04 2021

Page 1

Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 1

V petek (5/12 0C), soboto (6/13 C) in nedeljo (7/13 0C) bo delno do pretežno oblačno. V nedeljo možen dež.

0

Četrtek, 4. februarja 2021

številka 4 | leto 68

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Srečno, slovenska kultura! Mojca Ževart

Z mrazom letošnja zima ne skopari, pa tudi snega je nasula že kar nekaj, a snežnim padavinam vedno sledi odjuga, tako da je trenutkov, ko bi se v dolini lahko naužili zimskih športnih radosti, zelo malo. Tudi z zadnjim snegom je bilo tako. Je pa bilo kar nekaj priložnosti za nepozabne zimske 🔲 mz posnetke.

Zima razveselila, a se prehitro poslovila ... Urad za gospodarski razvoj in prestrukturiranje vodi Karla Sitar Velenje – 1. februarja je Urad za gospodarski razvoj in prestrukturiranje prevzela Karla Sitar, dosedanja direktorica Saša inkubatorja in podpredsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, pred tem je bila vodja Službe za razvojne projekte in gospodarstvo na Mestni občini Velenje. Vodila bo skupino mladih, ki bodo imeli priložnost, da s svojo svežo energijo in inovativnim pristopom prispevajo k temu, da se bodo oblikovali dobri projekti, s katerimi bo moč pridobiti več nepovratnih sredstev za izvedbo kakovostnih in potrebnih investicij. 🔲

mz

O tem, kaj vse kultura je, katere in kakšne so njene mnogotere in v času spreminjajoče se pojavnosti, pa tudi o tem, kaj vse človeškega je s kulturo v navzkrižju, bi lahko povedali veliko. Kakor tudi o pomenu kulture za slovenski narod, za slovensko državo. A tukajle pač ni prostora za veliko besed. O pomenu kulture za Slovence konec koncev dovolj zgovorno pripoveduje že to, da smo ji namenili državni praznik, ki je tudi dela prost dan. Pa posredno še enega, ki ni dela prost dan (dan Primoža Trubarja), in dela prost dan, ki ni državni praznik (dan reformacije). Brez dvoma je kultura tudi med temeljnimi gradniki vseh drugih dogodkov, dosežkov, običajev, tradicije in osebnosti, ki so jim posvečeni državni prazniki in dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji. Kulturne norme, verovanje in zmožnost, da naučeno prevlada nad nagonskim, so tisto, kar nas najbolj naredi ljudi. Kultura je tukaj predvsem zato, da bi nam bilo laže in lepše. Na njej slonijo civilizacijske, verjamem, da (nekoč in od tedaj večno) univerzalne vrednote. Tiste, o katerih se ne bi smelo razpravljati, ampak jih enostavno živeti. Moč kulture je velika, njeno poslanstvo pomembno in zahtevno. Zato moramo z njo ravnati nadvse odgovorno in zato ne smemo nikoli pozabiti, da je prav tako kot naša pravica tudi naša dolžnost. Predvsem pa, kakor nas učijo izkušnje iz preteklosti in današnjega dne, moramo biti pozorni, pripravljeni in odločeni, da prepoznamo namere po nje zlorabi in jih preprečimo. Kultura je lahko tudi naša priložnost. Če jo bomo le dovolj cenili, posvojili, gojili, ustvarjali, razvijali, vgrajevali v sodobnost in prenašali v prihodnost. Če bomo znali uporabiti ves ta razum, vse tisto znanje, vse spretnosti, domišljijo in ustvarjalnost, vgrajene v našo kulturno dediščino. Če bomo iz svoje kulture še naprej črpali svojo notranjo in zunanjo identiteto, identiteto posameznika in naroda. Kultura je seveda tudi zato, da bi v njej uživali, da bi ob njej občutili zadovoljstvo, da bi z njeno pomočjo premostili stiske in začutili tisto pravo razkošje in svobodo. Ne nazadnje se je tudi v času, ko se soočamo s še ob lanskem Prešernovem dnevu nepredstavljivimi razmerami, težavami, ovirami in vprašanji, pokazalo in potrdilo, »kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha!«* Ob prazniku slovenske kulture si želim, da bi bili kulturni vsi prazniki in tudi vsakdanjiki. Da bi bilo v nas in okoli nas čim več kulture. Pa prešerne volje tudi! Bralke in bralci, ob 8. februarju vam čestitam in vas vabim, da si na praznični dan kak dobrodejen odmerek kulture privoščite tudi pri nas, v Muzeju Velenje. Vašega obiska bomo veseli na Velenjskem gradu ter v Muzeju usnjarstva na Slovenskem, Spominskem centru 1991 in Hiši mineralov, pa tudi na svetovnem spletu! »Srečno!« pa kličem njej, slovenski kulturi. Ker, če bo srečno zanjo, bo tudi za nas. *Iz: France Prešeren: Pevcu. 🔲

Poslovodstvo HSE držalo obljubo: projekt sosežiga ustavljen Ljubljana, Šoštanj - Zanimalo nas je, kakšna je odločitev poslovodstva HSE po odločnem NE šoštanjskih svetnikov? »Vztrajamo pri tem, da je projekt sosežiga dober, kar dokazuje tudi od uveljavljenih strokovnjakov pripravljena presoja vplivov na okolje. Ne vztrajamo pa na tem, da ga izpeljemo za vsa-

ko ceno. Že na začetku smo povedali: če bo lokalna skupnost proti, projekta sosežiga ne bomo izpeljali, bomo pa zaključili vse postopke, ki smo jih začeli in za katere imamo podpisane zavezujoče pogodbe,« pravijo v poslovodstvu Holdinga slovenske elektrarne in dodajajo, da verjamejo, da bodo kljub ustavi-

tvi projekta sosežiga v prihodnje v soglasju z lokalnim okoljem našli skupne rešitve in dobre projekte za postopen prehod Šaleške doline v nizkoogljično družbo. O seji v Šoštanju pa na strani 5. 🔲

mz


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Za naložbe letos skoraj 17 milijonov evrov

CSD v drugih prostorih Velenje - Helena Bezjak Burjak, direktorica Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška je potrdila informacijo, da so pred izvedbo zadnje faze selitve na novo lokacijo. Center seli svojo dejavnost s Prešernove ceste v Velenju v prostore uprave bivšega Vegrada v Staro Velenje (nad lokalom Pizzerija Picadily). »18. aprila letos se centru izteče najemna pogodba na lokaciji na Prešernovi. Lani spomladi smo objavili razpis za najem prostorov in na njem izbrali najugodnejšega ponudnika. Imamo že tudi soglasje pristojnega ministrstva.« Center bo na novi lokaciji posloval od 18. aprila dalje. (tp)

Prilagojen tudi vpis v šolo Velenjske osnovne šole so začele vpisovati v 1. razred, ki letos zaradi zdravstvene situacije poteka po pošti. Šole so staršem otrok, ki gredo septembra v 1. razred, poslale dopis, v katerem so predstavljene vse informacije v zvezi z vpisom. Starši morajo priloženo kuverto skupaj z vpisnim listom in ostalimi obrazci (jutranje varstvo, oddelki podaljšanega bivanja, vprašalnik, GDPR za osebne podatke) najkasneje do 12. februarja poslati nazaj osnovni šoli, od katere bodo prejeli vpisno dokumentacijo.

Izbirajo novega koncesionarja Desetletna koncesija za izvajanje lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin, ki jo je izvajalo podjetje Andrejc, se je iztekla. Z njimi so bili, po besedah vodje Urada za komunalne dejavnosti Toneta Brodnika, zadovoljni, saj je Velenje v tem času posegalo po najvišjih mestih v Sloveniji v akciji izbiranja najlepših mest. Do aprila morajo skleniti novo koncesijo, kar bodo storili na osnovi objavljenega javnega razpisa. So pa pred tem nekoliko spremenili pravilnik, in sicer tako, da bodo lahko nekatera dela, ki sicer sodijo v ta sklop, neposredno oddali Komunalnemu podjetju Velenje, ki je v njihovi lasti, seveda če bodo njihove cene konkurenčne. Gre pa predvsem za vzdrževanje urbane opreme, vodometov, igral in izobešanje zastav. Za to namenjajo letno okoli 50 tisoč evrov. Določili pa so tudi, da kataster vseh javnih površin vodijo upravni organi.

Dve brezplačni električni polnilnici Velenje – V Mestni občini Velenje želijo z vzpostavitvijo električnih polnilnih postaj spodbuditi občanke in občane k uporabi električnih vozil in tako prispevati k izboljšanju kakovosti zraka v mestu ter zagotoviti okolju prijazno mobilnost in prehod na nove zelene tehnologije. Trenutno sta občanom na voljo dve električni polnilni postaji, ki ju upravlja Mestna občina Velenje. Ena je na parkirišču pred občinsko zgradbo, druga pa v kletni etaži garažne hiše Mercator. Obe omogočata brezplačno polnjenje, in sicer istočasno štirim vozilom. Spreminjajo pa tudi predpise (svetniki so jih že potrdili), tako da bodo nove ponudbe za postavitev in upravljanje polnilnic omogočili trgu. V prvem letu bo taksa za to znašala 3.000 evrov.

Namesto Vasiljevićeve Ograjenšek Aleksandra Vasiljević je ob nastopu funkcije podžupanje odstopila kot članica odbora za negospodarske javne službe. Na njeno mesto so svetniki imenovali Jožeta Ograjenška.

Sooblikujmo Velenje dobro sprejeto Velenje – Spletni servis Sooblikujmo Velenje je med občani dobro sprejet, nanj so naslovili že več kot 700 vprašanj in pobud z različnih področij. Spletni servis ureja urednik, ki vsako prijavljeno vsebino pregleda in v najkrajšem možnem roku objavi tudi odgovor. Vse konstruktivne pobude z odgovori so javno objavljene, kar prispeva k odprti komunikaciji.

Nov oddelek v vrtcu Najdihojca Velenje – Od torka, 26. januarja, so v Velenju odprte vse enote Vrtca Velenje, obiskuje pa jih več kot 800 malčkov, kar je okoli 60 odstotkov. Vrtec Velenje upošteva vse preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja epidemije, otroci pa se v vrtcu dobro počutijo. 15. februarja odpirajo v enoti Najdihojca nov oddelek za otroke v starosti 1 do 2 leti, ker po podatkih vpisanih otrok v Vrtcu Velenje zanje ni več prostora, v Mestni občini Velenje pa si prizadevajo, da bi lahko vsi otroci, katerih starši izkažejo interes za vpis v vrtec, dobili prostor. Starši, ki se jim zaključi porodniški dopust, želijo svoje otroke vključiti v vrtec med šolskim letom, zato se izkazuje potreba po oblikovanju dodatnih oddelkov predvsem za najmlajše, kot se je zgodilo v enoti Najdihojca. 🔲

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

4. februarja 2021

mz

Mestna občina Velenje bo letos razpolagala z več kot 50 milijoni sredstev, od tega bodo namenili 37 odstotkov – skoraj 17 milijonov naložbam Mira Zakošek

Mestna občina Velenje bo letos namenila skupaj za naložbe skoraj 17 milijonov evrov. Največ, dobre štiri milijone bodo porabili za dokončanje naložb iz naslova celostnih teritorialnih naložb, ki jih v večinskem delu financirajo z nepovratnimi evropskimi sredstvi. Največja med njimi je prenova Starega Velenja, ki jih bo veljala skoraj 3,2 milijona evrov, za prireditveni oder in prostor, ki je že dograjen, pa so iz letošnjega proračuna namenili še dobrega 1,3 milijona evrov. Odkupiti nameravajo za milijon 424 tisoč evrov zemljišč, za naložbe v

Za potrebe nadaljnjih investicij nameravajo letos odkupiti skoraj za pol drugi milijon zemljišč

posodobitev toplovodnega omrežja pa načrtujejo dober milijon evrov, prav toliko pa tudi za obnove in koncesije za ceste. Za ureditev parkirišča pri velenjski plaži imajo rezerviranih 750 tisočakov, za garaže na Gorici pa dobrih 750 tisoč evrov. Sredstva za to varčujejo že nekaj časa, a do odkupa zaradi nerešenih sodnih postopkov izvajalca del, še ni prišlo. Dobrega pol milijona evrov bodo

namenili za naložbe v vodooskrbo, 440 tisočakov pa za vzdrževanje in naložbe v centralno čistilno napravo Šaleške doline. Investicijsko vzdrževanje in obnove stanovanj jih bodo stale 410 tisoč evrov, naložbe v odvajanje odpadkov 360 tisoč evrov, vzdrževanje objektov vrtca Velenje pa skoraj 300 tisočakov.

750 tisoč evrov imajo rezerviranih za ureditev parkirišč pri Velenjski plaži

V krajevni skupnosti Šmartno bodo za prometno ureditev namenili dobrih 220 tisoč evrov, malenkost manj pa za odpravo plazov. Za nakup gasilskih vozil imajo rezerviranih 200 tisočakov, prav toliko pa tudi za izgradnjo vodovoda v Črnovi. Med osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda in Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, bodo uredili igrišče in zanj namenili skoraj 200 tisočakov, toliko pa imajo rezerviranih tudi za vzdrževanje objektov osnovnih šol. Po okoli 150 tisoč evrov pa namenjajo še za naložbe v čiščenje odpadnih voda, v odkupe zemljišč za potrebe izgradnje cest, za ureditev regionalne ceste Velenje – Škale, za naložbe v ravnanje z odNajvečja letošnja naložba je prenova Starega padki in v ureditev in zaris kolesarskih poti. Velenja, ki jo udejanjajo večinoma z nepovratnimi Drugih manjših maložb pa bo še za malo evropskimi in državnimi sredstvi manj kot 3,8 milijona evrov. 🔲

Savinjsko-šaleška naveza

Še kar v zapleteni mreži koronavirusa Šolarji na cesti – Mati ne prodaja hčere – Slovenija povezana? – Referendum za pokrajino Ta nesrečni koronavirus se še kar ne da; vleče se že iz meseca v mesec, zdaj že kar iz leta v leto, konca še ni videti. Tudi napovedi so tvegane, čeprav slonijo na strokovni podlagi. Tako si nihče ne upa reči, ali se naša širša regija, ki je zdaj rdeča, bliža oranžni – ali morda znova zlovešči črni. Zasuki so včasih hitri, prehitri. Napovedovalci, predvsem pa odločevalci pa previdni. Marsikje so šole še vedno zaprte. Jezni so predvsem tam, kjer so jih, ko so njihove občine spet padle v črno, ponovno zaprli. Zato so se začeli protesti. Tudi v Celju, kjer so šole za učence prvih treh razredov odprte. Tudi pri teh protestih so mnenja ljudi deljena; tudi o tem, ali je prav, da »demonstrirajo« tudi otroci. Nesrečni Covid-19 pa ne meša štren le šolarjem, tudi industriji. Neposredno ali posredno. Uniorjeva »hči« Unitur čuti velike posledice na smučiščih na Rogli, saj lahko prodajo veliko manj kart za smučanje. »Mati« Unior pa je zaradi dobe koronavirusa začasno prekinila postopek prodaje te svoje turistične hčere. Vsaj do konca 2021 oziroma do izboljšanja epidemioloških razmer. Čeprav je pozornost večine usmerjena proti dogajanju s korono, se stvari obračajo tudi v politiki. V političnem KULu se še ni nič kaj konkretno premaknilo, že se je v deželici pojavilo novo politično gibanje, Povežimo Slovenijo. Ta je z naslovom še bolj povedna, saj o potrebi po povezovanju govorimo res veliko. Privrženci prihajajo s širšega območja države. V njem je tudi Celjska županova lista Bojana Šrota, omenjen je tudi Zdravko Počivalšek. In še nekatere druge skupine, ki so »močne« na posameznih delih Slovenije. Kakšna bo moč napovedane in želene povezanosti, bomo šele videli. Še posebno, ker nekateri »členi« tega povezovanja že popuščajo. Posamezniki, ki so bili sprva navedeni kot členi te povezave, so se od nje že ogradili. Bomo videli, v kakšni moči in obliki se bodo pojavili na naslednjih volitvah. Ob teh nič kaj veselih dneh se bodo vsaj nekateri v Celju kmalu razveselili. Ne le dobitniki občinskih priznanj, ki so jih potrdili na včerajšnji seji mestnega sveta, podelili pa jih bodo ob prazniku občine 11. aprila. Še bolj se bodo verjetno razveselili dobitniki stanovanj v

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

novi celjski stanovanjski soseski Dečkovo naselje. Gradnja gre namreč proti koncu, prvi stanovalci naj bi se vselili že v letošnjem poletju. Gradnjo celotnega naselja, ki bo obsegalo šest večstanovanjskih objektov, bodo sklenili leta 2022. Stanovanja bodo namenjena vsem generacijam, tudi stanovalcem s posebnimi potrebami. Gre za enega največjih celjskih projektov, zanj pa so dobili precej denarja tudi iz evropske malhe. Evropskih sredstev bodo deležni tudi pri urejanju kanalizacije ter čiščenju odpadne vode na porečju Savinje v občinah Žalec, Polzela in Braslovče. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odločbo o finančni podpori temu projektu že izdala, pri tem dobrega dva milijona evrov vrednem projektu bo »Evropa« primaknila skoraj 760 tisoč evrov. V občini Braslovče so tudi že začeli izvajati projekt Doživljaj narave na Braslovškem jezeru, za katerega bodo tudi dobili evropska sredstva. V njem sodeluje več partnerjev; z deli so pohiteli, saj je bila konec leta gladina vode v jezeru ugodno nizka. Na prelivnem objektu bodo postavili razgledno ploščad, do njega bo vodil širok leseni pomol. Še enega bodo uredili na drugi strani. V času, ko si Velenjčani prizadevajo, da bi obdržali svojo Sašo in ne želijo v novo Koroško-šaleško regijo, so v dilemi tudi v občini Bistrica ob Sotli. Ta je bila pred leti del Savinjske regije, potem se je preselila v Zasavsko. Ob sedanjem nastajanju pokrajin naj bi jo država tam zadržala oziroma umestila v Zasavsko-posavsko pokrajino. A nekateri občani so že pred časom menili, da bi se raje vrnili na celjsko stran. Zdaj, ko je država pozvala občine, da se opredelijo do osnutkov pokrajinske zakonodaje, bodo v tej občini res izvedli glasovanje: ali gredo v Zasavsko-posavsko pokrajino ali v Savinjsko. Glasovali bodo 14. februarja. Pa še to: tudi »veliki« so proti bankam nemočni. To se je pokazalo v Podčetrtku. Župan Misja se je sicer tudi ob prevzemu mesta predsednika Skupnosti občin Slovenije zavzel za ohranitev bančnih poslovalnic v manjših krajih – a banko so mu zdaj zaprli tudi v Podčetrtku.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

4. februarja 2021

Le dobro sodelovanje prinaša napredek Mestna občina Velenje že nekaj časa poglablja sodelovanje z gospodarstvom, župan Peter Dermol pa ob tem poudarja, da brez tega ni napredka – Prizadevanja bodo še bolj napeli v razvojnih programih nove evropske finančne perspektive in prestrukturiranju premogovnih regij Mira Zakošek

V zadnjih letih je bil narejen velik preobrat pri sodelovanju uprave Mestne občine Velenje z gospodarstveniki in podjetniki na območju celotne regije Saša. Tradicionalna so postala ponovoletna srečanja, ki so bila odlična priložnost za medsebojno informiranje in izmenjavo izkušenj. In ravno ta srečanja so že obrodila številne sadove. Žal ga letos ne morejo pripraviti, ga bodo pa po besedah župana Petra Dermola v kakšni drugačni obliki. Med drugim je poslal pismo podjetnikom in gospodarstvenikom, napoveduje kakšno videokonferenčno srečanje, na pogovor pa smo ga povabili tudi mi.

Seveda smo se odzvali tudi v konkretnem primeru napovedanega odpuščanja v Gorenju (tako bi ravnali še enkrat, čeprav nam nekateri očitajo, da se nimamo kaj mešati v poslovanje podjetij): vsekakor smo skupaj s sindikatom pripomogli, da takrat do odpuščanja ni prišlo, kasneje pa se je na srečo nas vseh vse skupaj obrnilo – povpraševanje

Velike gospodarske družbe zaposlujejo kar 80 % vseh zaposlenih v občini, preostali zaposleni so razpršeni po drugih dejavnostih. Te številke se bodo v naslednjih letih, desetletjih spremenile, saj je dolina na pragu prestrukturiranja premogovnih regij in zagotovili bomo, da bomo z novimi projekti ustvarili še več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

Že doslej ste z gospodarstvom dobro sodelovali, lanska kriza v Gorenju, ko je kot damoklejev meč viselo nad dolino napovedano odpuščanje več kot tisoč delavcev v Gorenju, pa je pokazala, da je potrebno hitrejše in bolj učinkovito ukrepanje? »Res so lanski dogodki v Gorenju dejansko pospešili razmisleke in aktivnosti pri načrtovanju razvojnega prestrukturiranja. Zelo jasno je to pokazalo, da moramo preskočiti birokratske ovire in podjetja spodbuditi, da se hitreje razvijajo. Naša naloga pa je seveda, da ustvarimo tako privlačne pogoje za investitorje, da bodo tu ostajali in vlagali in da se jim bodo pridružili tudi investitorji od drugod.

Najemnine bodo oproščali tudi letos, pogoje še pripravljajo, vloge pa bodo sprejemali do konca aprila.

po izdelkih Gorenja je močno narastlo, tako da so potrebovali celo dodatno delovno silo. Seveda nas zelo veseli, da so uresničili tudi obljubo in postavili v Velenju tudi tovarno televizorjev.« Gospodarstveniki in podjetniki so vašo ponujeno roko z navdušenjem sprejeli? »Z veseljem potrjujem, da je to naše sodelovanje, ki so ga začeli poglabljati lani spomladi, na resnično zelo visoki ravni. Povezujemo različne organizacije in institucije. Kjer je le mogoče, skušamo slediti potrebam gospodarstva, ob tem pa tudi od lokalne skupnosti pričakujemo, da bo tudi gospodarstvo sledilo našim željam, potrebam in razvojnim zamislim. Seveda pa vse to že

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je bil v torek na redni 30. skupščini Združenja mestnih občin Slovenije imenovan za podpredsednika združenja. Mandatna doba traja dve leti.

v fazi pripravljanja različnih razvojnih dokumentov medsebojno usklajujemo.« Tudi zato ste na občini imenovali nov Urad za gospodarski razvoj in prestrukturiranje, ki od 1. februarja že deluje, vodi pa ga Karla Sitar?

V Mestni občini Velenje je 14.749 delovnih mest in 14.096 delovno aktivnih prebivalcev, iz drugih občin pa prihaja na delo 7.454 občanov.

Oprostili plačila najemnin Najemnikom poslovnih prostorov, ki so v lasti Mestne občine Velenje, so oprostili plačila najemnin, ker je bilo opravljanje gospodarske dejavnosti zaradi razglašene epidemije Covid-19 v prvem valu onemogočeno oz. bistveno oteženo. Najemnino so oprostili vsem upravičencem, ki so izpolnjevali pogoje, za obdobje od 15. aprila do konca maja lani. Skupni znesek oprostitve najemnin je znašal 29.187,82 evrov. Najemnine so oprostili najemnikom tudi javni zavodi, ki so upravljalci občinskih stavb.

»Napovedal sem ga že v času volitev, saj sem zaznal, da ga občina (in seveda tudi gospodarstvo) v času napovedanega premogovnega prestrukturiranja in nove evropske finančne perspektive nujno potrebuje. Vesel sem, da je njegovo vodenje pre-

vzela Karla Sitar, ki je poskrbela, da je Saša inkubator tako dobro zaživel, ima pa tudi veliko izkušenj s pripravo projektov za pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev. Je tudi podpredsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in ima tako veliko izkušenj pri medsebojnem sodelovanju. V kratkem se ji bo pridružilo še pet pripravnikov, ki jim bomo dali priložnost, da v obliki novih projektov izžarijo svojo mladostniško energijo. Naj pa povem tudi, da smo že uspešno prodali pet zemljišč v Poslovni coni Stara vas, kjer bodo kmalu začele »rasti« nove industrijske hale.« Vaše ukrepanje se je pokazalo za zelo nujno, saj je bilo treba osnove projektov, ki jih prijavljate za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev, pripraviti dobesedno čez noč? »Res je, v nekaj tednih jih je bilo treba spisati. A smo o tem veliko razmišljali in tudi zaznali priložnosti, s katerimi bi lahko uspeli na evropskem razpisu. Projekte je namreč vedno treba pripraviti

Devet milijonov za subvencije in transferje Mestna občina Velenje je letos zagotovila več kot 9 milijonov evrov za različna doplačila občanom, največ za razlike v ceni otroškega varstva ter cen komunalnih storitev Mira Zakošek

pa je namenjenih spodbujanju podjetništva.

Že doslej je namenjala Mestna občina Velenje za subvencije in transferje ogromna sredstva, letos pa jih še povečuje, in sicer subvencije za šest, transferje pa za 3 odstotke.

Več kot 7 milijonov gospodinjstvom

Največ za subvencioniranje komunalnih storitev

Največji delež subvencij, ki jih načrtujejo v višini milijon 615 tisoč evrov, odpade na subvencije javnemu komunalnemu podjetju za oskrbo z vodo (588 tisoč), ceno omrežnine toplotne energije 533 tisoč), urejanje pokopališč (193 tisoč) … 100 tisoč evrov

Velenje ima javno kuhinjo, iz proračuna ji namenja 173 tisoč evrov

Za različne transferje bo Mestna občina Velenje letos namenila skoraj 7,4 milijona evrov. Gre pa za splošne dodatke k družinskim dohodkom in delno ali pa polno nadomestilo posameznikom za posebne izdatke (družinski prejemki, starševska nadomestil, socialne pomoči, štipendije …

Za programe v vrtcih, kar 4,7 milijona evrov

Mestna občina Velenje bo v letošnjem proračunu za razliko med ceno programov v vrtcih in plačili staršev namenila kar 4 milijone 772 tisoč evrov. Za prevoze učencev imajo rezerviranih 588 tisočakov (upajmo, da jih bodo začeli kmalu koristiti), za sub-

vencije najemnin stanovanj pa 480 tisočakov. Za javni potniški promet namenjajo 400 tisoč, splošne socialne transferje 245 tisoč, domsko varstvo 190 tisoč, javni kuhinji 173 tisoč, posebnim socialnim zavodom 143

Splošnim dodatkom k družinskim dohodkom namenjajo 7 milijonov 400 tisoč evrov

tisoč, družinskim pomočnikom 135 tisoč, enkratnim denarnim socialnim pomočem zaradi materialne ogroženosti 90 tisoč, popustom pri plačilih razlike med ceno programov in plačili staršev 74 tisoč, pomočem staršem ob rojstvu otroka 47 tisoč, štipendi🔲 jam 27 tisoč.

tako, da sledijo nekim zahtevam, kriterijem Evropske komisije. In ti kriteriji so najpogosteje resnično znani »čez noč« in je potem treba celotno dokumentacijo spisati v nekaj dneh. Želel bi se zahvaliti vsem tistim posameznikom, institucijam in organizacijam, ki so pri vsem tem aktivno sodelovali. Večina jih je iz tukajšnjega okolja, nekaj pa jih prihaja od drugod, ker so tukaj zaznali svoje poslovne priložnosti, in iskreno upam, da jih bodo tudi uresničili.« Kar nekaj projektov ste prijavili v določenem roku, seveda morajo biti ti »vzeti« v financiranje. A trije, ki smo jih tudi že predstavili v našem časopisu, navdajajo z velikim optimizmom (Center prihodnosti, podjetniški inkubator, EON …)? »Prepričan sem, da je Center prihodnosti, ki bi ga uredili v prenovljeni stari elektrarni, projekt, ki izpolnjuje vse zahtevane kriterije Evropske komisije in bi ga kot takšnega lahko uveljavili pri prestrukturiranju premogovnih regij. Upam, da bo tako. Enako upam za Industrijski inkubator, si pa zelo želim, da bi nam uspelo tudi s sosesko na Zlatem griču, a tu nisem prepričan, če bo »šlo skozi«, ker kot kaže, neposredne stanovanjske gradnje v ta koncept ne bodo sodile (morda pa le, saj želimo mladim strokovnjakom zagotoviti kvalitetne bivalne pogoje). Računam, da bi lahko veliko priložnosti čez nekaj let dobila tudi Poslovna cona Pesje, pa seveda še kakšen drug prijavljeni projekt.« V Gorenju trenutno dobro delajo in vsi seveda upamo, da bo tako tudi ostalo. Kaj pa energetika, kaj pomeni za to okolje zavrnitev projekta sosežiga v šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj? »Z Gorenjem dobro sodelujemo. V zadnjem času smo se od-

zvali na informacije o zaposlovanju tujih delavcev, saj to vpliva na življenje v tukajšnjem okolju. Prosil sem jih za podatke o tem. Kar pa se tiče sosežiga, sta vodstvi HSE in TEŠ podcenjevali tukajšnje prebivalce, saj sta z njimi premalo sodelovali, je pa dejstvo tudi, da je bilo zaupanje že zdavnaj skrhano. Če bi bila ta družbena odgovornost v preteklih letih višja, potem bi bilo verjetno tudi sodelovanje pri tovrstnih projektih nekoliko drugačno, seveda pa je stališče več kot jasno: če projekt negativno vpliva na naše okolje, potem takšnega projekta ne moremo sprejeti.«

Ključna za nadaljnji razvoj, normalno in učinkovito poslovanje podjetij je čimprejšnja izgradnja tretje razvojne osi.

Vsa velika podjetja so dokaj normalno obratovala skoraj ves čas zdravstvene krize, je pa ta hudo prizadela mnoge manjše? »Posledice so res zelo različne, eni so krizo izkoristili za še uspešnejšo rast, drugi te možnosti niso imeli. Na žalost nekateri tega tudi ne bodo mogli nadoknaditi. In ko smo tudi v teh dneh veliko govorili o naših občinskih projektih in med drugim aktivnostih, ki bodo potekale na prireditvenem prostoru in odru, smo ugotavljali, kaj pomeni že en sam izpadel načrtovan dogodek … Pusti velike posledice pri številnih udeležencih, v našem primeru kulturnih ustvarjalcih. Mnogim smo že, mnogim bomo še skušali pomagati, da bi jih ohranili, žal pa vsem ne bomo mogli pomagati.«

Sodelovanje želijo še okrepiti

Sodelovanje med gospodarstveniki, podjetniki in obrtniki ter lokalno skupnostjo želi župan še okrepiti in izboljšati. S tem namenom so oblikovali nov Urad za gospodarski razvoj in prestrukturiranje, s katerim bodo izboljšali poslovno okolje, okrepili privabljanje novih investitorjev, še nadalje uspešno pridobivali evropska sredstva za razvoj mesta in vodili prestrukturiranje premogovne regije.

5 novih proizvodnih hal

V Poslovni coni Stara vas, kjer bodo predvidoma še letos skupaj z investitorji začeli gradnjo 5 proizvodnih hal, bo deloval tudi Industrijski inkubator, ki bo zagonskim podjetjem zagotavljali proizvodne prostore, kar bo spodbudilo investicijski ciklus in 50 novih delovnih mest letno. V naslednjih letih bodo še večji pomen dajali izobraževanju, zato želijo objekt Stara elektrarna v sklopu prestrukturiranja prenoviti v Center prihodnosti.

V Velenje se vozi 7.454 delavcev

Na delo v občino prihaja kar 7.454 oseb ali skoraj vsaka druga oseba se vozi na delo v Velenje iz drugih občin, največ iz Šoštanja, Žalca, Mislinje, Šmartnega ob Paki, Celja, Slovenj Gradca, Polzele, Mozirja, Braslovč, Dobrne; iz Ljubljane okoli 150 oseb.

🔲


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

ZDRAVSTVO, GOSPODARSTVO

4. februarja 2021

Živali imajo pravico zboleti in zbolevajo neodvisno od virusa

Šaleška veterina je sodobna veterinarska ambulanta, v kateri se zavzeto posvečajo zdravljenju malih in vzrejnih živali. Njihovi veterinarji se redno izobražujejo in tako ostajajo v stiku z najnovejšimi dognanji s področja veterine ter tako po svojih najboljših močeh skrbijo, da so živali deležne najboljše oskrbe. Direktor veterine Tomo Wankmüller, dr. vet. med., je lansko leto ocenil za poslovno običajno, več težav je bilo zaradi epidemije tehnične narave. »Pri izvedbi in realizaciji svojega dela smo imeli zaradi koronavirusa nekaj težav, saj živali zbolevajo neodvisno od virusa, ki pri njih ne povzroča težav, četudi naj bi izvorno preskočil iz živali na človeka. Ves čas zagotavljamo ustrezno veterinarsko oskrbo,« pojasnjuje na začetku direktor Šaleške veterine.

živali v tem času v nezavidljivi situaciji. Cene so katastrofalno strmoglavile in nihče ne vidi, da »mama država in babica Evropa« ne igrata svoje vloge, zaradi česar nam lahko ugasne mnogo kmetij. Opažam, da vsi ne bodo zdržali pritiskov. Žalosti me, da bomo z lahkoto svojo domačo proizvodnjo uničili, v trgovini pa kupovali hrano od drugod. Žal

svoje živali izjemno rade, pa jim finančno stanje dragega zdravljenja ne omogoča, so pa tudi take, ki si drago zdravljenje lahko privoščijo. Vse več lastnikov živali se na osnovi diagnoze odloča, kako naprej.« Katerih pregledov opravite največ in katere aparature najpogosteje uporabljate?

Kako je bilo v posebnem letu 2020 videti delo na terenu?

