uri pa napovemo, kaj se bo za

SA-ŠA ima talent!

Dijaki Šolskega Centra Velenje so v sodelovanju s projektom Inženirke in inženirji bomo!, in podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje dokazali, da za dobrim zaslužkom ni treba čez mejo

Velenje –Gostili so 10 podjetnikov, menedžerjev, inženirjev, start-upovcev in drugih uspešnih posameznikov, med njimi tudi dve letošnji nominiranki za Inženirko leta 2019 Katjo Popovič iz Gorenja Orodjarne in Mio Lesjak iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. Več kot 130 dijakom drugih, tretjih in četrtih letnikov so sogovorniki pomagali odgovoriti na vprašanja o izbiri študijske in poklicne poti. Predvsem ob zavedanju, da med 30 in 80 odstotki poklicev še ni izumljenih, nekateri pa izginjajo. Direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik je poudaril, da je odločanje za nadaljnjo poklicno oziroma karierno pot težka, sploh v današnjih časih: »Z dogodkom želimo mladim pomagati, da razrešijo dileme, ki jih pestijo, in pomagamo odgovoriti na premnoga vprašanja ter jim olajšati odločanje.« »Najprej je treba spoznati sebe, kaj te oblikuje, kaj te motivira, v čem si dober in kaj te navdihuje. Z znanjem o sebi pa se je treba umestiti v širše okolje. Tako bodo prave odločitve prišle same po sebi. Morebiti pa bo čez 10 let kdo od prisotnih dijakov sedel v vrsti kot gost,« je poudaril Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH Hišni aparati Nazarje in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

V regiji bo največ potreb po energetikih, strojnikih in mehatronikih Mag. Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, je povedal, da v zbornici namenjajo veliko pozornosti poklicem prihodnosti in razvoju regije. Izdelali so podrobno analizo in ugotavljajo, da bo v prihodnjih desetih, dvajsetih letih največ potreb v energetiki, strojništvu, mehatroniki, elektrotehniki in elektroniki ter računalništvu.

Moderatorka dogodka Uršula Menih Dokl, predstavnica projekta Inženirke in inženirji bomo!, pa je dijakom položila na srce, naj se pri izbiri študija osredotočajo na tri ključna vprašanja: kaj rad delam, kaj okolje potrebuje in v čem sem dober. Presek odgovorov naj bo njihovo vodilo pri odločanju. Hkrati pa jih je hudomušno s pomočjo orodja kvIZUM spomnila, kdo bo v prihodnosti imel ključen vpliv na njihovo ustvarjalnost. »Seveda dijaki sami. Vsak zase mora verjeti, da bo spreminjal svet na bolje,« je izpostavila Menih Doklova.

Takšni dogodki so poglavitnega pomena za mlade Po uvodnem delu so se dijaki v manjših skupinah pogovarjali z vsakim gostom posebej. Tako so imeli priložnost, da iz prve roke prisluhnejo tistim, ki so skozi proces odločanja že šli. Se od njih učijo, prevzemajo pozitivno energijo, z njimi poklepetajo o

Kaj boš, ko boš velik?

življenje na šoli. Običajno je to za devetošolce najbolj pristna informacija.

Poklicno odločanje je proces, ni enkratna odločitev – Največ težav imajo tisti, ki ne vedo, kaj jih zanima, ali pa imajo razpršen interes Milena Krstič – Planinc Velenje –Devetošolci se soočajo s prvo veliko odločitvijo v svojem življenju, dijaki zaključnih letnikov srednjih šol so morda pred eno najpomembnejših prelomnic v življenju. Odločajo se za poklic. Poklicno odločanje je proces. Ni enkratna odločitev. Se spomnite vprašanj, ki so bila pogosta, ko si bil še majhen. Kaj boš, ko boš velik? Odgovori pa običajno –gasilec, nogometaš (poklicni, seveda), frizerka, zdravnica … Pri redkih je bil odgovor potem, ko se je bilo treba odločiti za poklic, enak. Pred informativnimi dnevi, ki bodo sredi februarja, smo se o tem, kako se odločati in odločiti, pogovarjali s šolsko svetovalko na Šolskem centru Velenje, socialno pedagoginjo dr. Karmen Mikek. Veliko o vsem tistem, kar je povezano z odločitvijo za poklic, devetošolci že vedo. »Včasih se sprašujemo, kdo naj jim še kaj pove, da ne bo informacij preveč, da bi bile te prave in odločitev čim lažja. Pri tem se usklajujemo z osnovnošolskimi svetovalnimi delavkami.« Veliko bodo izvedeli na informativnih dnevih. »Ti jim bodo ponudili največ odgovorov na vprašanja, ki se jim porajajo, in to neposredno na šolah od učiteljev, svetovalnih delavcev, ravnateljev in dijakov. Slednji jim lahko veliko povedo o tem, kakšno je delo in Na šolah po Sloveniji bo informativnih dnevov ogromno. Kaj naj jih vodi pri tem, na katerega iti? »Smiselno je razmisliti o tem, v katerem programu bi se želeli izobraževati in kateri poklic si želijo opravljati. Če jih zanima program, za katerega izobražujejo v njihovem kraju, svetujemo, da gredo naprej tja. Lahko gredo na več informativnih dnevov, se seznanijo z več programi in primerjajo. Organizirani so v treh terminih, petek dopoldan in popoldan ter v soboto dopoldan.« Prihajajo devetošolci na informativne dneve s starši ali sami? »Večinoma s starši, zadnja leta pa tudi sami, v družbi sošolcev, prijateljev. Pridejo pa že tudi osmošolci, ki izkoristijo petek popoldan in soboto dopoldan. Razkazali jim bomo šolske prostore, predstavili programe, predmetnike, način poteka pouka, obšolske in interesne dejavnosti, če jih zanima strokovno izobraževanje, tudi možnosti, kje lahko opravljajo prakso, v katere projekte se lahko vključijo, in jih spodbujali, da sami vprašajo tisto, kar jih zanima. Ni jim treba biti nerodno. Ker pa opažamo, da jim to velikokrat je, skušamo z bolj osebnim pristopom priti do njih, do vsakega posebej, ga vprašati, kaj ga zanima, o čem se odloča …« ❱ »Izhajati je treba iz tega, kaj te zanima, upoštevati, koliko si motiviran za šolsko delo. Si bolj za usvajanje teoretičnega znanja ali pa si bolj praktik?« Informativni dan 14. 2. in 15. 2. 2020

