05 2022

Naš čas, 3. 2. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (-1/8 °C), soboto (-2/6 °C) in nedeljo (-4/8 °C) bo delno oblačno.

Četrtek, 3. februarja 2022

številka 5 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

Nadgradimo, kar smo zgradili Janko Urbanc

Začel se je prešerni februar Kljub kriznim razmeram so velenjski kulturniki združili moči in prvo polovico februarja prepredli s pestrim kulturnim dogajanjem Tina Felicijan

Čeprav je letos Prešernov dan še težje praznovati kot lani, saj je javno življenje zaradi širjenja virusa še bolj tvegano, omejitve pa zato še večje, so lokalni organizatorji in ustvarjalci kulturno-umetniških prireditev še bolj napeli sile in skupaj zasnovali program, s katerim bodo v prvi polovici februarja počastili slovenski kulturni praznik. Nanizali so več kot 25 brezplačnih dogodkov z likovno,

literarno, gledališko, glasbeno, fotografsko in intermedijsko vsebino za vse generacije. Tako bo v Velenju kljub okoliščinam prešerno.

Prvič bodo razglasili kulturnika leta

Praznovanje Prešernovega dne se je začelo že minuli torek, ko je Festival Velenje gostil fotografa in dramskega igralca Jerneja Čamplja – avtorja fotografskega projekta Mi smo kultura. Razstava s

podnaslovom Poglej kulturi v oči bo še do 9. februarja na ogled na dveh lokacijah v Velenju – v avlah mestne hiše in kulturnega doma.

Knjižnica Velenje pa je na pogovor povabila pisateljico, publicistko in prevajalko Erico Johnson Debeljak – avtorico osebnoizpovedne knjige in obenem antropološke analize arhetipov ženske Devica, kraljica, vdova, prasica.

Danes ob 18. uri pa Mestna občina Velenje vabi v kulturni dom na osrednjo občinsko slovesnost

ob kulturnem prazniku. Program pripravlja Gledališče Velenje. Obeta se preplet recitacije in plesa, ki ga bodo izvedli Karl Čretnik in Irena Zalar ter lokalne plesalke pod mentorstvom Lucije in Polone Boruta. Del svečanosti bo namenjen Karlu Destovniku - Kajuhu, saj se je začelo v Kajuhovo leto – decembra bomo namreč praznovali stoletnico njegovega rojstva, zato se bodo celo leto vrstile aktivnosti v počastitev spomina nanj. Slavnostna govornica bo kustosinja in muzejska svetnica mag. Milena Koren Božiček – lanska prejemnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo. Župan Peter Dermol pa bo prvič podelil novo priznanje – naziv kulturni ustvarjalec leta. (nadaljevanje na 9 strani)

Čestitamo ob

slovenskem kulturnem prazniku

in vas v četrtek, 3. februarja 2022, ob 18. uri vabimo na

osrednjo občinsko slovesnost

v Dom kulture Velenje.

Slavnostna govornica bo kustosinja in muzejska svetnica mag. Milena Koren Božiček, prejemnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo.

Letošnji kulturni praznik sovpada z Evropskim letom mladih in s 25. obletnico ustanovitve javnega zavoda Mladinski center Velenje, ki je svojo pot začel za Rdečo dvorano in je še danes zbirališče mladih – prostor, kjer sobivajo različne subkulture ter nastajajo sveže ideje in pobude. Pobuda mladih za sistemsko podporo pri razvoju mladinskega kulturnega udejstvovanja in družbeni participaciji mladih je bila ena ključnih izhodišč za ustanovitev Mladinskega centra Velenje.

Skozi leta se je velenjska mladinska kultura razvijala in rastla, kdaj tudi stagnirala in celo nazadovala, vseskozi pa se je prilagajala in lokalnemu kulturnemu okolju ponujala svežino in inovativne pristope. Mladi so bili vedno glasni pobudniki ustvarjanja raznovrstnih kulturnih dobrin po svoji meri, s tem pa pomemben del lokalnega kulturno-umetniškega organiziranja, ustvarjanja in uprizarjanja. Podpora mladinskim pobudam (tudi najbolj norim idejam), ki jo je zagotovil Mladinski center Velenje, je pripeljala do številnih nepozabnih lastnih kulturnih produkcij, med drugim festivalov, kot so Festival mladih kultur Kunigunda, Dnevi mladih in kulture, Festival nasedlega kita, Vratolom, v organizaciji ali soorganizaciji s številnimi mladinskimi in kulturnimi društvi, ki so prav tako nastala zaradi dobrega podpornega okolja in možnosti izpolnjevanja lastnih ali skupnih interesov. Te zgodbe je ustvarjalo več generacij mladih, ki so prve izkušnje nabirali na polju mladinske kulture, nato pa pustili pečat na marsikaterem področju kulturnega ustvarjanja. Zaradi njihovih pobud in posluha lokalne skupnosti je v podporo kulturno-umetniškemu ustvarjanju nastala tudi razvejana mladinska infrastruktura, recimo Mladinski kulturni klub eMCe plac, Letni kino ob Škalskem jezeru, MMC Kunigunda, Hiša bendov, Stara in Nova Pekarna. Vse to je plod želja mladih, ki jim je nekdo prisluhnil.

Mladinski center Velenje si je skupaj z mladimi vedno upal iti tudi na polja neznanega, kar nenazadnje izkazuje trenutno sodelovanje v evropskem projektu konS – platforma za sodobno raziskovalno umetnost, ki se ukvarja predvsem s povezovanjem sodobnih umetnosti, kulture in tehnologije. Več o tem projektu in področju si lahko v sklopu festivala konS modul Velenje na različnih intermedijskih razstavah, performansih, predavanjih, delavnicah in okroglih mizah v tem mesecu ogledate na različnih lokacijah po Velenju.

Tudi lokalna skupnost se zaveda pomena mladinske kulture, zato je bil Mladinski center zelo aktiven pri pripravi novega Lokalnega programa kulture 2022–2028. Kljub strokovnosti in ambicioznosti pripravljavcev pa smo v strategiji večkrat uporabili besedo ohraniti kot nadgraditi. Kar žal pove marsikaj o trenutnem položaju in dojemanju kulture v družbi.

Zaradi tega ne smemo postati manj ambiciozni, kvečjemu še bolj. Ne samo družba v celoti, tudi mladina se spreminja v potrebah, ciljih, željah in zanimanjih, zato je treba toliko več pozornosti nameniti neposrednemu delu z njimi, se zavedati njihovega potenciala, jih vzpodbujati in jim omogočiti, da se izrazijo. Z njimi neprestano komunicirati in jih podpirati, da aktivno soustvarjajo okolje, v katerem delajo in živijo.

Mladinski center na področju mladinske kulture že skoraj tri desetletja dela točno to. Kljub pogostemu nerazumevanju mladih kultur jih v lokalni skupnosti pomaga soustvarjati in s tem skupaj z mladimi pomaga iskati odgovore na izzive, ki našo skupnost čakajo v prihodnosti. 🔲

Program pripravlja Gledališče Velenje.

Slovesnost ob prazniku kulture

Na slovesnosti bomo prvič razglasili kulturnega ustvarjalca leta Mestne občine Velenje in s tem poudarili pomembnost kulture.

Prijazno vabljeni!

Slovesnost bomo pripravili v skladu z ukrepi vlade v primeru sprememb zaradi ukrepov vas bomo obvestili.

Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje

Šoštanj – Zavod za kulturo Šoštanj bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 18. uri, v Kulturnem domu v Šoštanju pripravil slovesnost ob kulturnem prazniku. Slavnosti govornik bo direktor Zavoda za kulturo Kajetan Čop, program pa bosta popestrila film Jaz sem droben, droben list in Oktet TEŠ. Po programu bo še ogled razstave Šaleških likovnikov v Mestni galeriji Šoštanj. 🔲

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

3. februarja 2022

Mednarodna mobilnost mladih koristi vsem

LOKALNE novice

Vila Mayer ob kulturnem prazniku Šoštanj – Od 2. februarja dalje bo v Vili Mayer na ogled prenovljeni del domoznanske zbirke, kjer med drugim predstavljajo tudi zgodbo potopljene vasi Družmirje.

Posebnega odprtja zaradi trenutnih razmer ne bo, zato pa vabijo k brezplačnemu ogledu prenovljenega dela zbirke in tudi drugih zbirk v Vili Mayer ves februar, še posebej 8. februarja, ob kulturnem prazniku, ko bo vila odprta od 10. do 18. ure.

Z občinsko upravo po spletu Velenje – Vodstvo Mestne občine Velenje prosi občane, da v času zahtevnih zdravstvenih razmer z občinsko upravo komunicirajo predvsem po telefonski številki 03 896 16 00 (pred kratkim so zamenjali telefonskega operaterja, zato je pri klicanju treba vedno vnesti tudi klicno številko 03) ali elektronski pošti info@ velenje.si. Spodbujajo tudi k elektronski oddaji vlog, ki so objavljene na občinski spletni strani.

Vzorčno mesto privlači obiskovalce Velenje – V teh dneh bo Vzorčno mesto praznovalo četrto leto delovanja. V teh letih ga je obiskalo več kot 30 tisoč ljudi. Lani je bil zaradi epidemije in neizvajanja šolskih dejavnosti obisk manjši, vseeno pa so privabili več kot 60 oddelkov in 1.500 obiskovalcev na postavitev Sam svoj mojster in k izvedbi projekta Poklici prihodnosti, ki so ga skupaj z društvom NOVUS izvajali s slovenskimi osnovnimi šolami. Projekt, v katerem so učenci preko virtualne resničnosti spoznavali deficitarne poklice, bo kmalu zaključen in takoj bodo začeli z izgradnjo nove postavitve, ki bo učence iz celotne Slovenije popeljala v svet čarovnije in tehnologije.

Odprt razpis za kulturne programe Velenje – Mestna občina Velenje je že objavila javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo sofinancirala v letošnjem letu. Javni razpis bo odprt do 3. marca. Na voljo je skoraj 94 tisoč evrov. Mestna občina Velenje bo sofinancirala vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju besednih, uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih, filmskih, avdiovizualnih in drugih umetnosti ter novih medijev na področju založništva in knjižničarstva, kinematografije ter na drugih področjih kulture.

V Črni gradili snežne gradove Črna na Koroškem – Tu so v okrnjeni obliki pripravili prireditev 30. gradovi kralja Matjaža. H gradnji sneženih skulptur so tokrat povabili tiste, ki so se v treh desetletjih največkrat udeležili te prireditve, po kateri je kraj postal širše poznan.

Rekordno število nočitev Ljubno ob Savinji – V občini Ljubno ob Savinji so lani zabeležili rekordno število turističnih nočitev. Našteli so jih 23.303, leto prej pa 19.238. Po podatkih občine jih je lani obiskalo 8.648 turistov, kar je 18 odstotkov več kot leta 2020 in 10 odstotkov več kot v predkoronskem letu 2019. Turističnega razvoja sicer ne vidijo v množičnosti, ampak v načelu manj je več.

Kadi vsak četrti odrasli 31. januar je dan brez cigarete. Celjska enota IJZ spodbuja k opustitvi kajenja. Podatki kažejo, da se razširjenost kajenja v Sloveniji sicer zmanjšuje, a še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo kajenje opustiti sami, brez pomoči. Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenje, svetujejo, da se vključijo v številne brezplačne programe za opuščanje kajenja v Sloveniji. 🔲

mz

Znova razpis za koncesijo za pediatra Šmartno ob Paki – Prejšnji mesec je občina Šmartno ob Paki objavila javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe za pediatra v tamkajšnji zdravstveni postaji. Na razpis, ki je bil med drugim objavljen tudi v Biltenu medicinske zbornice, do zaključka razpisnega roka na občinsko upravo ni prispela nobena prijava. Na občinski upravi so povedali, da bodo razpis ponovili, saj želijo rešiti težave mladih staršev in njihovih otrok ter poiskati pediatra, ki bi želel svoj poklic opravljati v prenovljenih prostorih šmarške zdravstvene postaje. Razpis bodo ponavljali 🔲 tp do zasedbe prostega mesta.

Kakšne priložnosti imajo mladi za nabiranje izkušenj v tujini in kako se mednarodna mobilnost obrestuje, smo preverili v Mladinskem centru Velenje – edini lokalni gostiteljski in pošiljajoči organizaciji za mednarodno prostovoljstvo Tina Felicijan

Programi za spodbujanje mednarodne mobilnosti mladim omogočajo izobraževanje, usposabljanje, delo v tujini, vsem pa je skupno, da pridobivajo različne življenjske izkušnje, krepijo samostojnost, pletejo socialno mrežo, gradijo prijateljstva, ljubezni, spoznavajo različne kulture in obraze Evrope, tako pa razbijajo stereotipe. »Med gostovanjem v tujini se marsikdo najde – spozna sebe, odkrije svoje poslanstvo. Po naših izkušnjah je veliko mladih prostovoljcev iz tujine tu spoznalo, kaj bi radi počeli v življenju. Pri nas se namreč ne izobražujejo, ampak delajo. Skozi različna dela pa mnogi najdejo nove priložnosti za osebnostni in karierni razvoj,« dodano vrednost mednarodne mobilnosti za posameznika utemelji Špela Verdev, sodelavka Mladinskega centra Velenje na področju mednarodnih projektov, ki jih izvajajo že od leta 2008.

Ko se posamezniki vrnejo v domače okolje, so obogateni z izkušnjami, novimi pogledi, neformalnimi znanji, imajo boljša izhodišča za vstop na trg delovne sile, se vključujejo v družbeno življenje, so bolj aktivni člani skupnosti, v katerih živijo in delujejo, so bolj strpni, prilagodljivi, iznajdljivi. »Mednarodna mobilnost tudi spodbuja aktivno državljanstvo in širi evropske vrednote,« doda, kaj z mednarodno mobilnostjo mladih pridobi širša skupnost.

Prostovoljce sprejemajo …

V sklopu programa Evropska solidarnostna enota MCV na delo sprejema prostovoljce iz tujine, domačine pa pošilja na prostovoljno delo v druge organizacije po Evropi. Od leta 2008 so gostili 29 prostovoljcev iz tujine – med drugim iz Španije, Gruzije, Albanije, Turčije, Portugalske, Italije, Srbije. Trenutno gostijo dva Turka, ki bosta v Velenju do konca avgusta. »Poleg tega da vsi zaposleni aktivno uporabljamo angleški jezik, ki je osnova sporazumevanja s prostovoljci, je velika dodana vrednost tujih prostovoljcev ta, da nekatere naše dolgoletne programe vidijo iz čisto drugačnega zornega kota. Prinesejo neki svež veter. Prek njih smo spoznali veliko različnih

kultur, načinov bivanja, družbenega delovanja. Spletli smo tudi prijateljstva. Z večino prostovoljcev smo še vedno v stiku. Nekateri se k nam vračajo na obisk.« Kaj ti mladi tujci počnejo v Velenju? »Iščemo predvsem mlade ljudi, ki jih zanima delo z otoki.

Pri nas namreč delajo predvsem v popoldanskem programu Središče mladih in otrok. Vključujejo se tudi v dopoldanski program Moj klub za osebe s težavami v dušev-

❱

Zaradi epidemije so naslednjo mednarodno izmenjavo preložili že dvakrat. Upajo, da jo bodo poleti vendarle lahko izvedli.

nem zdravju. Zelo so angažirani v Multimedijskem centru Kunigunda. Sodelujejo pri pripravi in izvajanju programa kluba eMCe plac.

Pred epidemijo smo jih vključevali tudi v programe drugih javnih zavodov in raznih organizacij v lokalnem okolju,« odgovarja Špela Verdev. »Iščemo samoiniciativne ljudi, entuziaste, aktivne ljudi, ki jim ustreza delo z otroki, so odprti, svobodomiselni.« Večinoma imajo pri izbiri prostovoljcev srečno roko.

… in jih pošiljajo v tujino

Na prostovoljno delo v tujino za več mesecev ali za celo leto prek programa Evropska solidarnostna enota lahko odpotujejo od 18 do največ 30 let stari posamezniki. Pri celotnem postopku jim pomaga Špela Verdev:

Programi za mednarodno mobilnost mladih so v zadnjih letih posebno naklonjeni mladim z manj priložnostmi. »Evropa nagovarja predvsem mlade, ki si mogoče ne morejo privoščiti potovanj, usposabljanja z delom in drugih aktivnosti v tujini. Letos je evropsko leto mladih, zato so ti programi finančno precej okrepljeni, saj si evropska skupnost želi ‚pravega cunamija mladih po Evropi‘, pravijo. To prinaša priložnosti vsem, ki si želijo intenzivne izkušnje v tujini,« Špela Verdev vabi vse, stare od 18 do 30 let, ne glede na status, naj se v velenjskem mladinskem centru pozanimajo o prostovoljnem delu v tujini in drugih možnostih za mednarodno mobilnost.

»Predstavimo jim spletni portal, na katerem so predstavljeni programi vseh organizacij, ki sprejemajo prostovoljce. Ti so zelo raznoliki in nudijo delo na področju kulture in umetnosti, športa, okoljevarstva, medgeneracijskega sodelovanja, turizma, sodobnih tehnologij – praktično vseh panog. Prostovoljec si izbere program in organizaciji, ki ga izvaja, pošlje motivacijsko pismo. Če ga izberejo, mi uredimo vso doku-

Mednarodne izmenjave

Poleg tega mladinski center v sklopu programa Erasmus+ organizira tudi večje mednarodne izmenjave. Pred epidemijo, ki je multilateralne izmenjave zaradi različnih razmer v državah in zapletov pri pridobivanju dokumentacije za potovanja onemogočila, so izvedli vsaj eno na leto. Običajno se povežejo z organizacijami iz osmih držav, ki na izmenjavo v Velenje za deset dni pripeljejo

»Glede na dosedanje izkušnje opažamo, da k nam prihajajo predvsem mladi, ki si želijo malo odpočiti od svojega vsakdanjega življenja – da popolnoma zamenjajo okolje, se sami podajo v neznano, pustijo za sabo neke okoliščine, pred katerimi bežijo, in se tu soočajo sami s sabo. To je včasih zahteven proces tudi za naš kolektiv, saj vsi na nek način delamo z njimi. Nekaj dosedanjih prostovoljcev je prišlo po neko noro izkušnjo in ta čas, ko so pri nas, dobro izkoristijo – se povezujejo z drugimi prostovoljci iz tujine v Sloveniji, potujejo. Eno leto ni dolgo obdobje, ampak za nekoga, ki je sam v tako malem kraju kot Velenje, je to lahko velik preizkus. Ta program je velik zalogaj tako za nas, ki delamo s prostovoljci iz tujine, kot zanje. Za enkrat pa smo v veliki večini uspešno premagali vse izzive, ki so se nam pojavljali med njihovim bivanjem pri nas ali že pred prihodom. Da smo bili uspešni, vemo takrat, ko se oboji težko poslovimo. In največkrat se res.« mentacijo. S prostovoljcem in tudi z organizacijo, ki ga sprejme, ostanemo v stiku ves čas njegovega gostovanja v tujini. Če želijo predčasno prenehati delo, lahko pridejo domov brez kakršnih koli posledic.« Program namreč krije vse potne stroške, zavarovanje, bivanje, prehrano, prostovoljci pa dobivajo tudi žepnino.

Glede na vse to mladi iz lokalnega okolja slabo izkoriščajo te priložnosti, ki jih nudijo evropska sredstva, namenjena bivanju in delu mladih v tujini, pravi sogovornica. »Doslej smo v tujino poslali le dva – prostovoljko na Madžarsko in prostovoljca v Italijo. Ocenjujem, da zato, ker so potovanja (pred epidemijo, seveda) postala zelo dostopna. Zaradi ugodnih cen letalskih vozovnic in bivanja so mladi lahko veliko doživeli, ne da bi se zavezali neki lokaciji za nekaj mesecev ali celo leto. Zdaj pa takšni odločitvi zagotovo ni v prid epidemija z vsemi omejitvami in negotovostmi.«

vsaka pet mladih. Med izmenjavo obravnavajo izbrano temo, običajno povezano z evropskimi vrednotami, izmenjujejo dobre prakse, spoznavajo kulture, gradijo pozitiven odnos do evropske skupnosti. »Izvedli smo že izmenjavo izdelovanja glasbenih instrumentov, predstavili smo naš model udarniškega dela, obravnavali smo iz nasilja v odnosih izhajajoče travme, ustvarili več gledaliških in plesnih predstav,« našteva.

Mladinski center se tudi udeležuje izmenjav. Takrat mentorji izberejo pet mladih iz lokalnega okolja in jih za deset dni odpeljejo v tujino. Sodelavci mladinskega centra pa so aktivni v programu Evropa za državljane. V okviru projekta In Neet, ki se ukvarja z mladimi brez statusa, se mladinski delavci, predstavniki lokalnih skupnosti in drugih organizacij srečujejo in si izmenjuje dobre prakse ter razvijajo ideje, kako obravnavati mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Uredništvo: Maja Oderlap (direktorica in urednica Radia Velenje), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Mira Zakošek, (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 3. 2. 2022 barve: CMYK, stran 3

3

SEJA

3. februarja 2022

Bo Velenje postalo zdravstveni center prihodnosti?

Tako kot povsod v Sloveniji, se tudi v Velenju soočajo s problemom pomanjkanja zdravnikov in ostalega kadra - Marsikaj bi, kot zatrjujejo, lahko razrešili s podelitvijo koncesij, ki so del javnega zdravstva – Za dobro delo so bistveni dobri pogoji dela in kadri Jasmina Škarja, Mira Zakošek

Velenje, 1. februarja – Svet Mestne občine Velenje se je na torkovi seji seznanil s stanjem in izzivi primarnega zdravstva v občini.

Primarna raven pomeni osnovno zdravstveno dejavnost, kamor sodijo tudi koncesije, ki so del javnega zdravstva in lekarniška dejavnost. Svet je potrdil sklep, s katerim opredeljuje svoja stališča do aktivnosti, ki vplivajo na razvoj primarnega zdravstva v občini. Svetnice in svetniki podpirajo razvoj primarnega zdravstva na eni lokaciji znotraj Zdravstvenega doma Velenje, saj s tem občanom omogočajo dostop do primarnega zdravstva na enem mestu, ne glede na obliko izvajanja storitev – preko javnega zavoda ali koncesionarjev. V primeru širjenja dejavnosti na druge lokacije pa mora podati soglasje svet občine. Zavedajo se, da je treba dostopnost do zdravstvenih storitev izboljšati, za kar si bodo skupaj z Zdravstvenim domom Velenje prizadevali tudi v prihodnje.

So koncesije res kadrovska prihodnost zdravnikov?

V uvodu so se svetniki in svetnice seznanili s pogledom na primarno zdravstvo v Velenju danes in jutri. Situacijo, ki je na državnem nivoju kritična, je predstavil direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Šteharnik, ki je povedal, da so za dobro delo bistveni dobri pogoji dela in kadri.

Dodal je, da se tudi v Velenju soočajo s problemom pomanjkanja zdravnikov in ostalega kadra. »Situacija v Velenju se slabša, želimo biti boljši. Zato je naša vizija, dostop do čim več storitev v Velenju ter to, da imajo zdravstveni

delavci na razpolago optimalne pogoje za delo. Velik problem s pomanjkanjem kadra imamo tudi velenjskem zdravstvenem domu (primanjkuje zdravnikov, logopedov, delovnih terapevtov, kliničnih psihologov, fizioterapevtov, nevrofiziatrov ...).

Težka situacija na področju zdravstva je tudi zaradi epidemije, pripeljala do tega, da si želijo nekateri velenjski zdravniki

in ostali delati kot koncesionarji. »Če koncesije v Velenju ne bodo dobili, bodo odšli drugam,« je opozoril Šteharnik in se hkrati spraševal, zakaj se ljudje bojimo koncesije, saj gre za javno zdravstvo, le drugo obliko organizacije. Zdravstveni sistem pa je potreben korenite spremembe. »Koncesije so aktualne in so kadrovska prihodnost zdravnikov.

Zato iščemo enotnost in zaupanje. Ne uvajamo nič novega. V tem trenutku opažamo, da je več interesa med zdravniki, ki bi radi imeli koncesije. Mogoče bomo imeli posledično nekaj problemov v javnem zavodu, kako pokrivati

splošne službe,« je še dodal, po drugi strani pa postregel s podatkom, da bodo tri zdravnice (če ne bodo dobile koncesije) odšle v druga okolja, kjer jih bodo z navdušenjem sprejeli. Če jo bodo dobile tukaj, bodo ostale na tej lokaciji. In ker se napoveduje še zaposlitev dveh zdravnikov, bi bili kadrovski problemi velenjskega Zdravstvenega doma, vsaj kar se zdravnikov tiče, rešen.

Kje so prednosti koncesije?

»Prednosti so na vseh področjih enake. Pomembno je, da občina razume priložnosti, ki so tudi v dobro za razvoj mesta, in pomaga, kot pomaga gospodarstvu. Da ponudi določeno infrastrukturo in kar lahko posameznikom, ki v tem okolju vidijo tržne priložnosti,« odgovarja direktor zdravstvenega doma, ki je prepričan, da v tem trenutku potrebujejo koncesionarje, se jih nikakor ne bojijo, saj strošek zasebništva ni drag. »Strošek obiska pri dermatologu ni takšen, da si ga ljudje ne bi mogli privoščiti, ko so

Rekli so

Svetnika Mateja Jenka (Dobra Država) je zanimalo, ali direktor Šteharnik zagovarja privatizacijo zdravstva ali pa je njegova naloga narediti ZD Velenje čim močnejši. «Govorimo o tem, ali uvesti dodatne koncesije ali koncesije iz ZD Velenje usmeriti kam drugam. Sem za koncesije, ampak se je potem treba vprašati, kaj se bo zgodilo z zaposlenimi v ZD Velenje,» je opozoril. Če se bodo skoraj vse dejavnosti izključile iz ZD Velenje, se ta lahko tudi zapre, je dodal Jenko. Šteharnik mu je odgovoril, da so strateški izzivi prihodnosti stabilizacija primarnega zdravstva, v dvomih za svoje zdravje. Vse storitve resnega zdravljenja pa so še vedno v javnem zdravstvu.

Lahko pa nastane problem, če ne bomo razumeli sprememb, ki

so potrebne, kajti lahko se zgodi da bo naenkrat preveč zasebnega in bo zmanjkalo kadra za javno zdravstvo. Takrat se lahko pojavi problem »amerikanizacije zdravstva,« še sklene Šteharnik.

Koncesija je zdravstvena dejavnost v okviru mreže javnih zdravstvenih služb

Strokovna direktorica Zdravstvenega doma Velenje dr. Katarina Rednak Paradiž je dodala, da je v Zakonu o zdravstveni dejavnosti jasno zapisano, da je koncesija zdravstvena dejavnost v okviru mreže javnih zdravstvenih

nova oblika sekundarnih programov v okolju, izločitev servisov, ki niso zdravstvena dejavnost, ter regionalna združevanja na področju digitalizacije in administracije.

«Bodimo pogumni, spremembe so res nujne.

Neučinkovitost je posledica nezadostnega števila zdravnikov. Treba je urediti tudi dentalni center v Velenju in k temu projektu pritegniti zasebnika,» je še dodal.

Sicer pa je večina svetnikov v razpravi podprla aktivnosti na področju zdravstva in izrekla tudi poklon, da so v času krize kljub vsem težavam, svoje delo dobro opravljali.

služb. »Zagotavljanje zdravstvenih storitev je za pacienta popolnoma enako kot v zdravstvenem domu pri zdravniku. Popolna zdravniška obravnava je popolnoma enaka tako v koncesionarski, kot organizirani ambulanti v okviru zdravstvenega doma, saj smo zdravniki zavezani k strokovnim obravnavam po smernicah in Hipokratovi prisegi. Tudi plačilo je enako za pacienta, s strani zavarovalniškega sistema, kot ga imamo v Sloveniji,« pojasni dr. Rednak Paradiževa, ki vidi pozitivno plat v tem, da gre za v primeru koncesije za manjšo ambulanto in eno enoto, za katero je odgovoren tim - zdravstveni delavci, ki tam delujejo (zdravnik in medicinska sestra), zato je lahko sama organizacija dela bolj optimalna. »Omogoča boljši dostop, dosegljivost in posledično boljše zadovoljstvo in zaupanje pacientov,« je prepričana.

Znotraj sistema moramo poiskati najboljše rešitve

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol pa je poudaril, da je odgovorno, da znotraj sistema, ki ga imamo, poiščemo najboljše rešitve. Po veljavni zakonodaji mrežo na primarni ravni oblikuje občina, koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti kot javne službe pa podeljujejo pristojni občinski oziroma mestni upravni organi ter ministrstvo za zdravje. »Lokalna skupnost nima možnosti, da spreminja sistem.

Odgovorno pa se mi zdi, da skušamo poiskati najboljše rešitve. Na

obstoječi lokaciji želimo ohranjati primarno zdravstvo, če prostora ne bo, bomo iskali druge možnosti,« pojasni župan, ki se zaveda, da je dostop do zdravnikov rak rana trenutnega sistema, saj jih primanjkuje na vseh nivojih.

Svetniki podprli razvoj primarnega zdravstva

Svetniki so sprejeli sklep, da podpirajo razvoj primarnega zdravstva na eni lokaciji znotraj ZD Velenje, saj se s tem občanom omogoča dostop do primarnega zdravstva na enem mestu, ne glede na obliko izvajanja storitev - preko javnega zavoda ali koncesionarjev. V primeru širjenja dejavnosti na druge lokacije pa mora ZD Velenje o tem obvestiti velenjski mestni svet in pridobiti njegovo soglasje, so dodali.

Satelitski urgentni center

Svetniki so pozdravili tudi aktivnosti velenjske občinske uprave in ZD Velenje za črpanje sredstev, ki jih omogoča zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v zdravstvo v letih od 2021 do 2031. V občini bi sredstva v sklopu investicij v primarno zdravstvo namenili za vzpostavitev satelitskega urgentnega centra, lahko tudi na dislocirani lokaciji, ter nadgradnjo in rekonstrukcijo stavbe ZD Velenje. Prav tako so svetniki podprli prizadevanja ZD Velenje, da se na območju občine vzpostavi pilotni projekt dentalne klinike. 🔲

Skoraj 100 tisočakov za zagon in naložbe

Na tržnici je red natančno določen

Za 440 milijonov naložb in 30 novih delovnih mest

Od novega leta dalje upravlja velenjsko tržnico Komunalno podjetje Velenje

Mira Zakošek

Mestna občina Velenje je lani preko razpisa 19. podjetjem dodelila sredstva za naložbe v gospodarstvo, zagon podjetij v inkubatorju, promocijske aktivnosti in razširjanje znanja in dejavnosti v skupni višini 93.433,88 evra, imeli pa so rezerviranih 100 tisoč evrov. Sredstva so spodbudila naložbe v skupni višini več kot 440 tisoč evrov in soustvarila 30 novih delovnih mest.

Od tega je bilo za naložbe za gospodarstvo 14. podjetjem dodeljenih dobrih 59 tisoč evrov.

S tem so spodbudili za več kot

❱

Tudi letos so zagotovili 100 tisoč evrov, razpis pa bodo objavili še v tem mesecu.

390 tisoč evrov novih investicij na tukajšnji lokaciji. Podjetja so zagotovila, da bodo najkasneje v dveh letih ustvarila 30 novih delovnih mest.

Za zagon podjetja v inkubatorju je bilo trem podjetjem dodeljenih nekaj več kot 29 tisoč evrov. Promocijske aktivnosti v višini 2000

evrov je izkoristilo eno podjetje, eno pa za razširjanje znanja in dejavnosti v višini 3 tisoč evrov.

Sredstva je občina razdelila z javnim razpisom, ki so ga objavili marca lani. Tudi letos so za te namene rezervirali sredstva v enaki višini, predvidoma pa bodo razpis objavili konec tega meseca.

Na javni razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki, zadruge, mikro in mala enotna podjetja, ki so organizirana kot gospodarske družbe s sedežem oziroma lokacijo poslovne enote na območju Mestne občine Velenje oziroma tukaj udejanjajo svoj projekt. 🔲

Mira Zakošek

Glede na to, da so svetniki Mestne občine Velenje z novim letom zaupali upravljanje tržnice Komunalnemu podjetju Velenje, je bilo treba temu prilagoditi tudi pravila delovanja in cenik, ki pa se ni spremenil. Svetnikom sta ta dokument predstavila vodja Urada za okolje in prostor mag.

Branka Gradišnik, v imenu Komunalnega podjetja Velenje pa Primož Rošer.

Pravila se prilagajajo zakonu o trgovini, ki določa, da lokalna skupnost v svojem aktu določi

prostor, kjer se blago lahko prodaja zunaj prodajaln, prav tako pa določa minimalne pogoje za tovrstno prodajo.

V pogodbi je med drugim določeno, da upravljavec pripravi in po potrebi posodobi tržni red in cenik, skladno z veljavno zakonodajo, ki jo potrdi naročnik.

Tržni red, ki je veljal doslej, je bil nazadnje posodobljen in potrjen leta 2014, prav tako tudi cenik.

Nov tržni red, ki se potrjuje s tem sklepom, in cenik ne prinašata bistvenih sprememb, tako za ponudnike, kot tudi potrošnike.

