05 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 2. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (-1/7 °C), soboto (-2/9 °C) in nedeljo (1/9 °C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 4. februarja 2016â€

ĹĄtevilka 5 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Smo lokalni mediji potrebni?

Mira ZakoĹĄek

Ana Drev znova navduĹĄila

16

Labodje jezero Velenje – V petek, 5. februarja, bo v RdeÄ?i dvorani ob 19. uri gostoval Ruski cesarski balet s predstavo Labodje jezero. Gre za najveÄ?krat izvajani beli balet pod vodstvom umetniĹĄkega direktorja Gediminasa Taranda. V predstavi sodeluje 40 svetovno znanih baletnih plesalcev, kot solisti pa nastopajo Narim Bekzhanov, Anna Pashkova in Lina Seveliova. Labodje jezero je zgodba o princeski Odette, ki jo skupaj z njenimi prijateljicami ugrabi zlobni Ä?arovnik Rothbart. Spremeni jih v labode, Ä?loveĹĄko telo pa do-

4. marec

na

RdeÄ?a dvora

Velenje ob 20.00

Tudi na to vpraĹĄanje Ĺželijo dobiti odgovor pripravljavci strategije razvoja medijev, ki bo osnova novemu medijskemu zakonu, ki ga v Sloveniji pripravljamo pravzaprav Ĺže dve desetletji. Ministrstvo za kulturo organizira v ta namen javne razprave po vsej Sloveniji, ena je bila prejĹĄnji teden tudi v Slovenj Gradcu.

Toda prav presenetljivo ob tem je, kako Ĺželja po medijski predstavitvi v osrednjih drĹžavnih medijih (posebej lokalnih politikov) preglasi razprave o pomenu lokalnih medijev in to brez prave kritiÄ?nosti in brez realne ocene, koliko je res tistih dogodkov, ki jih veÄ?ji mediji lahko povzamejo, in koliko je sploh tistih vsebin, ki so jih bralci, gledalci, posluĹĄalci iz drugih okolij pripravljeni sprejeti. Marsikomu je oÄ?itno pomembneje, da je v velikem mediju objavljena zgolj notica, kot pa celovito predstavljen dogodek v lokalnem Ä?asopisu, televiziji ali radiu. Ko takĹĄne konkretno povpraĹĄaĹĄ, kaj mislijo o lokalnih medijih, jih sicer veÄ?inoma hvalijo, a so jim nekako samoumevni, razpravljajo pa raje, kot sem omenila na zaÄ?etku, o tistih velikih, ki jih kar naprej prezrejo.

Toda prav lokalni mediji, ĹĄe posebej tisti s statusom posebnega pomena, smo vedno na reĹĄetu, pa Ä?eprav smo Ĺže zdaj podvrĹženi ĹĄtevilnim kontrolam o uresniÄ?evanju programske sheme in dovolj veliki raznovrstnosti programskih vsebin. V razpravah je Ä?utiti ĹĄe veÄ? ovir, najveÄ? jih stoji nasproti prav lokalnim radijskim postajam posebnega pomena. Mnogi bi jih enostavno izenaÄ?ili s komercialnimi postajami in jim odvzeli droben finanÄ?ni vir, ki pa jim je vseeno omogoÄ?al veÄ? novinarskega dela. S tem bi seveda padle skrbno zastavljene sheme ĹĄtevilnih informativnih vsebin. Molk o delovanju lokalnih okolij pa bi bil tudi navzven ĹĄe obÄ?utno veÄ?ji, kot doslej.

Zato lokalnim informativnim medijem zdaj, ko je v pripravi nova medijska zakonodaja, ĹĄe kako pride prav vsak glas, saj glas, ki se postavi proti medijskemu molku o vas, stoji za vse nas! đ&#x;”˛

bijo le Ä?ez noÄ?. Odette se zaljubi v princa Siegfrieda, njuna ljubezen pa se zaradi prevare Ä?arovnika znajde na teĹžki preizkuĹĄnji. Ruski cesarski balet v Sloveniji zaÄ?enja

&

Jan

enoletno turnejo, ki bo vkljuÄ?evala 215 predstav po vsem svetu. Dogodek organizira DRUM v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in Festivalom Velenje.†đ&#x;”˛

Oliver

PRODAJA VSTOPNIC:

OMV Gorenje, TIC Velenje, Trgovina Hummel, Mercator center – M Holidays, Trafika 3DVA, Izletnik Celje, Petrol

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Kako je z dodatki za pripravljenost v obÄ?inah?

Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar sprejel Ano Drev Ĺ martno ob Paki, 3. februarja - Ĺ˝upan obÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je pripravil sprejem za soobÄ?anko in najboljĹĄo slovensko veleslalomistko v tej sezoni Ano Drev. Ana je v 15-letni smuÄ?arski karieri prav v tej sezoni Ĺže dvakrat stopila na stopniÄ?ke za zmagovalke, saj je na tekmi za svetovni pokal v Flachauu osvojila drugo mesto, druga pa je bila tudi na sobotni tekmi za Zlato lisico. Po Tini Maze, Ĺ peli Pretnar, Mojci Suhadolc in UrĹĄki Hrovat je Ana peta Slovenka z veleslalomskimi stopniÄ?kami v svetovnem pokalu. Z dvema drugima mestoma se je zavihtela na sedmo mesto v posebnem seĹĄtevku discipline ter na 23. mesto v skupnem seĹĄtevku. đ&#x;”˛

tp

Velenje na sejmu Natour Alpe-Adria Ljubljana – Na Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u v Ljubljani je prejĹĄnji teden potekal sejem Natour Alpe-Adria. Svoj razstavni prostor je pripravilo tudi Velenje. V predstavitev so se vkljuÄ?ili ĹĄtevilni turistiÄ?ni ponudniki, med drugim TuristiÄ?na zveza Velenje, Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, Festival Velenje, Gost, Lucifer, Zoo station, Triatlon klub Velenje, Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina in Ĺ ili testenine. Pripravili so tudi aktivno animacijo s Piko NogaviÄ?ko. đ&#x;”˛

mz

Bicy do konca februarja ne bo deloval Velenje – Na avtomatiziranem sistemu za izposojo mestnih koles BICY potekajo vzdrĹževalna dela. Odpravljajo tudi pomanjkljivosti na kolesih, tako da sistem predvidoma do konca februarja ne bo deloval. đ&#x;”˛

mz

V Velenju ga prejemajo trije in ĹĄe to zgolj drobiĹž, v obÄ?inah Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki pa nihÄ?e Mira ZakoĹĄek

V Sloveniji so dodatke za stalno pripravljenost v veÄ?jem obsegu ur izplaÄ?evali tudi v nekaterih organih lokalnih skupnosti. V Skupnosti obÄ?in Slovenije so v zvezi s tem pojasnili, da je dodatek za Ä?as stalne pripravljenosti urejen v 46. Ä?lenu kolektivne pogodbe za javni sektor. Ta doloÄ?a, da javnemu usluĹžbencu pripada dodatek za Ä?as stalne pripravljenosti v viĹĄini 20 odstotkov urne

postavke osnovne plaÄ?e, Ä?as stalne pripravljenosti pa se mu ne ĹĄteje v delovni Ä?as.

V Velenju trije dodatki za pripravljenost

Preverili smo, kako je v tukajĹĄnjem okolju. V Mestni obÄ?ini Velenje ta dodatek izplaÄ?ujejo trem usluĹžbencem, ki delajo v obÄ?inski sluĹžbi za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje, in sicer meseÄ?no na osnovi poroÄ?ila o opravljenih urah.

Lani so izplaÄ?ali povpreÄ?no 185

ur stalne pripravljenosti v povpreÄ?ni viĹĄini 278,59 evra bruto vsakemu usluĹžbencu. Gre za zaposlene, katerih preteĹžni del nalog je ukrepanje pri zaĹĄÄ?iti in reĹĄevanju ob naravnih in drugih nesreÄ?ah in ukrepanje v primeru onesnaĹženosti zraka. Ob naravnih in drugih nesreÄ?ah skrbijo za hitro in uÄ?inkovito ukrepanje, predvsem za organiziranje in vodenje obÄ?inskih enot civilne zaĹĄÄ?ite, zagotavljanje nujnih tehniÄ?no-materialnih sredstev,

Z igro in plesom v pomlad Ĺ oĹĄtanj – Do sredine februarja je Ä?as za prijavo na razpis Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za obmoÄ?no sreÄ?anje otroĹĄkih folklornih skupin Z igro in plesom v pomlad. Dogodek bo

4. februarja 2016

potekal v sredo, 9. marca, ob 18. uri v kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj.

Na sreÄ?anje se lahko prijavijo otroĹĄke in mladinske folklorne skupine, ki delujejo na obmoÄ?ju obmoÄ?nih izpostav Velenje, Ce-

lje in Mozirje. Skupine morajo pripraviti ĹĄtiri do osem minut programa ob Ĺživi glasbeni spremljavi plesnih toÄ?k. SreÄ?anje bo ocenjevala Martina Prhaj, ki bo podala strokovno mnenje o

aktiviranje in povezovanje s pogodbenimi sluĹžbami in podjetji ter organizacijo morebitne zaÄ?asne nastanitve. Javni usluĹžbenci se po meseÄ?nem razporedu menjajo na 10 dni. Izvajajo tudi obveĹĄÄ?anje javnosti v primerih prekomerne onesnaĹženosti zraka s SO2, O3 ali NO2. V Ä?asu stalne pripravljenosti mora biti javni usluĹžbenec v bliĹžini stavbe Mestne obÄ?ine Velenje oziroma na domu in takoj dosegljiv po telefonu. Dodatek za stalno pripravljenost prejemajo GaĹĄper Koprivnikar, Bojan PrelovĹĄek in Andrej Rupreht.

V obÄ?inah Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki dodatkov ni

Iz ObÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki pa so nam sporoÄ?ili, da dodatkov za pripravljenost ne izplaÄ?ujejo nikomur. đ&#x;”˛

predstavljenih programih. Strokovna spremljevalka bo po ogledu vseh sreÄ?anj pripravila program regijskega sreÄ?anja, ki bo 12. maja v Ĺ entjanĹžu pri Dravogradu. Prijavo na sreÄ?anje je treba oddati na spletni prijavnici najkasneje do 17. februarja. đ&#x;”˛

Ajda ÄŒebul

Obvezno zdravstveno zavarovanje za 68 obÄ?anov Ĺ martno ob Paki – ObÄ?anom, ki nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, izpolnjujejo pa za to z zakonom predpisane pogoje, prispevek plaÄ?uje lokalna skupnost, v kateri ima obÄ?an stalno prebivaliĹĄÄ?e. V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki se je ĹĄtevilo oseb, ki jim obvezno zdravstveno zavarovanje plaÄ?uje lokalna skupnost, v zadnjih letih ustalilo. Lani so iz obÄ?inskega proraÄ?una plaÄ?ali premijo v povpreÄ?ju za 68, leto prej pa za 67 obÄ?anov. Premija za zavarovanje za posameznega obÄ?ana znaĹĄa 30,87 evra na mesec. Postopek za ureditev zavarovanja morajo upraviÄ?enci urejati na Centru za socialno delo. đ&#x;”˛

Letos brez veÄ?jih vlaganj v cestno infrastrukturo Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki v letu 2016 ne predvidevajo veÄ?jih vlaganj v cestno infrastrukturo, saj so lani v celoti posodobili in obnovili cesto v Skornem. Prvotno so jo nameravali posodobiti v dveh fazah v dveh letih. Tako so denar za lokalne ceste za dve leti praktiÄ?no Ĺže poÄ?rpali. Za leto 2016 je predvidena menjava ĹĄe zadnjega azbestnega cevovoda v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki, na tem obmoÄ?ju pa bodo uredili ĹĄe celotno cestno infrastrukturo.

Iz programa vaĹĄkih skupnosti bodo, tako kot v zadnjih nekaj letih, v sodelovanju z obÄ?ani obnovili en ali dva krajĹĄa cestna odseka. V letoĹĄnjem proraÄ?unu je za ta namen predvidenih 15 tisoÄ? evrov. Poleg tega bodo Ä?ez leto izvajali redna manjĹĄa vzdrĹževalna dela. đ&#x;”˛

OlajĹĄave za druĹžinske Ä?lane Ljubljana – Vlogo za uveljavljanje olajĹĄave za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane morajo zavezanci, ki med letom pri izraÄ?unu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka niso uveljavljali posebne olajĹĄave za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane, oddati do 5. februarja.

Vlogo za uveljavljanje olajĹĄave za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane izpolnijo tudi tisti zavezanci, ki Ĺželijo spremeniti Ä?as vzdrĹževanja za posameznega zavezanca. đ&#x;”˛

Razpis za sofinanciranje MKÄŒN aprila Ĺ oĹĄtanj – Razpis za sofinanciranje malih komunalnih Ä?istilnih naprav za letoĹĄnje leto bo ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj objavila aprila. Za zamik so se odloÄ?ili zaradi prilagoditve novi Uredbi o odvajanju in Ä?iĹĄÄ?enju komunalne odpadne vode. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

mkp

Stopicanje, prestopanje a napredovanje?

Danes tukaj, jutri tam – OnesnaĹženje tĂĄko in drugaÄ?no – Spomnili smo se kulture – Bodo Ĺ˝alÄ?ani nazdravljali?

Medtem ko nekateri pravijo, da pri marsikateri stvari ĹĄe vedno preveÄ? stopicamo na mestu, vsaj za mnoge poslance to ne velja. Mnogi niso ÂťstabilniÂŤ, ampak prestopajo. Celo najveÄ?ja vladna stranka ni imuna za take stvari in zadnje dni jo je zapustil ĹĄe en Ä?lan. A na njihovo sreÄ?o se je naĹĄel ÂťprestopaÄ?ÂŤ v drugi stranki in izpopolnil nastalo vrzel.

Sicer pa so dobili izkuĹĄenega Ä?lana, ki se je kalil Ĺže v veÄ? strankah.

Bojda se je nekaj premaknilo tudi v odnosih med vlado in policijo. Ĺ˝e to, da ni veÄ? sliĹĄati poviĹĄanih tonov, je dobro znamenje. Ko pa bosta obe strani stopili skupaj, bo ĹĄe bolje. Precej nejevolje je ĹĄe zaradi davÄ?nih blagajn. ZaÄ?etnega popuĹĄÄ?anja menda ne bo veÄ?, Ä?e ne bo vse, kot je treba, bodo krĹĄitelji Ĺže morati segati v Ĺžepe.

Niso pa te blagajne edina stvar, ki ÂťonesnaĹžujeÂŤ naĹĄe ozraÄ?je. Ĺ e veÄ?je je tisto, ki je manjĹĄe. NesreÄ?ni praĹĄni delci, MP 10, zelo kvarno vplivajo na zdravje. In Celjani so glede tega pogosto rekorderji v drĹžavi. Proti njim pa niso imuni niti v prestolnici, pa naj se ĹĄe tako ponaĹĄa z nazivom ÂťzelenaÂŤ. V Celju je med glavnimi krivci promet, reĹĄitev pa teĹžka. Javnega potniĹĄkega prometa zaradi ÂťÄ?udnihÂŤ cestnih povezav ni lahko urediti. Velik problem je tudi tovorni promet, ki v smeri proti LaĹĄkemu in Dolenjski dejansko poteka skozi samo srediĹĄÄ?e mesta. Vse bi se sicer dalo urediti, a za to bi potrebovali Ä?as in denar.

Po Sloveniji se ĹĄiri ĹĄe ena vrsta ÂťonesnaĹževanjaÂŤ. Simptomov Âťstalne pripravljenostiÂŤ niso opazili le v izobraĹževalnih institucijah, ĹĄiri se tudi po obÄ?inah. Zanje vlada pripravlja posebno Ä?iĹĄÄ?enje, takoj ko ugotovi, kako veliki so kje grehi. ÄŒe sploh so. Vse je Ä?isto! pa na opozarjanja nekaterih glede zanje Ä?udnega kadrovanja s strankarskimi primesmi pravijo v vrhu konjiĹĄke obÄ?ine. O svojevrstnem Ä?iĹĄÄ?enju nekateri ĹĄe vedno govorijo tudi ob dogajanju v zvezi s TeĹĄem in TuĹĄem.

O slednjem zdaj ne le zaradi poskusa reťevanja preko zadruge, zdaj predvsem zaradi zadnjega uspelega prestrukturiranja dolgov. A vse kaŞe, da to ne bo brez posebnih premikov. Okoli Tuťa se bo menda vrtel en planet manj – prodati bodo morali Planet Tuť v Kopru.

Pa ĹĄe en pogled navzgor, Ä?eprav ne do planetov. Je pa povezan z onesnaĹženjem, viĹĄinami in naĹĄo okolico. ZgornjesavinjÄ?an MatevĹž

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

LenarÄ?iÄ? se odpravlja na novo pot okoli sveta. Na posebno misijo ÂťÄ?rni ogljikÂŤ, ki naj bi mu pri globalnem onesnaĹževanju delali ÂťkrivicoÂŤ. Tokrat ne bo letel s slovenskim, ampak slovaĹĄkim ultra lahkim letalom. Glede na pogoste zamenjave bodo tuje agencije morda poroÄ?ale, da je letalo slovensko.

Sicer pa smo Ĺže na pragu dveh pomembnih praznikov: kulturnega in pusta. Nekateri s prvim praznikom povezujejo razna dogajanja, ki ne bodo le ob prazniÄ?nem dnevu, ampak se bodo dogajala Ä?ez leto. V ZreÄ?ah se bodo spomnili 225. obletnice rojstva Jurija Vodovnika, pravega ljudskega pesnika. Po Pohorju ĹĄe zdaj prepevajo njegove pesmi, saj so se zakoreninile med ljudi. V BraslovÄ?ah bodo, pravijo nekateri, slavili pod geslom Âťkulturo ljudstvuÂŤ. S tem mislijo na naÄ?rte, da bodo v nekdanjem kulturnem domu uredili socialna stanovanja. ÂťKulturaÂŤ pa se je Ĺže preselila v nov kulturni dom.

V Celju pa je tudi ob letoĹĄnjem kulturnem prazniku aktualno zdruĹževanje muzejev: pokrajinskega in Muzeja novejĹĄe zgodovine. Nekateri bi jima dodali ĹĄe kakĹĄno ustanovo. Seveda bi lahko naĹĄteli ĹĄe veÄ? krajev, v katerih se v kulturnih domovih dogajajo tudi stvari, ki vanje ravno ne sodijo. Kot so nastopi kakĹĄnih ÂťzdravilcevÂŤ in podobne prireditve; a kaj hoÄ?emo, ko pa povsod za vse razliÄ?ne dejavnosti ni prostora.

Pravi kulturni dogodek pa se je Ĺže zgodil na Polzeli. TamkajĹĄnji grad Komenda se od konca januarja ponaĹĄa s stalno razstavo likovnih del akademske slikarke Darinke PavletiÄ? LorenÄ?ak. Rodila se je v ReÄ?ici ob Paki, otroĹĄka leta pa preĹživela na Polzeli, zato so se tu tudi odloÄ?ili za postavitev stalne razstave. Sicer jo imajo za svojo tudi Celjani. Tam je pouÄ?evala likovni pouk na osnovnih in srednjih ĹĄolah.

Pa ĹĄe to: v Ĺ˝alcu se ĹĄe kar bije boj med pozicijo in opozicijo, kot nekateri imenujejo podporo in nasprotovanje naÄ?rtovani postavitvi fontane piv v mestnem parku. O tem naj bi se danes kresala mnenja ĹĄe na izredni seji obÄ?inskega sveta. Ne vem, Ä?e bodo po njej sloĹžno krenili na pivo.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 2. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

3

AKTUALNO

4. februarja 2016

Pametno, podjetno in prijazno Velenje 2025 Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so na prvi letoĹĄnji seji dopolnili ĹĄtevilne odloke in pravilnike in z njimi omogoÄ?ili nemoteno nadaljnje delo – Prisluhnili so tudi nekaterim poroÄ?ilom in sprejeli Trajnostno urbano strategijo za pametno, podjetno in prijazno Velenje 2025 Mira ZakoĹĄek

Velenje, 2. februarja – Skoraj v polnem ĹĄtevilu so se zbrali svetniki Mestne obÄ?ine Velenje na prvem letoĹĄnjem zasedanju. Glede na to, da so proraÄ?un za letoĹĄnje leto sprejeli Ĺže na decembrski seji, so se tokrat lahko posvetili tekoÄ?im zadevam, predvsem so dopolnili ĹĄtevilne pravilnike in odloke (najveÄ? je takĹĄnih, ki jih je bilo treba uskladiti z novimi zakonskimi predpisi) in tako omogoÄ?ili normalno nadaljnje delovanje.

RaÄ?unajo na 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev

Med vsebinsko najbolj pomembnimi toÄ?kami je vsekakor sprejem Trajnostne urbane strategije za pametno, podjetno in prijazno Velenje 2025. Ta bo osnova za pripravo ĹĄtevilnih projektov,

s katerimi nameravajo kandidirati na razpisih za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev. Po besedah Ĺžupana Bojana KontiÄ?a raÄ?unajo, da bi jih lahko pridobili okoli 10 milijonov evrov.

Ob sprejemu tega dokumenta je uprava zagotovila, da se bodo pri pripravi teh dokumentov tudi v prihodnje potrudili, da bodo ohranili sloves vodilnih v Sloveniji na tem podroÄ?ju. Dokument so pripravili na osnovi obstojeÄ?ih razvojnih programov, ki so jih po besedah odgovornega zanj Marka Goveka nadgradili. V njem so jasno opredelili prostorske in razvojne usmeritve. Predvideli so prostor za stanovanjsko gradnjo, gospodarske povrĹĄine, zelene, ĹĄportne in turistiÄ?ne povrĹĄine. Posebno skrb so namenili gozdnim in kmetijskim zemljiĹĄÄ?em ter prometnim povezavam.

V srediĹĄÄ?u turistiÄ?nih naÄ?rtov so velenjska jezera, poslovne cone

pa tudi degradirane povrĹĄine, ki so predvidene za rekultivacijo in za ponovno druĹžbeno in ekonomsko vlogo. Upajo, da bodo tako reĹĄili tudi vpraĹĄanje stare elektrarne, ki je zasnovana v modernistiÄ?no industrijsko arhitekturo in ima status nepremiÄ?ne kulturne dediĹĄÄ?ine.

Dr. Franc Ĺ˝erdin (SD) je pohvalil ta projekt kot odliÄ?no osnovo za nadaljnji razvoj, prav tako pa tudi obseĹžno in temeljito razpravo v Ä?asu njegovega nastajanja. Predvsem je izrazil zadovoljstvo, da je vse, kar je v projektu predvideno, tudi uresniÄ?ljivo.

Gre pa po njegovem za tako obseĹžno delo, da bo treba za njegovo uresniÄ?itev postaviti Âťustrezen menedĹžmentÂŤ. Podobnega mnenja je bil tudi podĹžupan SreÄ?ko KoroĹĄec (DeSUS), Matej Jenko (samostojni svetnik) pa je v nasprotju z njima ocenil, da je bila pripravljena strategija pre-

Kaj se dogaja s ĹĄaleĹĄko energetiko?

Ĺ aleĹĄka dolina je zrasla in se razvijala na premogovniĹĄkih nedrjih. Premogovnik je bil gonilo razvoja ne le gospodarskega, ampak tudi druĹžbenega, druĹĄtvenega, ĹĄportnega, kulturnega ‌ Zdaj pa je vse postavljeno na glavo. Oba energetska kolektiva sta seveda ĹĄe vedno tukaj, a delujeta, kot da bi ju odnesli iz doline. ÂťImam obÄ?utek, ki me zanesljivo ne vara, da vse pomembne odloÄ?itve doloÄ?a Holding Slovenske elektrarne oziroma njegovo vodstvo in da oba direktorja, tako Termoelektrarne kot Premogovnika, odloÄ?ata v sozvoÄ?ju s temi odloÄ?itvami,ÂŤ pravi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki se zaveda pomena korporativnega upravljanja, a vseeno meni, da se je o marsiÄ?em treba dogovarjati tudi v okolju. Pri tem misli predvsem na sanacijo degradiranega okolja zaradi posledic rudarjenja in drugih posegov v prostor obeh kolektivov. ÂťMislim pa tudi, da moramo slej ko prej sprejeti zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, podobno, kot so to naredili v drugih okoljih. Ocenjujem, da sta oba ĹĄaleĹĄka kolektiva moÄ?no povezana med sabo in tudi z okoljem.

Zato me je zelo presenetilo, da je nov direktor Termoelektrarne

Ĺ oĹĄtanj dejal ĹĄoĹĄtanjskemu Ĺžupanu Darku Menihu, da ga pogled Ä?ez cesto ne zanima,ÂŤ pravi KontiÄ?, ki dodaja, da mu je razumljivo, da je njihova glavna skrb proizvodnja elektriÄ?ne energije in energenta zanj, kar je velenj-

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?: ŠaleĹĄko dolino naj merijo z istimi vatli kot druga okolja.ÂŤ

ski lignit. ÄŒe tega ne bi bili tako opredelili, tudi to okolje ne bi soglaĹĄalo z gradnjo ĹĄestega bloka.

Za hudo maÄ?ehovski pa ocenjuje tudi odnos do zagotavljanja zanesljive toplotne energije za Ĺ aleĹĄko dolino (trenutno zadeve urejajo z mediacijo, ne izkljuÄ?ujejo pa sodnih sporov, in zdi se celo, da bodo morali poiskati lasten

Premogovnik Ĺže dve leti ni poravnal odĹĄkodnin

Med tem ko je Termoelektrarna izpolnila dogovorjene obveznosti do Mestne obÄ?ine Velenje, tega Premogovnik Velenje Ĺže dve leti ni storil. Ob tem na obÄ?ini poudarjajo, da najemnine in plaÄ?ila za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a niso odĹĄkodnine.

Franjo Bartolac tudi uradno ni veÄ? svetnik

Že na prejťnji seji sveta ni sodeloval Franjo Bartolac iz vrst SDS, ki je s poloŞaja odstopil.

Na tokratni seji so svetniki na

Dopolnili ĹĄtevilne odloke in pravilnike

Svetniki so opravili nekaj popravkov pravilnikov in odlokov in s tem omogoÄ?ili nemoteno nadaljnje delo obÄ?ine in njenih organov. Med drugim to velja za Poslovnik sveta, Odlok o lokalnih gospodarskih javnih sluĹžbah, Statut Mestne obÄ?ine Velenje, Pravilnik o oddaji sluĹžbenih stanovanj, Odlok o spodbujanju podjetniĹĄtva, akt o ustanovitvi

Krajani Pesja ne Ĺželijo biti Pesjanci Krajani Pesja so bili ogorÄ?eni, ker so v knjigi KaĹžipot k boljĹĄi VelenjĹĄÄ?ini prebrali, da so Pesjanci. Njihov protest je med svetnike prenesel mag.

Albin VrabiÄ? (SDS). Ocenjujejo, da je ta raba povsem neustrezna in njim tudi tuja (celo Ĺžaljiva), verjetno pa so jo

pripravljalci povzeli po istem imenu iz obÄ?ine KrĹĄko. Za razliko od tega kraja, kjer se imajo za Pesjance (ime izhaja iz pridelovalec pese), izvira ime tukajĹĄnjega Pesja iz tega, da naj bi imeli tam veliko psov in naj bi jih celo gojili za grajsko gospodo.

velenjske knjiĹžne fundacije, Pravilnik o izvedbi javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se sofinancirajo iz proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje.

Prodali bodo ĹĄe dve stanovanji in dve zemljiĹĄÄ?i

Svetniki so dovolili prodajo dveh stanovanj (kupca sta dosedanja najemnika) in dveh zemljiĹĄÄ?, ki jih obÄ?ina ne potrebuje, prodali pa jih bodo bliĹžnjima sosedoma. Tako bodo letos s prodajo pridobili skupaj milijon 400 tisoÄ? evrov. Program prodaj so sicer potrdili Ĺže na prejĹĄnji seji.

Za male Ä?istilne naprave tudi letos 30 tisoÄ? evrov

DrĹžavni odlok, ki je doloÄ?al, da morajo uporabniki, ki niso prikljuÄ?eni na osrednji kanalizacijski in Ä?istilni sistem, postaviti lastne male Ä?istilne naprave do konca prihodnjega leta, je drĹžava nekoliko spremenila. Dovolila je tudi nekatere greznice, vse skupaj pa mora biti urejeno do konca leta 2021. V velenjski obÄ?ini je bilo zgrajenih doslej zgolj 10 odstotkov teh naprav. Lani so zanje v proraÄ?unu rezervirali 30 tisoÄ? evrov, izkoriĹĄÄ?enih pa je bilo zgolj 14 tisoÄ? sredstev. Tudi za letos so predvideli 30.000 evrov, posamezni uporabnik pa lahko zaprosi za 1.000 evrov nepovratnih sredstev. đ&#x;”˛

Po besedah Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a se vse odloÄ?itve sprejemajo v Ljubljani – Premogovnik Ĺže dve leti ni poravnal odĹĄkodnin Mira ZakoĹĄek

veÄ? na hitro in da je bilo na to temo tudi premalo javnih razprav (o dokumentu prav zato tudi ni glasoval). Ĺ˝upan Bojan KontiÄ?, ki je sicer menil, da so pripravljalci tega dokumenta, ki so ga svetniki v osnutku Ĺže potrdili, vkljuÄ?ili zelo ĹĄirok krog obÄ?anov, da pa je ta nujen za pripravo dokumentov, s katerimi bodo lahko kot Mestna obÄ?ina kandidirali za nepovratna sredstva.

ugotovitev komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanje, ki jo vodi Bojan Ĺ karja, sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju njegovega mandata. Podoben sklep so sprejeli tudi za njegovo funkcijo kot predsednika Odbora za gospodarstvo. ObÄ?inska volilna komisija bo zdaj lahko predlagala v potrditev naslednjo z liste SDS, to naj bi bila Erika Kljun RoĹĄkar.

vir). KontiÄ? ob tem opozarja tudi na posledice delovanja obeh kolektivov. Tukaj sicer zaradi zagotovljenega daljinskega toplovoda nimamo onesnaĹženega zraka, imajo pa degradirano okolje in smrad. KontiÄ? opozarja tudi na pretiran ÂťeppÂŤ, da je blok ĹĄest zgreĹĄen, pa vendar ta zagotavlja Sloveniji tretjino elektriÄ?ne energije, in to takrat, ko je iz drugih virov ni mogoÄ?e dobiti in je tudi njena cena najviĹĄja. ZavraÄ?a tudi kritike na politiÄ?ne odloÄ?itve in ob tem dodaja, da so politiki odloÄ?ali na osnovi pripravljenih strokovnih gradiv.

Velenjski Ĺžupan je nezadovoljen tudi, ker se ĹĄe vedno niso dogovorili za odĹĄkodnine po vzoru KrĹĄkega, kjer obÄ?ine dobivajo odĹĄkodnino za rabo prostora, tukaj pa tega ni, pa Ä?eprav je kvaliteta Ĺživljenja – ĹĄe posebej v neposredni bliĹžini energetskih naprav – veliko slabĹĄa. Od energetskih kolektivov priÄ?akuje tudi, da poskrbijo za svoje objekte. Njihova stara elektrarna je kot grdi raÄ?ek in zelo negativno vpliva na njihova prizadevanja, da je Velenje najlepĹĄe veliko mesto v Sloveniji.

Degradacija prostora in nejasna razvojna snovanja pa negativno vplivajo tudi na Ĺže dolgo naÄ?rtovani razvoj turizma. Seveda so v tem okolju preseneÄ?eni tudi nad odloÄ?itvami, da so v HSE in tudi v obeh ĹĄaleĹĄkih energetskih kolektivih z okoljem prenehali sodelovati tudi kot sponzorji. Zavedajo se sicer njihovega teĹžkega finanÄ?nega poloĹžaja, a vseeno v tej panogi priÄ?akujejo sodelovanje. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? sprejel podjetnike

GOSPODARSKE novice Cene elektrike moÄ?no padajo

Slovesnost je potekala v Podjetniťkem centru Standard – Izkuťeni gospodarstveniki in mladi podjetniki so lahko izmenjavali izkuťnje Mira Zakoťek

Velenje, 28. januarja – Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? Ĺže tradicionalno pripravlja ponovoletne sprejeme za podjetnike, gospodarstvenike in obrtnike iz mestne obÄ?ine Velenje. Tako se jim Ĺželi, kot je poudaril v nagovoru, zahvaliti za njihovo uspeĹĄno delo in prispevek k razvoju Velenja. ÄŒeprav tukajĹĄnje gospodarstvo ĹĄe vedno temelji na velikih gospodarskih sistemih, se v obÄ?ini zelo zavedajo velikega pomena srednjih in malih podjetij in se zelo veselijo, da njihovo ĹĄtevilo raste.

V preteklih letih so z razpisi spodbujali naloĹžbe in odpiranje novih delovnih mest. S podobnimi spodbudami bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj Ĺželijo ustvarjati dobre pogoje in spodbudno okolje za dvig konkurenÄ?nosti in kakovosti gospodarstva v naĹĄi obÄ?ini.

KontiÄ? je izrazil zadovoljstvo, da jim je uspelo s pomoÄ?jo veÄ? kot milijona evrov nepovratnih sredstev urediti Poslovni center Standard. ÂťPa ne le urediti, tudi napolniti z dejavnostjo.

Center, ki smo ga odprli lani septembra ob obÄ?inskem prazniku, je povsem zaseden,ÂŤ je

4. februarja 2016

dejal KontiÄ? in povedal, da bodo aktivnosti za spodbujanje podjetniĹĄtva nadaljevali tudi v prihodnje, eden veÄ?jih projektov, ki ga Ĺže pripravljajo, bo Poslovna cona Stara vas. Je pa izrazil tudi skrb zaradi razmer v Premogovniku in Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, kjer se ĹĄe vedno postavljajo v ospredje zgolj sumniÄ?enja v zvezi z gradnjo ĹĄestega bloka bloka, Ä?eprav ta zagotavlja Sloveniji tretjino potrebne elektrike, odprta pa ostajajo tudi tako pomembna vpraĹĄanja, kot je zagotavljanje zanesljive oskrđ&#x;”˛ be Ĺ aleĹĄke doline s toplotno energijo.â€

Ĺ aleĹĄka dolina – Cene elektrike na trgu so padle pod 30 evrov, ĹĄe na tradicionalno dragem italijanskem trgu so padle na 35 evrov. To so razmere, ki v najveÄ?je teĹžave spravljajo Holding Slovenske elektrarne in ĹĄe posebej tudi oba energetska kolektiva Ĺ aleĹĄke doline.

Toda na drugi strani je dejstvo, da visoke subvencije Ä?istejĹĄim, a nezanesljivim energetskim virom sesipajo evropske cene in marsikdo Ĺže opozarja, da se pravzaprav obeta veliko teĹžav in ĹĄe veÄ?ja ekoloĹĄka vpraĹĄanja, kot Ä?e teh subvencij ne bi bilo.

Dezinvestiranje se nadaljuje Velenje – Premogovnik Velenje se je procesa dezinvestiranja lotil v zaÄ?etku leta 2014, ko je opredelil nabor nepremiÄ?nin in nekaterih dolgoroÄ?nih finanÄ?nih naloĹžb za prodajo.

Tako je konec decembra lani podpisal dogovor o prodaji Hotela Barbara v Fiesi (cena ĹĄe ni znana). Pred tem so prodali ĹĄe za 2,15 milijona evrov drugih nepremiÄ?nin. Ĺ lo je za prodajo sonÄ?ne elektrarne, poslovnih prostorov na Ĺ terbenkovi ulici v Velenju in apartmaja na Rogli. V teku je menda tudi usklajevanje s kupcem o prodaji Centra starejĹĄih Zimzelen v TopolĹĄici. Za hotel Oleander v Strunjanu in Vilo Ĺ iroko za zdaj ĹĄe niso prejeli ustreznih ponudb. V fazi prestrukturiranja je tudi druĹžba Gost. Zanjo iĹĄÄ?ejo strateĹĄkega partnerja, ki bo prevzel dejavnost organizirane prehrane, gostinstva in turizma. Za nakup se menda zanima tudi Gorenje Gostinstvo.

Stiske so velike Ljubljana – V Sloveniji imamo okoli 108.000 brezposelnih, 300.000 ljudi pod pragom revĹĄÄ?ine, 300.000 upokojencev z manj kot 500 evri pokojnine, 50.000 delavcev na minimalni plaÄ?i, 41 odstotkov vseh delavcev in 76 odstotkov mladih v negotovih oblikah zaposlitve. Vsak Slovenec pa je zaradi neresnih vlad in poslancev te drĹžave zadolĹžen Ĺže za vsaj 16.000 evrov. To so seveda le gole ĹĄtevilke, za njimi pa se skrivajo ĹĄtevilne nemogoÄ?e usode ljudi in kopica neizmernega trpljenja.

Gorenjeva mikrovalovna peÄ?ica v vesolju Gorenjevo mikrovalovno peÄ?ico dizajnske linije Ora-Ă?to so v Hollywoodu prepoznali kot obvezen dodatek za pot v vesolje.

NovopeÄ?eno zvezdo med mikrovalovkami so namreÄ? opazili v filmu Marsovec z Mattom Damonom v glavni vlogi, ki je letos nominiran za kar sedem oskarjev.

Ljubitelji filmov z vesoljsko tematiko ste si zagotovo ogledali film Marsovec (The Martian), v katerem holivudski super zvezdnik Matt Damon iĹĄÄ?e pot domov z rdeÄ?ega planeta. V enem od kadrov lahko na vesoljski postaji opazimo tudi Gorenjevo mikrovalovno peÄ?ico oblikovalske

linije Ora-Ă?to, ki so jo snovalci filma oÄ?itno prepoznali kot obvezen dodatek za pot v vesolje.

Gorenjeva mikrovalovka se s svo-

Velika stopnja zaposljivosti ĹĄtudentov Fakultete za energetiko Na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru, ki svoje ĹĄtudijske programe izvaja v KrĹĄkem in Velenju, je od ĹĄtudij­ skega leta 2008/2009, ko je fakulteta pri­ Ä?ela z izvajanjem ĹĄtudijskih programov, ĹĄtudij na I. in II. stopnji zakljuÄ?ilo Ĺže 246 ĹĄtudentov.

V okviru dejavnosti Alumni kluba Fakultete za energetiko je bila izvedena anketa, s katero je fakulteta Ĺželela prido­ biti podatke o zaposljivosti diplomantov in pridobljenih kompetencah v Ä?asu ĹĄtu­ dija. Anketa je pokazala, da je 90% vseh diplomantov, ki so sodelovali v anketi in ki niso nadaljevali ĹĄtudija na ĹĄtudijskih programih viĹĄje stopnje, zaposlenih, 87% vseh zaposlenih diplomantov pa opravlja tudi dela in naloge s podroÄ?ja energetike.

jim brezÄ?asnim dizajnom namreÄ? imenitno sklada celo z opremo vesoljske postaje v letu 2035.

Film Marsovec reĹžiserja Ridleya

Gorenjeva mikrovalovka v vesoljski postaji - prizor iz filma

Scotta je letos Ĺže osvojil filmsko nagrado zlati globus, nominiran pa je tudi za kar sedem oskarjev.

In kako to komentirajo v Gorenju. Seveda so navduĹĄeni: ÂťMorda se po tej vesoljski promociji odloÄ?imo, da naĹĄim oblikovalskim linijam gospodinjskih aparatov v prihodnje dodamo ĹĄe kakĹĄno, glede na odliÄ?no referenco morda kar z vesoljsko tematiko.ÂŤ Seveda je mogoÄ?e njihovo mikrovalovno peÄ?ico, ki jo je zasnoval cenjeni francoski industrijski oblikovalec Ora-Ă?to in omogoÄ?a tudi Ĺžarno peÄ?enje, kupiti Ĺže zdaj v Gorenjevi spletni trgovini. đ&#x;”˛

mz

Slovenija je imela najviĹĄji deleĹž slabih posojil Ljubljana – Slovenija je tako imela leta 2014 s 13,3 odstotka bruto domaÄ?ega proizvoda najviĹĄji deleĹž slabih posojil v Evropski uniji. Ta deleĹž, ki je bil leto prej ĹĄe pri 2,83 odstotka, po pojasnilih Eurostata odpade predvsem na slabe terjatve v lasti DUTB.

Napredovali na lestvici konkurenÄ?nosti Ljubljana – Slovenija je v zadnjem Ä?asu vendarle obrnila korake v bolj ugodno smer. Na lestvici konkurenÄ?nosti smo se s 70. mesta, ki smo ga imeli leta 2014, lani povzpeli na 59. mesto. To smo dosegli predvsem zaradi viĹĄje gospodarske rasti in poveÄ?anega izvoza.

Sloves koruptivne drĹžave Ljubljana – Na indeksu zaznave korupcije Transparency International CPI 2015 smo lani dosegli 35. mesto z oceno 60 toÄ?k in napredovali za ĹĄtiri mesta, pri Ä?emer rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost drĹžave, rezultat 100 pa Âťzelo Ä?istoÂŤ drĹžavo. NajveÄ?ji problem skorumpiranosti Slovenije so javna naroÄ?ila.

Veliko Slovencev se je odselilo Ljubljana – Da Ĺživljenje v Sloveniji ni posebej enostavno, dokazujejo podatki, da mladi kadri odhajajo v tujino. Lani v zaÄ?etku leta je tako v tujino Ĺživelo 13.000 mladih drĹžavljanov, v sredini leta pa se jim jih je pridruĹžilo ĹĄe 3.700, starih med 25 in 39 let.

Banke dobro poslujejo 90% diplomantov Fakultete za energetiko je zaposlenih.

Podobno sliko kaĹžejo tudi podatki o stanju iskalcev zaposlitve. Na Zavodu za zaposlovanje se je kot iskalcev zaposli­ tve vse od prve generacije ĹĄtudentov, ki so zakljuÄ?ili ĹĄtudij na fakulteti, prijavilo skupno le 4,9% vseh diplomantov Fakul­ tete za energetiko.

Omenjeni podatki so zelo vzpodbudni in kaĹžejo na to, da delodajalci diploman­ te Fakultete za energetiko prepoznavajo kot perspektivne kadre s potrebnim zna­ njem s ĹĄirokega podroÄ?ja energetike. Po­ leg podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo elektriÄ?ne energije, prenosom, uprav­

ljanjem in trgovanjem z energijo ter vzdrĹževanjem energetskih sistemov, po energetikih povpraĹĄujejo tudi podjetja, ki se zavedajo pomembnosti racionalne rabe energije in s tem povezanimi vplivi na stroĹĄke poslovanja.

Podatek o zaposlitvenih moĹžnostih po koncu ĹĄtudija je eden izmed pomemb­ nejĹĄih kriterijev, na podlagi katerega se mladi odloÄ?ajo za vrsto ĹĄtudija. Ĺ tudij na Fakulteti za energetiko je torej prava odloÄ?itev za vse, ki si po zakljuÄ?ku ĹĄtu­ dija Ĺželijo zagotoviti velike moĹžnosti za zaposlitev.

VeÄ? informacij o ĹĄtudiju na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru bodo vsi zainteresirani lahko pridobili na informativnih dnevih, ki bodo potekali 12. februarja 2016 ob 10. in 15. uri in 13. februarja 2016 ob 10. uri v prostorih InĹĄtituta za energetiko v KrĹĄkem ter v prostorih MedpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega centra v Velenju.

Ljubljana – Vseh preteklih grehov reĹĄene slovenske banke so po 11 mesecih poslovanja v letu 2015 skupno izkazovale 209,6 milijona evrov Ä?istega dobiÄ?ka. V primerljivem obdobju leta 2014 so predvsem zaradi oslabitev in oblikovanih rezervacij prikazovale 11,1 milijona evrov izgube. So pa naĹĄe banke v zadnjem letu podraĹžile osemdeset storitev, ki jih komitenti najveÄ? uporabljajo.

TuĹĄ reprogramiral dolgove Celje – Skupina TuĹĄ se je s finanÄ?nimi upniki dogovorila za reprogram finanÄ?nih obveznosti do leta 2020. Podpis sporazuma omogoÄ?a uravnoteĹžen nadaljnji razvoj skupine in TuĹĄevega trgovskega dela, so sporoÄ?ili iz druĹžbe. Kot so dodali, pomoÄ? tretjih za finanÄ?no stabilizacijo ni bila potrebna.

Ikea bo gradila v Ljubljani Ljubljana – Ĺ vedska Ikea oziroma njena slovenska druĹžba Ikea Slovenija in Zavarovalnica Triglav sta sklenili kupo-prodajno pogodbo, s katero je Ikea kupila zemljiĹĄÄ?e na obmoÄ?ju BTC za svojo trgovino v Sloveniji, ki jo bo predvidoma odprla leta 2018. Za zemljiĹĄÄ?e je Ikea, kakor smo Ĺže poroÄ?ali prejĹĄnji teden, odĹĄtela 16 milijonov evrov. Ikea napoveduje okrog 300 zaposlitev. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 2. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

5

GOSPODARSTVO

4. februarja 2016

Prenovljena sodobna poslovalnica NLB v Ĺ oĹĄtanju Trg svobode Ĺ oĹĄtanj vse bolj dobiva svojo dokonÄ?no podobo – Popestrila ga je tudi prenovljena banÄ?na poslovalnica

lonjaÄ?a. ÂťKlasiÄ?na poslovalnica pa ima ob vsem tem ĹĄe vedno velik pomen, prioritetno je sedaj namenjena osebnemu banÄ?niĹĄtvu in svetovanju,ÂŤ je poudaril Brodnjak. In ĹĄoĹĄtanjska poslovalnica je res takĹĄna. Prostor so ÂťodprliÂŤ, odstranili ĹĄalterje in

Mira ZakoĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 27. januarja – Nova Ljubljanska banka je predala namenu prenovljeno poslovalnico na Trgu svobode. Kot je na slovesnosti, ki so jo z nastopom obogatili otroci ĹĄoĹĄtanjskega vrtca, poudaril Ä?lan uprave NLB BlaĹž Brodnjak, sta Ĺ aleĹĄka dolina, ĹĄe posebej pa Ĺ oĹĄtanj, globoko vpeta v njihovo zgodovinsko zaledje. Direktor podruĹžnice NLB Savinjsko-KoroĹĄka Anton Adam pa je poudaril pomen njihove banke v tukajĹĄnjem okolju, obudil je tudi spomin na slavnega hranilniÄ?arja in pedagoga Petra Musija, katerega doprsni kip je NLB poklonila ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. To je bilo veliko preseneÄ?enje. Ĺ˝upan Darko Menih je bil vidno ganjen, saj so si Ĺže dolgo Ĺželeli pridobiti ta kip, a jim do prejĹĄnje srede to ni uspelo. V parku velikih ĹĄoĹĄtanjskih moĹž pri osnovni ĹĄoli jim je namreÄ? manjkal le Musi. Ĺ˝upan pa se je veselil tudi nove podobe njihove enote NLB. Ta je res lepa, predvsem pa najsodobnejĹĄa. Po besedah BlaĹža Brodnjaka namenjajo v banki sicer osrednjo pozornost digitalizaciji poslovanja, ĹĄe posebej so ponosni na mobilno aplikacijo

â?ą

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so se ob tej priloĹžnosti razveselili kipa Petra Musija, njihovega sokrajana, znanega pedagoga in hranilniÄ?arja

tako omogoÄ?ili uÄ?inkovitejĹĄe in bolj prijazno komuniciranje med banÄ?nim usluĹžbencem in stranko. Namestili so tudi avtomatske banÄ?ne blagajne, tako da je tudi gotovinsko poslovanje hitrejĹĄe. Tako so rutinski posli hitreje opravljeni in je veÄ? Ä?asa za prej omenjeno komuniciranje s stranko, kar prinaĹĄa boljĹĄi obÄ?utek in veÄ?jo dodano vrednost.

klik, ki omogoÄ?a neomejeno poslovanje brez obiska poslovalnice. Te storitve bodo ĹĄe nadgra-

jevali in dopolnjevali, tako da bodo uporabniki res skoraj vse lahko opravili z domaÄ?ega nas-

Kaj so iskani kadri?

pomena svojega doseĹžka, vlaganj vase. Lokalna skupnost si bo tudi v prihodnje prizadevala zagotavljati pogoje, ki jim bodo omogoÄ?ili, da bodo svoje sposobnosti lahko tudi izkoristili.

VeÄ?ina ima Ĺže pred koncem ĹĄtudija zagotovljeno sluĹžbo

UroĹĄ Sonjak, ravnatelj viĹĄje ĹĄole, je v pogovoru z nami priznal, da je tokrat bilo diplomantov

dobljena uporabna znanja, kar pomeni, da so takoj zaposljivi, ne potrebujejo leta ali ĹĄe veÄ? za priprave na delovne obveznosti, obiÄ?ajno so vztrajni, zanesljivi in vredni zaupanja. TakĹĄne delodajalci iĹĄÄ?ejo.ÂŤ Po besedah UroĹĄa Sonjaka za zdaj med gospodarstvom ĹĄe ni zaznati veÄ?jega zanimanja za nadaljnje izobraĹževanje zaposlenih.

Je pa opazno veÄ? zanimanja za njihove ĹĄtudente. Ker ima veÄ?ina

tusarjem. Sedaj vpisujejo predvsem take, ki imajo za ťtudij resne namene. V razpisu za vpis za ťtudijsko leto 2016/2017 so predvideli enako ťtevilo vpisnih mest kot predhodno leto – 220 za redni in 240 za izredni ťtudij. Zaradi spremembe zakonodaje glede financiranja imamo malo glavobolov, a verjamem, da jih bomo reťili in prihodnje ťtudijsko leto izpeljali po predvidevanjih.

Brezposelnost tudi med mladimi sicer poÄ?asi upada, toda teĹžava nastaja, ker skozi izobraĹževanje nismo pridobili poklicev, ki so trenutno najbolj iskani. V prihodnjih petih do desetih letih bodo nekateri poklici ĹĄe posebej iskani, ugotavljajo na Zavodu za zaposlovanje: IT-strokovnjaki vseh vrst, finanÄ?ni, davÄ?ni in zavarovalniĹĄki svetovalci in zastopniki, vsi poklici v zdravstvu, ĹĄe posebej povezani s storitvami za starejĹĄe (nega na domu ‌), poklici s podroÄ?ja biomedicine, poklici s podroÄ?ja kemije in razvoja novih materialov, poklici s podroÄ?ja transporta in logistike, zelena delovna mesta (varÄ?na raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem). †đ&#x;”˛

Logistika je

TOP!

Pridi na informativne dneve in se prepriÄ?aj!

Petek, 12. februar 2016: ob 10. in 15. uri Sobota, 13. februar 2016: ob 10. uri Kje: Celje, Mariborska 7.

Diplomanti skupaj s predavatelji

diplomiralo blizu 1600 udeleĹžencev izobraĹževanja.

Ivan Kotnik, direktor Ĺ CV, je diplomante uvrstil v vrh mavrice uporabnih znanj centra. Ta so potrebna za nova delovna mesta ter za ohranitev obstojeÄ?ih. PodĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Breda Kolar je izrazila prepriÄ?anje, da se diplomanti zavedajo

đ&#x;”˛

Kolektiv poslovalnice NLB Ĺ oĹĄtanj : Biserka Rakun, Ivica AÄ?ko, Romana PlavĹĄe, Tomislav Slatinek , Zlata Praznik, Alenka Smonkar (vodja enote), manjka Ana NadluÄ?nik

43 novih diplomantov ViĹĄje strokovne ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje – Znanje pogoj za nova delovna mesta in ohranitev obstojeÄ?ih

Velenje, 27. januarja – ViĹĄja strokovna ĹĄola Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) je v veliki dvorani tukajĹĄnje glasbene ĹĄole pripravila slovesnost, na kateri je podelila diplome ĹĄtudentom za uspeĹĄno konÄ?an ĹĄtudij lani v enem od ĹĄestih programov ĹĄole. Takih je bilo 43 (od tega 22 rednih in 21 izrednih). V 20 letih delovanja ĹĄole (jubilej praznuje letos) je

Brodnjak je tudi poudaril, da Ĺželi biti NLB tudi v prihodnje glavna finanÄ?na institucija v tem okolju tako za obÄ?ane kot gospodarstvo.

Sodelovanje je zagotovil vsakemu podjetju, ki ima zdrav poslovni model in perspektiven razvoj, tako s financiranjem kot poslovnim in drugim strokovnim sodelovanjem, ki je v njihovi ponudbi.

Med predajo Musijevega kipa: Tanja Ahlin (direktorica poslovne mreĹže NLB), BlaĹž Brodnjak (Ä?lan uprave NLB), Anton Adam (direktor podruĹžnice Savinjsko-KoroĹĄka), Darko Menih (Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj) in Viki Drev (podĹžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj)

Diplomantov na zavodu ni Tatjana PodgorĹĄek

MreĹžo poslovalnic je NLB v zadnjem obdobju nekoliko skrÄ?ila, trenutni obseg pa naj bi ohranila. Povedal je tudi, da poslovnih rezultatov za lani ĹĄe niso objavili, so pa zelo spodbudni. To ĹĄe posebej velja tudi za podruĹžnico Savinjsko-KoroĹĄka.

kar precej manj v primerjavi z nekaterimi minulimi leti, ko jih je stalo na odru tudi blizu 100.

Pozna se, je pojasnil, vpliv manj vpisanih v programe ĹĄole v preteklih letih. Je pa precej bolj spodbudno dejstvo, da diplomantov ni med iskalci zaposlitve na zavodu za zaposlovanje. ÂťNjihova prednost so med ĹĄtudijem pri-

med njimi zagotovljeno sluĹžbo, se ne odloÄ?ajo za nadaljnji ĹĄtudij.

V tekoÄ?em ĹĄtudijskem letu se izobraĹžuje na viĹĄji strokovni ĹĄoli centra 400 ĹĄtudentov, od tega je slabih 280 rednih, kar je manj kot predhodno ĹĄtudijsko leto. ManjĹĄi vpis beleĹžijo od uveljavitve zakonodaje pred dvema letoma, ki prepreÄ?uje vpis sta-

Na slovesnosti so med drugim podelili ravnateljevo pohvalo.

Prejeli so jo Anja Donko, Nejc ArliÄ?, MatjaĹž Rihter. PrviÄ? pa so podelili priznanje za naj predavatelja. Za ĹĄtudijsko leto 2014/2015 je naziv prejel Bogdan MakovĹĄek. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

4. februarja 2016

OD SREDE do torka Mojca Ĺ truc

Sreda, 27. januarja Predsednik republike Borut Pahor in premier Miro Cerar sta na Brdu pri Kranju priredila sprejem za diplomatski zbor ob zaÄ?etku novega leta.

Poslanska skupina SMC je Franca Laja, ki je izstopil iz stranke in se takoj za tem pridruĹžil skupini nepovezanih poslancev, pozvala, naj stranki vrne poslanski mandat.

Pravi vihar se je vnel okrog objavljene fotografije Francisca Rivere, enega najslavnejĹĄih ĹĄpanskih bikoborcev, na kateri se proti biku bojuje s svojo petmeseÄ?no hÄ?erko v rokah.

pogajanj o odpravi plaÄ?nih nepravilnosti in o plaÄ?ni ureditvi vse do leta 2019.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je ugotovilo, da sta zakon o kazenskem postopku in zakon o odvetniĹĄtvu v neskladju z ustavo, saj komunikacija med odvetnikom in njegovo stranko ne more biti predmet preiskave.

DrĹžavni zbor je s 47 glasovi za in dvema proti sprejel novelo zakona o medijih, ki poleg odmevnih kvot slovenske glasbe na radijskih postajah doloÄ?a tudi regulacijo komentiranja v spletnih medijih.

Zakon o medijih odslej ureja tudi komentiranje v spletnih medijih.

Francoska pravosodna ministrica se je odloÄ?ila za odstop.

Odstopila je francoska pravosodna ministrica Christiane Taubira. In sicer zato, ker se ne strinja s predlogom, da bi francoskim drĹžavljanom z dvojnim drĹžavljanstvom odvzeli francoskega, Ä?e bi bili obsojeni za teroristiÄ?no dejanje.

Mednarodno kazensko sodiĹĄÄ?e je odredilo preiskavo domnevnih zloÄ?inov, storjenih leta 2008 v spopadih med Gruzijci in Rusi ob enostranski odcepitvi JuĹžne Osetije.

ÄŒetrtek, 28. januarja Olja na ogenj je prilil podatek, da so dodatke za stalno pripravljenost v veÄ?jem obsegu ur izplaÄ?evali tudi v obÄ?inskih organih.

Vlada in sindikati javnega sektorja so se prviÄ? v tem letu lotili

V hotelu v zabaviĹĄÄ?nem parku Disneyland pri Parizu je francoska policija prijela 28-letnega moĹĄkega, ki je imel v svoji torbi dve piĹĄtoli, naboje in izvod Korana.

Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi ÂťeksplozivnegaÂŤ ĹĄirjenja virusa Zika oblikovala izredno skupino strokovnjakov.

NemĹĄka vladajoÄ?a koalicija je dosegla dogovor o novem sveĹžnju ostrejĹĄe azilne zakonodaje, s katero bo zdruĹžitev druĹžin oseb s subsidiarno zaĹĄÄ?ito mogoÄ?a ĹĄele po dveh letih.

Petek, 29. januarja PrviÄ? se je zgodilo, da se je vojaĹĄki vrh PostojnÄ?anom opraviÄ?il za kaljenje noÄ?nega miru, ki ga povzroÄ?a vojaĹĄko vadbiĹĄÄ?e PoÄ?ek.

PrviÄ? sta se sreÄ?ala slovenski premier Miro Cerar in njegov hrvaĹĄki kolega Tihomir OreĹĄković.

Osrednja tema njunega pogovora je bila prebeĹžniĹĄka kriza – premierja sta se strinjala, da bi ta lahko poveÄ?ala dvostranske napetosti.

Poslanska skupina SMC je v svoje vrste sprejela nepovezanega

Za ĹĄolsko leto 2016/17 na BiotehniĹĄki ĹĄoli Maribor razpisujemo naslednje izobraĹževalne programe:

4-LETNI PROGRAMI: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIĹ KI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: KMETIJSKO-PODJETNIĹ KI TEHNIK – PTI 3-LETNI PROGRAMI: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIÄŒAR

Premierja se strinjata, da lahko prebeĹžniĹĄka kriza krha medsoseske odnose.

poslanca Janija MĂśderndorferja.

Na vzhodu Kitajske jim je iz rudnika sadre uspelo reĹĄiti vse ĹĄtiri rudarje, ki so preĹživeli nesreÄ?o decembra in so bili pod zemljo ujeti 36 dni.

V NemÄ?iji so opravili anketo javnega mnenja, ki je razkrila, da bi zaradi odprte priseljenske politike do beguncev 40 odstotkov Nemcev Ĺželelo, da kanclerka Angela Merkel odstopi.

Sobota, 30. januarja

info@bts.si

T: 02/ 235 37 00

Ponedeljek, 1. februarja Na delovnem posvetu vlade je premier Cerar dejal, da se vlada Âťza zdaj uspeĹĄno sooÄ?a s ĹĄtevilnimi izzivi, zato nadaljujemo v isti sestavi tudi v 2016ÂŤ.

Dan so nam lepĹĄali ĹĄtevilni uspehi domaÄ?ih ĹĄportnikov. A veselje se je konÄ?alo, ko je okoli 14. ure na primorski avtocesti v Vlada nadaljuje v isti postavi.

Na primorski avtocesti je trÄ?ilo 71 vozil, pri Ä?emer so ĹĄtiri osebe izgubile Ĺživljenje.

gosti megli priĹĄlo do veriĹžnega trÄ?enja, v katerem je bilo udeleĹženih okoli 70 vozil, 4 osebe pa so izgubile Ĺživljenje.

Civilna druĹžba za praviÄ?no Slovenijo je pripravila predlog, s katerim Petra Opeko in organizacijo Akamasoa na Madagaskarju nominirajo za Nobelovo nagrado za mir. Ĺ e so vznemirjali dodatki za stalno pripravljenost; mediji so zapisali, da so od leta 2010 v slovenskih obÄ?inah zaposlenim izplaÄ?ali veÄ? kot Ä?etrt milijona evrov dodatkov za stalno pripravljenost na leto.

Ker je TurÄ?ija ugotovila, da je rusko letalo dan pred tem krĹĄilo njen zraÄ?ni prostor, je na zagovor poklicala ruskega veleposlanika v Ankari.

V srediĹĄÄ?u Rima se je zbralo veÄ? sto tisoÄ? ljudi, ki so protestirali proti naÄ?rtom vlade za izenaÄ?itev pravic istospolno usmerjenih.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je vzbudila pozornost z besedami, da priÄ?akuje, da se bodo prosilci za azil iz Sirije in Iraka vrnili v svojo domovino, ko bo spopadov konec.

Nedelja, 31. januarja Kislo vreme s toplimi temperaturami je uniÄ?ilo trud organizatorjev tekmovanja za zlato lisico, ki so morali tekmo ta dan odpovedati.

V napadu skrajne islamistiÄ?ne skupine Boko Haram v bliĹžini mesta Maiduguri na severovzhodu

V avtoĹĄoli BiotehniĹĄke ĹĄole Maribor lahko opravite vozniĹĄki izpit iz kategorij B, C, E, D in F, prav tako pa pa teÄ?aj VARNEGA DELA S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUÄŒKI.

www.bts.si

Nigerije je umrlo najmanj 86 ljudi.

Na severu Italije so zaradi neobiÄ?ajno toplega in suhega vremena razglasili alarm zaradi smoga, saj je koliÄ?ina ĹĄkodljivih snovi v zraku moÄ?no presegla dovoljene vrednosti v veÄ? mestih.

Francoske oblasti so napovedale podaljĹĄanje izrednega stanja, ki so ga uvedle po novembrskih napadih v Parizu, proti Ä?emur so protestirali tisoÄ?i PariĹžanov, ki jih moti tudi moĹžnost odvzema drĹžavljanstva.

Zunaj Damaska se je blizu ĹĄiitskega svetiĹĄÄ?a zgodil napad, v katerem je umrlo najmanj 60 ljudi. Napad naj bi izvedla Islamska drĹžava.

Organizatorji niso mogli izpeljati nedeljske tekme.

V javno razpravo je bila dana novela zakona, ki ĹĄiri opredelitev druĹžinskega nasilja, daje dodatna pooblastila policiji in sodiĹĄÄ?u, Ĺžrtve pa oproĹĄÄ?a plaÄ?ila sodnih taks.

V samomorilskem napadu v Kabulu je umrlo najmanj 20 policistov, okoli 30 ljudi pa je bilo ranjenih.

Zgodovinski dogodek so doĹživeli v Mjanmaru: tamkajĹĄnji poslanci so zasedali na prvi seji demokratiÄ?no izvoljenega parlamenta v drĹžavi v veÄ? kot 50 letih.

Torek, 2. februarja ZdruĹžena levica je pripravila interpelacijo zoper finanÄ?nega ministra DuĹĄana Mramorja, v kateri mu je oÄ?itala ÂťuniÄ?evanje socialne drĹžaveÂŤ. Z njihovo oceno se je strinjal del opozicije, a vendarle ĹĄe ni bilo jasno, ali bodo poslanci prispevali potrebne podpise pod interpelacijo.

Z Borutom Pahorjem so se sreÄ?ali slovenski Ĺžupani. Zavzeli so se za veÄ?jo decentralizacijo in ustanovitev pokrajin ter predsednika opozorili, da obÄ?ine niso breme drĹžave, paÄ? pa njena priloĹžnost za razvoj.

DrĹžavni zbor je s 47 glasovi za in 23 proti sprejel zakon o gospodarjenju z drĹžavnimi gozdovi, s katerim bodo ukinili koncesije in ustanovili novo podjetje za upravljanje drĹžavnih gozdov.

DZ je priĹžgal zeleno luÄ? novemu podjetju za upravljanje drĹžavnih gozdov.

Potem ko so avstrijski poslanci prejĹĄnji teden sprejeli stroĹžji zakon o priseljevanju, je Avstrija sporoÄ?ila, da namerava do leta 2020 deportirati 50 tisoÄ? neuspeĹĄnih prosilcev za azil.

Meje in ograje Neizogibno je, da ne bi v celem Ĺživljenju metaforiÄ?no Ĺživeli v kletkah z bolj ali manj moÄ?nimi ograjami. Ko smo mladi, je ograja lesena, ĹĄe ne povsem zakoliÄ?ena: vse se zdi mogoÄ?e. Sploh med poÄ?itnicami je nemalo ur, dni, ko je poraba Ä?asa in izbira druĹžbe bolj stvar domiĹĄljije in stopnje energije kot realnih omejitev. Mnoge ljubezenske zveze so (ĹĄe) sproĹĄÄ?eno neobvezujoÄ?e. Le nekatere so trdne, “resneâ€? in zaprte.

V prepriÄ?anju skozi odraĹĄÄ?anje izoblikovanih idealov o sorodnih duĹĄah organsko pride do predanosti in zavezanosti partnerju. V tem primeru je zveza lahko blagodejno zatoÄ?iĹĄÄ?e, a hkrati tudi trdna kletka, v kateri sta naenkrat Ä?as obeh partnerjev in dovoljena izbira druĹžbe bolj jasno zamejena. Morda ne izreÄ?eno, a na subtilni ravni je jasno, da se – vsaj v naĹĄi kulturi – od vstopa v zvezo dalje ne moTjaĹĄa Zajc reĹĄ veÄ? spoznavati in dlje Ä?asa druĹžiti s komer koli. Ker si nekomu Ĺže predan, si oddan. ÄŒe ĹželiĹĄ, da zveza funkcionira, se ji moraĹĄ tudi posveÄ?ati. Dan pa ima samo 24 ur. Nekje bolj, drugje manj vidno si partnerji lastijo drug drugega. To se lahko stopnjuje s simbolnimi dejanji, kot je poroka ali kasneje druĹžina, ki je ob vsej svoji lepoti tudi postavitev v ĹĄe bolj jekleno kletko. Morda res ne onemogoÄ?a, da bi povsem spremenili svoje Ĺživljenje, vsekakor pa to oteĹžuje – odloÄ?itev o razvezi ali aferi prinaĹĄa preveÄ? nevĹĄeÄ?nosti in boleÄ?ine bliĹžnjim. Vendar v svetu ideologije izbire, Ĺželja po uspehu in veri v svobodo ter sreÄ?o kot najviĹĄjih idealih bivanja nove generacije pogosteje podirajo ograje svojih kletk. V Ĺželji po Ĺživljenju, novem zraku in strahu pred obĹžalovanjem v kasnejĹĄi starosti se odloÄ?ijo za pobeg.

Nekateri bodo rekli, da so naraĹĄÄ?anje loÄ?itev, nepripravljenost na dolgoroÄ?no ustalitev z enim partnerjem in serijska monogamija zgolj posledica hitrega tempa Ĺživljenja. Samoumevni del kapitalistiÄ?ne druĹžbe, v kateri so tudi odnosi samo potroĹĄno blago, ki ga vsake toliko Ä?asa zamenjamo. Vendar gre pri tem tudi za to, da druĹžba ne prevpraĹĄuje vrednot in prepriÄ?anj, ki oblikujejo funkcionalno zvezo. Ali je denimo smiselno Ĺživeti v prepriÄ?anju, da imaĹĄ lahko rad samo enega Ä?loveka? Oziroma da podreĹĄ veÄ? let grajen dom, ker se zaiskri ĹĄe s kom?

Sprememb razmiĹĄljanja o teh vpraĹĄanjih gotovo v druĹžbi ĹĄe lep Ä?as ne bo. Zahtevale bi preveÄ? dela. SistematiÄ?no dolgoletno bi si bilo treba prizadevati na uniÄ?evanju ljubosumja, zamer in jeze, ki ga slednje podpihuje. Tako kot samoumevno sprejemamo, da izdaji ali prevari sledi razveza, sovraĹĄtvo in druga negativna Ä?ustva ter posledice.

Morda bi se, Ä?e bi se ĹĄirĹĄe v druĹžbi odvijalo razmiĹĄljanje o smiselnosti naĹĄih pravil glede ograjevanja in omejevanja, konÄ?al kakĹĄen zakon manj. Ali se vsaj konÄ?al manj sovraĹžno. Ali ni nekaj najbolj tragiÄ?nega ravno to, da se Ä?loveka, ki sta leta Ĺživela v blaginji in predanosti, spremenita v sovraĹžnika, ki se ne moreta niti videti?

Za zdaj pod diktatom holivudskih filmov, pop kulture in religije poĹžiramo samoumevnost zgodbe o “enem pravemâ€? in sreÄ?i do konca dni. Tam so pravila na videz jasna, prihodnost predvidljiva. Ljudje pa po naravi hrepenijo po predvidljivosti, ker ta prinaĹĄa doloÄ?eno varnost in mir. A ljudje so nepredvidljivi, Ä?ustva neobvladljiva in tako je pogosto neizogibno, da se obljuba biti skupaj v dobrem in slabem podre. Kot v knjigi Oscarja Wilda Idealni soprog: svoji Ĺženi eden od junakov, potem ko ga ta obtoĹži izdaje zaradi prikrivanja grehov iz mladosti, pove: “Vse Ĺženske delajo napako, da idealizirajo moĹĄke. S tem ne doseĹžejo niÄ? drugega, kot da ustvarjajo imaginarne idole.â€? A bolj zanimiva in teĹžje uresniÄ?ljiva je njegova naslednja misel: “Ljudje ljubezni ne potrebujejo, ko so na videz popolni, temveÄ? ko so nepopolni. Ko smo ranjeni zaradi lastnih napak ali dela drugih, takrat se mora prava ljubezen izkazati kot tolaĹžba in zdravilo. KakĹĄna je sicer sploh njena vrednost?â€? đ&#x;”˛

Lansko leto je bilo najtoplejĹĄe Nasa in ameriĹĄka Nacionalna uprava za oceane in ozraÄ?je sta razkrili, da je bilo leto 2015 najtoplejĹĄe v svetovni zgodovini meritev, ki segajo v leto 1880. Otoplitev seveda globalno posega na podroÄ?je ekonomije. V zadnjih 100 letih so h globalnemu segrevanju najveÄ? prispevale ZDA, Kitajska, Rusija, Brazilija, Indija, NemÄ?ija in Velika Britanija. Odgovorne so za veÄ? kot 60 odstotkov podnebnih sprememb od leta 1906 do 2005. Ĺ˝al na globalno segrevanje vplivajo tisti, ki imajo denar. Med njimi so v prvi vrsti naftne druĹžbe, ki vladajo svetu, ker je nafta tista, ki trenutno poganja gospodarstvo.

Tako bo tudi v prihodnje, Ä?e ne bomo kmalu naĹĄli zanesljivih alternativnih virov. A za to tudi ni prave volje, saj je nafta trenutno zelo poceni. Analitiki ocenjujejo, da bo tu nekje ostala ĹĄe kar nekaj Ä?asa, đ&#x;”˛ saj je trenutno ponudba veÄ?ja od povpraĹĄevanja.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 2. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

7

IZOBRAŽEVANJE

4. februarja 2016

25 novih zaposlitev na Premogovniku Ĺ ola za rudarstvo in varstvo okolja Ĺ olskega centra Velenje in Premogovnik Velenje dobro sodelujeta pri izobraĹževanju za zahteven rudarski poklic Premogovnik Velenje se kljub zelo zahtevnim razmeram, v katerih trenutno je, zaveda, da so znanje in izkuĹĄnje v Ä?asu hitrih sprememb izjemno pomembni.

Podjetje ĹĄe posebno pozornost namenja kadrom, kar dokazuje

nju veliko pozornosti, pomembna pa je tudi praksa na delovnem mestu. ÂťIzobraĹževanje izvajamo na za to doloÄ?enih deloviĹĄÄ?ih v jami in zunanjih enotah, po uÄ?nem delovnem naÄ?rtu. Model uvaja obvezno praktiÄ?no usposa-

kadrov, ki ga podpira tudi Evropska unija, je primer dobrega sodelovanja izobraĹževalne ustanove z gospodarstvom, saj gre za tesno povezovanje teorije in prakse,ÂŤ je povedal predsednik uprave Premogovnika Velenje mag.

Ludvik Golob VeÄ?ina ĹĄtipendistov velenjskega Premogovnika se ĹĄola v programih geostrojnik rudar in geotehnik na Ĺ oli za rudarstvo in varstvo okolja Ĺ olskega centra Velenje. V

tem ĹĄolskem letu je bilo razpisanih in podeljenih 14 ĹĄtipendij, od tega 8 za geostrojnike rudarje in 6 za geotehnike. Dijaki imajo z vpisom v ta dva programa poleg moĹžnosti pridobitve kadrovske ĹĄtipendije ĹĄe nekatere dodatne ugodnosti, kot so brezplaÄ?ni zdravniĹĄki pregled, malica, prevoz, uporaba zaĹĄÄ?itnih sredstev, dodatek za uspeĹĄnost in drugo, pet najboljĹĄih dijakov pa ima prednost pri zaposlitvi ter moĹžnost sodelo-

vanja pri raznih projektih. Dijaki opravljajo praktiÄ?no izobraĹževanje pod vodstvom izkuĹĄenih in usposobljenih uÄ?iteljev oziroma inĹĄtruktorjev.

Mag. Albin VrabiÄ?, ravnatelj Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja Ĺ olskega centra Velenje, poudarja: Že desetletja na naĹĄi ĹĄoli skupaj s Premogovnim zagotavljamo dobro usposobljene in kvalificirane kadre. NaĹĄi dijaki celoten praktiÄ?ni pouk izvedejo v Premogovniku Velenje. Ko konÄ?ajo ĹĄolanje, so pripravljeni za delo v jami. Poleg tega imajo skoraj vsi ĹĄtipendijo in jamski

dodatek, Ä?e so uspeĹĄni, dobijo ĹĄe dodatek za prizadevnost.ÂŤ Dijaki so nad prakso v jami navduĹĄeni. ÂťÄŒeprav so delovne razmere v jami nekoliko drugaÄ?ne, kot so drugje, sem bil Ĺže v 1. letniku, takoj po prvem obisku v jami Premogovnika Velenje, trdno prepriÄ?an, da sem izbral

Matej Prosenjak Predsednik uprave Premogovnika Velenje mag.

Ludvik Golob

Ravnatelj Ĺ ole za rudarstvo Ĺ olskega centra mag. Albin VrabiÄ?

s ĹĄtipendiranjem dijakov in zaposlovanjem strokovnih kadrov.

V zaÄ?etku letoĹĄnjega leta so zaposlili 25 ĹĄtipendistov geostrojnikov rudarjev, geotehnikov in mehatronikov operaterjev.

IzobraĹževanju za rudarski poklic, ki je zelo specifiÄ?en, namenjajo na Ĺ olskem centru v Vele-

bljanje z delom in daje poudarek pridobivanju praktiÄ?nih znanj in izkuĹĄenj, vkljuÄ?evanju v delovni proces, pridobivanju delovnih sposobnosti in navad, spoznavanju realnega delovnega okolja in sodelavcev, torej znanj, ki jih v ĹĄolskih delavnicah ni mogoÄ?e pridobiti. TakĹĄen naÄ?in vzgoje

Dijaki med opravljanjem obvezne prakse v jami Premogovnika Velenje (foto Miran BeĹĄkovnik)

pravi poklic,ÂŤ pravi dijak 3. letnika Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja Matej Prosenjak. ÂťDelo v jami se mi zdi zelo zanimivo in raznoliko. Z dobrim uspehom v ĹĄoli prideĹĄ tudi prej do zaposlitve. ÄŒe postaneĹĄ najboljĹĄi dijak, imaĹĄ za zaposlitev ĹĄe veÄ?je moĹžnosti, Ä?e si odliÄ?en, pa imaĹĄ tudi viĹĄjo ĹĄtipendijo,ÂŤ kar pomeni, da ima lahko dijak v tretjem letniku skoraj tristo evrov meseÄ?nih priđ&#x;”˛ hodkov.â€

V nekaterih programih manj razpisanih prostih mest Na ťolah Šolskega centra Velenje za novince prostih 606 mest – Programskih novosti ni – Informativni dnevi 12. in 13. februarja Tatjana Podgorťek

Minulo soboto je ministrstvo za ĹĄolstvo, znanost in ĹĄport na svojih spletnih straneh objavilo razpis za vpis v programe srednjih ĹĄol za ĹĄolsko leto 2016/2017. V njem je predvidenih manj prostih mest za ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje v primerjavi s tekoÄ?im ĹĄolskim letom.

potrebne informacije o moĹžnostih, pogojih izobraĹževanja, ĹĄolskih prevozih, izbirnih vsebinah, prehrani in ĹĄe Ä?em ob 9. uri (programi gimnazije ter elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole), ob 11. uri (Stroj-

na ĹĄola in Ĺ ola za rudarstvo in varstvo okolja), popoldne pa vse ob 15. uri. V soboto bodo vse ĹĄole zaÄ?ele informativni dan ob 9. uri. ÂťBodoÄ?im dijakom in njihovim starĹĄem svetujem, da se doma po-

govorijo o moĹžnostih izobraĹževanja, obiĹĄÄ?ejo informativne dneve, na katerih naj bodo Ä?im bolj radovedni, naj primerjajo ĹĄole med seboj, kajti za pravo odloÄ?itev jim bo dobrodoĹĄla vsaka informacija.ÂŤ

Preizkusi posebnih nadarjenosti, znanja oziroma spretnosti za program Umetniťke gimnazije – likovna in glasbena smer pa bodo v soboto, 5. marca.

Sicer pa novosti v ponudbi ĹĄol Ĺ CV ni, Ä?eprav so znova zaprosili za moĹžnost izobraĹževanja v programu predĹĄolske vzgoje za novince, za poklicni teÄ?aj v programu raÄ?unalniĹĄki tehnik, zaradi varÄ?e-

Manj mest za gimnazijo, gostinsko turistiÄ?nega in strojnega tehnika

Od razpisanih 746 je za novince predvidenih 606 prostih mest (lani 662) v 21 srednjeĹĄolskih programih ter 140 mest v petih programih poklicno-tehniĹĄkega izobraĹževanja po sistemu 3 + 2. Tako so na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli razpisali za novo ĹĄolsko leto 166 mest, na Strojni ĹĄoli 204, na Ĺ oli za storitvene dejavnosti 152, v gimnaziji 114 ter na Ĺ oli za rudarstvo in varstvo okolja 110 mest. ÂťManj prostih mest, kot jih imamo za tekoÄ?e ĹĄolsko leto, je razpisanih v programih gimnazije, v programu gostinsko-turistiÄ?ni tehnik ter strojni tehnik, vendar nam je pristojno ministrstvo obljubilo, da bomo ob morebitnem poveÄ?anem vpisu lahko zaprosili za dodatne oddelke,ÂŤ pravi Gabrijela Fidler, ĹĄolska svetovalna delavka na Gimnaziji Velenje.

��en�i�in�di�aki�zakl���ni��letnikov!

Gabrijela Fidler: ÂťÄŒe bo vpis v posameznih programih veÄ?ji od razpisanih prostih mest, bomo lahko zaprosili za dodatne oddelke.ÂŤ

valne politike pa ministrstvo znova ni priĹžgalo zelene luÄ?i za izobraĹževanje v maturitetnem teÄ?aju.

Informativni dnevi

Prvi od datumov, pomembnih za bodoÄ?e dijake in njihove starĹĄe, so informativni dnevi. Ti bodo v petek, 12., ter v soboto, 13. februarja. Prvi dan bodo lahko devetoĹĄolci in njihovi starĹĄi pridobili

Vabl�eni�na�in�or�ativna�dneva��redn�i���ol� in�Vi��e��trokovne��ole��ol�ke�a��entra�Velen�e� ���etek��1�.��.���16������������t���1�.��.���16.

Podrobne��i�razpored�na�dete�na�www.scv.si�in�na��pletni���trane��po�a�ezni���ol� T����l������������elenje ����������������n��@scv.si

www.scv.si

PRIDR��I������NA��POD��AVRICO�ZNANJA

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

OB KULTURNEM PRAZNIKU

4. februarja 2016

ÂťVsak Ä?lovek lahko da kulturi sebeÂŤ O kulturi, umetniĹĄkem ustvarjanju, lokalnem kulturnem okolju, produkciji, obÄ?instvu ‌ smo se pogovarjali z gledaliĹĄÄ?nikom in direktorjem Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj Kajetanom ÄŒopom

opozarjajo. Lokalni zavod z nekaj tisoÄ? evri proraÄ?una si teĹžko privoĹĄÄ?i avtorje od drugod, lahko skromno vlaga le v lokalne.

Tina Felicijan

Lokalni umetniki zbeĹžijo

Januar leta 1993. Takrat se je Kajetan ÄŒop, ponosen TopolĹĄÄ?an, ÂťÄ?isto sluÄ?ajno,ÂŤ pravi, prviÄ? sreÄ?al z gledaliĹĄÄ?em. Z veÄ?ernih izhodov se je moral vraÄ?ati z zadnjim avtobusom Ĺže ob 22. uri, zato je tudi v Velenje ĹĄel bolj

kopalnico, do tega, kako se obnaĹĄaĹĄ do soseda, sodelavcev, do tujih ljudi, kako sprejemaĹĄ drugaÄ?nost. Vse je kultura.ÂŤ In nivo kulture je tak, kot si ga zasluĹžimo. ÂťKultura je taka, kot je veÄ?ina ljudi pri nas. V nekih alternativnih, intelektualnih krogih, se marsikdo pritoĹžuje nad Modrijani ‌

ÂťMislim, da je danes teĹžava v tem, da imamo preveÄ? zunanjih dejavnikov, ki nam onemogoÄ?ajo, da bi se ukvarjali s tem, kar imamo v srcu.ÂŤ zgodaj, da bi le bil Ä?im dlje v mestu, Ä?eprav se ni ĹĄe niÄ? dogajalo.

Ko je tako posedal v parku pred gimnazijo, so nanj naletele soĹĄolke, ki so obiskovale lutkovni kroĹžek, in ga povabile zraven. ÂťPreko tega kroĹžka sem priĹĄel do praĹĄke gledaliĹĄke akademije DAMU, kjer sem pet let ĹĄtudiral lutkovno in alternativno scenografijo ter avtorsko gledaliĹĄÄ?e,ÂŤ danes pa je gledaliĹĄÄ?e njegov naÄ?in Ĺživljenja – ne ukvarja se s tem, ali je to, kar poÄ?ne, visoka umetnost ali ne, ampak ima to preprosto rad. Kot ĹĄtipendist Ministrstva za kulturo se je z mlado druĹžino leta 1999 moral vrniti domov, kjer je nadaljeval ustvarjanje v gledaliĹĄÄ?u – tako klasiÄ?nem kot lutkovnem in klovnovskem. Igra v druĹžinskem gledaliĹĄÄ?u Burekteater, nastopa, reĹžira pri GledaliĹĄÄ?u Velenje, ustvarja sceno in lutke pri Lutkovnem gledaliĹĄÄ?u Velenje, pri tem pa veliko sodeluje s soprogo Alice, vodjo in reĹžiserko Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a.

Skupaj sta ustvarila dve avtorski otroĹĄki nanizanki na TV SLO – Notkoti in Vesela hiĹĄica. Od leta 2003 je direktor ĹĄoĹĄtanjskega Zavoda za kulturo, v katerem je, poleg drugega, osnoval tudi Amatersko GLEDaliĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj – AGLEDAĹ .

Kultura je ena

ÂťKultura je dejansko tako ĹĄirok pojem, da se nam ĹĄe sanja ne.

Najpogosteje si jo predstavljamo kot neke prireditve, razstave, knjige, kot nekaj, kar preberemo, gledamo, posluĹĄamo. Ampak kultura je praktiÄ?no vse – od tega, da greĹĄ, ko zjutraj vstaneĹĄ, v

Ampak to je paÄ? podoba okusa veÄ?ine prebivalstva v naĹĄem okolju.ÂŤ Zato je vloga vsakega zavoda za kulturo izobraĹževati, kajti tisto, Ä?esar nam primanjkuje, je izobraĹževanje otrok v kulturi pri obĹĄolskih dejavnostih. Ĺ oĹĄtanjski zavod Ĺže dve leti izvaja brezplaÄ?ne ustvarjalne dejavnosti za otroke, ki se jih zdaj udeleĹžuje Ĺže deset odstotkov vseh ĹĄoloobveznih ĹĄoĹĄtanjskih otrok, omogoÄ?a pa tudi druge brezplaÄ?ne kulturne vsebine. ÂťNa ta naÄ?in lahko mi dolgoroÄ?no vplivamo na spremembo kulture med ljudmi. ÄŒe bodo le gledali televizijo, posluĹĄali radio in hodili na Ĺžure, se ne bo niÄ? spremenilo. V bistvu se bo poslabĹĄalo.ÂŤ V debate o visoki ali nizki kulturi pa se ne spuĹĄÄ?a rad, Ä?eĹĄ da ne obstaja veÄ? kultur. Umetnost je ena in njeno bistvo je, da te napolni z neÄ?im, po moĹžnosti s pozitivnimi Ä?ustvi, da ti odpre oÄ?i in ti nekaj novega sporoÄ?i. Ob-

no bi seveda bilo, Ä?e bi se profesionalni ustvarjalci lahko posvetili samo ustvarjanju in od tega lahko (pre)Ĺživeli. Ampak pri nas kaj takega najveÄ?krat ne gre.ÂŤ Treba je tudi loÄ?iti med amaterskim in profesionalnim ustvarjanjem: ÂťNamen amaterskega je predvsem druĹženje in pridobivanje veĹĄÄ?in, ki blagodejno vplivajo na tvoje Ĺživljenje. Namen profesionalnega pa je naÄ?in Ĺživljenja in vplivanje na okolje s svojimi deli in sporoÄ?ili.ÂŤ

Kako lahko kultura premoĹĄÄ?a kulturne razlike?

V Ĺživljenju Ĺželi pomagati ljudem, zato je tudi pomagal v sprejemnem centru za begunce v Dobovi. ÂťSlovenija Ĺžal nima tistega moĹĄkega spodnjega dela telesa, zato si Ĺžal nikoli ne upa narediti nekaj po svoje.ÂŤ Tako smo se znaĹĄli v situaciji, da skozi Slovenijo hodijo begunci, mi pa kar pozabljamo, da so to ljudje. ÂťSeveda prihaja do kulturnih sprememb, ampak do teh je prihajalo skozi vso zgodovino Ä?loveĹĄtva. Pozabljamo, kako je nastala Slovenija, kako je nastala Amerika,

ÂťGledaliĹĄÄ?e je prostor, v katerem lahko izraziĹĄ svoje mnenje o situaciji v svetu. Skozi zgodovino se je to v gledaliĹĄÄ?u vedno dogajalo. Moje predstave, tudi za otroke, imajo sporoÄ?ila o tem, kaj se pri nas dogaja, o moralnih vrednotah, nazorih. PoskuĹĄam pa biti politiÄ?no nepristranski. ÄŒe opozarjam na politiko, se ne grem ‚levi-desni‘, ampak govorim na sploĹĄno, recimo, da je politika amoralna.ÂŤ stajajo le razliÄ?ne zvrsti, razliÄ?ni okusi. Je pa razlika v izvedbi. ÂťPri tem pa lahko loÄ?imo slabe in dobre stvari.ÂŤ In seveda med profesionalci in amaterji, med katerimi ni razlika le v izobrazbi na tem podroÄ?ju. ÂťJe v pristopu, odnosu do dela in naÄ?inu. Ideal-

da se je v Ameriki in Avstraliji zgodil genocid nad prvotnim prebivalstvom, kako je postal svet krĹĄÄ?anski. To se mi zdi Ĺžalostno.ÂŤ Kako lahko premostimo naĹĄo paranoiÄ?nost in ksenofobijo? ÂťTudi tako, da zaÄ?nemo Ĺže v vrtcih in ĹĄolah bolj izobraĹževati

o zgodovini, o tem, kdo smo.

Ker bodo ljudje tako tudi bolj strpni, razmiťlja. In to straťenje z islamom ‌ v tem trenutku je v Sloveniji ťtiri odstotke muslimanov in deset odstotkov tujcev.

Tudi na ravni Evrope je muslimanov v resnici malo. Mi nimamo teĹžav zaradi tujcev. Imamo teĹžave zaradi politike, ker nas nekdo ves Ä?as zavaja in hoÄ?e, da se kregamo, saj se takrat nimamo Ä?asa ukvarjati s politiko.ÂŤ Prav kulturno-umetniĹĄko ustvarjanje je tisto, ki odraslim lahko postavi zrcalo, jim kaj pove in odpre oÄ?i, otroke pa izobraĹžuje.

Visok davek kaznuje umetnost

Ĺ˝alosten se mu zdi porazen odnos do kulture na periferiji. ÂťDa lahko na doloÄ?enih razpisih dobiĹĄ denar le s poznanstvi, je nedopustno. Pri tem moramo marsikaj spremeniti. Slovenija ni Ljubljana. Mislim, da bi ministrstvo za kulturo moralo veliko bolj podpirati ruralna okolja kot pa Ljubljano in Maribor.

Zakaj bi moral nekdo, ki je Ĺže priznan umetnik, dobivati veliko veÄ? denarja kot nekdo, ki ĹĄele zaÄ?enja?ÂŤ Tudi avtorske pogodbe so zaradi visokega davka velika teĹžava, ĹĄe en paradoks, na katerega kulturniki Ĺže vrsto let ÂťNamen ustvarjanja umetnosti, kulture je izobraĹževati in ustvarjati dobro poÄ?utje.ÂŤ

Pred nekaj leti je nastalo veliko zavodov za kulturo v ruralnih okoljih. Danes pa se ob pomanjkanju denarja marsikatera obÄ?ina spraĹĄuje, Ä?e ga potrebu-

tanju in kar v Velenju pogreĹĄam.

Govorim seveda o javnih zavodih! Vedno veÄ? starĹĄev nima denarja. ÄŒe pa bomo javni zavodi nudili priloĹžnosti za izobraĹževanje otrok, se nam bo to Ä?ez dve desetletji povrnilo, ker bodo ti otroci drugaÄ?e gledali na svet.

Je pa vpraĹĄanje, koliko politikov si upa podpreti kaj takega, ker je to bumerang, ki bo priletel nazaj,

ÂťKulturniki smo vsi ljudje, ki kulturno Ĺživimo. Ustvarjalci lahko na stvari v druĹžbi opozarjajo. Vloga kulturnikov oziroma umetnikov ustvarjalcev je osveĹĄÄ?anje. In v doloÄ?enem trenutku iti na ulico.ÂŤ

je, kaj je sploh njegov namen.

A prav tam so ti zavodi izredno pomembni. ÂťZavod za kulturo mora z denarjem in iskanjem ustvarjalnih ljudi v svojem okolju pomagati, da zaÄ?nejo. Seveda to ne pomeni, da jih bomo preĹživljali, lahko pa jim omogoÄ?imo zaÄ?etek. To je naloga lokalne skupnosti na podroÄ?ju kulture.

Torej izobraĹževati ljudi o kulturi in jim omogoÄ?iti ustvarjanje.

TeĹžava v Sloveniji je tudi, da se umetniki iz obrobnih okolij, ko gredo ĹĄtudirat, ne vraÄ?ajo, zbeĹžijo. Iz naĹĄega okolja sta na primer TjaĹĄa Ferme in Romeo GrebenĹĄek, ki sta ĹĄtudirala gledaliĹĄÄ?e, odĹĄla v ZDA in Trst.ÂŤ Kajetan ÄŒop se je tudi zato odloÄ?il, da je ostal, Ä?eprav je imel po vrnitvi iz Prage moĹžnost biti v Ljubljani. ÂťToda malo je takih norcev.ÂŤ

Ĺ aleĹĄke obÄ?ine so kulturne

Oba aktualna velenjska in ĹĄoĹĄtanjska Ĺžupana ter oba prejĹĄnja, podobno pa tudi v Ĺ martnem ob Paki, so omogoÄ?ali, da se kultura razvija. ÂťZa zdaj kultura ĹĄe Ĺživi spodobno. Imamo plesalce, glasbenike, gledaliĹĄÄ?nike, likovnike ... Je pa treba vedeti, da bi lahko bilo ĹĄe bolje, morda bi bilo treba le delati malenkost bolj dolgoroÄ?no.ÂŤ O domaÄ?em okolju pove: ÂťNa podroÄ?ju glasbe in plesa je v Velenju odliÄ?no urejeno – je med Ä?em izbirati. Tako je tudi ĹĄe kje drugje. So pa ĹĄe zvrsti, pri katerih je zgodba drugaÄ?na.

In mislim, da bi Velenje zmoglo podpreti tudi te. Predvsem pa, da bi jih ponudilo brezplaÄ?no.

To je nekaj, kar poÄ?nemo v Ĺ oĹĄ-

Nať dom stoji na Vièu, med zelenicami ťportnega parka, proè od mestnega hrupa, a obenem blizu centra mesta in ťtevilnih srednjih ťol.

Dijaťki dom Viè zagotavlja varno zavetje dijakinjam in dijakom, ki nadaljujejo ťolanje v slovenski prestolnici, omogoèa uspeťno ťolanje in prijetno bivanje.

Po obveznih uènih urah in brezplaènih inťtrukcijah se naťi dijaki in dijakinje sreèujejo pri interesnih dejavnostih, kjer se sproťèajo in razvijajo svoje interese.

DijaĹĄki dom VIĂˆ

Gerbièeva ul. 51 / a •1000 Ljubljana T: 01 47 901 11 • F: 01 47 901 36 ddv.info@guest.arnes.si • www.dd-vic.si

ko si bodo ti kulturno izobraĹženi mladi ĹĄe veÄ? upali kot danes,ÂŤ pomiĹĄljuje.

Kulturniki pri nas obÄ?instvo imajo, pravi, a obisk kulturnih prireditev bi lahko bil boljĹĄi. ÂťGovorim na pamet: doloÄ?eni ljudje v naĹĄem okolju, ki se imajo za nekaj veÄ?, hodijo na predstave samo v Ljubljano. ÄŒe so to take predstave, ki jih pri nas ni, s tem ni niÄ? narobe. ÄŒe pa hodiĹĄ tja na predstave samo zato, ker je to glavno mesto, potem paÄ? imaĹĄ, oprosti, teĹžave sam s sabo.ÂŤ

Kulturi lahko da sebe

Ustvarja pravzaprav cela druĹžina ÄŒop, saj sta oba otroka, sedaj Ĺže dijaka gimnazije, Noemi in Kilian, od malega kazala zanimanje za proces priprave gledaliĹĄkih predstav in Ĺželela pomagati.

Kilian rad izdeluje lutke in ima izvirne ideje pri scenografiji, Noemi je Ĺže drugo leto Ä?lanica GledaliĹĄÄ?a Velenje, a se je lani preizkusila tudi kot kostumografinja in je za mamino lutkovno predstavo Romeo in Julija kreirala kostume. ÂťEni 'ĹĄportajo', mi smo paÄ? kulturniki.ÂŤ Tako kultura povezuje njihovo druĹžino in jim s tem daje nekaj veÄ?. ÂťJaz pa lahko kulturi dam le to, kar sem. Vsak Ä?lovek lahko da kulturi sebe in kultura mu bo dala nazaj toÄ?no to: sebe,ÂŤ je sklenil pogovor Kajetan ÄŒop, ki vsak dan praznuje kulturo, ta pa mu, kot je dejal, pomeni naÄ?in Ĺživljenja. ÄŒe ne bi bilo tega, najbrĹž ne bi bil sreÄ?en. ÂťTo mi pomeni SreÄ?o.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 2. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

Kultura je nekaj najlepĹĄega Pred kulturnim praznikom smo se pogovarjali z direktorico Festivala Velenje Barbaro Pokorny.

Mira ZakoĹĄek

Na kaj pomislite ob besedi kultura? ÂťMoja prva misel ob tej besedi je, da je kultura nujna Ä?loveĹĄka dobrina, brez katere ne moremo Ĺživeti. NajbrĹž tudi zato, ker jo imam iskreno rada in jo Ĺživim od jutra do veÄ?era. Kultura je zame vedno povezana z doĹživljanjem lepega, vzgojnega, prijetnega ‌ Je nekaj, kar te lahko v trenutku zapelje iz realnega v vzporedne svetove, kjer so stvari drugaÄ?ne, bolj iskrene, bolj Ä?utne ‌ Ljudje kulturo prepogosto enaÄ?imo z umetnostjo, bodisi glasbeno, likovno, plesno, literarno, gledaliĹĄÄ?em, igro, fotografijo ‌ A kultura so seveda tudi vse naĹĄe vrednote in navade, razumevanja ljudi in sveta, naĹĄa prepriÄ?anja, presojanja in izraĹžanja – in vse to doloÄ?a naĹĄ naÄ?in Ĺživljenja v skupnosti. V naĹĄem mestu je razumevanje za kulturo zelo veliko in tudi zato je tu prijetno Ĺživeti.ÂŤ Kaj pa vam pomeni kulturni praznik, kako ga doĹživljate? ÂťZame je to poseben in pomemben dan. Prav fino se mi zdi, da smo menda edini narod na svetu, ki je kulturi posvetil drĹžavni praznik. Tudi ko kultura ĹĄe ni bila moja sluĹžba, sem praznik doĹživljala zelo intenzivno in si vselej vzela Ä?as za premislek o kulturi, obisk proslave ali pa kakĹĄnega drugega kulturnega dogodka. Vesela sem, da smo imeli Ĺže v osnovni ĹĄoli in kasneje na gimnaziji izjemne uÄ?itelje, ki so nas usmerjali k obisku gledaliĹĄÄ?a, branju, izraĹžanju ustvarjalnosti, razvijanju inovativnih idej, samostojnosti ‌ Spominjam se, da sem Ĺže v niĹžjih razredih osnovne ĹĄole pripravljala razliÄ?ne scenarije ob kulturnih, pa tudi drugih praznikih in ob tem neizmerno uĹživala. Ĺ˝e takrat sem Ĺželela biti v vlogah reĹžiserke, igralke, plesalke, dramaturginje, koreografinje, voditeljice in kostumografinje hkrati. In otroĹĄtvo te tako zelo zaznamuje za vse Ĺživljenje ‌ Katera ÂťkulturaÂŤ vam je osebno najbolj blizu? ÂťNa prvem mestu poezija. Rada se izgubljam v ritmu besed in izvirnih misli. Tujih ali svojih. Posebno mesto ima v mojem srcu glasba. Res iskreno uĹživam na manjĹĄih, klubskih, intimnejĹĄih

9

OB KULTURNEM PRAZNIKU

4. februarja 2016

koncertih, na katerih sta ritem in poetiÄ?nost pomembnejĹĄa od glasnosti glasbe. Vedno znova me oÄ?ara zvok kitare, zame ni lepĹĄega instrumenta. Tudi gledaliĹĄÄ?e oboĹžujem, predvsem klasiÄ?na dela me vedno znova oÄ?arajo. V zadnjem Ä?asu sem vzljubila tudi sodobni ples. Pa uliÄ?no gledaliĹĄÄ?e. In iskrene otroĹĄke produkcije. Ja, sko-

VeÄ?ino dogodkov Festivala Velenje tudi osebno spremljate. Kako jih doĹživljate – ali bolj kot vodja, ki se ÂťtreseÂŤ, Ä?e bo ĹĄlo vse v redu, ali jih uspete vseeno doĹživeti tudi za svojo duĹĄo? ÂťPo sedmih letih vodenja Festivala Velenje sem na dogodkih konÄ?no zaÄ?ela tudi uĹživati. Procesi organizacije so sedaj jasni, s

nih preseĹžkov v naĹĄem mestu. Za letoĹĄnji kulturni praznik imam vabila na veÄ? kot 20 razliÄ?nih dogodkov po vsej Sloveniji, vsaj treh se bom zagotovo udeleĹžila.

8. februar bom letos sicer preĹživela daleÄ? stran – a tudi v tujini vedno izkoristim priloĹžnost in obiĹĄÄ?em kulturne objekte, dogodke, znamenitosti.ÂŤ

raj ni podroÄ?ja kulture, ki ne bi v meni porajalo prijetnih obÄ?utij.ÂŤ Kako doĹživljate tiste kulturne dogodke, ki vam niso pisani na koĹžo, pa jih je vseeno potrebno organizirati? ÂťIskreno spoĹĄtujem to, da imamo ljudje razliÄ?ne okuse, potrebe in Ĺživljenjske cilje. In se hkrati zavedam, da mora javna kultura zadovoljevati najĹĄirĹĄi krog ljudi in da mora biti pod enakimi pogoji dostopna vsem. Ljudje poleg vrhunske kulture potrebujemo tudi zabavo, to vemo vsi. V zadnjem Ä?asu je tovrstna potreba vedno veÄ?ja, to opaĹžamo vsi organizatorji kulturnih dogodkov. Seveda pa si moramo javni zavodi v okviru javne sluĹžbe prizadevati predvsem za izbor kvalitetnih produktov ter za razvijanje pozitivnega odnosa do kulture. To je naĹĄe osnovno poslanstvo in menim, da nam to kar dobro uspeva. Na drugi strani pa so tudi dogodki trĹžne narave, ki so seveda lahko lahkotnejĹĄi. Zagotovo je med temi tudi kakĹĄen, ki ga v prostem Ä?asu sama sicer ne bi obiskala, a ga zaradi sluĹžbe z veseljem obiĹĄÄ?em in doĹživim v njegovi posebnosti.

sodelavci vemo, kaj priÄ?akujemo od posameznega dogodka in drug od drugega, izkuĹĄnje te pripeljejo do tega, da znaĹĄ oceniti, kateri dogodki bodo v doloÄ?enem Ä?asu dobro sprejeti in razprodani, vkljuÄ?eni smo v zelo moÄ?no kulturniĹĄko socialno mreĹžo v Sloveniji in delo je zame sedaj zagotovo laĹžje kot na zaÄ?etku. Seveda pa me na vsakem dogodku ĹĄe vedno skrbi, Ä?e bodo mikrofoni piskali, ali bodo hostese pravoÄ?asno prinesle cvetje na oder, ali bo obÄ?instvo zadovoljno z izborom prireditve ‌ NajveÄ? skrbi je zagotovo ob projektih lastne produkcije, torej pri teh, ki jih ustvarjamo sami v naĹĄi hiĹĄi. In Ä?e ti uspejo, je zadovoljstvo neizmerno.ÂŤ Obiskujete kulturne dogodke tudi drugje, greste po Âťnova videnja, nova spoznanja, nova doĹživetja? ÂťVÄ?eraj sem si recimo v Ljubljani ogledala prenovljeno Narodno galerijo, ki je pravkar odprla svoja vrata, v naslednjih dneh imam v naÄ?rtu ogled operne stvaritve Othello, seveda bom tudi na Labodjem jezeru, ki bo zagotovo en od letoĹĄnjih kultur-

Kako kot direktorica Festivala Velenje doĹživljate kulturno podobo tega okolja in kako ste zadovoljni z odzivom obiskovalcev? ÂťMenim, da je Velenje v zadnjih letih v kulturi naredilo pomembne razvojne korake, ki s pestrostjo programa in raznovrstnostjo kulturnih vsebin zadovoljujejo tudi zahtevnejĹĄe uporabnike. Mestna obÄ?ina Velenje, z Ĺžupanom Bojanom KontiÄ?em in predstojnikom Urada za druĹžbene dejavnosti Dragom MartinĹĄkom na Ä?elu, ima izjemen posluh za razvoj in nadgradnjo kulturne ponudbe, kulturniki imamo res dobre pogoje za delo, infrastruktura za produkcijo je odliÄ?na in tudi sodelovanje med razliÄ?nimi producenti, posamezniki in ustvarjalci v mestu je dobro. To nam zavidajo v marsikaterem drugem mestu, kjer tudi opazijo naĹĄ razvoj kulture.

Samo v sedmih letih, odkar vodim Festival Velenje, se je ĹĄtevilo naĹĄih obiskovalcev skoraj podvojilo. Vesela sem vsakega njihovega odziva, tako pozitivnih mnenj kot tudi dobronamernih kritik.

Te morajo biti, da lahko nasle-

Nocoj proslava in sprejem za kulturnike

V Ĺ oĹĄtanju proslava v ponedeljek

Ivana Verdnika), od 10. do 18. ure dan odprtih vrat Muzeja usnjarstva na Slovenskem, kjer bodo ob 12. uri odprli samostojno kiparsko razstavo domaÄ?ina Franca Ravnjaka.

Velenje, 4. februarja – Mestna obÄ?ina Velenje bo pripravila osrednjo slovesnost v poÄ?astitev slovenskega kulturnega praznika nocoj ob 19. uri v Domu kulture v Velenju. Slavnostni govornik bo poslanec v drĹžavnem zboru SaĹĄa Tabaković, kulturni program pa bodo pripravili uÄ?enci osnovne ĹĄole Gorica. Ĺ˝e ob 18. uri pa bo pripravil Ĺžupan Bojan KontiÄ? v Galeriji Velenje sprejem za kulturne ustvarjalce. Ob tem bodo odprli tudi razstavo priznanega slovenskega slikarja, PreĹĄernovega nagrajenca Marka JakĹĄeta.

Ĺ oĹĄtanj – Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku bo v Ĺ oĹĄtanju v ponedeljek, 8. februarja, ob 19. uri v kulturnem domu. V avli bo na ogled instalacija kiparja Vasja Ulriha, v veliki dvorani pa projekcija filma V PreĹĄernovem letu 2002, ki je bil posnet ob 200. obletnici PreĹĄernovega rojstva. Na proslavi bodo nastopili Jerica Ĺ˝geÄ?, Jerneja Srebernjak, Oktet TEĹ in Vasja Ulrih. Osrednji govornik bo Kajetan ÄŒop, direktor Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj.

Pa tudi sicer bo PreĹĄernov dan v Ĺ oĹĄtanju pester. Od 10. do 16. ure bo dan odprtih vrat Vile Mayer (ob 14. uri vodenje po razstavi pletarskih izdelkov

Ĺ marÄ?ani bodo s kulturo utripali v petek

đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

mkp

Šmartno ob Paki – V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki bo jutri (v petek) ob 18. uri proslava, s katero bodo zaznamovali letoťnji kulturni praznik.

Tokrat jo bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole. V ĹĄmarĹĄkem kulturnem druĹĄtvu pravijo, da so se ti doslej Ĺže izkazali in da se po zaslugi podmladka in mentorjev,

dnje projekte zastavimo drugaÄ?e in da smo ĹĄe bolj usmerjeni k uporabnikom.ÂŤ Kaj vas je na vaĹĄi dosedanji kulturni poti najbolj navduĹĄilo? ÂťBrezmejna domiĹĄljija najmlajĹĄih, ki jo doĹživljam ob projektih naĹĄe lastne produkcije. Koliko iskrenosti, brezpogojne ljubezni do umetnosti in ustvarjalnosti zaznam pri najmlajĹĄih v procesih kreativnega ustvarjanja! VÄ?asih se vpraĹĄam, le kam izgine vsa ta energija z leti? Med nepozabnimi dogodki, ki so nastajali v naĹĄem mestu v teh letih, pa so zame izjemna Carmina Burana na Titovem trgu, naĹĄ prvi muzikal ÄŒarovnik iz Oza, plesna produkcija He, he, helium, s katero smo poleteli celo do JuĹžne Koreje ... Res je lepo imeti tako ustvarjalno delo. LepĹĄe sluĹžbe Ä?lovek sploh ne more imeti. ÄŒetudi delovnik veÄ?krat traja pozno v noÄ?.ÂŤ Vodite najveÄ?jo kulturno ustanovo v Ĺ aleĹĄki dolini, ki se bo ĹĄe poveÄ?ala, kako vidite to novo poveÄ?ano institucijo? ÂťPredvidoma v drugi polovici leta naj bi se Galerija Velenje in Festival Velenje zdruĹžila. Upam in verjamem, da bomo na dobrih osnovah dosedanjega razvoja galerijske dejavnosti v mestu znali delo zastaviti tako, da bomo v ta Ä?udoviti prenovljeni objekt z zanimivimi vsebinami privabili ĹĄe veÄ? obiskovalcev. Zagotovo bo zelo dobrodoĹĄla kakĹĄna novost, veÄ? promocije in ĹĄe veÄ? idej kreativnih posameznikov. Skupina mladih umetnikov Ĺže sedaj pripravlja vrsto aktivnosti, ki odliÄ?no dopolnjujejo sedanjo dejavnost, predvsem s poudarjenim fokusom v kreativne industrije.

Na nek naÄ?in se veselim novih izzivov, seveda pa si Ĺželim, da bomo pri skupnih projektih mesta – od Pikinega festivala, ÄŒarobnega decembra, Poletnih kulturnih prireditev, Kunigunde in drugih dogodkov – vsi javni zavodi in druĹĄtva, ki smo financirani iz proraÄ?una, ĹĄe veÄ? in bolje sodelovali. Ne glede na organizacijske oblike naĹĄih institucij.ÂŤ Na vseh podroÄ?jih je manj denarja, Ĺžal tudi v kulturi. Mestna obÄ?ina Velenje sicer za zdaj teh postavk ĹĄe ni okrnila, veÄ? teĹžav pa je s pridobivanjem sponzorjev. Kako bo to vplivalo na letoĹĄnjo kulturno podobo? ÂťMestna obÄ?ina Velenje namenja kulturi veliko pozornosti in proraÄ?unskih sredstev v zadnjih letih ni zmanjĹĄevala, celo poveÄ?evala jih je. Res je, da imamo letos vsi zavodi v proraÄ?unu pet odstotkov sredstev manj, a ver-

jamem, da bo naĹĄ program vseeno zelo pester in kvaliteten. Seveda pa je potrebno premiĹĄljeno naÄ?rtovanje in oblikovanje programa ter racionalna izvedba.

Verjamem, da bomo z dobrimi projekti tudi v prihodnje uspeli nagovoriti doloÄ?ene sponzorje, seveda pa je tu ĹĄe vrsta razpisov, ki jih po mojem mnenju ĹĄe ne znamo povsem izkoristiti. Prav pri tem bomo v prihodnje skuĹĄali narediti ĹĄe veÄ?.ÂŤ Kaj si ĹĄe Ĺželite postoriti? ÂťVeliko je ĹĄe Ĺželja in idej. S sodelavci ravno v teh dneh pripravljamo naÄ?rt povsem novih zgodb, ki bi jih Festival Velenje rad razvil v naslednjih letih.

Usmerjeni bomo predvsem na polje produkcije za otroke in druĹžine. Vsekakor moramo v naslednjih letih pomladiti gledalce na naĹĄih abonmajih, torej bo kulturni vzgoji namenjenega veliko Ä?asa. Pa ne le kulturni vzgoji za mlade, ampak za vse generacije.

VeÄ? programov bomo pripravljali za osebe s posebnimi potrebami, socialno ĹĄibkejĹĄe, dijake in ĹĄtudente, ĹĄe bolj bomo spodbujali ustvarjalnost posameznikov in krepili celotno kulturno mreĹžo v mestu. Okrepili bomo polje mednarodnega sodelovanja in veÄ? dogodkov prirejali skupaj z razliÄ?nimi narodnimi skupnostmi, ki Ĺživijo pri nas. Ĺ˝elimo si ĹĄe veÄ? vrhunskih dogodkov, ki bodo v naĹĄe mesto pripeljali ljudi tudi od drugod, zato moramo pripraviti nove skupne produkte kulturnega turizma. Seveda pa si Ĺželim tudi Ä?isto preprostih stvari: da bi naĹĄe manj redne obiskovalce le nauÄ?ili, da ob prihodu v gledaliĹĄÄ?e odloĹžimo jakno ali plaĹĄÄ? v garderobo, da med predstavami ne fotografiramo ali snemamo z mobiteli, da na predstave ne zamujamo ‌ To je ĹĄe kako pomembno za kakovostno doĹživljanje kulturnih dogodkov. Res si Ĺželim, da bodo vsi naĹĄi prihodnji koraki usmerjeni k ĹĄe viĹĄji kakovosti bivanja v naĹĄem mestu.ÂŤ Pa ĹĄe vaĹĄe Ĺželje ob kulturnem prazniku. Želim si, da bi ta dan vsi vsaj del svojih misli namenili kulturi.

Da bi se spomnili na svoje korenine, narodno identiteto, zgodovinska dejstva ter zaÄ?utili moÄ? kulture, ki nas povezuje, ohranja, navdihuje ‌ In se ob tem zavedali, da je kultura tudi naĹĄ notranji mir, strpnost, soÄ?utje do ljudi, spoĹĄtovanje razliÄ?nosti, pa tudi naĹĄa plemenitost, odgovornost, senzibilnost, drznost misli ter neminljivost naĹĄih Ĺželja.ÂŤ đ&#x;”˛

ki so pripravljeni delati z mladimi, za prihodnost kulture v tej obÄ?ini ob Paki ni treba bati.

valci si bodo lahko na dnevu odprtih vrat ogledali likovnike pri delu. Ustvarjali bodo tako slikarji kot keramiÄ?arke.

tp

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Prazniku v poklon

Kar 191 udeleĹžencev

Velenje, 6. in 8. februarja – V dneh pred slovenskim kulturnim praznikom se bodo nanj na razliÄ?ne naÄ?ine spomnili tudi v kulturnih druĹĄtvih. Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja vas to soboto, 6. februarja, ob 19. uri vabi na literarni „VeÄ?er s figami“ v Vilo Bianco. S PreĹĄernom se bodo sprehodili po zemljevidu jezikov, ki smo jih sliĹĄali nekoÄ? in jih sliĹĄimo ĹĄe danes.

DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov pa vas v ponedeljek, na sam kulturni praznik, od 10. od 17. ure vabi, da jih obiĹĄÄ?ete v njihovih novih prostorih na GoriĹĄki 45 (v bivĹĄih prostorih KS Gorica). Obisko-

Celje, Velenje – Od ponedeljka do danes (v Ä?etrtek) poteka v Celju in Velenju 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjsko-koroĹĄke regije. Na njem se predstavlja kar 191 obetavnih mladih iz 11 glasbenih ĹĄol v regiji.

NajveÄ? tekmovalcev je v disciplini klavir, in sicer kar 50, 41 pa je flavtistov.

Vsi, ki bodo na regijskem tekmovanju prejeli zlato plaketo, bodo Ä?ez mesec dni nastopili ĹĄe na 45. drĹžavnem tekmovanju za mlade glasbenike. To bo tretjiÄ? zapored potekalo v glasbenih ĹĄolah primorske regije. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

4. februarja 2016

Sedem jazzovskih koncertov ZaÄ?el se je 5. Max klub jazz festival, ki bo ponudil vse od Big Banda, Ĺženskih vokalov do free jazza Tina Felicijan

Festival jazzovske glasbe je Ĺže potekal v letih od 1999 do 2002, ko je program sestavljal izjemni, Ĺžal Ĺže preminuli hrvaĹĄki vibrafonist BoĹĄko PetroviÄ?, Âťki je v Velenje pripeljal izjemne jazzovske glasbenike. TakĹĄne, ki so zapisa-

ni v svetovni analogiji jazzovske glasbe,ÂŤ se spominja MatjaĹž Ĺ alej. Vse do zaÄ?etka Evropske prestolnice kulture leta 2012 je jazz v Velenju potihnil, saj Âťni bilo veÄ? posluha, da bi bila tradicija strnjena,ÂŤ tako pa ni bilo dovolj denarja za festival. Zdaj ga Ĺže pet let vodi lanskoletni nagraje-

nec PreĹĄernovega sklada, svetovno priznani saksofonist domaÄ?in Jure Pukl. ÂťObeta se zelo raznolik in bogat program z veliko vokalnega jazza, ki je precej nezahteven in meji na etno glasbo. Za vse okuse se bo nekaj naĹĄlo,ÂŤ pa je napovedal Ĺ alej s Festivala Velenje, ki poleg Max kluba, ÄŒinele

d. o. o., sodeluje pri izvedbi jazzovskega festivala, podpira pa ga Mestna obÄ?ina Velenje.

UĹĄesa so odprta

Po Ĺ alejevih izkuĹĄnjah raje posluĹĄamo veÄ?je zasedbe kot majhne. ÂťVedno je dobro obiskan vokalni jazz – bolj ko jazz Ĺžanrsko

â?ą

Projekt Modern and Swing bo Jure Pukl tudi posnel, zgoĹĄÄ?enka v Ĺživo z Max klub jazz festivala pa bo izĹĄla konec leta.

meji na popularno glasbo, veÄ? ima pristaĹĄev. Instrumentalni free jazz obiĹĄÄ?e manj ljudi, vendar na sploĹĄno radi hodijo na vse zvrsti jazza,ÂŤ ocenjuje. Zanimanje za to zahtevnejĹĄo zabavno glasbeno zvrst naraĹĄÄ?a in je letos Ĺže zakupljenih veÄ? abonmajev kot prej, Âťzato bo vzduĹĄje na festivalu dobro in glasbi primerno.ÂŤ Max klub je ob zaÄ?etku jazzovskega festivala sprejel Big Band orkester RTV Slovenija s projektom kitarista Janija Modra. Izvajali so njegovo avtorsko glasbo in ostalo po njegovem izboru.

Na petem Max klub jazz festivalu sledijo ĹĄe Family Affair madĹžarsko-srbskega saksofonista Adama Klemma in Ĺžene vokalistke Sandre. Najbolj mednarodno obarvan koncert bo Modern and Swing Jureta Pukla in Daniela Noesiga. Na Ä?etrtem koncertu Beauty of the Freeness bo nastopil Trojnik v zasedbi Ceneta Resnika, TomaĹža Groma in Vida DraĹĄlerja. Sledi trio Dreja

HoÄ?evarja, Sama Ĺ alamona in Domna Gnezde z naslovom ter koncert Drums, Guitars & Universe. Predzadnji koncert bo priredil trio pianista Milana Stanisavljevića z Jadranko Juras. Festival se bo zakljuÄ?il s triom Mateja Hotka, Marka ÄŒrnÄ?e ca in GaĹĄperja Bertonclja The roots in koncertom All'bout that bass.

Dobro kaĹže tudi za prihodnost

Festival bo letos pospremila Kreativna jazz klinika, ki bo potekala v sodelovanju Mestne obÄ?ine Velenje in velenjske glasbene ĹĄole Velenje. Jure Pukl je na kliniko pripeljal izjemne mentorje in glasbenike tako iz tujine kot iz rodnega mesta – domaÄ?ina Roberta JukiÄ?a in Miha Korena, seminarje pa bo vodil tudi sam. ÂťZgodba okoli jazz glasbe se s tem samo zaokroĹža.

S prirejanjem koncertov te glasbe in seminarjev za glasbenike postaja Velenje eden od centrov jazz glasbene produkcije v Sloveniji oziroma mest, kjer se na tem podroÄ?ju veliko ustvarja in dogaja. Vemo, da je jazz zahtevnejĹĄa glasbena zvrst, ki vzgaja posluĹĄalce na podroÄ?ju glasbe, zato lahko reÄ?emo, da je takĹĄen programsko zasnovan koncept v Velenju na pravi poti in se dobro odvija,ÂŤ je sklenil MatjaĹž Ĺ alej. đ&#x;”˛

Kupim AleĹĄ OjsterĹĄek

Fraza, da nekaj kupiĹĄ, ali pa ne kupiĹĄ je hitra reĹĄitev in opora, ko vas neukega skuĹĄajo prepriÄ?ati v nekaj. Prvi vtis je pomemben, pogosto tudi kljuÄ?en. V polju sploĹĄnega izobraĹževanja je zdaj mogoÄ?e najti spoznanja, da smo uÄ?enju teh spretnosti v preteklosti namenili premalo pozornosti, na podroÄ?ju poklicnega so to itak Ĺže kupili, zdaj je na vrsto poklicana stroka sploĹĄnega izobraĹževanja, tisti, ki jim je bilo ukvarjanje z izzivom o zaposljivosti maturanta ali diplomanta prizaneseno. S tem, kako mlade (druĹžboslovce, naravoslovce s ĹĄiroko sploĹĄno izobrazbo) pripraviti za vstop na trg dela, se danes ukvarjajo svetovalna podjetja, po novem pa naj bi to postala domena sploĹĄnega izobraĹževanja.

Spretnost podjetnosti je sestavljanka ustvarjalnosti, inovativnosti, sposobnosti zaznavanja problemov in priloĹžnosti, sposobnosti strateĹĄkega razmiĹĄljanja, kritiÄ?nega razmiĹĄljanja, sposobnosti prevzemanja tveganja, empatiÄ?nega ravnanja, usposobljenost reĹĄevanja problemov in zmoĹžnost timskega dela. Za podroÄ?je izobraĹževanja velja, da gre za spretnosti, ki jih morajo osvojiti najprej pedagogi, kot tudi ravnatelji in v nadaljevanju uÄ?enci.

Ker gre za pomembno spremembo paradigme sploĹĄnega izobraĹževanja, bo toliko pomembneje za vse, da smo v ta proces Ĺže od samega zaÄ?etka vkljuÄ?eni praktiÄ?no vsi zainteresirani deleĹžniki, od sfere izobraĹževanja do gospodarstva. Posebne vrste teĹžava se kaĹže ĹĄe v tem, da je tudi ta proces sam po sebi posel in da zanj veljajo enake zakonitosti – boj za primat ali Ä?im veÄ?ji deleĹž vsakega.

PriÄ?akovanja druĹžbe so precej jasna. Mladim je treba zagotoviti znanja in spretnosti, ki bodo lajĹĄale prehod med izobraĹževanjem in trgom dela. Ker je potrebno upoĹĄtevati ĹĄtevilne posebnosti, je zaznati reĹĄevanje izzivov v smislu, da se posebne vrste usposabljanj zagotovi tudi za podroÄ?ja strok, kjer ĹĄe nimamo ustaljenih ali domiĹĄljenih prehodov na trg dela – kulturno druĹžbene dejavnosti, aktivno drĹžavljanstvo, socialno podjetniĹĄtvo.

Stroka danes zagovarja predlog, da se na do-visokoĹĄolski ravni podjetnosti lotimo teoretsko in praktiÄ?no. Iz preteklosti so nam ti principi sicer znani (spomnimo se samo usmerjenega izobraĹževanja), vsekakor pa velja, da je danes podjetnost razumljena bolj sestavljeno in zato predstavlja novost. RazmiĹĄljajmo o skrbi za ohranjanje inovativnosti, ki je posamezniku imanentna, bodimo dovzetni za trenutke, ko se pokaĹže ustvarjalnost, uÄ?imo se zaznavati izzive in jih razumimo kot priloĹžnost, kritiÄ?no razmiĹĄljajmo o pomembnih vidikih, kot so etiÄ?nost, trajnost, uÄ?imo se sposobnosti prevzemanja tveganja in predvsem ga dopuĹĄÄ?ajmo, krepimo zmoĹžnost empatiÄ?nega ravnanja, kot ĹĄe zmoĹžnost timskega dela.

Nemalokrat na tem mestu poudarjamo, da so panoge, kot so kulturna industrija (ali kreativna danes) nepogreĹĄljiv element v procesu uÄ?enja podjetnosti in od tega v tem primeru ni odstopanj. Kot druĹžba do sedaj teh znanj nismo znali povezati, v praksi pa se to kaĹže na prevelikem ĹĄtevilu mladih usposobljenih teoretikov v iskanju zaposlitev, ki jih nihÄ?e ne kupi. Kombinacija medpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega centra in galerijske dejavnosti v tem svetu zato ni niÄ? nenavadnega. Samo nova forma paÄ?. đ&#x;”˛

Z jubilejem v mesec kulture Tatjana PodgorĹĄek

Festival upraviÄ?il priÄ?akovanja Ĺ˝alec, od 22. do 24. januarja – Jubilejni, 10. BUMfest, edini festival tolkalnih skupin v Sloveniji, je znova upraviÄ?il visoka priÄ?akovanja, saj so gledalci vse tri festivalske dni napolnili dvorano II. slovenskega tabora v Ĺ˝alcu in uĹživali v zvokih glasbe tolkal iz 10 razliÄ?nih drĹžav.

Skupaj z matinejo za otroke si ga je ogledalo blizu 1600 ljudi.

V prvem in druge dnevu festi-

vala je bil oder namenjen skupinam in posameznikom iz Italije, Avstrije, Belgije, Danske in NemÄ?ije. Vsak dan je bil nekaj posebnega. Otvoritvenega koncerta se je udeleĹžil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil Ä?astni pokrovitelj festivala.

ZakljuÄ?ek je bil ÂťpompozenÂŤ, saj se so ob aktualni tematiki predstavili ĹĄtirje begunci, ki zdaj Ĺživijo v Evropi od glasbe, gledal-

ci pa so skozi njihove posnete zgodbe na velikem platnu uĹživali v glasbi z njihovih podroÄ?ij.

V projektu Faces and Places so se zadnji veÄ?er glasbeniki selili iz Venezuele in Kube v Burkino Faso, nato v Sirijo in se na koncu z vsemi gledalci v dvorani, ki so zaplesali na salso, ĹĄe enkrat vrnili na Kubo.​ đ&#x;”˛

V obÄ?inah Zgornje Savinjske doline bodo tudi letos zaznamovali slovenski kulturni praznik z mesecem kulture. Prva v okviru programa prireditev je bila na sporedu minuli vikend, zadnja bo v soboto, 5. marca.

LetoĹĄnji mesec kulture je jubilejni. Pred 40 leti je namreÄ? ObmoÄ?na izpostava Javnega sklada RS Mozirje organizirala predstavitev ljubiteljske kulturne dejavnosti v dolini. Najprej s tednom kulture, ki je 10 let kasneje prerasel v mesec kulture. Na njem predstavijo tamkajĹĄnji kulturni zanesenjaki svoj najboljĹĄe stvaritve.

LetoĹĄnji program je – pravi vodja omenjene izpostave Simona Zadravec – znova zelo bogat. Prireditve (najveÄ? je gledaliĹĄkih) se bodo zvrstile po vseh krajih Zgornje Savinjske doline.

Osrednji dogodek meseca kultura bo slovesna akademija. Ta bo v nedeljo, 7. februarja, tokrat v

Gornjem Gradu. Na njej bodo nekaterim najzasluĹžnejĹĄim ljubiteljskim ustvarjalcem doline podelili priznanja obmoÄ?ne izpostave za kulturno delovanje.

Dobitniki priznanj

NajviĹĄje priznanje obmoÄ?ne izpostave oziroma njenega sveta bo za Ĺživljenjsko delo prejel JoĹže RamĹĄak – Zotler. Dobitniki priznanja sveta izpostave bodo JoĹže Tlaker, Katja Gruber, Nejc Slapnik. Kulturno druĹĄtvo BoÄ?na bo prejelo zlato jubilejno priznanje, jubilejna priznanja pa Zvonka ZakrajĹĄek, Jure Rojten, Stanko GaĹĄpariÄ?, Janez ÄŒeplak, Kulturno druĹĄtvo Gornji Grad. Med prejemniki priznanja sveta obmoÄ?ne izpostave za posebne doseĹžke v letu 2015 pa bodo GledaliĹĄÄ?e Mozirsko, Jasna SkornĹĄek, Simona Ermenc, Vesna SkornĹĄek, Jaka Steblovnik, projekt Z lesom v svet, otroĹĄka pevska zbora osnovnih ĹĄol Mozirje in Nazarje, oktet Ĺ˝etev, Pevci ljudskega izroÄ?ila iz LuÄ? ter Robnikovi sestri đ&#x;”˛ iz Konjskega Vrha. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 2. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

4. februarja 2016

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Ĺ˝e blizu 1300. oddaja V velikonoÄ?nem Ä?asu leta 1981 je bila na Radiu Velenje prviÄ? predvajana verska dodaja Duhovna iskanja. Med pobudniki zanjo je bil tudi naddekan JoĹže PriboĹžiÄ?, ekipo pa danes sestavlja kar okoli dvajset ljudi iz dekanije Ĺ aleĹĄka dolina, od tega jih je pribliĹžno pet Ĺže od vsega z a -

Ä?etka. Ĺ e dva meseca in oddaja bo na sporedu Ĺže 1300. Njeno vodilo je ÂťUspeh je spodbuda, da se lotiĹĄ Ä?esa veÄ?jega. Neuspeh pa je povabilo, da z upanjem znova zaÄ?neĹĄ svoje poskuse.ÂŤ V 25 letih je bila na sporedu vsako nedeljo (trenutno je ob 8. uri). Da je v lokalnem mediju sliĹĄati krĹĄÄ?ansko besedo, pravijo pripravljalci oddaje, so omogoÄ?ile druĹžbene spremembe in seveda uredniĹĄka pripravljenost na Radiu Velenje.

Oddaja je namenjena posluĹĄalcem, ki se zaradi razliÄ?nih vzrokov ne morejo udeleĹžiti nedeljskega bogosluĹžja, in tistim, ki Ĺželijo ohranjati ali poglabljati versko znanje. Zasnova oddaje se v tem Ä?asu ni spreminjala. Uvodnik ima vedno duhov-

nik (trenutno je to naddekan JoĹže PriboĹžiÄ?), ki s kratko duhovno mislijo povzame nedeljski evangelij. Sledi glavna tema, ki jo pripravljajo laiki pa tudi duhovniki. Sodelavci so razliÄ?nih starosti, poklicev, razliÄ?nih stanov in so razliÄ?no vpeti v Ĺživljenje lokalne Cerkve. So zelo odgovorni, saj brez ÂťizgovorovÂŤ pripravijo oddajo na doloÄ?eno temo.

Po njihovih besedah so oddaje prava zakladnica razmiĹĄljanj na temo Svetega pisma, zakramentov, blagrov, zapovedi, cerkvenega leta, svetnikov, arhitekturnih in drugih biserov cerkva. V oddajah se prav tako lotevajo aktualnih dogodkov v lokalnih skupnostih in slovenski Cerkvi. RdeÄ?a nit letoĹĄnjih oddaj bo izredno sveto leto BoĹžjega usmiljenja in dogodki, ki bodo odmevali v povezavi s tem letom v celjski ĹĄkofiji. đ&#x;”˛

1. KRISTIJAN GUÄŒEK - Zalina pesem (Ena Ĺžlahtna ĹĄtorija) 2. ROK'N'BAND - Pojdi z mano mala moja 3. FLIRRT & JANEZ ZMAZEK - Z levo nogo vstat Tisti, ki redno spremljate televizijsko serijo Ena Ĺžlahtna ĹĄtorija verjetno niste spregledali skladbe Zalina pesem, ki jo je zapel Toni. Skladbo je tudi v resnici zapel Kristijan GuÄ?ek, ki v seriji igra Tonija, avtor glasbe in aranĹžmaja je MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, avtor besedila pa Rok VilÄ?nik.

tp

GLASBENE novice

Ali Flirrt vstajajo z levo nogo?

Po skladbi Ne trezen ne pijan skupina Flirrt objavlja Ĺže drugo skladbo s prihajajoÄ?ega sedme-

verziji. Gre za rockersko kritiko druĹžbe in socialnih razmer, v katerih smo prisiljeni Ĺživeti. Za glasbeno ponazoritev tematike so Flirrt izbrali zvok moÄ?no distorziranih kitar in moÄ?nega ritma, ki kljubuje ponavljajoÄ?im frazam godalnega aranĹžmaja.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. Alfi NipiÄ? & Ans. SaĹĄa Avsenika – Sedem vrtnic 2. Ansambel AnĹžeta Ĺ uĹĄtarja – Ljubka si 3. D'Bojanc trio – Moja ljubica 4. Falant – Dan's ne bom pr'teb spal 5. Jodel express & Zoran Zorko – Nora na polke 6. Novi spomini – Briga me 7. Ognjeni muzikanti – Ko te pogledam 8. PrleĹĄki kvintet – Ne nosi mi rdeÄ?ih roĹž 9. Sekstakord – Ko sta dva zaljubljena 10. Vihar – Valentinovo

www.radiovelenje.com

DUĹ AN VELKAVERH

Nina v novo leto z novo skladbo Nina PuĹĄlar po uspeĹĄnem lanskem letu ne poÄ?iva in Ĺže kuje nove naÄ?rte. Leto 2015 je zakljuÄ?ila s projektom #malodrugace, v leto 2016 pa vstopila z inspiracijo za nekaj novega. OdloÄ?ila se je, da bo 2016 leto za navdih, zato ni lepĹĄega kot leto zaÄ?eti z novo pesmijo. Nastala je pesem To mi je vĹĄeÄ?, ki jo v teh dneh ponuja svojim oboĹževalcem. Skladba, katere soavtorica je, se po Nininih besedah zelo razlikuje od vsega, kar je delala v zadnjem obdobju in nedvomno pomeni zaÄ?etek neÄ?esa novega. Za april Nina PuĹĄlar Ĺže napoveduje nastop na velikem dobrodelnem koncertu v Ljubljani, ali lahko letos priÄ?akujemo tudi njen nov album, pa zaenkrat ĹĄe ne ve. Vsekakor pa obljublja veliko dobre glasbe.

Pet Shop Boys napovedala izid novega albuma Britanski duet Pet Shop Boys je napovedal izid novega albuma,

Jan Plestenjak od izidu nove pesmi tudi v Usodnem vinu

ki ga je naslovil Super. Trinajsti studijski album zasedbe bo izĹĄel 1. aprila, julija pa mu bodo sledili ĹĄtirje nastopi v londonski Kraljevi operi. Duet je obelodanil tudi naslove pesmi, prva nosi naslov The Pop Kids. Kot sta ĹĄe povedala Ä?lana dua Neil Tennant in Chris Love, je album produciral Stuart Price, ki je produciral tudi njun zadnji album Electric iz leta 2013, znan pa je predvsem po sodelovanju z Madonno. Britanski duet, ki sta ga Neil in Chris ustanovila leta 1981, je svoje najveÄ?je uspehe doĹživel konec 80. let minulega stoletja. Prodal je veÄ? kot 50 milijonov izvodov albumov in posnel uspeĹĄnice, kot so Go West, West End Girls, It's a Sin in druge.

ga, tokrat dvojnega albuma, ki ga napovedujejo ob svoji okrogli obletnici delovanja. Tokrat so skladbo posneli v sodelovanju z legendarnim Janezom Zmazkom. Skladbo so skupaj z legendo slovenskega rock'n'rolla zaigrali Ĺže lani v Kinu Ĺ iĹĄka na prireditvi IzĹĄtekanih 10, zato je logiÄ?no, da so se za sodelovanje odloÄ?ili tudi pri elektrificirani

Po uspeĹĄnici Stara dobra, s katero je eden najbolj uspeĹĄnih slovenskih glasbenikov napovedal izid trinajstega studijskega albuma Dvigni krila, zdaj predstavlja ĹĄe drugi single, Ä?utno balado z naslovom Prelepa za poraz. Gre za pesem, ki je med Janovimi posluĹĄalci Ĺže odliÄ?no sprejeta, kar ne preseneÄ?a, saj je, kot pravi avtor, nekakĹĄno nadaljevanje zgodbe iz pesmi Ona sanja o Ljubljani. Ob novi pesmi bo Jan Plestenjak posluĹĄalcem podaril tudi videospot, s katerim bo ĹĄtevilne presenetil, hkrati pa bo razveselil gledalce priljubljene slovenske nadaljevanke Usodno vino.

Po razprodanem koncertu v ljubljanskem Tivoliju se boste ob Janovih novih skladbah lahko zabavali Ĺže 12. februarja v mariborski dvorani Tabor, le dan kasneje na Valentinovem koncertu v Discu Planet Koper in 4. marca na tradicionalnem koncertu ob dnevu Ĺžena v velenjski RdeÄ?i dvorani.

V 73. letu je umrl DuĹĄan Velkaverh, avtor besedil ĹĄtevilnih slovenskih zimzelenih melodij, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Med iskrenimi ljudmi ali Mlade oÄ?i. Napisal je okoli 600 besedil, veÄ?inoma za slovenske skladatelje, pa tudi zasedbe, kot je Pepel in kri. Njegovo ime je bilo tesno povezano tudi z razcvetom festivala Slovenska popevka.

KALAMARI Kalamari predstavljajo sveĹž single z naslovom Potres.

Besedilo zanj je napisal Leon Oblak, tematika pa je zelo blizu kamasutri. To je Ĺže Ä?etrti single zapored v enoletnem obdobju, pripravljajo pa Ĺže naslednjega, ki bo izĹĄel poleti. Tako pospeĹĄeno nastajajo skladbe za njihov 9. studijski album, ki naj bi predvidoma izĹĄel v zaÄ?etku leta 2017.

LAÄŒNI FRANZ Na sceno se vraÄ?a legendarna in kultna novovalovska rock zasedba LaÄ?ni Franz z Zoranom Predinom

na Ä?elu. VraÄ?ajo se z novim albumom Ladja norcev, katerega izid je predviden marca, Ĺže v teh dneh pa predstavljajo nov istoimenski single. Hkrati skupina napoveduje serijo klubskih koncertov po Sloveniji.

REBEKA DREMELJ Rebeka Dremelj se je odloÄ?ila predelati svojo pesem Le za kratek Ä?as, ki govori o premagovanju teĹžkih Ĺživljenjskih situacij, v kakrĹĄni se je lani znaĹĄla tudi sama.

Novo verzijo je Rebeka v Ĺživo odpela v studiu skupaj z novim bendom, ki je poskrbel, da je z novim aranĹžmajem skladba ĹĄe bolj ganljiva.

MAX KLUB JAZZ FESTIVAL BliĹža se drugi koncert letoĹĄnjega Max klub jazz festivala. 11. februarja se bodo v klubu Max predstavili Sandra Klemm & The Adam's Family s projektom Family Afair. Avtorska glasba Ä?lanov orkestra kot tudi predelave izvirajo iz tradicionalnih glasb drĹžav vzhodne Evrope in Balkana.

Naš ­čas, 4. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

»O, kje so časi, ko smo imeli močno Ero in močan Premogovnik,« je potarnal velenjski župan Bojan Kontič nekdanjemu direktorju velike velenjske Ere Gvidu Omladiču in nekdanjemu direktorju Premogovnika dr. Francu Žerdinu.

⏬

Podžupan Občine Šoštanj Viki Drev se je muzal: »Sedaj, ko smo vam v park naših velikih mož pripeljali še Petra Musija (ustanovil je prvo šolsko hranilnico), z denarjem na šoli gotovo ne bo več težav«. »Vsekakor,« je dejala ravnateljica šole Karla Destovnika Kajuha Majda Zaveršnik Puc. »Sedaj bodo vsi hitro poravnali vse naše račune. Tudi občina!«

4. februarja 2016

frkanje » Levo & desno «

Ne zamenjajte Letos si kulturni praznik in pust sledita drug za drugim. Da ju ne boste zamenjali. Kulturni praznik je pred pustom.

Prepoznavnost Po že drugem 2. mestu veleslalomistke Ane Drev so nekateri v prestolnici le vzeli v roke zemljevid in poiskali, kje je vendarle to Šmartno ob Paki.

Gneča pa taka!

Od petka je bila v naših trgovinah velika nakupovalna gneča. Upokojenci so dobili za 0,7 odstotka višje pokojnine.

Brez Barbare Velenjski rudarji so ostali brez Barbare. Na srečo ne brez njihove zavetnice svete Barbare, ampak brez svojega hotela Barbara.

Tudi njihova zavetnica jim ni mogla pomagati, da jim ga ne bi bilo treba prodati.

⏫

»Ste že plačali članarino?« je vprašal direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik, a se direktorja Erica Velenje Marka Mavca to ni preveč dotaknilo. »Spet vprašaj, ko boš pri nas naročil kakšno raziskavo,« mu je menda zabrusil.

Koristno in malo manj Še vedno velja, da je v medu veliko koristnih in zdravilnih snovi. V nekaterem našem je še celo nekaj več.

ZANIMIVOSTI

Jastreb osumljen vohunjenja Nič hudega sluteči jastreb je minuli teden, potem ko je pobegnil iz naravnega rezervata v Izraelu, zašel na libanonsko ozemlje. Glas o nenavadnem živalskem gostu se je kmalu razširil po vsej vasi in tamkajšnji prebivalci so ujedo ujeli, saj se jim je zdela zaradi izraelskih oznak in naprav sumljiva. Pojavile so se

tudi fotografije, ki naj bi dokazovale, da je ptič vohun: ena fotografija je tako prikazovala jastreba z izraelsko oznako in vrvjo, zatisnjeno okoli noge, druga pa, kako Libanonci kot s trofejo pozirajo z zvezano živaljo. Resnica je, da je beloglavi jastreb del programa za ponovno naselitev plenilcev na Bližnjem vzhodu, zato ima okrog noge res obroček, ki dokazuje, da pripada univerzi v Tel Avivu, na repu pa oddajnik.

Ko so Libanonci le ugotovili, da ptica na sebi nima »sovražne

opreme«, so jo izpustili na istem mestu, kot so jo našli.

Ledene skulpture kralja Matjaža Visokim temperaturam navkljub so minuli vikend na Mitneku pod Peco predstavili 40 snežnih skulptur, postavljenih v čast kralju Matjažu. Novodobna legenda pravi, da mož z dolgo brado vsak zadnji januarski konec

tedna vstane in se odpravi na inšpekcijski ogled v dolino, tam si izbere najlepšo Alenčico (letos je ta čas doletela Natašo Pšeničnik) in najbolj domiseln ter tehnično dovršen snežni grad. Ti imajo že več let raznorazne oblike; letos je bilo med drugim mogoče najti planiško velikanko, pa dimnik TEŠ 6, Matjaževo seme, iz katerega naj bi zrasla nova superiorna rasa, živorumeni minion v kraljevski preobleki, kralja Matjaža s parolo »Korošci smo, ne jamramo« in vrsto drugih.

Kavna dieta V ZDA je čedalje bolj priljubljena dieta, ki temelji na kavi in naj bi pomagala tako pri hujšanju kot pri dvigovanju inteligenčnega kvocienta. Uporabniki kavi, v učinke katere zdravniki odkrito dvomijo, dodajo nekaj prečiščenega masla in kokosovega olja. »Z njo postanete boljši delavec, boljši starš, boljši prijatelj in boljša oseba,« pravi ustanovitelj in izvršni direk-

tor podjetja, ki izdelek trži, Dave Asprey. Dodal je, da kava daje energijo, ob kateri lahko človek brez hrane zdrži od pet do šest ur. »Zjutraj spijete kavo in dalj časa

ne mislite več na hrano. Možgani dobijo energijo, ki je od sladkorja ne dobijo. Tudi želja po hrani preneha, tako da občutite neke vrste svobodo,« je še pristavil.

tom povem, kako se njihovi partnerji obnašajo na medmrežju,« je povedala Emily. Dekleti poudarjata, da s svojo stretegijo ne nameravata prenehati. »Moškim morava še naprej povedati, da je to, kar počnejo, napačno,« poudarja Laura.

Predrzneže 'zašpecata' njihovim dekletom Življenje mu je Manekenka Emily Sears in rešila psička didžejka Laura na družbenih omrežjih redno objavljata svoje posnetke, zato ni nič čudnega, da število njunih sledilcev dnevno narašča – nekateri med njimi so naravnost predrzni, saj jima na zasebna sporočila pošiljajo posnetke svojih intimnih predelov. In za vse takšne imata omenjeni dekleti prav posebno rešitev: odločili sta se namreč, da vse tovrstne prejete predrznosti delita z njihovimi dekleti. »Običajno dobim vsaj eno ali dve sli-

ki penisov na dan. Ker se mi je to konstantno dogajalo že nekaj časa, mi je enkrat prekipelo, zato sem se odločila, da glede tega nekaj ukrenem: njihovim dekle-

Andy Smith je pri 48 letih ponoči v svojem stanovanju doživel kap in odpoved srca ter se zgrudil. Če ne bi bilo Gracie, leto in pol stare psičke pasme patterdalski terier, tega verjetno nihče ne bi opazil. Gracie pa je lajala in lajala – tako dolgo, da ni priklicala poslovneževe pastorke. Ko je ta prišla pogledat, zakaj psička laja, je našla na tleh ležečega očima. Ko je poklicala rešilca, Andy ni več dihal. Z materjo sta ga 10 minut oživljali, a brez uspeha.

Uspelo je šele reševalcem, opremljenim z defibrilatorjem. Andy je v bolnišnici še skoraj dva tedna ležal brez zavesti. A nato se je vendarle zbudil. Brez psičke mu ne bi uspelo.

Izgovor Nekateri se čudijo, da zamudo pri odprtju šoštanjske tržnice opravičujejo s slabimi vremenskimi razmerami. Kaj bi šele bilo, če bi bila v letošnjem zimskem času res zima?!

Ne dajo se Naši severni sosedje se ne dajo: kljub pomladanski zimi so zadnji vikend gradili ledene in snežene gradove. Čeprav so nekateri menili, da je bilo take gradove vsekakor težje zgraditi kot politikom njihove v oblakih.

Ne pomaga Nič ne pomaga, če vreme na televiziji napoveduje (Veronika) Hladnik. Dnevi niso nič hladnejši, še kar nadpovprečno topli.

Drsanje in smučanje Šele zadnji čas po naši deželici bolj množično ne pripravljamo le tečajev smučanja, ampak posvečamo vse več pozornosti učenju drsanja. Očitno smo spoznali, da nam nevarnost, da bomo nadrsali, vse bolj grozi.

NaĹĄ Ä?as, 4. 2. 2016, barve: CMYK, stran 13

13

SREÄŒANJE

4. februarja 2016

ÄŒe bi imela tri Ĺživljenja, bi bila znova zdravnica SreÄ?anje z druĹžinsko zdravnico Aleksandro Ĺ˝uber Tatjana PodgorĹĄek

Priljubljena druĹžinska zdravnica zasebne prakse Aleksandra Ĺ˝uber iz Velenja se konec tega meseca pridruĹžuje veliki druĹžini, katere Ä?lani pozdravljajo: nimam Ä?asa. Za ta korak, pravi, se je teĹžko odloÄ?ila. O njem je razmiĹĄljala Ĺže tri leta, zadnje Ä?ase pa ugotavlja, da postaja malo zaskrbljena, da jo postaja strah, Ä?e bi zaradi let in utrujenosti morda pri kom kaj spregledala, kaj narobe naredila. PoÄ?uti se kot takrat, ko je prviÄ? sedla za mizo v sploĹĄni ambulanti, ko jo je bilo prav tako strah. Ocenila je, da je priĹĄel Ä?as in da je dozorelo spoznanje za upokojitev.

Zdravnica z duĹĄo in srcem

Nisem njena pacientka, a jo kar ÂťvidimÂŤ, kako je v obvezni beli zdravniĹĄki opremi sprejemala svoje paciente veÄ? kot 38 let: z nasmehom na obrazu, z dobro voljo, toplino, ki jo izĹžareva.

Zravnala se je na svojem sedeĹžu v ordinaciji in pozorno prisluhnila, kot bi Ä?akala, da ji bo pacient povedal, zakaj je priĹĄel. Usta so ji zlezla v nasmeh ob mnenju, da velja za dobro zdravnico, za zdravnico, ki opravlja svoj po-

sel s srcem in duĹĄo. ÂťNe vem, Ä?e sem dobra zdravnica. Zagotovo pa svoj posel opravljam s srcem in duĹĄo, ker ga neizmerno ljubim in si sploh ne znam predstavljati, da bi v Ĺživljenju poÄ?ela ĹĄe kaj drugega. ÄŒeprav me vÄ?asih zamika, da bi se preizkusila ĹĄe na kakĹĄnem drugem podroÄ?ju, a vendar – Ä?e bi imela tri Ĺživljenja, bi bila v tretjem znova zdravnica,ÂŤ je dejala. Sebe uvrĹĄÄ?a med dobrovoljne ljudi, ki se radi smejejo, imajo radi ljudi. Zato so bili odnosi v njeni ambulanti vedno prijateljski, znali so se nasmehniti tudi v Ĺžalostnih trenutkih. Z nasmehom in dobro voljo, pravi sogovornica, so reĹĄevali mnoge teĹžave, ki jih s stroko kdaj pa kdaj ne bi mogli. ÄŒe imaĹĄ Ä?loveka rad, tako kot ima rada Aleksandra svoje paciente, je skoraj zagotovo, da te imajo radi tudi oni. ÂťLjubezen in naklonjenost sta vzajemni,ÂŤ je razmiĹĄljala glasno. Sama je prinaĹĄala dobro voljo v ambulanto, prinaĹĄali so jo tudi bolniki. ÂťVedno so se znali poĹĄaliti, razumeli so hec, zato je bilo v ambulanti veliko smeha.ÂŤ Pri opravljanju poslanstva se je sreÄ?evala s pretresljivimi dogodki, usodami, s smrtjo skorajda cele druĹžine. Nekateri dogodki jo bodo spremljali celo Ĺživljenje. Ĺ˝al ji je, da se pred leti ni lotila pisanja knjige. A ker za to nikoli ni prepozno, se zna zgoditi, da bo to tudi storila. Ne sodi med ljudi, ki trdijo, da se Ä?lovek vsega navadi. Sama se nikoli ne bo navadila na boleÄ?ine, trpljenje,

smrt, na nasilje.

Morda kaj obĹžaluje? Ima slabo vest, je priznala, pred svojimi najbliĹžjimi, ker so Ĺživeli, sploh sin, z obÄ?utkom, kako zelo jo njen poklic ÂťokupiraÂŤ. Zelo se

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 28. januarja – Predsednik ÄŒebelarske zveze Slovenije BoĹĄtjan NoÄ? je skupaj s sodelavci in Ä?lani ÄŒebelarskih druĹĄtev MlinĹĄek Velenje, Vinska Gora ter Ravne – Ĺ oĹĄtanj obiskal obÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj.

Razlog obiska je bila promocija in podpora pobudi zveze Organizaciji zdruĹženih narodov o razglasitvi 20. maja za svetovni dan Ä?ebel. Na ta dan se je leta 1734 rodil Anton JanĹĄa, zaÄ?etnik modernega Ä?ebelarstva in eden najboljĹĄih poznavalcev Ä?ebel, ki je

Pobuda zdruĹžuje Slovence in povezuje svet

Na sreÄ?anju z Ĺžupanom Mestne obÄ?ine Velenje Bojanom

Preudarno je odgovarjala na vpraĹĄanja ter pri tem s pogledom

va ali preteĹžka za veÄ?ino, Âť... saj smo v bistvu vojaki v prvi bojni Ä?rti. SreÄ?ujemo se z zelo pestro problematiko, odloÄ?ati se moramo hitro, deleĹžni smo kritike bolnikov in specialistov zdravnikov. Ne glede na to je zame druĹžinska medicina privlaÄ?na, zanjo sem se odloÄ?ila, ker sem vedela, da je v njej najbolj pestro. Z vsem spoĹĄtovanjem do dermatologov, okulistov ‌ meni bi bilo to predolgoÄ?asno delo.ÂŤ

Spremembe so in niso

O tem, kaj se je spremenilo od takrat, ko je zaÄ?ela sama, do danes, se veÄ?krat spraĹĄuje, pravi.

Spremembe so, zaznati jih je pri novih spoznanjih o medicini, boleznih ‌ Spremenil se je poloĹžaj zdravnika. Ti so danes Âťna tapetiÂŤ bolj kot kdaj koli doslej. Njihovo finanÄ?no stanje pa: ÂťZdravnik, ki dela poĹĄteno, ni bil, ni in ne bo nikoli bogat. Glede tega pa so stvari vsaj zadnjih 38 let in pol enake.ÂŤ

ÄŒe ne bi naĹĄla ustrezne nadomestitve, bi ‌

je trudila, da je v hiĹĄi diĹĄalo po okusni hrani, da ga je vedno priÄ?akala, ko je priĹĄel domov, a to ni bilo to, kar bi Ĺželela sama ali kar so morda priÄ?akovali od nje.

Bo takrat, ko se bo upokojila, bolj zadovoljna Aleksandra ali

Podporo razglasitvi svetovnega dneva Ä?ebel izrazili tudi v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj – Komu gre v nos uspeĹĄna zgodba slovenskega Ä?ebelarstva? deloval kot prvi uÄ?itelj Ä?ebelarstva na cesarskem dvoru. Pobudo sta Ĺže lani podprli vlada RS in najveÄ?ja mednarodna Ä?ebelarska organizacija APIMONDIA. Do obiska v omenjenih obÄ?inah so predstavniki Ä?ebelarske zveze obiskali Ĺže 100 od 210 Ä?ebelarskih druĹĄtev v Sloveniji, decembra lani tudi ta druĹĄtva v Zgornji Savinjski dolini ter v Ĺ martnem ob Paki.

Vojaki v prvi bojni Ä?rti

Aleksandra Žuber: Poslavljanje je teŞje, kot sem si mislila.

Med mano in pacienti so se stkale posebne vezi.ÂŤ

Povsod podpora Ä?ebeli

Tatjana PodgorĹĄek,

sin? ÂťOn mi je Ĺže veÄ?krat rekel, da je Ä?as, da se umirim.ÂŤ

KontiÄ?em in njegovimi sodelavci je NoÄ? povedal, da je promocijska aktivnost naporna, a prijetna, saj so doslej povsod doĹživeli odliÄ?en odziv, Ä?utiti je pozitivno energijo in potrditev slogana akcije zveze Svetovni dan Ä?ebel zdruĹžuje Slovence in povezuje svet. Po njegovih besedah zelo razveseljuje spoznanje, da so Ä?ebelarska druĹĄtva odliÄ?no povezana z lokalnimi skupnostmi, ĹĄolami, vrtci. Razen na dveh, treh sreÄ?anjih doslej so jim izrazili podporo Ĺžupani, podĹžupani. Podpirajo jih domaÄ?i politiki, mednarodno podporo Ĺže imajo.

Na sreÄ?anju v prostorih mestne hiĹĄe, kjer je najprej udeleĹžence pozdravila godba na pihala Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, v protokolarni sobi pa ni manjkalo tudi zvoka harmonike.

izza oÄ?al ali obrazno mimiko poskrbela za zanimivost pogovora, v katerem sva se med drugim dotaknili vpraĹĄanja, zakaj manjka druĹžinskih zdravnikov v Sloveniji. Po Aleksandrinem mnenju je druĹžinska medicina nezanimi-

ÂťObstajajo realne moĹžnosti za razglasitev svetovnega dneva Ä?ebel septembra 2017 v New Yorku.ÂŤ Po mnenju NoÄ?a je izraĹžena domaÄ?a in mednarodna podpora priznanje slovenskemu Ä?ebelarstvu, ki je organizirano najbolje na svetu.

OÄ?itno pa uspeĹĄna Ä?ebelarska zgodba ni po godu monopolistom, ki naj bi ÂťzakuhaliÂŤ Ä?ebelarsko afero, saj si Ĺželijo, da Ä?ebelarji ne bi prodali praktiÄ?no vsega medu doma. ÂťMi nimamo nobenih afer, saj so bili vsi odvzeti vzorci slovenskega medu v zadnjih 15 letih neoporeÄ?ni, kar pomeni, da je slovenski med varen. Afero je povzroÄ?ilo trgovanje z nelegalnimi zdravili, na kar

Da se ni Ĺže prej odloÄ?ila za upokojitev, so ÂťkriviÂŤ njeni pacienti. PreveÄ? jih ima rada, da bi jih pustila na cedilu. ÄŒe ne bi naĹĄla ustrezne zamenjave, zagotovo ĹĄe ne bi odĹĄla v penzijo. ÂťTako pa odhajam precej bolj mirne vesti, ker jih prepuĹĄÄ?am eni najboljĹĄih zdravnic, ki sem jih sreÄ?ala doslej – Katarini Lahovnik.

Vsakemu pacientu reÄ?em: imeli boste najboljĹĄo zdravnico. Oni

smo pristojne opozarjali Ĺže nekaj let. LinÄ?a, ki so ga podtaknili, si slovensko Ä?ebelarstvo ne zasluĹži. Je pa priloĹžnost za odpravo napak in strnitev vrst Ä?ebelarjev,ÂŤ je ĹĄe dejal BoĹĄtjan NoÄ?.

Zanesljivo bomo ĹĄe izpeljali kakĹĄne projekte

Da Mestna obÄ?ina Velenje podpira prizadevanja Ä?ebelarjev in Ä?ebelarske zveze, dokazuje – po mnenju Bojana KontiÄ?a – na veÄ? podroÄ?jih, saj se zadevajo, da tam, kjer so Ä?ebele, je Ĺživljenje ljudi kakovostnejĹĄe. Mesto Velenje sodi med zelena mesta med drugim tudi po zaslugi TeĹĄa, ki omogoÄ?a daljinsko ogrevanje gospodinjstev. Zato je zrak

pa meni: vemo, ampak navadili smo se na obraz, naÄ?in komunikacije, na nasmeh. Sem prepriÄ?ana, da bo tudi v njeni ambulanti tako, kot je bilo v moji.ÂŤ

Ĺ e veliko skritih naÄ?rtov

Ĺ˝e doslej se je vkljuÄ?evala v nekatere z zdravstvom povezane teme zunaj ambulante. Tudi v prihodnje se bo, Ä?e jo bodo Ĺželeli in znali ÂťuporabitiÂŤ. Vlogo mame, gospodinje bo ĹĄe naprej opravljala s ponosom in zanosom. Spisek, kaj bi rada ĹĄe poÄ?ela, je zajeten. Nujno se mora bolje nauÄ?iti italijanĹĄÄ?ine, s katero se spogleduje, saj je njen oÄ?e iz tistih koncev. Rada bi delala na zemlji in z lastnimi rokami ustvarila, kar si Ä?lovek lahko. Rada bi znova tkala, prebrala vse tiste knjige, ki jih ĹĄe ni, in ĹĄe enkrat tiste, ki jih je Ĺže. ÂťZanima me, kako sem sprejemala doloÄ?ene stvari kot mlad Ä?lovek in kako jih kot izkuĹĄenejĹĄa, starejĹĄa, modrejĹĄa.ÂŤ Rada hodi v naravo, lovi ribe, neskonÄ?no uĹživa v jadranju na morju. "Moj prijatelj Vane mi je pred leti rekel, da se bom ĹĄe na smrtni postelji uÄ?ila libanonĹĄÄ?ine. To ravno ne, ampak spisek je pa res tako zajeten, da bi morala Ĺživeti 200 let.ÂŤ Kaj pa medicina? ÂťO ne, ne bom povsem prekinila z njo. Zdi se mi, ko se bom malo spoÄ?ila, bom z novo energijo ÂťvskoÄ?ilaÂŤ v ambulanto, kadar me bodo potrebovali,ÂŤ je sklenila pogovor Aleksandra Ĺ˝uber. đ&#x;”˛

v tukajĹĄnjem okolju eden najÄ?istejĹĄih v drĹžavi. Prizadevajo si, da bi Ä?ebele privabili v mesto, zato podirajo idejo Ljudske univerze Velenje o mestnem Ä?ebelarjenju. ÂťÄŒebelarji bodo imeli v prihodnje v lokalni skupnosti vso podporo in v povezavi z njimi sem prepriÄ?an, da bomo izpeljali ĹĄe kakĹĄen projekt za ohranitev Ä?ebel in slovenskega medu,ÂŤ je obljubil Bojan KontiÄ?. Morda bo to Ĺže pobuda o organiziranju drĹžavnega tekmovanja mladih Ä?ebelarjev Slovenije, kar je na sreÄ?anju predlagal podpredsednik ÄŒebelarske zveze Slovenije Franc Ĺ merc. đ&#x;”˛

Polzela z nogavicami Nabis’ Wear Narejene iz preje, v kateri sta bio konoplja in bio bombaĹž Polzela se Ĺže nekaj Ä?asa otepa s teĹžavami in iĹĄÄ?e ustreznejĹĄo pot v vse hujĹĄi konkurenci. Po ĹĄtevilnih iskanjih sedaj vidijo uspeĹĄno prihodnost v veÄ?ji proizvodnji izdelkov z veÄ?jo dodano vrednostjo.

Trenutno so trgu ponudili dva inovativna izdelka nogavico Nabis’ Wear Zlata lastovka in nogavico Nabis’ Wear Comfort.

Nova blagovna znamka Polzele Nabis’ Wear predstavlja vraÄ?anje naprednega, urbanega Ä?loveka k naravi v vsem njenem prestiĹžu. Poleg

najizvrstnejĹĄih materialov,, predstavlja tudi udobje bivanja v modernem svetu.

Nogavici sta narejeni iz materialov, ki so 100 % naravni, brez strupenih barvil ali kemiÄ?nih dodatkov, kot so fitofarmacevtska sredstva in umetna gnojila pri pridelavi v konvencionalnem tekstilu. Ljudem, ki cenijo ekologijo, naravo, svoje zdravje, lepoto in udobje, prinaĹĄata moĹžnost izbire. V preji iz meĹĄanice bio konoplje in bio bombaĹža poskuĹĄajo najti povezavo med tradicijo, funkcionalnostjo in naravnimi materiali. Nogavice ĹĄe posebej priporoÄ?ajo ljudem, ki imajo teĹžave z obÄ?utljivo koĹžo ali alergijami. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 4. 2. 2016, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

4. februarja 2016

Kolesarji in gradovi TuristiÄ?no druĹĄtvo Raztok Ĺ entvid je minulo leto sklenilo s tradicionalnim kolesarskim vzponom iz doline na Sleme, in to kar na zadnji dan leta 31. decembra. Vsi, ki so prekolesarili do Andrejevega doma na Slemenu (in teh ni bilo malo), so bili pogoĹĄÄ?eni, tisti z najveÄ? vzponi v preteklem letu pa tudi skromno obdarjeni. NajveÄ? vzponov so opravili: Miran JanÄ?iÄ? – 171, Andrej Jerin – 103 in Damjan Kladnik – 90.

Seveda pa v druĹĄtvu tudi letos ne mirujejo. Ledeni gradovi kralja MatjaĹža so Ĺže stalnica med nalogami. Tako se je ekipa, 30. januarja udeleĹžila zidanja ledenih gradov. Tokrat to ni bil sre-

S 1000 gibi vabi Ĺ ola zdravja v Ĺ aleku

dnjeveĹĄki, ampak novodobni grad, ÂťpopularniÂŤ TEĹ 6. Da ni bilo preteĹžko, je ekipa (na sliki) sezidala hladilnik.

Ta teden se bodo Ä?lani druĹĄtva udeleĹžili pustnega karnevala v Ĺ oĹĄtanju, na njem pa se bo-

cem so doseĹženi rezultati spodbuda, razveseljiva pa je tudi vedno veÄ?ja udeleĹžba Ĺžensk.

Akcijo uspeĹĄno vodita zakonca

NaĹĄe telo bo spoÄ?ito in dobrovoljno. Le takĹĄni se lahko dneva veselimo in ustvarimo ravnovesje v sebi in okolju, v katerem Ĺživimo.

je v druĹĄtvo Ĺ ola zdravja vkljuÄ?enih Ĺže veÄ? kot sto skupin po razliÄ?nih krajih Slovenije. Iz skupine Ĺ alek nas je v letu 2015/2016 vÄ?lanjenih 31. Veseli in hvaleĹžni smo, da se lahko na preprost naÄ?in samozdravimo, radostimo in prijetno druĹžimo v naravi ter tako skrbimo za svoje telo in duĹĄo.

povezovanje ter ĹĄirjenje dobrega z dobrim. Ĺ olo zdravja v Ĺ aleku s svojo prisotnostjo plemenitijo telovadke in telovadci z Gorice, Konovega, centra Velenja, Kardeljevega trga, najveÄ? pa nas je iz Ĺ aleka.

Na travniku izvajamo sklepno telovadbo pod milim nebom, le ko je deĹž ali moÄ?no sneĹži, gremo pod streho. VaĹžno je, da smo udobno obuti in obleÄ?eni, da nas ne zebe ter da poÄ?nemo to, kar nas veseli. Po dveh letih se Ĺže zavedamo, da je telovadba na prostem popolnoma nekaj drugega kot v zaprtem prostoru, saj tam ni in ne more biti za telo toliko sveĹžine, svobode, radosti in dobrega poÄ?utja.

Poleg telovadbe tudi povezovanje

NaĹĄa starostna struktura je od petdeset do osemdeset let in preko. Torej ni le to, da se razgibavamo, je tudi medgeneracijsko

Kako izvajamo jutranjo telovadbo

Vaje 1000 gibov so zastavljene smiselno. Najprej je ogrevanje (lahkotno teÄ?emo tri kroge), nato razgibamo roke, zapestja, komolce. Sledijo vaje za ramenski obroÄ?, vaje za vrat, trup, za ravnoteĹžje in vaje za noge. ZakljuÄ?ek je pozdrav in zahvala soncu.

Objamemo ves svet, se zahvalimo za vse, kar imamo, v svet

do predstavili kot gozdni moĹžje.

20. februarja pripravljajo pohod k spominskemu obeleĹžju, kjer je padel Karel Destovnik Kajuh, 27. februarja pa bo obÄ?ni zbor druĹĄtva. đ&#x;”˛

Moj "ĹĄesti" najhitrejĹĄi krog Velenjska tekaĹĄka skupina nadaljuje tekaĹĄke preizkuĹĄnje, ki so jih pred ĹĄestimi leti poimenovali „Moj najhitrejĹĄi krog“. Deset zaporednih decembrskih in januarskih sobot so se sreÄ?evali ob Ĺ kalskem jezeru in se ob deveti uri podali na ĹĄest kilometrov dolg tek okoli jezer. Ĺ tevilo tekaÄ?ev vztrajno naraĹĄÄ?a, tako je letos svoje tekaĹĄke sposobnosti preizkusilo 76 tekaÄ?ev. Na tek pridejo tudi tekaĹĄki veterani iz KoroĹĄke, Savinjske in Dravske doline. Vsakemu tekaÄ?u izmerijo Ä?as tudi glede na njegovo starost v kategoriji. UdeleĹžen-

Obstajajo razliÄ?ne ĹĄole. Ni jih potrebno naĹĄtevati, toda Ĺ ola zdravja – s tako imenitnim nazivom za Ä?loveka – se je pojavila v Sloveniji leta 2006 v Celju, 2007 pa v Piranu. To je jutranja sklepna telovadba na prostem idejnega vodje Nikolaya Grishina, dr. medicine, v poletnem Ä?asu od 7.30 do 8. ure, zimskem od 8. do 8.30), ob vsakem vremenu, po metodi 1000 gibov. Sedaj

MeĹža in tako sta tudi letos poskrbela za zakljuÄ?ek in podelitev priznanj. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

NaĹĄe telo in njegove potrebe

Po vsakem teku je priloĹžnost tudi za kanÄ?ek prijaznega druĹženja.

NaĹĄe telo je najveÄ?ji Ä?udeĹž. ÄŒe bomo z njim ravnali spoĹĄtljivo, mu namenili dovolj vode, gibanja in sveĹžega zraka – super Ĺživila, ga hranili v veÄ?ji meri s surovo zelenjavo, sadjem in manj s kuhano hrano, Ä?e ga bomo imeli radi, Ä?e bomo v srcu dobrih misli in dejanj in Ä?e ga bomo radostili, nam bo za vse to zelo zelo hvaleĹžno. Pomembno za telo poleg gibanja na zraku pa je dovolj uÄ?inkovitega spanja. To je prav tako super Ĺživilo.

poĹĄiljamo ljubezen, radost in mir. Zelo pomembno je, da se vsi zavedamo, da izvajamo vaje po svojih telesnih zmogljivostih, saj sami najbolje poznamo svoje telo. V dobre pol ure naredimo tako rekoÄ? tisoÄ? gibov, razgibamo skoraj vse sklepe in miĹĄice, prebudimo celotno telo. Z gibanjem in druĹženjem v naravi ob vsakem vremenu zagotovo utrjujemo in krepimo svoj imunski sistem, izboljĹĄa se naĹĄe poÄ?utje.

Z jutranjo telovadbo poskrbimo tudi za manj socialne izkljuÄ?enosti med prebivalci. Ĺ˝ivljenje postaja bolj preprosto. Pridite nas kdaj pogledat na travnik v Ĺ alek. đ&#x;”˛

Za skupino Ĺ alek Velenje Agata Zgonec

SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavèeva 10, 3000 CELJE

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

Postani diplomirani inĹženir strojniĹĄtva

Vabljeni k vpisu v visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program

Sodobno proizvodno inĹženirstvo (izredni ĹĄtudij) Informativna dneva: 12. 2. 2016, ob 16. uri, 13. 2. 2016, ob 10. uri, v prostorih Visoke ĹĄole za proizvodno inĹženirstvo, Mariborska c. 2, Celje, 1. nadstropje.

Zakaj se splaÄ?a ĹĄtudirati pri nas preveri na: www.vspi.si ¡ info@vspi.si

Je izredni ĹĄtudij zares draĹžji od rednega?

Visoka ĹĄola za proizvodno inĹženirstvo s sedeĹžem v Celju izvaja ĹĄtudijski program Sodobno proizvodno inĹženirstvo. Ta traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inĹženir strojniĹĄtva. Pogovarjali smo se z dekanom visoke ĹĄole doc. dr. GaĹĄperjem Gantarjem.

Na Ä?em je poudarek ĹĄtudijskega programa Sodobno proizvodno inĹženirstvo?

Potem ko ĹĄtudentje na zaÄ?etku ĹĄtudija pridobijo temeljna inĹženirska znanja, je poudarek ĹĄtudija na proizvodnih tehnologijah, orodjarstvu, konstruiranju in proizvodni logistiki.

V Ä?em vidite prednosti Visoke ĹĄole za proizvodno inĹženirstvo? Ĺ tudij je naravnan praktiÄ?no in je uÄ?inkovit. Izvajajo ga viso-

koĹĄolski uÄ?itelji z izkuĹĄnjami iz industrijskega okolja – kar je za ĹĄtudij na prvi stopnji izredno pomembno, v odliÄ?no opremljenih prostorih. NajpomembnejĹĄe pa je, da je zaposljivost diplomiranih inĹženirjev strojniĹĄtva odliÄ?na.

KakĹĄni so stroĹĄki ĹĄtudija?

Izvajamo samo izredni ĹĄtudij, za katerega ĹĄtudenti plaÄ?ujejo ĹĄolnino. StroĹĄki izrednega ĹĄtudija v domaÄ?i regiji (ĹĄolnina) so ob upoĹĄtevanju podatkov iz raziskave Eurostudent pravzaprav primerljivi s stroĹĄki rednega ĹĄtudija zunaj regije (prevoz in bivanje).

Ker je ĹĄtudij organizacijsko in izvedbeno prilagojen zaposlenim ĹĄtudentom, si lahko izredni ĹĄtudenti med ĹĄtudijem pridobijo delovne izkuĹĄnje. Zato po zakljuÄ?ku ĹĄtudija njihova kariera in prihodki hitreje napredujejo. Upam si trditi, da je izredni ĹĄtudij sicer teĹžja, a finanÄ?no ter v pridobljenem znanju in kompetencah bolj uÄ?inkovita pot do izobrazbe kot đ&#x;”˛ epp redni ĹĄtudij.

Ĺ tudij na VĹ PI mi je poleg osebnostnega razvoja omogoÄ?il ĹĄirĹĄi pogled na samo stroko, saj sem pri razliÄ?nih predmetih dobil veliko novega, uporabnega znanja, podkrepljenega s primeri in problematiko iz prakse, kar je temeljnega pomena za uÄ?inkovit razvoj in nadgradnjo pridobljenega znanja. Ĺ olo odlikuje prilagodljivost glede na potrebe ĹĄtudentov, to so: odzivnost na vpraĹĄanja, prilagodljivost urnika predavanj, upoĹĄtevanje predlogov ĹĄtudentov za izboljĹĄanje ĹĄtudijskega procesa, kar je in bo omogoÄ?alo ĹĄoli ĹĄe veÄ?ji ugled in veljavo na trgu.

Rok JezovĹĄek, diplomant VĹ PI

Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraĹževanja za ĹĄolsko leto 2016/2017: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, ĹĄtiriletni program), • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2), • BOLNIĂˆAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program), • KOZMETIĂˆNI TEHNIK (SSI, ĹĄtiriletni program). in v teèaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij: • ZDRAVSTVENI REĹ EVALEC/ ZDRAVSTVENA REĹ EVALKA; • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAĹ˝IST/VIZAĹ˝ISTKA; • MANIKER/MANIKERKA. PridruĹžite se nam lahko tudi na enodnevnih delavnicah s podroèja nege, dietne prehrane in kozmetike.

Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 12. februarja 2016, ob 9. uri in ob 15. uri ter v soboto, 13. februarja 2016, ob 9. uri.

Dodatne informacije: 03 428 69 00 | info@szsce.si | www.szsce.si

NaĹĄ Ä?as, 4. 2. 2016, barve: CMYK, stran 15

VroÄ?a rokometna pomlad Slovo okronati z naslovom

RokometaĹĄi Gorenja, jesenski prvaki, bodo z novim trenerjem skuĹĄali prinesti drĹžavni naslov spet v Velenje Stane Vovk

Te dni se konÄ?uje pripravljalno obdobje tudi za rokometaĹĄe Gorenja in vsi se – kot poudarjajo – Ĺže veselijo prvenstvenih tekem. Drugi del prvenstva bodo zaÄ?eli v Izoli, nato bodo gostili Dobovo, potem sledita prva dva spomladanska derbija, v gosteh z mariborskim Branikom, nato (24. 2.) doma s Celjani. RokometaĹĄi Gorenja bodo drugi del zaÄ?eli kot prvi na prvenstveni lestvici z 28 toÄ?kami, a prav toliko jih imajo drugi Celjani. Oboji so jeseni po enkrat izgubili. VelenjÄ?ani v 6. krogu prav proti svojim veÄ?nim tekmecem pivovarjem (24 : 28), Celjani pa v devetem

Marko Ĺ ibila

15

Ĺ PORT

4. februarja 2016

v Mariboru (27 : 29).

Pred zaÄ?etkom te sezone so s prejĹĄnjim trenerjem napovedovali lov na prvenstveno lovoriko, domaÄ?i pokalni naslov, v pokalu EHF pa se uvrstiti tako kot lani, torej najmanj na sklepni turnir Ä?etverice. V drugem najmoÄ?nejĹĄem evropskem klubskem tekmovanju so izpadli Ĺže po prvih dveh tekmah, v domaÄ?em pokalu jih je zaustavilo Celje, ki je bilo boljĹĄe tudi na tekmi za super pokal. Ostaja jim le ĹĄe prvenstvo, ki vsekakor najveÄ? ĹĄteje.

Z njegovo osvojitvijo bi bolj ali manj reťili tudi sezono. Zaradi teh slabih iger je sledil 'pretres', ki je odnesel prejťnjega trenerja Gregorja Cvijića. Klub pa je prevzel dr. Marko Šibila, ki je nazadnje vodil Maribor.

Marko, v prispodobi reÄ?eno, pred vami je vroÄ?a pomlad!? ÂťZavedam se tega, a ne samo v prispodobi. Pred nami je zahtevna sezona. V njej Ĺželimo pokazati Ä?im veÄ?, biti konkurenÄ?ni vsem ekipam, seveda tudi Celju, ki vendarle ostaja favorit prvenstva. Ĺ˝elimo narediti prvenstvo izjemno zanimivo, tudi zato, da bodo ljubitelji rokometa resniÄ?no lahko uĹživali v naĹĄih pravih medsebojnih dvobojih. Pri tem ne smemo pozabiti drugih ekip, kajti naĹĄa liga je, ne glede na velik odliv igralcev, ĹĄe vedno zelo konkurenÄ?na. Zlasti moram

V minuli sezoni so po rednem delu tekmovanja nastopile samo ĹĄtiri najboljĹĄe ekipe, ki so se potem pomerile v polfinalu (na dve zmagi) in finalu (na tri zmage) za naslov drĹžavnega prvaka Slovenije. V novi sezoni 2015/16 Ä?aka 14 klubov najprej redni del tekmovanja s 26 krogi, najboljĹĄih ĹĄest pa se bo uvrstilo v konÄ?nico za prvaka. V konÄ?nici za prvaka se bo igralo po sistemu vsak z vsakim doma in v gosteh (skupaj 10 tekem). Ostalih osem klubov bo po rednem delu konÄ?alo tekmovanje.

Ekipa Gorenja bo v novi tekmovalni sezoni precej spremenjena, saj bo veÄ? igralcev menjalo klubske barve in svoje rokometno znanje pokazalo tudi v tujini. Po koncu tokratne sezone bo odĹĄel tudi odliÄ?ni desnokrilni igralec Mario Ĺ oĹĄtariÄ? (23). Preselil se bo k madĹžarskemu podprvaku moĹĄtvu Pick Szeged. ÂťDrugi del nestrpno priÄ?aku-

omeniti Maribor, Koper, Loko ... Skratka, verjamem, da bo rokometna pomlad v Velenju zelo zanimiva.ÂŤ Na voljo ne boste imeli vseh igralcev? Žal res ne. Prvi vratar Klemen Ferlin se je poĹĄkodoval na reprezentanÄ?nih pripravah in je tako rekoÄ? odpisan do konca prvenstva. MiloĹĄ BoĹžović (levi zunanji), ki se je poĹĄkodoval na treningu Ä?rnogorske reprezentance, pa upam, da bo v drugem delu pomladi lahko zaigral. Na sreÄ?o drugih teĹžav nismo imeli, razen tu in tam bolezni (viroze), ki so paÄ? tipiÄ?ne za ta Ä?as.ÂŤ V soboto v Izolo najbrĹž ne boste odĹĄli na izlet? ÂťNe v Izolo ne kam drugam.

Ne glede na to, ali je to nasprotnik z dna lestvice ali z njenega vrha. Izola je izrazito domaÄ?a

Stane Breznik novi predsednik Elektre Glavni cilj: ohraniti obstoj kluba s skoraj 70-letno tradicijo V petek je bila skupĹĄÄ?ina KoĹĄarkarskega kluba Elektra, na kateri so izvolili novo vodstvo kluba.

Predsednik je Stane Breznik, v upravnem odboru kluba pa so Majda ZaverĹĄnik Puc, Jure Grudnik, Miran Pajer, Peter Rotovnik in DuĹĄko SupiÄ?.

Klub so prevzeli v teĹžkih Ä?asih, zadali pa so si kar nekaj ciljev: zakljuÄ?iti tekmovalno sezono vseh selekcij kluba, predvsem pa ohraniti obstoj KoĹĄarkarskega kluba Elektra, saj ima koĹĄarka v Ĺ oĹĄtanju Ĺže skoraj 70-letno tradicijo. To pa pomeni dolgoroÄ?no ureditev in finanÄ?no stabilizacijo KoĹĄarkarskega kluba Elektra.

Utrujeni Ĺ oĹĄtanjÄ?ani izgubili v Ĺ kofji Loki

Po priÄ?akovanju so mladi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani v 13. krogu morali priznati premoÄ? tudi ĹĄkofjeloĹĄki ekipi LTH Castings, ki je ob koncu slavila s 108 : 46.

KoĹĄarkarji Elektre so tekmo Ĺže zaÄ?eli slabo, saj so dovolili gostiteljem, da povedejo s 15 : 0. Do polÄ?asa so nato zaigrali nekoliko bolj enakovredno, vendar so bolj izkuĹĄeni igralci Ĺ kofje Loke kljub

temu poÄ?asi viĹĄali razliko. NajuÄ?inkovitejĹĄi v ĹĄoĹĄtanjski ekipi je bil Hasić s 16 toÄ?kami, Jan Kosi se je izkazal z dvojnim dvojÄ?kom – 11 toÄ?kami in 12 skoki. ÄŒlansko ekipo Elektre sestavljajo preteĹžno mladinci in kadeti, ki na en vikend odigrajo tudi po tri tekme, zato se mladim koĹĄarkarjem Ĺže moÄ?no pozna tudi utrujenost, na kar je po tekmi opozoril tudi trener DuĹĄko MaliÄ?ević: "Zgodilo se je tisto, Ä?esar sem se bal. Fantje so utrujeni in izÄ?rpani. V prvem polÄ?asu smo se ĹĄe nekako drĹžali, v drugem pa nato popustili. Obenem smo imeli smolo, da so pri domaÄ?inih tudi tisti igralci, ki sicer igrajo manj, zadevali mete, posledica vsega skupaj pa je visoka razlika. Danes je potekala izredna skupĹĄÄ?ina kluba. Upam, da se bo v prihodnjih dneh kaj uredilo, saj tako ne moremo nadaljevati. ÄŒestitke LTH Castingsu za zmago."

Zaradi zasedenosti ĹĄportne dvorane v Ĺ oĹĄtanju bodo koĹĄarkarji Elektre lokalni derbi s Hopsi odigrali v torek, 9. februarja, ob 20. uri. Mladi ĹĄoĹĄtanjski koĹĄarkarji bodo ĹĄe kako veseli buÄ?ne podpore s đ&#x;”˛ tribun.

ekipa, ki skuĹĄa v svoji dvorni Ä?im draĹže prodati svojo koĹžo. Kljub temu ne skrivamo, da bomo v soboto favoriti. Vse drugo kot naĹĄa zmaga ne pride v poĹĄtev. PrepriÄ?an sem, da smo se dovolj dobro pripravili, da bomo lahko takĹĄno preizkuĹĄnjo samozavestno opravili. Menim pa, da nam ne bo lahko. Naj ĹĄe enkrat ponovim, v slovenski ligi je vsaka ekipa konkurenÄ?na in iĹĄÄ?e svoje priloĹžnosti tudi proti ekipam, ki so na papirju favoriti. Nimajo kaj izgubiti. Vsaka takĹĄna ekipa, kot smo mi, pa mora zmagati; to je seveda za igralce doloÄ?eno breme.ÂŤ

jemo, veseli smo, da smo jesen konÄ?ali povsem na vrhu lestvice, in upam, da bo takĹĄen pogled na lestvico tudi na koncu prvenstva.ÂŤ Za nekaj Ä?asa zapuĹĄÄ?ate Velenje? ÂťDa, tako je, letoĹĄnja sezona je moja zadnja v Velenju. Lepo bi jo bilo okronati vsaj z eno lovoriko. Sem fant domaÄ?e ekipe, Velenja; to bi bil v moji dosedanji rokometni karieri eden najveÄ?jih uspehov. Rad imam ta klub in vsekakor mu Ĺželim pomagati osvojiti drĹžavni naslov. Toda vsak ĹĄportnik igre z Ĺžogo se paÄ? Ĺželi preizkusiti ĹĄe v kaĹĄni moÄ?nejĹĄi ligi, kot je naĹĄa. Ampak o

madĹžarskem tekmovanju sedaj ne razmiĹĄljam. Do konca te sezone bom, verjamem, da enako tudi tisti, ki bodo prav tako odĹĄli, imel v glavi le to: posloviti se kot najboljĹĄi v drĹžavi.ÂŤ

Niko Medved: ÂťDobro smo delali!ÂŤ

ÂťV pripravljalnem obdobju smo dobro delali. Z novim trenerjem smo se hitro ujeli, hitro sprejeli njegov naÄ?in in sistem treniranja in mislim, da bo v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu vse tako, kot mora biti.

Na zadnji tekmi (35 : 39) z vodilnim avstrijskim moĹĄtvom Fivers Vienna v RdeÄ?i dvorani (tri dni pred tem so v gosteh zmagali s 35 : 33) so bile sicer opazne ĹĄe nekatere pomanjkljivosti, ki jih te dni ĹĄe odpravljamo, seveda pa smo pokazali tudi veliko dobrih stvari.

V Izolo gremo po prve 'spomladanske' toÄ?ke. Ne priÄ?akujemo, da bodo priĹĄle same od sebe, pa Ä?eprav so po jeseni blizu dna lestvice. Spomniti se moramo predlanske sezone, ko smo si v zadnjih trenutkih reĹĄili koĹžo in zmagali le z golom razlike. Zato moramo vseh ĹĄestdeset minut igrati zelo zavzeto in odgovorno, kar verjamem, da bomo.ÂŤ đ&#x;”˛

VelenjÄ?ankam pomembni toÄ?ki v Mariboru V 12. krogu prve rokometne lige so rokometaĹĄice Velenja osvojile pomembni toÄ?ki na gostovanju v Mariboru V derbiju ekip s spodnje polovice letvice so bile z 28 : 23 (14 : 8) boljĹĄe od igralk Branika, pred katerimi imajo trenutno dve toÄ?ki prednosti. Po tej Ä?etrti zmagi imajo namreÄ? na devetem mestu 8 toÄ?k, Igralke Branika na desetem 6, na zadnjih dveh mestih pa sta novinki v ligi, enajsta ekipa Jadrana s samo eno zmago in zadnje, dvanajste BreĹžice, ki so vse tekme izgubile. Na osre-

dnji tekmi kroga so Krimovke gostile igralke Zagorja. Zasavke so po prvem polÄ?asu imele prednost gola, a je pribliĹžno minuto pred koncem ob prednosti Krimovk za dva gola kazalo, da bo zmaga le ostala doma. Toda zagrizenim gostjam je v izdihljajih tekme uspelo dvakrat zadeti, domaÄ?im pa nobenkrat. V naslednjem (v soboto ob 18. uri) krogu bodo velenjska dekleta gostila

BreĹžinÄ?anke.

Trenerka SneĹžana Rodić: ÂťNa to gostovanje smo odpotovale z velikim spoĹĄtovanjem do gostij, saj so krog pred tem v svoji dvorani vsekakor nepriÄ?akovano premagale Ä?etrte Ajdovke. Toda ko smo stekle na igriĹĄÄ?e, smo se zavedale, da 'moramo' zmagati. Dekleta so igrala zelo poĹžrtvovalno in se zasluĹženo veselile nadvse pomembnih toÄ?k. Te toÄ?ke nam vlivajo upanje, da ĹĄe napredujemo po lestvici navzgor. V soboto bomo gostile BreĹžiÄ?anke. Moramo zmagati, v nasprotnem primeru bi razvrednotile zmago v Mariboru.ÂŤ đ&#x;”˛

Prijateljske tekme nogometaĹĄev Med pripravami na spomladanski del prvenstva so velenjski nogometaĹĄi odigrali Ĺže veÄ? prijateljskih tekem, med drugimi: Gorica – Rudar 0:1 (0:1); strelec: M. Babić), Rudar - Radomlje 5:2 (2:1); strelci: GrbiÄ?, S. Babić, Tolimir, ÄŒrnÄ?iÄ?, Eterović. Dinama Zagreb II – Rudar 1 : 1 (0:0); strelec Ĺ˝itko, Rijeka – Rudar 5:0 (3:0).

Rudar: Radan (ÄŒretnik), Knezović, DĹžinić, Jahić, Ihbeisheh (Bratić), Tolimir (Grgić), ÄŒrnÄ?iÄ?, S. Babić (KureĹž), Grbić (PraĹĄnikar, Markovsky), Eterović, M. Babić (PiĹĄek).

Medtem je novi Rudarjev igralec postal 18-letni mladi reprezentant Ukrajine Ilya Markovskyy. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 4. 2. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

4. februarja 2016

Ana znova navduťila Maribor, 29. januarja – Minula sobota je bila za Slovenijo velik ťportni praznik. Po trojni zmagi skakalcev Petra in Domna Prevca ter Roberta Kranjca, drugem mestu Boťtjana Klineta na smuku, tretjem mestu skakalke

Velenjskim plavalcem devet medalj V nedeljo se je v Mariboru konÄ?alo prvo od treh zimskih drĹžavnih prvenstev v plavanju - VelenjÄ?ani dobri kljub manj medaljam

razbremenjena pritiskov, zdrava in uspeh je bil tu. Osvojila je 21. slovenske stopniÄ?ke na tekmah za zlato lisico. Po Tini Maze, Ĺ peli Pretnar, Mojci Suhadolc in UrĹĄki Hrovat je komaj peta Slovenka z veleslalomskimi sto-

Maribor, 31. januarja – Kar 452 plavalcev iz 26 klubov je ĹĄtiri dni merilo svoje moÄ?i na absolutnem, mladinskem in kadetskem drĹžavnem prvenstvu. Med njimi je dobro tekmovalo 20 plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Zaradi odhoda na ĹĄtudij in menjave generacij so velenjski plavalci tokrat osvojili manj medalj kot v preteklih letih. Imeli pa so tudi smolo v igri s stotinkami, saj so osvojili kar 12 nehvaleĹžnih Ä?etrtih mest. V absolutni kategoriji so prejeli 2 zlati, 4 srebrne in

2 bronasti medalji, v kadetski kategoriji pa 1 srebrno medaljo. V absolutni konkurenci je Nastja GovejĹĄek osvojila dve zlati (50 m in 100 m delfin) in eno srebrno medaljo (50 m prosto). Kristjan MeĹža je osvojil tri srebrne (50 m prosto, 50 m delfin in 100 m meĹĄano) in eno bronasto medaljo (100 m prosto). NuĹĄa Erjavec je osvojila bronasto medaljo na 50 m prsno. V finale so se uvrstili ĹĄe Kaja Breznik (50 m prosto, 50 m in 100 m hrbtno ter 100 m meĹĄano), Ĺ˝iga SuziÄ? (50

m delfin), Luka GerĹĄak (200 m hrbtno) in moĹĄka ter Ĺženska ĹĄtafeta 4 x 100 m prosto.

V kadetski konkurenci je Aida Jusić osvojila srebrno medaljo na 50 m hrbtno. V finale so se uvrstili ĹĄe Miha SuĹĄec (50 m, 100 m in 200 m hrbtno ter 100 m meĹĄano), JaĹĄa GradiĹĄek (400 m, 800 m in 1.500 m prosto), Tine Praprotnik (50 m in 100 m prsno), Nina Jakop (50 m hrbtno), Tamara Logar (200 m prsno), Matija Pohorec (200 m hrbtno) in ĹĄtafeti kadetov in kadetinj (4 x 100 m prosto in 4 x 100 m meĹĄano). Velenjski plavalci so se na prvenstvu izkazali tudi po doseĹženih rezultatih. Odplavali so tri absolutne in dva kadetska klubska rekorda. đ&#x;”˛

Marko PrimoĹžiÄ?

Jelenko najprej odliÄ?en, kasneje slabĹĄi

Eme Klinec ter deskarja Roka MarguÄ?a je piko na i pristavila ĹĄe Ĺ marÄ?anka Ana Drev. Na veleslalomski tekmi za zlato lisico na Pohorju je osvojila drugo mesto in znova dokazala, da sodi v vrh veleslalomistk na svetu.

To so bile zanjo druge stopniÄ?ke v 15-letni smuÄ?arski karieri.

Bile so ĹĄe posebej sladke, saj jih je osvojila pred domaÄ?im obÄ?instvom. V 10-tisoÄ?glavi mnoĹžici je bilo veÄ? kot 100 njenih sokrajanov in sokrajank ter navijaÄ?ev.

Drevova v Mariboru do letoĹĄnje Zlate lisice nikoli ni bila boljĹĄa kot 22. Ta proga, kot je veÄ?krat dejala, ji ni ustrezala, ker je bila zanjo preveÄ? poloĹžna. Letos prviÄ? pa se je podala na progo z dobro popotnico,

pniÄ?kami v svetovnem pokalu.

Drevova se je z dvema drugima mestoma zavihtela na sedmo mesto v posebnem seĹĄtevku discipline, za vodilno zaostaja 215 toÄ?k, ter na 23. mesto v skupnem seĹĄtevku. ÄŒlani Fan kluba Ane Drev iz Ĺ martnega ob Paki in njeni sokrajani bodo stiskali pesti za svojo junakinjo tudi na vseh naslednjih tekmah. Zaradi njenih uspehov so se odloÄ?ili, da jo bodo bodrili tudi na novi preizkuĹĄnji na SlovaĹĄkem, Ä?esar prvotno niso naÄ?rtovali. VeÄ?jo prireditev oziroma sreÄ?anje z njo pa naÄ?rtujejo ob koncu smuÄ?arske sezone 2015/2016. đ&#x;”˛

Seefeld – Nordijski kombinatorci so se preselili v avstrijski Seefeld, kjer so jih Ä?akale tri tekme svetovnega pokala. Prva je bila na vrsti Ĺže v petek, 29. januarja. Na skakalnici je bil Marjan Jelenko odliÄ?en. S skokom 101 metra je zasedel ĹĄesto mesto. Za prvim je zaostajal pol minute. GaĹĄper Berlot se je odrezal slabĹĄe in bil po skokih 48. Kombinatorci so se tokrat v tekaĹĄki smuÄ?ini pomerili na 5 km. Jelenko je veÄ?ji del tekaĹĄkega dela tekel na zaÄ?elju veÄ?je skupine, ki se je borila za tretje mesto, a mu je na koncu nekoliko zmanjkalo moÄ?i. Kljub temu je dosegel odliÄ?no deseto mesto. Za ZreÄ?ana je to izenaÄ?itev tretjega najboljĹĄega rezultata v karieri. Berlot je na tekaĹĄkem delu nekoliko napredoval in zasedel 44. mesto.

Naslednji dan, v soboto, 30. januarja, je bila nova tekma. Na sobotno preizkuĹĄnjo so se tekmovalci podali z zaostanki s prejĹĄnje tekme, saj v Avstriji tekmovanje poteka po posebni "triple" obliki tekmovanja. Marjan Jelenko je imel odliÄ?no izhodiĹĄÄ?e, saj je bil v petek deseti. Toda na skakalnici tokrat ni bil tako uspeĹĄen in je padel na 20. mesto. GaĹĄper Berlot je bil 46. Na teku, ki je trenutno njegov ĹĄibkejĹĄi del, je Jelenko nastopil solidno in izgubil le tri mesta ter se je tako uvr-

stil na finalno tekmo. To pa ni uspelo Berlotu, saj je zasedel 45. mesto.

V nedeljo je tekmovalce v Seefeldu priÄ?akalo moÄ?ne sneĹženje. Skakalni del se je zaÄ?el s kar dvourno zamudo, tako da so izpeljali le eno od napovedanih dveh serij. Spremenjena je bila tudi tekaĹĄka dolĹžina s 15 na 10 km. Jelenko je skoÄ?il odliÄ?no (tretji rezultat dneva) in napredoval iz 23. na 18. mesto. Na zahtevni, sveĹže zasneĹženi progi pa se ni znaĹĄel najbolje in je na koncu zasedel 28. mesto.

Osterc in Breclova odliÄ?na na OPA igrah

V soboto, 30., in nedeljo, 31. januarja, so bile v avstrijskem Beljaku in italijanskem TrbiĹžu OPA igre v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji za deÄ?ke in deklice letnikov 1999 do 2002. Na igrah so sodelovali tekmovalci iz Francije, Italije, Ĺ vice, NemÄ?ije, Avstrije, Rusije in Slovenije. Barve slovenske reprezentance so zastopali tudi tekmovalci iz SSK Velenje, najbolje med njimi pa sta se odrezala Jerneja Brecl s tremi medaljami in AljaĹž Osterc z dvema medaljama.

AljaĹž Osterc je v smuÄ?arskih skokih posamezno v kategoriji starejĹĄih deÄ?kov osvojil odliÄ?no 3. mesto, na ekipni tekmi pa z eki-

po SLO 1 ĹĄe 2. mesto. Pri mlajĹĄih deklicah je prav tako z odliko svoje nastope opravila Jerneja Brecl, ki si je priskakala 3. mesto, na ekipni tekmi pa z ekipo SLO 1 ĹĄe 2. mesto.

Jerneja je tekmovala tudi v nordijski kombinaciji, kjer je v svoji kategoriji osvojila 2. mesto. Na ekipni tekmi v NK pa je bila z ekipo SLO 1 Ä?etrta.

Ostali Ä?lani iz SSK Velenje so se uvrstili takole: StarejĹĄi deÄ?ki: 5. Vid Vrhovnik, 13.

GaĹĄper Brecl, 20. OĹžbej Jelen, 21. Rok Jelen. MlajĹĄi deÄ?ki: 9. Jan Bombek.

Na ekipni tekmi v NK so ekipo SLO 1 zastopali Vid, GaĹĄper in OĹžbej ter osvojili 4. mesto, v ekipi SLO 2 sta bila Jan in Rok na 8. mestu.

Na mladinske olimpijske igre odhaja Vrhovnik

Drugih mladinskih zimskih olimpijskih iger, ki bodo potekale od 12. do 21. februarja in jih bo gostil Lillehammer, se bo udeleĹžilo tudi dvajset slovenskih ĹĄportnikov in ĹĄportnic. Med njimi bo tudi VelenjÄ?an Vid Vrhovnik (SSK Velenje), ki bo nastopil v nordijski kombinaciji. đ&#x;”˛

Tp

PodroÄ?no prvenstvo in pokal SSK Velenje Golte – V sredo, 27. januarja, je bilo na Golteh v organizaciji Ĺ portne zveze in SmuÄ?arskega kluba Velenje izpeljano podroÄ?no prvenstvo v alpskem smuÄ?anju ter tekma za pokal SK Velenje 2016. UdeleĹžilo se ga je skoraj 200 otrok od 1. do 9. razreda osnovnih ĹĄol savinjske, koroĹĄke in ĹĄaleĹĄke regije.

NajboljĹĄi so se uvrstili naprej na drĹžavno ĹĄolsko prvenstvo, ki bo marca na Krvavcu.

Za pokal SK Velenje so dosegli najboljĹĄe absolutne rezultate: Deklice: 1. Lana PuĹĄnik,

Ĺ tudij zdravstvene nege v Celju V ĹĄtudijskem letu 2016/17 bo s ĹĄtudijem na Visoki zdravstveni ĹĄoli v Celju (VZĹ CE) priÄ?ela Ĺže osma generacija ĹĄtudentov ĹĄtudijskega programa Zdravstvena nega. O delu in razvojnih usmeritvah je spregovoril dekan VZĹ CE izr. prof. dr. Gorazd Voga.

Interes za ĹĄtudij na VZĹ CE je Ĺže vse od ustanovitve visok. Kaj ĹĄtudenti prepoznavajo kot prednost ĹĄtudija v primerjavi z ostalimi visokoĹĄolskimi zavodi, ki tudi delujejo na ĹĄtudijskem podroÄ?ju zdravstvene nege?

Smo mlada in razmeroma majhna ĹĄola, zato mnogo laĹžje spreminjamo naÄ?in dela glede na nove zahteve in ĹĄtudijski proces pri-

osnovna ĹĄola Mihe Pintarja Toleda Velenje, 2. Katja Kumer, osnovna ĹĄola Karla Destovnika - Kajuha Ĺ oĹĄtanj, 3. Eva Rauter, osnovna ĹĄola Gustava Ĺ iliha Velenje.

DeÄ?ki: 1. Nejc Zidarn, osnovna ĹĄola Mozirje, 2. Lan Marcel KoĹželjnik, osnovna ĹĄola Karla Destovnika - Kajuha Ĺ oĹĄtanj, 3. JuĹĄ EmerĹĄiÄ?, osnovna ĹĄola Gustava Ĺ iliha Velenje Naslednja tekma, na kateri se bodo lahko pomerili "obÄ?inski" prvaki, je naÄ?rtovana 19.

marca na Golteh, ko bo smuÄ?arski klub organiziral SreÄ?anje generacij 2016. Za tiste, ki bi radi ĹĄe malo "potrenirali", pa imajo tekmovalno skupino, s katero trenirajo na Golteh.

Za vse druge, ki bi se radi nauÄ?ili smuÄ?ati malo bolje, pa je organizirana "Mini alpska ĹĄola" ob vikendih. Seveda bo tudi poÄ?itniĹĄki teÄ?aj, ki bo letos od 22. do 26. februarja.

VkljuÄ?en je prevoz in topel obrok ter zakljuÄ?na tekma in kosilo.

lagajamo potrebam ĹĄtudentov. Dobro razvita mreĹža zdravstvenih zavodov v ĹĄirĹĄi regiji omogoÄ?a kakovostno kliniÄ?no usposabljanje ĹĄtudentov pod vodstvom usposobljenih kliniÄ?nih mentorjev. Nenazadnje smo z ustanovitvijo visoke ĹĄole moĹžnost ĹĄtudija zdravstvene nege lokacijsko pribliĹžali ĹĄtudentom, ki so zaposleni in tako veliko laĹžje usklajujejo svoje sluĹžbene, ĹĄtudijske in druĹžinske obveznosti.

Katere so razvojne usmeritve ĹĄole?

Visoka ĹĄola Ĺže nekaj Ä?asa usmerja svojo strokovno in razvojnoraziskovalno dejavnost ter aktivnosti pri vseĹživljenjskem uÄ?enju v podroÄ?je paliativne oskrbe. Spodbujeni tudi z aktualnimi demografskimi trendi ter Ä?edalje veÄ?jim pomenom, ki ga druĹžba in stroka daje paliativni oskrbi, smo se kot prvi v slovenskem prostoru odloÄ?ili za razvoj podi-

plomskega magistrskega ĹĄtudijskega programa ÂťPaliativna oskrbaÂŤ. NaÄ?rtujemo, da bo prvi vpis v ĹĄtudijski program moĹžen v ĹĄtudijskem letu 2016/17. Ĺ olo odlikuje tudi mednarodno povezovanje ‌ Veseli smo bili, da smo bili kot eden od treh slovenskih visokoĹĄolskih zavodov uspeĹĄni na razpisu Erasmus + StrateĹĄka partnerstva v letu 2014 in pridobili dvoletni mednarodni projekt z naslovom ÂťHealthy lifestyle for aging wellÂŤ, v katerem aktivno sodelujemo s partnerskimi inĹĄtitucijami iz Finske, Portugalske in Poljske. Projekt se je uvrstil med 4 najboljĹĄe projekte v Evropi kot primer dobre prakse po relevantnosti za podroÄ?je visokega ĹĄolstva, na kar smo posebej ponosni.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛ epp

NaĹĄ Ä?as, 4. 2. 2016, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

4. februarja 2016

SkalÄ?kom kopica naslovov

Najraje pa drsajo

Velenjski tekvondoisti so na drĹžavnem prvenstvu osvojili naziv najboljĹĄega kluba ter nazive najboljĹĄih posameznikov v ĹĄtirih starostnih kategorijah

Na vseh ĹĄaleĹĄkih osnovnih ĹĄolah se zimskega ĹĄportnega dne udeleĹžijo skoraj vsi uÄ?enci – Za smuÄ?anje se odloÄ?a vedno manj otrok – Ravnatelji predvidevajo, da tudi zaradi stroĹĄkov

Velenje, 30. januarja – Minulo soboto je v ĹĄportni dvorani osnovne ĹĄole ZreÄ?e potekalo posamezno in ekipno drĹžavno prvenstvo v tekvondoju, verzije ITF, za vse starostne skupine.

Tekmovanja, ki sta ga v sodelovanju organizirala ITF Zveza za tradicionalni taekvondo Slovenije in tekvondo klub Unior ZreÄ?e, se je udeleĹžilo 158 tekmovalcev iz sedmih klubov, ti pa so se pomerili v formah, borbah, specialni tehniki in testu moÄ?i. SkalÄ?ki so se tudi tokrat odliÄ?no odrezali. Priborili so si pokal za najboljĹĄi klub tekmovanja, kar ĹĄtirje posamezniki pa so osvojili nazive najboljĹĄih v svojih kategorijah: najboljĹĄa mlajĹĄa deklica je Sara Kos, najboljĹĄi mlajĹĄi mladinec AnĹže PeÄ?nik, najboljĹĄi starejĹĄi mladinec Klemen Vogler in najboljĹĄa Ä?lanica StaĹĄa

Lipnik. VelenjÄ?ani so osvojili ĹĄe 33 posameznih naslovov drĹžavnih prvakov in 7 ekipnih drĹžavnih naslovov, dvajset srebrnih medalj in ĹĄestnajst tretjih mest.

DrĹžavni prvaki so postali: Tadeja SuĹĄec (mlajĹĄe deklice, forme beli pas), Sara Kos (mlajĹĄe deklice, forme rumeni pas in borbe -35 kg), Pia Landeker (mlajĹĄe deklice, forme modri pas in borbe -30 kg), Doroteja JerovĹĄek (starejĹĄe deklice, forme rumeni pas), Jaka Kumer (mlajĹĄi deÄ?ki, forme beli pas), Taras AliÄ? (mlajĹĄi deÄ?ki, forme modri pas), Ĺ˝an Ocepek (starejĹĄi deÄ?ki, forme rumeni pas), Jerneja JenĹĄterle (mladinke, forme Ä?rni pas II. dan in borbe -64 kg), AnĹže PeÄ?nik (mladinci forme modri pas in mlajĹĄi mladinci, borbe -69 kg), Patrick PasariÄ? (mladinci, forme rdeÄ?i pas), Dean Vu-

kanÄ?iÄ? (mladinci, forme Ä?rni pas I. dan in starejĹĄi mladinci, borbe -57 kg), Klemen Vogler (mladinci, forme Ä?rni pas II. dan, borbe -63 kg in specialna tehnika), Tanja Verboten (Ä?lanice, forme Ä?rni pas II. dan), Marko MlinariÄ? (Ä?lani, forme modri pas), Tamara Vogler (starejĹĄe deklice, borbe - 35 kg), Teo Sobota (mlajĹĄi deÄ?ki, borbe -45 kg), Tai Zorko VaÄ?ovnik (starejĹĄi deÄ?ki, borbe -55 kg), Renato Vogler (mlajĹĄi mladinci, borbe -51 kg), Luka Krel (mlajĹĄi mladinci, borbe +75 kg), Nejc RakuĹĄa (mlajĹĄi mladinci, borbe -51 kg), Nejc Rupreht (starejĹĄi mladinci, borbe -69 kg), UrĹĄka Ĺ mid (Ä?lanice, borbe -57 kg), StaĹĄa Lipnik (Ä?lanice, borbe -69 kg in specialna tehnika), Sarah Sobota (Ä?lanice, borbe -75 kg), Peter Landeker (veterani silver, borbe -90 kg), Ä?lanice Skala 1 ekipne forme, borbe, specialna tehnika in test moÄ?i (StaĹĄa Lipnik, Sabina Javornik, Tanja Verboten), mladinci Skala 1 ekipne forme, borbe in specialna tehnika (Nejc Rupreht, Nejc RakuĹĄa, Domen Zabukovnik, Klemen Vogler, Dean đ&#x;”˛ VukanÄ?iÄ?, Luka Krel).

Za zmago zmanjkalo 30 kegljev Na ĹĄeststeznem kegljiĹĄÄ?u ĹĄportne dvorane Tabor v Mariboru sta se pomerili ekipi De Vesta in Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. Za obe ekipi je bilo to pomembno sreÄ?anje v boju za obstanek. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so zaÄ?eli zelo dobro, pozneje pa na zelo zahtevnem kegljiĹĄÄ?u popustili. Tako so domaÄ?ini povedli z 2 : 1, prednost 6 kegljev pa je

bila v korist Ĺ oĹĄtanjÄ?anov. ZaÄ?etek drugega dela je pripadel domaÄ?inom, ki so razliko obrnili v svojo korist. Prednost 94 kegljev je praktiÄ?no Ĺže pomenila poraz.

Toda Ĺ oĹĄtanjÄ?ani se niso predali in na koncu smo lahko videli pravo dramo za zmago. GostujoÄ?i igralci so izid izenaÄ?ili na 3 : 3, vendar kegljev niso mogli veÄ?

nadoknaditi. Zmaga domaÄ?ih za 30 kegljev je bila zasluĹžena, Ĺ oĹĄtanjÄ?anom pa ostaja upanje na nove toÄ?ke. Te lahko doseĹžejo Ĺže to soboto, ko se bodo na domaÄ?ih stezah pomerili s trenutno drugouvrĹĄÄ?eno ekipo CerĹĄaka.

Za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane zelo teĹžko in pomembno sreÄ?anje se bo zaÄ?elo đ&#x;”˛ ob 14. uri.

Tina Felicijan

Ker pozimi ĹĄportna vzgoja poteka v telovadnicah, se otroci toliko bolj veselijo zimskih ĹĄportnih dnevov. MlajĹĄi pogosteje preĹživljajo dneve na prostem, saj jim uÄ?itelji priredijo aktivnosti v okolici ĹĄole. StarejĹĄi pa morajo poÄ?akati na ĹĄportni dan ali zimsko ĹĄolo v naravi, ki jo navadno izvedejo v 6. razredu.

Za zimski ĹĄportni dan jim veÄ?inoma ponudijo smuÄ?anje, drsanje ali pohod, na OĹ Bratov Letonje pa lahko gredo tudi na sankanje in ĹĄportne igre v naravi – kar izbere najveÄ? otrok, bovling ali ostanejo na ĹĄportnih igrah v telovadnici. NajveÄ? uÄ?encev Osnovne ĹĄole Ĺ alek je izbralo pohod. Na ostalih ĹĄolah je najveÄ? otrok drsalo, razen na ĹĄoĹĄtanjski, kjer gredo na drsanje v okviru izbirnih vsebin, na ĹĄportni dan pa ne. ÂťPoveÄ?uje se zanimanje za drsanje, odkar je v Velenju lepo urejeno drsaliĹĄÄ?e,ÂŤ

pravi ravnatelj OĹ Gorica Ivan Planinc.

SmuÄ?arji pa so v manjĹĄini. Najmanj jih je na ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli, manj jih je bilo tudi na Gorici. NajveÄ? ĹĄolarjev smuÄ?a na OĹ Karla Destovnika Kajuha, ki ima tudi najveÄ? otrok. Na ĹĄolah, ki so vkljuÄ?ene v projekt NauÄ?imo se smuÄ?ati in ga zelo cenijo, se skoraj vsi petoĹĄolci udeleĹžijo teÄ?aja smuke na Golteh, a jih naslednje leto malo ostane na smuÄ?eh.

Zimski ĹĄporti so dragi

Na OĹ Mihe Pintarja Toleda, kjer se je prvega zimskega ĹĄportnega dne veÄ?inoma zaradi bolezni udeleĹžilo le 65 odstotkov otrok, naÄ?rtujejo pa ĹĄe enega, ocenjujejo, da sta izvedba in udeleĹžba na zimskih ĹĄportnih aktivnostih velikokrat pogojeni z denarjem. Poleg sodelovanja pri projektu NauÄ?imo se smuÄ?ati ÂťposkuĹĄamo uÄ?encem omogoÄ?it udeleĹžbo na smuÄ?arskih dejav-

TAKO so igrali Liga Telemach, 13. krog LTH Castings Ĺ kofja Loka – Elektra Ĺ oĹĄtanj 108 : 46 (85 : 34, 48 : 23, 22 : 9) Elektra Ĺ oĹĄtanj: J. Kosi 11 (4--7), OmladiÄ? 2 (0-2), Praunseis, Trap 1 (1-4), BukoviÄ? 6, T. Kosi 6, Hasić 16, Purnat, IvenÄ?nik 4 Vrstni red: 1. RogaĹĄka (-1), 2. Zlatorog LaĹĄko oba 21, 3. Helios Suns 20, 4. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba (-1), 5. LTH Castigns (-1) oba 19, 6. PortoroĹž 17, 7. Lastovka 14, 8. Elektra Ĺ oĹĄtanj 13, Hopsi Polzela (-1) 11 1.

Rokometna liga, 12. krog DP-Logik Branik - Velenje 23 : 28 (8 : 14) Velenje: E. Amon, Micić 3, Tomić, Alekić, Feldin 3, Ferenc 5, Tabaković 2, Simić, Nakić 2, HadĹžić, I. Amon 5, Smonkar 3, OkleĹĄÄ?en 5, Majerić, Kame-

nik. Trenerka: SneŞana Rodić.

Drugi rezultati: Ljubljana - Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina 26:21 (13:10), Krim Mercator - Zagorje 23:23 (12:13), Celje Celjske mesnine - Zelene doline Ĺ˝alec 31:25 (20:8), BreĹžice - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 17:25 (8:15), Ĺ˝.U.R.D. Koper - Krka 27:35 (14:15).

Vrstni red: 1. Zagorje 12 tekem - 22 toÄ?k, 2.

Krim 12 – 22, 3. Celje 12 – 17, 4. AjdovĹĄÄ?ina 12 – 16, 5. Krka 12 – 15, 6. Ljubljana 12 – 14, 7. Koper 12 – 12, 8. Ĺ˝alec 12 – 10, 9. Velenje 12 – 8, 10. Branik 12 – 6, 11. Jadran 12 – 2, 12.

BreŞice 12 – 0.

Kegljanje, 2. liga – vzhod 12. krog De Vesta: Ĺ oĹĄtanj 5 : 3 (3072: 3042) Ĺ oĹĄtanj: Kramer – 530 (0), Fidej – 474 (0), SeÄ?ki – 514 (1), ArnuĹĄ – 509 (1), PetroviÄ? – 548 (1), HasiÄ?iÄ? – 235 – Jug – 232 – 467 (0).

nostih preko delovanja ĹĄolskega sklada, izposoje smuÄ?arske opreme ter drugih oblik pomoÄ?i,ÂŤ sporoÄ?a ravnatelj Sebastjan Kukovec. ÄŒeprav otroci na ĹĄportnih dnevih naÄ?eloma ne manjkajo, pa Âťverjetno nekaj otrok ostane doma tudi zato, ker nimajo ustreznih toplih oblaÄ?il,ÂŤ razmiĹĄlja ravnatelj OĹ Gorica Ivan Planinc.

PohodniĹĄtvo je ĹĄe vedno najcenejĹĄe – je brezplaÄ?no. Tudi smuÄ?arske opreme otroci pogosto nimajo (zelo malo otrok ima svojo), vsaj za teÄ?aj smuÄ?anja v 5. razredu pa si jo lahko brezplaÄ?no izposodijo v ĹĄoli. ÂťDrsanje je zelo pocenilo naĹĄe drsaliĹĄÄ?e, saj smo uÄ?ence v preteklih letih vozili v Celje in so poleg vstopnice morali plaÄ?ati ĹĄe avtobusni prevoz,ÂŤ pojasnjuje ravnateljica OĹ Ĺ alek Irena PoljanĹĄek – Sivka.

Morda je tudi zato tako priljubljeno. đ&#x;”˛

Dan namiznega tenisa Ĺ martno ob Paki – Pod okriljem Ĺ portnega druĹĄtva Gavce – Veliki Vrh zavzeto deluje sekcija za namizni tenis. Ta bo v soboto, 13. februarja, pripravila tudi letos dan namiznega tenisa v telovadnici osnovne ĹĄole bratov Letonja v Ĺ martnem ob Paki. ZaÄ?eli ga bodo ob 15. uri. UdeleĹžba na ĹĄportnem dogodku je bila doslej vedno dobra, ĹĄe posebej pa organizatorje razveseljuje dejstvo, da je med sodelujoÄ?imi vse veÄ? osnovnoĹĄolcev. Zato priÄ?akujejo, da se bodo odraslim ljubiteljskim igralcem iz obÄ?ine Ĺ martno ob Paki za zelenimi mizami pridruĹžilo ĹĄe veÄ? osnovnoĹĄolcev kot lani. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 4. 2. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

OdĹĄla v Ljubljano

znanci zlorabili plaÄ?ilno kartico.

Z njo so opravili nakup v vrednosti skoraj 50 evrov. Policisti primer ĹĄe raziskujejo.

Velenje, 26. januarja – PrejĹĄnji torek zveÄ?er so policisti pomagali iskati 14-letnico. Da ne ve, kje je najstnica, jih je obvestila mama.

Policisti so ugotovili, da je njena hÄ?erka zjutraj odĹĄla v ĹĄolo, vendar se nato iz nje ni vrnila domov.

Poslala je samo SMS sporoÄ?ilo, v katerem je mamo obvestila, da se vidijo jutri. Policisti so preverili veÄ? naslovov, kjer bi najstnica lahko bila, a niso bili uspeĹĄni.

Naslednji dan se je ta sama vrnila domov. Policisti so se pogovorili z njo in izvedeli, da je bila v Ljubljani. O njenem izginotju (oz. pogreĹĄanju) bodo policisti sedaj obvestili drĹžavno toĹžilstvo, pa tudi center za socialno delo.

Ukradli delovni stroj Ljubno ob Savinji, 27. januarja – Z gradbiĹĄÄ?a na Ljubnem ob Savinji so neznanci ukradli delovni stroj Takeuchi TD290, rdeÄ?e-bele barve. Delovni stroj je letnik 2013. PogreĹĄajo tudi pnevmatsko kladivo in tri delovne Ĺžlice. PovzroÄ?eno ĹĄkodo ocenjujejo na okoli 80.000 evrov.

ÂťPlenÂŤ pustil na njivi

ÄŒakata na sanjske poÄ?itnice Velenje, 27. januarja – Po objavi v medijih, kako je turistiÄ?na agencija Jupiter obljubljala sanjske cenovno ugodne poÄ?itnice, potem pa ÂťizginilaÂŤ, ĹĄe preden so jih plaÄ?niki uĹžili, se je v sredo na velenjski policijski postaji oglasil VelenjÄ?an, ki ĹĄe vedno Ä?aka na poÄ?itnice, za katere je pri Jupitru Ĺže poravnal akontacijo. Ĺ e eden z isto zgodbo je na policijsko postajo priĹĄel v soboto. Ker so jasni vsi elementi goljufije, bodo policisti oba primera odstopili v obravnavo sodiĹĄÄ?u.

Vlomil v klet in ukradel kolo Nazarje, 29. januarja – Neznanec je v Ä?etrtek vlomil v klet stanovanjskega bloka. Ukradel je kolo znamke Wilier MTB Bike, modro-zelene barve. Kolo je po oceni lastnika vredno okoli 700 evrov.

Dve delovni nesreÄ?i

Ĺ oĹĄtanj, 27. januarja – V sredo ponoÄ?i so policisti v MetleÄ?ah obravnavali tatvino zalogovnika za toplotno Ä?rpalko. Kdo ga je ukradel iz trgovine, ĹĄe raziskujejo, oÄ?itno pa si je tat med begom premislil in zalogovnik pustil na bliĹžnji njivi. Policisti so ga zasegli, tatu pa ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Zlorabili banÄ?no kartico Velenje, 27. januarja – PrejĹĄnjo sredo je na velenjsko policijsko postajo priĹĄel obÄ?an, ki so mu ne-

Velenje, 30. januarja – Minuli teden sta se zgodili dve nesreÄ?i pri delu. Prva se je zgodila v soboto dopoldne v podjetju Gorenje kopalnice, v njej pa se je delavec lahko telesno poĹĄkodoval.

Policisti so ugotovili, da je tuja krivda izkljuÄ?ena.

V ponedeljek dopoldne so policisti obravnavali delovno nesreÄ?o na KidriÄ?evi cesti 2/b. Tam je delavec padel z lestve in se pri tem hudo telesno poĹĄkodoval. Policisti so tudi v tem primeru ugotovili, da je tuja krivda izkljuÄ?ena, o obeh nesreÄ?ah pa bodo obvestili tudi sodiĹĄÄ?e.

DirkaÄ?a ustavili policisti Ĺ oĹĄtanj, 31. januarja –V nedeljo dopoldne je neznanec dirkal po cesti Ĺ oĹĄtanj–Florjan. Voznika BMW-ja, ki si je javno cesto oÄ?itno ta dan izbral za osebni reli, so policisti k sreÄ?i ustavili, preden se je zgodilo kaj hujĹĄega. Policisti so veliko o njegovem obnaĹĄanju na cesti izvedeli od priÄ?e, dirkaÄ?u pa so seveda napisali zajeten plaÄ?ilni nalog. Pri kontroli so za nameÄ?ek ugotovili, da se pri avtu ne ujemajo podatki o homologaciji, kar bodo dodatno preverili, nato pa tudi ukrepali.

Velenje, 27. januarja – V sredo dopoldne so velenjske policiste poklicali iz Zdravstvenega doma Velenje in jih obvestili, da pri njih obÄ?an iĹĄÄ?e zdravniĹĄko pomoÄ?, ker je bil udeleĹžen v prometni nesreÄ?i. V razgovoru z njim so ugotovili, da se je prometna nesreÄ?a zgodila obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje. TamkajĹĄnji policisti bodo poiskali povzroÄ?itelja nesreÄ?e in ga tudi kaznovali.

Velenje, 27. januarja – PrejĹĄnjo sredo ob 16.35 se je na Jenkovi cesti, ob kateri sta osnovna in glasbena ĹĄola in naj bi bila voĹžnja po njej zaradi ĹĄtevilnih otrok, ki jo preÄ?kajo, ĹĄe toliko bolj previdna, zgodila prometna nesreÄ?a. PovzroÄ?il jo je voznik osebnega avtomobila znamke Audi A3, temno modre kovinske barve. Ta namreÄ? ni dal prednosti peĹĄcem, ki so pravilno preÄ?kali Jenkovo cesto na prehodu za peĹĄce. Voznik je trÄ?il v enega od peĹĄcev in nato odpeljal naprej proti TomĹĄiÄ?evi cesti. Velenjski policisti prosijo morebitne oÄ?ividce nesreÄ?e in tudi oba udeleĹženca, ki nista bila poĹĄkodovana, da pokliÄ?ejo na PP Velenje (tel.

03 898 61 00) zaradi razjasnitve okoliĹĄÄ?in prometne nesreÄ?e. Vsaka informacija jim bo dobrodoĹĄla, saj nevestnega voznika ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Sin grozil mami Velenje, 27. januarja – V sredo ob 16.45 so velenjski policisti posredovali v druŞinskem sporu na Cesti Simona Blatnika 1.

Tam je namreÄ? sin grozil mami, ĹĄe preden so do stanovanja priĹĄli policisti, pa je dom zapustil. Policisti so ga kmalu naĹĄli in mu ÂťpodariliÂŤ poloĹžnico za neÄ?edno obnaĹĄanje.

Vedo, kdo je kriv Velenje, 27. januarja – Prejťnjo sredo okoli 18. ure sta policiji znana storilca poťkodovala vrata na Partizanski 7. Policisti ju bodo po razgovoru z njima kazensko ovadili.

Izsiljevala prednost in se poĹĄkodovala Ĺ oĹĄtanj, 28. januarja – V Ä?etrtek dopoldne so policisti obravnavali prometno nesreÄ?o s telesnimi poĹĄkodbami. V njej se je lahko telesno poĹĄkodovala povzroÄ?iteljica nesreÄ?e.

Do nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi izsiljevanja prednosti. Policisti so ji napisali plaÄ?ilni nalog.

Ni se mu uspelo skriti Ĺ oĹĄtanj, 28. januarja – V Ä?etrtek popoldne so policisti na parkirnem prostoru podjetja Gorenje IPP v Ĺ oĹĄtanju obravnavali prometno nesreÄ?o, v kateri je voznik trÄ?il v parkirano vozilo, svoje vozilo pa potem parkiral malo naprej. Prometno nesreÄ?o je opazil obÄ?an, ki je policistom povedal, kaj se je

zgodilo. Ti so zato povzroÄ?itelju nesreÄ?e izdali plaÄ?ilni nalog zaradi nepravilnega premika vozila, globa pa je viĹĄja tudi zato, ker po nesreÄ?i ni nudil svojih podatkov lastniku vozila, v katerega je trÄ?il.

da so morali policisti uporabiti tudi prisilna sredstva.

Vpil na bivĹĄo

Ĺ oĹĄtanj, 31. januarja – Na gradbiĹĄÄ?u v Skornem pri Ĺ oĹĄtanju je neznanec ukradel akumulator, ki je napajal premiÄ?ni semafor. Ta zato ni veÄ? pomagal varno usmerjati prometa.

Velenje, 29. januarja – V petek zveÄ?er je na velenjsko policijsko postajo poklicala Ĺženka, ki je policistom povedala, da je nanjo po telefonu vpil bivĹĄi partner. A kaj jo je zmerjal, bo sedaj moral pojasniti moĹžem postave, ki bodo po razgovoru z njim tudi ukrepali.

Najmanj, kar ga Ä?aka, je odloÄ?ba o prekrĹĄku.

PrekoraÄ?ili obratovalno dovoljenje Velenje, 29. januarja – V petek zveÄ?er ob 23.20 so policisti posredovali v lokalu Vip caffe na Selu, kjer naj bi bili gostje (pre)glasni. Policisti so ugotovili, da so najveÄ? hrupa povzroÄ?ali, ko so preĹĄerne volje zapuĹĄÄ?ali lokal. Ker bi moral biti lokal ob pozni uri Ĺže zaprt, bodo za lastnika lokala napisali predlog za uvedbo postopka zaradi prekoraÄ?itve obratovalnega dovoljenja.

Pristal na strehi PaĹĄka vas, 30. januarja – V soboto zveÄ?er se je na relaciji PaĹĄka vas–Šmartno ob Paki zgodila prometna nesreÄ?a, ki jo je voznik osebnega avtomobila povzroÄ?il zaradi neprilagojene hitrosti. Avto je zaneslo in obrnilo na streho, k sreÄ?i pa v nesreÄ?i nihÄ?e ni bil telesno poĹĄkodovan. Voznik bo moral sedaj plaÄ?ati popravilo avta in globo, ki so mu jo napisali policisti.

Pomagali so ga odpeljati na zdravljenje Velenje, 31. januarja – V nedeljo zjutraj so policisti pospremili zdravnika ZD Velenje v Šalek, kjer so mu nudili asistenco pri hospitalizaciji bolnika. Ta je bil tako jezen,

Iz dela gasilskih druĹĄtev

Razgibano in delovno leto Ĺ martno ob Paki, 30. januarja – Na 113. rednem obÄ?nem zboru so Ä?lani prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki ugotavljali, da je bilo preteklo leto razgibano in delovno.

mladino, Ä?lane in starejĹĄe gasilce. Izvedli so tradicionalno memorialno tekmovanje za pionirke in pionirje v spomin na Tino, Kristino in Matica. Pozornost so namenili ĹĄe druĹžabnim aktiv-

na meddruĹĄtveni vaji v LetuĹĄu, organizacijo meddruĹĄtvene vaje ĹĄtirih sosednjih gasilskih druĹĄtev ob mesecu poĹžarne varnosti, urjenje desetin ter izobraĹževanje Ä?lanstva.

Zbil peĹĄca in pobegnil

Iz POLICIJSKE beleĹžke Policisti iĹĄÄ?ejo povzroÄ?itelja

4. februarja 2016

Semafor ÂťmrknilÂŤ zaradi kraje akumulatorja

Izseljeval prednost in povzroÄ?il nesreÄ?o Velenje, 1. februarja – V ponedeljek se je na Efenkovi cesti zgodila prometna nesreÄ?a zaradi izsiljevanja prednosti. V njej je bil eden od udeleĹžencev lahko telesno poĹĄkodovan, povzroÄ?itelju pa so policisti izdali plaÄ?ilni nalog.

Pobeglega voznika kmalu izsledili Velenje, 1. februarja – V ponedeljek zveÄ?er je voznik na parkirnem prostoru Stantetove ulice trÄ?il v parkirano vozilo, po tem pa pobegnil. Policisti so ga kmalu naĹĄli. Pri postopku je odklonil preizkus alkoholiziranosti, zato se bo moral zaradi tega, pa tudi zaradi prometne nesreÄ?e in pobega zagovarjati pri sodniku za prekrĹĄke.

Z opravljenim delom v preteklem letu so bili zadovoljni.

Po besedah predsednika druĹĄtva Franca Kumarja so za gasilskim domom zgradili prizidek in z njim pridobili pomemben prostor za shranjevanje razliÄ?ne gasilske opreme, skrbeli za vzdrĹževanje in urejeno okolico doma. Znova so se izkazali kot odliÄ?ni organizatorji tekmovanja Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline za

V letoĹĄnjem delovnem programu ĹĄmarĹĄki gasilci veÄ?jih vlaganj, delovnih akcij niso predvideli. Poleg usposabljanja desetin, operativcev nameravajo nameniti ĹĄe veÄ? pozornosti izobraĹževanju Ä?lanov, druĹžabnosti ter pridobivanju novih Ä?lanov. Na obÄ?nem zboru so jih sprejeli ĹĄest.

nostim. Ob tem se je Kumar zahvalil Ä?lanom, ki so zavzeto sodelovali pri izvedbi naÄ?rtovanih aktivnosti.

Lani so operativci druĹĄtva posredovali trikrat, na intervencijah je sodelovalo 40 gasilcev, opravili pa so 96 operativnih ur.

Poveljnik druĹĄtva Darko Pergovnik je poudaril ĹĄe sodelovanje

đ&#x;”˛

Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje

www.hvu.si | 03 428 59 00

INFORMATIVNI DAN Smo ĹĄola s tradicijo, znanjem in izkuĹĄnjami, ki jih z veseljem, odgovornostjo in ljubeznijo posredujemo mladim.

ŠOLA, KJER JE LÉPO DOMA. SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA

cvetliÄ?ar vrtnar hortikulturni tehnik aranĹžerski tehnik Petek, 12. februar ob 9. in 15. uri, sobota, 13. februar ob 9. uri VIĹ JA STROKOVNA Ĺ OLA

hortikultura snovalec vizualnih komunikacij in trĹženja Petek, 12. februar ob 11. in 15. uri, sobota, 13. februar ob 11. uri

Vredno pohvale V minulem tednu so poĹĄtenjaki na velenjsko policijsko postajo prinesli kar tri najdene denarnice z dokumenti, ki so jih policisti Ĺže vrnili lastnikom. Na lastnika pa na policijski postaji ĹĄe Ä?aka kontaktni kljuÄ? osebnega avtomobila znamke Nissan, ki ga je poĹĄteni najditelj v ponedeljek naĹĄel na obmoÄ?ju pri konjuĹĄnici. Lastnik ga lahko prevzame na PP Velenje.

ZNANJE IN TRADICIJA STA NA NAĹ I STRANI. VESELIMO SE VAĹ EGA OBISKA. www.hvu.si | 03 428 59 00

Tp

NaĹĄ Ä?as, 4. 2. 2016, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

4. februarja 2016

19

Prometna policija Celje v Velenju Nov sedeĹž pomeni enakomernejĹĄo oddaljenost do vseh obmoÄ?ij celotne policijske uprave Velenje, 1. februarja – Od ponedeljka je sedeĹž Postaje prometne policije Celje v Velenju, na KopaliĹĄki 3. Objekt, ki je v lasti Mestne obÄ?ine Velenje, je policija dobila v brezplaÄ?no uporabo.

Po zdruĹžitvi policijskih uprav Celje in Slovenj Gradec v letu 2011 na sedeĹžu Postaje prometne policije Celje zaradi prostorske stiske ni bila moĹžna zdruĹžitev policistov obeh postaj prometne policije. PribliĹžno tretjina jih je ostala na KoroĹĄkem.

Z novim sedeĹžem v Velenju, ki je v srediĹĄÄ?u obmoÄ?ja, je zdaj omogoÄ?ena ena-

komernejĹĄa oddaljenost do vseh obmoÄ?ij v prostojnosti Policijske uprave Celje.

Prostori v Velenju pa so, tako pravijo na Policijski upravi Celje, tudi dovolj veliki in funkcionalni ter zagotavljajo zadostno ĹĄtevilo parkirnih prostorov tako za sluĹžbena vozila kot za vozila strank. Poleg tega je z njimi odpravljena tudi razdeljenost policistov, kar je povzroÄ?alo dodatne stroĹĄke zaradi vsakodnevnih sluĹžbenih prevozov in organizacijske teĹžave. đ&#x;”˛

Zdr avst vo

Lesarstv

o

TR d i j a ĹĄ k iE N D I d v b l i Ĺž ionm i ĹĄole

IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI: gozdarstvo: lesarstvo: zdravstvo:

SSI gozdarski tehnik, SPI gozdar SPI mizar SSI zdraV zdra stVena nega, SPI BoLniÄŒar-negoVa V LeC Va

IZOBRAĹ˝EVALNI PROGRAMI: SSI gozdarski tehnik SPI gozdar SPI mizar SSI zdraV zdra stVena nega, SPI BoLniÄŒar-negoVa V LeC Va C

V teh dneh vam bo veÄ? kot vĹĄeÄ?, Ä?e boste imeli velik vpliv na potek dogodkov. Velikokrat bo tako, saj bodo niti tokrat v vaĹĄih rokah. V druĹžini in bliĹžnjem sorodstvu vam bodo priznali, da so vaĹĄe Ĺživljenjske izkuĹĄnje veliko vredne. Ker boste ob tem spet povsem samozavestni, boste ĹĄe bolj prepriÄ?ljivi. Predvsem pa boste uÄ?inkoviti. PoÄ?utili se boste fantastiÄ?no. Od ponedeljka dalje vam bo uspelo prav vse, Ä?esar se boste lotili. SreÄ?o boste imeli tudi glede financ, saj bo priteklo na vaĹĄ raÄ?un nekaj nepriÄ?akovanega denarja, ki ga v teh dneh res potrebujete. Pa ne zase, predvsem za svoje najbliĹžje, saj jim Ĺželite pomagati. ÄŒe boste ĹĄe malo stisnili, primanjkljaja na raÄ?unu ne boste Ä?utili ĹĄe nekaj mesecev. V lepih dnevih veÄ? Ä?asa preĹživite na sveĹžem zimskem zraku. ÄŒe boste zraven ĹĄe zamigali, bo poÄ?utje ĹĄe boljĹĄe.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Zdravi boste. Za tiste, ki ste imeli v preteklosti teĹžave z zobmi, bo dobra novica tudi to, da jih sedaj lep Ä?as ne boste imeli veÄ?. Ĺ˝al ne bo tako roĹžnato na finanÄ?nem podroÄ?ju. Denarja vam bo primanjkovalo, kar bo precejĹĄnja sprememba od nekaj preteklih mesecev. Zvezde vam svetujejo, da se pri poslovnih odloÄ?itvah v teh dneh ne obremenjujete z mnenji drugih, saj sami pri sebi veste, da delate prav. Pri tem pa vam ĹĄe vedno ne bo vseeno, kaj si o tem mislijo vaĹĄi najbliĹžji. Zavedajte se, da vam tokrat niso veliko pomagali in da tudi zato vaĹĄih poÄ?etij nimajo pravice komentirati. PomoÄ? prijatelju v stiski, ki sega Ĺže v pretekli teden, se vam bo v prihodnosti moÄ?no obrestovala. Radi boste z njim, saj je postal povsem drug Ä?lovek. Na zaÄ?etku prihodnjega tedna vas Ä?aka sreÄ?anje, ki se ga bojite. Ne pokaĹžite strahu, saj bo nasprotna stran v tem preveÄ? uĹživala. Zato se na sreÄ?anje dobro pripravite.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Pridi po znanje in uresnici svoje sanje Gozdarstvo

mkp

Oven 21. 3. - 20. 4.

Srednja gozdarska in lesarska ĹĄola Postojna

www.sola.sgls.si

"Pridi po znanje in uresniÄ?i svoje sanje" je moto Srednje gozdarske in lesarske ĹĄole Postojna in zaĹĄÄ?itni znak prenosa kvalitetnega znanja uÄ?iteljev z dolgoletnimi izkuĹĄnjami s pouÄ?evanjem in delom tudi v praksi. Za gozdarstvo je SGLĹ Postojna najbolje opremljena ĹĄola v Sloveniji, z rezultati na strokovnih gozdarskih tekmovanjih pa je v samem vrhu Evrope.

Poleg strokovnega znanja in velike mere praktiÄ?nih izkuĹĄenj v raznolikih delovnih okoljih se dijaki v SGLĹ Postojna vkljuÄ?ujejo v zanimive dejavnosti. Mnoge med njimi so vkljuÄ?ene Ĺže v osnovni program. Ĺ e veÄ? pa je za dijake izbire v obĹĄolskih dejavnostih, najbolj popularne so prav gotovo poti v tujino, teĹžko pa najdemo dijaka, ki ne bi naĹĄel kaj zanimivega tudi zase.

Najbolj celovito znanje za vsa praktiÄ?na dela v gozdu dobijo tisti, ki se vkljuÄ?ijo v izobraĹževalni program gozdar.

Temeljne vsebine v programu gozdarski tehnik so organizacija del v gozdu, trĹženje lesa in gojenje in varstvo gozdov. V okviru izobraĹževanja dijaki dobijo osnove lovstva kot trajnostne sonaravne rabe gozda, zaradi Ä?esar se jim prizna tudi teoretiÄ?ni del lovskega izpita.

Eden od ciljev programa je tudi samozaposleni gozdarski tehnik, ki bo lastniku gozda nudil celotno podporo pri vseh njegovih skrbeh in delih v gozdu. Znal mu bo svetovati, opraviti vsa praktiÄ?na dela in tudi prodati les. Kajti gozdarski tehnik lahko v SGLĹ v okviru nadstandardne ponudbe pridobi vse nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) s podroÄ?ja gozdarstva.

SGLĹ Postojna je vzpostavila svojo gozdno-lesno verigo. Ĺ ola ima gozdno posest, Ĺžago za razrez hlodovine in lesarske delavnice. Dijaki osvojijo znanja iz primarne predelave lesa, konstruiranja in izdelajo primer vrtne galanterije (uto, nadstreĹĄek ‌). Dijaki, ki se ĹĄolajo v SGLĹ Postojna, so tako promotorji in ustvarjalci nove generacije uspeĹĄnejĹĄe izrabe lesa v domovini. đ&#x;”˛ epp

OdloÄ?iti se morate, kako boste reagirali v neki osebni zadevi, ki vam sicer ni preveÄ? vĹĄeÄ?. Ĺ˝al ne bo moĹžnosti, da se ji izognete. Tokrat ne bo ne Ä?asa in ne priloĹžnosti, da bi se lahko v miru posvetili iskanju prave reĹĄitve. Prisluhniti boste morali osebnemu obÄ?utku, ki vas pogosto vodi v pravo smer, in reagirati takoj. Rezultat bo presenetljivo dober, zato se Ä?im prej pomirite.

Glede osebnega poÄ?utja se spomnite, da vas vsako pretiravanje drago stane, zato bodite zmerni tako pri ĹĄportnih aktivnostih kot pri hrani. Sploh pri slednji, saj znate z njo tolaĹžiti stres, ki bo v teh dneh neizogiben. So vse novoletne zaobljube Ĺže zbledele? Kar se vam zadnje Ä?ase dogaja tako v sluĹžbi, kot doma ni niÄ? novega, novo je, da si tokrat veliko bolj Ĺženete k srcu. Ĺ˝ivÄ?na napetost bo minila, ko bodo spet temperature padle in bo v deĹželo spet priĹĄla prava zima.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Na Ä?ustvenem podroÄ?ju bo Ĺže jutri priĹĄlo do nesporazumov, ki pa jih boste kmalu zgladili.

Napetost bo popustila Ĺže v nedeljo. Sledil bo naporen delovni teden, saj se boste morali pri delu vedno znova dokazovati. Sploh, ker bodo dnevi dvojno naporni, saj se ne boste poÄ?utili tako kot bi bilo treba. V vaĹĄem telesu se nekaj kuha. ÄŒe boste imeli sreÄ?o, jo boste odnesli le z laĹžjo virozo, lahko pa vas krepko poloĹži v posteljo. VaĹĄ trud pri delovnih obveznostih se bo obrestoval s precejĹĄnjim Ä?asovnim zamikom, zato ne popustite, Ä?etudi boste morali vloĹžiti veliko napora. Sprostitev poiĹĄÄ?ite v naravi. Dolgi sprehodi tudi pozimi godijo, telesno aktivni pa bodite tudi v toplih zaprtih prostorih. Dnevi so ĹĄe kratki, zato dobro naÄ?rtujte svoj prosti Ä?as. Izgovori bodo tokrat odveÄ?. Tudi, ko bo partner Ĺželel, da obiĹĄÄ?eta kakĹĄno prireditev, se raje ne izgovarjajte. Obema bo koristilo, tudi vajin odnos bo boljĹĄi.

Lev 23. 7. - 23. 8.

ÄŒeprav v deĹželo ĹĄe ni priĹĄla pomlad in nas po nekaj lepih dneh spet Ä?akajo bolj zimski, so pri vas na obzorju spet srÄ?ne teĹžave. Tako velike bodo, da bodo zasenÄ?ile vse druge v vaĹĄem Ĺživljenju.

Dobro veste, da zadnje Ä?ase v vaĹĄi ljubezenski zvezi ni veÄ? tako, kot si Ĺželite vi. Tudi partner ni veÄ? zadovoljen, kar kaĹže na razliÄ?ne naÄ?ine. Nobeden od njih vam ni vĹĄeÄ?, le ĹĄe bolj negotovi vase postajate. Prvi korak do reĹĄitve krize je zagotovo v tem, da s partnerjem spet zaÄ?neta skupaj naÄ?rtovati razliÄ?ne aktivnosti. Zadnje Ä?ase Ĺživita vsak po svoje, skupaj skorajda nista veÄ?. Zato sta se tudi zaÄ?ela odtujevati. Pogovor ne bo zlahka stekel, a vam zvezde priporoÄ?ajo, da ste tokrat vi tisti, ki vztraja. Partnerju povejte, da vam mora posvetiti veÄ? Ä?asa. Pa ne le zato, ker si to zasluĹžite, ampak predvsem zato, ker si to Ĺželite. Tako boste morda le premaknili steno, ki sta jo postavila na poti vajini sreÄ?i. Ne dopustite, da ta preraste v debel zid.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Pazite, kaj poÄ?nete. Partner ima namreÄ? do vas v naslednjih dneh velika priÄ?akovanja, vi pa si boste hoteli vzeti nekaj Ä?asa le zase in za prijatelje, ki vam Ĺže oÄ?itajo, da jih zanemarjate. In to prav zaradi partnerja. SreÄ?a bo sicer v teh dneh na vaĹĄi strani predvsem na finanÄ?nem podroÄ?ju, kar ste si tudi najbolj Ĺželeli. ÄŒe ne boste storili stare napake, bo to tudi trajalo, sicer se boste kmalu spet znaĹĄli v zaÄ?aranem krogu istih teĹžav. Iskanje poti iz dolgov, ki vam ne morejo biti vĹĄeÄ?, vas je v zadnjem Ä?asu Ĺže krepko utrudila. Zato se tokrat vzemite v roke, preden se spet zavrtite na napornem finanÄ?nem vrtiljaku. VpraĹĄajte se, ali Ĺželeno reÄ? res tako nujno potrebujete. Ob koncu tedna se umirite, spoÄ?ijte in premislite. Potem naredite naÄ?rt.

Vse, kar si boste zadali, zapiĹĄite. Ne odstopajte od zaÄ?rtanega, Ä?etudi vas bo moÄ?no mikalo. Verjemite, da zmorete.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Vikend je bil po dolgem Ä?asu brezskrben, sedaj pa se vraÄ?ate v realnost. Pred vami je naporen teden v sluĹžbi in doma, konca tedna, kot da ne bo. Povsod ste namreÄ? v zaostanku z delom. ÄŒe boste delali tudi ob koncu tedna, boste vse nadomestili. In ko boste laĹžje zadihali, se boste tudi umirili. Prej nikakor. V obup in slabo voljo vas bo spravljalo tudi to, da ne boste mogli pomagati bliĹžnjemu sorodniku. Sploh, ker boste vedeli, da vas tokrat res potrebuje. Morda pa mu boste vseeno lahko, Ä?e boste le bolje organizirali svoj prosti Ä?as. Bolj kot to, da ga ne bo na pretek, vas bo skrbelo, ker boste precej utrujeni. ÄŒisti raÄ?uni so ĹĄe vedno edina moĹžnost, da stvari, ki so odvisne od veÄ? posameznikov, spet zaÄ?nejo teÄ?i kot je treba. Vi pa nekaterim zadnje Ä?ase preveÄ? popuĹĄÄ?ate. Ko pride tako daleÄ?, nikoli ni lahko. ÄŒas je, da resno razmislite o bliĹžnji prihodnosti. Imate vse moĹžnosti, da jo spremenite na bolje.

Ĺ korpijon 24.10. - 22. 11.

VaĹĄi bliĹžnji bodo prvi opazili, da ste zadnje Ä?ase precej raztreseni. Vzrok poznate le vi, a ga v teh dneh ĹĄe ne boste pripravljeni deliti z nikomer niti s partnerjem. Strah bo velik, minil pa ne bo, dokler ne dobite odgovorov. Zato niÄ? ne prelagajte na jutri. Tudi pregled trenutnih finanÄ?nih zmoĹžnosti vam bo povzroÄ?il precej skrbi. ÄŒe boste iskreni, boste hitro ugotovili, da preveÄ? zapravljate za stvari, ki jih sploh ne potrebujete. Zato proÄ? od trgovin, Ä?as, ki bi ga zapravili v njih, raje usmerite vase. Dobro poÄ?utje nikoli ne pride samo od sebe, vi pa zadnje Ä?ase migate le v mislih. V sluĹžbi zna priti do problemov Ĺže na zaÄ?etku prihodnjega tedna. K sreÄ?i se bodo razreĹĄili brez veÄ?jih posledic in brez vaĹĄe angaĹžiranosti, saj jih bodo zakuhali drugi. VÄ?asih je bolje, da ste tiho, saj vam lahko priÄ?kanje bolj ĹĄkodi, kot pa pomaga. Tokrat bo tako. Prijatelji vas bodo pregovorili, da z njimi preĹživite veÄ? Ä?asa. ToÄ?no to boste potrebovali. Tokrat bosta s partnerjem odkrila, da sta bila zadnje dni vsak na svojem bregu Ä?isto po nepotrebnem. Kriv je bil nesporazum, ki je Ĺže preteklost.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Partner vam bo pripravil prijetno preseneÄ?enje in vam z njim polepĹĄal kar nekaj dni v tem tednu. Odkrila bosta novo strast, ki vaju bo spet moÄ?no povezala. Ravno pravi Ä?as, saj bodo tudi zato vaĹĄe letoĹĄnje zimske poÄ?itnice, ki se hitro bliĹžajo, lepe. Tudi zdravje vam ta teden ne bo preveÄ? nagajalo. Paziti morate predvsem na prehrano, saj je velika moĹžnost, da boste imeli teĹžave z Ĺželodcem. Te bi bile lahko tudi posledica stresa, ki se mu ob svojem delu in obÄ?utku odgovornosti paÄ? ne morete izogniti. Lahko pa poskrbite za sprostitev. Ne le tu in tam, ampak redno. Tu delate najveÄ?jo napako; ko vam ponagaja zdravje, ste nekaj Ä?asa pridni in res skrbite zanj. Potem pa spet opustite zdrave navade in se vrnete k tistim, ki vam preverjeno ĹĄkodijo. Finance? Ne boste imeli razloga, da se pritoĹžujete. Skrbelo vas bo, kako prihranke bolje oplemenititi. Sploh, ker trenutno ne naÄ?rtujete veÄ?jih investicij.

v ĹĄolskem in ĹĄtudijskem letu 2016/2017 razpisuje naslednje izobraĹževalne programe: SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA Ĺ OLA

VIĹ JA STROKOVNA Ĺ OLA Redno in izredno izobraĹževanje

1. Ĺ TIRILETNI PROGRAMI Ĺ˝ivilsko prehranski tehnik ď‚&#x; Kmetijsko podjetniĹĄki tehnik ď‚&#x; Naravovarstveni tehnik

UPRAVLJANJE PODEĹ˝ELJA IN KRAJINE inĹženir kmetijstva in krajine ď‚&#x; Ĺ˝IVILSTVO IN PREHRANA inĹženir Ĺživilstva in prehrane ď‚&#x; GOSTINSTVO IN TURIZEM organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu ď‚&#x; NARAVOVARSTVO - inĹženir naravovarstva.

2. TRILETNI PROGRAMI ď‚&#x; Mehanik kmetijskih in delovnih strojev ď‚&#x; Slaťèièar ď‚&#x; Pek 3. DVOLETNI PROGRAM Pomoènik v biotehniki in oskrbi

ď‚&#x;

4. PROGRAMA 3+2 ď‚&#x; Ĺ˝ivilsko prehranski tehnik (3+2) ď‚&#x; Kmetijsko podjetniĹĄki tehnik (3+2) Informativna dneva: 12. februar ob 9.00 in 15.00 13. februar ob 9.00.

ď‚&#x;

Informativni dnevi: 12. februar ob 11.00 in 16.30 13. februar ob 10.30 5. marec ob 10.00.

Informacije: www.sc-s.si Informacije dobite na Ĺ olskem centru Ĺ entjur ali na telefonski ĹĄtevilki

03 746 29 00

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Dolgo ste Ä?akali, sedaj se je zgodilo. Dobili ste dokaz, da vaĹĄe delo cenijo tudi vaĹĄi sovraĹžniki.

Tega se boste res iskreno razveselili. Verjemite, da so tudi vaĹĄi najbliĹžji veseli za vas, saj ste bili zadnje Ä?ase precej brez Ĺživljenjskega elana. Ta se vraÄ?a. Naenkrat boste imeli idej in dela vrh glave. Delo boste v naslednjih dneh opravljali z lahkoto. Ne boste pa se ĹĄe mogli otresti obÄ?utka, da vam pogosto drugi narekujejo tempo Ĺživljenja. Sprijaznite se raje, da drugaÄ?e ne gre. V prostem Ä?asu, ki ga Ĺžal ne bo veliko, si privoĹĄÄ?ite razvajanje. Partner bo poskrbel, da vama bo tudi ob koncu tega tedna res lepo. ÄŒe le gre, bodita Ä?im veÄ? sama, saj trenutno potrebujeta bliĹžino drug drugega. Na druĹžinski zabavi bo zabavno. Proti priÄ?akovanjem. Nekdo od sorodnikov bo z vami delil res lepo novico. Veseli boste zanj. Ob tem pa boste zaÄ?utili veliko Ĺželjo po spremembi tudi v svoji druĹžini. Naj ne ostane le pri Ĺželji! Ĺ olski center Ĺ entjur, Cesta na kmetijsko ĹĄolo 9, 3230 Ĺ entjur

ď‚&#x;

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Ĺ˝e nekaj Ä?asa se vse vaĹĄe misli vrtijo le okoli vaĹĄega poÄ?utja. Ne, ni takĹĄno, kot si Ĺželite. Veste tudi, da ste zadnje Ä?ase postali bolj obÄ?utljivi, kot ste bili kdajkoli doslej, ĹĄe vedno pa ne veste, zakaj je tako. VÄ?asih ste znali skriti, kaj se vam dogaja. Sedaj tega ne znate veÄ?. To vas dela ranljivega, kar vam ni vĹĄeÄ?. A iz svoje koĹže ne morete. In ne znate. Ĺ˝elite si pozornosti neke osebe, ki ni dolgo v vaĹĄem Ĺživljenju, vendar vas je strah, da bi vas zavrnitev vrgla iz tira. Zavedati se morate, da vÄ?asih tveganje obrodi najslajĹĄe sadove. ÄŒe ĹĄe niste pripravljeni, poÄ?akajte na pravi trenutek. Brez skrbi, zaÄ?utili boste, kdaj bo napoÄ?il. Samski se pripravite na sreÄ?anje, ki vam bo morda spremenilo Ĺživljenje. Vezani se trudite, da bo zveza stabilna. Od nedelje dalje vam namreÄ? zvezde na ljubezenskem podroÄ?ju ne bodo stale ob strani, zato boste ranljivi.

Osebno praznovanje bo letos ĹĄe posebej lepo.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

ZaÄ?eli se boste spet odpirati navzven in se veÄ? druĹžiti z ljudmi. Samota ne bo veÄ? vaĹĄe zatoÄ?iĹĄÄ?e, pogosteje boste Ä?as preĹživljali v druĹžbi. PriloĹžnosti sicer ĹĄe bo veliko, prav posebna pa bo v soboto. VeÄ?er bo najlepĹĄi del tega dne. Ponosni boste na svojega partnerja, kar mu boste tudi pokazali in glasno povedali. Brez oklevanja. Le najbliĹžji bodo prihodnji teden opazili, da vas ĹĄe vedno skrbi, kaj se dogaja z vami. Drugim ne bo Ä?isto niÄ? jasno, saj znate biti dober igralec. Skrbelo vas bo predvsem za nekoga od vaĹĄih najbliĹžjih. Naredite vse, da ne boste pretiravali in zganjali panike, ker ta res ne bo potrebna. ÄŒe vas bo v naslednjih dneh strah nekega pomembnega koraka, dobro pretehtajte pluse in minuse. Verjemite, da je plusov veÄ?. Recite si, da pogumni vedno zmagujejo, zajemite sapo in skoÄ?ite v neznano. Izteklo se bo dobro. A le, Ä?e boste tvegali. Finance? Pazljivo z denarjem, ni ga toliko, kot ste vajeni.

Naš čas, 4. 2. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

4. februarja

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca Vrtičkarji, 4/12 Dnevnik, vreme, šport Ne grem na koleno, dok. film Slovenski utrinki Poročila Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.40 Penelopa, ris.

15.45 Firbcologi 16.25 Profil: Srečko Rože 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Nevarnost prašnih delavcev 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Aktivna soseska 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Feri Lainšček 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Naša dediščina 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Profil: Srečko Rože 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.45 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00

02.10 03.20

Otroški kanal Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Odganjanje zime Točka, glasb. odd.

Med valovi Kino Fokus Slovenski magazin Halo TV Dobro jutro Čas za Manco Košir: O smrti Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos iz Osla Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz Canmora Avtomobilnost Aleš Debeljak, tihotapec besed Gibraltar, kanad. film Afrika, ranljiva celina, dok. odd.

Točka, glasb. odd. Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posn.

Biatlon, sp, sprint (M), posn.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.50 09.05 10.00 10.30 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.15 23.10 00.00 00.45 01.20

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Kaja, ris. Čebelica Maja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Usodno vino, nan.

24ur, vreme 24ur Nevesta v akciji, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina: New York, nan.

Kosti, nan.

Nočna izmena, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.45 09.40 10.25 10.55 11.35 12.35 15.50 16.55 19.10 20.20 20.50 21.20 23.10 00.05 00.50 sledi

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn: Anette Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice 3 HE Zavašnica – narava in človek Dornavski cigani, dokumentarni film 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

4. februarja 2016

Sobota,

5. februarja

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.50 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 23.20 00.55 01.25 02.20

07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.40 09.55 10.45 11.30 13.55 14.35 15.20 16.00 17.00 18.00 18.30 19.10 20.20 22.15 22.35 23.50 00.35 01.35 04.45 02.05 02.55 sledi 04.25

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem! kviz Ugriznimo znanost Vrtičkarji, 5/12 Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Bratec Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Kioka, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.

Na lepše Odmevi, šport, vreme Kinoteka: Akira Kurosawa Rašomon, japonski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Vetrnica Zgodbe iz školjke: Sijajni New York Točka, glas. odd.

Bleščica, odd. o modi Dragocena mokrišča, dok. odd.

Dobro jutro O živalih in ljudeh, svet. odd.

Na vrtu, ponov.

Posebna ponudba, svet. odd.

Dober dan Halo TV Fina gospa (IV.), 5/7 Fina gospa (IV.), 6/7 Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos iz Canmora Hotela sva na morje, nem. film Bučke, satirično inform. parodija, ponov.

Polnočni klub Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Biatlon, sp, sprint (Ž), posn.

Halo TV Športni posnetki Rokomet, ep (M), prvo polfinale, posn.

Rokomet, ep (M), drugo polfinale, posn.

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.50 09.05 10.00 10.30 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 22.25 23.00 23.05

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Kaja, ris. Čebelica Maja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Usodno vino, nan.

24ur, vreme 24ur Napumpana, am. film 24ur zvečer Eurojackpot Spogledovanje z nevarnostjo, kanad. film 00.50 Spoznajte Monico Velour, am. film 02.40 24ur zvečer, ponov.

03.15 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.05 12.10 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 21.50 23.20 23.50 23.55

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Naredimo si pustno masko Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Ašrami v Indiji, ponovitev Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV, Okarina Folk Festival: Pepe Gambetta Iz oddaje Dobro jutro O 14. diviziji, dokumentarni film Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

6. februarja

05.55 06.05 07.00 07.15 07.40 08.05 08.25 08.45 09.10 09.55 10.10 10.25 11.05 12.00 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.20 22.55 00.20 00.45 01.40

06.00 06.30 07.00 09.00 10.05 11.25 12.55 14.45 15.50 17.55 19.00 19.25 20.10 21.40 22.10 22.50 23.35 00.35 01.10 01.40 03.10 04.20 06.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.35 08.50 09.15 09.35 10.00 10.15 11.05 11.20 13.00 13.15 14.10 16.05 17.55 18.55 18.58 20.00 22.45 01.00 02.45

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Arheolog Čebelica Maja, ris. nan.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Studio kriškraš: Pust Ribič Pepe Firbcologi Male sive celice, kviz Mali izumitelj, dok. film Infodrom Kdo si pa ti?, 1/10 Tv arhiv Tednik Dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Valvasorjeva slava, dok. odd.

Afrika: Kongo, 3/5 Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Sladkanje z Rachel Allen, 5. del Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, šport, vreme Vse je mogoče, najboljši trenutki 2015 Fortitude, 4/12 Poročila, šport, vreme Locke, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

10 domačih Na lepše Najboljše jutro Dober dan, ponov.

Alp. smuč., sp, smuk (M), posnet.

Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos iz Garmisch-Partenkirchna Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos iz Hinzenbacha Slovenija danes: Ptuj Nord. smuč. (M), ekipno, prenos iz Osla Biatlon, sp, skup. start (M), prenos iz Canmora Smučarjev dnevnik, Vesna Fabjan, odd. o športu Biatlon, sp, skup. start (Ž), prenos iz Canmora Ni lahko biti jaz, am. film Glasovi strahu: Vmes, koprod. ser.

Zvezdana Možganske vragolije Katherine Mills, 1. del Judo, sp, posn. iz Pariza Bleščica, odd. o modi Aritmija, ponov.

Aritmični concert, prismojeni prof. bluesa Polnočni klub, ponov.

Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), ekipno, posn. iz Osla Smučarjev dnevnik: Vesna Fabjan, odd. o športu

24ur, ponov.

OTO čira čara Kaja, ris. Želvica Lulu, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Radovednica Bibi, ris.

Smrkci, ris.

Wendy, ris.

Winx klub, ris.

Peter Pan, ris.

Grozni Gašper, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Tv prodaja Dr. Dolittle 5, am. film Tv prodaja Lepota ni dovolj, am. ser.

Prisluhni srcu, am. film Maska, am. film Usodno vino, nan.

24ur, vreme 24ur Izvor, am. film Obala, am. film Kdo je bil Mono?, am. film Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Mednarodne igre šolarjev 09.40 Ustvarjalne iskrice (145), Letalo iz plastike 10.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje - Dom za varstvo odraslih Velenje 10.30 Ptica smrdokavra, dokumentarni film 10.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.10 Prodajno TV okno 11.25 Videospot dneva 11.30 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Čas za nas, tabornike!

18.40 Dotiki gora: Tirske peči 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2359. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Okarina Folk festival: Pepe Gambetta 21.15 Na obisku … pri Srečku Mehu, ponovitev 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

7. februarja

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.20 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.20 09.25 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.15 22.00 22.25 22.55 00.05 00.30 01.25

Živ žav Pipi in Melkijad, ris.

Penelopa, ris.

Zajček Belko, ris.

Tork, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Frančkov Fonzek, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Nabriti detektivi, 23/26 Nedeljska maša, prenos iz župnije Zgornje Pirniče Na obisku Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, ponov.

Na apaški meji, am. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Proslava ob slovenskem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, prenos iz CD Prešerno po Prešernu Dva ena, igrani film Poročila, šport, vreme Ivana Kobilca, portret slikarke, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.40 Glasovi strahu: Vmes, koprod. ser.

07.00 Duhovni utrip 07.20 Glasbena matineja 07.20 Dopoldan s Simfoniki Rtv Slovenija 07.55 Beneški karneval: Eva Nina Kozmus 08.45 Posebna ponudba 09.50 Alp. smuč., sp, SVSL (M), posnet.

10.55 Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos iz Gamrish- Partenkirchna 12.25 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos iz hinzenbacha 14.05 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Osla 16.10 Avtomobilnost, ponov.

16.40 Slovenija danes 18.05 Biatlon, sp, posamična štafeta, prenos iz Canmora 18.50 Noč je moja, dan je tvoj, dok. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sherlock (III.), 2/3 21.25 Slovenija danes 22.00 Biatlon, sp, mešana štafeta, prenos iz Canmora 23.20 Vse je mogoče, najboljši trenutki 2015 00.45 Vikend paket 01.55 Zabavni kanal 02.35 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.

04.30 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posn.

06.00 Smučarjev dnevnik: Rok Marguč, ponov.

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.35 08.50 09.15 09.40 09.50 10.15 10.40 10.55 12.35 12.50 13.45 15.30 17.55 18.55 18.58 20.00 22.00 00.00 02.20

24ur, ponov.

OTO čira čara Kaja, ris. Želvica Lulu, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Radovednica Bibi, ris.

Smrkci, ris.

Wendy, ris.

Peter Pan, ris.

Grozni Gašper, ris.

Transformerji, ris.

Leto Star Wars, ris.

Tv prodaja Ko sem jedel črve, am. film Tv prodaja Lepota ni dovolj, am. ser. Šokantni posnetki, kanad. film Petelinji zajtrk, slovenski film Usodno vino, nan.

24ur vreme 24ur Dnevnik Bridget Jones, ang. film Wilsonova vojna, am. film Kapitalizem, am. dok. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Mednarodne igre šolarjev 09.40 2358. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 2359. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd 11.50 Ans. Vikend z gosti, 1. del koncerta, ponovitev 13.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Prodajno TV okno 14.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (144), Stekleni svečnik 18.20 Nanovo, Zakaj na študij v tujino?

19.00 Pop corn: Tinkara Kovač, Alja Istenič 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, Ans. SMEH, ans. Dor ma cajt 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Aktualno: Psihoterapija za otroke in mladostnike - mag.

Marjana Velikanje 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

8. februarja

05.55 06.10 06.25 07.30 08.00 10.15 10.40 11.10 11.55 12.25 13.00 13.30 15.00 15.10 15.55 16.00 16.30 17.00 17.20 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.30 00.35 01.00 01.55

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.45 07.55 08.00 08.05 08.15 08.30

Utrip Zrcalo tedna Sveto in svet Osmi dan Vlado Kreslin, koncert Sladkanje z Rachel Allen, 5. del 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš?=So vakeres?

Vrtičkarji, 6/12 Dnevnik, vreme, šport Učna leta izumitelja Polža, slovenski film Godalika – France Prešeren Dober dan, Koroška Pujsa Pepa, ris. Čebelica Maja, ris. nan.

Pogled na…Prešernov spomenik v Ljubljani Poročila, šport, vreme Megabiti energije, ponov.

Kdo si pa ti?, 2/10 Novice eRTeVe Emilija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Slep je, kdor se s petjem ukvarja: Portreti Prešernovih nagrajencev Moj ata, socialistični kulak, posn. gled. pred.

Poročila, šport, vreme Opus Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

13.20 14.15 15.20 16.20 17.00 18.00 18.30 19.00 19.10 19.20 19.30 19.35 20.00 20.45 21.55 22.45 00.25 01.30 02.15 03.15

Otroški kanal Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Tork, ris.

Zgodbe iz školjke: Maček in vrag Zgodbe iz školjke: Pesnik Vidkova srajčica, posn. lutk. pred.

Pika Nogavička, ris. nan.

Aljažev stolp, dok, film Duhovni utrip Avtoportret: Tone Partljič Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada Prešerno po Prešernu Ljudje in zemlja Judo, sp, posn. iz Pariza Avtomobilnost Slovenija danes Fina gospa (IV.), 7/7 Fina gospa (V.), 1/10 Olivija, ris.

Tork, ris.

Veseli Veselko, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Mali izumitelji, dok. film Zakon srca, 4/14 Pobeg iz Rige, dok. odd.

V soju uličnih svetilk, dok. odd.

Vsi v naši družini, nizoz. film Slovenija danes Točka, glasb. odd.

Judo, sp, posn. iz Pariza Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.45 09.00 09.55 10.25 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.40 17.55 18.55 18.58 20.00 22.05 23.00 23.55 00.55

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Kaja, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Cvetje v jeseni, slovenski film Usodno vino, nan.

24ur vreme 24ur Šiška Deluxe, slovenski film Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Borgijci, nan.

Zvoki noči

09.10 09.50 10.40 11.15 12.05

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2359. VTV magazin, regionalni informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Aktualno: Za uspeh je potrebnega veliko truda 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna: Saša Tabakovič, poslanec SMC v DZ RS 21.00 Regionalne novice 21.05 Ans. Vikend z gosti, 1. del koncerta, ponovitev 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Sreda,

9. februarja

06.25 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.15 13.00 13.50

Dnevnikov izbor Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha Vrtičkarji, 7/12 Dnevnik, šport, vreme Slep je, kdor se s petjem ukvarja: Portreti Prešernovih nagrajencev, ponov.

14.40 NaGlas!

15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.40 Muk, ponov.

15.50 Ribič Pepe 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Vodni krog Planinskega polja, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Eko utrinki, izob. odd.

18.05 Muk, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Votla krona, 5/10 20.55 Tisti, ki je zgradil šolo, portret učitelja, etnologa in politika 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Božidar Trefalt 01.05 Profil, ponov.

01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov.

02.50 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15 08.50 09.50 11.00 12.10 14.20 15.50 17.00 18.00 18.30 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 20.00 20.50 21.40 22.30 00.10 00.55 01.45 02.45

Otroški kanal Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Penelopa, ris.

Tork, ris.

Vetrnica, ris.

Zgodbe iz školjke, Bine: Arheolog Točka, glasb. odd.

Tv arhiv Noč je moja, dan je tvoj, dok. film Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Dober dan Halo TV Fina gospa (V.), 2/10 Fina gospa (V.), 3/10 Olivija, ris.

Tork, ris.

Veseli Veselko, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Studio kriškraš: Pust, ponov.

Ustekleničeno življenje, dok. odd.

Možganske vragolije Katherine Mills, 1. del Na poljih Flandrije, 2/10 Matere in hčere, kanad. film Slovenska jazz scena: Oto Pestner in Jazz Club Gajo Quartet, 2/2 Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.40 10.50 11.20 12.15 12.45 13.45 14.40 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.30 02.05

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Kaja, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Tv prodaja Cvetje v jeseni, slovenski film Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Usodno vino, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Jezero skrite ljubezni, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Borgijci, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Poslanska pisarna: Saša Tabakovič, poslanec SMC v DZ RS Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Pingvinčki Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2360. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Blejski Vintgar Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Davčne blagajne Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje- Dom za varstvo odraslih Velenje Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.35 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 21.30 22.00 23.30 23.35

10. februarja

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.45 12.15 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 23.05 00.50 01.15 01.40 02.05 03.00

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Opus Vrtičkarji, 8/12 Dnevnik, vreme, šport Intervju: Miroslav Mozetič Prava ideja: Feri Lainšček Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil: Dejan Sluga Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Eko utrinki, izob. odd.

Sara in Raček, ris.

Simfonorije, ris.

Vem! kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Nepopisan list, poljski film Vreme Odmevi, šport, vreme Tannbach – usoda neke vasi, 2/3 Turbulenca Profil: Dejan Sluga Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05

02.40

Otroški kanal Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Vetrnica, ponov.

Zgodbe iz školjke: Juvi, aerobika za otroke Zgodbe iz školjke: Piščančkov rojstni dan Kanape, tv Lendava Točka, glasb. odd.

10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Trondheima Olivija, ris.

Tork, ris.

Simfonorije, ris.

Penelopa, ris.

Ribič Pepe Žrebanje Lota Bučke, inform. parodija Čas za Manco Košir Pro musica viva, dok. odd.

Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert – All strings detached, ponov.

Točka, glasb. odd.

Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.35 08.50 09.05 10.00 10.30 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 19.00 20.00 21.50 22.25 23.20 00.15 01.15 01.50

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Kaja, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Anubisova hiša, nan.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Usodno vino, nan.

24ur vreme 24ur Svetlolaskine ambicije, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Borgijci, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2360. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek Strokovnjak svetuje: Davčne blagajne Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (UI 146), Šal iz bombažne majice Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Osebna asistenca – nujnost ali privilegij?

Regionalne novice 3 Pop corn: Nipke, Anette Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.15 08.30 09.00 10.00 10.45 11.00 12.00 14.25 15.50 16.55 18.50 19.05 19.10 19.15 19.20 19.50 20.00 20.20 21.15 22.10 22.45 23.15 00.10 00.55

11.40 12.05 12.20 12.25 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 4. 2. 2016, barve: CMYK, stran 21

HAGER, MANDY: Dragi Vincent ml – mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Nizozemska pisateljica Mandy Hager nam Ĺželi pribliĹžati v mladinski povesti kar nekoliko teĹžke teme, kot so samomor, izguba bliĹžnjega, revĹĄÄ?ina, ki so pa mnogokrat za mlade tudi teĹžka resniÄ?nost.

Tara je povsem vsakdanja najstnica z izjemnim slikarskim talentom in ljubeznijo do van Gogha. Ĺ˝ivljenje zanjo nikakor ni enostavno. Ĺ˝e zgodaj se je morala sooÄ?iti

z oÄ?etovo onemoglostjo, psihiÄ?no uniÄ?eno materjo in sestrinim samomorom. FinanÄ?no pomaga materi vzdrĹževati druĹžino in poleg ĹĄole popoldne opravlja tudi delo v domu upokojencev. Tu je naĹĄla ostarelega profesorja Maksa, ki jo razume na vseh podroÄ?jih in ji je v veliko oporo. Odpravi se na obisk k sorodnikom na Irsko, kjer Ĺželi najti pojasnilo za sestrino dokonÄ?no odloÄ?itev in ga tudi najde.

Tarin optimizem jo pripelje do sprave z oÄ?etom in sestro, z mamo konÄ?no najdeta skupen jezik, Maksov vnuk Johannes pa ji s svojo ljubeznijo do nje pomaga proti svetlejĹĄi prihodnosti.

GIORDANO PAOLO: ÄŒrnina in srebro od – odrasli / 821–311.2 DruĹžbeni romani Mladi italijanski pisatelj Paolo Giordano je pri nas zaslovel Ĺže po prvencu Samotnost praĹĄtevil in romanu ÄŒloveĹĄko telo, danes pa vam predstavljam resniÄ?no pripoved o mladi druĹžini, ki nevede postane kar malo odvisna od gospe A., ki jim pride pomagat pri gospodinjskih opravilih.

Nora ima namreÄ? kar nekaj zdravstvenih teĹžav med noseÄ?nostjo, zato za pomoÄ? prosijo gospo A., da Nori dela druĹžbo in uvede svoja pravila. Pri hiĹĄi ostane tudi, ko se rodi Emanuel. Sprva se jim zdi njen red kar malo moteÄ?, a ko gospa A. zboli, so brez nje izgubljeni. Ravnovesje v druĹžini se poruĹĄi in iskati morajo nov smisel, kar pa nikakor ni preprosto.

HAWTHORNE, LARA: Herbert ml – mladina / C-S – Slikanice Lara Hawthorne je mlada slovensko-angleĹĄka slikarka in avtorica otroĹĄkih knjig, ki je bila nominirana za nagrado Lawry Children's Book Award. Navdih iĹĄÄ?e v naravi, izbor barv je zelo pretehtan, odlikuje pa jo tudi pretanjena duhovitost.

Herbert je Ä?isto navaden lazar, ki je s svojim Ĺživljenjem zadovoljen, dokler v njegovem vrtu ne zmanjka solate. Zatem se odpravi s trebuhom za kruhom. SreÄ?uje ĹĄe druge vrtne Ĺživali in vsaka se ponaĹĄa s Ä?udovitimi izdelki. Herbert je kar malo Ĺžalosten, ker bi tudi on Ĺželel ustvarjati, pa ne zna ‌ oziroma se v skromnosti svoje umetnine niti ne zaveda. Ko se spusti noÄ?, ko zasveti luna, pa se za njim razkrije neverjetna umetnina, ki jo opazi iz zraka veĹĄÄ?a.

