GLASBENE novice

⏫»Veš kaj, Leon, ne bodi no tako zaskrbljen. Za avtomobile res napovedujejo polno avtonomnih rešitev, a še bolj jih bo treba servisirati in antikorozijsko zaščititi,« je dejal Marko Škoberne (predsednik uprave Esotecha) direktorju Pro-avto Leonu Novaku. Kljub temu ga ni prepričal, da bi tokrat z njim spil kavico. ⏩ V pokoj se je odpravila legenda Ljudske univerze Velenje Mirjana Šibanc. Sodelavci so ji za zadnji delovni dan polepili pisarno z duhovitimi izreki in mislimi. V »rdeči hiši« sredi mesta je bila zaposlena vseh 39 let svoje delovne dobe. V njej se je zaposlila kot sveža diplomantka andragogike in vseskozi delala in ustvarjala v izobraževanju odraslih. Zdaj pa je na pragu področja »zlate dobe«, kot pravi, in tega obdobja se izredno veseli.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Pregrešno drage zabave za rojstni dan otroka

V zadnjem času poskušajo številni (predvsem ameriški) starši za svoje malčke pripraviti do podrobnosti pripravljena rojstnodnevna praznovanja, za

iz svežega cvetja izdelali krone, z malimi motornimi čolnički so se lahko vozili po ribniku, vsak je dobil svoj set za vrtnarjenje … Naročniki tovrstnih zabav niso le znane osebnosti; gre tudi za povsem »običajne« družine, ki redno najemajo profesionalce, da njihovim najmlajšim pripravijo nepozabno rojstnodnevno slavje, pa četudi je treba zanj seči globoko v denarnico.

Nagrada tistemu, ki krokodila reši nadloge

⏩Dolg je seznam aktivnosti, ki jih počne Nina Podgoršek iz Rečice ob Paki. Je predsednica tamkajšnje vaške skupnosti, odlična slaščičarka, menedžerka pri Sedalček.si, NinaElina.si, Mala zvezdica.si, Risani-junaki.si, poslovna sekretarka v družbi Skaza Velenje. Vedno je polna idej. Na predvečer praznovanja 30. rojstnega dne so ji njeni prijatelji nadeli krono in hoteli preveriti njene sposobnosti pri soupravljanju Špančeve zidanice. A Nina ne bi bila to, kar je, če jim – kot se dozdeva Čveku – ne bi povedala: »Okronali ste me sicer, a nisem še vinska kraljica. Dali ste mi tudi vedeti, kaj naj še počnem v življenju, a vam povem, da še ne vem, katerega od nasvetov bom zares upoštevala.«

to regijo leta 2018, se pnevmatike sam ne more rešiti. Nekateri se bojijo, da bi lahko pnevmatika krokodila kmalu zadušila, zato so pozvali, da ponujajo nagrado tistemu, ki mu bo uspelo žival rešiti te nadloge. Kolikšna je višina nagrade, niso razkrili.

Pujsin glas je odrasel

Harley Bird, ki je svoj glas posodila risanemu liku Pujse Pepe, je sporočila, da se po trinajstih letih poslavlja od istoimenske otroške serije. Osemnajstletnica, ki je zaradi serije zaslužila tudi

devetletna Amelia Bea, ki pravi, da so se ji uresničile sanje.

Po spletni kampanji psička z nenavadnim videzom le našla lastnika Jubilee je bila večkrat imenovana za psičko z zelo zabavnim videzom, saj ima velike modre oči in zelo opazno škili. Prav zaradi tega nekoliko drugačnega videza je dolgo nihče ni želel ne kupiti ne posvojiti. Rejec se je tako odločil, da jo odpelje v zavetišče, kjer je štiriletna samička pasme sibirski haski več kot leto in pol čakala na novega lastnika. Skrbniki so jo čakanja odrešili, ko so