Seveda pa so opredeljene naloge

upravljavca, ki mora zagotavljati nemoteno delovanja javne tržnice, možnost prodaje lokalnih pridelkov in izdelkov kmetijskih pridelovalcev. Skrbeti mora za urejenost ter čistočo javnih površin, na katerih se izvaja tržnična dejavnost ter tako prispevati tudi k izboljšanju turistične ponudbe mesta. Tržnice so namreč mnogim ena najbolj atraktivnih turističnih točk in med bolje urejene vsekakor sodi tudi velenjska. 🔲

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

3. februarja 2022

V novo leto z višjo urno postavko za študente!

GOSPODARSKE novice Teš 6 znova v omrežju

Vodja velenjske poslovalnice Študentskega servisa Maribor Bojana Pocajt ter študenti Amaris Djordjević, Ana Milošević in Luka Lazarević o študentskem delu Lara Oprešnik

Študentsko delo v Sloveniji lahko opravljajo osebe s statusom dijaka, ki so že dopolnile 15 let, osebe s statusom študenta pa tudi udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let. Veliko študentom študentsko delo predstavlja dodaten zaslužek, s katerim si plačajo življenjske stroške, kar visok procent študentov pa je takih, ki si s tem zaslužkom študij sploh lahko privoščijo. Ob vstopu v novo leto nas je vodja velenjske poslovalnice Študentskega servisa Maribor Bojana Pocajt seznanila z nekaj novostmi, študenti Amaris Djordjević, Luka Lazarević in Ana Milošević pa so spregovorili o izkušnjah s študentskim delom.

mladoletna, ji pripada čas za malico po 4 urah dela, ko gre za polnoletno osebo, pa mu pripada v obsegu 8-urnega delavnika. Je pa res, da je kar nekaj podjetij, ki imajo tople obroke za svoje delavce in nudijo obroke tudi študen-

za poškodbe pri delu, vendar se kljub visokim stroškom vseeno odločajo za študente.« V primeru, ko gre za neko intervalno oziroma začasno delo, je namreč študent kot delovna sila zelo dobra rešitev. V obdobju dela se

ne glede na to, kje sem delala.

Pri tem mislim predvsem na razumevanje delodajalcev – bili so zelo fleksibilni, razumeli so, da imamo tudi študijske obveznosti.

Na splošno se mi zdi študentsko delo zelo koristno, ker pridobiš ogromno izkušenj. Morda jih tisti trenutek ne prepoznaš, ko pa si nekje zaposlen, ti pa lahko zelo koristijo. Zdi se mi dobro, da se je urna postavka zvišala, ker se mi zdi, da včasih študenti opravljamo enako delo kot zaposleni, včasih celo še več. Imela sem iz-

Nova urna postavka

»Vsako leto enkrat se na podlagi Odredbe o uskladitvi najnižje bruto urne postavke poviša tudi Vodja velenjske poslovalnice Študentskega servisa Maribor Bojana urna postavka študentom. Lani Pocajt se je to zgodilo v februarju, letos pa sprememštudent in delodajalec dobro spoba velja od 15. znata, iz česar se pogosto razvije Bojana Pocajt: »Potrebe po januarja naprej. tudi redna zaposlitev.

To pomeni, da študentskem delu so trenutno so bila vsa dela, Evidenca študentskega skoraj večje kot je zanimanje ki so bila opradela študentov. Kje tiči vzrok, težko vljena do vključObstaja spletna stran Evidenca rečem.« no 14. januarja, študentskega dela, ki je ustvarjeplačana po stana pod okriljem Študentske orri urni postavki, ganizacije. Vsi študentski servisi se pravi 5,89 bruto, vsa dela tom. Kar se tiče potnih stroškov, v Sloveniji pošiljajo podatke o pood 15. naprej pa so po zakonu se ti ne obračunavajo, lahko pa sameznikovem opravljenem delu ovrednotena z najnižjo (novo) študenti te uveljavljajo pri doho- študentski organizaciji, oni pa pourno postavko 6,17 bruto. Raz- dnini,« razlaga Pocajtova. tem vodijo evidenco študentskega lika med bruto in neto je prispedela. Gre za vsa dela, ki jih je štuvek za pokojninsko in invalidsko Zanimanje in potrebe dent opravljal od leta 2019 naprej. zavarovanje v višini 15,5 %. To po študentih ne Ta evidenca naj bi se ohranila do pomeni, da študent prejme 5,21 upadajo 15 let. Gre za koristne informacije, evra neto,« pripoveduje vodja »Nimam občutka, da se delo- ki jih lahko študenti kot reference velenjske poslovalnice Bojana dajalci ne bi zanimali za izvaja- priložijo ob zaposlitvi.

Pocajt. Spodnja meja urne po- nje študentskih del. Opažam, da stavke je sicer določena, zgornje imamo zelo pestro ponudbo del pa ni. To pomeni, da je njena vi- že kar nekaj časa. Res je, da je k šina odločitev delodajalca. temu pripomogla tudi situacija, v kateri živimo – marsikatero Študentom ne pripada podjetje ima zaradi korone pomalica, pripada pa jim večan obseg dela, hkrati pa je čas za malico ogromno bolniških na račun ko»Šudentom po zakonu ne rone. Res je, da delodajalec plača pripada malica, pripada pa prispevke za pokojninsko zavarojim čas za malico. Če je oseba vanje, zdravstveno zavarovanje,

❱

MARIBOR LJUBLJANA KOPER MURSKA SOBOTA CELJE

02 250 19 99

info@almamater.si

www.almamater.si

Amaris Djordjević

kušnjo, ko so mi sami zaposleni rekli, da bi morali biti študenti bolje plačani, glede na to, koliko delamo. Vsaka mala sprememba se nekje pozna in da še večjo motivacijo za delo.« Študentka Ana Milošević: »V Velenje sem prišla pri 17. letih, ker sem dobila štipendijo in možnost, da 3. in 4. letnik srednje šole nadaljujem v Sloveniji. Prvi dve leti sicer zaradi tečajev in izobraževanj nisem opravljala študentskega dela. Ko sem zaključila srednjo šolo, sem vpisala višjo strokovno šolo za mehatroniko v Velenju, in takrat sem začela tudi delati. Najprej sem delala v proizvodnji v Gorenju (vse mo-

Šoštanj, 1. februarja – Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ki so ga v petek zaustavili zaradi kontrole delovanja elektrofiltra, je bil v torek zjutraj znova sinhroniziran z elektroenergetskim omrežjem, so povedali v Tešu. V času zaustavitve je nemoteno proizvodnjo električne energije in toplote za Šaleško dolino zagotavljal blok 5. Teš 6 je bil nazadnje zaustavljen decembra lani zaradi izvedbe rednih vzdrževalnih del.

Lani je Teš proizvedel 3166 gigavatnih ur električne energije, od tega samo blok 6 2507 gigavtnih ur energije. Proizvedeno je bilo tudi 343 gigavatnih ur toplotne energije.

TEŠ ves čas epidemije zanesljiv Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je v dveh letih, odkar traja epidemija covida-19, obratovala nemoteno in od marca 2020 do januarja 2022 proizvedla več kot 6.000 GWh električne energije, kar predstavlja 30-odstotni delež vse slovenske proizvodnje. Njena energetska razpoložljivost je bila kar 97,43-odstotna, kar je primerljivo z ostalimi evropskimi termoelektrarnami.

V času epidemije je TEŠ dosegel tudi rekordno dnevno proizvodnjo električne energije, in sicer 27. novembra 2020, ko je ta znašala kar 19,1 GWh, poleg tega pa je šoštanjska termoelektrarna prispevala k še dvema rekordoma skupine HSE: k rekordni mesečni proizvodnji skupine HSE, ki je bila oktobra 2020 995 GWh (TEŠ 457 GWh), in rekordni dnevni proizvodnji električne energije skupine HSE, ki je bila 13. oktobra 2020 36,7 GWh (TEŠ 17,3 GWh). TEŠ je nemoteno oskrbo z električno energijo zagotavljal tudi v času potresa v regiji in v času remonta Nuklearne elektrarne Krško.

Mag. Matjaž Vodušek, generalni direktor TEŠ, ob tem poudarja: »Termoelektrarna Šoštanj je nepogrešljiv steber slovenske energetike, ki tudi v obdobju spopadanja z epidemijo zagotavlja zanesljivo proizvodnjo električne energije ter posledično nemoteno preskrbo za gospodinjstva, ustanove in gospodarske subjekte. Brez proizvedene električne energije iz šoštanjske termoelektrarne bi lahko prišlo do odvisnosti od uvoza električne energije, kar bi lahko med drugim pomenilo tudi slabšo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.« So pa blok 6 ta vikend zaradi kontrolnih pregledov ustavili. Že pred ustavitvijo pa so v omrežje vključili 5. blok.

Delodajalcem manjše breme Državni zbor je potrdil noveli zakonov o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki skrajšujeta obdobje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca s sedanjih 30 na 20 delovnih dni. Spremembe bodo začele veljati 1. marca.

Vavčer za digitalni marketing Ponovno se je odprl vavčer za digitalni marketing. Vloge je možno oddati na e-Portalu SPOT Savinjska. Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija.

Za večjo vključitev upokojencev Vlada je sprejela predlog zakona o interventnih ukrepih za podporo trgu dela, s katerim bo pomanjkanje delovne sile zaradi številnih bolniških odsotnosti in karanten omogočalo povečan obseg občasnega in začasnega dela upokojencev, ki ga ureja zakon o urejanju trga dela. Ukrep naj bi veljal do konca leta.

Lek načrtuje 82,6-milijonsko naložbo Farmacevtska družba Lek, ki sodi pod okrilje Novartisa, bo v Ljubljani vzpostavila nove proizvodne zmogljivosti na področju tekočih vial in prednapolnjenih brizg. Vrednost naložbe znaša 82,6 milijona evrov, prinesla pa bo 121 novih delovnih mest. Naložbo bo s 6,56 milijona evrov subvencionirala tudi država.

Luka Lazarević

Ana Milošević

Študent Luka Lazarević: »V Slovenijo sem prišel leta 2017. Že skoraj tri leta študentsko delam v zavodu eMCe plac. Začel sem kot natakar, sedaj sem vodja strežbe.

S študentskim delom sem zelo zadovoljen, ker samemu sebi prilagajam urnik. Da se tudi dobro zaslužiti, odvisno seveda, koliko delaš. Meni delo veliko pomeni, ker se s študentskim delom sam financiram, malo mi pomagajo tudi starši. V času srednješolskega izobraževanja sem živel v dijaškem domu, sedaj ko sem na višji šoli, pa živim v privatnem stanovanju.« Študentka Amaris Djordjević: »Kot študentka sem res veliko delala in koristila študentsko delo.

Mislim, da sem tudi velenjski študentski servis v teh časih kar maksimalno izkoristila. Imam samo dobre izkušnje z delom,

žne obrate, ki obstajajo), potem pa v standardizaciji in šifraciji Gorenja, pa kot vodja picerije v restavraciji DK ... Pravzaprav je ogromno del, ki sem jih v teh letih opravljala, mislim, da okoli 14. Vedno sem delo prilagajala tudi študijskim obveznostim ter življenjskim situacijam. Sem pa od 17. leta neodvisna od staršev, se sama preživljam, zato sem hvaležna za možnost opravljanja študentskega dela, pridobila sem ogromno izkušenj.« Ana nadaljuje študij v Ljubljani, kjer študira italijanščino in književnost ter germanistiko. Ob tem nadaljuje z opravljanjem študentskega dela, vendar v Ljubljani. 🔲

Gradnja mostu na Pelješac končana Po 1277 dneh se je prejšnji teden končala gradnja mostu na Pelješac. Cesto, ki povezuje most in Jadransko magistralo, bodo za promet odprli to poletje, dela na drugih povezovalnih cestah pa bodo končana predvidoma do konca leta 2022.

Alpina čaka novega lastnika Alpina je lansko leto zaključila precej bolje kot leto pred tem. Prihodki so se povečali za 20 odstotkov, napovedi na segmentu športne obutve pa so dobre tudi za letošnje leto. V podjetju medtem čakajo novega lastnika, saj DUTB zaključuje postopek prodaje. Med interesenti naj bi bil poleg Elana tudi Head.

Uveljavljavite olajšavo pri otrocih Zavezanci za dohodnino, ki lani med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane oz. so jo uveljavljali, a želijo te podatke spremeniti, imajo le še nekaj dni časa za oddajo vloge. Rok je 7. februar. 🔲

mz

Naš čas, 3. 2. 2022 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

3. februarja 2022

V Šaleški dolini lani ustanovljenih 364, izbrisanih pa 185 podjetij Poslovna poročila je elektronsko že mogoče oddati – Nacionalni sistem SPOT nudi podjetjem celovit sistem brezplačnih podpornih storitev – V Velenju so lani s tem sistemom obravnavali 2.078 vlog – Podjetje registrirajo brezplačno v enem dnevu Mira Zakošek

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je pravna oseba javnega prava. Ustanovitelj AJPES je Republika Slovenija. AJPES opravlja tako javne kot tržne storitve. Svojo enoto, ki pokriva območje Šaleške in Zgornje savinjske doline ter Koroške, ima tudi v Velenju. Na pogovor smo povabili vodjo Tanjo Žnidarko.

Katere so vaše najpomembnejše naloge? »Naše najpomembnejše naloge so registracije poslovnih subjektov ter zbiranje, objavljanje in posredovanje podatkov in informacij za zagotavljanje preglednega nacionalnega in evropskega poslovnega okolja. Na spletni strani svojim uporabnikom zagotavlja tekoče in ažurirane podatke za poslovno okolje. AJPES v skladu s strateškimi usmeritvami opravlja naloge na področju za registre in evidence podatkov, na področju za statistiko in informiranje ter na področju za bonitete in druge tržne dejavnosti (gospodarska dejavnost).

Poslanstvo AJPES je na enem mestu zbirati in posredovati podatke o poslovnih subjektih s ciljem soustvarjati transparentno

❱

gospodarsko okolje, spodbujati elektronsko izmenjavo podatkov in informacij, sodelovati z interesnimi skupinami ter institucijami pri izboljševanju pravnega in institucionalnega okolja in postati pomemben ponudnik bonitetnih in drugih tržnih storitev.« Kaj je pravzaprav SPOT? »Nacionalni sistem SPOT, Slovenska poslovna točka, ponuja celovit sistem podpornih in brezplačnih storitev države za poslovne subjekte. Pod enotno znamko SPOT so združene institucije, ki nudijo pomoč, informiranje in svetovanje podjetjem in poslovnim subjektom. Sistem SPOT združuje storitve na štirih ravneh: portal SPOT, SPOT Registracija, SPOT Svetovanje, SPOT Global in nudi naslednje storitve: elektronske storitve, storitve podjetniškega svetovanja, storitve podjetniškega informiranja in usposabljanja ter obogaten nabor storitev s področja internacionalizacije in tujih investicij.« Kako deluje točka SPOT Registracija, katere del je AJPES? »Drugo raven sistema SPOT predstavljajo fizične »registracijske« točke za podporo poslovnim subjektom. Gre za točke, kjer uporabnik s pomočjo referenta opravi

V Mestni občini Velenje je bilo v letu 2021 na novo registriranih 266 podjetnikov in izbrisanih 133 podjetnikov. V občini Šoštanj je bilo 65 novoustanovljenih in 39 izbrisanih, v občini Šmartno ob Paki pa 33 novoustanovljenih in 13 izbrisanih.

Kolikokrat ste v lanskem letu podjetnikom pomagali, koliko podjetnikov je svojo dejavnost na novo registriralo in koliko jih jo je odjavilo? »V letu 2021 smo v imenu podjetnikov oddali 2.078 vlog preko sistema SPOT. Svojo dejavnost je v letu 2021 na novo registriralo 801 podjetnikov, prenehalo pa je 458 podjetnikov na območju delovanja Izpostave Velenje. AJPES Izpostava Velenje deluje na območju 16 občin, ki zajema celotno Zgornjo Savinjsko dolino, Šaleško dolino ter zahodni del Koroške regije do Dravograda.«

❱ Tanja Žnidarko: »AJPES je zaupanja vredna bonitetna agencija z večletno tradicijo na področju bonitetnega ocenjevanja.«

❱

Od 18. januarja je podjetnikom že na voljo aplikacija za oddajo letnih poročil za preteklo leto.

postopke v okviru portala SPOT. Referenti nudijo pomoč pri registraciji podjetja, izbrisu, statusnih spremembah in drugih z državo povezanih postopkih. Vse storitve, ki jih nudijo točke SPOT Registracija, so brezplačne.« Kako poteka svetovanje bodočim podjetnikom v teh zaostrenih pogojih? »Podjetniki se morajo predhodno naročiti po telefonu. Kontaktne podatke imamo objavljene tako na naši spletni strani kot pred vhodom v poslovne prostore. Ob vstopu v poslovne prostore morajo podjetniki predhodno

izpolnjevati PCT pogoje, imeti osebni dokument in davčno številko. Če bodoči podjetnik ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, mora imeti zraven tudi overjeno izjavo lastnika objekta, da mu ta dovoljuje poslovati na tem naslovu. Overitev lahko brezplačno opravijo na naši SPOT točki. Če je podjetnik tujec in nima stalnega prebivališča v Sloveniji, mora izpolnjevati še pogoje po 10.a členu ZGD-1 in k vlogi priložiti še dokazila o izpolnjevanju teh pogojev, ki morajo biti prevedena v slovenski jezik in ne smejo biti starejša od 30 dni.«

❱

Na spletni strani svojim uporabnikom ves čas zagotavljajo tekoče in ažurirane podatke za poslovno okolje.

Če bodoči podjetnik ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, mora priložiti tudi overjeno izjavo lastnika objekta, da mu ta dovoljuje poslovati na tem naslovu.

Kako pa je bilo konkretno v Šaleški dolini? »V Mestni občini Velenje je bilo v letu 2021 na novo registriranih 266 podjetnikov in izbrisanih 133 podjetnikov. V občini Šoštanj 65 novoustanovljenih in 39 izbrisanih, v občini Šmartno ob Paki pa 33 novoustanovljenih in 13 izbrisanih podjetnikov.« Sicer pa je vaša pomembna naloga tudi zbiranje, objavljanje in posredovanje letnih in drugih poročil ter podatkov za statistične raziskave. »Res je. Naša naloga je tudi zbiranje, objavljanje in posredovanje letnih in drugih poročil. Oddaja poteka seveda elektronsko. Od prejšnjega torka, 18. januarja, je podjetnikom na voljo že aplikacija za oddajo letnih poročil za preteklo leto.« Izvajate pa tudi tržne storitve, med drugim bonitetne in druge

5 tržne storitve ter izvajanje obveznega in prostovoljnega pobota.

Za kaj gre v tem primeru? »AJPES z večstranskim pobotom medsebojnih obveznosti poslovnim subjektom zagotavlja hiter, varen, preprost, učinkovit in poceni način poravnave medsebojnih že dospelih obveznosti.

Prijava obveznosti v obvezni in prostovoljni ePobot zagotavlja zmanjševanje obveznosti, poenostavlja poslovanje, nadomešča delo službe za izterjavo, znižuje stroške plačilnih storitev in likvidnostne težave poslovnih subjektov. Izvaja se po urniku, praviloma enkrat mesečno, v njem lahko sodelujejo vsi poslovni subjekti, vpisani v PRS.« Za podjetja po naročilu izdelujete tudi bonitetne ocene. »AJPES je zaupanja vredna bonitetna agencija z večletno tradicijo na področju bonitetnega ocenjevanja. Dejavnost opravlja skladno s kodeksom ravnanja pri izvajanju bonitetne dejavnosti in predpisi, ki urejajo to področje na evropski ravni. Bonitetne ocene služijo za preverjanje ekonomsko-finančne sposobnosti ponudnikov v postopkih javnega naročanja in so nepogrešljive pri celovitem spremljanju kreditnega tveganja obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev. Hkrati je dobra bonitetna ocena pomembna konkurenčna prednost pri sklepanju poslov in izkazovanju poslovne odličnosti doma in v tujini.

S.BON-1 je bonitetna informacija, ki vam poda celovit in izčrpen pregled poslovanja z oceno tveganja. Primerna je za prijavo na javnih razpisih, preverjanje poslovanja poslovnih partnerjev ali izkazovanje svoje odličnosti doma in v tujini. Na voljo je tudi v tujih jezikih. Vsebuje ažurno bonitetno oceno SB, določeno z modelom S.BON AJPES (po pravilih Basel II). Bonitetna ocena izkazuje zmožnost poslovnega subjekta za poravnavo obveznosti v obdobju 12 mesecev po datumu izdelave računovodskih izkazov.« 🔲

V Hisense Europe vabijo nove sodelavce Hisense Europe je eden vodilnih proizvajalcev zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov v Evropi. Poslovne enote imajo v 27 evropskih državah, ob tem pa še tri proizvodne in štiri R&D centre, kjer dela več kot 10.000 zaposlenih. V prihodnje se želijo še bolj utrditi kot eden izmed vodilnih globalnih ponudnikov gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike. Kot rastoča mednarodna skupina zato medse vabijo nove sodelavce, od strokovnjakov tehniških in drugih poklicev do delavcev na različnih delovnih mestih v proizvodnji.

Za delo v novoustanovljenem Centru za raziskave in razvoj Hisense Europe, na lokaciji podjetja Gorenje v Velenju, pa tudi z enotami v Ljubljani in Mariboru, iščejo večje število inženirjev tehniške stroke, ki jih zanima dinamično delo v interdisciplinarnih multikulturnih timih, so ambiciozni in usmerjeni k doseganju rezultatov.

Večje število sodelavcev bodo zaposlili tudi v proizvodnji, v podjetju Gorenje, kjer v njihovem novem centru za usposabljanje vsak kandidat že pred nastopom dela v proizvodnji spozna osnovne postopke dela. Novim sodelavcem iz drugih držav pa omogočajo tudi brezplačne tečaje slovenščine. 🔲

mz

Vinjete odslej elektronske Cestninske nalepke so se s 1. februarjem po 13 letih poslovile, zamenjale so jih elektronske. Teh so v dveh mesecih prodali blizu 370.000. Kot so pojasnili na Darsu, so jih v zadnjem tednu prodali več kot 20.000 dnevno. 🔲

https://www.facebook.com/scvelenje/ https://www.instagram.com/scvelenje/ https://www.youtube.com/user/scvvideo

mz Oglas_Nas_cas_informativni_jan_2022.indd 5

28. 01. 2022 08:54:15

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

3. februarja 2022

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 26. januarja Petek, 28. januarja Okoli 170 delegatov stranke Z.Dej je na kongresu potrdilo preimenovanje v stranko Gibanje Svoboda in za njenega predsednika izvolilo gospodarstvenika Roberta Goloba.

Ugotovitve komisije DZ, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida-19 povezane vladne ukrepe, zahtevajo naznanitev več sumov kaznivih dejanj, je ocenil predsednik komisije Robert Pavšič (LMŠ).

Prebivalci Evrope menijo, da so podnebne spremembe glavni svetovni izziv za prihodnost EU.

Predlog zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine, s katerim so želeli v opoziciji socialno najbolj ranljivim razdeliti energetske vavčerje, ni dobil ustreznih soglasij. Bo pa očitno imel več možnosti podoben predlog zakona, ki ga napoveduje vlada.

ZDA in zveza Nato sta Rusiji odgovorili glede njihovih varnostnih zahtev.

Morebiten ruski napad na Ukrajino bi bil največja invazija od druge svetovne vojne in bi spremenil svet, je ocenil predsednik ZDA Joe Biden. Skoraj vsak drugi prebivalec ali prebivalka Evrope (49 odstotkov) je mnenja, da so podnebne spremembe glavni svetovni izziv za prihodnost EU.

Četrtek, 27. januarja Vlada je začela obravnavo ukrepov za zajezitev vpliva visokih cen energentov. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi načrtovalo energetske vavčerje za okoli 150.000 ranljivih posameznikov.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je z evropsko glavno tožilko Lauro Kövesi razpravljal tudi o pri nas načrtovanih spremembah kazenskega zakonika. V EPPO so izrazili zaskrbljenost zaradi predvidenih sprememb, ki da bi lahko vplivale tudi na učinkovitost delovanja evropskega tožilstva. Rusija in Ukrajina sta se na pogovorih v sredo strinjali, da morajo vse strani v ukrajinskem konfliktu spoštovati prekinitev ognja, kar je ruski pogajalec Dimitrij Kozak označil kot najpomembnejši izid srečanja.

Svet se je spomnil na žrtve holokavsta. 27. januarja 1945 je sovjetska rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.

Reprezentativni sindikati zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege so zaradi vladnega kršenja dogovora o nadaljevanju pogajanj napovedali stavko, ki se bo začela 16. februarja.

Zunanji minister Anže Logar je člane odbora DZ za zunanjo politiko seznanil z namero, da Slovenija in Taipei vzajemno odpreta gospodarsko-kulturni predstavništvi. Obenem so poslanci soglasno potrdili sklepe, da Slovenija ostaja zavezana politiki ene Kitajske.

Opozicijske SD, LMŠ, SAB in Levica ob informacijah, da je delež sklada York v družbi Sava tik pred prodajo madžarskim skladom, zahtevajo nujno sejo komisije DZ za nadzor javnih financ.

Z njo želijo prodajo zaustaviti.

Proti prodaji najboljših slovenskih hotelov Madžarom so tudi v sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije.

Na posodobljenem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) skorajda vsa Evropa ostaja obarvana temno rdeče, tudi Slovenija.

Nedelja, 30. januarja Vlada je na sobotni seji prižgala zeleno luč vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2022/2023.

Smučarska skakalka Nika Križnar je postavila nov slovenski ženski rekord.

Bodo naši najboljši hoteli prišli v roke Madžarov?

Policija in finančna uprava sta ob pomoči francoskih varnostnih organov in Europola razkrila mednarodno hudodelsko združbo, ki je na območju Slovenije nezakonito proizvajala tobačne izdelke in jih tihotapila po EU. Predsednik Vladimir Putin in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v telefonskem pogovoru razpravljala o iskanju rešitve za ukrajinsko krizo.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v nagovoru narodu dejal, da je vojna v Evropi mogoča, a samo, če bo Zahod neposredno napadel Belorusijo ali Rusijo.

Sobota, 29. januarja Vlada je sprejela predlog ukrepov za omilitev posledice visokih cen energentov. Najranljivejšim bo namenila solidarnostni energetski dodatek v višini 150 evrov, ki ga bo prejelo 710.000 upravičencev, gospodinjstva bodo tri mesece oproščena plačevanja omrežnine za elektriko, na najnižjo možno stopnjo pa se bodo znižale trošarine na elektriko in pogonska goriva. Pomoč gospodarstvu in kmetijstvu bo znašala 70 milijonov evrov.

V Italiji je bil na položaj predsednika države znova izvoljen Sergio Mattarella.

Med Holokávstom, hebrejsko tudi šoa, sistematičnim medvojnim genocidom Judov, je bilo med drugo svetovno vojno ubitih 6 milijonov ljudi.

stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba, tretja pa bi bila SD s 9,9 odstotka glasov.

V Italiji je bil v sedmem krogu volitev predsednika države na položaj znova izvoljen Sergio Mattarella. 80-letni Mattarella je pred tem pristal na prošnjo predstavnikov strank, da ostane na položaju.

Evropske desničarske stranke so se dogovorile za tesnejše sodelovanje v Evropskem parlamentu.

Tveganje za hospitalizacijo pri okužbi s covidom-19 je po podatkih NIJZ največje pri necepljenih, starejših od 65 let.

Na aprilskih volitvah v DZ bi stranka SDS prejela 18,5 odstotka glasov volilnih upravičencev, kaže javnomnenjska raziskava, ki jo je za Dnevnik in Večer opravila Ninamedia. Drugo mesto bi s 16,2 odstotka glasov zasedla

Svet za radiodifuzijo je v letnem poročilu znova poudaril nekritično delovanje medijev v času zdravstvene krize. Po njihovi oceni se mediji med oktobrom 2020 in septembrom 2021 niso dovolj ukvarjali z vsebinskimi vidiki krize.

Prodajalci so na letošnjo licitacijo vrednejšega lesa na Koroško pripeljali okoli 6350 hlodov v izmeri dobrih 6800 kubičnih metrov.

Največ je hlodov hrasta in smreke.

Nato tudi v primeru ruske invazije na Ukrajino v to državo ne bo poslal svojih bojnih enot, je zagotovil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

Ukrajina po mnenju ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova ni pripravljena na članstvo v zvezi Nato. Zavzel se je za spoštljive odnose z ZDA in zanikal, da bi Rusija ogrožala Ukrajino.

Sever Evrope je prizadelo neurje Malik, ki je povzročalo večjo škodo in terjalo tudi nekaj življenj.

Smučarska skakalka Nika Križnar je s slovenskim ženskim rekordom 151 metrov zmagala na tekmi v Willingenu.

Ponedeljek, 31. januarja DZ je na predlog poslanskih skupin LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezanih poslancev z dnevnega reda umaknil predlog dopolnitve kazenskega zakonika, ki na osnovi predloga SNS skrajšuje zastaralne roke za kazniva dejanja.

Gospodarstvo in opozicija pozdravljata vladne ukrepe za omilitev posledic dragih energentov, med drugim nepovratno pomoč za podjetja in solidarnostni energetski dodatek za najranljivejše prebivalce, a opozarjata, da pomoč prihaja prepozno in da so nekateri spregledani.

Banke so znova posvarile pred potrditvijo predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Ocenjujejo, da je škodljiv. Podporo predlogu pa so napovedali v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD, odrekli so mu jo v SAB. V poslanskih skupinah NSi, DeSUS in LMŠ bodo glasovali različno.

Upokojenci so v skladu s sprejeto pokojninsko novelo prejeli višje

Človeški faktor Upokojenci so prejeli višje pokojnine. Februarja s jim obeta še uskalditev.

pokojnine. Pokojnine in drugi prejemki, uveljavljeni do konca leta 2010, so se dodatno uskladili za 3,5 odstotka, v letu 2011 uveljavljene pokojnine in drugi prejemki za 1,7 odstotka, vse ostale pa za odstotek. V februarju se obeta še redna uskladitev pokojnin.

Objavljen je razpis zbiranja ponudb najemodajalcev za javni najem stanovanj, ki ga je pripravila Služba za javni najem stanovanj.

Ta je bila vzpostavljena 1. januarja letos.

Območje z evrom in EU sta lani po sezonsko prilagojenih podatkih zabeležili 5,2-odstotno rast.

V Veliki Britaniji je bilo objavljeno težko pričakovano poročilo o zabavah na Downing Streetu v času ustavitev javnega življenja.

Premier Boris Johnson, ki je bil tudi udeležen, se je opravičil, a odstopiti ne namerava.

Torek, 1. februarja Sindikati, ki zastopajo zdravnike in zobozdravnike, ter ministrstvo za zdravje so po neuradnih informacijah v ponedeljek dosegli dogovor, po katerem bi se plače večini zdravnikov dvignile za šest plačnih razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem.

Ob dogovoru o višjih plačah zdravnikov in zobozdravnikov, ki ga mora potrditi še vlada, enako obravnavo zahtevajo ostali sindikati javnega sektorja. Nekateri že rožljajo s stavko, Na sestanku predsednikov koalicije KUL in Roberta Goloba so se strinjali, da si prizadevajo za isti cilj, to je zmago na volitvah, ki bo pomenila odhod aktualne vlade in spremembe v državi.

Po navedbah ameriške vlade Rusija še naprej povečuje število vojakov na meji z Ukrajino, svojo vojaško aktivnost pa je povečala tudi v Sredozemlju in Atlantiku.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je danes dejal, da Zahod ni upošteval ruskih zahtev po varnostnih zagotovilih. V Moskvi skrbno preučujejo odgovore, ki so jih prejeli od ZDA in Nata, a že sedaj je jasno, da so bile ruske skrbi prezrte, je povedal Putin.

Na Danskem so se poslovili od omejitev zaradi koronavirusa, pri nas naj bi se o tem začeli pogovarjati čez štirinajst dni.

Slovenija je uvedla slovensko covidno potrdilo, po katerem bo za priznanje okužbe z novim koronavirusom dovolj pozitiven hitri antigenski test.

WHO pa države svari pred preuranjeno zmago nad novim koronavirusom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je omenil možnost vojne med Rusijo in Natom, če bi se Ukrajina priključila severnoatlantskemu zavezništvu.

Napovedane višje plače za zdravnike so dvignile ostale sindikate javnega sektorja.

Med nekim sobotnim klepetom sta soseda pripovedovala, da pri načrtovanju stroškov za počitnice na Balkanu navadno upoštevata tudi vnaprej pričakovane neupravičene prometne kazni.

Korupcija, pri kateri policisti najdejo fiktiven prekršek v želji po zaslužku, mi je še kako dobro znana iz Ugande: ko sem bila tam kot prostovoljka, mi je Avstralka pripovedovala, da je to del kulture. Nekoč jo je policist celo pospremil do bankomata, da mu je zavoljo miru plačala podkupnino.

Dokler pri prekrških obstaja možnost človeškega faktorja, sicer obstaja možnost pogajanj. Recimo: za osebni avto imam dovolilnico za parkiranje pred blokom, ki pa je do pred Tjaša Zajc kratkim nisem imela prilepljene na vetrobransko steklo, ampak sem jo zgolj puščala na vidnem mestu na armaturni plošči. Zadnjič mi je pri parkiranju dovolilnica padla na tla in naslednji dan me je na vetrobranskem steklu pod brisalci čakalo obvestilo o globi. Ker je bil očitani prekršek neplačana parkirnina, sem napisala pritožbo, da res nisem imela na vidnem mestu obešene dovolilnice, vendar pa ta obstaja in torej ni šlo za namerno izogibanje plačilu parkirnine.

