04 2022

Naš čas, 27. 1. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (-3/5 °C) bo jasno, v soboto (-4/6 °C) pretežno oblačno, v nedeljo (-2/11 °C) delno oblačno.

Četrtek, 27. januarja 2022

številka 4 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Bodimo vzor druga drugi!

Lara Oprešnik

Prižgali so več kot 700 svečk.

Označili pot v svetlobo Sprehajalce, ki so nedeljsko popoldne preživeli v parku Vista, je očaral labirint lampijončkov Velenje, 23. januar – Minulo nedeljo je že opoldne, ko so se na travniku v parku Vista začeli zbirati sodelavci Festivala Velenje in Zavoda za turizem Šaleške doline, začelo kazati, da se obeta nekaj zanimivega. Odpirali so papirnate vrečice in jih zavihali, vanje nasipali pesek, dodali čajno svečko in jih v krogih razvrščali

po travniku. Gradili so Svetlobni labirint – svetlobno instalacijo v slogu land arta. »V teh časih, ko vsi rabimo malo več svetlobe – tako in drugače – smo želeli popestriti popoldanski nedeljski sprehod v okolici Velenjskega jezera,« je sodelavka Festivala Velenje Ana Godec pojasnila, da so z instalacijo širili optimizem

ob daljšajočih se dneh in – tako vsi upamo – kmalu bolj sproščenem življenju.

Ko se je zmračilo, so začeli prižigati svečke. Pristopili so mimoidoči in tudi sami zanetili svetlobo. Številni so se sprehodili ob lampijončkih, postavljenih v spiralo, ki so kazali pot od vhoda v labirint do središča. Menda

se jim bodo srčne želje, ki so si jih zaželeli v središču Svetlobnega labirinta, uresničile. »Zdravja, lepše prihodnosti, čim več tako lepih popoldnevov, normalnega življenja,« smo v odgovor na vprašanje, kaj so si zaželeli, slišali od odraslih. Kaj pa od otrok? »Snega, da bi vsak dan šli na igrišče, novih igrač, da bi imeli svečke doma.« Naj nobena želja ne bo prevelika ali premajhna. 🔲

tf

Staranje je naraven proces, ki mu je podvržen vsak človek. Gre za neizogibno fiziološko dejstvo, glavni razlog zanj pa so poškodbe in odmiranje celic v človeškem organizmu. Pa vendar smo do staranja žensk bolj kritični kot do staranja moških. To neizogibno privede do mnogih negativnih posledic, ki jih občutijo predvsem ženske v zrelih letih, ki se znakov staranja pogosto sramujejo.

Mnoge se zato odločijo za lepotne posege. Moj namen sicer ni pisati o staranju, temveč o norem trendu lepotnih estetskih posegov že pri mladostnicah. Skrbi me namreč, v kakšen svet bodo nekoč vstopili moji otroci. To me resno skrbi. Nov modni trend na družbenih omrežjih, pa ne samo na omrežjih, praktično pri vsaki tretji vplivnici na soc. omrežju Instagram, je povečanje ustnic in promoviranje le tega kot nekaj vsakdanjega. Spletna vplivnica, ki torej dobi ponudbo za službo na način, da preizkusi v določenem lepotnem salonu njihov poseg ter ga potem oglašuje svojim sledilcem, ki so v povprečju mladostnice s še neizoblikovano osebnostjo, v iskanju sebe, poseg kasneje predstavi puncam kot samo še nek nov izdelek s prenasičenega promocijskega trga. Velika, velika katastrofa. Večina posegov je videti precej nenaravno, ob tem pa vplivnice poseg pokomentirajo, da sicer spoštujejo svoje telo, vendar mislijo, da lahko vsak s svojim telesom počne, kar si pač želi. Drži. Vendar tega ne delaš, ko si odgovoren za določeno število mladostnic, npr. 30.000 sledilk, ki si v tistem trenutku mislijo, da morajo biti videti takšne, ker je to pač nov trend. Ne samo dejstvo, da s takšnim početjem daješ vedeti mladim dekletom, ženskam, da njihovo edinstveno telo ni ustrezno takšno, kot je; v njih razviješ nespoštovanje do lastnega telesa ter slabo samopodobo. Te stvari se tudi nikoli ne končajo, ker lepotni poseg ponavadi nikoli ni samo en. Zakaj? Ker bistvo ni v posegih, temveč v notranjosti. Notranjost ne vključuje spoštovanja ter sprejemanja lastnega telesa takšnega, kot je, zato ni »popravkov« nikoli dovolj … Prosim, ne hodimo po tej poti, ker ni zdrava za ženske, mladostnice, mlade punce, za nikogar! Za razvito družbo potrebujemo samozavestne, inteligentne, zadovoljne in SREČNE ženske. Srečna ženska namreč izžareva tisto pravo lepoto, ki je ne more zasenčiti niti par gubic na obrazu. 🔲

Delež pozitivnih testov tudi v Velenju več kot sedemdesetodstoten Omikron se tudi v Velenju širi z veliko hitrostjo, kar kažejo številke okužb, ki jih beležijo v Zdravstvenem domu Velenje. Amadeja Lemež Jeseničnik pojasni, da je število pozitivnih oseb v zadnjem tednu precej naraslo in da rekordni prirast ne preseneča. »V prejšnjem tednu smo s PCR metodo

testirali približno 2.500 oseb, od tega je bilo pozitivnih približno 1.930 opravljenih testov, kar pomeni, da je bilo več kot 76 odstotkov vseh brisov pozitivnih. Če te podatke primerjamo s podatki iz tedna nazaj, ko smo testirali 1.670 oseb in je bilo pozitivnih 962 oseb, je bil delež pozitivnih

brisov 59 odstoten, kar dokazuje, da se odstotek pozitivnih dviguje.« Ker je različica omikron izredno kužna, še posebej opozarjajo ljudi, da so strpni in se ob čakanju držijo preventivnih ukrepov (varnostna razdalja, uporaba maske).

Zato, da vse poteka tekoče, poskrbi tudi njihova varnostna služba.

Upoštevajte časovni okvir testiranja za prekinitev izolacije

Vsi tisti, ki imajo potrjeno okužbo s covidom-19 lahko (PCR) za prekinitev izolacije 7. dan, opravijo testiranje HAGT v Rdeči dvorani, med 12. in 14. uro. »Prosimo vse, da v izogib prenosa okužbe, dosledno upoštevajo časovni okvir testiranja za prekinitev izolacije. Pomembno je, da se pacienti iz izolacije odpravijo na testiranje, da se držijo preventivnih ukrepov in počakajo na izid testiranja,« še doda Lemež Jeseničnikova, ki pritrdi tudi, da pri sporočanju rezultatov testiranja vzorcev prihaja do zamud, saj rezultatov vsi ne prejmejo v 48 urah, kot je bilo obljubljeno s strani ministrstva. Del vzorcev zaradi velikih obremenitev naših laboratorijev pošiljajo tudi v Nemčijo. »Pri nas teče transport do laboratorija tekoče dvakrat dnevno,« zaključi Amadeja Lemež Jeseničnik iz Zdravstvenega doma Velenje. 🔲

jš

Tudi v Gorenju prisiljeni zmanjševati proizvodnjo Velenje – V podjetjih Hisense Europe v Sloveniji v zadnjem obdobju število odsotnosti zaradi karanten in izolacij skokovito narašča in že predstavlja motnjo v proizvodnem procesu. Ker imajo tudi zelo veliko primerov, ko je v njihovih podjetjih zaposlenih več družinskih članov, se tako odsotnosti zaradi karanten in izolacij še namnožijo. »Situacijo rešujemo tako, da zmanjšujemo druge oblike odsotnosti (npr. morebitne dopuste) na minimum, na proizvodnih linijah pa ponekod tudi nekoliko zmanjšujemo obseg proizvodnje. Če se bo takšna situacija nadaljevala, nas zelo skrbi, kako bomo v takšnih razmerah ohranjali proizvodnjo na želeni ravni, saj po napovedih še nismo dosegli vrha tokratnega vala okužb (omikron) in je verjetno, da se bo hitro širjenje še nekaj časa nadaljevalo«, so zaskrbljeni.

Z velikim številom odsotnosti so se sicer srečali tudi že v nekaterih prejšnjih valovih epidemije, a so takrat še lahko nadomestili primanjkljaj z dodatnimi zaposlitvami. Tokrat zaradi izpraznjenega trga dela to ni več mogoče. Prav zato si želijo zmanjšanje trajanja karanten in izolacij. V podjetju pa s svojimi zelo zaostrenimi ukrepi dosledno skrbijo za varno delovno okolje in preprečevanje širjenja okužb, po vladnem odloku vse necepljene v podjetju tudi testirajo, medtem ko so režijske službe znova na delu od doma. Spodbujajo tudi cepljenje in ga zaradi boljše dostopnosti za zaposlene redno organizirajo tudi v podjetju, v sodelovanju s cepilnim centrom Velenje. 🔲

mz

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Spomladi stanovanjski razpis za mlade

LOKALNE novice

Prizidek k zdravstvenemu domu Nazarje – Zdravstveni dom Nazarje se otepa s prostorsko stisko, ki pa bo, če bo šlo vse po načrtih, kmalu odpravljena. Občina Nazarje naj bi namreč sredi leta začela graditi 2000 kvadratnih metrov velik prizidek. Gradbeno dovoljenje so že pridobili, vrednost naložbe pa je ocenjena na pet milijonov evrov. Dela naj bi bila zaključena še pred koncem prihodnjega leta.

Predvidoma do konca marca bo izdelana tudi projektna dokumentacija, ki bo podlaga za razpis za izbor izvajalca del.

V prizidek bodo preselili ambulante družinske medicine, pediatrijo, fizioterapijo, laboratorij, zobozdravstvo in medicino dela.

Subvencije v kmetijstvu še ta mesec Ljubljana – Kmetijski minister Jože Podgoršek je ob obisku savinjske regije napovedal izplačilo celotne akontacije neposrednih plačil do konca meseca. Te znašajo več kot 100 milijonov evrov.

Poudaril je, da se zaveda, da kmetijska gospodarstva pred skorajšnjim začetkom nove sezone potrebujejo svež denar za nabavo repromateriala, ki pa se je občutno podražil. Doslej so kmetijska gospodarstva iz tega naslova že prejela več kot 70 milijonov evrov.

Trasa hitre ceste je dejstvo v prostoru Spodnja Savinjska dolina – Na vprašanje, kakšno je stališče kmetijskega ministrstva do trase hitre ceste Velenje–Šentrupert, ki posega tudi v kmetijska zemljišča, je minister Jože Podgoršek odgovoril, da ministrstvo nasprotuje vsakemu posegu v kmetijska zemljišča. Ocenil pa je tudi, da se je o tej trasi zdaj prepozno pogovarjati, saj je trasa že dejstvo v prostoru.

Združene civilne iniciative Spodnje Savinjske doline so kljub temu na župane in občinske svetnike petih občin (Občine Braslovče, Polzela, Šmartno ob Paki, Celje in Velenje) naslovile odprto pismo glede hitre ceste Velenje–Šentrupert, ki je del severnega dela tretje razvojne osi. Sprašujejo jih, kako se bodo odzvali na revizijsko poročilo računskega sodišča, ki je ocenilo, da je izbrana trasa ceste neustrezna. Račusko sodišče je sicer v reviziji projekta 3. razvojne osi ugotovilo, da je bilo v obdobju 2015–2020 ministrstvo za infrastrukturo neučinkovito pri vodenju projekta, ministrstvo za okolje pa je bilo pri prostorskem načrtovanju projekta le delno učinkovito.

Pomlad se že nasmiha?

Vzdrževalci Velenja so že začeli s pomladnimi opravili, vsaj v središču mesta, kjer so pred dnevi že odstranili listje in uredili zelenice. Na sončnih območjih pa pokuka na plan tudi že kakšna pomladna cvetlica, ki napoveduje, da počasi prihaja v deželo pomlad, a se ni dobro prehitro veseliti, zima zagotovo še ni pokazala vseh svojih »ostrih zob.«

Za 223 tisoč evrov donirane hrane Velenje – S projektom Donirana hrana, ki ga v Mestni občini Velenje izvajajo že sedem let, so lani razdelili 33 ton sadja, zelenjave, pečenega mesa, sendvičev in ostalih mesnih izdelkov ter 138.447 kosov kruha, pekovskega peciva, mleka, mlečnih izdelkov in jajc. Skupna vrednost razdeljene podarjene hrane je znašala 223.717 evrov. »Namen projekta Donirana hrana je organizirati prevzem in predajo hrane, ki je pred iztekom roka uporabnosti in bi jo drugače trgovci ob koncu dneva dali v uničenje oziroma zavrgli. Hrano v Velenju donirajo Mercator Center Velenje, Interspar Šalek, Hipermarket Spar Velenjka, Hipermarket Spar Velenje, Hofer Partizanska cesta in Hofer Selo.

Prevzem hrane poteka vsak dan po obratovalnem času trgovin, tudi med vikendi in prazniki, organizirajo pa ga prostovoljci različnih skupin,« pravijo na Mestni občini Velenje, kjer zaradi načrtovane rekonstrukcije Doma za varstvo odraslih Velenje že iščejo nove lokacije za zbiralnico, kjer prostovoljci kratkoročno skladiščijo donirano hrano. V primerjavi z letom prej je bilo v letu 2021 v projektu Donirana hrana razdeljene več hrane. Ker je projekt Donirana hrana med občankami in občani Mestne občine Velenje dobro sprejet, ga bodo prostovoljci velenjskih 🔲 mz organizacij izvajali tudi v prihodnje.

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

27. januarja 2022

Lani so v Mestni občini Velenje rešili 38 stanovanjskih problemov, še vedno pa jih je na prednostnih listah 230 – Prva velika izgradnja stanovanj se obeta v letu 2025 na območju med pošto in reko Pako – Stekle pa so tudi priprave za prav tako obsežno gradnjo na Zlatem griču Mira Zakošek

Čeprav lani v Mestni občini Velenje ni bilo novogradenj stanovanj, so po besedah vodje Urada za premoženje in investicije Alenke Rednjak uspeli razrešiti 38 stanovanjskih stisk (stanovanja so dodelili 22 parom in 16 posameznikom). Letos pa računajo, da bodo stanovanjske probleme razrešili vsaj petnajstim družinam.

Prav tako bodo kmalu na voljo stanovanja za mlade. Rednjakovo smo povabili na pogovor.

Kako velik je pravzaprav stanovanjski fond Mestne občine Velenje? »Mestna občina Velenje ima v lasti več kot 900 stanovanjskih enot. Večinoma so vsa zasedena in starejša. Tista, ki jih imetniki izpraznijo, pa pred nadaljnjo predajo v najem obnovimo.«

to natančno opredeljuje, smo že sprejeli. Mladi oprostimo kar do polovice komunalnega prispevka.« Napovedujete pa tudi subvencioniranje obrestne mere za stanovanjske kredite mladim. »To pa še pripravljamo. Računam, da bomo tudi ta razpis objavili letos.«

❱

Vsako leto se sprosti med 35 in 40 občinskih stanovanj.

»Za zdaj starejših stanovanj na trgu še ne odkupujemo, smo upali, da bomo za to dobili neko pravno podlago v spremembah novega stanovanjskega zakona, a je to pooblastilo dobil samo republiški stanovanjski sklad. Sicer pa nam v tem trenutku tudi to ne bi veliko pomagalo, saj na trgu ni veliko ponudbe.« Občinsko stanovanje pa najemniku prodate, če ga je pripravljen kupiti, in si s tem zagotovite sredstva za nova reševanja stanovanjskih problemov. »V preteklosti je bilo kar nekaj takšnih primerov, trenutno pa je

❱

Na stanovanjski razpis, namenjen mladim, se bodo lahko prijavili mlajši od 29 let.

Zadnji stanovanjski razpis ste objavili leta 2020. »Res je. Dobili smo več kot 300 prošenj, ki smo jih uvrstili na dve čakalni listi (profitna in neprofitna). Obe sta javno objavljeni na spletni strani Mestne občine Velenje, tako da lahko čakajoči sproti spremljajo, kakšno je stanje. Naj pa opozorim, da vedno ne pride na vrsto tisti, ki je na vrhu lestvice. Stanovanje bo dobil takrat, ko bo na voljo njemu primerna velikost.« Lani ste razrešili 39 stanovanjskih problemov, kljub temu da ni bilo novogradenj. »Da, trenutno prednostno listo smo zmanjšali za 38 prosilcev.

Tako smo pomagali 22 parom oz. družinam ter 16 posameznikom. Na prednostnih listah je še vedno 230 prosilcev, zato bomo tudi letos stanovanja dodeljevali po aktualnih listah in ne bomo pripravili novega razpisa.« Napovedujete pa razpis, posebej namenjen mladim. »V to starostno skupino sodijo mladi do 29 let. Prihranili smo pet stanovanj, ki jih bodo dobili mladi. To smo jim obljubili na lanskem medgeneracijskem forumu. Občinski svet je potem že sprejel merila za dodelitev teh stanovanj in zdaj je vse že tako daleč, da predvidevam, da bomo razpis objavili spomladi.« Mladim pomagate tudi s subvencioniranjem komunalnega prispevka v primeru, da sami rešujejo stanovanjski problem. »Tako je. Tudi pravilnik, ki

Uredništvo: Maja Oderlap (direktorica in urednica Radia Velenje), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Mira Zakošek, (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Subvencionirajo tudi najemnine

Občina subvencionira tudi najemnine za stanovanja, ki jih najemniki najamejo na trgu. Teh je iz leta v leto več.

O upravičenosti do subvencije odloča Center za socialno delo, izplačuje pa jih občina. zemljišča. Upam, da bomo našli investitorja, ki bo tu čim prej začel graditi.« Bo to gradnjo sofinanciral tudi Stanovanjski sklad? »O tem smo se z njimi pogovarjali, a za to območje niso zainteresirani. Je pa ministrstvo za okolje in prostor pred dnevi pozvalo občine, naj izkažemo namere o stanovanjski gradnji, ki jo nameravajo sofinancirati. Seveda bomo storili vse, da bomo zraven.

Kdaj pa naj bi bila ta gradnja zaključena? »Res se trudimo, da bi gradnjo čim bolj pospešili, saj se zavedamo, kako velike so stiske naših občanov. Upamo, da bodo stanovanja tu zgrajena leta 2025.«

❱

Na območju med pošto in reko Pako lahko stanovanja pričakujemo proti koncu leta 2025.

Alenka Rednjak: »Na stanovanja čaka 230 prosilcev.«

Koliko znaša najemnina za neprofitno stanovanje?

Ta je odvisna od velikosti in starosti stanovanja, znaša pa za dvosobno stanovanje okoli 200 evrov.

Kako to, da je stanovanjska problematika v tukajšnjem okolju tako pereča? »Nič drugačna kot povsod po Sloveniji, ker v zadnjem obdobju nismo gradili dovolj stanovanj.

Stiske so res velike, zato si res želimo, da bi do načrtovanih večjih gradenj prišlo čim prej.« Nekaj stanovanjskih problemov vam uspe razrešiti, ker se stanovanja sproščajo. »Nekje med 35 in 40 takšnih primerov beležimo letno. To so primeri, ko si družina sama zagotovi bivalne pogoje, kupi večje stanovanje ali pa zgradi hišo. To se zgodi tudi, če najemnik umre ali pa se odseli kam drugam.« Odkupujete stanovanja tudi na trgu?

stanje na trgu takšno, da so potrebe po stanovanjih zelo velike, tako da jih praviloma ne prodajamo, ker je treba narediti javni razpis in lahko stanovanje kupi, kdorkoli ponudi višjo ceno. Torej bi lahko najemnik ‹izvisel›.« V Velenju v prihodnje načrtujete dve večji stanovanjski novogradnji, in sicer eno na območju med pošto in reko Pako, drugo pa na Zlatem griču. Za obe območji že imate strokovne urbanistično-arhitekturne rešitve.

❱

Mestna občina Velenje razpolaga z 900 stanovanji.

»Ja, za obe lokaciji smo dobili kar nekaj rešitev, ki jih zdaj obdelujemo in pripravljamo vse potrebno za nadaljnje postopke.« Najprej naj bi prišla na vrsto lokacija med pošto in reko Pako. »Ta lokacija je bila opredeljena kot zelo primerna za večjo stanovanjsko gradnjo. Treba je narediti prostorski akt za to območje, to že delamo, pripravljamo pa tudi že razpis za prodajo tega

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Kakšna gradnja pa je tu predvidena? »Arhitekturna rešitev je podala tri večje stolpiče, v višino smejo segati kot okoliške stavbe (na Kidričevi in Kardeljevi), koliko stanovanj pa naj bi tukaj gradili, še ni jasno. To bodo pokazali projekti, ko jih bodo investitorji izdelali.« Vidite v mestu še kakšno primerno lokacijo za stanovanjsko izgradnjo? »No, najbolj smo zazrti na Zlati grič, kjer je predvidena večja individualna in blokovna gradnja.

Tudi tu postopki tečejo, računamo pa tudi na sofinanciranje v okviru projektov prestrukturiranja premogovnih regij. Žal pa v tem trenutku težko rečem, kdaj bo tu gradnja lahko stekla.« Kaj pa manjše parcele znotraj mesta? »Za vsako, ki se bo pokazala kot sprejemljiva, se bomo potrudili, da potreben postopek za začetek del čim prej speljemo. Jih pa žal ni veliko, pa še na večini so različne omejitve, tudi okoliški krajani pogosto takšni gradnji nasprotujejo.« 🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 27. 1. 2022 barve: CMYK, stran 3

3

POGOVOR

27. januarja 2022

»Izhod iz premoga mora biti pravičen« Pogovor s podžupanjo Mestne občine Velenje Darinko Mravljak Mira Zakošek

Stopili smo v zadnje leto vašega mandata kot podžupanje Mestne občine Velenje. Kaj ga je po vašem mnenju najbolj zaznamovalo? »Zagotovo je to epidemija covida-19, zaradi katere je družbeno in socialno življenje skoraj zastalo. Kot podžupanja sem zadolžena za sodelovanje z ožjimi deli lokalne skupnosti ter s prostovoljnimi organizacijami in društvi, vendar so bili moji neposredni stiki z njimi zaradi epidemije in moje nepričakovane bolezni v zadnjem letu okrnjeni.

Ni bilo toliko druženj, predstav in drugih dogodkov kot pred izbruhom epidemije, pa tudi tistih dogodkov, ki so bili organizirani, se žal sama nisem mogla udeležiti. S tem je bil tudi pretok naših informacij nekoliko okrnjen. Je pa zato župan izvedel preko spleta tako forum za starejše kot za mlade in na ta način neposredno izvedel za njihove želje, težave in predloge. Zdi se mi, da smo se ljudje nehote na to izolacijo že kar malo navadili, zato srčno upam, da bomo kmalu izšli iz te krize in da bo zopet vse tako, kot je bilo.« Na katerih področjih ste pustili največ sledi? »Osebno sem se zelo potrudila za prenovo oziroma izgradnjo Doma za varstvo odraslih Velenje, ki se bo začela spomladi, in za sistemsko financiranje društev upokojencev. Za ti dve zadevi se je bilo treba angažirati predvsem izven lokalne skupnosti – torej na državni ravni, saj to ni bilo odvisno samo od volje župana, ki je sicer bil naklonjen tako izgradnji novega doma za varstvo odraslih kot sistemskemu financiranju društev upokojencev, ampak sta bili zadevi odvisni tudi od resornih ministrstev. Sodelovala sem tudi pri iskanju rešitev izvajanja pomoči na domu preko javnega zavoda in pri reševanju spora glede prostorov DU Velenje.« Uspelo vam je zagotoviti tudi sistemsko financiranje Društva upokojencev. »Za sistemsko financiranje je Društvo upokojencev Velenje moralo najprej pridobiti status društva v javnem interesu od pristojnega ministrstva. In šele po pridobitvi tega statusa je lahko župan predlagal Svetu MOV sprejetje ustreznega odloka. Čeprav so v DU Velenje za to izpolnjevali vsebinske pogoje, je njihova vloga dolgo ležala nekje v predalih resornega ministrstva, zato se mi je zdelo prav, da sem se kot predstavnica starejših angažirala tudi pri pridobivanju tega dokumenta.« Po mnogih letih bo Velenje končno dobilo prenovljen, sodoben dom tretje generacije. Za to ste menda osebno zaslužni. »Enako kot pri pridobitvi statusa društva v javnem interesu je bilo tudi pri umestitvi prenove doma za varstvo odraslih treba opozoriti na to ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na obe zadevi sem opozorila na sestanku vodstva moje bivše stranke maja

2020, ki je bila takrat še del vladne koalicije. Glede na zagotovljena namenska sredstva EU za izgradnjo domov za starejše sem vztrajala, da se tudi obnova Doma za varstvo odraslih Velenje umesti med prioritetno reševanje, saj smo v preteklosti za prenovo že imeli projektno dokumentacijo, vendar do realizacije – iz meni neznanih razlogih – nikoli ni prišlo.

Moram biti poštena in se zahvaliti resornemu ministru Janezu Ciglerju Kralju za posluh, enako tudi županu Petru Dermolu, ki je naredil vse, da se bo izgradnja doma končno začela.

Ob vstopu v politiko so bili zame najpomembnejša skrb upokojenci in starejši, ki so zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti primorani poiskati institucionalno varstvo. Moja zaveza na volitvah 2018 je bila, da bom storila vse, kar je v moji moči, da ne bodo več dolgo v domu, ki ne ustreza tehnološkim, zdravstvenim in sociološkim kriterijem, ampak v domu, ki bo nudil vsem stanovalcem človeka dostojno bivanje, zaposlenemu kadru pa ustrezne pogoje za delo. Predvsem pa sem se vseskozi zavzemala, da bi bil ta dom še naprej javni zavod, ki je za stanovalce tudi cenovno dostopnejši. Vesela in ponosna sem, da smo uspeli. Pri tem ne smem pozabiti omeniti direktorice DVO Violete Potočnik Krajnc, ki v vseh teh letih ni obupala in je pravzaprav za pripravo vseh potrebnih projektov za sodelovanje z ministrstvom in lokalno skupnostjo najbolj zaslužna.« »Moramo se znati pogovarjati, tudi, ko zagovarja vsaka stran svoja stališča in interese in se za kakšne neprimerne besede znati tudi opravičiti, kar pa seveda ne pomeni, da moramo popuščati.« Kako pa nasploh ocenjujete stanje na področju domske oskrbe odraslih in pomoč na domu, nam ju je uspelo razviti do razsežnosti, ki jih sodobna družba potrebuje? »Še zdaleč ne. Na predlog te vlade je bil sicer sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi moral poleg izgradnje domov za starejše, oskrbovanih stanovanj, financiranja zdravstvene nege in oskrbe težko bolnih v domovih za starejše celostno reševati tudi pomoč na domu, a žal brez zagotovitve sredstev teh pravic starejši, ki bi želeli ostati doma, ne bodo deležni, saj je zakon, ki ne vsebuje financiranja, podzakonskih aktov, kadrovskih standardov in normativov, enostavno neuresničljiv. Skrb za pomoč na domu starejšim, invalidom in ranljivim osebam se nalaga lokalnim skupnostim, medtem ko smo bile pri oblikovanju tega zakona lokalne skupnosti povsem izločene. Tudi javne razprave o tem predlogu ni bilo, izločeni so bili tudi sindikati, dobre predloge opozicije pa je vlada ignorirala, kot da se ta zakon ne nanaša na vse državljanke in državljane Republike Slovenije. To je zame neresno in neodgovorno!

Zame in za stranko SAB, katere članica sem, je najpomembneje, da bo sistem financiranja stabilen in da bo za uporabnike temeljil na načelu solidarnosti.

Naj na tem mestu povem, da se na lokalni ravni (v Velenju) že sedaj izvaja pomoč na domu po tem načelu.« Dejstvo je, da je Mestna občina Velenje solidarnostno nadpovprečno naravnana. Čutijo tako tudi starejši?

poskrbi MOV, so drugje velike želje, zato naše mesto ni brez razloga nosilec posebnega priznanja ‚ljubljenec ljudskih src‘.« Kaj pa zdravstvo? Veliko kritik je slišati, da je še posebej za starejše, ki niso vešči sodobnih internetnih povezav, postalo zelo nedostopno. »Ja, res je. Po novem je dostop do zdravnika na primarni ravni v Velenju možen preko spletnega obrazca, ki ga večina starejših ne more ali ne zna izpolniti, potem

Darinka Mravljak

»Ja, to je res. Skrb za starejše in nasploh medgeneracijsko sodelovanje sta v Velenju res na zelo visoki ravni. Kot članica Sveta stranke SAB imam veliko stikov z drugimi prebivalci Slovenije. Za marsikaj, kar imamo v Velenju že leta in leta, se drugje na lokalni ravni šele borijo – npr. mestni prevoz. Na pobudo stranke SAB je sicer medkrajevni promet za upokojence brezplačen, ni pa za mestne prevoze, ki je za starejše ljudi najbolj pomemben, zato je predlog stranke SAB, da se brezplačni prevozi omogočijo upokojencem tudi za mestni prevoz povsod po Sloveniji. V Velenju to že leta in leta omogoča MOV. Nismo brez razloga starosti in invalidom prijazno mesto ali, če želite, otrokom prijazno Unicefovo mesto. Nihče v Velenju ni lačen. Vsem, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje, nudimo brezplačen topel obrok. Tudi ob naravnih nesrečah znamo biti solidarni. MOV preko Komunalnega podjetja subvencionira tudi toplotno ogrevanje, ki ga TEŠ neprestano draži. Velenjska plaža ob jezeru je ob brezplačnih ležalnikih in senčnikih že četrtič izbrana kot najboljše naravno kopališče, saj je dostopna tudi za tiste, ki nimajo denarja za dopustovanje v dragih obmorskih in zdraviliških kompleksih. Pri nas so mnoge stvari brezplačne.

Tudi prostovoljna društva in organizacije nudijo občankam in občanom različne vrste rekreacije, druženja, izobraževanja in tudi pomoč, ko jo ti potrebujejo, zato je nujno in prav, da MOV še naprej sofinancira tudi njihove programe.

Ja, marsikaj, kar se v Velenju zdi skoraj kot samoumevno, da za nas

preko INFO številke zdravstvenega doma, osebnega dostopa na INFO točki zdravstvenega doma ali pa tako, da pokličejo svojega osebnega zdravnika. Slednje je za starejše še vedno najbolj optimalna rešitev, a žal so zdravniki (tako mi mnogi tarnajo) preko telefonskih številk njihovih medicinskih sester enostavno nedosegljivi, osebno do njih pacienti ne morejo priti, direktnih telefonskih številk osebnih zdravnikov pa vsi pacienti nimajo. Sama imam dobre izkušnje, saj je moj osebni zdravnik Pavel Grošelj vedno dostopen.« »Žal so zdravniki preko telefonskih številk njihovih medicinskih sester enostavno nedosegljivi, osebno do njih pacienti ne morejo priti, direktnih telefonskih številk osebnih zdravnikov pa vsi pacienti nimajo.« Kako gledate na sprejeto strategijo izhoda iz premogovnih regij? »Poudariti želim, da se župan MOV Peter Dermol tudi kot strokovnjak na energetskem področju s svojo ekipo s konkretnimi in strokovno podprtimi predlogi trudi, da bi bila strategija sprejemljiva za vse, ne zgolj z okoljskega, ampak tudi gospodarskega, družbenega in energetskega vidika. Za nobeno ceno prebivalci te doline ne smemo dopustiti, da nas bi vlada pustila na cedilu in nam ne bi dodelila vseh sredstev, ki so nujna za pravičen prehod iz premoga. Vse to mora vključevati Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje.

Po prebiranju različnih strokovnih mnenj (v Sloveniji imamo namreč odlične strokovnjake na področju energetike in varstva okolja) pa sama vse bolj ugotavljam, da bo Slovenija ob predvidenem zaprtju premogovnika leta 2033 brez alternativne energije iz obnovljivih virov, za katero še nimamo niti načrtov, zašla v veliko energetsko krizo. Ne vemo tudi, ali bomo sploh lahko gradili novo nuklearko, ki je za nekatere države okoljsko prav tako nesprejemljiva (npr. za našo sosedo Avstrijo). Že zaradi teh nerešenih

Kaj si želite kot podžupanja in vodja svetniške skupine SAB v svetu MO Velenje še postoriti do konca mandata?

»Za razvoj naše regije je zaradi napovedanega zaprtja Premogovnika Velenje pomembno ustvarjanje pogojev za ohranjanje in razvoj že obstoječih in novih gospodarskih subjektov, ki bodo v prihodnje zagotavljali nova delovna mesta tudi z visoko dodano vrednostjo. Veseli me, da se župan z ekipo zaveda, pred kakšnimi izzivi smo, in da vzporedno že pripravlja prostorske akte tudi za »Potekala so močna lobiranja, izgradnjo novih da bi v Velenju zgradil novi individualnih in večstanovanjskih dom za starejše koncesionar objektov za mla(kar bi stroške nastanitve de, vrtce ter ostazagotovo podražilo), na mestu, lo infrastrukturo, kjer sedaj stoji DVO pa naj bi ki so za razvoj gospodarstva in bila negovalna bolnica. Vesela zaposlovanje nusem, da lobistom to ni uspelo jen pogoj. Posebej in da je tudi župan bil ves sem zadovoljna, čas naklonjen prenovi DVO da se bo zgradilo in direktorici nudil tudi vso še več oskrbovapotrebno pomoč in podporo.« nih stanovanj za starejše.