Spominski kovanec ob brexitu

V Združenem kraljestvu so prejšnji teden, na dan, ko je država zapustila Evropsko unijo, izdali spominski kovanec ob brexitu. Vlada v Londonu je nameravala spominski kovanec izdati že 31. oktobra lani, ko je bil predviden brexit. A ker je bil datum izstopa preložen na 31. januar, so morali spominske kovance pretopiti in narediti nove. Prejšnji teden je naposled v obtok prišlo okoli tri milijone kovancev za 50 penijev, pozneje letos pa se jim bo pridružilo še sedem milijonov

katera odštejejo tudi več deset ali celo več sto tisoč evrov. Vse je uglašeno s temo praznovanja: od obleke ter čeveljčkov slavljenke oziroma slavljenca pa do po meri narejenih prtičkov na mizah. Tako so na primer v Washingtonu starši za zabavo odšteli znesek s šestmestno številko –tema v tem primeru je bila pariška vrtna zabava, povabljenci pa so si med drugim lahko sami Neka provinca v Indoneziji ponuja denarno nagrado tistemu, ki je dovolj hraber, da ogromnega divjega krokodila reši nadloge, ki ga pesti že več let. Štiri metre dolg krokodil ima namreč okoli vratu motoristično pnevmatiko; prvič so ga z njo opazili leta 2016, ko je plaval po reki Palu v provinci centralni Sulawesi. Čeprav je krokodil preživel tako potres kot cunami, ki je opustošil do 15 tisoč evrov na teden, pravi, da je njen glas nekoliko dozorel in da ni več enak, kot je bil, ko je začela sodelovati pri seriji, zato je prišel čas za umik. Dekle, ki je bilo doslej glas ljubke pujse, je povedalo, da v začetku dela v ekipi še ni znala brati. »Stara sem bila pet, zato so mi scenarij brali producenti, jaz pa sem ponavljala. Tega potovanja ne bom nikoli pozabila. Ljudje, vpleteni v serijo, so zame postali kot družina, hvaležna sem jim za prelepe spomine,« je povedala Birdova. Njeno vlogo bo sedaj prevzela

se odločili, da za Jubileejino posvojitev organizirajo spletno kampanjo. Na družbenih omrežjih so objavili njene fotografije, ob njih pa pripise, da je tudi pri živalih lepoto treba videti od znotraj in da njene oči ne gledajo navzkriž, temveč so le široko odprte. Na osnovi objav je za posvojitev Jubilee kmalu zaprosilo 150 oseb in psička je dobila lastnika. tovrstnih kovancev. Na kovancu (v angleščini) piše: »Mir, blaginja in prijateljstvo z vsemi narodi. 31. januar 2020«. Zagovorniki obstanka Združenega kraljestva v Evropski uniji so napovedali, da v trgovini ali kje drugje kovanca ne bodo sprejeli, tudi če bi jim ga hoteli dati. Ker so nekateri drugi povsem drugačnega mnenja, bo kraljeva kovnica kovance dala tudi v prodajo, največji numizmatiki pa bodo za 50 penijev (približno 60 centov) odšteli med 10 in 945 britanskih funtov (med 12 in 1122 evrov).

frkanje

» Levo & desno «

Pravi čas? Letos naš kulturni praznik ni v nič kaj pravem času. Saj smo že priča nič kaj kulturnemu političnemu obnašanju v začetku sestavljanja nove vlade ali predvolilnega časa.

Nov kader Nekateri se čudijo, zakaj velenjski Premogovnik še vedno išče nov kader. Zlobneži pravijo, da ga bodo še zelo potrebovali. Ne za izkop premoga, ampak za pokop – premogovnika.

Združevanje Občine se na nekaterih področjih in območjih že združujejo. Vendar to še ne pomeni osnove za ustanavljanje pokrajin. Za slednje namreč ni značilen mir, ampak pogosto bolj prepir.

Utesnjenost Se od ponedeljka počutite vsaj malo utesnjene? Nič čudnega. »Prava« Evropa je postala precej manjša.

