05 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 2. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (4/5 °C) in soboto (-1/3 °C), bo oblaÄ?no z deĹžjem in sneĹženjem, v nedeljo (-7/3 °C) sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 1. februarja 2018â€

ĹĄtevilka 5 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

PotroĹĄniĹĄtvo nas je moÄ?no spremenilo

Radovednost se splaÄ?a V Velenju je v sredo (24. januarja) deseto leto zapored potekal predinformativni dan, ki so ga poimenovali Dan za radovednost.

Dijakinjam in dijakom zakljuÄ?nih letnikov Ĺ olskega centra Velenje in drugim zainteresiranim se je predstavilo veÄ? razliÄ?nih visokoĹĄolskih ustanov in jim omogoÄ?ilo, da se podrobneje

Foto: mkp

Mira ZakoĹĄek

seznanijo z Ĺželenimi usmeritvami (8. stran). V NaĹĄem Ä?asu pa se tokrat predstavljajo tudi razliÄ?ne ĹĄole. Njihova predstavitev lahko marsikomu olajĹĄa pot, do naslednjega cilja, na bliĹžnji informativni dan. đ&#x;”˛

Naslednja ĹĄtevilka NaĹĄega Ä?asa izide v sredo, 7. februarja.

Poklon kulturi V Mestni obÄ?ini Velenje bo osrednja proslava v poÄ?astitev slovenskega kulturnega praznika v sredo, 7. februarja, ob 18. uri, v Domu kulture Velenje. Slavnostna govornica bo direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny, kulturni program pa bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje. đ&#x;”˛

O plaÄ?ah nikoli ni prijazno govoriti, saj so te vedno previsoke ali prenizke in le redki so, ki se zadovoljijo s tistim, kar dobijo. PotroĹĄniĹĄtvo je paÄ? povsem spremenilo naĹĄe poglede na Ĺživljenje in dvignilo Ĺželje ljudi po nenehnem zadovoljevanju materialnih potreb v nerazumne viĹĄine. Le redki so ĹĄe, ki jih zadovolji Ĺže druĹženje z znanci in prijatelji ali sprehod po naravi, knjiga v roki ‌ veÄ?ina postaja predvsem ujetnik nenehnega tekanja po trgovinah in iskanja neÄ?esa, kar ga bo osreÄ?ilo vsaj za dan ali dva. Doma se potem nabirajo kupi nepotrebnih stvari, od cenenih do predragih oblek in gospodinjskih pripomoÄ?kov, do telefonov, raÄ?unalnikov, koles in avtomobilov. Vse nujno potrebujemo, a uporabljamo le redko, saj tistega, kar bi pravzaprav najbolj potrebovali – prostega Ä?asa – nenehno zmanjkuje. Kljub vsemu, kar imamo, nikoli nismo zadovoljni in ostajamo prepriÄ?ani, da nam pripada ĹĄe veÄ?, in Ä?e to Ĺželjo nekako le izpolnimo, je to le korak, k novemu hlastanju.

V tem stilu je razumeti tudi zadnje zahteve razliÄ?nih sindikatov, ki jih je sproĹžila, podobno kot na zaÄ?etku krize, Ä?e ste sluÄ?ajno pozabili, pretirana, a vseeno izpolnjena zahteva zdravniĹĄkega sindikata. Ĺ ibka vlada je paÄ? pokleknila, ĹĄe posebej, ker so mediji in javnost ob tem previdno molÄ?ali. Zdravnikom se paÄ? ni dobro zameriti.

Sedaj spet doĹživljamo rast, ki jo je vlada v svojih izjavah zaradi predvolilnega obdobja ĹĄe potencirala. Zato ni Ä?udno, da so ji na vrata kmalu potrkali razliÄ?ni drugi sindikati in povedali, da je Ä?as, da razveĹže svojo malho.

Sindikati, ojunaÄ?eni s prej omenjenim zgledom zdravnikov in ob spoznanju, da se vlada vse bolj zapleta zaradi lastnih zmotnih odloÄ?itev in se zaradi neenotnih staliĹĄÄ? opoteka po politiÄ?nem parketu, so nenadoma postali tisti, ki krojijo usodo te drĹžave (ne le pri plaÄ?ah, tudi pri kadrovanju in drugje).

Zanimivo. Nosilec tega sindikalnega vrenja je javni sektor, ki je doslej sicer krizo obÄ?util najmanj, v zadnjih desetih letih pa ĹĄtevilo zaposlenih, kljub vsem nasprotnim ukrepom, tudi krepko poveÄ?al – za veÄ? kot deset odstotkov. Seveda za naĹĄo zelo normirano druĹžbo, za eno od drĹžav z najveÄ?jim ĹĄtevilom predpisov v Evropi, je potrebno zaposliti dovolj birokratov. Tudi plaÄ?e so bile tu najmanj okrnjene in odpuĹĄÄ?anj skoraj ni bilo. Ti sindikati, katerih Ä?lani tudi najbolj razumejo, kakĹĄna je rast drĹžave in kakĹĄne so omejitve, zase zahtevajo najveÄ?.

Njihovi kolegi na drugi strani, v gospodarstvu, so bolj ali manj tiho, kljub temu, da njihovi delavci, krepko zaostajajo s plaÄ?ami v javnem sektorju, se oÄ?itno veliko bolj zavedajo, da kriza Ĺže jutri lahko ponovno udari. Predvsem pa se oÄ?itno veliko bolj zavedajo, kako teĹžko je doseÄ?i rast petih, desetih, kaj ĹĄele viĹĄjih procentov.

In se zato tudi pogovarjajo strpneje, predvsem pa, ko vse tole opazujeĹĄ malo bolj od strani, razumneje. Pa naj mi bo oproĹĄÄ?eno ali pa ne za te zadnje greĹĄne misli. đ&#x;”˛

V soboto prihaja Nexe Velenje - RokometaĹĄi Gorenja Velenja, ki se z veliko vnemo pripravljajo na sobotno nadaljevanje sezone, ko v RdeÄ?i dvorani v Velenju priÄ?akujejo ekipo hrvaĹĄkega podprvaka Nexeja (slika z njihovega zadnjega obraÄ?una), so zmagali tudi na tretji pripravljalni tekmi. Po Dobovi in Riku Ribnici so izbranci Ĺ˝eljka Babića v dvorani Tabor s 33:31 ugnali ĹĄe mariborski Branik. VeÄ? na strani 16. đ&#x;”˛

Foto: vos

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 2. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

1. februarja 2018

Izmenjali so si informacije Novela zakona o pacientovih pravicah

V Velenju zasedal Koordinacijski sosvet naÄ?elnice Upravne enote

Ljubljana – ZaÄ?ela sta se uveljavljati novela zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o naroÄ?anju in upravljanju Ä?akalnih seznamov. Po novem bo na napotnicah stopnja nujnosti zelo hitro, izvajalci pa bodo morali imeti preÄ?iĹĄÄ?ene Ä?akalne sezname.

Tako naj bi priĹĄli do realnih podatkov o Ä?akajoÄ?ih.

Milena KrstiÄ? - Planinc

đ&#x;”˛

Letos bodo sofinancirali petnajst MKÄŒN Ĺ oĹĄtanj, 23. januarja – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih finanÄ?nih sredstev za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav (MKÄŒN) v velikosti do 50 populacijskih enot. Prijavo na razpis morajo prijavitelji oddati do konca avgusta.

UpraviÄ?enci do sofinanciranja so fiziÄ?ne osebe, ki so lastniki stanovanjskih stavb v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj na obmoÄ?jih zunaj aglomeracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije. ViĹĄina sofinanciranja za posamezno stanovanjsko hiĹĄo znaĹĄa 1.000 evrov.

Za sofinanciranje so v proraÄ?unu letos zagotovili 15.000 evrov, sredstva pa bodo upraviÄ?encem dodelili po vrstnem redu prispelih vlog do porabe sredstev. đ&#x;”˛

mkp

Razpis za podroÄ?je turizma Velenje, 20. januarja – Mestna obÄ?ina Velenje je objavila javni razpis za sofinanciranje programov in projektov v turizmu, ki jih bodo letos pripravili v turistiÄ?nih druĹĄtvih in njihovih podmladkih. Zanj so namenili 19 tisoÄ? evrov, namenjen pa je le druĹĄtvom s sedeĹžem v mestni obÄ?ini Velenje. Razpis bo odprt do 19. februarja, vloge pa bodo odprli in ocenili 20. februarja. đ&#x;”˛

bĹĄ

VzdrĹževani Ä?lani do 5. februarja Ljubljana, Velenje – Zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajĹĄav, in tisti, ki Ĺželi medletno olajĹĄavo za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane spremeniti, mora najpozneje do 5. februarja finanÄ?ni upravi podati Vlogo za uveljavljanje posebne olajĹĄave za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane pri informativnem izraÄ?unu dohodnine za leto 2017. To lahko stori tudi elektronsko, preko portala e-Davki. Postopek oddaje elektronske vloge je FinanÄ?na uprava RS poenostavila z vstopom v e-Davke brez certifikata. Tisti, ki bodo vlogo oddali elektronsko, pa bodo sodelovali tudi v nagradni igri. Dodeljena jim bo sreÄ?ka, s katero se bodo potegovali za nagrado v viĹĄini 10.000 evrov. đ&#x;”˛

mkp

Koroťci s semaforjem spremljajo tretjo razvojno os Ravne na Koroťkem – Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os je posodobila semafor za gradnjo tretje razvojne osi na relaciji Šentrupert–Slovenj Gradec, s katerim spremljajo vsak korak pristojnih pri realizaciji naloŞbe.

Na semaforju, ki je Ä?asovnica za gradnjo ceste, je ‚priĹžganih‘ pet zelenih luÄ?i, kar pomeni, da sta vlada in Dars te naloge Ĺže opravila. Za dve opravili (javno naroÄ?ilo za pridobitev izvajalca projektne dokumentacije in javno naroÄ?ilo za pridobitev izvajalca parcelacije trase) aktivnosti ĹĄe potekajo, zato sta obarvani rumeno. ÄŒeprav je polovica Ä?asovnice ĹĄe vedno obarvana rdeÄ?e, na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo, da je rok za priÄ?etek gradnje, dogovorjen za jesen 2019, ĹĄe mogoÄ?e ujeti.

Koordinator Mladinske iniciative za tretjo razvojno so AljaĹž Verhovnik pravi, da v Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os spomladi priÄ?akujejo odkupe zemljiĹĄÄ? na glavnini trase od avtocestnega prikljuÄ?ka do Slovenj Gradca ter razgrnitev naÄ?rtov, kako bodo cesto umestili v prostor na relaciji od Slovenj Gradca do mejnega prehoda Holmec. Zahtevajo, da bi bila cesta na odseku med Slovenj Gradcem in Dravogradom ĹĄtiripasovnica, na odseku med OtiĹĄkim Vrhom in Holmecem pa je njihova minimalna zahteva nova dvopasovnica, rezervirana za motorni promet. đ&#x;”˛

TisoÄ? ĹĄtipendij za deficitarne poklice Javni ĹĄtipendijski, razvojni, invalidski in preĹživninski sklad je danes na spletni strani objavil razpis za pridobitev ĹĄtipendij za deficitarne poklice za ĹĄolsko leto 2018/2019. Dijaki bodo vlogo lahko oddali od 15. junija do 20. septembra. Sklad bo podelil 1000 ĹĄtipendij po 100 evrov meseÄ?no. Ĺ tipendijo pa je mogoÄ?e prejemati z vsemi ĹĄtipendijami, razen s kadrovsko. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5 % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15 %, polletne 11 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 5 % popusta.

Velenje, 23. januarja – Koordinacijski sosvet naÄ?elnika Upravne enote je stalna oblika dela, v kateri si predstavniki upravne enote z drugimi drĹžavnimi organi in lokalnimi skupnostmi obiÄ?ajno enkrat letno izmenjajo informacije o opravljenem delu, problematiki, novostih, ki jih Ä?akajo pri delu, in naÄ?rtih za naprej.

â?ą

Na UE Velenje so imeli v delu petino veÄ? zadev, reĹĄili skoraj vse.

NaÄ?elnica Upravne enote Velenje mag. Franja TevĹž je prejĹĄnji teden na Koordinacijski sosvet povabila predstavnike Mestne obÄ?ine Velenje, ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki ter predstavnike drĹžavnih organov, ki svoje naloge izvajajo na obmoÄ?ju pristojnosti te upravne enote, Policijske postaje, Centra za socialno delo, FinanÄ?nega urada, Zavoda za zaposlovanje, Geodetske uprave ter Ministrstva za obrambo.

V vlogi naÄ?elnice je ta sosvet sklicala prviÄ?. Funkcijo je namreÄ? nastopila pred enim letom. Prisotne je skupaj s sodelavci najprej seznanila z opravljenim delom Upravne enote v lanskem letu. V

Koordinacijski sosvet se sestane enkrat letno, po potrebi pa sestanke organizirajo tudi v oĹžjem sestavu.

delu so imeli za petino veÄ? zadev kot leta 2016, skoraj vse prejete zadeve (97,7 odstotka) pa tudi reĹĄili. ÂťNajveÄ?ji porast je bil na podroÄ?ju notranjih zadev.ÂŤ Na njihovo delo so vplivale tudi spremembe zakonodaje na posameznih podroÄ?jih. Ena veÄ?jih se je zgodila na podroÄ?ju prijave prebivaliĹĄÄ?a, novosti pa so tudi na podroÄ?ju prireditev. Na njih je spet moĹžno toÄ?iti alkoholne pijaÄ?e, Ä?e si organizatorji za ta namen predhodno pridobijo ustrezno dovoljenje upravne enote. ÂťLetos nam predstavlja izziv izvajanje nalog s podroÄ?ja nove gradbene zakonodaje, ki bo v veljavi od 1. junija. Namen zakona

je poenostaviti postopke. Kako bo to videti v praksi, pa bomo lahko ocenili ĹĄele, ko bodo sprejeti tudi vsi potrebni podzakonski akti.ÂŤ Na koordinacijskem sosvetu so si izmenjali tudi informacije o novostih v delovanju drugih drĹžavnih organov in poudarili po-

men sodelovanja med drĹžavnimi organi in lokalnimi skupnostmi.

Enotni so bili, da je prav, da se sosvet sestane enkrat letno, dogovorili pa so se, da se bodo po potrebi v oĹžjem sestavu dobili veÄ?krat. đ&#x;”˛

Finance urejajo v Celju

Seznanili so se tudi z organizacijskimi spremembami v posameznih drĹžavnih organih. Centre za socialno delo, tudi velenjskega, Ä?aka letos centralizacija, upravne enote pa so finanÄ?ne sluĹžbe centralizirale z letoĹĄnjim letom.

Oblikovanih je dvanajst skupnih finanÄ?nih sluĹžb.

Za UE Velenje finanÄ?ne naloge izvajajo v skupni finanÄ?ni sluĹžbi, organizirani v okviru UE Celje.

Kamen na kamen palaÄ?a – ali vendarle hitra cesta Ko ulica spregovori – Skoki tako in drugaÄ?e – Povezave za razvoj – Zlati in drugaÄ?ni kamni Tako, prvi stavkovni val smo preĹživeli. SliĹĄali smo veliko ostrih in glasnih besed, vendar vladna stran in sindikati javnih delavcev niso priĹĄli skupaj, Ä?eprav so ĹĄli stavkajoÄ?i tudi pred vlado. Bili so glasni, a vlada jih ni sliĹĄala. Brez stavke pa se je dvignila minimalna plaÄ?a.

V tem je red naredila kar ministrica in uveljavila svoj predlog. Vsak ÂťminimalecÂŤ bo dobil 25 evrov veÄ?. Ni veliko, a veÄ? kot niÄ?. A niso teĹžave le z denarjem, so tudi z denarnimi organizacijami; nesreÄ?no NLB, ki je res naĹĄa, saj so vanjo zmetali veliko naĹĄih evrov. Zdaj je spet pod drobnogledom Evropske komisije. Otepamo pa se madĹžarskega denarja za drugi tir. Ker bi radi ÂťsvobodnoÂŤ Luko Koper.

Ob tem, ko ob sicer kar dobri gospodarski rasti vendarle na nekaterih podroÄ?jih ĹĄe priÄ?akujemo kakĹĄne skoke, smo vsaj v zimskem Ä?asu tudi pri nas res priÄ?a nekaterim dobrim skokom. Tudi skakalk in skakalcev z naĹĄega obmoÄ?ja. NaloĹžbe v skakalnice se obrestujejo. V kratkem naj bi novo skakalnico dobili ĹĄe v Celju. Tu so jo nekoÄ? nad mestnim parkom daleÄ? naokoli znano Ĺže imeli – nova bo drugaÄ?na, zgradili jo bodo ob Ĺ martinskem jezeru. Eno pa bodo ĹĄe obnovili in postavili tribuno, in tako vsaj malo bolj oĹživili ta rekreacijski center. Sto tisoÄ? evrov bo za naloĹžbo nepovratnih sredstev.

Sem Ĺželijo seveda privabiti tudi obiskovalce od drugod – kot jih ĹĄe veÄ? Ĺželijo privabiti v turistiÄ?no-zdraviliĹĄke kraje na Kozjanskem in v Obsotelju. Toda do Ĺ martinskega jezera od avtoceste ni daleÄ?, razdalje med AC in PodÄ?etrtkom ali RogaĹĄko Slatino pa je velika. Postopoma nekatere najbolj problematiÄ?ne odseke sicer Ĺže obnavljajo, a ozkih grl je ĹĄe veliko. Zato so nekateri tudi Ĺželeli, da bi Âťtretja razvojna osÂŤ od AC proti Dolenjski potekala Ä?ez Kozjansko. Zdaj pa, da bi vsaj Ä?im prej uredili sodobno prometnico med avtocesto pri Dramljah in Ĺ entjurju. Po nekaterih informacijah naj bi bila dokumentacija za ta odsek pripravljena ĹĄe letos, lopate pa naj bi zasadili prihodnje leto. Postopoma naj bi nadaljevalitudi obnavljanje ĹĄe drugih problematiÄ?nih odsekov.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Pisali smo Ĺže, da v Ĺ˝alcu kmalu priÄ?akujejo velike naloĹžbe. Ne le v Arnovskem gozdu, kjer bodo zgradili ĹĄe drugi del logistiÄ?nega centra; gradili bodo tudi v drugih predelih obÄ?ine in drugaÄ?ne objekte. Nekateri hudomuĹĄno spraĹĄujejo, pri kateri naloĹžbi bodo porabili zlati kamen. Mnogi so namreÄ? prepriÄ?ani, da bo prav Ĺ˝alec letos dobil slovensko priznanje za najprodornejĹĄo obÄ?ino v zadnjem letu.

Ta obÄ?ina je kandidatka s celjskega obmoÄ?ja, sicer pa je finalistk 12. Lani je tako priznanje dobila obÄ?ina PodÄ?etrtek. Ugibanj o obÄ?ini, letoĹĄnji dobitnici Zlatega kamna, bo konec na pustni dan, 13. februarja. Ta dan bo v Ljubljani konferenca in razglasitev rezultatov. Ne prizadevajo pa si vsi le za Âťzlati kamenÂŤ, ponekod za navadno kamenje. Za tisto v kamnolomu Velika PireĹĄica. Kandidatov za ÂťdediĹĄÄ?inoÂŤ druĹžbe CMC je kar nekaj. Kako tudi ne, ko pa raÄ?unajo na potrebo po tem materialu pri gradnji hitre ceste 3. razvojne osi. Vsaj ti so prepriÄ?ani, da HC bo. DrugaÄ?en kamen pa se je odvalil od srca Ljubencem, saj jim je bilo vreme le naklonjeno in so lahko skakalno prireditev pripravili v svojem kraju. Zaslug pa nima le vreme, imajo jo tudi pridne roke.

Sicer pa veliko razliÄ?nih gradenj naÄ?rtujejo tudi v drugih obÄ?inah s Celjskega. V srediĹĄÄ?u Slovenskih Konjic naj bi kmalu zaÄ?eli graditi veÄ?ji stanovanjski blok. Ta objekt naj bi sodil v ÂťviĹĄji razredÂŤ. In to Âťod tal do vrhaÂŤ. Spodaj bodo namreÄ? podzemne garaĹže, v zgornjem nadstropju tudi terase. Pravo manjĹĄe naselje blokov pa nastaja v Spodnjih Prelogah. V Celju so lani odprli moderno ĹĄportno dvorano pri najstarejĹĄi gimnaziji, I. gimnaziji, sedaj pa bodo kmalu odprli ĹĄe sodobno telovadnico pri najstarejĹĄi celjski osnovni ĹĄoli, I. osnovni ĹĄoli. Obe telovadnici imata nekaj skupnega: ne bodo ju uporabljali le ĹĄolarji teh ĹĄol, ampak tudi drugi. V nbeh pa bodo lahko tudi ÂťneĹĄportneÂŤ prireditve. Ĺ e to: v kneĹžjem mestu bodo letos ÂťobnoviliÂŤ prireditev, ki je nekoÄ? na ceste spravila veliko veselih skupin, ob ceste pa mnoĹžice gledalcev. Na pusta bo spet – pustna povorka! Menda se je v zadnjih letih spet nabralo toliko umazanega perila, da ga je treba oprati. Seveda pa se ne ve – ne le v Celju, ampak povsod, kjer bodo take prireditve, ali bo ta Ĺžehta kaj pomagala. In ali bodo z nekaterih obrazov spravili maske.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 2. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

AKTUALNO

1. februarja 2018

3

PodjetniĹĄka iniciativa vse bolj Ĺživahna in optimistiÄ?na Gospodarstveniki in podjetniki so se mnoĹžiÄ?no udeleĹžili Ĺžupanovega sprejema – TakĹĄna sreÄ?anja so odliÄ?na priloĹžnost za izmenjavo izkuĹĄenj in vzpostavitev medsebojnega poslovnega sodelovanja Mira ZakoĹĄek

Velenje, 25. januarja – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? januarja tradicionalno pripravi novoletni sprejem za tukajĹĄnje podjetnike in gospodarstvenike. Tokrat ga je v njegovem imenu (je namreÄ? zbolel) vodil podĹžupan Peter Dermol. ÂťV Mestni obÄ?ini Velenje skuĹĄamo z razliÄ?nimi ukrepi zagotavljati dobre pogoje za gospodarski razvoj ter rast malih podjetij in podjetnikov. Zavedamo se, kako pomembno je gospodarstvo za razvoj naĹĄe lokalne skupnosti,ÂŤ je med drugim dejal v pozdravnem nagovoru in omenil ĹĄtevilne uspehe, ki jih na tem podroÄ?ju dosegajo v zadnjem obdobju. S posebnim ponosom je govoril o PodjetniĹĄkem inkubatorju, ki med drugim zagotavlja okolje za razvoj start:up podjetij.

Uredili so obrtno cono Stara vas, podjetnikom olajĹĄali vlaganja z zmanjĹĄanjem komunalnega prispevka ‌ Lani februarja je bil na pobudo Ĺžupana Bojana KontiÄ?a in predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca v PodjetniĹĄkem centru Standard ustanovljen Klub podjetnikov SAĹ A regije.

Cesti se ne bodo odpovedali

â?ą

Gospodarstveniki so se mnoĹžiÄ?no udeleĹžili Ĺžupanovega sprejema.

V okviru SaĹĄa inkubatorja je lani nastalo 12 novih podjetjij, ki zaposlujejo 23 delavcev.

Povezali pa so tudi vse gospodarske organizacije v tem okolju s ciljem, da skupaj vzpostavijo uÄ?inkovito podporno okolje za

Petkova pogajanja med sindikatom SDRES in upravo velenjskega Premogovnika niso prinesla konÄ?ne odloÄ?itve je sprejel nove sklepe, ki jih je na zaÄ?etku tega tedna zaÄ?el predstavljati zaposlenim.

Da je dogajanje v Premogovniku pestro, knapi pa precej razdvojeni, so dokazali tudi plakati, ki so se po vsem ťahtuÂŤ pojavili sredi prejĹĄnjega tedna. Na njih nekdanji Ä?lan SDRES-a Sanel Ĺ abanović z izÄ?rpnimi vpraĹĄanji pojasnjuje, zakaj je izstopil iz tega sindikata in se prikljuÄ?il sindikatu SPESS in zakaj misli, da je Ä?lanstvo njegovih mladih sodelavcev v SDRES, ki naj bi bili vanj agresivno rekrutirani od Ä?lanov SDRES, slabo za njih. Sanel Ĺ abanović nam je pojasnil, da bo podrobnosti razkril v naslednjih dneh, povedal pa nam je, da se je za to, da spregovori o naÄ?inu dela v SDRES, odloÄ?il tudi zaradi incidenta, ki ga je bil od deleĹžen na delovnem mestu.

In da od tega, da bi povedal svoje doĹživljanje naÄ?ina delovanja sindikata SDRES, nima nobenih koristi, ĹĄe najmanj finanÄ?ne.

PrepriÄ?an pa je, da so velenjski knapi Ĺže sedaj dobro plaÄ?ani za svoje delo in da njihov poloĹžaj ni tako slab, kot ga Ĺželijo v javnosti predstaviti Ä?lani rudniĹĄkega sindikata SDRES. đ&#x;”˛

razvoj podjetniĹĄtva. Vsem potencialnim in obstojeÄ?im podjetjem zagotavljajo brezplaÄ?no svetovanje od razvoja ideje do prodora na trg, svetovanja z davÄ?nega, pravnega, finanÄ?nega podroÄ?ja, izvajajo promocijske aktivnosti za podjetja. Lani so v treh tujih jezikih izdali tudi investicijsko broĹĄuro Investirajte v Velenje. Z

njo Ĺželijo v Velenje privabiti Ä?im veÄ? investitorjev.

Franjo Bobinac, predsednik Kluba podjetnikov, je izrazil zadovoljstvo, da so ustanovili ta klub. Lani so pripravili dva vrhunska dogodka. ÂťPrvi je bil odmeven na velenjski strani, ko smo v Hotelu Paka gostili motivatorja selektorja Veselina Vujo-

V prejĹĄnji ĹĄtevilki smo zelo optimistiÄ?no zapisali, da aktivnosti za zaÄ?etek izgradnje hitre ceste od Ĺ entruperta do Slovenj Gradca dobro potekajo, kar je na svojem obisku na KoroĹĄkem zagotovil tudi minister za infrastrukturo dr. Peter GaĹĄperĹĄiÄ?. A Ĺže naslednji dan je predsednik vlade dr. Miro Cerar dejal, da bi se lahko zgodilo, da bodo morali v primeru, da MadĹžarska ne bo sodelovala pri projektu drugega tira, za to cesto naÄ?rtovana sredstva preusmeriti tja. PodĹžupan Peter Dermol je bil ogorÄ?en, pritrjevali pa so mu tudi gospodarstveniki. Obljubljajo, da bodo storili vse, da se kaj takĹĄnega ne bo zgodilo. Na to cesto tukajĹĄnje okolje Ä?aka Ĺže predolgo, zato ne bodo dovolili, da se zastavljeni roki odmikajo. Ĺ˝e leto 2023, ko naj bi po sedanjih planih lahko prviÄ? zapeljali po tej cesti, se zdi preveÄ? oddaljeno, vsako nadaljnje odlaganje pa bi pomenilo velik hendikep tako za prebivalce kot tukajĹĄnje gospodarstvo.

ZaÄ?enja se obnova Starega Velenja

Bo do 23. februarja med knapi doseĹžen socialni mir?

Velenje, 26. januarja – V petek ob 12. uri so za isto mizo sedli predstavniki sindikata SDRES, ki jih vodi Asmir BeÄ?arević, in uprave velenjskega Premogovnika. Slednja je Ĺže dan pred zaÄ?etkom pogajanj s sindikatom, ki je poslovodstvu predalo 13 stavkovnih zahtev, obvestila javnost, da postopki preoblikovanja sindikata SDRES v stavkovni odbor (in vsi njihovi nadaljnji postopki) niso tekli tako, kot bi morali, in da jim odgovorov na stavkovne zahteve ne morejo dati, ker niso natanÄ?no definirane. Asmir BeÄ?arević se s tem ni strinjal, kar je zapisal tudi v sporoÄ?ilu za javnost, ki ga je medijem poslal v nedeljo. PrepriÄ?an je, da so v SDRES-u vse dosedanje korake vodili tako, kot doloÄ?a zakon.

Mnenje poslovodstva velenjskega Premogovnika je oznaÄ?il za zavlaÄ?evanje in kupovanje Ä?asa, saj so na predlog direktorja mag.

Ludvika Goloba prestavili rok, do katerega si bosta obe strani prizadevali, da pride do podpisa sporazuma, s katerim bodo v skupini PV zagotovili socialni mir. V nadaljevanju sestanka so se pogovarjali o posameznih stavkovnih zahtevah in izmenjali staliĹĄÄ?a o njih. Stavkovni odbor SDRES se je sestal v nedeljo, ko

â?ą

vića, kasneje pa smo ĹĄli v Nazar- sodelovanju tako velika. Ta oÄ?ije in organizirali zanimiv poslov- tno je, kar so podjetniki in obrni dogodek, vetniki dokazali zan na zeleno Velenje raÄ?una tudi s svojo ĹĄtevilmobilnost in na tuje investitorje, no udeleĹžbo. digitalizacijo, Za zabavnoprvi veÄ?ji korak tudi z vrhunkulturni progbo izgradnja skimi gosti. ram je poskrhiĹĄic na vodi – Vmes pa smo bel priljubljeni se v okvir u igralec in koprojekt intenzivno kluba pogosto mik Tadej ToĹĄ, pripravljajo in sreÄ?evali z goki je navduĹĄil z upajo, da bodo spodarstveniki, mnogimi prisdobili tudi soglasje menjavali izkupodobami iz ĹĄnje, se druĹžili vsakdanjega Arsa in sodelovali,ÂŤ Ĺživljenja, ob je med drugim dejal Bobinac in katerih se je vsekakor vredno izrazil prepriÄ?anje, da bo tudi v zamisliti. đ&#x;”˛ prihodnje v tem okolju Ĺželja po

bĹĄ

Ĺ e malo pa se bo uresniÄ?ila dolgoletna Ĺželja StarovelenjÄ?anov. SrediĹĄÄ?e njihovega kraja bo namreÄ? v prihodnjih dveh letih povsem spremenilo svojo podobo. Krajani so ĹĄe posebej veseli in to so poudarili tudi na ponedeljkovi predstavitvi projekta prenove, da jih pripravljalci potrebne dokumentacije ves Ä?as vkljuÄ?ujejo in tudi skuĹĄajo upoĹĄtevati njihove Ĺželje in pripombe. Predvsem pa morajo upoĹĄtevati zahteve spomeniĹĄkega varstva, saj je to podroÄ?je zaĹĄÄ?iteno. NajveÄ?ja posega bosta

ruĹĄitvi dveh objektov (hiĹĄa, v kateri je lokal ÄŒuk, in Stara pekarna), in seveda izgradnja novih dveh objektov, ureditev srediĹĄÄ?a in sprememba prometne ureditve. V tem Ä?asu bo Ĺživljenje v tem predelu oteĹženo in bo treba stanovalcem in najemnikom v tem okolju tudi marsikaj potrpeti. Posegi bodo veliki in brez hrupa in prahu ne bo ĹĄlo. Podrobneje o projektu pa prihodnjiÄ?. đ&#x;”˛

mz

Uèenci in dijaki zakljuènih letnikov!

Vabljeni na informativna dneva srednjih ĹĄol in ViĹĄje strokovne ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje v petek, 9. 2. 2018, ali v soboto, 10. 2. 2018.

PodrobnejĹĄi razpored najdete na www.scv.si in na spletnih straneh posameznih ĹĄol.

Trg mladosti 3 • Velenje • 03 896 06 00 • info@scv.si • www.scv.si

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 2. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

1. februarja 2018

V orodjarstvu ĹĄe vedno V ospredju zeleni aktivni turizem pomanjkanje ustreznih kadrov Ĺ aleĹĄka dolina se na 29. mednarodnem sejmu za aktivni oddih

Natour Alpe Adria predstavlja na dveh lokacijah – Sodelujejo tudi turistiÄ?na druĹĄtva

Mladim so orodjarstvo poskuĹĄali pribliĹžati tudi na 10. sejmu izobraĹževanja in poklicev Informativa v Ljubljani Celje, 22. januarja – Orodjarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Je ena kljuÄ?nih strateĹĄkih panog slovenskega gospodarstva ter po ĹĄtevilnih kazalnikih tudi ena najbolj obetavnih panog. Kljub temu pa se v orodjarstvu, po ugotovitvah Razvojnega centra orodjarstva Slovenije TECOS, ki ima sedeĹž v Celju, ĹĄe vedno sreÄ?ujejo s pomanjkanjem ustreznih kadrov.

Slovenske orodjarne v Evropi in svetu sodijo med najboljĹĄe in izdelujejo orodja za globalne proizvajalce. Vendar zgolj sledenje novim tehnologijam in napredku ni dovolj brez ustrezno usposobljenih delavcev. Podjetja to reĹĄujejo na veÄ? naÄ?inov. Sodelujejo s srednjimi ĹĄolami in fakultetami, razpisujejo ĹĄtipendije, predstavljajo poklice v ĹĄolah, pripravljajo dneve odprtih vrat in podobno. V zadnjem Ä?asu iĹĄÄ?ejo reĹĄitev tudi z zaposlovanjem tujcev. Pri reĹĄevanju kadrovske problematike bo podjetjem zdaj v pomoÄ? projekt, ki je usmerjen v razvoj kljuÄ?nih kadrov orodjarstva – KompetenÄ?ni center za razvoj kadrov v orodjarstvu (KOR). V projektu, katerega koordinator je Razvojni center orodjarstva Slovenije TECOS, sodeluje 16 kljuÄ?nih panoĹžnih podjetij, ki se bodo za uspeĹĄen trajnostni razvoj panoge povezovala in vlagala v razvoj kadrov. V okviru

Ljubljana, Velenje, 31. januarja – Od vÄ?eraj pa do sobote poteka na ljubljanskem Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u 29. Natour Alpe Adria, ki velja za najveÄ?ji sejem s podroÄ?ja turizma v Sloveniji.

V ospredju je zeleni aktivni turizem. Aktivni oddih v naravi na njem predstavljajo mnogi, med njimi tudi Slovenska turistiÄ?na organizacija in TuristiÄ?na zveza Slovenije z veÄ? kot 150 lokalnimi skupnostmi in druĹĄtvi. Ĺ aleĹĄka dolina je na sejmu zastopana na dveh lokacijah.

Direktor Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Franci Lenart nam je pred odhodom na sejem povedal: ÂťV Zeleni vasi se Velenje predstavlja v druĹžbi mest, ki so Ĺže prejela certifikat Slovenia Green, zelene sheme slovenskega turizma, v katerem je Velenje dobitnik bronastega certifikata. Skupaj s TuristiÄ?no zvezo Velenje pa smo

projekta KOR je tako nastal model, ki opredeljuje kompetence kljuÄ?nih profilov zaposlenih, omogoÄ?a njihov nadaljnji razvoj in pridobitev kompetenc prihodnosti. NaÄ?rtovana so ĹĄtevilna skupna, notranja in individualna usposabljanja zaposlenih s priznanimi domaÄ?imi in tujimi strokovnjaki razliÄ?nih strokovnih podroÄ?ij. Po besedah Tine Kastelic, direktorice SrediĹĄÄ?a za razvoj kompetenc Kompetenca, ki je osrednji partner projekta, sta med vzroki za kadrovske teĹžave v orodjarstvu tudi zelo dolga uvajalna doba novih kadrov in nezainteresiranost mladih za ta poklic. ''Uvajalna doba novih delavcev traja od dveh do petih let. Ovire predstavljata tudi administracija in togost ĹĄolskega sistema. Kot je pokazala raziskava, orodjarstvo mladih ne pritegne, saj si predstavljajo, da gre za teĹžko delo, Ä?eprav je delo visoko strokovno in tehniÄ?no. Veliko je dela z raÄ?unalniki, stroji, roboti, kar pa mladim ni dovolj dobro predstavljeno.'' Mladim so orodjarstvo poskuĹĄali pribliĹžati tudi na 10. sejmu izobraĹževanja in poklicev Informativa, na katerem so bili prisotni s KompetenÄ?nim centrom za razvoj kadrov na podroÄ?ju orodjarstva. Sejem je bil prejĹĄnji teden na Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u v Ljubljani. đ&#x;”˛

Jordanije in Nepala.

odjem (vir: Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote, Agencija za energijo).

Karakteristike gospodinjskega uporabnika toplote:

Ljubljana, 24. in 25. januarja – Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline se je letos prviÄ? udeleĹžil borze poslovnih sreÄ?anj in dogodkov Conventa, ki je desetiÄ? zapored potekalo na ljubljanskem Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u. Svojo destinacijo je uspeĹĄno zastopal skupaj z Gorenjem Gostinstvom in Termami TopolĹĄica. Dogodek je podiral rekorde, saj je bilo na njem sklenjenih skoraj 4.000 sestankov, na katerih so udeleĹženci sklepali nove posle. Poslovni turizem se krepi tudi v Sloveniji. Letos se je sejma udeleĹžilo 119 razstavljalcev in 185 vabljenih gostov. Zastopanih je bilo 16 drĹžav oziroma destinacij. ZdruĹženi predstavniki Ĺ aleĹĄke doline so poĹželi veliko zanimanja med tujimi gosti, ki so v Sloveniji iskali nove destinacije. Opravili so vrsto sestankov, na katerih so predstavljali prednosti in zmogljivosti Ĺ aleĹĄke doline.

