smo se lotili praktiÄ?nega dela, je bilo treba pravilno odgovoriti na precej vpraĹĄanj o varnosti pri delu. NavduĹĄen sem, ker me poklic elektrikarja zelo zanima. Mislim, da sem se danes dokonÄ?no odloÄ?il, kaj bom postal.ÂŤ

Vizija se ĹĄiri

Erik Kapfer in Miha Cojhter, kreativca, idejna oÄ?eta in tvorca Ĺživega ekosistema za izobraĹževanje, raziskave in razvoj inovacij pod okriljem AndragoĹĄkega zavoda Ljudske univerze Velenje, vizijo ĹĄirita po Sloveniji in Evropi.

PriÄ?eli so izvajati tako imenovani norveĹĄki instrument Active Youth, ki bo trajal tri leta

Praznovanje novega leta z 'Şlikrofi' in novoletno torto 25. januarja so v novo leto vstopili tudi Kitajci, ki novoletno praznovanje imenujejo tudi Festival pomladi – Letos leto podgane, ki opozarja, da ne bo vse pozitivno – Zaradi izbruha nevarnega virusa Şe rahlo grenak priokus

in s partnerji iz 16 drĹžav uspeĹĄno prijavili drugo fazo Horizont 2020. Pridobili so tudi licenco za organizacijo drĹžavnih prvenstev v robotiki, ki je pogoj za sodelovanje na mednarodni olimpijadi World Robot Olympiad. Prvo drĹžavno prvenstvo bodo organizirali junija letos v Velenju. Zmagovalce bodo novembra peljali na olimpijado v kanadski Montreal.

Ves Ä?as nadgrajujejo, se ĹĄirijo in povezujejo izobraĹževalno sfero in gospodarstvo. Lani so postali Ä?lani veÄ? SRIP-ov (strateĹĄkih razvojnih partnerstev za inovacije), z gospodarsko zbornico so uspeĹĄno zakljuÄ?ili projekt oplemenitene resniÄ?nosti ter svetovali veÄ?jim podjetjem pri digitalni transformaciji. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Mentorji in svetovalci Na regionalni ravni so izvedli veÄ? projektov v sodelovanju z razvojno agencijo SAĹ A ORA, predvsem turistiÄ?ni hackathon za petzvezdiÄ?na turistiÄ?na doĹživetja, za katera so sedaj tudi mentorji in svetovalci. ZakljuÄ?ili so tri LAS projekte ter sodelovali pri prijavi ĹĄtirih novih. V Centru Noordung v Vitanju je zaĹživela edinstvena 360° soba za interaktivno uÄ?enje o vesolju in predstavitev projekta Copernicus. Na Ljubnem ob Savinji so zaÄ?eli graditi muzej, posveÄ?en flosarstvu, ki bo zakljuÄ?en v tem letu (2020).

tudi levji ples, ko posnemamo Ĺživali. SkaÄ?emo, preskakujemo, teÄ?emo in hodimo na hoduljah.

Za nas je tudi znaÄ?ilno, da uĹživamo v Ä?aru ognjemetov, ki pa si jih tu v Ä?asu naĹĄega praznovanja ne smemo privoĹĄÄ?iti. Zato smo si dali duĹĄka za vaĹĄe novo leto,ÂŤ nasmejano pove.

Tudi Kitajci v Velenju praznujejo novo leto

ÂťV Velenju nas je pribliĹžno sto.

Nimamo posebnih druĹĄtev in sreÄ?anj. SreÄ?ujemo se v restavraciji in kitajski trgovini, kjer kupujemo in izmenjujemo mnenja.

Lahko pa izpostavim, da imajo v tem prazniÄ?nem Ä?asu kuharji v Kitajski restavraciji veÄ? dela kot obiÄ?ajno. Slovenci raje jeste meso, mi ribe. Smo pa hrano prilagodili evropskim okusom in se nanjo navadili tudi sami,ÂŤ ĹĄe odvrne.

DaleÄ? od doma

Ko se Ä?lovek prilagodi na drugaÄ?en naÄ?in Ĺživljenja, je vse lahko.

Za novo leto je najpomembneje, da se zbere druĹžina

ÂťNa veÄ?er pred kitajskim novim letom se v okrilju druĹžine pripravi bogata pojedina, ki pri nas po navadi vkljuÄ?uje ribe, rake, krompirjeve rezance, testenine. Jedo se cmoki in 'Ĺžlikrofi', ki so tradicionalna jed za praznik, ki po obliki spominjajo na staro

kitajsko denarno valuto in jih jemo zato, da tudi v novo leto privabimo blaginjo. VÄ?asih v nadev dodamo kovance, bombone, araĹĄide in kostanj. Kovanec pomeni blaginjo, bombon sladko Ĺživljenje, araĹĄide dodamo za zdravje in dolgo Ĺživljenje, kostanj pa za vitalnost. Za posladek si privoĹĄÄ?imo novoletno torto. Vse, kar pojemo, simbolizira zbliĹže-

Tradicionalni prazniki so Ä?as, ko se spet sreÄ?ajo Ä?lani oĹžje in ĹĄirĹĄe druĹžine

vanje naĹĄih odnosov. In jemo toliko Ä?asa, da vse pojemo, vÄ?asih je to tudi nekaj dni,ÂŤ mi razloĹži Yunyun Zhoe.

Praznovanje simbolizira rdeÄ?a barva

Zakaj je rdeÄ?a barva tako zelo zaĹželena? ÂťZnova zato, ker v naĹĄi kulturi predstavlja sreÄ?o in obilje na vseh ravneh. Odganjala

naj bi tudi zlobne duhove in nesreÄ?o. Tako so domovi polni rdeÄ?ih lampijonÄ?kov, na podbojih so izobeĹĄene dobre Ĺželje, napisane na rdeÄ? papir. Otroci in odrasli prejmejo rdeÄ?e voĹĄÄ?ilnice, s katerimi delijo svoje blagoslove. Znane so kot denar za sreÄ?o. ÄŒe otrok prejme takĹĄno kuverto, pomeni, da bo celo leto sreÄ?en in zdrav. Praznovanje popestri

Življenje v Sloveniji in na Kitajskem se zelo razlikuje. Na Kitajskem se dela od jutra do veÄ?era, otroci so v ĹĄoli ves dan, gre za povsem drugaÄ?no kulturo in drugaÄ?ne Ĺživljenjske navade. Tudi podnebje je drugaÄ?no. Se pa radi vsake toliko Ä?asa vrnemo domov. Na daljĹĄi obisk, ki ga po navadi naÄ?rtujemo Ä?ez poletje. Tudi letos,ÂŤ ĹĄe odvrne Yunyun Zhou. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja