Naš čas 05/2010

107,8 MHz

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 1

za za konec konectedna tedna

V noči na soboto se bo dež zajel vso Slovenijo. V soboto bo večinoma snežilo

www.nascas.com številka 5

četrtek, 4. februarja 2010

1,50 EVR

RADIO VELENJE

Kult kulture Bojana Špegel

Tako mislim

Težko je v dneh, ko vsa Slovenija razpravlja o prihodnosti Šaleške doline in upravičenosti gradnje bloka 6 v šoštanjski elektrarni, govoriti in razmišljati o kulturi. Pa vendarle je v dneh pred slovenskem kulturnim praznikom in po njem govora in razmišljanja o kulturi več kot ponavadi. Ne le da se zagotovo o našem (še vedno) največjem pesniku Francetu Prešernu pogovarjajo že otroci v vrtcu, o njem in pomenu kulture, slovenske seveda, zagotovo v teh dneh več razmišljajo in govorijo tudi šolarji in dijaki. Tudi prireditev, ki jih pravzaprav v Šaleški dolini res ne manjka, je v teh dneh veliko. Vse posvečene kulturi.

Zimska, športno obarvana pravljica Letošnja zima ene jezi, druge pa neverjetno razveseljuje. Mraz je poskrbel, da so jezera zaledenela, snega je v teh dneh povsod dovolj, v tem tednu pa nas je kar nekajkrat razvajalo tudi sonce.

Mnoge je lepo zimsko vreme privabilo na območje velenjskih jezer, kjer je v teh dneh res pravljično. Eni drsajo, drugi se sprehajajo, nemalo je tistih, ki uživajo med tekom na smučeh na lepo urejeni tekaški progi. Zato bi bilo prav, da bi jo sprehajalci prepustili smučarjem in da ne hodijo po njej, saj s svojimi stopinjami v snegu lahko povzročijo kar nekaj preglavic smučarjem.

Pravi užitek je bil opazovati tudi zanimiv šport, ki so ga mnogi videli prvič. Konji so na travniku ob Škalskem jezeru zadnjo nedeljo v januarju vlekli smučarje, ki so tekmovali, kdo bo hitrejši in kdo spretnejši …

Ob koncu tega tedna naj bi dobili še eno pošiljko snega, mraz bo prihodnji teden še vztrajal. Zato ne zamudite zimskih radosti, ki jih v teh dneh lahko užijete v Šaleški dolini. Pust se nezadržno bliža in če mu bo uspelo njegovo poslanstvo, bo zimska pravljica kmalu končana. bš, foto: vg

Vprašanje, kaj pravzaprav je kultura, pa je še vedno odprto.

In vedno aktualno. Morda v času, ki ga živimo danes, ko ni več področja našega življenja, ki ne bi bilo spolitizirano, še bolj. Danes je žal bolj kot to, kaj je v umetnosti dobro in kaj slabo, pomembno, na čigavi strani si. In s kom sodeluješ. Od nekdaj se mi to zdi neumno, sploh ker vem, da umetniki, ustvarjalci in poustvarjalci o tem zelo malo razmišljajo. Njih pri ustvarjanju in predstavljanju ustvarjenega vodijo povsem drugačne misli in dejanja. Nemalokrat pa se ob tem zgodi, da so še kako odvisni od dnevne politike in všečnosti.

Za Šaleško dolino lahko mirno trdimo, da je kultura tu visoko cenjena. Da je tu doma. Zato imamo zelo veliko izjemno ustvarjalnih ljudi, ki nenazadnje dosegajo vidne rezultate tudi v širšem prostoru, ne le v domači dolini. In če smo iskreni, je treba priznati, da je tudi za to zaslužna naša lokalna politika. V vseh treh mestih v dolini znajo prisluhniti potrebam umetnikov in občanov, ki si življenja brez prireditev, novih ali obnovljenih kulturnih inštitucij in kulturnih dogodkov ne znajo predstavljati. Tu in tam se zgodi, da vse ne teče tako, kot bi si želeli, da kulturniki ne znajo sodelovati med seboj, a je to prej izjema kot pravilo. In takih izjem bo moralo biti v prihodnjih dveh, treh letih manj. Veliko manj. Končno bomo leta 2012 tudi del Evropske prestolnice kulture. Pomemben projekt, ki bo, upajmo, odmeval. Pa čeprav se danes vse prepogosto dogaja, da ob omembi tega leta omenjajo le mesto Maribor, ki bo sicer res nosilec projekta, a soustvarjali ga bodo organizatorji in umetniki iz šestih slovenskih mestnih občin. Prav in pošteno bi bilo, da bi se to več poudarjalo. In da bi tudi država projekt prepoznala kot pomemben za vso Slovenijo in ga kot takega tudi podprla.

V dneh, ki prihajajo, se bodo vrstile svečanosti in različni kulturni dogodki, posvečeni slovenskemu kulturnemu prazniku. V ponedeljek bo tudi dela prost dan. Izkoristite ga, obiščite kakšen zanimiv muzej – prepričana sem, da mnogi Šalečani še vedno niso videli ne zbirk na Velenjskem gradu, ne novega muzeja usnjarstva in ne muzeja Premogovništva. Če boste raje doma, odprite knjigo. Veliko jih je, ki so vredne vaše pozornosti. Dale vam bodo več kot vi njim! Možnosti, kako začutiti praznik slovenske kulture, je veliko. Prazniki so vendarle namenjeni ne le počitku, ampak tudi razmišljanju. In praznovanju.

Del proizvodnje v Valjevo Zaradi selitve v Gorenju ne bodo odpuščali – V Velenju bodo izdelovali aparate z višjo dodano vrednostjo V Gorenju so že v strateških usmeritvah napovedali, da bodo nizkocenovne aparate preselili na lokacije, kjer lahko zaradi nižjih stroškov dela, dosegajo dobičkonosnost. Tako bodo v začetku aprila preselili v Valjevo v Srbijo nekaj osnovnih modelov hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki predstavljajo dva odstotka celotnega letošnjega proizvodnega načrta.

Na ta način produktno optimirajo proizvodnjo, znižujemo stroške in zagotavljajo fleksibilnost prilagajanja proizvodnje naročilom ter s tem povečujemo konkurenčnost programa hladilno-zamrzovalnih aparatov.

Zaradi te selitve v Gorenju ne načrtujejo odpuščanja. Zaposlene, ki so delali v teh programih, bodo premestili na montažne linije, kjer bodo izdelovali hladilnike z višjo dodano vrednostjo, ki lahko tudi prenesejo strošek dela v Slovenji, oziroma v okviru drugih konkurenčnih proizvodnih programov na lokaciji v Velenju, ki ostaja najpomembnejša tudi v prihodnje. V Gorenju je zaposlenih 10.680 delavcev, od tega 7.700 v Sloveniji. Število prilagajajo obsegu in dinamiki proizvodnje in delavce v skladu s tem tudi razporejajo po obratih. Tudi letos bodo njihovi ukrepi na tem področju usmerjeni v »mehke metode« prilagajanja. Na takšen način so lani znižali število zaposlenih za več kot 400 delavcev, letos pa ga bodo še za nadaljnjih 350. mz

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

2

4. februarja 2010

Na obzorju novogradnje Gradnja novih stanovanj Velenje – V teku je gradnja stanovanjskega objekta na Selu. Investitor je podjetje Cigrad. Mestna občina je lani z investitorjem podpisala pismo o nameri, s katerim si pridržuje pravico do odkupa enega stolpiča z 39 stanovanji.

Gradnja stanovanjskih enot z garažami bo potekala v dveh fazah.

V prvi fazi, zaključena bo konec leta, bodo zgradili štiri enake stolpiče z 39 stanovanji različnih velikosti (od enosobnih do trisobnih), skupno torej 156. V drugi fazi, ki jo investitor načrtuje v naslednjih letih, bodo zgradili še tri podobne stolpiče, s skupaj 117 stanovanji. Že konec tega leta pa naj bi se začela gradnja poslovno-stanovanjskega objekta na Gorici. Končana naj bi bila v prvi polovici leta 2012. V njem bo 144 stanovanj različnih velikosti, 640 parkirnih mest in 3.225 kvadratnih metrov poslovnih prostorov.

Vloge za odmero komunalnega prispevka napovedujejo gradbeno pomlad Šoštanj – V občini Šoštanj so januarja zaznali porast vlog za odmero komunalnega prispevka, kar je dober znak. Kaže lahko na to, da

Velenje – Mestna občina je oktobra lani objavila razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in prejela 328 vlog. Razpis bo pravnomočen aprila, ko bodo izpeljani vsi postopki in izdelana prednostna lista. Do takrat bo v veljavi razpis iz leta 2007.

Lani so na osnovi »starega« razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj dodelili 42 stanovanj in izvedli 18 zamenjav. Tako so stanovanjsko vprašanje rešili 60 prosilcem. Ugodili pa so tudi vložiteljem 240 vlog za subvencijo neprofitnih in 23 vlog za subvencijo tržnih najemnin.

Podprl gradnjo šestega bloka in se zavzel za razreševanje ekoloških vprašanj – Pogovarjal se je z oskrbovanci Zimzelena in krajani Šaleške doline

mkp

Znan 101 najboljši zaposlovalec 2009 Ljubljana – V okviru medijskoraziskovalnega projekta Zlata nit 2009 je časopis Dnevnik objavil seznam 101 najboljšega zaposlovalca. Zmagovalce v kategoriji malih, srednje velikih in velikih podjetij bodo razglasili 18. marca.

Za sodelovanje v nacionalnem medijskoraziskovalnem projektu in izboru najboljših zaposlovalcev se je letos odločilo 115 podjetij, med 101 najboljšega zaposlovalca pa se je uvrstilo 50 malih, 25 srednje velikih in 26 velikih podjetij. Savinjsko-zasavska regija ima med 101 najboljšim zaposlovalcem pet podjetij, med njimi so MIK in Palma iz Celja ter Premogovnik iz Velenja. mkp

Spomladi začetek izgradnje kanalizacije Bevče-Črnova Velenje, 27. januar – Sodelavci Mestne občine Velenje in Komunalnega podjetja Velenje so krajanom dela Bevč, Črnove in dela Lipja predstavili prvo fazo kanalizacijskega omrežja Bevče–Črnova. Dela bodo začeli spomladi.

Računajo, da se bo lahko v prvi fazi, ki bo veljala 260 tisoč evrov, na kanalizacijsko omrežje priključilo 40 objektov. Bodoči uporabniki bodo morali seveda poravnati komunalni prispevek in si zgraditi hišni priključek mz

Iz občine Šmartno ob Paki Prevozi v šolo Skoraj na vsaki seji sveta šmarški svetniki opozarjajo na vrtoglavo rast stroškov v zvezi s šolskimi prevozi in terjajo od občinske uprave ter vodstva tamkajšnje osnovne šole, da pripravita nekaj ukrepov za zmanjšanje obremenitve proračuna. Nekaj malega naj bi v zvezi s tem predstavljalo povišanje cen z 12,5 na 18 evrov na mesec za tiste učence in učenke, ki niso upraviče ni do brez plač ne ga prevo za.

Cene so nazadnje dvignili pred tremi leti. V letošnjem občinskem proračunu je za šolske prevoze predvidenih 120 tisoč evrov.

Da bi občina prišla do pravih informacij o varnih poteh v šolo, je naročila izdelavo študije, ki je osnova za prispevek staršev. Hkrati pa so rezultati študije pokazali, kaj vse je potrebno še postoriti za zagotovitev varnih poti v šolo (ta projekt je objavljen na spletnih straneh osnovne šole Bratov Letonje).

Potrebnih bo kar nekaj posegov tako na državnih kot občinskih ces-

tah. Lokalna skupnost je že zahtevala, da si stanje ogledajo predstavniki Direkcije RS za ceste, da se bodo lahko skupaj dogovorili o potrebnih ukrepih, s katerimi bi zagotovili varne poti za učenke in učence, hkrati pa zmanjšali število upravičencev do brezplačnega prevoza.

Po zagotovilih šmarškega župana Alojza Podgorška je glede na trenutno stanje upravičenih do brezplačnega prevoza še več otrok, kot jih je danes.

Pediatrična ambulanta Lokalna skupnost je skupaj z javnim zavodom Zdravstveni dom Velenje uspela zagotoviti dodatnega zdravnika - pediatra v zdravstveni postaji Šmartno ob Paki. Tako od 1. februarja letos dalje dvakrat na teden (ob torkih in sredah) dela pediater Drago Kunej, ob ponedeljkih in četrtkih pa bo še naprej zdravila otroke pediatrinja Ksenija Kozorog.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

na podlagi komunalnih dobrin, na katere se bo predvideni objekt priključil, »pravi Andrej Volk iz uprave Občine Šoštanj.

Plačilo komunalnega prispevka je obvezno. Pri gradnji gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki jih v celoti plača občinski proračun, ter ko gre za gradnjo objekta širšega družbenega pomena pa je plačilo v celoti oproščeno. mkp

Lojze Peterle na obisku v Šoštanju

mkp

Prednostna lista za stanovanja aprila

utegne na pomlad priti do porasta gradenj javnih ali zasebnih objektov. Po prejetju odločbe morajo namreč vlagatelji oziroma investi-

torji komunalni prispevek poravnati v 30 dneh, ta pa je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Upravičenci so v prvih treh tednih letošnjega leta vložili10 vlog za izdajo odločbe o višini zneska za plačilo komunalnega prispevka. Lani tak čas so prejeli 3 vloge, v celem lanskem letu pa se jih je nabralo 45. »Višina zneska za plačilo komunalnega prispevka je določena na osnovi velikosti stavbnega zemljišča, neto stanovanjske površine in

Na povabilo občinskih odborov N.Si Šoštanja in Velenja je v petek obiskal Šaleško dolino evropski poslanec Lojze Peterle. Najprej je bil na obisku v Ter moelektrar ni Šoštanj, kjer mu je direktor dr.

Uroš Rotnik predstavil razvojne cilje. Nad videnim je bil navdušen in je ob tem poudaril, da kot državljan Slovenije podpira to izgradnjo, ob tem pa vztraja pri postavljenih ekoloških normah, pri katerih je Evropa daleč pred Slovenijo. Po njegovem mnenju bi se morali Slovenci bolj zavedati, kako pomemb-

dr. Urošem Rotnikom na čelu.

Lojze Peterle je obiskal tudi dom ostarelih Zimzelen v Topolšici, kjer mu je direktorica doma Andreja Štefan Bukovič predstavila dom in delo v njem, o aktualnih političnih vprašanjih pa se je pogovarjal tudi s tamkajšnjimi oskrbovanci in jim zaigral na orglice. Obisk v Šaleški dolini je sklenil s srečanjem v Mihaelovem domu v Šoštanju s člani, simpatizerji in prijatelji OO N.Si Šoštanj. Pred pričet kom sre ča nja z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom so Drago Koren, Lojze Peterle, dr. Uroš Rotnik, Roman Kavšak in Andrej s krat kim kul tur nim Kuzman (z leve ) med ogledom proizvodnje v Termoelektrarni Šoštanj. programom presenetili člani ansambla Spev.

Okro glo mizo z evrop skim na so ta vprašanja. Verjame, da v ce dr. Andrejem Bajukom pri podobčini Šoštanj in širše podpirajo pisu te pogodbe in zagotavljanju poslancem Lojzetom Peterletom projekt Blok 6; že iz razlage je bilo kreditov. Predsednik območne je vodil Roman Kavšak, pogovarjarazvidno, kaj vse so krajani v obči- organizacije N.Si Šoštanj Roman li pa so se o aktualnih evropskih ni Šoštanj utrpeli, zato se morajo Kavšak je skupaj z občinskim svet- in domačih političnih zadevah. stvari obrniti na bolje in se zmanj- nikom Drago Korenom prav tako Poudarek je bil tudi na letošnjih šajo izpusti emisij. Predstavniki podprl to gradnjo in tudi poudaril, lokalnih volitvah.

N.Si so s ponosom poudarili, kako da širša lokalna skupnost temu

pomembno vlogo so imeli skupaj nikoli ni nasprotovala, izrazil pa je z nekdanjim ministrom za finan- tudi polno podporo vodstvu TEŠ z

Veliko povabljenih, koliko uslišanih Lov za denar je odprt – Do Sare projekti po Sotli – Blok 6 moti tudi (nekatere) v Spodnji Savinjski dolini – Pokrajine da, pokrajine ne - V pričakovanju kulturnega praznika in pusta Tako – minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš je že naznanil javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje regionalnih razvojnih projektov. Za naše statistično območje je to tembolj pomembno zaradi zdrah, ki so se zgodile okoli Regionalne razvojne agencije, ki so privedle tudi do tega, da so župani odvzeli pooblastila RRA, dala pa jih je razvojni agenciji Sotla. Nekateri, ki dvomijo, da bo ta subregionalna agencija zmogla delo, sicer menijo, da je to korak nazaj, drugi so prepričani, da bodo njeni sodelavci vse pripravili tako, da bo denar na naše območje pritekel tudi po Sotli. Je pa to le začasna rešitev, saj naj bi končno naloge, ki jih je doslej za to območje opravljala RRA, za »savinjsko pokrajino« prevzela Sara, Savinjska razvojna agencija. To so že pred leti ustanovili v Celju, v kratkem naj bi jo dokapitalizirale še ostale občine. In potem naj bi teklo vse gladko kot po Savinji. Denar iz Evrope čaka, zagotavljajo na ministrstvu, a projekti morajo biti taki, kot je treba. Naši bodo! - pa zagotavljajo »odločujoči« v še ‘nedorečeni’ pokrajini.

S temi pokrajinami je res križ. Saj ne gre ravno za to, da jih nekateri ne bi radi imeli in bi bili načelno proti. Težave so, kot običajno, v podrobnostih. Kakšne naj bodo, da bodo res pripomogle k uravnoteženemu razvoju? Katere stvari z države prenesti nanje, kako jih financirati? Iz tega vsega pa sledi tudi vprašanje, ki je za nekatera območja še kako pomembno: koliko naj jih bo. Slovenijo smo že dodobra razcefrali z občinami, zato so z delitvijo države na pokrajine nekateri previdnejši. In če k vsemu temu dodamo še dobršen ščepec politike, potem je jasno, da stvari ni enostavno rešiti.

In v času, ko mnogi opozarjajo na rušilno moč nekaterih lobijev, ki so se spravili nad projekt, imenovan blok 6, izhajali pa naj bi predvsem iz Ljubljane in Posavja, na ta še nerojeni blok, a vendarle že resno spočet,

gledajo kritično tudi nekateri v Spodnji Savinjski dolini. Nekateri so namreč prepričani, da visoki šoštanjski dimniki »segajo« tudi v celjsko kotlino. In kvarijo ozračje in tla, ki so že tako močno prizadeta zaradi lastnih onesnaževalcev. Ne le to, nekateri so prepričani, da sem pride nesnaga tudi iz visokega dimnika iz Trbovelj. V svoji sedanji kritiki sicer ne postrežejo s kakšnimi konkretnimi podatki, a k mnogim napadom na blok 6 so vendarle pristavili svoj lonček.

V razpoloženju, ki pogosto na raznih področjih nič kaj ne kaže na kulturno, pa pričakujemo kulturni praznik. Kulturo smo pri nas dvignili na res visoko raven, saj je dan kulture, kulturni praznik tudi državni praznik. Ob tem nekateri opozarjajo, da sta si letos praznik kulture in norčavi pust zelo blizu. Tako blizu, da se lahko zgodi, da se bodo kje prireditve ob teh dveh praznikih celo prepletale. Zlobneži ob tem pravijo, da je nekatere prireditve tako in tako težko ločevati. So pa tudi taki, ki menijo, da so nekateri, ki se ukvarjajo s kulturo, že kar nekakšni norčki.

Zaradi odnosov, kot ga imajo do kulture ponekod in na nekaterih področjih. Kdor se z umetnostjo (»petjem«) ukvarja ni le slep!

Slovenci pa smo še enkrat dokazali, da smo zadovoljni z malim.

Zadnja večja raziskava – Eurobarometer – je sicer pokazala, da Slovenci v visokem odstotku menimo, da je naš gospodarski položaj slab in naj bi se še poslabšal. A smo v samem vrhu med državami po tem, da smo zadovoljni z življenjem. To pač kaže našo prislovično potrpežljivost in vdanost v usodo. To, da nas najbolj skrbi velika brezposelnost, pa kaže, da smo vendarle še vedno delaven narod. Pa čeprav je vendarle tudi pri nas precej takih, ki bi raje živeli od dela drugih. In tudi takih, ki brezposelnim očitajo, da raje prejemajo pomoč, kot da bi delali. In ki ne vidijo solz mnogih, ki morajo po socialno pomoč. k

tp Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 3

V SREDIŠČU

4. februarja 2010

Brez šestke bi bila Šaleška dolina ob 3500 delovnih mest Posredno bi bilo brez dela, če bloka 6 ne bi gradilo vsaj 1000 občanov, Slovenija pa bi morala polovico elektrike uvoziti – Država bi bila prisiljena z davkoplačevalskim denarjem zapreti Premogovnik Mira Zakošek

Na novinarski konferenci prejšnji četrtek je vodstvo Termoelektrarne Šoštanj novinarjem ponovno predstavilo prednosti izgradnje šestega bloka in priprave nanjo.

Direktor dr. Uroš Rotnik je izrazil prepričanje, da bi brez tega postal slovenski elektroenergetski sistem nestabilen in bi bilo zato ceno elektrike tudi mnogo težje nadzorovati kot sedaj. V Šaleški dolini bi izgubilo delo vsaj 3.500 ljudi, posredno pa bi s tem izgubilo vir preživljanja več kot 12 tisoč prebivalcev. Potrebno bi bilo zapreti Premogovnik Velenje, ki ima ob sedanjem odkopu še za 40 let zalog premoga, stroški zapiranja pa bi takoj obremenili slovenske davkoplačevalce.

6 jih bo proizvedel 3,067 milijona ton.

Zmanjšal se bo tudi hrup, iz sedanjih približno 48 decibelov na predvidenih 42 decibelov. Emisije SO2 se bodo zmanjšale na zanemarljivo količino, močno pa se bodo znižale tudi emisije NOx, in sicer na manj kot 2000 ton letno (iz sedanjih več kot 8000 ton letno).

Sodelujejo domači in tuji strokovnjaki Pri projektu TEŠ 6 so sodelovale vse strokovne ekipe TEŠ, k sodelovanju pa so povabili tudi strokovnjake, ki so posebej usposobljeni za razvoj tovrstne opreme, poznajo najnovejše tehnične dosežke in možnosti. Vključili so tudi pravne strokov-

nja), da bi lahko zastavljeni projekt v miru izvedli. Že tako z njim zaradi priprave zahtevne dokumentacije, predvsem pa čakanja na številna soglasja, zamujajo za dve leti (prvotno je bilo predvideno, da bo blok leta 2012 že obratoval). S ponosom pa je povedal, da je projekt, ki ga je pripravljala celotna tehnična ekipa TEŠ v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, izvrsten. Izrazil pa je tudi zadovoljstvo, da jih pri tem podpirajo tukajšnji prebivalci.

Priprave se nadaljujejo Po besedah vodje projekta bloka 6 Bojana Brešarja se gradnja fizično v Šoštanju še ni začela, pripravljajo pa dokumentacijo za gradbeno dovoljenje ter tehnične specifikacije. Z dobaviteljem glavne teh-

Z leve: Branko Debeljak, Jože Lenart, Djordje Žebeljan, Uroš Rotnik, Bojan Brešar in Anita Dolinšek med novinarsko konferenco.

Leta 2015 bodo morali v TEŠ zaradi zastarele tehnologije, slabih izkoristkov in predvsem nesprejemljivih okoljskih učinkov izključiti iz omrežja bloke 1-4, blok 5 pa bodo imeli v hladni rezervi. Če do takrat ne bi zgradili nadomestnega energetskega objekta - bloka 6, bi Slovenija izgubila približno tretjino lastne proizvodnje elektrike, saj nadomestnih energetskih objektov z enako zmogljivostjo in zanesljivostjo oskrbe ne bo mogoče zgraditi v tako kratkem času. To pomeni, da bi morali uvoziti približno polovico potrebne energije, kar bi gotovo prineslo še vrsto drugih negativnih učinkov.

Rotnik je tudi poudaril, da je izgradnja šestega bloka ekonomsko rentabilen projekt, kar so potrdili tudi izkušeni finančni analitiki bank EIB in EBRD, ki sta sicer pri financiranju tovrstnih projektov izjemno konzervativni. S prodajo energije iz bloka 6 bo TEŠ namreč ustvarjal dovolj visoke prihodke (približno 245 mio EUR letno), kar pomeni, da bo poleg skrbi za socialno varnost svojih zaposlenih in zaposlenih v Premogovniku omogočal tudi razvoj drugih okoljsko sprejemljivih projektov in tehnologij, predvsem pa bo sposoben še naprej vlagati v ekološko sanacijo Šaleške doline. Če tega bloka ne bi zgradili, bi morali vložiti v prenovo obstoječih blokov vsaj 400 milijonov evrov, poleg tega pa bi morali plačevati visoke dajatve za emisijske kupone. To bi pomenilo, da bi na leto ustvarjali okoli 70 milijonov izgube. Če upoštevajo vse te izračune, bo blok 6 poplačan v šestih letih.

Manjše onesnaževanje Ob sedanji proizvodnji spustijo letno v ozračje 4,5 milijona ton emisij CO2. Blok

njake in strokovnjake za ekonomiko in finance. Pri pripravi projekta je sodelovalo približno 80 izvajalcev, ki so jih izbrali na osnovii njihovih referenc v energetskem sektorju.

Razpis v evropskem uradnem listu Razpis za izbiro izvajalca, ki pomeni tudi ključen strošek v investiciji, so objavili v mednarodnem uradnem listu, torej bi se lahko nanj prijavilo več globalnih ponudnikov. Ključnih dobaviteljev omenjenih tehnologij je namreč več: General Electric, Siemens, Hitachi, Alstom, Mitsubishi, Toshiba. Na razpis sta se prijavila le dva, verjetno tudi zato, ker so imeli ostali v trenutku razpisa polno zasedene proizvodne zmogljivosti. Zanimanje za projekt je bilo torej relativno majhno. Pogodbo so skle ni li nepo sred no z izva jal cem, posrednikov v tem poslu ni bilo, kar bo, tako so prepričani v vodstvu TEŠ, pokazala tudi preiskava protikorupcijske komisije.

Uroš Rotnik: ‘Koruptivnosti ni bilo’ Rotnik je na novinarski konferenci poudaril, da je vodstvo TEŠ vedno pripravljeno odgovoriti na vsa vprašanja, da pa niso pričakovali tolikšnih zapletov, saj je vse potekalo povsem transparentno. Zatrdil je, da koruptivnosti ni bilo, da poteka ves posel brez posrednikov, saj se trudijo, da bi opremo nabavili čim bolj ugodno. Seveda pa si v Šoštanju želijo malo miru (trenutno odgovarjajo predvsem na številna vpraša-

nološke opreme se redno sestajajo in usklajujejo še zadnje tehnične detajle oziroma pripravljajo dokončno tehnično dokumentacijo. “Prava gradbena dela se bodo začela s pripravljalnimi deli spomladi letos, predvidena je porušitev starih hladilnih stolpov, ki jih potrebujemo za sprostitev lokacije, začetek gradnje glavnega tehnološkega objekta pa načrtujemo konec letošnjega leta,” pravi Brešar.

Nadzor je skrben Djordje Žebeljan, predsednik nadzornega sveta, je prav tako potrdil, da so priprave na gradnjo intenzivne in v skladu z zastavljenimi roki. Nadzorni svet jih redno spremlja, prav tako pa tudi posebna komisija HSE. Pri svojim delu niso naleteli na nikakršne sume koruptivnih dejanj.

Blok 5 bo hladna rezerva

obratovalnih ur. Razvita Evropa ustavlja takšne bloke, ko imajo 270 tisoč obratovalnih ur, kar bo ta blok dosegel čez šest let.

“Od takrat naprej naj bi ta blok predstavljal našo hladno rezervo, kar pomeni, da bo obratoval takrat, ko bo to nujno. Ta proizvodnja naj ne bi bila višja od 1050 GWh (trenutno je med 1700 in 1900), kar je 40 odstotkov manj kot danes. Mi seveda zelo pozdravljamo vse obnovljive vire.

Več kot bo tako proizvedene elektrike, manj bo obratoval blok 5. Tako bo tudi manj onesnaževal in vsi bomo zadovoljni.

Zadovoljni pa bomo zagotovo tudi, ko bo v primeru, ko ne bo sonca, plina, vode,

3

Elektrika iz TEŠ konkurenčnejša od uvožene V lanskem letu so v TEŠ proizvedli 3 753 GWh električne energije, od tega 327 iz plinskih turbin. To je kar nekaj več, kot so načrtovali, in to kljub temu da je bila hidrologija izjemno ugodna in so na primer dravske elektrarne proizvedle kar 477 GWh elektrike več, kot so načrtovali. V TEŠ kljub temu niso zmanjševali proizvodnje, saj je bila njihova elektrika konkurenčnejša od uvožene, ki je »obdavčena« z raznimi prispevki, ki so potrebni, da pride iz tujine do Slovenije . naš blok obratoval in dajal potrebno elektriko,” pravi Rotnik.

Hladna pripravljenost tega bloka pomeni, da bo lahko vedno “vskočil”, ko se bodo v slovenskem energetskem sistemu pojavile potrebe.

Šestka zagotavlja socialno varnost Sindikat, ki ga vodi Branko Sevčnikar, si je ves čas prizadeval, da bi prišlo do izgradnje šestega bloka. To so leta 2008 slovenski javnosti povedali tudi z opozorilno stavko. Ta gradnja pomeni zanje večjo, boljšo ali pa vsaj enako ekonomsko socialno varnost. “Gradnjo smo utemeljili, zdaj pa si skušajo isti akterji kot leta 2008, morda v luči bližajočih se lokalnih volitev, z negativnim mnenjem o tem objektu nabirati svoje politične točke, “ pravi Sevčnikar in dodaja, da je bil TEŠ vedno trdno vpet v elektroenergetski sistem Slovenije. Tako ga doživljajo tudi danes, ob tem pa poudarjajo, da tega sistema brez TEŠ ni, saj predstavlja potrebno stabilno podporno točko.

Gradnja novega bloka je dokaj dobro spreta tudi v lokalnem okolju, kje ni bilo bistvenih pripomb, kljub temu da je proizvodnja elektrike prav gotovo najbolj obremenjujoča za najbližje prebivalce, ki pa so, ne sicer z navdušenjem, pritrdili postavljenim razvojnim usmeritvam TEŠ. “V vseh

Branko Sevčnikar: »Ta gradnja pomeni večjo, boljšo ali pa vsaj enako ekonomsko socialno varnost.«

letih proizvodnje se je ustvarilo nekakšno sožitje med krajani in proizvodnimi objekti tako premogovnika kot elektrarne. In to kljub temu, da je bila dolina, predvsem pa njeni prebivalci, prisiljena sprejeti mnoge hude posledice obeh dejavnosti,” pravi Sevčnikar, ki je tudi podpredsednik sindikata delavcev elektroenergetike Slovenije, v katerem prav tako podpirajo to izgradnjo in tudi vse druge energetske objekte, ki jih zagovarja stroka.

Svet delavcev podpira vodstvo

Blok 5 ima doslej opravljenih 225 tisoč

Vsi bloki s polno paro V tem času je proizvodnja v TEŠ maksimalna, obratujeta tudi obe plinski turbini. To je čas, ko TEŠ opravlja svoje pomembno poslanstvo, saj so potrebe po elektriki velike, prav tako pa tudi po toplotni energiji, ki je pošiljajo v omrežje med 120 in 130 MGW in tako veliko prispevajo, da je zrak v Šaleški dolini kljub njenemu onesnaževanju v zimskem času vendarle med čistejšimi v Sloveniji.

Janko Lihtineker, predsednik sveta delavcev meni, da so v njihovem podjetju delavci dobro organizirani in tudi aktivno sodelujejo pri soupravljanju podjetja. »Smo redni sogovornik s poslovodstvom, v soupravljanje pa se poleg tega vključujemo preko različnih odborov,» pravi Darko, ki meni, da so o vsem dobro obveščeni in da dobro opravljajo funkcijo soupravljalca. Seveda so zelo natančno in podrobno spremljali tudi priprave na izgradnjo šestega bloka, in to vse od leta 2003, ko so te stekle. »Smešno bi bilo, če te gradnje ne bi podpirali, saj nam zagotavlja ekonomsko varnost in daje možnost zaposlenim, da s svojim znanjem in dodatnim izobraževanjem prispevajo k še

Janko Lihtineker: »S svojim dosedanjim delom smo dokazali, da smo kos zahtevnim načrtom.«

večjemu razvoju tehnologij. S svojim dosedanjim delom pa smo tudi dokazali, da smo tega sposobni. Dolgoročno strategijo TEŠ v celoti podpiramo,« dodaja.

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 4

4

SEJE

4. februarja 2010

Kje so bili ekologi, ko je bilo Velenje zibelka slovenske ekologije? jo. Med drugim pripravljajo gradnjo novega izvoznega jaška, dela bi lahko začeli že v drugi polovici letošnjega leta.

Borut Meh, direktor Holdinga slovenskih elektrarn, je poudaril, da si

terih krogov v energetiki ali pa tistih, ki bi radi sodelovali pri projektu in zdaj iščejo vse možne načine, da bi to izgradnjo preprečili. »Toda tega se ne da, projekt že teče in ga bomo tudi končali,« je bil odločen Meh, ki se je v projekt zelo poglobil, takoj ko je prišel na čelo Holdinga slovenskih elektrarn. »Tako v HSE kot TEŠ se zavedamo odgovornosti, ki jo pred nas postavlja ta projekt, zato smo tudi sprejeli nekatere izjemne načine spremljanja njegove izvedbe in verjamem, da ga

bloku in verjamemo predstavnikom HSE, TEŠ in Premogovnika. Ekološka vpra ša nja še kako dobro poznamo in se sprašujemo, kje so bili slovenski okoljevarstveniki, ki so zdaj zelo glasni, takrat, ko smo se v tem okolju ubadali z ekološkimi vprašanji, ko so se dogajali protesti, ko so »umiral« smreke in se je prav tu prebujala ekološka zavest.

Blok šest potrebujemo, da prestrukturiramo delovna mesta, nedvoumno ga podpiramo in ga bomo tudi izvedli,« je dejal Srečko Meh.

nikoli ni predstavljal, da bo moral tako braniti ta projekt, ki je sicer strokovno povsem utemeljen. Med drugim je dejal: »Gre dejansko za investicijo, ki je pomembna za to dolino, pa tudi za celotno Slovenijo, a žal vsi tega ne razumejo. Veliko bo še treba storiti, da bo to jasno tudi širši javnosti.« Vzrok za tolikšno nasprotovanje je po njegovem mnenju ta, da so bili s to gradnjo prizadeti interesi neka-

bomo izvedli tako, kot je bilo zastavljeno,« je še dejal Borut Meh. Razprava v svetu je bila tokrat tako enotna kot le redkokdaj. Svetniki so bili soglasni. Župan Srečko Meh je po seji dejal: »Točko smo uvrstili na dnevni red, ker se iz dneva v dan ponavljajo razprave o ekonomičnosti, rentabilnosti in ekološki neustreznosti šestega bloka. Tako smo se že tretjič seznanili z vsemi podrobnostmi. Verjamemo temu

Tudi Franc Sever (SDS) se je odločno zavzel za nadaljevanje začete investicije, s katero je močno povezan, saj je bil eden od »sokrivcev«, ki so si upali iti v to, kot sam pravi očitno »bogokletno« investicijo. »Moram reči, da sem ponosen, da sem bil član nadzornega sveta in delal v ekipi, ki je vodila te aktivnosti. Takrat smo razpravljali o 520 MGW in postavil sem vprašanje, zakaj ne bi gradili večjega

Podpora bloku šest Termoelektrarne Šoštanj povezala velenjske svetnike – Dolina, ki ima več kot 135-letno rudarsko in več kot 80-letno energetsko tradicijo in je zaradi tega v preteklosti utrpela veliko škodo, se rudarstvu in energetiki nikakor ne bo odrekla Mira Zakošek

Gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj ostaja v ospredju zanimanja slovenske tako strokovne, laične, očitno pa predvsem politične javnosti. Predstavniki Holdinga slovenskih elektrarn, Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje so jo v torek znova utemeljevali tudi pred velenjskimi svetniki, ki so gradnjo stoodstotno podprli.

Dr. Uroš Rotnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj, jim je znova, o tej tematiki so razpravljali namreč že tretjič, razložil vse aktivnosti, ki so potekale od leta 2003, da bi lahko gradnja letos spomladi tudi stekla. Vloženih je bilo veliko naporov, potrebnih je bilo mnogo dolgotrajnih postopkov, tako da se je vse skupaj doslej zavleklo kar za dve leti. Prvotno so namreč načrtovali, da bo začel šesti blok v Šoštanju obratovati že leta 2012. Rotnik je poudaril, kakšen je pomen energetike iz Termoelektrarne Šoštanj, ki Sloveniji zagotavlja zanesljivo oskrbo, saj imajo znotraj slovenskega energetskega sistema pomembno vlogo regulatorja potreb po elektriki. To pomeni, da so opremljeni tako, da takoj ko se v sistemu karkoli zgodi, ukrepajo in proizvodnjo povečajo ali pa zmanjšajo. Rotnik je

tudi poudaril, da bi pomenila neizgradnja šestega bloka po letu 2015 tudi začetek zapiranja tako premogovnika kot termoelektrarne, saj sedanji bloki ne ustrezajo najnovejšim ekološkim predpisom, pa tudi rentabilni niso. Če bi hoteli z njimi še naprej obratovati, bi bila potrebna velika vlaganja, ki ekonomsko ne bi bila upravičena, med tem ko bo blok 6 rentabilen, zanj pa je tudi zatrdil, da gre za ekološki projekt.

Povsem enakega mnenja je bil tudi dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje, ki je posebej poudaril, da gradnja šestega bloka v strokovni javnosti nikoli ni bila vprašljiva in da bi bilo povsem nesprejemljivo tako z ekonomskega vidika kot zanesljivosti slovenske energetske oskrbe, da bi puščali pod zemljo več kot 130 milijonov ton premoga, ki je pravzaprav edini zanesljivi slovenski energent za naslednjih 40 let. Poudaril je tudi odgovornost do okolja, ki jo tako v Premogovniku, pa tudi v Termoelektrarni Šoštanj, gojijo že vrsto let in skušajo popraviti tudi napake, ki so bile tukajšnjim prebivalcem storjene v preteklosti, ko so zaradi izkopavanja premoga porušili kar 813 različnih objektov, preseliti pa se je moralo več kot 2100 prebivalcev. Na Premogovniku verjamejo v zastavljeno strategijo in se nanjo tudi pripravlja-

V petih letih (še) boljša voda in kanalizacije Velenjski mestni svet je prižgal zeleno luč sofinanciranju dveh velikih investicij na komunalnem področju – Zgradili naj bi tudi 43 kilometrov vodovodnega omrežja, tri nove čistilne naprave ter 26 kilometrov novega kanalizacijskega omrežja Velenje, 2. februar - Torkova seja sveta MO Velenje se je po odmoru, ki je sledil razpravi o prihodnosti energetike v Šaleški dolini, nadaljevala s predstavitvijo dveh velikih investicijskih programov, ki jih Komunalno podjetje Velenje načrtuje v prihodnjih petih letih. Svetniki so po temeljiti razlagi potrdili investicijski program celovite oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini. V njem sodelujejo vse tri šaleške občine. Drugi je program dograditve in obnove na sistemu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, torej kanalizacijskega sistema. V projektu poleg občin Velenje, Šoštanj in Šmar tno ob Paki sodeluje tudi občina Braslovče.

Kot je svetnikom povedal Branko Naveršnik iz Komunalnega podjetja (KP) Velenje, pri izvedbi obeh projektov računajo na pridobitev precejšnjega dela nepovratnih sredstev iz kohezijskih skladov. Projekt vodooskrbe je vreden skoraj 42 milijonov evrov, sredstva pa bodo odobravali v Bruslju, kamor bodo projektno dokumentacijo poslali še ta mesec. Izgradnja kanalizacijskih vodov in naprav bo vredna dobrih 18 milijonov evrov, sredstva pa bo dodeljevala država. Projekt je prav tako kohezijski.

Oba investicijska programa so končali konec leta 2009, financiranje pa bo za lokalne skupnosti po Naveršnikovih besedah zelo ugodno. Povedal je: »Koordinator obeh projektov je KP Velenje, zato dogovori z občinami potekajo že nekaj

sta izrazito ekološka, zato računamo, da bomo pri pridobivanju nepovratnih sredstev uspešni. Oba projekta je država tudi že uvrstila v nacionalne programe, sedaj potekajo dogovori o višini sredstev iz državnega proračuna in kohezijskih skla-

pa jih bomo zbrali z omrežnino, ki jo uporabniki plačujejo Komunalnemu podjetju Velenje. To je za prebivalce Šaleške doline izjemno pomembna in velika pridobitev, sploh če bodo nepovratna sredstva v pričakovani koliočini tudi dodeljena.«

Končno brez azbestnih cevi

Branko Naveršnik iz Komunalnega podjetja Velenje je skupaj s strokovnjakinjama, ki sta pripravljali dokumentacijo za prijavo na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev, svetnikom predstavil projekta izgradnje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.

časa. Želimo pridobiti čim več evropskega razvojnega denarja, zato smo svetnikom tokrat predstavili celovito finančno konstrukcijo in cilje obeh projektov. Oba projekta

dov. 60 % naj bi jih dobili iz kohezijskih skladov, 30 % od EU, le 10 % pa naj bi zagotovile lokalne skupnosti. Delno naj bi ta sredstva zagotavljali občinski proračuni, delno

V prihodnjih štirih do petih letih naj bi v Šaleški dolini zgradili skoraj 40 kilometrov magistralnih in primarnih vodovodnih sistemov in obnovili tri čistilne naprave za Šaleško dolino. »Obstoječa čistilna naprava na Grmovem vrhu, ki je edina za dolino, je na zadnji fazi zmogljivosti. Tudi Evropa nas s svojo zakonodajo sili, da poskrbimo za boljšo pitno vodo, kar bomo z novimi čistilnimi napravami zagotovo dosegli,« je dodal Naveršnik. Pomembno je tudi to, da bodo v okviru tega projekta zamenjali tudi vse azbestne cevi na vodovodnem omrežju.

Največ jih je še v KS Paka.

Pri izgradnji kanalizacijskih sistemov naj bi prav tako zgradili okoli 40 kilometrov novega kanalizacijskega omrežja ter dogradili čistilno

napravo v Šmartnem ob Paki. Zgradili naj bi tudi 6 razbremenilnih bazenov na kanalizacijskem sistemu. »S tem bomo zagotovili tako izvajanje nacionalnega kot lokalnega programa na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda. Vsi, ki so zajeti v te programe, bodo priključeni na centralno čistilno napravo. Kjer to ne bo mogoče, bomo to vprašanje reševali z manjšimi čistilnimi napravami.« Oba projekta je že podprla evropska komisija, zato na KP Velenje računajo, da bodo pri pridobivanju nepovratnih sredstev uspešni. In da bodo odgovori že kmalu znani.

Lokalc je »fajn« Na februarski seji sveta so svetnike seznanili s projektom, preprosto imenovanim Lokalc. Gre za mestni promet, ki so ga uvedli 1. septembra 2008 in se je med ljudmi odlično prijel. Tudi zato v mestu in primestju dodajajo nove proge in postajališča. Teh je sedaj že 42. Lokalc je vse od uvedbe brezplačen za uporabnike, njihovo število pa je v letošnjem januarju precej naraslo. Skupaj se je doslej z Lokalcem peljalo že 457 tisoč 233 potnikov. Proge in ure odhodov sproti prilagajajo fre-

objekta. Ponovno so bile opravljene številne študije in padla je odločitev o gradnji 600 MGW bloka, za katerega sem prepričan, da je z vseh vidikov, tako okoljevarstvenega, ekonomskega in ekološkega absolutno sprejemljiv. Presenečajo me te razprave v nedogled, in kar je ob tem najbolj žalostno, da se nekateri sprenevedajo, kot da stvari ne poznajo.« Skratka, svetniki Mestne občine Velenje zahtevajo, da tečejo vse aktivnosti naprej, da Termoelektrarna zgradi šesti blok in s tem zagotovi nadaljnjo energetsko prihodnost Šaleške doline vsaj še za 40 let.

Soglasna podpora Podporo so investiciji izrazili številni svetniki. Dr. Cvetka Lasnik Ribarič, ki je velik del svoje poklicne kariere namenila razreševanju ekoloških vprašanj, je menila, da bi bilo po vseh teh naporih in doseženih uspehih povsem nesprejemljivo, da bi to proizvodnjo ukinjali. Gradnjo sta podprla tudi Franc Sever iz Mirko Lorger iz SDS, pridružil pa se jima je tudi Tone De Costa, prav tako iz vrst SDS, ki je eden tistih, ki so se morali zaradi izkopavanja premoga v preteklosti seliti. Podprl jo je tudi Herman Arlič, SLS, ki je ob tem poudaril, da premogovnik ni bil vedno prijazen do okolja in tistih, ki jih je prizadel. Nekatere krivice so ostale nerazjasnjene. A v zadnjem obdobju krajani z njimi dobro sodelujejo. Vse napačne informacije, med katerimi je tudi ta, da po Evropi ne gradijo več termo e lek trarn, je ozna čil kot nedopustna dejanja. Gradnjo so podprli še mnogi drugi svetniki - pravzaprav kar iz vseh svetniških skupin.

kvenci potnikov. Od marca dalje bodo vsi vozniki dobili enotne uniforme, sicer pa se bo še vedno poskusni projekt končal konec leta 2010. V razpravi so svetniki povedali, da bi bilo prav, če bi Lokalc vozil tudi do pokopališča Podkraj, sicer pa so projekt podprli. V upravi občine so prepričani, da so z Lokalcem pripomogli tudi k zmanjšanju izpušnih plinov v mestu, ker se verjetno mnogi tudi zaradi njega po mestu ne vozijo več s svojim avtom.

Vodovod tudi v Hrastovec Mestni svet je potrdil program opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka za gradnjo vodovoda Hrastovec, kjer javnega vodovoda še nimajo. Investicija bo vredna dobrih 900 tisoč evrov, pri čemer na Komunalnem podjetju Velenje računajo, da bodo skoraj 370 tisoč evrov pridobili iz evropskih kohezijskih skladov, 110 tisoč evrov iz državnega proračuna, občina naj bi prispevala 300 tisoč evrov, s komunalnim prispevkom krajanov pa naj bi zbrali 131 tisoč evrov.

Na posamezni objekt bi to zneslo 3 tisoč 300 evrov, kar se je svetnikom zdelo veliko. Župan je dodal, da bodo poskušali ceno za posamezne uporabnike znižati. Izgradnja vodovoda Hrastovec bo uresničena leta 2011.

Bš

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 5

DOGODKI

4. februarja 2010

Znanje je največja delnica Slovenija je za Medpodjetniški izobraževalni center Šolskega centra Velenje skoraj premajhna - Med letošnjimi največjimi projekti Energetski poligon Tatjana Podgoršek

nja na področju srednjega, višjega in visokega strokovnega šolstva. Vreden je blizu 14 milijonov evrov, udeležencem pa omogoča pridobitev praktičnih, funkcionalnih znanj v sodobno urejenih laboratorijih in delavnicah, v katere so namestili 70 do 80 odstotkov opreme, ki so jo razvili sami.

Poleg usposabljanja so pomembni tudi raziskovalna dejavnost, razvoj, prototipna izdelava izdelkov, projektno delo, energetski inženiring. V lanskem šolskem letu je tu pridobivalo potrebno znanje 1790 udeležencev. Po besedah Lihtenekerja postaja Slovenija za MIC premajhna, zato tudi z mednarodnimi projekti (trenutno so vklju-

Podpisniki dogovora o sodelovanju (foto: mz)

čeni v 17 takih projektov, vrednost posa- mehanike, elektroinstalaterstva, telekomuVelenje, 28. januarja - Šolski center Velemeznega pa ni manjša od 500 tisoč evrov), nikacij 218 kandidatov. V 17 letih so oprenje (ŠCV), za katerega njegovo vodstvo pras programi usposabljanja in izobraževanja mili s sodobno opremo več kot 1000 delovvi, da je mavrica znanja že od leta 1958 dijakov iz drugih držav, z opremljanjem nih mest za srednje šole v Sloveniji, več kot dalje, je pred tednom dni pripravil na Medlaboratorijev in učnih delavnic iščejo svojo 10 laboratorijev na obeh univerzah, na višpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) tržno priložnost v državah EU. Ponosni so jih in visokih šolah v Sloveniji. na Koroški cesti v Velenju ponovoletno srePostavljajo se lahko z uspehi na področju na mlade raziskovalce, katerih nekatere čanje za poslovne partnerje. Pred srečanjem varčne rabe energije. V prihodnje se bodo naloge so na ravni diplomskih nalog. je potekal ustanovni sestanek partnerjev Z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije očitno lahko še bolj, saj za stavbo MIC 2 MIC-a, ob koncu uradnega dela ponovoletsodeluje Šolski center že kar nekaj let. Pred nastaja energetski poligon za primarne vire nega srečanja pa so predstavniki Šolskega dvema letoma so podpisali pogodbo o sode- zajemanja toplote iz zemlje in postavitev centra podpisali še dogovor o sodelovanju lovanju. Od leta 2003 do lani je pri njih jeklene konstrukcije za fotovoltaično elektrarz Gorenjem iz Velenja, Centrom za poslovopravilo mojstrski izpit s področja elektro- no. Za investicijski projekt Razvojno didakno usposabljanje v okviru Gospodarske zbortični energetski poligon MIC Velenice Slovenije, Premogovnikom nje so prejeli 3 milijone evrov. DruVelenje in šoštanjskimi termoege pomembnejše letošnje novosti lektrarnami. so – po mnenju Darka LihtenekerCenter sodeluje v izobraževaja - softverske rešitve v izobraževanju s približno 400 podjetji in nju, e-gradiva, za 20 šol pripravljapodjetniki iz cele Slovenije. Da jo ener get ske pre gle de stavb … so tudi tokrat pripravili pono»Skratka, znanje je delnica, ki ne voletno srečanje za svoje predpropade, in na MIC-u se bomo trustavnike na MIC-u, ni naključdili, da bo znanj, rešitev v izobražeje. MIC je namreč vodilni tovrstvanju in pri usposabljanju čim več.« ni center v Sloveniji, je most Dogodek je popestril dramski igramed gospodarstvom in izobraželec Boris Kobal z monokomedijo vanjem, ali - kot se je izrazil vodKdo vam je pa to delu?, za lačne ja MIC-a Darko Lihteneker - cenželodce pa so poskrbeli Lihtejev golaž ter odličnosti, sodobnih tehnoin dobrote, ki so jih pripravili dijaki logij, kovnica znanj za mlade, odrasle, vključene v redne in Na tradicionalnem ponovoletnem srečanju so predstavili pomembne dogodke, ki so Šole za storitvene dejavnosti ŠCV. izredne programe izobraževa zaznamovali MIC v lanskem letu, in najpomembnejše letošnje projekte.

Središče mesta bo bolj »napeto« Center Velenja z 10-kilovoltne mreže letos prehaja na 20-kilovoltno – Zahteven in drag projekt, ki je trajal več let Milena Krstič - Planinc

Velenje – Njihova osrednja naloga je skrb za tehnično brezhibno stanje elektoenergetskih naprav.

Obi čaj no pomis li mo nanje, ko

tro montažne skupine. »Velenje sestavljata dve nadzorništvi, Šoštanj in Velenje, zajemata pa celotno Šaleško dolino,« nam je ob obisku pripovedoval vodja Simon Štrigl.

Vele nje ima svojo raz de lil no transformatorsko postajo (RTP) s transformacijo 110/20/10 kV. »Središče mesta Velenje se trenutno napaja po 10-kilovoltni mreži, letos končujemo projekt, ki je trajal več let. Prehajamo na 20-kilovoltno omrežje. Sedanje zelo dotrajano je bilo potrebno celovite obnove.

Zaradi večanja obremenitev in slabih napetostnih razmer ga bomo v celoti obnovili. Šlo je za dolgotrajen postopek, ki je tudi veliko

stal, a bo ta prehod zelo velika pridobitev za mesto Velenje, kar se zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo tiče,« pripoveduje Štrigl.

Nadzorništva Velenje in Šoštanj (organizacijsko sodita pod Slovenj Gradec) zaposlujeta 21 ljudi. Imajo svojo elektromontažno skupino, ki dela predvsem pri investicijah. »Elek tromon taž ne sku pi ne so zadolžene za izvajanje obnov ter nadomestitev in povečanje zmogljivosti obstoječih naprav ter za izvajanje intervencij. Za opravljanje dežur ne služ be zunaj red ne ga delovnega časa pa je organizirano 24-urno dežurstvo na nadzorništvih Šoštanj in Velenje ,« še razla-

ga Štrigl.

Okvare? »Vsako okvaro se javi v distribucijski center javljanja okvar, od tu pa pride informacija v nadzorništvo Šoštanj ali Velenje, kjer poskrbimo, da okvaro v najkrajšem možnem času odpravimo.« Ljudje pa smo pri tem različno strpni. »Nekateri res zelo, nekateri sploh ne. Tempo življenja je hiter, vsak ima svoje potrebe in to razumemo. Trudimo se, da bi vsem čim hitreje ustregli.« Lani, 10. julija, ko je v Šaleški dolini zaradi obilnega deževja plazilo, je v Velenju zalilo razdelilno -transfor matorsko postajo. Cela dolina je ostala brez elektrike in takrat so bile vse oči uprte vanje, od tistih, v gospodarstvu do tistih v gospodinjstvih. »Ta poplava je bila res katastrofa. Izklop je trajal skoraj 4 ure in vse sile so bile usmerje ne v to, da zade vo čim prej popravimo. Bili smo uspešni, tudi pohvaljeni … Vedeti je namreč treba, da ob takih izpadih ogromno škodo trpi predvsem gospodarstvo.

Simon Štrigl: »Prehod na 20-kilovoltno omrežje je bil drag in dolgotrajen postopek.«

potrebujemo pomoč, ko se zgodi elektro mrk in ko dobimo račun za porabljeno električno energijo, ki jo odčitajo s števcev gospodinjskih odjemalcev.

Teritorialno je vzdrževanje elektro omrežja v Elektro Celje organizirano na treh območjih, Celju, Krškem in Slovenj Gradcu, znotraj njih pa so nadzorništva in elek-

Razdelilna transformatorska postaja v Pesju

Tu so Gorenje, Premogovnik …, ki morajo imeti zanesljivo dobavo električne energije. Moram pa priznati, da je bilo res težko, saj je voda zalila celoten kabelski prostor. Tudi stresno je bilo. Ljudje so bili takrat res precej nestrpni.« Zima jim naloži nekaj dodatnega dela. »Dejavnika, ki povzročata težave, sta sneg in žled. Takrat posredu-

5 Fra njo Bobi nac, pred sed nik uprave Gorenja: “MIC je čudovit most med izobraževanjem in gospodarstvom. Vsa leta se trudimo to vez negovati. Tudi MIC se trudi, je zelo inovativen, ima dobre ideje in mnoge med njimi bomo uresničili. Vesel sem, ker je v 5 letih obstoja zgradil celo vrsto smeri izobraževanja, projektov, tudi laboratorije, v katerih se lahko naši sodelavci pripravljajo za nove izzive. Menim, da je MIC v Šaleški dolini vzvod za prestrukturiranje tudi našega sistema, da bi naši sodelavci, ki imajo nedokončano ali končano osnovno šolo, lahko prišli do nekaterih znanj, ki so zelo ključna za razvoj dodane vrednosti in poslov, ki jih bomo v prihodnje razvijali v Gorenju.« Dr. Uroš Rotnik, direktor Teša: »Skupnih točk z MIC-em je v izobraževanju zelo veliko. Zavedamo se pomena znanja za naše delavce. Ves čas dobro sodelujemo z MIC-em in tako bo tudi v prihodnje.« Dr. Milan Medved, direktor Premo gov ni ka Vele nje: »MIC je dejansko nastal na območju jaška Škale, kjer se je več kot 100 let pridobival premog. Na premogovniku zelo veliko pozornosti namenjamo izobraževanju. Že to, da se uvrščamo med najsodobneje opremljene rudnike s podzemno eksploatacijo v Evropi, je najbrž tehten dokaz za to.

Pobuda, da bi pomagali MIC-u pri nadaljnjem razvoju, nas je takoj pritegnila, saj prinaša nova delovna mesta.«

jemo z obhodi, da lociramo mesto okvare in okvaro odpravimo. S preventivnimi ukrepi pa si prizadevamo, da se tem težavam izognemo. Saj veste: sneg pade na drevje, drevje pod težo na naše vodnike, ti se pretrgajo … Že poleti preventivno posekamo kakšno drevo ob trasi.« Za to imajo pogodbene izvajalce.

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 6

UTRIP

6

4. februarja 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 27. januarja Spominjali smo se 65. obletnice osvoboditve nacističnega taborišča Auschwitz, ob čemer je celoten slovenski politični vrh opozarjal, da je bistveno, da nikoli ne pozabimo.

Na posebni slovesnosti je bil govornik pre mi er Borut Pahor, ki je

tudi sicer najverjetneje ne bi dobil zadostne podpore poslanskih skupin.

Po petnajstih dneh od rušilnega potresa na Haitiju so v Port-au-Princeu izpod ruševin rešili 16-letno deklico. Povedala je, da je bila med potresom na šolskem stranišču, kjer si je rešila življenje z vodo iz pipe.

Mraz in sneg nas še ne zapuščata.

sporazum. Po vrnitvi v Ljubljano je bil slovenski premier zadovoljen z neformalnimi pogovori.

Kitajska je ZDA opozorila, da bo ameriška prodaja orožja Tajvanu slabo vplivala na sodelovanje med državama, in napovedala sankcije.

Nedelja, 31. januarja Auschwitz – tisto, česar ne smemo nikoli pozabiti.

poudaril, da je zaveza generacije, ki se je izognila strahu in trpljenju, »kakršno je s holokavstom povzročala nacionalsocialistična ideologija med drugo svetovno vojno, da prevzamemo nase dolžnost ohranitve zgo dovin ske ga spo mi na in odprave krivic.« Premier pa je imel tudi drugo delo. Sprejel je odstopno izjavo ministra za okolje in prostor Karla Erjavca.

V SDS so napovedali, da bodo z SLS-om zoper predsednika republike Danila Türka vložili ustavno obtožbo. In koalicija se je že odzvala: to je nesmisel in Sloveniji ne bo pomagalo na poti iz krize.

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je pravosodnemu ministru Zalarju le poslala mnenje glede osnutka navodil o obveznem izvajanju državnotožilskega reda.

Slabe volje pa je bil najbrž tudi ameriški predsednik. Njegov veliki projekt - reforma zdravstvenega sistema – je naletel na veliko oviro.

Demokrati so namreč v senatu izgubili večino, vodja demokratske večine v senatu Harry Reid pa je ozračje še popestril z izjavo, da se z reformo ne mudi.

Petek, 29. januarja Sindikat vzgoje in izobraževanja se je ostro odzval na izjavo finančnega ministra o varčevanju v javnem sektorju, ki predvideva racionalizacijo predšolskih in šolskih oddelkov.

Vlada je na upravno sodišče vložila tožbo zoper odločbo informacijske pooblaščenke, da mora v treh dneh umakniti oznako zaupno z gradiva o imenovanju tujih diplomatov.

Minister za pravosodje Aleš Zalar je sporočil, da bo na mnenje Barbare Brezigar o predlogu obveznih navodil za uporabo državnotožilskega reda še odgovoril, hkrati pa bo izdal tudi obvezna navodila.

Skupaj sta pred medije stopila ministrica Kresalova in minister Vlačič. Predstavila sta novo cestnoprometno zakonodajo in dejala, da smo dosegli že veliko, saj je število smrtnih žrtev na cestah pad-

Četrtek, 28. januarja Poskusili smo razčistiti nekaj tematik. Ljubljanska univerza je tako pripravila celovito analizo zdravniških potrdilih pri podaljševanju absolventskega staža in ugo-

Predsednik pravi, da ni kršil nobenega zakona.

tovila, da ni sumov kaznivih dejanj.

Predsednik države Danilo Türk se je odzval na predlog za ustavno obtožbo predsednika, ki sta ga vložila SDS in SLS, in dejal, da je neutemeljen. Kot je še poudaril, ni kršil nobene določbe ustave in nobenega zakona.

Posla nec DeSUS-a Mat jaž Zanoškar je popoldne umaknil kandidaturo za ministra za okolje.

Kot je pojasnil, se je tako odločil, ker mu je Pahor dejal, da se mu ne zdi najprimernejši kandidat in da

Bo on novi minister za okolje in prostor?

lo, varnost v prometu pa bo prioriteta tudi v prihodnje.

Kadrovska komisija DeSUS-a se je odločila, da za ministra za okolje predlaga dva kandidata: Mirana Gajška in Roka Žarniča.

Tony Blair pa je preživel dolgotrajno zaslilšanje. Na njem je dejal, da je bila odločitev za strmoglavljenje Sadama Huseina pravilna in bi jo tudi danes znova sprejel.

Robert Kranjec je z odličnima poletoma zasedel drugo mesto na tekmi in osvojil mali kristalni globus v smučarskih poletih.

Torek, 2. februarja Premier Borut Pahor je oznanil, da je za kandidata za ministra za okolje izbral profesorja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Roka Žarnića. Na tiskovni konferenci je povedal, da od novega ministra pričakuje, da bo v prid novi službi izkoristi vse svoje znanje in izkušnje.

Je pa na konferenci Pahor povedal še nekaj drugega o ministru.

Robi je letel in priletel do malega kristalnega globusa. Čestitke!

Nekdanje taboriščnike je nagovorila Majda Širca. Na slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst je dejala, da zgodovina ni le opomin, je zakon, ki nam prepoveduje kakršno koli diskriminacijo, razločevanje narodov, ras, spolov in nazorov.

Pakistanska obveščevalna služba je sporočila, da domneva, da je bil vodja pakistanskih talibanov Hakimula Mehsud ubit v napadu brezpilotnega letala 17. januarja.

Močno oboroženi domnevni pripadniki mamilarske tolpe so vdrli na srednješolsko zabavo v mehiškem mestu Ciudad Juarez in ubili 13 ljudi. Žrtve streljanja so bile stare od 15 do 20 let, medtem ko priče pripovedujejo, da je bilo napadalcev najmanj 15.

V Beli hiši so dejali, da bo osumljeni glavni načrtovalec terorističnih napa dov na ZDA Kalid Šejk Mohamed po obsodbi najverjetneje usmrčen.

Ponedeljek, 1. februarja Minis ter Svet lik je bil oster: Zavod za zaposlovanje RS mora nepravilnosti, ki jih je ugotovil nad-

Sobota, 30. januarja Perujske oblasti so rešile še zadnjih 800 turistov, ki so bili zaradi dežja in zemeljskih plazov več dni ujeti blizu inkovskega mesta Machu Picchu.

Zaradi novozapadlega snega so iz vse Evrope poročali o težavah.

Najhuje je bilo na Madžarskem in v Nemčiji, kjer so umrli trije ljudje.

Glavna tema kratkega in nepričakovanega obiska Pahorja v Beogradu, kjer ga je gostil srbski predsednik, so bile naložbe in socialni

ni preiskovalni urad. Premier Pahor je ob odprtju dejal, da bo urad izpolnil vsa pričakovanja javnosti, ministrica Kresalova pa, da se bodo vlaganja obrestovala.

Potem ko je Drago Kos odločil, da je bil klic ministra Križaniča Mramorju korupcija, je minister očitke zavrnil.

V medije je pricurljala novica, da je v petek pro met no nesre čo v vinjenem stanju zakrivil direktor Policijskega urada za varnost in zaščito. Ker se je dogodek zgodil s službenim avtomobilom, je Silvo Vrbančič že podal svoj odstop in generalni direktor policije Goršek ga je sprejel.

Iz Bele hiše so sporočili dobro novico: ZDA so, potem ko so ustavile evakuacijo najhuje ranjenih prebivalcev Haitija, to znova vzpostavile.

Tudi direktorji so le ljudje.

zor, odpravi ti v mese cu dni. V nasprotnem primeru bo minister sam predlagal razrešitev direktorice zavoda.

Svoje prostore je dobil Nacional-

Eden odhaja, drugi prihaja.

Tokrat o tistem za finance. Dejal je, da se mu zdi skrajno nenavadno, da organ, kakršen je protikorupcijska komisija, poda sum korupcije, ob tem pa organom ne naloži ukrepanja in dodal: »Križaniča ne bom razrešil, saj za to ne vidim razloga.« Mediji so obhajali tudi ministra za šolstvo. Igor Lukšič je namreč poudaril, da kljub 20 tisočim podpisom za ohranitev brezplačne dijaške prehrane ostaja zvest svojemu predlogu zakona o šolski prehrani.

Poslanci so se srečali z odločitvijo, ali bodo za potrditev arbitražnega sporazuma potrebovali dvotretjinsko večino. Koalicijske stranke so ob tem napovedale, da se jim takšna večina ne zdi potrebna.

Na eni izmed železniških prog v Sankt Peter bur gu je odjek ni la bombna eksplozija, pri čemer je bil poškodovan en človek. Pristojne oblasti so sporočile, da je šlo za teroristični napad.

Cirkus Slovenikus Špela Kožar

Pred natanko tednom dni je v Cankarjevem domu potekal kulturni plenum. »V ilegali«, je dejal Tone Partljič. Če odštejemo dobrih dvajset govorcev, tonskega mojstra, snemalca in hostese, nas je v Štihovi dvorani sedelo ... največ deset. » Ko smo nazadnje organizirali tovrstni plenum leta 1986, so ljudje ostajali pred vrati,« je še dodal. In tokrat – niti govorci niso zdržali ves dan »na svojem mestu«.

Zakaj je bil kulturni plenum sploh pomemben? Ker tako redko vrednotimo naše vrednote, našo družbo. Visokoleteče besede? Tudi mene so sprva odvrnile od dogodka, a po službeni dolžnosti sem pristala v dvorani. » Naš državni zbor je postal cirkus, in to je neresno do tistih, ki delajo.« Res je. »Pri nas se politične točke nabirajo na način, kdo zna biti bolj nesramen.« Res je. »Ko nadškof Stres reče, da se Cerkve ne smemo bati, se je moramo prav zato.« Res je. »Preveč izpostavljamo našo ogroženost zaradi majhnosti; navsezadnje smo sami želeli v Evropsko unijo, da bi postali tudi Evropejci.« Res je. » Kako naj govorimo o slogi, če pa polovica Slovencev ne mara niti lastne prestolnice?« Res je, res je, res je.

Za mikrofonom so se vrstili govorci, ki so imeli v nasprotju s tistimi v državnem zboru, lucidne in nujne pomisleke glede naše prihodnosti.

A ko poslušaš o razdvojenosti in jo hkrati čutiš tudi med sogovorci, se zdrzneš. Jo imamo »v genih«? In kar naenkrat se ti zdi vse skupaj en velik nesmisel, le druženje starejših profesorjev.

Pa verjetno ni. Še zdaj se ne morem odločiti, ali je sploh še smiselno govoriti o nesmiselnosti delitve na »naše in vaše«. Bolj kot nas dnevni mediji poneumljajo s senzacijami, aferami, nepreverjenoškandaloznimi informacijami, bolj jih vabimo v naše domove. Odvisni smo postali od spektakularnosti, kar nam ne gre zameriti, saj živimo v družbi Spektakla. In v taki družbi je politična kultura naših poslancev seveda sprejemljiva. Ko pa ti starosta naše politike in prvi predsednik državnega zbora odločno pove, da taka Slovenija nima prihodnosti, se tisti hip nehaš smejati Karlu Erjavcu.

In ko smo že pri politični kulturi; ustavna obtožba proti predsedniku države? No, če upoštevamo, da je kršil kar 34 členov ustave, je bil že skrajni čas, kajne g. Janez? Vedno znova me preseneča ne-raven te kulture, saj takega ne-dialoga še ni bilo. »Politiki se morajo zavedati, da ni potreben le dialog med njimi, ampak tudi z vsemi drugimi. Ta naša razdvojenost se ne kaže le na političnem področju; prenesla se je na vsa ostala področja,« poudari udeleženec plenuma. Politiki pri nas nadomeščajo filmske zvezde; vedno bolj galantni in s pomenljivimi nasmeški zavzemajo »eno in isto pozo«. Tudi njihovi odgovori so kot naučeni stavki, ki so primerni za marsikatero priložnost. Tako so politična soočenja dolgočasna, saj namesto rešitev poslušamo zgolj o možnostih. Kot da nihče ne želi reči bobu bob (s tem ne mislim tistih jezikoslovnih iskric našega vodilnega moža, ki kar ne gredo iz pozabe). Naši politiki so politično nezreli v vseh možnih odtenkih te besede. A ker so naše filmske zvezde, jih moramo posnemati. In zato imamo podmladke strank, ki vzdržujejo razdvojenost, kot so jih učili njihovi šefi. In zato jih posnemamo tudi mi, hote ali nehote. Politična kultura neke države je namreč močan »afrodizijak«, ki ga uživa ves narod. Ki nam zato lahko » pride v gene«. In mi smo na dobri poti, pardon – na »dobrih dveh poteh«.