Velenje – Od Ä?etrtka, 18. januarja, do sobote, 20. januarja, se je Velenje v okviru projekta Dan partnerskih mest 2018 na povabilo partnerskega mesta Esslingen uspeĹĄno predstavljalo na sejmu CMT Stuttgart in v Esslingenu. Sejem CMT Stuttgart je eden najveÄ?jih sejmov s podroÄ?ja turizma na svetu. Na njem se predstavlja veÄ? kot 2 tisoÄ? ponudnikov iz 100 drĹžav, obiĹĄÄ?e pa ga vsako leto veÄ? kot 100 tisoÄ? obiskovalcev. Na sejmu so poleg znamenitosti Velenja predstavili tudi druge lepote Slovenije. Na glavnem odru so pripravili zabaven glasbeni nastop s harmonikarjem Robertom Goterjem in baritonistom BoĹĄtjanom Merzdovnikom, predstavili pa so tudi promocijski film o Velenju, ki so ga pripravili ob 55-letnici mesta. Mesto Esslinegen je omogoÄ?ilo tudi predstavitev v mestnem TIC-u, kjer so predstavili đ&#x;”˛ tudi tipiÄ?ne slovenske jedi. â€

1. Cena toplote v EUR/MWh (s prispevki, dodatki in DDV) SDO Ravne na KoroĹĄkem / PETROL ENERGETIKA SDO KoÄ?evska reka / KOMUNALA KOÄŒEVJE SDO Grosuplje / JKP GROSUPLJE SDO Hrastnik / PETROL ENERGETIKA SDO Nazarje / ENERGETIKA NAZARJE SDO Zagorje ob Savi / KOMUNALA ZAGORJE SDO Trbovlje / KOMUNALA TRBOVLJE SDO Ĺ entilj / PETROL ENERGETIKA

VisokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program

SDO Murska Sobota / KOMUNALA MSOBOTA

Varstvo okolja in ekotehnologije

SDO Jesenice / ENOS OTE SDO Nova Gorica / JP KENOG SDO Center ZreÄ?e / Unior

(redni in izredni ĹĄtudij)

SDO Slovenj Gradec / KOMUNALA SLOVENJ GRADEC SDO Maribor / ENERGETIKA MARIBOR SDO Ljubljana / ENERGETIKA LJUBLJANA SDO Celje / ENERGETIKA CELJE SDO Ĺ aleĹĄke doline / KOMUNALNO PODJETJE VELENJE 0

20

40

60

80

100

120

140

2. Enostanovanjski objekt – 110 m ogrevanih povrťin 2

SpecifiÄ?na poraba toplote 0,100 MWh/m2/leto Kvadratura ogrevanih prostorov 110 m2 Letna poraba uporabnika 11,00 MWh ObraÄ?unska moÄ? toplotne postaje 14,90 KW Ĺ tevilo uporabnikov v objektu 1 PripadajoÄ?a obraÄ?unska moÄ? uporabnika 14,90 kW

2. Cena toplote v EUR/MWh (s prispevki, dodatki in DDV) Cena toplote v EUR / MWh (s prispevki, dodatki in DDV)

diplomirana ekotehnologinja / diplomirani ekotehnolog

SDO Ravne na KoroĹĄkem / PETROL ENERGETIKA SDO KoÄ?evska reka / KOMUNALA KOÄŒEVJE

Zakaj bi morali ĹĄtudirati pri nas, se prepriÄ?ajte na informativnih dnevih:

SDO Grosuplje / JKP GROSUPLJE SDO Hrastnik / PETROL ENERGETIKA SDO Nazarje / ENERGETIKA NAZARJE SDO Zagorje ob Savi / KOMUNALA ZAGORJE SDO Trbovlje / KOMUNALA TRBOVLJE

petek, 9. 2. 2018, ob 10.00 in 15.00, sobota, 10. 2. 2018, ob 10.00.

SDO Ĺ entilj / PETROL ENERGETIKA SDO Murska Sobota / KOMUNALA MSOBOTA SDO Jesenice / ENOS OTE

Dejanske stroĹĄke oskrbe s toploto za ogrevanje prostorov, pripravo sanitarne tople vode pa si lahko uporabniki izraÄ?unajo sami na podlagi lastnih odjemnih karakteristik in objavljenih cenikov distributerjev toplote.

SDO Nova Gorica / JP KENOG SDO Center ZreÄ?e / Unior SDO Slovenj Gradec / KOMUNALA SLOVENJ GRADEC SDO Maribor / ENERGETIKA MARIBOR

Trg mladosti 7 | Velenje | 03 898 64 10 | info@vsvo.si | www.vsvo.si

SDO Ljubljana / ENERGETIKA LJUBLJANA SDO Celje / ENERGETIKA CELJE SDO Ĺ aleĹĄke doline / KOMUNALNO PODJETJE VELENJE

0

20

40

60

80

bĹĄ

Zanimivi tudi za poslovni turizem

1. VeÄ?stanovanjski objekt, 2,5 sobno stanovanje – 69 m2 ogrevanih povrĹĄin SpecifiÄ?na poraba toplote 0,080 MWh/m2/leto Kvadratura ogrevanih prostorov 69 m2 Letna poraba uporabnika 6,21 MWh ObraÄ?unska moÄ? toplotne postaje 210,00 KW Ĺ tevilo uporabnikov v objektu 30 PripadajoÄ?a obraÄ?unska moÄ? uporabnika 7,00 kW

đ&#x;”˛

Velenje na sejmu v NemÄ?iji

MWh; prispevkov – prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji elektriÄ?ne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, OVE in SPTE, v EUR/ MWh, dodatkov – dodatek za energetsko uÄ?inkovitost v EUR/ MWh ter davka na dodano vrednost (DDV).

Primerjalna analiza cen toplote med sistemi je narejena za dva znaÄ?ilna gospodinjska uporabnika toplote kot gospodinjski

veÄ?jih distributerjev toplote v Sloveniji je izvedena na podlagi tarifnih postavk distributerjev toplote (januar 2018), ki opravljajo distribucijo toplote, in je izdelana na podlagi predpostavljenih odjemnih karakteristik gospodinjskega uporabnika.

Znesek za plaÄ?ilo dobavljene toplote je sestavljen iz cene toplote, ki vsebuje fiksni del – obraÄ?unska moÄ? v EUR/MW/ leto, variabilni del – dobavljena koliÄ?ina toplote v EUR/

leni vasi bodo sodelovali v animacijskem programu, v katerem bodo predstavili Muzej premogovniĹĄtva Slovenije in rudarski skok Ä?ez koĹžo. V delu, v katerem se predstavljajo turistiÄ?na druĹĄtva, pa zavod promovira ne le mesto Velenje, ampak Aktivni oddih v naravi tudi Ĺ oĹĄtanj in Terme TopolĹĄica. TuristiÄ?na predstavlja 200 turistiÄ?nih ponudnikov iz Slovenije, Bosne druĹĄtva iz Velenja pa ob tem predstavljajo in Hercegovine, HrvaĹĄke, vsaka svoj najveÄ?ji tuSrbije, Albanije, Italije, Avstrije, ristiÄ?ni dogodek, ki ga bodo izvedli letos.

MadĹžarske, ÄŒeĹĄke republike,

â?ą

Ogrevanje je v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe vedno ugodnejĹĄe kot drugje Komunalno podjetje Velenje je izvedlo primerjalno analizo lastnih cen ogrevanja in cen drugih distributerjev toplote v Sloveniji. Analiza je pokazala, da je cena toplote za uporabnike Komunalnega podjetja Velenje, v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti oz. distributerji, ĹĄe vedno precej niĹžja oz. da je stroĹĄek ogrevanja ĹĄe vedno precej ugodnejĹĄi glede na slovensko povpreÄ?je.

Primerjalna analiza cen toplote in letnega stroĹĄka ogrevanja

prisotni tudi v prostoru, v katerem se predstavljajo vsa turistiÄ?na druĹĄtva Slovenije. Na sejmu bomo poskuĹĄali Ä?im bolje predstaviti mesto Velenje in njegovo ponudbo, in tudi Ĺ aleĹĄko dolino kot turistiÄ?no destinacijo.ÂŤ V Ze-

100

120

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. | KoroĹĄka cesta 37/b | 3320 Velenje

140

160

NaĹĄ Ä?­ as, 1. 2. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

Ĺ koda je ogromna, drĹžavna pomoÄ? nujna SolÄ?ava – V Logarski dolini v hotelu Plesnik so ta ponedeljek zbranim podali analizo decembrskih dogodkov, ki so prizadeli Zahodno Ĺ tajersko, Ĺ aleĹĄko in ĹĄe najbolj Zgornjo Savinjsko dolino. Zahvalo so domaÄ?inom, pripadnikom civilne zaĹĄÄ?ite, gasilcem, vzdrĹževalcem elektriÄ?nih omreĹžij, delavcem cestnoprometne sluĹžbe in drugim izrekli Ĺžupanja ObÄ?ine SolÄ?ava Katarina Prelesnik, poveljnik Civilne zaĹĄÄ?ite RS SreÄ?ko Ĺ estan, ministrica za obrambo RS Andreja KatiÄ? ter predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Na zboru, ki se ga je udeleĹžilo okrog sto ljudi, je bilo sliĹĄati tudi nekaj kritike na preventivno ravnanje in pripravljenost na takĹĄne okoliĹĄÄ?ine, predsednik Pahor pa je menil, da bi bilo potrebno od ogromnih 130 milijonov ĹĄkode za naravne nesreÄ?e v lanskem letu na obmoÄ?ju Slovenije nameniti vsaj polovico v preventivne priprave ter naloĹžbe, ki bi dolgoroÄ?na bistveno zmanjĹĄevale posledice uniÄ?ujoÄ?ega delovanja narave.

Vodja izpostave URSZR Janez MelanĹĄek in generalni direktor Darko But sta podala podrobno poroÄ?ilo o nastali ĹĄkodi ter ukrepanju vseh sluĹžb, k temu pa so svoje analize prikazali ĹĄe predstavniki ostalih sektorjev. Povedali so, da so taljenje snega ob odjugi, padavine ter viharno ne-

ter obmoÄ?je SaĹĄa regije, neposredno ali posredno je bilo ogroĹženih kar 260 tisoÄ? prebivalcev na obmoÄ?ju 2.387 km2. Zelo prizadetih je bilo 25 obÄ?in, kjer je bilo uniÄ?enega 263 tisoÄ? m3 gozda ter zelo poĹĄkodovanih 323 km cest.

Ob tem je ostalo krajĹĄi ali celo daljĹĄi Ä?as brez elektriÄ?nega napa-

urje podrli ali uniÄ?ili kar 263 tisoÄ? m3 gozda, 55 km elektriÄ?nih vodov ter poĹĄkodovali 812 objektov. OgroĹženo je bilo 33 obÄ?in (med njimi najbolj del KoroĹĄke

janja 10.700 odjemalcev (zaradi pretrganih daljnovodov ali uniÄ?enih razdelilnih in transformatorskih stebrov), med njimi tudi zelo veliko gospodarskih objektov.

Vsi sogovorniki so se strinjali, da je potrebno pohiteti z odpravo ĹĄkode ter za to za vso drĹžavo zagotoviti ogromnih 130 milijonov sredstev. Vsi so uperili prst proti vladi, ki da naj kljub neugodnemu Ä?asu pred menjavo oblasti prioritetno poskrbi za pravoÄ?asne odĹĄkodnine in vlaganja v sanacijo po tako obseĹžni naravni nesreÄ?i.

Rekli so â?ą Obrambna ministrica Andreja KatiÄ?: "Potrebno

bo spremeniti razmiĹĄljanje za takĹĄne primere, saj postaja jasno, da se silovito dogajanje narave lahko ponavlja in zato moramo biti na to pripravljeni. Tokrat je bila napoved moĹžnih uÄ?inkov in posledic pravoÄ?asna, kar je napredek, a se mnogi niso ravnali po njih, zato je bila potencialna nevarnost in ĹĄkoda ĹĄe toliko veÄ?ja. Zadovoljna sem, saj so obÄ?inski in regijski ĹĄtabi CZ, gasilske enote ter drĹžavni organi in regijski centri opravili svoje naloge in tako zmanjĹĄali nevarnosti in pomagali ljudem, zato hvala vsem."

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

PRIKLJUÄŒITE SE FAKULTETI ZA ENERGETIKO! Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru z individualnim pristopom k ĹĄtudentom ter vrhunsko opremljenimi laboratoriji ustvarja odliÄ?ne pogoje za kvaliteten ĹĄtudij in pripravljenost diplomantov na izzive, ki jih prinaĹĄa prihodnost na podroÄ?ju energetike. Ĺ tudijski programi na I., II. in III. stopnji se izvajajo v KrĹĄkem in Velenju.

Temeljni namen izobraĹževanja in raziskovanja na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru je pridobivanje kompetenc s ĹĄirokega podroÄ?ja energetike, tako elektrotehnike, strojniĹĄtva, jedrske energetike, raÄ?unalniĹĄtva, kot ekonomije in prava.

Prednost individualnega pristopa se kaĹže tudi z doseĹžki naĹĄih ĹĄtudentov. Izpostavimo lahko nedavni uspeh ĹĄtudenta BoĹĄtjana KroĹĄlja, ki je s svojo raziskovalno nalogo osvojil prvo nagrado na nateÄ?aju Trajnostna energija 17, ki ga je organizirala druĹžba Borzen d.o.o.

Prav tako lahko kot veliko prednost ĹĄtudija na Fakulteti za energetiko izpostavimo zelo dobre povezave z gospodarstvom, tako na podroÄ?ju izvajanja ĹĄtudijskih programov, izvajanja praktiÄ?nega usposabljanja, kot tudi na

5

GOSPODARSTVO

1. februarja 2018

podroÄ?ju projektnega dela.

Diplomanti imajo po zakljuÄ?ku ĹĄtudija razliÄ?ne moĹžnosti za zaposlitev. Potrebno je poudariti, da so zaposlitvene moĹžnosti za diplomante ne samo v podjetjih, ki se neposredno ukvarjajo s panogo energetike, ampak tudi v vseh veÄ?jih podjetjih, kjer lahko s primernimi ukrepi s podroÄ?ja uÄ?inkovite rabe energije optimizirajo poslovanje podjetij.

Fakulteta za energetiko je med diplomanti izvedla anketo o zaposljivosti, ki je pokazala, da je veÄ? kot 90 % vseh diplomantov Fakultete za energetiko zaposlenih.

Glede na to, da se s takĹĄnim odstotkom lahko pohvalijo le redke fakultete, smo na zaposljivost naĹĄih diplomantov zelo ponosni. Ĺ tudij energetike je primeren za ĹĄtudente, ki jih veseli tehnika. VeÄ?inoma se za ĹĄtudij odloÄ?ajo dijaki s podroÄ?ja elektrotehnike, strojniĹĄtva ter gimnazijci, ki jih zanima naravoslovje. V zadnjem Ä?asu se za ĹĄtudij energetike odloÄ?a vse veÄ? deklet, kar nas zelo veseli.

Skaza na sejmu Ambiente V naslednjih petih letih Ĺželijo uresniÄ?iti cilj, da bo vsaj en njihov izdelek prisoten v gospodinjstvih polovice drĹžav po svetu Milena KrstiÄ? – Planinc

Podjetje Skaza, ki svoje znamke proizvaja za vrsto najbolj uglednih svetovnih znamk s podroÄ?ja Velenje, Frankfurt – Od 9. do 13. februarja bo v avtomobilizma, elektronike, pohiĹĄtvene industrije Frankfurtu potekal sejem Ambienta, prvi kazal- in izdelke za dom, je danes prepoznano Ĺže na 56 nik uspeĹĄnosti poslovnega leta za vrsto industrij trgih sveta. Njihove ambicije pa so mnogo veÄ?je. ĹĄiroke potroĹĄnje.

V naslednjih petih letih Ĺželijo uresniÄ?iti cilj, da bo Na njem se bo petiÄ? zapored predvsaj en njihov izdelek prisoten v goLetoĹĄnjega stavilo podjetje Skaza iz Velenja, tospodinjstvih v polovici vseh drĹžav krat z dvema novima prodajnima na svetu. sejma se zvezdama – Bokashi Organico Style, Za dosego tega cilja vlagajo poudeleĹžuje dizajnersko dovrĹĄeno in temeljito pomembna sredstva za izobraĹževanje 4.460 sodobljeno razliÄ?ico znanega domadoma in v tujini ter za kljuÄ?ne sverazstavljalcev tovne branĹžne predstavitve. Na franÄ?ega kompostnika Bokashi in nadgraiz 94 drĹžav. jenim, posodobljenim, inovativnim kfurtskem sejmu Ambienta imajo domodularnim setom za Ĺživljenje na govorjenih vrsto sreÄ?anj in sestankov prostem Pick & Go. z uglednimi svetovnimi trgovci iz Evrope, JaponZ obema izdelkoma Ĺželijo slediti korporativne- ske, Kanade ..., s katerimi Ĺželijo nadgraditi obstomu sloganu in obljubi uporabnikom ’Presegati jeÄ?o mreĹžo poslovnih partnerjev. đ&#x;”˛ priÄ?akovanja’.

â?ą

GOSPODARSKE novice Slovenski primanjkljaj se je skoraj prepolovil Slovenski proraÄ?unski primanjkljaj se je lani skoraj prepolovil in po predhodnih podatkih znaĹĄa 332,4 milijona evrov oz. 0,8 odstotka bruto domaÄ?ega proizvoda. Prihodki so bili za 6,1 odstotka veÄ?ji kot leta 2016, odhodki pa so porasli za 1,7 odstotka. VeÄ? denarja se je porabilo predvsem za ceste, manj pa za plaÄ?ila obresti. Prihodkov se je lani v drĹžavni proraÄ?un steklo skupaj 8,8 milijarde evrov. Od tega je bilo davÄ?nih prihodkov 7,7 milijarde evrov oziroma 6,9 odstotka veÄ? kot leta 2016.

O kriptovalutah govorijo Ĺže skoraj vsi Slovenci Eni z navduĹĄenjem, drugi omalovaĹžujoÄ?e, vsem pa se smejijo tisti, ki so na voz skoÄ?ili pravoÄ?asno. Za veÄ?ino finanÄ?nih okolij je sicer kriptotrg ogromen balon, morda celo eden najveÄ?jih v zgodovini. Je balon zdaj poÄ?il? Tega ne ve nihÄ?e. Dejstvo je, da je vrednost najbolj priljubljene kriptovalute bitcoin v zadnjem mesecu zgrmela za 50 odstotkov in je upadla pod psiholoĹĄko mejo 10 tisoÄ? dolarjev,

a spet raste. Enako turbulentne Ä?ase preĹživljajo tudi druge kriptovalute in Ĺžetoni, veÄ?ina jih je v zadnjem obdobju doĹživela ĹĄe globlje padce. Na dogajanje v kriptosvetu, ki je nenadoma postal zanimiv ĹĄirĹĄi javnosti, sta v zadnjih dneh vplivala dva dogodka. PrviÄ?, vse veÄ? ĹĄpekulacij o regulaciji kriptovalut – napovedali so jih JuĹžni Korejci, ki so tretji najmoÄ?nejĹĄi trg s kriptovalutami, pa Kitajci, v arabskem svetu se vse bolj nagibajo k popolni prepovedi kriptovalut, nad njimi niso navduĹĄeni finanÄ?niki v Evropi. Drugi velik udarec kriptovalutam pa je bil zaprtje Bitconnecta, druĹžbe, ki je bila nekakĹĄna zmes platforme za trgovanje in posojanje kriptovalut. Tu so vlagatelji lahko v Ĺživo spremljali strmoglavljenje vrednosti Ĺžetona.

Gorenje izdalo komercialne zapise Gorenje bo izdalo komercialne zapise v skupni nominalni vrednosti do 15 milijonov evrov v nominalni vrednosti 1000 evrov. Namen izdaje komercialnih zapisov je sezonsko financiranje poslovanja, skladno z medletno dinamiko gibanja denarnega toka, ter razprĹĄitev kratkoroÄ?nih virov financiranja.

Obrestna mera komercialnih za-

I N FEO

pisov znaĹĄa 1,90 % letno. Obrestno obdobje se zaÄ?ne dne 1. februarja, glavnica komercialnih zapisov pa dospe v izplaÄ?ilo 21. decembra letos. đ&#x;”˛

mz

65 kmetov imelo ĹĄkodo zaradi suĹĄe Velenje, 24. januarja – Lani je veÄ?ino Slovenije prizadela suĹĄa. Na Celjskem in Velenjskem je najveÄ? ĹĄkode povzroÄ?ila na njivah, posejanih s koruzo in krompirjem. Na obmoÄ?ju Velenja je suĹĄa prizadela tudi travinje, ĹĄkoda pa naj bi znaĹĄala od 40 do 60 odstotkov. Na Mestno obÄ?ino Velenje so velenjski kmetje vloĹžili 65 prijav ĹĄkode zaradi suĹĄe, ki jih je referentka za kmetijstvo vnesla v drĹžavni program in jih pravoÄ?asno predala ministrstvu za kmetijstvo. Doslej ĹĄe niso dobili odgovora, zato tudi ne vedo, ali bodo kmetje dobili povrnjen vsaj del ĹĄkode zaradi suĹĄe. Dobili pa so odgovor za ĹĄkodo zaradi spomladanske pozebe, za katero bodo 14 kmetom, ki so jo prijavili, dodelili nekaj sredstev. đ&#x;”˛

bĹĄ

vsak dan

N I D Ab 9.00 N V I o T .

R M A .00 in 10. 2

ur ob 17 9. 2. ob 17.00 dnih u ura . s 2 a . Ä?

J 5 nv CEL RJE 1 ak da O in vs ZAG

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 2. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 24. januarja Potekala je sploĹĄna stavka javnega sektorja, v katero se je vkljuÄ?ilo 16 sindikatov. Stavka, ki je sicer trajala ves dan, je vrh dosegla s shodom stavkajoÄ?ih pred vladno palaÄ?o, ki se je zaÄ?el pet Ä?ez dvanajsto uro.

sirsko vlado in opozicijskimi uporniki.

AmeriĹĄka televizijska voditeljica Oprah Winfrey je zavrnila ugibanja o kandidaturi za predsednico ZDA leta 2020.

Kitajski znanstveniki so z enako tehniko, kot je bila uporabljena pri slavni ovci Dolly, klonirali prvega primata – dva primerka dolgorepega makaka, ki sta se

ÄŒetrtek, 25. januarja Poslanci so sprejeli novelo zakona o evidentiranju nepremiÄ?nin, s katero naj bi zagotovili kakovostnejĹĄe podatke v javnih evidencah.

Ministrica za delo Anja KopaÄ?

Mrak je napovedala, da bo po tem, ko sindikati in delodajalci niso dosegli dogovora, vztrajala pri 4,7-odstotnem dvigu minimalne plaÄ?e.

Anja KopaÄ? Mrak pravi, da bo vztrajala pri 4,7-odstotnem dvigu minimalne plaÄ?e.

Voditelji konference vseh 48 veÄ?jih ameriĹĄkih judovskih organizacij so slovenskega premierja Mira Cerarja pozvali, naj vlada ne prizna Palestine.

Na Dunaju so se pod okriljem ZdruĹženih narodov zaÄ?eli dvodnevni mirovni pogovori med

rodila pred nekaj tedni v laboratoriju.

Petek, 26. januarja Minister Boris Koprivnikar se je sestal s predstavnikoma sindikatov delavcev v zdravstveni negi ter socialnem varstvu. DoloÄ?en napredek v pogovorih je sicer bil doseĹžen, je pa minister poudaril, da ga napovedana stavka ne bo spodbudila k razmiĹĄljanju o tem, koliko milijonov veÄ? potrebuje kateri sektor.

V BudimpeĹĄti je potekal vrh MadĹžarske, Poljske, ÄŒeĹĄke in SlovaĹĄke. Ĺ panska vlada je na ĹĄpansko ustavno sodiĹĄÄ?e vloĹžila pritoĹžbo proti kandidaturi nekdanjega predsednika katalonske vlade Carlesa Puigdemonta za novi mandat.

Brez Ĺžene je v Davos prispel ameriĹĄki predsednik Donald Trump. Ob sklepu Svetovnega gospodarskega foruma je zatrdil, da ameriĹĄko gospodarstvo pod njegovim vodenjem znova cveti in da so ZDA Âťodprte za poselÂŤ.

V zagovor medijem Slovenska policija bo pisala kazni hrvaĹĄkim ribiÄ?em, hrvaĹĄka pa naĹĄim.

VeÄ? tisoÄ? protestnikov je v albanski prestolnici Tirana zahtevalo odstop socialistiÄ?ne vlade pod vodstvom premierja Edija Rame in ji oÄ?itali povezave z organiziranim kriminalom.

Na ulicah KĂślna se je zbralo pribliĹžno 20 tisoÄ? pripadnikov kurdske skupnosti v NemÄ?iji, ki so protestirali proti turĹĄki vojaĹĄki ofenzivi proti Kurdom v Siriji.

Na ÄŒeĹĄkem je v drugem krogu predsedniĹĄkih volitev zmagal MiloĹĄ Zeman, ki je tako dobil drugi petletni mandat.

V hekerskem napadu na japonsko borzo kriptovalut Coincheck je neznano kam izginilo za okoli 58 milijard jenov (430 milijonov evrov).

V srediĹĄÄ?u glavnega mesta Afganistana Kabul je v samomorilskem bombnem napadu umrlo najmanj 95 ljudi, 158 je bilo ranjenih.

Nedelja, 28. januarja Zaznamovali smo dan spomina na Ĺžrtve holokavsta. Slovesnost je potekala tudi v Ljubljani, kjer je reĹžiser in pisatelj Goran Vojnović poudaril, da se po letu 1945 v svetu ni niÄ? zares spremenilo, Âťsaj so se vojne nadaljevale in zaÄ?enjale nove, povojne diktature pa so po svoji krutosti presegale druga drugoÂŤ.

Ĺ panski Ä?astnik je zapisal, da namerava Carles Puigdemont s svojo ekipo v kratkem obiskati Slovenijo.

ski voditelj Carles Puigdemont s svojo ekipo v kratkem obiskati Slovenijo.

V Afganistanu se je zgodil ťe en napad – tokrat na vojaťko akademijo. Odgovornost je prevzela samooklicana Islamska drŞava.

Bili so znani rezultati volitev v avstrijski zvezni deĹželi Spodnja Avstrija. PrepriÄ?ljivo je zmagala ljudska stranka, ki je dobila okoli 50 odstotkov glasov.

Ministri za evropske zadeve drĹžav Ä?lanic EU so v Bruslju potrdili smernice za pogajanja o prehodnem obdobju po izstopu Velike Britanije iz povezave. Ob tem so pozvali London k jasnim staliĹĄÄ?em.

Torek, 30. januarja Predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj je predlagala, da se notarju JoĹžetu SikoĹĄku, ki je med drugim sestavil zakonsko nedopusten notarski zapis o posojilu SDS-a pri Dijani Ä?uÄ‘ić, odvzame pravica do opravljanja notariata za pet let.

Zaznamovali smo dan spomina na Ĺžrtve holokavsta.

VeÄ? kot ĹĄtiri mesece po parlamentarnih volitvah v NemÄ?iji so se konÄ?no zaÄ?ela uradna koalicijska pogajanja med krĹĄÄ?ansko demokratsko unijo, krĹĄÄ?ansko socialno unijo in socialdemokrati.

Na ta dan je izbruhnil spor med Izraelom in Poljsko.

Finska se je na pobudo svojih drĹžavljanov zavzela za odpravo premikanja ure dvakrat na leto, pri Ä?emer naj bi poskuĹĄala pospeĹĄiti ukrepanje Bruslja.

Ruska policija je v Moskvi vdrla na sedeĹž glavnega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in prijela njega ter veÄ? Ä?lanov njegove ekipe. V veÄ? ruskih mestih so sledili protesti. Ĺ pansko ustavno sodiĹĄÄ?e je soglasno odloÄ?ilo, da katalonskemu zagovorniku neodvisnosti Carlesu Puigdemontu prepreÄ?i vodenje katalonske vlade, dokler je na begu v tujini.

Sobota, 27. januarja

Ponedeljek, 29. januarja

Potem ko je slovenska policija sporoÄ?ila, da je poslala prvih 14 kazni hrvaĹĄkim ribiÄ?em zaradi nezakonitega prehoda meje, se je enako namenilo storiti tudi hrvaĹĄko notranje ministrstvo, v katerem so napovedali kazni za osem slovenskih ribiÄ?ev.

Potem ko so hrvaĹĄki ribiÄ?i prejeli plaÄ?ilne naloge zaradi krĹĄitev arbitraĹžne razmejitve v Piranskem zalivu, se je tudi HrvaĹĄka odloÄ?ila napovedati podoben ukrep za naĹĄe ribiÄ?e. Ĺ panski Ä?asnik je zapisal, da namerava odstavljeni katalon-

Donald Trump je v Davosu dejal, da so ZDA Âťodprte za poselÂŤ.

1. februarja 2018

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Potekala je sploĹĄna stavka javnega sektorja.

Za pogajalsko mizo so sedli delodajalci in sindikati. Ni se jim uspelo dogovoriti o viĹĄini dviga minimalne plaÄ?e – delodajalci so namreÄ? vztrajali pri predlogu o 3,5-odstotnem dvigu, s Ä?imer pa se sindikati niso strinjali.

Na Ministrstvu za zunanje zadeve so potrdili, da so kitajskemu veleposlaniĹĄtvu v Sloveniji poslali diplomatsko noto, ki je odgovor na Kitajsko o preiskavi nezakonitih klicnih centrov.

Odstavljeni predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont se je v Bruslju kljub nasprotovanju Madrida sestal s predsednikom katalonskega parlamenta Rogerjem Torrentom.

V Parizu je reka Sena na veÄ? mestih prestopila bregove, zaradi Ä?esar so morale mestne oblasti ustaviti veÄ? prometnih povezav.

V Davosu se je nadaljevalo sreÄ?anje Svetovnega gospodarskega foruma. Zbrane sta nagovorila nemĹĄka kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron.

V Luki Koper je potekal protestni shod v podporo sindikalistu Mladenu JoviÄ?iÄ?u.

Civilna fronta Vstala Primorska, vstani Slovenija, je pred Luko Koper organizirala protestni shod v podporo sindikalistu Mladenu JoviÄ?iÄ?u. Protesta se je udeleĹžilo med 500 in tisoÄ? ljudmi.

Evropska komisija je izrazila negativno preseneÄ?enje nad novico iz dne pred tem, da je nemĹĄka avtomobilska industrija financirala poskuse na ljudeh in Ĺživalih.

FinanÄ?no ministrstvo ZDA je objavilo seznam ruskih uradnikov in poslovneĹžev, ki so blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in ki bi jih lahko prizadele morebitne sankcije ZDA. Iz Aten so sporoÄ?ili, da mora Makedonija, Ä?e si Ĺželi reĹĄiti dolgoletni spor glede svojega uradnega imena, sprejeti ime, ki ga ne bo mogoÄ?e prevesti v druge jezike.

Pravzaprav sem velikokrat naiven, morda zaradi lenobe ali paÄ? znaÄ?aja, ker naÄ?eloma priÄ?akujem, da so ljudje dobri. Saj so, ne vsi, a vseeno, laĹžje je Ĺživeti s prepriÄ?anjem, da paÄ? vsi naokoli niso pokvarjeni in zlobni. Velikokrat se zmotim. Ĺ e vedno. Ena od veÄ?jih zmot je bila tista, ko sem pred desetletjem in ĹĄe malo prej vsem, ki so me Ĺželeli posluĹĄati, prav pridigal, kako je internet odprl svobodo, kako veliko bo prispeval k razmahu demokracije, kako zelo pomembni so spletni forumi, komentarji, ki bodo v slogu antiÄ?nih razprav omogoÄ?ili iskanje najboljĹĄih reĹĄitev in idej. Internetni forumi! Danes je velika veÄ?ina teh internetnih razprav tako nesmiselno neumnih, da so ĹĄe gostilniĹĄke debate ob urah, ko se zaÄ?enja Jure TrampuĹĄ poÄ?asi daniti, bolj zanimive in intelektualno vznemirljivejĹĄe. Zelo podobno je na ostalih druĹžbenih omreĹžjih, teh ali onih. Primer biatlonca, ki mu ni bilo dano nositi slovenske zastave, je samo eden od mnogih. MrĹžnja, sovraĹĄtvo, hudobija, zloba se skriva v vseh tistih, ki masturbirajo s svojim egom, ne da bi hkrati pomislil, da ĹĄkodujejo drugim. Kanta niso prebirali, besedna zveza kategoriÄ?ni imperativ pa ima zanje preveÄ? zlogov, da bi o njej sploh lahko razmislili.

A vse to smo Ĺže videli, vse doĹživeli, v zadnjem Ä?asu pa so vso to Ä?loveĹĄko neÄ?imrnost zaÄ?ele izkoriĹĄÄ?ati druge institucije. Vse skupaj je skoÄ?ilo na viĹĄjo, bolj nevarno raven. Pojavile so se laĹžnive novice, fake news, kot se jim reÄ?e trendovsko.

LaĹži v politiki ali zunaj nje so seveda stare, kot je stara Ä?loveĹĄka druĹžba. Ni jih izumila Trumpova administracija, tudi ne tista, ki je pred njo ameriĹĄki javnosti namenoma lagala o tem, kaj se dogaja v Vietnamu. LaĹž je pogosto sredstvo v politiki, tako kot propaganda. Ne glede na to, kako usodna je, zanjo vedno veljajo podobna pravila, torej pretiravanje, zavajanje, predstavljanje zgolj polovice dejstev, igranje na Ä?ustva. To, kar so nekoÄ? poÄ?eli v nacistiÄ?ni NemÄ?iji glede metode prepriÄ?evanja in demagogije, ni drugaÄ?no od tistega, kar poÄ?ne Trump, ali pa, Ĺžalibog, tudi kak grimsovski politik v Sloveniji, ne glede na svojo barvo ali prepriÄ?anje. Kaj pa so bile drugega kot laĹži, ko je neki Jelko Kacin svetovno javnost prepriÄ?eval o tem, kako poteka velik napad jugoslovanske armije na Nanos, kaj je bilo drugega kot zavajanje, ko so odgovorni za gradnjo ĹĄestega bloka trdili, da je naloĹžba gospodarna, transparentna, ekonomiÄ?na, ali kot je bilo – da se znova ne zamerim dolini – tudi povsem napaÄ?no pisanje o tem, da bodo v opuĹĄÄ?enih rovih velenjskega rudnika shranjevali radioaktivne odpadke.

A vse skupaj sedaj dobiva nevarne pospeĹĄke. Narava internetna, hipnih zaznav realnosti, ki je ravno zaradi tega napaÄ?na, omogoÄ?a tako hitro ĹĄirjenje laĹži, da jih je zelo teĹžko premagati. Dokler to poÄ?no osamljeni, za tipkovnicami zgrbljeni kriĹžarski vojaki, ki zase mislijo, da reĹĄujejo Ä?loveĹĄtvo pred salamandri, ki skriti v egipÄ?anskih piramidah poveljujejo Zemlji, je vse skupaj lahko smeĹĄno, ko pa se istih metod posluĹžujejo politiÄ?ne stranke, vlade, drĹžave, pa lahko ta informacijska vojna doseĹže tisto, kar celo atomsko oroĹžje v hladni vojni ni.

Pravi problem laĹžnivih novic ni v tem, da obstajajo, problem postane, ko je njihovo ĹĄirjenje organizirano, naÄ?rtovano, ko nastajajo s toÄ?no doloÄ?enim namenom, ki pa je seveda uporabniku skrit.

PrepriÄ?ani na koncu sploh ne vedo, da so postali orodje v boju za neke cilje, ki jih niti ne poznajo niti ne podpirajo. ÄŒe ne drugaÄ?e, ravno tukaj vidim priloĹžnost, da mediji, ti Âťkdo to sploh ĹĄe bere, saj je vse na FBÂŤ dinozavri, ki zase pravijo, da so v sluĹžbi javnosti, znova najdejo tisto, kar so izgubili, torej verodostojnost, zaupanje, zgodbe, odtise realnosti, vpliv, poklicanost in – znova – lastno obÄ?estvo. Treba bo delati veliko, treba bo delati bolje, pa Ä?etudi morda tonemo. Tonemo vsaj s polnimi jadri ‌ đ&#x;”˛

Evro kljuÄ?avnice v javnih sanitarijah Velenje, 26. januarja – Mestna obÄ?ina Velenje je Ĺže leta 2004 prejela listino ObÄ?ina po meri invalidov. V okviru projekta so se med drugim zavezali k izvajanju konkretnih aktivnosti za odpravljanje raznovrstnih ovir, s katerimi se sreÄ?ujejo invalidi v Velenju.

Prav s tem namenom so tri javne sanitarije (v garaĹžni hiĹĄi pri zdravstvenem domu, v Centru Nova in na glavni avtobusni postaji) namenjene tudi osebam z oviranostmi, opremili z evro kljuÄ?avnicami, ki se odpirajo z evro kljuÄ?em. Gre za standardizirano razliÄ?ico kljuÄ?a, ki po vsej Evropi omogoÄ?a osebam z oviranostjo samostojen in neoviran dostop do njim namenjenih naprav in prostorov (dviĹžne naprave, sanitarije ipd.). KljuÄ? si ga uporabniki lahko sposodijo v bliĹžnjih lokalih, lahko pa ga tudi kupijo v podjetja JR Product (Stegne 7, Ljubljana), trenutna cena posameznega kljuÄ?a pa znaĹĄa 32,33 evra. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 2. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

7

UTRIP

1. februarja 2018

V mladinskem svetu je zapihal sveĹž veter Novo vodstvo MSV namerava slediti dobrim praksam dosedanjega dela v mladinski politiki, a vidi tudi nove izzive za izboljĹĄanje kakovosti Ĺživljenja mladih v Velenju Tina Felicijan

Krovna mladinska organizacija v Velenju MSV deluje kot vez med predvsem organizirano mladino (mladinskimi druĹĄtvi) in obÄ?inskimi odloÄ?evalci ter ĹĄirĹĄo lokalno skupnostjo. Skrbi za komunikacijo med njimi, ĹĄirjenje informacij s podroÄ?ja mladinskega dela, oblikovanje mladinskih politik in se zavzema za interese mladih. Mladinskim organizaci-

jam pa Ä?lanstvo v MSV omogoÄ?a prijavo na obÄ?inski razpis za mladinske projektne aktivnosti in tako sofinanciranje njihovega programa. Organizacij Ä?lanic je trenutno 17, ukvarjajo se tako s ĹĄportnimi kot kulturnimi, izobraĹževalnimi, turistiÄ?nimi dejavnostmi, nazadnje pa se je pridruĹžila tudi politiÄ?na organizacija Mladi forum SD. Za primerjavo: v ljubljanskem mladinskem svetu prevladujejo podmladki politiÄ?nih

Predsednik Amadej Ĺ uperger, 20 let

Ĺ tudent visoke ĹĄole za rudarstvo je na velenjski mladinski sceni prisoten Ĺže od srednjeĹĄolskih let, ko je bil tudi predsednik dijaĹĄke sekcije ĹĄtudentskega kluba. Z mladinskim delom se je prviÄ? sreÄ?al kot tabornik, kasneje pa je zaÄ?el sodelovati z velenjskim mladinskim centrom pri festivalu Kunigunda, s ĹĄtudentskim klubom pri Dnevih mladih in kulture, priuÄ?il se je dela z luÄ?no tehniko in danes osvetljuje ĹĄtevilne prireditve. ÂťV zadnjem Ä?asu ponotranjam misel, da na mladih svet stoji. Mladi imajo zanos, energijo, ambicije, da zase in druĹžbo nasploh naredijo nekaj dobrega. Zato je kljuÄ?no, da imajo priloĹžnosti delati pozitivne spremembe.ÂŤ

strank, medtem ko je v velenjskem izjema. ÂťTo nakazuje, da velenjska mladina deluje na zelo ĹĄirokem podroÄ?ju druĹžbenih dejavnosti,ÂŤ pravi nova podpredsednica MSV Nela Halilović.

V novo obdobje z novim vodstvom

MSV tudi sam izvaja razliÄ?ne projekte: izobraĹževanje, posvete, motivacijske vikende za Ä?lanice, razne prireditve, veliko pa se

je dogajalo in ustvarilo v sklopu dveletnega evropskega projekta Mladi za Velenje, ki ga je nacionalna agencija MOVIT prepoznala kot najbolj uÄ?inkovitega za lokalno mladino v drĹžavi. Ta projekt se je zakljuÄ?il, novi pa ĹĄe niso zaÄ?rtani. To pa je dober Ä?as za menjavo vodstva. Za Barbaro Kelher je predsednikovanje prevzel Amadej Ĺ uperger, ki se namerava pred naÄ?rtovanjem novih projektov dobro spoznati z izvajanjem

Podpredsednica Nela Halilović, 26 let

Diplomirala je iz geografije in nadaljevala ĹĄtudij regionalnega planiranja in urbano ruralnih ĹĄtudij. Delala je pri Ĺ tudentski organizaciji Slovenije, je soustanoviteljica mladinskega odbora velenjske turistiÄ?ne zveze, sodelovala je pri revidiranju prve mladinske strategije in pripravi druge strategije ter drugih delih projekta Mladi za Vele'je, je Ä?lanica komisij za mladinska vpraĹĄanja in za ocenjevanje mladinskih razpisov, zdaj pa je Ä?lanica obÄ?inske sluĹžbe za razvojne projekte. ÂťPri mladinskem delu ne smemo zanemariti medgeneracijskega sodelovanja. Zdrava druĹžba je tista, v kateri mladi krojijo smer razvoja ob upoĹĄtevanju izkuĹĄenj starejĹĄih.ÂŤ

primarnih nalog MSV. ÂťV naslednjih letih, ko bomo uteÄ?eni v osnovne zadeve in bomo po svoje organizirali delo, pa se bomo ponovno spoprijeli s kakim veÄ?jim projektom in z njim ĹĄe nadgradili Ĺže zdaj kakovostne pogoje za mladinsko delo,ÂŤ napoveduje, v ospredje pa postavlja: ÂťMSV mora biti objektiven in delovati v prid skupnih interesov vseh Ä?lanic. ÄŒlanice mora spodbujati k sodelovanju in medsebojni komunikaciji.ÂŤ Ĺ˝e v naslednjih tednih pa mora pripraviti izobraĹževanje o izpolnjevanju razpisne dokumen-

bomo spodbudili k oblikovanju potreb in interesov, ki jih bomo predstavili kandidatom. Ker bo MSV v tem letu dopolnil 15-letnico delovanja, pa bomo jubilej primerno obeleĹžili,ÂŤ je napovedala podpredsednica.

Kljub dobrim pogojem za mladinsko delo in Ĺživljenje mladih je prostora za njihovo nadgradnjo veliko

Amadej in Nela o prihodnjih izzivih mladinskega sveta razmiĹĄljata podobno: Ä?e si velenjska mladina Ĺželi ĹĄe boljĹĄih pogojev za izobraĹževanje, uresniÄ?eOba sogovornika vanje idej, osebnostni razvoj, ustvarjanje kariernih poudarjata in pozivata priloĹžnosti v Velenju, bo vse mlade in mladinske v prihodnjih letih moradelavce: treba je la stopiti iz cone udobja. motivirati Ä?im mlajĹĄe, ÂťImamo ĹĄtipendiranja, moĹžnosti sofinanciranja proda se organizirajo in jektov, dobre odnose med zaÄ?nejo uresniÄ?evati sabo in drugimi organizacisvoje interese, saj to jami, dostop do odloÄ?evalpozitivno vpliva na cev, ampak mislim, da Ä?e celotno druĹžbo. ti je preveÄ? udobno, lahko zaspiĹĄ. ÄŒe bomo hoteli stotacije, saj se bliĹža objava razpi- pniÄ?ko naprej, bomo morali razsov za sofinanciranje mladinskih misliti o veÄ?jih potrebah in kaprojektov. ÂťLetos ĹĄe namerava- ko jih izpolniti,ÂŤ pravi Nela, pri mo revidirati strategijo, da bo- tem pa meri na stanovanjsko pomo naslednje leto Ĺže lahko de- litiko, prijazno mladim, ter molovali po novi. Ker smo v volil- Ĺžnosti dolgoroÄ?nih zaposlitev z nem letu, bomo izvedli sooÄ?enje moĹžnostmi napredovanja in ureĹžupanskih kandidatov na temo sniÄ?evanja potencialov mladih. đ&#x;”˛ mladinskih vpraĹĄanj, mlade pa

â?ą

Slovenske Ĺžupanje s patrom GrĹžanom SolÄ?ava – Na povabilo Ĺžupanje ObÄ?ine SolÄ?ava Katarine Prelesnik se je v SolÄ?avi v sredo, 24. januarja, zbralo na posvet in letno sreÄ?anje osem slovenskih Ĺžupanj in generalna sekretarka skupnosti obÄ?in Slovenije Jasmina Vidmar. Po sprejemu v objektu Rinka so si Ĺžupanje za spoznavanje ObÄ?ine SolÄ?ava ogledale dokumentarne in promocijske filme o SolÄ?avskem in SolÄ?avanih, razstavo fosilov iz srednjega triasa z naslovom ‚Zgodbe zapisane v kamnih – geologija KamniĹĄko-Savinjskih Alp‘ ter film Bicka o polstenju izdelkov iz volne avtohtonih jezersko-solÄ?avskih ovac. Za tem jim je pripravil enourno motiva-

cijsko predavanje pater dr. Karel GrĹžan, slovenist, publicist in tamkajĹĄnji Ĺžupnik, s poudarkom na drĹži ob kandidiranju Ĺžensk na odgovorna javna delovna mesta.

V pogovoru o naslovni temi ÂťAktualnost Ĺženske karizme v sedanji druĹžbeni situacijiÂŤ so se predavatelj in sluĹĄateljice veÄ?krat oprli na vsebino GrĹžanove zadnje knjiĹžne uspeĹĄnice 95 tez kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma, ki je izĹĄla ob 500-letnici reformacije in v kateri razgalja zablode t. i. svetovne ekonomije, ki je v bistvu pogubna politika za naĹĄ svet, za ljudi in samostojnost narodov, druĹžb in druĹžine. GrĹžan meni, da je potrebna v druĹžbi uravnote-

Ĺženost med zaposlovanjem in vodenjem med moĹĄkim in Ĺžensko, saj so slednje nujno potrebne zaradi svojih drugaÄ?nih lastnosti od moĹĄkih na odgovornih mestih. Ĺ˝enska je po njegovih besedah bolj srÄ?na, intuitivna in zrela v smislu izkuĹĄenj, zato tudi bolj zadrĹžana in modra v svojih odloÄ?itvah, praviloma tudi manj agresivna.

Po zanimivem sreÄ?anju z GrĹžanom so slovenske Ĺžupanje obiskale ĹĄe Logarsko dolino in ob tem zgroĹžene opazovale katastrofalno prizadeto naravo po decembrskem vetrolomu. SreÄ?anje Ĺžupanj, ki so vkljuÄ?ene v Skupnost obÄ?in Slovenije, ki ĹĄteje 16 Ĺžupanj in strokovno sluĹžbo, se je nadalje-

Soustvarite svojo prihodnost Fakulteta za gradbeniťtvo, prometno inŞenirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja ťtiri univerzitetne ťtudijske programe (Gradbeniťtvo, Gospodarsko inŞenirstvo – smer gradbeniťtvo, Prometno inŞenirstvo, Arhitektura) ter dva visokoťolska strokovna programa (Gradbeniťtvo, Prometno inŞenirstvo).

Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je vkljuÄ?ena v veÄ? kot 70 razvojno-raziskovalnih projektov, pri Ä?emer so v delo vkljuÄ?eni tudi ĹĄtudentje, tako v sklopu predmetov kakor tudi projektov, delavnic in zakljuÄ?nih del. Ĺ tudentje, ki uspeĹĄno zakljuÄ?ijo ĹĄtudijske programe, so med delodajalci prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ravni seznanja z okvirnimi razvojnimi naÄ?rti delodajalcev, kadrovskimi potrebami in priÄ?akovanimi kompetencami diplomantov, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke. Svoje ĹĄtudente obveĹĄÄ?a o

razpisanih ĹĄtipendijah podjetij in pomaga gospodarstvu pri vzpostavitvi Âťborze kadrovÂŤ za hitrejĹĄo zaposlitev mladih inĹženirjev.

Slovenija bo v naslednjih letih potrebovala nove projektante, vodje gradbiĹĄÄ?, nadzornike nad gradnjo zahtevnih objektov, gospodarske inĹženirje, ki bodo prevzemali odgovornosti pri upravljanju in vodenju, organizaciji, nadzoru ter vzdrĹževanju gradbenih projektov, arhitekte na podroÄ?ju trajnostnega razvoja mest in stavb, prometne inĹženirje za zagotavljanje prometne varnosti na cestah in naÄ?rtovalce trajnostnih mobilnih naÄ?rtov, kar vse so kljuÄ?ne sestavine trajnostnega razvoja druĹžbe.

Pogled fakultete je naravnan v prihodnost, usmerjen je v generacije diplomantov, ki bodo zgradili prihodnost Slovenije. Prihodnost ste vi. đ&#x;”˛

valo ĹĄe v neformalnih pogovorih v gostiĹĄÄ?u Ojstrica v Plestu v Logarski dolini, kjer so se dogovorile

za okvirni plan dela v tem letu; ta bo v precejĹĄnji meri vseboval priprave na izvedbo lokalnih volitev.

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 2. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

1. februarja 2018

Do strojnega mehanika tudi preko vajeniĹĄtva Delodajalci v regiji iĹĄÄ?ejo strojne mehanike – Ĺ CV obuja program Tina Felicijan

Strojna ĹĄola Ĺ olskega centra Velenje je Ĺže v preteklem ĹĄolskem letu kandidirala za ponovno umestitev programa strojni mehanik, ki ga je do leta 2007 Ĺže izvajala, nato pa opustila, saj ga je deloma nadomestil program mehatronik operater.

A so podjetja opozorila, da so strojni mehaniki imeli nekatera znanja in kompetence, ki jih mehatronikom primanjkuje. Zato bo ĹĄola z naslednjim ĹĄolskim letom ponovno zaÄ?ela izvajati program strojni mehanik, poleg ĹĄolske oblike pa bo uvedla tudi vajeniĹĄko, ki se je v ĹĄtiri V ĹĄirĹĄi ĹĄtajerski regiji je Ĺ olski center Velenje edini, ki bo v prihodnjem ĹĄolskem letu izvajal program strojni mehanik tudi v vajeniĹĄki obliki. Obeta si, da bodo vajeniĹĄka mesta najavila podjetja iz ĹĄirĹĄe okolice in bo program privabil tudi dijake od drugod.

Zaenkrat se bodo v vajeniĹĄtvo lahko vkljuÄ?ili le dijaki, v prihodnje pa tudi odrasle osebe in brezposelni.

Informativni dnevi strojne ĹĄole, na katerih bodo podrobneje predstavili program strojni mehanik in vajeniĹĄtvo, bodo potekali 9. februarja ob 9. in 15. uri ter 10. februarja ob 9. uri na MIC.

izobraĹževalne profile slovenskega ĹĄolstva ponovno vrnila s tekoÄ?im ĹĄolskim letom. KljuÄ?ni pogoj za to je bila najava delodajalcev o potrebah po tem poklicu. Ĺ ola je pri kandidaturi za ponovno umestitev namreÄ? ministrstvu morala predloĹžiti pobude iz gospodarstva, saj je interes podjetij za vajeniĹĄtvo kljuÄ?en pri uvedbi tega sistema izobraĹževanja. ÂťPri tem je povezovanje ĹĄole in podjetij ĹĄe toliko bolj pomembno kot sicer,ÂŤ pravi v. d. ravnatelja strojne ĹĄole Peter Rozman, direktor Ĺ CV Janko PogorelÄ?-

nik pa dodal, da je vajeniĹĄtvo smiselno samo tedaj, ko podjetja imajo potrebo po delojemalcih doloÄ?enega profila in Ĺželijo imeti vpliv na njihovo usposabljanje. ÂťSodelovanje ĹĄolstva in gospodarstva v naĹĄem okolju je zgledno. S podjetji se med drugim dogovarjamo, kaj vkljuÄ?iti v tistih dvajset odstotkov odprtega kurikula posameznega srednjeĹĄolskega programa, ki omogoÄ?ajo hitro prilagajanje novim potrebam po znanju v lokalnem okolju.ÂŤ

Preko vajeniĹĄtva do laĹžjega prehoda iz ĹĄole v sluĹžbo

Pri vajeniĹĄki obliki izobraĹževanja dijak v ĹĄoli obiskuje predvsem sploĹĄni del programa, tako teorija kot praksa strokovnega dela pa se preteĹžno izvajata v podjetjih. Tako vsako leto opravi tudi do 54 tednov praktiÄ?nega usposabljanja, kar je enkrat veÄ? od obvezne prakse pri klasiÄ?nem programu, vajenec pa tako vsaj polovico Ä?asa svojega izobraĹževanja preĹživi v podjetju. Glavni namen tega je dijake Ä?im bolj pripraviti na zahteve de-

na fakultetah, pa tudi ĹĄtudentje. ÂťMnogi med njimi se ĹĄe s posebnim veseljem odzovejo naĹĄemu povabilu, saj so tudi sami obiskovali Ĺ olski center Velenje in Eva Hudournik: ÂťPredinformativni dan je odliÄ?en za to, da se laĹžje odloÄ?iĹĄ, kam boĹĄ ĹĄel na informativnega.ÂŤ

minih, so jih praktiÄ?no lahko toliko tudi obiskali, Ä?e so le bili pri volji. Dijakinjam in dijakom smo namreÄ? omogoÄ?ili, da ta dan niso imeli pouka. Na osnovi teh predstavitev bodo laĹžje naredili oĹžji izbor za informativni dan, ki bo 9. februarja.ÂŤ Da je tako, je pritrdila Eva Luka GerĹĄak: Hudournik, ki zakljuÄ?uje giÂťVeÄ? je mnazijo. ÂťMeni so sicer bolj priloĹžnosti pomembni informativni za vpraĹĄanja.ÂŤ dnevi, ker na njih podrobneje predstavijo programe, smeri. Predinformativni dan pa je odliÄ?en zato, da se laĹžje odloÄ?iĹĄ, kam boĹĄ ĹĄel. Sama niham

Ljubljana je izvedel predavanje o tem, kateri ĹĄtudij izbrati, Ä?e ne vemo, kaj bomo delali jutri, Zavod za zaposlovanje o dilemi – nadaljnji ĹĄtudij ali zaposlitev, vpi-

med ekonomijo in farmacijo na Ker je predinformativni dan ljubljanski univerzi. OdloÄ?itve potekal prav na dan stavke v javso teĹžke, sploh Ä?e kolebaĹĄ, kam nem sektorju, je bilo priÄ?akovabi se vpisal. LaĹžje je tistim, ki so ti, da bo kaj od predvidenega v odloÄ?eni zelo zgodaj, Ĺže v osnov- programu odpadlo. Ĺ˝al se je to ni ĹĄoli.ÂŤ res zgodilo. V VeLuka GerĹĄak zalenje ni bilo predPoleg kljuÄ?uje Ĺ olo za stavnikov Strojne predstavitev storitvene dejavnofakultete, na katevisokoĹĄolskih re je zaman Ä?akasti, smer ekonomustanov so ski tehnik. Ga pola skupina kar ĹĄtitemtakem najbolj pripravili veÄ? ridesetih dijakov in zanima ekonomidijakinj. Predstavpredavanj. ja? ÂťDrĹži. Malo pa niki Upravne enotudi varnostne vete Velenje, kjer so de. Danes bom ĹĄel prav tako stavkali, Informativni pa so Ĺ olski center na veÄ? predstavitev. Ĺ koditi ne more! obiskali dan kasnedan bo 9. in Predinformativni 10. februarja. je. Dijakinjam in dan mi je vĹĄeÄ?, ker dijakom so bile na nanj pride manj ljuvoljo informacije, di kot na informativni dan, pred- povezane s pridobitvijo kvalifistavniki visokoĹĄolskih ustanov ciranega digitalnega potrdila, s nam lahko posvetijo veÄ? Ä?asa, katerim se bodo lahko vpisali v veÄ? pa je tudi priloĹžnosti za vpra- nadaljnje izobraĹževanje. đ&#x;”˛ ĹĄanja.ÂŤ

Nať dom stoji na Vièu, med zelenicami ťportnega parka, proè od mestnega hrupa, a obenem blizu centra mesta in ťtevilnih srednjih ťol.

Dijaťki dom Viè zagotavlja varno zavetje dijakinjam in dijakom, ki nadaljujejo ťolanje v slovenski prestolnici, omogoèa uspeťno ťolanje in prijetno bivanje.

DomaÄ?e okolje in manjĹĄe skupine omogoÄ?ajo varnejĹĄe poÄ?utje, komunikacija pa laĹžje steÄ?e.

Zavedajo se namreÄ?, da so informacije na tak naÄ?in najboljĹĄe, domaÄ?e okolje in manjĹĄe skupine omogoÄ?ajo varnejĹĄe poÄ?utje in obojestranska komunikacija laĹžje steÄ?e. Ĺ tudijske programe so predstavili dekani, ravnatelji, asistenti

Nedavnega posveta ĹĄole in gospodarstvenikov, na katerem so potencialni delodajalci strojnih mehanikov dobili podrobnejĹĄe informacije o prednostih uvedbe vajeniĹĄtva in obveznostih do vajenca, se je udeleĹžilo 15 podjetnikov predvsem iz SAĹ A regije, ki delujejo v kovinskopredelovalni in lesni industrije.

Direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice Franci Kotnik je povedal, da so mentorji praktiÄ?nega pouka v podjetjih potrdili, da ne potrebujejo le strojnih mehanikov, paÄ? pa tudi druge kadre, ki bi jih radi sooblikovali skozi vajeniĹĄtvo. ÂťPrevladujejo potrebe po tehniÄ?nih poklicih, ne samo strojnega, ampak tudi elektro tipa. Torej predvsem poklici, ki so neposredno povezani s proizvodnjo in terjajo uÄ?inkovito prakso. ÂťPoleg tega, da so dijaki, ki velik del izobraĹževalnega procesa preĹživijo v podjetju, bolje usposobljeni za specifiÄ?ne naloge delovnega mesta, jih delodajalci tudi dodobra spoznajo, tako da lahko oboji ugotovijo, ali so za skupaj ali ne,ÂŤ je ĹĄe povedal o pomenu in prednostih vajeniĹĄtva.

Gospodarstveniki iz SAĹ A regije so izkazali precej interesa za sprejemanje dijakov na praktiÄ?no usposabljanje v obliki vajeniĹĄtva.

Predinformativnega dne se je udeleĹžilo blizu 500 dijakinj in dijakov – V Velenju so ga pripravili desetiÄ?

Velenje, 24. januarja – V sredo je Velenju potekal predinformativni dan, ki so ga poimenovali Dan za radovednost. Organizirali so ga desetiÄ? zapored in z njim omogoÄ?ili blizu petstotim dijakom in dijakinjam zakljuÄ?nih letnikov Ĺ olskega centra, da so iz prve roke dobili vse potrebne informacije o bodoÄ?em ĹĄtudiju Ĺže doma.

Trg dela potrebuje strojne mehanike

đ&#x;”˛

Dan za radovednost Milena KrstiÄ? - Planinc

lovnega mesta, da lahko po konÄ?anem ĹĄolanju zaÄ?nejo kar najhitreje in najbolj uÄ?inkovito opravljati naloge svojega poklica pri delodajalcih.

imajo nanj lepe spomine,ÂŤ pravi Gabriela Fidler, organizatorka predinformativnega dne.

Paleta predstavitev je vsako leto ĹĄirĹĄa. Mladim so poleg predstavitve skoraj petdesetih visokoĹĄolskih ustanov ponudili razliÄ?na predavanja. Karierni center

sana sluĹžba univerze jim je predstavila vpisni postopek ...

Sreda je bila tako za dijakinje in dijake ĹĄe ena odliÄ?na priloĹžnost za pridobitev informacij o ĹĄtudijskih in poklicnih namerah. ÂťGlede na to, da so predstavitve potekale v sedmih razliÄ?nih ter-

Po obveznih uènih urah in brezplaènih inťtrukcijah se naťi dijaki in dijakinje sreèujejo pri interesnih dejavnostih, kjer se sproťèajo in razvijajo svoje interese.

DijaĹĄki dom VIĂˆ

Gerbièeva ul. 51 / a •1000 Ljubljana T: 01 47 901 11 • F: 01 47 901 36 ddv.info@guest.arnes.si • www.dd-vic.si

â?ą â?ą

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 2. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

9

KULTURA

1. februarja 2018

Tudi ljubiteljska kultura se bo posveÄ?ala kulturni dediĹĄÄ?ini Kmalu se zaÄ?nejo letoĹĄnje obmoÄ?ne revije in sreÄ?anja – V Ĺ aleĹĄki dolini dva regijska in kar pet drĹžavnih sreÄ?anj z razliÄ?nih podroÄ?ij ljubiteljske kulture Bojana Ĺ pegel

Velenje, 22. januarja – Na velenjski izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) so Ĺže kmalu po vstopu v novo leto pripravili redni letni obÄ?ni zbor, na katerem so pregledali lansko delo, zaÄ?rtali letoĹĄnjega in se pogovorili o letoĹĄnjem tednu ljubiteljske kulture, ki bo tudi letos maja. Opravili so tudi skupĹĄÄ?ino Zveze kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline. Vodja velenjske izpostave Nina Mavec Krenker poudarja, da so lani izvedli ves zaÄ?rtani program, dodali pa so tudi nekaj nenaÄ?rtovanih dogodkov. ÂťLahko reÄ?em, da smo bili uspeĹĄni,ÂŤ poudari. Izvedli so kar 43 prireditev in izobraĹževanj, od tega 17 lokalnih, 15 obmoÄ?nih, 8 regijskih, 4 drĹžavne in en mednarodni program. Kulturna druĹĄtva iz Ĺ aleĹĄke doline so sodelovala na 17 regijskih in 8 drĹžavnih podroÄ?nih sreÄ?anjih in revijah, udeleĹževali pa so se tudi ĹĄtevilnih izobraĹževanj po Sloveniji. Ĺ˝e kmalu, v februarju, se bodo zaÄ?ele letoĹĄnje obmoÄ?ne revije in sreÄ?anja ljubiteljskih ustvarjalcev, saj zajemajo vsa podroÄ?ja kulture in umetnosti. Ogledali si jih bodo tudi obmoÄ?ni selektorji

JSKD, ki naredijo izbor za regijska sreÄ?a- ljubiteljske kulture pa bo v Ĺ oĹĄtanju 19. nja. ÂťZaÄ?eli bomo s sreÄ?anjem otroĹĄkih maja regijsko sreÄ?anje folklornih skufolklornih skupin. Tudi letos bomo po- pin. Konec avgusta bomo pomagali pri mlad pozdravljali s petjem. ZaÄ?eli bomo organizaciji tabora mladih godbenikov marca s pevskimi revijami otroĹĄkih pev- Pihalnemu orkestru Zarja, saj bo tudi to skih zborov Pozdrav pomladi, nadaljevali z odraslimi pevskimi zbori, maja pa bomo spet pripravili ĹĄe koncerta vrtÄ?evskih pevskih zborov ter malih vokalnih skupin,ÂŤ poudari sogovornica. Vmes bo ĹĄe sreÄ?anje odraslih folklornih skupin, Ĺže v zaÄ?etku januarja pa si je predstavo velenjskih gledaliĹĄÄ?nikov Tramvaj poĹželenje ogledala drĹžavna selektorica Linhartovega sreÄ?anja. ObmoÄ?ne revije in sreÄ?anja bodo na razliÄ?nih podroÄ?jih potekala vse do konca maja, do pozne pomladi se bodo odvijala tudi regijska sreÄ?anja, drĹžavna pa pridejo na vrsto jeseni. ÂťLetos bomo v Ĺ aleĹĄki dolini pripraVodja velenjske izpostave JSKD Nina Mavec vili dve regijski sreÄ?anji in eno Krenker: ÂťV ljubiteljski kulturi je Ĺ aleĹĄka dolina izobraĹževanje. 15. maja bomo dobro prepoznavna in uspeĹĄna. To se odraĹža tudi gostili regijsko sreÄ?anje plesnih na drĹžavnih razpisih, ki so pravkar odprti.ÂŤ skupin, v Ä?asu letoĹĄnjega tedna

letos v Ĺ oĹĄtanju. Obenem pa nas Ä?aka zelo obseĹžen drĹžavni program. Kar pet drĹžavnih sreÄ?anj bomo pripravili letos, kar je za nas velik organizacijski zalogaj,ÂŤ poudari Nina Mavec Krenker. Maja bodo v Ĺ martnem ob Paki gostili tradicionalno drĹžavno kiparsko delavnico Les. V velenjski galeriji bo 20. junija drĹžavna tematska razstava Velika Ä?rta, na katero so se uvrstili tudi ĹĄtirje Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Avgusta bodo izvedli tradicionalno likovno delavnico, tudi tokrat v Ĺ martnem ob Paki. Z razlogom Velenjski JSKD v teh dneh pomaga kulturnim druĹĄtvom iz vse Ĺ aleĹĄke doline pri oblikovanju programov in projektov, ki jih bodo prijavili na razpis republiĹĄkega JSKD. Na njem so ĹĄaleĹĄka druĹĄtva praviloma zelo uspeĹĄna, v dolino tako dobijo precej sredstev, namenjenih kulturi. Projekti so praviloma v Ljubljani tudi dobro ocenjeni, ker so kvalitetni, dogodki, ki jih pripravijo ĹĄaleĹĄka kulturna druĹĄtva, pa so tudi dobro obiskani.

Leto 2018 bo leto obletnic

Sobotni glasbeni popoldnevi bodo vedno tematsko obarvani. Prvi, na katerem so se predstavili najboljĹĄi mladi pihalci iz velenjske glasbene ĹĄole, se je zgodil minulo soboto.

Obnova grajskega parka in razsvetljave gradu

V Muzeju Velenje so bili zelo veseli, ker so bili z veliko podporo in pomoÄ?jo MO Velenje in tamkajĹĄnje projektne skupine uspeĹĄni na razpisu za nepovratna sredstva EU. Z njimi bodo obnovili grajski park okoli Velenjskega gradu, ki je del velenjske kulturne dediĹĄÄ?ine. Projekte prenove Ĺže pripravljajo. Poleg tega bodo letos s pomoÄ?jo MO Velenje prenovili osvetlitev Velenjskega gradu, ki bo po tem veliko bolj sodobna in atraktivna.

vitvijo muzejskih vsebin. S tem bodo prispevali tudi k obeleĹžitvi obletnice rojstva Frana Koruna KoĹželjskega (1868–1935), znanega glasbenika in skladatelja iz Velenja. Veliko pozornosti bodo posvetili kiparju Ivanu Napotniku. Cankarjevo leto bodo zaznamovali s predstavitvijo lokalne zgodbe; nekdanja Cankarjeva ljubezen Ana LuĹĄin je namreÄ? pokopana v PleĹĄivcu, kjer je bila uÄ?iteljica. Skozi njuno ljubezensko zgodbo bodo v muzeju predstavili ta del njegovega Ĺživljenjepisa. Posvetili se bodo tudi Oskarju Hudalesu. Razstavo, ki je trenutno na ogled v knjiĹžnici v Ĺ martnem ob Paki, bodo ĹĄe nadgradili, ob tem pa bodo izdali ĹĄe publikacijo o njem. Zaznamovali bodo tudi obletnici delovanja Nogometnega kluba Rudar in KoĹĄarkarskega kluba Elektra. Oba sta bila ustanovlje-

Tema letoĹĄnjega tedna ljubiteljske kulture, ki bo potekal od 11. do 20. maja, bo folklorna dejavnost, ki jo bodo skuĹĄali izpostaviti zato, ker je leto 2018 razglaĹĄeno za leto evropske kulturne dediĹĄÄ?ine. ÂťLahko zatrdim, da je slovenska folklorna dejavnost nosilec ljudskega izroÄ?ila in zgodovine. V Ĺ aleĹĄki dolini bomo teden zaÄ?eli s slavnostno podelitvijo priznanj sveta obmoÄ?ne izpostave JSKD in jubilejnih priznanj Ä?lanom naĹĄih druĹĄtev. Osrednji dogodek pa bo v Ĺ oĹĄtanju, ko bomo pripravili regijsko sreÄ?anje odraslih folklornih skupin Od Celja do KoroĹĄke. Na njem se bodo predstavile najboljĹĄe folklorne skupine iz savinjske in koroĹĄke regije. đ&#x;”˛

Od petka bo v galeriji Kvartirna hiťa na ogled izbor umetnikovih del Vile Mayer Ivan Napotnik (1888–1960)

Bojana Ĺ pegel

se predstavili odliÄ?ni mladi glasbeniki, ki se bodo v prvih dneh februarja predstavili na 21. regijskih tekmovanjih mladih glasbenikov RS Temsig 2018. Obiskovalce so navduĹĄili na enem zadnjih nastopov pred tekmovanjem. Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart je ob tem dodala, da bodo s temi glasbenimi dogodki stkali ĹĄe bolj trdno vez z velenjsko glasbeno ĹĄolo, vsak bo tematsko obarvan, koncerte pa bodo vedno povezali s predsta-

Teden ljubiteljske kulture v znamenju folklore

Ĺ oĹĄtanj zaÄ?enja v Celju Napotnikovo leto

V Muzeju Velenje bodo z razstavami in dogodki zaznamovali obletnice dogodkov, ljudi in organizacij iz Ĺ aleĹĄke doline

Velenje, 29. januarja – Po tem, ko je lani Muzej Velenje bogato zaznamoval 60-letnico delovanja, bodo v letoĹĄnjem letu, ki je posveÄ?eno kulturni dediĹĄÄ?ini, pripravili veliko dogodkov, s katerimi bodo poÄ?astili obletnice spomina na organizacije in ljudi, ki so pustili svoj peÄ?at v Ĺ aleĹĄki dolini. Zato upraviÄ?eno pravijo, da bo letos pri njih leto obletnic.

V soboto pa so zaÄ?eli tudi s Sobotnimi glasbenimi popoldnevi na Velenjskem gradu, ki jih bodo vse leto, vedno zadnjo soboto v mesecu, pripravljali v sodelovanju z Glasbeno ĹĄolo Frana Koruna KoĹželjskega. Leto 2018, ki je bilo razglaĹĄeno za evropsko leto kulturne dediĹĄÄ?ine, pa bodo zaznamovali s ĹĄtevilnimi dogodki, tudi z obnovo parka okoli Velenjskega gradu, ki je tudi del dolinske kulturne dediĹĄÄ?ine. Kulturno dediĹĄÄ?ino bodo vse leto predstavljali na razliÄ?ne naÄ?ine, s predstavitvami premiÄ?ne in nepremiÄ?ne kulturne dediĹĄÄ?ine. Poleg tega konÄ?ujejo zbornik, v katerem bodo zajeli lansko pestro prazniÄ?no dogajanje v muzeju.

Program prvega Sobotnega glasbenega popoldneva so zasnovale Ĺ pela Zamernik in UrĹĄka Ĺ ramel VuÄ?ina iz glasbene ĹĄole ter Tanja Verboten iz muzeja. V komornih skupinah s pihali so

bodo gostili sreÄ?anje ÂťSosed tvojega bregaÂŤ, ki praznuje 40-letnico. V Velenju bo zato, ker je bilo tukaj tudi prvo sreÄ?anje, namenjeno literarnim avtorjem in avtoricam, ki – ne glede na drĹžavljanstvo – stalno ali zaÄ?asno bivajo v Sloveniji, piĹĄejo pa predvsem v svojem maternem jeziku, ki ni slovenĹĄÄ?ina. Oktobra bodo gostili 15. Mini festival otroĹĄkih plesnih skupin Pika miga.

na leta 1948. V letu obletnic se bodo v velenjskem muzeju ukvarjali tudi s 100. obletnico konca prve svetovne vojne.

V podhodu Slovenska zima

Tik pred iztekom leta 2017 so v razstaviĹĄÄ?u Podhod (pri velenjski poĹĄti), ki so ga odprli lani poleti, odprli razstavo Slovenska zima, ki prikazuje slovenske ĹĄege in navade v Ä?asu zime. Lepo je polepĹĄala prazniÄ?ni Ä?as, na ogled pa bo do konca februarja. Marca bodo v razstaviĹĄÄ?u pripravili razstavo na temo 8. marca – dneva Ĺžena, vedo pa Ĺže tudi, da bodo na pragu poletja pripravili razstavo o brigadirstvu, saj naj bi se takrat prav v Velenju sreÄ?ali nekdanji brigadirji iz veÄ? evropskih drĹžav. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, Celje – V petek, 2. februarja, ob 19. uri bodo v galeriji Kvartirna hiĹĄa v Celju odprli razstavo Ivan Napotnik (1888–1960). Gre za gostovanje izbora umetnikovih del iz Vile Mayer, s katero ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zaÄ?enja Napotnikovo leto 2018, 130-letnico rojstva kiparja, mojstra male plastike v lesu. ÂťV galeriji Kvartirna hiĹĄa predstavljamo izbor kiparskih del iz stalne zbirke, ki je v lasti ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ponuja vpogled v ustvarjalni opus enega pomembnejĹĄih kiparjev slovenskega umetniĹĄkega prostora v prvi polovici 20. stoletja in v njegov umetniĹĄki razvoj. Razstavljena bodo dela, katerih nastanek je razpet v Ä?as od prvih let 20. stoletja pa vse do zadnjih let kiparjevega Ĺživljenja,ÂŤ pravi akademska slikarka kustodinja Muzeja Velenje Barbara Drev.

Izbor kiparskih del iz stalne zbirke ViIvan Napotnik, DeÄ?ek z le Mayer bo v Kvartirni hiĹĄi na ogled do roĹžo, bezgov les 28. februarja. (foto: Luka Acman)

đ&#x;”˛

mkp

PravljiÄ?ni veÄ?er za odrasle Velenje, 1. februarja – Ĺ˝e ĹĄesto leto zapored v velenjski mestni knjiĹžnici pripravljajo veÄ?er, ki je namenjen odraslim obiskovalcem.