Ker smo skoraj vprašanj bi morali hiteti počasi in vse, kar sem pred izvolitvijo za premišljeno, kot to počne naša svetnico leta 2018 in imenovavzornica Nemčija, ki bo premog njem za podžupanjo obljubila, opuščala postopoma in bolj pra- že realizirali, bom kot podžupagmatično, pa ne premore niti ene nja in svetnica v svetniški skupitermoelektrarne s tako majhnimi ni SAB do novih volitev podprla izpusti CO2, kot je TEŠ. Termoe- vse projekte in programe, ki jih je lektrarne s tako tehnologijo, kot pred izvolitvijo obljubil tudi žuje TEŠ, so na svetu samo tri (v pan, saj je dobil mandat in našo Franciji, Indiji in Sloveniji). podporo zaradi dobrih projektov Še enkrat – strinjam se, da je in programov. naša prihodnost v zeleni tehnoloNo, nekaj pa vendarle še imam giji, strinjam se, da jo je treba naj- v mislih, da moramo postoriti. prej načrtovati, zgraditi omrežja Pri sprejetju novega Nacionalnein nato postavljati elemente za ga programa športa za starejše sončno, vetrno in hidro energi- bomo predlagali majhno sprejo – in pri vsem tem pustimo ob membo, ki na celoten program strani t. i. kupone CO2, ki zgolj športa ne bo imela velikega ali administrativno povzročajo izgu- negativnega vpliva, bi pa bila vebo v TEŠ. Bodimo pošteni, realni lik doprinos za starejše oziroma in ob uvajanju zelene tehnologije upokojence. Ampak o tem več vseeno razvojno naravnani. Tako kdaj drugič.« 🔲 mislim, ne trdim pa, da mislim prav.«

❱

Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo na spletni strani www.velenje.si objavljen

Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2022 sofinancirala Mestna občina Velenje.

Javni razpis traja od 31. januarja 2022 do 3. marca 2022.

Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave).

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

27. januarja 2022

Odločitev o izstopu iz premoga je v pristojnosti Državnega zbora Republike Slovenije

GOSPODARSKE novice Esotech bo zgradil vrtec v javno zasebnem partnerstvu v Žalcu Žalski župan Janko Kos je z direktorjem velenjskega Esotecha Markom Škobernetom podpisal koncesijsko pogodbo za gradnjo novega vrtca, ki ga bodo zgradili na podlagi javno-zasebnega partnerstva.

Kot je ob tej priložnosti povedal Kos, Žalec nujno potrebuje nov vrtec zaradi vse večjega števila otrok. Vrednost naložbe znaša 12,8 milijona evrov.

Temeljni kamen za nov vrtec v Žalcu, ki bo lahko sprejel okoli 170 otrok, bodo položili poleti, prve otroke pa naj bi sprejel septembra prihodnje leto. Esotech bo na podlagi koncesijske pogodbe vrtec upravljal 15 let, leta 2038 pa ga bo prevzela žalska občina.

Velenjski Esotech je že zgradil dva vrtca na podlagi javno-zasebnega partnerstva, enega v Šoštanju in enega v Vinski Gori.

Iz koncesijske pogodbe med drugim izhaja, da mora Esotech izdelati projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, poskrbeti za zunanjo ureditev objeta z igrali za otroke ter urediti dostopne poti in parkirišča.

Višja zaposlenost odstira nove probleme Čeprav trenutno govorimo o rekordnih številkah zaposlenih in nizki brezposelnosti, kar poganja tudi rast plač, pa trendi in napovedi razgaljajo tudi sistemske težave, s katerimi se bomo morali soočiti.

Delavce bo namreč vse težje najti, pa ne le v Sloveniji, ampak tudi v naši bližnji okolici. Poleg tega nekateri poklici postajajo za naše brezposelne vse manj zanimivi. Na Uradu za delo Velenje ugotavljajo, da bodo delodajalci na njihovem območju v prvem polletju letos potrebovali skoraj 600 delavcev.

V primerjavi z decembrom lani in predlani pa je bilo na tem območju UD Velenje skoraj 25 odstotkov manj brezposelnih.

Na največjem slovenskem zaposlitvenem portalu MojeDelo.com so bili v Sloveniji v letu 2021 med desetimi najbolj iskanimi profili proizvodni delavec, prodajalec, skladiščnik, komercialist, delavec na strojih, diplomirani inženir strojništva, mesar, informatik, elektrotehnik in kuhar.

Na MojeDelo.com so zaznali tudi večje povpraševanje po diplomiranih inženirjih strojništva in kuharjih, upadlo pa je povpraševanje po svetovalcih v prodaji in prodajnih predstavnikih.

Na UD Velenje pa ugotavljajo, da bodo delodajalci v prihodnjih mesecih najbolj potrebovali delavce v predelovalnih dejavnostih, zidarje, tesarje, strokovne sodelavce iz tehniških poklicev, s področja strojništva, elektrotehnike, informatike, upravljavce viličarja, kuharje, natakarje, pomočnike vzgojiteljev ter zdravnike specialiste.

Različnim deležnikom na voljo dodatne spodbude Na gospodarskem ministrstvu bodo letos različnim deležnikom (gospodarstvu, občinam in ostalim ciljnim skupinam) zagotovili skupaj 640,7 milijona evrov razvojnih spodbud. 479,2 milijona evrov bo nepovratnih in 161,5 milijona evrov povratnih sredstev. Ta bodo po navedbah ministrstva namenjena za dvig produktivnosti gospodarstva skozi zeleni in digitalni prehod ter za enakomeren razvoj slovenskih regij. Prvi razpisi se obetajo konec tega meseca.

Največ sredstev bo namenjenih razvoju turizma, to je 130,8 milijona evrov. Za projekte na področju podjetništva in internacionalizacije bo na voljo 117,3 milijona evrov, za spodbude raziskavam, razvoju in inovacijam 107,5 milijona evrov ter za vlaganja za večjo produktivnost in konkurenčnost 88,5 milijona evrov.

Za regionalni razvoj bo na voljo 76 milijonov evrov, za digitalizacijo v gospodarstvu, skladno z nedavno sprejeto strategijo digitalne preobrazbe gospodarstva, 56,5 milijona evrov in za lesnopredelovalno industrijo 29 milijonov evrov.

Ob tem na ministrstvu napovedujejo še 16,8 milijona evrov za energetsko učinkovitost, 12,8 milijona evrov za krožno gospodarstvo, 3,1 milijona evrov za socialno podjetništvo in 2,4 milijona evrov za področje urbanega razvoja.

Sazor poziva k podpisu pogodb Potem ko sta združenje Sazor in GZS decembra lani podpisala sporazum za nadomestila pri fotokopiranju avtorskih del s področja literature, znanosti in publicistike v gospodarstvu, podjetja v teh dneh dobivajo poziv Sazorja k podpisu licenčne pogodbe.

Korupcija nam je blizu V indeksu zaznave korupcije za leto 2021, ki ga je objavil Transparency International, se je Slovenija odrezala najslabše po letu 2013. Slovenija je na lestvici, nazadovala za tri točke in padla s 35. na 41. mesto. »Že v tednu boja proti korupciji ob koncu leta 2021 smo opozorili, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oz. 7,5 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda,« so poudarili v KPK. Supervolilno leto, ki je pred nami, je po oceni KPK priložnost za vse, ki bodo krojili slovenski politični prostor, da besede prenesejo v dejanja, s svojim delovanjem drugim predstavljajo zgled ter prispevajo h krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti. 🔲

mz

Vlada Republike Slovenije je 13. januarja 2022 na predlog ministrstva za infrastrukturo sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Žal lahko ugotovimo, da tudi v tem primeru ni upoštevala veljavne zakonodaje in je odločila o letnici izstopa iz premoga, četudi za sprejetje ni pristojna. Za sprejem odločitve o uporabi energetskih virov, s tem pa tudi o izstopu iz premoga, je v Sloveniji pristojen državni zbor.

Ustavna pravica državljanov Slovenije je, da nam vlada, na temelju v državnem zboru obravnavane in sprejete energetske strategije – politike, zagotovi dolgoročno zanesljivo, varno, trajnostno in cenovno sprejemljivo oskrbo z energijo.

To je nujno tudi, ko država načrtuje vrste virov energije, ki jih bo mogoče v državi po izstopu iz premoga uporabljati. S tem se določa energetsko odvisnost oziroma neodvisnost in seveda tudi suverenost države. Dejansko gre za načrtovanje tako imenovane mešanice energetskih virov, iz katerih bomo v prihodnjih letih pridobivali energijo, tudi električno, ter kako skrbno in trajno bomo ravnali z energetskimi viri, z okoljem in kako bomo porabljali energijo. Ta načela nacionalne politike so tudi osnova skupni evropski energetski politiki.

Ministrstvo za infrastrukturo je, v oktobru 2021, na vlado posredovalo gradivo „Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda“. V omenjenem gradivu ministrstvo poskuša utemeljiti svoje razloge za popolno prenehanje odkopavanja premoga v Premogovniku Velenje v letu 2033.

Vsebino Energetskega koncepta Slovenije podrobneje opredeljuje 23. člen Energetskega zakona. V njem je zapisano, da je Energetski koncept temeljni dokument, ki predstavlja energetski program nacije – države. Na predlog Vlade Republike Slovenije ga z resolucijo sprejme Državni zbor Republike Slovenije. Z Energetskim konceptom se, na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih energetskih zavez države, določijo cilji zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe države z električno energijo za obdobje prihodnjih 20 let, okvirno za 40 let.

Energetski koncept mora vlada ažurirati vsakih deset let. Če je Energetski koncept Slovenije pri določenih ciljih ali ukrepih treba spremeniti oziroma ga dopolniti prej, mora vlada državnemu zboru posredovati v obravnavo dopolnjen novi Energetski koncept. Za izvajanje ukrepov Energetskega koncepta je odgovorna vlada. Ta vsaka tri leta poroča državnemu zboru o doseganju ciljev nacionalne energetske politike in o izvajanju ukrepov iz Energetskega koncepta.

Brez scenarijev za zagotavljanje nadomestnih virov

Ker veljavnega nacionalnega Energetskega koncepta Slovenija nima, zadnja Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP) je bila sprejeta 5. aprila 2004, ministrstvo za infrastrukturo odločitev za ukinitev premoga kot energetskega vira gradi na Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, (v nadaljnjem besedilu: NEPN), ki ga je v skladu s 3. členom Uredbe 2018/1999/EU resorno ministrstvo pripravilo v letu 2019, vlada pa ga je sprejela v začetku leta 2020. Projekti in ukrepi, določeni v NEPN, naj bi z vidika energetske in podnebne politike bili v javnem interesu. Vendar NEPN v nobenem primeru ni Energetski koncept Republike Slovenije, tudi ni bil obravnavan in sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije in še zdaleč ne odraža danes aktualnih tehnoloških, okoljskih in geopolitičnih razmer v slovenski energetiki ter v državi in EU. V prizadevanju državljanov, da bi nas država seznanila z načinom zanesljive, trajnostne in cenovno sprejemljive oskrbe z električno energijo do leta 2050, ugotovimo, da: • od leta 2004 nobena Vlada RS ni uspela pripraviti konsenzualnih okvirjev in vsebin energetske politike, ki bi skupaj z Resolucijo o Energetskem konceptu bili obravnavani in sprejeti v državnem zboru.

• odločitev Vlade v zvezi z izstopom iz premoga je in bo v neskladju z veljavnim Energetskim zakonom in tudi

Gospodarska zbornica, Energetska zbornica, Svet za energijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, lokalna skupnost ter številni poznavalci energetike opozarjamo, da Slovenija nima v Državnem zboru RS veljavno sprejetih dokumentov, na podlagi katerih bo možno, zaradi sprejetih okoljevarstvenih smernic in zavez do Evropske unije, slovenskim državljanom zagotavljati zanesljivo, trajnostno in konkurenčno oskrbo z energijo, tudi električno, za obdobje prihodnjih 20 oziroma okvirno 40 let. Pa bi jih morali imeti, in to še preden se brez scenarijev za zagotavljanje nadomestnih virov energije odpovemo z okoljskega vidika spornemu energetskemu viru, domačemu premogu.

Veljavni Energetski zakon Republike Slovenije dosti umno in natančno določa nacionalno energetsko politiko v III. Poglavju. Zahteva, da morajo biti ukrepi za doseganje ciljev energetske politike jasno opredeljeni, zaradi tega med drugim določa izdelavo naslednjih strateško pomembnih dokumentov: • Energetski koncept Republike Slovenije, • Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt, • Letne energetske bilance, • Operativne in akcijske načrte za posamezna področja oskrbe in ravnanja z energijo, • Lokalne energetske koncepte.

Slovenija nima nacionalnega energetskega koncepta

Ustavo Republike Slovenije, dokler državni zbor ne bo sprejel Resolucije o sestavi energetskih virov, s pomočjo katerih bomo potrošniki v Sloveniji tudi po izstopu iz premoga dolgoročno zanesljivo oskrbovani z električno energijo.

• uspešno prestrukturiranje premogovnih regij lahko temelji le na nedvoumno določeni energetski politiki države ter na izdelanih lokalnih energetskih konceptih, ki izhajajo iz energetske politike države.

Posledice nestrokovnih ter zakonsko neustrezno vodenih postopkov sprejemanja odločitev o sestavi energetskih virov bodo, z vidika zagotavljanja zanesljive, trajnostne in cenovno (ne)sprejemljive električne energije, imele močno škodljive posledice za premogovno regijo ter za celotno državo.

• je enako kot za premog, z vidika seznanitve s posledicami, v Energetskem konceptu treba doreči tudi odnos države do jedrske energije, zemeljskega plina, biomase, obnovljivih ter vseh drugih virov energije, ki jih nameravamo v prihodnje ob povečani energetski učinkovitosti uporabljati v Sloveniji. V nasprotnem primeru je verjetnost povečanja energetske odvisnosti od uvoza ter zmanjšanje energetske suverenosti države izjemno velika. Po izstopu iz premoga lahko država ostane tudi brez jedrske energije, kar bo povzročilo popoln zlom energetske oskrbe v državi.

Kaj pa finančne posledice?

Močno skrbi tudi dejstvo, da je gradivo, ki ga je ministrstvo za infrastrukturo pripravilo, vlada pa sprejela, glede posledic izstopa za premogovniško regijo ter tudi za državo, nerazumno površno tudi z vidika finančnih posledic predčasnega izstopa Slovenije iz premoga ter z vidika izvedbe časovnih aktivnosti za pripravo Premogovnika na izstop, če do njega pride v letu 2033. Če temu ne bi bilo tako, v gradivu ministrstva ne bi bilo zapisa: »Če se bodo bistveno spremenile zunanje okoliščine, ki so bile upoštevane pri pripravi strategije, kar zajema tudi morebitno predčasno prenehanje delovanja TEŠ in PV, finančno poslovanje TEŠ in PV leta 2030 ali nepodaljšanje obratovanja jedrske elektrarne Krško, se izvede izredni vmesni pregled strategije in ponovno pretehta letnica izstopa iz premoga, upoštevajoč takrat veljavno zakonodajo EU«.

Vsi, ki tehnološki postopek odkopavanja premoga v jami poznamo, se še kako zavedamo, da proizvodnje v premogovniku v primeru »prenehanja odkopavanja ter tudi načrtovanega

znižanja odkopa« ni enostavno ponovno zagnati. Za vrnitev na nivo današnje proizvodnje je potrebnih več let ter visoki dodatni stroški za pripravo in odpiranje novih odkopnih polj, izgradnjo jamskih prog, vzpostavitev ustreznega režima prezračevanja, odvodnjavanja, investiranja v odkopno opremo, transport premoga itd. Da problemov, povezanih z zagotavljanjem kompetentne delovne sile in še posebej vseh varnostnih parametrov, na tem mestu ne izpostavljam.

Izkopavanje premoga ni mogoče začasno ustaviti

Premogovniška dejavnost je preveč zahtevna, da bi jo lahko začasno, za nekaj mesecev ali celo let zaustavili in v primeru potreb ponovno zagnali, kot si to snovalci odločitev napačno zamišljajo.

Zaskrbljujoče je, da gradivo, ki ga je sprejela vlada, izpušča temeljni dokument energetske strategije, to je Energetski koncept. Kaže, da pripravljavec, predlagatelj zakonodaje, ni zmogel bremena, ki ga je prevzel, to je spremljanje nacionalne energetike in jasno opredeljene njene prihodnosti, če izpade energetski vir, ki danes in že dolgo let državi zagotavlja najmanj tretjino električne energije, lokalni skupnosti pa tudi daljinsko ogrevanje. Prav zaradi nekonsistentnosti ter nedorečene nacionalne politike in zakonodaje je upravičena skrb za izvajanje »Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda«. Primeri v Evropi to že potrjujejo, to potrjuje tudi mnogoletna agonija, ki jo v zvezi s »pravičnim prehodom iz premoga« doživlja Zasavska regija.

Vse navedeno potrjuje nujo po temeljiti ustavni presoji izvedenih zakonsko neustreznih postopkov sprejemanja Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij.

Gre za kršenje ustavne pravice državljanov Slovenije, da smo pravočasno, še pred sprejetjem sklepa o umiku pomembnega energetskega vira temeljito seznanjeni, kako bomo v prihodnjih letih varno, zanesljivo in cenovno obvladljivo oskrbovani z električno energijo. Če smo doslej več kot trideset let živeli v »energetskih nebesih«, saj nismo doživeli energetskih mrkov, v tretjinskih deležih so nas z električno in s toplotno energijo zanesljivo in cenovno sprejemljivo oskrbovali termoelektrarna, jedrska elektrarna in hidroelektrarne, potem se v prihodnosti ob kaotični in na pamet načrtovani energetski politiki zlahka preselimo v »energetski pekel«. 🔲

Doc. dr. Franc Žerdin, un. dipl. inž. rudarstva

Naš čas, 27. 1. 2022 barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

27. januarja 2022

Vizija: stabilna in odgovorna rast podjetja Družba Mega M iz Velenja povečuje poslovanje in širi prisotnost na tujih trgih – 20-letnica uspešnega delovanja Tatjana Podgoršek

Družba Mega M iz Velenja, ki zaposluje 34 visoko izobraženih delavcev, že dve desetletji s storitvami in poslovnimi rezultati na področju telekomunikacij dokazuje, da je poleg domačega vse bolj prepoznavna tudi na zahtevnih tujih trgih. Pred nedavnim je njeno vodstvo podpisalo pogodbo o strateškem sodelovanju s partnerjem s Kosova. Za letos predvidevajo še kar nekaj takih dogodkov.

Zadnji dve leti polni nenehnih sprememb

Ustanovitelja in generalna direktorja družbe Matej in Miran Meža pravita, da takšni dogodki ne pridejo čez noč, ampak so rezultat večletnih prizadevanj. » Zadnji dve leti so najbolj zaznamovale epidemija ter nenehne spremembe na trgu. Zato smo veliko energije ter sredstev investirali v strateško razvojne aktivnosti na področju eMobilnosti in pri izpopolnjevanju ter avtomatiziranju naših poslovnih procesov.

Z veseljem ugotavljam, da smo s tem uresničili za leto 2021 zastavljene cilje. Poleg povečanja obsega poslovanja smo z našim naborom storitev odprli nekaj novih perspektivnih trgov, na katerih

S podpisa pogodbe s strateškim partnerjem, Beograd 2021 (foto: arhiv podjetja)

doslej še nismo bili prisotni. V bližnji regiji smo okrepili prisotnost na trgih Severne Makedonije in Kosova, na Bližnjem vzhodu pa smo dosegli s partnerji dogovor, ki nam omogoča postavljanje polnilnic za električna vozila v tradicionalno naftnih državah.« Dodala sta še, da jim razmere ne glede na dejavnost niso bile v korist, saj so jim včasih nenadne omejitve oteževale procese instalacij pri strankah. Pozitivnih poslovnih učinkov praktično ne beležijo, jim pa pozitivne učinke sporočajo njihove poslovne stranke, saj so jim njihove storitve omogočale brezhibno delovanje v danih razmerah, zaposlenim pa

enostavno delo od doma. »Smo se pa razmeram že povsem prilagodili. Glede na to da zaposlujemo visoko izobražen kader, ki razume pomen cepljenja, imamo v podjetju blizu 90-odstotno precepljenost in težav s tem nimamo.«

Največji mejniki v 20-letnem delovanju podjetja

Družba Mega M letos beleži dve desetletji uspešnega delovanja. Na vprašanje, kateri so največji mejniki v delovanju družbe, sta sogovornika odgovorila: »Pred 20 leti, ko smo ustanovili podjetje, so se v Evropi sproščali monopoli velikih telekomunikacijskih operaterjev

in pojavila se je prva konkurenca. Bili smo med prvimi, ki smo vstopili na to področje in začeli z uvozom mednarodnega telefonskega prometa v Slovenijo in Azijo. Hkrati smo gradili sistem, ki je uporabnikom omogočil cenovno konkurenčne in kakovostne storitve IP telefonije. To je še vedno ena najpomembnejših storitev, ki jih danes ponujamo. Vzporedno s tem smo razvili komplementarne storitve, kot so dostop do interneta, računalništvo v oblaku in mobilna telefonija, s pametnimi SIM karticami pa smo omogočali povezovanje pametnih naprav (Internet stvari).« Pred dvema letoma so nabor storitev dopolnili še z

eMobilnostjo ter s tem omogočili centralno in celovito upravljanje polnilnih postaj za električna vozila, uporabnikom pa z brezplačno aplikacijo Mega Mobility dostop do polnilnic v Sloveniji in na celotnem področju EU. »Prepričani smo, da smo s storitvijo eMobilnosti postavili mejnik v prizadevanjih za trajnostno, zeleno naravnano in planetu prijazno poslovanje.«

❱

V bližnji regiji smo okrepili prisotnost na trgih Severne Makedonije in Kosova, na Bližnjem vzhodu pa dosegli s partnerji dogovor, ki nam omogoča postavljanje polnilnic za električna vozila v tradicionalno naftnih državah.

Vodilni za pametno povezljivost in trajnostno sodelovanje

Vizija družbe, pravita Matej in Miran Meža, je biti tehnološki leader za pametno povezljivost in trajnostno sodelovanje kjerkoli, kadarkoli in na katerikoli napravi v EU. Za kaj konkretno

nameravajo v zvezi s tem poskrbeti letos? Lasten razvoj ter celovita fleksibilnost pri kreiranju storitev jim omogočata tehnologijo, ki je prilagodljiva za različne trge ter različne zahteve kupcev. To jim priznavajo njihovi strateški partnerji, ki z veseljem prisluhnejo njihovim idejam, izkušnjam ter viziji. Sama sta kot razlagalca in predavatelja vabljena na številne konference. »Danes v mnoge države EU izvažamo MegaTel pametne SIM kartice, ki omogočajo več kot 10-letno povezovanje pametnih naprav brez mesečnih stroškov. To omogoča delovanje številne senzorike po EU, ki z našo pomočjo podatke prenese do sistemov ter na podlagi umetne inteligence izvaja določene poslovne procese. Prav tako lahko z našo storitvijo eMobilnosti aktualni in bodoči strateški partnerji pridobijo napredno tehnologijo, ki omogoča trajnostni razvoj mobilnosti ter zmanjševanje ogljičnega odtisa. Letos nameravamo trge še razširiti, zato smo bili konec preteklega leta na IoT konferenci v Amsterdamu ter Expo 2020 v Dubaju. Prisotnost na podobnih tematsko obarvanih konferencah načrtujemo tudi v tem letu, saj nam mednarodno delovanje omogoča stabilno in odgovorno rast podjetja,« sta sklenila Matej in Miran Meža. 🔲

Mlečna cesta je vse tisto, kar se ne zgodi v mlekarni V Mlekarni Celeia lani odkupili več kot 90 milijonov litrov mleka – Med cilji večja prepoznavnost in s tem večja prodaja bio in senenega mleka kot produkta z višjo dodano vrednostjo Tatjana Podgoršek

Poročali smo že, da Mlekarna Celeia letos beleži 80 let organiziranega odkupa mleka. Vinko But, direktor mlekarne, pravi, da so ponosni na zgodbo, ki priča o osmih desetletjih uspešnega povezovanja z rejci z njihovega odkupnega območja, ki se razprostira od avstrijske do hrvaške meje. Rejci skrbijo, da v mlekarno dobijo vsak dan mleko visoke kakovosti, ki ga potrebujejo za predelavo. Podobnega sodelovanja si želijo tudi v prihodnje.

Dodal je še, da vse od začetkov v mlekarni predelujejo le slovensko mleko. Od leta 2012 so vsi njihovi izdelki brez gensko spremenjenih organizmov, mnogi nosijo certifikat Izbrana kakovost Slovenija.

Mlekarna je tudi edina mlekarna v slovenskih rokah, njene lastnice pa so zadruge Savinjske, Koroške, Šaleške in Zgornje Savinjske doline, širše Celjske ter Kozjanske regije. Na nekaj naših vprašanj je Vinko But takole odgovoril: Zakaj mlečna cesta in kako boste zaznamovali jubilej? »Mlečna cesta je vse tisto, kar se ne zgodi v mlekarni, ampak pri rejcih, zadrugah, ki so lastnice mlekarne in njene organizatorice odkupa mleka. Mlečna cesta je širši pojem glede na predstavo o cesti v prometu. Jubilej bomo zaznamovali na različne načine:

Vinko But: »Beležimo 80 let tradicije, ponosa in sodelovanja z lokalnimi kmeti.«

z našo komunikacijo, ki jo imamo do naših kupcev in tudi na prodajnih mestih, z aktivnostmi v medijih. Izbrali bomo že 15. mlečno kraljico. Potrošnike bomo presenetili s tremi produkti iz preteklih časov. Povezanost mlekarne z več kot 800 kmetijami bo ponazarjal jubilejni logotip.« Koliko mleka ste odkupili lani, koliko in v katere izdelke ste ga predelali in kako so jih sprejeli kupci? »Lani smo odkupili več kot 90 milijonov litrov mleka. Največ smo ga predelali v sire, saj je naša mlekarna največja slovenska

sirarna, katera zmogljivost je proizvodnja 15 ton sira na dan. Po količini predelave sledijo jogurti in mlečni izdelki za kuhanje.

Lani smo se lotili prenove obsežne linije najpomembnejših izdelkov naše krovne blagovne znamke Zelene Doline. S spremembami in z vlaganji se prilagajamo potrebam potrošnikov, ki prisegajo na kakovost slovenskega mleka brez gensko spremenjenih organizmov.« Kako pa zahtevam trga sledijo proizvajalci mleka in kako jim gre pri tem naproti mlekarna? Morda z odkupno ceno mleka? »Trg se v zahtevah vedno bolj

deli in temu se prilagajajo tudi pridelovalci mleka. Ti sledijo potrebam sodobne proizvodnje, skrbijo, da so konkurenčni, da so njihove kmetije produktivne.

Mlekarna se odziva in zagotavlja konkurenčno odkupno ceno. Je pa naš cilj v prihodnje prodati več izdelkov iz senenega in bio mleka, saj je to tudi za kmete produkt z višjo dodano vrednostjo. Pri tem nas čaka še nekaj aktivnosti za njihovo večjo prepoznavnost na slovenskem trgu in s tem za večje povpraševanje.

Bio ali seneno mleko je mleko, ki zaradi specifike pridelave zahteva večji vložek, temu primerna je tudi višja odkupna cena.« Na vse več kmetijah se odločajo za dopolnilno dejavnost predelave mleka. Kaj to pomeni za mlekarno, glede na to da stroka poudarja pomen čim krajših logističnih poti in tudi potrošniki vse pogosteje posegajo po lokalno pridelani hrani? »Sebe uvrščamo med proizvajalce lokalnega pomena. Mlekarna stoji sredi njenega odkupnega območja in znotraj 50 kilometrov odkupi 95 % količin mleka oziroma viške pridelave mleka na kmetijah. Ponosni smo, da izdelke iz istega mleka ponudimo širšemu krogu potrošnikov. S tem so tudi naši izdelki lokalni.« Paradni konj mlekarne je proizvodnja sirov, zato ste se lani lotili razširitve sirarne. Je investicija, vredna več kot 2 milijona evrov, končana? »Prvi sklop naložbe je končan.

Oprema dela v skladu s pričakovanji. S prenovo smo poskrbeli za posodobitev proizvodnje, kjer

potekata sirjenje in priprava sirnega zrna. Vgradili smo energetsko učinkovitejšo opremo, ki je v večji meri tudi avtomatizirana in nam omogoča nadgradnjo kakovosti naših izdelkov. Ker želimo trgu ponuditi nove sirne okuse, manjše serije, v sire vnesti še več

lokalne note in tako dokazati, kaj vse lahko nastane, ko si medsebojno zaupajo kmetje in njihova mlekarna, moramo posodobiti še tehnološko opremo.« 🔲

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

27. januarja 2022

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 19. januarja Francoski predsednik Emmanuel Macron se je ob predstavitvi prednostnih nalog francoskega predsedovanja Svetu EU na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu zavzel za vključitev zaščite okolja in pravice do umetne prekinitve nosečnosti v listino EU o temeljnih pravicah. Zaradi naraščanja števila okužb pa bo, razen za rizične skupine, PCR-testiranje namenjeno le še potrjevanju pozitivnih izvidov hitrega testa ali samotesta.

Violeta Tomić je izstopila iz stranke Levica.

Na kitajskem zunanjem ministrstvu so nedavne izjave slovenskega premierja Janeza Janše glede Tajvana, ki ga je v ponedeljek za indijsko televizijo Doordarshan večkrat označil za državo in omenil možnost vzpostavitve diplomatskih stikov, označili za „nevarne“ in izrazili ostro nasprotovanje.

V pobudi Glas ljudstva so na politične stranke, sodelujoče na prihajajočih državnozborskih volitvah, naslovili 138 zahtev. Od strank pričakujejo, da se do zahtev jasno opredelijo in se zavežejo k njihovemu izpolnjevanju.

Poslanka Violeta Tomić je izstopila iz stranke Levica, saj meni, da je stranka daleč od tega, kar so na začetku gradili.

Zdravniška zbornica Slovenije je s skupino Mladi zdravniki na novinarski konferenci opozorila na prekomerno obremenjenost zdravnikov na primarni ravni.

Četrtek, 20. januarja Zaradi izjav premierja Janeza Janše glede Tajvana so slovenska podjetja, ki delujejo na kitajskem trgu, že prejela odzive partnerjev iz azijske velesile. Podjetja preklicujejo pogodbe in tudi izstopajo iz dogovorjenih naložb.

Sava, ki je v lasti sklada York, je menda madžarski sklad Diofa Asset Management.

Rusija je napovedala, da bo do konca februarja izvedla pomorske vaje v Atlantiku, na Arktiki, v Pacifiku in Sredozemlju.

Avstrijski parlament je po burni razpravi z veliko večino podprl obvezno cepljenje proti covidu-19.

Petek, 21. januarja Vrhovno državno tožilstvo nasprotuje predlagani dopolnitvi kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralne roke v zadevah gospodarske kriminalitete. Ocenjuje, ga gre za nepremišljen in vsebinsko neutemeljen poseg v materialno kazenskopravno zakonodajo.

Zaradi naraščajočega števila okužb med prebivalstvom in s tem povezanih karanten zaposlenih v trgovini so trgovci ponekod že prisiljeni skrajševati delovni čas prodajaln, saj nimajo dovolj delavcev.

Rezultati programskega razpisa ministrstva za kulturo za kulturne programe v umetnosti, ki so izključili nekaj nevladnih organizacij in društev, so naleteli na številne kritične odzive.

Nemčija sodi med države, ki menijo, da jedrska energija ni dovolj varna.

Vodji diplomacij ZDA in Rusije Antony Blinken in Sergej Lavrov sta po srečanju napovedala, da bosta državi nadaljevali dialog glede napetosti okoli Ukrajine.

Rusija prihodnji teden od ZDA pričakuje pisni odgovor na njene zahteve glede varnostnih zagotovil, je povedal Lavrov. Blinken pa je opozoril, da bodo ZDA odgovorile na vsako rusko grožnjo glede Ukrajine.

Nemška vlada vztraja pri stališču, da naložbe v jedrsko energijo ne morejo veljati za trajnostne, saj je tehnologija ocenjena kot nevarna, poleg tega pa ni razjasnjeno vprašanje končnega odlaganja odpadkov.

Sobota, 22. januarja

Premier Janez Janša je z izjavo o Tajvanu razjezil Kitajsko.

Tri opozicijske stranke, SD, LMŠ in SAB, pa so vložile zahtevo za sklic nujne, zaprte seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko na to temo. Menijo, da bi lahko imele Janševe izjave dolgoročne negativne posledice.

Predsednik republike Borut Pahor je tudi uradno potrdil svojo odločitev, da bo dan izvedbe volitev v DZ 24. april.

Revoz zaradi krize s čipi dodatno krči proizvodnjo, prizadetih je 450 zaposlenih.

Najverjetnejši kupec okoli 43-odstotnega deleža družbe

novim koronavirusom, kar je največ v posameznem dnevu doslej.

Na Ljubljanskem barju med Škofljico in Igom je okoli 10. ure prišlo do balonarske nesreče, v kateri so se poškodovali trije državljani Belgije in državljan Slovenije.

Z uveljavitvijo novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV) se v slovenski pravni red prenašajo določbe štirih evropskih direktiv, uvaja se tudi nekaj poenostavitev za davčne zavezance. Za potrošnike najbolj pomembna določba je, da jim prodajalec ni dolžan izročiti računa v papirni obliki, če ga ne zahtevajo sami.

V tiskanju računa ne vidim smisla, ker ga večina takoj odvrže, je ukinitev doslej obveznega izdajanja tiskanih računov komentiral prvi mož finančne uprave Ivan Simič.

Veljati je začela novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po kateri se bodo pokojnine, uveljavljene do konca leta 2010, dodatno uskladile za 3,5 odstotka, v letu 2011 uveljavljene pokojnine za 1,7 odstotka, vse ostale pa za odstotek.

V soboto so ob 18.424 PCR-testih potrdili 13.911 okužb z

Ali človeštvu res odštevamo sekunde?

Ameriško tovorno letalo je v Ukrajino dostavilo 90 ton vojaške opreme, Nemčija pa je sporočila, da orožja ne bo poslala.

Kazalci ure, ki ponazarja nevarnosti, ki prežijo na planet in človeštvo, še naprej kažejo sto sekund do polnoči, je v četrtek sporočila organizacija Bulletin of the Atomic Scientists. Ura tako ostaja nespremenjena že tretje leto zapored, svet pa ranljiv pred grožnjami, ki jih predstavljajo vojne, podnebne spremembe in pandemije.

Nedelja, 23. januarja Velika Britanija je obtožila Rusijo, da namerava v Ukrajini na čelo države postaviti proruskega predsednika.

Po javnomnenjski anketi, ki jo je za Novo24TV opravila agencija Parsifal, je s 16,9 odstotka najprimernejši kandidat za predsednika vlade aktualni premier Janez Janša. Na drugem mestu je Robert Golob, ki za zdaj kandidature uradno še ni napovedal, a je prejel 11,8 odstotka glasov.

Kar 54,4 odstotka vprašanih je še vedno neopredeljenih.

Pred 150 leti se je rodil arhitekt Jože Plečnik.

Pred 150 leti se je rodil arhitekt Jože Plečnik, ki je s svojimi deli zaznamoval tri evropske prestolnice – Dunaj, Prago in Ljubljano.

Poveljnik nemške mornarice Kay-Achim Schönbach je v luči trenutnih napetosti med Rusijo in Zahodom izrazil razumevanje do Putina. Zaradi izjave je moral zapustiti položaj.

Z omikronom bi se v Evropi do marca lahko okužilo 60 odstotkov ljudi in to bi lahko pomenilo konec pandemije, je dejal direktor WHO za Evropo Hans Kluge.

Peru je za obalno območje v bližini prestolnice Lime razglasil izredne okoljske razmere zaradi razlitja nafte, ki so ga povzročili valovi po vulkanskem izbruha Tonge na jugu Tihega oceana.

Ponedeljek, 24. januarja Nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob je na novinarski konferenci družbe potrdil, da bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je posvaril pred živčnim zlomom glede krize v Ukrajini. Borrell je ocenil, da na podlagi pogovorov zunanjih ministrov unije z ameriškim kolegom Antonyjem Blinknom ne more reči, da bi kar koli krepilo bojazen glede skorajšnjega napada Rusije v Ukrajino.

Slovenija za zdaj še ne namerava zmanjšati števila diplomatskega osebja v Kijevu.

Sindikat delavcev gostinstva in turizma je v luči poročanja medijev, da bi lahko Madžari vstopili v turistično skupino Sava, objavil manifest, v katerem državljane poziva k obrambi slovenskega turizma pred razprodajo.

Lani je bilo v turističnih nastanitvenih obratih v Sloveniji zabeleženih nekaj več kot štiri milijone prihodov turistov, kar je 31 odstotkov več kot v letu prej.

Bodo Madžari vstopili v turistično skupino Sava?

V Kazahstanu, Kirgizistanu in Uzbekistanu je več milijonov ljudi ostalo brez elektrike. Vzrok za zdaj še ni znan.

Torek, 25. januarja V indeksu zaznave korupcije za leto 2021, ki ga je objavil Transparency International, se je Slovenija odrezala najslabše po letu 2013. Slovenija je na lestvici, nazadovala za tri točke in padla s 35. na 41. mesto. „Že v tednu boja proti korupciji ob koncu leta 2021 smo opozorili, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oz.

7,5 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda,“ so poudarili v KPK. V SD, LMŠ, Levici in SAB zahtevajo umik spornega predloga dopolnitve kazenskega zakonika z dnevnega reda redne seje DZ. V Sloveniji je več kot 1000 medvedov, kar je veliko preveč, kot zmore prostor, pravijo na Lovski zvezi Slovenije.

Korupcija se vse bolj zajeda v našo družbo.

V Črni gori so zjutraj izmerili rekordno nizko temperaturo, in sicer minus 33,2 stopinje Celzija v kraju Kosanica.

Mraz, sneg in veter so v regiji ohromili še Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo. Snežno neurje je prizadelo tudi Grčijo in Turčijo.

Pri nas padavin ni. Slovenija se je namreč znašla v t. i. padavinski luknji.

Pentagon je sporočil, da je zaradi ukrajinske krize v pripravljenosti 8500 ameriških vojakov.

Predsednik ZDA Joe Biden pa je razglasil popolno enotnost med zavezniki, ki je doslej očitno ni bilo.

Zapiski o aprilu Svojo zadnjo knjigo začenja Slavoj Žižek s citatom Maa Zedonga. Ta rdeči revolucionar naj bi nekoč dejal: »Pod nebesi je velik nered, situacija je odlična.« Izjava je s stališča revolucionarja logična, kaos v družbi, čas, ko se rušijo družbene vezi, čas konfliktov in brezizhodnosti je tudi priložnost. Nered lahko prinese revolucijo, naj bo konservativna ali progresivna, lahko pa prinese tudi fatalizem, dekadenco, zanikanje, ždenje, lahko se status quo ohranja še dolgo. Pustimo ob strani Zedongovo utopijo, Kitajska, ki jo je vodil, ni imela ničesar s svobodo in z demokracijo, veliko od tega velja za Kitajsko tudi danes, a nekaj je imel prav. Ne gre se slepiti, zgodovina nas uči, da v trenutku, ko so družbene napetosti prevelike, poči.

Slovenija ni otok. Vse, kar se dogaja pri nas, odzvanja tudi drugje. Za primer vzemimo populizem. Populizem je politika enostavnih rešitev, jasnih političnih gesel, demagoških Jure Trampuš obljub, ki so na prvi pogled smiselne, zato so nekaterim všeč. Kako rešiti problem migracij? Postavimo ograje. Kako rešiti problem visokih cen? Dvignimo plače in znižajmo davke. Kako pospešiti delo sodišč? Zakonsko skrajšajmo zastaralne roke. Nič od tega ne deluje. Ograje in zidovi niso nikoli ustavili migracij, kar je jasno že iz časa starih Rimljanov, če ne že od prej. Tudi višje plače ne bodo zaustavile inflacije, bodo pa nižji davki izpraznili državni proračun in uničili socialno državo, hkrati pa bodo s povečevanjem davčne olajšave najbolj pridobili tisti, ki so že zdaj najpremožnejši. In delo sodišč? Krajši zastaralni roki bodo koristili tistim, katerih kazniva dejanja je težje dokazati, koristili bodo tistim, ki so osumljeni gospodarskega kriminala. Nekaterih izmed njih so danes na oblasti.

Kaj počne Victor Orban, ta veliki evropski samodržec in vzornik drugim avtokratom? Vseskozi pridiga o bruseljski eliti, ki naj bi spodjedala temelje evropske civilizacije, hkrati pa so evropske finančne injekcije tiste, ki omogočajo, da gradi ceste, nogometna igrišča, kanalizacije, tovarne. Vse to koristi ljudem, a koristi tudi koruptivnim prijateljem in sorodnikom madžarskega premiera.

Podobne stvari se dogajajo na Poljskem, podobno se dogaja pri nas.

Aprila bodo volitve. Na njih se bosta soočila dva koncepta. Prvi bo ljudem ponujal sedanjost, ideje o tem, kako izboljšati družbo, kakršno poznamo danes, z majhnimi prilagoditvami, s popravki v to ali ono smer, z zaklinjanjem o tem, da mora biti sedanjost odsev svetle preteklosti, ko naj bi vladal red in mir.

Ampak saj veste, kako je z nostalgijo, to je spomin na čas, ki ga nikoli ni bilo. Druga smer bi morala ponujati premislek o tem, kako prosperirati v času današnjega kapitalizma, družbeno-gospodarskega sistema nasprotij, ki se očitno bliža svojemu koncu. Če kdaj, bi morala ravno zdaj levica ponuditi premislek o prihodnosti.

Ali – kot mi je v nedavnem intervjuju dejal sociolog Samo Uhan: »Paradoks liberalne demokracije, ki je v krizi, hkrati pa se mora spopadati z novodobnim populizmom, je v tem, da ponuja občutek svobode, a hkrati ustvarja občutek nemoči. Morda smo svobodni, vendar smo tudi negotovi.« Pravi odgovor na krizo liberalne demokracije ne bi smel biti beg v avtoritarno naročje močnega voditelja, temveč je odgovor v oblikovanju novih političnih rešitev. »Nimamo nikakršnih jamstev, da se bodo kot odgovor na obstoječe krize uveljavile nove oblike kolektivizma, večje solidarnosti in participativnosti, da bodo prevladali novi modeli promoviranja emancipatornih vrednot. Ampak rešitev je ravno v njih, rešitev je v redefiniciji kolektivnosti, ki bo na novo osmislila pomen skupnosti.« Če je bilo kaj dobrega v socializmu, je bil to občutek skupnosti, velikokrat je bil zlagan, velikokrat izigran, a ljudje so pripadali drug drugemu. Danes smo sami. Sami smo odgovorni za lastne uspehe in neuspehe. Slavimo zmagovalce, pozabljamo na poražence.

April ne bo rešil veliko. Lahko pa začrta pot v prihodnost. Kajti Mao je imel prav, res je kaos, povsod je velik nered, tudi v naši dolini. Vlada je sprejela nacionalno strategijo za izhod iz ere premoga. Pesem knapov bo zamrla do leta 2033. Kaj sedaj? Iskati konflikt? Groziti s stavkami? Najti boljši iztek? Poiskati drugačne rešitve?

Dogajajo se velike spremembe. Novinar sem že dvajset let, dobro vem, da ni nobena bitka dokončno izborjena. Trenutno se dogaja političen prevzem nacionalne medijske hiše. Res je brutalno, še huje bo. Preden se torej začnemo pogovarjati o prihodnosti, bi se morali pogovoriti o sedanjosti. In o tem, zakaj izginjajo elementarne ustavne pravice in kakšni nameni vodijo tiste, ki spodbujajo njihov razkroj.

Nič še ni rešenega, nič izborjenega, tudi aprila včasih sneži. 🔲

Naš čas, 27. 1. 2022 barve: CMYK, stran 7

S kakšnimi načrti so stopili v letošnje leto šoštanjski svetniki?

Vodjem svetniških skupin smo zastavili naslednja vprašanja: 1. Kaj je po vašem mnenju najbolj zaznamovalo preteklo leto v občini Šoštanj?

2. Kaj vas najbolj jezi?

3. Na kaj ste najbolj ponosni?

4. Kaj bi si želeli še postoriti do konca mandata?

5. Kako vidite letošnje leto? 🔲

Jasmina Škarja

»Lansko leto zaznamovala 110-letnica Šoštanja« Mag. Judita Čas Krneža, SDS

1. »Lansko leto je gotovo najbolj zaznamovala 110-letnica mesta Šoštanj, ki smo jo zaradi 'covid razmer' obeležili nekoliko drugače, smo pa s prireditvami zaobjeli vse generacije. Svetniki smo soglasno zavrnili sosežig smeti v TEŠ, saj je študija neodvisne institucije pokazala, da bi sosežig pomenil obremenjenost okolja s strupenimi kovinami in posledično vplival na zdravje ljudi in kvaliteto bivanja v našem prostoru. Veliko aktivnosti pa smo namenili tudi razpravam v zvezi z Zakonom o postopnem zapiranju PV in prestrukturiranju delovnih mest.

2. Povezovanje, razumevanje in skupno delo vodijo v razvoj, moti me pa razklanost, ki ta razvoj zaustavlja. Zato je prav, da svoje znanje, razum in izkušnje združimo v zavesti za skupno dobro.

3. Ponosna sem na novo in moderno sejno dvorano, ki smo jo dobili ob koncu leta in ki je urejena z vso potrebno avdio-video tehniko za uspešno delo. Pa tudi na vsa društva, ki s svojim prostovoljnim, nesebičnim delom in s tem kvalitetnim preživljanjem prostega časa nosijo v svet dobro ime naše občine. In nenazadnje, da sem se lahko ob koncu leta začela v službo delček poti voziti

naročiš, majico dobiš!* 03 898 17 50

narocila@nascas.si *Velja za prvih dvajset naročnikov letnih naročnin.

7

POLITIKI O ŠOŠTANJU

27. januarja 2022

tudi že po novi cesti, ki je začetek gradnje III. razvojne osi, odsek Gaberke–Plešivec.

4. Verjamem, da bomo do konca mandata nadaljevali dejavnosti v zvezi z energetsko sanacijo

in dozidavo OŠ KDK, s prenovitvijo Kajuhovega parka, začeli pa tudi z izgradnjo garažne hiše.

5. Ob vsakem novem letu si naredim v mislih kratek pregled preteklega leta in obenem načrt za prihodnje leto. V letu 2022 upam, da bomo počasi obvladali virus in začeli normalno življenje.

Bo pa tudi super volilno leto, ki bo verjetno nekoliko premešalo karte, vendar verjamem, da bodo ljudje znali presoditi, kdo je zanje (nas) delal resnično dobro in je od leporečenja prešel tudi k dejanjem.«

»Ključni sta povezanost »Tudi letošnje leto v in enotnost« znamenju investicij« Boris Goličnik, Lista Borisa Goličnika

1. V začetku leta prav gotovo aktivnosti in dogajanja, vezana na nameravan sosežig alternativnega goriva SRF v TEŠ in odločitev celotnega občinskega sveta, da nameravanega sosežiga ne podpremo, skozi leto pa dogajanja ter aktivnosti glede opustitve rabe premoga in prestrukturiranja doline, na kar pa so vezani številni dejavniki, ki bodo močno vplivali na našo skupnost in našo prihodnost. In glede tega so naše usmeritve popolnoma jasne, ne glede na sprejeto letnico. Prehod mora biti pravičen tudi v realnosti in ne samo na papirju, država pa mora pravočasno poskrbeti za ustrezno sistemsko in finančno prestrukturiranje doline. Da bo tako, pa je ključnega pomena povezanost in enotnost vseh, ki so v naši dolini na najbolj ključnih položajih tako v politiki kot v gospodarstvu.

2. Premajhna povezanost in premalo tistega res iskrenega sodelovanja. Drugače pa v življenju nasploh kakršnakoli krivica in trpljenje. Tako ljudi kot živali …

3. Če govorimo o projektih, je to prav gotovo projekt Prvih posredovalcev, ki smo ga s 1. januarjem letos tudi v občini Šoštanj nekako spravili v življenje, drugače pa na to, da vseskozi ohranjamo pokončno držo in da ostajamo načelni ter zvesti temeljnim življenjskim vrednotam, kot so: poštenost, odgovornost, delo, sočutje, zavzemanje za pravice ljudi in živali ter vsakokratno spoštovanje drugih oz. drugače mislečih.

4. Ne bom se opredeljeval do posameznih projektov, bi pa želel poudariti, da se bomo še naprej trudili, da bomo kot konstruktivna opozicija po naših najboljših močeh in z vsakokratnim spoštovanjem drugače mislečih pomagali sodelovati in ustvarjati našo

boljšo prihodnost. Je pa še ena naša tiha želja, da bi tudi Občina Šoštanj enkrat dobila certifikat Mladim prijazna občina. Ampak za to bo pa treba še marsikaj spremeniti in postoriti …

5. Vsako leto vidimo kot leto priložnosti. Zelo si želimo, da bi se kot družba čimprej vrnili v normalno življenje. Bodo pa to leto prav gotovo zaznamovale volitve tako na državnem kot lokalnem nivoju. S tem pa tudi številne investicije, ki zaznamujejo vsako volilno leto. Zagotovo bo tudi veliko takšnih, ki bodo usmerjene v dvig kakovosti bivanja vseh nas, ki tukaj radi živimo, delamo in ustvarjamo.«

»Strah nas je, kako bo videti dolina v prihodnje« Matic Mežnar, Mladi za Šoštanj

1. »Najbolj ponosen sem na 110 let mesta Šoštanj. Žal pa zaradi epidemioloških razmer dogajanje v mestu ni bilo takšno, kot bi bilo ob normalnem življenju. Poleg praznovanja obletnice pa je tako v mestu kot v celotni Šaleški dolini zaznati določen strah zaradi različnih informacij glede letnice zapiranja Termoelekrarne Šoštanj ter Premogovnika Velenje.

2. V tem trenutku višanje cene energentov. Tukaj mislimo predvsem na visoko ceno ogrevanja, ki se bo verjetno letos še zvišala.

Prav tako nas jezi premalo sodelovanja lokalnih skupnosti med seboj, predvsem z letnico izstopa iz premogovnih regij in zakona o zapiranju Premogovnika Velenje.

Strah nas je, kako bo dolina videti čez 10 ali 15 let. Če pogledamo nekatere kraje nedaleč stran od nas, se še vedno niso v celoti postavili na noge po zapiranju tako velikih obratov.

3. Ponosni smo, da je delovanje svetnikov v občinskem svetu na visokem nivoju. Da smo, kljub temu da imamo različna mnenja, pri najpomembnejših odločitvah soglasni. Prav tako smo ponosni na razvojne projekte v naši občini.

4. Želimo si, da bi vodstvo Občine Šoštanj še najprej upoštevalo

naše želje. Predvsem si želimo, da bi z ustanovitvijo Zavoda za šport, mladino, kulturo in turizem vrnili v mesto Šoštanj več dogajanja. V Občini je veliko dru-

štev, ki delujejo dobro. Vseeno pa za tako veliko občino društva sama ne morejo skrbeti za dogodke v mestu, promocijo mesta, koordinacijo dogodkov. Po zgledu primerljivih krajev v Sloveniji, kot sta Žalec in Ravne na Koroškem, se nam zdi ustanovitev ustreznega zavoda smiselna.

5. Visoke cene energentov (elektrika, ogrevanje), vedno dražji izdelki v trgovinah, covid-19 in pa supervolilno leto s kar trojnimi volitvami. Turbulentno.«

Viktor Drev, podžupan, LVD – Lista Viktorja Dreva

1. »Preteklo leto je povsod najbolj zaznamovala epidemija koronavirusa. Ob tem pa je minulo leto v naši občini zagotovo najbolj zaznamovala 110. obletnica podelitve mestnih pravic, ki smo ji posvetili veliko pozornosti in tudi sredstev. Organizirali smo stvari na način, kolikor so dopuščale razmere. Dogodkov je bilo nekaj manj, kot bi si želeli, smo pa izdali kar nekaj publikacij in na ta način obeležili ta pomembni jubilej. Poleg tega smo izvedli tudi nekaj večjih projektov na področju cestne infrastrukture (dovozna cesta industrijske cone), pripravili pa smo tudi nekaj projektov, ki jih bomo začeli izvajati letos in prihodnje leto. Tu mislim predvsem na izgradnjo garažne hiše in prenovo osnovne šole.

2. Začetek odgovora je lahko enak kot prejšnji. Epidemija. Res si želim, da nam jo uspe hitro premagati. Sicer pa me najbolj jezita dve stvari. Prva je, da pogosto zaradi nesodelovanja, nasprotovanja in celo nagajanja posameznikov ne moremo izvesti kakšnih projektov, tu mislim predvsem na pridobivanje služnosti pri prenovi cest ali urejanju komunalne infrastrukture in podobno. Kot drugo pa me jezijo neutemeljene kritike. Vesel sem pobud, predlogov za izboljšanje, ne razumem pa, da ljudje dobrega sploh ne vidijo. Naredili pa smo veliko dobrih stvari.

3. Ponosni smo na veliko stvari.

Na področju cestne in komunalne infrastrukture smo ne samo lani, temveč v daljšem obdobju, opravili ogromno. Imamo res odlične ceste. Lahko povem, da so se pri načrtovanju trase za kolesarsko Dirko po Sloveniji lani organizatorji želeli izogniti

lokalnim cestam. Ko so prišli na ogled terena, so si seveda premislili in speljali dirko predvsem po lokalnih cestah.

Ponosen sem tudi na odnose, ki jih imamo znotraj občine in tudi v občinskem svetu, saj vse dobre projekte svetniki podpremo, ne glede na politično pripadnost.

Kot podžupan aktivno sodelujem pri načrtovanju in realizaciji vseh občinskih projektov in sem toliko bolj vesel, da imajo širšo podporo svetnikov.

4. Predvsem si želimo realizirati že začete projekte. Največji letos je gradnja garažne hiše, ki bo potekala dve leti. Tu je še prenova šole in kar nekaj projektov na cestah – prenova ceste Matije Gubca in dela ceste Heroja Šercerja.

5. To leto bo volilno leto. Ne glede na to bomo na Občini Šoštanj nadaljevali začrtano pot in skušali pripraviti stvari do te mere, da bodo lahko tisti, ki bodo delo nadaljevali, to delali čim lažje.

Po drugi strani pa si predvsem želim, da bi bilo to leto, ko premagamo virus in zaživimo čim bolj 'normalno'. V Šoštanju pa bo to tudi leto, ko bomo počastili 100-letnico rojstva našega pesnika Karla Destovnika Kajuha.«

»Soglasno smo zavrnili sosežig« Bojana Žnider, samostojna svetnica

1. »Vsekakor je v letu 2021 Šoštanj najbolj zaznamovalo to, da smo svetnice in svetniki soglasno zavrnili sosežig odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj. Kot svetniška skupina smo se prvi izpostavili in postavili na stran ljudi ter se skupaj z njimi borili, da se ta projekt nikakor ne uresniči.

2. Jezi nas, da vodilnim 'občinarjem' tale covid še kako prav pride. Nerazumno je, da letos v Šoštanju ni drsališča in kakšnih drugih animacij za otroke na prostem … Drugje se to da, le v Šoštanju ne gre in ne gre. Ni treba organizirati kakšnih velikih dogodkov, za kaj malega pa ni ne ideje ne volje … Seveda pa nas jezi tudi to, da se na dnevni red sej sveta uvrščajo dodatne točke, še posebej, če so takšne brez gradiva, ki za Šoštanj ponavadi niso bile dobre.

3. Ponosni smo na veliko stvari, tako na tiste, ki smo jih dosegli na svojih službenih področjih, kot tudi na tiste naše osebne. Na sejah sveta dajemo konstruktivne pobude in vprašanja, ampak če si v opoziciji, si nekako preslišan.

Vemo pa, da nam ljudje zaupajo in nas slišijo in le to je pomembno.

4. Upamo, da Premogovnik končno uredi zadeve okoli smradu, ki prihaja iz premogovniškega jaška na območju TEŠ, kajti to se res že predolgo vleče.

5. Nekako to leto vsi poimenujejo volilno leto, pa še res je. Želimo si, da se vse volitve zaključijo tako, da bo naslednji mandat prijazen ljudem, tako na državnem kot tudi na občinskem nivoju.

Kot vsi seveda tudi mi upamo, da se konča covid kriza in da ponovno normalno zaživimo.«

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

27. januarja 2022

Doživetja dajejo projektu pravo vrednost Projekt omogoča poglobljeno spoznavanje gastronomske dediščine in nacionalnih jedi, lokalne tradicije, zgodovine in znamenitosti – Udeleženci v svojem okolju uspešno širijo pridobljeno znanje Jasmina Škarja

Od 17. do 22. januarja je Šola za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje gostila udeležence projekta KOKCOP, ki je namenjen spoznavanju nacionalnih in regionalnih jedi ter gastronomske dediščine partnerskih držav.

Sedemindvajset dijakov Poljske, Turčije, Romunije, Italije, Francije in Slovenije je na tedenski delavnici po različnih državah v spremstvu učiteljev mentorjev pridobivalo neprecenljive izkušnje in strokovna znanja s

Pogrinjki so poseben element prave gastronomske ponudbe, malo zapostavljen v okviru šolanja in priprave miz v posameznih lokalih. Šola za storitvene dejavnosti je bila zadolžena, da v okviru projekta partnerskim šolam predstavi kulturo omizja – kako pravilno pripraviti pogrinjke in servirati jedi.

Cilja tega projekta sta širjenje gastronomskih znanj in povezovanje mladih s široko paleto izkušenj iz različnih držav, kultur in različnih doživetij.

področja gastronomije. Gre za gastronomsko dediščino držav.

Posegajo v preteklost in želijo ugotoviti, kje smo si podobni in na kakšen način stare jedi modificirati, da bodo zanimive za goste.

Dijaki različnih držav uspešno združevali teorijo in prakso

V Velenju so dijaki v okviru projekta spoznavali način življenja in prehranjevanja ljudi ter sklepali nova prijateljstva z namenom

Projekt KOKCOP je namenjen spoznavanju nacionalnih in regionalnih jedi ter gastronomske dediščine partnerskih držav ter tudi predstavitvi slovenske gastronomske dediščine, kulture omizja in obedovanja, zlaganja serviet v različne vzorce za svečane pogrinjke, spoznavanja vin in kulture pitja, koktajlov in drugih mešanih pijač, kave in kavnih napitkov.

širjenja gastronomskih znanj in izkušenj iz različnih držav, kultur in doživetij. Vodja strokovnega programa in mentorica Simona Pompe je ponosna, da njihova šola sodeluje pri projektu, ki se ne navezuje samo na kuhinjo, temveč veliko vlogo daje tudi strežbi, ki dviguje kvaliteto storitev. »Pripravljamo različne pogrinjke, predstavili smo Velenje skozi Pikin festival, Martinovanje in Slovenijo z različnimi jedmi, največji poudarek pa namenili ljudem in samemu mestu Velenje. Odzivi so dobri, dijaki različnih držav delajo vse, sicer pa vsaka ustvarja eno jed, pod mentorstvom tudi naših dijakov.

Gre za projekt, ki daje izjemne dodatne izkušnje na področju tujega jezika, komunikacije in sklepanja novih prijateljstev,« pove

Pompetova, ki je prepričana, da na takšen način dijaki zelo koristno združujejo teorijo in prakso.

Na kakšen način stare jedi modificirati, da so zanimive za goste?

Dijaki so v spremstvu učiteljev mentorjev pridobivali neprecenljive izkušnje in strokovna znanja s področja gastronomije, spoznavali način življenja in prehranjevanja ljudi, pri tem ves čas obnavljali in dopolnjevali znanje angleščine ter sklepali nova prijateljstva. »Pravo doživetje doživiš šele v državi, ki jo obiščeš. Doživetja namreč dajejo pravo vrednost projektu.

Pomembno je, da se tega zavedamo. Pohvalno je, da se Slovenija odpira, ne samo na področju turizma, temveč tudi na področju gastronomije. Veseli smo, da smo

»Velika čast je, da je bila prav velenjska šola izbrana kot primer sodelovanja.« Pri tovrstnih projektih gre za kombinacijo znanja, veščin, razvijanja širše kulture, razumevanja skozi gastronomijo in značaj naroda – Slovenija je prepoznana po specifiki okusov in hrane, ki je del našega okolja in prostora Jasmina Škarja

21. januarja so na protokolarni prireditvi svečano podelili certifikate udeležencem mednarodnega projekta KOKCOP. Dogodek sta s svojim obiskom počastili ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec in podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević, ki sta izrazili podporo in pohvalo projektu in Šoli za storitvene dejavnosti.

Tovrstna srečanja dajejo občutek normalnosti v teh negotovih časih

Vodja projekta KOKCOP Miran Papež pa je ponosen, da v tem projektu barve Slovenije, evropske gastronomske regije, zastopa

prav Šola za storitvene dejavnosti. »Zaupana nam je bila tudi naloga izdaje knjige receptur vseh držav članic v projektu, ki bo prevedena v vse jezike članic držav EU, izdelava fotografij, oblikovanje spletne strani in video filma, e-Twinning. V teh korona časih so tovrstna srečanja zelo pomembna, saj dajejo občutek normalnosti.

Seveda ob upoštevanju ukrepov.

Mladi nimajo priložnosti potovati, kaj šele spoznavati tuje dežele.

Projekt omogoča poglobljeno spoznavanje gastronomske dediščine in nacionalnih jedi, nudimo jim možnost spoznati lokalno tradicijo, lokalno zgodovino in turistične znamenitosti,« razmišlja Papež, ki se mu zdi, da dandanes slabo poznamo bogato gastronomsko dediščino, ki jo ima vsaka slovenska regija. »Zato se trudimo, da vsem gostom predstavimo dediščino posameznih regij in lokalnega okolja.

Vsaka država ima zastavljen zelo zanimiv in kvaliteten program izobraževanja z vključevanjem strokovnjakov s področja gastronomije, kar je dodana vrednost pridobivanja znanj.« 🔲

združiti gastronomsko dediščino tudi s turizmom in jo pokazati Evropi. »Lokalne, regionalne in slovenske jedi namreč predstavljajo podobo Slovenije. Znanja imamo, prav takšen projekt dokazuje, da je želja prisotna. Imamo pa tudi pogum, da to dokažemo.«

priložnosti bo Velenje ponudilo mladim? »Najprej želimo, da se izobrazijo in nabirajo izkušnje tudi drugod. Z znanjem in izkušnjami jih v lokalnem okolju pričakujemo nazaj. Vsaka dodana vrednost posameznika je namreč izrednega pomena,« je prepričana Vasiljevićeva, ki se zaveda, da je Šaleška dolina Lokalne, regionalne postavljena pred številne izin slovenske jedi zive. »Mladi dokazujejo, da predstavljajo podobo lahko na takšen način, kot so nam pokazali dijaki in Slovenije. Znanja mentorji – s povezovanjem imamo, prav takšen – dosežemo veliko. Gastroprojekt pa dokazuje, da nomske izkušnje, ki jih lahje želja prisotna. Imamo ko ponudimo drugim, so že prepoznane, tako v Slovetudi pogum, da to niji kot drugod, to je tudi dokažemo. dodana vrednost, ki jo v Velenju vidimo.«

❱

Vsaka dodana vrednost posameznika je izrednega pomena

Povsod, kjer smo prisotni, smo aktivni člani

Ministrica je poudarila, da gre pri tovrstnih projektih za kombinacijo znanja, veščin, razvijanja širše kulture, razumevanja skozi gastronomijo in značaj naroda. »V vseh pogledih gre za multiplikativni primer takšnega projekta.

Vesela sem, da je bil izbran prav naš srednješolski program, saj je kandidiralo veliko šol iz številnih držav članic EU. Velika čast je, da je bila prav velenjska šola izbrana kot primer sodelovanja, kar tudi za celotno državo in naš izobraževalni sistem veliko pomeni. Naj poudarim, da v tem času tečejo

v preteklem tednu gostili tudi dva velika kuharska mojstra. Janeza Bratovža, lastnika prestižne restavracije iz Ljubljane, ki je pripravil modificirane pečene račje prsi s prilogo. Dijaki so pripravili tudi pogrinjke, ki so dopolnili praznovanje. Obiskal nas je tudi Gregor Rozman, prejemnik medalj s kuharskih olimpijad, ki je tudi del slovenske kuharske reprezentance. Dijaki so mešali koktajle skupaj z Anžetom Šmidom, državnim prvakom v mešanju brezalkoholnih pijač, kar je bilo posebno doživetje, in z Alešem Gorencem sodelovali pri pripravi in postrežbi kave,« je še povedala Pompetova, ki je prepričana, da po vrnitvi s tedenskega izobraževanja in delavnic v tujini udeleženci uspešno širijo pridobljeno znanje na svoji šoli in v širši lokalni skupnosti v obliki organizacije dogodka.

Pri tovrstnih projektih gre za kombinacijo znanja, veščin in širše kulture razumevanja narodov.

številni projekti na številnih področjih, tako v vrtčevskem kot tudi visokošolskem in raziskovalnem prostoru. Povsod, kjer smo prisotni, smo aktivni člani, zelo pogosto javno pohvaljeni za doprinos v teh projektih, tudi v času predsedovanja Svetu EU,« pohvali tovrstna sodelovanja dr. Simona Kustec, ki se ji zdi pomembno, da se prav programi, ki omogočajo mednarodno izmenjavo mladih skozi izobraževalno raziskovalni

proces, še dodatno krepijo in odvijajo, kar posebej podpira tudi EU.

Zakaj smo lahko ponosni na mlade?

»Čeprav gre bolj za vprašanje, namenjeno mladim kuharjem, mentorjem in vrhunskim šefom, verjamem, da nas prepoznavajo po specifiki okusov in hrane, ki je del našega okolja in prostora. Ne smemo pozabiti, da so se mladi v tem tednu vsak dan družili z

vrhunskimi šefi, ki so skozi veščine in znanja predajali svoje znanje mladim. Želim povedati, da dajemo popolno podporo mladim, ki se odločajo tudi za takšne poklice. To je izjemno častno izobraževanje, ki bo krasilo mlade, ki so se odločili za neposredne poklice, ki jih vedno bolj potrebujemo. Verjamem, da bodo postali iskani, častni in spoštovani,« doda ministrica, prepričana, da bomo v prihodnje znali uspešno

Če kaj, potem hrana (kot tudi glasba) govori tisoč jezikov. Na MO Velenje so veseli in ponosni, da je Šolski center Velenje dobil priložnost, da gosti različne gastronomske šefe in dijake, ki so prispevali in se naučili novih kuharskih veščin, kar je najpomembneje. »Sodelovanje, povezovanje, izmenjava izkušenj, znanj in mnenj so ključni trenutki, v katerih se razvijejo nova prijateljstva, skozi tečaje, kulturo in običaje, kar je izjemnega pomena,« razmišlja podžupanja Aleksandra Vasiljević, prepričana, da je Velenje lahko ponosno na Šolski center Velenje in Šolo za storitvene dejavnosti, ki je v lokalnem okolju dobro poznana tudi po hrani, ki jo pripravlja. Kakšne

Jan Žvifelj

Jan Žvifelj, Šola za storitvene dejavnosti: »Že od malih nog uživam v kuhanju, spoznavam nove ljudi, razvijam nove kulinarične sposobnosti in kulturo. Ne samo projekt, vsak dan, ki smo ga preživeli skupaj, se mi bo vtisnil v srce in spomin. Spoznal sem nove prijatelje, navezal stike, še bolje spoznal tradicionalno hrano in užival v vsakem trenutku.« 🔲

Naš čas, 27. 1. 2022 barve: CMYK, stran 9

9

MLADI

27. januarja 2022

Vztrajajo pri odprtem mladinskem stičišču Čeprav eMCe plac trenutno ne ustvarja prihodkov, z namenom zagotavljanja varnega javnega prostora za krepitev socialnih stikov mladih ostaja odprt in čaka na izvajanju programa bolj naklonjene razmere Tina Felicijan

Pred epidemijo se je pod okriljem mladinskega kulturnega kluba eMCe plac zvrstilo 40 žanrsko raznolikih koncertnih večerov, 10 galerijskih postavitev, 10 okroglih miz, pogovorov in drugih izobraževalnih vsebin ter številne ustvarjalne delavnice, vsebine za ozaveščanje o zdravem in konstruktivnem preživljanju prostega časa, pa tudi 90 klubskih

Maruša Skornišek: »Skupaj z obiskovalci ustvarjamo varno in obenem kreativno okolje.

Smo velika, kdaj rahlo disfunkcionalna, večino časa pa kar funkcionalna družina.«

večerov, je povprečno letno statistiko predstavila programska vodja kluba Maruša Skornišek. »Upamo, da se bomo tem številkam kmalu spet približali,« je optimistična, čeprav klub že skoraj dve leti deluje skrajno okrnjeno.

V tem trenutku pa je bolj kot sam program kluba pomembno, da mladi obdržijo prostor, v katerem so vedno dobrodošli. eMCe plac namreč deluje kot urbana dnevna soba, obenem pa

Že februarja se obeta poživitev mladinskega kulturnega dogajanja. Velenje bo namreč gostilo Kons modul – festival sodobne raziskovalne umetnosti. Če bodo razmere dopuščale izvedbo razstav, instalacij, performansev, okroglih miz, intermedijskih delavnic in drugih avdio-vizualnih dogodkov, bo ves februar poln intermedijske umetnosti. Po Kons modulu pa se bo prebujanje lokalne mladinske scene po kovidnem mirovanju nadaljevalo, saj se bližajo toplejši meseci, ko bo ponovno gostoljuben Letni kino, ki se je izkazal za odlično prizorišče za prireditve v novi realnosti.

Kako ta družina deluje v času epidemije, ko je klubsko dogajanje skromno in eMCe plac pritegne precej manj obiskovalcev?

je pribežališče številnih mladih, ki se tja umaknejo pred raznimi stiskami, se mrežijo z vrstniki in tudi iščejo pomoč mladinskih delavcev. »Pri nas se veliko dogaja tudi izven začrtanega programa. V preteklosti so prav tu

dobila zametke razna mladinska društva, ki so jih ustanovili mladi posamezniki s skupnimi interesi.

Tako skupaj z obiskovalci ustvarjamo varno in obenem kreativno okolje. Mladi se obračajo drug na drugega in na mladinske delavce

Uspela je zato, ker je bila to vedno njena strast in ne zgolj služba – Splet je neprestana in neusmiljena dirka – Vedno jo je veselilo snemanje in urejanje videoposnetkov

Influencerji so ljudje, ki imajo sposobnost svojim sledilcem ponuditi izdelek ali storitev prepričljivo in samozavestno, zvestih sledilcev pa jim ne manjka. Nekaterim postanejo celo vzorniki, saj z njimi delijo svoj vsakdan.

Pogoj pa je, da obvladajo uporabo socialnih omrežij. Tudi Kaja Kočevar oziroma Kaya Solo je ena tistih, ki s pomočjo socialnih omrežij pelje uspešno podjetniško zgodbo. Dosledno objavlja stvari, ki so ljudem zanimive.

Kdo je Kaja Kočevar oziroma Kaya Solo in kako razume svoje občinstvo?

»Včasih je bila to ista oseba, sedaj je malce drugače. Včasih sem bila na spletu popolnoma in resnična jaz, sedaj pa energijo Kaye Solo hranim samo za snemanja in dogodke. Kaja Kočevar je veliko bolj dolgočasna in običajna,« pove iskreno ena najbolj priljubljenih youtuberk. Kdaj se je rodila ideja postati influencer in zakaj Youtube?« Že ko sem bila mlajša, smo s prijatelji radi snemali kratke igrane filmčke, ki sem jih kasneje na računalniku urejala. Ko sem našla Youtube, je bilo logično, da želim ustvariti nek kotiček na internetu, kamor lahko te filmčke nalagam.

Vedno me je veselilo snemanje in urejanje videov, zato se nikoli nisem preselila na kakšno drugo platformo.«

»Objavljanje zgodb je bila vedno moja strast«

Njena odločitev, da bo s pomočjo filmčkov o sebi spodobno in dobro živela (čeprav si tega na začetku ni predstavljala), se je zgodila pred več kot desetimi leti. Pri štirinajstih ni razmišljala o prihodnosti. Bilo je pač zabavno, in ker jo je to osrečevalo, je nadaljevala.

z raznimi vprašanji z družbenega, političnega, socialnega, zdravstvenega, tudi čisto osebnega področja. Smo velika, kdaj rahlo disfunkcionalna, večino časa pa kar funkcionalna družina.«

Premajhen za varno izvajanje programa

»Kakor si urediš, tako pač imaš« Jasmina Škarja

Mladinski delavci so posebno pozorni na mlade z manj priložnostmi, ki so bili v času izolacije še bolj prikrajšani za pridobivanje veščin za obvladovanje stisk. »Žal opažamo, da so se stiske mladih povečale. Predvsem je zaznati posledice pomanjkanja socialnega življenja na medvrstniško izmenjavo znanja, izkušenj.

Zato je tako pomembno, da eMCe plac ostaja odprt in imajo mladi priložnost, da se vsak dan – seveda pod pogoji in v skladu z ukrepi, k čemur jih ni vedno lahko prepričati – družijo in tako ohranjajo in krepijo socialne veščine.«

»Mislim, da sem uspela zato, ker je bila to vedno moja strast in ne zgolj služba. Danes se zavedam, da je treba upoštevati marsikaj, če si želimo veliko ogledov. Pomaga, če upoštevamo želje gledalcev, saj tako ohranjamo stik z njimi. A še pomembneje je, da ustvarjamo to, kar si želimo, ker je delo psihično vseeno zelo zahtevno. Slej ko prej bo postalo

da sami ustvarjajo svojo prihodnost in da samo njihove odločitve vplivajo na to, kako bodo živeli. Če si želijo imeti garažo, polno avtomobilov, naj se vprašajo, kako lahko to dosežejo, in potem to storijo. Enako velja, če si želijo prepotovati svet, se preseliti na svoje ali pa si poiskati službo.«

Ali številke sledilcev prinašajo udobno življenje?

»Ne vem in ne spremljam številk. Trenutno sem tam, kjer mi je za številke vseeno, ker s temi številkami zelo udobno živim in mi rast ni več tako pomembna. Čeprav lansko leto zame ni bilo najboljše in čeprav se zavedam, da ljudje najraje vidijo trpljenje ljudi, sem to pridno skrivala pred njimi. Imela sem marsikatero težavo, a kljub vsemu ohranila urnik snemanja videoposnetkov in nisem popuščala. Trudila sem se, da ljudje tega ne bi opazili. Res je, da bi najbrž z objavo svoje nesrečne zgodbe dobila več klikov, a bila sem na nizki točki in bi me to samo še bolj morilo. Mogoče bom šele letos malce spregovorila o tem, a ne zato, ker bi si želela pozornosti. Mladim želim samo povedati, da je normalno, da kdaj pa kdaj človek ni ok,« še iskreno Mnogo ljudi me pozna samo s spleta. doda Kaya Solo, ki rada javno poudari, da ima v Velenju družino, naporno, če v tem ne bomo našli veselja in a je v srednji šoli njena generacija ni dovolj bomo upoštevali samo trike, ki jih predlagajo sprejela. Posledično zaradi tega tudi nima drugi Youtuberji. Splet je neprestana in neu- nobenega stika z njimi. Je pa med želje za smiljena dirka,« razmišlja mlada influencerka, letošnje leto dodala tudi to, da si želi, da bi ki je prepričana, da so njeni videi zelo razno- končno ustvarila svoj produkt, storitev ... in liki. »Prvi je o telefonu, drugi o seksu, tretji sledila vsaki svoji nori ideji za Youtube videe. pa o ličilih. Seks je vedno popularna tema, »Letošnje leto bo zame dobro leto, saj sem ker je pač „tabu“, ličila pa so z leti nekako se po težkih preizkušnjah že pobrala in spet izgubila popularnost. Trenutno ljudje najbolj našla zagon, ki ga potrebujem za uspešno in pogrešajo Minecraft.« Njen edini moto, ki zadovoljno življenje.« 🔲 jo vodi skozi življenje, je „Kakor si narediš, tako pač imaš“. »Mladi se morajo zavedati,

❱

eMCe plac je tudi v času epidemije odprt vsak dan od 13. do 22. ure in mlade vabi k preživljanju prostega časa.

Del programa so preselili na splet, stike ohranjajo na družbenih omrežjih, z različnimi digitalnimi orodji pa vzpostavljajo interakcijo na daljavo. Vendar mladinski delavci opažajo, da te alternative ne morejo povsem nadomestiti druženja v živo. »Po koncu policijske ure in ob začetku toplejšega vremena, ko so se ljudje začeli zbirati zunaj, je zanimanje za spletne dogodke upadlo. Kakor hitro so razmere to dopuščale, smo začeli prirejati dogodke na prostem. Načrte za klubsko sezono pa je v jeseni prekrižal novi val epidemije.« Klubski prostori so namreč premajhni za izvajanje prireditev

pod aktualnimi pogoji in v skladu z ukrepi, ki jih narekujejo razmere. »Ne moremo zagotoviti ustrezne varnostne razdalje med večjim številom obiskovalcev. Po drugi strani pa v klubu obratuje gostinski lokal, kar izključuje izvajanje kulturnih prireditev. Če bi sam prostor bil dovolj velik, da bi lahko kljub omejitvam sprejel solidno število obiskovalcev, bi gostinski lokal začasno zaprli in dali prednost kulturnemu programu.

Vendar dvorana ob upoštevanju razdalje ne more sprejeti več kot deset ljudi,« Maruša Skornišek pojasnjuje, da se izvajanje programa v eMCe placu trenutno preprosto ne izplača.

Minus je plus

Pravzaprav tudi gostinski lokal, s katerim sicer eMCe plac ustvarja prihodke za izvajanje programa, zaradi znatno manjšega obiska, čemur botrujejo omejitve in pogoji, trenutno ne posluje z dobičkom. »Imamo srečo, da lahko zategujemo pas na drugih področjih. Tako lahko ohranjamo odprt javni prostor za druženje mladih. Obenem študentom in dijakom nudimo občasno in začasno delo. V teh razmerah zaslužek mnogim zelo veliko pomeni, predvsem pa so dragocene izkušnje in reference. Kolikor dolgo bomo lahko, bomo ostali odprti in mladim v lokalnem okolju omogočali vsaj del tistega, kar jim eMCe plac lahko ponudi.« 🔲

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

27. januarja 2022

Kdo je kultura?

Odgovor najdete na fotografski razstavi Jerneja Čamplja Mi smo kultura, ki bo še do 10. februarja na ogled v avlah mestne hiše in kulturnega doma Tina Felicijan Avtor portretov: Jernej Čampelj

Velenje, 4. januarja – 10. februarja – Fotograf in dramski igralec Jernej Čampelj je začel pred dobrim letom – v času popolnega mirovanja javnega (kulturnega) življenja – na družbenih omrežjih objavljati portrete delavk in delavcev v kulturi in kreativni industriji. Prvotna zamisel o 172 portretih v čast 172. obletnici rojstva Franceta Prešerna je pošteno prerasla svoj okvir. Danes je pod geslom Mi smo kultura nastalo že več kot 750 portretov, ki jih je avtor sprva ustvarjal v svojem fotografskem studiu v Ljubljani, nato pa je začel gostovati po Sloveniji in se tako na povabilo Festivala Velenje ustavil tudi v Velenju, kjer je posnel portrete številnih predvsem delavcev na organizacijski plati kulture, pa tudi ustvarjalcev, med njimi samozaposlenih, ki so bili najbolj prizadeti.

Razstava z naslovom Mi smo kultura in s sloganom Poglej kulturi v oči, ki je že bila na ogled po številnih slovenskih mestih, do 10. februarja pa bo v avli Mestne občine Velenje in v avli Doma kulture Velenje, nagovarja obiskovalce, da ozavestijo prispevek delavk in delavcev v kulturi k bogatenju življenja vsakega posameznika, opozarja na njihov položaj v času epidemije, ko so ostali prezrti, ter je neposreden odgovor na odnos države do kulture in njenih ustvarjalcev.

Kako sporočilo projekta razumejo nekateri lokalni samozaposleni kulturno-umetniški ustvarjalci, ki so se postavili pred Čampljev objektiv? Kako doživljajo svojo vlogo v družbi, kakšno je njihovo poslanstvo in kakšna spoznanja o njihovem delu in odnosu do njega je prinesla nova realnost?

Epidemija je zborom zaprla usta

Dirigentko Alenko Podpečan je dirigentski poklic navduševal od malega. Ko je s komaj 17 leti prvič dirigirala zboru in s 23 leti prevzela prvi resnejši odrasli zbor (novomeški Mešani zbor Pomlad), je vedela, da je to njena poklicna pot. Danes vodi srednješolski zbor Šolskega centra Velenje, je umetniška vodja moške vokalne skupine Rečiški pobi iz Rečice ob Savinji, poučuje glasbo in solfeggio na Gimnaziji Velenje, deluje kot asistentka na oddelku za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani in kot asistentka dirigentu pri projektnem Mešanem zboru Glasbene matice v Ljubljani. »Izredno pomembno se mi zdi, da navdušujem in približujem zborovski repertoar tako mlajšim kot starejšim generacijam. V zadnjem času se mi zdi navduševanje za skupinsko petje še toliko težje, saj opažam, da otroci želijo postati individualisti, solisti in stremijo k samostojni poti, medtem ko je bil v mojih časih zbor najbolj popularna glasbeno-družbena dejavnost. Redkokdo je pomislil na solistično pot, saj nam je zbor predstavljal najboljše preživljanje časa.«

Epidemija je zborom zaprla usta, pravi. »Zbor je družba, ki se povezuje in skupaj diha. Ko zbori niso smeli delovati, smo poskušali z zoom vajami, a ta program nikakor ni narejen za skupinsko petje. Karantena nas je oddaljila, saj so bili pevci primorani peti samemu sebi, pa še to doma, zbor pa to ni – potrebuje stik z ostalimi pevci v živo in skupno petje.

Nato smo začeli z vajami v živo, sprva zunaj brez mask ali pa v zaprtem prostoru z maskami, z razmaknjenimi stoli, kar še vedno ni primerljivo z izvajanjem pred epidemijo, saj je zvok zadušen in z maskami je težko peti. Kadar vadim s srednješolskim zborom, ne morem preučevati njihovega pevskega nastavka, ki je izredno pomemben pri razvoju vokalne tehnike. Težko mi je ustvarjati s pevci s polovično odprtim obrazom, brez mimike, brez nasmeha,

večkrat plujemo proti toku in spreminjamo tokove. Naše delo so tiste češnje na smetani – dejanja, ki zdravijo dušo in jo spodbudijo, da zapoje (tako dušo tistih, ki ustvarjajo, kot tistih, ki doživijo ustvarjeno). V tej novi realnosti je še bolj jasno, kako je svet minljiv, da je treba živeti zdaj, uživati trenutke, pomagati, kjer lahko, slediti srcu … Za nami je težko obdobje, pred nami pa odprti horizonti. Na nas je, komu in čemu se bomo posvetili.« Hvaležna je Jerneju Čamplju za zamisel o projektu Mi smo kultura, saj je pokazal, »koliko nas je (čeprav so številke še veliko večje) povezal v neko skupnost, ki je zdaj odkrita. Vedenje, da sem vseeno del nekega večjega plemena, me pomirja. Prav povezovanja umetnikov, soustvarjanja in delitev nalog ter vlog v skupnem ustvarjanju si želim v

v družbi krepi samozavedanje o pomembnosti kulture za razvoj vseh por civilizacije.« Ohromitev javnega življenja je v začetni fazi dojemal predvsem kot čas za počitek in iskanje inspiracij, za preživljanje dragocenega časa z družino, za odkrivanje med hribi skritih predelov znotraj občinskih meja. »Ker zaprtju ni bilo videti konca, so z njim pričela usihati tudi naročila. Finančna pomoč države je bila bolj simbolične narave, saj ni zadoščala niti za pokritje tekočih stroškov delovanja. Način pridobivanja sredstev pomoči pa je, kot je za našo državo že stalnica, postregel z vrsto kompleksnih in mnogokrat nerazložljivih birokratskih postopkov. Vse to je vodilo k temu, da sem ‹vsiljen› prosti čas usmeril v analizo družbenih sprememb. Poiskati je bilo treba priložnostne niše, ki bodo ne glede na

Alenka Podpečan

Alja Krofl

Bojan Pavšek

tako je tudi meni težko navduševati samo z očmi. Epidemija nam je vzela tisti odprti pogled, sproščenost in petje s široko odprtimi usti. Želim si znova videti pevce, ki z roko v roki ali objeti preko pesmi povedo več kot tisoč besed in delijo tovrstno srečo s številčno publiko.«

prihodnosti. Vsi nismo za vse in lažje je, če dejansko rad delaš neko stvar. Danes mora umetnik igrati najprej vlogo menedžerja, administratorja, da se lahko potem posveti tistemu pristnemu, umetniškemu procesu. Za kulturo v družbi nasploh pa si tudi želim več povezovanja in sprejemanja ter podpore in posluha.«

trenutno stanje obrodile sadove.

Preusmeritev delovanja pretežno v digitalni svet je bila v času dela na daljavo zagotovo ena izmed ključnih odločitev. Premik v lastni glavi je obrodil sadove. Sedaj je realizacija celo boljša kot pred epidemijo, kar me navdaja z upanjem, da bom lahko tudi v bodoče nadaljeval svoje poslanstvo ne glede na spremembe svetovnega reda, ki nas skoraj na tedenski bazi presenetijo s čim novim. Stanja pred, med in po epidemioloških valovih so nas namreč na precej globalen način opozorila, da nič ne traja večno. Ključ do uspeha vidim v nenehnem prilagajanju, ki je lahko uspešno le pod pogojem, da se ga kot družba lotimo sinhronizirano. Iskreno povezani. Empatično komunikativni. Brez bremen temnih plati zgodovine ali nostalgičnega jokcanja za preteklimi časi. Mogoče ni odveč še enkrat izpostaviti, da se bo kultura vedno pojavljala kot civilizacijski blažilec napetosti, pa najsi bodo časi, ki prihajajo, še tako neizprosni.«

Umetniki plujejo proti toku in ga spreminjajo

Akademska slikarka Alja Krofl, vsestranska umetnica, scenografinja, pedagoginja, tudi mama, zadnja leta pa ustvarjalka zelene forma vive ob Škalskem jezeru, je sledila intuiciji in tako jo je življenje samo pripeljalo na pot kulturno-umetniške ustvarjalke.

Svojo vlogo v družbi vidi kot poslanstvo, »učenje, vsakodnevno iznajdljivo kreiranje življenja.

Moj cilj je, da lahko svobodno ustvarjam, raziskujem, se čudim in predajam znanje, hkrati pa kaj pripomorem k boljšemu jutri že s samim načinom življenja. Čeprav smo umetniki bolj na robu, smo pomemben člen družbe.

Spreminjamo resnost odraslih v otroško norčavost, spominjamo na pozabljene vrednote in

Kultura je civilizacijski blažilec napetosti

Arhitekt Bojan Pavšek je kot grafični oblikovalec v kolektivu Opa!celica vsestranski na področju vizualnih komunikacij. Svoj kreativni potencial izkorišča predvsem pri zagonu posamezne ideje. »Takrat bistvo bodočega projekta položim v vrelišče, in če je po dolgotrajnem kuhanju še vedno ‚al dente‘, potem je pripravljeno na materializacijo in z njo na veliki test – test prebavljivosti s strani družbe. Če rezultat v ljudeh sproži trenutek (samo) refleksije in jim na razumljiv način odstre drugačen pogled na svet, potem je bila moja vloga v projektu upravičena. Seveda si želim, da bi takšni trenutki trajali čim dlje, saj se na takšen način

🔲

Vizija 5.0?

Bojan Pavšek

Citiram: “Šaleška dolina je zelena dolina s številnimi jezeri.

Povsem edinstven kraj v Sloveniji. Je pomembno industrijsko območje, znano po termoelektrarni, premogovniku, že desetletja pa tudi turistična destinacija. Ima dolgo zgodovino industrializacije in je bila v preteklosti močno onesnažena. Vendar se v zadnjih letih osredotoča na trajnostni razvoj in zelene pobude. Je odlična destinacija za tiste, ki iščejo pristno izkušnjo industrijske preteklosti, pa tudi za tiste, ki želijo uživati v zeleni pokrajini.

Prebivalci te doline so zelo ponosni na svojo dediščino, kar je razvidno iz načina, kako ohranjajo svojo tradicijo in zgodbe s kulturo, z glasbo, s plesom in z umetnostjo. Mesto iz jekla in betona z bujnim zelenjem je skozi desetletja razvoja postalo zmagovalno. Rešilo se je, ker je upanje ostalo. Ob stolpih dimnikov sedaj rastejo rože, ki jih je zamajal veter. Divji koreninski sistemi podpirajo zidove iz belih opek. Rešiti dolino je bil primeren poklon sanjam slehernega njenega prebivalca!“ Zanimivo, dokaj abstraktno, zagotovo precej aktualno, celo za odtenek romantično razmišljanje o prihodnosti tega edinstvenega območja, v katerem se pisec, medtem ko skuša usmeriti pogled daleč naprej, spogleduje tako z optimizmom kot pesimizmom. Naj najprej potešim ugibanja bralcev, kdo je avtor navedenega citata.

Pozor! … Ste pripravljeni? … Povedi so avtorsko delo umetne inteligence! Ne človeka, ampak stroja! V njegovo binarno nedrje sem predhodno vstavil peščico izbranih pojmov (namensko obarvanih z optimizmom), značilnih za naš lokalni habitat: dolina, jezera, industrija, turizem, kultura, zelena pokrajina, prebivalci, termoelektrarna, premogovnik, vizija, upanje. Vse ostalo so opravili njegovi algoritmi. Še pred kratkim je bilo ustvarjanje prepričljivih zgodb zgolj v domišljijski domeni človeka. No, temu ni več tako. Okorni začetki tehnološke samoustvarjalnosti so namreč že pošteno prestopili meje garažne proizvodnje. Pravi preskok pa je umetna inteligenca doživela z lasiranjem modela GPT-31.

Znanje in zmožnost razvoja tovrstne inteligence sta trenutno v domeni podjetja OpenAI. Brez velikega truda nam Google položi na pladenj, da ima precejšen del njegovih vajeti v rokah vizionar prihodnosti Elon Musk. GPT-3 je jezikovni model, ki »ustvarja zgodbe,« deluje po principu večopravilnosti in nenadzorovanega predhodnega usposabljanja ob pomoči transformatorjev. Sliši se precej kompleksno. Saj tudi je. GPT-3 se je namreč usposabljal z enormnim naborom internetnih besedilnih podatkov. Gre za mrežo s 175 milijardami parametrov. Najbolj impresivno pa je, da se je GPT-3 naučil učiti – postal je meta učenec. Brez večjih težav lahko ustvarja dialoge, se lažno predstavi, v hipu postreže z esejem ali s člankom, se poigrava med twiti, poučuje, ustvarja življenjepise, piše elektronsko pošto, programira kode v različnih jezikih, razvaja s poezijo, zapiše kuharske recepte, celo brez težav ustvari unikatno družabno igro. Da bo GPT-3 radikalno spremenil pokrajino umetne inteligence, se tako v akademskih krogih kot tudi industriji zavedajo tisti, ki so se z njim neposredno soočili. Večina je preprosto navdušena, saj mu pripisujejo človeške lastnosti. Med odzivi je zaslediti, da gre za samozavedajočo splošno inteligenco, ki je sposobna sklepati in razumeti. Seveda tudi njo, tako kot vse tehnološke reči, spremljajo črni scenariji.

Tako je OpenAI ugotovil, da so se umetni inteligenci šibila kolena na področju pristranskosti zaradi rase, spola in vere. Za redukcijo te sicer vseprisotne 'človeške' anomalije so bili vseeno potrebni kontrolirani mikro popravki. Prav tako pa lažne novice, ki dandanes krojijo globalne napetosti, postanejo ob pomoči GPT-3 tako človeške, da jih je težko ločiti od kredibilnega članka izpod rok homo sapiensa. Raziskava je pokazala, da le okrog 52 % člankov, ustvarjenih s pomočjo GPT-3, prepoznamo kot umetno ustvarjene! Umetna inteligenca prav tako ni odgovorna za besede, ki jih izpljune, s svojo perfekcijo in unikatnostjo izstopnih informacij pa bo ogrozila marsikatero delovno mesto, ki temelji na računalniško podprtih nekognitivnih opravilih. Pokazalo se je, da je bila večina napak posledica napačnih navodil ljudi.

Na koncu naj vizijo naše doline umetna inteligenca osmisli še skozi poetično prizmo. Stroj jo je spesnil takole: “Kako vznemirjen sem postal, pokrajina, nema in prikupna. Tukaj ni nič tako, kot se zdi. Kujem načrt, kako bi spremenil ta svet ... no, tu je.“ 🔲

Generative Pre-Trained models / Predhodno usposobljeni generativni modeli 1

online www.nascas.si

Naš čas, 27. 1. 2022 barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

27. januarja 2022

Radijski in časopisni MOZAIK

Duhovna iskanja na radiu Velenje že dobra tri desetletja!

Oddajo Duhovna iskanja vsako nedeljo spremljate na radiu Velenje. Oddaje je po novem slišna v nedeljskem jutru ob 6.20 uri. Oddaje že 31 let pripravlja tričlanski odbor: Milena Kumer, Cvetka Žlof in župnik Jože Pribožič. Z njimi smo se pogovarjali v tokratnem Radijskem mozaiku. »Prve oddaje za večje cerkvene praznike so bile posnete že leta 1990. Redno so na sporedu že od leta 1991 naprej. Stane Koselj je bil prvi in večletni pobudnik verskih oddaj na Radiu Velenje. Hvaležni smo za vsakega sodelavca, ki se je na neki način izpostavil.

Dobrodošel vsak, ki bi želel sooblikovati nekaj minut duhovne oddaje,« nam povedo ustvarjalci oddaje, ki dodajo še, da dvakrat letno trenutno tričlanski odbor pod vodstvom duhovnika msgr.

Zakaj je oddaji Duhovna iskanja vredno prisluhniti?

Jožeta Pribožiča, izbere teme in povabi sodelavce, da pripravijo oddajo. Teme izbirajo iz bogoslužnega koledarja, življenja Cerkve (lokalne in širše), papeževih okrožnic, Svetega pisma, življenja

svetnikov, kulturne in sakralne dediščine. Sodelavci dobijo okvirno temo in kakšen namig, vendar besedilo pripravijo sami. Sami tudi izberejo primerno glasbo.

»Trudimo se, da bi poslušalci ohranjali živ stik s Cerkvijo.

Začetna stalnica vsake oddaje je kratko razmišljanje na temo ali beril ali evangelija besednega bogoslužja tiste nedelje. V covidnih časih je ta stik še toliko bolj pomemben. Pomembne so spodbude za poglobitev duhovnega življenja in udejanjanje vere v vsakdanjem življenju. V zadnjem času je Cerkev na prepišnem področju. Prav je, da poslušalce poučimo o premikih in spremembah, ki si jih želi papež, lokalni škof ali župnik z župljani določenega področja.«

»Premalo je pozitivnega gledanja na vrednoto življenja v skupnosti. Le odgovorno povezani lahko delamo dobro za isti cilj.

Preveč je nestrpnosti med ljudmi in mediji imajo moč spreminjati to »vrednoto«. Zaznavamo še eno značilnost trenutnega časa. Ne znamo se več poslušati. Ta čas nam je prinesel željo po resničnih in iskrenih stikih.

Poglobimo lahko odnose z družinskimi člani. Več časa imamo za branje, poslušanje, sprehode v naravi, fotografiranje. Omejene stike nadomeščamo s pogovori na daljavo.« Vabljeni k poslušanju vsako nedeljo ob 6.20 na radiu Velenje. 🔲

Česa je po vaše v današnjih časih premalo med ljudmi? Sploh v teh covid časih, v katerih živimo.

GLASBENE novice Umrl je Aki Rahimovski, pevec skupine Parni valjak V soboto, 22. januarja, je umrl priljubljeni hrvaški glasbenik Aki Rahimovski, pevec skupine Parni valjak. 66-letemu glasbeniku je v soboto zjutraj postalo slabo, zato so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je nato umrl. Vzrok njegove smrti še ni znan.

Leta 1975 je skupaj s kitaristom in skladateljem Huseinom Hasanefendićem - Husom, Jurico Pađenom ter v sodelovanju z Vladimirjem Mihaljekom Miho ustanovil Parni valjak, eno najbolj znanih hrvaških glasbenih skupin. Skupina je izdala 16 studijskih albumov, 14 singlov, pet

Umrl je ameriški Maneskin bodo glasbenik in igralec častni gostje Meat Loaf prvega večera v V 75. letu starosti je umrl Meat Sanremu Loaf, ameriški glasbenik in igralec, najbolj znan po rock baladi I Would Do Anything For Love (But I Won‘t Do That). Dobitnik grammyja je umrl minuli četrtek zvečer. Vzrok smrti ni znan.

Rock skupina Maneskin se bo po lanski zmagi v Sanremu vrnila na ta priljubljeni festival italijanske kancone. Organizatorji so jih povabili, da kot častni gostje nastopijo na prvem večeru festivala, ki bo potekal med 1. in 5. februarjem. Italijanski rokerji so namreč na lanskem Sanremu zmagali s pesmijo Zitti e Buoni in si s tem zagotovili pravico do sodelovanja na tekmovanju za pesem Evrovizije v Rotterdamu, kjer jim je še ena zmaga s pomočjo glasov občinstva omogočila odskočno desko med svetovne

rock zvezde, Italiji pa prinesla organizacijo letošnjega Eurosonga v Torinu.

Jan Plestenjak moral prestaviti svoj februarski koncert Jan Plestenjak je do zadnjega upal, da bo lahko februarja nastopil pred svojo zvesto publiko, a hitro naraščanje števila okužb in ukrepi za zajezitev covida so naredili svoje in Valentinov koncert so morali prestaviti. Za koncert v Stožicah je sicer prodanih že več tisoč vstopnic. Ker so vsi koncerti še vedno omejeni na le 750 obiskovalcev in glede na trenutno situacijo s covidom,

bodo vsi koncerti v Stožicah prestavljeni. Janov koncert je tako prestavljen na 14. maja. 48-letni glasbenik, ki že komaj čaka, da znova stopi na oder na največjem prizorišču v Sloveniji, se s svojo ekipo že intenzivno pripravlja na veliki dogodek, na katerem bodo obiskovalci lahko videli in slišali tudi njegov novi spremljevalni bend.

albumom, ki sledi albumu Head Above Water iz leta 2019, se Avril Lavigne vrača k svojim koreninam oziroma glasbi s prvega albuma Let Go izpred 20 let. Album velja za najbolje prodajan album 21. stoletja, ki ga podpisuje kanadski umetnik oz. umetnica.

Svojo novo-staro smer je nakazala že s pop-punk pesmijo Bite Me, ki jo je izdala lani jeseni. V petek je za pokušino na družbenih omrežjih objavila še skladbo Love It When You Hate Me.

