05 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-5/6 °C), soboto (-3/5 °C) in nedeljo (-3/7 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 6. februarja 2020â€

ĹĄtevilka 5 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Kultura nas plemeniti

SoseĹžig - ĹĄaleĹĄka prihodnost? Ĺ oĹĄtanj, 4. februarja - Ĺ oĹĄtanjski kulturni dom je bil v torek, ko je v njem potekala okrogla miza Ĺ aleĹĄkega EKO gibanja z naslovom (so)SeĹžig – ĹĄaleĹĄka prihodnost?, nabito poln. Marsikdo, ki je Ĺželel biti prisoten, v dvorano ni mogel. OdloÄ?itve o tem, ali bodo v TeĹĄu skupaj z lignitom sploh zaÄ?eli soseĹžigati gorivo SRF, ĹĄe ni. Ta bo odvisna od

tega, kaj bodo pokazale analize, je bilo sliĹĄati, Ä?utiti pa ogromno nezaupanja med ljudmi, ker je tveganj preveÄ?, kot je dejala UrĹĄula Menih Dokl, ki je vodila okroglo mizo. Ĺ aleĹĄko EKO gibanje proti soseĹžigu ĹĄe vedno zbira podpise, imajo pa jih Ĺže veÄ? kot 2.200. đ&#x;”˛

mkp

Objekt Stari trg 11 pripravljajo na ruĹĄenje Obnova Starega Velenja se nadaljuje. Cesta skozi trg je zaprta za ves promet, ob hiĹĄi Stari trg 11, ki jo intenzivno pripravljajo na ruĹĄenje, pa Ĺže gradijo parkiriĹĄÄ?e. Za zdaj vse poteka po naÄ?rtu, sicer pa izvajalcem zelo dobro sluĹži tudi vreme. đ&#x;”˛

mz

Zgodba urbanizma Velenje

13

Napako bo odpravil investitor Pri gradnji servisnega objekta na novem prireditvenem prostoru je imel izvajalec del nekaj teĹžav z opaĹžnim odrom, zaradi Ä?esar se mu je poruĹĄil del ploĹĄÄ?e. Seveda bo pomanjkljivosti odpravil na lastne stroĹĄke.†đ&#x;”˛ mz

Ponosni smo lahko, da Ĺživimo v domovini, ki je enega od svojih drĹžavnih praznikov namenila kulturi. Z njim vsako leto simbolno zaznamujemo njeno izjemno pomembno vlogo na dosedanjih poteh narodovega in drĹžavnega razvoja ter poudarimo pomen, ki ga temu podroÄ?ju pripisujemo v sodobnosti in snovanjih nadaljnjih korakov naĹĄih skupnih poti.

V teh dneh se vsi pogovarjamo o novi vladi, morebitnih predÄ?asnih volitvah in razmiĹĄljamo o tem, kakĹĄno vlado si sploh zasluĹžimo. Sama sem prepriÄ?ana, da takĹĄno, ki bo znala in zmogla povezati vse plemenite ideje narodovega obstoja in napredka. V dobro slehernika in celotne skupnosti. Z odgovornim spoĹĄtovanjem narave in druĹžbe, kulturno.

V naĹĄem mestu imamo veliko sreÄ?o, saj Ĺživimo in delamo v okolju, v katerem je posluh za kulturo izjemen. V veselje mi je, da lahko skupaj s sodelavkami in sodelavci Ĺže vrsto let tvorno prispevamo k razvoju kulturnega sektorja v mladem mestu, ki vse od svojega nastanka umetniĹĄki ustvarjalnosti in vrednotam kakovostnega kulturnega Ĺživljenja namenja posebno pozornost.

Raznovrstne vsebine iz leta v leto najĹĄirĹĄemu krogu uporabnikov pribliĹžujejo in odstirajo vrhunce umetniĹĄke produkcije vseh zvrsti in Ĺžanrov, ĹĄiroka paleta nadstandardnih podpornih storitev pa domaÄ?im kreativcem in druĹĄtvom omogoÄ?a zelo dobre pogoje za ustvarjalnost. Pomembno je, da se v raznolikih vsebinah krepita medkulturni in medgeneracijski dialog in da se kot prioritetne vrednote izpostavljajo koncepti solidarnosti, sonaravnosti in tvornega sodelovanja v iskanjih poti nadaljnjih osebnostnih in druĹžbenih rasti. Pri oblikovanju in izvajanju posameznih programov ter razvoju celotnega kulturnega sektorja naĹĄega okolja sledimo zavezi nenehnega dvigovanja ravni kakovosti bivanja Ä?uteÄ?ega posameznika ter razvoja odgovorne in povezane skupnosti. Kulturna ponudba v naĹĄem mestu je bogata, kakovostna in raznolika, zanimanje razliÄ?nih ciljnih skupin obÄ?instva za sprejemanje in ustvarjanje kulturnih dobrin pa je ĹĄe vedno v porastu. Razlogov za zadovoljstvo je veliko, prav tako kot ambicij in Ĺželja po nadaljnjih izboljĹĄavah programske ponudbe in krepitvi sodelovanja med vsemi akterji naĹĄe kulturne krajine.

Glavni izziv in imperativ trenutka v sferah kulture in umetnosti pa vedno znova predstavljajo promocija temeljnih vrednot harmoniÄ?nega bivanja civilizacije in iskanja novih poti razvoja Ä?loveku in naravi prijazne, praviÄ?ne, vkljuÄ?ujoÄ?e, socialne, odgovorne ter misleÄ?e skupnosti in druĹžbe. Veliko dela nas ĹĄe Ä?aka in prav veselimo se ga. Kakorkoli se bodo razvijali prihodnji tedni na slovenski politiÄ?ni sceni, Ä?im hitreje bo potrebno pripraviti nov nacionalni program kulture, sprejeti medijsko zakonodajo, v vse nacionalne dokumente pa vkljuÄ?iti elemente, ki intenzivneje poudarjajo pomen decentralizacije kulture. Ker kulturo in umetnost v enaki meri potrebujemo vsi, ne glede na to, kje in kako Ĺživimo.

Veliko vsega in pomembnega ĹĄe morata urediti in izboljĹĄati drĹžava in pristojno ministrstvo. NajveÄ? pa lahko za obstoj in razvoj slovenske kulture naredimo prav mi. In vsak dan. Namenimo vsaj nekaj svojega Ä?asa za lepo pesem, novelo, roman, skladbo, fotografijo, skulpturo, sliko, film ali katerokoli drugo Ä?uteÄ?e domiĹĄljeno delo, ki nas plemeniti in dela boljĹĄe. In nam daje tudi moÄ?, voljo in znanje, da zmoremo komu vsaj za kanÄ?ek polepĹĄati in izboljĹĄati trenutek ali dan.

Iskrene Ä?estitke ob prazniku. Naj vas drobci in velike zgodbe kulture spremljajo in plemenitijo vedno in povsod, na vseh poteh. đ&#x;”˛

Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

AKTUALNO

6. februarja 2020

Dodatnega onesnaĹževanja ne bodo dopustili Osrednja tema torkovega zasedanja sveta Mestne obÄ?ine Velenje je bila seznanitev s projektom soseĹžiga SRF v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj – Aktivnosti bodo spremljali in sodelovali tudi v ĹĄirĹĄi skupini monitoringa – V TEĹ zagotavljajo, da projekta brez soglasja lokalnih skupnosti ne bodo udejanjili Mira ZakoĹĄek

Velenje, 4. aprila – Direktorja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Mitja TaĹĄler in dr. Viktor VraÄ?ar sta svetnike podrobno seznanila z aktivnostmi, ki so bile Ĺže opravljene v zvezi s soseĹžigom SRF (gre za toplotno obdelane nenevarne odpadke). Te so pokazale, da je projekt ekoloĹĄko in tehnoloĹĄko ustrezen, seveda pa nadaljujejo raziskave. Trenutno prestaja dosedanja dokumentacija okoljsko presojo. Projekt bodo udejanjili, Ä?e bodo pozitivne tudi nadaljnje analize, oba pa sta tudi zagotovila, da tega ne bodo naredili brez soglasja lokalnih skupnosti.

Poudarila sta, da je gorivo SRF ekoloĹĄko sprejemljivo, saj povzroÄ?a manj ĹĄkodljivih emisij kot lignit, je pa energetsko uÄ?inkovitejĹĄe, kar pomeni tudi ekonomski prihranek. Ogledali so si kar nekaj nemĹĄkih in avstrijskih elektrarn, kjer imajo Ĺže veÄ?letno prakso takĹĄnega soseĹžiga, in poudarila, da so si zastavili zelo stroge kriterije po vzoru Avstrijcev. Predvsem je treba zagotoviti zelo skrbno pripravo goriva SRF in z nadzorom zagotoviti, da bo

skladno z vsemi postavljenimi zahtevami.

Mitja TaĹĄler je svetnikom zagotovil, da stoji za tem projektom: ÂťKot VelenjÄ?an, rekreativec in ĹĄportnik si nikakor ne bi dovolil, da bi predlagal karkoli, o Ä?emer

uÄ?inke .Takrat ĹĄele lahko skupaj razpravljamo in lahko pride do neke odloÄ?itve,ÂŤ je poudaril, in dodal, da je pravzaprav po trenutnih spoznanjih lahko edini problem gorivo, zato je treba zagotoviti, da bo to kvalitetno

jo vsa odprta vpraĹĄanja do lokalnih skupnosti (poskrbijo za kvalitetno sanacijo degradiranih obmoÄ?ij, zagotovijo ustrezno odĹĄkodnino, zamenjave zemljiĹĄÄ?, ki so pomembna za nadaljnji razvoj lokalne skupnosti, in ĹĄe

vijo ustrezne zakonske in druge strokovne podlage – vkljuÄ?no s finanÄ?nimi sredstvi – za prestrukturiranje Ĺ aleĹĄke doline, postopno zapiranje Premogovnika Velenje, nadomestitev delovnih mest in nujne monitoringe. ŠaleĹĄka dolina je v preteklosti plaÄ?ala velik davek za razvoj Slovenije. Generacije delavcev in njihovih druĹžin so prispevale k temu, zato upraviÄ?eno priÄ?akujemo pravilno tranzicijo – skrb za njihov socialni poloĹžaj in varno

Mitja TaĹĄler, dr. Viktor VraÄ?ar, mag. Iztok Mori, Peter Dermol, Aleksandra ForĹĄtner in Petra ÄŒernjak

ne bi bil prepriÄ?an, da je ekoloĹĄko boljĹĄe od dosedanjih praks.

TukajĹĄnjemu okolju, kjer imam tudi druĹžino, Ĺželim vse najbolje.

In Ä?e bi nadaljnje raziskave pokazale, da ni tako, projekta nikakor ne bi veÄ? podpiral.ÂŤ Viktor VraÄ?ar je prav tako zagotovil, da verjame v projekt in da si Ĺželijo ĹĄirĹĄega soglasja. Želimo pa si, da pride do odloÄ?anja takrat, ko bomo imeli znana vsa objektivna dejstva, preverjene rezultate,

pripravljeno. Predlagal je, da pri nadzoru le-tega sodeluje tudi strokovna in laiÄ?na javnost.

Svetniki so odloÄ?no poudarili, da ne bodo dali soglasja projektom, ki bodo negativno vplivali na tukajĹĄnje Ĺživljenjsko okolje.

Od odgovornih priÄ?akujejo, da jim podajo celovite informacije, podkrepljene s strokovnimi in neodvisnimi analizami. Od HSE in obeh tukajĹĄnjih energetskih druĹžb so zahtevali, da razreĹĄi-

OBVESTILO ObveĹĄÄ?amo vas, da bo dne 7.2. 2020 v Razglasnem delu Uradnega lista objavljen razpis za delovno mesto

direktor (Ĺ˝/M) Zdravstvenega doma Velenje.

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

prihodnost,ÂŤ so ĹĄe poudarili. ÂťSmo odloÄ?eni, da ne bomo podpirali nobenega projekta, ki bi negativno vplival na naĹĄe okolje, ki bi ogroĹžal naĹĄe zdravje in zdravje ostalih Ĺživih bitij ali nosil kakrĹĄne koli negativne posledice za nadaljnji razvoj naĹĄega mesta. To je naĹĄa dolĹžnost, naĹĄa obveznost,ÂŤ je bil odloÄ?en podĹžupan Peter Dermol, ki je opozoril na ĹĄtevilna nesoglasja, ki z energetskimi kolektivi

đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Denar za nadaljnji razvoj turizma v dolini Velenje – Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, je bil kot nosilec ene od 35 vodilnih destinacij v Sloveniji uspeĹĄen na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Za projekt Ĺ aleĹĄka dolina 4.0 je uspel pridobiti 90 % upraviÄ?enih stroĹĄkov oz. 258.255 evrov (brez DDV). Denar je namenjen za izvedbo aktivnosti, ki bodo omogoÄ?ale nadaljnji razvoj turizma v Ĺ aleĹĄki dolini. Celotna naÄ?rtovana proraÄ?unska vrednost projekta znaĹĄa 286.950 evrov brez DDV (oz. đ&#x;”˛ 331.718,94 evra z DDV). â€

posebej turizma, participirajo pri razvojnih projektih, skrbijo za urejanje pridobivalnega prostora, optimizacijo stroĹĄkov proizvodnje toplotne energije, ravnajo druĹžbeno odgovorno ‌) Trenutno je v strateĹĄkih dokumentih predvideno izkopavanje premoga v Premogovniku Velenje do leta 2054. Od vlade in odgovornih ministrstev zato priÄ?akujejo jasne odgovore o tem in zahtevajo, da se takoj pripra-

niso razreĹĄena. Med drugim gre tudi za trimilijonsko podraĹžitev ogrevanja, ki je seveda dodatno obremenila tako gospodinjstva kot gospodarstvo. To vpraĹĄanje sicer upajo, da bodo v kratkem razreĹĄili, ĹĄe vedno pa okoljsko ministrstvo ne priznava, da bi bilo toplotno ogrevanje izvzeto pri zahtevah nakupa vse draĹžjih CO2 kuponov, ki Ĺže presegajo ceno premoga. Dermol je tudi poudaril, da se nikakor ne strinjajo z odprodajo premogovnikovih hÄ?erinskih druĹžb, ki bi lahko odigrale pomembno vlogo pri prestrukturiranju in zagotavljanju nadomestnih delovnih mest.

Zelo odloÄ?no pa se je proti nameravanemu soseĹžigu postavila Breda Kolar (SMC): ÂťPo informacijah, ki sem jih doslej uspela pridobiti, ocenjujem, da gre za prevelik dolgotrajni vpliv na okolje, na zdravje ljudi. Posledice se lahko pokaĹžejo tudi Ä?ez desetletja na tleh, v rodovitni zemlji, Ä?loveĹĄkem organizmu in vplivajo na bodoÄ?e generacije ter v tem trenutku ĹĄe na nerojene otroke. TakĹĄne dediĹĄÄ?ine si jaz ne Ĺželim, ne Ĺželim, da to pustimo v naĹĄi dolini zanamcem na raÄ?un udobja, ki ga Ĺželimo obdrĹžati.ÂŤ Svetniki tokrat seveda o niÄ?emer ĹĄe niso odloÄ?ali, vsekakor pa bodo aktivnosti spremljali in sodelovali tudi v ĹĄirĹĄi komisiji, ki bo nadzirala celotno dogajanje.

PriÄ?akovan hladen tuĹĄ vseeno presenetil TeĹžave z nadzorom – Evropa za Celje – Ukinjanje prehodov – Diploma in peÄ?atnik Kako Ä?udno se ta svet vrti! Zaradi ÂťkitajskegaÂŤ koronavirusa so se na nek naÄ?in vzpostavile posebne meje po domala vsem svetu. Ĺ e povsem nova meja se je vzpostavila tudi v Evropi. ZdruĹženo kraljestvo je namreÄ? konec tedna odĹĄlo po svoje. Povsem Âťpo svojeÂŤ oziroma po svojem pa ĹĄe ne more Slovenija. SodiĹĄÄ?e Evropske unije je tudi uradno potrdilo, kar smo ÂťvedeliÂŤ Ĺže dolgo, da ni pristojno za razsojanje v naĹĄi toĹžbi proti HrvaĹĄki. Tako je naĹĄa deĹželica v teh dokaj toplih pomladanskih dneh doĹživela ĹĄe en hladen tuĹĄ. In ta sodna odloÄ?itev je padla ravno v Ä?as, ko smo Slovenci Ĺže tako razgreti zaradi padca vlade ter iskanja novega mandatarja ali priprav na nove volitve. In ta toĹžba bo nekaterim v predvolilnem Ä?asu priĹĄla ĹĄe kako prav!

Pogrelo pa je pred dnevi tudi nekatere Celjane. Tiste predvsem, ki nestrpno priÄ?akujejo prepotrebne nove bolniĹĄniÄ?ne prostore. In ko se je gradnja ravno zaÄ?ela, je iz Ljubljane priĹĄlo sporoÄ?ilo s pristojnega ministrstva, da odpoveduje pogodbo za nadzor gradnje, ki jo je opravljala celjska druĹžba. In nastalo je stanje, ko so gradnjo nadaljevali ÂťnenadzorovanoÂŤ. A so, kar za nas ni znaÄ?ilno, stvar hitro reĹĄili in dela zdaj nadzoruje druĹžba, ki jo je izbralo ministrstvo. Brez zapletov pa v Celju gradijo novo povezovalno cesto med Novo vasjo in OstroĹžnim, ki bo veljala 1,65 milijona evrov. Od tega bo 429 tisoÄ? evropskih sredstev za ukrepe trajne mobilnosti v obÄ?ini Celje. Ustrezen vladni organ je prav prejĹĄnji teden izdal odloÄ?itev o podpori tega projekta. Nova cesta bo namreÄ? omogoÄ?ila vzpostavitev javnega potniĹĄkega prometa in razbremenila motoriziran promet v bliĹžini stanovanjskih naselij. Zgradili bodo tudi potrebno infrastrukturo za peĹĄce in kolesarje, dve avtobusni postajaliĹĄÄ?i in ĹĄe drugo potrebno ÂťopremoÂŤ. V Celju pa tudi uspeĹĄno poteka obnova drĹžavne ceste pri Ĺ marjeti. DobrĹĄen del za obnovo prispeva drĹžava, veliko je morala primakniti tudi celjska obÄ?ina, saj urejajo tudi nekatere novosti, ki jih je za boljĹĄe Ĺživljenje obÄ?anov predvidela obÄ?ina. Promet je zaradi obnove ceste sicer ĹĄe vedno oteĹžen, vendar drugaÄ?e ne gre, saj opravljajo dela Âťv ĹživoÂŤ.

Medtem ko ponekod Şelijo kaj novega, so drugje veseli, da kaj uki­njajo. V Šmarju pri Jelťah bodo v projektu, ki so ga zasnovali z drŞa-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

vo, ukini kar devet prehodov na ĹželezniĹĄkih progah. Takih nivojskih, ki so slabo urejeni in zato tudi nevarni. ObÄ?ina pri tem projektu sodeluje z Direkcijo za infrastrukturo, tudi veÄ?ino denarja bo zagotovilo Ministrstvo za infrastrukturo, no, nekaj bo morala primakniti tudi obÄ?ina. Predvsem za odkup zemljiĹĄÄ? in izdelavo projektne dokumentacije. Skupaj bo naloĹžba veljala 2,6 milijona evrov. Ta celovita ureditev ne pomeni le enostavne ukinitve nivojskih prehodov; za reĹĄitev (saj zaradi same ukinitve prehodov ne sme trpeti povezovanje med kraji) bodo zgradili veliko novih povezovalnih cest. Tako bo po vseh teh delih promet na obmoÄ?ju ob regionalnih ĹželezniĹĄkih progah Imeno– Stranje in Rogatec–Grobelno veliko varnejĹĄi ter tudi boljĹĄi. V Ĺ marju pa bodo varnejĹĄi tudi pred poplavami, saj so dva potoka, ki teÄ?eta skozi Ĺ marje, Ĺže oÄ?istili, kmalu bodo ĹĄe enega, ki teÄ?e skozi Belo.

NiÄ? se ne ve, morda bo ĹĄmarska obÄ?ina za vse kdaj dobila tudi kakĹĄno priznanje – obÄ?ina Slovenske Konjice je posebno priznanje Ĺže prejela pred dnevi. Posebno diplomo ob razpisu za nagrado Jakob. PrisluĹžili so si ga za urejenost Dvorca Trebnik. Ta renesanÄ?na zgradba, ki sega v 14. stoletje, je v svoji zgodovini gostila razliÄ?no gospodo, tudi ĹžiÄ?ke kartuzijane, v njem pa so naĹĄli zatoÄ?iĹĄÄ?e tudi onemogli obÄ?ani, v njej je bil tudi vrtec. Zadnja leta so jo obnovili in zdaj daje povsem drugaÄ?ne sodobne ÂťvsebineÂŤ. Zato so projekt, ki so ga predstavili, tudi poimenovali Med preteklostjo in sedanjostjo. Z njim so na razpisu za nagrado Jakob zasedli peto mesto in si prisluĹžili diplomo.

Posebno ÂťpriznanjeÂŤ pa je pred dnevi dobil tudi konjiĹĄki Ĺžupan Darko Ratajc – peÄ?atnik Trga Konjice iz leta 1580. Pred leti so ga naĹĄli na podstreĹĄju stare obÄ?ine, zdaj ga je predsednica Zgodovinskega druĹĄtva Konjice izroÄ?ila Ĺžupanu. Ker je lepo ohranjen, ga bodo morda uporabili v protokolarne namene.

Pa ĹĄe to: dobili smo nov dokaz, da je steklo res lahko dokaj krhko.

Steklarna RogaĹĄka Slatina se je pod tujim vodstvom dobro utrdila, a se je Ĺže zaÄ?ela kruĹĄiti! Vsi upajo, da se ne bo preveÄ?.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

6. februarja 2020

Je moĹžno v Sloveniji izpeljati drugaÄ?no prakso? Ĺ aleĹĄko EKO gibanje pripravilo 1. okroglo mizo na temo soseĹžiga odpadkov v TEĹ Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 5. februar – Ĺ aleĹĄko EKO gibanje je v torek pred polno dvorano Doma kulture Ĺ oĹĄtanj pripravilo 1. okroglo mizo z naslovom SoseĹžig – ĹĄaleĹĄka prihodnost? Gibanje, ki sicer nima formalnega vodstva, je tokrat javnosti prviÄ? predstavilo pobudnike gibanja za vzpostavitev z ustavo zagotovljene pravice Ĺživeti v Ä?istem, zdravem in primernem okolju.

Med njimi je bilo opaziti UrĹĄulo Menih Dokl (vodila je okroglo mizo), arhitekte Bojana PavĹĄka, Edija VuÄ?ino, Aleksandro Dolenc Gojević, Matejo Kumer, svetnici Bojano Ĺ˝nider (Ĺ oĹĄtanj) in Bredo Kolar (Velenje), Valterja Kolarja iz Civilne iniciative Ĺ oĹĄtanj. ÂťTa trenutek je ena kljuÄ?nih aktivnosti gibanja ozaveĹĄÄ?anje o vplivih soseĹžiga odpadkov v TEĹ .

Ljudje so vznemirjeni, nimajo informacij, niso bili dovolj obveĹĄÄ?eni o namerah TEĹ in tudi lokalne skupnosti,ÂŤ je namen okrogle mize, za katero so sedli Mitja TaĹĄler in Egon JuraÄ? (TEĹ ), Jana MiklavÄ?iÄ? (ministrstvo za okolje), UroĹĄ Macerl (Eko krog), UrĹĄa Zgojznik (Ekologi brez meja) in Andreja SlamerĹĄek (ReĹĄimo Muro), povedala Menih Doklova.

Stojan Nikolić, generalni direktor HSE se je v razpravo vkljuÄ?il iz dvorane, generalnemu direktor-

Dvorana kulturnega doma je bila nabito polna.

Mitja TaĹĄler in Egon JuraÄ? (TEĹ ), Jana MiklavÄ?iÄ? (ministrstvo za okolje), UrĹĄa Zgojznik (Ekologi brez meja), UroĹĄ Macerl (Eko krog), Andreja SlamerĹĄek (ReĹĄimo Muro) in UrĹĄula Menih Dokl, ki je vodila okroglo mizo

ju TEĹ dr. Viktorju VraÄ?arju pa besede niso dali. ÂťPovejte, kje bi Ĺželeli sodelovati, kje se Ĺželite vkljuÄ?iti. Podajamo roko. Vemo, da ste nezaupljivi zaradi slabih praks iz preteklosti in to spoĹĄtujemo,ÂŤ je na okrogli mizi veÄ?krat ponovil TaĹĄler, Generalni direktor HSE Stojan Nikolić pa predlagal: ÂťDajmo najprej dobiti ĹĄtevilke, preveriti, ali so kredibilne in se potem pogovarjati ali projekt nadaljevati ali ne. Tukaj smo, ker si Ĺželimo normalnega dialoga in do neke mere nam je bil omogoÄ?en. Ĺ˝al pa v tem trenutku ĹĄe nimamo dokonÄ?nih presoj vlivov na okolje, ki bodo prva kontrolna toÄ?ka, kjer se bomo odloÄ?ali, ali gremo s projektom naprej ali ne. ÄŒe bo presoja vplivov na okolje

pokazala kakrĹĄen koliki negativen vpliv, bomo projekt ustavili. ÄŒe bodo izsledki taki, kot so bile naĹĄe preliminarne ĹĄtudije, ki dejansko kaĹžejo, da zamenjava ene enote premoga z eno enoto SRF lahko celo pozitivno vpliva na nekatere izpuste, na veÄ?ino ostalih pa ne bistveno, bomo poskusili s projektom nadaljevati in tudi lokalno okolje prepriÄ?ati, da tega ne

delamo zaradi svojih egoistiÄ?nih interesov, ampak zato, ker s tem delamo nekaj dobrega za dolino in celotno Slovenijo, ki se sooÄ?a s problemom predelave odpadkov.ÂŤ V Ĺ aleĹĄkem EKO gibanju se bodo o predlaganem sodelovanju najbrĹž pogovorili danes (v Ä?etrtek, 6. februarja), ko se sreÄ?ajo na sestanku. Za sodelovanje so odprti, pravijo, v svojih vrstah imajo

tudi strokovnjake, ki bi se lahko vkljuÄ?ili. Opredelili pa bodo tudi nadaljnje aktivnosti. Kot je najbrĹž znano, so aktivni tudi na pravno – formalnih postopkih. Na varuha Ä?lovekovih pravic in zastopnika za enake moĹžnosti so naslovili pobudo za presojo uredbe o (so) seĹžigalnicah, ker ocenjujejo, da diskriminira prebivalce.

Generalni direktor TEĹ dr. Viktor VraÄ?ar pa ni dobil besede. ÂťNe daj mu je ‌, ne daj mu je ‌,ÂŤ so se sliĹĄala navodila moderatorki. Zakaj se je Ĺželel vkljuÄ?iti

in kaj je hotel povedati? Kot nam je povedal Âťsamo to, da je bilo izreÄ?enih veliko kritik, kaj vse je narobe, kaj vse obvladujeta zakonodaja in kapital, kako so monitoringi naÄ?eloma prirejeni. Sam za tovrstnimi izjavami ne morem stati. NaĹĄa Ĺželja in priÄ?akovanje je, da popolnoma transparentno razgrnemo vse ugotovitve, vse meritve, odpremo super monitoring, vkljuÄ?imo vse, ki to Ĺželijo in vidimo, ali je moĹžno v Sloveniji izpeljati drugaÄ?no prakso.ÂŤ đ&#x;”˛

700 podpisov proti (so) seĹžigu v TEĹ ÄŒlani Ĺ aleĹĄkega EKO gibanja zatrjujejo, da so v soboto dopoldne na velenjski trĹžnici pod Peticijo proti soseĹžigu odpadkov v TEĹ zbrali veÄ? kot 700 podpisov. Kot podarjajo, Âťto potrjuje zaskrbljenost prebivalcev nad namerami, vplivi in postopki HSE in TEĹ o soseĹžigu v TEĹ , iz katerih je lokalno prebivalstvo povsem izkljuÄ?eno.ÂŤ Ĺ aleĹĄko EKO gibanje poleg obveĹĄÄ?anja in ozaveĹĄÄ?anja o vplivih soseĹžiga odpadkov deluje tudi formalnopravno, zakonodajno in postopkovno.

Predlog Zagovorniku naÄ?ela enakosti in Varuhu Ä?lovekovih pravic Tako je v organizaciji Ĺ aleĹĄkega EKO gibanja Bojana Ĺ˝nider v imenu 106 sopodpisnikov na Zagovornika naÄ?ela enakosti naslovila predlog za obravnavo diskriminacije, na Varuha Ä?lovekovih pravic pa pobudo z zahtevami za: • vloĹžitev ustavne presoje Uredbe o seĹžigalnicah odpadkov in napravah za soseĹžig odpadkov zaradi krĹĄitve ustavne pravice do zdravega Ĺživljenjskega okolja in diskriminacije v osebni okoliĹĄÄ?ini po kraju bivanja, • odpravo diskriminacije in • vloĹžitev zahteve vladi RS za zadrĹžanje izvajanja te izjemno sporne uredbe. đ&#x;”˛

TEĹ na posebni spletni strani informira o soseĹžigu

Ĺ oĹĄtanj, 3. februarja – Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj je vzpostavila spletno stran www.soen.si, namenjeno lokalni skupnosti in zainteresiranim, ki Ĺželijo pridobiti podatke o naÄ?rtovani uporabi alternativnega goriva SRF v TEĹ . Preko spletne strani je mogoÄ?e postaviti tudi vpraĹĄanja o projektu. S proaktivno, transparentno in vkljuÄ?ujoÄ?o komunikacijo Ĺželijo, kot so zapisali v sporoÄ?ilu za javnost, da ima javnost o projektu natanÄ?ne in celovite informacije.

Ob tem so poudarili, da dokonÄ?na odloÄ?itev o soseĹžigu ĹĄe ni bila sprejeta. Sprejeta bo po izvedbi presoje vplivov na okolje. ÄŒe bi presoja morebiti pokazala kakrĹĄne koli prekomerne vplive na okolje, đ&#x;”˛ mkp projekta ne bodo nadaljevali.â€

Pobudniki ustanovitve Ĺ aleĹĄkega EKO gibanja so se javnosti predstavili prviÄ?.

Za gradnjo bodo razpisali stavbno pravico K oĹživitvi obmoÄ?ja v bliĹžini Trga bratov Mravljakov bodo pomagale mlade druĹžine, ki se bodo vselile v nov stanovanjski blok Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ObmoÄ?je od Trga bratov Mravljakov do Muzeja usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju je staro in v slabem stanju. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj v tem prostoru naÄ?rtuje ruĹĄenje dotrajanih objektov in gradnjo stanovanjskih blokov.

S tako imenovano drugo fazo preureditve tega obmoÄ?ja – prvo, preureditev Trga bratov Mravljakov v obmoÄ?je prijaznega prometa poteka in bo zakljuÄ?ena do poletja – so zaÄ?eli konec lanskega leta, ko so del Ĺže poruĹĄili.

RuĹĄenje bodo nadaljevali spomladi. Hkrati pa Ĺže pripravljajo vse potrebno za gradnjo novih stanovanjskih blokov v tem prostoru. ÂťRazpisali bomo stavbno pravico, znotraj te pa bo ObÄ?ina nekaj stanovanj tudi odkupila.

V pripravi je odlok o dodelitvi stanovanj v najem mladim druĹžinam. ÄŒe na obmoÄ?je Trga bratov Mravljakov ne bomo pritegnili mladih, ne bomo naredili veliko.

V tem primeru trg ne bo mogel zaĹživeti tako, kot smo si zamisli-

li,ÂŤ pravi podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev.

Letos Ĺželijo pritegniti investitorja. ÂťOd Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine smo Ĺže pridobili tudi soglasje za volumensko umestitev blokov v ta prostor. Vsak investitor bo moral upoĹĄtevati pogoje velikosti objekta, za velikost stanovanj pa se bo lahko odloÄ?il sam,ÂŤ pravi Drev.

V tem prostoru naÄ?rtujejo tudi

ureditev 2. faze Muzeja usnjarstva na Slovenskem.

Zaradi obseĹžnih obnovitvenih del na Trgu bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju pa bo ĹĄe do nedelje, 9. februarja, popolna zapora dela Primorske ceste in Ceste talcev na kriĹžiĹĄÄ?u, ki se navezuje na trg. Obvoz poteka v smeri Lokovice oziroma preko zaselka Pohrastnik in MetleÄ?. BliĹžje stanujoÄ?i na obmoÄ?ju z zaporo,

avtomobile parkirajo na javnih parkiriĹĄÄ?ih v mestu. ÂťUporabnikom se zahvaljujemo za strpnost.

Tu in tam se kdo tudi razburja, nasploh pa se ljudje zavedajo, da brez tega pri takih obnovah ne gre.ÂŤ Izvajalci delajo ves dan, vreme jim je naklonjeno, trudijo se, da bi promet v tem delu odprli morda Ĺže kak dan prej, kot je predvideno, nikakor pa dan đ&#x;”˛ kasneje. â€

Idejna reĹĄitev volumenske umestitve blokov, ki so predvideni na obmoÄ?ju od Trga bratov Mravljakov do Muzeja usnjarstva na Slovenskem.

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

POLITIKA

6. februarja 2020

KljuÄ? je dobro in konstruktivno sodelovanje Pogledi vodij svetniĹĄkih skupin v ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki o dogajanju v lokalni skupnosti v preteklem letu in o letoĹĄnjih Ĺželjah Tatjana PodgorĹĄek

V svetu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je v tem mandatu 12 svetnikov, ki so do lanskega septembra ÂťprihajaliÂŤ iz petih, mesec kasneje pa iz ĹĄestih svetniĹĄkih skupin.

Iz svetniĹĄke skupine SDS je namreÄ? izstopil Darko Pokleka, ki danes deluje v obÄ?inskem svetu kot nepovezan svetnik. Vodje svetniĹĄkih skupin smo povpraĹĄali, kaj je po njihovem mnenju najbolj zaznamovalo minulo leto, kaj v lokalni skupnosti najbolj pogreĹĄajo in kakĹĄne so njihove Ĺželje za leto 2020. Odgovore objavljamo po vrstnem redu, kot smo jih prejeli.

Razgibano minulo leto

Darko Pokleka, nepovezani svetnik: ÂťLeto 2019 si bom zapomnil po tem, da sem bil na

Darko Pokleka

konferenci obÄ?inskega odbora stranke SDS ponovno izvoljen za njenega predsednika in po zlatem znaku, ki sem ga prejel od matiÄ?ne stranke za dobro in uspeĹĄno delo. Zagotovo pa tudi po umazanih igrah, spotikanju ter forsiranju svojega kandidata za predsednika obÄ?inskega odbora stranke, strica iz ozadja v lokalnem odboru. Zaradi nesoglasij sem odstopil s predse-

dniĹĄkega mesta in delujem kot nepovezani svetnik v dobro vseh obÄ?ank in obÄ?anov. Sicer pa je bilo minulo leto na obÄ?inski ravni zelo aktivno. Posodobilo se je nekaj cestnih odsekov, plazov in zgradilo del javnega kanalizacijskega omreĹžja.

Zelo me moti delovanje koalicije svetnikov obÄ?inskih odborov strank SDS, SLS in SMC, ki ne deluje konstruktivno, ampak po sugestijah in samovolji enega od Ä?lanov. TakĹĄnih svetnikov si volivke in volivci zagotovo niso Ĺželeli v obÄ?inskem svetu.

Moje Ĺželje za letos? Ĺ˝elim si ugodnih reĹĄitev za prebivalce vaĹĄke skupnosti Podgora, da ne bi bili prizadeti in da bi se stvari glede naÄ?rtovane izgradnje hitre ceste tretje razvojne osi uredile v njihovo korist. Bojim se, da svetniki skupaj z Ĺžupanom in obÄ?insko upravo nimamo dovolj pristojnosti oziroma vpliva na konÄ?en rezultat. Prav tako si Ĺželim in si bom tudi prizadeval za uresniÄ?itev zastavljenega plana za nadaljnji razvoj ter ureditev obÄ?ine, ki ga predvideva letoĹĄnji obÄ?inski proraÄ?un. ObÄ?ankam in obÄ?anom pa Ĺželim predvsem zdravja, sreÄ?e in osebnih uspehov.ÂŤ

Idejni projekti za dom za varstvo odraslih, bencinski servis z avtopralnico ‌

Damijan LoÄ?iÄ?nik, vodja svetniĹĄke skupine SLS: ÂťLansko leto je zaznamovalo uspeĹĄno ter usklajeno delo obÄ?inskega sveta z Ĺžupanom, obÄ?insko upravo in odbori vaĹĄkih skupnosti. V lokalni skupnosti se je posodobilo tudi nekaj infrastrukture. Pohvalim lahko ĹĄe delo tukajĹĄnjih druĹĄtev.

Za leto 2020 si Ĺželim, da bi zaÄ?eli pripravljati idejne projekte

za izgradnjo doma za varstvo odraslih, bencinskega servisa z avtopralnico ter industrijske cone, poskrbeli za varne povrĹĄine za peĹĄce ter kolesarje, uredili

gradnjo kanalizacijskega omreĹžja. Pri Mladinskem centru smo v sklopu projekta LAS predali v uporabo veÄ?namenski sanitarni objekt, se veselili otvoritve Mu-

Damijan LoÄ?iÄ?nik

Janko AvberĹĄek

dovozno pot do osnovne ĹĄole ter uredili prometne povrĹĄine na njenem obmoÄ?ju.ÂŤ

zeja tehniÄ?ne kulture, ki so ga uredili prizadevni Ä?lani AMD DruĹĄtvo ljudske tehnike Ĺ martno ob Paki.