V sporočilu sem se posula s pepelom in pripela še sliko na vetrobransko steklo vzorno prilepljene dovolilnice. Problem rešen, seveda s karajočim povratnim elektronskim sporočilom, naj naslednjič res pazim, da se situacija ne ponovi.

Soseda sta sicer rekla, da se na Balkanu raje ne prepirata s policisti, da ne bi “globe” še povečala.

Večja težava so na cestah vse bolj prisotni elektronski radarji.

Občine namerno na nelogičen način spremenijo omejitve hitrosti na določenih odsekih občinskih cest in tam postavijo radar. Domačini se teh pasti že zavedajo, nič hudega sluteči obiskovalci pa mimogrede naredijo novo definirani prekršek ter prilijejo v občinsko blagajno. Kot je povedal sosed, so se mu občinski veljaki iz manjšega kraja prav pohvalili, kako dober tok prihodkov je to za občino. Ko pride neosebna globa za prekoračitev hitrosti z dokaznim gradivom, je težko dokazati, da je bila sprememba omejitve hitrosti na cesti izven naselja narejena za polnjenje občinskega proračuna, ne za večjo varnost v prometu.

Zgodba daje misliti z več vidikov: Za začetek, da digitalizacija in avtomatizacija nista namenjeni zgolj optimizaciji procesov. Služita lahko tudi de-personalizaciji represivnih organov, kjer cilje postavlja predvsem nedomiselno dobičkarstvo. Avtomatizacija krepi robotizacijo ljudi, kjer pretveza optimizacije prispeva k avtomatizaciji človeškega obnašanja in odnosov. To je vedno trik tehnologije: ne glede na dobronamernost izumiteljev se vedno najdejo ljudje, ki jo bodo uporabili za izkoriščanje.

Ker delam na področju zdravstvene informatike, veliko razmišljam o vplivu teh učinkov na delo v zdravstvu. Tehnologija obeta veliko optimizma glede optimizacije dela, boljšega diagnosticiranja in še več. Vendar trenutno zaznavamo veliko negativnih učinkov. Zaradi slabo zasnovane zdravstvene informatike, ki zahteva preveč vnašanja podatkov, so zdravstveni delavci ob bolniku odsotni in zagledani v računalniške zaslone. Vse več je optimizacijskih programov, katerih ideja je standardizirati zdravstveno obravnavo s pomočjo merjenja dela zdravnikov in primerjanja produktivnosti med njimi. A če se zdravstveni delavci spreminjajo v robote, katerih vsako dejanje je natančno izmerjeno, njihovo delo v pričo bolnikov postaja vse bolj odsotno in hladno. Tega si ne želi nihče – niti bolniki, ki v času zdravljenja potrebujejo veliko empatije, niti zdravniki in medicinske sestre, ki se za medicino pogosto odločijo zaradi želje, da bi pomagali ljudem. 🔲

Za participativni proračun prispelo 8 predlogov Šmartno ob Paki – Poročali smo že, da je Občina Šmartno ob Paki letos prvič uvedla participativni proračun. Za ta namen je v proračunu rezerviranih 30 tisoč evrov. K izvedbi projekta so pristopili prejšnji mesec, ko so pozvali občane k podaji predlogov. Do izteka roka je prispelo 8 pobud. Te bodo ta mesec najprej preverili na občinski upravi, v nadaljevanju pa jih bo ovrednotila petčlanska komisija, ki jo je imenoval župan. Predlogi, ki bodo ustrezali zahtevanim merilom, bodo posredovani v glasovanje. Vsak občan bo svoj glas lahko oddal enemu predlogu. Tisti, ki bodo prejeli največ glasov, bodo v jeseni tudi izvedeni, so zatrdili na občinski upravi. 🔲

Tp

lokalne novice

Naš čas, 3. 2. 2022 barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

3. februarja 2022

7

Uveljavljanje pravic iz javnih S kolesarsko potjo tudi kanalizacija sredstev Zelo pomembno je, da vlagatelji podatke pravočasno sporočajo, da ne pride do napačnega uveljavljanja pravice – Vlagatelji in uporabniki dobro poznajo postopke Jasmina Škarja

Centri za socialno delo bodo tudi letos odločali o podaljšanju letnih pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice, subvencija kosila) avtomatično po uradni dolžnosti, enako, kot je to potekalo že prejšnja leta. To pomeni, da vlog za podaljševanje omenjenih letnih pravic stranka ne vlaga, saj CSD-ji po uradni dolžnosti odločajo o nadaljnji upravičenosti do pravice.

CSD morajo vlagatelji sproti seznanjati s spremembami Če center za socialno delo

ne bo razpolagal z vsemi dokazili, ki so potrebna za izdajo odločbe ali informativnega izračuna, bodo vlagatelje obvestili s pozivom za predložitev dokazil. »Kar se tiče mesečnih pravic (denarna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine) pa morajo upravičenci sami vložiti vlogo za priznanje prve pravice, za podaljšanje pravice in v primeru sporočanja sprememb,« razloži direktorica Centra za socialno delo Savinjsko Šaleška Helena Bezjak Burjak, prav tako pa morajo vlagatelji center za socialno delo sproti seznanjati s spremembami, ki vplivajo na višino dodeljenih pravic. »Npr. sprememba tekočega računa, novo rojstvo, razpad zakonske zveze ali vzpostavitev nove, izguba ali pridobitev službe. Vse to so ključni dejavniki, ki vplivajo na višino prejetih pravic. Zato je zelo pomembno, da podatke pravočasno sporočajo, da ne pride do napačnega uveljavljana pravic,« opozori Bezjak Burjakova.

Center za socialno delo pred iztekom stare izda novo odločbo.

Vlagatelji, ki pravico uveljavljajo prvič, morajo vlogo oddati z obrazcem »Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev«, na primer za rojstvo otroka ali vpis v vrtec. Če pa sporočajo spremembo (spremembo števila oseb ali upravičencev, spremembo ali vključitev v vzgojno izobraževalni zavod, spremembo statusa učenca, dijaka ali študente in spremembo vrste periodičnega dohodka, pri državni štipendiji pa tudi druge okoliščine, ki jih ureja Zakon o štipendiranju Zštip-1), spremembo oddajo z obrazcem »Obrazec za sporočanje sprememb«.

vsak dan

Informativni izračun subvencije vrtca in otroškega dodatka

Tudi na področju štipendij morajo dijaki in študenti javljati centru za socialno delo spremembe sproti, saj vplivajo na višino dodeljenih pravic, pa naj gre za ponavljanje letnika, pavziranje, vpis v višji letnik. Prilagati morajo potrdila o šolanju, cene bivališč, saj to vpliva na višino dodeljenih pravic.

odločali prihodnje leto, saj so vajeni, da je bilo vloge treba oddajati vsako leto,« razlaga direktorica Centra za socialno delo Savinjsko Šaleška Helena Bezjak Burjak, ki pa se ji zdi, da vlagatelji in uporabniki dobro poznajo postopke.

Obiskov centra za socialno delo je manj, čeprav so ves čas dostopni

V času koronavirusa veliko dela poteka tudi na daljavo.

Kako spremenjen način dela sprejemajo stranke? »Stranke so se navadile na uporabo elektronske pošte. Postavljajo vprašanja in hitreje dobijo povratne informacije. Več je tudi pogovorov po telefonu, obiskov centra za socialno delo je manj, čeprav smo ves čas dostopni, vendar pod določenimi pogoji.

Zahvaljujem se uporabnikom za razumevanje in spoštovanje vseh pogojev in pogostejšo uporabo telefona in elektronske pošte,« dodaja direktorica, ki je prepričana, da smo ljuHelena Bezjak Burjak: »Uporabnikom dje spremenjen način dela zagotavljamo (kadar gre tudi za težave dobro sprejeli. »Tudi delo posameznikov ali družin), da bomo dali vse na daljavo dobro teče, od sebe in takoj nudili ustrezno podporo smo odzivni, posledično vsakomur, ki bo pomoč potreboval.« ne prihaja do zadrževanja uporabnikov v poslovnih Kje prihaja do največ nejasno- prostorih. Dolžni smo slediti ukresti? »Največ jih je glede informa- pom z delom od doma. Sodelavci, tivnega izračuna subvencije vrtca ki lahko delajo na tak način, to in otroškega dodatka. Pomemb- izvajajo. Se pa sproti dnevno prino je, da vlagatelji pregledajo lagajamo situacijam in se trudimo vse, kar je navedeno v informa- biti kljub karantenam odzivni in tivnem izračunu. Nekatere skrbi, dosegljivi.« 🔲 ali bomo po uradni dolžnosti res

Direkcija Republike Slovenije bo namreč potekala ob načrtova- bodo lahko normalno opravljali za infrastrukturo je sklenila po- ni kolesarski poti po travnatih in kmetijska opravila. Bo pa nekaj godbo za gradnjo kolesarske po- cestnih površinah. Kot je pove- posegov v prostor, da bomo lahvezave Velenje–Dobrna, ki naj bi dal Anton Brodnik, vodja Urada ko uredili dovoze, zato skupaj bila zgrajena do konca naslednje- za komunalne dejavnosti, so se z lastniki iščemo pametne rešiga leta. Povezava med Velenjem glede služnosti in del uskladili s tve,« dodaja Brodnik, ki opozori in Dobrno je nekakšno nadalje- projektanti in z lastniki, saj si že na pomen vzporednosti del. Za vanje povezave med Šoštanjem vse od leta 2014 prizadevajo za kakšna dela gre? »Na tem odin Velenjem. Tu bo seku ne bomo delaod trgovskega cenli priklopov, ampak tra Velenjka potekabomo poskrbeli za la kot samostojna kopriključke za kanalesarska pot ob desni lizacijo (vsega skustrani ceste do križpaj 17 priključkov). išča v Črnovi, nato Izvajalec, podjetje bo nadaljevala po Tegar, ki dela »kolelokalni cesti, ki pelje sarsko pot«, je bil na vzporedno z glavno izboru najugodnejcesto v smeri Pirešiši tudi za izgradnjo ce. V Pirešici bo spet kanalizacije, kar bo tekla po samostojni stalo 79.000 evrov. trasi in glavno cesto Ta odsek bomo urena sredini vinskogordili in dali v uporaskega klanca prečkabo, takoj ko bo to la na že obstoječem možno. Izgradnja bo podvozu. Nato se bo predvidoma končana priključila na lokalAnton Brodnik: »S projektanti, ki so projektirali meseca julija 2022,« no cesto proti Vinkolesarsko pot, smo na MO Velenje že sodelovali, zato doda Anton Brodnik ski Gori. Kolesarska želimo, da se infrastruktura na tem področju uredi, da in pozove voznike in povezava od Velenjne bomo kasneje iskali novih rešitev oziroma vzrokov, stanovalce k dodatni ke do meje z občino zakaj se nekaj ne naredi. Predvidena izgradnja bo namreč previdnosti, saj bo Dobrna bo dolga 6,4 potekala ob načrtovani kolesarski poti po travnatih in zaradi del v naselju cestnih površinah. Nova kanalizacija, v dolžini cca 1.227 Pirešica oviran prokm, od tega bosta 2 metrov, bo priključena na že izvedeno kanalizacijsko met. »Ko bodo dela km potekala po loomrežje Pirešica–Podvin.« zaključena, bomo čenih kolesarskih površinah. vsi veseli. KolesarjeKer so lastniki na območju Pire- ureditev lastništva nekaterih ne- nje je ne samo moderno, je tudi šice v krajevni skupnosti Vinska premičnin. »V drugi fazi se bomo zdrav način življenja, zato si žeGora izrazili željo po sočasni iz- pogovarjali z lastniki tudi glede limo, da bo tudi kolesarska steza gradnji kanalizacije za komunal- odkupa zemljišč. Zavedati se mo- do Dobrne čim prej dokončana.« 🔲 jš no odpadno vodo, bo uresničena ramo, da to rešujemo v prid ljutudi ta želja. Predvidena gradnja dem, ki imajo tukaj travnike, da

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

3. februarja 2022

Pisava je del osebnega izraza V Tednu pisanja z roko smo o lepopisju klepetali z mojstrico kaligrafije Marijo Krajnc, ki pravi, da s svojim rokopisom veliko povemo o sebi in odnosu do drugih Tina Felicijan

»Kaligrafija mi v življenju veliko pomeni. To je veščina, ki ostane in je uporabna v vsakodnevnem življenju,« pravi Velenjčanka Marija Krajnc, ki vodi Center za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Kot profesorica slovenščine in pedagogike je pred leti službovala v šoli, kjer se je srečala z umetnostjo lepopisja. »Opazovala sem našo učiteljico likovnega pouka, ki je v šolske dnevnike z lepo pisavo zapisovala imena in priimke naših učencev. To me je tako prevzelo, da sem jo tudi sama poskušala posnemati, a mi ni šlo preveč dobro od rok.

Tako sem se vpisala na tridnevni intenzivni kaligrafski tečaj, ko smo na gradu Podsreda v grajskem stolpu za veliko hrastovo mizo naredili prve korake v svet lepopisja. Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo,« pove, da je v nadgrajevanje kaligrafskega znanja vložila veliko dela. Sprva ga je predajala učencem v šoli, zdaj pa že enajsto leto vodi krožek kaligrafije na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje. »Marsikdo reče: jaz imam tako grdo pisavo, da se tega ne bom nikoli

naučil. Vsakogar potolažim, da se lepopisje začne s sestavljanjem črk po sklopih – spoznavanjem posameznih detajlov, ki jih nato povežemo v celoto.«

Pismenost kot prelomnica razvoja človeške civilizacije

Če stenske poslikave v kraški jami v Franciji, ki sežejo v obdobje dvajset tisoč let pred našim štetjem, veljajo za izhodišče razvoja likovne umetnosti, za začetek razvoja pismenosti velja sumerska pisava, ki se je pred približno štiri tisoč leti pred našim štetjem začela razvijati v Mezopotamiji. »Razvoj kaligrafije bi tako lahko uvrstili v čas pojava piktogramov – sličic, ki so sprva prikazovale predmete, kasneje pa tudi pojme. Ta pisava je zahtevala veliko dela, branje piktogramov pa je bilo zelo težavno. Čez dobrih tisoč let se je razvil klinopis – oblika znakov, ki so jih izdolbli s klini v glino. Pisanje in branje le-teh je bila prava umetnost, pisarji pa so bili zelo spoštovani.

Nato so se v Egiptu pojavili hieroglifi – v prevodu pisava bogov.

Dva tisoč let pred našim štetjem pa so Kitajci izumili pismenke, s katerimi po različnih prilagoditvah pišejo še danes,« povzema

»Za pisanje lepih črk so potrebni natančnost, koncentracija, vztrajnost, samokontrola, koordinacija oči in rok, uporaba besednega zaklada in tudi upoštevanje pravopisa. Lepopis izraža tudi osebno noto, namreč spoštljivost in naklonjenost do prejemnika našega izdelka. Tako je nenazadnje zelo pomemben tudi estetski vidik,« Marija Krajnc utemeljuje svoj apel za povratek lepopisja v šolski sistem.

sogovornica in dodaja, da so vse tri pisave zapisovale zloge, cele besede ali fraze, zato jih sestavlja veliko število znakov.

Začetniki črkopisa pa so bili Feničani. »Uporabljali so le trideset črk, ki so jih sestavljali v besede.

Okrog tisto let pred našim štetjem so Rimljani oblikovali rimsko abecedo, ki je prednica naše

Je rokopis že zastarel?

Glede na dokaj dolgo zgodovino razvoja različnih pisav in tehnik zapisovanja pa je pismenost splošno razširjena le kratek čas.

Medtem ko je velik del svetovne populacije še vedno analfabeten, pa v razvitem svetu veščina pisanja z roko zaradi uporabe sodobnih tehnologij že izzveneva. »V

Krožka kaligrafije na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje se lahko udeleži kdorkoli, pravi vodja Marija Krajnc. »Marsikdo misli, da je to le za upokojence, a se lahko vključijo tudi mlajši. Vsakomur garantiram, da se kaligrafije lahko nauči – potrebni sta le volja in vztrajnost.«

Marija Krajnc: »Včasih beseda bolj boli kot fizična rana. Tako ima tudi zapisana beseda včasih večjo moč kot izgovorjena. Lep pregovor pravi: pero je močnejše od meča, dokler iz njega teče črnilo.« težko sledi temu, kar naročajo možgani. Tudi vse več igrač je elektronskih – samo pritisnemo na gumb in delujejo, medtem ko je igrač za spodbujanje fine motorike vse manj. Otroci že Miklavžu ali Božičku ne pišejo več na papir, ampak pošiljajo elektronska

pišemo z roko, si več zapomnimo, imamo dolgotrajnejšo pozornost, bolj celovito delovanje možganov – znanstveno je dokazano, da se pri pisanju z roko aktivira 12 možganskih centrov in sodeluje trideset telesnih mišic.« Zato nagovarja bralce: »Poskusite

Pisava Gotica

Pisava Copperplate

Pisava Karolinška minuskula

pisave. Odkrili so tudi cenejši in bolj dostopen medij – pergament iz telečje kože, ki ni vpijal toliko črnila in je ohranjal barvo. Na pergament so najprej pisali s peresi iz trsja, tudi z gosjimi peresi, v 19. stoletju pa so razvili peresa s konico iz prožnega jekla, zlata ali zlitin platine.« V srednjem veku so bili zelo spoštovani in cenjeni grajski pisarji, ki so prepisovali knjige predvsem z nabožno vsebino, pisali pisma, vabila, razne dokumente, našteva Marija Krajnc. »Vsak pisar pa je imel svojstven slog, zato imajo pisave, ki so se ohranile iz tistega časa, več različic.«

primerjavi s sodobnimi tehnologijami je rokopis videti zastarel.

Računalnik, denimo, omogoča hitrejše zapisovanje, razločnost zapisa, možnost preverjanja napak, popravljanja in oblikovanja, shranjevanja – vsega tega pri rokopisu ni.« Vse lepo in prav, vendar – ali se zavedamo posledic, se sprašuje Marija Krajnc. »Zaradi opuščanja rokopisa namreč izginja spretnost roke, fina motorika, mišična sposobnost ne le za pisanje, ampak tudi za druge natančne gibe, fine prijeme, za držanje pincete, klešč, izvijača, šivanje in podobno. Otroci vedno težje držijo svinčnik, roka

Pisava Italika

sporočila. Ljubezenska pisma so zamenjala SMS sporočila, besede zamenjujejo emotikoni,« našteva primere in opozori na posledice. »Z opuščanjem rokopisa se dela velika škoda. Prednost pisanja z roko je namreč pri otrocih zelo pomembna za razvoj, pri starejših pa ohranjanje fine motorike.

S pisanjem z roko ustvarjamo nove ideje in tako je to naložba v celostni razvoj osebnosti. Če

vzeti v roko pisalo in poskusite nekaj zapisati.« Kaj boste pri tem občutili? »Sprva morda bolečino v roki, če niste več vajeni pisati.

Po drugi strani pa mogoče zadovoljstvo, ko boste videli svoj izdelek, ki ne bo elektronski.« Boste sprejeli izziv? 🔲

Pisanje z roko je več kot le uporaba pisala S pisanjem z roko urimo spomin, ustvarimo več idej, izboljšamo pozornost, možgani pa delujejo celoviteje – Ljudje pisma prijateljem in sporočila še vedno radi napišejo na roke Jasmina Škarja

Teden pisanja z roko je vseslovenska akcija, ki ozavešča o pomenu ohranjanja pisanja z roko.

Društvo Radi pišemo z roko jo organizira z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom RS za šolstvo, v tednu od 17. do 21. januarja. Letošnja akcija je potekala že sedmič, njen namen pa je ozavestiti mlajše in starejše o pomenu izvirne človekove spretnosti, ki poudarja individualnost, vpliva na razvoj fine motorike ter izraža spoštovanje in naklonjenost, saj je pisanje z roko bolj osebno.

To je moja pisava, nihče nima enake

Osrednja tema Tedna pisanja z roko 2022 je Pišem z roko, ker …

Letošnje leto je posebno, na letošnji Teden pisanja z roko se je prijavilo več kot tristo šol in ustanov, ki sodelujejo z najrazličnejšimi akcijami. Sanja Jazbinšek Sever, učiteljica slovenščine na OŠ Šalek, pove, da se njihova šola že nekaj let pridružuje projektu, saj se jim zdi pomembno, da pozornost namenjajo tudi prednostim

Sanja Jazbinšek Sever: »Namen Tedna pisanja z roko je ozavestiti mlajše in starejše o pomenu pisanja z roko, ga spodbuditi in vzpostaviti družbeno pozitiven odnos do takega pisanja. Učenci, ki pišejo z roko, pišejo spise hitreje, so bolj vztrajni, razvijejo več idej in dolgotrajnejšo pozornost.«

pisanja z roko. Na vprašanje, zakaj je skrbno oblikovanje črk pomembno, pa odgovori: »Veliko jih je. Urimo boljši spomin, medtem ko pišemo, ustvarimo več idej, naša pozornost je dolgotrajnejša, možgani delujejo celovitejše.

Kadar pišemo z roko, posamezniku ali skupini izražamo posebno

spoštovanje in naklonjenost. Na naši šoli smo povabili učence, da napišejo, zakaj radi pišejo z roko in kaj jim pisanje z roko pomeni. V zbornici smo učiteljem pripravili poseben kotiček, kjer so s svojim rokopisom dopolnjevali misli in jih postavili na ogled.

Med vsemi učenci in zaposlenimi

smo izbrali rokopise, vsak posameznik je napisal ‚To je moja pisava, nihče nima enake‘, vse pa bomo oblikovali v zvezek naših pisav. Ker vemo, da nekateri pišejo le še s tiskanimi črkami, smo se vsi sodelujoči v akciji potrudili pisati s pisanimi črkami, tako z malimi kot velikimi.«

Pomembno je, da pisanje z roko ohranja pomen

Čeprav v primerjavi s preteklostjo danes, v dobi moderne tehnologije, veliko več časa preživimo za računalniškimi zasloni in tipkamo na tipkovnice, ljudje še vedno radi napišejo kakšne informacije, pisma prijateljem in sporočila na roke. Nekateri imajo tudi takšen poklic. Jazbinšek Severjeva ugotavlja, da smo še vedno vešči pisanja z roko, čeprav živimo v času, ko prevladuje tipkanje in pogosto zremo v zaslone. Pa vendar je pomembno, da pisanje z roko ohranja pomen. »Prav je, da ozaveščamo, širimo prednosti pisanja z roko in smo zgled mlajšim generacijam. Prepričana sem, da je pisanje z roko med Spretnosti razvijamo z vajo. Znano je, da možgani bolj kompleksno delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa.

nami še prisotno. Ko sem učence povprašala, ali starši še pišejo z roko, so mnogi dvignili roko.«

Otroci začno oblikovati svojo pisavo, ko prestopijo šolski prag

Pisanje z roko je več kot le uporaba pisala. Je izvirna človekova spretnost, saj nihče na svetu ne piše tako kot vi. Kdaj začeti? »Otroci začno oblikovati svojo pisavo, ko prestopijo šolski prag.

Izrednega pomena je tudi drža in pravilna izbira pisala. Strokovnjaki dajejo velik pomen temu, da se pisalo drži s tremi prsti in je oblikovano tako, da nam omogoča svobodo gibanja roke, da ga ne držimo pretrdo in nas ne ovira pri pisanju. Ugotavljamo tudi, da učenci, ki pišejo z roko, pišejo spise hitreje, imajo večjo vztrajnost, več idej in dolgotrajnejšo pozornost. Bogatijo tudi svoj besedni zaklad. Če imajo urejene zvezke, se tudi raje učijo,« še dodaja učiteljica slovenščine, ki poudari tudi to, da učenci radi sodelujejo v tovrstnih akcijah ter da so z devetošolci dopolnjevali misli. »Številne ideje so imeli, pisali so po navdihu in nastale so neverjetne besede.« 🔲

Naš čas, 3. 2. 2022 barve: CMYK, stran 9

KULTURA

3. februarja 2022

Začel se je prešerni februar Kljub kriznim razmeram so velenjski kulturniki združili moči in prvo polovico februarja prepredli s pestrim kulturnim dogajanjem Tina Felicijan (nadaljevanje s prve strani)

Uprizoritve

V soboto, 5. februarja, ob 10.30, se bo v mali dvorani kulturnega doma začela predstava Nana, mala opica v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje.

V filmsko gledališče vabi Kino Velenje, kjer bodo v ponedeljek, 7. februarja, ob 19. uri vrteli slovensko dramo Zastoj po scenariju in v režiji Vinka Möderndorferja.

Film opisuje srečanje dveh zakonskih parov z različnih polov družbene lestvice, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega. Nesreča in tragični dogodek pa ju v eni sami noči usodno združita in najbrž povežeta za vse življenje. V filmu nastopajo Branko Završan, Ivo Ban, Klemen Kovačič, Mila Fürst, Mirjam Korbar Žlajpah, Peter Musevski in Uroš Fürst.

V torek, 8. februarja, ob 10.30, bo Nika Solce v mali dvorani kulturnega doma izvedla lutkovni koncert za otroke Nesem sončnico na rami. Glasbena predstava temelji na uglasbeni otroški poeziji Srečka Kosovela, glasbo pa nadgrajuje lutkovna animacija in pripovedovanje zgodb, v katerih oživijo pravljični liki iz Kosovelove poezije za otroke.

Predstava razgrinja celo paleto

občutij, pretanjenih opisov narave in ljubezni do živali in človeka. Ob 19. uri pa bo v veliki dvorani kulturnega doma kantavtorica Katja Šulc z zasedbo izvedla koncert uglasbene svetovne poezije z naslovom Nežnosti.

V spoju sodobnega šansona in uglasbene poezije se obeta edinstvena interpretacija pesmi Mile Kačič, Srečka Kosovela, Ježka, Nina de Glerie, Jacquesa Brela, Sergea Gainsbourga, Agustina Lare in drugih.

❱

Frana Koruna Koželjskega. Ob 19.30 bodo v Orgelski dvorani glasbene šole izvedli koncert S posluhom že 70 let, ki bo obenem uvod v program, s katerim bodo obeležili 70-letnico šole.

Program ob kulturnem prazniku pa se izteče v torek, 15. februarja, ko bo Kulturno društvo Međimurje Velenje ob 19.19 v Knjižnici Velenje izvedlo glasbeni program z recitalom. Prireditev Međimurci med Prešernom in Kajuhom bo med drugim postre-

To soboto bodo pesniki na ulici brali pesnike. Člani Šaleškega literarnega društva Hotenja in drugi kulturno-umetniški ustvarjalci bodo poetične intervencije izvedli ob 9.30 na ploščadi pred Centrom Nova in ob 10.30 na Starem trgu.

Knjižnica Velenje bo v sredo, 9. februarja, ob 19.19 gostila pesniško-glasbeni performans Pričevanja. Koncert, priklicevanje prednikov, recital, poplesavanje, delavnico sladke ironije bosta izvedla pesnik Aleš Šteger (s pesmimi iz nove knjige Pričevanje) in virtuoz na harmoniki Jure Tori.

Glasbeni vrhunec prireditev ob kulturnem prazniku bo četrtkov (10. februarja) tradicionalni koncert učiteljev Glasbene šole

gla recitacije del Franceta Prešerna in Karla Destovnika - Kajuha, prevedenih v hrvaščino.

Razstave

Člani Društva šaleških likovnikov bodo jutri (4. februarja) ob 17. uri v razstavišču Vile Bianca odprli razstavo z naslovom Kak› lepo se rosa bliska. Ob 19. uri pa bo Galerija F-bunker predstavila gostjo Ivo Suhadolnik Gregorin in njeno fotografsko razstavo Nosimo naš prostor.

Festival Velenje pa v torek, 8. februarja, ob 10. uri napoveduje spletno predstavitev mozaika enega najpomembnejših slovenskih modernističnih avtorjev Raika Debenjaka Razvoj gledališča, ki likovno opremlja zgornjo avlo kulturnega doma.

Delavnice

V ponedeljek, 7. februarja, Knjižnica Velenje vabi na otroški oddelek, kjer bo Vesna Gaber Podhovnik izvedla otroško kulturno ustvarjalno delavnico Prešerna delavnica.

V torek, 8. februarja, ob 10. uri, se bo kreativna delavnica za otroke in mladino začela v Galeriji Velenje. Pod mentorstvom likovne pedagoginje Nine Cvirn bodo prepletali literarno in likovno ustvarjanje. Delavnica Prosto po Prešernu je primerna za otroke, starejše od osem let.

Akademska slikarka Uršula Skornšek pa bo v četrtek, 10. februarja, ob 17. uri v Galeriji Velenje izvedla delavnico oljnega slikarstva za odrasle, katere navdih bo aktualna razstava slikarke Katje Felle.

Začenja se konS modul

Ves februar pa bo v Velenju potekal konS modul – festival intermedijskih umetnosti, ki ga s partnerji z različnih koncev

Slike kot pomnilniki Katja Felle z različnimi projekti – od slikarstva, instalacij in videa do gobelinov in računalniških grafik – preizprašuje sebe in javnost, kako se pogrezamo v pasti agresivnosti tehnologij Tina Felicijan

posel, imam občasno tudi druge projekte. Poučujem in delujem medgeneracijsko, da ljudi privabim k projektom in sodelujem tudi z organizacijami, ki ne delujejo na umetniškem področju.«

Velenje, 27. januarja – Galerija Velenje je v goste povabila še eno mlado, z lokalnim okoljem povezano avtorico. Slikarka Katja Felle iz Slovenj Gradca je po študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v LjuKaj ji kot umetnici, ki je bljani izobraževanje na profesionalno pot nadaljevala v Berlinu. stopila prav v Velenju, Trenutno živi in dela v pomeni povabilo v Galerijo Parizu. Na to pot pa je Velenje? »V čast mi je. Ta stopila kot dijakinja velenjske umetniške gimgalerija je poseben izziv nazije. »Pripadam drugi in zame eden najlepših generaciji Umetniške razstavnih prostorov v gimnazije Velenje. To Sloveniji.« je bilo pomembno obdobje za oblikovanje tega, kar sem danes.

Brez te gimnazije in ljudi, ki tam Nizanje in plastenje poučujejo, se moja pot ne bi na- mentalnih zapisov daljevala, kakor se je,« pravi.

Kustosinja razstave mag. MiDelovala je v umetniški skupi- lena Koren Božiček je zapisala, ni 3kolektiv, ki je odmevno vsto- da je razstava z naslovom 500 pila na slovensko alternativno GB nadaljevanje razvijanja sosceno. Danes deluje predvsem dobnega slikarskega medija Katje samostojno. Si s slikarstvom – Felle, ki se že nekaj let ukvarja z razstavninami in prodajo slik – digitalnimi mediji, povezanimi reže kruh? »Ko sem po diplomi s slikarsko prezentacijo. V dezačela prakso v slovenskem pro- lih zadnjih treh let, ki so predstoru, kjer je trg zelo majhen, je stavljena na razstavi, zasleduje to bilo zelo težko. V tujini se je neke vrste dokumentiranje in prezačelo vrteti drugače. V Nemči- zentiranje, ki se aktualizira preji sem začela tudi prodajati. Ker ko intermedijske vizualizacije. je to specifičen, precej negotov »V zgornjem nadstropju so prva

❱

Kaj vse se bo dogajalo 8. februarja? Galerija Velenje, ki bo odprta od 10. do 18. ure, bo ob 10. uri na spletu objavila predstavitev mozaika Rika Debenjaka Razvoj gledališča. Muzej Velenje na Velenjskem gradu in v Hiši mineralov bo odprt med 10. in 17. uro. Ob 10.30 bo Nika Solce v mali dvorani kulturnega doma uprizorila lutkovni koncert za otroke. Ob 17. uri se bo v Galeriji Velenje začela ustvarjalna delavnica za otroke in mladino Prosto po Prešernu. Ob 19. uri pa se bo v veliki dvorani kulturnega doma začel koncert uglasbene svetovne poezije z naslovom Nežnosti v izvedbi kantavtorice Katje Šulc z zasedbo.

❱

Na Prešernov dan odpirajo vrata in vabijo na brezplačen ogled razstav Galerija Velenje med 10. in 18. uro ter Muzej Velenje na Velenjskem gradu in v Hiši mineralov med 10. in 17. uro.

Slovenije pripravlja Mladinski center Velenje. Kulturnemu prazniku so posvetili prve tri od osmih prireditev.

V ponedeljek, 7 februarja, ob 18. uri, bodo v Knjižnici Velenje odprli dve umetniški instalaciji.

Umetniški projekt Nejca Trampuža, Srđana Prodanovića in Tima Koprivška ByeByeWorld.exe je generator kolaža, ki deluje kot interaktivna avdiovizualna aplikacija. Interaktivni generator ustvarja kolaže nadrealističnih krajin, interakcija pa temelji na toku novic, bolj ali manj tesno povezanih z okoljsko problematiko.

