05 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-3/4°C), soboto (2/9°C) in nedeljo (3/9°C) bo preteĹžno oblaÄ?no in deĹževno.

ÄŒetrtek, 31. januarja 2019â€

ĹĄtevilka 5 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Gradnja prireditvenega prostora in odra se zaÄ?enja Pa uspeĹĄno pot v prihodnost Velenje, 24. januar – Mestna obÄ?ina Velenje je prejela konÄ?ni sklep Ministrstva za okolje in prostor o sofinanciranju Prireditvenega odra in prostora v viĹĄini 6.001.238 evrov (4,8 milijona je evropskih, dobrega 1,2 milijona pa drĹžavnih nepovratnih sredstev). Celotna naloĹžba je ocenjena na 8.862.512,43 evra.

Preostala sredstva do vrednosti celotne na-

loĹžbe bo zagotovila Mestna obÄ?ina Velenje, ki bo z izgradnjo sodobnega prireditvenega prostora in odra trajnostno sanirala degradirano obmoÄ?je (veliko veÄ? kot 46 tisoÄ? m2) s povrnitvijo druĹžbene, okoljske in ekonomske vrednosti.

Na prireditvenem prostoru in odru bo mogoÄ?e organizirati veÄ?je dogodke, festivale in

koncerte za do 30 tisoÄ? obiskovalcev. Projekt je zasnoval velenjski arhitekt Rok Poles.

V Mestni obÄ?ini Velenje bodo zdaj, ko so dobili dokonÄ?ni sklep, lahko zaÄ?eli izvajati postopke za pripravo razpisov za izbiro izvajalcev. Gradnja naj bi bila dokonÄ?ana naslednje leto.†đ&#x;”˛

mz Tatjana PodgorĹĄek

Pogled na oder s prireditvenega prostora

V soboto ob 20.15 veliki rokometni derbi

16

V Gorenju pogodb za doloÄ?en Ä?as niso podaljĹĄali Velenje – Zaradi velikih proizvodnih potreb je Gorenje jeseni lani dodatno zaposlilo nekaj sto delavcev za doloÄ?en Ä?as, teh pogodb – skupaj gre za nekaj veÄ? kot 300 delavcev – pa za zdaj ne bodo podaljĹĄali. V zadnjih tednih so namreÄ? intenzivno proizvajali vgradne hladilno-zamrzovalne aparate, ki jih bodo v prihodnjih mesecih preselili na lokacijo v Valjevu, zmogljivosti v Velenju pa namenili gradnji nove linije pomivalnih strojev, ki bo predvidoma sestavljena Ĺže sredi letoĹĄnjega leta. Takrat bodo za to proizvodnjo vnoviÄ? iskali delavce, ki pa jih bodo zaposlovali za daljĹĄe Ä?asovno obdobje.

Gorenje se obenem intenzivno pripravlja tudi na gradnjo nove tovarne televizorjev, v kateri bi lahko ĹĄe pred koncem prihodnjega leta delo dobilo med 300 in 400 zaposlenih, ko pa bo tovarna obratovala s polno kapaciteto, pa ĹĄe precej veÄ?. V tem Ä?asu poteka v Gorenju tudi preoblikovanje iz delniĹĄke druĹžbe v druĹžbo z omejeno odgovornostjo, kar bo po navedbah vodstva poenostavilo poslovanje podjetja, ki ga je sredi preteklega leta kupil kitajski koncern Hisense. đ&#x;”˛

mz

17.684 devetoĹĄolcev in 19.639 dijakov zakljuÄ?nih letnikov je pred eno od pomembnih, nekateri menijo celo najpomembnejĹĄih odloÄ?itev v Ĺživljenju. Izbrali naj bi ĹĄolo, na kateri bodo pridobili znanje za opravljanje Ĺželenega poklica.

Na informativnih dnevih, ki bodo 15. in 16. februarja, bodo pridobili nekatere informacije o moĹžnostih, pogojih izobraĹževanja, o marsiÄ?em, kar naj bi jim pomagalo pri razvoju njihovih sposobnosti, odloÄ?iti pa se bodo morali sami. Odgovor na vpraĹĄanje, kako se odloÄ?iti, Ä?emu dati na tehtnici veÄ?jo teĹžo: sanjskemu poklicu ali zaposlitvi, zagotovo ni enostaven za tiste, ki imajo v precejĹĄnji meri Ĺže zaÄ?rtano pot, ki Ĺže v teh letih vedo, kaj Ĺželijo poÄ?eti, ĹĄe bolj stresno pa je za tiste, ki ĹĄe ne vedo, kaj jih veseli, v Ä?em so dobri, kaj bi se radi nauÄ?ili. Ĺ olski svetovalni delavci pravijo, da je slednjih vse veÄ?. Med razloge za negotovost navajajo veliko ponudbo, izbiro, pa tudi dejstvo, da starĹĄi prevzemajo odgovornost, iĹĄÄ?ejo zanje informacije, spraĹĄujejo ‌, otroci pa so neaktivni, s slabo samopodobo, vpeti v virtualni neresniÄ?ni svet, brez motivacije. ÂťTa bi morala biti na prvem mestu,ÂŤ mi je pred nedavnim dejal podjetnik, ki se je izuÄ?il za orodjarja, danes pa vodi uspeĹĄno podjetje z 20 zaposlenimi. ÂťIzbrati je potrebno poklic, v katerem Ä?lovek najde veselje, v katerem je nadpovpreÄ?en, saj brez Ĺžara pri delu ni mogoÄ?e doseÄ?i rezultatov, ki jih od zaposlenega priÄ?akujeĹĄ,ÂŤ je ĹĄe dodal. Temu v prid govorijo tudi rezultati ankete med odloÄ?evalci v vodilnih slovenskih podjetjih.

Ti kaĹžejo, da ko izbirajo med kandidati za zaposlitev, upoĹĄtevajo na prvem mestu motivacijo, nato pa ambicioznost in potencial, precej visoko so dodatne kompetence, formalna izobrazba je ĹĄele na devetem mestu. Tudi na podjetniĹĄki poti bo uspeĹĄen tisti posameznik, ki opravlja poklic, ki ga ljubi in izpolnjuje, ki samozavestno opravlja naloge in jih zna povezati v smiselno celoto. Uspeh ni doseĹžena stopnja izobrazbe ali opravljanje poklica, ki so ga za otroka izbrali starĹĄi. Slaba samopodoba, negotovost sta odraz stanja v naĹĄi druĹžbi, ĹĄola pa je eden od izzivov na Ĺživljenjski poti. Vsak si Ĺželi biti na njej uspeĹĄen. In kako? Albert Schweizer, filozof, pisatelj in teolog, je zapisal, da uspeh ni kljuÄ? do sreÄ?e. SreÄ?a je kljuÄ? do uspeha. ÄŒe imaĹĄ rad to, kar delaĹĄ, boĹĄ uspeĹĄen. Pa uspeĹĄno pot v prihodnost. đ&#x;”˛

V sindikatu SKEI so zaskrbljeni Predsednik Ĺ˝an Zeba: ÂťS trenutno proizvodno dinamiko bomo teĹžko dosegli zastavljene cilje. Po optimistiÄ?nih napovedih o poveÄ?anju proizvodnje ter dodatnem zaposlovanju in pomlajevanju kolektiva nas je informacija, da se veÄ? kot 300 sodelavcem za doloÄ?en Ä?as ne podaljĹĄa pogodba o zaposlitvi, negativno presenetila. Po zelo dobrih ocenah na testih naĹĄih aparatov nove generacije vsekakor priÄ?akujemo poveÄ?anje proizvodnje in zapolnitev proizvodnih kapacitet, vseh novih investicij pa bomo najbolj veseli takrat, ko se bodo le te tudi zgodile. Ĺ˝elimo pa si tudi, da bi pri preoblikovanju podjetja upoĹĄtevali Ĺželje đ&#x;”˛ zaposlenih.ÂŤ â€

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

31. januarja 2019

Prihaja zagovornik naÄ?ela enakosti

LOKALNE novice

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? bo sprejel gospodarstvenike

Nov samostojni drĹžavni organ za varstvo pred diskriminacijo Zagovornik naÄ?ela enakosti bo predstavitveno kampanjo po Sloveniji zaÄ?el z obiskom Ĺ aleĹĄke doline

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? bo v torek, 5. februarja, ob 18. uri v PodjetniĹĄkem centru Standard sprejel gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike. Tudi na ta naÄ?in iĹĄÄ?e Mestna obÄ?ina Velenje poti, ki bodo vodile k skupnim boljĹĄim pogojem in rezultatom. Ĺ˝e doslej si je Mestna obÄ?ina Velenje prizadevala ustvarjati Ä?im boljĹĄe pogoje za gospodarski razvoj, s tem pa Ĺželijo nadaljevati tudi v prihodnje. Med gosti bo tudi manager leta 2018 BoĹĄtjan Gorjup. SreÄ?anje bo z nastopom obogatila Dunja Vrhovnik.

Tina Felicijan

đ&#x;”˛

mz

Stanovanjski zakon je treba spremeniti Velenje – Ĺ˝upan Metne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je naslovil na ministra za okolje in prostor odprto pismo, v katerem opozarja na nujnost spremembe stanovanjske zakonodaje. V tukajĹĄnjem okolju je bilo zgrajenih veliko stanovanjskih blokov, ki imajo poleg pritliÄ?ja ĹĄe ĹĄtiri etaĹže, po stari zakonodaji pa gradnja dvigal ni bila potrebna. Zdaj je zaradi starajoÄ?ega prebivalstva vse veÄ? Ĺželja po vgradnji dvigal. Gradbeno dovoljenje za ta poseg je moĹžno pridobiti, Ä?e vsi stanovalci (100 odstotno) pristopijo k temu. To pa je v praksi skorajda neizvedljivo, zato predlaga KontiÄ? takojĹĄnjo spremembo stanovanjskega zakona, in sicer ukinitev udeleĹžbe 100 odstotnih lastniĹĄkih deleĹžev, in sicer za vsa gradbena dela, s katerimi si stanovalci izboljĹĄujejo Ĺživljenjske pogoje v stanovanjskem objektu. đ&#x;”˛

mz

Stanovanjski razpis spomladi Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je zadnji razpis za najem in zamenjavo neprofitnih stanovanj objavila leta 2015. Na prednostno lestvico za najem in zamenjavo stanovanj se je uvrstilo 60 prosilcev, od tega jih je 20 Ĺželelo zamenjati stanovanja. Doslej so stanovanjska vpraĹĄanja uspeli reĹĄiti ĹĄtiridesetim.

Ker se je v vmesnem Ä?asu pojavilo veliko potreb po najemu stanovanj in ker je od zadnjega razpisa preteklo Ĺže tri leta in pol, na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj razmiĹĄljajo, da bodo spomladi objavili nov razpis, pravi Andrej Volk. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ima v lasti 130 stanovanj, vsa pa so ta Ä?as zasedena. đ&#x;”˛

mkp

ÄŒebelice v Zlatem kotiÄ?ku Velenje – V Ä?etrtek, 24. januarja, so v Zlatem kotiÄ?ku Velenje odprli Ä?ebelarsko razstavo, ki je plod sodelovanja Zlatega kotiÄ?ka in ÄŒebelarskega druĹĄtva MlinĹĄek Velenje, kakor tudi Zlate mreĹže in Mercatorja.

Razstavljeni so stari in novi panji razliÄ?ni Ä?ebelarski pripomoÄ?ki, stara in nova Ä?ebelarska oprema, okvirji, slike satov z raznimi oblikami zaleĹženosti in stanjem satja ter ĹĄe kaj. Razstava bo odprta do 10. februarja 2019. Organizatorji vabijo na ogled ljubitelje Ä?ebel in Ä?ebelarstva in vse zvedave ljudi. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

Cesta v ReÄ?ici ob Paki Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je lani v jeseni objavila razpis za obnovo ceste in izgradnjo ploÄ?nika v ReÄ?ici ob Paki na relaciji od regionalne ceste proti baru C1. Ker so bile prispele ponudbe izvajalcev precej viĹĄje od predvidevanj, se je odloÄ?ila za razveljavitev razpisa.

Enak razpis je obnovila letos, pri odpiranju ponudb pa so na obÄ?inski upravi ugotovili, da je najniĹžja ponudba bistveno niĹžja od lanske. ZnaĹĄa 108.000 evrov brez DDV-ja, je pa ponudba ĹĄe v postopku preverjanja. V predlogu letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una je denar za naloĹžbo zagotovljen, zato bi lahko pogodbo podpisali takoj, ko bo ta sprejet. Po predvidevanjih naj bi proraÄ?un sprejeli na seji obÄ?inskega sveta predvidoma 25. februarja.

Projekt predvideva rekonstrukcijo ceste, izgradnjo meteorne kanalizacije, ploÄ?nika ter prestavitev elektriÄ?nih vodov v zemljo. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

tp

Velenje – Oktobra leta 2016 je tudi v Sloveniji zaÄ?el delovati Zagovornik naÄ?ela enakosti, nov samostojni drĹžavni organ za varstvo pred diskriminacijo. Pravno podlago ima v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo, DrĹžavni zbor pa je za prvega zagovornika naÄ?ela enakosti s petletnim mandatom izvolil sociologa Miho Lobnika, ki ima veÄ?letne izkuĹĄnje pri spodbujanju enakopravnosti in prepreÄ?evanja diskriminacije. Zagovornik naÄ?ela enakosti spodbuja enakost in prepreÄ?uje diskriminacijo, jo ugotavlja in odpravlja, sprejema predloge za obravnavo diskriminacije ter v

sodelovanju s pristojnimi inĹĄpekcijami izvaja inĹĄpekcijske nadzore nad izvajanjem doloÄ?b Zakona o varstvu pred diskriminacijo in

drugih zakonov glede prepovedi posameznih oblik diskriminacije,

Z zagovornikom se lahko sreÄ?ate v Velenju

Zagovornik naÄ?ela enakosti bo 5. februarja zaÄ?el predstavitveno kampanjo po Sloveniji z obiskom Ĺ aleĹĄke doline. Ekipa se bo dopoldne v Velenju sreÄ?ala z Ĺžupani vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in, popoldne pa z lokalnimi gospo-

Zagovornik naÄ?ela enakosti Miha Lobnik

darstveniki in nevladnimi organizacijami. Ob 17. uri bo zagovornik naÄ?ela enakosti Miha Lobnik na javnem pogovoru predstavil delovanje organa in odgovarjal na vpraĹĄanja o diskriminaciji. Med 13. in 16.30 pa bo v upravni stavbi Mestne obÄ?ine Velenje odprta terenska pisarna zagovornika za obÄ?anke in obÄ?ane. đ&#x;”˛

ÄŒe se tudi vi sooÄ?ate z diskriminacijo in vas zanima karkoli v zvezi z diskriminacijo ali menite, da bi lahko bili vi ali vaĹĄi bliĹžnji diskriminirani, pa doslej niste upali ali uspeli vpraĹĄati, se lahko prijavite za pogovor s pravnikom v terenski pisarni Zagovornika naÄ?ela enakosti na telefon 01 4735 531 ali piĹĄete na gp@zagovornik-rs.si. Terenska pisarna bo 5. februarja med 13. in 16.30 odprta v upravni stavbi Mestne obÄ?ine Velenje.

Ponovni dvig nakupne cene toplotne energije Velenje – Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj je 11. januarja seznanila Komunalno podjetje Velenje, da je 7. januarja na Agencijo za energijo vloĹžila zahtevo za spremembo variabilnega dela cene toplotne energije. Kot razlog za tokratno ponovno spremembo oziroma dvig cene toplotne energije v TEĹ navajajo stroĹĄek nakupa emisijskih kuponov za leto 2019. Nakup emisijskih kuponov po njihovem izraÄ?unu neposredno vpliva na

variabilno ceno proizvodnje toplote, izhodiĹĄÄ?no ceno proizvodnje toplote in seveda tudi na ceno toplotne energije pri konÄ?nih uporabnikih. S tem se tukajĹĄnje obÄ?ine ne strinjajo, saj se ne strinjajo Ĺže s prejĹĄnjo skoraj 58-odstotno podraĹžitvijo, za katero ĹĄe vedno niso razjasnjene vhodne cene.

O tem je tudi razpravljal svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja na vÄ?erajĹĄnji seji (po zakljuÄ?ku redakcije).

ÄŒe bo TEĹ uspela s svojo zahtevo, bi znaĹĄala povpreÄ?na nakupna cena toplote z vkljuÄ?itvijo emisijskih kuponov 21,3202 evra/MWh, kar pomeni 23,58-odstotni dvig v primerjavi s ceno, ki je veljala pred novembrsko podraĹžitvijo. Ĺ˝e ob prejĹĄnji podraĹžitvi je poslal velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? odprto pismo odgovornim v HSE in drĹžavi, a odgovorov ĹĄe niso dobili. đ&#x;”˛

mz

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

RogaĹĄki Kristal in orglarski center Kdo v Evropo? – CELEBUS vabi – Grofica Katarina – Slatinski mega projekt – Alma v svet Leto se je obrnilo, na nekaterih podroÄ?jih pa gre vse po starem. Po stresnih lanskih parlamentarnih in lokalnih volitvah zdaj nekatere Ĺže pretresa Ä?as evropskih. Te obiÄ?ajno, bi lahko rekli, gredo bolj ali manj mimo veÄ?ine Slovencev, a za nekatere so zelo pomembne. ZlobneĹži bi rekli, da zaradi dobro plaÄ?anega dela in podobnega. V vodstvih nekaterih strank je Ĺže zaznati napetosti, predvsem v zvezi s sestavo liste; ni vseeno, kdo je na vrhu. Sicer pa mnogi napovedujejo, da bodo voliĹĄÄ?a ob teh volitvah ĹĄe bolj samevala kot ob obeh lanskih domaÄ?ih.

Celjani pa lahko konÄ?no reÄ?ejo: pa ga imamo tudi mi. V zaÄ?etku tedna je konÄ?no tudi v kneĹžjem mestu stekel javni potniĹĄki promet oziroma mestni avtobus – CELEBUS. Dolgo so ga naÄ?rtovali, dolgo naÄ?rte izpolnjevali, zdaj se je deset avtobusov podalo na pet prometnih linij. Avtobusi so ÂťÄ?istiÂŤ, ĹĄe bolj kot elektriÄ?ni. Za pogon uporabljajo stisnjen zemeljski plin. Celje ja paÄ? Ĺže zelo moÄ?no obremenjeno s praĹĄnimi delci. Za potrebe mestnega prometa so tako zgradili tudi novo polnilno postajo za tovrstni pogon. Ta ni le za avtobuse, uporabljajo jo lahko tudi ostali, ki imajo vozila na tovrsten pogon. Po vsem, kar so storili, upajo, da se bo mestni promet res prijel in bo v srediĹĄÄ?u mesta manj avtomobilov. Pa Ä?eprav voĹžnja ne bo povsem zastonj.

Pred dnevi pa je priĹĄlo do posebne mariborsko-celjske oziroma srbsko-celjske ÂťnavezeÂŤ. In to na prireditvi ob 800-letnici samostojne Srbske pravoslavne cerkve, ko so se spomnili tudi 600-letnice rojstva srbske princese Katarine Kantakuzine Branković. Ta je med Celjani seveda poznana kot kasnejĹĄa soproga celjskega kneza Ulrika II, grofica Katarina. Po Ulrikovi smrti si je prav ona prizadevala za ohranitev posesti Celjskih. Katarina pa naj bi s sabo na naĹĄa tla pripeljala prve pravoslavne duhovnike in druĹžine. Celje Ĺže dolgo pravoslavne cerkve nima veÄ?, saj so Nemci med vojno na sedanjem GledaliĹĄkem trgu veliko pravoslavno cerkev poruĹĄili. Novo v kneĹžjem mestu Ĺže dolgo naÄ?rtujejo, zadnja lokacija je predvidena blizu Cinkarne. Ta Ä?as jim pomaga katoliĹĄka cerkev, saj pravoslavci opravljajo obrede v cerkvi sv. Maksimiljana. Osnova te cerkve je ĹĄe iz Ä?asa celjskih grofov.

OÄ?i mnogih pa so bile zadnje dni znova uprte v RogaĹĄko Slatino.

Kocka naj bi bila padla, ta turistiÄ?no zdraviliĹĄki kraj naj bi dobil

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

najviĹĄjo stavbo v drĹžavi, razgledni stolp Kristal. A ta naj bi bil le del novega slatinskega atraktivnega projekta. Na obmoÄ?ju nekdaj znanega, kasneje propadlega podjetja Mizarstvo, namreÄ? zasebnik, svetovno znani orglarski mojster Anton Ĺ krabl, naÄ?rtuje izgradnjo najveÄ?jega orglarskega centra v Evropi. Razen velike dvorane naj bi bile v njem tudi ene najveÄ?jih orgel na svetu. NaloĹžba naj bi veljala okoli 400 milijonov evrov. Nekaj naj bi bilo evropskih sredstev, sodeloval naj bi ĹĄe investitor iz tujine – skratka, denar za to naloĹžbo naj bi bil zagotovljen. Prvi korak so naredili Ĺže tudi slatinski svetniki, saj so potrdili spremembe obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta. ObÄ?ina bo razen stolpa Kristal zgradila tudi nadhod do tega obmoÄ?ja. Ves zasnovani projekt naj bi uresniÄ?ili v petih letih.

Ponekod naÄ?rtujejo nove objekte, drugod bi radi ÂťzapolniliÂŤ Ĺže obstojeÄ?e. Tako Planinsko druĹĄtvo Ĺ entjur iĹĄÄ?e najemnika za njihov planinski dom na Resevni, ki se ponaĹĄa tudi z 20-metrskim razglednim stolpom. To je priljubljena postojanka za planince in pohodnike, razgled z vrha stolpa pa sega daleÄ? naokoli. Pomembna postojanka za marsikoga je tudi Skazova hiĹĄa v Ĺ marju pri JelĹĄah, ki se ponaĹĄa tudi s staro vinsko kletjo. To zdaj upravlja DruĹĄtvo vinarjev in kletarjev Trta, s samo zgodovinsko hiĹĄo pa imajo na Ĺ marskem ĹĄe velike naÄ?rte. Po obnovi, ki se je bodo kmalu lotili, bo postala pomemben del projekta In cultura veritas. To je projekt Ä?ezmejnega sodelovanja med HrvaĹĄko in Slovenijo. Na naĹĄi strani poleg obÄ?ine Ĺ marje v njem sodelujeta ĹĄe Razvojna agencija Sotla ter Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Skupna vrednost projekta, ki so ga zaÄ?eli uresniÄ?evati Ĺže lani, konÄ?ali pa naj bi ga prihodnje leto, je dober milijon evrov, 850 tisoÄ? bo iz skladov Âťprimaknila EvropaÂŤ.

Pa ĹĄe to: letos mineva sto let, odkar je znamenita Celjanka Alma Karlin sama krenila na pot okoli sveta. Ob stoletnici tega podviga bo spet potovala po svetu, a malo drugaÄ?e. Z upodobitvijo na znamki. PoĹĄta Slovenije je namreÄ? izdala 40 tisoÄ? znamk z Almo Karlin z njenim znamenitim pisalnim strojem.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

31. januarja 2019

S podraĹžitvijo vrtcev obremenili proraÄ?un za pol milijona Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so opravili svojo prvo zelo obseĹžno vsebinsko sejo, ki so jo namenili dokonÄ?nemu konstituiranju, niso pa se mogli izogniti podraĹžitvam vrtcev in pomoÄ?i na domu, te cene pa so kljub temu ĹĄe vedno med najniĹžjimi v Sloveniji Mira ZakoĹĄek

Velenje, 29. januarja – Prvi vsebinski seji novega sestava Mestne obÄ?ine Velenje so prisostvovali vsi svetniki in se tudi dogovorili o vseh 29 predvidenih in ĹĄe dveh dodatnih toÄ?kah, ki so ju uvrstili na dnevni red. So se pa morali tokrat sooÄ?iti s podraĹžitvami, kar so sprejemali z veliko teĹžavo.

zakonom,ÂŤ je bil kritiÄ?en Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, a kaj drugega kot predlagati poviĹĄanje mu ni preostalo.

Mestna obÄ?ina Velenje plaÄ?uje pribliĹžno 70 odstotkov stroĹĄkov vrtca (okoli 5 milijonov evrov na leto), zato je za tolikĹĄen deleĹž

v lanskem letu, porabili zgolj za otroĹĄko varstvo. Kje bodo vzeli denar za te dodatne obremenitve v drugih javnih zavodih, za zdaj ni jasno.

Kljub podraĹžitvi ostajajo cene Vrtca Velenje med najniĹžjimi v drĹžavi, podraĹžitev pa bodo seveda

Juvan (NSi) – zmanjĹĄali so obremenitve starĹĄev za poÄ?itniĹĄki Ä?as, ko otroci vrtca ne obiskujejo.

DraĹžja tudi pomoÄ? na domu

Svetniki so iz istih razlogov kot vrtce podraĹžili tudi varstvo

z niĹžjimi prejemki pa ĹĄe veliko veÄ?. ÂťSmo ena redkih obÄ?in, ki pomoÄ?i na domu zagotavlja tolikĹĄen deleĹž,ÂŤ je poudaril Ĺžupan Bojan KontiÄ?. Ekonomska cena ure pomoÄ?i na domu znaĹĄa med tednom 19,27 evra na uro (ob nedeljah 23,86, ob praznikih 25,01 evra).

ObÄ?ina subvencionira celotne stroĹĄke strokovne priprave, 50-odstotno pa stroĹĄke in neposredno socialno oskrbo. Veljavna pa je tudi posebna lestvica subvencio-

Dopolnili delovna telesa sveta

Vrtci draĹžji za deset odstotkov

Ĺ˝e nekaj Ä?asa je bilo jasno, da se podraĹžitvi vrtca tokrat ne bodo mogli izogniti. Druge moĹžnosti tudi ni, Ä?e Ĺželijo v tukajĹĄnjem okolju ohraniti otroĹĄko varstvo na doseĹženi ravni. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, je vlada ugodila sindikatom in zaÄ?ela odpravljati plaÄ?na nesorazmerja. To seveda pomeni dvig plaÄ? tudi v vrtcih, sredstev za to pa ni zagotovila.

Ker paÄ? sodijo vrtci pod obÄ?inska okrilja, se morajo obÄ?ine znajti, kakor vedo in znajo. ÂťNikakor nismo proti dvigu teh plaÄ?, a vlada bi morala za to zagotoviti tudi potrebna dodatna sredstva, a tega ni storila.

TakĹĄno prelaganje obveznosti je sporno in ni v skladu z evropsko listino, z ustavo, pa ĹĄe s kakĹĄnim

Darinka Mravljak (DeSUS) je v imenu svetniĹĄke skupine podraĹžitev podprla. Med drugim je dejala: ÂťNismo proti dvigu plaÄ? v javnem sektorju, smo pa nezadovoljni, da vlada za dodatne obveznosti ni zagotovila potrebnih sredstev. PodraĹžitev je torej neizogibna, Ä?e Ĺželimo ohraniti doseĹženo raven pomoÄ?i na domu. Smo pa lahko ponosni, da je Mestna obÄ?ina Velenje tista, ki zagotavlja na tem podroÄ?ju najveÄ?je subvencije, in s ponosom lahko ponovno potrdim, da smo starosti prijazna obÄ?ina.ÂŤ

podraĹžitve obremenila tudi obÄ?inski proraÄ?un (500.000 evrov), kar pomeni, da so vso dodatno povpreÄ?nino, ki so jo v drĹžavi z velikim zadovoljstvom sprejemali

Ä?utili tudi starĹĄi,in sicer odvisno od socialnega poloĹžaja – med 4 in 32 evri.

So pa svetniki potrdili amandma na pobudo svetnice Veronike

na domu. Znova veÄ?ino bremen prevzema proraÄ?un, ki zagotavlja v vseh primerih veÄ? kot polovico ekonomske cene, pri uporabnikih

niranja plaÄ?il, po kateri plaÄ?ujejo storitev uporabniki med tednom odvisno od svojih prihodkov – od niÄ? pa do 9,19 evra na uro.

Rekle so â?ą

KolikĹĄne so nove ekonomske cene?

• Dnevni program prvega starostnega obdobja 469,17 evrov • Kombinirani oddelki in starostna skupina 3 do 4 leta 367,02 evra • Dnevni program drugega starostnega obdobja 348,37 evra • Krajťi program 106,86 evra • Razvojni oddelek 845,37 evra

Irena Sivka (SD): Predlog podraĹžitve Vrta Velenje smo svetniki SD podprli, z nobenim veseljem, ki ga poviĹĄanja cen nikakor ne prinaĹĄajo. Smo pa ob tem resno zaskrbljeni, kaj se bo dogajalo, Ä?e bo drĹžava ĹĄe naprej sprejemala dogovore s socialnimi partnerji, zaveze pa prenaĹĄala na lokalne skupnosti.ÂŤ

Na prejĹĄnji seji, ko so imenovali delovna telesa sveta, vse svetniĹĄke skupine niso posredovale svojih predlogov, zato so z dokonÄ?nim imenovanjem poÄ?akali. Tokrat so jih dopolnili. V Odbor za gospodarstvo so imenovali Mateja Jenka, za Ä?lana Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Klavdijo Ĺ eruga, v Komisijo za mladinska vpraĹĄanja Dimitrija Amona, v Svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj Suzano Veber in v Svet lokalnih skupnosti Centra za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka Draga Korena. đ&#x;”˛

Suzana KavaĹĄ (SDS): ÂťPodraĹžitve nismo podprli, ker mislimo, da so ukrepi takĹĄni, ki obremenjujejo obÄ?ane, nepotrebni. Kam bomo priĹĄli, Ä?e bomo ĹĄe naprej dvigovali cene, verjetno sledi tudi podraĹžitev komunalnih storitev.ÂŤ Veronika Juvan (NSi): ÂťNisem za podraĹžitev, to je veliko breme za starĹĄe, sem pa vesela, da smo jih s sprejetim amandmajem malo razbremenili.ÂŤ

Komisije imenovane, delo se lahko zaÄ?ne Na sredini seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so imenovali Ä?lane in Ä?lanice komisij in odborov, potrebnih za nemoteno delo, in sprejeli okvirni program dela – David Ravnjak nov Ä?lan sveta, Mateja Kumer ni veÄ? Ä?lanica

ĹĄoĹĄtanjski gasilci. Da tudi bodo, pa je na seji pojasnil direktor obÄ?inske uprave Drago Koren.

Aktivnosti so Ĺže stekle. Pohvalil je projekt Ĺ oĹĄtanjskega busa, ki ga zdaj na obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj po poskusnem obdobju analizirajo. ZaniV svet lokalnih skupnosti malo ga je, kako Centra za socialno delo mu kaĹže v prihoSavinjska-Ĺ aleĹĄka so imenovali dnje, in predlagal, da brezplaÄ?ne voAlenko VerbiÄ?. Ĺžnje do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj zagotovijo pa so bliĹže. Za to so v Velenju tudi krajanom drugih krajevnih usposobili gasilce, ki pridejo na skupnosti obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ne pomoÄ?, in jih za te namene tudi samo meĹĄÄ?anom Ĺ oĹĄtanja. đ&#x;”˛ dodatno usposobili. Prvi posredovalci so pripravljeni biti tudi

â?ą

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 23. januarja – Na drugi redni seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so v sredo imenovali Ä?lane in Ä?lanice odborov in komisij, ki so potrebne za nemoteno delovanje sveta, ĹĄe prej pa potrdili mandat Davidu Ravnjaku, ki bo v svetu nadomestil na listi SDS izvoljenega Darka Meniha.

Funkciji Ĺžupana in Predzadnja vrsta. H GoliÄ?nikovim so se iz Ä?lana sveta namreÄ? prve preselili Mladi za Ĺ oĹĄtanj. nista zdruĹžljivi, tako kot tudi ni zdruĹžljivo delo v obÄ?in- Ĺ oĹĄtanj v svetu lokalnih skupnosti ski upravi z opravljanjem nalog Centra za socialno delo Savinjsvetnice. Zato je Mateji Kumer, sko-Ĺ aleĹĄka. ki je bila v svet izvoljena na listi Ĺ e najdlje so se zadrĹžali pri Marjana Ĺ arca in bo nadaljevala pobudah in vpraĹĄanjih. Z njimi delo v obÄ?inski upravi, prenehal je zaÄ?el Peter Radoja (SDS). Premandat. NajbrĹž jo bo v 20-Ä?lan- nesel jih je iz krajevne skupnosti skem svetu nadomestil naslednji Lokovica, kjer bi si med drugim z liste, mag. Damjan KonovĹĄek. Ĺželeli na avtobusnih postajaliĹĄÄ?ih Na seji so sprejeli okvirni pro- – polovica jih namreÄ? nima – nadgram dela v letoĹĄnjem letu, ime- streĹĄke in to, da bi bila avtobusna novali Ä?lane in Ä?lanice odborov postajaliĹĄÄ?a v smeri voĹžnje ĹĄolskih in komisij ter predstavnico obÄ?ine avtobusov. Zanimalo ga je, Ä?e ima

Mateja Kumer

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ĹĄe kaj ograj, s katerimi so bili varovani ekoloĹĄki otoki in bi jih odstopila LokoviÄ?anom, da veter njihovih odpadkov ne bi raznaĹĄal po vsem kraju.

Boris GoliÄ?nik (Lista Borisa GoliÄ?nika) je ponovil vpraĹĄanja in pobude, ki jih je podal Ĺže na seji prejĹĄnjega sestava, pa odgovorov ni dobil. Med drugim vpraĹĄanje o prvih posredovalcih, ki (lahko) reĹĄujejo Ĺživljenja v primerih, ko so oboleli precej oddaljeni od ekipe nujne medicinske pomoÄ?i ali pa je ta na terenu, posredovalci

Kdo kje?

Odbore in komisije so na predlog komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Franc Rosec, imenovali soglasno. V nadzorni odbor so imenovani Marjan Lampret, Milan KopuĹĄar, Bojan Juras, Mirjana SevÄ?nikar; v statutarno pravno komisijo David Ravnjak, Jasmina ÄŒernoĹĄa, mag. Judita ÄŒas KrneĹža, mag. Barbara Turinek, Cvetka DraĹžnik Ladinek, Jana PodvinĹĄek, MaĹĄa Stropnik; v komisijo za okolje in prostor Ĺ˝an Delopst, UrĹĄka Delopst, UrĹĄka Kurnik, Edvard VuÄ?ina, mag. Judita ÄŒas KrneĹža, Peter Radoja, Roman KavĹĄak; v komisijo za kmetijstvo in gozdarstvo Alojz HriberĹĄek, Peter Radoja, Dragica Lesjak, Boris Lambizer, Janez Zelcer, BoĹĄtjan Rotovnik, Rok Ostervuh; v komisijo za razvoj malega gospodarstva Dragica Lesjak, Jasmina ÄŒernoĹĄa, Franc

David Ravnjak (SDS) bo svetnik namesto Ĺžupana Darka Meniha.

PeÄ?nik, Ĺ pela SoviÄ?, Janez Gavez, Matic MeĹžnar, Boris Lambizer; v komisijo za priznanja: Dragica Lesjak, mag. Judita ÄŒas KrneĹža, SreÄ?ko PotoÄ?nik, Janez Zelcer, Boris GoliÄ?nik, Pavel Ĺ˝upevc, UrĹĄka Jazbec, v Komisijo za podroÄ?je gospodarskih javnih sluĹžb Viktor Drev, Boris GoliÄ?nik, UrĹĄka Kurnik, David Ravnjak, Iztok ÄŒernoĹĄa, Matic Tajnik, Janez Zelcer; v komisijo za podroÄ?je negospodarskih javnih sluĹžb MaĹĄa Stropnik, Marko Dado Brvar, Bojana Ĺ˝nider, Maja Meh, Marija VaÄ?ovnik, David Ravnjak, Miran Hudournik; v svet za varstvo uporabnikov javnih dobrih Viktorija StariÄ?, Simona Makari, SreÄ?ko PotoÄ?nik, Deja BoĹžiÄ?, Jasmina ÄŒernoĹĄa, Petra LipiÄ?nik, mag. Damjan KonovĹĄek. ÄŒlani in Ä?lanice posameznih komisij so se vÄ?eraj, 30. januarja, sestali na konstitutivnih sejah in imenovali predsednike.

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

NAĹ I SVETNIKI

Kdo so velenjski svetniki in kaj jim je v mestu vĹĄeÄ? ter kaj ne PrejĹĄnji teden smo Ĺže predstavili 13 od 33 svetnikov, ki so predstavniki obÄ?anov v Mestni obÄ?ini Velenje. Tokrat s predstavitvijo nadaljujemo. Predstavljamo jih po vrstnem redu, kakor so se odzvali naĹĄemu povabilu. VpraĹĄali smo jih, kdo so ter kaj jim je v Velenju vĹĄeÄ? in kaj ne.

Andrej Vrbec (SDS) je novoizvoljeni obÄ?inski svetnik na listi SDS. Letos bo dopolnil 37 let. DokonÄ?al je srednjo rudarsko ĹĄolo, a kljub aktivnemu iskanju zaposlitve sluĹžbe ĹĄe vedno nima. V delovanje v lokalni politiki se je aktivno vkljuÄ?il, da bi izboljĹĄal pogoje za zaposlovanje mladih. V mandatu 2014–2018 je bil aktiven Ä?lan Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin. V prostem Ä?asu se rad druĹži s prijatelji, hodi na kulturne dogodke, igra koĹĄarko in ĹĄah.

Meni, da je Velenje lepo mesto, v njem pa mu je najbolj vĹĄeÄ? to, da lahko vsakdo najde nekaj zase.

VĹĄeÄ? mu je veliko ĹĄportnih igriĹĄÄ?, lepo jezero, hribi in vzpetine.

V Velenju pa bi bilo po njegovem ĹĄe dosti lepĹĄe Ĺživeti, Ä?e ne bi bilo prisotnega toliko nepotizma in klientelizma. Meni, da se bo posledica ĹĄtevilnega odhoda mladih izobraĹženih VelenjÄ?anov v tujino z leti vedno bolj kazala v pomanjkanju dobrega domaÄ?ega kadra.

Sebastjan Apat (SDS) bo letos dopolnil 45 let. Ĺ tudij je zakljuÄ?il na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, zaposlen je v DrĹžavnem zboru v poslanski skupini.

Prosti Ä?as, ki ga ima premalo, veÄ?inoma preĹživlja z druĹžino. Rad posluĹĄa razliÄ?ne zvrsti glasbe, obiskuje gledaliĹĄÄ?e, opero. PiĹĄe tudi poezijo.

Dnevno na poti med Velenjem in Ljubljano ob vraÄ?anju domov najraje ugleda osvetljen Velenjski grad z izobeĹĄeno slovensko zastavo. Pravi, da je Velenje neloÄ?ljiv del njegovega Ĺživljenja in mu zato ni vseeno, kako Ĺživimo in bomo Ĺživeli v njem.

PogreĹĄa boljĹĄe prometne povezave, tretjo razvojno os, letni bazen, kolesarske poti v vse smeri ter boljĹĄe pogoje za razvoj podjetniĹĄtva in gospodarstva.

Andrej KmetiÄ? (SDS) je po izobrazbi strojni mehanik, zaposlen v Gorenju Mekom. Poleg sluĹžbe se ukvarja z glasbo; poleg igranja kitare je bil v preteklosti tudi kantavtor, igral je v glasbenih skupinah Astris, Utrip, Experiment ipd. Trenutno je pevec skupine Drugo Dugme in obÄ?asno nastopa s kitaro kot solo izvajalec.

Poleg glasbe se ljubiteljsko ukvarja ĹĄe akvaristiko in teraristiko.

Velenje je kraj, v katerem je odraĹĄÄ?al in spoznal ogromno prijateljev. VĹĄeÄ? mu je kot celota, posebej pa je ponosen na prelepa gradova, obnovljene vile, jezera ‌ Meni, da je Velenje izredno lepa in mamljiva dolina, v kateri so ljudje prijazni in po veÄ?ini odprti.

Moti ga predvsem pogled na Termoelektrarno, iz katere se vali gost dim, ter dotrajane ceste v okolici Velenja. Upa, da se bo kmalu zaÄ?ela gradnja tretje razvojne osi.

Iva Lilija (SDS) je pri 23 letih najmlajĹĄa svetnica v Mestni obÄ?ini Velenje. Zaposlena je v Gorenju, d. d., kjer opravlja sluĹžbo manipulanta skladiĹĄÄ?a. V prostem Ä?asu rada posluĹĄa glasbo, bere, piĹĄe kratke sestavke in razmiĹĄljanja o najrazliÄ?nejĹĄih tematikah ter preĹživlja kvaliteten Ä?as s fantom in druĹžino.

Velenje se ji zdi izjemno simpatiÄ?no, ravno prav veliko mesto, ki ima precej zelenih povrĹĄin in Ä?udoviti jezeri za rekreacijo, otroĹĄkih igriĹĄÄ? za male nadobudneĹže, ĹĄe posebno vĹĄeÄ? pa ji je Velenjski

grad, ko zveÄ?er zasije v soju Ĺžarometov. Zadovoljna je tudi z zadostnim ĹĄtevilom priloĹžnosti za mlade.