Iščejo se … V Sloveniji ta čas iščemo različne pomembne osebnosti. Ne le kakšne korajžne, ki bi bile pripravljena sprejeti vlogo novega mandatarja; iščemo tudi kraljico. Mandatarja za novo vlado Slovenije in kraljico – mlečno kraljico Zelene doline. Slednjo bomo lažje našli.

Ni lepo, a … V mnogih bolnišnicah so zaradi grozeče gripe prepovedali obiske. Nekateri so se kar malo oddahnili. Svojcev ali drugih »dragih« oseb jim ne bo treba obiskovati.

Svetovni čudež V svetovnem merilu se je zgodil pravi čudež. Anglija se je oddaljila od Evrope in se približuje Ameriki. Pa ne gre za tektonska premike.

Spoznavanje Kako spoznamo lažno novico? Preveč lepa in resnična je.

Razkosavanje Če je Slovenija res še kot kokoš, naj za njeno pokrajinizacijo Pivka ali Perutnina v roke vzameta nož.

Zaupanje Nepridipravi imajo pogosto lahko delo, saj pogosto naletijo na odklenjena stanovanja ali avtomobile. Mnogi stanovanj in avtomobilov ne zaklepajo le iz prepričanja, da smo vsi pošteni, ampak zaradi pozabljivosti.

Resnica Bolj ko smo oddaljeni od »kraja zločina«, bolj smo naklonjeni sosežigu.

Nande Korpnik, večkrat nagrajeni in mednarodno uveljavljeni arhitekt, že 30 let živi in dela v Celju, a se še ima za Velenjčana. Prav zato, ker se je iz domačega okolja umaknil, nanj lažje gleda z distanco in bolj objektivno, pravi. Odraščal je v nebotičniku na Tomšičevi in se kot otrok spraševal, kakšno bo Velenje, ko se med stavbami ne bodo več dvigovali žerjavi in bodo pravkar zasajena drevesa zrasla. Kot mladi arhitekt se je intenzivno ukvarjal z moderno arhitekturno dediščino Velenja in bil angažiran na področju sodobnega razvoja mesta, ki »si je tudi po zaslugi Korpnika kot soavtorja ureditvenega načrta centralnih predelov Velenja povrnilo samozavedanje o svoji izjemni prostorski zasnovi in svojevrstnem kulturnem spomeniku pionirjev moderne slovenske arhitekture,« je zapisano v njegovi predstavitvi ob podelitvi visokega priznanja Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije platinasti svinčnik.