Voranc Kumar pa se s projektom Površina posveča odnosu med

❱

dela – slike, ki se navezujejo na digitalizacijo v povojih. Črtni deli se v določenem trenutku ustavijo in avtorica namesto trdno zaključene linije pusti barvi, da se razlije in sliko sama sooblikuje. V spodnjem nadstropju pa so dela,

ki v klasičnih slikarskih medijih nastajajo z nizanjem vsiljenih podob iz digitalnega sveta, kakor ga danes srečujemo na vsakem koraku – reklame, internetne strani, ustavljene v trenutku, nanizane druga ob drugi in druga

telesom in računalniško grafiko.

Na presečišču tehnologije in epistemologije raziskuje odnos, ki se spleta med človeškim telesom in računalniškim programom pri repliciranju vizualnih lastnosti kože (subsurface scattering).

V sredo, 9. februarja, ob 18. uri, bodo v Vili Bianca na okrogli mizi KonStruktivno o konSu predstavili konS modul in celotno platformo za sodobno raziskovalno umetnost skozi tri glavne smernice: Park (ustvarjalno učenje), Nova (umetniški projekti) in Praksa (inovacije).

V četrtek, 10. februarja, ob 19. uri, pa bodo v Pekarni odprli umetniško instalacijo Zvočna prepletanja glasbenika Boštjana Perovška, ki deluje na področju spajanja znanosti in umetnosti.

Znanstveno proučevanje vibracijskih signalov živali (biotremologija) je z vidika umetnosti zanimivo predvsem zaradi zvočne manifestacije aktivnosti živali, skozi specifično organizacijo zvočne mase pa lahko seže tudi v polje komunikacije med živimi bitji. Kompozicijo tvorijo neobdelani zvoki aktivnosti žuželk in pajkov, ki so naknadno elektronsko obdelani. 🔲

Slike Katje Felle nastajajo z nizanjem in s plastenjem mentalnih zapisov iz bližnje preteklosti, vsakdanjika in z mislijo, uprto v prihodnost. »Tem slikam pravim, da so neke vrste zbiralniki, pomnilniki vsega tistega, kar kopičimo doma. To niso le družinski albumi fotografij. Je glasba, so filmi, zajemi zaslonskih slik, ogromno je besedila. Ko preverjam te razlike med analognim in digitalnim, se zdi, da je v tem digitalnem svetu vse nekako izmuzljivo, hipno. Prav s slikarstvom skušam te stvari malo ustaviti, jih poudariti in s tem morda vzbuditi pri gledalcu postanek in premislek o podobah – kaj mi danes imamo, shranjujemo, kako to dojemamo, kaj nam pravzaprav sploh pomeni,« utemeljuje, zakaj uporablja tradicionalne slikarske tehnike akrila in olja na platnu.

Kustosinja Milena Koren Božiček bo avtorico Katjo Felle 17. februarja ob 19. uri gostila v galeriji na pogovoru, ko bosta podrobneje predstavili razstavo 500 GB.

V Galeriji Velenje bo do 5. marca na ogled slikarska razstava 500 GB Katje Felle. Foto: Ksenija Mikor

9

preko druge. Izpostavlja poplavo in agresijo vsiljenih informacij, reklamnih spotov, ki nas pravzaprav poneumljajo.« Katja Felle pripada generaciji, ki je odraščala z razvojem tehnologij in s preoblikovanji, ki so jih vtkale v družbo in svet. Kakšna so, je eno temeljnih vprašanj sodobne umetnosti. »V slikarstvu me zelo zanima preverjanje razlik med analognim, fizičnim in digitalnim. Veliko razmišljam o tem, kako ljudje dandanes zaradi vseprisotne tehnologije in digitalizacije drugače gledamo, vidimo stvari – kako to vpliva na naše razumevanje sveta,« osvetli

svoje raziskovalno polje. Za sodobno umetnost je razmerje med tehnologijo in človekom izredno zanimivo. Na eni strani želimo z umetno inteligenco nekako počlovečiti tehnologijo. Na drugi strani pa želimo z avtomatizacijo in digitalizacijo človeku lastno vedenje prilagoditi svetu, ki ga vse bolj obvladuje tehnologija. Človeško in tehnološko prehaja eno v drugo. »Sem kritična do tega sodobnega načina življenja.

Ampak poskušam biti pozitivna.

So področja, na katerih je umetna inteligenca morda nemočna.

Naslov razstave izhaja prav iz tega, da umetniških del ne moremo ocenjevati le na podlagi fizičnih dejstev. Ne moremo opisati slike le s podatki o njeni velikosti, ravno zaradi njene umetniške vrednosti. Ima estetsko vrednost. Ta pri ljudeh vzbuja neka občutenja.

Zaenkrat to umetni inteligenci še manjka.« 🔲

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

3. februarja 2022

Kultura nas ne bo nikoli razočarala Kulturo so lani v Šaleški dolini gojili najbolj pogumni in pripadni – Mnoga društva so našla nove načine delovanja in predstavljanja občinstvu – Upad množičnih prireditev Diana Janežič

Zveza kulturnih društev Šaleške doline, ki združuje 48 kulturnih društev, je na svoji skupščini 27. januarja v Kulturnem domu v Šoštanju ob prebiranju poročila o delu društev ugotavljala, da je bilo leto 2021 kljub vsem omejitvam in ukrepom uspešno. Društva so izvedla velik del svojega programa, se številčno okrepila in dala priložnost delovanja tudi mlajšim.

Predsednik zveze Boštjan Oder je poudaril, da so mnogi ustvarjalci za izpolnjevanje svoje naloge vzdrževanja kakovostnega nivoja ljubiteljske kulture našli nove načine in vztrajali pri svoji dejavnosti. Društva so ohranjala stike med člani in izvajala dejavnosti preko spleta, veliko prireditev se je odvilo na prostem. »Kulturna društva sooblikujejo kulturni program številnih prireditev in na ta način bogatijo širšo skupnost in posameznikom nudijo nova doživetja. Kulturo so v dolini gojili tisti z največjo željo po ustvarjanju, tisti z voljo, pogumom in uspelo je,« je med drugim v pozdravnem nagovoru dejal Oder.

Delovanje kulturnih društev so denarno podpirale vse tri občine Šaleške doline. MO Velenje je z javnim razpisom za izbiro kulturnih programov in projektov za leto 2021 razdelila 93.850 evrov, občina Šoštanj je za sofinanciranje društev namenila 57.566 evrov, občina Šmartno ob Paki pa 6.983 evrov.

Ljubiteljska kultura je zelo pomembna

Predstavnike kulturnih društev je nagovoril tudi Marko Pritržnik, vodja urada MO Velenje za družbene dejavnosti, in ugotavljal, da je bila kultura zaradi koronavirusa v primerjavi z drugimi dejavnostmi zelo prizadeta, kar kaže tudi upad prijavljenih projektov na razpise občine v primerjavi z letom prej. »Močno je upadla industrija zabave in ljudje so izgubili voljo do druženja, postali bolj pazljivi pri osebnih stikih, zato jih bo treba v prihodnje znova motivirati, povabiti na velike kulturne dogodke,« je dejal Pritržnik. MO Velenje kulturne ustvarjalce spodbuja in podpira

Umetniško naj bo!

Nataša Tajnik Stupar

tudi s povabili za oblikovanje občinskih proslav, ob letošnjem kulturnem prazniku pa bo na proslavi prvič razglašen tudi kulturni ustvarjalec leta.

Opozoril je še, da je MO Velenje na svoji spletni strani že objavila razpis s področja kulture, 8. februarja pa bo objavila besedilo Lokalnega programa kulture MOV 2022-2028. Povabil je društva, ustvarjalce na področju kulture, da dajo svoje pripombe in ideje, 24. februarja pa bo organizirala javno razpravo o programu.

Leto 2022 – Kajuhovo leto

V pregledu načrtovanih kulturnih aktivnosti ZKD ŠD za letos je tajnica zveze Tatjana Vidmar poudarila, da bi decembra letos praznoval 100-letnico rojstva Karel Destovnik Kajuh, zato se bodo šoštanjska in velenjska kulturna društva povezala pri obeležitvi te obletnice. V februarju se bodo pri Žlebniku v Šentvidu na Zavodnjo v gledališko-literarnem

nastopu predstavili Kajuhovi literarni dediči, 20. marca bo v okviru projekta Kajuh v tujih jezikih pesnik predstavljen v jezikih, ki jih govorijo prebivalci Šaleške doline, Kajuhovo leto pa bo sklenil koncert Kajuhove poezije na njegov rojstni dan, 13. decembra, v Šoštanju.

Letošnji teden ljubiteljske kulture bo med 20. majem in 19. junijem posvečen filmski dejavnosti, zato vabijo društva, da svojo dejavnost posnamejo in tako približajo gledalcem.

Covid preprečil množične prireditve

Na skupščini se je v razpravo vključila tudi vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Velenje Nina Mavec Krenker. »Covid je dobesedno sesul naše aktivnosti, saj so to množične občinske, regijske in državne prireditve – tabori, revije, izobraževanja, delavnice, srečanja – na katerih sodeluje več sto udeležencev in si jih ogleda številčno občinstvo. Tako smo že

Smo al’ nismo Šmartno ob Paki – Pod okriljem Kulturnega društva Šmartno ob Paki je zaživela dejavnost Mladinske gledališke skupine.

Ustanovili so jo na pobudo dijakinj različnih srednjih šol, ki jih zanima gledališko ustvarjanje. Tri so iz Šmartna ob Paki, ena iz Bistrice ob Sotli, ena pa iz Šoštanja. Ob rednem šolanju se učijo tudi plesa, glasbe in petja. Ustvarjajo pod »taktirko« znanega šmarškega gledališčnika in režiserja Jožeta Krajnca, ki je za to priložnost adaptiral delo Richarda Harrisona Smo al‘ nismo. »Delo, ki ga bomo uprizorili, smo izbrali namerno zato, da bodo lahko dekleta pokazala tudi svoje prej omenjene spretnosti.

Smo približno na polovici predvidenega števila vaj, saj se nekatere šolajo v Mariboru in vaje potekajo v dvorani Marof javnega zavoda Mladinski center Šmartno

ob Paki le ob koncih tedna, ko se vračajo domov,« je povedal Krajnc.

V odrskem besedilu s prirejenim naslovom Smo al’ nismo se prepletajo osebne zgodbe petih deklet, ki se enkrat na teden srečujejo na plesnih vajah. Odkrivajo se njihovi medsebojni odnosi, tudi napetosti, ki pa izginejo, ko morajo za poseben nastop pripraviti kar se da dovršeno plesno točko. Z njihovim finalnim nastopom na dobrodelni prireditvi se zgodba tudi konča, ko pokažejo, kaj se lahko naučijo z enim treningom na teden.

Koreografijo v igri sta prevzeli Lara Podgoršek in Živa Matjaž, izbor glasbe Lara Podgoršek ter Maruša Kunst, poleg že omenjenih pa se jim na odru pridružujeta še Ema Holešek in Cilia Jordan. 🔲

tp

sklenili, da otroškega programa na občinskem in regijskem nivoju letos ne bomo izpeljali, program za odrasle pa bo izpeljan le na državnem nivoju, « je poudarila Krenkerjeva.

Pomemben dogodek JSKD pa bo zaključek tedna ljubiteljske kulture, ki ga načrtujejo 18. junija v Arboretumu Volčji Potok in v okviru katerega želijo dati možnost vsem društvom, da predstavijo svojo dejavnost. Izbor programov, ki jih bodo prijavila društva, za predstavitev na tem državnem dogodku bodo opravile območne enote, zato je povabila društva, da sodelujejo v tem projektu.

Kot so ugotavljali udeleženci skupščine, je kultura duhovna hrana, ki nas še posebej teši v težkih časih, odganja osamljenost, povezuje različna razmišljanja, ideje in širi obzorja, ne glede na to, ali jo ustvarjamo, poustvarjamo, ali le uživamo njene sadove.

Skratka, kultura nas ne bo nikoli razočarala. 🔲

Tudi letos sprehod med poezijo Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki bodo letos zaznamovali slovenski kulturni praznik podobno kot lani – s sprehodom med poezijo.

Lani so k pisanju proze in poezije povabili člane literarne sekcije Potke, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Šmartno ob Paki. Letos pa so nabor ustvarjalcev razširili na vse občane, ki pišejo pesmi ali različne zgodbe. Njihove literarne prispevke zbira javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki še danes (v četrtek). S prispelimi deli bodo (tako kot lani) na večer pred slovenskim kulturnim praznikom opremili plakatna mesta in oglasne table v središču lokalne skupnosti. Občani bodo lahko poezijo in prozo svojih soobčanov prebirali med sprehodom še teden dni po objavi. 🔲

tp

To leto, za razliko od prejšnjih let, v času slovenskega kulturnega praznika nimam tako grenkega priokusa. Čeprav starejša in modrejša, še vedno vidim na področju umetnosti velik delež sindroma cesarjevih novih oblačil, a vseeno se na določenih strokovnih, umetniških področjih premika na bolje. Nekje pa šele zaznavamo nezaceljene rane, ki so dolga leta rasle in se odpirale. Tako je ena izmed resnično dobrih novic ta, da nas bo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal vrhunski umetnik, slikar Marko Jakše. Druga bi lahko bila ta, da bo na občinski proslavi ob kulturnem prazniku tokratni osrednji govorec iz kulturniških vrst, ne političnih. Čas korone je v umetnost zanesel neke čudne vetrove, na eni strani so umetniki še težje iskali preživetje, po drugi pa smo dobili drugačne priložnosti in alternativne možnosti, ki nam jih je omogočila tehnologija s povezovanjem v globalnem kontekstu.

Za umetnost, ki je srčika kulture, imam občutek, da je koronski čas ni preveč oklestil. Nekatere možnosti so propadle, rodile so se druge, izginile pa so tiste, ki mogoče to sploh nikoli niso bile, a smo jih nezavedajoč nosili s sabo. Če pogledam čas teh treh let nazaj in sebe v umetnosti, sem v tem času delala največ doslej.

Bilo je naporno, a vsaka kriza je čas za iskanje novih poti in za novo rast, čeprav pogosto to vidimo šele takrat, ko so težki časi mimo. Solidarnost med umetniki in kulturniki je na visokem nivoju, panoge se med seboj povezujejo in druga drugi omogočajo rezanje kruha za vse. Mogoče bi v naslednjem letu najbolj potrebovali našo pozornost mladi umetniki, ki šele začenjajo svojo umetniško pot in so se v tem čudaškem času primorani spopadati z dvema velikima izzivoma; kako in kje začeti in kako z začetim preživeti. Starejši umetniki in kulturniki moramo začutiti to pomembno dolžnost in solidarno ponuditi roko pomoči našim najmlajšim kolegom, ki si utirajo težke začetne umetniške korake, sploh, če nimajo ugodnih zaledij domačega okolja.

Kako lahko naša lokalna skupnost vloži v mlad umetniški rod?

Tako, da za mlade umakne drage najemnine prazne ateljejske hiše v Starem Velenju (prazna je že celo leto) in jim omogoči uporabo ateljejske hiše lokalne skupnosti za plačilo obratovalnih stroškov. Kulturniki jim lahko pomagate tako, da jih sprejmete v svoje načrte in programe lokalne kulture.

Ko se pogovarjam s slovenskimi likovnimi umetniki in umetniki našega lokalnega okolja, ki živijo v tujini, slišim žalostne zgodbe. Sploh tiste, ki se tičejo uspeha in priložnosti, ki jih uspejo pridobiti v tujini. Več kot polovica za preživetje opravlja dela, ki se ne navezujejo na umetnost. Ustvarjajo, ko pridejo v Slovenijo.

Naročila, ki jih dobijo v kontekstu umetnosti, prihajajo pogosto le iz Slovenije. Kot je značilno za slovenski narobe svet, doma veljajo sicer za uspešnejše umetnike od tistih, ki so ostali v Sloveniji. Nekateri se načrtno preselijo zaradi tega, da dobijo več dela iz Slovenije, saj ima žal v Sloveniji pogosteje večjo ceno tisto, kar je tuje – večjo od cene domačega, ‘neuspelega’ in nevrednega. Ali je merilo za uspeh slovenskega umetnika to, da se izselimo v tujino in opravljamo težja fizična dela za preživetje?

Nas boste potem bolj cenili kot umetnike? Bomo bolj uspešni in bodo naša umetniška dela vredna ‘kulturnega praznika’? Mladi ljudje si želijo biti zelo uspešni, trudijo se, iščejo nove poti.

Kulturno-umetniška politika zadnjh tridesetih let daje mladim umetnikom signal – če hočeš biti uspešen, se moraš izseliti iz Slovenije. Pa ne samo umetnikom, tudi na ostalih področjih je podobno. Pogosto so državne umetniške institucije raje najemale tuje in dražje umetnike kot iskale slovensko umetnost. V državne likovne zbirke so kupovale umetnost drugih narodov (ArteEast), za katere slovenski davkoplačevalci plačujejo njihovo konzerviranje in hrambo za prihodnost. Slovenskih likovnih umetnikov tega časa niso zgledno zapisale in hranile, čeprav je to njihova profesionalna dolžnost in tržna obveznost v imenu države. Pravijo, da menda nismo dovolj dobri. A konec koncev je umetnost zaradi kreacije in ustvarjalnosti. Bomo zažvižgali in bo tako bolj prešerno. Lep in kulturen kulturni praznik želim. 🔲

online www.nascas.si

Naš čas, 3. 2. 2022 barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

3. februarja 2022

Radijski in časopisni MOZAIK

Strokovnjak svetuje vsak četrtek na radiu Velenje V oddaji Strokovnjak svetuje vsak četrtek ob 11.20 uri ter v ponovitvi vsak ponedeljek ob 19.20 uri gostimo goste, strokovnjake iz različnih področij, ki na podlagi aktualnih tematik in tudi vprašanj poslušalcev skušajo približati strokovne teme širši publiki.

Nepoznavanje razmer, različnih situacij lahko ljudi pahne v stiske in jih postavlja v dileme, ki jih mnogokrat sami ne zanjo rešiti. Nasveti strokovnjakov so v zadnjem obdobju, ko je v ospredju tudi veliko tako imenovanih »lažnih novic« in nepoznavanja razmer, izjemno dobrodošli. Oddajo tedensko pripravlja Vesna Glinšek. »Gre za velik izziv. Poskušam izbirati tematike iz vsakdanjega življenja. Na splošno je moje delo takšno, da sem veliko v kontaktu z različnimi ljudmi. In

če se jih naučiš poslušati, jih tudi slišiš. Spoznaš kaj počnejo, s čim se ukvarjajo, kaj jih zanima, kaj jih pesti, o čem bi radi izvedeli še več. Teme, ki jih je vredno obdelati so skorajda neskončne« pravi.

V tem letu je pred mikrofon že povabila Aleksandra Levpuščka, vodjo policijskega okoliša Velenje, ki je poslušalce seznanil kako se v zimi vedemo na cestah, kako naj bo vozilo opremljeno, očiščeno in na kaj moramo biti še posebej pozorni. Priznani fizioterapevt Sašo Oštir je povedal kako lahko težave lajšamo po poškodbah, uspešen frizer Marko Hriberšek je spregovoril o izpadanju las po koroni in kako zadevo omiliti, Božana Grgič, vodja pasjega salona pa se je posvetila kužkom in skrbi za njihove tačke, sploh v zimskem času.

Vesna prizna tudi, da je imela pred mikrofonom po dolgih letih spet tremo.

Kajti bila je tista, ki je na prvi delovni ponedeljek poslušalce pozdravila v novi programski shemi. »Zdi se mi, da sem imela težko in zelo odgovorno nalogo.

A sem prebila led in vsaj malo zorala ledino še ostalim. Motivacijo in dodatno energijo so mi pošiljali poslušalci s pozitivnimi ter všečnimi komentarji. Zdaj

je pa že res luštno. Pravijo, da je vsak začetek težak in da se brez muje še čevelj ne obuje. In res je tako. Če se znaš prilagoditi in sprejemati spremembe z neko sproščenostjo, kar naenkrat preprosto steče« z nasmehom pove postavna Velenjčanka, ki je izjemno aktivna na številnih področjih. 🔲

mo

GLASBENE novice Koncert Bryana Adamsa v Ljubljani prestavljen Koncert Bryana Adamsa, ki bi moral 9. februarja nastopiti v ljubljanskih Stožicah, je zaradi trenutnih zdravstvenih razmer prestavljen, so sporočili organizatorji. Novi datum koncerta bodo še sporočili, že kupljene vstopnice pa bodo veljale tudi za nov termin. Adams bi se moral v Ljubljani ustaviti v sklopu

evropske turneje ob izidu njegovega 15. studijskega albuma So Happy It Hurts, ki bo izšel 11. marca. Pravkar je predstavil novi single s tega albuma, skladbo Never Gonna Rain.

Bryan Adams velja za enega najbolj prepoznavnih in prodajanih kanadskih glasbenikov vseh časov. Je avtor številnih uspešnic in dobitnik vrste glasbenih nagrad, med drugim tudi več grammyjev, v svoji karieri pa je prodal več kot 65 milijonov plošč.

Dylan posnetke prodal Sony Music Ameriški glasbenik Bob Dylan je družbi Sony Music prodal pravice nad posnetki svojih pesmi ter podaljšal pravice za prihodnje izdaje, je sporočila družba. Pogodba, ki je bila sklenjena julija lani, vključuje vse izdaje, od albumov iz 60. let minulega stoletja, kot je Blonde on Blonde, do albuma Rough and Rowdy Ways iz leta 2020. Finančnih pogojev posla niso razkrili. Po

pisanju revij Billboard in Variety naj bi bila zadnja Dylanova pogodba vredna približno 200 milijonov dolarjev. Z njo se je še utrdilo glasbenikovo šest desetletij trajajoče razmerje z družbo Sony Music. Avtor klasik folk rocka, kot sta Like a Rolling Stone in Tangled Up in Blue, je namreč leta 1961 podpisal pogodbo s Sonyjevo založbo Columbia Records in še istega leta posnel svoj prvenec.

Adele preložila nastope v Las Vegasu

tedna. To bi bili njeni prvi nastopi v živo po petih letih, skupaj s poletnima koncertoma v londonskem Hyde parku pa naj bi bili to trenutno njeni edini nastopi, na katerih bi predstavljala svoj četrti album 30. Plošča, ki jo je izdala po petih letih, je v le šestih tednih postal najbolje prodajani album leta 2021 v Veliki Britaniji.

Prodan je bil v 600.000 izvodih, večina pa je album kupila v obliki vinilne plošče ali zgoščenke.

Žalostno slovo od Akija Rahimovskega Člani družine in prijatelji so se minuli četrtek na zagrebškem pokopališču Mirogoj poslovili od Akija Rahimovskega, pevca skupine Parni valjak. Dan kasneje je v dvorani Vatroslava Lisinskega sledila še spominska slovesnost, a zgolj v ožjem krogu. Pogreb pevca skupine Parni valjak, katere član je bil 47 let, je zaradi epidemiološke situacije potekal v zaprtem krogu. Tako so se v

Badrić do članov Parnega valjka. Na ta dan je skupina izdala tudi novo pesem, ki je hkrati tudi zadnja, pri kateri je še sodeloval pokojni pevec. Pesem z naslovom Ponovo je hkrati predvajalo 150 radijskih postaj v regiji.

Znani štirje zmagovalci Eme freš Finale Eme freš minuli petek je prinesel imena štirih izvajalcev, ki se bodo pridružili že znanim imenom letošnje Eme. To so: LUMA (na sliki), Stela Sofia, LPS in Leya Leanne.

Angleška pevka Adele je le dan pred začetkom preložila serijo rezidenčnih nastopov v Las Vegasu. Kot razlog je na Instagramu navedla, da njeni nastopi niso pripravljeni, ker je polovica ekipe zbolela. Rezidenco je Adele napovedala novembra lani, do aprila pa bi v Las Vegasu izvedla dva koncerta vsak konec

Aleji velikanov na pokopališču Mirogoj v Zagrebu zbrali le člani družine in njegovi prijatelji. Od legendarnega glasbenika se je poslovilo več glasbenih kolegov, od Gibonnija, Nena Belana in Nine

Štirje zmagovalci se bodo pridružili 16 glasbenikom na EMI 2022, po dva v vsakem predizboru, ki bosta potekala 5. in 12. februarja. Finalni izbor, na katerem bodo izbrali slovenskega potnika

na Evrovizijo, bo 19. februarja.

V finalu Eme freš je sicer nastopilo štirinajst mladih izvajalcev.

Dva zmagovalca je z glasovanjem izbralo občinstvo, druga dva pa

strokovna žirija v sestavi Maja Keuc - Amaya, Maša Kljun in Matjaž Vlašič.

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

3. februarja 2022

⏩

frkanje

Pravila stare dunajske šole nekateri župani poznajo. Čvek verjame, da sta med njimi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol (prvi z desne) in župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar (prvi z leve). Po odzivu na obrazu Dermola bi lahko ob prihodu Kopušar vprašal: »A, je naš cilj isti? Velja tudi pri tem, da imajo dame prednost?«

» Levo & desno «

Vsevedci

⏬

Pri nas je toliko ljudi, ki vse vedo, da še tisti, ki mislijo, da ne vedo nič, tega raje ne priznajo.

Anelia Gaceva vodja službe nujne medicinske pomoči direktorju zdravstvenega doma mag. Janku Šteharniku in pomočnici direktorja Tanji Kontič pojasnjuje, kako zelo se je razveselila novih reševalnih vozil, saj se je dostikrat po nevarnem gozdnem terenu raje kot s starimi vozili, kar peš podala do kakšnega pacienta. Sreča tudi za paciente, sedaj bodo zdravniki do njih prišli z manj stresa in hitreje.

Laž na laž Vsi vemo, da politiki lažejo.

Drži! Kaj pa, če nam povejo resnico? Vsi vemo, da lažejo.

Torej ni čudno, da še naprej lažejo.

Eni pridejo Ko ljudje trdijo, da ne morejo do zdravnikov, jim svetniki ne verjamejo. Oni do njih pridejo vedno. Oni, pač.

Bobonjere in bomboni

⏪

Takole izgleda, ko se šoštanjski občinski svetnici Judita Čas Krneža in Urška Kurnik postavita pred objektiv z obvezno masko in vsaka seveda s svojim sodobnim modnim dodatkom, profesorica kemije z delovnimi listi, podjetnica in predsednica krajevne skupnosti pa s trendovsko tobico. Če jih slučajno ne spoznaš zaradi mask, jih pa zaradi omenjenih dodatkov.

Minister za infrastrukturo je te dni pohvalil novo vladno socialno radodarnost, ki ni bombon je poudaril, ampak bombonjera. Pa ni povedal, da je bombonjera zgolj za velike družine, za samohranilke pa recimo še bombon ne.

Spet Marx Javni sektor zahteva višje plače. Pa ja. Ni čudno, da delavci v zaprašenih omarah spet iščejo dela Marxa in Engelsa.

Kamp Ob prodaji velenjskega kampa je slišati toliko temačnih zgodb, da bo tamkaj še kampirati strašno.

ZANIMIVOSTI

Kranjska čebela navdušuje obiskovalce dubajskega Expa Slovenski paviljon na razstavi Expo v razstavnem prostoru gosti gigantsko kranjsko čebelo sivko, ki je ena največjih atrakcij letošnje svetovne razstave v Dubaju. Tridimenzionalni model čebele, ki je v razmerju 100 : 1, si je doslej ogledalo že več sto tisoč obiskovalcev.

mednarodno razstavo Expo Matic Volk. »Gre za eno največjih atrakcij na Expu in prototip, ki dviga obrvi med obiskovalci in ostalimi udeleženci razstave. Model 3D čebele je naredilo podjetje Intri, in sicer za Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS). Med in čebele so sicer med glavnimi poudarki in temami na predstavitvi Slovenije na svetovni razstavi,« je poudaril Volk.

Model kranjske sivke (Apis mellifera carnica), ki ima tudi gibljive dele, je dolg 170 centi-

je bila kompleksna tako v umetniškem kot v tehnološkem smislu, omogočile pa so jo najsodobnejše tehnologije. Za osnovo je služila resnična kranjska čebela, slikana z Micro CT napravo, in sicer do mikrona natančno. Iz tega sestavljen digitalni model čebele je služil izdelavi fizičnega modela s pomočjo 3D tiska, so pojasnili v ČZS.

Slovenci želimo na dom burger, pad thai in falafel Podjetje Glovo, ki sodi med največje svetovne platforme za dostavo različnih kategorij izdelkov, je na slovenski trg vstopilo lani, s prevzemom slovenske Ehrane.

Sicer je prisotno v 1300 mestih in 25 državah po vsem svetu.

Lani so uporabniki platforme Glovo na dom najpogosteje naročali pice, burgerje in piščanca, v Sloveniji pa burgerje s krompirčkom, pad thai in falafel. Glovovi kurirji so po svetu med drugim

»Slovenija je dežela z bogato čebelarsko tradicijo. Nenazadnje je bil prav zaradi Slovenije 20. maj opredeljen kot svetovni dan čebel. Vse to in še več želimo prikazati tudi v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi Expo v Dubaju. Zato smo v okviru predstavitve osrednjeslovenske regije vanj pripeljali maketo kranjske čebele,« je za STA povedal generalni komisar Slovenije za

metrov, nastal pa je avgusta lani, in sicer kot prispevek ČZS ob slovenskem predsedovanju Svetu EU. Kot so poudarili na zvezi, so čebelo velikanko naredili za promocijske in izobraževalne namene. Model je postavljen na vrteči se platformi, vgrajeni v repliko čebelnjaka.

Izdelava modela z več kot 90-odstotno morfološko podobnostjo z resnično čebelo delavko

dostavili tudi ločitvene dokumente, odvajala in insekte za anakondo, skupno pa opravili za več kot 571 milijonov kilometrov, kažejo podatki podjetja Glovo.

Jonathan je najstarejša žival planetu Najstarejši človek na svetu je bila 122-letna Jeanne Calment.

Je pa nekdo, ki je presegel njeno starost – res ni človek, toda to bitje se je rodilo kar pred skoraj 200 leti. Še vedno ima možnost doseči to številko, saj je Jonathan star ‚le‘ 190 let.

Kako se drži? Malce senilno. Ženske ga ne zanimajo več pretirano, slabo vidi, vonj mu ne deluje tako, kot v mladosti. To najstarejše bitje, ki živi na kopnem, je podrlo še en rekord v Guinnessovi knjigi – postalo je najstarejša želva v zgodovini našega sveta. Nič mu to ne pomeni, a uživa v majhnih stvareh v življenju: pazniki ga hranijo z roko, najbolj pa mu je všeč, ko mu ponudijo zelje, korenje, jabolka in sezonsko sadje. Družbo mu dela nekaj mlajših želv, a le občasno, ker je rad sam. Rad se sonči in videti je smešen, ko iz oklepa potegne dolg vrat in iztegne noge, da absorbira čim več toplote. Ko je mraz, se zakoplje v listje in blato ter tam preživi

dan. Nima velikih želja in se sploh ne zaveda, da je največji zvezdnik, ki živi na otoku St. Helene v južnem Atlantskem oceanu. Na otok je prispel leta 1882 kot del prtljage Sira Williama Gray-Wilsona. Ta je postal guverner otoka, zato je s seboj vzel želvo. Kdaj točno jo je dobil, ni znano. Dokaz pa je fotografija iz leta 1832, ko je prvič prišel na otok. Prikazuje odraslo želvo, zato je letnica rojstva ocenjena približno, in je možno, da je Jonathan star tudi več kot 200 let. Do tega meseca je bila najstarejša želva Tu‘i Malili. Stara je bila 188 let. Jonathan je namreč potreboval nekaj več časa, da je dokazal svojo neverjetno častitljivo starost.

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 13

»Že stari Grki so vedeli, da se je treba z glasbo ukvarjati vsaj toliko kot z matematiko, in je bila obvezni šolski predmet. Vse napredne družbe vedo, da lahko bolje delujejo, nenazadnje lahko imajo bolj uspešno gospodarstvo, če razvijajo kulturo, umetnost. Kdor zna to prepoznati, zna v to tudi vlagati,« razmišlja v kontekstu aktualnih potez slovenske kulturne politike in se spominja, kako je s kolegi kot predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol branil »izjemno dober sistem glasbenega izobraževanja,« ko je leta 2014 ministrstvo za finance glasbeno šolstvo izločilo iz državnega proračuna. »Glasbeno šolstvo je namreč preveč pomembno za posameznike in družbo, da bi lahko bilo dostopno le tistim, ki imajo debele denarnice. Dodana vrednost glasbenega izobraževanja je tako velika, da moramo biti vedno znova zelo budni in se odločno odzvati na tendence politike po popolni privatizaciji. V Sloveniji okrog 26 tisoč otrok obiskuje glasbeno šolo, kar državo na letni ravni stane okrog 47 milijonov evrov. V primerjavi z vložki v oboroževanje, denimo, je ta naložba v otroke in družbo dokaj skromna, a se bogato obrestuje. Zato moramo to ohraniti.«

Kako je postajal …

Boris Štih izhaja iz delavske družine s posluhom za glasbo. Oče, rudar, je več kot štiri desetletja prepeval v Moškem pevskem zboru Kajuh, mama, snažilka, pa je bila v mladosti članica pevskega zbora na koru v župniji v Vinski Gori. Ker je vztrajno kazal zanimanje za kitaro, sta mu poiskala učitelja. To je bil Velenjčan Leopold Planko – glasbenik, ki je poučeval celo paleto inštrumentov, izjemen, a strog učitelj. Tako strog, da je Boris ure kitare pogosto raje »prešprical«. Dobro pa se je ujel z Brankom Mahnetom, ki je prepoznal njegov talent in mu skupaj z učiteljico nauka o glasbi Alenko Mlinšek Janič pomagal, da je v zelo kratkem času usvojil znanje nižje glasbene šole. Nato je uspešno opravil sprejemni preizkus na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. V razred ga je sprejel »legendarni profesor, kitarist, kontrabasist, neke vrste pionir slovenske kitarske šole Tomaž Šegula.« To je bil prvi velik privilegij, pravi, drugi pa, da je v dijaškem domu bival z Romanom Lesjakom, bodočim fotografom, ki ga je v mnogo prekratkem življenju veliko naučil.