In kaj je nauk te zgodbe? Vsako ĹĄe tako neznatno bitje ima lastnost ali sposobnost, ki jo lahko obÄ?udujemo. Le gledati

21

PRIREDITVE

4. februarja 2016

moramo vÄ?asih tudi s srcem, ne le z oÄ?mi in bomo videli.

HEIVOLL GAUTE: ÄŒez kitajsko morje

ljudskih pevcev in godcev 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mdance Evrovizija, 5. plesna produkcija plesne ĹĄole Mdance 18.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma Ĺ˝RK Velenje : Ĺ˝RK BreĹžice

VELENJE ÄŒetrtek, 4. februar 9.00

od – odrasli / 821–311.2 DruŞbeni romani

13.00

Sodobni norveĹĄki pisatelj Gaute Heivoll nam ponuja izjemno lepo napisan roman, preĹžet s druĹžinsko in medÄ?loveĹĄko toplino, soÄ?utjem, potrpeĹžljivostjo in plemenitostjo.

Pripoved se zaÄ?ne odvijati pred drugo svetovno vojno in sega v danaĹĄnji Ä?as. Mlad par z dvema otrokoma se odloÄ?i za plemenito potezo: zgradita novi dom sredi narave, vanj pa namenita sprejeti tudi nekaj Âťumsko zaostalih bolnikovÂŤ. DruĹžini se res kmalu pridruĹžijo ĹĄe trije posebneĹži ter pet bratov in sester. Med sebe jih sprejmejo z velikim soÄ?utjem in Ä?loveĹĄkostjo. Kljub teĹži usodne izgube so ĹĄe vedno obdani z neizmerno materino ljubeznijo in oÄ?etovo zavzetostjo.

13.30 18.00 18.00

18.00 19.00

19.19

Glasbena ĹĄola Velenje 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroĹĄkega obmoÄ?ja Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Dom za varstvo odraslih Velenje Bralna Ä?ajanka GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir Galerija Velenje Odprtje razstave PreĹĄernovega nagrajenca Marka JakĹĄeta in Ĺžupanov sprejem za kulturnike KnjiĹžnica Velenje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Dom kulture Velenje, velika dvorana ObÄ?inska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku KnjiĹžnica Velenje SreÄ?anje Alzheimer Cafe

19.00 Vila Bianca Nevedno / Bezmyslnie, Iz poti Hotenj po Poljski, literarni veÄ?er 20.00 Dvorana centra Nova Koncert Tra Bakan Strings (Abonma Klub in izven) 21.00 Klub eMCe plac Ĺ Ĺ K Pustovanje 22.00 Max klub Velenje Pustovanje s skupino Cover Lover

Nedelja, 7. februar 8.00

Vinska Gora 28. zimski pohod na RamĹĄakov vrh 10.00 Velenjski grad Pust, nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 17.00 KAC, Efenkova 61 b Stezosledci, redno meseÄ?no sreÄ?anje 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Komedija Gospa poslanÄ?eva (Nedeljski abonma in izven)

Ponedeljek, 8. februar 10.00 Prostori DruĹĄtva Ĺ aleĹĄkih likovnikov, GoriĹĄka 45 Dan odprtih vrat (do 17. ure) 10.00 Galerija Velenje Velike umetnine za mlade umetnike 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje predstavitev knjige Slavice Tesovnik NaroÄ?je spirale 20.00 Kino Velenje Ĺ iĹĄka Deluxe, ob slovenskem kulturnem prazniku v kino, brezplaÄ?na predstava

Sobota, 6. februar

HAFFNER, ERNEST: Krvni bratje

www.issuu.com/nascas

10.00

14.00

Ernest Haffner je bil Ĺžidovski pisatelj, za katerim se je izgubila vsaka sled. Roman je bil izdan leta 1932 in po letu dni prepovedan in zaĹžgan s ĹĄe ostalimi velikani knjiĹževnosti (Mann, Freud, Hemingway).

Vzrok ĹĄe do danes ni znan. Morda je bilo krivo poreklo avtorja ali pa morda prikaz krute realnosti tedanje druĹžbe, ki je Ĺživela s posledicami pretekle vojne. NeskonÄ?na mnoĹžica vojnih sirot in berlinska kruta realnost.

Mlada generacija vojnih sirot je iskala pot med popravnimi domovi in zapori, kamor so jih zapirali kot mladoletne otroke in teĹžko je bilo oceniti, katera moĹžnost je bila boljĹĄa. Berlin je ponujal ĹĄtevilne moĹžnosti za preĹživetje iz dneva v dan. Spremljamo skupino deÄ?kov, ki so iskali zaĹĄÄ?ito v skupini Krvnih bratov, ki so kot ĹĄtevilne druge skupine iskale moĹžnosti za preĹživetje.

Pravo razkoĹĄje je pomenil Ĺže koĹĄÄ?ek kruha, skodelico tople juhe, mogoÄ?e cigareta in ĹĄilce Ĺžganja ter moren kotiÄ?ek v kakĹĄni zatohli berlinski kleti, sicer polnega stenic in druge golazni, a kljub varen kraj za preĹživetje noÄ?i. Otroci so se za drobiĹž prodajali po umazanih straniĹĄÄ?ih, na trĹžnicah so iskali priloĹžnosti, da bi niÄ? hudega sluteÄ?im Ĺženicam izmaknili iz vreÄ?e denarnico ‌ To so bili mali ljudje, ki so ostali brez dostojanstva in prihodnosti. A tudi v tem vsakodnevnem brezupu se najde pot za dostojno preĹživetje.

Ta na novo odkriti roman ima vsekakor sporoÄ?ilo tudi za nas: Ä?e so pot iz brezupa naĹĄle te izgubljene, prestraĹĄene duĹĄe, potem ostaja upanje vedno in povsod.

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si

9.00

10.00

od – odrasli / 821–311.2 DruŞbeni romani

đ&#x;”˛

8.00

DS

17.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Izvir Pake PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje Vila Bianca, mansarda Jezikovna delavnica Poljska prevajalnica Stari trg 19, nad HiĹĄo mineralov Pustovanje po svetu, ustvarjalna delavnica KnjiĹžnica Velenje, preddverje Razigrana pustna zabava VeÄ?namenski dom v Vinski Gori Pustovanje Krstnikov dom v Vinski Gori Ob vaĹĄkem periĹĄÄ?u, sreÄ?anje

Torek, 9. februar 9.30

Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Marka JakĹĄeta 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 13.00 Mladinski center Velenje Pustno rajanje 15.00 GraĹĄka Gora, ĹĄportno igriĹĄÄ?e

Gost 2. Alzheimer cafeja bo psihiater Pregelj

17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Orgle v prihodnosti, pogovor 18.45 Glasbena ĹĄola Velenje, avla pred Orgelsko dvorano Odprtje razstave Katarine TrÄ?ek PotujoÄ?i orglarski mojstri in preplet njihovih poti na Krajnskem. tradicija orglarske delavnice Marcusa GĂśbla 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Orgelski koncert Guntherja Rosta (Avstrija) (Abonma Klasika in izven)

Sreda, 10. februar 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski center Harmonija Valentinova ustvarjalna delavnica za otroke in druĹžine 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Branje je Ĺžur, reading is cool 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predavanje Ane Dobnik Komplementarno zdravljenje in bolezni prebavil danaĹĄnjega Ä?asa

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Isabel Abedi: SpalÄ?ek priÄ?ara sladke sanje

Sobota, 6. februar

đ&#x;”˛

POVRATNIK The Revenant (ZDA) Pustolovska drama, 156 minut ReŞija: Alejandro Gonzålez Iùårritu Igrajo: Tom Hardy, Leonardo DiCaprio, Domhnall Gleeson, Will Poulter, Paul An-

CREED: ROJSTVO LEGENDE Creed (ZDA) Ĺ portna drama, 132 minut ReĹžija: Ryan Coogler Igrajo: Sylvester Stallone, Michael B. Jordan, Tessa Thompson, Phylicia Rashad idr.

Petek, 5. 2., ob 22.30 Nedelja, 7. 2., ob 20.45

ZAPRISEŽENA DEVICA Sworn Virgin (Albanija, Italija) Drama, 90 minut ReŞija: Laura Bispuri Igrajo: Alba Rohrwacher, Flonja Kodheli,

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 5. februar 18.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Proslava v poÄ?astitev dneva kulture; OĹ bratov Letonja

Sobota, 6. februar 15.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Pustno rajanje za otroke; DPM Ĺ oP 21.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Pustovanje s Preprosto Ä?rnimi; KĹ Ĺ F, JZ MC Ĺ oP

Nedelja, 7. februar 10.00 Zbor pred kulturnim domom v Gorenju Tradicionalni zimski pohod KD Gorenje

Sreda, 10. februar 17.00 Hiťa mladih – sejna soba MoŞganski fitness

Lunine mene

DEDEK UIDE Z VAJETI Dirty Grandpa (ZDA) Komedija, 102 minuti ReĹžija: Dan Mazer Igrajo: Robert De Niro, Zac Efron, Aubrey Plaza, Zoey Deutch, Julianne Hough, Danny Glover idr.

Sobota, 6. 2., ob 19.45 Nedelja, 7. 2., ob 18.45 Saul fia (MadĹžarska)

februarja, ob 15:39, prazna luna - mlaj

• ÄŒetrtek, 4.2., BiotrĹžnica • Petek, 5.2. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Sobota,6.2., 11.00. 16.00 in 18.00 Vse najboljĹĄe pustovanje- Brazilski karneval • Nedelja, 7.2., 11.00 PravljiÄ?ne urice Mali kurent • Ponedeljek, 8.2., 11.30-12.30 obisk Kurentov • Torek, 9.2., 17.00 Pustovanje s Piko Fliko in FranÄ?esko • do 6.2. brezplaÄ?no merjenje holesterola in sladkorja v krvi • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Lars Eidinger, Luan Jaha, Bruno Shllaku, Ilire Celaj Drenica idr.

Petek, 5. 2., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 6. 2., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 7. 2., ob 19.00 – mala dvor.

SAVLOV SIN

8.

CITY CENTER Celje

mz

derson, Lukas Haas idr.

Petek, 5. 2., ob 19.45 Sobota, 6. 2., ob 21.30 Ponedeljek, 8. 2., ob 17.00

18.00

ÄŒetrtek, 4. februar

Odprtje drĹžavne likovne razstave

đ&#x;”˛

14.00

Odhod iz AP Šoťtanj Turni smuk: Smrekovec – Boskovec (lahka turna smuka) Vila Mayer Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku Muzej usnjarstva Slovenije Dan odprtih vrat slovenskih muzejev Muzej usnjarstva Slovenije Odprtje samostojne kiparske razstave Franca Ravnjaka Vila Mayer Javno vodenje po razstavi pletarskih izdelkov Ivana Verdnika Ribiťki dom ob ťoťtanjskem jezeru Redni tedenski turnir

Ĺ OĹ TANJ

TopolĹĄica, 4. februarja – Ob 19.19 bo v Mestni knjiĹžnici Velenje drugo sreÄ?anje Alzheimer Cafe, ki ga skupaj organizirata Center starejĹĄih Zimzelen in SpominÄ?ica, slovensko zdruĹženje za pomoÄ? pri demenci. Gost tokratnega sreÄ?anja bo Peter Pregelj, dr. med., spec. psihiatrije, predstojnik oddelka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Naslov predavanja je Obravnava bolnika z demenco.

Alvin and the Chipmunks: The Road Chip (ZDA) Animirana pustolovĹĄÄ?ina, 92 minut ReĹžija: Walt Becker. Glasovi: Miha Rodman, Predrag LaliÄ?, Nino OĹĄlak, Jernej Kuntner idr.

Petek, 5. 2., ob 18.00 Sobota, 6. 2., ob 18.00 Nedelja, 7. 2., ob 17.00 – otr. mat.

X

12.00

Velenje, 5. februarja – Jutri ob 17. uri bodo v vili Bianca odprli peto drĹžavno tematsko likovno razstavo. Kulturni program ob odprtju razstave bo pripravilo KD GledaliĹĄÄ?e Velenje. Na tokratni tematski razstavi z naslovom ÂťKvadrat in krog, kocka in kroglaÂŤ bo svoja dela predstavilo 23 avtorjev iz vseh koncev drĹžave, najveÄ? med njimi pa je Ä?lanov DruĹĄtva ĹĄaleĹĄki likovniki, kar potrjuje njihovo kakovost.

Dela za regijsko razstavo je izbral akademski slikar Darko Slavec, za drĹžavno pa akademski slikar Janez Zalaznik. Ustvarjalci so se lahko znotraj razpisane teme sami odloÄ?ili za slogovni izraz, zato bodo na ogled zelo razliÄ?na likovna dela.

ALVIN IN VEVERIÄŒKI: VELIKA ALVINTURA

Ponedeljek, 8. februar

10.00

Petek, 5. februar

7.30

15.00 Trg bratov Mravljak Mednarodni karneval pust ĹĄoĹĄtanjski in maĹĄkarada v Ĺ D Ĺ oĹĄtanj

10.00

16.00 Vila Bianca, mansarda Jezikovna delavnica Poljska prevajalnica 17.00 Vila Bianca Odprtje razstave Kvadrat in krog, kocka in krogla 17.00 UÄ?ilnica Plus Fimo v domaÄ?i kuhinji, delavnica za odrasle in otroke 18.00 PC Standard Ĺ tart: up veÄ?er 19.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Labodje jezero, Ruski cesarski balet 20.00 Havana bar Velenje Pust krivih ust 21.00 Klub eMCe plac Bonobovanje

ÄŒrta med zdravim in bolnim, moÄ?nim in ĹĄibkim, boleÄ?im in norim je vÄ?asih zelo tanka, vsekakor pa je vse in vsakdo vreden neizmerne ljubezni. To je bistveno sporoÄ?ilo zgodbe. In te tankoÄ?utnosti danes ĹĄe kako primanjkuje, zato je ta roman vredno prebrati. MogoÄ?e pa se vsaj malo navzamemo njegove topline.

15. pustno sreÄ?anje treh obÄ?in na GraĹĄki Gori 16.30 Zbirno mesto: Titov trg DruĹžinska pustna povorka 17.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Pust, pust, krivih ust, veliko otroĹĄko pustno rajanje z DJ Mrkyjem

Vojna drama, 156 minut (ZDA) ReĹžija: LĂĄszlĂł Nemes Igrajo: GĂŠza RĂśhrig, Levente MolnĂĄr, Urs Rechn, Todd Charmont, SĂĄndor ZsĂłtĂŠr, Marcin Czarnik idr.

Ponedeljek, 8. 2., ob 19.00 – mala dvorana

OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V KINO :

Ĺ IĹ KA DELUXE (Slovenija) Komedija, 108 minut ReĹžija: Jan CvitkoviÄ?

Igrajo: Marko Miladinović, Žiga FÜdransperg, David Furlan, Jana Prepeluh, Marijana Brecelj, Petre Arsovski Ponedeljek, 8.2. ob 20.00

NaĹĄ Ä?as, 4. 2. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

4. februarja 2016

Nagradna kriŞanka "Železnina Hudovernik"

RADIO VELENJE Gost ZdravniĹĄkih nasvetov bo Jurij Ĺ orli, dr. med., specialist interne medicine: rehabilitacija pljuÄ?nih bolnikov

Želenina Hudovenik, d. o. o.

Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si

Ĺ˝eleznina Hudovernik vas vabi, da jih obiĹĄÄ?ete in izbirate med njihovo bogato ponudbo! • • • • • • • • •

keramika in sanitarna oprema barve in laki z meĹĄalnico barv orodje in zeleni program zaĹĄÄ?itna sredstva okovje in vijaki elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material Ĺželezo in pohiĹĄtvene cevi VINIL - pvc talne obloge (Ĺže za 15,49 â‚Ź/m2) • laminati • parketi • tapete

NOVO!!! UGODNO!!! AKCIJE!!! • ZamaĹĄeni odtoki? ReĹĄitev: Ä?istila DELEO z levjo moÄ?jo! • PoveÄ?ana ponudba delovnih zaĹĄÄ?itnih sredstev (tudi za zimo) • Lazure za les BONDEX Izrezano reĹĄeno geslo poĹĄljite najkasneje do 15. februarja na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka Ĺ˝eleznina HudovernikÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 â‚Ź). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporoÄ?eno po poĹĄti.

od 5. 2. do 11. 2.

- Ä?lanica SmuÄ?arskega kluba Velenje SaĹĄa SilovĹĄek je februarja leta 1987 postala jugoslovanska drĹžavna prvakinja v smuku; - na 6. seji sveta obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj 6. februarja leta 1996 je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc PeÄ?ovnik; 25. aprila so svetniki na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona SkornĹĄka; - 8. sveÄ?ana je slovenski kulturni praznik v spomin na najveÄ?jega slovenskega pesnika Franceta PreĹĄerna, ki je umrl 8. februarja leta 1849

v Kranju; pobudo za ta praznik je 1. februarja leta 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, PreĹĄernove nagrade, ki se ta dan delijo za doseĹžke v kulturi, je uvedlo ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 13. februarja 1946, prviÄ? pa so PreĹĄernovo nagrado podelili 8. februarja leta 1947; - 9. februarja leta 1982, ko je ĹĄaleĹĄka folklorna skupina Koleda proslavila 10. obletnico delovanja, so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prviÄ? podelili priznanja takratne Kulturne skupnosti Velenje - Napotnikovo priznanje, Napotnikovo diplomo in Napotnikovo plaketo; - 10. februarja leta 2001 se je z zakljuÄ?nim koncertom v velenjskem domu kulture konÄ?ala 2. Max club jazz klinika, to je mednarodna ĹĄola jazza, ki sta jo skupaj

ÄŒETRTEK, 4. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 5. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 18.00 Desetka (oddaja Ĺ olskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 6. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (voditelj Mitja Ĺ vener)

NEDELJA, 7. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (gostiteljica Karolina Destovnik).

PONEDELJEK, 8. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia radia velenje (voditeljica Karolina Destovnik).

Nekdanja velenjska skakalnica (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

pripravila nekdanji velenjski Kulturni center Ivana Napotnika in Max club; Mladim jazz glasbenikom so predavali priznani profesorji in glasbeniki iz Avstrije, HrvaĹĄke in Slovenije; - letalski konstruktor, ĹĄportnik in naÄ?rtovalec ĹĄportnih objektov Stanko Bloudek se je rodil 11. februarja leta 1890 v Idriji; Med drugim je bil Bloudek slovenski prvak v metanju diska in veÄ?kratni jugoslovanski prvak v umetnostnem drsanju; po njego-

vih naÄ?rtih so zgradili prve smuÄ?arske skakalnice pod Velenjskim gradom, sodeloval pa je tudi pri naÄ?rtih za postavitev velenjskega nogometnega igriĹĄÄ?a ob jezeru; od leta 1948 do svoje smrti 26. novembra 959, je bil Bloudek tudi Ä?lan Mednarodnega olimpijskega komiteja; - 11. februarja 1995 so v ĹĄoĹĄtanjski termoelektrarni zaÄ?eli enotedenski preizkus zagona razĹžvepljevalne naprave bloka 4. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Postanite naroÄ?nik Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

TOREK, 9. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 10. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAĹ˝ENOST ZRAKA V tednu od od 25. do 31. januarja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od od 25. do 31. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 4. 2. 2016, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

4. februarja 2016

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

IŠČEM POTREBUJEM inštrukcije kemije, splošna in anorganska kemija.

Gsm: 031 850 039

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

ODDAM ODDAM dvojni grob na pokopališču Podkraj – Velenje. Gsm: 041 754 699 V NAJEM oddam čebelnjak z 18 AŽ-panji, in z nekaj družinami čebel. Čebelnjak leži na ekološko čistem kraju, nekaj km iz Velenja. Gsm: 031 313 455 V VELENJU, v zasebni hiši, oddam opremljeno 3-sobno stanovanje z lastnim vhodom. Gsm: 041 610 774 NA dobri lokaciji oddam delavnico, 158 m2, s parkiriščem. Tel.: 03 5866 478

PRIDELKI JAJCA domače reje prodam.

Gsm: 051 387 625 SUHA bukova drva prodam.

Gsm: 031 517 415 SENO in otavo v refuzi prodam.

Gsm: 031 805 549

SENO v kockah prodam. Cena 2,5 evra za kom ter traktorsko prikolico Kiper prodam. Tel.: 03 5871 556, gsm: 031 799 476 FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji.

Gsm: 031 350 928 PRODAM fižol sivček, koruzo v zrnju, slamo in seno v okroglih balah.

Gsm: 041 905 999 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

• Samostojno hišo na odlični lokaciji na Graškogorski v Velenju, 176 m2, P+1+M, zgrajeno 1968, 552 m2 zemljišča, dobro ohranjeno, toplovod.

ER: v izdelavi.

• Cena 150.000 evr.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

6. do 8. 2. – Mojca Pusovnik, dr. dent. med.

T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

ŽIVALI KUPIM pašno kravo simentalko, brejo drugo ali tretje tele.

Gsm: 031 270 780 PRODAJA pujskov težkih od 25 do 100 kg. Gsm: 041 445 315 PRAŠIČE, teže od 120 do 140 kg prodam. Akcijska cena. Fišar, gsm: 041 619 372

Nagrajenci nagradne križanke Moja harmonija, objavljene v tedniku Naš čas, 21. januarja, so :

• 2-sobno stanovanje na Tomšičevi v Velenju, 65 m2, nadstropje 4/5, adaptirano 2014 ER: D (60 – 105) kWh/ m2a, cena: 68.000 €.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

VELENJE

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEŠČE . CEPILNIKI DRV . KROŽNE ŽAGE . OVIJALCI DRV

1. Praktična nagrada: MARICA LEDNIK, Praprotnikova 11, Mozirje 2. Praktična nagrada: DARJA ZDOVC, Kajuhova 14, Velenje 3. Praktična nagrada: VILMA LEŠNIK, Lajše 207 b, 3325 Šoštanj Pravilna rešitev: najboljša terapija.

Nagrajenci dobijo potrdila o nagradah po pošti in se oglasijo s potrdilom v Moji harmoniji na Koroški cesti 48 v Velenju.

GIBANJE prebivalstva

VETERINARSKA POSTAJA

Upravna enota Velenje

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Medved Emilijan, roj. 1932, Velenje, Goriška cesta 44; Prosen Zofija, roj.

1926, Laško, Trubarjeva ulica 23; Terčak Kristina, roj. 1933, Polzela, Ob železnici 58; Hohnec Marija, roj. 1923, Velenje, Ljubljanska cesta 25a; Rupreht Alojz, roj. 1950, Žalec, Studence 24.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA

Zapustil nas je naš dragi

Poslovil se je naš dragi ata, ljubljeni mož, oče, dedi, tast, brat, stric, svak, rudarski miner v pokoju,

MILAN MEDVED

STANISLAV JEVŠNIK

Goriška 44, Velenje

Jerihova 12, Velenje

8. 9. 1932 – 25. 1. 2016

25. 3. 1931 – 21. 1. 2016 Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. Ivanu Urbancu, dr. med., za dolgoletno zdravljenje in medicinski sestri Stanki Lampret ter patronažni službi ZD Velenje.

Vsi njegovi

Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.

So vezi močnejše.

Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih naše najglobje žalosti in slovesa stali ob strani, sočustvovali z našo izgubo, izrekali sožalje, nas objemali in stiskali roke. Hvala osebju Centra starejših Zimzelen v Topolšici za vse lepe trenutke, ki jih je naš ata preživel z vami, osebju bolnišnice Topolšica in dr. Tomažu Smonkarju za vso skrb ob zdravljenju in lajšanje zadnjih dni.

Hvala nečaku Ivanu Druksu za vso dolgoletno podporo in pomoč. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospodu dekanu Jožetu Pribožiču, govorniku gospodu Dragu Kolarju, Premogovniku Velenje, častni straži, rudarski godbi in Rudarskemu oktetu, ki ste poskrbeli za lepo slovo. Hvala vsem, ki ste bili z nami. Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA

ZAHVALA

Z bolečino sporočamo, da je šla od nas mama, babica in prababica

LUDVIK MARIJAN OROZEL

MARIJA HOHNEC

13. 8. 1942 – 27. 1. 2016

4. 1. 1923 – 30. 1. 2016

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijaznemu osebju DVO Velenje, dr. Grošlju in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.

Od nje se bomo poslovili v petek, 5. 1. 2016, ob 14. uri na pokopališču v Škalah.

Vsi njeni

Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.

M. Kačičeva

Hvala vsem za izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku, govorniku, pevcem, pogrebni službi in zdravstvenemu osebju. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala.

Vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 24

Letos ĹĄe bolj mednarodni 63. pustni karneval v Ĺ oĹĄtanju v znamenju zdruĹževanja razliÄ?nih kultur – PrviÄ? skupina iz Romunije, BiH ter Brazilije – Novost poseben vlak Orient ekspres Tatjana PodgorĹĄek

Od danes (Ä?etrtka) do srede, 10. februarja, se bodo po Sloveniji zvrstile ĹĄtevilne pustne prireditve. VeÄ?ja v Ĺ aleĹĄki dolini bo v Ĺ oĹĄtanju, ki je poznano karnevalsko mesto in dobiva vse vidnejĹĄo vlogo tudi na evropskem karnevalskem zemljevidu. Letos mineva 10 let, odkar je postalo Ä?lan evropskega karnevalskega zdruĹženja. Pustne aktivnosti zaÄ?enjajo Ä?lani TuristiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj danes, na debeli Ä?etrtek, ko si bodo privoĹĄÄ?ili zajetno malico, dobrote pa privoĹĄÄ?ili ĹĄe nekaterim vplivnim ljudem v okolju, tudi Ĺžupanu Darku Menihu, ki ga bodo ob tej priloĹžnosti seznanili z vsebino osrednje prireditve – mednarodnim karnevalom. Tega bodo pripravili v soboto, 6. februarja, ob 15. uri na Trgu bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄta-

nju. V prostorih vile Mayer bo na ogled tudi razstava.

Orient ekspres Šoťtanj – Evropa

Predsednik druĹĄtva Peter Radoja, alfa in omega karnevala Peter Klepetec, je povedal, da bo letoĹĄnja osrednja nit prireditve z naslovom Orient ekspres Ĺ oĹĄtanj – Evropa emigrantska kriza.ÂŤ ReĹĄevanje te so se lotili v Evropi katastrofalno, mi pa bomo zadevo oplemenitili na svoj naÄ?in. Med drugim tudi z zdruĹževanjem razliÄ?nih kultur.ÂŤ S tem bodo ostali zvesti etnografski usmeritvi karnevala, kar poÄ?nejo zadnja leta, ko slikovito predstavijo znaÄ?ilnosti tujih drĹžav. ÂťTudi mi ob vraÄ?anju obiska tujim skupinam uĹživamo ob spoznavanju njihove kulture, znaÄ?ilnosti, njihovih pogledov na svet skozi karnevalske oÄ?i,ÂŤ pojasnjuje.

LetoĹĄnji karneval bo ĹĄe bolj mednaroden kot minuli. Poleg skupin iz domaÄ?ih logov, iz sosednjih obÄ?in Velenje, Mozirje ter iz drugih slovenskih krajev, Ĺže sodelujoÄ?ih skupin iz tujine (po dve iz Makedonije, tri iz Srbije), bodo letos prviÄ? sodelovale ĹĄe skupine iz Romunije, BiH, prava atrakcija prihaja iz Brazilije.

Letos se bo obÂŤ blagovnih znamkahÂŤ – Ĺ oĹĄtanjski koĹĄi, Tresimir – prviÄ? predstavila tudi nova domaÄ?a skupina, na katero so zelo ponosni. Dvakrat je Ĺže sodelovala na prireditvah zunaj meja in vzbudila veliko pozornosti. ÂťPred domaÄ?im obÄ?instvom bo ÂťnastopilaÂŤ v posebnem vlaku Orient ekspres, ki ga bomo pokazali premierno. Zagotavljam, da bo zelo zanimiv in da se bodo obiskovalci nasmejali ob gledanju spektakla.ÂŤ Etnografsko vsebino karnevala bodo seveda tudi tokrat dopolnjevale aktualne gospodarske, politiÄ?ne teme, ki vedno zvabijo smeh na usta obiskovalcev.

Pustne norÄ?ije niso zastonj

Po besedah sogovornika so se na letoĹĄnji karneval zavzeto

ÄŒlani druĹĄtva so se tudi na letoĹĄnji pustni karnevalski dogodek dalj Ä?asa zavzeto pripravljali in preĹživeli v druĹĄtvenih prostorih mnogo prostih, a hudomuĹĄnih ur.

pripravljali vse od zaÄ?etka lanskega decembra. Birokracije je vedno veÄ?, finanÄ?nih stroĹĄkov prav tako. Ĺ ele ko pridobijo potreben denar, se lahko lotijo izdelave svojih plemenitih idej in programa. Brez pomoÄ?i lokalne skupnosti in Ĺžupana, pravi Radoja, ne bi ĹĄlo. V veliki meri nam pokrijeta stroĹĄke za najnujnejĹĄe, kar moramo zagotoviti vsem udeleĹžencem karnevala. Za pomoÄ? smo zelo hvaleĹžni, prav tako vsem, ki nam pri tem poma-

gajo. Z dosedanjim delom smo si pridobili status, s katerim laĹžje odpiramo vrata, na katera potrkamo.ÂŤ ÄŒe bi pripravili takĹĄen karneval v Ljubljani ali na Ptuju, je prepriÄ?an Radoja, bi bili stroĹĄki precej viĹĄji, kot so v Ĺ oĹĄtanju. ÂťTu je veliko entuziastov, mladih, voljnih sodelovati. Kljub temu se takĹĄnega karnevala ne da pripraviti in izpeljati za manj kot od 20 do 25 tisoÄ? evrov.ÂŤ Je pust danes ĹĄe tisto, kar je bil? Radoja je prepriÄ?an, da v

Ĺ oĹĄtanju, kjer negujejo tradicijo, je. Pred leti so opozorili na razpadanje Pustega gradu, danes kaĹže drugaÄ?no podobo. Prav tako graĹĄÄ?ina, ki je bila dolgo rak rana Ĺ oĹĄtanja. ÂťSo zadeve, pri katerih opozorila doseĹžejo svoj namen. So pa tudi take, za katere Ĺže vnaprej vemo, da tudi Ä?e jih obrekujemo na vse moĹžne naÄ?ine, ne bo niÄ? pomagalo. Pri teh gre za stvari bolj na drĹžavni ravni,ÂŤ je ĹĄe povedal Peter Radoja. đ&#x;”˛

ÄŒeprav je malha bolj prazna, se Pust Mozirski ne da

Kako bodo pustovali otroci in mladina?

Na mednarodnem karnevalu v Mozirju prviÄ? skupini iz Senegala in Brazilije – Denarja premalo, a jih zavezuje tradicija

LetoĹĄnje pustno rajanje za otroke bo kot Ĺže tradicionalno potekalo na pustni torek v RdeÄ?i dvorani od 17. do 19. ure. Pri organizaciji sodelujejo Festival, Mestna obÄ?ina, MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine, Mladinski center in TuristiÄ?na zveza Velenje ter RdeÄ?a dvorana. Novost pa bo pustna povorka. Želimo namreÄ?, da bi se tudi v mestu poznal pustni utrip in bi maske skupaj priĹĄle na rajanje v RdeÄ?o dvorano,ÂŤ pojasnjuje Andreja Zelenik s Festivala Velenje. ÂťTako se bodo pustne ĹĄeme zbrale ob 16.30 na Titovem trgu na zboru pustne povorke, se posladkale z brezplaÄ?nim krofom in krenile proti dvorani, kjer jih bo priÄ?akal DJ Mrki.ÂŤ Tako veselega plesa ob pustu ne bol manjkalo.

MedobÄ?inska zveza prijateljev Mladine Velenje pustnih kostumov resda ne izposoja veÄ?, so pa zato otroci v torek izdelovali pustne maske, ki jih bodo lahko nosili na ĹĄtevilnih pustovanjih. Ĺ˝elijo si namreÄ?, da praznik Pust, pust, krivih ust ostane v naĹĄem prostoru in je bolj prisoten. ÂťMislimo,

Tatjana PodgorĹĄek

Med veÄ?je turistiÄ?ne prireditve v Mozirju sodi pustovanje, ki se ponaĹĄa z dolgoletno tradicijo. Prvi pisni viri priÄ?ajo, da so mozirski pustnaki Âťokol ofiraliÂŤ Ĺže leta 1891. Od tridesetih let prejĹĄnjega stoletja dalje nosijo visoke klobuke (cilindre), frake in bele hlaÄ?e. Pust Mozirski ima tudi svojo fano (bandero) in pustni orkester z imenom Boj se ga. Od danes dalje (Ä?etrtka) je znova Âťna sceniÂŤ.

Na debeli Ä?etrtek namreÄ? podelijo trĹĄke pravice priĹĄleku, ki je priĹĄel v Mozirje, naredil nekaj za kraj in ima Mozirje rad. Na danaĹĄnjem jutranjem zasedanju je pustna uprava sklenila, da bo te letos prejela Stanislava BorovĹĄak iz ZajÄ?je Dobrave, predsednica Krajevne organizacije ZZB NOV Mozirje. TrĹĄke pravice ji bodo podelili za ohranjanje spomina na polpretekle dogodke ter pozive k strpnosti.

Pustne aktivnosti bodo Ä?lani Pusta Mozirskega, druĹĄtva za ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine, nadaljevali v ponedeljek, 8. februarja, z ÂťofiranjemÂŤ od hiĹĄe do hiĹĄe, pri tem pa bo pustna bratovĹĄÄ?ina z rajso (sitom) presejala vse, kar se je dogajalo v kraju, pobirala darove ter vabila na pustni karneval dan kasneje.

Osrednjo prireditev pustnega torka bo tudi letos zaznamovala jutranja budnica ansambla Boj se ga, temu bo sledil prevzem obÄ?inske oblasti, pa ÂťpoĹĄlihtanjeÂŤ gospodarstva v obÄ?ini Mozirje, Nazarje, ReÄ?ica ob Savinji ter Ljubno, popoldanski del pustnega torka pa bo zaznamoval mednarodni karneval na trgu v Mozirju.

Letos – priÄ?akujejo – bo na njem sodelovalo 25 skupin. Letos prviÄ? skupini iz Senegala in Brazilije, poleg teh jih priÄ?akujejo ĹĄe iz Srbije, Makedonije, HrvaĹĄke in skupine iz bliĹžnje ter daljne okolice. ÂťMozirje je Ĺže vrsto let Ä?lan evropske-

ga zdruĹževanja karnevalskih mest, zato naĹĄo karnevalsko povorko popestri veÄ? skupin iz tujine,ÂŤ je povedal pustno ÂťgobezdaloÂŤ Robert Klemenak.

Pustno dogajanje bodo sklenili na pepelnico (v sredo), ko bodo pripravili Ĺžalni sprevod pusta po ulicah Mozirja do Pekovih lav, kjer bodo prebrali njegov testament ter pusta upepelili.

Tradicionalni program bo tudi letos spremljala vrsta drugih zabavnih prireditev.

Po informacijah naj bi Ä?lani druĹĄtva Pust Mozirski zaradi pomanjkanja denarja oklevali glede priprave mednarodnega karnevala. ÂťRes je, saj se vsako leto bolj ÂťlovimoÂŤ. Letos ga bomo speljali, saj ga ne nazadnje tudi moramo. K temu nas zavezuje dolgoletna tradicija.ÂŤ Po ocenah jih stane tradicija pustovanja od 30 do 40 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

da je prav, da otroci obravnavajo pustno tradicijo, jo negujejo in doĹživljajo z otroĹĄkimi pustnimi rajanji.ÂŤ Kar ĹĄest druĹĄtev prijateljev mladine bo priredilo pustna rajanja v svojih prostorih. Na Konovem bodo pustovali v soboto v domu krajanov, v Paki pri Velenju in Ĺ martnem ob Paki prav tako, v Lokovici bodo pustno rajanje organizirali v nedeljo v domu krajanov, v KavÄ?ah pa bodo prav tako v nedeljo pripravili pustno povorko, ko se bodo prikljuÄ?ili ostalim ĹĄemam in se skupaj sprehodili po KavÄ?ah in zakljuÄ?ili v domu krajanov, pustovali pa bodo tudi v Ĺ entilju. Tako pust ne bo norel le po mestu, ampak tudi po podeĹželju.

V torek popoldne bo pustno rajanje potekalo tudi v SrediĹĄÄ?u mladih in otrok v velenjskem mladinskem centru. Mladina pa bo pustovala Ĺže v soboto. Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub in Mladinski center Velenje bosta pustovanje priredila v klubu eMCe plac, zaÄ?elo pa se bo ob 21. uri. đ&#x;”˛

tf

VeÄ?er spomina in nostalgije Spomnili so se vsestranskega glasbenika, kulturnika, zbiratelja etnografske dediĹĄÄ?ine ... Marjana MarinĹĄka Velenje, 30. januarja – V Vili Bianci so v soboto priredili spominski veÄ?er na znanega pokojnega kulturnika, glasbenika in aktivnega obÄ?ana Velenja Marjana MarinĹĄka (1941–2011).

Marjanov veÄ?er, tokrat Ĺže peti, je organiziral Festival Velenje v sodelovanju z Glasbeno ĹĄolo Nazarje, glasbeno skupino Citrarke Marjanke ter v pogovoru Milene Ĺ˝evart z gosti iz Gasparijevega rojstnega kraja SelĹĄek pri

Cerknici (MarinĹĄek je zbiral Gasparijeve razglednice ter z njimi postavil kar 52 razstav po Sloveniji). S programom so se spominjali vsestranskega glasbenika, kulturnika, zbiratelja etnografske dediĹĄÄ?ine, publicista, pisatelja, popotnika ter predvsem prijaznega, veselega Ä?loveka. Za seboj je zapustil izjemno kulturno dediĹĄÄ?ino. Ponosen Kozjanec po rodu, ki je veÄ?ji del svojega Ĺživljenja preĹživel v Velenju, je tudi kot

citrar zaznamoval Ĺ aleĹĄko dolino s citrarskim festivalom, osnoval je slovensko Citrarsko druĹĄtvo, prirejal razliÄ?ne delavnice ter povsod ĹĄiril to glasbeno zvrst. Ĺ e posebej so njega in Velenje na tem podroÄ?ju zaznamovale PreĹĄmentane citre, tudi sam si je prisluĹžil naziv ÂťpreĹĄmentani citrarÂŤ.

Festival bo letos organiziran Ĺže 28. leto, za MarinĹĄkom pa ga prizadevno in uspeĹĄno nadaljuje Peter Napret, sedanji predsednik

Nastopi so navduĹĄili polno dvorano Vile Biance

Citrarskega druĹĄtva Slovenije.

Marjan je bil glasbeno dejaven tudi kot vodja glasbenih skupin Ĺ aleĹĄke predice, trio Moj dom,

skupine U3O Velenje Citrarke Marjanke, in prav te ĹĄe posebej Ĺželijo ohranjati svojega mentorja in prijatelja v Ĺživem spominu

z zavzeto dejavnostjo ter nastopi pod njegovim imenom. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc