05 2021

Naš čas, 11. 2. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (-9/-2 °C), soboto (-11/-3 °C) in nedeljo (-11/0 °C) bo hladno in pretežno sončno.

Četrtek, 11. februarja 2021

številka 5 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

(Pre)živeli!(?)

Tina Felicijan

Nam velika luna napoveduje lepše čase?

Kaj pomeni tako velika luna, kot je pred nedavnim sijala nad Velenjem, takrat še v prijetno toplem, skoraj pomladnem jutru?

Morda velik preobrat vremena, ki nam ga zdaj napovedujejo vremenoslovci. Po dežju prihaja hladni val, za smučarske navdušence pa se jutri odpira tudi smučarski center Golte.

Pa kaj bi o vremenu, ki se bo tako in tako zgodilo, morda pa nam svetla in velika luna, vendarle napoveduje lepše čase, ki se morda le nasmihajo ob morebitnem prehodu Slovenije v tako imenovano oranžno fazo. Ta želja je v tem trenutku daleč največja in tudi daleč najbolj enotna. 🔲 02_NAS_CAS_185x150_KORONAVIZIJA.pdf

Kulturni praznik dostojno preživeli

1

Kulturni praznik smo kljub vsem omejitvam tudi v tukajšnjem lokalnem okolju, lepo preživeli s številnimi slovesnostmi, ki so seveda večinoma potekale na spletu. Zdi se kot, da jih je bilo celo več kot kdajkoli, večina je bila skrbno pripravljenih, tako kot se spominu na velikega človeka, kot je naš France Prešeren in seveda kulturi in vsem kulturnikom v pozdrav, tudi spodobi. Preko spleta so nas tako navduševali naši najmlajši, ki so pač vedno najbolj prisrčni, gojenci in profesorji 1/29/21 Glasbene 11:36 AM šole Frana Koruna Koželjskega, dijaki in učitelji Šolskega centra

Velenje, številni znani kulturniki, tako pa so potekale tudi osrednje proslave vseh treh občin Šaleške doline. Inovativno so se predstavljali na različnih lokacijah v svojih krajih posamezni kulturni ustvarjalci, vsi pa smo na ta dan končno lahko spet v živo in večinoma brezplačno obiskali vrsto kulturnih hramov.

Kulture je bilo dovolj, ni pa bilo tistega, kar zraven sodi, druženja ob tem dogodku.

Upajmo, da kmalu »pride« tudi to. Več na strani 10. 🔲

Na področju kulture v primežu korone, iz katere rešitve so kot fatamorgane, je najmanj en paradoks. Medtem ko so (bile) kulturne ustanove zaprte in je (bilo) kulturno-umetniško ustvarjanje in uprizarjanje zaustavljeno, kulture ni zgrabil krč in je ljudje niso odrinili na seznam dobrin, ki jih lahko pogrešajo, nasprotno – njena sposobnost, da preživi karanteno, se je silovito okrepila.

Vse od začetka nove realnosti lahko spremljamo prizadevanja lokalnih kulturno-umetniških delavcev in ustvarjalcev, da bi zaobšli ovire na poti kulture do ljudi. Čeprav ob tem ves čas poudarjajo, da komaj čakajo na ponovna prosta snidenja v živo, imajo družbo tudi na daljavo. Zdaj so namreč številne razstave, koncerti, predstave in drugi dogodki na spletu dosegljivi komurkoli (ki ima orodja in veščine, seveda), kadarkoli, od koderkoli. Kultura je pravzaprav postala še bolj dostopna. Kakor bolj kipi iz pokritega lonca, se kultura, bolj ko jo zdravstvene razmere (če sploh še te) zapirajo, poskuša odpreti. Pri tem pa podira celo ekonomske zakonitosti, saj je (večinoma) brezplačna, a neprecenljiva, medtem ko ponudba in povpraševanje trenutno nista v ekvilibriju, saj je proizvodnja zastala, potrebe pa se večajo. Čeprav prisilno, je aktualna digitalizacija kulture vsaj nekaj, kar lahko dobi pozitiven predznak na bilanci med žrtvami in izkupičkom korona dobe. V muzeje, galerije ali gledališča zdaj (mogoče pa le) pokukajo tudi tisti, ki se tja ne odpravijo iz najrazličnejših razlogov – zaradi gibalne oviranosti, čustvene ali duševne stiske, socialnih okoliščin, pomanjkanja časa, ali pa predsodka, lenobe, apatičnosti … Kulturniki imajo zdaj, ko vsebine pospešeno selijo na splet, dostop do občinstva, ki je bilo prej zunaj dosega. Če sodimo po številu spletnih obiskov in drugih virtualno izraženih odzivov na nekatere videe in druge vsebine, so priložnost uspešno izkoristili, saj uspejo pritegniti celo več obiskovalcev kot v živo.

Mogoče bomo kasneje, ko se bomo končno lahko vrnili k prvinskemu srečevanju iz oči v oči, morda celo na poljubni razdalji in v neomejenem številu vendarle opazili kaj novih iskrivih obrazov.

Kultura torej živi in bo preživela. Morda spremenjena, kot že tolikokrat prej. Z manjšo gotovostjo pa lahko trdimo, da bodo preživeli tudi vsi umetniki, ki se ne borijo le s socialno stisko, temveč z eksistencialno v najširšem pomenu besede. Zanje je ustvarjanje tako preživetvena kot bivanjska nuja. Prav tako pa uprizarjanje.

Z omejevanjem obojega umetniki sicer niso obmirovali. A le kopičenje idejnih zasnov in novih del, ki ne morejo med ljudi, ne razpiha ognja, ki ga eden drug'mu ter vsem ostalim dajejo. Še dobro, da so izurjeni v preživetju v nikoli zares naklonjenih razmerah in znajo ravnati z ognjem, četudi je le iskra. Živeli! 🔲

C

M

Tudi v Velenju lažni hitri testi

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Tako kot povsod v Sloveniji, so se tudi v Šaleški dolini znašli zdravstveni delavci v silno zahtevnem položaju: s hitrimi testi je bilo treba samo v torek testirati več kot 1200 občanov. Že pred tem je bilo dogovorjeno, da bodo vzgojno izobraževalno osebje testirali tokrat v šolah in vrtcih, da bi bil tako izobraževalni proces čim manj moten. Ekipe so šle na teren že zelo zgodaj in naletele na Osnovni šoli Livada na veliko neprijetno presenečenje.

Podobno, kot se je že dogajalo na testiranjih v nekaterih krajih v Sloveniji, se je tokrat zgodilo njim. Kar polovica hitrih testov je bila pozitivnih. Vse so seveda napotili na bolj zanesljivo PCR testiranje, ki pa je pokazalo, da nihče med njimi ni bil pozitiven. Kljub temu so uspeli na Osnovni šoli Livada v torek, ob precejšnjem kadrovskem primanjkljaju (vsi, ki so imeli pozitivne hitre teste, seveda niso smeli v razred), pouk v nekoliko skrajšani obliki tudi izvesti.

Zelo veliko je bilo zanimanje tudi za brezplačno množično testiranje, ki poteka v Rdeči dvorani vsak dan med 10. in 17. uro (čas so zaradi potreb podaljšali). V torek se je testiranja udeležilo 573 občank in občanov, tu pa so bili le štirje testi pozitivni. 🔲

Naš čas, 11. 2. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Za finančne gospodarske spodbude 100 tisoč evrov

LOKALNE novice

Župan Velenja podpredsednik združenja mestnih občin Ljubljana, 3. februarja – V ljubljanski mestni hiši je potekala 30. redna seja skupščine Združenja mestnih občin Slovenije, na kateri je bil za novega predsednika združenja izvoljen Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj, župan Mestne občine Velenje Peter Dermol pa je bil imenovan za podpredsednika združenja. Mandatna doba je dve leti.

Združenje bo še naprej dajalo poudarek izboljšanju sistema financiranja občin tako, da mestne občine ne bodo več prikrajšane. Z institutom povprečnine se v okviru obstoječega sistema namreč Mestnim občinam ne zagotovi dovolj sredstev za plačevanje stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog. Prav tako si bo prizadevalo za neprekinjeno nadaljevanje mehanizma celostnih teritorialnih naložb in za ustrezno stopnjo sofinanciranja evropskih projektov vseh mestnih občin.

Na čelo Knjižnice Martinšek?

Velenje, 2. februarja – Na razpis za direktorja javnega zavoda Knjižnica Velenje so prispele tri vloge, ena od teh je bila nepopolna. Med njimi ni bilo vloge dosedanjega direktorja Vlada Vrbiča. Ta se za nov mandat ni potegoval, ker letos odhaja v pokoj.

Svet javnega zavoda Knjižnice Velenje je opravil pogovor z dvema kandidatoma in se med njima soglasno odločil za Draga Martinška, vodjo Urada za družbene dejavnosti v Mestni občini Velenje. Zadnja leta je Martinšek uspešno vodil veliko projektov, med drugim tudi gradnjo prireditvenega prostora z odrom ob jezeru. 🔲

mkp

Prodajajo zemljišča v KS ŠkaleHrastovec Velenje – Mestna občina Velenje prodaja pet komunalno opremljenih zemljišč na sončni legi v Krajevni skupnosti Škale-Hrastovec. Območje je v neposredni bližini predvidene trase tretje razvojne osi in je namenjeno stanovanjski gradnji. Izhodiščna cena znaša od 30 do 37 evrov na m2.

Pobuda podjetjem, da bi dali pri zaposlovanju priložnost tudi mladim – Oblikovali bodo skupni portal javnih gospodarskih razpisov Mira Zakošek

Velenje, 5. februarja – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol nadaljuje poglabljanje sodelovanja s tukajšnjim gospodarstvom. Skupaj z vodjo Urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje Karlo Sitar sta pripravila pogovor z direktorjem Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Francijem Kotnikom, sekretarko Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje Mašo Ipavec, predsednikom Kluba podjetnikov SAŠA regije Vladimirjem Pogačem in v. d. direktorice SAŠA inkubatorja Ano Anžej.

Med drugim so se dogovorili, da bodo vzpostavili skupen portal za javne razpise, na katerem bodo objavili aktualne razpise, ki so na voljo podjetnikom in bi bili segmentirani na osnovi ciljnih skupin (zagonska podjetja, obrtniki, mala in srednja podjetja). »Portal bo omogočil, da bodo podjetniki lahko hitreje pridobilI zanje aktualne informacije, predvsem pa, da ne bodo spregledali objavljenih razpisov.

V proračunu Mestne občine Velenje so za letos zagotovili 100 tisoč evrov za dodeljevanje

47 prostovoljcev opravilo 1767 ur udarniškega dela

občane mestne občine Velenje na območju občine.

V drugem valu epidemije so člani skupine prostovoljcev Udarnik Mladinskega centra Velenje začeli dostavljati tople obroke 3. novembra. Do vključno 29. januarja so razdelili kar 3.021 toplih obrokov, 47 prostovoljcev pa je opravilo 1.767 ur prostovoljskega dela. Opravili so tudi 51 dostav nakupov hrane in zdravil za starejše ter gibalno ovirane osebe. Poleg tega so izvedli 19 druženja s starostniki na daljavo ter organizirali 56 srečanj učne pomoči za otroke na daljavo.

Za kulturne programe 94 tisoč evrov Velenje – Do 8. marca bodo na Mestni občini Velenje zbirali prijave za sofinanciranje kulturnih programov in projektov.

Zanje namenjajo skoraj 94 tisoč evrov. Sofinancirali bodo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin v besedni, uprizoritveni, glasbeni, vizualni, filmski, avdiovizualni in drugih umetnosti ter novih medijev, v založništvu in knjižničarstvu, kinematografiji ter na drugih področjih kulture. 🔲

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

finančnih spodbud za razvoj podjetništva. Pred objavo razpisa so se s sogovorniki, ki povezujejo različne gospodarske subjekte, pogovarjali o aktualnem stanju in potrebah v gospodarstvu, da bodo z javnim razpisom za sofinanciranje podjetništva in danimi sredstvi v gospodarstvu dosegli največji učinek.

❱

Sestajali se bodo redno in iskali skupne rešitve, na enega prihodnjih sestankov pa povabili tudi predstavnike mladih.

Župan Peter Dermol je držal besedo, ki jo je dal mladim, in pozval predstavnike organizacij, ki povezujejo gospodarske subjekte na tem območju, da nagovorijo zaposlovalce, da bi v prihodnje pri iskanju kadrov dali priložnost tudi mladim. Dogovorili so se, da bodo organizacije na enega od svojih naslednjih upravnih odborov povabile predstavnika

❱

Pred objavo razpisa finančnih spodbud za spodbujanje podjetništva so se želeli seznaniti z aktualnim stanjem v gospodarstvu.

mladih, ki bo lahko predstavili videnje mladih o zaposlovanju po končanem študiju. To pobudo so sprejeli z velikim zanimanjem, so pa povedali, da imajo pri zagotavljanju delavcev v tukajšnjem

okolju težave, saj jih je za mnoge poklice premalo. »Sestajali se bomo redno in skupaj iskali rešitve. Prepričan sem, da bo to v prihodnje prinašalo pozitivne rezultate tako pri zaposlovanju v obstoječih gospodarskih subjektih kot pri tistih novih poslovnih priložnostih, ki jih vidimo in ki naj bi predvsem ustvarjale svetlo prihodnost mladim izobraženim in jih motivirala, da bi se po končanem študiju vračali v tukajšnje okolje,« pravi župan Dermol. 🔲

Savinjsko-šaleška naveza

Velenje – V Mestni občini Velenje zagotavljajo brezplačno dostavo brezplačnega toplega obroka na dom, in sicer za starostnike, gibalno ovirane, osebe v karanteni, ki nimajo možnosti, da bi jim svojci pomagali, in tiste, ki si zaradi socialne stiske ne morejo skuhati ali privoščiti toplega obroka. Storitev velja za

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

11. februarja 2021

mz

Kdaj bo deželica spet zelena postala?

Rdeče in modro – Pahor v Šentjurju – Grbi in zvezdi – Digitalna Dekanija Gibanje Povežimo Slovenijo še niti ni prav zaživelo, a pravijo, da se učinki že vidijo. Vso našo deželico je povezala barva. Še tistih nekaj občin je pordelo in vsa Slovenija je postala rdeča. Pa je to vsem všeč ali ne. Seveda ne gre za nič političnega, le »popravili« smo se in premagali črnino. Že se spogledujemo z oranžno barvo. Ker se pri nas vse hitro spreminja, smo morda zdaj že v zelenem!? Bog daj, da bi nam uspelo in bi se spet kmalu vrnili v normalno življenje. Kolikor je le mogoče. Na celjskem območju je bilo kljub »rdečini« tudi precej pestro »modro«. Policisti oziroma kriminalisti so namreč opravili več hišnih preiskav. Preiskovali so sume korupcije in podkupninske posle pri javnem naročanju. V Celju, pa tudi še v nekaterih drugih krajih v državi, so potekale še hišne preiskave drugačne vrste. In na »višji ravni«, saj so jih opravljali kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada: zaradi suma 30-milijonskega oškodovanja ene trgovskih družb. Pod drobnogledom so se znašli nekateri znani podjetniki. Smo pa Slovenci svojstveno proslavili kulturni praznik – z vložitvijo interpelacije proti ministru za kulturo.

O koronavirusu oziroma izkušnjah in pričakovanjih ob vnovičnem odprtju šol in vrtcev so govorili tudi ob petkovem obisku predsednika države Boruta Pahorja v šoli in vrtcu v Šentjurju. Z županom pa se je pogovarjal o za Šentjurčane letošnjem posebnem letu – vlada je namreč na predlog Občine letošnje leto proglasila za Leto Josipa Ipavca. Prav v ponedeljek, na slovenski kulturni praznik, je minilo 100 let od smrti tega priznanega skladatelja in zdravnika. V njegovem rodnem kraju bodo vse leto pripravili več prireditev, v času covida seveda ustrezno prilagojene. V šentjurski občini pa se letos spominjajo še enega znanega moža: 24. januarja je minilo 200 let od rojstva (rodil se je v Hotunjah pri Ponikvi) evropsko znanega geografa in kartografa Blaža Kocena, konec maja pa bo 150 let od njegove smrti. Obiskoval je celjsko gimnazijo, v mladih letih pa je bil nekaj časa tudi gimnazijski učitelj v Celju.

Na poseben način so letošnji kulturni praznik praznovali v Slovenskih Konjicah. Moči sta strnila tamkajšnje Zgodovinsko društvo in

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Občina in se lotila digitalizacije knjige Konjiška dekanija, ki jo je pred 110 leti napisal dr. Avguštin Stegenšek. Pred desetimi leti so v Konjicah izdali ponatis, dodali pa so še spremno knjižico o avtorju.

V knjigi je celovit pregled kulturnozgodovinske dediščine s Konjiškega: dvorci, gradovi, cerkve, umetnostnozgodovinski spomeniki in drugo.

Priznanja ob kulturnem prazniku so podelili tudi v Žalcu. Savinovi priznanji sta prejela Sabina Tauses in skupina Ubrane strune, Savinove plakete Zavod za kulturo, šport in turizem, Helena Turnšek in Anita Žolnir.

Nekako slovesno je bilo tudi že na zadnji seji sveta celjske občine.

Svetniki so potrdili občinska priznanja, ki jih bodo podelili ob letošnjem občinskem prazniku. Naziv častnega občana bo prejel Franc Pangerl, dolgoletni predsednik UO družbe Celjski sejem, zlate celjske grbe ravnatelj I. gimnazije Celje Anton Šepetavc, Slovensko ljudsko gledališče Celje (ob 70-letnici uspešnega delovanja) in Celjska Mohorjeva družba (ob 170-letnici neprekinjenega delovanja).

Pred kulturnim praznikom so v Celju podelili tudi dve zvezdi: občinski priznanji Celjske zvezde za kulturne dosežke sta prejeli Maja Hodošček in Manca Ogorevc. Nekateri pa bodo priznanja šele prejeli. Informacijska točka Evropske unije Europe Direct Savinjska, ta deluje v okviru Celjskega mladinskega centra, je v sodelovanju s celjsko občino že objavila javni natečaj, na katerem bodo izbrali »naj prostovoljca za leto 2020« v mestni občini Celje. Natečaj je odprt do 19. marca.

Po tem, ko so celjski Zdravstveni dom konec leta razglasili za eno najboljših učnih zdravstvenih ustanov v državi, je bil pred kratkim deležen še ene »visoke ocene« – dobil je naziv najboljše učne ustanove na primarni ravni. In še zahvalo za izjemno in predano mentorstvo mladim bodočim specialistom.

Pa še to: v Celju nekateri pravijo, da njihov župan dobro opravlja delo z glavo, dobro pa upravlja tudi z rokama in nogama. Po tem, ko je že nekaj časa v upravnem odboru še vedno aktualnega nogometnega državnega prvaka, se je vrnil tudi v UO celjskega rokometnega državnega prvaka.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 11. 2. 2021 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

11. februarja 2021

Kaj je možno graditi na območju Velenja?

Svetniki Mestne občine Velenje so dopolnili veljavni odlok o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje – Pogledali smo, katere objekte predvideva dopolnjeni odlok, in nekaj najbolj zanimivih povzemamo Mira Zakošek

Mestna tržnica

Na zelenici, kjer stojijo hišice ob Cankarjevi cesti, je predvidena gradnja mestne tržnice z večjo nadstrešnico, ki bo pokrivala osrednji del tržnice in bo namenjena prodaji. Prodajni prostori stalnih prodajalcev in servisni prostori (sanitarije, skladišče in informacijska pisarna) bodo v manjšem objektu na vzhodni in severni strani. Sestavni del tega bo tudi prostor, namenjen druženju občanov. Postavili bodo nekakšno mestno tribuno, ki se bo odpirala proti Cankarjevi cesti na jugu in novemu objektu proti severu. Sicer pa bo celotno območje tržnice odprt prostor s prodajnimi prostori za redne in občasne prodajalce.

(staro naj bi v celoti porušili) s pripadajočimi prostori in zunanjo ureditvijo. Telovadnica bo velika 29 x 22 metrov. Dopustna je tudi celovita prenova obstoječega objekta šole.

8 samostojnih stanovanjskih hiš V bližini Sončnega parka, tam, kjer je bil nekdaj gozd, je predvidena novogradnja osmih samostojnih stanovanjskih hiš maksimalne velikosti 12,5 x 14 metrov.

Pri umestitvi objektov je potrebno upoštevati najmanj 6-metrski odmik od roba novo predvidenega pločnika ob Stanetovi cesti in štirimetrski odmik od sosednjih zemljišč.

Predvidena je dozidava (velikosti okoli 10 x 8 metrov) in rekonstrukcija obstoječega gostinskega objekta upokojenskega doma (v bližini Zdravstvenega doma) in sprememba namembnosti v Večgeneracijski center.

Nova telovadnica pri OŠ Gustava Šiliha

Paka bo dobila še pomembnejšo vlogo

Pri osnovni šoli Gustava Šiliha je predvidena nova telovadnica

Športno-rekreacijski parki ob šolah

Odlok predvideva izgradnjo športno-rekreacijskega parka na zelenici med OŠ Antona Aškerca in Gustava Šiliha ter Šolskim centrom. Omogočena je gradnja vseh vrst športnih igrišč s

spremljajočimi servisnimi objekti (garderobe, skladišča, gostinski lokal …)

Vlaganja možna tudi v Sončnem parku

Določene funkcionalne in programske dopolnitve so možne tudi na območju prenovljenega Sončnega parka. Predvsem pa so dopustna vsa vzdrževalna dela (prenove poti in dovoznih cest, rekonstrukcije obstoječih in izgradnja novih parkirišč …) ter dopolnilne gradnje k obstoječim objektom, na primer kotalkališču, vključno s streho ali začasnim

Preureditev Titovega trga

Predvidena je celovita prenova Titovega trga in zelenice pri Titovem spomeniku, ob tem pa bodo v celoti obnovili tudi vso komunalno in informacijsko infrastrukturo.

Večgeneracijski center

to pa bodo še izpopolnili vzdolž njene celotne dolžine z izgradnjo pločnikov, kolesarskih poti in parkovno ureditvijo. Odprtih je mnogo možnosti za funkcionalno in estetsko dopolnitev brežin, jih bodo pa pred udejanjenjem javno preverili.

Z izgradnjo promenade je dobila promenada pomembno vlogo,

Šoštanjčani prijavili škodo na treh objektih

montažnim nadstreškom. Odlok omogoča tudi postavitev začasnih vadbenih in drugih nezahtevnih objektov.

na strehah in balkonih).

Kaj vse je posebna kulturna dediščina?

Na območju Velenja je veliko prireditvenih prostorov. In kateri so za to registrirani? Titov trg, Cankarjeva cesta, Atrij KSC, Promenada, park pred gimnazijo, Trg mladosti, športne površine ob šolah, Sončni park, območje Rdeče dvorane z okolico, Atrij pred Kersnikovo 2.

Z odlokom je posebej zaščitena posebna kulturna dediščina.

To je mestno jedro, Fischerjeva grobnica, Sončni park, stanovanjski blok Šaleška 20, doprsni kip Mihe Pintarja Toleda, osrednji spomenik NOB, spomenik Josipu Brozu Titu, spomenik boju jugoslovanskih in italijanskih partizanov, občinski objekt, kulturni dom, stavba Rudarska 6 in Galerija Velenje.

Prenova, vzdrževanje in barvanje fasad

Kaj se bo dogajalo s cestami?

Kje vse imamo prireditvene prostore?

Prenovljeni odlok na celotnem območju, ki je varovano kot naselbinska dediščina, določa prenovo fasad, in sicer je dopustna dodatna toplotna zaščita, prenova fasadnega ometa, balkonskih ograj ter ostala vzdrževalna dela.

Za vsa dela pa je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje oziroma soglasja Zavoda za kulturno dediščino in Mestne občine Velenje. Odlok prepoveduje nameščanje klimatskih naprav in njihovih zunanjih komponent na fasade objektov (njihova postavitev je dovoljena

Ob Cesti talcev je predvidena rušitev več objektov, ukinitev manipulacijskega tira, razširitev ceste, ureditev postajališč, kolesarskih stez in pločnikov. Kidričevo bi od križišča s Tomšičevo do križišča s Koroško spremenili v tripasovnico, Foitova pa naj bi dobila nadhod (ali pa podhod) do Starega Velenja. Posodobitve pa so predvidene tudi na Tomšičevi, Jenkovi, Rudarski in tudi drugih mestnih cestah. 🔲

Velenjskim svetnikom predlagajo, da se opredelijo proti sosežigu Skupina za civilni nadzor nad nameravanim sosežigom SRF v TEŠ se je opredelila proti sosežigu – Odgovorov na vprašanja niso dobili

Šoštanj – Decembrski potres s središčem na Hrvaškem je gmotno škodo povzročil tudi na objektih v Sloveniji. Uprava za zaščito in reševanje je zato pozvala 88 občin, da jo ocenijo. V občini Šoštanj so prejeli prijavo škode na treh objektih, in sicer na enem v Lokvici in na dveh večstanovanjskih blokih v Šoštanju. Škodo na kulturni dediščini ocenjuje stroka. V občini Šoštanj so bile najbolj prizadete stavbe, ki so pod spomeniškim varstvom, med njimi sta Kavčnikova in Slivnikova domačija v Zavodnjah. 🔲

mkp

Mira Zakošek

Septembra lani je bila oblikovana Skupina za civilni nadzor nad nameravanim sosežigom goriva, narejenega iz nenevarnih odpadkov (SRF) v šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj. Vodi jo Andreja Katič (svetovalka župana), ki pravi, da ves čas pogreša

sodelovanje s Termoelektrarno, predvsem pa ji je nedopustno, da jim niso odgovorili na vprašanja, ki so jim jih zastavili 21. oktobra lani. »Na naše pobude in vprašanja pripravljalcem projekta nismo dobili od njih prav nobenih odgovorov, razen načelnega odziva, da pozdravljajo naše delovanje. Prav tako nismo dobili tudi

nobeno od pripravljenih gradiv,« pravi Katičeva in dodaja, da zato predlagajo velenjskemu občinskega svetu, da zavzame enako stališče, kot so ga šoštanjski svetniki, ki so se soglasno opredelili proti sosežigu. »Tudi mi na osnovi dostopnih podatkov ocenjujemo, da se s sosežigom SRF v TEŠ ne izboljšujejo vplivi na okolje

in zdravje, ampak se celo v večini parametrov poslabšuje, tako v dimnih plinih kot odpadkih.

Dvom vzbuja zlasti prisotnost onesnaževal, ki jih v lignitu ni, in s tem v zvezi tudi nadzor nad kvaliteto SRF. 🔲

Citycenter Celje skoraj v celoti odprt V Citycentru Celje so v torek ponovno odprli prodajalne tisti, ki lahko poslujejo v skladu z aktualno odredbo. To velja za prodajalne z oblačili in obutvijo ter s tehničnim blagom. Ob odprtju dodatnih prodajaln je obiskovalce v nakupovalnem središču pričakala raznolika ponudba, številne razprodaje in najnovejše pomladne kolekcije.

Nekateri gostinski lokali bodo še naprej ponujali možnost prevzema jedi in pijače. Prodajalne v nakupovalnem središču so odprte od ponedeljka do sobote od 8.00 do 20.30. V Citycentru Celje pričakujejo, da bodo obiskovalci v naslednjih tednih unovčili darilne bone Desetak, seveda pa so poskrbeli za vse preventivne ukrepe. 🔲

na novi spletni strani! strani.

Spletnastran stran Spletna

www.staro.velenje.si www.staro.velenje.si

jezbir zbiraktualnih aktualnihuradnih uradnih je informacij o revitalizaciji, informacij o revitalizaciji, zanimivihutrinkov utrinkov iz iz zanimivih preteklosti, lokalne ponudbe preteklosti, lokalne ponudbe izdelkovin instoritev storitevter ter utrinkov utrinkov izdelkov iz življenja prebivalcev. iz življenja prebivalcev.

NAPREDOVANJE PROJEKTA NAPREDOVANJEREVITALIZACIJA REVITALIZACIJE STAREGA STAREGA ARHITEKTURNA VELENJA TER VSE, KAR KAR SE DOGAJA V STARI LEPI VELENJA TER VSE, SE DOGAJA V STARI LEPI ULICI POD VELENJSKIM GRADOM, ULICI POD VELENJSKIM GRADOM, BOSTE ZDAJ BOSTE ZDAJ LAHKO SPREMLJALI NOVI LAHKO SPREMLJALI NA NOVI SPLETNINA STRANI SPLETNI STRANI www.staro.velenje. www.staro.velenje.si.

si

Naš čas, 11. 2. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

11. februarja 2021

Z zadovoljstvom zaposlenih do konkurenčnih prednosti

GOSPODARSKE novice 320 milijonov za blažitev ukrepov

Velenjsko podjetje Makom je po certifikatu Družini prijazno podjetje pridobilo še certifikat Družbeno odgovoren delodajalec Tina Felicijan

Do posameznikov, družbe in okolja prijazen razvoj je eden največjih sodobnih izzivov. Za podjetja, ki želijo s svojimi aktivnostmi pozitivno vplivati ne le na svojo bilanco, temveč tudi na družine svojih zaposlenih in širšo skupnost, pa je to tudi priložnost. Večja ko je stopnja družbene odgovornosti podjetja, večja je pripadnost zaposlenih, večji ugled uživa in boljša ima izhodišča na trgu. Tako razmišljajo tudi v velenjskem podjetju Makom, ki se ukvarja s posredovanjem pripomočkov in storitev za čistočo in higieno v prostorih. Svojo dobro prakso pa dokazujejo tudi s certifikati.

obveznosti, pač pa dodatno vlaga v človeški kapital, okolje in odnose z udeleženci,« pojasnjuje namero sodelavka podjetja Mojca Pesjak in dodaja: »Pričakujemo, da bomo z ukrepi, ki jih bomo sprejeli v sklopu certifikata, še dodatno povečali motiviranost zaposlenih in posledično zadovoljstvo strank.

Namreč le za zadovoljnimi zaposlenimi lahko gradimo uspešne odnose s kupci in poslovnimi partnerji.«

❱

Ponudniki okolju prijaznih produktov in storitev ter zaposlenim, družinam in širši skupnosti naklonjena podjetja imajo konkurenčno prednost.

Na prvem mestu je zadovoljstvo zaposlenih

V Makomu verjamejo, da so dobri donosi v kolektivu temelj poslovnega uspeha, zato so z leta 2013 pridobljenim certifikatom Družini prijazno podjetje začeli krepiti usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja, ukrepi pa so poželi odobravanje zaposlenih in veliko vzajemnih koristi. Zato so se odločili za korak naprej: pridobitev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec. »Družbeno odgovorno podjetje ne le izpolnjuje zakonske Mojca Pesjak: »Ljudem v poslovnem svetu je pomembno, s kom sodelujejo.

Certifikati izkazujejo vrednote in standard podjetij, saj z njimi lažje pridobivajo kakovostne in zveste kadre, pa tudi boljše poslovne partnerje.«

šolo tudi drugo- in tretješolce ter na informativni dan devetošolce. Ob izrednih situacijah lahko zaposleni zaprosijo za prilagoditev delovnih pogojev, pa tudi sicer imajo fleksibilen delovni čas. Spoštujejo zasebni čas, zato od sodelavcev ne pričakujejo, da so dosegljivi, kadar jih ni v službi. Omogočajo izobraževanje in usposabljanje delavcev iz vseh starostnih skupin. Skrbijo tudi za krepitev vezi med zaposlenimi in kakovostno preživljanje

Mojca Pesjak in direktor podjetja Makom Tomaž Sijarto.

Posebno pozornost namenjajo zaposlenim z otroki ali ostarelimi svojci in jim omogočajo lažje usklajevanje službenih in zasebnih obveznosti. Na prvi šolski dan lahko spremljajo v

prostega časa. »V zadnjih letih je vse večji izziv najti in obdržati dober kader. Če zaposlenim omogočimo zdravo delovno okolje in prijetne pogoje za delo, smo bolj konkurenčen ponudnik dela ter obenem izdelkov in storitev,« sogovornica osvetli učinke ukrepov in doda, da jih v podjetju že zaznavajo.

Naklonjeni pa so tudi skrbi za okolje. S certifikatom so se zavezali k varčni osvetlitvi poslovnih objektov, izklapljanju elektronskih naprav, sicer pa izbirajo okolju prijazne prodajne produkte in ekološko usmerjene dobavitelje ter širijo ponudbo biorazgradljivih higienskih sredstev. 🔲

DZ je potrdil osmi protikoronski zakon, ki prinaša dodatnih 320 milijonov evrov ukrepov za blažitev posledic epidemije Covida-19.

Ključna sta subvencioniranje dviga minimalne plače v tem letu in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo še vsaj do konca aprila. Krizni dodatek bodo prejeli tudi zaposleni, ki ga ob decembrski plači zaradi prejema božičnice niso. Širi se krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka ter podaljšuje pomoč potniškemu prometu. V zakonu pa so zapisane tudi globe za preskakovanje vrstnega reda pri cepljenju.

Januarja višja brezposelnost Brezposelnost se je januarja zaradi upada zaposlovanja in večjega števila prijav sezonskih brezposelnih povečala. Ob koncu meseca je bilo tako na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih že 91.499 brezposelnih, kar je 4,8 odstotka več kot decembra lani in 14,6 odstotka več kot lanskega januarja. Podatki kažejo, da je bilo januarja na zavodu nekaj več kot 45 % dolgotrajno brezposelnih, torej so brez dela že vsaj eno leto, dobra tretjina brezposelnih pa je bila starejših od 50 let. Razmerje med ženskami in moškimi je bilo približno enako. Kar 31 odstotkov brezposelnih pa je imelo le osnovnošolsko izobrazbo.

Kot sporoajo z zavoda, je bilo med tistimi, ki so se zaposlili, največ tajnikov, proizvodnih delavcev, prodajalcev, natakarjev, komercialistov, vzgojiteljev, skladiščnikov, prodajalcev, čistilcev ter voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil.

V Velenjski enoti zavoda za zaposlovanje je bilo decembra 5257 brezposelnih.

Avstrijski OMV se poslavlja Očitno se poslavlja avstrijska energetska družba OMV, ki namerava prodati 92,25-odstotni delež v družbi OMV Slovenija, kar vključuje 120 bencinskih servisov pri nas.

Ponudba lesa največja doslej Organizatorji dražbe vrednejših sortimentov lesa, ki so letos na ogled v Pamečah pri Slovenj Gradcu, so že odprli prejete ponudbe. Skupno več tisoč ponudb je oddalo po zdajšnjih informacijah 50 domačih in tujih kupcev, kar je največ doslej. Organizatorji so z odzivom kupcev zadovoljni. Rezultati dražbe pa bodo znani 18. februarja. 🔲

mz

Pred tremi leti odprli Vzorčno mesto Funkcionira kot trajnostni Living Lab za razvoj lokalnega in regionalnega okolja – Poudarek daje povečevanju digitalne pismenosti, medpredmetnemu povezovanju in podajanju vsebin za mlade

❱

Povezovalni člen vseh stebrov v Centru prihodnosti bo novoustanovljena družba Interaktivni digitalni center EON.

Milena Krstič - Planinc

Velenje – Pred tremi leti so februarja, v prvem nadstropju Nakupovalnega centra v Velenju, odprli Vzorčno mesto (Pattern city). Deluje pod okriljem Ljudske univerze Velenje, v njem pa mladi najsodobneje raziskujejo, ustvarjajo in širijo svoja obzorja.

S pomočjo interaktivnih orodij, digitalne pismenosti, medpredmetnega povezovanja, inovativnega podajanja vsebin in s praktičnimi preizkusi jim omogoča edinstveno interaktivno izkušnjo učenja ter spodbuja radovednost.

»Underconstruction« bo na ogled tudi v prihajajočem šolskem letu

Lani avgusta je Vzorčno mesto Velenje pridobilo tudi avtorsko sobo pobega (Escape Room), ki se imenuje Mali rumeni vagon (Little yellow wagon). Namenjena je obiskovalcem od 12. leta dalje v skupinah od 4 do 6 oseb ter tudi podjetjem in drugim kolektivom, ki se želijo preizkusiti pri skupinskem reševanju vprašanj in težav pod pritiskom časa.

Vzorčno mesto je v šolskem letu 2019/20 obiskovalcem ponudilo postavitev »Underconstruction«,

Izobraževalno sfero povezali z gospodarstvom Vzorčno mesto so slovesno odprli 2. februarja 2018. Doslej so v njem gostili skoraj 30 tisoč učencev, dijakov in drugih obiskovalcev.

❱

Mestna občina Velenje je za delovanje Vzorčnega mesta Velenje doslej namenila 452 tisoč evrov, v letošnjem letu pa je predvidenih še dodatnih 35 tisoč evrov.

ki je namenjena promociji deficitarnih poklicev in poklicev prihodnosti. Na ogled bo tudi v prihajajočem šolskem letu. Učenci in dijaki se lahko preizkusijo pri obnovi stanovanja in v virtualnih simulacijah, v katerih so vzdrževalci in upravljalci robotske proizvodne linije, tapetniki ali negovalci v domu starejših.

Srednješolcem ponujajo delavnice o digitalni in medijski pismenosti s področja filmske industrije, video mappinga in 3D-risanja.

Pripravljali so tudi intenzivne delavnice s področja robotike za osnovnošolce in srednješolce, s ciljem udeležbe na WRO državnem prvenstvu iz robotike, ki bo potekalo letos.

V sklopu razpisov Erasmus+ in LAS so uspešno prijavili nekaj novih projektov, ki jih bodo začeli izvajati v kratkem. Sodelovanje z Občino Ljubno ob Savinji so še poglobili s projektom Prva pametna podeželska učilnica za OŠ Ljubno ob Savinji. Septembra so začeli izvajati norveški mehanizem Smer: Zaposlitev (EEA Grants).

Projekt je namenjen brezposelnim mladim, ki s pomočjo pridobljenih digitalnih kompetenc povečujejo svoje možnosti za zaposlitev.

Razvili idejo in koncept Centra prihodnosti

V sodelovanju z več kot sto strokovnjaki iz gospodarskega, javnega in nevladnega sektorja so v Vzorčnem mestu, ki je razvojno-raziskovalni oddelek Ljudske univerze Velenje, razvili tudi idejo in koncept Centra prihodnosti, ki ga želijo vzpostaviti v objektu Stara elektrarna. Je eden najbolj obetavnih projektov, ki jih je Mestna občina Velenje prijavila v strategijo prestrukturiranja premogovne regije.

Inovacijski ekosistem bo predstavljal podporno in vključujoče okolje, ki sloni na sodelovanju podjetij z dobavitelji, kupci, konkurenco, univerzami, znanstveno-raziskovalnimi organizacijami, inštituti in drugimi javnimi ter zasebnimi organizacijami. Pomagal bo pri prestrukturiranju številnih delovnih mest ob zapiranju premogovnika, ustvarjanju novih in nove prihodnosti vseh, ki bodo v sistemu prestrukturiranja.

Vzorčno mesto je zelo uspešno pri povezovanju in sodelovanju izobraževalne sfere in gospodarstva. Uspešno sodelovanje v projektu SRIP mobilnost so nadgradili z vstopom v SRIP MATPRO, SRIP Krožno gospodarstvo in Slovenski gradbeni grozd. Z Gospodarsko zbornico Slovenije so uspešno zaključili projekt

oplemenitene resničnosti in svetovali več podjetjem pri digitalni transformaciji. Pohvalijo se lahko tudi s članstvom v za Slovenijo referenčnem projektu zelene mobilnosti EDISON, v katerem se pripravlja svetilnik za naslednjo evropsko perspektivo. 🔲

Naš čas, 11. 2. 2021 barve: CMYK, stran 5

5

SOCIALA, ZDRAVSTVO

11. februarja 2021

Pomoč na domu pod okrilje Doma za varstvo odraslih Na Centru za socialno delo Savinjsko-Šaleška so okrožnico za izločitev dejavnosti prvič prejeli že leta 2011 – V Domu za varstvo odraslih Velenje na širitev dejavnosti pripravljeni – Za zdaj višjih cen storitev ni na obzorju Tatjana Podgoršek

Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška je od leta 1992 dalje izvajal tudi socialno storitev pomoč na domu. Lani jo je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki opravljalo od 25 do 28 socialnih oskrbovalk. Od letošnjega aprila dalje prehaja storitev pod okrilje Doma za varstvo odraslih Velenje.

Prva okrožnica leta 2011, druga decembra 2018

»Naše pristojno ministrstvo je v okrožnici že leta 2011 opozorilo center, da so njegove naloge usmerjene v druge dejavnosti in da pomoč na domu – po njihovi oceni – sodi pod okrilje drugih institucij. Okrožnico z enako vsebino je center dobil nato decembra 2018. Na dogovorih v okviru Upravne enote Velenje je bil za

prenos storitve na drugega izvajalca, ki ga bodo izbrale občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, določen 1. april 2020, a je epidemija novega korona virusa to preprečila in zadevo premaknila na letošnji 1. april, » je pojasnila Helena Bezjak Burjak, direktorica Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška.

Izločitev socialne storitve pomoč na domu za center ne prinaša finančnih posledic, saj so viri financiranja dejavnost drugi kot za ostalo dejavnost centra, dodaja. Storitev v določenem delu namreč plačujejo uporabniki, ostalo lokalne skupnosti v Šaleški dolini. Tudi kadrovskega primanjkljaja z odhodom izvajalk storitve ne bo, saj ni bilo »mešanja« med njihovimi nalogami ter nalogami strokovnih delavcev. »Seveda pa predstavlja pomoč na domu neko nadstandardno

storitev predvsem v sodelovanju z uporabniki in njihovimi svojci.

Verjamemo, da bomo z novim izvajalcem to strokovno sodelovanje in posledično aktivnosti lahko zelo dobro opravljali.«

In katera oblika pomoči je bila pri uporabnikih najbolj iskana?

Storitev pomoč na domu v obliki socialne oskrbe na domu je preplet več storitev, pravi Helena Bezjak Burjak: od pomoči pri

Pomoč na domu je lahko tudi prav priprava starostnika za domsko, institucionalno nastanitev, menijo v velenjskem Domu za varstvo odraslih.

Slovenj Gradec, 3. februarja – Vlada RS je konec prejšnjega meseca izdala soglasje k imenovanju dr. Janeza Lavreta za direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Vodenje bolnišnice je znova prevzel po devetih mesecih od odstopa, ki ga je podal zaradi žaljivega zapisa na tvitu. 1. februarja je operativno prevzel funkcijo poslovnega direktorja bolnišnice, prejšnjo sredo pa za javnost razkril prve aktivnosti in svoje načrte. Med drugim je potrdil, da je med kandidati za ministra za zdravje – ne po svoji volji, vendar tega mesta ne bo zasedel.

🔲

na 250 do 300 milijonov evrov.

Ob tej priložnosti je še dejal, da se iskreno zahvaljuje vsem 942 zaposlenim za njihovo vestno in strokovno opravljeno delo, ter se ponovno opravičil vsem, ki jih je kakorkoli užalil.

Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje je objavila razpis za imenovanje častnega člana oziroma članico za študijsko leto 2020/2021. Člani lahko predlagajo kandidate, ki imajo po njihovem mnenju izjemne, posebne zasluge za razvoj, delovanje, prepoznavnost in uspešnost

🔲

Univerze za tretje življenjsko obdobje. Ta naziv pa lahko izjemoma podelijo tudi kakšnemu drugemu občanu, ki ni član UNI 3, in sicer, kadar gre za izredne zasluge pri delovanju in razvoju društva. Prijave zbirajo do 8. marca na sedežu univerze. 🔲

Janez Lavre: »Za ponovno kandidaturo za direktorja sem se odločil, ker imam podporo med zaposlenimi, v lokalni skupnosti ter pri ustanovitelju.«

pooblastila zdravnico z najdaljšim delovnim stažem v strokovnem svetu Metko Epšek Lenart.

11. februarja (danes) bodo na seji sveta zavoda Makucovo razrešili z mesta strokovne direktorice bolnišnice in imenovali vršilca/ vršilko dolžnosti. Imena pred

Med prednostne naloge je Lavre med drugim uvrstil finančno stabilizacijo bolnišnice, nadaljnje zdravljenje bolnikov, obolelih za Covidom-19, ohranjanje ostalih dejavnosti, izgradnjo prostorov za nov angiograf, v dveh mesecih pa pričakuje odločitev ustanovitelja o izgradnji nove bolnišnice na lokaciji na območju slovenjegraške občine (v bližini bodoče trase tretje razvojne osi in letališča ) ali obnovi dotrajanega kirurškega bloka in izgradnji novega. Lavre se zavzema za novogradnjo, v kateri bi dobili prostor urgentni center in vse dejavnosti za obravnavo akutno zbolelih, obstoječo težko dostopno lokacijo v centru mesta pa bi prepustili obravnavi kroničnih bolnikov in paliativni oskrbi. Vrednost naložbe ocenjujejo

Janez Lavre, spec. interne medicine, je vodil slovenjegraško bolnišnico od leta 2007, razen v letih 2016 in 2017, ko je bil direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Aktualna vlada je 5. vlada, ki mu je dala soglasje za direktorja; v času svojega mandata je »preživel« že 16 ministrov za zdravje.

Torek, 16. 2., od 17. do 19. ure

ms

lokalne novice

Nova bolnišnica na novi lokaciji ali nov kirurški blok

Direktorja je izbral in imenoval svet zavoda

Na naše vprašanje, da soglasje vlade RS k imenovanju za direktorja zanj najbrž ni bilo presenečenje, saj naj bi mu k ponovnemu imenovanju pomagala sama s tem, ko je zamenjala nekatere člane sveta zavoda bolnišnice, se je Lavre odzval: »Soglasja k imenovanju sem vesel, ker lahko sedaj operativno delam, izbral in imenoval pa me je svet zavoda s 5 glasovi za, 2 člana sta se vzdržala, 2 pa sta glasovala za protikandidata.« Večjih nevšečnosti pri izvajanju prednostni nalog ne pričakuje ne glede na to, da so nekateri vodilni strokovni sodelavci v bolnišnici pred sejo sveta zavoda, na kateri so ga izbrali, javno izrazili nezadovoljstvo ob njegovi morebitni izvolitvi in da je tudi dosedanja strokovna direktorica napovedala svoj odstop. Z njenim odstopom je prenehala

sejo ne bom razkril, povem pa, da gre za vrhunskega strokovnjaka, strokovnjakinjo na svojem področju, ki je tudi doktor(ica) znanosti in je že nekaj let zaposlen(a) v bolnišnici.« Imenoval pa je že v. d. direktorja za zdravstveno in babiško nego ter oskrbo. Bojana Krznarja, ki je sam povedal, da z njim ne želi sodelovati, je nadomestila Velenjčanka Jelena Čubra.

Po zagotovilih direktorice Doma za varstvo odraslih Velenje Violete Potočnik Krajnc izvajanjem socialne storitve pomoč na domu zanje ni nova dejavnost, saj jo od leta 2011 izvajajo v občini Mislinja. Za prevzem storitve tudi za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pa so se odločili zato, »ker sodi pod okrilje doma za starostnike. Lahko je namreč tudi predhodna priprava za domsko namestitev. Znano je, da lahko upravičenci prejemajo pomoč pri osnovnih življenjskih opravilih in deloma tudi nego največ 20

ur na teden. Če je ta kvota presežena in če ni druge možnosti, se osebo namesti v dom.« Na prevzem dejavnosti, ki poteka zunaj doma za starostnike, so pripravljeni, zagotavlja. Prepričana je, da za zdaj sprememb izvajalke in tudi upravičenci oziroma uporabniki pomoči ne bodo občutili. V tem času preračunavajo višino cene storitve, vendar ocenjujejo, da bo ta ostala na dosedanji ravni. Nekatere novosti pa se obetajo pri strokovnem delu na terenu. Katere bodo potrebne, da bi bila glede na zahteve in potrebe storitev še boljša, bo pokazal »posnetek stanja«. Violeta Potočnik Krajnc je še dejala, da bodo od centra prevzeli le socialne oskrbovalke. Njihova finančno-računovodska služba je dovolj velika, v teh dneh pa so že objavili razpis za koordinatorja pomoči na domu.

UNI »išče« častnega člana

Dr. Janez Lavre po vnovičnem prevzemu vodenja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec predstavil načrte in aktivnosti v bolnišnici – Večjih težav ne pričakuje – Pričakuje odločitev ustanoviteljice o izgradnji nove bolnišnice na novi lokaciji ali rušitev kirurškega bloka in izgradnja novega funkcija vsem predstojnikom oddelkov in enot. »Vsem sem ponudil možnost sodelovanja, saj je moj način dela sodelovanje in ne izključevanje. Dosedanja strokovna direktorica Jana Makuc je trenutno v bolniškem staležu in je za vodenje kriznega covid štaba

gospodinjskih, osnovnih dnevnih opravilih, ohranjanja socialnih stikov ... Lani je največ uporabnikov potrebovalo pomoč pri gospodinjskih opravilih – prinašanje toplega obroka, pripravo tega obroka doma, čiščenje bivalnih prostorov ...,« je sklenila Helena Burjak Bezjak.

Za dom storitev ni nova

Sem človek povezovanja in ne izključevanja

Tatjana Podgoršek

Pomoč na domu je na območju v pristojnosti Upravne enote Velenje lani v povprečju prejemalo 187 občanov na leto, od tega 121 v mestni občini Velenje, v občini Šoštanj 58 in v občini Šmartno ob Paki 8. Njihove dnevne potrebe so socialne oskrbovalke izvajale zelo različno. Nekateri so potrebovali storitev trikrat na dan vse dni v tednu (ne glede na vikend ali praznik), drugi dva- ali trikrat na teden, v povprečju pa so storitev nudili uporabnikom v višini 1,5 efektivne ure na dan.

Pošlji fotografijo in osvoji nagrad o!

Fotografije pustnih mask pošljite najkasneje do 18.

30 na pust.velenje@gmail.c om.

Dobimo se na FB profilu Festivala Velenje in drugih organizatorjev.

Naš čas, 11. 2. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 3. februar DZ je potrdil osmi protikoronski zakon, ki prinaša dodatnih 320 milijonov evrov ukrepov za blažitev posledic epidemije Covida-19. Ključna sta subvencioniranje dviga minimalne plače v tem letu in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo še vsaj do konca aprila. Krizni dodatek bodo prejeli tudi zaposleni, ki ga ob decembrski plači zaradi prejema božičnice niso.

Poslanci Levice, LMŠ, SD in SAB so v parlamentarni postopek vložili interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec. Med drugim ji očitajo nestrokovno in škodljivo politiko v organizaciji vzgoje in izobraževanja v času epidemije, kar da je povzročilo najdaljše zaprtje šol in vrtcev v Evropi.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je po sestanku strank KUL ponovil, da bodo konstruktivno nezaupnico z 10 podpisi vložili prihodnjo sredo.

Skupina vidnih posameznikov iz družbeno-političnega življenja poziva politiko, medije in mnenjske voditelje k umiritvi strasti, preseganju delitev in skupnemu reševanju izzivov.

ZDA so za pet let podaljšale pogodbo z Rusijo o nadzoru nad strateškim jedrskim orožjem Novi Start.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je mandat za sestavo nove italijanske vlade podelil nekdanjemu predsedniku Evropske centralne banke ECB Mariu Draghiju.

Države EU po obsodItalijansko vlado bi ruskega opozicijskega bo skušal sestaviti voditelja Alekseja NavalMario Draghi. nija razmišljajo o uvedbi novih sankcij proti Rusiji.

Celjski kriminalisti v sodelovanju z mariborskimi kolegi ter policisti več policijskih postaj z območja v pristojnosti Policijske uprave (PU) Celje zaradi suma korupcije opravljajo več hišnih preiskav na širšem celjskem območju. Za čas preiskovalnih dejanj so prostost odvzeli 11 osebam, so sporočili s PU Celje. Navedli so tudi, da hišne preiskave potekajo zaradi utemeljenih sumov korupcijskih dejanj jemanja in dajanja podkupnin v okviru kršenja zakona o javnem naročanju.

Četrtek, 4. februar Vlada je na današnji seji sklenila, da zaradi vse manjših razlik med posameznimi deli države ukrepov ne bo več vezala na regije in da je celotna država od zdaj v rdečem območju.

Tako se prihodnji torek po vsej državi odpirajo šole za otroke prvega triletja in vrtci. Odpirajo se tudi knjižnice, muzeji in galerije. Dovolili so tudi odprtje smučišč po vsej državi. Odlok bo stopil v veljavo v soboto.

Janez Janša, Zdravko Počivalšek in Matej Tonin so na novinarski konferenci izpostavili zavezanost k nadaljnjemu delu v koaliciji, ne glede na napovedano konstruktivno nezaupnico.

V Društvu novinarjev Slovenije so opozorili, da zaznavajo nove oblike kratenja noviSpet se odpirajo narske svobode. Te se smučišča. po njihovem odražajo v omejevanju zastavljanja novinarskih vprašanj na vladnih novinarskih konferencah in prepovedi nastopov funkcionarjem v informativnih oddajah medijev.

Slovenska konzularna služba priporoča, da se prebivalci Slovenije potovanju v tujino, če je le mogoče, odpovedo ali ga preložijo na čas, ko bodo epidemiološke razmere ugodnejše.

Žabja perspektiva

Mojca Štruc

Simonitija. Očitajo mu neučinkovito ukrepanje pri odpravi posledic blokade dela v kulturi zaradi epidemije ter napade na neodvisnost novinarstva.

Posvetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je priporočila, da se cepivo AstraZenece proti Covidu-19 uporablja pri osebah, starih med 18 in 64 let.

Moskva je sporočila, da je zaradi sodelovanja na protestih v podporo ruskemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalniju iz Rusije izgnala diplomate iz Nemčije, Poljske in Švedske.

Slovenska ženska skakalna reprezentanca je v avstrijskem Hinzenbachu v tekmi za svetovni pokal slavila dvojno zmago. Prva je bila Nika Križnar, druga pa Ema Klinec.

Covidu-19 Sputnik V. Smučarski tekačici Eva Urevc in Anamarija Lampič sta zmagali na ekipni sprinterski tekmi za svetovni pokal v Ulricehamnu na Švedskem.

V nemškem Klingenthalu je bil tokrat skakalec Bor Pavlovčič drugi, v avstrijskem Hinzenbachu pa je bila druga tudi skakalka Nika Križnar.

Ponedeljek, 8. februar V Sloveniji smo praznovali kulturni praznik, ki so ga zaradi trenutnih razmer v veliki meri obeležili le v digitalnem okolju.

Kulturne ustanove so kljub temu pripravile različne programe, predsednik republike Borut Pahor pa je ob tej priložnosti nagovoril javnost iz svoje palače, kamor je povabil tudi letošnje Prešernove nagrajence. Premier Janez Janša je v poslanici zapisal, da je kultura eden ključnih temeljev slovenske nacije in samostojne države. Bil je tudi kritičen. Kot je zapisal, bi od kulture pričakoval bolj državotvorno držo, saj so trenutne razmere po njegovih besedah preveč resne, da bi se "na-

Slovenska dvojna zmaga v tekmi za svetovni pokal: Nika Križnar in Ema Klinec.

Maja Mihalinec Zidar je zmagala v teku na 60 m na prestižnem dvoranskem atletskem mitingu v Berlinu, ki šteje za srebrno svetovno serijo.

Sobota, 6. februar Odprle so se mnoge doslej zaprte trgovine in storitve, med drugim vse prodajalne in servisne delavnice s površino do 400 kv. metrov, a le tam, kjer so uspeli zagotoviti negativne teste za zaposlene. V nekaterih dejavnostih je test obvezen tudi za potrošnike, kar je v teh dejavnostih naletelo na ostre kritike.

Prejeli smo prvo pošiljko cepiva AstraZenece z 9600 odmerki. S tem cepivom bodo začeli cepiti prihodnji teden.

Danes, v nedeljo in ponedeljek, potekajo svetovni dnevi brez pametnega telefona. Letos v ospredje postavlja razmislek o čezmerni uporabi aplikacij.

Dobili smo prvo pošiljko cepiva AstraZenece

Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2021 končala neporažena. V zadnjem, šestem krogu, je v Ljubljani premagala Islandijo.

Na posamični tekmi za svetovni pokal v avstrijskem Hinzenbachu je bila Nika Križnar druga.

V nemškem Klingenthalu pa je bil v tekmi za svetovni pokal naš skakalec Bor Pavlovčič prvič na stopničkah, tretji.

Nedelja 7. februar Prešernovi nagradi leta 2021 prejmeta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič.

Ministrstvo za zunanje zadeve je ob dnevu solidarnosti z Belorusijo izrazilo solidarnost in podporo beloruskim državljanom, ki od predsedniških volitev avgusta lani vztrajajo na mirnih protivladnih protestih.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je zavrnila poziv več kot 100 ekonomistov, naj ECB državam z evrom odpiše dolgove in jim tako pomaga pri okrevanju po pandemiji.

Na Madžarskem so se odločili, da bodo državljane lahko cepili tudi z ruskim cepivom proti

Kulturne ustanove pa so kljub krizi zaradi virusa pripravile različne programe.

nje odzivali skozi ulični aktivizem, grožnje in mazaške akcije." Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v poslanici opomnil, da kultura in umetnost "nista in ne smeta biti obravnavani kot privilegij, predvsem pa nikakor ne smeta postati postranska škoda epidemije."

Nemčija, Švedska in Poljska so se odločile za izgon ruskih diplomatov. Gre za povračilni ukrep, potem ko je Rusija med nedavnim obiskom visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella izgnala diplomate iz teh držav zaradi sodelovanja na protestih v podporo ruskemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalniju.

Torek, 9. februar Z virtualnim odprtjem se je tudi uradno začelo letošnje svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki.

V Sloveniji so v šole odšli vsi učenci prvega triletja osnovnih šol, prav tako so znova odprti vsi vrtci, tisti, ki so že bili odprti, pa začenjajo delovati v polnem obsegu.

Nekateri dijaki so danes bojkotirali pouk na daljavo in se tako odzvali na pobudo iniciative Zahtevamo šolo, ki se zavzema za ponovno odprtje srednjih šol.

Po obsežnem testiranju zaposlenih, ki je potekalo celoten podaljšani konec tedna in tudi danes, so po Sloveniji vrata odprle dodatne trgovine, ne glede na vrsto blaga, in izvajalci storitev s površino do 400 kvadratnih metrov.

Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zaključili svojo misijo na Kitajskem, pri čemer pa niso odkrili izvora novega koronavirusa, kar je bila njihova naloga. Po svetu pa se krepi zaskrbljenost zaradi novih, bolj nalezljivih različic novega koronavirusa.

Začelo se je SP v biatlonu na Pokljuki.

Petek, 5. februar Vlada je dala soglasje k razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2021/22. Skupaj bo na voljo 18.520 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij Poslanci SD, LMŠ, Levice in SAB so vložili interpelacijo zoper kulturnega ministra Vaska

11. februarja 2021

Prešernovi nagradi v letu 2021 prejmeta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič

Nova pošiljka 17.500 odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech je že v Sloveniji, namenjena pa bo cepljenju starejših od 80 let in cepljenju z drugim odmerkom.

Po izračunih, ki upoštevajo dnevne podatke o potrjenih primerih in hospitaliziranih bolnikih s Covidom-19, je Slovenija že dosegla oranžno fazo. To verjetno prinaša dodatna sproščanja.

Maskenbal, II Gledam film in nekaj ni čisto tako, kot bi moralo biti. Nekaj me rahlo drega v možgane, drobno je, vendar tam … oh, ljudje v filmu ne nosijo mask, to bo in toliko ljudi na kupu, tudi to! Mrgoleča gneča na metrojih, zabave s prepletajočimi, od znoja svetlikajočimi se plesnimi človeškimi telesi, večerje, na katerih se za dolgimi mizami stiska, dotika, Kaja Avberšek oblizuje, mljaska, vklika, nazdravlja, poje, se objema, drug drugega hrani – z rokami, se boža, prepira, poliva, se na ves glas smeje, od ugodja zavija z očmi – ljubezen gre skozi želodec, ljubezen gre skozi telesne sokove, ljubezen ni sterilna, kot ni življenje, sterilnost je nasprotje ljubezni in življenju, kar je sterilno je mrtvo.

Stisne me pri srcu, ko se zavem, kako hitro se navadimo in prilagodimo na prisilna stanja. Ne rečem – saj brcamo, butamo, krilimo, renčimo, ropotamo in razbijamo, vendarle konec koncev – sprejmemo. Zlepa ali zgrda, ko se še sami ne zavedamo, kot pri efektu snežne kepe – kotalimo jo in kotalimo, izgleda, kot da sploh noče rasti, in šele ko je gromozanska, se zavemo njene veličine. So že začeli snemati filme z maskami? Po vsej verjetnosti so. Televizijske reklame gotovo. Žalostna sem in sploh ne več jezna, ko vidim Dedka Mraza z masko, Pujso Pepo z masko, prosim, ne Pike Nogavičke z masko …

Bliža se pust, no, saj imamo že vsi maske, tukaj na španskem otoku so (se) jih navadili nositi zmeraj in povsod že poleti lanskega leta. Popolnoma se zavedam resnosti situacije, skrbi pa me še večja resnost druge situacije – totalne odsotnosti kritičnega mišljenja oziroma, po domače – kmečke pameti, oziroma poenostavljeno – uporabe možganov, če jih že imamo. Ljudje nosijo dve maski – eno čez drugo; ena zaščiti mene, druga tebe. Ljudje nosijo masko sredi divje narave, kjer drugih ljudi sploh ni – so le rastline in živali. Ljudje, ki živijo skupaj, nosijo masko, ko se skupaj peljejo v avtomobilu. In podobno. Še pred kratkim sem si rekla – ne bom si kupovala mask, imam tri – temno modro, mornarsko z belimi in modrimi črtami ter tako z etno afriškim vzorcem v žareče oranžni barvi; nobene od teh si nisem kupila, same so prišle k meni. No, pa me je premamilo in sem si kupila še eno malo elegantnejšo, ki spominja na roza leoparda, flekci v vzorcu pa bi lahko bile tudi cvetlice. Prilagoditev okolju, tako.

Kalin bo za pusta policaj – dober policaj, pravi. Seveda si pustni kostimček natakne že pred pustom, in ne le enkrat. V tok na pasu zatakne silikonsko pištolo, na nos natakne mini rejbanke in izgleda strašno kul. Malemu plišastemu pujsku Pipiju, ki je v resnici Kalinov alter ego, ki rad svinja naokoli in je skratka nadvse poreden, na parkeljce, repec in glavo natakne številne fluorescentne gumice. Pravi, da bo Pipi za pusta joga mojster. Svinjski joga mojster, to pa to. Kalinov tati bo vojak v zaresni paradni uniformi (ah ti moški, ampak tale uniforma je prav seksi), meni pa predlaga, naj se oblečem v medicinsko sestrico. Nima veze s fetišem, resno doda.

Kalinu še ni treba nositi maske, ko jih bo čez pol leta dopolnil šest, pa bo tudi zanj obvezna. Svojima dvema učiteljicama – angleški Miss Carli in kanarski Miss Riti še ni videl obraza v celoti. Pa ravno okoli ust se nam nabira toliko neizgovorljivih čustev, mar se nismo učili, da je govorica telesa v svoji prvinskosti neizmerno močnejša od besed? In kam zdaj s tem? Prosojne maske, prosim, saj že obstajajo. Sumim, da je Kalinu Miss Rita všeč, nosi črno masko z biserčki in izgleda ognjevito; radovedna sem, ali ji bo nekega dne povedal, kaj njeno ime pomeni v slovenščini.

Tu in tam me kakšna pogruntavščina znotraj nove normalnosti (kako nadvse neumen pojem in kdo si ga je upal izmisliti; kaj sploh je normalno?) razveseli. Trenutno so tukaj lahko odprte le gostilne in kavarne, ki imajo teraso, za mizo pa lahko sedijo štirje, ki živijo v istem gospodinjstvu. (To zadnje se na veliko krši, v bistvu pa tudi nihče zares ne ve, kaj točno se lahko in česa se ne sme, toliko pravil, pod-pravil in pod-pod-pravil zadnje čase obstaja.) Marsikatera gostilna in kavarna nima terase in zadevo reši tako, da na pločnik pred vrata oziroma tri do štiri parkirna mesta ob cesti postavi par improviziarnih miz in stolov ter si novo pridobljeni teritorij označi z ograjo iz palet, prevezano s sedaj tako popularnim belo-rdeče-črtastim plastičnim trakom. Z enakim so ponovno prevezana vsa otroška igrišča, čeprav otroci že od septembra hodijo v vrtce in šole (vsako jutro jim izmerijo vročino in na ročice špricnejo alkoholni žele).

Ah, da. In v kafičih, zunaj, jasno, je prepovedano kajenje. Tako par sedi za mizo in pije kavo, nato pa eden od dvojice vstane, stopi pol koraka stran od mize in prižge cigareto. To je dovoljeno. Le sedečki se ne sme. Vse skupaj je absurdno.

Mati narava pa – brigamo jo. Odkar smo tu, ni še nikoli toliko deževalo. Otok je zelen, cvetoč, buhteč in zadovoljen. Nam pa od vse vode odpade strop.

V novi normalnosti je presenečenje novo dolgočasno. 🔲

Naš čas, 11. 2. 2021 barve: CMYK, stran 7

7

IZOBRAŽEVANJE

11. februarja 2021

Pedagoška perspektiva šolanja na daljavo V javnosti prevladuje perspektiva dijakov (in staršev) o šolanju na daljavo, medtem ko imajo tudi pedagoški delavci svojo plat zgodbe Tina Felicijan

»Podobne težave kot dijaki imajo tudi učitelji, tudi oni so odvisni od internetnih povezav, šumov, kvalitete prenosa, tudi oni pogrešajo stik z dijaki, komunikacijo v živo, komunikacijo s sodelavci, umik iz domačega okolja, ki omogoča lažji preklop med službo in delom, sedaj pa je vse zelo prepleteno. Tudi njih celodnevno sedenje za računalnikom (poleg pouka še priprave gradiv, popravljanje nalog …) zelo obremenjuje in dolgoročno pušča posledice,« na vprašanje, s kakšnimi izzivi in stiskami se pedagoški delavci soočajo pri opravljanju svojega poslanstva na daljavo, odgovarja ravnateljica Gimnazije Velenje Gabrijela Fidler, ki je po razgovorih s kolegi zbrala njihove misli. »Poleg same tehnologije in oblik poučevanja pa pri poučevanju na daljavo še bolj pride do izraza motivacijski vidik, kako učno uro oblikovati, da bo dijakom zanimiva, da se bodo odzivali, sodelovali, in kako preverjati sodelovanje dijakov.« Je delo učiteljev na daljavo primerljivo z delom v šoli? »Delo na daljavo ni in ne more biti enako delu v šoli, s poukom, ki ga izvajamo preko videokonferenc, se temu nekako lahko najbolj približamo, a kakovost pouka bi bila zagotovo boljša v šoli – predvsem zaradi osebnega stika, spremljanja sodelovanja dijakov (takoj vidiš, če je nekdo z mislimi drugje in ga prikličeš nazaj, če ne razume ...), največji manko pa je zagotovo pri praktičnem pouku, laboratorijskem delu ...

Formalno pridobljeno znanje je namreč potrebno tudi ‹spraviti v življenje›, preizkusiti, videti, otipati, izmenjati znanje med dijaki, v skupinah ...« Kaj je z vidika učiteljev največja pomanjkljivost pouka na daljavo oziroma kaj je največja prednost pouka v šoli? »Pouk na daljavo za krajši čas, nekje do meseca dni, ne bi naredil večje škode, vsebine bi lahko prilagodili in na daljavo izvedli tiste, ki so primernejše za tak način. Dlje ko traja pouk na daljavo, pa kljub vsej ustvarjalnosti in

trudu učiteljev motivacija za delo pada, pojavlja se apatija, večajo se ‹luknje› v znanju, zato so tudi stiske otrok in učiteljev vedno večje. Največjo težavo vsekakor povzroča negotovost zaradi nepredvidljivosti situacije, zaradi spreminjajočih se ukrepov, navodil. Nihče ne ve, kako dolgo bomo še doma, kdaj se bomo lahko vrnili v šole, zato je zelo težko načrtovati. Res pa je tudi, da so učitelji ob izvajanju pou-

v učiteljevo ravnanje. Učitelji so bolj neposredno izpostavljeni (pristranski) kritiki staršev. Kako to doživljajo? »V času šolanja na daljavo se je pokazal pravi pomen šole, katere naloga ni le poučevanje, ampak v veliki meri prevzema tudi var-

proces z upoštevanjem avtonomije šole in učitelja. Zavedati se moramo, da so v stiskah tudi starši, saj je v obdobju šolanja na daljavo nanje preloženo precejšnje breme predvsem vzgojne in varstvene funkcije šole, zato so preobremenjene tudi družine. Kjer so bili odnosi načeti že

❱

Gabrijela Fidler

Starši se zdaj, ko pouk poteka na daljavo in ga lahko tudi sami spremljajo, več ‚vključujejo‘ v pouk in po svoji presoji posegajo

❱

»Ocenjevanje znanja na daljavo je poseben izziv, je pa nujno, če želimo ohranjati nivo znanja in omogočiti dijakom lažji prehod, ko se bo pouk spet začel v šoli. Odlašanje ocenjevanja na čas pouka v šoli bi bil za dijake le še dodaten stres.«

»Nikomur ne bomo koristili, če bomo iskali krivca drug v drugem, namesto da bi skupaj iskali rešitev in se kar najbolje prilagodili novi situaciji.«

ka zelo ustvarjalni, razvijajo se aplikacije in pripomočki, ki bodo lahko uporabni tudi kasneje, ko bo pouk potekal v šoli. Na drugi strani pa pouk na daljavo pred otroke postavlja velike izzive in s tem priložnost za večjo samostojnost, razvoj odgovornosti, veščin načrtovanja in organizacije.«

»Ločiti med kriticizmom in zdravo kritičnostjo. Kriticizem išče le napake in širi negativno energijo, zdrava kritičnost pa vidi napake, a išče tudi rešitve in deluje sodelovalno, povezovalno. Če bomo iskali tudi pozitivne stvari, to ne pomeni, da si bomo zatiskali oči pred negativnimi, ampak bomo zavoljo svojega zdravja in počutja, predvsem pa zaradi naših otrok bolj pozitivno in optimistično naravnani, jih opogumljali in spodbujali, da še nekoliko potrpimo, se prilagodimo, da se bomo čim prej lahko vrnili v stare tirnice življenja, obogateni z novimi izkušnjami in tudi nekoliko zrelejši.«

stveno funkcijo. Marsikateremu otroku je šola predstavljala tudi varno okolje, umik iz manj varnega domačega okolja, nek ako tudi enake možnosti s sovrstniki, kar je sedaj porušeno. Tako se razlike med otroki večajo, večji pritisk čutijo tudi starši in so bolj obrambno naravnani, tudi bolj kritični. Zato je naloga šole, ravnateljev in učiteljev sedaj še težja, v tem obdobju je še pomembnejše sodelovanje s starši, informiranje in vključevanje v pedagoški

»Tudi med učitelji, tako kot med dijaki, prihaja do razlik in dlje, kot traja pouk na daljavo, večje so razlike. Učitelji, ki prevzemajo nase velik del odgovornosti, ne samo, kako bodo znanje podali, temveč tudi, kako ga bodo dijaki usvojili, so še dodatno obremenjeni in meja tukaj je zelo tanka. Zato pogosto prihaja tudi do izgorelosti učiteljev.«

Vabljeni na

Vpis predšolskih otrok v Vrtec Velenje za šolsko leto

2021/2022

prej, so težave pogosto še izrazitejše in potrebujejo našo pomoč in sodelovanje. Sama zagovarjam iskreno in odkrito neposredno komunikacijo med nami, ki je zmožna uvida v lastno odgovornost, samokritičnost, predvsem pa na prvo mesto postavlja otroka in njegove potrebe. Vsekakor pa je potrebno povedati, da se velika večina staršev in dijakov zaveda vsega truda in dodatnega dela pedagoških delavcev v času pouka na daljavo in nam izražajo tudi hvaležnost in pohvale, tako v anketi, ki smo jo izvedli, kot v pismih ali na roditeljskih sestankih, ki jih izvajamo tudi na daljavo.« Po spletu krožijo (ne)uspešni poskusi nepoštenosti pri pridobivanju ocen. Preprečevanje goljufanja pa posega v zasebnost in intimni prostor posameznika, kar je tako za učitelja kot učenca neprijetno. »Učitelj je pri tem res pogosto v zelo nehvaležni vlogi, če želi zagotoviti pošteno ocenjevanje in primerljivost znanja dijakov.

Na ŠCV so zadovoljni, da tudi v tem času lahko izvajajo vsa predvidena praktična usposabljanja z delom, saj so z delodajalci sklenili individualne dogovore, ki so temelj, da lahko predvsem dijaki zaključnih letnikov srednjega poklicnega izobraževanja pri delodajalcih opravljajo praktični pouk in se tako v realnem delovnem okolju pripravljajo tudi na opravljanje zaključnega izpita.

Pedagoškim delavcem največji izziv in ogromno dodatnega dela predstavlja prilagajanje poučevanja na daljavo, potrebna so bila dodatna znanja, usvajanje novih aplikacij, nakup dodatnih pripomočkov in orodij … Na ŠCV so že pred začetkom šolskega leta pospešeno uvajali enoten komunikacijski kanal, oblikovali protokol izvajanja pouka na daljavo in učitelje izobraževali za uporabo novih aplikacij.

❱

»Če bi delala zaključke na osnovi ocen in jih primerjala z enakim obdobjem lani, velikih razlik ni, povprečna ocena je celo nekoliko višja, a med številkami in povprečji se skrivajo posamezniki.«

Dijaki imajo različne tehnične zmogljivosti, nekateri premorejo veliko ‹iznajdljivosti›, in če učitelj prevzema preveč odgovornosti za znanje dijakov nase, se lahko zaplete v zelo nehvaležno vlogo nadzornika. Meja med poštenim načinom ocenjevanja, zagotavljanjem enakovrednih pogojev za vse (tudi tiste, ki se manj ‹znajdejo› pri iskanju bližnjic) ter pretiranim poseganjem v zasebnost in intimni prostor posameznika pa je zelo tanka. Potrebno je zavedanje tako dijakov kot staršev, da se iskanje bližnjic daljnoročno ne obnese, zato učiteljem svetujem odkrit pogovor z dijaki in spodbujanje dijakov, da sami prevzamejo odgovornost za svoje znanje.«

ne bo tako kakovostno kot znanje, ki ga usvajajo v običajnih razmerah šolanja. Ocenjujete, da bodo posledice šolanja na daljavo na znanje učencev res tako velike (kot denimo trdijo nasprotniki ocenjevanja ali mature)?

Dejstvo je, da prihaja do velikih razlik med načini poučevanja (ki ne vključuje le strokovno znanje učitelja, ampak tudi njegovo iznajdljivost, veščino uporabe tehnologije, načinov motiviranja dijakov …), da znanje ni toliko utrjeno, kot bi bilo v šoli, da koncentracija in motivacija tako dijakov kot učiteljev pada, predvsem pa se iz dneva v dan med dijaki večajo razlike, ki so posledica njihovih različnih osebnostnih značilnosti, zrelosti in sposobnosti organizacije, načrtovanja in samodiscipline. Velika odgovornost je tako predvsem na dijakih, ki pa se je v najstniških letih šele učijo prevzemati nase. Nekateri imajo velike težave, se izgubljajo, zaradi občutka izgubljenosti (večanje primanjkljaja v znanju) se povečujejo tudi osebne stiske, pogostejše so psihične težave, po drugi strani imamo pa tudi precej dijakov, ki jim ta način celo bolj ustreza, saj si dan in delo lahko organizirajo po svoje, celo bolje napredujejo.« 🔲

Pričakovati je, da znanje, ki ga bodo učenci usvajali na daljavo,

lokalne novice

Začenjajo se vpisi v 1. razred 1. 3. – 12. 3. 2021 Enota Vrtiljak, Cesta talcev 20, Velenje

od 7.00 do 18.00 Vse dodatne informacije o vpisu najdete na spletni strani Vrtca Velenje.

Šaleška dolina – Bodoči prvošolci in njihovi starši so že prejeli pisno vabilo za vpis v osnovno šolo, ki jo bodo začeli obiskovati jeseni. Vpisi bodo potekali februarja, natančni datumi vpisa pa so navedeni v vabilu, ki so ga prejeli starši.

V prvi razred devetletne osnovne šole morajo starši oziroma skrbniki vpisati vse otroke, ki bodo v koledarskem letu 2021 dopolnili starost šest let,

torej otroke, rojene leta 2015 (pa tudi tiste otroke, ki so bili rojeni leta 2014 in jim je bilo po sklepu komisije šolanje odloženo).

Starši so dolžni vpisati otroka v 1. razred v tistem šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva. V drugo šolo ga lahko vpišejo, če s tem soglaša želena šola. 🔲

mkp

Naš čas, 11. 2. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

11. februarja 2021

Prešeren vikend Čeprav aktualne razmere v kulturi ne spodbujajo sproščenega in veselega razpoloženja, je slovenski kulturni praznik minil resnično prešerno Tina Felicijan

Velenje, 8. februarja – Minuli konec tedna je je bila kultura glasna, vidna med ljudmi. V muzejih, galerijah, celo na ulicah, kjer so sprehajalci naleteli na table z zanimivostmi iz slovenske kulture in umetnosti, izdelane v maniri transparentov, si ogledovali ulične razstave ali prisluhnili zvočnim intervencijam lokalnih glasbenikov, ki so si na poti od Gorice do Velenjskega jezera poiskali okrog trideset priložnostnih odrov. Seveda se je veliko dogajalo tudi na spletu. V želji, da bi ljudem ponudili polno skodelico kulture, ki je letos tudi klic po svobodi, ustvarjalnosti in upanju, so se aktivirali številni kulturno-umetniški ustvarjalci in pripravili več kot 30 dogodkov. Številni pa so izkoristili tudi dan odprtih vrat muzejev in galerij.

Post festum, Prešeren / 21 Nataša Tajnik Stupar

❱

Andreja Katič: »Slovenska vlada je ljudem prej dovolila k frizerju kot v knjižnico.«

»Boj kulturnikov je tudi naš boj!«

»Zaprli smo vrata gledališč, knjižnic, kinodvoran, koncertnih prizorišč, galerij, muzejev in drugih hramov kulture.

Kljub temu smo se v prvem valu samoosamitve Slovenci oprli ravno na kulturo.

Kultura namreč plemeniti, izobražuje, navdihuje, motivira, usmerja in vrednoti.

Povezuje in prepleta naša življenja. Opogumlja. Kakor že tolikokrat doslej, v drugih težkih časih, je kultura našla ne le pot – celo vrsto novih poti do duš in src ljudi,« je slavnostna govornica na osrednji občinski slovesnosti Andreja Katič dejala v uvodu, nadaljevala pa s kritičnim tonom: »Hvalnic kulturi res ni težko peti! A poleg lepih besed bi politika morala kulturi nameniti predvsem primerno mesto, položaj. Ko se začne govoriti o tem, pa politika običajno utihne,« je opozorila na krhek položaj slovenske kulture in trenutno odsotnost dialoga med za kulturo pristojnim ministrstvom in kulturnimi delavci. »Področje kulture je v protikoronskih ukrepih pomoči zapostavljeno, neutemeljeno je zanikana pravica do plačila prispevkov samozaposlenih v kulturi, omejena je avtonomija strokovnih komisij,« je utemeljila. »Če smo v preteklih desetletjih

❱

Romeo Grebenšek: »Situacija, v kateri smo, ne sme zaustaviti našega ustvarjanja. Biti moramo še bolj iznajdljivi in trmasti ter pokazati, da se bomo proti njej borili.« odnos vlade ali ministrstva videli kot mačehovski, lahko danes, ne da bi se malo hecali, rečemo, da ministrstvo kulturi ni več zlobna mačeha, temveč kar sovražnik.

Nič kaj prešerno, kajne?!« Pa vendar je sklenila optimistično. »Verjeti želim, da se bomo znali pokončno postaviti ZA slovensko kulturo. Naj besede o zaslugah kulture za obstoj našega naroda torej ne bodo le floskule.

Ne bom le vljudno prosila – kričala bom proti brezbrižnosti in neopredeljenosti! Prešernovih želja, s katerimi smo se z izborom himne naše države poistovetili – »Žive naj vsi narodi. Prepir iz sveta bo pregnan. Prost bo vsak …« – ne bomo uresničili tako, da se skrijemo, da sklonimo glavo in umolknemo. Uresničili jih bomo

tako, da bomo vsi skupaj glasno zaklicali: Boj kulturnikov je tudi naš boj!«

Čarobni sprehod s Prešernom

Osrednja občinska slovesnost ob kulturnem prazniku, ki jo je zasnoval in režiral gledališki ustvarjalec Romeo Grebenšek, se je začela, kot je za te neobičajne čase običajno neobičajno – z rockovsko izvedbo Zdravljice. Nato so nastopajoči igralci in plesalci v besedi, glasbi in gibu povezali Prešernovo poezijo v čarobni sprehod. »Utrinke Prešernovih Poezij smo predstavili nekoliko drugače– ne klasično z recitacijo, ampak sz raznimi umetniškimi točkami, ki jih je spremljala glasbena skupina David in prijatelji. Baletno koreografijo

na uglasbeno Prešernovo pesem Nezakonska mati je ustvarila Nataša Ipavec, koreografijo sodobnega plesa na uglasbeni sonet O, Vrba, pa Lucija Boruta. Ker brez gledališča ne gre, smo ju povezali z gledališkim prizorom, v katerem sta nastopila Jana Flego in Nejc Škorjanc, uprizorili pa smo komičen prizor med Povodnim možem in vnukinjo Urške. Konča se s kabarejsko točko Povodnega moža, ki interpretira skladbo Lajnar Franeta Milčinskega Ježka, pridružili pa so se mu vsi nastopajoči,« je režiser povzel vsebino, ki jo je s skupnimi močmi v prijetnem sodelovanju ustvarilo več organizacij in posameznikov, kar ima (letos še posebej) tudi močan simbolni pomen. 🔲

Poezija na tržnici Velenje, 6. februar – Med dogodki, ki so se zvrstili prazniku kulture ob bok, je bil tudi pesniško zelenjavni projekt Pesniki berejo pesnike, ki se je odvil minulo soboto na velenjski tržnici. Kultura se seli med ljudi na ulice in zakaj se ne bi slišala poezija šaleških pesnikov na dan, ko je na velenjski tržnici največ obiskovalcev. Festival Velenje, velenjski javni sklad za kulturo in Hotenjevci so združili moči in pripravili prav simpatičen dogodek.

Sodelovalo je osem članov, ki so prebirali nekaj avtorske poezije, nekaj pa poezije znanih pesnikov. Brali so v štirih sklopih, vsak sklop se je zaključil s Prešernovo manj znano pesmijo. V drugem sklopu so se pesniki sprehodili do spomenika pred sodiščem in tudi tam popestrili dan mimohitečim. Posebej

lepo je bilo, ko se je nastopajočim iz množice pridružil tudi slovenski režiser Boštjan Vrhovec in prebral nekaj po lastnem izboru.

Na Festivalu Velenje razmišljajo, da bi tak dogodek pripravili še večkrat, saj je bil po odzivu sodeč prav lepo sprejet. Poleg Matjaža

Šaleja in Tatjane Vidmar, je pri izboru branj sodeloval Dušan M. Pirc, brali pa so še Biserka Filipan Kraljić, Boštjan Oder, Božena Tanšek, Milojka B. Komprej in Stojan Knez. 🔲 MBK Foto Festival Velenje

Pasji iztrebki, pljunki, umazane maske, ki ležijo povsod, kletvice, zmerjanje s fašisti in nacisti, smeti, ki ležijo povsod, zavržene narkomanske igle, izkoriščanje najbolj ranljivih in najrevnejših umetnikov, ki se borijo za svojo ustvarjalnost, ščuvanje ljudi in sejanje razdora v družbi, komunikacija, ki je polna sovraštva, verbalnega nasilja in klicev po uporu in nasilju. Revščina in kuga (bolezen). Hipokrizija, pohlep, grabežljivost, kraja, diskreditacija posameznikov. Lokalno prodajanje ležišč migrantskim delavcem za 150 evrov mesečno.

Medijsko linčanje, kregarija za/proti kanonizacijo/i umetnosti, preusmerjanje pozornosti. Laži. Izigravanje pravice. Drogeraj za mladino.

Politični boj za oblast – dolina šentflorjanska koronskega leta ’21.

Zelo mi je žal, ko vidim umetnosti ukradeno muzo, ki namesto zapeljane lepote z iztegnjenim sredincem zlorabljena bolšči v hram demokracije. In rdeča barva na ulici, za katero si nekateri želijo, da bi kri postala. In potem glasni samooklicani poeti, ki namesto modrosti trosijo politikantstvo.

Umetnost je tih, neukročen konj, ki gre po svoje, vedno in vedno v svobodi, tiho in skoraj neslišno tli, ta iskrica človeške ustvarjalnosti in lucidnosti duha. Ta ostri rob ustvarjalne človeške duše, ki je nič ne ustavi, ne politika, ne politikantstvo, ne pohlep in ne sla po oblasti.