Za vzdrževane še en dan Velenje - Naj vas še spomnimo: do jutri, 5. februarja, je treba davčnemu organu oddati vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2009. Tako bo davčni organ že pri sestavi informativnega izračuna lahko upošteval pravilne podatke o vzdrževanih družinskih članih, vlaganja ugovora zoper informativni izračun pa ne bo. mkp

NaĹĄ Ä?as, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 7

ZDRAVSTVO, PODJETNIĹ TVO

4. februarja 2010

Stabilno leto, a ne v idejah in naÄ?rtih SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec leto 2009 sklenila pozitivno – Rast na strokovnem podroÄ?ju – Pred zaÄ?etkom izgradnje dolgo naÄ?rtovane naloĹžbe – V Ä?akanju na pridobitev certifikata bolniĹĄnica varne in kakovostne obravnave bolnikov Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒeprav je SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec lani pogosteje polnila strani medijev, je direktor najveÄ?je zdravstvene ustanove na KoroĹĄkem Janez Lavre dejal, da je bilo po prelomnem letu 2008 lansko leto stabilno, vendar ne v izdelanih idejah in naÄ?rtih. ÂťLikvidnostnih teĹžav nismo imeli, smo pa morali v tem Ä?asu narediti veliko novega. Ponosni smo, da smo kljub krizi lansko leto sklenili pozitivno, nekaj malega nam je celo ostalo. NatanÄ?ni rezultati poslovanja bodo znani Ä?ez teden dni, a vemo, da ne bomo imeli rdeÄ?ih ĹĄtevilk.ÂŤ Na ostala naĹĄa vpraĹĄanja je Janez Lavre takole odgovoril: Se lahko pohvalite tudi z rastjo na strokovnem podroÄ?ju? ÂťSe, saj smo se pribliĹžali bolnikom v skrbi za njihovo zdravje z manj invazivnimi posegi. Nadaljujemo izvajanje CT koronografij, uvedli smo lasersko operacijo krÄ?nih Ĺžil, letos bomo razĹĄirili to obliko zdravljenja ĹĄe za razĹĄirjene Ĺžilice pod koĹžo, nadaljujemo operacije prekomerne debelosti po nekoliko novejĹĄih metodah, v urologiji pa se pripravljamo na uspeĹĄnejĹĄe zdravljenje raka na seÄ?nem mehurju.ÂŤ Vam je zdravstvena zavarovalnica tokrat plaÄ?ala vse, kar ste naredili lani? ÂťDogovorjen program ja, skrbi pa nas

preseganje opravljenega dela v ginekologiji in porodniĹĄtvu, predvsem dispanzerju , mamografiji ter ambulanti za dojko.

Janez Lavre, direktor SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec: ÂťLetos ali v zaÄ?etku prihodnjega leta naÄ?rtujemo nakup magnetne resonance.ÂŤ

Tu pa stvari ostajajo odprte. Potrebe so ĹĄe precej veÄ?je. Upam, da bo program Zora za zgodnje odkrivanje raka dojk

Izzivi so Ĺživljenje SreÄ?anje s samostojnim podjetnikom Josipom Ĺ amujem iz Mozirja, dobitnikom bronastega kljuÄ?a Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije Tatjana PodgorĹĄek

Ob 40-letnici delovanja je ObrtnopodjetniĹĄka zbornica Slovenije za uspeĹĄno delo nagradila funkcionarje svojih sekcij. Med dobitniki bronastega kljuÄ?a zbornice je bil tudi Josip Ĺ amu, avtobusni prevoznik iz Mozirja.

20 let je Ĺže samostojni podjetnik, 16 let predsednik sekcije avtobusnih prevoznikov pri zbornici. Da so opazili njegovo delo in ga pred-

la ga li za pri zna nje, tis te, ki ga poznajo, ne preseneÄ?a. Je Ä?lovek brez dlake na jeziku, optimist, Ä?lovek, ki je prepriÄ?an, da se da marsikatero teĹžavo reĹĄiti tako, Âťda bo volk sit in koza cela.ÂŤ ÂťSem pa res vztrajen, da Ĺže toliko Ä?asa vodim sekcijo, kar pomeni, da si vzamem Ä?as za ostale kolege avtobusne prevoznike v Sloveniji. Sploh v tej branĹži, kjer je prisotne obilo tipiÄ?ne slovenske folklore. Da ponazorim, kaj mislim s tem: stalno moraĹĄ

zaĹži vel tudi v KoroĹĄ ki in Savinj sko -ĹĄaleĹĄki regiji. ÄŒe ne, bo ĹĄkoda za bolnice huda.ÂŤ Zaradi pomanjkanja denarja je posodabljanje opreme, ki je za uspeĹĄnejĹĄe zdravljenje nujna, velik zalogaj. Kako ste ga reĹĄevali v vaĹĄi bolniĹĄnici? Âť NaĹĄa opre ma je amor ti zi ra na 80 odstotkov, zniĹžala se je za 5 odstotnih toÄ?k, ker smo v zaÄ?etku lanskega leta kupili nov multifunkcijski rentgenski aparat. Izrabljeno opremo zamenjujemo ob pomoÄ?i donacij, ki pa jih je vedno manj.

Trudimo se , da smo v koraku s Ä?asom.

Verjetno pa bomo kljub temu ĹĄe naslednjih nekaj let morali kupovati le tisto, kar bomo nujno potrebovali zaradi zamenjave dotrajane opreme. V naslednjih petih letih naÄ?rtujemo zamenjave, ki bodo precej izboljĹĄale delo na strokovnem podroÄ?ju, bolnikom pa prizadejale manj teĹžav.

Omeniti velja nakup magnetne resonance v tem ali v zaÄ?etku prihodnjega leta ter nekaj novih ultrazvoÄ?nih aparatov.ÂŤ Prav velikih teĹžav potemtakem nimate? ÂťTakole na hitro veÄ?jih teĹžav res nimamo. Vsekakor pa se moramo zavedati, da so bivalni prostori za bolnike neustrezni. Ti se bodo z izgradnjo naÄ?r tovane naloĹžbe v naslednjih 2 letih nekoliko izbolj ĹĄa li. IĹĄÄ?e mo doda ten denar za izgradnjo kirurĹĄkega bloka. Na temeljito obnovo Ä?aka notranja napeljava na oddel-

ku za interno medicino, ostajajo sprotna popravila v kuhinji in odloÄ?itev, kako s pralnico. Stroji so dotrajani, prav tako objekt, za katerega sta dva resnejĹĄa inĹĄpekcijska pregleda ugotovila, da obnova ni primerna reĹĄitev.ÂŤ Dolgo Ä?asa ste Ä?akali na veliko naloĹžbo, doÄ?akali ste jo. ÂťRes je. Pred tednom dni je minister za zdravje potrdil ponudbo najugodnejĹĄega

Lani so v bolniĹĄnici zdravili 14 tisoÄ? 612 bolnikov ali za 8 odstotkov veÄ? kot leta 2008. V ambulantah so pregledali 150 tisoÄ? bolnikov, kar je 270 veÄ? v primerjavi z letom 2008. izvajalca del za izgradnjo prve faze naloĹžbe v novogradnjo, rekonstrukcijo in prenovo objektov bolniĹĄnice. Gre za izgradnjo prizidka k otroĹĄkemu oddelku, celotno obnovo uroloĹĄkega otroĹĄkega dela bolniĹĄnice. Zgrajene bodo tri nove operacijske dvorane in obnovljeni dve obstojeÄ?i, kar bo najzahtevnejĹĄi del, pridobili bomo nov prostor za sterilizacijo, uredili oddelek za dializo, heliport, izvedena bo rekonstrukcija energetskih objektov bolniĹĄni-

biti na preĹži, da teÄ?e pri tebi vse kot namazano, da ti drugi ne ÂťzgasneÂŤ kakĹĄne voĹžnjeÂŤ in da ti iĹĄÄ?eĹĄ, kje bi lahko komu odvzel kakĹĄno ÂťfuroÂŤ, je ugotavljal na sreÄ?anju v svojih pisarniĹĄkih prostorih v Grabnerjevi vili.

Zase pravi, da je Ä?lovek, ki v marsiÄ?em najde izziv. Ti so Ĺživljenje. Tako se je dogodilo, da se je po 15 letih profesorskega dela na Ĺ olskem centru Velenje znaĹĄel med avtobusnimi prevozniki. Niti malo mu danes ni Ĺžal, da je pouÄ?evanje, ki se ga je Ĺže poĹĄteno nasitil, zamenjal s prevozi dijakov in ĹĄtudentov. ÂťV mladosti sem se ukvarjal s ĹĄportom.

Treniral sem dvakrat na dan. Josip Ĺ amu, dobitnik bronastega Zaradi teĹžav s prednjimi kriĹžnikljuÄ?a Obrtno-podjetniĹĄke mi vezmi sem se temu moral zbornice Slovenije odpovedati in naenkrat mi je ostalo preveÄ? Ä?asa. Moral sem ukre- nost pri prevozu blaga za Ruse in pati. V devetdesetih letih prejĹĄnje- vozil v Subotico. Sedaj sem ukrega stoletja sem naĹĄel trĹžno priloĹž- pal tako, da sem prevozom dodal ĹĄe

7

ce. Delo bo izvajalo podjetje GH Holding iz Ljubljane, katerega ponudba je bila med 10 prispelimi najugodnejĹĄa. ZnaĹĄala je 11,5 milijona evrov. ÄŒe ne bo revizije, naj bi zaÄ?eli delati takoj, ko bodo to dopuĹĄÄ?alo vreme, trajalo pa naj bi 22 mesecev. Nato se bomo lotili ĹĄe predvidene ruĹĄitve starega in izgradnje novega kirurĹĄkega bloka.ÂŤ Poleg omenjene prve faze naloĹžbe bodo prednostne letoĹĄnje naloge katere? ÂťV doloÄ?enih segmentih moramo poslovati umneje, predvsem v deĹžurnih sluĹžbah zdravstvene nege, izpolniti zahtevo ustanovitelja po zmanjĹĄanju ĹĄtevila zaposlenih za 8 delavcev, ĹĄe gospodarneje nabavljati material. Pripravili smo se Ĺže na razpis za energetsko uÄ?inkovitost. Vsekakor pa moramo na veÄ?ini podroÄ?ij slediti stroki, poskrbeti za ustrezno oskrbo bolnikov. Prav tako se pripravljamo na pridobitev mednarodnega certifikata bolniĹĄnica varne in kakovostne obravnave bolnikov. Skupaj z univerzo v Celovcu smo prijavili projekt preventivnega staranja oziroma projekt Ä?ezmejnega sodelovanja Slovenija-Avstrija interekt.ÂŤ Ob takem pogovoru lani ste govorili o prizadevanjih za tesnejĹĄe sodelovanje z BolniĹĄnico TopolĹĄica. Ste danes bliĹže kot ste bili? Žal se ni zgodil noben korak v tej smeri. Nismo se uspeli dogovoriti za ustrezno pokrivanje potreb na podroÄ?ju radiologije. Pri nas zakljuÄ?ujemo razpis za digitalizacijo. Morda bomo pri tem uspeĹĄnejĹĄi. Vendar brez ustrezne podpore in jasne namere ustanovitelja ne bomo priĹĄli daleÄ?. MoĹžnosti za sodelovanje pa so poleg radi o lo gije ĹĄe v pul mo lo giji in gastroenterologiji.Âť

trgovi no. Uva Ĺžam avto bu se in rezervne dele iz TurÄ?ije. Nekdo bi rekel: “Butec, pri ĹĄestdesetih se uÄ?iĹĄ turĹĄkoâ€?. Vendar to je izziv.ÂŤ Ĺ e dobro se spominja Ä?asov, ko so se nekateri, predvsem manjĹĄi zasebni avtobusni prevozniki, borili za linijske prevoze, drugi pa so vozili ÂťturizemÂŤ: Ĺ panija, Italija ‌ Sedaj se je pokazalo, da je bila poteza prvih boljĹĄa kot od drugih. Zakaj? ÂťKer nam nikoli ne teÄ?e, vseskozi pa kaplja,ÂŤ je bil nazoren.

Josip meni, da se je doslej dokaj dobro znaĹĄel. Z manjĹĄimi, a zelo pomembnimi pozornostmi, kot so popusti, s prilagodljivostjo potrebam in Ĺželjam dijakov ter njihovih starĹĄev mu je uspelo zadrĹžati ĹĄtevilo potnikov. ÂťPoskuĹĄamo prepriÄ?ati drĹžavo, da je individualni pristop pri tako obÄ?utljivi zadevi, kot so ĹĄolski prevozi, bolj uÄ?inkovit - ker Ä?utimo teĹžave in jih sproti reĹĄujemo.ÂŤ OÄ?itno je bil tudi velikokrat na pra-

vem mestu ob pravem Ä?asu, da je pridobil pomembne informacije.

Nikoli jih ni dovolj.

Danes sam redkeje sede za krmilo avtobusa. Ima 4, 5 zaposlenih voznikov, sam pa raje nameni Ä?as iskanju trĹžnih priloĹžnosti in kolesarjenju. ÂťMoja usoda so kilometri.

Na leto jih prevozim s kolesom od 6 do 12 tisoÄ?, konec lan ske ga decembra jih je ĹĄtevec pokazal 100 tisoÄ?. PribliĹžno toliko ali ĹĄe nekaj veÄ? sem jih pretekel kot atlet. Z avtobusi pa jih ĹĄtejem v milijonih.ÂŤ Njegov nasvet za uspeĹĄnega podjetnika: nikoli ne smeĹĄ spati. ÄŒe se neÄ?esa nasitiĹĄ, poiĹĄÄ?i novo priloĹžnost. Mora te nekaj vleÄ?i, da nisi samemu sebi odveÄ?. NaÄ?rti? ÂťNe v penzijo. To bi bil samomor zame.

HÄ?i mi Ĺže pomaga pri poslu, sin je dijak v programu mehatronika in bo verjetno prevzel tehniÄ?ni del.

Sam? Se bom Ĺže znaĹĄel,ÂŤ je sklenil pogovor Josip Ĺ amu.

ZZZ IP NS VL

.RSHU &HOMH äNRIMD /RND

äWXGLUDWL V VRQFHP Y RĀHK ] PRUMHP Y GODQHK 1292 UHGQL üWXGLM WXGL Y äNRIML /RNL

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 8

KULTURA

8

4. februarja 2010

»Čarovnik iz Oza bo asketski spektakel« Tako pravi Andrej Jus, režiser muzikala, ki v teh dneh nastaja pod okriljem Festivala Velenje – Premiera bo 19. februarja – Sodelujejo predvsem mladi, nadarjeni srednješolci, ki jim pomagajo profesionalci Velenje – Konec minulega tedna so se prvič zbrali na odru velenjskega doma kulture prav vsi, ki ustvarjajo novo veliko velenjsko produkcijo. Festival Velenje, Glasbena šola Velenje in Šolski center Velenje so združili moči in se lotili priprave muzikala Čarovnik iz Oza. Direktorica predstave in Festivala Velenje Barbara Pokorny pravi, da je to začetek nekega novega obdobja. Po tem, ko je na področju scenskih umetnosti že veliko narejenega na področju lutkarstva in plesa, bodo mladi Velenjčani, ki so izjemno ustvarjalni, lahko pokazali tudi svoje igralske in pevske talente. Pomembno je vedeti, da gre za mladinsko produkcijo, ki jo pod vodstvom starejših ustvarjalcev pripravljajo srednješolci. Za vse pa velja, da so se z muzikalom srečali prvič.

Barbara Pokorny nam je potrdila, da so se projekta lotili prav zato, ker vsi dobro vemo, koliko ustvarjalnih ljudi živi in dela v Velenju.

Sploh med mladimi, ki jim morda niti ne znamo dati dovolj možnosti, da se predstavijo. »Odločili smo se, da povežemo to ustvarjalnost in pripravimo velik dogodek, veliko produkcijo. Gre za mladinsko

tega, da so ljubitelji, amaterji. Zato jim prisluhnem, obdržim njihove predloge, ki so pristni, iskreni. Morda bi se ob tem akademiki križali, meni pa se zdi odlično.« Režiser nam je povedal, da so mladi igralci in pevci res pridni, da predstava dobro raste. »Vedno bi potrebovali še kakšen teden več pred premiero. A tokrat se mi zdi, da bo vse tako, kot mora biti. In da bomo do premiere dobro pripravljeni.«

tudi eden glavnih pobudnikov, da je do projekta sploh prišlo. S strani Festivala projekt vodita Silvija Bašnec in Matjaž Šalej.

Za vse je prvič Zanima me, zakaj so izbrali prav Čarovnika iz Oza. Barbara Pokorny mi pojasni: »Želeli smo izbrati delo, ki ga ljudje dobro poznajo, ni pa še bilo zelo velikokrat uprizorjeno na odrskih deskah. In prav priprava muzikala je bila za nas poseben izziv. Seveda se tudi mi, kot producenti, ob nastajanju muzikala vsega učimo od začetka.

Note, vsebino in vsa potrebna dovoljenja smo morali dobiti od specializirane glasbene agencije iz Amerike, kar nam je vzelo skoraj pol leta. Šele potem smo zbrali ekipo, ki sedaj ustvarja to predstavo.« Barbara nam je povedala, da tudi sama uživa na vajah, ki bodo v dneh pred premiero zelo intenzivne. Mladi, ki vse delajo prostovoljno, v svojem prostem času, so zelo pridni, dobro so se ujeli med seboj. »Pomembno se mi zdi opozoriti občinstvo, da naj ob gledanju tega muzikala ne bo preveč kritično – mladi, ki ga ustvarjajo, to počnejo

»Uživamo!« Režiser Andrej Jus: »Mladi so polni idej, res ustvarjalni.«

ke sem debitiral s Kočevskim medvedom v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Pred kratkim sem režiral predstavo Mali kakadu po predlogi Svetlane Makarovič in to skupaj s scenografinjo Tatjano Kortnik, zato sem vesel, da sodelujeva tudi pri muzikalu Čarovnik iz Oza, « mi pove uvodoma.

Režiser pravi, da je bil povabila k sodelovanju pri nastajanju muzika la v Vele nju izjem no vesel, čeprav prizna, da je imel na začet-

Scenografka in kostumografka Tatjana Kortnik: » Povabila k sodelovanju sem bila zelo vesela.«

Tudi vodja orkestra Miran Šumečnik, ki ima veliko izkušenj z vodenjem glasbenih sestavov in nastopi v njih, se je tokrat z muzikalom srečal prvič. »To, da delamo muzikal, se mi zdi fantastično. Tega sem

pendistka RTV Slovenija, zato sem po diplomi tam našla tudi redno delo kot scenografinja. Gledališče pa je moja velika ljubezen. Močno se razlikuje od televizijske scenografije, zame je bolj ustvarjalno.

Doslej sem v Velenju pomagala le pri Pikinem festivalu, sodelovala sem tudi pri manjšem projektu z Ivom Stropnikom. Tudi sama prvič delam muzikal, kjer sem scenografinja in kostumografinja. Moram priznati, da rada delam doma in da sem bila zelo vesela, ko so me povabili k sodelovanju. Pa čeprav bom pravi občutek, kako nam bo vse skupaj uspelo, dobila šele čez teden ali dva.« Meni je bilo videno na vaji všeč.

Pa ne le videno, tudi slišano. Prepričana sem, da bo ustvarjalcem uspelo. In da bomo Šalečani zna-

Glavno vlogo v muzikalu so zaupali mladi Manci Dremel, ki ima s petjem že precej izkušenj.

Tokrat bo tudi igrala in po vaji sodeč ji gre dobro.

Miran Šumečnik je zelo energičen dirigent, ki bo tokrat vodil ne le glasbenike v orkestrski jami, ampak tudi pevce na odru.

produkcijo, čisto amatersko. Želimo pokazati, česa vsega so sposobni mladi, ki jih vodi profesionalni režiser, scenograf, koreograf …,« doda. In pove, da v predstavi igra 15 dijakov Šolskega centra Velenje, glavno vlogo pa so zaupali dijakinji celjske gimnazije, Velenjčanki Manci Dremel, ki ima res lep glas, po vaji sodeč pa ji tudi gibanje na odru ni tuje. Zbor sestavljajo pevci Mešanega mladinskega pevskega Šolskega centra Velenje, ki jih vodi Tea Plazl. Nimajo lahkega dela. Tokrat ne bodo le peli, Nina Mavec Krenker jih po odru vodi tudi v gibu. Z idejami ves čas sodeluje režiser Andrej Jus, dogajanje na odru pa iz dvo ra ne skrb no spremlja kostumografinja in scenografinja Tatjana Kortnik. V orkestrski jami je projektni orkester Festivala Velenje, ki ga ob študentih sestavljajo tudi profesorji in dijaki Glasbene šole Velenje. Seveda bo igral v živo, vodi pa ga energični Miran Šumečnik, ki je bil poleg zaposlenih na Festivalu Velenje

prvič, pa tudi mi to počnemo prvič.

Prepričana sem, da bo vseeno všečen vsem gene ra cijam, čeprav ustvarjalci menimo, da je predstava primerna za otroke, starejše od deset let.«

»Izhajam iz igralca, igrivosti« Andrej Jus, režiser muzikala, je Korošec, iz Slovenj Gradca. Pred dobrimi tremi leti je diplomiral iz gledališke in radijske režije na ljubljanskem AGRFT. »Ukvarjam se predvsem z gledališko režijo. V tem res uživam, sem pa »svobodnjak«.

Doslej z muzikalom izkušenj še nimam, sem pa pred dvema letoma delal Kantato za Sveto Elizabeto, kjer sem imel podobno nalogo. Na odru je bilo 60 pevcev, ki jih je bilo treba postaviti v nek red. Sicer je bil poudarek bolj na koncertu, ker pa je predstava trajala uro in pol, sem moral na odru oblikovati tudi zgodbo. Kar zadeva predstave za otro-

ku malo pomislekov. »Ko sem se vprašal, zakaj pa ne, nisem našel odgovora, zato sem se odločil, da je to treba narediti. V slovenjgraški gimnaziji vodim gledališko šolo za srednješolce. Zelo mi odgovarja njihova energija, živahnost, usodnost njihovega časa v njihovi perspektivi. Zato sem zelo vesel, da tudi tukaj delam z debitanti, srednješolci, ki niso ljubiteljski igralci, ki torej niso napol »izdelani«. Moj namen ni, da jih popeljem do perfekcije, to je za njih prva gledališka izkušnja, ki je zelo močna.« Lepo zgodbo Čarovnik iz Oza večina od nas pozna. Zato me je zanimalo, kako »drugačna« bo v velenjskem muzikalu. »Sicer se držimo avtorizirane dramatizacije, ki je v bistvu dramatizacija za otroke.

Malo smo tekste vseeno skrajšali in prepričan sem, da se bo videlo, da je to moja predstava. Skozi režijsko optiko jo bomo malo pregnetli. Meni blišč, barok v gledališču, ni blizu. Namen muzikala sicer je zabava, tudi blišč. Lahko bi rekel,

da bo naša predstava asketski spektakel. Zagotovo bo živa glasba, vsi songi odpeti v živo, spektakularno. V izrazu pa sem asketski. Mlade poskušam usmeriti v čisto igro, veliko pa gradimo tudi na zunanji podobi, scenografiji.« Tudi scenografija bo asketska. »Vključil sem projekcije, ki jih pripravlja Velenjčan Stane Špegel. Po mojem bodo dobro funkcionirale.

Izhajam pa iz igralca, igrivosti. In

se res veselil in moram reči, da vsi v orkestru, ki šteje 22 članov, zelo uživamo. Poseben izziv je vodenje tako glasbenikov kot mladih pevcev na odru. Mladi so fantastični, moram reči, da se dobro ujamemo. Upam, da bo takih produkcij v Velenju vedno več,« mi pove..

Tatjana Kortnik je Velenjčanka, ki je scenografijo in kostumografijo študirala v Pragi. »Takrat tega študija pri nas ni bilo, bila pa sem šti-

li ceniti njihov trud. Če sem čisto iskrena, so me ob gledanju in poslušanju preletavali mravljinci. V očeh pa sem kar nekajkrat čutila vlago.

Solze navdušenja so mi izvabljali mladi na odru in mladi v orkestrski jami. Kako lepo je, ko ustvarjalnost dobi krila. In priložnost! Zato že težko čakam na premiero!

Bojana Špegel

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 9

KULTURA

4. februarja 2010

Prešernovi verzi v plesu

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Na območju spodnjega toka reke Pake bodo zaznamovali slovenski kulturni praznik na sam praznični dan, v ponedeljek, 8. februarja, s proslavo v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma.

Jutri ob 18. uri bo v velenjskem domu kulture osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku – Program pripravlja Plesni studio N - Uro prej bo župan v velenjski Galeriji sprejel kulturne ustvarjalce Velenje, 6. februar – V zadnjih letih se na MO Velenje potrudijo, da ob slovenskem kulturnem prazniku pripravijo tematske osrednje prireditve. Letos so k sodelovanju povabili velenjski Plesni studio N, ki ima dolgoletno tradicijo, zagotovo pa so zaslužni tudi zato, da je Velenje na plesnem zemljevidu Slovenije močno prisotno.

Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo posvečena Prešernovim verzom, ki jih bodo plesalci in plesalke Plesnega studia N »oživile« z gibom. Ustanoviteljica studia, plesalka in koreografinja Nina Mavec Krenker nam je povedala: »Plesni studio N je začel delovati 1993. Letos smo stopili že v 17. plesno sezono. Gojimo pretežno sodobni ples, s tem da otroke od tretjega leta dalje seznanjamo tudi z drugimi zvrstmi plesa. S predšolskimi otroki razvijamo predvsem ustvarjalni gib in jih počasi priprav-

ljamo na rutinirano delo, ki ga zahteva ples. V starejšem starostnem obdobju se osre do to ča mo na sodobni ples, plesalkam pa vedno damo na izbiro tudi jazz, hip-hop koreografije ...

V letošnji sezoni Plesni studio N vključuje 150 plesalcev. Poučuje jih 5 mentoric: Dragica Mavec, Lucija Boruta, Polona Boruta, Mateja Rožič, Nina Mavec Krenker. Vse so sodelovale tudi pri pripravi programa za jutrišnjo proslavo, na kateri se bo v devetih koreografijah na Prešernove tekste in glasbo večinoma slovenskih ustvarjalcev predstavilo nekaj več kot 80 plesalcev od tretjega leta dalje.

Recitiral bo Predrag Mitrovič, Stane Špegel bo poskrbel za avdio-vizualno podobo, Davorin Štorgelj pa za luči.

Nina Mavec Kren ker k temu dodaja: »Prešerna sem si že nekaj časa želela upodobiti v plesu. Ide-

Jaz, gledalec To je naslov razstave dokumentarnih fotografij Janeza Eržena, ki s fotoaparatom pogosto beleži tudi kulturne dogodke v Šaleški dolini – Odprtje drevi ob 19.19 v velenjski Knjižnici Velenje, 4. februar - V okviru letošnjega kulturnega praznika so na Javnem skladu za kulturne dejavnosti (JSKD), Območni izpostavi Velenje, skupaj s Knjižnico Velenje pripravili razstavo, ki jo bodo odprli drevi ob 19.19 uri v velenjski Knjižnici. K sodelovanju so povabili fotografa in arhivarja sklada Janeza Eržena, ki bo na raz-

stavi predstavil izbor svojih odličnih dokumentarnih fotografij. V kulturnem programu bodo nastopili pevci Mešanega pevskega zbora Gorenje Velenje ter mlada plesalka Zoja Krenker iz Plesnega studia N. »Janez Eržen že dolga leta po vsej državi fotografsko beleži vse pomembnejše dogodke, ki jih pri-

Za Prešernov dan Zopet februar – spomin na največjega ustvarjalca Slovencev – doktorja Franceta Prešerna. Še vedno častimo obletnico Njegove smrti. Zakaj le? Kaj ni za vsakega smrtnika pomembnejše rojstvo. Tisto, ki se ga veselimo!

Torej 3. december 1800.

Koliko več informacij bi zapisali kronisti o otroštvu in mladosti pesnika. O njegovih starših in sorodstvu. O Vrbi in širšem okolju, polnem takrat prosvetljenih izobražencev.

Le malo smo lahko prebrali o materi Mini in očetu Šimnu. O starem stricu Jožefu Prešernu. Raje ali najraje je imel mater Mino. Ta ga ni mogla prepričati, da bi se po ljubljanski latinski šoli odločil drugače in ne za študij prava na Dunaju.

Sprašujemo se, ali se njegova ihtava narava zaradi nenehnega študija, zgodnjega doživetja v Ribnici ter smrti brata Jožeta in pozneje spotakljivih erotičnih doživetij res ni mogla odločiti drugače.

Da, postal je pravnik. Življenje mu je že izrisalo prve čustvene in miselne razlike, ki ga popolnoma odkrivajo.

V uvodu Poezij napiše: Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; Srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.

Zakaj nazaj? Ga je rojstna Vrba očarala? Ali se mladeničev pogovor s starši, predvsem z očetom, ni mogel sprostiti in usmeriti na nadaljnjo pot, pot, polno trnja? Ja: Ad astra per aspera …

V spremenjenih bivalnih pogojih, predvsem na Dunaju, se je v njem podiralo vse lepo, nostalgično. V tem času je nastajala njegova velika, uspešna saga Sonetni venec. Vanj je, tako trpeč, prelil vse tiste klasične vrednote: ljubezen,

9

ja je nastala že pred povabilom MO Velenje, da pripravimo letošnjo proslavo ob kulturnem prazniku. Vsi vemo, da je bil že večkrat upodobljen v glasbi. Računala sem na to, da bom lahko uporabila glasbo slovenskih avtorjev in pri večini koreo gra fij tudi je tako. Smo se pa izognili dobesednim upesnitvam in uglasbitvam Prešernovih del, ker so tako kompleksna, da bi bil lahko samo Povodni mož celovečerna plesna predstava. Zato smo iz njegovih pesmi vzeli posamezne verze in gradili na tej vsebinski osnovi.« Uro pred začetkom osrednje prireditve ob letošnjem kultur nem prazniku bo župan MO Velenje Srečko Meh v Galeriji sprejel kulturne ustvarjalce. Gre za lepo tradicijo, ki vedno naleti na dober odziv med kulturniki. bš

prav lja jo tako repub liš ki kot območni skladi. Njegove fotografije so zelo kvalitetne, hkrati pa so to dokumenti časa, ki prikazujejo vso odličnost ljubiteljske kulture, ki obstaja po vsej Sloveniji. Eržen je stalni obiskovalec kulturnih prireditev tudi v Šaleški dolini, zato nam je v zad njem času z nje govo pomočjo uspelo urediti zelo kvaliteten fotografski arhiv naših prireditev. Gledališče, ples, folklora zahtevajo od fotografa veliko znanja in čuta, saj vedno beleži gibanje.

Prav za to ima Eržen odličen čut,« nam je pred razstavo povedala vodja velenjske izpostave JSKD Nina Mavec Krenker.

Razstava dokumentarne fotografije Janeza Eržena bo na ogled dober mesec dni. bš

bratstvo, svobodoljubje, enakost, plemenitost. Te, ki jih je še enkrat poantiral v Zdravljici.

Le kaj bi danes lahko rekli o takih vrednotah? Smo jih pomendrali kot lev gazelo?

Da, prav 8. februar bi nas ponovno in vedno moral osveščati.

Zato, da ostajamo narod, vreden naslednik genijevega izročila.

Prešernov boj z bogataškim meščanskim okoljem in boj s kapitalistično hegemonijo naj bo tudi naš. Lažje si bomo segali v roke in vzklikali ter udejanjili sedmo kitico Zdravljice, ki pravi: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!

Kakšna svobodoljubnost, kakšna plemenitost in ljubezen vejejo iz napisanih verzov!

Pojmo in ponavljamo v naših spominskih druženjih tudi sedmo kitico naše himne.

ViŠ

Začeli jo bodo ob 18. uri.

Nastopili bodo člani domačega kulturnega društva, oba pevska zbo ra, in učen ci šmar ške ga oddelka velenjske glasbene šole. Člani moškega pevskega zbora

pa bodo ob tej priložnosti počastili tudi 100-letnico rojstva Frančka Klančnika, po katerem se zbor imenuje in ki sodi med staroste v kulturnem delovanju v občini.

Bogata in raznolika bera Med izvajalci 24. meseca kulture v Zgornji Savinjski dolini tokrat tudi gostujoče skupine – 27 prireditev, od tega največ gledaliških – Osrednja svečanost na sam praznični dan na Ljubnem ob Savinji Tatjana Podgoršek

rar ni in likovni ustvarjalci tega območja. Nekateri pač nimajo želje pred stavi ti svoje ga dela prav v mesecu februarju, ampak imajo projekte nekako zastavljene skozi celo leto.

Območna izpostava Javnega sklada RS za kul tur ne dejav nos ti Mozirje je v sodelovanju s kulturnimi društvi in skupinami iz Zgornje Savinjske doline tudi tokrat pripravila v počastitev slovenskega kulturnega praz ni ka mesec kul tu re.

Letošnji je 24. po vrsti. Prve prireditev so se že zvrstile minuli vikend, zadnja bo na sporedu 12. marca. »Ljudje so inovativni, zato vsako leto pripravimo kakšno novost. Letošnja je ta, da smo dali priložnost za predstavitev tudi skupinam zunaj naše doline, ki bodo obogatile že tako bogat in pester program. Vsi, ki bodo sledili našim povabilom za ogled prireditev, bodo našli med njimi nekaj z lahkotnejšimi in tudi z zahtevnejšimi Ivana Žvipelj: »Da bi se trlo ljudi vsebinami,« je povedala vodna prireditvah - tega seveda ni. ja izpostave Ivana Žvipelj.

Je pa obisk kar zadovoljiv.« Med 27 prireditvami, ki se Na položaj ljubiteljske kulture od bodo zvrstile v vseh sedmih občinah v Zgornji Savinjski dolini, je Solčave do Mozirja ne gleda s prenajveč gledaliških, 11, po so 4 lite- več kritičnimi očmi. »Je takšen, rarne in likovne, 7 je koncer tov, kakršen je na sploh v naši družbi. osrednja prireditev, svečana aka- Naši župani, občinski sveti kar poddemija, pa bo na sam praznični pirajo to dejavnost. Marsikaj se da doseči, je pa potrebno za to tudi dan na Ljubnem ob Savinji.