»Zavedamo se, da zdravo kmetijstvo potrebuje zdrave in močne živali. Rejcem živali povzročajo epidemiološke zahteve precejšen izpad, kar lahko na dolgi rok povzroči večje težave. Ko zbolijo živali, so lastniki nemočni, mi jim lahko po svojih najboljših močeh pomagamo, kar je naše poslanstvo. Kar se tiče ambulante, pa so se morali lastniki živali tudi v tem navaditi na drugačen sistem dela (razdalja, naročanje po telefonu, spremstvo ene zdrave osebe). Hudih presežkov lani tudi finančno ni prineslo, dosegli smo zastavljene cilje, nimamo pa posebnih želja za letošnje leto.« Delo veterinarjev je povezano tudi z ozaveščanjem lastnikov živali. So se v zvezi z ravnanjem z živalmi v času korone lastniki kaj obračali na vas? »Tudi veterinarji na terenu precej ozaveščamo, ne samo zdravimo živali. Poleg tega, da pomagamo pri raznih boleznih, moramo biti na terenu tudi previdni, kaj in kako govorimo. Stranke namreč zanima tudi naše mnenje o cepljenju. Ob tem se zavedam, da je ozaveščanje naša socialna in širše družbena odgovornost. Pri tem je treba biti strokoven, profesionalen, dosleden, potrebno je poiskati pozitivne informacije. Žal so lastniki rejnih

Tomo Wankmüller: »Odločil sem se, da bom zdravil živali. Po pripovedovanju mlajših kolegic je izbor veterinarskega poklica povezan z ljubeznijo do živali in dela z živalmi. Verjetno gre za notranji etični vzgib. Večkrat rad ponovim, da sem končal veterino, sem se moral veliko naučiti, še več pa so me naučile živali.«

pa, kot kaže na dolgi rok, vse čaka enaka usoda.« Kaj pa delo veterinarjev malih živali v ambulanti? »Tudi v ambulanti se veterinarji soočajo s strahovi lastnikov malih živali. V tem času je več vprašanj povezanih z virusom in prenosom le-tega na živali. Se pa dogajajo tudi premiki v medicini malih živali. Gre za izjemno široko področje veterinarske medicine, ki zajema bolezni različnih organov in organskih sistemov. Vse več je lastnikov živali, ki želijo vedeti, kaj je živali, in želijo priti do diagnoze, hkrati pa se zavedajo tudi, da pot do diagnoze, oprema in diagnostika psa stanejo. To je za nas izziv in hkrati težava, saj se moramo poglobiti v zdravljenje. Pri tem lahko marsikdaj nastane problem, saj moramo tudi s finančnega vidika stranko vprašati, ali se bo za zdravljenje živali kljub precejšnjim stroškom odločila. V tem vidim problem, ki ni čisto veterinarski. Imamo namreč stranke, ki si vsega ne morejo privoščiti, čeprav imajo

»Trenutno je rutinskih pregledov več kot operativnih posegov. Laboratorijske preiskave krvi, urina in ostalih telesnih tkiv niso le dodana vrednost pri diagnostiki bolezni, s takšnim standardom tudi dvigujemo nivo stroke.« Koliko dela imate v času dežurstev? »Največkrat so najtežji primeri ravno v času dežurstev. Živali se ne spoznajo na naš delovni čas – to je življenje in to je narava. Tega je več tudi zato, ker se veča število lastnikov živali. Tudi živali imajo pravico zboleti.« Kaj pa znanje naših veterinarjev in pogoji dela v sosednjih državah? »Malo nas prekašajo v samem razvoju veterinarske medicine. Sistem dela imajo drugačen, tudi odnos do živali je v tujini drugačen. Če ljudje mislijo, da si z nakupom psa kupijo samo lepe stvari, se motijo. Kupijo tudi tisoč in eno možnost, da bo nastal problem. Po drugi strani pa moramo pri nas veliko več im-

Za male čistilne naprave 20 tisoč evrov Po podatkih Mestne občine Velenje 27 lastnikov še nima urejenih malih čistilnih naprav Do konca letošnjega leta morajo vsi tisti, ki niso priključeni na kanalizacijski sistem Komunalnega podjetja Velenje, postaviti male čistilne naprave ali pa nadgraditi obstoječe greznice. Zakon o tem je bil v Sloveniji spre-

jet že pred leti, zato so občine, da bi občane spodbudile, da si to čim prej to uredijo, namenjale iz proračunov nepovratna sredstva. V mestni občini Velenje so to lani izkoristili zgolj štirje občani. Glede na to, da se rok izteka,

so se na velenjski občini dogovorili (to so svetniki na zadnji seji tudi že potrdili), da namenijo letos iz proračuna za male čistilne naprave 20 tisoč evrov nepovratnih sredstev, vsak prosilec pa lahko dobi tisoč evrov.

Razpoloženje potrošnikov se je izboljšalo Nekoliko se je v primerjavi z decembrom izboljšalo razpoloženje potrošnikov v Sloveniji. Kazalnik je višji za eno odstotno točko, vendar pa je glede na lanski januar slabši kar za 18-odstotnih točk.

Živali se ne spoznajo na naš delovni čas – to je življenje in to je narava – Lastniki rejnih živali so se v tem času znašli v nezavidljivi situaciji – Dogajajo se premiki na področju medicine malih živali Jasmina Škarja

GOSPODARSKE novice

provizirati kot v tujini. V Angliji, npr., imajo poleg veterinarjev zaposlenih še precej medicinskih sester, pri nas pa veterinarke opravijo zahteven poseg, nato morajo še poskrbeti za žival in jo opazovati, saj gre za kritičnega pacienta še nekaj ur po operaciji, ki ga ne smejo pustiti samega. Naše veterinarke tudi čistijo kletke in hranijo pse. Tu je ključna razlika. Sem vesel, da gremo v smeri Evrope, vendar nas čaka še veliko dela. Zavedam se, da bo naporno, vendar bo za živali bolje poskrbljeno. Zelo pomembno je tudi to, da bomo v takem sistemu tudi mi bolj varni.« V operacijski sobi izvajate sterilizacije, kastracije in ostale operativne posege. Smo ljudje tudi o tem vedno bolj osveščeni? »V operacijski sobi imamo posege na ure, kar se tiče sterilizacije in kastracije. Če ne gre za problematične paciente, so to rutinske operacije. Opažam, da so ljudje tudi v tem vedno bolj ozaveščeni, je pa žal vedno več tudi prostoživečih živali, za katere je treba poskrbeti. Ob tem moram izpostaviti društva, ki se zelo trudijo. Dobro sodelujemo tudi z občinami MO Velenje, Šmartno ob Paki in Šoštanj. Bi pa lahko za ta namen prispevale več in tako še bolj pomagale zapuščenim živalim. Cena za občine ni enaka kot za fizične osebe, ker svoj del participiramo tudi sami. Bom pa pri tem malo kritičen in dodal še, da smo s sterilizacijo in kastracijo vsepovprek prišli tako daleč, da je danes tudi kakšnega mešančka že težko dobiti drugje kot v zavetiščih, kjer gre za povsem drugo zgodbo. Teh legel je manj. Se pa trendi v zvezi s starostjo za sterilizacijo in kastracijo spreminjajo. Danes so strokovno podprti, da je (da bi se izognili težavam) možno živali sterilizirati že zelo mlade, ko imajo le dva kilograma. Včasih, ko sem sam študiral veterino, je bilo dru🔲 gače.« Smo si živali in ljudje podobni? »Se zgodi včasih, da so kakšne podobnosti zelo opazne. Vendar bolj kot zunanja podoba je pomembno vzpostaviti stik z njo, saj vam žival želi na vsak način ugoditi.«

V turizmu ogroženih preko 100 milijonov delovnih mest Svetovna turistična organizacija je ocenila, da so mednarodni prihodi v letu 2020 zaradi pandemije covida-19 upadli za 70 do 75 odstotkov, kar na svetovni ravni predstavlja izgubo ene milijarde mednarodnih prihodov turistov. Po njihovi oceni je zaradi tega neposredno v turizmu ogroženih od 100 do 120 milijonov delovnih mest.

Slovenija izdala 60-letne obveznice Povsod po svetu iščejo finančne rešitve iz nastale situacije. Slovenija je izvedla novo zadolžitev na mednarodnem trgu, drugo večjo letos. Izdala je za 500 milijonov evrov 60-letnih obveznic. To je najdaljša ročnost doslej. 60-letne evrske obveznice so bile izdane z donosom do dospetja 0,70 odstotka in kuponsko obrestno mero 0,6875 odstotka. Vlada predvideva, da naj bi javni dolg ob koncu leta 2020 dosegel okoli 37,7 milijarde evrov, kar bi pomenilo 82,4 odstotka BDP.

V osmem korona paketu 320 milijonov evrov DZ je osmi protikoronski zakon, ki prinaša dodatnih 320 milijonov evrov pomoči za blažitev posledic epidemije Covida-19, potrjeval 2. februarja. Sledila bo še ena izredna seja, na kateri naj bi poslanci sklenili, da zakona ni mogoče izpodbijati na referendumu.

Sodišča ponovno opravljajo naroke Vsa sodišča po Slovenji od ponedeljka naprej spet opravljala naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah. Spet so stekli tudi procesni roki in roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih. Ob upoštevanju priporočil NIJZ bodo lahko nevabljene stranke na sodišče prišle le po predhodnem dogovoru.

Odprte prodajalne z otroškim programom Novi sprostitveni vladni ukrep obstoječim izjemam ponujanja blaga in storitev dodajajo poslovanje trgovin z otroškim programom. Tako so v Citycentru Celje svoja vrata odprle otroške prodajalne. Pestro ponudbo kakovostnih modnih kolekcij oblačil in obutve za najmlajše in šolarje, otroških igrač ter ostale specializirane opreme za otroke lahko obiskovalci odslej najdejo v prodajalnah Baby Center, Okaido in S.Oliver Junior.

Brezplačne maske za obrtnike Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ponovno poziva samozaposlene in mikro podjetja z 1 do 4 zaposlenimi k prevzemu brezplačnih zaščitnih mask. Poziv je podaljšan do 5. februarja, na voljo pa je še 1,2 milijona mask. Na razpis se lahko prijavijo tudi tisti, ki so maske prejeli že v okviru prvega poziva novembra lani. Maske bodo prijaviteljem, tako članom kot nečlanom OZS, na voljo na območnih obrtno-podjetniških zbornicah po vsej Sloveniji.

Toyota spet največji svetovni proizvajalec avtomobilov Razpis zato bodo objavili predvidoma aprila. Po podatkih Mestne občine Velenje je vgrajenih in na Komunalnem podjetju Velenje prijavljenih 135 malih komunalnih čistilnih naprav. Lastniki 27 objektov, ki nimajo greznice, si bodo morali do konca leta vgraditi malo komunalno čistilno napravo. Lastnike teh objektov bodo k vgradnji pozvali tudi pisno z dopisom. 🔲

mz

Toyota je po petih letih znova prevzela naslov največjega svetovnega proizvajalca avtomobilov. Po vsem svetu je namreč lani prodala 9,53 milijona vozil, s čimer je prehitela nemški Volkswagen, ki je poročal o 9,3 milijona prodanih jeklenih konjičkih. 🔲

mz

Popravek V prejšnji številki Našega časa smo v naslovu napisali: Podjetju BSH Nagrada nemškega gospodarstva 2020. Ker pa je nagrada ena, dobilo pa jo je podjetje Lumar IG, kar je bilo sicer iz besedila jasno, BSH pa je med finalisti zasedel drugo mesto, se prizadetim za napako opravičujemo. 🔲

Uredništvo


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 5

Šoštanj rekel sosežigu – NE! Ocenili so, da bi jim sosežig nenevarnih odpadkov (SRF) prinesel več slabega kot dobrega, in poudarili, da težko podprejo projekt, ki vzbuja toliko dvomov Milena Krstič - Planinc

gorivu, suhih dimnih plinih in koncentracije Šoštanj, 27. januarja – Šoštanjtoksičnih elementov v ske svetnice in svetniki so v srepepelu, letečem pepelu do po več kot štiriurni razpravi in sadri v primerjavi z soglasno – glasovalo je osemuporabo samo lignita najst od dvajsetih svetnikov obkažejo nasprotno. Manjčinskega sveta – sprejeli sklep: še vrednosti so le za tri »Na podlagi predstavitve Poroelemente od šestnajstih. čila o vplivih na okolje za sosežEmisija ogljikovega dioig v Termoelektrarni Šoštanj in ksida bo zaradi sosežiga mešanice lignita in SRF predstavitve Recenzije poročila manjša, dejanski prispeo vplivih na okolje za sosežig v Termoeletrarni Šoštanj in njene vek vožnje s tovornjaki dopolnitve, Svet Občine Šoštanj pa ni možno izračunati, nasprotuje nameravanemu soseSvetniki in župan so soglasno zavrnili možnost sosežiga. ker ni znan dobavitelj žigu.« trdega goriva SRF,« je poudarila doc. dr. CvetZa podporo preveč ka Ribarič – Lasnik s dvomov celjskega inštituta. Ocenili so, da bi jim sosežig neSosežig goriva SRF bi nevarnih odpadkov (SRF) priposlabšal kakovost zranesel več slabega kot dobrega, ka in posledično negain poudarili, da težko podprejo tivno vplival na zdravje projekt, ki vzbuja toliko dvomov. ljudi. »Težke kovine in Vse do te seje je bilo nekako ogromne količine klovideti, da je Občina Šoštanj morra so največji problem. da dajala prednost pobudnikom Emisije ogljikovega disosežiga. Je pa ves čas od prve oksida so zaradi sosežpredstavitve vodstvo Občine poNajprej so prisluhnili poročilu, recenziji in dopolnitvi recenzije. iga mešanice lignita in udarjalo, da bo odločitev o tem, nenevarnih odpadkov sosežig ja ali ne, odvisna od te- jetja, vendar zatrdila, da bodo, v li v Elektroinštitutu Milan Vid- sicer manjše, a ima gorivo SRF ga, kaj bo pokazala recenzija, na kolikor lokalna skupnost ne bo mar in Eurofins Erico, prepriča- večje koncentracije kadmija, arosnovni te pa se bodo odločili. podprla sosežiga, od njega od- la recenzija tega poročila, ki so zena, niklja in svinca od lignita. Svetniki so v razpravi večkrat stopili. jo za naročnika Občino Šoštanj Vsebnost kovin je v gorivu SRF poudarili, da so bili v preteklosti izdelali v Inštitutu za okolje in 608,5-krat večja kot v lignitu,« je velikokrat zavedeni, da pa tokrat Bolj jih je prepričala prostor Celje. ponazorila. tega ne bodo dopustili. General- revizija »Izhodišče je bilo, da mora soni direktor HSE dr. Viktor VraSvetnike in svetnice je bolj sežig odpadkov zagotoviti enak PVO upoštevalo čar in direktor TEŠ Mitja Tašler kot Poročilo o vplivih na okolje ali nižji nivo vpliva na okolje, kot najslabše možno stanje pa sta poudarila, da obžalujeta (PVO), ki so ga za naročnika je ta pri uporabi izključno ligniNa drugi strani so pripravljalnezaupanje prebivalcev do pod- Termoelektrarno Šoštanj zdela- ta. Vendar pa koncentracije tež- ci PVO trdili, da bodo dejanske kih kovin in klora v SRF trdnem vrednosti znatno nižje, saj so pri PVO upoštevali najslabše možno stanje. Generalni direktor HSE dr. Dr. Viktor Vračar: Šaleško EKO gibanje (ŠEG), ki si je zelo prizadevalo, da Viktor Vračar je v razpravi »Kot odgovorno do sosežiga ne pride, je takoj po seji sporočilo, da si medalje postregel s podatkom, da ima poslovodstvo smo za takšno odločitev svetnikov sicer ne pripenja, da pa bi brez 22 termoelektrarn v Nemčiji projekt prepoznali njihovih celoletnih naporov, ozaveščanja o trajnih škodljivih okoljevarstveno dovoljenje za za smiseln. Z posledicah na zdravje prebivalcev in okolje ter opozarjanja na sosežig in da bi bil sosežig gorinetrasparentnost in pomanjkljivosti v upravnih postopkih, tako va SRF prvi korak k postopnenjim bi zmanjšali na TEŠ kot Občini Šoštanj, izjemno škodljiv projekt za dolino mu opuščanju uporabe lignita. ceno emisijskih težko preprečili.

ŠEG si ne želi pripenjati medalje

Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo na spletni strani www.velenje.si objavljen

Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2021 sofinancirala Mestna občina Velenje. Javni razpis bo trajal od 5. februarja 2021 do 8. marca 2021. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave in razpisi). Vljudno vabljeni k sodelovanju.

5

GOSPODARSTVO

4. februarja 2021

kuponov za ogljikov dioksid. Ta drastično narašča, blok 6 pa, odkar obratuje, še ni posloval pozitivno. Posledično bi lahko tudi cena daljinskega ogrevanja prešla nazaj na raven leta iz leta 2017.«

Rekli so ❱ Bojana Žnider (SD): »Od

prve predstavitve leta 2019 nasprotujem temu, da bi v Šoštanju kurili odpadke. Danes se bo videlo, kdo ima rad otroke. Danes ne odločamo toliko o naši usodi kot o usodi naših potomcev.« Marko Dado Brvar (NSi): »Poslušam – strupeno, toskično, furani, težke kovine … in poslušam, da je vse znotraj mejnih vrednosti. Izhajati je treba iz zdravja ljudi, ne iz mejnih vrednosti.« Deja Božič (Lista Mladi za Šoštanj): »Mladi si želimo razvoja, napredovanja, a ne na račun zdravja. Tako študijo poročila kot revizijo poročila so izdelali strokovnjaki. Kako sta lahko tako subjektivni?« Peter Radoja (SDS): »Trpimo torej znotraj mejnih vrednosti. Te so bile določene tudi takrat, ko so pomorile iglice na smrekah v Zavodnjah, niso pa jih na Pokljuki.

To predstavitev je podprl tudi predstavnik Elektroinštituta Milan Vidmar Rudi Vončina, ki je zatrdil, da sosežig goriva SRF ne bi poslabšal kakovosti zraka, kakovost odpadkov pa se ne bi spremenila v takšni meri, da bi to lahko negativno vplivalo na okolje. Pri sosežigu pa bi se mejne vrednosti emisij živega srebra, kovin in dioksinov znižale.

V primeru sosežiga bi ceno emisijskih kuponov znižali za 3 milijone evrov, posledično pa bi lahko tudi cena daljinskega ogrevanja prešla nazaj na raven leta iz leta 2017, za lokalne skupnosti pa bi to pomenilo od 5 do 7 milijonov evrov dodatnih prispevkov.

Primerno je počakati na Velenje in Šmartno ob Paki

»Ne moremo si dovoliti, da gremo čez noč v nepremišljena dejanja, zato aktivno sodelujemo pri prestrukturiranju premogovnih regij.« Spomnil ali pa opomnil je tudi, da HSE zato, da TEŠ in PV še živita in dajeta delo 2.543 zaposlenim, vlaga v dolino, pri čemer Občina Šoštanj ni v ničemer na slabšem. V zadnjih štirih letih je z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč in donacijami klubom prejela preko 18 milijonov evrov.

❱ Doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik: »Največja težava je, da SRF vsebuje več težkih kovin kot lignit ter ogromne količine klora, ki je zelo pomemben pri nastajanju dioksinov in furanov.«

Ceno emisijskih kuponov bi znižali za 3 milijone evrov

»Kot odgovorno poslovodstvo smo projekt prepoznali kot smiseln, tudi večina analiz je pokazala, da bi se ga na okoljsko vzdržen način dalo delati tudi zaradi ohranitve energetske lokacije. Z njim bi zmanjšali ceno emisijskih kuponov za ogljikov dioksid. Ta drastično narašča, blok 6 pa, odkar obratuje, še ni posloval pozitivno.« je povedal prvi mož HSE.

Vodstvo HSE je obljubilo, da bo spoštovalo odločitev lokalnih prebivalcev in ustavilo aktivnosti za vzpostavitev sosežiga odpadkov, če se bodo temu stališču pridružili tudi v Velenju in Šmartnem ob Paki.

»V vsakem primeru pa bomo držali besedo in spoštovali odločitev. Primerno pa je seveda, da počakamo še na odločitev drugih dveh lokalnih skupnosti, Mestne občine Velenje in Občine Šmartno ob Paki,« je dejal po odločitvi, ki so jo sprejeli v Šoštanju, in zatrdil: »Vse, kar bomo delali, bomo delali transparentno in v sožitju z lokalnimi skupnostmi, in to ne glede na to, ali ima ekonomika neke odločitve tudi neracionalne posledice.«

Dr. Viktor Vračar: »Vse, kar bomo delali, bomo delali transparentno in v sožitju z lokalnimi skupnostmi, in to ne glede na to, ali ima ekonomika neke odločitve tudi neracionalne posledice.«

Ribe v Paki niso plavale, v Savinji pa so.« Judita Čas Krneža: (SDS) »Počutim se kot porotnica. Skrbi me, kaj bo z dolino glede na to, da je zapiranje rudnika blizu. Predlagam oblikovanje široke skupine strokovnjakov, politikov, civilne iniciative ..., ki bo razmišljala o tem, kako z alternativnimi viri energije pridobivati zeleno energijo.« Boris Goličnik: »Recenzija je marsikaj pokazala drugače. Naši dvomi so se izkazali za upravičene, čeprav smo dopuščali možnost sosežiga in kljub številnim pritiskom nismo bili a priori proti. Zdaj bom kljub temu, da sem zaposlen v Termoelektrarni Šoštanj, glasoval proti. Zaradi mojih deklic.« Žan Delopst (Mladi za Šoštanj): »Vemo, da so v igri finance, da TEŠ deluje v minusu, a to ni težava lokalne skupnosti, to je težava države. »

Damijan Konovšek (LMŠ): »Od vsega začetka sem dvomil v to. Gradivo, ki ima šeststo osem strani, zdravstvene stroke sploh ne omenja.« Viki Drev (Lista Viktorja Dreva, podžupan): »Jasno in glasno je bilo ob prvi obravnavi poročila v svetu Občine poudarjeno, da bomo naročili neodvisno študijo poročila, in stališče recenzije bo tudi stališče Občine.« Darko Menih, župan: »Žal Občina Šoštanj s sklepom, kot je bil sprejet na tej seji, ne more vplivati na poslovanje gospodarske družbe, po drugi strani pa so za njih pravno zavezujoči občinski odloki (npr. prostorski akti in podobno). Vsekakor pa je sklep za Termoelektrarno Šoštanj zavezujoč moralno, saj so večkrat javno obljubili, da v kolikor je lokalna skupnost proti, sosežiga ne bo.«

🔲


Naš čas, čas, 4. 4. 2. 2. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 66 Naš

6

PREGLED TEDNA TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 27. januarja Svet je zaznamoval svetovni dan spomina na žrtve holokavsta v spomin na osvoboditev nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Tudi v Sloveniji smo ga zaznamovali. Predsednik Borut Pahor je ob položitvi venca na judovskem pokopališču v Dolgi vasi opozoril, da so v zadnjih letih sovražni govor, nestrpnost in celo hujskanje k nasilju postali vse preveč normalen del našega življenja. Šoštanjski občinski svetniki so obravnavali poročilo o sosežigu nenevarnih odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj in njegovo recenzijo ter sprejeli sklep, s katerim so izrazili nasprotovanje sosežigu. V naših laboratorijih so ob ponovnem analiziranju 877 vzorcev našli 16 vzorcev, pri katerih bi lahko šlo za angleško različico novega koronavirusa. Zaradi slabših epidemioloških razmer sta se obalno-kraška in zasavska regija znova znašli v črni fazi. Vlada je odločila, da v njih omeji nekatere storitve.

Svet se je spomnil žrtev holokavsta.

Slovenija je izvedla novo zadolžitev na mednarodnem trgu. Izdala je za 500 milijonov evrov 60-letnih obveznic. To je najdaljša ročnost doslej. Iz Pfizerja so sporočili, da je proizvodnja njihovega cepiva po delni zamudi znova normalno stekla.

Četrtek, 28. januarja Indeks zaznave korupcije (CPI) za lani, ki ga je objavila nevladna organizacija Transparency International, kaže, da se je Slovenija med 180 državami z oceno 60 tako kot leta 2019 uvrstila na 35. mesto. Znova je pod povprečjem članic EU in članic OECD. Rusko sodišče je zavrnilo pritožbo odvetnikov ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki ostaja v 30-dnevnem priporu. Navalni je sodišču očital brezpravje.

Aleksej Navalni povzroča težave ruskemu predsedniku Sergeju Putinu.

Skupina strokovnjakov WHO je v kitajskem Wuhanu končala 14-dnevno karanteno in začela preiskovati izvor novega koronavirusa. Njihova naloga je, da skupaj s kitajskimi kolegi skušajo izslediti izvor novega koronavirusa. Vlada (presenetljivo) ni dala soglasja k objavi razpisa v študijskem letu 2021/2022, čeprav bi to morala biti zgolj formalnost. Neuradno naj bi objavo razpisa ustavil premier Janez Janša, ki

4. 4. februarja februarja 2021 2021

Žabja perspektiva

Mojca Štruc

naj bi želel vedeti, katere poklice bo potreboval prihodnji trg dela. Vlada je soglašala z imenovanjem Janeza Lavreta za direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Prejemnik priznanja Združenja Manager za življenjsko delo v menedžmentu za leto 2020 je postal predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (Nek) Stane Rožman.

Okoli 200 Zasavcev je pred Delavskim domom v Trbovljah pripravilo protest zaradi napovedanega zapiranja šol v ponedeljek. Stanje v domovih starostnikov po državi se bistveno izboljšuje. Prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, lahko znova ponujajo tudi nogavice in spodnje perilo. Deskar Žan Košir je na paralelnem slalomu v Moskvi zasedel drugo mesto, Ema Klinec je bila druga v smučarskih skoDržavni proračun je v letu 2020 kih v nemškem Titisee-Neustadpo predhodnih podatkih izkazal tu, Bor Pavlovčič pa je v nemprimanjkljaj v višini 3,49 milijar- škem Willingenu zasedel četrto de evrov. Vlada je sicer predvide- mesto. la primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov. V Sloveniji so turistični nastanitveni obrati lani zabeležili 3,065 milijona prihodov domačih in tujih turistov, kar je 50,8 odstotka Ponekod po državi, zlasti v manj kot predlani. Število njiho- obalno-kraški in zasavski regiji, vih prenočitev se je zmanjšalo za so potekali mirni protesti proti 41,4 odstotka – na 9,205 milijo- zaprtju šol. Kritiki ukrepov so se na, je sporočil statistični urad. zbrali tudi v Ljubljani, Mariboru, Po uradnih podatkih NIJZ je Kranju, Celju. bilo doslej v Sloveniji proti Covidu-19 z enim odmerkom cepljenih 51.653 ljudi, z dvema pa 13.319. Upokojenci so zaradi redne uskladitve prejeli za 2,5 odstotka višje pokojnine za januar. Prejemnikov pokojnin iz obveznega Starši in otroci so protestirali zavarovanja je bilo decembra neproti zaprtju šol. kaj nad 623.800. Prav tako je država po sedmem protikoronskem Protesti proti različnim ukrepaketu upravičencem nakazala pom v korona krizi so bili tudi solidarnostni otroški dodatek, v nekaterih drugih državah po dodatek za nego otroka in doda- Evropi. Določanje števila vpisnih tek za veliko družino. mest na javnih šolah in fakultetah je ena najpomembnejših strateških odločitev v vsaki državi, je povedal premier Janez Janša. Če je slaba, lahko ustvarjamo na tisoče mladih, ki ne bodo imeli možnosti zaposlitve. Portugalska je zaradi hitrega širjenja okužb z novim koronaUpokojenci so prejeli dva odstotka višje pokojnine. virusom prepovedala vsa nenujna potovanja v države in iz njih. Predsednik vlade Janeza Jan- Tudi Francija je iz tega razloga ša je dejal, da ima vlada za na- zaprla meje za potnike iz držav slednji mesec zagotovila za več nečlanic EU. kot 100.000 odmerkov obeh doV številnih mestih v Rusiji pa se slej odobrenih cepiv, dobava ce- je na protestih za izpustitev opopiva Astra Zenece pa je še pod zicijskega voditelja Alekseja Navprašajem. valnega, kljub opozorilom oblasti Poslanske skupine LMŠ, SD, o nezakonitosti, zbralo več deset Levica in SAB so v postopek DZ tisoč ljudi. Policija je pridržala vložile predlog novele poslovni- več kot 4000. ljudi. ka DZ, s katerim želijo omogoMoška rokometna reprezenčiti tajno glasovanje poslancev tanca Danske je na svetovnem na daljavo. prvenstvu v Egiptu osvojila zlato kolajno, potem ko je v finalu premagala Švedsko, Slovenci niso izpolnili cilja in so končali na devetem mestu. Slovenska smučarska tekačica Evropska komisija se je v petek Anamarija Lampič je na sprinzvečer odločila, da uvede nadzor terski tekmi svetovnega pokala v nad izvozom cepiv iz Evropske klasični tehniki v Falunu osvojila unije, a si je kasneje premislila. drugo mesto. V 61. letu je umrl poslanec SAB iz Bohinja Franc Kramar. V DZ je bil izvoljen leta 2018, bil je član več parlamentarnih odborov. Župan Bohinja je bil med letoma 1994 in 1998 ter med letoma Pouk za učence prvega triletja 2002 in 2018. osnovnih šol v t. i. rdečih regijah se je začel v ponedeljek, učitelje pa so pred poukom testirali na okužbo z novim koronaviruom. V črnih regijah so se ponekod na zaprtje šol odzvali s protestnim odlaganjem šolskih torbic pred šolska vrata. Begunjski Elan je predstavil nov inovativni izdelek, prve viV rdečih regijah so spet naprodaj nogavice in perilo. soko zmogljive zložljive vsestranske karving smuči na svetu Elan

Petek, 29. januarja

Nedelja, 31. januarja

Sobota, 30. januarja

Ponedeljek, 1. februarja

Voyager. Nove smuči olajšajo uporabnikom dostop do strmin in verjetno tudi spreminjajo prihodnost smučanja. Premier Janez Janša je za letošnjo Nobelovo nagrado za mir predlagal misijonarja Pedra Opeko in njegovo humanitarno organizacijo Akamasoa, ki deluje na Madagaskarju. Med več kot 100.000 potrjenimi okužbami z novim koronavirusom od sredine novembra jih skoraj tretjina navaja, da ne vedo, kje bi se lahko okužili, skoraj 28.000 pa se jih je okužilo v družini oz. skupnem gospodinjstvu. Nekaj manj kot 21.500 se jih je okužilo na delovnem mestu, več kot 2400 pa v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah.

Elan je prestavil nove smuči.

Prva pošiljka cepiv AstraZenece proti Covidu-19 bo v Slovenijo prišla konec tedna ali pa v začetku prihodnjega tedna. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, hrano in okolje so potrdili angleško različico novega koronavirusa že v decembrskem vzorcu.

Torek, 2. februarja Stranke KUL so podprle vložitev konstruktivne nezaupnice, ki jo je za prihodnji teden napovedal Karl Erjavec. S koliko podpisi bo podprta, za LMŠ in SD ni tako pomembno. Celjski mestni svetniki so se na današnji seji seznanili z osnutkom pokrajinske zakonodaje. Večina svetnikov nasprotuje poimenovanju pokrajine, v kateri bo Celje, za Savinjsko. Po mnenju svetnikov bi bilo primernejše poimenovanje Celjska pokrajina. Preiskovalci NPU so skupaj s kriminalisti opravili osem hišnih preiskav v zasebnih in poslovnih prostorih na območju PU Ljubljana, Celje, Kranj in Murska Sobota. Gre za sum gospodarskega kaznivega dejanja, s katerim je bila gospodarska družba iz Celja oškodovana za okoli 30 milijonov evrov. Po informacijah sta zlorabe položaja osumljena Mirko Tuš in Tanja Tuš, gre pa za družbo Engrotuš.

Sta Mirko in Tanja Tuš res vpletena v večmilijonsko oškodovanje?

Rusko cepivo Sputnik V se je v tretji fazi kliničnega testiranja izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito. Rusija bo za odobritev cepiva zaprosila tudi EU. Rusko sodišče je opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu pogojno kazen treh let in pol spremenilo v zaporno. Slavni ameriški svizec Phil iz pensilvanskega Punxsutawneyja je danes napovedal, da bo zima trajala še šest tednov.

Dostojanstvo Eden mojih prvih intervjujev, ki sem jih pred več kot desetimi leti naredila za Mladino, je bil pogovor z ustanoviteljem švicarske organizacije Dignitas. Dignitas ljudem, ki se jim izteka življenje ali ki trpijo zaradi bolezni in slabe prognoze, omogoča pomoč pri medicinsko vodenem nebolečem umiranju. To ne pomeni, da lahko kdorkoli pride do organizacije in umre pod nadzorom. Posameznikovo željo morajo odobriti psihologi in zdravniki. Celoten postopek tudi ni poceni ali enostaven, saj je medicinsko voden samomor dovoljen v redkih državah po svetu. Vodene smrti se ne zgodijo čez noč. Nanje se posameznik in njegova družina psihološko pripravljaTjaša Zajc ta. Konec življenja obdaja sprejemanje minljivosti in mir. Zaradi koronavirusa je po svetu umrlo že več kot dva milijona ljudi. Spomnimo se prvih izjav in poročil iz italijanskega Bergama in kmalu tudi drugje. Zdravstveni delavci so se znašli sredi bojišča, na katerem je umiranje ušlo iz nadzora. V čustveno nabitih video izjavah so medicinske sestre in zdravniki sploh v prvem valu virusa poročali o tem, kako so bolniki umirali sami. Ob nekaterih so bile medicinske sestre. Ob drugih nihče zaradi pomanjkanja kadra in prezasedenosti bolnišnic ter nenehnega dotoka novih bolnikov. Zaradi koronavirusa in strogih omejitev obiskov v bolnišnicah ljudje umirajo sami. Brez bližnjih prijateljev in družinskih članov. Če imajo srečo, se od svojcev poslovijo po videoklicu. Obupa ob številu smrti ne zdržijo niti nekateri zdravstveni delavci, ki so si v zadnjem letu zaradi psihološke stiske in brezupa vzeli življenje. V družbi so smrti zaradi koronavirusa vse manj vidne. O njih se govori le v številkah. 21 ... 30 ... 40 ... 30 ... Umirajo predvsem starejši bolniki s pridruženimi boleznimi. Marsikdo se je moral od svojih staršev ali starih staršev posloviti bistveno prej, kot bi se, če koronavirusa ne bi bilo med nami. Predstavljam si, da vse omenjeno o tem, kako je videti smrt zaradi koronavirusa, krepi občutek strahu pred smrtjo pri tistih, ki o tem razmišljajo. Pri tem ciljam predvsem na širši razmislek o tem, kako umiramo. Kakšna je dostojanstvena smrt in tudi, kako se lahko zadnjih trenutkov življenja manj bojimo. Nedavno je v Montani v ZDA sodišče prvič razsodilo v korist tožnici, ki je bolnišnico, v kateri je bil zdravljen njen mož, tožila zaradi “nepravičnega življenja”. Šlo je za to, da je mož v izjavi eksplicitno izrazil željo, da se ga ob poslabšanju stanja ne oživlja ali zdravi. Posameznik v ZDA nima pravice do evtanazije ali pomoči pri smrti, lahko pa zavrne zdravljenje. V primeru moža tožnice zdravniki te želje niso upoštevali. Ob tem pa je bil argument med drugim to, da nihče ni bil poškodovan ali prizadet. Verjetno bi se marsikdo strinjal, da zgolj bitje srca posameznika brez zavesti, priklopljenega na vrsto aparatur, ni življenje. Med drugim je čustveno mučenje svojcev. Konec lanskega leta sem pripravila prispevek na temo pričakovanj v digitalnem zdravju leta 2021. Eden od govorcev je napovedal, da bo leto 2021 leto še večjega števila smrti iz obupa. Te so definirane kot smrti zaradi samomora ali alkoholizma. Poleg tega mislim, da bo 2021 leto, ko pogovori o smrti ne bodo več tabu. Leto, ko bomo odprli razprave o tem, kako želimo umreti in kako lahko zmanjšamo strah pred smrtjo. Predvsem pa ohranimo dostojanstvo posameznika ob tem. 🔲🔲

Direkcija Republike Slovenije za vode poziva lastnike priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda (na našem območju vsi vodotoki razen Pake), da skladno z določili Zakona o vodah odstranijo odvečne zarasti na bregovih, odpadlo listje in druge plavajoče predmete, odpadke in druge odvržene predmete ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.