dobrih in nekoliko manj dobrih izkušnjah ter kako se z njimi spopadati. Gosti, ki so delili svoje znanje in izkušnje, so bili: Anja Remic (Agilcon), Barbara Strašek Mirnik (KLS Ljubno), Boštjan Gorjup (BSH Hišni aparati), Emil Šterbenk, ekolog, igralec in politik, Filip Plešnik, študent Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, Jure Miklavčič, študent strojništva, štipendist

v podjetju BSH Hišni aparati, Katja Popovič in Gal Potrč Pajk iz podjetja Gorenje Orodjarna, Laura Klančnik (Do it Agile s. p.), Uroš Kuzman, matematik in stand-up komik. »Dogodek je bil vsekakor edinstveno zaznamovan. Takšna realizacija je poglavitnega pomena za mlade, ko govorimo o nadaljnjih usmeritvah ter prihodnosti,« je vtise po dogodku povzel dijak Bruno Šonc. Podobnega mnenja je tudi dijakinja Zala Kač: »Gostje so nam svetovali, da se pri izbiri študija ne oziramo samo na to, kar je potrebno na trgu, ampak pomislimo tudi nase, se spomnimo, kaj imamo radi. V stvari, ki jo imaš res rad in se boš zanjo res potrudil, lahko uspeš v vsakem primeru. Zdi se mi dobro, da smo imeli dijaki možnost spoznati ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, saj smo se lahko od njih marsikaj naučili.« Na dogodku so si lahko prisotni dijaki in gostje v živo ogledali tudi laserski gravirnik, ki sta ga izdelala mlada dijaka Marko Hrovat in Gašper Polak Rožič. Predstavila sta njun projekt in celoten proces izdelave gravirnika s H-bot kinematiko ter tudi že podala predloge za izboljšave izdelka.

Namen dogodka je bila predstavitev poklicev prihodnosti in priložnosti, ki se odpirajo, okrepiti privlačnost tehničnih poklicev in zaposlovalcev ter prikazati, kako se bo razvijalo zaposlovanje v prihodnosti.

��

Kaj je recimo dobro vprašati?

»Če se odločajo za strokovni program, je gotovo smiselno preveriti, kateri moduli so v njem, kje se izvaja praksa, kolikšen del prakse lahko opravijo na šoli, dobro je vprašati, od kdaj do kdaj poteka pouk, kakšne so možnosti prehoda v druge programe, kakšna je razlika med triletnim

Dr. Karmen Mikek: »Sama bi si želela, da pri odločitvi za poklic in izobraževanje vloga staršev ne bi bila glavna.«

in štiriletnim programom, da ugotovijo, katera zahtevnost bi bila zanje primernejša. Če se odločajo med strokovnim in gimnazijskim izobraževanjem, je tudi dobro, da vedo čim več o tem, v čem je razlika. Vprašati in zvedeti je treba čim več o tistem, kar bo pri končni odločitvi odtehtalo.«

Kaj naj jih vodi pri odločanju za poklic? »Najprej mi pade na misel srce. Naj jih vodi tisto, kar si želijo, kjer se čutijo, kjer se vidijo, razmislijo, kakšno delo bi radi opravljali, česa bi se radi naučili, in manj, kje bodo bolj in kje manj zaposljivi. Prav je, da greš v tisto srednjo šolo, ki te zanima, iščeš priložnosti, povezave, vzpostavljaš stike, da bo zaposlitev lažja. Četudi starši ali pa kdo drug rečejo, da s tem in tem poklicem pa ne bo zaposlitve. Kaj pa, če boš ravno ti tisti, ki boš eden najbolj uspešnih na področju, ki si ga izbral?«

Poklicno odločanje je proces. Ni enkratna aktivnost. Odločitev ne nastane z danes na jutri. »S tem rasteš. To te spremlja. Največ težav imajo tisti, ki ne vedo, kaj jih zanima, ali pa imajo precej razpršen interes. Z nasveti, kako ga poiskati, kako ga izluščiti in ga vpeti v izobraževanje, jim pomagajo svetovalni delavci že v osnovni šoli. Morda ga najdejo v hobiju, iz katerega lahko nastane zaposlitev? Izhajati je treba iz tega, kaj te zanima, upoštevati, koliko si motiviran za šolsko delo. Si bolj za osvajanje teoretičnega znanja ali pa si bolj praktik?«

Kaj pa dosežen učni uspeh? »Tudi. Čeprav včasih kdo z nekoliko nižjim uspehom in z veliko motivacije in želje zmore tudi zahtevnejšo raven.«