Na vpraĹĄanje, kaj pogreĹĄam v domaÄ?em okolju, je to zagotovo sodoben gostinski objekt s kakovostnimi gostinskimi uslugami, predvsem kulinariÄ?nimi. PogreĹĄam tudi mnoĹžiÄ?no ĹĄportno, kulturno ali drugo prireditev, ki bi postala tradicionalna in bi bila prepoznavna tudi zunaj naĹĄih meja.

V letu 2020 Ĺželim vsem obÄ?anom zdravja, osebnih uspehov in kakovostnega sobivanja na obmoÄ?ju spodnjega toka reke Pake ter veÄ?jega razumevanja drĹžavnih institucij za takĹĄne obÄ?ine, kot je naĹĄa, da konÄ?no lahko zaÄ?nejo izvajati Ĺže naÄ?rtovane naloĹžbe.ÂŤ

VeÄ? razumevanja drĹžavnih institucij

Janko AvberĹĄek, vodja svetniĹĄke skupine SD: ÂťLeto 2019 smo zaÄ?eli brez amandmajev ter s soglasnim sprejetjem proraÄ?una za tekoÄ?e leto, kar dokazuje, da smo pri viziji razvoja ter delovanja lokalne skupnosti enotni. Dobro in konstruktivno sodelovanje daje rezultate. Ĺ˝al pa nismo ĹĄe doÄ?akali zaÄ?etka izvajanja naloĹžb, ki smo jih projektirali in se dogovorili o njihovem sofinanciranju v sodelovanju z drĹžavo. Povezane so predvsem s posodobitvijo ter ureditvijo cestne in ĹželezniĹĄke infrastrukture, poplavno ogroĹženostjo ter sanacijo plazov. Tako smo s proraÄ?unskimi sredstvi obÄ?ine uredili uvoz na regionalno cesto in ploÄ?nik v ReÄ?ici ob Paki, obnovili del dotrajanega vodovoda in ostale infrastrukture v vaĹĄkih skupnostih Ĺ martno ob Paki, Mali Vrh. V smeri Gavce – Veliki Vrh smo nadaljevali iz-

Dobro sodelovanje bo koristilo vsem

Zdravko RamĹĄak, vodja svetniĹĄke skupine Lista za napredek ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki: ÂťZaÄ?etek preteklega leta so najbolj zaznamovale teĹžave pri obliko-

Prihodnost potrebuje inĹženirje

OBIĹ ÄŒITE NAS NA INFORMATIVNIH DNEVIH! PETEK, 14. 2., OB 10. IN 15. URI SOBOTA, 15. 2., OB 10. URI

Fakulteta za elektrotehniko, raÄ?unalniĹĄtvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI) je mednarodno prepoznavna izobraĹževalna, raziskovalna in znanstvena institucija za elektrotehniko, raÄ?unalniĹĄtvo, informatiko, medijske komunikacije, telekomunikacije in mehatroniko.

Na FERI-ju ponujajo ĹĄest univerzitetnih in ĹĄtiri visokoĹĄolske strokovne ĹĄtudijske programe. Primerna kombinacija temeljnih inĹženirskih znanj ter praktiÄ?nih znanj z oĹžjega podroÄ?ja stroke, kakor tudi sposobnost integracije znanj z drugih podroÄ?ij, zagotavlja diplomantom znanje za reĹĄevanje kompleksnih inĹženirskih nalog.

Na fakulteti se dobro zavedajo pomembnosti povezovanja izobraĹževanja, raziskovanja in industrije/gospodarstva. Poleg tega, da temeljito znanstvenoraziskovalno delo omogoÄ?a zaposlenim, da sproti vkljuÄ?ujejo najnovejĹĄa spoznanja v pedagoĹĄki proces, je pomembno tudi vkljuÄ?evanje ĹĄtudentov v raziskovalno delo.

Le tako lahko ti Ĺže med ĹĄtudijem pridobijo neprecenljive izkuĹĄnje realnega delovnega okolja ob boku izkuĹĄenih raziskovalcev.

Skoraj vsak dan sliĹĄimo za nove tehnologije, prihodnost pa napoveduje le ĹĄe bolj pospeĹĄen in napreden razvoj ter s tem tudi velike izzive na vsakem koraku. Da bomo temu kos, potrebujemo dovolj kvalitetno in primerno izobraĹžen kader, v katerem so najpomembejĹĄi zagotovo dobri inĹženirji. Da bodo potrebe po kadrih, ki jih izobraĹžujejo na FERI, velike, napoveduje tudi raziskava Poklicni barometer, ki jo je opravil Zavod za zaposlovanje RS. Pri velikem ĹĄtevilu poklicev, ki jih lahko opravljajo diplomanti fakultete, bodo namreÄ? potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela, to pomeni, da bodo moĹžnosti za zaposlitev zelo dobre.

Promocijsko besedilo

vanju obÄ?inskih delovnih teles in pri sprejetju proraÄ?una za leto 2019, vendar smo s predstavniki strank in Ĺžupanom s kompromisi stvari reĹĄili. Zadovoljni smo lahko, saj je bila opravljena veÄ?ina zastavljenih nalog. NeuresniÄ?eni zastavljeni cilji so predvsem tisti, v katere je vkljuÄ?ena drĹžava.

Potreb je v lokalni skupnosti veÄ?: od izgradnje prizidka in energetske prenove vrtca, sanacije kulturnega doma do nadaljevanja izgradnje kanalizacijskega omreĹžja. Vse so za tako majhen obÄ?inski proraÄ?un prevelik zalogaj, drĹžavnih razpisov za njihovo sofinanciranje pa ni. OdĹĄkodnina za obremenitev okolja zaradi

v letu 2019 in nekateri se bodo nadaljevali tudi v bliĹžnji prihodnosti.

Najbolj pogreĹĄam dolgoroÄ?no jasno vizijo in strategijo ObÄ?ine ter njeno predstavitev obÄ?anom.

Zavzeti se je potrebno za vrednote in cilje, ki bodo zagotavljali trajnostno, razvojno naravnano in socialno usmerjeno obÄ?ino.

V leto 2020 smo vstopili ĹĄe bolj odloÄ?no in zagnano. V ÂťpogonÂŤ moramo spraviti naÄ?rte, ki bodo

Josip Lukenda

Zdravko RamĹĄak

delovanja TeĹĄa je ukinjena, Ä?eprav je ob pogledu v nebo in v doloÄ?enih vremenskih pogojih iz Ĺ oĹĄtanja jasno viden ogromen oblak na jasnem nebu. Gotovo bomo tudi v naĹĄi obÄ?ini budno spremljali dogodke v zvezi s soseĹžigom odpadkov v TeĹĄu.

V tem letu si Ĺželim za vse zdravja in uresniÄ?itev zastavljenih ciljev. Verjamem v dobro sodelovanje med strankami, kar bo gotovo koristilo vsem in bomo ob koncu leta imeli kaj pokazati.

Za prizadete obÄ?ane na trasi tretje razvojne osi pa Ĺželim primerno in pravoÄ?asno odĹĄkodnino, Ä?e boljĹĄa reĹĄitev trase ni moĹžna.ÂŤ

izboljĹĄali kakovost Ĺživljenja naĹĄih obÄ?ank in obÄ?anov, ki jim v tekoÄ?em letu Ĺželim vse najboljĹĄe, veliko sreÄ?nih trenutkov in pozitivnih doĹživetij.ÂŤ

PogreĹĄam veÄ?jo razvojno usmerjenost

Peter Rosenstein, vodja svetniĹĄke skupine SDS: ÂťV obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pogreĹĄam veÄ?jo razvojno usmerjenost. To je mogoÄ?e doseÄ?i le, Ä?e bomo v lokalni skupnosti med seboj povezani. Nujno

Zavzemati se je potrebno za vrednote in cilje, ki ‌

Josip Lukenda, svetnik stranke SMC: ÂťZa nami je politiÄ?no zahtevno leto 2019. RazliÄ?ne opcije v obÄ?inskem svetu so prinesle nove ideje in so vplivale na vkljuÄ?itev v delo lokalne skupnosti.

Izzivi, s katerimi smo se sreÄ?evali celo leto, so pokazali, da je kljuÄ? vsega dobro in konstruktivno sodelovanje. NedokonÄ?ani naÄ?rti iz prejĹĄnjih let so se nadaljevali

Peter Rosenstein

je sodelovanje znotraj strank in med njimi, predvsem pa med tistimi, ki imajo podobna programska izhodiĹĄÄ?a. Le tako bomo lahko uÄ?inkovito delovali v korist vseh obÄ?anov in obÄ?ank, kar je tudi moje in mojih somiĹĄljenikov poglavitno vodilo v letu 2020.ÂŤ đ&#x;”˛

IzboljĹĄanje zaposlitvenih moĹžnosti z usposabljanjem Ljubljana, 26. februarja – Zavod za zaposlovanje je objavil enotno javno povabilo za izvedbo lokalnih programov usposabljanja na delovnem mestu Usposabljam.se 2020, v katerega bo vkljuÄ?enih predvidoma 1.750 brezposelnih iz vse Slovenije. VkljuÄ?eni si s programom izboljĹĄajo zaposlitvene moĹžnosti, delodajalci pa kandidate preizkusijo in jih usposobijo za konkretno delo. Za usposabljanje na delovnem mestu je letos na voljo okvirno 1,5 milijona evrov. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ tipendije za deficitarne poklice Ljubljana, 29. januarja – Slovenija bo tudi v obdobju 2020–2025 za ĹĄtipendije za deficitarne poklice zagotavljala sredstva za pribliĹžno 1000 novih ĹĄtipendij letno. To na letni ravni pomeni pribliĹžno 1,23 milijona evrov. PriÄ?akuje se, da se bo s ĹĄtipendiranjem deficitarnih poklicev razĹĄirila ponudba kadrov s temi poklici in da se bo poveÄ?al vpis na ĹĄole z izobraĹževalnimi programi za deficitarne poklice. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

6. februarja 2020

Za razvoj so potrebni gospodarstveniki in podjetniki V Mestni obÄ?ini Velenje na razliÄ?ne naÄ?ine spodbujajo razvoj gospodarstva in podjetniĹĄtva – Ĺ irili bodo Poslovno cono stara vas, podprli SaĹĄa inkubator in se aktivno vkljuÄ?ili v preoblikovanje premogovne regije Mira ZakoĹĄek

Velenje, 31. januarja – V prostorih SaĹĄa inkubatorja je potekal ponovoletni sprejem gospodarstvenikov in podjetnikov Mestne obÄ?ine Velenje. V imenu Ĺžupana Bojana KontiÄ?a jih je pozdravil podĹžupan Peter Dermol, ki je poudaril, da obÄ?ina neposrednega vpliva na razvoj podjetniĹĄtva sicer nima, a njegov razvoj podpira s ĹĄtevilnimi ukrepi.

cesta nujna. OdloÄ?no zahtevamo, da se v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu sprejme poroĹĄtveni zakon tudi za odsek Ĺ entrupert–Velenje. Hitra cesta bo Ĺ aleĹĄko dolino povezala z regijo in ĹĄirĹĄe ter omogoÄ?ila nove razvojne moĹžnosti,ÂŤ je poudaril Peter Dermol.

tisoÄ? evrov nepovratnih sredstev za naslednja tri leta. Tako zagotavljajo, da je njihova ponudba za uporabnike brezplaÄ?na. Vsem potencialnim in obstojeÄ?im podjetjem so na voljo za brezplaÄ?no svetovanje od razvoja ideje do prodora na trg, davÄ?nega, pravnega in finanÄ?ne-

Poslovno cono Stara vas bodo ĹĄirili

Mestna obÄ?ina Velenje pomaga sedanjim in bodoÄ?im podjetnikom z zagotavljanjem ugodnih prostorskih moĹžnosti za njihovo dejavnost. 23 tisoÄ? m2 veliko zemljiĹĄÄ?e so uredili s cestno, komunal-

â?ą

Zbrane je pozdravil direktor start up podjetja Autotech Seudin Softić, ki se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri njegovi zelo uspeťni podjetniťki poti

Zagotavljajo prostorske, tehnoloĹĄke in ekonomske platforme

Razvoj podjetniĹĄtva krepijo z zagotavljanjem prostorskih, tehnoloĹĄkih in ekonomskih platform. Lani so 24 projektom namenili 101 tisoÄ? evrov nepovratnih sredstev in tako omogoÄ?ili 15 novih delovnih mest. Razdelili so jih na osnovi javnega razpisa. Tega letos ne bo, saj bodo 100 tisoÄ? evrov namenili za sofinanciranje delovanja SAĹ A inkubatorja. Bodo pa namenili 20 tisoÄ? evrov za podjetniĹĄko svetovanje in informiranje, ki ga izvajajo skupaj s tukajĹĄnjo obrtno zbornico.

NajveÄ?ja teĹžava cesta

ÂťV lokalni skupnosti se dobro zavedamo velikega gospodarskega potenciala Ĺ aleĹĄke doline. Za nadaljnji razvoj, normalno in uÄ?inkovito poslovanje podjetij je za naĹĄe okolje izgradnja hitre ceste bistvenega pomena, zato Ĺže vrsto let opozarjamo drĹžavne oblasti, da je hitra

darski razvoj in tehnologijo dobrih 800 tisoÄ? evrov nepovratnih sredstev. Tudi tokrat bodo zagotovili ustrezno infrastrukturo za hitrejĹĄo rast in razvoj malih in srednjih podjetij ter ustvarjanje novih delovnih mest. Gre za razĹĄiritev gospodarske javne infrastrukture na obmoÄ?ju obstojeÄ?e poslovne cone zaradi dodatnih potreb lokalnih podjetnikov po namenskih povrĹĄinah za proizvodno dejavnost. Aktivnosti morajo biti po pogodbi zakljuÄ?ene najkasneje do 30. septembra 2020.

Aktivno se vkljuÄ?ujejo v preoblikovanje premogovnih regij

SaĹĄa inkubator izpolnjuje priÄ?akovanja

Zelo konkreten primer nudenja podpornega okolja razvoju podjetniĹĄtva in spodbujanja podjetniĹĄke miselnosti predstavlja SaĹĄa inkubator. Njegova dejavnost se iz leta v leto krepi in tako bo tudi v prihodnje, saj so pridobili 550

ga svetovanja, izvajajo tudi promocijske aktivnosti za podjetja. Karla Sitar, direktorica SaĹĄa inkubatorja, je nanizala cel kup uspeĹĄnih podatkov. Med drugim vsako leto nastane povpreÄ?no 12 novih podjetij, velika veÄ?ina pa jih je uspeĹĄna na trgih. Dosedanja praksa je pokazala, da je letno ugasnilo le eno.

no, elektro-energetsko ter telekomunikacijsko infrastrukturo. S tem so zagotovili 9.476 m2 urejenih zemljiĹĄÄ?, namenjenih podjetnikom. Zaradi interesa podjetij so pretekli teden objavili javno naroÄ?ilo za razĹĄiritev Poslovne cone Stara vas, in sicer za dodatnih 8.000 m2. Za to so pridobili od Ministrstva za gospo-

Aktivno se vkljuÄ?ujejo tudi v preoblikovanje premogovnih regij. Imenovali bodo posebno delovno skupino, ki bo s predlogi, ukrepi, naÄ?rti, vizijo in dejanskimi potrebami regije poskrbela, da bodo ti projekti, ki jih bo z znatnimi sredstvi podprla Evropa, ohranili oziroma poveÄ?ali ĹĄtevilo delovnih mest, prestrukturirali gospodarstvo, zgradili potrebno infrastrukturo in s tem ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj mesta Velenje in celotne Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

V TEĹ predlagajo oblikovanje skupine za monitoring naÄ?rtovanega projekta soseĹžiga Vodstvo Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj je svetnikom Mestne obÄ?ine Velenje in zainteresirani lokalni javnosti v torek predstavilo naÄ?rtovani projekt soseĹžiga goriva SRF in odgovorjalo na vpraĹĄanja o projektu. Z Ĺželjo, da bi lokalno skupnost in civilno druĹžbo vkljuÄ?ili v projekt, je vodstvo TEĹ predlagalo oblikovanje skupine za monitoring projekta, v kateri bi bili poleg predstavnikov TEĹ in stroke tudi predstavniki lokalnih civilnih iniciativ in okoliĹĄkih obÄ?in. Skupina bi tako lahko v nadaljevanju sodelovala tudi pri pripravi presoje vplivov na okolje. ÂťV primeru, Ä?e bi presoja vplivov na okolje pokazala morebitne prekomerne vplive na okolje in zdravje okoliĹĄkih prebivalcev, TEĹ s projektom ne bo nadaljeval,ÂŤ je na seji veÄ?krat zagotovil direktor TEĹ Mitja TaĹĄler. ÄŒe bodo analize in meritve v skladu z vsemi zahtevanimi parametri, bodo oktobra 2021 v TEĹ predvidoma zaÄ?eli s poskusnim obratovanjem soseĹžiga, za oktober 2022 pa je predviden zaÄ?etek rednega obratovanja.

Kot poudarjajo v TEĹ , Âťje soseĹžig

V TEĹ so vzpostavili tudi spletno stran www.soen.si kjer so dostopne pomembne informacije o naÄ?rtovanem projektu soseĹžiga, javnost pa lahko zastavlja tudi vpraĹĄanja. korak naprej k zmanjĹĄevanju emisij toplogrednih plinov in eden od prvih korakov k zeleni energijiÂŤ.

S soseĹžigom bi bili letni izpusti ogljikovega dioksida predvidoma za 156.000 ton niĹžji od dosedanjih.

KonÄ?na odloÄ?itev o uporabi alternativnega goriva SRF ĹĄe ni sprejeta. Odvisna bo namreÄ? od presoje vplivov na okolje, ki bo dala dokonÄ?en odgovor glede vpliva sose-

V primeru, Ä?e bi presoja vplivov na okolje pokazala morebitne prekomerne vplive na okolje in zdravje okoliĹĄkih prebivalcev, TEĹ s projektom ne bo nadaljeval

Ĺžiga na okolje in zdravje okoliĹĄkih prebivalcev. ÄŒe bi presoja vplivov na okolje pokazala kakrĹĄna koli odstopanja, bi po zagotovilih vodstva TEĹ s projektom nemudoma prenehali.

Pri soseĹžigu bo izpustov v okolje manj, kot jih je trenutno, ko se uporablja samo lignit

Kot je bilo izpostavljeno na torkovi seji obÄ?inskega sveta, bo pomemben nadzor sestave sekundarnega goriva, predvidenega za soseĹžig. Gorivo bi prevzemali izkljuÄ?no od predelovalcev, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost goriv. ÄŒe bo pri postopku nadzora ugotovljeno kakrĹĄnokoli odstopanje, bo takĹĄno gorivo nemudoma izloÄ?eno, zagotavlja vodstvo TEĹ .

Kot kaĹžejo izraÄ?uni, bo pri soseĹžigu izpustov v okolje manj, kot jih je trenutno, ko se uporablja samo lignit. ÂťV TEĹ Ĺželimo delovati transparentno in v tesnem sodelovanju z lokalno skupnostjo, zniĹžati Ĺželimo izpuste in zagotoviti uÄ?inkovit nadzor, saj stremimo k celovitim izboljĹĄavam za razvoj regije,ÂŤ poudarja generalni direktor TEĹ dr. Viktor

VraÄ?ar. NajveÄ? vpraĹĄanj med svetniki se je nanaĹĄalo na morebitne dodatne obremenitve okolja. Po besedah velenjskega podĹžupana Petra Dermola v Velenju podpirajo tiste projekte, ki za okolje niso ĹĄkodljivi. VeÄ?ina razpravljalcev na seji mestnega sveta je menila, da je ĹĄe preuranjeno sprejemati odloÄ?itve o (ne)podpori projektu, dokler ĹĄe niso opravljene vse potrebne analize.

V torek pozno popoldne so v Kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju o naÄ?rtovanem soseĹžigu razpravljali tudi v okviru okrogle mize, ki jo je pripravilo Ĺ aleĹĄko Eko Gibanje.

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 29. januarja Poslanci so se seznanili z odstopom premierja Marjana Ĺ arca in tako je vladi prenehal mandat.

Predsednik Borut Pahor je takoj po tem zaÄ?el neuradne pogovore o poloĹžaju, pri Ä?emer se je sreÄ?al s Ĺ arcem in predsednikom DrĹžavnega zbora Dejanom Ĺ˝idanom.

moĹžnost za pogovore o koaliciji.

V DeSUS-u so povedali, da bodo o zadevi ĹĄe razpravljali, SMC, da bo odloÄ?al teden kasneje.

Svetovna zdravstvena organizacija je novi korona virus razglasila za groĹžnjo svetovnemu javnemu zdravju in drĹžave pozvala h koordinaciji ukrepov. Potrjenih Ĺžrtev novega virusa je bilo do trenutka razglasitve 170, najmanj 8100 je bilo obolelih.

Devet metrov visoko jekleno ograjo, ki varuje ZDA pred nelegalnimi prebeĹžniki iz JuĹžne Amerike, je podrl moÄ?an veter.

AmeriĹĄke oblasti so medtem odkrile najdaljĹĄi predor za tihotapljenje na meji z Mehiko do zdaj.

V parlamentu so glasovali o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ĺ e pred glasovanjem je predsednik SD napovedal, da lahko izid pokaĹže obris nove koalicije. Izkazalo se je, da so proti zakonu v SDS, NSi, SNS, SMC, DeSUS in SAB, za pa so bili v SD in Levici.

Potem ko je francoska vlada potrdila predlog zakonodaje, s katero bodo uvedli sporno pokojninsko reformo, protesti niso pojenjali. Zavrelo je celo med gasilci in policisti, posnetki nasilja pa so zaokroĹžili po drĹžavi.

Konservativna bolgarska vlada premierja Bojka Borisova je preĹživela glasovanje o nezaupnici.

Britanski javni medij BBC je sporoÄ?il, da bo v informativnem programu z namenom privarÄ?evati 80 milijonov funtov do leta 2022 ukinil okoli 450 delovnih mest.

Palestinci na Zahodnem bregu in v Gazi so protestirali proti bliĹžnjevzhodnemu mirovnemu naÄ?rtu predsednika ZDA Donalda Trumpa.

ÄŒetrtek, 30. januarja Zaposleni na centrih za socialno delo so imeli velike tehniÄ?ne teĹžave z informacijskimi sistemi.

Ob mednarodnem dnevu spomina na Ĺžrtve holokavsta in 75. obletnici osvoboditve nacistiÄ?nega taboriĹĄÄ?a Auschwitz je v lendavski sinagogi potekala osrednja slovesnost Spominjamo se.

Slovenski vojaki so se vrnili v Erbil.

Slovenska vojska je sporoÄ?ila, da so pripadniki 2. skupine 3. kontingenta Slovenske vojske Ĺže na misiji Neomajna odloÄ?enost v severnem Iraku in prevzemajo usposabljanje varnostnih sil na tem obmoÄ?ju. Ob tem so Natovi inĹĄpektorji naĹĄo drĹžavo izzvali z vpraĹĄanjem, ali bo Slovenija sploh kdaj kupila osemkolesne oklepnike in zgradila vsaj eno bataljonsko bojno skupino.

Iz SD so sporoÄ?ili, da se pripravljajo na predÄ?asne volitve.

Podobno je sporoÄ?il tudi SDS, ki pa ob tem puĹĄÄ?a odprto tudi

SodiĹĄÄ?e Evropske unije je sklenilo, da ni pristojno za primer slovenske toĹžbe glede arbitraĹže, pri tem pa obe drĹžavi pozvalo, da morata storiti vse potrebno za izvrĹĄitev arbitraĹžne razsodbe.

SodiĹĄÄ?e EU je sporoÄ?ilo, da ni pristojno za odloÄ?anje o toĹžbi Slovenije proti HrvaĹĄki.

DomaÄ?a stran je to razumela kot zmago. Zunanji minister v odstopu Cerar je dejal, da sporoÄ?ilo sodiĹĄÄ?a Hrvatom jasno naroÄ?a, naj upoĹĄtevajo arbitraĹžno sodbo. Premier v odstopu Ĺ arec je poudaril, da Âťni ravno Ä?as, da bi sosedje odpirali peninoÂŤ, in pristavil, da bodo morali Hrvatje spoznati, da arbitraĹžna sodba velja.

DrugaÄ?e se je odzval predsednik hrvaĹĄke vlade Andrej Plenković. Menil je, da je odloÄ?itev SodiĹĄÄ?a Evropske unije v Luxembourgu, da ni pristojno v primeru slovenske toĹžbe proti HrvaĹĄki, zmaga argumentov, ki jih je HrvaĹĄka predstavila na sodiĹĄÄ?u.

Skupina 59 poslank in poslancev je v parlamentarni postopek vloĹžila predlog novele zakona o volitvah v drĹžavni zbor, s katerim predlaga ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu. A do dvotretjinske podpore jim je manjkal en glas.

Umrl je Janez Stanovnik, nekdanji predsednik ZZB NOB. Skoraj ĹĄtiri leta po referendumu in ĹĄtevilnih zapletih je ZdruĹženo kraljestvo po 47 letih zapustilo Evropsko unijo.

Ameriťka vlada je razťirila zakon, ki omejuje priseljevanje v ZDA, na dodatnih ťest drŞav – Eritrejo, Kirgizijo, Mjanmar, Nigerijo, Sudan in Tanzanijo.

Sobota, 1. februarja V obdobju skrhanih odnosov med Rusijo in Belorusijo je v Minsk pripotoval ameriĹĄki drĹžavni sekretar Mike Pompeo, ki je dejal: ÂťBelorusiji ni treba izbirati med nami in Rusijo. Mi Ĺželimo biti tukaj.ÂŤ Po drĹžavah vzhodne Afrike so se razĹĄirili roji poĹžreĹĄnih kobilic, o invaziji teh Ĺživali pa so poroÄ?ali tudi iz Pakistana, kjer so razglasili celo izredne razmere.

6. februarja 2020

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Petek, 31. januarja Parlament se je seznanil z odstopom predsednika vlade.

Ĺ e naprej se je ĹĄiril novi koronavirus. Na Kitajskem je zahteval 259 Ĺživljenj, zunaj te drĹžave so obravnavali veÄ? kot sto primerov okuĹžb v 22 drĹžavah. ZDA, Avstralija in Japonska so v luÄ?i dogajanja prepovedale vstop tujcem, ki so bili pred kratkim na Kitajskem.

Korona virus se je ĹĄe naprej hitro ĹĄiril.

Palestinci so sporoÄ?ili, da prekinjajo vse odnose z Izraelom in ZDA, vkljuÄ?no z varnostnim sodelovanjem. Za to so se odloÄ?ili po predstavitvi ameriĹĄkega mirovnega naÄ?rta za BliĹžnji vzhod, ki ga podpira tudi Izrael.

Nedelja, 2. februarja ÄŒeprav se glede dogodkov na domaÄ?i politiÄ?ni sceni ni dogajalo veliko, je bilo med akterji vendarle vroÄ?e. Tako so odmevale besede evropske poslanke in nekdanje predsednice NSi Ljudmile Novak, ki je v oceni politiÄ?nega poloĹžaja v Sloveniji po odstopu premierja Marjana Ĺ arca poudarila, da mora biti premier nove vlade povezovalen – kar pa da Janez JanĹĄa ni.

V Londonu je priĹĄlo le dva dni po izstopu drĹžave iz Evropske unije do napada z noĹžem. Dogodek, v katerem sta umrla najmanj dva Ä?loveka, je tamkajĹĄnja policija preiskovala kot ÂťteroristiÄ?ni napadÂŤ. Na Kosovu sta dve najveÄ?ji stranki, Samoopredelitev in Demokratska zveza Kosova, ĹĄtiri mesece po predÄ?asnih volitvah dosegli dogovor o oblikovanju nove vlade.

povabil vse stranke, razen SDS. Prav Janez JanĹĄa pa je istega dne poslal vabilo k pogovorom prav vsem strankam.

Janez JanĹĄa je vabilo na pogovore poslal vsem parlamentarnim strankam.

Islamska skupnost v Sloveniji je predstavila muslimanski kulturni center z dĹžamijo, ki ga bodo uradno odprli junija.

Del policistov in policistk je, kot so dejali, zaradi neizpolnjevanja zavez vlade izvedel napovedano ĹĄtiriurno opozorilno stavko.

GrÄ?ija je sporoÄ?ila, da bo z dodatnimi enotami in mreĹžo nadzornih kamer okrepila nadzor kopenske meje s TurÄ?ijo, prek katere tisoÄ?i prebeĹžnikov vstopajo v Evropsko unijo.

Torek, 4. februarja

V LMĹ , SMC, SD, NSi, Levice, SAB in SNS so upali, da bodo ĹĄe pred morebitnimi predÄ?asnimi volitvami sprejeli novo volilno zakonodajo, ki bo v skladu z ustavo.

Zato bi potrebovali 60 glasov, imeli so jih 59.

Poleg Alenke BratuĹĄek in Dejana Ĺ˝idana je vabilo na pogovore s Zaznamovali SDS zavrnil smo dan boja ĹĄe Zmago Jeproti raku. linÄ?iÄ?.

Glavni pogajalec Evropske unije Michel Barnier je predstavil izhodiĹĄÄ?a za pogajanja o p r i h o d nj i h odnosih Unije z ZdruĹženim kraljeNapadalca je londonska policija ustrelila. stvom. Kot je povedal, sta Na severu Tanzanije je v gne- kljuÄ?na pogoja zagotoviti enake Ä?i med evangeliÄ?ansko molitvijo konkurenÄ?ne pogoje in nadaljnji umrlo najmanj 20 ljudi. Vznemir- dostop do britanskih ribolovnih jenje je med mnoĹžico povzroÄ?ilo voda. dejanje priljubljenega pridigarja, Potem ko je bilo na severozaki je na tla polil nekaj tekoÄ?ine, hodu Sirije ubitih osem pripaza katero je dejal, da je sveto olje. dnikov turĹĄke vojske, za kar je Strokovnjaki iz kitajskega Wu- Ankara odgovornost pripisala hana, ĹžariĹĄÄ?a novega koronaviru- sirski vojski, je TurÄ?ija Rusijo posa, so po preiskavah ugotovili, da zvala, naj ustavi sirske vladne sile bi se virus med ljudmi lahko ĹĄiril v pokrajini Idlib. preko prebavnega trakta. Dan je Predsednik Kitajske Ĺ i DĹžinprinesel tudi prvo Ĺžrtev virusa ping je partijskim funkcionarjem zunaj Kitajske, bolezni je podle- ukazal, da morajo narediti prav gel 44-moĹĄki na Filipinih. vse, da zaustavijo ĹĄirjenje novega koronavirusa, ki da na preizkuĹĄnjo postavlja celotni kitajski sistem vladanja.

Ponedeljek, 3. februarja

Teden dni po tem, ko je Marjan Ĺ arec napovedal svoj odstop, so politiÄ?ne stranke tehtale razliÄ?ne moĹžnosti in se odloÄ?ale o svojih naslednjih potezah. SAB je tako pozval k premisleku o morebitnem poskusu oblikovanja projektne vlade in na pogovore

Luna, katapult in ĹĄepetanje Ko se luna na naĹĄem otoku dela, tega ne poÄ?ne v obliki Ä?rke D. Ko luna tukaj raste, se smeji oziroma poÄ?iva; zavzame obliko Ä?rke U, Ä?e so vama abecedne primerjave bolj pri srcu.

Kalin od nekod privleÄ?e stare, stokrat zlepljene bobne za precej manjĹĄe otroke, kot je on. Rahlo se kresneva, pozno je Ĺže in bi ga bilo po vsem igranju, divjanju, lazenju po pesku in vseh ostalih povrĹĄinah po mojem mnenju nujno globinsko okopati. Pomisliti moram na kak ĹĄe posebej zabaven predmet, ki bi Kalina prepriÄ?al, da je banja res dobra ideja. Pobrskam po spominu in iz otroĹĄtva izkopljem tiste velike in debele plastiÄ?ne injekcije, s katerimi sva se, kadar sva se kopali skupaj s sestriÄ?no, tako zabavali. Eno izvleÄ?em iz predala kopalniÄ?ne komode, pred Ä?asom sem jo kupila za ĹĄpricanje fizioloĹĄke raztopine v mali otroĹĄki nosek – sliĹĄi se kaj kruto, vem, vendar pri oteĹženem Kaja AvberĹĄek dihanju ob prehladu malim stvarcam ĹĄe kako pomaga. Kalinu se ob pogledu na injekcijo zasvetijo oÄ?i, Ĺže me spraĹĄuje, kako deluje mehanizem, Ĺže polniva banjo z vodo in peno, Ĺže se slaÄ?i, novo igraÄ?o Ĺže obvlada. MoÄ?ne curke vode usmerja v strop, kjer se zdruĹžujejo v debele bunkaste kaplje, ki poÄ?asi kapljajo nanj, in na vse ostalo. Cvili od navduĹĄenja in se smeje na vsa usta, polna malih, okroglih belih zobÄ?kov.

Iz banje ga spravim ĹĄele, ko je voda Ĺže skoraj hladna, Kalinovi prsti na rokah in nogah so videti kot belo-roza suhe slive. “Zdaj bom pa na tvojem raÄ?unalniku gledal “Dirty Great Machines*â€? in ti mi boĹĄ skuhala tisto klobaso, ki postane taka debela!â€? Na spletu poiĹĄÄ?em video, ki prikazuje, kako skupina navduĹĄenih nemĹĄkih moĹĄkih preizkuĹĄa ogromen srednjeveĹĄki katapult, z vzkliki katapultira goreÄ?e in negoreÄ?e kamne v za ta namen postavljeno leseno konstrukcijo, ki v veselje vseh prisotnih, s Kalinom vred, ob uspeĹĄnem ciljanju zagori. Naslednji video prikazuje angleĹĄkega moĹĄkega, ki korak za korakom zgradi svoj lastni mini katapult, s pomoÄ?jo katerega nato meÄ?e Ĺžogo na koĹĄ. Video, ki sledi, kaĹže ameriĹĄkega navduĹĄenca nad srednjeveĹĄkim oroĹžjem; najprej preraÄ?una sile in vse izriĹĄe, nato pa v svoji garaĹži z izjemno natanÄ?nostjo izdela kovinski top. Kalin videe spremlja z odprtimi usti, v naÄ?rtu Ĺže ima gradnjo svojega lastnega katapulta; morda v Velenju, na pongradu, kjer bi lahko na sovraĹžnike streljal z gnilimi jabolkami, hruĹĄkami in slivami (Ä?eprav na pomlad, ko imava namen obiskati velenjski pongrad, o tovrstnem sadju ĹĄe ne bo duha in sluha; no, pa z gnilimi jajci, ko bo ravno velika noÄ? – dobra zamisel.) “Kalin, juha je, ni klobase – OK?â€? “Ja, a ima zvezdice?â€? “Ne, ima superske majÄ?kene makaronÄ?ke.â€? “O, neee ‌!â€? ‌ “Greva umit zobke.â€? “Lahko, ampak ne!â€? (ÄŒe bi se ga le dalo pretentati, da bi v zadnjem Ä?asu ljubi mu odgovor premetal v “Ne, ampak lahko!â€? ‌) Od dneva mi ni ostalo prav dosti energije in na njegov prepriÄ?ani “Jutri bova umila!â€? odgovorim z “Ja, pa ja.â€?

Kalin spi in v posteljo se s knjigo spravim tudi jaz. Odvijem bajadero, ugasnem luÄ? in si sladki kvaderÄ?ek porinem v usta. V temi in pod odejo se mi nostalgiÄ?na sladkoba razlije po ustni votlini.

Tako lepo je, varno in domaÄ?e. Bajadera me zaziba v spanec, zelo te imam rad, mami, jaz tudi tebe, najbolj v vesolju in zelo, zelo hitro, takoj, takoj bom priĹĄla nazaj k tebi, prinesla ti bom cirkularko (oziroma Ä?imbolj njej podobno maĹĄino), pa tudi tatija, ĹĄli bomo na veliko pico margarito in ĹĄe veÄ?ji sladoled.â€? ‌ Na letaliĹĄkem avtobusu s ĹĄiroko glavo zasliĹĄim portugalĹĄÄ?ino, uho pribliĹžam izvoru ĹĄuma in od moÄ?nega Ä?ustva mi solze orosijo oÄ?i. Vsi ti Ĺ -ji, neĹžno ĹĄuĹĄljanje, kot ĹĄepetanje, in vse trdno v meni se stopi. *odliÄ?ni umazani stroji đ&#x;”˛

Skaza sedmiÄ? zapored na sejmu Ambiente Velenje, Frankfurt – Podjetje Skaza iz Velenja se bo med 7. in 11. februarjem Ĺže sedmiÄ? zapored predstavilo na najveÄ?jem sejmu izdelkov ĹĄiroke potroĹĄnje na svetu Ambiente v Frankfurtu. Lani so na njem doĹživeli izjemen uspeh s kuhinjskim kompostnikom Bokashi Organko 2, s katerim so osvojili prestiĹžno nagrado Solutions za najboljĹĄe reĹĄitve za dom.