“Hvalnic kulturi res ni težko peti, a poleg lepih besed bi politika morala kulturi nameniti primerno mesto.” Kulturo poganjajo ustvarjalci, poustvarjalci in umetniki, ne politika. In ne slednji, razen redkih izjem, živijo slabo, velik del v pomanjkanju in revščini. Pa ne le zdaj, v tem čudnem času korone, tako je že zadnjih trideset let.

Politika, ki se letos doma spet tako širokousti, nikoli ni naredila za položaj slovenskih umetnikov nič. Tako si še vedno leta 2021 kot v Kettejevih časih Cukrarne umetniki nabirajo revmo na Metelkovi in prej v Rogu ter podobnih prostorih po Sloveniji, kjer si morajo kot ‘podgane’ iskati produkcijske prostore v ruševinah in zapuščenih, za ustvarjanje neprimernih prostorih in objektih. Kjer se na njihovo ustvarjalnost nalepi subkulturna margina, socialni in eksistencialni rob, narko posli in prostitucija. V Sloveniji politika za svoj politični boj zelo rada izkorišča umetnost in kulturo; ko umetnikov ne potrebuje več, jih izkoriščene in zlorabljene zavrže. In ti se borijo dalje (pod krinko boja za moralne in etične vrednote družbe) za svojo ustvarjalnost in prostor pod soncem. Ta donkihotski boj je le politični boj za druge, ki so malo tu in malo tam, za par vrženih projektnih razpisov in ‘kulturnih’ drobtinic.

Letošnji govor na Prešernovi proslavi je imel dr. Jožef Muhovič, dolgoletni profesor likovne teorije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, sedanji predsednik upravnega odbora za podeljevanje Prešernovih nagrad in slikar. Hvala, profesor dr. Muhovič, za besede, s katerimi za razliko od razdiralne politike se up budi: “… umetnost je v svetu brez moči, ima pa to moč, da je nič ne more nadomestiti, čeprav so poizkusi v tej smeri nenehni. In prav za umetnost danes gre. Za tisto diamantno konico kulture, ki odriva na globoko, ki dviga um in bitje ti razmika, ki nemirni duši, ki se rada moti, kot svetla senca kaže tja, od koder luč izvira in se nikoli ne rima na boniteto, ampak vselej le na kvaliteto …”

Tako umetnost ostaja le umetnost, ki je sama tiha nastajajoča, vsa neslišna v svoji rasti, brez glasnih političnih parol in brez politične participatornosti, celo Orwella je nagnala in vse tiste, ki so hoteli omejiti njeno brezmejnost. Zato politiki: ne izkoriščajte kulture in umetnosti za svoj politični boj za položaj in oblast, za nabiranje političnih točk, saj je to, kar je govorjeno v tem kontekstu, le odsev in s pravo umetnostjo nima povezave. Ne igrajte se z življenji umetnikov, ki se morajo zelo truditi, da preživijo s svojo ustvarjalnostjo. Govorci s težkimi besedami lomastijo nad letošnji kulturni praznik, vse več je teh govorcev, a niso vsi govorci toliko kompetentni, da bi s Kopitarjevim ‘prijateljem’ žganico pili. Zato si bom raje zatisnila ušesa, namočila čopič v barvo in si sama naslikala pravico, svobodo in resnico.

Mačeha politika je umetnosti in kulturi Siroti Jerici tridesetletja z ostrim glavničkom česala lase, da so temne hraste ‘krasile’ Jerčino glavo. In taista politika bi danes s Siroto Jerico plesala (to pa ne!). “Kruha in iger nam dajte, da bo spet mir in pozornost na stran ukročena.”

A ustvarjalci in umetniki z upanjem zremo v prihodnost. Feri Lainšček, pesnik, pisatelj in scenarist, letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, je v svojem nagovoru strnil svoje misli v smislu upanja: “To upanje bo toliko večje, če bomo ob vseh prizadevanjih za oživitev gospodarstva in normalizacijo skupnega bivanja spregovorili tudi o oživljanju kulturnega življenja in spodbujanju umetniške ustvarjalnosti. Če nam bodo vmes propadle delavnice oblakov, tovarne občutkov lepega in najdišče smisla, se še tako zdravi, siti in lepi ne bomo imeli česa veseliti.”

Srečno, dragi ljudje. 🔲

Naš čas, 11. 2. 2021, barve: CMYK, stran 9

Radijski in časopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Neposredno tudi evropske vsebine Na Radiu Velenje lahko v sodelovanju s pisarno Evropskega parlamenta redno spremljate aktualne informacije o dogajanju v tej ustanovi. Pred zasedanji parlamenta pripravi ljubljanska pisarna informativna srečanja z vsemi slovenskimi poslanci, po zasedanjih pa poročila o najaktualnejših dogovorih. Vse to se seveda dogaja v živo, na spletu pa to spremljamo tudi mi. Za to smo zadolžili našo sodelavko Urško Kljajič, ki se je dodobra poglobila v te vsebine in je tudi avtorica prispevkov o tej temi. Občasno se seveda pogo-

9

107,8 MHz

11. februarja 2021

varjamo z našimi slovenskimi poslanci, predvajamo pa tudi druge aktualne izjave.

Sodelovanje z Evropskim parlamentom pa bomo še poglobili, saj se z njihovim radijskim uredništvom (to pripravlja tudi slovenski program) dogovarjamo za medsebojno izmenjavo prispevkov. V zadnjem času smo še posebej poglobljeno spremljali vse, kar se je dogajalo v zvezi z ukrepi, povezanimi z epidemijo koronavirusa, še posebej pa cepljenj, ki žal v Evropi ne potekajo tako, kot bi 🔲 mz si vsi skupaj želeli.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. GRUPA VIGOR – Naša noć 2. DAGI IN MONIKA AVSENIK – Tisoč polnoči 3. NINNAY – V nebo Naša noć je še ena od uspešnic priljubljene hrvaške skupine Vigor. Gre za skladbo, s katero želi zasedba, ki prihaja iz Osijeka, v srca svojih poslušalcev v teh težkih časih ponovno prinesti radost in smeh. Avtor skladbe je pevec skupine Mario Roth.

Urška Kljajič je zadolžena tudi za pripravo evropskih vsebin

GLASBENE novice

The Weeknd predstavlja album svojih največjih uspešnic The Weeknd, ki je kot glavni izvajalec nastopil na letošnji prireditvi Super Bowl, predstavlja album The Highlights, na katerem so objavljeni njegovi največji hiti, kot so Blinding Lights, Heartless in After Hours. Novi album je bil ustvarjen posebej za priložnost nastopa na Super Bowlu, The Weeknd pa je prvi kanadski glasbenik, ki je na tej pomembni prireditvi nastopil kot glavni izvajalec. Glasbenik je optimistično napovedal tudi svetovno turnejo The After Hours Tour, v okviru katere bo nastopil na kar 104 koncertih.

Turneja se bo začela v začetku prihodnjega leta in bo trajala vse do novembra 2022.

Izbrana evrovizijska skladba za Ano Soklič Ema 2021 bo zaradi ukrepov potekala v okrnjeni obliki. Ana Soklič bo predstavila le eno pesem, s katero nas bo tudi zastopala na Evroviziji v Rotterdamu. Kljub temu pa si gledalci lahko obetajo bogat program, ki ga bodo zapolnili posnetki Aninih priprav na Emo in tekmovanje Pesem Evrovizije ter spomini na preteklost.

Letos je izbor slovenske evrovizijske predstavnice potekal nekoliko drugače, saj smo zaradi razmer izbirali le pesem, ki jo bo v Rotterdamu zapela Ana. Na javni razpis je prispelo 191 skladb, med katerimi sta končno skladbo izbrali dve komisiji. O skladbi je za zdaj znano le to, da menda ni balada in da gre za skladbo v angleščini. Prvič jo bomo v oddaji Ema 2021 slišali 27. februarja ob 20. uri.

Nino z novo skladbo in napovedjo novega albuma Čeprav je od izida zadnjega albuma Nekaj je na tebi minilo šele dobro leto in pol, vse-

Postanite naročnik

Jazz festival Montreux letos preko spleta

stranski glasbenik Nino Ošlak ustvarjalno stopa v leto 2021 in za letos napoveduje nov album.

Za uvod ponuja novo pesem z naslovom Lepa si, ki jo predstavlja v klavirski akustični izvedbi.

Poleg žive akustične izvedbe in videa pa se mu je med pripravo novega albuma porodila še ena ideja. Na svojem Instagramovem profilu bo k sodelovanju pri pisanju besedila za eno od pesmi povabil kar svoje poslušalce.

Nino bo določil temo, sodelujoči pa bodo lahko prispevali lepo misel, verz ali spomin iz svojega življenja.

Organizatorji jazz festivala v Montreuxu, ki so bili zaradi pandemije Covida-19 prisiljeni odpovedati lansko izdajo, so sporočili, da so se letos odločili za obliko, ki bo vključevala tudi koncerte v živo na spletu. Festival bo potekal od 2. do 17. julija.

Festival se je k hibridnemu modelu s poudarkom na digitalnih vsebinah sicer začel premikati že leta 2019, pandemija Covida-19, ki je vodstvo prisilila k prvi odpovedi festivala v njegovi zgodo-

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

vini, pa je tovrstna prizadevanja še pospešila. Med izvajalci, ki so bili napovedani za lansko izdajo festivala, so bili Lionel Richie, Brittany Howard, Lenny Kravitz in skupina Black Pumas.

Neil Young napovedal izid novega albuma iz leta 1982 Kanadski rock glasbenik Neil Young je napovedal, da bo izdal "izgubljeni album" Johnny's Island, ki je nastal leta 1982 na Havajih. Plošča bo izšla v okviru njegovega projekta Neil Young Archives, v katerem se je 75-letni glasbenik povezal s svojim

1. ANSAMBEL GREGORJA KOBALA - Ko hodim po gozdnih poteh 2. ANSAMBEL DAR - Sem fantič mlad zavriskal 3. ANSAMBEL GAŠPERJA KAVŠKA - Gasilska veselica 4. ANSAMBEL MURNI - Murn je taka žvat 5. ANSAMBEL VRLI MUZIKANTI - Poljubi me za dobro jutro 6. ANSAMBEL VIHARNIK - Ko v jutranjem soncu 7. ANSAMBEL VESELI SVATJE - Dej se mal nasmej 8. ANSAMBEL ZADETEK - Zadnji poljub 9. ANSAMBEL JODEL EXPRESS - Našla si z drugim srečo 10. ANSAMBEL ŠALJIVCI - V sreči in nesreči

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NIPKE Slovenski raper Nipke predstavlja novo pesem z naslovom 2210. V njej izraža zaskrbljenost pred izgubo maternega jezika, v skladbi pa je uporabil tudi del refrena zimzelene popevke Brez besed pokojnega Mojmirja Sepeta.

JANEZ DOVČ & SOUNDS OF SLOVENIA

preteklim delom in objavil več doslej še neobjavljenih skladb in albumov. Album, ki ga je posnel v studiu Commercial Recorders v Honoluluju, je bil sprva naslovljen Island In The Sun, nastal pa je v sodelovanju z isto ekipo glasbenikov, s katero je posnel svoj 12. studijski album Trans, ki je izšel decembra 1982.

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!

Na digitalnih platformah je izšel drugi album kolektiva Sounds of Slovenia, ki od svojih začetkov leta 2007 skozi prizmo ljudske glasbe opozarja na pomembnost spoštovanja raznolikosti. Če so na prejšnji plošči izhajali iz ljudskih motivov, so pri novem albumu Sozvočja te nadgradili še z ostrino avtorske poezije in glasbe.

GOJMIR LEŠNJAK GOJC Znani igralec pa tudi glasbenik Gojmir Lešnjak – Gojc predstavlja novi singl z naslovom Najprej sem se rodil.

Skladba je ena od trinajstih

iz prihajajoče gledališko-glasbene komedije z istim naslovom in albuma Moj živòt je rokentrol. Videospot nove skladbe bo na ogled 22. februarja.

SAN DI EGO Na začetku septembra 2020 so San Di Ego skupaj z Aleksandrom Mežkom nastopili v Vrbi na Gorenjskem na že 7. tradicionalnem akustičnem koncertu Prešerna noč.

Takrat je nastal tudi posnetek akustične verzije skladbe Angel usode, ki je izšla na njihovem tretjem albumu Zdaj je čas. Skladbo zdaj predstavljajo kot novi singel, ki pa na »pravi« videospot še čaka.

EVROVIZIJA Organizatorji letošnjega Eurosonga so pripravili štiri scenarije, odvisne od epidemiološke situacije. Scenariju A (normalni izvedbi) so se že odpovedali. Zdaj se bodo osredotočili na scenarij B, ki predvideva udeležbo in nastop vseh delegacij v Ahoy Areni, pri čemer bodo morali upoštevati fizično razdaljo in stroge zdravstvene in varnostne ukrepe (vključno z rednim testiranjem na Covid-19).

Naš čas, 11. 2. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

VRTILJAK

11. februarja 2021

frkanje » Levo & desno «

Kultura Preživeli smo kulturni praznik. Zdaj mora preživeti le še kultura.

V oranžno Slišati je, da naj bi Slovenija »po hitrem postopku« prešla v oranžno. Nekatere namreč rdeča barve zelo moti.

Politično Pri nas so očitno tudi taki, ki menijo, da je korona doba politično vprašanje. Zato pa smo, kjer smo.

⏫

Na spletu

Rudi Vuzem, ki je v občinski upravi zadolžen za mirujoči promet, je vedno na preži. Cenijo ga kot sodelavca, prav tako pa tudi kot mojstra rime in letnih kronik, s katerimi je vedno poskrbel za vedro razpoloženje. Od jutri naprej pa ne bo nič več tako, kot je bilo. Rudi se je namreč odločil, da bo odslej živel brez skrbi – kot ptiček na veji. Sodelavci mu vsaj malo verjamejo, da bo zdaj, ko se bo upokojil, pozabil na promet, zagotovo pa ne na rime.

⏫

Ne, ne, tiho pa ne bomo. Če bo treba, bomo kričali. V duru ali molu.

Za domovino – s kulturo naprej!« se glasi refren, ki si ga (sicer na play back, a s številnimi back vokalisti) poje direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny.

Prebivalci naselja Sesvete pri Zagrebu so prepričani, da so ujeli moškega, ki je po njihovih navedbah z izvijačem opraskal kakih 200 avtomobilov. Jezni prebivalci so moškega in njegov izvijač predali policiji, ki jo je zasul plaz prijav lastnikov poškodovanih avtomobilov.

Prebivalci ene od sosesk v Sesvetah so povedali, da so več mesecev skušali ugotoviti, kdo dela škodo na njihovih avto-

mobilih. Nekateri so postavili nadzorne kamere, nekateri pa so na svoja vozila prežali z oken svojih hiš. Na koncu je eden od sosedov v torek zvečer skozi okno zagledal moškega, ki se je z izvijačem lotil parkiranega avtomobila, in ga uspel ujeti, poroča časnik 24 sata.

Na kraj dogodka je kmalu prišlo več deset ljudi. Moški je obtožbe zanikal in odvrgel izvijač

Brez(up) Bomo dočakali, da bomo tudi dvorani, kjer zaseda državni zbor, lahko rekli dvorana kulturnega dialoga?!

Bolje, vendar …

⏪

Kolektiv Festivala Velenje je na prav poseben način zaznamoval kulturni praznik. V njihovem imenu je »doktor fig fig«, vanj se je preoblekel sodelavec Galerije Velenje Arpad Šalamon, posadil v atriju galerije čisto pravo figo. Čvek drži pesti, da bi hitro ozelenela in bogato rodila. In to brez fige v žepu. Ju bo uspelo?

Uradno naj bi veljalo, da se je zadnji čas razpoloženje potrošnikov pri nas izboljšalo. A mnogi vseeno hodijo iz trgovin zelo mrkih obrazov.

Le zakaj?

Le zakaj se nam tako mudi graditi hitro cesto tretje razvojne osi od Velenja proti Ljubljani. Če pa se iz Ljubljane v našo dolino vozi na delo le kakšnih 150 ljudi.

Manj nakupov

ZANIMIVOSTI

Na Hrvaškem prijeli moškega, ki naj bi opraskal okoli 200 avtomobilov

Tudi kulturo smo iz dvoran in drugačnih prireditvenih prostorov spravili na splet. V praksi je tudi med ljudmi, žal, pristne kulture vse manj.

v grmovje. Ko ga je ženska, ki ji je tisti večer opraskal avtomobil, vprašala, zakaj je to storil, jo je udaril. V incidentu naj bi nato tudi sam dobil kakšen udarec ali dva jeznih prebivalcev. Človek, ki je ujel vandala, je za časnik izrazil prepričanje, da bi prebivalci moškega linčali, če ne bi prišla policija. Povedal je tudi, da so policistom predali izvijač, ki ga je vandal odvrgel. Časnik piše, da je moški sicer pilot hrvaške letalske družbe Croatia Airlines. Parkirane avtomobile naj bi poškodoval, ker zaradi njih ni mogel nemoteno hoditi po pločniku z vozičkom.

Njegova soproga je za časnik dejala, da je moža opozorila, da

ne sme sam delati reda na ulici, a je očitno ni poslušal.

Na policiji so povedali, da preiskava še poteka. Moškega so sicer izpustili na prostost, neuradno pa naj bi prejeli veliko prijav za poškodbo avtomobilov v Sesvetah. Nekateri primeri so stari tudi več kot dve leti. Opraskani naj bi bili tudi avtomobili, ki so bili parkirani na dvoriščih družinskih hiš, ne le tisti na pločniku.

V Croatia Airlines so dejali, da nimajo informacij o dogodku. Če se bo ugotovilo, da gre za njihovega zaposlenega, se bodo ustrezno odzvali, so napovedali.

Javnost se sicer sprašuje, kako bi tak moški lahko prestal stroga psihofizična testiranja za pilote.

Italijanka med pospravljanjem odkrila 475.000 evrov vredno obveznico V Rimu je 98-letna Italijanka med pospravljanjem stanovanja med karanteno zaradi okužbe z novim koronavirusom naletela na nepričakovano odkritje – v starem šivalnem stroju je odkrila

35 let staro obveznico poštnega varčevanja, danes vredno 475.000 evrov, poroča na spletni strani časnik Corriere della Sera. Ženska je bila na štiri stene svojega domovanja obsojena novembra lani, ko so pri njej potrdili okužb s koronavirusom. Da bi hitreje pregnala čas karantene, se je lotila pospravljanja in čiščenja, tudi starega šivalnega stroja, ki je poskrbel za posebno presenečenje.

V notranjem prostoru stroja je našla obveznico poštnega varčevanja v vrednosti 50 milijonov takratnih italijanskih lir. Pošta jo je na osnovi denarja, ki ga je vložil njen mož, izdala 13. januarja 1986. Glede na takrat določene obrestne mere njena vrednost danes znaša kar 475.000 evrov.

Kot piše italijanski časnik, gre za zgodbo iz drugih časov, ko so bili prihranki v družinah glavna vrednota, pošta pa je predstavljala varno zatočišče. Denar naj bi ženska, ki je med tem ozdravela, prevzela po zaključku vseh administrativnih postopkov, predvidoma marca.

Steklenice bordojca iz vesolja prispele nazaj na Zemljo Po več mesecih na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) se je v ponedeljek na Zemljo vrnilo več sto sadik vinske trte in 12 steklenic bordojca, ki so jih uporabili v neobičajnem znanstvenem poskusu. Na inštitutu za vino v Bordeauxu jih bodo zdaj preučili, da bi videli, kako breztežnostno stanje vpliva na rast sadik in na vino. Izsledki bi lahko tlakovali pot kmetijstvu prihodnosti.

Vino je bilo na ISS 438 dni.

Njegove lastnosti bodo primerjali z bordojcem, ki so ga v podobnih razmerah ta čas hranili na

Zemlji. Zasebna pokušina vina, ki jo bodo opravili strokovnjaki, je predvidena še ta mesec. 320 sadik vinske trte – polovica za sauvignon in polovica za merlot – je bilo v vesolju 312 dni.

Vodja podjetja za raziskovalne projekte v breztežnostnem stanju Nicolas Gaume je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil, da je bila edina razlika v pogojih na ISS skoraj popolna breztežnost, kar je za živa bitja velik stres. Rastline, ki bi postale odporne na tak stres, bi se morda tudi bolje odzvale na spremembe okolja zaradi podnebnih sprememb. "Izsledke raziskav na trti in vinu nameravamo uporabiti tudi drugje v kmetijstvu," je še dejal Gaume.

To ni prvič, da so vino poslali v vesolje. Leta 1985 je Jean-Michel Caze, lastnik znamenite francoske vinske kleti Chateau Lynch-Bages, francoskemu astronavtu Patricku Baudryju dal

Marsikateri trgovci se pritožujejo, da v epidemiji ljudje manj nakupujejo. Predvsem, če kupujejo po spletu. Seveda – če ljudje kupujejo neposredno v trgovinah, kupijo več. Ker so predvsem lačne – oči.

Maske Vse več ljudi je prepričanih, da je stanje pri nas že takšno, da bi lahko ljudje na javnih mestih že sneli maske.

A tvegamo očitek, da hitro spreminjamo sklepe. Saj bomo morali drugi torek maske spet nadeti. Za pusta.

Odprto - zaprto Strokovnjaki za zdravje priporočajo, da v tem času korone čim večkrat odpiramo okna. In gremo vsaj v bližnjo naravo. Policisti pa svarijo, da ob odprtih oknih nikakor ne hodite od doma.

Nerazumljivo Povsem razumljivo je, da je treba obnavljati kakšne starejše objekte. Nekaterim pa ne gre v glavo, zakaj je treba že obnavljati tudi »mladoletne«.

Pa pri tem pri nas kakšen potres nima prstov vmes.

Varovanje Mnogi Slovenci bi še kako radi bankam plačali varovanje svojega vloženega denarja.

Da bi ga le imeli toliko, da bi zanj morali plačati …

Potreba manjšo stekleničko vina, letnik 1975. Tega vina sicer ni nikoli nihče poskusil v breztežnostnem stanju – steklenica je še vedno neodprta na domu Caza.

Tudi na našem ožjem območju nastaja vse več polnilnic za polnjenje električnih avtomobilov. Pomeni to, da se Tešu še ne bomo mogli kmalu odpovedati?!

Naš čas, 11. 2. 2021 barve: CMYK, stran 11

11. februarja 2021

REPORTAŽA

11

Trebnjem, vmes tudi v Ljubljani, Vrhniki, Tolminu in Idriji, saj je imelo Borovo trgovine skoraj po vsej državi. Ker pa so v Velenju potrebovali poslovodkinjo, ki bi zagnala popolnoma novo trgovino, so me nadrejeni »začasno« premestili v Velenje. Ta začasnost se je spremenila v trajno premestitev, v velenjski prodajalni čevljev sem namreč delala vse do upokojitve leta 1990. Delo je bilo naporno in zahtevno, predvsem okoli 15. v mesecu, ko so imeli rudarji plačo. Takrat so pokupili praktično vse, kar smo imeli v trgovini.

To so bili popolnoma drugačni časi, kot jih poznamo danes.«

zdajšnje Rdeče dvorane je bilo pšenično polje. Tudi zdajšnje Foitove ceste še ni bilo, saj je tam tekel potok. Glavna cesta iz Celja proti Šoštanju je takrat šla skozi Staro Velenje, kjer je bila tudi avtobusna postaja. Z odprtjem novega mestnega središča pa se je vse spremenilo. Velenje je bilo v tistih časih na ravni celotne skupne države gospodarski in razvojni čudež. K nam so prihajali številni domači in tuji državniki. Tito je bil v Velenju kar trikrat, obiskal nas je tudi ruski predsednik Nikita Hruščov. Teh »direndajev« in gneč, ki so se ob tovrstnih obiskih pojavljali, sama nikoli nisem marala, zato se jih tudi nisem udeleževala.

Se jih je pa mož, ki je na sprejem Hruščeva s sabo vzel obe hčeri, Lidijo in Eriko.«

Sto let družine Majcen v Velenju Rudolf Majcen je bil izjemen mizarski mojster, pri katerem so se izučili številni mizarji v širši regiji Šaleške doline – Svoje utrinke iz preteklosti je strnila soproga znanega velenjskega mizarja Hermana Majcna in Rudolfovega sina Jasmina Škarja

Zgodba družine Majcen se je v Velenju začela pred sto leti oziroma (natančneje) 8. decembra 1920. Takrat sta se namreč iz okolice Ptuja v Velenje preselila Rudolf in Marija Majcen v želji, da si tukaj ustvarita dom, družino in začneta opravljati obrtno dejavnost. V tistih časih ni bilo nič nenavadnega, da si je mlad par za ustvarjanje svoje družine izbiral popolnoma nov kraj, saj se je celotna država – takrat Kraljevina SHS – po prvi svetovni vojni sestavljala in postavljala na novo.

Majcnova sta izbrala Velenje, ki je bilo takrat še zelo slabo razvito, a sta ga kljub temu prepoznala kot potencial.

njenem pripovedovanju je družina (v kateri so se rodili štirje otroci: Rudolf, Herman, Marija in Viktorija) med drugo svetovno vojno, ko so Nemci med drugim okupirali tudi Velenje, to drago »plačala«. »Starejšega sina Rudolfa so vpoklicali v nemško vojsko, v kateri je na ruski fronti žal tudi padel. Takrat 14-letnega Hermana so pustili doma, da je lahko pomagal očetu pri obrti.

dveh letih dela je prihranil dovolj denarja, da si je kupil legendarnega hrošča, s katerim se je leta 1960 tudi vrnil domov. V celotni Šaleški dolini so bili takrat zgolj trije avtomobili. Enega so imeli v Termoelektrarni Šoštanj, drugega je imel taksist v hotelu Paka, tretjega in takrat tudi najnovejšega pa Herman. »Marsikdo je takrat prvič v življenju sploh videl avto od blizu,« se spominja Martina in

viri zaslužka, ki jih je Herman ustvarjal z avtomobilom, več kot dobrodošli.«

Velenje se je v tistih časih zelo hitro razvijalo in širilo

Se zgodbe in podobe takratnega Velenja dajo primerjati z današnjimi časi? »Moja zgodba, povezana z Velenjem in družino Majcen, sega v leto 1962, ko sem

Po tridesetih letih se Staro Velenje spet obnavlja

V tistih časih so bile obrtne delavnice izjemno pomembne

Svoje utrinke iz preteklosti je strnila Martina Majcen, soproga znanega velenjskega mizarja Hermana Majcna. Je bila mizarska dejavnost v tistem času umetnost ali način preživetja? Martina Majcen pravi: »Možev oče Rudolf, ki je bil izučen mizar, je mizarsko delavnico odprl v starem delu Velenja, kjer še danes stoji naša družinska hiša. Zaradi prvotne omejenosti prostora (Majcnova sta najprej živela v t. i. Pocajtovi hiši) je prva delavnica stala v bližini zdajšnje Kolodvorske restavracije, skladišče lesa in večja njiva pa sta bila na območju, kjer danes stoji podjetje Gorenje. V želji po širitvi obrti sta se z ženo kasneje preselila v zdajšnjo hišo, v njej pa sta uredila tudi delavnico, v kateri so izdelovali predvsem stavbno pohištvo.

Kasneje sta nasproti hiše uredila večjo delavnico, v kateri je nato Mizarstvo Majcen delovalo vse do Rudolfove smrti leta 1965,« pripoveduje gospa Martina. Po

Herman Majcen ob svojem avtomobilu

V tistih časih so bile obrtne delavnice izjemno pomembne, saj trgovin, v katerih bi lahko kupil kuhinjo, omaro, posteljo …, ni bilo,« doda.

V celotni Šaleški dolini so bili v tistem času zgolj trije avtomobili

Martinin mož Herman je poleg mizarstva gojil še eno veliko ljubezen. Namreč od nekdaj si je želel svoj avto, vendar si ga kot mizarski vajenec z majhnimi prihodki ni mogel privoščiti. Poleg tega avtomobilov pri nas takrat praktično sploh ni bilo. Zato se je leta 1957 odpravil v Nemčijo z zgolj eno željo – zaslužiti dovolj denarja, da si kupi avto.

Tudi tam je delal kot mizar. Po

doda, da so ljudje moža in njegov avtomobil najemali za različne priložnosti – predvsem za poročna slavja, prevoze v bolnišnico in porodnišnico ipd. »To so bili zanj posebni časi. V vožnji je užival, ob tem pa je tudi nekaj zaslužil.