Meni, da so regionalne ceste nedvomno potrebne obnove, prav tako si Ĺželi Ä?im prejĹĄnje izgradnje tretje razvojne osi.

Darinka Skaza (SDS) je pred upokojitvijo opravljala poklic viĹĄje upravne delavke.

Vso aktivno delovno dobo (na Premogovniku, v Gorenju, na Obrtno-podjetniĹĄki zbornici) je delala z ljudmi, kar ji je bilo v veliko veselje. Sedaj uĹživa v druĹženju z vnukom, rada je v naravi, udeleĹžuje se pohodov, izletov, rekreacije.

Pravi, da je Velenje njeno mesto. Tu je hodila v ĹĄolo, si ustvarila druĹžino, dobila zaposlitev, tu Ĺživi in tu Ĺživi tudi njen sin z druĹžino, njeni prijatelji in znanci. Moti jo, da v Velenju ĹĄe vedno stojijo kipi revolucionarjev preĹživelega reĹžima in da ceste, ulice v Velenju v veÄ?ini ĹĄe vedno nosijo imena, ki so omadeĹževana s krvjo. Pravi, da je ĹĄe po 27 letih samostojne Slovenije po mestu videti vedno veÄ? simbolov in prireditev, ki poveliÄ?ujejo totalitarni reĹžim in zloÄ?inca Tita. Ima obÄ?utek, da Velenje ni veÄ? slovensko mesto, saj ob sprehodu v njem le redko sliĹĄi slovensko besedo, kar jo zelo Ĺžalosti.

Suzana KavaĹĄ (SDS) je bila rojena na Ptuju, po poklicu je univerzitetni diplomirani gospodarski inĹženir gradbeniĹĄtva. Takoj po zakljuÄ?ku ĹĄtudija leta 2001 se je zaposlila in delovala v gradbeniĹĄtvu. V politiko se je vkljuÄ?ila leta 2014, ker je Ĺželela, da se sliĹĄi glas navadnih ljudi, ki se sooÄ?ajo s stiskami zaradi nerazumnih administrativnih ovir, z nedelovanjem sodstva in izkljuÄ?evanjem posameznikov pri pridobivanju dela v dolini.

V Velenju so ji vĹĄeÄ? ljudje, urejeno mesto, preÄ?udovita gradova in jezera. V mestu se dobro poÄ?uti in se rada druĹži z ljudmi.

Ni ji vĹĄeÄ?, da se je treba zaradi pomanjkanja dela voziti na delo v druge obÄ?ine. Zelo jo motijo tudi slabe prometne povezave, tako v smeri proti Slovenj Gradcu kakor tudi proti Polzeli. PogreĹĄa zagon gradbeniĹĄtva v obÄ?ini; vÄ?asih ima obÄ?utek, da so v Velenju gradbeni Ĺžerjavi prepovedani, ker jih Ĺže veÄ? let ni opazila.

Aleksandra Vasiljević (SD) pravi, da je v prvi vrsti Ä?lovek, empat. Je zagovornica in branilka resnice, dela kot diplomirana medicinska sestra, je rekreativna ĹĄportnica, ljubiteljica dobre knjige in odliÄ?ne druĹžbe.

Meni, da v Velenju politika lokalne skupnosti s podporo razliÄ?nih vsebin in dejavnosti omogoÄ?a VelenjÄ?anom in VelenjÄ?ankam vseh generacij enake moĹžnosti za razvijanje svojih potencialov. Pravi pa, da je od nas samih odvisno, ali bomo te moĹžnosti in potenciale prepoznali in jih tudi izkoristili. Mesto ponuja neĹĄteto moĹžnosti za osebnostni, fiziÄ?ni, duhovni in karierni razvoj, kar je osnovna komponenta zdravja kot najviĹĄje vrednote.

Po njenem v Velenju sicer peĹĄÄ?ica ljudi z zavajanjem in neresnico skuĹĄa preglasiti pozitiven glas vseh ostalih. To ji ni vĹĄeÄ?.

Dimitrij Amon (SD) je ponosen poroÄ?en moĹĄki, ki ima hÄ?er in sina. Zaposlen je v Mladinskem centru, v katerem vodi programske enote multimedijskega centra, sicer pa je preteĹžno zaposlen pri organizaciji razliÄ?nih dogodkov. SreÄ?ati ga je mogoÄ?e kot tehniÄ?nega vodjo Pikinega festivala, festivala Kunigunda in ĹĄtevilnih drugih. V prostem

Ä?asu igra kerling, je aktiven Ä?lan druĹĄtva Kud Kurent 2000 in ĹĄe marsikaj.

V Velenju mu je vĹĄeÄ? veliko stvari – upa si reÄ?i, da mu je Velenje vĹĄeÄ? v celoti. Vesel je, da smo uspeli dati priloĹžnost in moĹžnost vsem, ki si Ĺželijo v Velenju ustvarjati in delati.

Kar mu ni vĹĄeÄ?, skuĹĄa spremeniti sam oziroma poiskati pomoÄ? tistih, ki mu lahko pomagajo. Pravi, da skuĹĄa tudi ob negativnih trenutkih na razmere gledati pozitivno in iskati reĹĄitve. VÄ?asih ga moti le, da so ljudje v mestu ĹĄe vedno preveÄ? nestrpni.

Janja Rednjak (SD) je predsednica humanitarne in socialne organizacije DruĹĄtva bolnikov z osteoporozo Ĺ aleĹĄke doline, predsednica ZdruĹženja borcev za vrednote NOB krajevne organizacije Vinska Gora in kot trenerka projekta 'Dobro sem' prostovoljno vodi podporne skupine za pomoÄ? in krepitev duĹĄevnega zdravja ranljivih skupin. Organizira in sodeluje v programih socialne preventive za zagotavljanje aktivnejĹĄega in kakovostnejĹĄega Ĺživljenja.

V Velenju ji je vĹĄeÄ?, da je mesto zelo socialno naravnano, saj je preko raznih projekta in sodelovanja z razliÄ?nimi institucijami na visoki ravni poskrbljeno za socialno varnost obÄ?ank in obÄ?anov. Meni, da je dobro poskrbljeno tudi za aktivno Ĺživljenje ter da je Velenje resniÄ?no mesto priloĹžnosti.

Meni, da je v Velenju premalo medsebojnega spoĹĄtovanja, zaupanja in zavedanja, da je vsak posameznik del socialne skupnosti. Ni ji vĹĄeÄ?, da ljudje veÄ? svojega Ä?asa namenijo ukvarjanju z nezadovoljstvom in iskanju napak kot pa izkoriĹĄÄ?anju priloĹžnosti, ki jih mesto nudi.

Veronika Juvan (NSi) je po izobrazbi inĹženirka mehatronike, zaposlena v Gorenju. Je mati dveh skoraj odraslih sinov in zase pravi, da je glas majhnih, a pomembnih ljudi. V zadnjem Ä?asu se veliko izobraĹžuje, prebira knjige, se giblje med ljudmi, jih posluĹĄa in jim skuĹĄa pomagati.

V Velenju ji je vĹĄeÄ? promenada, SonÄ?ni park, brezplaÄ?en javni prevoz, brezplaÄ?na izposoja kolesa, urejeno mesto, veliko otroĹĄkih igriĹĄÄ? in ĹĄe mnogo drugega.

Ni pa ji vĹĄeÄ?, da je tu premalo obrtnikov in podjetnikov, ki bi mladih ponujali moĹžnost zaposlitve.

Tudi sicer meni, da bi bilo za mladino mogoÄ?e poskrbeti ĹĄe bolje. Ni ji vĹĄeÄ? tudi preveÄ? tuje govoreÄ?ih ljudi v Velenju ter dejstvo, da so trgovine posejane po celem mestu in ne urejeno na enem delu mesta.

Franc Kos (DeSUS) je poklicno pot opravljal v Premogovniku Velenje. Nazadnje je bil zaposlen na investicijah za nadzor pri izvajanju del pri izgradnji jaĹĄka NOP, leta 1996 pa se je upokojil. V Ä?asu zaposlitve je deloval v samoupravnih organih, bil je predsednik stanovanjske komisije in Ä?lan komisije za dodeljevanje kreditov naĹĄim delavcem pri gradnji samostojnih hiĹĄ. Vrsto let je bil predsednik KinoloĹĄkega druĹĄtva Velenje. Po upokojitvi je zaÄ?el redno delovati v druĹĄtvu upokojencev in invalidskem druĹĄtvu MDI Ĺ aleĹĄke doline, kjer je trenutno predsednik odbora invalidov MOV. V Velenju mu je vĹĄeÄ?, da obÄ?ina skrbi za vse generacije. Izpostavlja brezplaÄ?en lokalni prevoz in uporabo koles. Meni, da obÄ?ina dobro skrbi za videz mesta.

Ni mu vĹĄeÄ?, da nekatere politiÄ?ne stranke preveÄ? pljuvajo po stari politiÄ?ni ureditvi Slovenije in vzbujajo sovraĹĄtvo med ljudmi. Zdi se mu, da mladi projektanti veÄ?krat pozabljajo, da v Velenju Ĺživijo tudi starejĹĄi in invalidni obÄ?ani. Izpostavlja tudi prepoÄ?asno povezavo z okoliĹĄkimi kraji.

31. januarja 2019

Majda GaberĹĄek (DeSUS) je bila pred upokojitvijo zaposlena v Vrtcu Velenje, kjer je 30 let opravljala sluĹžbo ravnateljice. Njen veliki hobi je bilo amatersko gledaliĹĄÄ?e Velenje, v katerem je delala 20 let.

V Velenju ji je vĹĄeÄ? skoraj vse. Zelo rada Ĺživi v tem mestu, tukaj se dobro in varno poÄ?uti. Meni, da imamo res veliko moĹžnosti razliÄ?nih udejstvovanj, ĹĄe posebej v kulturi. V Velenju imamo brezplaÄ?en lokalni avtobus in javno kuhinjo, hiĹĄo za brezdomce, moĹžnost izposoje koles, brezplaÄ?no pravno svetovanje na obÄ?ini – skratka, ogromno.

VĹĄeÄ? ji niso ceste, ki bi jih bilo treba urediti in preplastiti. Niso ji vĹĄeÄ? niti prazni prostori na lokacijah nekdanjih trgovin.

Klemen ArliÄ? je 27 let star VelenjÄ?an, ki je po konÄ?ani gimnaziji ĹĄtudij nadaljeval na univerzitetnem programu Fakultete za strojniĹĄtvo Univerze v Mariboru, v katerem je leta 2014 tudi diplomiral iz smeri konstruktorstva. Trenutno je zaposlen v BSH Nazarje na oddelku industrijskega inĹženiringa. V mestnem svetu se vidi kot predstavnik gospodarstva in mladih.

Pravi, da ima Velenje v njegovem srcu posebno mesto, saj je eno bolje urejenih in obnovljenih mest. Po njegovem v Velenju skoraj ni mogoÄ?e najti razpadajoÄ?e stavbe ali nedokonÄ?anega projekta, prav tako je odliÄ?no poskrbljeno za javni prevoz, kolesarsko mreĹžo Bicy, naÄ?rtuje pa se ĹĄe mnogo dobrih projektov.

V prihodnje bi si Ĺželel, da se Velenje naposled le poveĹže na avtocestni kriĹž in poslediÄ?no postane zanimivo za kakĹĄno visoko tehnoloĹĄko podjetje z delovnimi mesti, ki imajo visoko dodano vrednost.

Meni, da si moramo moÄ?no prizadevati tudi za to, da bomo izkoristili svoj turistiÄ?ni potencial.

Marjana Marija Koren (SD) je bila rojena v Mislinji. V svetu Mestne obÄ?ine Velenje je svetnica Ĺže veÄ? mandatov, delala je tudi v razliÄ?nih odborih in komisijah – v tem mandatnem obdobju deluje v odboru za javne gospodarske sluĹžbe in v kadrovski komisiji. Aktivna je tudi na drugih podroÄ?jih; je sekretarka obmoÄ?nega ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje, Ä?lanica predsedstva obmoÄ?ne organizacije Socialnih demokratov Velenje in Ä?lanica DruĹĄtva brigadirjev Velenje. Kot pravi, svoje delo usmerja v zagotavljanjae socialne varnosti za vse ljudi, v pomoÄ? ĹĄibkejĹĄim, starejĹĄim, bolnim in pomoÄ?i potrebnim ljudem. Organizirala je precej prireditev in proslav, ki so bile namenjene predvsem druĹženju ljudi in ohranjanju zgodovinskega spomina na naĹĄo polpreteklo zgodovino.

V Velenju ji je vĹĄeÄ? veliko stvari, ĹĄe posebej pa jo veseli skrb za ljudi, ki so pomoÄ?i potrebni. Pravi, da je na Velenje ponosna.

Mersad Derviťević (SD) je inŞenir strojniťtva, zaposlen v Leku, d. d., aktiven v ťportu in sociali. Pravi, da je kot svetnik SD veliko med ljudmi in tako spoznava tudi njihove morebitne teŞave in potrebe.

Velenje ima po njegovem izredno dobro urejen sistem pomoÄ?i socialno ogroĹženim. Poudarja, da je Velenje mesto, v katerem je kultura zelo domaÄ?a, pomembno pa se mu zdi tudi to, da so v mestu dobri pogoji za infrastrukturo in delovanje na vseh podroÄ?jih. Meni, da Ĺživimo v mestu, ki je varno, Ä?isto in urejeno, mesto, ki se v zadnjih letih lepo razvija na vseh podroÄ?jih. Vesel je, da se v zadnjem Ä?asu veliko vlaga tudi v razvoj gospodarstva in pomoÄ? podjetjem. Zelo ga veseli energetska prenova in obnova stavb. VĹĄeÄ? so mu ljudje, prebivalke in prebivalci MO Velenje. Meni, da smo lahko ponosni, da Ĺživimo v mestu, ki je znano po solidarnosti.

V Velenju mu ni vĹĄeÄ?, da imamo zelo slabo cestno povezavo z osrednjo Slovenijo. Moti ga tudi obÄ?asni vandalizem ter to, da v naĹĄi obÄ?ini nekateri v politiÄ?ne namene izkoriĹĄÄ?ajo nacionalizem.

Nadaljevanje prihodnjiÄ?. đ&#x;”˛

mĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

31. januarja 2019

Priznanje za poslovno odliÄ?nost

GOSPODARSKE novice Na Premogovniku mednarodno strokovno sreÄ?anje

Philips je aplikacijo druŞinskega podjetja Mega M iz Velenja nominiral za najboljťo uporabniťko izkuťnjo – Poleg poslovnih poslej tudi individualni uporabniki

Velenje, 25. januarja – V Premogovniku Velenje so sklenili tridnevno sreÄ?anje projektnih skupin MapROC (Spremljanje, ocenjevanje, prepreÄ?evanje in omejevanje stebrnih udarov in izbruhov plina v premogovnikih) in PICTO (ZmanjĹĄanje tveganj delovnega okolja na odkopih v rudnikih premoga). Gre za projekta, ki ju sofinancirana Evropska unija, v njih pa sodelujejo strokovnjaki Poljske, Velike Britanije, NemÄ?ije in Slovenije. Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob ob tem pravi, da ÂťPremogovnik pri partnerjih uĹživa ugled modernega in visoko usposobljenega premogovnika, predvsem pa dobrega partnerja, kar dokazuje kakovostno delo pri razliÄ?nih projektih. UspeĹĄno se prijavljamo na razpise evropskih skladov.

Trenutno poteka veÄ? projektov, sofinanciranih iz Evropske unijeÂŤ.

Tatjana PodgorĹĄek

Od prejĹĄnje srede ĹĄestka spet obratuje Blok 6 je imel od petka, 18. januarja, pa do srede, 23. janaurja, nove teĹžave, saj je izpadel iz omreĹžja. Zanimivo, da vzroka izpada tokrat niso razkrili.

StraĹĄku priznanje za Ĺživljenjsko delo Ljubljana, 30. januarja – V Grand hotelu Union v Ljubljani je bila vÄ?eraj (v sredo) slovesnost, na kateri je upravni odbor ZdruĹženja Manager podelil priznanje za Ĺživljenjsko delo v menedĹžmentu Bogomirju StraĹĄku. Je ustanovitelj, direktor in veÄ?inski lastnik druĹžbe KLS Ljubno.

73-letni StraĹĄek je z druĹžinsko druĹžbo povezan Ĺže 47 let. Specializirano podjetje za proizvodnjo zobatih obroÄ?ev za avtomobilsko industrijo je v zadnjih nekaj letih prejelo nekaj prestiĹžnih priznanj.

Zaposluje 250 delavcev. V avtomobilskiindustriji ima 15-odstotni trĹžni deleĹž v svetovnem merilu in 50-odstotnega v evropskem, 96 % proizvodov izvozi, kar 97 % proizvodnih procesov je avtomatiziranih in robotiziranih. Produktivnost so v podjetju v zadnjih 18 letih poveÄ?ali za desetkrat, dodana vrednost na zaposlenega znaĹĄa 115.000 evrov, kar je blizu trikrat veÄ? od slovenskega povpreÄ?ja. Njihovi zobati obroÄ?i so vgrajeni v motorje kar 28 avtomobilskih znamk.

RazpoloĹženje potroĹĄnikov viĹĄje RazpoloĹženje slovenskih potroĹĄnikov se je januarja po ugotovitvah statistiÄ?nega urada dvignilo Ĺže Ä?etrti mesec zapored. Vrednost kazalnika zaupanja potroĹĄnikov se je glede na december zviĹĄala za eno odstotno toÄ?ko. Kljub poveÄ?ani negotovosti v Evropi in svetu slovenski potroĹĄniki za zdaj ohranjamo optimizem in Ĺželjo po nakupih. Denar bomo vlagali predvsem v avtomobile, stanovanja in hiĹĄe, ugotavlja statistiÄ?ni urad. đ&#x;”˛

mz, tp

DruĹžinsko podjetje Mega M iz Velenja, ki ga vodita brata Matej in Miran MeĹža, vsako leto nadgrajuje zgodbo o uspehu. V zadnjem letu so jo med drugim s TV aplikacijo, ki jo je proizvajalec androidnih televizijskih aparatov nominiral za najboljĹĄo uporabniĹĄko izkuĹĄnjo.

nik ĹĄe poudarja, da njihov sistem deluje v najboljĹĄem telekomunikacijskem omreĹžju v Sloveniji, pokritost in uporaba storitev sta odliÄ?ni, kar je pomembno tudi za vse njihove mobilne pakete, ki so jih prav tako posodobili. ÂťDoslej

moĹžnost ĹĄiritve, Âťhkrati pa lahko novosti v napredni telekomunikacijski tehnologiji testiramo na objektu, ki ga poÄ?asi oblikujemo v pametno zgradbo.ÂŤ Kot je ĹĄe pojasnil, Ĺže od ustanovitve druĹžbe dalje namenjajo veliko pozor-

Miran in Matej MeĹža: ÂťCeloten nabor telekomunikacijskih storitev prodajamo pod lastno blagovno znamko MegaTel. NaĹĄi novi poslovni prostori pa so v objektu, ki smo ga poimenovali Poslovni center MegaTel.ÂŤ

Z novostmi do pomembnega trĹžnega deleĹža

ÂťTo dokazuje, da sta aplikacija in storitev res vrhunski. Ponosni smo, da smo razvili napredno interaktivno televizijo, ki naroÄ?nikom poleg gledanja televizije v Ĺživo omogoÄ?a sedemdnevni Ä?asovni zamik televizijskih vsebin ter vse ostale napredne funkcionalnosti. GrafiÄ?ni vmesnik je enostaven in priroÄ?en tudi za hitro izbiranje TV kanalov. Za to ni potrebnih nobenih zunanjih naprav, dodatnih kablov. Za upravljanje z vsemi funkcionalnostmi je dovolj le originalen daljinski upravljalnik TV sprejemnika, upravljaje pa je zelo preprosto,ÂŤ je povedal Miran MeĹža. Ogled TV vsebin je moĹžen tudi na pametnih mobilnih telefonih, raÄ?unalnikih ali tablicah v povezavi z internetom, kar omogoÄ?a sklenjeno naroÄ?niĹĄko razmerje.

Aplikacija deluje odliÄ?no na vseh TV sprejemnikih z nameĹĄÄ?enim operacijskim sistemom android in so ga uspeĹĄno testirali ĹĄe pri nekaterih proizvajalcih: Sony, TCL, LG. Z aplikacijo Ĺželijo pridobiti pomemben trĹžni deleĹž med ponudniki telekomunikacijskih storitev v drĹžavi. Ob tem sogovor-

pomembnih mejnikov na poti za pridobitev certifikata poslovne odliÄ?nosti RS, kar je v naĹĄih planih za bliĹžnjo prihodnost.ÂŤ Matej MeĹža je ĹĄe povedal, da je bilo leto 2018 zanimivo tudi zaradi kadrovske nadgradnje. Pridobili

je bil Mega M s ponudbo bolj fokusiran na poslovne uporabnike, sedaj smo ponudbo razĹĄirili ĹĄe na gospodinjstva.ÂŤ V druĹžbi Mega M informacijske tehnologije, ki sodi med vodilne ponudnike fiksne in mobilne telefonije, med poslovne doseĹžke lanskega leta uvrĹĄÄ?ajo ĹĄe preselitev na novo lokacijo. Po zagotovilih Mateja MeĹža je bil to eden od velikih preskokov v poslovanju in v zaÄ?rtani strategiji rasti. V novih prostorih imajo

nosti razvoju. Njihovo vodilo so izboljĹĄave, uvajanje novosti. ÂťZ naĹĄo ponudbo mobilnih telekomunikacij smo primerni za uporabnike, ki Ĺželijo optimizirati stroĹĄke na tem podroÄ?ju, saj smo zelo poenostavili postopke.ÂŤ

Priznanje za poslovno odliÄ?nost

so nekaj zelo dobrih sodelavcev.

Poleg tega, da je danes v ekipi blizu 30 mladih visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov, je dobra stvar ta, Âťda so nas dobri kadri naĹĄli sami, tako se nam ni treba boriti zanje. Tudi tako se ĹĄiri naĹĄa prepoznavnost tako v regionalnem kot tudi v ĹĄirĹĄem prostoru,ÂŤ je sklenil Matej MeĹža.

K nadgradnji zgodbe o uspehu sodi ťe pridobitev priznanja Horus – priznanje za druŞbeno odgovorno podjetje. To je eden od

đ&#x;”˛

navedel, po uredbi pa jih morajo uresniÄ?iti v 2, 3 letih od podpisa pogodbe oziroma pridobitve odloÄ?be. OreĹĄnikova meni, da bodo vsi uresniÄ?eni prej, glavnina pa letos in prihodnje leto.

Je letos na obzorju ĹĄe kakĹĄen razpis LAS-a regije SaĹĄa? Po zagotovilih sogovornice je, in sicer za sofinanciranje projektov iz evropskega sklada za regionalni

razvoj. Razpisali bodo pribliĹžno 430 tisoÄ? evrov. Za sofinanciranje projektov iz evropskega kmetijskega sklada pa bo treba preveriti, koliko denarja bo ostalo po izvedbi ukrepov. Razpis bodo objavili poleti ali na zaÄ?etku jeseni.

RazliÄ?ne vsebine, razliÄ?ne vrednosti VeÄ? kot milijon evrov za sofinanciranje 14 projektov LAS-a regije SaĹĄa – VeÄ?ina v izvedbo letos in prihodnje leto Tatjana PodgorĹĄek

Na drugi poziv zavoda Savinja, zavoda za razvoj podeĹželja in turizma kot vodilnega partnerja Lokalne akcijske skupine Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline (Las regije SaĹĄa), je prispelo 15 projektov. Ocenjevalna komisija je enega zavrnila, ker prijavitelj vloge ni ustrezno dopolnil, preostalih 14 kandidira za sofinanciranje projektov iz evropskega kmetijskega sklada (8 vlog) in iz evropskega sklada za regionalni razvoj (6 projektov).

Zaprosili za od 16 tisoÄ? do dobrih 100 tisoÄ? evrov

Po besedah Ivice OreĹĄnik, direktorice omenjenega zavoda, so vsebine projektov razliÄ?ne, posegajo pa na podroÄ?ja izgradnje

turistiÄ?ne infrastrukture, vlaganj v podporno okolje, izboljĹĄanje znanja in spretnosti mladih za vkljuÄ?itev na trg dela, razvoj dodatnih socialnih storitev, vzpostavitev zelenih delovnih mest v kmetijstvu, lesarstvu in turizmu, spodbujanje povezovanja in mreĹženja, zagotavljanje sodobnih oblik in podpornih storitev vkljuÄ?no z razvojem novih programov ‌ Njihova vrednost je zelo razliÄ?na, prijavitelji pa so izrazili Ĺželjo po sofinanciranju v viĹĄini od 16 tisoÄ? evrov do dobrih 100 tisoÄ? evrov. Prijavitelji projektov so iz javnega in ekonomskega sektorja, med njimi ni druĹĄtev in zasebnega sektorja, se pa vkljuÄ?ujejo kot partnerji. Je vkljuÄ?enih vseh 10 obÄ?in regije SaĹĄa? ÂťNa nek naÄ?in, seveda. Ene so v vlogi prijaviteljev projektov, druge se vkljuÄ?ujejo v projektih sodelovanja. Za slednje

LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline je po merilih Agencije RS za kmetijske trge med 37 Las-i v drĹžavi v vrhu po ĹĄtevilu projektov, pri izvedbi katerih sodeluje veÄ? izvajalcev tudi iz regije SaĹĄa, na tretjem mestu pa je po ĹĄtevilu pridobljenega denarja za odobrene projekte.

je na voljo poseben Şakelj, v njem pa je denar, ki ga je pridobila LAS regije Saťa na razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

OdloÄ?be za zdaj za 6 projektov

Na vpraĹĄanje, kateri projekti so dobili zeleno luÄ? za sofinanciranje, OreĹĄnikova odgovarja: ÂťKonkretno o tem ne bi govorila, ker ĹĄe Ä?akamo na odloÄ?be oziroma na potrditev vlog z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Projekte smo predloĹžili konec julija oziroma na zaÄ?etku avgusta lani.ÂŤ So pa Ĺže prejeli odloÄ?be o pridobitvi denarja iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja za 6 projektov. Njihovi prijavitelji so med drugim obÄ?ine Nazarje, Ĺ martno ob Paki ter ReÄ?ica ob Savinji, Center Rinka SolÄ?ava, hotel Plesnik Logarska Dolina, AndragoĹĄki zavod Ljudska univerza Velenje, Ä?akajo pa ĹĄe na odloÄ?itev Kampa Menina. Ta je namreÄ? pridobil manj denarja od Ĺželene vsote in se mora do konca tega meseca odloÄ?iti, ali bo ĹĄel v izvedbo projekta ali ne.

Rekli so â?ą Drago KovaÄ?, tajnik uprave ObÄ?ine Ĺ martno Ivica OreĹĄnik: ÂťVrednost prijavljenih projektov je razliÄ?na, prijavitelji pa priÄ?akujejo zanje iz razpisov od 16 tisoÄ? do dobrih 100 tisoÄ? evrov.ÂŤ

Za projekte veÄ? kot milijon evrov

V strategiji za leti 2018 in 2019 je za projekte prvega in drugega razpisa na voljo 2 milijona evrov.

PribliĹžno 30 odstotkov denarja so Ĺže dobili uspeĹĄni prijavitelji projektov v prvem razpisu, preostali veÄ? kot milijon evrov, 60 odstotkov pa je namenjenih za odobrene projekte drugega razpisa, ki je bil razdeljen po ukrepih. Rok za izvedbo projektov je odvisen od tega, kaj je v vlogi prijavitelj

ob Paki o pomenu sofinanciranja projektov s pomoÄ?jo LAS-a: ÂťObÄ?ina Ĺ martno ob Paki v tem programskem obdobju aktivno sodeluje v vseh organih Lasa regije SaĹĄa, ki vodi aktivnosti za pridobivanje nepovratnih sredstev za projekte, za katere je mogoÄ?e pridobiti denar iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja in evropskega sklada za regionalni razvoj. Nesporno je, da so nepovratna sredstva za razvoj lokalne skupnosti zelo zaĹželena in da so v tem primeru na voljo vsem pod enakimi pogoji. Iz dela v organih Lasa pa je razvidno, da je treba vloĹžiti ogromno dela v pripravo dokumentacije za pridobitev sredstev in poroÄ?anje. Za vrednostno bistveno veÄ?je projekte se na drugih razpisih zahteva manj birokracije. KoliÄ?ina dokumentacije potegne za sabo tudi bistveno daljĹĄi odzivni Ä?as odloÄ?evalcev na ravni drĹžave, kar seveda podaljĹĄa Ä?as od vloĹžitve vloge do izvedbe projekta.

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je bila na drugem pozivu uspeĹĄna s projektom Martinov svet – vstopnica SaĹĄa regije. Vreden je blizu 120 tisoÄ? evrov, pridobili smo 70 tisoÄ? evrov. Projekt predvideva zametek ureditve bodoÄ?ega kampa, postajaliĹĄÄ?a za avtodome ter sanitarij, tuĹĄev in skladiĹĄÄ?a za elektriÄ?na kolesa na prostoru med HiĹĄo mladih in gasilskim domom v Ĺ martnem ob Paki.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 23. januarja Mediji so nas opozorili, da je minister za kulturo Dejan PreĹĄiÄ?ek omogoÄ?il, da so mu s sluĹžbenim avtomobilom devetkrat peljali instrument. V SD so se odzvali, da to sicer vidijo kot napako, da pa odloÄ?itev o potrebnosti odhoda ministra s funkcije prepuĹĄÄ?ajo premierju.

Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu je vladi priporoÄ?ila, da v stikih s predstavniki deĹželnih in drĹžavnih oblasti v drĹžavah, kjer Ĺživi avtohtona slovenska narodna skupnost, izpostavi problematiko financiranja tiskanih medijev.

V Venezueli se je na mnoĹžiÄ?nih protestih proti predsedniku Nicolasu Maduru opozicijski voditelj Juan Guaido razglasil za zaÄ?asnega predsednika tamkajĹĄnje drĹžave. Njegovo predsedstvo so priznale ZDA, Argentina, Brazilija, ÄŒile, Gvatemala, Kolumbija, Paragvaj in Peru.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

banke, mu pojasnil pomembnost projekta drugi tir za Slovenijo in mu povedal, da Slovenija potrebuje posojilo zanj.

Evropska komisija je zaradi sporne nove zakonodaje o indeksaciji otroĹĄkih dodatkov sproĹžila postopek proti Avstriji.

Petek, 25. januarja Ekonomsko-socialni svet je obravnaval predlog rebalansa proraÄ?una za letos. Z njim sta bili preteĹžno zadovoljni obe strani.

Sindikat ministrstva za kulturo je na premierja Marjana Ĺ arca naslovil pismo, v katerem ga prosi za zamenjavo ministra za kulturo Dejana PreĹĄiÄ?ka.

Predsednik Venezuele Nicolas Maduro je svojim diplomatom ukazal umik iz ZDA, Washington pa je nenujnemu diplomatskemu osebju naroÄ?il, naj zapustijo Venezuelo, Ä?eprav bo veleposlaniĹĄtvo ĹĄe naprej odprto.

Dogovor je bil vendarle ratificiran.

turo Dejana PreĹĄiÄ?ka in pojasnil, da kljub njegovim doseĹžkom ni mogoÄ?e spregledati, da so odnosi na ministrstvu taki, da je nadaljnje delo ministra negotovo.

Poslanci so se zbrali na redni januarski seji. Premierju so postavljali poslanska vpraĹĄanja, veÄ?inoma o DUTB, poloĹžaju slovenske manjĹĄine v Avstriji, zaostankih na CSD in krĹĄenju pravic delavcev.

volitve aretirali dolgoletnega sodelavca ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa, Rogerja Stona.

GrĹĄki poslanci so ratificirali prespanski sporazum z Makedonijo, po katerem si bo nekdanja jugoslovanska republika spremenila Na redni januarski seji so poslanci ime v Republika Severpremierja najveÄ? spraĹĄevali o DUTB, na Makedonija. poloĹžaju slovenske manjĹĄine v Avstriji, V Beogradu je potekal zaostankih na CSD in krĹĄenju pravic nov protestni shod proti delavcev. vladavini predsednika Aleksandra VuÄ?ića, dan pred tem Izvedeli smo, da bo gorivo dan pa so se protestniki zbrali tudi v kasneje znova draĹžje. drugih mestih po drĹžavi.

Venezuelski predsednik NicolĂĄs AmeriĹĄki predsednik Donald Maduro je zavrnil ultimat evropTrump je sporoÄ?il, da je dose- skih drĹžav, ki zahtevajo razpis gel dogovor z demokrati, ta pa novih predsedniĹĄkih volitev v omogoÄ?a, da za tri tedne obnovi osmih dneh, dodal pa je, da je financiranje vlade. odprt za dialog.

Brazilske oblasti so sporoÄ?ile, da se je ĹĄtevilo potrjenih smrtnih Ĺžrtev v zruĹĄitvi rudniĹĄkega jeza poviĹĄalo na 58. ReĹĄevalci so med tem nadaljevali iskanje 300 pogreĹĄanih, a je bilo upanja vse manj.

Nedelja, 27. januarja

Torek, 29. januarja

V Venezueli se je za zaÄ?asnega predsednika razglasil opozicijski voditelj.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, ki se ga je udeleĹžil tudi naĹĄ premier Marjan Ĺ arec, pozvala k multilateralizmu in reformi mednarodnih organizacij.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je sestal s turĹĄkim kolegom in kasneje sporoÄ?il, da sta se med drugim pogovarjala o naÄ?rtu stabilizacije v sirski pokrajini Idlib.

AmeriĹĄki mediji so poroÄ?ali, da Bela hiĹĄa pripravlja osnutek odloka, s katerim bi predsednik Donald Trump razglasil izredne razmere na meji z Mehiko, denar za gradnjo zidu pa naĹĄel po razliÄ?nih ministrstvih.

ÄŒetrtek, 24. januarja Vlada je na seji sprejela predlog rebalansa letoĹĄnjega drĹžavnega proraÄ?una, s katerim so se strinjale vse koalicijske stranke.

Z rebalansom proraÄ?una so se strinjale vse koalicijske stranke.

Predsednik Borut Pahor je predlagal, da drĹžavni zbor za varuha Ä?lovekovih pravic imenuje specialnega pedagoga za osebe z motnjami v duĹĄevnem razvoju Petra Svetino. Mandatno-volilna komisija je predsednikov predlog soglasno podprla.

Vlada je na seji soglasno potrdila investicijski program za drugi tir, ki ne vkljuÄ?uje madĹžarskega vloĹžka 200 milijonov evrov.

Predsednik vlade Marjan Ĺ arec se je v Davosu sreÄ?al s predsednikom Evropske investicijske

Zaradi visokih temperatur so oblasti v Avstraliji odredile prekinitev dobave elektrike.

V Avstraliji so se sooÄ?ali z vroÄ?inskim valom. Ker so na jugu drĹžave namerili 47 stopinj Celzija, so oblasti odredile prekinitev dobave elektrike in uvedle tudi prepoved kurjenja v naravi.

Sobota, 26. januarja Na posvetu se je seĹĄlo ĹĄirĹĄe vodstvo stranke SD. Ob analizi izidov lokalnih volitev in razpravi o evropskih volitvah so se pogovarjali tudi o oÄ?itkih trpinÄ?enja, ki jih je bil deleĹžen minister za kulturo Dejan PreĹĄiÄ?ek.

Zvezi Nato in Rusiji ni uspelo doseÄ?i preboja v zvezi s sporom o novem ruskem raketnem sistemu, za katerega evropske drĹžave pravijo, da predstavlja groĹžnjo Evropi.

Na Floridi so v okviru preiskave ruskega vpletanja v ameriĹĄke

31. januarja 2019

Minister za kulturo je spisal odstopno izjavo.

Minister za kulturo Dejan PreĹĄiÄ?ek je predsedniku vlade Marjanu Ĺ arcu napisal pismo, v katerem mu je ponudil svoj odstop.

Na jugovzhodu Brazilije v bliĹžini mesta Belo Horizonte se je zruĹĄil rudniĹĄki jez. Istega dne je bilo potrjenih 34 smrtnih Ĺžrtev, a je okrog 300 ljudi ostalo pogreĹĄanih.

Minilo je 74 let, odkar so sovjetski vojaki osvobodili preĹživele v nacistiÄ?nem koncentracijskem taboriĹĄÄ?u Auschwitz. ZdruĹženi narodi so ob tem opozorili na porast antisemitizma.

Na HrvaĹĄkem se sooÄ?ajo z eno najhujĹĄih epidemij gripe v zadnjem Ä?asu. BolniĹĄnice, ki so v glavnem zaprle vrata za obiskovalce, pokajo po ĹĄivih.

Francoski protestniki, t. i. rumeni jopiÄ?i, so se Ĺže enajsti konec tedna zbrali na ulicah mest po drĹžavi. Pri tem je bil poĹĄkodovan eden njihovih idejnih vodij.

Mednarodno vzduĹĄje je vznemirjalo dogajanje v Venezueli.

AmeriĹĄki zunanji minister Mike Pompeo je na razpravi Varnostnega sveta ZdruĹženih narodov dejal, da mora vsaka drĹžava izbrati stran.

Ponedeljek, 28. januarja Predsednik vlade Marjan Ĺ arec je sprejel odstop ministra za kul-

V SploĹĄni bolniĹĄnici Jesenice je izbruhnil poĹžar, v katerem sta umrla dva starejĹĄa bolnika, tretjega Ä?loveka pa so v kritiÄ?nem stanju prepeljali v intenzivno te-

V poĹžaru v bolniĹĄnici sta umrla dva pacienta.

rapijo v ljubljanski kliniÄ?ni center.

Kot so neuradno poroÄ?ali mediji, naj bi poĹžar zanetil bolnik.

Ustavna obtoĹžba zoper premierja Marjana Ĺ arca, ker zakonodajalec ĹĄe ni uresniÄ?il odloÄ?be ustavnega sodiĹĄÄ?a glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih ĹĄolah, ni uspela. Za obtoĹžbo je bilo 29 poslancev, 53 jih je glasovalo proti.

Britanski parlament je sprejel nezavezujoÄ?i amandma, s katerim so vlado pozvali, naj EU zaprosi za odlog izstopa, Ä?e do konca februarja parlament ne sprejme dogovora o brexitu. A iz EU so sporoÄ?ili, da zavraÄ?a nova pogajanja o loÄ?itvenem sporazumu.

Na Poljskem so se ukvarjali s preiskavo neke klavnice, v kateri so klali bolno govedo in meso prodajali kot meso zdravih krav.

O politiÄ?ni kulturi V preteklih dneh smo bili priÄ?a spopadu dveh politiÄ?nih konceptov – starega in novega.

Kultura je bila v ospredju vseh medijev – tiskanih, spletnih in televizijskih – in to kar teden dni; veliko veÄ?, kot bo prihodnji teden ob kulturnem prazniku. VeÄ? kot je, odkar spremljam slovenske medije, kadar koli bila. Povod pa najbolj tragiÄ?na zgodba, smrt zaposlenega. Kako Ĺžalostno za celotno slovensko umetniĹĄko, kulturno sfero. Ĺ˝e pri aferi Kobal je neki druĹžabnoomreĹžni zapis sporoÄ?al: Ko bi le mediji toliko prostora posveÄ?ali gledaliĹĄkim predstavam.

Ministre odstavljamo pred oÄ?mi vseh; a za to igro sta potrebna oba. Ne spomnim se, da bi kdor koli na visokem poloĹžaju Ĺže zaradi Ĺ pela KoĹžar trohice suma podal odstopno izjavo in s tem omogoÄ?il, da bi zadeve razÄ?istili pristojni organi. V tiĹĄini, stran od javnosti, v tem primeru stran od druĹžine ter prijateljev pokojnika.

Pieteta je le ĹĄe beseda.

Tudi za marsikaterega drĹžavljana, ki rad piĹĄe svoja mnenja na forumih, tviterju, facebooku; v teh komentarjih se zrcali vsa beda slovenske nravi. In tudi v tem primeru se je sproĹžila igra – naĹĄi, vaĹĄi – ob tem pa se je popolnoma pozabilo, da jo tokrat igramo na pleÄ?ih pokojnika. In da so oÄ?itana dejanja kaznive narave, da je zato policija v torek zaÄ?ela s preiskavo! Kolega Cirman je pronicljivo in ĹĄaljivo zbodel na facebooku: Kot druĹžba vendarle napredujemo in prehajamo na viĹĄjo raven. Pred dobrim desetletjem se je z vladnimi avtomobili vozilo metle, zdaj pa glasbene instrumente. A pravzaprav je nedojemanje, da gre pri uporabi sluĹžbenega vozila za katere koli druge namene za zlorabo poloĹžaja, tragikomiÄ?no. ÂťMinister Dejan PreĹĄiÄ?ek je omogoÄ?il, da so mu s sluĹžbenim avtomobilom devetkrat peljali instrument, kar je napaka,ÂŤ je dejal predsednik parlamenta.