Tudi letos bodo kot osrednjo trajnostno reĹĄitev za izzive sodobnega Ä?asa izpostavili svoje kompostnike, ki jih bodo predstavili v osveĹženi barvni paleti.

Sejem Ambiente, ki letno privabi veÄ? kot 130.000 obiskovalcev in 4.500 razstavljavcev iz 167 drĹžav, pod eno streho zdruĹžuje strokovnjake, mednarodno prodajno skupnost in kupce iz vsega sveta.

Skaza bo z udeleĹžbo na njem ĹĄe dodatno utrdila svoj poloĹžaj med uspeĹĄnimi evropskimi druĹžbami. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Naťa kvaliteta je v tem, da imamo nekaj predavateljev tudi iz gospodarstva Slavnostna podelitev diplom diplomantom Viťje strokovne ťole Velenje – Ponosni so, da imajo diplomanti po ťtudiju uporabna znanja, ki jih prenesejo v delovno okolje

Imenovani so bili tudi najboljĹĄi diplomanti in predavatelj

Na slavnostni podelitvi so razglasili tudi naj predavatelja, ki so ga izbrali ĹĄtudentje. To je Cvetko Fendre, ki mu pohvala veliko pomeni. ÂťTo je po skorajda petindvajsetih letih dela zanimiva potrditev, da me ĹĄtudentje sprejemajo. SkuĹĄam jim dati najveÄ?, kar zmorem.ÂŤ Da

Jasmina Ĺ karja

Diploma za vsakega posameznika pomeni pomemben Ĺživljenjski dogodek. Tega, kako potrebni vrednoti sta znanje in izobrazba, se zavedajo vsi, tako diplomanti in njihovi starĹĄi, predavatelji, lokalna skupnost kot ravnatelj in direktor ViĹĄje strokovne ĹĄole Velenje, ki vsako leto pripravijo sprejem za nove diplomante. Tako je tudi v sredo, 29. januarja, potekala slovesna podelitev diplom 65 diplomantom ViĹĄje strokovne ĹĄole Velenje programov informatike, geotehnologije in rudarstva, elektrotehnike, varstva okolja in komunale, mehatronike in gostinstva in turizma.

Veselja in ponosa ob pomembnem Ĺživljenjskem dogodku ni manjkalo.

To je zakljuÄ?ek nekega Ĺživljenjskega obdobja

Posebno nagrado za naj ĹĄtudenta pa sta prejela Sergej OĹĄlovnik in Ĺ˝iga Prasnic, ki mu nagrada pomeni dokaz, da zmoremo, Ä?e si nekaj moÄ?no Ĺželimo. ÂťPoklicno pot sem si zastavil Ĺže takoj po srednji ĹĄoli in sem Ĺže zaposlen.

Zdaj razmiĹĄljam tudi o nadaljnjem izobraĹževanju, odhodu v tujino ali morebiti zaposlitvi na Ĺ olskem centru Velenje. Vesel sem, da sledim svojim sanjam, Ĺželjam in verjamem vase.ÂŤ Sergej OĹĄlovnik pa je na vpraĹĄanje, kaj mora imeti ĹĄtudent, da je razglaĹĄen za naj ĹĄtudenta, odgovoril: ÂťTreba je biti vztrajen, priden, marljiv in pomagati drugim. Pomembno je tudi dobro sodelovanje s profesorji. Potem lahko vse skupaj pripelje do cilja. Zdaj se zaÄ?enja delo, Ĺživljenje teÄ?e dalje.ÂŤ

V znanju je naĹĄa prednost

Brez znanja ni razvoja

Da ne skrbijo le za doseĹžke in dobre rezultate, ampak gradijo dober odnos do ĹĄtudentov, skrbijo za dobro sodelovanje tudi z gospodarstvom in lokalnim okoljem, izpostavi direktor Ĺ olskega centra Velenje Janko PogorelÄ?nik, ki je prepriÄ?an, da je ViĹĄja strokovna ĹĄola Velenje zelo pomembna enota Ĺ olskega centra Velenje, ki je za marsikoga nadaljevanje izobraĹževanja. ÂťZa vsako ĹĄolo imamo kakĹĄen viĹĄjeĹĄolski program, za marsi-

7

IZOBRAŽEVANJE

6. februarja 2020

Cvetko Fendre

koga je to prava pot. Ĺ tudentje prihajajo iz SaĹĄa regije, za doloÄ?ene programe pa tudi od drugod. Motiviranih ĹĄtudentov

Sergej Oťlovnik in Žiga Prasnic: Imeli smo ogromno prakse, kar se nama zdi zelo pomembno.

smo vedno veseli, saj jih naĹĄe gospodarstvo potrebuje.ÂŤ

Znanje, ki so ga usvojili, bodo lahko prenesli v delovni proces

Zlato priznanje za ViĹĄjo strokovno ĹĄolo Ljubljana – V projektu TuristiÄ?ne zveze Slovenije VeÄ? znanja za veÄ? turizma so se izkazali ĹĄtudenti ViĹĄje strokovne ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje, program Gostinstvo in turizem, saj so na tekmovanju prejeli zlato priznanje in osvojili 3. mesto. Ĺ tudenti so se v okviru teme 'Festival naj bo' odloÄ?ili, da pripravijo idejo za festival v okviru Ĺže obstojeÄ?e prireditve Jesen v Mozirskem gaju – buÄ?e v harmoniji s cvetjem, ki so ga poimenovali Festival buÄ? in cvetja BuÄ?n›cvet. Ekipo ĹĄtudentov so sestavljali Monika MelanĹĄek, Damjana SladiÄ?, UrĹĄka Jazbec, Klara KlanÄ?nik, Jure Mihelak, Jan Napotnik in Gal Zabukovnik. Mentorici projekta sta bili Antonija Jakop in Martina OmladiÄ?.

Ĺ tudentje so v svojem predlogu nanizali nekaj zanimivih idej in jih tudi bolj konkretizirali. Tako bi s pomoÄ?jo delavnic, razstav in strokovnih predavanj v Mozirje privabiti ljubitelje in pridelovalce okrasnih in jedilnih buÄ?. K sodelovanju bi povabili ljubitelje cvetja in izdelovalce cvetliÄ?nih aranĹžmajev. Program festivala bi obogatili s strokovnimi predavanji, saj bi Ĺželeli privabiti tudi strokovno javnost, z zabavnim programom pa mlajĹĄo publiko. Z organizacijo rock koncerta ter nastopom stand up komikov, pouliÄ?nih umetnikov bi spodbudili interes pri mladih, v ZaÄ?arani vasi bi se v razliÄ?nih delavnicah zabavali otroci. V Ä?asu festivala bi organizirali kulinariÄ?no prireditev ÂťBuÄ?na kuhnaÂŤ, v kateri bi na sejemskem prostoru gostinci ponujali buÄ?ne jedi in slaĹĄÄ?ice. Skratka zanimiva zgodba, ki je gotovo vredna premisleka tudi kje drugje. đ&#x;”˛

Na slovesnosti, ki je potekala v Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega, je ravnatelj ViĹĄje strokovne ĹĄole UroĹĄ Sonjak izpostavil, da je tudi ta generacija dokaz, da delajo dobro tako ĹĄtudentje kot

Diplomantom sta Ä?estitala tudi ravnatelj ĹĄole UroĹĄ Sonjak in podĹžupanja MO Velenje Darinka Mravljak.

predavatelji, ki imajo kvalitetna znanja. PetinĹĄestdeset se jih pridruĹžuje veÄ? kot tisoÄ? sedemsto predhodnikom, njihova prednost pa je, da je kader zelo zaposljiv. ÂťViĹĄje strokovne ĹĄole slovimo kot tiste, ki imamo najboljĹĄi prehod iz ĹĄole v delovne organizacije, kar je posledica obilice praktiÄ?nega izobraĹževanja. Znanje, ki so ga usvojili ĹĄtudentje, bodo tako prenesli v delovni proces.ÂŤ

je prihodnost programa Rudarstva in geotehnologije vpraĹĄljiva in da se bodo trudili za njegovo ohranitev tudi v prihodnje, je izpostavil predavatelj mag. Bogdan MakovĹĄek. ÂťRes izjemen dogodek, tako za predavatelje in diplomante, ki se jim odpirajo nove moĹžnosti. Ker pa se v energetiki in obnovljivih virih stvari spreminjajo, se bomo po svojih moÄ?eh trudili ohraniti ta program.ÂŤ

Mladi diplomanti so izjemna naloĹžba, pove podĹžupanja MO Velenje Darinka Mravljak. ÂťOgromno uporabnih znanj so pridobili, v Ä?asu, ki nas Ä?aka, bodo potrebna nova delovna mesta. Mladi s svojim znanjem bodo dobrodoĹĄli pri razvoju doline. Kar nekaj novih diplomantov je iz Gorenja, kjer so si pridobili nova teoretiÄ?na in uporabna znanja, kar je izrednega pomena.

Tako razliÄ?no znanje je uporabno in iskano povsod, saj izhaja iz praktiÄ?nega dela. Mladi so dobrodoĹĄli, imajo odprta vrata in Ĺželimo si, da ostanejo doma, ter tukaj poiĹĄÄ?ejo zaposlitev.ÂŤ Seveda veselja in ponosa ob tem pomembnem Ĺživljenjskem dogodku ni manjkalo. Po skupinskem spominskem fotografiranju in sproĹĄÄ?enem vzduĹĄju, saj so v letih ĹĄtudija stkali prijateljske vezi, so se ĹĄe malo podruĹžili in odĹĄli vsak po svoje iskat nove poklicne priloĹžnosti. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

SA-Ĺ A ima talent!

Dijaki Ĺ olskega Centra Velenje so v sodelovanju s projektom InĹženirke in inĹženirji bomo!, in podjetjem BSH HiĹĄni aparati Nazarje dokazali, da za dobrim zasluĹžkom ni treba Ä?ez mejo Velenje – Gostili so 10 podjetnikov, menedĹžerjev, inĹženirjev, start-upovcev in drugih uspeĹĄnih posameznikov, med njimi tudi dve letoĹĄnji nominiranki za InĹženirko leta 2019 Katjo PopoviÄ? iz Gorenja Orodjarne in Mio Lesjak iz podjetja BSH HiĹĄni aparati Nazarje. VeÄ? kot 130 dijakom drugih, tretjih in Ä?etrtih letnikov so sogovorniki pomagali odgovoriti na vpraĹĄanja o izbiri ĹĄtudijske in poklicne poti. Predvsem ob zavedanju, da med 30 in 80 odstotki poklicev ĹĄe ni izumljenih, nekateri pa izginjajo.

Direktor Ĺ olskega centra Velenje Janko PogorelÄ?nik je poudaril, da je odloÄ?anje za nadaljnjo poklicno oziroma karierno pot teĹžka, sploh v danaĹĄnjih Ä?asih: ÂťZ dogodkom Ĺželimo mladim pomagati, da razreĹĄijo dileme, ki jih pestijo, in pomagamo odgovoriti na premnoga vpraĹĄanja ter jim olajĹĄati odloÄ?anje.ÂŤ ÂťNajprej je treba spoznati sebe, kaj te oblikuje, kaj te motivira, v Ä?em si dober in kaj te navdihuje.

Z znanjem o sebi pa se je treba umestiti v ĹĄirĹĄe okolje. Tako bodo

prave odloÄ?itve priĹĄle same po sebi. Morebiti pa bo Ä?ez 10 let kdo od prisotnih dijakov sedel v vrsti kot gost,ÂŤ je poudaril BoĹĄtjan Gorjup, direktor podjetja BSH HiĹĄni aparati Nazarje in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

V regiji bo najveÄ? potreb po energetikih, strojnikih in mehatronikih

Mag. Franci Kotnik, direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, je povedal, da v zbornici namenjajo veliko pozornosti poklicem prihodnosti in razvoju regije. Izdelali so podrobno analizo in ugotavljajo, da bo v prihodnjih desetih, dvajsetih letih najveÄ? potreb v energetiki, strojniĹĄtvu, mehatroniki, elektrotehniki in elektroniki ter raÄ?unalniĹĄtvu.

Moderatorka dogodka UrĹĄula Menih Dokl, predstavnica projekta InĹženirke in inĹženirji bomo!, pa je dijakom poloĹžila na srce, naj se pri izbiri ĹĄtudija osredotoÄ?ajo na tri kljuÄ?na vpra-

ĹĄanja: kaj rad delam, kaj okolje potrebuje in v Ä?em sem dober.

Presek odgovorov naj bo njihovo vodilo pri odloÄ?anju. Hkrati pa jih je hudomuĹĄno s pomoÄ?jo orodja kvIZUM spomnila, kdo bo v prihodnosti imel kljuÄ?en vpliv na njihovo ustvarjalnost. ÂťSeveda dijaki sami. Vsak zase mora verjeti, da bo spreminjal svet na bolje,ÂŤ je izpostavila Menih Doklova.

Kaj boĹĄ, ko boĹĄ velik?

Velenje – DevetoĹĄolci se sooÄ?ajo s prvo veliko odloÄ?itvijo v svojem Ĺživljenju, dijaki zakljuÄ?nih letnikov srednjih ĹĄol so morda pred eno najpomembnejĹĄih prelomnic v Ĺživljenju. OdloÄ?ajo se za poklic.

Poklicno odloÄ?anje je proces.

Ni enkratna odloÄ?itev. Se spomnite vpraĹĄanj, ki so bila pogosta, ko si bil ĹĄe majhen. Kaj boĹĄ, ko boĹĄ velik? Odgovori pa obiÄ?ajno – gasilec, nogometaĹĄ (poklicni, seveda), frizerka, zdravnica ‌

Pri redkih je bil odgovor potem, ko se je bilo treba odloÄ?iti za poklic, enak. Pred informativnimi dnevi, ki bodo sredi februarja, smo se o tem, kako se odloÄ?ati in odloÄ?iti, pogovarjali s ĹĄolsko svetovalko na Ĺ olskem centru Velenje, socialno pedagoginjo dr. Karmen Mikek.

Veliko o vsem tistem, kar je povezano z odloÄ?itvijo za poklic, devetoĹĄolci Ĺže vedo. ÂťVÄ?asih se spraĹĄujemo, kdo naj jim ĹĄe kaj pove, da ne bo informacij preveÄ?, da bi bile te prave

Po uvodnem delu so se dijaki v manjĹĄih skupinah pogovarjali z vsakim gostom posebej. Tako so imeli priloĹžnost, da iz prve roke prisluhnejo tistim, ki so skozi proces odloÄ?anja Ĺže ĹĄli. Se od njih uÄ?ijo, prevzemajo pozitivno energijo, z njimi poklepetajo o

Ĺživljenje na ĹĄoli. ObiÄ?ajno je to za devetoĹĄolce najbolj pristna informacija.

Poklicno odloÄ?anje je proces, ni enkratna odloÄ?itev – NajveÄ? teĹžav imajo tisti, ki ne vedo, kaj jih zanima, ali pa imajo razprĹĄen interes Milena KrstiÄ? – Planinc

TakĹĄni dogodki so poglavitnega pomena za mlade

in odloÄ?itev Ä?im laĹžja. Pri tem se usklajujemo z osnovnoĹĄolskimi svetovalnimi delavkami.ÂŤ

Na ĹĄolah po Sloveniji bo informativnih dnevov ogromno. Kaj naj jih vodi pri tem, na katerega iti? ÂťSmiselno je razmisliti o tem, v katerem programu bi se Ĺželeli izobraĹževati in kateri poklic si Ĺželijo opravljati. ÄŒe jih zanima program, za katerega izobraĹžujejo v njihovem kraju, svetujemo, da gredo naprej tja. Lahko gredo

Veliko bodo izvedeli na informativnih dnevih. ÂťTi jim bodo poÂťIzhajati je treba iz tega, kaj nudili najveÄ? odgote zanima, upoĹĄtevati, koliko vorov na vpraĹĄanja, ki se jim porajajo, si motiviran za ĹĄolsko delo. Si in to neposredno bolj za usvajanje teoretiÄ?nega na ĹĄolah od uÄ?iteznanja ali pa si bolj praktik?ÂŤ ljev, svetovalnih delavcev, ravnateljev in dijakov. Slednji jim lahko veliko na veÄ? informativnih dnevov, se povedo o tem, kakĹĄno je delo in seznanijo z veÄ? programi in primerjajo. Organizirani so v treh terminih, petek dopoldan in popoldan ter v soboto dopoldan.ÂŤ

â?ą

dan i n v i t a m r Info 14. 2. in 15. 2. 2020

Prihajajo devetoĹĄolci na informativne dneve s starĹĄi ali sami? ÂťVeÄ?inoma s starĹĄi, zadnja leta pa tudi sami, v druĹžbi soĹĄolcev, prijateljev. Pridejo pa Ĺže tudi osmoĹĄolci, ki izkoristijo petek popoldan in soboto dopoldan. Razkazali jim bomo ĹĄolske prostore, predstavili programe, predmetnike, naÄ?in poteka pouka, obĹĄolske in interesne dejavnosti, Ä?e jih zanima strokovno izo­braĹževanje, tudi moĹžnosti, kje lahko opravljajo prakso, v katere projekte se lahko vkljuÄ?ijo, in jih spodbujali, da sami vpraĹĄajo tisto, kar jih zanima. Ni jim treba biti nerodno. Ker pa opaĹžamo, da jim to velikokrat je, skuĹĄamo z bolj osebnim pristopom priti do njih, do vsakega posebej, ga vpraĹĄati, kaj ga zanima, o Ä?em se odloÄ?a ‌

dobrih in nekoliko manj dobrih izkuĹĄnjah ter kako se z njimi spopadati. Gosti, ki so delili svoje znanje in izkuĹĄnje, so bili: Anja Remic (Agilcon), Barbara StraĹĄek Mirnik (KLS Ljubno), BoĹĄtjan Gorjup (BSH HiĹĄni aparati), Emil Ĺ terbenk, ekolog, igralec in politik, Filip PleĹĄnik, ĹĄtudent Fakultete za strojniĹĄtvo Univerze v Ljubljani, Jure MiklavÄ?iÄ?, ĹĄtudent strojniĹĄtva, ĹĄtipendist

Kaj je recimo dobro vpraĹĄati? ÂťÄŒe se odloÄ?ajo za strokovni program, je gotovo smiselno preveriti, kateri moduli so v njem, kje se izvaja praksa, kolikĹĄen del prakse lahko opravijo na ĹĄoli, dobro je vpraĹĄati, od kdaj do kdaj poteka pouk, kakĹĄne so moĹžnosti prehoda v druge programe, kakĹĄna je razlika med triletnim

Dr. Karmen Mikek: ÂťSama bi si Ĺželela, da pri odloÄ?itvi za poklic in izobraĹževanje vloga starĹĄev ne bi bila glavna.ÂŤ

in ĹĄtiriletnim programom, da ugotovijo, katera zahtevnost bi bila zanje primernejĹĄa. ÄŒe se odloÄ?ajo med strokovnim in gimnazijskim izobraĹževanjem, je tudi dobro, da vedo Ä?im veÄ? o tem, v Ä?em je razlika. VpraĹĄati in zvedeti je treba Ä?im veÄ? o tistem, kar bo pri konÄ?ni odloÄ?itvi odtehtalo.ÂŤ Kaj naj jih vodi pri odloÄ?anju za poklic? ÂťNajprej mi pade na misel srce.

Naj jih vodi tisto, kar si Ĺželijo, kjer se Ä?utijo, kjer se vidijo, razmislijo, kakĹĄno delo bi radi opravljali, Ä?esa bi se radi nauÄ?ili, in manj, kje bodo bolj in kje manj

6. februarja 2020 v podjetju BSH HiĹĄni aparati, Katja PopoviÄ? in Gal PotrÄ? Pajk iz podjetja Gorenje Orodjarna, Laura KlanÄ?nik (Do it Agile s. p.), UroĹĄ Kuzman, matematik in stand-up komik. ÂťDogodek je bil vsekakor edinstveno zaznamovan. TakĹĄna realizacija je poglavitnega pomena za mlade, ko govorimo o nadaljnjih usmeritvah ter prihodnosti,ÂŤ je vtise po dogodku povzel dijak Bruno Ĺ onc. Podobnega mnenja je tudi dijakinja Zala KaÄ?: ÂťGostje so nam svetovali, da se pri izbiri ĹĄtudija ne oziramo samo na to, kar je potrebno na trgu, ampak pomislimo tudi nase, se spomnimo, kaj imamo radi. V stvari, ki jo imaĹĄ res rad in se boĹĄ zanjo res potrudil, lahko uspeĹĄ v vsakem primeru. Zdi se mi dobro, da smo imeli dijaki moĹžnost spoznati ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, saj smo se lahko od njih marsikaj nauÄ?ili.ÂŤ Na dogodku so si lahko prisotni dijaki in gostje v Ĺživo ogledali tudi laserski gravirnik, ki sta ga izdelala mlada dijaka Marko Hrovat in GaĹĄper Polak RoĹžiÄ?.

Predstavila sta njun projekt in celoten proces izdelave gravirnika s H-bot kinematiko ter tudi Ĺže podala predloge za izboljĹĄave izdelka.

Namen dogodka je bila predstavitev poklicev prihodnosti in priloĹžnosti, ki se odpirajo, okrepiti privlaÄ?nost tehniÄ?nih poklicev in zaposlovalcev ter prikazati, kako se bo razvijalo zaposlovanje v prihodnosti. đ&#x;”˛

zaposljivi. Prav je, da greĹĄ v tisto srednjo ĹĄolo, ki te zanima, iĹĄÄ?eĹĄ priloĹžnosti, povezave, vzpostavljaĹĄ stike, da bo zaposlitev laĹžja. ÄŒetudi starĹĄi ali pa kdo drug reÄ?ejo, da s tem in tem poklicem pa ne bo zaposlitve. Kaj pa, Ä?e boĹĄ ravno ti tisti, ki boĹĄ eden najbolj uspeĹĄnih na podroÄ?ju, ki si ga izbral?ÂŤ Poklicno odloÄ?anje je proces. Ni enkratna aktivnost. OdloÄ?itev ne nastane z danes na jutri. ÂťS tem rasteĹĄ. To te spremlja.

NajveÄ? teĹžav imajo tisti, ki ne vedo, kaj jih zanima, ali pa imajo precej razprĹĄen interes. Z nasveti, kako ga poiskati, kako ga izluĹĄÄ?iti in ga vpeti v izobraĹževanje, jim pomagajo svetovalni delavci Ĺže v osnovni ĹĄoli. Morda ga najdejo v hobiju, iz katerega lahko nastane zaposlitev? Izhajati je treba iz tega, kaj te zanima, upoĹĄtevati, koliko si motiviran za ĹĄolsko delo. Si bolj za osvajanje teoretiÄ?nega znanja ali pa si bolj praktik?ÂŤ Kaj pa doseĹžen uÄ?ni uspeh? ÂťTudi. ÄŒeprav vÄ?asih kdo z nekoliko niĹžjim uspehom in z veliko motivacije in Ĺželje zmore tudi zahtevnejĹĄo raven.ÂŤ Kdo naj se odloÄ?a – starĹĄi ali otrok? ÂťStarĹĄi imajo veliko vlogo v procesu odloÄ?anja. Zelo je pomembno, da ga podpirajo in spodbujajo v njihovih Ĺželjah.

Sama bi si Ĺželela, da pri odloÄ?itvi za poklic in izobraĹževanje njihova vloga ne bi bila glavna.

Gre za prevzemanje odgovornosti, za spodbujanje k temu, da so sami odgovorni za svojo izobrazbo in ĹĄolsko delo. To bo dobra popotnica za vse ostale stvari v đ&#x;”˛ Ĺživljenju.ÂŤ â€

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Glasbo ustvarja, posluĹĄa pa tiĹĄino Ob kulturnem prazniku smo na pogovor o Ĺživljenju glasbenikov, pomenu kulture in lokalnih razmerah v kulturno-umetniĹĄkem udejstvovanju povabili pozavnista in dirigenta Mirana Ĺ umeÄ?nika Tina Felicijan

Mislil je, da bo rudar. Vzporedno s ĹĄolo za rudarskega tehnika pa je obiskoval srednjo glasbeno ĹĄolo. Ĺ ele ko mu je profesor predlagal sprejemne izpite za glasbeno akademijo in jih je opravil, je njegova pot skrenila drugam. Zdaj je v prvi vrsti uÄ?itelj na velenjski glasbeni ĹĄoli. Na niĹžji stopnji pouÄ?uje vsa trobila, na srednji stopnji pozavno. Je vodja in dirigent SimfoniÄ?nega orkestra Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje ter ĹĄolskega trobilnega ansambla in trobilnega kvarteta, prav tako pa Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj in njihovega Okteta Zarja ter Pihalne godbe MoravÄ?e.

Tako se predstavi Miran Ĺ umeÄ?nik, ki je glasbi posvetil Ĺže otroĹĄtvo, polno igranja in prepevanja z bratom, sestro in oÄ?etom. Njegovi danaĹĄnji multipraktiÄ?nosti pri izobraĹževalnem poslanstvu in delovanju v ljubiteljski kulturi pa botruje celo Ĺživljenje glasbenega udejstvovanja. Rezultat tega so ĹĄtevilni uspeĹĄni koncerti in drugi nastopi njegovih varovancev, tako solistov kot orkestrov, ki dobivajo najviĹĄja priznanja na drĹžavni ravni. Da je orkester Zarja ponesel v sam vrh slovenskega godbeniĹĄtva, ne pove sam. Povedo drugi, predvsem pa doseĹžki sami.

Glasba od jutra do veÄ?era

Nekateri glasbeniki se bolj osredotoÄ?ijo na svoj instrument.

Miran Ĺ umeÄ?nik sicer rad igra pozavno, a ga zanima ĹĄe kaj drugega. Denimo dirigiranje. ÂťV veliko veselje mi je delati s skupino ljudi, saj lahko ustvarimo veliko veÄ? kot le en instrument.

9

KULTURA

6. februarja 2020

Je pa ogromno glasbenikov, ki se z glasbo ukvarjajo zelo na ĹĄiroko,ÂŤ odgovori na vpraĹĄanje, ali je njegovo raznoliko in obseĹžno glasbeno udejstvovanje bolj izjema ali za glasbenike kar pravilo.

Kulturno-umetniĹĄki ustvarjalci namreÄ? pogosto opozarjajo, da

in doda, da je glasba zanj bila le razvedrilni hobi, odkar se z njo ukvarja profesionalno, pa preĹživlja tudi teĹžke trenutke. ÂťPoznam veliko kolegov, ki izgorijo v Ĺželji po popolnosti. Tudi sam sem se Ĺže pribliĹžal temu. Vsak dan se bo-

rimo s tem, da cele dneve delamo eno in iste stvari, kar ni enostavno, Ä?eprav jih imamo zelo radi.ÂŤ Si kdaj Ĺželi, da bi glasba ponovno bila le hobi? ÂťPomislim kdaj na to. A mislim, da poti nazaj ni.ÂŤ In po tej poti naprej gre cela dru-

â?ą

ÂťKo delam z uÄ?enci, s kvartetom ali z orkestrom, izhajam iz sebe, nikoli se ne delam, da sem nekdo drug, potrudim se za vsakega posebej in mislim, da se to vedno prime.ÂŤ

si le s tem teĹžko reĹžejo dovolj debel kos kruha. ÂťSam zagotovo ne delam toliko zaradi tega kosa kruha, ampak me v to nekaj Ĺžene.

Vse to enostavno rad poÄ?nem, rad sodelujem z ljudmi, sploh z mladimi, saj ustvarimo ogromno lepega. Seveda je potrebno tudi nekako preĹživeti. Je pa glasba kar teĹžek kruh. Od jutra do veÄ?era si v glasbi, da se lahko z njo preĹživljaĹĄ, medtem ko ljudje mislijo, da je glasba za nas le hobi,ÂŤ pove

Kam sega Ĺ aleĹĄka dolina po kakovosti glasbenega ustvarjanja?

ÂťGlede na ĹĄtevilo prebivalcev zelo visoko. Ogromno naĹĄih glasbenikov ĹĄtudira.

Veliko jih Ĺživi in dela v tujini. Ljubiteljskih glasbenikov, tako vokalistov kot instrumentalistov, imamo na stotine,ÂŤ pravi Miran Ĺ umeÄ?nik. Tudi obÄ?instvo je ĹĄtevilÄ?no, dodaja, Ä?eprav je omejeno predvsem na krog ljudi, ki jih tovrstna instrumentalna glasba zanima. Raznolik je tudi program, ki ne le zabava in sprostitev, ampak predstavlja tudi bolj resno in zahtevno glasbo. Po drugi strani so pogoji za glasbeno udejstvovanje v Ĺ aleĹĄki dolini Âťnadevropski,ÂŤ pravi sogovornik. ÂťV Velenju, ki je pikica na svetovnem zemljevidu, imamo res izjemno glasbeno ĹĄolo z odliÄ?nimi pogoji za delo. V Ĺ oĹĄtanju imamo novo glasbeno ĹĄolo s takĹĄno godbeno sobo, da je v Ĺživo ĹĄe nisem videl. Res lahko dobro delamo. Seveda pa vse to vÄ?asih ni dovolj. Sam imam ogromno idej, ki mi jih nikoli ne zmanjka, a smo pri izvedbi vÄ?asih omejeni. Radi bi naredili kaj bolj drznega, a je to velikokrat finanÄ?no nedosegljivo. Saj se to premika, ampak poÄ?asi. Ĺ˝elim si, da bi imeli glasbeniki ĹĄe veÄ? podpore in posluha. Je pa tolikĹĄnemu ĹĄtevilu glasbenikov teĹžko vedno ugoditi. Kar je morda celo prav. ÄŒe bi vedno dobili, karkoli bi si Ĺželeli, ne bi bili sreÄ?ni. Moramo po Ä?em hrepeneti.ÂŤ

de pred orkester, kar ljudje dobro sprejemajo. ÂťPravijo, da na koncu ni tako vaĹžno, kaj dirigiram, ampak kaj povem in kako jih motiviram,ÂŤ pravi. Kdaj bo to, kar dela z orkestrom, res dobro, enostavno zaÄ?uti. ÂťNa koncu veÄ? kot akademija ĹĄteje ĹĄola Ĺživljenja. Najbolj pa se zanesem na svoja uĹĄesa. ÄŒe sliĹĄim, da je dobro, potem je.ÂŤ ÂťKultura je tako ĹĄirok pojem, da ga je teĹžko zajeti z nekaj besedami.

Sam o njej bolj malo razmiĹĄljam. Jo kar ustvarjam.ÂŤ

â?ą

Šaleťka lokalna skupnost veliko da na glasbeno udejstvovanje.

Slovenski pihalni orkestri, denimo, tako napredujejo po kakovosti, da sploh ne vem, kam to vodi.ÂŤ

Şina – glasbenica je soproga, glasbeno se izobraŞujeta oba otroka.

Dela z znanjem in soÄ?utjem

Ima izostren Ä?ut za pedagoĹĄko delo. StarĹĄem je hvaleĹžen za privzgojen red, disciplino, soÄ?utje do ljudi.

Nikoli nikogar ne podcenjuje. SpoĹĄtuje druge glasbenike. Ta Ä?loveĹĄka plat je tista, s katero pri-

Kultura je odveÄ?? Kulturniki so nebodigatreba?

IĹĄÄ?e tiĹĄino

Vsaj ĹĄtirikrat na teden stoji pred orkestrom. ÂťTo je ogromno zvoka,ÂŤ nakaĹže, da ima v prostem Ä?asu najraje tiĹĄino. Iskanje tiĹĄine je pravzaprav nadomestek za hobi, kakrĹĄen je bila prej glasba, pove v smehu. Sicer je vpraĹĄanje Âťkaj posluĹĄaĹĄ?ÂŤ zanj nemogoÄ?e. ÂťPosluĹĄam, kar v trenutku Ä?utim,ÂŤ postavi piko na to temo in hitro opravi z vpraĹĄanjem, kaj je zanj dobra glasba. Tista, ki je kakovostno ustvarjena in izvedena. Sicer pa spoĹĄtuje vsakogar, ki

se postavi na oder in se potrudi po svojih najboljĹĄih moÄ?eh.

Kakovostne glasbe je ogromno

ÂťÄŒe govorim samo o pihalnih orkestrih, je to noro – v zadnjih letih so ĹĄli strmo navzgor.ÂŤ To je po njegovi oceni predvsem posledica kakovostnega glasbenega ĹĄolstva. Sicer pa je mantra vsakega dobrega glasbenika vaja, vaja, vaja. Te ni nikoli konec. Tudi zato glasba ni lahka sluĹžba. Je pa zelo lepa, saj ljudem prinaĹĄa veselje. ÂťKo bi vedeli, koliko ljudem, ki ne morejo na koncert, pomeni, da jim pridemo zaigrat na dom ‌ To so solze. ÄŒe glasba ne bi imela moÄ?i, jih ne bi bilo.

Prav tako ne smeha. Zato bi dal glasbo v vsak dom. Ker je enostavno povedano emocija. Vsi smo Ä?ustvena bitja in vsekakor nas glasba izpolnjuje.ÂŤ

ÂťZ leti se naposluĹĄaĹĄ marsiÄ?esa in dobiĹĄ trdo koĹžo. Ampak vsak Ä?lovek na tem svetu potrebuje kulturo. Tudi Ä?e jo zanika, gotovo posluĹĄa glasbo, bere, gleda filme ali pa je preprosto del druĹžbe. Ljudem kultura zavedno ali nezavedno spreminja Ĺživljenje. Ljudje jo potrebujejo za duhovno rast in razvoj, pa tudi za sprostitev. VÄ?asih so se me obreganja ob kulturnike dotaknila, zadnje Ä?ase pa tega ne spremljam veÄ?. Pa to verjetno ni prav. Slovenci prehitro popustimo.

MogoÄ?e bi morali kulturniki stopiti skupaj in glasno povedati, kaj pomenimo za druĹžbo.ÂŤ

PO ZIMI DIĹ I

NAJ VAS OÄŒARAJO OMAMNI VONJI

Z ikonami in panjskimi konÄ?nicami izraĹža ljubezen do dveh domovin

IN OKUSI ZIMSKIH JEDI

U Ĺ˝ I VAJ T E V KULI NAR I ÄŒ NEM DOĹ˝ I VETJ U V V ILI HE R B E R ST E IN

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju bodo v soboto na slovenski kulturni praznik odprli razstavo panjskih konÄ?nic Alimpija KoĹĄarkoskega Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – 8. februarja opoldne, na slovenski kulturni praznik, bodo v muzeju usnjarstva na Slovenskem odprli razstavo panjskih konÄ?nic Alimpije KoĹĄarkoskega iz Ĺ oĹĄtanja.

Poslikane deĹĄÄ?ice, ki se bohotijo na sprednji strani Ä?ebeljih panjev, so Makedonca, ki je priĹĄel v Slovenijo in si tukaj ustvaril druĹžino, prevzele. ÂťZaljubil sem se vanje, ker veliko povedo o tukajĹĄnjem Ä?loveku, njegovih navadah, obiÄ?ajih. Porisane deĹĄÄ?ice z

SreÄ?ala sva se v njegovem skromnem ateljeju, kjer ustvarja z veliko ljubeznijo do dveh domovin.

motivi iz vsakdanjega Ĺživljenja so avtohtoni kulturni element Slovenije. Kaj vse je upodobljeno na njih!ÂŤ mi razlaga, ko se sreÄ?ava v njegovem preprostem, a bogatem ateljeju v stanovanjskem bloku, kjer ustvarja.

VeÄ?ina njegovih panjskih konÄ?nic, veÄ? kot ĹĄestdeset jih je porisal, je reprodukcija znanih motivov. Za njimi je pogledoval

po vsej Sloveniji, dodal pa jim je nekaj ĹĄoĹĄtanjskih, ki jih bo tudi videti na razstavi.

KoĹĄarkoski je ĹĄirĹĄi javnosti bolj znan kot ikonopisec. Ikonopisje ga navdihuje, duhovno izpopolnjuje. S panjskimi konÄ?nicami pa nadgrajuje ljubezen do svojih dveh domovin. đ&#x;”˛

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

6. februarja 2020

Danes osrednje proslave ob prazniku Velenje, Ĺ oĹĄtanj – BliĹža se slovenski kulturni praznik, PreĹĄernov dan. 8. februarja leta 1849 je namreÄ? umrl naĹĄ najveÄ?ji pesnik France PreĹĄeren.

To je dan vseh tistih, ki skupaj ustvarjajo in predstavljajo slovensko kulturo, posredno pa tudi tistih, ki jo z veliko ali manj veliko Ĺžlico zajemajo.

V mestni obÄ?ini Velenje ter v obÄ?inah Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki bodo praznik slovesno zaznamovali danes, v Ä?etrtek, 6. februarja.

Osrednja sveÄ?anost ob slovenskem kulturnem prazniku v Ĺ oĹĄtanju se bo v tamkajĹĄnjem kul-

turnem domu zaÄ?ela ob 19. uri.

Slavnostni govornik bo Kajetan ÄŒop, direktor Zavoda za kulturo

V Velenju se bo sveÄ?anost v kulturnem domu zaÄ?ela ob 18. uri, slavnostni govornik pa bo glavni in odgovorni urednik Ustanove Velenjska knjiĹžna fundacija Ivo Stropnik. Program bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji osnovne ĹĄole Ĺ alek.