Kdo naj se odloča – starši ali otrok? »Starši imajo veliko vlogo v procesu odločanja. Zelo je pomembno, da ga podpirajo in spodbujajo v njihovih željah. Sama bi si želela, da pri odločitvi za poklic in izobraževanje njihova vloga ne bi bila glavna. Gre za prevzemanje odgovornosti, za spodbujanje k temu, da so sami odgovorni za svojo izobrazbo in šolsko delo. To bo dobra popotnica za vse ostale stvari v življenju.« ��

Glasbo ustvarja, posluša pa tišino

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor o življenju glasbenikov, pomenu kulture in lokalnih razmerah v kulturno-umetniškem udejstvovanju povabili pozavnista in dirigenta Mirana Šumečnika

Tina Felicijan

Mislil je, da bo rudar. Vzporedno s šolo za rudarskega tehnika pa je obiskoval srednjo glasbeno šolo. Šele ko mu je profesor predlagal sprejemne izpite za glasbeno akademijo in jih je opravil, je njegova pot skrenila drugam. Zdaj je v prvi vrsti učitelj na velenjski glasbeni šoli. Na nižji stopnji poučuje vsa trobila, na srednji stopnji pozavno. Je vodja in dirigent Simfoničnega orkestra Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje ter šolskega trobilnega ansambla in trobilnega kvarteta, prav tako pa Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj in njihovega Okteta Zarja ter Pihalne godbe Moravče. Tako se predstavi Miran Šumečnik, ki je glasbi posvetil že otroštvo, polno igranja in prepevanja z bratom, sestro in očetom. Njegovi današnji multipraktičnosti pri izobraževalnem poslanstvu in delovanju v ljubiteljski kulturi pa botruje celo življenje glasbenega udejstvovanja. Rezultat tega so številni uspešni koncerti in drugi nastopi njegovih varovancev, tako solistov kot orkestrov, ki dobivajo najvišja priznanja na državni ravni. Da je orkester Zarja ponesel v sam vrh slovenskega godbeništva, ne pove sam. Povedo drugi, predvsem pa dosežki sami.

Glasba od jutra do večera

Nekateri glasbeniki se bolj osredotočijo na svoj instrument. Miran Šumečnik sicer rad igra pozavno, a ga zanima še kaj drugega. Denimo dirigiranje. »V veliko veselje mi je delati s skupino ljudi, saj lahko ustvarimo veliko več kot le en instrument. Je pa ogromno glasbenikov, ki se z glasbo ukvarjajo zelo na široko,« odgovori na vprašanje, ali je njegovo raznoliko in obsežno glasbeno udejstvovanje bolj izjema ali za glasbenike kar pravilo. Kulturno-umetniški ustvarjalci namreč pogosto opozarjajo, da ❱ »Ko delam z učenci, s kvartetom ali z orkestrom, izhajam iz sebe, nikoli se ne delam, da sem nekdo drug, potrudim se za vsakega posebej in mislim, da se to vedno prime.«

in doda, da je glasba zanj bila le razvedrilni hobi, odkar se z njo ukvarja profesionalno, pa preživlja tudi težke trenutke. »Poznam veliko kolegov, ki izgorijo v želji po popolnosti. Tudi sam sem se že približal temu. Vsak dan se borimo s tem, da cele dneve delamo eno in iste stvari, kar ni enostavno, čeprav jih imamo zelo radi.« Si kdaj želi, da bi glasba ponovno bila le hobi? »Pomislim kdaj na to. A mislim, da poti nazaj ni.« In po tej poti naprej gre cela dru

si le s tem težko režejo dovolj debel kos kruha. »Sam zagotovo ne delam toliko zaradi tega kosa kruha, ampak me v to nekaj žene. Vse to enostavno rad počnem, rad sodelujem z ljudmi, sploh z mladimi, saj ustvarimo ogromno lepega. Seveda je potrebno tudi nekako preživeti. Je pa glasba kar težek kruh. Od jutra do večera si v glasbi, da se lahko z njo preživljaš, medtem ko ljudje mislijo, da je glasba za nas le hobi,« pove žina – glasbenica je soproga, glasbeno se izobražujeta oba otroka. Dela z znanjem in sočutjem

Ima izostren čut za pedagoško delo. Staršem je hvaležen za privzgojen red, disciplino, sočutje do ljudi. Nikoli nikogar ne podcenjuje. Spoštuje druge glasbenike. Ta človeška plat je tista, s katero pri»Kultura je tako širok pojem, da ga je težko zajeti z nekaj besedami. Sam o njej bolj malo razmišljam. Jo kar ustvarjam.« Kultura je odveč? Kulturniki so nebodigatreba? »Z leti se naposlušaš marsičesa in dobiš trdo kožo. Ampak vsak človek na tem svetu potrebuje kulturo. Tudi če jo zanika, gotovo posluša glasbo, bere, gleda filme ali pa je preprosto del družbe. Ljudem kultura zavedno ali nezavedno spreminja življenje. Ljudje jo potrebujejo za duhovno rast in razvoj, pa tudi za sprostitev. Včasih so se me obreganja ob kulturnike dotaknila, zadnje čase pa tega ne spremljam več. Pa to verjetno ni prav. Slovenci prehitro popustimo. Mogoče bi morali kulturniki stopiti skupaj in glasno povedati, kaj pomenimo za družbo.« ❱ »Šaleška lokalna skupnost veliko da na glasbeno udejstvovanje. Slovenski pihalni orkestri, denimo, tako napredujejo po kakovosti, da sploh ne vem, kam to vodi.«

