05 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

SA-Ĺ A ima talent!

Dijaki Ĺ olskega Centra Velenje so v sodelovanju s projektom InĹženirke in inĹženirji bomo!, in podjetjem BSH HiĹĄni aparati Nazarje dokazali, da za dobrim zasluĹžkom ni treba Ä?ez mejo Velenje – Gostili so 10 podjetnikov, menedĹžerjev, inĹženirjev, start-upovcev in drugih uspeĹĄnih posameznikov, med njimi tudi dve letoĹĄnji nominiranki za InĹženirko leta 2019 Katjo PopoviÄ? iz Gorenja Orodjarne in Mio Lesjak iz podjetja BSH HiĹĄni aparati Nazarje. VeÄ? kot 130 dijakom drugih, tretjih in Ä?etrtih letnikov so sogovorniki pomagali odgovoriti na vpraĹĄanja o izbiri ĹĄtudijske in poklicne poti. Predvsem ob zavedanju, da med 30 in 80 odstotki poklicev ĹĄe ni izumljenih, nekateri pa izginjajo.

Direktor Ĺ olskega centra Velenje Janko PogorelÄ?nik je poudaril, da je odloÄ?anje za nadaljnjo poklicno oziroma karierno pot teĹžka, sploh v danaĹĄnjih Ä?asih: ÂťZ dogodkom Ĺželimo mladim pomagati, da razreĹĄijo dileme, ki jih pestijo, in pomagamo odgovoriti na premnoga vpraĹĄanja ter jim olajĹĄati odloÄ?anje.ÂŤ ÂťNajprej je treba spoznati sebe, kaj te oblikuje, kaj te motivira, v Ä?em si dober in kaj te navdihuje.

Z znanjem o sebi pa se je treba umestiti v ĹĄirĹĄe okolje. Tako bodo

prave odloÄ?itve priĹĄle same po sebi. Morebiti pa bo Ä?ez 10 let kdo od prisotnih dijakov sedel v vrsti kot gost,ÂŤ je poudaril BoĹĄtjan Gorjup, direktor podjetja BSH HiĹĄni aparati Nazarje in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

V regiji bo najveÄ? potreb po energetikih, strojnikih in mehatronikih

Mag. Franci Kotnik, direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, je povedal, da v zbornici namenjajo veliko pozornosti poklicem prihodnosti in razvoju regije. Izdelali so podrobno analizo in ugotavljajo, da bo v prihodnjih desetih, dvajsetih letih najveÄ? potreb v energetiki, strojniĹĄtvu, mehatroniki, elektrotehniki in elektroniki ter raÄ?unalniĹĄtvu.

Moderatorka dogodka UrĹĄula Menih Dokl, predstavnica projekta InĹženirke in inĹženirji bomo!, pa je dijakom poloĹžila na srce, naj se pri izbiri ĹĄtudija osredotoÄ?ajo na tri kljuÄ?na vpra-

ĹĄanja: kaj rad delam, kaj okolje potrebuje in v Ä?em sem dober.

Presek odgovorov naj bo njihovo vodilo pri odloÄ?anju. Hkrati pa jih je hudomuĹĄno s pomoÄ?jo orodja kvIZUM spomnila, kdo bo v prihodnosti imel kljuÄ?en vpliv na njihovo ustvarjalnost. ÂťSeveda dijaki sami. Vsak zase mora verjeti, da bo spreminjal svet na bolje,ÂŤ je izpostavila Menih Doklova.

Kaj boĹĄ, ko boĹĄ velik?

Velenje – DevetoĹĄolci se sooÄ?ajo s prvo veliko odloÄ?itvijo v svojem Ĺživljenju, dijaki zakljuÄ?nih letnikov srednjih ĹĄol so morda pred eno najpomembnejĹĄih prelomnic v Ĺživljenju. OdloÄ?ajo se za poklic.

Poklicno odloÄ?anje je proces.

Ni enkratna odloÄ?itev. Se spomnite vpraĹĄanj, ki so bila pogosta, ko si bil ĹĄe majhen. Kaj boĹĄ, ko boĹĄ velik? Odgovori pa obiÄ?ajno – gasilec, nogometaĹĄ (poklicni, seveda), frizerka, zdravnica ‌

Pri redkih je bil odgovor potem, ko se je bilo treba odloÄ?iti za poklic, enak. Pred informativnimi dnevi, ki bodo sredi februarja, smo se o tem, kako se odloÄ?ati in odloÄ?iti, pogovarjali s ĹĄolsko svetovalko na Ĺ olskem centru Velenje, socialno pedagoginjo dr. Karmen Mikek.