Med drugim drznosti in pogu-

»Ko se enkrat predaš glasbi, to postane poslanstvo, ki te prevzame« Na osrednji pogovor ob slovenskem kulturnem prazniku smo vsled letošnje 70-letnice velenjske glasbene šole povabili ravnatelja Borisa Štiha ma. »Bila sva najboljša prijatelja.

Ko sva bila stara 18 let, sva sklenila, da greva z vlakom v Grčijo, kjer sva tri tedne štopala. Starši naju niso resno jemali. Po dveh tednih pa so se začeli spraševati, ali bi morali obvestiti policijo, da sva pogrešana,« pripoveduje, da je bilo to potovanje pomembna izkušnja za življenje, ki od človeka nenehno zahteva pogum za spoprijemanje z izzivi.

S soprogo Moniko Krajnc Štih, s katero sta kasneje veliko koncertirala kot kitarski duo in leta 2005 posnela v javnosti in pri kritikih zelo dobro sprejeto prvo slovensko zgoščenko kitarskega dua s skladbami 20. stoletja, sta se na urah kitare srečevala že v srednji šoli. Spominja se ga kot dolgolasega rockerja, ki se ni ogreval s kitarskimi klasiki, temveč z Deep Purple in Led Zeppelin. Igral je v Big Bandu Srednje glasbene šole Ljubljana. Starše je prepričal, da so mu v garaži v hiši za Velenjskim gradom, kjer je odraščal, dovolili postaviti Romanove bobne, sam pa je kupil električno kitaro. Ta rockerski projekt je ostal v garaži, Boris pa je kasneje združeval kitaro in tolkala v sodelovanju z Davorjem Plambergerjem, danes profesorjem tolkal na velenjski glasbeni šoli. »Bila sva prvi duo, ki je izvajal skladbe za kitaro in vibrafon. To je bil

❱

Boris Štih: »Znanje je bogastvo, ki ga je vredno plemenititi celo življenje, glasba pa je univerzalna energija, ki povezuje vse ljudi sveta.«

Vsaka družba potrebuje kulturo v vseh svojih segmentih, je prepričan Štih. »Dokler bodo odločevalci znali prepoznati, kako pomembna je za zdravje družbe kot nekega vitalnega, ustvarjalnega organizma, bo ta lahko rastla.

februarja ob 19.30 v veliki dvorani glasbene šole, ko bosta skupaj z Moniko nastopila s kolegoma Tejo Pintar in Urbanom Mežo v kitarskem kvartetu.

… profesor in ravnatelj

Na akademiji je študiral pod mentorstvom profesorja Jerka Novaka, »tistega, ki je napisal glasbo za Mačka Murija – po tem ga namreč javnost najbolj pozna.« Z njim, s profesorjem na drugi stopnji akademije Andrejem Grafenauerjem in z družino

»V času pouka na daljavo je tisti trenutek, ko sta se učenec in učitelj povezala in izvedla uro, v dom z glasbo prinesel neko pozitivno vzdušje.

Prav v tem času je glasba pokazala svojo pravo moč.«

tedaj zelo priljubljen inštrument, za katerega nas je navduševal legendarni hrvaški vibrafonist Boško Petrović, ki je gostoval na jazz festivalu v Max klubu in izvajal delavnice.« Najprej sta veliko nastopala sama, kasneje pa se je povezal tudi s flavtistko Alenko Goršič Ernst, bratom Zmagom in ženo Moniko. Leta 2006, ko je prevzel vodenje glasbene šole, se je koncertni tempo uspešnega kitarskega dua s soprogo umiril.

Danes se veseli koncerta učiteljev S posluhom že 70 let, ki bo 10.

nju kompleksnejših problemov, ki izvirajo iz industrije in lahko pomenijo tudi bistven prispevek k razvoju gradbene stroke v slovenskem in tudi širšem prostoru.

Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je vključena v več kot 70 razvojno-raziskovalnih projektov, pri čemer so v delo vključeni tudi študentje, tako v sklopu predmetov kakor tudi projektov, delavnic in zaključnih del. Študentje, ki uspešno zaključijo študijske programe, so med delodajalci prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ravni seznanja z okvirnimi razvojnimi načrti deloda-

ščine, način razmišljanja, neko odprtost in širino, da so kasneje lahko uspešni tudi na drugih poklicnih področjih. Ta pozitivna naravnanost v glasbenem izobraževanju ima zelo široke družbene učinke.« To ga navdihuje, da vseh 16 let ravnateljevanja še vedno poučuje.

Kakšne so posledice epidemije in kulturne politike?

profesorja Istvana Remerja, ki ga je pripravljal na sprejemne izpite, še danes prijateljuje. Vsi so ga namreč zaznamovali kot glasbenika in pedagoga. S soprogo sta znanje poglabljala na številčnih seminarjih. Med drugim jima je dragoceno znanje predajal Abel Carlevaro, »učenec najbolj znamenitega kitarista 20. stoletja Andreasa Segovia, eden najpomembnejših urugvajskih kitaristov in profesorjev, ki je postavil kitarsko igro 20. stoletja.« To je bila dragocena izkušnja za vse

Te zanimajo tehnični in kreativni poklici?

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja štiri univerzitetne študijske programe (Gradbeništvo, Gospodarsko inženirstvo – smer gradbeništvo, Prometno inženirstvo, Arhitektura) ter dva visokošolska strokovna programa (Gradbeništvo, Prometno inženirstvo).

Fakulteta izredno velik pomen daje načelom trajnosti v graditeljski stroki, zato smo v študijske programe uvedli več predmetov, ki integralno povezujejo zlasti študente gradbeništva in arhitekture, pri tem pa poseben poudarek namenjamo reševa-

13

POGOVOR

3. februarja 2022

jalcev, s kadrovskimi potrebami in pričakovanimi kompetencami diplomantov, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke.

Vabimo te na informativne dneve, ki bodo potekali na daljavo, in sicer v petek, 11. februarja, ob 10. in 15. uri s predstavitvami in »dogodki v živo« ter ponovno v soboto, 12. februarja, ob 10.00 uri.

Več informacij bo na voljo na spletni strani fakultete (fgpa.um.si).

Veselimo se tvojega obiska! 🔲

Promocijsko besedilo

življenje, pravi, ki ga je močno zaznamovala predvsem kot pedagoga. »Za profesorja je najbolj pomembno, da lahko daje znanje, ki ga ima – brezpogojno, z vsem srcem, dušo in energijo.

Za vsakega pedagoga se mi zdi pomembno, da zna prepoznati svoje védenje in ga predati naprej tistim, ki ga želijo sprejeti kot neko orodje, da postanejo boljši.« V več kot treh desetletjih pedagoškega dela je vzgojil več učiteljev kitare in izvrstnih ustvarjalcev. Posebno ponosen je na svojega učenca, ki je postal njegov sodelavec. »Urban Meža je odličen kitarist in izvrsten pedagog. Ima ogromno znanja in se lahko učim od njega. To je velika dodana vrednost – če jo znaš prepoznati in sprejeti, lahko rasteš, postajaš boljši in boljši, kar je najbrž cilj vsakogar.« Glasba zanj ni le poklic. »Ko se enkrat predaš glasbi, to postane poslanstvo, ki te prevzame. Težko razmišljaš o tem kot o službi, temveč živiš to ves čas.

Mislim, da je mene ta občutek, ki ga imam ob tem, ko predajam svoje veščine naprej in opazujem ta proces rasti, povsem prevzel. Izjemno dragoceno se mi zdi, da otroci, ki vstopajo v izobraževalni sistem glasbenega šolstva, pridobivajo znanje, ve-

❱

no, je bilo nenadoma pretrgano.

Ko se bo stanje normaliziralo, bo na tem področju treba narediti velike premike. Javno življenje, ljubiteljsko kulturo je dokaj lahko ugasniti, veliko težje pa jo je ponovno pognati v neko rutino. Vsi, ki verjamemo v pomen kulture za družbo, bomo morali zbrati veliko moči, da bomo otroke usmerili v iskanje znanja in veščin za življenje. Znanje je bogastvo, ki ga je vredno plemenititi celo življenje, glasba pa je univerzalna energija, ki povezuje vse ljudi sveta,« poudarja pomen glasbenega izobraževanja, ki zaradi individualnega dela ne omogoča le učenja uporabe glasu, inštrumenta ali giba, temveč podpira zdravo osebnostno rast. »V tem trenutku z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem naša kultura nima ravno tistega človeka, ki bi zgoraj opisano znal vrednotiti, ceniti, podpirati. To kažejo tudi rezultatijavnih razpisov, na katerih izjemno uspešne institucije, ki so predstavljale slovensko kulturo na svetovnem nivoju, niso dobile podpore. Mislim, da

»Toliko se ukvarjamo s preštevanjem pozitivnih in negativnih, karantenami, organizacijo dela, da je naša pozornost odvrnjena od bistvenega: da dajemo otrokom znanje in družbi kulturo.

To bomo morali ponovno vzpostaviti.«

Se pa nenehno pojavljajo namere za preusmerjanje sredstev na druga področja, ki s kulturo niso tako povezana,« opaža, da so se, posebno v času epidemije, zaradi ukrepov v boju proti njej in drugih okoliščin mnogi v kulturi delujoči posamezniki in organizacije znašli v zelo zahtevnem položaju.

Ljubiteljska kultura, »ki je v Sloveniji tudi zaradi podpore države na izjemno visokem nivoju,« je v času epidemije doživela velik pretres, razmišlja. Večji kulturno-umetniški kolektivi niso mogli delovati. »Vse, kar se nam je v preteklosti zdelo samoumev-

potrebujemo drugačne ljudi, ki bodo znali prepoznati vrednost kulturne produkcije in potrebe družbe po njej ne glede na svoje ideološko prepričanje. Trenutno ne gremo v pravo smer,« ocenjuje.

Zato si v slovenski kulturni politiki želi odprtih odločevalcev s širino, ki lahko na podlagi konsenza podpirajo udejstvovanje vseh kulturno-umetniških ustvarjalcev, ki s svojo produkcijo bogatijo skupnost. »Če bomo dovolili, da se to preneha, ne verjamem, da bo naša družba imela dobro prihodnost.« 🔲

Tina Felicijan

Širša lokalna skupnost je ne glede na splošne razmere v dobri 'kulturni kondiciji', čemur botruje ustvarjanju in uprizarjanju naklonjena kulturna politika. »Mnogi kulturni ustvarjalci na vseh možnih različnih področjih so imeli in imajo možnost s svojim delom puščati globoke sledi,« ocenjuje, da organizatorji tudi v času epidemije nudijo bogato kulturno ponudbo. »Kar bomo Velenjčani kot potrošniki kulturnih dobrin morali preseči, za kar verjetno še ni čas, je naša navada, da je vse, kar nam kultura daje, zastonj. Moramo razumeti, da si tisti, ki se trudi in ustvarja za javnost, zasluži plačilo, in prispevati ga moramo tudi posamezniki, ne le lokalna skupnost.«

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 14

14

3. februarja 2022

za zdravo življenje

Gibanje je prava pot!

Redna telesna vadba je osnova zdravega in kakovostnega življenja.

Koristi, ki jih prinaša, so številne, zato naredimo svojemu telesu uslugo in se spravimo v pogon. Hodimo, kolesarimo, smučamo, tečemo, plešemo … Tri, štiri, zdaj!

Kako pogosto se moramo gibati?

Zakaj je redna telesna vadba tako pomembna? Kako se lotimo vadbe, da ne pride do poškodb? O vsem tem smo govorili z Marušo Bohte, profesorico športne vzgoje, vaditeljico in trenerko plesa ter aerobike.

Koliko in kako pogosto se moramo gibati?

»Za ohranjanje naše fizične pripravljenosti je priporočena vadba vsaj trikrat na teden. Izbira različnih aktivnosti je odvisna od želja vsakega posameznika, je pa pri tem ključno, da izvajamo tako aerobno kot anaerobno vadbo. Za otroke je pomembno, da so aktivni vsak dan, lahko gredo recimo po pouku s starši na sprehod ali pa se

Po raziskavi je v Sloveniji premalo aktivnih 27,7 odstotka moških in 36,6 odstotka žensk.

Maruša Bohte na primer vključujejo v različne športne aktivnosti oziroma v dejavnosti, ki spodbujajo gibanje. Redna telesna aktivnost namreč pripomore k izboljšanju kostne gostote ter prispeva tudi k boljši rasti in razvoju motoričnih sposobnosti, kot so koordinacija, gibljivost, moč, ravnotežje, preciznost in hitrost. Tisti, ki so fizično morda bolje pripravljeni, bodo lahko aktivni dlje časa, medtem ko je za ostale približno

trideset minut dovolj«, pravi Maruša Bohte.

V obzir je treba vzeti tudi izbiro vadbe. »Srednje intenziven pohod, v pogovornem tempu, lahko namreč traja tudi več kot eno uro, medtem ko je pri vadbah za moč za mnoge dovolj tudi pol ure. Za starejše pa je med drugim priporočena nizko intenzivna vadba z dodatnimi bremeni, torej z ročnimi utežmi, žogami, elastikami, saj s tovrstnimi aktivnostmi krepijo mišice, s tem pa se povečuje tudi kostna gostota, ki sicer z leti pada.« Maruša Bohte poudarja, da je ob izvajanju vaj doma ali na prostem zelo pomembno, da jih izvajamo pravilno. »Nepravilna izvedba, na primer pri počepih ali izpadnih korakih, lahko privede do poškodb.« Za začetnike je tako priporočljivo, da si poiščejo pomoč pri usposobljenih osebah, ki jih bodo

postopoma naučile pravilne izvedbe in bodo s tem preprečene morebitne poškodbe.

Kaj pa rekreacija pozimi?

Tudi pozimi se lahko ukvarjamo s številnimi oblikami rekreacije. »Tisti, ki svoj čas radi preživljajo v naravi, se lahko v zimskem času odpravijo na smučanje, se preizkusijo v teku na smučeh ali pa se podajo na pohod. Tudi hoja je namreč primerna telesna aktivnost, če gre za aktivno hojo, pri kateri smo vsaj rahlo zadihani, se znojimo in občutimo povišanje srčnega utripa«. Če niste navdušeni nad zimskimi temperaturami, pa lahko svoj imunski sistem in fizično pripravljenost krepite tudi v bližnji telovadnici.

Privoščimo si tudi počitek

Po telesni aktivnosti je pomembna tudi regeneracija. Maruša Bohte začetnikom priporoča, da si med vadbami vzamejo dan ali dva počitka. Za tiste, ki so fizično bolje pripravljeni, pa je pomembno, da izbirajo različne vrste vadb. Po obremenitvi telesa si lahko privoščimo vroč tuš in masažo.

Zakaj je redna telesna aktivnost tako pomembna?

»Redna vadba pomaga pri odpravljanju raznih bolezenskih stanj, kot sta visok krvni tlak in holesterol, hkrati zmanjšuje tveganja za bolezni srca in ožilja ter pripomore k boljši prekrvavljenosti tkiv in k boljšemu hormonskemu ravnovesju. Med vadbo se sproščajo endorfini – hormoni sreče – ki pozitivno vplivajo na naše razpoloženje in zmanjšujejo stres in tesnobo. Izboljšujejo se tudi naše psihofizične sposobnosti, splošno počutje, kakovost spanca in splošna kondicija. Telesna aktivnost krepi naš imunski sistem in telo, ki pridobiva na moči, ob primerni prehrani pa se z rednim gibanjem odpravljajo tudi odvečni kilogrami.«

Naj vadba postane del vašega življenja

Če za redno telesno aktivnost nismo dovolj motivirani, je pomembno, da se ponovno ozavestimo o pozitivnih učinkih vadbe na naše zdravje, telo, splošno počutje in razpoloženje. »Drži, da je včasih težko začeti, se dokončno odločiti za spremembo in se odpraviti na vadbo, a ko enkrat začnemo in naredimo nekaj zase, potem po določenem času vidimo, da brez tega ne moremo,« sklene Maruša Bohte. 🔲

Foto: Envato Elements

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 15

Založniška produkcija se »pobira«

Tri knjige o Kajuhu

Nad povprečjem je tudi število publicističnih in znanstvenih izidov. »Med znanstvenimi monografijami izstopata monografija dr. Aleksandre Gačić o železniškem strokovnjaku, politiku in očetu slovenskega zadružništva Mihaelu Vošnjaku ter monografija dr. Aleša Črniča in Anje Pogačnik Religija in šola: poučevanje o religiji in njena simbolna prisotnost v javni šoli.« Ob 110. obletnici pridobitve mestnih pravic je Občina Šoštanj izdala kronološko predstavitev osnovnih informacij iz šoštanjske zgodovine, ki so pregledno razdeljene po stoletjih, obravnavajo pa številna področja pretekle družbene dejavnosti. Knjigo 110 let mesta Šoštanj: 1911–2021 je napisal dr.

Miran Aplinc. Iz nabora strokov-

Razstava Ustvarjeno doma v Knjižnici Velenje kaže, da lokalna založniška produkcija po predlanskem znatnem upadu ponovno raste Tina Felicijan

Šaleška dolina, 2021 – Sodelavec domoznanskega oddelka Knjižnice Velenje Silvo Grmovšek redno spremlja in beleži izide tiskovin ter nosilcev zvoka in slike, ki jih ustvarijo prebivalci Šaleške doline oziroma se njihova vsebina navezuje na občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Vsak januar pa v osrednjem razstavišču velenjske knjižnice pripravi razstavo Ustvarjeno doma, na kateri povzame ustvarjalnost domačih avtorjev v minulem letu in predstavi izide, ki obravnavajo lokalne teme. »V primerjavi s prvim pandemičnim letom, ko je letna založniška produkcija močno padla, se je v letu 2021 podvojila in je na ravni povprečnih let, kar vzbuja optimizem,« poroča.

Tokrat prevladuje proza

Kot običajno, je tudi lani izšlo največ književnih del. »Le da je tokrat obrnjeno razmerje med prozo in poezijo: praviloma je prednjačila poezija, letos pa imamo kar sedem proznih naslovov, od katerih so trije romani, štirje naslovi pa so pesniške zbirke. Po številu naslovov izstopa mladinska književnost: kar osem je slikanic, pesmic za otroke in ugank.«

15

MED VAMI

3. februarja 2022

Med literarnimi naslovi Silvo Grmovšek izpostavlja roman mariborske založbe Litera z naslovom Plastenje sramot. »Ob uveljavljenem piscu Štefanu Kardošu je soavtorica Šalečanka Jožica Atelšek.

Pripovedujeta vsak svojo zgodbo in pri tem odkrivata plasti svojega nezavednega ter plasti kolektivnega družinskeRazstava Ustvarjeno doma, na kateri je na ga spomina.« Pri ogled lokalna založniška bera leta 2021, bo v Velenjski knjižni Knjižnici Velenje na ogled do 9. februarja. fundaciji pa so izšli trije literarni prvenci. Zajeten stracijami V glavi zidam mesto roman z naslovom Beg lastovk pa je ustvarila Dona Pratnekar, o odraščajoči rock generaciji sre- ki živi in ustvarja med Velenjem di 70-ih let prejšnjega stoletja je in Celjem. napisal Šoštanjčan Aco Ferenc. »Nikakor pa ne smemo spreKratki roman z naslovom Jutri gledati izida 31. številke literarne se dogaja na Šaleškem je delo revije Hotenja in okrogle obleVelenjčanke Katje Krk. Zbirko tnice delovanja istoimenskega kratkih zgodb z avtorskimi ilu- šaleškega literarnega društva,«

❱

Lokalna založniška produkcija je z več kot 70 naslovi rekord dosegla leta 2018. Leto kasneje je bila manjša za okrog ducat izidov, leta 2020 pa je izšlo manj kot 30 tiskovin ter nosilcev zvoka in slike. Letos se je z več kot 50 naslovi vrnila na povprečno raven.

dodaja. Jernej Župevc se je podpisal pod film z naslovom Hotenja – 40 let kasneje, ki je nastal v sodelovanju z velenjsko območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti.

ne literature pa Silvo Grmovšek izpostavlja tudi katalog ob razstavi Zgodba hiše kultnega betona v Galeriji Velenje, ki temeljito predstavi leta 1971 zgrajeno stavbo za kulturo, v kateri danes

deluje galerija, in pregled njenih vsebin v različnih obdobjih.

Knjižnica Velenje je na polico publicističnih naslovov dodala nov, že 18. zvezek Šaleških razgledov, ki prinaša vrsto odkritij in razmislekov o preteklosti in sedanjosti Šaleške doline. Letošnji stoletnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha so že lani posvetili tri monografije, ki so izšle pri založbi Litera, v zbirki Kajuh 100 pa jih je izdala Knjižnica Velenje: Kajuh v glasbi dr. Franca Križnarja, Kajuh v drugih jezikih Davida Vidmarja Čeruja in Kajuh v prozi Dušana M. Pirca.

Založniško bogato leto pa so zabeležili tudi v Muzeju Velenje.

Med drugim je kustosinja Pina Špegel obujala spomine na uporniško preteklost v knjigi Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj. Kustos dr. Miran Aplinc je pripravil zbornik z naslovom Že dneve in tedne ... Že 130 let, Savinjska železnica 1891–2021.

Kustosinja Mateja Medved je podpisala knjigo z naslovom Grad Velenje. Drobci grajske preteklosti, ki poljudno povzema mejnike iz več kot 750 let dolge zgodovine Velenjskega gradu. V Projektu Grajska glasba pa so zaenkrat v digitalni obliki (pričakujejo pa še vinilne plošče) izšle štiri grajske ambientalne skladbe domačih ustvarjalcev: Tilna Slakana, Vida Jamnika, Staneta Špegla ter Stojana Kneževića in Davorja Kazije. 🔲

Mnenja in odmevi

Afera TEŠ 6 brez epiloga?!

Celotna koalicija in njeni podporniki so v državnem zboru na odboru za pravosodje potrdili predlog sprememb Kazenskega zakonika, s katerimi bi skrajšali roke za pregon kaznivih dejanj. Tako so spremembam prižgali zeleno luč, da bi lahko bile tudi dejansko sprejete.

Opozicija in javnost tega nista pričakovali. Ne le, da je predlog vložen k napačnemu zakonu, nasprotovala mu je tudi vsa stroka, celo vlada ter ministrstvo za pravosodje. A predlog je bil na odboru sprejet. Danes sicer vladne stranke umikajo podporo s takšnimi ali drugačnimi izgovori, npr. da so ugotovile, da se ga ne da izboljšati z amandmaji, in se spet zapletajo v protislovje.

Vesela sem, da so naša odločna nasprotovanja zalegla, v kar se bomo sicer lahko 100 % prepričali ob glasovanju. A kaj bi pravzaprav sprejetje takšnih sprememb prineslo?

Neraziskani bi bili tudi številni primeri umorov, ropov, posilstev, ne le davčnih utaj ter korupcij. Nekateri tožilci že več kot leto čakajo na imenovanje na vladi, nepotrjenih jih je že okoli 20, kar resno ogroža učinkovito delo tožilstva. Po škandalu z neimenovanjem evropskih delegiranih tožilcev bi pregon kriminala in korupcije onemogočila tudi zakonodaja. »V okviru obstoječih kazenskih postopkov bi to dejansko pomenilo amnestijo za številne primere goljufije in korupcije v škodo proračunu EU v Sloveniji,« je povedala vodja Evropskega javnega tožilstva Laura Kovesi. Razvoj dogodkov po njenem priča o jasni in vztrajni nameri oviranja učinkovitosti kazenskega pregona primerov goljufij v Sloveniji, vključno z davčnimi prevarami, utajami in korupcijo. Vodja EJT je zaradi tega obvestila Evropsko komisijo, skladno z evropsko uredbo o režimu pogojevanja evropskih sredstev za zaščito proračuna, ki med drugim predvideva tudi zamrznitev izplačil v primeru kršitve načela vladavine prava.

Ne le postopki, ki potekajo zaradi nabave zaščitne opreme ob začetku epidemije, ter drugi primeri, v katere so vpleteni aktualni predstavniki oblasti, tudi postopki v primeru TEŠ 6 ne bi, v primeru sprejetja predlaganega zakona, dobili epiloga. Epiloga, ki ga nujno potrebujemo, saj kot črn madež že desetletje visi nad dolino. Želim si izvedeti, kdo je kaj narobe naredil in da za storjene

nepravilnosti tudi odgovarja!

V času mojega dela mandata ministrice za pravosodje smo pripravili in s pravosodnimi deležniki uskladili določene potrebne spremembe, ki bi izboljšale učinkovitost postopkov. Sedanja vlada z njimi ni nadaljevala. Z vodjo EJT sva razpravljali o potrebnih spremembah, da bo pregon kriminala in korupcije učinkovit. A žal vlada s svojimi aktivnostmi daje vtis, da je Slovenija tista oaza, kjer državne oblasti nimajo namena preganjati korupcije in kriminala.

Andreja Katič, nekdanja ministrica za pravosodje RS

V podporo zdravstvu!

V času kar precejšnih kritik na naše zdravstvo oziroma zdravstvene delavce je vendarle treba zapisati, da vse ni tako črno, kot nekateri prikazujejo, še več, veliko je svetlega in dobrega postopanja ter organiziranja. To, kar pišem, pišem iz lastnih izkušenj.

Sem srčni bolnik, po letih že v tretji tretjini življenja. Kot tak pogosto potrebujem medicinsko osebje, pri čemer mislim na vse, ki delajo v zdravstvu.

Nimam osebnega zdravnika oziroma zdravnice, saj je zaradi specializacije odsotna, a kljub temu nimam nobenih težav z obiskom pri zdravniku in pri dobivanju zdravil ali napotnic, za kar skrbi prijazna sestra Francka. Zdravstvena postaja v Šoštanju je dobro organizirana. Nobenih telefonskih klicev in čakanja na odziv, le e-mail napišem, pa je obisk urejen in zdravila na kartici, resnično. Sestre se trudijo, v veliko podporo pa je s svojo prijaznostjo tudi receptorka Darja v zdravstveni postaji.

Pa še nekaj svetlega za Bolnišnico Topolšica.

Kontrolni pregled v ambulanti za popuščanje srca pri dr. Polesu. Dne 18. 1. 2022 sem bil naročen ob 9. uri in 20 minut. Pregled je obsegal: EKG, pregled pri zdravniku, odvzem krvi v laboratoriju, rentgen pljuč in preverjanje kapacitete pljuč. Ob 10. uri in 30 minut sem bolnišnico zapustil. Ena ura in trideset minut za vse. Bravo. Pa se mi to ni zgodilo prvič, takšne preglede opravljam dvakrat letno in večinoma je tako. 🔲

-th-

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 16

16

OBJAVA

3. februarja 2022

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 17

Olimpijske igre bo med 4. in 20. februarjem gostil Peking, med udeleženci pa bosta tudi dva Velenjčana, nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik in deskarka Gloria Kotnik, ki se je naknadno uvrstila na posodobljeni seznam. Deskarka alpskega sloga, ki je zaradi materinstva izpustila celotno lansko sezono, se veseli letošnjih izzivov in se želi čim bolj izkazati.

Vrhovnik pa v Kranju uspešno usklajuje šport in šolske obveznosti.

Ni težko, če nekaj delaš s srcem Na športni poti bi rad dosegel več kot biti zgolj udeleženec olimpijskih iger – Mlad kombinatorec je tudi mladinski svetovni prvak v nordijski kombinaciji, ki bo zdaj že drugič okusil slast olimpijskih iger

Nordijska kombinacija me je pritegnila, in kot kaže, mi kar uspeva

»Vid Vrhovnik je začel kot smučarski skakalec v Velenju, a je kmalu ugotovil, da lahko v kombinaciji s smučarskim tekom poseže po boljših rezultatih in je to tisto, s čimer bi se rad ukvarjal. Zato se je osredotočil na treniranje nordijske kombinacije. »Spomnim se, da so nas v velenjskem klubu usmerjali tako, da smo začeli trenirati skoke in prešli še v tek in kombinacijo, kar me je zanimalo, saj je vse skupaj bolj dinamično, posledično sem bil ves dan aktiven. Očitno je to tisto, kar me je pritegnilo, in kot kaže, mi kar uspeva. Resda sem v mlajših letih vse jemal bolj za zabavo, s tekmami pa je hobi prešel v resen šport. Zdaj se kot profesionalni športnik zavedam, da so celodnevni treningi zelo naporni in vzamejo veliko časa in energije. A nič ni težko, če to delaš s srcem.«

Gre svojo pot in bo poskusil iz sebe iztisniti čim več

Mlad kombinatorec je tudi mladinski svetovni prvak v nordijski kombinaciji, ki bo zdaj že drugič okusil slast olimpijskih iger.

pričakovanj. Čeprav uvrstitev na olimpijske igre zanjo ni veliko presenečenje (saj se je uvrstila tik za lestvico udeleženk), je na koncu skozi mišjo luknjo kot dvaintrideseta svetovne lestvice zaradi Avstrijke, ki se ni želela cepiti, tja vendarle odpotovala. »Ponosna sem, da se mi je uspelo uvrstiti, še posebej, ker sem izpustila celotno lansko sezono in prvi dve tekmi svetovnega pokala v letošnji sezoni. Tako mi je le s petimi nastopi uspelo priti tako visoko, da odhajam na olimpijske igre.«

Kako suvereni ste na deski?

Vid Vrhovnik ne počiva na lovorikah, njegove misli so vedno usmerjene k novim ciljem. V teh dneh ga čaka že drugi nastop na olimpijskih igrah. Po vrnitvi še vedno ostaja v stiku z najboljšimi.

Kakšna so pričakovanja? »Vesel in ponosen sem, da bom na tem dogodku zastopal Slovenijo, bi pa na športni poti rad dosegel več kot to, da sem zgolj udeleženec iger. Želim si uspeti in poseči po vidnejših rezultatih,«

❱

Pred odhodom je bil največji izziv ostati zdrav in čim bolj izoliran. Bilo bi neodgovorno, da bi zaradi neumnosti ostal brez olimpijskih iger.

pove iskreno. Potrpežljivost, discipliniranost in vztrajnost so tiste lastnosti, ki ga krasijo, se pa vseeno sprašuje, kakšna je prihodnost nordijske kombinacije v Sloveniji, čeprav gre svojo pot in

bo poskusil iz sebe iztisniti čim več. »Žal med mlajšimi športniki vlada zatišje, ni veliko perspektivnih, ki bi že trkali na vrata članske ekipe. Ne vidim, da bi imeli željo kaj doseči.«

V teh dneh se že pripravlja na nastop in privaja na tamkajšnje vremenske razmere

Vid Vrhovnik ne počiva na lovorikah, njegove misli so vedno usmerjen k novim ciljem. »Vsaka tekma je zame enaka, pa naj gre za pokal ali olimpijske igre. Povsod poskusim pokazati svoj najboljši skok in tek ter si nabrati čim več izkušenj. Kaj to rezultatsko pomeni za prihajajoče olimpijske igre, ne vem.

Pustimo se presenetiti,« še doda v upanju, da ostane zdrav.

V teh dneh pa se perspektivni kombinatorec na Kitajskem, kjer bodo v napetih razmerah pote-

Po pričakovanju visok poraz Vodilne Ajdovke so bile od Velenjčank boljše za kar sedemnajst golov Velenjske rokometašice tudi po nepolnem trinajstem krogu ostajajo s samo tremi zmagami in devetimi porazi na sedmem mestu.

Toliko točk imajo tudi šesta (tri tekme manj) Litija in osme Žalčanke (tekma manj), devete Izolčanke na predzadnjem mestu za njimi zaostajajo za dve točki, zadnje Ptujčanke, ki so bile dvakrat manj na igrišču, pa za tri. Ajdovke, ki so edine doslej odigrale že trinajst tekem, so z 22 točkami na vrhu lestvice. Aktualnim prvakinjam krimovkam, ki imajo zaradi evropskih nastopov kar štiri preložene tekme, bežijo za štiri točke.

Zanimivo, velenjska dekleta so se jeseni v Ajdovščini dobro upirala gostiteljicam in izgubila 'samo' s štirimi goli razlike. Mlinarke so si zmago zagotovile šele v zadnjih desetih oziroma petih minutah. V tem krogu pa so varovanke Snežane Rodić povsem odpovedale oziroma so bile gostje za razred boljše od njih in sledil je poraz s kar sedemnajstimi goli razlike. Očitno v ekipi zaradi premajhnega števila igralk ni prave konkurence.