V Ä?arobni pravljiÄ?ni svet jih bodo nocoj ob 19.19 uri popeljali izvrstni pravljiÄ?arji iz razliÄ?nih slovenskih knjiĹžnic. Za glasbeno kuliso bosta poskrbeli violinistka Zala Pogorevc in citrarka Ana Pogorevc. đ&#x;”˛

Na Ä?aju z Munijem Velenje, 1. februarja – Eden zadnjih spremljajoÄ?ih dogodkov ob razstavi VelenjÄ?ana Iztoka Ĺ majsa Munija v Galeriji Velenje bo klepet ob Ä?aju. Danes ob 18. uri bo v pogovoru s kustodinjo razstave Mileno Koren BoĹžiÄ?ek avtor predstavil svojo slikarsko filozofijo, ki jo je zastavil na temeljih vzhodnjaĹĄke filozofije med bivanjem v Aziji. V tujini veÄ?krat nagrajeni avtor bo predstavil svojo ustvarjalno pot in đ&#x;”˛ doseĹžke v mednarodnem prostoru.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 2. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

KULTURA

1. februarja 2018

Kultura za nekaj dni na piedestal Tudi na prazniÄ?ni dan veliko dogodkov, posveÄ?enih kulturi – Osrednja obÄ?inska slovesnost na predveÄ?er praznika Velenje, 6. februarja – Dogodki, posveÄ?eni letoĹĄnjemu 8. februarju, slovenskemu prazniku kulture, se bodo v MO Velenje zaÄ?eli vrstiti Ĺže v torek. Osrednja velenjska obÄ?inska slovesnost bo v sredo, 7. februarja, ob 18. uri v velenjskem kulturnem domu.

Program bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha. Slavnostna govornica na slovesnosti bo Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje. Veliko dogodkov pa bo tudi na sam prazniÄ?ni dan.

V velenjski mestni knjiĹžnici bodo v torek ob 19.19 pripravili po-

govor o ustvarjalni in Ĺživljenjski poti akademske slikarke Majde Kurnik. Kustosinja Milena Koren BoĹžiÄ?ek bo v pogovoru predstavila ustvarjalno in Ĺživljenjsko pot prve akademske slikarke iz Velenja in svoj ustvarjalni proces v spoznavanju dolgo zamolÄ?ane umetnice. Pogovor bo vodila Andreja AĹžber. V Ä?etrtek, na prazniÄ?ni dan, bodo vrata obiskovalcem odprli tako v vseh enotah Muzeja Velenje kot v Galeriji Velenje. V slednji si ĹĄe vedno lahko ogledate razstavo domaÄ?ina Iztoka Ĺ majsa – Munija. Ob slovenskem kulturnem prazniku pa si

Ĺ oĹĄtanj je kultura

Ĺ oĹĄtanj – Na predveÄ?er slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, bodo ob 18. uri za hvalnico in poklon kulturi poskrbeli tudi v Ĺ oĹĄtanju. V Ĺživo – iz avle na platno dvorane Kulturnega doma – jo bodo realizirali domaÄ?i ustvarjalci: literati, likovniki, glasbeniki.

Dogodek so naslovili Ĺ oĹĄtanj je kultura, zbrane pa bo nagovoril direktor zavoda Kajetan ÄŒop. đ&#x;”˛

27. Hotenja so literarno raznolika Velenje, 26. januarja – Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja je v petek zveÄ?er v mali dvorani velenjskega kulturnega doma predstavilo 27. ĹĄtevilko literarnega almanaha Hotenja. V njej so objavili dela 39 avtorjev iz Ĺ aleĹĄke doline in celjskega obmoÄ?ja. Tudi tokrat so na nateÄ?aj, ki ga je druĹĄtvo objavilo lani spomladi, avtorji poslali najveÄ? pesmi, nekaj proznih tekstov, potopisov in dramski tekst. Vsa prispela dela so pregledali in med njimi izbrali tista, ki so jih objavili, Ä?lani uredniĹĄkega odbora Nejc Robida, DuĹĄan Pirc, Milojka Komprej in Tatjana Vidmar. ÂťTokratna ĹĄtevilka je res literarno zelo raznolika,ÂŤ je zatrdila slednja. Kmalu

mkp

bo druĹĄtvo objavilo nov razpis in zaÄ?elo pripravljati 28. Hotenja, Ĺželijo pa si, da bi v njem sodelovalo Ä?im veÄ? mladih avtorjev.

Odlomke objavljenih del sta iz ĹĄe po tiskarni diĹĄeÄ?ih 27. Hotenj

kulturnem praznikuÂŤ, ki jo tradicionalno pripravlja Mladinski center Velenje. V petek, 9. februarja, pa bodo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili tudi v Ĺ kalah. Ob 18. uri jo bodo zaÄ?eli v tamkajĹĄnjem gasilskem domu, naslovili pa so jo Ti meni svetlo sonce. Proslavo bodo sooblikovali MePZ Ĺ kale, recitacijska sekcija druĹĄtva in uÄ?enci Glasbene ĹĄole Velenje. đ&#x;”˛

boste lahko med 10. in 18. uro brezplaÄ?no ogledali razstave na Velenjskem gradu, med 10. in 17. uro pa bogato zbirko mineralov v HiĹĄi mineralov v Starem Velenju.

ZveÄ?er ob 19. uri pa ljubitelje kulture vabijo v Galerijo Velenje na plesno-literarni veÄ?er Hotenja v plesu, ki jih skupaj pripravljajo Festival Velenje, ZKD Ĺ aleĹĄke doline in Plesni studio N. Ob isti uri bodo v velenjskem eMCe placu zaÄ?eli prireditev ÂťNeki fajnega ob slovenskem

prebirala Petra Hribernik in BoĹĄtjan Oder, Rok Rednak pa je poskrbel za zvoÄ?no kuliso. Vsem avtorjem so jih ob koncu dogodka tudi podarili. Izvedeli smo ĹĄe, da bodo nova Hotenja kma-

bĹĄ

Slovensko od blizu

Ĺ martno ob Paki – Osrednja proslava v poÄ?astitev slovenskega kulturnega praznika bo v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki v torek, 6. februarja, ob 18. uri v dvorani tamkajĹĄnjega kulturnega doma. Tokrat jo bodo pripravili uÄ?enci ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole, poimenovali pa so jo Slovensko od blizu. đ&#x;”˛

tp

lu predstavili tudi v ĹĄoĹĄtanjski Mestni galeriji, dogovarjajo pa se tudi za predstavitev v Zgornji Savinjski dolini. đ&#x;”˛

bĹĄ

Ob koncu predstavitve ĹĄe po tiskarni diĹĄeÄ?ih Hotenj so jih podelili vsem avtorjem, ki so v petek priĹĄli na prvo javno predstavitev.

Dva glasbena preseĹžka Velenje, 25. januarja – V okviru abonmaja Klub, ki ga pripravlja Festival Velenje, je v soboto zveÄ?er v dvorani Centra Nova nastopil Boris Cavazza kvintet. Vsem znani steber slovenskega in jugoslovanskega filma in gledaliĹĄÄ?a se je tokrat velenjskemu obÄ?instvu predstavil kot pevec, interpret in poet ob spremljavi Ä?lanov Fake Orchestra. Predstavili so avtorske skladbe s pridihom swinga, jazza, bluesa in popevk. V zasedbi je bil tudi basist Tadej Kampl (tokrat na kontrabasu), ki je le dva veÄ?era prej navduĹĄil na drugem koncert Max klub Jazz festivala, na katerem je predstavil avtorski projekt ÂťLife iz GoodÂŤ. Zasedba, v kateri so bili ĹĄe trije vr-

hunski glasbeniki – saksofonist Lenart KreÄ?iÄ?, pianist Dejan Berden in bobnar Pedja Milutinović – so prav tako navduĹĄili. Vsak zase in kot celota. đ&#x;”˛

bĹĄ

Basist Tadej Kampl je prejĹĄnji teden v dveh razliÄ?nih zasedbah navduĹĄeval velenjsko obÄ?instvo. V Ä?etrtek se je predstavil na Max klub Jazz festivalu, v soboto pa v abonmaju Klub v zasedbi Boris Cavazza kvintet.

7 metrov Bojan PavĹĄek

Po naslovu sodeÄ? se tokrat obeta pravljica. Gre namreÄ? za precej neposredno spogledovanje s ĹĄtevilom kozliÄ?kov, palÄ?kov in morda ĹĄe kakĹĄnih bolj ali manj prijaznih bitij, ki krojijo pripovedke za malÄ?ke. Omenjene asociacije pa ne bodo zadostovale, da bi vas zapeljal v namiĹĄljeni svet. A vseeno zaÄ?nimo z vedrino. ÄŒlovek se Ĺže od pamtiveka nagiba k socializaciji. Rad se druĹži, komunicira, ustvarja in samopotrjuje v razliÄ?nih druĹžbenih okoljih. Za potrebe takĹĄnega delovanja je prisiljenustvarjati primerne pogoje. Snuje, gradi in neguje odprte oz. javne prostore. Po potrebi celo ruĹĄi zidove. V Ĺželji, da bi (p)ostal svoboden, briĹĄe meje in zdruĹžuje. VÄ?asih celo nezdruĹžljivo. In pri tem po potrebi preskakuje tudi ovire. VÄ?asih pa je za blagostanje potrebno izbrati obratne poti. Ĺ˝e v preteklosti so umetno ustvarjene bariere imele obrambne lastnosti, ki so onemogoÄ?ale ali pa vsaj omilile vrsto nevarnosti. Nasipi kot utrjeni pasi zemljiĹĄÄ?a so bili ena od formacij, ki so kot rezultat Ä?loveĹĄkih rok kljubovali predvsem napadom sovraĹžnikov ali neukrotljivi naravi.

Njihov namen je bil razdvojevati, loÄ?evati, prepreÄ?evati. Ob premiĹĄljeni zasnovi so jeziÄ?ek na tehtnici zmagoslavja nagnili graditeljem nasipa v prid. Gradnja nasipov tudi Ĺ aleĹĄke doline ni pustila na cedilu. Pravzaprav so bili zaradi eksploatacije premoga in nastanka jezer neizogibna potreba. Da imamo veÄ? jezer, ni nobena skrivnost.

Pravzaprav njihova ĹĄtevilÄ?nost Ĺže poĹĄteno sili v ospredje lokalnih turistiÄ?nih znamenitosti. Podatek, manj znan ĹĄirĹĄi javnosti, pa je ta, da so gladine jezer na razliÄ?nih nadmorskih viĹĄinah. NajbliĹžje nebu je Ĺ kalsko, ĹĄest metrov niĹžje leĹži Velenjsko, ĹĄe niĹžje pa DruĹžmirsko. Vsa jezera so med seboj loÄ?ena z nasipi, ki kljubujejo tako ogromnim pritiskom vode kot ostalim bolj ali manj nepredvidljivim naravnim pojavom. V pravljici bi se toÄ?no na tem mestu konÄ?al opis treh Ä?arobnih ribnikov, ki jim ni bilo para daleÄ? naokoli ‌ Pa se prebudimo spet v realnost. S supom se veÄ?krat preganjam po gladinah ĹĄaleĹĄkih stojeÄ?ih vodnih povrĹĄin. Izjema je le Ĺ kalsko jezero, ki pod budnim oÄ?esom ribiÄ?ev ostaja plovno nedotakljivo (razen za ribe in ptice, seveda). VeslaĹĄke seanse razkrijejo tudi tiste plati objezerskega sveta, ki jih obÄ?asni pogledi sprehajalcev ne opazijo. Pri tem mislim predvsem na izrazite spremembe posedanja zaradi intenzivnosti premogovniĹĄke dejavnosti. OpaĹžanja so vÄ?asih skrb vzbujajoÄ?a, saj se nivo terena ob vodi tedensko spreminja celo za veÄ? metrov. Kljub pomanjkanju znanja geologije in montanistike mi videno daje slutiti, da je ugrezninska dinamika postala za odtenek neobvladljiva. In tukaj "uleti" 7 metrov. To je viĹĄinska razlika med gladino Velenjskega in DruĹžmirskega jezera. To razliko obvladuje nasip, ki je med njima. Gre za dokaj ĹĄirok pas nasutja, ki pri pogledu iz ptiÄ?je perspektive pokaĹže tudi svoj nekompakten volumen s ĹĄtevilnimi nakljuÄ?nimi jezerci. BliĹžnje sreÄ?anje z delom nasipa na DruĹžmirskem jezeru vsakiÄ? poskrbi za pravi mali industrijsko-krajinski ĹĄok. Spodjeden nasip moÄ?no naÄ?enja prepriÄ?anje o njegovi osnovni namembnosti in vzdrĹžnosti. Nanj se tudi dovaĹža zemljina, katere sestava je mnogim neznanka. Dobro bi bilo izvesti kakĹĄno analizo neodvisne inĹĄtitucije ter rezultate predstaviti javnosti. Vse, kar je v nasipu, se namreÄ? slej ko prej izluĹži v vodo, ta pa oskrbuje naĹĄ habitat po dolgem in poÄ?ez. Vse skupaj daje vtis tvegane igre Ä?loveka z naravo, ki je Ĺže veÄ?krat dokazala, da z njo ni dobro Ä?eĹĄenj zobati. Ĺ e posebej takrat ne, ko za svoje oroĹžje uporabi element vode.

Prebivalci v okolici DruĹžmirskega jezera so zaskrbljeni, saj se jim v glavah pletejo razliÄ?ni scenariji o veliki povodnji, ki bi vzela Ĺ oĹĄtanj z okolico. Mislim, da upraviÄ?eno. Kolikor mi je znano, ni izdelana nobena simulacija razlitja zaradi popustitve nasipa. Za to dejanje stoji v vrsti kar nekaj primernih povzroÄ?iteljev.

Potres, erozija, nekompaktna zemljina in udorina prav gotovo sodijo mednje. Ni znano, kdo bi ĹĄel pod vodo in kdo ne. Nekaj pa je zagotovo. Spremembe bi poleg zahodnega zaledja DruĹžmirskega jezera poĹĄteno Ä?utila celotna Ĺ aleĹĄka dolina. NiĹžja gladina jezer naj bi celo povzroÄ?ila plazenje juĹžnih bregov Velenjskega jezera (Velenjska plaĹža, Kunta Kinte, Pesje ...) proti ugrezninam, saj bi se zmanjĹĄal pritisk vodne gmote1. Da o krajinsko-ekoloĹĄko-gospodarsko-druĹžbeno-industrijsko-turistiÄ?ni katastrofi sploh ne izgubljam besed. ‌ in ljudje iz vseh koncev sveta so se prihajali namakat v te Ä?arobne ribnike, ki so imeli zdravilno moÄ? za dolgo in sreÄ?no Ĺživljenje ‌ Ja, veÄ?ina pravljic se lahko pohvali s sreÄ?nim razpletom. A obstajajo tudi pripovedke z bridkim koncem in navdihe zanje Ä?rpajo pravljiÄ?arji iz temaÄ?nih zgodb zgodovine. Na primer iz Atlantide.

Svetina, M., 2004. Gajin kotiÄ?ek: Zapisi pogovorov o okoljevarstvu v Ĺ aleĹĄki dolini: Marjan TamĹĄe. Velenje: NaĹĄ ÄŒas d.o.o.. str. 141-145.

1

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 2. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

1. februarja 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

ObmoÄ?je, kjer je tudi Radio Velenje, bodo preurejali V Starem Velenju, kjer ima svoje prostore tudi Radio Velenje, se zaÄ?enja celovita obnova.

Gre za obseĹžna dela, saj bodo poruĹĄili in na novo zgradili dve veliki stavbi v neposredni bliĹžini naĹĄega studia. Gre za staro podirajoÄ?o se hiĹĄo, v kateri je sedaj le bife ÄŒuk, in za nekdanjo pekarno, ki so jo nekaj Ä?asa pod svojim okriljem imeli tudi mladi ustvarjalci. Brez ropota in hrupa med podiranjem seveda ne bo ĹĄlo. Upamo pa, da ta ne bo tako velik, da bi prepreÄ?eval naĹĄe delo. Seveda se bomo o tem z naÄ?rtovalci in izvajalci gradnje ĹĄe pogovarjali, se pa Ĺže

sedaj posluĹĄalcem opraviÄ?ujemo za morebitne Ä?udne ĹĄume, ki bodo morda do njih priĹĄli preko radijskih valov.

Sicer pa se tako kot veÄ?ina prebivalcev, lastnikov in najemnikov lokalov veselimo te prenove, ki bo zagotovo v veliki meri prispevala k prijaznejĹĄemu in bogatejĹĄemu utripu tega dela Velenja in tudi k hitrejĹĄemu turistiÄ?nemu razvoju. Stara, v veliki meri zapuĹĄÄ?ena in napol podrta objekta, bosta zamenjala nova s pridihom preteklosti, saj nad celotno obnovo bdi spomeniĹĄko varstvo Celje. đ&#x;”˛

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. JASMIN STAVROS & HELENA BLAGNE – Dajem brdo zlata 2. INA BAŠ– Mali moj 3. FLORA & PARIS – Brez tebe

Helena Blagne je lani oboĹževalce razveselila z novo skladbo Ti boĹĄ vedno prvi. Hkrati jih je razveselila z novico, da pripravlja nov album, ki mu bo sledila koncertna turneja po Sloveniji. V teh dneh pa jih preseneÄ?a z novo skladbo Dajem brdo zlata, ki je nastala v duetu z Jasminom Stavrosom.

mz

GLASBENE novice

Elton John napovedal svojo zadnjo svetovno turnejo Britanski glasbenik sir Elton John je sprejel odloÄ?itev, da se poda na ĹĄe zadnjo svetovno turnejo in se po njej umakne, saj se Ĺželi posvetiti svoji druĹžini. No, slovo bo kar dolgo, saj je Elton napovedal kar triletno svetovno turnejo, v sklopu katere bo nastopil na 300 koncertih. Obenem je zanikal govorice, da se umika zaradi zdravstvenih teĹžav. 70-letnik se bo na svojo poslednjo tur-

nejo podal septembra. ZaÄ?el jo bo v ZdruĹženih drĹžavah Amerike samo nekaj mesecev za tem, ko se bo konÄ?alo njegova ĹĄestmeseÄ?na koncertna avantura v Las Vegasu. Hkrati je obljubil, da bo ostal ustvarjalen do konca svojega Ĺživljenja, da bo ĹĄe snemal in ĹĄe naprej pisal muzikale.

Trenutno je zaposlen s pisanjem novega brodvejskega muzikala, ki temelji na knjigi HudiÄ?evka v Pradi, in z ustvarjanjem glasbe za predstavo Levji kralj.

jo je pripravila mentorica Monika Ĺ˝uran, 9-Ä?lanska ameriĹĄka zasedba Univerze Radford z mentorjem dr. Robertom Sanderlom, 11-Ä?lanska zasedba Maspercusion s plesalci iz Valencije, duet iz Poljske ter Richard Filz iz Avstrije in Anika Nilles iz NemÄ?ije. Na BUMfestu je zaĹživela tudi himna, ki jo je na pobudo Dejana TamĹĄeta izdelal Stane Ĺ pegel.

skupaj s Samantho Fox. OboĹževalci bodo zato preseneÄ?eni ob novici, da so se fantje konec lanskega leta na koncertu v Postojni odloÄ?ili, da bodo skupno kariero zakljuÄ?ili. Po treznem premisleku so se vendarle odloÄ?ili, da si dajo ĹĄe eno priloĹžnost. Peto obletnico delovanja namreÄ? Ĺželijo praznovati s trimeseÄ?no turnejo po Sloveniji ter izidom singla Nisem svetnik.

Bruno Mars z najveÄ? grammyji Na Havajih rojeni ameriĹĄki glasbenik Bruno Mars je v nedeljo v newyorĹĄkem Madison Square Gardnu pobral ameriĹĄke glasbene nagrade grammy v vseh treh glavnih kategorijah – album, ploĹĄÄ?a in pesem leta.

Grammyja za album in ploĹĄÄ?o je osvojil s 24K Magic, na kate-

myje so sicer podelili v veÄ? kot osemdesetih kategorijah.

Neverjetna energija na 12. BUMfestu V nedeljo se je konÄ?al edini tolkalni festival v Sloveniji, mednarodni festival BUMfest, ki je Ĺže 12. leto zapored potekal v Ĺ˝alcu. Preko 40 nastopajoÄ?ih, ĹĄest drĹžav udeleĹženk in tri razprodane dvorane so maksimum, kar lahko ta festival sploh doseĹže. ÂťPresegli smo vsa priÄ?akovanja, ki smo jih imeli, Ä?eprav Ĺže ta ni-

Prijatelji se spominjajo Danila KocjanÄ?iÄ?a Prijatelji in sopotniki legendarnega primorskega glasbenika in avtorja Danila KocjanÄ?iÄ?a so ob peti obletnici njegove smrti posneli album, ki so ga naslovili Nisi prva, nisi zadnja. Izid albuma napoveduje istoimenski singel v izvedbi vokalistov Ladija MljaÄ?a in Tinkare KovaÄ?. Posthumni izid albuma bo spremljal koncertni dogodek, na katerem se bodo glasbeniku v soboto, 3. februarja, v koprski Areni Bonifika poklonili Tinkara KovaÄ?, Drago Mislej – Mef, MatjaĹž Jelen, TomaĹž Domicelj, Slavko IvanÄ?iÄ?, Janez

1.

2.

3.

4.

Mladi Belokranjci – Angel Slovenski zvoki – VÄ?asih ljubezen paÄ? mine Spev – Za muziko bi dala vse Ansambel Stanka Fajsa & DruĹžina Fajs – Tam kjer je pesem doma 5. Ansambel SaĹĄa Avsenika – SankaĹĄka polka 6. Potepini – ÄŒas 7. Ansambel Maj – RibiĹĄka 8. Mladi gamsi – Ni se ĹĄe taka rodila 9. Fantje s Praprotna – Hodil k najlepĹĄi sem deklici 10. Lojtrca – Ohcetna

www.radiovelenje.com

FLORA & PARIS Zasedbo Flora & Paris je s pevcem Ĺ˝anom Libnikom, ki se ji je pridruĹžil konec leta 2016, posnela novo pesem. Po skladbah Ples, Moja boginja in Potujem sam zdaj lahko prisluhnete Ĺže Ä?etrti pesmi v tej zasedbi, ki nosi naslov Brez tebe.

Po skorajĹĄnjem razpadu novi single Skupina San Di Ego, ki je v petih letih prehodila rokersko pot, polno vzponov, je konec lanskega leta doĹživela skoraj najveÄ?ji padec v karieri. Skupino, ki je nastala v zaÄ?etku leta 2013, sestavljajo ĹĄtirje izkuĹĄeni glasbeniki: Sergej Ĺ kofljanec (vokal, kitara, klavir), Matic AjdiÄ? (kitara), Martin Rozman (bas) in Jure Doles (bobni). Doslej so izdali dva albuma in v petih letih odigrali preko 120 koncertov.

Lani poleti so se jim na festivalu Pivo in Cvetje v LaĹĄkem izpolnile sanje, ko so na odru nastopili

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

BIG FOOT MAMA

rem je tudi zmagovalna pesem That's What I Like. Bruno Mars je prejel skupno ĹĄest grammyjev.

Poleg omenjenih ĹĄe za najboljĹĄi R&B nastop, najboljĹĄo R&B pesem ter najboljĹĄi R&B album. Za najboljĹĄo novo glasbenico je bila proglaĹĄena KanadÄ?anka Alessia Cara, prvi favorit Jay-Z, ki je priĹĄel na podelitev z najveÄ? nominacijami – osmimi, pa je ostal praznih rok. Brez nagrad je ostal tudi eden najpopularnejĹĄih svetovnih hitov Despacito. Gram-

so skromna. Napolniti tri dvorane po 400 ljudi v tako majhnem okolju je seveda doseĹžek, ki si ga lahko samo ĹželiĹĄ. NaĹĄi gostje na odru so se odliÄ?no poÄ?utili, prav vsi do zadnjega pa so navduĹĄeni nad iskreno in poznavalsko publiko v Ĺ˝alcu, ki se je znova izkazala,ÂŤ je povedal umetniĹĄki direktor festivala BUMfest Dejan TamĹĄe. Na BUMfestu je nastopilo 22 uÄ?encev 3. razreda Waldorfske ĹĄole Savinja Ĺ˝alec s svojo pevsko-tolkalno toÄ?ko, ki

BonÄ?ina – BenÄ?, Neisha, Tulio FurlaniÄ?, Rudi BuÄ?ar, Valentino Kanzyani in drugi. Skupina Danilo KocjanÄ?iÄ? & Friends (DKF) je za ploĹĄÄ?o, ki bo uradno izĹĄla na dan koncerta, veÄ?ino skladb posnela Ĺže s KocjanÄ?iÄ?em in ena njegovih zadnjih Ĺželja je bila, da se dokonÄ?a tudi zadnje poglavje njegove bogate glasbene zgodbe, ki sta jo prekinili bolezen in prezgodnja smrt.

Skupina Big Foot Mama je tik pred izidom osmega studijskega albuma, ki so ga snemali v Berlinu pod taktirko producenta Žareta Paka. Na njem bo trinajst skladb, ki so nastajale preteklih pet let, prva, ki jo predstavljajo, pa nosi naslov Sanja se ti ne in zastopa neŞnejťo plat sicer precej raznolikega rock albuma.

TOMI & SLAVIĹ A V navidez nenavadnem glasbenem projektu Matematika sta moÄ?i zdruĹžila nekdanji

slovenski nogometni selektor in ljubiteljski glasbenik SlaviĹĄa StojanoviÄ? in glasbenik ter pevec skupine Siddharta Tomi MegliÄ?. Rezultat sodelovanja je pesem z naslovom NapaÄ?en Ä?as.

EUROSONG V lizbonski mestni hiĹĄi je potekal Ĺžreb 37 nastopajoÄ?ih v obeh polfinalnih veÄ?erih na izboru za pesem Evrovizije, ki bo maja v portugalski prestolnici. Slovenija bo nastopila 10. maja v drugem polfinalu, kdo jo bo zastopal, pa bo znano ĹĄe ta mesec.

ANSAMBEL SAĹ A AVSENIKA Ansambel SaĹĄa Avsenika iĹĄÄ?e pevko. IĹĄÄ?ejo dekle, ki bi s to uspeĹĄno narodnozabavno skupino prepevala na odrih po Evropi in svetu. Dekle mora v prvi vrsti znati dobro peti in biti pripravljena ĹĄe na marsikaj. Skupina je doslej zamenjala ĹĄtiri pevke.

Naš ­čas, 1. 2. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

1. februarja 2018

frkanje » Levo & desno «

Po prvenstvu Na Hrvaškem nam pa res ni šlo vse tako dobro od rok, kot smo želeli in načrtovali. Mislim seveda na rokomet.

Priprave Pust bo za nekatere le vaja oziroma generalka. Za to, kakšne maske si naj nadenejo za predvolilni čas.

Obdavčitev

⏫

Načelnica Upravne enote Velenje mag. Franja Tevž ničesar ne prepušča naključju, sploh, kadar gre za področje, ki se dotika varnosti državljanov. O tem hoče vedeti vse iz prve roke. In od koga lahko izve največ? Od policije in od svojih. Čvek jo je ujel med »zaslišanjem« pomočnika komandirja PP Velenje Davorina Potočnika in sodelavca na Upravni enoti, ki izdaja dovoljenja za shode, prireditve …, Sebastjana Bernjaka.

Zaradi ameriškega pritiska, ki naj bi bil namenjen nekaterim velikim, se lahko tudi Gorenje opeče. Pri tem mu niti »prva gospodinja« Melanija verjetno ne more pomagati.

⏫

Slikar Iztok Šmajs Muni in direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny sta v času nastajanja njegove razstave postala prava prijatelja. Barbara sedaj ve, da ima Muni rad živahne barve, zato je poskrbela, da je dobil zelo živahen cvet. »Kaj si pa v vrečko skrila,« je zanimalo Munija? Ni povedala, slikar pa tudi ne.

Pa tudi pokazal ni. Pa čeprav je zanimalo kar nekaj ljudi.

⏪

Gregor Plamberger je dokaz, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Ne le, da ga je oče Davor navdušil za tolkala, sedaj sta že kolega. Oba poučujeta tolkala na velenjski glasbeni šoli. Gregor pa je vesel tudi, ko lahko svoje znanje izvabljanja zvokov iz različnih tolkal pokaže sam.

Tudi tokrat sta bila zvok in slika, kot se šika. Igral je namreč na otvoritvi razstave v velenjski galeriji, kjer zvok res lepo potuje in dopolnjuje sliko prostoru.

Visoko – globoko Knapi bi radi višje plače.

Vodstvo Premogovnika meni, da lahko zaradi visokih plač družba zabrede globoko. Knapi so globine sicer vajeni, a ne pri plačah.

Ni isto!

Tiste, ki delajo v javnih delih, ne gre pri vsem enačiti z javnimi delavci. Razlika je lahko očitna.

(Pre)hitro Po naših cestah mnogi še vedno vozijo prehitro.

Drugi s kraja nesreče hitro odpeljejo, tako da je še policija »prepočasna«.

ZANIMIVOSTI

Še en razlog več za legalizacijo marihuane?

Aktivisti, ki se borijo za legalizacijo marihuane, so poskrbeli, da se v medijih govori in piše o rezultatih najnovejše študije. Ta je razkrila, da se je v državah ob meji z Mehiko, kjer je marihuana po novem legalna, število nasilnih zločinov in umorov občutno

zmanjšalo. Izsledki raziskave so objavljeni v strokovni reviji The Economic Journal in so konkretni: v ameriških državah na meji z Mehiko, kjer je marihuano dovoljeno uporabljati v medicinske namene, beležijo za 13 odstotkov manj kriminala kot pred tem. Znano je, da pride večina marihuane v ZDA iz Mehike, od

koder jo spravijo po tihotapskih kanalih vzdolž državne meje.

Pobegla krava v čredi bizonov Iz ene poljskih kmetij je pred nekaj meseci pobegnila krava svetlorjave barve. Pridružila se je čredi zobrov, ki veljajo za evropsko vrsto bizonov. Ti so se pred kratkim približali vasi, kjer je krava nekoč domovala. Tako so jo opazili strokovnjaki, ki so izrazili veliko skrb za kravo. »Krava je bila videti zdrava, zadrževala se je ob robu črede, a ni bilo videti, da bi jo mnogo večji zobri kakor koli ogrožali. Okoljevarstveniki so bili prepričani, da se bo pustolovka ob začetku zime vrnila na varno na svoj pašnik.

A to se ni zgodilo,« je povedal ornitolog Adam Zbyry. Strokovnjaki domnevajo, da so zobri kravo doslej zaščitili pred volkovi, vendar opozarjajo, da zgodba o sobivanju vrst ni le dobra zgodba. »Nenavadno prijateljstvo bi lahko privedlo do parjenja med zobri in kravo, to pa za zobre ne

bi predstavljalo nič dobrega, saj sodijo med ranljivo vrsto živali – v tem gozdu jih živi le okoli 600. Če bi krava dejansko postala breja, pa bi to predstavljalo nevarnost tudi zanjo. Takšen križanec bi bil namreč zelo velik, njegova skotitev pa bi bila verjetno za mamo usodna,« pravijo strokovnjaki.

Množično pletenje ob napovedi premierkinega naraščaja

Avstralija se je pred kratkim razveselila vesti, da tamkajšnja premierka Jacinda Ardern pričakuje naraščaj. Kmalu po razkritju premierkinega stanja se je na družbenih spletnih omrežjih oglasila Novozelandčanka, ki je pozvala k pletenju za otroka. »Kdo je z mano?« je Heather McCracken pozvala še ostale sledilce in začela veliko akcijo. Zainteresirani so se odločili, da bodo na veliko pletli in pletena oblačila podarili tistim otrokom, ki jih najbolj potrebujejo – pridružili so se volnenemu programu, ki ga izvajajo no-

vozelandske bolnišnice. »Tako bodo otroci bolnišnico zapustili odeti v topla oblačila,« je dejala McCrackenova.

Copati, ki se parkirajo pred vhod Japonci so znani po mnogih inovacijah, pred kratkim pa so spisku dodali tudi copate, ki se ob pritisku gumba sami parkirajo pred vhod in tam počakajo goste. Sistem je razvila družba Nissan Motor, ki je vsak copat opremila z dvema majhnima koleščkoma, motorjem in senzorjem, ki omogočata vožnjo po lesenem podu. Tehnologijo so namestili v gostišče v mestu Hakone, ki leži približno 75 kilometrov ju-

gozahodno od Tokia, znano pa je predvsem po razgledu na goro Fudži. To sicer ne bo prva inovacija v gostišču – tamkajšnje sobe za goste imajo tudi preproge in tradicionalne nizke japonske mizice, ki imajo prav tako nameščene koleščke.

Severna Koreja vabi turiste Čeprav v Severni Koreji vlada komunistični režim in je država v mednarodnih vodah prepoznana kot zaprt sistem, si predsednik Kim Džong Un želi množice turistov. V tem duhu se je voditelj odločil za gradnjo mnogih turističnih objektov, nazadnje turističnega kompleksa v zloglasni provinci Kangwon (tam opra-

vljajo testiranja raketnih sistemov). Kraj naj bi bil idealen za povezovanje turističnih ciljev v mednarodnem turističnem prostoru, zato se Un nadeja veliko tujih obiskovalcev. Čeprav jih za zdaj ni, severnokorejski voditelj verjame, da bo prav turizem v kratkem pomagal obnovi gospodarstva.

Praznovanje Mimo je praznovanje svetovnega dneva snega. Razne prireditve so pripravili na več smučiščih in tudi zimske razmere so omogočale pestre »snežne« prireditve. Dobro je, da je bilo tako. Da nam le ne bi bilo treba pripravljati kakšnih spominskih slovesnosti – na čas, ko je še bil sneg!

Živost Nekatere moti, ker – kot pravijo – je v Velenju Tito še vedno živ, pa vseeno noče iti v muzej.

Res nočejo?

Srečujemo se z nasprotjem: delavcev primanjkuje, na zavodih za zaposlovanje pa je še vedno veliko iskalcev zaposlitve. Pa menda niso le taki, ki ne morejo poprijeti za vsako ponujeno delo – ampak tudi taki, ki nočejo.

Jezera in otok Z izkopavanjem premoga smo v Šaleški dolini dobili jezera. Z izkopavanjem materiala pri gradnji drugega tira naj bi pred Izolo »zgradili« otok. Jezera že imamo, otoka še ni v morju. Je skupaj z drugim tirom in tretjo osjo še v zraku.

NaĹĄ Ä?as, 1. 2. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

MED VAMI

1. februarja 2018

Prva berila v novem, sodobnem razstaviĹĄÄ?u Letos septembra naj bi v velenjski mestni knjiĹžnici odprli novo razstaviĹĄÄ?e, v katerem bo stalna zbirka Prvih beril iz zapuĹĄÄ?ine Marjana MarinĹĄka

Direktor KnjiĹžnice Velenje Vlado VrbiÄ? ob maketi idejnega projekta postavitve stalne zbirke Prvih beril iz zbirke Marjana MarinĹĄka.

Velenje, 31. januarja – SinoÄ?i so v velenjski mestni knjiĹžnici pripravili veÄ?er v spomin na Marjana MarinĹĄka, velenjskega kulturnega delavca, ki je v tem prostoru pustil veliko sledi. Njegovi sodelavci in prijatelji vsako leto poskrbijo za Marjanov veÄ?er, ki ga pripravijo na

njegov rojstni dan. VÄ?eraj bi praznoval 77-letnico. V knjiĹžnici so veseli, ker bodo letos uresniÄ?ili tudi zanje velik projekt postavitve stalne razstave veÄ? kot 1500 Prvih beril iz vsega sveta. Gre za zbirko iz zapuĹĄÄ?ine Marjana MarinĹĄka, ki so jo odkupili leta 2016 s sredstvi z

dobrodelnega Bolera in MO Velenje.

Letos pa jo bodo s pomoÄ?jo MO Velenje tudi postavili.

KnjiĹžni ÂťbiserÄ?ekÂŤ

Novo razstaviĹĄÄ?e, veliko ĹĄest krat ĹĄest metrov, ki bo prostor dobilo ob mladin-

Igra za uĹžitek Klarinetist David Gregorc niza uspehe – Leto je zaÄ?el z zmago na avdiciji, ki mu je prinesla ĹĄtipendiranje, in z zlato plaketo ÄŒeprav se David Gregorc ni rodil v izrazito glasbeni druĹžini, imajo najveÄ? zaslug za to, da se je podal na glasbeno pot, prav starĹĄi, ki so mu (in sestri tudi) v otroĹĄtvu omogoÄ?ili obiskovanje razliÄ?nih interesnih dejavnosti. Medtem ko je v osnovni ĹĄoli kazal zanimanje za nogomet, se je vpisal tudi v velenjsko glasbeno ĹĄolo z Ĺželjo, da bi igral saksofon. Nato pa ga je profesor MatjaĹž EmerĹĄiÄ? navduĹĄil za klarinet. Sprva je bila glasba na stranskem tiru, v ospredju pa nogomet in matematika. ÂťVerjetno tudi zato, ker ni bila v srediĹĄÄ?u pozornosti mojih takratnih prijateljev. Sam pa sem se vedno dobro poÄ?util v glasbeni ĹĄoli in profesor me je znal motivirati. Opazil je, da imam poleg posluha tudi druge kvalitete, ki so potrebne za dobrega glasbenika, kot so motoriÄ?ne in miselne spretnosti, volja do dela. V zadnjem razredu niĹžje glasbene ĹĄole sem se prijavil na regijsko tekmovanje in zmagal, na drĹžavnem pa zasedel drugo mesto, kar je bil spodbuden rezultat, saj sem sam pri sebi vedel, da imam ĹĄe veliko rezerve in lahko z resnim delom doseĹžem ĹĄe veÄ?,ÂŤ se spominja svojih zaÄ?etkov. OdloÄ?itvi, da se poda na pot profesionalnega glasbenika, je botrovalo tudi to, da se je zaradi teĹžav s sklepi odpovedal treningom nogometa. Ĺ e vedno pa je Ĺželel poglabljati znanje matematike, zato se je vpisal na glasbeno gimnazijo, na kateri se je lahko pilil tako v glasbi kot matematiki in razmiĹĄljal, v kaj se bo usmeril.

Naposled se je vpisal na ljubljansko glasbeno akademijo, kjer je trenutno ĹĄtudent 1. letnika magistrskega ĹĄtudija pri profesorju JoĹžetu Kotarju in asistentu Juretu Hladniku. Sprva se je

ĹĄe spogledoval z vzporednim ĹĄtudijem matematike, da bi si razĹĄiril karierne moĹžnosti, ko pa je zaÄ?el sodelovati z raznimi orkestri – je aktiven Ä?lan Pihalnega orkestra Premogovnika VeDavid Gregorc: ÂťZakaj je pred 60 tisoÄ? leti neandertalec izdelal piĹĄÄ?al? Verjetno zato, ker je ob igranju Ä?util uĹžitek. In to je vodilo glasbenikov – da uĹživajo v tem, ko igrajo, in uĹžitek dajejo tudi tistim, ki posluĹĄajo.ÂŤ

ÂťGlasbena tekmovanja imajo poseben Ä?ar, saj na noben drug nastop ne greĹĄ tako pripravljen. Vsak doseĹžek je razlog za veselje in dodatno motivacijo, vsak tekmovalni nastop pa priloĹžnost, da od komisije dobiĹĄ kritiko in napotke za nadaljnji razvoj. Sicer pa dajem prednost samemu nastopanju in posluĹĄanju glasbe pred tekmovanji in ocenjevanji glasbe,ÂŤ pravi ĹĄtipendist organizacije Yamaha Music Foundation of Europe in dobitnik zlatih plaket in privih nagrad na drĹžavnih tekmovanjih TEMSIG (2012, 2015), mednarodnih tekmovanjih EMONA (2013) in Carlino v Italiji (2017) ter ĹĄtevilnih drugih nagrad. Za nastop v finalu letoĹĄnjega tekmovanja EMONA je za nastop ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije prejel zlato plaketo in 2. nagrado.

ski sobi, bo svetiĹĄÄ?e knjige. Ne bodo postavljene kot nekakĹĄen spomenik, saj v knjiĹžnici Ĺželijo, da bi ŞiveleÂŤ in da bi jih obiskovalci ne le videli, ampak tudi listali. Poleg tega bodo z njim pridobili nov prostor, namenjen otrokom in mladim, v katerem se bo veliko dogajalo. ÂťZbirko Prvih beril, ki si jo bodo po naĹĄem prepriÄ?anju hodili ogledovat iz vse Slovenije, bomo postavili na sodoben naÄ?in. Idejni projekt, ki ga je leta 2017 pripravil arhitekt Gregor GojeviÄ?, bomo ĹĄe malo prilagodili. Zbirka bo postavljena tako, da bo prostor kljub razstavi uporaben tudi za naĹĄo redno dejavnost. Zato jo bomo delno postavili pod steklo na tleh knjiĹžnice, saj prostora nimamo veliko. Knjige pod steklom bomo lahko tudi menjavali, veliko pa jih bo tudi na policah v prostoru. PrepriÄ?an sem, da bo to dodatna atrakcija postavitve,ÂŤ nam je povedal Vlado VrbiÄ?, direktor KnjiĹžnice Velenje, ki je prepriÄ?an, da bo Velenje s tem dobilo nov knjiĹžni ÂťbiserÄ?ekÂŤ. Sledila bo tudi prenova otroĹĄkega oddelka, ki bo podobna kot Ĺže opravljena prenova oddelka za odrasle.

Tudi zato, ker bodo letos uresniÄ?ili lani zasnovano idejo, so letos Marjanov veÄ?er, ki je bil moÄ?no literarno obarvan, pripravili v knjiĹžnici. Pa ne le zato. ÂťMarjan je bil naĹĄ sodelavec, dolga leta je tudi vodil Kulturni center Ivana Napotnika. Sam sem se z njim sreÄ?al ĹĄe kot Ä?lan fotokluba Zrno. Ko sem prevzel ravnateljstvo v Kulturnem centru, sem mu ponudil, da ostane, saj sem vedel,

lenje ter pihalnega in simfoniÄ?nega orkestra AG Ljubljana in redno sodeluje s Policijskim orkestrom, orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana ter s SimfoniÄ?nim orkestrom RTV Slovenija – ga je nehalo skrbeti, saj ima posla dovolj. Novembra lani je tudi opravil avdicijo za drugi klarinet v opernem orkestru in si tako zagotovil delovno mesto po opravljenem ĹĄtudiju.

Nekaj sanjskih nastopov je Ĺže za njim. Poseben uĹžitek je bilo igrati s Slovensko filharmonijo. Z orkestrom Slovenske filharmonije se je kot solist prviÄ? predstavil leta 2011 pri svojih petnajstih letih, letos junija pa

â?ą

da zna organizirati prireditve in ima veliko izkuĹĄenj. Mislim, da sva zelo dobro sodelovala,ÂŤ pripoveduje VrbiÄ?. ÂťImel je veliko idej. Ker je bil zelo vztrajen, jih je veÄ?ino tudi uresniÄ?il. Naj spomnim, da je bil med zaÄ?etniki velenjskih poletnih kulturnih prireditev, vedno je znal privabiti zelo dobre goste. Velenje je ÂťzastrupilÂŤ s svojo ljubeznijo do Pike NogaviÄ?ke. Ni pomembno, kdo je oÄ?e ali mati Pikinega festivala, ker je bilo zraven veÄ? ljudi. A on je bil tisti, ki je Ĺžrtvoval svoj Ä?as in denar, da je ĹĄel na Ĺ vedsko, kjer je obiskal pisateljico Astrid Lindgren, se z njo pogovarjal in podoĹživljal njeno mladost. To navduĹĄenje je znal prenesti v Velenje.ÂŤ V MarinĹĄkovi zapuĹĄÄ?ini je ĹĄe veliko zanimivih zbirk, od knjig o Robinsonu Crusoeju do razglednic Maksima Gasparija. Ĺ˝al v knjiĹžnici nimajo prostora, da bi kot stalno razstavo postavili ĹĄe kakĹĄen del njegove zapuĹĄÄ?ine.

So pa veseli, ker njihovi bralci redno posegajo po MarinĹĄkovih knjigah. ÂťMarjan je zaÄ?el pisati skozi svoje zbirateljstvo.

Bil je zelo navezan na rodno Kozjansko, kateremu je v knjigah posvetil kar nekaj pozornosti. Knjige je zaÄ?el izdajati po 50. letu, v dobrih desetih letih jih je ustvaril 12. Ĺ˝al sta mu bolezen in smrt prepreÄ?ili, da bi uresniÄ?il ĹĄe mnoge naÄ?rte.ÂŤ Spomin nanj pa je ĹĄe vedno Ĺživ.

Tudi zato, ker ga ohranjajo njegovi nekdanji sodelavci. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

ÄŒebelnjak na obÄ?ini Izpolnili zastavljene naloge – ÄŒebele lani v slabi kondiciji Ĺ oĹĄtanj, 28. januar - Upravni odbor ÄŒebelarske druĹžine Ravne Ĺ oĹĄtanj, ki mu predseduje Stanislav Drev, je za minulo nedeljo sklical obÄ?ni zbor, ki se ga je od 63 evidentiranih Ä?lanov, udeleĹžila dobra polovica. Dnevni red je omogoÄ?al tekoÄ?e delo, poroÄ?ila in razprave, za potrditev sklepov in za red na seji sta skrbela delovni predsednik

v kateri imajo Ä?ebelarji tudi svoje prostore. ObÄ?ni zbor sta pozdravila tudi delegat SaĹ a regije TomaĹž Lesjak in Miran GlinĹĄek iz Ä?ebelarske druĹžine MlinĹĄek. Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih jim je zaĹželel dobro delo in realizacijo plana, ki so ga zastavili.

Na obÄ?nem zboru so podelili ĹĄe priznanja za jubilej in priznanja Antona JanĹĄe III stopnje, v svo-

MatevĹž PodvinĹĄek in tajnik Bojan Gavez.. Ugotavljali so, da so poslovali dobro, druĹžino pa je lani prizadela slaba kondicija Ä?ebel, posledica pomladne zmrzali. V letu 2017 so realizirali vse pomembnejĹĄe projekte, kot so izobraĹževanja, ĹĄolski Ä?ebelarski kroĹžek, medeni zajtrk, tekmovanja, dan odprtih vrat in ostalo. S takimi dejavnostmi bodo nadaljevali tudi letos, poleg aktualnih projektov Ĺželijo najprej postaviti Ä?ebelnjak na strehi obÄ?inske zgradbe v Ĺ oĹĄtanju,

je vrste pa sprejeli dva Ä?lana. ÄŒebelarska druĹžina Ravne Ĺ oĹĄtanj ima bogato, veÄ? desetletij trajajoÄ?o tradicijo, v zadnjem obdobju pa so z vrsto dejavnosti ĹĄe bolj opozorili nase, tako v lokalnem okolju, kot ĹĄirĹĄe, kar gre pripisati dobremu vodstvu in seveda akđ&#x;”˛ MBK tivnim Ä?lanom.

Sprva je bila glasba na stranskem tiru, v ospredju pa nogomet in matematika.

se mu z njim obeta nov nastop, saj je lani na akademiji za glasbo uspeĹĄno opravil avdicijo. Zanj imajo svoj Ä?ar tako solistiÄ?ni kot orkestrski nastopi, Ä?eprav se bolj vidi pri slednjem. ÂťSolo nastop je nekoliko bolj zahteven in stresen, Ä?eprav glasbenik tudi v orkestru nosi veliko odgovornost.

Poleg tega pa v Sloveniji ni klarinetista, ki bi Ĺživel samo od koncertiranja. Vsak mora igrati ĹĄe v kakem orkestru ali pouÄ?evati,ÂŤ razmiĹĄlja. Sicer pa si ciljev za daljno prihodnost ne zastavlja, saj je kratkoroÄ?nih veÄ? kot dovolj, pravi mlad in uspeĹĄen glasbenik, ki najveÄ? prostega Ä?asa preĹživi z dekletom in kolegi iz glasbenih krogov, s katerimi hodi v kino, na biljard, si ogleda kako nogometno tekmo, s Ä?lani iz premogovniĹĄkega pihalnega orkestra pa za rekreacijo ĹĄe vedno rad igra nogomet. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 1. 2. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

1. februarja 2018

Prijetno sreÄ?anje starejĹĄih obÄ?anov

MlajĹĄi se uÄ?imo od starejĹĄih

V Stari vasi

Res je, mlajĹĄi so se Ĺže nekoÄ?, se zdaj in se bodo tudi v prihodnosti uÄ?ili od starejĹĄih. In tako je tudi prav! Zakaj ne bi znanja, spretnosti in izkuĹĄenj delili, jih prenaĹĄali na mlajĹĄe rodove? Tega se dobro zavedamo tudi v ĹĄoli v Vinski Gori, kjer veÄ?krat za pomoÄ? zaprosimo naĹĄe upokojence. In na sreÄ?o imajo v DU ljudi (kot so recimo Danica Tisnikar, Hela OĹĄtir, Danica RoĹžiÄ?, Peter Kumer in ĹĄe bi se naĹĄel kdo), ki so vedno pripravljeni priti med mlade.

In tako je bilo tudi minulo sredo, ko so mojstrice roÄ?nih del obogatile ure likovne umetnosti v 4. in 5. razredu.

BliĹža se praznik Ĺžena in mater, pa smo se odloÄ?ili, da bi otroci naredili nekaj uporabnega za mamice. Vsaka mama s ponosom pokaĹže, kaj Ĺže zmore narediti njen otrok, in najbolj se bodo mame lahko postavljale z nakitom, ki ga bo opazil vsak. Gospe iz DU so uÄ?encem najprej predstavile izdelane ogr-

Vsak naĹĄ korak je odmerjen, Ä?as nam kroji dneve, mesece, leta. Neprestano nas preganja, nam prinese nova veselja, nalaga nove skrbi, nove Ĺžalosti.

Krajanke in krajani krajevne skupnosti Stara vas, stari 70 let in veÄ?, so se 20. januarja pono-

MatjaĹž Zupanc pa je v svojem nagovoru zbranim predal popotnico za leto, ki je pred nami. Življenje je kratko: krĹĄi pravila, odpusti hitro, poljubljaj poÄ?asi, ljubi resniÄ?no, smej se nenadzorovano in nikoli ne obĹžaluj tistega, kar te nasmehne!ÂŤ (Mark Twain).

kmalu drugaÄ?e, saj naj bi kmalu zaÄ?eli graditi kulturni dom. To sta v svojih nagovorih na sreÄ?anju poudarila podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje SreÄ?ko KoroĹĄec in predsednik Sveta krajevne skupnosti Podkraj JoĹže DrobeĹž.

Predvideno je, da bi dom zgradili v dveh letih. Med pomembnej-

ZaĹželeli so si sreÄ?e, veselja, predvsem pa zdravja.

vno sreÄ?ali na Ĺže tradicionalnem novoletnem–ponovoletnem sreÄ?anju. Tokrat so se od leta, ki je minilo, poslovili v restavraciji Jezero. Ob izvrstni postreĹžbi in zanimivem programu so v Ä?ast letu 2018 dvignili Ä?aĹĄe, nazdravili, si zaĹželeli sreÄ?e, veselja, predvsem pa zdravja. Tudi v upanju, da se prihodnjega januarja spet dobijo, in to v niÄ? manjĹĄem ĹĄtevilu.

Predsednik krajevne skupnosti

V Podkraju

Svet Krajevne skupnosti Podkraj pri Velenju je tudi letos ob koncu januarja pripravil letno sreÄ?anje starejĹĄih krajanov. Pripravili so ga v prostorih toplotne podpostaje, ki jim nadomeĹĄÄ?a dom krajanov. UdeleĹžilo se ga je blizu petdeset krajanov, starejĹĄih od 70 let, pribliĹžno toliko pa je tam tudi prostora. Verjetno pa bo tudi v tej krajevni skupnosti

ĹĄe pridobitve lahko ĹĄtejemo tudi avtomobil, ki naj bi sluĹžil predvsem starejĹĄim, ki sami ne vozijo veÄ?. ObÄ?ina Velenje ima odliÄ?no organiziran prevoz v dolini, za hribovita naselja pa to ne velja.

SreÄ?anje je uspelo, bilo je prijetno, polno sreÄ?anj in zanimivih vtisov, obogatil pa ga je tudi krajĹĄi kulturni program. đ&#x;”˛

Damijana Zupanc, Hinko JerÄ?iÄ?

dil je prav vsakemu uÄ?encu in uÄ?enki uspelo v dveh urah izdelati vsaj eno Ä?udovito ogrlico, ki je bo vsaka mamica zagotovo zelo vesela. Ne le uÄ?enci, tudi nji-

kovinske sponke in pisane papirnate trakove, narezane iz koledarjev ter nekaj kapljic lepila. Pa seveda pridne, spretne prstke, ki so spenjali, sukali, navijali, rezali, lepili, sestavljali ‌ In kaj je pri vsej stvari najboljťe? Ob upoťtevanju danih navo-

hove mentorice so bile z ustvarjenim zadovoljne. In kar je najpomembnejĹĄe – nismo se jim zamerili, saj so obljubile, da ĹĄe kdaj pridejo in nas nauÄ?ijo ĹĄe kakĹĄne druge spretnosti. đ&#x;”˛

Nada Ĺ travs

Mnenja in odmevi Tito ni maral Velenja

V podpostaji je prostora le za pol stotnije krajanov

lice, nato pa ĹĄe razloĹžile, kako se naredijo in na kaj je treba biti ĹĄe posebej pozoren, da bo konÄ?ni izdelek estetski in res uporaben.

Potrebovali smo samo zaobljene

Tito je bil dvakrat v Velenju.

PrviÄ? leta 1963, ko je pripeljal sovjetskega prvega sekretarja partije Nikita HruĹĄÄ?ova, drugiÄ? pa leta 1969, ko naj bi v Gorenju odprl novo halo hladilnikov.

Bilo pa je veliko razoÄ?aranje, saj Tito sploh ni ĹĄel v Gorenje, ĹĄe veÄ?, zelo je kritiziral, da hale hladilnikov ne bi bilo treba, saj ena Ĺže stoji v ÄŒrni gori, ki pa

je takoj propadla. Sedaj pa namerava Ĺžupan KontiÄ? investirati v spomenik Tita ĹĄe sto petdeset tisoÄ? evrov, kar je finanÄ?ni zloÄ?in. Spomenik bi bilo treba odstraniti, na isto mesto pa postaviti spomenik kakĹĄnemu zasluĹžnemu Slovencu. Prav tako pa bi bilo treba zamenjati Ĺžupana, Ä?e bo tako nerazumno troĹĄil obÄ?inski denar.

OdliÄ?no pa je Franjo Bartolac napisal prispevek v NaĹĄem Ä?asu 25. januarja z naslovom No-

rosti na ObÄ?ini Velenje, po Titu Tito. ObĹĄirno je napisal vse, kar se je dogajalo in se ĹĄe dogaja v naĹĄi obÄ?ini. Naj omenim, da sem v prvem mandatu v DrĹžavnem zboru kot poslanec trikrat vloĹžil predlog, da bi Velenje bilo Mestna obÄ?ina, kar je konÄ?no uspelo. Pri tem pa je zanimivo, da niti bivĹĄi Ĺžupan SreÄ?ko Meh niti sedanji Ĺžupan KontiÄ? nista dejala hvala. S tem sta pokazala znaÄ?aj komunista. đ&#x;”˛

Ivan Verzolak, Velenje

Ĺ ola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje

ŠOLA, KJER JE LÉPO DOMA.

INFORMATIVNI DAN

Univerzitetni program I. stopnje: tehnologija prometa in logistika (3 leta)

Kandidate sprejemajo s sploĹĄno in poklicno maturo.

Zaposlitev: vodstvena dela v prometnih, pomorskih in logistiÄ?nih podjetjih ter organih drĹžavne uprave, kjer bodo s svojim znanjem oblikovali razvoj prometnega in logistiÄ?nega sektorja. PriporoÄ?amo nadaljevanje ĹĄtudija.

VisokoĹĄolski strokovni program I. stopnje (3 leta): prometna tehnologija in transportna logistika

Zaposlitev: med podjetji, ki cenijo znanja in kompetence naĹĄih ĹĄtudentov, so logistiÄ?ni in distribucijski centri, ĹĄpedicijske druĹžbe in agencije, druĹžbe cestnega, ĹželezniĹĄkega, zraÄ?nega, pomorskega, poĹĄtnega in telekomunikacijskega prometa, komunalne druĹžbe, avto ĹĄole in organi drĹžavne uprave.

VisokoĹĄolska strokovna programa I. stopnje (3 leta): navtika in strojniĹĄtvo

Diplomanti navtike in strojniĹĄtva so usposobljeni za sluĹžbo na ladjah trgovske mornarice, zaÄ?enĹĄi s pripravniĹĄtvom in napredovanjem v Ä?astniĹĄke nazive do kapitana ali upravitelja stroja najveÄ?je prekooceanke trgovske mornarice, tovorne ali potniĹĄke ladje, ki lahko pluje po vsem svetu. Lahko se zaposlijo tudi na kopnem, saj pridobijo znanja za strokovna in vodstvena dela v razliÄ?nih panogah pomorskega in prometnega gospodarstva: pristaniĹĄÄ?a, marine, ĹĄpedicije, agencije, ladjedelnice itd. Dodatno so diplomanti strojniĹĄtva usposobljeni tudi za delo v gospodarstvu, vodenje proizvodnih obratov, v razvojnih oddelkih, vzdrĹževanje strojev in naprav, vodenje energetsko procesnih sistemov v industriji, hotelirstvu, turizmu, bolniĹĄnicah itd.

PR

SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA Ĺ OLA cvetliÄ?ar vrtnar aranĹžerski tehnik hortikulturni tehnik Petek, 9. februar, ob 9. in 15. uri Sobota, 10. februar, ob 9. uri VIĹ JA STROKOVNA Ĺ OLA hortikultura snovanje vizualnih komunikacij in trĹženja Petek, 9. februar, ob 11. in 16. uri Sobota, 10. februar, ob 11. uri

Info: www.hvu.si | 03 428 59 00

NaĹĄ Ä?as, 1. 2. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

BISERI

1. februarja 2018

BISERI maturantskega plesa 2018

Jabolko: •

poudarite roke, boke in noge, • A linija krila, dolĹžina nad koleni oz. do kolen, • A linija kroj obleke, • V izrez oz. dekolte, • Ĺžepi na sprednji strani hlaÄ?, • ravne, dekoltirane obleke, • hlaÄ?e naj bodo spodaj malo ĹĄirĹĄe in niĹžje na bokih, • veÄ?delna oblaÄ?ila, • divji, kriÄ?eÄ?i modni dodatki.

Za to vrsto postave niso primerni puf rokavi, suknjiÄ?i z dvorednim zapiranjem, ravno krojene hlaÄ?e, veliki vzorci in preÄ?ne Ä?rte.

Mame, bodite kreativne in originalne Po tem, ko smo v prejĹĄnjih ĹĄtevilkah NaĹĄega Ä?asa predstavili letoĹĄnje trende za maturante in maturantke, so danes na vrsti mame. Tudi zanje je maturantski ples zelo pomemben. Poglejmo, kaj vam svetujeta naĹĄi modni strokovnjakinji.

Stojite pred omaro, ki je nabito polna z oblaÄ?ili, vendar nimate kaj obleÄ?i? Znano, kajne?

Impulzivni nakupi, ki trenutno poteĹĄijo naĹĄo slo po neÄ?em novem, nam prinesejo le kup oblaÄ?il, ki jih ne bomo nikoli oblekle. V resnici uporabljamo le 20 % stvari, ki jih imamo v svoji omari. VeÄ?ina nosi le nekaj kombinacij in barv, na katere so navajene. Za dober slog se je vredno malce potruditi. Izberite en kos, ki bo pritegnil pozornost, najsi bo to krilo, bluza, torbica, Ä?evlji, ruta ... Ne nasedajte modnim trendom in ne posnemajte manekenk na modnih revijah. Vedno imejte pred oÄ?mi svoje telo, ne telo v reviji, ki je raÄ?unalniĹĄko

obdelano in poslediÄ?no ÂťpopolnoÂŤ. Moda ni odvisna od vaĹĄih let, temveÄ? od vaĹĄega razmiĹĄljanja. Bodite kreativne in originalne ter z obleko izrazite svo-

â?ą

ÂťLahko ste Ä?udoviti pri 30.-ih, oÄ?arljivi pri 40.-ih, in neustavljivo privlaÄ?ni do konca Ĺživljenja.ÂŤ (Coco Chanel)

jo osebnost. Saj veste, nekatere so stare Ĺže pri tridesetih.

Nekaj osnovnih pravil, da boste videti viťje: • • • •

salonarji z visoko peto v barvi koĹže, daljĹĄi spodnji del, krajĹĄi zgornji del oblaÄ?ila, hlaÄ?e ali krilo z visokim pasom, vertikalne Ä?rte.

Poglejmo nekaj osnovnih pravil za razliÄ?ne oblike Ĺženske postave HruĹĄka: •

poudarite dekolte, roke, vrat (ĹĄal, masivne barvne

Sodobno proizvodno inĹženirstvo Visoka ĹĄola za proizvodno inĹženirstvo (VĹ PI) s sedeĹžem v Celju je bila ustanovljena na pobudo gospodarstva, ki se sooÄ?a s pomanjkanjem usposobljenih kadrov v tehniĹĄkih vedah. Ĺ tudij traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inĹženir strojniĹĄtva. Pogovarjali smo se z dekanom VĹ PI doc. dr. GaĹĄperjem Gantarjem. Ĺ ola izvaja visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program Sodobno proizvodno inĹženirstvo.

Na Ä?em je poudarek? Ĺ tudenti pridobijo temeljna inĹženirska znanja, v 3. letniku

pa se z izbiro modula usmerijo v podroÄ?ji orodjarstva in konstruiranja oziroma proizvodne logistike. Velik poudarek dajemo tudi poslovnim znanjem, tako da ĹĄtudente poskuĹĄamo nauÄ?iti, kako spremeniti odliÄ?ne tehniÄ?ne reĹĄitve v finanÄ?ni uspeh podjetij. Proizvodna podjetja so namreÄ? kljuÄ?ni gospodarski temelj Slovenije.

VeÄ?ina deluje kot podizvajalec konÄ?nih izdelkov, zato je pridobivanje prednosti na podroÄ?ju izdelovalnih tehnologij in organizacije proizvodnje kljuÄ?no za doseganje poslovnih uspehov.

Katere so prednosti ĹĄtudija na

Mariborska cesta 2, Celje

Postani diplomirani inĹženir strojniĹĄtva

Vabljeni k vpisu v visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program

Sodobno proizvodno inĹženirstvo (izredni ĹĄtudij) Znanje, ki ga boste lahko uporabili!

Informativna dneva: • petek, 9. 2. 2018, ob 16. uri, • sobota, 10. 2. 2018, ob 10. uri,

v prostorih Visoke ĹĄole za proizvodno inĹženirstvo, Mariborska c. 2, Celje, 1. nadstropje.

Prednosti ťtudija na VŠPI preveri na: www.vspi.si ¡ info@vspi.si

Visoki ĹĄoli za proizvodno inĹženirstvo? Ĺ tudij je naravnan praktiÄ?no in uÄ?inkovit. Izvajajo ga visokoĹĄolski uÄ?itelji z izkuĹĄnjami iz industrijskega okolja, kar je za ĹĄtudij na prvi stopnji izredno pomembno. Ĺ tudij poteka v odliÄ?no opremljenih predavalnicah, raÄ?unalniĹĄkih uÄ?ilnicah in laboratorijih.

KakĹĄni so stroĹĄki ĹĄtudija?

Visoka ĹĄola za proizvodno inĹženirstvo izvaja samo izredni ĹĄtudij, ki je plaÄ?ljiv ter organizacijsko in izvedbeno prilagojen zaposlenim ĹĄtudentom. Pri tem naj omenimo, da so stroĹĄki izrednega ĹĄtudija v domaÄ?i regiji (ĹĄolnina) ob upoĹĄtevanju podatkov iz raziskave Eurostudent pravzaprav primerljivi s stroĹĄki rednega ĹĄtudija zunaj regije.

PR

Rok JezovĹĄek, diplomant VĹ PI, direktor podjetja RISS TRADE, d. o. o.: Ĺ tudij na VĹ PI mi je poleg osebnostnega razvoja omogoÄ?il ĹĄirĹĄi pogled na stroko, saj sem pri razliÄ?nih predmetih dobil veliko novega, uporabnega teoretiÄ?nega znanja, podkrepljenega s primeri in problematiko iz prakse. Ĺ olo odlikuje prilagodljivost ĹĄtudentom, kot so: odzivnost na vpraĹĄanja, prilagodljivost urnika, upoĹĄtevanje predlogov ĹĄtudentov za izboljĹĄanje ĹĄtudijskega procesa, kar je in bo omogoÄ?alo ĹĄoli ĹĄe veÄ?ji ugled in veljavo na trgu.

ogrlice ...), • A linija krila, dolĹžina do kolen, • hlaÄ?e na zvonec, • obleke, ki se mehko ĹĄirijo od pasu navzdol in so v pasu rezane, • visok pas na krilu ali hlaÄ?ah, • potiskane in vzorÄ?ne obleke in topi, • temnejĹĄe barve na spodnjem delu telesa in svetlejĹĄe za zgornji del, • podloĹžen nedrÄ?ek.

Recite NE mini krilom, ozkim, svetlim in kapri hlaÄ?am, Ĺžepom in zadrgam na bokih, suknjiÄ?i naj se ne konÄ?ajo na bokih.

Zakaj izbrati ĹĄtudij na Visoki zdravstveni ĹĄoli v Celju?

bro poÄ?utile v izbrani sveÄ?ani toaleti. Manjka le ĹĄe preĹĄeren nasmeh, ki bo namenjen vaĹĄemu otroku. Pa ĹĄe to: gleĹžnjarji ne sodijo k sveÄ?ani toaleti.

Pustite jih doma.

Petra Meh in Jelena StevanÄ?ević đ&#x;”˛

Pravokotnik: • • • •

• •

obleka na preklop, obleka empir stil (rezana pod prsmi), top do sredine bokov, dovoljeno je vse, kar da volumen zgornjemu delu telesa (volani, plise, modni dodatki ...), konkretni vzorci, Ĺžive barve.

PeĹĄÄ?ena ura: • • • •

poudarite obline, poudarite svoj pas, svinÄ?nik krilo, NE ohlapnim oblaÄ?ilom.

Tako. ÄŒe boste upoĹĄtevale te nasvete, se boste zagotovo do-

INFORMATIVNI

DNEVI

VABLJENI NA INFORMATIVNE DNI ZA VPIS V VISOKOĹ OLSKI STROKOVNI Ĺ TUDIJSKI PROGRAM ZDRAVSTVENA NEGA V:

• PETEK, 9. 2. 2018, OB 16. URI, • SOBOTO, 10. 2. 2018, OB 10. URI,

V PROSTORE VISOKE ZDRAVSTVENE Ĺ OLE, MARIBORSKA C. 7, CELJE.

82 % diplomantov visoke zdravstvene ĹĄole v Celju po konÄ?anem ĹĄtudiju napreduje na delovnem mestu

204 Ĺ TUDENTI V Ĺ TUDIJSKEM LETU 2017/18

82 %

DIPLOMANTOV PO DIPLOMI NAPREDUJE NA DELOVNEM MESTU *

100 %

Visoka zdravstvena ĹĄola v Celju izvaja visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program Zdravstvena nega in magistrski ĹĄtudijski program Paliativna oskrba.

ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV NEZAPOSLENIH OB VPISU NA VZĹ CE *

Zakaj izbrati ĹĄtudij na Visoki zdravstveni ĹĄoli v Celju?

Zato, ker nudi: • fleksibilno izvedbo ĹĄtudijskih programov 1. in 2. stopnje, prilagojeno potrebam izrednih ĹĄtudentov; • ĹĄtudijski proces v sodobnih predavalnicah in specializiranih uÄ?ilnicah zdravstvene nege z najsodobnejĹĄo opremo; • kliniÄ?no usposabljanje v uÄ?nih zavodih, ki spodbujajo aktivno uÄ?enje in vkljuÄ?evanje ĹĄtudentov v izvajanje aktivnosti zdravstvene nege pod mentorstvom usposobljenih kliniÄ?nih mentorjev; • raziskovalno delo ĹĄtudentom pod mentorstvom visokoĹĄolskih uÄ?iteljev; • dobro razvit sistem tutorstva in nudenje individualne pomoÄ?i ter podpore pri sooÄ?anju s ĹĄtudijskimi izzivi in teĹžavami; • pestro obĹĄtudijsko dogaja-

*: na podlagi izpolnjenih anket 60 % diplomantov VZĹ CE, november 2017

www.vzsce.si

Mnenje TjaĹĄe LeĹĄniÄ?ar OjstreĹž, ĹĄtudentke 2. letnika Zdravstvene nege: Velika prednost ĹĄtudija na VZĹ CE je, da so predavanja v popoldanskemu Ä?asu, kar omogoÄ?a, da lahko ob ĹĄtudiju delamo. Poleg tega: • so odnosi med profesorji in ĹĄtudenti zelo sproĹĄÄ?eni, a kljub temu profesionalni, • profesorji nas pri ĹĄtudiju spodbujajo in so nam vedno na voljo za dodatna vpraĹĄanja, • ĹĄola omogoÄ?a mednarodno sodelovanje z razliÄ?nimi ĹĄolami v tujini, tako imamo ĹĄtudentje moĹžnost spoznati razliÄ?ne oblike ĹĄtudija in naÄ?ine Ĺživljenja, vsekakor pa veliko razliÄ?nih ljudi.

Menim, da so tri besede zagotovo premalo, da bi lahko opisala tako kakovostno ĹĄolo, Ä?e pa Ĺže moram izbrati: profesionalnost, povezanost, kakovost.

nje (ekskurzije, druŞenja ťtudentov, mednarodne poletne ťole ipd.); • moŞnost opravljanja dela ťtudijskih obveznosti na partnerskih institucijah v tujini; • 82 % diplomantov VZŠCE

po konÄ?nem ĹĄtudiju napreduje na delovnem mestu, 100 % diplomantov, ki v Ä?asu ĹĄtudija niso bili zaposleni, se zaposli v ĹĄestih mesecih po diplomi.

PR

NaĹĄ Ä?as, 1. 2. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

1. februarja 2018

Marijan PuĹĄnik zadovoljen

ÂťDrugi del sezone bo zelo zanimiv!ÂŤ

Po uvodnih pripravah doma VelenjÄ?ani ta teden na HrvaĹĄkem

Ocenjuje velenjski trener Ĺ˝eljo Babić pred nadaljevanjem – ZaÄ?eli ga bodo v soboto, ko bodo v RdeÄ?i dvorani (ob 20.30) gostili Nexe Pred rokometaĹĄi velenjskega Gorenja je zelo zahteven drugi del sezone. Ta bo nekoliko manj naporen, Ä?e imamo v mislih ĹĄtevilo tekem. Teh bo manj, saj so tekmovanje v ligi prvakov konÄ?ali v skupinskem delu po decembrskem porazu z danskim Skjernom. V svoji skupini so konÄ?ali na tretjem mestu, za nadaljevanje tekmovanja pa bi morali biti vsaj drugi.

V regionalni ligi Seha so po dvanajstih odigranih tekmah na petem mestu. ÄŒe se Ĺželijo uvrstiti v sklepni turnir Ä?etverice, morajo po osemnajstih krogih osvojiti najmanj Ä?etrto meto.

Na njem so trenutno Belorusi, ki imajo ĹĄtiri toÄ?ke veÄ? od njih, vendar morajo odigrati ĹĄe zaostalo tekmo z vodilnim Vardarjem. Zna se zgoditi, da bo prav zadnji krog rednega dela, v katerem bodo v Velenju gostovali Slovaki, odloÄ?al o uvrstitvi na sklepni del. Seveda bo njihova glavna pozornost usmerjena v domaÄ?i tekmovanji (pokal in drĹžavno prvenstvo), v katerih Ĺželijo osvojiti tako pokalni kot drĹžavni naslov (ali vsaj enega od njiju). Upajo namreÄ?, da bodo prekinili prevlado prvakov Celjanov v slovenskem pokalu in prvenstvu, kar traja Ĺže dobra ĹĄtiri leta.

'Spomladanski' del sezone bodo zaÄ?eli Ĺže konec tega tedna, ko bodo v 13. krogu regionalne lige gostili hrvaĹĄkega podprvaka Nexe iz NaĹĄic.

Kljub vrnitvi reprezentantov trener Ĺ˝eljko BabiÄ? na treningih nima vseh igralcev. Kapetan Niko Medved ĹĄe vedno Ä?uti poĹĄkodbo ramena, zaradi katere se je moral odpovedati tudi nastopu na vÄ?eraj konÄ?anem evropskem prvenstvu na HrvaĹĄkem. Jan Grebenc ima teĹžave z gleĹžnjem, Robert Markotić pa s hrbtom.

Konec tedna so slovenski podprvaki preizkuĹĄali svojo pripra-

vljenost na mednarodnem turnirju v Ribnici. Poleg njih in gostiteljev, domaÄ?e Ribnice, sta nastopila ĹĄe Dobova in hrvaĹĄki VaraĹždin. VelenjÄ?ani so osvojili prvo mesto. Najprej so s 30 : 25 premagali Dobovo, domaÄ?i Riko pa VaraĹždin s 25 : 24. Tekma za prvo mesto je bila v izdihljajih dokaj razburljiva. VelenjÄ?ani so si zmago s 23 : 22 priigrali ĹĄele

v Ribnici v igri taktiÄ?no nekoliko slabĹĄi. S prikazanim ne morem biti zadovoljen. Na prvi tekmi proti Dobovi smo dali priloĹžnost tudi mlajĹĄih rokometaĹĄem, medtem ko smo proti Ribnici Ĺželeli zmagati in zato imeli nekoliko manjĹĄo rotacijo igralcev. ÄŒaka nas nov preizkus lige Seha proti Nexeju, za katerega upam, da ga bomo lahko odigrali tudi z GreĹ˝eljko Babić

nekaj sekund pred koncem z zadetkom Nejca Cehteta. Strelsko najbolj razpoloĹžen je bil na turnirju njihov novopeÄ?eni reprezentant Matic Verdinek. Proti Dobovi je dosegel deset golov, na finalni tekmi pa sedem. Skupno s sedemnajsti goli je bil tudi najboljĹĄi strelec turnirja. V tekmi za tretje mesto sta se VaraĹždin in Dobova razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom 27 : 27.