Avril Lavigne februarja s sedmim Jonatan Haller albumom znova v slovenščini

Mladi glasbeni talent Jonatan Haller, ki ima slovensko-portugalske korenine, se predstavlja z novo pesmijo v slovenščini. 24-letnik, ki se je rodil mami Slovenki in očetu Portugalcu, je slovenski javnosti znan po nastopih v šovu Slovenija ima talent in Dan najlepših sanj, spomnimo pa se ga Kanadska rokerica Avril Lavigne bo 25. februarja izdala sedmi studijski album, ki ga je naslovila Love Sux. Takoj po izidu albuma se bo odpravila na evropsko turnejo, ki jo bo začela v Amsterdamu, sklenila pa konec marca v Bruslju. Vmes bodo med drugim koncerti v Münchnu, na Dunaju in v Pragi. Z novim studijskim

albumov v živo, štiri kompilacije in dva koncertna DVD-ja. Pred štirimi leti je Rahimovski utrpel blažjo možgansko kap, po kateri je skupina za nekaj časa odpovedala vse koncerte. A glasbenik je okreval in nadaljeval z nastopi.

Zadnja leta je živel v Sloveniji s svojo 37-letno partnerko, s katero sta se pred dvema letoma razveselila hčerke.

Meat Loaf je prodal več kot 100 milijonov albumov po vsem svetu. Njegov debitantski album Bat Out of Hell je med 35 najbolje prodajanimi albumi v ZDA, prodanih je bilo več kot 14 milijonov kopij. Preizkusil se je tudi v igralskih vodah in nastopil v več kot 65 filmih. Leta 2016 se je glasbenik zgrudil med koncertom v kanadskem Edmontonu. Pred tem je zaradi zdravstvenih težav že odpovedal nekaj koncertov.

Na odru se je zgrudil tudi leta 2003 med koncertom v Londonu in leta 2011 v Pittsburghu.

tudi po prvem singlu River, duetu z Niko Zorjan v pesmi Luna ter skladbi Burek. Znan je po ustvarjanju v različnih glasbenih slogih, tokrat pa se predstavlja z novim singlom, akustično balado z naslovom Sara. Za njim sta zmaga v portugalskem šovu La Banda s skupino BMRNG, zdaj pa se je odločil, da bo nekaj pesmi ustvaril tudi v slovenščini. Med njimi je tudi novi singel Sara, sledil pa bo tudi njegov prvi slovenski EP.

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

27. januarja 2022

⏩

frkanje

V teh čudnih časih se nenehno spominjamo, kako je bilo nekoč lepo, kako smo se lahko brezskrbno veselili in zabavali, predvsem pa družili. To vsekakor zelo pogreša tudi Gašper Koprivnikar z Urada za komunalne dejavnosti Mestne občine Velenje. Pa mu za lepše obujanje spominov zato Čvek pošilja tole fotografijo.

» Levo & desno «

Energetska kriza Teša še sploh nismo zaprli, pa že imamo energetsko krizo. Prav. Naj se tudi v Ljubljani vidi, kako to bo.

Vrtičkarji Eni so prepričani, da je politika resna zadeva, drugi pa dokazujejo, da so to bolj vrtičkarske igrice. Plačujejo jih itak drugi.

Korupcija Pravijo, da vlada ni uspešna v boju s korupcijo. Kako ne, povsod je infiltrirala svoje kadre vanjo.

Večna kriza Svet je neprestano v krizi.

Amerika pa je skoraj vedno zraven – s piskrčkom seveda.

⏪

Janja Rednjak (desno), ki je predana društvu Sončnica, se je z evropsko podprvakinjo v karateju Diandro Bekčić pogovarjala, kako jo vključiti v terapevtsko vadbo odraslih. Diandra ji je namignila, da za spremembe in nove cilje v življenju nikoli ni prepozno. A sta zaradi lastne varnosti pred poskusno vajo obe nadeli čeladi. Maske pa zato, da se potpludbe ne bi videle.

Draginja

⏫

Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny je na čisto poseben način počastila svoje sodelavce, ki so zadnjo nedeljo na Visti pripravljali sceno za svetlobni labirint, ki je kasneje zasijal in polepšal večerne trenutke žal le priložnostnim obiskovalcem, ker na dogodek zaradi trenutnih razmer niso smeli vabiti. Barbara jim je prinesla kosilo in še kaj toplega za mrzel dan. Pa ne le to. Skupaj s sodelavko Stašo Štajnpihler sta med tem pridno opravljali njihovo delo. In bilo jima je tako všeč, da bo ta dogodek gotovo potekal tudi prihodnje leto.

Stanovanja v Ljubljani so že po 10.000 m2, plin je dražji, nafta tudi, hrana tudi … Vse se draži. Kako ne, ko država nekaj da, hoče to nazaj.

RTV Ko gledate vse bolj prenovljeno RTV, je najbolje, da nosite maske. Malo zato, da slučajno ne vidijo, kakšne grimase pokate, malo pa zato, da vas slučajno ne okužijo.

ZANIMIVOSTI

3 milijarde dolarjev vreden startup Jeff Bezos združuje Nobelove nagrajence, s katerimi želi »premagati smrt«. Ustanovitelj Amazona je namreč zbral skupino zvezdniških znanstvenikov, da bi ustanovili biotehnološko podjetje, ki bo reprogramiralo celice za zdravljenje bolezni, poškodb in invalidnosti.

Diegu in na območju zaliva San Francisco, pa tudi v Cambridgeu, na Japonskem in v Združenem kraljestvu. Raziskovalci z Inštituta za znanost, ki jih vodi Juan Carlos Izpisu Belmonte, nekdanji profesor na inštitutu Salk, znanstvenik, katerega poklic je regeneracija organov, bodo iskali odgovore na globoka znanstvena vprašanja, ki jih postavlja podjetje Altos Labs, ki ga podpira Bezos.

Lani so mediji že poročali o tem, da ustanovitelj Amazona Jeff Bezos financira biotehnološki startup, v katerem bo svoje storitve ponujal tudi Nobelov nagrajenec Shinya Yamanaka, znan po reprogramiranju zrelih celic v mlajše matične celice, ki so sposobne prevzeti nove oblike.

Yamanaka naj bi bil neplačan svetovalec, je bilo takrat zapisano, zdaj pa se že ve, kdo vse bo sodeloval pri tem projektu in s kakšnimi nalogami. Iz seznama imen in njihovih odgovornosti se zdi, da so to »galaktiki« prihodnosti. Podjetje bo delovalo v San

Glavni raziskovalci Altos Labsa Wolf Reik, častni profesor na Cambridgeu, je strokovnjak za epigenetsko reprogramiranje celic, Peter Walter, raziskovalec v medicinskem centru Howard Hughes, pa je specializiran za nadzor kakovosti celičnih beljakovin. Thore Graepel, profesor na University College London in nekdanji vodja raziskav pri Googlu Deep Mind, je zadolžen za računalništvo, umetno inteligenco in strojno učenje, Medicinski inštitut pa bi moral pridobljeno znanje o zdravju celic in programiranju spremeniti v zdravila.

V izvršni ekipi so še Hal Barron, trenutno glavni raziskovalec pri GlaxoSmithKline, Rick Klausner, nekdanji direktor ameriškega Nacionalnega inštituta za raka in Ann Lee-Karlon, nekdanja višja podpredsednica pri Genentechu.

Odbor vključuje Nobelove nagrajence: Frances Arnold je prejela Nobelovo nagrado za svoje delo na ciljni evoluciji encimov, Jennifer Doudna za razvoj tehnik za urejanje genov CRISPR in David

Američani razvijajo robota, ki bo popravljal satelite v orbiti V orbiti je na tisoče satelitov, ki so bili izstreljeni in namenjeni enkratni uporabi. Cilj nove ameriške pobude pa je najti način za njihovo oživitev in podaljšanje življenjske dobe prihodnjih satelitov.

Glavni svetovalec bo Nobelov nagrajenec Shinya Yamanaka

Baltimore za interakcijo virusov s celičnim genetskim materialom.

Podjetje je zagotovilo tudi 3 milijarde dolarjev kapitala; denar bo namenjen za znanstvene raziskave, pa tudi za preoblikovanje znanstvenih dosežkov v zdravila, je zapisano v izjavi. V prihodnjih letih bomo ugotovili, ali lahko ta zvezdniška ekipa globokih žepov res obrne staranje ali pa gre za problem, ki ga ne morejo rešiti niti najboljši možgani in največji kupi denarja.

Ameriške letalske sile in najnovejša veja njihovih oboroženih sil, vesoljske sile, so skupaj s številnimi podjetji in univerzami začele program SURI (Space University Research Initiative). Ta bo združil strokovnjake in raziskovalce Northropa Grummana z univerze Carnegie Mellon v Novi Mehiki in Texas A&M ter si prizadeval razviti sisteme za pametno diagnosticiranje težav, robotsko vzdrževanje in sestavljanje

satelitov v vesolju. Ponudba te skupine je bila izbrana na natečaju, med okoli 40 prijavljenimi, in ocenjena kot najboljša.

Trenutno je v orbiti več kot 6500 satelitov, od katerih polovica ne deluje. To se je zgodilo, ker so bili sateliti narejeni za enkratno uporabo, potem pa prepuščeni, da bodisi zgorijo v ozračju ali pa ostanejo „mrtvi“ v orbiti.

Takšno stanje na dolgi rok ni vzdržno, zato bo omenjena delovna skupina SURI poskušala

podaljšati življenjsko dobo obstoječih in tudi prihodnjih satelitov.

Projekt bo vodil raziskovalni laboratorij Space Force. Pred njimi je velika naloga – ustvariti spretne inteligentne robote, ki so sposobni popravljati satelite v orbiti, jih polniti z gorivom, zamenjati dotrajane dele in podobno. Najnaprednejši rezultat njihovih raziskav bi moral biti robot, ki je sposoben iz uporabljenih delov sestaviti celoten satelit, tj. ga praktično samostojno narediti v orbiti. Strokovnjaki pri tem projektu bodo morali uporabiti številne tehnologije in sodobne dosežke na področju umetne inteligence, senzorjev, trde in mehke robotike, 3D tiskanja in podobnih najnaprednejših metod dela.

Da bi bile njihove raziskave čim uspešnejše, bo programu SURI v naslednjih treh do petih letih, kolikor naj bi trajale raziskave in razvoj, dodeljenih 1 milijon dolarjev letno.

Projekt bo vodil raziskovalni laboratorij Space force.

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 13

Na Zavodu za turizem Šaleške doline so se z uresničevanjem ambicioznih načrtov, zastavljenih za minulo leto, kljub epidemiji, ki je večji del turizma za več mesecev praktično onemogočila, spopadli optimistično, pravi direktorica Alenka Kikec. »Ta čas smo izkoristili za razvoj digitalnih platform. Tako smo lani nadgradili spletno stran visitsaleska. si. Ključne informacije o naši turistični ponudbi tako za lokalno prebivalstvo kot za goste smo sistematizirali, jih predstavili na privlačen način, da so hitro dosegljive in kakovostne,« začne povzemati izkupiček dela v minulem letu pri digitalizaciji – trendu, ki so ga aktualne razmere močno pospešile tudi v turizmu.

Turizem dobiva nove smernice Obisk destinacije je večji kot pred epidemijo – Vrstile so se prireditve, izobraževanja, nadgradnje turistične ponudbe – Pripravljali so novo strategijo

❱

Lanski proračun ZTŠD je znašal okrog 1.300 000 evrov. 74 odstotkov je prispevala MOV, 6 Občina Šoštanj, 20 odstotkov pa so ustvarili sami.

Letošnje leto začenjajo z 1.068 000 evri.

zamišljenega so ob tem, da je bila epidemiološka slika v poletnih mesecih boljša, uspeli uresničiti.

Izpostavi dve Promenadi okusov, Beach food festival, otvoritev in zaključek poletja na Velenjski plaži, jesenske Večere v amfiteatru, Miklavževanje v Starem Velenju. »Mar nam je, da se v Šaleški dolini najprej dobro počutijo prebivalci, nato pa tudi gostje.«

Dopolnjevanje butične ponudbe

Med pomembnejše aktivnosti v minulem letu so uvrsti tudi razvoj treh petzvezdičnih produktov, ki jih bodo gostom premierno ponudili v prvi polovici leta.

Temeljijo na treh avtentičnih zgodbah Šaleške doline in pred-

Nova strategija destinacijo, ki je izrazito cenovno dostopna, profilira kot družinam prijazno. »Z izvajalci strategije in s ključnimi deležniki smo v procesu priprave nove strategije spoznali, da lahko postanemo najbolj prijazna destinacija za družine. Imamo jezera, Visto, kulturno dediščino, aktivna doživetja, Terme Topolšica.

Osredotočali se bomo torej na aktivni družinski oddih, zdravi-

❱

Dogajanje za domačine in goste

»Ves čas se zavedamo, da je naše osrednje poslanstvo doseganje kakovostne in celovite turistične ponudbe, spodbujanje in promoviranje razvoja turizma v Šaleški dolini. Poleg tega organiziramo tudi dogodke.« Večino

13

REPORTAŽA

27. januarja 2022

stavljalo identiteto destinacije – premogovništvo, usnjarstvo in polpreteklo zgodovino, nastali pa so na podlagi digitalnega inoviranja treh enot kulturne dediščine (Stari jašek, Vošnjakova tovarna in Titov spomenik).

Prvi na temo potopljenih vasi vključuje tudi virtualni ogled rekonstrukcije središča Škal, ki je zdaj pod vodo. Drugi na temo usnjarstva v Šoštanju vključuje prelet Šaleške doline z letalom in doživetje Šoštanja na vrhuncu njegove industrijske moči in razvoja meščanstva. Tretji na temo socializma pa interaktivni ogled središča Velenja s poudarkom na ključnih urbanih elementih mesta moderne. Vsi vključujejo tudi kulinarično razvajanje.

Promocija lokalnih produktov

V minulem letu so osvežili podobo Vile Bianca, kjer so kljub epidemiji gostili številne prireditve in poročne obrede, Turistično informacijski center (ki so ga lani odprli tudi v parku Vista) pa je sprejel mnoge obiskovalce. Med njimi ne le tujce, temveč tudi domačine, ki se navajajo na pestro ponudbo trgovine z lokalnimi izdelki. »Moja želja je, da bi domačini, kadar bodo razmišljali o darilu z lokalno noto, a ne bodo našli časa, da bi obiskali ponu-

❱

Izvedli so deset izobraževanj in usposabljanj za turistične vodnike in druge ponudnike. Med drugim so povabili kuharsko mojstrico Ano Roš in someljeja Tomaža Sršena. Kulinarika je namreč šibka točka destinacije in potrebuje še večjo pozornost in nadgradnjo.

dnike, prišli k nam, kjer je celotna lokalna ponudba na enem mestu, trgovina pa je odprta vse dni v letu,« pravi sogovornica, ki je zadovoljna, da je tudi decembrska kampanja obrodila sadove in so mnoge nagovorili k nakupu lokalnega darila.

aktivno vključevanje v njen razvoj. S ključnimi akterji v lokalni skupnosti in z raznimi poznavalci turistične panoge smo izvedli poglobljene intervjuje. Na podlagi zbranih informacij smo izvedli tri strateške delavnice.

Presenetil nas je izjemen odziv in zelo kaAlenka Kikec: kovostno sodelovanje Strateško »Mar nam je, da udeležencev. Čutiti je, načrtovanje se v Šaleški dolini da si vsi želimo spreprihodnosti najprej dobro membe – da Šaleška Veliko energije pa so počutijo prebivalci, dolina na turističnem lani usmerili v pripranato pa tudi zemljevidu zavzame vo nove strategije ragostje.« zvoja in trženja turizše pomembnejše mema v občinah Velenje sto.« Po predstavitvah in Šoštanj. V sodelovanju z izva- osnutka strategije so prejeli še jalcem Centrom poslovne odlič- več kot sto pobud in ga smiselno nosti Ekonomske fakultete v Lju- dopolnili. Svet Mestne občine bljani so poleti zbirali in analizi- Velenje ga je že sprejel, predstarali podatke ter na njih snovali vili pa ga bodo še Svetu Občine nadaljnja izhodišča. »Zanimalo Šoštanj in nato dokončno usklanas je, kako lokalni prebivalci dili strateški dokument za obin ponudniki vidijo destinacijo dobje 2022–2027. »Upamo, da in kakšne so njihove namere za bo pripravljen in sprejet v obeh

Krajani Pesja zbrali 6.700 evrov Pred nedavnim so ognjeni zublji hudo poškodovali dom Vodovnikovih v Podgorju. V Mestni občini Velenje poteka akcija zbiranja pomoči, zanjo pa so se takoj po nesreči odločili krajani Pesja, ki so zbrali kar 6.700 evrov. Zakoncema Vodovnik

sta jih v nedeljo izročila predsednik Sveta krajevne skupnosti Pesje Franc Obu ter podpredsednik Albin Vrabič. Obnova hiše lepo napreduje. Vodovnikovi so bili donacije veseli in jo bodo uporabili za 🔲 mz nakup oken.

Prostovoljne prispevke krajanov Pesja bodo Vodovnikovi uporabili za nakup oken.

Odprt tudi račun pri MO Velenje Mestna občina Velenje je ukrepala takoj po požaru in na račun Odbora za pomoč občankam in občanom nakazala 10 tisoč evrov za nujna sanacijska dela in gradbeni material. Odprli so tudi poseben račun ter k solidarnosti pozvali posameznike in podjetja. Finančna sredstva lahko nakažejo na podračun za dobrodelne namene SI56 0133 3600 0000 925.

Do tega torka je bilo zbranih 14.770 evrov, račun pa je še vedno odprt in je torej solidarnostne prispevke še mogoče nakazati. 🔲

mz

lokalnih skupnostih do konca marca.«

Nova vizija: družinam prijazni

Če primerjamo strategijo, ki je lani potekla, in nov strateški dokument, ki je prav zdaj v zaključni fazi, lahko opazimo precejšnje razlike v usmeritvah.

Analiza minulega strateškega obdobja je pokazala, da destinacija še ni turistično prepoznavna, niti ni turizem gospodarska panoga prihodnosti, koncept turistične ponudbe pa je bil zelo razpršen.

ZTŠD, ki upravlja Vilo Bianca, Velenjsko plažo, park Vista in sistem Bicy s 158 kolesi in z 21 postajami, ima deset sodelavcev. Med pripravo strategije so ugotovili, da so kadrovsko podhranjeni.

Najprej nameravajo okrepiti sile za digitalni marketing.

liški, kulturni, festivalski turizem in gastronomijo. Destinacije s temi prvinami v Sloveniji še ni.« Alenka Kikec je optimistična, da bo predrugačenje obstoječe ponudbe in spretno vključevanje novih možnosti, med katerimi se posebno veseli kolesarskih povezav s Koroško in Savinjsko, velika dodana vrednost destinacije, ki bo pritegnila tako izletnike kot turiste. 🔲

Tina Felicijan

Več prihodov, več nočitev Kampanja BONbastična Šaleška se je glede na povratne informacije lokalnih ponudnikov turističnih namestitev obrestovala, saj je pritegnila precej gostov iz vse Slovenije, ki so dopust preživeli v naši dolini. »Glede na zbrane informacije ocenjujemo, da je bilo v šaleški dolini unovčenih več kot 11 tisoč turističnih bonov,« poroča direktorica ZTŠD Alenka Kikec. »Glede na epidemijo in omejeno število odprtih nastanitvenih kapacitet lahko rečemo, da je bila lanska sezone zelo spodbudna. Do novembra 2021 beležimo namreč 9 odstotkov več prihodov kot v letu 2019 in 12 odstotkov več nočitev. Precej je narastlo število domačih gostov. Od januarja do novembra 2021 so v Šaleški dolini zabeležili skoraj 61 tisoč prihodov, od tega skoraj 43 tisoč v Šoštanju in skoraj 12 tisoč v Velenju. Ustvarili so dobrih 183 tisoč nočitev, od tega skoraj 151 tisoč v Šoštanju in dobrih 32 tisoč v Velenju.

V nasprotju s sezonami pred epidemijo zdaj prevladujejo domači gostje. Tujih je bilo le okrog 8 tisoč. Povprečna doba bivanja se je v primerjavi z letom 2019 podaljšala za 0,2 dneva, na 3,3 dni.

Sankanje na Visti Na območju Viste je mogoče brezplačno tekati na smučeh (vsak dan med 8. in 20. uro), v zadnjih dneh pa je urejena tudi sankaška proga, ki so jo z navdušenjem sprejeli najmlajši in njihovi starši.

Sankati se je mogoče tudi ob večerih, saj je proga osvetljena. 🔲

mz

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 14

14

27. januarja 2022

za naš dom

Stare modrosti iz ljudske pratike za mesec februar Danes svečan, nekoč sečan

Svetel dan v februarju traja že dobrih 10 ur.

Le še nekaj dni nas loči od februarja.

Naši predniki so ga nekoč imenovali svečan, saj naj bi bil to čas, ko so se povsod lesketale sveče. Led in mraz sta bila zaščitni znak tega temnega zimskega meseca. Ker je potreboval še vedno dodatno spodbudo luči, so bile v tem času prisotne tudi sveče iz voska.

A najprej naj ne bi bil svečan, temveč sečan, saj je oznanjal čas, ko so naši predniki pozimi sekali drevje.

Kateri datumi v februarju napovedujejo vreme?

Kadar Matija zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje.

Naši predniki so med vsemi datumi, ki napovedujejo vreme, bili najbolj pozorni prav na svečnico (2. februarja).

Rimljani so v začetku februarja pripravljali sprevode z gorečimi baklami in tako hiteli k svetlobi. Pripravljali so mlince iz zrnja, s katerimi so počastili začetek rasti nove letine. Danes je svečnica 40. dan po božiču. Na ta dan

pospravimo božično okrasje. Gre za krščanski praznik in spomin, ko je Marija prvič prinesla Jezusa v judovsko cerkev in opravila obred čiščenja po porodu.

Stare vraže napovedujejo ... Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila in pa Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena. Če na pa na svečnico sneži, se že vigred oglasi. Pomemben svetnik je gotovo tudi Matija (24. februar). Kadar Matija zmrzuje, še

Bolje volka v hlevu imeti, kot se ob toplem soncu v svečnici greti.

Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži.

40 dni mraza prerokuje. Sveti Matija led razbija. Če ga ni, ga pa naredi.

Preveč pomladno vreme v februarju vsekakor ni zaželeno: Če jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, gre za štiri tedne rad nazaj in pa kar svečana ozeleni, se rado posuši.

V februarju je zima začela izgubljati svojo moč. Eden izmed rekov pravi: Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v

gore. Dan se je že konkretno podaljšal.

Svetel dan dneva traja že dobrih 10 ur. Pozdravijo nas prvi znanilci pomladi: zvončki, teloh, prihaja čas mladičkov, brstenja.

Predramil se je medved, kmet začenja delo v vinogradu, čebelar v čebelnjaku preveri, v kakšnem stanju so čebele. Z nestrpnostjo se pričakuje začetek pomladi.

Posebni datumi v februarju: • 4. februar – svetovni dan boja proti raku • 8. februar – Prešernov dan, slovenski kulturni praznik • 11. februar – svetovni dan varne uporabe interneta • 11. februar – evropski dan številke za klice v sili 112 • 14. februar – valentinovo • 20. februar – mednarodni dan socialne pravičnosti • 21. februar – mednarodni dan maternega jezika • 29. februar – mednarodni dan redkih bolezni

Naš čas, 27. 1. 2022 barve: CMYK, stran 15

15

27. januarja 2022

za zdravo življenje

KAVA: razvada ali korist?

Mnogi zjutraj komaj čakajo, da si privoščijo požirek močne črne kave. Kava poživlja, spodbuja in daje moč. Njena razširjenost izhaja iz njenih učinkov, zaradi katerih pijeta kavo kar dve tretjini Zemljanov. Kakšno radi pijete vi?

Turško, skuhano v kafetjeri, filter kavo, z mlekom? Vpliv kave na človeško telo že od nekdaj sproža nasprotujoča si mnenja o koristnosti in škodljivosti.

Kava ima nekoliko drugačen vpliv kot čisti kofein, in sicer zaradi različne koncentracije in različnih sestavin: kislin, arom, barvil … Vseeno pa imata kofein in kava veliko skupnega.

Kavno zrnje vsebuje tudi maščobe in sladkorje.

Kavo s sladkorjem so prvi pili Francozi V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju, na ozemlje današnje Italije. V Londonu so kasneje objavili Žensko peticijo proti kavi, v kateri so se žene pritoževale, da so postali možje zaradi pitja kave jalovi kot puščava. Sledilo je odpiranje kavarn tudi drugod po Evropi. Leta 1713 je bil na dvoru Ludvika XIV. najbrž prvič uporabljen sladkor kot dodatek h kavi.

Brazilija je vodilna država v pridelavi kave, sledijo ji Vietnam, Indonezija, Kolumbija in Mehika.

Kofein poživlja

Številni vedo, da kava vsebuje kofein, a le redki tudi, kako učinkuje. Kofein je naravni alkaloid, ki naravno poživlja oziroma stimulira človekov centralni živčni sistem. Vpliva na sproščanje hormonov, ki izboljšujejo razpoloženje in koncentracijo ter povečujejo krvni tlak.

Posledično po pitju kave in zaradi kofeina pogosteje odvajamo vodo, prav tako pa razširja dihalne poti, pospešuje srčni utrip, razširja zenice, povečuje pretok krvi skozi želodec (posledica je večje izločanje želodčne kisline) …

Največ kofeina je v filtrirani kavi, sledita ji turška in instantna. Kofein spodbuja naše možgane in za kratek čas poveča njihovo produktivnost.

Učinek kofeina doseže vrh po 15 do 45 minutah po zaužitju.

Goter ima najraje espresso Spijemo lahko Kdaj kave ne Šentiljčan Robert Goter se je pred časom lotil zanimive in zabavne pustolovščinajveč 4 skodelice pijemo? ne. Po različnih lokalih je testiral kavo in svoje sledilce na družabnih omrežjih Kljub številnim pozitivnim lastnostim obveščal, kakšno kje kuhajo. »V Velenju povsod kuhajo dobro kavo. Sam imam na dan pa kava lahko tudi škoduje. Ne smejo je sicer najraje espresso. Pomembno je, kdo kavo kuha in kako se na to spozna.

Dnevno še priporočljiva količina kofeina je do 400 mg – 4 skodelice kave (vsaka vsebuje 80–85 mg). Enkratni odmerek naj ne bo več kot 200 mg. Vsakih dodatnih 100 mg kofeina nad priporočenimi lahko poslabša kakovost spanca, še posebej če kofein zaužijemo tik pred spanjem.

Kavo pijeta kar 2/3 Zemljanov.

Delovanje kave na prebavila Izjemno je delovanje kave na prebavila. Tu ne gre samo za spodbujajoče delovanje kofeina, temveč tudi kislin, vonja in okusa, ki nastajajo ob praženju kave.

Izboljšanje miselnih funkcij Kava pomaga k boljši prekrvavljenosti možganov, kar povzroči hitrejše razmišljanje in boljšo osredotočenost na določeno stvar.

piti ljudje s povišanim krvnim sladkorjem, ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, nervoze ali drugih bolezni. Kaj narediti? Piti kavo ali je ne piti? Odgovor je zelo enostaven.

Zdravemu človeku kava samo koristi, in če vam je všeč, jo pijte za zdravje, pri tem pa seveda ne smete pretiravati.

Kuhanje kave je namreč cela umetnost (smeh). Pijem jo z mlekom. Res bi si želel, da bi kakšno dobro spil z Jennifer Louden,« z nasmehom pove Goter.

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT, REKREACIJA

27. januarja 2022

»Hokejisti živijo!«

Hokejski klub Velenje je po letih ter po duši mlad, po tradiciji ter izkušnjah pa pravi modrec.

Leta 2006 se je uradno začela pisati njegova zgodba, od leta 2013 naprej pa ima HK Velenje pod okriljem drsališče Velenje, na katerem vsako sezono nudijo drsanje, tečaje hokeja, rekreacije za starejše, treninge curlinga, disco večere, prireditve, turnirje ter druge dogodke. Gre za enega izmed zelo aktivnih lokalnih klubov. O aktualnem dogajanju je spregovoril predsednik Matjaž Novak.

Predsednik Hokejskega kluba Velenje Matjaž Novak o uspešnosti in zavezanosti HK Velenje Uredil se je prostor za kompresor, hladilni trakovi, šotor, rolba … Tako je Velenje pridobilo drsališče v velikosti 20 x 40 m.

Vzdrževanje in spremljevalni program, treninge in izvedbo športnih dni je prevzel ravno Hokejski klub Velenje. Od ustanovitve društva leta 2006 je predsednik Hokejskega kluba Velenje Matjaž

Začetek ledene zgodbe

Ideja za ustanovitev Hokejskega kluba Velenje se je porodila v letu 2006, istega leta, natančneje 16. decembra, pa so jo tudi uresničili. Januarja 2007 je z vpisom v razvid društev klub uradno postal društvo, ki deluje na področju športa.

Ledena zgodba HK Velenje se je sicer začela že pred mnogimi leti, ko so se lokalni ljubitelji drsanja in hokeja na ledu dobivali na jezeru ter cele dneve preživljali na ledu. Šlo je za povezovanje mlade in starejše generacije iz Velenja, Pesja, Šoštanja, Škal, Florjana, občasno pa se je pridružil tudi kakšen malo bolj oddaljen igralec. Ekipni duh, celodnevne čistilne akcije vsako zimo in srčna želja vseh so jih povezali ter pripeljali do priprave ledene ploskve na malem nogometnem igrišču (včasih je led obstajal tudi na konovskem igrišču in še prej na velenjskem

Šport je šola za življenje

Kot ena najmlajših je sprva igrala na poziciji levega krila.

Skupaj s svojo ekipo je dosegla več naslovov državnih prvakinj, dekleta pa so se izkazala tudi na več mednarodnih turnirjih v Srbiji, Avstriji, na Hrvaškem in seveda tudi v Sloveniji. Nato je prišel čas za selitev – prvič je v Žalcu zaigrala tudi za člansko reprezentanco in se skupaj z njimi pripravljala na evropsko in svetovno prvenstvo. Kot rada poudari, je rokomet mnogo več kot le šport: »Kot kapetan rokometne ekipe sem se naučila ogromno, predvsem pa odgovornosti, sodelovanja, potrpežljivosti in strpnosti. Prav vse mi je ničkolikokrat prišlo prav v življenju, tudi v konjeništvu, kjer vztrajnosti ni nikoli preveč.«

kotalkališču). Skupina prijateljev je v zimi 2003/2004 z izdatno pomočjo Športnega društva Škale, Škalskih gasilcev in Šaleškega študentskega kluba uredi-

❱

Matjaž Novak: »Hokejisti živijo.

Trudimo se z vzgajanjem mladih.

Tudi starejši se rekreirajo, kot vsi ostali.«

la ledeno ploskev na igrišču za mali nogomet v Škalah. Zaradi dobrih pogojev, kot je osvetlitev igrišča, hišica z vodo ob igrišču in zaradi posluha lokalne skupnosti za športno dogajanje, so

tisto leto poleg dva meseca trajajočih celodnevnih rekreacijskih terminov drsanja za vse generacije in večernega hokeja izpeljali tudi Disko na drsalkah. Drsalci in spremljevalci pa so se lahko v hišici ob igrišču okrepčali z osvežilnimi in toplimi napitki.

S kotalkališča na drsališče

Ko je bilo leta 2006 ustanovljeno Hokejsko društvo, so se mnogi zavedali, da Velenje z okolico potrebuje hlajeno ploskev za drsanje v vseh oblikah in igranje hokeja na ledu. Takšna površina bi bila namenjena mladini, dijakom in odraslim za rekreacijo.

Predstavljala bi tudi možnost prireditev na ledu, igranje hokeja na rolerjih v poletnih časih ter vrsto

drugih družabnih dogodkov. Ideje ob postavitvi ledene plošče so bile tudi organizacija izobraževanj in organizirane začetne šole drsanja in hokeja.

Leta 2013 sta torej MO Velenje in Rdeča dvorana ŠRZ pristopili k nakupu opreme za izvedbo drsališča na kotalkališču Velenje.

Novak, ki je bil tudi eden glavnih pobudnikov za ustanovitev.

Korona je zmanjšala obisk tečajev in drsališča

V prihodnosti drsališče na Visti

»Projekti za drsališče so že pripravljeni, vendar ne vem, kdaj naj bi drsališče na Visti dejansko postavili. Med projektiranjem Viste smo se zelo trudili, da bi ravno zato naredili uval, nekoč v prihodnosti pa drsališče,« pripoveduje Matjaž Novak. Hokejski klub ima kar nekaj zaslug tudi za realizacijo tekaške proge ter sankališča. Tako dokazuje, da je zelo aktiven. »Kljub temu da smo mlad klub, imamo bogato zgodovino in tradicijo. Velenjski hokejisti so bili namreč izjemno uspešni v času Jugoslavije, med letoma 1972 in 1976, ko so bili prvi v 2. jugoslovanski ligi. Igrali in trenirali so na kotalkališču v Velenju, na naravnem ledu.« Izpostavljeno: Hokej na ledu v Velenju včasih: Kupili so si drsalke, nekateri tudi hokejske palice, drugi so si jih preprosto naredili.

Na led so postavili štiri čevlje, ki so predstavljali dva gola, in se do teme podili za pakom.