17

ŠPORT

3. februarja 2022

Gloria Kotnik: »Tekme se bodo odvijale 8. februarja, tako da bo še nekaj časa, da se navadim na časovno razliko in okolje.«

kale zimske olimpijske igre, že privaja na tamkajšnje vremenske razmere in pripravlja na svoj nastop, ki bo gotovo še eden izmed njegovih dosedanjih vrhuncev v karieri. Zaveda se, da bo konkurenca zelo močna. Osredotočen bo na čim boljši rezultat, čeprav bodo tekme potekale na visoki nadmorski višini in ne bo lahko. »Ne vem, kako bo to vplivalo na moje telo. Z rezultatom od dvajsetega do tridesetega mesta bom kar zadovoljen, saj je v tem trenutku to realna uvrstitev. Če bo kaj več, bo samo plus.«

Kaj loči povprečnega športnika od vrhunskega?

»Zdi se mi, da sem čisto običajen fant, ki svojo energijo usmerja v šport. Zavedam se, da kolikor vložiš, toliko požanješ. Treba je dati od sebe največ, kar lahko, pa vidiš, kam to pripelje,« še

doda prepričan, da je trdo delo vedno poplačano. Zanj je največja nagrada tudi obisk sestre v Škalah. »Zelo se veselim ponedeljkov, po navadi imam takrat

❱

Ponosna, da se ji je uspelo uvrstiti na olimpijske igre, še posebej, ker je izpustila celotno lansko sezono in prvi dve tekmi svetovnega pokala v letošnji sezoni.

prosto in rad prihajam v Škale, kjer se malo odklopim. Zame ni lepšega kraja ...« Gloria Kotnik je vrhunska športnica, trikratna olimpijka, ki se v Peking odpravlja polna

veselile zmage s sedemnajstimi zadetki razlike. 🔲

S. Vovk

1. ŽRL - modra skupina (članice), 14. krog Velenje - Mlinotest Ajdovščina 18:35 (9:19)

Velenje: Simić (3 obrambe), Hadžič (2 obrambi), Priteržnik, Brglez 1, Jeras 3, Ferenc 3 (2:1), Žekič 3, Kaltak 3, Černivec 1, Oder 3 (3:2), Tabakovič, Pikl 1; trenerka: Snežana Rodić Tamše.

Sedemmetrovke: Velenje 5 (3), Mlinotest Ajdovščina 2 (2).

Izključitve: Velenje 12 minut, Ajdovščina 8 minut.

Drugi rezultati: Z'dežele - Zagorje 36:14 (18:6), Ptuj - Krka 25:32 (11:12); Prestavljeno: Zelene doline Žalec - Krim Mercator, Litija – Izola.

Vrstni red: 1. Ajdovščina 13 tekem - 22 točk, 2. Krim 9 – 18, 3. Celje 10 - 17, 4. Krka 10 - 15, 5. Zagorje 10 - 7, 6. Litija 9 - 6, 7. Velenje 12 - 6, 8. Žalec 11 - 6, 9. Izola 10 - 4, 10. Ptuj 10 3; zelena skupina: 1. Koper 9 - 18, 2. Olimpija 9 - 11, 3. Vrhnika 10 - 10, 4. Logatec 10 - 8, 5.

Sava Kranj 8 - 5, 6. Branik 8 - 2.

🔲

Jasmina Škarja

Uspešno začeli drugi del sezone Rokometaši Gorenja z visoko zmago nad Slovanom v osmino finala pokalnega tekmovanja – V soboto prvenstveni derbi s Trimom

Gostje so tekmo proti neenakovrednim nasprotnicam začele zelo silovito. Nasprotno pa domača dekleta nezbrano, in že v sedmi minuti so gostje vodile s 6 : 1. S tem je bila tekma, kot je pokazal nadaljnji razplet, odločena.

Ajdovke se s tolikšno prednostjo niso zadovoljile in so tako rekoč do konca tega nezanimivega dvoboja stopnjevale ritem. Njihova nadvse dobra igra v obrambi in veliko tehničnih napak domačih jim je omogočilo doseganje lahkih zadetkov. Po dobrih dvajsetih minutah tekme so prvič povedle z desetimi goli prednosti (15 : 5), nato do odhoda na odmor trikrat z dvanajstimi, prvi del igre pa dobile z 19 : 9. Tudi v nadaljevanju je bila predstava igralk z Goriške na visoki ravni. V 45. minuti so vodile z 29 : 16. Nato so do konca domače igralke dosegle le dva zadetka, gostje trikrat več in se

»Ni skrivnost, da sem se marsičemu odpovedala, da sem morala prilagoditi program. Sem mama, zame je otrok še vedno na prvem mestu. Vesela pa sem, ker sem na zadnjih tekmah bila blizu temu, kar si želim. Sem zelo optimistična, saj sem dokazala, da sem v stiku z najboljšimi. Mogoče dodam še nekaj malega zagona in verjamem, da lahko dosežem dober rezultat,« odgovori Kotnikova, ki se zaveda, da je čas precej stresen, in je najpomembneje, da se kje ne okuži. »Zato treniram takrat, ko je telovadnica prazna.

Nekaj snežnih treningov bom opravila na prizorišču. Tekme se bodo odvijale 8. februarja, tako da bo še nekaj časa, da se navadim na časovno razliko in okolje,« doda uspešna deskarka, ki je zadnje dneve pred odhodom vse prilagodila igram. »S Kitajske prihajajo stroga navodila, ki se jih bomo morali držati.

Se veselim in hkrati zavedam, da mi bo tudi hudo, ker bom prvič toliko časa stran od otroka, zato si še toliko bolj želim upravičiti odsotnost od doma.«

Pokalno tekmovanje za sezono 2021/22 so moštva novembra začela z 1/32 finala. V prvem krogu so bili na sporedu štirje dvoboji. Drugi so se neposredno uvrstili v šestnajstino finala. Izmed moštev lige NLB sta v uvodnem krogu boj za to lovoriko začela tudi Celje Pivovarna Laško in Urbanscape Loka. Preostali so se neposredno uvrstili v šestnajstino finala, med njimi tudi rokometaši Gorenja.

Velenjčani so se po pričakovanju z zmago s 35 : 23 nad Slovanom zanesljivo uvrstili med šestnajst najboljših moštev.

V napovedih pred tem gostovanjem v Ljubljani so bili zelo spoštljivi do domačih. Zavedali so se, da jih vsi vidijo v vlogi favorita, hkrati so tudi sami verjeli v napredovanje, na tekmeca pa so se zelo dobro pripravili. Tekma se je vseskozi odvijala po njihovi želji. Z dobro obrambo so prisilili domače, da so zapravili kar nekaj napadov in po približno desetih minutah imeli prvič prednost pet golov (9 : 4). Na začetku 28. minute so to prednost

dvignili na +6 (17 : 11). Do odhoda na glavni odmor so domači malce znižali zaostanek (8 : 12).

V drugem delu so bili Velenjčani še učinkovitejši. Začeli so ga še bolj podjetno in samo po slabih dveh minutah od prihoda iz slačilnice prednost povišali na +8 (20 : 18). Tudi ob tej razliki se niso zaustavili, še naprej so prednost dvigovali in uvodni pokalni nastop končali z zmago z dvoštevilčno razliko.

V osmini finala se bodo v sosedskem derbiju pomerili s Slovenj Gradcem, ki je v Krškem s 34 : 30 izločil po prvem delu vodilno moštvo v 1. B ligi Krško, ki

je po desetih odigranih jesenskih tekmah prav tolikokrat zmagalo.

To pa ne bo edini prvoligaški par na tej ravni tekmovanja. Medsebojno se bosta udarila tudi dolenjska kluba Trimo in Ribnica.

Dvoboji bodo predvidoma v sredo, 9. februarja.

Visoka zmaga nad Slovanom je aktualnim prvakom gotovo vlila dodatno mero samozavesti za sobotni (20.15) otvoritveni prvenstveni dvoboj v tem letu v domači Rdeči dvorani. Gostili bodo drugi Trimo in se mu skušali oddolžiti za poraz s 24 : 25 v prvem krogu v Trebnjem. Trebanjci, ki so skupaj z vodilnimi Celjani še brez poraza, imajo na drugem mestu s tekmo manj pet točk več od tretjih prvakov. Za vodilnimi Celjani zaostajajo za tri točke, Velenjčani in tudi četrti Ribničani pa za osem. 🔲

Stane Vovk

Pokal Slovenije - moški (člani) – 1 . krog (1/16 finala) RD Ll Grosist Slovan - RK Gorenje Velenje 23:35 (12:18)

Gorenje: Panjtar (10 obramb), Taletović (2 obrambi); Haseljić 2, Tajnik 2 (1:1), Pajt 5 (3:3), Velić 2, Starc, Drobež, Sokolič 5 (3:3), Verdinek 5, Šiško 4, Grmšek 2, Slatinek Jovičič 3, Mlivić 2, Predović 3, Ravnikar; Trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Slovan 2 (1), Gorenje 7 (7); izključitve: Gorenje 4 minute, Slovan 0.

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

Na podlagi sprememb in dopolnitev Zakona o osebni izkaznici bodo predvidoma konec marca letos upravne enote začele izdajati nove biometrične osebne izkaznice. Te bodo služile kot klasičen dokument za izkazovanje identitete in državljanstva ter potovalni dokument v države, ki omogočajo vstop z osebno izkaznico. Prinašajo pa tudi nekaj novosti, in sicer bo z biometričnimi osebnimi izkaznicami od predvidoma avgusta 2022 mogoče uveljavljati tudi zdravstvene storitve oziroma bo izkaznica služila tudi kot zdravstvena kartica. Obenem bo biometrična osebna izkaznica veljala tudi kot elektronska identiteta za državljane, starejše od dvanajst let. Ti bodo ob izdaji osebne izkaznice avtomatično prejeli elektronsko identiteto, s katero bodo lahko dostopali do elektronskih storitev ter se elektronsko podpisovali. Biometrična osebna izkaznica bo torej služila tudi kot kvalificirano digitalno potrdilo, na katerem trenutno temelji večina elektronskih storitev. Državljan se bo lahko odločil, da si elektronske identitete ne želi aktivirati oziroma je uporabljati.

Postopek pridobitve nove osebne izkaznice bo enak postopku pridobitve potnega lista

Mateja Ravnjak z Oddelka za upravne notranje zadeve UE Velenje razloži, da bo nova osebna izkaznica vsebovala čip, na katerem bosta zapisana biometrična podatka podobe obraza in dveh prstnih odtisov. Kaj potrebujemo pri oddaji vloge? »Postopek pridobitve nove osebne izkaznice bo enak postopku pridobitve potnega lista in bo pomenil zgolj dopolnitev trenutnega postopka.

Dodatno se bosta ob vlogi posameznika, ki bo dopolnil dvanajst let starosti, poleg fotografije zajela še dva prstna odtisa,« razloži vodja oddelka, ki potrdi tudi, da se stranke že obračajo nanje

3. februarja 2022

Ne čakajte na zadnje dni veljavnosti dokumentov Z biometričnimi osebnimi izkaznicami bo mogoče uveljavljati tudi zdravstvene storitve oziroma bo izkaznica služila tudi kot zdravstvena kartica – 9.006 upravičencev ima še stara, rožnata vozniška dovoljenja, 21.227 pa nove polikarbonatne kartice s številnimi vprašanji, povezanimi z novimi osebnimi izkaznicami. »Vsem povemo, da bomo lahko osebne izkaznice, izdane na obstoječih obrazcih, uporabljali do rednega poteka in nam jih zaradi uvedbe novih dokumentov ne bo treba menjati. Če pa se bomo sami odločili, da želimo novo biometrično osebno izkaznico, bomo staro lahko nadomestili z novo, kadarkoli bomo to želeli, tudi pred potekom siceršnjega datuma veljavnosti. Prav tako nam ne bo treba menjati osebnih izkaznic, izdanih s trajno veljavnostjo.«

Vlada je z zakonom omogočila uporabo pretečenih osebnih izkaznic do 27. marca 2022

Začetek izdajanja novih osebnih izkaznic je bil prvotno predviden s 3. januarjem 2022, pa so ga naknadno zaradi globalnega pomanjkanja čipov in drugih potrebnih materialov za izdelavo osebnih izkaznic ter težav v dobavnih verigah zamaknili na konec marca 2022. Vlada pa je z interventnim zakonom omogočila uporabo pretečenih osebnih izkaznic do 27. marca 2022. Ravnjakova razloži, da se osebnim izkaznicam, ki jim je oziroma ki jim bo potekla veljavnost od 29. marca 2020 do 27. marca 2022, podaljšuje uporaba oziroma ostanejo v veljavi, če: v tem času ni prišlo do spremembe podatkov, navedenih na dokumentu, in če fotografija na osebni izkaznici še izkazuje imetnikovo pra-

Mateja Ravnjak: »Novo vozniško dovoljenje je popoln identifikacijski dokument, za razliko od stare rožnate listine. Z njim se lahko znotraj Republike Slovenije popolnoma enako identificirate, saj vsebuje popoln naslov, kot z osebno izkaznico ali s potnim listom. Vozniško dovoljenje vam dovoljuje vožnjo v tujini, seveda pa morate za tujino imeti še drug potovalni dokument (osebno izkaznico za EU oz. potni list).«

Pri vložitvi vloge za osebno izkaznico potrebujete:

• Staro osebno izkaznico, če je nimate, pa kakšen drug dokument (PL, VD), s katerim dokazujete svojo istovetnost. Staro, pretečeno osebno izkaznico morate predložiti v uničenje.

• Fotografijo velikosti 3,5 cm X 4,5 cm, ki mora prikazovati vaše pravo potrdilo oziroma potrdilo e-fotografa z referenčno številko digitalne fotografije.

Kako do novih dokumentov?

»Vlogo za izdajo osebnih dokumentov, kot so osebna izkaznica, potni list in vozniško dovoljenje, lahko oddate na katerikoli upravni enoti v Sloveniji. Če se bliža rok poteka vaše osebne izkaznice oziroma kateregakoli drugega dokumenta, se vsekakor pravočasno na tisti upravni enoti, kjer boste oddali vlogo za nov dokument, pozanimajte, kakšna je čakalna vrsta za pridobitev termina za obisk upravne enote. Vse upravne enote imamo namreč v skladu z ukrepi za preprečitev širjenja virusa covid-19 uvedeno naročanje in je potrebna predhodna najava preko telefona.«

POLICIJSKA kronika Vozil je alkoholiziran Velenje, 25. januarja – V večernih urah so velenjski policisti prejeli obvestilo o nezanesljivi vožnji voznika na relaciji Spodnji Dolič–Velenje. Voznik je bil nato samoudeleženec v prometni nezgodi na območju Velenja, pri tem pa so policisti ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola.

Ob kontroli je pokazal rezultat testa z alkotestom 0,73 mg/l prisotnega alkohola izdihanega zraka. Vozniku so policisti izdali plačilni nalog, svoje ravnanje pa bo moral zagovarjati še pri sodniku za prekrške.

Mladoletniki hodili po delno zamrznjenem jezeru Šoštanj, 25. januarja – Občani Šoštanja so policiste obvestili, da po delno pomrznjenem jezeru v Šoštanju hodijo neznanci. Na kraju so ugotovili, da so bili to mladoletniki, ki so se izpostavljali veliki nevarnosti. Ob tem opozarjajo, da ledena površina na jezeru ni zadosti trdna, da bi bila varna za hojo. O dejanju

mladostnikov so policisti obvestili njihove starše.

Vlom in kraja v trgovini v Mozirju Mozirje, 26. januarja – Policisti so obravnavali vlom v trgovino z elektromaterialom v Mozirju. Storilec je preiskal prostore ter našel in odtujil dnevni izkupiček trgovine. Policisti so z ogledom kraja dejanja in zbiranjem obvestil ugotovili, da je dejanja osumljen 36-letni domačin.

parkirano na parkirišču stanovanjske hiše v Podkraju pri Velenju. Lastnik vozila je oškodovan za najmanj 500 evrov.

Vlomil je v hišo in ukradel zlatnino Šmartno ob Paki, 28. januarja - V popoldanskih urah je velenjske policiste občan Šmartnega ob Paki, naselja Gavce, obvestil da je neznani storilec v času odsotnosti lastnikov vlomil v hišo.

Ob tem je premetal notranjost in si protipravno prilastil zlatnino domačih.

Zaradi alkohola ob vozniško dovoljenje Spor reševal z Mozirje, 26. januarja – Mozirnožem ski policisti so imeli v postopku voznika, ki mu je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0.61 mg alkohola na liter izdihanega zraka.

Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje, sledi pa tudi obdolžilni predlog na sodišče.

Kraja avtomobila Podkraj pri Velenju, 27. januarja – V četrtek so policisti posredovali zaradi kraje osebnega avtomobila znamke Renault clio, reg. št. CEFI-238. Vozilo je bilo

Velenje, 28. januarja – Z zbiranjem obvestil, ogledom kraja dejanja in drugimi preiskovalnimi dejanji so policisti ugotovili, da je 33-letni osumljenec prišel do vrat stanovanja 36-letnega moškega, kjer sta se sprla. Do prepira naj bi prišlo zaradi dolžniško upniških razmerij. Med prepirom je 33-letnik z nožem zabodel 36-letnika. Dogajanje je opazil sosed, ki je uspel poškodovanega 36-letnika povleči v svoje stanovanje. Osumljeni je v nadaljevanju poskušal vstopiti v

vo podobo. »Uporaba pretečenih osebnih izkaznic pa je mogoča zgolj za izkazovanje identitete in državljanstva na območju Republike Slovenije. Prehajanje državne meje s pretečeno osebno izkaznico ni mogoče. Uporaba osebne izkaznice v te namene pa ni mogoča, če je njen imetnik v tem času spremenil osebno ime, prebivališče, datum rojstva, spol ali EMŠO, ali če mu je prenehalo državljanstvo Republike Slovenije oziroma če fotografija na osebni izkaznici ne izkazuje več njegove prave podobe,« našteva vodja oddelka za upravne notranje zadeve Mateja Ravnjak, ki doda, da bo nova osebna izkaznica zaradi vgrajenega čipa in biometrične tehnologije nekoliko dražja, kot je dosedanja. »Nimamo še točnega podatka o tem, koliko natančno bo stala, predvidoma bo dražja za približno 10 evrov (trenutno stane osebna izkaznica za 10 let ali s trajno veljavo 18,86 evra).«

Izdaja novega vozniškega dovoljenja

Stari obrazci vozniških dovoljenj, v rožnati, tridelni papirnati obliki, prenehajo veljati z 19. januarjem 2023. Kako do novega dokumenta? »Za novo vozniško dovoljenje voznik potrebuje obstoječo staro listino in novejšo fotografijo za osebne dokumente. Slika je lahko v obliki e-fotografije. Če si je voznik pred kratkim uredil osebno izkaznico ali potni list, je slika v bazi in ne potrebuje nove, seveda pa mora izkazovati

Alkohol ne sodi v promet Policisti opozarjajo, da je že pri enem promilu alkohola v krvi bistveno motena reakcija oči na svetlobo in da je bistveno zožen zorni kot oči, kar pomeni, da se težko prilagajamo svetlobnim spremembam in ne moremo pravočasno dojemati, kaj prihaja z naše leve in desne strani, kar je lahko še zlasti usodno v križiščih. Za polovico se zmanjša ocenjevanje globine prostora in pozornost, zaradi česar nismo sposobni voziti s primerno razdaljo. Naše reakcije so prepozne in napačne, na določene nevarnosti sploh nismo več sposobni reagirati. Zato pogosto pride do naletov. Prav tako se povečuje reakcijski čas in čas ustavljanja, možnost udeležbe v prometni nesreči se pri promilu alkohola poveča za najmanj 25- krat. Alkohol torej ne sodi v promet, zato nikar ne vozite če ste pili alkoholne pijače. sosedovo stanovanje, kar mu na srečo ni uspelo, je pa z nožem poškodoval vhodna vrata stanovanja.

Hudo poškodovanega 36-letnika so z reševalnim vozilom odpeljali v Splošno bolnišnico Celje, kjer je zaradi izjemno hudih poškodb ostal na zdravljenju. Osumljenega 33-letnika, ki so mu kmalu po storjenem dejanju odvzeli prostost, so zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskus uboja privedli k preiskovalnemu sodniku.

Kršil javni red in mir Velenje, 30. januarja – Policisti so posredovali zaradi kršitve javnega reda in miru na bencinskem servisu v Velenju. Še neznani kršitelj se je neprimerno vedel do zaposlenih, zaradi veljavnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s Covidom-19.

Zoper kršitelja bo uveden prekrškovni postopek.

Ukradel kose orodja Velenje, 30. januarja – Na Selu so policisti obravnavali vlom v kombi. Neznani storilec si je iz vozila protipravno prilastil več kosov električnega ročnega orodja in podjetje iz Velenja oškodoval za najmanj 3.000 evrov.

Ukradel je okoli 200 kg električnih vodnikov Velenje, 31. januarja – V Velenju je neznani storilec iz prostorov podjetja ukradel dobrih 200 kg električnih vodnikov.

dejansko stanje osebe. Cena zamenjave starega obrazca v novo polikarbonatno kartico je 19,14 evra.« Se omejitve in kategorije avtomatsko prenesejo? »Vse veljavne kategorije in omejitve se prenesejo na novo kartico. Stara H kategorije se preimenuje v AM, dovoljuje pa isto, torej vožnjo koles z motorjem in lahkih štirikolesnikov. Pomembno je, da je obrazec novega vozniškega dovoljenja, če seveda le to ni omejeno iz zdravstvenih ali drugih razlogov veljavno 10 let.

Pravica, ki jo imajo posamezniki zapisano na starih vozniških dovoljenjih do 80. leta starosti, posameznikom ostane le na vsakih 10 let. Če prej ni kakšne druge spremembe, se zamenja obrazec,« odgovori Ravnjakova.

Kdaj po nove dokumente?

»Rok izdelave je 8 delovnih dni. Vozniku se v postopku zamenjave listine staro vozniško dovoljenje odvzame, za vožnjo po Sloveniji pa dobi potrdilo.

Potrdilo velja 60 dni oziroma do vročitve novega dokumenta. V izjemnih primerih vozniku staro vozniško dovoljenje lahko ostane, v primeru, da ga potrebuje za službene poti v tujino, seveda pa le do prevzema vozniškega dovoljenja na upravni enoti. Takrat se staro vozniško dovoljenje obvezno odvzame.

Vsem imetnikom starih vozniških dovoljenj predlagamo, da za menjavo izberejo čas, ko ne bodo potovali v tujino, naj pa tudi ne čakajo na zadnje dni veljavnosti obrazca, to je do 19. januarja 2023,« še opozori vodja oddelka za upravne notranje zadeve na UE Velenje, ki postreže s podatkom, da imajo po statističnih podatkih na dan 31. december 2021 na našem območju upravičenci še 9.006 starih, rožnatih vozniških dovoljenj, in 21.227 novih polikarbonatnih kartic. 🔲

Jasmina Škarja

V gozdu našli posmrtne ostanke Cirkovce, 31. januarja – Policisti so v gozdu na območju Škalskih Cirkovc našli človeške posmrtne ostanke. Opravljen je bil ogled kraja najdbe. Ugotovili so, da je človek tu umrl že pred časom. V zvezi z najdbo ostankov poteka sodna obdukcija. Po prvih ugotovitvah na kraju ni bilo ugotovljenih znakov nasilja.

Iz POLICISTOVE beležke Ukradel puhalnik za listje Velenje, 28. januarja – V petek je neznanec v Velenju izvršil tatvino puhalnika za listje. Neznani storilec je pristopil do osebnega avtomobila in iz njega odtujil puhalnik znamke Stihl. Lastnika je s tem oškodoval za najmanj 300 evrov.

Ukradel kosilnico, čistilec in žago Nazarje, 25. januarja – V Nazarjah so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. Storilec je ukradel vrtno kosilnico, visokotlačni čistilec in krožno žago.

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

3. februarja 2022

19

Sabljači odlični na državnem prvenstvu Skupaj so osvojili kar sedem medalj, dve zlati, dve srebrni in tri bronaste – Mark Poprask osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji floret mladinci in v kategoriji kadetov V Ljubljani je v soboto, 29. januarja, potekalo državno prvenstvo v sabljanju za kadete in mladince. Turnirja se je udeležilo tudi pet članov Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje. Za velenjske sabljače se je po letu premora tokratna udeležba na državnem prvenstvu končala več kot odlično. Skupaj so osvojili kar sedem medalj, dve zlati, dve srebrni in tri bronaste. Po letu premora so se na lov za zlato ponovno podali Pia Čretnik, Iza Šerc, Zoja Bratina, Leo Čretnik in Mark Poprask. »Vsa tri dekleta so se po dobrih predstavah v kvalifikacijskem delu tekmovanja brez težav prebila v eliminacije.

Zoja je morala v drugem krogu premoč priznati starejši klubski rojakinji Pii, ki je v polfinalu premagala še Izo in si s tem zagotovila nastop v velikem finalu.

Nasprotnica je bila žal premočna in Pia je svoj nastop zaključila s srebrno medaljo in slavjem na drugi najvišji stopnički. Na zmagovalnem odru se ji je pridružila še Iza z bronasto medaljo in osvojenim tretjim mestom, Zoja pa je z osvojenim šestim mestom končala blizu najboljšim,« je povedal trener Klemen Špeh. Obe najboljši sta nastopili

Mark Poprask prvak med mladinci in kadeti

Velenjski sabljači osvojili kar sedem medalj – dve zlati, dve srebrni in tri bronaste.

še v kategoriji sablja mladinke, kjer sta osvojili peto in osmo mesto. Zoja je v floretu nastopila še enkrat, tokrat v starostni kategoriji kadetinj, kjer pa je klonila v prvem delu in ponovno osvojila šesto mesto. Zadnji ženski nastop je zabeležila Pia v kategoriji meč mladinke, kjer ji je po nekaj začetnih težavah

uspela uvrstitev v eliminacije.

Tam je pokazala boljšo formo in se prebila vse do polfinala.

Srebrni medalji v floretu je tako na odru za zmagovalce dodala še bronasto v meču.

Leo Čretnik in Mark Poprask sta najprej nastopila v kategoriji floret mladinci. Leo je v tesnem dvoboju v polfinalu zaključil svoj nastop, Mark pa se je prebil vse do vrha. Tudi v finalu je suvereno opravil z nasprotnikom in tako osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji floret mladinci. »Na zmagovalnem odru se je z osvojenim zlatom povzpel na najvišjo stopničko, Leo pa je klubski uspeh dopolnil z bronasto medaljo. Oba sta nastopila tudi v kategoriji floret kadeti. Brez porazov v kvalifikacijskem delu sta odlično formo le še stopnjevala in se tako suvereno prebila vse do finala, ki je bil tokrat obarvan povsem klubsko. Slavil je Mark, ki je s tem naslovu državnega prvaka v mladinski kategoriji dodal še naslov prvaka v kategoriji kadetov,« je dodal Špeh, zadovoljen, da sta se oba povzpela na najvišji stopnički in državno prvenstvo zasluženo končala z zlato in s srebrno medaljo okoli vratu. 🔲

Jasmina Škarja

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Če se trenutno nikakor ne boste mogli odločiti za večjo spremembo, boste to veliko lažje storili v drugi polovici leta. Povod bo čisto življenjski. Možna so dodatna izobraževanja, morda se boste končno odločili za dolge počitnice ali potovanje. Morda boste dobili celo priložnost za menjavo delovnega mesta ali selitev v tujino, ki vas bo pahnila v veliko dilemo. Najbolj pomembno je, da mislite nase in na svoj napredek, ne pa na ostale ljudi, ki se lahko čisto dobro znajdejo tudi brez vas. Naj se vam to zdi še tako nemogoče, se bo vse uredilo tako, da boste dobili, kar želite. V vsakem primeru v letu 2022 pričakujte spremembe.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Če ne veste, kaj bi počeli v življenju, boste po soočenju s sodelavci veliko lažje sprejeli odločitev. Ta bo presenetila tudi vaše domače. Ker vaše zdravje ne bo najboljše, varčujte z energijo. Izogibajte se druženjem in interakciji z ljudmi, ki so negativni in škodoželjni, saj bi vas po nepotrebnem še bolj obremenili. Zaradi splošne utrujenosti in pomanjkanja energije boste nagnjeni k prehladom, virusnim obolenjem in drugim sitnostim. Zato poskrbite za vsakodnevno gibanje, že daljši redni sprehodi bodo dovolj, če se ne ukvarjate radi s telovadbo. V jedilnik vključite več sadja in zelenjave ter raziskujte nove recepte, ki vsebujejo zdrave sestavine.

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.

Če ste v stabilnem partnerstvu, bosta z ljubljeno osebo s skupnimi močmi hotela uresničiti neke načrte, o katerih se že dolgo pogovarjata. Ti so morda povezani z novim domom, naraščajem ali s kakšnim večjim skupnim nakupom.

Z medsebojnim zaupanjem bosta svoj cilj uspešno uresničila, in to v nekaj tednih.

Nekateri se boste s svojo boljšo polovico osredotočili tudi na skupno intelektualno in duhovno rast.

Vajino zanimanje za nove stvari bosta potešila na raznih tečajih in delavnicah. Če pa ste v razmerju, ki vam že nekaj časa ne ustreza, boste kmalu dobili priložnost za spremembo. Z uživanjem zadostne količine vitaminov in mineralov boste znatno okrepili svoj imunski sistem.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Začnite misliti nase in na svojo srečo. Zvezde vam svetujejo, da se nehate obremenjevati s tem, kaj bodo rekli drugi. Možno je, da se boste znašli v ljubezenskem trikotniku, ki vas bo čustveno izčrpaval. Dobro razmislite, kaj si želite, in končajte tiste odnose, ki vas spravljajo v obup in vas že nekaj časa ne osrečujejo več. Raje se osredotočite na tiste, ki vam dajejo zadovoljstvo in srečo. Na splošno boste izredno družabni.

Navezali boste veliko stikov z ljudmi, s katerimi vas družijo podobna zanimanja in hobiji. Sploh tisti, ki ste mlajši, boste središče svoje družbe. S pozitivno energijo boste očarali vse okrog sebe.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Spoprijeti se boste morali s starimi težavami oziroma z ljudmi, ki vam jih povzročajo. Kar pa ni nujno negativno, saj boste pri tem pridobili na samozavesti. Naučili se boste bolje komunicirati. Spodbujali boste sodelovanja, ki vam lahko koristijo.

Motivirala vas bo lastna ustvarjalnost, nekoliko manj pa razmere na delovnem mestu. Lekcije, ki ste jih dobili v preteklosti, boste znali obrniti sebi v prid. Osredotočite se na svoje delo in se ne pustite preveč motiti. Nadrejenim pokažite, da ste sposobni, vendar ne pritiskajte na njih glede napredovanja. Zdaj ni čas za bitke, temveč za potrpežljivo čakanje na pravi trenutek.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Kegljanje Točka na gostovanju Na srečanju 12. kroga so se Šoštanjčani pokazali v bolj svetli luči kot v preteklem krogu. Še več, bili so blizu osvojitve obeh točk. Malo smole sta imela tekmovalca tretjega para, a velika točka na gostovanju je dobrodošla. Začetek srečanja sicer ni kazal na uspeh gostujoče ekipe, ki je po igri prvega para izgubljala z 2 : 0 in zaostajala za 34 kegljev. Nadaljevanje je prineslo boljšo igro gostov, ki so za 4 keglje izgubili drugo točko, razliko pa zmanjšali na 21 kegljev. Težko delo je čakalo igralce tretjega para, možnost zmage pa sta imeli obe ekipi. Šoštanjčana sta začela zelo dobro, saj sta razliko pokrila že v prvem setu tretje igre. Pred zadnjim setom so domačini zaostajali že za 20 kegljev, obe točki

pa sta bili v rokah Šoštanjčanov. Sledil je delni preobrat, v katerem so Konjičani le osvojili točko, a za popolno zmago jim je zmanjkalo 13 kegljev. Tako so gostje osvojili veliko točko, ki pa na lestvici ni prinesla velikih sprememb. Tokrat so Šoštanjčani v ekipi kroga zunaj imeli kar dva igralca – Petrovič 552 in Sečki 544.

V naslednjem, 13. krogu, bo na stezah v Šoštanju znova Šaleško-koroški derbi. V goste k domači ekipi prihaja trenutno vodilna ekipa Dravograda. Se bo morebitni prvak odločal prav na tem srečanju? 🔲 T.F.

Kegljanje, 2. liga, vzh., 12. kr.

Konjice : Šoštanj 4 : 4 (3161 : 3174)

Šoštanj: Jug – 530 (0), Sečki – 544 (0), Hasičič – 529 (1), Šehič – 507 (0), Petrovič – 552 (1), Fidej – 512 (0).

Drugi bodo veliko pričakovali od vas, vendar se tega ne boste ustrašili. Vse skupaj boste vzeli kot izziv, da zmorete vse, kar si boste zadali. Dobili boste priložnost za delo pri nekem zelo zahtevnem projektu, ki bo od vas zahteval veliko iznajdljivosti, učenja in potrpežljivosti. Hitro boste ugotovili, da vam gre delo dobro od rok, če si svoj čas in opravila pametno razporedite. Naj vam ne bo težko narediti tudi kakšne nadure, saj se vam bo ves trud kasneje poplačal. Če se ukvarjate z umetnostjo, boste zelo napredovali in imeli veliko novih idej, ki jih boste lahko vključili v svoja dela. Zdravje bo krepko.