Ivana Žvipelj je še poudarila, da veliko vložiti. Imamo skupine, ki to, kar se bo zvrstilo v mesecu kul- zahtevajo več denarja, a so tudi v ture, ni vsa bera, ki jo imajo gleda- vrhu slovenske ustvarjalnosti in liške skupine, pevski sestavi, lite- poustvarjalnosti.«

Skozi pesem … Šoštanj, 29. januar - Nuša Ilovar, gostja petkovega Galerijskega večera, je v literarnih krogih poznana predvsem kot pesnica, čeprav je v začetku svojega ustvarjanja pred petnajstimi leti najprej izdala roman. Za njim so sledile štiri pesniške zbirke, zadnja je Potovanje v globine v letu 2009. V Galerijskem večeru se je Ilovarjeva, ki živi v Žalcu, predstavila predvsem s

pesmimi, ki jih je prebirala Simona Kropec, na vprašanja pa je odgovarjala s pomočjo mame Anice, saj ji bolezen nekatere življenjske funkcije nekoliko omejuje.

Nekaj besed o njej je prispevala Lidija Koceli, ki je zapisala, da je Nuša v svojem ustvarjalnem času naredila velik korak iz »površine v globino«, tja, kjer je naš pravi dom, tja, kamor hočejo in zmorejo le

Dobitniki priznanj Na slavnostni akademiji, ki bo 8. februarja na Ljubnem ob Savinji, bodo podelili priznanja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje najzaslužnejšim kultur nim ustvar jal cem tega območja. Dobitkov bo sedem, od tega je prispelo pet predlogov na razpis, dva pa je dodala komisija za priznanja pri izpostavi.

Priznanje za posebne dosežke pri delu z mladimi bosta prejela Katja Gruber z Osnovne šole Nazarje ter Jani Prgič z Osnovne šole Rečica ob Savinji; dobitnik priznanja sveta izpostave raziskovalec na področju kulturne dediščine dr. Peter Weiss iz Šmartnega ob Dreti, jubilejna priznanja pa bodo prejeli Tanja Bezovšek in Jože Tajnšek ( oba iz Gor nje ga Gra da), Darinka Marinc iz Mozirja in Dejan Ugovšek z Ljubnega ob Savinji.

Kar zadovoljni so tudi z odzivom občanov. V okoljih, kjer je v kulturo vključenih več ljudi, je na prireditvah več obiskovalcev. Vzgojeni so, spremljajo svoje ljudi. Tam, kjer pa ni lokalne ponudbe, je obisk manjši.

redki. Le iskalci biserov.

Nuša Ilovar je pesnica, ki jo lahko mirno uvrščamo v vrh sodobne slovenske poezije. Veliko njene poezije je najti na spletnih straneh, objavlja pa tudi v slovenskih revijah za literaturo.

Kulturni dogodek so popestrili dijaki glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje pod vodstvom Janija Šuligoja.

Milojka Komprej Foto Dejan Tonkli

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

4. februarja 2010

Pajkovke v prestolnici Na podelitvi nagrad Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS v Ljubljani so plesalke Plesnega teatra Velenje navdušile zahtevno publiko Ljubljana – Velenje, 27. januar – Prejšnjo sredo so v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani podelili najvišja odličja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2009. Gre za pomembne in visoke nagrade, ki jih podeljujejo za področje ljubiteljske umetnosti. Letošnje najvišje priznanje, zlato plaketo, je prejela strokovnjakinja za ples Neja Kos, ki je bila tudi slavnostna govornica. V programu pa so nastopile plesalke Plesnega teatra Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, s predstavo Pajkovke, kar je veliko priznanje plesni dejavnosti v Šaleški dolini, ki si tako še utrjuje svoje mesto na slovenskem plesnem zemljevidu. »Doletela nas je čast, da je bila predstava Paj-

S predstavo Pajkovke so plesalke Plesnega teatra Velenje navdušile tudi občinstvo na podelitvi najvišjih državnih priznanj za področje ljubiteljske kulture v Ljubljani. Pohvale so vredne več tudi zato, ker je bilo med publiko veliko poklicnih plesalcev.

kovke povabljena na sodelovanje na zaključni prireditvi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Nagrajenka Neja Kos je bila vrsto let strokovna sodelavka za ples pri republiškem javnem skladu, nemalokrat pa si je ogledala tudi plesne predstave v Šaleški dolini, sploh na naših regijskih in republiških revijah. Plesna predstava Pajkovke, ki so jo ustvarile in odplesale Tina Benko, Lucija Boruta, Neža Jamnikar, Mateja Rožič, pri koreografiji pa je pomagala tudi Polona Boruta, je bila sprejeta zelo dobro. Med publiko je bilo tokrat prav zaradi nagrajenke

res veliko ljudi, ki se s plesom ukvarjajo tako ljubiteljsko kot poklicno, zato so bili pozitivni odmevi na predstavo toliko vrednejši,« nam je povedala Nina Mavec Krenker, vodja velenjske izpostave JSKD. Predstava Pajkovke je premiero doživela lansko leto na odru velenjskega doma kulture. Sledilo je več ponovitev, tudi nekaj gostovanj, prav povsod pa so plesalke s svojo plesno zgodbo pustile velik vtis pri gledalcih. bš, foto: Janez Eržen

»Trofeo citta di New York« 2010 Iztoku Šmajsu Muniju Muniju so kritiki in poznavalci umetnosti v Italiji in ZDA zadnje čase naklonjeni, saj je prejel že drugo pomembno odličje in priznanje za mojstrstvo v stroki, ki ji je res v celoti predan. Ne smemo prezreti zadnjega prestižnega imenovanja Anthony Van Dyck, ki ga je prejel v letu 2008/2009 in je hkrati tradicionalno nadaljevanje pozornosti do umetnikov tega izrazito umetniško profiliranega mediteranskega prostora, ki še vedno časti mojstrstvo v vizualnih umetnostih.

Iztok Šmajs Muni je seveda zadovoljen z osvojenim priznanjem, toda ob tem nekoliko trpko ugotavlja, da mu Centro Diffusione Arte tokrat podeljuje trofejo, ki je sicer domiselno oblikovana prav za to priložnost, vendar ni iz diamantov ali kakšnih dragih kamnov in bi ga za vloženi trud vsekakor bolj navdušila denarna nagrada. »Sicer je za novotisočletni »mainstream« značilno »trompetn'gold« nagrajevanje v vseh logih«, še pravi.

Kot finalist je Iztok Šmajs Muni ponovno opozoril že lani v Centro Diffusione Arte v Palermu, kjer je prejel zlato plaketo za serijo DXOS, tokrat pa mu je priznanje pripadlo za sorodno serijo DXOSS. Kakšen naj bo gledalčev pogled na ta dela? »Strukturalna matrica je nekakšna semiološka analiza, a hkrati vpenja v procesualnost nekaj kvantno

Nataša Tajnik Stupar Tudi v Velenju smo v zadnjih nekaj mesecih pridobili kar nekaj novih vedeževalcev, tudi v Nakupovalnem centru Velenje celo enega stacionarnega. Vedeževanje je zelo star poklic in vedeževalci so včasih zasedali pomembna mesta ob raznih pomembnežih, vladarjih in ostalih funkcionarjih v družbi. Vedeževalci so bili zdravilci, modreci in mostovi duhovnosti. S prihodom krščanstva in kasneje seveda z Darwinom so bili odmaknjeni v alternativno obrobje. Danes pa vedeževalci spet prihajajo v ospredje, zlasti zaradi negotovega vsakdana.

K vedeževalcu lahko gre vsak, lahko ga pokliče po telefonu, mu pošlje sms ali pa mejl. Ni pomembno, vedeževalci so tu za nas vsak dan, 24 ur na dan na vseh mogočih plačljivih linijah in ostalih možnih etrih. Za poklic vedeževalca (tisti pravi naj mi ne zamerijo) je potrebno imeti miren, globok glas, govorne in retorične sposobnosti in seveda dosegljivost in zmožnost prilagodljivega delovnega časa. Sama sem sicer bolj usmerjena k raciu, a vendar me je pritegnil pojav nenadnega razmaha ponujenih storitev. Kot prava raziskovalna radovednost sem se lotila razgovora z enim od njih. Ta pa je potekal takole: N: Kdaj in zakaj ste se odločili postati vedeževalec?

V: Vedeževalec ne moreš postati kar čez noč. Sam se ukvarjam s tem že vrsto let, v bistvu se ne spomnim, kdaj točno sem se začel ukvarjati s tem. Vedeževala je moja babica in tudi mama, a ne profesionalno, tako za sorodnike in prijatelje.

N: Kaj menite, da je glavna vrlina pravega vedeževalca?

V: Kot prvo je potrebno vedeti, s čim se ukvarjaš, tu ni prostora za blefiranje, saj lahko na krut način posežeš v življenje svojih strank, ki ti zaupajo. Treba pa je biti dober poslušalec in opazovalec, saj le tako lahko podaš stranki celostno rešitev njene težave.

N: Kakšni ljudje prihajajo k vam?

Iztok Šmajs Muni z zadnjim prizanjem

nepredvidljivega, poetičnega, v slikarskem sistemu paradoksalno, aprior no nedoločene ga,« pravi Muni. Število barvnih variacij se niza v neskončno in tako vzpostavljanja neskončno topoloških iger.

Avtor ponovno »autoizprašuje« Kosuthovo izjavo, da za umetniške postavke niso značilna dejstva, temveč lingvistični karakter. Kaj vse ždi za to izjavo? Predvsem zgodovinsko zanimiv konceptualizem, od sedemdesetih prejšnjega stolet-

ja pa vse do danes. »Govorilo se je o nevarnosti dekorativizma, o predvidljivosti slikarskega postopka, o maniri in njeni ponovitvi, o enoznačnosti in tako dalje. Vizualni umetnik naj bi znotraj slikarstva torej odpiral in razpiral to »nedorečeno simbolno razpoko« in ji vedno na soroden način podaril bleščečo »auro lucidne praznine« ali rane v »psiho besednjaku.« Šmajsov prijem je zanimiv predvsem zaradi vzpostavljanja področja kot teritorija animacije (valovanje, dejan sko ani mi ra nje barv nih monad, slikovne integracije »kongregirane« v bolj otipljivi organskosti). Zanima ga tudi prenasičenost, barvno bohotenje, dekorativizem in usodno obdobje enformela.

Ob vseh različnih priznanjih in nenehnem iskanju novih izrazov in likovnih možnostih pa Iztok Šmajs Muni ugotavlja, da postaja vse bolj utesnjen predvsem zaradi

Objavljen letošnji »kulturni« razpis Velenjska občina objavila letošnji razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov – Razdelili bodo 40 tisoč evrov Velenje, 29. januar - V zadnjih letih so se kulturni ustvarjalci, ki živijo in ustvarjajo v MO Velenje, že navadili na občinske razpise za sofinanciranje kulturnih projektov in programov. Medtem ko se razpisi Ministrstva za kulturo RS v večini že zaključujejo, je Mestna občina Velenje razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov, ki bodo morali biti ustvar-

Poklic prihodnosti: vedeževalec

jeni in izvedeni v letošnjem letu. V razpisu je torej tudi letos jasno zapisano, da bodo podprli le domača društva in ustvarjalce.

Razpis ima tri področja: podprli bodo kulturne programe društev, ki s svojim programom izkazujejo kakovost in izvirnost, imajo sedež v Mestni občini Velenje in so včlanjena v Zvezo kulturnih društev Šaleške doline. Mednje bodo raz-

delili 18 tisoč evrov. Podprli bodo tudi kvalitetne kulturne projekte pravnih in fizičnih oseb ter društev, pa tudi posameznike, ki imajo status samostojnega ustvarjalca na področju kulture, imajo stalno prebivališče v Mestni občini Velenje in tukaj tudi ustvarjajo. Tudi za to področje je razpisanih 18 tisoč evrov. Posebno področje je področje založništva, v katerem bodo

pre skro mnih sred stev ne le za umetniško ustvarjanje, ampak za vsakdanje življenje. »Izguba vsesplošnih vrednot in izrazito mlačen odziv politike močno prizadevata številne kulturnike in umetnike,« ugotavlja. V izrazito neugodnem času, ko mecenstvo skoraj povsod – razumljivo – zapira vrata, bi se morali kulturni denar in možnosti enakomerneje razporejati med ustvarjalce in avtorje, brez favoriziranja tistih, ki so bolj všečni centrom odločanja in moči,« ugotavlja Muni in nadaljuje “V svetu so specifični poklici, ki potrebujejo specifično svobodo, ta pa potem lahko kot balzam povratno deluje na občestvo in semkaj gotovo sodi kultura.” Zato upa, da bo v letošnjem letu uspel zbrati vsaj toliko denarja, da bo ohranil obstoječe lanskoletno stanje. A že to bo komaj za medklic: Dober dan, žalost ?

V: Zelo različni, od visoko situiranih in izobraženih do čisto navadnih.

Tu ni nekega pravila. Moje stranke so med sabo zelo različne. Ne bi mogel dati natančnega odgovora. Edino to je, da so med mojimi strankami večinoma ženske.

N: Zakaj menite, da je tako?

V: Ženske se pogosto bolj intenzivno ukvarjajo s svojimi težavami in odgovore na svoja vprašanja iščejo na različnih nivojih, tako realnih, vsakdanjih kot tudi na bolj duhovnih.

N: Kaj pa vas sprašujejo, no, ne samo ženske, vsi?

V: Sprašujejo me razne stvari. Zelo pogosto jih zanimajo odgovori, kar se tiče ljubezenskega področja, pa zdravje, služba in denar.

N: In kaj recimo največkrat zanima ženske?

V: Ženske ponavadi najbolj zanima njihovo ljubezensko življenje, kako bo in kam se usmeriti.

N: Ali se vam vaše stranke zdijo negotove, ko pridejo k vam iskat prihodnost?

V: Mislim, da moje stranke jemljejo odgovorov, ki jih dobijo pri meni, kot neko dopolnilo ali potrditev za svoje razmišljanje. Čeprav sem imel že nekaj fanatičnih strank, ki so bile naporne, zelo negotove in jim skoraj nisem mogel pomagati. Nekateri ljudje postanejo odvisni in nočejo več reševati svojih težav sami. Mislijo, da bo za njimi vedno stala neka nevidna avtoriteta in jih reševala namesto njih. Pri takih strankah vedeževanje ne da neke koristi.

N: Ali se vam zdi, da je gospodarska kriza poglobila potrebo ljudi po obisku vedeževalca?

Yati

V: Absolutno. Odkar imamo gospodarsko krizo, imamo vedeževalci več dela. Se pozna, da so ljudje na splošno zelo negotovi, kar se tiče službe, nezaposlenosti, družinskih financ. Tudi določene odločitve mojih strank so zato bolj pomembne in se zato odločijo za mojo pomoč.

spodbujali izdajanje knjig domačih ustvarjalcev, za kar namenjajo 4 tisoč evrov.

Razpis se je uradno začel 29. januarja, zadnji rok za oddajo vlog pa je 1. marec 2010. Posebna komisija bo vloge pregledala in ocenila 4. marca. Dodatne točke bo kulturnim programom in projektom prinesla tudi povezanost s programi, ki bodo že povezani z Evropsko prestolnico kulture 2012, pa tudi izvirnost, pestrost in inovativnost.

Viši na dode lje nih sred stev je namreč vedno odvisna od števila dobljenih točk pri ocenjevanju posamezne vloge in projektov. Vsa razpisna dokumentacija je objavljena na www.velenje.si.

N: Kaj bi svetovali stranki, ki bi vas vprašala: »Ali bom izgubila službo?«

bš

V: Najprej bi seveda pogledal, kaj bi nato odgovoril, pa je zagotovo moja poslovna skrivnost.

N: Kam bi pa pogledali?

V: Tudi to je moja poslovna skrivnost. Pridite in boste videli.

N: Moram priznati, da ste vedeževalci zelo skrivnostni ljudje. Mogoče pa res kdaj iz gole radovednosti. Mi boste dali popust? (se pohecam) Bi radi kaj sporočili bralcem Našega časa?

V: Naj bodo pogumni v vsem, kar prihaja. Prihodnost je lepa, če jo pričakamo pripravljeni.

Gospodu vedeževalcu se prijazno zahvalim za njegov čas in tako kot vsi, tudi jaz, že v naslednjem trenutku zakorakam v negotovo prihodnost.

Kaj je prinesla, sem videla že naslednji trenutek, kaj pa še bo na splošno, bomo pa tako videli. Vedeževalca sem v svoji raztresenosti pozabila vprašati, kdaj bo konec te gospodarske krize. Pa saj smo se že navadili na bolj prazne denarnice, mar ne?

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

4. februarja 2010

11

Glasbene novičke

Prazniki

ski prazniki bodo bolj skopi, saj bomo prosti le v torek, 27. aprila. Prvi in drugi maj pa padeta na soboto in nedeljo. Natanko tako bo letos tudi z božičnimi in novoletnimi prazniki, proslavili jih bomo v soboto in nedeljo. Prosti pa bomo še v petek, 25. junija in v ponedeljek, 1. novembra. To seveda pomeni, da bomo Naš čas v letošnjem letu z vami prav vsak četrtek in

da prav nobena številka ne bo odpadla. Seveda bomo pripravili tudi vse praznične in druge priloge, prva bo na vrsti zelena priloga, v kateri bomo z številnimi nasveti svetovali vrtičkarjem. Glede na to, da zima še kar kaže zobe, jo bomo izdali v četrtek, 5. marca. Seveda pa jo že pripravljamo in vas vabimo k sodelovanju.

Pravzaprav je tole letošnje leto čisto simpatično. Začelo se je tako kot si lah ko zamis li mo samo v sanjah, s čisto tapravo zimo, kakršne že dolgo ni bilo.

Upamo, da bo še kar trajala, vsaj do konca meseca!

Ima pa tole leto eno veliko napako, tako neverjetno skopo je

s prazniki, da je že kar nedopustno, zato bodo tisti, ki jih bomo vendarle imeli res dobrodošli. In prvi bo ponedeljkov kulturni dan. Izkoristite ga za obisk kakšne kulturne prireditve. V vseh okoljih jih bo ogromno, o tem seveda pišemo v naši današnji številki, ta dan pa bodo seveda vsi kultur ni hrami odprli svoja vrata za brezplačne oglede.

Naslednji praznik je velikonočni ponedeljek (ta je pravzaprav najbolj zanesljiv, Tudi v naši redakciji kdo »izpade« zaradi viroznih obolenj in saj se nikoli ne izneveri!), je treba zato dvakrat zavihati rokave; ta torek je to doletelo letos bo 5. aprila. Prvomajoblikovalca Tomaža

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

KALAMARI Pred kratkim so pri ZKP RTV Slovenija izdali svoj sedmi album z naslovom Nariši veliko srce. Na plošči je trinajst skladb, za prvi single pa so izbrali kar naslovno skladbo in zanjo posneli videospot, v katerem poleg članov skupine nastopa še trideset otrok.

GAL GJURIN, NINA PUŠLAR, ELDA VILER Gal Gjurin, Nina Pušlar in Elda Viler so posneli skladbo z Naslovom nariši nov dan.

Skladba je nastala za potrebe družbeno odgovorne kampanje NE-ODVISEN.SI., ki opozarja na problematiko odvisnosti, in bo v naslednjih tednih in mesecih potekala po vsej državi.

SOULGREG Usojen je naslov nove skladbe pevca in producenta Gregorja Bezenška – Soulgrega.

Skladba je zelo čustvena in naj bi v segla v srce predvsem predstavnicam nežnejšega spola, še posebej v tem času, ko je pred nami valentinovo.

SKATER Leto 2009 za skupino ni bilo ravno uspešno, saj je zaradi sporov na koncu skupino zapustil Robert. Preostala člana, Katya in Samcy, sta se v preteklih dneh odločila, da bosta nadaljevala sama. Prvi izdelek je že tu, naslov nove skladbe pa je Moje srce.

TABU Ob izidu albuma 42 se skupina Tabu odpravlja na turnejo, ki so jo prav tako poimenovali 42.

Otvoritveni koncert bo 10. februarja v Kinu Šiška v Ljubljani, nato pa bodo sledili še nastopi po drugih slovenskih krajih.

1. TOŠE PROESKI - Još uvijek sanjam da smo zajedno 2. SUSAN BOYLE - I Dreamd A Dream 3. LEONA LEWIS - I See You V ponedeljek, 25.januarja, bi Toše Proeski praznoval 29. rojstni dan. Še vedno se ga spomnimo kot izjemnega glasbenika, katerega glasba živi naprej.

Tudi na najnovejšem albumu z naslovom Još uvijek sanjam da smo zajedno, na katerem so zbrane skladbe, ki jih je napisal Toše, zapeli pa njegovi glasbeni prijatelji Tony Cetinski, Nina Badrić, Aki Rahimovski, Bojan Marović, Boris Novković, Jelena Tomašević, Elena Risteska in makedonska diva Kaliopi. Naslovno skladbo, ki sicer ni njegovo avtorsko delo, pa je pred časom zapel še Toše.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1. Ans. Spev - Tvoje oči 2. Zapeljivke - Dobra vila 3. Malibu - Na Valentinovo 4. Ans. Erazem - V naši kantini 5. Ans. A je to - Skok čez plot 6. Ans. Snežnik - Najin svet je harmonija 7. Slovenski muzikantje - Moj fant je veseljak 8. Trio Špica - Ko ljubezen daš nekomu 9. Rimljani - Kaj sanjariš 10. Iskrice - Ker te ljubim

stalnica svetovne klubske scene.

Ustanovil je tudi lastno založbo 1605 - Sixteenofive in Responding to Dynamic je reprezentativen izdelek klana Sixteenofive, saj je v desetih zapisih moč slišati vse – od čiste estetike in futurizma do energije in ekscentrike. Prvi single Slap se je že utrdil na vrhu številnih tehno lestvic, v začetku marca pa prihaja že drugi z naslovom Individual Breath.

Kdo bo pel pri Aerosmithih?

Razpis za Slovensko popevko 2010 RTV Slovenija je na svojih spletnih straneh objavila javni razpis za sodelovanje na festivalu Slovenska popevka 2010, ki bo 19. septembra. Na razpis se lahko s skladbo, napisano v slovenskem jeziku ter dolgo največ tri minute in pol, prijavijo avtorji, starejši od 16 let. Razpis je odprt do 22. marca, podrobnosti pa so objavljene na spletnih straneh in teletekstu RTV Slovenija. Prispele prijave bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo med prijavljenimi deli izbrala najmanj dvanajst skladb, ki se bodo predstavile na Slovenski popevki. Na prireditvi bodo podelili pet nagrad, in sicer štiri nagrade žirije in veliko nagrado občinstva.

Na sliki je lanskoletna zmagovalka Anika Horvat.

slutiti že naslov, govori o koncu nekega odnosa. Avtor skladbe je Rok Lunaček, katerega prepoznavni vokal je tudi svojevrstna blagovna znamka zasedbe Flirrt. Po skladbah Zbiram vse, kar nosila je, in V mojem telesu je Konec tretja skladba, ki jo bo moč slišati na novem albumu skupine. Kot Flirt ( z enim r) je zasedba v letih 1997 do 2000 izdala tri albume, četrtega (prvega kot Flirrt) pa njihovi pristaši pričakujejo v tem letu.

DJ Umek Osem let po prvencu Neuro bo pri založbi 1605 – Sixteenofive končno izšel dolgo pričakovani drugi Umekov album - Responding to Dynamics. Plošča, ki so jo navdahnila svetovna plesišča in hkrati plo-

Za Črto Tina Prva skladba z albuma z naslovom Coto, na katerem je znani primorski kitarist Zdenko Cotič skupaj z aranžerjem in producentom Janom Plestenjakom preoblekel deset znanih slovenskih uspešnic, je bila skladba Črta, ki jo v originalu prepeva Slavko Ivančič. Coto je skladbo predelal v sodelovanju s pevko Neisho. V teh dneh pa lahko na radijskih postajah slišite že drugi single s tega albuma, in sicer sklad bo Tina, nek da njo veli ko uspešnico skupine Bazar. Tokrat je Coto povabil k sodelovanju Boštjana Dermola, pevca celjske skupine Nude.

Skupina Aerosmith mrzlično išče novega pevca, medtem ko se legendarni Steven Tyler zdravi od odvisnosti od protibolečinskih tablet.

Težave skupine so se začele lani, ko je Tyler na enem od nastopov padel z odra in si poškodoval ramo.

šča, ki je bila ustvarjena za navdihovanje teh istih aren, bo izšla 15. marca. Umek se je v zadnjih letih močno usidral na vrhu svetovnega tehna in njegovi hiti so že dalj časa

Konec Flirrtov Skupina Flirrt predstavlja že tretjo skladbo, ki napoveduje njihov pri ha ja jo či nov album. Naslov skladbe je Konec, gre pa za osebnoizpovedno pesem, ki, kakor daje

… več na: www.radiovelenje.com

Pačnik tokrat na klavirski harmoniki Restavracijo Avsenik v Begunjah na Gorenjskem so pred nedavnim (23. in 24. januarja) zavzele harmonike. Na 4. mednarodno tekmovanje harmonikarjev se je tokrat prijavilo rekordnih 82 tekmovalcev, ki so se predstavili v petih skupinah diatonične in klavirske harmonike, vsak z dvema tekmovalnima skladbama.

Ocenjevala jih je strokovna žirija: Slavko Avsenik ml., Igor Podpečan, Matej Zavec, Vojko Ukmar in Adelbert Lipusch.

Med vsemi prijavljenimi je bil v svoji kategoriji na drugem mestu Nejc Pačnik iz Škal, sicer vsem dobro znani dvakratni zaporedni zmagovalec na Zlati harmoniki Ljubečne ter evropski in mladinski svetovni prvak na diatonični harmoniki. Tokrat se je pod mentorstvom Roka Sitarja predstavil s klavirsko. Kot že rečeno, je dobil srebrno priznanje s 87,2 točke.

Med njegovo odsotnostjo so prišle na dan številne druge težave in nesoglasja v skupini in izkazalo se je, da si ga ostali člani skupine (predvsem kitarist Joe Perry) niti ne želijo nazaj. Kljub temu Tyler še naprej trdi, da ostaja član skupine. Kakorkoli že, skupina zdaj išče nadomestilo zanj, pri tem pa si želijo uveljavljeno pevsko ime. Nekaj imen je že prišlo na dan, med njimi tudi Len ny Kravitz in Pau l Rogers, zadnji, ki ga omenjajo, pa naj bi bil Billy Idol.

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 12

4. februarja 2010

12 Zoran Pavlovič, uspešni slovenski nogometaš, ki je svojo kariero začel v velenjskem Rudarju, v Velenju z družino tudi živi, je prevzel vlogo športnega direktorja, nogometašem pa bo pomagal tudi na igrišču, v Labodu Drava na Ptuju. Pavlovič se je jeseni poslovil od dresa in kapetanskega traku vijoličnih, zadnje tedne pa je kondicijo nabiral sam in se posvečal družini.

Blokada bloka Nekateri bi gradnjo novega bloka radi na vse načine blokirali. Čeprav bi tipali v temi.

Za zeleno Te dni tudi pri nas slišimo, da potrebujemo zelena delovna mesta. A da ne bo pomote, taki se ne zavzemajo za to, da bi imeli na delovnih mestih »zelene« delavce.

Izposoja mask Vse bolj se bliža pust.

Tudi letos nekatere organizacije ponujajo sposojanje mask in kostumov. Upam, da ne bodo kje sposojali mask, ki so jih nekateri v tem času že sneli. Takih bo letos še več, saj smo v volilnem letu, pa so nekateri že pohiteli.

Boris Kobal , satirik, svobodni umetnik … (na sredini), se je na ponovoletnem srečanju Šolskega centra prelevil v vodovodarja in tako prišel v stanovanja številnih znanih Slovencev. Tudi v Bobinčevega. »Kaj ti koristi, da znaš delati pralne stroje, odpoveš pa, ko je treba zamenjati »dihtungo« mu je zabrusil. Marjeta Primožič je skušala Bobincu »rešiti kožo« pa je trdila, da so Gorenjevi pralni stroji tako dobri, da se nikoli ne pokvarijo. »Ha, ha, je menil Kobal, zakaj pa je Franjo z mano podpisal letni abonma, za kontrolo strojev. Sicer pa jaz vedno te popravim tako, da še pridem.«

Dejan Tamše, profesor glasbe, moderator, športni novinar, umetniški direktor vse bolj odmevnega festivala Bumfest …

Smo še kaj pozabili? Seveda. Dejan Tamše je tudi lastnik »grimase«, ki bi lahko veliko povedala. Videti pa je, da je tale prej zamolčala, kot kakšno rekla.

Skrb za podmladek Različne naše politične stranke na državni in lokalni ravni skrbijo za svoj podmladek.

Strankarski, ne pravi podmladek Slovenije.

Visijo in čutijo Le kaj nam bodo podrobni meteorološki in ekološki podatki, pa čeprav posredovani na najsodobnejši način. Saj vse to dovolj klasično čutimo in vidimo.

Razvojno vprašanje Mnogi na našem statističnem območju upajo, da spor v zvezi z regijsko razvojno agencijo res vodi v hitrejši razvoj.

Razlika Lepo se je sankati. A je za to premalo možnosti.

Ni pa lepo nasankati, za kar pa je zelo veliko priložnosti.

Koristno sodelovanje Občinska vodstva in verske skupnosti pri nas vse bolj sodelujejo. Prve se pač zavedajo, da je v teh kriznih časih treba izrabiti vse možnosti in priložnosti za izhod iz težav.

Ne velja le za pešce Geslo ‘bodi viden, bodi previden’ nikakor ne veljal le za pešce. Še kako bi moral veljati tudi za politike.

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 13

LJUDJE

4. februarja 2010

13

Kaj se res dogaja - šikaniranje ali blatenje?

V Centru starejših v Gornjem Gradu naj bi direktorica izvajala mobing nad nekaterimi zaposlenimi – Direktorica Francka Voler »laži« ne komentira – Dogajanje v rokah inšpektorjev in kriminalistov Tatjana Podgoršek

O Centru za starejše v Gornjem Gradu je bilo vse do nedavnega slišati same pohvalne besede. Zato nas je pošteno presenetilo anonimno pismo, pisec ga je naslovil

Prošnja, v katerem so bile na račun direktorice centra Francke Voler navedene hude obtožbe. Ta naj bi izvajala hude psihične pritiske na nekatere delavce, jih šikanirala, poniževala, izvajala mobing. Zara-

di tega naj bi nekateri že dali odpoved, drugi še bodo.

Pisec se v pismu med drugim sprašuje, ali privatnik lahko tako kruto kroji usode ljudi.«Kaj nihče nima vpliva nanjo? Pravijo, da ima veze in poznanstva in da je boga-

ta, zato ne morejo nič ukreniti in zato za ljudi, nad katerimi nadrejena izvaja psihični teror, ni pomoči.

Gre za zatiranje, trpinčenje, podcenjevanje, podtikanje, laži, zmerjanje,zbadanje, nadlegovanje,

prostaštvo, degradacijo, norčevanje in obrekovanje.« Praviloma se v redakciji anonimnih pisem ne lotevamo, a se je nekoliko kasneje pojavilo v javnosti ime ene od vpletenih - Šoštanjčanke Saše Šmon Potočnik.

Vse nas je spravila ob dobro ime Šmon Potočnikova nam je v telefonskem pogovoru potrdila navedbe iz anonimke. Kot je

dejala, naj bi Volerjeva pritiske izvajala že nekaj let. Ni namreč njena edina žrtev. Pred tremi leti je zaradi tega dal odpoved ekonom, leto kasneje še ena od zaposleni, leta 2008 njen mož, ki je bil glavni kuhar, glede na dogajanje naj bi se zaradi take degradacije letos »znebila« računovodkinje. » Ne poznam vzrokov za to. Vem pa, da nas je vse spravila ob dobro ime. Če se hočeš znebiti človeka, mu to lahko poveš na drugačen način. Vsi smo zboleli.« Kot je še dejala, so se pritiski nanjo začeli stopnjevati z dnem, ko se je vrnila s porodniškega dopusta. »Nič nisem naredila prav. Še oblekla ne.« Šmon Potočnikova se je v gornjegrajskem centru zaposlila takoj po njegovem odprtju kot glavna medicinska sestra, kasneje pa je napredovala v namestnico direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe.

Ker naj bi ji Volerjeva hotela podtakniti strokovne napake, se je Saša Šmon Potočnik obrnila na zbornico zdravstvene nege in tudi na varuhinjo človekovih pravic.

Poiskala pa si je tudi odvetnika Francija Matoza. »S tem ne rešujem sebe, ampak druge, ki so še žrtev psihičnega pritiska direktorice«.

Tudi ljubiteljska kultura ne mara polovičarstva Srečanje z Zvonko Peršič, članico Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki Tatjana Podgoršek

»A mene ste našli,« je pogledala vprašujoče, potisnila očala, ki so ji zlezla do sredine nosu, tja, kjer morajo biti, in z mimiko na obrazu ter kretnjo rok nakazala, kaj bo storila naslednji trenutek. Kot da bi bila na odrskih deskah. Zvonka Peršič iz Šmartnega ob Paki si bogati svoje življenje z ljubiteljsko kulturo že več kot 40 let.

Prekaljena Kozolčanka, članica Gledališča pod kozolcem, pravi, da je vesela, ker Slovenci zaznamujemo kulturni paznik s toliko prireditvami. Ni ji pa povsem jasno, zakaj praznujemo 8. februar, dan smrti velikana slovenske poezije, in zakaj ne dan njegove ga roj stva. » Zame je pomembnejše rojstvo. Očitno pa mora tako biti, da postanejo nekateri slavni po smrti,« je razmišljala. Kot šolarka se je ukvarjala s športom. Ker jo je in jo še vedno zanima veliko stvari, je njeno pozornost pritegnila sčasoma kultura. »Pride čas, ko se moraš opredeliti, kaj boš počel.

Tudi ljubiteljska dejavnost namreč ne mara polovičarstva. Moraš ji biti skoraj v celoti predan, da imaš

ti kaj od tega in dru gi od tebe takrat, ko nastopiš na odru bodisi kot igralec, pevec.« Šport še vedno z zanimanjem spremlja, v kulturi pa se je bolj našla.

Koliko vlog je odigrala v vseh teh letih, ne ve natančno. Ve pa, da ji je bilo vedno lepo igrati Šternfeldovko v Županovi Micki. Mogoče so ji - je bolj zase kot glasno razmišljala – bolj pri srcu muzikali, komedije. Daleč od resnice, meni, je, da je komedijo lažje igrati kot kakšno drugo zvrst. »Nekateri mislijo, da se v komediji malo »narejaš«

na odru, ljudje v dvorani pa se ti smejijo. Jok. Je pomembno, kakšen je ta smeh: narejen, spontan.

