06-2011

Naš ­čas, 10. 2. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

Zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho bo.

šte­vil­ka 6

četr­tek, 10. februarja 2011

1,50 ­EVR

Malo delo in delo na črno Milena Krstič - Planinc

Aprila bi lahko šli spet na referendum. Gibanje za dostojno delo, svobodni sindikati in študentske organizacije so pred rokom zbrale kar 50.000 podpisov za referendum o malem delu. Zadoščalo bi jih že 40.000.

Tako mis­lim

Kot je znano, se je skoraj sočasno začelo tudi zbiranje podpisov o pokojninski reformi, ki pa je bilo zaradi vložitve ustavne pobude prekinjeno. Za zdaj še ni znano, kako bo odločilo ustavno sodišče, a če bo v prid nasprotnikom reforme, potem bodo sindikati tudi zagotovo zbrali dovolj podpisov za referendum.

Nasprotniki zakona o malem delu so pripravljeni, tako je bilo slišati s »svojim« referendumom še malo počakati, da bi oba referenduma – torej tudi pokojninskega, če ta bo - izpeljali na isto nedeljo. Tako bi se izognili podvajanju stroškov. Znano je, da en referendum državo oziroma slovenske davkoplačevalce stane najmanj 4 milijone evrov.

Javnost pa že burijo podrobnosti nakazanih oziroma predlaganih sprememb zakona o gradnji objektov, katerih predlagatelj je ministrstvo za okolje in prostor. Po teh spremembah bi lahko v lastni režiji gradili samo take objekte, ki niso večji od 30 kvadratnih metrov. S tem ukrepom naj bi preprečili delo na črno in spodbudili gradbeni sektor.

Ampak Slovenci bodo težko za. Veliko stvari znajo narediti sami, pa še ceneje je. Veljajo za delaven, priden in varčen narod. Sami so zidali že včasih, da so se izognili plačilu tistega, kar znajo sami.

Prijatelji in sosedje so jim pri takih delih vedno šli na roko. Pa še družili so se. Ni čudno, da se tej najnovejši pogruntavščini države danes čudijo številni. n

180 let šole v Vinski Gori 13

Govorice kulture

V minulih dneh se je v Šaleški dolini zvrstilo veliko kulturnih dogodkov. Teh tudi med letom ne manjka, a v dneh, ko se spominjamo smrti največjega slovenskega pesnika, jih je še posebej veliko. In niso še končani, saj se bodo vrstili še do konca tega tedna. Glasba, ples, likovna umetnost, gledališki odri, razstave …

Vse to in še več je v teh dneh zaznamovalo kulturno podobo doline, ki je znana po svoji ustvarjalnosti. n bš

Britovšku in Miroviću 19 najvišja zaporna kazen pri nas

Izbirali bodo najuspešnejše inovacije Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica se bo tudi letos vključevala v ustvarjanje boljšega gospodarskega ozračja Mira Zakošek

Velenje, 3. februarja - Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so 15. sejo opravili na Golteh, v novem hotelu, kjer so se pred letom seznanili z veliki načrti, ki so zdaj v glavnem že uresničeni. Nov hotel je dobra osnova za nadaljnji razvoj tega gorskega centra in turizma na celotnem območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline.

Na seji so ugotavljali, da je bilo njihovo delo v lanskem letu uspešno.

Opravili so vse zastavljene naloge, razen razvojne konference. O tem in o aktivnostih v letošnjem letu bodo razpravljali na skupščini, ki jo bodo pripravili v drugi polovici marca. Med drugim načrtujejo, da bodo tudi letos ocenili najboljše inovacije, pripravili razvojno regijsko konferenco, ra-

Tokratno sejo so pripravili na Golteh in si ob tej priložnosti ogledali sodoben hotel, ki bo dobra osnova za nadaljni razvoj turizma v regiji

zvojno konferenco lesarjev, konferenco o kakovosti, izdali bodo glasilo Poslovni razgledi Saša regije, nudili brezplačno strokovno svetovanje svojim članom. Pripravili bodo tudi številne seminarje, delavnice, predstavitve …

Predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer, ki je tudi podpredsednica GZS za regionalni razvoj, je člane upravnega

odbora seznanila s številnimi zborničinimi aktivnostmi, ki potekajo, še posebej je trenutno buren dialog o delitvi premoženja s trgovinsko zbornico.

Vodstvo veliko pričakuje od vrha slovenskega gospodarstva ter regionalne razvojne konference, ki ju pripravljajo. n

Naš ­čas, 10. 2. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

2

Z delodajalci o zaposlitvenih novostih Velenje, 2. februarja – Na osnovi dobre izkušnje iz lanskega leta so v Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici v sodelovanju z Območno službo Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje pripravili posvet za delodajalce. Na njem so jih seznanili s ključnimi novostmi v aktivni politiki zaposlovanja in novega Zakona o urejanju trga dela. »Dejstvo je, da se je brezposelnost v SAŠa regiji lani drastično povečala, delno zaradi stečaja največjega gradbenega podjetja v regiji, delno pa zato, ker številni delodajalci zaradi omejenega obsega del niso ponovno zaposlovali tistih, ki so bili pri njih zaposleni za določen čas. V tem trenutku je slika zelo neugodna tudi zato, ker je v strukturi brezposelnih veliko takih, ki so težje zaposljivi,« pravi direktor območne zbornice Franci Kotnik. n mkp

Še en zbirni center za odpadke Velenje, 3. februarja – V mestu je MO Velenje uredila še en zbirni center za ravnanje z odpadki, ki so ga poimenovali »Velenje II«.

Zbirni center so uredili na prostoru bivšega skladišča gradbenega materiala Era ob Koroški cesti, odprt pa je vsako soboto od 8. do 10. ure. V novem zbirnem centru lahko občanke in občani mestne občine Velenje brezplačno oddajo papir, plastično ter kovinsko embalažo, tudi tekstil, les, plastiko kovine in še marsikaj, kar sodi med kosovne odpadke.

Centralni zbirni center »Velenje I« ob Škalskem jezeru bo do konca februarja odprt še po zimskem delovnem času, in sicer med tednom od 7. do 15. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure, od 1. marca do konca oktobra pa od 7. do 18. ure med tednom in od 8. do 13. ure ob sobotah. n

Zemeljskih del za hladilni stolp v TEŠ še ne izvajajo Šoštanj - V zadnji številki Našega časa smo zapisali, da je TEŠ začel izvajati zemeljska dela (miniranje) za nov hladilni stolp, kar pa ne drži. Trenutno izvajajo le pripravljalna dela, in sicer Ureditev brežine na območju predvidenega hladilnega stolpa v TEŠ, za katera je tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje.

n

Iz občine Šmartno ob Paki

Šoštanjčani sprejeli proračun Brez pripomb in razprave Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 7. februarja – Šoštanjski svetniki so na ponedeljkovi opoldanski seji brez pripomb in razprave sprejeli predlog proračuna za leto 2011. Večjih sprememb, razen vključenosti sredstev iz sporazumov za krajevne skupnosti, sklenjenih s Termoelektrarno Šoštanj, v njem ni. Gre pa za 384.000 evrov.

V proračunu Občine Šoštanj naj bi se letos nabralo 14.700.000 evrov. Predlog proračuna pa se od osnutka razlikuje v tem, da povečuje sredstva za delovanje krajevnih skupnosti, gradnjo kanalizacije v Lokovici, vzdrževanje meteorne kanalizacije, obnovo lokalnih cest, prenovo vile Mayer z vrtom, več sredstev pa namenja tudi za izredno denarno pomoč občanom.

Zahtevajo krajevni urad Upravna enota Velenje od 1. februarja letošnjega leta v Šoštanju posluje le še dvakrat tedensko.

Odločitev je med Šoštanjčani vzbudila nemalo začudenja, zato je župan in poslanec državnega zbora Darko Menih poslansko vprašanje naslovil na ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič – Krebs. »Med drugimi argumenti, ki sem jih navedel, sem omenil tudi dejstvo, da bodo v Šoštanj v času gra-

Za tržno dejavnost komunale niso vsi Svetniki so ob obravnavi osnutka sprememb in dopolnitev odloka o preoblikovanju javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, izvajanje komunalnih dejavnosti, spomnili na to, da so pred kakšnimi šestimi leti nekaj podobnega že obravnavali in takrat zavrnili.

Spremembe namreč govorijo o tržni dejavnosti Komunalnega podjetja Velenje, med drugim o proizvodnji brezalkoholnih pijač, mineralnih in drugih stekleničenih vod.

Svetnica mag. Vilma Fece (Za Šoštanj gre!) je menila, da bi morali v Komunalnem podjetju jasno povedati, koliko vodnih virov je na voljo in kdo bi imel ob proizvodnji v izrednih razmerah (recimo napaka na glavnem vodovodnem sistemu) prednost, občani ali tržna dejavnost? Predlagatelji bodo to najbrž pojasnili do takrat, ko bodo imeli šoštanjski svetniki pred seboj predlog teh sprememb. Podžupan Viki Drev dnje šestega bloka začeli prihajati ljudje od vsepovsod, da bodo morali na upravni enoti urejati status, med drugim bivanje ... Odgovor, ki sem ga prejel, je bil, da je delovni čas stvar načelnika upravne enote.« Zato so Šoštanjski svetniki – pobudo je podala svetnica Vilma Fece (Za Šoštanj gre!), podprl pa jo je tudi podžupan Vojko Krneža (SDS), sprejeli sklep, da načelniku Upravne enote Velenje Fidelu Krupiću posredujejo zahtevo, da Upravna enota Velenje Šoštanju zagotovi uradne ure v Krajevnem uradu tako, kot so bile te urejene pred 1. februarjem.

Most v Rečici ob Paki Minister za promet Patric Vlačič je na krajšem obisku v občini pred lanskimi lokalnimi volitvami napovedal, da naj bi Direkcija za državne ceste letos vsaj delno obnovila most čez reko Pako v Rečici ob Paki in morebiti opravila nekatera večja vzdrževalna dela na cesti Letuš–Gorenje.

Na občinski upravi so povedali, da naj bi bilo kmalu znano, kaj od tega naj bi direkcija storila letos, kajti zaradi pomanjkanja denarja ta redno zmanjšuje programe obnov.

Meteorna kanalizacija v Malem Vrhu Te dni bodo končno stekla predvidena dela pri ureditvi meteorne kanalizacije v Malem Vrhu. Projekt zanjo ima lokalna skupnost izdelan že nekaj let.

Po predvidevanjih naj bi dela, vredna blizu 35 tisoč evrov, trajala dva meseca.

Nov upravljalec stanovanjskih objektov Na občinski upravi so potrdili informacije o zamenjavi upravljalca dveh novih stanovanjskih objektov v Šmartnem ob Paki. Sedanjega, Stanovanjsko podjetje Ravne, je zamenjala firma MAKO Turnšek.

Ali bo sedaj zadovoljstvo stanovalcev večje, bo kmalu pokazal čas. Niso pa najbolj zadovoljni na občinski upravi s precejšnjo finančno nedisciplino najemnikov neprofitnih stanovanj. Pravijo, da bodo zaostrili izterjavo in začeli izvajati primerne ukrepe.

Komunalni inšpektor na delu O ravnanju z odpadki so tudi na območju spodnjega toka reke Pake veliko govorili. Precej nezadovoljstva je med občani povzročalo dejstvo, da se je veliko lastnikov objektov tako ali drugače izognilo plačilu te storitve.

Zato sedaj nekateri pozdravljajo bolj pogoste obiske komunalne inšpekcije na terenu in izdajo ustreznih glob »grešnikom«. Menijo, da je prav, da je to vprašanje pošteno urejeno za vse občanke in občane.

Dodatne parkirne površine?

Središče občine ima danes bolj urejen videz. Nič ne bi bilo narobe, če bi lastniki parkirnih površin, objekta oziroma najemniki poskrbeli še za urejeno okolico z zasaditvijo cvetličnih korit ali kakšnega manjšega drevesa.

Je pa podoba precej drugačna ob uvozu proti trgovsko-poslovnemu objektu. Podobo precej kazi makadamska površina ob gostinskem lokalu.

Po informacijah, potrdili so jih na občinski upravi, si lokalna skupnost prizadeva pridobiti zemljišče in ga preurediti v parkirne površine. Če bodo na voljo kakšna sredstva, naj bi se to dogodilo še letos.

10. februarja 2011

(Lista Viktorja Dreva) je povedal, da je osnutek obravnavala komisija za javne gospodarske zadeve, da je obravnavala tudi ta člen, vendar se ji je zdelo smiselno, da ostane tako, kot je. »Brez bojazni. V Komunalnem podjetju ne bodo jutri začeli stekleničiti vode. Za to ni pripravljenega še ničesar. Za zdaj gre samo za registracijo,« je poudaril.« Milka Benčič iz Komunalnega podjetja, ki je zadevo svetnikom predstavila, pa je posebej poudarila, da za občine ta reč finančnih posledic ne bo imela, bo pa, če bo do tega prišlo, nastalo kar nekaj novih delovnih mest.

dem, ki bi bili pripravljeni za čistilno napravo oziroma alternativne vire ogrevanja poskrbeti sami, občina to naložbo sofinancirala. Tako bi, kot je rekel, sploh pri bolj oddaljenih, z majhnim vložkom dobili velike učinke. Če bi bili odloki pripravljeni pravi čas, bi lahko sredstva za izvedbo zagotovili že v proračunu za leto 2012.

Podžupan Viki Drev pa je dodal, da uprava Občine Šoštanj pri idejnih projektih za čistilne naprave že intenzivno dela. Ta čas so v delu idejni projekti za Zavodnje, zgodnji del Florjana ...

(So)financiranje malih čistilnih naprav

Roman Kavšak (NSi) pa je opozoril na nekaj, kar se pojavlja tudi drugod, a na domačem primeru. Na parkirišču pred TUŠ-em so sicer zarisana parkirna mesta za invalide, vendar so ta precej oddaljena od trgovine oziroma banke. Vprašal je, ali se ne bi dalo zadeve rešiti tako, da bi bil vhod v obe invalidom bližji, s tem pa tudi prijaznejši.

Med vprašanji in pobudami velja – poleg zahteve o uvedbi uradnih ur krajevnega urada, kakršne so bile pred 1. februrjem, - izpostaviti dve.

Darko Lihteneker (Neodvisna lista za razvoj občine Šoštanj, ki ve kaj hoče) je občinski upravi predlagal pripravo odlokov, s katerimi bi lju-

Bliže invalidom

n

Veliko poročil o delu Velenje, 7. februarja – V torek, 15. februarja, se bo prvič v letošnjem letu sešel velenjski mestni svet. Na peti zaporedni seji bodo obravnavali veliko vsebinskih tem: najprej jih čaka nekaj kadrovskih zadev, odločali bodo o pridobivanju in razpolaganju z nepremičnim premoženjem MO Velenje v letošnjem letu in sklepali o programu odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode ter oskrbe s pitno vodo v letu 2011. Mestni svetniki bodo kar nekaj pozornosti namenili mladim v občini, saj bodo obravnavali pravilnik o vrednotenju mladinskih projektnih aktivnosti in projektov, pa tudi program športa za letošnje leto. Na seji bodo predstavili kar nekaj poročil; med drugim o lokalnem potniškem prometu Lokalc (za obdobje od 1. septembra 2008 do 31. decembra 2010), analizi zasedenosti parkirišč v novi modri coni C, brezplačnem pravnem svetovanju … Sejo bodo začeli ob 8. uri. n bš

»Kak bi ti ustregel, siromak ne vem!« EPK, hitra cesta in pokrajine – Kar je država zakoličila, bi radi nekateri še spremenili - Je ministrica županjam in županom povedala kaj novega? – Prešernove pesmi kot ogledalo Sodelovanje, takšno in drugačno, je na našem ožjem in širšem območju odprto na več frontah. To, da prav ob dnevu kulture opozarjamo na velike težave ob vseslovenskem projektu Evropske prestolnice kulture, v katerega pa so vendarle najbolj vpletene partnerice tega projekta, je že kar obrabljena tema. Ob tem nekateri pravijo, da se pri nas in širše zatika kar v vseh »medobčinskih« projektih, pri katerih je seveda udeležena tudi država. Vsaj v zvezi z EPK pa naj bi bil z državnih vrhov po zadnjih napovedih vendarle zavel prijaznejši veter; ali bo res prinesel potrebne denarne »padavine«, pa bomo šele videli.

Znova je pričakovati tudi zaplete pri trasi hitre ceste tretje razvojne osi. V pričakovanju razgrnitve projekta trase te prometnice se je s poslanskim vprašanjem oglasil poslanec Alojz Posedel iz sosednjega Žalca. Da je treba o trasi, ki naj bi šla preko najboljše zemlje v okolici Braslovč, še enkrat premisliti. Njegova pobuda je v tem času, ko na veliko govorimo o zaščiti najboljše kmetijske zemlje, padla na plodna tla. In so poslanci celo res izglasovali njegov predlog, da o tem znova obširno razpravljajo. Če k tej poslančevi pobudi dodamo še pripombe »stalnice« braslovške in šaleške civilne iniciative in groženj krajanov nekaterih naselij šmarške občine, ki ščitijo območje Gore Oljke, je odprtih front še veliko in se zato res obeta še vroča javna razprava o predlogu trase.

Nič kaj dokončno jasnega pa tudi ni pri tretjem »medobčinskem« projektu z državnim pridihom, to je o ustanavljanju pokrajin. Morda je o tem župane kaj podrobneje seznanila Duša Trobec Bučan, nova

odgovorna ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ta je namreč včeraj na vseslovensko srečanje povabila vse slovenske županje in župane, in to kar v kongresni center Brdo. In ena pomembnih tem je bil proces decentralizacije in regionalizacije Slovenije. Prve žene in može občin pa je seznanila tudi s spremembami z uveljavitvijo novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Pa - kar občine tudi močno zanima - z novostmi na področju zakona o financiranju občin ter zakona o lokalni samoupravi. Pa še o čem, tako da so imeli včeraj županje in župani močno delovni dan. Upam le, da so se z delovnika na Brdu vrnili zadovoljni in ne zlovoljni.

Naj še malo skočim nazaj na predvčerajšnji praznik. Nekateri se ga seveda najbolj spominjajo po tem, da so imeli dela prost dan. Pa čeprav bi bilo bolj prav, da bi ob njem sklenili, da bodo delali bolj kulturno, da bodo sploh bolj kulturni in upoštevali rek, ki smo ga ob prazniku res že precejkrat slišali - da mora biti kultura življenje ali način življenja.

Da jo moramo torej živeti v najširšem pomenu besede. Pa – poudarjajo nekateri – zaživeti bi morala tudi v našem najvišjem predstavniškem telesu, v parlamentu. Če že odloča o najrazličnejših zadevah, naj (se) tudi odloči, da bo deloval kulturno. Tako pa je v tem organu toliko nekulturnega obnašanja in govorjenja. In so še nekateri, ki pravijo, da naj bo ta najvišji organ mladim za zgled. Kot politika različnih strank nasploh!

Ob vseh različnih političnih vprašanjih enih in drugih strank, nagajanjih in (pre)vrednotenjih se na srečo še nihče ni resno vprašal, če je Zdravljica, pesem moža, katerega dan smrti smo si izbrali za kulturni praznik, res prava ali ne. So se pa nekateri že, ali državi na čast »slavimo« prave kitice. Na drugi strani pa nekateri navadni ljudje politikom ali državi kot »ogledalo« postavljajo (vsaj naslove) nekaterih Prešernovih pesmi: Ukazi, Prošnja, Kam. Ali pa Zgubljena vera.

In državi ali vladi verz iz gazele: Tako, al ljubiš me, al me sovražiš – kak bi ti ustregel, siromak ne vem! nk

n tp NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ­RTV družba, d.o.o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti).

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­-0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.

Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 10. 2. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

PREŠERNOV DAN

10. februarja 2011

Ustvarjalnim je treba dati krila Velenjski kulturni praznik v znamenju 60-letnice glasbene šole Frana Koruna Koželjskega -- Glasbeno izobraževanje je pomembno iz več vidikov Velenje, 4. februarja – V petek je Mestna občina Velenje pripravila dve prireditvi ob letošnjem kulturnem prazniku; ob 18. uri je župan Bojan Kontič v Vili Bianci sprejel velenjske kulturne ustvarjalce in delavce v kulturi. Ob kratkem glasbenem programu so se lahko prepričali tudi o akustičnosti dvorane v Vili Bianci. S svojim petjem sta jim dogodek polepšali učenki Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Mateja Štimulak in Viktorija Maze iz razreda Dušanke Simonović, ki ju je na klavirju spremljala Olga Ulokina.

Uro in pol kasneje pa se je v veliki dvorani velenjske glasbene šole pričela osrednja občinska slovesnost ob kulturnem prazniku. Kulturni program je pripravil Godalni orkester glasbene šole pod vodstvom dirigentke Dragice Koren. Predstavil je Ipavčevo Serenado za orkester na lok.

Slavnostni govornik na slovesnosti je bil ravnatelj velenjske glasbene šole prof. Boris Štih, saj je bila prireditev prva v nizu dogodkov,

ki jih bodo v Velenju prihodnjih mesecih pripravili ob 60-letnici te ene največjih in najbolj priznanih glasbenih šol v Sloveniji. V svojem govoru je poudaril: »Glasbena šola Velenje v letu 2011 praznuje 60 let delovanja. 60 let, ki so pomembno vplivala na širši družbeni razvoj naše doline in pripomogla k večji kulturni ozaveščenosti vseh, ki živimo v tem prostoru. Lahko si samo zamišljamo, kako ponosen bi bil naš rojak Fran Korun Koželjski, po katerem nosi naša institucija ime, če bi videl, kakšen razvoj in napredek smo dosegli v teh 60 letih. Ne samo,

Izpostavil je tri bistvene mejnike v razvoju glasbene šole; leto 1985 in izgradnjo za tiste čase super moderne zgradbe, namenjene izključno za potrebe vse večjega interesa po glasbenem izobraževanju; leto 1993, ko je šola pridobila koncesijo za srednješolsko glasbeno izobraževanje in posledično pomanjkanje prostorov, in dograditev prizidka leta 1997, ko so lahko z izjemnimi prostorskimi pogoji zagotavljali možnost izobraževanja več kot 800 učencem na osnovni in nekaj več kot sto dijakom na srednji stopnji.

Tretji mejnik bo začetek delovanja

pričan, da bomo v prihodnosti lahko govorili kot o prelomnem obdobju,« je dodal slavnostni govornik. Zaželel si je, da glasbeno šolo v prihodnjih letih obiskuje še več mladih; trenutno jo v Velenju obiskuje 17 % populacije, slovensko povprečje pa je dobrih 14 %. K temu je dodal: »Družbo, ki ima močno samozavest in je razmišljujoča, ustvarjalna, je nemogoče voditi za nos. In kje je tu vloga kulturnih vsebin oz. kaj lahko vsakdo od nas, predvsem kulturnih delavcev, prispev, da se bo stanje izboljšalo? Pri tem merim na potenciale, ki so v

3

Prof. Boris Štih: »Velenjčani in Velenjčanke smo večkrat dokazali, da je v slogi moč.«

Godalni orkester velenjske glasbene šole med nastopom

da smo postali ena vodilnih ustanov v izobraževanju mladih glasbenikov v Sloveniji, temveč smo pomembno in z vizijo vnašali nove standarde, tako arhitekturne kot programske, v glasbeno izobraževanje.«

akademije za glasbo v Velenju, ki je zaenkrat še želja, prizadevanja pa so stara že 15 let. A vedno nekaj malega zmanjka, čeprav so potrebe po tovrstnem izobraževanju velike. »Zato sem kot večni optimist pre-

naši družbi, vendar še spijo. In prav v tem segmentu vidim glasbeno izobraževanje kot ključni element. V letu 2012 bo Velenje kot partnersko mesto Mariboru postalo EPK, kar je odlična priložnost, da se prej po-

vedano prebudi, nudi vso potrebno podporo, da se ustvarjalnim ljudem da krila … Pravijo, da je v slogi moč, in če kdo, smo mi, Velenjčanke in Velenjčani, to večkrat dokazali in potrdili.«

Poezije Pojezije

Na nas vseh je, da bogatimo to, kar imamo

Šoštan j, 4. februarja - Kot se spodobi, so Šoštanjčani praznik kulture med drugim namenili Prešernu in njegovim Poezijam. Dejstvo, da se je v Prešernovem času slovenski narod kulturno šele začel prebujati, daje njegovemu ustvarjanju še večjo težo. V njegovih pesmih je izražena ljubezen do naroda in skrb za prihodnost jezika, ki se mnogokrat predstavlja z metaforo.

Poslušalci so v kulturnem programu poleg branju Poezij prisluhnili osrednjemu govorniku večera, direktorju Zavoda za kulturo Šoštanj, ki je bil tudi organizator svečanosti, Kajetanu Čopu. V svojem govoru je poudaril, da so se z ureditvijo infrastrukture v kulturnem domu, za katero je lani poskrbela Občina Šoštanj, bistveno izboljšali pogoji za delo. V domu se je povečalo število predstav, društva, ki gostujejo v njem, pa imajo boljše pogoje za vaje. Omenil je tudi ostale dejavnosti zavoda in načrtovan program ter seveda čestital vsem kulturnim

Gorenje, 7. februarja – Tudi letos so v Občini Šmartno ob Paki pripravili osrednjo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika člani Kulturnega društva Gorenje.

Zbrane v dvorani Doma krajanov v Gorenju je nagovoril eden vidnejših dolgoletnih kulturnih ustvarjalcev v občini Franc Fužir. Menil je, da govoriti o kulturi v občini ni težko. Takšne in drugačne premorejo dovolj, da so lahko nanjo ponosni in prepoznavni. Visoko raven kulturne ustvarjalnosti dosegajo z lastnimi ljudmi in z majhnimi finančnimi sredstvi. Dokaz za dobro delo posameznikov in skupin je med drugim tudi dejstvo, da je največje število občinskih priznanj romalo prav v roke kulturnikov, za katere je edino pravo plačilo dober obisk prireditev. Glede slednjega pa se tudi v Šmartnem ob Paki zatika. Na prireditve različnih žanrov prihajajo eni in isti ljudje.

Kajetan Čop

delavcem. Ob koncu govora je v celoti prebral Zdravljico - kot pesem, katere besedilo bi moral poznati vsak Slovenec. Gost večera pa je bil Vlado Kreslin, ki je sledil konceptu praznika pod naslovom Poezije - Pojezije, zato je ob uro in pol trajajočem koncertu predstavil tudi pesmi iz svoje lani izdane zbirke Pojezije. n Milojka B. Komprej, foto Dejan Tonkli

Včasih so bili, je menil Fužir, nosilci kulturne dejavnosti v kraju politiki in prosvetni delavci, tako med ustvarjalci kot gledalci.

Danes je to bolj izjema kot pravilo. Je pa spodbudno to, da se med obiskovalci povečuje delež mladih, ki so porok za kulturno prihodnost. In tudi zaradi tega je potrebna temeljita notranja prenova šmarškega kulturnega doma, za kar pa je prostovoljno delo kulturnikov premalo. Vodstvo lokalne skupnosti bo moralo v bodoče razmišljati tudi o tem. »Na nas vseh je, da poskušamo ohranjati in bogatiti to, kar imamo.