V obdobju med 1. marcem in 1. avgustom je odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih prepovedano. Podrobnejše informacije so objavljene na spletni strani www.velenje.si (Javne objave, Javni poziv). Z urejanjem priobalnih zemljišč zmanjšujmo posledice škodljivega delovanja!


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 7

V SREDIŠČU

4. februarja 2021

Skoraj šeststo tisoč evrov za socialno varstvo V občini Šoštanj se že od leta 2015 vztrajno povečuje delež starejših občank in občanov – Naraščajo potrebe po storitvi pomoč družini na domu in subvencioniranju najemnin Milena Krstič – Planinc

Šoštanj – Občine imajo pri zagotavljanju socialne varnosti ranljivih skupin prebivalstva – invalidov, starejših, materialno ogroženih in oseb s posebnimi potrebami – zakonsko določene obveze in za to namenjajo tudi znatna sredstva. Občina Šoštanj je za dosledno izpolnjevanje in izvajanje teh in drugih nalog s področja socialnega varstva za pomoč najbolj ranljivim skupinam lani namenila več kot 590.000 evrov.

Največ za varstvo starejših in subvencioniranje najemnin

Največji delež sredstev, kar dobrih 80 odstotkov, je bilo namenjenih trem področjem – sofinanciranju institucionalne oskrbe v domovih za starejše in v

centrih za vzgojo, izobraževanju kam in občanom zaradi stanja in usposabljanju, storitvi pomoč trenutne materialne ogroženosti družini na domu in subvencioni- 25.000 evrov, za sofinanciranje ranju neprofitnih in tržnih naje- pomoči ob naravnih nesrečah pa mnin. Na teh področjih zadnjih blizu 12.000 evrov. pet let beležijo »Ugotavljamo, tudi najvišjo rast da se iz leta v Za primere porabe sredstev. leto povečuje trenutne Dobrih 375.000 delež sredstev, materialne evrov so namenili namenjenih subizvajanju progravencioniranju ogroženosti in mov socialnega neprofitnih in ob naravnih varstva starejših tržnih najemnin nesrečah so (sofinanciranje občankam in obobčankam in domske oskrbe čanom. V obdoobčanom lani in pomoči družibju zadnjih petih ni na domu) ter let beležimo dvapomagali z subvencioniranju najstodstotno le39.000 evri. najemnin za statno rast porabe novanja, za katera sredstev. V prije bilo lani porabljenih 106.150 merjavi z letom 2019 pa se je evrov. Za socialno varstvo inva- lani zmanjšal delež novih domlidov (financiranje družinskega skih namestitev naših občank in pomočnika) je bilo porabljenih občanov v institucionalnem varnekaj manj kot 39.000 evrov, za stvu, upravičenih do subvencioizredne denarne pomoči občan- niranja plačila oskrbnine,« pravi

Občina Šoštanj začenja postopek prvih sprememb in dopolnitev OPN Priložnost predvsem za kmetijska gospodarstva, ki se želijo razvijati in širiti Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Osrednji strateški prostorski akt, ki ureja prostor občin, je Občinski prostorski načrt (OPN). V Šoštanju so ga nazadnje izdelali in sprejeli konec leta 2015. Od takrat ga niso spreminjali, nov postopek sprememb in dopolnitev tega prostorskega akta pa začenjajo letos. »Čez leta se v prostoru srečujemo z novimi situacijami, nastajajo nove razvojne potrebe, kažejo se tudi nove omejitve ... Postopek sprememb in dopolnitev OPN je priložnost predvsem za vsa kmetijska gospodarstva, ki se želijo razvijati in širiti, da si zagotovijo nujno potrebna stavbna zemljišča, pa tudi za vse tiste, ki želijo za kmetijske namene krčiti gozdove,« pravi Verona Hajnrihar, svetovalka za področje urejanja prostora Občine Šoštanj.

Verona Hajnrihar: »Gre za dolgotrajen postopek, za spremembe in dopolnitve bomo potrebovali več let.«

»Poleg tega smo v nekaj letih intenzivne uporabe OPN občine Šoštanj v praksi vsakodnevno spoznavali podrobnosti, ki se skrivajo v zapisanih prostorskih določilih, različne možnosti njihovega tolmačenja, pa tudi pomanjkljivosti, premalo definirane določbe in težave, ki jih te povzročajo v praksi. Zato Občina Šoštanj začenja postopek prvih sprememb in dopolnite OPN«. Postopek priprave OPN je določen z Zakonom o urejanju prostoShematski prikaz razvoja prostora v Občini Šoštanj.

ra. Gre za dolgotrajen postopek. »Tudi za spremembe in dopolnitve bomo potrebovali več let. V začetni fazi je treba obravnavati pobude za spremembo namenske rabe, potem se izdela osnutek OPN, ki ga ministrstvo objavi na svoji spletni strani, nosilci urejanja prostora, gre za približno štirideset 40 ministrstev in organizacij, ki delujejo na posameznih prostorskih področjih, pa na osnutek podajo prvo mnenje,« opiše postopek Hajnriharjeva. Ob upoštevanju pridobljenih mnenj nastane dopolnjen osnutek OPN, ki ga občine javno raz-

»Občanov ne obveščamo individualno, zato morajo postopek spremljati in v njem sodelovati.«

grnejo in javno obravnavajo. V tej fazi dobijo priložnost občani, saj na gradivo lahko podajo svoje pripombe in predloge. »Gre za javni poziv, občanov ne obveščamo individualno, zato morajo postopek spremljati in v njem tudi sodelovati. Do pripomb in predlogov župan zavzame stališča, na tej osnovi pa se pripravi predlog OPN, ki ga morajo znova potrditi vsi nosilci urejanja prostora. Po vseh uskladitvah in pridobljenih pozitivnih mnenjih gradivo obravnava 🔲 in sprejme Občinski svet. Občina Šoštanj obvešča vse zainteresirane, da lahko podajo pobudo za spremembo namenske rabe prostora v postopku priprave Sprememb in dopolnitev občinska prostorskega načrta (OPN) Občine Šoštanj, in sicer na obrazcu, objavljenem na spletni strani Občine https://sostanj.si/eVloge ter ob plačilu predpisane takse. Rok za oddajo pobud je torek, 4. 5. 2021.

Za socialno varstvo invalidov in delovanje ter izvedbo preventivnih socialnih programov humanitarnih organizacij in društev so porabili dobro desetino celotne porabe.

Alenka Verbič, višja svetovalka za družbene dejavnosti v upravi Občine Šoštanj.

Potrebe po pomoči na domu v porastu

Sredi lanskega leta so beležili 14-odstotno rast potreb po izvajanju socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu in znatno povečanje števila ur neposredne pomoči na domu pri upravičencih v primerjavi z enakim obdobjem lani. Julija lani je 47 uporabnikov potrebovalo 981 ur pomoči. »Že nekajletna rast števila uporabnikov in povečan obseg ur pomoči je posledica demografskih sprememb. V naši občini se namreč od leta 2015 dalje vztrajno povečuje delež starejših občank in občanov, med njimi

tudi takih, ki so zaradi bolezni in drugih pojavov, ki spremljajo starost, potrebni pomoči, njihovi ožji družinski člani pa so ali še zaposleni ali pa bivajo drugje,« pojasnjuje Verbičeva. Povprečna starost uporabnikov pomoči na domu je bila lani 82 let. »Ocenjujemo, da se bo potreba po tej storitvi tudi v prihodnje povečevala, saj je njena največja prednost v tem, da omogoča starejšemu človeku čim dlje bivanje v svojem domačem okolju, kar je po mnenju stroke izjemnega pomena.« Občina Šoštanj je lani za sofinanciranje te storitve namenila skoraj 162.000 evrov.

Prisluhnili tudi potrebam okolja

Za izvedbo preventivnih socialnih programov humanitarnih društev in organizacij in za delovanje Medgeneracijskega središča so v lanskem letu namenili dobrih 32.000 evrov. »Poleg zakonskih obvez pa smo prisluhnili tudi potrebam iz okolja in namenili dodatna sredstva osnovni šoli za pomoč socialno

V drugi polovici lanskega leta je v DVO-jih umrlo pet Šoštanjčank in Šoštanjčanov.

7 šibkim učencem in sredstva za nakup računalniške opreme za šolarje in dijake. Tudi lani smo, tako kot vsako leto, zagotovili sredstva za nakup prehrambnih paketov Rdečega križa. Zaradi epidemije decembra lani ni bilo tradicionalnih in priljubljenih letnih srečanj starejših občank in občanov, ki jih organizirajo krajevne organizacije RK. Namesto srečanj so prizadevni prostovoljci Rdečega križa naših krajevnih organizacij na predlog OZRK Velenje na domove starejših v znak pozornosti odnesli simbolična darila.« Občina Šoštanj je v lanskem letu za prehrambne pakete RK in za obdarovanje starejših zagotovila sredstva v višini 8.300 evrov. 🔲

Zmanjšal se je delež domskih namestitev V občini Šoštanj se je lani zmanjšal delež novih domskih namestitev občank in občanov v institucionalnem varstvu, ki so bili upravičeni do subvencioniranja plačila oskrbnine. Decembra je v štirinajstih različnih domovih za varstvo odraslih in centrih za usposabljanje, delo in varstvo po Sloveniji bivalo 31 Šoštanjčank in Šoštanjčanov. Delež občinskega sofinanciranja za plačilo institucionalnega varstva je lani znašal 213.000 evrov.


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

4. februarja 2021

»Kjer je človek, tam je kultura« Ob letošnjem kulturnem prazniku smo na pogovor o »temelju vsega, kar poznamo« in življenju z dvema kulturama povabili sodelavko Muzeja Velenje Ono Čepaityte Gams Tina Felicijan

Ona Čepaitytė Gams je po rodu Litovka, že 17 let pa Velenjčanka. Doma je študirala kulturno zgodovino in se med študijem zaposlila v muzeju na srednjeveškem gradu Trakai sredi jezera. Na delovnem mestu je srečala Velenjčana, zaradi katerega se je tri leta kasneje, ko se je s poročnim slavjem v Litvi poslovila od družine in sorodnikov, preselila v Slovenijo. V želji, da bi imela slovensko diplomo, čeprav je doma že dosegla univerzitetno izobrazbo, se je vpisala na dodiplomski študij kulturologije, ki ga je po nekaj mesecih, ko je postala bolj samozavestna v izražanju svojega znanja v tujem jeziku, opustila in se nato vpisala na podiplomski študij sociologije kulture. »Ko sem se vpisala, še nisem imela otrok, ko sem magistrirala, pa sem imela že vse tri, same deklice,« sproščeno pripoveduje. Strokovno se je osredotočila na kulturno dediščino, z branjem literature je usvojila slovenski jezik, na kar je zelo ponosna. Vseeno pa karierna pot ni bila enostavna. Že doma je prevajala iz angleščine v litovščino (ljubezen do jezika in občutek zanj je podedovala po očetu, ki je literarni prevajalec), v Sloveniji pa se je Bralci Našega časa poznajo Ono Čepaitytė Gams kot Alternatorjevo kolumnistko. Piše že štiri leta in z veseljem. V kolumnah se navezuje na aktualno dogajanje. Ne vedno na lokalno, zato pa prispeva mednarodno noto. »Ni pa tako samoumevno, da imaš vsak mesec pripravljeno kakšno zanimivo zgodbo,« pravi.

začela ukvarjati še s prevajanjem iz slovenščine v litovščino. Je edina v Sloveniji, ki se s tem redno ukvarja. Izvajala je tudi delavnice na temo turizma in popotništva za otroke in sodelovala pri različnih projektih na medkulturnem področju in predstavljanju svoje domovine. Naposled se je lani zaposlila v Muzeju Velenje na delovno mesto kustosinje pedagoginje.

V kulturi je doma

Pojma »kultura« ne more izolirati na posamezno plat življenja, pravi. Povezuje ga z vsemi vidiki človekovega delovanja. Je pa to povezano z njeno vzgojo in poklicem. »Kulturo lahko proučujemo iz toliko različnih zornih kotov. Kajti kjer je človek, tam je kultura. Meni je bila kultura položena v zibelko. Oba starša sta delovala v kulturi, zato nisem nikoli zavestno razmišljala, kaj mi kultura pomeni, saj je privzgojeni način življenja. Mama, po poklicu etnologinja in socialna antropologinja, nas je zavestno vzgajala v spoštovanje kulture, ne le umetnosti in dediščine, ampak tudi kulture bivanja in vedenja. Kultura je kot tista čarobna besedica, ki oplemeniti karkoli,« pripoveduje in se spominja, kako so z družino med družbeno-političnimi spremembami v procesu osamosvajanja Litve obiskovali baletne in operne predstave in tako tudi v turbulentnih časih iskali zatočišče v kulturi. Z njo so imeli občutek, da živijo normalno. Podobno posebno dodano vrednost kulture zaznava v korona dobi. »Mislim, da smo globalno gledano na veliki prelomnici in ne vemo, kakšne spremembe se bodo zares zgodile in kaj bodo prinesle. To so težki časi za kulturo. Kulturni delavci, ki so odvisni od produkcije, so obubožali,

Ona Čepaitytė Gams: »Brez znanja jezika si izključen, za ogromno prikrajšan, manj sprejet – pač tujec. Saj si vedno nekdo 'od drugod', a če znaš slovensko, je drugače.« Foto: Tanja Verboten

kar je glede na pomen njihove vloge za družbo velik problem,« razmišlja. Po drugi strani pa kultura v tem obdobju utrjuje svoje mesto pomembnega gradnika duševnega zdravja in čustvenega ravnovesja, čeprav za to nima zaslužene podpore, meni. »Misija vseh, ki delamo v kulturi, ne glede na naše težave pri delovanju, je ohranjanje in krepitev naših dejavnosti. Močno se trudimo prilagajati razmeram, da obdržimo stik z ljudmi in omogočamo dostop do kulturne dediščine. Pozitivni učinek okrepljenega spletnega delovanja pa je pogo-

stejša interakcija s širšim krogom javnosti in povratna informacija.«

Živi sintezo dveh kultur

Na nov dom se je zlahka navadila. Že od začetka se je med Slovenci počutila povsem domače. Ker je odraščala v prestolnici, dvakrat večji od Ljubljane, pa se dinamike življenja in utripa kulture v malem Velenju ni povsem navadila. »Pri kulturi je velikost prostora zelo pomembna. Manjša mesta so omejena na manjše število ustvarjalcev in delavcev, ki so med sabo zelo prepleteni,

kultura pa potrebuje nekakšen prepih, da so ideje vedno sveže. So pa tudi prednosti pri organizaciji in izvedbi projektov,« razmišlja in ocenjuje, da je ta lokalni kulturni prostor glede na velikost mesta na visoki ravni. »Glede na velikost in posebnosti tega mesta menim, da je zelo živo – v njem se toliko dogaja, da skoraj ne moreš vsemu slediti.« Prednost življenja v Velenju vidi v bližini velikih kulturnih centrov v sosednjih Avstriji, Italiji, na Hrvaškem, ki so na dosegu roke, čeprav morda premalo izkoriščeni. Največje razlike med Slovenijo in Litvo vidi v narodni zavesti. Medtem ko je Slovenija samostojna in neodvisna šele 30 let, je Litva ta status uživala že v srednjem veku. Ocenjuje, da tradicija samostojnosti naroda vpliva na odnos prebivalcev do nacionalne identitete, države, domovine, kar se kaže tudi v načinu praznovanja državnih praznikov. V Litvi je domoljubje zelo izrazito še danes, čeprav je minilo že 30 let od zadnjega osamosvajanja, ki je bilo za nas zelo čustveno, pojasnjuje. Sama prihaja iz patriotske družine, ki je tudi aktivno sodelovala v tedanjem dogajanju. Zato Ona v Sloveniji praznuje litovske državne praznike. Vedno pokliče domov in vošči za praznik. Medtem ko ni opazila, da bi si slovenske družine voščile ob državnih praznikih. Morala se je odločiti, kako bodo v medkulturni družini praznovali krščanske družinske praznike. Božič namreč v Litvi spremljajo drugačne šege in navade kot pri nas. Na predvečer božiča imajo post in uživajo posebne je-

di. Božič pričakajo v drugačnem vzdušju kot tu. Hvaležna je možu, da je sprejel praznovanje po litovsko, saj ji ta navada veliko pomeni. Pri praznovanju velike noči pa so ustvarili mešanico slovenskih in litovskih tradicij. »Litovska navada je, da pri mizi trkamo s pirhi, in tisti, ki zadnji poči, zmaga,« je opisala družinski obred. Sicer pa ves čas išče ravnotežje med prilagajanjem in sprejemanjem ter ohranjanjem kulture. »Pri obeh procesih pa se mi zdi ključen jezik. Zato sem hčerke vzgajala dvojezično in se z njimi vedno pogovarjam v litovščini. Z obvladovanjem jezika lahko najbolj neposredno prenašaš kulturo in jo sprejemaš,« je prepričana. »Še vedno sem Litovka in mislim, da se to ne bo spremenilo. Živim pa sintezo litovske in slovenske kulture,« sklene, da so ji navsezadnje nekatere navade tu bolj všeč kot doma. 🔲

Litva nima kulturnega praznika. Zato ji je všeč, da se v Sloveniji poklonimo kulturi z državnim praznikom. »Včasih zaznam, da ga ljudje dajejo vnemar kot neko formalnost. Meni pa se zdi pomembna gesta, na katero smo lahko v Sloveniji ponosni. Naša družina kulturni praznik običajno preživi na izletu, da smo v stiku s kulturno dediščino. Za silvestrovo, denimo, pa že ne kaj let zapored obiskujemo muzeje.«

»Moje sanje« objavljene v E-knjigi nemškega zunanjega ministrstva Lani med prvim valom epidemije sem od svoje profesorice nemščine, gospe Plešnik, prejela povabilo k sodelovanju na mednarodnem natečaju nemškega zunanjega ministrstva, ki je vsako leto organiziran na določeno temo. Letos smo mladi pisci dobili možnost, da na beli list iztisnemo svoje največje želje za prihodnost, in sicer v nemškem ali angleškem jeziku. Povabilu sem se z veseljem odzvala. Pisala sem o tem, kako bi lahko Zemljani s skupnimi močmi ustvarili idealen svet, v katerem bi bili vsi enaki in pravice nikomur ne bi bile kršene. Izpostavila sem pomembne vrednote, ki so nam bile v času prvega, pa tudi drugega vala novega coronavirusa prikrajšane – svoboda, spoštovanje in povezanost. V svojem prispevku sem opisala vse, kar mi je v času epidemije primanjkovalo, saj, kot vemo, papir prenese vse. Moj članek v nemškem jeziku je bila nagrajen z

objavo v E-knjigi, ki je izšla decembra, letos pod pokroviteljstvom Riccarda Simonettija. Med listanjem po knjigi sem ugotovila, da so

v njej objavljeni prispevki avtorjev iz skoraj vsakega kotička sveta – od Nemčije, Rusije, Nove Zelandije, Japonske, Kitajske, pa tudi ZDA. Ponosna sem, da sem bila iz Slovenije izbrana le jaz. In o čem govorijo ti prispevki? Ko sem se poglobila v branje, sem opazila, da vsi »igrajo na isto noto« – vsi si želijo svetle prihodnosti zase in za okolico. Mislim, da smo mladi s tem pokazali, da nam ni vseeno in da si za naš svet in planet želimo samo vse najlepše in najboljše. Vas zanima, kje mladi vidijo poti do boljšega sveta? Knjiga je dosegljiva na spletni strani https://aufbau-verlag.de/ich-habe-einen-traum-auswaertiges-amt Za ta dosežek in ponujeno priložnost bi se rada zahvalila svoji mentorici Jožici Plešnik, moji družini in vseh drugim, ki so me na tej poti na kakršenkoli način spodbujali. 🔲

Anastazija Gračner, Gimnazija Velenje

Namesto prireditev spletni oglasi, video in iskanje naj kulturnika V Zgornji Savinjski dolini bodo tradicionalni Mesec kulture zaznamovali trenutnim razmeram primerno Že več kot štiri desetletja v Zgornji Savinjski dolini zaznamujejo slovenski kulturni praznik z Mesecem kulture. Običajno se od konca januarja do začetka marca po vseh sedmih občinah doline vrstijo številni

kulturni dogodki: od slikarskih razstav do zborovskih in drugih pevskih nastopov, gledaliških in lutkovnih uprizoritev, literarnih večerov, v goste so v minulih letih ob tej priložnosti povabili še kakšno skupino iz drugega

okolja. Je epidemija novega koronavirusa najbolj prepoznavni skupni projekt ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev ter nekaterih javnih zavodov Zgornje Savinjske doline povsem zaustavil? »Februarja namenjamo kulturi

v dolini posebno pozornost. Splet prireditev v Mesec kulture zagotovo najbolj potrjuje, kako bogato in raznoliko produkcijo premoremo v ljubiteljski kulturi v sedmih občinah doline. Če smo še pred enim letom pripravili bogat program praznovanja in ga uspešno tudi izvedli, nam letošnje razmere ne omogočajo nič od tega. Vsaj tako, kot smo ga navajeni, ne. Vsekakor bomo naše občane opozorili na slovenski kulturni praznik, posebnega praznovanja pa ne bo. Večina društev, skupin namreč že eno leto miruje,« 🔲

Tatjana Podgoršek


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 9

Kaj ti pomeni kultura? »Kultura ima za vsakega svoj pomen. Eni jo enačijo z umetnostjo, drugi z znanostjo, tretji z moralo ... Za nekoga je kultura dediščina neke civilizacije, za otroka, ki si želi sladoled, pa je kultura, da počaka nanj v vrsti in se zanj primerno zahvali. Zame je kultura slednje. Počakati v vrsti za sladoled, ga plačati in se zahvaliti. Kultura ni za elito, kot mislijo nekateri, kultura je način vsakdanjega življenja družbe, posameznika. O kulturi ne razmišljam kot o dobri knjigi, čudoviti sliki, odlični gledališki predstavi, ampak bolj na ravni vsakdana. Zadnjič me je mlajši gospod pred pošto nadrl, da sem »glupa ko točak«. Ne bom rekla, da mi je bilo vseeno, bila pa sem ponosna nase, ker sem bila kulturno tiho. Reakcija posameznika na stresno dejanje pokaže, kakšna je njegova kultura.« Ne samo, da si delavka v kulturi, sama si tudi ustvarjalka v kulturi, pisateljica. Še pomniš, kdaj te je prevzelo, kakšni so bili začetki?

Mila Boža pobožala kulturo Milojka Bačovnik Komprej: »Kultura ni za elito, kot mislijo nekateri, kultura je način vsakdanjega življenja. O njej ne razmišljam kot o dobri knjigi, čudoviti sliki, odlični gledališki predstavi.« »Ko sem bila otrok tam, kjer sem odraščala, nisem imela veliko priložnosti za igro s sovrstniki, sestra pa je bila tudi toliko starejša, da ni delala z mano potičk iz blata. Me je pa naučila brati in pisati. Ne bi mogla reči, da sem bila navdušena nad tem, sem ji pa zelo hvaležna, ker mi je s tem odprla svet. Dejansko sem pri petih letih brala tudi časopis, da ne govorim, da sem požirala knjige, ki jih je bilo pri hiši in še posebej pri stari mami kar veliko. Kot majhna deklica sem sanjala, da bom ali učiteljica ali

»V prvem razredu sem poslala svoj prispevek v Ciciban in ta je bil celo objavljen.«

novinarka, zagotovo pa ne, da bom pisateljica. Kar pomnim, so bile zame najbolj pomembne knjige. Dajale so mi neverjeten občutek svobode, življenja nekje nad realnostjo. Zelo sem občudovala tiste, ki so s pisanjem to ustvarjali in omogočili drugim, da pobegnejo tja. In ker sem veliko brala, sem imela lep besedni zaklad, ki je bil všeč mojima prvima učiteljicama Jožici Kovač

urednikoma), povezujem prireditve in dogodke.« Foto: Dušan Dobnik

Šoštanj – Milojka Bačovnik Komprej (umetniško ime Mila Boža) je kulturna delavka, literatka, povezovalka dogodkov … Če ne bi bilo treh pik, bi morala postaviti veliko vejic. Pa bosta dve kar dovolj. Na klepet sem jo povabila pred slovenskim kulturnim praznikom in ji za začetek postavila najbolj obrabljeno od vseh obrabljenih vprašanj. Njen odgovor pa še malo ni bil tak. Vedela sem, da ne bo. In tikali se bova. Dolgo se že poznava.

9

KULTURA

4. februarja 2021

Milojka Bačovnik Komprej: »Moja žabica na avtocesti še vedno skače in marsikdo mi reče, kako se je ob branju nasmejal.«

in predvsem Stanki Kopušar. Mislim, da me je prav slednja nagovorila, da sem v prvem razredu poslala svoj prispevek v Ciciban in ta je bil celo objavljen. Torej: sedem let, kakšnih sedem stavkov, Ciciban pa letnik 1970. Aktivna si na številnih področjih. Nisi samo »pišoča«? »Pravzaprav niti ne. Z leti sem postala bolj previdna, predvsem v smislu, česa se lotiti, česa ne. Če nimam časa, volje, znanja, dela raje ne prevzamem. Zelo me mori, če mi kaj visi nad glavo, če kakšnega dela ne dokon-

čam ali ne izpeljem tako, kot bi morala. Pa nisem perfekcionistka, sploh ne. Trenutno sem v uredništvu Hotenj, kar mi je v veliko zadovoljstvo in čast tudi zaradi ostalih članov uredništva. Z Upravne enote Velenje so me lani počastili s pooblastilom za sklepanje zakonske zveze, to res zelo rada delam, sem tudi sodnica porotnica, delujem v svetu Zavoda za kulturo Šoštanj, kjer sem zaposlena, tu in tam napišem kakšno spremno besedo za kakšno knjigo, dopisujem tudi v Naš čas, zelo rada sem sodelavka Radia Velenje (hvala obema

Tvoj prozni prvenec Ljubezen gre z mano je izšel leta 2007, roman ima pomenljiv naslov Kot žaba na avtocesti, nekaj tvojih pesmi, tudi pesnica si, je uglasbenih ... Kje si z navdihom zdaj? »V meni je trenutno veliko neizgovorjenega. Nisem pa za to še našla besed. Ko jih bom in če jih bom, bom lahko spet napisala kakšno zgodbo. Trenutno zmorem samo kakšno pesem. Dva cikla se mi ponujata oziroma se izmenično ustvarjata. Pri uredniku mariborske literarne družbe je moja pravljica, ki je tudi že ilustrirana in upam, da jo bomo uspeli izdati. Še vedno sem ponosna na svojo prvo knjigo Ljubezen gre z mano, ker sem jo zelo pogumno in iskreno zastavila. Tudi na knjige intervjujev sem ponosna. Intervju je ena taka posebna oblika, s katero naletiš pri sogovorniku na marsikaj. Vsak, s katerim sem opravila razgovor, me je veliko naučil, tako da je to knjiga več avtorjev. Moja žabica na avtocesti pa še vedno skače in marsikdo mi reče, kako se je nasmejal(a). Nasmejati koga pa je svojevrstna nagrada.« Mestna galerija Šoštanj, ki jo vodiš, je tvoja velika ljubezen.

Kultura ni tisto, kar je za zaprtimi vrati ustanov Šoštanj – Tudi v Šoštanju bo osrednja slovesnost ob prazniku kulture potekala s pomočjo tehnologije. 8. februarja ob 08.02 boste lahko na Facebook strani in kasneje tudi preko Youtuba spremljali kratko slovesnost, ki jo bodo sooblikovali Kajetan Čop z interpretacijo avtorske pravljice Pripovedka o potovanju majhnega

Fantka v veliki Svet, ter Zmago, Diana in Iza Štih z dvema flavtama in harmoniko. Občinstvo bo nagovorila Milojka B. Komprej. Poudarila bo pomen vsakdanje kulture, vrnitev vrednot in identitete narodu ter zavedanje, da smo sooblikovalci kulture vsi, da kultura ni tisto, kar je za zaprtimi vrati ustanov. 🔲

mkp

Sprehod med poezijo Šmartno ob Paki – Izvajalci kulturnih dogodkov ob različnih priložnostih v občini Šmartno ob Paki so lani za objavo svojih »prispevkov« izkoristili sodobno tehnologijo. Za letošnji slovenski kulturni praznik pa se je tamkajšnji javni zavod Mladinski center v sodelovanju z literarno sekcijo Potke, ki deluje pod okriljem šmarškega kulturnega društva, odločil za nekoliko drugačno zaznamovanje Prešernovega dne. Na ogled bodo postavili izbrana literarna dela tamkajšnjih pesniških ustvarjalcev. Po plakatnih mestih in oglasnih tablah v središču Šmartnega ob Paki, ki so praktično prazna, bodo obesili pesmi članov sekcije. Med poezijo se bo mogoče sprehoditi že v nedeljo,

7. februarja, vsekakor pa na sam dan praznika v ponedeljek, 8. februarja. Amadeja Koren iz javnega zavoda je pojasnila, da so se za tako obliko praznovanja praznika odločili zato, ker spletni dogodki vsaj nekaterim ne prinesejo tistega pristnega doživetja kulture. Skozi jedro Šmartnega ob Paki pa se vsak dan sprehodi kar veliko ljudi. »Tokrat bodo lahko za trenutek postali ob izbranih delih poezije in tako obeležili Prešernov dan. Upamo, da bodo občani lepo in malo drugačno doživetje kulturnega ustvarjanja izkoristili v čim večjem številu in tudi s tem pokazali, da kultura v tukajšnjem okolju še živi.« 🔲

tp

»Ne bi si upala trditi, da vodim galerijo, mi pa moj direktor res bolj ali manj zaupa program, ki ga skušam kar najbolj naravnati na okolje. To pomeni, da lahko v Šoštanju skozi leto oziroma mesece – saj menjamo razstave mesečno – spoznamo različne ustvarjalce, akademske kiparje in slikarje, fotografe, amaterske ustvarjalce in tudi kakšna etnološka razstava se najde. Galerijo je vzpostavil prvi župan Bogdan Menih. Leta 2018 smo praznovali dvajset let nemotenega delovanja. Za program skrbim že ves čas delovanja zavoda, to je od leta 2003. Galerija ima že lepo

Zadnjič me je mlajši gospod pred pošto nadrl, da sem »glupa ko točak«. Ne bom rekla, da mi je bilo vseeno, bila pa sem ponosna nase, ker sem bila kulturno tiho.

zbirko slik. Vesela sem, da avtorji radi pridejo k nam in so razstave tudi dobro obiskane. Tudi mi pa smo se v letu, ki je zaznamovalo kulturne dogodke in ustvarjanje zaradi razglašene epidemije in posledično zaprtja nekaterih ustanov, dokaj hitro prilagodili in smo nekaj programa realizirali s pomočjo virtualnega sveta. A to ni isto. Umetnost se »gleda« z vsemi čutili, tako kot tudi kultura ustvarja in gradi družbo in odnose v njej.« 🔲

Milena Krstič - Planinc

Koronavizija Velenje, 12. februarja – Prihodnji petek ob 20. uri se bo na spletnih platformah Mestne občine Velenje začel spletni dogodek Koronavizija. Gre za darilo kulturno-umetniškim ustvarjalcem, ki ga MOV poklanja v sodelovanju s KD Šaleški študentski oktet. Glasbena predstava se šaljivo dotakne tegob, ki jih je v naša življenja prinesla zdravstvena kriza. Nova, posodobljena verzija ubranega jamranja, v kateri bo glavno besedo dobil mali človek. V klasičnem evrovizijskem formatu bodo tako spregovorili lokalni glasbeni ustvarjalci, ki bodo v pesmih zaupali vse svoje skrite želje in hrepenenja v teh nenavadnih časih ... Nastopili bodo Urban in Katarina Meža, The Hišn' band, Ansambel Smeh, Alenka Podpečan in Dejan Ikovic, Jože Doberšek ter komik Uroš Kuzman.