Ĺ oĹĄtanj. Na proslavi se bo obÄ?instvu predstavila Folklorna skupina Oglarji z gosti, uÄ?enci folklorne skupine Lepi kamen Osnovne ĹĄole Karla Destovnika - Kajuha, MoĹĄki pevski zbor KUD Ravne in folklorna skupina Lintvar iz Ĺ entjurja.

V Ĺ martnem ob Paki bo osrednja proslava ob prazniku ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Ĺ martnem ob Paki. Organizator dogodka bo ĹĄmarĹĄka osnovna ĹĄola, gostje na proslavi pa bodo Ä?lani domaÄ?ega moĹĄkega pevskega zbora Franca KlanÄ?nika in tamkajĹĄnje folklorne skupine Oljka, trobilni ansambel velenjske glasbene ĹĄole ter Denis Trap. đ&#x;”˛

mkp, tp, tf

PreĹĄerno na PreĹĄernovo Te dni bo kulturnega dogajanja ĹĄe posebno veliko – Izpostavljamo nekaj najbolj zanimivih prireditev v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki Jutri, 7. februarja, ob 17. uri bodo plesalci Plesnega studia N v Galeriji Velenje predstavili plesne miniature, s katerimi so minuli konec tedna nastopili na regijskem izboru za 28. drĹžavno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1. Pripravili so 12 plesnih miniatur, nastopilo pa je 15 Ä?lanov. Obeta se razvajanje z gibi v ambientu svetlobe in senc, ki ga ustvarja razstave Milene GregorÄ?iÄ?

Valovanja linij. Ogledate si jo lahko tudi na sam kulturni praznik, ko bo galerija odprta od 10. do 19. ure.

Posebno pestro bo v soboto, 8. februarja.

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo na Velenjskem gradu odprli razstavo likovnih del, katerih osrednji motiv je Velenjski grad.

Muzej Velenje namreÄ? obeleĹžuje 750. obletnico prve pisne omembe Velenjskega gradu in v znak jubileja napoveduje tematsko raznolike serije prireditev in drugih aktivnosti. Prva v seriji priloĹžnostnih razstav bo prikazala enega najlepĹĄe ohranjenih renesanÄ?nih gradov na Slovenskem v razliÄ?nih likovnih tehnikah.

Razstavo, ki jo postavljajo v sodelovanju z DruĹĄtvom ĹĄaleĹĄkih likovnikov, bodo odprli ob 10.30.

V soboto ob 18. uri se bo v Galeriji Velenje zaÄ?ela osrednja prireditev Festivala Velenje ob kulturnem prazniku. Obiskovalci bodo veÄ?er preĹživeli z literarnim komparativistom, esejistom, urednikom, pisateljem, scenaristom in dramaturgom Mitjem ÄŒandrom. Beseda bo tekla o njegovem ĹĄe sveĹžem romanu

Slepec in o kulturi nasploh. Gostila ga bo UrĹĄula Menih Dokl.

Kino Velenje v soboto vabi na veÄ? brezplaÄ?nih filmskih predstav. Ob 17.30 bodo vrteli najlepĹĄe slovenske animirane filme za najmlajĹĄe: Koyaa – PleĹĄoÄ?e nogavice, MaÄ?ek Muri – Sprehod, Gospod Filodendron in jablana, Podlasica, Princ Ki-Ki-Do: Balon in Kralj MatjaĹž. Ob 18.30 bo na sporedu slovenska drama Zgodbe iz kostanjevih gozdov – slovenski film leta, ki je na lanskem festivalu slovenskega filma prejel 11 vesen, med drugim za najboljĹĄi celoveÄ?erni film, za najboljĹĄo reĹžijo in nagrado obÄ?instva. Ob 20. uri pa ĹĄe slovenski dokumentarni film o Ĺživljenju zadnjih trinajstih prebivalcev hrvaĹĄkega otoka BiĹĄevo iOtotk. Ĺ aleĹĄka druĹĄtva, ki delujejo tako na gledaliĹĄkem kot na literarnem, likovnem, glasbenem ali kakem drugem podroÄ?ju kulture, pa v nedeljo, 9. februarja, vabijo na PreĹĄerni veÄ?er in klepet. ZaÄ?el se bo ob 18. uri v mali dvorani velenjskega kulturnega doma. Gostitelja bosta Nejc Ĺ korjanc in Emil Ĺ terbenk, Francetu PreĹĄernu, Franu MilÄ?inskemu, Tonetu PartljiÄ?u, Ivanu Robu, Janezu Menartu, Jaroslavu HaĹĄku, Janezu SvetokriĹĄkemu in drugim znanim pisateljem pa bo vpraĹĄanja zastavljal Nejc Slapnik. Obeta se veÄ?er satire, humorja in Butalcev, napovedujejo.

Ob slovenskem kulturnem prazniku si bodo lahko obiskovalci v soboto, 8. februarja, med 10. in 17. uro brezplaÄ?no ogledali razstave na

Mesec kulture v Zgornji Savinjski dolini Letos kar 35 prireditev – NajviĹĄje priznanje obmoÄ?ne izpostave Veri Kumprej in Vinku Jeraju Tatjana PodgorĹĄek

V Zgornji Savinjski dolini Ĺže tradicionalno zaznamujejo slovenski kulturni praznik z Mesecem kulture. LetoĹĄnji bo Ĺže 44. ÂťZgornja Savinjska dolina lahko veliko pokaĹže in to bo v prihodnjih tednih tudi storila,ÂŤ pravi vodja ObmoÄ?ne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje Simona Zadravec:

Gre za sklop 35 kulturnih prireditev, ki se bodo odvijale v vseh sedmih obÄ?inah doline.

Med njimi so razliÄ?ne gledaliĹĄke predstave zgornjesavinjskih gledaliĹĄkih skupin (teh bo letos nekoliko manj kot v primerjavi z minulimi leti), literarni, pevski, plesni, likovni in drugi dogodki. Nekaj prireditev se je Ĺže zvrstilo, zadnja bo na sporedu v soboto, 7. marca.

Otvoritvena slovesnost in medobÄ?inska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku

Velenjskem gradu, v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju, bogato zbirko mineralov v HiĹĄi mineralov v Starem Velenju ter Spominski center 1991. Na prazniÄ?ni dan se bodo s stojnicami na Velenjskem gradu predstavljali tudi lokalni ustvarjalci in rokodelci.

V Ĺ oĹĄtanju bo na prazniÄ?ni dan na voljo tudi brezplaÄ?en ogled Vile Mayer.

Poleg danaĹĄnje (6. februarja) proslave ob kulturnem prazniku so v Ĺ martnem ob Paki pripravili ĹĄe veÄ? drugih dogodkov, posveÄ?enih prazniku. Tako bodo na sam prazniÄ?ni dan, v soboto, 8. februarja, pripravili pohod s priloĹžnostnim kulturnim programom Ä?lani Ĺ portno-rekreacijskega druĹĄtva Gavce Veliki Vrh. Pohod bodo zaÄ?eli ob 8. uri pri tamkajĹĄnjem ĹĄportnem centru, sklenila pa ga bodo ob 13. uri na vinotoÄ?u v Slatinah, kjer bo pohodnike Ä?akal tudi topel obrok. Ĺ˝e vrsto let organizirajo na slovenski kulturni praznik zimski pohod tudi Ä?lani kulturnega druĹĄtva Gorenje. ZaÄ?etek pohoda bo ob 10. uri izpred tamkajĹĄnjega kulturnega doma. ÄŒlani GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem Kulturnega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki pa bodo v soboto pripravili GledaliĹĄki veÄ?er. Tokrat so v goste povabili Ä?lane Kulturnega druĹĄtva bratov DobrotinĹĄek iz Ĺ kofje vasi. Ti se bodo na odrskih deskah ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma predstavili z igro Partnerska poroka, avtorja Toneta PartljiÄ?a. ZaÄ?etek predstave bo ob 19.30. đ&#x;”˛

tf, mkp, tp

bo tudi tokrat na predveÄ?er praznika (jutri, v petek) ob 18. uri v dvorani ZadruĹžnega doma v SolÄ?avi. Na njej bodo med drugim podelili nekaterim zgornjesavinjskim kulturnim ustvarjalcem priznanja. NajviĹĄje – priznanje Sveta obmoÄ?ne izpostave – bosta prejela Vera Kumprej (za Ĺživljenjsko delo) ter Vinko Jeraj. Dobitniki priznanja Sveta obmoÄ?ne izpostave za posebne doseĹžke v letu 2019 bodo: lutkovna skupina Osnovne ĹĄole Ljubno ob Savinji, otroĹĄki pevski zbor Osnovne ĹĄole Nazarje, Gmajnice – sestri ApĹĄner, Ljudski pevci iz LuÄ? in Marjana Rihter, srebrno jubilejno priznanje sklada bo prejelo Kulturno druĹĄtvo likovnih ustvarjalcev Gal, prejemniki jubilejnega priznanja obmoÄ?ne izpostave pa bodo: SolÄ?avski fantje, Perice, meĹĄani pevski zbor DruĹĄtva upokojencev Mozirje ter Barbara Vajdl. đ&#x;”˛

TanartaboljĹĄa pot Bojan PavĹĄek

Silvestrskih konfetov ter balkonskih led ekshibicij je konec.

Peripetije, datirane z letnico 2019, so Ĺže odĹĄle v anale. Pomembnosti so se arhivirale, mlatenja praznih slam pa ostajajo le ĹĄe bledikast spomin, ki tone v cone trivialne preteklosti. NumeroloĹĄko naj bi bilo dvatisoÄ?dvajseto leto leto nihanj in poslediÄ?no iskanja ravnovesja. Po konceptu jin-janga se vsi pojavi in stanja, ki obstajajo, v cikliÄ?ni spremembi preobraĹžajo v svoja nasprotja.

Ker pri tem ena polarnost ustvarja drugo – svojo komplementarno podobo, imajo vsi pojavi v sebi kal nasprotnih stanj.

Tudi Dolina bo letos na veliki preizkuĹĄnji, da ohrani zdravo ravnovesje. RazmiĹĄljanje o tem je tik pred slovesom starega leta Ĺže spodbudila izdaja romana Mesto na vodi. V njem pronicljivi pisatelj Peter Rezman na jezikovno soÄ?en naÄ?in odstira futuristiÄ?no interpretacijo usode doline, zaÄ?enĹĄi v bliĹžnji preteklosti pa vse do leta 2060. V prihodnost nas vodi preko vreliĹĄÄ?, katerih netivo konstantno razpihujejo industrijsko-politiÄ?ni scenariji.

V zgodbi kratke slamice poveÄ?ini vleÄ?e delavsko ljudstvo, ki nevede sodeluje pri zatonu mesta/doline. Zaslepljeni z varnim sedanjikom Ĺživijo v ritmu mesta. Tako kot to, tudi zunaj knjige, poÄ?nemo Ĺže leta. Kavica na trgu, z lokalcem na britof, malo na plaĹžo, malo na KoĹželj, peĹĄ na grad, s kolesom na sladoled, koncert tu, razstava tam ‌ A vÄ?asih nas strele iz jasnega vseeno sooÄ?ijo z opaznimi odkloni v kotlinskem ustroju. Poglejmo na primer premogovnik. TeĹžkoindustrialec, ki v takĹĄnem stanju, kot smo ga bili vajeni desetletja, jemlje gotovo slovo. NekoÄ? ponos doline sedaj postopa na negativni strani ekonomiÄ?ne raÄ?unice. ÄŒe je bilo ĹĄe pred kratkim o zapiranju premogovnika govoriti bogokletno, je dandanes popularno. In smiselno Ĺžuganje iz Bruslja glede razogljiÄ?enja druĹžbe povzroÄ?a ĹĄe dodaten pritisk nanj ter na njegovega edinega konzumenta. VÄ?asih zna biti tak pristop celo pozitiven. Stimulira namreÄ? hormone, ki nam pomagajo hitreje izbrati prave inspiracije in z njimi tlakovati poti do reĹĄitve. UspeĹĄnost tovrstnega pristopa je obÄ?utno viĹĄja v okoljih, spoÄ?etih skozi druĹžbeno zavest, ki izhaja iz pristnosti, empatije ter zdravega in stimulativnega Ĺživljenjskega prostora. Rezman nam s pretkanim krmarjenjem odnosov med namiĹĄljenimi lokalnimi veljaki in njihovimi druĹžinami slika tempo in naÄ?ine modeliranja gospodarske vizije doline. Pri tem privlaÄ?nost Ĺžvenketa denarja igra vse prej kot zanemarljivo vlogo. OdloÄ?evalske situacije imajo pospeĹĄen zakulisni ritem, ki pa ga klasiÄ?en vsakdan ostalih obÄ?anov sploh ne zaznava. SooÄ?imo se torej z dvema vzporednima svetovoma, ki naj ne bi nikoli trÄ?ila skupaj. Vendar vmes ponagajajo viĹĄje sile, ki njuni paraleli demolirajo. Pohlep in nekritiÄ?no obvladovanje poloĹžaja sta zagotovo med njimi. In na tem mestu nas pisec po spletu okoliĹĄÄ?in, ki so pobegnile nadzoru, popelje v nekakĹĄno kontrolirano maloro. V sistem druĹžbene, lokacijske in tehnoloĹĄke ureditve, ki za svoje bivanje in delovanje uporablja predvsem dva ambienta, bivalni ponton na Velenjskem jezeru ter Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj kot energetski krematorij. Ob podpori visoke tehnologije se skozi monotonijo bivanja ohranja zmoĹžnost (samo) nadzora prebivalcev. A dlje Ä?asa nadzorovan Ä?lovek se v takĹĄni vlogi poÄ?uti vse manj prijetno. Zato se preda ali pa nagonsko ubere tvegane poti za izhod. V Mestu na vodi spremljamo pobeg osrednjega lika Jurija, ki se iz omejene urbanosti poda v njemu popolnoma neznano, prejĹĄnjo resniÄ?nost. Stran od pohabljenih okolij. Stran od avtomatizma in preseĹžkov tehnologije. Glede na trenutne dolinske aktivnosti povzroÄ?a Rezmanova literarna projekcija poĹĄteno kurjo polt. Veliko ĹĄpekulativnih akcij in reakcij je tako blizu aktualnim resnicam, da zahtevajo globok vdih in premislek, po kateri poti jo dejansko ubrati v prihodnost. NeangaĹžiranost obÄ?anov in radikalne poteze gospodarsko-politiÄ?nih frakcij sta po mojem dva odklona, ki najdeta vzporednice Ĺže v plehkih ponarodelih glasbenih stvaritvah1. Tretja smer bo tudi v naĹĄem primeru mogoÄ?e tanartaboljĹĄa. Kam nas bo vodila, je odvisno od potez, ki jih bomo vlekli ali pomagali vleÄ?i. Pri tem mora spoĹĄtovanje narave postati absolutna vrednota in hkrati vzvod za naÄ?rtovanje prihodnosti z novimi potenciali. MogoÄ?e bi pa tako po tretji poti le ĹĄlo? đ&#x;”˛

Pop Design: Ne bom ti lagal (zaÄ?etek druge kitice: Vedno na koncu sta dve poti, izbereĹĄ pa tisto, ki je ni.)

1

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

6. februarja 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Ponedeljkovi popoldnevi so ĹĄportno obarvani Ĺ portu namenjamo na Radiu Velenje veliko pozornosti, saj redno spremljamo naĹĄe lokalne pa tudi drĹžavne ĹĄportnike v informativnih oddajah, namenjamo pa jim tudi dve dopoldanski oddaji, ob ponedeljkih zjutraj ob 8. uri, ko povzamemo dogajanje preko vikenda, ob petkih, prav tako ob 8. uri pa napovemo, kaj se bo zanimivega dogajalo. Ĺ e posebej skrbno spremljamo seveda naĹĄa oba ÂťprvoligaĹĄaÂŤ Rudar in Rokometni klub Gorenje. Za reportaĹže z njunih tekem skrbi novinar StaGostitelj ponedeljkovih popoldnevov in seveda tudi ne Vovk, za preostale prispevke pa voditelj oddaje Ponedeljkov ĹĄport je Igor Kukovec, Mitja ÄŒretnik in Igor Kukovec pa ki vedno izvrta kakĹĄno zanimivost. seveda tudi vsi ostali moderatorji,

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. JELENA ROZGA – Sveto pismo 2. NINO OŠLAK – A si za to 3. SHAKIRA & AA – Me gusta

ki med tednom redno spremljajo tudi dogajanje na ĹĄportnem podroÄ?ju in ga skuĹĄajo kar najhitreje prenesti med posluĹĄalce. Ĺ port pa celovito obdelamo ob ponedeljkih popoldne, v naĹĄi oddaji Ponedeljkov ĹĄport na Radiu Velenje. Poleg tedenskega pregleda, gostimo tudi ĹĄportne klube. VeÄ? kot 50 se jih zdruĹžuje tukajĹĄnjo ĹĄportno zvezo, tako da je zanimivosti vedno dovolj. Seveda pa je bila v lanskem letu naĹĄa najpogostejĹĄa gostja (poleg rokometaĹĄev in nogometaĹĄev) naĹĄa rojakinja, ĹĄportna plezalka in svetovna prvakinja Janja Garnbret. Upamo, da bo uspeĹĄna tudi letos in da se ji bo pridruĹžilo ĹĄe veliko tukajĹĄnjih mladih ĹĄportnikov. đ&#x;”˛

mz

GLASBENE novice

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Slovenija v prvem polfinalu letoĹĄnje Evrovizije V nizozemskem Rotterdamu, prizoriĹĄÄ?u letoĹĄnjega tekmovanja za pesem Evrovizije, so z Ĺžrebom doloÄ?ili drĹžave za oba polfinalna veÄ?era. Slovenija se je glede na izid uvrstila v prvo polovico prvega polfinala, ki bo 12. maja. Kdo jo bo zastopal, bo znano 22. februarja na izboru Ema 2020. V prvem polfinalnem veÄ?eru bodo tekmovale ĹĄe Severna Makedonija, Belorusija, Litva, Ĺ vedska, Avstralija, Irska, Rusija,

ĹĄesto leto delovanja, medtem ko je Manca na glasbeni sceni Ĺže celih petnajst let.

Elon Musk poskuĹĄa tudi v glasbi UspeĹĄen poslovneĹž in prvi moĹž Tesle Elon Musk se je, kot kaĹže, lotil tudi glasbe. 48-letnik si je za potrebe glasbene kariere nadel umetniĹĄko ime E“Dâ€?M, pod katerim je objavil Ĺže dve pesmi.

Po prvem singlu RIP Harambe upravni odbor za nagrado. Josipa Lisac (70) je na glasbeni sceni Ĺže veÄ? kot pol stoletja in je doslej prejela 22 nagrad porin v razliÄ?nih kategorijah. Njen glasbeni izraz zaznamujejo razliÄ?ni glasbeni slogi, izstopa pa zaradi specifiÄ?ne barve glasu, izjemnih interpretacij kot tudi zaradi izdelane odrske podobe, piĹĄe v utemeljitvi letoĹĄnjih nagrad za Ĺživljenjsko delo. 27. podelitev porinov bo konec marca na Reki.

Justin Bieber z novim albumom in turnejo NorveĹĄka, Ciper, HrvaĹĄka, AzerbajdĹžan, Malta, Izrael, Ukrajina, Romunija in Belgija. Drugi polfinale bo14. maja, iz vsakega predveÄ?era pa se bo deset izvajalcev uvrstilo v glavni veÄ?er 16. maja, v katerem je Ĺže ĹĄest drĹžav: NemÄ?ija, Italija, Francija, Ĺ panija in Velika Britanija kot velika peterica, ter Nizozemska, ki je s pevcem Duncanom Laurenceom zmagala na lanskem tekmovanju v Tel Avivu.

Josipa Lisac bo prejela porina za Ĺživljenjsko delo Priznana pevka Josipa Lisac ter skladatelj in dirigent Tomislav Uhlik sta letoĹĄnja dobitnika hrvaĹĄke glasbene nagrade porin za Ĺživljenjsko delo, je sporoÄ?il

Ali je ljubezen zares dovolj, je vpraĹĄanje in sporoÄ?ilo, ki ga nosi nova pesem Jelene Rozge z naslovom Sveto pismo, nad katero bodo navduĹĄeni predvsem ljubitelji njenih balad. Avtorja skladbe sta TonÄ?i in Vjekoslava Huljić, videospot zanjo pa so posneli v Ä?udovitem okolju Dubrovnika.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Spev – Zate bi dal Ansambel Murni – Murn je taka Ĺžvat Ansambel Naveza – ÄŒe ĹželiĹĄ Ansambel Viharnik – Ko v jutranjem soncu Ansambel Jodel express – NaĹĄla si z drugim sreÄ?o Ansambel Tik Tak – Dovolj je dni v Ĺživljenju Ansambel VraĹžji muzikanti – Ne zanikaj Prifarski muzikanti – Takrat Ansambel Lenarti – Ostani ĹĄe minuto Ansambel Poskok – Iskrena ljubezen

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO

14. maja v Seattlu in konÄ?ala 26. septembra v New Jerseyju. Zadnji Bieberjev album (Purpose) je izĹĄel leta 2015.

DENIS TRAP Denis Trap je mlad, 17-letni pevec in glasbenik iz Skornega pri Ĺ oĹĄtanju. Petja se uÄ?i pri Ireni VrÄ?kovnik in nastopa v muzikalu Vasi mojega dekleta.

Lani je zmagal na pevskem festivalu Slovenska nota v Hratsniku in za nagrado prejel snemanje pesmi NoÄ? in dan, ki jo je napisal Alex Volasko.

Decembra lani je skladba izĹĄla pri zaloĹžbi Menart.

Manca in Erosi na skupno turnejo Manca Ĺ pik in Ä?lani glasbene skupine Erosi se pripravljajo na skupno turnejo po Sloveniji.

ZaÄ?eli jo bodo prav na valentinovo in bo obsegala ĹĄestnajst koncertnih veÄ?erov, ki so jih po-

BALLADERO Dominik Bagola, bolj znan kot Balladero, z novo skladbo Ponesi me pluje proti tretjemu albumu, ki bo nasledil ploĹĄÄ?i Club Deuce in Perfect You. Nova skladba je pravzaprav predelava skladbe This Grace, ene od desetih skladb z njegovega albuma Perfect You iz leta 2016.

Po veÄ? kot ĹĄtirih letih Ä?akanja bo 14. februarja, prav na valentinovo, izĹĄel peti studijski album

TONI PETROVIÄŒ Tonija PetroviÄ?a smo pred leti spoznali v ĹĄovu X Factor, ko je postal Ä?lan takrat ene najbolj priljubljenih fantovskih skupin In & Out. Po razpa-

Justina Bieberja, ki nosi naslov Changes. Po ĹĄtirih letih glasbenega premora kanadskega zvezdnika letos Ä?aka naporno leto.

Konec januarja je izĹĄel njegov najnovejĹĄi singel Get me, v katerem se mu je pridruĹžila ameriĹĄka pevka Kehlani, ki bo poleg Jadna Smitha tudi posebna gostja Bieberjeve 45-dnevne severnoameriĹĄke turneje. Ta se bo zaÄ?ela

imenovali Mediteranski veÄ?er.

Na nekaterih nastopih se jim bo kot poseben gost pridruĹžil tudi priljubljeni hrvaĹĄki pevec Marko Ĺ kugor, znan tudi po sodelovanju z Luko Basijem. Manca Ĺ pik sicer z Erosi sodeluje Ĺže tretje leto, najbolj znan plod tega sodelovanja pa je skupna skladba Bela barka, ki so jo posneli lani.

Erosi sicer letos obeleĹžujejo

je konec januarja izťel ťe njegov drugi Don’t Doubt Ur Vibe, ki ga je objavil na svojem profilu Soundcloud. Kot je zapisal, je besedilo napisal sam in za pesem tudi posnel vokale. Morda je Muska je za njegovo glasbeno ustvarjanje navduťila njegova partnerica, kanadska pop pevka Grimes, s katereo sta par od maja 2018.

du skupine je nekaj Ä?asa ĹĄe glasbeno deloval, potem pa za nekaj Ä?asa poniknil. Zdaj se vraÄ?a s svojim prvim EP-jem Sebe iĹĄÄ?em, na katerem so ĹĄtiri nove pesmi. Izid albuma napoveduje naslovna skladba.

WERNER Werner je objavil videospot za svojo uspeĹĄnico Kada voli srce juĹžnjaÄ?ko. Spot je nastal v Sloveniji in na HrvaĹĄkem, v njem pa je moÄ? videti tudi 12.000 Wernerjevih oboĹževalcev na koncertu v StoĹžicah, ki so iz vseh grl prepevali refren njegove uspeĹĄnice. Skladba je izĹĄla na albumu Lom.

LAÄŒNI FRANZ Prvi single novega albuma skupine LaÄ?ni Franz z naslovom Tu smo – vaĹĄi smo! je Ĺže skoraj ponarodela skladba NaĹĄa draga Lidija. Skladba je v luÄ?i ponovnega obujanja ideje o obveznem sluĹženju vojaĹĄkega roka spet aktualna. Skupina bo novi album promocijsko predstavila v zaÄ?etku aprila.

Naš ­čas, 6. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏩

Dolg je seznam aktivnosti, ki jih počne Nina Podgoršek iz Rečice ob Paki. Je predsednica tamkajšnje vaške skupnosti, odlična slaščičarka, menedžerka pri Sedalček.si, NinaElina.si, Mala zvezdica.si, Risani-junaki.si, poslovna sekretarka v družbi Skaza Velenje.

Vedno je polna idej. Na predvečer praznovanja 30. rojstnega dne so ji njeni prijatelji nadeli krono in hoteli preveriti njene sposobnosti pri soupravljanju Špančeve zidanice. A Nina ne bi bila to, kar je, če jim – kot se dozdeva Čveku – ne bi povedala: »Okronali ste me sicer, a nisem še vinska kraljica.

Dali ste mi tudi vedeti, kaj naj še počnem v življenju, a vam povem, da še ne vem, katerega od nasvetov bom zares upoštevala.«

»Veš kaj, Leon, ne bodi no tako zaskrbljen. Za avtomobile res napovedujejo polno avtonomnih rešitev, a še bolj jih bo treba servisirati in antikorozijsko zaščititi,« je dejal Marko Škoberne (predsednik uprave Esotecha) direktorju Pro-avto Leonu Novaku. Kljub temu ga ni prepričal, da bi tokrat z njim spil kavico.

Letos naš kulturni praznik ni v nič kaj pravem času. Saj smo že priča nič kaj kulturnemu političnemu obnašanju v začetku sestavljanja nove vlade ali predvolilnega časa.

Nov kader

Utesnjenost Se od ponedeljka počutite vsaj malo utesnjene? Nič čudnega. »Prava« Evropa je postala precej manjša.

Iščejo se …

V Sloveniji ta čas iščemo različne pomembne osebnosti.

Ne le kakšne korajžne, ki bi bile pripravljena sprejeti vlogo novega mandatarja; iščemo tudi kraljico. Mandatarja za novo vlado Slovenije in kraljico – mlečno kraljico Zelene doline. Slednjo bomo lažje našli.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Nagrada tistemu, ki krokodila reši nadloge

Pravi čas?

Občine se na nekaterih področjih in območjih že združujejo. Vendar to še ne pomeni osnove za ustanavljanje pokrajin. Za slednje namreč ni značilen mir, ampak pogosto bolj prepir.

V pokoj se je odpravila legenda Ljudske univerze Velenje Mirjana Šibanc. Sodelavci so ji za zadnji delovni dan polepili pisarno z duhovitimi izreki in mislimi. V »rdeči hiši« sredi mesta je bila zaposlena vseh 39 let svoje delovne dobe. V njej se je zaposlila kot sveža diplomantka andragogike in vseskozi delala in ustvarjala v izobraževanju odraslih. Zdaj pa je na pragu področja »zlate dobe«, kot pravi, in tega obdobja se izredno veseli.

V zadnjem času poskušajo številni (predvsem ameriški) starši za svoje malčke pripraviti do podrobnosti pripravljena rojstnodnevna praznovanja, za

» Levo & desno «

Združevanje

⏩

iz svežega cvetja izdelali krone, z malimi motornimi čolnički so se lahko vozili po ribniku, vsak je dobil svoj set za vrtnarjenje …

Naročniki tovrstnih zabav niso le znane osebnosti; gre tudi za povsem »običajne« družine, ki redno najemajo profesionalce, da njihovim najmlajšim pripravijo nepozabno rojstnodnevno slavje, pa četudi je treba zanj seči globoko v denarnico.

frkanje

Nekateri se čudijo, zakaj velenjski Premogovnik še vedno išče nov kader. Zlobneži pravijo, da ga bodo še zelo potrebovali. Ne za izkop premoga, ampak za pokop – premogovnika.

⏫

Pregrešno drage zabave za rojstni dan otroka

6. februarja 2020

to regijo leta 2018, se pnevmatike sam ne more rešiti. Nekateri se bojijo, da bi lahko pnevmatika krokodila kmalu zadušila, zato so pozvali, da ponujajo nagrado tistemu, ki mu bo uspelo žival rešiti te nadloge. Kolikšna je višina nagrade, niso razkrili.

Pujsin glas je odrasel Harley Bird, ki je svoj glas posodila risanemu liku Pujse Pepe, je sporočila, da se po trinajstih letih poslavlja od istoimenske otroške serije. Osemnajstletnica, ki je zaradi serije zaslužila tudi

devetletna Amelia Bea, ki pravi, da so se ji uresničile sanje.

Po spletni kampanji psička z nenavadnim videzom le našla lastnika Jubilee je bila večkrat imenovana za psičko z zelo zabavnim videzom, saj ima velike modre oči in zelo opazno škili. Prav zaradi tega nekoliko drugačnega videza je dolgo nihče ni želel ne kupiti ne posvojiti. Rejec se je tako odločil, da jo odpelje v zavetišče, kjer je štiriletna samička pasme sibirski haski več kot leto in pol čakala na novega lastnika. Skrbniki so jo čakanja odrešili, ko so

Spominski kovanec ob brexitu V Združenem kraljestvu so prejšnji teden, na dan, ko je država zapustila Evropsko unijo, izdali spominski kovanec ob brexitu.

Vlada v Londonu je nameravala spominski kovanec izdati že 31. oktobra lani, ko je bil predviden brexit. A ker je bil datum izstopa preložen na 31. januar, so morali spominske kovance pretopiti in narediti nove. Prejšnji teden je naposled v obtok prišlo okoli tri milijone kovancev za 50 penijev, pozneje letos pa se jim bo pridružilo še sedem milijonov

Ni lepo, a …

V mnogih bolnišnicah so zaradi grozeče gripe prepovedali obiske. Nekateri so se kar malo oddahnili. Svojcev ali drugih »dragih« oseb jim ne bo treba obiskovati.

Svetovni čudež V svetovnem merilu se je zgodil pravi čudež. Anglija se je oddaljila od Evrope in se približuje Ameriki. Pa ne gre za tektonska premike.

Spoznavanje Kako spoznamo lažno novico? Preveč lepa in resnična je.

Razkosavanje Če je Slovenija res še kot kokoš, naj za njeno pokrajinizacijo Pivka ali Perutnina v roke vzameta nož.

katera odštejejo tudi več deset ali celo več sto tisoč evrov. Vse je uglašeno s temo praznovanja: od obleke ter čeveljčkov slavljenke oziroma slavljenca pa do po meri narejenih prtičkov na mizah. Tako so na primer v Washingtonu starši za zabavo odšteli znesek s šestmestno številko – tema v tem primeru je bila pariška vrtna zabava, povabljenci pa so si med drugim lahko sami

Neka provinca v Indoneziji ponuja denarno nagrado tistemu, ki je dovolj hraber, da ogromnega divjega krokodila reši nadloge, ki ga pesti že več let. Štiri metre dolg krokodil ima namreč okoli vratu motoristično pnevmatiko; prvič so ga z njo opazili leta 2016, ko je plaval po reki Palu v provinci centralni Sulawesi. Čeprav je krokodil preživel tako potres kot cunami, ki je opustošil

do 15 tisoč evrov na teden, pravi, da je njen glas nekoliko dozorel in da ni več enak, kot je bil, ko je začela sodelovati pri seriji, zato je prišel čas za umik. Dekle, ki je bilo doslej glas ljubke pujse, je povedalo, da v začetku dela v ekipi še ni znala brati. »Stara sem bila pet, zato so mi scenarij brali producenti, jaz pa sem ponavljala. Tega potovanja ne bom nikoli pozabila. Ljudje, vpleteni v serijo, so zame postali kot družina, hvaležna sem jim za prelepe spomine,« je povedala Birdova.

Njeno vlogo bo sedaj prevzela

se odločili, da za Jubileejino posvojitev organizirajo spletno kampanjo. Na družbenih omrežjih so objavili njene fotografije, ob njih pa pripise, da je tudi pri živalih lepoto treba videti od znotraj in da njene oči ne gledajo navzkriž, temveč so le široko odprte. Na osnovi objav je za posvojitev Jubilee kmalu zaprosilo 150 oseb in psička je dobila lastnika.

tovrstnih kovancev. Na kovancu (v angleščini) piše: »Mir, blaginja in prijateljstvo z vsemi narodi.

31. januar 2020«. Zagovorniki obstanka Združenega kraljestva v Evropski uniji so napovedali, da v trgovini ali kje drugje kovanca ne bodo sprejeli, tudi če bi jim ga hoteli dati. Ker so nekateri drugi povsem drugačnega mnenja, bo kraljeva kovnica kovance dala tudi v prodajo, največji numizmatiki pa bodo za 50 penijev (približno 60 centov) odšteli med 10 in 945 britanskih funtov (med 12 in 1122 evrov).

Zaupanje Nepridipravi imajo pogosto lahko delo, saj pogosto naletijo na odklenjena stanovanja ali avtomobile. Mnogi stanovanj in avtomobilov ne zaklepajo le iz prepričanja, da smo vsi pošteni, ampak zaradi pozabljivosti.

Resnica Bolj ko smo oddaljeni od »kraja zločina«, bolj smo naklonjeni sosežigu.

NaĹĄ Ä?as, 6. 2. 2020, barve: CMYK, stran 13

Nande Korpnik, veÄ?krat nagrajeni in mednarodno uveljavljeni arhitekt, Ĺže 30 let Ĺživi in dela v Celju, a se ĹĄe ima za VelenjÄ?ana.

Prav zato, ker se je iz domaÄ?ega okolja umaknil, nanj laĹžje gleda z distanco in bolj objektivno, pravi. OdraĹĄÄ?al je v nebotiÄ?niku na TomĹĄiÄ?evi in se kot otrok spraĹĄeval, kakĹĄno bo Velenje, ko se med stavbami ne bodo veÄ? dvigovali Ĺžerjavi in bodo pravkar zasajena drevesa zrasla. Kot mladi arhitekt se je intenzivno ukvarjal z moderno arhitekturno dediĹĄÄ?ino Velenja in bil angaĹžiran na podroÄ?ju sodobnega razvoja mesta, ki Âťsi je tudi po zaslugi Korpnika kot soavtorja ureditvenega naÄ?rta centralnih predelov Velenja povrnilo samozavedanje o svoji izjemni prostorski zasnovi in svojevrstnem kulturnem spomeniku pionirjev moderne slovenske arhitekture,ÂŤ je zapisano v njegovi predstavitvi ob podelitvi visokega priznanja Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije platinasti svinÄ?nik.

Skozi prizmo urbanistiÄ?nega in arhitekturnega naÄ?rtovanja in razvoja prostora je povedal zgodbo o nastanku Velenja, ki jo je zaÄ?el na zaÄ?etku druge polovice 20. stoletja, ko je zaÄ?elo v bliĹžini Starega jaĹĄka nastajati rudarsko naselje, iz katerega je zraslo arhitekturno najsodobnejĹĄe slovensko mesto. Imel je namreÄ?

Zgodba, ki jo pripovedujeta urbanizem in arhitektura Velenja O Âťna en mah zgrajenem mestuÂŤ je predaval Nande Korpnik, arhitekt z obseĹžnim opusom urbanistiÄ?nega in arhitekturnega naÄ?rtovanja, nagrajen s platinastim svinÄ?nikom novega, Ĺ oĹĄtanju konkurenÄ?nega mesta, je njegovo delo prevzel Janez Trenz in pripravil urbanistiÄ?ni naÄ?rt, na katerem temelji danaĹĄnje Velenje in s katerim je razvoj mesta preĹĄel v drugo fazo.

Iz urbanistiÄ?nega dokumenta z letnico 1956 je razbrati, da so tedanji naÄ?rtovalci predvideli mesto, ki bo imelo okrog 30 tisoÄ? prebivalcev, pet ali ĹĄest osnovnih ĹĄol, tri hotele, nato pa se je mesto zgradilo praktiÄ?no na en mah in je danes v marsikaterem pogledu povsem takĹĄno, kakrĹĄnega so si zamislili. Velik poudarek so dali prometnim potem, ki tvorijo mreĹžo peĹĄ con in vsebinskih con. UpoĹĄtevali so naÄ?elo obilice zelenih povrĹĄin z drevesi in prosto stojeÄ?imi stavbami. Na Ĺželjo lokalne politike pa je v naÄ?rtovanje in urejanje parkovnih povrĹĄin vstopil krajinski arhitekt Paul Filipsky, Ä?igar zamisli se niso povsem ujemale z zamislimi Trenza.