Skozi prizmo urbanističnega in arhitekturnega načrtovanja in razvoja prostora je povedal zgodbo o nastanku Velenja, ki jo je začel na začetku druge polovice 20. stoletja, ko je začelo v bližini Starega jaška nastajati rudarsko naselje, iz katerega je zraslo arhitekturno najsodobnejše slovensko mesto. Imel je namreč privilegij, pravi, spoznati akterje iz časa, ko so se prvič v zgodovini Slovenije lotili čisto pravega prostorskega načrtovanja, in se v ta proces vključiti tudi sam. Pet razvojnih obdobij Viljem Strmecki, ki je sicer kmalu nenadno izginil iz zgodbe o nastanku Velenja, kar bi po mnenju Korpnika tako kot mnoge druge s tem povezane teme lahko bil predmet posebne študije, je načrt mesta zastavil širokopotezno, z za modernizem značilno razpršeno gradnjo. A šlo je še vedno samo za stanovanjsko naselje za rudarje. Ko se je začelo razmišljati o izgradnji novega, Šoštanju konkurenčnega mesta, je njegovo delo prevzel Janez Trenz in pripravil urbanistični načrt, na katerem temelji današnje Velenje in s katerim je razvoj mesta prešel v drugo fazo. Iz urbanističnega dokumenta z letnico 1956 je razbrati, da so tedanji načrtovalci predvideli mesto, ki bo imelo okrog 30 tisoč prebivalcev, pet ali šest osnovnih šol, tri hotele, nato pa se je mesto zgradilo praktično na en mah in je danes v marsikaterem pogledu povsem takšno, kakršnega so si zamislili. Velik poudarek so dali prometnim potem, ki tvorijo mrežo peš con in vsebinskih con. Upoštevali so načelo obilice zelenih površin z drevesi in prosto stoječimi stavbami. Na željo lokalne politike pa je v načrtovanje in urejanje parkovnih površin vstopil krajinski arhitekt Paul Filipsky, čigar zamisli se niso povsem ujemale z zamislimi Trenza. Takratna oblast je tudi z nekaterimi hitrimi postavitvami določenih arhitektur grobo in mimo arhitekta Trenza začela posegati v njegovo berljivo urbanistično zasnovo mestnega centra. V nekem trenutku je dvignil roke od Velenja in se enostavno umaknil. V tretjem stilnem obdobju so v mestu začeli ustvarjati mladi arhitekti, že diplomanti povojne ljubljanske šole za arhitekturo, in zrastle so nove stavbe, ki so se odmaknile od strogega modernizma z ravnimi strehami in čitljivimi strukturami. Idejnemu očetu Velenja Nestlu Žganku »so se uresničile sanje« o arhitekturnem biroju, ki so ga sestavljali v mestu živeči člani. Pred celostno ureditvijo so prednost dajali ekspresivni avtorski arhitekturi, ki ni iskala harmonije z obstoječim stanjem, tudi v prostorskem smislu je »padla z neba« in pravzaprav predstavljala odklon od Trenzovega koncepta mesta. Žgank ga je vsaj deloma zaščitil s postavljanjem spomenikov na najlepših centralnih parcelah. V nasprotnem primeru bi tam, kjer je danes Titov spomenik, lahko bil še en kolosalni blok, kakršen je Standard. Glede na takrat uveljavljeni arhitekturni slog so hiše pač poiskale prvi prosti prostor in ga zasedle ne glede na prvotno zamišljeno prostorsko kompozicijo.

Četrto obdobje se je začelo, ko je nova generacija arhitektov, ki ji je pripadal tudi Nande Korpnik, navdahnjena z najnovejšimi trendi v urejanju prostora, začela kritizirati stihijski urbanizem in spalna naselja v obliki velikih grajenih abstraktnih stavbnih gmot. Na novo se je poskušalo prevrednotiti prvotno Trenzovo prostorsko zasnovo in pritiskalo se je na občino, naj razpiše natečaj za izdelavo zazidalnega načrta. Tako je tudi sam dobil priložnost za uresničevanje svojih pogledov na urejanje prostora: v novem zazidalnem načrtu se je poskušala na novo vzpostaviti hierarhija stavbnih kompozicij, ohraniti sam značaj mesta v parku, le malo bolj zgostiti in z novogradnjami razvojno nadaljevati formiranje bolj jasnega mestnega centra. Žal predlagana ponovna vzpostavitev prometne mreže dveh ringov in coninga znotraj njih ni bila sprejeta v celoti. Po izgradnji objektov v centru mesta po svojem urbanizmu (denimo stavbe Upravne enote) se je Korpnik umaknil iz Velenja in iskal nove priložnosti v širšem slovenskem prostoru. Velenje danes

»Ko danes gledam Velenje, se ne morem znebiti občutka, da ga upravljajo ljudje, ki ne razumejo njegovega izvornega modernizma,« je dejal in pojasnil, da niti oblast niti stroka mesta v veliki večini ne dojemata razumsko, ne prepoznata njegove prave vrednosti in sámo podobo preveč povezujeta z nekdanjim sistemom, med tem ko je prava vrednost Velenja v njegovi prostorski umestitvi in dosledni gradnji v modernem internacionalnem slogu. Željo po nekdanji arhitekturni slavi pa Velenje še vedno ima, kar je izkazalo s prenovo promenade. »Takrat smo nekateri udeleženci delavnic opozarjali, da parkovna ureditev promenade ne more biti center mesta in kot taka ne bo zaživela, še posebej zato, ker imamo na drugi strani v samem urbanem središču slepe ulice, kar je zelo moteče in ne omogoča potrebne prometne pretočnosti v mestnem središču. Ker je obseg peš cone prevelik, mesto ne diha svojega polnega življenja. Problem Velenja je tudi, da ga premogovnik nikoli ni izpustil iz svojih krempljev in ga socialno še vedno veže nase. Ne pusti mu, da se mesto osamosvoji in postane urbani center socialne in gospodarske raznovrstnosti, kar je značilnost uspešnih mest. Promenada je sicer lep in bogat arhitekturni izdelek, ki pa je namenjen samemu sebi in zahteva finančno podporo ali kar stalno donacijo. Mesta so bogata, ko se lahko vzdržujejo sama, v Velenju še skoraj vse temelji samo na Premogovniku in Gorenju,« je pojasnil svoj pogled na enega od projektov v petem razvojnem obdobju, v katerem je značilna »forma pred vsebino,« pravi in opozarja, da tudi načrt ureditve okolice Titovega spomenika ne obljublja ničesar dobrega, saj posega v funkcijo trga, ki mora imeti prednost pred spomenikom. Kje naj torej Velenje dobi vsebino za formo, ki jo ima? Najprej si je treba priznati, da trenutna usmeritev ni prava, razmišlja. »Mislim, da bi si morali v Velenju sistematično prizadevati, da se premogovnik zapre in se to kompenzira z novimi vlaganji, recimo tehnološkim parkom, kar bi se dalo povezati s samo podobo Velenja, ki je kot mesto v parku idealno za takšno sozvočje. Sicer pa je na to vprašanje težko dati odgovor,« je sklenil in napovedal knjigo o Velenju ter posegih v mesto, ki jo bo poskusil pripraviti s svojimi študenti. �� Tina Felicijan Zgodba, ki jo pripovedujeta urbanizem in arhitektura Velenja O »na en mah zgrajenem mestu« je predaval Nande Korpnik, arhitekt z obsežnim opusom urbanističnega in arhitekturnega načrtovanja, nagrajen s platinastim svinčnikom Nande Korpnik: »Pomemben je dober dialog politike in stroke. Če boste vse prepustili le eni ali drugi, je vprašanje, kaj dobrega boste dobili. Pomembno je, da se preplete spretnost projektantov in politični nazor.« ❱ »Moderna arhitektura, ki se je oblikovala v letih med 1910 in 1960, se je tu v nekem manjšem merilu realizirala. Vse, kar sem kasneje na fakulteti poslušal, sem med nastajanjem mesta doživljal.« ❱ »Velenje so razkazovali kot socialistični čudež, pravzaprav pa so kazali moderno arhitekturo.« Velenje kot spalno naselje

Rast Velenja je bila hitra in mestno središče, v katerem bi meščani lahko poleg oskrbovalnih dejavnosti prostor doživljali tudi v socialnem druženju, se nikoli ni razvilo. Velenje sicer ima Titov trg, ki je bil nekaj posebnega, vendar gre bolj za prireditveni prostor, ki ne nadomešča urbanega središča v klasičnem pomenu podobe mest. Velenje je danes velik kraj in ima tudi veliko novih trgovskih centrov in raznih družbenih servisov, ki pa jih nekako od zunaj spodbuja politika, padajo z neba in niso nastali kot odraz prostorskih priložnosti. Zato ima mesto Velenje še vedno pridih velikega spalnega naselja, je Nande Korpnik utemeljil tezo in predlagal rešitev: »Za začetek bi sistemsko arhitekturno zgostil prostor okoli Titovega trga in Cankarjeve 'promenade', trši oreh urejanja Velenja pa je njegov promet, pri katerem bi se ponovno zgledoval po Trenzu in njegovi prvotni urbanistični zasnovi.« »Spomin na velika odmevna slavja v mestu je še živ in Velenjčani so še vedno nagnjeni k organiziranju velikih dogodkov. A da bi uspešno obudili staro slavo moderne arhitekture in dodali kamenček v razvojnem mozaiku mesta z ambiciozno zastavljeno novo arhitekturo in se odprli navzven – tega žal ni zaznati. Praznovanje 60-letnice je lahko priložnost pogleda vase in iskrenega priznanja, da ima Velenje dragoceno arhitekturno zgodovino, ki danes lahko postane tudi kapital zaradi svoje drugačnosti, a da stara slava lahko tudi hitro zamre.«

Tekoča sezona Plesnega studia N se je začela že avgusta lani, ko so mentorice izvajale razne delavnice v okviru počitniškega programa Festivala Velenje Poletje na travniku in v Knjižnici Velenje. Tako so se pripravile na vpis v novo sezono, ki veliko obeta, saj se je ob začetku šolskega leta plesni šoli, ki sodobni ples goji že več kot četrt stoletja in je zaradi uspehov mentoric in učencev dodobra uveljavljena v širšem slovenskem prostoru, pridružilo 120 plesalcev, poroča vodja šole Nina Mavec Krenker in dodaja: »Začetek 27. sezone Plesnega studia N so zaznamovale tudi kadrovske spremembe. Dobili smo nekaj novih mladih mentoric. Z mano sta ostali Lucija Boruta in Mateja Rožič, pridružile pa so se naše dolgoletne članice Katarina Kovačevič, Tjaša Šuligoj in Burja Podlesnik, ki so s svojim zagonom prinesle novo energijo in ideje, ki so nas vse popeljale na novo pot.«

Minuli četrtek je več kot sto otrok in mladostnikov – nekaterim je nastop preprečilo oslabljeno zdravje – na predstavi Svet čustev uprizorilo izkupiček dela v prvem polletju tekoče sezone. Nastopile so vse generacije – od 3-letnikov do srednješolk, na domači oder pa se rade vračajo tudi plesalke, ki so že zapustile gnezdo Plesnega studia N in se dalje izobražu

Svet čustev v plesnih gibih

Plesalci Plesnega studia N so se v prvem polletju 27. sezone posvetili plesni interpretaciji čustev

Foto: Ksenija Mikor Plesalci Plesnega studia N so minuli vikend nastopili tudi na regijskem izboru za 28. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1, ki letos spodbuja k interpretaciji razpisane teme Zvočni ples. Predstavili so 12 plesnih miniatur, nastopilo pa je 15 članov. Obetajo si, da se jih bo nekaj tudi letos prebilo v državni vrh, ki bo svojo plesno ustvarjalnost predstavil 7. in 8. marca v Španskih borcih v Ljubljani. jejo drugje. »Od septembra do novega leta smo se na naših plesnih srečanjih veliko pogovarjali o čustvih in čustvovanju. Kako reagiramo, ko v nas prevladajo določena čustva? Ta nas namreč v različnih oblikah spremljajo vse življenje. Z odraščanjem in osebnostnim razvojem čustva postajajo vse bolj kompleksa. Se sestavljajo, kakor se množica čustev združi v to, kar poznamo kot ljubosumje. Tako smo za predstavo Svet čustev pripravili več plesnih miniatur, v katerih smo starostnim skupinam primerno obdelali široko paleto čustev – od najpreprostejših, kot so veselje, radovednost ali nagajivost, do bolj kompleksih, kot so neizražena, tudi nečedna čustva,« je povedala umetniška vodja Plesnega studia N in dodala, da so v tej plesni šoli še vedo zvesti tehniki sodobnega plesa, so pa za tokratno predstavo bolj poudarili izraznost plesalcev, sploh tistih bolj zrelih, ki imajo več izkušenj tako v življenju kot na odru. Enajst plesnih miniatur, ki so jih zasnovale mentorice posameznih skupin in solistk , pa so domiselno prepletli z besedo, saj je čustva, prikazana z gibom, interpretirala tudi povezovalka programa Vanja Kretič.

�� Tina Felicijan