Sicer je pa tako, da se moraš poglobiti v vsako vlogo, ki ti jo režiser nameni, jo prebrati, si jo predstavljati.« A, tudi to ni dovolj. Na odru je potrebno vlogo odigrati kot naj-

bolje veš in znaš. Ni vedno vse odvisno od igralca, ampak tudi od režiserja. Bogomir Veras je bil tisti, ki je – po mnenju Zvonke – naučil šmarške kozolčane veliko, od tega, kako se vloga igra, kako jo nadgradiš, kako se na odru obnašaš … Čar ljubiteljskih gledališč niso glav ne in stran ske vlo ge, ampak »vsak je pomemben. Tisti, ki je na odru lep čas, in tudi tisti, ki pove morda le 10 stavkov.« Kar velikokrat je Zvonka v pogovoru dejala, da je ne zanima samo nastopanje na odru, v zadnjem času jo bolj tis to, kar se dogaja za, pod odrom: glasba, luči, Pomembno je, kdaj zasveti rumen, kdaj rdeč, moder ref lektor, kateri glasbeni vložek v določenem trenutku. Tega se je v letih ustvarjanja pod kozolcem naučila tako dobro, da je pravijo šmarški kulturniki – prava moj stri ca. » No, kljub temu bi rada svojo ljubiteljsko igralsko kariero končala na odru in ne morda v ozadju.« Z gledališčem je preživela veliko lepih, razburljivih tre nut kov. Kar sama od sebe so se ji raztegnila usta v širok nasmeh ob spominih na takšne in drugačne dogodivščine. Nekoliko pa se je zamislila ob tem, koliko prostega časa je namenila ljubiteljski kulturi v kraju. »Ne samo prostega časa, nasploh časa, odrekanja. Lepe sobote in nedelje so mnogi izkoristili za sprehode, izlete, mi pa v kultur nem domu na vajah. Dve, tri ure, tik pred premiero pa ho,ho ho - ure in ure. Sem

se v zvezi s tem kar hitro potolažila, ko sem se srečala z ostalimi iz skupine. Pozabila sem na sonce ali si pri tem mislila: ga bom že tudi jaz izkoristila kdaj drugič.« Pohva li la je občin stvo, svoje sokrajane, ki jih tako zvesto spremljajo. Je publika, ki ve, kaj hoče, ki

Takšnega blatenja ne komentira Poskušali smo doklicati tudi direktorico Francko Voler, a je bila po telefonu nedosegljiva. Nam pa je odgovorila na zastavljeno vprašanje po e-pošti. »Lahko rečem le to, da takšnih laži in blatenja ne bom komentirala. V kratkem pričakujem uradno stališče organov, ki so pristojni za ugotavljanje resničnega stanja,« je bila kratka Volerjeva.

Navedbe so nerenične in tendenciozne Lastnik Centra starejših v Gornjem Gradu je podjetje Deos. Direktor podjetja Bojan Krajnc je v odgovoru na naše vprašanje, ali je seznanjen, kaj naj bi se dogajalo v centru in tudi že ukrepal, odgovoril:«Z omenjeno sem se pogovarjal takoj po tem, ko je dobila občutek, da se ji godi krivica. Iz navedb, ki mi jih je povedala, sem lahko zgolj zaključil, da to ni mobing. Moje mnenje je, da so navedbe, ki jih navajate, neresnične in tendenciozne.«

ve - je ponazorila - kdaj je treba zaploskati. To jim povedo tudi gostujoče skupine. Žalosti pa jo to, da na šmarški osnovni šoli ni podmladka. Pa tako dobri so bili. Tudi njena hči Urška se je pod vodstvom Slavike (Pečnik) tu kalila in nato nastopila tudi v odraslih skupini. Še vedno bi, če bi imela za to več časa.

Po krajšem premoru je Zvonka, lanska dobitnika plakete Občine Šmartno ob Paki za delo v kultu-

Inšpektorat za delo Obrnili smo se tudi na glavnega republiškega inšpektorja za delo mag. Boruta Brezovarja. Ta nam je potrdil, da so v Družbi za izgradnjo in upravljanje oskrbovanih stanovanj Deos, PE Center starejših Gornji Grad lani opravili dva inšpekcija nadzora. Ugotovili so kršitev v zvezi z zaposlovanjem delavcev in v nadaljevanju postopka pravni in odgovorni osebi izdali plačilna naloga. «V zvezi z obravnavo domnevnih kršitev, ki se nanašajo na trpinčenje na delovnem mestu, je pristojna inšpektorica prejela tudi zaprosilo za posredovanje inšpektorja v sporu. V interesu nadaljevanja raziskave in ugotovitve morebitnih oblik negativnega in neprimernega vedenja oziroma trpinčenja na delovnem mestu inšpektorica nadaljuje s postopki, zato vam zaključnih ugotovitev v zvezi s predmetno zadevo v tem trenutku ni mogoče posredovati,» je pojasnil Brezovar.

Glede na to, da poleg inšpektorjev primer preiskujejo tudi kriminalisti, se nadejamo, da bomo izvedeli, kaj se res dogaja v Centru starejših v Gornjem Gradu.

ri, takole razkrila svoje načrte: »Tu so že leta, čeprav nanje pomislim nazadnje. Če mi bo služilo zdravje, bom še kar zahajala v kulturni dom. Če ne bom na odru, bom pa za njim.«

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIŠETE

4. februarja 2010

Naravna bio in demeter otroška prehrana Avtor: Matej Bezgovšek

Ali veste, da je možno na tržišču kupiti otroško hrano iz konvencionalnih surovin, bioloških surovin (bio) in, kar je daleč najboljše, tudi iz biološko dinamičnih surovin (demeter)? Za otroško hrano iz konvencionalnih surovin niti ne bi izgubljali besed, bi pa primerjali razlike med bio- in demeter surovinami. Demeter je največ, kar lahko ponudi zdrava prehrana, celo več kot bio. Dogaja pa se, da kljub kvalitetni bio in celo demeter ponudbi izdel kov po kon ku renč nih cenah mlade mamice raje kupujejo izdelke, v katerih so pesticidi, emulgatorji, gensko spremenjeno hrano ipd. Kdo zavaja javnost? In kar je najbolj žalostno, da so cene izdelkov iz konvencionalnih surovin primerljive s cenami bio izdelkov, celo z izdelki iz demeter surovin. Kako je to mogoče? Ima kdo mogoče pri tem kakšne koristi?

Mogoče kdo, ki vpliva na mnenje mamic pri nakupu najbolj primerne otroške hrane? Zakaj so mamice pripravljene za manj kakovostne izdelke plačati več, dobijo pa bistveno manj za zdravje svojih otrok? Je razlika mogoče usmerjena v agresivni marketing, s katerim se ustvarja poligon za naivne kupce. Ustvarite si svojo sliko, odločitev o prihodnjem nakupu otroške hrane pa prepuščamo seveda vam.

Samo produkti, ki izpolnjujejo zelo priznane in stroge ter zelo obsežne kriterije kakovosti biološko-dinamične (demeter) pridelave, dobijo dovoljenje za uporabo

demeter cer tifikata. Surovin, ki ustrezajo demeter zahtevam, je na svetu zelo malo, zato so podjetja, ki uspejo pridobiti ta cer tifikat, zelo redka. Ob kriterijih biološke pridelave (bio) upošteva demeter kmetovalec dodatno še lastnosti posameznih vrst živali in rastlin, zemljo morajo demeter kmetovalci spočiti, upoštevati kolobarjenje ipd. Zemljo obdelujejo s pomočjo rastlinskih preparatov in rastline sadijo na podlagi biološkega ritma posamezne rastline. S tem pridobi zrel sadež visoko mero naravne, vitalne in življenjske energije. In tako naravno pridelana hrana deluje krepilno in vpliva na odpornost, kar je še posebej pomembno za dojenčke in majhne otroke.

Otroška prehrana iz biološko dinamične pridelave pomeni tudi opustitev živalskih hormonov in rastnih regulatorjev, naravni kompost namesto umetnih gnojil, opustitev vseh kemičnih rastlinskih zaščitnih sredstev in zaščitnih sredstev proti insektom ter nobenih kemičnih dodatkov pri predelavi, kot so npr. konzervansi. Za otroško prehrano pa je pomembno tudi, da je brez dodatkov, ki so proizvedeni gensko tehnološko, brez dodat ka kri stal ne ga slad kor ja, kuhinjske soli, dišav, barvil, konzervansov. Če potegnemo črto - najboljša za prehrano vašega otroka je otroška hrana, ki ima demeter certifikat. Ker pa je na svetu zelo malo teh surovin in imajo ta certifikat le redka podjetja, morate starši, če ne morete kupiti demeter proizvodov, kupovati vsaj artikle z oznako biološki izdelek (bio). Pozorni bod-

ite, za kakšen certifikat gre, ker ni vse zlato, kar se sveti.

Torej ni vseeno, da nakup otroške prehrane prepuščate naključju ali pa da vaše nakupe kroji nekdo, ki ima od tega koristi. Predvsem sami poskrbite, da si pridobite čim več koristnih informacij od neodvisnih strokovnjakov, ki vam bodo podali pravilne informacije. Bodite pozorni, za kakšno podjetje gre, ko kupujete otroško hrano, kakšni certifikati so na izdelkih ipd. Če na izdelku piše demeter, so v izdelku surovine, ki jim lahko najbolj zaupate.

Da pa ne bo govora samo o prehrani za dojenčke. Tudi odrasli lahko najdete bio prehrano demeter kvalitete. V Sloveniji je možno kupi ti vrs to arti klov, ki ima jo vrhunski demeter cer tifikat, ki predstavlja najvišjo možno kvaliteto med ekološkimi izdelki. Od

polnovrednih testenin, žitnih kav, hladno stiskanih olj, ki so bogat vir esencialnih kislin in jih naše telo ne more proizvajati samo, jih pa nuj no potre buje. Izdel ke iz demeter polnovrednih žit, ki niso obremenjena s pesticidi in v katerih je ohranjen kalček z vitamini in minerali. Pri naslednjem nakupu se vprašajte, ali si vaš organizem resnično zasluži, da ga obremenite z nepotrebnimi konzervansi, barvili in drugimi dodatki, kot so npr. ojačevalci okusa ipd. Čar ni v podaljševanju roka s konzervansi, o umetnih dodatkih, pač pa v užitku naravnega okusa, ki so ga poznale naše babice. Čar je v tem, da ob hrani uživamo in si vzamemo čas, predvsem pa v ohranjanju našega zdravja, ki je naš največji zaklad. Pa dober, predvsem pa zdrav tek.

EPP

Na mladih svet stoji »Mladi so vse bolj nasilni, nevzgojeni, nemogoči, nemoralni, razdiralni in neobvladljivi. Nič ni več, kot je bilo včasih, te nove generacije bodo popeljale svet h koncu …« Ob tem zapisu smo prepričani, da je govora o današnji mladini, zato bodimo še toliko bolj presenečeni, ko ugotovimo, da gre za pisanje, ki je staro več stoletij.

In kaj je namen moje objave tega odlomka? Pokazati, kako nemogoča mladina je včasih živela? Ne, prikazati želim le, da smo mladi vedno bili grozni, nemoralni in sploh neobvladljivi. Generacije danes nismo nobena izjema. Še vsaka se je iz nevzgojenih najstnikov razvila v prav spodobne meščane sveta. Prav tako pa še nobena ni popeljala sveta h koncu in verjamem, da bo tudi z našo tako. Prepogosto poslušam starše, ki so prepričani, da iz njihovih otrok nič ne bo, kako so brez volje in zares nemogoči.

Prav zagotovo so. Česar pa se ne zavedajo, je, da so bili v ta svet postavljeni brez poslanstva, ampak ga mora ustvariti vsak zase, naloga staršev pa je podpora in zaupanje.

Kadar starši tako pozabijo na svoje poslanstvo, je tu vedno Šaleški študentski klub, ki zabava, usmerja, navdihuje in izobražuje bodoče vodje sveta. V preteklem tednu smo jih popeljali na koncert glasbene skupine Šukar, ki je slovenska tamburaška zasedba in igrajo predvsem romsko glasbo.

Ustvarili so prijeten večer z odlično glasbo. Dan za tem pa smo se odpravili po sledeh naših članov, ki sta odpo-

tovala na Irsko in nam pripravila zares doživeto potopisno predavanje, da smo skoraj okusili njihovo pivo ob norem vzdušju v pubih, občudovali gradove na tisoč in en način ter se utapljali v zeleni bar vi, ki prekriva deželo.

V tem tednu pa smo za dijake kot vsako leto pripravili ŠŠK informativni dan ‘Študentje dijakom’, ki se bo odvijal v petek, 5. 2. v Gimnaziji Velenje, učilnici A-112. Vabljeni ste vsi maturantje, pa tudi tisti mlajši, ki že razmišljate o usmeritvah na fakulteto in želite informacije iz prve roke. Predstavljene bodo skoraj vse fakultete, katerih bar ve bodo zastopali člani ŠŠK-ja. Ponujamo vam možnost, da pridobite najboljše informacije, izveste kakšno anekdoto, se prepričate, koliko se je potrebno učiti in ali fakulteta res ponuja tisto, kar si želite! Študentje bomo z veseljem odgovorili tudi na vsa vaša vprašanja. V nedeljo, 7.

2., pa se bomo ob kulturnem prazniku člani ŠŠKja spomnili na našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Tokrat malce drugače, kot ste to vajeni s prejšnjih let! Od 20.30 ure dalje se boste lahko v prostorih Mladinskega centra Velenje v prijetnem ambientu in ob kozarčku vina sprostili ob zvokih novo nastale Jazz skupine, sestavljene iz samih vrhunskih glasbenikov.

Tisti, ki še niste postali člani našega kluba, ki skrbi, da je vaše študentsko ali dijaško življenje bolj razgibano, se nam lahko pridružite in ste tako deležni tudi vseh ugodnosti. Včlanite se lahko na uradnih urah v petek med 18.00 in 19.00 ter v sobo to med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo o šolanju in vašo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdila lahko prinesete prav tako na vse dogodke, ki jih organiziramo v Velenju.

Nika Penšek

Mnenja in odmevi Promet na Gorici se umirja V tedniku Naš čas ste dne 14.

01.2010 objavili članek z naslovom »Promet na Gorici se umirja«. Žal to ne drži! Ker se z nekaterimi informacijami ne moremo strinjati, vas in vaše bralce želimo seznaniti še z drugo stranjo zadeve. Cesto je MO Velenje odprla začasno, za čas ureditve komunalne infrastrukture za KS Gorica v avgustu 2003. Takrat je bilo obljubljeno, da samo za čas dokončanja gradbenih del. V članku omenjate, da so bili vsi dosedanji ukrepi za umirjanje prometa učinkoviti, kar seveda ne drži.

Kajti po uradnem štetju prometa na tej cesti (štetje od 5.ure do 21.ure) je, kot navajate 3.895 vozil, kar pomeni 1,4 milijona vozil na leto! Seveda se to število močno razlikuje od dejanskega stanja vozil, ki vozijo po tej cesti v 24 urah. To pomeni, da je to postala obvoznica mesta Velenje, kar je nesprejemljivo za stanovalce KS Gorice kot mirnega, spalnega naselja z vrtcem, šolo, otroškimi igrišči ter vrtovi, sadovnjaki in atriji. S tem je postalo bivanje v naselju ekološko in zdravstveno ogroženo. Potrebno je omeniti tudi to, da je pod to »občinsko« cesto vsa komunalna infrastruktura, ki seveda ni bila grajena za 2 milijonski letni promet, ki se sedaj odvija na njej.

To pomeni, da bomo občani MO Velenje iz svojega proračuna morali poravnati škodo, ki bo nastala ob nadaljevanju takšnih prometnih obremenitev. Če boste prišli na ogled te ceste boste že po nekaj minutah ugotovili, da to ni povezovalna cesta naselja KC Gorica, kot navajate v omenjenem prispevku, ampak se v resnici po njej odvija tranzit, kar boste z lahkoto ugotovili po registrskih tablicah vozil. Poudariti

moramo, da vozniki ne spoštujejo prometne signalizacije, ki jasno in nedvoumno navaja, da je promet dovoljen samo za stanovalce naselja Gorica!

Na enem prvih sestankov o spornem odprtju omenjene ceste je župan osebno zagotovil, da se po tej cesti zagotovo ne bo odvijal tranzitni promet, če pa se bo to zgodilo, bo MO Velenje na cesti vzpostavila stanje, kot je bilo pred avgustom 2003!

Zavedamo se prometnih težav v Velenju in pomena občinskih cest, vendar takšna prometna ureditev na Berunjski cesti, ki se iz dneva v dan slabša, ni ustrezna oz. ni sprejemljiva za stanovalce v neposredni bližini in prav tako ne za celotno KS Gorica.

Povečuje se tudi število objestnih voznikov, ki v nočnih urah vznemirjajo stanovalce celotne soseske, policija pa je ob vsem tem nemočna, ker nima dovolj kadra, da bi poostrila nadzor.

Zaradi varnosti v prometu, pravice do nočnega miru, škode, ki nastaja na občinski infrastrukturi, in ekološke spornosti povečanega prometa menimo, da je nastalo situacijo potrebno čim prej urediti oz. promet zmanjšati na najnižjo možno raven.

Odbor krajanov, ki se ne strinja s sedanjo prometno ureditvijo na cesti mimo Živkoviča. Zanj: Roman Mačkovšek

Slovenija - prehrani nas!

Globalizacija je že naredila svoje.

Vsilili so nam »mega markete«, ki nam ponujajo - vsaj kar se hrane – tiče živila, za katera ni popolnoma jasno, kako so pridelana, čeprav v skritem kotičku tudi piše, iz katere dežele so pripeljana. Redko se najdejo živila, na katerih še piše "Pridelano v Sloveniji".

Turisti z vsega sveta občudujejo naš "RAJ POD TRIGLAVOM". Ga tudi mi, ki tukaj živimo in ustvarjamo? Še vedno mi v prsih boleče odmevajo besede našega visokega politika, ki nam je v televizijskem nastopu dal vedeti, da to hrano, ki jo rabimo v Sloveniji, lahko uvozimo! Le zakaj se je tako globoko spozabil?

Saj res! Ko sem bila še mala deklica, so meščani prihajali na našo kmetijo po zares biohrano (pridelano brez umetnih gnojil in škropiv) in njih otroci so veselo uspevali, alergij na hrano skorajda ni bilo. In ravno ti otroci, sedaj že odrasli Ijudje, kupujejo živila v velikih prodajalnah in ne povprašujejo po izvoru živil.

Dovolite, da navedem še to - v naših vrtcih že polovica otrok ima dietno kosilo!

Ko ti malčki prikorakajo mimo moje hiše, so tako luštkani, da jim ponudim doma posušeno sadje, pa ga ne smejo vzeti, ker je toliko otrok z alergijami.

Dragi bralci, naprej sami razmišljajte in iščite odgovor. Jaz pa bom naprej tuhtala in kričala na ves glas - Slovenija prehrani nas z živili, ki so pridelana na naši zemljici. To ni nemogoče!

Pa obiščimo Slovenijo po njeni zemeljski rodnosti: Gorenjska nam je in nam lahko daje žita in krompir -podalpski svet živino in ajdo. Ajda močno dviga splošno odpornost, pa je ne vidim cveteti. Pred dvajsetimi leti ali malo manj nam je Japonska farmacevtska industrija ponudila odkup ajde po zelo ugodni ceni, pa iz tega ni bilo nič. Smo res 70 odstotkov vse rodovitne zemlje spremenili v koruzna polja, da bi nahranili mnogo preveč klavne živine in pridobili preveč mleka, kateremu odkupna cena nenehno pada?

Poromala bom v Prekmurje, kjer je v obilju termalne vode. Tam bi z njo

ogrevali rastlinjake, v katerih bi čez vse leto pridelali vso povrtnino - solate vseh vrst, paradižnik, papriko, jagode itd. Mladi bi ostali doma in vsakdanji kruhek bi jim bil zagotovljen. Pa naši goriški, primorski in dolenjski griči, ki nam rodijo izvrstno sadje in odlično kapljico, ki je ne znamo ne piti ne prodati.

Odlična je ideja, da bi ravnali tako kot Francozi. Ob kosilu in večerji je vsak dobil 2 dcl njihovega vina, ki je že bil vključen v ceno menija, pa ga je spil. ali ne. Ne bi bilo tako mogoče narediti tudi pri nas? Bela krajina - od tam še imam danes hodne rjuhe, stkane iz lanu in vzdržijo tudi 20 najbolj divjih zakonskih let. Njihove noše, sešite iz domačega platna! Še sanjam - Ribničani z vašo suho robo, kje ste danes?

Pa kras s svojo krasoto, naravnimi bogastvi in drobnico - sanjam plašč , narejen iz te volne! In zatem naše morje - tudi v njem so ribice, ki jih lovijo naši vrli ribiči. Meni v trgovini ponujajo ribe iz Nila, Vietnama, ribe, gojene s krmili v ladijskih trupih ...

Zbudi se, kajti tudi sanje se včasih lahko uresničijo. Dobro jutro Slovenija - PREHRANI NAS! Ivana Jan Novak

Spremembe v reševalni ne vodijo k izboljšanju V zadnjih časih se reševalna služba ZD Velenje pogosto pojavlja v sredstvih javnega obveščanja. Krožijo tudi anonimke, od katerih se zaposleni v tej službi distanciramo. Vendarle pa se nam zdi smiselno, da podamo svoje mnenje vsaj na zapis v Našem času, 21. januarja, v katerem direktor ZD Velenje v članku z naslovom Namesto paci-

enti tja, specialisti sem?, podaja informacije o reorganizaciji naše službe.

Reševalna služba ZD obstaja že skoraj 65 let in je - zanimivo – starejša je kot sam Zdravstveni dom. Velikokrat je doživela spremembe, ki so vodile k izboljšanju. Tokrat pa ni tako.

Reorganizaciji reševalci ne nasprotujemo. Še več. Zavedamo se, da je nujna. Na to smo vodstvo opozarjali več let. Vendar način, za katerega se je vodstvo o odločilo, da iz ene reševalne službe naredi dve, ni pravi, še manj pa smiseln.

Reorganizacija se je (v takšni obliki) pričela zaradi pritožb zaposlenih na razporeditev v plačne razrede po plačni reformi leta 2008, ko vodstvo ni želelo nobenega reševalca razporediti v plačni razred 23 – delo na reanomobilu. Ker nam je to pripadalo po kolektivni pogodbi, smo se dvakrat pritožili. Vodja reševalne službe nas je v tem podpiral. Sam je namreč napisal predlog za uvrstitev v plačni razred, ki nam je pripadal. Na nobeno pritožbo (niti vodja) nismo dobili odgovora. Še več, vodstvo je povedalo, da reševalci ne delamo v urgenci. Ker smo se upirali, se je začel proces, ki je nezadržno vodil v poslabšanje stanja.

Takšne organiziranosti kot je sedaj pri nas, ne pozna nobena reševalna služba v Sloveniji.

V projektni skupini, ki je pripravljala spremembe, ni bilo nobenega našega predstavnika, še vodje reševalne službe ne.

Odločili so se, da iz reševalne službe prestavijo vseh osem zaposlenih v dežurno ambulanto. Takoj po reorganizaciji, 1. septembra 2009, so se pojavile težave, na katere smo opozarjali že prej: zamujanje, sprememba delovnega časa, ki je bila tako neustrezna, da je zdržala samo en dan, nekoordiniranost ekip, premalo kadra na ne

nujnih reševalnih prevozih, nič spremljevalcev, telefon v popoldanskem času zvoni v prazno, velika obremenjenost.

Devet zaposlenih opravi 90 odstotkov, osem zaposlenih pa opravi 10 odstotkov dela.

Dva meseca smo potrebovali, da smo vodstvo prepričali, da dela narobe. To smo dosegli šele s posredovanjem predsednice Sveta Zavoda Zdravstveni dom Velenje in s podpisano vloženo zahtevo za izredno sejo sveta.

Podpisani so bili praktično vsi zaposleni v naši službi, podprla nase je večina kolegov iz dežurne ambulante in veliko zdravnikov. Vodstvo je 26. oktobra 2009 v reševalno vrnilo tri predhodno prestavljene reševalce.

Od takrat doživljamo še večje pritiske.

Veliko kolegov je bilo vabljenih na pogovore k direktorju na temo zakaj so podpisali zahtevo za sklic izredne seje. Širiti so se začele dezinformacije, da nagajamo, da smo premalo delali, čeprav smo dosegali 40 odstotni presežek plana in to brez nadur. Naša enota je bila med najbolje organiziranimi v ZD Velenje. Ker se stanje ni normaliziralo, smo znova zahtevali sklic izredne seje Sveta zavoda, ki ga želimo seznaniti s težavami. Do sestanka z direktorjem je prišlo šele na posredovanje predsednice Sveta zavoda.

Pred tem nas je obravnaval ločeno ali pa se o temi sploh ni želel pogovarjati.

To je naša zgodba. Presodite jo sami. Še to: vodje reševalne službe zaenkrat še niso zamenjali. Skušali pa so mu odpovedati pogodbo o zaposlitvi.

Zaustavila jih je delovna inšpekcija.

Na žalost se njemu najbolj maščuje to, da je podprl svoje podrejene.

Reševalci ZD Velenje

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 15

VI PIŠETE

4. februarja 2010

Informacije iz prve roke Velenje -- Ob koncu januarja so lahko bodoči študenti pridobili informacije o možnostih nadaljnega izobraževanja na predinformativnem dnevu.

Svetovalnemu središču Ljudske univerze Velenje, ki je predinformativni dan organiziralo lani prvič, se je letos pridružil tudi Šolski cen-

ter Velenje, zato je bila paleta predstavitev še širša. V Velenju se je predstavilo kar 38 fakultet in visokih šol iz cele Slovenije, njihovih predstavitev pa se je udeležilo 956 bodočih študentov. Dijaki so v povprečju obiskali dve ali tri predstavitve. Največ zanimanja je bilo za obe Filozofski fakulteti (Ljubljana

in Maribor), Fakulteto za družbene vede, Pravno fakulteto, Fakulteto za strojništvo in Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo.

Kot sta poudarili predstavnici organizatorja predinformativnega dne so informacije iz prve roke najboljše, domače okolje in manjše skupine pa omogočajo var nejše počutje, zato lažje steče obojestranska komunikacija.

15

Drugi na Olimpijadi poklicev V Novi Gorici je od 20. do 22. januarja potekala Olimpijada poklicev, ki je služila kot slovensko predtekmovanje evropskega tekmovanja Euroskills. Ideja tekmovanja v poklicnih spretnostih se je porodila že leta 1946 v Španiji, ko je na trgu primanjkovalo poklicev s strokovno izobrazbo. Tekmovanje se odvija izmenjujoče na evropski in svetovni ravni, letos novembra pa bodo v poklicnih spretnostih v Lisboni tekmovale tudi slovenske

nalništva Elektro in računalniške šole. Pomerili so se z ekipami iz Ljubljane, Ptuja, Kranja in Nove Gorice. Ekipe so morale z uporabo pred pi sa nih kompo nent v osmih urah postaviti informacijsko omrežje, primerno za podjetje s poslovalnicami po celi Sloveniji. Velenjski tekmovalci Klemen Umbreht, Matija Bencik, Matej Klemenčič in Tomaž Brišnik so zasedli odlično drugo mesto. Prehitela jih je le ekipa z Vegove iz

organizirano, najbolj pomembno pa je seveda osvojeno drugo mesto, na katerega smo zelo ponosni.

Mislim, da se lahko na naslednjem tekmovanju Olimpijade poklicev potegujemo za prvo mesto in s tem pridobimo vstopnico za Euroskills.« Nad uspehom so seveda navdušeni tudi mentorji, ki so ekipo pripravljali: Uroš Sonjak, Andrej Obu, Iztok Osredkar in Gregor Hrastnik, ki so izpostavili pomembnost

Predstavitve so bile namenjene dijakom, njihovim staršem, pa tudi odraslim, ki bodo nadaljevali izobraževanje

Zimska idila in lepe proge

Okoli obeh velenjskih jezer so lepo vzdrževane in urejeneproge in nudijo užitke tako veščim smučarskim tekačem kot tudi začetnikom. S spridom jih izkoriščajo tako upokojenci kot športniki, ob koncu minulega tedna pa so priredili že celo tek ob baklah.

Teka ob baklah se je udeležilo več kot 20 smučarskih tekačev, ki se niso ustrašili mrzlega večera. Po teku jih je v bližnjem kavnem baru v avtokampu čakal topel napitek in golaž.

H. Jerčič

Tek ob baklah je bil posebno doživetje

Ekipa tekmovalcev in mentorjev neposredno po tekmovanju v Novi Gorici

ekipe v panogah cvetličarstvo, aranžerstvo, frizerstvo, lesarstvo, gostinstvo, strežba, mehatronika in informatika. Prav v slednjih dveh panogah so se v Novi Gorici merili v znanju in spretnostih dijaki in študentje iz cele Slovenije. Šolski center Velenje se je tekmovanja udeležil na področju informatike z ekipo, sestavljeno iz treh študentov Višje strokovne šole (vsi nekdanji dijaki velenjske Elektro in računalniške šole) in dijaka 3. letnika raču-

Ljubljane, ki se bo novembra 2010 udeležila tekmovanja Euroskills v Lisboni.

Okus po tekmovanju nam najboljše opišejo tekmovalci.

Matija Bencik : »Tekmovanje je bilo za nas ena večjih preizkušenj.

Glede na kratek čas priprav in pomanjkanje opreme za priprave smo dosegli za nas nepredstavljivo drugo mesto.« Matej Klemenčič: »Tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno in

tribune in oprema v garderobah Šoštanj, 1. februarja – Šoštanj se od lanskega decembra ponaša z enim najbolj sodobnih, najbolj modernih kegljišč v Sloveniji, kjer se bodo lahko odvijala tudi mednarodna tekmovanja. Odprli so ga trideset let po odprtju njegovega »predhodnika«, ki gostoval v prostorih Termoelektrarne Šoštanj. Že danes se za priprave v njem zanimajo kegljači od vsepovsod, tako iz Slovenije kot iz tujine. Kot je povedal upravitelj kegljišča, Nino Ošlovnik, so svoj prihod na priprave v Šoštanj že potrdili slovenski in nemški reprezentanti, ki se bodo tukaj pripravljali na evropsko prvenstvo, ki bo maja na Reki. »Kegljišče je štiri stezno, sodi v

številne rekreativne ekipe. Jože Iršič iz Velenja, član društva invalidov Velenje je povedal, da s člani in članicami društva prihaja v Šoštanj vsak ponedeljek. Rekreativno. »Zelo smo zadovoljni. Pred tem smo vsak ponedeljek hodili v Slovenj Gradec.

Problem so bili prevozi, Šoštanj nam je veliko bližje, pa še takega kegljišča kot je to, ni daleč naokoli. Lahko so ponosni,« je zatrdil. mkp

Prav na zadnji dan v januarju, v nedeljo, sta Šaleška konjenica in Konjeniški klub Velenje pripravila »horse skiring« za vse ljubitelje nekoliko drugačnega druženja s konji. Zima nam je letos po štirih letih spet nasula dovolj snega za izvedbo takšnega dogodka. Gre za hitrostno in spretnostno tekmovanje, v katerem jahač na krajši vrvi za seboj vleče smučarja. Skupaj morata prevoziti slalom med postavljenimi vratci, in sicer v kar se da najkrajšem času. Na takšno, nekoliko drugačno in zanimivo tekmovanje se je prijavilo 24 jahačev in smučarjev iz različnih okoliških in tudi nekoliko oddaljenih krajev. Vsi so tekmovali tudi v hitrostni dirki. Oba časa so nato sodniki sešteli, zmagal pa je seveda najboljši. To sta bila Tea Kelc in Srečko Ledinek na Orki, drugo mesto sta zasedla Zala Žgank in Tomaž Sovič na Tau, tretje pa Grega in Aleš Jeseničnik na Alku.

Nino Ošlovnik: »Kegljišče sodi v 1Arazred.«

Sodobno, štiri stezno kegljišče je v nadstropju nakupovalnega centra.

Gregor Hrastnik , Fotografije: Iztok Osredkar

Za ženske v znanosti tudi Velenjčanka!

Mesto z najmodernejšim kegljiščem Smučanje nekoliko drugače …

Manjkajo le še tako imenovani 1A razred. Ustreza vsem mednarodnim kriterijem.

Kegljišče koristijo kegljaški klubi, podjetja, ustanove, društva, ponuja pa tudi možnost koriščenja individualnega kegljanja. Za slednje se je treba prej najaviti,« pravi Ošlovnik.

Tribune in oprema v garderobnih prostorih danes sicer še manjkajo, a se v Šoštanju nadejajo, da jim bo v najkrajšem možnem času uspelo urediti še to dvoje. »Gledalci bodo lahko s tribun spremljali kakovostne tekme, ki se napovedujejo. Možno jih bo spremljati tudi po spletu.« V Šoštanju pa ne le, da se ponašajo z najmodernejšim kegljiščem, veseli so tudi tega, da so edinstven primer v Sloveniji, ko so še isto leto, ko so izgubili staro kegljišče, dobili novega. »Vsa slovenska kegljaška javnost nam to priznava. Marca lani smo staro kegljišče podrli, že decembra pa smo odprli novega na drugi lokaciji.« Kegljišče s pridom uporabljajo

uspeha ob dejstvu, da je bil pripravljalni čas kratek, saj je bilo potreb no osvoji ti veli ko novih znanj. Ključni motiv, s katerim Velenjčani ponosno zaključujejo prvo izkušnjo v Olimpijadi poklicev, je prepričanje, da bo na Euroskills 2012 za področje informatike potovala prav ekipa iz Šolskega centra Velenje.

Ljubljana, 3. februarja – L'Oreal Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenska znanstvena fundacija so na sredini slovesnosti v Atriju ZRC SAZU trem slovenskim raziskovalkam podelili enoletne štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« 2010 v višini 5.000 evrov. Med njimi je tudi Velenjčanka Nika Lendero Krajnc, ki razvija novo generacijo biotehnoloških proizvodov za gensko zdravljenje, ki se uporabljajo v cepivih proti malariji, virusu HIV in virusu gripe. mkp

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

4. februarja 2010

Tudi Rok Kronaveter 'rudar' Spet v ospredju domače prvenstvo Nik Omladič predčasno k Olimpiji – Te dni na pripravah v Rovinju Zasedba velenjski prvologiša Rudarja bo v nadaljevanju prvenstva precej spremenjena. Po jesenskem delu so se sporazumno razšli z Lukom Prašnikarjem, Boštjanom Kreftom, Timom Lo Ducom in Markom Pokleko.

V Rudarjevem dresu pa spomladi ne bo več tudi mladega reprezentant in jeseni enega njegovih najboljših igralcev Nika Omladiča.