Velenjski trener je nastop svojih igralcev v Ribnici takole ocenil. ÂťMed premorom je bilo precej naĹĄih igralcev udeleĹženih v reprezentanÄ?nih akcijah, nekaj jih je tudi poĹĄkodovanih, tako da je na prvih treningih v letu 2018 sodelovalo le osem fantov. Tudi zaradi tega smo bili na turnirju

bencem in Markotićem. Drugi del sezone bo zagotovo zelo zanimiv."

Ob koncu uvodnih priprav v Velenju so nogometaĹĄi velenjskega Rudarja, ki so jesen konÄ?ali na odliÄ?nem Ä?etrtem mestu, odigrali ĹĄe Ä?etrto prijateljsko tekmo. Gostili so moĹĄtvo ravenskega FuĹžinarja in ga premagali s 3 : 0. V ponedeljek so odpotovali za teden dni v hrvaĹĄki Umag, kjer bodo imeli predvidoma tri mednarodne preizkuĹĄnje z nasprotniki iz HrvaĹĄke, MadĹžarske oziroma iz Srbije.

NaÄ?rtujejo, da bodo imeli po vrnitvi domov ĹĄe ĹĄtiri preizkuĹĄnje; v sredo (7. 2. ob 17.30) v Dravogradu z domaÄ?im istoimenskim tretjeligaĹĄem; 11. 2. bodo gostovali pri Gorici, tri dni zatem v KidriÄ?evem pri Aluminiju. Kako bodo pripravljeni na nadaljevanje, naj bi trenerju pokazala zadnja tekma (v soboto, 17. 2. ob 14.00) v Velenju z Dravo. PtujÄ?ani so po jesenskem delu na odliÄ?nem drugem mestu v drugi ligi.

Dvoboj s KoroĹĄci, ki jih vodi Edin Osmanović (v preteklosti je bil kratek Ä?as tudi na velenjski trenerski klopi), je bil zelo zanimiv. Gostje so bili zelo motivira-

ÂťVerjamem, da se bodo novi igralci Ĺželeli dokazati.ÂŤ ni in pravĹĄen nasprotnik za trenutno obdobje Rudarjevih priprav, v katerem trener ĹĄe sestavlja moĹĄtvo. V dosedanjem delu priprav je imel kar pet igralcev na preizkuĹĄnji, toliko pa jih je tudi odĹĄlo iz kluba. Naslednje pripravljalne tekme naj bi trenerju odgovorile, kdo bo prava okrepitev. Po tekmi s FuĹžinarjem je povedal: ÂťZelo zadovoljen sem s fanti, njihovo zavzetostjo in odnosom. Igra seveda ĹĄe ni Ĺželena.

Noge so ĹĄe teĹžke, na drugi strani pa tudi preizkuĹĄamo nekatere igralce. Priprave v Umagu, kjer bomo glavno pozornost namenjali uigravanju, bodo dale konÄ?no odloÄ?itev, koga bomo zadrĹžali.ÂŤ Trener se zaveda, da bo teĹžko nadomestiti njihovega najboljĹĄega strelca jeseni in tretjega v ligi, Johna Maryja: ÂťBil je resniÄ?no zelo dober igralec, nevaren pred nasprotnikovimi vrati; sicer pa je svojo kakovost oziroma strelske spodobnosti potrdil Ĺže v prejĹĄnji sezoni, ko je bil najboljĹĄi strelec prvenstva. ÄŒe bi ostal pri nas, verjamem, da bi ta uspeh ponovil tudi letos. Usojeno nam je, da najboljĹĄi igralci odhajajo. Kot pa pravimo, tistega, ki ga ni, brez njega se mora. PriloĹžnost bodo dobili drugi. Verjamem, da se bodo s svojo igro Ĺželeli Ä?im bolj dokazati. Kljub oslabitvi bomo z zavzeto in srÄ?no igro skuĹĄali zadrĹžati sedanje visoko mesto do konca, nadvse veseli pa bomo, Ä?e bomo imeli veliko podporo tudi na tribuni.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

NaĹĄe tokrat brez stopniÄ?k

Turnir v Ribnici: Riko Ribnica Gorenje Velenje 22 : 23 (13 : 13) Gorenje: Ferlin (12 obramb), ZaponĹĄek, Verdinek 7, Cehte 2, KleÄ? 1, OvniÄ?ek, GolÄ?ar 4, Pejović 1, Mazej, GrmĹĄek, PotoÄ?nik 4, Ĺ iĹĄko, Tajnik, Haseljić, Toskić 2.

Trenutni vrstni red v ligi Seha: 1. Vardar 11 tekem 33 toÄ?k, 2. Celje Pivovarna LaĹĄko 12 – 26, 3. PPD Zagreb 12 – 25, 5. MeĹĄkov Brest 11 – 21, 5. Gorenje 12 – 17, 6. Tatran PreĹĄov 12 – 16, 7.

Metalurg 12 – 13, 8. Nexe 12 – 7, 9. Dinamo PanÄ?ev 12 – 7, 10. Vojvodina 12 – 6.

Tretja prijateljska tekma (torek): Maribor Branik - Gorenje 31:33 (18:19) Gorenje: Ferlin (2 obrambi), ZaponĹĄek (6 obramb), Pejović 4 (1), Mazej 3, Haseljić 3, Toskić 1, Grebenc 2, Cehte 7, OvniÄ?ek 2, Potok 4, KleÄ? 3, GolÄ?ar 4 (1), GrmĹĄek, Ĺ iĹĄko, D. Tajnik, J. Tajnik. đ&#x;”˛

S. Vovk

Ljubno ob Savinji – Dvodnevno (sobota in nedelja) tekmovanje smuÄ?ark skakalk je bilo za ta mali kraj izjemno doĹživetje.

Kako tudi ne, saj je bilo Ĺže obiskovalcev mnogo veÄ? kot domaÄ?inov. ÄŒeprav je organizatorjem nagajalo vreme s svojimi previsokimi temperaturami za ta letni Ä?as in za takĹĄno tekmovanje, a se niso dali in so skakalnico dobro pripravili v zadovoljstvo skakalk in gledalcev.

V soboto je zmagala NorveĹžanka Maren Lundby, druga je bila Nemka Katharina Althaus, tretja pa Japonka Sara TakanaĹĄi. NajboljĹĄa Slovenka je bila Ema Kli-

Kegljanje ZasluĹžili bi si vsaj toÄ?ko Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bi si na sreÄ?anju 12. kroga po prikazani igri zasluĹžili vsaj toÄ?ko. Rezultat sreÄ?anja ne kaĹže realnega dogajanja na stezah, saj so bili gostje enakovreden nasprotnik favoriziranim domaÄ?inom. Sam zaÄ?etek sicer ni obetal dobre igre, a so se igralci kmalu razigrali. Po igri prvega para je Ĺže kazalo, da si bosta ekipi razdelili toÄ?ki. Napako, ki jo je pred zadnjim luÄ?ajem napravil go-

nec na ĹĄestem mestu.

Avstrijka Daniela Iraschko-Stolz pa je bila zmagovalka nedeljske tekme svetovnega pokala. Druga je bila NorveĹžanka Maren Lundby, tretja pa Nemka Katharina Althaus. NajboljĹĄa med ĹĄtirimi slovenskimi finalistkami je bila Ema Klinec na devetem mestu.

V kvalifikacijah je nesreÄ?no izpadla VelenjÄ?anka Jerneja Brecl, ki je bila po dobrem doseĹžku (78,5 m/100,7) pozneje zaradi neustrezne opreme diskvalificirana.

Glavni trener slovenske Ĺženske reprezentance v smuÄ?arskih sko-

kih Sten Baloh je na Ljubnem doloÄ?il Ä?etverico tekmovalk, ki bodo nastopile na februarskih olimpijskih igrah v Pyeongchangu. To so Ĺ pela Rogelj, Nika KriĹžnar, Ema Klinec in UrĹĄa Bogataj.

34-letna avstrijska veteranka Iraschko-Stolzeva, ki je na Ljubnem slavila Ĺže sedemkrat, je dejala: "Skakalnica na Ljubnem je najboljĹĄe prizoriĹĄÄ?e svetovnega pokala za Ĺženske, saj se zbere res neverjetno veliko ljudi za naĹĄ ĹĄport. Skakalnica je tudi posebna in jo moraĹĄ osvojiti, toda vesela sem, ko sem tu, ne glede na to, kakĹĄno uvrstitev doseĹžem." đ&#x;”˛

stujoÄ?i igralec, pa je domaÄ?i tekmovalec izkoristil in za kegelj premagal Ĺ oĹĄtanjÄ?ana. Tako se je rezultat obrnil v korist domaÄ?ih, ki so povedli z 2 : 0. IzenaÄ?eno igro so gledalci videli tudi v igri drugega para, v katerem sta oba trenerja napravila menjave, a to na rezultat ni vplivalo. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so v tej igri iztrĹžili toÄ?ko, domaÄ?i pa so povedli s 3 : 1 in prednostjo 65 kegljev. Tudi v igri tretjega para se je nadaljevalo z menjavami v vodstvu, veliko podrtimi keglji in napetostjo vse do zadnjih luÄ?ajev. SreÄ?a pa je bila na domaÄ?i strani. Igralci FuĹžinarja so tako slavili z rezultatom 6 : 2. Ostal je obÄ?u-

tek, da bi se lahko razpletlo tudi drugaÄ?e. Kljub porazu Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ostajajo na 8 mestu. Zaradi mladinskega DP bo naslednji krog na sporedu 10. februarja. Na stezah v Ĺ oĹĄtanju se bodo domaÄ?i pomerili s trenutno drugim Konstruktorjem. SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 14. uri.

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 12. krog FuĹžinar : Ĺ oĹĄtanj 6 : 2 (3306 : 3217) Ĺ oĹĄtanj: HasiÄ?iÄ? – 508 (0), PetroviÄ? – 545 (0), Fidej – (1), Ĺ ehiÄ? – 123 – SeÄ?ki – 368 – 491 (0), PintariÄ? – 546 (1), ArnuĹĄ – 596 (0). đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 1. 2. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

1. februarja 2018

Tokrat gre na olimpijske igre v najboljĹĄi formi ÄŒlanica velenjskega kluba deskarjev na snegu Deska Glorija Kotnik je v dolgi tekmovalni karieri nanizala ĹĄtevilne uspehe, med najveÄ?je pa ĹĄteje prav uvrstitve na olimpijske igre, ki se jih bo letos udeleĹžila Ĺže tretjiÄ?

Velenjska olimpijka Glorija Kotnik je bila vzgojena v ĹĄportnem duhu, zato ni niÄ? nenavadnega, da je Ĺže zgodaj zaÄ?utila, da ji lahko ĹĄport da tisti pravi izziv v Ĺživljenju, in se je podala na pot profesionalne ĹĄportnice. ÂťMoji starĹĄi so se ukvarjali z razliÄ?nimi ĹĄporti, tudi sama sem jih kar nekaj trenirala, deskanje na snegu pa je bilo tisto, ki me je najbolj pritegnilo,ÂŤ je o svojih zaÄ?etkih povedala najboljĹĄa slovenska deskarka, ki se te dni veseli nastopov na svojih tretjih zimskih olimpijskih igrah, na kar je posebej ponosna. Tokrat na najveÄ?je mednarodno ĹĄportno tekmovanje odhaja nekoliko bolj sproĹĄÄ?ena in neobremenjena ter v najboljĹĄi formi, pravi.

Glorija Kotnik: ÂťZadovoljna sem takrat, ko res dam vse od sebe in doseĹžen rezultat, za katerega sem delala.ÂŤ Foto: Matic Gabriel

â?ą

Šport ti da veliko v Şivljenju.

NauÄ?i te samostojnosti, trdega dela in na koncu niso samo rezultati tisto, kar ĹĄteje. Zdaj, ko sem nekoliko starejĹĄa, se tega ĹĄe toliko bolj zavedam.ÂŤ

Tako na olimpijske igre kot na druga drĹžavna in mednarodna tekmovanja se pripravlja z enako vnemo. ÂťCilj je, da si vedno najboljĹĄi oziroma poskuĹĄaĹĄ dati vse od sebe. Pred olimpijskimi igrami se resda ustvarja dodaten pritisk, ampak se po mojem mnenju ne bi smel. V konÄ?ni fazi je tudi to le eno od tekmovanj, na katerem se moraĹĄ izkazati po svojih najboljĹĄih moÄ?eh.ÂŤ Tudi sooÄ?enja s pritiski in velikimi priÄ?akovanji so nekaj, s Ä?imer se mora vrhunski ĹĄportnik spoprijemati vsak dan. ÂťZlagala bi se, Ä?e bi rekla, da je to enostavno. Za dobre ĹĄportne rezultate je potrebnega veliko kontinuira-

Plavanje Aida Jusić in Miha SuĹĄec drĹžavna prvaka V nedeljo, 28. januarja, se je v Ljubljani konÄ?alo prvo od treh zimskih drĹžavnih prvenstev v plavanju. Na ĹĄtiridnevnem tekmovanju v absolutni, mladinski in kadetski kategoriji je nastopilo 450 plavalcev iz 28 slovenskih klubov. Med njimi je zelo dobro tekmovalo 21 plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Skupno so osvojili 4 zlate, 1 srebrno in 5 brona-

Judo Velenjski kadeti dobri borci Preteklo soboto je bilo v Ĺ enÄ?urju pri Kranju drĹžavno prvenstvo v starostni kategoriji kadetov U18 in starejĹĄih deÄ?kov in deklic U14.

Pri kadetih in kadetinjah je nastopilo 150 tekmovalcev iz 32 slovenskih klubov. Med njimi tudi ĹĄtirje tekmovalci iz velenjskega judo kluba. V zelo moÄ?ni konkurenci naj-

Nordijci

đ&#x;”˛

nega trdega dela in odrekanja. Zimski ĹĄporti tudi finanÄ?no predstavljajo velik zalogaj. Sama sem v svojo kariero poleg Ä?asa in energije vloĹžila tudi veliko denarja. Morda se tudi zato ĹĄe toliko bolj borim in mi vsak rezultat ĹĄe veÄ? pomeniÂŤ.

NajboljĹĄi rezultat v karieri je dosegla decembra lani, ko se je na drugem paralelnem veleslalomu svetovnega pokala v tej sezoni prviÄ? v karieri uvrstila v Ä?etrtfinale, na koncu pa zasedla osmo mesto. O ciljih za olimpijske igre nerada govori, pravi pa, da je zmoĹžna ĹĄe boljĹĄega rezultata. ÂťNisem

stih medalj. Aida Jusić je v disciplini 100 m hrbtno postala absolutna in hkrati mladinska drŞavna prvakinja.

Z rezultatom 1:02,11 je odplavala tudi absolutni klubski rekord. Na 50 m hrbtno je osvojila zlato medaljo med mladinkami in drugo mesto v absolutni konkurenci. Na 200 m hrbtno pa je osvojila tretje mesto; njen odplavani rezultat 2:17,66 je klubski rekord za mladinke. Med mladinci je Miha SuĹĄec na 200 m hrbtno osvojil zlato medaljo. To je njegov prvi osvojeni naslov drĹžavnega prvaka. Bronaste medalje v absolutni kategoriji so osvojili Kristjan MeĹža (100 m meĹĄano), NuĹĄa Erjavec (50

m prsno) in Ĺženska ĹĄtafeta 4 x 50 m meĹĄano. V ĹĄtafeti so nastopile Aida Jusić (hrbtno), NuĹĄa Erjavec (prsno), Nika GerĹĄak (delfin) in Kaja Vrhovnik (kravl). Bronasto medaljo je osvojila tudi mladinska ĹĄtafeta 4 x 200 m prosto v postavi Matija Pohorec, Miha SuĹĄec, Tine Praprotnik in JaĹĄa GradiĹĄek. V finala so se v posameznih kategorijah in disciplinah uvrstili ĹĄe: Nika GerĹĄak, Luka GerĹĄak, JaĹĄa GradiĹĄek, Tamara Logar, Matija Pohorec, Tine Praprotnik in JaĹĄa Jernej Rakun Kokalj. đ&#x;”˛ Mojca KukoviÄ?

boljĹĄih kadetov so se VelenjÄ?ani odliÄ?no borili. NajboljĹĄi rezultat je dosegel Urh Ĺ tober v kategoriji do 66 kg, ki se je po ĹĄtirih gladkih zmagah uvrstil v finale. Tam je moral priznati premoÄ? trenutno najboljĹĄemu tekmovalcu te kategorije, vendar je bil zelo vesel srebrne medalje ter kategorizacije OKS v mladinski razred.

Adut velenjskega kluba Urban Kuhar je v kategoriji do 73 kg odliÄ?no zaÄ?el in se s ĹĄtirimi zmagami prebil v zakljuÄ?ne boje za medaljo. Na koncu mu je zmanjkalo koncentracije

in sreÄ?e ter se je moral zadovoljiti s sedmim mestom.

V kategoriji do 81 kg je Mihu Ciglarju zmanjkala le ena zmaga.

Osvojil je kljub temu zelo dobro peto mesto. Vid JelaĹĄ je po uvodni zmagi naletel na moÄ?nejĹĄe nasprotnike ter osvojil deveto mesto.

Na tem drĹžavnem prvenstvu so velenjski borci dokazali, da so dobri borci, Ĺželjni najviĹĄjih mest. V prihodnje pa jih Ä?akajo ĹĄe teĹžje tekme na evropskih pokalih, na katerih bodo lovili normo za evropsko kadetsko đ&#x;”˛ prvenstvo.

RamĹĄakov vrh vabi

Jelenko ĹĄe tretjiÄ? do toÄ?k Seefeld, 28. januarja – Tudi na tretji tekmi svetovnega pokala nordijskih kombinatorcev v Seefeldu se je ĹĄe tretjiÄ? v treh dneh do toÄ?k dokopal edini slovenski predstavnik Marjan Jelenko. Po skokih je bil 23., v teku pa je nazadoval za eno mesto. đ&#x;”˛

rada vrne in dom ĹĄe toliko bolj ceni. Tu je imela veliko podpore pri razvoju ĹĄportne kariere, a vseeno Velenje ni najboljĹĄe okolje za razvoj tako zahtevnega ĹĄporta, kot je deskanje na snegu. ÂťLokalna skupnost bi lahko bila ĹĄe bolj naklonjena predvsem mladim ĹĄportnikom, katerih starĹĄi ne zmorejo sami nositi finanÄ?nega bremena, ki ga vrhunski ĹĄport prinese. Ĺ˝elim si, da bi naĹĄli nek naÄ?in za podporo lokalnih ĹĄportnikov. ObÄ?ina jim velikokrat pride naproti, je pa kar nekaj podjetij, katerih podpora bi veliko pripomogla k razvoju ĹĄportnikov.ÂŤ Ker se je ob profesionalni ĹĄportni karieri posvetila tudi ĹĄtudiju, ji je Ä?asa za hobije zmanjkalo. V misli na prihodnost, ko ne bo veÄ? tekmovala, si je Ĺže poiskala sluĹžbo in vodi manjĹĄe podjetje. ÂťLe od ĹĄporta nisem mogla Ĺživeti. Zdaj tudi zakljuÄ?ujem magistrski ĹĄtudij menedĹžmenta na ekonomski fakulteti, tako da upam, da bom po zakljuÄ?ku tekmovalne kariere lahko naprej gradila poklicno,ÂŤ je povedla 28-letna Glorija Kotnik, ki bo barve Velenja in tukajĹĄnjega kluba Deska skupaj s Timom Kevinom Ravnjakom med 9. in 25. februarjem zastopala v PjongÄ?angu.

Planinsko druĹĄtvo Vinska Gora to nedeljo (4. februarja) organizira jubilejni, 30. zimski pohod na 970 m visok RamĹĄakov vrh. Smer poti bo potekala kot doslej, s tem da bo ÂťuradniÂŤ start pri lovski koÄ?i na Lopatniku, kar smo (spet) uvedli lani, za kar smo hvaleĹžni Lovsko-ĹĄportnemu druĹĄtvu, ki nam to omogoÄ?a. Za petek vremenoslovci obetajo sneg do niĹžin in podoba narave bo v skladu z zgornjim naslovom. Izkoristite priloĹžnost!

lokalne novice

pokazala vsega, kar znam. Ĺ˝elim si predvsem to, da bi voĹžnje s treningov sproĹĄÄ?eno odpeljala na tekmah, in verjamem, da bo tudi rezultat dober.ÂŤ Veliko si obeta od zelo kakovostnih in uÄ?inkovitih treningov s kitajsko reprezentanco, ki jo vodi njen oÄ?e. ÄŒasa, ko ne trenira ali se kakorkoli posveÄ?a ĹĄportu, je malo. Za to sezono se je ĹĄtiri mesece pripravljala na strminah na razliÄ?nih koncih sveta. Ko je doma, pa Ä?as preĹživlja z najbliĹžjimi. ÄŒeprav je Ĺže vajena, da je veliko v tujini, se v domaÄ?e Velenje

Tina Felicijan

Ĺ e enkrat pod stopniÄ?kami Bansko, 28. januarja – Gloria Kotnik je tudi na drugem paralelnem veleslalomu za svetovni pokal v Banskem nadaljevala serijo odliÄ?nih rezultatov, ki jo je zaÄ?ela na Rogli. DrugiÄ? v karieri se je uvrstila v polfinale, ĹĄe drugiÄ? v tem letu je zasedla Ä?etrto mesto, kar je tudi njena najboljĹĄa uvrstitev v svetovnem pokalu.

Pridi po znanje in uresniÄ?i svoje sanje To je skupni moto nas, zaposlenih v SGLĹ Postojna, pri delu z dijakinjami in dijaki v izobraĹževalnih programih gozdarstva, lesarstva in zdravstva ter pri vzgojnem delu v dijaĹĄkem domu. Vsaka zgodba ima svoj zaÄ?etek. Tako je tudi naĹĄa Srednja gozdarska in lesarska ĹĄola Postojna s skoraj 60-letno tradicijo svojo zgodbo zaÄ?ela leta 1959. Gozdarskim tehnikom in gozdarjem so se kmalu za tem pridruĹžili ĹĄe mizarji, pred desetimi leti pa ĹĄe srednje medicinske sestre in bolniÄ?arji negovalci. Ĺ˝e od vsega zaÄ?etka pa dijakom, ki so od daleÄ?, nudimo drugi dom in raznovrstne aktivnosti v dijaĹĄkem domu.

SGLĹ Postojna je danes ĹĄola, ki pod svojo streho zdruĹžuje raznolike mlade ljudi, ki s strastjo sledijo svojim ciljem; je ĹĄola, ki izpolni tvoja priÄ?akovanja, Ä?e se za to potrudiĹĄ; ĹĄola, ki te popelje bliĹže zastavljenim ciljem in pripravlja za Ĺživljenje. Ker smo v koraku s Ä?asom, novostmi in spremembami v stroki prilagajamo tudi odprte kurikule programov. Ti so obogateni z moduli, ki odgovarjajo napredku stroke, nekateri od njih pa ti bodo omogoÄ?ili tudi pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

V SGLĹ Postojna boĹĄ pisal svojo zgodbo tri ali ĹĄtiri leta. V teh letih boĹĄ osvojil poklicno in strokovno znanje, spretnosti in veĹĄÄ?ine, pa tudi mnoĹžico sploĹĄnih znanj, ki ti bodo odpirala vrata na vrsto fakultet in ti pomagala reĹĄevati izzive v vsakdanjem Ĺživljenju. Ob koncu boĹĄ odkorakal z osvojenim znanjem in spriÄ?evalom, ki ti omogoÄ?a zaposlitev in nadaljnji ĹĄtudij – dogo-

divĹĄÄ?ine pa te bodo tako in tako Ä?akale za vsakim vogalom.

V SGLĹ Postojna boĹĄ dobil nekaj namigov in praktiÄ?nih izkuĹĄenj za vsakdanjo uporabo, pa tudi za prihodnost. Recimo: da se je vredno gibati, si pogledati kakĹĄen film ali koncert, da je carsko iti Ä?ez mejo na mednarodne izmenjave, kaj narediti prostovoljno, vsaj poskusiti kaj povsem neznanega ‌

Na koncu ĹĄolanja boĹĄ spoznal, da je vredno biti samostojen in odgovoren, saj tudi varÄ?evalni sklad ali pa mamin polni hladilnik prej ali slej skopnita. Spoznal boĹĄ, da si pridobil Ĺživljenjske izkuĹĄnje, ki so ti pomagale spoznati, kdo si in kaj bi v Ĺživljenju poÄ?el.

Pridi po znanje v SGLĹ Postojna in uresniÄ?i svoje sanje ter postani del naĹĄe zgodbe.

PR

P O S T O J N A

NaĹĄ Ä?as, 1. 2. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Telefoniranje ne sodi za volan

1. februarja 2018

POLICIJSKA kronika Z noĹžem nad vrata

Reakcijski Ä?as je slabĹĄi, zaznave in odzivi na prometno situacijo poÄ?asnejĹĄi, zavorni Ä?as je daljĹĄi, zaznavanje okolice in prometa je zmanjĹĄano Ljubljana, 15. januarja – Agencija za varnost v prometu je v sodelovanju s policijo v ponedeljek po vsej drĹžavi zaÄ?ela koordinirano akcijo, s katero opozarja na nevarnost uporabe mobilnih telefonov med voĹžnjo. Akcija bo potekala do 28. januarja.

Voznike bodo opozarjali, da telefoniranje ne sodi za volan. Ob tem se bodo zavzemali tudi za stroĹžjo zakonodajo pri sankcioniranju voznikov, ki med voĹžnjo uporabljajo mobilni telefon. Predvidena globa za voznike, ki krĹĄijo zakon, je 120 evrov, po njihovem predlogu pa bi veljala uporaba mobilnega telefona med voĹžnjo za hujĹĄi prekrĹĄek, za katerega bi krĹĄitelj poleg denarne kazni v viĹĄini 250 evrov dobil tudi 3 kazenske toÄ?ke.

Kot kaĹže raziskava Agencije za varnost v prometu, med voĹžnjo kljub prepovedi uporablja mobilni telefon kar 75 odstotkov voznikov v Sloveniji. Lani je policija izdala 26.391 plaÄ?ilnih nalogov zaradi uporabe mobilnih telefonov med voĹžnjo ter 3.161 opozoril voznikom. To je enkrat veÄ? kot leta 2016 (skupaj 14.496, od tega 10.473 plaÄ?ilnih nalogov in 4.023 opozoril). đ&#x;”˛

mkp

Razpis za projekte gasilskih, Ä?astniĹĄkih in veteranskih organizacij Velenje, 29. januarja – Mestna obÄ?ina Velenje bo letos med veteranske in Ä?astniĹĄke organizacije razdelila 7 tisoÄ? evrov za letni program njihovega dela. Za projekte, ki jih bodo pripravile gasilske organizacije, pa so iz obÄ?inskega proraÄ?una namenili 4 tisoÄ? evrov. Sredstva bodo razdelili na podlagi prijav na javni razpis, ki so ga objavili 29. januarja, odprt pa je do 6. marca.

Razpisna dokumentacija je objavljena na obÄ?inski spletni strani. đ&#x;”˛

bĹĄ

Velenje, 25. januarja – V Ä?etrtek se je vinjen moĹĄki z noĹžem lotil vrat stanovanj na GoriĹĄki cesti. Policisti so mu noĹž zasegli in napisali kazensko ovadbo zaradi poĹĄkodovanja tuje stvari.

Ni izbrala slabe Velenje, 26. januarja – V trgovini Muller je varnostnik pri tatvini kozmetiÄ?nih izdelkov zalotil Ĺžensko, ki je hotela ukrasti kozmetiko v vrednosti 150 evrov. Zaradi tega jo Ä?aka kazenska ovadba.

Vlom v klet Velenje, 27. januarja – Na Rudarski cesti je neznanec vlomil v klet.

Iz nje je odnesel Ä?evlje, sesalec in kovÄ?ek. Lastnica je oĹĄkodovana za okoli 200 evrov.

Zagorela peÄ?ica Velenje, 27. januarja – V stanovanju na ÄŒufarjevi je v soboto zagorela peÄ?ica. PoĹžar so pogasili gasilci, policisti pa ugotovili, da je naj-

verjetneje do poĹžara priĹĄlo zaradi napake na peÄ?ici.

OboroĹžen rop v Ĺ kalah Ĺ kale, 29. januarja – Trije zamaskirani neznanci (dva moĹĄka in Ĺženska), so nasilno vstopili v hiĹĄo in brutalno pretepli 64-letnega B. M. Na domu so mu pozvonili okoli 22.20. Ko jim je lastnik hiĹĄe odprl vrata, mu je eden od storilcev prislonil piĹĄtolo na Ä?elo in zahteval denar. Podrli so ga na tla in zaÄ?eli pretepati. Z lepilnim trakom so mu zalepili tudi noge, roke in usta. Nato so ponovno zahtevali denar in zlatnino. Neznanci so premetavali prostore v hiĹĄi, med tem pa mu grozili, da bodo ubili njega in Ĺženo ter ga ponovno pretepali. To je trajalo pribliĹžno eno uro, ko je na sreÄ?o domov priĹĄla Ĺžena. Takrat so storilci pobegnili v bliĹžnji gozd. Roparji so odnesli veÄ? kosov zlatnine, katerih vrednost ĹĄe ni ocenjena, napadenega, ki je bil k sreÄ?i le laĹžje poĹĄkodovan, pa so oskrbeli reĹĄevalci.

Policisti neznane roparje ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Kazen bo doloÄ?il sodnik

PreveÄ? glasno

Velenje, 25. januarja – V Ä?etrtek so poklicali policiste, ker je v lokalu na Celjski cesti pijani gost razgrajal in nadlegoval druge. Pred prihodom policistov se je s kraja sicer odpeljal, a so ga ti izsledili. Preizkusili so ga z alkotestom, ki je pokazal zelo visok rezultat. Poleg kazni zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola pa bo prekrĹĄkovni organ, ko bo priĹĄel na vrsto, odloÄ?al tudi o viĹĄini kazni za neprimerno vedenje v lokalu.

Velenje, 27. januarja – V soboto si je na Vojkovi cesti s preglasnim predvajanjem glasbe dala duĹĄka mladoletnica. PoÄ?etje so prekinili policisti, tako da so ji napisali obdolĹžilni nalog.

Pitje prekinili policisti Velenje, 26. januarja – V petek se je v lokalu Pit stop nesramno in nasilno vedel gost, ki se je pri tem fiziÄ?no lotil tudi varnostnika.

Pred policisti, ki so priĹĄli na kraj, je hotel pobegniti. Ujeli so ga in pridrĹžali do streznitve.

V Pit stopu spet napeto Velenje, 27. januarja – Pit stop je lokal v neposredni bliĹžini Policijske postaje Velenje, tako da so policisti lahko hitro tam, Ä?e je potrebna njihova pomoÄ?. V soboto je bila spet. Zaradi dveh vinjenih, ki sta priĹĄla v lokal in zahtevala pijaÄ?o, je priĹĄlo do pretepa. Gosta sta se znesla nad natakarico in varnostnikom, v prepir pa se je vmeĹĄalo ĹĄe nekaj drugih gostov. Policisti so eno osebo zaradi nasilnega vedenja pridrĹžali.

ŠTUDIJ ZA INŽENIRJE PRIHODNOSTI. visokoťolski strokovni ťtudijski program Tehnologija polimerov, l. stopnja - redni in izredni ťtudij

Fakulteta za tehnologijo polimerov je z gospodarstvom tesno povezana in mednarodno uveljavljena akademska ustanova. Gradi na odliÄ?nosti ĹĄtudija, razvojnega in raziskovalnega dela ter ĹĄtudentom omogoÄ?a pridobivanje znanj iz enega najbolj zanimivih tehnoloĹĄkih podroÄ?ij na svetu.

T: 02 620 47 68, 070 892 270 E: referat@ftpo.eu www.ftpo.eu

Fakulteta za tehnologijo polimerov - Center znanj ene najobetavnejĹĄih panog na svetu

Fakulteta za tehnologijo polimerov s sedeĹžem v Slovenj Gradcu nudi enega najzanimivejĹĄih tehniÄ?nih ĹĄtudijev v Sloveniji. Panoga, v kateri deluje, je danes ena najbolj perspektivnih nasploh. Zaradi ĹĄiroke uporabe in mnogih pozitivnih lastnosti so namreÄ? polimeri v srediĹĄÄ?u zanimanja tako podjetij kot tudi raziskovalnih ustanov.

Njihova proizvodnja in poraba po vsem svetu nenehno naraĹĄÄ?ata.

Polimeri – material 21. stoletja

Polimere sreÄ?amo na vsakem koraku. V biomedicini in farmaciji, letalski in avtomobilski industriji, pri izdelavi gospodinjskih aparatov in ĹĄportnih pripomoÄ?kov ter tekstilstvu, gradbeniĹĄtvu in nanotehnologiji. Prav zato so znanja s podroÄ?ja tehnologije polimerov ena tistih, ki imajo zelo visoko vrednost tako za delodajalce kot tudi kupce raziskovalnih storitev.

Znanja naĹĄih ĹĄtudentov iskana v veÄ? kot 1.700 slovenskih podjetjih

Fakulteta za tehnologijo polimerov edina v Sloveniji ponuja vsebinsko zakljuÄ?en ĹĄtudij na podroÄ?ju polimernih tehnologij in materialov. Ĺ tudenti se lahko vpiĹĄejo v visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program (redni in izredni ĹĄtudij) in magistrski ĹĄtudijski program (izredni ĹĄtudij) Tehnologija polimerov. Trenutno na Fakulteti ĹĄtudira 112 ĹĄtudentov. Prihajajo iz razliÄ?nih koncev Slovenije, okoli tretjina jih prihaja iz koroĹĄke regije. Hiter razvoj podroÄ?ja in pomanjkanje ustreznih znanj na tem podroÄ?ju v Sloveniji diplomantom zagotavljata visoko zaĹželenost in zaposljivost pri delodajalcih. Zadnji podatki kaĹžejo, da je zaposljivost naĹĄih diplomantov v prvih 6 mesecih po diplomiranju 96-odstotna PR

Varnost kot kazalnik kvalitete Ĺživljenja OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, je mednarodna gospodarska organizacija razvitih drĹžav, ki sprejemajo naÄ?ela predstavniĹĄke demokracije in svobodnega trga. OECD Ĺže vrsto let ocenjuje tudi kvaliteto Ĺživljenja v 35 drĹžavah OECD ter partnerskih Ä?lanicah, med katerimi so Brazilija, Rusija in JuĹžna Afrika.

Ob pogledu na kazalnike in uvrĹĄÄ?enost naĹĄe drĹžave na lestvici lahko primerjamo trenutno stanje z drugimi drĹžavami in seveda, kje bi lahko bili boljĹĄi?

Med podroÄ?ji oziroma kazalniki, ki so v primerjavi z ostalimi drĹžavami pod povpreÄ?jem ali bolj na dnu, izpostavljam naslednja: • 20. mesto okolje, pri Ä?emer OECD spremlja kakovost vode in kakovost zraka. Slaba ocena je posledica velike koncentracije ĹĄkodljivih trdih delcev PM2,5 v zraku (16 mikrogramov na kubiÄ?ni meter), ki povzroÄ?ajo respiratorne in druge zdravstvene teĹžave; • 22. mesto zdravje, saj 64,8 odstotka prebivalcev trdi, da so dobrega zdravja, v OECD pa je povpreÄ?je 69 odstotkov; • 25. mesto zaposlitev zaradi zasluĹžka zaposlenih, ki je pod povpreÄ?jem OECD, kar velja tudi za odstotek dolgotrajno brezposelnih, in deleĹža zaposlenosti pri delovno sposobni populaciji; • 26. mesto prihodki, saj dosegamo le dve tretjini povpreÄ?ja OECD (povpreÄ?ni razpoloĹžljivi prihodek je 20.505 dolarjev na leto po odĹĄtetih davkih, v OECD pa 30.563 dolarjev; • 32. mesto zadovoljstvo, kar pomeni, da smo prebivalci Slovenije najmanj zadovoljni z lastnim Ĺživljenjem, Ä?eprav je slednja zelo subjektivna ocena.

NajviĹĄje mesto je Slovenija zasedla na podroÄ?ju varnosti, in sicer visoko 3. mesto, kar so ponderirali tudi s ĹĄtevilom umorov.

Na tem podroÄ?ju sta pred nami le NorveĹĄka in Islandija. Tako je podatek o 0,6 umora na 100.000 prebivalcev v enem letu precej boljĹĄi od povpreÄ?ja OECD, ki je kar ĹĄestkrat viĹĄji in znaĹĄa 3,6. Visoko mesto zasedamo tudi pri subjektivni oceni varnosti, saj je 84,7 odstotka prebivalcev odgovorilo, da se poÄ?utijo varne, Ä?e se ponoÄ?i sprehajajo po ulicah svojega mesta ali naselja, kjer Ĺživijo. ÄŒe se primerjamo z NorveĹĄko, ki zaseda prvo mesto, smo dokaj blizu, saj tudi na NorveĹĄkem beleĹžijo le 0,6 umora na 100.000 prebivalcev, deleĹž tistih, ki se poÄ?utijo varne ob noÄ?nem sprehodu, pa je malenkostno viĹĄji in znaĹĄa 88 odstotkov. Oceno za najslabĹĄo oziroma najmanjĹĄo varnost pa so zabeleĹžili v Braziliji. Grozljivih 27,6 umora na 100.000 prebivalcev v enem letu Brazilijo uvrĹĄÄ?a med najmanj varne drĹžave v svetu in ne zgolj v skupini drĹžav OECD. Med anketiranimi prebivalci pa jih je le 37,3 odstotka odgovorilo, da se poÄ?utijo varne med noÄ?nim sprehajanjem.