Veliko o vsem tistem, kar je povezano z odloÄ?itvijo za poklic, devetoĹĄolci Ĺže vedo. ÂťVÄ?asih se spraĹĄujemo, kdo naj jim ĹĄe kaj pove, da ne bo informacij preveÄ?, da bi bile te prave

Po uvodnem delu so se dijaki v manjĹĄih skupinah pogovarjali z vsakim gostom posebej. Tako so imeli priloĹžnost, da iz prve roke prisluhnejo tistim, ki so skozi proces odloÄ?anja Ĺže ĹĄli. Se od njih uÄ?ijo, prevzemajo pozitivno energijo, z njimi poklepetajo o

Ĺživljenje na ĹĄoli. ObiÄ?ajno je to za devetoĹĄolce najbolj pristna informacija.

Poklicno odloÄ?anje je proces, ni enkratna odloÄ?itev – NajveÄ? teĹžav imajo tisti, ki ne vedo, kaj jih zanima, ali pa imajo razprĹĄen interes Milena KrstiÄ? – Planinc

TakĹĄni dogodki so poglavitnega pomena za mlade

in odloÄ?itev Ä?im laĹžja. Pri tem se usklajujemo z osnovnoĹĄolskimi svetovalnimi delavkami.ÂŤ

Na ĹĄolah po Sloveniji bo informativnih dnevov ogromno. Kaj naj jih vodi pri tem, na katerega iti? ÂťSmiselno je razmisliti o tem, v katerem programu bi se Ĺželeli izobraĹževati in kateri poklic si Ĺželijo opravljati. ÄŒe jih zanima program, za katerega izobraĹžujejo v njihovem kraju, svetujemo, da gredo naprej tja. Lahko gredo

Veliko bodo izvedeli na informativnih dnevih. ÂťTi jim bodo poÂťIzhajati je treba iz tega, kaj nudili najveÄ? odgote zanima, upoĹĄtevati, koliko vorov na vpraĹĄanja, ki se jim porajajo, si motiviran za ĹĄolsko delo. Si in to neposredno bolj za usvajanje teoretiÄ?nega na ĹĄolah od uÄ?iteznanja ali pa si bolj praktik?ÂŤ ljev, svetovalnih delavcev, ravnateljev in dijakov. Slednji jim lahko veliko na veÄ? informativnih dnevov, se povedo o tem, kakĹĄno je delo in seznanijo z veÄ? programi in primerjajo. Organizirani so v treh terminih, petek dopoldan in popoldan ter v soboto dopoldan.ÂŤ

â?ą

dan i n v i t a m r Info 14. 2. in 15. 2. 2020

Prihajajo devetoĹĄolci na informativne dneve s starĹĄi ali sami? ÂťVeÄ?inoma s starĹĄi, zadnja leta pa tudi sami, v druĹžbi soĹĄolcev, prijateljev. Pridejo pa Ĺže tudi osmoĹĄolci, ki izkoristijo petek popoldan in soboto dopoldan. Razkazali jim bomo ĹĄolske prostore, predstavili programe, predmetnike, naÄ?in poteka pouka, obĹĄolske in interesne dejavnosti, Ä?e jih zanima strokovno izo­braĹževanje, tudi moĹžnosti, kje lahko opravljajo prakso, v katere projekte se lahko vkljuÄ?ijo, in jih spodbujali, da sami vpraĹĄajo tisto, kar jih zanima. Ni jim treba biti nerodno. Ker pa opaĹžamo, da jim to velikokrat je, skuĹĄamo z bolj osebnim pristopom priti do njih, do vsakega posebej, ga vpraĹĄati, kaj ga zanima, o Ä?em se odloÄ?a ‌

dobrih in nekoliko manj dobrih izkuĹĄnjah ter kako se z njimi spopadati. Gosti, ki so delili svoje znanje in izkuĹĄnje, so bili: Anja Remic (Agilcon), Barbara StraĹĄek Mirnik (KLS Ljubno), BoĹĄtjan Gorjup (BSH HiĹĄni aparati), Emil Ĺ terbenk, ekolog, igralec in politik, Filip PleĹĄnik, ĹĄtudent Fakultete za strojniĹĄtvo Univerze v Ljubljani, Jure MiklavÄ?iÄ?, ĹĄtudent strojniĹĄtva, ĹĄtipendist

Kaj je recimo dobro vpraĹĄati? ÂťÄŒe se odloÄ?ajo za strokovni program, je gotovo smiselno preveriti, kateri moduli so v njem, kje se izvaja praksa, kolikĹĄen del prakse lahko opravijo na ĹĄoli, dobro je vpraĹĄati, od kdaj do kdaj poteka pouk, kakĹĄne so moĹžnosti prehoda v druge programe, kakĹĄna je razlika med triletnim

Dr. Karmen Mikek: ÂťSama bi si Ĺželela, da pri odloÄ?itvi za poklic in izobraĹževanje vloga starĹĄev ne bi bila glavna.ÂŤ

in ĹĄtiriletnim programom, da ugotovijo, katera zahtevnost bi bila zanje primernejĹĄa. ÄŒe se odloÄ?ajo med strokovnim in gimnazijskim izobraĹževanjem, je tudi dobro, da vedo Ä?im veÄ? o tem, v Ä?em je razlika. VpraĹĄati in zvedeti je treba Ä?im veÄ? o tistem, kar bo pri konÄ?ni odloÄ?itvi odtehtalo.ÂŤ Kaj naj jih vodi pri odloÄ?anju za poklic? ÂťNajprej mi pade na misel srce.