Ne zapirajmo se med stene. Ne povabimo prijateljev samo na kavo. Povabimo jih na koncert, predstavo, proslavo, razstavo, predavanje in delavnice. Izbira je v naši lokalni skupnosti pestra in prepričan sem, da se za vsakega nekaj najde,« je sklenil svoja praznična razmišljanja Franc Fužir.

Ob tej priložnosti so v dvorani doma krajanov odprli razstavo rezbarskih del

Po slovesnosti so se gostje posladkali s tortico Simfonija, ki so jo ob letošnjem jubileju velenjske glasbene šole pripravile slaščičarke v Hotelu Paka. n bš

Slavnostni govornik Franc Fužir: »Kultura nas bogati in povezuje.

Je način druženja, ki ga v teh časih primanjkuje.«

domačina Martina Hrastnika iz Gavc, kulturni program pa so poleg članov gledališke skupine Kulturnega društva Gorenje popestrili še pevski sestav Vajnštajn ter domača ansambla Navdih in Preprosto črni. n Tp

V preteklosti so bili nosilci kulturne dejavnosti v kraju prosvetni delavci in politiki, tako med obiskovalci kot ustvarjalci. Danes je to bolj izjema kot pravilo.

Naš ­čas, 10. 2. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 4

DOGODKI

4

10. februarja 2011

Za cenovna nesorazmerja niso krivi pridelovalci Člani Govedorejskega društva Šaleška dolina ocenili delo v preteklem letu – Tudi letos v ospredju izobraževanje – Nesodelovanje ne vodi nikamor Tatjana Podgoršek

Ravne pri Šoštanju, 3. februarja – Člani Govedorejskega društva Šaleške doline, ki deluje od leta 1993, so preverili, kako so uresničili zastavljene naloge v preteklem letu na občnem zboru društva v dvorani večnamenskega objekta Reks v Ravnah pri Šoštanju. Sprejeli so letošnje smernice delovanja ter med tremi kandidati za predsednika društva znova izvolili Sonjo Arlič.

Ta je v poročilu o delu društva v preteklem letu izpostavila izobraževanje in druženje članov, predvsem pa prizadevanja za višjo odkupno ceno mladega pitanega goveda in starih krav. S svojimi pripombami, mnenji in stališči so v zvezi s tem seznanili ministrstvo za gospodarstvo in kmetijstvo in kmetijsko gozdarsko zbornico ter predlagali, da bi po vzori hmeljarjev in mlečnih pridelovalcev tudi rejci pitane govedi pridobili nekaj denarja iz državnega proračuna. V prizadevanjih niso uspeli. »Manjši dvig cen mladega pitanega goveda in krav je razmere nekoliko izboljšal, a kljub temu z njimi ne pokrivamo stroškov,« je dejala Arličeva in nadaljevala: »Ne vem, zakaj so v naši državi potrošniki in pridelovalci vsak na svojem bregu. Če bi bili potrošniki pravilno seznanjeni, koliko si kdo odreže od kolača, ne bi s prstom kazali na proizvajalce. Mi nismo odgovorni za take

Med največjimi težavami, ki so jih pestile lani, so bile prenizke odkupne cene mladega pitanega goveda in starih krav.

cene.« Udeleženci so v razpravi podprli prizadevanja kmetijskega ministra, da se potrošnikom predstavi, kolikšen je delež od kolača, ki ga dobi kmet. Poleg tega so podprli zahtevo po odkupni ceni mladega pitanega goveda in starih krav, ki bo pokrila vsaj stroške proizvodnje oziroma omogočila kmetom normalno kmetovanje.

Arličeva je še povedala, da so šaleški govedorejci sodelovali na 6. državni razstavi govedi rjave pasme v Novem mestu in dosegli zavidanja vredne rezultate.

Tudi v tem letu se bodo v društvu odzivali na zahteve svojih

članov, si prizadevali za odpravo cenovnih nesorazmerij pri prireji mladega pitanega goveda, starih krav, odkupu mleka. Poleg tega bodo nadaljevali prizadevanja v izobraževanju mladih rejcev pri ocenjevanju živali, organizirali več strokovnih predavanj, skrbeli za družabnost, oskrbeli člane s koledarji za spremljanje plodnosti govejih plemenic. »Letos bo potrebno na novo postavljati priznane rejske organizacije in naše delo bo tudi, da rejce seznanimo in izobražujemo o tem, kaj pomeni biti pripadnik priznane rejske organizacije in kakšne so naše dolžnosti.«

Ob koncu je Arličeva namenila nekaj kritičnih besed tudi samim članom društva. Menila je, da čas ni naklonjen nikomur, razen peščici, ki ima vse. Razmere povzročajo pesimizem, ki pa nikogar ne bo rešil. »Nesodelovanje, nezainteresiranost ne vodita nikamor. Govedorejsko društvo ni ne vem kaj, je pa naše. Kdaj pa kdaj je treba za delo v njem kaj žrtvovati. Res je, da nimamo razlogov za skakanje od zadovoljstva, samo stokanje pa nas tudi ne bo nikamor pripeljalo.

Toliko v razmislek,« je bila kritična Arličeva. n

Večje okvare vodovodnega sistema že v začetku leta Druga okvara se je zgodila 31. januarja na primarnem cevovodu v središču Velenja, pri sodišču. V nadzorni center smo prijavo okvare prejeli ob 7.56, nato pa je intervencija stekla nemudoma, saj je zaradi zloma 53 let stare litoželezne cevi, premera 150 milimetrov, prihajalo do velikega izliva vode in posledično do poplavljanja arhiva sodišča v Velenju.

Brez predhodnega obveščanja uporabnikov smo bili prisiljeni v trenutku prekiniti dobavo vode na ožjem območju središča mesta, uporabnike pa smo o

stekla ob 12.55. Med odpravo okvare je bilo brez oskrbe s pitno vodo 500 uporabnikov ožjega centra mesta Velenje.

Obe okvari sta posledici starega in dotrajanega omrežja in sta dokaz več, da so za zagotavljanje varne in nemotene vodooskrbe nujna čimprejšnja večja vlaganja v obnove najpomembnejših delov vodooskrbnega sistema. Ker je bilo v preteklosti mnogo že zamujenega in ker vseh nujnih obnov tehnično in finančno ni mogoče uresničiti v kratkem času, moramo tako upravljalci kot tudi uporabni-

prekinitvah obveščali naknadno. Takoj po zaprtju vodovodnega omrežja smo se lotili odprave nastale okvare. Zemeljska dela na mestu okvare so bila dokaj zahtevna, saj je bila globina izkopa blizu 2,5 metra, v neposredni bližini pa so bili tudi energetski in komunikacijski kabli. Okvaro smo odpravili ob 11. uri, po izpiranju, dezinfekciji in odvzemu vzorca vode pa je dobava vode uporabnikom ponovno

ki, žal, pričakovati, da bo do podobnih okvar ter prekinitev dobav pitne vode prihajalo vedno pogosteje. Po začetku leta sodeč se to že dogaja.

Za upravljalce kot tudi uporabnike javnega vodooskrbnega sistema v mestu Velenje se leto 2011 ni začelo najbolj vzpodbudno. V mesecu januarju smo

doživeli kar dve večji okvari na vodovodnem omrežju, ki sta se odrazili tudi v motnjah oskrbe precejšnega dela prebivalcev mesta Velenje.

Prva okvara je nastala na glavnem azbestno-cementnem transportnem cevovodu dN400, ki je glavni dovod pitne vode z vzhodne strani za oskrbo Šaleške doline, predvsem mesta Velenje in okolice. Okvara je nastala na 48 let starem vodovodu na zelo neugodni lokaciji tik ob magistralni cesti Velenje -

Slovenj Gradec. Odprave okvare smo se lotili 27. januarja po temeljiti pripravi, ki je poleg izvedbe delne zapore ceste zajemala tudi pripravo dokumentacije za pridobitev soglasja upravljalca ceste ter obsežno obveščanje tistih uporabnikov ter ustanov v mestu Velenje, pri katerih je bilo pričakovati motnje oskrbe.

Okvaro smo odpravljali od 8. do 15.30, ko smo cevovod postopoma, po izpiranju, dezinfekciji ter odvzemu vzorca vode ponovno vključili v obratovanje.

Zaradi popolne prekinitve dotoka vode v glavni vodohram Velenje ter nujnega zagotavljanja vodnih rezerv za potrebe požarne varnosti mesta Velenje smo bili prisiljeni med 11.30 in 15.30 omejevati dobavo pitne vode uporabnikom na območju Šmartnega, Gorice, Šaleka, Bevč, na območju Ljubljanske ceste ter v naseljih Lipje in Paka pri Velenju. Brez oskrbe s pitno vodo oziroma moteno dobavo je bilo v času sanacije okvare približno 12 tisoč uporabnikov.

n Vodja PE VO-KA Primož Rošer, dipl. inž. gradb.

Naš ­čas, 10. 2. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

AKTUALNO

10. februarja 2011

Na en občinski en državni evro?

Tako naj bi se financirali projekti v projektu Evropska prestolnica kulture 2012 – Velenje načrt financiranja v petek podprlo – Župan Bojan Kontič optimističen in pričakuje kulturne presežke

pa nam gre za presežke, dodano vrednost. Želimo že obstoječim kulturnim projektom dodati še kaj novega, obstoječe pa tudi nadgraditi. Glede na to, da bomo v Velenju pripravljali predvsem otrokom in mladim namenjene projekte, stavimo na naš Pikin festival, ki je že sedaj največji tovrsten festival v Sloveniji. Doslej ga država ni sofinancirala, morda bomo sedaj uspeli, saj bomo v letu 2012 želeli ta projekt predstaviti še obširneje. Zato smo predvideli tudi gradnjo prireditvenega prostora pri Velenjskem jezeru, ki bi ga uporabili za ta projekt in kasneje za številne

Bojana Špegel

Velenje, 4. februarja - Mitja Čander, programski direktor javnega zavoda Maribor 2012 EPK, in koordinator za partnerska mesta Borut Pelko sta v petek obiskala Velenje, za tem pa še Slovenj Gradec.

Zapleti v zvezi z načinom financiranja projekta so, kot kaže razrešeni, čeprav pogodbe še niso podpisali. A z dogovorjenim je bil velenjski župan Bojan Kontič zadovoljen, prav tako podžupan Srečko Meh, ki je tudi član sveta javnega zavoda Maribor 2012 EPK ter koordinator programov za MO Velenje Peter Groznik.

Na javnem zavodu Maribor 2012 EPK predlagani nov način financiranja projekta, ki deluje po principu en občinski evro na enega državnega, naj bi bili že kmalu podpisali in se tako obojestransko zavezali za pravila igre. Ob tem so se v Velenju strinjali, da bodo sofinancirali tudi propagandno akcijo, delovanje javnega zavoda in mrežne projekte, v katere se bodo lahko vključevali umetniki iz vseh partnerskih mest. Zato je Bojan Kontič po petkovem sestanku prepričan, da lahko »optimistično zremo na nadaljnji razvoj projekta Evropska prestolnica kulture.« K temu je dodal: »Resda projekt nekoliko zamuja, a stvari se po reorganizaciji zavoda Maribor 2012 očitno odvijajo v pozitivno smer. V Velenju je kultura dobro razvita, v tem primeru

Velenje doslej še ni dobilo nič sredstev iz tega naslova; dobili naj bi okoli 60 tisoč evrov. »Dobili so jih naši zavodi, ki se ukvarjajo s kulturo, sredstva niso šla preko občinskega proračuna.

Za investicije pa res v Velenju in Murski Soboti edini nismo dobili še nič. A ob tem moram povedati, da v Velenju za gradnjo večnamenskega prostora z odrom še nimamo gradbenega dovoljenja, zato investicije sploh ne moremo začeti.

Imamo pa zagotovila, da bo ta projekt sofinanciran,« je dodal župan. Vrednost investicije v nov prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru pa je res velika, saj naj bi znašala kar 4 in pol milijona evrov.

Sedaj so na vrsti programi Izvedeli smo še, da bo MO Velenje v letu 2011 v mestnem proračunu - v posebni postavki - za projekt EPK namenila 120 tisoč evrov, v letu 2012 pa 250 tisoč evrov. Ob tem se zavedajo, da za kvalitetno predstavitev Velenja v tem projektu to ne bo dovolj in bo treba pridobiti dodatna sredstva. Kontič nadaljuje: »Sedaj je čas, da se resno začnemo ukvarjati s programi, ki bodo izvedeni v letu 2012.

V Velenju jih imamo pripravljenih že okoli 70 in sem tudi prepričan, da smo z njimi pripravili že veliko kvalitetnih vsebin, delno pa so še odprti,« je še dodal župan, ki je prav včeraj popoldne v dvorani Centra Nova o tem razpravljal z domačini, ki jih je sam povabil, da pomagajo soustvariti velenjsko zgodbo EPK. V ponedeljek so iz Maribora morali v Bruselj poslati poročilo o poteku projekta, ki, kot kaže, vendarle poteka v sklaPikin festival bo leta 2012 še večji in še daljši. du z dogovorom, ki je všeč vsem vpletenim stranem. In končno se bodo lahko druge. Pogovori o tem, kako projekt sofinanci- bolj posvetili programskemu delu projekta, saj rati, še potekajo, imamo pa zagotovila, da naj bi čas hitro teče. n sredstva za gradnjo pridobili tudi iz sredstev za projekt EPK.« Povedal je, da ne drži v celoti, da

Za mlade ni priložnosti Na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici niso zadovoljni z vladnimi ukrepi za omilitev krize – Brezposelnost se je v Šaleški dolini zvišala kar za 33 odstotkov, predvsem pa ni zahtevnejših delovnih mest za mlade izobražene kadre Mira Zakošek

Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je lani uresničila večino zastavljenih nalog, poslovno leto pa so uspešno zaključili tudi finančno, kljub izpadu članarine zaradi stečaja Vegrada. Velik del aktivnosti so namenili oblikovanju ukrepov za zmanjšanje gospodarske in finančne krize. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Francijem Kotnikom. »Pravzaprav smo oblikovanje ukrepov za zmanjšanje finančne in gospodarske krize začeli že v letu 2009. Takrat smo na pristojne vladne institucije in ministrstva poslali kar nekaj konkretnih predlogov. Med drugim smo predlagali, da država ne sme zmanjšati obsega investicij v javnem sektorju, kajti s tem bi imeli delo gradbeniki in vsi, ki so z njimi povezani. Žal ugotavljamo, da je bilo sprejetega bore malo. Tako seveda tudi ne preseneča, da je stanje go-

spodarstva v Sloveniji in tudi v naši regiji, izjemno zaostreno, še posebej v gradbeništvu in sektorju malega gospodarstva, kjer se podjetniki srečujejo z izjemno velikimi težavami v zvezi z likvidnostjo in plačilno nedisciplino.« Ugotavljate tudi, da se vlada na obvladovanje gospodarske krize ni odzvala dovolj učinkovito? »To je preprosto dejstvo. Mi smo pričakovali, da bodo ministrstva bolj prisluhnila predlogom, ki so prihajali tako iz gospodarske in obrtno-podjetniške zbornice. Zaradi vsega tega neupoštevanja, ignoriranja in preskromnega dialoga obrtno podjetniška zbornica celo grozi z državljansko nepokorščino. Mi se temu sicer ne pridružujemo, saj menimo, da to ni prava pot, da je torej treba vztrajati pri dialogu in si prizadevati za skupne rešitve. Prav zato smo na ravni GZS sredi intenzivnih priprav na vrh malega gospodarstva, na katerem želimo pokazati, kakšno je stanje in kako vidimo izhod iz krize mi.« Ena vaših zelo pomembnih aktivnosti je spodbujanje inovacij, inovativnega dela.

Vsako leto razpišete natečaj za izbor najuspešnejših inovacij, tudi letos ste jih že? »Razpis za zbiranje prijav najboljših inovacij v Saša regiji smo res že objavili, odprt pa je do konca marca. Potem se začnejo postopki ocenjevanja. Računamo, da bi bila podelitev priznanj za najboljše inovacije v mesecu juniju. Kar se inovacij tiče, smo lahko v naši regiji relativno zadovoljni. Tudi lani se je namreč pokazalo, da so inovacije, ki so prispele na naš razpis, zelo kakovostne. Še posebej smo bili veseli, da so bile med prijavljenimi poleg tehnoloških tudi inovacije poslovnih modelov.

Skratka, na inovativnem področju smo na-

redili velik korak naprej, tisti najboljši, ki smo jih za priznanja predlagali, pa so tudi na nacionalni ravni posegli po najvišjih priznanjih, BSH je za svojo inovacijo prejel celo zlato državno priznanje.« Želite pa si še več inovativnega dela v srednjih in malih podjetjih?

Franci Kotnik

»Absolutno, ravno to naj bi bilo težišče naših prizadevanj v tem letu in prihodnjih letih. Iz teh podjetij ne dobimo veliko prijav, vendar pa mislimo, da to ne pomeni, da tam ni inovativnega dela. Menimo, da ti podjetniki najpogosteje preprosto ne najdejo časa, da bi izpolnili prijavo in jo poslali na razpis. Zato jih bomo letos skušali k temu dodatno spodbuditi.« Seveda v tukajšnji gospodarski zbornici spremljate tudi gibanje rezultatov gospodarstva. Že kaj veste, kakšni so bili lanski? »Večine podatkov v tem času seveda še

5

Petek in sobota informativni dan Jutri, 11., in v soboto, 12. februarja, bo po slovenskih srednjih, višjih in visokih šolah ter univerzah potekal informativni dan, na katerem bodo bodoči dijaki in študenti iz prve roke pridobili informacije o možnostih nadaljnjega izobraževanja.

Na šolah Šolskega centra Velenje bodo ob 9. uri začele informativni dan strojna in elektroračunalniška šola ter gimnazija, ob 10. uri rudarska, ob 11. uri še šola za Storitvene dejavnosti centra. Popoldanski del informativnega dne bo ob 15. uri, v soboto pa bo za vse ob 9. uri.

Tisti, ki jih zanima izobraževanje na strojni šoli, elektro in računalniški šoli centra, bodo pridobili potrebne in formacije na Medpodjetniškem izobraževalnem centru MIC-u) Velenje, bodoči rudarji dopoldan v predavalnici Višje strokovne šole centra, popoldne pa na MIC-u. Šola za storitvene dejavnosti bo informativni dan organizirala v predavalnici Višje strokovne šole centra, gimnazija pa dopoldan v dvorani doma kulture v Velenju, popoldne pa v učilnicah v stavbi gimnazije. V soboto bodo informativni dan strojna, rudarska in elektro računalniška šola pripravile na MIC-u, Šola za storitvene dejavnosti v predavalnici Višje strokovne šole centra, gimnazija pa v eni od svojih učilnic.

Jutri in v soboto bodo pripravile informativni dan še ostale izobraževalne ustanove v Šaleški dolini: ob 9. in 15. uri v petek ter v soboto ob 9. uri Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje, Visoka šola za varstvo okolja jutri ob 10. in 15. uri, v soboto ob 10. uri ter ob istem n tp času tudi Fakulteta za energetiko.

nimamo, po informacijah, ki jih imamo, pa predvidevamo, da bo precejšen del gospodarstva, še posebej izvoznikov, posloval pozitivno. Na drugi strani pa je veliko podjetij, še posebej gradbenih, pa tudi avtoprevoznikov in lesnih predelovalcev, ki se srečujejo z velikimi težavami. Vseeno mislim, da bodo skupni rezultati za lani boljši od predlanskih.« Za Slovenijo velja, da se že kažejo rezultati okrevanja, velja to tudi za to okolje? »Velja za tisti del gospodarstva, ki posluje s tujino, medtem ko se tisti del, ki je odvisen zgolj od domače potrošnje, srečuje s precejšnjimi težavami. Mnoga mala in srednja podjetja imajo težave z zagotavljanjem tekočega poslovanja, še posebej, ker so se pogoji za pridobitev bančnih likvidnostnih sredstev močno zaostrili. Na slabo stanje vpliva zmanjšanje investicij v javnem sektorju. Mnoga podjetja so zaradi pomanjkanja dela zato prisiljena odpuščati delavce. Tega je bilo v Šaleški dolini res veliko, saj se je število brezposelnih v lanskem letu povečalo kar za 33 odstotkov.

V Zgornji Savinjski dolini, kjer je BSH dodatno zaposloval, pa se je brezposelnost povečala le za 3 odstotke.« Brezposelnost je še posebej problematična tudi zato, ker v tem okolju zaenkrat ni videti možnosti za nove zaposlitve. Dodatno zaskrbljeni pa smo lahko, da ni zaposlitev za izobražene mlade kadre. »S to ugotovitvijo se v celoti strinjam.

Zagotovo je velik problem, da ponuja regija tako malo, še posebej zahtevnejših delovnih mest. To seveda pomeni, da se večina naših študentov po končanem izobraževanju ne vrne v to okolje. Ti podatki bodo v tem letu, ko se zaradi spremembe zakonodaje, lahko iskalci zaposlitve prijavijo na kateri koli enoti zavoda za zaposlovanje, zabrisani, težava pa bo ostala in z njo se bomo morali bolj odločno soočiti.« Sicer pa je osnovna naloga vaše zbornice pomoč podjetnikom. Kaj jim nudite?

»Žal jim posla ne moremo zagotavljati, nudimo pa jim številne nasvete, kako se tega lotiti. Podjetnikom, še posebej malim in mikro podjetjem, zagotavljamo brezplačno svetovanje, imenovano info pika, in sicer tako v delovnopravni zakonodaji, davkov, računovodstva kot pridobivanja nepovratnih evropskih sredstev. Želel bi, da bi naši člani v večji meri uporabili svetovanja, ki jim jih ponujamo, in da bi tudi to vplivalo na njihove boljše rezultate. Seveda pa jih bomo skušali še bolj približati njihovim potrebam. Lani smo bili, denimo, zelo zadovoljni s t. i. podjetniškim zajtrkom, na katerem smo podjetnike neformalno seznanili z aktualnimi razpisi za nepovratna sredstva.« In katere najpomembnejše naloge so pred vami v tem letu? »Poleg že ustaljenih aktivnosti bomo v prvi polovici leta skupaj z razvojno agencijo Savinjske regije pripravili 2. razvojno konferenco, ki bo v Velenju (lanska je bila v Celju). S tem bomo naredili korak naprej k dobremu sodelovanju, ki je bilo v preteklosti predvsem zaradi netransparentnega dela celjske regionalne agencije slabo.

Mislim, da je prav, da te razkorake odpravimo in da združimo moči za uspešnejši razvoj celotne regije. Poleg omenjenega bomo znova organizirali tudi vseslovensko lesarsko razvojno konferenco. Naj povem, da so se ministrstva po lanski konferenci, na kateri smo izpostavili pomen te gospodarske panoge, odzvala in v sklopu tega smo pridobili tri razvojne projekte. Zadovoljni smo tudi z izidom razpisa za gospodarska središča, s katerim smo dobili okoli 11 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

V letošnjem programu pa je tudi razvojna konferenca Saša regije, v jesenskem času pa skupaj z Društvom za kakovost načrtujemo konferenco kakovosti.« n

Naš ­čas, 10. 2. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 6

DOMA IN PO TUJEM

6

10. februarja 2011

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 2. februarja: Vlada je sprejela zakon, s katerim se razmerja med Sodom in državo urejajo natančneje, torej tako kot je od države zahtevalo računsko sodišče. Novela določa, kako naj Sod posluje v imenu in za račun države, z njegovo uveljavitvijo pa bo Sod imel tudi pravico do terjatev do države za nazaj.

Predsedniki parlamentarnih strank, vodje poslanskih skupin in poslanci narodnosti so končali se-

čitve ni sprejela. Slišali smo le, da se bo to zgodilo do konca meseca.

V Egiptu so se nadaljevali spopadi

Mariborski nadškof se je odločil za pokoj.

Se z zaprtjem arhivov res ščitijo interesi države?

stanek pri premierju, kjer so razpravljali o upravičenosti predloga novele zakona o varovanju arhivskega gradiva. Na besede Janeza Janše, da je treba vprašati, koga ščitijo dokumenti, ki se skrivajo, »tiste, ki so jih videli, recimo, predsednika vlade,« je premier odvrnil, da se v javnosti pojavlja napačen vtis, da se poskuša s spremembo zakonodaje zaščititi nelegalno delovanje nekdanjih sodelavcev SDV-ja. Zatrdil je, da se vlada z vprašanjem, ali naj bodo arhivi še naprej v celoti odprti ali ne, ukvarja, ker ščiti interese te države, ne pa prejšnje in zato od Janše pričakuje opravičilo.

Ob drugi obravnavi zakona o socialnem podjetništvu se je pokazalo, da poslanci načeloma podpirajo zakon. Pa ne le tega, precej soglasni (z izjemo SNS) so tudi pri podpori zakona o odškodninskem skladu.

Po poplavah je Avstralijo dosegel še silovit tropski ciklon.

V strahu pred protesti kot v Tuniziji in Egiptu je jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh napovedal, da na naslednjih volitvah ne bo več kandidiral ter obljubil, da oblasti ne bo predal svojemu sinu.

Strah se je kazal za upravičenega.

Protesti v Egiptu so namreč prav ta dan dosegli vrhunec - središče Kaira je spominjalo na vojno območje, ranjenih naj bi bilo veliko. Spopadli so se namreč protivladni nasprotniki s podporniki osovraženega predsednika Mubaraka.

Četrtek, 3. februarja V državnem zboru se je po več kot štirih urah končala nujna seja odbora DZ-ja za kulturo, šolstvo, šport in mladino, na kateri so obravnavali izvajanje zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

Karel Erjavec je dejal, da bo stranka DeSUS na naslednjem kongresu v vsakem primeru v statut dodala določbo, ki bo onemogočala združljivost županske in poslanske funkcije.

Po sestanku ministrstva za zunanje zadeve in turističnih agencij je premier odločil, da se slovenski turisti v domovino vračajo dan prej in je ponje poslal posebno letalo Adrie Airways.

V zelo nerodnem času, namreč po razkritju velikih finančnih dolgov mariborske nadškofije in njenih družb, je odstopil dolgoletni mariborski nadškof Franc Kramberger.

Nasledil ga je Marjan Turnšek.

Vlada je razpravljala o usodi pogodbe s Patrio, a dokončne odlo-

med protestniki in privrženci predsednika Mubaraka, ki je dejal, da je tovrstnega stanja naveličan in bi že odstopil, a se boji kaosa, ki bi nastal po njegovem odstopu.

V Jemnu so potekali množični protivladni protesti, poimenovani »dan jeze«. Vodile so jih opozicijske stranke, ki so zahtevale odstop predsednika Alija Abdulaha Saleha.

Petek, 4. februarja Nepovezani poslanci so se poenotili in premierju Borutu Pahorju poslali pismo, v katerem so mu ponudili formalno sodelovanje s koalicijo.

Nepovezani poslanci bodo sodelovali s koalicijo.

Računsko sodišče je opozorilo, da ministrstvo za finance še vedno ni v celoti izvedlo popravljalnih ukrepov, ki so jih zahtevali, to pa povzroča težave pri nepreglednosti javnih financ.