In mimogrede – mobing, ko te nadrejeni na delovnem mestu namerno poniĹžuje ali straĹĄi, doĹživlja marsikateri javni usluĹžbenec; javni sektor je namreÄ? najboljĹĄe zrcalo druĹžbe in zato tudi v javnih zavodih vsakodnevna norost postaja vsakdanjost.

Z olajĹĄanjem me navdajajo politiÄ?ni nastopi premierja, ĹĄe posebej zadnja dva; ob sprejetju odstopa kulturnega ministra SD in ob odgovoru SDS-u glede ustavne obtoĹžbe.

Najprej je izrekel soĹžalje druĹžini pokojnega. Nato je sprejel odstop in oĹĄvrknil politiÄ?no zgovorne partnerje ter zaposlene na ministrstvu. In naposled poudaril, zakaj je kulturno ministrstvo pomemben resor, ĹĄe posebej za dvomilijonski narod. Dan pozneje je vsem bivĹĄim komunistom, tudi tistim iz najveÄ?je opozicijske stranke, nalil Ä?istega vina – naĹĄa generacija namreÄ? pozna rdeÄ?o zvezdo s pionirske Ä?epice.

Kako zelo si Ĺželim, da je to novo model prihodnje slovenske politike. Ĺ˝e naĹĄa generacija je utrujena od neizvirnega, nenehno se ponavljajoÄ?ega politiÄ?nega blebetanja, kaj ĹĄele mlajĹĄa. Stare etablirane stranke brezsramno kaĹžejo voljo po stolÄ?kih, zavoljo vsega in vsakogar. In zato se lahko kaj kmalu uresniÄ?i napoved SaĹĄe Hribarja v ponedeljkovi televizijski oddaji Tednik: Ne bo zdrĹžal, po moje. Seveda je vse odvisno od njegovih nasprotnikov.

NamreÄ? nasprotniki politiÄ?nega kova, ko se ga lotijo, pomeni, da ko bo Marjan dobil izpuĹĄÄ?aj, bodo oni to prikazali kot strelno rano in vanjo bodo natrosili vse mogoÄ?e mikrobe, svojati. In Marjan bo verjetno temu moral podleÄ?i, ker drugaÄ?e ne gre.

Da, pri nas gre natanko tako. Vsaj do zdaj je ĹĄlo – bomo tudi tokrat nasedli? Ali bomo nehali Ĺživeti po starem ... in zaÄ?eli verjeti v moĹžnost drugaÄ?ne politiÄ?ne kulture?! Take, ki ne sprevraÄ?a dejstev, ki ne Ĺžali drugaÄ?e misleÄ?ih ali manjĹĄin, ki ne izbriĹĄe na desettisoÄ?e ljudi, ki ne napada medijev, ki Ĺželi sankcionirati sovraĹžni govor, ki ne brani lastnih ministrov za vsako ceno, ki ji ni v interesu le nastavljanje svojih ljudi v razliÄ?ne drĹžavne organe, ki ni Âťpristavila lonÄ?kaÂŤ pri najveÄ?jih aferah samostojne Slovenije, od banÄ?ne luknje do TEĹ 6. Skratka, ki Ĺželi moji, ĹĄe bolj pa mlajĹĄim generacijam omogoÄ?iti lepĹĄe Ĺživljenje. Dobesedno, saj prenekateri otrok Ĺživi slabĹĄe od starĹĄev. In ta otrok je lahko Ĺže praznoval 40. rojstni dan. đ&#x;”˛

Agritech odpira vrata VÄ?eraj so na Celjskem sejmu odprli prvi sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech, ki bo potekal vse do nedelje, 3. februarja.

Sejem je ob 11. uri v dvorani L Celjskega sejma uradno otvoril drĹžavni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. JoĹže PodgorĹĄek. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

ZAPOSLOVANJE, KMETIJSTVO

31. januarja 2019

Zaposlenost gor, brezposelnost dol V evidenci ostajajo brezposelni, ki so zaradi doloÄ?enih omejitev teĹžje zaposljivi oziroma so zaposljivi ob dodatni poglobljeni podpori Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 18. januarja – ÂťRast zaposlenosti je bila ob ugodnih gospodarskih gibanjih lani dokaj visoka. K rasti je pripomoglo tudi zaposlovanje tuje delovne sile in zaposlovanje tistih, ki so bili do sedaj bolj ali manj neaktivni,ÂŤ pravi Sabina Tomlje iz ObmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje.

Ob rasti zaposlenosti se je zniĹževala brezposelnost. Število brezposelnih oseb je septembra doseglo najniĹžjo toÄ?ko od zaÄ?etka gospodarske krize v letu 2008, decembra pa se je, podobno kot v prejĹĄnjih letih, zviĹĄalo ĹĄtevilo iztekov zaposlitev za doloÄ?en Ä?as, hkrati pa zaÄ?elo umirjati zaposlovanje.ÂŤ

Z visoko rastjo zaposlenosti se je zniĹževala brezposelnost

Konec decembra je bilo na Uradih za delo Velenje in Mozirje skupaj registriranih 2.411 brezposelnih oseb, kar je za 203 osebe oziroma 7,8 odstotka manj kot decembra 2017 (v Sloveniji za 7,7 odstotka), v primerjavi z novembrom pa se je registrirana brezposelnost priÄ?akovano zviĹĄala za 40 oseb oziroma 1,7

odstotka (v Sloveniji se je zviĹĄala za 3,2 odstotka).

Na novo se jih je prijavilo 2.535

V obdobju od januarja do decembra se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 2.535 oseb (na UD Velenje 1.922, na UD Mozirje 613), kar je za 297 oseb oziroma 10,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani (v Sloveniji za 7 odstotkov manj).

Med novo prijavljenimi je bilo 370 iskalcev prve zaposlitve (39 oseb manj kot v letu 2017), 19 oseb, ki so delo izgubile zaradi

â?ą

Ob koncu decembra 2018 je bil povpreÄ?ni Ä?as brezposelnosti oseb 22,4 meseca (v Sloveniji 29,1 meseca).

steÄ?aja oziroma likvidacije podjetja (9 oseb manj), 271 oseb, ki so bile opredeljene kot trajno preseĹžni delavci (99 oseb manj kot leta 2017), in 1.524 oseb, ki jim je poteklo delovno razmerje za doloÄ?en Ä?as (144 oseb oziroma skoraj 9 odstotkov manj kot v enakem obdobju predhodnega leta).

Odjavilo se jih je 2.756

V istem obdobju je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih 2.756 brezposelnih oseb (na UD Velenje 2.095, na UD Mozirje 661), kar je 442 oseb oziroma 14 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. 2.047 se jih je odjavilo zaradi zaposlitve (323 oseb manj kot leta 2017).

V evidenci ostajajo teĹžje zaposljivi

ZmanjĹĄevanje ĹĄtevila brezposelnih povzroÄ?a, da v evidenci ostajajo tisti, ki so zaradi doloÄ?enih omejitev teĹžje zaposljivi oziroma zaposljivi ob dodatni

Zavarovanje za primer brezposelnosti

Ob koncu novembra je 678 oziroma skoraj 29 odstotkov brezposelnih oseb prejemalo denarno nadomestilo (v Sloveniji 24 odstotkov). PovpreÄ?na viĹĄina bruto izplaÄ?anega denarnega nadomestila je znaĹĄala 726,28 evra (v Sloveniji 712,88).

ali poglobljeni podpori. ÂťVse bolj omejena ponudba na trgu dela povzroÄ?a, da se zaposlujejo tudi tisti, ki do sedaj niso aktivno iskali zaposlitve, in tuji drĹžavljani, zaradi Ä?esar beleĹžimo manj odjav kot lansko leto,ÂŤ pravi Tomljetova.

â?ą

jim zavoda ni treba obveĹĄÄ?ati.

V obdobju od januarja do decembra 2018 so delodajalci za obmoÄ?je UD Mozirje in Velenje sporoÄ?ili ObmoÄ?ni sluĹžbi 3.471 prostih delovnih mest. Med temi je bilo najveÄ? povpraĹĄevanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (286), zidarjih (195), izvajalcih suhomontaĹžne gradnje, ĹĄtukaterjih

Glede na lokacijo delovnega mesta je bilo oktobra na obmoÄ?ju upravnih enot Velenje in Mozirje 25.469 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za odstotek veÄ? kot oktobra 2017. (Vir: StatistiÄ?ni urad RS)

V strukturi brezposelnih (na obeh UD) beleĹžijo 53,5 odstotka Ĺžensk, deleĹž mladih v starosti do 24 let je nad slovenskim povpreÄ?jem in znaĹĄa 11,5 odstotka, v starosti od 25 do 29 let znaĹĄa 11 odstotkov. Visok je tudi deleĹž starih 50 ali veÄ? let (36 odstotkov).

Zaposlitvene moĹžnosti

Zaradi ukinitve obvezne prijave prostega delovnega mesta pri zavodu tam nimajo veÄ? podatkov o vseh prostih delovnih mestih v drĹžavi. Delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso gospodarske druĹžbe v veÄ?inski lasti drĹžave, lahko objavo prostega delovnega mesta zagotovijo sami, o tem pa

(149), tesarjih (139), natakarjih (116), sestavljalcih elektriÄ?ne in elektronske opreme (108), prodajalcih (106), voznikih teĹžkih tovornjakov in vlaÄ?ilcev (106), varilcih (104), upravljalcih strojev za proizvodnjo plastiÄ?nih izdelkov (103), Ä?istilcih, streĹžnikih in gospodinjskih pomoÄ?nikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah (97), elektroinĹĄtalaterjih (84), strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego (80), elektromehanikih (61), orodjarjih (61). ÂťKljub ukinitvi obvezne prijave prostega delovnega mesta smo lani (2018) objavili veliko prostih delovnih mest. Zaradi strukturnega neskladja med ponudbo in

povpraĹĄevanjem pa se na zavodu Ĺže sreÄ?ujemo s teĹžavo pri kritju aktualnih prostih delovnih mest.

V evidenci brezposelnih ostajajo osebe, ki nimajo ustreznega znanja in kompetenc.ÂŤ

Usposabljanja na delovnem mestu najveÄ?

Ob zavedanju problematike zaposlovanja mladih, prvih iskalcev zaposlitve, starejĹĄih oseb od 50 let in prejemnikov denarnega nadomestila v procesu svetovalne obravnave, napotovanja na prosta delovna mesta in vkljuÄ?evanja v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja posebno pozornost posveÄ?ajo tem ciljnim skupinam.

V obdobju od januarja do decembra 2018 so na UD Velenje in Mozirje v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja vkljuÄ?ili 981 oseb: 462 v ukrep Usposabljanje in izobraĹževanje, od tega 150 vkljuÄ?itev brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe, 83 v Delovni preizkus, 41 v programe neformalnega izobraĹževanja in usposabljanja; 372 v ukrep Spodbude za zaposlovanje, od tega 154 v Spodbude za zaposlovanje prejemnikov denarnega nadomestila; 119 v ukrep Kreiranje delovnih mest, od tega 113 v Javna dela; 28 pa v ukrep Spodbujanje samozaposlovanja. đ&#x;”˛

Kmetijskih povrĹĄin veÄ?, denarja od drĹžave manj V obdobju 2011–2017 v Ĺ aleĹĄki dolini rast ĹĄtevila ekoloĹĄkih kmetij – Kmetijska dejavnost ohranja status Tatjana PodgorĹĄek

Predstavniki Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeĹželja so lani preverjali pravilnost prijave kmetijskih zemljiĹĄÄ? v uporabi na obmoÄ?jih obÄ?in v drĹžavi, ki jih agencija upoĹĄteva pri izplaÄ?ilu denarja prosilcem za posamezne ukrepe kmetijske politike. V jeseni so bile redne kontrole prijavljenih povrĹĄin za pridobitev plaÄ?il deleĹžni vlagatelji vlog tudi v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

Lidija DikliÄ?, vodja velenjske izpostave Kmetijskega zavoda Celje, je primerjala podatke o oddanih zbirnih vlogah in izplaÄ?ilih za leto 2017 z letom 2011. In kaj kaĹžejo?

ja, leta 2017 pa za 51.421 evrov veÄ? (989.231 evrov), v obÄ?inah Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki pa so ti kazalci negativni: ĹĄoĹĄtanjski vlagatelji so prejeli subvencij manj za 21.100 evrov (1,33 tisoÄ? evrov leta 2011, leta 2017 pa 1,3 milijona evrov), slabih 9 tisoÄ? evrov manj

VeÄ? eko kmetij in pridelovalcev zelenjave

NiĹžje subvencije za posamezne ukrepe

Kmetijske povrĹĄine so se v primerjalnem obdobju poveÄ?ale v vseh treh obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline: v Mestni obÄ?ini Velenje za dobra 102 hektarja (iz 1796 na 1898), v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je kmetijskih povrĹĄin veÄ? za dobrih 73 hektarjev (iz 2220 na 2293), v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa so imeli vlagatelji 569 hektarjev povrĹĄin, predlani pa 582 hektarjev ali za slabih 14 hektarjev veÄ?. Podatki o velikosti povrĹĄin, pojasnjuje DikliÄ?eva, so ugodni, manj ugodni pa so podatki o viĹĄini subvencij. Kmetje iz mestne obÄ?ine Velenje, ki so pridobili subvencije za kmetijske ukrepe (za drobnico, govedo, ekoloĹĄko kmetovanje, za omejene dejavnike kmetovanja ‌), so leta 2011 prejeli 937.810 evrov nepovratnega denar-

poveÄ?ale so se kmetijske povrĹĄine in zaradi tega so kmetje oddali veÄ? vlog za veÄ? plaÄ?il.ÂŤ Po besedah sogovornice so dokaj ugodni tudi kazalniki o ĹĄtevilu kmetijskih gospodarstev, ki so oddala zbirne vloge. V mestni obÄ?ini Velenje je bilo teh v omenjenem obdobju 6 veÄ? (lani jih je bilo 298), v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki se je za subvencijo odloÄ?il eden veÄ? (99), v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pa so 4 manj (246). ÂťPri tem ne gre za to, da bi kmetije opustile obdelovanje kmetijskih povrĹĄin, ampak so jih zaradi starosti predale v najem drugim kmetijam.ÂŤ

Lidija DikliÄ?: ÂťNe bi mogla trditi, da se kmetijska dejavnost v Ĺ aleĹĄki dolini poveÄ?uje, bolj, da se ohranja neko stanje.ÂŤ

so od drĹžave prejeli ĹĄmarĹĄki vlagatelji (leta 2011 273.251 evrov, leta 2017 pa 264.330 evrov). Zakaj je tako? ÂťZmanjĹĄala so se plaÄ?ila za kmetovanje na obmoÄ?jih z omejenimi dejavniki kmetovanja in za kmetijsko okoljska podnebna plaÄ?ila, kar je logiÄ?no. V ĹĄoĹĄtanjski obÄ?ini je kmetijska proizvodnja intenzivnejĹĄa, poslediÄ?no so se kmetje manj odloÄ?ali za vstop v kmetijsko okoljske podnebne ukrepe. V mestni obÄ?ini Velenje pa so razmere za kmetovanje teĹžje,

Napredek beleĹži Ĺ aleĹĄka dolina v omenjenem obdobju pri ĹĄtevilu ekoloĹĄkih kmetij. Leta 2011 je bilo teh v mestni obÄ?ini Velenje 13, kmetovale so na dobrih 108 hektarjih povrĹĄin, leta 2017 jih je bilo 23 ali 10 veÄ?, hrano pa

so pridelovale na veÄ? kot 182 hektarjih, kar je 73,7 hektarjev veÄ?. VeÄ? ekoloĹĄkih kmetij je tudi na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Leta 2011 jih je bilo 8 (kmetovale so na veÄ? kot 70 hektarjih povrĹĄin), pred dvema letoma pa 15, ki so kmetovale na 136 hektarjih, kar je za skoraj 60 hektarjev veÄ?. V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je v omenjenem primerjalnem obdobju ĹĄtevilo eko kmetij ostalo nespremenjeno – 2 kmetiji, ki sta leta 2011 pridelovali hrano na dobrih 8 hektarjih povrĹĄin, leta 2017 pa so bile te veÄ?je za 61 arov.

Na vpraĹĄanje, kakĹĄen pa je napredek pri zelenjadnicah, je DikliÄ?eva odgovorila, da nimajo povsem primerljivih podatkov, Âťa vendarle naj povem, da je imela v velenjski obÄ?ini prijavljeno pridelavo zelenjave v zaprtih prostorih leta 2011 ena kmetija, prav tako v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa dve.

Pred dvema letoma se ĹĄtevilo teh v ĹĄoĹĄtanjski in ĹĄmarĹĄki obÄ?ini ni poveÄ?alo, v velenjski pa je bilo leta 2017 takih kmetij 4 ali 5 veÄ?.ÂŤ Lahko na osnovi zbranih podatkov ocenjujemo, da se kmetijska

Rekli so â?ą Janko Mazej, kmet iz Belih Vod, o subvencijah:

ÂťZbirne vloge vlagam za ukrep omejeni dejavniki kmetovanja, za dobrobit Ĺživali, strme travnike, ukinili pa so subvencije za krave dojilje, kar je za hribovsko kmetijo, kot je naĹĄa, zelo pomemben ukrep. Vsak evro pride prav, a s subvencijami nisem zadovoljen.

Ne morem biti, ker jih dodeljujejo nepraviÄ?no. Kmetovanje na hribovski kmetiji se v primerjavi z niĹžinsko precej razlikuje.

StroĹĄki proizvodnje so na prvi precej veÄ?ji, pri viĹĄini subvencije pa ni tolikĹĄne razlike. ÄŒez mejo imajo te stvari bolj praviÄ?no urejene. Pri oddaji vloge je potrebno pri nas veliko administracije, viĹĄina odobrene subvencije pa ni takĹĄna, kot jo priÄ?akujeĹĄ.

Sicer pa menim, da naj drĹžava kmetom poĹĄteno plaÄ?a tisto, kar pridelamo, pa ne bo potrebnih nobenih subvencij.ÂŤ

dejavnost v Ĺ aleĹĄki dolini poveÄ?uje? ÂťTega ne bi mogla trditi. Bolj se ohranja neko zateÄ?eno stanje.

Se pa bojim, da bodo kazalniki v prihodnje slabĹĄi, ker ni prave motivacije. Odkupne cene kmetijskih izdelkov so nizke tako pri prireji govejega mesa kot proizvodnji

mleka, ki sta osrednji kmetijski dejavnosti v tukajĹĄnjem okolju.

Res se v zadnjih letih odloÄ?a za prevzem kmetij 6 do 7 mladih na leto, a se za to, da laĹžje preĹživijo, veÄ?inoma oklepajo sluĹžbe, dokler se le lahko,ÂŤ je sklenila Lidija đ&#x;”˛ DikliÄ?.â€

Za ĹĄolsko leto 2019/20 na BiotehniĹĄki ĹĄoli Maribor razpisujemo naslednje izobraĹževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIĹ KI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: KMETIJSKO-PODJETNIĹ KI TEHNIK – PTI 3-LETNI PROGRAMI: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIÄŒAR Na BiotehniĹĄki ĹĄoli Maribor lahko opravite tudi teÄ?aj VARNEGA DELA S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUÄŒKI.

www.bts.si info@bts.si T 02 235 37 00

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

Ĺ OLSTVO, ZDRAVSTVO

31. januarja 2019

Ni programa, v katerem ne bi bilo v ozadju potreb gospodarstva Ĺ ole Ĺ olskega centra Velenje za prihodnje ĹĄolsko leto razpisale toliko prostih mest kot za tekoÄ?e ĹĄolsko leto – Nov vajeniĹĄki program – Informativni dnevi 15. in 16. februarja Tatjana PodgorĹĄek

Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport je objavilo razpis za vpis v srednjeĹĄolske programe za ĹĄolsko leto 2019/2020. Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje so zanj razpisali enako ĹĄtevilo prostih mest za novince kot za tekoÄ?e kljub manjĹĄemu ĹĄtevilu devetoĹĄolcev.

Ĺ tevilo vpisnih mest za programe je doloÄ?eno

Število razpisnih mest je odvisno od razpisanih programov, za te pa je doloÄ?eno ĹĄtevilo vpisnih mest. Za tehniÄ?ne programe je normativ 28 dijakov v razredu, za programe srednje poklicnega izobraĹževanja 26. Izvajati jih moramo ne glede na ĹĄtevilo vpisanih dijakov. Kajti Ä?e ga ne izvajamo, ga bomo naslednjiÄ?, ko bo zanimanje zanj veÄ?je, zelo zelo teĹžko pridobili nazaj. Zadnja leta res beleĹžimo izrazit demografski primanjkljaj, na drugi strani pa razveseljuje moÄ?no povpraĹĄevanje gospodarstva po kadrih, ki jih izobraĹžujemo v vseh naĹĄih programih. Nimamo razpisanega srednjeĹĄolskega programa, pri katerem ne bi bil v ozadju izkazan interes tukajĹĄnjega gospo-

darstva in drugega okolja. Pa tudi demografska slika se umirja. S prihodnjim letom se ĹĄtevilo otrok v dolini poveÄ?uje,ÂŤ je pojasnila Gabrijela Fidler, ĹĄolska svetovalna delavka na Gimnaziji Velenje.

niĹĄkega izobraĹževanja program geostrojnik rudar, Ä?eprav se mu uradno ne reÄ?e tako. V tekoÄ?em ĹĄolskem letu izobraĹžujemo po vajeniĹĄkem sistemu strojne mehanike, v novem ĹĄolskem letu bomo – kot

Novost vajeniĹĄki program elektrikar

Za prihodnje ĹĄolsko leto so na ĹĄolskem centru razpisali 632 prostih mest za novince v 22 srednjeĹĄolskih programih ter 140 mest za nadaljevanje izobraĹževanja v poklicno-tehniÄ?nih programih.

Teh imajo pet.

V gimnaziji, kjer izobraŞujejo dijake v treh srednjeťolskih programih (sploťni, ťportni in umetniťka gimnazija – likovna in glasbena smer) so predvideli 114 prostih mest. V vsakem programu so predvideli po en oddelek, razen v sploťnem programu, v katerem razpisujejo 56 prostih mest za dva oddelka. V preostalih treh ťolah pa imajo dijaki moŞnost pridobivati potrebna znanja v dveh niŞjepoklicnih, devetih triletnih in osmih strokovnih tehniťkih programih.

Novost v ponudbi razpisanih programov v ĹĄolskem letu 2019/2020 je nov vajeniĹĄki program – elektrikar. Že vrsto let sodi med vzorÄ?ne primere vaje-

znanj tudi odraslim – zaposlenim in brezposelnim, prav tako jih izvajajo za naroÄ?nike na vseh podroÄ?jih, za katera izobraĹžujejo.

Informativni dan

Na informativnem dnevu ĹĄolskega centra pridobijo bodoÄ?i dijaki in njihovi starĹĄi vse informacije o moĹžnostih in pogojih vpisa ter si ogledajo, kako poteka izobraĹževanje v posameznem programu.

Şe omenjeno – ťe elektrikarje.

V prihodnje Ĺželimo omogoÄ?iti ĹĄe kakĹĄen poklicni vajeniĹĄki program, seveda ob zavedanju, da je to smiselno le, Ä?e dovolj interesa zanj izkazujejo v gospodarstvu, obrti in podjetniĹĄtvu.ÂŤ Imajo za bodoÄ?e dijake v vajeniĹĄkih programih Ĺže zagotovljene

So denarnice po praznikih ostale prazne?

Naj vaĹĄi naÄ?rti za leto 2019 ne ostanejo neuresniÄ?eni zgolj zaradi denarja Po novem letu denarnice vedno ostanejo bolj kot ne prazne, v januarju pa se ĹĄe plaÄ?ujejo dolgovi iz decembra. Zato marsikdo kakĹĄno skrito Ĺželjo potisne na stran, kjer tudi ostane. A ni potrebe po tem. Ĺ˝elje si lahko uresniÄ?ite vedno in zaradi tega Ĺživite bolj polno in sreÄ?no. V Addiko banki vam ponujamo vrste gotovinskih kreditov, ki jih ob kreditni sposobnosti najamete hitro in enostavno, brez odveÄ?ne dokumentacije in brez stroĹĄkov vodenja.

NajhitrejĹĄi kredit za stranke vseh bank HIP kredit lahko sklenete kar sami, preko spletne aplikacije www.hipkredit.si. Hitro in enostavno lahko pridobite do 7.000 EUR. Pri tem ni nujno, da ste stranka Addiko banke ali zaposleni za nedoloÄ?en Ä?as. Svoj HIP kredit lahko odplaÄ?ate v 13 do 60 mesecih, z Ĺže od 20 EUR na mesec. Pogoji so transparentni, sklenitev pa hitra in z minimalno koliÄ?ino dokumentacije!

Rabite kredit Ĺže jutri?

delodajalce, pri katerih bodo lahko dijaki opravljali prakso? ÂťPri zagotavljanju mest za vajence gre za povezovanje med podjetji, ĹĄolo in bodoÄ?imi vajenci ter njihovimi starĹĄi. VajeniĹĄtvo je razmerje

Po podatkih ministrstva za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport zakljuÄ?uje tekoÄ?e ĹĄolsko leto 17.684 uÄ?encev ali 599 veÄ? kot v predhodnem ĹĄolskem letu. Kandidirali bodo lahko na 23.702 vpisni mesti na srednjih ĹĄolah, lani na 23.644.

V Ĺ aleĹĄki dolini zakljuÄ?uje osnovnoĹĄolsko izobraĹževanje 405 devetoĹĄolcev, od tega v Mestni obÄ?ini Velenje v ĹĄestih osnovnih ĹĄolah in na Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje 300, v ĹĄoĹĄtanjski obÄ?ini 86, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa 29. Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje so razpisali 632 prostih mest za novince v 22 srednjeĹĄolskih programih ter 140 mest za nadaljevanje izobraĹževanja v petih poklicno-tehniÄ?nih programih.

med delodajalcem in vajencem, ĹĄola pri tem pomaga. Razpisana uÄ?na mesta pri delodajalcih so Ĺže objavljena na spletni strani ministrstva (poleg razpisa za vpis), seznam pa se bo ĹĄe dopolnjeval.ÂŤ Kot je ĹĄe dejala sogovornica, poleg zapisanega na Ĺ olskem centru omogoÄ?ajo pridobitev novih

Vse srednje ĹĄole bodo organizirale informativni dan, na katerem bodo devetoĹĄolci in njihovi starĹĄi dobili podrobnejĹĄe informacije o vpisu, moĹžnostih izobraĹževanja ter druge informacije. Ta bo v petek, 15. februarja (dopoldan in popoldan), in v soboto, 16. februarja, dopoldan.

Srednje ĹĄole bodo prejemale prijave za vpis do 2. aprila. Najkasneje do 8. aprila bo ministrstvo na spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma ĹĄolah, do 17. aprila bo znana odloÄ?itev o morebitni omejitvi vpisa. Do 23. aprila bodo lahko uÄ?enci prijavo prenesli na drugo srednjo ĹĄolo oziroma drug program, po tem roku pa praviloma le na ĹĄole, na

katerih bodo ĹĄe prosta mesta. O morebitni omejitvi vpisa bodo bodoÄ?i dijaki obveĹĄÄ?eni najpozneje do 29. maja, seznam ĹĄol z omejitvijo vpisa ali o moĹžnostih veÄ?jega vpisa bo ministrstvo objavilo 22. maja. Prijavljeni devetoĹĄolci bodo morali izbranim ĹĄolam posredovati dokazilo o izpolnjevanju vpisnih pogojev do 18. junija.

Za preizkus nadarjenosti ali spretnosti, ki je potreben za vpis v nekatere programe, se morajo uÄ?enci prijaviti najpozneje do 4. marca, preizkus nadarjenosti pa bo na velenjski gimnaziji potekal v soboto, 16. marca ÂťPri tem bi opozorila na novost. Pretekla leta je preizkus, ki so ga opravili bodoÄ?i dijaki v enakem programu, veljal za katero koli takĹĄno smer po Sloveniji, v novem ĹĄolskem letu pa ga morajo opraviti na ĹĄoli, na katero se bodo vpisali,ÂŤ je ĹĄe dejala Gabrijela Fidler. đ&#x;”˛

V gradbeniĹĄtvu veliko pomanjkanje delavcev GradbeniĹĄtvo je po zadnji gospodarski krizi okrevalo, ogromno je gradbenih projektov, usposobljenega kadra pa moÄ?no primanjkuje. Potrebnih bo veÄ? kadrovskih ĹĄtipendij, veÄ? promocije gradbeniĹĄtva, viĹĄje plaÄ?e in veÄ? spodbud starĹĄev, so ugotavljali na okrogli mizi Obrtno-podjetniĹĄke zbornice.

Branko Meh, predsednik OZS, je poudaril pomen poklicnega izobraĹževanja. ÂťV obrti in podjetniĹĄtvu se Ĺže vrsto let sooÄ?amo s hudim pomanjkanjem usposobljenega kadra. Ponovno smo uvedli vajeniĹĄki sistem, vendar smo nad rezultati razoÄ?arani. Premalo mladih se odloÄ?a za vajeniĹĄtvo.

Tudi starĹĄi bi morali podpirati

svoje otroke, ki se Ĺželijo poklicno izobraziti.ÂŤ Meh je ĹĄe poudaril, da imajo dijaki s poklicno izobrazbo moĹžnost nadaljevati ĹĄolanje vse do doktorata. ÂťNaloga drĹžave pa je, da se zniĹžajo prispevki na plaÄ?e. Tudi delavci si zasluĹžijo dostojne plaÄ?e.ÂŤ đ&#x;”˛

Velenjski Zdravstveni dom obiĹĄÄ?e od 1.600 do 1.700 ljudi dnevno Zanje poskrbi 360 zaposlenih – Lani tri veÄ?je pridobitve – S poslovanjem bodo najprej seznanili Svet zavoda Milena KrstiÄ? – Planinc

odobrimo Ĺže v nekaj minutah, denar pa lahko zaÄ?nete porabljati naslednji dan! Z Express kreditom lahko pridobite od 500 do 35.000 EUR sredstev z meseÄ?no obveznostjo Ĺže od 20 EUR dalje in dobo odplaÄ?evanja do 10 let, s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, brez zavarovanja s hipoteko.

Bi se radi znebili starih dolgov in uredili svoje osebne finance?

samo en dolg. Do 25 % vrednosti kredita vam lahko izplaÄ?amo v gotovini. Kredit je brez zavarovanja s hipoteko, odplaÄ?ujete ga v obdobju do 12 let, s trajnim nalogom.

Ob sklenitvi kredita vam uredimo tudi dodatno zavarovanje kreditojemalca za primer brezposelnosti, nezgodne smrti in trajne invalidnosti. Za brezskrbno prihodnost, v vseh Ĺživljenjskih situacijah. ObiĹĄÄ?ite naĹĄo spletno stran www.addiko.si ali se oglasite v najbliĹžji poslovalnici in z veseljem vam bomo pomagali izbrati pravi kredit.

ObstojeÄ?e kredite, lizinge, poPostopek pridobivanja kredi- rabe kreditnih kartic poplaÄ?ajte Addiko Bank, kjer je 2 + 2 = 4 ta je lahko hiter in enostaven. V s kreditom za poplaÄ?ilo obveznoAddiko banki vam lahko kredit sti do 40.000 EUR in odplaÄ?ujte Oglasno sporoÄ?ilo

Velenje – Tako kot v ĹĄtevilnih drugih zdravstvenih domovih po Sloveniji tudi v Zdravstvenem domu Velenje primanjkuje zdravnikov. Primanjkljaj najbolj Ä?utijo v Ĺ martnem ob Paki, kjer bi potrebovali stalna sploĹĄna zdravnika in pediatra. Direktor mag.

Janko Ĺ teharnik napoveduje, da bodo to teĹžavo reĹĄili ĹĄe letos.

V Zdravstvenem Zdravstveni domu Velenje pa bi dom Velenje si Ĺželeli dodatnih je lani obiskalo zdravnikov tudi v 450.000 ljudi! specialistiÄ?nih ambulantah, z urgentnima zdravnikoma bi Ĺželeli okrepiti Nujno medicinsko pomoÄ?, potrebovali bi psihiatra in pedopsihiatra ‌ ÂťTeh kroniÄ?no primanjkuje povsod po Sloveniji.

Mislim, da ni nikogar, ki bi imel pregled nad trenutnim kadrovskim stanjem v drĹžavi, upokojevanjem zdravnikov. Tudi novi programi prinaĹĄajo potrebe po novih kadrih, poveÄ?uje se diagnostika ...ÂŤ

â?ą

Zdravstveni dom Velenje z Zdravstvenima postajama Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki je lani obiskalo 450.000 ljudi. ÂťPreseneÄ?eni? Ĺ tevilo se tudi nam zdi neverjetno visoko. V popreÄ?ju je to med 1.600 in 1.700 ljudi na dan. PrepriÄ?an sem, da ni niti en prostor v regiji tako zapolnjen z dnevno migracijo, kot je velenjski zdravstveni dom.ÂŤ Koliko zaposlenih je oskrbelo toliko ljudi? ÂťSkupaj s specializanti in pripravniki 360.ÂŤ O tem, kako so poslovali lani, direktor ĹĄe ni Ĺželel govoriti. Zdi se mu prav, da se s poslovanjem najprej seznanijo Ä?lani Sveta zavoda.

Lani so pridobili nov program – Center za krepitev zdravja, ki je prinesel tudi nove zaposlitve.

Namenjen je ljudem, ki so kakorkoli ogroĹženi zaradi Ĺživljenjskega sloga, kroniÄ?nih nenalezljivih bolezni, teĹžav z duĹĄevnim zdravjem. BogatejĹĄi so za tri nove sploĹĄne ambulante in prenovljene prostore v enoti za laboratorijsko medicino. S slednjimi so izboljĹĄali uÄ?inkovitost, kakovost dela, dostopnost in zasebnost za uporabnike laboratorijskih storitev. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Branje v Velenju ne bo izumrlo Ni jih malo, ki so od zaÄ?etka razvoja digitalne tehnologije glasno vzklikali, da bodo knjige (in z njimi naĹĄa bralna razgledanost) kmalu pokopane Mojca Ĺ truc

Po pribliĹžno dveh desetletjih aktivnejĹĄe uporabe raÄ?unalnikov lahko danes mirno zatrdimo, da se take napovedi niso uresniÄ?ile.

Vsaj v Velenju ne.

UÄ?iteljica slovenskega jezika na velenjski gimnaziji pravi, da v zadnjih letih opaĹžajo, da dijaki radi berejo. Mnoge zanima literatura, radi posluĹĄajo predavanja, si izposojajo knjige, gledajo oddaje, se udeleĹžujejo tekmovanj za Cankarjevo priznanje, sodelujejo v diskusijah, prostovoljnih dejavnostih, delavnicah. Tudi na strokovnih ĹĄolah opaĹžajo motiviranost dijakov. ÂťZa dijake naĹĄe ĹĄole lahko reÄ?em, da berejo veÄ? strokovne literature kot v preteklosti. Res pa je, da je ta na voljo predvsem v angleĹĄkem jeziku in na spletu,ÂŤ pravi Simon KoneÄ?nik, ravnatelj Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Velenje. UÄ?iteljica slovenĹĄÄ?ine na tej ĹĄoli Bojana Vrbnjak tako pravi, da imajo dijaki pri maternem jeziku skromnejĹĄi besedni zaklad, da so njihove stavÄ?ne strukture preproste, enostavne, da se izraĹžajo kratko in jedrnato. Kot ĹĄe dodaja, se uÄ?iteljice trudijo z razliÄ?nimi metodami. Pri tem ji pritrjuje tudi kolegica z gimnazije. Pravi, da je treba za motivacijo dijakov uporabiti precej raznolikih stra-

9

KULTURA

31. januarja 2019

tegij, da se ne izgubijo v mnoĹžici privlaÄ?nih motenj.

Kako uspeĹĄni so pri bralni pismenosti v primerjavi z mladimi iz drugih drĹžav, bomo izvedeli po objavi analize podatkov raziskave PISA, ki je potekala v minulem letu. ÂťLeta 2018 je bilo v raziskavi poudarjeno prav branje, zaradi

Verjetno je ena od pomembnejĹĄih lastnosti za veÄ?jo uspeĹĄnost pri branju navduĹĄenje – Ä?e ga imamo, bomo najbrĹž brali tudi po zakljuÄ?ku ĹĄolanja. V KnjiĹžnici Velenje opaĹžajo, da je sicer prav v tem obdobju upad branja najveÄ?ji. ÂťPo izposoji literature sodeÄ?, pri nas najveÄ? berejo najmlajĹĄi s

Andreja Kac in Brina Zabukovnik JeriÄ? sta idejni ustanoviteljici in voditeljici kluba branja za odrasle.

Ä?esar bodo podatki ĹĄe posebej zanimivi, saj bomo ĹĄele sedaj lahko prviÄ? prepoznavali dejanski trend v branju v primerjavi s ciklom iz leta 2009, ko smo branje kot poudarjeno ugotavljali prviÄ?,ÂŤ pojasnjuje nacionalna koordinatorica raziskave PISA Klaudija Ĺ terman IvanÄ?iÄ?.

svojimi starĹĄi, tudi osnovnoĹĄolci, potem pa opaĹžamo porast vpisa in iskanja literature pri upokojenih bralcih,ÂŤ pravi Andreja Kac. Da VelenjÄ?ani najraje posegajo po druĹžbenih romanih (ljubezenskih, kriminalnih, zgodovinskih), literaturi za osebno rast (psihologija, etika, medicina)

ter da je res vse veÄ?ja izposoja gradiva v angleĹĄkem jeziku, pa opaĹža ĹĄe ena knjiĹžniÄ?arka, Brina Zabukovnik JeriÄ?. Z zdruĹženimi moÄ?mi sta prav omenjeni knjiĹžniÄ?arki pred tremi leti sklenili, da poskusita prebuditi Ĺželjo po branju pri odraslih. Da bi razĹĄirili Ä?ar knjige, ki Âťnas lahko pone-

priseljence Branje je potovanje ter bralni klub za osnovnoĹĄolce Cool knjiga, bralni klub za odrasle pa je vendarle nekoliko bolj neobiÄ?ajna ponudba. ÂťSreÄ?ujemo se enkrat meseÄ?no ob sredah dopoldne. S kolegico vnaprej izbereva gradivo, s katerim seznaniva bralce.

A jim knjige ni treba prebrati vnaprej. Midve pripraviva predstavitev avtorja, teme in bralne odlomke, nato pa knjigo skupaj ob glasnem branju spoznavamoÂŤ pove Brina Zabukovnik JeriÄ?. Na zaÄ?udeno vpraĹĄanje, kako to, da se sreÄ?ujejo ob dopoldnevih, ko je veÄ?ina v sluĹžbi, pove, da je bil ob ustanovitvi klub usmerjen k

Z obiskom kluba MoÄ? branja so v KnjiĹžnici Velenje zadovoljni.

(Vir: Arhiv KnjiĹžnice Velenje)

se v neki drug svet, poln novih doĹživetij, in nam hkrati ponuja, da se ob njej sprostimo ali pa nam daje odgovor na marsikatero vpraĹĄanje,ÂŤ kot pravi Andreja Kac, sta ustanovili bralni klub za odrasle – MoÄ? branja. KnjiĹžnica Velenje sicer nudi tudi pravljiÄ?ne urice za najmlajĹĄe, klub branja za

t. i. ranljivim skupinam, tem pa je dopoldanska ura ustrezala.

Danes so v klub povabljeni vsi, ura pa ĹĄe vedno ostaja enaka, saj tudi ob poskusu prestavitve na popoldanski termin obisk ni bil veÄ?ji. ÂťNaĹĄi obiskovalci so veÄ?inoma upokojenci, veseli sva, da sodelujemo s Centrom starejĹĄih

đ&#x;”˛

SREDNJA ZDRAVSTVENA Ĺ OLA CELJE

Predstavili tretji album

Ipavèeva 10, 3000 CELJE

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

New age metal skupina Inmate je z novim, tretjim albumom, z naslovom Anarthas opozorila na neÄ?istoÄ?e, ki preĹžemajo Ĺživljenje sodobnega Ä?loveka

Vabimo k vpisu

v programe formalnega izobraĹževanja za ĹĄolsko leto 2019/2020:

Tina Felicijan

Lokalni bend Inmate je na metal sceni aktiven Ĺže od leta 2005 in ves ta Ä?as ustvarja avtorsko glasbo, ki se iz zasedbe v zasedbo ter od albuma do albuma spreminja in je odprta za nove, ĹĄe nepoznane vplive, naslanja pa se na udarni metal core. Fantje dajejo velik poudarek dovrĹĄenim odrskim nastopom, kar jim je odprlo vrata na marsikateri festival in jih postavilo ob bok uveljavljenim metalnim skupinam.

Koncertirali so v NemÄ?iji, Avstriji, Italiji ter na HrvaĹĄkem, ĹĄtirikrat so se uvrstili v program festivala Metalcamp (kasneje Metaldays) in nanizali ĹĄtevilne druge koncerte. Pravkar so izdali tretji album z naslovom Anarthas, enako kot prejĹĄnja dva pa so ga krstili pred domaÄ?im obÄ?instvom v eMCe placu.

Pri ustvarjanju glasbe za najnovejĹĄi album so se nehote umaknili v bolj moderne, pod Ĺžanre metal glasbe z bolj radijskim zvokom.

Namesto za metal znaÄ?ilnih kruleÄ?ih vokalov prevladujejo bolj melodiÄ?ni. ÂťDo tega je priĹĄlo spontano zaradi naĹĄega vokalista Marka DupliĹĄaka, ki ima tak slog, mi pa smo ga sprejeli takĹĄnega, kot je. Mislim, da je zadeva odliÄ?-

• ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, ĹĄtiriletni program), • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2), • BOLNIĂˆAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program), • KOZMETIĂˆNI TEHNIK (SSI, ĹĄtiriletni program). in teèaje: • ZDRAVSTVENI REĹ EVALEC/ ZDRAVSTVENA REĹ EVALKA; • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA (samo NPK); • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAĹ˝IST/VIZAĹ˝ISTKA; • MANIKER/MANIKERKA. Izvajamo tudi postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK).

PridruŞite se nam lahko ťe na enodnevnih delavnicah s podroèja nege, dietne prehrane in kozmetike.

Informativni dan Fantje so ob predstavitvi albuma uĹživali in se sreÄ?ali tudi s starimi znanci. Foto: Niki Saje

Trenutna zasedba metal core benda Inmate je petÄ?lanska: Andrej Bezjak in David Vodopivec sta kitarista, Miha ObliĹĄar igra bas, za bobni je Jure Grudnik, vokale pa je prevzel Marko DupliĹĄak.

NajnovejĹĄi album Anarthas je za razliko od prejĹĄnjih dveh produciral kitarist skupine Lastdayhere UroĹĄ BorĹĄiÄ?. Glasbena gosta sta Ä?lana zasedbe Noctiferia, Giani Poposki kot vokalist pri skladbi Anarthas ter Igor Nardin kot solo kitarist pri skladbi Impossible is nothing.

Zimzelen TopolĹĄica, nekaj njihovih varovancev je naĹĄih stalnih obiskovalcev in aktivno sodelujejo. Tako smo decembra prebirali prozo Antona Corela,ÂŤ pravi Zabukovnik - JeriÄ?eva. Njihovo zadnje sreÄ?anje je bilo prav vÄ?eraj (v sredo, 16. januarja), ko so Ä?as posvetili knjigi in istoimenskemu filmu Pianist.

Da bi naĹĄa deĹžela res lahko ostala najboljĹĄa, je kakovosten razvoj jezika seveda zelo pomemben. ÂťKnjiĹžniÄ?arji spodbujamo branje, predvsem kvalitetno branje,ÂŤ pravi Zabukovnik - JeriÄ?eva in dodaja, da je za ĹĄiroko bralno razgledanost osrednjega pomena vzgoja, izobraĹževalni sistem in seveda tudi posameznikovo zavedanje o pomenu branja.

UÄ?iteljica slovenskega jezika na gimnaziji Velenje meni, da so rezultati truda Ĺže opazni. RazmiĹĄlja, da je k spreminjanju generacij glede branja na bolje morda pripomoglo opozarjanje na teĹžave, morda projekt bralne pismenosti, ali pa se dejansko poveÄ?uje druĹžbena odgovornost. ÄŒe je tako pri mladih, se za bralno razgledanost VelenjÄ?anov ni bati. Projekti ĹĄol in knjiĹžnic pa bodo seveda ĹĄe naprej dobrodoĹĄla spodbuda in pomoÄ?, da se ne izgubimo v mnoĹžici privlaÄ?nih motenj sodobnega Ä?asa.

no izpadla,ÂŤ je povedal bobnar Jure Grudnik in dodal, da je tudi album Anarthas tako kot prejĹĄnja dva konceptualno zasnovan. ÂťVedno smo veliko pozornosti posveÄ?ali besedilom in njihovi sporoÄ?ilnosti. Naslov albuma izhaja iz anarth oziroma neÄ?istoÄ?, kot so poĹželenje, jeza, pohlep, zavist, ponos in iluzija. Anartha pomeni nepotrebno, neĹželeno,ÂŤ pojasnjuje Jure Grudnik in nadaljuje, da so anarthe subtilne in jih je zelo teĹžko prepoznati, zato se jih pogostokrat sploh ne zavedamo, a zaradi njih trpimo. Ĺ˝ivimo v svetu, ki je praktiÄ?no na vsakem koraku preĹžet z neÄ?istoÄ?ami, ki

uniÄ?ujejo zavest in Ĺživljenja posameznikov, predvsem mladih. ÂťSporoÄ?ilo albuma je, da je treba veliko delati na sebi, da se anarth zavemo in se jih poskuĹĄamo znebiti, saj je to edini kljuÄ? do osebnega zadovoljstva in izpolnjevanja svoje vloge v druĹžbi.ÂŤ Inmate se bodo v prihodnjih mesecih posvetili promociji albuma in koncertiranju, osredotoÄ?ajo pa se tudi na svoj nastop na letoĹĄnji Emi, na kateri se bodo predstavili s pesmijo Atma. đ&#x;”˛

za mladino in odrasle bo v petek, 15. februarja 2019, ob 9. uri in ob 15. uri ter v soboto, 16. februarja 2019, ob 9. uri.

Dodatne informacije: 03 428 69 00 | info@szsce.si | www.szsce.si

lokalne novice

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

31. januarja 2019

Z jazzom do pomladi ZaÄ?el se je Max klub Jazz festival, ki do 25. aprila obeta ĹĄe ĹĄest koncertov, hkrati pa bo februarja potekala tradicionalna Kreativna jazz klinika Tina Felicijan

Velenjska jazz zgodba, kakor koncertnemu dogajanju na podroÄ?ju jazz glasbe pravijo njegovi protagonisti, v vsakem letnem Ä?asu spiĹĄe eno poglavje. Medtem ko se ljubitelji jazza poleti razvajajo na Mozzajik festivalu pred barom Mozaik, se jeseni v okviru Jesenske Max zgodbe zbirajo v Max klubu, v katerem se je prejĹĄnji teden zaÄ?el Max klub Jazz festival. Ta je eden pomembnejĹĄih in odmevnejĹĄih slovenskih jazz festivalov, menijo organizatorji. Njegovi zaÄ?etki segajo v leto 1999, ko sta takratni lastnik lokala in velenjski jazzovski entuziast Marko KolĹĄek ter markantna osebnost evropske jazz scene vibrafonist BoĹĄko Petrović zasnovala prvo sezono klubskega jazzovskega cikla. Vseskozi je programsko vodilo festivala predstaviti odmevno avtorsko produkcijo vseh najvidnejĹĄih slovenskih jazz umetnikov, v goste pa povabiti tudi uveljavljene tuje glasbene ustvarjalce in poustvarjalce.

Tako bo tudi letos. Zvrstilo se bo sedem koncertov, ki jih je tudi tokrat izbral programski vodja festivala, mednarodno uveljavljeni saksofonist velenjskih korenin

Med vrsticami Bojan PavĹĄek

Na otvoritvenem veÄ?eru letoĹĄnjega Max klub Jazz festivala je nastopil saksofonist Klemen Kotar z bendom, v katerem igra bas VelenjÄ?an Miha Koren. Lokal, poln posluĹĄalcev, je dokazal, da je jazz v Velenju ĹĄe kako zaĹželen.

Jure Pukl. ÂťNjemu gredo zasluge, da so v teh letih v Velenju in nekateri prviÄ? v Sloveniji nastopili eminentni glasbeniki, ki so igrali z mnogimi jazzovskimi legendami,ÂŤ pravi pobudnik jazz veÄ?erov Marko KolĹĄek. Na otvoritvenem koncertu je nastopil saksofonist Klemen Kotar z bendom in predstavil album DuĹĄni pastirji. Sledili bodo ĹĄe vokalistka Nina Strnad in pianist Peter MiheliÄ? s sakso-

Velenjska jazz scena je neloÄ?ljivo povezana z Max klubom, ki jo goji Ĺže od prve polovice 90. let prejĹĄnjega stoletja. Prvi val Max klub Jazz festivala je obÄ?instvo navduĹĄeval v letih med 1999 in 2002, ko se je za desetletje polegel. Znova se je dvignil v letu Evropske prestolnice kulture 2012 in s sabo ponovno prinesel tudi Kreativno jazz kliniko. Ta bo letos potekala med 18. in 23. februarjem. UdeleĹžence priÄ?akuje 17 jazzovskih mojstrov iz celega sveta, ki bodo izvajali dragocene individualne in skupinske glasbene delavnice. Na razliÄ?nih lokacijah bodo potekali tudi koncerti in jam session veÄ?eri.

â?ą

Letos bo Max klub v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in Festivalom Velenje ter ob podpori mnogih donatorjev predvidoma izvedel 27 jazz koncertov.

fonistom Jako KopaÄ?em 7. februarja, Big Band RTV Slovenija s tremi tenorji – Juretom Puklom, Lenartom KreÄ?iÄ?em in Tadejem TomĹĄiÄ?em – in posebnim gostom, ameriĹĄkim bobnarjem Jeffom Wattsom 18. februarja, ko se bo tudi zaÄ?ela Kreativna jazz klinika, VelenjÄ?an Robert JukiÄ? z novim kvartetom 14. marca, skupina vokalistke Marine BogdanoviÄ? 21.

marca, kitarist Mihael Hrustelj bo soliral 11. aprila, na zakljuÄ?nem koncertu 25. aprila pa bo nastopil bobnar Ratko Divjak s kvintetom.

Jazz se ĹĄiri po 3. razvojni osi

Max klub Jazz festival ima Ĺže nekaj stalnih abonentov. Bolj ko se lokalna jazz scena krepi z obiski vrhunskih slovenskih, tujih in tudi uveljavljanih lokalnih umetnikov, veÄ? ima obÄ?instva.

Letos pa festival ne bo presegal lokalnih meja le v smislu povabljenih umetniĹĄkih gostov, temveÄ? se bo spletel v regionalno povezavo s festivalom Jazz Ravne. Abonma namreÄ? velja tudi za jazz koncerte v Ravnah na KoroĹĄkem. ÂťOdpiramo novo fronto, ki se ji bo reklo Jazz na 3. razvojni osi. ÄŒe ĹĄe lep Ä?as ne bomo imeli avtoceste, bomo imeli vsaj dobro muziko,ÂŤ je ĹĄe dodal Marko KolĹĄek. †đ&#x;”˛

Skrivnosti dreves

Ustvarjeno v Velenju 2018 Filmskemu ustvarjalcu Tomu ÄŒonkaĹĄu iz Studia Mozaik se ob 40-letnici neposrednega stika s kamero uresniÄ?uje Ĺželja prikazati filme na velikem platnu Velenje – V torek, 5. februarja, se bo ob 19. uri v mali dvorani kulturnega doma Velenje zaÄ?el filmski veÄ?er Toma ÄŒonkaĹĄa, prikaz dela produkcije Studia Mozaik, poimenovan s pomenljivim naslovom Ustvarjeno v Velenju, 2018.

VeÄ?er bo prek velikega platna z izbranimi filmi razliÄ?nih tematik, potovanje skozi podobe iz Ĺživljenja, ki so del vsakega od nas.

Premierno bo prikazana kratka, 18-minutna verzija avtorskega dokumentarnega filma Video Viva Velenje TITOV TRG, ki nas z dogajanji na tem trgu neposredno sooÄ?a s preteklostjo, prelito v sedanjost in zazrto v prihodnost. Videti bo portretni film vsestranskega kulturnika Marjana MarinĹĄka, zanimiv bo vpogled v terapevtske pristope v interakciji z digitalno generacijo, predstavljen v didaktiÄ?nem filmu Therapy 2.0 evropskega projekta InĹĄtituta Integra, v katerem so nastopili VelenjÄ?ani. Ponos bo nedvomno vzbudil izjemen dokumentarec 1991 – Ĺ aleĹĄka in Zgornja Savinjska dolina v procesih osamosvajanja. Ob ogledu filmov bo tudi kratek pogovor z ustvarjalci.

S filmskim veÄ?erom bo uresniÄ?ena Ĺželja avtorja Toma ÄŒonkaĹĄa, izraĹžena v Ä?lanku v NaĹĄem Ä?asu ob njegovem 40-letnem filmskem ustvarjanju. Studio Mozaik, Festival Velenje, Mestna obÄ?ina Velenje in NaĹĄ Ä?as vas prijazno vabimo k ogledu. Vstop je prost, vendar morate brezplaÄ?ne vstopnice dvigniti na Festivalu Velenje. đ&#x;”˛

mkp

Velenje, 31. januar – Plesni studio N vabi na plesno predstavo, v kateri bo nastopilo 120 mladih plesalk in plesalcev, ki so pod mentorstvom koreografinj Nine Mavec Krenker, Polone Boruta, Lucije Boruta in Mateje RoĹžiÄ? ustvarili plesno pripoved o drevesih – bitjih, ki imajo obÄ?utke, Ä?ustva in spomin. Na sporedu velike dvorane doma kulture Velenje bo nocoj (v Ä?etrtek) ob 18. uri.

Tokratna predstava se loteva dreves, kot 'bitij', ki imajo obÄ?utke, Ä?ustva in spomin. Izmenjujejo si sporoÄ?ila, obÄ?utijo boleÄ?ino. GrÄ?ava, ukrivljena drevesa so za gozdarje manjvredna, za sprehajalca skozi gozd pa velikokrat lepa, saj pleĹĄejo skozi veje sosednjih dreves proti vrhu, proti svetlobi. Pa ne samo debla, veje in listi, zlasti zanimiv je koreninski sistem, razvejan, prepleten sistem, po katerem se drevesa sporazumevajo, si pomagajo, se obveĹĄÄ?ajo. đ&#x;”˛

tf

Marjanov veÄ?er Danes, v Ä?etrtek, 31. januarja, bosta Festival in KnjiĹžnica Velenje v KnjiĹžnici pripravila veÄ?er v spomin na kulturnega delavca in ustvarjalca Marjana MarinĹĄka.

Na letoĹĄnjem Marjanovem veÄ?eru bodo pozornost namenili manj poznanim platem njegove zbirke prvih beril.

Glasbene toÄ?ke je pripravil glasbeni pedagog, citrar in violinist Peter Napret, pred-

Ĺ˝ivljenje je polno preseneÄ?enj. TakĹĄnih pa tudi drugaÄ?nih.

Prelepih, lepih, manj lepih, tudi manj, manj lepih. Kar nekaj desetletij nazaj, natanÄ?neje pred invazijo privatne lastnine in trga, politiÄ?ni in gospodarski sistem ni Ĺželel namenjati preveÄ? manevrskega prostora tovrstnim duĹĄevnim stanjem. Takrat je na primer poleg celotnega jugoslovanskega Ĺživlja tudi prebivalce naĹĄe kotline obÄ?asno ogreval dogodek NNNP. Za zapomnljivo Ä?rkovno repeticijo se je skrival nedvoumen slogan: NiÄ? Nas Ne sme Presenetiti. Vzrok za vsedrĹžavno mobilizacijsko akcijo je bila predvsem preverba in usposabljanje vseh sort organov in ljudi, da bi lahko uspeĹĄno kljubovali morebitnim naravnim nesreÄ?am in jedrskim, bioloĹĄkim ali kemiÄ?nim napadom v primeru vojn. Da nas v presenetljivih situacijah niÄ? ne bi presenetilo. ÄŒas je tekel, osamosvojitev je prinesla nove prioritete in testiranja mnoĹžiÄ?nih mobilizacij so utonila v pozabo. Novonastala drĹžava je s stimulacijo drugih sposobnosti drĹžavljanov ubirala bolj pacifistiÄ?ne vzvode svojega delovanja. Ti so ji olajĹĄali poporodno dihanje predvsem v obdobju tranzicije, da je iz preteklega zavetja navidezne enakopravnosti lahko naivno in sprva neboleÄ?e stopila v mlinske kamne kapitalizma. Kaj pa je ta nova gospodarsko-druĹžbena ureditev kasneje hudega namlela? Zakaj je bila pri svojem poÄ?etju tako uspeĹĄna? Kako ji, Ä?e sploh, kljubovati? VpraĹĄanja, ki pestijo mnoge Ĺže vse od njenega nastanka. In prav zvrhano mero alternativnih pojasnil in sublimiranih sporoÄ?il smo bili deleĹžni v sredini letoĹĄnjega januarja, ko se je pod okriljem Mestne knjiĹžnice Velenje zgodil prvi iz serije resniÄ?nostnih pogovorov z naslovom Jaz in ti, drugi in mi. Pobudnik in moderator pogovorov, univerzitetni profesor dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ?, je in ĹĄe bo v sproĹĄÄ?enih dialogih odstiral razmiĹĄljanja pronicljivih gostov. Ĺ˝e v premierni izvedbi je udaril na polno in posedel v rdeÄ?i sogovorniĹĄki fotelj Marcela Ĺ tefanÄ?iÄ?a jr. Ta mu je v zahvalo vrnil brezkompromisen besedni stampedo, ki je razkril zavidljivo ĹĄirino njegovega ustvarjalnega duha. Niti ena sama tema, ki je bila obdelana iz razliÄ?nih zornih kotov, ni posluĹĄalcev pustila hladnih. Ĺ e posebej navdihujoÄ?a je Ĺ tefanÄ?iÄ?eva sposobnost branja med vrsticami in interpretacij tega na videz popolnoma praznega prostora.

To lahko poÄ?ne kot visoko tempiran voditelj Studia City na nacionalki ali pa se na primer s perfekcionistiÄ?nim zanosom loti analiziranja literarne ikone Ivana Cankarja. Pri slednjem nam je predoÄ?il, da Cankar kljub svoji nacionalni in pisateljski veliÄ?ini ni in nikoli ni bil primeren (Ĺže) za najstnike. A to ĹĄe zdaleÄ? ne pomeni, da v aktualnem Ä?asu ni berljiv. Ĺ tefanÄ?iÄ?ev pogled, ki se skozi prizmo 21. stoletja ozira nazaj, dokazuje prav slednje. PrepriÄ?ljiva razmiĹĄljanja, ki jih je zdruĹžil v svoji 85. knjigi “Ivan Cankar – Eseji o najveÄ?jemâ€?, bodo (upam) kmalu povzroÄ?ili alergije snovalcem in zagovornikom togih ĹĄolskih kurikulumov.

Menim, da je koncept ÄŒrniÄ?evih pogovorov s premiĹĄljenim naborom sogovornikov pravi pepermint za Velenje. To so lahko sinusi mnogih sluĹĄateljev obÄ?utili Ĺže na premieri. Pogosto se lokalni duh Ä?asa niti ne zaveda svoje hibernacije, ki se odvija kot posledica dolgoletnega zadrĹževanja v obmoÄ?ju istomisleÄ?ih.

Kolektivna zavest je namreÄ? koristna takrat, ko premika meje, sicer lahko kaj hitro postane leĹžerna. Coni udobja pa se je tako ali tako teĹžko upreti. Zato je za vitalnost kulturne in vseobÄ?e rasti prostor pod ĹĄaleĹĄkim soncem obÄ?asno prevetriti tudi s pogledi od zunaj. S pogledi tistih, ki jim iz distance, brez pomoÄ?i industrijske mehanizacije, uspeva sproĹžiti tektonske premike lokalnega okolja. Za opaznost le-teh je treba drĹžati primeren tempo. TakĹĄen, ki ne gradi svoje kondicije na kvantiteti, temveÄ? mu je ljubĹĄa kvaliteta. Tista, ki se nas dotakne. Z dotiki, ki nas presenetijo. Se spogledujejo z naĹĄo percepcijo sveta in nam omogoÄ?ajo mamljive vpoglede v obmoÄ?ja neznanega. Treba je samo ĹĄe zbrati pogum in prestopiti vanje. Vsak korak spremlja vrsta preseneÄ?enj, ki jih je dovoljeno, Ä?e nam lastno stanje prisotnosti to omogoÄ?a, zajemati z veliko Ĺžlico. Eno takĹĄnih nam je in nedvomno ĹĄe bo na meseÄ?ni bazi serviral AleĹĄ ÄŒrniÄ?, po rodu VelenjÄ?an. Morda je napoÄ?il Ä?as za drugaÄ?en NNNP – Naj Nas Neznano Preseneti. đ&#x;”˛

sednik Slovenskega citrarskega druĹĄtva. Na citre pa bo zaigrala tudi njegova uÄ?enka, mlada citrarka Eva AvberĹĄek.

V pogovornem delu se bo z Marjanovim sinom Petrom, bra-

tom Petrom in akad. slikarjem Petrom Krivcem pogovarjal MatjaĹž Ĺ alej.

Dogodek se bo zaÄ?el ob 19.19. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

31. januarja 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

S februarjem prihaja Cvetje v jeseni Na Radiu Velenje smo se odloÄ?ili, da bomo zacveteli! In tako bo od februarja mogoÄ?e vsako sredo ob 17. uri prisluhniti oddaji Cvetje v jeseni, ki jo bomo v uredniĹĄtvu pripravljali v sodelovanju z DruĹĄtvom upokojencev Velenje oz. Ĺ aleĹĄko pokrajinsko zvezo druĹĄtev upokojencev.

Scenarij oddaje smo zastavili dovolj sodobno, da bosta imeli voditeljica Mojca Ĺ truc in koordinatorka Albina VidetiÄ? veliko priloĹžnosti za odkrivanje pereÄ?ih aktualnih vsebin, obenem pa priloĹžnost za Ĺživ stik s posluĹĄalci in njihovimi zgodbami.

Oddaja se bo vsak teden po pozdravu voditeljice zaÄ?ela z rubriko Âťimeli smo ÄŒAS ZA NASÂŤ. V njej bo koordinatorka Albina predstavila pregled dogajanja v aktivnosti

upokojencev v minulem tednu.

V rubriki ÂťNIMAM CAJTAÂŤ bo voditeljica v radijskem portretu predstavila zgodbo enega od upokojencev. Ta se bo v zadnji oddaji meseca potegoval za naziv Âťnajbolj cvetoÄ?ega upokojenca mesecaÂŤ. ÄŒe bo uspeĹĄno zbiral

vaĹĄe glasove, pa ob koncu leta tudi za naziv Âťnajbolj cvetoÄ?ega upokojenca letaÂŤ. Vsak teden bo v oddaji sledila ĹĄe rubrika Âťimeli bomo ÄŒAS ZA NASÂŤ, v kateri boste sliĹĄali napoved dogodkov tedna vnaprej, ki bi lahko bili zanimivi za upokojence in druge

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

cvetoÄ?e ljudi v naĹĄi dolini. Pred sklepom oddaje boste imeli posluĹĄalci vsak teden moĹžnost, da pokliÄ?ete v eter in kaj vpraĹĄate ali pa opozorite na teĹžave. V uredniĹĄtvu se Ĺže veselimo 'cvetenja z vami'! đ&#x;”˛

1. KVATROPIRCI – Ti si zame Ä?okolada 2. MARK ZEBRA –- Fenomenalna 3. EROS RAMAZZOTTI feat. LUIS FONSI – Per la strada una canzone Kvatropirci so pred kratkim predstavili povsem novo pesem in videospot Ti si zame ÄŒokolada. Hkrati so predstavili tudi novega Ä?lana Mateja Kocna iz Ljubljane, ki v skupino prihaja namesto Gorazda ZapuĹĄka.

Takole je zasedal uredniĹĄki odbor

GLASBENE novice

Nino napoveduje nov album in praznovanje desetletnice kariere

videospot, ki so ga posneli med lanskim koncertom v Opatiji, kjer je gostoval eden najboljĹĄih in najveÄ?krat nagrajenih kitaristov Elvis Stanić. Ljubezenska balada se nahaja na Tonyjevem aktualnem in izredno dobro sprejetem albumu Kao u snu, ki je z akustiÄ?nim zvokom navduĹĄil tako kritike kot obÄ?instvo. Pod skladbo se kot avtor glasbe in besedila podpisuje Amil Lojo, medtem ko sta aranĹžma in produkcija delo Elvisa Stanića.

Potem ko je v lanskem letu navduĹĄil kar z dvema uspeĹĄnicama Nekaj je na tebi in poletno Moja moja, zdaj vsestranski glasbenik Nino OĹĄlak predstavlja sveĹžo plesno pop pesem Rabim te. Leto 2019 bo zanj izjemno ustvarjalno, saj konÄ?uje snemanje svoje tretje

Prihaja Tom Jones spot, v katerem so Ĺželeli prikazati, da Ĺživljenje in ljubezen vÄ?asih izbereta svojo pot. Victory so v veÄ? kot tridesetih letih obstoja nanizali ĹĄtevilne uspeĹĄnice, kot so Zelena deĹžela, Le povejte ji, Dan brez tebe, Skupaj s teboj, Zaljubljena, HoÄ?eĹĄ me ali noÄ?eĹĄ me, Helena in mnoge druge. Nastali so leta 1987 in v vseh teh letih poleg ĹĄtevilnih uspeĹĄnic nanizali tudi zavidljivo ĹĄtevilo koncertov in festivalskih nastopov.

70 let legende Legendarni Janez BonÄ?ina BenÄ? je 18. decembra lani dopolnil 70 let. 1. februarja v ljuavtorske ploĹĄÄ?e, pripravlja pa tudi nekaj preseneÄ?enj, s katerimi bo zaznamoval svojih prvih deset let aktivnega ustvarjanja v svetu popularne glasbe.

Za novo pesem, ki jo je v celoti napisal sam, je Nino posnel tudi nov videospot.

BenÄ? je s svojim dolgoletnim delom bistveno prispeval k razvoju slovenske glasbe. Rojen pred 70 leti je v svoji petdesetletni karieri nanizal vrsto nepozabnih uspeĹĄnic: Gvendolina, Maja z biseri, Ob ĹĄanku, Kadar ognji dogorijo, Ta noÄ? je moja in ĹĄtevilne druge.

V zasedbah Helioni, Srce in v Mladih levih je v ĹĄestdesetih zasadil korenine slovenskemu pop rocku, z elitnimi jugoslovanskimi glasbeniki pa leta 1975 osnoval skupino September, ki je bila odmevna tudi v mednarodnem prostoru.

Tony Cetinski predstavlja novo balado Tony Cetinski, ki je pred kratkim prejel nagrado Oliver Dragojević za pevca leta na Hrvaťkem, pred valentinovim predstavlja

Victory po petih letih z novo skladbo Skupina Victory predstavlja novo ljubezensko skladbo z naslovom Ĺ e vedno sva ista. NostalgiÄ?na skladba je dobrodoĹĄla novost iz tabora skupine, saj mineva Ĺže pet let od objave njihovih zadnjih pesmi. Glasbo zanjo je napisal Miki VlahoviÄ?, besedilo pa je delo Roka LunaÄ?ka. Victory so za novo skladbo posneli tudi video-

bljanski CvetliÄ?arni pripravlja poseben dogodek 70 let rock in rolanja z gosti, na katerem bo s ĹĄtevilnimi znanimi slovenskimi in tujimi rock imeni ovekoveÄ?il svoji Ä?astitljivi obletnici Ĺživljenja in delovanja. Ob tej priloĹžnost bo izĹĄla tudi posebna zgoĹĄÄ?enka.

Svetovno znani valiĹžanski glasbenik Tom Jones se aprila odpravlja na ameriĹĄko-evropsko turnejo, v sklopu katere bo 18. junija prviÄ? nastopil tudi pred slovenskim obÄ?instvom. V ljubljanskih StoĹžicah bo predstavil presek svoje veÄ? kot 50-letne glasbene kariere,

novo skladbo z naslovom ÄŒekam te. Glasbenik, ki se lahko pohvali s 30-letno kariero, je za najnovejĹĄo balado izdal prav poseben

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Zeme – NajlepĹĄe je doma Slovenski zvoki – PobriĹĄiva prah za sabo Ansambel Naveza – Objem Krimski lisjaki – HiĹĄica iz lesa Veseli Dolenjci – Sedemkrat Ansambel Petra Finka – Fant iz naĹĄe vasi Novi spomini – Srcu verjemi Ansambel Opoj – Zimska pravljica Ansambel Simona GajĹĄka – Ne dam ga DruĹžina PogladiÄ? – Predraga slavljenca

www.radiovelenje.com

CLEMENS Klemen Mramor - Clemens, ki je navduĹĄeval v ĹĄovu Znan obraz ima svoj glas, zdaj pa po Sloveniji gostuje z muzikalom Briljantina, predstavlja novo avtorsko skladbo Poletel bi. Pesem je nastala ob druĹženju z novonastalo spremljevalno skupino, ki ga bo spremljala na prihajajoÄ?ih nastopih. Zanjo so posneli tudi videospot.

KLEMEN BUNDERLA

v Ä?asu katere je nanizal ĹĄtevilne uspeĹĄnice. V karieri je izdal kar 41 studijskih albumov, pohvali se lahko tudi z 20 video albumi ter 16 kompilacijami. Med njegovimi najveÄ?jimi uspeĹĄnicami so It's Not Unusual, Kiss, Delilah, Green, Green Grass Of Home, I'll Never Fall In Love Again, Sex Bomb in druge. Pevec, ki bo letos dopolnil 79 let, je za svoje delo prejel ĹĄtevilne glasbene nagrade, zaradi prispevka k umetnosti in promociji ZdruĹženega kraljestva po svetu pa mu je kraljica Elizabeta II. podelila viteĹĄki naziv.

Priljubljen pevec in radijski voditelj Klemen Bunderla predstavlja novo skladbo Slaba kopija. Vedno nasmejani Klemen se tokrat predstavlja v drugaÄ?ni luÄ?i, z zelo osebno, intimno in Ä?ustveno skladbo, ki jo je zanj napisal Rok LunaÄ?ek.

KEVIN KORADIN Primorski glasbenik Kevin Koradin po uspehu zadnjega singla Visoko predstavlja novo pesem Vse ali niÄ?. Z novim singlom se vraÄ?a k rock, blues in country koreninam, skladba pa govori o

malih ljudeh, ujetih v svetu, v katerem Ä?lovek ne pomeni niÄ?. Posnel je tudi videospot, v katerem nastopajo ĹĄtevilni znani glasbeniki.

TABU Ob zakljuÄ?ku zelo uspeĹĄne koncertne turneje ob 20-letnici delovanja skupina Tabu poĹĄilja v svet nov singel z naslovom Love sistem.

Nova pesem je dinamiÄ?na in pozitivna in pomeni zaÄ?etek nove zgodbe, ki jo bodo Tabuji spisali s prav takĹĄno neustavljivo energijo, kot so to poÄ?eli zadnji dve desetletji na glasbeni sceni.

MINELESS & GAJA PRESTOR Mlad slovenski producent Minless in pevka Gaja Prestor predstavljata singel Black & White. Elektronske vloĹžke in melodijo je produciral Minless, za vokal pa je poskrbela Gaja. Skladbo spremlja nekoliko skrivnosten videospot, posnet v Stockholmu, v reĹžiji celjskega filmskega ustvarjalca in fotografa Matica Gabriela.

Naš ­čas, 31. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏩

31. januarja 2019

frkanje

Upokojenca in sokrajana iz Rečice ob Paki Mirko Šarner (prvi z leve) in Martin Lenošek sta zavzeta planinca. Pri osvajanju vršacev ju ne ustavijo nobene vremenske razmere. Čvek ju je zalotil na cilju ene od planinskih poti, ko sta kaveljca analizirala stanje. Martin Mirku: »Včasih kar drži tista: gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor. Ampak vse se da, če je le kaj pametnega v nahrbtniku.«

» Levo & desno «

Skrito in prikrito Zaradi skrite napake, ki je pred časom ustavila delovanje bloka 6, naj bi Teš od dobavitelja opreme poskušal izterjati 250 tisoč evrov. Večni kritiki gradnje tega bloka menijo, da je to drobiž v primerjavi s prikritimi stroški izgradnje tega bloka.

⏬

Zakaj je Peter Radoja, svetnik v šoštanjskem občinskem svetu, pred sejo prejemal čestitke, ni znano. Vidi pa se, da je moralo biti nekaj takega, zaradi česar je bilo treba nujno seči v denarnico. Zato je kar med sejo na hitro preveril, ali ima v njej dovolj, da tiste, ki so mu segli v roko, po njej povabi na kozarček.

Ohlajenje in ogrevanje Svetovno gospodarstvo se počasi ohlaja. Svet pa se menda še vedno segreva!

Knapi odhajajo Res je, slišimo, da veliko »knapov« odhaja iz Velenja. Vendar velenjskega Premogovnika to ne bo prizadelo. Odhajajo iz drugega velenjskega kolektiva, kjer delajo z nogami. In tudi z glavo.

Družinam je lažje Našim gospodinjstvom gre zadnji čas menda vse boljše.

Tako naj bi kazala naša statistika. Še en dokaz, da statistika veliko prenese.

VE-CE razlika

⏫

Na zadnji seji občinskega sveta: direktor občinske uprave Iztok Mori: »: Tole je pa res dobro povedal. Lahko samo zaploskam.« Župan Bojan Kontič: »No, ja?!« Aleksandra Foršter (odnosi z javnostmi): »Bom raje vzela tole vodo, da se ne vidi , kaj si mislim.

Brez veze

Tudi rastline slišijo

mi je povzročil resnične travme,« je dejala dotična stevardesa. Da je njena zgodba resnična, priča še nekaj sodelavk, ki so izkusile podobne okoliščine z istim potnikom.

Izraelski znanstveniki so se lotili raziskave, s pomočjo katere so ugotovili, da se lahko rože v nekaj minutah na brenčanje čebel odzovejo s slajšim nektarjem. »Naši rezultati so prvič dokazali, da se lahko rastline hitro odzovejo na zvok opraševalcev,« so sporočili znanstveniki z univerze v Tel Avivu pod vodstvom Marine Veits. Kot so pojasnili, imajo posebno vlogo

Zamenjali so železne čelade Člani švicarske garde so pred kratkim sporočili, da so svoje stare železne čelade zamenjali

Obiski V mnogih bolnišnicah so prepovedali obiske. V strahu, da jih bo preveč obiskovala gripa.

ZANIMIVOSTI

pri tem cvetni listi. V raziskavi so pod drobnogled vzeli rože iz rodu svetlinovk. Ugotovili so, da utripi kril letečih opraševalcev ustvarjajo zvočne valove, ki se hitro širijo po zraku, povprečna koncentracija sladkorja v nektarju pa se ob tem poveča za približno 20 odstotkov. »To kaže, da obstaja mehanizem, po katerem cvetovi rastlinam služijo kot slušni organ,« pravijo strokovnjaki. Opozorili so še, da je raziskava pokazala, da lahko na rastline vplivajo tudi zvoki, ki jih povzroča človek.

Tudi Celje kdaj sledi Velenju.

A med Lokalcem in CELEBUSOM je vendarle precejšnja razlika. Lokalc je zastonj, Celjani bodo morali svoj mestni avtobus plačevati. Pa menda ne zato, da ne bi kdo rekel, da v vsem sledijo Velenju.

Mesto toži zaradi parkirnih mest za ženske

za novejšo različico, narejeno s pomočjo 3D-tiskalnika. Kot pravijo, so nove čelade iz termoplastike lažje, bolj zračne in tudi pol cenejše od železnih predhodnic. Na pogled so nove čelade še vedno podobne starim, ki so jih izdelovali v Avstriji in so tehtale dva kilograma. Nove so težke le 570 gramov, stroški za izdelavo ene pa se gibljejo okoli 800 evrov.

Poveljnik garde Christoph Graf je ob tem dejal: »Moramo v korak s časom.«

Zahteval je, da mu očisti zadnjico Stevardesa iz Tajvana je pred kratkim javnosti razkrila dogodek, ki je razburil tako širšo javnost kot zaposlene v letalskem prometu. Več kot 200 kilogramov težek potnik je namreč na letalo vstopil na invalidskem vozičku, po dveh urah poleta pa osebje prosil za dovoljenje za vstop na stranišče v poslovnem razredu.

Osebje je prošnji ugodilo in mu pomagalo do stranišča. Tam pa

si je omenjeni potnik od stevardese zaželel nove usluge; ker naj bi imel pred kratkim operirano zapestje, je stevardeso prosil, naj mu sleče hlače. Prošnjo, da bi imel med opravljanjem potrebe na stranišču odprta vrata, so člani posadke na letalu zavrnili, po končani potrebi pa ga je morala stevardesa še očistiti. »Nikoli ne bom pozabila tega trenutka, ki

Izolacija Nekateri z izolacijo stanovanjske hiše ubijejo dve muhi na en mah. Preprečijo, da bi mraz prodiral v hišo – in da bi premočan ropot in trušč iz hiš prodiral k sosedom.

Križarka, na kateri otroci niso dovoljeni Poslovnež Richard Branson je z novo linijo Virgin Voyages zgradil luksuzno križarko, na kateri bodo lahko uživali le odrasli, brez otrok. Milijarder napoveduje, da bodo rezervacije začeli sprejemati že sredi letošnjega februarja, in napoveduje, da bodo na krovu križarke goste med drugim pričakali nočni klub, številne restavracije, tetovažni salon, več bazenov ter športni center z zunanjo telovadnico, boksarski ring, popolna gimnastična oprema, luksuzni spa, frizerski salon in drugi kotički za razvajanje. Na prvo pot se bo križarka podala leta 2020, in sicer iz Miamija proti Kubi.

Policisti bodo v prihodnje še bolj pozorni na telefoniranje med vožnjo. Saj gre v tem primeru za resno nevarno povezavo, ko je potrebno tudi resno ukrepanje. In ne nekaj »brez veze«.

Povpraševanje Tudi pri nas je kar precej knjig, ki so namenjene le starejšim bralcem. Po njih pridno segajo mladi.

Radodarnost Dominik B. Bayer je 27-letnik, ki je med obiskom Eichstätta naletel na posebej označena parkirna mesta. Gre za dobro osvetljena parkirna mesta blizu vhodov in izhodov različnih poslopij, ki jih v tem nemškem mestu s 13 tisoč prebivalci od leta 2016 (takrat je namreč prišlo do nekaj posilstev, ki se jim želijo v bodoče izogniti) namenjajo ženskam. Če na teh mestih parkirajo moški, sicer ne dobijo kazni, a to se Bayerju ne zdi dovolj. Meni, da so tovrstne oznake diskriminatorne tako do moških kot do žensk, saj nakazujejo, da so ženske fizično manjvredne in potrebujejo zaščito. Odvetnik krajevnih oblasti Hans Bittl je zaradi tožbe osupel. »Statistično dokazano je, da so ženske pogosteje žrtve nasilnih dejanj kot moški – gre samo za vprašanje varnosti,« je dejal.

Država je občinam le dodelila malo več denarja. A kaj, ko je hkrati poskrbela za dvig plač in drugih izdatkov, kar presega državno dobrohotnost. Država je torej občinam nekaj dala, občine pa imajo še manj.

Odmev Krajanu, ki se ni podpisal, se za »bodico«, objavljeno v Našem času, 10. januarja, pravzaprav zahvaljujemo. Naj ga ne skrbi, če nas prej ni opazil. Obljubljamo pa, da bomo vse svoje delo v tem mandatu opravljali korektno, pošteno in ne zahrbtno. Podpisali se bomo kot Svet KS Stara vas –saj je bil na volitvah in ve, kdo so novo izvoljeni člani sveta, kajne? Dragi krajan, vse dobro vam želi novo izvoljeni svet KS Stara vas.

NaĹĄ Ä?as, 31. 1. 2019, barve: CMYK, stran 13

Februarski kulturni utrip Velenja Literarni zbornik Hotenja 28, filmski cikel Toma ÄŒonkaĹĄa, jazz poslastica, izbrana kino ponudba, veÄ?er Ĺžlahtne poezije in glasbe Nane MilÄ?inski – Vse to in ĹĄe veÄ? nudijo velenjski prireditelji ob slovenskem kulturnem prazniku Tina Felicijan

Slovenski kulturni praznik tudi letos ne bo minil brez raznolikega kulturnega dogajanja, ki ga napovedujejo ĹĄtevilni prireditelji. Ĺ˝e v petek, 1. februarja, ob 18. uri v mali dvorani kulturnega doma bo Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja predstavilo 28. ĹĄtevilko literarnega almanaha, v spremljevalnem programu pa bodo misli ĹĄaleĹĄkih literatov dobile zvok, ki ga bodo ustvarjali FuĹĄ band in Vanja KretiÄ?. 5. februarja bo na sporedu filmsko popotovanje s podobami iz lokalnega Ĺživljenja.