Ta član mlade slovenske reprezentance je že podpisal predpogodbo k pristopu k Olimpiji, kamor bi odšel po koncu letošnjega prvenstva. Na prvih pripravah v hrvaški Istri v Medulinu se je eden najboljših Rudarjevih igralcev v jesenskem delu prvenstva obnovil staro poškodbo leve noge, zaradi katere je jeseni povrem delu počival približno dva meseca. Približno toliko dni okrevanja je tudi sedaj pred njim. Kljub temu pa sta se

vodstvi klubov dogovorili za njegovem predčasnem odhod v Ljubljano. Velenjčani bodo namreč od Olimpije dobili večjo denarno nadomestilo, kot bi ga dobili po preteku pogodbe 30. junija, ki po pravilniku mednarodne nogometne zveze Fife pripada mladim igralcem ob prestopu.

Ob koncu prestopnega roka (ta je potekel 31. januarja) je vodstvu kluba v svoje vrste privabilo tudi 23-letnega Roka Kronavetra, ki je v prejšnjem prvenstvu igral za ptujsko Dravo. S Ptujčani je ob koncu jeseni po štirih letih in pol prekinilo sodelovanje. Med drugim je bil zanimiv tudi za Maribor, vendar se je določil za Velenje in podpisal enoletno pogodbo. Pred tem so za eno leto postali 'rudarji' Slovak Marian Tomcak (29), Čeh František Metelka (29), Jan Vidic (23), prejšnji igralec Primorja ter Bošt-

jan Jelečevič (34), prej Interblock.

Igralec s švicarskim državljanstvom, sicer makedonskoalbanskega porekla Nezdbedini Selimi bo v velenjskem dresu igral do konca tega prvenstva. Profesionalne pogodbe pa so s klubom podpisali tudi njihova mladinca Denis Klinar in Denis Kramer ter igralec mladinske šole zagrebškega Dinama Dario Torbič.

V dosedanjem pripravljalnem obdobju so rudarji odigrali pet prijateljskih tekem. V peti so v soboto gostovali soboto so gostovali članu regionalne avstrijske lige St. Andreju (1 : 2). Na tej tekmi je v drugem polčasu zaigral tudi Fabijan Cipot, ki se je poškodoval na tekmi 16. kroga proti Dravi ob jezeru in zadel za Rudar proti koncu tekme z 11 m.

Od včeraj pa do nedelja pa so na pripravah v Rovinju.

Pred Elektro Esotech odločilne tekme Šesti zaporedni poraz – Še možnosti za sedmo mesto S šestimi zaporednimi porazi so košarkarji Elektre Esotech zdrsnili proti dnu prvenstvene lestvice in so sedaj deseti. Še vedno pa imajo Šoštanjčani kar lepe možnosti za uvrstitev v ligo za prvaka, saj za želenim sedmim mestom zaostajajo zgolj za točko. Veliko bo torej odvisnega od tekem z neposrednimi konkurenti za sedmo mesto, s katerimi se bo Elektra Esotech pomerila v prihodnjih krogih.

Bodo pa morali varovanci Boruta Cerarja prikazati dobro igro vseh 40 minut. Proti Geoplinu Slovanu v soboto v Šoštanju so bili namreč dobršen del srečanja boljši nasprotnik, a v odločilnih trenutkih popustili, kar so gostje znali kaznovati.

Na krilih najboljšega igralca Geoplina Slovana Čigoje in visokega Klepa je odločilno razliko gostom priigral Mlakar, ki je z dvema trojkama tri minute pred koncem

popeljal svojo ekipo do vodstva 78 : 70. Kot se je na koncu izkazalo, pa je bila to odločilna prednost za zmago Geoplina Slovana v Šoštanju.

Ljubljančani so se ob koncu tako veselili zaslužene zmage z 80 : 73, odločilno razliko pa so si priigrali šele v zadnjih minutah srečanja z odlično obrambo, ki je domačinom povsem zapirala poti do gostujočega koša. V naslednji tekmi bodo v soboto košarkarji Elektre Esotech gostovali pri Parkljih, ki so trenutno na želenem sedmem mestu. Ljubljančani so v šestem krogu v Šoštanju slavili z 88 : 78.

V derbiju druge moške odbojkarske lige sta se v Žužemberku pomerili sosedi na lestvici, boljši pa so bili odbojkarji Šoštanja Topolšice, ki so slavili s 3 : 1.

Po nekoliko bolj nervoznem začetku so Šoštanjčani začeli dobro servirati in uspešno zaključevati napade. Za nameček so z dobrim blokom spravljali domače igralce v obup, jih silili k napakam, kar se je odrazilo tudi na rezultatu, tako da so gostje dobili prvi niz.

Za osvojeni drugi niz so se morali Šoštanjčani močno potruditi. Vodstva z 2 : 0 so se veselili po zaslugi

KAM NA IZLET? - sobota, 6. 2. 10: PO POBOČJU LAJŠ – PD Velenje; - nedelja, 7. 2.

10: 22. ZIMSKI POHOD na RAMŠAKOV VRH – PD Vinska Gora; - 8. 2. 10: ŠALEŠKA PLANINSKA POT – Klub upokoj.

Gorenje.

boljše igre tako v obrambi kot v napadu.

Nekoliko drugačna je bila slika na parketu v tretjem nizu, ko so domači pritisnili na plin, osvojili nekaj zaporednih točk, gostom iz Šoštanja pa je popustila zbranost, naredili so preveč napak pri začetnih udarcih in v obrambi in dovolili gostiteljem, da znižajo zaostanek na 1 : 2. Četrti niz je bil zelo izenačen, na svoj račun pa so prišli številni gledalci, ki so videli zelo kvalitetno odbojkarsko predstavo. V končnici so z izjemno bojevitostjo in dobrimi začetnimi udarci ter napadalnimi akciji odbojkarji Šoštanja Topolšice srečanje obrnili sebi v prid in se veselili zmage s 3 : 1 in s tem vseh treh točk.

Maks Kotnik, trener Šoštanja Topolšice: »Z dobro, bojevito, zavzeto in kolektivno igro smo dokazali, da znamo igrati odbojko in da lahko premagamo vsakogar.«

Branko Tamše: »Upam in verjamem, da smo v preteklih štirih tednih dobro delali.

Res pa je, da so manjkali reprezentanti. Prede nadaljevanjem prvenstva moramo biti optimistični. Žal se je na prijateljski tekmi s Sevnico med pripravami v Podčetrtku poškodoval mladi in nadarjeni Niko Medved. Vsi si želimo, da se čim prej vrne. Gotovo bo velika osvežitev za drugi del prvenstva. Še zlasti, ker imamo po odhodih samo enega klasičnega levega krilnega napadalca Roka Šimiča.

Pred nami je izjemno veliko tekem, zlasti v februarju, saj si bodo sledile vse srede in sobote, kajti vmes bomo igrali še v ligi prvakov.

V soboto nas čaka tradicionalno neugoden nasprotnik Slovan. Kljub temu, da so bile vse tekme v zadnjih dveh sezonah z njim tako rekoč na nož, kot radi rečemo, so se vendarle vse končale v našo korist. Upam, da tako tudi v uvodni tekmi drugega dela.«

Visoka zmaga Velenjčank Velenjske rokometašice so po daljšem premoru (zadnjo prvenstveno tekmo so odigrale 12. decembra lani) doma prepričljivo ugnale trenutno drugouvrščeno ekipo z lestvice Merkur Naklo in tako zasluženo slavile z rezultatom 31:21.

Igralke Veplasa so odločno krenile v tekmo. Vodstvo s 4:1 v uvodnih minutah je nakazalo, da bodo igrale hitro seveda ob agresivni obrambi.- Do 15. minute je bil izid dvakrat tudi izenačen, nato pa so Velenjčanke ponovno narekovale hiter ritem in polčas dobile s 3 zadetki prednosti (15:12).

V 2. polčasu so zaigrale še bolje. Tesno so pokrivale najboljšo igralko in strelko nasprotne ekipe Živo Ovsenek, ostale igralke Merkurja pa niso imele prave

rešitve v napadu za borbene Velenjčanke. Zadnjih 15 minut so si domače rokometašice priigrale visoko prednost (najvišja je bila v 54. minuti: 30:18), ki pa jo do konca niso izpustile, saj so tekmo mirno pripeljale do konca v svojo korist in na koncu zasluženo in visoko slavile.

V Radencih težje Večji del izenačena tekma 16. kroga 1. B državne lige med Millenniumom in Veplasom se je končala z zmago gostujočih igralk.

Velenjčanke so v zadnjih 10 minutah 1. polčasa zaigrale bolje oziroma agresivnejše v obrambi, zato se jim je tudi uspelo ''odlepiti'' na nekaj zadetkov prednosti. Na odmor so tako odšle s +5 (14:9). V

2. polčasu so velenjska gostje vodile že z 20:15, a se domače niso predale in v 42. minuti jim je uspel preobrat - delni izid 6:0 ter vodstvo 21:20. A Velenjčanke so se nato le zbrale in v zadnjih desetih minutah tekme ponovno pritisnile na plin, povedle ter na koncu slavile z rezultatom 29:26.

Velenjčanke bodo v petek, 5. februarja ob 19.30 uri, doma gostile ekipo Jadrana iz Kozine, ki jih je v prvem delu prvenstva presenetila in jih tudi premagala (31:26).

Lestvica: 1. Naklo 23 točk, 2.

Ajdovščina 22 točk, 3. Velenje 17 točk (1 tekma manj), 4. Kozina 16 točk, 5. Sežana 15 točk, 6. Millennium 13 točk, 7. Kranj 12 točk (1 tekma manj), 8. Vrtojba 3 točke, 9. Maribor 1 točka.

16 zlatih, skupno 30 medalj

Tjaša Rehar Foto: D. Tonkli

Odlično v Žužemberku

Na Dunaju se je v nedeljo končalo evropsko prvenstvo, na katerem so Francozi spet potrdili svojo premoč. Zlatima medaljama z olimpijskih iger in svetovnega prvenstva so v glavnem avstrijskem mestu dodali še naslov najboljšega v Evropi z zmago nad reprezentanco Hrvaške. Slovenci pa so z enajstim mestom gotovo dosegli manj, kot so ljubitelji rokometa pričakovali.

Medtem prihaja znova v središče pozornosti domače rokometno dogajanje, saj se bo konec tedna začel drugi del državnega prvenstva v prvi moški ligi. Državni prvaki, rokometaši Gorenja, prezimujejo na četrtem mestu. Drugi del prvenstva bodo odprli s sobotno tekmo s Slovanom v Rdeči dvorani.ž V drugem delu v dresu državnih prvakov ne bo več Sebastjana Soviča, Boštjana Kavaša, Matjaža Mlakarja in Serga Datukašvilija, s keterimi so se razšli po jesenskem delu, sprememba pa je tudi na trenerski klopi. Ker se prejšnji trener Ivica Obrvan menda ni strinjal, da bi zaradi krize prejem manj, kot je ob prihodu v Velenje se dogovoril, so z njim prekinili pogodbo. Na njegovo mesto pa so postavili na zadovoljstvo mnogih ljubiteljev rokometa nekdanjega dolgoletnega igralca Gorenja Branka Tamšeta, ki je bil doslej trenerjev pomočnik, med Obrvanova kaznijo pa je bil v državnem prvenstvu v vlogi glavnega trenerja, in si je s tem gotovo nabral tudi veliko izkušenj.

S porazom iz Ankarana Odbojkarice Kajuha Šoštanja so na gostovanju v Ankaranu morale priznati premoč gostiteljicam in so gladko izgubile z 0 : 3. Odbojkarice Lakolita so prikazale dobro igro, povsem nadzorovale potek srečanja in šoštanjske odbojkarice nadigrale v praktično vseh elementih igre.

V prvem nizu so igralke Kajuha Šoštanja uspele osvojiti vsega deset točk, le štiri več v drugem in še štiri več v zadnjem.

Z novim porazom so Šoštanjčanke vse bližje neposrednega izpada iz druge lige. V soboto jih v domači dvorani v Šoštanju čaka srečanje z ekipo Kema Puconci, trenutno šestouvrščeno na prvenstveni lestvici. Srečanje v športni dvorani Osnovne šole Šoštanj bo ob 18. uri. Do konca prvenstva je še osem krogov.

T. Rehar

Pričela so se letošnja prvenstva Slovenije v plavanju. V celjskem bazenu Golovec je rekordno število plavalcev in plavalk (417 iz 22 klubov) štiri dni merilo moči na Zimskem (25 m bazen) absolutnem, mladinskem in kadetskem državnem prvenstvu. To je bilo prvo večje merjenje moči po ukinitvi visokotehnoloških kopalk in razmerja med posameznimi plavalci so se spremenila. Plavalci so se vrnili k že skoraj pozabljenimi starimi kopalkami. Med njimi je nastopilo 30 plavalcev Plavalnega kluba Velenje, ki so v vseh treh kategorijah dosegli izjemen uspeh. Skupno so osvojili 30 medalj i sicer 16 zlatih, 8 srebrnih in 6 bronastih. V absolutni kategoriji 2 zlati, 2 srebrni in 3 bronaste medalje, v mladinski 5 zlatih, 1 srebrno in 3 bronaste ter v kadetski 9 zlatih in 5 srebrnih medalj. Izjemno je bilo število osvojenih zlatih medalj, kar je Plavalni klub Velenje uvrstilo med najboljše slovenske klube. V absolutni kategoriji je Nina Drolc zmagala na 50 m in 100 m prosto, mladinka Tina Meža je osvojila srebrno medaljo na 50

m prsno, Žiga Cerkovnik (kadet) srebrno medaljo na 100 m mešano in ženski štafeti dve bronasti medalji: 4 x 100 m prosto (Nina Drolc, Tamara Govejšek, Nastja Govejšek, Kaja Vrhovnik) in 4 x 100 m mešano (Nina Drolc, Tina Meža, Nastja Govejšek, Kaja Vrhovnik). V absolutni finale so se uvrstili še Tamara Govejšek, Nastja Govejšek, Kaja Breznik in Žiga Hudournik. V mladinski kategoriji sta zmagala Tina Meža (100 m mešano, 50 m prsno in 50 m delfin) in Žiga Hudournik (50 m in 200 m prsno). V kadetski kate-

goriji so postali državni prvaki Žiga Cerkovnik (100 m mešano, 50 m in 100 m delfin ter 50 m prosto), Nastja Govejšek (50 m in 100 m delfin ter 50 m prosto) in Kaja Breznik (100 m mešano in 100 m prsno). Poleg osvojenih medalj so plavalci v novih (starih) kopalkah dosegli še štiri absolutne, dva mladinska in en klubski rekord za kadetinje. Vsem plavalcem in trenerjema Juretu Primožiču in Veri Pandža za odlične dosežke in rezultate iskreno čestitamo.

Na fotografiji so državni prvaki.

Marko Primožič

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

4. februarja 2010

Izjemen nastop Jelenka in Berlota Člana velenjskega smučarsko-skakalnega kluba s svetovnega mladinskega prvenstva s srebrno in bronasto medaljo Marjan Jelenko, član velenjskega smučarsko-skakalnega kluba je vsekakor novi športnik, ki se je skupaj s še nekaterimi drugimi tekmovalci zapisal v zgodovino slovenskega skalnega športa na mladinskem svetovnem prvenstvu prejšnji teden v nemškem Hin-

novec.

V petek je bila na sporedu nova tekma, skoki na isti skakalnici, vendar na dvakrat daljši progi (10 km).

Tudi tega dne je bil Jelenko v imenitnem položaju za osvojitev medalje.

S 103.5 metra je bil v vodstvu po skokih. Po teku pa je zdrsnil na še

Norvežanov, a še vedno dovolj hitri za bronasto medaljo.

Prvič v 55 letni zgodovini pa ima SSK Velenje člana olimpijske reprezentance Slovenije v nordijski kombinaciji na zimskih olimpijskih igrah 2010 Vancouvru v Kanadi.

Barve kluba, Velenja in Slovenije bo zastopal Gašper Berlot.

Pred Berlotom so sedaj zavzete priprave na XXI. zimske olimpijske v kanadskem Vancouvru (te bodo od 12. do 28. februarja), Jelenka pa čakajo druga različna mednarodna tekmovanja.

Prezadovoljen z dosežkom Marjan Jelenko je takole po telefonu opisal svoje nastope: «Občutki

Marjan Jelenko

Gašper Berlot

Igor Jelen

terzartnu. Hkrati je skupaj z Gašperjem Berlotom na najboljši način zastopal tudi svoj velenjski klub. Oba sta nastopila v nordijski kombinaciji, z njima pa je bil kot pomočnik glavnega trenerja tudi Igor Jelen.

Jelenko je najprej navdušil v sredo z osvojitvijo srebrne medalje, saj je bil boljši od njega le japonski tekmovalec Junširu Kobajaši. Uvrstitve drugih: 19. Gašper Berlot, 23. Matic Plaznik (Kranj), 49. Matej Dri-

vedno odlično peto mesto.

Pred njim, Berlotom, Jožetom Kamenikom (Šmartno na Pohorju) in Maticem Plaznikom (Triglav Kranj) je bila še nedeljska ekipna tekma. Tudi tokrat sta Velenjčana s sotekmovalci pokazala, da gre za zelo nadarjene skakalce, katerih čas šele prihaja. Po skokih so bili v vodstvu, v tekaški štafetni preizkušnji na 4 x 5 kilometrov pa so bili nekoliko počasnejši le od Nemcev in

so bili super. V pravem času sem prišel v vrhunsko formo. Skakal sem, kot znam. Tek še ni bil čisto popoln, toda kljub temu sem prezadovoljen z doseženim. Pred odhodom nisem imel velikih želja.

Medalje nisem sanjal. Dejal sem si, da se ne smem obremenjevati z uvrstitvijo, pomembno je, da sem povsem sproščen. Vse se je bilo, kot sem želel. Zlasti prva tekma je bila zelo napeta, prava za trganje živcev.

Svetovno prvenstvo in olimpijada Na torkovi novinarski konferenci je vodstvo domačega smučarskoskakalnega kluba čestitalo skakalcema Marjanu Jelenku in Gašperju Berlotu ter trenerju Igorju Jelenu za - kot so rekli - izjemen dosežek na svetovnem prvenstvu.

Tega so se razveselili tudi na velenjski športni zvezi. V njenem imenu jim je čestital predsednik mag. Marjan Hudej. Zahvalili pa so se tudi staršem, ki imajo prav tako veliko vlogo pri tem. V nadaljevanju konference so se predstavili tudi člani velenjskih klubov, udeleženci zimske olimpijade v Kanadi. V Vancouver odhajajo Gašper Berlot, Bernard Vajdič, Ana Drev ter deskarja Glorija Kotnik in Rok Marguč. O tem več v prihodnji številiki.

Pri skokih sem prvo mesto izgubil šele čisto na koncu.« Zadnji je bil na vrhu japonski tekmovalec. Do zadnjega skoka (njim je sledil še tek), ni bilo znano, ali bo povedal Slovenec ali Japonec, ki je bil na vrsti zadnji. «Japonec je naredil vrhunski skok, dobil je tudi vrhunske ocene, jaz malo slabše.

Prednost je imel preveliko, da bi ga lahko prehitel. V petek na drugi tekmi sem bil vodilni po skokih. Imel sem veliko prednost. Močno je snežilo, proga je bila mehka. Sam sem tekel v ospredju, zadaj so bili štirje tekmovalci. Bil sem že precej utrujen. Dobili so me na osmem kilometru in me prehiteli. Zadovoljiti sem se moral s skupnim petim mestom, s čimer pa se sem prav tako zadovoljen. V nedeljo, po ekipni tekmi, pa se je moje zadovoljstvo spet dvignilo zelo visoko.« vos

Častniki, veterani, vojaki … bodo tekmovali Na Golteh v soboto odprto državno prvenstvo častnikov in veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju – Pričakujejo blizu petdeset ekip.

Na Golteh bo to soboto v tekmovalnem razpoloženju. Območni organizaciji Zveze slovenskih častnikov in Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo bosta ob sodelovanju slovenske vojske, podpori mnogih pokroviteljev in donatorjev in drugih izvedla 16. odprto državno prvenstvo častnikov in 7. državno prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, sklenili pa naj bi ga predvidoma ob 15. uri z razglasitvijo rezultatov. Ob mnogih gostih pričakujejo, da bo na Golte prišla in jih pozdravila tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič.

»Kot vsako leto bomo prireditelji tudi letos poskrbeli, da bo tekmovanje potekalo v skladu s pričakovanji, v prijetnem tekmovalnem duhu, ob obilici dobre volje in snežnih vtisov z Golt.

Vsekakor nam je v čast, da nam je bila zaradi naših izkušen ponovno zaupana organizacija in izvedba tekmovanja, ki smo jo odgovorno sprejeli in zagotavljam, da jo bomo tudi uspešno sklenili,« pred tekmovanjem poudarja predsednik organizacijskega odbora Zdenko Hriberšek. Podrobno so o tekmovanju spregovorili na torkovi novinarski konferenci v velenjskem hotelu Paka.

Do torka je bilo prijavljenih 25 tričlanskih ekip, od tega ena ženska. Glede na dosedanje izkušnje pričakujejo, da bo udeležba precej višja. Zato naj bi v soboto svojo spretnost v smučanju, ki bo kombinacija smuka in veleslaloma,ter streljanju z malokalibrsko puško pokazalo blizu petdeset ekip.

Na novinarski konferenci so posebej omenili pomembno vlogo, ki jo ima Slovenska vojska v tem tekmovanju: »To je priložnost, ko se Slovenska vojska vključuje v aktivnosti civilne iniciative in s svojimi kadrovskimi, logističnimi in siceršnjimi prijemi izjemno pomaga pri njegovi izvedbi. S samo

Tako si igrali

Trener: Snežana Rodić.

Lestvica: 1. Naklo 23 točk, 2. Ajdovščina 22 točk, 3. Velenje 17 točk (1 tekma manj), 4.

Kozina 16 točk, 5. Sežana 15 točk, 6.

Millennium 13 točk, 7. Kranj 12 točk (1 tekma manj), 8. Vrtojba 3 točke, 9. Maribor 1 točka.

Hopsi Polzela, 9. LTHcast Mercator vsi 23, 10.

Elektra Esotech 22, 11. Luka Koper 20, 12. Šenčur CP KR

1. B državna rokometna liga – ženske, 15. krog ŽRK Veplas Velenje - RK Merkur Naklo 31 : 21 (15:12) ŽRK Veplas Velenje:Crnobrnja (14 obramb), Vajdl 3, Halilović 4, Nakić 3, Hrnčič 5, Čater 2, Kumer , Fatkić 6 (3), Herlah, Oberžan 4, Perše, Hofinger 4, Sešel, Simić.

16. krog ŽRK Millennium - ŽRK Veplas Velenje 26 : 29 (9:14) ŽRK Veplas Velenje: Crnobrnja (9 obramb), Vajdl 2, Halilović 2, Nakić 6, Hrnčič 10 (2), Čater -, Fatkić 5 (1), Herlah -, Oberžan -, Perše -, Hofinger 4, Sešel (5 obramb), Simić.

Liga Telemach, 16. krog Elektra Esotech – Geoplin Slovan 73 : 80 (64 : 58, 39 : 37, 16 : 20) Elektra Esotech:Koštomaj 13 (4-6), Podvršnik 10 (1-2), Bilič 14 (2-2), Sjekloča 8 (8-8), Lekič 4, Ćup 9 (5-8), Miljković 15 (5-5) Vrstni red: 1. Krka, 2. Helios, 3. PRO-TEK Zasavje vsi 28, 4. Geoplin Slovan 27, 5.

Zlatorog Laško 26, 6. Šentjur 24, 7. Parklji, 8.

2. DOL ženske, 14. k.

Lakolit Ankaran – Kajuh Šoštanj 3 : 0 (10, 14, 18) Vrstni red: 1. Prevalje 36, 2. Formis Bell 29, 3. Nova KBM Branik II 28, 4. MZG Grospuplje, 5. ŽOK Partizan Škofja Loka, 6. ŽOK Kema Puconci vsi 25, 7. Kostak-Elmont 22, 8. Comet Zreče, 9. Lakolit Ankaran 18, 10. Benedikt 10, 11. ŽOK Kočevje 9, 12. Kajuh Šoštanj 7

2. DOL moški, 11. krog Kekooprema Žužemberk – Šoštanj Topolšica

udeležbo njenih pripadnikov pa je vpetost med vojsko in organizacijami, ki se ukvarjajo z obrambo in vojaškimi zadevami izjemno pristna. Takšno tekmovanje bi lahko primerjali z eno povprečno FIS tekmo kjer koli v Evropi. Razlika pa je v tem, da jo izpeljemo z zelo majhnimi sredstvi; to potrjuje, da za tekmovanjem stoji, štirideset, petdeset prostovoljcev, zagnanih častnikov, veteranov …, ki so si vzeli čas in voljo, da pripravijo izjemno pomembno tekmo,« pa je dejal med drugim Janko Ljubič, generalni sekretar Zveze slovenskih častnikov. vos

1 : 3 (-19, -21, 16, -22) Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Krajnc, Golob, Nastič, Ledinek, Klobučar, Menih, Ačimovič, Sovinek, Kugonič, Sečki Vrstni red: 1. Fram 27, 2. Salonit Anhovo II, 3. Hoče oba 22, 4. Šoštanj Topolšica 21, 5. Črna 17, 6. Kekooprema Žužemberk, 7. Lubnik oba 16, 8. Fužinar Metal Ravne 14, 9. TAB Mežica 10, 10. MOK Kočevje 0.

Kegljanje, 1. B liga 12. Krog Siliko : Šoštanj 8 : 0 (3342 .

3180) Šoštanj : Križovnik -231- Jug-263-494(0), Fidej- 521 (0), Arnuš- 545 (0), Sečki – 542 (0), Hasičič – 546 (0), Petrovič – 532 (0).

17

Jure Veršec veteranski svetovni prvak Veteranski šport ima v Evropi pa tudi drugod po svetu bogato tradicijo. Veterani tekmujejo in se družijo na številnih organiziranih tekmovanjih.

Posebnost veteranskih tekmovanj je, da se rezultati ovrednotijo po starostnih skupinah.

Gibanje je življenje, podariti ga je treba že otrokom.

Bled pa je bil letos januarja organizator prvih svetovnih zimskih veteranskih iger. Tekmovalo se je v alpskem smučanju, smučarskih tekih, smučarskih skokih, biatlonu, hokeju na ledu in dvoranskem nogometu. Udeležilo se jih je preko 3000 tekmovalcev iz številnih držav sveta, poleg Evropejcev tudi Kanadčani pa Avstralci in še kdo. Tekmovanja v Kranjski gori sta se udeležila tudi dva Velenjčana Jure Veršec in Jože Silovšek, in sicer v veleslalomu in super veleslalomu. V skupini od 70 do 74 let je Jure Veršec presenetil z zmagama v veleslalomu in super veleslalomu. Jože Silovšek je bil v starostni skupini od 65 do 70 let v superveleslalomu deveti, v veleslalomu pa je izpadel. Posebno navdušenje pa sta med sotekmovalci in gledalci požela 90-letna Švicar in Kanadčan, ki sta se rutinirano zapeljala po težki ledeni progi.

Katastrofa Šoštanjčanov v Kranju Kegljači Šoštanja so v Kranju doživeli pravi polom. V srečanju 12 kroga so jih igralci Silika premagali z najvišjim možnim rezultatom 8 : 0. Šoštanjčani niso igrali tako slabo, kot kaže rezultat. Domači igralci so se morali pošteno namučiti ,da so prišli do tako visoke zmage. Prebliski nekaterih domačih igralcev je botrovalo k tako visokemu porazu. Upamo lahko,da se bodo Šoštanjčani hitro pobrali ,da šok nebo vplival na igro v naslednjem krogu. V srečanju 13 kroga se bodo v boju za obstanek pomerili s Trboveljskim Rudarjem.

Slednji so na lestvici mesto pred Šoštanjem . Na lestvici vodi Ljubelj z 22 točkami pred Litijo 17 in Škofjo Loko z 16 točkami. Ekipa Šoštanja je trenutno na 9 mestu z 7 točkami

Poraz v gosteh in zmaga doma Namiznotenisači NTK Tempa iz Velenja so v prejšnjem tednu odigrali kar dva kroga, 11. v sredo pri Krki v Novem mestu in 12. doma proti Murski Soboti. Prva tekma s Krko je bila za četverico neuspešna saj so izgubili z 1 : 5. V soboto pa so proti favorizirani ekipi igrali odlično in jih presenetili ter zmagali s 5:3. V mrzli dvorani v Novem mestu so v šestih dvobojih bili gostje boljši le v enem in sicer je Jure Slatinšek premagal Nevena Krkovića z 3:2, v vseh ostalih so gostje z lahko prišli do točk. J. Slatinšek je izgubil proti Janezu Petrovčiči z 1 : 3, slednji je bil v zadnjem dvoboju boljši še od Patrika Rosca s3:0. Krković je prispeval k zmagi Krke eno točko že v prvem, ko je premagal Žiga Jazbeca s 3:1, bolj tesno z 2 : 3 je Jazbec izgubil z Urošem Slatinškom.

Prav slednji Velenjčan, ki pa zdaj že nekaj let igra za Krko, je bil usoden tudi za Miho Kljajiča in ga je v drugem dvoboju premagal s 3:0.

Povsem druga zgodba je sobotna tekma z Mursko Soboto, kjer so favoritom s katerimi so na gostovanju izgubili, pripravili presenečenje. Že v prvem dvoboju je Patrik Rosc premagal Gregorja Kocovana 3:0, Jure Slatinšek pa Tomaža Roudija 3:1. Prvo točko za goste je priigral Jan Žibrat, ki je bil v dvoboju z Žigo Jazbecom boljši s 3:1. Žibrat je premagal tudi Slatinška 3:0 ter z enakim izidom še Rosca. Žiga Jazbec je k pozitivnemu rezultatu prispeval še dve točki v dvobojih s Tomažem Roudijem (3:0) in v zadnji napeti, odločilni igri s Kocovanom (3:2). Slednji je izgubil tudi proti Slatinšku z 1 : 3 in tekma se je končala z razveseljivim izidom. S to zmago so na lestvici prehiteli Ptuj in se povzpeli na peto mesto prve namiznoteniške lige. V 13. krogu bodo gostovali pri Kemi Puconci, ki je favorizirana ekipa, a po besedah vodje ekipe Žiga Jazbeca se ne bodo predali vnaprej. V Prekmurje po zmago.

Robi Hrgota četrti na celinskem pokalu Robi Hrgota je nastopil na tekmi celinskega pokala pokala v ameriškem Iron Mountnu, kjer je na prvi pristal tik za stopničkami na 4 mestu, drugo tekmo pa je žal odpihnil premočan veter. Cicibani in pionirji pa so tekmovali v slovenskem pokalu. V ljubljanskem Mostecu si je svoj prvi naslov državne prvakinje pri deklicah do 9 let priskakala Jerneja Brecl, Pia Slamek je osvojila 4. mesto, pri cicibanih do 9 let pa je bil Domen Oblak 8. V Kisovcu pri Zagorju je med tednom bilo izpeljano drugo regijsko prvenstvo, na katerem so prevladovali mladi skakalci SSK Velenje. Pri deklicah do 9 let je prepričljivo zmagala Breclova pred Slamekovo, cicibani do 9 let: 6. Domen Oblak; dečki 10 let: 2. Rok Jelen, 4. Ožbej Jelen, 6. Pikelj Denis, 8. Aleks Vučkovič; dečki do 11: Vid Vrhovnik, 3. Gašper Brecl, 5. Aljaž Osterc; dečki do 13 let: 1.

Matevž Samec, 4. Patrik Vitez, 6. David Strehar, 7. Blaž Sluga. V soboto pa so izpeljali še državno prvenstvo za dečke do 10 in 11 let. Pri dečkih do 11 let se je naslova državnega prvaka ponovno veselil Vid Vrhovnik, 6. Osterc in 10. Brecl; v kategoriji dečkov do 10 let pa je razveselil Rok Jelen s srebrno medaljo, Ožbej Jelen je osvojil 10., Pikelj 20. in Vučkovič 21. mesto.

V nedeljo je bilo v Vizorah pri Novi Cerkvi pokalno tekmovanje za dečke do 12 in 13 let v solo skokih in nordijski kombinaciji. V skokih je pri dečkihv do 13 let Matevž Samec osvojil 5. mesto, pri dečkih do 12 pa Patrik Vitez 11., David Strehar 17. in Blaž Sluga 21. mesto. V nordijski kombinaciji je Vrhovnik pritekel do tretjega mesta, Samec je bil 6., Rok Jelen 7., Ožbej Jelen 11., Brecl 13., Sluga 19., Vitez in Strehar pa sta si razdelila 20. mesto. Minuli teden je v Žireh in Kranju potekalo veteransko Masters svetovno prvenstvo v smučarskih skokih in Nordijski kombinaciji, katerega se je udeležilo 298 tekmovalcev iz 14 držav. Udeležila sta se ga tudi člana SSK Velenje Milan Čepelnik in Slavko Krajnčan, katera sta tekmovala na 25 in 40 m skakalnici vsak v svoji kategoriji. Čepelnik je osvojil 8 in 11 mesto, Krajnčan pa 6. in 8. v skokih ter 8. v nordijski kombinaciji.

Skoki na Muntiju Šoštanj – V Smučarsko skakalnem klubu Šoštanj se trudijo, da bi jim v nedeljo, 7. februarja, po treh letih, spet uspelo pripraviti tekmovanje v smučarskih skokih na skakalnici K 15 – Munti v Šoštanju. Odprto prvenstvo za cicibane do 9 let, dečke do 10 let, dečke in deklice do 11 let, veterane od 30 do 45 let in veterane nad 45 let, se bo začelo ob 15. uri. Sledila bo nočna tekma z alpskimi smučmi v kategorijah mladinci letnik 1990 in mlajši, člani letnik 1989 in starejši ter veterani letnik 1975 in starejši. Predvidoma naj bi se to tekmovanje začelo ob 17. uri. Prijave bodo organizatorji sprejemali uro pred začetkom tekme.

Obrtniki bodo smučali Območna obrtno podjetniška zbornica Velenje pripravlja prihodnjo soboto, 13. februarja na Golteh tekmovanje v veleslalomu. Najboljšim trem v posamezni kategoriji bodo podelili priznanja. Prijave zbirajo na sedežu zbornice.

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 18

18

MODROB E L A KRONIKA

4. februarja 2010

Za zaznamovanem prehodu zbil dečka Velika Pirešica, 2. februarja - V torek, nekaj minut pred pol osmo zjutraj, se je na glavni cesti v Veliki Pirešici zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval otrok. 57-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil po glavni cesti iz smeri Velenja proti Arji vasi, je na zaznamovanem prehodu za pešce zbil 8-letnega dečka, ki je nameraval vozišče glavne ceste prečkati na prehodu za pešce. Dečka so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.