V letu 2017 so slovenski policisti evidentirali 19 smrtnih primerov, ki so bili posledica ubojev in umorov. Delo policistov je bilo uÄ?inkovito, saj so v vseh primerih odkrili storilce in zoper njih podali kazenske ovadbe. NajveÄ? umorov se je zgodilo med osebami, ki so se poznale od prej, veÄ?ina teh pa v druĹžinskem okolju zaradi ljubosumja ali maĹĄÄ?evanja. Kar nekaj primerov se je zgodilo tudi zaradi psihiÄ?nih teĹžav storilcev, ki so dejanja izvrĹĄili pod vplivom psihiÄ?nih motenj ali teĹžjih psihiÄ?nih bolezni, tako da so jih strokovnjaki okvalificirali kot dejanja, storjena v Ä?asu nepriĹĄtevnosti.

Med obravnavanimi tragiÄ?nimi dogodki so bili tudi takĹĄni, ki so jih storilci storili pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog.

V javnosti sta najbolj odmevala uboj znanega igralca GaĹĄperja TiÄ?a v Ljubljani ter umor, ki sta ga nasilneĹža predvajala v Ĺživo na Facebooku, s Ä?imer sta postavila Ĺžalosten, krut in nasilen rekord, saj sta prva, ki sta to storila v Sloveniji. V drugih drĹžavah je javnost Ĺže pred leti bila priÄ?a tovrstnim dejanjem in ne zgolj ob teroristiÄ?nih napadih, ki so jih storilci ali njihovi pomoÄ?niki snemali in predvajali.

Glede na statistiÄ?no sliko umorov bi lahko sklepali, da je v naĹĄi drĹžavi bolj nevarno v druĹžinskem okolju kot na javnih krajih oziroma povrĹĄinah. Zato delo na tem podroÄ?ju ĹĄe zdaleÄ? ni konÄ?ano.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

maliI

OGL A

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

NaĹĄ Ä?as, 1. 2. 2018, barve: CMYK, stran 19

GASILCI, UTRIP

1. februarja 2018

19

V PGD Gaberke izvolili novega poveljnika To je postal Janko Jan, Bogdan Lampret ostaja predsednik druĹĄtva Gaberke, 27. januarja – V soboto so se zaÄ?eli redni letni obÄ?ni zbori prostovoljnih gasilskih druĹĄtev iz Ĺ aleĹĄke doline. Letos bodo povsod volilni. V PGD Gaberke so ga, kot po navadi, opravili med prvimi. V soboto so ĹĄe za en mandat potrdili dosedanjega predsednika druĹĄtva Bogdana Lampreta, dosedanjega poveljnika Aleksandra JudeĹža pa je nasledil Janko Jan. Poleg tega so pomladili upravni odbor, vanj so imenovali 5 mladih Ä?lanov druĹĄtva, nekaj Ä?lanov pa ostaja tudi v novem mandatu. Zanje bo izziv tudi, da poskrbijo za dodatno pridobivanje finanÄ?nih sredstev. Sponzorjev je vse manj, s sredstvi, ki jih dobijo iz proraÄ?una obÄ?ine, pa komajda pokrijejo tekoÄ?e stroĹĄke delovanja.

K sreÄ?i jim velikokrat na pomoÄ? priskoÄ?ijo krajani Gaberk.

Preden je predal funkcijo, je Aleksander JudeĹž podal poroÄ?ilo o operativnem delu v lanskem letu. Opravili so pet intervencij; pomagali so pogasiti velik gozdni poĹžar v Hrastovcu in manjĹĄi poĹžar ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru. Ob vetrolomu so odstranili padla drevesa v njihovem poĹžarnem rajonu, pomagali pa so tudi v Gornjem Gradu. Pomagali so pri iskanju pogreĹĄane osebe in izvedli niz gasilskih akcij, od Ä?iĹĄÄ?enja odtoÄ?nih kanalov, pranja cest, igriĹĄÄ?a ‌ V Ä?asu suĹĄe so opravili 8 prevozov vode. Sodelovali so tudi v ĹĄtevilnih aktivnostih ob mesecu poĹžarne varnosti, druĹĄtvene aktivnosti pa so opravljali vse leto. UspeĹĄni so bili tudi na tekmovalnem podroÄ?ju. S Ä?lanskega tekmovanja GZ Ĺ D v Ĺ martnem ob Paki so domov prinesli kar 4 pokale, dobili pa so tudi pokal za najĹĄtevilnejĹĄo udeleĹžbo, saj so sodelovali s kar 13 ekipami na mladinskem in Ä?lanskem tekmovanju. Veteranke so na regijskem tekmovanju v Preboldu zmagale in se tako uvrstile na drĹžavno tekmovanje, ki bo letos. Pred-

sednik PGD Gaberke Bogdan Lampret je v svojem poroÄ?ilu poudaril, da so si med letom na veÄ? sestankih prizadevali dobiti predloge za ĹĄe boljĹĄe delovanje druĹĄtva. Nekaj so jih dobili, veliko pa so postorili pri rganizaciji.

Vzorno so pripravili tekmovanje starejĹĄih gasilcev in gasilk za pokal KS Gaberke in pokal GZS. UdeleĹžilo se ga je 31 moĹĄkih in 13 Ĺženskih desetin. Celo leto so namenjali tudi

Oven od 21. 3. do 21. 4.

bljali tudi za shrambo opreme in orodja za vaje. Da imajo v PGD Gaberke delavno in gasilstvu predano mladino, je potrdilo tudi poroÄ?ilo predsednika mladinske komisije Petra BorovĹĄka. Celo leto so aktivno delali z mladimi gasilci, kar se je odrazilo tudi na dobrih tekmovalnih uspehih; med drugim so na regijskem tekmovanju na Polzeli zasedli 3., 4. in 9. mesto. ObÄ?ni zbor so spremljali

radio velenje com

107,8 MHz

ObÄ?utili boste veliko potrebo po svobodi, a zaman. Nekdo od vaĹĄih bliĹžnjih vas bo v naslednjih dneh resniÄ?no potreboval. Ne bo vam teĹžko, saj ga imate neskonÄ?no radi in bi zanj storili vse. Problem bo v tem, da vam bo spet zmanjkovalo Ä?asa za vse, kar ste si zadali za naslednje dni, saj je pred vami pomemben projekt.

Za nasvet ne spraĹĄujte prijateljev, tokrat se, ko boste naleteli na teĹžave, raje odloÄ?ite sami. Boste Ĺže videli, zakaj je to najbolj modro. Seveda je Ä?isto normalno, da se naslednjih dni malo bojite. ÄŒe boste ostali mirni, bo vse dobro. S polnimi pljuÄ?i boste zadihali po torku.

Stres bo vplival tudi na vaĹĄ ljubezenski odnos, zato si vzemite Ä?as za sprostitev in razvajanje. Ĺ˝e do ponedeljka se boste nekoliko umirili in se spet bolj posvetili stvarem, ki vas res veselijo. Ko boste mirnejĹĄi, boste naenkrat opazili veÄ?, kot ste nekaj tednov prej. Bolj pozorni in prijetni boste naenkrat tudi sami. ÄŒe vam dogovor, kako preĹživeti ta vikend ne leĹži, imate ĹĄe Ä?as, da si premislite. Pri tem vsekakor upoĹĄtevajte tudi partnerja in njegove Ĺželje. VÄ?asih paÄ? morate tudi malo popustiti, pa bosta oba sreÄ?na. Predvsem pa se morata zaÄ?eti veÄ? pogovarjati. Molk ubija vajino zvezo.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

ZnaĹĄli se boste v srediĹĄÄ?u pozornosti, kar vam bo zelo ugajalo. V druĹžbi boste bolj zgovorni kot po navadi, zato teden predstavlja pravi Ä?as za nova poznanstva. Vse, kar morate narediti je, da greste ven, med ljudi. Tudi glede denarja ne boste imeli nobenih teĹžav, saj boste konÄ?no dobili plaÄ?ano vse, kar se je nabralo v preteklih tednih. Zato boste lahko kupili tudi tisto, kar Ĺže nekaj Ä?asa naÄ?rtujete. Preverite veÄ? ponudb, da vam ne bo Ĺžal. Paziti se morate le prehlada, ki vas lahko za nekaj dni spravi v posteljo. Nihanje temperatur je namreÄ? ĹĄe vedno nevarno, tudi virusi ĹĄe kroĹžijo. Od novega leta dalje ste precej neaktivni.

Potrudite se, da to ne bo trajalo.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V Gaberkah bo letos teklo 88. leto delovanja prostovoljnega gasilskega druĹĄtva, ki v novo mandatno obdobje stopa z novim poveljnikom in pomlajenim upravnim odborom. (foto: Jerneja VidemĹĄek)

vzdrĹževanju in urejanju gasilskega doma in okolice, izvedli so tudi enodnevno akcijo.

Zamenjali so garaĹžna vrata, uredili kuhinjo za potrebe prireditev v ÂťutiÂŤ, dokonÄ?ali so preureditev ĹĄanka, v garderobi so zamenjali dotrajane omarice ‌ Letos bodo nadaljevali lani zaÄ?eto preureditev skladiĹĄÄ?a za kurilno olje. Ko bo ta konÄ?ana, bodo prostor upora-

tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih, poveljnik GZ Ĺ D Boris Lambizer, poveljnik poveljstva obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Boris GoliÄ?nik in predsednik KS Gaberke Zvonko KoĹželjnik. Vsi so pohvalili delo tamkajĹĄnjih gasilcev in gasilk in se jim zahvalili za pomoÄ? in sodelovanje. đ&#x;”˛

bĹĄ

Za Ä?lani PGD PaĹĄka vas uspeĹĄno leto – Poleg izobraĹževanja in usposabljanja v ospredju ĹĄe naloĹžba v opremo – Novo vodstvo

PaĹĄka vas, 27. januarja – Na 98. obÄ?nem zboru, ki je bil hkrati tudi volilni, so Ä?lani Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva PaĹĄka vas menili, da je za njimi uspeĹĄno leto delovanja, pred njimi pa zelo delovni leti. Ob praznovanju 100-letnice druĹĄtva (leta 2019) bi radi predali svojemu namenu novo kombinirano gasilsko vozilo. ÄŒeprav jim bo pri tem priskoÄ?ila na pomoÄ? tudi lokalna skupnost, bo moralo za uresniÄ?itev tega cilja poĹĄteno zavihati rokave vseh 127 Ä?lanov (z mladimi vred jih je blizu 190), zagotovo pa najbolj novo vodstvo: Janez Drofelnik kot predsednik in Tilen Drofelnik kot poveljnik druĹĄtva.

Peter Lever, dosedanji predsednik druĹĄtva, je pri pregledu

Bik od 22. 4. do 20. 5.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Novo vozilo za visok jubilej Tatjana PodgorĹĄek

Pregled trenutnih finanÄ?nih zmoĹžnosti vam bo povzroÄ?il precej skrbi. Morali se boste bolje organizirati, saj preveÄ? zapravljate za nesmiselne stvari. A tokrat ste Ĺželeli nekomu pomagati. Ob tem ste upali, da bo reagiral drugaÄ?e, kot je vedno doslej. Ĺ˝al ne bo. To vas bo zelo prizadelo. Tudi v sluĹžbi zna priti do problemov, ker bodo mnenja razliÄ?na. V nekaj dneh se bodo sicer razreĹĄili brez veÄ?jih posledic. Zdravje vam ne bo delalo teĹžav, sploh, ker se zelo trudite tudi sami. Ob koncu tedna se boste nepriÄ?akovano zelo dobro zabavali. Spoznali boste nekoga, ki bo pospeĹĄil vaĹĄ srÄ?ni utrip, tudi sanje bodo lepe.

opravljenega dela v preteklem le- tekmovanjih, bili so organizator- zaÄ?rtanih nalog, novemu vodstvu tu opozoril na ĹĄtevilne druĹĄtvene ji meddruĹĄtvene vaje ob mesecu druĹĄtva pa zaĹželela obilo ustvaraktivnosti: postavljanje mlajev za poĹžarne varnosti, precej pozor- jalne energije, dobre volje, zagna1. maj, tradicionalna prireditev nosti so namenjali ĹĄe pridobiva- nosti, razumevanja in sreÄ?e.

V letoĹĄnji delovni program so NoÄ? na vasi v PaĹĄki vasi, ĹĄportno nju mladih v svoje vrste. ÂťTako sreÄ?anje starejĹĄih gasilk in gasil- kot v drugih tovrstnih druĹĄtvih Ä?lani druĹĄtva poleg rednih opecev druĹĄtev Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina, druĹĄtvene vaje, aktivnosti ob mesecu poĹžarne varnosti, novoletno sreÄ?anje mladih Ä?lanov in manjĹĄa obnovitveno vzdrĹževalna dela na gasilskih domovih ter njuni okolici.

Zadovoljstvo ob opravljenem delu je izrazil tudi dosedanji poveljnik druĹĄtva Marko Kumar.

Po njegovih besedah je 34 aktivnih operativcev druĹĄtva tudi lani namenjalo veliko pozornosti pridobivanju znanj, potrebnih za sodelovanje Na obÄ?nem zboru so izvolili novo vodstvo druĹĄtva. Novi poveljnik je Tilen v vse zahtevnejĹĄih in Drofelnik (prvi z leve), novi predsednik pa je Janez Drofelnik. Ob njem (prvi z nevarnejĹĄih intervencidesne) tajnik druĹĄtva Rok Drev jah. Lani so sodelovali na sedmih, med drugim tudi pri po Sloveniji imamo pri tem te- rativnih dejavnosti zapisali ĹĄe gaĹĄenju velikega poĹžara v Hra- Ĺžave. Tempo Ĺživljenja prosto- vzdrĹževanje gasilskih domov in stovcu pri Velenju ter pri odpra- voljstvu ni naklonjeno, zato jih njune okolice, izvedbo prireditve vljanju posledic moÄ?nega vetra v je teĹžko motivirati, pogreĹĄamo NoÄ? na vasi v PaĹĄki vasi, redne Gornjem Gradu, na svojem ob- pa tudi veÄ?je spodbude drĹžave.ÂŤ druĹĄtvene dejavnosti ter nadaljemoÄ?ju pa so priskoÄ?ili na pomoÄ?

Tako Lever kot Kumar sta se ob vanje lani zaÄ?etih aktivnosti za v dveh poĹžarih. Na intervencijah izteku mandata zahvalila ObÄ?ini pridobitev potrebnega denarja je sodelovalo 51 gasilcev, opravi- Ĺ martno ob Paki, tamkajĹĄnjemu na nakup kombiniranega gasilli pa so veÄ? kot 200 prostovoljnih ĹĄtabu Civilne zaĹĄÄ?ite za tvorno skega vozila. đ&#x;”˛ ur. Izkazale so se – tako Kumar sodelovanje. Prav tako vsem, ki – tudi desetine druĹĄtva na raznih so jima stali ob strani pri izvedbi

Zdelo se vam bo, da vam niÄ? ne gre tako, kot si Ĺželite. VpraĹĄanje pa je, ali niso vaĹĄa priÄ?akovanja enostavno previsoka. DrĹži, da vaĹĄim ljubezenskim teĹžavam ĹĄe vedno ne bo videti konca. Vendar pa ni vse tako mraÄ?no, kot je videti. Partner se trudi, sedaj je Ä?as, da se spremenite tudi vi. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, pri tem pa bodite povsem iskreni, saj vas sicer lahko napaÄ?no usmeri. To vam bo pomagalo prebroditi ljubezensko krizo, teĹžav pa seveda ne. Te so veliko globlje, saj ne morete pozabiti preteklosti. TeĹžav z denarjem in zdravjem ne boste imeli, dnevno pa boste poskrbeli, da boste naĹĄli nove in nove skrbi.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ni vse za vsaka uĹĄesa. Pazite, komu boste zaupali za vas dobro novico, ki pa vsem ne bo vĹĄeÄ?. Takoj bo namreÄ? zraven zavist, ki lahko povzroÄ?i tudi plaz problemov. ÄŒeprav se vi praviloma ne vtiskate v tuje probleme, to ni dovolj, da se drugi ne bi Ĺželeli v vaĹĄe Ĺživljenje. Dobro veste, kako je, Ä?e ĹželiĹĄ nekaj obdrĹžati zase, pa vsi Ĺželijo, da jim poveĹĄ, zakaj se obnaĹĄaĹĄ drugaÄ?e kot sicer. Vztrajajte in molÄ?ite. Denarja ne zapravljajte nepremiĹĄljeno, ampak ga prihranite za tiste dni, ko boste na zimskem dopustu in ga boste res potrebovali veÄ? kot sicer. Zdravje bo solidno, kaj veÄ? pa ne. Ĺ e vedno boste utrujeni, razloga pa ne boste naĹĄli.

Tehtnica od 24. 9. do 23.10.

Na vaĹĄe poÄ?utje ne bo vplivalo ne vreme in ne zapleti pri delu. Prekipevali boste od energije. PrivoĹĄÄ?ite si vsaj na en celodnevni izlet v naravo in premislite o vsem, kar se vam dogaja zadnje Ä?ase. Tudi zato, da boste ostali tako zadovoljni, kot ste trenutno. ÄŒustva, ki vas bodo prevzela ob nekem nepriÄ?akovanem sreÄ?anju, vas lahko hitro popeljejo v prevelika priÄ?akovanja. Padec na realna tla zna biti malce boleÄ?. Sploh, Ä?e boste zaprli vrata na eni strani, na drugi pa jih priprli. Vrnitve na sedanje stanje potem ne bo. Ne preostane vam kaj drugega, kot da greste naprej. Zelo verjetno vam ob tem nihÄ?e ne bo stal ob strani. A boste zmogli.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Za veÄ?ino je bil Ä?as po vstopu v novo leto leĹžeren, za vas pa zelo intenziven. ÄŒas je, da se malo ustavite, Ä?eprav morda tega fiziÄ?no ĹĄe ne obÄ?utite. KakĹĄen dan posvetite poÄ?itku in sproĹĄÄ?anju, saj zadnje Ä?ase Ĺživite preveÄ? stresno. Ker presliĹĄite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo prijatelji, vam bo zdravje v naslednjih dneh ĹĄe malo ponagajalo. A obleĹžali ne boste. ÄŒe ste samski, se vam obeta nova avantura, ki se po vsej verjetnosti ne bo razvila v niÄ? resnejĹĄega. Bo pa veÄ? kot prijetna. VaĹĄe misli bodo ĹĄe naprej pri nekom, ki je trenutno za vas nedosegljiv. Vezane Ä?aka miren teden na Ä?ustvenem podroÄ?ju in precej divji v sluĹžbi.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Zdelo se vam bo, da je najhuje za vami, zato boste spet pretiravali z aktivnostmi.

Posledice bodo hitro tu. PoÄ?utje vam ne bo dopuĹĄÄ?alo, da v dogovorjenem Ä?asu postorite vse, kar ste obljubili. ÄŒloveĹĄko je, da to pojasnite nadrejenim. Nimate za kaj imeti slabe vesti. Sprejeli bodo bolje, kot raÄ?unate. Ob koncu tedna vas Ä?aka veliko preseneÄ?enje, ki ne bo povezano z delom, ampak z osebno sreÄ?o. In ta vam bo v teh dneh pomenila veÄ? kot vse ostalo v Ĺživljenju. Dobro veste, da ste najbolj izgubljeni, kadar niste ljubljeni.

Zato poskrbite, da bo to, kar sta v minulih dneh ponovno odkrila s partnerjem, trajalo!

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Naredili boste nekaj za vas zelo nenavadnega. OdloÄ?itev, ki jo boste sprejeli ob koncu tedna, bo v dobro in korist vseh okoli vas. Na prijatelje boste zato naredili moÄ?an vtis, saj boste s tem popravili svoje napake iz preteklosti. NaloĹžba, ki jo naÄ?rtujete Ĺže nekaj mesecev, pa bo verjetno morala ĹĄe malo poÄ?akati. ÄŒas ni pravi za to, ker pri prihodkih delate raÄ?une brez krÄ?marja. Ne, denarja ĹĄe nekaj tednov ne bo na vaĹĄem raÄ?unu. Vzemite se v roke tudi, kar se Ĺživljenjskih navad tiÄ?e. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Na prvem mestu je nemir, ki se ga ne morete znebiti. Ko se boste umirili, se bodo stvari spet postavile na svoje pravo mesto.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

S svojim obnaĹĄanjem ste v preteklih dneh zelo prizadeli partnerja, ki se vam sedaj maĹĄÄ?uje z molkom. ÄŒe bo to trajalo ĹĄe nekaj dni, vas bo zaÄ?elo skrbeti za vajino prihodnost. Pripravite mu preseneÄ?enje, saj bo zelo vesel, Ä?e bosta skupaj poÄ?ela nekaj novega. Ob tem bo partner konÄ?no spoznal, da niste ravnoduĹĄni.

Sploh, ker ste mu vÄ?asih nenehno kazali, koliko vam pomeni, sedaj pa ste to opustili. PoskuĹĄajta skozi pogovor priti do spremembe v vajinem naÄ?inu Ĺživljenja. Vse se bo odliÄ?no izteklo, zato le pogumno naprej! Praznovanje osebnega praznika bo bolj mirno kot prejĹĄnja leta. Zato, ker boste vi tako Ĺželeli.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ni treba, da to, kar mislite, vedno poveste na glas. S tem si nabirate sovraĹžnike, pa se tega pogosto sploh ne zavedate. Od vaĹĄe samozavesti bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale v prihodnjih tednih. Ko boste tehtali sedanje Ĺživljenje in to, kar se vam lahko zgodi v prihodnosti, bodite Ä?im bolj realni. Ĺ e vedno velja, da ni vse zlato, kar se sveti. Ponudba bo mamljiva le navzven, vi pa Ĺže Ä?utite, da vas Ĺželi nekdo prevarati.

Bodite spoĹĄtljivi in prijazni. A le do tiste meje, ki je dopustna. Ne dovolite si, da vi postanete Ĺžrtev. ÄŒas, ko boste stvari lahko postavili na svoje mesto, ĹĄe ni tu.

Naš čas, 1. 2. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

1. februarja

06.00 07.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 15.00 15.50 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 01.20 01.45 02.10 03.05

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.35 07.45 07.55 08.30 09.10 09.50 11.00 11.35 14.55 15.35 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 19.20 20.00 20.40 21.10 23.05 00.05

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 22.05 22.40 23.35 0.30 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.05 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 22.05 23.05 23.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Skrivnostni Kjoto, japonska ser.

Prvi dnevnik, šport, vreme Meje svetlobe, avstrijska dok. odd.

Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Prava ideja: Matic Vizjak, inovativni mladi kmet Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Eko utrinki Zu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Osmi dan Pot do pravice, nem. miniser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti HD Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Kravica Katka, ris.

Niko, ris.

Gozdna druščina, ris.

Mulčki, ris.

Zlatko Zakladko: Dišeča pojedina Med valovi Družbeni fenomeni: Humanitarnost Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Jedi za vsak dan z Rachel Allen Koda, izob. odd.

Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Ribič Pepe, odd. za otroke Nagelj, jap. nad.

Zimske olimpijske igre, dok. film Avtomobilnost Jimmy P., am. fran. film Slovenska jazz scena: Postojna Blues festival: Sonny Rhodes (USA), posn. iz dvorane Jamskega dvorca Glasbeni spoti, info-kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, risanka Kaja, risanka Grozni Gašper, risanka Winx klub, risanka Lego Nexo vitezi, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 23. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 5. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 70. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 105. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 94. del Usodno vino, 1. sez., 22. del Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 6. del Padli angel, 1. sez., 71. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 106. del Gospodarica zlata, 1. sez., 95. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 35. del Moja boš, 1. sez., 36. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 2. del Gasilci v Chicagu, 3. sez., 16. del Lov na morilca (Following), 3. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Na obisku … pri Iztoku Šmajsu Muniju Pop corn, Nuša Derenda Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2541. VTV magazin, Kultura, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Mladi godci, Me tri do polnoči Regionalne novice Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

1. februarja 2018

Sobota,

2. februarja

06.00 07.00 10.05 11.15 12.00 12.30 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.40 21.55 22.00 23.05 00.45 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.25 09.05 09.50 11.00 11.30 14.15 15.00 15.40 16.30 17.55 19.10 20.05 21.30 22.15 23.05 00.10 01.50

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45 0.40 2.25 3.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Štirje letni časi z Biseri, 1. del koncerta Frančevih 80 Slovenska polka in valček 2016 Alpski kvintet Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Kockar Bob, fran. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Kravica Katka, ris.

Niko, ris.

Gozdna druščina, ris.

Mulčki, ris.

Bine Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Bleščica, odd. o modi Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Dober dan Halo TV Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, pren. iz Willingena Male sive celice: OŠ Cerkno in OŠ Sava Kladnika Sevnica, kviz Stekle lisice, slov. TV-film Zvezdana Večer v Palladiumu Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, posn. iz Willingena Info-kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, risanka Kaja, risanka Grozni Gašper, risanka Winx klub, risanka Lego Nexo vitezi, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 24. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 6. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 71. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 106. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 95. del Usodno vino, 1. sez., 23. del Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 7. del Padli angel, 1. sez., 72. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 107. del Gospodarica zlata, 1. sez., 96. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 37. del Moja boš, 1. sez., 38. del 24UR zvečer Eurojackpot Middleton (Middleton), ameriški film Skrbništvo (Custody), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Mladi godci, Me tri do polnoči, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2542. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Pireneji Regionalne novice 3 Pop corn, Nuša Derenda, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

3. februarja

06.00 07.00 07.05 07.25 07.50 08.15 08.35 08.50 09.15 09.20 10.05 10.20 10.50 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 15.35 16.00 17.00 17.20 17.45 18.10 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 21.40 22.30 23.00 00.45 01.15 01.40 02.30

06.30 07.00 08.45 09.50 10.25 11.35 12.25 13.50 15.10 15.50 17.50 18.45 19.00 19.15 19.30 20.05 21.30 22.20 23.20 00.30 01.00 01.50 03.35

4. februarja

Kultura, odmevi Bukvožerček: Mrožek dobi očala Biba se giba, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Studio kriškraš: Kaj je glina?

Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Mulčki, ris.

Male sive celice, kviz Infodrom, tednik za mlade V svojem ritmu: Folk glasba, dok. ser. za mlade Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Bojan Emeršič Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Mame, slov. nan.

Ambienti Profil Cesarjev kuhar, jap. ser.

Poročila ob petih, šport, vreme Družbeni fenomeni: Trajnostna moda Poskusiva znova, brit. nad.

Sladko življenje z Rachel Allen Ozare Miriam, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Vse je mogoče Prevara, am. nad.

Poročila, šport, vreme Divje življenje, fran. belg. film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.45 07.50 08.00 08.05 08.15 08.20 08.25 08.40 08.50 09.05 09.15 10.00

10 domačih Najboljše jutro Dober dan: Iz mariborskega studia Alpski magazin Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 01. vožnja, pren. iz Garmisch-Partenkirchna Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 02. vožnja, pren. iz Garmisch-Partenkirchna Predstavitev slovenske olimpijske reprezentance, posn. iz Ljubljane Čudežna Johanca, dok. feljton Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), pren. iz Willingena Hišica v preriji, am. nad.

Veliki skok, kratki dok. film iz Slovenije Infodrom, tednik za otroke in mlade Mala, kratki igrani film iz Slovenije V svojem ritmu: Folk glasba, dok. ser. za mlade Osmici, češki film Derren Brown: Poskusi Koncert ob podelitvi nagrad obetavnim evropskim glasbenikom EBBA 2018 Glasbeni spoti Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 01. vožnja, posn. iz Garmisch-Partenkirchna Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 02. vožnja, posn. iz Garmisch-Partenkirchna Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), posn. iz Willingena Info-kanal, glasbeni spoti

01.40

10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.50 22.40 23.10 00.10 00.20 00.45

06.00 06.15 06.50 08.40 09.10 10.05 12.25 14.00 14.40 15.25 16.30 17.25 18.20 19.15 19.50 20.00 20.55 21.25 21.55 22.25 23.30 01.15 02.20 04.10 05.20

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 8.00 8.25 8.50 9.15 9.40 9.55 10.05 10.20 11.20 12.15 13.10 14.05 15.55 17.55 18.55 18.58 20.00 22.25 0.35 3.00

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.30 18.50 18.55 19.55 20.00 20.20 20.25 22.05 22.10 23.40 00.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Super krila, ris.

Peter Pan, ris.

Pod košem, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Amika, 1. sez., 24. del Amika, 1. sez., 25. del Amika, 1. sez., 26. del Ljubezen po domače Shark, 2. sez., 15. del Shark, 2. sez., 16. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 9. del Nora Roberts: Modri dim, ameriški film Middleton, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Jurski park, ameriški film Sprehod v oblakih, ameriški film Romeo in Julija, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice, Pireneji Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, Mladi godci, Me tri do polnoči Videostrani, obvestila Napovedujemo Bi se gnetli na tej metli, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (227), Voščilnica rokavički Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2543 VTV magazin Kultura, informativna oddaja Večer z Banovški, posnetek koncerta Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.35 8.00 8.25 8.50 9.15 9.40 9.55 10.10 10.25 11.25 12.20 13.15 14.10 15.15 17.10 18.55 18.58 20.00 22.15 0.40 2.40

Čarli in Mimo, ris.

Minka, ris.

Penelopa, ris.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Miriam, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

In to je vse!, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Džamila in Aladin, ang. nan.

Nedeljska maša, pren. iz župnije Križe Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona, 50 let Obzorja duha Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Štirje letni časi z Biseri, 1. del Playtime, fran.-it. film Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame, slov. nan.

Modna hiša Velvet, špan. nad.

Intervju: Nada Pretnar Poročila, šport, vreme Bašar - Gospodar kaosa, fran. dok. odd.

Za lahko noč: Prešeren v plesu: D. Ivanuša – T. Skok: Neiztrohnjeno srce Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

Duhovni utrip Koda, izob. odd.

Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Glasbena matineja: Pihalni orkester Svea Zagorje Hišica v preriji, am. nad.

Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), pren. iz Willingena Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), pren. iz GarmischPartenkirchna Magazin Fifa - Pot v Rusijo Družbeni fenomeni: Trajnostna moda Derren Brown: Poskusi Zvezdana Hišica v preriji, am. nad.

So preventivne preiskave res potrebne?, ang. dok. odd.

Z glasbo in s plesom: Marko Hatlak & FUNtango in Iztok Mlakar Žrebanje Lota Otok Ellis – zgodba o ameriškem snu, fran. dok. odd.

Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Avtomobilnost Bleščica, odd. o modi Goljufija, danska nad.

Vse je mogoče Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), posn. iz Willingena Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), posn. iz GarmischPartenkirchna Glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Super krila, ris.

Peter Pan, ris.

Pod košem, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Amika, 1. sez., 27. del Amika, 1. sez., 28. del Amika, 1. sez., 29. del Ljubezen po domače Sveže ločena, 1. sez., 1. del Sveže ločena, 1. sez., 2. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 10. del Ženska džungla, 2. sez., 12. del Sprehod v oblakih, ameriški film Flicka 3, ameriški film 24UR vreme 24UR Moja neprava žena, ameriški film Na žaru - Boris Kobal Melinda in Melinda, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (226), Sova 09.55 Napovedujemo 10.00 2542 VTV magazin 10.20 Kultura, Kultura, informativna oddaja 10.25 2543 VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Na obisku… pri Iztoku Šmajsu Muniju 11.50 Koncert ans. SMEH, 2. del 13.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.15 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike!

18.40 Videospot dneva 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Mladi godci, Me tri do polnoči 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.15 Videostrani, obvestila

Torek,

5. februarja

06.10 07.00 10.15 10.35 11.10 11.55 12.15 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.15 00.45 01.35

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.30 09.35 10.40 11.30 14.10 15.15 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.20 20.00 20.55 21.45 22.50 23.50 00.25

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 0.30 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.50 22.55 23.55 00.25

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Sladko življenje z Rachel Allen 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres?

Nanizanka Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum: Hiranje nevladne kulture S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Zvočnost slovenskih pokrajin, Gorenjska Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme V svojem ritmu: Hard rock, dok. ser. za mlade Novice Young Village Folk: Pavlos iz Trakije - Oljčno olje iz dedovega oljčnika kot nov projekt Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Platforma Glasbeni večer: Samospevi z Ano Pusar Jerič (A. Lajovic, G. C. Menotti, F. Liszt) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Kravica Katka, ris.

Niko, ris.

Gozdna druščina, ris.

Mulčki, ris.

Sprehodi v naravo: Srečanje z medvedom F. S. Finžgar: Zapuščina strica Jurja, portret Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Ljudje in zemlja Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, svet. odd. TV Maribor Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Studio kriškraš: Kaj je glina?

Nagelj, jap. nad.

Svetovni popotnik: Osrednja Japonska Varna hiša, brit. nad.

Pogrešani dekleti, brit. nad.

Rojeni v Siriji, dok. odd.

Lučaj od Sirije, dok. odd.

Glasbeni spoti, info-kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Winx klub, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 25. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 7. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 72. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 107. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 96. del Usodno vino, 1. sez., 24. del Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 8. del Padli angel, 1. sez., 73. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 108. del Gospodarica zlata, 1. sez., 97. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 39. del Moja boš, 1. sez., 40. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 3. del Gasilci v Chicagu, 3. sez., 17. del Lov na morilca, 3. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2543. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn, Nuša Derenda Napovedujemo Kmetijski razgledi Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Jože Kužnik, župan Občine Polzela Regionalne novice Večer z Banovški, posnetek koncerta Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

6. februarja

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.00 Vem!, kviz 11.35 Obzorja duha 12.15 Nanizanka 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio City 14.40 Pogled na ... Ivan Grohar: Sejalec, dok. odd.

15.00 Potepanja, odd. TV Lendava 15.30 Firbcologi, odd. za otroke 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Kjer bom doma, avstral. nad.

20.55 Pedofilija v Cerkvi – cena molka, fran. dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Pričevalci: Ivan Legiša, dok. odd.

00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.35 Info-kanal

7. februarja

06.00 07.00 10.05 11.00 11.30 11.40 12.15 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 19.55

21.15 21.55 22.00 22.55 23.50 00.30 01.00 01.55

06.30 07.00 07.05 07.10 07.20 07.35 07.45 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.25 08.50 09.15 09.55 11.00 11.35 14.25 15.35 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 19.05 19.25 20.00 21.00 21.30 22.25 23.20

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.30 0.30 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.00 21.30 21.35 22.05 23.05 23.30

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Penelopa, ris.

Vse najboljše za rojstni dan, ris.

Gozdna druščina, ris.

Pujsek Bibi, ris. Živalski čira čara, ris.

Mulčki, ris.

Vetrnica: Zgodovina arheologije Bukvožerček: Mrožek dobi očala Martina in ptičje strašilo Kuščarka, kratki igr. film Mulčki, ris.

Village Folk: Prepovedan sadež, dok. ser.

Alpe-Donava-Jadran Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu Svetovni popotnik: Osrednja Japonska Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Mulčki, ris.

Daisuke, kratki igrani film Nagelj, jap. nad.

Južna Koreja – uspeh za vsako ceno, fran. dok. odd.

Prava ideja Akcent Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad.

Glasbeni spoti, info-kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Winx klub, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 26. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 8. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 73. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 108. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 97. del Usodno vino, 1. sez., 25. del Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 9. del Padli angel, 1. sez., 74. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 109. del Gospodarica zlata, 1. sez., 98. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 41. del Moja boš, 1. sez., 42. del Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 3. sez., 18. del Lov na morilca, 3. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami, Jože Kužnik, župan Občine Polzela Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo, Kaj je MEPI? Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2544. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora, Lantang Jesen življenja, zbiratelj Ivo Kompan Vabimo k ogledu Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

06.30 07.00 07.05 07.10 07.20 07.35 07.40 07.45 07.50 07.55 08.15 08.45 09.05 09.55 11.00 11.50 14.20 15.10 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 19.20 19.30 19.50 20.00 21.00 21.50 22.20 00.25

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 10.55 11.20 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Jeseter Platforma Nanizanka Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Nada Pretnar Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice, kviz Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dinotačke, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada Prešerno po Prešernu Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Panoptikum Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Penelopa, ris.

Vse najboljše za rojstni dan, ris.

Gozdna druščina, ris.

Pujsek Bibi, ris. Živalski čira čara, ris.

Mulčki, ris.

Vetrnica: Zgodovina arheologije Ribič Pepe Zlatolaska in trije medvedi, lutk. predstava Mulčki, ris.

10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan: Iz mariborskega studia Vikend paket Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Firbcologi, odd. za otroke Mulčki, ris.

Nagelj, jap. nad. Žrebanje Lota Na utrip srca: Pesem ima moč, dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Krvne vezi, am.-fr. film Glasbeni spoti, info-kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Winx klub, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 27. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 9. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 74. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 109. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 98. del Usodno vino, 1. sez., 26. del Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 10. del Padli angel, 1. sez., 75. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 110. del Gospodarica zlata, 1. sez., 99. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 43. del Moja boš, 1. sez., 44. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 4. del Gasilci v Chicagu, 3. sez., 19. del Lov na morilca, 3. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2544. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pogovor v studiu Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (228), Vesoljček Otroški program Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo O brezdomstvu, ponovitev Regionalne novice POP CORN Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 1. 2. 2018, barve: CMYK, stran 21

ANNET HUIZING: Kako sem po nesreÄ?i napisala knjigo ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Trinajstletni Katinki je pred desetimi leti umrla mama in ĹĄe vedno ne ve, kako in zakaj naj Ĺžaluje, saj se je spominja samo po fotografijah in oÄ?etovem pripovedovanju. Neprijetno se poÄ?uti tudi kadar ljudje zvedo, da nima mame, nikomur se ne Ĺželi smiliti.

JANA FREY: Jaz, drugaÄ?na

VELENJE ÄŒetrtek, 1. februar 9.30

ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Kelebek je na prvi pogled, kot vsako drugo mlado dekle. Njena druĹžina prihaja iz TurÄ?ije, vendar Ĺže dlje Ä?asa Ĺživijo v NemÄ?iji in so se prilagodili drugaÄ?nemu naÄ?inu Ĺživljenja, kljub temu pa niso pozabili svojih korenin. Tudi Kelebek ima rada svojo tradicijo in uĹživa v glasnih druĹžinskih praznovanjih in potovanjih v TurÄ?ijo. Ĺ˝ivljenje, kot ga je poznala in imela rada pa se spremeni v trenutku, ko postane najstnica in ji je zapovedano nositi naglavno ruto. Kar na enkrat ji je prepovedano, kar je nemĹĄkim najstnicam po veÄ?ini dovoljeno. Ĺ e huje pa je, ko se zaljubi v fanta, ki ni musliman, njeni starĹĄi pa tej ljubezni ostro nasprotujejo.

UROĹ GABRIJEÄŒIÄŒ: O Harryju in Jakobu: Zgodbe za manj odrasle ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta

Ĺ˝e od nekdaj so za Katinko druĹžina oÄ?e, njen mlajĹĄi brat in ona. Zdaj pa ima oÄ?e novo prijateljico, ki je Ä?isto ljubezniva in prijetna. Katinka pa si ne Ĺželi nadomestne mame, ima pa veliko Ĺželjo, Ĺželi si napisati knjigo. Ĺ e dobro, da je njena soseda slavna pisateljica, ki jo usmerja na njeni pisateljski poti.

ALISON ALLEN – GRAY: Edinstven ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Petnajstletni Dominic brska po dedkovem podstreĹĄju in med vsemi pozabljenimi predmeti najde fotografijo, pogleda jo in spreleti ga srh. S fotografije ga gleda znan obraz, njegov, vendar to ni on. Dominic sklepa, da je fant na sliki njegov brat in da je odkril druĹžinsko skrivnost. Odkriti skuĹĄa, zakaj so mu starĹĄi prikrivali, da ima brata in kaj se je zgodilo z njim. Kar izve presega njegova priÄ?akovanja, on sam je kloniran fant, brat s fotografije. To spoznanje pa prinaĹĄa niz dogodkov in predvsem vpraĹĄanj, kdo je on sam.

21

PRIREDITVE

1. februarja 2018

13.30 13.30 16.00

18.00 18.00

19.19

Petek, 2. februar 17.00 Nakupovalni center Spar, VzorÄ?no mesto Odprtje VzorÄ?nega mesta 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er DJ PM: Country

Sobota, 3. februar 7.00

Zgodba o Harry in Jakob, je nastajala kar dvajset let. Junaka zgodb te knjige, Harry in Jakob, se ne spomnita veÄ?, kje sta se spoznala in kdaj, zdi se, da sta prijatelja od nekdaj. Imata pa skupno strast, jadranje. V dolgih zimskih noÄ?eh sta neuÄ?akana in si Ĺželita juĹžnih sapic in vonja po morju. Sama pravita, da sta morju zapisana in mu prisegla veÄ?no zvestobo, kar sta tudi potrdila in to veÄ?krat s trkom polnih vrÄ?kov piva.

Zgodba je napisana v obliki ladijskega dnevnika, ki pa je izmiĹĄljen.

MIRANA LIKAR: BabuĹĄkin kovÄ?ek

od - Odrasli / 821.163.6 - Slovenski romani DruĹžinska zgodba ĹĄtirih Ĺžensk, razliÄ?nih generacij. NajstarejĹĄa je prababica Sofija, neprilagojena Magdalena je babica, Bibi je njena hÄ?i, ki je odĹĄla od doma, ko je bila ĹĄe najstnica, najmlajĹĄa pa je Mija, Bibina hÄ?i.

Vsako od njih spoznamo v svojem poglavju, v katerem nam je dovoljeno pogledati v njihovo intimo. Kljub razliki v letih in Ĺživljenjskih izkuĹĄnjah pa so med seboj povezane, tako s preteklostjo, s sedanjostjo in tudi s prihodnostjo. đ&#x;”˛

MB

Za ĹĄolsko leto 2018/19 na BiotehniĹĄki ĹĄoli Maribor razpisujemo naslednje izobraĹževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIĹ KI TEHNIK

Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Iztoka Ĺ majsa Munija Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni kroĹžek za priseljence VeÄ?generacijski center Planet generacij Rak – bolezen odnosov, pogovorna delavnica Galerija Velenje Na Ä?aju z Iztokom Ĺ majsom Munijem, pogovor KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje KnjiĹžnica Velenje, preddverje PravljiÄ?ni veÄ?er za odrasle

10.00 20.00

20.30 21.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova Mestna trĹžnica Velenje Vila Bianca 3. PoroÄ?ni sejem Okusita ÂťDaÂŤ Dom kulture Velenje, velika dvorana ÂťIucundusÂŤ - BoĹĄtjan GombaÄ? in Big Band RTV Slovenija RdeÄ?a dvorana Gorenje Velenje : Nexe eMCe plac Jam session, prvi v ciklu ÂťJam sessionovÂŤ edicije 2018

3. PoroÄ?ni sejem Okusita ÂťDaÂŤ 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Dama iz Maxima, peta predstava Nedeljskega abonmaja v sezoni 2017/2018

Ponedeljek, 5. februar 11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Neformalno druĹženje: RaÄ?unalniĹĄtvo za starejĹĄe 17.00 Vila RoĹžle Otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo 18.00 Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvor.

Predstavitev projekta Prireditveni prostor in oder na obmoÄ?ju TRC Jezero 19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel z gongi

Torek, 6. februar 8.00 9.30

10.00

10.00

17.00 17.00

17.00 18.00

Nedelja, 4. februar

Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvor.

26. seja Sveta Mestne obÄ?ine Velenje Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Iztoka Ĺ majsa Munija Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana 21. regijsko orgelsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroĹĄkega obmoÄ?ja DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Tekmovalnost med sorojenci in prepiri med otroki, predavanje KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v albanskem jeziku KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Cikel ruskega filma: Dvajset dni brez vojne Vila RoĹžle Torkova peta: Pust, pust ‌, ustvarjalnica za otroke in odrasle Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Tolkalni duet Panduo: Ĺ˝iga PetriÄ? in Filip KoroĹĄec, koncert KnjiĹžnica Velenje, preddverje Pogovor o ustvarjalni in Ĺživljenjski poti akademske slikarke Majde Kurnik

8.00

Avtobusna postaja Velenje 30. zimski pohod na RamĹĄakov vrh 10.00 Vila Bianca

19.19

Stres, naĹĄ vsakdanji partner

baÄ?a z Big Bandom RTV Slovenija. Festival Velenje ga pripravlja za imetnike abonmajev Klub, a la Carte in izven. Celoten program koncerta je avtorsko delo dirigenta in skladatelja Lojzeta KrajnÄ?ana ter BoĹĄtjana GombaÄ?a, za priredbe pa je delno poskrbel tudi AleĹĄ Avbelj. Koncert bo zaÄ?injen z zanimivimi improviziranimi intermezzi in eksotiÄ?nimi zvoki. BoĹĄtjan GombaÄ? je s skupino Terra Folk poĹžel mnogo glasbenih nagrad in priznanj. Sodeluje s skupinami Katalena, Bast, Bachology Quartet ... Nastopil je Ĺže s kopico znanih imen slovenske popularne

Velenje, 5. februarja – Prvi ponedeljek v februarju bo ob 17. uri v vili RoĹžle Ä?etrto predavanje na temo ÂťOtroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvoÂŤ.

Gost tokratne ĹĄole za starĹĄe, ki jo pripravlja MZPM Velenje, bo Rajko Ĺ kariÄ? iz ZdruĹženja za obuditev celostnega Ä?loveka. Spregovoril bo o tem, kako stres nastane, kako se stopnjuje in kako ga lahko premagamo. VpraĹĄal se bo, ali lahko govorimo o stresu, Ä?e ne vemo, kdo smo? Pojasnil bo, kaj se zgodi, Ä?e posameznik ÂťzamrzneÂŤ stresne dogodke in o njih ne govori.

BoĹĄtjan GombaÄ? in Big Band RTV Slovenija Velenje, 3. februarja – V soboto ob 20. uri bo v veliki dvorani doma kulture koncert mojstra pihal BoĹĄtjana Gom-

Sreda, 7. februar

Torek, 6. februar

10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja: Bralni klub za odrasle 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Numerologija s priznano numerologinjo Blanko PuĹĄnik 11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zdrav Ĺživljenjski slog: Bioresonanca, predavanje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ustvarjalno druĹženje za odrasle z Admiro Robin 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Glasba naĹĄe mladosti - VeÄ?er nostalgije in poslastica za uĹĄesa

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 1. februar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic

Petek, 2. februar 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Sobota, 3. februar 9.00

PodruĹžniÄ?na OĹ TopolĹĄica 19. Menihov memorial mednarodni turnir v namiznem tenisu

Sreda, 7. februar 18.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanj je kultura, slovesnost ob prazniku z domaÄ?imi literati, likovniki in glasbeniki 8.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 2. februar 19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Koncert MoPZ Franc KlanÄ?nik Ĺ marĹĄka podoknica z gostjami Vokalno skupino Fortuna

Ponedeljek, 5. februar 19.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Redno meseÄ?no sreÄ?anje SvetniĹĄke skupine Liste za napredek obÄ?ine

Torek, 6. februar 18.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Proslava ob kulturnem prazniku, OĹ bratov Letonja

Lunine mene

Ponedeljek, 5. februar 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni sejem 11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

in resne glasbe in z mnogimi tujimi glasbeniki. Znan je po tem, da kar dobi v roke, spremeni v glasbeni inĹĄtrument in iz njega izvabi Ä?udeĹžne zvoke. Je avtor glasbe za 50 gledaliĹĄkih predstav in 40 dokumentarnih filmov. Gost na tolkalih bo Nino MureĹĄkiÄ?.

KriptoveÄ?er v PodjetniĹĄkem centru Standard Velenje, 1. februarja – Danes med 18. in 20. uro bo v PodjetniĹĄke centru Standard Start:up kriptoveÄ?er. Namenili ga bodo sproĹĄÄ?enemu pogovoru o vedno bolj priljubljenih kripto valutah in tehnologiji, imenovani ÂťblockchainÂŤ. Gostje veÄ?era bodo: Jernej Ĺ koflek iz podjetja SunContract, ki Ĺže veÄ? let deluje na trgih energije in IT-ja, MatjaĹž Antloga, strokovnjak na podroÄ?ju IT varnosti, ki bo predstavil zadrĹžke in

7. februarja, ob 16:54, zadnji krajec

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 1.2. BiotrĹžnica • Petek, 2.2. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 4.2. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Preberi mi zgodbo • Zakleni ljubezen, 9. in 10.2. pred info toÄ?ko - graviranje kljuÄ?avnic • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 25.2.2018 na osrednjem prostoru - HvaleĹžni medved v izvedbi Glasbenega gledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

pasti pri nabavi kripto valut, ter Miha Centrih, predstavnik ekipe uspeĹĄnih ÂťrudarjevÂŤ kripto valut, ki bo obiskovalcem predstavil svet kripto rudarjenja. đ&#x;”˛

bĹĄ

PTI (3+2) PROGRAMI: KMETIJSKO-PODJETNIĹ KI TEHNIK – PTI 3-LETNI PROGRAMI: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIÄŒAR

V avtoĹĄoli BiotehniĹĄke ĹĄole Maribor lahko opravite vozniĹĄki izpit iz kategorij B, C, E, D in F, prav tako teÄ?aj VARNEGA DELA S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUÄŒKI.

PALÄŒKI POMAGALÄŒKI Gnome Alone, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 89 minut (Kanada) ReĹžija: Peter Lepeniotis, Shelly Shenoy Slovenski glasovi: Tina Ogrin, Mirko Medved, Katja Ogrin, Ksenija Urbanc, Mihael MaĹžgon Petek, 2. 2., ob 18.00 Sobota, 3. 2., ob 18.00 Nedelja, 4. 2., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

VES DENAR SVETA www.bts.si info@bts.si T 02 235 37 00

All the Money in the World, zgodovinska drama, kriminalka, 132 minut (ZDA)

ReĹžija: Ridley Scott Igrajo: Mark Wahlberg, Christopher Plummer, Michelle Williams, Olivia Grant, Charlie Plummer, Timothy Hutton Petek, 2. 2., ob 19.45 Nedelja, 4. 2., ob 20.15

LABIRINT: ZATON Maze Runner: The Death Cure ZF akcijski triler, 140 minut (ZDA) ReĹžija: Wes Ball Igrajo: Dylan O'Brien, Kaya Scodelario,Thomas Sangster, Rosa Salazar, Ki Hong Lee, Dexter Darden Petek, 2. 2., ob 22.15 Sobota, 3. 2., ob 20.00 Nedelja, 4. 2., ob 17.45

PRAVA NOTA 3 Pitch Perfect 3, glasbena komedija, 93 minut (ZDA) ReĹžija: Elizabeth Banks Igrajo: Anna Kendrick, Rebel Wilson, Hailee Steinfeld, Elizabeth Banks, Brittany Snow Ponedeljek, 5. 2., ob 18.00

OBUPANA Aus dem Nichts, kriminalka, drama, 106 minut (Francija, NemÄ?ija) ReĹžija: Fatih Akin Igrajo: Diane Kruger, Numan Acar, Ulrich Tukur, Johannes Krisch, Denis Moschitto, Jessica McIntyre, Siir Eloglu

Petek, 2. 2., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 3. 2., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 4. 2., ob 19.00 – mala dvor.

DRUĹ˝INA Dokumentarni film, , 107 minut (Slovenija) ReĹžija: Rok BiÄ?ek Nastopajo: Matej Rajk, Nia Kastelec, Barbara Kastelec, Alenka Rajk, Boris Rajk, Mitja Rajk Ponedeljek, 5. 2., ob 20.00 – velenjska premiera ter pogovor z reĹžiserjem

Naš čas, 1. 2. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

1. februarja 2018

Nagradna križanka »Svečarstva Lesk« Lesk d.o.o.

Trgovina Velenje Partizanska 10 Telefon: 059 061 150

VALENTINOVE SVEČE ZA SREČO Ponudba: Sveče za vse priložnosti (dišeče, dekorativne, krstne, poročne, elektronske, steklene, oljne, nagrobne) Vaze Kipci Rože – svilene Dekoracija žalnih sveč

VSE ZA KRST Krstne sveče – klasične ali sveče po naročilu z imenom, datumom rojstva ali sliko, prtički in darilni seti

Delovni čas: Ponedeljek – petek: 8.00 – 16.00 Sobota: 8.00 – 12.00 Nedelja in prazniki: zaprto Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Lesk«, najkasneje do ponedeljka 12. februarja.

Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 18. januarja 2018, so:

lokalne novice

• Marjan Grudnik, Florjan 198, 3325 Šoštanj (mobilni telefon); • Anica Bolha, Gaberke 137, 3325 Šoštanj (majica); • Anže Tajnik, Ravne 180, 3325 Šoštanj (majica).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: GALAXY SAMSUNG

Nagrajenci nagradne križanke Mestne občine Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 4. januarja 2018 so: • Irena Kozmel, Partizanska 12, 3325 Šoštanj • Nada Hribar, Cesta IV/2, 3320 Velenje • Milan Goršek, Bevče 28, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: dr. Tanja Selič Kurinčič, dr. med., specialistka infektologije na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Splošni bolnišnici Celje. Tema: vse o hepatitisu C ČETRTEK, 1. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 2. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 3. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 4. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 5. februarja

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 6. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 7. februarja

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 22. do 28. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 22. do 28. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 22. do 28. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. do 28. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 1. 2. 2018, barve: CMYK, stran 23

- leta 1931 se je na sveÄ?nico rodil velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju, ki je umrl 2. decembra leta 1998; - na sveÄ?nico leta 1990 je bil v Ĺ oĹĄtanju ustanovni obÄ?ni zbor Ĺ aleĹĄke kmeÄ?ke zveze; - februarja leta 1960 so v velenjsko kino dvorano vgradili ĹĄiroko platno, kar je bilo med ljubitelji filma v Velenju seveda sprejeto z velikim navduĹĄenjem; - 3. februarja 1953 je bil v Ĺ martnem ob Paki rojen slovenski nogometni igralec in trener Bojan PraĹĄnikar, ki se lahko pohvali, da je bil kar trikrat tudi

selektor nogometne reprezentance Republike Slovenije; - 3. februarja 1976 so po 101 metru vrtanja predrli cestni tunel pod Ĺ aleĹĄkim gradom na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem; - 6. februarja 1959 je bil rojen VelenjÄ?an dr. Igor Plazl - Ic, ki je kot kemik zaposlen na ljubljanski Fakulteti za kemijo; - 6. februarja 1978 je bil rojen televizijski voditelj Peter Poles, doma iz Velenja; - na 6. seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj 6. februarja leta 1996 je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc PeÄ?ovnik; 25. aprila so svetniki na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona SkornĹĄka; - 6. februarja 2003 se je v juĹžnem krilu jame Preloge velenjskega premogovnika zgodila delovna nesreÄ?a, v kateri sta zaradi vdora plina Ĺživljenje izgubila dva

V SPOMIN

Nikola baron Adamovich de Csepin (6. 11. 1936, Osijek – 2. 10. 2017, Zagreb)

SedeĹž ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj (Foto Arhiv Muzeja Velenje) premogarja; - februarja leta 1987 se je zaÄ?ela javna razprava o odpiranju jame Ĺ oĹĄtanj in petega bloka Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj; - 8. sveÄ?ana je slovenski kulturni praznik v spomin na najveÄ?jega slovenskega pesnika Franceta PreĹĄerna, ki je umrl na danaĹĄnji dan leta 1849 v Kranju; pobudo za ta praznik je 1. februarja leta 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, PreĹĄernove nagrade, ki se ta dan delijo

za doseĹžke v kulturi, je uvedlo ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 13. februarja 1946, prviÄ? pa so PreĹĄernovo nagrado podelili 8. februarja leta 1947; - 8. februarja 1972 se je rodil VelenjÄ?an Zoran BenÄ?ić; BenÄ?iÄ? je pisatelj, avtor besedil in vokalist velenjske rokenrol skupine Res Nullius. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

dogovor z lastnikom.

Gsm: 041 355 416

PRIDELKI STIKI, POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne sta-

rosti, zahteve iz vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold.

Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

NEPREMIÄŒNINA STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiĹĄi v pritliÄ?ju, takoj vseljivo, prodam.

Cena: 35.000 â‚Ź. Gsm: 040 677 046.

ZAZIDLJIVO parcelo, 8 arov, z vsemi prikljuÄ?ki v Ĺ entilju, na ugodnem kraju, prodam za ceno 30 â‚Ź/m2. TehniÄ?ni

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?e-

vec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

RAZNO PEČ za centralno ogrevanje, prodam.

Cena po dogovoru. Tel: 03 589 32 79 Ĺ˝ENSKO KOLO s koĹĄaro, malo rabljeno, ALPLES pohiĹĄtvo za dnevno sobo, hrastovo komodo, vitrino, miza in 6 stolov in ovalna hrastova miza in 6 stolov. Prodam. Gsm: 070 385 412 NEERJAVEÄŒ zidan ĹĄtedilnik na trda goriva, malo rabljen hladilnik in ele-

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 3.2. in 4.2.2018 – Robert Kralj, dr. dent. med; 8.2.2018 – Andreja Prislan Kumer, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si

mente od kuhinje Gorenje, prodam.

Gsm: 070 385 412 OCVIRKE in domaÄ?a jajca, prodam.

Gsm: 031 861 865

Ĺ˝IVALI PRAĹ IÄŒE cca 150 kg, prodam.

Gsm: 041 936 919

TELIÄŒKO Limuzin, staro 3 tedne,

prodam. Tel. 03 589 35 78 KOKOĹ I nesnice, primerne za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 587 696

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro

Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

GIBANJE prebivalstva POROKE

MITJA GRM, Velenje, Ĺ enbric 11 in NEĹ˝A Ĺ˝NIDAR, Dobrna, Vrba 1A ÄŒEDO KNEĹ˝EVIĆ, Ul. Goluba Babi ća 150, Banja Luka, BIH in VESNA TRIVUNDĹ˝A, Velenje, Ĺ˝arova cesta12

SMRTI DREN VLASTA, roj.1950, Velenje, Ĺ kale 36 B VRTAÄŒNIK EDVARD, roj. 1933, Velenje, Vinska Gora 25 ANA ZALJUBERĹ EK, roj. 1930, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 223

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Lahko oddate preko elektronske poĹĄte ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

• Prodaja, stanovanje, 4-sobno: MOZIRJE, CENTER, 89,4 m2, adaptirano l. 2007, 3/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/ m2a), 85.000 ₏

Upravna enota Velenje

www.issuu.com/nascas

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

• Prodaja, hiĹĄa, samostojna: PODKRAJ PRI VELENJU, 182 m2, adaptirana l. 1999, 1.184 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 155.000 â‚Ź

03 898 17 50

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

radio velenje com

2. oktobra je v Zagrebu umrl baron Adamovich de Csepin, Ä?lan rodbine, ki je bila dolga leta tesno povezana z zgodovino Ĺ aleĹĄke doline, Velenja in predvsem Velenjskega gradu. Baron Adamovich je bil s svojo druĹžino velik prijatelj Muzeja Velenje, ki ga je obiskal vedno, ko se je mudil v Velenju, velenjske muzealce pa je gostil tudi na svojem domu v Zagrebu. Zaupal jim je zgodovino svoje rodbine, za evidentiranje pa posodil spominsko gradivo in fotografije svoje druĹžine. Iz njegove zbirke je tudi prelepa slika grofice Biance, ki jo danes poznajo skoraj vsi VelenjÄ?ani. Za dobro sodelovanje in pomoÄ? gre velika zahvala tudi njegovemu sinu Nikoli. Poleg obiskov Velenjskega gradu, na katerem se je veÄ?krat mudil kot otrok, ko je tu obiskoval babico Therese, se je baron Nikola v Ĺ aleĹĄko dolino vraÄ?al tudi z namenom pokloniti se spominu svojih prednikov. Na starem ĹĄmarĹĄkem pokopaliĹĄÄ?u, skoraj tik ob sedaj poruĹĄeni eminentni grobnici grofice Alojzije de la Fontagne d'Harnoncourt-Unverzagt, stoji grobnica rodbine Adamovich de Csepin. Tu so bili pokopani njegovi stari starĹĄi, Ivan in Therese Adamovich de Csepin, njena mati Nathalie, rojena grofica Cassini, ter tudi oÄ?e njegovega starega oÄ?eta Karel Adamovich z Ĺženo Bianco ter dvema od osmih otrok.

Na prizoriĹĄÄ?e Ĺ aleĹĄke doline je druĹžina Adamovich de Csepin stopila sredi 19. stoletja, ko je leta 1858 Velenjski grad kupil Karel Adamovich de Csepin. Posestnik iz Tenja v Slavoniji, konjeniĹĄki stotnik (ritmojster), komornik in priboÄ?nik bana Josipa JelaÄ?ića, ki se je poskusil tudi v politiki in bil v letih 1870 in 1871 dvakrat izvoljen v graĹĄki deĹželni zbor (o njegovem politiÄ?nem delovanju je Josip VoĹĄnjak zapisal, da se je ÂťpoĹĄteno boril v vrsti svojih slovenskih tovariĹĄev za narodne praviceÂŤ), se je le malo prej poroÄ?il z grofico Bianco WickenburĹĄko, doma iz bliĹžnjega zdraviliĹĄkega kraja Gleichenberg.

Posest Velenjskega gradu je po njem prevzel najstarejĹĄi sin Karel II., leta 1913 pa je grad priĹĄel v last njegovega mlajĹĄega brata Ivana in njegove Ĺžene Therese, rojene grofice Westphalen zu FĂźrstenberg. Medtem ko je Karel II. v Ĺ aleĹĄki dolini poznan zlasti kot pobudnik ustanovitve velenjskega gasilskega druĹĄtva ter tudi kot zaÄ?etnik hmeljarstva v Ĺ aleĹĄki dolini, njegovi hÄ?eri Maria in Bianca pa sta se poroÄ?ili v znano plemiĹĄko druĹžino Auerspergov, je Ivan, ki mu je bil leta 1913 podeljen baronski naziv, velik del svojega Ĺživljenja preĹživel v Slavoniji. Mdr. je bil Ĺžupan VirovitiĹĄke Ĺžupanije (1913–1918) ter zastopnik v hrvaĹĄkem in v letih od 1901 do 1906 kot hrvaĹĄki delegat v ogrskem saboru, cesarski komornik, vitez malteĹĄkega reda ter celo predsednik Slavonskega Ä?ebelarskega druĹĄtva (1917–1923). Njegova Ĺžena Therese je bila od leta 1917 predsednica katoliĹĄkega Ĺženskega druĹĄtva. DruĹžina, v kateri so se rodili trije sinovi in hÄ?i Wilhelmina (Minka), ki se je poroÄ?ila z Gundegarjem Herbersteinom (njegova mati je bila Maria Anna Herberstein in Proskau, po kateri nosi ime Vila Herberstein), je morala grad zaradi finanÄ?nih teĹžav leta 1918 prodati. Kupili so ga sorodniki, grofi Coronini Cronberg iz Gorice, in v njihovi lasti je bil grad do konca druge svetovne vojne. DruĹžina Adamovich je ĹĄe naprej prebivala na Velenjskem gradu in tu je Ivan leta 1929 v starosti 63 let tudi umrl. DruĹžinsko linijo pa je nadaljeval njegov najmlajĹĄi sin Ivan Kapistran, oÄ?e barona Nikole. V zakonu s Stephanie grofico Pejacsevih iz Virovitice so se mu rodile tri hÄ?ere in leta 1936 se je v Osijeku kot najmlajĹĄi rodil baron Nikola, vitez reda zlatega runa, vitez, veleposlanik v miru ter nosilec velikega kriĹža, odliÄ?ja za zasluge ÂťPro Merito MelitensiÂŤ, malteĹĄkega reda in prejemnik hrvaĹĄkega reda kneza Branimirja.

Sodelavke in sodelavci Muzeja Velenje se ga bomo s hvaleĹžnostjo spominjali.

Mateja Medved

107,8 MHz Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

od 2. 2. do 8. 2.

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

1. februarja 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 2. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 24

V Velenju edinstveno VzorÄ?no mesto v Evropi Pri obiskovalcih bo spodbujalo radovednost in jim z raznolikimi interaktivnimi orodji omogoÄ?alo osebno izkuĹĄnjo stika s sodobno znanostjo

Velenje – Slovenija bo jutri, v petek, 2. februarja opoldne, v prostorih Nakupovalnega centra v Velenju dobila edinstveno VzorÄ?no mesto, prvi tak primer v Evropi. V njem bodo obiskovalci odkrivali interaktivne uÄ?ne postavitve.

Vsako leto bodo v njem zamenjali po tri teme, letos bo to robolektrika, 10.000 milj in vojne sveta. Na Ulici virtualne resniÄ?nosti bodo mladi lahko izkusili virtualno resniÄ?nost in s pomoÄ?jo simulacij spoznali razliÄ?na delovna okolja, v transmedijskem kotiÄ?ku bo

â?ą

đ&#x;”˛

V njem bodo mladi in stari raziskovali, ustvarjali in ĹĄirili obzorja.

Slavnostno odprtje v petek opoldne

VzorÄ?no mesto bodo za javnost slavnostno odprli jutri, v petek, 2. februarja, ob 12. uri. Dogodek bo vodil igralec Marko Mandić, program pa bo popestril rap trio Pattern z raperjema Brunom Ĺ oncem in Igorjem Kuno ter virtualnim Nikolo Teslo.

predvajan program Znanstvene TV za otroke in mlade, v katerem bo poudarek na pripovedovanju zgodb s ĹĄtevilnimi mediji, digitalno pismenostjo in varno uporabo spletnih druĹžbenih omreĹžij. V digitalnem laboratoriju se bodo obiskovalci lahko preizkusili v programiranju,

Z veÄ? denarja bi delali bolj sproĹĄÄ?eno

razvijali pametne reĹĄitve in celo izdelali prototipe zamisli. Interaktivna soba pobega pa bo namenjena novi metodi preverjanja znanja, ki ga bodo obiskovalci pridobili v VzorÄ?nem mestu in ponudila prehode med resniÄ?nim in virtualnim svetom.

Gre za veliko stvar, zato bodo v Velenju pred slavnostnim odprtjem pripravili novinarsko konferenco, na kateri bodo sodelovali tisti, ki imajo zasluge za ta edinstveni projekt v tem okolju in, kot Ĺže reÄ?eno, tudi prvi v Evropi.

O VzorÄ?nem mestu bosta govorila Ĺžu-

Milena KrstiÄ? – Planinc

AndragoĹĄki zavod Ljudske univerze Velenje letno organizira veÄ? kot 380 razliÄ?nih izobraĹževalnih programov in projektov za pribliĹžno 7.000 ljudi. Kot prvi v drĹžavi so za spletno izobraĹževalno igro prejeli nagrado Sustainable energy Europe Award in nagrado za najboljĹĄo izobraĹževalno igro na Nizozemskem.

Je edina izobraĹževalna institucija za odrasle v Evropi, ki je za mednarodne projekte prejela Ĺže tri jabolka kakovosti in trenutno sodeluje v kar 11 projektih programa Erasmus.

Gasilci za druĹžino Rednak zbrali skoraj 7 tisoÄ?akov Gasilci Ĺ aleka so organizirali dobrodelno akcijo za pomoÄ? druĹžini, ki ji je decembra pogorela hiĹĄa

â?ą

Karneval Pust Ĺ oĹĄtanjski bo v soboto, 10. februarja, z zaÄ?etkom ob 15. uri.

ProraÄ?un Pusta Ĺ oĹĄtanjskega je vreden 18.000 evrov – Za ta denar tudi gostujejo, k Ä?emur jih zavezujejo pravila Evropskega karnevalskega zdruĹženja Ĺ oĹĄtanj – Karneval Pust Ĺ oĹĄtanjski je najveÄ?ji projekt TuristiÄ?no-olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj. Priprave nanj trajajo vsaj dva meseca. Te so v teh dneh na vrhuncu. Mesto je okraĹĄeno, sodelovanje so zagotovile tako lokalne kot slovenske in mednarodne skupine. Predsednik Peter Radoja pa za 65. karneval napovedujejo nove preseĹžke.

Od leta 2006 je Ĺ oĹĄtanj Ä?lan Evropskega zdruĹženja karnevalskih mest, s Ä?imer si zagotovi sodelovanje tujih karnevalskih skupin na svojem karnevalu.ÂťZdruĹženje deluje na osnovi izmenjav. ÄŒe gre Pust Ĺ oĹĄtanjski na gostovanje, priÄ?akuje vrnitev obiska. Lani smo ĹĄli Ä?ez mejo devetkrat in pribliĹžno toliko skupin priÄ?akujemo na naĹĄem karnevalu letos,ÂŤ pravi Radoja. Tuje skupine v Ĺ oĹĄtanj zelo rade pridejo, saj so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani dobri organizatorji. ÂťGostovanja so dobra za naĹĄe mlade Ä?lane. Ko hodijo po karnevalih v Evropi, spoznavajo kraje, kulturo, navade in ĹĄege in ljudi ter laĹžje razmiĹĄljajo o domaÄ?em in njegovi vsebini.ÂŤ Ĺ oĹĄtanjski karneval zadnja leta spremlja od tri tisoÄ? do ĹĄti-

pan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki je idejo takoj prepoznal za izvrstno in jo kot tako tudi podprl, direktorica AndragoĹĄkega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita KropuĹĄek Ranzinger, kjer so jo speljali, ter Erik Kapfer, kreativec s podroÄ?ja vizualizacij in interaktivnih pametnih tehnologij, in Miha Cojhter, strokovnjak za virtualne komunikacije in nove metode izobraĹževanja.

Brez njiju to ne bi bilo to, kar je in bo.

Mira ZakoĹĄek

Na priloĹžnostni slovesnosti so gasilci Ĺ aleka izroÄ?ili Kristini in Emilu Rednak skoraj 7000 evrov, ki so jih zbrali v solidarnostni akciji. 2. decembra la-

Emil res vesela, Ä?ek pa sprejela s solzami v oÄ?eh. Ĺ e posebej sta bila ganjena, ko sta na seznamu tistih, ki so jima darovali, videla tudi takĹĄne sokrajane, za katere dobro vesta, da tudi sami steĹžka staknejo zaÄ?etek mese-

med drugim dejal Emil. Tako dobrega odziva je bil vesel tudi namestnik poveljnika Gasilskega druĹĄtva Ĺ alek Marko Govek. ÂťVseh, ki smo gasili tisti poĹžar, se je nesreÄ?a mlade druĹžine zelo dotaknila, in ko smo se vrnili

Da je Ĺ oĹĄtanj karnevalsko mesto, se v teh dneh Ĺže vidi. (foto: Janja KoĹĄuta - Ĺ pegel)

ri tisoÄ? ljudi. Tudi letos jih priÄ?akujejo toliko. Mesto za tako velik karneval postaja Ĺže tesno. ÂťPredvsem nas muÄ?ijo prenoÄ?iĹĄÄ?a. V neposredni okolici jih je premalo za vse tuje skupine, spremljevalce in obiskovalce.

Zagotovimo jih v ĹĄirĹĄi okolici.ÂŤ

â?ą

Lani so ĹĄli Ä?ez mejo devetkrat.

KakĹĄna pa je formula, da se je karneval obdrĹžal tako dolgo, in to nepretrgoma? ÂťTradicija. Ta je tista. Z njimi je zaÄ?ela Janezova mama iz LajĹĄ. Seveda pa je potrebno tudi trdo delo, smisel za improvizacijo, sestavo programa. S tem ko smo stopili v evropsko zdruĹženje, ko vidimo in spremljamo, kako karnevali delujejo drugje, so se nam odprla tudi nova obzorja. Te izkuĹĄnje

so nam v veliko pomoÄ?. Skratka, rekel bi – domiĹĄljija, delavnost, izkuĹĄnje in seveda denar.ÂŤ Tega pa ni nikoli dovolj. ÂťProraÄ?un Pusta Ĺ oĹĄtanjskega, glavnino zagotovi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, bi moral biti precej veÄ?ji, da bi lahko delali bolj sproĹĄÄ?eno. Letos raÄ?unamo na 18.000 evrov, morda 19.000. Potrebovali bi jih vsaj 5.000 veÄ?. Obvezani smo namreÄ?, da po koncu naĹĄega karnevala zaÄ?nemo obiskovati druge karnevale. Avtobusni prevozi so dragi. Zato tudi med letom iĹĄÄ?emo sredstva, da lahko izpolnimo, kar moramo.ÂŤ Pust Ĺ oĹĄtanjski je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj uvrstila v seznam nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine lokalnega pomena, na kar so zelo ponosni. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

ÄŒek so gasilci predali na priloĹžnostni slovesnosti Kristini in Emilu Rednak.

ni jima je namreÄ? kljub njihovi hitri intervenciji do tal pogorel dom, kar je gasilce moÄ?no pretreslo, ĹĄe posebej, ker je bila Kristina tik pred porodom. O solidarnostni akciji, ki so jo takoj zaÄ?eli, smo Ĺže pisali v tedniku NaĹĄ Ä?as in poroÄ?ali na Radiu Velenje. Odziv sokrajanov je bil velik in tega sta bila Kristina in

ca s koncem. Mlada druĹžinica biva zdaj v najemnem stanovanju in si seveda zelo Ĺželi spet svoj dom. Za zdaj so poÄ?istili pogoriĹĄÄ?e in bodo zaÄ?eli pripravljati novogradnjo, za kar jima bo zelo prav priĹĄel tudi solidarnostno zbran denar. ÂťRes je Ä?loveku toplo pri srcu, ko vidi dobroto svojih sokrajanov,ÂŤ je

v gasilski dom, je enoglasno padla odloÄ?itev, da organiziramo solidarnostno akcijo,ÂŤ je povedal, poveljnik Rafko GorĹĄek pa dodal, da je ponosen na gasilce in svoje sokrajane, ki so se tako mnoĹžiÄ?no odzvali. đ&#x;”˛

Planinski ples za zabavo in za dom na KoroĹĄici Velenje – Planinsko druĹĄtvo Velenje, ki sodi med najĹĄtevilÄ?nejĹĄa druĹĄtva v mestni obÄ?ini Velenje, saj zdruĹžuje veÄ? kot 600 planinam in planinskim navadam predanih ljudi, bo v soboto, 10. februarja, ob 19. uri v restavraciji Pod Jakcem v Velenju pripravilo svoj tradicionalni, Ĺže 42. planinski ples. Ker so planinci veÄ?inoma

ljudje, ki ne obÄ?udujejo zgolj lepot narave, ampak se radi tudi druĹžijo, bo to gotovo lep veÄ?er.

LetoĹĄnji ples bo tudi dobrodelen, saj bodo Ä?isti izkupiÄ?ek namenili za izgradnjo pogorelega doma na KoroĹĄici. đ&#x;”˛