Pregled lanskih kulturnih dogodkov Velenje, 9. februarja – V torek ob 18. uri bo JSKD - IO Velenje na svojem YouTube kanalu premierno predvajal kratek film, ki v spremstvu kulturno-umetniških ustvarjalcev nudi sprehod po številnih dogodkih v Šaleški dolini, s katerimi so kljubovali kulturnemu dogajanju v nenaklonjenem letu 2020. Film je poklon vsem, ki jim je še kako mar, da kultura ostane del nas in naše družbe, sporočajo ustvarjalci. 🔲

tf


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

4. februarja 2021

Praznovanje z zanosom, kot že dolgo ne Kulturno-umetniški ustvarjalci, kulturni delavci in vsi, ki častijo slovenski kulturni praznik, bodo letos bolj aktivni, kot bi glede na razmere pričakovali – Ali pa smo pričakovali prav to Praznovanje Prešernovega dne se je že začelo, najbolj pestro pa bo konec tedna in na sam kulturni dan. Festival Velenje je na spletu objavil zbir več kot 30 kulturnih dogodkov, ki jih bodo v Velenju tako v živo kot na spletu izvedli različni organizatorji. Festival in Galerija Velenje, Muzej Velenje, Knjižnica Velenje, Mladinski center Velenje, ZKD Šaleške doline, JSKD-IO Velenje, Šaleško literarno društvo Hotenja, Glasbena šola Velenje, Uroš Kuzman, UVKF, Društvo upokojencev Velenje, velenjske osnovne in srednje šole ter Mestna občina Velenje med drugim vabijo na koncerte, razstave, ustvarjalne in pogovorne urice. Njihovi prispevki k praznovanju kulturnega dne pa bodo vzpodbujali k razmisleku in poskrbeli tudi za razvedrilo.

turni drobižki, prinaša nenavadna in zanimiva dejstva iz sveta umetnosti, druga, Prostor smo ljudje, pa bo na Titovem trgu z razstavo fotografij Pikinega festivala pričarala pomenljivo iluzijo iz nekih drugih časov, saj bodo

Prešernovega cilindra in delavnica Časopisni besedolov. Galerija Velenje se praznovanju pridružuje z virtualnim pogovorom z avtorjem aktualne razstave Modni svetovi – Teatralna ekspresivnost, Maticem Veler-

fotografije, polne življenja, locirane na istih (zdaj praznih) mestih, kjer so bile posnete. Sobotno dopoldne, 6. februarja, med 9.30 in 10.30 bodo središče Velenja (promenada in Center Nova) zavzele recitacije članov Literarnega društva Hotenja, ki bodo v literarni intervenciji Pesniki berejo pesnike interpretirali poezijo znanih slovenskih pesnikov in svoje avtorsko delo. Ustvarjalne duše bodo na svoj račun prišle 6. in 7. februarja ob 11. uri na spletnih platformah Festivala Velenje, ko bosta na sporedu delavnica izdelovanja

jem. Na spletnih platformah galerije mu boste lahko prisluhnili v nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri, razstava pa bo na ogled tudi 8. februarja med 10. in 18. uro. Na Prešernov dan bodo na Titovem trgu razstavili priložnostno razstavo, ki so jo z Muzejem Velenje pripravili ob 60-letnici velenjskega kulturnega doma. Med 10. in 17. uro bodo na različnih lokacijah po mestu in ožji okolici glasbeniki izvajali kratke glasbene intervencije Kulturne podoknice. Točno opoldne bodo v atriju galerije posadili figo – z željo, da bo zacvetela in bogato obrodila. Popoldne ob

Čarobni sprehod s Prešernom na daljavo

Prenos osrednje občinske slovesnosti ob prazniku se bo na spletnih platformah Mestne občine Velenje in Festivala Velenje ter na VTV – Vaši televiziji začel v ponedeljek, 8. februarja, ob 20. uri. Dogodek z naslovom Čarobni sprehod s Prešernom pripravljajo v sodelovanju z režiserjem in scenaristom Romeom Grebenškom, slavnostna govornica pa bo Andreja Katič.

Zasadili bodo figo kulturi

Festival Velenje bo med 5. in 12. februarjem mimoidoče po mestnih kotičkih nagovarjal z dvema instalacijama. Prva, Kul-

Vremena Kranjcem bodo se zjasnila! (F. Prešeren)

Hvala, ker nas pogrešate.

Čestitamo ob Kulturnem prazniku.

17. uri bo na spletu na ogled plesna interpretacija Sonetnega venca, nadrealistični balet v izvedbi platforme Balkan Dance Project. Na praznični dan bodo objavili tudi rezultate spletnega natečaja Kultura …, s katerim so iskali misli, razlage, izraze, ki se ljudem porajajo ob tej besedi in so jih napisali lastnoročno ter poslali na spletni naslov.

V ospredju bo MPZ Kajuh

Muzej Velenje bo ob slovenskem kulturnem prazniku v ospredje postavil MPZ Kajuh, ki v tem času praznuje 100. obletnico ustanovitve. Kajuhovci, kot jim pravijo muzealci, so namreč dobri znanci velenjskega muzeja, saj nastopajo ob raznih priložnostih, med njimi pa je bil tudi preminuli sodelavec Muzeja Velenje in ljubiteljski kulturni ustvarjalec ter poustvarjalec Janez Svetina. To zgodovinsko pevsko zasedbo bodo predstavili z razstavo, ki bo objavljena na spletnih platformah, prav tako pa kratek video koncert, sestavljen iz posnetkov, nastalih ob različnih priložnostih, ko so Kajuhovci prepevali na raznih prireditvah. Objavili bodo še spominsko razstavo, s katero se bodo poklonili Janezu Svetini (1967–2016), ki se je rodil 8. februarja, pokazali pa dodo fotografske portrete, s katerimi je upodobil sodelavke in sodelavce. Pokazali bodo tudi film, ki so ga pridobili iz arhiva RTV Slovenija, v njem pa je poleg zgodbe o MPZ Kajuh videti kar nekaj še ne videnih posnetkov Velenja v minulih desetletjih. 8. februarja pa bodo objavili tudi prvega iz novo zasnovane serije podcastov, v katerem bo »muzejska novinarka« Alma Javornik klepetala z direktorico Muzeja Velenje Mojco Ževart. 🔲

tf

XXXL Bojan Pavšek

Fizični svet, ki nas obdaja, tvorijo različni prostorski gradniki. Mnogi med njimi so ustvarjeni po meri človeka. Pisani so nam na kožo in v njih ali njihovi bližini se dobro počutimo. Prilagojeni našim potrebam nam nudijo občutek varnosti, obvladljivosti, zavetja. Hiša, stanovanje, soba, ki jih lahko prilagajamo našimi bivalnim navadam, prevladujejo v tej skupini. Niso pa to ambienti fascinacije, evforije, adrenalina. To tudi ni njihov namen. Za doseganje osuplosti je potreben skok ven iz meril človeka. Na primer v mikrosvet ali pa v megastrukture. Naj bodo slednje tokrat predmet kolumenske pisarije. Vpliv megastruktur na človeka postreže s posebnimi psihološkimi stanji, ki so lahko ob premišljeni zasnovi prostora zelo obvladljivi. Takšen primer predstavljajo sakralni objekti, ki jih za zbiranje somišljenikov uporabljajo različne religije. Občutek vzhičenosti, ko skozi vitraže na kupoli uzremo sončne žarke, ki mistično prosevajo v ladjo katedrale, ali prižigamo dišeče palčke v geometrično popolnem templju sredi skoraj nedostopne divjine pragozda, ni samo prikaz arhitekture in gradbeništva v vsej svoji perfekciji. Uletimo namreč v osrčje megavolumnov, ki v nas vzbudijo občutek majhnosti. Obenem pa nas preplavi strahospoštljivo čaščenje dimenzijskih razsežnosti prostora in se temu primerno v njih tudi vedemo. Ampak, tako kot vsak prostorski gradnik tudi megastruktura za učinkovito sevanje svoje prezence potrebuje primeren čas in prostor. Tudi v naši dolini imamo kar nekaj objektov, ki sodijo v ta ambientalni žanr. Skoraj vsi med njimi so nastali kot posledica gospodarskega razvoja in velikih apetitov težke industrije, ki je bila na neustavljivem pohodu vse od sredine prejšnjega stoletja. Pred kratkim se je skupini impozantnih pridružil še večnamenski oder ob Velenjskem jezeru. Njegova dominantnost, struktura, materiali in volumni se kljub drugačni, mehkejši, turistično-kulturno-športni namembnosti odkrito spogledujejo z industrijskim karakterjem. To priča o tem, da vizija težkokategorne industrije, začenši s preteklim modernim rudarsko-energetskim preporodom, ostaja še danes tako močno zakoreninjena v značaj doline, da je tudi projektantom zlezla globoko pod kožo. V zadnjem času je zaslediti tudi iskrice, ki netijo želje po revitalizaciji hladilnega stolpa bloka 4 v Termoelektrarni Šoštanj. Program, ki naj bi zapolnil praznino znotraj dotrajanega hiperboloida, je pester. Osredotoča se na vertikalno nizanje različnih vsebin, ki bi v “ugodni klimi” oz. sobivanju s termoelektrarno generirale sveže šoštanjske potenciale. Namesto predvidene rušitve hladilnega stolpa bi se vanj raje umestil preplet poslovnih, znanstveno-tehnoloških, kulturnih, športnih in turističnih programov. Kot podpora naštetemu bi se v podnožju hladilniške okrogline nahajala še parkirna zavetišča za okrog osemsto jeklenih konjičkov, bodočih uporabnikov nove “štirke”. Zasnova sicer konceptualno flirta z ideologijo sonaravnega razvoja in ponovne infrastrukturne uporabe s procesi revitalizacije. Še posebej, ker gre za oživitev dotrajane industrijske zapuščine, ne glede na to, da objekt nima registriranega predznaka spomeniške zaščitenosti. Z vidika prostorske prezence je betonska lupina impozantna in kot taka vsekakor pritegne pogled. A izvedba tovrstnih megareciklaž prinese s sabo tudi odgovornost investitorjev in snovalcev, ki jo morajo sprejeti v kontekstu razvojne strategije. Velikopotezne stvaritve se namreč mnogokrat izkažejo za neprofitno prihodnost, saj pri oblikovanju svoje zgodbe spregledajo ali celo zanemarijo merilo zemlje, merilo kontrole, merilo pravil, merilo skladnosti in merilo upanja, ki jih James Corner in Alex S. MacLean zelo ilustrativno prikažeta skozi vidik kultiviranja ameriške krajine.1 Če se jih v proces projektiranja ne vključuje, je ambient na dobri poti, da se mu bo arhitekturni duh hitro ter brez nadzora postaral. Če bi bil jaz mesto Šoštanj, bi misel na ponovni zagon “štirice” zavestno zavrgel že zaradi nekompatibilnosti z mojim zgodovinskim karakterjem. Iz skritih žepov bi potegnil mestotvorne potenciale, ki so me in me še plemenitijo ter ohranjajo duha preteklega časa. Šoštanj se nikoli ni dobro počutil kot mesto s portalom predimenzioniranih volumnov. Je in bo le njegova fascinantna motnja. Šoštanju je bilo v slabih sedemsto let staro zibelko položeno, da bo igral vlogo trškega prostora, prilagojenega za malega človeka. Butično patiniranega. Obvladljivo intimnega. Dokler ga na vhodnih parcelah niso zasenčili državni energetski apetiti. Strah pred neopaznostjo sedaj blaži na različne načine. Postavitev kar dveh megatrgov, mavzolejske tržnice in bodoče radikalne preobrazbe jugozahodnega obrežja Družmirskega jezera so poskusi z nehomogeno vizijo. Bistvo kvalitete bivanja naj bi bilo v ohranjanju ravnotežja. In če si hoče Šoštanj to postaviti za dolgoročni cilj, mora iz tehtnice zagotovo umakniti revitalizacijo betonskega monstruma ter se raje osredotočiti na to, kar ima za razvoj nekoč prepoznavnega trškega mesta res pravo težo. 1Corner, J. in MacLean, A. (1999). Taking Measures Across the American Landscape. New Haven and London: Yale University Press 🔲


Naš čas, čas, 4. 4. 2. 2. 2021 2021,bar barve: ve:CMYK, CMYK,stran stran11 11 Naš

11

107,8 MHz 107,8

4.4.februarja februarja2021 2021

Radijski in in časopisni časopisni MOZAIK MOZAIK Radijski

PESEM TEDNA na Radiu Velenje PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Zelena priloga Čeprav preživljamo zelo neprijazne čase, čas kljub vsemu hitro teče. Verjetno ste opazili, kako se je dan že podaljšal, in tisti, ki začnemo delo ob 7. uri zjutraj, že prihajamo po svetlem. Še malo, pa bodo spet na svoj račun prišli vrtičkarji. Da se bodo lahko pravočasno pripravili na spomladanska opravila, jim bomo

z nasveti pomagali v naši zeleni prilogi, ki jo načrtujemo 25. februarja. Seveda vabimo k sodelovanju tudi oglaševalce. Sicer pa tudi letos načrtujemo več tematskih prilog. Zeleni bo sledila gradbena (tam nekje konec marca), pa avtomobilska, zdravstvena, računovodska in še kakšna. Zelo si seveda želimo, da bi junija spet lahko izdali

vsebinsko bogato prilogo Poletje v Šaleški dolini. Seveda upamo, da bodo takrat razmere že normalne in da bomo lahko napovedali prireditve, ki ne bodo več potekale virtualno, ampak v živo. 🔲🔲🔲

1. NEDA UKRADEN – Za pravu ljubav 2. NEŽA PANČUR – Olivia 3. LADY LOTUS – Ljubezen ni poker Neda Ukraden je lani na svoj 70. rojstni dan predstavila pesem Za pravu ljubav, ki jo je za njo napisal slovenski producent Raay, za besedilo pa je poskrbel hrvaški avtor besedil Nenad Ninčević. Gre že za drugo njihovo sodelovanje po hitu Ni Dubai, ni Hawaii, ki ga je Neda posnela skupaj z Luko Basijem.

mz

GLASBENE novice Gary Barlow namignil na možnost popolne združitve Take That Britanski glasbenik Gary Barlow je namignil, da bi se lahko Take That kmalu ponovno združili v izvirni petčlanski postavi. Od leta 2014 namreč Take That tvorijo le še Barlow, Howard Donald in Mark Owen, kmalu pa naj bi se jim ponovno pridružila tudi Robbie Williams in Jason zjutraj. Policija je potrdila, da gre za tragičen dogodek, in izključila sum kaznivega dejanja.

je dominirala na vrhu glasbenih lestvic v ZDA in Veliki Britaniji, je revija Rolling Stone uvrstila med najboljše pesmi vseh časov. Hilton Valentine je bil avtor prepoznanega uvodnega kitarskega rifa, ki ga pozna praktično vsak, ki je kdaj poskušal igrati kitaro. Valentine je bil kitarski pionir in je desetletja vplival na razvoj rokenrola. Vplival je tudi na Boba Dylana, da je ta leta 1965 z akustike prešel na elektriko.

Umrl avtor Festival legendarnega uvoda pesmi House Coachella zaradi koronavirusa of the rising sun najverjetneje V 78. letu starosti se je poslovil Hilton Valentine, ustanovni član že drugo leto in kitarist britanske skupine The odpovedan Animals, ki je zaslovela v 60. letih prejšnjega stoletja z uspešnico House of the rising sun. Pesem iz leta 1964, ki je v bistvu priredba stare bluzovske pesmi in

Orange. Peterica je skupino ustanovila leta 1990. Prvi jih je leta 1995 zapustil Williams, preostali štirje člani pa so nadaljevali in se nato razšli leta 1996. Leta 2005 je ponovno dozorela odločitev o združitvi skupine brez Williamsa. Ta si je v vmesnem času zgradil uspešno solo kariero, leta 2010 pa se je Take That ponovno pridružil pri nastajanju šestega studijskega albuma Progress. Ko je Williams leta 2014 drugič postal očka, se je od skupine ponovno poslovil, a je pristal na priložnostne nastope.

Akustična Princova kitara gre na dražbo Akustična kitara Fender Gemini II, na katero je legendarni glasbenik Prince igral ob ustvarjanju albuma Diamonds and Pearls leta 1991, gre na dražbo. Kitaro na dražbo dajeta brata, ki želita ostati anonimna. Upata, da bosta zanjo iztržila okoli 80.000 funtov. Kupila sta jo od ameriške glasbene producentke Sylvie Massy, ki je bila tonska mojstrica pri snemanju Princovega albuma. 13. Princov studijski album Diamonds and Pearls se je povzpel

na vrhove glasbenih lestvic po vsem svetu. Na njem so uspešnice, kot so Gett Off, Cream, Money Don‘t Matter 2 Night in naslovna Diamonds and Pearls.

Tragična smrt glasbenice in didžejke Sophie V nenavadni tragični nesreči je umrla 34-letna škotska glasbenica in nominiranka za nagrado grammy Sophie. Veljala je za izjemno umetnico in producentko v svetu elektronske pop glasbe, sodelovala pa je s številnimi znanimi izvajalci, med drugimi z Madonno, Nicki Minaj, Camilo Cabello, Vinceom Staplesom in drugimi. Umrla je v Atenah, njena smrt pa je bila posledica padca z balkona, na katerem ji je spodrsnilo, ko se je povzpela, ker je želela opazovati polno luno. Padec je bil zanjo usoden. Umrla je 30. januarja okrog četrte ure

Organizatorji kalifornijskega glasbenega festivala Coachella, ki naj bi bil na sporedu aprila, so ga bili v tradicionalni spomladanski izvedbi zaradi epidemije Covida-19 prisiljeni odpovedati. Festival so zaradi epidemije odpovedali že v lanski izdaji, čeprav so sprva še upali, da ga bodo lahko izvedli v jesenskem času. Organizatorji niso povedali, ali razmišljajo o kakšnem alternativnem datumu letošnje izvedbe.

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje Vsako nedeljovob 17.30Naš na Radiu Velenje in vsak četrtek tedniku čas 1. 2. 3.

Ansambel Dar – Sem fantič mlad zavriskal Ansambel Gašperja Kavška – Gasilska veselica Ansambel Gregorja Kobala – Ko hodim po gozdnih in vsak poteh četrtek v tedniku Naš čas 4. Ansambel Jodel express – Našla si z drugim srečo 5. Ansambel Murni – Murn je taka žvat 6. Ansambel Šaljivci – V sreči in nesreči 7. Ansambel Veseli svatje – Dej se mal nasmej 8. Ansambel Viharnik – Ko v jutranjem soncu 9. Ansambel Vrli muzikanti – Poljubi me za dobro jutro 10. Ansambel Zadetek – Zadnji poljub

www.radiovelenje.com www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO zelo NA KRATKO

LADY LOTUS

Lady Lotus, nova alter pop zasedba, predstavlja svojo debitantsko pesem Ljubezen ni poker. Melanholična skladba se spogleduje z glasbo, ki jo ustvarjajo zasedbe, kot so The Cure, Muse, Lana Del Rey, Velvet Underground, Stone Roses in podobni.

ZMELKOOW Primorski glasbeni kolektiv Zmelkoow predstavlja nov single in videospot z naslovom Sendwitsch. Ob tem sporočajo: »Odprite to loputo, tu ni za živet. Jaz moram v svet. Pa kaj, če je šel po slabem ta svet, jaz ga grem še malo objet.«

ŽAN SERČIČ Žan Serčič na dan zaljubljencev, 14. februarja, prireja spletni Valentinov koncert z gosti. S prijatelji glasbeniki, s katerimi je v svoji karieri že sodeloval (Anabel, Gaja Prestor, Bepop Ladies, Dagi,

Žiga Jan, Karra, Onelike, Ari, Ana in Jernej) bo nastopil v čudovitem ambientu gradu Štatenberg.

EMKEJ Dober mesec po četrtem singlu s prihajajočega novega albuma je raper Emkej že zakuhal novega. Singl Fokus je izšel 24. januarja, z njim pa Marko Kocjan alias Emkej napoveduje album VKBTM, ki bo izšel 11. februarja, pospremil pa ga bo koncert v Kinu Šiška.

SPEV Člani ansambla Spev, ki letos stopajo že v 19. leto delovanja, se zadnje čase družijo predvsem na Zoomu. Pravijo, da ni enako kot v živo, pa vendar se rojevajo nove ideje in načrti za prihodnost. Njihov najnovejši izdelek je ponarodela pesem Slovenec sem, avtorjev Gustava Ipavca in Jakoba Gomilška, ki velja za eno najbolj domoljubnih slovenskih pesmi.


Naš čas, čas, 4. 4. 2. 2. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 12 12 Naš

12

VRTILJAK

4. 4. februarja februarja 2021 2021

frkanje » Levo & desno «

Ne sosežigu

Tudi vodstvo Teša je nekako stopilo na stran Šoštanjčanov. Če sosežiga nočejo, ga pač ne bo! Če bo to res dokončno obveljalo, bomo lahko rekli, da je (ne) sosežig privedel do večjega sožitja.

Škoda

Janja Rednjak kolegici Marjani Koren (obe svetnici SD v Svetu Mestne občine Velenje): »Saj tale dvorana kulturnega doma je zelo lepa in prav rada prihajam sem na kakšne prireditve, ampak na seje sveta, to mi je pa tako tuje.« Marjana ji je pritrdila in dodala: »Pa še nič ne moremo poklepetati, ker sedimo tako zelo vsak k sebi.«

Res škoda, da Tonin ne more postati (še) minister za zdravje. Kot obrambni minister bi se verjetno učinkoviteje spopadel s koronavirusom in obvaroval državljane.

Ne v Košo

V Šaleški dolini se mnogi nikakor ne strinjajo, da bi Saša postala del Koša – Koroškošaleške regije. Pa ne le zato, ker se Saša lepše sliši.

Svetnika Mestne občine Velenje Andrej Vrbec (SDS) in Jože Hribar (Naše Velenje) sta takole še nekajkrat »globoko vdihnila«, preden sta malo pred osmo zjutraj vstopila v dom kulture, kjer je potekala januarska seja, na kateri sta morala seveda ves čas nositi maske, zelo dobro pa sta se tudi zavedala, da bo odmor na vrsti šele blizu dvanajste. »Tisti, ki ne kadijo, sploh ne vedo, kako dolgo je to,« je potarnal Andrej, Jože pa mu je seveda prikimal.

Mimo, a učinkovito

Tudi Velenjčanom so nekateri očitali, da so v njihovem ZD cepili mimo – mimo vrste. A se je cepljenje vseeno prijelo.

Pred sejo sveta Občine Šoštanj, na kateri so odločali o sosežigu v TEŠ, so se morali vsi, brez izjeme, tudi novinarji, preden so stopili v dvorano kulturnega doma, testirati in se izkazati z negativnim hitrim testom na Covid-19. Testiranje so jim uro pred sejo organizirali v zdravstveni postaji. Svetniki David Ravnjak, Jasmina Černoša, Srečko Potočnik in mag. Judita Čas Krneža so skupaj čakali »odločitev« NIJZ-ja. Kakšna bo odločitev s sosežigom, pa so že vedeli. Ta je padla malo pred testiranjem.

Na delo

V naši dolino smo dobili še dober ducat novih turističnih vodnikov. Drugi korak morajo narediti turisti in lepote in zanimivosti doline obiskati. Svoje mora seveda storiti tudi KV.

Kam bi del? ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI Trije bogataši izZANIMIVOSTI ZDA, Kanade in Izraela bi lahko prihodnje leto postali vesoljski turisti Trije bogataši iz ZDA, Kanade in Izraela bodo predvidoma prihodnje leto postali vesoljski turisti, ki bodo za okoli 55 milijonov dolarjev poleteli na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Turiste je ISS sprejela že večkrat, vendar bi bila tokratna misija Ax-1 prva povsem komercialna odprava v vesolje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Izbranci bodo predvidoma v začetku prihodnjega leta poleteli proti ISS in tam ostali nekaj dni. Po poročanju ameriških medijev so morali izbranci za komercialni let v vesolje odšteti po okoli 55 milijonov dolarjev (okoli 45 milijonov evrov) na osebo.

vodja tamkajšnje policije Damien Miller. Opozoril je, da se je s tem kršilo ukrepe, s katerimi želijo varovati zdravje ljudi. V sredini januarja se je več sto ljudi zbralo v parku, da bi se udeležilo množičnega kepanja, k čemur sta pozvala 20- in 23-letnik. Fotografije in posnetki „bitke“ so hitro zaokrožili po družbenih omrežjih. V Angliji so še vedno v veljavi strogi ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Angleži se lahko zunaj svojih gospodinjstev Mladeniča iz angleškega Leed- srečajo le še z eno osebo. Orgasa sta prejela po 10.000 funtov niziranje druženj več kot 30 oseb Podjetje Axiom Space je v (11.290 evrov) globe, ker sta za- pa se lahko kaznuje z do 10.000 četrtek sporočilo, da so za tu- čela množično kepanje. Policija funti kazni. ristični polet na ISS v okviru je pojasnila, da se je zaradi „snemisije Ax-1 izbrali ameriškega žne bitke“ na manjšem prostoru podjetnika Larryja Connorja, zbralo več sto ljudi, s tem pa se je izraelskega podjetnika in pilota kršilo ukrepe za zajezitev širjenja Ejtana Stibeja in kanadskega in- novega koronavirusa. vestitorja Marka Pathyja. Povelj»Ni nam v užitek, da smo dali nik misije bo nekdanji astronavt tako visoko kazen mladeničema, ameriške agencije Nasa Michael ampak njuno dejanje je spodbuLopez-Alegria. dilo več sto ljudi, da so stali bliNa trboveljskem dimniku je Odpravo organizirajo skupaj z zu drug drugega, s tem pa se je jeseni zrasla najdaljša umetna ameriško vesoljsko agencijo Nasa po nepotrebnem povečala mož- plezalna smer na svetu. Težko in in podjetjem SpaceX. nost širjenja virusa,« je pojasnil atraktivno smer sta preizkusila

Angležema 10.000 funtov globe zaradi množičnega kepanja

Janja Garnbret in Domen Škofic preplezala trboveljski dimnik

dva od najboljših športnih plezalcev na svetu Janja Garnbret in Domen Škofic. Kar 360 metrov dolgo mojstrovino postavljalcev Simona Margona in Katje Vidmar jima je uspelo preplezati v drugem poskusu, so sporočili iz freemedia.si. Postavljalca z mednarodno licenco Margon in Vidmarjeva sta s svojo ekipo na trboveljskem dimniku postavila najdaljšo umetno plezalno smer v zgodovini, ki je sestavljena iz 13 raztežajev

48-minutni dokumentarni film o podvigu, katerega premierna spletna predstavitev je na voljo danes.

Slovenci smo lani še bolj kot prej dokazali, da smo varčen narod. Privarčevali smo še več kot leta prej. Mnogi so varčevali iz okoliščin – ker niso imeli kje zapravljati.

Pomembni

Proti Buffonu uvedli disciplinski postopek zaradi bogokletstva

Šoštanjčani letos slavijo 110 let od podelitve mestnih pravic. Ta jubilej bodo kljub covidu poskušali čim lepše proslaviti. Tudi zato, menijo nekateri zlobneži, ker je bil to čas, ko so bili še krepko pred Velenjčani.

Legendarni italijanski nogometni vratar Gianluigi Buffon se bo moral zaradi bogokletstva zagovarjati pred disciplinsko komisijo. Zaradi opazke ob zmagi svojega Juventusa na gostovanju pri Parmi (4 : 0) 19. decembra je vodstvo tekmovanja zoper 42-letnega Buffona uvedlo postopek, so v torek potrdili v italijanski nogometni zvezi (FIGC).

Pozor – zaprto!

Gostinski lokali so zaprti, veliko voznikov pa vseeno krepko napiha. Iznajdljivost pač ne pozna meja.

Kot krojači

Nekateri (naši) politiki bi radi bili kot krojači ali šivilje. Na vsak način želijo imeti škarje v platno v svojih rokah.

Neresnica! in ocenjena z 8b+. Uporabila sta okoli 800 oprimkov in reliefov, ki so skupaj tehtali preko dve toni. Smer je že jeseni v drugem poskusu uspelo preplezati Garnbretovi in Škoficu, vzpon pa tudi za plezalca njunega kalibra ni bil lahek. Prvi poskus je trajal skoraj 12 ur, a sta vrh dosegla z več padci, zato ni bil uspešen. Drugič sta na vrh dimnika prišla po sedmih urah in pol, vse raztežaje pa sta na koncu uspešno prosto preplezala. Njun poskus na dimniku termoelektrarne v Trbovljah, ki je s 360 metri najvišji dimnik v Evropi, so zabeležile tudi kamere in nastal je

Le kako me je lahko policaj obtožil, da sem vozil vinjen?! Saj vina še pogledal nisem – popil sem le nekaj steklenic piva.

Buffonu v komisiji očitajo, da je do blasfemične izjave prišlo v 80. minuti tekme, ko se je Buffon pogovarjal s soigralcem Manolom Portanovo. Buffon pa ne bi bil prvi nogometaš v Italiji, ki je bil kaznovan zaradi bogokletstva. Sredi decembra je tekmo prepovedi igranja iz tega razloga dobil nogometaš Rome Bryan Cristante. Takrat se je komisija odločila za kazen po pregledu posnetkov s tekme, ki so dokazali tovrstno dejanje.

Valovi

Kako dolgo bomo še čakali, da bomo lahko covid, angleško sevne in še kakšne korona valove zamenjali s tistimi pravimi morskimi?!

Nekoč in danes

Včasih smo rekli, da bi bilo dobro, ko bi nekateri vsaj za pusta sneli svoje maske. Zdaj še to ne velja več.


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 13

Po svoji življenjski poti in poti jeseni življenja, za katero se zaveda, da je sama odgovorna, kakšna bo, zelo odločno in energično stopa Metka Mahne, ki smo jo obiskali v Centru starejših Zimzelen v Topolšici, kjer biva zadnjih pet let. Živahna gospa se zaveda, da je tudi v jeseni življenja še kako pomemben pogled na svet, in tega, da je vsak posameznik sam odgovoren za kakovost svojega življenja. Resda je precej odvisno tudi od samega zdravstvenega stanja, počutja, zmožnosti prilagajanja, same osebnosti itd., a zelo pomembno je, da človek najde smisel in pomaga tudi drugim. Tudi v domu starejših, kjer lahko ljudem nudijo storitve in okolje, ki ga stanovalci potrebujejo,« pametno razmišlja nekdanja učiteljica športne vzgoje.

Pogled na svet je ključnega pomena pri ohranjanju zdravja

Metka Mahne se je pred petimi leti zelo na hitro odločila, da je zaradi zdravstvenih težav in kroničnih bolezni nastopil čas, da svoje življenje nadaljuje v domu. Še danes je hvaležna, da je izbrala Zimzelen. Čeprav mnogi vidijo dom za starejše le kot zadnjo postajo na poti življenja, gospa Metka tega ne sprejema tako. Zaveda se, da je kakovost življenja odvisna tudi od nje same, njenega pogleda na svet, njenih prepričanj in njenega fizičnega in psihičnega zdravja. S svojim načinom življenja – tudi kot učiteljica, je ves čas svoje telo ohranjala v dobri kondiciji. Tako je še danes, kljub sedeminosemdesetim letom vitalna, pozitiven pogled na življenje in njena odločnost pri doseganju ciljev pa ji še vedno pridejo zelo prav. Pogumna ženska rada deli svojo zgodbo z nami. »Spomnim se, da sem bila v domu že pred sedmimi leti. Tukaj sem preživela tri mesece in se nato vrnila domov, medtem pa še gladko naredila šoferski izpit in se odločila, da ko bom potrebo-

Pri sedeminosemdesetih sem premagala koronavirus Zgodbe stanovalcev navdušujejo, opogumljajo in navdihujejo – Optimizem in dobra volja sta bistvenega pomena, tudi pri premagovanju virusa Metka Mahne izhaja iz učiteljskih vrst. Vrsto let je poučevala na OŠ Gustava Šiliha in Livada. V razredu se je tako kot učiteljica razrednega pouka kot kasneje, ko je dokončala fakulteto za šport - kot učiteljica športne vzgoje, dobro počutila.

Stanovalci Centra starejših Zimzelen upajo, da jim bo cepivo pomagalo vrniti življenje v dom in dobro voljo na obraze

vala pomoč, pridem nazaj. In tako se je zgodilo. Odločila sem se v hipu, ni bilo težko, saj sem Zimzelen pred tem obiskovala kot prostovoljka. Spomnim se, da sem stanovalcem govorila, kako lepe sobe imajo. Ko sem leta 2015 utrpela zlom dveh vretenc, imam tudi hudo osteoporozo, pa ni šlo drugače. Ko sem prišla v center starejših, sem se opirala bergel. Danes sem v

precej boljši kondiciji, hodim s pomočjo rolatorja, s pomočjo katerega tudi telovadim,« pripoveduje in pokaže, kako izvaja gimnastične vaje s pomočjo pripomočka za gibanje. Presenečena sem, kako je glede na svoje zdravstveno stanje in svoja leta še vedno gibčna, ta energična in odločna ženska, ki s sprejemanjem odločitev v življenju nikoli ni imela prav nobenih težav.

Komaj čakamo, da kriza mine in se vrne življenje »Zelo pomembno je, da stanovalci najdejo smisel življenja in se sprijaznijo z nastalo situacijo, saj se tako lažje soočajo tako s tegobami kot lepimi trenutki, ki jih prinaša naš vsakdan,« pravi direktorica centra Andreja Štefan Bukovič. »Zanimivo je, da je večina stanovalcev dobro sprejela prisotnost okužbe s koronavirusom. Verjetno zato, ker gre za generacijo, ki

Zaposleni in stanovalci doma so hvaležni za vso podporo v težkih časih. Prejeli so tudi sliko Irene Kočevar - Upanje. Vsak navdih, ki ga dobijo, je njihovo krepčilo.

Stanovalci pogrešajo dogajanje in socialne stike

Dnevni ritem se je v času koronavirusa tudi v Centru starejših Zimzelen precej spremenil. »Še pred letom dni naš center ni bil samo oaza miru, imeli smo tudi precej pestrega dogajanja, dejavnosti, sodelovanj, skupnih srečanj in veliko socialnih stikov. Dogajanje je v tem času zamrlo,

je precej pretrpela v življenju – so skromni, nimajo velikih zahtev in tudi precej osveščeni. Mi pa se zavedamo, da je zelo pomembno, da je dom pester. Četudi prihajajo z različnimi navadami in pogledi na življenje, v različnih stanjih – prihajajo večinoma, ko doma ne zmorejo več, ko zbolijo in imajo zdravstvene težave. Zavedamo se, da je takrat težko biti radosten in dobrovoljen. Kljub bolezni in starosti pa se še vedno veselijo življenja, kar zagotavlja pestrost. V Zimzelenu biva kar nekaj stanovalcev, ki so v zelo dobri kondiciji. Precej hodijo in se vključujejo

Mar ni sedeminosemdeset let lepa življenjska doba?