Trojanski krofi in predor

Z BMW-jem v mercedesa

Piše: Adil Huselja

Velenje, 31. januarja – V nedeljo okoli 19. ure je na parkirnem prostoru v neposredni bližini stanovanjskega bloka na Stantetovi 11 neznana voznica osebnega avtomobila znamke BMW tipa 5, črne barve, pri vzvratni vožnji trčila v osebno vozilo mercedes benz tipa C 180. Voznica je, ne da bi ustavila, odpeljala proti centru Velenja. Vozilo voznice je na zadnji desni strani, v višini odbijača, poškodovano. Voznico osebnega avtomobila oziroma vse, ki ste nesrečo videli, policisti pozivajo, da zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče, pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma na anonimno številko policije 080 12 00.

V Velenju nekateri brezvestni vozniki uveljavljajo novo ‘modo’. Ustavijo avtomobil, kjer je prepovedano, vključijo vse štiri utripajoče luči in težava s parkiranjem je odpravljena. Kaj pa pešci!? (Foto: vos)

Iz policistove beležke

Dekle je bilo pri fantu V sredo, 28. januarja, zvečer, so starši policistom prijavili, da je odšla k fantu v Maribor njihova mladoletna hči. Tam so jo policisti tudi našli.

Zasežena večja količina amfetaminov V četrtek, 28. januarja, so policisti opravili nadzor okolice Šolskega centra in Zdravstvenega doma Velenje. Med nadzorom so zasegli večjo količino tablet amfetaminov.

Večjo količino tablet pa so zasegli tudi v soboto, 30. januarja, med opravljanjem nadzora cestnega prometa. Voznika bodo po opravljeni analizi zaseženih tablet, ovadili.

Kdo pravi, da ni nadzora?

V noči na soboto, 30. januarja, so šli v akcijo policisti in tržni inšpektorji. Na območju Policijske postaje Velenje so v gostinskih lokalih preverjali izvajanje Zakona o omejevanju uporabe alkohola, Zakona o porabi tobačnih izdelkov, Zakona o javnih zbiranjih, javnega reda in miru ter prekoračitvah obratovalnega časa.

V nadzoru so ugotovili deset kršitev. Zoper kršitelje bodo podali (ali pa so že) obdolžilne predloge in plačilne naloge.

drogo, so jima tabletke zasegli. Poslali jih bodo v analizo. V primeru, da bo ta pozitivna, ju čaka kazenska ovadba.

Iz pisma izginil denar

S pestjo po nosu

V sredo, 28. januarja, so velenjski policisti obravnavali tatvino denarja iz pisemske ovojnice, ki je bila poslana na Ravne na Koroškem. Prijavo kaznivega dejanja so velenjski policisti odstopili ravenskim.

V nedeljo, ob 2. uri zjutraj, je OKC Policijske uprave Celje poklical varnostnik iz nočnega lokala v Starem Velenju in povedal, da sta tam fizično obračunala dva gosta. Eden od obeh, sicer stari znanec policije, je s pestjo po nosu udaril drugega gosta. Oškodovanec je iskal zdravniško pomoč.

Glasna zabava v garaži V soboto, 30. januarja, okoli poldruge ure zjutraj, je skupina ljudi v garaži na Kardeljevem trgu v Velenju, navijala glasno glasbo.

Zaradi kršitve javnega reda in miru so policisti napisali plačilni nalog. Ker je bilo v skupini več ljudi, si bodo predvajanje glasbe lahko delili. Ne bo pa si jih imel s kom občan, ki je glasno glasbo vrtel v nedeljo, 31. januarja, v zgodnjih jutranjih urah. Globo bo moral poravnati kar sam.

Tabletke v analizi V petek in soboto, 29. in 30. januarja, so kriminalisti v Velenju dvema občanoma zasegli tabletke. Ker so sumili, da gre za prepovedano

Razbijal steklenice V nedeljo, 31. januarja, v poznih večernih urah, je Šoštanjčan na parkirišču pred stanovanjskim blokom, razbijal steklenice in kršil javni red in mir. Plačilni nalog, spisan na policiji, bo dobil po pošti.

Pijanih pridržanih ni bilo Policisti prejšnji teden niso pridržali nobenega pijanega voznika, so pa v štirih primerih pri voznikih zaznali prisotnost alkohola nad dovoljeno mero.

Trojanski krofi ne v Sloveniji ne drugje v svetu nimajo konkurence in od pamtiveka je bila restavracija z velikimi in okusnimi krofi postojanka za številne voznike. Z izgradnjo avtoceste in malo pozneje z odprtjem trojanskega in ostalih predorov so mnogi napovedovali, da bo restavracija počasi izgubila svoj sloves in tako kot mnogo restavracij ob cestah, kjer so se preusmerili prometni tokovi, propadla. A k sreči ni tako. Trojanski krofi še vedno dišijo, parkirni prostori so še vedno v celoti zasedeni in v času poletne turistične sezone je tam precej tujcev, ki potujejo ali se vračajo iz obmorskih krajev.

A tretji teden v januarju je trojanske krofe zasenčil trojanski predor, kjer se je zgodila huda prometna nesreča. K sreči ni bilo smrtnih žrtev, nastala pa je velika premoženjska škoda, za nekaj dni pa je bil predor celo zaprt, s čimer je bil promet med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije močno ohromljen. Nesreča v predoru je zelo lep primer, ob katerem se lahko zamislimo prav vsi. Od DARSA-a kot upravljalca do ostalih pristojnih institucij, ki so odgovorne za brezhibnost in izvajanje nadzora nad upravljanjem in zagotavljanjem tehničnih in drugih standardov. Tudi za nas voznike je primeren.

Takoj po nesreči so se oglasili strokovnjaki, ki so zahtevali dodatno namestitev protipožarnega sistema in še ostalih tehničnih inštrumentov. To bi zagotovo povečalo varnost. A kljub temu se okoliščine za podobno ali celo hujšo nesrečo ne bi nič spremenile.

Na posnetku je bilo lepo videti, da je za nesrečo kriv človek. Ali bolj natančno: njegov odnos do pravil in do drugih udeležencev v prometu. O varnostni razdalji sem pred kratkim pisal. In v trojanskem primeru smo videli, da bi morda le dve dodatni sekundi (pet sekund pa zagotovo) preprečile nesrečo in z njo tako hude posledice. Dvosekundna varnostna razdalja je primerna za normalne vozne razmere na cesti. Trisekundno uporabljamo pri vožnji s hitrostjo več kot 100 km/h; pri vožnji v megli, na mokrem vozišču, pri vleki priklopnika in pri vožnji za motornimi kolesi. Štiri- do petsekundno razdaljo pa uporabljamo na spolzkem in zasneženem vozišču; pri vožnji za vozilom, ki prevaža nevarne snovi ali večji tovor, in pri vožnji za vozili, če voznik izkazuje nezanesljiv način vožnje.

In ker vožnja skozi predor predstavlja dodatno nevarnost iz več razlogov, je varnostna razdalja v predoru zelo pomemben element.

Posebnost predorov je svetloba, če so neosvetljeni, so v dnevnem času in ob sončnem vremenu precej problematični, ko se pripeljemo v predor, če pa so dobro osvetljeni, pa lahko imamo v nočnem času težave ob izhodu iz njega. Vsi vozniki, ki imajo težave z vidom zaradi prepočasnega prilagajanja drugačni svetlobi, morajo biti zaradi tega še bolj pozorni. Tako za njih kot za vse ostale pa velja, da je zelo priporočljivo pred predorom zmanjšati hitrost, ker ne moremo vedeti, kaj se dogaja v njegovi notranjosti. To še posebej velja v zimskem času, ko je vozišče v predoru lahko mokro in spolzko. Med najbolj nevarnimi okoliščinami pa so zagotovo požari, ko zaradi visokih temperatur, ki se razvijejo ob gorenju vozil, strupenega dima in zmanjšane vidljivosti, nastanejo okoliščine, ki so izredno nevarne.

Zato moramo upoštevati prometne znake in svetlobno signalizacijo, še posebej če smo pred predorom, skozi katerega se še nismo peljali.

Zelo pomembno je tudi spremljanje znakov in informacij o razdalji do konca predora, zasilnih izhodih in postajališčih, ki jih lahko uporabimo le ob okvari vozila ali slabosti. Ob požaru pa zato, da lahko izberemo smer umika in da čimprej zapustimo notranjost predora.

Zavedati se moramo, da nam primerna varnostna razdalja, zbranost in osredotočenost na vožnjo in dogajanje pred in za nami lahko rešijo življenje. To velja za vse predore, tudi trojanskega, pa čeprav gor na vrhu tako omamno diši ...

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 19

ZANIMIVO

4. februarja 2010

Nagradna križanka

Cesta talcev 28 tel.: 03/ 898 26 00 1. CELOTNA PONUDBA NA ENEM MESTU • prodaja novih in rabljenih vozil • servis • kleparsko ličarske storitve • prodaja nadomestnih delov • svetovanje o načinu financiranja

Oven od 21.3.do21.4.

V teh dneh si boste priznali, da ste se zelo odtujili od partnerja in družine. Če se ne boste vzeli v roke, bo hudo, saj partnerju že krepko prekipeva. Saj ne, da bi bil zahteven, od vas pravzaprav pričakuje zelo malo. Težava je v vas.

Več časa si želite zase in za svoja mala veselja, ob tem pa pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Zima temu res ni naklonjena, saj je v dvoje marsikdaj lažje prijeten čas doživeti prav v naravi. A lepi so lahko tudi večeri na toplem.

2. RENAULT SPECIALIST najdaljše in največje izkušnje pri servisiranju, popravilih in prodaji Renault vozil v šaleško-koroški regiji

Bik od 22.4. do 20.5.

Ko se vam bo že zdelo, da je vse lepo in prav, se bo zalomilo. Naleteli boste na manjšo težavo, ki bo povezana z nekom iz bližnje družine. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Pa ne po vaši krivdi – vi boste le reševali, kar se bo rešiti dalo. Kot že velikokrat do sedaj, zato vas to ne bo vrglo iz tira.

Dvojčka od 21.5. do 21.6. Čaka vas nekaj razburljivih zimskih dni. Po tem, ko se nikakor niste mogli odločiti, kako preživeti preostanek letos res hude zime, se bodo stvari odvijale z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite z znanci, ki bodo kmalu postali vaši prijatelji.

Nekdo od njih pa morda še več kot le to. To ste tudi potrebovali, saj že nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija tako kot ste želeli.

Slabo obdobje je za vami, pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doživetij. Ja, tudi ljubiti je treba znati. Vi pa ste včasih preveč zagledani vase.

3. EUROSERVIS - BOLJE, HITREJE, CENEJE • originalni nadomestni deli, direktno od proizvajalcev • naša strokovna in cenovno ugodna vgradnja

Rak od 22.6. do 22.7.

Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno – kot kaže, se vam zna, če ne boste previdni, sesuti še ena življenjska želja. Boste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico. Od srca pa se vam bo odvalil velik kamen. V ljubezni se boste še naprej iskali, saj še sami ne boste vedeli, kaj bi sploh radi. Sploh, ker se nič kaj radi ne prilagajate. Bo pa zdravje zato veliko boljše, kar vas bo spravljalo v dobro voljo.

4. RABLJENI AVTOMOBILI Z GARANCIJO

Lev od 23.7. do 23.8.

Težko se boste zadrževali, da ne boste na glas povedali, kar si mislite o nekom, ki je za vašo prihodnost zelo pomemben. Ravno zato, ker se tega zavedate, boste vseeno povedali kar mislite, a boste prizanesljivi in previdni. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje.

Da se to splača, pa boste spoznali že v naslednjih dneh, ko boste potrebovali precej energije za delo, ki ga bo več, kot ste si mislili. Torek bo prinesel lepe novice.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka podjetja AVTO DOM in«, najkasneje do ponedeljka 15. februarja. 1. nagrada: 30,00 €, 2. nagrada: 20,00 €, 3. nagrada: 10,00 €.

Vrednost nagrade vnovčite v Butik regalu na sedežu podjetja AVTO DOM in Velenje.

Devica od 24.8. do 23.9.

Malo bo krivo vreme, malo pa tudi vaše počutje. A dejstvo je, da bosta s partnerjem veliko časa preživela skupaj. Odkrila boste celo nekdanjo strast, ki je že skoraj umrla, zato vanjo niste več verjeli. Kot dva sveža zaljubljenca bosta, kar bo ugajalo obema. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate pomagati. A do kaj več ne bo prišlo, preveč cenite to, kar imate trenutno doma. Poslovno se vam obeta mrtev teden.

Pogrešali boste prijatelje, pa tudi pravega delovnega elana ne boste imeli. A že gre na boljše. Bolj kot se bliža konec zime, bolj boste čutili novo življenjsko energijo. Finančno boste dobro stali.

Nagrajenci nagradne križanke podjetja Avto Igor, objavljene v tedniku Naš čas, 21. januarja 2010 so:

Tehtnica od 24.9. do 23.10. Če boste želeli ali ne, v teh dneh boste morali krepko odpreti denarnico. Denar nikoli ne gre lahko od vas, pa vendarle veste, da ga imate dovolj, da si privoščite, kar vam srce poželi. Gre za navado, ki se je boste težko znebili. Privoščite si več stvari, ki vam bodo dale novo energijo za delo in pomirile tudi vaše načete živce. Zadnji tedni pred verjetno že načrtovanim zimskim dopustom bodo precej naporni, zato je res skrajni čas, da se spočijete. Pa četudi si privoščite le podaljšan konec tedna. Ali pa razvajanje na masaži, v savni. Da se z zdravjem ne smete igrati pa tako že veste, zato ne bodite trmasti.

1. nagrada: Matjaž Blažič, Paški Kozjak 51 B 3320 Velenje (nagrada: ženska ročna ura) 2. nagrada: Poprask Franc, Gavce 76, 3327 Šmartno ob Paki (menjava pnevmatik za osebno vozilo) 3. nagrada: Slavko Filipčič, Ravne 42 A, 3325 Šoštanj (menjava olja za osebno vozilo (4 l) Rešitev nagradene križanke: VRAČA SE DVESTOŠEST Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade vnovčite na sedežu podjetja Avto Igor.

Škorpijon od 24.10. do 22.11.

Skovali boste lep načrt o bogatem koncu tedna, ki naj bi ga preživeli z družino in točno tako, kot si že dolgo želite. Žal vam ne bo uspelo. Pa ne čisto po vaši krivdi. V službi bo neverjetna gneča, za nameček pa vas bo na cedilu pustil nekdo od tistih, ki ste jim doslej vedno lahko zaupali. Sedaj boste končno spoznali, da je bolje organizacijo vzeti v svoje roke, sicer se stvari nikamor ne premaknejo. Boste pa zato našli več časa zase in za svoje telo. Razvajali ga boste kot že dolgo ne, kar vam bo godilo. In vam vlilo novo samozavest, ki pa ste jo tudi potrebovali.

Uspehi, ki bodo kar deževali, vas ne bodo uspavali.

Strelec od 23.11. do 21.12.

Končno bo prišel čas, ko boste svoje življenje uredili po svoji meri. Zamere, ki ste jih čutili s partnerjeve strani, bodo izpuhtele v zrak. Ob tem boste zelo malo naredili vi, šlo bo bolj zato, da se bo partner začel drugače vesti. A to ne bo dolgo trajalo, če se ne boste potrudili tudi vi, saj je vedno nasprotna stran tista, ki gladi nesporazume. Kar se denarja tiče, ga boste imeli veliko več kot večina vaših znancev. Še vedno pa ne toliko, da bi lahko zaspali na minulem delu. Ponudili vam bodo delo, ki vam ne bo dišalo. A niste še tako daleč, da bi lahko delali le tisto, kar vam res paše. Novi znanec bo v vas vsak dan zbujal več zanimanja.

Kozorog od 22.12. do 20.1.

Dnevi v naslednjem tednu ne bodo lahki. Ne bo se vam lahko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Za vsakim dežjem pa posije sonce in tudi vam bo že kmalu posijalo sonce sreče. Odrekli ste se preteklosti, da bi imeli lepšo prihodnost. Pri tem ste stavili na marsikaj negotovega. Že v teh dneh pa se bo izkazalo, da ste ravnali prav. Še kako boste srečni, ko boste to ugotovili. Osrečili pa boste tudi partnerja, ki je že skoraj obupal nad vami. To vam bo znal odkrito pokazati, kar vas bo zelo osrečilo.

Vodnar od 21.1. do 19.2.

Razpeti boste med željami in možnostmi. Saj ne, da bi imeli velike želje, bodo pa mnoge med njimi neuresničljive, ker ne boste zbrali dovolj poguma in tvegali.

Temu, kar se vam bo dogajalo, lahko preprosto rečete strah. Pred novimi ljudmi, novimi zvezami in drugačnim življenjem. Takšno kot ga imate trenutno ni čisto po vaši meri, a ste z njim vseeno zadovoljni. Prihodnost pa bi vam lahko prinesla veliko več negotovosti, zato oklevate pri odločitvah. Nič hudega. Če potrebujete čas, si ga vzemite. Tokrat res nič ne boste zamudili. Po eni strani boste srečni, ker vam dela v teh dneh res ne bo zmanjkalo, po drugi pa si boste želeli, da bi lahko več lenarili.

Ribi od 20.2. do 20.3.

Letošnja zima vam res ne pusti lenariti, predvsem zato, ker ste sami tako hoteli.

Ob tem si boste znali vzeti čas tudi zase in za svoje najbližje, pa čeprav ne v takih količinah, kot si želijo drugi. Denar, ki ga imate manj kot bi želeli in kot ga ob svojem načinu življenja potrebujete, seveda ne bo padel z neba. Končno vam bo nekdo poravnal dolgove, vi pa boste lahko svoje. Priznajte, da boste poslej lažje dihali. Znano je, da ste iznajdljivi, a tako zelo, da bi opazili eno od redkih odličnih priložnosti, ki se vam ponujajo, spet ne. Še vedno je vaša napaka to, da preveč poslušate partnerja, ta pa zna marsikdaj stvari videti čisto črne in jih tudi postaviti na pesimistične osnove. Več optimizma vam ne bi škodilo.

19

Zgodilo se je ... ... od 5. do 11. februarja - na 6. seji sveta občine Šoštanj, 6. februarja leta 1996, je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc Pečovnik; 25. aprila so svetniki na seji sveta občine Šoštanj za novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona Skornška; - februarja leta 1987 se je začela javna razprava o odpiranju jame Šoštanj in petega bloka Termoelektrarne Šoštanj; - 8. svečana je slovenski kulturni praznik v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849 v Kranju; pobudo za ta praznik

je 1. februarja 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, Prešernove nagrade, ki se ta dan delijo za dosežke na kulturnem področju, pa je uvedlo ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 13. februarja 1946, prvič pa so Prešernovo nagrado podelili 8. februarja leta 1947; - 9. februarja 1982, ko je šaleška folklorna skupina Koleda prraznovala 10. obletnico delovanja, pa so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prvič podelili priznanja takratne Kulturne skupnosti Velenje - Napotnikovo priznanje, Napotnikovo diplo-

mo in Napotnikovo plaketo; - 10. februarja 1980 so člani Zveze šoferjev in avtomehanikov občine Velenje pri Starem jašku pripravili prvi uraden sejem rabljenih avtomobilov, neuraden sejem pa je bil že nedeljo prej; - 10. februarja 1995 je bil v Topolšici ustanovni kongres sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije – SPESS; - 10. februarja 1999 je Peter Radoja v šoštanjski Mestni galeriji predstavil svojo prvo pesniško zbirko Prgišče zlata; - 10. februarja 2001 se je z zaključnim koncertom v velenjskem domu kulture končala 2. Max club jazz klinika, to je mednarodna šola jazza, ki sta jo skupaj pripravila velenjski Kulturni center Ivana Napotnika in Max club; mladim jazz glasbenikom so

predavali priznani profesorji in glasbeniki iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije; - 11. februarja 1995 so v šoštanjski termoelektrarni pričeli enotedenski preizkus zagona razžveplevalne naprave bloka 4.

Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 20

20 ČETRTEK, 4. februarja

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.15 11.40 13.00 13.25 13.50 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 16.50 17.00 17.20 17.30 18.00 18.25 18.40 18.45 19.00 19.50 19.55 20.55 21.45 22.00 23.00 23.35 00.05 00.30 01.05 01.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, nad.

Pod klobukom Prevare in skrivalnice, 19/27 Omizje Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan.

Piramida Poročila Mostovi Cofko Cof, 3/26 Mala baktistka, dok. film Enajsta šola Bizgeci, risanka Novice, šport, vreme Gledamo naprej Gremo na smuči, 2/6 Kot ata in mama, 4/7 Žrebanje deteljice Simfonorije, risanka Pujsa Pepa, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Zimske olimpijske igre, 1. del Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Globus Tv dnevnik 4.2.1992 Dnevnik Dnevnik slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 08.00 09.00 09.55 10.25 10.55 11.20 12.10 13.35 14.25 14.55 16.00 16.30 17.00 17.30

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Globus Tv dnevnik 4.2.1992 Zemlja – moč naravnih sil, 4/5 Zemja – moč naravnih sil, 5/5 Oče rek – mogočni Misisipi, 1/2 Na lepše Slovenska jazz scena Evropski magazin Lynx magazin, tv Koper Mostovi To bo moj poklic: metalurg, 1. del Potepanja: Idrija, 2. del Mi znamo, 1/12 Družinske zgodbe: družina Suhadolc Primer Ranucci, franc. film Tranzistor, 13. odd.

Branilke zakona, 5/13 Benny in Joon, am. film Zabavni infokanal

18.00 18.25 19.00 20.00 21.25 22.00 22.45 00.25

TV SPORED PETEK, 5. februarja

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Srebrnogrivi konjič, 36/39 Mala baktistka, dok. film Enajsta šola To bo moj poklic: avtokaroserist, 2. del 11.45 To bo moj poklic: metalurg 12.10 Osmi dan 12.40 Minute za jezik 13.00 Poročila, šport, vreme Turbulenca: biti tujec, svet. odd.

14.05 Knjiga mene briga 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Kaj govoriš?=So vakeres?

16.00 Mihec in Maja, otroš. serija 16.05 Iz popotne torbe: pajkova mreža 16.25 Dani, 1/4 16.55 Bizgeci, risanka 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba, potroš. odd.

17.40 Gledamo naprej 17.50 Duhovni utrip 18.05 Z glavo na zabavo, big father 18.35 Vipo, risanka 18.45 Jani Nani, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Danes dol, jutri gor, 10. del 20.25 Na zdravje!

22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Polnočni klub: časovna banka 00.15 Duhovni utrip 00.30 Tv dnevnik 5.2.1992 00.55 Dnevnik, pon.

01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal

06.30 07.00 08.05 08.35 09.00 09.30 10.00 10.45 11.15 11.45 12.15 12.35 15.25 16.20 16.50 17.20 17.50 18.25 20.00 20.50 21.45 23.35 01.00 01.45

06.55 07.25 08.30 09.25 10.20 10.55 11.25 13.05 13.35 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 23.15 00.15 01.20 02.20

Tv prodaja 24ur, ponov.

Jutri je za večno, nad.

V imenu ljubezni, nad.

Zlata dekleta, nan.

Tv prodaja Pod vladnim okriljem, am. film Tv prodaja Smeh ni greh, zab. odd.

Ricki Lake Vojaške žene, nan.

Ukradeno srce, nad.

24ur popoldne V imenu ljubezni, nad.

Jutri je za večno, nad.

24ur vreme 24ur Policaj iz vrtca, am. film Na kraju zločina, nan.

24ur zvečer Tudorji, nan.

Bratovščina, nan.

24ur, ponov.

Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja, koncert skupine Chateau in Tomaž Domicelj 11.25 Odprta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (317) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3.

TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 318. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 20.00 Popotniške razglednice, potopisna oddaja 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja, gost: mag. Janez Kopač 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža, gostje: Fantje izpod Rogle, Mitja kvintet 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

07.10 07.40 08.45 09.40 10.35 11.10 11.40 13.15 13.45 14.15 15.10 16.05 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 23.00 01.05 01.40 02.40

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Glasnik, tv Maribor Podoba podobe Evropski magazin Črno beli časi Tv dnevnik 5.2.1992 Šport špas Gremo na smuči, 2/6 Kot ata in mama, 4/7 Izbor za tekmovanje evrov. mladi glasb. 2010, zaključni večer Posebne enote, Auschwitz – Birkenau, dok. odd.

Circom regional, tv Maribor Primorski mozaik Mostovi Glasbenik na prelomu stoletja, dok. odd.

SP v nord. smuč., smuč. tek 20 km (Ž) prosto, prenos Druga stran genialnosti, 2/4 Zakon v modrem, 10/12 Usodna nesreča, am. film Nevarni dokazi: zgodba Lori Jackson, am. film Jasnovidka, 13/22 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov.

Jutri je za večno, nad.

V imenu ljubezni, nad.

Zlata dekleta, nan.

Tv prodaja Božiček pred bankrotom, am. f.

Tv prodaja Smeh ni greh, zab. odd.

Ricki Lake Vojaške žene, nan.

Ukradeno srce, nad.

24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad.

Jutri je za večno, nad.

24ur vreme 24ur Taksi, am. film Brez sledu, nan.

24ur zvečer Čez mejo, am. film Šest modelov, nan.

24ur, ponov.

Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Popotniške razglednice 11.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: Fantje izpod Rogle, Mitja kvintet 12.45 Videospot dneva 12.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (318) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, 319. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Osebna in duhovna rast, pogovor, Nataša Kern, medsebojna komunikacija (biodanza) 20.50 Regionalne novice 2 20.55 Videospot dneva 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje3. TV mreža 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, pon.

23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

4. februarja 2010 SOBOTA, 6. februarja

06.15 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: pajkova mreža 07.20 Križ kraž: sledi Mihec in Maja sledi Sejalci svetlobe sledi Ribič Pepe 09.00 Rejniški dom, ang. film, 4. del 10.45 Polnočni klub: časovna banka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Načrt za napad, 1/3 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Alternativa 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.40 Na vrtu 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Larina zvezdica, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Spet doma 21.40 ARS 360 21.55 Hri-bar 23.00 Poročila, vreme, šport 23.30 Usodna nesreča, 13/13 00.20 Tv dnevnik 6.2.1992 00.45 Dnevnik, pon.

01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal

06.30 07.00 07.30 07.40 08.05 09.05 09.25 10.00 10.30 11.20 12.10 13.40 15.55 17.45 19.00 19.25 20.10 21.45 22.15 22.40 00.20 01.00

07.45 08.00 08.25 08.40 08.50 09.15 09.40 10.05 10.30 11.05 11.40 12.45 15.10 16.10 17.05 18.55 19.00 20.00 21.55 00.30 01.25 02.25

09.00 09.40 09.45 11.00 11.05 11.35 11.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.20 19.55 20.00 20.25 20.30 20.45 21.00 22.00 23.00 00.40 00.45 00.50

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 6.2.1992 Polemika Posebna ponudba, potr. oddaja Primorski mozaik Circom regional, tv Maribor Genij iz Sakare, 1/4 Prekinjena revolucija, 2/4 Osebnost primorske 2009 Nogomet, ang. liga, Liverpool – Everton, prenos SP v nord. smuč., smuč. skoki, prenos Rokomet, liga prvakinj, Gyoeri – Krim Mercator, posnetek Magazin v alp. smuč.

Planet šport, športna odd.

SP v nord. smuč., smuč. tek – sprint (M+Ž), prenos Bleščica, odd. o modi Slovenski magazin Ljubezen in pištola, am. film Tranzistor, 13. odd.

Zabavni infokanal

Tv prodaja Art Attack, izob. odd.

Brata Koalček, ris. ser.

Mojster Miha, ris. ser.

Lazytown, otr. ser.

Winx klub, ris. serija Ben 10, ris. serija Kim Possible, ris. ser.

Pojmi skupaj, ris. film Angie, nan.

Moč neurja, dok. odd.

Prgišče čudežev, am. film Poirot, 5. del Karen Sisco, 1. del Širna reka, am. film 24ur vreme 24ur Požarni zid, am. film Brodolom, am. film Umori v Durhamu, nad.

24ur, ponovitev Nočna panorama

Miš maš, otroška oddaja Videospot dneva Heidi, otroški risani film Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (319) Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Mladi upi, otroška oddaja Duhovni vrelec: Luka Mihevc, župnik v župniji Velenje – Sv. Marija Mura Raba TV, informativna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1809. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja LIONS BAND – koncert Ljubezen za vse - Koniju v spomin Zgodbe Balkana: Makedonija, dokumentarni film Velenje, mesto rocka, koncert skupine Res Nullius Odprta tema, pogovor Jutranji pogovori Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

NEDELJA, 7. februarja

07.00 sledi sledi 09.20 09.55 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 14.30 15.00 15.05 15.10 15.25 15.35 16.00 16.05 16.20 16.25 17.00 17.15 sledi 17.30 18.25 18.35 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.05 21.40 22.35 23.00 00.45 01.10 01.30 02.00

06.30 07.30 08.00 08.10 08.35 09.05 10.05 10.55 11.20 11.55 12.55 14.25 16.15 16.55 18.55 19.20 20.00 20.50 22.45 23.45 00.50

Živ žav Telebajski, 44/90 Marči Hlaček, 32/39 Šport špas, 4/8 Nedeljska maša, prenos iz župnije Škofije Izvir(n)i Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Maribor Poročila, šport, vreme Na zdravje!

Prvi in drugi NLP Na naši zemlji Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Za prste obliznit, 38.del Poročila, šport, vreme NLP Naglas!

Fokus Žrebanje lota Prihaja Nodi, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Prešernova proslava, prenos Prešernovi nagrajenci Intervju: dr. Matej Lahkovnik Poročila, vreme, šport Assunta spina, 2/2 Tv dnevnik 7.2.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 7.2.1992 Globus V dobri družbi, tv Maribor Razkrita govorica plesa, 3/4 Lynx magazin, tv Koper Slovenski magazin Žrebanje skupin za EP v nogometu 2012, prenos iz Varšave Turbulenca: biti tujec SP v nord. smuč., smuč. skoki, prenos Igre s ciljem, športni film Nogomet, ang. liga, Chelsea – Arsenal, prenos Olimpijski magazin Planet šport, športna odd.

Oče rek – mogočni Misisipi, 2/2 Soba z razgledom, ang. film Na utrip srca Berlin Alexanderplatz, 6/14 Zabavni infokanal

PONEDELJEK, 8. februarja

06.25 06.30 06.40 07.00 07.25 07.45 09.00 09.25 10.40 11.10 11.35 12.00 13.00 13.15 14.25 15.10 15.45 15.55 16.10 16.25 16.50 17.00 17.15 17.30 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 21.50 22.20 22.45 23.10 00.05 00.25 01.00 01.30

06.30 08.30 09.00 09.10 09.30 12.10 12.30 12.45 13.15 13.40 14.10 14.25 14.50 15.45 17.30 18.00 19.00 19.05 20.00 20.50 21.45 22.15 22.35 00.30 01.25

07.45 08.00 08.30 08.40 08.50 09.15 09.40 10.05 10.35 11.35 12.40 13.40 15.35 16.25 18.20 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 00.40 01.30 02.00 03.00

Tv prodaja Art Attack, izob. odd.

Brata Koalček, ris. serija Mojster Miha, ris. serija Lazytown, ris. serija Winx klub, ris. serija Ben 10, ris. serija Kim Possible, ris. serija ŠKL, mlad. odd.

Preverjeno, ponov.

Zgodba o Muenchenskem poboju, dok. odd.

Zvonec, knjiga in sveča, am. film Karen Sisco, 2. del Trije možje in mala dama, am. film Ljubezen skozi želodec, kuhar. odd.

24 ur vreme 24ur Jaz, Irene in jaz, am. film Življenje ni šala, nan.

Pozabljeni, am. film Tabloid, nan.

Nora šola, anim. ser.

24 ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 1808. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1809. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Luka Mihevc, župnik v župniji Velenje – Sv. Marija 11.10 Župan z vami, ponovitev, gost: Ljubo Žnidar, župan Občine Polzela 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: Fantje izpod Rogle, Mitja kvintet 13.30 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 14.30 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Čas za nas, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja, koncert skupine Chateau in Tomaž Domicelj 19.35 Vabimo k ogledu 20.45 Iz arhiva VTV; Popotniške razglednice: ŠRI LANKA, gosta: Franci in Tina Horvat 20.40 Jutranji pogovori 22.10 Vabimo k ogledu

06.50 07.20 08.25 09.20 10.15 10.50 11.20 13.00 13.30 14.00 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 23.15 00.20 01.15 02.15

Prešernova Zdravljica Utrip Zrcalo tedna Smrkci, 29/30 Solzice, otroška odd. Švigamuc, ris. film Cofko Cof, 3/26 Franček in zeleni vitez, ris. film Šport špas, odd. o športu, 4/8 Kraljična na zrnu graha, dramska predstava Mi znamo, 1/12 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Prešernova proslava Prešernovi nagrajenci Dober dan, Koroška Razkošno rastlinje, ris. nan.

Feliksova pisma, ris. nan.

Balet, lutkovna nan.

Ribič Pepe, 20/26 Bizgeci, risanka Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pingu, risanka Toni in Boni, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Cvetje v jeseni, slovenski film Na lepše Poročila, vreme, šport Pisave Glasbeni večer – Prešeren v glasbi Tv dnevnik 8.2.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 8.2.1992 Sobotno popoldne Razkrita govorica plesa, 3/4 Kaj govoriš?=So vakeres?

Slovenci v Italiji Posebna ponudba Osmi dan ARS 360 Slovenski magazin Prvi in drugi Španski večer, veliki koncert gimnazije Kranj To bo moj poklic: metalurg Ambasadorka luči, dok. film Rožnati panter, risanka Iz sobotnega popoldneva Romulus Whitaker na lovu za zmaji, dok. odd.

Stoji drevo, dok. odd.

Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Pariz, ljubim te, franc. film Romulus Whitaker na lovu za zmaji, dok. odd.

Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov.

Jutri je za večno, nad.

V imenu ljubezni, nad.

Zlata dekleta, nan.

Tv prodaja Prenočišča za tujca, am. film Tv prodaja Smeh ni greh, zab. odd.

Ricki Lake Ženska družba, nan.

Ukradeno srce, nad.

24ur popoldne V imenu ljubezni, nad.

Jutri je za večno, nad.

24ur vreme 24ur Na vrat, na nos, am. film Razočarane gospodinje, nad.

24ur zvečer Bratovščina, nan.

Kralji, nad.