Kam sega Šaleška dolina po kakovosti glasbenega ustvarjanja? »Glede na število prebivalcev zelo visoko. Ogromno naših glasbenikov študira. Veliko jih živi in dela v tujini. Ljubiteljskih glasbenikov, tako vokalistov kot instrumentalistov, imamo na stotine,« pravi Miran Šumečnik. Tudi občinstvo je številčno, dodaja, čeprav je omejeno predvsem na krog ljudi, ki jih tovrstna instrumentalna glasba zanima. Raznolik je tudi program, ki ne le zabava in sprostitev, ampak predstavlja tudi bolj resno in zahtevno glasbo. Po drugi strani so pogoji za glasbeno udejstvovanje v Šaleški dolini »nadevropski,« pravi sogovornik. »V Velenju, ki je pikica na svetovnem zemljevidu, imamo res izjemno glasbeno šolo z odličnimi pogoji za delo. V Šoštanju imamo novo glasbeno šolo s takšno godbeno sobo, da je v živo še nisem videl. Res lahko dobro delamo. Seveda pa vse to včasih ni dovolj. Sam imam ogromno idej, ki mi jih nikoli ne zmanjka, a smo pri izvedbi včasih omejeni. Radi bi naredili kaj bolj drznega, a je to velikokrat finančno nedosegljivo. Saj se to premika, ampak počasi. Želim si, da bi imeli glasbeniki še več podpore in posluha. Je pa tolikšnemu številu glasbenikov težko vedno ugoditi. Kar je morda celo prav. Če bi vedno dobili, karkoli bi si želeli, ne bi bili srečni. Moramo po čem hrepeneti.«

de pred orkester, kar ljudje dobro sprejemajo. »Pravijo, da na koncu ni tako važno, kaj dirigiram, ampak kaj povem in kako jih motiviram,« pravi. Kdaj bo to, kar dela z orkestrom, res dobro, enostavno začuti. »Na koncu več kot akademija šteje šola življenja. Najbolj pa se zanesem na svoja ušesa. Če slišim, da je dobro, potem je.«

Išče tišino

Vsaj štirikrat na teden stoji pred orkestrom. »To je ogromno zvoka,« nakaže, da ima v prostem času najraje tišino. Iskanje tišine je pravzaprav nadomestek za hobi, kakršen je bila prej glasba, pove v smehu. Sicer je vprašanje »kaj poslušaš?« zanj nemogoče. »Poslušam, kar v trenutku čutim,« postavi piko na to temo in hitro opravi z vprašanjem, kaj je zanj dobra glasba. Tista, ki je kakovostno ustvarjena in izvedena. Sicer pa spoštuje vsakogar, ki se postavi na oder in se potrudi po svojih najboljših močeh.

Kakovostne glasbe je ogromno

»Če govorim samo o pihalnih orkestrih, je to noro – v zadnjih letih so šli strmo navzgor.« To je po njegovi oceni predvsem posledica kakovostnega glasbenega šolstva. Sicer pa je mantra vsakega dobrega glasbenika vaja, vaja, vaja. Te ni nikoli konec. Tudi zato glasba ni lahka služba. Je pa zelo lepa, saj ljudem prinaša veselje. »Ko bi vedeli, koliko ljudem, ki ne morejo na koncert, pomeni, da jim pridemo zaigrat na dom … To so solze. Če glasba ne bi imela moči, jih ne bi bilo. Prav tako ne smeha. Zato bi dal glasbo v vsak dom. Ker je enostavno povedano emocija. Vsi smo čustvena bitja in vsekakor nas glasba izpolnjuje.«

��

Z ikonami in panjskimi končnicami izraža ljubezen do dveh domovin

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju bodo v soboto na slovenski kulturni praznik odprli razstavo panjskih končnic Alimpija Košarkoskega

PO ZIMI DIŠI NAJ VAS OČARAJO OMAMNI VONJI IN OKUSI ZIMSKIH JEDI

UŽIVAJTE V KULINARIČNEM DOŽIVETJU V VILI HERBERSTEIN

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – 8. februarja opoldne, na slovenski kulturni praznik, bodo v muzeju usnjarstva na Slovenskem odprli razstavo panjskih končnic Alimpije Košarkoskega iz Šoštanja.

Poslikane deščice, ki se bohotijo na sprednji strani čebeljih panjev, so Makedonca, ki je prišel v Slovenijo in si tukaj ustvaril družino, prevzele. »Zaljubil sem se vanje, ker veliko povedo o tukajšnjem človeku, njegovih navadah, običajih. Porisane deščice z

Srečala sva se v njegovem skromnem ateljeju, kjer ustvarja z veliko ljubeznijo do dveh domovin.

motivi iz vsakdanjega življenja so avtohtoni kulturni element Slovenije. Kaj vse je upodobljeno na njih!« mi razlaga, ko se srečava v njegovem preprostem, a bogatem ateljeju v stanovanjskem bloku, kjer ustvarja.

Večina njegovih panjskih končnic, več kot šestdeset jih je porisal, je reprodukcija znanih motivov. Za njimi je pogledoval po vsej Sloveniji, dodal pa jim je nekaj šoštanjskih, ki jih bo tudi videti na razstavi.

Košarkoski je širši javnosti bolj znan kot ikonopisec. Ikonopisje ga navdihuje, duhovno izpopolnjuje. S panjskimi končnicami pa nadgrajuje ljubezen do svojih dveh domovin.

��

VILA HERBERSTEIN Kopališka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T+386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com Wwww.vilaherberstein.si

Danes osrednje proslave ob prazniku

Velenje, Šoštanj – Bliža se slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. 8. februarja leta 1849 je namreč umrl naš največji pesnik France Prešeren. To je dan vseh tistih, ki skupaj ustvarjajo in predstavljajo slovensko kulturo, posredno pa tudi tistih, ki jo z veliko ali manj veliko žlico zajemajo. V mestni občini Velenje ter v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo praznik slovesno zaznamovali danes, v četrtek, 6. februarja. V Velenju se bo svečanost v kulturnem domu začela ob 18. uri, slavnostni govornik pa bo glavni in odgovorni urednik Ustanove Velenjska knjižna fundacija Ivo Stropnik. Program bodo pripravili učenci in učitelji osnovne šole Šalek. Osrednja svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku v Šoštanju se bo v tamkajšnjem kulturnem domu začela ob 19. uri. Slavnostni govornik bo Kajetan Čop, direktor Zavoda za kulturo

Šoštanj. Na proslavi se bo občinstvu predstavila Folklorna skupina Oglarji z gosti, učenci folklorne skupine Lepi kamen Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, Moški pevski zbor KUD Ravne in folklorna skupina Lintvar iz Šentjurja. V Šmartnem ob Paki bo osrednja proslava ob prazniku ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki. Organizator dogodka bo šmarška osnovna šola, gostje na proslavi pa bodo člani domačega moškega pevskega zbora Franca Klančnika in tamkajšnje folklorne skupine Oljka, trobilni ansambel velenjske glasbene šole ter Denis Trap. �� mkp, tp, tf

Prešerno na Prešernovo

Te dni bo kulturnega dogajanja še posebno veliko – Izpostavljamo nekaj najbolj zanimivih prireditev v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki

Jutri, 7. februarja, ob 17. uri bodo plesalci Plesnega studia N v Galeriji Velenje predstavili plesne miniature, s katerimi so minuli konec tedna nastopili na regijskem izboru za 28. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1. Pripravili so 12 plesnih miniatur, nastopilo pa je 15 članov. Obeta se razvajanje z gibi v ambientu svetlobe in senc, ki ga ustvarja razstave Milene Gregorčič Valovanja linij. Ogledate si jo lahko tudi na sam kulturni praznik, ko bo galerija odprta od 10. do 19. ure. Posebno pestro bo v soboto, 8. februarja. Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo na Velenjskem gradu odprli razstavo likovnih del, katerih osrednji motiv je Velenjski grad. Muzej Velenje namreč obeležuje 750. obletnico prve pisne omembe Velenjskega gradu in v znak jubileja napoveduje tematsko raznolike serije prireditev in drugih aktivnosti. Prva v seriji priložnostnih razstav bo prikazala enega najlepše ohranjenih renesančnih gradov na Slovenskem v različnih likovnih tehnikah. Razstavo, ki jo postavljajo v sodelovanju z Društvom šaleških likovnikov, bodo odprli ob 10.30. V soboto ob 18. uri se bo v Galeriji Velenje začela osrednja prireditev Festivala Velenje ob kulturnem prazniku. Obiskovalci bodo večer preživeli z literarnim komparativistom, esejistom, urednikom, pisateljem, scenaristom in dramaturgom Mitjem Čandrom. Beseda bo tekla o njegovem še svežem romanu Slepec in o kulturi nasploh. Gostila ga bo Uršula Menih Dokl. Kino Velenje v soboto vabi na več brezplačnih filmskih predstav. Ob 17.30 bodo vrteli najlepše slovenske animirane filme za najmlajše: Koyaa –Plešoče nogavice, Maček Muri –Sprehod, Gospod Filodendron in jablana, Podlasica, Princ Ki-Ki-Do: Balon in Kralj Matjaž. Ob 18.30 bo na sporedu slovenska drama Zgodbe iz kostanjevih gozdov –slovenski film leta, ki je na lanskem festivalu slovenskega filma prejel 11 vesen, med drugim za najboljši celovečerni film, za najboljšo režijo in nagrado občinstva. Ob 20. uri pa še slovenski dokumentarni film o življenju zadnjih trinajstih prebivalcev hrvaškega otoka Biševo iOtotk. Šaleška društva, ki delujejo tako na gledališkem kot na literarnem, likovnem, glasbenem ali kakem drugem področju kulture, pa v nedeljo, 9. februarja, vabijo na Prešerni večer in klepet. Začel se bo ob 18. uri v mali dvorani velenjskega kulturnega doma. Gostitelja bosta Nejc Škorjanc in Emil Šterbenk, Francetu Prešernu, Franu Milčinskemu, Tonetu Partljiču, Ivanu Robu, Janezu Menartu, Jaroslavu Hašku, Janezu Svetokriškemu in drugim znanim pisateljem pa bo vprašanja zastavljal Nejc Slapnik. Obeta se večer satire, humorja in Butalcev, napovedujejo. Ob slovenskem kulturnem prazniku si bodo lahko obiskovalci v soboto, 8. februarja, med 10. in 17. uro brezplačno ogledali razstave na Velenjskem gradu, v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, bogato zbirko mineralov v Hiši mineralov v Starem Velenju ter Spominski center 1991. Na praznični dan se bodo s stojnicami na Velenjskem gradu predstavljali tudi lokalni ustvarjalci in rokodelci. V Šoštanju bo na praznični dan na voljo tudi brezplačen ogled Vile Mayer. Poleg današnje (6. februarja) proslave ob kulturnem prazniku so v Šmartnem ob Paki pripravili še več drugih dogodkov, posvečenih prazniku. Tako bodo na sam praznični dan, v soboto, 8. februarja, pripravili pohod s priložnostnim kulturnim programom člani Športno-rekreacijskega društva Gavce - Veliki Vrh. Pohod bodo začeli ob 8. uri pri tamkajšnjem športnem centru, sklenila pa ga bodo ob 13. uri na vinotoču v Slatinah, kjer bo pohodnike čakal tudi topel obrok. Že vrsto let organizirajo na slovenski kulturni praznik zimski pohod tudi člani kulturnega društva Gorenje. Začetek pohoda bo ob 10. uri izpred tamkajšnjega kulturnega doma. Člani Gledališča pod kozolcem Kulturnega društva Šmartno ob Paki pa bodo v soboto pripravili Gledališki večer. Tokrat so v goste povabili člane Kulturnega društva bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi. Ti se bodo na odrskih deskah šmarškega kulturnega doma predstavili z igro Partnerska poroka, avtorja Toneta Partljiča. Začetek predstave bo ob 19.30.

�� tf, mkp, tp

Mesec kulture v Zgornji Savinjski dolini

Letos kar 35 prireditev – Najvišje priznanje območne izpostave Veri Kumprej in Vinku Jeraju

Tatjana Podgoršek

V Zgornji Savinjski dolini že tradicionalno zaznamujejo slovenski kulturni praznik z Mesecem kulture. Letošnji bo že 44. »Zgornja Savinjska dolina lahko veliko pokaže in to bo v prihodnjih tednih tudi storila,« pravi vodja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje Simona Zadravec: Gre za sklop 35 kulturnih prireditev, ki se bodo odvijale v vseh sedmih občinah doline. Med njimi so različne gledališke predstave zgornjesavinjskih gledaliških skupin (teh bo letos nekoliko manj kot v primerjavi z minulimi leti), literarni, pevski, plesni, likovni in drugi dogodki. Nekaj prireditev se je že zvrstilo, zadnja bo na sporedu v soboto, 7. marca. Otvoritvena slovesnost in medobčinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku bo tudi tokrat na predvečer praznika (jutri, v petek) ob 18. uri v dvorani Zadružnega doma v Solčavi. Na njej bodo med drugim podelili nekaterim zgornjesavinjskim kulturnim ustvarjalcem priznanja. Najvišje –priznanje Sveta območne izpostave –bosta prejela Vera Kumprej (za življenjsko delo) ter Vinko Jeraj. Dobitniki priznanja Sveta območne izpostave za posebne dosežke v letu 2019 bodo: lutkovna skupina Osnovne šole Ljubno ob Savinji, otroški pevski zbor Osnovne šole Nazarje, Gmajnice –sestri Apšner, Ljudski pevci iz Luč in Marjana Rihter, srebrno jubilejno priznanje sklada bo prejelo Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Gal, prejemniki jubilejnega priznanja območne izpostave pa bodo: Solčavski fantje, Perice, mešani pevski zbor Društva upokojencev Mozirje ter Barbara Vajdl.

��

Tanartaboljša pot

Bojan Pavšek

Silvestrskih konfetov ter balkonskih led ekshibicij je konec. Peripetije, datirane z letnico 2019, so že odšle v anale. Pomembnosti so se arhivirale, mlatenja praznih slam pa ostajajo le še bledikast spomin, ki tone v cone trivialne preteklosti. Numerološko naj bi bilo dvatisočdvajseto leto leto nihanj in posledično iskanja ravnovesja. Po konceptu jin-janga se vsi pojavi in stanja, ki obstajajo, v ciklični spremembi preobražajo v svoja nasprotja. Ker pri tem ena polarnost ustvarja drugo –svojo komplementarno podobo, imajo vsi pojavi v sebi kal nasprotnih stanj. Tudi Dolina bo letos na veliki preizkušnji, da ohrani zdravo ravnovesje. Razmišljanje o tem je tik pred slovesom starega leta že spodbudila izdaja romana Mesto na vodi. V njem pronicljivi pisatelj Peter Rezman na jezikovno sočen način odstira futuristično interpretacijo usode doline, začenši v bližnji preteklosti pa vse do leta 2060. V prihodnost nas vodi preko vrelišč, katerih netivo konstantno razpihujejo industrijsko-politični scenariji. V zgodbi kratke slamice povečini vleče delavsko ljudstvo, ki nevede sodeluje pri zatonu mesta/doline. Zaslepljeni z varnim sedanjikom živijo v ritmu mesta. Tako kot to, tudi zunaj knjige, počnemo že leta. Kavica na trgu, z lokalcem na britof, malo na plažo, malo na Koželj, peš na grad, s kolesom na sladoled, koncert tu, razstava tam … A včasih nas strele iz jasnega vseeno soočijo z opaznimi odkloni v kotlinskem ustroju. Poglejmo na primer premogovnik. Težkoindustrialec, ki v takšnem stanju, kot smo ga bili vajeni desetletja, jemlje gotovo slovo. Nekoč ponos doline sedaj postopa na negativni strani ekonomične računice. Če je bilo še pred kratkim o zapiranju premogovnika govoriti bogokletno, je dandanes popularno. In smiselno žuganje iz Bruslja glede razogljičenja družbe povzroča še dodaten pritisk nanj ter na njegovega edinega konzumenta. Včasih zna biti tak pristop celo pozitiven. Stimulira namreč hormone, ki nam pomagajo hitreje izbrati prave inspiracije in z njimi tlakovati poti do rešitve. Uspešnost tovrstnega pristopa je občutno višja v okoljih, spočetih skozi družbeno zavest, ki izhaja iz pristnosti, empatije ter zdravega in stimulativnega življenjskega prostora. Rezman nam s pretkanim krmarjenjem odnosov med namišljenimi lokalnimi veljaki in njihovimi družinami slika tempo in načine modeliranja gospodarske vizije doline. Pri tem privlačnost žvenketa denarja igra vse prej kot zanemarljivo vlogo. Odločevalske situacije imajo pospešen zakulisni ritem, ki pa ga klasičen vsakdan ostalih občanov sploh ne zaznava. Soočimo se torej z dvema vzporednima svetovoma, ki naj ne bi nikoli trčila skupaj. Vendar vmes ponagajajo višje sile, ki njuni paraleli demolirajo. Pohlep in nekritično obvladovanje položaja sta zagotovo med njimi. In na tem mestu nas pisec po spletu okoliščin, ki so pobegnile nadzoru, popelje v nekakšno kontrolirano maloro. V sistem družbene, lokacijske in tehnološke ureditve, ki za svoje bivanje in delovanje uporablja predvsem dva ambienta, bivalni ponton na Velenjskem jezeru ter Termoelektrarno Šoštanj kot energetski krematorij. Ob podpori visoke tehnologije se skozi monotonijo bivanja ohranja zmožnost (samo) nadzora prebivalcev. A dlje časa nadzorovan človek se v takšni vlogi počuti vse manj prijetno. Zato se preda ali pa nagonsko ubere tvegane poti za izhod. V Mestu na vodi spremljamo pobeg osrednjega lika Jurija, ki se iz omejene urbanosti poda v njemu popolnoma neznano, prejšnjo resničnost. Stran od pohabljenih okolij. Stran od avtomatizma in presežkov tehnologije. Glede na trenutne dolinske aktivnosti povzroča Rezmanova literarna projekcija pošteno kurjo polt. Veliko špekulativnih akcij in reakcij je tako blizu aktualnim resnicam, da zahtevajo globok vdih in premislek, po kateri poti jo dejansko ubrati v prihodnost. Neangažiranost občanov in radikalne poteze gospodarsko-političnih frakcij sta po mojem dva odklona, ki najdeta vzporednice že v plehkih ponarodelih glasbenih stvaritvah 1 . Tretja smer bo tudi v našem primeru mogoče tanartaboljša. Kam nas bo vodila, je odvisno od potez, ki jih bomo vlekli ali pomagali vleči. Pri tem mora spoštovanje narave postati absolutna vrednota in hkrati vzvod za načrtovanje prihodnosti z novimi potenciali. Mogoče bi pa tako po tretji poti le šlo?

�� 1 Pop Design: Ne bom ti lagal (začetek druge kitice: Vedno na koncu sta dve poti, izbereš pa tisto, ki je ni.)

Ponedeljkovi popoldnevi so športno obarvani Radijski in časopisni MOZAIK

Gostitelj ponedeljkovih popoldnevov in seveda tudi voditelj oddaje Ponedeljkov šport je Igor Kukovec, ki vedno izvrta kakšno zanimivost.

Športu namenjamo na Radiu Velenje veliko pozornosti, saj redno spremljamo naše lokalne pa tudi državne športnike v informativnih oddajah, namenjamo pa jim tudi dve dopoldanski oddaji, ob ponedeljkih zjutraj ob 8. uri, ko povzamemo dogajanje preko vikenda, ob petkih, prav tako ob 8. uri pa napovemo, kaj se bo zanimivega dogajalo. Še posebej skrbno spremljamo seveda naša oba »prvoligaša« Rudar in Rokometni klub Gorenje. Za reportaže z njunih tekem skrbi novinar Stane Vovk, za preostale prispevke pa Mitja Čretnik in Igor Kukovec pa seveda tudi vsi ostali moderatorji, ki med tednom redno spremljajo tudi dogajanje na športnem področju in ga skušajo kar najhitreje prenesti med poslušalce.

Šport pa celovito obdelamo ob ponedeljkih popoldne, v naši oddaji Ponedeljkov šport na Radiu Velenje. Poleg tedenskega pregleda, gostimo tudi športne klube. Več kot 50 se jih združuje tukajšnjo športno zvezo, tako da je zanimivosti vedno dovolj. Seveda pa je bila v lanskem letu naša najpogostejša gostja (poleg rokometašev in nogometašev) naša rojakinja, športna plezalka in svetovna prvakinja Janja Garnbret. Upamo, da bo uspešna tudi letos in da se ji bo pridružilo še veliko tukajšnjih mladih športnikov.

�� mz

GLASBENE novice

Slovenija v prvem polfinalu letošnje Evrovizije

V nizozemskem Rotterdamu, prizorišču letošnjega tekmovanja za pesem Evrovizije, so z žrebom določili države za oba polfinalna večera. Slovenija se je glede na izid uvrstila v prvo polovico prvega polfinala, ki bo 12. maja. Kdo jo bo zastopal, bo znano 22. februarja na izboru Ema 2020. V prvem polfinalnem večeru bodo tekmovale še Severna Makedonija, Belorusija, Litva, Švedska, Avstralija, Irska, Rusija,

Norveška, Ciper, Hrvaška, Azerbajdžan, Malta, Izrael, Ukrajina, Romunija in Belgija. Drugi polfinale bo14. maja, iz vsakega predvečera pa se bo deset izvajalcev uvrstilo v glavni večer 16. maja, v katerem je že šest držav: Nemčija, Italija, Francija, Španija in Velika Britanija kot velika peterica, ter Nizozemska, ki je s pevcem Duncanom Laurenceom zmagala na lanskem tekmovanju v Tel Avivu.

Josipa Lisac bo prejela porina za življenjsko delo

Priznana pevka Josipa Lisac ter skladatelj in dirigent Tomislav Uhlik sta letošnja dobitnika hrvaške glasbene nagrade porin za življenjsko delo, je sporočil upravni odbor za nagrado. Josipa Lisac (70) je na glasbeni sceni že več kot pol stoletja in je doslej prejela 22 nagrad porin v različnih kategorijah. Njen glasbeni izraz zaznamujejo različni glasbeni slogi, izstopa pa zaradi specifične barve glasu, izjemnih interpretacij kot tudi zaradi izdelane odrske podobe, piše v utemeljitvi letošnjih nagrad za življenjsko delo. 27. podelitev porinov bo konec marca na Reki.

Justin Bieber z novim albumom in turnejo

Po več kot štirih letih čakanja bo 14. februarja, prav na valentinovo, izšel peti studijski album

Justina Bieberja, ki nosi naslov Changes. Po štirih letih glasbenega premora kanadskega zvezdnika letos čaka naporno leto. Konec januarja je izšel njegov najnovejši singel Get me, v katerem se mu je pridružila ameriška pevka Kehlani, ki bo poleg Jadna Smitha tudi posebna gostja Bieberjeve 45-dnevne severnoameriške turneje. Ta se bo začela

14. maja v Seattlu in končala 26. septembra v New Jerseyju. Zadnji Bieberjev album (Purpose) je izšel leta 2015.

Manca in Erosi na skupno turnejo

Manca Špik in člani glasbene skupine Erosi se pripravljajo na skupno turnejo po Sloveniji. Začeli jo bodo prav na valentinovo in bo obsegala šestnajst koncertnih večerov, ki so jih po

šesto leto delovanja, medtem ko je Manca na glasbeni sceni že celih petnajst let.

Elon Musk poskuša tudi v glasbi

Uspešen poslovnež in prvi mož Tesle Elon Musk se je, kot kaže, lotil tudi glasbe. 48-letnik si je za potrebe glasbene kariere nadel umetniško ime E“D”M, pod katerim je objavil že dve pesmi. Po prvem singlu RIP Harambe

imenovali Mediteranski večer. Na nekaterih nastopih se jim bo kot poseben gost pridružil tudi priljubljeni hrvaški pevec Marko Škugor, znan tudi po sodelovanju z Luko Basijem. Manca Špik sicer z Erosi sodeluje že tretje leto, najbolj znan plod tega sodelovanja pa je skupna skladba Bela barka, ki so jo posneli lani. Erosi sicer letos obeležujejo je konec januarja izšel še njegov drugi Don’t Doubt Ur Vibe, ki ga je objavil na svojem profilu Soundcloud. Kot je zapisal, je besedilo napisal sam in za pesem tudi posnel vokale. Morda je Muska je za njegovo glasbeno ustvarjanje navdušila njegova partnerica, kanadska pop pevka Grimes, s katereo sta par od maja 2018.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. JELENA ROZGA – Sveto pismo 2. NINO OŠLAK – A si za to 3. SHAKIRA & AA – Me gusta

Ali je ljubezen zares dovolj, je vprašanje in sporočilo, ki ga nosi nova pesem Jelene Rozge z naslovom Sveto pismo, nad katero bodo navdušeni predvsem ljubitelji njenih balad. Avtorja skladbe sta Tonči in Vjekoslava Huljić, videospot zanjo pa so posneli v čudovitem okolju Dubrovnika.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Spev – Zate bi dal 2. Ansambel Murni – Murn je taka žvat 3. Ansambel Naveza – Če želiš 4. Ansambel Viharnik – Ko v jutranjem soncu 5. Ansambel Jodel express – Našla si z drugim srečo 6. Ansambel Tik Tak – Dovolj je dni v življenju 7. Ansambel Vražji muzikanti – Ne zanikaj 8. Prifarski muzikanti – Takrat 9. Ansambel Lenarti – Ostani še minuto 10. Ansambel Poskok – Iskrena ljubezen www.radiovelenje.com

zelo NA KRATKO

DENIS TRAP Denis Trap je mlad, 17-letni pevec in glasbenik iz Skornega pri Šoštanju. Petja se uči pri Ireni Vrčkovnik in nastopa v muzikalu Vasi mojega dekleta. Lani je zmagal na pevskem festivalu Slovenska nota v Hratsniku in za nagrado prejel snemanje pesmi Noč in dan, ki jo je napisal Alex Volasko. Decembra lani je skladba izšla pri založbi Menart. BALLADERO Dominik Bagola, bolj znan kot Balladero, z novo skladbo Ponesi me pluje proti tretjemu albumu, ki bo nasledil plošči Club Deuce in Perfect You. Nova skladba je pravzaprav predelava skladbe This Grace, ene od desetih skladb z njegovega albuma Perfect You iz leta 2016. TONI PETROVIČ Tonija Petroviča smo pred leti spoznali v šovu X Factor, ko je postal član takrat ene najbolj priljubljenih fantovskih skupin In & Out. Po razpadu skupine je nekaj časa še glasbeno deloval, potem pa za nekaj časa poniknil. Zdaj se vrača s svojim prvim EP-jem Sebe iščem, na katerem so štiri nove pesmi. Izid albuma napoveduje naslovna skladba. WERNER Werner je objavil videospot za svojo uspešnico Kada voli srce južnjačko. Spot je nastal v Sloveniji in na Hrvaškem, v njem pa je moč videti tudi 12.000 Wernerjevih oboževalcev na koncertu v Stožicah, ki so iz vseh grl prepevali refren njegove uspešnice. Skladba je izšla na albumu Lom. LAČNI FRANZ Prvi single novega albuma skupine Lačni Franz z naslovom Tu smo – vaši smo! je že skoraj ponarodela skladba Naša draga Lidija. Skladba je v luči ponovnega obujanja ideje o obveznem služenju vojaškega roka spet aktualna. Skupina bo novi album promocijsko predstavila v začetku aprila.