Poslanke in poslanci so po nujnem postopku sprejeli novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o arhivih. Ministrica za kulturo Majda Širca je v imenu predlagateljev zakona poudarila, da je pri noveli najpomembneje to, da dostopnost regulira in ne zapira.

Nasprotniki režima egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, ki že dneve v Kairu in drugod zahtevajo spremembe, so se na dan, ki so ga poimenovali »dan odhoda«, vnovič množično zbrali na trgu Tahrir.

A Mubarak ni odšel.

Sodišče na Danskem je 29-letnemu Somalijcu, ki je 1. januarja lani s sekiro in nožem vdrl na dom karikaturista Kurta Westergaarda, dosodilo devet let zapora.

Na meji med Tajsko in Kambodžo je prišlo do streljanja med vojskama obeh držav, ki naj bi se obstreljevali tudi s topniškimi granatami.

Sobota, 5. februarja Mediji so poročali, da se bo premier Borut Pahor med tridnevnim obiskom v ZDA srečal tudi z ameriškim predsednikom Barackom Obamo.

Spopadi med tajsko in kamboško vojsko zaradi spora okoli templja Preah Vihear so zahtevali življenje

tajskega vojaka, štirje ljudje pa so bili ranjeni.

V Beogradu se je zbralo od 55 do 70 tisoč podpornikov opozicije, ki so želeli na mirnih protestih opozoriti na težke socialne in gospodarske razmere, pozvali pa so tudi k predčasnim volitvam.

vske vlade in opozicije, a so končali brez dogovora o končanju politične krize. Čeprav se je zdelo, da protestni nekoliko pojenjajo, pa so protestniki v Kairu še vedno onemogočali dostop do ključne upravne stavbe.

Po poplavah in ciklonu se je Avstralija borila še z dvema gozdnima požarama, ki sta že uničila več kot 40 domov, najmanj 20 pa je poškodovanih.

Med protesti, ki so potekali pred vilo italijanskega premierja Silvia Berlusconija, so izbruhnili spopadi med policisti in protestniki.

Tudi v Beogradu so protestirali.

V Münchnu so zasedali voditelji, ki pa so razpravljali le o eni stvari; stanju v Egiptu. Nemška kanclerka Merklova je dejala, da ji protesti na Bližnjem vzhodu zbujajo spomine na konec komunizma v Vzhodni Evropi. Sta pa Hillary Clinton in Sergej Lavrov sta ob robu münchenske varnostne konference izmenjala ratifikacijske listine novega sporazuma Start, ki je tako začel veljati.

Neznanci so napadli plinovod v El Arišu v severnem delu Sinaja v Egiptu, ki s plinom oskrbuje Izrael.

Oslabljena je dostava plina Izraelu in Jordaniji.

Nedelja, 6. februarja Slišali smo, kako hčerinska družba SCT-ja Novista delavcem grozi z izselitvijo iz samskega doma na Šmartinski v Ljubljani, če ne bodo plačali najemnine. A te seveda niso mogli plačati, ker nimajo dohodkov.

Ministrica za javno upravo se je s koalicijskimi strankami pogovarjala o spremembah volilne zakonodaje, stranka Zares pa je razpravljala o oživitvi pobude za nezdružljivost poslanske in županske funkcije.

Zaradi močnega deževja v šrilanških severnih in vzhodnih provincah je svoje domove zapustilo skoraj milijon prebivalcev, sedem ljudi pa je v poplavah umrlo.

V Egiptu so se razmere sicer izboljševale, a protestniki so vztrajali.

Ruska policija je natančno preiskala devet železniških postaj v Moskvi, potem ko so prejeli klic neznanca, ki je zagrozil, da so na nekaterih postajah v prestolnici bombe.

V Teheranu se je za zaprtimi vrati začelo sojenje trem Američanom, obtoženim vohunjenja in nezakonitega vstopa v državo.

Francoska zunanja ministrica Michele Alliot-Marie se je znašla na udaru kritik zaradi domnevnih povezav z režimom nekdanjega tunizijskega predsednika.

Ponedeljek, 7. februarja Iztekel se je 35-dnevni rok zbiranja podpisov za referendum o malem delu. Zbiralcem je uspelo zbrati okoli 50 tisoč, kar je deset tisoč podpisov več od zakonsko določenih.

Srečali so se predstavniki egipto-

Vremena bodo Kranjcem se ... Špela Kožar

V preteklih dneh smo radi recitirali Prešerna, govorili o njegovi veličini in s ponosom častili njegovo dediščino. Za tovrstne »zadevščine« si vzamemo čas vsaj enkrat na leto; no, že dobro desetletje pa tudi ob njegovem rojstnem dnevu – 3. december smo poimenovali Ta veseli dan kulture. Ko bi se nekaj tega veselja lahko navzela kulturniška srenja, zbrana vsako leto v Cankarjevem domu ...

Ja, kulturni praznik je ponovno najbolj zaznamovala državna proslava.

Ponovno »črno, ki te ljubim črno«. Resnično ne razumem, da se sleherni režiser proslave ujame v zanko: če želiš namreč umetnost približati ljudem, torej gledalcem in gledalkam oziroma državljanom in državljankam, črna gotovo ni prava barva, se vam ne zdi?

Pa nas čaka še en referendum; ta bo o malem delu.

Ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange se je na sodišču v Londonu boril proti morebitni izročitvi Švedski.

Južni Sudanci so objavili uradne podatke o izidih referenduma za samostojnost: za odcepitev od Sudana je glasovalo 98,83 odstotka volivcev.

Torek, 8. februarja Zaznamovali smo kulturni praznik. Osrednja slovesnost je potekala v Prešernovem rojstnem kraju, kjer je pred rojstno hišo pesnika zbrane nagovoril predsednik DZ Pavel Gantar. Dejal je, da je Preše-

Letošnji svečani dogodek je imel naslov l`art pour l`artist – umetnost za umetnika, kar je pravzaprav besedna igra z oznako l`art pour l`art – umetnost zaradi umetnosti. Ali larpurlartizem.

Gre za umetniško smer, ki označuje dela, ki so sama sebi namen oziroma sledijo tezi, da je umetnost samozadostna. Že kot srednješolka sem se čudila trditvi, saj je lahko samozadosten zgolj umetnik, ne pa tudi njegova umetnost. Umetnik namreč ne potrebuje nikogar, ko ustvarja, umetnost pa vedno potrebuje tistega, ki jo »ustvari«.

Z letošnjo proslavo so želeli gledalcem približati umetnost na način, da jo razlagajo trije arhetipski liki. Ker sem »umetnofrik«, bi še lahko uživala, če ne bi imela v mislih ljudi pred televizijskimi zasloni, ki prestavljajo kanal. Z vsem spoštovanjem do avtorice predstave, a tovrstni koncepti nikoli ne bomo navdahnili širšega kroga občinstva. Morda tega niti ni želela, morda tega prav tako ni želel nihče od prejšnjih režiserjev, pa vendar vztrajam, da se motijo.

Pravkar sem spremljala dnevna poročila in poslušala navdušenost ljudi v Vrbi, Kranju in Ljubljani. A navdušenost nad kulturnim praznikom oziroma nad samim Prešernom je izkazovalo predvsem starejše prebivalstvo. Kako bomo navdušili mlade? Zdi se, da nam je malo mar ...

A očitno nam je »zelo mar« za ureditev razmer v državi. Niti ponedeljkove proslave tematika ni obšla: najprej jo je načel predsednik Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny, ko je »ometuljčkan« v klasičnem retoričnem slogu zbrane nagovoril, da pravzaprav ne želi stati na odru, saj s tem opravlja državno funkcijo, in to za državo, ki mu ni več ljuba. Da je čutiti vse manj državotvornosti tudi čez mejo, pa je v svojem govoru dejal letošnji lavreat, tržaški pesnik Miroslav Košuta. Človek, ki se kot mladenič ni želel odreči slovenskemu jeziku. In je zato trpel. Državotvorno dejanje!

Priznam, da ne maram družbenih agitacij nagrajencev na tovrstnih proslavah, saj obeležujemo umetnost in ne politike. Slednja je bila vedno izprijena, a je hkrati dajala umetnikom zatočišče; le spomnite se dvornih mecenov. Zato bravo maestro Anton Nanut, še en letošnji lavreat, ki se je namesto zahvalnega govora »zahvalil« s simfoničnim orkestrom. In na ta način najbolje »izkoristil« mecenstvo države.

Ob kulturnem prazniku imamo možnost nadgraditi ponarodeli stavek »kultura nas je izoblikovala kot narod«. Dokler nas bosta vodila zgolj uniformiranost in občutek elitnosti, umetnost ne bo našla pravega sogovorca. Nič napačnega ni v l`art pour l`artist, a nekdo manjka ...

Na kulturni praznik nas je obsijalo sonce.

ren naš jezik povzdignil na zavidljivo kulturno raven.

Premier na ta dan ni bil v Sloveniji. Mudil se je v ZDA, kjer se je srečal z nekaterimi senatorji, ki so mu v ameriškem kongresu dejali, da jim je »v čast imeti vas za zaveznika in prijatelja.« Neuradno smo izvedeli, da je v Zalogu pri Prečni prišlo do strelskega obračuna med Romi, v katerem naj bi bili ubiti dve osebi. Če se je zdelo, da se življenje v Egiptu vrača v ustaljene tirnice, so protestniki pokazali, da temu ni čisto tako in se ponovno v velikem številu zbrali na trgu Tahrir v Kairu.

Okoli tisoč razjarjenih muslimanov je na Javi v Indoneziji vdrlo na sodišče, zažgali dve krščanski cerkvi in se spopadli s policijo.

n

Naš ­čas, 10. 2. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

GOSPODARSTVO

10. februarja 2011

Zaključna prireditev Zmagovalna ideja 2010

7

Zmagovalna ideja je natečaj SAŠA inkubatorja za najboljši poslovni načrt - Za uspeh so potrebne kreativne ideje, jasna izdelana poslovna vizija in neustrašen pogum – Najboljše regijsko 'start-up' podjetje Stories Design Milena Krstič - Planinc

Velenje, 2. februarja – V sredo je v Velenju potekala zaključna prireditev natečaja Zmagovalna ideja 2010, ki jo je organiziral SAŠA inkubator pod generalnim pokroviteljstvom Premogovnika Velenje, osrednjim regionalnim partnerjem Mestno občino Velenje in partnerjem znanja Tovarne podjemov.

Na prireditvi so za najboljše regijsko 'start-up' podjetje, ki si je obenem pridobilo naslov Zmagovalna ideja v SAŠA regiji za leto 2010 ter denarno nagrado 3.000 evrov, razglasili podjetje Stories Design. Podelili pa so še dve nagradi, in sicer drugo v višini 2.000 evrov podjetju TIE in 3. nagrado v višini 1.000 evrov podjetju ATEI. V poslovnih idejah, prijavljenih na natečaj, so bile podane dobre ideje za razvoj spletnih medijev, za področje obnovljivih virov energije ter za šport in rekreacijo.

Zmagovalna ideja je natečaj SAŠA inkubatorja, regionalnega podjetniškega inkubatorja, ki je namenjen spodbujanju podjetniške aktivnosti v regiji ter promociji inovativnega podjetništva. Temelji na identificiranju inovativnih podjetniških idej, nudenju strokovne pomoči podjetnikom pri svetovalcih SAŠA inkubatorja, aktivnem mreženju v sklopu vseh dogodkov natečaja ter seveda izboru, promociji in nagrajevanju najboljših podjetniških idej in poslovnih načrtov 'start-up' podjetij v regij.

Prvič pet idej, tretjič že enajst

SAŠA inkubator je prvič organiziral projekt in natečaj leta 2008.

Tistikrat so prejeli pet poslovnih idej, v letu 2010 jih je bilo že enajst.

V okviru prve faze so potekale podjetniške delavnice po regiji, na njih pa so sodelovali izkušeni strokovnjaki, ki so se tudi sami soočili z izzivi podjetništva. V drugi fazi so na osnovi prijavljenega poslovnega načrta ter osebne predstavitve pred strokovno komisijo izbrali tri nagrajence ter zmagovalca. »Projekt Zmagovalna ideja, ki smo ga razvili z namenom, da bi se nova, mlada in inovativna podjetja prepoznala v okolju in da bi skupaj spodbudili hitrejši razvoj podjetništva in okrepili podjetniške aktivnosti v regiji, bo potekal seveda tudi letos. Podprimo dobre podjetniške zamisli in spodbudimo potencialne podjetnike in tiste, ki razmišljajo o tem, da se podajo na pot podjetništva,« je k novemu sodelovanju in iskanju idej na zaključni prireditvi lanske Zmagovalne ideje za letos že pozval direktor SAŠA inkubatorja mag. Drago Potočnik.

Sploh, ker se inovativne ideje ves čas rojevajo tudi pri njih. »V več kot 135-letni zgodovini smo poleg pridobivanja premoga razvili še številne druge dejavnosti, tako znotraj matičnega podjetja kot preko povezanih družb. Te danes tvorijo pisano paleto proizvodov, programov in storitev, preko katerih celotna

Skupina Premogovnik širi svoje poslovanje. S tem uresničujemo dolgoročno strategijo zmanjševanja odvisnosti od premoga in uvajamo programe, ki so vse bolj tržno usmerjeni,« je poudaril na sklepni prireditvi.

Mladim podjetnikom pa: »Najtežji je začetek, ampak vsaka izkušnja ustrezno nadgradi tudi znanje. Že-

lim vam veliko kreativnih idej s poslovno vizijo in neustrašen pogum.«

Stories Design naravnost na svetovni trg

Poslovno idejo Stories Designa, ki jo je skupina štirih zanesenjakov spravila v življenje oktobra 2010,

je predstavila Anita Semprimožnik.

Temelji na globalni mreži, oblikovanju, promociji in komercializaciji izdelkov narejenih iz žlahtnih materialov. »Naše izdelke bomo tržili preko spleta. Internet bomo uporabili za prodor na svetovni trg,« je bil odločen Primož Verbič.

Prvi komercialni izdelek je kozarec s ksilitnim podstavkom. Oblikovala ga je Mateja Kraševec Pogorelčnik. Kozarec izdeluje Steklarna Rogaška, ksilit z visoko estetsko vrednostjo in dobrimi obdelovalnimi lastnostmi, star dva in pol milijona let, pa prihaja iz Premogovnika Velenje. Kreativni podjetniki napovedujejo, da se bodo ukvarjali zgolj z izdelki visoke dodane vrednosti, vrhunskim dizajnom in uporabo žlahtnih lokalnih materialov, obrti in znanja, ki jih imamo v okolju, iz katerega izdelek prihaja. n

Kreativna ekipa Stories Designa

Premogovnik se zaveda pomena inovativnih idej

Ker se v Premogovniku zavedajo problematike mladih podjetnikov in nenaklonjene gospodarske situacije, so projekt, kot je rekel direktor dr. Milan Medved, z veseljem podprli kot generalni pokrovitelj.

Navdušenje Slovencev za podjetništvo kopni Po najnovejših raziskavah, objavljene so bile pred štirinajstimi dnevi, se je število nastajajočih in novih podjetnikov v Sloveniji zmanjšalo kar za četrtino. Ocenjuje se, da je bilo lani okoli 130.000 podjetnikov, med katerimi je bilo blizu 30.000 nastajajočih, med njimi pa nekateri nikoli ne bodo imeli aktivnega podjetja ali prodali enega samega izdelka ali storitve.

Navdušeni so bili vsi, prvi trije so prejeli denarne nagrade v skupni višini 6.000 evrov. Med njimi mag. Drago Potočnik in dr.

Milan Medved.

Premogovnik Velenje – Mejniki Vsako obdobje je imelo svoje značilnosti, vsako pa na svoj način pustilo močan vtis Milena Krstič - Planinc

Velenje, Šoštanj, 1. februarja – V 135-letni zgodovini Premogovnika Velenje so na njegovo delovanje in razvoj vplivali številni mejniki, ki so zaznamovali tudi razvoj Šaleške doline. Te pomembne dogodke in datume je Vinko Mihelak iz Muzeja Velenje v sodelovanju s premogovnikom zbral, vsebinsko opredelil in slikovno opremil v knjigi Premogovnik Velenje – Mejniki.

Knjigo so predstavili v Vili Široko v Šoštanju, kjer so o njej spregovorili direktor premogovnika dr. Milan Medved, avtor knjige Mihelak in direktor Muzeja Velenje Damijan Kljajič. »Vsako obdobje je imelo svoje značilnosti in težko je reči, katero naredi največji vtis. Sam osebno pa ne mo-

rem mimo tega, da ne bi občudoval vztrajnosti in poguma v prvih letih delovanja premogovnika in stopnjevanje razvoja le-tega potem s tehnologijo. V knjigi sem se opiral na že obstoječo literaturo, predvsem želim izpostaviti zelo veliko delo Zgodovina Premogovnika Velenje, ki je izšla v dveh delih, avtorja inženirja Antona Seherja. Ta mi je, med drugimi viri, služila kot osnova za publikacijo,« je povedal avtor knjige.

Po obdobju, ki je naredilo največji vtis nanj, je bil vprašan tudi direktor premogovnika. »Meni osebno leto 1960, ki je tudi moja rojstna letnica, ko je premogovnik prvič nakopal več kot 2 milijona ton premoga,« je odgovoril in dodal: »S knjigo smo želeli pokazati, da je razvoj premogovnika plod dela številnih generacij. Vsaka, vključno z današnjo, je imela mejnike. Vse so delale pomembne stvari, vse so bile uspe-

šne. Če ne bi bilo tako, premogovnik danes ne bi bil eden najmodernejših v svetu.« Premogovnik je neizčrpen vir podatkov tako o podjetju kot o ljudeh in tej dolini. »Spodbujam različne avtorje, slikarje, pesnike, pisce proze ..., da o tem ustvarijo še kaj. Ker je pred nami še petdeset let dela, bo za to še veliko priložnosti.« n

S predstavitve knjige: Damijan Kljajič, Vinko Mihelak, dr. Milan Medved in Tadeja Mravljak Jegrišnik, ki je pogovor vodila.

Naš ­čas, 10. 2. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

GOSPODARSTVO

10. februarja 2011

Povrnjen sluh lahko pomeni »cel svet« PV Invest uspel s Podjetje Neuroth, specializirano za slušne sisteme in zaščito sluha, je v Velenju prisotno že več let - Od odprtja njihove poslovalnice pa mineva leto dni - Veliko ljudi s težavami v sluhu več let odlaša z obiskom pri specialistih Velenje - Kadar govorimo o zdravju in o dobrem počutju, je kakovost prav posebnega pomena. Tega se zavedajo tudi v avstrijskem družinskem podjetju Neuroth z več kot 100-letno tradicijo. podjetje je specializiranem za slušne sisteme. Ustanoviteljica podjetja Paula Neuroth je bila tudi sama naglušna, zato se je še toliko bolj zavzemala za profesionalno pomoč z najsodobnejšimi metodami in postopki, posebno pozornost pa je posvečala nadpovprečnim kriterijem kakovosti. Temu načelu tudi danes sledijo njeni nasledniki, ki že kot četrta generacija vodijo podjetje Neuroth, ki ima danes več kot 160 poslovalnic. Podjetje je v Sloveniji prisotno od leta 2008; imajo 15 poslovalnic, med njimi že leto dni tudi v Velenju. Uredili so jo v atriju Centra Nova, in to zato, da se še bolj približajo uporabnikom slušnih aparatov, pa tudi vsem tistim, ki želijo zaščititi svoj sluh.

Več o podjetju Neuroth nam je povedal Robert Lepener, namestnik direktorja podjetja za Slovenijo. V Sloveniji je trenutno okoli 150 tisoč naglušnih ljudi in od 50 do 70 tisoč uporabnikov slušnih aparatov. To pomeni, da mnogi še vedno ne poiščejo pomoči, ko ugotovijo, da njihov sluh ni več dober. Zakaj je tako, nam je ob dejstvu, da se z uporabo slušnega aparata kakovost življenja občutno izboljša« Robert Lepener pravi: »Morda je težava v tem, da se ljudje tega, da ne slišijo dobro, še vedno malo sramujejo. Mednarodne raziskave so pokazale - in tudi v Sloveniji ni nič bolje, kvečjemu še slabše - da včasih traja 7 do 10 let, preden človek, ki zazna težave v sluhu, poišče zdravniško pomoč in ta pripelje tudi do rešitve.

V tem času ljudje samo izgubljajo; socialni stik, stik s svojim okoljem, prostovoljno se izločajo iz socialnega življenja. Dogaja se tudi, da se ljudje s slušnimi težavami predčasno upokojujejo, še posebej, če so pri delu v močnih stikih z okoljem in morajo veliko komunicirati z ljudmi. Ker jim težave s komuniciranje povzročajo stres, velik

napor, se odločajo za zamenjavo službe, v ekstremnih primerih jo lahko tudi izgubijo.« Ob tem nas zanima, ali lahko slušni aparat pomaga takim ljudem, da se vrnejo v »pravo« življenje? »Vse je odvisno od tega, kako hitro in kako kvalitetno se lotiš te težave. Problematika naglušnosti je izjemno široka. Za vse težave slušni aparat ni idealna rešitev, je pa za večino. Pomaga lahko vsaj 95 % ljudem, ki imajo težave s sluhom.

Slušni aparat je pripomoček, ni uho in ne sluh, ki ga je imel zdravo slišeči. To so zelo kvalitetni pripomočki, in ker smo ljudje učeča se bitja, se

Okvaram sluha se lahko izognemo, če uporabljamo dobro, kakovostno zaščito sluha. V Neurothu izdelujejo tudi individualno zaščito sluha.

Ukvarjajo se namreč tudi z individualno zaščito sluha za prosti čas kot tudi z zaščito sluha v industriji. Imajo posebne pripomočke za glasbenike, plavalce, ki so veliko v bazenih, kjer voda draži sluhovode, ter pripomočke za mirno spanje, ki odstranjujejo nočne zvoke. »Pri nas dobite vse za zaščito sluha, dokler je ta še zdrav, in ga tako ohranite tudi v pozno starost. Preventiva je zelo pomembna. Tudi zakonodaja se je z direktivami EU spremenila in je zelo stroga, žal pa se še ne izvaja,« dodaja naš sogovornik.

Pot do ponovnega sluha

Robert Lepener: »Če bomo za sluh dobro skrbeli, nam bo dolgo dobro služil.«

lahko zelo prilagodimo razumevanju stavkov in enozložnic s pomočjo aparata. Rezultati so zelo pozitivni, tehnologija namreč danes omogoča veliko več, kot si ljudje sploh lahko predstavljamo.«

Sluh lahko kvalitetno zaščitimo Naglušnost ima lahko veliko vzrokov, zato jo poznamo v vseh generacijah. Največkrat pa do nje pride s staranjem. Tovrstno je tudi najlažje »reševati«. »Danes obstajajo rešitve za številne oblike naglušnosti. Opažamo pa, da se težave s sluhom v zadnjih letih pojavljajo prej, kot so se; generacija uporabnikov sodobne tehnologije pri poslušanju glasbe ima resne težave. Raziskave kažejo, da bodo te le še naraščale, saj mladostniki danes v glavnem poslušajo preglasno glasbo, tu je še disko generacija, obiskovalci glasnih koncertov, sem pa prištevamo tudi ljudi, ki delajo v zelo hrupnem okolju in so močneje izpostavljeni okvaram sluha. Ker se populacija stara, bo težav z naglušnostjo po pričakovanjih vedno več.«

prijavo na razpis

Za Razvojni center energija pridobili 11 milijonov evrov nepovratnih sredstev Milena Krstič - Planinc

Velenje, 2. februarja – Prijavitelj projekta Razvojni center energija, PV Invest, je bil uspešen na javnem razpisu za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR »Razvojni centri slovenskega gospodarstva – RCSG« Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije. Pridobiti so uspeli 11 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Nosilec projekta Razvojnega centra energija je družba PV Invest skupaj s še 16 partnerji, družbami znotraj regije. V konzorciju so Premogovnik, HTZ, TEŠ, Esotech, Komunalno podjetje Velenje, Gorenje GA, MIEL Elektronika, Inštitut za daljinsko energetiko, Ipak, Venetian Design, Energetika Nazarje, ADESCO, BAHČ, Visoka šola za varstvo okolja, Univerza Maribor - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor in ARTES. »Gre za podjetja, ki v energetiki pomenijo veliko.

Povezali smo vse večje akterje znotraj regije. Konzorcij ima nalogo, da ustanovi podjetje, ki bo tudi nosilec prejemanja nepovratnih sredstev in bo vodilo vse razvojne aktivnosti, oblikovanje novih delovnih mest, novih podjetij ... Vse tisto, kar je predvideno v poslovnem načrtu,« je ob novici, ki je prispela v sredo - na dan, ko so predstavljali Zmagovalno idejo 2010, povezano z mladimi podjetji in prodornimi podjetniki, povedal direktor PV Investa mag. Drago Potočnik. Navdušenja ob novici ni skrival niti direktor Premogovnika dr. Milan Medved. »To je res velika novica za Skupino Premogovnik, posebej za najmlajšo družbo v njej, PV Invest, za SAŠA inkubator in za kar nekaj gospodarskih družb v Šaleški dolini, ki so se povezale v konzorcij. Razpis je ministrstvo objavilo lani.« Razvojni center energija se bo ukvarjal s sodobnimi energetskimi rešitvami v vseh oblikah, tako pretvorbi energentov v končno obliko energije, kot je denimo električna energija, kakor tudi z racionalno rabo energije in še s čim. n

Klasična pot vodi tistega, ki opazi, da ne sliši več dobro, od splošnega zdravnika do specialista otorinolaringologa, specialista za ušesa, nos in grlo. Če ta ugotovi naglušnost, predpiše aparat. »Standardi so za zavarovance določeni; standardni model plača zavarovalnica, za eno uho stane ca. 309 evrov, ki ne bremenijo zavarovanca. Tak aparat zadovolji osnovne potrebe. Vendar se slušni aparati med seboj močno razlikujejo tudi po kvaliteti. Če želiš dobro slišati tudi v malo bolj hrupnem, zahtevnem okolju, to ni več standardna potreba in boljši, kvalitetnejši aparati se tam veliko bolje obnesejo. Dobri slušni aparati so najboljši takrat, ko so pravilno nastavljeni. Pri Neurothu delamo veliko ne le za kvaliteto slušnih aparatov, ampak tudi kvalitetno nastavitev. Kvaliteten slušni aparat lahko pomeni cel svet; naglušni osebi lahko omogoči normalno življenje v socialnem okolju,« pravi Robert Lepener. Tudi zato se vsakemu pacientu posvetijo celostno. »Slušni aparati se izdelujejo individualno, se prilagajajo individualno – prilagojen je namreč individualni izgubi sluha, izdelan je po meri ušesa. Zato je tudi svetovanje individualno. Za paciente si pri nas vzamemo čas, ne le za pogovor in svetovanje, tudi za fine nastavitve aparata, ki so po tem, ko pridobijo naš slušni aparat, brezplačne za življenjsko dobo aparata. In to je izjemno pomembno.« V Velenju je Neuroth prisoten skoraj 10 let, v novi poslovalnici v centru mesta, ki je odprta pet dni v tednu, pa so eno leto. »Prej smo gostovali v trgovinah s tehničnimi pripomočki. Sedaj imamo svoj lokal, kjer nudimo slušne aparate svetovno priznanih znamk Oticon in Widex z Danske, Siemens iz Nemčije ter Phonak iz Švice. Poleg tega tu ob strokovnem svetovanju dobite tudi obsežno ponudbo dodatne opreme za slušne aparate, s pomočjo katere si lahko izboljšate kakovost življenja,« ob koncu pogovora doda Robert Lepener.