Takratna oblast je tudi z nekate-

ÂťSpomin na velika odmevna slavja v mestu je ĹĄe Ĺživ in VelenjÄ?ani so ĹĄe vedno nagnjeni k organiziranju velikih dogodkov. A da bi uspeĹĄno obudili staro slavo moderne arhitekture in dodali kamenÄ?ek v razvojnem mozaiku mesta z ambiciozno zastavljeno novo arhitekturo in se odprli navzven – tega Ĺžal ni zaznati. Praznovanje 60-letnice je lahko priloĹžnost pogleda vase in iskrenega priznanja, da ima Velenje dragoceno arhitekturno zgodovino, ki danes lahko postane tudi kapital zaradi svoje drugaÄ?nosti, a da stara slava lahko tudi hitro zamre.ÂŤ

Viljem Strmecki, ki je sicer kmalu nenadno izginil iz zgodbe o nastanku Velenja, kar bi po mnenju Korpnika tako kot mnoge druge s tem povezane teme lahko bil predmet posebne ĹĄtudije, je naÄ?rt mesta zastavil ĹĄirokopotezno, z za modernizem znaÄ?ilno razprĹĄeno gradnjo. A ĹĄlo je ĹĄe vedno samo za stanovanjsko naselje za rudarje. Ko se je zaÄ?elo razmiĹĄljati o izgradnji

TekoÄ?a sezona Plesnega studia N se je zaÄ?ela Ĺže avgusta lani, ko so mentorice izvajale razne delavnice v okviru poÄ?itniĹĄkega programa Festivala Velenje Poletje na travniku in v KnjiĹžnici Velenje. Tako so se pripravile na vpis v novo sezono, ki veliko obeta, saj se je ob zaÄ?etku ĹĄolskega leta plesni ĹĄoli, ki sodobni ples goji Ĺže veÄ? kot Ä?etrt stoletja in je zaradi uspehov mentoric in uÄ?encev dodobra uveljavljena v ĹĄirĹĄem slovenskem prostoru, pridruĹžilo 120 plesalcev, poroÄ?a vodja ĹĄole Nina Mavec Krenker in dodaja: ÂťZaÄ?etek 27. sezone Plesnega studia N so zaznamovale tudi kadrovske spremembe. Dobili smo nekaj novih

rimi hitrimi postavitvami doloÄ?enih arhitektur grobo in mimo arhitekta Trenza zaÄ?ela posegati v njegovo berljivo urbanistiÄ?no zasnovo mestnega centra. V nekem trenutku je dvignil roke od Velenja in se enostavno umaknil.

V tretjem stilnem obdobju so v mestu zaÄ?eli ustvarjati mladi arhitekti, Ĺže diplomanti povojne ljubljanske ĹĄole za arhitekturo, in zrastle so nove stavbe, ki so se odmaknile od strogega modernizma z ravnimi strehami in Ä?itljivimi strukturami. Idejnemu oÄ?etu Velenja Nestlu Ĺ˝ganku Âťso se uresniÄ?ile sanjeÂŤ o arhitekturnem biroju, ki so ga sestavljali v mestu ĹživeÄ?i Ä?lani. Pred celo-

mladih mentoric. Z mano sta ostali Lucija Boruta in Mateja RoĹžiÄ?, pridruĹžile pa so se naĹĄe dolgoletne Ä?lanice Katarina KovaÄ?eviÄ?, TjaĹĄa Ĺ uligoj in Burja Podlesnik, ki so s svojim zagonom prinesle novo energijo in ideje, ki so nas vse popeljale na novo pot.ÂŤ Minuli Ä?etrtek je veÄ? kot sto otrok in mladostnikov – nekaterim je nastop prepreÄ?ilo oslabljeno zdravje – na predstavi Svet Ä?ustev uprizorilo izkupiÄ?ek dela v prvem polletju tekoÄ?e sezone. Nastopile so vse generacije – od 3-letnikov do srednjeĹĄolk, na domaÄ?i oder pa se rade vraÄ?ajo tudi plesalke, ki so Ĺže zapustile gnezdo Plesnega studia N in se dalje izobraĹžu-

se je Korpnik umaknil iz Velenja in iskal nove priloĹžnosti v ĹĄirĹĄem slovenskem prostoru.

Velenje danes

ÂťKo danes gledam Velenje, se ne morem znebiti obÄ?utka, da ga upravljajo ljudje, ki ne razumejo njegovega izvornega modernizma,ÂŤ je dejal in pojasnil, da niti oblast niti stroka mesta v veliki veÄ?ini ne dojemata razumsko, ne prepoznata njegove prave vrednosti in sĂĄmo podobo preveÄ? povezujeta z nekdanjim sistemom, med tem ko je prava vrednost Velenja v njegovi prostor-

Nande Korpnik: ÂťPomemben je dober dialog politike in stroke. ÄŒe boste vse prepustili le eni ali drugi, je vpraĹĄanje, kaj dobrega boste dobili. Pomembno je, da se preplete spretnost projektantov in politiÄ?ni nazor.ÂŤ

stno ureditvijo so prednost dajali ekspresivni avtorski arhitekturi, ki ni iskala harmonije z obstojeÄ?im stanjem, tudi v prostorskem smislu je Âťpadla z nebaÂŤ in pravzaprav predstavljala odklon od Trenzovega koncepta mesta. Ĺ˝gank ga je vsaj deloma zaĹĄÄ?itil s postavljanjem spomenikov na

â?ą

ÂťModerna arhitektura, ki se je oblikovala v letih med 1910 in 1960, se je tu v nekem manjĹĄem merilu realizirala.

Vse, kar sem kasneje na fakulteti posluĹĄal, sem med nastajanjem mesta doĹživljal.ÂŤ

najlepĹĄih centralnih parcelah. V nasprotnem primeru bi tam, kjer je danes Titov spomenik, lahko bil ĹĄe en kolosalni blok, kakrĹĄen je Standard. Glede na takrat uveljavljeni arhitekturni slog so hiĹĄe paÄ? poiskale prvi prosti prostor

in ga zasedle ne glede na prvotno zamiĹĄljeno prostorsko kompozicijo. ÄŒetrto obdobje se je zaÄ?elo, ko je nova generacija arhitektov, ki ji je pripadal tudi Nande Korpnik, navdahnjena z najnovejĹĄimi trendi v urejanju prostora, zaÄ?ela kritizirati stihijski urbanizem in spalna naselja v obliki velikih grajenih abstraktnih stavbnih gmot. Na novo se je poskuĹĄalo prevrednotiti prvotno Trenzovo prostorsko zasnovo in pritiskalo se je na obÄ?ino, naj razpiĹĄe nateÄ?aj za izdelavo zazidalnega naÄ?rta. Tako je tudi sam dobil priloĹžnost za uresniÄ?evanje svojih pogledov na urejanje prostora: v novem zazidalnem naÄ?rtu se je poskuĹĄala na novo vzpostaviti hierarhija stavbnih kompozicij, ohraniti sam znaÄ?aj mesta v parku, le malo bolj zgostiti in z novogradnjami razvojno nadaljevati formiranje bolj jasnega mestnega centra. Ĺ˝al predlagana ponovna vzpostavitev prometne mreĹže dveh ringov in coninga znotraj njih ni bila sprejeta v celoti. Po izgradnji objektov v centru mesta po svojem urbanizmu (denimo stavbe Upravne enote)

â?ą

ÂťVelenje so razkazovali kot socialistiÄ?ni Ä?udeĹž, pravzaprav pa so kazali moderno arhitekturo.ÂŤ

ski umestitvi in dosledni gradnji v modernem internacionalnem slogu. Željo po nekdanji arhitekturni slavi pa Velenje ťe vedno ima, kar je izkazalo s prenovo promenade. Takrat smo nekateri udeleŞenci delavnic opozarjali, da parkovna ureditev promenade ne more biti center mesta in kot taka ne bo zaŞivela, ťe posebej zato, ker imamo na drugi strani

v samem urbanem srediĹĄÄ?u slepe ulice, kar je zelo moteÄ?e in ne omogoÄ?a potrebne prometne pretoÄ?nosti v mestnem srediĹĄÄ?u.

Ker je obseg peĹĄ cone prevelik, mesto ne diha svojega polnega Ĺživljenja. Problem Velenja je tudi, da ga premogovnik nikoli ni izpustil iz svojih krempljev in ga socialno ĹĄe vedno veĹže nase. Ne pusti mu, da se mesto osamosvoji in postane urbani center socialne in gospodarske raznovrstnosti, kar je znaÄ?ilnost uspeĹĄnih mest. Promenada je sicer lep in bogat arhitekturni izdelek, ki pa je namenjen samemu sebi in zahteva finanÄ?no podporo ali kar stalno donacijo. Mesta so bogata, ko se lahko vzdrĹžujejo sama, v Velenju ĹĄe skoraj vse temelji samo na Premogovniku in Gorenju,ÂŤ je pojasnil svoj pogled na enega od projektov v petem razvojnem obdobju, v katerem je znaÄ?ilna Âťforma pred vsebino,ÂŤ pravi in opozarja, da tudi naÄ?rt ureditve okolice Titovega spomenika ne obljublja niÄ?esar dobrega, saj posega v funkcijo trga, ki mora imeti prednost pred spomenikom. Kje naj torej Velenje dobi vsebino za formo, ki jo ima? Najprej si je treba priznati, da trenutna usmeritev ni prava, razmiĹĄlja. ÂťMislim, da bi si morali v Velenju sistematiÄ?no prizadevati, da se premogovnik zapre in se to kompenzira z novimi vlaganji, recimo tehnoloĹĄkim parkom, kar bi se dalo povezati s samo podobo Velenja, ki je kot mesto v parku idealno za takĹĄno sozvoÄ?je. Sicer pa je na to vpraĹĄanje teĹžko dati odgovor,ÂŤ je sklenil in napovedal knjigo o Velenju ter posegih v mesto, ki jo bo poskusil pripraviti s svojimi ĹĄtudenti. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Velenje kot spalno naselje Rast Velenja je bila hitra in mestno srediĹĄÄ?e, v katerem bi meĹĄÄ?ani lahko poleg oskrbovalnih dejavnosti prostor doĹživljali tudi v socialnem druĹženju, se nikoli ni razvilo. Velenje sicer ima Titov trg, ki je bil nekaj posebnega, vendar gre bolj za prireditveni prostor, ki ne nadomeĹĄÄ?a urbanega srediĹĄÄ?a v klasiÄ?nem pomenu podobe mest. Velenje je danes velik kraj in ima tudi veliko novih trgovskih centrov in raznih druĹžbenih servisov, ki pa jih nekako od zunaj spodbuja politika, padajo z neba in niso nastali kot odraz prostorskih priloĹžnosti. Zato ima mesto Velenje ĹĄe vedno pridih velikega spalnega naselja, je Nande Korpnik utemeljil tezo in predlagal reĹĄitev: ÂťZa zaÄ?etek bi sistemsko arhitekturno zgostil prostor okoli Titovega trga in Cankarjeve 'promenade', trĹĄi oreh urejanja Velenja pa je njegov promet, pri katerem bi se ponovno zgledoval po Trenzu in njegovi prvotni urbanistiÄ?ni zasnovi.ÂŤ

Svet Ä?ustev v plesnih gibih Plesalci Plesnega studia N so se v prvem polletju 27. sezone posvetili plesni interpretaciji Ä?ustev

Foto: Ksenija Mikor

privilegij, pravi, spoznati akterje iz Ä?asa, ko so se prviÄ? v zgodovini Slovenije lotili Ä?isto pravega prostorskega naÄ?rtovanja, in se v ta proces vkljuÄ?iti tudi sam.

Pet razvojnih obdobij

13

ARHITEKTURA, KULTURA

6. februarja 2020

Plesalci Plesnega studia N so minuli vikend nastopili tudi na regijskem izboru za 28. drĹžavno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1, ki letos spodbuja k interpretaciji razpisane teme ZvoÄ?ni ples. Predstavili so 12 plesnih miniatur, nastopilo pa je 15 Ä?lanov. Obetajo si, da se jih bo nekaj tudi letos prebilo v drĹžavni vrh, ki bo svojo plesno ustvarjalnost predstavil 7. in 8. marca v Ĺ panskih borcih v Ljubljani.

jejo drugje. ÂťOd septembra do novega leta smo se na naĹĄih plesnih sreÄ?anjih veliko pogovarjali o Ä?ustvih in Ä?ustvovanju. Kako reagiramo, ko v nas prevladajo doloÄ?ena Ä?ustva? Ta nas namreÄ? v razliÄ?nih oblikah spremljajo vse Ĺživljenje. Z odraĹĄÄ?anjem in osebnostnim razvojem Ä?ustva postajajo vse bolj kompleksa. Se sestavljajo, kakor se mnoĹžica Ä?ustev zdruĹži v to, kar poznamo kot ljubosumje. Tako smo za predstavo Svet Ä?ustev pripravili veÄ? plesnih miniatur, v katerih smo starostnim skupinam primerno obdelali ĹĄiroko paleto Ä?ustev – od najpreprostejĹĄih, kot so veselje, radovednost ali nagajivost, do bolj kompleksih,

kot so neizraĹžena, tudi neÄ?edna Ä?ustva,ÂŤ je povedala umetniĹĄka vodja Plesnega studia N in dodala, da so v tej plesni ĹĄoli ĹĄe vedo zvesti tehniki sodobnega plesa, so pa za tokratno predstavo bolj poudarili izraznost plesalcev, sploh tistih bolj zrelih, ki imajo veÄ? izkuĹĄenj tako v Ĺživljenju kot na odru. Enajst plesnih miniatur, ki so jih zasnovale mentorice posameznih skupin in solistk, pa so domiselno prepletli z besedo, saj je Ä?ustva, prikazana z gibom, interpretirala tudi povezovalka programa Vanja KretiÄ?. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 6. 2. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

6. februarja 2020

SreÄ?anje starejĹĄih krajanov v Podkraju V DPM Skorno – Florjan zavel sveĹž veter Predsednik in podĹžupanja poudarila lepote in investicije Svet krajevne skupnosti Podkraj pri Velenju je tudi letos pripravil sreÄ?anje starejĹĄih krajanov.

UdeleĹžilo se ga je 44 Ä?lanov pododbora druĹĄtva upokojencev Velenje od skupno 126 vÄ?lanjenih starostnikov. Za torkovo popoldansko sreÄ?anje je vladalo veÄ? zanimanja, vmes pa je Ĺže posegala bolezen.

UdeleĹžence sreÄ?anja sta nagovorila predsednik ĹĄtirih druĹĄtev Franc Vedenik in podĹžupanja Darinka Mravljak. V svojih nagovorih sta poudarila lepote Podkraja, za kar so krajani vloĹžili veliko prostovoljnega dela, najveÄ? pri izgradnji toplovodnega omreĹžja v celoti. Svojo pripravljenost za sodelovanje so prikazali pri ĹĄtevilnih akcijah, od delovnih do ĹĄportnih in kulturnih. Zgrajeni so bili ĹĄportni objekti, letos pa naj bi dokonÄ?no zrasel dom krajanov. Ĺ e preden so nekaj pesmi zape-

Skorno, 31. januarja – Zadnji januarski veÄ?er so Ä?lanice DruĹĄtva prijateljev mladine Skorno – Florjan pripravile redni letni obÄ?ni zbor druĹĄtva, ki je marca lani dobil novo vodstvo in nove Ä?lanice druĹĄtva, ki je prej skoraj zaspalo. 13 domaÄ?ink, ki jim ni vseeno, kaj se v obeh krajih dogaja med letom, se je pod vodstvom predsednice Jasmine Stropnik dela lotilo z izjemno energijo. Zato ni niÄ? Ä?udnega, da je bil

nam je dala pogum in voljo, da smo delo ĹĄe nadgrajevale,ÂŤ poudari predsednica druĹĄtva. Tako so maja izvedli druĹžinski pohod v Slanico, avgusta pa so skupaj s TuristiÄ?nim druĹĄtvom Skorno pripravili ÂťCamping NightÂŤ v Skornem, ki je prav tako odliÄ?no uspel, zato bodo sodelovanje letos ĹĄe dopolnili in ga verjetno spremenili v dvodnevni dogodek.

Septembra so izvedli likovno delavnico, na kateri so otroci upo-

ka Mraza. Pri vseh dogodkih so odliÄ?no sodelovali tudi s krajevno skupnostjo, predsednik Matej SkornĹĄek pa je na obÄ?nem zboru obljubil, da bodo delo druĹĄtva, ki je v oba kraja prineslo novo energijo in sveĹžino, letos ĹĄe bolj podprli, tudi finanÄ?no. Delo Ä?lanic druĹĄtva je pohvalila tudi sekretarka MZPM Velenje Bojana Ĺ pegel: ÂťV slabem letu ste dokazale, kaj se da narediti, Ä?e je Ĺželja in volja. Zato vam vso pomoÄ?

Predsednik ĹĄtirih druĹĄtev Franc Vedenik in podĹžupanja Darinka Mravljak

la Podkrajska dekleta, so simboliÄ?no obdarili najstarejĹĄega krajana in krajanko. Med Ĺženskami je z 90 leti najstarejĹĄa Marija Obu.

NajstarejĹĄi med moĹĄkimi pa je s 93 leti Herman Meh. Vseh krajanov je okrog 900. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

Na obÄ?ni zbor druĹĄtva so povabili cele druĹžine. Po uradnem delu so si z veseljem ogledale nastop Ä?arodeja Andreja, prej pa prisluhnili predsednici Jasmini Stropnik, ki za letos obljublja ĹĄe veÄ? ustvarjalnega druĹženja.

odziv krajanov na njihova vabila Ĺže prvo leto odliÄ?en. To velja tudi za obÄ?ni zbor, na katerega so povabili tudi najmlajĹĄe, ki so po opravljenem uradnem delu uĹživali v nastopu Ä?arodeja Andreja. ÂťDelati smo res zaÄ?eli marca lani, ko smo izvedli dve redni seji, maja pa ĹĄe eno, saj smo morali rahlo spremeniti statut druĹĄtva.

Aprila smo zaÄ?ele pripravljati pravljiÄ?ne urice in filmske veÄ?ere. UdeleĹžba, skoraj 40 otrok,

ÄŒeĹĄki veleposlanik nagradil velenjski osnovnoĹĄolki S priloĹžnostne slovesnosti na osnovni ĹĄoli Livada

dabljali svoj kraj, oktobra so pripravili zabavo v maskah ob noÄ?i Ä?arovnic, novembra pa so skupaj z MZPM Velenje v domu krajanov Florjan pripravili in izvedli odliÄ?no obiskano prireditev ob Svetovnem dnevu otroka. Zadnji mesec v letu so druĹžine povabili na prazniÄ?ne delavnice, v katerih so izdelovali voĹĄÄ?ilnice in dekoracijo, saj so decembra pomagali tudi prti pripravi prireditve za otroke z obdaritvijo Ded-

pri nadaljnjem delu obljublja tudi naĹĄa zveza.ÂŤ Ob koncu so sprejeli tudi bogat plan dela za leto 2020. V njem naÄ?rtujejo ĹĄe veÄ? aktivnosti za otroke in druĹžine, med drugim tudi druĹžinski piknik s fotografiranjem in ĹĄe veÄ? ustvarjalnega druĹženja, filmskih veÄ?erov in izletov. Ĺ˝elijo pa si, da bi se jim na njih pridruĹžilo ĹĄe veÄ? druĹžin iz Florjana, saj trenutno prevlađ&#x;”˛ dujejo tiste iz Skornega.

DruĹženje starostnikov Stare vasi Velenje, 30. januarja – Veleposlanik ÄŒeĹĄke republike v Sloveniji Juraj Chmiel je dvema osmoĹĄolkama Osnovne ĹĄole Livada predal Ä?astno priznanje v okviru mednarodnega likovnega nateÄ?aja 47. ICEFA Lidice 2019.

Nagradi sta prejeli osmoĹĄolki Larissa Ĺ truc in DaĹĄa SenegaÄ?nik, ki sta na temo Kemija ustvarjali pod mentorstvom Vida SevÄ?ni-

karja. Med veÄ? kot 15.000 prejetimi likovnimi deli iz 70 drĹžav je strokovna komisija skozi veÄ? krogov odloÄ?anja podelila 110 medalj in 1.015 Ä?astnih priznanj.

Veleposlanik je izpostavil, da slovenske osnovne ĹĄole vsako leto dosegajo odliÄ?ne rezultate, in prisotne prijazno povabil, da s svojimi likovnimi deli sodelujejo tudi na letoĹĄnjem nateÄ?aju, ki

Mnenja in odmevi Viadukt preko Ĺ aleĹĄke doline je dobra reĹĄitev Na tem mestu je v prejĹĄnji ĹĄtevilki tednika NaĹĄ Ä?as pisec prispevka iz stranke Dobra drĹžava Velenje objavil prispevek, ki ob lahkotnem nizanju ÂťprimerljivihÂŤ inĹženirskih reĹĄitev po svetu (Benetke, tunel pod Rokavskim prelivom ‌), ne navaja pomembnega ÂťneprimerljivegaÂŤ dejstva, da je zaradi rezultatov analize tal, ki je bila izvedena v postopku izdelave projektne dokumentacije s strani DARS-a, izgradnja predvidenega pokritega vkopa hitre ceste izjemno problematiÄ?na. Geomehansko poroÄ?ilo navaja obilno namoÄ?enost zemljine in prisotnost talne vode, ki sega skoraj do povrĹĄine.

V primeru izkopa pol kilometra dolgega, veÄ? deset metrov globo-

kega in prav toliko ĹĄirokega korita hitre ceste na tem obmoÄ?ju bi se talna voda vanj izcejala iz pribliĹžno 200 m ĹĄirokega pasu obeh strani cestne osi, to pa pomeni krÄ?enje podtalne zemljine in posedanje tega obmoÄ?ja. Zaradi teh dejstev je tveganje nesprejemljivo.

Prav tako ne drĹži navedba v objavi, da bomo za prireditveni oder namenili 19 milijonov evrov. Vrednost projekta CTN Prireditveni prostor in oder je 8.862.512,43 evra, od tega bomo 4.800.990,40 evra pridobili iz EU in 1.200.247,60 evra iz drĹžavnega proraÄ?una. Od pisca prispevka priÄ?akujemo popravek in javno opraviÄ?ilo za namerno zavajanje glede vrednosti projekta. đ&#x;”˛

mag. MaĹĄa KoÄ?evar Kabinet Ĺžupana

bo potekal na temo Pokrajina.

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol se je veleposlaniku zahvalil za obisk, Osnovni ĹĄoli Livada pa za pomemben prispevek k prepoznavnosti Velenja zunaj meja naĹĄe drĹžave. Nagrajenima uÄ?enkama je Ä?estital za prejeto priznanje in jima zaĹželel veliko uspehov tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Velenje – V petek, 24. januarja, je krajevna skupnost Stara vas v Kolodvorski restavraciji organizirala sreÄ?anje krajanov, ki so dopolnili 70 let in veÄ?. Stara vas ima upraviÄ?eno ime Stara vas, saj ima 145 krajanov starejĹĄih od 70 let, sreÄ?anja pa se je udeleĹžilo kar 90 krajanov. Na ponovoletnem druĹženju so jim za uvod zapele pevke iz Gaberk GaberĹĄki cvet. Predsednica KS Mira Tepej

Vse bolj obiskan Ĺ tefov pohod Bele Vode, 25. januarja – V soboto je DruĹĄtvo Vulkan iz Belih Vod organiziralo 8. Ĺ tefov pohod na Smrekovec. Tega tradicionalnega zimskega pohoda se vsako leto udeleĹži veliko ljudi in tudi letos se je zbralo okoli 50 pohodnikov. Tisti z veÄ? kondicije so krenili na pot zjutraj od cerkve v Belih Vodah, ostali pa uro in pol kasneje od spodnjega BrloĹžnika. Tam jih je kot vedno Ä?akala Silva BaÄ?ovnik s svojimi okusnimi prigrizki. Na hrib proti zgornjemu BrloĹžniku se je potem poÄ?asi vila dolga kaÄ?a pohodnikov. Razmere tokrat niso bile niÄ? zimske, bolj spomladanske. Celo sonce je nekajkrat srameĹžljivo pokukalo izza oblakov in popotnikom narisalo nasmeĹĄke na usta ter vsem dalo dodatno energijo. Ko so prispeli do Planinske-

ga doma na Smrekovcu, je bil za nekatere cilj Ĺže doseĹžen, mnogi pa so pot nadaljevali na vrh Smrekovca in se nato vrnili v planinski dom, kjer je prijazni oskrbnik Tomo vse pohodnike brezplaÄ?no postregel s ĹĄilcem Ĺžganega. Za smrekovĹĄki pisker in pasulj pa je tudi letos poskrbel Marko Mazej iz Belih Vod. NajmlajĹĄi udeleĹženci pohoda so se posladkali ĹĄe s palaÄ?inkami. Kljub prijetni toploti iz kruĹĄne peÄ?i se je bilo treba posloviti. Na sreÄ?o je bil spust v dolino hitrejĹĄi, a vseeno naporen, saj se je shojena stezica na nekaterih delih spremenila v pravo drsalnico.

Toda vsi so sreÄ?no priĹĄli do spodnjega BrloĹžnika in se po ĹĄe zadnjem okrepÄ?ilu poÄ?asi odpravili proti domu. Drugo leto se tu spet đ&#x;”˛ snidejo.

je navzoÄ?im spregovorila o pestrem dogajanju v minulem obdobju in naÄ?rtih za letoĹĄnje leto.

Spregovorila je o prizadevanjih za ustanovitev pevskega zbora, dotaknila pa se je tudi aktualnih vpraĹĄanj, med njimi izgradnje 3. razvojne osi. V nadaljevanju je navzoÄ?e pozdravila podĹžupanja Darinka Mravljak, ki je prenesla tudi pozdrave Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, sicer tudi krajana Stare

vasi. Gostja je med drugim spregovorila o skrbi obÄ?ine za starejĹĄe obÄ?ane in nudenju storitev socialno ogroĹženim prebivalcem.

Dotaknila se je tudi vpraĹĄanja Doma za varstvo starejĹĄih, ki nujno potrebuje obnovo in poveÄ?anje zmogljivosti. Ob harmoniki, jedaÄ?i in pijaÄ?i je prijetno druĹženje kar prehitro minilo. đ&#x;”˛

P. K.

ÄŒastniki bodo tekmovali na Golteh V soboto, 8. februarja, bo na Golteh potekalo Ĺže 26. DrĹžavno prvenstvo slovenskih Ä?astnikov in 17. DrĹžavno prvenstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo v smuÄ?anju in streljanju. Na tekmovanje se je prijavilo veÄ? kot 100 tekmovalk in tekmovalcev iz celotnega slovenskega prostora in iz vseh rodov Slovenske vojske, kar kaĹže na to, da je prireditev Ä?ez leta dobila Ĺžlahten sijaj. ÄŒastna gostja bo naÄ?elnica generalĹĄtaba SV generalmajorka Alenka Ermenc.

NaĹĄ Ä?as, 6. 2. 2020, barve: CMYK, stran 15

BISERI maturantskega plesa

Bisere bo prebirala tudi slovenska miss Earth O nasvetih za priprave na maturantski ples smo povpraĹĄali najlepĹĄo Slovenko na Zemlji, ki se letos pridruĹžuje naĹĄi komisiji.

CharnĂŠe BijĂśn Bonno je 23-letna VelenjÄ?anka, ki zakljuÄ?uje zadnji letnik magistrskega ĹĄtudija turizma na fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju, Ĺže od malih nog pa se poglablja v svet lepote. Lani je postala miss Earth Slovenije in se udeleĹžila svetovnega izbora na Filipinih.

Dobila je dragocene izkuĹĄnje, s katerimi bo oplemenitila tudi naĹĄ izbor Biseri maturantskega plesa 2020. Vabilu, naj se nam pridruĹži, se je z veseljem odzvala, saj Ĺželi kot miss ĹĄiriti pomembno sporoÄ?ilo: resniÄ?na lepota je v samozavesti, spoĹĄtovanju in lju-

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

6. februarja 2020

bezni do samega sebe, v harmoniji zunanjega videza, karakterja in inteligence. PovpraĹĄali smo jo, kako se je sama pripravljala na maturantski ples in kakĹĄne spomine je ohranila na ta veÄ?er, kako naj maturantke in maturanti poudarijo svoje najboljĹĄe lastnosti in izstopajo iz mnoĹžice biserov ter kaj je po njenem mnenju najpomembnejĹĄe pri tem sveÄ?anem dogodku.

Intenzivne priprave

Sama se je zaÄ?ela proipravljati na svoj maturantski ples Ĺže pol leta prej. Iskala je primerno obleko, petke, nakit in primerno frizuro. ÂťVedela sem, da mi bo ta veÄ?er ostal v veÄ?nem spominu.

Zato sem se s pomoÄ?jo druĹži-

V skrinjici najlepťih spominov CharnÊe BijÜn Bonno je tudi ta fotografija z maturantskega plesa na kateri je s svojo mamo Romano – svojo vzornico.

ne zelo potrudila. In res so moji spomini Ä?udoviti – vse od priprave, oblaÄ?enja, fotografiranja z druĹžino do druĹženja s prijatelji. Ta veÄ?er je bil zame nepozaben, saj smo veliko plesali, se smejali in druĹžili,ÂŤ obuja spomine in takoj doda: ÂťPo mojem mnenju je na maturantskem plesu najbolj pomembno, da se ta veÄ?er posvetite ljudem, ki jih imate najraje. To je vaĹĄ veÄ?er in vse je v vaĹĄih rokah. Seveda verjamem, da se bo vsak lepo uredil po svojem okusu – tudi to pripomore k samozavesti in dobri energiji. Seveda ne bo vsak odplesal brezhibno, pa saj to tudi ni poanta maturantskega plesa.

Poanta je druĹženje, dobra volja, dobra

komunikacija s plesnim partnerjem, dobra pijaÄ?a in hrana. In tako se ustvarijo lepi spomini.ÂŤ

Sprostite se in se prepustite

CharnĂŠe je na lepotnih tekmovanjih nabrala veliko izkuĹĄenj.

Ve, kako nerodna je lahko napaÄ?na izbira obleke ali frizure, denimo. Zato maturantkam in maturantom odsvetuje vse, kar bi jih lahko na ta pomembni veÄ?er oviralo in jim prepreÄ?evalo, da bi se dobro poÄ?utili v svoji koĹži. Smo si pa ljudje razliÄ?ni, poudarja. ÂťMorda nekatera dekleta lahko pleĹĄejo v dolgih glamuroznih oblekah, drugim pa to ne ustreza. Zato je pomembno, da posluĹĄate sebe in se zanaĹĄate na svoje Ĺželje. V mojih oÄ?eh je popolnoma enako lepo, Ä?e Ĺželi biti dekle Âťprinceska za en veÄ?erÂŤ ali morda Âťkul punca z rokerskim stilomÂŤ. Sama sem imela bolj zakomplicirano obleko, ampak me ni motila in sem z lahkoto odplesala in se sprostila. Kar se priÄ?eske tiÄ?e, pa so mi zelo vĹĄeÄ? spuĹĄÄ?eni kodri ali pa elegantna figa.

Obe sta zelo enostavni in lahko z njima brezskrbno uĹživamo.ÂŤ Sicer pa se sama kot Ä?lanica komisije pri izboru Biseri maturantskega plesa 2020 ne bo osredotoÄ?ala na obleke in frizure. Na lepotnih tekmovanjih se je namreÄ? nauÄ?ila, da je energija tista, ki je najbolj oÄ?arljiva in prepriÄ?ljiva. In ta ne more prevzeti opazovalca, Ä?e si oseba ne zaupa in se ne sprosti, ker se ne poÄ?uti dobro. Zato maturantkam in maturantom sporoÄ?a: ÂťSprostite se in se enostavno prepustite trenutku. Imejte se lepo in naj vsaj za ta dan odmislite vse skrbi.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Rekli so â?ą

CharnĂŠe BijĂśn Bonno: ÂťPomembno je, da se vsak poÄ?uti dobro v svoji koĹži in ostane zvest svojemu znaÄ?aju in slogu. Samozavest, dobra volja in sproĹĄÄ?enost so zame zelo pomembni elementi – celo zmagovalni.ÂŤ

Sodelovanje je odliÄ?no, odprta vpraĹĄanja reĹĄujejo sproti Ĺ˝upan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih je na tradicionalni delovni sestanek povabil svetnice in svetnike devetih krajevnih skupnosti Ĺ oĹĄtanj – Ĺ˝upan Darko Menih enkrat letno povabi na skupni delovni sestanek svetnice in svetnike vseh devetih krajevnih skupnosti. To je odliÄ?na priloĹžnost, da se bolje spoznajo, izmenjajo izkuĹĄnje, seznanijo z delom v preteklem letu in zaÄ?rtajo smernice za naprej.

V uvodu se je Ĺžupan zahvalil vsem za opravljeno delo in izvedbo skupnega programa, nato je na kratko preletel najveÄ?je projekte preteklega leta; izpostavil je glasbeno ĹĄolo, koncesijo za ceste, prenovo Trga bratov Mravljakov, izvajanje vseh zakonskih obve-

znosti, vrtec Gaberke, domove krajevnih skupnosti, vodikove avtobuse ‌ PodĹžupan Viki Drev je predstavil letoĹĄnji proraÄ?un, ki je vreden dobrih 15 milijonov evrov, in povedal, katere so najveÄ?je investicije, ki ObÄ?ino Ä?akajo letos – od Trga bratov Mravljakov, izboljĹĄanje cestne in komunalne infrastrukture, izpostavil je pripravo odloka za podelitev koncesije za izgradnjo stanovanj za mlade druĹžine ter povedal, da je ena od nalog obÄ?ine najti ustrezen prostor za ĹĄirjenje gospodarstva. Povedal je, da je to med drugim povezano s protipo-

Župan Darko Menih enkrat letno povabi na skupni delovni sestanek svetnice in svetnike vseh devetih krajevnih skupnosti.

plavno ĹĄtudijo in njenimi ukrepi.

O delu obÄ?inske uprave je govoril direktor Drago Koren. Predsedniki krajevnih skupnosti se sreÄ?ujejo predvsem s finanÄ?no sluĹžbo, zato je na kratko preletel ĹĄe nekatera druga podroÄ?ja, izpostavil je teĹžavo vedno veÄ?jih stroĹĄkov

v druĹžbenih dejavnostih (domovi za ostarele, pogrebni stroĹĄki, pomoÄ? druĹžini na domu ‌).

V nadaljevanju so predsedniki oziroma njihovi namestniki podali poroÄ?ila o delu posamezne krajevne skupnosti za leto 2019 in predstavili naÄ?rte za leto 2020.

Skupno vsem (razen Ĺ oĹĄtanju) je, da namenijo veÄ?ji del sredstev za vzdrĹževanje in izboljĹĄavo cestne infrastrukture, vsi sodelujejo v Ä?istilnih akcijah v kraju. VeÄ?ina sicer opaĹža, da je okolje Ä?istejĹĄe, kot je bilo v preteklosti, razen v Lokovici, kjer ocenjujejo, da je

Pomembno je, da pridejo tisti, ki jih zanima ÄŒlani TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki lani organizirali eno ali dve prireditvi na mesec – Ĺ˝alosti jih, da je med obiskovalci prireditev najmanj domaÄ?inov – Vsebinsko zanimiv letoĹĄnji program Tatjana PodgorĹĄek

Med sodelujoÄ?imi na nedavnem 31. sejmu Alpe – Adria na Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u v Ljubljani so bili tudi letos Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki, ki so skupaj s ĹĄmarĹĄkimi vinogradniki predstavili nekatere tradicionalne jedi ter vino svojega kraja. ÂťSmo postali bolj prepoznavni, sicer pa je naĹĄe sodelovanje bolj promocija kraja in priloĹžnost za predstavitev naĹĄih tradicionalnih prireditev,ÂŤ je povedala predsednica ĹĄmarĹĄkih turistiÄ?nih delavcev BoĹža Polak.

Nismo tipiÄ?no turistiÄ?no druĹĄtvo

Polakova je ob pogledu na lansko opravljeno delo izpostavila dva dogodka, in sicer praznovanje 30-letnice delovanja druĹĄtva in otvoritev nove brunarice v Martinovi vasi v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob

Z nedavnega sejma v Ljubljani, kjer so predstavljali tipiÄ?ne jedi svojega kraja, tradicionalne prireditve in tamkajĹĄnja odliÄ?na vina.

Paki. Obe sta bili za druĹĄtvo velik zalogaj, sploh brunarica. ÂťÄŒeprav nas je ta zelo ÂťokupiralaÂŤ, smo kljub temu pripravili vsak mesec en ali dva dogodka.