Tomo ÄŒonkaĹĄ bo namreÄ? ob 19. uri prav tako v mali dvorani zaÄ?el projekcijo avtorskih filmov, zbranih v ciklu Ustvarjeno v Velenju, 2018. V sredo, 6. februarja, se bo ob 19.30 v orgelski dvorani velenjske glasbene ĹĄole zaÄ?el tradicionalni koncert uÄ?iteljev. KnjiĹžnica Velenje bo ob 19.19 pripravila Ĺže sedmi pravljiÄ?ni veÄ?er za odrasle s pripovedovalci zgodb, ki bodo ogrele srca in razburkale domiĹĄljijo. PredveÄ?er praznika pa bo rezerviran za drugi koncert letoĹĄnjega Max lub Jazz festiva8. februarja med 10. in 17. uro bo na Velenjskem gradu odprta umetniĹĄko-rokodelska trĹžnica, na kateri se bodo s svojimi deli predstavili lokalni avtorji.

la. S tradicionalnim, melodiÄ?nim jazzom se bodo ob 20.30 v Max klubu predstavili vokalistka Nina Strnad, zasedba Peter MiheliÄ? kvartet in saksofonist Jaka KopaÄ?.

Kulturni utrip 8. februarja

Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku bo koncert dramaturginje in reĹžiserke Nane MilÄ?inski. Ob 18. uri bo v mali dvorani kulturnega doma predstavila svet balad z njene najnovejĹĄe zgoĹĄÄ?enke Nanine pesmi. Te so iz zbirke pesmi o Nani in zanjo, ki je darilo njenega dedka Frana MilÄ?inskega – JeĹžka. VeÄ?er bodo dopolnile njegove ljubezenske pesmi in najlepĹĄi ĹĄansoni, ki jih je JeĹžek izvajal tudi sam.

Intimen veÄ?er Nanine pesmi z najlepĹĄimi JeĹžkovimi ĹĄansoni in baladami bo minil ob spremljavi njenih stalnih odliÄ?nih glasbenih spremljevalcev, to so JoĹži Ĺ alej – klavir, Nino de Gleria – bas in BlaĹž Celarec – bobni.

Pestro prazniÄ?no dogajanje pa se bo zaÄ?elo Ĺže dopoldne. Ob 11. uri se bodo v Galeriji Velenje zaÄ?ele likovne delavnice grafiÄ?nega tiska, na kateri bodo obiskovalci ustvarjali vreÄ?ico za sadje. Galerija bo 8. februarja odprta od 10. do 17. ure, na ogled pa je izbor del iz Ĺživljenjskega opusa grafika in slikarja Rika Debenjaka. Vabi tudi Muzej Velenje. Obiskovalci si bodo lahko med 10. in 17. uro brezplaÄ?no ogledali razstave na Velenjskem gradu, kjer bodo stojnice ponujale izdelke

V petek, 8. februarja, ob 18. uri se bo v mali dvorani kulturnega doma zaÄ?el koncert Nane MilÄ?inski ob spremljavi vrhunskih glasbenikov, ki bodo interpretirali skladbe z njene najnovejĹĄe zgoĹĄÄ?enke Nanine pesmi ter ljubezenske pesmi in ĹĄansone Frana MilÄ?inskega – JeĹžka. Foto: Tone Stojko

lokalnih umetnikov, rokodlecev in drugi ustvarjalcev. Za ogled pa bosta odprti tudi HiĹĄa mineralov v Starem Velenju ter Spominski center 1991. V KnjiĹžnici Velenje bodo ob 17. uri predstavili pesniĹĄko zbirko Zlatka Kraljića in BoĹžice JeluĹĄić Murski tolmuni. V Galeriji Fbunker se bo druĹženje ob projekciji eksperimentalnega skate board filma ter odprtju fotografske razstave Ekspedicija Iran avtorja TomaĹža Ĺ antla zaÄ?elo ob 19. uri, sledil pa bo koncert Zlatka DjogiÄ?a in AleĹĄa MaÄ?kovĹĄka.

V mladinskem kulturnem klubu eMCe plac bo zveÄ?er nastopil ameriĹĄki pianist John Wesley Myers, poznan z imenom James Leg, ki je Ĺže dolga leta zvezdnik ameriĹĄke garage rock scene. PrazniÄ?ni

petek pa bo pester tudi v Kinu Velenje, ki pripravlja projekcije slovenske filmske produkcije. BrezplaÄ?no bodo zavrteli mladinski film Gajin svet, igrano-dokumentarni film Cankar in dokumentarec o Vlađ&#x;”˛ du Kreslinu Poj mi pesem.

Osrednja obÄ?inska proslava ob kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja, ob 18. uri v veliki dvorani doma kulture. Kulturni program bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji osnovne ĹĄole Mihe Pinterja Toleda. Uro pred proslavo bo v Galeriji Velenje ĹĄe Ĺžupanov sprejem za ustvarjalce v kulturi.

Mesec kulture Zgornje Savinjske doline Pestro kulturno dogajanje ob slovenskem kulturnem prazniku napovedujejo tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer bodo praznovali od 31. januarja do 3. marca Tatjana PodgorĹĄek Tina Felicijan

V sedmih obÄ?inah Zgornje Savinjske doline bodo slovenski kulturni praznik tudi letos zaznamovali s spletom prireditev, ki jih je ObmoÄ?na izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje povezala v Mesec kulture. LetoĹĄnje praznovanje slovenskega kulturnega praznika bo 43. po vrsti, Mesec kulture pa bo 33. Simona Zadravec, vodja obmoÄ?ne izpostave, zagotavlja, da je bera kulturnih dogodkov obilna in za vsak okus.

ZaÄ?enjajo jih danes (v Ä?etrtek), zadnja prireditev pa bo v zaÄ?etku marca.

V programu prireditev, v katerem sodelujejo izvajalci vsaj iz 20 kulturnih druĹĄtev in javnih zavodov (osnovne ĹĄole, Osrednja knjiĹžnica Mozirje ...) iz vseh sedmih obÄ?in doline, bo letos za spoznanje manj gledaliĹĄkih predstav in veÄ? razstav raznih druĹĄtev ter posameznikov. Na vse prireditve bo vstop brezplaÄ?en, razen na gledaliĹĄke predstave.

Na osrednji prireditvi tudi nagrajenci

Danes (v Ä?etrtek) ob 18. uri bodo v Galeriji Mozirje odprli pregledno razstavo ĹĄaleĹĄkega slikarja Alojza ZavolovĹĄka z naslovom

13

KULTURA

31. januarja 2019

Simona Zadravec: Âť Za zdaj kakĹĄne novosti v Mesecu kulture ne naÄ?rtujemo, podpremo pa vsako zanimivo idejo in jo z veseljem vkljuÄ?imo v program.ÂŤ

Spomini v podobah, tako pa skoÄ?ili v mesec pestrega kulturnega dogajanja, katerega vrhunec bo otvoritvena slovesnost Meseca kulture z medobÄ?insko slavnostno akademijo in podelitvijo obmoÄ?nih priznanj na njej. Potekala bo na predveÄ?er slovenskega kulturnega praznika v Kulturnem domu Mozirje, zaÄ?ela pa se bo ob 18. uri.

Na njej bodo med drugim podelili priznanja obmoÄ?ne izpostave nekaterim kulturnim zanese-

njakom doline. Priznanje Sveta obmoÄ?ne izpostave bodo prejeli: Janez Gregorc, JoĹže MlaÄ?nik, Viktorija Krajnc, Stanislav ÄŒernevĹĄek; dobitniki jubilejnega priznanja obmoÄ?ne izpostave bodo: Ivan Brezovnik, Albin MoliÄ?nik, Franc MoliÄ?nik, Albin Robnik in Irena Jeraj, prejemnikov Sveta obmoÄ?ne izpostave za posebne doseĹžke pa bo 11.

V teku Meseca kulture, ki ga prireja mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, se bo zvrstilo skoraj 30 dogodkov z raznolikimi kulturnimi vsebinami. Med drugim bodo nastopali uÄ?enci osnovnih ĹĄol, predstavili se bodo lokalni ljubiteljski likovni ustvarjalci, literati in gledaliĹĄÄ?niki. 8. februarja ob 18. uri se bo v centru Rinka SolÄ?ava zaÄ?elo branje kratke proze Robanovega JoĹža in Ivana Cankarja, 16. februarja ob 19.30 bo Gleda-

liĹĄÄ?e Mozirsko v Kulturnem domu Mozirje uprizorilo premiero predstave MalomeĹĄÄ?anska svatba, 22. februarja ob 18. uri bodo v Jakijevi hiĹĄi odprli razstavo akademskega slikarja Darka Slavca, dan kasneje se bo ob 18. uri v Kulturnem domu Radmirje zaÄ?el koncert ob 10-letnici delovanja Ĺ˝PZ Jutro.

V Gornjem Gradu bo tamkajĹĄnje kulturno druĹĄtvo v okviru 8. etno veÄ?era povabilo v goste kakĹĄno tujo skupino, na stojnici, ki jo bodo pripravili v kraju, pa bo mogoÄ?e podariti ali zamenjati knjigo.

Februarja in marca bo Center Rinka SolÄ?ava vabil z razstavo Moderno slikarstvo Gal-a.

S temi in mnogimi drugimi prireditvami se bodo spominu na Franceta PreĹĄerna poklonili tudi v vseh obÄ?inah Zgornje Savinjske đ&#x;”˛ doline.

V Ĺ martnem ob Paki proslava na predveÄ?er praznika V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki bodo zaznamovali slovenski kulturni praznik s proslavo. Ta je bila zadnjih nekaj let na sam prazniÄ?ni dan, tokrat pa bo na predveÄ?er praznika, v Ä?etrtek, 7. februarja, ob 19. uri v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma.

PriloĹžnostni kulturni program bodo pripravili Ä?lani tamkajđ&#x;”˛ tp ĹĄnjega kulturnega druĹĄtva.

Mesec kulture v Šoťtanju Šoťtanj – Mesec kulture, kot nekateri imenujejo februar, ker v njem praznujemo slovenski kulturni praznik, bo povsod po Sloveniji tudi letos postregel s pestrim dogajanjem. Tudi v Šoťtanju.

Zavod za kulturo vabi na predveÄ?er praznika, v Ä?etrtek, 7. februarja, ob 19. uri na odprtje razstave dvakratnega PreĹĄernovega nominiranca, akademskega slikarja Ĺ˝arka Vrezca. Razstavo bodo odprli v Mestni galeriji. Na praznik v petek, 8. februarja, pa vabi ob 18. uri na proslavo v Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj. Nastopila bosta Pavle Ravnohrib – recital, in Branko Dobrovoljski – harmonika. Izvedla bosta Povodnega moĹža skladatelja Vikija Avsca.

V sredo, 20. februarja, vas ob 19. uri vas vabijo v kulturni dom v Ĺ oĹĄtanj na gledaliĹĄko predstavo Iskrena spoved, dan za tem, v Ä?etrtek, 21. februarja, ob 18. uri pa na Branje Kajuhove poezije na Ĺ˝lebnikovo domaÄ?ijo v Ĺ entvid. đ&#x;”˛

mkp

Trojarjev Ĺ tefan Kar nekaj dijakov se nas je med okupacijo (dokler partizani niso prekinili povezave) vozilo v celjsko nemĹĄko gimnazijo, zaÄ?enĹĄi iz Velenja. SeĹĄtevek kilometrov med vojno in po njej obilo presega razdaljo okoli sveta. Lahko reÄ?emo, da smo savinjÄ?ana vzljubili, in zdelo se je, da nam je vsa leta prepeval monotono viĹžo, ki so jo povzroÄ?ali presledki med traÄ?nicami in nam je zlezla pod koĹžo.

Do Polzele se nas je nabralo za poln kupe. Ĺ˝e prej nam je zaÄ?el Trojarjev Ĺ tefan pripovedovati napete zgodbe o junakih, ki so imele pridih Karla Maya. Vrelec njegove neumorne domiĹĄljije ni zlepa usahnil. Sproti je Ĺžuborel, mi pa smo stiskali skupaj glave in napenjali uĹĄesa. Zgodilo se je Ĺže, da je kakĹĄen posluĹĄalec, ko smo potovali domov, pozabil izstopiti in je moral z naslednje postaje peĹĄ domov. Enkrat je eden celo skoÄ?il s premikajoÄ?ega se vlaka in se zakotalil po nasipu.

V ĹĄoli je bila strogo obvezna nemĹĄka beseda z groĹžnjo izkljuÄ?itve, Ä?e bi kdo spregovoril po domaÄ?e, kar se je zgodilo MlinĹĄekovemu Borutu. Zato smo na vlaku tem bolj Ä?utili, da se nam po Ĺžilah pretaka slovenska kri.

Ko so zaÄ?ele zavezniĹĄke leteÄ?e trdnjave z bombami zasipavati nemĹĄka mesta, smo skoraj vsak dan, vÄ?asih Ĺže kmalu po zaÄ?etku pouka, ko so sirene oznanjale prihod bombnikov, zapustili ĹĄolo in jo mahnili peĹĄ ob progi do PetrovÄ?. Pri tem smo s privoĹĄÄ?ljivimi obÄ?utki pogledovali v nebo, od koder so prihajali grozeÄ?i zvoki, in posluĹĄali Ĺ tefanovo sveĹžo pripoved.

Trojarjev Ĺ tefan je po vojni postal zgodovinar in kot doktor znanosti predaval na Ljubljanski univerzi. Njegova Ĺživljenjska pot se je zaÄ?ela v Velenju. Mati Ivanka je Ĺže med prvo svetovno vojno kot mlado dekle ustanovila v Velenju slovenski vrtec, ki je postal protiuteĹž nemĹĄkemu. Ni bilo lahko, obiskovala je zavedne druĹžine in prepriÄ?evala starĹĄe kljub hudemu nasprotovanju velenjskih nemÄ?urjev.

Na zaÄ?etku so hodili otroci kar k njej na dom, po nastanku Jugoslavije pa je bil vrtec na trgu v stavbi nekdanje nemĹĄke ĹĄole. PeĹĄÄ?ica najstarejĹĄih VelenjÄ?anov se vzgojiteljice Ivanke spoĹĄtljivo spominja.

Zelo prav bi bilo, Ä?e bi kakĹĄen danaĹĄnji vrtec poimenovali po njej. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ Ä?as, 31. 1. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

31. januarja 2019

Mnenja in odmevi Pojasnilo Mestne obÄ?ine Velenje na prispevek "Lokalc brez potnikov potrata" Obljavljen v NaĹĄem Ä?asu 24. januarja Pred dobrimi 10 leti, 1. septembra 2008, je Mestna obÄ?ina Velenje uvedla brezplaÄ?ni javni mestni avtobusni prevoz Lokalc. MeseÄ?no se z njim zapelje veÄ? kot 35 tisoÄ? potnikov, v vseh letih delovanja pa se je z njim peljalo Ĺže skoraj 4 milijone potnikov. Posamezniki, ki so v teh desetih letih izbrali voĹžnjo z Lokalcem, so skupaj zniĹžali ogljiÄ?ni odtis za pribliĹžno 300.000 kg CO2. Mestna obÄ?ina Velenje je bila tako med prvimi v Sloveniji, ki je s projektom brezplaÄ?nega mestnega potniĹĄkega prevoza Ĺželela vplivati na zmanjĹĄanje negativnih uÄ?inkov prometnega onesnaĹževanja zraka v mestu in razbremeniti parkiranje v mestu. S projektom zagotavljamo tudi dostopnost prevoza za osebe, ki osebnega avtomobila nimajo, ter za osebe z razliÄ?nimi omejitvami, saj na rumeni progi vozita dva avtobusa, prilagojena za vstopanje in izstopanje z invalidskim voziÄ?kom, v vseh avtobusih pa so oznaÄ?eni tudi sedeĹži za invalide.

Lokalc vozi po petih progah: rumeni (kroĹžno v eno smer), rdeÄ?i, modri, zeleni, oranĹžni in

proga do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj.

Ob progah je 43 postajaliĹĄÄ?. Prvo postajaliĹĄÄ?e za vse proge je Avtobusno postajaliĹĄÄ?e Velenje.

Na vseh postajaliĹĄÄ?ih so informativne table z voznim redom za posamezno postajaliĹĄÄ?e. Na rumeni progi je interval voĹženj med tednom v najbolj obremenjenih urah na 15 minut. V Ä?asu, ko je potnikov manj, je interval voĹženj na 30 minut. Na rumeni progi vozi Lokalc ob sobotah od 7. do 14. ure (interval voĹženj je na 1 uro). Po rdeÄ?i progi vozi Lokalc med tednom ĹĄtirikrat dopoldan in ĹĄtirikrat popoldan (pokopaliĹĄÄ?e Podkraj). Med tednom Lokalc vozi tudi v KS Vinska Gora, KS Konovo, KS Hrastovec–Škale in KS Ĺ entilj (dve voĹžnji dopoldan in dve popoldan). Ob nedeljah in praznikih Lokalc ne vozi.

Milena KrstiÄ? – Planinc je v zapisu izrazila mnenje, da so nekatere voĹžnje do pokopaliĹĄÄ?a, kadar ni potnikov, recimo v zimskem Ä?asu, ko je tema, zunaj pa temperature pod niÄ?lo, potrata.

Naj pojasnimo. Mestna obÄ?ina Velenje je del rdeÄ?e proge od Hartla do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj uvedla na pobudo obÄ?anov jeseni leta 2012. Na omenjeni rdeÄ?i progi se izvajajo ĹĄtiri voĹžnje dopoldan in ĹĄtiri voĹžnje popoldan. Menimo, da voznega reda ni smiselno spreminjati glede na letni Ä?as, saj bi s tem povzroÄ?ili dodatno zmedo med potniki, hkrati pa bi nastali stroĹĄki s spreminjanjem voznih redov. Se pa zavedamo, da je zadnja voĹžnja

na pokopaliĹĄÄ?e ob 18.32 in nazaj ob 19.25 morda manj obremenjena decembra in januarja oz. v zimskem Ä?asu, saj je dan krajĹĄi in je obiskovalcev pokopaliĹĄÄ?a kljub javni razsvetljavi manj. Z ukinitvijo te voĹžnje bi zmanjĹĄali obseg voĹžnje Lokalca za 2.800 metrov, saj je dolĹžina te relacije med postajo pri Hartlu in postajo na pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju 700 metrov v eno smer. Z zmanjĹĄanjem prevozov na tem odseku bi po koncesijski pogodbi, po kateri cena prevoza znaĹĄa 1,19 evra na kilometer, stroĹĄek zmanjĹĄali za 2,86 evra na dan. Zaradi spremembe voznih redov pa bi nastal dodaten stroĹĄek izdelave voznih redov za celotno rdeÄ?o progo (11 postajaliĹĄÄ?). Cena zamenjave enega voznega reda bi znaĹĄala 35 evrov (DDV ni zajet).

Zmotno je tudi razmiĹĄljanje, da Lokalca za voĹžnjo do pokopaliĹĄÄ?a uporabljajo le obiskovalci pokopaliĹĄÄ?a v Podkraju. To avtobusno postajaliĹĄÄ?e uporabljajo tudi krajani Podkraja pri Velenju, Podgorja, Tajne. Torej tisti, ki jim je to postajaliĹĄÄ?e najbliĹžje glede na kraj bivanja.

V Mestni obÄ?ini Velenje verjamemo, da z Lokalcem viĹĄamo kakovost Ĺživljenja v naĹĄi lokalni skupnosti, hkrati pa prispevamo tudi k varovanju okolja, zato si Ĺželimo, da bi se ĹĄe veÄ? naĹĄih obÄ?ank in obÄ?anov odloÄ?alo za voĹžnjo z Lokalcem. đ&#x;”˛

PravljiÄ?ne matineje Ĺ martno ob Paki, 25. januarja – V Mladinskem centru Ĺ martno ob Paki letoĹĄnjo zimo ponovno razveseljujejo najmlajĹĄe z otroĹĄkimi predstavami v sklopu PravljiÄ?nih matinej. ZaÄ?eli so jih s prisrÄ?no predstavo Prav posebna juha minuli petek. Naslednji matinejski predstavi bosta v Ä?etrtek, 14. februarja, ko bo na vrsti predstava ÄŒarobna palica, in v Ä?etrtek, 14. marca, s predstavo Zlato seme. Obe predstavi bosta ob 17. uri v Mladinskem centru Ĺ martno ob Paki.

PravljiÄ?ne matineje letos orga-

nizirajo Ĺže tretje leto in odzivi otrok ter starĹĄev so vsakiÄ? odliÄ?ni. Matineje so sestavljene iz polurne otroĹĄke predstave, tej pa sledi polurna ustvarjalna delavnica, za katere poleg zaposlenih v mladinskem centru poskrbijo

tudi Ä?lanice DruĹĄtva prijateljev mladine Ĺ martno ob Paki. OtroĹĄke predstave odliÄ?no odigrajo Ä?lani KUK Potovke. Tako kot vsako leto doslej je PravljiÄ?na matineja brezplaÄ?na. đ&#x;”˛

Urban Hrastnik

Zahvala ob zlatem jubileju Januarja sta zlati jubilej slavila zakonca Mira in Stane GradiĹĄnik iz Sela pri Velenju.

SveÄ?ani obred v glasbeni ĹĄoli je ob orgelski spremljavi opravil g. Ciril Zdovc. Petdesetletnico poroke sta proslavila skupaj s ĹĄtevilnimi sorodniki in prijatelji, za prijetno vzduĹĄje vse tja do jutranjih ur pa so poskrbeli hiĹĄni muzikanti gostilne Pri Brigiti, belokranjski ansambel Tonija Verderberja in ÄŒaga boysi.

Mira in Stane se iskreno zahvaljujeta vsem, ki so kakorkoli prispevali k nepozabnemu praznovanju.

NAÄŒRT OBVEĹ ÄŒANJA UPORABNIKOV PITNE VODE V Ĺ ALEĹ KI DOLINI V LETU 2019 Skladno z doloÄ?bami Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, ĹĄt.19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17 in z vsebino Strokovnih navodil Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, vas seznanjamo z naÄ?ini in Ä?asovnimi roki obveĹĄÄ?anja o kakovosti pitne vode. V

tabeli so prikazani naÄ?ini obveĹĄÄ?anja za primere odstopanj, omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode, neskladnosti v hiĹĄnem omreĹžju, izvajanja korektivnih ukrepov ter poroÄ?anja o kakovosti pitne vode in dostopanja do informacij o pitni vodi.

NaÄ?rt obveĹĄÄ?anja in podajanja informacij o kvaliteti pitne vode v Ĺ aleĹĄki dolini v letu 2019 Oskrbovalno obmoÄ?je

Oskrbovane krajevne skupnosti, mestne Ä?etrti in vaĹĄke skupnosti

Obvestila o omejitvah, prepovedih pitja pitne vode, o ukrepih ter odstopanjih

Obvestila o neskladnostih v Obvestila o veÄ?jih okvarah in hiĹĄnem omreĹžju sanacijah

Letno poroÄ?ilo o kvaliteti pitne vode

Rezultati analiz, izjave o skladnosti

R1 Velenje

Konovo, Ĺ martno, Ĺ alek, Paka pri Velenju, BevÄ?e, Gorica, Stara vas, ÄŒrnova, Prelska, Vinska Gora

PaĹĄki Kozjak

PaĹĄki Kozjak, Paka pri Velenju

Osebno obvestilo Oglasna deska v objektu Obvestilo upravnika

Grmov vrh

Ĺ oĹĄtanj, Skorno-Florjan, Lokovica, Pesje, Stara vas, Velenje-Levi breg zahod, Velenje-Desni breg, Podkraj, KavÄ?e, Ĺ entilj, AndraĹž,Veliki Vrh-Gavce, Ĺ martno ob Paki, Gorenje-Skorno, Mali Vrh, Gora Oljka, PaĹĄka vas, Podgora, ReÄ?ica ob Paki

Moj radio Radio Velenje www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje www.velenjcan.si www.velenje.com VTV studio

NaĹĄ Ä?as www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje

www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje SluĹžba za tehnologije in nadzor, Primorska 8a, Ĺ oĹĄtanj vpraĹĄanja: pitnavoda@kp-velenje.si

Mazej

TopolĹĄica, Ravne, PleĹĄivec, Gaberke, Ĺ kale-Hrastovec, Cirkovce, Konovo

Moj radio Radio Velenje www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje www.velenjcan.si www.velenje.com www.velenje.si www.sostanj.si www.smartnoobpaki.si VTV studio

Bele vode

Bele Vode, VisoÄ?ki Vrh

Javni objekti

Ĺ aleĹĄka dolina

ÄŒim prej, najkasneje v 7 dneh

Napovedane prekinitve 24 ur Do 31. 3. prej, nepredvidene Ä?im prej za preteklo leto

Osebno obvestilo

ÄŒasovna opredelitev obveĹĄÄ?anja in Ä?asovni roki

Za morebitna vpraĹĄanja smo vam na razpolago na elektronskem naslovu: pitnavoda@kp-velenje.si Nujne klice sprejemamo v deĹžurni sluĹžbi na ĹĄtevilkah: 03 898 94 20 (hladna pitna voda), 03 896 12 56 (topla sanitarna voda) 080 80 34 (brezplaÄ?na ĹĄtevilka) Pomembno je vedeti, kako se odzvati, kadar voda ni pitna Zdravstveno ustrezna pitna voda je kljuÄ?nega pomena za zdravje vsake skupnosti. Zato je pomembno, da smo pripravljeni tudi na morebitne izredne razmere in ustrezno seznanjeni, na kakĹĄen naÄ?in bomo v teh primerih obveĹĄÄ?eni in kako se odzvati v primeru, ko voda ni pitna. V

ÄŒim prej, najkasneje v 2 urah

ta namen imamo v Komunalnem podjetju Velenje vsako leto izdelan in na spletnih straneh objavljen naÄ?rt obveĹĄÄ?anja uporabnikov v primeru izvajanja ukrepov, omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode, v primeru neskladnosti vzorcev pitne vode v hiĹĄnih omreĹžjih in v primeru odpravljanja veÄ?jih okvar in sanacij vodovodnega omreĹžja.

Kaj zajema naÄ?rt obveĹĄÄ?anja uporabnikov pitne vode?

NaÄ?rt obveĹĄÄ?anja uporabnikov pitne vode v Ĺ aleĹĄki dolini zajema nabor sredstev javnega obveĹĄÄ?anja, ki bi jih v podjetju uporabili za obveĹĄÄ?anje uporabnikov v primeru, ko voda zaradi

razliÄ?nih razlogov ne bi bila primerna za uporabo. NamreÄ? naravne nesreÄ?e (poplave, potresi, Ĺžled, nevihte, suĹĄa ‌), rutinske napake (okvare na cevovodih, napake v delovanju Ä?rpalk ali opreme, izpadi elektriÄ?ne energije ‌) in druge nepredvidljive nesreÄ?e (razlitje nevarnih snovi v prometnih nesreÄ?ah ipd.) lahko neposredno vplivajo na kvaliteto pitne vode. ÄŒe bi bile teĹžave neobvladljive in bi pitje vode predstavljalo tveganje za uporabnike, bi v podjetju takoj izvedli obveĹĄÄ?anje uporabnikov s pomoÄ?jo sredstev javnega obveĹĄÄ?anja, ki so navedena v naÄ?rtu obveĹĄÄ?anja. Uporabniki bi bili obveĹĄÄ?eni o potrebnih ukrepih, kot so prepoved

pitja vode iz javnega vodovoda, prekuhavanje vode, moĹžnostih nadomestne oskrbe, priporoÄ?ilo pitja embalirane vode, prepoved pitja vode iz pipe za riziÄ?ne skupine ipd. Javne ustanove, kot so vrtci, ĹĄole, zdravstvene ustanove, domovi za ostarele in Ĺživilski obrati, bi obvestili tudi osebno.

NaÄ?rt obveĹĄÄ?anja uporabnikov vkljuÄ?uje tudi ustaljene postopke obveĹĄÄ?anja s pomoÄ?jo sredstev javnega obveĹĄÄ?anja v primeru veÄ?jih okvar in sanacij vodovodnega omreĹžja.

Komu oziroma kam sporoÄ?iti, Ä?e so teĹžave s pitno vodo?

V primeru, da imate pomisleke glede kakovosti pitne vode ali teĹžave zaradi nezadostne oskrbe, lahko to sporoÄ?ite 24-urni deĹžurni sluĹžbi Komunalnega podjetja Velenje na telefonski

Pon-pet, 7.00-15.00 ĹĄtevilki 03 898 94 20 (hladna pitna voda), 03 896 12 56 (topla sanitarna voda) ali pokliÄ?ete na brezplaÄ?no ĹĄtevilko 080Â 80Â 34.

Kje uporabniki dobijo informacije o kvaliteti pitne vode?

Informacije o kakovosti pitne vode so objavljene na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje www.kp-velenje.si. VpraĹĄanja o kakovosti pitne vode nam lahko poĹĄljete na elektronski naslov pitnavoda@kp-velenje.si.

Vsi rezultati analiz pitne vode so dostopni na vpogled v sluĹžbi za tehnologije in nadzor, ki ima svoje prostore v objektu centralne Ä?istilne naprave Ĺ aleĹĄke doline na Primorski cesti 8a v Ĺ oĹĄtanju.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

NaĹĄ Ä?as, 31. 1. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

BISERI

31. januarja 2019

VeÄ? kot BISERI maturantskega plesa 700 otrok brezplaÄ?no ÂťPles spada h kulturi smuÄ?alo na telesaÂŤ Rogli Obiskali smo plesne vaje maturantk Dobrih 700 uÄ?encev iz sedemnajstih okoliĹĄkih osnovnih ĹĄol je prejĹĄnji teden brezplaÄ?no smuÄ?alo na Rogli v okviru vseslovenske akcije Šolar na smuÄ?iÂŤ.

Projekt Šolar na smuÄ?iÂŤ, katerega osnovni namen je popularizirati zimske ĹĄporte pri otrocih, bo veÄ? kot 2.300 osnovnoĹĄolcem po vsej Sloveniji zagotovil brezplaÄ?ni dan na enem od ĹĄtirih veÄ?jih smuÄ?iĹĄÄ? v Sloveniji.

Hkrati z brezplaÄ?no smuÄ?arsko vozovnico so bili mladim smuÄ?arjem na voljo tudi uÄ?itelji smuÄ?anja iz smuÄ?arske ĹĄole Alpska ĹĄola, ki so s posebnim programom uÄ?enja smuÄ?anja zaÄ?etnikom olajĹĄali prvi stik z alpskim smuÄ?anjem. ÄŒastni pokrovitelj akcije Šolar na smuÄ?iÂŤ – letoĹĄnja je Ĺže peta zapored – je predsednik Republike Slovenije, njen ambasador pa nekdanji slovenski smuÄ?ar Jure KoĹĄir. V sam projekt se kot partner vkljuÄ?uje tudi slovenska Policija, ki skrbi za varno pot do izbranih smuÄ?iĹĄÄ? in tudi na smuÄ?iĹĄÄ?ih samih. đ&#x;”˛

in maturantov ter se pri dolgoletnem inĹĄtruktorju pozanimali, v katerih ritmih se bodo zavrteli na maturantsko noÄ?

Stop stop tap, stop stop tap, so se zaÄ?ele sobotne plesne vaje s foxstrotom. Da se ĹĄe nekoliko zaspani mladenke in mladci malo zbudijo, je dejal njihov plesni inĹĄtruktor AleĹĄ PuĹĄnik, ki je na maturantski ples (pa tudi na valeto) pripravil Ĺže okoli dvajset generacij. PouÄ?uje jih stare plese, ki so se nekdaj plesali na dvorih – Ä?etvorka, radetski marĹĄ in mazurka. Predvsem pa druĹžabne plese, ki so stalnica na naĹĄih plesiĹĄÄ?ih – dunajski valÄ?ek, disco fox, foxtrot, Ä?a Ä?a Ä?a, jive, tango, salsa, pa ĹĄe kaj bi se naĹĄlo. ÂťÄŒetvorka je na maturantskem plesu tradicija. Ostali

plesi pa so prepuĹĄÄ?eni uÄ?itelju, tako kot glasba. Pri starih plesih ni Ä?esa spreminjati. Tako koraki kot glasba so stalnica. Pri sodobnih plesih pa spreminjamo koreografije in izbiramo aktualno glasbo,ÂŤ pravi.

AleĹĄ PuĹĄnik pravi, da se spremembe v odnosu do plesa kot druĹžabnega dogodka, ki so se v sploĹĄni javnosti zgodile v zadnjih desetletjih, odraĹžajo tudi pri tekmovalnem plesu. ÂťImamo veliko manj parov kot nekoÄ?. S sodobnimi mediji in novejĹĄo popularno glasbo so zaÄ?eli prevladovati samostojni plesi, kot je hip hop. DanaĹĄnji mladi-

ÂťMaturantke in maturanti so kar okretni. MogoÄ?e imajo nekoliko veÄ? teĹžav s plesi, ki jih v devetem razredu nismo plesali, torej tango ali salsa. Po drugi strani pa so to eksotiÄ?ni plesi, ki jih pritegnejo in so zato bolj zavzeti za to, da se jih nauÄ?ijo.

Tudi pleĹĄejo jih z veÄ?jim uĹžitkom. Sicer pa – kdor ima interes, da se nauÄ?i plesati, se bo tudi nauÄ?il,ÂŤ pravi AleĹĄ PuĹĄnik.

Maturantke in maturanti v zgodnji dopoldanski uri poÄ?asi kapljajo na plesiĹĄÄ?e in potrebujejo nekaj taktov, da se ogrejejo. A je videti, da v plesnih vajah vendarle uĹživajo. Zanje so to urice druĹženja s tistimi, ki bodo le ĹĄe nekaj mesecev tesni spremljevalci v njihovem vsakdanjem Ĺživljenju. Potem pa se bodo poti mnogih razĹĄle.

ni je to bolj vĹĄeÄ?, ker jih pri plesnem izraĹžanju niÄ? ne omejuje.

Pri plesu v paru pa sta vendarle dva in se morata usklajevati. Po drugi strani pa plesni teÄ?aji za odrasle tudi danes ne samevajo. NaĹĄa generacija rada pleĹĄe, pa tudi mlajĹĄi pari v plesu vidijo priloĹžnost za druĹženje, sprostitev, tudi rekreacijo,ÂŤ razlaga o sodobni plesni kulturi.

Omeniti gre tudi, da je poznavanje osnovnih plesnih korakov del sploĹĄne izobrazbe. Marsikomu je lahko kdaj v Ĺživljenju nerodno, Ä?e ne zna stopiti v ritmu valÄ?ka. Tudi zato so plesne vaje ob koncu srednjeĹĄolskega izobraĹževanja ĹĄe kako dobrodoĹĄle. ÂťPrav je, da mladi Ĺže ob koncu osnovne ĹĄole spoznajo osnovne plesne korake, ki jih

Na kratek obnovitveni teÄ?aj klasiÄ?nih in sodobnih plesov ste vabljeni tudi starĹĄi. AleĹĄ PuĹĄnik vas v ĹĄportni dvorani Ĺ olskega centra Velenje priÄ?akuje to soboto, 2. februarja, in prihodnjo soboto, 9. februarja, med 8.30 in 9.30. OsveĹžili boste tudi valÄ?ek, ki ga boste s svojo maturantko ali maturantom zaplesali opolnoÄ?i. kasneje ĹĄe nadgradijo. To spada h kulturi telesa. Kakor se skorajda moramo znati peljati s kolesom ali plavati, moramo poznati vsaj nekaj osnov plesa,ÂŤ je ĹĄe povedal inĹĄtruktor, ki po toliko letih pripravljanja devetoĹĄolcev in maturantov na slavnostni zakljuÄ?ek enega ali drugega Ĺživljenjskega obdobja nima veÄ? treme pred veÄ?erom, ko gre zares. Takrat je namreÄ? v vlogi reĹžiserja, ki skrbi, da so

vsi pravoÄ?asno na svojih mestih, da se usklajeno sprehodijo v povorki in prevzamejo obÄ?instvo z usklajenimi gibi po ritmu izbrane glasbe. ÂťÄŒe kdaj pride do kakega neljubega dogodka, nas reĹĄi improvizacija.

Dvomim, da kak spodrsljaj kdo sploh opazi.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Vstopi v svet SGLŠPostojna ‌ in reci DA izzivom mladosti, ki ti jih ponuja.

Na SGLĹ Postojna boĹĄ odkril znanje na podroÄ?ju gozdarstva, lesarstva in zdravstva ter si z njim utrl pot v Ĺživljenju. Z izkuĹĄenimi in predanimi uÄ?itelji se

VALENTINOV PLESNI VEÄŒER

boĹĄ strokovno izpopolnjeval ter pridobival veĹĄÄ?ine za opravljanje poklica in uspeĹĄno vkljuÄ?evanje v druĹžbo. Zato – reci DA znanju.

V prijetnem ambientu, z glasbo

Valentinov 3 hodni meni 15 â‚Ź

V PETEK, 15. 2.

OB 19. URI

15. 02. 2019 ob 9.00 in 15.00 16. 02. 2019 ob 9.00 P O S T O J N A

Rezervacije: 03/586 64 62

A srednja ĹĄola ni le znanje. Je Ä?as, namenjen rasti. ÄŒas, da preizkusiĹĄ svoje meje, svoje sposobnosti, samega sebe. SGLĹ Postojna te pri tem spodbuja, ko ti postavlja raznovrstne izzive – mednarodne izmenjave, opravljanje prostovoljstva, tekmovanja ‌ Zato – reci DA ĹĄirjenju obzorij.

Pri vsem tem pa ne boĹĄ nikoli sam. Ob tebi bodo prijatelji. Tisti, s katerimi boĹĄ sedel pri pouku. Pa tisti, ki jih boĹĄ spoznal na ĹĄolskih taborih in pri razliÄ?nih kroĹžkih. In tisti, s katerimi si boĹĄ delil sobo v ĹĄolskem dijaĹĄkem domu. V SGLĹ Postojna se boĹĄ druĹžil s tistimi, ki bodo verjeli vate, s tistimi, ki ti bodo pomagali premagovati izzive. Zato – reci DA prijateljstvu.

VÄ?asih se boĹĄ moral spoprijeti tudi s Ä?im, Ä?esar se danes bojiĹĄ. Preizkusiti bo potrebno nove stvari. Se uÄ?iti Ä?esa, v Ä?emer ne bo videti smisla. Se sreÄ?evati z novimi ljudmi ter vztrajati v odloÄ?itvah, ki jih boĹĄ sprejel. Sprejeti to, da je vredno biti samostojen in odgovoren. V treh ali ĹĄtirih letih na SGLĹ Postojna boĹĄ tako skoraj neopazno odrasel in bil pripravljen na dogodivĹĄÄ?ine, ki ta Ä?akajo v poklicu ali v nadaljnjem ĹĄtudiju. Zato – reci DA odraĹĄÄ?anju.

Reci torej DA vsem izzivom mladosti, ki se ti ponujajo, pridi k nam po znanje in uresniÄ?i svoje sanje.

Promocijsko besedilo

NaĹĄ Ä?as, 31. 1. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

31. januarja 2019

Rudarjev trener zadovoljen Zaznamovali bodo 60. z dosedanjimi potekom priprav obletnico obstoja kluba Te dni so v toplejĹĄem hrvaĹĄkem Umagu NogometaĹĄi velenjskega Rudarja so s prijateljsko tekmo z Dravo sklenili uvodni del priprav, ki so jih opravljali doma, v ponedeljek pa so odĹĄli za teden dni v Umag. Želimo si nastopati tudi na naravni travi. Tu nam zimske razmere tega ne omogoÄ?ajo, zato paÄ? vse priprave opravljamo na pomoĹžnem igriĹĄÄ?u z umetno travo. Upamo, da bomo imeli boljĹĄe vremenske razmere. Z zimskimi pa se seveda sooÄ?ajo tudi drugi. Jasno, tudi mi bi radi kdaj odĹĄli v toplejĹĄe kraje, na primer v TurÄ?ijo ali Ĺ panijo kot nekateri drugi. Kljub temu moram posebej omeniti, da fantje zelo dobro delajo. Trudijo se, klima v moĹĄtvu je zelo dobra. Na vsakem mestu imamo po dva igralca, med njimi je zdrava borba za najboljĹĄih enajst oziroma osemnajst,ÂŤ je pred odhodom povedal trener Marijan PuĹĄnik. V tem hrvaĹĄkem turistiÄ?nem mestu bodo rudarji odigrali dve prijateljski tekmi. V torek je bil njihov nasprotnik kranjski Triglav, ob koncu, pred odhodom domov, pa se

bodo pomerili ĹĄe z Gorico.

V klubu so se odrekli kar ĹĄestim igralcem!? ÂťNe 'odrekli', nekaterim so potekle pogodbe, drugi niso bili zadovoljni z minutaĹžo. To je normalno, igralci paÄ? odhajajo in prihajajo. Med tem

kompaktni, Ĺže od prvega napadalca dalje. Tam se zaÄ?ne obramba, vsi moramo izboljĹĄati svojo obrambno igro, hkrati pa hitreje in bolj uÄ?inkovito igrati v napadu,ÂŤ odgovarja trener. To naj bil recept za drugi del prvenstva.