Ob koncu petdesetih let so zaradi ustanavljanja večjih pohištvenih podjetij prihodki iz naslova Majcnove mizarske delavnice začeli upadati, zato so bili dodatni

Mizarska delavnica Majcen

iz Dolenjske tudi sama prišla v ta kraj. Velenje se je v tistih časih zelo hitro razvijalo in širilo. Ta rast pa je za sabo potegnila hitro večanje števila prebivalcev ter s tem posledično tudi odprtje številnih trgovin, ki jih v mestu do takrat še ni bilo. Tako se je leta 1962 v centru takratnega novega Velenja odprla trgovina s čevlji Borovo. V tem času sem bila kot izučena trgovka že zaposlena v

Rudolf Majcen je bil izjemen mizarski mojster, pri katerem so se izučili številni mizarji v širši regiji Šaleške doline. Pri njem se je izučil tudi sin Herman, ki je svoje mizarsko znanje in izkušnje kasneje uporabljal tudi v Gorenju. V njem se je po zaprtju domače obrti zaposlil kot mizarski vzdrževalec in delal tu vse do upokojitve.

Ciljna skupina bralcev so osnovnošolci V okviru izbirnega predmeta 'šolsko novinarstvo' na Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha enkrat mesečno izideta časopisa Kajuhovc in Piksli

Mesta, kot je danes, v letih pred drugo svetovno vojno dejansko še ni bilo

Na območju zdajšnjega širšega dela mesta Velenje so bila večinoma polja in njive. Pred letom 1950 je bilo zelo majhno. V bistvu je bila manjša vasica z večjim delom v Stari vasi in manjšim delom pod gradom, ki ga danes poznamo kot Staro Velenje. Občina, sodišče, šola in vse pomembnejše ustanove pa so bile v Šoštanju, ki je bil v tistem času veliko bolj razvit. Velenje se je začelo razvijati ob koncu petdesetih let minulega stoletja. Prelomnica razvoja je bilo vsekakor odprtje novega mestnega središča. Tudi struga reke Pake še ni bila regulirana. Na območju

Začetki Starega Velenja segajo v 13. stoletje. Kako se spominjate stare podobe Starega Velenja? »Prva večja prenova je bila leta 1990, v sklopu katere smo tudi v ta del mesta dobili daljinsko ogrevanje. Takrat so obnovili tudi nekatere stavbe, predvsem v središču trga, ter trg, cesto skozi trg in celotno razsvetljavo. Po tridesetih letih pa se Staro Velenje spet obnavlja. Tudi tokratno obnovo, ki traja že dobro leto, zelo pozorno spremljam, saj se ta izvaja v moji neposredni bližini. Že drugič spremljam, kako se staro umika novemu. Veseli me, da tudi pri tej obnovi upoštevajo kulturno dediščino tega dela mesta. Na mestu, kjer je stal t. i. Čuk, že stoji popolnoma nov objekt – in res je čudovit. Zelo lepo je urejena tudi njegova okolica. Popolnoma novo pa bo tudi starotrško središče. Tega sicer ne spremljam toliko, ker je trg nekoliko oddaljen od moje hiše. Vsekakor se veselim tudi te obnove, saj sem prepričana, da bomo na koncu dobili čudovit trg, ki bo privlačen tudi za druge, ne samo za nas, ki živimo tukaj,« je pre🔲 pričana Martina Majcen.

Šolski časopis ima drugačen koncept

Na šoli izhaja tudi šolski časopis. Ureja ga Vesna Ernecl. Časopis nima stalne ekipe. Učiteljica sama izbere izdelke učencev in jih izda v šolskem časopisu, pri tem niso vezani na rok oddaje.

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Na Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju v okviru izbirnega predmeta šolsko novinarstvo, izvajajo ga eno uro na teden, vanj pa je vpisnih devet osmošolcev, izhajata spletna časopisa Kajuhovc in Piksli. Izhajata konec meseca. »Učne cilje in standarde znanja smo oblikovali tako, da smo jih naredili bolj praktične, uporabne, to pomeni, da cilje, ki jih morajo učenci usvojiti pri predmetu šolsko novinarstvo, osvajajo praktično, to je izdajanje šolskega mesečnika.

Oblikovali smo dve skupini, ki sta sami izbrali imeni za časopis,« pravi njihov mentor Tomaž Repenšek. Časopisa sta drugačna, kot je šolski.

Sta bolj publicistične narave, rasteta in se izboljšujeta iz številke v številko.

Učenci iščejo svoje vire informacij, članke opremljajo z avtorsko fotografijo. »Iščejo lokalne in širše informacije,

takšne, ki bi zanimale njihove vrstnike.

Pri iskanju teh so v prvih številkah prevladovale predvsem povzete novice s spleta, naš cilj pa je, da poiščemo svoje neposredne vire in tako ustvarimo več samostojnih aktualnih prispevkov. Trenutna situacija nam sicer ni najbolj všeč,

❱

Žal podatka o tem, koliko ljudi si časopisa ogleda, nimajo.

ampak se učenci tudi tako dobro znajdejo in znajo uporabljati sodobna spletna orodja,« pravi profesor Repenšek.

Teme so zelo različne, od vsakodnevnih svetovnih novic do nasvetov in napotkov, namenjenih predvsem mladim.

Ciljna skupina bralcev so osnovnošolci.

Nudijo jim zelo raznolike vsebine. Zakaj so oblikovali dve skupini? »To je bilo

namenoma zaradi pozitivne konkurenčnosti, tekmovalnosti med sabo in tudi zaradi tega, ker je delo v manjših skupinah, vsaj na začetku, bolj obvladljivo in enakomerno porazdeljeno med učenci.

Vsaka skupina ima glavnega urednika, s katerim imam kot mentor največ stikov.«

❱

Časopisa rasteta in se izboljšujeta iz številke v številko.

Slišijo se na daljavo vsak teden, najmanj za eno uro. »Za lažjo organizacijo oddajanja prispevkov smo oblikovali preglednico. Eden od ciljev izbirnega predmeta šolsko novinarstvo je namreč ta, da vsak član uredništva pripravi vsaj tri prispevke za eno izdajo časopisa. Pri tem je pomembno, da so prispevki oddani pravočasno in napisani po kriterijih,

ki smo si jih zadali.« Želeli so si, da bi lahko imeli števec ogledov vsakega časopisa. Žal pa to ni izvedljivo, zato podatka o tem, koliko ljudi si časopisa ogleda, nimajo.

Urednici Tia Ana Andrejc in Katja Majhen urejata časopis z velikim veseljem.

Všeč jima je spodbujanje in vodenje sošolcev, iskanje zanimivih vsebin, radi

prevzemata odgovornost in sta zelo hvaležni, ko dobita pohvalo in ko je delo dobro opravljeno. Z mentorjem odlično sodelujeta in sta pripravljeni na delo tudi zunaj svojega šolskega časa. O poklicu novinarja sicer še ne razmišljata, a to še ne pomeni, da nekoč ne bosta postali dobri novinarki. 🔲

Naš čas, 11. 2. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

11. februarja 2021

Velike potrebe po posodabljanju dovoznih cest in parkirišč S tem se v mestni četrti Desni breg, ki po nastanku sodi med najstarejše predele Velenja, v zadnjih letih vse pogosteje soočajo Milena Krstič – Planinc

Velenje – V mestni četrti Desni breg, ki je po starostni strukturi, številu starostnikov in invalidov in po nastanku med najstarejšimi predeli Velenja, se je epidemija in ukrepi, povezani z njo, posebej izrazito zarezala v njen vsakdan.

Odrazila se je v stiskah, osamljenosti in veliki potrebi po pomoči.

Zato so, pravi predsednica Sveta Jelka Sever – Časl, hvaležni vsakemu, ki jim je pomagal, še posebej pa so hvaležni Udarnikom Mladinskega centra Velenje, ki pomagajo z dostavo toplih obrokov, opravljajo zanje nakupe in jih spodbujajo po ‚družabniškem‘ telefonu.

Letos so morali prekiniti tudi dolgoletno tradicijo srečanj najstarejših prebivalcev. »To nas posebej žalosti, saj se teh druženj vsako leto veselimo vsi, tako starostniki kot krajevna organizacija Rdečega križa, ki jih pripravlja. Če bodo epidemiološke razmere dopuščale, bomo srečanje pripravili še letos.«

V pričakovanju

Mestna četrt je poleg krajevnih skupnosti Staro Velenje in Stara vas ena najstarejših v Velenju, kar se odraža v številnih potrebah po obnovi in posodabljanju dovoznih cest in parkirišč ob stanovanjskih objektih. »Posebej je izrazita ta težava na območju Jenkove ceste 27, 29, 31 in 33 in na območju dela Kidričeve in Kersnikove ceste. »Za obnovo že narejena groba finančna ocena, izdelan je idejni projekt za parkirišče na lokaciji za »staro Namo« in dosežen dogovor, da bo Mestna

občina Velenje pri tem pomagala, če bodo lastniki stanovanj obnovo sofinancirali,« pravi Sever-Časlova.

❱

Na Kersnikovi 1 se ne premakne zaradi enega podpisa.

Lastniki stanovanj so za to zelo zainteresirani, pripravljeni so finančno sodelovati pri obnovi tistega dela zemljišča, ki jim kot lastnikom stanovanj pripada in lahko sredstva zanjo namenijo iz rezervnega sklada. Veljavna zakonodaja jim namreč ne dovoljuje uporabe sredstev iz rezervnega sklada za obnovo tistega dela zemljišča, ki ni v lasti lastnikov stanovanj. Verjamejo pa, da bo MOV uspela financirati obnovo parkirišč in dovoznih poti na »svojem« delu zemljišča in se bodo obnove čim prej lotili.

V poizvedovanju

Poseben izziv predstavlja območje dela Kidričeve, Šercerjeve in

Kersnikove ceste (za trgovino Vis a Vis), kjer bi bila edina zadovoljiva rešitev zadreg s parkiranjem izgradnja parkirne hiše. »Dogovorili smo se, da upravljalci stavb do konca lanskega maja preverijo interes za nakup oziroma najem parkirnega mesta v parkirni hiši.

Zaradi epidemiološke situacije, ko socialni stiki niso dovoljeni, upravljalec stavb ni imel možnosti v celoti izvesti letnih srečanj

Jelka Sever – Časl: » Mestna četrt je po nastanku ena najstarejših, kar se odraža tudi v potrebah po sanaciji in posodabljanju dovoznih cest ter parkirišč ob stanovanjskih objektih.«

lastnikov stanovanj. Zato tudi še ni uspel preveriti zanimanja pri vseh lastnikih stanovanj in poslovnih prostorov.« Iz do sedaj zbranega interesa lastnikov stanovalcev dela Šercerjeve ter Koroške ceste pa ugo-

❱

Najbliže so ureditvi parkirišč za »staro Namo.«

❱

Stanovalci Kidričeve 33 – 43 (objekt je znan z imenom ‚konjušnica‘) pa imajo velike težave z meteorno vodo. Ta v kar sedmih od desetih vrstnih hiš ob močnejšem deževju zaliva kletne prostore.

Prve težave so se pojavile po letu 1998 po končani prenovi Kidričeve ceste, ki je v državni lasti in upravljanju podjetja VOC, po izgradnji prehoda za pešce leta 2019 pa so se nekaterim stanovalcem težave še povečale. Predsednica sveta mestne četrti pravi, da so s tem seznanili pristojne in se dogovorili za srečanje predstavnikov stanovalcev, Komunalnega podjetja in Mestne občine v najkrajšem možnem času oziroma takoj, ko bodo epidemiološke razmere to dovoljevale.

Težave z meteorno vodo se samo še stopnjujejo.

Upravljalcem zaradi epidemije še ni uspelo preveriti namer za nakup oziroma najem parkirnega mesta v parkirni hiši.

tavljajo, da jih je več kot polovica zainteresirana za odkup oziroma najem parkirnega mesta. Ko bo situacija dovoljevala, bodo preverili še namere pri drugih, in če bon teh dovolj, bodo aktivnosti nadaljevali.

Marijan Nikolič na parkirišču Kersnikove 1: »Parkirišč je premalo, pa še ta bodo kmalu povsem neuporabna.«

V sedmih od desetih vrstnih hiš meteorna voda zaliva prostore

V blokadi

Še vedno pa ostaja nerešeno vprašanje parkirišč na Kersnikovi

1, kjer imata poleg stanovalcev prostore tudi mestna četrt in banka. Parkirišče je dotrajano, kmalu bo v deževnih dneh povsem neuporabno, premalo je tudi parkirišč. »Da bi lahko prenovo temeljito izvedli, bi morali od Mestne občine odkupiti del zemljišča, vgraditi jaške za odvodnjavanje in določiti služnost odvodnjavanja meteornih vod. Do sedaj pa nam kljub prizadevanjem ni uspelo pridobiti 100-odstotnega soglasja lastnikov stanovanj, kar je pogoj za izvedbo projekta. Pristojne smo zato zaprosili za pomoč pri iskanju alternativnih rešitev,« pravi predsednica sveta Mestne četrti. »Postopek smo začeli leta 2015, ko smo zaprosili Mestno občino za dovoljenje delne

razširitve parkirišča in ureditev odvodnjavanja, in dobili za to soglasje. Za rešitev zadeve bi odkupili manjši del občinskega zemljišča in pridobili služnost za odvod meteorne vode. Za odkup in služnost je Mestna občina pripravila dve pogodbi. Vsi lastniki, razen ene, so pogodbo podpisali. Z lastnico stanovanja smo večkrat poskušali zadevo urediti, vendar nam to do danes ni uspelo,« pravi predstavnik bloka Kersnikova 1 (v katerem je 47 lastniških stanovanj, dve pa sta v lasti Mestne občine Velenje) Marjan Nikolić. 🔲

Vse bolj so zazrti v bivanjsko kulturo Covid je načrtovalcem prostora in tudi članom Kluba arhitektov SAŠA regije odprl nova prostorsko-sociološka vprašanja Milena Krstič – Planinc

Velenje – V Klubu arhitektov SAŠA regije (KASR), ki povezuje blizu trideset arhitektov in krajinskih arhitektov iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline, si – tako kot mi vsi – želijo in upajo, da so pred nami drugačni, prijaznejši časi, da se vse čim prej vrne v »staro udobje«, v čas, ko bodo lahko udejanjili tisto, kar so načrtovali za lansko leto, in tisto, kar so si zamislili za naprej. Čas Covida jim je, kot pravi predsednica kluba Mateja Kumer, odprl nova prostorsko-sociološka vprašanja in razmišljanja. »Predvsem o človekovem odnosu do narave in okolja, o tem, kako se bodo oblikovali naši bivanjski in delovni prostori v prihodnosti, o tem, kaj pomenijo urbane površine in prostori srečevanj ...« Zato so načrtovalci prostora vse bolj zazrti v bivanjsko kulturo. »Pred dobrim letom smo se oglasili ob 'masakru dreves' ob regionalni cesti Velenje – Šoštanj. Poziv oziroma pismo smo naslovili na oba župana, na ministrstvo

za infrastrukturo in Direkcijo za ceste. projekte, ki ga vsako leto pripravi MeLani poleti smo se na temo varovanja stna občina Velenje, ker pa ga je situadreves ponovno oglasili. Tokrat v občini cija onemogočila, smo zanj pridobljena Šoštanj, kjer se je pripravljala namera, da sredstva prijazno vrnili.« bodo podrli nekaj dreves ob umeščanju Veseli pa so, da se jim je uspelo odzvati regionalne kolesarske trase skozi mesto. vsaj povabilu Društva gradbenih inžeNaš odziv je bil konstruktiven, saj smo nirjev in tehnikov, ki so jih povabili na predlagali tudi rešitev. Takšen je bil tudi strokovni ogled in predstavitev novega odziv Občine Šoštanj, ki je rešitev upo- prireditvenega odra in prostora ob jezeštevala,« pravi.

Lani jim je načrt dela v celoti spodrinila situacija S projektom Pogovarjajmo se o z epidemijo. »Načrtovali Šaleški dolini so bili uspešni na smo strokovni izlet v Italirazpisu za kulturne projekte, ker pa jo – ogled podjetja MEGA ga je epidemija onemogočila, so keramika Florim, javno predavanje z naslovom Pogopridobljena sredstva prijazno vrnili. varjajmo se o Šaleški dolini ter več rednih strokovnih srečanj.« Leta 2019 je dogodek Pogovarjajmo se o Velenju, ki sta ru v Velenju. »Takšna sodelovanja med ga vodili članici KASR Saša Piano in strokami in druženja so namreč izjemno Aleksandra Dolenec Gojević v Galeriji koristna za izmenjavo mnenj, izkušenj Velenje, naletel na izjemen obisk in tudi in mreženja,« pravi. odmev. »Za lanskega smo tudi uspešno Sama si – konec lanskega leta je pridopridobili sredstva na razpisu za kulturne bila status samozaposlene v kulturi na

❱

Mateja Kumer: »Epidemija je odprla nova vprašanja o človeškem odnosu do okolja, o oblikovanju bivanjskih in delovnih prostorov v prihodnosti.«

Ministrstvu za kulturo za dva poklica, kot arhitektka in kot interpretatorka kulturne dediščine – že več let prizadeva in opozarja na lokalno stavbno dediščino, ki je v lasti države. To, da se stvari ne

premaknejo, jo je pripeljalo do te stopnje razmišljanja in odgovornosti do naših vrednot in identitet, da je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani vpisala doktorski študij. V znanstvenoraziskovalnem delu z naslovom Vzpostavitev modela revitalizacije stavbne dediščine vil in dvorcev v lasti Republike Slovenije raziskuje tri znanstvena vprašanja – dejavnike, ki ovirajo proces celovite in trajnostne revitalizacije vil in dvorcev v lasti države, kako oblikovati skupen, osnovni model revitalizacije in vsebinskega upravljanja stavbne dediščine, kakšna sta pri tem vloga in prispevek vseh vključenih udeležencev v tem procesu in tudi to, kako revitalizacija vpliva na lokalno okolje, v katerem se enota dediščine nahaja. »Poudarek bo predvsem na vlogi lokalnih skupnosti, participaciji širše javnosti in odnosa do dediščine kot vrednote v etičnem in moralnem smislu. Model revitalizacije ne bo koristen le državi kot lastnici, temveč tudi občinam in lastnikom tovrstne stavbne dediščine,« razmišlja. 🔲

Naš čas, 11. 2. 2021 barve: CMYK, stran 13

13

ŠPORT

11. februarja 2021

Bodo velenjski rokometaši nadaljevali zmagoviti niz?

Drevi koroško-šaleški derbi, v nedeljo v Velenju banjaluški Borac Stane Vovk

Prejšnji, 15. krog v rokometni ligi NLB, je bil razpotegnjen od četrtka do nedelje. Odprli so ga Velenjčani v dvoboju s Slovanom, sklenili pa aktualni prvaki Celjani, ki so gostili Slovenjgradčane.

Oboji so upravičili vlogo favorita.

Igralci Gorenja brez težav, Celjani pa z veliko muko.

Enako kot na zaostalem srečanju pred tem s Koprom je bilo tudi moštvo z ljubljanskega Kodeljevega njihov tekmec po meri.

Zmagali so z 28 : 19, po prvem delu so vodili s 15 : 8. Niti igre so imeli vseskozi v svojih rokah.

Rezultat je bil le enkrat izenačen, pri 2 : 2 po dobrih petih minutah.

Blizu, a vseeno daleč drugemu izenačenju so bili gostje po dobrih desetih minutah v drugem polčasu. Domači so po visokem vodstvu zaigrali nezbrano in igralci Slovana so se jim po treh golih zaporedoma približali na 15 : 18. Strelski post v domači vrsti je bil kratek. Hitro so se zbrali in z dvema goloma Aleksa Kavčiča in enim Domna Tajnika je sledil

domači niz s 3 : 0 ter vodstvo z 21 : 15. Ob dobrih obrambah razpoloženega Emirja Taletovića (tudi nekaj zicerjev oziroma neoviranih strelov), ki je bil v vratih v drugem polčasu, je sledila zmaga z devetimi goli razlike.

Z novima dvema točkama oziroma že dvanajstin polno bero točk so za dan, do konca petkovega dvoboja med Jeruzalemom-Ormožem in Trimom, zamenjali Trebanjce na drugem mestu.

Slednji pa so se po zmagi vrnili

na drugo mesto, a imajo točko in dve tekmi več od igralcev Gorenja

Odpraviti nihanja

»Ni bila tako lahka tekma, kot kaže rezultat. Po prvem polčasu

Letno poročilo o kakovosti pitne vode v Šaleški dolini v letu 2020 Pitna voda v Šaleški dolini je bila v letu 2020 zdravstveno ustrezna in varna za pitje.

Kakovost pitne vode je odvisna od raztopljenih snovi ter prisotnih mikroorganizmov v vodi. Običajno pitna voda na svojem izviru vsebuje različne raztopljene organske in anorganske snovi, s katerimi pride v stik na svoji poti skozi zemeljske plasti in kamnine. Lahko vsebuje tudi mikroorganizme in v izrednih razmerah tudi nezaželene snovi. Z ustrezno pripravo vode na ultrafiltracijskih napravah skrbimo, da je pitna voda zdravstveno ustrezna in ne vsebuje snovi, ki bi lahko škodile

zdravju uporabnikov. Povprečne vrednosti parametrov za pitno vodo iz oskrbovalnih območij v Šaleški dolini so razvidne iz tabele 1.

V Komunalnem podjetju Velenje izvajamo nadzor nad pitno vodo po celotni Šaleški dolini. Vzorčenje izvajamo 2-krat tedensko.

Analize pitne vode opravljamo v lastnem laboratoriju. Republiški nadzor nad pitno vodo izvaja Nacionalni laboratorij (NLZOH Maribor). V letu 2020 smo v okviru notranjega nadzora odvzeli 828 vzorcev pitne vode. V

714 vzorcih so bile opravljene redne mikrobiološke in fizikalno-kemijske analize vode, 114 vzorcev vode je bilo namenjenih ostalim nadzorom kakovosti pitne vode. Odvzetih je bilo 5 vzorcev za občasne preiskave. V okviru republiškega nadzora je bilo odvzetih 32 mikrobioloških in prav toliko fizikalno-kemijskih vzorcev vode za redne preiskave. Vsi vzorci, odvzeti na pipah uporabnikov, so bili mikrobiološko in fizikalno-kemijsko ustrezni.

Povprečni rezultati analiz pitne vode v Šaleški dolini, januar - december 2020 Tabela 1: Povprečne vrednosti posameznih parametrov v pitni vodi v letu 2020 Parameter

Enota

MDV

Oskrbovalno območje OO1 R1 Velenje

OO 2 Prelska

OO3 Paški Kozjak

OO4 Grmov vrh

OO5 Mazej

OO6 Bele Vode

0

0

0

0

0

0

Mikrobiološki parametri Koliformne bakterije

CFU/100 ml

0

E.coli

CFU/100 ml

0

0

0

0

0

0

0

Enterokoki

CFU/100 ml

0

0

0

0

0

0

0

Skupno število mikroorganizmov pri 22ºC

MPN/ml

<100

0,1

0,1

4,8

0,2

0,1

0,0

Skupno število mikroorganizmov pri 37ºC

MPN/ml

<100

0,2

0,1

2,1

0,3

0,1

0,0

CFU/100 ml

0

0

0

0

0

0

0

Temperatura

°C

25

16,6

14,0

12,9

16,1

14,7

14,0

pH

/

6,5-9,5

7,61

7,90

8,01

8,03

7,71

7,90

Prosti klor

mg Cl2/l

0,5

0,04

0,11

0,03

0,04

0,11

0,11

Motnost

NTU

1 NTU

0,11

0,10

0,30

0,12

0,10

0,10

Elektroprevodnost

µS/cm

<2500

494

376

467

242

337

376

Celotni organski ogljik (TOC)

mg/l

4

0,26

0,42

1,15

1,02

0,37

0,42

Vonj

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

Okus

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

Vidne nečistoče

brez

brez

brez

brez

brez

brez

brez

brez

Obarvanost (436nm)

m-1

0,5

0,00

0,00

0,02

0,03

0,00

0,00

Clostridium perfringens s sporami Fizikalno-kemijski parametri

Trihalometani - vsota

µg/l

<100

1,77

0,25

5,20

7,00

1,77

0,25

Kloridi

mg/l

250

1,92

1,54

2,63

0,91

0,88

1,54

Nitrat

mg/l

50

2,26

4,62

6,19

3,30

3,10

4,62

Nitrit

mg/l

0,50

0,03

0,03

0,03

0,03

0,03

0,03

Amonij

mg/l

0,50

0,01

0,01

0,01

0,01

0,01

0,01

Sulfat

mg/l

250

19,3

4,50

4,75

3,50

5,75

4,50

Železo

µg/l

200

12,5

7,50

13,45

7,50

7,50

7,50

Mangan

µg/l

50

2,50

2,50

2,50

2,50

2,50

2,50

Aluminij

µg/l

200

10,0

0,24

10,0

10,0

1,65

0,24

smo imeli preprečljivo vodstvo. Žal se nam še vedno dogaja, da se po visokem vodstvu malce preveč sprostimo, kar nasprotnik seveda izkoristi. Tako je bilo tudi tokrat.

Morali smo se znova zbrati, da smo spet popolnoma prevladali na parketu ter nadaljevali zmagoviti niz. To našo občasno slabost moramo nujno odpraviti.« Danes ose odhajajo v Slovenj Gradec. Kot poudarjajo, bo to nova zahtevna tekma. Gostitelji, ki na petem mestu za njimi zaostajajo za osem točk, so v nedeljo gostovali v Celju. Aktualni prvaki so tri dni pred tem na zaostali tekmi lige prvakov, najmočnejšem klubskem tekmovanju pod okriljem EHF (Evropske rokometne zveze), gostovali pri francoskem Nantu. Francoze, za katere igra tudi igralec Gorenja in Celja Pivovarne Laško Rok Ovniček, so presenetili z odlično igro in si z zmago (30 : 28) podaljšali upanje za nastop v izločilnih bojih.

Korošci pa so v Celju po bolj ali manj izenačenem dvoboju izgubili s petimi goli razlike. Po polovici tekme je bil rezultat izenačen. Po prihodu iz slačilnice so imeli gostje dvakrat prednost dveh golov, v zadnjih desetih minutah pa se je izrazila večja kakovost in izkušenost domačih. »Pričakujem, da bo to spet eden boljših derbijev. Slovenj Gradec ima močno ekipo, dobre posameznike, ki igrajo srčen rokomet. Že jeseni so bili v naši dvorani za nas trd nasprotnik. Nanje se bomo morali – tako kot pač na vsakega tekmeca – zelo dobro

pripraviti,« je povedal Kavčič takoj po zmagi nad Ljubljančani.

No bojijo se ga

Počitka zanje ne bo, tudi skorajda ne časa za priprave za novega nasprotnika. Po dvoboju s sosedi bo v nedeljo na tekmi 3. kroga oziroma osmine finala pokala EHF njihov gost banjaluški Borac (BiH). Spomnimo, od italijanske Siene in finskih Cocksov so bili za dva razreda oziroma za razred boljši. Borac bo vsekakor veliko veliko trši nasprotnik.

Banjalučane je pred nedavnim (menda začasno za pet mesecev) prevzel nekdanji slovenski selektor Veselin Vujović. Ta zamenjava gotovo kaže, da ima Borac, ki je po 15. krogih tamkajšnjega državnega prvenstva drugi z enakim številom točk s Slogo, velike ambicije v svojem državnem prvenstvu kot tudi na evropski sceni. »Gotovo je to velika okrepitev za našega nedeljskega nasprotnika.

V ta dvoboj bomo šli kot v vsakega drugega, zagnano, motivirano.

Njegov prihod na trenersko klop Borca je pač napoved, da želijo v tem pokalu veliko doseči. Tudi naše ambicije so velike, tudi mi želimo čim dlje ostati v Evropi.

Nanj se bomo skušali čim bolje pripraviti, kolikor se bomo pač lahko po koroško-šaleškem derbiju. Željni pričakujemo ta dvoboj. Če bomo igrali zbrano, motivirano, zavzeto in – kot pravimo – pustili srce na igrišču, se jih ne bojimo. 🔲⏩

TAKO so igrali Liga NLB, 15. krog Gorenje Velenje : Grosist Slovan 28:19 (15:8

Gorenje: Panjtar (4 obrambe), Taletović (9 obramb), Tajnik 8 (2:2), Aleks Kavčič 6, Verdinek 4 (1:0), Haseljić 2, Pajt 2 (1:1), Grmšek 2, Miklavčič 1, Sokolič 1, Jovičič 1, Predović 1, Starc, Drobež, Mlivić, Ravnikar.

Trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Slovan 3 (2); izključitve: Gorenje 10 minut, Slovan 6.