Okrožno sodišče v Celju je za en mesec, do 6. marca, podaljšalo rok za preizkus terjatev do Vegrada. Podaljšanje roka za preizkus terjatev je zahtevala stečajna upraviteljica Alenka Gril, saj zaradi velikega števila pravočasno prijavljenih terjatev v enomesečnem roku ne more preizkusiti vseh. Kot ugotavlja sodišče, je bilo v postopku prijavljenih več kot 2200 terjatev, do sedaj pa jih ima upraviteljica vpisanih 1696. Pretežni del prijavljenih terjatev do Vegrada je zelo obsežen in zapleten, prav tako pa so terjatve povezane in jih je treba navzkrižno preverjati.

n Bš

n mz

Ustvarili 30 milijonov prihodkov Velenje – Skupina Premogovnik Velenje je lani zunaj osnovne dejavnosti pridobivanja premoga kljub nenaklonjeni gospodarski situaciji ustvarila 30 milijonov evrov prihodkov, leto pred tem 28 milijonov. To dokazuje njihovo dolgoročno strategijo zmanjševanja odvisnosti od premoga z uvajanjem programov, ki so vse bolj tržno usmerjeni. n mkp

Podaljšan rok za preizkus terjatev

Naš ­čas, 10. 2. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

POGOVOR

10. februarja 2011

9

Pripad se povečuje že drugo leto zapored javnih uslužbenk, kar se pozna predvsem v

odstotkov v primerjavi z letom prej. Še vedno pa imamo v delu 23 zadev, starih več kot 10 let.

Posebej moram povedati, da je v lanskem letu prišlo do določenega zastoja pri obravnavanju zapuščinskih zadev, ker je bila sodnica odsotna zaradi bolezni v vsej drugi polovici leta. Sprva smo računali, da bi del zadev prevzelo v reševanje drugo okrajno sodišče ali pa da bi bil dodeljen v pomoč sodnik s kakega drugega sodišča. Do takšne rešitve ni prišlo, tako da so si zapuščinske zadeve, torej nerešene, pa tudi na novo pripadle, razdelili štirje sodniki in do konca leta zaostanke uspešno odpravili, saj so rešili za dobrih 7 odstotkov več tovrstnih zadev, kot jih je bilo rešenih v letu 2009. Angažiranost teh sodnikov pri reševanju zapuščin pa je imela za posledico nekaj manj opravljenega dela na njihovih „matičnih“ področjih, vendar to h kakšnemu povečanju zaostankov ni bistveno prispevalo. Kljub vsemu so sodniki pri tako imenovanih glavnih Milena Bukvič – Dežman: »Lani smo prejeli v zadevah pripad le-teh obvladali in jih delo za dobre štiri odstotke več zadev.« rešili več, kot jih je prišlo na novo.«

Bo Okrajno sodišče zemljiški knjigi, kjer nadomeščanja zaradi specifičnosti dela preprosto ni mogoče v Velenje po selitvi celoti zagotoviti.« Geodetske uprave Pristojnosti se niso naposled združeno pod eno streho? - Triindvajset spremenile zadev, ki jih imajo v delu, Kakšne pristojnosti imate kot okrajno sodišče? je starejših od deset let »Okrajna sodišča so po zadnjih – Število »glavnih« zadev spremembah Zakona o sodiščih od 1. januarja 2010 organizacijske enoprecej zmanjšali Milena Krstič - Planinc

Iz stavbe – med Velenjčani je znana kot »stavba sodišča« - se seli geodetska uprava. V njej sodišče posluje vse od selitve iz Šoštanja v oktobru 1975. V tej stavbi sodišče nikoli ni bilo samo, saj so v njej delali in še delajo tudi drugi organi. Dejstvo je, da je sodišče zelo zainteresirano, da bi dobilo izpraznjene prostore. Tako bi končno delovalo na eni lokaciji oziroma pod eno streho. Predsednica Okrajnega sodišča, ki smo jo povabili na pogovor, Milena Bukvič – Dežman, pa pravi, da je vse odvisno od dogovorov med obema lastnikoma, to je Mestno občino Velenje kot lastnikom prostorov, ki jih bo izpraznila Geodetska uprava, in Republiko Slovenijo, ki je lastnica prostorov na Šaleški 19, kjer je izvršilni oddelek.

Delo na dveh lokacijah je povezano s težavami Kako se kaže delo na dveh lokacijah? »Med drugim tako, da moramo vsakodnevno prenašati pošto in različne druge dokumente. Posebna težava pa je varovanje na izvršilnem oddelku, saj tam ni varnostnika in ni prav nobene zaščite zaposlenih, kar bi sicer moralo biti. Zagotavljanje varnosti za vse lokacije, na katerih sodišča delujejo, je predpisano z zakonom. Zaradi številnih incidentov in groženj zaposlenim je oddelek za stranke odprt samo v času uradnih ur.« Kaj pa kadrovska zasedenost? »Lani smo se srečali s številnimi težavami oziroma precejšnjimi odsotnostmi, točneje izostanki - zaradi bolezni zaposlenih. Na opravljen obseg dela sta vplivali dolgotrajni bolniški odsotnosti dveh sodnic, ki sta sicer delali na zapuščinskih oziroma izvršilnih zadevah, pa tudi dveh

te okrožnih sodišč. Okrajno sodišče Velenje je organizacijska enota Okrožnega sodišča Celje. Pristojnosti okrajnih sodišč pa se niso spremenile in so določene v 99. členu Zakona o sodiščih. Z Zakonom o duševnem zdravju so okrajna sodišča dobila dodatne pristojnosti v pridržalnih zadevah, po invsolvenčnih predpisih pa so bila do oktobra lani pristojna tudi za postopke tako imenovanih osebnih stečajev in stečajev zapuščin. Tovrstne nerešene zadeve je po spremembi zakonodaje dobilo v pristojno reševanje okrožno sodišče.

Sicer pa smo kot okrajno sodišče pristojni za sojenje v kazenskih zadevah na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do 3 let, razen za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, če so bila storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali v drugih sredstvih javnega obveščanja; v zadevah iz svoje pristojnosti opravljamo tudi posamezna preiskovalna dejanja.

V civilnih zadevah odločamo na prvi stopnji v pravdnih zadevah do vrednosti spora 20.000 evrov in drugih tovrstnih zadevah v skladu z zakonom o pravdnem postopku, nadalje v zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah, če se zakon ne določa drugače, za vodenje zemljiške knjige, za zadeve izvršbe in zavarovanja in za sojenje v drugih zadevah, če tako določa zakon.« Kako je s krajevno pristojnostjo? Če bi recimo Velenjčan vložil predlog za izvršbo, pa je dolžnik denimo iz Krškega? Je to pomembno? »Če hoče upnik iz Velenja vložiti izvršbo zoper dolžnika iz Krškega, pa jo vlaga na podlagi verodostojne listine, naprimer računa ali izpiska iz poslovnih knjig, mora takšno izvršbo vložiti na Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine oziroma COVL, ki je v okviru Okrajnega sodišča v Ljubljani. To sodišče je izključno

pristojno za odločanje o takšnih predlogih, po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe pa spis odstopi v nadaljnje delo krajevno pristojnemu sodišču, v tem primeru Okrajnemu sodišču v Krškem. Če bi upnik vlagal izvršbo na osnovi pravnomočnega izvršilnega naslova, naprimer pravnomočne sodbe sodišča, pa bi zoper dolžnika v Krškem vložil predlog neposredno na Okrajnem sodišču v Krškem.«

Skupno število zadev zmanjšali za 28 odstotkov Kako je pri vas z zaostanki? »Kar zadeva vprašanje zaostankov, naj bi bile to vse zadeve, ki niso bile rešene v rokih, ki so za posamezne zadeve predpisani v 50. členu Sodnega reda. Te določbe so se pri posameznih vrstah zadev v zadnjem času tako spreminjale oziroma skrajševale, da je zelo težko delati kakršnekoli primerjave s preteklimi leti. Pri kazenskih zadevah so se denimo ti roki od 18 mesecev v letu 2000 skrajšali na 12 mesecev v letu 2009, nazadnje pa na 6 mesecev v letu 2010. Ta 6-mesečni rok sedaj velja za večino zadev, razen za zemljiškoknjižne zadeve, pri katerih je predpisan enomesečni rok. Glede na takšno stanje in tudi na dejstvo, da so 6-mesečni roki pri nekaterih vrstah zadev nerazumno kratki in zadev ob upoštevanju procesnih določb v takšnem času pravzaprav ni mogoče končati, v pravosodju govorimo predvsem o številu zadev, ki so starejše od dveh let. To število tudi na sodišču v Velenju uspešno znižujemo. Tako smo v letu 2010 skupno število teh zadev zmanjšali za dobrih 28

Lani v delu skoraj 30.000 zadev Koliko zadev ste imeli lani v delu, koliko ste jih rešili, koliko »starih« ostaja? »V lanskem letu smo imeli v delu skoraj 30.000 zadev, pri čemer niso upoštevani izpiski iz zemljiške knjige, ki so bili dani strankam pa tudi drugim prosilcem v različnih postopkih. Kljub kadrovskim težavam nam je uspelo rešiti 15.470 zadev, tako da se je ostanek nerešenih na koncu leta sicer povečal za 2,64 odstotka, vendar izključno na račun tako imenovanih manj pomembnih zadev. Če sem še bolj natančna, gre skoraj v celoti za povečano število nerešenih zadev v zemljiški knjigi.

Teh zadev je ob koncu leta v primerjavi z začetkom ostalo nerešenih za 100 odstotkov več. V zadnjih mesecih se je namreč pripad tako povečal, da ga preprosto ni bilo mogoče več obvladati. Menimo, da je bilo tako veliko število zemljiškoknjižnih predlogov vloženih prav zaradi sprememb zemljiškoknjižne zakonodaje, ki pa na koncu ni dobila potrebne podpore v parlamentu. Tako še vedno delamo po starem, kljub temu da smo vsi, ki na teh zadevah delamo, že opravili ustrezno izobraževanje za nov način dela.

Poudariti moram, da se je število tako imenovanih glavnih zadev, med katere štejemo kazenske, pravdne, zapuščinske, nepravdne in prekrškovne zadeve (zahteve za sodno varstvo, obdolžilni predlogi in zadeve prenehanja veljavnosti vozniških dovoljenj) v letu 2010 zmanjšalo, in sicer od v začetku leta nerešenih 2362 na 2000 zadev ob koncu leta. Koliko starih zadev ostaja, je bilo delno že povedano, torej tistih najstarejših le 23, tistih pripadlih do vključno do konca leta 2008 pa 5566 – to so zadeve starejše od 2 let. Vse ostale nerešene zadeve so iz let 2009 in 2010.

Posebej je dobro tudi to, da je bilo na izvršilnem oddelku kljub kadrovskim težavam rešenih le za 7 zadev manj, kot jih je pripadlo. To se že vrsto let ni zgodilo, število izvršilnih zadev, ki so ostale nerešene, je namreč vedno naraščalo. Občutno se je zmanjšalo tudi število že očrtanih izvršilnih zadev, tako imenovanih „mrtvakov“, ki jih je bilo lani rešenih 2440.«

Mediacije v Celju Se pripad povečuje? »Lani smo v primerjavi z letom 2009 prejeli v delo za dobre 4 odstotke več zadev. To pomeni, da se pripad že drugo leto po vrsti povečuje. Res ne gre za veliko število zadev, vendar narašča. Precej se je povečalo število zahtev za posamezna preiskovalna dejanja, hkrati pa je posledica tega manj neposredno vloženih obtožnih predlogov. V lanskem letu se je tudi zelo povečalo število predlogov za začasne in predhodne odredbe, in sicer prav v času pred uvedbo stečajnega postopka nad Vegrad, d. d., vendar te zadeve v skupnem številu ne predstavljajo veliko, sodniku pa vzamejo dosti časa.« Kaj pa mediacija? »Na območju celjskega sodnega okrožja postopke mediacije za vsa okrajna sodišča, razen Okrajnega sodišča v Žalcu, izvaja Okrajno sodišče v Celju na podlagi dogovora, ki smo ga okrajna sodišča sklenila med seboj. Za takšen način dela smo se odločili, ker je zadev, ki pridejo v poštev za mediacijo, na posameznih sodiščih premalo. Za Okrajno sodišče v Velenju lahko povem, da je bila v lanskem letu strankam ponujena mediacija v 97 zadevah, da sta obe stranki dali soglasje v 35 zadevah in da je bil postopek mediacije uspešno zaključen v 11 zadevah.« n

Smo izziv tega stoletja Na Šolskem centru Velenje predstavil delo, dosežke, ki so jih zaznamovali v letu 2010, in nove izzive Na ponovoletnem srečanju so se zbrali na MIC-u, kjer skupaj s partnerji spodbujajo interdisciplinarni razvoj, izmenjujejo izkušnje in informacije.

Tatjana Podgoršek

Velenje, 4. februarja - Šolski center Velenje je tudi letos povabil poslovne partnerje, prijatelje na ponovoletno srečanje na Medpodjetniški izobraževalni center (MIC) na Starem jašku v Velenju. Izkoristili so ga za predstavitev dela, dosežkov in uspehov, ki so jih zaznamovali v preteklem letu. Ob tej priložnosti so podpisali dogovor o sodelovanju med Šolskim centrom, MIC-om in podjetji ter donacijske pogodbe.

Ivan Kotnik, direktor Šolskega centra, je dejal, da je bilo zanjele-

Donatorsko pogodbo in dogovor o sodelovanju so med drugim podpisali tudi z velenjskim Esotechom.

to 2010 leto izzivov. Kljub recesiji so rešili večino nalog. Prav tako je potrdilo, da so v vzgoji in izobraževanju na trgu, in da se morajo tudi v prihodnje truditi, če želijo poseči z dejavnostjo zunaj meja Slovenije.

Temelje gradijo na izobraževanju dijakov, študentov in odraslih, ob tem pa venomer poudarjajo, da je to premalo. Hočejo biti najboljši, malo drugačni in »zato je potrebno,

da nam pomaga okolje. Doslej smo lahko glede tega zadovoljni. Skupaj dokazujemo, da nismo namenjeni samemu sebi, da rastemo z okoljem in da le-to raste z nami. Vzgajamo in izobražujemo predvsem naše mlade.« Pri ustvarjanju znanja po visokih merilih so pred novimi izzivi. Med letošnjimi bosta v ospredju izgradnja pedagoškega objekta Gaudeamus med stavbo gimnazije in

strojno šolo na Trgu mladosti v Velenju ter dokončanje projekta Energetski poligon. Zanj so pridobili 2,5 milijona evrov evropskih sredstev.

Po besedah Uroša Lukiča, vodje projekta, je eden najnaprednejših razvojno-didaktičnih poligonov v Evropi. Predvidena dela naj bi končali maja, uradno pa naj bi ga predali svojemu namenu septembra letos.

Izrazil je prepričanje, da bodo njegove možnosti, opremo in vse ostalo s pridom izkoristili vsi, ki bodo želeli pridobiti znanje in veščine s

področja obnovljivih virov energije.

Pri tem računajo na interes v republikah bivše Jugoslavije in nekaterih državah EU. Po prepričanju ravnatelja MIC-a Darka Lihtenekerja s poligonom dokazujejo, da so izziv tega stoletja.

Tudi marsikje drugje so korak pred drugimi podobnimi centri. Z vlaganji v razvoj najsodobnejše didaktične opreme in prostore si prizadevajo, »da bi prišlo pravo znanje v prave glave.« Leta 1973 so sodelovali z eno državo, danes s 26, pri projektu U4e-

nergy z 31 državami. V posle vstopajo z znanjem in partnerstvom.

Velenjski župan Bojan Kontič je izrazil zadovoljstvo, ker je lokalna skupnost zaznala pomen sodelovanja šolstva in gospodarstva in se pri tem vključila po svojih najboljših močeh. »Ni pomembno, koliko univerz bomo imeli. Pomembneje je, da so izobraževalne ustanove kakovostne in da izobražujejo kadre, potrebne za razvoj gospodarstva in okolja,« je med drugim dejal Bojan Kontič. n

Naš ­čas, 10. 2. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

10. februarja 2011

Veliko sorodnosti in različnosti Razstava »Prisotna odsotnost figure« vredna vse pozornosti – V Galerijo Velenje vabi do 12. marca Velenje, 3. februarja – V Galeriji Velenje so v četrtek zvečer odprli razstavo del štirih avtorjev – univerzitetnih profesorjev na Akademiji za likovno umetnost in Pedagoški fakulteti. Črtomir Frelih, Zdenko Huzjan, Ivo Mršnik in Jožef Muhovič se predstavljajo z risbami, ki so nastale v zadnjem nekaj več kot petletnem obdobju. Obisk odprtja razstave je bil velik, s postavitvijo pa so bili zelo zadovoljni tudi avtorji.

Kustosinja in avtorica razstave je mag. Milena Koren Božiček. O tem velikem projektu za Galerijo Velenje nam je povedala: »Gre za štiri zahtevne avtorje, ki v svoji ekspresivni figuri zelo pretanjeno spremljajo življenje od zarodka do smrti, v različnih utrinkih. Hkrati gre morda za povsem enostavne zapise iz vsakdanjega življenja in ta meja, po kateri se vsi štirje gibljejo, je med »tu« in »onostranstvom.« Na začetku sem delo zastavila na posameznih parih, ki nastopajo v sosledju generacij ljubljanske akademije za likovno umetnost; avtorja, ki sodita v krog Stupičeve šole, sta Ivo Mršnik in Zdenko Huzjan, Čr-

Kje smo, kje bomo …?

Urban Novak

Spominjam se, kako smo se v šolah učili, da je na svetu okoli 6 milijard ljudi in da jih je največ na Kitajskem. Že takrat se mi je zdelo, da je na Kitajskem precejšnja gneča. Ker je od takrat preteklo že nekaj časa, me je šokiral podatek, da je na svetu že 6,8 milijarde ljudi in da naše število naraste vsak dan za okoli 220.000 novih Sozemljanov. Podatek je veljal za julij 2009, kar pomeni, da je danes na svetu okoli 125 milijonov novih ljudi.

Ob izteku lanskega leta so v Galeriji Velenje v sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov pripravili razstavo »Portret v sodobni umetnosti«, na kateri so svoja dela razstavili številni priznani slovenski umetniki. Minuli petek so razstavo odprli na Jesenicah, v Kosovi graščini. Odprta bo do 25. februarja. tomir Frelih in Jožef Muhovič pa sta »plod« Borčičevega risarskega koncepta. Njihova filozofija življenja je očitno zelo sorodna. Gre za

Avtorji razstave: Zdenko Huzjan, Jožef Muhovič, mag. Milena Koren Božiček, Črtomir Frelih in Ivo Mršnik na odprtju

avtorje z izrazitim, bogatim duhovnim načinom izražanja.« Pri postavljanju razstave je avtorica ugotovila, da imajo avtorji veliko sorodnosti, hkrati pa veliko različnosti, kar daje draž odlični razstavi, na kateri se predstavitev del vseh štirih avtorjev zanimivo prepleta.

Odprtje razstave je bilo drugačno tudi zato, ker so risbe avtorjev v plesno-glasbeni predstavi upodobile tri plesalke Plesnega studia N pod mentorstvom Nine Mavec Krenker.

Na avtorsko glasbo skladatelja Slavka Šuklarja so ustvarile zgodbo, ki

je ganila in dala dogodku piko na i.

Razstavo spremlja tudi bogat katalog, ki predstavlja vse štiri avtorje in njihova dela. »Prosila sem jih za lastno pripoved o njihovem odnosu do risbe, nastale pa so prekrasne študije,« dodaja k temu Milena Koren Božiček. Razstava »Odsotna prisotnost figure« je eden od dveh letošnjih večjih projektov Galerije Velenje, zato bo na ogled do 12. marca. n bš

Na 90 kvadratnih metrih površine bodo ljubitelji mineralov in fosilov uživali v sodobni postavitvi in predstavitvi sveta mineralov

Voda bo naš osnovni pogon in tudi največji problem. Pitne vode bo primanjkovalo, vsaj tiste zares čiste. Morska voda pa bo postala naše novo okolje, bivalno okolje. Kot se je leta 1900 slišalo vizionarsko, da bodo ljudje nekoč bivali v visokih, zares visokih hišah, tako se morda danes sliši vizionarsko, da bodo ljudje zares in za daljša obdobja bivali na vodi. Mogoče res, vendar je v svetu v zadnjem času naraslo število arhitekturnih natečajev, ki se ukvarjajo z vprašanjem prevelikega števila prebivalcev, predvsem v bogatih, priobalnih državah. Od nekoč so bili ljudje vezani na obale in morja. Vendar zares nikoli prisiljeni živeti na morju. Mogoče ni daleč stran dan, ko se bo potrebno soočiti tudi s takšnimi bivalnimi okolji.

ki bi se celovito ukvarjale z minerali. Želimo si, da v Muzej mineralov, urejen na 90 kvadratnih metrih površine, obišče veliko ljudi, kar je tudi ena od točk EPK 2012;« doda podžupan. Hiša mineralov je res lepo in sodobno opremljena, namenjena bo tako ogledom kot izobraževanju. »Delovala bo tržno, kar pomeni, da bo v njej potekala tudi zamenjava mineralov. Z njimi se v ve-

čini ukvarjajo premožni ljudje, zato se nam je to zdela tržna niša, saj so mnogi od zbirateljev prav zasvojeni,« je še dodal Meh. Za tiste, ki si bodo želeli Hišo mineralov le ogledati, bodo poskrbeli strokovno usposobljeni vodiči Muzeja Velenje, saj bo deloval pod okriljem tega javnega zavoda.

Jože Lampret: »Junak svojega časa …« V Muzeju Velenje na Velenjskem gradu odprli razstavo o šaleškem rojaku »Jože Lampret je bil junak svojega časa: kot duhovnik se je zavzemal za socializem in pravice izkorišča-

Znake porajajoče se gneče lahko vsak dan opazite v svojem lastnem okolju. Nešteto cest, poti, vse tlakovane, asfaltirane in osvetljene, vedno bolj pletejo zanke okoli in naših mestih in v njih. Javne zgradbe, ki nam omogočajo nakupovanje in zapravljanje, rastejo za vsakim vogalom ter nas vabijo v svoje nikoli zadovoljne trebuhe.

Mar res potrebujemo toliko vseh teh objektov? Vsaj v Sloveniji so še nedavno tega bili časi, ko si ob glavnih državnih poteh uzrl planjave ali travnike brez stavb. Danes je Slovenija prepredena z razpršeno gradnjo tako zasebnih kot javnih in gospodarskih stavb. Še bolj zgovoren je pogled na nočne fotografije zemeljskih celin.

Najbolj zanemarjene in nerazvite celine v popolni temi. Razviti svet pa praktično sega okoli sveta. Evropa, Bližnji vzhod, Azija, Amerika ustvarjajo neprekinjen krog nočne razsvetljave, ki po svoje pomeni predvsem razvoj in tehnološko napredna okolja. Kolikor je takšen pogled lep, tako se je ob njem potrebno vprašati, kam drvimo? Kaj se bo zgodilo tistega dne, ko bo takšna razsvetljava pokrivala vse mogoče površine zemeljske oble? Bolj kot to, kaj bomo jedli, bo pomembno, kje bomo sploh lahko bivali in kaj bomo pili?

Hiša mineralov odpira vrata Velenje, 7. februarja – »Minerali so v Velenju prisotni že vrsto let, zato smo že pred 30 leti začeli sodelovati s Tržičem, kjer leži Dolžanova soteska, ki je bogata z njimi. Minerali in fosili človeka zelo pritegnejo, nekatere celo zasvojijo,« nam je na začetku povedal velenjski podžupan Srečko Meh, ko smo želeli izvedeti več o novi Hiši mineralov, ki bo to soboto ob 16. uri odprla vrata v Starem Velenju, na Starem trgu 19. Uredili so jo v hiši, kjer ima sedež tudi KS Staro Velenje.

Naš sogovornik je k že povedanemu dodal: »Z minerali, tudi fosili, smo v stiku tako rekoč vsak dan, zato se mi zdi prav, da smo se prav v Velenju odločili, da uredimo Muzej mineralov, za kar smo iz proračunskih sredstev namenili 87 tisoč evrov. Že na Šolskem centru smo imeli zelo dobro zbirko mineralov, ki smo jo podedovali iz tehnične šole v Ljubljani. Mislim, da gre za tržno nišo, saj v Sloveniji ni veliko institucij,

Danes ne mislim več, da je gneča samo na Kitajskem, ampak da postaja tesno tudi neposredno okoli nas. Mislite, da se motim?

Samo poglejte najbolj očitne znake te nastajajoče gneče. Hrana!

Hrana, ki jo kupite v trgovinah, postaja iz dneva v dan dražja, njena kakovost pada in njen izvor je omejen na določene države, običajno v tretjem svetu ali pa v državah v razvoju. Za dobro domačo hrano se je potrebno zelo potruditi. Drugače ste obsojeni na kitajski česen, italijansko zelenjavo, ameriško koruzo, avstrijsko meso, ribe, gojene v sredini Afrike, sojo iz Azije itn. Pa še ta nedavno poceni hrana postaja dražja skoraj dnevno.

nih in bil zaradi tega zapostavljen, preganjan in celo izobčen. Pomen njegovega delovanja vse do danes ni našel pravega prostora niti v politični niti v cerkveni zgodovini. Ne glede na mnenja nekaterih pa je bil pošten in globoko veren človek, ki si je prizadeval za boljše življenje vseh, posebno nepriviligiranih ljudi …« je zapisano v povabilu na odprtje razstave o Jožetu Lampretu,

šaleškem rojaku.

Razstavo so odprli minuli četrtek, 3. februarja, v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu.

Potem ko so pevci moškega pevskega zbora Kajuh odpeli nekaj pesmi in ko so Jožeta Lampreta predstavili organizatorji razstave v podobi, kakršne prav gotovo marsikdo ni poznal, je svoje mnenje izpovedal tudi velenjski podžupan Srečko

n bš, foto Blaž Verbič

Meh. Med drugim je poudaril, da smo lahko v Šaleški ponosni na rojaka, kakršen je bil Jože Lampret, in morali bi se zgledovati tudi po njegovih načelih. In če je bil globoko veren, danes takšne vere pri nas primanjkuje, in sicer vere v človeka in njegove vrednote. Zato je prav, da negujemo tradicijo partizanstva in pomen pohoda 14. divizije na Štajersko, v kateri je prav Jože Lampret opravljal pomembno delo. n hj

Omenjeni natečaji in predlagane rešitve so postregli z zanimivimi pristopi pri zasnovi bodočih »plavajočih« mest. Cela mesta, ki bi nudila prostor do 50.000 ljudem, bi plavala na površini oceanov in pod njo. S pomočjo sodobnih oblik pridobivanja energij (veter, sonce, biomasa, energija valov itd) bi bila lahko mesta popolnoma samozadostna. Pravzaprav bi takšna mesta pomenila nastanek novega, vodnega kontinenta, kjer prebivalci ne bi bili omejeni na en sam kraj, ampak bi se lahko skupaj s plavajočimi mesti pomikali po vodnih prostranstvih oceanov. Že res, da se mogoče v naši dolini ali pa v Sloveniji ne bomo ukvarjali z gradnjo takšnih razsežnosti in predvsem ne z gradnjo mest na vodi. A vsekakor se bomo tudi mi ukvarjali z vprašanjem, kje smo in kam še lahko gremo? n

Naš ­čas, 10. 2. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

107,8 MHz

10. februarja 2011

11

Gl asbene novi č ke

Ugodnosti za naročnike Prva dva meseca v letu sta pač tista, ko je med drugim potrebno urediti tudi naročnino za časopisne izdaje. Vsaj glede tednika Naš čas je tako.