AljaĹž Krefl, Marjo ÄŒosić

so okrepili zadnjo vrsto. Iz Olimpije se je kot prost igralec vrnil AljaĹž Krefl, pomembna okrepitev pa naj bi bil tudi Hrvat Marko Ćosić. Ta 191 cm visoki Hrvat je profesionalno nogometno pot zaÄ?el v NK Inter ZapreĹĄić, bil nekaj Ä?asa tudi v Hajduku, nazadnje pa je bil Ä?lan norveĹĄkega prvoligaĹĄa FK Haugesund. PriÄ?akovati je, da bo s tema okrepitvama obrambna vrsta bolj kompaktna, kot je bila v jesenskem delu, v katerem je bila po ĹĄtevilu prejetih golov predzadnja, le Triglavova je prejela dva veÄ?. ÂťPredvsem moramo biti vsi

Ĺ˝elijo si, da bi ga konÄ?ali v prvi polovici lestvice. O ĹĄe kakĹĄni morebitni okrepitvi pa trener pravi: ÂťÄŒe bo ĹĄe kakĹĄen odhod, potem bo tudi prihod.ÂŤ V Rudarju pa do konca prihodnje sezone ostaja tudi izkuĹĄeni branilec, 32-letni DravograjÄ?an David KaĹĄnik. đ&#x;”˛

vos

Prijateljske tekme Maribor – Rudar 3 : 1, Rudar – Butafoki 3 : 0, Rudar – Roltek Dob 7 : 0, Rudar Drava 3 : 0, Rudar – Triglav 1 : 1

V 13. krogu 1. DOL za moĹĄke sta se v soboto v Ĺ oĹĄtanju sreÄ?ali ekipi Ĺ oĹĄtanja TopolĹĄice in ÄŒrnuÄ?. DomaÄ?ini so pred tekmo zasedali sredino lestvice (5. mesto), gostje pa so bili na 9. mestu 1. DOL. ÂťPriÄ?akovali smo teĹžko tekmo,ÂŤ je povedal trener domaÄ?ih Rade DaÄ?ović.

Prvi niz so fantastiÄ?no zaÄ?eli gostje, ki so povedli z rezultatom 5 : 0. A domaÄ?i so odgovorili s podobnim naletom in jih

ulovili na 7. toÄ?ki. Nato so domaÄ?ini vodili celoten niz ter izkoristili Ĺže prvo zakljuÄ?no Ĺžogo in niz dobili z rezultatom 25 : 23. V drugem nizu so ponovno bolje zaÄ?eli gostje, ki so vodili veÄ?ino niza. Predvsem po zaslugi dobrih servisov so ohranjali prednost v svojo korist. DomaÄ?i so jih ujeli pri 20. toÄ?ki in z izkuĹĄenostjo dobili tudi drugi niz, in sicer z rezultatom 25 : 21. V tretjem nizu so se Ĺ oĹĄtanjÄ?ani povsem razigrali. Goste so na-

Atletika

digrali v vseh elementih igre in obÄ?utno vodili celoten niz. Zadnji niz se je konÄ?al z rezultatom 25 : 16. ÂťÄŒestitam mojim fantom za zmago! Rezultatsko gledano naj bi bila tekma lahka, ampak je bila precej teĹžka, ĹĄe posebej v prvih dveh nizih. Nasprotniki so imeli odliÄ?en servis, ki nam je povzroÄ?al teĹžave pri sprejemu.

K sreÄ?i smo bili potrpeĹžljivi ter z dobro komunikacijo bloka in obrambe priĹĄli do zmage. Zahvalil bi se obÄ?instvu, ki nas vsako soboto na domaÄ?ih tekmah podpira v zelo velikem ĹĄtevilu. Lepo je, ko se jim oddolĹžimo,ÂŤ je dejal Rade DaÄ?ović. đ&#x;”˛

Zimski ĹĄporti

Horvatova do norme za Glasgow

Naj bo v Park Cityju bolje

Dunaj, 26. januarja –Anita Horvat (Velenje) je bila na dvoranskem atletskem mitingu na Dunaju v svojem prvem nastopu v sezoni v teku na 400 m sicer ĹĄele Ä?etrta s 53,24 sekunde, a je bil tek dovolj hiter, da je izpolnila normo (53,90) za evropsko dvoransko prvenstvo v Glasgowu v zaÄ?etku marca. Horvatova je sicer za dobro sekundo zaostala za svojim lanskim drĹžavnim rekordom (52,22). S takĹĄnim rezultatom bi bila tokrat prva.

Moskva – V soboto je bila zadnja posamiÄ?na tekma svetovnega pokala deskarjev pred svetovnim prvenstvom, in sicer paralelni slalom v Moskvi. V slovenski tabor tekma ni prinesla velikega zadovoljstva, saj se Rok MarguÄ? (SBK Viharnik Velenje) in Tim Mastnak nista prebila niti skozi kvalifikacije. V izloÄ?ilne boje se je uvrstila le VelenjÄ?anka Gloria Kotnik (Deska Velenje), ki je v kvalifikacijah zabeleĹžila odliÄ?en 6. Ä?as, nato pa Ĺžal izgubila dvoboj proti poznejĹĄi zmagovalki Ĺ vicarki Julie Zogg in zasedla 10. mesto.

Tudi nedeljska tekma se ni izĹĄla po Ĺželjah naĹĄih tekmovalcev. Gloriji Kotnik in Timu Mastnaku na ekipnem paralelnem slalomu v Moskvi ni uspelo priti preko prve ovire.

Izpadla sta Ĺže po prvem dvoboju v osmini finala. Terkma v Moskvi je bila zadnja pred svetovnim prvenstvom v Park Cityju.

Zupinova dvakrat prva Novo mesto, 26. januarja – Agata Zupin (Velenje) je na dvoranskem atletskem mitingu v Novem mestu zmagala v teku na 400 m, vendar pa je s Ä?asom 45,92 sekunde za dobri dve sekundi zaostala za normo (43,90) za dvoransko evropsko prvenstvo, ki bo v zaÄ?etku marca v Glasgowu. Zupinova je bila najboljĹĄa potem tudi na 200 m (24,84). Dvajsetletna Zupinova je bila 19. januarja bronasta na prvem sredozemskem dvoranskem prvenstvu đ&#x;”˛ do 23 let v francoskem Miramasu (55,83).

đ&#x;”˛

PETEK, 1. februarja, RdeÄ?a dvorana Velenje, Hotel Paka • • •

16.00 – 18.30: Turnir mini rokometa.¡ 17.30: Predavanje Psihologija v ĹĄportu. (Hotel Paka)¡ 19.00 – 20.00: tekma mlajĹĄih deÄ?kov C. RK Gorenje Velenje - RK Slovenj Gradec 2011

SOBOTA, 2. februar 2019, RdeÄ?a dvorana Velenje • • • • • • • • • •

10.30 – 11.30: Predavanje Prehrana ĹĄportnika.¡ 11.30: Tekma mlajĹĄih deÄ?kov B - RK Gorenje Velenje - Rokometna ĹĄola Sebastjana SoviÄ?a¡ 12.30: Tekma mlajĹĄih deÄ?kov A - RK Gorenje Velenje - Rokometna ĹĄola Sebastjana SoviÄ?a¡ 14.00: Tekma kadetov - RK Gorenje Velenje - RK GrÄ?a KoÄ?evje¡ 14.00 – 15.00: Predavanje Prehrana ĹĄportnika.¡ 16.00: Tekma mladincev - RK Gorenje Velenje - RK Trimo Trebnje 17.00: Fotografiranje z Ivanom Balićem.

17.30: Odprtje otroĹĄkega kotiÄ?ka.¡ 18.00: Tekma legend (2 x 15 minut / polÄ?as 10 minut). Med polÄ?asom nagradna igra #simplyfans (met Ĺžoge v pralni stroj).¡ 20.15: Tekma Lige NLB - RK Gorenje Velenje - RK Celje Pivovarna LaĹĄko. Med polÄ?asom nagradna igra za obisk finalnega turnirja Velux EHF Lige Prvakov

Brez teĹžav v Ä?etrtfinale VelenjÄ?ani v gosteh z zmago s 33 : 26 izloÄ?ili Dol

Ĺ e ena zmaga odbojkarjev Ekipo ÄŒrnuÄ? v Ĺ oĹĄtanju premagali s 3 : 0 – PriÄ?akovali so teĹžjo tekmo – Veseli podpore obÄ?instva

Lani je minilo ĹĄestdeset let od ustanovitve Rokometnega kluba Gorenje Velenje. Temu jubileju bo jutri in v soboto v RdeÄ?i dvorani namenjeno pestro dogajanje. Zvrstile se bodo tekme mlajĹĄih selekcij, turnir mini rokometa, zanimiva predavanja, otroĹĄki kotiÄ?ek, obisk Ivana Balića (ki je med drugim leta 2004 na poletnih olimpijskih igrah v Atenah s hrvaĹĄko reprezentanco osvojil zlato olimpijsko medaljo, leta 2012 pa v Londonu ĹĄe bronasto medaljo) ter posebna nagradna igra za obisk finalnega turnirja lige prvakov Evropske rokometne zveze. Vrhunec dvodnevnega dogajanja bo v soboto. ZaÄ?el se bo ob 18. uri s tekmo nekdanjih odliÄ?nih igralcev. Nasproti si bosta stali ekipi 'Legend Rokometnega kluba Gorenje' (Sebastjan SoviÄ?, Borut Plaskan, Ivan Vajdl ‌) ter 'Zvezd slovenskega rokometa' (DuĹĄan PodpeÄ?an, AleĹĄ PajoviÄ?, Slavko IveziÄ? ‌). Bogato dvodnevno dogajanje bodo sklenili Ä?lani rokometaĹĄi, Gorenja, tretji po jesenskem delu, in vodilne Pivovarne LaĹĄko s tekmo 16. prvenstvenega kroga. ZaÄ?etek tega tako imenovanega veÄ?nega derbija bo v soboto ob 20.15.

VelenjÄ?ani so na ta dvoboj odpotovali brez rahlo poĹĄkodovanega Darka Stojnića ter Domna Tajnika, Petra Ĺ iĹĄka, Jerneja DrobeĹža in Urbana Starca.

DomaÄ?i rokometaĹĄi so po priÄ?akovanju zaÄ?eli dvoboj neenakovrednih nasprotnikov zelo motivirani. Kljub temu so si gostje do dohoda na odmor priigrali ĹĄtiri gole prednosti in si s tem Ĺže skorajda na steĹžaj odprli pot v Ä?etrtfinale. V drugem polÄ?asu so ritem ĹĄe stopnjevali. Dvakrat so uĹĄli Dolanom za devet golov, na koncu pa so se zadovoljili

z zmago s sedmimi zadetki razlike. Ĺ˝reb parov Ä?etrtfinala bo danes opoldne. đ&#x;”˛

vos

Dol TKI Hrastnik - Gorenje Velenje 26 : 33 (13 : 17) Gorenje: Taletović 6 obramb, Vujović 4 obrambe, Mazej 3, Haseljić, Tajnik 1, Ĺ pelić 2, Matanović, Levc, MiklavÄ?iÄ?, Banfro 4, Verdinek 11, M. KavÄ?iÄ? 4, A. KavÄ?iÄ? 8, Kete.

Drugi rezultati osmine finala pokala Slovenije: KrĹĄko - Krka 24:26 (12:13), Celje Pivovarna LaĹĄko - Maribor Branik 42:25 (23:14), LL Grosist Slovan - Riko Ribnica 25:26 (15:14), Ljubljana - SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 24:26 (15:13), Cerklje Radovljica - Grosuplje 21:28 (8:12), Dol TKI Hrastnik - Gorenje Velenje 26:33 (13:17), Herz Ĺ martno Koper 2013 28:38 (13:21) - MoĹĄkanjci-GoriĹĄnica Trimo Trebnje 20:33 (11:14)

Visoka zmaga pred derbijem Padel SviĹĄ (41:25) - Bo v soboto (20.15) tudi celjski urok?

MoĹĄtvo Zorana Jovića je letoĹĄnjo tekmovalno sezono odprlo v torek, ko je na zaostali tekmi 11. jesenskega kroga gostilo zadnji SviĹĄ. Med nasprotnikoma je velika kakovostna razlika. SviĹĄovci so priĹĄli v RdeÄ?o dvorano kot najslabĹĄe moĹĄtvo v ligi, ose pa so jesen konÄ?ale z osmimi toÄ?kami zaostanka za jesenskim prvakom Celjem Pivovarno LaĹĄko in petimi za podprvakom Ribnico. Gostje jim v nobenem trenutku niso bili enakovreden nasprotnik.

KakĹĄen nepoznavalec bi najbrĹž dejal, da je to bila bolj revijalna tekma kot pa dvoboj za prvenstvene toÄ?ke. DomaÄ?i so zmagali tako rekoÄ? s koĹĄarkarskim rezultatom. KakĹĄnih 150 gledalcev (upajo, da bo v soboto dvorana nabito polna) je videlo veÄ? kot zadetek na minuto. Zmagali so z 41:25, polÄ?as 18:10. ÄŒeprav spoĹĄtujemo goste, je bil dvoboj tako rekoÄ? po Ä?etrt ure (15:5) Ĺže odloÄ?en. Po dobrih dvajsetih minutah je prednost znaĹĄala Ĺže +10 (16:6) in trener je s parketa potegnil igralce zaÄ?etne zasedbe Matica Verdinka (ki je kar desetkrat zatresel gostujoÄ?o mreĹžo), Miha KavÄ?iÄ?a, Davida MiklavÄ?iÄ?a ..., in dal moĹžnost drugim. Tudi v dru-

gem polÄ?asu je trener veliko rotiral igralce. Vseeno se je rezultatska razlika ĹĄe naprej veÄ?ala. NajveÄ?ja je bila v 59. minuti, ko so povedli z 41:23, do konca pa so IvanÄ?nogoriÄ?ani poraz 'ublaĹžili' z dvema goloma. S torkovo zmago so VelenjÄ?ani razliko za Celjani in RibniÄ?ani zmanjĹĄali za dve toÄ?ki.

Dobra igra jim je gotovo dvignila samozavest pred sobotnim drugim velikim derbijem v aktualni sezoni. Zavedajo se, da bo tekmo imela povsem drugaÄ?en naboj kot torkova. ÄŒe bodo Ĺželeli prekiniti dolgoletni urok nepremagljivosti Celja, ki traja Ĺže od decembra 2013, bodo morali – kot v ĹĄportu veÄ?krat sliĹĄimo – pustiti srce na

parketu. Bo to dovolj proti kakovostnim braniteljem naslova, bo seveda znano ĹĄele v soboto pozno zveÄ?er.

Trener Gorenja Zoran JoviÄ?ić: ÂťÄŒeprav so rokometaĹĄi SviĹĄa zadnji na lestvici, vendar nisem priÄ?akoval tako visoke zmage. Fantje so igrali zelo zavzeto, dobro, kombinatorno in seveda zasluĹženo zmagali.

V soboto nas Ä?aka povsem drugaÄ?en dvoboj, najboljĹĄi nasprotnik v ligi. PriÄ?akujem trdo tekmo, vsi argumenti so na njihovi strani. Mi moramo imeti glavo, srce in jajca ... Ĺ portno je seveda upati na dober rezultat. Vabim naĹĄe ljubitelje, da nas pridejo v soboto spodbujat v Ä?im veÄ?jem ĹĄtevilu. Obljubljam, da bomo s fanti dali maksimum.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Liga NLB, 11. krog (zaostala tekma) Gorenje Velenje – SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 41:25 (18:10) Gorenje: Taletović 6 obramb, Vujović 1 obramba, Logar; Vujović, Mazej 2, HasejiÄ?

2, Tajnik 3, Ĺ pelić 1, Matanović 2, Levc 1, Stojnić 3, MiklavÄ?iÄ? 2, Banfro 2, Verdinek 10 (1), M. KavÄ?iÄ? 7, A. KavÄ?iÄ? 2, Kete 4 (1).

Trener: Zoran JoviÄ?iÄ?.

Sedemmetrovke: Gorenje 2 (3), SviĹĄ 2 (6); izkljuÄ?itve: Gorenje 4 minute, SviĹĄ 4.

NaĹĄ Ä?as, 31. 1. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

31. januarja 2019

Bogata bera medalj

OdliÄ?ni rezultati na svetovnem prvenstvu

Na drŞavnem prvenstvu 15 medalj in drŞavni rekord Aide Jusić

VelenjÄ?ani z mladinskega svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah z lepo bero odliÄ?nih rezultatov

Ljubljana – V nedeljo se je v Ljubljani konÄ?alo prvo od treh zimskih drĹžavnih prvenstev v plavanju. VeÄ? kot 350 plavalcev iz 28 klubov je ĹĄtiri dni merilo svoje moÄ?i na absolutnem mladinskem in kadetskem prvenstvu Slovenije. Med njimi je zelo dobro tekmovalo 23 plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Posebno uspeĹĄni so bili v ĹĄtafetnih disciplinah. Skupaj so osvojili 3 zlate, 6 srebrnih in 6 bronastih medalj.

V absolutni konkurenci je zmagala moťko-Şenska ťtafeta na 4 x 50 m meťano (Aida Jusić, Nuťa Erjavec, Kristjan MeŞa, Miha Suťec).

Druga mesta so osvojili Aida Jusić (50 m hrbtno), Şenska ťtafeta 4 x 50 m meťano (Aida Jusić, Nuťa Erjavec, Nika Gerťak, Ta-

Kegljanje Kljub porazu pokazali dobro igro Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so kljub porazu lahko zadovoljni z igro, ki so jo prikazali na gostovanju pri CerĹĄaku. Ĺ e veÄ?, bili so na pragu preseneÄ?enja, a jim je sreÄ?a v zadnjih luÄ?ajih obrnila hrbet. Na zelo zahtevno kegljiĹĄÄ?e so se dobro pripravili, zaigrali tako, kot znajo, in kot gosti dosegli najboljĹĄi rezultat na tem kegljiĹĄÄ?u.

Igra prvega para je pokazala, da Ĺ oĹĄtanjÄ?ani niso priĹĄli na izlet, saj sta bila domaÄ?ina nemoÄ?na, lahko sta le opazovala, kako se gostujoÄ?a tekmovalca oddaljujeta. Tako so gostje povedli z 2 : 0, priigrali pa so si prednost 48 ke-

mara Govejťek), moťka ťtafeta 4 x 100 m prosto (Miha Suťec, Kristjan MeŞa, Jaťa Gradiťek, Matija Pohorec) in Kristjan MeŞa (100 m meťano). Aida je z doseŞenim rezultatom 28,49 na 50 m hrbtno odplavala mladinski drŞavni rekord. Dosedanji najboljťi rezultat Lucije Kous iz leta 2012 je izboljťala za 15 stotink sekunde. Tretja mesta sta osvojili Nuťa Erjavec (50 m in 100 m prsno) in Aida Jusić (100 m hrbtno). V finale so se uvrstili ťe Tamara Logar (100 m in 200 prsno), Miha Suťec (50 m in 100 m prosto), Matija Pohorec (50 m hrbtno) in moťka ťtafeta 4 x 50 m meťano. V mladinski konkurenci je Tamara Logar osvojila drugo mesto na 100 m prsno in tretje mesto

gljev. Tekmovalca drugega para sta se trudila obdrĹžati prednost, vendar sta bila domaÄ?ina spretnejĹĄa in rezultat izenaÄ?ila na 2 : 2 svoja nasprotnika pa premagala za 49 kegljev. O zmagovalcu je odloÄ?ala igra tretjega para. Ĺ oĹĄtanjÄ?ana, ki sta na steze stopila z zaostankom enega keglja, sta zaÄ?ela zelo dobro. Po prvem setu je kazalo, da jim domaÄ?ina ne bosta kos. Drugi set je vendar pripadal domaÄ?inoma, ki sta se razigrala in priigrala nekaj kegljev prednosti. Vse bolj je kazalo na delitev toÄ?k, igralci pa so se izmenjavali v vodstvu. SreÄ?nejĹĄi konec so potegnili domaÄ?ini, Ĺ oĹĄtanjÄ?anom pa je zmanjkalo 21 kegljev. Tudi tokrat imajo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani v ekipi kroga v gosteh svojega predstavnika. ÄŒetrti najboljĹĄi rezultat na gostovanju

na 200 m prsno. Tretji mesti sta osvojili ĹĄe moĹĄko Ĺženska ĹĄtafeta 4 x 50 m meĹĄano (Aida Jusić, Tamara Logar, Matija Pohorec, JaĹĄa GradiĹĄek) in ĹĄtafeta 4 x 50 m meĹĄano za mladinke (Aida Jusić, Tamara Logar, Nika GerĹĄak, Lara OvÄ?ar). V finale sta se uvrstila ĹĄe JaĹĄa GradiĹĄek in JaĹĄa Jernej Rakun Kokalj. V kadetski konkurenci sta se v finale uvrstili Sara Navodnik in Ema Jovan. Velenjski plavalci so se na prvenstvu Slovenije izkazali po uvrstitvah in doseĹženih rezultatih. Odplavali so tudi dva absolutna in en mladinski klubski rekord. Nad svojimi varovanci so bili navduĹĄeni tudi trenerji Denis DoblĹĄek, Jure PrimoĹžiÄ? in Marko Krstić. đ&#x;”˛

Marko PrimoĹžiÄ?

je dosegel HasiÄ?iÄ? s 564 podrtimi keglji. Ekipa Ĺ oĹĄtanja je ĹĄe vedno na zadnjem mestu, vse pa se lahko spremeni Ĺže v soboto, ko bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani na domaÄ?ih stezah gostili trenutno osmouvrĹĄÄ?eno ekipo Ĺ pedicja RCM, ekipa Hrastnika pa bo gostila vodilni Korotan. ToÄ?kovna razlika med temi ekipami je minimalna.

KoroĹĄci imajo pred Ĺ oĹĄtanjÄ?ani le 5 toÄ?k prednosti, Zasavci pa 2.

SreÄ?anje v Ĺ oĹĄtanju se bo zaÄ?elo ob 14. uri. đ&#x;”˛

gf

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 12. krog

Minuli teden je v Lahtiju na Finskem potekalo mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, na katerem je nastopilo kar ĹĄest Ä?lanov SmuÄ?arskoskakalnega kluba Velenje, in sicer smuÄ?arski skakalec AljaĹž Osterc, smuÄ?arska skakalka Jerneja Brecl in ĹĄtirje nordijski kombinatorci – Vid Vrhovnik, GaĹĄper Brecl, OĹžbej Jelen in Rok Jelen, ki so na ekipni tekmi sestavljali tudi slovensko ekipo.

ski pokal, je na ekipni skakalni tekmi s slovensko ekipo zasedla 5. mesto.

Med nordijci izstopal Vrhovnik

Nordijski kombinatorci so imeli v programu tri tekmovanja (dvakrat posamiÄ?no in eki-

Skakalci do brona

Osterc je na ekipni tekmi smuÄ?arjev skakalcev osvojil bronasto medaljo. Slovensko ekipo so poleg njega sestavljali ĹĄe trije Ä?lani ljubenskega skakalnega kluba, in sicer Jan Bombek, Jernej PreseÄ?nik in Ĺ˝ak Mogel.

AljaĹž Osterc je na posamiÄ?ni tekmi smuÄ?arskih skokov iz 21. mesta (86,5 m) po prvi seriji z boljĹĄim skokom (91,5 m) v finalni seriji tekmo konÄ?al na 19. mestu. Na ekipni tekmi meĹĄanih parov sta skupaj nastopila AljaĹž Osterc in Jerneja Brecl in konÄ?ala na odliÄ?nem 5. mestu od 13 ekip.

V Ä?etrtek, 24. januarja, so se v Lahtiju sooÄ?ile skakalke. VelenjÄ?anka Jerneja Brecl je po prvi seriji zasedala 5. mesto, na koncu pa je na izenaÄ?eni tekmi zasedla odliÄ?no 6. mesto. Za stopniÄ?kami je zaostala 7,1 toÄ?ke. Jerneja je lansko uvrstitev iz MSP-ja izboljĹĄala za dve mesti.

Jerneja Brecl, ki je branila naslov ekipne svetovne prvakinje v smuÄ?arskih skokih in nedavno nazaj (19. in 20. februar v Planici) prviÄ? in dvakrat zapo2019na 01 tekmi Ljubno za 2019 Oglas red zmagala celin-

pno). Branilec lanskega naslova mladinskega svetovnega prvaka Vid Vrhovnik je v sredo, 23. januarja, po skoku zasedel 7. mesto. Ĺ˝e po poldrugem kilometru je Vid ujel vodilne in tekmo zakljuÄ?il na Ä?etrtem mestu. Zelo dobro so tekmovali tudi ostali naĹĄi kombinatorci. Rok Jelen je v teku pridobil eno mesto in v cilj pritekel 25., OĹžbej Jelen je

zakljuÄ?il 29., GaĹĄper Brecl pa je konÄ?al na 39. mestu.

V sredo, 25. januarja, so fantje iz SSK Velenje tekmovali na ekipni tekmi nordijskih kombinatorcev, in sicer so kot najboljĹĄi predstavljali slovensko ekipo.

Po skakalnem delu so konÄ?ali na 5. mestu. Z drugim Ä?asom teka pa so navduĹĄili Rok Jelen, GaĹĄper Brecl, OĹžbej Jelen, predvsem pa Vid Vrhovnik, ki je tekel najhitreje med vsemi v zadnji predaji. Na koncu so zaostanek 72 sekund zmanjĹĄali na 32,1 sekunde in osvojili odliÄ?no peto mesto, na katerem so bili Ĺže po skokih. S tem so za pet mest izboljĹĄali lanskoletno uvrstitev iz Kanderstega.

Kombinatorci so se ponovno posamiÄ?no spopadli v nedeljo, 27. januarja, s skokom in tekom na 10 km. Vid Vrhovnik je po skoku zaostal za 24 sekunde, kar ga je v tem delu uvrstilo na 9. mesto.

Na tekaĹĄki tekmi so se tekmovalci sooÄ?ili z ekstremnim mrazom. Vid je tek konÄ?al na 11. mestu. Sledil mu je GaĹĄper Brecl, ki je prav na tej tekmi pokazal najboljĹĄi skok in tek. GaĹĄper je v cilj pritekel na 16. mesto. Rok Jelen je iz 29. mesta pritekel na 22. mesto, OĹžbej Jelen pa je iz 28. mesta v cilj pritekel kot 38. đ&#x;”˛

SaĹĄa SevÄ?nikar

Osterc – ekipno bronasti in 19. posamiÄ?no; Breclova – ekipno peta in 6. posamiÄ?no; kombinatorci: Vrhovnik – 4. in 11. posamiÄ?no, Rok Jelen – 25. in 22. posamiÄ?no; GaĹĄper Brecl – 39. in 16. posamiÄ?no, OĹžbej Jelen – 29. in 38. posamiÄ?no in vsi kombinatorci skupaj peti ekipno.

Nas cas 138x130+3mm.pdf

1

15/01/2019

12:38

CerĹĄak - Ĺ oĹĄtanj 6 : 2 (3297 : 3276) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 558 (1), Kramer – 554 (1), SeÄ?ki – 534 (0), PintariÄ? – 533 (0), PetroviÄ? – 533 (0), HasiÄ?iÄ? -564 (0).

LETIMO ISTE SANJE Prva sezona z ekipno tekmo!

SmuÄ?ajo z vrtci

www.fis-ski.com

MalÄ?ki so za smuÄ?anje zelo navduĹĄeni.

DruĹĄtvo Dabaneja, ki ga vodi David De Costa, to zimo v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in Ĺ portno zvezo Velenje izvaja projekt SmuÄ?amo z vrtci. Otroke najstarejĹĄih vrtÄ?evskih skupin vozijo na Golte. PrejĹĄnji teden so zakljuÄ?ili teÄ?aje Ĺže z drugo skupi-

no 31 otrok. Prva je ĹĄtela preko 33 in v zadnji jih bo tudi okoli 30. ÂťOdzivi starĹĄev so zelo pozitivni in razmiĹĄljamo, da bi teÄ?aje tudi drugo leto ponovili, Ä?e bo za to dovolj interesa.

Upajo pa tudi, da bo v dolini zapadlo dovolj snega, da bi lah-

ko zaÄ?eli projekt Vrtci na smuÄ?eh (enodnevni teÄ?aji na Pirglu nad Ĺ aleĹĄko cesto v Velenju).

SmuÄ?arske teÄ?aje bodo na Golteh pripravili tudi med zimskimi poÄ?itnicami. đ&#x;”˛

POKROVITELJ TEKMOVANJA

VIESSMANN FIS SVETOVNI POKAL V SMUÄŒARSKIH SKOKIH ZA Ĺ˝ENSKE

ZLATI POKROVITELJ

8.-10. FEBRUAR 2019

FIS PREDSTAVITVENI SPONZOR

FIS NASLOVNI SPONZOR

VOC

NaĹĄ Ä?as, 31. 1. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

31. januarja 2019

Preuredili bodo zbirno mesto za kosovne odpadke Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki bo preuredila edino zbirno mesto kosovnih odpadkov v lokalni skupnosti pri ĹĄmarĹĄkem pokopaliĹĄÄ?u.

Kot so pojasnili na obÄ?inski upravi, so z uvedbo sistema zbiranja in loÄ?evanja kosovnih odpadkov na mestu oddaje pred leti uredili zbirni center. Lani se je ta na osnovni novih predpisov prekategoriziral na zbirno mesto, kar vsebinsko pomeni, da tu obÄ?ani odloĹžijo kosovne odpadke, ki jih nato loÄ?ujejo v zbirnem centru v Velenju. PoslediÄ?no tako ni veÄ? potrebe po tolikĹĄnem ĹĄtevilu zabojnikov. ÂťZato smo se na obÄ?inski upravi lotili izdelave projektne dokumentacije za ureditev zbirnega mesta, ki bo Ä?im bolj uÄ?inkovito ter se bo tudi njegova zunanja podoba Ä?im bolj poistovetila z okolico. Projekt predvideva prestavitev zbirnega mesta iz vzhodnega kota pokopaliĹĄÄ?a v zahodni kot in izgradnjo ograje skladno

Mobing – nasilje na delovnem mestu

Zbirni center bodo prestavili drugam in ga uredili v skladu z okolico.

z urbano opremo, ki jo obÄ?ina postavlja v zadnjih letih.ÂŤ V predlogu letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una je za izvedbo prve faze predvidenih 40 tisoÄ? evrov. Poleg prestavitve zbirnega mesta

na drugo lokacijo predvideva ta ĹĄe ureditev vhoda na pokopaliĹĄÄ?e s severne strani ter prestavitev vodov. Druga faza pa predvideva ureditev parkirnih mest na tem obmoÄ?ju. đ&#x;”˛

Tp

ObÄ?ina bo omogoÄ?ila odkup gasilskih vozil ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj podpisala aneks k pogodbi o sofinanciranju gasilskih druĹĄtev Ĺ oĹĄtanj, 25. januarja – V Ĺ oĹĄtanju v sklopu civilne zaĹĄÄ?ite delujejo ĹĄtiri prostovoljna gasilska druĹĄtva. Ker se na obÄ?ini zavedajo, kako pomembno nalogo opravljajo Ä?lani teh druĹĄtev, redno skrbijo za posodabljanje njihove opreme in zagotavljanje sredstev za redno delovanje. DruĹĄtva imajo z obÄ?ino

Ĺ oĹĄtanj podpisano pogodbo za sofinanciranje, sredstva v viĹĄini 95.000 evrov pa druĹĄtva doloÄ?ijo sama znotraj obÄ?inskega gasilskega poveljstva.

Poleg denarja, namenjenega delovanju gasilskih druĹĄtev in gasilske zveze, pa obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zagotavlja tudi sredstva za posodo-

bitev gasilske opreme. Januarja so za ta namen zagotovili 43.000 evrov PGD Ĺ oĹĄtanj mesto za odkup vozil, ki jih je druĹĄtvu pred leti kupila Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, sedaj pa jih Ĺželi ta odprodati. đ&#x;”˛

mkp

POLICIJSKA kronika

PiĹĄkotkov z marihuano je bilo preveÄ?

Odpeljali so ju v bolniťnico Velenje, 25. januarja – V petek popoldan sta se v garaŞi trgovine Momax v Velenju voznik osebnega avtomobila in njegov sopotnik najedla piťkotov, ki so vsebovali marihuano. Zaradi tega je eden od njiju izgubil zavest, drugi pa vidno haluciniral. Oba so z urgentnim vozilom odpeljali v bolniťnico, kjer sta ostala na opazovanju.

Policisti so ob pregledu avtomobila v njem naĹĄli ĹĄe deset piĹĄkotkov, ki so jih zasegli. Ugotovili pa so tudi, od kod izhajajo.

Osumljenega kaznivega dejanja omogoÄ?anja uĹživanja prepovedanih drog bodo kazensko ovadili.

Razdalja je bila prekratka Velenje, 25. januarja – V petek popoldan se je v Hudi Luknji zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri so se laĹžje poĹĄkodovali ĹĄtirje, eno od udeleĹženk pa so prepeljali v bolniĹĄnico. TrÄ?enje je povzroÄ?ila prekratka varnostna razdalja. PovzroÄ?iteljici nesreÄ?e so policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

Najstniki so se stepli Topolťica, 26. januarja – V soboto malo pred 2. uro zjutraj so policisti posredovali v pretepu v vikend naselju Term Topolťica.

Stepli sta se dve skupini najstnikov, ki so tam preĹživljali oddih.

V pretepu je eden udaril in brcnil fanta iz druge skupine, eden je v predel obraza udaril dekle, eden je najstnici grozil z noĹžem, eden pa nikakor ni hotel odnehati. Tega so policisti pridrĹžali.

Zoper najstnike bodo policisti podali kazenske ovadbe.

Mladoletnik napaden na vlaku Velenje, 28. januarja – V ponedeljek sta dva neznanca na vlaku, ki je peljal iz Velenja proti Šoťtanju, napadla mladoletnika.

Udarila sta ga in odrinila. Fant je pri tem utrpel laĹžje telesne poĹĄkodbe, zaradi Ä?esar je iskal zdravniĹĄko pomoÄ?. Za storilcema ĹĄe poizvedujejo.

Voznik tovornjaka odpeljal s kraja Velenje, 29. januarja – V torek zjutraj so velenjski policisti obravnavali prometno nesreÄ?o s pobegom. V bliĹžini Mercator Centra je voznik tovornega vozila trÄ?il v v osebni avtomobil voznice in odpeljal naprej, kot da se ni zgodilo niÄ?. Patrulja iz Slovenj Gradca je pobeglega voznika ustavila in izvedla postopek z njim.

NiÄ?elna toleranca do nasilja v druĹžini V enem tednu so zaradi nasilja v druĹžini policisti posredovali trikrat – Nasilja ne zganjajo smo moĹĄki Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 24. januarja – Kar trikrat so morali policisti v zadnjem tednu posredovati zaradi nasilja v druĹžini. Pri tem v dveh primerih ni ĹĄlo ÂťsamoÂŤ za krĹĄitev, ampak za kaznivi dejanji.

V Ä?etrtek ob 5. uri zjutraj je priĹĄlo do nasilja v druĹžini v stanovanju na KoroĹĄki cesti v Velenju, kjer je partner partnerko, ki jo je napadel, poĹĄkodoval po uĹĄesu in vratu. Policisti so se z napadeno pogovorili na enoti, ko pa so se skupaj z njo vrnili v stanovanje, je bil v njem partner. Ta je pred tem vanj vlomil. Po dogovoru s toĹžilstvom so policisti nasilneĹža pridrĹžali za 48 ur in ga privedli k preiskovalnemu sodniku.

V nedeljo, 27. januarja, ob 21.20 je stanovalec s Ĺ ercerjeve v Velenju obvestil policiste, da ga je napadla partnerka. Ta je priĹĄla domov v vinjenem stanju. Najprej ga je zaÄ?ela izzivati z besedami, potem pa vanj vrgla kozarec in pepelnik in ga laĹžje telesno poĹĄkodovala.

Policisti so ji glede na njene predhodne krĹĄitve izrekli prepoved pribliĹževanja.

V torek, 29. januarja, ob 3.30 uri zjutraj pa je do nasilja v druĹžini – ne prviÄ? – priĹĄlo na Cesti talcev v Ĺ oĹĄtanju. Partner je Ĺže Ä?ez dan partnerki poĹĄiljal sporoÄ?ila z grozilno in Ĺžaljivo vsebino, nato pa se je ponoÄ?i v stanovanju oglasil osebno. Zmerjal in grozil ji je in planil proti njej. Ĺ˝e pred tem je imel izreÄ?en ukrep prepoved pribliĹževanja.

Tega so mu izrekli ĹĄe enkrat, sledila pa bo tudi ovadba za kaznivo dejanje nasilja v druĹžini. đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Grozil po telefonu

Voznik se je treznil pri policistih

Velenje, 23. januarja – V sredo zjutraj je VelenjÄ?an naznanil policistom, da mu je oseba, ki mu je znana, poslala sporoÄ?ilo z grozilno vsebino, Ä?eĹĄ da ga bo poiskala in ubila. Policisti ga bodo ovadili zaradi kaznivega dejanja groĹženj.

Velenje, 27. januarja – V nedeljo ponoÄ?i so policisti ustavili voznika osebnega avtomobila, za katerega se je izkazalo, da je vozil pod vplivom alkohola. Nadaljnjo voĹžnjo so mu prepovedali. Ker pa tega ni upoĹĄteval, so ga pridrĹžali. Sledi obdolĹžilni predlog.

Brez dekleta in brez denarja

Soseda jo je ozmerjala

Velenje, 26. januarja – V soboto je VelenjÄ?an policistom prijavil goljufijo. Preko spleta se je dogovoril za sreÄ?anje z mlajĹĄim dekletom in ji za najem sobe izroÄ?il 60 evrov. Neznanka pa sobe ni najela, ampak je z denarjem poniknila neznano kam.

Velenje, 28. januarja - V ponedeljek okoli 21. ure so policisti posredovali na Vojkovi cesti, kjer je priĹĄlo do krĹĄitve javnega reda in miru. Ena od stanovalk je ozmerjala drugo. Zakaj, bo morala razloĹžiti prekrĹĄkovnemu organu.

Raziskave po Evropi kaĹžejo, da mobing prizadene od 4 do 9 odstotkov vseh zaposlenih, v Sloveniji pa so nekatere raziskave pokazale, da ga je nekoliko veÄ?, predvsem v javnem sektorju, na podroÄ?jih izobraĹževanja in zdravstvenega sistema, pojavlja pa se dejansko vsepovsod. Mobing oziroma trpinÄ?enje na delovnem mestu, kot se pri nas imenuje in navaja v predpisih ter internih aktih ustanov in podjetjih, je v danaĹĄnji tekmovalni in potroĹĄniĹĄko usmerjeni druĹžbi pogost pojav. Ustvarja resne posledice Ĺžrtvam, njihovim sodelavcem, druĹžinskim Ä?lanom, prijateljem, sami organizaciji in ne nazadnje celotni druĹžbi. Kljub veÄ?plastnim negativnim posledicam prepogosto ostaja skrito.

Po medijsko izpostavljenem dogajanju na ministrstvu za kulturo so za mobing sliĹĄali tudi tisti, ki mu niso bili nikoli izpostavljeni, so izraz poznali le beĹžno ali pa sploh ne. Zaradi navedenega bo strokovna in laiÄ?na javnost temu pojavu namenila veÄ? (prepotrebne) pozornosti. PrviÄ?, da se mobing postavi v okvir, da se odgovorni v ustanovah in podjetjih zavedajo njegovih negativnih razseĹžnosti. V nadaljevanju, da osvetlijo vzroke ter predvsem vzpostavijo mehanizme za prepoznavanje in prepreÄ?evanje dejavnikov, ki ustvarjajo ali omogoÄ?ajo tovrstna dejanja. Izpostavljanje odgovornosti direktorjev in vodstvenih usluĹžbencev, ki so po uradni dolĹžnosti dolĹžni poskrbeti, da tovrstnih dejanj ne dopuĹĄÄ?ajo, jih odkrivajo in prepreÄ?ujejo, je ravno tako pozitivno. KljuÄ?no pa je, da v takĹĄnih primerih morajo opraviti vse potrebne ukrepe, da se tovrstna dejanja ustrezno obravnavajo in tako prepreÄ?ijo vsa nadaljnja.