Koronavirus ne izbira. Tudi Metkin test na koronavirus je bil pred časom pozitiven. Kako se je počutila in kakšne misli so jo spremljale? »Ob tem se mo-

ram nasmejati. Sprejela sem ga v šali, dobrohotno. Tako kot se virusi pojavljajo vsako leto, se je pač pojavil še eden zraven. Prav spomnim se enega zadnjih dogodkov, ko mi je sosed pri mizi rekel: »Metka, objavili so pandemijo«. Sam je bil prizadet, oči so mu sijale v neznanem strahu, jaz pa sem mu odgovorila: »Nič se ga ne bojim, ker se zanesem na svoj imunski sitem, redko sem prehlajena. Vem, da ga bom premagala, četudi me bo doletel v malo hujši obliki, bo že nekako. Če pa me bo pobral, pa si bom rekla, mar ni sedeminosemdeset let lepa življenjska doba? Mislim, da sta optimizem in dobra volja bistvenega pomena, kot tudi zaupanje vase in razmere, v katerih živimo. To dviga naš imunski sistem. Če smo pa potlačeni, deprimirani, žalostni, otožni, depresivni, nam pade odpornost,« pove iskreno pogumna stanovalka. Čeprav biva na negovalni enoti, se gospa Metka zaveda, da je še kako pomembno vključevanje v različna področja, in tega, da je krepitev telesa in duha potreba in nuja vsakogar, še posebej starejših ljudi, saj to dviga samozavest in voljo do življenja. »Žal je tudi veliko takšnih, ki se jim ne ljubi hoditi. Moram pa na tem mestu izpostaviti stanovalko Jožico Kučera, ki tudi v Zimzelenu živi zelo aktivno in še vedno vsak dan ob Toplici prehodi celotno pot. Ona je naša zvezda doma,« pohvali stanovalko in zaključi, da zgodb v domu ne manjka. Prijetna sogovornica še poudari, da so tudi stanovalci dobro informirani o vsem, zaposleni so jim v vsakem trenutku dneva na voljo za pojasnila in pomoč. Upajo samo še, da jim bo cepivo pomagalo vrniti življenje v dom in dobro voljo na obraze. »Vsem ljudem priporočam, da se ničesar ne bojijo, da verjamejo v cepivo in medicinske dosežke. Poslušala sem dr. Jerala, gre za sodobnejša in varna cepiva, zato verjamem vanj,« še pove in se nasmeji Metka Mahne. 🔲

Letošnji program desetih vaških skupnosti občine Šmartno ob Paki podoben lanskemu – Urejanje cest in pešpoti, nadaljevanje izgradnje kanalizacije vanje in obnovo cest in iz proračuna za to namenili blizu 75 tisoč evrov, za ureditev pešpoti 16 tisoč evrov, za nadaljevanje izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja je bilo porabljenih 118 tisoč proračunskega denarja, najmanj 73 tisoč evrov pa za odpravo posledic lanskega

neurja, našteva Kopušar in dodaja, da je k temu treba prišteti še odpravo plazov in pripravo projektov, kar jih je stalo 120 tisoč evrov. Za 20 tisoč evrov je bilo računov za material (cevi, beton …), s čimer so se odzvali na akcije krajanov, ki so bili sami pripravljeni kaj postoriti

v infrastrukturi. Na toliko so ocenili še vrednost posipnega materiala iz kamnoloma v Podgori. Za ureditev treh oglasnih tabel so odšteli 6000 evrov, VS pa so za svoje delovanje dobile še po 500 evrov. »Vse te številke ne vključujejo občinskih skupnih projektov, ki jih izvajamo.

Kljub temu so že omenjeni zneski zgovorni in potrjujejo, da se je v vaških skupnostih lani kljub korona letu veliko dogajalo in da smo lahko zadovoljni.« Po Kopušarjevih besedah je normalno, da so nekatere VS bolj aktivne, druge manj. Morda so za odtenek bolj tiste z obrobja lokalne skupnosti, nekoliko manj pa VS Šmartno ob Paki, kar je razumljivo. »Gre za središče občine in tu se izvaja večina občinskih projektov. Sicer pa moram aktivnosti VS pohvaliti.«

Potreb je veliko, poznajo jih in jih skupaj rešujejo

Kaj se bo dogajalo v VS letos? Podobno kot lani, odgovarja Kopušar. Na srečanju s posameznimi predsedniki VS so njihove programe pregledali, se okvirno o stvareh dogovorili,

Jasmina Škarja

če bodo razmere dopuščale, bodo potrebe preverili še na terenu. Takšna je bila doslej njihova praksa. Izkazala se je za dobro, zato jo bodo nadaljevali. »V načrtih VS ni nič takega, za kar na občinski upravi ne bi vedeli.« V ospredju ostajajo urejanje in vzdrževanje cest, pešpoti, odmera cest, nadaljevanje izgradnje kanalizacije in odpravljanja posledic lanskega neurja, ureditev oglasnih desk … Če bodo razmere dopuščale, bodo izvedli skupno očiščevalno akcijo ... »Potreb ne manjka, poznamo jih in tako kot doslej jih bomo poskušali skupaj rešiti v zadovoljstvo vseh in po najboljših močeh,« je sklenil Janko Kopušar. 🔲

Tatjana Podgoršek

Rekli so ❱ Peter Rogel, predsednik VS Veliki Vrh – Gavce:

Lanskih aktivnosti za skoraj 340 tisoč evrov

Lani so po besedah sogovornika naredili precej za vzdrže-

vendar se zavedamo, da dokler koronavirusa ne premagamo, bomo morali potrpeti.«

v aktivnosti, ki jih zdaj pogrešamo, saj vplivajo na kvaliteto življenja, na krepitev duha in telesa. Zato komaj čakamo, da kriza mine in znova vstopi pestrost v življenje. Hvaležni smo za vse spodbudne misli in noto solidarnosti, podporo svojcev, prostovoljcev, ki nas spodbujajo. Krajani Topolšice in člani Društva upokojencev Šoštanj so nam pisali pisma, pekli slaščice, izražali podporo. Rada bi se zahvalila vsem, ki so nam pomagali in se nas spomnili. Precej pisem smo dobili tudi iz OŠ Gorica. Vsak navdih, ki ga dobimo, je naše krepčilo.«

Dobro sodelovanje se odraža v rezultatih dela »Nikakor ne bom trdil, da smo lansko leto, ki ga je močno zaznamovala epidemija novega koronavirusa in neurje, v celoti uresničili začrtane programe vaških skupnosti, smo jih pa v precejšnji meri. Naših 10 vaških skupnosti (VS) nima statusa pravnih oseb, denar za njihovo delovanje je v integriranem delu občinskega proračuna, v katerem smo prav tako ugotovili, da smo uresničili večino načrtovanih nalog in za to porabili kar nekaj denarja. Na srečanju s predsedniki VS ob koncu leta so vsi izrazili zadovoljstvo. Tvorno sodelovanje občinske uprave z njimi, z odbori VS, se odraža v rezultatih dela,« zagotavlja župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar.

13

MED VAMI

4. februarja 2021

"Če stopimo krajani skupaj, je marsikatera potreba lažje uresničljiva," pravi Peter Rogel (drugi z leve).

»Sodelovanje odbora naše VS z občinsko upravo je zgledno. Kadar izkažemo interes krajani, ga tudi občinska uprava. Krajani imamo veliko potreb in želja, a jih je treba prilagoditi razpoložljivemu denarju in času. Če stopimo skupaj, je izvedba marsikdaj lažja in uspešnejša. Trudimo se držati zastavljenega načrta in ga tudi uresničiti. Lani so bile zaradi epidemije Covid-19 aktivnosti precej okrnjene. Upam, da bo letos bolje.«


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

IZOBRAŽEVANJE

4. februarja 2021

Zbliževanje umetnostni, znanosti in tehnologije se nadaljuje Mladinski center Velenje je po premoru zaradi epidemije ponovno začel izvajati aktivnosti v sklopu projekta konS – Napovedujejo spletne delavnice in druga izobraževanja Tina Felicijan Foto: Ksenija Mikor

V nacionalnem programu za kulturo je posebno mesto dobila tudi intermedijska umetnost kot eden od nekonvencionalnih načinov izražanja, raziskovanja sodobnih tehnologij in eksperimentiranja z njimi na robu med umetnostjo in znanostjo. Tako so se udeleženci sodobne raziskovalne umetnosti zavzeli za vzpostavitev boljših pogojev za vzdrževanje in razvoj tega področja v Sloveniji. Leta 2019 se je devet slovenskih organizacij povezalo v konzorcij, ki v okviru projekta konS ustvarja platformo za sodobno raziskovalno umetnost. Spodbujajo produkcijo vrhunske sodobne raziskovalne umetnosti, prevajanje daljnovidnih umetniških idej in invencij v gospodarstvo, pa tudi vzpostavljanje sistemske povezave med snovalci idej, izumitelji in inženirji za ustvarjanje rešitev za vključujočo družbo. Med njimi je tudi Mladinski center Velenje, ki v sklopu projekta konS v Velenju izvaja delavnice za otroke, mladostnike in tudi odrasle. Cilj projekta je namreč

za družbo,« pojasnjuje sodelavka MCV Maruša Skornišek, ki vodi lokalne aktivnosti v projektu konS. Do začetka epidemije je MCV izvedel več delavnic predvsem s področja glasbene umetnosti in robotike za vse generacije ter v sodelovanju s projektnim partnerjem Zavod Kersnikova tudi izobraževanje za mentorje teh delavnic. Usposobili so tri, mentorska usposabljanja pa bodo prirejali tudi letos. »Obe-

Takole potekajo konS delavnice v živo, zdaj pa se udeleženci izobražujejo in ustvarjajo na spletu.

Maruša Skornišek: »konS združuje sodobne umetnike, znanstvenike in tehnologe, raziskovalno umetnost pa poskuša približati tudi otrokom in mladostnikom.«

kompleksnejših problemov, ki izvirajo iz industrije in lahko pomenijo tudi bistven prispevek k razvoju gradbene stroke na slovenskem in tudi širšem prostoru. Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je vključena v več kot 70 razvojno-raziskovalnih projektov, pri čemer so v delo vključeni tudi študentje, tako v sklopu predmetov kakor tudi projektov, delavnic in zaključnih del. Študentje, ki uspešno zaključijo študijske programe, so med delodajalci prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ravni seznanja z okvirnimi razvojnimi načrti deloda-

izmenjavo,« napoveduje sogovornica. Nazadnje so delavnice izvajali med festivalom Kunigunda, ko so si otroci lahko izdelali solarne robote, starejši udeleženci pa distorzor in sintetizator – osnovni orodji za ustvarjanje in izvajanje elektronske glasbe. Zdaj pa po premoru zaradi epidemije nadaljujejo s spletnimi različicami delavnic, ki jih bodo izvajali, dokler ne bo ponovno mogoče varno srečevanje v živo. Po torkovi delavnici kriptografije bodo prihodnji torek, 9. februarja, izvedli še delavnico

z naslovom Rišem s kodo, na kateri bodo zainteresiranim predstavili različne vidike računalniškega programiranja, ki ni uporabno le za ustvarjanje novih digitalnih orodij, temveč tudi za umetniško ustvarjanje.

Delavnice so prilagojene starostnim skupinam, za sodelovanje pa ni potrebno predznanje, le zanimanje za intermedijske umetnosti, povezane z znanostjo in tehnologijo.

Delavnice se bodo vrstile vsak mesec. Prijave za brezplačno udeležbo bodo sprejemali na elektronskem naslovu prijave@ mc-velenje.si, spored delavnic pa bo sproti objavljen na spletni strani mc-velenje.si ter na družbenih omrežjih.

tudi razširiti znanstveno-tehnološke umetniške prakse med ljudi in jih spodbuditi k ustvarjanju na tem področju. »Sodobna raziskovalna umetnost namreč ustvarja nekakšno podlago za povezovanje znanstvenih dognanj in tehnoloških napredkov pri razvoju novih produktov in storitev z uporabno vrednostjo

Te zanimajo tehnični in kreativni poklici? Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja štiri univerzitetne študijske programe (Gradbeništvo, Gospodarsko inženirstvo – smer gradbeništvo, Prometno inženirstvo, Arhitektura) ter dva visokošolska strokovna programa (Gradbeništvo, Prometno inženirstvo). Fakulteta izredno velik pomen namenja načelom trajnosti v graditeljski stroki, zato smo v študijske programe uvedli več predmetov, ki integralno povezujejo zlasti študente gradbeništva in arhitekture, pri tem pa poseben poudarek namenjamo reševanju

nem pa v Velenju nastaja laboratorij za rešitve, ki ga vzpostavljamo v SAŠA Inkubatorju. Posameznikom, organizacijam in podjetjem, ki delujejo tako kulturno- umetniško kot znanstveno-tehnološko, bo ta platforma omogočala spoznavanje in povezovanje odkritij, ki jih sodobna raziskovalna umetnost v preseku s tehnologijo in znanostjo ponuja, nove rešitve pa bo posredovala tudi v širšem prostoru in skrbela za njihovo

Tudi lokalni kulturno-umetniški ustvarjalci v raziskovalnih intermedijskih umetnostih se lahko prijavijo na razpis za sofinanciranje novih umetniških projektov, ki je objavljen na spletni strani kons-platforma.org, prav tako pa tudi vabilo k oddaji predlogov za izvedbo delavnic na temo projekta konS.

jalcev, kadrovskimi potrebami in pričakovanimi kompetencami diplomantov, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke. Vabimo te na informativne dni, ki bodo potekali na daljavo, in sicer v petek, 12. februarja, ob 10:00 in 15:00 uri s predstavitvami in »dogodki v živo« ter ponovno v soboto, 13. februarja, ob 10:00 uri. Več informacij bo na voljo na spletni strani fakultete (fgpa.um.si). Veselimo se tvojega obiska !


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 15

Letošnje šolsko leto je zaradi epidemije tako za dijake, učitelje in starše posebno leto. Izobraževanje še vedno poteka na daljavo, čeprav vsi skupaj komaj čakajo na konec ukrepov in vračanje v šolske klopi. Šola je vendarle več kot zgolj pouk v živo. Tudi nasmeh na obrazu, vedoželjnost mladostnikov in socialni stiki veliko štejejo. Tega se zaveda tudi ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Helena Zupanc, ki je z novim šolskim letom prevzela ravnateljsko funkcijo – ravno v času drugačnih izzivov in novih začetkov. Zakaj se je odločila svoje poslanstvo nadaljevati kot ravnateljica in kako dijakom v teh težkih časih prisluhniti, pomagati in jih vzgajati »na daljavo«? »Da je mogoče stvari spreminjati na bolje kljub mnogim hibam šolanja na daljavo,« nam zaupa. Najprej nam povejte nekaj besed o sebi in zakaj ste se odločili za nov izziv – funkcijo ravnateljice? »Po izobrazbi sem profesorica francoskega jezika in univ. dipl. novinarka in sem od leta 2005 zaposlena na Šolskem centru Velenje. Z dijaki sem v razredu vedno neizmerno uživala, se od njih učila in skupaj z njimi rastla. Po skoraj 15 letih dela kot učiteljica francoščine, ko sem dodobra spoznala delo in klimo, pa sem začutila, da je napočil čas za nove izzive in nove priložnosti. Seveda je veliko težo pri moji odločitvi odigralo dejstvo, da sem imela ob sebi zame »najboljšo ekipo« izjemno motiviranih, odgovornih in ustvarjalnih sodelavcev, s katerimi se, četudi sem zdaj v nekoliko drugačni vlogi, še naprej medsebojno podpiramo, spodbujamo in dopolnjujemo.« 1. septembra ste prevzeli ravnateljsko mesto na Šoli za storitvene dejavnosti v Velenju ... ravno v času »izrednih« razmer. Kakšne prioritete in cilje ste si postavili? »Že takoj na začetku ravnateljevanja sem se spopadla ne le s čari, ampak tudi izzivi, ki jih pri-

15

IZOBRAŽEVANJE

4. februarja 2021

»Zgodbo šole in njeno prihodnost bomo ustvarjali skupaj!« Nova ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti si želi, da bi mavrici programov s področij turizma, gostinstva, ekonomije, trgovine in oskrbe dodali še kakšnega novega naša nova funkcija. Zelo kmalu je postalo jasno, da tudi šolsko leto 2020/21 ne bo običajno, saj sta se po dobrem mesecu dni poučevanje in učenje ponovno preselila v domače okolje. Na Šolskem centru Velenje smo se že lansko pomlad tako učitelji kot dijaki dobro pripravili na tehnične, logistične, komunikacijske in vsebinske izzive. Tudi v letošnjem šolskem letu z veliko mero zagnanosti, dobre volje in potrpežljivosti uspešno premagujemo težave, delo na daljavo pa z obilo optimizma kolikor toliko nemoteno teče. In to je bila tudi tista poglavitna prioriteta, ki smo si jo zastavili.« Kako gledate na izzive korona časa, kako ocenjujete trenutno stanje (tako duševno kot čustveno) in razpoloženje dijakov in učiteljev? »Seveda si vsi želimo, da bi se čim hitreje spet vrnili v šolske klopi. To vsak dan slišim od svojih sodelavcev, vedno glasneje pa tudi od dijakov, ki jim motivacija ne pada več samo iz tedna v teden, ampak že iz dneva v dan. Naš cilj je, da so šolske obveznosti v kar največji meri opravljene v času pouka in so dijaki popoldne prosti. Pred velikimi preizkušnjami so dijaki in učitelji vseh programov pri praktičnem pouku, ki sicer v šoli poteka v specializiranih učilnicah. Okrnjene so interesne dejavnosti, ki so običajno zelo popestrile šolske dni, dijaki so na športnih dnevih, strokovnih ekskurzijah, kulturnih prireditvah … tkali nepozabne vezi in pridobivali številne kompetence, ki so prav tako pomembne kot izobraževalne vsebine. Še posebej so prikraj-

Helena Zupanc: »Pogrešam tisti živahni vrvež po hodnikih in pred šolo. Mogoče bo ta čas vsem prinesel zavedanje, da je hoditi v šolo vrednota.«

šani zaključni letniki, ki bi se v tem času intenzivno pripravljali na maturantski ples, še vedno se ne ve, kako bo z njihovo maturantsko ekskurzijo, ki je morala biti odpovedana konec lanskega šolskega leta. Največjo skrb seveda namenjamo pripravi na poklicno maturo in zaključni izpit. Kljub vsem naporom opažamo, da je med našimi mladimi vedno več stisk. Velika hiba šolanja na daljavo je po eni strani vsekakor odsotnost neposrednega fizičnega stika med dijaki in učitelji, po drugi pa tudi izključenost naših srednješolcev iz vrstniških skupin, kar je pomemben dejavnik socializacije mladostnikov.« Kakšna je vaša vizija, kako ste si zamislili svoje vodenje? Boste uvedli kakšne večje spremembe? »Zgodbo šole in njeno prihodnost bomo ustvarjali skupaj. Od nekdaj sem velik pristaš razpršenega vodenja, zato se trudim v odločitve vključevati svoje sodelavce, jih opogumljam in spodbujam, da samostojno in

avtonomno vodijo dejavnosti in projekte. Ker verjamem vanje in jim zaupam. Izjemno cenim mnenje prav vsakega od njih, saj mi to odpira nove poglede in poti. Vidim se kot del velike družine, v kateri skrbim za dobre odnose in odkrito komunikacijo med njenimi člani – dijaki, starši in učitelji. V naši družini je toliko različnih posameznikov, z različnimi talenti, vsi pa se medsebojno prepletamo, dopolnjujemo in sodelujemo. To je tista prava formula za harmonijo, rast in razvoj. Kaj bo jutri? Kdo bi vedel … Naš cilj je, da bi mavrici programov s področij turizma, gostinstva, ekonomije, trgovine in oskrbe dodali še kakšnega novega. Močno se bomo trudili, da bi dijaki na Šoli za storitvene dejavnosti še naprej pridobivali poglobljena teoretična znanja, široko paleto praktičnih znanj in razvijali sposobnosti, da se bodo znašli in znali prilagoditi v poklicnem okolju ter nabrali čim več pozitivnih izkušenj. Prav tako bomo s ponosom barvali svojo

»pinki« barvo v Mavrici znanja Šolskega centra Velenje in sodelovali z drugimi šolami Centra.« Kako so vas sprejeli kolegi, kakšno je vaše mnenje o sami šoli, boste tudi kaj poučevali? »Še vedno v manjšem delu poučujem, kar se mi zdi zelo pomembno, saj s tem ostajam v neposrednem stiku z mladimi, jim lažje sledim in jih bolje razumem. Sodelavke in sodelavci so me odlično sprejeli in mi zelo olajšali prihod na novo delovno mesto. Med nami so bili vedno izredno dobri, odkriti in sproščeni odnosi, je pa potrebno priznati, da zanje ves čas vestno skrbimo. Mladim ne dajemo le znanja, pomembnih izkušenj in napotkov za življenje, temveč zanje ustvarjamo spodbudno in prijetno okolje, ki se ga bodo tudi kot odrasli z veseljem spominjali. In ne nazadnje: dijakom omogočamo, da v času srednješolskega izobraževanja lahko razvijejo samozavest, osebnost in kompetence, da se bodo v življenju, ki je pred njimi, lahko spoprijeli z izzivi sodobne družbe. Da so naši dijaki, ko zapuščajo našo šolo, dodobra opremljeni tudi s specifičnimi praktičnimi znanji in strokovnimi kompetencami, gre velika zahvala delodajalcem, ki dijakom vsako leto omogočajo pridobivanje konkretnih delovnih izkušenj v realnem delovnem okolju. V prihodnje si želimo še več sodelovanja z lokalno skupnostjo, velenjskimi osnovnimi šolami, vrtci in domovi starejših občanov. Lotili smo se tudi obnove celostne podobe naše dijaške trgovinice z rabljenimi oblačili, v kateri lahko vsak kupec najde nekaj zase, svoj simbolični prispevek pa nameni našemu šolskemu skladu za pomoč dijakom v stiski. Pred kratkim smo izvedli natečaj, na katerem je trgovina dobila novo ime Modno poDStreŠje.«

Prihodnost potrebuje inženirje

STE RADOVEDNI?

OBIŠČITE NAS NA INFORMATIVNI.FERI.UM.SI

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI) je mednarodno prepoznavna izobraževalna, raziskovalna in znanstvena institucija na področju elektrotehnike, računalništva, informatike, medijskih komunikacij, telekomunikacij in mehatronike. Na FERI-ju ponujajo šest univerzitetnih in štiri visokošolske strokovne študijske programe. Primerna kombinacija temeljnih inženirskih znanj ter praktičnih znanj iz ožjega področja stroke, kakor tudi sposobnost integracije znanj iz drugih področij, zagotavlja diplomantom znanje za reševanje kompleksnih inženirskih nalog. Na fakulteti se dobro zavedajo pomembnosti povezovanja izobraževanja, raziskovanja in industrije/gospodarstva. Poleg tega, da temeljito znanstveno-raziskovalno delo omogoča zaposlenim, da sproti vključujejo najnovejša spoznanja v pedagoški proces, je pomembno tudi vključeva-

nje študentov v raziskovalno delo. Le tako lahko le-ti že med študijem pridobijo neprecenljive izkušnje realnega delovnega okolja ob boku izkušenih raziskovalcev. Skoraj vsak dan slišimo za nove tehnologije, prihodnost pa napoveduje le še bolj pospešen in napreden razvoj ter s tem tudi velike izzive na vsakem koraku. Da bomo temu kos potrebujemo dovolj kvalitetno in primerno izobraženega kadra, med katerimi so najpomembejši zagotovo dobri inženirji. Da bodo potrebe po kadrih, ki jih izobražujejo na FERI velike, napoveduje tudi raziskava Poklicni barometer, ki jo je opravil Zavod za zaposlovanje RS. Pri velikem številu poklicev, ki jih lahko opravljajo diplomanti fakultete, bodo namreč potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela, to pomeni, da bodo možnosti za zaposlitev zelo dobre. 🔲

Promocijsko besedilo

Kako se pripravljate na informativne dneve, ki bodo letos prav tako potekali na daljavo? »Prvič v zgodovini naše šole se pripravljamo na izvedbo virtualnih informativnih dnevov. Iščemo načine, kako na daljavo devetošolcem čim bolj slikovito predstaviti naše izobraževalne programe, prijetno vzdušje, ki je ena od odlik naše šole, in pouk, ki sicer poteka v specializiranih učilnicah. Na Šolskem centru Velenje smo za osnovnošolce in njihove starše pripravili enotno vstopno točko. Tisti, ki jih zanima izobraževanje v turizmu, gastronomiji, ekonomiji trgovini in oskrbi, lahko poleg omenjene vstopne točke vse informacije pridobijo tudi na naši spletni strani. Tu je mogoče najti tudi zabaven in igriv GETTO KVIZ, ki je dobil ime po inicialkah poklicnih področij. Seveda pa je utrip šole viden tudi na družabnih omrežjih našega Facebooka in Instagrama. Naj poudarim, da so mladi srce naše šole in je pri nas pomemben prav vsak dijak in dijakinja. Veselimo se novih moči, ki nam bodo pomagale graditi močno, uspešno in zadovoljno šolo.« Vaš prosti čas in hobiji? »Od septembra mi prostega časa kar nekako zmanjkuje. Vse to pa je, ko pridemo na novo delovno mesto, nekaj običajnega. Dan se mi zdi skoraj prekratek, da bi vse odlične ideje, ki se porajajo v našem kolektivu, spravili v življenje. Sem pa ena tistih srečnic, ki z veseljem in rada prihajam v službo. Zavedam se, da je to velik privilegij, zaradi katerega tudi lažje premagujem napore in se spoprijemam z zahtevnimi izzivi. Ko utegnem oz. ko si vzamem čas, rada pogledam kak dober film, najraje francoski, ali preberem knjigo. Začela sem tudi kolesariti, za menoj je prvi večji enodnevni podvig, sicer z e-kolesom. Zato rada rečem: z vsem tistim, kar se zdi nemogoče, se je potrebno spopasti, ker šele takrat ugotovimo, kako veliko v bistvu zmoremo in zdržimo. Sicer z družino radi potujemo, odkrivamo neznane kotičke in kulture ter kot veliki gurmani preizkušamo nove okuse.« 🔲

Jasmina Škarja

Zimski tečaji tujih jezikov Zanimanje za on-line tečaje manjše kot za izobraževanje v živo – Tudi za učenje osnov kitajskega jezika in kulture, ki je v našem okolju dokaj prisotna Mesec januar je za izobraževalce Ljudske univerze Velenje precej pester mesec, saj organizirajo kar nekaj brezplačnih tečajev tujega jezika, tako za zaposlene kot brezposelne 45+, v okviru projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2018–2022. Organizatorka izobraževanja odraslih na Ljudski univerzi Velenje Mateja Šeliga pove, da gre za on-line tečaje španščine, italijanščine, nemščine, angleščine in kitajščine – za tiste, ki jih zanima kitajska kultura in se želijo naučiti nekaj osnovnih fraz za sporazumevanje v kitajskem jeziku. Kakšno je zanimanje v okolju, kjer je v poslovnem svetu kitajski jezik precej prisoten? Mateja Šeliga odgovarja: »Lani smo izvedli eno skupino tečaja 'osnove kitajskega jezika in kulture'. Tečaja se je udeležilo trinajst oseb, ki so poleg kitajske kulture spoznali prve pismenke, spoznali zapis svojega imena, skupaj s predavateljico pripravili hrano s kitajskimi začimbami. Vsi udeleženci so tečaj ocenili za odličen. Letos smo ponovno razpisali program, tokrat v on-line obliki. Žal zanimanja za tovrstno izobraževanje ni bilo. Bomo pa tečaj ponovno razpisali po sproščanju ukrepov, saj je interes za predavanja v živo bistveno večji kot za on-line,« razloži organizatorka izobraževanja tujih jezikov, ki še doda, da je razlog gotovo tudi ta, da se v širši projekt lahko vključijo le nižje izobraženi odrasli, s poudarkom na starejših od petinštirideset let. »Ta ciljna skupina pa se težje vključuje v on-line izobraževanja (pomanjkanje znanja IKT).« Zato si želijo, da se stanje kmalu normalizira in bodo lahko ponovno stopili v stik s svojimi udeleženci programov. 🔲


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

4. februarja 2021

Tudi v Velenju smo se vključili v Teden pisanja z roko 2021 Med 18. in 22. januarjem je v Sloveniji potekal Teden pisanja z roko 2021. Projekt že 6. leto organizira društvo Radi pišemo z roko, letos skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom za šolstvo RS. To vseslovensko akcijo vsako leto podprejo številne znane osebnosti, za tokratne ambasadorje projekta pa so izbrali kolesarja Tadeja Pogačarja, režiserko in scenaristko Urško Menart ter kirurga dr. Erika Breclja. Letošnja osrednja tema tedna, s katerim želijo ozavestiti mlajše in starejše o pomenu pisanja z roko, je bila »Pišem pismo prijatelju«. Čeprav pouk zaradi Covida-19 v času projekta ni potekal na šoli, smo se z različnimi dejavnostmi v Teden pisanja z roko 2021 vključili tudi na OŠ Gustava Šiliha Velenje. Prav vsi z Gustavke smo za našo posebno spominsko e-mapo pisanja z roko prispevali svoj lastnoročni zapis. Nekateri učenci so raziskovali pisave svojih družinskih članov, drugi pisali pisma prijateljem in sorodnikom, ki jih zaradi epidemije že dolgo niso videli. Mnogi so v pismih svojim učiteljem napisali,

kako se počutijo v času šolanja na daljavo in kaj najbolj pogrešajo. Učenci izbirnega predmeta Vzgoja za medije so raziskovali, koliko let že poteka projekt, iskali zanimivosti o pisavah ter pripravili prispevek za šolsko spletno stran. Pomenu pisanja z roko smo namenili tudi ure oddelčnih skupnosti, na katerih smo se pogovarjali o tem, da si informacije, ki jih napišemo z roko, bolje zapomnimo. Spregovorili smo tudi o pomenu lepe in čitljive pisave ter o tem, da nihče

Samo en češnjev cvet bliže k drevoredu

na svetu ne piše enako. Zadovoljni smo, da smo se na naši šoli tudi letos vključili v Teden pisanja z roko in s tem širili sporočilo, kako pomembni človeški spretnosti je namenjen ta teden. V času epidemije brez računalnikov in drugih sredstev digitalne komunikacije res ne bi mogli izvajati šolanja in dela na daljavo, a pisanje z roko je tisto, ki nas dela posebne, zato si moramo prizadevati, da ga ohranimo. 🔲

MK

Urediti je treba zemljišča ob vodotokih Direkcija Republike Slovenije za vode poziva vse lastnike priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda (na našem območju vsi vodotoki razen Pake), da skladno z določili Zakona o vodah odstranijo odvečne zarasti na bregovih, odpadlo listje in druge plavajoče predmete, odpadke in druge odvržene 🔲 predmete ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.

Njemu v čast je bilo ob Šaleški cesti v smeri Šaleka posajenih 55 dreves japonske češnje, simbolično dejanje Ljudske univerze Velenje in Mestne občine Velenje. Trideset metrov in več stran so postavili obeležje s posvetilom, »ob 55-letnici Velenja, otvoritve središča mesta«. Lepo, častno in kot stalna skrb za lepšanje našega mesta ter v nepozaben spomin pesniku z njegovimi verzi, ki opevajo češnjo, simbol čistosti, lepote in mladosti, tudi razočaranje in opis težkega časa in boja, negotovosti in razočaranja …, skoraj kot bi to bilo že spet, v teh časih. Ko so pred poldrugim letom gradili kolesarsko stezo ob obstoječi pešpoti na Gorico, so gradbinci obeležje odmaknili na rob travnika pod vilo Herberstein, še nekaj metrov stran od drevoreda. Tako zdaj nihče več ne ve, vsaj večino leta ne, komu sodi obeležje. Najbrž bi mali

gradbeni poseg takoj postavil vse na svoje mesto, do maja, ko bodo češnje že peto leto v cvetju!