Predsednik HK Velenje Matjaž Novak opaža dvoletno krizo, ki jo je povzročil koronavirus. »Žal imamo v primerjavi s prejšnjimi

Združila je rokomet in konje Mlada, borbena, vztrajna in predvsem izjemno simpatična Korošica, doma z Legna pri Slovenj Gradcu – Perspektivna rokometašica, bodoča ekonomistka in hkrati tudi velika ljubiteljica konj – Vse to in še kaj je Alja Krevs, ki je svojo rokometno pot začela v Slovenj Gradcu, v rokometni šoli Alena Mihajla

🔲

Lara Oprešnik

ena tistih, pri kateri moraš zares dobro premisliti o svoji prihodnosti. Operacija je bila moja edina možnost, da bi lahko nadaljevala svojo kariero, a tudi le za kakšno leto ali dve. Kasneje bi se namreč obraba zaradi napornih treningov ponavljala.« Operirati bi jo morali v marcu leta 2020, a so se dan pred rokom zaradi koronavirusa države zaprle in poseg je odpadel.

Življenje brez rokometa

»Spoznala sem, da znam uživati življenje tudi brez rokometa. Imela sem čas za razmislek o šolanju in prihodnosti. V moj vsak dan so se vrnile še ostale stvari, veliko časa pa zdaj preži-

❱

Pripravljena je bila tudi na selitev v tujino.

Ekipni ali individualni šport?

Kot rada poudari, je ekipni šport zanjo nekaj najlepšega. »Že sam prihod na trening je veliko lažji, če veš, da te čaka nekdo, ki te ure in ure spodbuja, je s teboj, te nasmeji in vedno spravi v dobro voljo,« ampak: »Ne morem reči, da je bilo vedno lahko z osemnajstimi puncami na kupu … a če dobro pomislim, vidim predvsem dobro energijo in močno povezanost v vseh ekipah, v katerih sem igrala. Še danes ostajamo v stikih.« Podobno je pri konjih, vendar je v tem primeru ekipa nekoliko manj številčna – skupaj sta eno, jahač in konj. »Z veseljem čas prebijem v družbi konj, saj verjamem, da lahko s konjem spletemo posebno vez. Imam občutek, da me nekdo posluša in je tu zame. To je tvoj prijatelj, ki mu lahko zaupaš popolnoma vse. Jahač in konj se namreč na-

leti manj obiska na tečajih, hokejskih šolah, pa tudi na splošno je zmanjšan obisk drsališča.« Poleg treningov hokejistov, izvajajo te na drsališču v Velenju tudi curlingaši. »Lahko povem, da imamo v prvi slovenski curling ligi eno ekipo, v drugi slovenski ligi pa dve ekipi, obe ženski.«

Alja Krevs: »Kot kapetan rokometne ekipe sem se naučila ogromno, predvsem pa odgovornosti, sodelovanja, potrpežljivosti in strpnosti.«

vežeta drug na drugega in skupaj ustvarita ekipo, ki jo lahko vidite na tekmovanju.«

Zaljubljena v rokometno žogo in konje

Kljub izjemno natrpanemu urniku se je na poti z Legna pri Slovenj Gradcu do Žalca, včasih tudi dvakrat dnevno, Alja z veseljem ustavila še v Škalah, kjer ima svojega konja. To je Captain North Cape, postaven in mogočen rjavec s črno grivo,

ki ji vsaj počitniške dni in redke proste vikende krajša že več kot pet let. V sedmem razredu osnovne šole je opravila jahalna izpita Jahač 1 in Jahač 2 ter tudi tekmovalno licenco za preskakovanje ovir s konji. »Če se ozrem v tista leta, se mi zdi, da je moj dan imel 48 ur. Vsak dan dva treninga rokometa in še trening jahanja. Priznam, da prostega časa poleg šole in profesionalnega športa ni bilo veliko, pa vendar sem izkoristila vsak trenutek, ki

Na tekmi. Alja Krevs in Captain North Cape.

mi je bil na voljo,« se spominja in z veseljem doda, da se je učila igrati tudi klavir, kitaro, bobne in tudi harmoniko. To pa še ni vse, kajti profesor likovne vzgoje jo je močno navdušil še nad slikarstvom. Pa ta punca je kot multipraktik, kajne?

Obetavno kariero prekinila huda poškodba

»Bili so trenutki, ko sem sanjala res na veliko. Prešinila me je

tudi misel o selitvi v Francijo ali kakšno skandinavsko državo in sem bila pripravljena na vse spremembe, ki bi me čakale, če bi želela igrati v eni najboljših ekip v Evropi.« Žal se ni izšlo, kajti njeno sicer izjemno obetavno kariero je prekinila huda poškodba. »Moja se je vlekla kar nekaj let.

A nisem kar takoj obupala, saj sem si vedno rekla, da je treba še malo stisniti in potrpeti. Na konec namreč nikoli nisi zares pripravljen. Poškodba kolka je

vim tudi z družino.« Za vsakim dežjem vedno posije sonce in nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha – znana slovenska pregovora, ki še kako zelo držita. Aljini načrti namreč ostajajo optimistični in bogati. V tem hipu se na primer spogleduje z nakupom novega skakalnega konja višje kvalitete. Želi namreč ostati v športnih vodah ter napredovati na skakalnih tekmah najprej doma in kasneje mogoče tudi v tujini. Izkušnje si nabira v okolici našega mesta – v Škalah pri Velenju, v Štali Glinšek, kjer poučuje jahanje otroke, mlade in mlade po srcu. Več kot očitno je, da bomo še slišali o njej – Alji Krevs, simpatičnem dekletu, ki ima šport zasidran globoko v svojem srcu. 🔲

Vesna Glinšek

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 17

Prvaki jutri začenjajo drugi del tekmovanja V šestnajstini finala pokala Slovenije bodo rokometaši Gorenja gostovali pri Slovanu Za njihove ljubitelje so Velenjčani favoriti, a trener Zoran Jovičić razmišlja nekoliko drugače: »Za nekatere smo morda res papirnati favoriti. Toda to je treba dokazati na igrišču. Čaka nas zanesljivo zelo zahteven nasprotnik, ki si bo nadvse želel, da prvaka izloči iz tega tekmovanja. Imamo še krajšo klop kot jeseni. Dobro bi bilo, da bi imeli kakšnega igralca več, a se mora-

mo pač sprijazniti z zdajšnjim stanjem. Ekipo dopolnjujemo z mladimi igralci. Vsi bodo morali še bolj gristi in dajati vse od sebe.

Upam, da bomo naporen ritem zdržali do konca. Imamo še štiri kroge v Evropi, tu je pokal in seveda državno prvenstvo. Skratka, še veliko tekem je v drugem delu. Ne glede na vse to se nikogar ne bojimo. Samo, da bomo zdravi.« Priprave so začeli v okrnjeni zasedbi. Manjkali so reprezentanti Tilen Sokolič, Ibrahim Haseljić in Aljaža Panjtar. Ker se najboljša slovenska izbrana vrsta ni prebila v drugi del evropskega prvenstva, so se jim vendarle pridružili prej, kot je trener pričakoval. Trener je vesel, da «Miklavčič po operaciji meniskusa uspešno okreva; Verdinek se

Namizni tenis Dve zmagi NTK Tempa V soboto, 22. januarja, so igralci Tempa odigrali dve tekmi nadaljevanja tekmovanja v 2. državni nami-

Kegljanje Šaleško-koroški derbi tokrat ni zaslužil tega imena Šoštanj – Na kegljišču v Šoštanju smo videli eno najslabših iger domače ekipe. Tudi gostujoča ekipa ni posebej izstopala, bila pa je ravno prav bolj natančna in spretnejša. Korošci so zasluženo slavili visoko zmago. Pri domači ekipi se je poznala odsotnost dveh ključnih

17

ŠPORT

27. januarja 2022

prav tako po poškodbi uspešno vrača v formo in upam, da bo v petek nared; manjkal je tudi zboleli Peter Šiško. Žal smo ostali brez pomembnega člena ekipe Aleksa Kavčiča. Upam, da se vse to ne bo poznalo v naši uigranosti in da bomo proti Slovanu pravi.« V pokalu želijo ostati vse do konca. Upajo, da bodo po končanem delu v skupinskem delu

drugega najmočnejšega klubskega tekmovanja na stari celini najmanj četrti; to bi bilo dovolj za uvrstitev v izločilne boje. Gotovo pa je zanje najpomembnejše prvenstvo. Drugi del bodo začeli konec prihodnjega tedna s prvim letošnjim derbijem, v katerem bodo gostili po jeseni tretji Trimo, ki ima s tekmo manj pet točk več od njih. O gostovanju Dolencev bodo začeli, razumljivo, razmišljati šele po pokalni tekmi.

Takole pa ocenjuje pripravljenost in jutrišnje gostovanje na ljubljanskem Kodeljevem igralec Domen Tajnik: »Verjamem, da smo dobro pripravljeni. Zaradi odsotnosti reprezentantov in poškodovanih igralcev je bil na začetku na treningu v ospredju dvig fizične pripravljenosti, z njihovo vrnitvijo pa smo začeli vse večjo pozornost namenjati taktiki. Dobro je, da ni bilo poškodb, pa tudi z virusom smo imeli srečo. Od nas se je poslovil Aleks. Želimo mu vse najboljše v Zagrebu, da bi tudi v novem klubu igral tako dobro, kot je pri nas. Zaslužil si je, da se dokaže tudi v tujini. Njegova odsotnost se bo gotovo poznala.

Verjamem, da bo vsak izmed nas igral še zanj oziroma namesto njega in da bomo tudi v nadaljevanju prikazovali vrhunski rokomet ter skušali čim večkrat zmagati. To želimo tudi jutri. Zavedamo se, da so Ljubljančani zelo kakovostna ekipa, na prvenstvu ne zaostajajo veliko za nami. Igrati bomo morali zelo zavzeto, zbrano in s čim manj napakami. Le tako se lahko nadejamo uspeha proti nasprotniku, ki bo gotovo zelo motiviran.« Preostali dvoboji bodo na sporedu v sredo in konec prihodnjega tedna. 🔲

Stane Vovk

Prijateljske tekme

RK Gorenje – Holding Graz (Avstrija) 44 : 27 (22 : 10) Šiško 11, Pajt in Verdinek po 9, Grmšek 5 ...

Gorenje – KK Csurgoi (Madžarska) 33 : 32 (18 : 19)

Verdinek, Grmšek in Slatinek Jovičić po 6, Tajnik, Pajt in Šiško po 4 ...

Gorenje – HSG Raiffeisen Bärnbach/Köflach (Avstrija) 38 : 22 (16 : 12) Pajt in Grmšek po 7, Sokolič in Verdinek po 6, Predović 4 ...

znoteniški ligi. Ekipa Tempa iz Velenja se je najprej pomerila z ekipo NTK Mengeš II. in jo premagala z rezultatom 5 : 3. Tri zmage je dosegel Tadej Vodušek, dve pa Miha Kljajič. Na drugi tekmi so se igralci Tempa pomerili še z ekipo NTK Savinja II in jih premagali z rezultatom

5 : 2. Na tej tekmi je dosegel tri zmage Miha Kljajič, dve pa Tadej Vodušek. S štirimi osvojenimi točkami so Velenjčani z 20 točkami na prvem mestu na prvenstveni razpredelnici druge namiznoteniške lige. 🔲 Dak

igralcev, drugi pa so tekmo odigrali katastrofalno slabo – lahko bi rekli kot začetniki. Kako slabo so odigrali srečanje, pove tudi podatek, da so v prazno zmetali kar 50 lučajev, kar pomeni set in pol igre. To pa je za boljši izid preveč. Domača ekipa je po igri prvega para zaostajala le 9 kegljev, pri vodstvu gostov z 2 : 0.

Več se je pričakovalo od drugega para, ki sta v začetku držala stik z gosti, pozneje popustila in gostom ponudila obe točki. Razlika v kegljih je narasla na 74, česar tretji domači par ni mogel izničiti. Takšna razlika

je ostala tudi na koncu srečanja. S tem porazom so Šoštanjčani zdrsnili na sedmo mesto. V soboto bodo imeli popravni izpit. V Slovenskih Konjicah se bodo pomerili z drugo domačo ekipo, ki je s 4 točkami na predzadnjem – 9. mestu, a si tudi zelo želi zmage. 🔲 T. F.

Večja pozornost delu z mladimi Bogdan Trop ostaja predsednik NK Šmartno 1928 – Še iščejo prostovoljce za nekatera dela v klubu, dopolnjujejo trenersko ekipo Tatjana Podgoršek

Pred občnim zborom NK Šmartno 1928 konec lanskega decembra je njegov predsednik Bogdan Trop dejal, da mrzlično iskanje njegovega naslednika ni nujno, če bo v upravnem odboru več ljudi in bodo pripravljeni poprijeti za delo. Ker se je to zgodilo, Trop ostaja predsednik nogometnega kluba, podpredsednik pa je Zoran Stojko.

»Občni zbor smo zamikali od lanske pomladi dalje, ga ob koncu leta 2021 izpeljali, razširili število članov upravnega odbora kluba. Sedaj nas je v njem 11, od tega kar nekaj novih obrazov.

Na nedavni konstitutivni seji so me člani odbora znova potrdili za predsednika kluba. Iskali smo mlajše moči, a se na koncu družno odločili, da gremo z ekipo naprej,« je pojasnil stari – novi predsednik NK Šmartno 1928 Trop. Čeprav nogometni klub sodi med neprofesionalne, ni dela v njem praktično nič manj kot v poklicnih sredinah, dodaja. Finančnih, organizacijskih in zadnji dve leti zaradi covida-19 tudi zdravstvenih težav ne manjka, zato še vedno iščejo nekaj prostovoljcev za opravlja-

med mladimi dovolj zanimanja, volje za igranje nogometa? »V teh dneh, po zimskem odmoru, bodo mlajše selekcije začele s prvimi treningi. Terminski plan za vadbo imamo izdelan. Najmlajši jo že nestrpno pričakujejo. Zelo bomo zadovoljni, če se nam bo pridružilo čim več mladih, ki želijo igrati nogomet.«

Nadejajo se dobrih rezultatov članske ekipe

Več energije želijo nameniti mlajšim selekcijam

Bogdan Trop: »V tem trenutku iščemo in dopolnjujemo trenersko ekipo, saj želimo mladim zagotoviti čim boljše pogoje za delo.«

sprememb za zdaj ni na obzorju, smo pa bolj kot minula leta postavili v ospredje delo z mladimi. Želimo in to bomo tudi storili – dati več energije mlajšim selekcijam. V tem trenutku iščemo in dopolnjujemo trenersko ekipo, saj si prizadevamo mladim zagotoviti čim boljše pogoje za delo. Upam, da bomo kadrovske vrzeli lahko kmalu zapolnili.« Je

Bo članska ekipa prepuščena sama sebi? Zagotovo ne, pravi Bogdan Trop. Ekipa se pripravlja na izzive, ki so pred njo v spomladanskem delu prvenstva v 3. slovenski nogometni ligi. V začetku sezone 2021/2022 so bili njeni cilji višji kot so aktualni rezultati, priznava. Ciljali so neposredno na vrh prvenstvene lestvice, a so jim predvsem na začetku tekmovalne sezone stvari »ušle iz rok«. Stik z vrhom pa držijo, saj le za 2 točki zaostajajo za drugouvrščenim Dravogradom. »Kaj se bo zgodilo v spomladanskem delu prvenstva, bomo še videli.

Nadejamo se dobrih rezultatov in složnega delovanja. Upamo, da bo čim prej izzvenela zdravstvena kriza, da bomo lahko nemoteno trenirali in poskušali doseči zastavljene cilje,« je sklenil Bogdan Trop. 🔲

Zakaj v Šolski center v Škofjo Loko?

Zakaj pa ne? Tisočletno mesto vas pričakuje s sodobnim šolskim centrom, opremljenim z najnovejšo tehnologijo. Šolski center vključuje: • • • •

Srednja šola za strojništvo: • • • • • • • •

strojni tehnik, SSI in PTI, oblikovalec kovin – orodjar, tudi vajeniška oblika*, inštalater strojnih inštalacij, strojni mehanik – tudi vajeniška oblika*, avtoservisni tehnik, PTI, avtoserviser – tudi vajeniška oblika*, avtokaroserist – tudi vajeniška oblika*, pomočnik v tehnoloških procesih.

Srednja šola za lesarstvo: • • • •

lesarski tehnik, SSI in PTI, mizar – tudi vajeniška oblika*, tapetnik, obdelovalec lesa.

*Vajeniška oblika izobraževanja:

Kegljanje, 2L, vzh., 11. krog Šoštanj : Slovenj Gradec 0 : 8 (3045 : 3119)

• •

Dijaški dom:

Srednjo šolo za strojništvo z dijaškim domom, Srednjo šolo za lesarstvo, Višjo strokovno šolo za strojništvo in lesarstvo, Medpodjetniški izobraževalni center.

Poklicno izobraževanje v našem mestu ima dolgo tradicijo in vam omogoča veliko izbiro izobraževalnih programov glede na poklicne želje, predznanje in pripravljenost za učenje.

Obe srednji šoli ponujata programe nižjega, poklicnega, poklicno-tehniškega in srednjega strokovnega izobraževanja in usposabljata za različne poklice.

•

Šoštanj: Fidej – 497 (0), Jug – 508 (0), Hasičič – 501 (0), Ognjenović – 482 (0), Šehič – 538 (0), Petrovič – 519 (0).

nje nekaterih del v klubu.

Na konstitutivni seji upravnega odbora so namenili kar nekaj pozornosti delovanju kluba v prihodnje. V zvezi s tem so sprejeli nekatere usmeritve. »Bistvenih

pogoj za vpis je sklenjena vajeniška pogodba z delodajalcem, praktično usposabljanje se izvaja samo pri delodajalcu in obsega polovico časa izobraževanja, praktično usposabljanje je denarno nagrajeno.

•

omogoča bivanje dijakom, ki so preveč oddaljeni od šole, v času šolanja skuša biti »drugi dom«.

Tu boste dobili nove prijatelje in tudi pomoč pri učenju, če bo treba.

Višja strokovna šola: • •

inženir strojništva inženir lesarstva

Zakaj torej na Šolski center v Škofjo Loko?

• • • • • • •

ker so učitelji prijazni in razumevajoči, ker bom dobil dovolj znanja za bodoči poklic, tudi s področja podjetništva, ker bom lahko kreativen in ustvarjalen, ker bom po končanem izobraževanju lahko nadaljeval šolanje na višji stopnji izobraževanja, ker bom lahko sodeloval v različnih projektih, ker bom lahko nabiral znanje tudi na izmenjavah v tujini, ker bom lahko dobil štipendijo, tudi za deficitarne poklice (mizar, tapetnik, avtokaroserist).

Vabimo vas na informativne dneve v petek in soboto, 11. in 12. februarja 2022, ki bodo potekali na daljavo.

Vabimo pa vas tudi, da se udeležite dni odprtih vrat, kjer se boste lahko v manjših skupinah pogovorili o šolanju in si ogledali obe šoli. Vse informacije glede informativnih dni in dni odprtih vrat najdete na naši spletni strani scsl.si, sledite pa nam lahko na profilih FB sc.skofjaloka in IG @sc.skofjaloka ter kanalu YT scskofjaloka.

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

27. januarja 2022

Policisti opozarjajo!

Varna uporaba avtoceste

Policisti opozarjajo počasne voznike, da se s svojimi vozili (traktorji, tovorna vozila …) umaknejo na primerno mesto in s tem ne povzročajo težav v prometu oz. ustvarjajo kolone in s tem »živčnosti« drugih voznikov.

Policisti opozarjajo tudi občane na samozaščitno ravnanje, in sicer naj vozilo zaklenejo, pa čeprav samo za krajši čas. Obenem jih opozarjajo, da naj predmetov v vozilih ne puščajo na vidnih mestih, ampak jih hranijo v prtljažni del vozila oziroma na mesta, ki niso vidna iz zunanjosti vozila.

Policisti pozivajo lastnike psov, da so odgovorni za svoje pse. Nujno je, da jih imajo pod fizičnim nadzorom. 🔲

Našli mladoletnika, Prodajalec ki je uničil 32 košev ogoljufal kupca Velenje – V časovnem obdobju kitare med 20. 11. in 17. 12. lansko leto so policisti obravnavali poškodovanje košev. Zaradi škode, ki je nastala MO Velenje, so policisti podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, po prvem odstavku 220. člena Zakona o kazenskem postopku, proti mladoletnemu domačinu.

Po zbranih obvestilih je bilo ugotovljeno, da je mladoletnik v navedenem časovnem obdobju z uporabo prepovedane pirotehnike – petard na območju Velenja poškodoval 32 košev in s tem MO Velenje oškodoval za okoli 4.000 EUR.

Odvzem 4 osebnih avtomobilov Velenje – V tem tednu so policisti 4 voznikom na podlagi ZPrCP odvzeli osebne avtomobile.

Zoper njih so podali obdolžilni predlog na sodišče.

Sprla sta se soseda Šoštanj, 18. januarja – Okoli 21.00 so policisti posredovali v Šoštanju, kjer je prišlo do spora med sosedoma. Obema so zaradi kršitve izrekli opozorilo.

Odkrili ponarejen bankovec Velenje, 18. januarja – Dopoldne so policisti prejeli obvestilo o sumu ponarejenega bankovca za 50 evrov. Bankovec so zasegli in ga poslali v nadaljnjo analizo zaradi suma ponarejanja. Z zbiranjem obvestil policisti nadaljujejo.

Vozil s prekratko varnostno razdaljo Velenje, 18. januarja – Velenjski policisti so na Celjski cesti obravnavali prometno nesrečo, do katere je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje. Povzročitelju so izdali plačilni nalog.

Grozil mu je znanec Velenje, 18. januarja – Na PP se je zglasil občan, ki je prijavil kaznivo dejanje – grozil mu je znanec. Ko bodo policisti zbrali dodatna obvestila, bodo podali kazensko ovadbo.

Zaseg marihuane Velenje, 18. januarja – V torek zvečer so policisti v lokalu v Velenju dvema osebama zasegli marihuano. Proti obema bodo po prejeti analizi uvedli prekrškovni postopek.

Velenje, 19. januarja – V dopoldanskih urah so policisti obravnavali kaznivo dejanje goljufije, saj je kupca pri nakupu kitare ogoljufal prodajalec. Ko bodo zbrali še dodatna obvestila, bodo podali kazensko ovadbo.

Ukradla sta dva vozička z artikli Velenje, 19. januarja – Okoli 12. ure so policisti prejeli obvestilo o tatvini v eni izmed velenjskih trgovin. Pri zbiranju obvestil so ugotovili, da sta neznanca iz trgovine odpeljala dva vozička z različnimi artikli. Z zbiranjem obvestil nadaljujejo.

Vozila z neprilagojeno hitrostjo Velenje, 20. januarja – V jutranjih urah so policisti pri Esotechu obravnavali prometno nesrečo, ki jo je zaradi neprimerne hitrosti povzročila voznica osebnega avtomobila. Povzročiteljici so izdali plačilni nalog.

Tovornjak ustvarjal kolono Velenje, 20. januarja – Policisti so v dopoldanskih urah prejeli obvestilo voznika, ki je opozoril na voznika tovornega vozila, ki je ustvarjal kolono oziroma je vozil zelo počasi. Vozniku so izdali plačilni nalog.

Alkoholiziran ogrožal starše Velenje, 21. januarja – Policisti so posredovali v Paki pri Velenju, zaradi kršitve javnega reda in miru. Sin, ki je bil pod vplivom alkohola, je ogrožal varnost svojih staršev. Ker kršitelj ni upošteval ukazov policistov in ker je bilo pričakovati, da bo s kršitvijo nadaljeval, so mu odredili pridržanje do streznitve. Ko so kršite-

lja izpustili iz pridržanja, so mu izdali plačilni nalog za kršitev ter mu izrekli tudi ukrep prepovedi približevanja.

Napadel jo je pes Velenje, 21. januarja – V večernih urah so policisti obravnavali kršitev zakona o zaščiti živali, ker je pes napadel prijaviteljico.

Ugotovili so, kdo je lastnik psa, in proti njemu uvedli prekrškovni postopek.

Iz mesomata ukradel več mesnih izdelkov Šmartno ob Paki, 21. januarja – V petek zjutraj so policisti v Šmartnem ob Paki obravnavali vlom v avtomat z mesnimi izdelki. Neznanec je iz njega odtujil več izdelkov. Opravili so ogled kraja dejanja, z zbiranjem obvestil pa nadaljujejo.

Poteklo mu je dovoljenje za bivanje Velenje, 22. januarja – Zvečer so policisti obravnavali tujca države Kosova, ki mu je poteklo dovoljenje za bivanje v Sloveniji oz. delo. Tujcu so izrekli globo za prekršek ter mu izdali odločbo o vrnitvi.

Prometna nesreča s pobegom Velenje, 23. januarja – Dopoldan so policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom, do katere je prišlo prejšnji dan na parkirnem prostoru. Prijavitelj je imel tudi registrsko številko neznanega voznika, ki naj bi trčil v njegovo. V zvezi z nesrečo so opravili ogled kraja, kasneje so povzročitelja tudi izsledili, zoper njega pa bodo uvedli prekrškovni postopek.

Ni prilagodil hitrosti

lenju zgodila prometna nesreča s telesnimi poškodbami. Opravili so ogled in ugotovili, da je do nesreče prišlo zaradi neprimerne hitrosti. Zoper povzročitelja bodo podali ustrezen ukrep, in sicer bo uveden prekrškovni postopek oz. kazenska ovadba, kar pa je odvisno od stopnje poškodb oz. morebitnega alkohola v krvi.

Tolkel je po vratih Velenje, 23. januarja – V popoldanskih urah so policisti na Vojkovi cesti osebi izdali plačilni nalog, saj je omenjeni z rokama tolkel po vratih prijaviteljice, ki se je tega prestrašila in obvestila policijo.

Voznica trčila v drevo Velenje, 24. januarja – Okoli 13. ure so policisti na Ljubljanski cesti v Velenju obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami (lahke telesne poškodbe). Voznica je zaradi neprimerne hitrosti trčila v drevo.

Izdan ji je bil plačilni nalog.

Prometna nesreča na parkirnem prostoru Velenje, 24. januarja – V večernih urah so policisti na parkirnem prostoru Velenjke obravnavali prometno nesrečo. Zaradi razjasnitve vseh okoliščin bodo še pregledali posnetke varnostnih kamer in nato ukrepali zoper povzročitelja.

Streljal je s puško Podgorje, 24. januarja – Popoldan so policisti obravnavali kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Za zdaj še neznani storilec je streljal z neznano puško oziroma s pištolo, pri čemer pa je krogla priletela v eno od stanovanjskih hiš. Opravili so ogled kraja, nadaljnje informacije še zbirajo.

Po avtocestnem križu, ki ni pomemben le za našo državo, ampak celotno regijo oziroma Evropo, ne poteka zgolj cestni promet, ampak se izvaja pomembna gospodarska dejavnost. Logistika in transport tovora je ena panoga, tovor oziroma dobrine, ki jih prevažajo tovorna vozila, pa ključni segment slehernega gospodarstva.

Poleg tovornega prometa poteka tudi promet osebnih potniških in drugih vozil, ki nam omogočajo hitra potovanja do krajev, kjer preživljamo počitnice ali opravljamo poslovno dejavnost. Zato so avtoceste, tako pri nas kot v drugih državah, pomembni infrastrukturni objekti in zaradi tega zahtevajo potrebno pozornost in obravnavo.

Današnja gostota prometa je zaradi tehnoloških, gospodarskih in drugih razlogov bistveno večja kot pred desetletji. Brez avtocestnega križa bi v današnjem času imeli bolj ali manj nepretrgane kolone stoječih vozil in normalen potek prometa sploh ne bi bil mogoč. To potrjujejo primeri prometnih nesreč ali izvajanja nujnih vzdrževalnih del, ko se promet preusmeri z avtoceste na regionalne ceste.

Vožnja po avtocesti je praviloma bolj varna kot vožnja po regionalnih in lokalnih cestah, kjer se zgodi neprimerno več tragičnih prometnih nesreč s smrtnim izidom. Poleg vzpostavitve kontrolnih nadzornih sistemov in sprotnega obveščanja voznikov o stanju na vozišču, gostoti prometa in nevarnostih na posameznih odsekih, so v pripravi dodatni ukrepi. Poleg obstoječih bodo na kritičnih mestih postavili dodatne merilnike hitrosti, s katerimi želijo vplivati na hitrost vožnje in s tem zmanjšati število prekoračitev hitrosti. Neprimerna oziroma neprilagojena hitrost je namreč še vedno na prvem mestu med vzroki prometnih nesreč. Ker je hitrost vožnje na avtocesti višja kot na ostalih cestah, so prekoračitve hitrosti še toliko bolj tvegane in posledice hujše.

Na avtocestnih odsekih in hitrih cestah so od lanskega leta prisotni tudi policisti avtocestne policije, ki z izvajanjem nadzora prometa in drugih policijskih nalog prispevajo k pretočnosti prometa in zagotavljanju varnosti. S preventivnimi in nadzorstvenimi nalogami bodo še bolj vplivali na dvig prometne kulture, s tem pa na zmanjšanje kršitev in dejanj, ki predstavljajo tveganje in nevarnost za uporabnike avtocest in hitrih cest. Prav tako pa bodo hitreje posredovali pri prometnih nesrečah in drugih interventnih dogodkih, pomagali odpravljati prometne zastoje in odkrivati oziroma preprečevati objestno, agresivno in nevarno vožnjo neodgovornih voznikov.

Nedolgo tega smo lahko zasledili novico o vozniku, ki so mu policisti na istem odseku avtoceste prehitro vožnjo izmerili trikrat zapored in ga dvakrat ustavili. Takšen pristop policistov ima močan učinek na voznike kršitelje zaradi višine glob in kazenskih točk. Avtocestni policisti so v preteklem tednu izvedli tudi 24-urni nadzor tovornega prometa, v katerem so opravili temeljito kontrolo 70 tovornih vozil. Pri tem so odkrili kar 21 preobremenjenih tovornih vozil, ki so jih izločili iz prometa in jim izrekli globe.

Odkrili so tudi 17 kršitev nepravilnega prehitevanja voznikov tovornih vozil, 5 voznikov, ki so prekoračili dovoljeni čas vožnje, in celo voznika, ki je vozil tovorno vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil C kategorije. Zaradi uporabe mobilnih telefonov med vožnjo so obravnavali 15 voznikov.

Nadzor je pokazal, da vozniki navkljub opozorilom ne upoštevajo cestnoprometnih predpisov, zaradi česar bodo tovrstne nadzore izvajali tudi v prihodnje.

Nadzor bodo izvajali tudi nadzorniki Darsa, ki bodo pozornost usmerili na letošnjo uvedbo vinjet v digitalni obliki. Letne vinjete za leto 2021 namreč veljajo do konca januarja, zato ne odlašajte do zadnjega dne in bodite pozorni pri nakupu, tako pri izbiri veljavnosti kot pravilni navedbi registrske številke. S pravočasnim in pravilnim nakupom vinjete ter z upoštevanjem prometnih predpisov boste najhitreje prišli do cilja, saj vas nadzorniki in policisti ne bodo po nepotrebnem ustavljali. Srečno!

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Velenje, 23. januarja – V popoldanskih urah se je v Paki pri Ve-

Iz POLICISTOVE beležke

Sanacijska dela na vodotokih Šmartno ob Paki – Na območju občine Šmartno ob Paki od lanskega decembra koncesionar za urejanje vodotokov na območju lokalne skupnosti – družba Nivo Eko – izvaja sanacijska in redna vzdrževalna dela na brežinah reke Pake, potoka Prelp in Hudega potoka.

Po pojasnilu občinske uprave je Direkcija za vode RS ob sodelovanju občine pripravila program najnujnejših sanacijskih del po poškodbah, ki so jih v preteklem obdobju povzročila

neurja. Ta dela predvidevajo na reki Paki ureditev spodjedenih brežin v Rečici ob Paki (na območju od mostu na regionalni cesti do AC Krbavac, ureditev in utrditev brežin), očiščenje struge potoka Prelp v Gorenju (na območju od Poljanška do izliva v reko Pako) in sanacijo najbolj spodjedenih brežin Hudega potoka. Občina bo v okviru sanacijskih del prispevala svoj delež za ureditev prepustov na Hudem potoku. 🔲

tp

Iz vozila je ukradel kovček z orodjem Velenje, 18. januarja – V popoldanskih urah so policisti obravnavali tatvino. Neznanec je iz odklenjenega vozila odtujil kovček z orodjem.

Trčil je v prometni znak Velenje, 22. januarja – Zvečer so policisti na cesti relacija Velenje–Vinska Gora obravnavali prometno nesrečo, v kateri je

voznik zaradi neprilagojene hitrosti trčil v prometni znak. Vozniku so policisti izdali plačilni nalog.

Policisti v akcijo zaradi 9 evrov Velenje, 24. januarja – Dopoldne so na obvestilo varnostnika policisti posredovali v trgovini v Velenju, saj je varnostnik osebo zalotil pri tatvini artikla v vrednosti 9 evrov. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo.

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

27. januarja 2022

19

Novo gasilsko vozilo PGD Topolšica Topolšica – Lansko leto je bilo za gasilsko društvo Topolšica svečano, saj so se spomnili 90-letnice obstoja in delovanja društva. Zaradi razmer pa žal niso pripravili svečanosti in prireditve. Zato upajo, da bo letošnje leto boljše in bodo lahko pripravili prireditev ob obletnici in prav tako ob prevzemu novega vozila. Petek, 21. januarja letos, je bil namreč za gasilce PGD Topolšica prav poseben in lep dan. V društvo so pripeljali novo gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1 in tako zamenjali staro vozilo, ki so ga imeli več kot 12 let.