VeÄ?plastnost negativnih posledic mobinga moÄ?no presega okvirje, podroÄ?je in obmoÄ?je ustanove ali podjetja in segajo od same Ĺžrtve do celotne druĹžbe. Negativna stran medijske izpostavljenosti je etiketiranje vseh neĹželenih ali nepriÄ?akovanih dejanj kot mobing. Treba je loÄ?iti nestrokovna ali nevljudna dejanja od uradno pregonljivega kaznivega dejanja v 197. Ä?lenu Kazenskega zakonika, v katerem je mobing naveden kot ĹĄikaniranje na delovnem mestu, in sicer: • ÂťKdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihiÄ?nim nasiljem, trpinÄ?enjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroÄ?i drugemu zaposlenemu poniĹžanje ali prestraĹĄenost, se kaznuje z zaporom do dveh let; • ÄŒe ima dejanje iz prejĹĄnjega odstavka za posledico psihiÄ?no, psihosomatsko ali fiziÄ?no obolenje ali zmanjĹĄanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.ÂŤ Najbolj celovito opredelitev trpinÄ?enja na delovnem mestu je podal ĹĄvedski psiholog Heinz Leymann, ki ga je prvi v Evropi znanstveno preuÄ?eval, in sicer: ÂťMobing je konfliktov polna komunikacija na delovnem mestu med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri Ä?emer je napadena oseba v podrejenem poloĹžaju in izpostavljena sistematiÄ?nim in dlje Ä?asa trajajoÄ?im napadom ene ali veÄ? oseb z namenom in/ali posledico izrina iz sistema, pri tem pa napadena oseba to obÄ?uti kot diskriminirajoÄ?eÂŤ. Pri tem je pomembno, da vemo, da gre za ponavljajoÄ?a se in slabonamerna dejanja, ki so usmerjena v enega ali veÄ? zaposlenih. Ĺ˝rtve jih zavraÄ?ajo in so zanje poniĹžujoÄ?a in Ĺžaljiva ter jih pehajo v stisko. Praviloma negativno vplivajo na opravljanje dela in/ali ustvarjajo neprijetno delovno okolje, kar vpliva tako na zaposlene kot celotno ustanovo ali podjetje, pri Ä?emer finanÄ?ne posledice niso neznatne.

Zato so ukrepi za prepreÄ?evanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja in drugih psihosocialnih tveganj za zdravje zaposlenih nujni. V knjigi Stres v uniformi sem poleg teoretiÄ?nih segmentov mobinga predstavil tudi Anino zgodbo, iz katere je razvidno, s kakĹĄno stisko se sooÄ?a posameznik kot Ĺžrtev. To je tudi razlog, da ga v danaĹĄnjem Ä?asu ob vseh spoznanjih in znanju ne bi smelo biti. Pođ&#x;”˛ sledice so namreÄ? preveÄ? negativne in prehude prav za vse.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Zamenjajte vinjete Danes je zadnji dan, ko ĹĄe lahko uporabljate lanske vinjete. Od 1. februarja morajo imeti vozila na cestninskih cestah nameĹĄÄ?eno vinjeto z letnico 2019, ki je letos roĹžnate barve. Vinjete z letnico 2019 so v prodaji Ĺže od 1. decembra lani, naprodaj je devet razliÄ?nih vrst vinjet. Cene zanje ostajajo nespremenjene.

Letna vinjeta za osebna vozila (cestninski razred 2A) stane 110 evrov, meseÄ?na 30 evrov in tedenska 15 evrov. Uporabniki motornih koles (cestninski razred 1) morajo za letno vinjeto odĹĄteti 55 evrov, za polletno 30 evrov in za tedensko 7,50 evra. Za kombinirana in druga vozila z viĹĄino nad prvo osjo veÄ? kot 1,30 metra (cestninski razred 2B) je letna vinjeta 220 evrov, meseÄ?na 60 evrov, tedenska pa 30 evrov. Upravljalec slovenskih avtocest je v prvem mesecu prodaje novih vinjet decembra lani prodal za 21,97 milijona evrov vinjet z letnico 2019, kar je okoli pet odstotkov veÄ? kot v prvem mesecu prodaje vinjet z letnico 2018. Prodanih je bilo 552.478 vinjet oz. pet đ&#x;”˛ odstotkov veÄ?. (STA)

NaĹĄ Ä?as, 31. 1. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

31. januarja 2019

19

Sedem desetletij doĹživetij Planinsko druĹĄtvo Velenje pripravlja v jubilejnem letu veÄ? kot 160 zanimivih izletov in dogodkov – Trudijo se privabiti tudi dijake in ĹĄtudente – Nove vsebine Tatjana PodgorĹĄek

Leto 2019 je jubilejno za Planinsko druĹĄtvo Velenje. Praznuje 70-letnico delovanja. Je to veliko ali malo? ÂťMenim, da veliko. DruĹĄtvo je bilo ustanovljeno v najteĹžjih Ä?asih po drugi svetovni vojni, leta 1949, njegov osrednji cilj je bil razvoj planinstva, povezovanje Ä?lanov, zagotavljanje pogojev za izvajanje in razvoj dejavnosti v okolju, ĹĄirjenje slovenskega planinskega izroÄ?ila in izvajanje prostovoljnega dela. Na svoji dolgi planinski poti se je razvilo v moÄ?no in napredno planinsko skupnost. V tem Ä?asu je doseglo mogoÄ?ne cilje in se uvrstilo med najveÄ?ja planinska druĹĄtva Planinske zveze Slovenije,ÂŤ je na vpraĹĄanje odgovorila Alenka Es, ki je po smrti Andreja Kuzmana lani prevzela predsedniĹĄko dolĹžnost v druĹĄtvu.

Mlade privabi adrenalin Kot pravi Esova, druĹĄtvo svoje poslanstvo zavzeto opravlja tudi danes. Povezuje ĹĄirok krog ljubiteljev narave in lepih doĹživetij na pohodih, izletih. V aktivnosti vkljuÄ?ujejo otroke iz vrtca, osnovne ĹĄole, Ä?lani druĹĄtva so ljudje tretjega Ĺživljenjskega obdobja, pogreĹĄajo pa srednjeĹĄolce in ĹĄtudente. Trudijo

Alenka Es: ÂťVsako leto pripravimo veÄ? akcij. Nekatere med njimi so tradicionalne.ÂŤ

se jih privabiti in Âťupam, da jih bomo z uvajanjem vsebin, kot so turno kolesarjenje, turno smuÄ?anje ter plezanje, tudi privabili. Adrenalin je magnet za mlade, pri tem pa moramo paziti, da delujemo preudarno, skrbimo za naravo in varen korak.ÂŤ Pod okriljem druĹĄtva deluje pet sekcij (Premogovnik, Pilates- DoliÄ?, TopolĹĄica, Ĺ entilj, Gorenje, Ko-

munala). Pred 10 leti je ĹĄtelo 1000 Ä?lanov, danes so pri ĹĄtevilki 600.

Glede na razmere v druĹžbi, meni Esova, ĹĄe vedno veliko. Ĺ˝e kar nekaj let zapored pripravi druĹĄtvo veÄ? kot 160 zanimivih izletov in drugih dogodkov na leto. VrtÄ?evske otroke vodijo po obronkih Velenja, poti osnovnoĹĄolcev se Ĺže vzpenjajo malo viĹĄje, za najĹĄirĹĄo skupino – odrasle, organizirajo ture po vrĹĄacih Slovenije in zunaj njenih meja.

Med drugim letos naÄ?rtujejo planinarjenje po Jadranskih otokih, podati se nameravajo v Tatre, na Frate ‌ Poleg vodenja vseh vrst izletov, pohodov in tur, vkljuÄ?no na brezpotjih, druĹĄtvo organizira ĹĄe teÄ?aje gorskih veĹĄÄ?in, varovanja narave, vzdrĹžuje planinske poti, razvija vzgojno gorniĹĄko dejavnost v ĹĄolah. ÂťS svojim obnaĹĄanjem usmerjamo pohodnike, da hodijo v hribe po lepa doĹživetja, da si napolnijo svojo notranjost, da laĹžje preĹživijo tegobe vsakdanjika.ÂŤ

Ĺ˝elijo si drugih prostorov V prihodnje v druĹĄtvu veÄ?jih sprememb ne naÄ?rtujejo oziroma bodo dejavnost prilagajali potrebam in zahtevam Ä?lanov. Med nalogami na seznamu ostajajo pohodi, izle-

ti, izobraĹževanje Ä?lanov, vzdrĹževanje planinskih poti, varstvo narave, pridobivanje novi Ä?lanov, sodelovanje na skupnih akcijah sosednjih planinskih druĹĄtev v akciji Varno v gore, sreÄ?anje planincev in borcev, predstavitev dejavnosti na prireditvi Velenje se predstavi, v okviru Pikinega festivala organizira druĹĄtvo Pikin pohod ‌ ÂťSkratka, naĹĄe aktivnosti so pestre, raznolike in verjamemo, da lahko v njih vsakdo najde nekaj, zaradi Ä?esar se nam lahko pridruĹži.ÂŤ ÄŒlanom druĹĄtva pa bi veliko pomenilo, Ä?e bi naĹĄli za svojo dejavnost druge prostore.

V sedanjih na PreĹĄernovi so od leta 2003 in so za izvedbo sestankov pretesni, kaj ĹĄele za kakĹĄna manjĹĄa đ&#x;”˛ sreÄ?anja, druĹženja Ä?lanov.

Jubilej bo druĹĄtvo zaznamovalo z izdajo zbornika ter slavnostno skupĹĄÄ?ino, ki bo 5. aprila v dvorani kulturnega doma v Velenju. Na njej bodo podelili zasluĹžnim Ä?lanom priznanja. NaÄ?rtujejo ĹĄe razstavo fotografij. Poleg omenjenih aktivnosti Ĺželijo pripraviti ĹĄe kakĹĄen spremljevalni dogodek.

Oven od 21. 3. do 21. 4.

VaĹĄ banÄ?ni raÄ?un je vse tanjĹĄi, kar vas bo vsak dan bolj morilo. Sploh, ker bo pretanek za vse vaĹĄe Ĺželje in potrebe, saj ste jih zadnje Ä?ase precej poveÄ?ali. ÄŒe jih zmanjĹĄate, bo Ĺživljenje takoj laĹžje, je pa res, da vas bo najbolj jezilo, ker ne boste mogli pomagati enemu od bliĹžnjih. To bi iskreno radi, a Ä?as ĹĄe ni pravi. PoÄ?akajte vsaj ĹĄe mesec ali dva, saj vse kaĹže, da boste konÄ?no izpeljali neko prodajo, ki se Ĺže leta ne premakne iz mrtve toÄ?ke. Kar se ljubezni tiÄ?e, bo vse v najlepĹĄem redu – grela vas bo tudi v prvih februarskih dneh. Zdravje bo vsak dan bolj krepko.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Ĺ˝elja, da napredujete ali pa spremenite delo, bo vsak dan veÄ?ja. Zato se boste sami spopadli s svojo usodo. Veste namreÄ?, da je ta moÄ?no odvisna od vaĹĄih dejanj in vse manj od usode. Po uspehu, ki vam bo veliko pomenil, nadrejeni pa ne bodo naredili niÄ?esar, da bi napredovali, vam bo to ĹĄe bolj jasno. Ĺ˝e ta teden boste povabljeni na razgovor, ki vam bo vlil novo upanje. Naslednji dnevi ne bodo ne enoliÄ?ni, saj bo to, kar se vam bo dogajalo, moÄ?no vplivalo na vas. ZaÄ?eli boste verjeti, da bo vaĹĄa prihodnost bolj svetla. PoÄ?utje bo odliÄ?no, ĹĄe spali boste bolje kot nekaj tednov doslej.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

PoskuĹĄali se boste drĹžati vseh dogovorov in obljub, saj ste si s tem, da se jih niste, nakopali veliko teĹžav. Sedaj jih poÄ?asi reĹĄujete, grenak priokus pa je ostal. Sploh, ker niste bili za vse krivi sami. Niste priÄ?akovali, da se bodo sodelavci obrnili proti vam takoj, ko vam ne bo ĹĄlo kot po maslu. Sedaj boste spoznali, da vam privoĹĄÄ?ijo. Zato boste v sluĹžbo hodili slabe volje, ure pa bodo dolge kot dnevi. ÄŒe se stanje ne bo zaÄ?elo hitro popravljati, bi bilo najbolje, da zaÄ?nete iskati novo okolje. Ĺ ele tako bi lahko pozabili na preteklost in vse rane v njej.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

ÄŒe vam bo ta teden uĹĄla kakĹĄna neprijazna beseda, ne bo niÄ? Ä?udnega. V vas bo namreÄ? veliko jeze. Jezni boste tudi nase, ne le na druge. K sreÄ?i bo partner vedel, kaj se dogaja z vami in bo skuĹĄal pomagati. Na svojstven naÄ?in vam bo vsak dan znova dokazal, kako rad vas ima. Prav to vam bo dalo moÄ?, da boste presegli sami sebe, ko boste stvari postavljali na svoje mesto. Nekomu pa nikoli veÄ? ne boste zaupali. Ĺ e dobro, da to ve, saj bi vas sicer Ĺže v teh dneh prosil za novo uslugo. VaĹĄa odloÄ?itev, da boste v prihodnjih tednih mislili predvsem nase, bo trdna. V dani situaciji bo tudi edina prava. Imunsko boste ĹĄe obÄ?utljivi, zato pazite nase.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Pritiski v sluĹžbi vas Ĺže nekaj Ä?asa moÄ?no utrujajo. OdliÄ?ne ideje o tem, kako se lahko izvleÄ?ete iz tega, ĹĄe ne bo, Ä?eprav se reĹĄitev Ĺže kaĹže. In to tam, kjer si Ĺželite. To vam bo dalo nov elan, ĹĄe zima ga ne bo ustavila. VeÄ?ina okoli vas bo tarnala, da so utrujeni in brezvoljni, vi pa boste vsak dan bolj delavni in uspeĹĄni. VaĹĄe najmoÄ?nejĹĄe oroĹžje bo dobra volja. Imate veliko idej in znanja, zato vam bo tokrat res uspelo. Sploh, Ä?e boste dolge zimske veÄ?ere izkoristili za izobraĹževanje. Znanj vam nihÄ?e ne bo mogel vzeti, tega pa se vse bolj zavedate.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Od sreÄ?e boste dobesedno lebdeli, Ĺživljenje pa boste uĹživali z veliko Ĺžlico. Ĺ e slabe vesti, ker si boste privoĹĄÄ?ili veÄ? kot sicer, ne boste veÄ? imeli, saj bi bila povsem odveÄ?. Strah vas bo le, da to, kar se vam dogaja, ne bo dolgo trajalo. Kot kaĹže, ni tako. Zato ne skrivajte Ä?ustev, pa tudi uspehov ne! Vsem ne bodo vĹĄeÄ?, a vam bo za tiste, ki ne bodo z vami delili vaĹĄe sreÄ?e, vse bolj vseeno. Tudi na finanÄ?nem podroÄ?ju bo vse dobro. Na ljubezenskem pa vaĹĄ Ä?as ĹĄele prihaja. Najprej ste morali pretrgati vse vezi s preteklostjo, da boste lahko uĹživali v novi zvezi. Ta bo priĹĄla, ko bo Ä?as za to. A ne prej kot spomladi.

Bezjak, PolovĹĄak, Mandelc Ĺ martno ob Paki, 26. januarja – Ĺ portno rekreativno druĹĄtvo Gavce – Veliki Vrh je v telovadnici osnovne ĹĄole v Ĺ martnem ob Paki organiziralo 13. obÄ?insko tekmovanje v namiznem tenisu. Prvenstvo je bilo odprto za vse obÄ?ane Ĺ martnega ob Paki, udeleĹžilo pa se ga je 25 igralcev.

Tekmovanje je potekalo v dveh delih. Na predtekmovanju so se igralci med seboj pomerili v 7 kolih, v drugega pa se je med sabo po-

od 1. 2. do 7. 2.

- dr. Vasa Savić, rojen 1. februarja 1885, je ĹĄtudij medicine konÄ?al na Medicinski fakulteti v BudimpeĹĄti in opravil specializacijo iz ftiziologije (je veja medicine oz. pulmologije, ki se ukvarja s preuÄ?evanjem, zdravljenjem in prepreÄ?evanjem pljuÄ?ne tuberkuloze) v Ĺ vici; Savić se je med prvimi bojeval proti tuberkulozi v tedanji Jugoslaviji, zbiral statistiÄ?ne podatke in objavljal epidemioloĹĄke ĹĄtudije, Ä?lanke in knjige; v letih 1922–938 je upravljal bolniĹĄnico TopolĹĄica; 1939 sta bila s sodelavko in Ĺživljenjsko sopotnico dr. Maro KuÄ?era odpoklicana in premeĹĄÄ?ena v Beograd, kjer

Tehtnica od 24. 9. do 23.10.

ÄŒutili boste vse veÄ?jo utrujenost, ki ne bo izginila v nekaj dneh. Lahko, da se vas loteva kakĹĄna viroza, lahko pa tudi, da ste utrujeni od vsega, kar se vam dogaja. Ĺ˝elja, da bi korenito spremenili svoje Ĺživljenje, se namreÄ? spet zdi vse bolj oddaljena. A ne vrzite puĹĄke v koruzo, kot kaĹže, bo reĹĄitev priĹĄla, a ne od tam, kjer ste raÄ?unali. Planeti vam v teh dneh napovedujejo velike premike tudi na podroÄ?ju ljubezni. Zaradi meĹĄanice Ä?ustev do partnerja in vse boljĹĄega prijatelja boste nekoliko zmedeni. Pustite, da se izteÄ?e tako kot Ĺželi usoda. NiÄ? ne forsirajte in bodite Ä?im manj nestrpni.

Ob koncu turnirja so bili zadovoljni organizatorji in tekmovalci.

merilo 16 najboljĹĄih. Prvi del je potekal po ĹĄvicarskem sistemu, drugi po sistemu ligaĹĄkega tekmovanja.

Na koncu je prvo mesto osvojil Andrej Bezjak, drugo Peter PolovĹĄak in tretje Vlado Mandelc. Vrstni red je bil takĹĄen kot na lanskem ob-

sta 2. februarja skupaj storila samomor; - po zasedbi in razkosanju Slovenije je v velenjski obÄ?ini okupator za Ĺžupana postavil velenjskega trgovca in posestnika Richarda Tischlerja, a nacisti z njim niso bili zadovoljni in glavno besedo na obÄ?ini je imel Sepp Fellner, ki je priĹĄel v Velenje z nacisti in je postal drugi okupatorjev Ĺžupan v Velenju; od 1. februarja 1942 do konca okupacije je bil velenjski Ĺžupan zagrizen nacist Hans Kriutz, gostilniÄ?ar s slovenskimi koreninami iz KĂśflacha v Avstriji; - 1. februarja 1991 je v Jugoslaviji zaÄ?el veljati zakon, ki je doloÄ?al, da mora imeti kupec ob odhodu iz trgovine raÄ?un, sicer je bila zagroĹžena denarna kazen 250 dinarjev; - na sveÄ?nico, 2. februarja leta 1990 je bil v Ĺ oĹĄtanju ustanovni obÄ?ni zbor Ĺ aleĹĄke kmeÄ?ke zveze; - 2. februarja 1930 se je v Lipju

Ä?inskem prvenstvu.

V skupini osmoťolcev, ki jih je bilo tokrat manj v primerjavi s preteklim letom, pa so bili najboljťi trije: Maj Jezernik, AnŞe Polovťak in Žiga Vovk.

Turnir je potekal mirno, tekoÄ?e

Franc Aubreht (Foto Arhiv Muzeja Velenje) pri Velenju rodil velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht; umrl je 2. decembra 1998; - februarja leta 1960 so v velenjsko kino dvorano vgradili ĹĄiroko platno, kar je bilo med ljubitelji filma v Velenju seveda sprejeto z velikim navduĹĄenjem; - 3. februarja 1953 je bil v Ĺ martnem ob Paki rojen slovenski

in v dobrem prijateljskem duhu, kot se za dobre ĹĄportnike spodobi. Organizatorji smo si lani zaĹželeli veÄ? udeleĹžencev in letos so se ljubitelji namiznega tenisa tudi odzvali. Se vidimo prihodnje leto. đ&#x;”˛

Bojan Voglar

nogometni trener Bojan PraĹĄnikar; - 3. februarja 1976 so po 101 metru vrtanja predrli cestni tunel pod Ĺ aleĹĄkim gradom na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem; - 6. februarja 1959 je bil rojen VelenjÄ?an dr. Igor Plazl - Ic, ki je kot kemik zaposlen na ljubljanski univerzi; - 6. februarja 1978 je bil rojen televizijski voditelj Peter Poles, doma iz Velenja; - na 6. seji sveta obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj 6. februarja 1996 je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc PeÄ?ovnik; 25. aprila so svetniki na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona SkornĹĄka; - februarja leta 1987 se je zaÄ?ela javna razprava o odpiranju jame Ĺ oĹĄtanj in petega bloka Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22.11.

Dnevna rutina vas ubija. Sami boste morali poskrbeti, da vam ne bo veÄ? dolgÄ?as, saj drugi ne bodo. Sploh, ker vam je ostalo zelo malo dobrih prijateljev. Ob tem boste ĹĄe vedno zaslepljeni, saj boste partnerju verjeli Ä?isto vse, kar vam bo povedal. Ko se njegova zgodba ne bo veÄ? ujela z realnostjo, boste postali bolj pozorni na njegove besede. Pa tudi na njegova dejanja. ÄŒe se vam bo zdelo, da ni iskren, mu to odkrito povejte. Pogum bo tokrat dvojno poplaÄ?an. Predvsem s tem, da se zgodovina ne bo ponovila. Enkrat ste se Ĺže opekli, Ä?e bi se ĹĄe enkrat, bi bilo preveÄ?. Izdalo bi vas zdravje, ki ĹĄe vedno ni najbolj trdno.

Strelec od 23. 11. do 21.12.

Jezni boste sami nase in na vse okoli sebe. ÄŒe ste vi poĹĄteni, to ne velja za vse, ki vas obkroĹžajo. Najbolj bolelo vas bo, ker vas bo tokrat izdal nekdo, ki ga imate iskreno radi. Ko si boste opomogli od prvega ĹĄoka, boste dobili bolj jasno sliko. Z njo bodo priĹĄli tudi odgovori, kako naprej. ÄŒeprav si boste to teĹžko priznali, boste del krivde vzeli nase. Z molkom ste namreÄ? dajali napaÄ?en signal. Zdeli ste se vzviĹĄeni, bili pa ste le negotovi. Materialne dobrine vam v naslednjih tednih ne bodo pomenile niÄ? veÄ?. Pripravljeni boste vse zaÄ?eti znova, iz niÄ?. Da bo le mir v vaĹĄi duĹĄi. Zdravje?

Zaradi napetosti boste Ä?utili vse sklepe, najbolj hrbtenico.

Kozorog od 22. 12. do 20.1.

Veliko truda in energije boste vlagali v dom, saj vas bo grizla slaba vest, ker ste ga precej zanemarili. Ne bo vam Ĺžal ne denarja in ne Ä?asa, ki ga boste vlagali tako v prostor kot v odnose. Pri tem boste uĹživali, zato boste vsak dan bolj mirni. Vse bo teklo odliÄ?no, zato se vam bo samozavest, ki ste jo zaÄ?eli izgubljati Ĺže na zaÄ?etku januarja, v prvih dneh februarja vrnila. Napori pa ne bodo tako hitro pozabljeni, saj vas bo vse skupaj tudi telesno utrudilo. Povabilu, ki ga boste prejeli v prvih dneh prihodnjega tedna, se ne smete odreÄ?i. Dogodek zna biti prelomen za vaĹĄo prihodnost, zato ga vzemite resno.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Edina skrb, ki jo boste imeli v naslednjih dneh, bo vaĹĄe poÄ?utje. Spet ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite. Energije boste imeli tako malo, da boste s teĹžavo opravili najnujnejĹĄe delo v sluĹžbi, doma pa boste pravi lenuh. OÄ?itno je vaĹĄe telo potrebovalo odklop. Pustite mu, da se spoÄ?ije, saj se ne bo zgodilo niÄ? usodnega, Ä?e ne boste vse dni v letu pridni kot mravljica. ÄŒeprav vas bo ĹĄe nekaj dni strah, ali se bo na podroÄ?ju dela vse izteklo po vaĹĄih Ĺželjah, tega ne boste pokazali. Partner si bo Ĺželel na poÄ?itnice, vi pa ne. Ustrezite mu, saj jih potrebujeta oba. Lahko so tudi kratke, saj bodo v dvoje zelo sladke. Druge druĹžbe niti ne boste iskali, ker je ne boste potrebovali.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Veseli boste, da bo prvi mesec leta kmalu preteklost, saj vam ni prinesel veliko dobrega. Sami sebe boste morali prepriÄ?evati, da je Ĺživljenje lepo. ÄŒe boste iskreni do sebe, boste lahko priznali, da je to res. Veliko skrbi boste ĹĄe vedno imeli v sluĹžbi, kjer boste iz dneva v dan dobivali nove naloge, starih pa vam ne bo uspelo reĹĄevati sproti. NakopiÄ?eno delo vas bo zelo morilo. To se vam dogaja tudi zato, ker zaradi pomanjkanja volje niste tako uÄ?inkoviti kot takrat, ko ste sreÄ?ni. A za sreÄ?o tokrat potrebujete veÄ? kot sicer. Tudi zdravje, ki vam bo vsak dan bolj nagajalo s teĹžavami, ki jih Ä?utite vsako zimo.

Naš čas, 31. 1. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

31. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.35 15.05 16.05 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.20 00.45 01.10 02.05

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda: Miha Štrukelj in Sašo Vrabič, dok. ser.

Zapeljevanje pogleda: Ivo Prančič in Živko Marušič, dok. ser.

Zlata dekleta (II.) am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Moje mnenje Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Timi gre, ris.

Studio kriškraš, odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost: Nevarne transmaščobne kisline, odd. o znanosti Makroregije - Jadransko-jonska: Modra rast Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Filozofska pot Immanuela Kanta, ruska dok. odd.

Ugriznimo znanost: Nevarne transmaščobne kisline, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Žlikrofi v sirovi košarici 11.10 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.30 Selfie brez retuše, film Vinci Vogue Anžlovarja 16.55 Peš ob Nilu, potopisna ser.

17.50 Kjer bom doma (I.), avstral. nad.

18.40 Firbcologi, odd. za otroke 19.05 Ljubezen, pecivo in rokenrol, kratki igrani film 19.25 Videotrak 20.00 Kitajska iz zraka (II.), kopr. dok. ser.

20.45 Avtomobilnost 21.20 Svetovni popotnik: Poljska 22.15 Koncert za mir, posnetek iz Kraljeve opere dvorca v Versaju, ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne 00.00 Videotrak, zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.05 Dibo, risanka 07.20 Tika taka, risanka 07.30 Pikica in Pepermint, risanka 07.35 Kraljevska akademija, risanka 08.00 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 21. del 08.15 TV prodaja 08.30 Pozor, priden pes!

09.05 Gorazdova slaščičarna 09.40 TV prodaja 10.10 Zmorem sama, 1. sez., 14. del 11.10 TV prodaja 11.25 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 85. del 12.15 TV prodaja 12.30 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 86. del 13.30 Usodno vino, 4. sez., 88. del 14.35 Zmorem sama, 1. sez., 15. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 158. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 87. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 88. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Lepotica in zver, 1. sez., 58. del 20.55 Lepotica in zver, 1. sez., 59. del 21.50 24UR zvečer 22.25 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 4. del 23.20 Hiša iz kart, 4. sez., 10. del 00.30 Nočna izmena, 3. sez., 7. del 01.20 Gotham, 2. sez., 14. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 POP CORN, Poweršok, Clemens 11:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 3 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Iz oddaje Dobro jutro 22:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 3 22:55 Videospot dneva 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

31. januarja 2019

Sobota,

1. februarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.40 12.25 13.00 13.30 15.25 16.25 16.40 17.00 17.25 17.55 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 23.05 00.50 01.15 02.10

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda: Dubravka Duba Sambolec in Tobias Putrih, dok. ser.

Slovenski magazin Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Kako potovati poceni Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 1. del Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Poljub smrti, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

06.00 Info kanal 09.45 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Maribora 11.20 Slastna kuhinja: Losos na posteljici iz zelenjave s školjkami 12.05 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 12.45 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Maribora 14.25 Prisluhnimo tišini: Prva gluha doktorica znanosti 15.10 Circom Regional, kopr. magazinska odd.

16.00 Nordijsko smučanje - SP, smučarski poleti, prenos iz Oberstdorfa 17.55 Kjer bom doma (I.), avstral. nad.

18.50 Infodrom, tednik za otroke in mlade 19.05 Megabiti energije, dok. odd.

19.20 Videotrak 20.00 Doktorica Fosterjeva (I.), brit. nad.

20.55 Transcendenca, kopr. film 22.55 Televizijski klub: 12 odtenkov ljubezni: Ljubim te virtualno 23.50 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 09.05 09.40 10.10 11.10 11.25 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.50 22.25 22.30 00.30 02.10 02.45

24UR, ponovitev OTO čira čara 24UR, ponovitev Robocar Poli: Varno v prometu, risanka Dibo, risanka Tika taka, risanka Pikica in Pepermint, risanka Kraljevska akademija, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 22. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Gorazdova slaščičarna TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 15. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 87. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 88. del Usodno vino, 4. sez., 89. del Zmorem sama, 1. sez., 16. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 159. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 89. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 90. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 60. del Lepotica in zver, 1. sez., 61. del 24UR zvečer Eurojackpot Lepotilni salon, ameriški film Pet usod, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Naj Viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš 18:40 Regionalne novice 18:45 Videospot dneva 18:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 4 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Popotniške razglednice, Indonezija 21:00 Regionalne novice 3 21:05 POP CORN, Poweršok, Clemens 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 4 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

Nedelja,

2. februarja

06.15 07.00 07.05 07.30 07.45 08.05 08.10 08.30 08.55 09.05 09.30 10.15 10.25 10.55 11.40 12.40 13.00 13.25 14.05 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.35 18.55 19.00 20.00 21.25 22.30 22.55 00.35 01.00 01.55

06.25 07.00 09.20 09.45 11.25 12.45 14.15 15.50 17.50 18.25 18.50 19.20 20.00 22.10 22.40 23.25 00.50 01.20 01.50 02.55

Kultura, odmevi Martina in ptičje strašilo: Srečanje Telebajski, lutkovna nan. Žvenkci, ris.

Biba se giba, ris.

Vetrnica: Veliko in majhno Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Ormož in OŠ Šenčur Infodrom, tednik za otroke in mlade V svojem ritmu: The Mint: Lapsus, glasbeno-dok. ser. za mlade Ugriznimo znanost: Nevarne transmaščobne kisline, odd. o znanosti Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 1. del Ekipa Bled, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Duhovni utrip: Buddha Dharma Alpe-Donava-Jadran Ozare Kuharija na kubik: Ravioli, kuharska odd.

Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, sobotni dnevnikov izbor, utrip, šport, vreme Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 2. del Prevara (IV.), am. nad.

Poročila, šport, vreme Lahko noč, mamica, avstr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, sobotni dnevnikov izbor, utrip, šport, vreme Info kanal

Videotrak Najboljše jutro Slastna kuhinja: Mineštra Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Maribora Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Garmisch-Partenkirchna Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Maribora Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Hinzenbacha Nordijsko smučanje - SP, smučarski poleti, prenos iz Oberstdorfa Avtomobilnost Za vse upe sveta, dok. odd.

V svojem ritmu: The Mint: Lapsus, glasbeno-dok. ser. za mlade Videotrak Rokomet - liga NLB: Gorenje Velenje : Celje P. L., 16. kolo, prenos iz Velenja 55. Zlata lisica, odd. TV Maribor Zvezdana: Utopljene sanje Aritmični koncert - Elvis Jackson Videotrak Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

Alpsko smučanje - SP: smuk (M), posnetek iz GarmischPartenkirchna Zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Čebelica Maja (Maya the Bee), risanka 07.20 Mala miška Mia (Mia), risanka 07.30 Viking Viki (Vic the Viking), risanka 07.45 Robovlaki (Robot Trains), risanka 08.00 Blaze in megakolesniki (Blaze and the Monster Machines), risanka 08.25 Skrivnostni ranč, risanka 08.50 Pod košem, risanka 09.10 Divja brata Kratt, risanka 09.30 Zak nevihta, risanka 09.55 Beyblade: Pot do zmage, risanka 10.20 Sveže ločena, 2. sez., 5. del 11.15 Sveže ločena, 2. sez., 6. del 12.10 Medvedji prijatelj, ameriški film 13.55 Afera Thomasa Crowna, ameriški film 16.05 Gorski reševalci, 3. sez., 1. del 17.00 Gorski reševalci, 3. sez., 2. del 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Jack Reacher: Nikoli se ne vrni, ameriški film 22.15 Jagenjčki in levi, ameriški film 23.55 Dežela senc, angleški film 02.25 Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš 09:40 Vabimo k ogledu 09:45 Popotniške razglednice, Indonezija 10:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:10 Videostrani, obvestila 15:25 Vabimo k ogledu 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 NAJ VIŽA, glasbena oddaja z narodno zabavno glasbo 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Korenčkov palček, gledališka predsatva Vrtca Velenje 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 5 18:50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20:00 2635. VTV magazin, regionalni informativni program 20:30 Jutranji pogovori 22:00 Športnik leta Zgornje Savinjske doline 2018, posnetek prireditve 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

3. februarja

07.00 07.05 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.20 08.35 08.45 09.00 09.10 09.25 10.00 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.20 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.15 21.45 23.30 23.45 00.10 01.05

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Mili in Moli, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belg. otroška nan.

Nedeljska maša, prenos iz župnije Boljunec v Italiji Mladi virtuozi: Alexander Gadjiev Ozare Obzorja duha: Leto mladih Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 2. del Izganjalca zla, mak.-srb. film Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, politično s Tanjo Gobec, zrcalo tedna, šport, vreme Ekipa Bled, slov. nad.

Intervju: prof. dr. Marko Noč Poročila, šport, vreme Modro zlato - zgodba o ameriških kavbojkah, am.-jap. dok. film Za lahko noč: G. Bizet, odlomki iz opere Carmen Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, politično s Tanjo Gobec, šport, vreme Info kanal

06.30 Videotrak 07.00 Duhovni utrip: Buddha Dharma 07.15 Mozartine: Boštjan Lipovšek, Vasilij Meljnikov, Simfoniki RTV Slovenija in Pavle Dešpalj (W. A. Mozart) 08.40 Jernej Iljaš in Mitja Gajski, KUD Oton Župančič Artiče 09.20 Svetovni popotnik: Angleško stavbarstvo: Obdobje pred arhitekti 10.25 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz GarmischPartenkirchna 11.35 Koda 12.45 Slastna kuhinja: Gobe z rikoto in orehi 13.25 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz GarmischPartenkirchna 14.30 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), vključitev v prenos iz Hinzenbacha 15.50 Nordijsko smučanje - SP, smučarski poleti, prenos iz Oberstdorfa 17.55 Svetovna ureditev po kitajsko, niz. dok. odd.

18.45 Osvežilna fronta: Kako potovati poceni 19.15 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nenavadni obredi, brit. dok. ser.

20.50 Zgani se, prepleši življenje!, fran. dok. film 22.15 Zvezdana: Utopljene sanje 22.55 Vikend paket 00.10 Videotrak 00.40 Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

01.10 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, posnetek iz Garmisch-Partenkirchna 01.40 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, posnetek iz Garmisch-Partenkirchna 02.15 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.45 08.00 08.25 08.50 09.10 09.30 09.55 10.20 11.15 12.10 12.45 14.30 16.10 17.05 18.00 18.40 18.50 18.55 20.00 21.50 23.40 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, risanka Mala miška Mia, risanka Viking Viki, risanka Robovlaki, risanka Blaze in megakolesniki, risanka Skrivnostni ranč, risanka Pod košem, risanka Divja brata Kratt, risanka Zak nevihta, risanka Beyblade: Pot do zmage, risanka Sveže ločena, 2. sez., 7. del Sveže ločena, 2. sez., 8. del Cel svet ima talent, 2. sez., ameriška serija Pet usod, ameriški film In prišla je Polly, ameriški film Gorski reševalci, 3. sez., 3. del Gorski reševalci, 3. sez., 4. del Vrtičkanje Avto karaoke 24UR vreme 24UR Dokler naju jackpot ne loči, ameriški film Lepi in grdi, ameriški film Nemirna srca, ameriški film Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:30 Napovedujemo 09:00 Miš maš 09:40 2634. VTV magazin regionalni informativni program 10:05 Vabimo k ogledu 10:10 2635. VTV magazin regionalni informativni program 10:35 Aktualno: Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik 11:35 Gianni Rijavec in godalni kvartet na gradu Ormož 12:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13:50 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v Kulturni dom 18:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 6 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodno zabavno glasbo 21:15 Napovedujemo 21:20 POP CORN, Poweršok, Clemens 22:20 Jutranji pogovori 23:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 6 23:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih

Ponedeljek,

Torek,

4. februarja

06.10 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.35 15.05 16.10 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.20 00.45 01.40

06.00 10.30 10.40 11.00 11.15 14.10 15.30 16.30 17.10 18.00 18.55 19.20 20.00 20.55 21.55 23.05 23.40 00.15

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda: Alenka Pirman in Tomaž Furlan, dok. ser.

Obzorja duha: Leto mladih Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Profil: Bjanka Adžić Ursulov S-prehodi: Primorci beremo Dober dan, Koroška Manja, ris.

Kalimero: Vrtnarja Podganca, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme V svojem ritmu: Tooth in The Sky: Cona 40, glasbeno-dok. ser. za mlade Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Platforma Glasbeni večer: 20. Festival Slowind 2018: M. Bonin, L. Vrhunc, V. Globokar Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

Info kanal Martina in ptičje strašilo: Srečanje Zlatko Zakladko: Veter na solinah Slastna kuhinja: Solata avokadov duet Dobro jutro Dober dan Nočemo belega kruha, dok.film Prava ideja: Berryshka, destilarna in čokoladnica Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Kjer bom doma (I.), avstral. nad.

Studio kriškraš, odd. za otroke Videotrak Svetovni popotnik: Angleško stavbarstvo: Doba arhitektov Palače ljudstva, kopr. dok. odd.

Epizoda v življenju zbiralca železa, kopr. film Zahtevam most, pripada mi!, kratki igrani film Videotrak Zabavni kanal, videotrak

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.05 Dibo, risanka 07.20 Tika taka, risanka 07.30 Pikica in Pepermint, risanka 07.35 Kraljevska akademija, risanka 08.00 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 23. del 08.15 TV prodaja 08.30 Pozor, priden pes!

09.05 Gorazdova slaščičarna 09.40 TV prodaja 10.10 Zmorem sama, 1. sez., 16. del 11.10 TV prodaja 11.25 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 89. del 12.15 TV prodaja 12.30 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 90. del 13.30 Usodno vino, 4. sez., 90. del 14.35 Zmorem sama, 1. sez., 17. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 160. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 91. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 92. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Lepotica in zver, 1. sez., 62. del 20.55 Lepotica in zver, 1. sez., 63. del 21.50 24UR zvečer 22.25 Smrtonosno orožje, 2. sez., 17. del 23.25 Hiša iz kart, 4. sez., 11. del 0.30 Nočna izmena, 3. sez., 8. del 01.25 Gotham, 2. sez., 15. del 02.20 24UR zvečer, ponovitev 02.55 Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2635. VTV magazin, regionalni informativni program 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Jutranji pogovori 19:30 Regionalne novice 19:35 Videospot dneva 19:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj 19:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Aktualno 21:00 Regionalne novice 21:05 Tomaž Rot, Vabim te na ples, posnetek koncerta 22:40 Napovedujemo 22:45 Iz oddaje Dobro jutro 23:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:50 Videospot dneva 23:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00:20 Videostrani, obvestila

Sreda,

5. februarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.55 12.30 13.00 13.35 14.35 15.25 16.00 16.15 16.25 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.05 01.30 01.55 02.45

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Platforma Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Duhovni utrip: Buddha Dharma Potepanja, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme Koda Žvenkci: Stvarce, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Stanu se svojega spomni: Portreti Prešernovih nagrajencev Lepa Vida ali film o hrepenenju, dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Spomini: Anica Jerič, roj. Kodrič, 3. del, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

06.00 Info kanal 10.45 Slastna kuhinja: Palačinke z lososom 11.00 Dobro jutro 12.15 Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), prenos iz Areja 14.25 Dober dan 15.05 Alpe-Donava-Jadran 16.05 Avtomobilnost 16.40 »1xnih 10«, koncert ob 10. obletnici Siti teatra 18.00 Kjer bom doma (I.), avstral. nad.

18.55 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.25 Videotrak 20.00 Ogrožena mesta: New York, fran. dok. ser.

20.50 Prava ideja 21.25 Lov (III.), brit. nad.

22.30 Kaj govoriš? = So vakeres?

22.50 Videotrak, zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.05 Dibo, risanka 07.20 Tika taka, risanka 07.30 Nina in prijatelji, risanka 07.35 Čudežna ura Yo Kai, risanka 08.00 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 24. del 08.15 TV prodaja 08.30 Pozor, priden pes!

09.05 Gorazdova slaščičarna 09.40 TV prodaja 10.10 Zmorem sama, 1. sez., 17. del 11.10 TV prodaja 11.25 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 91. del 12.15 TV prodaja 12.30 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 92. del 13.30 Usodno vino, 4. sez., 91. del 14.35 Zmorem sama, 1. sez., 18. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 161. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 93. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 94. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Lepotica in zver, 1. sez., 64. del 21.00 Lepotica in zver, 1. sez., 65. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Hiša iz kart, 4. sez., 12. del 0.35 Nočna izmena, 3. sez., 9. del 1.30 Gotham, 2. sez., 16. del 2.25 24UR zvečer, ponovitev 3.00 Zvoki noči

08:55 09:00 10:00 10:05 11:05 11:30 11:50 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 18:30 18:35 18:40 19:00 19:55 20:00 20:25 20:55 21:00 22:25 22:30 23:30 23:35 23:40 00:00

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Aktualno Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2636. VTV magazin, regionalni informativni program Bonton - vizitke Napovedujemo Večer glasbe Lojzeta Slaka, 1. del Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

6. februarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.30 15.00 16.10 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.45 00.15 00.45 01.40

06.00 10.45 11.00 12.15 13.50 15.10 16.00 17.55 18.45 19.15 19.50 20.00 21.00 21.50 23.20

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Koda Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: prof. dr. Marko Noč Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Ormož in OŠ Šenčur Poročila ob petih, šport, vreme Zapeljevanje pogleda: Kostja Gatnik in Zvonko Čoh, dok. ser.