Nova zmaga Elektre

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Šoštanj – Šoštanjski košarkarji so se minuli vikend v 12. kolu v Športni dvorani v Šoštanju pomerili z ekipo Globus iz Ljubljane. Kljub temu da gre za nasprotnika, ki z dvema zmagama v ligi zaseda predzadnje mesto na lestvici 4. lige vzhod, se je izkazal za zelo trdoživega tekmeca. Elektra se na začetku srečanja nikakor ni znašla v napadu, kjer ni bilo razpoloženega igralca. Preveč je bilo zgrešenih odprtih metov ter izgubljenih žog. Na odmor so tako odšli s štirimi točkami zaostanka. V drugem polčasu so se stvari le postavile na svoje mesto, tako da so Šoštanjčani dosegli novo zmago, osmo v sezoni. Zmagali so s 86 : 75. Največ točk je dosegel kapetan ekipe Aldin Hasić.

Elektra je na lestvici na 2. mestu, zaostaja le za Dravogradom, ki ima zmago več. 🔲

Skozi tančice ženskega pogleda

Tako moja Priznam. Včasih kar pozabim, da sem jaz na vrsti za pisanje kolumn. Kako ne bi, saj se 14 dni obrne okoli, kot bi mignil. In priznam, velikokrat se mi zgodi, da sploh ne vem, o čem naj pišem, oziroma materiala v glavi je veliko, le včasih se zgodi, da ga ne uspem preliti v smiselno celoto na papir.

No, tudi tokrat je bilo tako. Zopet smo v karanteni. Moja glava je ob tem postala kar nekako prazna. Nekako se kar vržem v to že predolgo obstoječo realnost. Karantena. No prav. Da bi le zdravje odneslo kar se da najbolje. In tako smo z družino zopet skupaj doma. Verjetno imamo srečo, da smo radi v družbi drug drugega, a ne mislite, da ni kakšnih vsakodnevnih skrbi in izzivov. Ob treh otrocih nama nikoli ni dolgčas.

In ko kličem misli na plan, da naj že sestavijo kaj smiselnega, kar lahko napišem in predam naprej, se je zgodil pogovor z mojo hčerko. Končno nama je uspelo pridobiti nekaj časa za naju, ko sva lahko razpredali, seveda, o aktualnih temah.

Ko mi pripoveduje, kako ona doživlja ta čas, se mi v glavi mudi več stvari. Ena od teh je misel o tem, kako lepo se izraža moj otrok, od kod zmore pri enajstih tvoriti tako smiselne in pomenljive stavke.

In druga, ali je res to realnost moje najstnice? Ali se mora res ukvarjati s tako morečimi, svobodo vzemajočimi in nič kaj najstniškimi stvarmi? Mora res poslušati o novicah, kako je dijak zabodel učiteljico?

Se mora vsak dan ukvarjati s tem, ali je negativna ali pozitivna in ali bo sposobna ob vsej tej situaciji, ki ni enostavna, sploh vsrkati vse potrebno znanje in ustreči še vsem ostalim zahtevam, ki se od nje pričakujejo? Da o tem, da starši skorajda ne upamo pustiti, da se otroci družijo med

seboj, iz strahu, da ne bi koga ogrožali, ne govorim.

Zavedam se, da so določene generacije morda preživele še hujše stvari. A vprašanje tukaj ni, kdo je bil bolj ali manj podvržen slabemu okolju, ampak vprašanju, ali je to res potrebna resničnost moje najstnice.

Ali je lahko preprosto otrok? Ali je lahko preprosto dekle, ki se bo počasi prelevilo v žensko? In, ali bodo zaradi tega nam mamicam odvzete mnoge teme, o katerih bi bilo bolj pomembno spregovoriti z našimi otroki?

Pa sem vseeno hvaležna za pogovor s svojo hčerko, tako opažam tudi, da se razvija v osebo, ki nima predsodkov, ki je odprtega uma in velikega srca. In predvsem tako moja.

Danes te spodbujam, da v pogovoru s sebi ljubo osebo opaziš širino tistega, kar pove, in »vključiš« empatičnost njenega doživljanja sodobnega sveta. 🔲

Renata Podlinšek Knez (Društvo SŽM)

jš

Rutina v partnerskem odnosu vas bo začela dolgočasiti. Zaželeli si boste več igrivosti, spontanosti in novih pustolovščin v dvoje. Organizirajte kakšen izlet, na katerem bosta s partnerjem raziskovala kraje, ki jih še nista videla. Mlajši se boste prepustili čustvom, ki jih boste začutili do neke starejše in bolj zrele osebe, od katere se boste zelo veliko naučili. Odnos bo resen in stabilen, vajina prihodnost pa bo v veliki meri odvisna od vas. Nekaterim pa se zna zgoditi, da boste pozabili na stare zamere in se spet spustili v odnos z bivšim ljubezenskim partnerjem. Če se z njim že v preteklosti niste najbolje ujeli, bodite previdni.

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.

Rutina v partnerskem odnosu vas bo začela dolgočasiti. Zaželeli si boste več igrivosti, spontanosti in novih pustolovščin v dvoje. Organizirajte kakšen izlet, na katerem bosta s partnerjem raziskovala kraje, ki jih še nista videla. Mlajši se boste prepustili čustvom, ki jih boste začutili do neke starejše in bolj zrele osebe, od katere se boste zelo veliko naučili. Odnos bo resen in stabilen, vajina prihodnost pa bo v veliki meri odvisna od vas. Nekaterim pa se zna zgoditi, da boste pozabili na stare zamere in se spet spustili v odnos z bivšim ljubezenskim partnerjem. Če se z njim že v preteklosti niste najbolje ujeli, bodite previdni.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Dobili boste priložnost, da po dolgem času spet navežete stike s sorodniki ali prijatelji, na katere ste v zadnjem času kar nekoliko pozabili. Skupna srečanja vas bodo spomnila na preteklost, zato boste precej nostalgično razpoloženi.

Začeli boste razmišljati o nekdanjih željah in trenutnem položaju, kar vas bo motiviralo, da končno uresničite tudi svoje stare ambicije. Pri tem bo še posebej pomemben odnos z osebo nasprotnega spola, s katero ste po vsej verjetnosti tudi v sorodu. To pa še ne pomeni, da bosta na istem bregu. Zato bodite previdni, ko vas bo prosila za veliko uslugo.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Pretirano dinamični in vihravi delovniki vam ne odgovarjajo. Potrebujete rutino, zato si jo čim prej tudi organizirajte. Le tako boste imeli dovolj časa za službene in družinske odgovornosti, več časa pa boste lahko namenili tudi sebi. Številni se boste zato, ker boste vse bolj nemirni, začeli ukvarjati z duhovnostjo. Postali boste bolj odprti za alternativna življenjska prepričanja. To vam bo pomagalo, da boste bolj zadovoljni z življenjem. S tem, ko se boste osredotočili na svoje telo in misli, boste našli tudi večji notranji mir. Spremembe bodo velike, vse pa vam ne bodo všeč.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Zdi se vam, da vas nekdo ves čas preizkuša. Čeprav vam gre to trenutno zelo na živce, gre v resnici za osebo, ki vam bo pomagala napredovati. Bodite odprti za nove lekcije, saj jih boste še kako potrebovali, če želite narediti pozitivne spremembe v svojem življenju. Bolj se boste otepali vpliva te osebe, ki je po vsej verjetnosti na avtoritativnem položaju, slabše se boste počutili. Sprijaznite se s trenutnimi razmerami in se vprašajte, kaj vam ta oseba želi sporočiti med vrsticami in kako lahko to uporabite v svojem življenju. Če se še prilagajate novemu delovnemu mestu, prisluhnite nadrejenim in kolegom ter potrpežljivo zbirajte informacije. Če ne zmorete, začnite iskati drugo službo. Druge rešitve žal ni.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Priložnost, da se usmerite na nova poklicna področja, bo mamljiva. A vas ne bo prepričala. Ne dovolite, da vas občasna malomarnost spravi v težave. Osredotočite se na svoje delo in odgovornosti, čustva pa raje pustite doma. Če boste situacije na delovnem mestu jemali preveč osebno, vas bo to popolnoma izčrpalo. Dogodki, ki se bodo zvrstili že v začetku tega tedna, vas bodo prisilili v razmišljanje o tem, kje ste in česa si zares želite. Znali boste začrtati bolj jasno pot v prihodnost, sploh, ker boste v teh dneh jasno vedeli, kaj si v njej želite. Z novim optimizmom vas bodo navdale tudi spremembe v vašem domačem okolju.

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

3. februarja

06.20 07.00 10.05 10.35 10.50 11.30 11.55 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.45 16.00 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 01.30 01.55 02.20 03.15

06.00 10.00 11.20 14.15 15.20 16.30 18.10 19.10 20.05 21.00 21.30 22.05 22.10

22.35 23.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 07.55 08.10 08.15 08.40 09.05 09.20 10.25 11.25 12.20 13.15 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.25 23.05 00.10 01.05 02.00 02.40

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.50 22.45 22.50 23.40

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila iZBRANE BESEDE, izob.-dok. film TV-izložba Čarokuhinja pri atu Biotopi: Biodiverziteta z Marjano Honigsfeld Adamič, dok. odd.

Informativna odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Res čuden kamen, brit.-am. dok. ser., 8/10 TV-izložba Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja Vendégem, portretna odd.

TV-izložba Mulčki, risanka Krompir, razv. odd. za mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Uporaba odpadne hrane, odd. o znanosti Na kratko: Inkluzija Reaktivčki, Indija, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope, nemški film Ugriznimo znanost: Uporaba odpadne hrane, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Panoptikum Drage moje tovarišice kuharice, dok. film EMA freš, finalni izbor Karmela, dok.-igrani film Elizabeta, nepremagljiva kraljica, brit. dok. odd.

Razkrita skrivnost Einsteinovih možganov, japonska dok. odd.

Avtomobilnost Ambienti Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj: Norveška, evrovizijska glasbena kopr.

Odmev impresionizma v Narodni galeriji: Eva-Nina Kozmus, Karmen Pečar Koritnik, Mojca Zlobko Vajgl Slovenska jazz scena: Jani Moder, Marko Črnčec, Jani Hace in Ratko Divjak, posn. koncerta Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 2. del Podaj mi roko, 1. sez., 137. del Zlata kletka, 1. sez., 64. del Zlata kletka, 1. sez., 65. del TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 52. del Ljubezen na vasi Avstralija, 8. sez.

Gorski zdravnik, 3. sez., 3. del Zlata kletka, 1. sez., 66. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 14. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 7. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 3. sez., 2. del Odkupnina, 2. sez., 8. del Odkupnina, 2. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Peru Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Melje, melje mlinček, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Zajec in jež Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Iz arhiva informativnega programa Alfi med prijatelji Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

3. februarja 2022

Sobota,

4. februarja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost: Uporaba odpadne hrane, odd. o znanosti 10.30 TV-izložba 10.45 Čarokuhinja pri atu 11.20 Biotopi: Biodiverziteta z Davorinom Tometom, dok. odd.

12.00 Globus 12.30 Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Res čuden kamen, brit.-am. dok. ser., 9/10 14.25 TV-izložba 14.45 Prisluhnimo tišini: Vzgoja otrok s posebnimi potrebami, izob.svetovalna odd.

15.00 TV-izložba 15.15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.55 Ezopovo gledališče, risanka 16.05 Mili in Moli, risanka 16.15 Mulčki, risanka 16.25 Kapucar, belg. mlad. nad., 25/52 16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Duhovni utrip 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik 20.20 Zimski pozdrav 21.50 OdBita pot: Severna Amerika, 3. del, popotniška odd.

22.15 Vreme 22.20 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.20 Kinoteka: Klub golih pesti, koprodukcijski film 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme 03.25 Napovedujemo

06.00 08.50 10.00 13.00 15.20 15.45 16.25 17.00 19.00 20.00 22.10 22.45 00.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 07.55 08.10 08.15 08.40 09.05 09.20 10.25 11.25 12.20 13.15 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.55 23.35 23.40 01.50 02.30

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.55 11.00 11.25 11.55 12.45 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 22.15 23.05 23.35

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro ZOI Peking 2022. otvorit. slovesnost, prenos O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

City folk - Obrazi mest, dok. odd.

ZOI Peking 2022. Umetnostno drsanje, ekipno, posnetek Čudovita zgodovina smučanja, francosko-švicarska dok. odd.

ZOI Peking 2022. otvoritvena slovesnost Olimpijski dnevnik Ljubimca in diktator, brit. dok. f.

Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 3. del Podaj mi roko, 1. sez., 138. del Zlata kletka, 1. sez., 66. del Zlata kletka, 1. sez., 67. del TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 53. del Ljubezen na vasi Avstralija, 9. sez.

Gorski zdravnik, 3. sez., 4. del Zlata kletka, 1. sez., 68. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 15. del Mame žurirajo, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Tamara Drewe, angleški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Iz arhiva informativnega programa Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Makedonija Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Pop corn, zabavnoglasb. oddaja Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

5. februarja

06.10 07.00 07.10 07.15 07.30 07.40 07.45 07.55 08.05 08.30 08.55 09.35 10.20 10.35 11.00 11.15 11.30 12.35 12.40 13.00 13.30 13.55 14.10 14.40 15.00 15.55 16.30 17.00 17.30 17.40 18.55 18.57 19.45 20.20 21.40 22.40 23.10 01.15 01.40 02.55

Kultura, Odmevi Čudogozd: Hišica na drevesu Trala trali, risanka Simon, risanka Vrtne prigode, risanka Pujsa Pepa, risanka Tib in Tamtam, risanka Gudrun, vikinška kraljična, ser.

Ribič Pepe: Ujemimo večerjo Z kot Zofka, odd. za predš. otroke Krompir, razv. odd. za mlade Male sive celice: OŠ Tabor Logatec in OŠ Miška Kranjca Ljubljana, kviz Infodrom, tednik za mlade Skoraj nikoli I., ang. mlad. nad., 5/13 Kapucar, belg. mlad. nad., 26/52 TV-izložba Tarča Ozare NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Kako izdelati: Športno obutev, britanska dok. odd., 1/3 Rojaki, odd. o zamejcih Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Slastne medvedje zgodbe, ris.

Sobotno popoldne Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Vreme Olimpijski dnevnik EMA 2022, 1. predizbor River, brit. nad., 1/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Tatiči, japonski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 07.00 ZOI Peking 2022, prenosi 07.15 Smučarski skoki (M), srednja skakalnica, kvalifikacije 08.40 Smučarski teki (Ž), skiatlon 09.55 Biatlon, mešane štafete 11.40 Smučarski skoki (Ž), srednja skakalnica 13.40 Smučanje prostega sloga (M), grbine 14.05 ZOI Peking 2022, posnetki 14.05 Hitrostno drsanje (Ž), 3000m 14.50 Hitrostno drsanje na kratke proge, mešane štafete 15.35 Smučarski skoki (M), srednja skakalnica, kvalifikacije 17.00 Alpsko smučanje (M), smuk, 3. trening 17.40 Smučarski skoki (Ž), srednja skakalnica 19.00 Katar 2022, Fifina magazinska odd.

19.30 City folk - Obrazi mest, dok. odd.

20.05 Ben se vrača, ameriški film 21.50 Olimpijski dnevnik 22.25 Resnica o Amy, brit. dok. odd.

23.25 Zoran Predin - koncert ob 40-letnici ustvarjanja 01.10 Videonoč 03.45 ZOI Peking 2022, prenosi

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.25 08.30 08.50 09.15 09.20 09.25 09.30 09.35 09.45 09.50 10.00 10.10 10.55 11.20 12.45 13.00 14.40 14.55 16.50 17.50 18.50 18.55 20.00 22.00 23.50 01.45

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 13.05 15.30 16.00 17.10 17.55 18.00 18.30 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 22.15 22.20 23.20 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris.

Male opice Mončiči, ris.

44 mačk, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Kindi Kids: Navihane malčice, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Princeske v čarovniški šoli, ris.

Tri mucke, ris.

Super krila, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

Domače živalice, 1. sez., 7. del 5KA, 1. sez., 10. del Mini mojstri, ris.

5KA, 2. sez., 39. del Grozni Gašper, ris.

5KA, 3. sez., 6. del Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

5KA, 4. sez., 58. del Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 9. del 5KA, 8. sez., 223. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 9. del Vaše zdravje, naša skrb Poročna koračnica 2: Odgovor je ljubezen, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Lahko se zgodi tudi vam, ameriški film Preverjeno Ena na ena 24UR vreme 24UR Pri sedemnajstih, ameriški film Posledice, slovenski film Moja nova pištola, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Poslanska pisarna: Franc Rosec, poslanec SDS v DZ Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Melje, melje mlinček, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Zajec in jež Spoznajmo jih ...

Dotiki gora: Blejski Vintgar Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2913. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vabim te na ples, koncert Ansambla Tomaža Rota Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

6. februarja

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 08.00 08.10 08.20 08.35 08.45 08.55 09.00 09.30 10.00 11.00 11.20 11.25 12.00 13.00 13.30 14.55 15.20 17.00 17.30 17.35 17.40 18.55 18.57 19.45 20.20 21.15 22.05 22.30 23.20 23.40 00.05 01.15

03.45 03.55 05.20 06.30 06.45 07.10 07.45 07.55 09.25 10.30 11.55 14.10 15.10 15.10 15.55 16.40 17.25 19.30 20.50 21.00 22.40 23.20 00.35 03.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.25 08.30 08.50 09.15 09.20 09.25 09.35 09.40 09.50 09.55 10.05 10.15 11.00 11.20 12.45 13.00 15.00 16.00 16.15 17.55 18.50 18.55 20.00 22.20 00.15 02.10

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 15.50 16.20 17.30 17.55 18.00 18.15 18.30 18.35 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.20 23.20 23.35

Zajček Belko, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka Kalimero, risanka Kepice, risanka Kepice, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Bela in Sebastijan, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Zog, risani film Špasni učitelj II., niz. nan., 23/24 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz cerkve sv. Leopolda Mandića na Ptuju TV-izložba Ozare Obzorja duha: Vera vodi h kulturi Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Zimski pozdrav OdBita pot, 3. del, popot. odd.

Zdravnica in veterinar, fran. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Bacek Jon: Skriti talenti, risanka Minuta v muzeju: Glava princese Ehnates, risanka Nedeljsko popoldne Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Vreme Olimpijski dnevnik Dolina rož, slov. nad., 2/3 Intervju Poročila, Šport, Vreme Kraljica Elizabeta in njeni premierji, nemška dok. odd.

Za lahko noč: Ansambel Vedun: Polnina slovenskega blagozvočja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

ZOI Peking 2022, prenosi Alpsko smučanje (M), smuk Napovedujemo Duhovni utrip Koda Ugriznimo znanost: Uporaba odpadne hrane, odd. o znanosti ZOI Peking 2022, prenosi Smučarski teki (M), skiatlon Alpsko smučanje (M), smuk, posnetek Hitrostno drsanje (M), 5000 m Smučarski skoki (M), srednja skakalnica Sankanje (M) ZOI Peking 2022, posnetki Deskanje na snegu (Ž), deskanje po objektih Smučanje prostega sloga (Ž), grbine Alpsko smučanje (M), smuk Dvoranski nogomet - evropsko prvenstvo: finale, prenos iz Amsterdama Košarka - liga ABA: Cedevita Olimpija - Igokea, vključitev v prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota ZOI Peking 2022. Umetnostno drsanje, ekipno, posnetek Olimpijski dnevnik Nedeljsko popoldne Videonoč ZOI Peking 2022, prenosi

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris.

Male opice Mončiči, ris.

44 mačk, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Kindi Kids: Navihane malčice, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Princeske v čarovniški šoli, ris.

Tri mucke, ris.

Super krila, ris.

Otroci, to smo mi, 1. sez.

Domače živalice, 1. sez., 8. del 5KA, 1. sez., 11. del Mini mojstri, ris.

5KA, 2. sez., 40. del Grozni Gašper, ris.

5KA, 3. sez., 7. del Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

5KA, 4. sez., 59. del Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 10. del 5KA, 9. sez., 161. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 10. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena Malčki na obisku, 2. sez.

Vaše zdravje, naša skrb Ukraden otrok, ameriški film Kraljica: pogled od blizu, angleški dokumentarni film 24UR vreme 24UR Charliejevi angelčki, ameriški film Nepozaben, ameriški film Lahko se zgodi tudi vam, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2912. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2913. VTV magazin, reg. inf. odd.

Skrbimo za zdravje: Ginekološko zdravje žensk Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Robo TV 27 Pod medvedovim dežnikom, gled. predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Gumbarstvo v Šaleški dolini in družina Dolejši, dok. film Popotniške razglednice: Makedonija, 2013 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

7. februarja

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 09.00 Lepa Vida ali film o hrepenenju, dok. film 10.00 Obzorja duha: Vera vodi h kulturi 10.35 TV-izložba 10.55 Čarokuhinja pri atu 11.30 Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke, 1. del, dok. odd.

12.00 Intervju 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Res čuden kamen, dok. serija 14.25 TV-izložba 14.40 S-prehodi: Ribolov in pomorstvo 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Vrtne prigode, risanka 16.00 Ribič Pepe: Ujemimo večerjo 16.20 Z kot Zofka, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.35 Podjetno naprej: Primož Suhodolčan 18.00 Kepice, risanka 18.05 Kuhar Štef, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme 19.50 Olimpijski dnevnik 20.20 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.45 Dr. Mirko Cuderman, dobitnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo: Regens Chori Portret dr. Mirka Cudermana 23.45 Prešernova poezija v glasbi 23.55 Simfonični orkester RTV Slovenija in Francesc Prat 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme 02.20 Napovedujemo

TV Slovenija 2 • ponedeljek, 7. feb. 2022 03.00 ZOI Peking 2022, prenosi 03.10 Alpsko smučanje (Ž), veleslalom, 1. vožnja 04.25 Napovedujemo 06.30 ZOI Peking 2022, prenosi 06.40 Alpsko smučanje (Ž), veleslalom, 2. vožnja 08.10 Umetnostno drsanje, ekipno 09.55 Biatlon (Ž), posamična tekma 11.30 Hitrostno drsanje (Ž), 1500 m 12.40 Smučarski skoki, mešane ekipe 15.05 OdBita pot, popotniška odd.

16.00 ZOI Peking 2022, posnetki 16.00 Hitrostno drsanje na kratke proge (Ž), 1500 m 16.40 Alpsko smučanje (Ž), veleslalom 17.50 Smučarski skoki, mešane ekipe 19.30 Deskanje na snegu (M), deskanje po objektih 20.00 Umetnostno drsanje, ekipno 21.30 Olimpijski dnevnik 22.05 Dediščina Evrope: Louis van Beethoven, nemški film 00.10 Podjetno naprej: Primož Suhodolčan 00.45 Videonoč 03.45 ZOI Peking 2022, prenosi

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 07.55 08.10 08.15 08.40 08.55 10.00 11.05 12.00 12.55 13.10 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.20 23.00 00.05 01.00 01.55 02.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 4. del Podaj mi roko, 1. sez., 139. del Zlata kletka, 1. sez., 68. del Zlata kletka, 1. sez., 69. del TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 54. del Ljubezen na vasi Avstralija, 9. sez.

Gorski zdravnik, 3. sez., 5. del Zlata kletka, 1. sez., 70. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 16. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 8. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 3. sez., 3. del Odkupnina, 2. sez., 10. del Odkupnina, 2. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2913. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Kitajska, 2. del Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Mediji kot del slovenske kulture Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

8. februarja

9. februarja

Kultura, Odmevi Dobro jutro Spacapufi, kratki animirani film Duh morja, risani film Odvratne rime, risani film TV-izložba Čarokuhinja pri atu Naravni parki Slovenije, dok. odd.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada Prvi dnevnik, Šport, Vreme Sedem svetov - en planet: Antarktika, kopr. dok. ser., 1/8 TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Potepanja - Barangolások Vrtne prigode, risanka Špasni učitelj II., niz. nan., 23/24 Skoraj nikoli I., ang. nad., 5/13 Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade, dok. serija Tib in Tamtam, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Dnevnikov izbor, Vreme Olimpijski dnevnik Kukavici, češka nad., 5/13 Portreti Prešernovih nagrajencev Poročila, Šport, Vreme Spomini: Anica Cetin-Lapajne Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Dnevnikov izbor, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

06.45 Dnevnikov izbor 07.00 Dobro jutro 09.00 Z Montyjem Donom po ameriških vrtovih, brit. dok. ser.

10.05 Mestne promenade, dok. serija 10.30 TV-izložba 10.45 Čarokuhinja pri atu 11.20 TV-izložba 11.35 Naravni parki Slovenije, dok. odd.

12.00 Portreti Prešernovih nagrajencev 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Sedem svetov - en planet: Azija, koprodukcijska dok. serija, 2/8 14.25 TV-izložba 14.40 Osmi dan 15.10 Rojaki, odd. o zamejcih 15.35 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

16.05 Male sive celice: OŠ Tabor Logatec in OŠ Miška Kranjca Ljubljana, kviz 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.35 Kdo se boji slovenščine?: Štajerski argo, dok.-izob. odd.

18.00 50 knjig, ki so nas napisale: Tone Seliškar: Bratovščina sinjega galeba 18.05 Bela in Sebastijan, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme 19.50 Olimpijski dnevnik 20.25 Film tedna: Nomadi, am. drama 22.00 Vreme 22.05 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Profil 23.40 Kdo se boji slovenščine?: Štajerski argo, dok.-izob. odd.

00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme 01.55 Napovedujemo

03.45 ZOI Peking 2022, prenosi 03.55 Alpsko smučanje (M), superveleslalom 05.20 Napovedujemo 07.15 ZOI Peking 2022, prenosi 07.25 Deskanje na snegu, paralelni veleslalom 09.00 Smučarski tek, sprint, kvalifikacije 09.25 Biatlon (M), posamična tekma 11.25 Smučarski tek, sprint 14.00 Avtomobilnost 14.30 EMA 2022, 1. predizbor 16.00 ZOI Peking 2022, posnetki 16.00 Smučanje prostega sloga (Ž), velika skakalnica 16.40 Hitrostno drsanje (M), 1500m 17.10 Sankanje (Ž) 17.30 Krling, mešane dvojice, finale 18.05 Biatlon (M), posamična tekma 19.30 Alpsko smučanje (M), superveleslalom 20.30 Umetnostno drsanje (M), kratki program 21.55 Olimpijski dnevnik 22.30 Circus Fantasticus, slov. igrani f.

23.50 NaGlas!

00.10 Videonoč 03.00 ZOI Peking 2022, prenosi

03.00 ZOI Peking 2022, prenosi 03.10 Alpsko smučanje (Ž), slalom, 1. vožnja 04.20 Napovedujemo 06.30 ZOI Peking 2022, prenosi 06.40 Alpsko smučanje (Ž), slalom, 2. vožnja 08.10 Deskanje na snegu (Ž), deskarski kros 08.55 Nordijska kombinacija (M), smučarski skoki, srednja skakalnica 09.50 Hokej (M), Rusija - Švica 11.55 Nordijska kombinacija (M), smučarski tek, 10 km 12.45 Alpsko smučanje (Ž), slalom, posnetek 14.05 Hokej (M), Češka - Danska 16.45 ZOI Peking 2022, posnetki 16.45 Hitrostno drsanje na kratke proge (M), 1500 m 17.30 Sankanje (M), dvojice 18.10 Smučanje prostega sloga (M), velika skakalnica 18.50 City folk - Obrazi mest, dok. odd.

19.20 Ambienti 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Živalski karneval, skladba pripoveduje, dok. film 21.00 Telesni stražar, brit. nad., 6/6 22.20 Olimpijski dnevnik 22.50 Vprašanje identitete, dokumentarno-igrani film 00.20 Videonoč 03.15 ZOI Peking 2022, prenosi

06.25 07.00 09.00 09.10 09.40 10.35 10.50 11.10 11.35

13.00 13.35 14.25 14.40 15.00 15.15 15.45 15.55 16.20 17.00 17.35 18.00 18.20 18.50 18.57 19.50 20.20 21.25 22.05 22.30 02.10 02.35 03.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 07.55 08.10 08.20 08.45 09.00 10.05 11.10 12.10 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.30 23.30 00.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 5. del Podaj mi roko, 1. sez., 140. del Zlata kletka, 1. sez., 70. del Zlata kletka, 1. sez., 71. del TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 55. del Ljubezen na vasi Avstralija, 9. sez.

Gorski zdravnik, 3. sez., 6. del Zlata kletka, 1. sez., 72. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 17. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 9. del Preverjeno 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 3. sez., 4. del 01.05 Odkupnina, 2. sez., 12. del 02.00 24UR zvečer, ponovitev 02.30 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 20.30 20.50 22.35 22.40 22.45 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Aktualno: Mediji kot del slovenske kulture Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 vrhov za 30 let samostojne Slovenije Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ob slovenskem kulturnem prazniku v Velenju, Celju in Žalcu Dotiki gora: Tirske peči Vabim te na ples, koncert Ansambla Tomaža Rota Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 07.55 08.10 08.15 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.20 23.00 00.00 00.55 01.50 02.30

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.25 11.50 12.20 13.10 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.40 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Kaja (Conni), ris.

Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 6. del Podaj mi roko, 1. sez., 141. del Zlata kletka, 1. sez., 72. del Zlata kletka, 1. sez., 73. del TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 56. del Ljubezen na vasi Avstralija, 9. sez.

Gorski zdravnik, 3. sez., 7. del Zlata kletka, 1. sez., 74. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 18. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 10. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 3. sez., 5. del Odkupnina, 2. sez., 13. del Odkupnina, 3. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Ob slovenskem kulturnem prazniku v Velenju, Žalcu in Celju Videospot dneva Lepote sveta: Kitajska, 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Žogica Nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Babica Zima Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri Hermini in Francu Šegovcu Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasb. oddaja Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 21

HANUŠ, BARBARA: Kavni krog

od – Odrasli 821.163.6 – Slovenski romani Vir: https://www.dobreknjige.si

Darilo, ki ti ga da starost, je čas!

V kratkih zgodbah Barbare Hanuš se prepletajo grenki in sladki spomini, temne in svetle izkušnje starostnikov v malem obmorskem mestu. Gospe posedajo v krogu in se pogovarjajo, druga z drugo ali pa katera kar sama s seboj. Tako pijejo kavo vsako jutro, v kavnem krogu. »Darilo, ki ti ga da starost, je čas,« je zapisala avtorica. In starostniki v domu imajo veliko, veliko časa. Preživljajo ga v družbi,

nikov, ki mladim dekletom, pa tudi fantom, pozitivno in opogumljajoče razstira pogled v skrivnost odraščanja.

ml – Mladina P – Leposlovne knjige od 10. do 13. leta Vir: https://www.dobreknjige.si

Prva menstruacija in prva romanca. Tako rekoč obvezno branje za punce!

Najstnica Ajda ima super teto, ki jo zalaga s priročniki z nasveti o odraščanju, in dekle jih malodane požira. Njena mami sicer še kar misli, da je premlada za te reči. A Ajdi so priročniki sveti in zdi se ji, da je pripravljena na svojo puberteto; veseli se prve menstruacije in prve simpatije. Med počitnicami na morju se vse skupaj postavi na glavo. V resničnem življenju je malce bolj zapleteno odraščati, kot to piše v knjigah. V tem mladinskem romanu je veliko nasvetov/citatov iz že izdanih priroč-

STRLIČ, NATAŠA: Osamosvojitev

Četrtek, 3. 2.

Petek, 4. 2.

ml – Mladina 94 (497.4) – Zgodovina Slovenije Vir: https://www.muzej-nz.si

Velika ilustrirana knjiga OSAMOSVOJITEV, ki jo je založba Miš v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije izdala ob bližajoči se 30-letnici države Slovenije, bralca prijetno, nevsiljivo, a hkrati strokovno ter z vrhunskimi ilustracijami popelje skozi razgibano zgodbo nastajanja države Slovenije. Z besedilom kustosinje Muzeja novejše zgodovine Slovenije Nataše Strlič, tudi avtorice muzejske predstavitve obravnavanega obdobja, in z ilustracijami večkrat nagrajenega ilustratorja Damijana Stepančiča, ki so mu nedvomno blizu likovne upodobitve različnih zgodovinskih tem, se bralec/bralka sprehodi po dogajanju v slovenskem prostoru med letoma 1980 in 1992. Knjiga ponuja kronološki, objektiven, privlačen, berljiv in gledljiv preplet prelomnih dogodkov in procesov ter zanimivosti iz vsakdanjega življenja v dobrem desetletju pred razpadom Jugoslavije.

Ilustracije Damijana Stepančiča so nastajale s pomočjo originalnega gradiva, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, in vztrajnega brskanja po vizualnih informacijah tega

17.00 Vila Bianca Kak lepo se rosa bliska ..., likovna razstava ob slov. kult. prazniku 19.00 Galerija F-bunker, podhod pri Bianci Odprtje razstave Ive Suhadolnik Gregorin

Sobota, 5. 2.

9.30

Ploščad pred Knjižnico Velenje Pesniki berejo pesnike, poezija na mestnih ulicah in trgih 10.30 Stari trg v Starem Velenju Pesniki berejo pesnike, poezija na mestnih ulicah in trgih 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Nana, mala opica, brezplačna lutkovna predstava ob slov. kult. prazniku (obvezen dvig vstopnic)

Ponedeljek, 7. 2.