Vozilo je na podvozju Mercedes Benz Vito 119 CDI 4 x 4 Tourer PRO, nadgradnjo je izdelal

3 DIM – WEBO iz Maribora.

Del sredstev za nakup je namenila Občina Šoštanj po planu Gasilskega poveljstva Občine Šoštanj. Preostanek sredstev so zbrali s pomočjo prostovoljnih prispevkov krajanov Topolšice,

Za pomoč pri nabavi vozila so hvaležni poveljniku PGD Topolšica Francu Hriberšeku ter Komisiji za nabavo vozila PGD Topolšica, KS Topolšica, lokalnim skupnostim, županu in svetnikom Občine Šoštanj ter vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da so posodobili vozni park z novim GVM-1. Že 90 let bdimo dan in noč, da vam prihitimo na pomoč!

Zavodnja, Šentvida, Florjana ter nekaterih podjetij. Gasilci Topolšice so bili v začetku januarja tudi dobrodelni. Skupaj s prijatelji gasilci iz PGD Veržej so podarili staro osebno zaščitno opremo gasilcem s Kosova. Za dostavo

opreme so poskrbeli slovenski vojaki, ki so na misiji na Kosovu. 🔲

Tatjana Lihteneker

Za naročnike do 8 številk zastonj!

Skozi tančice ženskega pogleda

Sredina, ki osvobaja »Človek, ki živi skozi srce, vedno stoji na sredini.« (Jasa Gala Bombac) Misel se mi zdi prelepa. Kako lepa pozicija – na sredini.

Ko se ozrem na svoje življenje in odnose, ki jih ustvarjam, razvijam, negujem in navsezadnje živim, se prepoznam v postavitvi »na sredini«. Že kot mlado dekle me je zelo interesirala človeška psiha, delovanje in

odnosi med ljudmi nasploh. Zakaj je kdo žalosten? Kako uspevajo dosežki najboljšemu šolarju? Kje tiči formula motivacije? Čemu si ljudje prizadevajo in se razhajajo?

Kako pride do stanja, da nekoga prenehaš imeti rad?

V srednji šoli so mi sošolke pisale pisma, kako se počutijo, kaj doživljajo, jaz pa sem vsebino z vnemo brala in z iskricami v očeh poskušala razvozlati problem in napisati pismo navdiha, inspiracije in motivacije za rešitev. Le to danes paralelno povezujem v današnjih odnosih. To »sredino« skušam živeti med dragimi sodelavkami, med prijatelji, med dragocenimi pogovori. Kot mediator.

Slišati. Prisluhniti. Znati utihniti. Priznati napako. Sproti in redno odpuščati in dopuščati, da se mi oseba približa, pove, zaupa.

Ko ni najpomembneje imeti prav, ampak se znati odločati prav. Govoriti svojo resnico.

Spoštovati resnico druge osebe.

Ob vsem tem pa na poziciji sredine predvsem imeti pogum povedati, kaj čutiš in naglas povedati, v kaj verjameš in na kaj ne pristajaš. Tudi to je živeti na sredini. Biti v stiku s seboj, a odprt za druge. Se zavedati svojih vrednot, a biti v želji se razvijati, vedno učiti in se ne zapirati z obrambo, s cinizmom, z umikom ali ošabnostjo.

To je zame svoboda. Biti pristen, nezlagan. 🔲

Ines Vugrinec (Društvo SŽM)

Vstopi v svet SGLŠ Postojna …

SGLŠ Postojna je uspešna, domačna in sodobna šola, prepoznavna tako v regiji in Sloveniji kot tudi v Evropi. Je srednja šola s tradicijo, ki usposablja dijake za poklice gozdar in gozdarski tehnik, tehnik zdravstvene nege in bolničar – negovalec ter mizar. V sklopu šole deluje tudi dijaški dom, kjer čas teče drugače.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Rutinski vsakdan vam bo zelo odgovarjal, vas pomirjal in krepil. Vendar pa vas bo preobilica dela v službi tudi utrujala in občasno se boste le s težavo zbrali za naloge, ki jih morate opraviti. Dobro bi bilo, če bi si omislili vsakodnevno rekreacijo, ki bo sprostila vaše misli in telo. Tako se boste tudi lažje osredotočili na delo. Ne bo vam težko narediti več, da bi dobili, kar si želite. Pazite, da nekdo v vaši bližini tega ne bo preveč izkoriščal. Poskušajte ohranjati uravnoteženost na vseh življenjskih področjih in si vzemite dovolj časa tudi za počitek in občasno lenarjenje. Zimski dnevi bodo lepi, izkoristite jih za krepitev zdravja.

Najbolj se boste posvečali odnosu s svojim partnerjem, ki ste ga v zadnjem času dali nekoliko na stranski tir. Harmonijo in povezanost v partnerstvu boste zopet obudili predvsem tako, da si boste z ljubljeno osebo privoščili čim več aktivnosti v dvoje. Omislita si skupen hobi, se več pogovarjajta in posvečajta drug drugemu. Skupne aktivnosti bodo poživile vajino zvezo, stare zamere, ki naraščajo tudi zato, ker se premalo družita s prijatelji, pa bodo pozabljene. Če ste samski, boste kmalu spoznali osebo, ki vam bo zelo všeč. Iskrice bodo na obeh straneh, zato se lahko še pred pomladjo zgodi še kaj več.

Zdravje? Občutljivi boste.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Obdajali vas bodo ljudje, ki bodo od vas zelo veliko zahtevali. Tudi partner se ne bo obnašal nič kaj bolje, saj ga moti, da nikoli nista sama. Čim prej se osamosvojite, saj bo v prihodnje zelo pomembno, da bosta več sama. Čas je, da življenje vzamete v svoje roke. V službi ne pretiravajte z vsakodnevnim delom do večernih ur, saj potrebujete tudi čas za počitek in zasebno življenje. Če ne boste znali uravnotežiti dneva, boste to kmalu občutili na zdravstvenem področju. To velja tako za pretirana intelektualna kot fizična dela. Finance ne bodo urejene, ker si zatiskate oči pred obveznostmi.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Najbolj boste uživali v mirnem okolju, v katerem družabno življenje ne bo preveč poudarjeno. Ustvarjalni boste in polni novih delovnih zamisli. Iskali boste predvsem odnose s tistimi, ki vam lahko pomagajo pri študiju, v službi ali posredno vplivajo na vaš napredek. Prijateljstvo s starejšo in izkušeno osebo bo v tem smislu zelo pomembno. Morda jo že poznate ali pa jo boste kmalu spoznali in od nje izvedeli marsikaj, kar vam bo pomagalo na poti do napredovanja. Izredno pomembna bo tudi družina, še zlasti starši, ki vas bodo znali spodbuditi k pravim odločitvam. Po drugi strani vas bodo zelo potrebovali, zato bodite več z njimi.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Osredotočili se boste na kariero, marljivo delali in potrpežljivo čakali, da se vaše življenje zavrti na bolje. Opravljeno delo bo naredilo močan vtis na nadrejene.

Navadili ste se naporno delati, da bi uresničili svoje želje, saj dobro veste, da vam brez truda nič ne bo padlo z neba. Pazite, da zaradi vaše delavnosti ne bodo trpeli osebni odnosi. Še zlasti poskrbite, da si boste vzeli dovolj časa za ljubljeno osebo. Če je partner zaradi vas nesrečen ali pa ste vi nesrečni zaradi njegovega vedenja, boste ta konec tedna imeli priložnost popraviti nastale okoliščine. Najbolj pomembno bo, da si bosta brezpogojno zaupala.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Partnerski odnos bo močno zaškripal, zato boste doživljali precej intenzivno krizo. Ljubljena oseba bo od vas zahtevala veliko vaše pozornosti in nazadnje tudi korenito spremembo. Očitki, ki jih boste deležni, vas bodo sicer prizadeli, a bodo povsem upravičeni. Čeprav se boste hoteli zelo na hitro znebiti težav in ovir, vam tokrat to ne bo uspelo. Morali boste biti bolj potrpežljivi, saj bodo naslednji dnevi zelo naporni. Zaupanje, pomoč in nasvete boste iskali pri prijateljih, ki jih dobro poznate in na katere ste navezani že dolga leta. Čisto vsega pa ne boste povedali, zato vam tudi ne bodo znali prav svetovati.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

V službi se bo ob izteku prvega meseca v letu 2022 še vedno vse vrtelo okoli načrtov za prihodnost. Največ dela boste imeli s skupinskimi projekti, ki bodo od vas zahtevali veliko mero prilagodljivosti in sklepanja kompromisov. Imeli boste priložnost, da se izkažete kot organizator in koordinator. Če boste prevzeli vodilno vlogo in uspešno krmarili med pričakovanji in zahtevami drugih, boste naredili izjemen vtis. Dokazali boste, da ste pripravljeni zavihati rokave zato, da bi napredovali. Toda bolj kot pridnost in marljivost bosta sodelavce očarali vaša iznajdljivost in sposobnost vodenja. Slednja bo presenetila tudi vas.

in reci DA izzivom, ki ti jih ponujamo.

Prenos kakovostnega znanja je poslanstvo zaposlenih na SGLŠ Postojna. Naši izkušeni učitelji, predani mentorji in vzgojitelji so odlični strokovnjaki na svojih področjih. V pestrem naboru izbirnih predmetov in krožkov boš lahko razvijal svoje talente in pridobival veščine ter si utrl pot v življenju. Zato – reci DA znanju. Šola se vse bolj odpira moderni Evropi in vsak dijak ima možnost spoznati stroko v tujini. Mednarodne izmenjave, strokovne ekskurzije, inovativni projekti, prostovoljno delo in tekmovanja obogatijo z novim znanjem pa tudi spremenijo naš pogled na svet in ljudi, ki prebivamo na skupnem planetu.

Zato – reci DA širjenju obzorij. Čas narekuje spremembe in SGLŠ Postojna od začetkov leta 1959 pljuje s spremembami, ki jo iz leta v leto delajo boljšo. Šola je danes moderna, ekološko usmerjena, raznolika. Dobra opremljenost nudi pogoje, ki omogočajo kakovostno vzgojno-izobraževalno delo, zato se boš veščin, spretnosti in znanj s svojega področja učil v sodobno opremljenih učilnicah in z vrhunsko opremo – dobrimi stroji in napravami. Zato – reci DA novostim.

Pri vsem tem pa ne boš nikoli sam. Ob tebi bodo prijatelji.

Tisti, s katerimi boš sedel pri pouku. Pa tisti, ki jih boš spoznal na šolskih taborih, pri različnih krožkih in s katerimi si boš delil sobo v našem dijaškem domu. V SGLŠ Postojna ustvarjamo spodbudno okolje, v katerem se vsi udeleženci dobro počutijo.

Zato – reci DA prijateljstvu.

Reci torej DA vsem izzivom, ki ti jih ponujamo, pridi k nam po znanje in uresniči svoje sanje. 🔲 SGLŠ-jevci

Neka sicer manjša zdravstvena težava vam bo dala misliti. Dobro veste, da ne naredite dovolj za svoje zdravje in dobro počutje. Vendar pa ne pojdite iz ene skrajnopsti v drugo, ampak začnite telesne aktivnosti postopoma uvajati v svoje življenje. Če se boste začeli redno ukvarjati s kakšnim športom ali rekreacijo, se obeta stabilen napredek. Še najbolje bo, če boste trenirali pod nadzorom strokovnjaka. Nikakor ne pozabite spremeniti tudi svojega jedilnika. Eden od prijateljev vam bo še posebej pomagal in vas podpiral pri spremembi vašega življenjskega stila.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

03 898 17 50 | press@nascas.si

Postanite naročnik

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Obremenjeni boste z enim od svojcev, ki bo ves čas rinil v težave in povzročal preglavice tudi ostalim družinskim članom. Pazite, da ne boste zaradi njega v težavah pristali tudi vi. Raje se umaknite in se osredotočite na svoje želje in načrte, saj vam bo to v veliko večje veselje. Zelo veliko vam bo pomenila tudi podpora prijateljev, ki se bodo spet bolj pogosto vmešavali v vaše življenje. Zelo družabni boste, zato boste veseli, da je tako. Eden od vaših projektov bo dobival končno podobo. Sedaj ga morate le še dobro predstaviti in unovčiti. Čas za to ne bo najbolj ugoden, zato ne bodite razočarani, če vam ne uspe v prvem poskusu.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Če ste nagnjeni k pasivnemu vsakdanjiku, boste to sedaj spremenili. Odkrili boste, da vam zelo ustreza rutinska razporeditev dnevnih obveznosti. Bolje se boste počutili, če boste še bolj aktivni, kot ste bili doslej. Morda si boste omislili psa, s katerim se boste redno odpravljali na jutranje in večerne sprehode. Službene odgovornosti se bodo povečale, morda tudi zato, ker boste to želeli vi. Sprejeli boste več novih obveznosti na delovnem mestu, zato pa boste tudi nekoliko raztreseni in utrujeni. Pomembno je, da svojemu telesu zagotovite čim več vitaminov in mineralov, da boste ostali zdravi. Nekaj starih težav boste občutili že v teh dneh.

VABLJENI NA INFORMATIVNA DNEVA

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

11. 02. 2022 ob 9.00,15.00 in 18.00 12. 02. 2022 ob 9.00 PREKO ZOOMA NA INFORMATIVNIDNEVI.SGLS.SI

SREDNJA GOZDARSKA IN LESARSKA ŠOLA POSTOJNA

PROGRAMI GOZDARSKI TEHNIK | 4-letni GOZDAR | 3-letni MIZAR | 3-letni ZDRAVSTVENA NEGA | 4-letni BOLNIČAR NEGOVALEC | 3-letni DIJAŠKI DOM www.sgls.si

Če ste samski, je pred vami izredno pestro ljubezensko obdobje. Veliko boste dali na videz, odločili se boste tudi za shujševalno kuro ali pa boste s športnimi treningi preoblikovali telo. S samozavestnim nastopom boste očarali pripadnike nasprotnega spola, samozavest pa vam bo rastla. Pred vami so številne avanture, v katere pa se spuščajte odgovorno. Pazite, da se ne boste zapletli z nekom, ki vam bo, kar je že jasno, povzročal veliko preglavic. Če vam ni do resne zveze, to glasno povejte. Če ne boste, se boste našli sredi drame, ki lahko močno spremeni vaše življenje, vendar ne tako, kot bi si želeli.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Čas je, da se posvetite dolgoročnemu varčevanju, saj boste le tako lahko čez nekaj let dobili, kar si želite. Pri tem bodite čim bolj disciplinirani, vzdržite pa se predvsem zapravljanja za drobnarije, ki jih sploh ne potrebujete, vendar vseeno nanesejo kar zajeten kupček denarja. Ne vlagajte privarčevanega denarja v visoko tvegane naložbe, saj se po vsej verjetnosti ne bodo ugodno izšle. Nekdo vas bo silil k spremembi, ki vam sprva ne bo dišala. Premislite, česa se bojite in zakaj odlašate z nečim, kar bo pravzaprav izboljšalo vaše življenje. Dovolite osebi, ki ji zaupate, da vas usmerja, saj vam želi le najboljše.

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

27. januarja

28. januarja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Izzivi srebrne generacije: Soočanje z demenco, dok. odd.

10.35 TV-izložba 10.50 Čarokuhinja pri atu 11.30 Mestne promenade: Ljubljana, dok. ser.

12.00 Moje mnenje: 90 dni do volitev 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Res čuden kamen: Ščit, dok. ser.

14.25 TV-izložba 14.40 Slovenski utrinki 15.10 Pod drobnogledom - Nagyító alatt 15.45 TV-izložba 16.00 Mulčki, risanka 16.05 Krompir, razv. odd. za mlade 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Kovinski materiali, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Medkulturni mediator 18.05 Reaktivčki, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Dediščina Evrope, fran. nad., 4/4 00.30 Ugriznimo znanost: Kovinski materiali, odd. o znanosti 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.15 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost: Kovinski materiali, odd. o znanosti 10.30 TV-izložba 10.45 Čarokuhinja pri atu 11.15 Mestne promenade: Rogatec, dok. ser.

12.00 Globus 12.30 Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Res čuden kamen, dok. ser., 4/10 14.25 TV-izložba 14.40 Prisluhnimo tišini: Osti jarej, izob. odd.

14.55 TV-izložba 15.15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.55 Objemi me, risanka 16.00 Mili in Moli, risanka 16.15 Vrtne prigode, risanka 16.25 Kapucar, belg. mlad. nad., 24/52 16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Duhovni utrip 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 EMA freš, finalni izbor 21.35 OdBita pot: Severna Amerika, 2. del, popotniška odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Kinoteka: Deveti krog, jug. film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.10 Napovedujemo

06.00 10.30 11.45 14.25 15.20 16.30 18.05 19.05 20.05 21.05 21.40 22.10 22.20 23.00 00.00 00.40

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Profil Hoja po vodi, dok. film Zimski pozdrav Marpurgi, dok.-igrani film Nove skrivnosti molekule življenja, francoska dok. odd.

Učna ura – nemška generacija Z in holokavst, dok. odd.

Avtomobilnost Ambienti Mladi baletni talenti: Antoneta Turk in Filip Jurič Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta: Mate Bekavac in Godalni kvartet Tartini Šoa. Teža molka, dok. film Slovenska jazz scena: Jani Šepetavec Quartet Videonoč

27. januarja 2022

Sobota,

29. januarja

06.10 07.00 07.10 07.15 07.25 07.40 07.45 07.55 08.05 08.30 08.55 09.35 10.15 10.30 11.00 11.15 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.40 15.00 16.00 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 21.30 21.55 23.15 23.40 00.35

06.00 10.00 11.10 14.05 14.30 14.55 15.50 17.50 19.20 20.20 22.05 23.30 00.20

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Migaj z nami Nordijsko smučanje - svetovni pokal: mešane ekipe, prenos iz Willingena Dvoranski nogomet - evropsko prvenstvo: Slovenija - Finska, vključitev v prenos iz Amsterdama Rokomet - evropsko prvenstvo: polfinale, posnetek iz Budimpešte Rokomet - evropsko prvenstvo: polfinale, prenos iz Budimpešte Sakawa, belg.-niz. dok. film Zadnja beseda! - izbor Videonoč

06.00 07.00 08.40 11.25 12.50 14.55 15.50 18.00 19.00 20.50 22.30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.15 08.40 08.55 10.00 11.05 12.00 12.55 13.50 14.05 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.20 23.00 00.05 01.00 01.55 02.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.30 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.50 22.45 22.50 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Maša in medved, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 2. sez., 10. del Podaj mi roko, 1. sez., 132. del Zlata kletka, 1. sez., 54. del Zlata kletka, 1. sez., 55. del Usodno vino, 3. sez., 47. del TV prodaja Vrtičkanje Ljubezen na vasi Avstralija, 8. sez.

Gorski zdravnik, 2. sez., 11. del Zlata kletka, 1. sez., 56. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 9. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 4. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 2. sez., 10. del Odkupnina, 2. sez., 1. del Odkupnina, 2. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Maroko Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Ostržek Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Iz arhiva informativnega programa (26) Alfi in Slovenci v Ameriki Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.15 08.40 08.55 10.00 11.05 12.00 12.55 13.50 14.05 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 23.05 23.45 23.50 01.30 03.30 04.10

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.55 11.00 11.25 11.55 12.45 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Maša in medved, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 2. sez., 11. del Podaj mi roko, 1. sez., 133. del Zlata kletka, 1. sez., 56. del Zlata kletka, 1. sez., 57. del Usodno vino, 3. sez., 48. del TV prodaja Vrtičkanje Ljubezen na vasi Avstralija, 8. sez.

Gorski zdravnik, 2. sez., 12. del Zlata kletka, 1. sez., 58. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 10. del Prijatelja samo za seks, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Zamenjani v zibki, ameriški film Barabe, slovenski film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Iz arhiva informativnega programa (26) Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Peru Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Pop corn, zabavnoglasbena odd.

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

00.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.45 07.50 08.10 08.20 08.25 08.50 09.10 09.35 09.40 09.55 10.10 10.20 10.25 10.35 10.45 11.30 11.45 13.10 13.25 15.00 15.15 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.55 00.05 01.50

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 13.05 15.30 16.00 17.10 17.55 18.00 18.25 18.35 18.40 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 21.30 21.35 22.35 23.35

Kultura, Odmevi Čudogozd: Morje Trala trali, risanka Žanov svet, risanka Vrtne prigode, risanka Pujsa Pepa, risanka Tib in Tamtam, risanka Gudrun, vikinška kraljična, ser.

Ribič Pepe: Adijo, žuželke Z kot Zofka, odd. za otroke Krompir, razv. odd. za mlade Male sive celice: OŠ Ormož in OŠ Jurija Dalmatina Krško, kviz Infodrom, tednik za mlade Skoraj nikoli I.: ang. nad., 4/13 Kapucar, belg. nad., 25/52 TV-izložba Tarča Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Podjetno naprej: Sašo Knez, letalska industrija Prisluhnimo tišini: Vzgoja otrok s posebnimi potrebami, izob. odd. Čarobna števila - skrivnostni svet matematike s Hannah Fry, brit. dok. odd., 3/3 Rojaki, odd. o zamejcih Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda! - izbor Ozare Kuhar Štef, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Bob leta 2021, prenos iz SNG Maribor Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Modra soba, fr. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Najboljše jutro Pričevalci: Anton Vidmar Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), prenos iz GarmischPartenkirchna Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), prenos iz Willingena Avtomobilnost Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Willingena Predstavitev slovenskih olimpijcev Košarka - liga ABA: Budućnost - Cedevita Olimpija, prenos iz Podgorice John in Yoko: Nad nami le nebo, britanski dok. film Hommage Pengov - Tomažu Pengovu v spomin Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris.

Male opice Mončiči, ris.

44 mačk, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Kindi Kids: Navihane malčice, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Princeske v čarovniški šoli, ris.

Tri mucke, ris.

Super krila, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

Domače živalice, 1. sez., 5. del 5KA, 1. sez., 33. del 5KA, 2. sez., 18. del Grozni Gašper, ris.

5KA, 3. sez., 63. del Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

5KA, 4. sez., 74. del Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 7. del 5KA, 6. sez., 100. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 7. del Vaše zdravje, naša skrb Poročna koračnica, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Zamenjani v zibki, ameriški film Preverjeno Ena na ena 24UR vreme 24UR Sitna mama, ameriški film Štiri poroke in pogreb, angleški film V hiši, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Aktualno Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Ostržek Spoznajmo jih ...

Dotiki gora: Lučki Dedec Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2911. VTV magazin, reg. inf. odd.

Iz arhiva: Abba the Show Spoznajmo jih ...

Popotniške razglednice: Peru Jutranji pogovori 3 Nočni program

30. januarja

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.05 08.15 08.40 08.50 09.00 09.10 09.25 09.35 09.50 10.00 10.05 10.10 10.20 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 15.20 17.00 17.20 17.40 18.00 18.55 18.57 20.00 20.50 21.40 22.10 23.10 23.35 00.00 00.55

06.00 07.00 07.15 07.45 08.30 08.50 09.50 11.25 12.45 13.45 14.30 15.05 17.05 17.50 19.50 20.00 21.00 21.55 23.50 00.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.45 07.50 08.10 08.20 08.25 08.50 09.10 09.35 09.40 09.45 10.05 10.10 10.20 10.25 11.10 11.15 11.30 12.45 13.00 14.50 15.05 16.05 18.00 18.50 18.55 20.00 22.00 00.10 01.50

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 15.50 16.20 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.30 18.55 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.35

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Žanov svet, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka Kalimero, risanka Kepice, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Bela in Sebastijan, risanka Vila Mila, risanka Objemi me, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. nan., 22/24 TV-izložba Ozare Obzorja duha: V biblični šoli Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme EMA freš, finalni izbor OdBita pot: Severna Amerika, 2. del, popotniška odd.

Ati s štirimi med Vikingi, dan. f.

Poročila ob petih, Šport, Vreme V petek zvečer, izbor popularnih skladb Družina Jazbečjak, risanka Čez planke: Rodos Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Dolina rož, slov. nad., 1/3 Intervju: Roman Žveglič Poročila, Šport, Vreme Bodi moj glas, kopr. dok. odd.

Za lahko noč: Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Duhovni utrip Koda Ugriznimo znanost: Kovinski materiali, odd. o znanosti Citrar Georg Glasl (J. S. Bach) Tanja Činč, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), prenos iz Willingena Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), prenos iz Garmisch-Partenkirchna Alpske vasi, potop. odd., 3-4/5 Ambienti New neighbours - Novi sosedje: Na drugi strani, dok. odd.

Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Willingena Katar 2022, Fifina mag. odd.

Rokomet - evropsko prvenstvo: finale, prenos iz Budimpešte Žrebanje Lota Ladja, ki je spremenila svet, ameriško-francoska dok. odd.

Resnica o Amy, brit. dok. odd.

Nogometni zvezdnik, it. film Čez planke: Rodos Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris.

Male opice Mončiči, ris.

44 mačk, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Kindi Kids: Navihane malčice, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Princeske v čarovniški šoli, ris.

Tri mucke, ris.

Super krila, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

5KA, 1. sez., 34. del Domače živalice, 1. sez., 6. del 5KA, 2. sez., 19. del 5KA, 3. sez., 64. del Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

5KA, 4. sez., 75. del Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 8. del 5KA, 7. sez., 48. del 5KA, 7. sez., 49. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 8. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena Vaše zdravje, naša skrb Malčki na obisku), 2. sez., angleška serija Sitna mama, ameriški film Popolna preobrazba doma, 9. sez.

24UR vreme 24UR Geovihar, ameriški film Hitch, ameriški film 47 metrov globoko, angleški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2910. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2911. VTV magazin, reg. inf. odd.

Na obisku ... pri dr. Miranu Aplincu (znova) Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Robo TV 26 Zvezdni tolarji, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Velenjska mladina skozi čas, dokumentarni film Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

31. januarja

06.30 07.00 10.05 10.40 10.55 11.30 12.00 13.00 13.35 14.20 14.35 15.05 15.40 15.50 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.45 01.10 01.40 01.50 02.00 02.05

06.00 10.05 11.00 14.00 14.15 15.20 15.50 17.00 17.55 19.00 20.00 20.30 22.20 22.50 23.20 00.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.25 08.50 09.05 10.15 11.20 12.15 13.10 13.25 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.25 23.05 00.10 01.05 01.55 02.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Obzorja duha: V biblični šoli TV-izložba Čarokuhinja pri atu Mestne promenade: Radovljica, dok. ser.

Intervju: Roman Žveglič Prvi dnevnik, Šport, Vreme Res čuden kamen, dok. ser., 5/10 TV-izložba S-prehodi Dober dan, Koroška Vrtne prigode, risanka Tib in Tamtam, risanka Ribič Pepe: Adijo, žuželke Z kot Zofka, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom Kepice, risanka Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Podoba podobe: Prostorsko načrtovanje slovenske Istre Ob 100. obletnici rojstva Uroša Kreka: Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini: Vzgoja otrok s posebnimi potrebami, izobraževalno-svetovalna odd.

Zadnja beseda! - izbor OdBita pot: Severna Amerika, 2. del, popotniška odd.

Upor, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd.

Franc Anton pl. Steinberg, človek baročne popolnosti, dok. film Menoniti, skrivnostna skupnost na koncu sveta, fr. dok. odd.

Alpske vasi, potopisna odd., 5/5 Dediščina Evrope: Wannseejska konferenca, nemški film Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom 100 točk, kratki igr. film AGRFT Recepcija, kratka TV-igra AGRFT Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Maša in medved, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 2. sez., 12. del Podaj mi roko, 1. sez., 134. del Zlata kletka, 1. sez., 58. del Zlata kletka, 1. sez., 59. del TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 49. del Ljubezen na vasi Avstralija, 8. sez.

Gorski zdravnik, 2. sez., 13. del Zlata kletka, 1. sez., 60. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 11. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 4. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 2. sez., 11. del Odkupnina, 2. sez., 3. del Odkupnina, 2. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2911. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Kitajska, 1. del Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Poslanska pisarna: Franc Rosec, poslanec SDS v DZ Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

1. februarja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Podoba podobe: Prostorsko načrtovanje slovenske Istre 10.30 TV-izložba 10.50 Čarokuhinja pri atu 11.30 Mestne promenade: Metlika, dok. ser.

11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Res čuden kamen, dok. ser., 6/10 14.25 TV-izložba 14.40 Duhovni utrip 14.55 TV-izložba 15.10 Potepanja - Barangolások 15.40 Vrtne prigode, risanka 15.55 Špasni učitelj II., niz. nan., 22/24 16.20 Skoraj nikoli I., ang. nad., 4/13 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Koda 18.00 Tib in Tamtam, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Kukavici, češka nad., 4/13 21.00 Elizabeta, nepremagljiva kraljica, brit. dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.05 Spomini: Anica Cetin-Lapajne, 1. del 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.10 Napovedujemo

06.00 10.00 11.00 14.00 14.30 14.55 16.00 17.50 18.55 20.00 21.00 22.55 23.15 00.15

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Avtomobilnost Slovenski magazin Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dok. film Bob leta 2021, posnetek iz SNG Maribor Nočemo belega kruha, dok. film Ladja, ki je spremenila svet, ameriško-francoska dok. odd.

Lahko ohladimo Zemljo?, ameriško-francoska dok. odd.

Stavka, francoski film Kaj govoriš? = So vakeres?

Sojenje Ceausescuju – ukradena revolucija, francoska dok. odd.

Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 07.55 08.10 08.20 08.45 09.10 09.25 10.30 11.35 12.30 13.25 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.30 23.30 00.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 2. sez., 13. del Podaj mi roko, 1. sez., 135. del Zlata kletka, 1. sez., 60. del Zlata kletka, 1. sez., 61. del TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 50. del Ljubezen na vasi Avstralija, 8. sez.

Gorski zdravnik, 3. sez., 1. del Zlata kletka, 1. sez., 62. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 12. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 5. del Preverjeno 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 2. sez., 12. del 01.35 Odkupnina, 2. sez., 5. del 02.30 24UR zvečer, ponovitev 03.00 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.15 18.20 18.45 18.50 19.55 20.00 20.30 20.55 21.55 22.00 22.05 22.55 23.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Poslanska pisarna: Franc Rosec, poslanec SDS v DZ Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Gumbarstvo v Šaleški dolini in družina Dolejši, dok. film Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2912. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Blejski Vintgar Iz arhiva: Abba the Show Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

2. februarja

06.20 07.00 10.05 10.30 10.50 11.25 11.55 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.35 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.35 21.55 22.00 22.50 23.50 00.25 00.50 01.45

06.00 09.30 10.30 13.30 14.35 15.20 16.10 17.20 18.15 18.50 19.50 20.05 20.05 20.10 21.00 22.15 00.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 07.55 08.10 08.15 08.40 09.05 09.20 10.25 11.30 12.25 13.20 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.25 23.05 00.35 01.30 02.25 03.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.25 11.50 12.20 13.10 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda TV-izložba Čarokuhinja pri atu Biotopi: Biodiverziteta s Tomom Turkom, dok. odd.

Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Res čuden kamen, dok. ser., 7/10 TV-izložba Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Ormož in OŠ Jurija Dalmatina Krško, kviz Poročila ob petih, Šport, Vreme iZBRANE BESEDE, izob.-dok. film 50 knjig, ki so nas napisale: Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Agnes Joy, islan. film Čevljarna, kratki igr. film AGRFT Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum iZBRANE BESEDE, izob.-dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Špic-Cvak! Katalena, Edward Clug, Valentina Turcu in mariborski baletni plesalci Za njimi stojimo – pogled v zakulisje, glasbeno dok. odd.

Ambienti Čez planke: Rodos Tihotapci identitete, dok. film Dragocena mokrišča, dok. odd.

Lahko ohladimo Zemljo?, ameriško-francoska dok. odd. Žrebanje Lota Na utrip srca Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj: Slovenija, evrovizijska glasbena kopr. Čarobni trenutki glasbe: Ana Netrebko in Rolando Villazón v operi Traviata, dok. film Telesni stražar, brit. nad., 5/6 General Boroević, dok. film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 1. del Podaj mi roko, 1. sez., 136. del Zlata kletka, 1. sez., 62. del Zlata kletka, 1. sez., 63. del TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 51. del Ljubezen na vasi Avstralija, 8. sez.

Gorski zdravnik, 3. sez., 2. del Zlata kletka, 1. sez., 64. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 13. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 6. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 3. sez., 1. del Odkupnina, 2. sez., 6. del Odkupnina, 2. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2912. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Lepote sveta: Kitajska, 1. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Robo TV 27 Pod medvedovim dežnikom, gled. predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Ginekološko zdravje žensk Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasbena odd.

Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 21

CHURCH DAWSON: Blaženi možgani

od – Odrasli 612.67 – Staranje Vir: https://www.bukla.si

V knjigi Blaženi možgani se je sloviti raziskovalec Dawson Church poglobil v izsledke najnaprednejših raziskav in odkril osupljive dokaze o bliskovitih in drastičnih spremembah možganov. V zgolj osmih tednih dnevne dvanajstminutne vadbe meditacije ustvarimo v svojih možganih merljive spremembe. Ko redno ohranjamo in krepimo prijetna stanja »toka«, blaženosti ne občutimo

PIRJEVEC DUŠAN: Ahac od – Odrasli 929 – Biografije Vir: https://www.bukla.s

Dušan Pirjevec (1921–1977) je bil ena najbolj enigmatičnih in markantnih osebnosti na področju preučevanja literature in filozofije pri nas, profesor primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti, ki je močno vplival na razvoj misli slovenske inteligence svojega časa. Po končani gimnaziji je najprej v Zagrebu vpisal študij agronomije. Kot aktivni udeleženec narodnoosvobodilnega boja je med drugo svetovno vojno in nekaj let po njej opravljal pomembne vojaške in politične funkcije. Iz tistega časa ga je spremljalo partizansko ime Ahac. Po vojni je na ljubljanski filozofski fakulteti študiral slavisti-

VELENJE Četrtek, 27. 1.

9.00-11.00 AZ Ljudska univerza Velenje (Večgeneracijski center Planet generacij) Barve zime - slikarska delavnica 18.00 Knjižnica Velenje, splet Sončni žarek: spletni bralni klub 19.00 Galerija Velenje Katja Felle, slikarstvo, odprtje razstave

Sobota, 29. 1.

8.00-12.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig 10.00 Dom kulture Velenje, velika dovrana

Džumbus, zvočna igrana predstava, Maksi Pikin abonma in izven

Ponedeljek, 31. 1.

19.00 Kino Velenje, velika dvorana Zastoj, drama (Filmsko gledališče)

Torek, 1. 2.

17.00 Galerija Velenje Delovna razstava tečajnikov Slikarske šole, odprtje razstave 18.00 Dom kulture Velenje, zgornje preddverje velike dvorane Mi smo kultura - pogovor z Jernejem Čampljem 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Erica Johnson Debeljak: Devica, kraljica, vdova, prasica, pogovor

Sreda, 2. 2.

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga za otroke

KINO spored

več le kot nekaj začasnega, temveč se spremembe dobesedno vtkejo v naše možgane ter postanejo stabilne in trajne osebnostne lastnosti. V stanju blaženih možganov smo bolj ustvarjalni, produktivni in zmoremo učinkoviteje reševati težave, te sposobnosti pa še prenesemo v vsakdanje življenje.

Postanemo srečen, ustvarjalen in učinkovit človek. Omenjene okrepljene sposobnosti poskrbijo za to, da smo precej bolj pripravljeni na spopadanje z življenjskimi izzivi.

Med pisanjem te knjige je Church doživel niz katastrof – tik pred zdajci je ubežal kalifornijskemu gozdnemu požaru, ki je pogoltnil njegov dom, pisarno in terjal dvaindvajset življenj. Sledili sta boleča poškodba in finančna katastrofa. V vsem tem času je Church redno izvajal tehnike za blažene možgane, obenem pa jih je poučeval.

21

PRIREDITVE

27. januarja 2022

ko in primerjalno književnost, iz te doktoriral in zatem do konca življenja predaval primerjalno književnost in literarno teorijo. Po smrti je bil upodobljen v več literarnih delih in spominih, mnogi pa o njem na različnih ravneh še danes polemizirajo. Knjiga Ahac – knjiga o Dušanu Pirjevcu je izšla ob 100-letnici njegovega rojstva. Zgodovinsko in družbeno vlogo Dušana Pirjevca predstavljajo Boris A. Novak, Alenka Pirjevec in Peter Vodopivec. V knjigi je prvič objavljena medvojna korespondenca med Dušanom Pirjevcem in njegovo prvo ženo Marjeto Vasič pa tudi Pirjevčevi dnevniki in odlomki iz del njegovih sodobnikov.

SPIDER MAN: NI POTI DOMOV

VELIKI RDEČI PES CLIFFORD

Spider Man: No Way Home, znanstvenofantastična akcija, 159 min (ZDA) Režija: Jon Watts Igrajo: Tom Holland, Zendaya, Benedict Cumberbatch, Jon Favreau, Jacob Batalon Petek, 28. 1., ob 19. uri

Clifford the Big Red Dog, sinhronizirana družinska pustolovščina, 96 min (ZDA, Kanada) Režiser: Walt Becker Nedelja, 30. 1., ob 16. uri

VOLK IN LEV The wolf and the lion, podnaslovljena družinska avantura, 99 min (Kanada) Režiser: Gilles de Maistre Igrajo: Molly Kunz, Graham Greene, Charlie Carrick Sobota, 29. 1., ob 17. uri

355 The 355, akcijski film, 124 min (ZDA) Režiser: Simon Kinberg Igrajo: Jessica Chastain, Lupita Nyongo, Diane Kruger Sobota, 29. 1., ob 20. uri

KRIK Scream, grozljivka, 120 min (ZDA) Režiser: Matt Bettinelli-Olpin, Tyler Gillett. Igrajo: Neve Campbell, Courteney Cox, David Arquette, Melissa Barrera, Mason Gooding Nedelja, 30. 1., ob 19. uri

ŠOŠTANJ

Lunine mene

Četrtek, 27. 1.

8.30

Pokopališče Šoštanj Sočutna info točka za žalujoče

Petek, 28. 1.

10.00 Mercator Velenje Sočutna info točka Slovenskega društva Hospic - območni odbor Velenje

1.

februarja, ob 6:46, prazna luna (mlaj)

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

ZASTOJ Drama, 87 min (Slovenija) Režiser: Vinko Möderndorfer Igrajo: Branko Završan, Ivo Ban, Klemen Kovačič, Mila Fürst, Mirjam Korbar Žlajpah, Peter Musevski, Uroš Fürst Ponedeljek, 31. 1., ob 19. uri

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

naročiš, ! š i b o d o c i *maj

1872 Biotehniška šola Maribor 2000 Maribor, Vrbanska cesta 30

Za šolsko leto 2022/23 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK – PTI

03 898 17 50

narocila@nascas.si

*Velja za prvih dvajset naročnikov letnih naročnin.

3-LETNI PROGRAMI: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR

Na Biotehniški šoli Maribor lahko opravite tudi tečaj VARNEGA DELA S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUČKI.

www.bts.si info@bts.si T 02 235 37 00

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

27. januarja 2022

Nagradna križanka Medicum MEDIC-UM STORE, d.o.o. p.e. Velemje, Šaleška 19

MEDICINSKI PRIPOMOČKI IN OPREMA www.medicum.si Info: 05 97 54 300.

Delovni čas je: PON, SRE, PET: 08.00 - 16.00 TOR, ČET: 08.00 - 18.00 SOB: 08.00 - 12.00

Medicinski pripomočki na izposojo, tudi z naročilnico osebnega zdravnika • • • • • • • •

Medicinska oprema za podjetja in dom Aparati za merjenje življenjskih funkcij AED aparati / defibrilatorji Zaščitne maske – kirurške tipa I in II, FFP 2 in FFP 3 Razkužila Prehranska dopolnila Popolna ponudba reševalne opreme, oblačil Profesionalna medicinska oprema

Hitro testiranje za covid-19 pri Velenjki.

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Medicum«, najkasneje do ponedeljka 7. februarja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Avtomobilski ključ z naročnino?

Ali si predstavljate, da kupite nov avtomobil, vendar vas kaj kmalu preseneti dejstvo, da je za uporabo ključa potrebno plačilo? In to ne samo enkratno, temveč mesečno ali letno. Na “srečo” pri letnem dobi uporabnik dva meseca brezplačne uporabe.

Toyota je namreč pred kratkim predstavila svoj novo storitev, imenovano Toyota Connected Services (povezane storitve).

Te vključujejo uporabo nujne asistence, brezžično dostopno točko (v avtomobilu) in nadzor avtomobila preko mobilne aplikacije (npr. zagon na daljavo, odklepanje in zaklepanje …).

Spor je nastopil, ko je podjetje v objavi za javnost zapisalo, da bodo avtomobili, izdelani po letu 2018, potrebovali aktivno naročnino, ki znaša 8 dolarjev na mesec (ali 80 dolarjev na leto), da bo lahko uporabnik s pomočjo avtomobilskega ključa na daljavo zagnal avto (npr. pozimi, za segrevanje). Gre za navadni ključ, takšen, kot je v uporabi že sedaj, in omogoča odklep in zaklep avtomobila na daljavo.

Na srečo bodo vozila, izdelana pred letom 2018, imela zagon

na daljavo s pomočjo ključa po novem brezplačno, saj so se mobilni operaterji v ZDA odločili izklopiti omrežje 3. generacije (3G), kar je omogočalo uporabo večine storitev na daljavo, Toyota pa ne namerava nadgraditi teh vozil za uporabo 4G omrežja.

Leteči avtomobil dobil dovoljenje za letenje v Evropi!

Za tiste, ki vsak dan porabite veliko časa za pot na delovno mesto, je ideja, da bi to opravili v nekaj minutah, neprecenljiva.

Si predstavljate? Brez zastojev

na cesti, brez zamud vlakov, nič več mraza na avtobusnih postajah. Le kaj bi lahko bilo bolje?

Vse to namreč obljublja približno 100 podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem eVTOL (električnih »vertical take-off-and-landing«) prevoznih sredstev.

Pri razvoju letečih avtomobilov pa je še posebno uspešno slovaško podjetje Klein Vision. Njihov avtomobil Air-

Car, ki je hibrid med športnim avtomobilom in zrakoplovom, je namreč pridobil dovoljenje za letenje na Slovaškem. Novost sicer poganja motor na notranje izgorevanje, iz cestnega avtomobila pa se v leteče plovilo »prelevi« v zgolj dobrih dveh minutah.

Leteči avtomobil AirCar se je v preizkusnem obdobju obnesel več kot odlično. Ta je namreč skupno opravil več kot 70 ur letenja in več kot 200 vzletov in pristankov ter celo 35-minutni let.

Leteči avtomobil AirCar nam bi zagotovo poenostavil marsikatero opravilo, saj lahko prevaža do dve osebi in doseže hitrost več kot 160 kilometrov na uro na višini več kot 2.500 metrov.

Trenutno pa žal še ni podatka o tem, kdaj bo novost dejansko na voljo v prosti prodaji običajnim uporabnikom.

Pomanjkanje čipov za tiskalnike bo nekatere celo razveselilo Če ste kdaj imeli ali pa imate doma tiskalnik, zagotovo veste, kako drage so nove kartuše. Včasih se zdi, da so tiskalniki cenejši od kartuš, kar sploh ni tako daleč od resnice. Tiskalniki so namreč na voljo po res dostopnih cenah, saj proizvajalci vedo, da

so neuporabni brez kartuš, s pomočjo katerih dobijo tudi večino prihodka.

Ker so proizvajalci ugotovili, da zato potrošniki posegajo po cenejših, ponarejenih oziroma neorginalnih izdelkih, so nekateri vgradili posebno zaščito oziroma čipe na kartuše, ki tiskalniku povedo, da ta ni originalna.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Nagrajenci nagradne križanke »Radia Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas, 13. januarja 2021, so: Ana Pistotnik, Tavčarjeva 19, 3320 Velenje, Darja Rehar, Parižlje 118, 3314 Braslovče, Helena Hrastnik, Lokovica 102, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo nagrado prejeli po pošti. Rešitev križanke: ZA VSE GENERACIJE.

Nagrajenci križanke »Železnina Hudovernik«, objavljene v tedniku Naš čas dne 6. januarja 2022, so: Vera Gams, Ljubljanska 42 / a, 3320

Velenje; Anton Kaš, Gaberke 25, 3325 Šoštanj; Matilda Srt Gunther, Vojkova 6, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: TAU KERAMIKA

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 17. do 23. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. do 23. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Vendar je bilo zaradi globalnega pomanjkanja čipov, ki ne pesti samo proizvodnje tiskalnikov, grafičnih kartic in računalnikov, temveč tudi avtomobilov, podjetje Canon prisiljeno “odstraniti” te čipe, saj jih preprosto ni na zalogi.

Zaradi tega nekateri tiskalniki več ne prepoznavajo novih kartuš, tako originalnih kot neoriginalnih. Načeloma bi to maralo pomeniti težavo. V objavi za javnost pa so pri Canonu zapisali, da kljub temu kakovost ni nižja in da za “rešitev” oziroma “obvoz” zaščite ni treba imeti programerskega znanja, temveč je treba zgolj zapreti okna z obvestili, ki se pojavijo ob menjavi.

Lahko pa se zgodi samo, da tiskalnik ne bo vedel, koliko je še preostalega črnila v kartušah, zato priporočajo zamenjavo takoj, ko se kakovost tiska poslabša. Po drugi strani pa bodo lahko uporabniki v tiskalnik vstavili tudi neoriginalno kartušo.

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 17. do 23. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 17. do 23. januarja (v mikro-g/m3) ...op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI PRIDELKI

TELIČKO, RJ-Limuzin, staro 20 dni in bikca RJ, starega 14 dni, vse za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 194.

TELIČKO Simentalko, težko 240 kg , prodam. Gsm: 031 640 369.

KRMNO PESO za prašiče, prodam.

Gsm: 041 261 676.

ŽIVALI KOKOŠI NESNICE, prodam. Rjave, grahaste, zelenojajčne jerebičaste, zelenojajčne plave. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno itd. Kmetija Šraj, 031 751 675 BIKCA Simentalca, prodam.

Gsm: 031 470 454.

BIKCE, RJ in ČB pasme, stare od 14 dni naprej, prodam. Gsm: 041 693 313.

TELICO, brejo, pasme Cika, prodam.

Cena po dogovoru. Gsm: 041 986 071.

STIKI-POZNANSTVA 64 LETNI osamljeni Korošec, urejen, iščem ljubečo žensko od 45 do 55 let, ki si želi lepe prihodnosti. Kličite resne. Gsm: 041 241 499.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

DEŽURSTVA ZD VELENJE Tel. št. 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 29. 1. 2022 in nedeljo, 30. 1.

2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 583. Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustre-

zno telefonsko številko. Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

VETERINA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI • •

23

OBVEŠČEVALEC

27. januarja 2022

Vlajkov Nikola, roj. 1952, Velenje, Koželjskega ul.5 Ostrovršnik Albert, roj. 1947,

• •

Velenje, Prešernova cesta 9B Šuster Leopold, roj. 1927, Velenje, Stanetova cesta 27 Ocepek Marija, roj. 1927, Velenje, Ulica Janka Ulriha 26

POROK za objavo ni bilo.

od 28. 1. do 3. 2.

- 28. januarja 1849 se je v Andražu nad Polzelo (včasih Andraž nad Velenjem) rodil sadjar in pedagog Franc Praprotnik. Služboval je v mariborski okolici in bil nadučitelj v Mozirju. Kjerkoli je živel, je ustanavljal drevesnice. Njegove mozirske drevesnice so pospeševale sadjarstvo v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, vzgajal pa je za to podnebje prikladne vrste. Umrl je v Mozirju, 20. julija 1933; - 28. januarja 1919 se je v Podlipi pri Vrhniki rodila pesnica, pisateljica in kmetica Marija Brenčič Jelen. Umrla je 21. marca 2000 v Arnačah pri Velenju; - 28. januarja 1927 se je v Celju rodil slovenski mladinski pisatelj, dramatik, glasbenik in slikar Smiljan Rozman, ki je nekaj otroštva preživel tudi v Šoštanju. Umrl je 15. marca 2007 v Ljubljani; - 29. januarja 1981 je nekaj pred 23. uro že sedmič zagorel Ževartov, po domače Gorjanov kozolec na vrhu tako imenovanega Gorjanovega klanca v Velenju. Navkljub vsemu pa kozolec na svojem mestu tudi danes še kar vztraja in vztraja; - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj. Prva nesreča se je

zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja 1893. To sta bili največji in najbolj tragični nesreči v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev; - 30. januarja 1963 je ObLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi sedeža občine iz Šoštanja v Velenje; - konec januarja 1983 je v Velenje na šolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 Libijcev; - 31. januarja 1941 se je v Kozjem rodil slovenski kulturnik, pravnik, zbiratelj, citrar in pisatelj Marjan Marinšek iz Velenja. Umrl je 15. novembra 2011; - 31. januarja 1992 se je iztekel natečaj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča, ki je danes tudi uradni grb Mestne občine Velenje; - Erine živilske trgovine v občini Velenje in Šaleški dolini se 31. januarja leta 2006 priključijo poslovnemu sistemu Mercator; - Dr. Vasa Savić, rojen 1. februarja 1885, je študij medicine končal na Medicinski fakulteti v Budimpešti in opravil specializacijo iz ftiziologije (veja medicine (oz. pulmologije), ki se ukvarja s preučevanjem, zdravljenjem in preprečevanjem pljučne tuberkuloze) v Švici. Savić se je med prvimi boril proti tuberkulozi v tedanji Jugoslaviji, zbiral statistične podatke in objavljal epidemiološke študije, članke in knjige. V letih 1922 - 1938 je upravljal Bolnišnico To-

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Marjan Marinšek (Avtor Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

polšica. Leta 1939 sta bila s sodelavko in življenjsko sopotnico dr. Maro Kučera odpoklicana in premeščena v Beograd, kjer sta 2. februarja skupaj storila samomor; - 1. februarja 1924 se je v Podnanosu rodila pedagoginja Marija Žorž. Še zelo mlada se je morala z družino pred fašističnim nasiljem iz Podnanosa umakniti v Spodnjo Savinjsko dolino. Leta 2. svetovne vojne je preživela v Celjskem piskru in nacističnem koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Po končanem učiteljišču se je prvič srečala s Šaleško dolino, saj je bilo njeno prvo delovno mesto v Škalah pri Velenju, po štirih letih službovanja v Solčavi pa se je v Šaleško dolino zopet vrnila in nato v Pesju poučevala številne generacije otrok iz Pesja in okolice. Umrla je v Velenju 3. oktobra 2003; - po zasedbi in razkosanju Slovenije je v velenjski občini okupator za župana postavil velenjskega trgovca in posestnika Richarda Tischlerja, a nacisti z njim niso bili za-

dovoljni in glavno besedo na občini je imel Sepp Fellner, ki je prišel v Velenje z nacisti in je postal drugi okupatorjev župan v Velenju. Od 1. februarja 1942 do konca okupacije je bil velenjski župan zagrizen nacist Hans Kriutz, gostilničar s slovenskimi koreninami iz Köflacha v Avstriji; - 1. februarja 1975 so v Šoštanju položili temeljni kamen za Termoelektrarno IV.; - 2. februarja 1932 se je rodila direktorica Valčka Žohar.

V letih 1973–1981 je bila direktorica delovne organizacije Toplovod Velenje, v letih 1983 in 1984 pa v. d. direktorice Komunalnega podjetja Velenje. Valči Žohar je tudi prva predsednica Univerze za III. Življenjsko obdobje Velenje. Umrla je 12. decembra 2018 v Velenju; - na svečnico 1990 je bil v Šoštanju ustanovni občni zbor Šaleške kmečke zveze; - 2. februarja 1930 se je v Lipju pri Velenju rodil velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju. Umrl je 2. decembra 1998; - 3. februarja 1953 je bil v Šmartnem ob Paki rojen slovenski nogometaš in nogometni trener Bojan Prašnikar; - 3. februarja 1976 so po 101 metru vrtanja predrli cestni tunel pod šaleškim gradom na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem. 🔲

Damijan Kljajič

OSMRTNICA

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče in dedi

Naročniki jih objavite ceneje.

FRANC ČRNKO 12. 10. 1934 – 22. 1. 2022 Špeglova ulica 5, Velenje Vedno boš ostal v naših srcih.

Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA

ZAHVALA

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga mama, babi in prababica

Od nas se je poslovil dragi oče, tast in stari oče

ALOJZIJA – SLAVKA VERBOTEN

MAKS JELENKO

18. 5. 1938 – 13. 1. 2022

13. 10. 1943 – 8. 1. 2022

Sončna pot 6, Velenje Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni.

(S. Gregorčič)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za vse lepe misli, podarjeno cvetje in sveče.

Iskrena zahvala osebju Doma upokojencev Polzela.

Zahvaljujemo se tudi govorniku, pevcem in praporščakom ter gospodu duhovniku za opravljen obred.

Z žalostjo v srcu vsi njeni.

Ne bomo tožili, ker si odšel.

Hvaležni bomo, ker si bil.

Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja, in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.

Z žalostjo v srcu ga bomo ohranili v lepem spominu. Žalujoči otroci z družinami

Naš čas, 27. 1. 2022, barve: CMYK, stran 24

Širijo znanje, delijo domislice Medtem ko je dela z vodenjem skupin in vzdrževanjem postavitve Vzorčnega mesta manj, razvijajo inovativne storitve in produkte predvsem za izobraževalne namene Tina Felicijan

Vzorčnemu mestu ritem delovanja, ne pa tudi tempo, odmerja epidemija. Čas, ko učenci niso mogli v »najsodobnejšo učilnico v Evropi,« kakor je javnost poimenovala Vzorčno mesto, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Velenje, sta sodelavca Miha Cojhter in Erik Kapfer dobro izkoristila s sodelovanjem na znanstvenih konferencah, seminarjih, z raziskavami, s svetovanjem, z razvojem učnih metod, novih tehnologij in njihovo implementacijo v učne procese, naštevata. Vseeno pa je, kadar so razmere to dopuščale, aktualno postavitev Underconstruction obiskalo precej mehurčkov šolarjev in tudi nekaj drugih skupin. »Osredotočali smo se na težavnost in iskanje rešitev nekega učnega problema. Naslednja postavitev bo rezultat prejšnjih in novih spoznanj, do katerih smo v tem času prišli z delom na izobraževalnem področju,« napoveduje Cojhter.

Presega učilnico

V Vzorčnem mestu so lani nastali raznoliki produkti, ki presegajo učilnico. »Sodelovali smo pri ustvarjanju izobraževalnih muzejskih postavitev, med njimi interaktivnega flosarskega muzeja na Ljubnem, muzeja vrtnic v Arboretumu Volčji Potok, nastaja pa tudi virtualni muzej o taborišču iz prve svetovne vojne v Kidričevem,« poroča Miha Cojhter.

Pripravili so tudi virtualno simulacijo potopa v Velenjsko jezero in prikaz izginulih Škal za nov turistični produkt Zavoda za turizem Šaleške doline. »Z našim znanjem smo naše ideje in vizijo prenesli iz Vzorčnega mesta v muzeje

in razne raziskovalne projekte. Pri tem pa ohranjamo našo strategijo – izobraževati tako, da uporabniki sami pridejo do rešitve oziroma usvojijo znanje prek izkušnje. Zato v različne projekte vnašamo nove pristope in metode, ki smo jih razvili v Vzorčnem mestu,« po-

dati smernice za implementacijo,« je Erik Kapfer izpostavil prispevek Vzorčnega mesta v času slovenskega predsedovanja evropski skupnosti, s katerim so si odprli nova vrata. »Povabili so naju v strokovno svetovalno skupino na evropskem nivoju za razvoj veščin razvijalcev programske opreme. V tem polletju, ko smo bili prisotni v Digitalnem središču Slovenije, smo ogromno pridobili.«

»Opazuj in opazi«

Erik Kapfer in Miha Cojhter

jasni Cojhter. Tako je Vzorčno mesto preseglo ustvarjanje inovativnih učnih postavitev v učilnici in razširilo krog uporabnikov storitev in produktov na področju sodobnega izobraževanja.

Aktivno pa so sodelovali tudi pri vzpostavitvi Digitalnega središča Slovenije – osrednjega prostora slovenskega napredka in gospodarskega razvoja, ki je v šestih mesecih predsedovanja Slovenije Svetu EU povezal najnaprednejša slovenska podjetja, institucije in posameznike. »Povabili so nas v programski svet, da smo pomagali oblikovati programe, namenjene šolam. Veliko smo sodelovali tudi na konferencah, okroglih mizah in drugih dogodkih. Na zemljevid ne le Slovenije, ampak tudi Evrope smo poskušali postaviti naš pristop k novim tehnologijam in digitalizaciji v sodobnem izobraževanju in po-

Medtem ko so vse pogostejši razmisleki o posodobitvi učnih procesov tako, da bo učenec sam iskal rešitev problema, so v Vzorčnem mestu že naredili korak v sodobno izobraževanje. »Naš pristop k poučevanju temelji na dobri razlagi učne snovi – podajanju skozi zgodbe. Pripovedovanje z interaktivnimi metodami omogoča boljše razumevanje vsebine, ki jo učenec lažje ponotranji in nato aplicira na probleme.

Pravzaprav smo naredili sintezo raznih metod, ki jih izobraževalni sistem že pozna, da se njihovi učinki dopolnijo in podkrepijo.« Vodilo metode in nasploh delovanja Vzorčnega mesta je »opazuj in opazi,« pravi Cojhter. »Otroci radi uporabljajo sodobno tehnologijo, spletne platforme. Zato vidimo priložnost v tem, da jih prenesemo v učno okolje.

Rekli so ❱

Miha Cojhter: »Nove tehnologije v učne procese prinašajo olajšanje, ne težav.« Erik Kapfer: »Naš pristop k novim tehnologijam in digitalizaciji smo postavili tudi na zemljevid Evrope.«

Te teme poskušamo približati učiteljem z izobraževanji, na katerih pokaževa, kako lahko nadgradijo, kar že počnejo pri pouku. Tako poskušamo razširiti spoznanje, da nove tehnologije učenju prinašajo olajšanje, ne težave.« Z znanstvenim potrjevanjem razvitih metod, predstavitvijo v strokovnih članih in na raznih srečanjih, se uveljavljajo tudi v strokovni javnosti. Tako so sodelovali na Konferenci učiteljev naravoslovnih predmetov. Zasnovali so tudi izobraževalne programe na temo metod izobraževanja, povezanih s sodobnimi tehnologijami. »Izvedli smo številna predavanja za učitelje, ravnatelje, strokovne delavce, udeležili smo se več strokovnih konferenc, na katerih smo zastopali področje avtentičnega izobraževanja otrok.«

Vzpostavljajo EON center

Pogajanja z visokotehnološkim ameriškim podjetjem iz Silicijeve doline EON Reality so lani obrodila sadove.

Domovi za ostarele si prizadevajo, da bi preprečili širitev virusa omikron Upajo, da bo visoka precepljenost dovolj, da se ubranijo pred omikronom – Pri večini gre za lažji potek bolezni – Obiski so dovoljeni eni zdravi osebi na stanovalca dnevno, s PCT pogojem Jasmina Škarja

Omikron povzroča težave tudi v nekaterih domovih za ostarele po Sloveniji. Čeprav imajo pripravljen krizni načrt, kako ravnati v primeru večjega števila okužb med zaposlenimi in stanovalci, se številni znova soočajo s pomanjkanjem kadra.

Ob večjem kadrovskem izpadu zaradi okužb in karanten si bodo tudi v Centru starejših Zimzelen Topolšica in Domu za varstvo odraslih Velenje pomagali z zunanjimi kadrovskimi okrepitvami.

Prosijo, da obiskovalci prihajajo v manjšem številu

Andreja Štefan Bukovič iz Centra Zimzelen v Topolšici pove, da imajo trenutno pet zaposlenih z okužbo, nekaj jih je tudi v karanteni. »Pri zaposlenih že standardno beležimo primanjkljaj, pri stanovalcih pa trenutno ne beležimo okužb. Upamo, da bo visoka precepljenost dovolj, da se vsi skupaj ubranimo

pred omikronom. Sicer pa nismo sprejemali posebnih ukrepov, pozorni smo na uporabo zaščitne opreme in razkuževanje rok ter uporabo osebne varovalne opreme, še posebej v času, ko je omikron v porastu. Prosimo pa, da obiskovalci prihajajo v manjšem številu, da prihaja na obisk le ena oseba in da vsi strogo upoštevajo ukrepe.«

Imate zaradi slabšanja epidemiološke slike pripravljen kakšen krizni načrt?

»Vsi domovi imamo izdelane krizne načrte, kjer je predvideno, kako postopati, kadar pride do okužbe. Tudi glede kadra imamo določene protokole. Na srečo imamo v okviru družbe DEOS osem domov in večje število ljudi, ki nam lahko pomagajo. Že lansko leto, ko so bile okužbe zelo razširjene, smo si pomagali s kadri znotraj družbe. Tudi letos se je že zgodilo, da so nekateri naši zaposleni odšli pomagat v drug dom. Če pa bi se slučajno zgodila zgodba

lanskega leta (ko je v vseh domovih zmanjkovalo kadra) in so nam prišli na pomoč tudi kadri iz Zdravstvenega doma Velenje, računam, da bi podobno rešitev našli tudi letos,« meni Štefan Bukovičeva, ki po podatkih, ki jih ima, še pove, da okužba med stanovalci domov za ostarele poteka v blažji obliki. »Očitno se lahko zahvalimo cepljenju, da med stanovalci domov ne pri-

haja do težjih oblik, posledično tudi ni veliko hospitalizacij, saj večina stanovalcev ostaja v domovih.«

V preteklem tednu so dom za nekaj časa zaprli

Tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje trenutno epidemiološko situacijo dokaj dobro obvladujejo. V preteklem tednu, ko so se pojavile nove okužbe,

Vzročno mesto je namreč v imenu Mestne občine Velenje na globalnem trgu konkuriralo za ustanovitev EON centra razširjene in virtualne resničnosti. Lani jim je uspelo in pridružili so se več kot 480 institucijam (predvsem priznanim univerzam) po celem svetu, ki prenašajo to večnamensko digitalno orodje do uporabnikov. »Gre za spletno platformo, ki jo lahko uporablja vsak brez predznanja programiranja, nudi pa najnovejše tehnologije, kot so VR, AR, 'mixed reality' in druge. Doslej je ustvarjanje vsebin znotraj teh tehnologij veljalo za zelo zahtevno. S platformo EON XR pa je to poenostavljeno na nivo pametnega telefona. Vsakogar lahko v eni uri naučimo, kako uporabljati to platformo, že v naslednji uri pa, kako izdelovati vsebine. To smo lani preizkusili v sklopu nekaj Erasmus projektov, ko smo na osnovnošolskem in srednješolskem nivoju za uporabo platforme usposobili kar nekaj skupin učiteljev in profesorjev, ki zdaj lahko sami pripravijo učno snov v tehnologiji virtualne resničnosti. Orodje EON pa omogoča tudi vzpostavitev virtualnih učilnic za izobraževanje na daljavo,« je Erik Kapfer opisal pomembno pridobitev. Vzorčno mesto lahko platformo EON XR širi po celi Sloveniji in tudi na Balkanu, v Avstriji in na Madžarskem. »Upamo, da bomo lahko to tehnologijo čim prej pripeljali v naše osnovne in srednje šole ter tudi na univerze.«

so zaradi razjasnitve izvira in vira okužb za nekaj časa dom zaprli in ga 18. januarja ponovno odprli. »Tako smo uspešno zajezili okužbe v eni enoti,« je prepričana direktorica Violeta Potočnik Krajnc. »Trenutno imamo pozitivnih 15 zaposlenih in enega stanovalca v rdeči coni.

V domu smo vzpostavili rdečo in sivo cono, ki je v pripravljenosti. Od danes dalje je dom zopet v beli coni. Tudi obiski so dovoljeni, ena zdrava oseba na stanovalca dnevno, seveda s PCT pogojem. Bi pa apelirala na vse sorodnike in prijatelje, da se na obisk odpravijo zgolj osebe, ki ne le da izpolnjujejo pogoje, temveč so res zdrave.

Tako nam bodo pomagali, da v čim večji meri ohranimo dobro stanje stanovalcev,« opozarja direktorica doma, ki opaža, da beležijo največ okužb pri osebah, ki so trikrat cepljene. »Večjih simptomov ne opažamo, gre za lažje simptome poteka bolezni ali pa osebe simptomov sploh ne kažejo.«

Kadrovska stiska se pozna tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje

V domu si vsi zelo prizadevajo, da bi preprečili širitev virusa omikron. Poleg vseh veljavnih ukrepov vlade in priporočil ministrstva za zdravje izvajajo še dodatne varnostne ukrepe, saj tudi njih trenutno najbolj skrbi pomanjkanje kadra. »Kadrovska stiska je velika, zaenkrat še zmo-

🔲

remo, naši zaposleni se trudijo po najboljših močeh. Dejstvo je, da če se bodo okužbe med zaposlenimi stopnjevale, bomo morali zaprositi za pomoč zunanjih zdravstvenih delavcev. Ni enostavno delati v popolni zaščitni opremi,« poudari Violeta Potočnik Krajnc.

Potreb po pomoči na domu je izjemno veliko

Direktorica poudari tudi, da je v tem času potreb po pomoči na domu zelo veliko, vendar trenutno opravljajo le najnujnejše storitve. »Želimo si, da se epidemiološka situacija čimprej umiri, tudi na tem področju dela, kjer trenutno beležimo dve okužbi med zaposlenimi oskrbovalkami. Dejstvo je, da se potrebe po pomoči na domu večajo, vendar smo zaradi slabe epidemiološke slike v državi primorani opravljati le najnujnejše storitve, saj trenutno na terenu beležimo številne okužbe. Ne gre samo za zaposlene, gre tudi za uporabnike in svojce. Naše socialne oskrbovalke vstopajo v okolje, za katerega ne moremo trditi, da je sto odstotno varno.

Vzdržujemo kontinuiteto dela in si želimo, da se stanje ne bi poslabšalo,« sklene direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje, ki jo veseli, da so uspešno omejili okužbe, ki se s strani zaposlenih ne širijo na stanovalce, kar kaže na to, da delajo dobro. 🔲