Tu EU: Eva Kaili: Nove tehnologije Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna: Lunapark, am. film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Panoptikum Zapeljevanje pogleda: Kostja Gatnik in Zvonko Čoh, dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

Info kanal Slastna kuhinja: Kebab iz ovčetine Dobro jutro Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), prenos iz Areja Dober dan Peš ob Nilu, potopisna ser.

Vikend paket Kjer bom doma (I.), avstral. nad.

Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Sergej Lifar ali revolucija plesa, fran. portretni film Moje mnenje Češko stoletje: 1951 – Ubijanje tovariša, češka nad.

Videotrak, zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.05 Dibo, risanka 07.20 Tika taka, risanka 07.30 Nina in prijatelji, risanka 07.35 Čudežna ura Yo Kai, risanka 08.00 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 25. del 08.15 TV prodaja 08.30 Pozor, priden pes!

09.05 Gorazdova slaščičarna 09.40 TV prodaja 10.10 Zmorem sama, 1. sez., 18. del 11.10 TV prodaja 11.25 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 93. del 12.15 TV prodaja 12.30 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 94. del 13.30 Usodno vino, 4. sez., 92. del 14.35 Zmorem sama, 1. sez., 19. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 162. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 95. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 96. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Lepotica in zver, 1. sez., 66. del 21.00 Lepotica in zver, 1. sez., 67. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 5. del 23.30 Hiša iz kart, 4. sez., 13. del 00.35 Nočna izmena, 3. sez., 10. del 01.30 Gotham, 2. sez., 17. del 02.25 24UR zvečer, ponovitev 03.00 Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2636. VTV magazin, regionalni informativni program 10:30 Aktualno: Evropska unija in mladi 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 18, superfinale v Sarajevu 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Skrbimo za zdravje: Kako močne so moje kosti?

21:05 Regionalne novice 21:10 POP CORN, 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 31. 1. 2019, barve: CMYK, stran 21

CISNEROS, SANDRA: AL GALIDI, RODAAN: Hiťa v Ulici Mango Avtist in poťtni golob od – Odrasli / 821-32 – Kratka proza

Drobna zbirka kratkih zgodbic, ki jih avtorica sama imenuje vinjete, nas popelje v latinskoameriĹĄko skupnost v Chicago. Z mehiĹĄko najstnico Esperanzo doĹživljamo njen vsakdan od njenih zgodnjih najstniĹĄkih let do samostojnosti. V teh utrinkih se najdejo tudi njene prijateljice, ostali druĹžinski Ä?lani ter sosedje, ki dodajajo svojo barvo v ta pisani mozaik. RdeÄ?a nit skozi zgodbe je njena samostojnost, ki si jo Ĺželi

od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Geert je mlad nizozemski fant, ki s svojo mamo Ĺživi na podeĹželju. Njuna hiĹĄa meji na center ponovne uporabe, kjer Geert najde svojo veliko strast. Iz zbranih stvari potegne popolnoma nove, Ĺže skoraj Ä?udeĹžne lastnosti. Med temi predmeti se poÄ?uti kot doma, stiki z ljudmi pa mu niso blizu.

Nekega dne mu novo pot odpre pujsek, ki se po nesreÄ?i znajde v centru ponovne uporabe. Iz starih kavÄ?ev, ki so pripravljeni za prodajo, zaÄ?ne izdelovati naravnost Ä?udovite violine, na las podobne tistim, ki jih je izdeloval slavni Stradivari. Po nakljuÄ?ju ena od njih pride v roke nemĹĄkemu prodajalcu violin Schneiderju. Ta ga poĹĄteno plaÄ?a in se javi za njegovega stalnega odjemalca violin. V njegovo mirno Ĺživljenje pa se nepriÄ?akovano vplete poĹĄtni golob, ki mu zaÄ?ne naglo spreminjati Ĺživljenje.

GOLOB, TADEJ: Kot bi Luna padla na zemljo. Biografija Milene ZupanÄ?iÄ?

VELENJE ÄŒetrtek, 31. januar 10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS UÄ?inkovite komunikacijske veĹĄÄ?ine v druĹžini 11.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje: bralni kroĹžek za priseljence 17.00 Galerija Velenje Vodstvo po razstavi Rika Debenjaka z ustvarjalnico za odrasle 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Skrivnosti dreves, polletna produkcija Plesnega studia N 19.19 KnjiĹžnica Velenje, pred Zbirko prvih beril Marjanov veÄ?er, v spomin na kulturnika Marjana MarinĹĄka

Petek, 1. februar 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Hotenja 28, predstavitev ĹĄaleĹĄkega literarnega zbornika 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana in zgornja avla V iskanju izgubljenega Ä?asa, veÄ?er 4. U UmetniĹĄke gimnazije Velenje 21.00 Klub eMCe plac Jam session

Sobota, 2. februar 7.00 9.00

od – Odrasli / 821-312.6 – Biografski romani doseÄ?i kot dekle in kasneje kot Ĺženska. To je ĹĄe toliko teĹžje, ker je obenem pripadnica revnega sloja.

Zbirka ima avtobiografski nadih, Ä?eprav vsi dogodki niso vzeti iz resniÄ?nega Ĺživljenja. Pisateljica sama pravi, da se ji je vÄ?asih ponudil sam naslov, vÄ?asih prvi stavek, vÄ?asih je vzela idejo, porojeno v sanjah.

Vsekakor pa so Ä?ustva tista, ki so njena pristna.

Neba ne moreĹĄ imeti nikoli preveÄ?. Lahko zaspiĹĄ in se zbudiĹĄ pijan na nebu, in nebo te lahko obvaruje, kadar si Ĺžalosten. Tu je preveÄ? Ĺžalosti in ne dovolj neba. Tudi metuljev je malo in roĹž tudi in veÄ?ine stvari, ki so lepe. Pa vendar, poskusimo Ä?im bolje izkoristiti, kar nam je na voljo.

Biografija ene najbolj znanih slovenskih igralk, Milene ZupanÄ?iÄ?, ki jo je zapisal znan in samosvoj slovenski pisatelj, Tadej Golob. ZaÄ?ne se na neobiÄ?ajnem kraju – na pokopaliĹĄÄ?u, kjer se Milena ustavi vsak dan. Tam najde njej ljubo, posebno, umirjeno energijo. Tako, kot se knjiga priÄ?ne na nenavadnem kraju, tako se tudi nadaljuje. Malo posebno, ne kronoloĹĄko, kot smo vajeni pri veÄ?ini biografij. Gospo ZupanÄ?iÄ?

9.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Poslovna stavba Farmin, Katja GuÄ?ek, s. p. Ĺ ivamo obesek za kljuÄ?e Ĺ portna dvorana OĹ Ĺ alek

DrĹžavno prvenstvo v sabljanju za kadete in mladince v oroĹžju floret 20.15 RdeÄ?a dvorana Rokometna liga NLB RK Gorenje Velenje : Celje Pivovarna LaĹĄko

Nedelja, 3. februar 17.00 RdeÄ?a dvorana MDance gre v kino, letna plesna produkcija

Ponedeljek, 4. februar 16.00 UMstvarjalnica, Trg mladosti 6 Predstavitev programa Brainobrain 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Vila RoĹžle Trma, raziskovanje in sram pri otroku; Ĺ ola za starĹĄe 18.00 UMstvarjalnica, Trg mladosti 6 VeÄ?er namiznih druĹžabnih iger za odrasle 19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Zelena knjiga, biografska komiÄ?na drama

Torek, 5. februar 9.30

Galerija Velenje Likovna delavnic za skupine iz vrtca ob razstavi Rika Debenjaka 14.00 Pattern City Vodeni ogledi 15.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS ÄŒustvena inteligenca najstnika, predavanje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Pogovor z zagovornikom naÄ?ela enakosti Miho Lobnikom

Sitotisk v Vili Mayer Ĺ oĹĄtanj, 25. januarja – V Vili Mayer so v petek zaÄ?eli izvajati teÄ?aj spoznavanja grafiÄ?ne tehnike sitotiska za odrasle. TeÄ?aj je zasnovan za ĹĄtiri sreÄ?anja in bo potekal do sredine februarja. UdeleĹženci se seznanijo z vsemi postopki te grafiÄ?ne tehnike.

V vili nudijo tudi pedagoĹĄki program s spoznavanjem sitotiska za uÄ?ence tretje triade osnove ĹĄole. TeÄ?aj in delavnice sitotiska izvaja đ&#x;”˛ Barbara Drev, kustodinja Muzeja Velenje.

od – Odrasli / 821-992 – Potopisi

spoznamo z veÄ? plati - kot veliko igralko (kar nam je sicer znano Ĺže od prej), kot ambasadorko Unicefa, obenem pa tudi kot izjemno Ĺžensko ter strastno kadilko.

IstoÄ?asno dobimo ĹĄirok pregled, Ä?isto od znotraj, v velik del naĹĄe bogate zgodovine gledaliĹĄÄ?a in filma, ne le v Sloveniji, kar v celi takratni Jugoslaviji.

Dokler niso priĹĄli ti protikadilski zakoni, nas je v teatru veÄ?ina kadila. Sama tako zelo, da sem imela na eni strani odra cigareto, na drugi drugo. ÄŒe sem le mogla, sem prepriÄ?ala reĹžiserja, da bi bilo dobro, Ä?e bi lik na odru kadil, preprosto zato, ker dve uri je pa le dolgo. Mnogi reĹžiserji seveda Ĺže vedo, kje je moja bolest, in so zelo prijazni, pa me Ä?aka napotek: ÂťTule si pa priĹžgeĹĄ cigareto ...ÂŤ đ&#x;”˛

17.00 Vila RoĹže Torkova peta: Povodni moĹž in UrĹĄka 17.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Zdrav duh v zdravem telesu 18.00 PodjetniĹĄki center Standard Ĺ˝upanov sprejem za gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Cikel filmov Toma ÄŒonkaĹĄa Ustvarjeno v Velenju 2018 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Vzgojimo psa: uÄ?inkovito, a prijazno, predavanje Sabine Stariha Pipan

Sreda, 6. februar 9.00

11.00 17.00 17.00 18.00

19.19 19.30

Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Poznavanje bontona in njegov vpliv na dober odnos do soljudi VeÄ?generacijski center Planet generacij KvaÄ?kanje KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na ura: AmbroĹž KvartiÄ?: Kdo in kaj ? Razvozlaj!

Galerija Velenje Ĺ˝upanov sprejem za ustvarjalce s podroÄ?ja kulture Dom kulture Velenje, velika dvorana Osrednja obÄ?inska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku KnjiĹžnica Velenje, preddverje PravljiÄ?ni veÄ?er za odrasle Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Tradicionalni koncert uÄ?iteljev ĹĄole

Pustovanje pri Mayerjevih Zbirajo prijave za 2. otroĹĄki pustni likovni nateÄ?aj Ĺ oĹĄtanj – Pustne navade segajo daleÄ? v preteklost. NaĹĄi predniki so ob pustu izvajali obrede, s katerimi so Ä?astili pomladne sile in preganjali zimo. Pustovanje ter z njimi povezane ĹĄege so v naĹĄem okolju ĹĄe vedno moÄ?no prisotni. Ĺ oĹĄtanj je prepoznano karnevalsko mesto, v katerem se poleg karnevala dogaja ĹĄe veliko drugih pustnih dogodkov.

V Vili Mayer bodo pripravili bienalno razstavo otroĹĄkih likovnih del z naslovom Pustovanje pri Mayerjevih. NateÄ?aj za sodelovanje so Ĺže objavili, prijave pa bodo zbirali do vkljuÄ?no 7. februarja.

Na nateÄ?aj lahko prijavite likovna dela, ki so zaznamovana s pustno tradicijo, posebej veseli pa bodo mask. Razstavo bodo v Vili Mayer odprli na ÂťdebeliÂŤ Ä?etrtek, 28. februarja.

KENDA, JAKOB J.: ApalaĹĄka pot. 3500 metrov hribov in Amerike Avtor humorno in iskreno opisuje svoje dolgo potovanje po ApalaĹĄki poti. Zaradi svoje dolĹžine in zahtevnosti ter ne nazadnje tudi zaradi svojega dolgega obstoja, jo imenujejo tudi mati vseh poti. TeÄ?e skozi ĹĄtirinajst ameriĹĄkih drĹžav ZDA. Dolga je 3500 kilometrov in ima toliko skupnega vzpona, kot da bi se 16-krat povzpel od morja na Mount Everest. Skupaj pribliĹžno celih pet milijonov korakov. Na takĹĄni poti spoznaĹĄ samega sebe do obisti. Narava nam pokaĹže, kako trdni smo, kje so meje naĹĄe ĹĄibkosti in moÄ?i, koliko smo iznajdljivi. Vsekakor pa nam da samozavest – Ä?e sem zmogel to, bo vse drugo maÄ?ji kaĹĄelj! Med branjem kar vonjaĹĄ prvobitna drevesa in rastline ob poti, sliĹĄiĹĄ pokljanje vej ob tabornem ognju, predvsem pa spoznaĹĄ, da so na svetu prijetni in topli ljudje, vedno pripravljeni priskoÄ?iti na pomoÄ?; zaradi katerih je tudi vsakdanje Ĺživljenje toliko laĹžje. Avtor zapiĹĄe tudi, da se v tej dolgotrajni hoji sproĹĄÄ?ajo hormoni sreÄ?e, ki vplivajo na to, da se zaljubiĹĄ v vsako veverico ob poti.

21

PRIREDITVE

31. januarja 2019

đ&#x;”˛

mkp

ob prazniku

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 31. januar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KamiĹĄibaj 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota MV Klepet pod Pustim gradom

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 2. februar 16.00 HiĹĄa mladih – druĹžabni prostor DiĹĄeÄ?e sreÄ?anje s spoznavanjem terapevtskih eteriÄ?nih olj DoTERRA,

Sreda, 6. februar 18.00 HiĹĄa mladih – sejna soba TeÄ?aj osnov pletenja in kvaÄ?kanja

Lunine mene

4. februarja, ob 22:04, prazna luna (mlaj)

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Petek, 1. 2. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 3. 2. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Moj pingvin Osbert • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 24. 2. 2019 na osrednjem prostoru – Velike skrbi malega petelina v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite.

Na Hospickafe v knjiĹžnico Velenje – V sredo, 20. februarja, ob 19.19 se bo v preddverju Mestne knjiĹžnice Velenje zaÄ?el februarski Hospickafe. Gre za neformalen druĹžaben dogodek, na katerem se zbrani v vzduĹĄju Slovenskega druĹĄtva Hospic, ki skrbi za umirajoÄ?e in njihove svojce, pogovarjajo o minljivosti. Tema tokratnega sreÄ?anja bo predstavitev prostovoljstva. Spregovorili bosta prostovoljki Admira Robin in Sandra ViĹĄnjić, ki bosta predstavili podroÄ?ja, na katerih Slovensko druĹĄtvo Hospic deluje, ter svoje osebne izkuĹĄnje s đ&#x;”˛ prostovoljstvom.

Stanka Ledinek

KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3

Klepetal bo Bojan Rotovnik Ĺ oĹĄtanj - V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju bodo v Ä?etrtek, 31. januarja, ob 18. uri pripravili Klepet pod Pustim gradom. Tokrat bo gost klepeta Bojan Rotovnik, ki ga poznamo predvsem kot dolgoletnega Ä?lana in nekdanjega predsednika Planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj.

Dva mandata je bil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS), trenutno pa je Ä?lan upravnega odbora PZS. Deloval je tudi kot ĹĄportni direktor KoĹĄarkarskega kluba Elektra Ĺ oĹĄtanj. Pogovorni veÄ?er bo vodil Jernej Hozjan. đ&#x;”˛

How to Train Your Dragon: The Hidden World, sSinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 104 minute (ZDA) ReĹžija: Dean DeBlois. Glasovi: MatevĹž Mueller, Lovro Berden, Katja Ajster, Tadej PiĹĄek, MaruĹĄa Bertoncelj Petek, 1. 2., ob 17.00, 3D Sobota, 2. 2., ob 17.00 Nedelja, 3. 2., ob 16.00, 3D – otroĹĄka matineja Ponedeljek, 4. 2., ob 17.30

ReĹžija: Miroslav Stamatov Igrajo: Andrija MiloĹĄević, Milena Predić, Todor Jovanović, Aleksandra Tomić, Nikola DjuriÄ?ko Petek, 1. 2., ob 19.15 Nedelja, 3. 2., ob 20.30

METULJ Papillon, kriminalka, 133 minut (ZDA, Ĺ panija, ÄŒeĹĄka). ReĹžija: Michael Noer Igrajo: Charlie Hunnam, Rami Malek, Damijan Oklopdzic, Christopher Fairbank Petek, 1. 2., ob 21.05 Sobota, 2. 2., ob 21.45

TAKSI BLUZ

VRHUNEC

Mule, romantiÄ?na komedija, 95 minut (Srbija)

Climax, glasbena drama, grozljivka, 95 minut (Francija, Belgija, ZDA)

ReŞija: Gaspar NoÊ Igrajo: Sofia Boutella, Romain Guillermic, Souheila Yacoub, Kiddy Smile, Claude-Emmanuelle Gajan-Maull Petek, 1. 2., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 2. 2., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 3. 2., ob 19.00 – mala dvor.

ma, 124 minut (VB). ReĹžija: Josie Rourke Igrajo: Saoirse Ronan, Margot Robbie, Jack Lowden, Joe Alwyn, Gemma Chan, Martin Compston, Ismael Cordova, Nedelja, 3. 2., ob 18.10

BOHEMIAN RAPSODY

Green Book, biografska komiÄ?na drama, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Peter Farrelly Igrajo: Viggo Mortensen, Mahershala Ali, Linda Cardellini, Sebastian Maniscalco, Mike Hatton Ponedeljek, 4. 2., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Bryan Singer Igrajo: Rami Malek, Joseph Mazzello, Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton Sobota, 2. 2., ob 19.15

MARIJA Ĺ KOTSKA Mary Queen of Scots, zgodovinska dra-

ZELENA KNJIGA

Naš čas, 31. 1. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

31. januarja 2019

Nagradna križanka Briljantina

BRILJANTINA TUDI V RDEČI DVORANI!

RADIO VELENJE

Muzikal Briljantina prihaja 31. marca v Velenje.

Prospot d.o.o.

Jim Jacobs in Warren Casey sta leta 1970 ustvarila muzikal Briljantina (Grease). Leto kasneje je bil uprizorjen v Chicagu, leta 1972 pa na Broadwayu. Leta 1978 je istoimenski film, v katerem sta glavni vlogi odigrala John Travolta in Olivia Newton John, dokončno pripomogel k uspehu muzikala. Dogajanje je postavljeno v pozna 50-a in poteka skozi zadnje šolsko leto na namišljeni šoli Rydell, kjer se mladostniki na pragu odraslosti poslavljajo od brezskrbnega življenja.

Kreativno ekipo slovenske izvedbe muzikala Briljantina sestavljajo: Jurij Franko kot producent in Jug Radivojevič kot režiser, Tomaž Domicelj je prevedel in priredil pesmi, besedilo v celoti pa Boštjan Gorenc – Pižama.

V glavnih vlogah igrajo Saša Lešnjek / Maša Medved kot Sandy in Luka Markus Štajer / Matjaž Kumelj kot Danny.

V plesno-pevskem zboru se izmenjujejo talentirani mladi pevci in plesalci. Igralska zasedba se ob izbrancih iz avdicije ponaša tudi z velikimi imeni slovenskega filma in gledališča: Janez Hočevar - Rifle, Gojmir Lešnjak - Gojc, Uroš Smolej, Domen Valič, Alenka Tetičkovič in Desa Muck.

Za glasbeno spremljavo skrbi sedem vrhunskih glasbenikov. Muzikal je v celoti preveden v slovenščino, traja 2 uri in 45 minut ter ima en odmor.

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 11. februarja 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Briljantina«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade (3 x po 2 vstopnici za omenjeno predstavo).

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

3. Robotski delavci nas bodo zamenjali Študija podjetja McKinsey& Company iz leta 2017 napoveduje, da je 4. industrijska revolucija veliko bližje, kot si morda mislimo. Tovrstne napovedi, o robotih, ki prevzemajo naše službe, se širijo že kar nekaj časa, pa vendarle smo vsi mislili, da gre zgolj za natolcevanje. Študija napoveduje še, da naj bi do leta 2030 kar 800 milijonov delavcev nadomestili roboti. V najbolj razvitih državah, kot sta ZDA in Nemčija, bi lahko ta številka dosegla celo tretjino prebivalcev. Svetovni ekonomski forum je prav tako izdal nekaj napovedi, ki so še bolj črnoglede.

Napovedujejo, da naj bi v roku 10 let kar 52 % vse svetovne populacije nadomestili roboti. To je sicer resnično najbolj črn scenarij, ki pa po mnenju strokovnjakov je možen.

2. Kvantni računalniki bi lahko popolnoma spremenili zaščito osebnih podatkov, kot jo poznamo Google, IBM in ostali tehnološki velikani tekmujejo med seboj, kdo bo tisti, ki bo v kvantnem ra-

čunalništvu prevzel glavno vlogo in narekoval tempo v prihodosti.

Kvantni računalniki namesto bitov informacij uporabljajo kubite, ki za razliko od bitov lahko eksistirajo v več kot eni obliki naenkrat.

Kljub enormnemu potencialu, ki ga nosijo kvantni računalniki, pod vprašaj postavljajo varnost osebnih podatkov, ki jo poznamo danes. Kvantni računalniki bodo z lahkoto predrli raznorazne varnostne algoritme, poleg tega pa jih bo praktično nemogoče izslediti, še posebej z navadnimi, klasičnimi računalniki.

1. Umetna inteligenca bi lahko povzročila 3. svetovno vojno Podjetje Goldstein Research ocenjuje, da bo industrija umetne inteligence do leta 2023 vredna 14 milijard ameriških dolarjev.

Problem nastaja, ker svetovne velesile resno razvijajo raznorazne "zlobne" načine uporabe umetne inteligence, kar bi na globalni ravni lahko nosilo katastrofalne posledice. Verjetno se spomnite prve humanoidne robotke in ostalih škandalov, pri katerih so se algoritmi umetne inteligence izkazali za seksističnie in rasistične. Veliki umi, kot je Elon Musk, so že leta 2017 napovedali, da moramo z umetno inteligenco ravnati zelo previdno, Vladimir Putin pa med drugim napoveduje, da bo tisti, ki bo razvil najboljšo umetno inteligenco, vladal svetu.

SUHA DRVA ZA KURJAVO

ČETRTEK, 31. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 1. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 2. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 3. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 4. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 5. februarja

Na zalogi - že od 152,40 €/paleta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SUPER AKCIJA MINERALNIH GNOJIL! Informacije: 03 838 52 40

VELIKA IZBIRA KMETIJSKE MEHANIZACIJE! Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

10 načinov, kako bo tehnologija prihodnosti uničila naša življenja (3.)

Zdravniški nasveti, gost: Dušan Ačkun, dr. med., specialist radiologije in predstojnik Radiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje.

Tema: diagnostične preiskave

nakladalke, zgrabljalniki, kosilnice, obračalniki, vitli, cepilci ...

Informacije: 041 813 949

KONKURENČNE CENE! • NA ZALOGI!

SREDA, 6. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 21. do 27. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 21. do 27. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 21. do 27. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. do 27. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 31. 1. 2019, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

31. januarja 2019

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 3. 2. 2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za večje količine se lahko naročite.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KLET FURLAN vabi v vinotoč na Kidričevi 57, Velenje. Akcija januar, merlot in chardonnay 1,20 €. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Nedelja in po-

nedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411 VINO, rdeče, domače žganje, kocke sena, okrogle bale, prodam.

Gsm: 051 388 874.

SILAŽNE BALE, okrogle, prodam.

Gsm: 041 346 403.

SUH BUKOV LES, rezan 50x10cm, namenjen za kakršnokoli ročno delo, prodam. Gsm: 031 408 849.

DIATONIČNA harmonika Rutar CFB, velikost (višina) 34c m, prodamo. Cena 1600€. Gsm: 041 249 245 PLATIŠČA za VW/Škoda, železna, 15 col, z gumami 195/65 M+S, 50 €.

Gsm: O4I 692 995

IŠČEM SEM upokojenec in iščem delo za vo-

znika kombija ali tovornega vozila po Sloveniji. Imam dolgoletne izkušnje C in E kategorije. Gsm: 031 542 364.

PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA TOYOTA Auris, 1.6i, let 2009, 132 KM, sive barve, prodam. Cena: 5500 €.

Gsm: O4I 692 995

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

041 349 846

Prodaja, posest, zazidljiva: VELENJE, STARA VAS, 498 m2, na izjemni lokaciji, v pridobivanju je gradbeno dovoljenje za novo stanovanjsko hišo ob obstoječem objektu. Cena: 60.000 €.

Vojko Podbornik, s.p.

Silova 6 c, Velenje

Pri plačilu z gotovino ceneje kot konkurenca.

SAMOPOSTREŽNA

PRALNICA IN SUŠILNICA PERILA Za najnižji možen strošek lahko kakovostno in hitro operete in posušite tudi največje kose in količine perila (18 kg, 9 kg).

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

HITRO IN UGODNO!

VOZILA

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(V zasebni zobni ordinaciji, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure) 2. 2. do 3. 2. 2019, Ivan Janežič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Kidričeva 57 a, Velenje | GSM 051 252 210

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: MOZIRJE, 55,8 m2, zgrajeno l. 2018, 1/4 nad. ER: B1 (15 - 25 kWh/m2a). Cena: 91.500 €.

Nagrajenci nagradne križanke »Naš čas«, objavljene v tedniku Naš čas, 17. januarja 2019 so: • Marija Rihter, Gaberke 66, 3325 Šoštanj • Martina Seme, Gregorčičeva 20, 3320 Velenje • Vinko Črep, Arnače 6 B, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Rešitev križanke: NAŠ ČAS

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

Komunalno podjetje Velenje

POROKE •

Ibrić Vahid, BIH, Srebrenik, Špionica bb in Mujaković Elvedina, Velenje, Jenkova cesta 15

SMRTI • • • •

Stupar Stevan, roj. 1935, Šmartno ob Paki, Mali Vrh 79 Kričej Anton, roj. 1941, Velenje, Prešernova cesta 9A Bole Alojz, roj. 1942, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 116A Jevšnik Ida, roj. 1933, Velenje, Jerihova cesta 12

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

mali OGLASI

Naročniki imate 50 % popust.

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Naročniki jih objavite ceneje.

• •

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

• • •

Dežurna

ŠTEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

V SPOMIN 2. februarja bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga

MIHAELA PRITRŽNIK Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.

Hvala vsem, ki se je skupaj z nami radi spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.

Vsi njeni

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica in prababica

IDA JEVŠNIK 1933 – 2019

Je čas, ki da in vzame, je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani spomine.

ZAHVALA

SEBASTJAN JELEN 1981 – 2019

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih slovesa.

Hvala se za vso pomoč in skrb gospodu dr. Pavlu Grošlju, patronažni sestri Viti, osebju DVO Velenje in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči sin Slavko in hči Ida z družinama

Zahvaljujemo se vsem znancem, prijateljem, sorodnikom za pomoč v težkih trenutkih slovesa.

Hvala kolektivu S-TECH, posebno pa kolektivu Bolnišnice Topolšica za vso darovano podporo in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 31. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

Eno leto VzorÄ?nega mesta Velenje Obiskalo ga je blizu 10.000 ljudi, od tega 9.000 uÄ?encev, dijakov, ĹĄtudentov Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – 2. februarja lani so v Velenju pod okriljem AndragoĹĄkega zavoda Ljudska univerza Velenje v Nakupovalnem centru odprli VzorÄ?no mesto. Pri obiskovalcih spodbuja radovednost in jim z raznolikimi orodji omogoÄ?a osebno izkuĹĄnjo stika s sodobno znanostjo. Obiskovalci odkrivajo interaktivne uÄ?ne postavitve. V prvem letu so se v njem zvrstile teme robolektrika, 10.000 milj in vojne sveta.

VzorÄ?no mesto Velenje sta zasnovala, vodita pa ga tudi idejno Erik Kapfer in Miha Cojter.

Prvi je kreativec vizualizacije in interaktivnih pametnih tehnolo-

â?ą

VzorÄ?no mesto je namenjeno izobraĹževanju, povezovanju z gospodarstvom in zabavi.

gij, drugi strokovnjak za virtualne komunikacije in nove metode izobraĹževanja. Na zaÄ?etku letoĹĄnjega leta se jima je pri iskanju novih metod izobraĹževanja pridruĹžila ekonomistka in pedagoginja Aleksandra Cavnik. ÂťZelo sem vesela, da lahko sodelujem pri ustvarjanju pravljice, iskanju novih metod izobraĹževanja, povezovanju in prepletanju kurikula, ki popestri pouk, uÄ?encem pa

Januarja letos: Miha Cojhter, Aleksandra Cavnik, Erik Kapfer.

snov pribliĹža drugaÄ?e. Moja naloga tukaj je sodelovanje s pedagoĹĄkimi fakultetami, prenaĹĄanje tega na bodoÄ?e uÄ?itelje in pedagoge.ÂŤ

lagodita. ÂťNajprej malo potipava, kakĹĄno znanje Ĺže imajo, potem pa jim glede na to postavitve pokaĹževa tako, da je zanimivo tako otrokom kot odraslim.ÂŤ

Popoldnevi za posameznike in druĹžine

Po vojnah sveta pride pozabljen svet

Dopoldnevi so v VzorÄ?nem mestu namenjeni novim metodam izobraĹževanja. V enem letu so v VzorÄ?nem mestu gostili blizu 9.000 dijakov, uÄ?encev in ĹĄtudentov. Popoldnevi, dvakrat tedensko – ob torkih in Ä?etrtkih, so namenjeni individualnim obiskom in druĹžinam. OmogoÄ?ajo jim, da raziĹĄÄ?ejo tematiko, ki je v programu. Najbolje se je za obisk napovedati, ne bodo pa zavrnili nikogar. Z obiskovalci gresta Ä?ez postavitve, v tem Ä?asu so to vojne sveta, ki z njimi preĹživijo pribliĹžno dve uri.

VpraĹĄali smo ju, ali posamezniki ali druĹžine za obisk potrebujejo kakĹĄno predznanje, pa sta rekla, da ne. Obiskovalcem se pri-

Vsake tri mesece zamenjajo temo. Zdaj so v njem vojne sveta.

Postavitev obiskovalcem omogoÄ?a virtualni ogled veÄ? kot 3.600 razliÄ?nih vojnih ĹžariĹĄÄ?, simulacije oroĹžij, prikaĹže nesmisel vojn in teĹžko Ĺživljenje v zaledju. V VzorÄ?nem mestu ni oroĹžja, ne vodijo se spopadi ‌ Postavitev bo na ogled do konca februarja, potem se bo VzorÄ?no mesto preselilo v pozabljen svet. Od aprila naprej bo moĹžno raziskovati fosile, genetiko in dinozavre.

Niso samo v Velenju

Prisotni so po vsej Sloveniji. ÂťSodelujemo z gospodarskimi druĹžbami, gospodarsko zborni-

Prav danes (31. 1.) obeleĹžujemo svetovni dan brez cigarete – To je dan, ko naj bi kadilci razmislili o ĹĄkodljivosti kajenja in se dokonÄ?no odpovedali tej nezdravi razvadi Kajenje je vzrok za ĹĄtevilne bolezni

Nevarne snovi v tobaÄ?nem dimu

V tobaÄ?nem dimu je veÄ? kot 4000 strupenih kemiÄ?nih snovi. Med njimi so najbolj nevarne nikotin (psihoaktivna snov, ki povzroÄ?a zasvojenost), katran in ogljikov monoksid. Z vnosom tobaÄ?nega dima pride do draĹženja sluznice, ki se veÄ?inoma ponavlja, prav tako pa lahko vodi v kroniÄ?ni bronhitis. Za kadilce je znaÄ?ilen kroniÄ?ni kaĹĄelj oz. jutra-

nji kaĹĄelj, ki ga kadilci najveÄ?krat ne priznavajo in jim ne predstavlja razloga za skrb. Kljub temu je kaĹĄelj lahko znak nastanka nekaterih resnih bolezni dihal. Pojavljati se zaÄ?ne zadihanost, ki jo kadilci predpisujejo slabi telesni kondiciji.

Po prenehanju se telo zaÄ?ne Ä?istiti

Po prenehanju kajenja se telo zaÄ?ne Ä?istiti strupenih snovi, ki so se nalagale v telesu. ZniĹžuje se ogljikov monoksid, izboljĹĄata se okus in vonj, koĹža postaja lepĹĄa, zaÄ?ne se izboljĹĄevati delovanje pljuÄ?, izboljĹĄata se poÄ?utje in telesna zmogljivost, zmanjĹĄa se tveganje za bolezni, povezne s kajenjem. S prenehanjem kajenja se privarÄ?uje tudi nekaj denarja in da dober zgled otrokom, kar zmanjĹĄa verjetnost, da bi tudi otroci postali kadilci.

PrejĹĄnji teden sta se po dvomeseÄ?nem obisku rodnega Teksasa v Velenje vrnila Ryan in Sarah Pursley. Kot pripovedujeta, sta bila v zaÄ?etku tega meseca v Dallasu tudi na koĹĄarkarski tekmi, na kateri je z ekipo nastopil Luka DonÄ?ić. ÂťVzduĹĄje na tekmi je bilo zelo zabavno,ÂŤ pravita in pojasnjujeta, da

navijaÄ?a – dajmo, Luka!ÂŤ ostali obiskovalci tega seveda niso razumeli. ÂťSo pa najin plakat Ĺže na zaÄ?etku pokazali na velikem zaslonu, kasneje pa je eden od Lukovih soigralcev plakat pokazal tudi Luki. Takrat je Luka dvignil palec,ÂŤ ĹĄe pravita ameriĹĄka VelenjÄ?ana, ki dodajata, da je DonÄ?ić v ZDA zares izjemno

co, Noordung centrom, ministrstvom za izobraĹževanje ...ÂŤ K njim prihajajo obiskovalci iz vse đ&#x;”˛ Slovenije.

Rekli so â?ą

Erik Kapfer: ÂťZa nami je nepozabno leto. Ogromno je bilo dogodkov, dogodivĹĄÄ?in, novih spoznanj, obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi iz tujine in veliko projektov v sodelovanju z gospodarstvom.ÂŤ Miha Cojter: ÂťVeÄ? kot uspeĹĄno leto je za nami.

Smo kar malo utrujeni. Prostor in postavitve zahtevajo konstantno angaĹžiranost.ÂŤ Aleksandra Cavnik: ÂťObÄ?utki so enkratni, zelo sem zadovoljna, da sem lahko del krasne pedagoĹĄke zgodbe, ki spreminja metode pouÄ?evanja.ÂŤ

VelenjÄ?ana Ryan in Sarah sta v Dallasu navijala za Luko DonÄ?ića.

je bilo veliko navijaÄ?ev obleÄ?enih v DonÄ?ićev dres ter da je vsakiÄ?, ko je Luka dosegel toÄ?ke, zanj navijal celoten stadion. ÂťNa tisti tekmi je Luka dosegel 30 toÄ?k, midva pa sva ga spodbujala s posebnim plakatom,ÂŤ razkrivata Pursleyeva. Plakata, na katerem je pisalo ÂťGovoriva slovensko! – najveÄ?ja ameriĹĄka

popularen in da se tam na lokalnih in drĹžavnih ĹĄportnih televizijah o njem pogovarjajo vsak dan. Najbolj jih menda preseneÄ?a to, da je kot mlad igralec Ĺže tako uspeĹĄen. đ&#x;”˛

mĹĄ

ObÄ?instvu je bil najbolj vĹĄeÄ? grad TD Raztok

Bi se radi dokonÄ?no odpovedali kajenju?

Diplomirana medicinska sestra Zdravstvenega doma Velenje Sanja KorotaÄ?nik pravi, da je kajenje tobaka na prvem mestu vzrokov za obolevnost in umrljivost.

Bolezni, ki so povezane s kajenjem, so srÄ?no-Ĺžilne bolezni (ateroskleroza), moĹžgansko-Ĺžilne bolezni (moĹžganska kap), kroniÄ?ne pljuÄ?ne bolezni in pljuÄ?ni rak.

Zaradi kajenja se lahko pojavijo teĹžave z zanositvijo in impotenco. Pri noseÄ?ih kadilkah kajenje tobaka ĹĄkodljivo vpliva tudi na ĹĄe nerojenega otroka. Dokazano je, da je zaradi kajenja ogroĹženo zdravje kadilcev in tudi pasivnih kadilcev. PribliĹžno polovica kadilcev, starih med 35 in 69 let, umre zaradi bolezni, ki so povzroÄ?ene s kajenjem tobaka.

VelenjÄ?ana na DonÄ?ićevi tekmi

Je pa pot do prenehanja kajenja in vzdrĹževanja stanja teĹžka tako za osebe, ki kadijo, kot tudi za njihove bliĹžnje. Pri osebah, ki se odvajajo od kajenja, se lahko pojavijo razdraĹžljivost, slaba volja in ĹživÄ?nost, ki trajajo le kratek Ä?as. Pomembno je, da kadilec vztraja pri prenehanju in da mu bliĹžnji stojijo ob strani ter ga pri tem spodbujajo in podpirajo.

V Zdravstvenem domu Velenje vse kadilce vabijo, da postanejo nekadilci. ÂťÄŒe boste prenehali kaditi, boste postali gospodar svoje volje,ÂŤ pravi in vabijo, da jih obiĹĄÄ?ete v Centu za krepitev zdravja, kjer vam bodo postregli s kljuÄ?nimi informacijami, strokovno podporo in pomoÄ?jo pri opuĹĄÄ?anju kajenja. Kot poudarjajo, je lahko skupinsko svetovanje odliÄ?na podpora in motivacija pri spremembi Ĺživljenjskih đ&#x;”˛ navad.

ÄŒrna na KoroĹĄkem, 27. januarja – V nedeljo se je v ÄŒrni na KoroĹĄkem s programom za otroke zakljuÄ?ila tradicionalna tridnevna prireditev 27. Gradovi kralja MatjaĹža. V soboto in nedeljo je na Grajske travnike privabila preko 8.000 obiskovalcev in skoraj 300 graditeljev, ki so iz snega, vode in naravnih materialov zgradili 40 razliÄ?nih skulptur.

Nagrado za najlepĹĄi grad po izboru obÄ?instva je prejela ekipa TuristiÄ?nega druĹĄtva Raztok Ĺ entvid iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Predsednik Milan KretiÄ? je povedal, da so jo sestavljali Marjan Piko, MatjaĹž Voler, Damijan Ĺ umah, Mateja Ĺ ojat, Milan Ĺ ojat, Vera Goltnik in Miro Goltnik. Ĺ tevilnim Ä?estitkam graditeljem se pridruĹžuje tudi uredniđ&#x;”˛ ĹĄtvo NaĹĄega Ä?asa.

Nevarna voĹžnja

Agencija za varnost v prometu ugotavlja, da se Slovenci z objestno voĹžnjo v Evropi uvrĹĄÄ?amo v zgornjo tretjino. Mednje sodijo predvsem voĹžnje tik za vozilom, nevarna prehitevanja, voĹžnje v nasprotno smer ‌ Zaradi takĹĄnega obnaĹĄanja tudi nesreÄ? ni malo, nekatere se konÄ?ajo z invalidnostjo, nekatere tudi s smrtjo. Med nevarne voĹžnje sodi tudi tale, po Velenju. Morda ni bila namerna, a je vseeno ogroĹžala voznike. Zato le previdno in preudarno na pot.

Foto: P. PuĹĄnik

ZaÄ?ela se je zbiralna akcija oblaÄ?il Velenje – Prostovoljci Ĺ olskega centra Velenje so zaÄ?eli zbirati rabljena oblaÄ?ila, ki jih bodo na ĹĄolskem bazarju prodajali po simboliÄ?nih cenah in tako zbirali denar za socialno ĹĄibkejĹĄe vrstnike. OblaÄ?ila zbirajo vsak dan med 7.45 in 8. uro v kabinetu D5 in na zbirnih mestih v zbornicah posameznih ĹĄol. Zbiranje Ä?istih in celih rabljenih oblaÄ?il bo potekalo do 29. marca, nato pa bodo aprila odprli prodajalno rabljenih oblaÄ?il, v kateri bodo lahko kupovali tako dijaki kot uÄ?itelji, starĹĄi in vsi ostali. đ&#x;”˛

tf