Naj jih vodi tisto, kar si Ĺželijo, kjer se Ä?utijo, kjer se vidijo, razmislijo, kakĹĄno delo bi radi opravljali, Ä?esa bi se radi nauÄ?ili, in manj, kje bodo bolj in kje manj

6. februarja 2020 v podjetju BSH HiĹĄni aparati, Katja PopoviÄ? in Gal PotrÄ? Pajk iz podjetja Gorenje Orodjarna, Laura KlanÄ?nik (Do it Agile s. p.), UroĹĄ Kuzman, matematik in stand-up komik. ÂťDogodek je bil vsekakor edinstveno zaznamovan. TakĹĄna realizacija je poglavitnega pomena za mlade, ko govorimo o nadaljnjih usmeritvah ter prihodnosti,ÂŤ je vtise po dogodku povzel dijak Bruno Ĺ onc. Podobnega mnenja je tudi dijakinja Zala KaÄ?: ÂťGostje so nam svetovali, da se pri izbiri ĹĄtudija ne oziramo samo na to, kar je potrebno na trgu, ampak pomislimo tudi nase, se spomnimo, kaj imamo radi. V stvari, ki jo imaĹĄ res rad in se boĹĄ zanjo res potrudil, lahko uspeĹĄ v vsakem primeru. Zdi se mi dobro, da smo imeli dijaki moĹžnost spoznati ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, saj smo se lahko od njih marsikaj nauÄ?ili.ÂŤ Na dogodku so si lahko prisotni dijaki in gostje v Ĺživo ogledali tudi laserski gravirnik, ki sta ga izdelala mlada dijaka Marko Hrovat in GaĹĄper Polak RoĹžiÄ?.

Predstavila sta njun projekt in celoten proces izdelave gravirnika s H-bot kinematiko ter tudi Ĺže podala predloge za izboljĹĄave izdelka.

Namen dogodka je bila predstavitev poklicev prihodnosti in priloĹžnosti, ki se odpirajo, okrepiti privlaÄ?nost tehniÄ?nih poklicev in zaposlovalcev ter prikazati, kako se bo razvijalo zaposlovanje v prihodnosti. đ&#x;”˛

zaposljivi. Prav je, da greĹĄ v tisto srednjo ĹĄolo, ki te zanima, iĹĄÄ?eĹĄ priloĹžnosti, povezave, vzpostavljaĹĄ stike, da bo zaposlitev laĹžja. ÄŒetudi starĹĄi ali pa kdo drug reÄ?ejo, da s tem in tem poklicem pa ne bo zaposlitve. Kaj pa, Ä?e boĹĄ ravno ti tisti, ki boĹĄ eden najbolj uspeĹĄnih na podroÄ?ju, ki si ga izbral?ÂŤ Poklicno odloÄ?anje je proces. Ni enkratna aktivnost. OdloÄ?itev ne nastane z danes na jutri. ÂťS tem rasteĹĄ. To te spremlja.

NajveÄ? teĹžav imajo tisti, ki ne vedo, kaj jih zanima, ali pa imajo precej razprĹĄen interes. Z nasveti, kako ga poiskati, kako ga izluĹĄÄ?iti in ga vpeti v izobraĹževanje, jim pomagajo svetovalni delavci Ĺže v osnovni ĹĄoli. Morda ga najdejo v hobiju, iz katerega lahko nastane zaposlitev? Izhajati je treba iz tega, kaj te zanima, upoĹĄtevati, koliko si motiviran za ĹĄolsko delo. Si bolj za osvajanje teoretiÄ?nega znanja ali pa si bolj praktik?ÂŤ Kaj pa doseĹžen uÄ?ni uspeh? ÂťTudi. ÄŒeprav vÄ?asih kdo z nekoliko niĹžjim uspehom in z veliko motivacije in Ĺželje zmore tudi zahtevnejĹĄo raven.ÂŤ Kdo naj se odloÄ?a – starĹĄi ali otrok? ÂťStarĹĄi imajo veliko vlogo v procesu odloÄ?anja. Zelo je pomembno, da ga podpirajo in spodbujajo v njihovih Ĺželjah.

Sama bi si Ĺželela, da pri odloÄ?itvi za poklic in izobraĹževanje njihova vloga ne bi bila glavna.

Gre za prevzemanje odgovornosti, za spodbujanje k temu, da so sami odgovorni za svojo izobrazbo in ĹĄolsko delo. To bo dobra popotnica za vse ostale stvari v đ&#x;”˛ Ĺživljenju.ÂŤ â€