NajveÄ? je bilo tematskih, v njih je lahko vsakdo naĹĄel kaj zase. NaĹĄa skupina

za zeliĹĄÄ?a se veliko ukvarja z uporabo zeliĹĄÄ? v kulinariki, kozmetiki, organizirali smo vaĹĄke igre, kulinariÄ?ne delavnice, prireditve Pozdrav jeseni, Kletarjev krst vina, Slovo staremu letu ‌ Dejavnost je bila zelo pestra. Nismo tipiÄ?no

turistiÄ?no druĹĄtvo, ampak se ukvarjamo z dejavnostmi, za katere naĹĄi Ä?lani izkaĹžejo zanimanje, kot so peka peciva za humanitarne namene, priĹžig luÄ?i na adventnem vencu ‌ Polakova je potrdila, da imajo (tako kot mnoga druga druĹĄtva) teĹžave pri pridobivanju mladih Ä?lanov. Na tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli so pokazali pripravljenost, te pa ni pri uÄ?encih. Tudi obisk na prireditvah lani ni bil najboljĹĄi. ÂťPodobno kot na vseh ostalih dogodkih druĹĄtev v obÄ?ini in drugih okoljih. Se spraĹĄujemo o vzrokih za to, a ĹĄe vedno ne vemo, ali je prireditev preveÄ?, se jih morda preveÄ? odvija na isti dan tudi drugje ‌? Najbolj pa Ĺžalosti, da vloĹženega truda, Ä?asa, volje ne znajo ceniti domaÄ?ini, saj jih je med obiskovalci prireditev najmanj. Kljub temu ne bomo obupali. Verjamem, da bodo tisti, od tu in drugod, ki imajo interes, priĹĄli tudi v prihodnje.ÂŤ

smeti v naravi veÄ?, kot jih je bilo.

Ponekod dajejo pomoÄ? ob rojstvu otroka, obiskujejo starejĹĄe krajane, vsi pa odliÄ?no sodelujejo z druĹĄtvi, ki delujejo v kraju.

Poudarili so, da je to sodelovanje vzajemno, saj tudi druĹĄtvo pomaga pri delovnih akcijah in podobno. V Skornem so izjemno veseli novega doma, ki ga je lani zgradila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, krajani pa so prispevali les, da so ga lahko tudi po svoje opremili. V Ĺ oĹĄtanju se veliko posveÄ?ajo druĹžabnemu Ĺživljenju, skrbijo za otroĹĄko igriĹĄÄ?e in trĹžnico, pripravljajo se na praznovanje 110. obletnice mestnih pravic, ki bo prihodnje leto, veliko pozornosti pa obenem posveÄ?ajo boju za Ä?istejĹĄe okolje.

Vsi so soglaĹĄali, da je sodelovanje ObÄ?ine in krajevnih skupnosti odliÄ?no, vsa odprta vpraĹĄanja đ&#x;”˛ pa reĹĄujejo sproti.

Ohranili bodo vse tradicionalne prireditve

Po mnenju BoĹže Polak so si tudi za letos zadali vsebinsko zanimiv delovni program. Ohranili bodo vse tradicionalne prireditve, dodali pa so mu Ĺže aktivnost v okviru dvoletnega projekta LAS-a Integralni produkt zeliĹĄÄ?arske dediĹĄÄ?ine.

KonÄ?ali so ga lani, a so sodelujoÄ?i izrazili Ĺželjo, da bi ga obdrĹžali. Ĺ marĹĄki turistiÄ?ni delavci si Ĺželijo, da bi festival letos organizirali v domaÄ?em kraju v okviru Poznopoletnega festivala javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki.

Poleg tega naÄ?rtujejo ĹĄe kuhanje na prostem pri druĹĄtveni brunarici, saj imajo konÄ?no pogoje za to, dodaja sogovornica. LetoĹĄnjo prireditev Pozdrav jeseni bodo namenili zeliĹĄÄ?em. Skupina za zeliĹĄÄ?a je namreÄ? lani praznovala 10-letnico delovanja. Novosti ne naÄ?rtujete? ÂťStekli so pogovori z drugimi druĹĄtvi o skupni pripravi dveh prireditev, ki sta v preteklosti Ĺže bili, a sta kar nekako izginili iz ponudbe, vendar ju letos ĹĄe ne bomo organizirali. ÄŒaka nas ĹĄe nekaj dela pri brunarici, tudi malo oddahniti si moramo. Zato ju naÄ?rtujemo prihodnje leto,ÂŤ je sklenila BoĹža Polak. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 6. 2. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

6. februarja 2020

Tekme si sledijo kot po tekoÄ?em traku RokometaĹĄi Gorenja v enajstih dneh kar ĹĄtirikrat na parket – Po dvobojih z Ribnico, Koprom in Celjem v nedeljo v prvi tekmi skupinskega dela pokala Evropske rokometne zveze gostovanje v NemÄ?iji pri Magdeburgu V najmoÄ?nejĹĄi domaÄ?i rokometni ligi so drugi del tekmovanja zaÄ?eli s 16. prvenstvenim krogom. Za VelenjÄ?ani pa so letos Ĺže trije prvenstveni dvoboji. Sredi prejĹĄnjega tedna so najprej na zaostali tekmi 15. kroga na derbiju kar s trinajstimi goli razlike (35 : 22) premagali Ribnico in se ji oddolĹžili za jesenski poraz z golom razlike v njeni dvorani.

V nedeljo so gostovali v Kopru in zmagali s 26 : 25, vÄ?eraj pa v ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju gostili Celje. Ker je bil tednik natiskan Ĺže pred tekmo, Ĺžal v tej ĹĄtevilki ne morete izvedeti,kakĹĄen je bil rezultat.

Z zmago proti RibniÄ?anom so na tretjem mestu zaostanek za ĹĄe vedno drugimi Dolenjci zmanjĹĄali na tri toÄ?ke razlike. Rezultat pove, da so bili od moĹĄtva z RibniĹĄkega polja za razred boljĹĄi in z odliÄ?no igro potrdili, da so dobro pripravljeni na nadaljevanje tekmovanja. Za ta dvoboj je bilo med drugim znaÄ?ilno, da je dva zadetka dosegel tudi vratar

RibniÄ?anov NebojĹĄa Bojić z metoma Ä?ez celo igriĹĄÄ?e v prazna vrata. Gostje pa tudi niso imeli nobene sedemmetrovke.

Matic Verdinek je bil z devetimi zadetki najboljĹĄi strelec tekme: ÂťDobro smo delovali v obrambi. Dosegali smo lahke zadetke iz protinapadov, vse se nam je ujelo.ÂŤ Trener Zoran JoviÄ?ić je bil seveda enako zadovoljen, da so povsem nadigrali goste: ÂťProti njim resniÄ?no nismo priÄ?akovali takĹĄne zmage. Igrali smo na zelo visoki ravni, Ribnica pa ni uspela razviti svoje igre. Ne nazadnje smo tudi mi prispevali k temu, da niso igrali, kot zmorejo. To je le ena tekma, do konca rednega dela jih je ĹĄe precej. Samo Ĺželim si, da bi tako nadaljevali. Ne bi Ĺželel delati evforije. Ĺ˝e v nedeljo nas Ä?aka pomembno gostovanje v Kopru. Tudi nanj se bomo skuĹĄali Ä?im bolje pripraviti.ÂŤ Kot JoviÄ?ić ni priÄ?akoval, da bodo povsem nadigrali goste, tudi gostujoÄ?i Damjan Ĺ kaper ni mogel verjeti, da bodo doĹživeli

Za jesenski poraz so se RibniÄ?anom oddolĹžili z zmago z dvoĹĄtevilÄ?no razliko.

takĹĄen polom: ÂťSploh ne. Eden od razlogov je v tem, da naĹĄa vratarja v prvem polÄ?asu nista imela niti ene obrambe. V napadu smo se preslabo gibali. DomaÄ?i so po nasprotnih napadih hitro naredili razliko in jo vseskozi dobro drĹžali. Nikakor se jim nismo

uspeli pribliĹžati, tudi s spremembo obrambe ne. Namesto da bi se pobrali, smo ĹĄe naprej padali in se v drugem polÄ?asu prehitro predali. Tekma je pokazala, da moramo ĹĄe veliko delati in poskuĹĄati Ä?im veÄ? slabih stvari s te tekme popraviti.ÂŤ

Vodili od prve do zadnje minute

V Kopru so VelenjÄ?ani zmagali z najmanjĹĄo moĹžno razliko (26 : 25), vendar rezultat ne odraĹža pravega razmerja moÄ?i med ekipama. Zaradi pomembnosti dvoboja so oboji igrali v krÄ?u,

Smo na vrhuncu zimske atletske sezone Zimska atletska sezona traja do zaÄ?etka marca – Prvo kroĹžno dvorano, v kateri potekajo drĹžavna tekmovanja, so lani dobili v Novem mestu, kjer sta januarja v svojih disciplinah zmagali Ä?lanici AK Velenje Jerneja Smonkar (800 m) in Agata Zupin (400 m) Atletski klub Velenje sodi med pet najboljĹĄih atletskih klubov v Sloveniji. Zgodovina njegovih prvih atletskih tekmovanj pa sega celo v leto 1948.

V Ä?ast petdesetletnice kluba so leta 2018 na prireditvi Naj atlet leta Slovenije in na prireditvi Ĺ portnik leta Mestne obÄ?ine Velenje prejeli zlato plaketo za 50 let delovanja kluba. ÂťNajbolj ponosni smo na to, da se je ves Ä?as zagotavljala kontinuiteta dobrih rezultatov; lani so dekleta dosegla skupno 3. mesto, kar je zelo lep uspeh, imeli smo ĹĄtevilne nastopajoÄ?e na olimpijadi, svetovnih prvenstvih, osvajalce kolajn, ĹĄe vedno imamo udeleĹžence na svetovnih prvenstvih.

Imamo tudi nekaj zelo dobrih mladih perspektivnih tekmovalcev,ÂŤ izpostavi strokovna sodelavka Atletskega kluba Velenje Natalija Bah. Klub se ponaĹĄa z odliÄ?no infrastrukturo, ki jo je v zadnjih dveh letih uspeĹĄno posodobil (metaliĹĄÄ?e za kladivo, nov komplet ovir za tekmovanja, novi ĹĄtartni bloki, komplet blazin in dodatkov za skok v viĹĄino in skok s palico, retoping atletske steze, nakup novih zaprek za steeple). ÂťProblem ostaja tako zalo Ĺželena atletska dvorana in glavna zgradba staNa tekmovanjih smo bili uspeĹĄni, saj smo osvojili kar 131 posamiÄ?nih kolajn, visoko pa smo se uvrĹĄÄ?ali tudi na ekipnih in pokalnih prvenstvih Slovenije in nemalokrat posegali po najviĹĄjih mestih. Imeli smo tudi reprezentante od pionirskih pa vse do Ä?lanskih vrst, ki so se nastopov redno udeleĹževali in odliÄ?no zastopali barve Slovenije.

Zelo aktivni so tudi funkcionarji kluba

diona, v kateri so pisarne in garderobe, ki je v zelo slabem stanju,ÂŤ razloĹži Bahova.

Za atleti je uspeĹĄna tekmovalna sezona

Atletski klub slovi kot odliÄ?en organizator tekmovanj. Poleg ĹĄtevilnih mednarodnih tekmovanj, ki so jih organizirali v svojih letih delovanja (dvakrat EP v krosu, organizacija 22. mednarodnih atletskih mitingov ...), vsako leto organizirajo veÄ? prvenstev Slovenije, ĹĄolskih tekmovanj in ostalih atletskih prireditev. Zadnja leta pa si Ĺželijo veÄ? posluha lokalne skupnosti in Atletske zveze, saj so tekmovanja velik finanÄ?ni zalogaj. ÂťNaĹĄi atleti so osvojili sto enaintrideset posamiÄ?nih kolajn, visoke uvrstitve pa so dosegali tudi na ekipnih in pokalnih tekmovanjih, v vseh kategorijah – od pionirjev U12 pa vse do Ä?lanov. Tekmovali so na vseh tekmovanjih od ĹĄolske in vse do mednarodne ravni, razpisane po koledarju AZS.ÂŤ

Tekmovalni uspehi

Atleti so bili zelo uspeĹĄni tudi na mednarodnih tekmovanjih. Anita Horvat se je udeleĹžila dvoranskega Evropskega prvenstva v atletiki za Ä?lane in Ä?lanice, ki je bilo marca v Glasgowu, in se uvrstila v polfinale teka na 400 m, bila je tudi udeleĹženka SP na prostem lani septembra v Dohi. Tudi za Agato Zupin je uspeĹĄna tekmovalna sezona, saj je na EP za mlajĹĄe Ä?lane in Ä?lanice osvojila 5. mesto v teku na 400 m z ovirami.

NaĹĄa trenerka in ĹĄe vedno aktivna tekmovalka Jerneja Smon-

Natalija Bah s trenerjem Ivanom na Jadranskih susretih v Splitu

kar se je udeleĹžila Balkanskega prvenstva za Ä?lane in Ä?lanice in si v teku na 800 m pritekla zlato kolajno. Vsa tri dekleta so se udeleĹžila tudi Evropskega ekipnega prvenstva, ki je bilo v VaraĹždinu, in odliÄ?no zastopala barve Slovenije. Na ekipnem prvenstvu Slovenije pa so skupaj z naĹĄo mlado atletinjo Aljo Trupej postavile nov drĹžavni rekord v ĹĄtafetnem teku 4 x 400 m. OdliÄ?ni mladi metalec kopja Filip DominkoviÄ? je lani nastopil v Bakuju in finale konÄ?al na 6. mestu. Ĺ e pionir, kategorije U16, Sebastjan Turinek je odliÄ?no zastopal barve Slovenije in MO Velenje na Mednarodnih igrah ĹĄolarjev v Rusiji, kjer je v teku na 1500 m osvojil bronasto kolajno. Med gluhimi atleti je zopet blestel tekaÄ? na 400 m Tadej Enci. Na SP za gluhe in nagluĹĄne v dvorani je osvojil 7. mesto, na EP na prostem pa se je z odliÄ?nim tekom uvrstil v finale in osvojil 5. mesto.

Ĺ tevilni mladi se vkljuÄ?ujejo v atletsko ĹĄolo

ÂťZ mladimi delujemo sistematiÄ?no in naÄ?rtno. Leta 2019 smo zabeleĹžili zelo velik vpis, organiziramo posebna tekmovanja s prilagojenimi metodami in orodji, ki pritegnejo Ĺže vizualno, kar je dobra popotnica, da izluĹĄÄ?imo mlade talente, ki bodo morebiti v prihodnje predstavljali AK Velenje, saj ti uspehi in dobro delovanje kluba pritegnejo tudi lepo ĹĄtevilo mladih, ki se vkljuÄ?ujejo klub. Za ta namen v klubu Ĺže vrsto let deluje Atletska ĹĄola Velenje. Vadbo imamo organizirano na velenjskih osnovnih ĹĄolah, v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ martnem ob Paki in Mozirju, kjer so zajeti tudi otroci iz Nazarja in ReÄ?ice ob Savinji.

Prisotni pa smo tudi v DoliÄ?u, kjer naĹĄa vaditeljica izvaja vadbo osnovne motorike za najmlajĹĄe.ÂŤ

Konec leta 2018 se je zamenjalo vodstvo. Predsednik Luka Steiner je nadomestil dolgoletnega predsednika dr. Marjana Hudeja, ki pa je ĹĄe vedno kot podpredsednik zelo vpet v delovanje kluba. Aktivni so tudi sodniki in trenerji, brez katerih si teĹžko predstavljajo delovanje kluba. Vsi Ä?lani so maksimalno in s srcem vpeti v delovanje kluba, ki ravno zato lahko deluje celovito in uspeĹĄno. V klubu se zavedajo, da je ĹĄport eden pomembnejĹĄih elementov sodobne druĹžbe, zato starĹĄi stremijo po vkljuÄ?itvi svojih otrok v razliÄ?ne ĹĄportne sredine. ÂťMi pa smo tisti, ki se moramo potruditi in s svojim kvalitetnim programom pritegniti v klub Ä?im veÄ? mladih in jih usmeriti v tekmovalno atletiko,ÂŤ razloĹži Bahova.

2019 je bilo zelo pestro organizacijsko leto

ÂťOrganizirali smo Pikin miting mladih in finale Slovenije v OtroĹĄki atletiki, prvenstvo Slovenije v krosu, dolgih tekih in tekmovalni hoji, v posamiÄ?nem in ekipnem mnogoboju za kategorijo U14 in ekipno prvenstvo Slovenije za Ä?lane in Ä?lanice. Kar nekaj ĹĄolskih tekmovanj na drĹžavni in podroÄ?ni ravni in predstavitev mini atletike po ĹĄolah. Organiziramo veÄ? tekmovanj mini atletike, med njimi tudi obÄ?insko tekmovanje za OĹ v okviru Ĺ olske olimpijade.

Predstavili smo se na dobrodelnem Skazinem teku, delavnici mini atletike na Titovem trgu in na Pikinem festivalu.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

naredili precej napak, kljub temu pa so gostje vodili od prve do zadnje minute. V prvem polÄ?asu je znaĹĄala njihova najviĹĄja prednost tri zadetke (9 : 6), v drugem pa nekajkrat ĹĄtiri. Nazadnje v 58. minuti (26 : 22). ZavedajoÄ? se, da imajo zmago v Ĺžepu, so po tem vodstvu zaigrali nekoliko preveÄ? sproĹĄÄ?eno in gostitelji so s tremi goli ublaĹžili poraz. Najbolj pomembno pa je bilo seveda, da so se velenjske rokometne ose domov vrnile z novima dvema toÄ?ama.

Na Obali je strelsko blestel (9 golov) novopeÄ?eni hrvaĹĄki reprezentant Vlado Matanović, ki bo po konÄ?ani sezoni okrepil Zagreb. Ĺ e vedno najboljĹĄi strelec Gorenja Matic Verdinek, ki je prav toliko zadetkov zabil RibniÄ?anom, je bil v Kopru zelo skromen. Dosegel je le dva gola. Ĺ˝e v 7. minuti je bil prviÄ? izkljuÄ?en, v 25. drugiÄ?. Zaradi tega je bil v nadaljevanju gotovo pod pritiskom, da bo moral predÄ?asno pod prho. To je bil najbrĹž eden od razlogov za njegovo strelsko neuÄ?inkovitost. Do tega dvoboja je popreÄ?no dosegal skorajda sedem golov na tekmo. đ&#x;”˛

S. Vovk

Ĺ oĹĄtanjÄ?anke na vrhu

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjski Tornado je v 3. DOL Ĺženske vzhod odpihnil direktnega konkurenta za napredovanje v 2. drĹžavno ligo. Ekipo Kostmann iz Slovenj Gradca so dekleta premagala s 3 : 1 in se tako povzpele na sam vrh lestvice. Prvi set so sicer dobile gostje, naslednje tri pa prepriÄ?ljivo domaÄ?inke.

V soboto gostujejo v Celju. Prav tako v soboto bodo fantje OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica v prvi ligi ob 19. uri igrali proti tekmecem iz HoÄ?. Tekma bo v ĹĄportni dvorani v Ĺ oĹĄtanju. Zmago bi fantje nujno potrebovali, zato jim bo pomoÄ? navijaÄ?ev zelo dobrodoĹĄla. đ&#x;”˛

TAKO so igrali Liga NLB, 15. krog (zaostala tekma) Gorenje Velenje - Riko Ribnica 35:22 (18:11)

Gorenje: Panjtar (12 obramb), Taletović, Verdinek 9 (1), M. KavÄ?iÄ? 6, Mazej 4, A. KavÄ?iÄ? 3, Matanović 3, Tajnik 3 (1), MiklavÄ?iÄ? 2, Levc 2, Bojanić 1, OkleĹĄÄ?en 1, Haseljić 1, DrobeĹž, CelminĹĄ. Trener: Zoran JoviÄ?ić Sedemmetrovke: Gorenje 3 (2), Ribnica 0; izkljuÄ?itve: Gorenje 8 minut, Ribnica 2.

Koper - Gorenje Velenje 25:26 (10:11)

Gorenje: Taletović (5 obramb), Panjtar (3 obrambe), Matanović 9 (3), A. KavÄ?iÄ?. 4, M. KavÄ?iÄ? 3, Tajnik 3, MiklavÄ?iÄ? 3, Verdinek 2, OkleĹĄÄ?en 1, Haseljić 1, Mazej, Levc, Bojanić, DrobeĹž, CelminĹĄ. Trener: Zoran JoviÄ?ić Sedemmetrovke: Koper 3 (3), Gorenje 4 (3) IzkljuÄ?itve: Koper 8 minut, Gorenje 8.

Drugi rezultati: Riko Ribnica - Izola 30:21 (16:9), Jeruzalem-OrmoĹž - Krka 29:28 (13:11), Celje Pivovarna LaĹĄko - Maribor Branik 30:19 (13:9), Trimo Trebnje - Dobova 27:23 (13:11), Slovenj Gradec - Urbanscape Loka 30:26 (13:14) Vrstni red po 16. krogu: 1. Celje 32, 2. Ribnica 27.

3. Gorenje 24, 4. Trimo 21, 5. Dobova 17, 6. Jeruzalem-OrmoĹž 16, 7. Koper 15, 8. Slovenj G. 11, 9. Krka 10, 10. Loka 9, 11. Maribor 7, 12, Izola 3.

17. krog: Gorenje – Celje (vÄ?eraj)

Prva A DRL za Ä?lanice, 12. krog Rezultati: Ptuj - Koper 23:31 (12:17), Krka Novo mesto - Zelene Doline Ĺ˝alec 22:27 (8:14), Z'deĹžele Litija 33:17 (15:8), Izola - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 27:33 (13:12), Velenje – Krim Mercator (torek, 11. 2.).

Vrstni red: 1. Krim 11 tekem - 22 toÄ?k, 2. Mlinotest 12 – 22, 3. Ĺ˝alec 12 - 18, 4. Krka 11 - 14, 5. Z'deĹžele 11 – 14, 6. Koper 12 - 10, 7. Izola 12 - 6, 8. Velenje 11 - 6, 9. Litija 12 - 3, 10. Ptuj 12 - 1.

NaĹĄ Ä?as, 6. 2. 2020, barve: CMYK, stran 17

NajuspeĹĄnejĹĄi tokrat SolÄ?avani

Mlada VelenjÄ?anka do srebra

5. DrĹžavno prvenstvo Gasil-SKI na Golteh Na Golteh je 18. januarja potekalo vseslovensko smuÄ?arsko tekmovanje gasilcev v veleslalomu 5. Gasil-SKI 2020. Nastopilo je veÄ? kot 120 gasilk in gasilcev vseh starostnih skupin, iz Ĺ aleĹĄke doline nekaj manj kot obiÄ?ajno. V organizaciji tega drĹžavnega prvenstva (DP) ter 14. tekme Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gasilske regije in v organizaciji le-te so se tekmovalnega sreÄ?anja udeleĹžili ekipe in posamezniki iz ĹĄtevilnih druĹĄtev in slovenskih gasilskih zvez. NajboljĹĄi v posameznih starostnih razredih ter ekipno pa so ob zakljuÄ?ku tekmovalnega sre-

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

6. februarja 2020

6-letna Ksenija Savanović uspeťna na mednarodnem tekmovanju

Ä?anja prejeli medalje in pokale za uvrstitve na prva tri mesta. Med njimi za DP iz SaĹĄa regije; Ä?lanice B 1. Breda GradiĹĄnik, PGD SolÄ?ava, ter Ä?lanice A 1. Jasna Funtek ter 4. Romana Robnik, obe PGD SolÄ?ava. V skupini Ä?lani A 3. Matej Slapnik in 5. Viktor MoliÄ?nik, oba PGD SolÄ?ava.

Med 35 ekipami je PGD SolÄ?ava osvojilo odliÄ?no tretje mesto.

Tudi na regijskem tekmovanju Gasilske zveze Sa-Ĺ a so bili najuspeĹĄnejĹĄi gasilke in gasilci PGD SolÄ?ava, saj sta dve prvi mesti osvojili Breda GradiĹĄnik in Jasna Funtek, med moĹĄko konkurenco pa v skupini B 2. TomaĹž

Drev ter 4. Denis Levc, oba iz PGD BevÄ?e, v skupini A pa 2.

Matej Slapnik ter 3. Viktor MoliÄ?nik, oba PGD SolÄ?ava. Ekipno v regiji Gasilske zveze Sa-Ĺ a pa so se med 9. ekipami uvrstili: 1.

PGD Prebold, 2. PGD SolÄ?ava, 3. PGD Matke in 4. PGD BevÄ?e. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Zaposljivost diplomantov Fakultete za energetiko je veÄ? kot 95% Fakulteta za energetiko je Ä?lanica Univerze v Mariboru, ki svoje ĹĄtudijske programe izvaja v KrĹĄkem in Velenju. Ĺ tudij v teh okoljih predstavlja za ĹĄtudente veliko dodano vrednost, saj imajo moĹžnost neposrednega stika z velikimi energetskimi sistemi, s Ä?imer lahko pridobljeno teoretiÄ?no znanje ĹĄe dodatno dopolnijo v praksi. Ĺ tudenti na Fakulteti za energetiko se lahko odloÄ?ijo za ĹĄtudij energetike na prvi stopnji, kjer lahko izbirajo med visokoĹĄolskim strokovnim ali univerzitetnim ĹĄtudijskim programom, v nadaljevanju pa lahko ĹĄtudij nadaljujejo tudi na magistrskem ĹĄtudijskem programu druge stopnje ter doktorskem ĹĄtudijskem programu tretje stopnje.

Vrhunsko opremljeni laboratoriji omogoÄ?ajo odliÄ?ne pogoje za ĹĄtudij

Glede na veliko povpraĹĄevanje po inĹženirjih energetike, je zaposljivost diplomantov po zakljuÄ?ku ĹĄtudija nadpovpreÄ?no visoka in znaĹĄa glede na podatke iz Alumni kluba Fakultete za energetiko ter podatke iz ZRSZ veÄ? kot 95%. Delodajalci diplomante Fakultete za energetiko prepoznavajo kot perspektiven kader s potrebnim znanjem s ĹĄirokega podroÄ?ja energetike.

Poleg podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo elektriÄ?ne energije, prenosom, upravljanjem in trgovanjem z energijo ter vzdrĹževanjem energetskih sistemov, po energetikih povpraĹĄujejo tudi podjetja, ki se zavedajo pomembnosti uÄ?inkovite rabe energije in s tem povezanimi vplivi na stroĹĄke poslovanja.

Promocijsko besedilo

Jesenice – V Celju zelo uspeťno deluje tamkajťnji drsalni klub, ki v svoje vrste privablja tega ťporta Şeljne mlade iz bliŞnje in tudi bolj oddaljene okolice. Decembra lani je klub slavil na drŞavnem tekmovanju in postal najboljťi klub v Sloveniji, svoje uspeťno poslanstvo in uspehe pa njegovi tekmovalci nizajo tudi letos.

Umetnostne drsalke Drsalnega kluba Celje so s svojimi tekmovalnimi programi sodelovale na mednarodnem tekmovanju Biellman Cup na Jesenicah ter Dragon Trophy & Tivoli Cup 2020 v Ljubljani in stopile na najviĹĄje stopniÄ?ke. Med njimi je bila tudi 6-letna VelenjÄ?anka Ksenija SavanoviÄ?, ki je osvojila srebrno kolajno v skupini Girls E. Tekmovanje je bilo 26. januarja na Jesenicah, na njem pa so si umetnostne drsalke Drsalnega kluba Celje pridrsale skupno 8 medalj, in sicer sta zlati meda-

lji osvojili Lana Ĺ kaliÄ?ki v skupini Basic novice girls II in njena mlajĹĄa sestra Tena Ĺ kaliÄ?ki v skupini Girls II., srebrne medalje so pridrsale Ajda HruĹĄovar v skupini Girls I, Kasja MiniÄ? v skupini Cubs girls II in Ksenija SavanoviÄ? v skupini Girls E, z bronom so se okitile Tija Ota PuĹĄnik v skupini Intermadiate novice girls, Sara KoĹĄir v skupini Girls E in ĹĄe umetnostna drsalka iz skupine Basic novice Girls II. Od 30. januarja do 2. februarja sta v s o d e l ov a nj u Zveze drsalnih ĹĄportov Slovenije in Drsalno -otalkarskega kluba Stanko Bloudek Ljubljana soÄ?asno potekali dve prvenstvi. To sta Dragon Trophy, na katerem je bronasto kolajno v kategoriji Senior Ladies osvojila DaĹĄa Grm, in Tivoli Cup 2020, na katerem si je Tena Ĺ kaliÄ?ki v skupini Chicks Girls II (in mlajĹĄe) pridrsala zlato medaljo. đ&#x;”˛

Presenetite svojo najdraĹžjo s povabilom na

VALENTINOV PLESNI VEÄŒER

V prijetnem ambientu, z glasbo

in izbranimi jedmi

V PETEK, 14. 2. 2020, OB 19. URI

Rezervacije: 03/586 64 62

NaĹĄ Ä?as, 6. 2. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

6. februarja 2020

POLICIJSKA kronika

ZloÄ?inu botroval prepir Na PU Celje v ponedeljek razkrili podrobnosti sobotne tragedije na Polzeli – 43-letni Andrej VrĹĄÄ?aj je med prepirom s sekiro ubil 69-letnega soseda V. P. Polzela, 1. februarja – 1. februarja ob 13.10 so na Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Celje prejeli klic o nasilju pred stanovanjsko hiĹĄo na Polzeli. ÂťZ zbiranjem obvestil in ogledom kraja dejanja smo ugotovili, da je osumljeni zjutraj s svojim prijateljem priĹĄel domov na Polzelo, kjer je mama spravljala drva, pri Ä?emer ji je pomagal 69-letni bliĹžnji sosed. Osumljeni je najprej odĹĄel od doma, nato se je vrnil in tudi sam pomagal pri seÄ?nji drv. Med ko-

VeÄ? kot 900 krĹĄitev uporabe mobilnih telefonov med voĹžnjo Celje, 26. januarja – Od 13. do 26. januarja so tako kot drugje po Sloveniji tudi na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje poostreno nadzirali uporabo mobilnih telefonov med voĹžnjo.

Zaznali so 904 krĹĄitev. Tovrstni prekrĹĄki so Ĺžal ĹĄe vedno precej pogosti in tudi zelo nevarni. So neposredno povezani z nezbranostjo oziroma zmanjĹĄano koncentracijo in pozornostjo med voĹžnjo, zaradi Ä?esar pogosto prihaja tudi do najhujĹĄih prometnih nesreÄ?, zato bodo nadzore redno nadaljevali.

Na obmoÄ?ju Policijske uprave Celje se je lani varnost v cestnem prometu zelo poslabĹĄala. V prometnih nesreÄ?ah je umrlo sedemindvajset ljudi, leto prej dvanajst.

Enajst udeleĹžencev je umrlo zaradi nepravilne strani oziroma smeri voĹžnje, kar je pogosto povezano prav z uporabo telefona med voĹžnjo. Tretjino smrtnih prometnih nesreÄ? so povzroÄ?ili alkoholizirani vozniki.

Voznike pozivajo, naj bodo

silom je nagovoril soseda, da so ĹĄli skupaj na vrt pred hiĹĄo, kjer so pred tem sekali drva. Med njimi je priĹĄlo do nesoglasja. Mati osumljenega je poskuĹĄala sina umiriti, vendar jo je silovito odrinil, tako da je padla.

Pri padcu si je zlomila roko. Osumljeni je nato zgrabil sekiro in z njo veÄ?krat moÄ?no udaril starejĹĄega soseda po glavi. Sosed je poĹĄkodbam na kraju podlegel,ÂŤ je na novinarski konferenci Policijske uprave Celje v ponedeljek pojasnil AleĹĄ Slapnik, pomoÄ?-

med voĹžnjo zbrani, naj pravoÄ?asno predvidevajo cestnoprometne situacije oziroma okoliĹĄÄ?ine, tudi napake drugih. Posebej pozorni naj bodo na najbolj ranljive udeleĹžence v cestnem prometu, torej na peĹĄce in kolesarje.

Dve nesreÄ?i zaradi izsiljevanja prednosti Vinska Gora, 29. januarja – V sredo zjutraj se je v bliĹžini gostiĹĄÄ?a Hren na cesti G4-1 v Vinski Gori pripetila prometna nesreÄ?a, do katere je priĹĄlo zaradi izsiljevanja prednosti voznika. TrÄ?il je v drugo vozilo. Oba udeleĹženca nesreÄ?e sta utrpela telesne poĹĄkodbe.

Podobna nesreÄ?a se je zgodila v ponedeljek, 3. februarja, pri kriĹžiĹĄÄ?u Celjske ceste v bliĹžini Policijske postaje Velenje. Tudi to nesreÄ?o je povzroÄ?ilo izsiljevanje prednosti. V njej sta dve osebi utrpeli laĹžje telesne poĹĄkodbe.

nik vodje celjskih kriminalistov.

Po dejanju se je osumljeni z osebnim vozilom odpeljal v smeri proti Velenju. Policisti in kriminalisti so nemudoma zaÄ?eli iskalno akcijo. Ob 16.30 so bili obveĹĄÄ?eni, da imajo avstrijski varnostni organi v kraju Pliberk, v postopku osebo, ki trdi, da je na obmoÄ?ju Slovenije storila kaznivo dejanje uboja. Osumljenega so avstrijski varnostni organi slovenskim predali v veÄ?ernih urah.

Dejanje je priznal.

Policija ga je sprva sumila uboja, potem pa kaznivo dejanje oznaÄ?ila za umor. Za kaznivo dejanje umora je zagroĹžena kazen do 30 let zapora, za kaznivo dejanje uboj pa od petih do petnajstih let zapora. Na obmoÄ?ju Policijske uprave Celje so v zadnjih petih letih obravnavali 7 ubojev in 8 umorov. Vse primere so preiskali.

smeri centra mesta, trÄ?il v 16-letnega peĹĄca, ki je voziĹĄÄ?e preÄ?kal zunaj prehoda za peĹĄce. PeĹĄec se je v trÄ?enju poĹĄkodoval. Zaradi poĹĄkodbe roke so ga prepeljali v bolniĹĄnico, kjer so ga oskrbeli.

Akcija kot v filmu Velenje, 1. februarja – V soboto zveÄ?er se je v kriĹžiĹĄÄ?u Kersnikove in TomĹĄiÄ?eve dogajala policijska akcija. Kot bi jo gledal v filmu.

Velenjski policisti so Ĺželeli ustaviti voznika osebnega avtomobila, ki je vozil iz Ĺ kal proti Velenju. Voznik na znak polici-

đ&#x;”˛

stov ni ustavil, ampak nadaljeval objestno voĹžnjo. Na Kersnikovi je izgubil oblast nad vozilom in trÄ?il v kandelaber in dve parkirani vozili.

Voznik in sopotnik sta s kraja pobegnila, vendar so ju policisti ujeli. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da je bil eden od njiju na seznamu oseb, za katerimi je razpisana tiralica, zato mu je bila odvzeta prostost. Zoper njega bodo policisti podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nevarne voĹžnje.

Poťkodovan peťec Šoťtanj, 30. januarja – V Šoťtanju v bliŞini Şelezniťke postaje je 39-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil po Kajuhovi ulici v

Na Kersnikovi je voznik izgubil oblast nad vozilom in trÄ?il v kandelaber in dve parkirani vozili.

Kaj bi bilo na kolesarskem omreĹžju treba popraviti?

Nadgradnja Bicy tudi v Ĺ oĹĄtanju

Velenje – Skladno s sprejeto Celostno prometno strategijo v Mestni obÄ?ini Velenje postopno zagotavljajo pogoje za razliÄ?ne oblike mobilnosti: za peĹĄce, kolesarje, urejajo javni potniĹĄki promet in skrbijo za racionalno uporabo motornih vozil. Krovni dokument je bil oblikovan s pomoÄ?jo javnosti (izvedli so ankete, intervjuje, delavnice in javne razprave), ĹĄe vedno pa lahko marsikaj dodajo ali spremenijo. Pri tem so zelo dobrodoĹĄle pobude in predlogi. Mestna obÄ?ina Velenje zato obÄ?anke in obÄ?ane vabi, da do konca februarja na portal Pobude obÄ?anov vnesejo tiste kritiÄ?ne toÄ?ke na obstojeÄ?em kolesarskem omreĹžju, ki bi jih bilo z vidika uporabnikov đ&#x;”˛ mkp treba popraviti.

Ĺ oĹĄtanj, 28. januarja – V Ĺ oĹĄtanju (v Velenju to Ĺže poteka) bodo na petih lokacijah (Kajuhov park, Tresimirjev park, MetleÄ?e, TopolĹĄica in Pohrastnik) posodobili in nadgradili zastarelo informacijsko tehnologijo in opremo na sistemu za izposojo mestnih koles Bicy. Na portalu javnih naroÄ?il so za ta namen konec januarja objavili naroÄ?ilo male vrednosti, izbrani ponudnik pa bo moral dobavo in nadgradnjo sistema izvesti najpozneje do 15. marca.

Uporabniki sistema bodo morali stare kartice za izposojo koles zamenjati z novimi, za delno kritje stroĹĄkov vzdrĹževanja in registracije pa po novem plaÄ?ati 10 evrov. đ&#x;”˛

Velenje, 29. januarja – V sredo so velenjski policisti posredovali v deĹžurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, kjer je VelenjÄ?an razbijal in krĹĄil javni red in mir. Zaradi nedostojnega vedenja so mu izdali plaÄ?ilni nalog.

Napadel ga je znanec Velenje, 29. januarja – V sredo sta se oÄ?e in sin zglasila na Policijski postaji Velenje, ker je sina napadel znanec, partner njegove soĹĄolke. Udaril ga je

po tilniku in hrbtu. Policisti bodo uvedli prekrĹĄkovni postopek.

Lasal natakarico Velenje, 30. januarja – V Ä?etrtek malo po 22. uri so posredovali v lokalu Vip Caffe.

Ker natakarica po zapiralnem Ä?asu lokala ni hotela postreÄ?i gosta, jo je ta prijel za lase in pljunil vanjo. ÄŒaka ga prekrĹĄkovni postopek.

substance s karakteristikami marihuane.

Spletna goljufija Velenje, 31. januarja – Policisti so v Velenju obravnavali kaznivo dejanje spletne goljufije na raÄ?un vplaÄ?ila nogometnih stav v viĹĄini 500 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Spet malo marihuane

Zaradi kraje v trgovini bo ovadena

Velenje, 31. januarja – V petek so velenjski policisti trem osebam zasegli

Velenje, 1. februarja – V soboto opoldne je prodajalka v Velenjki zasaÄ?ila

Pred nami je PreĹĄernov dan, osrednji slovenski kulturni praznik, ki je obenem drĹžavni praznik in dela prost dan. Deloma zaradi prihajajoÄ?ega praznika deloma pa zaradi vsebine zadnje kolumne bom tokrat pozornost usmeril na varnostno kulturo. Zelo teĹžko, Ä?e Ĺže ne nemogoÄ?e, je definirati in opisati pojem kulture, kar pa ni opraviÄ?ilo, da se nekateri obnaĹĄajo nekulturno. Pojem kulture lahko razumemo v razliÄ?nih pomenih in eden najbolj pogostih ponazarja razliÄ?ne oblike (zavestnega) umetniĹĄkega ustvarjanja, kar je ena od posebnosti Ä?loveĹĄke vrste in kar nas loÄ?i od drugih Ĺživalskih vrst. ÄŒe kulturo pogledamo v normativnem smislu, ÂťpridemoÂŤ do kulturnega in nekulturnega obnaĹĄanja, izraĹžanja, pitja, oblaÄ?enja ‌ S socioloĹĄkim pogledom kulturo lahko uzremo kot Ä?lovekove stvaritve, vrednote, obiÄ?aje, pravila, simbole in simboliziranje, umetniĹĄko izraĹžanje, materialne in duhovne stvaritve, skratka Ä?loveĹĄko Ĺživljenje v druĹžbi, v vseh njegovih ozirih.

Del tega je tudi varnostna kultura. Ne glede, ali govorimo o vasi, mestu, regiji, drĹžavi, kontinentu ali planetu. Prav v vsakem od naĹĄtetih okolij so prisotni dejavniki tveganja, ki sproĹžajo okoliĹĄÄ?ine in ustvarjajo dogodke, ki vplivajo na varnost. Od tega je odvisen obÄ?utek varnosti pri ljudeh, ki tam Ĺživijo. V zadnji kolumni sem predstavil podatke o slabĹĄi prometni varnosti v lanskem letu v primerjavi z letom prej. Eden od razlogov je zagotovo pomanjkanje varnostne kulture tako pri posameznikih kot v druĹžbi nasploh. Ob tem je kljuÄ?no vpraĹĄanje, ali se da kaj narediti oziroma ali je mogoÄ?e vplivati na izboljĹĄanje bodisi pri posameznikih bodisi v druĹžbi?

Odgovor je pozitiven. Odgovorni smo vsi. Vsakdo med nami mora prevzeti odgovornost za svoja dejanja, pristojne (drĹžavne) institucije pa morajo v okviru svojih pristojnosti in pooblastil opraviti vse tisto, kar je potrebno, da se varnostna kultura vzpostavi, vzdrĹžuje in izboljĹĄuje v slehernem okolju oziroma podroÄ?ju. V nadaljevanju bom to poskusil predstaviti s konkretnim primerom.

Eden najbolj tveganih dejavnikov v cestnem prometu je alkohol oziroma voĹžnja pod vplivom alkohola. Alkoholizirani udeleĹženci so leta 2019 povzroÄ?ili 1.527 prometnih nesreÄ?, v katerih je umrlo 30 oseb. KakĹĄno miselnost imajo vozniki, ki se zavedajo svoje opitosti in s tem zmanjĹĄanih psihofiziÄ?nih sposobnosti, da se kljub opotekanju in dvojnemu pogledu usedejo za volan? Kaj jim roji po glavi, brezbriĹžnost, zanaĹĄanje na sreÄ?o, Ĺželja po dokazovanju in moÄ?i? Morda Ä?utijo obup nad Ĺživljenjem in jim je vseeno tako zanje kot za druge? Morda pa Ĺželijo izraziti jezo in agresijo, ker je kje drugje ne morejo ali ne upajo? Odgovore na vpraĹĄanja bi lahko poiskali prav pri vsakem posamezniku, ki je v lanskem letu povzroÄ?il prometno nesreÄ?o pod vplivom alkohola.

A to ne bi bilo dovolj. Dobro bi bilo poiskati ĹĄe odgovore, kakĹĄno miselnost in odnos do opitosti imajo natakarice in natakarji, ki jim toÄ?ijo in streĹžejo pijaÄ?o, preden se usedejo za volan. Enako velja za sodelavce, sorodnike in prijatelje, ki nazdravljajo ob praznikih, na delovne uspehe, jubileje in zmage naĹĄih ĹĄportnih junakov.

To velja tudi za sodnike, ki na sodiĹĄÄ?ih obravnavajo povzroÄ?itelje in primere, v katerih umirajo mladi, in stari ter izrekajo pogojne ali (nesramno) kratke zaporne kazni. KakĹĄno sporoÄ?ilo dajejo alkoholikom in potencialnim alkoholiziranim povzroÄ?iteljem? Ne morem mimo financ in zadostnih finanÄ?nih sredstev za vzdrĹževanje cestnega omreĹžja. Enako velja za delovanje Policije, da se zmanjĹĄa kadrovski primanjkljaj in nabavijo materialna tehniÄ?na sredstva za uÄ?inkovit nadzor prometa s ciljem identificiranja nevarnih krĹĄiteljev, ki ogroĹžajo sebe in druge.

Z zavedanjem in odgovornostjo lahko najveÄ? naredimo za svojo varnost in varnost soljudi. S tem pa tudi za varnostno kulturo, ki je sestavni del vsesploĹĄne kulture v naĹĄi druĹžbi. KljuÄ?no vpraĹĄanje pa je, ali se tega zavedamo?

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

mkp

PostajaliĹĄÄ?e za avtodome

Iz POLICISTOVE beleĹžke Razbijal v ambulanti

Varnostna kultura in zavedanje

starejĹĄo obÄ?ansko pri kraji izdelkov v viĹĄini 20 evrov. ÄŒaka jo kazenska ovadba.

Ugriznil ga je pes Velenje, 2. februarja – V nedeljo popoldan je policiste zdravstveno osebje deĹžurne ambulante obvestilo, da je pri njih nahaja mlajĹĄi obÄ?an, ki ga je ugriznil pes. Do ugriza neznanega psa je priĹĄlo v neposredni bliĹžini odcepa ceste za TrebeliĹĄko. Za lastnikom psa poizvedujejo.

Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki se bo preko LAS-a Zgornja Savinjska in Ĺ aleĹĄka dolina povezala s predvidoma osmimi partnerji iz Slovenije in EU ter skupaj z njimi kandidirala za pridobitev nepovratnega denarja za izgradnjo postajaliĹĄÄ?a za avtodome.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da imajo dokumentacijo za izgradnjo pripravljeno Ĺže nekaj Ä?asa, vendar do sedaj ni bilo oblikovanega primernega partnerstva za izgradnjo mreĹže postajaliĹĄÄ?. V Ĺ martnem ob Paki sta predvideni dve parkirni mesti pri Mladinskem centru.

Poleg tega je predvidena ĹĄe postavitev urbane opreme, ki predvideva klopi z mizo, balvan za plezaje in nekaj fitnes opreme. Vrednost naloĹžbe ocenjujejo na 70.000 evrov. Urbana oprema bo na voljo tako domaÄ?inom kot prehodnim gostom, med katerimi priÄ?akujejo tudi veÄ? kolesarjev. Zato bodo postavili tudi steber za oskrbo koles ter đ&#x;”˛ tp dve elektriÄ?ni kolesi.

NaĹĄ Ä?as, 6. 2. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

6. februarja 2020

PRAVNI KOTIÄŒEK Izterjava preĹživnine PiĹĄe: Sedina Sarajlić

VloĹžili ste predlog za izvrĹĄbo zaradi izterjave preĹživnine ...

TeĹžav ne priÄ?akujete, saj ima preĹživnina prednost pred morebitnimi ostalimi terjatvami, poleg tega ste zaradi nevarnosti nerednega plaÄ?evanja dosegli zavarovanje s predhodno odredbo za obroke preĹživnine, ki bodo zapadli ...

Kljub vsemu je izvrĹĄba neuspeĹĄna ... dolĹžnik nima premoĹženja, zato kljub pravilnemu ravnanju skozi celoten postopek ostanete praznih rok ...

V takĹĄnem primeru se lahko obrnete na "Javni ĹĄtipendijski, razvojni, invalidski in preĹživninski sklad Republike Slovenije", ki v takĹĄnih primerih izplaÄ?a nadomestilo preĹživnine.

Po podatkih sklada je bilo v mesecu avgustu 2018 upraviÄ?encem izplaÄ?anih 283.797,54 EUR za 3.323 otrok.

Sklad je pravi naslov tudi za izterjavo pređ&#x;”˛ Ĺživninskih zahtevkov v tujini.

19

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Oven 21. 3. - 20. 4.

Lara riĹĄe sanje Lara je obiskovalka eMCe placa Ĺže vrsto let. Aktivno je vkljuÄ?ena v delovanje kluba, naprej kot del ĹĄank ekipe, danes pa je ena izmed naĹĄih uradnih fotografinj. Ne samo, da ima krasen obÄ?utek za fotografijo, njena umetniĹĄka duĹĄa piĹĄe tudi poezijo.

Vsi moji odtenki Hodim in se izgubim na svoji poti.

VÄ?asih, priznam.

Takrat se poÄ?utim, kot da so zbledele vse moje barve.

Rada si v mislih predstavljam barve ljudi.

Zdaj barvam.

Sebe, saj so moje barve zbledele.

Se mi zdi, no.

Pa vzamem radirko, nisem si vĹĄeÄ?, o bog, rada bi se izbrisala, izbrisala te barve.

Izbrala nove.

Radiram, zbledijo, zakaj jih ne morem popolnoma izbrisati?

Morebiti imam slabo radirko,

pomislim, a tudi z novo ne gre.

Hm, nemara bo pomagalo, Ä?e jih prebarvam.

Trdneje primem barvico, dasiravno imam od pritiskanja Ĺže Ä?isto bele Ä?lenke.

Da, zagotovo bo pomagalo.

KrÄ?evito stiskam barvico, barvam Ä?ez zbledele barve, sranje, na nekaterih mestih preluknjam papir.

Uspeva mi, si mislim, a na koncu dobim drugaÄ?en odtenek!

A vidiĹĄ zdaj, kako ima vse, kar v Ĺživljenju delaĹĄ, posledice? đ&#x;”˛

SreÄ?ni in polni energije boste vsaj ĹĄe en teden, potem pa vas bo izdala nervoza.

Tudi zato, ker boste zaÄ?eli izgubljati motivacijo. Vzeli vam jo bodo ljudje, ki so vam nevoĹĄÄ?ljivi. Stisnite zobe, tokrat gre za vas! ÄŒim prej morate prenehati razmiĹĄljati o preteklosti, saj boste zaradi tega le ĹĄe bolj zmedeni in negotovi pri odloÄ?itvah o prihodnosti. Zato bolj pazite, kaj in o Ä?em govorite na glas. V teh dneh boste na trnih, saj boste Ä?akali na neko odloÄ?itev, ki vam lahko spremeni Ĺživljenje na bolje. Odgovora ne bo tako hitro, kot si Ĺželite. Zato se bo preteklost nenehno vraÄ?ala v vaĹĄe misli. Vse skupaj pa bo precej vplivalo na vaĹĄe poÄ?utje. SlabĹĄe bo, kot si Ĺželite.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Ker vam bodo niti Ĺživljenja uhajali iz rok, si boste Ĺželeli, da bi imeli vse bolj pod nadzorom. To vam ne bo najbolje uspevalo, zato bodo konflikti z najbliĹžjimi in s sodelavci neizogibni. Tudi partner, ki je bil ves Ä?as na vaĹĄi strani, vas bo imel poÄ?asi dovolj. Poskrbite, da popravite skrhane odnose z njim in vsemi drugimi.

Sploh, ker boste od danes dalje potrebovali kar nekaj pomoÄ?i sodelavcev in druĹžinskih Ä?lanov, saj se bo zgodilo nekaj povsem nepriÄ?akovanega in z vaĹĄe strani nezaĹželenega. Ne bo vam lahko sprejeti novice, ki je bodo veseli vsi, le vi ne. Ĺ ele v nedeljo se boste zaÄ?eli umirjati. Postavili si boste nov cilj, a ga ne bo lahko doseÄ?i.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Preden se lotite obseĹženega dela, poskrbite, da se spoÄ?ijete in umirite Ĺživce.

Sploh, ker boste v nekaj dneh spoznali, zakaj se morate manj vmeĹĄavati v Ĺživljenja drugih. Besedno in dobesedno. ÄŒas je, da ne Ä?akate veÄ?, da drugi naredijo kaj namesto vas. Redko jim namreÄ? vrnete. Zato se boste pri zelo osebni odloÄ?itvi tokrat zanaĹĄali le nase. Partner bo prizadet, ker boste iz dogajanja namerno izloÄ?ili tudi njega in mu to tudi vnaprej povedali. Kljub temu pa boste veliko v njegovi druĹžbi, zato bo njegova jeza bolj kratkega daha. Skrbi pa vam bodo povzroÄ?ale finance. Prihranki kopnijo, zato preverite, kje lahko ĹĄe kaj dodatno zasluĹžite.

Lara L.

Rak 22. 6. - 22. 7.

BliĹža se valentinovo, na katero ne daste veliko. A letos bo drugaÄ?e, saj boste imeli nov razlog za praznovanje. Ja, ljubezen bo letos priĹĄla zgodaj, Ä?ustva bodo intenzivna kot Ĺže dolgo ne. ZaÄ?elo se bo ob koncu tedna, ko boste nekaj ur preĹživeli v druĹžbi prijetne osebe, ki vas bo moÄ?no oÄ?arala. Najprej boste o njej le sanjali, ob nakljuÄ?nem ponovnem sreÄ?anju pa si boste upali veliko veÄ?. Iskrice bodo preskakovale, beseda bo dala besedo in naenkrat bosta veliko Ä?asa preĹživela skupaj. V njegovi druĹžbi boste dobili novo samozavest. Spoznali boste, da ste ĹĄe kako vredni ljubezni in sreÄ?e. Zato boste oboje zajemali z veliko Ĺžlico.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Na zaÄ?etku februarja ste bili zelo skeptiÄ?ni zaradi neke osebne zadeve. V naslednjih dneh se boste sprijaznili z nastalo situacijo in vas sploh ne bo veÄ? strah.

MoĹžnosti, da boste prizadeti, so majhne, a vseeno obstajajo, zato poskrbite za plan B. V nekaj dneh boste dokazali, da ste ĹĄe vedno pravi borec. Pogosto se borite za pravice drugih, tokrat se boste le zase. Zato boste na trenutke negotovi. Cilj, ki ga jasno vidite pred seboj, vam bo dal dovolj motivacije, da ne boste popustili. Morda boste na trenutke napeti le zaradi materialnih skrbi, vendar boste tokrat o denarju razmiĹĄljali malo drugaÄ?e. Veste namreÄ?, da ga lahko zasluĹžite tudi tam, kjer ste doslej vse delali brezplaÄ?no.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Ko se bo obdobje toplega zimskega vremena poslovilo in bo zima pokazala, da ĹĄe ni rekla zadnje besede, boste jezni. Sploh, ker veste, da je vaĹĄega zimskega spanja konec. Vse, kar ste do danes ĹĄe lahko odlagali, se bo naenkrat zgrnilo na vas. Zato bodo naslednji dnevi zelo delavni in naporni. Ko boste izpregli, pa boste sanjarili o trenutno za vas nedosegljivi osebi. To vam bo pomagalo, da se boste laĹžje spet lotili nakopiÄ?enega dela, v resniÄ?nosti pa vas Ä?akajo precej osamljeni dnevi. A poÄ?utje bo vseeno vsak dan boljĹĄe, kar vam bo dalo dodatno energijo tudi v dneh, ko boste Ä?utili, da preizkuĹĄate meje svoje zmogljivosti.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Prav v teh dneh boste uspeĹĄno dokonÄ?ali pomembno poglavje vaĹĄega Ĺživljenja.

Iz dneva v dan bo zato vaĹĄ korak v prihodnost bolj lahek in varen. V teh dneh boste iz okolja srkali pozitivno energijo, najveÄ? pa vam jo bodo dajali najmlajĹĄi Ä?lani druĹžine. V njihovi druĹžbi boste vse bolj prepriÄ?ani o pravilnosti odloÄ?itve o vaĹĄi prihodnosti, ki ni bila lahka. Zato se bodo spremembe na bolje dogajale dnevno. Ĺ e sami boste preseneÄ?eni, kako jih boste sprejemali. Mirno in razumno, tudi, ko novice ne bodo najboljĹĄe.

Notranji obÄ?utek vam bo povedal, kje bo bolje, da se pravoÄ?asno ustavite in ne rinete z glavo skozi zid.

Ĺ korpijon 24.10. - 22.11.

ÄŒeprav si tega ne boste Ĺželeli, se boste ob tem, kar se bo dogajalo nekomu od vaĹĄih bliĹžnjih, poÄ?utili krivi za marsikaj. V samoobrambi boste za nastali poloĹžaj krivili tudi druge, predvsem tiste, s katerimi niste razÄ?istili zamer iz preteklosti.

Iz Ä?udne Ĺživljenjske situacije ne boste videli izhoda. ÄŒe bi energijo, ki jo porabite za kovanje maĹĄÄ?evanja, raje usmerili v iskanje reĹĄitev, bi jih Ĺže imeli. Tako pa se vam bodo dnevno dogajale stvari, ki jih ne privoĹĄÄ?ite niti najhujĹĄim sovraĹžnikom. TeĹžko se boste umirili, ĹĄe teĹžje spali, energija pa bo kar puhtela iz telesa. NiÄ? Ä?udnega ne bo, Ä?e vas v posteljo poloĹži viroza ali gripa.

Strelec 23.11. - 21.12.

Proti svoji volji boste ob koncu tedna, ko se bo nakopiÄ?ilo kar nekaj neljubih dogodkov, polni maĹĄÄ?evalnih misli. Ustavite se in razmislek postavite na nulto toÄ?ko. OÄ?itno pot, ki ste jo ubrali Ĺže pred Ä?asom, ni prava. Ĺ˝al preteklosti ne morete preprosto izbrisati. Ko si boste to priznali, boste jasneje videli pravo pot v prihodnost. Ljubezensko Ĺživljenje bo razburljivo.

Nekomu boste odloÄ?no rekli ne, a le zato, ker vas bo mikal nekdo drug. Temu ne boste upali reÄ?i niti besede, le pogledi bodo izdajali, da si Ĺželite veÄ? kot le prijateljstvo. Pri odloÄ?itvah za prihodnost pa bodite vseeno previdni. Partner se ĹĄe ni sprijaznil z novo situacijo, zato priÄ?akujte vsaj nekaj polen pod noge.

Kozorog 22.12. - 20. 1.

Tokrat se ne boste pustili prepriÄ?ati, da spet stopite na staro pot, ki vaĹĄe Ĺživljenje Ĺže nekaj mesecev vrti na enakih obratih. Ĺ˝eleli si boste naprej, do zastavljenega cilja. Pri tem boste trmasto vztrajali. S tem boste odprli kar nekaj novih vrat Ĺživljenja. Veselili se boste Ĺže skoraj pozabljenega obÄ?utka svobode, saj vam bo sredi prihodnjega tedna z ramen padlo veliko breme. Ob koncu tedna se boste kljub novemu navduĹĄenju nad potekom dogodkov poÄ?utili precej slabo. IzÄ?rpani boste, moĹžen je tudi glavobol.

Najhuje bo mimo do ponedeljka, ko se boste spet podali novim delovnim zmagam naproti. NajveÄ?jo boste uresniÄ?ili v sredo.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

VaĹĄe besede bodo v naslednjih dneh pogosto hitrejĹĄe od vaĹĄih misli. Z njimi boste biÄ?ali tako domaÄ?e kot sodelavce. In to, kljub temu da vam bo takoj, ko jih boste izrekli, Ĺže prekleto Ĺžal. To je le znak veÄ?, da se vam je v Ĺživljenju v zadnjem Ä?asu nakopiÄ?ilo preveÄ? teĹžav, ki jim niste veÄ? kos. Nekoliko veÄ? dobre energije in poguma boste obÄ?utili od torka dalje. V vaĹĄe Ĺživljenje bodo priĹĄle bliskovite spremembe, ki jih sploh ne boste priÄ?akovali. Ĺ e manj ste jih lahko naÄ?rtovali. Ĺ˝al ste jih povzroÄ?ili sami. Ĺ e dobro, da imate dobro delovno etiko, saj boste morali krepko zavihati rokave. Zdravje? Solidno bo, zato se z njim ne boste obremenjevali.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Prihajajo dnevi, ko boste imeli vsega dovolj. Zato si boste Ĺželeli spremeniti marsikaj, tako v sedanjosti kot prihodnosti. Ne tvegajte, Ä?e niste prepriÄ?ani, da boste uspeli. ÄŒas je zelo neugoden, zato se ne zanaĹĄajte na sreÄ?o. Raje pojdite po korakih in poÄ?asi. Najprej poskusite. ÄŒe bo uspelo, nadaljujte. DrugaÄ?e se raje ustavite in ĹĄe enkrat pretehtajte vse odprte moĹžnosti. Tokrat morate hiteti poÄ?asi, sicer lahko naredite napako, ki je ne bo lahko popraviti. ÄŒas velikim Ĺželjam in ciljem trenutno ni naklonjen.

Zdravje? NiÄ? ne bo narobe, Ä?e kdaj kakĹĄen dan odleĹžite, saj ste samo Ä?lovek. ÄŒe se boste nenehno zdravili na nogah, vas bo telo moÄ?no kaznovalo.

Naš čas, 6. 2. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

6. februarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.40 15.55 16.05 16.10 16.15 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.50 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.25 00.50 01.15 02.10

04.00 06.00 09.45 10.30 11.00 13.50 14.30 15.15 16.20 17.50 18.50 21.30 21.40 23.20 23.55 00.30 02.00

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 22.35 23.20 00.10 01.05 01.55 02.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Dolga alpska transverzala: Korak za korakom, fr. dok. ser., 3/4 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenci v Italiji: Šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji Moj gost/Moja gostja Vendégem, portretna odd.

TV-izložba Kravica Katka, risanka Penelopa, risanka Manja, risanka Timi gre, risanka Čudogozd: Na obisku Mladički: Prvi koraki, dok. ser. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Moj pogled na znanost: Ženski in moški možgani - prof. dr. Gregor Majdič Na kratko: Prokrastinacija Sovice, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Doktor Thorne, brit. nad., 1/3 Moj pogled na znanost: Ženski in moški možgani - prof. dr. Gregor Majdič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Tipično slovensko: Dvojina, izob. film Dobro jutro Dober dan Človek, kam greš?, dok. feljton Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Šaljivci 2019, 10 let delovanja ansambla, 2. del Zgodba o Bogu: Stvarjenje, ameriška dok. ser., 4/6 Hokej - kvalifikacije za OI, Slovenija : Litva, prenos z Jesenic Ballet du temps: Jaz sem ples in ples je naš čas Koncert iz Pariza 2019 Slovenska jazz scena: MareziJazz 2014: Jazz Punt Big band Videotrak Hokej - kvalifikacije za OI, Slovenija : Litva, posnetek z Jesenic Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 41. del Sreča najde pot, 1. sez., 138. del Jutranja ptica, 1. sez., 23. del Jutranja ptica, 1. sez., 24. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 31. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 32. del Reka ljubezni, 2. sez., 42. del Sreča najde pot, 1. sez., 139. del Moja boš, 2. sez., 13. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 25. del Jutranja ptica, 1. sez., 26. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Dobri zdravnik, 2. sez., 5. del 24UR zvečer Ugrabljeni, 1. sez., 8. del Lucifer, 2. sez., 11. del Črni seznam, 5. sez., 7. del Dobri zdravnik, 2. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Aktualno: O odnosih 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Sitnobe sitne, gledališka igra Vrtca Velenje 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lucija Škruba, rog 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:20 Kmetijski razgledi 21:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lucija Škruba, rog 21:45 Videospot dneva 21:50 Iz oddaje Dobro jutro 22:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:00 Nočni program

6. februarja 2020

Sobota,

7. februarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.30 15.20 15.50 16.10 16.25 17.00 17.25 18.00 18.15 18.20 18.50 19.00 20.00 21.15 21.55 22.00 22.55 01.25 01.50 02.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Dolga alpska transverzala: Očka, je morje še daleč?, fr. dok. ser., 4/4 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Matej gre v višave, kratki dok. film V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glas. ser. za mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada Prešerno po Prešernu Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Zgodnja pomlad, japonski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

8. februarja

06.15 07.00 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.50 08.10 08.20 08.30 08.55 09.05 09.30 10.15 10.30 11.00 11.25 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.45 15.00 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.50 18.55 19.00 20.00 20.55

04.00 06.00 09.45 10.30 11.00 13.45 14.50 15.15 15.40 17.15 17.50 18.50 21.30 22.30 23.25 00.00 00.30 02.05

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.15 22.50 22.55 00.30 02.15 02.50

Info kanal Napovedujemo Videotrak Alpe-Donava-Jadran Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh,izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Gostje Prifarcev, glasbena odd.

Pot do presežnega: 100 let Teološke fakultete, dok. feljton Zgodba o Bogu: Zakaj obstaja zlo, ameriška dok. ser., 5/6 Hokej - kvalifikacije za OI, Slovenija : Hrvaška, prenos z Jesenic Doktorica Fosterjeva (II.), brit. nad., 2/5 Televizijski klub: Izven cone udobja Zadnja beseda!

Videotrak Hokej - kvalifikacije za OI, Slovenija : Hrvaška, posnetek z Jesenic Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 42. del Sreča najde pot, 1. sez., 139. del Jutranja ptica, 1. sez., 25. del Jutranja ptica, 1. sez., 26. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 33. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 34. del Reka ljubezni, 2. sez., 43. del Sreča najde pot, 1. sez., 140. del Moja boš, 2. sez., 14. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 27. del Jutranja ptica, 1. sez., 28. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

24UR zvečer Eurojackpot Nočno življenje, slovenski film Vesna, slovenski film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10:35 Videospot dneva 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Miš maš, Od A do Ž o Prešernu 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lara Oblak, flavta 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Alpe Adria 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lara Oblak, flavta 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Nedelja,

22.45 23.15 01.25 01.50 02.45

Kultura, Odmevi Čebelice: Kje so doma dobri možje Lojzek, risanka Rija in Krokodil, risanka Mišo in Robi, risanka Pujsa Pepa, risanka Ernest in Celestinca, risanka Marcelino Kruh in vino, ris.nan. Čudogozd: Med knjigami Mladički, dok. ser. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice Infodrom V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glas. ser. za mlade Moj pogled na znanost: Ženski in moški možgani - prof. dr. Gregor Majdič TV-izložba Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

Zadnja beseda! - izbor TV-izložba Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 19/22 Ekipa Bled, slov. nad., 3/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: Umetnost na preizkušnji sodobnega časa Slovenski magazin Ozare Ambienti Hej, hej, Šapice!, risanka Mandi, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Pesnikov portret z dvojnikom, slovenski TV-film Poročila, Šport, Vreme Subura, it.-fran. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

9. februarja

07.00 07.05 07.10 07.20 07.45 07.50 08.00 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.50 09.00 09.15 09.25 09.35 09.45 10.00 10.10 10.50 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.15 15.10 15.25 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 19.15 19.25 20.00 21.00 21.45 22.30 22.55 23.50 00.00 00.30 01.20

Kravica Katka, risanka Milan, risanka Profesor Baltazar, risanka Biba se giba, risana nan.

Lojzek, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Žanov svet, risanka Sovice, risanka Trobka in Skok, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka A veš, koliko te imam rad, risanka Reaktivčki: Opera v Sydneyju, Avstralija, risanka Reaktivčki: Piramide v Gizi, Egipt, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Muk, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Žogomet: Deklica s kapuco, avstralska otroška nad., 8/13 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Novi škof Jože Marketz Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Denis Novato - 30 let, dok. film Glasbeni pozdrav TV-izložba Zadnje dejanje, madž.-brit. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna, Šport, Vreme V imenu ljudstva, slov. nad., 2/8 Portreti Prešernovih nagrajencev Intervju Poročila, Šport, Vreme Iran - skrivno potovanje po deželi ajatol, fr. dok. odd.

Za lahko noč: Kruta ljubezen, ciganska balada - Frane Milčinski Ježek, Uršula Ramoveš in Čompe Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Ponedeljek, 10. februarja

06.30 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.20 15.50 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.50 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.25 23.25 23.45 00.05 00.30 01.25

11.20 12.55 14.10 15.55 17.50 19.00 20.00 21.30 00.00 01.00 02.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.25 08.35 08.55 09.25 09.45 10.05 10.15 10.45 11.15 12.10 12.40 13.35 14.25 16.05 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 23.00 01.30 03.25

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Chamonixa Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Garmisch-Partenkirchna Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Chamonixa Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, prenos iz Faluna Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Willingena Dokumentarna oddaja Videotrak Zavrženo!, ameriški dok. film Vlado Kreslin: Poj mi pesem, koncert Videotrak Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), posnetek iz GarmischPartenkirchna Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tri mucke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 19. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 20. del Kuharski mojster, 8. sez.

Vrtičkanje Lepo je biti sosed, 2. sez., 4. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 5. del Črni lepotec, ameriški film Vesna, slovenski film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Rock'n'Roll Traktor, ljubezen in rock'n'roll, slovenski film Osebna prtljaga, slovenski film Piran - Pirano, slovenski film Zvoki noči

04.00 Info kanal 05.45 Videotrak 06.40 Duhovni utrip: Umetnost na preizkušnji sodobnega časa 06.55 Koda 07.30 Glasbena matineja 07.30 Slovenski ljudski plesi: Notranjska, vzhodna Primorska in Ljubljansko predmestje 07.55 Prešeren v glasbi: Jurij Fleišman: Od železne ceste (Irena Svoljšak, Jože Vidic in Ivan Vombergar) 08.05 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 09.20 Prešerno po Prešernu 10.05 Peš po ameriških celinah, potopis, 2/4 11.05 Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), prenos iz Garmisch-Partenkirchna 12.30 Nogomet - svetovno prvenstvo do 17 let, pregled 13.10 Alpsko smučanje - SP: paralelni veleslalom (M), prenos iz Chamonixa 14.25 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Hinzenbacha 15.55 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Willingena 17.50 Nogomet: pregled skupinskega dela evropske lige, magazinska odd.

18.50 Hokej - kvalifikacije za OI, Slovenija : Japonska, prenos z Jesenic 21.30 Žrebanje Lota 21.40 Vivienne Westwood - pankovska aktivistka, britanski dok. film 23.00 Vikend paket 00.20 Videotrak 01.05 Hokej - kvalifikacije za OI, Slovenija : Japonska, posnetek z Jesenic 02.35 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.25 08.35 08.55 09.10 09.30 09.40 09.50 10.20

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Od A do Ž o Prešernu 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Aktualno v Občini Braslovče 12:10 Videospot dneva 12:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Sitnobe sitne, gledališka igra Vrtca Velenje 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel GŠ Velenje 18:35 Dotiki gora: Zima v gorah 18:55 Vrtnarski kotiček 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2729. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Praznični koncert iz Vojnika, 1. del 22:00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maj Benjamin Čeh, tolkala 22:05 Popotniške razglednice: Alpe Adria 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:35 Nočni program

10.50 11.45 12.40 13.35 14.55 16.40 18.50 18.55 20.00 22.20 01.05 02.40 03.40

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:20 13:50 14:30 17:30 17:55 18:00 18:30 18:35 19:55 20:00 21:15 21:25 22:55 23:20

24UR, ponovitev OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tri mucke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 21. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 22. del Kuharski mojster, 8. sez.

Lepo je biti sosed, 2. sez., 6. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 7. del Dan najlepših sanj Skrivna posvojitev, ameriški film Na žaru 24UR vreme 24UR Zaveznika, angleški film Skrivna pregreha, ameriški film Nočno življenje, slovenski film Preverjeno, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, Od A do Ž o Prešernu 2728. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2729. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Aktualno: O odnosih Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Melje, melje mlinček, gledališka igra Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lucija Škruba, rog Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lara Oblak, flavta Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Med in ljudje, fr. dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Panoptikum: Evropska sredstva v kulturi in umetnosti TV-izložba S-prehodi: Šole Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Oskarji - dan potem Glasbeni večer: Nagrajenca Prešernovega sklada: Alan Hranitelj in Luka Juhart Operne arije: Sopranistka Irena Baar Luka Juhart: Svetovi, Pihalni kvintet Slowind Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 06.00 10.00 10.45 11.00 12.15 15.05 15.50 16.40 17.20 18.10 19.00 19.10 19.25 20.00 20.50 21.45 22.40 00.10 00.45

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 21.55 22.30 00.00 00.55 01.45 02.20

Info kanal Napovedujemo Videotrak Čebelice: Kje so doma dobri možje Zlatko Zakladko: Vogrinov mlin na veter Obzorja duha: Novi škof Jože Marketz Dobro jutro Dober dan Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Portreti Prešernovih nagrajencev Ljudje in zemlja Zgodba o Bogu: Moč čudeža, ameriška dok. ser., 6/6 Juvi, aerobika za otroke, animirana ser. Čudogozd: Med knjigami Videotrak Peš po ameriških celinah, potopis, 3/4 Doktor Thorne, brit. nad., 2/3 Svet ni vedel, da je pristal v pesmi, dok. film Nevidni sovražnik, am.-nem. dok. film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 43. del Sreča najde pot, 1. sez., 140. del Jutranja ptica, 1. sez., 27. del Jutranja ptica, 1. sez., 28. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 35. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 36. del Reka ljubezni, 2. sez., 44. del Sreča najde pot, 1. sez., 141. del Moja boš, 2. sez., 15. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 29. del Jutranja ptica, 1. sez., 30. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Dobri zdravnik, 2. sez., 6. del 24UR zvečer Gospod, odpusti mi, 1. sez., 4. del Črni seznam, 5. sez., 8. del Dobri zdravnik, 2. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2729. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Jesen življenja, Marija Križnik in njene vezilje, ponovitev 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 AKTUALNO 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 22:40 Videospot dneva 22:45 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Nočni program

Sreda,

11. februarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.35 14.25 14.45 15.00 15.15 15.45 15.50 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 19.00 20.00 20.45 21.55 22.00 22.55 03.00 03.25 04.20

11.25 04.00 06.00 06.05 07.00 09.15 09.55

Torek,

04.00 06.00 09.40 10.30 11.00 13.50 14.30 15.00 16.00 17.15 18.05 18.55 19.25 20.00 20.55 21.50 23.25 23.45 00.30 01.00

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 21.55 22.55 23.30 00.25 01.20 02.10 02.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prerokba Jupikov, fran.-am. dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip: Umetnost na preizkušnji sodobnega časa TV-izložba Kanape - Kanapé, odd. za mlade Simfonorije, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Mili in Moli, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 20/22 Nelson Mandela, borec proti apartheidu, fr. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Oskarji - dan potem Dobro jutro Dober dan Slovenski magazin Kakor krogla po Evropi, zapiski k verjetni zgodbi Antona Ukmarja, dok. film Joker, kviz Judo: SP, posnetek iz Pariza Stacey Dooley: Priprave na konec sveta, brit. dok. odd.

Moja soba: Hana, resničnostna odd.

Videotrak Temna stran zlata, fran.-kan. dok. ser., 1/2 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Macondo, avstrijski film Kaj govoriš? = So vakeres?

Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 44. del Sreča najde pot, 1. sez., 141. del Jutranja ptica, 1. sez., 29. del Jutranja ptica, 1. sez., 30. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 37. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 38. del Reka ljubezni, 2. sez., 45. del Sreča najde pot, 1. sez., 142. del Moja boš, 2. sez., 16. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 31. del Jutranja ptica, 1. sez., 32. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Dobri zdravnik, 2. sez., 7. del Preverjeno 24UR zvečer Lucifer (Lucifer), 2. sez., 12. del Črni seznam, 5. sez., 9. del Dobri zdravnik, 2. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 AKTUALNO 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jure Hrovat, pozavna 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2730. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Škarje 20:50 Praznični koncert iz Vojnika, 1. del 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jure Hrovat, pozavna 22:45 Videospot dneva 22:50 Iz oddaje Dobro jutro 23:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Nočni program

12. februarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.35 14.20 14.35 15.10 15.40 15.50 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.35 00.05 00.30 01.25

04.00 06.00 10.05 10.50 11.40 12.30 15.00 15.50 16.35 17.55 18.50 19.15 19.50 20.00 21.00 22.00 22.55 23.55 00.30

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.10 02.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Odstrta starodavna mesta: Kairo, brit. dok. ser., 1/3 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Rojaki, odd. o zamejcih TV-izložba Male sive celice Poročila ob petih, Šport, Vreme Biodiverziteta s Tomom Turkom, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Niko Grafenauer: Pedenjped Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Novo življenje, fr. f.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: Aleksander Popovski Biodiverziteta s Tomom Turkom, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Kanape - Kanapé, odd. za mlade Koda Dobro jutro Dober dan Ambienti Vikend paket Življenje z avtizmom, brit. dok. odd.

Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Naši baletni umetniki - Milko Šparemblek Moje mnenje Deklina zgodba (I.), am. nad., 6/10 Totalni gambit, dok. film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 45. del Sreča najde pot, 1. sez., 142. del Jutranja ptica, 1. sez., 31. del Jutranja ptica, 1. sez., 32. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 39. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 40. del Reka ljubezni, 2. sez., 46. del Sreča najde pot, 1. sez., 143. del Moja boš, 2. sez., 17. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 33. del Jutranja ptica, 1. sez., 34. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Dobri zdravnik, 2. sez., 8. del 24UR zvečer Ugrabljeni, 1. sez., 9. del Lucifer, 2. sez., 13. del Črni seznam, 5. sez., 10. del Dobri zdravnik, 2. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2730. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Ustvarjalne iskrice 18:45 Spoznajmo jih … Citrarski ansambel in Mark Lev Krajnc 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri dr. Miranu Aplincu 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Citrarski ansambel in Mark Lev Krajnc 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 6. 2. 2020, barve: CMYK, stran 21

FOENKINOS, DAVID: Delikatno od / odrasli 821-311.2 DruĹžbeni romani

Pravijo, da je vedno delikatno, kadar moĹĄki pristopi k Ĺženski. François premaga ta koÄ?ljivi poloĹžaj in na ulici nagovori Nathalie. Na nedogovorjenem zmenku se najdeta sorodni duĹĄi.

SreÄ?no in harmoniÄ?no zakonsko razmerje prekine njegova tragiÄ?na nesreÄ?a. Ko se Nathalie vrne v sluĹžbo, se vneto loti dela, pisarniĹĄka rutina jo pomir-

vidljivih Ä?ustvih, o izgubljeni in spet najdeni ljubezni. Gre za sodobno literarno uspeĹĄnico, ki je bila veÄ? kot leto dni najbolje prodajana knjiga v Franciji.

Po romanu je posnet tudi igrani film, Nathalie je upodobila Audrey Tatou.

VELENJE ÄŒetrtek, 6. februar 8.00 9.00

GATES, MELINDA: Trenutek dviga

13.30

od / odrasli 31 Sociologija

16.00

Melinda Gates skupaj s svojim moĹžem Billom vodi Fundacijo Billa in Melinde Gates, najveÄ?jo humanitarno zasebno fundacijo na svetu. PosveÄ?a se korenitemu izboljĹĄanju zdravja in blagostanja druĹžin, skupnosti in celotne druĹžbe. Tako tudi s svojo knjigo, Trenutek dviga, poziva vse ljudi sveta k praviÄ?ni druĹžbi, v kateri imajo Ĺženske pomemben vpliv na vseh podroÄ?jih Ĺživljenja.

Avtorica bralcu knjige ponuja nauke, ki jih je prejela sama na sreÄ?anjih z

17.00 17.00 18.00

18.00 19.19

20.30

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Ĺ aleĹĄka planinska pot - Skorno Lepa njiva (UNI 3 - I) Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Aktivno in kakovostno Ĺživljenje upoÄ?asni staranje, delavnica Dom za varstvo odraslih Bralne urice Prostori DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov Velenje Mini – maksi, likovna delavnica VeÄ?namenski dom Vinska Gora Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Galerija Velenje Sprejem za ustvarjalce na podroÄ?ju kulture Dom kulture Velenje, velika dvorana Osrednja obÄ?inska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Kilimanjaro in druge radosti Tanzanije, potopisno predavanje Max klub Velenje Igor Bezget trio, koncert Max klub Jazz festivala

Petek, 7. februar ja in tako minevajo leta. RahloÄ?utno zgodbo romana zaznamuje nekakĹĄen trikotnik, v katerem se po smrti moĹža znajde protagonistka romana. Nathalie uteleĹĄa Ĺženstvenost in izjemno oÄ?arljivost, do Ä?esar je zelo dovzeten njen nadrejeni in poroÄ?eni Charles. Trikotnik sestavlja tudi sodelavec Markus, ki pa jo zmore obÄ?udovati le od daleÄ?. NepriÄ?akovani poljub, ki naj bi bil le instinktivno dejanje, povzroÄ?i pravi pretres v zasebnem Ĺživljenju vseh glavnih protagonistov, slednje pa v sluĹžbenem okolju postane tarÄ?a govoric in ugibanj.

Pisatelj nas popelje Ä?ez delikatne situacije in pripetljaje, ob tem pa v pripoved vpleta opombe, s katerimi komentira in pojasnjuje ter dodaja misli, kot je ta: ÂťObstajajo sijajni ljudje, ki jih sreÄ?amo ob nepravem trenutku. In obstajajo ljudje, ki so sijajni, ker jih sreÄ?amo ob pravem trenutku.ÂŤ TankoÄ?utna sodobna francoska uspeĹĄnica, ki spregovori o krhkih Ä?loveĹĄkih odnosih in nepred-

21

PRIREDITVE

6. februarja 2020

17.00 Dom KS Stara vas DruĹžabni veÄ?er krajanov KS Stara vas 17.00 Galerija Velenje Plesne miniature ob slovenskem kulturnem prazniku, Plesni studio N 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica DMR: Digital mobile radio, delavnica 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er: Reggae

razliÄ?nimi ljudmi po svetu, predvsem z Ĺženskami. Gre za osebno pripoved avtorice, ki je podkrepljena s podatki o pereÄ?ih druĹžbenih vpraĹĄanjih. Tako se brez zadrĹžkov loti vpraĹĄanj o poroki otrok, nedostopnih kontracepcijskih sredstvih, o neenakosti, o naÄ?rtovanju druĹžine in ĹĄe o Ä?em. Knjiga nas, ĹĄe posebej Ĺženske, glasno poziva, da moramo biti ĹĄe pogumnejĹĄi in si upati ter znati izkoristiti moĹžnosti in priloĹžnosti, da spreminjamo svet, ob tem pa tudi sami sebe.

Povzeto po spletu.

Sobota, 8. februar 6.00

Avtobusna postaja Velenje Peca, PD Velenje - Premogovnik 7.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 10.00− 19.00 Galerija Velenje Ogled razstave Valovanja linij

10.00

10.30 18.00 21.00

Milene GregorÄ?iÄ? ob slovenskem kulturnem prazniku Velenjski grad, HiĹĄa mineralov, Spominski center 1991 Slovenski kulturni praznik v Muzeju Velenje Velenjski grad Motiv? Velenjski grad!, odprtje razstave Galerija Velenje Pogovor z Mitjem ÄŒandrom ob slovenskem kulturnem prazniku eMCe plac Panka nam manka: Sneaky Toy (IT), Cup Souls (IT), No Offence!, koncert

Ĺživljenju, trening starĹĄevstva 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Samozdravljenje in placebo, delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Literarnega kluba upokojencev Slovenije

Ĺ MARTNO OB PAKI

Nedelja, 9. februar

ÄŒetrtek, 6. februar

18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Sme nekaj nas, ker smo PreĹĄernovi, biti preĹĄernih ‌, literarnoglasbeni veÄ?er

18:00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki ObÄ?inska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

Ponedeljek, 10. februar

Sobota, 8. februar

09.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Kaj zmore otrok pri svojih letih?, predavanje 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok: pomoÄ? pri uÄ?enju, igre, delavnice, varstvo otrok 19.30 Glasbena ĹĄola, Velika dvorana Koncert uÄ?iteljev Glasbene ĹĄole Velenje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: NesreÄ?niki, kriminalna drama

X

Torek, 11. februar

Ponedeljek, 10. februar

Zbirno mesto v Martinovi vasi Planinski pohod na Peco (2126 m; zimska zahtevna pot), veÄ? informacij dobite na sedeĹžu PD vsak Ä?etrtek med 19. in 20. uro 10:00 Zbor pri Kulturnem domu Gorenje Tradicionalni zimski pohod, prijave pri Miranu Dobravcu (041 776 379) 19:30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki GledaliĹĄki veÄ?eri z GPK: PARTNERSKA POROKA, Tone PartljiÄ? (reĹžija: Vinko SentoÄ?nik, izvedba: Kulturno druĹĄtvo bratov DobrotinĹĄek)

09.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Koliko Ä?asa otroci namenijo gibanju?, predavanje 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Pisani copatki z Muco Copatarico 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje JoĹže MoĹžina, Slovenski razkol: okupacija, revolucija in zaÄ?etki protirevolucionarnega upora, predstavitev knjige

18:00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Ta vesela urica – pravljiÄ?noustvarjalno-druĹžabna delavnica, namenjena otrokom od 4. leta dalje 19:00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna SD

Torek, 11. februar 18:00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna SDS 18:30 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Slovensko druĹĄtvo hospic: Gradimo mavriÄ?ni most od Ĺžalosti do radosti (predavanje)

Sreda, 12. februar

Sreda, 12. februar

7.00

18:00 MC Ĺ martno ob Paki – dvorana Marof Delavnica ob dnevu varne rabe interneta za uÄ?ence predmetne stopnje OĹ

9.00

Avtobusna postaja Velenje Srce med vinogradi (PD Velenje Potepanje ob sredah) Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Vloga starĹĄev v otrokovem

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 6. februar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Osrednja slovesnost ob PreĹĄernovem dnevu, Folklorno druĹĄtvo Oglar z gosti

Sobota, 8. februar X

Boskovec in Smrekovec TurnosmuÄ?arski izlet na Boskovec (1587 m) in Smrekovec (1577 m) 9.00 Vila Mayer Dan odprtih vrat Vile Mayer (ob slovenskem kulturnem prazniku) 12.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota Muzeja Velenje Muzej usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota Muzeja Velenje

Torek, 11. februar 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj MatjaĹž Ĺ alej: Tanganjika + Zanzibar = Tanzanija, 14 dni Afrike, ki prepriÄ?a

Sreda, 12. februar X

Vila LuÄ?ka Ĺ oĹĄtanj 2. planinski veÄ?er: Potopis 9.30 Kavarna na trgu BrezplaÄ?no merjenje krvnega tlaka, pritiska 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj SreÄ?nolonice – Danijela LonÄ?ar

Lunine mene

9.

februarja, ob 8:33, polna luna (ĹĄÄ?ip)

CITY CENTER Celje

Mitja ÄŒander in njegov roman Slepec Velenje – Pri zaloĹžbi Litera je izĹĄel roman Slepec Mitje ÄŒandra, ki kritiÄ?no, a humorno izriĹĄe portret Ä?loveka, ki ga Ĺželja po moÄ?i zasvoji do te mere, da se prelevi v egoista in vase zagledanega povzpetnika. ÄŒander tako utira pot polnokrvnemu politiÄ?nemu romanu, ki je redkost v sodobni slovenski literaturi, preko protagonistove slabovidnosti pa pretanjeno tematizira tudi poloĹžaj ranljivih skupin v druĹžbi.

Izid knjige bo obeleĹžil literarni veÄ?er, ki bo potekal v soboto, 8. februarja, ob 18. uri, v Galeriji Velenje. Z avtorjem se bo pogovarjala UrĹĄula Menih Dokl. Mitja ÄŒander se podpisuje pod tri esejistiÄ?ne knjige in antologijo mlajĹĄe slovenske proze, roman Slepec pa je njegov romaneskni prvenec.

• Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 9.2. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – MALI LUNIN VRAN • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb – • 23.2. PRAVLJIÄŒNA ZMEĹ NJAVA v izvedbi Otr. gledaliĹĄÄ?a Marindolus Celje. • Vsak dan praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

đ&#x;”˛

TAÄŒKE NA PATRULJI: PRIPRAVLJENI, DIRKA, REĹ EVANJE! Paw Patrol: Ready, Race, Rescue!

Sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina3 risanke, 64 minut (Kanada) ReĹžija: Charles E. Bastien Slovenski glasovi: Rok Mlinar, Vesna Slapar, Katarina Bordner, Lija Trunkelj, UroĹĄ Buh, MaĹĄa Tiselj Petek, 7. 2., ob 17.00 Sobota, 8. 2., ob 17.00 Nedelja, 9. 2., ob 16.00 - otroĹĄka matineja

PTICE ROPARICE IN FANTASTIÄŒNA OSAMOSVOJITEV HARLEY GUINN Birds of Prey: And the Fantabulous Emancipation of One Harley Quinn

Akcijska kriminalna pustolovĹĄÄ?ćina, 108 minut (ZDA) ReĹžija: Cathy Yan Igrajo: Mary Elizabeth Winstead, Margot Robbie, Ewan McGregor, Jurnee Smollett, Rosie Perez, Charlene Amoia, Ella Jay Basco, David Bianchi Petek, 7. 2., ob 18.30 Sobota, 8. 2., ob 21.00 Nedelja, 9. 2., ob 17.30

JOKER Kriminalka, triler, 122 minut (ZDA) ReŞija: Todd Phillips Igrajo: Robert De Niro, Joaquin Phoenix, Brian Tyree Henry, Zazie Beetz, Shea Whigham, Frances Conroy Petek, 7. 2., ob 20.35 Ponedeljek, 10. 2., ob 17.30 – dan proglasitve oskarjev

1917 Vojna drama, 118 minut (ZDA) ReĹžija: Sam Mendes

Igrajo: Andrew Scott, Benedict Cumberbatch, Dean-Charles Chapman, Richard Madden, Mark Strong, Colin Firth Sobota, 8. 2., ob 18.45

Nedelja, 9. 2., ob 19.00 – mala dvorana

BILO JE NEKOČ ... V HOLLYWOODU

Systemsprenger Drama, 118 minut (NemÄ?ija) ReĹžija: Nora Fingscheidt Igrajo: Helena Zengel, Albrecht Schuch, Gabriela Maria Schmeide, Lisa Hagmeiste Petek, 7. 2., ob 18.00 – mala dvorana Nedelja, 9. 2., ob 16.45 – mala dvorana

Once Upon a Time ... in Hollywood KomiÄ?na drama, 156 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Quentin Tarantino Igrajo: Margot Robbie, Leonardo DiCaprio, Margaret Qualley, Brad Pitt, Dakota Fanning Nedelja, 9. 2., ob 19.45

IZDAJALEC Il Traditore Kriminalni triler, 145 minut (Italija, NemÄ?ija, Francija, Brazilija) ReĹžija: Marco Bellocchio Igrajo: Pierfrancesco Favino, Maria Fernanda Candido, Luigi Lo Cascio Petek, 7. 2., ob 20.15 – mala dvorana

RAZBIJALKA SISTEMA

NESREÄŒNIKI Les MisĂŠrables Kriminalna drama, 132 minuti (Francija) ReĹžija: Ladj Ly Igrajo: Damien Bonnard, Alexis Manenti, Djibril Zonga, Issa Perica, Raymond Lopez, Luciano Lopez Ponedeljek, 10. 2., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 6. 2. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

6. februarja 2020

Nagradna križanka Osmica

RADIO VELENJE

Trgovina Osmica,

Zdravniški nasveti na Radiu Velenje: gostja Vesna Kolar, dr. med., specialistka nuklearne medicine iz Splošne bolnišnice Celje. Tema: ščitnica in bolezni ščitnice

PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si pon. – sob.: 7.– 20. nedelja: 8. – 13.

Trgovina Osmica, PE Šoštanj, Aškerčeva 24 GSM: 041 300 040 prodajasostanj@osmicacenter.si pon. – pet.: 7. – 19., sob.: 7. - 18.

Dobrodošli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.

Da bodo praznovanja še bolj nepozabna!

• Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki …)

• Plinske jeklenke

Za enostaven nakup: parkirišče ob trgovini!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 17. februarja 2020 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

Načrti Elona Muska za to desetletje so milo rečeno ambiciozni. Med drugim ima generalni izvršni direktor Tesle v načrtu dramatično povečati proizvodnjo električnih avtomobilov, pripraviti nekaj povsem novih in postati številka ena na trgu samovozečih

vozil. Predvsem na slednjem področju pa mu ne bo lahko, saj je Tesli nedavno vojno napovedalo kitajsko podjetje Huawei.

Ta se bo namreč za proizvodnjo pametnih avtonomnih avtomobilov naslanjalo na znanje o razvoju tehnologije 5G in naprednih zmogljivostih tega ekosistema. Novodobno mobilno omrežje naj bi omogočilo še razvoj sodobnih sistemov za pomoč pri vožnji in pametnega glasovnega nadzora vozil.

Da bi kupcem zagotovili najboljše izkušnje v vožnji, Huawei v okviru tega projekta sodeluje s podjetjema SAIC in China Mobile in verjame, da bo s hitrim razvojem tehnologije razširil sodelovanje še z drugimi avtomobilskimi podjetji. Prve samodejno

vozeče avtomobile s tehnologijo podjetja Huawei bomo na cestah po vsej verjetnosti ugledali že v prvi polovici letošnjega leta.

Bridgestonove revolucionarne pnevmatike brez zraka Avtomobilske pnevmatike, ki niso napolnjene z zrakom, ampak z reciklirano plastično mrežo, so ena od številnih vizij podjetja Bridgestone. Čeprav so tovrstne pnevmatike še vedno v razvojni fazi, bi te lahko bile prvič komercialno uporabljene že na letošnjih olimpijskih igrah v Tokiu. Z uporabo optičnih senzorjev bi pnevmatike celo nadzorovale stanje na cesti v realnem času in hkrati vozniku sporočale, v kakšnem stanju so.

Zanimanje za brezzračno pnevmatiko je veliko predvsem med vozniki avtomobilov, a bo ta sprva na voljo le za kolesa, šele kasneje pa za delovne stroje in traktorje. Notranjost teh pnevmatik bo napolnjena z mrežo iz reciklirane termoplastike, kar pomeni, da bodo pnevmatike precej manj obremenjujoče za okolje od obstoječih. Poleg tega lahko tovrstna pnevmatika prenaša tovor teže približno 2,5 ton, kar pomeni, da je ne bomo uničili zlahka.

PRIPRAVE NA POMLAD IN NOVO SEZONO! SEMENA in BIO SEMENA PESNI REZANCI

9,25 € za 30 kg SEMENSKI KROMPIR

že od 0,86 € /kg SEMENSKA KORUZA

Pravočasno naročilo vam zagotovi želeno sorto!

REPIČNE TROPINE BB

289 € za 1 tono KORUZA BB

189 € za 1 tono

Akcija velja od 10. 2. do 9. 3. 2020.

Huawei želi konkurirati Tesli

ČETRTEK, 6. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 7. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 8. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 9. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 10. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 11. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 12. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Cvetje v jeseni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 27. januarja do 2. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 27. januarja do 2. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 27. januarja do 2. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. januarja do 2. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 6. 2. 2020, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

6. februarja 2020

mali OGLASI z dvema predaloma, noge so iz naoljenega orehovega lesa. Gsm: 041 450 531.

NEGOVALNO POSTELJO z električno nastavitvijo, prodam.

Cena po dogovoru. Gsm: 041 595 108.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www. zau.si

NEPREMIČNINE

RAZNO

NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo in rjave peteline, cena 7,40 €/ kom, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 9. 2. 2020, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Sprejemamo tudi naročila.

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

VZMETNICO Meblo Oaza (90x200 cm), staro dve leti, odlično ohranjeno, prodam.

Gsm: 041 450 531 PISALNO MIZO Durham, 40x120 cm, staro slabi dve leti, malo rabljeno, prodam. Bele barve,

DVOSOBNO popolnoma opremljeno stanovanje, 45 m2, v Šaleku, prodam. Info. 040 981 470

ŽIVALI

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

DEŽURSTVA

od 7. 2. do 13. 2.

- 8. svečana je slovenski kulturni praznik v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849 v Kranju; pobudo za ta praznik je 1. februarja 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, Prešernove nagrade, ki se ta dan delijo za dosežke na kulturnem področju, je uvedlo ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 13. februarja 1946, prvič pa so Prešernovo nagrado podelili 8. februarja 1947; - 8. februarja 1972 se je rodil Velenjčan Zoran Benčič; Benčič je pisatelj, avtor besedil in vokalist nekdanje rokenrol skupine Res Nullius; - 9. februarja 1975 se je rodil gasilski poveljnik Boris Goličnik; od 1984 je član PGD Šoštanj

– mesto, od 2002 je imel pomembne funkcije na gasilskem področju; bil je med ustanovitelji Smučarsko skakalnega kluba Šoštanj, od leta 2003 je tudi njegov predsednik; od leta 2010 je svetnik Občine Šoštanj; - 9. februarja 1982, ko je šaleška folklorna skupina Koleda proslavila 10-letnico delovanja, so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prvič podelili priznanja takratne Kulturne skupnosti Velenje – Napotnikovo priznanje, Napotnikovo diplomo in Napotnikovo plaketo, ki pa je že vrsto let ne podeljujejo več; - 10. februarja 1978 je bil v dvorani doma kulture v Velenju prvi samostojni koncert mešanega pevskega zbora Gorenje pod vodstvom prof. Cirila Vertačnika; - 10. februarja 1980 so člani Zveze šoferjev in avtomehanikov občine Velenje pri Starem jašku pripravili prvi uradni sejem rabljenih avtomobilov, neuradni sejem pa je bil že nedeljo prej; v Velenju avtomobilskega sejma že nekaj časa ni več;

Franc Melanšek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 10. februarja 1995 je bil v Topolšici ustanovni kongres sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije – SPESS; - 11. februarja 1955 so pokopali Ivana Kellerja, ki je v Velenje prišel kot spovednik družine Herbersteinov; med 2. svetovno vojno je bil edini župnik, ki je ostal v Velenju in opravljal vse mašniške obrede; Sudetski Nemec Ivan Keller je bil izredno priljubljen med prebivalstvom, kar kaže tudi številna udeležba na njegovem pogrebu; - 12. februarja 1896 se je na Ljub-

nem ob Savinji rodil Franc Melanšek, ki je bil vrsto let predsednik Gasilskega društva Velenje; umrl je 3. januarja 1978 v Velenju; - leta 1909 se je 12. februarja v Bukovici v Vipavski dolini rodil slovenski slikar in grafik Zoran Mušič, ki je od leta 1915 do leta 1918 živel v Arnačah pri Velenju; umrl je 25. maja leta 2005; - 12. februarja 1997 so v Velenju svečano odprli nov nakupovalni center s skupno površino 11.316 m2; - 12. februarja 2014 je izšel Naš čas v spremenjeni obliki; - 13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za območje takratne občine Velenje; - 13. februarja 1998 so na Dobrni predstavniki mlekarne iz Arje vasi Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina proglasili za najboljšo med štiriindvajsetimi organizatorji odkupa mleka; med posamezniki pa je prvo mesto osvojila kmetija Franca Rotnika iz Raven pri Šoštanju.

Damijan Kljajič

ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. . Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VITANJE, CENTER, 56,5 m2, adaptirano l. 2009, VP/3 nad., ER: G (210 - 300 kWh/m2a) in več.

Cena: 59.000 €.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 8. 2. in 9. 2. 2020, Daša Buršič, dr. dent. med.;

GIBANJE prebivalstva Prodaja, hiša, samostojna: VINSKA GORA, CENTER, 244 m2, adaptirana l. 2003, 553 m2 zemljišča, ER: EI v izdelavi. Cena: 170.000 €.

Upravna enota Velenje

SMRTI • •

VETERINARSKA POSTAJA

•

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Hliš Kristina, roj. 1925, Velenje, Koroška cesta 19 Stanković Goran, roj. 1975, Velenje, Kardeljev trg 3 Petkovnik Alojzija, roj. 1938, Velenje, Šlandrova cesta 1

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Nagrajenci križanke »Matis«, objavljene v tedniku Naš čas dne 23. januarja 2020, so: •

Majda Martinc, Gornji Dolič 52/b, 2382 Mislinja; • Franc Poprask, Gavce 76, 3327 Šmartno ob Paki; • Helena Jezernik Hriberšek, Solčava 77, 3335 Solčava.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: POHIŠTVO MATIS

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Naročniki jih objavite ceneje.

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

V SPOMIN

Sporočamo žalostno vest, da je sklenil življenjsko pot

MILUTIN BULAJIĆ

VINKU JEŽOVNIKU

1945 – 2020

(1943–2020) prejemniku visokega občinskega priznanja leta 1987 bronastega grba Občine Velenje Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje

Ni težko umreti, težko je zapustiti svoje najdražje.

Od njega se bomo poslovili v četrtek, 6. februarja 2020, ob 15. uri na pokopališču Podkraj. Žara bo na dan pogreba od 12. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici.

Pogreb bo v družinskem krogu.

Z ljubeznijo vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

PoÄ?itnice bodo ĹĄportne in ustvarjalne MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje, Ĺ portna zveza Velenje in druge organizacije so pripravile pester poÄ?itniĹĄki program za osnovnoĹĄolce Tina Felicijan

UÄ?enci in dijaki Ĺže odĹĄtevajo ĹĄolske ure do zimskih poÄ?itnic, ki letos sicer ne obetajo sneĹžnih radosti, prinaĹĄajo pa ĹĄtevilne priloĹžnosti bodisi za sproĹĄÄ?eno druĹženje bodisi za zabavno uÄ?enje in krepitev raznih veĹĄÄ?in, umetniĹĄko ustvarjanje ali ĹĄportno rajanje.

RoÄ?ne, odrske in kuharske spretnosti

V vili RoĹžle se bodo osnovnoĹĄolci druĹžili vsak dan od 10. do 13. ure. Sodelavci MZPM Velenje so pripravili toliko dejavnosti, da bodo polni prav vsi prostori, napoveduje sekretarka Bojana Ĺ pegel. ÂťPoÄ?itnikarji se bodo lahko vsako dopoldne druĹžili ob druĹžabnih igrah, vsak dan poÄ?itnic pa bodo naĹĄi animatorji izvajali razliÄ?ne ustvarjalne delavnice: v ponedeljek bodo lahko izdelovali Ĺživalske maske in se tako pripravili na torkovo pustno povorko, v torek bodo ustvarjali na temo pusta in si poslikali obraze, v sredo bodo v priÄ?akovanju pomladi raziskovali ptiÄ?ji

svet, v petek pa zimske ĹĄporte.

Ves teden bo gledaliĹĄki ustvarjalec BoĹĄtjan Oder izvajal delavnice GledaliĹĄÄ?e za poredne mulÄ?ke. Potekale bodo od 11. do 13. ure pod sloganom Eko je kul, prinaĹĄajo pa znanje retorike in drugih gledaliĹĄkih veĹĄÄ?in. Primerne so za otroke od 10. leta starosti, potrebne pa so predhodne prijave. Nato bo izkupiÄ?ek delavnice na ogled v petek, 28. februarja, ob 12. uri. V sredo bodo na sporedu pouÄ?ne delavnice Lego robotika, ki bodo potekale med 9. in 11. uro ter med 11.30 in 13.30.

Primerne so za otroke od 6. leta starosti dalje, vsi pa se morajo pred delavnico prijaviti. Tudi letos bomo kuhali s ĹĄefom Danilom IvanuĹĄo. Knedlove kuharske Ä?arovnije bodo potekale v Ä?etrtek ob 9. in ob 11. uri. Kuharska delavnica je primerna za otroke od 7. do 13. leta, prav tako pa so potrebne predhodne prijave.ÂŤ Sogovornica dodaja, da bodo za sodelovanje na delavnicah Knedlove kuharske Ä?arovnije in Lego robotika zbirali simboliÄ?no prijavnino, saj tako zagotovijo udeleĹžbo prijavljenih otrok. Zanimanja za

Prijave Ĺže zbirajo VeÄ? informacij o poÄ?itniĹĄkem programu MZPM Velenje najdete na spletni strani vilarozle.si, na kateri so objavljeni tudi prijavni obrazci. Ĺ portni navduĹĄenci pa se lahko za udeleĹžbo na aktivnostih Ĺ ZV prijavijo prek spletne strani sportnazvezavelenje.si, na kateri so objavljene tudi informacije o prijavninah za posamezne programe.

â?ą te delavnice je namreÄ? vsako leto veliko, zato tudi potekajo v dveh terminih. Sicer so poÄ?itniĹĄke aktivnosti v vili RoĹžle brezplaÄ?ne, vrata pa odprta na steĹžaj.

Dvoranski ĹĄporti in gibanje v naravi

Kot je Ĺže tradicija, bo ĹĄportno obarvan poÄ?itniĹĄki program pripravila tudi Ĺ ZV v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana. Ponovno se obeta zimski ĹĄportni tabor Zmaga KuĹĄtrina. Cilj tabora je aktivno preĹživljanje poÄ?itnic. PoÄ?itnikarji bodo v aktivnostih, ki bodo potekale med 8. uro in 15.30, spoznavali razliÄ?ne ĹĄporte in vsaj za nekaj Ä?asa pozabili na telefone, raÄ?unalnike in drugo zabavno elektroniko, ob tem pa bodo sklepali nova prijateljstva in se neizmerno zabavali, napovedu-

Gripa bo svoj vrhunec dosegla v teh dneh – OgroĹžene skupine so upraviÄ?ene do brezplaÄ?nega cepljenja Jasmina Ĺ karja

Virusi gripe

Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okuĹžba dihalnih poti. VeÄ?ina ljudi v Ä?asu gripe opazi blage simptome. ÄŒe opazite znake, kot so mrazenje, izÄ?rpanost, visoka temperatura, glavobol, boleÄ?ine v miĹĄicah in kosteh, draĹžeÄ? obÄ?utek v Ĺžrelu in suh kaĹĄelj, Katarina Rednak ParadiĹž priporoÄ?a poÄ?itek in dovolj tekoÄ?ine, predvsem pa, da ostanete doma, saj tako ne okuĹžite ostalih ljudi. Zdravnika je dobro obiskati, Ä?e se pojavi neob-

V Sloveniji vsako leto spremljamo pojavnost gripe v referenÄ?nih centrih na osnovi raziskav. V zimskih mesecih se spreminja po tednih. Kot vsako leto smo zdaj v Ä?asu viĹĄka epidemije. Podatki kaĹžejo, kako pojavnost gripe naraĹĄÄ?a.

Katarina Rednak ParadiĹž, dr. med.: ÂťPomembno je, da se cepi Ä?im veÄ?je ĹĄtevilo ljudi.

OzaveĹĄÄ?enost je vedno viĹĄja, se pa da ĹĄe marsikaj narediti.ÂŤ

vladljivo visoka temperatura z mrzlico, duĹĄenje in zmedenost.

Cepljenje je ĹĄe vedno priporoÄ?ljivo

ÂťSimptomi gripe se pojavijo hitro, idealna zaĹĄÄ?ita proti gripi je cepljenje, letoĹĄnja sestava cepiva je prava, tako da je cepivo zelo zadelo virus, ki kroĹži. Na tak naÄ?in se lahko 100 % zaĹĄÄ?itimo,"

Delavnice Lego robotike in programiranja bodo v ponedeljek ob 9. uri izvedli tudi v KnjiĹžnici Velenje. V ponedeljek in torek ob 10. in ob 11. uri se bodo v Galeriji Velenje zaÄ?ele Montessori urice. V sredo, Ä?etrtek in petek ob 10. uri se bodo tam zaÄ?ele ĹĄe poÄ?itniĹĄke likovne delavnice za otroke med 8. in 12. letom starosti. Ljudska univerza pa bo v veÄ?generacijskem centru Planet generacij prirejala Zimske poÄ?itniĹĄke igrarije vsak dan poÄ?itnic od 10. ure dalje.

Tudi letos bodo na pustni torek srediĹĄÄ?e mesta zavzele male in velike pustne ĹĄeme. OtroĹĄko pustno rajanje se bo 25. februarja zaÄ?elo ob 17. uri s povorko s Titovega trga, nadaljevalo pa se bo v RdeÄ?i dvorani.

Sezona gripe bo kmalu na vrhuncu

Vsako zimo moÄ?no poraste ĹĄtevilo ljudi, ki zbolijo za prehladnimi obolenji, ki so najpogostejĹĄa virusna obolenja, najveÄ? jih je med novembrom in marcem, pove strokovna direktorica Zdravstvenega doma Velenje Katarina Rednak ParadiĹž, dr. med., in nadaljuje: Âť10 % ljudi vsako leto zboli za prehladom (ko nas zaĹĄÄ?emi v nosu, popraska po grlu, smrkamo), ni pa tako hudo obolenje, da bi Ä?isto obleĹžali. ÄŒlovek lahko zboli tudi dvakrat do trikrat letno. Otroci in starejĹĄi so dovzetnejĹĄi, saj je ĹĄirjenje virusov pri njih hitrejĹĄe.ÂŤ

Pestro bo tudi drugod

poudari dr. med. Rednak ParadiĹževa. ÂťNajbolj uÄ?inkovita zaĹĄÄ?ita pred gripo je ĹĄe vedno cepljenje, ki lahko prepreÄ?i okuĹžbo in je v tem zimskem Ä?asu ĹĄe vedno priporoÄ?ljivo.

Se deleĹž cepljenih proti gripi poveÄ?uje?

ÂťViden je porast cepljenja, kar je zelo dobro, Ĺželimo si viĹĄjo precepljenost. Pozna se pomoÄ? drĹžave (cepljenje po novem v celoti krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), ki je omogoÄ?ila brezplaÄ?no cepljenje doloÄ?enim starostnim skupinam, bi pa lahko to moĹžnost cepljenja starejĹĄih nad 65 let ljudje bolje izkoristili. Sploh tisti s kroniÄ?nimi obolenji, saj cepljenje prepreÄ?i okuĹžbo in zaplete pri gripi.ÂŤ đ&#x;”˛

je sodelavec Ĺ ZV Nik LemeĹž. ÂťV dopoldanskem Ä?asu jim bodo ĹĄportni vaditelji skupaj s trenerji lokalnih ĹĄportnih klubov predstavili osnove tenisa, juda, karateja, rokometa in drugih dvoranskih ĹĄportov, popoldne pa bodo spoznavali hokej, kerling, plavanje in streljanje. Poskrbljeno bo tako za varnost kot za zabavo ob

vadbi. Pripravili smo tudi teÄ?aj smuÄ?anja in deskanja, ki ga bo izvedlo ĹĄportno druĹĄtvo Dabaneja na Golteh. To je odliÄ?na priloĹžnost za vse, ki Ĺželijo spoznati zimske ĹĄporte na zasneĹženih strminah ali nadgraditi znanje.ÂŤ Za vse, ki se v naĹĄtetih ĹĄportnih aktivnostih ne vidijo, pa so pripravili ĹĄe druge, ki se jih otroci lahko udeleĹžijo samostojno. V RdeÄ?i dvorani bodo lahko od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro brezplaÄ?no igrali tenis, ping pong in badminton. Med 11. in 13. uro pa jih priÄ?akujejo na velenjskem bazenu. ÂťDobrodoĹĄlo

je, da imajo otroci priloĹžnost v enem tednu spoznati tudi ĹĄporte, ki niso tako popularni. V tem Ä?asu spoznajo osnove in marsikoga ti ĹĄporti zelo pritegnejo.

Trenerji lokalnih ĹĄportnih klubov poroÄ?ajo, da se veÄ? otrok po zakljuÄ?ku ĹĄportnega tabora odloÄ?i za vpis v njihove programe, tako da se predstavitve ĹĄportov na poÄ?itniĹĄkih programih zagotovo obrestujejo,ÂŤ je ĹĄe dodal sogovornik. đ&#x;”˛

V Ĺ oĹĄtanju so si oddahnili Na razpis za dodelitev koncesije v ambulanti druĹžinske medicine so prejeli eno prijavo Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 31. januarja – Uro po tistem, ko se je v petek iztekel rok prijavo na razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne sluĹžbe v osnovni zdravstveni dejavnosti na podroÄ?ju sploĹĄne oziroma druĹžinske medicine v Zdravstveni postaji, so si v Ĺ oĹĄtanju oddahnili!

Za dodelitev koncesije je podala vlogo Ana Zamrnik Kolenbrand, dr. med., specialistka druĹžinske medicine. Delo trenutno opravlja v Zdravstvenem domu Ĺ˝alec, pred tem je bila zaposlena v Zdravstvenem domu Velenje, kariero sploĹĄne zdravnice pa je zaÄ?ela v Zdravstvenem domu Ĺ iĹĄka v Ljubljani, kjer je opravila tudi specialistiÄ?ni izpit.

Kaj je pri odloÄ?itvi, da se prijavi, odtehtalo, smo jo vpraĹĄali

Odpiranja ponudb (komisija Marija AnĹžej, Drago Koren, TjaĹĄa Rehar) se je udeleĹžila tudi zdravnica Ana Zamrnik Kolenbrand. Bila je edina, ki je oddala ponudbo.

na odpiranju ponudb. ÂťGlede na to, da je pomanjkanje zdravnikov praktiÄ?no prisotno po vsej Sloveniji, Ĺ oĹĄtanj pa je blizu mojemu domu, odloÄ?itev ni bila teĹžka.ÂŤ Za razpis koncesije so se v Ĺ oĹĄtanju odloÄ?ili na predlog Zdravstvenega doma Velenje, kjer z obstojeÄ?o zasedbo po odhodu zdravnice, ki je delala v Zdra-

vstveni postaji Ĺ oĹĄtanj, tamkajĹĄnjim obÄ?ankam in obÄ?anom niso mogli trajno zagotoviti primerne, kakovostne in strokovne zdravstvene oskrbe.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je koncesijo podelila za 15 let z moĹžnostjo podaljĹĄanja ĹĄe za petnajst. đ&#x;”˛