Naša tajnica Nadja Blatnik je povedala, da cena naročnine kljub recesiji ostaja v letu 2011 za zdaj nespremenjena. Ob tem nikakor ne smete spregledati ugodnosti ali nagrad, ki jih namenjamo za tiste, ki se boste odločili za naročnino časopisa prvič ali jo boste le obnovili in si tako zagotovili obveščenost o dogodkih, zanimivostih, ljudeh iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Če boste plačali letno naročnino, boste prejeli osem številk tednika Naš čas zastonj oziroma ča-

sopis boste dobili na dom vsak četrtek zastonj kar dva meseca. Nagrada za plačilo polletne naročnine je šest številk zastonj, četrtletne štiri, mesečne pa tri številke časopisa zastonj. To pa še ni vse. Naročniki imajo ugodnosti še pri zahvalah, 50-odstoten popust pri objavi malega oglasa.

Plačilo naročnine časopisa je lahko tudi zelo lepo darilo. »Tistih, ki tako osrečujejo svoje najbližje, prijatelje, znance, je vse več,« pravi Nadja. Želimo si, da bi bilo takih, ki bodo v tem namigu prepoznali priložnost in se odločili za prijateljevanje z Našim časom, čim več.

Jagger bo pel na podelitvi grammyjev Na letošnji podelitvi glasbenih nagrad grammy, ki bo 13. februarja, bo nastopil tudi legendarni Mick Jagger, ki bo na podelitvi prvič nastopil sam, zapel pa bo v spomin pokojnemu Solomonu Burku, ki je umrl lani oktobra. Nastop 67-le-

n tp

je, da je kljub spornemu besedilu in videospotu Rihannin novi album na vrhu tuje lestvice v Savdski Arabiji.

Umrl je Gary Moore Glasbenika Garyja Moora, nekdanjega kitarista irske rock zasedbe Thin Lizzy, so v nedeljo zjutraj našli mrtvega v luksuznem hotelu Kempinski v španski Esteponi, kjer je letoval. Moore je umrl star 58 let, vzrok njegove smrti pa naj bi bil zastoj srca. Gary Moore se je rodil 4. aprila 1952 v Belfastu na Severnem Irskem. V svoji karieri je med drugim igral z legendarno zasedbo Thin Lizzy in Philom Lynot-

Cveto Polak predstavlja Bass Line

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ALENKA GODEC

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

Alenka Godec predstavlja drugi single z drugega dela glasbenega projekta So najlepše pesmi že napisane. Po uspešni predstavitvi Domiceljeve skladbe Življenje je lepo, se Alenka tokrat predstavlja s pesmijo Zaljubljena, odlično skladbo, pod katero se podpisujeta Tadej Hrušovar in Dušan Velkaverh.

GUŠTI Gušti v novem letu 2011 nadaljuje s predstavitvijo svojega novega glasbenega projekta, naslovljenega preprosto Gušti. Po uspešni predstavitvi skladbe Sjene, v teh dneh predstavlja svojo drugo skladbo s prihajajočega, tretjega samostojnega albuma, skladbo z naslovom Igra.

1. VILI RESNIK - In zadišijo dalije 2. RICKY MARTIN feat. JOSS STONE - The Best Zhing About Me Is You 3. PINK - F**in Perfect Vili Resnik, ki je poskrbel za bučen in nepozaben vstop v novo leto na veliki silvestrski zabavi na prostem v središču Velenja, je pred nedavnim predstavil svojo novo skladbo z naslovom In zadišijo dalije. Avtor glasbe je Martin Erjavec, besedila Leon Oblak in aranžmaja Boštjan Grabnar.

Skladbo je posnel s fanti, s katerimi so skupaj igrali še pri Pop Designu in kot kaže tokratni izbor pesmi tedna, je zadel v polno.

ZLATKO Konec leta 2010 je izdal album Zlato ti daje sijaj, ne pa sreče.

Postregel je s 16 novimi skladbami, kot prvo pa je Zlatko predstavil pesem Recesija. Tokrat predstavlja novi single, in sicer naslovno Zlato ti daje sijaj, ne pa sreče. Okoli Valentinovega bo na TV ekrane prišel tudi pripadajoči videospot.

HAMO & TRIBUTE 2 LOVE Matevža Šalehar in producent Denis Horvat tokrat ponujata skladbo z naslovom Vija vaja ven.

Prvič se Hamo & Tribute 2 Love podajajo na glasbeno pustolovščino v slovenskem jeziku, zgodba, ki jo s prepoznavnim raskavim glasom pripoveduje Hamo, pa je pismo slovenskega vojaka, ki z bojišča v Afganistanu piše svojemu dekletu.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1. Ansambel Luba Užmaha - Glasba, moj zaklad 2. Zlatko Dobrič - Kako lepo mi zadišiš 3. Ansambel Golte - Kot beli zajčki 4. Malibu - Na Valentinovo 5. Modri val - Ti dežela ljubljena 6. Tomo Ramonika s prijatelji - Mi mamo se fajn 7. Boris Kopitar - Ko sva se spoznala 8. Ansambel Diamanti - Le Krka ve 9. Ansambel Nagelj - Valentinovo 10. Braco Koren in Kraški kvintet - Valentina

www.radiovelenje.com

obe kmalu razpadliu. Daljšega daha je bila leta 1989 ustanovljena skupina Shotgun Rationale. Bend je v šestih letih posnel štiri albume. V isto časovno obdobje sodi tudi njegovo sodelovanje z Moe Tucker, nekdanjo članico legendarne zasedbe The Velvet Underground. V svojem razgibanem glasbenem življenju je Sonny Vincent sodeloval praktično z vsemi, ki v ameriškem punk svetu kaj pomenijo, in izdal neverjetno število plošč v različnih glasbenih projektih.

Za ogrevanje na sobotnem koncertu bo poskrbel celjski pankenrol bend Stranci, koncert pa organizira Društvo Špil v sodelovanju z Mestno občino Velenje in Šaleškim študentskim klubom.

tnega pevca je sprožil govorice o morebitni novi turneji skupine The Rolling Stones. Ta se je na turnejo zadnjič podala leta 2007 po izidu albuma A Bigger Bang. The Rolling Stones bodo prihodnje leto praznovali 50-letnico delovanja, kar je prava priložnost za še eno svetovno turnejo, o kateri pa skupina za zdaj ne razmišlja. Na podelitvi grammyjev bodo letos poleg Jaggerja nastopili še Eminem, Lady GaGa, Arcade Fire, Justin Bieber in Usher, Katy Perry ter duet Cee Lo Green in Gwyneth Paltrow.

Prepovedana Rihanna Rihanin videospot pesmi S&M so zaradi provokativnega besedila in eksplicitnih namigovanj na seks popolnoma prepovedali v kar enajstih državah, v Veliki Britaniji pa ga ne smejo vrteti pred 19. uro. Da ne bi utrpeli prevelike škode, Rihannini producenti že pripravljajo cenzurirano, bolj spodobno različico videospota, ki bo primerna tudi za predvajanje v bolj tradicionalističnih državah, kot so Iran, Indonezija, Kitajska, pa tudi sicer v dnevnem času.

Prepoved in ves prah, ki se je v zvezi s tem dvignil, je v prvi vrsti odlična reklama za Rihanno in njeno skladbo, za kar se mora zahvaliti predvsem režiserki Melini Matsoukas, s katero sta že sodelovali pri snemanju videospotov Rockstar 101, Rude Boy in Hard. Zanimivo

tom, sodeloval pa je tudi s številnimi priznanimi glasbeniki, tudi z Bobom Dylanom in B.B. Kingom.

Razvil je poseben blues-rockovski stil, ki je prevladoval njegovo celotno glasbeno kariero. Imel je bleščečo solo kariero in v letih od 1973 do 2008 izdal kar dvajset studijskih albumov. Njegove največje uspešnice so Empty Rooms, Still Got The Blues, Oh Pretty Woman še mnoge druge.

Ustanovni član in dolgoletni basist (trenutno nedelujoče) skupine Šank Rock Cveto Polak predstavlja svojo prvo samostojno ploščo z naslovom Bass Line. Proces od ideje do realizacije prve rock bas instrumentalne plošče v Sloveniji je trajal kar dve leti. Cveto je k sodelovanju povabil veliko glasbenikov, saj kot avtor, aranžer in producent želi poslušalcem predstaviti nekaj razgibanega in nemonotonega. Pri nastanku skladb so sodelovali Lado Jakša, Rok Spruk, Roman Ratej, Tomaž Pačnik, Eki Alilovski, Roki Petkovič, Boštjan Leben, Franci Zabukovec, Miha Meglič in Bojan Cvetrežnik. Cveto je marsikoga presene-

Legenda punka v eMCe placu V soboto, 12. februarja ob 21.00 uri, bo v eMCe placu v Velenju nastopil legendarni newyorški punk rocker Sonny Vincent s svojo štiričlansko zasedbo. Na ameriški glasbeni sceni se je pojavil v pr-

ROK KOSMAČ Skladba Ljubi me, ki jo že nekaj časa lahko slišimo v radijskem etru, je hkrati prvi singel z njegovega novega albuma Prepusti se, ki je ravnokar izšel. Pesem je dobila tudi videospot, v katerem je Rokovo ljubico zaigrala razvpita misica in starleta Ines Juranovič.

vem valu punka leta 1976 s skupino Testors. Bend je deloval pet let, po njegovem razpadu pa je Sonny najprej ustanovil skupino Sonny Vincent & The Extreme in zatem še Model Prisoner, vendar sta

til, saj je k sodelovanju povabil tudi kolege basiste. Pri tem projektu so namreč sodelovali tudi Jani Hace, Nikola Sekulović in Anže Langus – Dagi. Glasbeno raznolik album je bil v celoti posnet v studiju To-ni-ton, mojstra Tonija Jurija, ki je sodeloval tudi pri miksanju in končni podobi albuma.

Naš ­čas, 10. 2. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

 Le zakaj pogledujejo kmeti (od leve proti desni) Alojz Rožič, Simon Menih, Miran Tekavc – vsi iz Topolšice ter Janko Rakun iz Rečice ob Paki tako zavzeto proti stropu. Čvek predvideva, da glede na slabo voljo potrošnikov, na prenizke odkupne cene pridelkov in na splošne razmere v naši družbi čakajo na odgovor od zgoraj, komu bo treba porezati peruti ali kako se znajti, da bo čim večim vse prav.

10. februarja 2011

Kdaj prešerni Lepo bi bilo, ko bi vsaj ob rojstnem dnevu in obletnici smrti našega poeta lahko bili Slovenci prešerni. Če že ves vmesni čas ne moremo biti.

Bolj enotno

 V družini Vrčkovnik iz Šoštanja vladajo veselje, pesem in dobra volja, kar zelo dobro pooseblja njihova hčerka Irena Vrčkovnik. Njena starša Zvonka in Stanko sta vedno pripravljena za klepet, šalo , v družbi pa rada tudi zapojeta. Oba pa sta tudi sicer pridna kot čebelice, zato seveda ni čudno, da jima je čebelarstvo že dolga leta velik hobi. In ker čebelarita z nepopisnim veseljem, gre tudi njun odlični »med za med«.

Ob vseh pretresih, ki maje zaupanje tudi v naše sodstvo, bo vsaj velenjsko okrajno sodišče delalo bolj enotno. Namesto na dveh bo delalo le na eni lokaciji!

Ni vse dobro

 Jože Kandolf, dolgoletni turistični delavec, je znanega popotnika Zvoneta Šerugo pred stojnico, na kateri so predstavljali turistično ponudbo Šaleške doline, hitro prepričal, da se v Velenje res splača priti. »Namesto v črno Afriko svoje ljubitelje popotovanj enkrat pripelji k nam,« mu je predlagal. »Imamo vse in še več, pa še gostoljubni smo,« je še dodal. No, Zvone je v Velenju že večkrat bil, a ponavadi zaradi predstavitve svojih popotniških knjig. Morda pa sedaj pride še kot turist.

Ryainairove težave s študenti Čeprav so uslužbenci na letalih načeloma navajeni na težave s posameznimi potniki, se je tokrat Ryanairova ekipa znašla v nemilostih kar stotih razgretežev. Začelo se je, ko sta se zaradi plačila dodatne prtljage sprla stevardesa in potnik, ki pa je bil del velike sku-

vendar so po posredovanju belgijskega konzula le privolili, da bodo mladino odpeljali nazaj v Belgijo - vendar pod določenimi pogoji; v manjših skupinicah in na ločenih poletih.

V letu dni na 365 maratonih Belgijec Stefaan Engels se je zapisal v zgodovino kot človek, ki je v enem letu pretekel točno toliko maratonov, kot je dni - torej natančno 365. Veliki izziv je začel točno pred enim letom v Belgiji, od takrat pa prav vsak dan pretekel 42 kilometrov in 195 metrov v sedmih različnih državah, kar sku-

pine belgijskih študentov, ki so se vračali domov z otoka Lanzarote, na katerem so preživeli teden dni počitnic. Študent je grobo odrinil stevardeso, tej so na pomoč priskočili preostali člani posadke in nekaj drugih potnikov, a skupaj so stopili tudi študentje in prerivanje se je začelo stopnjevati. Situacije ni mogel umiriti niti pilot, ki je zato na pomoč poklical policijo, a tudi njihova lepa beseda ni padla na plodna tla, saj so študentje besneli še naprej. Policistom ni preostalo drugega, kot da so jezne mladeniče pospremili z letala in jim prepovedali vnovično vkrcanje na let.

Ryanairovo letalo je v Charleroi nato odletelo s triurno zamudo, v vodstvu družbe pa so se zaradi incidenta že opravičili preostalim 66 potnikom na krovu. Seveda s težavnimi študenti sprva niso hoteli imeti nobenega opravka več,

čajno službo,« je dejal 49-letnik, ki je v povprečju 42 kilometrov premagal v štirih urah, njegov osebni rekord pa je dve uri in 56 minut.

Njegova zgodba je še bolj neverjetna zato, ker je imel kot otrok hudo astmo, zato mu je zdravnik svetoval, naj se izogiba napornim športnim dejavnostim. A Stefaan se ni dal, navdih za neverjetni dosežek pa je našel v filmskem junaku Forrestu Gumpu.

Toži Nutello, ker ni hranljiva Mama štiriletnika iz Kalifornije, Athena Hohenberg, toži Nutello, saj priljubljeni

spoznala, da Nutella v resnici ni ‚zdravo, hranljivo‘ živilo, temveč ni nič boljša od sladkarij, saj vsebuje nevarne količine nasičenih maščob.« Hohenbergova zahteva, da Ferrero ameriškim potrošnikom plača nadomestilo. V svojih oglasih in na uradni spletni strani Ferrero svoj namaz iz kakava in lešnikov namreč označuje za popolnega za »zaposlene matere, ki poskušajo svoje otroke hraniti s polnovrednimi živili« in trdi, da je »Nutella lahko del uravnoteženega obroka.« Na njihovi spletni strani piše še, da so sestavine namaza sladkor, palmovo olje, lešniki, kakav, posneto mleko, sirotka, lecitin kot emulgator (soja) ter vanilin kot umetna aroma.

Tožba, ki jo je Hohenbergova vložila na sodišču v San Diegu, pa trdi, da mnogo kupcev izdelka ne bi kupilo, če bi vedeli, kako slab je za zdravje njihovih otrok. Hohenbergova se opira tudi na dokaze, da uživanje nasičenih maščob povzroča bolezni srca in uživanje predelanega sladkorja lahko povzroči sladkorno bolezen tipa 2. V ameriški podružnici Ferrera so odgovorili, da podjetje stoji za polnovrednostjo svojega izdelka. »Kar za zdaj lahko rečemo je to, da stojimo za kakovostjo sestavin v lešnikovem namazu Nutella in trženju našega izdelka,« so povedali.

Žarnica, ki ne ugasne pno pomeni 15 tisoč kilometrov.

Cilj je izpolnil z zadnjim maratonom, pretečenim v Barceloni. »Tega leta nisem dojemal kot mučenje ali kaj podobnega, ampak kot obi-

namaz tržijo kot hranljivi priboljšek, v resnici pa je poln nezdravega predelanega sladkorja in nasičenih maščob. Kot je povedala Athena, je bila »šokirana, ko je

Kozana je majhna vasica v Goriških brdih, ki ima poleg nenavadnega zvonika vaške cerkve, ki je nastal po Plečnikovem načrtu , še eno zanimivost: žarnico, ki

ne ugasne! V hiši 87-letne Wande Reja in njene 94-letne sestre imajo torej žarnico, ki sveti že skoraj osemdeset let. Namestili so jo na začetku 30. let prejšnjega stoletja, ko so tudi v ta kraj v Brdih napeljali elektriko iz takrat dograjene hidrocentrale na Soči. Ohranil se je tudi račun za porabljeno električno energijo iz leta 1933, ki je pravzaprav dokaz o »starosti« žarnice, ki so jo izdelali v še danes znani tovarni Osram. Da je žarnica doslej res kazala svojo večnost pritrjuje tudi Jože Brataševec, upokojeni

Nekateri menijo, da je za tiste, ki potrebujejo pomoč, prav vse dobro. Pozabljajo, da s tem, kar dajejo, kažejo, kakšni so.

Premik Če že nič drugega se je zaradi zadnjih popisov nepremičnin vsaj nekaj premaknilo. Menda proti nepremičninskemu davku.

Brez Divjega zahoda V Velenju kmalu le naj ne bi bilo več kot na Divjem zahodu. Odstranili naj bi znani velenjski Salooon.

Preverjanje Lani smo izvedli vseslovensko akcijo čiščenja naše deželice. In ob tem na veliko opozarjali, naj odpadkov več ne odlagamo kar tako na črno. Kako smo pri tem uspeli, bo pokazala letošnja akcija, ko bomo popisovali divja odlagališča. Kot kaže, bomo tudi pri tem še imeli veliko dela.

Robotizacija uslužbenec Elektra Primorske, ki je leta 1955 že takrat približno 22 let staro žarnico rešil. To je storil tako, da ji je dodal drugo, 110-voltno žarnico in ju povezal v zaporedni povezavi. Bilo je v času, ko so v Brdih in drugod preurejali električno omrežje - prehod s 110-kilovoltnega na 220-kilovoltno. Žarnica pa je bila izdelana za napetost 110 voltov in bi ob podvojeni napetosti v omrežju v zelo kratkem času enostavno pregorela. A četudi se omenjena slovenska žarnica ponaša s častitljivo starostjo, se v Guinnessovo knjigo rekordov žal ne bo uvrstila. Najstarejša znana žarnica, ki še vedno sveti, je namreč tista v gasilski postaji v Livermoru v Kaliforniji - trenutno je namreč že v 110. letu delovanja.

Tudi v našem zdravstvu je vse več robotov. Sicer pa nekateri pravijo, da že zdaj nekateri zdravniki delajo kot roboti.

Združitev Po Velenju naj bi tudi v Šoštanju združili »potrošnje stvari« s kulturo. Po načrtih naj bi knjižnico uredili nad novo tržnico. Saj so že nekdaj rekli, da je treba s kulturo med ljudi.

Še ena za te dni Kako lepo bi bilo, če kulture ne bi le »besedno« slavili, ampak bi kulturno dobesedno tudi zaživeli!

Naš ­čas, 10. 2. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

KMETIJSTVO

10. februarja 2011

Prihodnost gradijo na zaupanju in spoštovanju

13

Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje deluje 50 let – Je tudi povezovalec ljudi na podeželju – Pred njimi so veliki izzivi Tatjana Podgoršek

Nazarje, 5. februarja – Zadružništvo ima v Zgornji Savinjski dolini več kot 100-letno tradicijo. Zadnjih 50 let ga nadaljuje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga (ZKZ) Mozirje.

Nastala je s spojitvi 11 krajevnih zadrug, in sicer Mozirje, Rečica, Kokarje, Šmartno ob Dreti, Bočna, Gornji Grad, Nova Štifta, Radmirje, Ljubno, Luče in Solčava. Pol stoletja delovanja so zaznamovali s svečanostjo v športni dvorani Nazarje. Med gosti so bili Peter Vrisk, predsednik Zadružne zvez Slovenije, Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Franc Bogovič, predsednik odbora za kmetijstvo v državnem zboru, in poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik.

V nagovoru je direktor ZKZ Mozirje Andrej Presečnik uvodne misli namenil pomenu zadružništva v preteklosti, razvoju kmetijske zadruge v Zgornji Savinjski dolini, ki danes po zadružnih načelih bolj ali manj uspešno sodeluje z veliko večino kmetov na območju od Mozirja do Solčave. Govedoreja, predvsem proizvodnja mleka, in reja drobnice dajejo kruh večini zgornjesavinj-

skih kmetov. Z mnogimi sodelujejo pri dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Zadruga je močno vključena v odkup lesa. Dosedanji razvoj jo je – po Presečnikovih besedah - pripeljal do največjega trgovca v dolini, do pomembnega ponudnika v v go-

stinstvu in prevozništvu. Zadruga je tako tudi pomemben povezovalec ljudi na podeželju. »Pred nami so veliki izzivi. Naravne danosti tukajšnjim kmetom niso

Celjska mlekarna lani zabeležila rekorden odkup mleka – Letos v ospredju dokončanje projekta prenove blagovne znamke – Na pozitiven odgovor v zvezi z višjimi cenami izdelkov še čakajo

»Minulo leto je bilo za mlekarno naporno, a smo kljub temu storili nekaj razvojnih korakov na slovenskem trgu, med njimi je bila v ospredju prenova blagovne znamke Zelena dolina. Pri tem ne gre le za okolju in naravi prijaznejšo embalažo, ampak tudi za samo vsebino izdelkov, ki jo ponazarjamo s sloganom Naprej k naravi. Smo na tretjini projekta. Na osnovi dosedanjih aktivnosti in rezultatov menimo, da so naši koraki pravi. Leto 2010 pa si bomo zapomnili tudi po rekordnem odkupu mleka. Kljub razburkanemu tržišču smo prvič v zgodovini mlekarne odkupili več kot 90 milijonov litrov mleka ali za slabe 3 milijone litrov več kot leta 2009,« je na kratko označil minulo leto direktor mlekarne Celeia iz Arje vasi Marjan Jakob in dodal, da niso le odkupili, ampak tudi sami predelali več mleka. S tem uresničujejo strategijo, sprejeto v začetku preteklega leta, po kateri naj bi do leta 2015 sami predelali vso mleko, ki ga bodo odkupili od proizvajalcev.

Leto 2010 se je zanje izteklo povsem po načrtih tudi pri vlaganjih v posodobitev proizvodnje. Poleg postrojenja za proizvodnjo masla, s čimer so dopolnili ponudbo izdelkov oktobra lani, je danes tik pred poskusnim obratovanjem nova linija za pakiranje sira. Poleg lastnih sredstev so denar za naložbe pridobili na razpisih Agencije za kmetijske trge. Kot je povedal Jakob, so se avgusta lani prijavili na razpis z

namenili gozdarstvu in izkoriščanju lesa kot daleč največjega naravnega bogastva, ki ga imajo. Storitvene dejavnosti danes predstavljajo tri četrtine celotne realizacije, zato pri razmišljanjih, kako najprej postavljajo v ospredje trgovino in gostinstvo,

Jubilej so zaznamovali s svečanostjo v nazarski športni dvorani.

Povsem po načrtih

Tatjana Podgoršek

najbolj naklonjene. Za večino bo govedoreja, predvsem prireja mleka, ostala osnovna usmeritev. Tisti, ki bodo dejavnost preusmerili v druge kmetijske pridelke, pa bomo morali iskati dopolnilne vire pridobivanja sredstev za preživljanje.« Kot je

dvema večjima projektoma, za katera pričakujejo odgovor ta mesec.

Glede na to, da je bilo veliko prijavljenih projektov, upajo, da bo dobil zeleno luč večji med njima, ki predvideva nakup novega polnilnega stroja za fermentirane izdelke. S sodobnim strojem bodo lahko podaljšali rok trajanja jogurtom in na-

ker sta ti dejavnosti vezani na veliko zadružniškega premoženja v zadružnih domovih in ostalih objektih.

Razvoj trgovine in trendi na tem področju bodo velika ovira pri za-

stno kmetijsko proizvodnjo in storitvene dejavnosti bodo zadržali približno na dosedanji ravni. »Na prvi pogled načrti niso drzni, a moramo

cegovini.

Med letošnjimi prednostnimi cilji je nadaljevanje prenove blagovne znamke. Tako so v minulih dneh potrošniki na prodajnih policah že našli 300- in 550-gramske kose sira v novi embalaži in z rokom trajanja, ki je za tri mesece daljši v primerjavi s sedanjim. »Nova embalaža in daljši rok trajanja ocenjujejo kot novo priložnost na slovenskem trgu, na katerem bi radi prodali tudi več sira. Marca se bomo lotili prenove desertne linije, nato pir pak embalaže, nekako do letošnjega septembra pa naj bi v celoti končali prenovo blagovne znamke Zelene doline za slovenski trg. Na prenovo čaka še nekaj izdelkov, ki jih izdelujejo za tujino, za kar pa – meni Jakob – bomo morali izdelati zelo dober strateški plan in komunikacijo s potrošniki.

cen mleka v Nemčiji, Avstriji, Italiji, ker naši ljudje nimajo tako visokih plač kot v omenjenih državah.« Na vprašanje, ali se ob povišanju cen mleka in mlečnih izdelkov1vsemu oglas_1_138x200.pdf 18.1.2011 navkljub lahko na višje odkupne

cene računajo tudi proizvajalci, pa je Marjan Jakob odgovoril: »Če bomo uspešni pri uveljavljanju novih cen, se bomo pripravljeni pogovarjati tudi o kakšni spremembi odku14:21:00 pne cene. Ni pa realno pričakovati

Še čakajo na odobritev višjih cen Medtem ko so nekateri že dvignili cene mleka in mlečnih izdelkov, v celjski mlekarni na odgovor z zvezi s predlogom o povišanju, ki so ga vložili na pristojne organe konec lanskega leta, še čakajo. Kakšen bo, v tem trenutku Jakob ne ve. In s čim upravičujejo razlog zanje? »Naša mlekarna je zadnjič spremenila cene navzgor januarja leta 2008. Lani smo popravili cene kar šestkrat za skupaj 14,52 odstotkov, prodajnih cen pa nismo spreminjali. Ob tem moram poudariti, da pokritja za novembrsko in decembrsko spremembo cen nimamo. Ob tem so se povišali stroški plina, elektrike, goriv, nekaj dodatnih stroškov je prinesla uredba o zajamčeni višini plač. Če želimo vsemu slediti, je dvig cen neizbežen. Predlagali smo od 3- do 6-odstotno povišanje. V dneh do konca meseca se bomo o tem pogajali s kupci. Glede na položaj pa menim, da ta podražitev ne bo letošnja zadnja. Naš cilj je slediti trendom v Evropi, hkrati pa se prilagoditi razmeram v slovenskem prostoru. Neprimerna je primerjava odkupnih M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

pitkom za 3 dni.

Domicilni trg za prodajo izdelkov celjske mlekarne ostaja slovenski, med večji uspeh pa štejejo tudi prodajo na tujih trgih. Kljub recesiji izvozni kazalci kažejo celo na rahlo rast prodaje na slednjih, sploh na Hrvaškem ter v Bosni in Her-

Andrej Presečnik: »«Če bomo vsi, ki v zadružništvu delamo ali smo vezani nanj, gradili na pozitivnih izkušnjah in razmišljanjih, se za prihodnost ni treba bati.«

še dejal Presečnik, bodo samostojni nastopi na vse zahtevnejšem trgu vedno težji, kar bo tudi zadrugo prisililo k iskanju novih tržnih priložnosti. Posebno pozornost bodo

C

Marjan Jakob: »Prenovljeni LCA jogurti imajo večji delež sadja, so brez umetnih sladil, barvil. Naš slogan 'Naprej k naravi' nas spremlja skozi celo prenovo blagovne znamke.«

držanju realne rasti. Zato bo za obstoj trgovske mreže na podeželju potrebno poskrbeti z vzpodbudami lokalnih skupnosti in države. La-

biti realni. Navedeno nam omogoča realno rast, ki jo bo potrebno spremljati tudi z ustrezno naložbeno aktivnostjo.« Za skupen uspeh bo zelo pomembno povezovanje zadrug in drugih podjetij s podobnimi cilji.

Krepitev lastništva zadruge in kmetov v živilskopredelovalni industriji bo dala temelj za nadaljnji obstoj in pričakovan razvoj kmetijske pridelave. V razmišljanjih o prihodnosti njihove zadruge - je menil Andrej Presečnik – se nagibajo h gradnji njenega nadaljnjega razvoja na preteklosti in sedanjosti, predvsem pa na zaupanju in spoštovanju. Dosedanje izkušnje p v sodelovanju med kmeti in zadrugo kažejo na to. Tega se morajo zavedati vsi, zaposleni na zadrugi in njeni člani.

Na pomen sodelovanja in povezovanja zadruge ter kmetov je opozoril tudi predsednik zadruge Stanko Zagožen.

V nadaljevanju prireditve, ki so jo popestrili člani godbe Zgornje Savinjske doline, pevski sestav Pušeljc ter fantovski oktet Žetev, so podelili 19 priznanj nekaterim zaslužnim članom ter nekdanjim in sedanjim zaposlenim. n

velikih sprememb. Podpiramo ministra za kmetijstvo v prizadevanjih po ureditvi razmerja med proizvajalci, mlekarno in trgovci, da bomo vedeli, komu kaj pripada, in o tem n seznaniti tudi potrošnike.«

Naš ­čas, 10. 2. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 14

JUBILEJ

14

10. februarja 2011

180 let podružnične šole Vinska Gora Podružnična šola preživi le, če so demografski kazalci dobri, če je šola dobra in če so učitelji v njej dobri – Vse to kraj ima Milena Krstič - Planinc

Velenje, Vinska Gora – Podružnična šola Vinska Gora, ki je od leta 1995, ko je bil sprejet odlok o novi lokalni samoupravi, sestavni del Osnovne šole Gorica Velenje, praznuje letos častitljiv jubilej, 180-letnico delovanja. Pred tem je bila podružnica žalske osnovne šole. »Stoosemdesetletna tradicija šolstva v tako majhnem kraju je velik dogodek tako za kraj kot za učitelje

Ivo Planinc: »Ponosni smo na tradicijo.«

Nada Štravs: »Za prevoz je dobro poskrbljeno.«

osemnajstih otrok, kar pomeni še deset otrok več, kot jih je v tem šolskem letu. Tako bo podružnico obiskovalo 70 učencev. »Podatke o številu rojenih otrok pa imamo tudi za naslednjih nekaj let. Kažejo na to, da se bo v šolo vsako

da so se temu lahko izognili. »Lani nam je zmanjkal samo en učenec, da bi bila ločena oddelka,« pravijo. Kraj se širi, ljudje se priseljujejo in to je sreča za vsako podružnico. »Pet razredov imamo, od prvega do petega, potem učenci šolanje nadaljujejo šolanje na centralni šoli Gorica. Podružnico bogati veliko krožkov, interesnih dejavnosti.

Otrokom skušamo ponuditi čim več,« pravi vodja podružnice Nada Štravs.

Poskrbljeno imajo za malice, kosila vozijo iz centralne šole. »Pri tem poskrbimo tudi za otroke iz vrtca.

Naš hišnik kosila pripelje tudi njim.

Vrtec je namreč v isti stavbi kot šola, a čeprav smo dve različni organizaciji, delujemo kot ena.« Na podružnici je zaposlenih šest učiteljic, v vrtcu štiri vzgojiteljice, imajo pa tudi kuharico, ki poskrbi za čistočo. Telovadijo v večnamenskem domu, kamor se sprehodijo čez cesto.

Osrednja prireditev ob jubileju, s prerezom dela in življenja šole, bo v četrtek, 17. februarja ob 17. uri v večnamenskem domu v kraju. leto vpisalo sedemnajst ali osemnajst otrok.«

Prvih pet v Vinski Gori, druge štiri v Velenju Danes podružnico obiskuje 60 učencev, imeli pa so jih že tudi manj. Lani so imeli prvič kombiniran pouk, k sreči, pravijo v podružnici, je letos spet več otrok, tako

Euromarkt d.o.o., Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana

in učence. Vemo, da podružnična šola preživi le, če so v kraju dobri demografski kazalci, dobri učitelji, če je šola dobra. Vse to v Vinski Gori je in tako kaže za naprej.

Demografski podatki napovedujejo dober vpis, kar pomeni, da je pred to šolo še svetla prihodnost,« pravi ravnatelj Osnovne šole Gorica Ivo Planinc.

Po statističnih podatkih, ki jih imajo, že letos pričakujejo vpis

VALENTINOV SRČEK Srce in dušo ti dam, ker te na svetu najrajši imam. Za tiste malo manj in tiste malo bolj zaljubljene, za vse neuslišane ljubezni, za vse skrite simpatije… pridite in napišite najlepši verz ter ga pripnite na zid. Najlepše verze bomo nagradili z darilnimi boni Citycentra Celje.

Vsi pari se boste lahko za prijeten spomin slikali na osrednjem prireditvenem prostoru.

Brezplačno valentinovo fotografiranje bo potekalo v ponedeljek, 14. februarja od 11. do 13. ure in od 16. do 19. ure.

NAJDETE NAS NA FACEBOOKU

www.city-center.si

Nežika Petek: »Kako drugače je bilo nekdaj!« Pred tednom smo malo zmotili dogajanje ...

V »najboljših« letih je podružnico obiskovalo 194 otrok, zdaj število niha, najmanj jih je bilo 50.

povrne s tem, da recimo ob materinskem dnevu v sklopu naše proslave poskrbi za darilca vsem mamam naših otrok ali pa se krajevna skupnost dogovori z Božičkom, da obišče našo podružnico in vrtec in obdari otroke.«

Iz sedmih vasi

Kako drugače je bilo včasih!

Šolski okoliš zajema celotno Vinsko Goro, ki je sestavljena iz sedmih vasi. »Poskrbljeno je za prevoz, ki je za otroke že dolga leta brezplačen, plača ga Mestna občina Velenje,« pove Štravsova. Sodelovanje šole s krajem je vzorno. V Vinski Gori deluje veliko društev in organizacij, s krajevno skupnostjo so si »na roko«. »Naši učenci sodelujejo na različnih prireditvah v kraju, kraj pa nam

»O, kako drugače!« pravi danes 84-letna Nežika Petek, rojena Lesjak, ki je v prvi razred šole v Vinski Gori stopila leta 1933. Stara je bila šest let. »Šola je imela samo dva razreda, v vsakem razredu pa so bili štirje oddelki,« se spominja.

Pridna učenka je bila, čeprav je včasih nalogo delala na paši, pa pri petrolejki. V Vinski Gori je naredila sedem razredov s prav dobrim uspehom. »Osmo leto pa so prišli

Nemci, pouka ni bilo več ...«. Prvo leto, se spominja, so pisali na tablico s kamenčkom, potem pa so dobili zvezek, da so se učili lepopis.

Malic ni bilo, tako kot jih imajo danes. »Od doma smo si nesli kos kruha in jabolko. Vodo smo nosili s perišča v vrču in lavorju. Veste kako daleč ...« V šolo je hodila z Janškovega sela, približno pol ure. »Ko si mlad, letiš, pa si prišel tudi v dvajsetih minutah.

Pozimi je bilo težje. V šolo smo prišli mokri. Ni bilo kot danes, ko se preobujejo.« Nežika izhaja iz velike družine.

Trinajst otrok je bilo. »Bila sem prvi otrok, zato sta ata in mama včasih rekla: »Nežika, jezus, danes boš pa mogla biti doma, ko imamo toliko dela.« Samo takrat je bila doma. V šolo je rada hodila. n

Posnetek šole iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ko jo je obiskovala tudi Nežika Petek (fotografija je iz osebnega arhiva Janeza Osetiča)

Naš ­čas, 10. 2. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

VI PIŠETE

10. februarja 2011

Predstava Ole navdušila Velenje, 3. februarja – Prejšnji teden v sredo in četrtek se je v kulturnem domu veliko dogajalo, saj so imeli dijaki Šolskega centra Velenje ob počastitvi kulturnega praznika, kar 4 predstave novega glasbeno-plesnega projekta Ole. Z atraktivno zgodbo so dijaki Šolskega centra Velenje obiskovalce popeljali skozi skrivnostni in zapeljivi svet Iberskega polotoka, nogometa, flamenka in latinskoameriških ritmov. Predstava govori o dekletu, ki je razočarano v življenju in se odpravi v Španijo. Na letališču se zaleti v simpatičnega fanta, s kate-

Oven od 21.3.do21.4.

Praznični dan v tem tednu vam je godil. Končno si boste tudi oddahnili, saj boste opravili z večino dela, ki vam že nekaj tednov ne pusti prav dihati in spati.

Nekaj starih dolgov poravnajte čim prej, saj vam trenutno finančno stanje to omogoča. Kaže namreč, da se bodo že kmalu nabrali novi, na katere tudi računate in že nekaj časa veste, da so neizogibni. Počutili se boste precej utrujeno in brezvoljno. Malo bo kriva bližajoča se pomlad, še več pa vaš način življenja. Ukrepajte, preden se vam zdravje krepko postavi po robu.

Bik od 22.4. do 20.5.

V predstavi Ole je zajeto vse, od igre, plesa, petja … Dijaki jo odigrajo z veliko energije, zato navduši.

rim si pomotoma zamenjata kovčke. Njega pričaka njegovo dekle, njo pa prijateljice, ki so navijačice v nogometnem klubu. Med njima pa je že preskočila iskrica in kasneje ga sreča na treningu, na katerem se njegovi soigralci norčujejo iz oblačil, ki so v njegovem kovčku. Sledi ples po uspešni tekmi, na njem pa se

pomerita Ana, ki ima čudovit glas, in Maria, nogometaševo dekle, ki je velika zapeljivka in odlična plesalka.

Ana ugotovi, da ljubezen s fantom ni mogoča, in odpravi se raziskovat Španijo, za njo pa se odpravi tudi on. Išče jo po Španskih ulicah, med bari, flamenkom, vrvežem ljudi, cerkvah … Najdeta se in si izpovesta

ljubezen, ki pa je bila kljub vsemu le poletna romanca. Predstava je nastala pod mentorskim in koreografskim vodstvom profesoric Maše Kolšek in Katje Ranzinger, mladi plesalci, igralci, glasbeniki in pevci pa so tudi tokrat pokazali veliko kreativnosti. In resnično navdušili! n

Moderni simpozij V četrtek, 27. januarja, smo se sedmošolci ter naša učiteljica zgodovine Andreja Šifer namesto zgodovinskega pouka zbrali v učilnici in imeli simpozij. Simpozij je starogrška zabava, pojedina za moške, le da smo jo mi malce spremenili. Namesto velike pojedine starogrških jedi smo na mizo zložili velik kup sladkarij. Zbrani niso bili le moški, kot je bilo to značilno za staro Grčijo, temveč tudi ženske. Zabavali smo se oblečeni v toge in tunike, ki smo si jih izdelali iz maminih rjuh.

Toga je bila včasih dolgo oblačilo

15

Čeprav zime ne marate, vam je v teh sončnih dneh prav všeč. Tudi vreme je krivo, da ste si vzeli čas zase in za razmišljanje. In ugotovili, da pravzaprav nimate več volje in energije za reševanje potreb in želja vašega partnerja, saj ste skorajda prepričani, da mu ni mogoče ustreči. Pa ni tako hudo. Le malo bolj ostro bi morali nastopiti in povedati, kaj si o stvari mislite. Nikar pa pri tem ne pojdite čez rob. Prijatelji bodo opazili vašo krizo in počutje. Vsaj poskušali vas bodo spodbujati pri tem, da tokrat ne popustite.

Dvojčka od 21.5. do 21.6.

Položaj planetov bo za vas v naslednjih dneh zelo ugoden, kar bo še dodaten razlog za lep teden. Lažje boste našli stik sami s seboj, zato boste končno tudi razčistili mnoge dileme, ki se vam po glavi motajo že nekaj časa. Nikar ne zaprite vrat na poslovnem področju, saj se vam bo v naslednjih tednih ponudila izredna priložnost za napredovanje ali pa celo zamenjavo službe. Lahko se namreč zgodi, da bi vas povsem napačno razumeli. Zdravje bo dobro, boljše kot se vam je zdelo pred dnevi. Sicer pa ste zato tudi sami veliko naredili, kajne?

Rak od 22.6. do 22.7.

Zadnji zimski tedni vam jo bodo, vsaj kar se počutja tiče, spet malce zagodli.

Res, da bodo le manjše težavice, a vam bo šlo na živce že to, da se vam sploh dogajajo. Bo pa kar držalo, da vam bodo začeli nekateri v vaši okolici iti krepko na živce. Tako zelo, da vam bo nivo energije padel že, ko bodo odprli usta. Ni kaj, v življenju se pač ne moremo družiti le s tistimi, ki so nam simpatični in po naši meri. Zato se je dobro navaditi, da gre kdaj kaj čez eno uho noter in čez drugo ven. Vi se tega še vedno učite. Kakšno mnenje raje zadržite zase, sploh, če bo negativno. Ne bi vas razumeli!

Lev od 23.7. do 23.8.

Letošnji februar bo mineval zelo hitro, saj znate sedaj ceniti vsako jutro, vsak dan in prav vsak večer. Zato boste dneve izkoriščali v polni meri. Iz tira vas ne vrže skoraj nič več, saj ste popolnoma spremenili vrednote. Kljub temu vas bo tu in tam kaj presenetilo. Vaše spremenjeno obnašanje nikakor ne bo šlo v račun partnerju. Zato pričakujte, da se bo tudi zaiskrilo in da bo treba kdaj stvari postaviti na svoje mesto tudi na neprijazen način. Tokrat ne boste čisto nič krivi za nastalo situacijo, očitki pa bodo vseeno padali na vas in nikogar drugega. Trdo kožo dobivate tudi zaradi ljudi, ki vam bodo v naslednjih dneh kradli spanec.

Devica od 24.8. do 23.9.

starih Grkov in Rimljanov. Učiteljica nam je vključila radio, imeli smo glasbo in zabava se je začela.

Ob glasbi smo peli, plesali, pili, jedli in klepetali. Bilo je zabavno. Ura je hitro minila in spet smo iz starih

Ladislav Detela - v spomin Pokojni Lado Detela se je rodil 10. 6. 1932 v vasici blizu Trbovelj. Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje v Ljubljani in se izučil za elektrikarja. Prva zaposlitev mu je bila v Termoelektrarni Trbovlje, kjer si je ustvaril tudi družino. Zaradi nudenja boljših stanovanjskih razmer in zaposlitve v razvijajočem se rudniku se je z mlado družino preselil v Velenje. Pri svojem delu je bil vztrajen in natančen, zato je kmalu napredoval v nadzornika jamskih elektrikarjev in to delo opravljal do svoje upokojitve. Vozniški izpit je Lado opravil že leta 1965. Že čez tri leta je svoje znanje vožnje

avtomobila začel prenašati tudi drugim. Leta 1971, ko so uvedli licence za inštruktorje, je bil med prvimi, ki si je to licenco pridobil. Tako je bilo v nadaljevanju njegove življenje povezano samo z delom v RLV in v Avto-moto društvu Velenje, kjer je nešteto kandidatov naučil veščin upravljanja z vozilom. Poleg poučevanja je bil tudi simpatizer avto-moto športa. Z veseljem se je udeleževal prireditev v avto-moto športu, tako kot tekmovalec kot tudi športni funkcionar.

V največji užitek so mu bila tekmovanja v avtoreliju. Večkrat se je udeležil relijev Sutjeska, Ob žici okupirane Ljubljane in treh dežel Alpe

Grkov postali učenci. n Neva Lorger, 7. a, Tamara Marinović, 7. b, OŠ Gorica

Adria, na katerem je kot zmagovalec osvojil 1. mesto in s tem prehodni pokal za Slovenijo.

Poleg udeležb na različnih prireditvah je sodeloval v organih upravljanja AMD in kot športni funkcionar ob organiziranju motokros prireditev.

Lado je vedno našel čas tudi za sodelovanje v preventivnih akcijah, in tako je bilo njegovo življenje vseskozi vpeto v promet. Ostal je zvest član AMD Velenje vse do smrti. Dragi Lado, tako kot si živel, tako tiho si tudi odšel. Vsi, ki smo te poznali, te bomo ohranili v lepem spominu kot odličnega sodelavca in dobrega prijatelja. n Peter Kavšek

Dnevi bodo vse daljši, uživali boste tudi v tem, da so zadnji dneci res sončni. V več pogledih. Čeprav ne boste želeli, boste naenkrat imeli toliko dela, da se v gneči sploh ne boste več znašli. Tudi, če se boste morali k temu prisiliti, nikar ne ostajajte sami doma in ne tarnajte nad utrujenostjo. Pojdite med ljudi in si vzemite čas tudi zase. Pazite, da vas ne bo stiska pognala v nepotrebno nakupovanje, kar vam zna biti terapija za bežanje pred nakopičenimi problemi. Trenutno vam finance tega ne dopuščajo. In to prav dobro veste. Pomagati pa si ne boste znali. Več gibanja in dober pogovor velikokrat pomagata!

Tehtnica od 24.9. do 23.10.

Slabo počutje je lahko tudi posledica utrujenosti, ki si je dolgo niste priznali.

Premalo se razvajate, preveč živite za druge. A vi ste zagotovo najpomembnejši v svojem življenju in tega se boste počasi morali začeti zavedati. Pa nikar ne začnite zdaj hiteti in misliti, da se boste lahko spremenili v tednu dni. Ker je navada želelzna srajca, se preobrazbe lotite postopno. Začnite tam, kjer vam bo najlažje, da ne boste takoj izgubili volje in energije za naslednje koreke. Ki ne bodo lahki. To pa nikoli ni prijetno. In tudi lahko ne.

Škorpijon od 24.10. do 22.11.

Vzemite se v roke! Sploh ne znate več počivati, pa čeprav veste, da rabite ogromno spanca in miru. Krivi niste sami, saj vas tok dogodkov poriva naprej hitreje kot bi si želeli. Ker pa se zavedate, kako težko je uspeti, vam pa zadnje čase zelo uspeva uresničevati svoje sanje, ne boste upali popustiti. Če si že ne boste znali vzeti časa zase, si ga vzemite vsaj za družino. Tudi njim ni najbolj lepo ob norem tempu, predvsem pa vas pogrešajo. Že v kratkem boste izvedeli nekaj tako lepega, da boste pozabili na vse male težave in težavice. To bo znak, da je treba začeti kovati nove načrte!

Strelec od 23.11. do 21.12.

Mnenja in odmevi

Prejeli smo Spoštovana gospa Milena Krstič - Planinc, najprej bi se še enkrat iskreno opravičil, ker sem moral v zadnjem trenutku odpovedati dogovorjen pogovor. Čeprav sem vam že v telefonskem pogovoru omenil, da moram na žalost nujno peljati sina v Slovenj Gradec na slikanje zapestja, ker smo sumili zlom zapestja in vam ponudil, da se bom pri vas oglasil takoj, ko se vrnem iz bolnišnice, ste to odklonili in rekli, da še že imate kaj za početi v Šoštanju. Prav tako sem vam ponudil, da vas pridem iskati v Šoštanj in vas odpeljem v Velenje, saj ste bili na avtobusu ravno v trenutku, ko sem vas klical, da odhajam v bolnišnico. Tudi to ste odklonili in mi dejali, da me boste že poklicali. Do danes ni bilo klica. Se mi zdi pa zelo nenavaden in skoraj žaljiv način kako ste pisali o meni in najvišjih nadstropjih ter višjih silah. Pogovor ste opravili z Milojko Komprej, ki

je ne samo zaposlena v zavodu ampak tudi predsednica sveta zavoda, torej še kako kompetentna oseba za pogovor in zato resnično ni bilo potrebe po vašem dokaj osebnem in neprofesionalenm uvodu v članek.

V kolikor ste prizadeti, ker sem vas poklical v zadnjem trenutku in ste bili na avtobusu, se vam še enkrat iskreno opravičujem!

A ob enem moram povedati, da je zdravje mojega sina in moje hčerke ter družine meni daleč daleč najpomembnejša reč v življenju in da ima prednost pred vsemi, tudi pred vami in vašim delom.

Predvidevam, da bi vi odreagirali zelo podobno v takšni situaciji.

Pričakujem objavo mojega odgovora.

Hvala za razumevanje! n Kajetan Čop, direktor Zavoda za kulturo Šoštanj

Spoštovani gospod Kajetan Čop, Prostori zavoda za kulturo so v najvišjem nadstropju občinske zgradbe. Zadeva, zaradi katere ste

tik pred zdajci odpovedali dogovorjen pogovor, je višja sila. Kaj je v tem nenavadno? Kaj žaljivo? Žaljivo bi lahko bilo kvečjemu to, da se po Šoštanju govori, da vas v najvišjem nadstropju občinske stavbe, v pisarni direktorja zavoda, ni videti ravno pogosto. Ampak to so govorice, na katere sama ne dam dosti. Upam, da tudi vi ne boste. n Milena Krstič - Planinc

Umestitev trase hitre ceste (Odgovor na pismo Martina Podgoršeka) Martina Podgorška ne poznam.

Tako ne vem, ali je to mlad človek, ali je tip že v letih. Vsekakor mu moram povedati, da ga nikoli nisem zasledil kot ekološko osveščenega ali strokovnjaka s področja cesto gradnje. Ko so načrtovalci narisali avtocesto po sredini Savinjske doline, mi vzeli veliko zemlje, ga ni bilo nikjer. Sam ali sami smo se borili in se v dobro vseh tudi dogovorili. Kot

rečeno, ali je bil premlad, ali pa se je takrat nekje prihuljil in čakal, kako se bo lepo vozil na levo in desno po Sloveniji. No, marsikomu se najbrž ekološka zavest zbudi s časom. Tako je očitno z našim Martinom, ki je postal tudi avtoriteta s področja varovanja okolja. Podobno je z nekakšno Civilno iniciativo iz Braslovč, ki nam vztrajno tiščijo cesto proti Arji vasi. Včasih so nas vsaj vprašali, razni Martini in Civilne iniciative, pa se v svojem dirigiranem prepričanju požvižgajo na nas. Zato je tudi prav, da o teh in podobnih rečeh odloča politika in prava stroka, ne pa pozno zbujeni ekologi in razni popoldanski »fušarji«, ki se spoznajo na vse.

Samo tole še. Večkrat se vozim po tistih krajih, kje pa je Martin preštet 60 hiš, ve le on. Ni pa lepo da na tak način zavaja javnost. S tem ostaja tudi cel njegov članek vprašljiv. n Stanko Zadravec, Arja vas

Pripis uredništva: Pismi nismo lektolirali.

Sprememba, ki vas je doletela čez noč in zato nepripravljenega, je tako močno popestrila življenje in dogodke v njem, da ste polno zaposleni, a zelo srečni.

To pa se pozna na več področjih. Trenutno sicer nimate ne velikih potreb in ne velikih želja, saj vam bi bilo dovolj, če bi se uresničile vse majhne. Ker vam te pomenijo več kot večini ljudi. Majhne pozornosti partnerja vam bodo prav tako v teh dneh zelo veliko pomenile. Konec tedna bo lep, kot že dolgo ne. Tudi zato, ker ga boste preživeli med pravimi prijatelji. Ti pa so zelo redki in vi to dobro veste.

Kozorog od 22.12. do 20.1.

V teh dneh boste najbolj uživali doma, najbolj, ko boste sami, pa tudi v družbi partnerja vam ne bo kaj dosti manjkalo. Za prijatelje vam te dni ne bo prav veliko mar, saj enostavno ne boste čutili potrebe po druženju. Zakaj bo tako, še sami ne boste znali pojasniti. Kar se financ tiče, boste stanje uredili že do konca tega tedna. Naprej pa raje bolj previdno, saj vaši izdatki še vedno presegajo dohodke. Dobro veste, koliko si lahko privoščite, pa se tega že nekaj časa ne držite. Morda se premalo zavedate, da bo enkrat treba poravnati prav vse račune.

Vodnar od 21.1. do 19.2.

V naslednjih dneh boste nehote poskrbeli, da bodo vsi okoli vas zaskrbljeni, vi pa se boste povsem mirno lotili novega, zahtevnega projekta. Ob tem boste seveda ugotavljali, da se nekateri že sprašujejo, kako naj vas ustavijo. Vi pa boste mirni zato, ker že imate zagotovilo, da se bo vse srečno izteklo. In se tudi bo. Tudi finančno bo bolje, kot ste si upali pomisliti. A to vam ne bo prineslo sreče. Veliko boste razmišljali o nekom, ki ga že dolgo poznate. Tudi zato, ker ga spoznavate v novi luči. Bojite se misli, da vam je vse bolj všeč. Tudi zato, ker se sprememb bojite.

Ribi od 20.2. do 20.3.

Postali ste tako občutljivi in zamerljivi, da vam nihče več ne upa nič povedati naravnost v obraz. To pa nikakor ni dobro, saj se vas bodo začeli ljudje izogibati, če se stvari ne boste lotili na povsem drugačen način. Zamero že lahko kuhate, a ne tako dolgo, kot jo znate vi. Kar se ljubezni tiče, zvezde pravijo, da bi lahko imeli vse, kar si želite. A le, če boste zbrali pogum in pokazali svoja čustva.

Situacija pa je precej zapletena, kajne? Malce je kriva tudi bližajoča se pomlad, ki jo res težko čakate. Ko je ta v zraku, si vsako leto znova želite biti ljubljeni. In zato ni treba imeti slabe vesti.

Naš ­čas, 10. 2. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

ŠPORT

10. februarja 2011

Oddolžile so se jim za jesenski poraz Velenjčanke po novi zmagi v zlati sredini – V naslednjem krogu bodo v lokalnem derbiju gostile ekipo Celjskih mesnin Velenjske rokometašice so v tekmi 16. kroga 1. Lige 'z dežele doma gostile neugodno ekipo Mlinotesta iz Ajdovščine in se ji želele ‘maščevati’ za poraz v 1. delu prvenstva, ko so v Ajdovščini nesrečno izgubile za gol.

Tokrat ni bilo dvoma o zmagovalcu tega dvoboja, saj so imele igralke Veplasa vso tekmo v svojih rokah in

Do zadnje kaplje znoja Rokometaši Gorenja v trdem boju premagali aktualne prvake - Sinoči z Ribnico 18. zmaga? – V soboto v Kopru nov derbi Rokometaši Gorenja so morda dobili najpomembnejšo tekmo v pohodu na drugi državni naslov v 59-letni zgodovini kluba. V sobotnem 17. prvenstvenem krogu so v celjski dvorani Zlatorog s 30 : 29 premagali Pivovarno Laško.

Tekma je bila zelo napeta, oboji so pokazali izjemno požrtvovalnost, saj se je igralo – kot se je slikovito izrazil velenjski igralec Rok Golčar – do zadnje kaplje znoja.

Po tej pomembni zmagi gotovo nihče v dolini ne dvomi, da se bo to res zgodilo, pa čeprav trener Branko Tamše stalno poudarja, da so trdno na zemlji in da razmišlja le o naslednjem nasprotniku.

Brez upoštevanja sinočnjih izidov 18. kroga so prednost pred njo povečali že na deset točk. Pred Koprom pa je ostala 7 točk. Najmanj ta razlika pa je gotovo ostala tudi

po včerajšnjem krogu, v katerem so Velenjčani gostili do tega kroga 8. Ribnico. Vse, razen njihove 18. zaporedne zmage, bi bilo seveda veliko presenečenje.

Gorenjev trener Branko Tamše je pred tekmo v Celju opozarjal, da domači kljub pomladitvi moštva ne bodo nič manj nevarni, ker se bodo želeli dokazati. Ni se motil. Gašper Marguč, David Razgor in Nikola Ranevski so skupaj dosegli kar 13 golov in potrdili, da se Miru Požunu, ki ostaja na celjski trenerski klopi, ni treba bati za prihodnost.

A tudi velenjski trener je imel kar nekaj junakov. No, junaki so vsi, če dobiš tekmo v gosteh in proti neposrednemu konkurentu za naslov, ki šteje – kot pravimo – dvojno. Nekatere pa le moramo omeniti. Vratar Ivan Gajić je imel kar 14 obramb (Matevž Skok ni dobil priložnosti),

domača skupaj le osem; David Miklavčič je bil v prvem polčasu skorajda nezgrešljiv – met 8 : 7. Rok Golčar iz tekme v tekmo dokazuje, da je odlična zamenjava za Ivana Čupića, ki je iz Gorenja odšel v Nemčijo. Bil je tudi zanesljiv izvajalec sedemmetrovk. Zadel je vse štiri, tri gole je dosegel tudi iz igre, njegov met je bil stoodstoten – 7 : 7. Enkrat pa je s sedmih metrov samozavestno premagal domačega vratarja mladi Niko Medved, ki je 'z obema rokama' izkoristil priložnost, ki mu jo je namenil trener.

Dosegel je še dva zadetka, oba potem, ko je nezadržno stekel proti domačim vratom. Zlasti gol v 56. minuti je dobesedno dvignil v zrak velenjske navijače Šaleške graščake, v katerih so imeli njihovi igralci močno podporo. Po bučnosti navijanja niso nič zaostajali za doma-

čimi. V tej minuti je Medved kot raketa stekel proti nasprotnikovim vratom in zadel za +2 v korist svojega moštva (29 : 27). Z zadetkom v 'pravem trenutku' je poskrbel, da so bile zadnje minute vendarle manj dramatične oziroma da so se domov vrnili z obema točkama.

Najprej je Marguč znižal gostujoče vodstvo na 28 : 29, Marko Bezjak ga je hitro povišal nazaj na +2 (30 : 28). Ob koncu 59. minute je Toskič spet prepolovil velenjsko vodstvo (29 : 30) in vlil upanje na morebitno točko. Sledila je pričakovana poteza Branka Tamšeta – trideset sekund pred koncem je vzel minuto odmora. Nato pa bledica na obrazih Velenjčanov, saj je izkušenemu Nikoli Manojloviću drugi celjski vratar Urban Lesjak ubranil žogo. Celjani so imeli še dobrih 20 sekund za napad. Toda granitna obramba gostov je zdržala. Po izteku igralnega časa je imel prejšnji Velenjčan Momir Rnić še devetmetrovko, a zidu pred Gajićem ni uspel prebiti in velenjski rokometaši so zasluženo kar nekaj časa plesali na sredini dvorane. Verjamemo, da so se veselili tudi sinoči. n S. Vovk

Vodilni ekipi v 2. DOL za moške ne popuščata Igralci Šempetra in Šoštanja Topolšice gladko premagali svoja nasprotnika – Odbojkarji Šoštanja Topolšice so tudi proti ZM Braslovčam v svoji dvorani dokazali, da so v izvrstni formi in slavili glado s 3 : 0.

Srečanje je bilo na prošnjo gostov iz sobote prestavljeno na četrtek, Šoštanjčanov pa to ni zmedlo. Vse tri nize so dobili gladko in gostom niso dovolili, da bi razvili svojo igro, saj so varovanci Maksa Kotnika izvrstno nadzorovali potek srečanja.

Boljši so bili v vseh elementih odbojkarske igre, predvsem pa so bili razpoloženi v napadu.

Prvi niz so dobili kar s 25 : 12, v drugem so gostje uspeli doseči 19 točk, v zadnjem pa so jih Braslovčani dosegli le 16.

Trener Kotnik je tokrat lahko poslal na parket tudi nekaj mlajših igralcev, ki sicer ne dobijo veliko priložnosti za igro, tokrat pa so jo dobro izkoristili in v veliki meri pripomogli h gladki, a pomembni zmagi. Šoštanjski odbojkarji so se s to zmago še utrdili tik pod vrhom prvenstvene lestvice. V dobri formi so

na koncu zasluženo, predvsem z dobro in organizirano igro v obrambi, slavile z izidom 27 : 21. Ajdovkam niso pomagale niti izkušnje številnih starejših igralk (Groff, Stres, Kavčič), saj so Velenjčanke od prve do zadnje minute igrale zelo bojevito in zrelo in seveda za nove točke garale vseh 60 minut. n

Elektra boljša še od Šentjurja Šoštanjski košarkarji so v Šentjurju le še potrdili uvrstitev v ligo Telemach za prvaka – Danes začetek finalnega turnirja za pokal Spar Šoštanjčani so si v uvodu z nekaj uspešnimi meti za tri Biliča in Vidoviča hitro priigrali devet točk naskoka. Z izjemo uvodnih vodstev Šentjurja 2 : 0 in 4 : 2 so celotno srečanje imeli pobudo gostje iz Šoštanja.

Največ so vodili za 13, in sicer v 18. minuti, ko je bilo 38 : 25.

Domačini so bili sicer izjemno motivirani, saj se še vedno borijo za vstop med prvih šest ekip, vendar košarkarji Elektre kljub nekaterim težavam, s katerimi se soočajo v zadnjem času, niso dovolili nikakršnega presenečenja. Resda so bili košarkarji Šentjurja boljši v skoku, ki so ga dobili kar s 33 : 23, prav tako so bili boljši v podajah (20 : 13), Elektra pa je srečanje dobila predvsem z odlično kolektivno igro – tako v obrambi kot v napadu. Ob koncu so se Šoštanjčani veselili zaslužene zmage s 74 : 66. Po srečanju je bil trener Šoštanjčanov Dušan Hauptman izjemno zadovoljen: »V napadu smo začeli odlično in z nekaj trojkami prišli do prednosti, ki smo jo kljub temu, da sem lahko rotiral le osem igralcev, držali do konca, kar je velika kakovost naše tokratne igre. Obenem je potrebno pohvaliti tudi kolektivno obrambo, ki smo jo prikazali v Šentjurju, ta je odločila tekmo.« S to zmago so se varovanci

Dušana Hauptmana tudi maščevali poraz iz 6. kroga, ko je bil v Šoštanju v sami končnici srečanja Šentjur srečnejši in Elektro premagal s 66 : 64. To je bil eden od treh letošnjih porazov Elektre, ki je na izvrstnem drugem mestu prvenstvene lestvice.

Od danes do nedelje finalni turnir pokala Spar Danes (v četrtek) se bo v Škofji Loki začel finalni turnir letošnjega pokala Spar. V prvi tekmi se bosta pomerili ekipi Heliosa iz Domžal in Šentjur, ob 20.30 pa bo sledila še tekma med Hopsi s Polzele in šoštanjsko Elektro. Drugi dve četrtfinalni tekmi bosta na vrsti jutri, v petek. Žreb najboljšima slovenskima ekipama ni bil naklonjen, saj se bosta prav Krka in Union Olimpija srečala že v četrtfinalu, in sicer v petek ob 18. uri. V zadnjem srečanju se bosta nato pomerila še Geoplin Slovan in Zlatorog. V soboto bosta na sporedu polfinalni tekmi zmagovalcev posameznega dne, v nedeljo pa bo ob 17. uri na sporedu še veliki finale. n Tjaša Rehar

Končno, slovo od zadnjega mesta

tudi Šempetrani, ki so v zadnji tekmi prav tako gladko ugnali Hoče.

Ekipa SIP Šempetra ima tako pred Šoštanjem Topolšico še naprej toč-

ko naskoka.

V soboto se bodo Šoštanjčani v Prvačini pomerili z ekipo Marchiol Vodi II, pravi derbi pa se obeta

v Ravnah, kjer se bosta pomerili prvo- in tretjeuvrščena ekipa SIP in Fužinar. n tr, foto: D. Tonkli

Šoštanjski kegljači so potrebovali kar 13 krogov, da so se odlepili od zadnjega mesta, ki vodi v 3. ligo.

Tokrat so na domačem kegljišču gostili predzadnjo uvrščeno ekipo Konjic in zmagali s 6 : 2.

Kako pomembno je bilo srečanje, pove tako nizek izid. Obe ekipi potrebujeta točke v boju za obstanek, zato igra ni bila na vrhunski ravni. Že v igri prvega para so gostje presenetili domačine, saj so srečanje pričeli z najmočnejšim parom. Ta poteza se jim je obrestovala, saj so povedli z 2 : 0 s prednostjo 45 kegljev. Domači drugi par je srečanje pričel zelo nervozno, s tem pa gostom dovolil, da svojo prednost

povečajo na 85 kegljev. Ko je že kazalo , da je usoda domačinov zapečatena, je sledil velik preobrat.

Domačina sta začela zmanjševati razliko, za nameček pa sta osvajala pomembne točke. Pred odločilnim bojem je bil tako izid 2 : 2 , domači pa so zaostajali le za 10 kegljev.

Tretji domači najmočnejši par tako ni imel težkega dela in poraz spremenil v zmago, ki jih je popeljal z zadnjega mesta.

Pred kegljači je sedaj 14-dnevni premor. V 14. krogu bodo Šoštanjčani gostovali v Slovenski Bistrici pri trenutno drugouvrščeni ekipi Impola. n

Naš ­čas, 10. 2. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

ŠPORT, UTRIP

10. februarja 2011

Skupno 31 medalj, 14 zlatih in državni rekord Odprta Pretekli teden se je v Ljubljani končalo prvo od treh prvenstev Slovenije v plavanju. V ljubljanskem bazenu Tivoli je 400 plavalcev iz 26 klubov štiri dni merilo moči na zimskem absolutnem, mladinskem in kadetskem državnem prvenstvu.

Med njimi je nastopilo 30 plavalcev Plavalnega kluba Velenje, ki so v vseh treh kategorijah dosegli izje-

mno število osvojenih zlatih je velenjski klub uvrstilo med najboljše slovenske klube. V absolutni kategoriji je mladinec Žiga Cerkovnik osvojil štiri srebrne (50 m prosto, 100 m prosto, 50 m delfin in 100 m mešano) in eno bronasto medaljo (100 m delfin), Nina Drolc je osvojila dve bronasti medalji (50 m in 100 m prosto), Tina Meža pa eno

in eno bronasto medaljo (200 m prosto). V kadetski konkurenci je Nastja Govejšek osvojila pet zlatih medalj (50 m delfin, 100 m delfin, 200 m delfin, 100 m prosto in 200 m prosto) in dve srebrni medalji (50 m prosto in 100 m mešano) ter priplavala nov državni rekord na 50 m delfin (28,21). Dve bronasti medalji je osvojil še Kristjan Meža

men uspeh. Skupno so osvojili 31 medalj, in sicer: 14 zlatih, 6 srebrnih in 11 bronastih. V absolutni kategoriji so osvojili 4 srebrne in 4 bronaste medalje, v mladinski kategoriji 9 zlatih in 4 bronaste medalje, v kadetski kategoriji pa 5 zlatih, 2 srebrni in 3 bronaste medalje. V absolutno finale so se uvrstili še Nastja Govejšek, Kaja Breznik, Aljaž Guzej in ženska štafeta 4 x 100 m prosto in 4 x 100 m mešano. Izje-

bronasto medaljo (50 m prsno). V mladinski konkurenci se je izjemno odlikoval Žiga Cerkovnik. Zmagal je v vseh sedmih nastopih (50 m prosto, 100 m prosto, 50 m delfin, 100 m delfin, 50 m prsno, 100 m prsno in 100 m mešano), Kaja Breznik je osvojila eno zlato medaljo (100 m mešano) in tri bronaste medalje (50 m prosto, 50 m prsno in 100 m hrbtno), Kaja Vrhovnik je osvojila eno zlato (100 m prosto)

(50 m in 100 m hrbtno), eno bronasto pa Ema Josić (1.500 m prosto).

Na državnem prvenstvu v Ljubljani so se plavalci izkazali po številu prejetih medalj in tudi po doseženih rezultatih: dosegli so nov državi rekord za kadetinje, devet absolutnih, en mladinski in pet kadetskih klubskih rekordov. n Marko Primožič

17

planinska šola – že enajstič

Tradicija posredovanja znanj o planinstvu ima pri Planinskem društvu Velenje že dolgo brado. Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pripravila predmetnik planinske šole za mladino in naše društvo je bilo med prvimi, ki je planinsko šolo za osnovnošolce organiziralo domala vsako leto. V zadnjih letih ta znanja mladi dobivajo sproščeno na poletnih planinskih taborih in na zimskih snežkovanjih.

Letošnja odprta planinska šola, ki je že enajsta po vrsti, se pričenja v torek, 15. 2. ob 17. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje, srečanja si bodo sledila v razmaku 14 dni. Vsebine smo združili pod skupni naslov Skupaj varno v gore, zanimive in koristne so tako za začetnike kot za izkušene planince, pa tudi za odrasle udeležence izletov – spremljevalce otrok v okviru akcije mladinskega odseka Lepi čeveljc.

V posebno čast si štejemo, da letos sodeluje celotno lani izvoljeno vodstvo Planinske zveze Slovenije- kot predavatelji se nam bodo predstavili predsednik in oba podpredsednika zveze. Prva planinska tura se bo po obisku Pokljuške soteske zaključila v planinskem muzeju v Mojstrani, na drugi bomo obiskali plezališče v Logarski dolini, se seznanili s problemi varovanja gozdov, zaključili pa jo bomo s piknikom.

Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.

n I. B.

Tako so igrali SRL, 10. krog, zaostala tekma Jeruzalem Ormož – Gorenje Velenje 29:32 (14:13)

Gorenje: Gajić, Skok, Medved, Bezjak7, Manojlovič 3, Stanojević, Rutar, Cehte, Miklavčič 4, Musa 4, Štefanič, Golčar 8 (1), Gams 1 (1), Bajram 1, Šimič 4 (2).

Sedemmetrovke: Gorenje 6 (3), J. Ormož 8 (6); izključitve: Gorenje 12 minut, J. Ormož 10.

Prijateljski nogomet Na tretji pripravljalni tekmi v Rovinju so igralci Rudarja izgubili proti ekipi Karlovca, hrvaškemu prvoligašu z 0 : 2.

Šmartno 1928 – Šoštanj 7 : 0 Strelci: Jaka Bizjak 3, Hyacinthe Akamba 2, Anže Podgoršek 1, Žiga Jamnikar 1.

Liga Telemach, 15. krog Šentjur – Elektra Šoštanj 66 : 74 (44 : 53, 33 : 40, 14 : 25)

Elektra Šoštanj: Horvat 9 (3-4), Vidovič 11 (6-6), Jeršin 14 (6-6), Bilič 13 (0-2), Lelič 2 (2-2), Lekič, Miljković 11 (3-4), Nuhanovič 14 (2-5).

Vrstni red: 1. Zlatorog (-1) 25, 2.

Elektra Šoštanj, 3. Hopsi Polzela oba 23, 4. Helios Domžale (-1), 5. Geoplin Slovan (-1) oba 22, 6. Šentjur (-1) 19, 7. Maribor Messer 18, 8. LTHcast Mercator (-1) 15, 9. Parklji (-1) 13.

Liga z'dežele, 16. k. ŽRK Veplas Velenje - ŽRK Mlinotest Ajdovščina 27 : 21 (15:11)

ŽRK Veplas Velenje: Novaković (15 obramb), Vajdl 3, Naglič 5, Nakić 2, Hrnčič 6(1), Fatkić 6(1), Halilović 5, Jaušovec -, Herlah -, Perše -, Kumer -, Sešel, Simić.

Trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Veplas Velenje 2 (2), Ajdovščina 7(8).

Izključitve: Veplas Velenje 6 minut, Ajdovščina 10 minut.

V naslednji tekmi bodo Velenjčanke 12. 2. gostile ob 19.00 v Rdeči dvorani: Celje celjske mesnine.

Drugi izidi: Olimpija : Krka 24:44 (13:21), Casino Izola - Piran

Vrtovi Istre 36:29 (20:13), Celje Celjske mesnine - Zagorje GEN-I 24:34 (11:16), Veplas Velenje - Mlinotest Ajdovščina 27:21 (15:11), Mercator Tenzor Ptuj Krim Mercator 32:43 (16:21).

Lestvica:1. Krim Mercator 16 tekem - 32 točk, 2. Zagorje GEN-I 15 – 26, 3. Krka 14 – 19, 4.

Mercator Tenzor Ptuj 15 – 16, 5.

Olimpija 15 – 15, 6. Celje Celjske mesnine 14 – 14, 7. Veplas Velenje 14 – 12, 8. Casino Izola 16 – 12, 9. Piran Vrtovi Istre 15 – 8, 10. Mlinotest Ajdovščina 14 – 6, 11. Žalec 14 – 2.

2. DOL moški, 12. krog

od 11. do 17đ oktobra - 11. februarja leta 1995 so v šoštanjski termoelektrarni pričeli enotedenski preizkus zagona razžveplevalne naprave bloka 4; - 12. februarja leta 1997 so v Velenju svečano odprli nov nakupovalni center s skupno površino 11.316 m2; - 13. februarja leta 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za območje takratne občine Velenje; - 13. februarja leta 1998 so na Dobrni predstavniki mlekarne iz Arje vasi Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina proglasili za najboljšo med štiriindvajsetimi

organizatorji odkupa mleka; med posamezniki pa je prvo mesto osvojila kmetija Franca Rotnika iz Raven pri Šoštanju; - 14. februarja leta 1985 so velenjski gasilci po petih letih čakanja dobili 37–metrsko gasilsko lestev znamke »Leiter – Magirus«, ki je veljala 520.000 takratnih nemških mark; - od 15. februarja leta 1990 dalje je bilo Velenje nekaj časa brez profesionalnega župana, saj je odtlej župan Drago Šulek poleg županovanja opravljal tudi delovne obveznosti direktorja novo nastalega podjetja Gorenje – Delta;

Drago Šulek (arhiv Muzeja Velenje)

- 16. februarja leta 1993 je Ivan Atelšek postal predsednik upravnega odbora Gorenja, vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Gorenje pa je postal Jože Stanič; - 16. februarja leta 1995 so velenjski rudarji dosegli rekor-

Kegljanje, 2 liga vzhod – 13. krog Šoštanj - Konjice 6 : 2 ( 3167 : 3126 )

Šoštanj Topolšica – ZM Braslovče 3 : 0 (12, 19, 16)

Zgodilo se je …

Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Lipovac, Krajnc, Golob, Nastič, Boženk, Pavič, Menih, Ačimovič, Sovinek, Kugonič, Sečki.

Vrstni red: 1. SIP Šempeter 30, 2. Šoštanj Topolšica 29, 3. Fužinar Metal Ravne 26, 4. Lubnik, 5. Hoče oba 23, 6. Kekooprema Žužemberk 17, 7. Marchiol Vodi II 14, 8. TAB Mežica 8, 9. ZM Barslovče 5, 10. Črna oba po 5.

Šoštanj: Mandelc 513 (0), Novak 506 (0), Jug 510 (1), Sečki 535 (1), Petrovič 564 (1), Fidej 539 (1).

den dnevni izkop premoga, saj so ga na šestih odkopih nakopali kar 30.000 ton; rekord so dosegli tudi na visoko produktivnem odkopu B +25 v jami Pesje, kjer so v enem dnevu nakopali 9500 ton lignita; - 17. februarja leta 1821 se je v Škalah pri Velenju rodil pravnik evropskega slovesa dr.

Josip Krajnc; - leta 1967 je 17. februarja v Šoštanju začela delovati nova avtomatska telefonska centrala; - velenjski foto klub se je po petih letih dela, februarja leta 1984, preimenoval v Foto klub Zrno; - stanovalcem pogorele šoštanjske graščine so 17. februarja leta 1999 svečano predali ključe triintridesetih obnovljenih stanovanj.

Pripravlja: Damijan Kljajič

Podjetniki, Pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ.

Seznanite naše bralce s svojimi uslugami.

Info: 03 898 17 50

Naš ­čas, 10. 2. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

RAZVEDRILO

Velika nagradna križanka Velejapark "Odpelji me" je naslov nove nagradne igre, ki so jo odprli v soboto 22. januarja, v nakupovalnem centru Velejapark. Potrebno je le, da izpolnite kupon in ga vržete v avtomobil, ki že stoji v nakupovalnem cen-

tru Velejapark. Veliko sreče!

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »VELEJAPARK«, najkasneje do ponedeljka 21. februarja.

1. nagrada: 100 evr - VELEJAPARK darilni bon, 2. nagrada: 50 evr - VELEJAPARK darilni bon, 3. nagrada: 30 evr - VELEJAPARK darilni bon. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

10. februarja 2011

Naš ­čas, 10. 2. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

MODROBELA KRONIKA

10. februarja 2011

Britovšku in Miroviću po 30 let zapora za umor Matjaža Volka Ljubljansko višje sodišče je dvojico, ki je bila na celjskem okrožnem sodišču oproščena zaradi pomanjkanja dokazov, obsodilo na najvišjo možno zaporno kazen pri nas Senat ljubljanskega višjega sodišča je v ponedeljek Gregorja Britovška in Nenada Mirovića za napeljevanje k umoru in za umor Velenjčana Matjaža Volka obsodilo na zaporno kazen vsakemu po 30 let zapora, do pravnomočnosti sodbe pa so jima podaljšali pripor. Višji sodniki so prepričani, da je krog indicev za zločin sklenjen, 30-letna zaporna kazen pa pravična glede na okoliščine primera. Senat je po posvetovanju po četrtkovi obravnavi še isti dan sprejel odločitev in sklep o sodbi, v petek pa je sodišče zoper njiju izdalo sklep o priporu in izdalo tiralico. Mirovića so pridržali minuli petek v Ljubljani, Britovška pa v noči na soboto na mejnem prehodu Jelšane, saj so ga policisti v petek popoldan zaman iskali na njegovem domu.

Med obrazložitvijo sodbe je bilo v dvorani precej napeto, saj je Mirović že med prvimi besedami sodnice, ki je dejala, da sta kriva in da so ugodili pritožbo tožilstva, za-

čel vpiti 'na podlagi česa'. Sodnica mu je zagrozila, da ga bo, če se ne bo umiril, odstranila iz sodne dvo-

da se bo skupaj z odvetnikom na sodbo pritožil na vrhovno sodišče.

Pritožbo na sodbo je že napovedal

Nenad Mirović

Gregor Britovšek

rane. Obtoženi Gregor Britovšek pa si je med razglasitvijo sodbe najprej zatisnil ušesa, nato je začel peti, ob koncu pa je tolažil svojo ženo,

Britovškov zagovornik, ki je ob tem še dodal, da bo zaradi pripora vložil zahtevo za varstva zakonitosti.

Vse obravnave, tako na okrožnem

V vrata zdravstvenega doma

tvino v prodajalni Hofer na Selu, kjer je prodajalka pri tatvini izdelkov, vrednih 43 evrov, zalotila žensko. Policisti bodo napisali kazensko ovadbo.

mogovnika Velenje, je zapeljal z vozišča ter čelno trčil v drevo.

Po trčenju je ostal voznik ukleščen v vozilu, tako da so ga iz avtomobila rešili gasilci. Hudo poškodovan voznik se zdravi v celjski bolnišnici.

Velenje, 1. februarja – V torek popoldan je neznani voznik osebnega avtomobila znamke BMW, z znanimi registrskimi oznakami na njem, trčil v steklena vrata Zdravstvenega doma Velenje, jih poškodoval, potem pa odpeljal naprej.

Policisti bodo povzročitelju napisali plačilni nalog za dva prekrška.

Tatvina ni uspela Velenje, 2. februarja – V sredo dopoldan so policisti obravnavali ta-

Silovitno čelno trčenje v drevo Velenje, 6. februarja – V noči na nedeljo se je na partizanski cesti v Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 37-letni voznik osebnega avtomobila. Vozil je iz smeri Šoštanja proti Velenju. Ko je pripeljal ven iz naselja Šoštanj, v bližino Pre-

kot na višjem sodišču, je spremljal tudi danes 76-letni Jože Volk, oče umorjenega Matjaža, ki je ob razglasitvi sodbe povedal, da je vesel, da je resnica o morilcih njegovega edinca le prišla na dan in da sta sedaj le kaznovana.

32-letni Britovšek in leto dni mlajši Nenad Mirović sta bila zaradi suma, da sta vpletena v umor Velenjčana Matjaža Volka 19. marca 2002 v Ljubljani, 8. oktobra 2008 zaradi pomanjkanja dokazov na celjskem okrožnem sodišču oproščena. 25-letnega Volka so našli ustreljenega v bližini spomenika pri Gramozni jami v Ljubljani. Mirovića je obtožnica bremenila umora iz koristoljubja, saj naj bi prav on ustrelil Volka, Britovška pa napeljevanja k umoru Velenjčana, ki mu je bil dolžan denar. Volk naj bi bil Britovšku posodil 12 tisoč evrov za nakup dveh luksuznih vozil, ki naj bi mu jih bil slednji pripeljal iz Nemčije, 170 tisoč tedanjih tolarjev pa še za nakup štirih aluminijastih platišč s pnevmatikami. Britovšek naj bi bil ta denar, namenjen za dogovorjeni nakup, zapravil.