Drugi rezultati: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 31:36 (13:17), Krka Urbanscape Loka 20:27 (8:13), Maribor Branik - Koper 24:26 (13:16), Riko Ribnica - Dobova 39:35 (21:16), Celje Pivovarna Laško - Slovenj Gradec 2011 30:25 (14:14), Izola - Ljubljana (prestavljena).

Vrstni red: 1. Celje 14 tekem – 28 točk, 3. Trebnje 15 - 25, 2. Velenje 13 - 24, 4. Jeruzalem Ormož 13 - 16, 5. Slovenj Gradec 14 - 16, 6. Ribnica 14 - 16, 7. Koper 13 - 13, 8. Dobova 13 - 8, 9. Maribor 10 - 8, 10. Slovan 15 - 7, 11. Loka 12 - 7, 12. Ljubljana 13 - 6, 13. Izola 12 - 5. 14.

Krka 13 - 5.

Prva A DRL, ženske – 16. krog Velenje - Z’dežele 16:26 (6:11) Velenje: Simić, Hadžić (4 obrambe),

Meža (3 obrambe), Tomić 1, Brcar, Ferenc 6 (3:2), Žekić 4 (2:2), Priteržnik 4 (1:0), Rotovnik, Kotnik 1, Tabaković, Paradiž, Dobrotinšek, Brglez, Pikl; trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 6 (4), Z‘dežele 5 (3); izključitve: Velenje 8 minut, Z‘dežele 16.

Drugi rezultati: Šola rokometa Zagorje - Litija 27:20 (15:8), Ž.U.R.D. Koper Ptuj 24:28 (12:13), Zelene doline Žalec - Mlinotest Ajdovščina 21:25 (12:12), Krka Novo mesto - Trgo ABC Izola 23:19 (14:12); Zaostala tekma 13. kroga

Velenje - Zelene doline Žalec 24:29 (7:15)

Velenje: Simić, Hadžić, Meža, Tomić, Brcar, Ferenc 8 (3), Žekić, Priteržnik 8 (3), Rotovnik, Kotnik 2, Tabaković 3, Paradiž 2, Dobrotinšek 1, Brglez, Pikl; trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje: 9 (6), Žalec 3 (3); izključitve: Velenje 10 minut, Žalec 4.

Zagorje - Krim 16:37 (7:20) Zaostala tekma 15. kroga

Krka - Krim 21:32 (12:18)

Vrstni red po 16. krogu: 1. Krim 12 - 24, 2. Ajdovščina 13 – 23, 3. Krka 12 - 18, 4. Žalec 11 - 16, 5. Zagorje 15 - 15, 6.

Z'dežele 12 - 14, 7. Koper 11 - 7, 8. Izola 14 - 7, 9. Velenje 13 - 6, 10. Litija 14 - 4, 11. Ptuj 9 - 2.

V Šoli za starše Jani Prgić Velenje, 15. februarja – V ponedeljek ob 17.30 se bo začelo tretje spletno predavanje Šole za starše Otroci so naše največje bogastvo v organizaciji MZPM Velenje. Na predavanju Od česa vse je odvisno mentalno zdravje otrok in mladostnikov ter kaj lahko naredimo bo mag. Jani Prgić, socialni pedagog, trener nevrolingvističnega programiranja, mediacije in pozitivne discipline, odprl aktualne teme, kot je vpliv dejavnikov sodobne družbe na zdrav razvoj možganov. S slikovitimi primeri in znanstvenimi podlagami bo mag. Jani Prgić odkrival zanimiva dejstva o možganih in otrocih v sodobnem svetu. Dotaknil se bo tem, kot so nevrotoksini, zgodnja seksualizacija otrok, znanstvena dejstva o elektronskih napravah in njihovem vplivu na otroke, strategije za spopadanje s težavami sodobne družbe in druge. Prijave za brezplačno udeležbo na predavanju sprejemajo po spletni pošti mzpm.velenje@vilarozle.si do ponedeljka, 15. februarja, do 10. ure. Srečanje bo potekalo v spletni aplikaciji ZOOM. 🔲 tf

Naš čas, 11. 2. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

MODROBELA KRONIKA

11. februarja 2021

Z roko v roki s krajani in občino Člani PGD Paška vas srčno upajo, da bodo lahko letos v bolj okrnjeni obliki praznovali 100-letnico delovanja društva – Med prednostnimi nalogami v prihodnje tudi pridobivanje mladih članov Tatjana Podgoršek

društvo, na njihovo delo. »Pred letom dni smo v arhivu našli požarno knjigo, v katero je zapisano dogajanje v društvu od leta 1924 dalje. Zelo zanimivo branje. Člani društva se trudimo biti njihovi dostojni nasledniki, ker si to zaslužijo, prav tako krajani in lokalna skupnost, ki nas v naših potrebah podpirajo.

Delamo z roko v roki.«

svojemu namenu. »Je lepo urejen, funkcionalen, v njem pa oprema, ki jo vsako leto dopolnjujejo za intervencije in zaščito operativcev.

Kot zanimivost naj povem, da smo se trudili vsako obletnico društva zaznamovati z večjo pridobitvijo. Zadnja leta smo tako skrb namenili nakupu že omenjenega gasilskega vozila, s katerim lahko priskočimo na pomoč krajanom v bolj strmih delih našega požarnega rajona.« Kombinirano vozilo z vso pripadajočo opremo so sredi novembra 2019 postavili v svojo garažo in ga učinkovito uporabljajo takrat, ko je to potrebno.

V normalnih razmerah bi člani Prostovoljnega gasilskega društva Paška vas v tem času že opravili očni zbor. Zanje bi bil to 101., na njem pa bi se v poročilu o delu v letu 2020 zagotovo dotaknili prireditev, ki so jih predvideli lani julija za praznovanje 100-letnice delovanja društva. »Zaradi epidemije Covida-19 ni bilo ne enega ne drugega,« pravi danes predsednik društva Janez Drofelnik in nadaljuje: »Ob praznovanju visokega jubileja smo načrtovali kar nekaj dogodkov, zaradi ukrepov za preprečevanje Nadaljnja skrb za širjenja okužb z novim koronaopremo, predvsem pa virusom pa smo se lahko družili pridobivanje mladih nekaj časa zelo malo le v manjših Društvo šteje danes blizu 160 aksestavih, pa še to ob upoštevanju tivnih članov, 35 je operativcev, ki varnostnih ukrepov. Najpogosteje se izobražujejo in usposabljajo za na intervencijah. Teh je bilo lani izzive v nesrečah na terenu. »Lani 16. Največkrat so nas krajani kliJanez Drofelnik: »Trudimo se biti dostojni nasledniki svojih je bilo zaradi epidemije Covida-19 cali na pomoč zaradi vetroloma in predhodnikov. Menim, da nam to ob zagnanosti, pripravljenosti težko. Poleg izpada prihodkov skrneurja. Srčno upamo, da bodo epi- članov in podpori krajanov ter lokalne skupnosti vsaj za zdaj dokaj bi neizvajanje izobraževanj in tekdemiološke razmere dopuščale in dobro uspeva.« movanj, kar bo zaznamovalo naše bomo lahko letos izpeljali svečano delo v prihodnje oziroma slabo sejo društva, predali svojemu namenu novo Med pomembne mejnike v delovanju pa- vplivalo predvsem na mlajše generacije. S gasilsko vozilo GVC 16/25 ter se zahvalili do- ških gasilcev je Drofelnik med drugim uvr- temi doslej v društvu nismo imeli težav, imanatorjem, botrom, Občini Šmartno ob Paki stil nakup motorne brizgalne leta 1929, ki je mo podmladek, a se bojim, da ga bo težko in krajanom, ki so nam pri tako pomembni takrat veljala za pomembno pridobitev in s pridobiti nazaj in ga motivirati za osnovno pridobitvi stali ob strani.« katero njihova veteranska desetina še danes poslanstvo vsakega gasilca – nudenje pomoči tekmuje. V zgodovini delovanja društva pred- sočloveku v stiski, ne glede na dan in uro.« Pomembne prelomnice stavlja mejnik še izgradnja gasilskega doma Med prednostnimi nalogami v prihodnje pa Na jubilej društva so ponosni, zagotavlja leta 1950, zaradi večjega števila članov in ostajata še skrb za opremo in še večjo funksogovornik. Prav tako na svoje predhodnike, razmaha aktivnosti društva pa so kar nekaj cionalnost gasilskega doma. 🔲 ki so v težkih razmerah leta 1920 zbrali toliko let kasneje kupili tudi večjo sušilnico, ki so volje, poguma in moči ter ustanovili gasilsko jo preuredili v gasilski dom. Ta še danes služi

POLICIJSKA kronika Hišna preiskava potrdila sum

Vinjen voznik v pridržanje

Velenje, 4. februarja – V četrtek dopoldne so policisti pri Velenjčanu opravili hišno preiskavo.

Našli in zasegli so okoli 100 gramov zelene rastline z vršički, za katero sumijo, da gre za marihuano, digitalne tehtnice s sledovi uporabe, elektronsko napravo, drobilec z delci zelene rastline.

Na osnovi najdenega in zaseženega so zaznali kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.

Osumljenega bodo ovadili.

Šoštanj, 5. februarja – V petek dopoldne okoli 10. ure so policisti v Šoštanju ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je vozil pod vplivom alkohola. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel v krvi nekaj manj kot 1,8 promila alkohola. Ponujena mu je bila možnost, da si po končanem postopku sam uredi varen prevoz do doma, a ker jo je zavrnil, so policisti zanj odredili pridržanje do streznitve. Zanj bodo podali tudi obdolžilni predlog.

Nekaj sta ga pretočila

Zagorelo zaradi pregrete krušne peči

Velenje, 4. februarja – V četrtek zvečer je skrbni občan obvestil policiste, da je videl dva neznanca, ki pretakata gorivo iz delovnega stroja na delovišču odcepa ceste za Plešivec. Neznanca sta s kraja pobegnila, podjetje Kolektor CPG pa oškodovala za okoli 100 evrov.

Velenje, 6. februarja – V soboto okoli sedmih zjutraj je v Podkraju pri Velenju zagorela stanovanjska hiša. Do požara je prišlo zaradi pregretja krušne peči. Tuja krivda je izključena. Ogenj je uničil več stanovanjskih prostorov in ostrešje.

Izginile vreče cementa

Vlom v avtomat s prigrizki

Šoštanj, 5. februarja – V petek je Šoštanjčan naznanil policistom, da mu je nekdo izpod balkona stanovanjske hiše ukradel 25 vreč cementa. Oškodoval ga je za 100 evrov.

Velenje, 6. februarja – Na Aškerčevi ulici v Velenju je neznanec vlomil v avtomat s prigrizki. S tatvino prigrizkov in poškodovanjem avtomata je lastnikom povzročil za okoli 2.000 evrov škode.

Vozila sta brez vozniškega dovoljenja Velenje, 7. februarja – Na območju v prisojnosti Policijske postaje Velenje so policisti v nedeljo dvema voznikoma, ki sta vozila brez vozniškega dovoljenja, vozili zasegli. V Šoštanju so vozniku zasegli kombinirano vozilo, v Velenju pa osebno vozilo.

Vinjen povzročil nesrečo in pobegnil Velenje, 7. februarja – V nedeljo nekaj čez 20. uro se je v Podkraju pri Velenju pripetila prometna nesreča z materialno škodo.

Povzročitelj nesreče je po trčenju, do katerega je prišlo zaradi vožnje po nasprotni smeri vozišča, s kraja odpeljal, ne da bi ustavil.

S pomočjo drugega udeleženca, ki se je po trčenju odpeljal za

njim in policiste o tem obveščal, so ga kmalu po nesreči izsledili v Velenju. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 1,2 promila alkohola v krvi. Sledi obdolžilni predlog.

Ker je bil brez upravičenega razloga zunaj svoje občine bivališča, pa so mu izdali še plačilni nalog zaradi kršenja določil Zakona o nalezljivih boleznih.

Nekulturno na kulturni praznik Velenje, 8. februarja – V Velenju je v ponedeljek, na slovenski kulturni praznik, neznani storilec iz osebnega vozila, parkiranega pred stanovanjsko hišo, ukradel avtoradio. V bližini jezera pa je bilo vlomljeno v dve počitniški hišici. Storilec ni ničesar ukradel, v obeh primerih pa je škodo povzročil s poškodovanjem vrat.

Razlogi za previdnost na cestah Skoraj vse, kar se je dogajalo v preteklem letu, je bilo povezano z epidemijo koronavirusa in ukrepi za njegovo zajezitev. Enako je letos. Zadnja odločitev o sprostitvi ukrepov, ki se nanašajo na vrnitev otrok v šole, je eden od razlogov za večjo previdnost na cestah. Res pa je, da ni edini, zato poglejmo, kaj je pred nami in kaj lahko kot udeleženci v prometu storimo za boljšo prometno varnost.

Sproščanje ukrepov na državni ravni bo ob izpolnjevanju določenih pogojev zagotovo vplivala na vračanje preostalih osnovnošolskih učencev, v nadaljevanju pa še dijakov zadnjih letnikov ter preostalih dijakov srednjih šol. Zaradi navedenega so predstavniki Agencije za varnost prometa in Policije pozvali vse udeležence v prometu k večji in dodatni previdnosti. Podobno kot ob začetku šolskega leta se bodo v naslednjih dneh in tednih postopoma vračali učenci osnovnih šol in dijaki srednjih šol. Previdnost in dodatna pozornost voznikov pa je potrebna predvsem pri najmlajših učencih, ki so v prvi triadi. Čas, ki so ga preživeli v zadnjih mesecih v domačem okolju s šolanjem na daljavo in upoštevanjem omejitvenih ukrepov, so zagotovo vplivali na njihov občutek in sposobnosti ocenjevanja okoliščin v prometu. Od tega pa je odvisna njihova varnost.

Poziv staršem, da tako kot pred začetkom šolskega skupaj z otroki prehodijo šolsko pot, obnovijo prometna pravila, s tem pa pravilen način hoje ob vozišču, prečkanje vozišča na prehodih za pešce, upoštevanje svetlobnih znakov na semaforiziranih križiščih … ima utemeljene razloge. Zimsko obdobje, temnejša in bolj siva jutra vplivajo tudi na vidljivost v prometu. Zato je treba poskrbeti tudi za vidnost otrok v prometu s svetlejšimi oblačili, ruticami, odsevniki in drugimi odsevnimi telesi in površinami, da jih lahko ostali udeleženci, zlasti vozniki motornih vozil, prej in pravočasno zaznajo in k temu prilagodijo tako hitrost vožnje kot manevre z vozilom. Poziv je namenjen tudi staršem, ki otroke prevažajo v šolo skupaj z opozorilom, da se otroci vedno pravilno pripenjajo z varnostnim pasom, ne glede, ali sedijo na otroškem varnostnem sedežu ali sedežu v avtomobilu. »Klik« pred začetkom vožnje še vedno pomeni več varnosti in več zaščite ob morebitni prometni nesreči ali nenadnem in sunkovitem manevru z vozilom.

Za vse ostale udeležence v prometu pa velja opozorilo in zaprosilo, da smo na cestah v naseljih, še zlasti v okolici šol in vrtcev, dodatno previdni in pozorni. Sproščanje ukrepov bo zagotovo vplivalo na večjo sproščenost in igrivost otrok, ki se bodo po daljšem obdobju spet srečali s sošolci in bodo morda zaradi tega bolj razigrani in s tem neprevidni. S tem zavedanjem, predvidevanjem ter doslednim upoštevanjem prometnih predpisov in omejitve hitrosti bomo veliko naredili za (prometno) varnost otrok in preprečili prometno nesrečo, če pa že do nje pride, bodo posledice zagotovo manjše in lažje.

Na varnost v prometu in vozne razmere vpliva tudi vreme. Po otoplitvi v preteklem tednu je pred nami spet vsaj nekaj dni zimskih razmer, kar od vseh nas zahteva previdnost. V prvi vrsti prilagoditev hitrosti vožnje, ki je navkljub vsem ukrepom med glavnimi vzroki prometnih nesreč. Prilagoditev hitrosti zaradi konfiguracije, stanja vozišča in gostote prometa omogoča, da pravočasno reagiramo, se izognemo oviri na cesti ali se po potrebi ustavimo.

S prilagojeno hitrostjo imamo tudi bistveno boljši pregled nad dogajanjem na cesti. Enako velja, če ves čas skrbimo za varnostno razdaljo, ne glede, ali se vozimo v naselju, zunaj naselja ali na avtocesti. Prav vsepovsod je pomembna, še zlasti, če je vozišče mokro, spolzko ali zasneženo, kajti na takšnem vozišču je zaviralna pot bistveno daljša kot na suhem vozišču.

Preden se odpravimo na pot, preverimo stanje na cestah in vozne razmere na relaciji vožnje in se od doma odpravimo pravočasno.

S temi osnovnimi ukrepi lahko bistveno vplivamo na svojo varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Iz POLICISTOVE beležke Ozmerjal znanca Velenje, 4. februarja – V četrtek popoldan je pred stanovanjskim blokom na Šercerjevi znanec ozmerjal in užalil znanca. Policisti že pišejo nalog za uvedbo prekrškovnega postopka.

Svojec napadel medicinskega tehnika Topolšica, 4. februarja – V četrtek je v Bolnišnici Topolšica prišlo do neljubega

dogodka, zaradi katerega so morali posredovati policisti. Svojec enega od bolnikov, ki se zdravi pri njih, je napadel medicinskega tehnika in si za to zaslužil plačilni nalog.

lastnica psičke to pripeljala na pregled, je mimo parkirišča, kjer jo je ob vozilu primerno zavarovala, pritekel nemški ovčar in psičko napadel. Lastnika psa čaka prekrškovni postopek.

Pred veterino pes napadel psičko

Zaprt lokal je bil odprt

Šoštanj, 4. februarja – V četrtek popoldan je pred Centrom za zdravljenje živali v Topolšici pes napadel psičko. Ko je

Velenje, 5. februarja – V petek okoli pol devete zvečer so občani obvestili policiste, da so v enem od lokalov v Velenju gostje. Policisti, ki so zadevo preverili in ugotovili, da je bil lokal sicer zaprt, a

je bilo v njem videti osebe, na mizah pa tudi alkoholno pijačo. Najemnico lokala čaka prekrškovni postopek po Zakonu o nalezljivih boleznih.

Glasno na Jenkovi Velenje, 5. februarja – V petek po 22. uri je iz enega od stanovanj na Jenkovi odmevala glasna glasba in motila stanovalce. Policisti so jim miren počitek zagotovili tako, da so kršiteljici napisali plačilni nalog.

Naš čas, 11. 2. 2021 barve: CMYK, stran 15

UTRIP

11. februarja 2021

Gradbena ovira na Gorenjskem klancu koroškemu gradbincu ni v čast Uporabniki ceste med Velenjem, Šoštanjem in Mozirjem so se razveselili jeseni zastavljene rekonstrukcije pribl. 30 do 40

m dolgega dela cestišča čez Gorenjski klanec, ki ga kot odpravo plazu investira Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za

ceste. Tam je že več kot deset let občasno pritisk zemljine nagubal cestni ustroj, da so nastajale nevarne asfaltne gube. Zaradi slabih

občasnih popravil se je prometna težava le poglabljala. Temeljit poseg naj bi to trajneje rešil. A je gradbinec, družba Slemenšek iz Raven na Koroškem, začel dela šele pozno jeseni, uspešno zabetoniral ogromno zadrževalno betonsko škarpo, nato pa je gradbišče ostalo odprto, prevozna pa le polovica cestišča, urejena z enosmernim izmeničnim pretokom prometa s semaforji. To seveda pomeni hudo motnjo, čakanje, nepotrebno porabo goriva in veliko slabe volje. Cestišče bi bilo lahko začasno urejeno brez te zapore, če bi končali dela ali vsaj delno usposobili oba pasova za dvosmerni promet po 60 metrih makadama. 🔲

Jože Miklavc

15

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Čeprav ste začeli želje, povezane s svojo prihodnostjo, že tlačiti v pozabo in podzavest, se bodo stvari začele odvijati v vašo korist. Zgodilo se bo že ta konec tedna. Res je, da ste lahko zadovoljni že s tem, kar ste dosegli, a želite si še več. Občutek, da se čas izteka, vas bo spremljal na vsakem koraku. Samozavest, ki je bila vedno vaša močna točka, bo v naslednjih dneh zelo pomembna.

Moč argumentov tokrat v prepričevanju nasprotne strani ne bo dovolj. Dobro se pripravite na sestanek, četudi bo ta potekal le po telefonu. Na vsak zakaj morate imeti svoj zato, sicer ne boste uspeli. Glavoboli bodo povezani s slabim spanjem.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Želja, da spremenite delo, bo vsak dan večja. Koronakriza vam je pokazala, kaj si želite početi, a je veliko vprašanje, če bodo vaši nadrejeni imeli posluh za vaše želje. Morda čas zanje še ni pravi, nič pa ne bo narobe, če boste svoje ideje že sedaj predstavili nadrejenim. Po drobnem poslovnem uspehu, ki vam bo veliko pomenil, vam bo to še bolj jasno. Naslednji dnevi bodo zelo razgibani. Vse, kar se vam bo dogajalo, bo močno vplivalo na vaš duševni mir. Končno se boste sprijaznili z dejstvom, da vam pravzaprav nič ne manjka. Utrujenost še ni znak bolezni, če vas bo preveč skrbelo, pa le pokličite zdravnika.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Začeli boste verjeti, da bo vaša prihodnost kmalu bolj svetla. To vam je pokazal že odličen začetek tega tedna. Pri poslih se vam je začelo spet odpirati veliko možnosti, težave bodo le finance. Strah pred zadolževanjem bo razumljiv, a brez svežega kapitala ne bosti mogli uresničiti nobene dobre ideje. Žal so vaše finančne zaloge pošle. Poiščite najbolj ugoden in varen način za posojilo, pa boste takoj lažje zadihali. Dobili boste tudi krepko motivacijo za delo, saj si ne boste dovolili, da vas karkoli preseneti. Še manj pa, da vam spodleti. Zdravje bo precej krhko, zato poskrbite za več vitaminov in gibanje na svežem zraku.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

od 12. februarja do 18. februarja • 12. februarja 1896 se je na Ljubnem ob Savinji rodil Franc Melanšek, ki je bil vrsto let predsednik Gasilskega društva Velenje; umrl je 3. januarja 1978 v Velenju; • leta 1909 se je 12. februarja v Bukovici v Vipavski dolini rodil slovenski slikar in grafik Zoran Mušič, ki je od leta 1915 do leta 1918 živel v Arnačah pri Velenju; umrl je 25. maja 2005; • 12. februarja 1995 je Kulturno društvo Ivana Cankarja iz Plešivca pri Velenju praznovalo dvajsetletnico svojega delovanja; • 12. februarja 1997 so v Velenju svečano odprli nov nakupovalni center s skupno površino 11.316 m2; • 12. februarja 2014 je izšel Naš čas v spremenjeni obliki; • 13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za območje takratne občine Velenje;

• 14. februarja 1904 se je v kraju Dobrije pri Ravnah na Koroškem rodil Zorko Kotnik, dolgoletni ravnatelj osnovne šole v Šmartnem ob Paki; umrl je 21. decembra 1978 v Šmartnem ob Paki; • 14. februarja 1938 se je v Beogradu rodil znani velenjski glasbenik Ladislav Pal Pipi; umrl je 11. marca 2010 v Topolšici; • 14. februarja 1947 se je v slovaškem kraju Rimavská Sobota rodila prevajalka in pedagoginja Janka Ivetta Rozman (roj. Komiskova); v letih 1974–1994 je bila zaposlena v TE Šoštanj kot prevajalka, od l. 1994 opravlja delo sodne tolmačke in prevajalke; • 14. februarja 1952 se je v Velenju rodil poklicni vojak, veteran vojne za Slovenijo in znani Velenjčan Jože Ervin Prislan; umrl je 11. maja 2002; • 14. februarja 1972 se je rodil velenjski smučar Miran Rauter, ki se je leta 1994 udeležil olimpijskih iger v Lillehammerju na Norveškem, leta 1997 pa je na Univerzijadi v Južni Koreji osvojil 4 kolajne; • 16. februarja 1938 se je rodil mojster velikih dekorativnih scenskih slik največjih glasbenih, gledaliških in drugih

prireditev po Sloveniji in TV oddajah Jože Napotnik iz Šmartnega ob Paki; • 17. februarja 1821 se je v Škalah pri Velenju rodil pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc; • 17. februarja 1946 se je v Majšperku rodil gospodarstvenik, direktor, družbenopolitični delavec Anton Šeliga (tudi Tone); od leta 1975 do 1979 je bil sekretar

•

•

•

•

Dr. Josip Krajnc (Arhiv Muzeja Velenje)

OK SZDL in od leta 1979 do 1983 predsednik OK SZDL Velenje; bil je član predsedstva RK SZDL Slovenije in delegat v republiški in občinski skupščini; bil je iniciator in soorganizator številnih

akcij in prireditev v Velenju ter pobudnik in začetnik mednarodnega mladinskega sodelovanja; leta 1967 je 17. februarja v Šoštanju začela delovati nova avtomatska telefonska centrala; stanovalcem pogorele šoštanjske graščine so 17. februarja 1999 svečano predali ključe triintridesetih obnovljenih stanovanj; 18. svečana 1993, ko je pred stavbo velenjske občine potekal protestni shod deklet in žena iz Zavodenj za hitrejše reševanje ekoloških vprašanj Šaleške doline, so na zasedanju velenjske občinske skupščine potrdili novo vlado, ki jo je vodil nekdanji velenjski župan in poslanec v Državnem svetu Republike Slovenije Srečko Meh; 18. svečana leta 2001 se je v Zakopanih na Poljskem končala 20. zimska univerzijada, na kateri je bil z zlatima medaljama v superveleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu najuspešnejši slovenski tekmovalec Velenjčan Bernard Vajdič. 🔲

Pripravlja: Damijan Kljajič

V prejšnji kolumni sem obljubila, da bom v tej nadaljevala pisanje o razlogih, zakaj si ženske želimo sinergije in zakaj nam je kljub temu hitenju ne uspe za dolgo vzpostaviti.

Prvo podobo o ženski in odnosih do žensk oblikujemo preko mame, pozneje pa jo dopolnjujemo preko ženske linije sorodnic, ki so del naših življenj; to so babice, tete, sestre, nove partnerke očetov. Te povezave so močne in poleg prenosa pomembnih vedenj in znanj pomenijo tudi prevzemanje kolektivnih strahov, prepričanj, želja in dogovorov.

Na primer, če v ženski liniji že pet generacij velja pravilo, da se lahko ženska uveljavlja samo kot mama in partnerka ali pa da ženska za dosego ciljev mora manipulirati z

moškim, se bo linija utrjevala in opremljala svoje ženske v tej smeri. Nosilka drugačnih prepričanj, ki prihaja od zunaj ali znotraj, seveda predstavlja grožnjo, zato bo ves čas izzvana, preizkušana, zasmehovana in kompromitirana. Kazen za ženske, ki bi želele prestopiti, pa je izločitev.

Drugi razlog je v sporočilih, ki jih soustvarjamo ali prenašamo o drugih ženskah, npr. iskanje pomanjkljivosti namesto skupne moči. In na drugi strani v našem dekodiranju sporočil, ki jih o sebi in svetu dobivamo od drugih žensk. Večinoma si jih prevedemo tako, da v nas vzbudijo potrebo po obrambi ali napadu. V bolečini, ki se v nas rodi iz vsega naštetega, se ob ženski, ki je nima, v nas vzbudi še občutek

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Vsi okoli vas se bodo pogovarjali o zimskih počitnicah, ki bodo letos zaradi koronavirusa drugačne, kot si želite. Vaše ideje o tem, kako jih preživeti, tudi zato ne bodo enoznačne. Če se boste odločili, da si jih vendarle vzamete, dobro veste, da jih boste preživeli drugače, kot si želite. Vaše skrbi se bodo le delno izkazale za upravičene, delno pa se boste končno pomirili s trenutno situacijo in nehali ves čas misliti le na to, kaj se lahko zgodi, če se vaši sumi izkažejo za resnične. Še naprej pa boste uspešno vztrajali pri novem načinu življenja, ki sicer ni lahek, ugotavljate pa, da vam telesno odgovarja. Partner bo navdušen nad spremembami vašega telesa.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Zima in mraz se bosta vrnila v deželo, zato boste spet čisto preveč doma, kjer boste le redko imeli družbo. Če vam bo nekaj dni to še ugajalo, boste že v začetku prihodnjega tedna začeli ugotavljati, da pogrešate druženje in dober klepet, ki vas je vedno sprostil. A nič ne odtehta druženja v živo, zato bo vse skupaj ostalo le pri željah in načrtovanju dogodkov, ko se bodo ukrepi za zajezitev koronavirusa sprostili. Tega si res želite, saj se tudi vam zdi, da vse skupaj traja že predolgo.

V času kratkih zimskih počitnic si boste vzeli več časa za družino in rekreacijo v bližini doma.

Našli boste nekaj novih kotičkov, ki vam bodo zelo všeč.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

V naslednjih dneh boste za dobro počutje potrebovali gibanje. Sedenje in prekladanje iz naslanjača v naslanjač vas bo vsak dan bolj utrujalo, saj bodo dnevi preveč enolični za vaš okus. Zato si boste želeli, da se zima čim prej poslovi, a se vam želja še ne bo uresničila. Misli boste zaposlili na drugačen način. Čeprav ne marate praznikov, kot je valentinovo, ker jih nikoli boste vzeli za svoje, se boste letos odločili, da partnerju pripravite presenečenje. Dobro bo za oba, zato boste v naslednjih dneh skrivnostni. Načrtovanje bo teklo kot po maslu, kar vas bo res osrečilo.

Počutje bo odlično, še spali boste bolje kot v preteklih tednih.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

V naslednjih dneh se boste veliko ukvarjali z zdravjem. Čutili boste utrujenost, ki ne bo izginila v nekaj dneh. Lahko da ni nič resnega, da ste le utrujeni od vsega, kar se vam dogaja v zadnjem letu dni. Želja, da bi korenito spremenili svoje življenje, se namreč spet zdi vse bolj oddaljena, vaši načrti pa se ne bodo mogli uresničiti, dokler ne bo premagan koronavirus. Zato postanite bolj realni in začnite prihodnost načrtovati v malih korakih. Nič velikega se še nekaj časa ne bo moglo zgoditi, saj ne bo pogojev zato. Želeli si boste, da čim prej pride čas, ko boste spet lahko razmišljali in živeli v dvojini. Bodite potrpežljivi.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Veliko truda in energije boste vlagali v dom, saj vas bo grizla slaba vest, ker ste ga čez letošnjo zimo precej zanemarili. Pripravljali se boste na večjo investicijo, a ravno v teh dneh se vam bo zdel čas pravi, da pospravite po omarah in prostorih, ki bi jih radi osvežili. Ker drugega dela ne boste imeli prav veliko, boste zelo učinkoviti. S partnerjem bosta skupaj iskala ideje za osvežitev doma in s tem osvežila tudi vajino zvezo. Tem za pogovore vama ne bo zmanjkalo, ker bosta veliko delala skupaj, pa se bosta oba počutila odlično. Dobro bo, da zadnje mesece niste nič kaj zapravljali, zato pri načrtovanju ne boste omejeni s financami.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Skozi tančice ženskega pogleda

Zakaj SŽM?

Ne čakajte več na spremembe, ki bodo prišle od drugod. Sami jim stopite naproti s tem, da takoj začnete sprejemati odgovorne odločitve. Kar nekaj ste jih že sprejeli, v nekatere pa boste prisiljeni. Še dobro, da se zavedate, da brez poguma tudi uspeha ne more biti. Žal pa ne bo šlo čisto gladko.

Ustavilo se bo tam, kjer boste najmanj pričakovali. Partner vas namreč ne bo podprl, saj bo prepričan, da delate veliko napako. Obenem ga bo strah, da boste z novim projektom ogrozili družinske prihranke. Tudi če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo vse skupaj močno obremenjevalo. Spet boste čisto preveč zaskrbljeni, kar se bo odražalo tudi v slabšem počutju.

neustreznosti in neizpolnjenosti, sčasoma pa želja, da ji ustvarimo bolečino ali jo potegnemo v svojo. V nesinergiji smo tekmice, uničevalke in razkrojevalke.

Je mogoče drugače? Vedno. V sinergiji se ta ista moč uporablja za iskanje zaupanja, za sočutje, celjenje in iskanje skupnega dobrega. Najprej s prepoznavanjem, katera prepričanja o ženskah sem prevzela in so v nasprotju z mojimi izkušnjami in spoznanji. Nato z opazovanjem, kako o drugih ženskah razmišljam in govorim in kako si njihova sporočila prevajam v sebi.

Do naslednjič, ko v kolumni do konca odgovorim na vprašanje ‘zakaj SŽM?’, pa ti postavljam vprašanje: kaj bi lahko svojega delila z drugimi ženskami in kaj bi te z njimi lahko povezalo? 🔲

Nives Hudej, Društvo SŽM

Še vedno se boste držali zaobljub, ki ste jih sprejeli na prelomu leta. Odločili ste se, da si boste letos privoščili več časa, ki ga boste posvetili izključno svojemu dobremu počutju. V naslednjih dneh se boste tega krepko držali. Na svoje mesto boste postavili marsikaj odločilnega tudi za prihodnost, o kateri sicer ne razmišljate veliko, saj veste, da življenje vedno kaj obrne po svoje. Imate pa želje, ki sploh niso nerealne, čeprav še ne veste, kako jih izpeljati čim manj boleče za tiste, ki vam veliko pomenijo. Nekaj idej boste dobili v prihodnjih dneh. Ko bo le mogoče, jih začnite spravljati v življenje, saj so odlične.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Ne bo vam žal denarja, ki ga boste v prihodnjih dneh vlagali predvsem vase in partnerja. Pri tem boste uživali, zato boste vsak dan bolj mirni. Vse bo teklo odlično, po vaših načrtih in željah, zato se vam bo začela vračati tudi vera v dobro prihodnost. Napori, ki bodo v naslednjih dneh stalnica vaših vsakdanjikov, bodo telesno precej naporni, a vas boleče mišice ne bodo veliko motile. Vse skupaj vas bo telesno še okrepilo. Povabilu, ki ga boste prejeli v prvih dneh prihodnjega tedna, ne smete reči ne.

Oseba, ki vas bo poklicala, bo verjetno v bližnji prihodnosti še zelo pomembna za vašo prihodnost, zato njegovo ponudbo vzemite resno. Ni pa se vam treba odločiti takoj, kar bo razumel tud on.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Tok dogodkov, ki jih bo prinesla sredina februarja, vam bo končno všeč.

Strahovi, ki vam že nekaj časa niso pustili mirno spati, bodo začeli izginjati.

Zmogli boste vse, česar se boste lotili, a boste še naprej precej previdni pri tem, koga boste izbrali za sodelavce. Tokrat boste imeli res srečno roko.

Intuicija vam bo povedala, koga izbrati, in ne bo vas prevarala. Kmalu boste precej razbremenjeni, zato boste lahko opravili tudi vse tisto, kar ste si želeli že pred časom, pa enostavno niste zmogli. Čeprav si boste želeli še več sprememb, čas zanje še ne bo pravi. Bodite bolj potrpežljivi, pa bo vse lažje.

Naš čas, 11. 2. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

11. februarja

06.20 07.00 10.05 10.30 10.45 11.20 12.00 13.00 13.35 13.50 14.35 14.50 15.15 15.45 16.10 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 01.40 02.10 02.35 03.30

04.00 06.00 10.10 11.20 13.40 15.15 16.20 17.20 18.50 20.50 21.20 21.50 21.55 22.10 22.55 23.30 01.00 01.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 07.55 08.10 09.15 10.05 11.05 12.10 13.05 13.20 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 21.40 22.20 23.15 00.10 01.00 01.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Drugi val, izob. odd.

TV-izložba Strasti, TV-nad., 22/60 Vem!, kviz Moje mnenje Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Zaton antibiotikov, novozelandska dok. odd.

TV-izložba Slovenski utrinki Težišče - Súlypont, pog. odd.

Z kot Zofka, odd. za otroke Sobotni krompir Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Kozmetika proti staranju kože, odd. o znan.

Na kratko: Mozartov učinek Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Greh, it. film Ugriznimo znanost: Kozmetika proti staranju, kože, odd. o znan.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi, 1. del Sadar+Vuga XX, dok. film Profil Houston, imamo problem!, igrano-dok. film Nogomet - FIFA svetovno klubsko prvenstvo: finale, prenos iz Dohe Avtomobilnost Ambienti Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020: Francija, evrovizijska glasb. koprodukcija Gustav Mahler-Renato Zanella: Adagietto, plešeta Shoko Nakamura in Wieslaw Dudek Gala večer slovenskih koreografij SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, DBUS Slovenska jazz scena: Ljubljana jazz selection Šport Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Robovlaki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki (Rev & Roll), ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6. sez., 3. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 20. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 21. del Lepotica in zver, 1. sez., 67. del Betty v New Yorku, 1. sez., 119. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez.

Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 14. del Komisar Rex, 6. sez., 4. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 22. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 23. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 15. del Ugodno oddam sina, 2. sez.

24UR zvečer Hudson in Rex, 1. sez., 12. del Vohun v nemilosti, 4. sez., 8. del Gotham, 4. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2822. VTV magazin 10:45 Videospot dneva 10:50 STUDIO EVROPA: Demokracija v digitalnem svetu 11:50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:45 Iz oddaje Dobro jutro 13:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Parada humorja, posnetek prireditve, 2007, 1.del 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:35 Iz našega arhiva: LAHKO NOČ, OTROCI! Mrožek 18:45 Spoznajmo jih … Maj Benjamin Čeh, tolkala, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 30 LET VTV: Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 4 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Spoznajmo jih … Maj Benjamin Čeh, tolkala, GŠ Velenje 21:10 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Uspešnice Slovenskega okteta, posnetek koncerta na Vranskem, 2009 22:35 Videospot dneva 22:40 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:55 Nočni program

11. februarja 2021

Sobota,

12. februarja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost: Kozmetika proti staranju kože, odd. o znan.

10.35 TV-izložba 10.50 Strasti, TV-nad., 23/60 11.25 Vem!, kviz 12.00 Globus, Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Mleko – dejstva, številke in prepričanja, nemška dok. odd.

14.40 TV-izložba 15.00 Prisluhnimo tišini: Literatura izpod peresa invalidov, izob. odd.

15.10 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.45 TV-izložba 16.00 Danin dinosvet, kan. nan., 10/26 16.20 Varuška nindža, niz. nad., 8/10 16.40 Infodrom 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 17.55 Duhovni utrip 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenska polka in valček 2020, festival narodnozab. glasbe 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Kinoteka: Za dva solda upanja, italijanski film 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.50 Napovedujemo

04.00 06.00 09.50 10.45 13.25 14.10 16.05 16.45 18.05 19.00 20.00 21.40 22.40 23.20 00.50 01.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 07.55 08.10 09.15 10.05 11.05 12.10 13.05 13.20 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 21.40 22.20 22.25 00.40 02.05 02.35

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Biatlon - SP: sprint (M), prenos s Pokljuke Na vrtu, izob. odd.

Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi, 2. del Dober človek - Ljuba Prenner, dokumentarni film Videotrak Middleton, ameriški film Debelost - epidemija sodobnega časa, francoska dok. odd.

Zadnja beseda! Šport Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Robovlaki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6. sez., 4. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 22. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 23. del Lepotica in zver, 1. sez., 68. del Betty v New Yorku, 1. sez., 120. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez.

Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 15. del Komisar Rex, 6. sez., 5. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 24. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 25. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 16. del Ugodno oddam sina, 2. sez.

24UR zvečer Eurojackpot Lomilki src, ameriški film Ljubezen in seks, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

13. februarja

06.15 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 08.00 08.20 08.40 09.10 09.50 10.30 10.50 11.15 11.30 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.35 14.50 15.45 16.00 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.50 21.20 22.05 22.30 00.45 01.10 02.05

04.00 06.00 06.15 07.00 07.50 10.00 10.35 12.45 13.25 14.10 16.00 17.50 19.10 20.00 21.40 22.35 00.35 02.05 02.50

Kultura, Odmevi To sem jaz, Anoosh Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Ernest in Celestinca, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Studio Kriškraš: Razbobnaj veselo novico, lutkovna odd.

Buck, belgijska nad., 11,12/32 Sobotni krompir Male sive celice: OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in OŠ Križe, kviz Infodrom Varuška nindža, niz. nad., 9/10 TV-izložba Tarča Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Mestne promenade: Novo mesto, dok. ser.

Prisluhnimo tišini: Epidemija je dostopnost kulture preselila na splet, izob. odd.

Adijo, lakota, niz. dok. odd.

TV-izložba Alpe-Donava-Jadran Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Tanek led, kopr. nad., 1/8 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Subura, it.-fr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Spomini: Albin Fatur, 2. del Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Cortine d'Ampezzo Ud kapca du murja: Pogled iz slovenske Istre na Trst Avtomobilnost Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos s Pokljuke Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Zakopan Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), posnetek iz Cortine d'Ampezzo Videotrak Dekleta iz visoke družbe, meh. f.

Zvezdana: Nezvesti, drugič Izštekanih 10 2019, koncert Šport Videotrak Info kanal

14. februarja

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.25 08.30 08.45 08.55 09.00 09.15 09.20 09.30

Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Jurij in Pavel, risanka Niko, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Pujsa Pepa, risanka Mali Timotej, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Nejko, risanka Bacek Jon, risanka Danin dinosvet: Izkopavanje zgodovine - Dinomit, kan. nan.

10.00 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Murske Sobote 11.05 TV-izložba 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Epidemija in najranljivejši 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd.

12.45 Zelena generacija/Young Village Folk: Domen in Laura 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Slovenska polka in valček 2020, festival narodnozabavne glasbe 15.10 TV-izložba 15.25 Življenje ni romantična komedija, špansko-arg. film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Šola za pošasti, risanka 18.50 Mali Timotej, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Primeri inšpektorja Vrenka: Brez zavor, 1. del, slov. nad., 5/6 20.50 Intervju 21.35 Poročila, Šport, Vreme 22.00 Etični samohodec, pisatelj prihodnosti, ki je ni bilo, dok. portret 22.55 Za lahko noč 22.55 Flavtistka Irena Grafenauer in harfistka Maria Graf (P. A. Genin: Beneški karneval, op. 14) 23.05 Glasbeni utrinek, Aco Aleksander Bišćević (N. Rota, I. Novello) 23.10 Janez Dovč & Sounds of Slovenia: Šentjanževo, glasbeni spot 23.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 23.40 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 00.35 Napovedujemo

04.00 06.00 07.00 07.15 07.40 08.10 08.10 08.50 09.10 10.05 10.35 12.55 15.20 16.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.45 07.55 08.10 08.25 08.45 08.55 09.15 09.40 10.05 10.50 12.55 13.10 14.40 14.55 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.45 23.35 01.35

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Ali jih poznate? Tone Fornezzi Tof 11:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:05 Iz oddaje Dobro jutro 12:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Parada humorja, posnetek prireditve, 2007, 2.del 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 18:40 Spoznajmo jih … Lucija Škruba, rog, GŠ Velenje 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Popotniške razglednice - Jemen, 2006 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Okarina Folk festival Bled, 1998: Ductia, posnetek koncerta 22:20 Spoznajmo jih … Lucija Škruba, rog, GŠ Velenje 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:50 Nočni program

Nedelja,

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Heidi, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Robovlaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Grozni Gašper, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Mali šef Slovenije Druga sestra Boleyn, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen in seks, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Zavetje, ameriški film Posel mojega življenja, 8. sez.

Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Še vedno Alice, ameriški film Dva tedna za ljubezen, ameriški film Druga sestra Boleyn, ameriški film Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 09:40 Čarobni sprehod s Prešernom, osrednja proslava MO Velenje ob kulturnem prazniku 10:40 Jutranji pogovori 1 12:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:35 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Informativni program 14 13:20 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Borza humorja, Rogaška Slatina 2002 14:30 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel, GŠ Velenje 17:40 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 ROBO TV 5 18:15 Krava na mesecu, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 18:45 Dotiki gora: Visoki Kanin 19:05 Vrtnarski kotiček 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2823. VTV magazin 20:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel GŠ Velenje 20:35 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Mediafest Plitvice, posnetek koncerta, 3. del 22:25 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Popotniške razglednice - Jemen, 2006 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:55 Nočni program

18.10 20.35 20.45 22.20 23.35 00.05 01.35 02.35

06.00 07.00 07.01 07.15 07.45 07.55 08.10 08.25 08.45 09.05 09.30 09.55 10.45 11.50 12.45 13.00 14.50 15.05 16.55 17.50 18.45 18.50 18.55 20.00 22.15 00.20 02.00

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:20 12:50 13:40 15:10 17:30 17:55 18:00 18:30 18:40 18:45 19:25 19:55 20:00 21:00 21:05 22:35 23:30 23:55

Info kanal Videotrak Duhovni utrip Premagajmo covid 19 Ugriznimo znanost: Kozmetika proti staranju kože, odd. o znan.

Glasbena matineja 17. mednarodni festival ustnih harmonik Pesmi Ferija Lainščka Beneški karneval: Eva-Nina Kozmus, Simfonični orkester RTV Slovenija in Simon Krečič Ambienti Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Cortine d'Ampezzo Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), prenos s Pokljuke Biatlon - SP: zasledovalna tekma (Ž), prenos s Pokljuke Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Zakopan Nogomet - DP: Olimpija : Mura, 21. kolo, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Chuck Berry, britanski dok. film Vikend paket Kaj dogaja? Šport Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Heidi, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Robovlaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Grozni Gašper, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Mali šef Slovenije Ljubezen po domače Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Dva tedna za ljubezen, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Še vedno Alice, ameriški film Posel mojega življenja, 8. sez.

Popolna preobrazba doma, 7. sez.

Pleši s Katarino!

24UR vreme 24UR Valentinovo, ameriški film Zavetje, ameriški film Predsedniška afera, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja 2822. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2823. VTV magazin Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 30 LET VTV: Pesem za ljubezen, koncert Jana Plestenjaka Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: LAHKO NOČ, OTROCI! Mrožek Spoznajmo jih … Maj Benjamin Čeh, tolkala, GŠ Velenje 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Ali jih poznate? Tone Fornezzi Tof Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 LET VTV: Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 4 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lucija Škruba, rog, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 30 LET VTV: Mauf, posnetek koncerta, Sredi zvezd 2008 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

15. februarja

06.30 07.00 09.05 10.00 10.20 10.30 10.35 10.50 11.00 11.30 12.05 13.00 13.35 14.20 14.35 15.10 15.25 15.55 16.10 16.15 16.20 16.30 17.00 17.25 17.45 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.05 00.30 01.25

04.00 06.00 10.30 11.25 12.15 14.05 15.05 15.40 16.45 17.30 17.55 19.00 19.25 20.00 20.50 22.20 23.20 23.40 00.05 01.50 02.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 08.10 08.25 09.30 10.20 11.20 12.15 13.10 13.25 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.00 22.40 23.45 00.40 01.30 02.00

16. februarja

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Vafljevi srčki, norv. nad., 1/7 Sovice, risanka Sara in Raček, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Erika, risanka Strasti, TV-nad., 24/60 Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme Primeri inšpektorja Vrenka: Brez zavor, 1. del, slov. nad., 5/6 TV-izložba S-prehodi: Zaščitni zakon Rojaki Dober dan, Koroška TV-izložba Milan, risanka Niko, risanka Šola za pošasti, risanka Studio Kriškraš: Razbobnaj veselo novico, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Znanost o virusu, pog. odd.

Na kratko: Motnje razpoloženja Nejko, risanka Simon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetnost igre Glasbeni večer: Petar Milić, Simfonični orkester RTV Slovenija in Simon Krečič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.20 07.00 09.05 10.00 10.20 10.30 10.40 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 13.50

Info kanal Napovedujemo Videotrak Obzorja duha: Epidemija in najranljivejši Dobro jutro Zadnja beseda!

Prisluhnimo tišini: Epidemija je dostopnost kulture preselila na splet, izob. odd.

Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja Ljudje in zemlja, izob. odd.

Zelena generacija/Young Village Folk: Domen in Laura Ambasadorji plavanja, dok. film Nogomet - evropska liga, magazinska odd.

Videotrak Mogočni Misisipi, potopis, 1/3 Dediščina Evrope: Windermerski otroci, britanski film Po poteh sužnjev: Od 1620 do 1789, francoska dok. ser., 3/4 100 točk, kratki igr. film AGRFT Nad mestom se dani, kratki igrani film AGRFT Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Zakopan Videotrak Info kanal

04.00 06.00 08.00 09.00 09.45 11.45

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Robovlaki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6. sez., 5. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 24. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 25. del Lepotica in zver, 1. sez., 69. del Betty v New Yorku, 1. sez., 121. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Šverc komerc, 2. sez., 16. del Komisar Rex, 6. sez., 6. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 26. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 27. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 17. del Ugodno oddam sina, 2. sez.

24UR zvečer Hiša iz kart, 6. sez., 6. del Vohun v nemilosti, 4. sez., 9. del Gotham, 4. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2823. VTV magazin 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Informativni program 15 13:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 30 let VTV: izbrano iz arhiva: 30 let ansambla Šaleški fantje, posnetek koncerta, 2000 15:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Mednarodno srečanje veselih maškar iz vrtcev, Ptuj 2014 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lara Oblak, flavta, GŠ Velenje 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Pust Mozirski, posnetek povorke iz leta 2003 21:05 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:10 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Informativni program 16 21:55 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lara Oblak, flavta, GŠ Velenje 22:00 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Aktualno: Pust krivih ust, 1994 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:50 Nočni program

Sreda,

14.40 14.55 15.25 15.55 16.00 16.10 16.20 17.00 17.25 17.55 18.20 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 22.55 00.45 01.10 02.05

13.50 16.00 16.40 17.45 19.00 20.00 20.55 22.25 22.45 00.15 01.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 08.00 08.15 09.20 10.10 11.10 12.05 13.00 13.15 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.15 23.15 23.55 00.50 01.40 02.10

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Vafljevi srčki, norv. nad., 2/7 Sovice, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Erika, risanka Strasti, TV-nad., 25/60 Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Einstein v kraljestvu orangutanov, švicarska dok. odd.

TV-izložba Duhovni utrip Lučka - Pitypang, otroška odd.

Milan, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ernest in Celestinca, risanka Buck, belg. nad., 11,12/32 Poročila ob petih, Šport, Vreme Premagajmo covid 19 Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Nikoli brez tebe, Louna, francoska nad., 1/2 Denarni roboti, avstr. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Malči Jakša - Miša, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Umetnost igre Dobro jutro Biatlon - SP: posamična tekma (Ž), prenos s Pokljuke Alpsko smučanje - SP: paralelna tekma, prenos iz Cortine d'Ampezzo Alpe-Donava-Jadran Joker, kviz Biatlon - SP: posamična tekma (Ž), posnetek s Pokljuke Videotrak Danska: do kod seže strpnost?, francoska dok. odd.

Za dva solda upanja, it. film Kaj govoriš? = So vakeres? Šport Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6. sez., 6. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 26. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 27. del Lepotica in zver, 1. sez., 70. del Betty v New Yorku, 1. sez., 122. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez.

Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 17. del Komisar Rex, 6. sez., 7. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 28. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 29. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 18. del Ugodno oddam sina, 2. sez.

Preverjeno 24UR zvečer Vohun v nemilosti, 4. sez., 10. del Gotham, 4. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Pust Mozirski, posnetek povorke iz leta 2003 11:20 Videospot dneva 11:25 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:20 Iz oddaje Dobro jutro 13:10 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Informativni program 16 13:55 Spoštujmo tradicijo, obujajmo spomine: Kurentovanje na Ptuju 15:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 52. mednarodna pustna povorka, Ptuj 2012 19:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 19:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:45 Videospot dneva 19:50 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2824. VTV magazin 20:30 Dotiki gora: Vitez gora - Tone Škarja 21:00 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Mediafest Plitvice, posnetek koncerta, 3. del 22:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 22:55 Videospot dneva 23:00 Iz oddaje Dobro jutro 23:50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00:20 Nočni program

17. februarja

06.20 07.00 09.05 10.00 10.20 10.30 10.40 10.50 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.45 15.20 15.35 16.15 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.45 00.10 00.40 01.35

04.00 06.00 07.40 08.35 09.05 10.00 11.15 12.05 14.10 16.10 17.45 18.50 19.50 20.00 20.45 21.35 23.15 00.45 01.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.50 08.05 09.10 10.00 11.00 11.55 12.45 13.00 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.05 22.45 23.40 00.35 01.25 01.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Vafljevi srčki, norv. nad., 3/7 Sovice, risanka Sara in Raček, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Erika, risanka Strasti, TV-nad., 26/60 Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Utrujeno Sredozemlje, dok. odd.

Osmi dan Rojaki Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in OŠ Križe, kviz Poročila ob petih, Šport, Vreme Tipično slovensko: Martin Krpan, izob. film 50 knjig, ki so nas napisale: Jurij Vega: Logaritmovnik Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Jackie, kopr. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Tipično slovensko: Martin Krpan, izob. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Lučka - Pitypang, otroška odd.

Dobro jutro Evangeličansko bogoslužje, posnetek iz Murske Sobote Premagajmo covid 19 Alpsko smučanje - SP: ekipna tekma, prenos iz Cortine d'Ampezzo Biatlon - SP: posamična tekma (M), prenos s Pokljuke Vikend paket Alpsko smučanje - SP: ekipna tekma, posnetek iz Cortine d'Ampezzo Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020, koprodukcijska dok. odd.

Moje mnenje Umori na podeželju (XX.), brit. nan., 1/6 Šport Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6. sez., 7. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 28. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 29. del Lepotica in zver, 1. sez., 71. del Betty v New Yorku, 1. sez., 123. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez.

Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 18. del Komisar Rex, 6. sez., 8. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 30. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 31. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 19. del Ugodno oddam sina, 2. sez.

24UR zvečer Hudson in Rex, 1. sez., 13. del Vohun v nemilosti, 4. sez., 11. del Gotham, 4. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

10:45 Videospot dneva 10:50 Mednarodno srečanje veselih maškar iz vrtcev, Ptuj 2014 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Kurentovanje, izredna seja princa karnevala in pokop pusta, Ptuj 2021 13:30 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 30 let VTV: izbrano iz arhiva Graška Gora poje in igra, 2006, 1. del 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 6 18:15 Kekec, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jure Hrovat, pozavna, GŠ Velenje 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Dober večer, g. predsednik: Alojz Kovšca, predsednik DZ 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 30 let VTV: izbrano iz arhiva Okarina Folk festival Bled, 1998: Dervish, posnetek koncerta 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jure Hrovat, pozavna, GŠ Velenje 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:35 Nočni program

Naš čas, 11. 2. 2021 barve: CMYK, stran 17

17

UTRIP

11. februarja 2021

Najboljši so sladki krofi z marmelado okrog pusta Ni slabega krofa – Ko si dlje časa v tem poslu, hitro ločiš kvaliteten krof od slabšega, že ko ga potehtaš in prelomiš – Do pravih dobaviteljev sestavin je težko priti Jasmina Škarja

Tudi letošnji pustni čas, ki je po navadi najbolj norčav čas pustnih šem, zabav in veselja ob pripravah na pomlad, bo ne glede na razmere tudi letos poskrbel, da bo pust masten okrog ust. Pustnega praznika si namreč brez slastnih krofov ne znamo predstavljati. V tem času leta se namreč speče in poje ogromno krofov.

Zato smo se tudi mi odpravili po napotke in ideje, kako pripraviti in okrasiti slastne krofe, k mladima podjetnikoma, ki sta lani junija odprla butično prodajalnico.

Krofi lokalnih pekarn so zelo dobri

Predrag in Dragana Nunić imata v centru mesta prodajalno krofov – Krofetarija, v kateri ponujata vsak dan sveže, estetsko dovršene krofe. Nekaj pristnega in posebnega v Sloveniji. Vesela sta, da je obiskovalcev in zanimanja veliko, da so lokalni kupci odzivni in imajo ogromno kupcev tudi od drugod. »Prihajajo z dolenjskega in ljubljanskega konca, Celja z okolico, iz koroške regije ... Zelo ponosni smo na vse obiskovalce, ki se vračajo. Krofe pa nosijo tudi s seboj v sosednje države,« pove Predrag Nunić tudi nam, ko smo se odpravili preveriti, kako poteka delo v času koronavirusa in hkrati okrog najbolj norčavega praznika. Kako loči dober krof od slabega? »Vsi so dobri. Ni slabega krofa, vendar ko si dlje časa v tem poslu, hitro ločiš kvaliteten krof od slabšega, že ko ga potehtaš in prelomiš. Takoj veš, ali bo dober. Kvaliteta je odvisna tudi od barve, velikosti, količine maščobe, ki ostane na roki. Seveda je še velika razlika med zmrznjeno in svežo industrijo,« pripoveduje in se zaveda, da so vsekakor najboljši krofi tisti okrog pusta. »Sladki in z marmelado.«

Za dober krof je potrebna dobra moka, ravno prav mora biti tudi vzhajan. Pomembno vlogo pri pripravi testa ima tudi rum, saj je eden od dejavnikov, ki prispeva k temu, da se krof ne napije preveč olja. Ne smemo pa pozabiti na temperaturo olja, ki igra pri peki krofov zelo pomembno vlogo. Krofi so mastni, če jih cvremo v premalo vročem olju, zato naj bo segreto na 175 stopinj, krof pa naj se v njem cvre štiri do pet minut na eni strani.

Pri pripravi in oblikovanju krofov gre za ročno delo in umetnost

Pravi pustni krofi gotovo ne smejo manjkati na praznični mizi, vendar je razlika v kvaliteti med njimi precejšnja. »Naše izkušnje so pokazale da so v naši okolici krofi različne kvalitete. Precej smo jih preizkusili v krogu tridesetih kilometrov in se odločili za sodelovanje z lokalno pekarno, s katero smo zelo zadovoljni. Gre namreč za ročno delo, za umetnost, zato krofi niso vsak dan enaki. Ne v obliki, teksturi ne v okusu. Tudi pri samem okraševanju je potrebne precej natančnosti in umetniške žilice. Smo pa v svojo ponudbo dodali še manjše krofe, saj je velik kar precejšen zalogaj, pa še precej strank si je želelo pomanjšane verzije naših krofov.« Zato, da zadostijo slad-

hvaležni smo vsakomur, ki nas obišče,« je iskren lastnik prodajalne krofov, ki jih tudi sam veliko preizkusi, saj tako testira polnila. »Še dobro, da jih rad jem. Čeprav sva samouka, sem vesel, da ima žena umetniško žilico.« Kaj pa načrti za prihodnost? »Upava, da se stanje čimprej normalizira, da pozabimo na težke čase, krizo in nadaljujemo, kjer smo ostali. Trenutno se mučiva s precej gostim polnilom, s katerim želiva napolniti krof. V svojo ponudbo smo uvrstili tudi krof z Ponosni smo, da smo prvi in edini ter da smo v tej panogi videli poslovno priložnost.

❱

Srečni smo, ker tudi krofi potujejo. Naši krofi potujejo po vsej Sloveniji, tudi v sosednje države, na morje ...

Svež krof je najboljši krof.

kosnednemu okusu strank, so še kako pomembne tudi sestavine, ki jih uporabljajo pri okraševanju krofov. »Do nekaterih sem prišel čisto po naključju, ko sem v neki slaščičarni iskal neke sestavine.

Pomembno je namreč, da se sestavina krofa dobro prime. Po malo manj kot letu dni obratovanja z ženo ugotavljava, da je do pravega dobavitelja težko priti. Še vedno iščeva določene sestavine. Tukaj v Sloveniji je veliko izbire, le dobre in primerne je težko poiskati.

Okus naših krofov namreč izboljšamo z raznoraznimi posipi (imamo jih okrog petindvajset vrst), s

devetdesetodstotnim jabolčnim polnilom, ki mu rečemo kar »krofov štrudelj«. Želiva tudi povečati ponudbo sadnih krofov.« Glede na to, da je zanimanje precejšnje, Predrag in Dragana Nunić računata, da bo sladka zgodba lokalnega krofa, ki je unikatna, sveža in tradicionalna tako vizualno kot po okusu, tudi v času letošnjega pusta prepričala. Vi pa si tudi privoščite kakšnega. Bodisi doma pečenega, svežega iz pekarne, trgovine ali njune prodajalne. 🔲 Pa dober tek!

suhimi in svežimi jagodami, malinami, karameliziranimi lešniki, pistacijo, kokosom, izbrano čokolado ... Vsaka stranka ima svoj okus. Otrokom je npr. pomembno samo, kako krof izgleda, ne kaj je v njem,« razlaga Nunić.

Kako potekajo priprave na praznični čas?

»Letošnji pustni teden žal ne bo mineval v duhu pustne razigranosti, ohranjanja tradicije in pustnih šeg. Mineval bo brez tradicionalnih povork in karnevalov, a kljub vsemu se bomo mastili in sladkali s krofi. Tudi sami se bomo letos prvič, odkar imamo odprto trgovino, srečali s pustom.

Ustvarjalen počitniški teden

Še recept za krofe: • • • • • • • • • • • • •

1 kg moke 7 rumenjakov 5 dag sladkorja 1 dcl mleka ali sladke smetane 10 dag masla kocka kvasa malo ruma limonina lupinica vaniljev sladkor sol marelična marmelada olje za cvrenje sladkor za posip

MZPM Velenje vabi v sodelovanju s KUD Dudovo drevo na spletne počitniške delavnice Gledališče za poredne mulčke

Pripravljeni smo, le da morajo stranke zaenkrat zaradi ukrepov krofe naročiti vnaprej.« Koliko ste jih prodali do sedaj? Predrag Nunić odgovarja: »Pripravili smo tudi že okrog petsto krofov dnevno, vsega skupaj pa med deset in trinajst tisoč. Predstavljajte si, vsakega posebej je potrebno ročno dekorirati in napolniti s polnilom. Ponosni in hkrati veseli in

Velenje, 15.–18. februarja – Zimski počitniški teden bo tudi letos obarvan z ustvarjalnostjo in učenjem novih veščin. Vrstile se bodo spletne delavnice ustvarjanja pustnih mask, ptičjih krmilnic in strnjenk s hrano za prosto živeče ptice, med poslanimi fotografijami izdelkov pa bodo najboljše nagradili.

Od ponedeljka do četrtka bo med 11. in 13. uro na spletni aplikaciji ZOOM potekala gledališka delavnica. V Gledališču za poredne mulčke na temo ‚Tudi moja soba je lahko gledališče‘ bo igralec, lutkar in moderator Boštjan Oder udeležencem predstavil tehnike govora, veščine javnega nastopanja in improvizacije. Vsak dan bodo ustvarjanje snemali, v petek, 19. februarja, pa bodo na spletnih kanalih MZPM Velenje objavili kratek filmček. Delavnica je brezplačna, primerna za otroke in mladostnike od 6. do 15. leta starosti. MZPM Velenje zbira prijave do ponedeljka, 15. februarja, do 9. ure po elektronski pošti mzpm.velenje@vilarozle.si, s pripisom naslova e-pošte, na ka🔲 tf tero bodo poslali povezavo za ZOOM srečanja.

Kdaj | Kje | Kaj skozi temelje individualne psihologije, kot jo KISKIMI, Ichiro: Kaj si je utemeljil Alfred Adler (1870–1937). drugi mislijo o tebi, ni tvoj GORDON Jon: Ostanite problem od – odrasli pozitivni 159.9 - Psihologija Vir: Založba Chiara

Knjiga nam razumljivo pokaže, v čem tičijo vzroki, da se vse prevečkrat ujamemo v začaran krog svojih negativnih pričakovanj, negotovosti in ovir, ki nam preprečujejo, da bi zares napredovali. Pokaže nam, kako vzeti usodo v svoje roke: pogoj za srečo je hrabrost, za ljubezen in skupnost potrebujemo individualnost, vir sprememb pa bo svež, neobremenjen pogled na življenje. »Na obrobju tisoč let starega mesta je živel filozof, ki je učil, da je svet preprost in da je sreča dosegljiva vsakomur. Nekega dne ga je obiskal mlad mož, nezadovoljen z življenjem. Mladeniču se je svet zdel kaotičen kup nasprotij in kakršno koli omenjanje sreče je bilo v njegovih očeh popolnoma absurdno.« Tako je zapisano v uvodu v dialog med filozofom in njegovim učencem, ki nas popelje

od – odrasli 159.9 – Psihologija Vir: Založba Primus Knjiga Ostanite pozitivni je bogata zbirka pozitivnih sporočil, spodbudnih citatov in navdihujočih misli, ki nas polnijo s pozitivno energijo, nas opogumljajo in navdihujejo

ter dajejo nov zagon. Knjiga je vir, h kateremu se lahko vsak dan obrnemo po pomoč pri izboljšanju svojega življenja in kariere.

Spodbuja nas k razvijanju pozitivnih čustev, ki nam pomagajo pri vsakodnevnem soočanju z izzivi, negativnostjo, strahom in stisko.

Delo vsebuje več kot 270 navdihujočih citatov, ki jih lahko prebiramo vsakokrat, ko potrebujemo vir upanja, spodbude in moči.

Misli lahko prebiramo od začetka knjige, lahko pa jo naključno odpremo na katerikoli strani in odkrijemo sporočilo, ki nas nagovarja k optimizmu, veselju do življenja in ukrepanju.

Ko razvijemo pozitivnost v nas samih, jo lahko širimo in delimo z drugimi ter pozitivno vplivamo na ljudi.

Ne gre za pozitivnost v smislu pogleda na naš svet skozi rožnata očala. Gre za resnične spodbude, ki dokazano povzročijo spremembo v našem pogledu na svet in v naših življenjih. Gre za iskreno prepričanje, pozitivno vztrajnost in zdrav optimizem.

Knjiga vsebuje misli, ki jih lahko uporabimo tako v zasebnem življenju, partnerskem odnosu in pri vzgoji otrok kot tudi v poklicnem življenju, pri uspešnem vodenju ljudi in sodelovanju v timih. 🔲

VELENJE Četrtek, 11. februarja 20.00 Spletni dogodek Mladinskega centra Velenje Neki paranormalnega s Triiiplom, koncert

Petek, 12. februarja 20.00 Spletni dogodek Mestne občine Velenje Koronavizija, predstava v zahvalo velenjskim kulturnim ustvarjalcem

Sobota, 13. februarja 11.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Pust Hrust ustvarja, pustna delavnica

Nedelja, 14. februarja 10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Nedeljsko druženje z otroki: Šoštanjski pust

Ponedeljek, 15. februarja

preteklih pustovanj

Torek, 16. februarja 12.00 Spletni dogodek Galerije Velenje Moja sanjska obleka, likovna ustvarjalnica za otroke in mlade 17.00-19.00 Spletni dogodek Festivala Velenje in drugih organizatorjev Pust, pust, krivih ust, družinsko pustno rajanje (2Party), med virtualnim pustovanjem pošljite svoje pustne fotografije na pust. velenje@gmail.com – najizvirnejše bodo nagrajene!

Sreda, 17. februarja 12.00 Spletni dogodek Galerije Velenje Moja sanjska obleka, likovna ustvarjalnica za otroke in mlade

Lunine mene

10.00 Spletni dogodek Galerije Velenje Domača pustna lasulja, počitniška delavnica X Spletni dogodek Festivala Velenje Pustni utrinki, razstava fotografij

vsak dan

11. februarja, ob 20.06,

prazna luna ali mlaj

Naš čas, 11. 2. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

11. februarja 2021

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Obvestilo

Prodajna mesta Telekoma Slovenije so skladno z odlokom Vlade RS od 16. 11. 2020 zaprta, delujejo pa kot prevzemne točke. Naši prodajni svetovalci so vam na voljo prek telefona ali e-pošte, sklenete ali podaljšate lahko naročniška razmerja ter kupite naprave in dodatno opremo.

Ne spreglejte: povsem prenovljena in posodobljena proodajalna v Velenjki!

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje | 051 344 244

Prodajalna MOBTEL

Interspar Šalek, Velenje | 041 703 699

Prodajalna MOBTEL

Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 22. februarja 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Tesla pognala vrednost bitcoina v nebo Kripto mrzlica je zajela cel svet, razlog pa je preprost: njihova donosnost. Cena nekaterih kripto valut je v zadnjem letu močno poskočila, glavni pa je seveda

bitcoin, ki je na trgu prisoten že vse od leta 2009. Kripto mrzlica je zajela tudi ameriškega proizvajalca električnih vozil Tesla, saj je nedavno v nakup bitcoina vložil

kar 1,24 milijard evrov. Nakup bitcoinov v podjetju Tesla je javnosti razkril dokument, ki ga je proizvajalec električnih avtomobilov predložil ameriški komisiji za vrednostne papirje. Podjetje Tesla je za nameček napovedalo tudi, da bo za nakup svojih avtomobilov pričelo sprejemati plačila v bitcoinih. To je posledično ceno najstarejše kripto valute pognalo v nebo, saj je presegla 39 tisoč evrov. Poznavalci so prepričani, da bo nakup bitcoinov v podjetju Tesla povzročil tako imenovan domino efekt. To v praksi pomeni, da se bodo za tovrstno potezo po vsej verjetnosti kmalu odločila še druga večja podjetja po vsem svetu. To pa bo posledično še dodatno prispevalo k rasti vrednosti digitalnih kripto valut.

Nagrajenci nagradne križanke »Eko Brlog«, objavljene v tedniku Naš čas, 25. januarja 2021 so: • Zinka Razbornik, Podkraj pri Velenju 16/E, 3320 Velenje • Bernarda Roškar, Šenbriška 31, 3320 Velenje • Pavla Čas, Kidričeva 17, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Praktična nagrada Eko Brlog.

Rešitev križanke: OKOLJU PRIJAZNO.

🔲

DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

ZOBOZDRAVSTVO V soboto, 13. 2. in nedeljo, 14. 2.

2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 891 50 06 v zobni ambulanti, Zdravstvena postaja Šmartno ob Paki.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00

in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.

VETERINA Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

ČETRTEK, 11. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 12. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 13. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 14. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 15. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 16. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 17. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 1. do 7. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

V tednu od 1. do 7. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, v Škalah, v Pesju in na mobilni postaji Šoštanj - Aškerčeva, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 1. do 7. februarja (v mikro-g/m3) Op.: Mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Naš čas, 11. 2. 2021 barve: CMYK, stran 19

OBVEŠČEVALEC

11. februarja 2021

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

VOZILA MERCEDES CDI 200, letnik 2000, karamboliran, prodam. Možno tudi po delih. Gsm: 031 650 481.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, starost 20 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 14. 2.

2021, od 8.00 do 8.30. Dostavimo

tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koroškem: 7,50 €/kom.

Gsm: 041 442 162 ali 02 87 61 202.

NESNICE, rjave, cepljene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava: Mislinja, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Kmetija Šraj.

Gsm 031 751 675.

RAZNO KOCKE sena, silažne bale in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

SENO in otavo v kockah ter orehe za oluščit, prodam.

Gsm: 031 799 476, tel. 03 587 15 56.

GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE: Porok ni bilo.

19

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

SMRTI:

Petek Neža, roj. 1927, Velenje, Pirešica 13A Majcen Majda Ana, roj. 1925, Velenje, Efenkova cesta 43 Mlinar Stanislava, roj. 1946, Topolšica , Topolšica 78A Leban Vladimir, roj. 1929, Velenje, Efenkova cesta 31 Štimac Terezija, roj. 1932, Velenje, Efenkova cesta 27

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

ZAHVALA V 96. letu je zaključila zemeljsko življenje draga mama, stara mama, prababica in tašča

Na voljo smo vam

24ur/dan

PEPCA GLINŠEK 12. 3. 1925 – 23. 1. 2021

V SPOMIN Čeprav tvoj glas se več ne sliši, pesem tvoja v nas živi.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Hvala g. župniku Janku Rezarju za pogrebni obred in sveto mašo, govorniku, skupini Oljka, negovalkam iz CSD Velenje in pogrebni službi. Posebna zahvala velja zdravniku g. Pavlu Grošlju.

MIRAN ŠUSTER

HVALA VAM!

17. 5. 1957 – 9. 2. 2000

Žalujoča sinova Slavko in Cveto z družinama ter snaha Suzana z družino Hvala vsem, ki niste pozabili.

ZAHVALA

JOŽEFA VRZELAK

ZAHVALA

1954 – 2021 Življenjsko pot je sklenila naša draga

TEREZIJA ŠTIMAC Srce je omagalo in tvoj dih je zastal.

Ostaja spomin, praznina, molk in tišina.

Tolažimo se s tem, da uživaš miren sen.

roj. Kotnik, iz Velenja 11. 10. 1932 – 3. 2. 2021 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v času njenega življenja imeli radi, spoštovali, občudovali, nasmejali, ji prisluhnili, pomagali …

Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, DI Mislinje, krajanom Tajne, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala Tadeji Pačnik Vižintin, dr. med., za nesebično pomoč v času zdravljenja.

Hvala pogrebni službi Usar, gospodu župniku Luki Mihevcu, govorniku Dragu Kolarju, pevcem skupine Kamerat in trobilnemu kvintetu rudarske godbe, ker ste oplemenitili mamino zadnjo pot.

Bila si ZLATA mama in babica. Hvala za vse, kar si nam dala. Zelo te bomo pogrešali. Žalujoči Lovro, Toni, Maja z družinami, mama Alojzija, sestra Marjana z družino, brat Alojz z družino in ostalo sorodstvo.

Vsi njeni najdražji

ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica

ZAHVALA

MATILDA ANDREJC MIHAEL VOGA 22. 5. 1946 – 25. 1. 2021 Kogar imaš rad, nikoli ne umre.

Le daleč, daleč je.

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka se iskreno zahvaljujemo g. župniku Andreju Mazeju in vsem sodelujočim pri pogrebni slovesnosti za tankočuten pogrebni obred ter sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in besede tolažbe ter pozornosti.

Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami! Žalujoča žena Tilka, hčeri Irena in Andreja z družinama

rojena Meh, iz Raven pri Šoštanju 1. 2. 1935 – 27. 1. 2021 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti na pokopališču, v molitvi ali v mislih.

Zahvaljujemo se govornici gospe Sandri Sovič za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za lep obred, ravenskim pevcem za zapete žalostinke, praporščakom, zaposlenim v Centru starejših Zimzelen Topolšica, zaposlenim v Bolnišnici Celje, Patronažni službi Velenje, negovalkam CSD Velenje ter Pogrebni službi Usar.

Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči mož Ivan, hči Simona, sin Janez in hči Zvonka z družinama

Naš čas, 11. 2. 2021, barve: CMYK, stran 20

Šoštanj praznuje 110. obletnico pridobitve mestnih pravic Dale so mu dodaten razvojni zagon, ki se je zaključil šele v 50. letih preteklega stoletja z razvojem Velenja Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Šoštanj letos zaznamuje zelo pomemben dogodek, 110. obletnico pridobitve mestnih pravic. »V Šoštanju smo na to izjemno ponosni, kar bomo pokazali z različnimi dogodki, ki jih bomo pripravili ob jubileju. Potrudili se bomo, da bomo jubileju dali vso pozornost, ki si jo tudi zasluži,« pravi župan Občine Šoštanj Darko Menih.

Za ta namen je imenoval organizacijski odbor, ki ga bo vodila Alenka Verbič. Člani in članice pa bodo Tina Videmšek in Tjaša Rehar (Občina Šoštanj), predstavnika Krajevne skupnosti Šoštanj Urška Kurnik in Boris Goličnik, direktor Zavoda za kulturo

Kajetan Čop, direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart, direktorica Zavoda za turizem Šaleška dolina Alenka Kikec in Špela Poles (Vila Mayer).

27. maja 1911 je cesar Franc Jožef I. izdal razglas, s katerim je povzdignil trg v mesto in mu s tem podelil vse pravice, ki mestu pripadajo, svečana razglasitev je bila 28. junija 1911. V Šoštanju se je takrat odvijalo veliko pomembnih gospodarskih dejavnosti, med njimi je bila v ospredju Vošnjakova usnjarna. Mestne pravice so Šoštanju dale še dodaten razvojni zagon, ki se je zaključil šele v 50. letih preteklega stoletja z razvojem Velenja, kamor so se iz Šoštanja prenesle mnoge državne institucije, kot so občina, sodišče

in policija.

V jubilejno leto so z dvema dogodkoma že stopili. V začetku januarja so izdali knjižico Stodesetkrat o Šoštanju v enem odstavku, avtorja Roka Polesa. Z dopolnjeno in popravljeno izdajo knjige izpred petih let v njej predstavljajo zbor 110 ključnih identifikacijskih elementov zahodnega dela Šaleške doline, ki so prostor sooblikovali v preteklosti, nekateri pa so tudi del sedanjosti, Na Trgu svobode, ki se po prizadevanju Občine Šoštanj za oživljanje mestnega središča vedno bolj uveljavlja kot razstaviščni prostor, pa je od konca prejšnjega meseca na ogled razstava plakatov z naslovom Šoštanj na starih razglednicah. Ljudje,

Na Trgu svobode je na ogled razstava plakatov z naslovom Šoštanj na starih razglednicah.

ki hodijo mimo, si jih z zanimanjem ogledujejo. 🔲

Zahtevajo šolo Predstavniki Mladinske aktivistične organizacije Velenje so na Titovem trgu protestno prebrali javni poziv k odprtju šol Tina Felicijan

Velenje, 9. februarja – Torkovega protesta z bojkotom pouka na daljavo, ki so ga izvedli dijaki, združeni v iniciativi Zahtevamo šolo, se dijaki Šolskega centra Velenje niso množično udeležili. Direktor Janko Pogorelčnik je sporočil, da v torek pri pouku niso sodelovali le dijaki nekaterih oddelkov predvsem velenjske gimnazije. »Strinjamo se, da se morajo dijaki čimprej vrniti v šolo, vendar v korektnem dialogu med vsemi udeleženci. Tovrstnih protestov ne podpiramo,« je dejal.

Stališče je podprla tudi dijaška skupnost ŠCV. »Dijaška organizacija Slovenije zaradi odklonilnega mnenja večine predstavnikov šol in njihovih spremljevalcev ni podprla torkovega bojkota šolanja na daljavo. Njihovemu mnenju pa se pridružuje tudi Združenje dijakov Šolskega centra Velenje. Svojo odločitev smo sprejeli na osnovi mnenja velike večine naših dijakov in predvsem slabe organizacije bojkota. V dijaških organizacijah si bomo še naprej prizadevali za spodbujanje vračanja v šole, najprej dijakov zaključnih letnikov, kasneje pa še vseh ostalih. In sicer tako, da ne bo škodoval nikomur. Predvsem pa na način, ki dijakom ne bo odrekal ur pouka, saj smo zaradi trenutnih razmer že tako ali tako prikrajšani za marsikaj,« je pojasnila predsednica Živa Dokl in poudarila, da si dijaki želijo čimprej v šolo, vendar po razmeram primerni poti.

Tudi v Mladinski aktivistični organizaciji (MAO) Velenje

poudarjajo pomen vsestranske komunikacije med mladimi in odločevalci. Prepričani so, da je v odločanje glede izobraževanja potrebno vključiti tudi mne-

❱

prednost pred izobraževanjem.

Od vlade zahtevamo, da postane vrnitev v šole prva prioriteta, takoj za življenji ljudi in zdravjem.

Zahtevamo takojšnjo možnost šo-

Predstavniki dijakov ŠCV zagovarjajo strpen dialog med vsemi udeleženimi, tako, da ne bo dodatno oviral pouka.

pol šolanja v živo. »Odgovornosti za to ne prelagamo na ravnatelje ter profesorje. V teh negotovih in težkih razmerah jim stojimo ob strani. Verjamemo, da so svoje delo opravili korektno, po svojih najboljših močeh ter v to vložili trud in predanost. Razumemo zmedo, v kateri se je v obdobju pandemije znašlo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,

Protestno branje se je zaključilo mirno in brez občinstva. Večina dijakov je ostala pri pouku.

nja dijakov in pedagoške stroke. »MAO tako v navezi z iniciativo Zahtevamo šolo javno izraža nestrinjanje s potekom pouka na daljavo. Menimo, da je mogoče najti bolj učinkovite rešitve.

Mladi imamo dovolj sistema, v katerem imajo gospodarstvo, interesi kapitala in politične igre

lanja v živo za tiste, ki si to želijo in potrebujejo,« je na torkovem protestnem branju javnega poziva k odprtju šol dejal koordinator MAO Velenje Bruno Šonc, dijak 2. letnika velenjske gimnazije, in opozoril, da da bodo imeli dijaki 2., 3. in 4. letnikov v enem šolskem letu zgolj dober mesec in

vendar si od pristojnega resorja želimo več dialoga z mladimi, zaposlenimi v šolstvu, ter starši.

Iskanje krivca v nastali situaciji ne vodi nikamor,« so člani MAO še zapisali v pismu in pozvali k zavedanju posledic, »ki jih bodo mladi nosili vse življenje.« 🔲

Kako ustaviti beg možganov?

Velenje – Lani julija so se v Mestni občini Velenje vključili v projekt TalentMagnet, ki se ukvarja s problematiko bega možganov. S sodelovanjem v projektu želijo v Velenju ustvariti čim boljše pogoje, da bi mladi tu ostajali, saj bi našli dovolj priložnosti in izzivov za delo in uspeh. V okviru projekta TalentMagnet, bo v sredo, 24. februarja, organiziran

celodnevni on-line dogodek »Lunch kick-off event for public«, ki bo preko platforme Airmeet potekal v angleškem jeziku.

Spletni dogodek bo razdeljen na dva dela.

Dopoldanski del bo trajal med 9. in 12. uro in bo namenjen občinam, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, srednjim šolam in fakultetam. V tem delu bo sodelovala tudi

predstavnica Saša inkubatorja, na temo kreativnega okolja za mlade podjetnike. Popoldanski del, bo potekal med 13. in 15.30 bo namenjen talentiranim mladim.

Vsak, ki želi, lahko sodeluje na obeh delih, vendar je potrebna predhodna registracija. 🔲

V vrtcih znova otroški smeh, veselje in živ-žav V enotah Vrtca Velenje je trenutno 1.150 otrok, kar je 80 odstotkov vseh otrok, vpisanih v velenjski vrtec – Za otroke so vrtci varni, kar se tiče pogojev, ki jih lahko zagotavljajo Jasmina Škarja

Velenjski vrtci od 26. januarja v polnem obsegu opravljajo svojo dejavnost z upoštevanjem preventivnih zaščitnih ukrepov proti širjenju okužbe s koronavirusom.

Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler pove, da je v enotah velenjskih vrtcev trenutno 1.150 otrok, kar je 80 odstotkov vseh otrok, vpisanih v velenjski vrtec.

Nekaj težav jim je pri organizaciji dela predstavljalo pomanjkanje strokovnega kadra, saj so nekateri zaposleni v bolniškem staležu oziroma uporabljajo možnost varstva otroka. Zato so si pomagali s študenti. »Najpomembnejše je, da delovni proces dobro poteka, da so otroci zadovoljni in na varnem,« pove Dolerjeva. Proces dela bo potekal po strokovnih smernicah in prostorih, prirejenih trenutnim razmeram. »Otroci ostajajo v svojih matičnih skupinah – v mlajših skupinah imamo do dvanajst otrok, pri starejših pa med sedemnajst in dvajset.

Odvisno od tega, koliko jih je v posamični oddelek prišlo. Težko delamo manjše skupine, saj lahko vsi starši, ki to želijo, pripeljejo otroka v vrtec,« pojasni ravnateljica Vrtca Velenje.

Najpomembneje je, da so se otroci vrnili v igralnice

Tudi v velenjskih vrtcih bodo upoštevali priporočila NIJZ za preprečevanje prenosa okužbe; trenutno nimajo okuženih strokovnih delavcev, le dva sta v karanteni zaradi stikov zunaj vrtca. »Trenutno smo vsi zdravi. Četudi

se ta čas po navadi spopadamo z gripo in virozami, nam je jasno, da nas maske kar dobro ščitijo pred ostalimi okužbami. Upam, da si bomo pridobili dodatno imunost, za čas, ko maske ne bodo več potrebne,« upa Nataša

Nataša Doler: »Za otroke je vrnitev v vrtce zelo pomembna, saj potrebujejo socialne stike v živo.«

Doler, ki se ji vendarle zdi najpomembneje, da so se otroci vrnili v vrtec, strokovni delavci pa v igralnice in na delo. »Za otroke so vrtci varni, kar se tiče pogojev, ki jih lahko zagotavljamo. Glede okužb pa najverjetneje ni varen nihče, ki ne uporablja maske. Kot veste, je otroci ne nosijo, v domačem okolju se družijo tudi z drugimi.

Strokovni delavci so z njimi v bližnjem stiku, čeprav uporabljajo maske. Vseeno pa se vsi skupaj zavedamo, da je bil skrajni čas, da so se vrtci odprli, kajti človek potrebuje učenje in druženje tudi v živo in ne le na daljavo.«

Čeprav so ravnatelji vrtcev 20. januarja s strani Ministrstva za izobraževanje znanost in šport prejeli okrožnico v kateri je pisalo, da bodo starši, ki otrok v času epidemije ne bodo pripeljali v vrtec, upravičeni do oprostitve plačila, so 4. februarja prejeli novo, v kateri piše da so z dnem odprtja vseh vrtcev od 9. februarja dalje, storitve vrtca za starše plačljive, četudi otrok ne bo v vrtcu.

🔲