Zacvetele so namreč dve leti po slovesni posaditvi. 🔲

Jože Miklavc

Mnenja in odmevi Igranje z življenji občanov ali kako se zlorablja privilegiran položaj Na elektronski naslov svetniške skupine Dobre države in Neodvisnih Velenje smo prejeli pismo zaskrbljenih občanov (pošiljatelj je znan, vendar ga na željo nismo izpostavili). Prav tako smo dobili konkretna imena, komu vse so odločevalci po prijateljski ali politični liniji omogočili cepljenje (pa niso izpolnjevali kriterijev). Vemo tudi, kdo od občanov bi lahko bil cepljen, pa ni bil, čeprav je bil na čakalni listi in je izpolnjeval kriterije! Izgovor, da so v ZD Velenje cepili ljudi zato, da cepivo ne bi šlo v pogubo, je izmikanje odgovornosti, govorimo namreč o tem, da so mimo sprejetih pravil stroke ogrozili zdravje in tudi življenja ljudi, ki so bili na spisku in bi morali biti cepljeni. Če so uspeli obvestiti svoje prijatelje, bi lahko obvestili tudi ljudi iz čakalne liste, saj so imeli na voljo tudi telefonske številke čakajočih. Zato ne sprejemamo izgovorov direktorja zdravstvenega doma! V skrbi za zdravje ljudi že nekaj let zgroženo spremljamo, kaj

se dogaja z vodenjem ZD. Do informacij pridemo žal le s pomočjo svetnika v MOV Mateja Jenka in zavednih Velenjčank in Velenjčanov. ZD je namreč pod popolnim političnim vplivom in nadzorom stranke SD, ki skrivajo in prikrivajo informacije (tako kot v večini velenjskih institucij). V lanskem letu so tako kar dopisno potrdili nov mandat direktorju ZD, kljub temu da niso seznanili niti svetnikov v mestnem svetu s sanacijskim programom ZD (zaradi dvoletnih izgub). Tudi odgovorov na vprašanja, ki jih je naš svetnik v svetu MO Velenje Matej Jenko že večkrat zastavil, ni bilo. Na MOV so se celo izgovorili, da ne morejo zahtevati odgovorov od ZD, čeprav imajo dva predstavnika v svetu zavoda ZD, ob tem, da je MOV ustanoviteljica ZD … Po tem, ko so odločevalci v ZD želeli privatizirati medicino dela (ki so vsi iz kroga stranke SD), so lansko leto želeli na hitro privatizirati tudi fizioterapijo (ki so jo zaradi vprašanj M. Jenka in pripomb, da gre za korupcijo, umaknili s seje sveta MOV), danes odločajo o življenju, odločajo, kdo se bo cepil. Zaskrbljeni občani so zastavili vprašanja: »Kdo je sprejel odloči-

tev o prednostnem cepljenju posameznikov, ki po kriterijih ne bi smeli biti cepljeni prednostno? Kdo so posamezniki, ki so bolj pomembni od ostalih občanov v MO Velenje? Kdo je sestavil prednostno listino teh pomembnih posameznikov? Kdo v ZD Velenje vrši nadzor nad sestavo prednosti in vrstni red cepljenj? Ali so bili župan in vodstvo MO Velenje s tem seznanjeni in kako so ukrepali, ko so o tem izvedeli? Kdo je ali bo za to nečedno in umazano početje odgovarjal? Se je morda tudi kdo od svetnikov v mestnem svetu cepil mimo čakalne vrste?« Tako kot zaskrbljeni občani smo tudi mi prepričani, da je večina zaposlenih v ZD Velenje še vedno poštenih, kljub temu pa lahko tak primer močno zamaje zaupanje v zdravstvo v Velenju. Zato je NUJNO, da se zadeva razišče in javnost o izsledkih tudi obvesti. V nasprotnem primeru ima lahko »pometanje zadeve pod preprogo« hude posledice, saj bi to lahko postalo primer »slabe prakse«, ki bi predstavljal nov model dela ter odločanja v ZD Velenju. 🔲 Stiki z javnostjo Dobra država in NeodvisniVelenje


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 17

Enajsta zmaga in vrnitev Matica Verdinka

Kljub koroni kolesarili in gradili gradove

Velenjski rokometaši drugi del začeli s prepričljivo zmago (31 : 27) nad Koprom – Danes gostijo Slovan Gorenje in Koper sta z zaostalo tekmo jesenskega 11. kroga odprla drugi del sezone. V domači vrsti je manjkal le poškodovani Miha Kavčič, boju za točke pa se je po dolgem času spet pridružil Matic Verdinek. V 2. krogu je v gosteh proti Slovanu odigral drugo in obenem zadnjo tekmo v jesenskem delu. Po njej se je hudo poškodoval pri domačem opravilu in v petkovem dvoboju je bil skoraj po petih mesecih znova na igrišču. Prvič pa je na tekmi za točke v domačem črno-rumenem dresu zaigral novi igralec, trenerjev sin, mladinski reprezentant Enej Slatinek Jovičić, na nasprotni strani pa je bil d njegov rugi sin Staš (Slatinek Jovičić). Domači igralci so upravičili vlogo favorita. Rezultat je bil le v uvodnih minutah enkrat rezultatsko izenačen (1 : 1). Ob dobrih obrambah vratarja Aljaža Panjtarja so imeli po dobrih desetih minutah prednost petih golov (7 : 2), nato še štirikrat za šest zadetkov, ob odhodu na veliki odmor pa so vodili s 17 : 13. Koprčani so jim bili v drugem polčasu rezultatsko enakovredni (14 : 14). V 33. minuti so se jim edinkrat v tem delu igre približali na tri gole zaostanka (15 : 18). Sredi tega dela igre pa so si domači dvakrat priigrali razliko osmih zadetkov (26 : 18, 27 : 19) in dvoboj je bil odločen. Gostje se s tako visokim porazom niso sprijaznili in do konca ob manj zavzeti igri domačih prepolovili prednost ter izgubili s 'samo' štirimi goli razlike. Do zadnjega piska sirene so dosegli kar osem golov, domači, ki so seveda imeli zmago že v žepu, le štiri. Zoran Jovičič: »Dejstvo je, da

je bila to po dolgem času prva tekma za točke, v pripravljenem obdobju smo odigrali le eno. Gostje so prišli neobremenjeni. Imajo nekaj zelo dobrih posameznikov. Če zgrešiš, izgubiš žogo, to hitro izkoristijo. V naši igri je bilo na začetku malo nervoze,

tekma po poškodbi. Imam še nekaj strahu in upam, da bo v prihodnje bolje. Dobil sem priložnost, ni pa to še igra, ki smo (ste) je bili vajeni od mene.« Tine Poklar je bil skupaj s Stašem Jovičičem in Andražem Ketejem (vsi po pet golov) najboljši

prizadevnost, vendar je za to zaslužna celotna ekipa, saj mi brez soigralcev to ne bi uspelo. Zato hvala njim. Danes nismo tako lahko zmagali, kot se zdi po rezultatu. Bila je dokaj izenačena tekma. Kar preveč napak je (še) bilo v naši igri, gostje pa so igrali požrtvovalno vse do konca. Liga je tudi letos zelo zanimiva. Vsak lahko premaga vsakogar, kar se je že dogajalo. Na vsak dvoboj se moramo dobro pripraviti, na vsakem dati vse od sebe. Nič ne smemo prepustiti naključju. Želimo nadaljevati v zmagovitem ritmu. Današnjega nasprotnika smo v Ljubljani gladko premagali, to pričakujemo tudi v naši dvorani.« 🔲

Kdaj spet podpora s tribun?

izgubljenih žog, toda z veliko zavzetostjo, voljo in požrtvovalnostjo smo vendarle gladko zmagali. Zdaj prihaja Slovan (danes – op. p.). Našo formo moramo še izboljšati. »Verdinek je danes igral le približno deset minut. Nismo ga želeli še polno obremenjevati. Gotovo bo potreboval določen čas, da se bo vrnil na stare tire. Upam in želim si, da bo to čim prej. Sem pa tako kot drugi zelo vesel, da je spet z nami.« Povratnik, ki je bil na tekmah prvega in drugega kroga proti novincema Ljubljani oziroma Slovanu s po sedmimi goli najboljši strelec, je trenerjevim besedam dodal: »To je moja prva

strelec gostov: »Pričakovali smo več, ugodnejši razplet. Poskušali smo jim konkurirati. Borili smo se, a delali preveč napak. Vesli me, da se nismo predali, ko so domači visoko povedli. Borili smo se naprej in če drugega ne, smo poraz. ublažili Gorenje pač sodi trenutno med top dve oziroma tri ekipe v Sloveniji. Priložnosti za točke bomo iskali proti drugim.«

Priznanje Domnu Tajniku

Pred začetkom tekme je direktor kluba Janez Gams v vodstva lige NLB izročil priznanje za najboljšega igralca v decembru: »V čast mi je, da so nagradili mojo

Stane Vovk

Branko Tamše znova na Hrvaško Trener z največ osvojenimi naslovi v domači ligi, nekdanji trener Gorenja, Celja Pivovarne Laško, Zagreba in nekaj mesecev tudi katarskega Al Sadda se je vrnil na Hrvaško. Predvidoma dve leti in pol bo vodil Nexe iz Našic, kjer je zamenjal prejšnjega trenerja Hrvoja Horvata. Tega nekdanjega odličnega igralca in reprezentanta Hrvaške je vodstvo tamkajšnje zveze postavilo za novega selektorja po neuspehu njihove reprezentance pod vodstvom Lina Črevarja na nedavnem svetovnem prvenstvu v Egiptu. 🔲

Šentvid – V Turističnorazvojnem društvu Razstok Šentvid spodbujamo rekreativno kolesarjenje, tako da vsako leto 31. decembra pogostimo in nagradimo kolesarje, ki so opravili največ vzponov na Sleme, kot tudi tiste, ki na ta dan prikolesarijo na Sleme. Lani znanih razmer tega nismo mogli izvesti, zato ob tej priložnosti navajamo prvih pet kolesarjev po vzponih na Sleme v letu 2020: Andrej Jerin, 123 vzponov; Damjan Kladnik, 113 vzponov; Vojko Koštomaj, 60 vzponov; Miran Jančič, 51 vzponov (živi v Izoli), in Boštjan Čeh, 40 vzponov. Ker se kolesarji zaradi zaprtega doma na Slemenu niso mogli vpisovati v knjigo, so to podatki, ki so jih navedli sami. Nagrade bomo podelili takoj, ko bo to mogoče, do takrat pa le pridno kolesarite. Letošnja gradnja gradov kralja Matjaža je potekala času primerno, tako da so udeleženci snežne gradove gradili na domačem

Zaostale tekme Liga NLB: 11. krog Gorenje Velenje - Koper 31:27 (17:13)

Gorenje: Panjtar (9 obramb), Taletović (3 obrambe), Sokolič 6 (1:1), Tajnik 5 (3:2), Aleks Kavčič 5, Pajt 4, Haseljić 3, Predović 3, Grmšek 2, Miklavčič 1, Verdinek 1, Jovičič 1, Starc, Drobež, Komar, Ravnikar; trener Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Koper 5 (4); izključitve: Gorenje 8 minut, Koper 4. 8. krog: Urbanscape Loka - Grosist Slovan 22:23 (7:6); 12. krog: Jeruzalem Ormož Slovenj Gradec 2011 28:22 (16:11). Vrstni red po 14. krogu: 1. Celje Pivovarna Laško 13 tekem – 26 točk, 2. Trimo Trebnje 14 - 23, 3. Gorenje Velenje 12 - 22, 4. Jeruzalem

Srečanje s Šmarčanom Karlijem Žibretom - dobitnikom najvišjega priznanja Planinske zveze Slovenije za leto 2020

Ni akcije, na kateri bi manjkal

»Ja, veliko presenečenje je bilo tole. V vitrini že imam nekaj priznanj zveze, najvišjega – častne listine – pa se sploh nisem nadejal. V društvu so se tako odločili, na sedežu zveze potrdili, vsi pa so me s tem prijetno presenetili,« je začel pogovor Karlo, kot mu pravijo planinski prijatelji, ter se z roko nekajkrat pogladil po sivi bradi. Podobno je bilo pri odgovoru na vprašanje, kaj – meni – je pri odločitvi za častno listino prevladalo: »Težko rečem, ali

sem jo dobil upravičeno ali ne. O tem presojajo drugi. Vem pa, da sem za društvo, za planinstvo v okolju naredil veliko, seveda v sodelovanju z drugimi, in dejstvo je, da se tega ne da skriti. Ponosen sem, da so me za priznanje predlagali, in ga bom z veseljem sprejel, ko se bo to zgodilo.« Zavzet član društva je že od leta 1975. Seznam nalog, ki jih je opravljal, je zajeten: mladinski, kasneje planinski vodnik, varuh gorske narave, dva mandata je bil predsednik društva in nekaj leta društveni blagajnik, izredno zaslužen za ureditev Martinove poti, vodnik na najzahtevnejših turah po slovenskem alpskem svetu in v tujini … »Ni bilo akcije, na kateri bi manjkal,« pravijo v društvu. Še vedno je aktiven načelnik markacijskega odseka, in kolikor je v njegovi moči, pomaga pri raznih akcijah. Zakaj je izbral prav planinstvo? Iz dveh razlogov, izvemo: ker je rad v naravi in ker ima rad vse, kar je povezano z njo. Že vrsto let ugotavlja, da je zgrešil pri izbiri

poklica. Izučil se je za električarja. Če bi bil še enkrat pred odločitvijo, kam po osnovni šoli, bi brez razmišljanja izbral poklic vrtnarja.

Nič ni več tako, kot je bilo

Karli ugotavlja, da tudi za planinstvo velja: nič ni več tako, kot je bilo. Nekoč so bili ljudje bolj spoštljivi do narave in niso puščali za sabo sledi v obliki smeti. Cvetje in ostale rastline so občudovali, ne trgali ali jih poškodovali. Na planinskih poteh ni bilo kolesarjev in motoristov. Mnogi ne upoštevajo zakonitosti narave in hodijo, kjer jim je ljubo. V planinskih kočah je vse manj oskrbnikov, ki opravljajo to nalogo z dušo in telesom. »Včasih je bila planinska koča zavetišče, zatočišče za prepotene, utrujene planince. Danes postajajo mnoge visokogorski hoteli z dunajcem in še čim. Pogledi oskrbnikov so tistemu, ki potegne kaj za pod zob iz nahrbtnika, kot ostre

Karli Žibret: »Človek ima veliko več od pohoda, vzpona na goro, če stopa počasi, se ustavi, razgleda okoli sebe. Tako doživi naravo v vsej njeni veličini.«

puščice. Nekateri tega niti ne pustijo, ampak se moraš odstraniti. Ni več tiste prijaznosti. V ospredju je boj za to, kdo bo več zaslužil in s čim. Stvari se obračajo v škodo planinstvu.« Njemu osebno tudi ni nič všeč takšna množičnost na turah. »V skupini dveh, treh človek doživlja naravo in čudesa v njej bolj intenzivno, kot če je »galama«, da ne omenjam še česa. Prav bi bilo, če bi tisti, ki se odpravljajo v gore, razmišljali, da je treba pustiti nekaj našim zanamcem.«

dvorišču iz snega, kartona, lesa ali pa v obliki risb. Naša ekipa v sestavi Vikica in Matjaž Voler, Milena in Dušan Rataj, Marija in Tomo Bahun ter Štefka Cigale je na domačem dvorišču hiše v Javorju zgradila iz snega grad kralja Matjaža in se tako vključila v gradnjo gradov. 🔲

th

TAKO so igrali

Dejstev se ne da izbrisati Poročali smo že, da Planinska zveza Sloveniji zaradi epidemije novega koronavirusa v začetku lanskega decembra ni pripravila svečanosti, na kateri bi podelila svoja priznanja za leto 2020 tistim, ki s svojim delom v planinskih društvih izstopajo. Svečanost naj bi izvedla letos. Na njej bo med osmimi dobitniki najvišjega priznanja zveze prejel tudi Karli Žibret, član Planinskega društva Šmartno ob Paki.

17

ŠPORT, REKREACIJA

4. februarja 2021

V družini so vsi planinci. Meni, da je imel srečo, ker je njegove potrebe po planinarjenju razumela žena Romana in se mu pri tem pridružila. Kasneje tudi vse tri hčere. Preveč časa in papirja bi bilo potrebnega, če bi hotel našteti, na katere vršace je stopila njihova noga, koliko znoja je steklo po njihovih licih za dosego gorskega cilja doma, po Evropi in območju nekdanje »juge«, kaj vse so doživeli. Zanimivo, pravi, je bilo prehoditi jugoslovansko transverzalo. Te so bile včasih

Ormož 12 - 16, 5. Slovenj Gradec 2011 13 - 16, 6. Riko Ribnica 13 - 14, 7. Koper 12 - 11, 8. Maribor Branik 9 - 8, 9. Dobova 12 - 8, 10. Grosist Slovan 14 - 7, 11. Ljubljana 13 - 6, 12. Urbanscape Loka 11 - 5, 13. Krka 12 - 5, 14. Butan plin Izola 12 – 5.

Prva A DRL, ženske - 15. kr. Zagorje - Ž.U.R.D. Koper 23:22 (12:8), Trgo ABC Izola - Litija 24:23 (17:12); prestavljeno: Krka - Krim Mercator, Z'dežele - Zelene doline Žalec, Ptuj – Velenje. Zaostala tekma 11. kroga: Rokometna šola Zagorje – Velenje 27:23 (12:12). Vrstni red: 1. Mlinotest 11 tekem - 21 točk, 2. Krim 9 – 18, 3. Krka 10 - 16, 4. Žalec 9 - 14, 5. Zagorje 13 : 13, 6. Z'dežele 11 - 12, 7. Koper 10 – 7, 8. Izola 13 - 7, 9. Velenje 11 6, 10. Litija 12 - 4, 11. Ptuj 8 - 0.

v modi, pa zbiranje žigov in na koncu značk. »Sčasoma pa ugotoviš, da nimaš v spominu, kaj si videl na teh poteh.« Je lepše v domačih ali tujih gorah? Povsod je lepo, doma pa najlepše, pove kot iz topa. Vsaka stvar ima – še pove – dobre in slabe plati. Slaba stan planinstva je ta, da izzivi praznijo denarnico, tudi trenutki zaradi poškodb, vremenskih nevšečnosti niso prijetni. Dobra plat pa so doživetja ob sončnem vzhodu in zahodu, nasploh v naravi, pri srečanju z živalmi, ki jih sicer ne bi imel priložnost videti, in še marsikaj drugega. Vsega tega je zanj danes zaradi »emša« in kilogramov žal manj, kot jih je bilo pred leti. Vsakemu pa rad da nasvet, če hoče od poti imeti čim več: »Nikar naj se ti ne mudi. Pa nikar z glavo skozi zid. V hribih se vreme hitro spreminja. Po pameti in z odprtimi očmi spremljaj vse okoli sebe. In še enkrat: kar neseš s sabo, nesi nazaj. In ne s kolesom ali motorjem,« je sklenil Karli Žibret. 🔲

Tatjana Podgoršek

vsak dan


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA POLICIJSKA kronika

Ogoljufan pri prodaji avta Velenje, 28. januarja – V četrtek dopoldne so velenjski policisti obravnavali kaznivo dejanje goljufije. Velenjčan, ki je prodal vozilo, je s kupcem sklenil pogodbo o plačilu. Ta mu je nekaj denarja izročil ob sklenitvi pogodbe, ko bi mu moral preostanek, pa se ga je začel izogibati.

Ukradli kolesi Velenje, 28. januarja – V četrtek sta iz kleti na Kidričevi cesti v Velenju izginili dve kolesi, eno znamke Nakamura, eno znamke Scott. Lastnik je s krajo koles oškodovan za okoli 850 evrov.

prej je razbil stekla na oknih, nato pa vanjo vlomil skozi vrata. Iz hladilnika je odtujil en kilogram svinjske vratovine in kilogram in pol piščančjih beder. Lastnika je skupaj s škodo, ki jo je povzročil z vlomom, oškodoval za okoli 220 evrov.

Vlom v avto Velenje, 29. januarja – Na Kidričevi cesti v Velenju je bilo v petek vlomljeno v osebno vozilo. Storilec ni ničesar ukradel, lastniku je škodo povzročil s poškodovanjem okenske šipe in ključavnice.

O pobeglem vozniku zbirajo Poškodoval se je pri obvestila Velenje, 31. januarja – V nedepodiranju dreves ljo ob 20.30 se je zunaj naselja

Mozirje, 28. januarja – Mozirski policisti so na območju Ljubnega ob Savinji v četrtek obravnavali nesrečo pri delu. V njej se je pri podiranju dreves v gozdu lažje telesno poškodoval 66-letni moški.

Drsna vrata so mu stisnila roko Velenje, 29. januarja – V petek se je v podjetju v Velenju lažje poškodoval 22-letni delavec, ki so mu drsna vrata stisnila roko.

Odnesel kilogram vratovine in dober kilogram beder Šoštanj, 29. januarja – V Šoštanju je neznani storilec v petek vlomil v stanovanjsko hišo. Naj-

Vinska Gora zgodila prometna nesreča. V delu ceste v bližini Partizanskih grobov je neznani voznik belega vozila renault megane začel prehitevati drugega voznika. Zaradi premajhne bočne razdalje je z desnim bokom oplazil sprednji levi del vozila. Po trku je pospešeno odpeljal naprej proti Velenju. Za pobeglim voznikom zbirajo obvestila.

izključena. V požaru je nastalo za okoli 7.000 evrov materialne škode.

Kolesar zadel pešca Žalec, 1. februarja – Prometno nesrečo z lažjimi poškodbami so v ponedeljek okoli 16. ure obravnavali na Šlandrovem trgu v Žalcu. 54-letni kolesar, ki je imel v krvi skoraj promilo in pol alkohola, je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v neznanega pešca. Kolesar se je pri padcu lažje poškodoval.

Eden odnesel straniščne školjke, drugi prašek Mozirje, 27. januarja – V Mozirju je neznani storilec v sredo iz novogradnje ukradel dva oljna grelca, iz kopalniških prostorov pa demontiral in odnesel štiri straniščne školjke. Izpred bencinskega servisa na območju Ljubnega ob Savinji pa je neznani storilec ukradel več različnih pralnih praškov.

Zagorelo gospodarsko poslopje

4. februarja 2021

Obnovili garažne bokse Velenje – Konec oktobra je začela Mestna občina Velenje obnavljati v dveh požarih močno poškodovane garažne bokse na Stantetovi ulici v Velenju. Odstranili so ruševine, uničeno opremo in material, očistili dostopne poti, popravili konstrukcijo in opravili potrebna zaključna dela. Garažni boksi bodo uporabnikom na voljo še ta mesec. Gradbena dela je opravilo podjetje Energoterm iz Velenja, elektroinštalacijska pa podjetje Elektro Jezernik. Za to je občina namenila nekaj več kot 115 tisoč evrov. 🔲

mz

Na semaforjih tudi simbol kolesa Velenje - V sklop urejanja kolesarskega omrežja v Mestni občini Velenje sodi tudi prilagoditev signalizacije na dvajsetih semaforjih v mestu. Stare, dotrajane bodo zamenjali z novimi LED-lučmi in s simbolom pešca in kolesa. Zaradi del bo prihajalo do kratkotrajnih izklopov semaforjev. Dela bodo opravili delavci PUP v sklo🔲 mz pu rednega vzdrževanja.

Z brezplačnimi nasveti do učinkovite rabe energije v gospodinjstvih Velenje – V okviru mreže ENSVET nudi Mestna občina Velenje za svoje občanke in občane brezplačno strokovno svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. Neodvisni strokovnjaki in energetski svetovalci so na voljo za nasvete in pomoč pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah in pri pridobivanju sredstev Eko sklada. Več kot 90 odstotkov prejetih vlog za nepovratna sredstva ali posojila je rešenih pozitivno. Za razgovor v svetovalni pisarni, ki se nahaja v prostorih Mestne četrti Levi breg - vzhod (Kardeljev trg 7), se lahko naročite na telefonski številki 041 232 176 ali elektronskem naslovu robert.spegel@ensvet.si (na kratko opišite problematiko, ki jo želite obravnavati na sestanku). Na osnovi podatkov bo svetovalec analiziral rabo energije v gospodinjstvu, ocenil možne prihranke, predlagal ukrepe in preveril ekonomičnost predlaganega ukrepa z enostavno vračilno dobo investicije. 🔲

Velenje, 31. januarja – V petek okoli 20. ure je zagorelo gospodarsko poslopje v Hrastovcu. Do požara je prišlo zaradi poškodbe dimniške cevi kotla za žganjekuho, ki ga je v popoldanskih urah uporabljal lastnik. Tuja krivda je

mkp

Iz POLICISTOVE beležke Pred trgovino nadlegoval stranke

Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje – zanesljiv partner za prihodnost Izobraževanje odraslih ima na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje dolgo tradicijo. Zavedamo se, da se odrasli učijo drugače. Individualni organizacijski model nam omogoča, da izobraževanje v veliki meri prilagajamo potrebam vsakega posameznika. Udeleženci se učijo takrat, ko jim najbolj ustreza in izobraževanje lažje usklajujejo z ostalimi obveznostmi. Z vsakim udeležencem izobraževanja pripravimo individualni izobraževalni načrt, v katerem načrtujemo opravljanje obveznosti ter predviden zaključek izobraževanja. Upoštevamo tudi predhodno pridobljeno znanje in izkušnje udeležencev. Najpomembnejši del izobraževanja v vseh programih predstavlja praktični pouk, ki je v celoti voden. V času trajanja ukrepov za preprečevanje okužbe s SARS-CoV-2 izobraževanje odraslih poteka, enako kot za redne dijake, na daljavo. Udeleženci lahko opravljajo izpite in vse ostale predvidene aktivnosti. Poleg srednješolskih izobraževalnih programov izvajamo tudi tečaje in enodnevne delavnice s

področij zdravstva in kozmetike. Tečaj masaže obsega teorijo in praktični pouk klasične ročne masaže. Namenjen je začetnikom in tudi tistim, ki se z masažo že ukvarjajo in si želijo nadgraditi svoje znanje. V tečaju pedikure pridobijo udeleženci znanje estetske in medicinske pedikure. Usposobijo se za nego zdravih, utrujenih in lažje poškodovanih nog ter za reševanje zahtevnejših težav. Izvajamo tudi tečaje vizažist, maniker in zdravstveni reševalec. Po zaključenih tečajih lahko udeleženci pridobijo javno veljavno listino - certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki ga izdamo v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom. S certifikatom pridobijo udeleženci tudi poklic. Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje je nosilec zelenega znaka kakovosti za izobraževanje odraslih, ki ga podeljuje Andragoški center Slovenije. mag. Jana Bervar Izobraževanje odraslih Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje

Šmartno ob Paki, 26. januarja – V torek popoldan so policisti posredovali pred trgovino Mercator v Šmartnem ob Paki, kjer je občan nadlegoval stranke. Zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru so mu napisali plačilni nalog.

Zaseženo v analizi Velenje, 28. januarja – V četrtek ob 15.20 so policisti po naznanilu občana opravili kontrolo v javnih sanitarijah na Šaleški cesti. Ob panoramskem dvigalu je bilo več oseb, ki naj bi uživale prepovedane droge. Eni osebi so zasegli plastično posodico, v kateri je bila bela prašnata snov, in rumeno plastično jajce, v katerem je bila grudasta snov bele barve. Po analizi, če bo ta potrdila, da je šlo za drogo, bodo zoper osumljenca ukrepali v prekrškovnem postopku in podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Dan za tem, v petek, 29. januarja, so dvema Velenjčanoma zasegli ročno zvite cigarete. Posumili so, da je namesto tobaka v njih prepovedana droga marihuana. Analiza bo sum zavrgla ali potrdila. Zvečer istega dne, okoli 18.30, pa je policijska patrulja v bližini Hrastovca, ker je vozila nezanesljivo, ustavila voznico osebnega avtomobila. Ker naj bi uporabljala zdravila, zaradi katerih ne bi smela voziti, so ji odredili strokovni pregled. Tega je odklonila. Zato so ji prepovedali nadaljevanje vožnje in ji odvzeli vozniško dovoljenje. Njenemu sopotniku pa so zasegli manjšo količino zelene snovi in posumili, da gre za prepovedano drogo. Tudi to so poslali v analizo.

Hčeri prepovedali približevanje materi Velenje, 28. januarja – V četrtek okoli 23. ure so velenjski policisti ukrepali na Kardeljevem trgu, kjer je hči grozila materi, da jo bo ubila. Preverili so oko-

liščine in ugotovili, da so grožnje resne, psihično nasilje nad materjo pa traja že nekaj let. Hčer so prisilno hospitalizirali v psihiatrični bolnišnici, ji izrekli ukrep prepovedi približevanja, čaka pa jo tudi kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilje v družini.

Zaradi ukradenega WC osvežilca trgovina zahteva pregon Velenje, 28. januarja – V četrtek dopoldan je varnostnik v trgovini Spar v Nakupovalnem centru zalotil občana, ki je ukradel WC osvežilec. Trgovina je zanj podala predlog za pregon, zato policisti za tožilca pišejo ovadbo za kaznivo dejanje tatvine.

Prijavite vsako nasilje v družini! Velenje, 1. februarja – Družba ima do nasilja v družini ničelno toleranco. Vsako obliko nasilja je treba prijaviti. Tako je storila tudi Velenjčanka, ki ji je partner že dalj časa s psihičnim in fizičnim nasiljem povzročal strah. V preteklosti nasilja ni prijavila, tokrat pa ga je. Policisti so nasilnemu partnerju odredili prepoved približevanja, čaka pa ga tudi kazenska ovadba.

Prijavitelj na zdravljenje, psi v zavetišče Šoštanj, 1. februarja – V ponedeljek dopoldan so dobili policisti klic občana, da se je na njegovi parceli v Lokovici podrlo drevo in potrebuje pomoč. Le nekaj trenutkov za tem jih je ponovno poklical in povedal, da je zagorelo tudi gospodarsko poslopje. Na kraj so odšli gasilci in ugotovili, da gre za lažno naznanilo požara, da je drevo prijavitelj, ki je v prisotnosti gasilcev kuril okoli gospodarskega objekta, podrl kar sam. Gasilci so manjši požar pogasili, policisti pa poskrbeli, da so občana zaradi zdravstvenih težav hospitalizirali. Ker je imel v stanovanjski hiši tudi večje število psov, so poskrbeli tudi, da so bili ti odpeljani v zavetišče. Očitali mu bodo kaznivo dejanje požiga.


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

4. februarja 2021

19

Generacije komaj čakajo živahnih druženj Tudi Medgeneracijsko središče SAŠA »on-line« - Začetki so bili zlasti za starejše precej težki Šoštanj – V Medgeneracijskem središču SAŠA »Generacije pod krošnjo« v Šoštanju je bilo na začetku spopadanja z virusom precej zadreg. A so jih hitro in uspešno premagali. »Večina naših udeležencev je starejših. Vemo pa, da tudi vsi mlajši nismo ravno vešči vseh sodobnih tehnologij, pri starejših pa je takšnih še veliko veliko več. Zato je bila na začetku vzpostavitev oziroma spodbuda za sodelovanje v delavnicah preko Zooma precej težka. A smo s skupnimi močmi uspeli in nam zdaj to že lepo teče,« pravi vodja Katja Založnik.

Vse delavnice, teh pa ni malo (kreativne delavnice za otroke in starejše, motivacijske, kulinarične, za angleški jezik in za urjenje možganov) potekajo on-line, dnevno pa jih objavljajo na FB strani in Instagramu. Udeležencem nudijo tudi učno in tehnično podporo za on-line. Komaj pa vsi čakajo, da bo drugače, in komaj čakajo pomladi. V devetih občinah Medgeneracijskega središča SAŠA se končuje projekt delovne akti-

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Nepredvidena situacija vas bo prisilila, da boste morali hitro razmišljati in tudi reagirati. Zahtevane spremembe vas bodo potisnile v nove smeri. Bolj kot se jim boste upirali, slabše bo. Spremembe so za vas nujne, saj sami veste, da že nekaj časa niste napredovali na nobenem področju v svojem življenju. Vložite svojo energijo v kakšno izobraževanje ali nov hobi. Rezultati vašega dela bodo vidni hitro, prav tako sprememba vašega vsakdanjika. Ker boste imeli manj časa za razmišljanje o negativnih stvareh v življenju, bo tudi vaše počutje veliko boljše. Pazite le pri prehrani, sicer lahko pričakujete zdravstvene tegobe v predelu trebušne votline.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Katja Založnik je z udeleženci dnevno v stiku na daljavo.

vacije. »Nastaja s pomočjo arhitektov, ravnateljev osnovnih šol, učencev in tabornikov. Spomladi bodo povsod dokončali izdelavo prekrasnih lesenih izdelkov, kot so klopi, mize, postavljena bo forma viva, vzpostavljena bosa

čutna pot ...,« našteva Založnikova in doda, da ne samo udeleženci, tudi ona sama že komaj čaka, da se bodo generacije pod krošnjo spet lahko družile v živo. 🔲

Milena Krstič – Planinc

Zadali ste si nalogo, da boste letos uresničili veliko načrtov. Ugotovili boste, da se vse ne bo odvijalo tako hitro, kot ste morda pričakovali. Če se pri svojem delu zanašate le nase in ste vajeni delati individualno, boste prej ali slej spoznali, da novim podvigom in izzivom niste kos. Naj vam ne bo težko prositi za pomoč svojih bližnjih. Če imate težave na delovnem mestu, prosite sodelavce za kakšen nasvet in sodelovanje. V vsakem primeru se boste v tem letu veliko naučili prav iz sklepanj kompromisov, sodelovanja in medsebojnega zaupanja. Predvsem pa boste vedno bolj uživali pri delu v skupini.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Neka oseba bo zaradi svoje arogantnosti, trme ali kakšne druge negativne lastnosti močno načela vaše živce in potrpljenje. Najverjetneje bo to oseba na avtoritativnem položaju, od katere je lahko odvisno tudi vaše napredovanje na delovnem mestu. Zato boste morali v odnosu do nje spregledati marsikaj, česar sicer nikoli ne bi. Najbolje bo, če se boste na vsak način poskusili izogniti konfliktom. Sproščeno pa se boste počutili v domačem okolju, v katerem vas bodo vaši bližnji še naprej razvajali. Dom bo zato tudi prostor, kjer se boste lahko spočili in nabrali energijo za spopadanje s težavami v službi.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Skozi tančice ženskega pogleda

Slaba vest in čas zase Pred kratkim sem zasledila zanimivo misel, ki pravi takole: »Če nimaš pet minut na dan časa zase, nimaš svojega življenja. Kruto, a resnično« (Janez Hudovernik). Hitro sem jo podelila s prijateljicami in dodala, da še sreča, da se vsak dan tuširam, da lahko rečem, da imam čas zase. Se sliši smešno, a tako pač je. Pa ne zato, ker imam dojenčka in ne morem drugače. To je le izgovor. Čeprav je tempo neverjeten, bi si lahko, če bi se le odločila, brez skrbi vzela vsaj uro časa zase nekajkrat na teden. Preprosto zato, ker se sčasoma izgubim v rutini. Dnevi, ki so si po sebi tako enaki, sčasoma pokažejo željo po nečem novem. Da je malo drugače. In zakaj bi bilo to potrebno? Nekje je treba polniti baterije, če se tako izrazim. Če si sam s sabo, se polnjenje skoncentrira samo nate, če nisi sam, se prazniš tako hitro, kot se polniš. Torej si vedno na ničli. Da ne bo pomote, preživljanje časa z najbližjimi je hrana za dušo in mnogo več, a vsi vemo, da dan ne prinaša samo brezskrbnosti, petja in plesa, ampak tudi odgovornosti, skrbi, pravila, usmerjanje, načrtovanje. Med temi ni ravno ravnovesja, saj prevagajo slednje, zato se baterije še toliko hitreje praznijo. Včasih misli usmerjamo v popolnoma druge stvari, ki naj bi jih spremenili, krivimo druge odločitve in ravnanja, a če si pogledamo iskreno v oči, to ni kamen spotike. Težava je pogosto ta, da so naše baterije toliko prazne, da se utapljamo pod vsemi ostalimi stvarmi, ki so del našega življenja. Te nas utesnjujejo in dušijo. Že preprosta

fizična aktivnost bi nas dvignila nadnje in naš pogled bi dobil popolnoma drugo perspektivo. Pred nekaj leti sem odšla prvič, odkar imam otroke in moža, s prijateljico za nekaj dni na morje. Vedela sem, da je dobro, da grem, da ni težav, da bi bili nekaj dni sami z očetom, a čisto čisto po tihem se je v meni oglašal glas, ki me je nagovarjal z besedami »kakšna mama pa si, da boš pustila otroke same?« Temu glasu rečem slaba vest. Nekaj dni sem bila v pravem boju z njim, a tega oddiha sem se zelo veselila in ga še bolj potrebovala. Moja baterija se je v vseh letih fokusa na otroke, dom, delo zelo izpraznila. Enostavno si nisem dovolila, da si vzamem čas zase. Vedno sem čutila, da sem slaba, če jim odrekam čas z menoj, da že tako je tempo življenja tako hiter, večji del dneva se ne vidimo, kako si naj dovolim, da naredim nekaj še zase. Egoistično, kajne? Pravzaprav ne. Nekaj naravnega in potrebnega. Ženske imamo pogosto težavo odločiti se zase, med tem ko moški to lahko stori vedno. Odloči se zase. Nameni si čas zase. Kadarkoli želi. In pogosto lahko to pripelje tudi do konfliktov, saj so v naših očeh egoistični, menimo, da jim ni mar za družino, za partnerko, dom ... Sama se s tem ne strinjam. Če kaj, bi jim morale zavidati tako spontane odločitve in poštenost odločiti se zase. V tem bi jih morale posnemati. Rutina in nezadovoljstvo nas lahko naredita toge. Iz tega sledi, da nam izsrkata vso energijo, zaradi manka, nekatere se še težje odločimo zase in se fokusiramo na manj pomembne stvari, v katerih pogosto vidimo težave, ki jih sploh ni ali pa so znatno manjše. Zakaj se tako težko ločimo od družine, skrbi za otroka in opravljanja hišnih opravil?

SOCIALNI podlistek

🔲

Renata P. Knez (Društvo SŽM)

DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

Žalovanje ima mnogo obrazov Žalovanje je naraven odziv na smrt, ki ga vsak doživlja drugače. Je tudi ena najbolj globokih oblik žalosti, zato je nikoli ni dobro prezreti, je odgnati ali prekriti z drugimi začasnimi občutji. Potrebuje našo pozornost. Čas žalovanja v ljudeh že od nekdaj prebuja notranji klic po bližini in prisotnosti soljudi, ki jim je mar. Povezovanje z drugimi v času žalovanja je namenjeno odkrivanju darov tišine in prisotnosti ter zavedanja, da imajo tudi občutki zmede in nereda v tem času svoj namen. Pot žalovanja od nas zahteva, da se ustavimo in ponovno zazremo vase. Z drugimi besedami: žalovanje zahteva, da se po-

Kdo nas potrebuje? Oni nas ali me vse to? Verjetno gre za neko neznano občutenje, da bo vse razpadlo, če izpustim vajeti. Morda mislim, da partnerju ne morem zaupati? Mogoče ne želim videti otrok jokati ob mojem odhajanju, saj dejansko niso navajeni, da kam grem, in ko to storim, so v pravem šoku, in ko se vrnem, me objemajo in poljubljajo, kot da se ne bi videli več dni. V čem tiči problem? Zakaj se tako težko odločimo zase? Verjetno lahko rečem, da gre za splet različnih občutij, situacij, načina življenja, zagotovo pa se v ozadju skriva tudi zakoreninjeno prepričanje naših prednic, da ženska skrbi za dom in otroke. Devet mesecev nas veže vez, ki je trdnejša od vseh snovi tega sveta. Popkovino tokrat imenujmo veriga ljubezni. Čeprav se po rojstvu otroka fizično prereže, njena energijska sled ostane za vedno. Preko te povezanosti dajemo otroku obljubo, da bomo zanj skrbele, ga ljubile in varovale, ne glede na vse. In iz besed, ne glede na vse, se lahko naše materinstvo sprevrže v »žrtvovanje« za otroka, za dom, družino. Zate žrtvujem sebe, lahko se zgodi, da čez čas tudi odnos s partnerjem. Ni odrekanje ljubezni, če ti rečem »zdaj ne morem,« ni odrekanje pozornosti, če čez dan izkoristim dnevni počitek, nisem pozabila nate, če se po službi družim s prijateljicami. Slaba vest, ki me tako nežno nagovarja ob sprejemanju odločitev, kadar namenjam čas sebi, je samo izguba samovrednosti in mnenja, da sem pomembna tudi jaz. Vse, kar moram narediti, je, da stopim prvi korak nazaj k sebi. Kdo sem bila pred teboj? Ker vem, da sem lahko najboljša verzija sama sebe takrat, ko sem resnično zadovoljna sama s seboj, je tokrat čas, da se odločim tudi zase.

damo v notranjo divjino, saj ga pogosto spremljajo občutja depresije, tesnobe in izgube kontrole. Tišina in notranja praznina, s katerima se pogosto soočamo v tem času, povabita srce k opazovanju svetosti našega duha ter pomagata ponovno odkriti smisel življenja. Na skupinah za podporo žalujočim lahko pogosto zaslišimo pripovedi o osamljenosti ali izključenosti iz okolja. Okolici je pogosto sčasoma vedno težje razumevati bolečino žalujočega. Žalujočemu je namreč vedno znova hudo, saj se žalost pojavlja kot spirala, kljub temu da je za njim že velik del poti, le da tega

sam ne čuti vedno. Marsikaterega žalujočega, potem ko si ponovno uredi življenje, obremenjujejo občutja slabe vesti, krivde. Počuti se bolje, pa vendar se pojavlja občutek, da ne dela prav. Če izpusti pokojnega iz svojega življenja, je tako, kot bi ga nagnal iz svojega srca. Vendar pa izpustiti nikakor ne pomeni izbrisati ali pozabiti. Izpustiti pomeni ustvariti nov, drugačen odnos. In ravno to je namen skupine za oporo žalujočim – da se povežemo s soljudmi s podobnimi izkušnjami, izgovorimo tisto, kar nam gre težko z jezika, ter skupaj prehodimo del poti, ki je potrebna za ustvarjanje drugačnega odnosa z umrlim. 🔲 Območni odbor Velenje, velenje@hospic.si, 051 415 447

Če ste v svežem partnerskem razmerju, ne hitite s pomembnimi življenjskimi odločitvami. Predvsem ne, če vas bodo o tem poskušali prepričati drugi. Nikamor se vam ne mudi, zato si vzemite nekaj časa, da se s partnerjem spoznata in ugotovita, ali sta zares kompatibilna. Čeprav si veliko obetate od novega odnosa, boste šele čez nekaj mesecev videli, kam vodi vajina zveza. Ker bodo vaša čustva precej na udaru, zna priti tudi do nihanj vašega razpoloženja. Za umiritev misli se v prostem času posvetite kakšnemu hobiju ali športni dejavnosti, saj se bo zima vsaj za nekaj časa poslovila. Tople februarske dneve preživite v naravi.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Na vsak način si boste želeli zaslužiti nekaj dodatnega denarja, vendar se za to niste pripravljeni zares potruditi. Če vas mikajo igre na srečo, se jim raje izognite, saj boste tako denar le izgubili. Do boljšega zaslužka lahko pridete samo z osebno iniciativo in delom. Razmislite, katero področje vas zanima, in začnite posvečati svoj prosti čas nabiranju novih znanj. To bo od vas zahtevalo trdno voljo in prilagajanje vašega vsakdana, a se vam bo na dolgi rok poplačalo. S trudom in zagnanostjo boste počasi prišli do cilja, ki ste si ga zastavili, z novimi znanji pa boste lahko služili denar tudi dolgoročno. Zdravje bo občutljivo.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Tisti, ki ste vezani, boste imeli nekaj nesoglasij s partnerjem. Če se vajini nesporazumi vlečejo že daljši čas in jih ne vi ne partner nista sposobna rešiti tako, da bi bilo dobro za oba, prosite za pomoč tretjo osebo. Za nasvet se torej obrnite k terapevtu ali nekomu, ki vaju dobro pozna in vama lahko svetuje v nastali situaciji. Vsekakor boste morali pozabiti na svoj ponos in morebitno svojeglavost. Uspeha ne bo, če ne boste upoštevali nasvetov, saj sicer komunikacija s partnerjem ne bo stekla. Če se bodo napetosti kljub vašemu trudu nadaljevale, se zna zgoditi, da bo prišlo do dokončne prekinitve razmerja.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Delovni izzivi so vam bili vedno zanimivi. Nikoli se ne bojite spustiti tudi v kakšen bolj tvegan posel. A časi temu niso naklonjeni. V tem tednu boste morali delati premišljeno in z določeno mero previdnosti. Ne polagajte preveč upov v neke nedorečene poslovne poteze in se ne spuščajte v posle s sumljivimi osebami. Ne verjemite nikomur, ki ga ne poznate dobro. Nekdo vas bo namreč želel prevarati in si prilastiti tudi del vašega zaslužka in zaslug za opravljeno delo. Ker zadnje čase premalo pazite na svoje zdravje, se vam bo to poznalo v padcu imunskega sistema. To pa ni dobro, saj koronavirus še ni preteklost.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Partner, s katerim zadnje čase niste bili preveč zadovoljni, vas bo prijetno presenetil s svojim odgovornejšim ravnanjem. Njegova dejanja vas bodo prepričala, da se je zresnil in se resnično trudi za ohranitev vajine zveze. Čeprav ste morda v zadnjih nekaj mesecih že skoraj izgubili potrpljenje in želeli prekiniti razmerje, boste sedaj dojeli, da lahko z nekaj truda in mirno komunikacijo rešite vsa nesoglasja in razlike med vama. Tudi vi se boste morali potruditi in mu pokazati, da si ga resnično želite ob sebi. Presenetite ga z romantično večerjo ali masažo. Važno je dejanje, tudi če nimate vsega potrebnega znanja. Vajina zveza se bo v prvi polovici februarja okrepila.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Nikar ne prenašajte stresa z delovnega področja, ki vas precej jezi, na družino. Potrudite se tudi, da ne boste več nosili težav od doma v službo. Na delovnem mestu bo morda prišlo do nesoglasij z nekaterimi sodelavci, ki bodo želeli dokazati, da so bolj inovativni in pridni od vas. S sodelavci se pogovorite mirno, sicer se bodo napetosti in nesoglasja le še poglobila. Ljubezenska situacija vas precej teži, saj nimate dovolj časa, da bi se partnerju posvetili, tako kot si zasluži. Obremenjeni ste z usklajevanjem družine, dela in financ, kar vas spravlja v slabo voljo. Nič čudnega ne bo, če boste še vedno čutili bolečine v mišicah in sklepih, saj ste zelo napeti.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

V službi boste deležni pohval, saj boste zapleteno situacijo, povezano s prihodnostjo podjetja, izjemno spretno rešili. To vam bo dalo zagon, da boste še bolj trdno poprijeli za delo. Imeli boste veliko motivacije in volje. Prebudili se bosta tudi vaši želji po dokazovanju in napredovanju. Zato se boste v dolgih večerih vse več posvečali dodatnemu izobraževanju. Če boste vztrajni, vas že kmalu čaka finančna nagrada, ki vam bo prišla zelo prav. V mislih ste vse pogosteje že v poletju. Želite si, da bi bilo drugačno kot prejšnje, bolj sproščeno. Zato boste že sedaj iskali možnosti, kje ga boste s partnerjem preživeli varno in udobno.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Vedno jasneje postaja, katera pot vam prinaša možnost za trajno izboljšanje finančnega stanja. Naj vas ne bo strah zamenjati službe, če se vam bo ponudila ta možnost. Čeprav imate radi rutino in se včasih bojite sprememb, bodo tokrat te zelo pozitivno vplivale na vaše življenje. Izberite pogumno in brez občutka, da morate zaradi navad ali občutka krivde ostati tam, kjer ste. Priznajte, da ste obtičali in da imate pri delu premalo izzivov. Že nekaj časa imate težave s hrbtenico, kar je posledica slabega sedenja, napetosti in premalo gibanja. Tega se zavedate, a premalo naredite, da bi se kar koli spremenilo.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Zadnje čase ste precej pesimistični in brezvoljni, saj vas celotna situacija z novim virusom in z njim povezanimi ukrepi zelo utruja. Ker vse vidite preveč črnogledo, vam ne bo lahko načrtovati prihodnosti. A jo boste morali, saj bo to od vas zahtevalo delo. Nehati boste morali živeti iz dneva v dan in si zastaviti nove cilje. Ko boste prepoznali svoj vpliv na ljudi okrog sebe, boste videli, da so čakali, da se prebudite. S svojim zgledom jim boste navdih, zato bodo tudi sami postali bolj motivirani. Ta teden ste pod streho že spravili veliko dela, ki je zaostajalo, prihodnji teden pa ga boste še več. Počutje bo vsak dan boljše.


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Petek, 5. februarja

Četrtek, 4. 17.februarja januarja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Kdo se boji slovenščine?: Urbana slovenščina, izob. ser. 10.30 TV-izložba 10.45 Strasti, nad., 17/60 11.20 Vem!, kviz 12.00 Moje mnenje: Epidemija in trg dela 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Moja neznana Amerika: Na meji z Novo Mehiko, dok. ser., 3/4 14.40 Slovenci v Italiji: 50 let novoletnih srečanj Slovencev iz Benečije in Posočja, dok. odd. 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Z kot Zofka, odd. za otroke 16.10 Sobotni krompir 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Snežni plazovi, odd. o znanosti 17.50 Na kratko: Slovar 18.00 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Dediščina Evrope: Zadnji portret, ameriško-britanski film 00.55 Ugriznimo znanost: Snežni plazovi, odd. o znanosti 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.45 Napovedujemo

04.00 06.00 10.40 11.40 14.15

00.30 01.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro 4. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2020: 2. del Slike in podoba Ludvika Vrečiča, dok. portret Panoptikum Nočemo belega kruha, dok. film Videotrak Skriti Karibi z Joanno Lumley, brit. dok. ser., 2/2 Avtomobilnost Ambienti Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020: Švica, kopr. Ob 80-letnici Placida Dominga: Placido Domingo, 50. obletnica prvega koncerta v Veronski areni Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.50 08.05 09.05 09.55 10.55 11.55 12.50 13.05 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 21.45 22.25 23.15 00.05 00.55 01.25

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Florini zmajčki, risanka Robovlaki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5/13. del Ko potrka ljubezen, 1/10. del Ko potrka ljubezen, 1/11. del Lepotica in zver, 1/62. del Betty v New Yorku, 1/114. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2/9. del Komisar Rex, 5/14. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1/12. del Ko potrka ljubezen, 1/13. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2/10. del, Ugodno oddam sina, 2. sez. 24UR zvečer Hudson in Rex, 1/10. del Vohun v nemilosti, 4/4. del Gotham, 4/10. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. 2820. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva EU ob kavi s poslanci, posnetek pogovora o aktualnih evropskih tematikah Kuhinjica, izobraževalna odd. Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Parada humorja, posn. prir., 1.del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. In prišel je, gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci! Palačinkova torta Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Erik Sitar, tolkala, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna odd. Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, odd. o narodnozabavni glasbi 3 Regionalne novice, inf. prog. Dober pogled, odd. o lovcih in lovstvu Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Erik Sitar, tolkala, GŠ Velenje 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Oto Pestner na filmskih trakovih 19721983 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

15.45 16.50 18.00 19.00 20.00 20.50 21.25 21.55 22.00

11.50 12.15 12.35 13.25 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.25 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.30 21.35 22.30 22.35 23.25 23.55

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost: Snežni plazovi, odd. o znanosti 10.35 TV-izložba 10.50 Strasti, TV-nad., 18/60 11.25 Vem!, kviz 12.00 Globus, Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Moja neznana Amerika, švicarska dok. ser., 4/4 14.40 TV-izložba 15.00 Prisluhnimo tišini: Kako ukrepamo ob kapi in srčnem zastoju?, izob. odd. 15.15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. 15.55 Danin dinosvet, kan. nan., 9/26 16.15 Varuška nindža, niz. nad., 7/10 16.40 Infodrom 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 17.55 Duhovni utrip 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi 21.25 Alpske vasi: Švica, pot. odd., 5/5 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Kinoteka: Najlepša, it. film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.05 Napovedujemo

04.00 06.00 09.15 10.10 10.35 11.25 13.25 15.20 17.05 18.00 19.00 20.00 21.55 22.55 23.35 01.00 01.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 08.00 08.15 09.15 10.05 11.05 12.05 13.00 13.15 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 21.50 22.30 22.35 00.20 02.10 02.40

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.10 11.35 12.05 12.55 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.30 22.35 22.40 23.30 23.55

Info kanal Napovedujemo Videotrak O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu, izob. odd. Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), prenos iz Garmisch-Partenkirchna Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Hinzenbacha Both Sides / Obe strani, koncert skupine Perpetuum Jazzile Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dok. film Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), posnetek iz Garmisch-Partenkirchna Videotrak Dobrodošli pri Hartmannovih, nemški film Skriti obraz čokolade, dok. odd. Zadnja beseda! Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), posnetek iz Hinzenbacha Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Florini zmajčki, risanka Robovlaki, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5/14. del Ko potrka ljubezen, 1/12. del Ko potrka ljubezen, 1/13. del Lepotica in zver, 1/63. del Betty v New Yorku, 1/115. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2/10. del Komisar Rex, 5/15. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1/14. del Ko potrka ljubezen, 1/15. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2/11. del, Ugodno oddam sina, 2. sez. 24UR zvečer Eurojackpot Najeta mama, ameriški film V senci slave, italijanski film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Aktualno: Klepet o kulturi Kuhinjica, izobraževalna odd. Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Parada humorja, posn. prir., 2.del Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš Maš, otroška odd. Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna odd. Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Popotniške razglednice - Jordanija Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Okarina Folk festival Bled: Natalie McMaster, posn. konc. Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sobota, 6. februarja

06.15 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 08.00 08.20 08.40 09.10 09.50 10.30 10.45 11.10 11.30 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.25 14.35 14.50 15.45 16.00 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.50 21.20 22.10 22.35 00.05 00.30 01.20

04.00 05.00 06.00 08.55

Kultura, Odmevi To sem jaz, Katarina Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Ernest in Celestinca, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Studio Kriškraš: To ni za punce!, lutkovna odd. za otroke Buck, belg. nad., 9,10/32 Sobotni krompir Male sive celice: OŠ Gornji Petrovci in OŠ Stična - POŠ Zagradec, kviz Infodrom Varuška nindža, niz. nad., 8/10 TV-izložba Tarča NaGlas! Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV-izložba Znanost o virusu, pog. odd. Na kratko: Starizem Prisluhnimo tišini, izob. odd. Večni Pompeji, nem. dok. odd. TV-izložba Slovenski magazin Na vrtu, izob. odd. Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda! Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Neustrašna, britanska nad., 6/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: 112, danski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

02.20 03.15

Info kanal Videotrak Spomini: Albin Fatur, 1. del Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, prenos iz Bannoj Alpsko smučanje - evropski pokal, reportaža s Krvavca Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Garmisch-Partenkirchna Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), vključitev v prenos iz Hinzenbacha Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Klingenthala Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, posnetek iz Ulricehamna 100 let NK Domžale, športni dok. f. Avtomobilnost Videotrak Učitelj, francoski film Zvezdana: Nezvesti “Prešerna noč” v Vrbi 2020, A. Mežek in San Di Ego, akustični konc. Koncert Haiku Garden Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Klingenthala Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.45 07.55 08.10 08.25 08.45 09.10 09.35 10.00 10.50 12.45 13.00 14.40 14.55 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50 23.40 01.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, risanka Heidi, risanka Luna Petunija, risanka Male opice Mončiči, risanka Robovlaki, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Divja brata Kratt, risanka Spin Fighters vrtavke, risanka Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Mali šef Slovenije Dvojina, slovenski film Vaše zdravje, naša skrb Moj božični princ, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb V ljubezni in vojni, ameriški film Posel mojega življenja, 8. sez. Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Teden brez pravil, ameriški film Okužba, ameriški film Vsi bi radi bili Italijani, am. film Pavza!

10.20 10.55 11.25 13.00 14.25 16.20 17.35 18.30 19.00 20.00 21.45 22.40 23.35 00.35

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 13.20 15.00 15.30 16.00 17.30 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 20.35 22.10 23.10 23.40

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš, otroška odd. Poslanska pisarna: Aleksander Reberšek, poslanec N.Si v DZ Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna odd. 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 12 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Parada humorja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Luka Ovčjak, tuba, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo In prišel je, gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci! Palačinkova torta Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Simf. orkester GŠ Velenje Dotiki gora: Visoki Kanin Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2821. VTV magazin, reg. inf. odd. Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Mediafest Plitvice, posn. koncerta 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Popotniške razglednice - Jordanija Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja, 7. februarja

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.15 08.20 08.25 08.30 08.40 08.55 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00 11.05 11.20 11.25 12.00 12.45 13.00 13.25 14.45 15.15 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 21.15 22.05 22.30 23.20 23.20 23.30 00.05 00.30 01.25

Milan, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Jurij in Pavel, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Mali Timotej, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Nejko, risanka Bacek Jon, risanka Danin dinosvet, kan. nan., 10/26 Sveta maša, prenos iz mar. stolnice TV-izložba Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd. Zelena generacija: Tilen Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi Alpske vasi: Švica, potop. odd., 5/5 Lebdi kot metulj, irski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Proslava ob slov. kulturnem prazniku Intervju Poročila, Šport, Vreme Dok. odd. Za lahko noč Kamilo Mašek, Davorin Jenko: Vendar peti on ne jenja ... Za lahko noč: A. Kumar – J. Ivanc po F. Prešernu: Al'pekel, al'nebo, opera Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Ponedeljek, 8. februarja

06.30 07.00 10.00 10.35 10.50 11.20 11.50 12.05 13.00 13.25 13.40 14.40 15.10 15.25 15.55 16.00 16.10 16.30 17.00 17.20 17.50 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.40 22.10 22.30 00.20 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 08.00 09.00 09.20 10.45

04.00 05.45 06.45 07.00 07.30 07.55

01.55 02.55

Info kanal Videotrak Duhovni utrip Premagajmo covid 19 Ugriznimo znanost: Snežni plazovi Glasbena matineja: L. Trotovšek, Simf. ork. RTV Slov. in G. Pehlivanian Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom, prenos iz Bannoj Ogorčenje - nogomet proti diskriminaciji, športni film Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Hinzenbacha Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, ekipni sprint, pos. iz Ulricehamna Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Klingenthala Fifa magazin Ambienti Z Levisonom Woodom po Arabiji: Nevarna zapuščina, potopis, 5/5 Nogomet - svetovno klubsko prvenstvo: polfinale, prenos iz Dohe Žrebanje Lota O ljudeh in vaseh, fr. dok. film Vikend paket Kaj dogaja? Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Klingenthala Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.45 07.55 08.10 08.25 08.45 09.10 09.35 10.00 10.45 11.45 12.40 12.55 14.50 15.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.45 23.45 01.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, risanka Heidi, risanka Luna Petunija, risanka Male opice Mončiči, risanka Robovlaki, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Divja brata Kratt, risanka Spin Fighters vrtavke, risanka Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Mali šef Slovenije Ljubezen po domače Pavza! Vaše zdravje, naša skrb V senci slave, italijanski film Vaše zdravje, naša skrb Vsi bi radi bili Italijani, am. film Posel mojega življenja, 8. sez. Popolna preobrazba doma, 7. sez. 24UR vreme 24UR Morilci, ameriški film V ljubezni in vojni, ameriški film Skrivnostna negovalka, am. film Pavza!

8.55 10.40 12.10 13.45 14.25 16.20 17.00 17.45 18.50 20.50 21.00 22.30 23.45 00.15

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.20 12.50 13.40 15.10 17.30 17.55 18.00 18.15 18.40 18.45 19.45 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.30 23.55

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš, otroška odd. 2820. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček 2821. VTV magazin, reg. inf. odd. Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna odd. 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Parada humorja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Robo TV 4 Deklica, ki je sovražila knjige, Gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Erik Sitar, tolkala, GŠ Vel. EU ob kavi s poslanci, posnetek pog. o aktualnih evropskih tematikah Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kult.: Urban Verboten, tuba, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Aktualno: Klepet o kulturi Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

12.30 14.10 15.45 16.45 17.30 17.55 18.50 20.50 23.00 23.55 01.50 02.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 08.00 08.15 09.20 10.10 11.10 12.05 13.00 13.15 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 21.45 22.55 23.45 00.35 01.40

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro Obzorja duha TV-izložba Strasti, TV-nad., 19/60 Vem!, kviz TV-izložba Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Feri, dok. film S-prehodi: dr. Miran Košuta Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Živživalice, risanka Šola za pošasti, risanka Studio Kriškraš: To ni za punce!, lutkovna odd. za otroke Ob 100. obletnici smrti Josipa Ipavca: Možiček, baletna pantomima Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade: Novo mesto, dok. ser. 50 knjig, ki so nas napisale: France Prešeren: Poezije Nejko, risanka Simon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Portreti Prešernovih nagrajencev Ob 100. obletnici smrti Josipa Ipavca: Princesa Vrtoglavka Poročila, Šport, Vreme Mokuš, slovenski film Glasbeni večer: Komorni zbor Konserv. za glasbo in balet Ljubljana Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Prisluhnimo tišini, izob. odd. Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Alpsko smučanje - SP: alpska komb. - slalom (Ž), prenos iz Cortine Košarkar naj bo 2, slovenski film Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija - superveleslalom (Ž), prenos iz Cortine Zadnja beseda! Ljudje in zemlja, izob. odd. Zelena generacija: Tilen Tarok zgodovina, dok. film Nogomet - svetovno klubsko prvenstvo: polfinale, prenos iz Dohe Dediščina Evrope: Greh, it. film Po poteh sužnjev: Od 1375 do 1620, francoska dok. ser., 2/4 Nogomet - svetovno klubsko prv.: polfinale, posnetek iz Dohe Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Florini zmajčki, risanka Robovlaki, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5/15. del Ko potrka ljubezen, 1/14. del Ko potrka ljubezen, 1/15. del Lepotica in zver, 1/64. del Betty v New Yorku, 1/116. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Šverc komerc, 2/11. del Komisar Rex, 6/1. del Hrepenenje, slovenski film Ko potrka ljubezen, 1/16. del Ko potrka ljubezen, 1/17. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2/12. del Ugodno oddam sina, 2. sez. Hiša iz kart, 6/5. del Vohun v nemilosti, 4/5. del Gotham, 4/11. del 24UR Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Zakaj nisi pohrustal svojega očeta, animirana komična pustolovščina 10.40 2821. VTV magazin, reg. inf. oddaja 11.10 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Benjamin Ipavec: Anina četvorka in baletna pantomima Možiček 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.45 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 13 13.30 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Uspešnice Slovenskega okteta, posn. konc. na Vranskem, 2009 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Znani obrazi: Arpad Šalamon, 2003 18.30 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel, GŠ Vel. 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Čarobni sprehod s Prešernom, osrednja proslava MO Velenje ob kulturnem prazniku ob kulturnem prazniku 21.00 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 14 21.45 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel, GŠ Vel. 21.50 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Benjamin Ipavec: Anina četvorka in baletna pantomima Možiček 22.30 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: The Moonlighting Orchestra z Urošem Peričem, Sredi zvezd 2008 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.35 Nočni program

Torek, 9. februarja

4. 4. februarja februarja 2021 2021

Sreda, 10. februarja

06.45 Dnevnikov izbor 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Umetnost igre: Korona gledališko leto 2020 10.35 TV-izložba 10.55 Strasti, TV-nad., 20/60 11.25 Vem!, kviz 12.10 Portreti Prešernovih nagrajencev 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Ponoreli hormoni - moški in ženske v srednjih letih, dok. odd. 14.45 Duhovni utrip 15.00 TV-izložba 15.15 Kanape - Kanapé, odd. za mlade 15.45 Milan, risanka 15.50 Lili in Čarni zaliv, risanka 16.00 Ernest in Celestinca, risanka 16.25 Buck, belgijska nad., 9,10/32 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 17.55 Kalimero, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Koristolovec, brit. nad., 6/6 20.50 Henrikova svoboda, dok. portret 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Spomini: Albin Fatur, 2. del 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.25 Napovedujemo

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Premagajmo covid 19 TV-izložba Strasti, TV-nad., 21/60 Vem!, kviz Zgoraj brez: Mira Furlan Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Otroci po naročilu, fr. dok. odd. Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice: OŠ Gornji Petrovci in OŠ Stična - POŠ Zagradec, kviz 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Drugi val, dok. odd. 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Simon Jenko: Pesmi 18.00 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Jeklene dame, fin. f. 21.35 Zgodba o uspehu, kratki igr. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Profil 23.35 Drugi val, dok. odd. 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.25 Napovedujemo

04.00 06.00 09.00 10.15

04.00 06.00 07.10 08.15 08.45

20.55 22.50 23.10 00.40 01.35

Info kanal Napovedujemo Videotrak Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija - superveleslalom (Ž), prenos iz Cortine Avtomobilnost Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija - superveleslalom (M), prenos iz Cortine Slovenski magazin Življenje pred kamero, dok. odd. Joker, kviz Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija - superveleslalom (Ž), posnetek iz Cortine Uvodna odd. pred SP v biatlonu na Pokljuki Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija - superveleslalom (Ž), posnetek iz Cortine Videotrak Debelost - epidemija sodobnega časa, francoska dok. odd. Najlepša, italijanski film NaGlas! Šport Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 07.55 08.10 09.15 10.05 11.05 12.05 13.00 13.15 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 21.40 22.55 23.20 00.15 01.05 01.35

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Florini zmajčki, risanka Robovlaki, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6/1. del Ko potrka ljubezen, 1/16. del Ko potrka ljubezen, 1/17. del Lepotica in zver, 1/65. del Betty v New Yorku, 1/117. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2/12. del Komisar Rex, 6/2. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1/18. del Ko potrka ljubezen, 1/19. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2/13. del Ugodno oddam sina, 2. sez. Preverjeno 24UR zvečer Vohun v nemilosti, 4/6. del Gotham, 4/12. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Čarobni sprehod s Prešernom, osrednja proslava MO Velenje ob kulturnem prazniku Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna odd. Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 14 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 2005, 1. del Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 15 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna odd. Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2822. VTV magazin, reg. inf. odd. Dotiki gora: Visoki Kanin 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Mediafest Plitvice, posn. koncerta, 2. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

12.00 12.45 14.50 15.15 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 13.50 15.30 16.00 16.05 17.10 17.55 18.00 18.45 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 20.30 20.50 22.25 22.30 22.35 23.25 23.55

06.20 07.00 10.05 10.35 10.50 11.20 12.05 13.00 13.35 13.50 14.40 15.15 15.30 16.15

20.55 21.50 22.40 23.30 01.00 02.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Kanape - Kanapé, odd. za mlade Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija - slalom (M), prenos iz Cortine Vikend paket Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija - superveleslalom (M), prenos iz Cortine Biatlon - SP: mešane štafete, prenos s Pokljuke Nogomet - DP, Domžale : Maribor, 20. kolo, prenos iz Domžal Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca Pedalni klavir, glas. dok. odd. Dalibor Miklavčič, Simfoniki RTV Slovenija in En Shao (Mozart) Moje mnenje Ničevo seme, novozel. nad., 5/5 Karpopotnik, dok. film Šport Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 07.55 08.10 09.15 10.05 11.05 12.10 13.05 13.20 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 21.40 22.20 23.15 00.10 01.00 01.30

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Florini zmajčki, risanka Robovlaki, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6/2. del Ko potrka ljubezen, 1/18. del Ko potrka ljubezen, 1/19. del Lepotica in zver, 1/66. del Betty v New Yorku, 1/118. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2/13. del Komisar Rex, 6/3. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1/20. del Ko potrka ljubezen, 1/21. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2/14. del Ugodno oddam sina, 2. sez. 24UR zvečer Hudson in Rex, 1/11. del Vohun v nemilosti, 4/7. del Gotham, 4/13. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. 2822. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva 30 let VTV: IZBRANO IZ ARHIVA Benjamin Ipavec: Anina četvorka in baletna pantomima Možiček Kuhinjica, izobraževalna odd. Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 15 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 2005, 2. del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Robo TV 5 Krava na mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna odd. Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Studio Evropa: Demokracija v digitalnem svetu Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Okarina Folk festival Bled, 1998, Ductia, posnetek koncerta Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel GŠ Vel. Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

09.45 11.35 13.15 14.45 16.15 18.40 19.50 20.00 20.00 20.35

11.30 11.55 12.25 13.15 14:00 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.45 18.50 19.15 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 22.30 23.20 23.50


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

21

torica Muzeja Velenje Mojca Ževart nakaže, da si za podcast ni treba vzeti časa, temveč si ga lahko z njim krajšamo, medtem ko počnemo kaj drugega.

namreč v sodelovanju z Galerijo Velenje v muzejskih prostorih postavili novo stalno razstavo, ki predstavlja življenje in zapuščino te slovensko-srbske slikarke s koreninami v Šaleški dolini. Na pomlad se bomo z gostom podcasta sprehodili po grajskem parku in povedli marsikaj zanimivega o njegovi nekdanji podobi in pre-

4. februarja 2021

Spletne vsebine nadgrajujejo s podcasti Sodelavci Muzeja Velenje v korona dobi kulturno dediščino posredujejo predvsem po spletu, kamor so preselili tudi grajske prireditve, med drugim zgodovinsko obarvane pogovore, ki so jih preoblikovali v podcaste Odkar je moral Muzej Velenje zaradi epidemije koronavirusa zapreti vrata, so sodelavci razvili številne načine za ohranjanje stika z obiskovalci na daljavo. Kulturno dediščino – tako predmete z muzejskih razstav kot gradivo iz depoja, ustna izročila, ljudske šege in razne druge drobce zgodovine Šaleške doline ter njenih ljudi – in prireditve, ki so jih sicer prirejali v muzejskih enotah, predvsem pa na Velenjskem gradu, so začeli predstavljati z besedili, fotografijami in avdio-vizualnimi posnetki po elektronski pošti, z večmedijskimi objavami na spletni strani in družbenih omrežjih,

GLEICHMANN GABI: Napoj nesmrtnosti od – Odrasli 821 – 311.6 Zgodovinski roman Vir: https://www.dobreknjige.si/

Pisatelj Gabi Gleichmann je novinar in urednik madžarskih korenin, ki sedaj živi na Norveškem. Slovenskim bralcem se prvič predstavlja z izjemnim leposlovnim delom, židovsko epopejo in prikazom tisočletne zgodovine Evrope. V ospredje pripovedi je postavljena rodbina Spinoza, avtor pa je pero položil v roke njenemu zadnjemu

za to pa poželi veliko pozitivnih odzivov ter z mnogimi interaktivnimi objavami številne ljubitelje lokalne dediščine pritegnili k sodelovanju. Postavili so tudi več razstav v razstaviščih na prostem, kjer so obiskovalci manj izpostavljeni nevarnosti širjenja virusa. Zdaj pa inovativne pristope k ohranjanju programa in vzbujanju zanimanja za muzealsko dogajanje nadgrajujejo s podcasti – posnetki pogovorov, ki bodo brezplačno dostopni na spletu in jih bo občinstvo lahko poslušalo kadarkoli in kjerkoli s pomočjo računalnika ali pametnega telefona z internetno povezavo. Pod-

Hitler in Stalin vestna učenca svojih grozljivih učiteljev. A vendarle ne izgublja upanja in stavi na s človečnostjo podprto modrost: ta je tista, ki glave ne bo upognila, čeprav jih je že tolikokrat dobila po njej.