17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek »Prešerna« delavnica, otroška

ULICA NOČNIH MOR Nightmare Alley Akcijska kriminalna drama, 150 min (ZDA) Režiser: Guillermo del Toro Igrajo: Bradley Cooper, Cate Blanchett, Toni Collette, Willem Dafoe, Rooney Mara Petek, 4 . 2., ob 19. uri

ŠOLA ČAROBNIH ŽIVALI Die Schule der magischen Tiere Družinska avantura, 93 min (NEM) Režiser: Gregor Schnitzler obdobja. Skupaj z uvodnimi teksti v poglavja in s kratkimi opisi posameznih dogodkov in oseb ilustrirana knjiga OSAMOSVOJITEV vabi k skupnemu gledanju in branju več generacij in hkrati spodbuja k nadaljnjemu raziskovanju. Če vas zanima, katera je bila prelomna stavka osemdesetih, kaj se je dogajalo na Roški cesti poleti 1988, zanimive podrobnosti s prvih demokratičnih volitev leta 1990, o drobcih plebiscitnega vrenja in adrenalinskega dogajanja ob razglasitvi države Slovenije junija 1991 in bi radi z doživetimi ilustracijami občutili negotovost ob agresiji JLA in vznemirjenje ob prvih korakih novonastale države Slovenije je knjiga OSAMOSVOJITEV prava izbira. Tudi zato, ker obdobje, ki je pogosto predstavljeno kot suhoparen družbeno –politični pregled dogajanja, obogati z drobci takratnega vsakdanjika in odgovarja na številna vprašanja. Kdaj je slovenski prostor osvojila Rubikova kocka, kako uspešen je bil legendarni glasbeni projekt Maček Muri in muca Maca, kdo je izdelal enega od junakov mladinskega filma Poletje v školjki, katera je bila prva telenovela na slovenskih TV ekranih, kdo je bil prvi, ki je prejel literarno nagrado Kresnik, kateri muzej hrani zastavo, ki je zaplapola na prizorišču osrednje slovesnosti ob razglasitvi slovenske samostojnosti junija 1991, zakaj se je košarkar Jurij Zdovc odpovedal že skoraj osvojenemu naslovu evropskih košarkarskih prvakov, pa tudi kdo je bila prva mis v samostojni, a še ne priznani Sloveniji in kakšno protokolarno darilo je slovenska delegacija prinesla v New York ob razglasitvi slovenskega vstopa v Organizacijo združenih narodov leta 1992.

Strokovna in hkrati bralcem prijazna knjiga, ki je nastajala v nenavadnih okoliščinah korona virusnega leta 2020, nedvomno zasluži pozornost tako bralcev različnih generacij kot strokovne javnosti.

Torek, 8. 2.

10.00 www.galerijavelenje.si Spletna predstavitev umetniškega dela: Riko Debenjak, Razvoj gledališča, mozaik 10.00 Muzej Velenje, Velenjski grad in Hiša mineralov Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku 10.00 Galerija Velenje Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku, ogled razstave slikarke Katje Felle 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Nesem sončnico na rami, lutkovni koncert za otroke z Niko Solce (obvezen dvig brezplačnih vstopnic) 17.00 Galerija Velenje Prosto po Prešernu, kreativna delavnica za otroke in mladino (prijave: info@galerijavelenje.si) 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana

Igrajo: Emilia Maier, Leonard Conrads, Loris Sichrovsky, Nadja Uhl in Milan Peschel Sobota, 5 . 2., ob 17. uri

ELEKTRIČNO ŽIVLJENJE LOUISA WAINA The Electrical life of Louis Wain Biografska zgodovinska drama, 111 min (VB) Režiser: Will Sharpe Igrajo: Benedict Cumberbatch, Claire Foy, Andrea Riseborough Sobota, 5. 2., ob 20. uri

Katja Šulc – Nežnosti, uglasbena svetovna poezija, od Mile Kačič do Ježka in Brela (obvezen dvig brezplačnih vstopnic)

Sreda, 9. 2.

9.00

AZ Ljudska univerza Velenje, Večgeneracijski center - Planet generacij Hvaležnost, pogovorna delavnica z Bojanom Krevhom 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 18.00 Vila Bianca konS = modul: Predstavitev festivala: KonStruktivno o konSu, okrogla miza 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Jure Tori in Aleš Šteger: Pričevanja, pesniško-glasbeni performans

ŠOŠTANJ Četrtek, 3. 2.

10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem

Topolšica 22. Menihov memorial 12.00 Glavni trg Pesniki berejo pesnike

Ponedeljek, 7. 2.

18.00 Kulturni dom Šoštanj in Mestna galerija Šoštanj Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku

Torek, 8. 2.

18.00 Vila Mayer Dan odprtih vrat Vile Mayer ob slovenskemkulturnem prazniku

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 3. februar 16:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke

Torek, 8. februar X X

Sobota, 5. 2.

X

VELIKI RDEČI PES CLIFFORD Clifford the Big Red Dog Sinhronizirana družinska pustolovščina, 96 min (ZDA, Kanada) Režiser: Walt Becker Nedelja, 6. 2., ob 16. uri

VSE JE BILO V REDU Tout s'est bien passé Drama, 113 min (Francija) Režiser: Francois Ozon Igrajo: Andre Dussollier, Charlotte Ram-

pling, Geraldine Pailhas, Sophie Marceau Nedelja, 6. 2., ob 19. uri

ZASTOJ Drama, 87 min (Slovenija) Režiser: Vinko Möderndorfer Igrajo: Branko Završan, Ivo Ban, Klemen Kovačič, Mila Fürst, Mirjam Korbar Žlajpah, Peter Musevski, Uroš Fürst Ponedeljek, 7. 2., ob 19. uri

naročiš, CD dobiš! narocila@nascas.si | 03 898 17 50

Lunine mene

Izberite svojega iz naše bogate zbirke.

8.

feberuarja, ob 14:50, prvi krajec

Središče Šmartnega ob Paki Sprehod med poezijo 2022: razstava pesniških del po plakatnih mestih v središču kraja

Podružnična Osnovna Šola

🔲

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si

kulturna ustvarjalna delavnica 18.00 Knjižnica Velenje konS = modul: Nejc Trampuž, Srđan Prodanović, Tim Kropivšek – BYEBYEWORLD.EXE in Voranc Kumar – SURFACE, odprtje umetniških inštalacij

VELENJE 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Osrednja občinska slovesnost od slovenskem kulturnem prazniku

ki med izpovedmi in smehom zaceli kakšno rano in pozdravi osamljenost, ali pa kar sami, kot gospa Nadja, ki si teh praznih pogovorov, kot sama meni, res ne želi. Večinoma pa uživajo drug ob drugem, v medsebojni podpori in povezanosti. Življenje tam teče počasneje, začinjeno s trenutki pozabljivosti in vračanjem v spomine. Včasih pa tok spominjanja prekine sedanjost, dogodki, ki jih povežejo, in takrat se v kavnem krogu kot nalezljiva bolezen širita smeh in pesem. Čas je le trenutek, trenutke pa je treba živeti. Barbara Hanuš jih je ujela v čudovitih, kratkih, jasnih in humornih zgodbah.

SOKOLOV, CVETKA: Raje umrem!

21

PRIREDITVE

3. februarja 2022

*Samo za prvih 20 naročnikov letnih naročnin.

*

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 22

38

22

OBVEŠČEVALEC

VRTNARJENJE

3. februarja 2022

Zakaj študirati na Fakulteti za turizem?

Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru se nahaja v Brežicah in ponuja sodobne študijske programe turizma na vseh stopnjah.

Na prvi izvajajo dva sodobna dodiplomska študijska programa Sodobne turistične prakse (visokošolski strokovni) in Turizem: sodelovanje in razvoj (univerzitetni). Na podiplomski ravni pa magistrski študijski program Turistične destinacije in doživetja ter s študijskim letom 2022/23 doktorski študijski program Sodobne turistične študije. Programi so res sodobni in aktualni, saj so bili s študijskim letom 2020/21 prenovljeni in tako še bolj prilagojeni potrebam gospodarstva ter sodobnim trendom v turizmu.

Na fakulteti predvsem stavijo na praktično izkušnjo študentov, saj so terenske vaje in praksa obvezen del študijskega procesa. Prav tako ves čas sodelujejo s strokovnjaki iz stroke v obliki vabljenih predavanj, sodelovanj pri projektih in projektnih nalogah ter se povezujejo z lokalno skupnostjo. Študenti potujejo na

Redna delitev na vsake tri do pet let koristi večini trajnic, zelo bujne blazinasto rastoče rastline pa je treba deliti vsako drugo leto. Brez delitve bi postale lesnate in preveč goste, zaradi česar bi počasneje rasle in slabše cvetele. Izkop in delitev rastline pomladita, hkrati pa je to priložnost za obdelavo, izboljšanje, gnojenje in pletje tal.

ekskurzije in študentske izmenjave ter tako pridobijo ne le teoretično znanje, ampak tudi številne praktične izkušnje, in si gradijo profesionalno mrežo že med študijskim procesom.

Spletni informativni dnevi

Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru vas vabijo, da se jim pridružite na spletnih predstavitvah dodiplomskih študijskih programov, na »spletnih informativnih dnevih. Tudi letos bodo informativni dnevi potekali na spletu v petek, 11. 2. 2022, ob 10. in ob 15. uri, ter v soboto, 12.

2. 2021, ob 10. uri. Študenti in zaposleni bodo predstavili študijske programe ter vse, kar želite vedeti o študiju turizma in študentskem življenju v Brežicah. Vsi tisti, ki pa bi želeli začutiti utrip fakultete tudi v živo, se lahko najavijo tudi na individualni informativni obisk. Več informacij o dogodkih in študiju poiščite na njihovi sple🔲 tni strani www.ft.um.si.

Promocijsko besedilo

Spletni info. d nevi 11. & 12 . febru ar Več: ft. um.si

JABLANAC - kraj pod Velebitom, SERICIT - gost ali luskast različek minerala muskovita, TIMON - legendarni atenski posebnež v 5. st. pr. n. š., ki je kot zaničevalec ljudi živel pred vrati mesta

SK_169_-_035-066.indd 38

24.12.2020 12:03:26

Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje – zanesljiv partner za prihodnost Izobraževanje odraslih ima na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje dolgo tradicijo. Zavedamo se, da se odrasli učijo drugače. Individualni organizacijski model nam omogoča, da izobraževanje v veliki meri prilagajamo potrebam vsakega posameznika. Udeleženci se učijo takrat, ko jim najbolj ustreza in izobraževanje lažje usklajujejo z ostalimi obveznostmi. Z vsakim udeležencem izobraževanja pripravimo individualni izobraževalni načrt, v katerem načrtujemo opravljanje obveznosti ter predviden zaključek izobraževanja. Upoštevamo tudi predhodno pridobljeno znanje in izkušnje udeležencev.

Najpomembnejši del izobraževanja v vseh programih predstavlja praktični pouk, ki je v celoti voden.

V času izvajanja ukrepov za preprečevanje okužbe s SARSCoV-2 izobraževanje odraslih poteka kombinirano, v živo in na daljavo. Udeleženci opravljajo izpite in vse ostale predvidene dejavnosti.

Poleg srednješolskih izobraževalnih programov izvajamo tudi tečaje in enodnevne delavnice s področij zdravstva in kozmetike. Tečaj masaže obsega teorijo in praktični pouk klasične ročne masaže. Namenjen je začetnikom in tudi tistim, ki se z masažo že ukvarjajo in si želijo nadgraditi svoje znanje.

V tečaju pedikure pridobijo udeleženci znanje estetske in medicinske pedikure. Usposobijo se za nego zdravih, utrujenih in lažje poškodovanih nog ter za reševanje zahtevnejših težav.

Izvajamo tudi tečaje vizažist, maniker in zdravstveni reševalec. Po zaključenih tečajih lahko udeleženci pridobijo javno veljavno listino - certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki ga izdamo v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom. S certifikatom pridobijo udeleženci tudi poklic. mag. Jana Bervar

Nagrajenci nagradne križanke »Radia Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas, 20. januarja 2022 so: Ivan Pritržnik, Šaleška 2/b, 3320 Velenje, Martin Drev, Stantetova 24, 3320 Velenje, Vlado Šuster, Vrbje 30 B, 3310 Žalec.

Nagrajenci bodo nagrado prejeli po pošti. Rešitev križanke: VSAK ČETRTEK.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje

T: 03 / 428 69 00 E: info@szksc.si

www.szksc.si

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 23

V spomin - Roža Veber 1937–2022 Poznala sva se kakih šestdeset let, od njenih prvih dni v Velenju, ko je prišla učit na šolo MPT in je pri nas dobila prvo, začasno streho nad glavo. Glede na takratno krizo med mojima staršema, bi težko našli bolj primerno sostanovalko: s svojo blago naravo je mimogrede pomirila marsikatero napeto situacijo, za kar sem ji bil najbolj hvaležen ravno jaz. Večkrat sem jo doživel kot starejšo sestro – pa ne samo ob poslušanju Presleyeve It's Now or Never na ravno kupljenem gramofonu ali ob komentiranju Schubertovega življenjepisa. Iz podnajemništva je spontano zrasel pristnejši odnos tako z njo kot z njenimi; tisto nedeljo si je celo moj oče, ki sicer za nogomet ni kazal nobenega razumevanja, v razširjenem družinskem krogu ogledal tekmo, na kateri je proti Rudarju igral Rožin brat.

Potem si je ustvarila družino, mene pa je šolanje vodilo v Celje in potem v Ljubljano. Tam nekje 1971. sva trčila na Zidanškovi pri kiosku, ona iz službe, jaz s potovalko iz Ljubljane, za pogovor, ki človeku ostane v spominu za vedno. Ta je ostal zapisan s toplino, ki jo je izžarevala, in nama je obema presvetlila dan, pa s prvinsko radostjo nad življenjem. Vez med nama je ostala, tudi ko sva bila kolega na glasbeni šoli, in pozneje, čeprav so se srečanja zredčila.

Zadnji dve leti je kljub otrokom in vnukom pogrešala samoumevno in brezpogojno prepletenost usod, naravnanost na človeka, ki ji je bil najbližje. Brez nje ni znala, ni zmogla, vdova ni znala biti. Brez tega se je nekaj v njej odločilo, da ima dovolj.

Takšno odločitev lahko samo vzamemo na znanje. 🔲

L. Planko

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok za objavo ni bilo.

SMRTI • Koren Janez, Roj. 1956, Velenje, Šalek 86

23

OBVEŠČEVALEC

3. februarja 2022

• Črnko Franc, Roj. 1934, Velenje, Špeglova Ulica 5 • Veber Roža, Roj. 1937, Velenje, Cesta IX 5 • Drev Marjan, Roj, 1937, Šoštanj, Lokovica 99 • Vodošek Alojzija, 1951, Velenje, Lipa 47

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 24. do 30. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 24. januarja do 30. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

od 4. 2. do 10. 2.

- 4. februarja 1947 se je v Marnem pri Dolu pri Hrastniku rodil duhovnik in dekan Ivan Napret, ki že od leta 1981 opravlja to dolžnost v Šmartnem ob Paki. Od leta 2002 je tudi častni občan Šmartna od Paki; - gospodarstvenik Friderik Blagotinšek je bil rojen 6. februarja leta 1918 v Št. Vidu nad Zavodnjem. Zaposlen je bil v Elektrarni Velenje kot tehnični vodja Elektrarne Velenje, v letih od 1959 do njene zaustavitve leta 1967. Leta 1970 je bil premeščen v Termoelektrarno Šoštanj. 21. oktobra 2008 je umrl v Velenju; - 6. februarja 1937 se je v Šoštanju rodil glasbenik in nekaj časa tudi dirigent Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj Zdravko Zupančič. Umrl je 17. marca 2010; - 6. februarja 1959 je bil rojen Velenjčan dr. Igor Plazl - Ic, ki je kot kemik zaposlen na ljubljan-

ski univerzi; - 6. februarja 1978 je bil rojen televizijski voditelj Peter Poles, doma iz Velenja; - na 6. seji sveta občine Šoštanj, 6. februarja 1996, je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc Pečovnik. 25. aprila so svetniki na seji sveta občine Šoštanj za novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona Skornška; - 7. februarja 2015 je na osrednji državni slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v Cankarjevem domu v Ljubljani 36-letni velenjski saksofonist in skladatelj Jure Pukl prejel nagrado Prešernovega sklada; - 8. svečana je slovenski kulturni praznik v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849 v Kranju. Pobudo za ta praznik je 1. februarja 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, Prešernove nagrade, ki se ta dan delijo za dosežke na kulturnem področju, je uvedlo ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 13. februarja 1946, prvič pa so Prešernovo nagrado podelili 8. februarja 1947; - 8. februarja 1972 se je rodil Velenjčan Zoran Benčić. Benčić

diplomo in Napotnikovo plaketo, ki pa je že vrsto let ne podeljujejo več; - 10. februarja 1978 je bil v dvorani Doma kulture v Velenju prvi samostojni koncert mešanega pevskega zbora Gorenje pod vodstvom prof.

Ciril Vertačnik (3. 5. 1935 - 28.2.2021 (Avtor Cirila Vertačnika; Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje) - 10. februarja 1980 so člani Zveze šoferje pisatelj, avtor besedil in nekjev in avtomehanidanji vokalist nekdanje rokekov občine Velenje pri Starem nrol skupine Res Nullius; jašku pripravili prvi uradni - 9. februarja 1975 se je rodil sejem rabljenih avtomobilov, gasilski poveljnik Boris Goličneuradni sejem pa je bil že nenik. Od leta 1984 je član PGD deljo prej (tega sicer v Velenju Šoštanj – mesto, od leta 2002 že nekaj časa ni več); je imel pomembne funkcije na - 10. februarja 2001 se je z zagasilskem področju. Bil je med ključnim koncertom v velenjustanovitelji Smučarsko skaskem Domu kulture končala kalnega kluba Šoštanj, od leta 2. Max club jazz klinika, to je 2003 je tudi njegov predsednik. mednarodna šola jazza, ki sta Od leta 2010 je svetnik Občine jo skupaj pripravila nekdanji Šoštanj; velenjski Kulturni center Iva- 9. februarja 1982, ko je šaleška na Napotnika in Max club. folklorna skupina Koleda proMladim jazz glasbenikom so slavila 10. obletnico delovanja, predavali priznani profesorji in so ob praznovanju slovenskega glasbeniki iz Avstrije, s Hrvaške kulturnega praznika prvič poin iz Slovenije. 🔲 Damijan Kljajič delili priznanja takratne Kulturne skupnosti Velenje – Napotnikovo priznanje, Napotnikovo

DEŽURSTVA ZD VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

Tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

V soboto, 5. 2. 2022 in nedeljo, 6. 2.

2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 491 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE

VETERINA

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

Šaleška Veterina, d.o.o., tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

PRIDELKI KRMNO PESO za prašiče, prodam.

Gsm:041 261 676. ŽGANJE, več vrst in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 20 tednov po zelo ugodni ceni 7,90 €/kom, prodaja v Šaleku,

v nedeljo 6. 2. 2022 od 8.00 do 8.30.

Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

BIKCE, RJ in ČB pasme, stare od 14 dni naprej, prodam. Gsm: 041 693 313.

BIKCE, RJ in ČB pasme, težke okrog 150 kg, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 041 462 931.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice  898 17 50

Prihodnost potrebuje inženirje ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 24. do 30. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. do 30. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Skoraj vsak dan slišimo za nove tehnologije, prihodnost pa napoveduje le še bolj pospešen in napreden razvoj ter s tem tudi velike izzive. Tehnologija spreminja načine opravljanja dela in ustvarja delovna mesta, ki zahtevajo nova znanja. Do leta 2034 naj bi izumrla skoraj polovica poklicev, ki jih poznamo danes. Da bomo vsem izzivom, ki jih prinaša prihodnost, kos, je treba zagotoviti dovolj primerno izobraženega kadra.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI) je mednarodno prepoznavna izobraževalna in raziskovalna institucija na področju elektrotehnike, računalništva, informatike, medijskih komunikacij, telekomunikacij in mehatronike. Na fakulteti izvajajo šest univerzitetnih in štiri visokošolske strokovne študijske programe. Primerna kombinacija temeljnih inženirskih in praktičnih znanj

z ožjega področja stroke, kakor tudi sposobnost integracije znanj z drugih področij, zagotavlja diplomantom znanje za reševanje kompleksnih inženirskih nalog.

Da bodo v prihodnjih letih največje potrebe po kadrih, ki bodo imeli znanja s področij naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (ang. Science, Technology, Engineering, Mathematics – STEM), napoveduje tudi raziskava Poklicni barometer, ki jo je opravil Zavod za zaposlovanje RS. Pri velikem številu poklicev, ki jih lahko opravljajo diplomanti FERI, bodo namreč potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela, to pa pomeni, da bodo možnosti za zaposlitev zelo dobre.

Več informacij o študiju na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru najdete na spletni strani pridi-na-feri.si . 🔲

Promocijsko besedilo

Naš čas, 3. 2. 2022, barve: CMYK, stran 24

Vsi bolniki si povsem nikoli ne bodo opomogli V Bolnišnici Topolšica po okužbi s covidom-19 več bolnikov s hudimi okvarami živčnega sistema – Bo treba zaradi pomanjkanja kadra program še krčiti?

Tatjana Podgoršek

Zadnji dve leti praktično ne mineta brez dnevnih poročil o razširjenosti in posledicah novega korona virusa. Število bolnikov na navadnih in intenzivnih covid oddelkih se znova hitro povečuje. Tudi v Bolnišnici Topolšica, ki je poleg Golnika v državi edina specializirana bolnišnica za zdravljenje pljučnih bolezni. »Ne morem reči, da smo bolj obremenjene zaradi bolnikov z vodilno diagnozo okužba s covidom-19.

Gre za del leta, v katerem so bile naše zmogljivosti zasedene pred začetkom korone, zaradi velikega števila prehladnih obolenj z različnimi vrstami virusov, zaradi pljučnic, poslabšanja kroničnih obolenj, kot sta srčno popuščanje in kronična obstruktivna bolezen pljuč. Lani smo takih bolnikov zdravili manj, po podatkih analize skoraj za 60 % manj kot v predhodnih letih. Te so 'nadomestili' bolniki, pri katerih je potrebne veliko različne diagnostike, bolniki s težavami po prebolelem covidu z obsežnimi okvarami pljuč in drugih sistemov v telesu. Takih je bilo lani veliko več kot leta 2020,« je povedal direktor Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli, ki smo ga povabili na pogovor.

Marsikje je bolj kot število bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, zaskrbljujoče število odstotnih zaposlenih zaradi okužbe, karantene ali izgorelosti. Se tudi

v vaši bolnišnici srečujete s pomankanjem kadra?

lem covidu-19 v blagi obliki težko vračajo v vsakdanje življenje.«

»Prav nič nismo glede tega na boljšem kot v ostalih bolnišnicah.

Praktično krpamo razporede ne več iz dneva v dan, ampak skoraj iz ure v uro, da lahko vsaj do neke mere zadostimo potrebam hospitaliziranih bolnikov. Ambulantni del dejavnosti smo znova močno oklestili, saj moramo medicinske sestre in zdravnike iz ambulant prestavljati v hospitalni del, ker kolegov zaradi okuženosti s covidom-19 ni v službo. Če se stanje na področju kadrov, predvsem v zdravstveni negi (diplomirane medicinske sestre) ne bo izboljšalo, bomo primorani (ne glede na kroženje virusa oziroma epidemije) še nadalje zmanjšati število programov.«

Katere težave so najpogostejše, katere so še posebej skrb vzbujajoče? »Najbolj skrb vzbujajoče so težave s centralnim živčnim sistemom: izguba spomina, nezmožnost kon-

Po prvem valu epidemije ste med drugim dejali, da se posledic novega virusa še ne zavedamo in da bodo te dolgoročne. Se napovedi glede na težave obolelih, ki prihajajo v vašo bolnišnico na zdravljenje, uresničujejo? »Zagotovo. Bolj kot pri bolnikih, ki jih zdravimo v bolnišnici, to opažamo pri tistih, ki po prebolelem covidu-19 prihajajo zaradi zdravstvenih težav na ambulantno zdravljenje. Pri njih in tudi pri okuženih zaposlenih gre za težave, ki so v veliki meri posledica okvar živčnega sistema – centralnega živčevja, kamor sodijo med drugim možgani, in perifernega živčevja. Zaradi teh težav se ljudje tudi po prebole-

»Med bolniki, cepljenimi s tretjim odmerkom cepiva, za zdaj nismo zdravili nikogar. Z dvema odmerkoma in s korono kot vodilno diagnozo so bili izključno starejši od 75 let in z vsaj eno pridruženo boleznijo. Ti bolniki imajo že v osnovi oslabljen imunski sistem, najverjetneje za-

Jurij Šorli: »Tudi pri tistih, ki so preboleli covid-19 v lažji obliki, beležimo hude okvare živčnega sistema.«

centracije, nesposobnost opravljanja dela, ki so ga ljudje opravljali prej. Zaradi težje dostopnosti do zdravnikov na primarni ravni prihaja k nam na preglede veliko ljudi s poslabšanimi kroničnimi obolenji, kar nekaj je tudi bolnikov z napredovano obliko raka.« So med bolniki, ki jih zdravite, tudi takšni, ki so kljub cepljenju z dvema ali celo s tremi odmerki preboleli covid-19 morda že drugič?

radi tega tudi slabši razvoj protiteles. Pri takih je samo cepljenje manj zaščitno kot pri povsem zdravih posameznikih.« Vse pogosteje je slišati vprašanje, kako je mogoče, da lahko ljudje kljub precepljenosti in prebolevnosti znova zbolijo za covidom-19. »To smo tudi mi slišali že večkrat. S cepljenjem preprečujemo hud potek bolezni. Bolniki, ki niso bili polno cepljeni, so bili na

zdravljenju v naši ustanovi na respiratorjih, polno cepljeni ne.

Vsaka terapija, vsaka zaščita ima svoje pomanjkljivosti .Tudi ostala cepljenja, ki jih izvajamo, 100 % ne preprečijo vseh okužb in obolenj. Enako je s covidom-19.

Ta virus se za nameček še relativno hitro spreminja. Tudi pri cepljenju proti gripi vsako leto tehtajo, katera vrsta cepiva bo glede na pričakovan sev najustreznejša. Podobno bo verjetno v prihodnosti tudi s covidom-19.« Si bodo lahko vsi covidni bolniki po daljšem času povsem opomogli? »O tem je prezgodaj govoriti.

Za tiste, ki so zboleli pred dvema letoma, pa bi lahko s precejšnjo gotovostjo rekli, da si vsi povsem ne bodo opomogli. Ni jih med njimi tako malo, ki so postali skoraj invalidi, ki se težko premikajo, pa bolnikov, ki pred okužbo s covidom-19 niso imeli nobene okvare pljuč. Okvare živčevja so hude.« Kakšna je bila povprečna starost vaših bolnikov lani? »Povprečna starost covidnih bolnikov je bila 69 let, kar je precej manj od starosti bolnikov v prejšnjih letih. Nekaj tudi na račun tega, koga se je sprejelo v bolnišnico in s kakšnimi simptomi. V prvem valu je bilo kar nekaj bolnikov, ki so bili pozitivni, a ker zanje ni bilo mogoče urediti izolacije v domovih, so bili sprejeti v bolnišnice. Takih bolnikov v nadaljnjem poteku

epidemije ni bilo. Delež tistih, ki so jo odnesli najslabše, je krepko povezan s starostjo.« Po nekaterih napovedih naj bi virus letos spomladi na nek način izzvenel. Tudi vi menite tako, je videti luč na koncu tunela? »To si vsi srčno želim, a se bojim, da bi se bilo veseliti prezgodaj, ker bomo vse ukrepe, ki so pomembni za obvladovanje epidemije, začeli prehitro opuščati in bodo potem stvari, ki bi lahko dobro stekle, ne stekle tako.

Treba se je zavedati, da so poleg cepljenja še vedno najpomembnejši ukrepi varna razdalja, nošenje maske, razkuževanje rok.

Tam, kjer se bo zadrževalo več ljudi, bo še vedno lahko prišlo do prenosa virusa. Tisto, kar se bo verjetno zgodilo, bo manjše število ljudi, ki bi potrebovali bolnišnično obravnavo zaradi okužbe s covidom-19. Bo po ostal velik problem s kadrom, saj bo osebje zaradi narave dela bistveno pogosteje v stiku z raznimi virusnimi boleznimi, ki bodo lahko povzročale večje izpade. Z današnjimi metodami in znanji testiranja bomo teh ljudi zaznali še več in bo treba poskrbeti, da bo prenosov virusov čim manj. Danes vemo, da je lahko nekdo, ki pride v bolnišnico in je na testu negativen, po nekaj urah pozitiven. Čeprav zaposlene pogosteje testiramo zato, da bi preprečili vnos, se nam ta kljub temu dogaja. Vsako uro testirati nekoga 🔲 je nemogoče.«

Zbir drobcev grajske preteklosti 750-letnico Velenjskega gradu obeležuje nova knjiga z naslovom Grad Velenje. Drobci grajske preteklosti, ki jo je izdal Muzej Velenje Tina Felicijan

V Muzeju Velenje leta 2020 zaradi epidemije 750-letnice prve posredne omembe Velenjskega gradu niso mogli obeležiti tako, kot so načrtovali. Pripravili so namreč program več predavanj in predstavitev novih dognanj o Velenjskem gradu, ki bi jih razni strokovnjaki predstavili tudi v publikaciji. Predavanjem so se morali odpovedati. Ker so obletnico vseeno želeli obeležiti s publikacijo, pa je kustosinja Muzeja Velenje Mateja Medved pripravila knjigo, v kateri je s poljudnimi zapisi in z bogatim slikovnim gradivom osvetlila to izjemno arhitekturno dediščino,

ki je ikona Velenja že od srednjega veka.

Knjiga je sprehod mimo pomembnih mejnikov v več kot 750 let dolgi zgodovini grajske stavbe, ki je kot nemi opazovalec sledila spremembam življenja ob

❱

utrdbe do renesančne palače in razvoj današnje muzejske dejavnosti v grajskih prostorih. »Zadnji del knjige pa je nekakšen katalog arhitekturnih biserov Velenjskega gradu z opisi. Skoznje lahko sledimo zgodovini grajske

V Muzeju Velenje se nadejajo, da bodo cikel predavanj lahko izvedli ob 755-letnici in takrat najnovejša dognanja o Velenjskem gradu objavili v strokovnem zborniku.

opremljena z bogatim slikovnim gradivom, ki ga hrani Muzej Velenje. Ob posameznih eksponatih pa so na pomoč priskočile tudi sorodne ustanove doma in v tujini.

Velenjski grad še ni povedal vsega

V Muzeju Velenje se nadejajo, da bodo cikel predavanj lahko izvedli ob 755-letnici in takrat najnovejša dognanja o Velenjskem gradu objavili v strokovnem zborniku. Pa Velenjski grad še kaj skriva? »Mislim, da bi lahko odkrili še marsikaj. To dokazuje tudi članek Roka Polesa v zadnjih Šaleških razgledih.

Verjamem, da je tudi na arheološkem področju še priložnosti za raziskovanje. Čeprav je Ve-

svojem vznožju. Bolj kot z besedo pa skozi sliko predstavi zgodbo te arhitekture, pravi avtorica.

Najprej povzame zgodovino gradu in omeni druge grajske stavbe na območju Šaleške doline.

Predstavi plemiške družine z Velenjskega gradu, arhitekturni razvoj od srednjeveške

stavbe. Ko gremo na hiter sprehod, jih morda ne opazimo. Če bolj odpremo oči, pa najdemo strelne line, izlivnice, zanimive okenske okvirje, portale. Grad vsak doživlja na svoj način. Verjamem pa, da lahko ob vsakem obisku opazi nekaj novega.« Pri tem je zdaj v pomoč publikacija,

Na zdravje, Bianca!

lastnika Velenjskega gradu leta 1858.

Dvanajst centimetrov visoko čašo z emajlno poslikavo in v vročem stanju nataljenimi in ročno dooblikovanimi ornamenti datirajo v čas konec 80. let 19. stoletja. Gre za eno najnovejših dragocenih pridobitev Muzeja Velenje. Ko bodo našli primerno mesto za njegovo predstavitev, ga bodo tudi razstavili.

V knjigi Grad Velenje. Drobci grajske preteklosti je prvič predstavljen bogato okrašen kozarec oziroma steklena čaša, sodeč po napisu na eni strani izdelana ob 50. rojstnem dnevu grofice Biance Adamovich de Csepin, rojene grofice Wickenburške.

Na drugi strani sta v barvah naslikana grba obeh družin. Z možem sta postala

Ob 750-letnici Velenjskega gradu je Muzej Velenje pridobil digitalno kopijo pergamentne listine s pečatom Ota Kunšperškega in z datumom 14. maj 1270, v kateri se prvič omenja po Velenjskem gradu poimenovan plemič Gundaker Velenjski. Hrani jo Avstrijski državni arhiv na Dunaju.

lenjski grad dobro obdelan, saj sta se z njim med drugim ukvarjala dr. Ivan Stopar in dr. Tone Ravnikar, mislim, da skriva še

kar nekaj skrivnosti in si zasluži, da jih raziščemo,« pravi Mateja Medved. 🔲

1. memorial Rudija Ževarta V soboto, 5. februarja, ob 10. uri, bo na Golteh, potekalo že 28. tradicionalno prvenstvo Zveze slovenskih častnikov in 19. tradicionalno prvenstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju, ki bo izvedeno v sodelovanju s Slovensko vojsko.

Rezultati smučanja bodo hkrati upoštevani tudi pri razglasitvi zmagovalcev 1. memorialnega tekmovanja Rudija Ževarta. 🔲