24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Mladi upi, otroška oddaja 09.40 Slavnostni koncert ob 90-letnici Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 10.40 Vabimo k ogledu 10.45 1809. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Videospot dneva 11.20 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 14.00 Videostrani, obvestila 17.50 Vabimo k ogledu 17.55 V Ljubljano jo dajmo, gledališka predstava (poletno gledališče Studenec 2009); igrajo: Jože Vunšek, Pia Brodnik, Tadeja Capuder, Jure Sešek, Konrad Pižorn in več kot 70 igralcev 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ministrski stol, gostja: Majda Širca, ministrica za kulturo 21.00 Hrana in vino, kuharski nasveti, 320. oddaja 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.20 Vabimo k ogledu 22.25 Ljubezen za vse, posnetek dobrodelnega koncerta LC Velenje, nastopajo: Lions band, Mlada Langa, T-Angels, AVE, Slovenski oktet, Tereza Kesovija 00.10 Videostrani, obvestila

TOREK, 9. februarja

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.35 10.45 11.10 11.25 11.55 13.00 13.25 13.40 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 16.50 17.00 17.20 17.30 18.00 18.25 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.00 00.05 00.30 01.00 01.20 01.55 02.20

06.30 07.00 07.45 08.15 08.45 09.05 09.30 10.25 13.30 14.30 15.25 15.55 17.00 17.25 18.00 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 23.10 00.20 02.35

06.50 07.20 08.25 09.20 10.15 10.50 11.20 13.00 13.30 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.00 22.55 23.15 00.15 01.10 02.10

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Deklica delfina in lisica zvitorepka, 6/7 Mladi znanstevnik Janko, nan.

Feliksova pisma, ris. nan.

Ribič Pepe, 20/26 Zgodbe iz školjke V pričakovanju božiča, 6/24 Intervju: dr. Matej Lahovnik Poročila, šport, vreme ARS 360 Pisave Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Marči hlaček, 37/52 Sejalci svetlobe, 9/10 Na krilih pustolovščine, 20/25 Bizgeci, risanka Novice, šport, vreme Gledamo naprej Klasicizem in historizem, 1/4 Povodni mož, dok. odd.

Minute za jezik Žrebanje Astra Fletni gaji, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Zimske olimpijske igre, 2. del Odmevi, šport, vreme Dnevnik Josefa Nachmanija, dok.

Prava ideja, poslov. odd.

Klasicizem in historizem, 1/4 Tv dnevnik 9.2.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanla Infokanal Tv prodaja Dober dan, Koroška Tv dnevnik 9.2.1992 Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem NLP Bleščica, oddaja o modi Stoji drevo, dok. odd.

Pozdrav Afriki Izvir(n)i Glasnik, tv Maribor Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Intervju: dr. Jože Pirjevec, pon.

Muzikajeto, leseni rogisti, mlad. odd.

Globus Prava ideja!, poslov. odd.

Dediščina Evrope, 3/3 Balada o trobenti in oblaku, slovenski čb film Jefferson v Parizu, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov.

Jutri je za večno, nad.

V imenu ljubezni, nad.

Zlata dekleta, nan.

Tv prodaja Ljubica se maščuje, kanad. f.

Tv prodaja Smeh ni greh, zab. odd.

Ricki Lake Ženska džungla, nan.

Ukradeno srce, nad.

24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad.

Jutri je za večno, nad.

24ur vreme 24ur Preverjeno Zdravnikova vest, nan.

Enota za posebne primere, nan.

24ur zvečer Bratovščina, nan.

Kralji, nan.

24 ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Ministrski stol, gostja: Majda Širca, ministrica za kulturo 11.35 Videospot dneva 11.40 Hrana in vino, ponovitev (320) 12.10 Ljubezen za vse, posnetek dobrodelnega koncerta LC Velenje, nastopajo: Lions band, Mlada Langa, T-Angels, AVE, Slovenski oktet, Tereza Kesovija 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Kaj je varčevanje 18.40 Hrana in vino, kuharski nasveti, 321. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1810. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna inf. odd.

20.45 Priložnosti za pridobitev poklica na Šol. centru Velenje 22.00 Sodobna umetnost 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,pon.

00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

SREDA, 10. februarja

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.00 11.25 11.55 13.00 13.25 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.50 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 19.00 19.55 20.05 22.00 23.05 00.20 01.10 01.35 02.10 02.35

06.30 07.00 08.00 09.00 10.20 10.50 12.35 14.05 14.30 14.55 15.15

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Marči hlaček, 24/52 Sejalci svetlobe, 9/10 Pozabljeni igrači, risanka Zlatko Zakladko Klasicizem in historizem, 1/4 Zimske olimpijske igre, 1. del Poročila, šport, vreme En sam Vasko, portret Vaska Poliča Izvir(n)i Poročila Mostovi Rožnati panter, ris. film Male sive celice, kviz Bizgeci, risanka Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: medvrstniško nasilje, svet. odd. Žrebanje lota Robotki, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Popolna tatvina, ang. film Odmevi, šport, vreme Sveto in svet: evropsko leto boja proti revščini Turbulenca: medvrstniško nasilje Tv dnevnik 10.2.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

02.25

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Spet doma Hri-bar Tv dnevnik 10.2.1992 Prava ideja!, poslov. odd.

Knjiga mene briga Glasbeni večer, ob 100-letnici rojstva Marijana Lipovška Slovenci po svetu Mostovi Črno beli časi Kingdom, 6/6 O živalih in ljudeh Na vrtu Z Damijanom Odbojka: liga prvakov, Ach Volley Bled – Macerata, osmina finala, prenos Šola za žene, sng drama Slovenska jazz scena Med življenjem in smrtjo, am. film Zabavni infokanal

07.00 07.30 08.35 09.30 10.25 11.00 11.30 13.10 13.40 14.15 15.10 16.05 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 23.15 00.20 01.15 02.15

Tv prodaja 24ur, ponov.

Jutri je za večno, nad.

V imenu ljubezni, nad.

Zlata dekleta, nan.

Tv prodaja Priklenjena mati, ang. film Tv prodaja Smeh ni greh, zab. odd.

Ricki Lake Ženska džungla, nan.

Ukradeno srce, nad.

24ur popoldne V imenu ljubezni, nad.

Jutri je za večno, nad.

24ur vreme 24ur Prva ljubezen, am. film Na kraju zločina, nan.

24ur zvečer Bratovščina, nan.

Kralji, nad.

24ur, ponovitev Nočna panorama

16.40 17.10 17.40 18.00 18.45 19.00 19.25 20.00 22.00 23.25 00.25

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1810. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Športni torek, športna informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (321) 12.00 Priložnosti za pridobitev poklica na Šolskem centru Velenje 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, 322. oddaja 19.05 Glasba za otroke 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

4. februarja 2010

Knjižne novosti Bernhard Schlink: Konec tedna Bernharda Schlinka najbrž ni potrebno posebej predstavljati, saj je v slovenščino prevedenih večino njegovih del, z najbolj slavnim Bralcem na čelu. Tudi tokrat avtor ne razočara. Z značilno izpiljenim slogom pisanja poskrbi, da bralec knjige skoraj ne more odložiti, dokler je ne prebere do konca.

Glavni junak, nekdanji terorist, se po dvajsetih letih zapora vrača domov. V ta namen mu prijateljica priredi srečanje z znanci in prijatelji, od pravnika in poslovneža do verskega dostojanstvenika in mlade ženske, ki želi spati z njim samo zato, da bi se lahko hvalila, da je spala z znanim teroristom. Pride pa tudi nekdo, ki ni povabljen in je seveda glavni povod za zaplete, ki sledijo. Pred nami se tako razgrne nepozaben vikend, v katerem pridejo na dan številne skrivnosti iz preteklosti.

njegov konec, si želi, da bi ga vnukinja peljala gledat nekaj, kar se mu je kljub prizadevanjem vseskozi odmikalo, popoln sončni mrk.

Skozi potovanje po Avstraliji Sara spozna, kako pomembni so majhni trenutki v življenju, tudi če gre samo za prvi sončni žarek.

Brigitte Carrere: S kuhalnico okoli sveta Si upate poseči po novih začimbah, ustvariti izvirne kombinacije in preizkusiti neobičajna živila? V knjigi so zelo bar vito in izvir no pred stav lje ni recep ti raz lič nih držav. Nekateri med njimi so res-

Peter O'Connor: Prvi sončni žarek To je zgodba o dveh življenjih, Sarinem in dedkovem. Sara je celo življenje počela stvari, ki so jih drugi od nje pričakovali, še posebej njen oče. Njeno življenje se zdi vsem idealno, saj se ji obeta uspešna kariera, za kar si je vseskozi močno prizadevala. Vendar pa Sara ni srečna. Vedno bolj ugotavlja, da se odmika od sebe in od tistega, kar si resnično želi.

Njen ded pa je vse življenje počel tisto, kar ga je resnično veselilo: potoval po svetu in se prepuščal trenutkom. Zdaj, ko ve, da se bliža

mkp

Četrtek, 4. februar 16.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic 18.00 Knjižnica Velenje Predavanje - Protistrup za izgorelost 19.00 Galerija Velenje Predstavitev knjige Dr. Damir Globočnik: Prešeren in likovna umetnost 19.19 Knjižnica Velenje Odprtje razstave dokumentarne fotografije Janeza Eržena: Jaz, gledalec 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert učiteljev

Petek, 5. februar 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Knjižnica Velenje Bralno-debatni krožek za najstnike Cool knjiga 19.00 MC Velenje Mladinski gledališki abonma in izven Izbrisani (Lendava) - Zaradi inventure odprto 21.00 MC Velenje Klubski večer 8.00 – 13.00 Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 10.30 Dom kulture Velenje Pikin abonma in izven Fran Miličinski: Zvezdica Zaspanka Vstopnina za izven: 5 EUR

Nedelja, 7. februar nično neobičajni, prav vsi pa so po svoje zanimivi. Recepte odlikuje preprostost, dodani pa so tudi uporabni nasveti in namigi za serviranje. Knjiga vam pomaga pripraviti francoske profiterole, turško baklavo, karibsko vročo čokolado, polinezijske bananine kolačke, alžirski kuskus, vietnamsko juho in še veliko slastnih jedi, ki bodo povod za izvrstne dišave po oddaljenih deželah.

Christiane Wittenburg: Pavlina in njena duda Pavlina je pravzaprav že velika in že veliko ve, kljub temu pa ne more brez svoje dude. Kamorkoli gre in karkoli počne, duda je vedno varno spravljena v njenih ustih. Nekega dne pa pridejo na obisk prijatelji z dojenčkom. Tudi on ima svojo dudo in vse kaže, da tudi on ne more brez nje. Ko mu jo Pavlina potegne iz ust, glasno zajoče in se umiri šele,

8.00 Ramšakov vrh Planinski pohod 22. zimski pohod na Ramšakov vrh 18.00 MC Velenje Jazz koncert ob slovenskem kulturnem prazniku

Ponedeljek, 8. februar 10.00 – 13.00 Galerija Velenje Ob kulturnem prazniku - Dan odprtih vrat v Galeriji Velenje 10.00 – 18.00 Velenjski grad Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje 10.00 – 18.00

Pustna rajanja za otroke Velenje - V Velenju bodo tudi letos na pustni torek pripravili veliko otroško pustno rajanje. Na prireditvi, ki bo v velenjski Rdeči dvorani v torek, 16. februarja, od 17. ure naprej, bodo za zabavo poskrbeli člani zasedbe Spev, animatorji MZPM Velenje ter voditelj

Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Dan odprtih vrat v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju 16.00 Kino Velenje, mala dvorana Ob slovenskem kulturnem prazniku v kino! Zvezdica Zaspanka 18.00 Kino Velenje, mala dvorana Ob slovenskem kulturnem prazniku v kino! Ukrivljanje prihodnosti in izbor nagrajenih kratkih filmov velenjskega natečaja za ljubiteljski kratki film Brezplačen vstop.

20.00 Kino Velenje, velika dvorana Ob slovenskem kulturnem prazniku v kino!

Distorzija

Torek, 9. februar 13.15 MC Velenje Igralno-plesna predstava dijakov ŠSD ŠC Velenje Intervju s turistom – potovanje daljše od življenja 19.00 Knjigarna Kulturnica Predavanje: In beseda je postala … slovenska – o čem je Trubar pisal?

19.00 Dvorana Centra Nova Nikodemovi večeri - »To delajte v moj spomin.« Kaj? Zakaj? Kako?

Predaval bo msgr. Dr. Marijan Turnšek.

19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovor iz cikla O Šmarčanih malo drugače Jože Krajnc

Sreda, 10. februar 10.00 Mestna občina Velenje 20. Medobčinski otroški parlament Stereotipi, rasizem, diskriminacija 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.30 Galerija Velenje Pravljično-igralna urica 19.00 Dvorana Centra Nova Nikodemovi večeri - Evharistija – skrivnostna navzočnost 19.19 Knjižnica Velenje Pesniški večer

Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

prireditve Boštjan Oder. Organizatorji prireditve bodo tudi letos priredili izbor najizvirnejših družinski mask.

Prireditev Pust, pust, krivih ust skupaj prirejajo Festival Velenje, Mestna občina Velenje – TIC, Turistična zveza Velenje, MZPM Velenje ter ŠRZ Rdeča dvorana Velenje. Pomembno je tudi to, da vstopnine ne bo!

Pustna rajanja pa bodo pripravili tudi v nekaterih društvih pri-

Koledar imen Februar (svečan )

ŠOŠTANJ

Sobota, 6. februarja 19.00 Kulturni dom Šoštanj Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s predstavo Skoz iz kože po litetarni predlogi Petra Rezmana v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega

Ponedeljek, 8. feb.

18.00 Mestna galerija Šoštanj Odprtje razstave slikarja Franca Rasingerja, glasbeni gost vokalna zasedba Anima Vita, strokovna ocena Marija Cvetek, beseda o avtorju Jože Rovšek

Torek, 9. februar

4. četrtek - Andrej 5. petek - Agata 6. sobota - Dora 7. nedelja - Egidij 8. ponedeljek - Janez slovenski kulturni

19.00 Kavarna Šoštanj Kavarniški večer, gosta balerina Lidija Sotlar ter koreorgaf in režiser dr. Henrik Neubauer

ŠMARTNO OB PAKI

Petek, 5. februarja 16.00 Hiša mladih Veselo popoldne v hiši mladih (družabne igre, namizni nogomet,…)

19.00 Hiša mladih Otvoritev razstave lee hudournik in klemna zupanca s spremljevalnim kulturnim programom (prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika)

praznik

9. torek - Polona 10. sreda - Viljem Lunine mene

Sobota, 6. februarja 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Študentska rekreacija

6. februarja, zadnji krajec, ob 0:48

Ponedeljek, 8. feb.

18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika ( v programu sodelujejo: MePZ Šmartno ob Paki, MPZ Franc Klančnik in učenci glasbene šole)

Torek, 9. februarja 18.00 Hiša mladih Joga 19.00 Knjižnica v Šmartnem ob Paki O šmarčanih malo drugače (pogovor z novinarjem, igralcem, režiserjem, urednikom,… Jožetom Krajncem bo vodila Tatjana Vidmar)

jateljev mladine. V soboto, 13 februarja, otroško pustno rajanje pripravljajo v DPM Konovo. V mali dvorani Doma krajanov ga bodo začeli ob 15. uri. V nedeljo, 14. februarja, pustno rajanje pripravljajo v Šmartnem ob Paki.

V Tamkajšnjem kulturnem domu se bo pričelo ob 14. uri. Ni kaj, časa ni več veliko, pripravite izvirne pustne maske in uživajte v preganjanju letos res hude zime.

CITYCENTER CELJE: - danes, 4. 2. BIO TRŽNICA - petek, 5. 2. ob 17. uri Smučarski izziv predstavitev prireditve z žrebanjem nagrad, predstavitev smučišč, izzivalske animacije...

- sobota, 6. 2. OTROŠKE DELAVNICE - nedelja, 7.2. ob 11. uri pravljice v Džungli 1.DO 15. 2. RAZSTAVA OB 140 LETNICI-Poslovno komercialne šole iz Celja

bš

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:

PRINCESA IN ŽABEC

Primabalerina in režiser Šoštanj– Gosta šestega kavarniškega večera, ki jih v Kavarni Šoštanj prirejata Zavod za kulturo in Črt Škodlar, bosta v torek, 9. februarja ob 19.h, Lidija Sotlar, primabalerina Opere in baleta SNG Ljubljana in dr. Henrik Neubauer, koreograf in režiser.

VELENJE

Sobota, 6. februar

Arto Paasilinna: Župnikov zverinski služabnik Priljubljeni finski pisatelj ostaja zvest samemu sebi in svojim tragikomičnim junakom. Glavna tematika je tudi tokrat razhod osrednjega lika z družbo, glavni junak pa je župnik Huuskonen. Farani mu za rojstni dan podarijo pravega medvedjega mladiča, ki ga poimenuje Zlomek. Zverina mu popolnoma spremeni življenje, saj ga zaradi nje zapusti žena, zaradi nedopustnih peripetij pa ga pošljejo tudi na prisilni dopust. Skupaj z medvedom se odpravita na pot in se zapletata v milo rečeno nenavadne dogodivščine, v resnici pa skupaj odkrivata bistvo življenja.

Na malce ironičen in včasih celo grotesken način skuša Paasilinna bralcem sporočiti, da si lahko sami osmislimo življenje, samo pogum in vztrajnost, biti drugačen, samosvoj, moramo pridobiti.

Kdaj - kje - kaj

21

ko mu jo vrne. Pri igranju na otroškem igrišču pa dojenček svojo dudo izgubi. Nihče več je ne najde, dojenček pa glasno tuli, da še Pavlino bolijo ušesa. Ga bo Pavlina potolažila na svoj način?

Pripravila: Metka Pivk Srdič

(The Princess and the Frog)sinhroniziran !

Animirana družinska komedija, 97 minut Režija: Ron Clements, John Musker Slovenski glasovi: Zala Đurić Ribič, Katarina Bordner, Daniel Bavec, Valter Dragan, VBranko Đurić, Nataša Tič Ralijan, Branko Završan, Jernej Kuntner, Jernej Kuntnerita mavrič, Tanja Ribič, idr.

Petek, 5.2. ob 18.00 Sobota, 6.2. ob 18.00 Nedelja, 7.2. ob 16.00otroška matineja

ZLOMLJENI OBJEMI (Los abrazos rotos) Drama, 128 minut Pedro Almodovar

Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Penelope Cruz, Lluís Homar, Blanca Portillo, José Luis Gómez, Tamar Novas Petek, 5.2. ob 20.00 Nedelja, 7.2. ob 2015

POČITNICE ZA ODRASLE (Couples Retreat) Komedija, 107 minut Režija: Peter Billingsley Igrajo: Vince Vaughn, Malin Akerman, Jon Favreau, Jason Bateman, Kristen Bell, Faizon Love, Jean Reno, Kristin Davis, Peter Serafinowicz, Tasha Smith idr.

Sobota, 6.2. ob 20.00 Nedelja, 7.2. ob 18.00 OB KULTURNEM PRAZNIKU PRAZNIČNI ŠOPEK SLOVENSKIH FILMOV:

ZVEZDICA ZASPANKA

ljubiteljski kratki film Ponedeljek, 8. 2. ob 18.00 uri

Slovenska lutkovna pravljica, 58 minut Režija:Jože Pengov Vloge: Maja Kunšič, Iztok Jereb, Urška Hlebec, Polonca Kores/Sonja Kononenko, Asja Kahrimanović, Iztok Lužar, Karel Brišnik, Gašper Malnar in Nina Skrbinšek, Ponedeljek, 8.2. ob 16.00

DISTORZIJA

UKRIVLJANJE PRIHODNOSTI Domači film v produkciji Kunigunde Misterij, komedija, 60 minut Režija: Andraž Jerič Igrajo: Luka Marčetič, Lana Semečnik, Niko Zagode, Elvis Halilović, Leon Vovk, Branka Drk, Peter Rebernik, Mileva Sovdat, Karl Čretnik, Ivo Stropnik, Jonas Žnidaršič idr. in IZBOR NAGRAJENIH KRATKIH FILMOV iz velenjskega natečaja za

Slovenski mladinski film, 88 minut.

Režija: Miha Hočevar Igrajo: Žan Perko, Jure Dolamič, Jan Vrhovnik, Domen Verovšek, Lan Štrucelj, Anita Barišič, Katja Škofic, Nataša Tič Ralijan, Robert Prebil, Primož Pirnat, Lojze Svete, Barbara Levstik, Gorazd Žilavec, Matic Hrovat, idr.

Ponedeljek, 8. 2. ob 20.00 uri

Naslednji vikend od 12.2. do 14.2. 2010 napovedujemo: animirano družinsko komedijo ALVIN IN VEVERIČKI 2, akcijsko pustolovski kriminalni triler SHERLOCK HOLMES (Zlati globus), komedijo PREKROKANA NOČ (Zlati globus)

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

4. februarja 2010

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 4. februarja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 5. februarja: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 6. februarja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 7. februarja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 8. februarja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Praznično dopoldne; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 9. februarja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 10. februarja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 25. jan. 2010 do 31. jan. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. jan. 2010 do 31. jan. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

25.jan

26.jan

27.jan

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

28.jan

PESJE

MOBILNASKORNO

29.jan

30.jan

31.jan

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

4. februarja 2010

mali OGLASI

DEŽURSTVA

NUDIM

PODARIM

POTREBUJEŠ pomoč? Instruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole. »Jonela« izobraževanje, Gržinič Armando, Velenje. Gsm: 040/226-419 ali 040/977-474 KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

OLJNI gorilnik za centralno peč, dobro ohranjen, podarim. Gsm: 031/606120.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje vam z veseljem najde sorodno osebo za skupno življenje po ugdoni ceni, na hiter, preprost in diskreten način. Tel.: 035726319 19 EVROV date, neomejeno moških za skupno življenje na vseh starostnih obdobjih z vse države spoznate. Za mlajše ženske je stroritev brezplačna.

Gsm: 031/505-495 50 EVROV date, veliko žensk po lastni izbiri z vseh delov države in zamejstva spoznate. Dnevno tako povežemo veliko ljudi, mnogo pa jih že srečno živi v dvoje. Gsm: 031/836-378

23

Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

KUPIM OKRASNO alojo s posodo ali brez kupim. Gsm: 041/355-416

RAZNO DVAJSET postelj z jogijem prodam.

Gsm: 031/305-566.

SUHA bukova drva in prekucne vile za bale prodam. Gsm: 041/863-141.

PRIDELKI

Lekarna v Velenju:

VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo.

Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

ŽIVALI

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 6., 7. in 8. 2. – GORDANA ČIŽMEK, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA

ŽREBIČKO staro leto in pol prodam.

Tel.: 03/5893-410

Upravna enota Velenje Poroke: Porok ni bilo.

ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage

IVANKE AVBERŠEK po domače OKOLAJEVE MAME

13. 8. 1929 – 27. 1. 2010 Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni ostala je le praznina, ki hudo boli.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč in počastitev spomina ob slovesu. Hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Slovenj Gradec. Posebej se zahvaljujemo govorniku g. Francu Kotniku, pevcem, praporščakom in g. kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: otroci Silvo, Polde in Janja z družinami, sestri Pavla in Tončka z družinama ter ostalo sorodstvo

Smrti: Alojz Jelenko, roj. 1926, Paka pri Velenju 67; Alojzij Berložnik, roj.

1934, Spodnji Razbor 61, Šoštanj; Leopold Papinutti, roj. 1928, Ločica ob Savinji 38; Stanislav Fajdiga, roj. 1943, Veliko Širje 92; Ana Atelšek, roj. 1915, Okonina 32; Magdalena Rozman, roj.

1954, Velenje, Kardeljev trg 5; Martin Požin, roj. 1919, Slatina 5, Šmartno Ob Paki; Marija Štorman, roj. 1925, Rimska cesta 12, Šempeter v Sav. dolini; Viktor Germadnik, roj. 1929, Lampreče 26, Črna na Koroškem; Jožefa Kolar, roj. 1958, Mala gora 1, Stranice; Franc Ferlež, roj. 1924, Vojnik, Ul.Stanka Kvedra 13.

ZAHVALA

ZAHVALA Tiho, kot je živela, se je poslovila naša zlata omica

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija

PAVLA BREZOVŠEK

ALOJZA BERLOŽNIKA Sp. Razbor 61, Šoštanj

29. 5. 1934 – 25. 1. 2010 »Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte delovne roke.

Zaprte so utrujene oči, le moja dobra lučka še brli za neskončno dobrega Boga …«

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih ob njegovem odhodu stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše.

Zahvala velja tudi g. duhovnikoma, g. Petru Lazarju, dr. med., patronažni službi ZD Velenje, Bolnišnici Topolšica in Pogrebni službi Usar.

Žalujoči: žena Fanika, sinova Sandi in Rudi ter hčerke Ivanka, Jožica in Marta z družinami

Bolečino ob slovesu nam lajša spoznanje, da nam je usoda namenila čudovito mamo, babico, prababico in taščo. Ob njej smo bili brezskrbni, bila je skromna, prisrčna, človeško topla in razumevajoča.

Ob njenem odhodu se zahvaljujemo vsem, ki ste nas spremljali, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Posebna zahvala gre vsem zaposlenim v Domu za varstvo odraslih Velenje, ki so nesebično, z vso človeško toplino in izjemno prijaznostjo skrbeli vsa ta leta za našo omico.

Hvala tudi zdravnikom za zdravstveno oskrbo. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Tišina za zelo humano opravljeno delo. Hvala g. kaplanu župnijskega urada sv. Martina Velenje za opravljen obred ter pevcem za tako čuteče zapeti pesmi.

Vsi njeni

ZAHVALA

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta Preminila je naša draga mama, bica

ALOJZA JELENKA Spomin je edini, ki ostane, čas je, ki celi rane.

Spomin, ki v srcih prebiva, čas, ki spomine odkriva.

iz Pake pri Velenju

MAGDALENA ROZMAN

1926 – 2010

rojena PAČNIK

Hvala vsem, ki ste nam bili v hudih časih uteha in v žalosti tolažba.

Hvala vsem tistim ljudem v njegovem življenju, ki ste ga z besedo, nasmehom in prijateljstvom izboljšali.

Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te.

27. 5. 1954 - 29. 1. 2010 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, vsestransko pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti.

Hvala za vse darovano! Žalujoči: sin Iztok z ženo Petro in vnukinjo Izo, sin Peter z Brigito Vsi tvoji

Naš čas, 4. 2. 2010, barve: CMYK, stran 24

Zelo zadovoljni z opravljenim delom

Škalsko jezero spet drsališče Navdušenci nad drsanjem v naravi, na zamrznjenem Škalskem jezeru, vendarle tvegajo – Led je letos precej neenakomeren - občina meri debelino ledu, postavili so tudi nočno razsvetljavo Velenje, 28. januar - Na Škalskem jezeru se je v mrzlih nočeh in dneh, pospremljenih tudi s snežnimi padavinami, že pred dnevi naredil led. Prvi navdušenci nad drsanjem v naravi so se po ledeni ploskvi sprehajali in drsali že v začetku prejšnjega tedna. Potem je bilo vsak dan bolj živahno, drsalcev pa do novih snežnih padavin ob koncu tedna tudi vsak dan več.

Tisti, ki obožujejo drsanje v naravi tega ne bi nikoli zamenjali za drsan-

mala avantura, na kar so prejšnji teden opozorili tudi na MO Velenje. V sporočilu za javnost so zapisali: »Ledena ploskev je pritegnila precej ljudi. Drsanje in zadrževanje na ledu sta seveda na lastno odgovornost vsakega posameznika, a smo se v občinski upravi, da bi po svojih močeh prispevali k varnosti, odločili za dnevne meritve debeline ledu na očiščenem delu jezera.« Očiščenih površin je bilo v sredini jezera kar nekaj, že na prosto oko pa se je ob

Občutek, da je led varen že zato, ker se je »vpletla« tudi občina. A ta je lahko varljiv. V petek je najstnik padel v jezero. Končalo se je dobro, pa vendarle je to vredno razmisleka. Tudi merjenje ledene ploskve.

Kdo lahko zagotovi, da je 13 centimetrov, kolikor so namerili ob koncu minulega tedna dovolj, da so na ledu varne družine z majhnimi otroki? Verjetno nihče, ker led nikoli ni enakomeren.

Zato bodite res previdni pri

Prejšnji teden, še pred novo pošiljko snega, je bilo na Škalskem jezeru vsak dan več drsalcev. Led pa letos ni tako enakomeren kot lani. Zato velja, da je pri drsanju in sprehajanju po ledeni ploskvi potrebna velika previdnost!

je na umetnih ledenih površinah.

Ki jih imamo v Šaleški dolini le v Šoštanju. In tam je jasno, da je drsanje varno. Na ledeni površini jezera to nikoli ni jasno, saj led ni povsod enako debel. Vsaka pot čez ledeno jezero je zato lahko prava

dotokih sveže vode v jezero videlo, da tam led ni najbolj debel. Celo luknje so bile vidne. Ob tem so se na občini odločili tudi, da poskrbijo za nočno razsvetljavo ledene ploskve. To bi lahko komu dalo komu tudi lažen občutek varnosti.

Šoštanjčani zadovoljni Nekaj mesecev je že minilo od takrat, ko so v Šoštanju odprli nakupovalni center. V njem je vsak

Robert Goličnik

dan bolj živahno, Šoštanjčani, ki so si nekaj podobnega želeli že leta pred tem, so zdaj zadovoljni.

drsanju in prečkanju Škalskega jezera. In se zavedajte, da vendarle tvegate. Takih, ki bodo vedno tvegali, v Velenju ni malo. Ker pač obožujejo drsanje. Pri tem pa mora biti varnost na prvem mestu.

Bš

Vinska Gora, 28. januarja – V Krstnikovem domu je bil tega dne občni zbor tukajšnjega turističnega društva. Udeležilo se ga je 65 članov društva in številni gostje. Z opravljenim delom v letu 2009 so člani društva zelo zadovoljni, saj so obsežen delovni načrt v celotiizpolnili. Njihove najpomembnejše dejavnosti so: sodelovanje na sejmih, kjer propagirajo turistično ponudbo kraja in MO Velenje; prireditve: srečanje ljudskih pevcev, rekreativno kolesarjenje, družinski vikend na Tuševem, mlinarska nedelja in jesen na Grilovi domačiji; urejanje okolice: očiščevalne akcije, urejanje kulturnozgodovinskih spomenikov, aktivnosti na Grilovi domačiji, vzpodbujanje krajanov za urejanje zunaj bivalnih prostorov; vzdrževanje kolesarskih poti, kjer skrbijo za smerne table in zgibanke. Izjemno dejaven je tudi turistični podmladek. Pod mentorstvom Ane Žerdoner in ob pomoči Anice Drev pripravljajo nalogo za tekmovanje v akciji »Turizmu pomaga lastna glava«. Na zamisel in pobudo Slavka Hudarina bodo v Vinski Gori odprli prvi mladinski TIC v Sloveniji; pevci ljudskih pesmi Reber so imeli lani kar 38 nastopov na prireditvah po vsej Sloveniji; sodelovanje z ostalimi

društvi v kraju TZ Velenje, TZ Slovenije, TIC-em in MO Velenje je zelo dobro. Takšnega sodelovanja si želijo tudi v prihodnje. Ob koncu so izvolili nov upravni odbor društva, ki mu bo prihodnja štiri

predsednica TD pa priznanja za lepo urejeno okolico družinam Tamše, Pungartnik, Pečko, Gradišnik, Lemež, Lesjak, Kočivnik in Špegel.

Tudi za letošnje leto so sprejeli obsežen delovni program. Že 13.

leta predsedovala Mateja Učakar.

Predsednik Turistične (TZ) zveze Velenje Franc Špegel je v imenu TZ Slovenije za dolgoletno delo podelil bronaste plakete Dragici Gorogranc, Cvetki in Francu Ramšak,

februarja bodo pripravili v Krstnikovem domu Srečanje ljudskih pevcev in godcev z vseh predelov Slovenije z naslovom Ob vaškem perišču.

Spev na drsališču Šoštanj, 29. januarja – Šoštanjčani se radi družijo. Tudi mraz, pa čeprav gre do kosti, jih pri tem ne moti. Njihovo drsališče, ki so ga

Robert Goličnik: »Šoštanjčani smo tak center močno pogrešali.

Vse pohvale tistim, ki so nam ga priskrbeli! Prej smo po večjih nakupih običajno hodili v Velenje, tudi v Celje. Vrednost tega centra je tudi v tem, da vse bolj pos ta ja nekakšno družabno središče, kjer ljudje poklepetajo ob kavici. Gotovo je pridobitev tudi to, da je v njem kegljišče, da o parkirnih mestih in garažni hiši ne govorim posebej.« Danica Plešej: »Zadnji dve leti živim v Šoštanju. Sem se preselila iz Velenja. Z nakupovalnim centrom sem zelo zadovolj na. Ne samo jaz, večina prebivalcev meni, da je to gotovo ena največjih pridobitev mesta v zadnjih letih.«

uredili na rokometnem igrišču, postaja čez zimo vse bolj priljubljeno prizorišče najrazličnejših dogodkov. V petek so se zabavali ob igra-

nju ansambla Spev, čez en teden pa bo živahen utrip mestnega drsališča pospešila vedno nasmejana Tanja Žagar. Na drsališču in ob njem pestro dogajanje napovedujejo tudi med zimskimi počitnicami. mkp

Kdo pravi, da je mraz? (foto: D. Tonkli)

mkp

Danica Plešej

Letos 80-letnica GD Gaberke Šoštanj, 30. januarja – Januar in februar sta meseca, v katerih se zvrsti največ občnih zborov društev, tudi gasilskih. Med prvimi so občni zbor opravili gasilci Gaberk.

Hitri so bili tudi zato, ker so letos stopili v jubilejno leto. Praznujejo namreč 80-letnico delovanja. To

bo vrh doseglo julija, ko bodo pripravili osrednjo svečanost, med drugim prevzeli novo gasilko vozilo GGV in organizirali meddruštveno tekmovanje za pokal krajevne skupnosti za starejše gasilke in gasilce.

Sicer pa so sobotni občni zbor

pričeli z ogledom filma, ki so ga pos ne li in obo ga ti li z izjava mi pomembnih ljudi, tako iz občine kot države, nad katerim so bili vsi prisotni navdušeni. mkp

V Skornem so se sankali Najprej so se ozrli nazaj, potem pogledali naprej. (foto: Jerneja Videmšek)

Četudi je vreme kislo, mrzlo, predvsem pa zasneženo, krajani Skornega pri Šoštanju neutrujeno

izpolnjujejo ideje, kako se tudi v takih dneh družiti. To soboto so si izmislili tekmovanje v sankanju.

Sankaško tekmovalno progo so uredili od starega do novega igrišča in okoli 20 tekmovalcev, tako žensk kot moških, je pokazalo, koliko sankaškega znanja jim je še ostalo iz otroštva. Namreč vsi so priznali, vključno z zmagovalcem Boštjanom Oblakom iz Lepe Njive,

da se v zadnjih letih na to, predvsem otroško igro, niti ne spomnijo. Tekmovanja v sankanju si je ogledalo precejšnje število gledalcev in četudi jih je sneg in mraz želel pregnati, se niso predali.

Namreč z zagretim vinom in čajem je bila postavljena pika na i sobotni zabavi v Skornem.

Maša Stropnik, Foto: Dejan Tonkli