ŠKRABEC SIMONA: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami od – Odrasli 82 – 32 Slovenska kratka proza Vir: https://www.bukla.si/revijabukla/

Avtorica zbirke zgodb Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami, ki je njen literarni prvenec, je do sedaj ustvarila že dve knjigi literarnih esejev Potomci samote (2005) in Po sledeh izkopanin (2005). Je doktorica literarne teorije, prevajalka in že skoraj dve desetletji deluje in živi v Barceloni. Zato verjetno ni tako nenavadno dejstvo, da so njene zgodbe nastale najprej v katalonščini, potem pa jih je Škrabčeva prevedla še v slovenščino. Tako je zagotovo najlažje, pa tudi najbolj prepričljivo ujela njihovo subtilno bit. Zgodbe, razdeljene na štiri tematske sklope z naslovi Beg, Mimipripadniku, ki bo umrl brez potomcev. Ta skuša na pragu 21. stoletja svoje prednike iztrgati pozabi in ohraniti spomin nanje. Kot nam razlaga naš prvoosebni pripovedovalec, je večina njegovih sorodnikov skozi stoletja živela brez kakršnegakoli blišča, med njimi pa se je znašla peščica, ki je izjemno vplivala na potek dogodkov v svoji bližnjem okolju in tudi veliko širše, v svojem času in tudi daleč vnaprej ter vplivala na usodo evropske zgodovine. Ob priimku Spinoza bralec seveda takoj zastriže z ušesi in ga poveže s priznanim nizozemskim filozofom židovskega porekla Baruchom Spinozo, ki je sredi 17. stoletja razsvetljeval evropsko misel, ter se sprašuje, ali je govora o njegovi rodbini. Odgovora nista enoznačna da ali ne, zgodba je na krilih domišljije razpeta ter magičnega realizma in mistike polna fikcija, v kateri mrgoli znanih dogodkov in oseb, vodilni protagonisti pa so tisti, ki jih zgodovina ni zaznamovala, čeprav so bili odločilni za njen potek. So osebe v senci, a vendarle zaslužne za večino odkritij, od Paracelsusovih do Einsteinovih, so tudi med utemeljitelji ideje o francoski revoluciji ali celo kot snovalci Hitlerjevega pivniškega puča, poskusa nacističnega državnega udara iz leta 1923. Glede na to, da roman predstavlja zgodovino Evrope in položaj Židov v njej, se avtor seveda ne more izogniti opisu grozovitega preganjanja, ki so ga bili ti deležni. Gabi Gleichmann postavlja pred krščansko Evropo neusmiljeno zrcalo in vleče na primer jasno vzporednico med Španijo 15. stoletja, ko se je moč inkvizicije kot institucije katoliške Cerkve strahovito utrdila, in časom nacizma ter stalinizma petsto let kasneje, ko sta bila

casti bodo nekakšna alternativa priljubljenim pogovornim večerom na različne zgodovinske in aktualne teme o lokalni dediščini, ki jih v muzejskih prostorih trenutno ne smejo prirejati. »Gre za medij, ki je zelo priročen in demokratičen, saj je preprosto dostopen vsakomur z osnovno opremo za dostop do interneta in predvajanje zvoka. Podcast je še najbolj podoben radijskim oddajam, le da si ga poslušalci lahko zavrtijo, kadarkoli želijo. Denimo med potjo z avtomobilom, na sprehodu, med gospodinjskimi opravili,« direk-

Mojca Ževart: »Čeprav je bil muzej dobršni del minulega leta zaprt, smo vseeno našli poti do ljudi.«

Muzejski odmevi Podkast Muzeja Velenje

DOGODKI Ustvarjeno doma 2020 Velenje, 4. februarja – Danes bo osrednje razstavišče Knjižnice Velenje zavzela vsakoletna razstava Ustvarjeno doma, ki povzema lokalno ustvarjalnost v literaturi, glasbi in filmu. Na ogled bodo tiskovine in zgoščenke šaleških avtorjev in založb iz Šaleške doline – knjige, časopisi, glasbeni in video posnetki, ki so izšli leta 2020. Ogled razstave je možen v delovnem času knjižnice ob upoštevanju preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa po navodilih zaposlenih.

Profesor Kuzman mlajši na daljavo Velenje, 7. februarja – V nedeljo ob 20. uri bo komik Uroš Kuzman v sodelovanju SiTi Teatrom BTC uprizoril spletni stand-up na aplikaciji Zoom. Slovenski pedagogi se namreč že več mesecev ubadajo z vprašanjem, kako predavati po spletu. Med njimi je tudi Profesor Kuzman mlajši, ki si je zadal še

VELENJE Petek, 5. 2. x

krija, Vonji in Neravnovesja, bi bralec lahko na prvi (bežni) pogled označili kot avtoričine refleksije, ki so nastale na njej tako ljubih potovanjih po vsem svetu. A v resnici so precej več kot to! Škrabčeva nas sicer v številnih zgodbah na začetku resda popelje skozi širjave (zunanjega) sveta, kar stori z obilo prefinjenosti in čutom za detajle vseh vrst, tako da se nam zdi, da še sami postanemo strastni popotniki skozi čas in prostor. A potem se širina obzorij zunanjega skoraj vedno premakne v globine notranjosti; tam je nenadoma ogromno prostora za avtoričina intimnejša poglabljanja vase ali pa doživljanje vsega, kar čuti, vidi in jo navdahne ob stiku z zunanjim ter v njej prebudi nekaj, morda do takrat še neznanega ali neslutenega. Imenitna zbirka, ki boža s svojim jezikom, pa tudi z razmisleki, stkanimi v najrazličnejših človekovih svetovih in dimenzijah.

Mojca Ževart

Različni kotički po mestu: Kulturni drobižki, prostorska instalacija (do 12. 2.) x Titov trg: Prostor smo ljudje, fotografska razstava (do 12. 2.) x Spletni dogodek OŠ Gorica razstava likovnih del učencev šole x Spletni dogodek Gimnazije Velenje Kulturni maraton dijakov šole 8.00 Spletni dogodek ŠCV Prireditev ob 8. februarju 8.20 Spletni dogodek OŠ Gorica Kulturnemu prazniku v čast 12.00 Spletni dogodek OŠ Gustava Šiliha Ob slovenskem kulturnem prazniku 19.30 Spletni dogodek Glasbene šole Velenje Tradicionalni koncert profesorjev šole ob kulturnem prazniku

Sobota, 6. 2. 9.30-10.30 Pred Centrom Nova in pred sodiščem Pesniki berejo pesnike, literarnorecitatorska intervencija 11.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Prešernov cilinder, ustvarjalna delavnica

Koga bodo gostili, o čem bodo govorili?

Podcaste bo vodila »muzejska novinarka«, kakor muzealci pravijo sodelavki Almi Javornik, ki bo gostila tako svoje sodelavce kot povabljene goste, s katerimi bo v sproščenem klepetu poskušala predstaviti muzejske in druge zgodovinske vsebine skozi zgodbe z osebno noto. Te namreč najbolj pritegnejo vse generacije. Prvi podcast, podcast, v katerem bo gostja dorektorica Mojca Ževart, bo v etru na slovenski kulturni praznik, nato pa jih bodo objavljali mesečno. »Naslednjega bomo posvetili Velenjskemu gradu, ki je bil slavljenec lanskega leta, ko smo zaznamovali 750. obletnico prve posredne pisne omembe Velenjskega gradu. Na različne načine smo predstavljali ta dragoceni spomenik kulturne dediščine, v podcastu pa bo sodelavka Mateja Medved predstavila nekaj manj znanih zanimivosti o gradu. Naslednji podcast bomo posvetili Majdi Kurnik. Lani smo

dodatni izziv: pri podajanju »snovi« skuša tudi razvedriti. Vabi na osveženo učno uro, ki bo ponudila kratek vpogled v trenutni šolski vsakdan, predvsem pa veliko nostalgije in spominov, kako lepo je v resnici bilo takrat, ko so bila šolska vrata še na široko odprta.

Dnevi odprtih vrat Velenje, 8. februarja – Na kulturni praznik, čeprav je v ponedeljek, ko so muzeji in galerije običajno zaprti, enote Muzeja Velenje vabijo na dan odprtih vrat. Ogled razstav na Velenjskem gradu, v Galeriji F-bunker, Muzeju usnjarstva na Slovenskem, Hiši mineralov ter Spominskem centru 1991 bo med 10. in 17. uro brezplačen. Med 10. in 18. uro bo odprta tudi Galerija Velenje, v kateri je na ogled razstava Matica Velerja Modni svetovi – Teatralna ekspresivnost.

Vedo, ka' nar'di kultura! Velenje, 8. februarja – Velenjske mladinske organizacije bodo kulturni praznik zaznamovale s spletno produkcijo pod okriljem mladinskega kulturnega kluba eMCe plac. Z lokalnimi kulturno-umetniškimi ustvarjalci

Nedelja, 7. 2. 11.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Časopisni besedolov, ustvarjalna delavnica 17.00 Spletni dogodek Galerije Velenje Virtualno na čaju z modnim ustvarjalcem Maticem Velerjem 20.00 Spletna aplikacija Zoom Profesor Kuzman mlajši na daljavo, monokomedija Uroša Kuzmana

17.00 18.00 19.30

Ponedeljek, 8. 2. Vabljeni v Galerijo Velenje in v enote Muzeja Velenje! 9.00-21.00 Titov trg Dom kulture Velenje 1960–2020, priložnostna razstava 10.00-17.00 Od Gorice do Velenjskega jezera Kulturne podoknice, intervencije lokalnih glasbenikov 10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Podkast: Klepet z direktorico muzeja Mojco Ževart 10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Spletna razstava fotografij Janeza Svetine 12.00 Spletni dogodek Galerije Velenje Figa za kulturo, posaditev fige 16.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Koncert Moškega pevskega zbora Kajuh 17.30 Spletni dogodek Društva

20.00

x x

Muzej Velenje bo podcaste objavljal na svoji spletni strani muzejvelenje.si in na družbenih omrežjih Facebook in Instagram.

novi. Maja se bomo posvetili vsebinam, ki nas bodo spomnile, da letos mineva 80 let od začetka 2. svetovne vojne. Junija bomo pri našem delu in tudi s podcastom namenili poseben poudarek 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Tako si bodo različne zanimive vsebine, ki jih bomo izbirali po ključu aktualnosti in zanimivosti, sledile vsak mesec,« napoveduje direktorica. 🔲

Tina Felicijan

mlajše generacije so posneli kratek video, s katerim izražajo svoja stališča do aktualnih razmer v kulturno-umetniškem delovanju in podporo vsem ravnem kulturnega življenja. S sintezo različnih medijev bodo izrazili kritiko z optimističnim sporočilom: živela kultura! Video za naslovom Mi vemo, ka ti nardi kultura! bodo na družbenih omrežjih objavili na Prešernov dan.

Začetek projekta Moje novo delo: Uršula Skornšek Velenje, 9. februarja – V torek Galerija Velenje začenja nov projekt Moje novo delo, v katerem bodo vizualni ustvarjalci predstavili nastajanje svojih del po konceptu, s katerim bi s svojim najnovejšim delom najbolje nagovorili tiste, ki sta jim umetnost in kultura blizu ali pa se jim bosta prav zaradi katerega od tako predstavljenih del približali. Kot prva se bo ob 10. uri predstavila akademska slikarka Uršula Skornšek. Njeno novo delo bo na ogled v galeriji, projekt pa bo mogoče spremljati tudi na spletu.

upokojencev Velenje Praznični dogodek Društva upokojencev Velenje Spletni dogodek Festivala Velenje Po Sonetnem vencu, plesna predstava Balkan Dance Project Spletni dogodek Muzeja Velenje Film o Moškem pevskem zboru Kajuh Spletni dogodek eMCe placa, MC Velenje, ŠŠK Mi vemo ka ti nardi kultura!, video Spletni dogodek Mestne občine Velenje, Festivala Velenje in VTV Čarobni sprehod s Prešernom, osrednja občinska slovesnost Spletne platforme Galerije Velenje Objava nabora natečaja »Kultura ...« Spletne platforme UVKF Objava letnih festivalni književnih razpisov 20. Lirikonfesta Velenje 2021

🔲

ŠOŠTANJ Sobota, 6. 2. X

Planinsko društvo Šoštanj Turnosmučarski izlet na Boskovec (1587 m) in Smrekovec (1577 m)

Ponedeljek, 8. 2. 8.02

Zavod za kulturo Šoštanj Osrednja slovesnost ob prazniku kulture

Sreda, 10. 2. X

Vila Lučka Šoštanj 2. planinski večer

Lunine mene

Torek, 9. 2. 10.00 Spletni dogodek Galerije Velenje Moje novo delo: Uršula Skornšek, predstavitev nastajanja umetniških del 17.00 Spletni dogodek Mladinskega centra Velenje konS = Rišem s kodo, delavnica (obvezne prijave) 18.00 Spletni dogodek JSKD-IO Velenje Kultura za vsak čas, kratek film

tf

4.

februarja, ob 18:37, zadnji krajec


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

4. februarja 2021

Nagradna križanka »Križnik«

RADIO VELENJE Naročila na 031 368 139 Odojek na porcije – vsak četrtek Malice in hamburgerji na klic – lasten prevzem ali z dostavo (ob pravočasnem naročilu vam malice dostavijo tudi popoldan)

Mesomat Velenje - pri Osmici Mesomat Šoštanj – Tržnica Mesomat Mozirje - TIC

Prodaja na terenu: Sreda – Črna na Koroškem Četrtek – Ravne na Koroškem Petek – Šoštanj: dopoldan, Šmartno ob Paki: popoldan Sobota – Tržnica Velenje • • • •

Prodaja mesa (slovensko poreklo) in lastnih proizvodov Domače salame, klobase Sveže paštete, zaseka Ocvirki in drugi mesni pripravki

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križnik«, najkasneje do ponedeljka 15. februarja Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Telefon iPhone 12 je lahko nevaren za življenje srčnih bolnikov

DVOMOV

PRI NAS NI! Oglaševanje se splača!

ČETRTEK, 4. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih (oddaja bo ponovno potekala v živo); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 5. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 6. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna (glasujte v živo ali po internetu: radiovelenje@nascas.si) 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 7. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (naša astrologinja Dora bo sprejela dva klica tudi v živo); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 8. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Podjetje Apple je konec lanskega leta pričel s prodajo pametnih mobilnih telefonov iPhone 12, predstavili pa so še brezžično polnjenje MagSafe. Kupcem sta na voljo dve različici, MagSafe Charger za polnjenje ene naprave in MagSafe Charger Duo za polnjenje dveh naprav hkrati. Prvega je že pred časom mogoče kupiti, drugi je na voljo postal šele pred kratkim. Telefon iPhone 12 in polnilca MagSafe sta opremljena z močnimi magneti, zato je podjetje Apple uporabnike opozarilo, da ne smejo uporabljati novega telefona in brezžičnega polnilca v bližini srčnih spodbujevalnikov, defribrilatorjev in drugih vstavkov, ki bi se lahko negativno odzvali na magnete in radijske valove, saj bi lahko prišlo do njihove okvare. S tem pa bi bilo v najslabšem primeru lahko ogroženo celo življenje bolnika. Podjetje Apple svetuje, da mora biti v primeru običajne uporabe od občutljive naprave oddaljena vsaj 15 centimetrov, v primeru brezžičnega polnjenja pa vsaj 30 centimetrov.

03 898 17 50 / epp@nascas.si

Nova grožnja za trgovce že v sosednji Italiji

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 25. do 31. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 25. do 31. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Trgovci se kljub še vedno trajajoči epidemijo koronavirusa še vedno ne ukvarjajo s strankami, ki dnevno zapravljajo svoj trdo zaslužen denar za nakup hrane in pijače. Drugačne si ni mogoče razložiti, zakaj po tolikem času še vedno niso rešili težave z izgubljanjem časa strank pri blagajnah. Vrste so večkrat nepregledne in ponavadi več časa zapravite za plačilo kot za dejanski nakup. Na srečo so za to težavo poskrbela preostala podjetja in eno izmed takšnih, kateremu lahko uspe, je Amazon. Storitev se imenuje Amazon Fresh in se v tem trenutku nahaja že v sosednji Italiji, in sicer v mestni občini Milan, pri čemer so bila v projekt vključena tri italijanska mesta. S pomočjo nove storitve lahko kupci nakupljeno blago v trgovini preko spleta prejmejo v istem dnevu. Storitev Amazon Fresh lahko trenutno uporabljajo le tisti, ki imajo sklenjeno naročnino Amazon Prime, za nakupe nad 50 evrov pa kupci ne plačajo stroškov dostave. Dostave so opravljene med 8 uro zjutraj in polnočjo, pri čemer je dostavno okno dve uri. V koliko pa kupec plača dodatnih 4,99 evrov, se dostavno okno zmanjša na zgolj eno uro. Dostava pa je na voljo vse dni v tednu. Podjetje Amazon zagotavlja, da je kupcem na voljo več kot 10.000 izdelkov. Zato ne preseneča, da je storitev Amazon Fresh med Italijani takoj postala priljubljena. Trenutno pa še ni podatkov o tem, kdaj bo novost na voljo tudi pri nas, po vsej verjetnosti pa bomo morali nanjo še kar dolgo čakati.

:: Tednik Naš čas

... več kot 30.000 bralcev

:: Spletni portal nascas.si ... viden po vsem svetu

:: Radio Velenje

... območje 250.000 prebivalcev

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 25. do 31. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

TOREK, 9. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 10. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. do 31. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka


Naš čas, 4. 2. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIČNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

RAZNO OTROŠKI STOLČEK za hranjenje FreeON-TIM, prodam. Gsm: 041 493 326. JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOCKE sena, silažne bale in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874. DOMAČE VINO, belo in rdečo prodam po ugodni ceni. Gsm: 041 669 518

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava: Mislinja, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Kmetija Šraj, Gsm 031 751 675. NESNICE, rjave, cepljene, starost 19 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 7. 2. 2021, od 8.00 do 8.30. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koroškem: 7,50 €/kom Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

KUPIM Dvoinpol ali trisobno stanovanje v pritličju v Velenju, kupim. Gsm: 041 911 689.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

V soboto, 6. 2. nedeljo, 7. 2. in ponedeljek, 8. 2. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 583 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

SMRTI

POROKE

- gospodarstvenik Friderik Blagotinšek je bil rojen 6. februarja 1914 v Št. Vidu nad Zavodnjami; zaposlen je bil v Elektrarni Velenje kot tehnični vodja Elektrarne Velenje v letih od 1959 do njene zaustavitve leta 1967; od tu je bil premeščen v Termoelektrarno Šoštanj; 21. oktobra 2008 je umrl v Velenju; - 6. februarja 1937 se je v Šoštanju rodil glasbenik in nekaj časa tudi dirigent Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj Zdravko Zupančič; umrl je 17. marca 2010; - 6. februarja 1959 je bil rojen Velenjčan dr. Igor Plazl - Ic, ki je kot profesor kemije zaposlen na ljubljanski univerzi; - 6. februarja 1978 je bil rojen televizijski voditelj Peter Poles, doma iz Velenja; - na 6. seji sveta Občine Šoštanj 6. februarja 1996 je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc Pečov-

• •

Gradečak Ivan, roj. 1943, Velenje, Goriška cesta 41 Pečovnik Anton, roj. 1933, Šoštanj, Ravne 70 Vrzelak Jožefa, roj. 1954, Podkraj pri Velenju 68N

nik; 25. aprila so svetniki na seji sveta Občine Šoštanj za novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona Skornška; - 8. svečana je slovenski kulturni praznik v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849 v Kranju; pobudo za ta praznik je 1. februarja leta 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, Prešernove nagrade, ki se ta dan delijo za dosežke v kulturi, je uvedlo ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 13. februarja 1946, prvič pa so Prešernovo nagrado podelili 8. februarja leta 1947; - 8. februarja 1972 se je rodil Velenjčan Zoran Benčić; Benčić je pisatelj, avtor besedil in vokalist nekdanje rokenrol skupine Res Nullius; - 9. februarja 1975 se je rodil gasilski poveljnik Boris Goličnik; od 1984 je član PGD Šoštanj – mesto, od 2002 je imel pomembne funkcije na gasilskem področju; bil je med ustanovitelji Smučarsko skakalnega kluba Šoštanj, od leta 2003 je tudi njegov predsednik; od leta 2010 je svetnik Občine

Nagrobnik Ivanu Kellerju na pokopališču v Šmartnem (Arhiv Muzeja Velenje)

Šoštanj; - 9. februarja 1982, ko je šaleška folklorna skupina Koleda praznovala 10. obletnico delovanja, so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prvič podelili priznanja takratne Kulturne skupnosti Velenje - Napotnikovo priznanje, Napotnikovo diplomo in Napotnikovo plaketo, ki pa jih že vrsto let ne podeljujejo več; - 10. februarja 1978 je bil v dvorani Doma kulture v Velenju prvi samostojni

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Upravna enota Velenje Hudovernik Matic, Velenje, Paka pri Velenju 46 in Krajnc Valentina, Celje. Stanetova ulica 28 Saradjen Advan, Velenje, Jenkova cesta 9 in Mešić Semira, Velenje, Jenkova cesta 9

od 5. 2. do 11. 2.

VETERINARSKA POSTAJA

GIBANJE prebivalstva •

23

OBVEŠČEVALEC

4. februarja 2021

koncert mešanega pevskega zbora Gorenje pod vodstvom prof. Cirila Vertačnika; - 10. februarja 1980 so člani Zveze šoferjev in avtomehanikov občine Velenje pri Starem jašku pripravili prvi uradni sejem rabljenih avtomobilov, neuradni sejem pa je bil že nedeljo prej; avtomobilskih sejmov pa v Velenju že nekaj časa ni več; - Sudetski Nemec Ivan Keller, ki je umrl 11. februarja 1955, je v Velenje prišel kot spovednik družine Herbersteinov in je med 2. svetovno vojno bil edini župnik, ki je ostal v Velenju in opravljal vse mašniške obrede; bil je izredno priljubljen med prebivalstvom, kar kaže tudi številna udeležba na njegovem pogrebu 13. februarja leta 1955; - 11. februarja 1991 je umrl zdravnik in direktor Ivan Cestnik; od leta 1946 je bil zaposlen v bolnišnici Topolšica, hkrati je vodil protituberkulozni dispanzer v Šoštanju; leta 1950 je postal direktor Bolnišnice Topolšica, in to ostal do leta 1974; leta 1951 je izdal knjižico Zdravljenje jetike. 🔲

Damijan Kljajič

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Dame in gospodje, Radio Velenje.

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

V SPOMIN

107,8 MHz

Nagrajenci križanke »Optika Paka«, objavljene v tedniku Naš čas dne 21. januarja 2021, so: Vito Jelen, Stanetova 14, 3320 Velenje; Bernarda Roškar, Šenbriška 31, 3320 Velenje; Barbara Pirtovšek, Koželjskega ulica 3, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ODLIČNA IZBIRA OČAL

ALOJZ KRIČEJ 16. 3. 1945 – 4. 2. 2020

Večerni sprehod, orkester vetra in smrek in spremljava tenorja.

Hvala za vsako misel nanj in prižgano svečko.

Vsi Tvoji

ZAHVALA Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je v 91. letu starosti zapustil naš ljubi mož, oče, dedek, pradedek

ZAHVALA

KARL TRUNKL

RUDOLF TAJNŠEK

iz Velenja Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni. Ko prebudite se v tišini jutra, sem zamahi ptic prepevajočih, ki krožijo po nebu. Zvezda sem, njena blaga luč v noči.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem za izrečeno sožalje, denarne dobrodelne prispevke, sveče ter besede tolažbe in pozornosti. Hvala gospodu župniku Janku Rezarju za prisrčen obred in molitev. Hvala vsem, ki ste našega dragega moža in očeta pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališču, v molitvi, v mislih, s povezanostjo v duhu. Naj te v onostranstvu dobrohotno sprejmejo tvoji prijatelji, sorodniki, božji vodniki. Vemo, da se enkrat, nekje srečamo, do takrat pa smo povezani v mislih in spominih. Žena Pavla, sin Drago in hči Mateja z družinami

12. 4. 1945 – 14. 1. 2021

iz Podgore – Šmartno ob Paki

Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, a v naših srcih vedno še živiš.

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč, vsem sodelujočim pri pogrebni slovesnosti za lep pogrebni obred ter sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja.

Žalujoča žena Fanika, hči Bernarda in sin Simon z družinama


Naš ­čas, 4. 2. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Spletno nakupovanje je postalo del našega vsakdana V lanskem letu smo najpogosteje kupovali oblačila in obutev, večina je nakup opravila pri spletnih trgovcih iz Slovenije, triinštirideset odstotkov jih je nakup opravilo tudi pri spletnih prodajalcih iz drugih držav članic EU - Pred nakupom čim bolj natančno preverite prodajalca, ki upravlja spletno stran Jasmina Škarja

Ljudje smo v zadnjem letu in času epidemije koronavirusa precej spremenili svoje nakupovalne navade. Vse več jih nakupe opravi preko spleta. Nekateri zato, ker se izogibajo fizičnemu stiku, spet drugim je spletni način nakupovanja bližji, enostavnejši, hitrejši in lažji. Velika večina spletnih trgovin je letos tudi zabeležila precejšno rast prodaje. Precej vprašanj s strani potrošnikov v tem času prejemajo precej tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije. Nekaj informacij, ki vam lahko pomagajo pri spletnem nakupovanju in uveljavljanju pravic, posreduje tudi Matjaž Jakin iz ZPS. »Koronavirus je dostavo precej otežil, še posebej v prazničnem času so bile dostavne službe obremenjene. Ko prejmete izdelek, ga nemudoma poglejte, in če ugotovite, da je poškodovan, prevzem takoj zavrnite, če je le to mogoče. Če poškodbo odkrijete doma, poškodovani izdelek fotografirajte in o tem obvestite prodajalca. Tudi če z izdelkom ni nič narobe, embalaži shranite štirinajst dni, torej za čas, ko imate možnost odstopiti od pogodbe.«

Pravica do odstopa od pogodbe je štirinajst dni

Ena od zakonskih pravic, ki jih imajo potrošniki, je pravica do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga. »Gre torej za primere, ko kupec ne odstopi od

pogodbe, ker ima blago napako, ali ne deluje pravilno, temveč si je glede nakupa premislil iz drugih razlogov. O odstopu mora potrošnik pravočasno obvestiti prodajalca, kar pomeni najpozneje štirinajst dni od izročitve blaga, razloga za odstop pa ni dolžan navesti. Obveznost potrošnika je, da mora izdelek poslati nazaj v štirinajstih dneh po tem, ko je prodajalca obvestil o odstopu, prodajalec pa mora vrniti kupnino nemudoma oziroma najpozneje štirinajst dni po prejemu obvestila o odstopu od pogodbe. Vračilo prejetih plačil lahko zadrži do prevzema vrnjenega blaga ali dokler potrošnik ne predloži dokazila, da je blago poslal nazaj. Potrošniku mora vrniti tudi stroške poštnine, edini strošek, ki bremeni potrošnika, je strošek vračila oziroma pošiljanja blaga nazaj prodajalcu. O pravicah do odstopa od pogod-

be mora prodajalec potrošnika jasno obvestiti pred nakupom (največkrat je to navedeno v splošnih pogojih). Pravice do odstopa od pogodbe pa nimate, če gre za blago, ki je narejeno po natančnih navodilih potrošnika in prilagojeno osebnim potrebam, gre za pogodbo o blagu, ki je hitro pokvarljivo, pogodbah o dostavi zapečatenih avdio in video posnetkov in računalniških programov, če je potrošnik po dobavi odprl varnostni pečat,« pove Jakin.

Kdo je odgovoren, če je vrnjeno blago uničeno?

Ko podjetje pošlje izdelek potrošniku, mora zagotoviti, da se mu izdelek dostavi v brezhibnem stanju. Če potrošnik, ki je prejel brezhibno blago, od pogodbe odstopi in izdelek vrne prodajalcu, mora v tem primeru potrošnik poskrbeti, da je blago ustrezno

varno pakirano in da se prodajalcu vrne nepoškodovano.

Pasti in prevare spletnih nakupov

Pasti nakupov je veliko, zato pred nakupom čim bolj natančno preverite prodajalca, ki upravlja spletno stran. Kaj je dobro pred nakupom upoštevati? Jakin odgovarja: »Upoštevati velja zlato pravilo, ki pravi: če je nekaj predobro, da bi bilo res, potem verjetno ni res. Še posebej velja biti pozoren pri izjemnih popustih, kjer so izdelki nekajkrat cenejši kot v drugih trgovinah. Pri nakupu iz tujine bodite pozorni na to, iz katere države prodajalec pošilja naročeno blago. Če bo pošiljka poslana iz tretje države, zunaj EU, vas lahko doletijo plačila DDV (praviloma s 1. julijem 2021 se bo DDV obračunal pri vseh pošiljkah ob uvozu v EU, ne glede na njihovo vrednost) carine

Projekt Zdravje v občini predstavlja nov vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja Do sedaj je bilo izdanih pet publikacije za vsako posamezno občino, letošnja izide aprila – Pomemben sestavni del projekta Zdravje v občini je spletna aplikacija, ki omogoča takojšen in interaktiven vpogled v podatke Jasmina Škarja

Nacionalni inštitut za javno zdravje vsako leto pripravi statistične podatke o zdravju v dvesto dvanajstih slovenskih občinah – projekt, ki predstavlja nov vir informacij in s pomočjo katerega lahko vsaka občina prepozna izzive in vlogo tudi pri varovanju, ohranjanju in krepitvi zdravja. Projekt Zdravje v občini predstavlja nov vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru. Letošnji slogan aktivnosti Zdravja v občini je Zdrava občina za zdravo Slovenijo. Lucija Beškovnik, dr. med., specialistka javnega zdravja z Območne enote Celje pravi, da je do sedaj izšlo pet publikacij za vsako posamezno občino, aprila pa lahko pričakujemo novo, za leto 2021. Kako poiskati podatke, ki nas zanimajo? »Publikacija Zdravje v občini je sestavljena iz štirih strani. Na prvi strani je izpostavljenih nekaj glavnih dejstev o zdravju v občini in prikaz posameznih kazalnikov v grafični podobi. Na 2. in 3. strani je prostor za izbrane vsebine. Leta

Kazalniki o zdravju so razvrščeni v posamezne tematske sklope, aplikacija pa je na voljo na spletnem naslovu http://obcine.nijz.si.

2016 je bil na tem mestu prikazan pomen informacij o zdravju, 2017 nov zakon o omejevanju uporabe tobaka in povezanih izdelkov, 2018 o neenakosti v zdravju, 2019 zdravje in okolje in 2020 o tem, kaj je konoplja. Letos (2021) bo izbrana vsebina na temo duševnega zdravja.

Na zadnji – 4. strani – so v obsežnejši tabeli prikazani kazalniki zdravja v občini. Prikazane so izbrane vrednosti kazalnikov za občino v primerjavi z upravno enoto, statistično regijo in Slovenijo. Kazalniki so testirani na statistično značilnost. V majhnih občinah zaradi majhnega števila

dogodkov lahko pričakujemo večja nihanja vrednosti kazalnikov med posameznimi leti,« še izpostavi specialistka javnega zdravja NIJZ, Območne enote Celje, Lucija Beškovnik, ki zaključi, da so vsebine spletne aplikacije namenjene vsem, ki jih zanima celovit pogled na zdravje in zdravstveno stanje v občini ter državi. »S podatki o zdravju v občini želimo odločevalcem, medijem ter različni strokovni in splošni javnosti pomagati pri pomembnih odločitvah in aktivnostih na področju zdravja prebivalstva, ki bodo podprte s poznavanjem zdravstvenega stanja in potreb, ter s tem prispevati k boljšemu zdravju vseh prebivalcev.« Na NIJZ OE Celje so podrobneje pregledali in analizirali podatke za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Posamezne izstopajoče podatke vam bomo predstavili v obsežnejših uvodnih člankih in posameznih rubrikah, v katerih bodo svojo noto predstavili strokovnjaki in posamezniki s svojim pogledom na posamezno področje. 🔲

in morebitni stroški carinskih postopkov. Pri izstopu Združenega kraljestva iz EU bo gotovo prišlo do sprememb pri naročanju«. Po njegovih besedah je ob upoštevanju osnovnih previdnostnih ukrepov spletno nakupovanje precej varno. Si je pa dobro pred nakupom izdelka vzeti nekaj časa in preveriti tako ponudbo, različne kupce in se prepričati o tem, ali so vredni našega zaupanja. »Odsvetujemo pa nakupe preko Facebooka in drugih družbenih omrežij, če prodajalca ne poznate ali se ne morete prepričati o njem. Prav tako podatkov o svoji plačilni kartici ne pošiljajte v zasebnih sporočilih, saj pravi prodajalec od vas tega nikoli ne bo zahteval.«

Najpogosteje kupujemo oblačila in obutev

In kaj smo ljudje v lanskem letu najpogosteje iskali in kupovali preko spleta? Kot so sporočili s Statističnega urada RS, smo najpogosteje kupovali oblačila in obutev. Petindvajset odstotkov jih je v tem obdobju kupilo prek spleta oblačila, čevlje ali dodatke. Trinajst odstotkov jih je kupilo avdio, video in foto izdelke ali gospodinjske aparate, enajst odstotkov zdravila ali prehranska dopolnila, deset odstotkov kozmetiko, lepotilne izdelke ali izdelke za sprostitev, po devet odstotkov jih je kupilo športno opremo, namizni, prenosni ali tablični računalnik, mobilni telefon ali dodatke ter pohištvo, dodatke za dom ali izdelke za

vrt, po osem odstotkov jih je kupilo prek spleta otroške igrače ali izdelke za nego otrok in tiskane knjige, revije ali časopise, šest odstotkov jih je naročilo dostavo hrane in tri odstotke hrano ali pijačo iz trgovin.

Večino nakupov opravimo v slovenskih spletnih trgovinah

Velika večina kupcev, sedeminosemdeset odstotkov, od tistih, ki so v zadnjih treh mesecih naročali ali kupovali prek spleta fizične izdelke, je nakup opravila pri spletnih trgovcih iz Slovenije, triinštirideset odstotkov jih je nakup opravilo tudi pri spletnih prodajalcih iz drugih držav članic EU, osemindvajset pa pri podajalcih iz držav zunaj EU. Kot so sporočili iz Statističnega urada Slovenije, je po spletu v zadnjih treh mesecih (pred anketiranjem) nakupovalo dvainpetdeset odstotkov Slovencev v starosti 16–74 let. Večina je opravila en ali dva spletna nakupa, vrednost posameznega e-nakupa je bila največkrat od sto do dvesto devetindevetdeset evrov, petindvajset odstotkov izdelke ali storitve, vredne manj kot petdeset evrov, devet odstotkov v vrednosti od tristo do štiristo devetindevetdeset evrov, šest odstotkov izdelke vredne tisoč evrov ali več, pet odstotkov od petsto do šeststo devetindevetdeset, in dva odstotka za izdelke ali storitve, vredne od sedemsto do devetsto devetindevetdeset evrov.  🔲

Pouk v velenjskih šolah je potekal v učilnicah tudi v ponedeljek Ravnatelji so pretekli petek na vlado naslovili pobudo, naj v šolah v rdečih regijah tudi za ponedeljek dovoli pouk v prostorih šol za otroke prvega triletja. Ker so ravnatelji zatrdili, da lahko v istem dnevu testirajo in izvedejo pouk, so tudi v velenjskih šolah pouk otrok izpeljali po utečenem programu v živo tudi v ponedeljek, 1. februarja. Vodja aktiva ravnateljev MO Velenje in ravnatelj CVIU Velenje mag. Aleksander Vališer je povedal, da tudi na njihovi šoli, potem ko so bili štirje razredi zaradi okužbe zaposlene v karanteni, pouk poteka normalno. V imenu vseh

velenjskih šol pa se je zahvalil Zdravstvenemu domu Velenje za hitro in uspešno izvedbo množičnega testiranja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. »V ponedeljek, 1. februarja, so pred poukom testirali učitelje, ki začenjajo pouk prve ure zjutraj, v kasnejšem terminu med 6. in 14. uro pa učitelje, ki začenjajo pouk kasneje. Testiranje je potekalo brez težav, zapletov in čakanja,« je še dodal vodja aktiva ravnateljev. Na testiranju v ponedeljek so odvzeli 682 vzorcev, samo eden je bil pozitiven. 🔲

jš, foto: jkš


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.