Na izrečeno oprostilno sodbo se je na celjsko višje sodišče pritožil okrožni državni tožilec Edvard Ermenc, ki je za oba obtožena na okrožnem sodišču zahteval za vsakega po 30 let zapora, saj je menil, da je šlo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. n GP

31 nesreč, 13 vinjenih Celje, 7. februarja – Konec tedna se je na Celjskem pripetilo 31 prometnih nesreč. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo pridržanih 13 voznikov.

Iz policijske beležke Klicala policijo, da bi se ga znebila V torek, 1. februarja zvečer so bili policisti zaradi domnevne kršitve javnega reda in miru v stanovanju na Cesti talcev poklicani v Šoštanj. Stanovalka, sicer povratnica, pa je poklicala policijo le zato, da bi njen prijatelj, ki prenočuje pri njej, odšel. Zaradi lažne prijave si je nakopala plačilni nalog. Napisali pa so ga tudi stanovalkinemu prijatelju, ki se je do policistov nedostojno vedel.

En pijan pridržan Prejšnji teden so policisti pridržali enega vinjenega voznika, in sicer v torek, 1. februarja.

Brez marihuane ne gre Skorajda ne mine teden, da ne bi policisti zasegli nekaj marihuane. Prejšnji teden so jo v torek, 1. februarja, mladoletniku na Jenkovi cesti v Velenju, v četrtek, 3. februarja, pa mlajši ženski na Aškerčevi, prav tako v Velenju.

Zasegli kovinski bokser V sredo, 2. februarja popoldan, so policisti pri postopku z voznikom osebnega avtomobila zasegli kovinski bokser. Po pošti pa bo dobil še odločbo o prekršku po zakonu o orožju.

Staršema grozil z nožem V četrtek, 3. februarja, je bil v stanovanju na Santetovi v Velenju, do 51-letnega očeta in 50-letne mame nasilen njun 22-letni sin. Obeh se je

lotil s silo, pri tem grozil tudi z nožem.

Izkazalo se je, da ni bil nasilen prvič.

Kršitelja so policisti, ki so ga pridržali, potem s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča.

Prepovedali so mu približevanje V petek, 4. februarja zjutraj, so policisti posredovali v stanovanju v Šaleku.

30-letni moški se je v njenem stanovanju fizično lotil 29-letne zunajzakonske partnerke, potem pa odšel. Po zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da je kršitelj pred tem že več mesecev izvajal nasilje nad partnerko. Policisti so ga izsledili, ga zaslišali in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja.

Zoper njega bodo podali tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v družini.

Napadla sta ju mladoletna brata V petek, 4. februarja ponoči, so posredovali v Šmartnem ob Paki, kjer so opravili razgovor z mlajšima moškima.

Fizično sta ju napadla znanca, sicer mladoletna brata, po dejanju pa odšla.

Zoper oba kršitelja bodo podali obdolžilni predlog.

Vredno pohvale V sredo, 2. februarja, je Velenjčan policistom izročil ključe, ki jih je našel. Na njih je obesek rumene, zelene in modre barve z napisom SKL. Lastnik lahko ključe prevzame na Policijski postaji Velenje.

19

BISERI maturantskega plesa V soboto, 22. 1., smo vam na »Modnem klepetu«, na ŠC Velenje prikazali modne smernice v ličenju, frizurah, telesnih poslikavah, šopkih in oblačilih.

Predstavile so se vam frizerke, vizažistke, kozmetičarke, cvetličarji in modna oblikovalka iz Šaleške doline. Upamo, da ste videle in izvedele kaj novega, zanimivega in dobile idejo, kako se boste pripravile na maturantski ples, ki je vse bližje in bližje …

Ličenje Za maturantski ples si lahko privoščite močnejše in bolj izrazito ličenje.

Paziti morate le, da pri tem ne pretiravate. Same se boste najbolje odločile, kaj želite na svojem obrazu poudariti – oči ali ustnice. Preden začnete z ličenjem, si temeljito očistite obraz. Ličenje bo lažje, make-up pa bo trajnejši. Vzemite korektor, ki je za 1-2 niansi svetlejši od odtenka tekočega pudra. Nanesite ga na predele obraza, kamor pada senca: pod oči, pod nos in pod ustnico.

Tekoči puder nanesite na hrbtno stran roke in počakajte, da se ogreje na vašo telesno temperaturo. Šele tedaj ga nanesite na sredo čela in počasi razmažite. Sledijo veke, nos, ličnice in na koncu še brada. Vedno začnite na sredini obraza in se z gibi pomikajte navzven. Puder nanašajte enakomerno.

Pazite, da ne ustvarite ostre linije pudra med vratom in obrazom. Podlago zaključite z nanosom pudra v prahu oz. kamnu. Osenčite obrvi. Odtenek naj bo malo temnejši, kot je vaša barva las. Uporabite črtalo za obrvi oz. senčilo v kamnu. Sledite naravni liniji obrvi. Letos je v trendu naravna oblika obrvi.

Nanesite rdečilo za lička v barvi rdečila za ustnice oz. v barvi, s katero si boste osenčile oči. Obarvajte linijo lične kosti. S črtalom zarišite tanko črto ob zgornji in spodnji veki. Začnite pri zunanjem delu očesa. Lahko si privoščite »mačje oči« ali pa »smokey eyes«, za kar potrebujete zelo temna senčila za veke v 2 ali 3 odtenkih, ki so med seboj usklajena, svetlo sijoče senčilo za podlago, temno črtalo za obrobo in črno maskaro. Pazite, da boste prehode barv zabrisale. Pika na i bodo vaše ustnice. Očrtate si jih s svinčnikom, ki je odtenek svetlejši, kot rdečilo za ustnice. Če želite bolj polne ustnice, zarišite s svinčnikom rob po zunanji liniji. Rdečilo bo obstojnejše, če boste nanesle sloj pudra v kamnu. Lahko pa se enostavno odločite samo za sijalo. Če ste dovolj drze, nekovencionalne in svobodnega duha, si lahko mirne duše privoščite vedno bolj priljubljen gotski stil japonske mladine. Najnovejši make up trendi najavljajo močne oranžne in fluorescentno rožnate tone.

Frizura Frizerji še nikoli niso imele toliko možnosti, da pokažejo vse svoje znanje in kreativnost glede tehnike striženja in barvanja. Modne so vse dolžine pričesk in vsi naravni odtenki, ki so lahko obogateni s prameni. Paži, čopki, frufruji, mehki kodri, zvitki na vrhu glave in zatilju, kite, prepletene v t. i. ribjo kost … vsako dekle bo našlo nekaj zase. Globoko v omaro skrijte svoj likalnik za lase in najdite mamin kodralnik -figaro.

Nohti Pastelne barve, kovinsko sive in kožne barve lakov so modna zapoved letošnjega leta. Zelo modne bodo kremaste in pastelne barve. Tudi uporaba svetleče folije ne bo odveč. Ta bo dala nohtu kovinski pridih. Nič ne bo narobe, če se boste igrale na nohtih z mavrico, karom, pikami, črtami … Če so vam všeč bleščice - se jih ne bojte uporabljati, dodate jim lahko še kristalčke. Nobene potrebe ni, da bi se barva nohtov ujemala z barvo ličil - naj vaši nohti zažarijo v vsej vaši kreativnosti in sproščenosti. Novost v lakiranju je GELISH, s katerim obdržite lak na nohtih najmanj 3 tedne. Ta se nanaša na noht kot lak in je obstojen kot gel, ne uniči pa vaših naravnih nohtov. Ne pozabite, da so urejeni nohti ogledalo človeka.

Poslikava telesa - bleščeči tatu Za posebne priložnosti lahko svoje telo porišete z bleščečimi tatuji, ki se na koži obdržijo nekaj dni. Kam si ga boste narisale, je vaša svobodna odločitev; krasi lahko vaš vrat, hrbet, dlan, gleženj … Z umetelno porisano kožo boste zasijale in usmerile pozornost nase. Ne bojte se izstopati.

Maturantski ples je ena od priložnosti, na kateri lahko s tatujem poživite preprosto obleko, frizuro in make up.

Vse to so samo lepotni namigi, kaj in kako, same pa se boste odločile, ali boste nasvete upoštevale. Imate namreč velik privilegij in prednost Modni oblikovalki Jelena – mladost, ki je lepa sama po sebi.

Stevančević in Petra Meh

Naš ­čas, 10. 2. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

20 Četrtek, 10. februarja

06.15 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.15 11.35 13.00 13.20 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.20 17.00 17.30 18.20 18.25 18.35 18.45 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.0 23.30 01.40 02.10 02.50 03.15

06.30 07.00 07.45 08.30 09.30 10.00 12.30 13.00 13.35 14.30 15.05 15.25 16.00 16.30 17.00 17.40 19.00 19.55 20.00 21.35 22.25 23.55 01.20

06.50 07.20 08.15 09.05 09.20 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 23.15 00.10 00.40 01.30 02.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, otroška nan.

Male sive celice,kviz Sprehodi v naravo: Kačji pastirji Sveto in svet Poročila, šport, vreme Dobimo se na prvi, tv Maribor Moji, tvoji, najini, 18/35 Poročila Mostovi Prihaja Nodi, risanka Fifi in cvetličniki, risanka Sanje za jutri, dok. film Enajsta šola: Vrtec Novice, šport, vreme Zarota proti Mariji Magdaleni, 3/4 Minute za jezik, ponov. Žrebanje deteljice Drago, risanka Rjavi medvedek, ris.

Vreme Dnevnik, šport, vreme Pogledi Slovenije Na lepše Odmevi, šport, vreme Podoba podobe Riter, Dene, Voss, sng drama Ljubljana Globus Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Skozi čas Dobro jutro, pon.

Prešeren v glasbi in plesu Krst pri Savici, baler Veliko, večje, največje, 2/4 Pogled na …, dok. odd.

Ugriznimo znanost To bo moj poklic: oblikovalec kovin Evropski magazin Linx magazin Mostovi SP v biatlonu, sprint (M), prenos La roux&Chemical brothers Ekola Tuje v meni, nem. film Restavracija Raw, 2/6 Trojanski konj, 2/2 Čar kresne noči, koprod. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Najlepša leta, nad.

Prepovedana ljubezen, nad.

Tv prodaja Sebična ljubezen, nad.

Tv prodaja Gospodarica srca, nad.

Tv prodaja Meč in vrtnica, nad.

24ur ob enih Najlepša leta, nad.

Prepovedana ljubezen, nad.

Sebična ljubezen Meč in vrtnica, nad.

24ur popoldne Meč in vrtnica, nad.

Gospodarica srca, nad.

24ur vreme 24ur Melanie se poroči, am. film Na kraju zločina, nan.

24ur zvečer Vitez za volanom, nan.

30 Rock, nan.

Skrivnostni otok, nan.

24ur, pon.

Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 Živeti s slušnim aparatom, ogovor v studiu 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.40 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Braneta Klavžarja, ans.

Viharnik 21.15 Regionalne novice 2 21.25 Kitajska nezadržna rast kljub recesiji – priložnost za slovensko gospodarstvo?

23.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 01.00 Vabimo k ogledu 01.05 Videospot dneva 01.10 Videostrani, obvestila

TV SPORED Petek, 11. februarja

06.15 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Bisergora, lutk. nan.

10.25 Martina in ptičje strašilo: Finska 10.35 Risanka 10.40 Sanje za jutri, dok. film 10.55 Enajsta šola: Vrtec 11.30 To bo moj poklic: Oblikovalec kovin, 1. del 11.55 To bo moj poklic: Oblikovalec kovin, 2. del 12.20 Ugriznimo znanost: Znanost in umetnost 12.40 Minute za jezik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Turbulenca: Nezvestoba 14.10 Ars 360 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Larina zvezdica, ris.

16.00 Iz popotne torbe: Noč ima svojo moč 16.20 Šola Einstein, 49/52 17.00 Novice, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba 18.00 Duhovni utrip 18.30 Danica, ris.

18.35 Pri Slonovih, ris.

19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Ekoutrinki 20.00 Moji, tvoji, najini, 19/35 20.30 Na zdravje!

22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 00.20 Duhovni utrip 00.40 Babilon.tv 01.00 Dnevnik, pon.

01.30 Dnevnik slovencev v Italiji 01.55 Infokanal 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 09.10 Magazin v alp. smuč.

09.40 SP v alp. smuč, smuk (Ž) za superkomb., prenos 11.25 Glasnik, tv Maribor 11.50 Evropski magazin 12.25 Črno beli časi 12.45 Z glavo na zabavo: Hiša 13.10 Univerza 13.40 SP v alp. smuč., SL (Ž) za superkomb., prenos 15.00 Na lepše 15.25 Podoba podobe 15.55 Circom regional, tv Maribor 16.15 Primorski mozaik 16.50 SP v alp. smuč., superkomb. (Ž), posnetek 17.55 Košarka (M), zaključni turnir pokala Spar, četrtfinale, Union Olimpija – Krka, prenos 19.45 SP v biatlonu, spirnt (Ž), posnetek 21.00 Kingdom, 5/6 21.50 Zarota proti Mariji Magdaleni, 3/4 22.40 Zadnji strel, 1/2 00.15 Zadnji strel, 2/2 01.50 Zabavni infokanal 06.50 07.20 08.15 09.05 09.20 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.55 22.50 23.10 00.45 01.10 01.35 02.35

Tv prodaja Najlepša leta Prepovedna ljubezen, nad.

Tv prodaja Sebična ljubezen Tv prodaja Gospodarica srca Tv prodaja Meč in vrtnica, nad.

24ur ob enih Najlepša leta, nad.

Prepovedana ljubezen Sebična ljubezen Meč in vrtnica, nad.

24ur popoldne Meč in vrtnica, nad.

Gospodarica srca 24ur vreme 24ur Tropski vihar, am. film Dexter, nan.

24ur zvečer Mestni rešitelj, am. film Nora šola, 5. del Nora šola, 6. del 24ur, pon.

Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Braneta Klavžarja, ans.

Viharnik 11.50 Kitajska nezadržna rast kljub recesiji – priložnost za slovensko gospodarstvo?

13.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 14.10 Videospot dneva 14.15 Videostrani, obvestila 18.00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videostrani, obvestila 20.00 Popotniške razglednice: Himalaja, potopisna oddaja 21.00 Regionalne novice 2 21.10 Videospot dneva 21.15 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje. Razstava vezenin in razstava cvetja iz papirja 21.45 Zgodbe o volji in moči: Benjamin Žnidaršič 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Mura Raba TV, informativna oddaja 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Sobota, 12. februarja

06.10 06.20 07.00 07.15 sledi sledi sledi sledi sledi 09.40 10.40 11.55 13.00 13.15 14.20 15.55 sledi 16.10 16.15 16.30 16.35 17.00 17.15 sledi 17.45 17.55 18.20 18.25 18.35 18.40 19.00 20.00 22.00 22.40 23.40 00.10 00.45 01.10 01.35 02.00

06.30 07.40 08.50 10.10 10.40 13.00 13.30 14.05 15.00 15.55 17.55 19.15 20.00 22.15 00.25 01.10 02.45

07.30 08.00 08.25 08.40 08.50 09.00 09.10 09.35 10.00 10.15 11.20 11.55 12.55 13.55 14.20 16.10 17.05 18.55 19.00 20.00 22.25 00.25 02.40 03.40

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Kaj znam Križ kraž Svinjski pastir, lutk. preds. Čisto poseben dež, ris.

Ribič Pepe Dečko s srečko, igrani film Kulturni brlog, Črtkova galerija Bratec in sestrica, nem. film Polnočni klub Mednarodna obzorja: Nemčija Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Čokolada za šefa, nem. film Sobotno popoldne O živalih in ljudeh, tv Maribor Nagradna igra Zdravje Usoda Alternativa Poročila, vreme, šport Sobotno popoldne Na vrtu, tv Maribor Sobotna izmena, 1. del Z Damijanom Sobotna izmena, 2. del Ozare Kužidol, ris.

Fifi in cvetličniki, ris.

Dnevnik, vreme, šport Stopimo skupaj za mamograf Poročila, vreme, šport Zlata šestdeseta, nostalgija z avtorji: Miroslav Košuta Gandža, 11/13 Gandža, 12/13 Slovenski magazin Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Skozi čas Pogledi Slovenije Posebna ponudba, potro. odd.

SP v alp. smuč., smuk (M), prenos Circom regional, tv Maribor Primorski mozaik Lilaprap, dok. film Nogomet, evrop. liga, pregled prvega dela lige SP v nord. smuč., smuč. skoki, prenos SP v biatlonu (Ž) zasled., prenos SP v biatlonu (M) zasled., prenos Košarka (M), zaklj. turnir pokala Spar, polfinale, prenos Telefizijske novice, am. film Usodna nesreča, 2/13 Brane Rončel izza odra Zabavni infokanal

Tv prodaja Winx klub, ris. ser.

YooHoo in prijatelji, ris. ser.

Radovedni Jaka, ris. ser.

Rori dirkalnik, ris.

Medved Rupert, ris.

Tuja sila, ris. ser.

Bakuganski bojevniki, ris. ser. Živalski fenomeni, mlad. ser.

Preverjeno, ponov.

Slastna gospodična Dahl, kuh. ser.

Mamice na preizkušnji, dok. ser.

Prenova z Debbie Travis Čarovnije Crissa Angela, dok. ser.

Smrt na Nilu, ang. film Izmuzljivci, nan.

Boksarski turnir, ang. film 24ur vreme 24ur Prevajalka, am. film Otroci človeštva, am. film Izžarevanje, am. film 24 ur, ponov.

Nočna panorama

Nedelja, 13. februarja

07.00 sledi sledi sledi sledi 09.50 10.15 10.50 11.15 11.20 12.00 13.00 13.10 14.25 15.00 sledi 15.10 15.35 15.40 15.50 16.05

Živ žav Pajkolina in prijatelji s Prisoj Čarli in Lola, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Kljukec s strehe Animalija, 25/40 Pustolovščine v gozdu, 1. del Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Na zdravje!, ponov.

Alpe, Donova, Jadran NLP Na naši zemlji Profil tedna z Mašo Kljun Večno z Lorello Flego Športni novice z Anžetom Bašljem Športni gost Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Mega face s Tadejem Korenom Šmidom Svetovno s Karmen Švegl Naglas!

Poročila, šport, vreme NLP Prvi in drugi Zakaj? Zato!, risanka Čarli in Lola, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Spet doma Branko, življenje v teku, portret tenorista Branka Robinšaka Poročila, vreme, šport Slepi bankir, 2/3 Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.25 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.30 11.05 11.30 12.00 13.00 13.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 17.00 17.30 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 01.00 01.40 02.10

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Prihaja Nodi, risanka Fifi in cvetličniki Besedi na sledi: Dane Zajc Šola Einstein, 40/52 Izganjalci vesoljcev, ris.

Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Pogledi Slovenije, ponov.

Poročila Dober dan Koroška Kljukec s strehe, 2/26 Prebrisano kmečko dekle, 12/20 Ribič Pepe Novice, šport, vreme Kaj vse je v naši hrani?, dok. odd. Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Sončni mlin, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, vreme, šport Globus Glasbeni večer Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 Zabavni infokanal 07.30 Skozi čas 07.55 Globus 08.25 Turbulenca: Nezvestoba 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 12. državno tekm. citrarjev v komornih skupinah, 1. del 10.40 SP v alp. smuč., smuk (Ž), prenos 12.40 Lynx magazin 13.10 Planet šport 13.40 SP v nord. smuč., smuč. skoki, prenos 15.55 SP v biatlonu, skup. start (M), prenos 16.55 Košarka (M), zakl. turnir pokal Spar, finale, prenos 18.50 Magazin v alp. smuč., ponov.

19.25 Rokomet, liga prvakinj, Budučnost – Krim, prenos 21.00 Žrebanje lota 21.10 Sp v biatlonu, zasl. (Ž), posnetek 22.00 Junak našega časa, 4/6 23.00 Na utrip srca: Teodora, opera 00.20 Nujni primeri, 2/10 01.10 Zabavni infokanal

06.30 07.00 07.45 09.10 09.40

17.25 18.00 18.30 19.00 19.25 20.00 20.50 21.45 22.15 23.50 00.45

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Gremo na smuči, 2/6 SP v alp. smuč., smuk (M) za superkomb., prenos Sobotno popoldne SP v alp. smuč., SL (M) za superkomb., prenos Prisluhnimo tišini Podoba podobe Posebna ponudba, potro. odd.

SP v alp. smuč., superkomb. (M), posnetek Stara nergača, 1/6 Alpe, Donava, Jadran Prvi in drugi Z glavo na zabavo Univerza Peklenski izbor Čudoviti svet Alberta Kahna, 7/9 Bleščica, odd. o modi Zatočišče, ang. film Pokopano v morju, dok. odd.

Zabavni infokanal

06.50 07.20 08.15 09.05 09.20 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.45 23.05 00.00 00.30 01.30 02.30

Tv prodaja Najlepša leta Prepovedana ljubezen, nad.

Tv prodaja Sebična ljubezen Tv prodaja Gospodarica srca, nad.

Tv prodaja Meč in vrtnica, nad.

24ur ob enih Najlepša leta, nad.

Prepovedana ljubezen, nad.

Sebična ljubezen, nad.

Meč in vrtnica, nad.

24ur popoldne Meč in vrtnica, nad.

Gospodarica srca, nad.

24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan.

Ohcet bo… in pika!, am. film 24ur zvečer Vitez za volanom, nan.

30 Rock, nan.

Bratovščina, nan.

24ur, ponovitev Nočna panorama

16.15 16.25 16.35 17.00 17.15 18.10 18.35 18.40 19.55 19.00 20.00 21.45 22.35 23.15 00.45 01.10 01.40

07.30 08.00 08.25 08.40 08.50 09.00 09.10 09.35 10.00 10.15 11.20 11.55 12.55 13.55 15.35 16.30 18.20 18.55 19.00 20.00

Tv prodaja Winx klub, ris. ser.

YooHoo in prijatelji, ris. ser.

Radovedni Jaka, ris. ser.

Rori, dirkalnik, ris. ser.

Medved Rupert, ris. ser.

Tuja sila, ris. ser.

Bakuganski bojevniki, ris. ser. Živalski fenomeni, mlad. ser. ŠKL Slastna gospodična Dahl, kuh. ser.

Mamice na preizkušnji, dok. ser.

Prenova z Debbie Travis Afera v župnišču, kanad. film Življenje ni šala, am. nan.

Kenguru Joey, avstr. film Ljubezen skozi želodec, kuh. odd.

24ur vreme 24ur Asterix na olimpijskih igrah, franc. film 22.10 Eli Stone, am. nan.

23.05 Ljubljena Jane, ang. film 01.20 Plovba v Avstralijo, 3/3 03.00 24ur, ponovitev 04.00 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja - Gremo na smuči 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Popotniške razglednice: Himalaja, potopisna oddaja 10.45 Videospot dneva 10.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 11.15 Pikin VTV studio 2010 11.55 Videostrani, obvestila 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše - snežne maske 18.40 Pravljica za otroke : Lan 19.00 To bo moj poklic: Izvajalec suhomontažne gradnje - 2. del, izobraževalna oddaja 19.25 Videostrani, obvestila 20.00 1903. VTV magazin, regionalni informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Še pomnite, prijatelji? mega glasbeni pop/rock koncert, posnetek 2. del 21.40 Živeti s slušnim aparatom, pogovor v studiu 22.40 Jutranji pogovori 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 14. februarja

09.00 09.40 10.05 10.10 10.30 10.55 11.00 12.00 12.05 13.20 14.15 17.55 18.00 18.15 18.55 19.55 21.25 22.35 00.35

P ONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA Miš maš, otroška oddaja - Gremo na smuči 1902. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja 1903. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Župan z vami; Alojz Lipnik, župan Občine Solčava Vabimo k ogledu Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Gostje: ans. Braneta Klavžarja, ans.

Viharnik Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Modri Jan, otroška izobraževalna oddaja Pikin VTV studio 2010 Pop corn, glasbena oddaja Jutranji pogovori Še pomnite, prijatelji? mega glasbeni rock/pop koncert, posnetek 2. del Domicelj Kitajska nezadržna rast kljub recesiji – priložnost za slovensko gospodarstvo?

Videostrani, obvestila

11.25 13.40 15.05 15.35 16.00 16.25

09.00 10.35 11.00 11.05 12.05 13.15 13.40 18.00 18.45 18.50 19.15 19.55 20.00 21.00 21.10 22.35 00.05 00.10 00.15

Dobro jutro, informativna oddaja 1903. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor Še pomnite, prijatelji? mega glasbeni pop/rock koncert, posnetek 2. del Videospot dneva Videostrani, obvestila Čas za nas – taborniki na zimovanju Regionalne novice 1 Hrana in vino, kuharski nasveti Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Ministrski stol, gostja: Majda Širca, ministrica za kulturo Regionalne novice 2 Odbojka (Ž), posnetek tekme Aliansa: HIT Nova Gorica Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

Torek, 15. februarja

06.15 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Na potep po spominu 10.10 Kako je revni krojaček, zlati prah 10.15 Mala čarovnica, 1. del 10.30 Zverinice iz Rezije, lutke 10.50 Prebrisano kmečko dekle, 12/20 11.05 Zgodbe iz školjke: Starodavni Egipt 11.20 Hiša eksperimentov: Tlakologija 12.00 Branko, življenje v teku, portret tenorista Branka Robinšaka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Globus 14.00 Duhovni utrip 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 6/26 16.05 Zlatko Zakladko 16.20 Gremo na smuči, 3/6 17.00 Novice, šport, vreme 17.30 Beneški Koper od 13. do 18. stoletja, dok. odd.

18.05 Ugriznimo znanost 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Toni in Boni, risanka 18.40 Bacek Jon, ris.

18.45 Pokukajmo na zemljo, ris.

19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Trikotnik 20.30 Osmi dan 21.00 Dosje: Zdravstvo 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Prava ideja!, posl. odd.

23.30 Čudoviti svet Alberta Kahna, 7/9 00.25 Osmi dan, ponov.

00.50 Beneški Koper od 13. do 18. stoletja, dok. odd.

01.25 Dnevnik 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal 06.30 07.00 07.45 08.30 10.00 12.35 15.10

19.15 19.55 20.00 20.30 21.00 21.50 23.35 01.10

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro NLP Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Na lepše Dober dan, Koroška Glasnik, tv Koper Mostovi Železna zavesa, dok. odd.

Impro tv: Boštjan Napotnik in Boštjan Gorenc Tranzistor Ekola Knjiga mene briga Babilon.tv Dediščina Evrope: Carstvo, 4/6 Brane Rončel izza odra Bratova poroka, franc. film Zabavni infokanal

06.50 07.20 08.15 09.05 09.20 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 15.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.00 22.55 23.15 00.10 00.40 01.45 02.45

Tv prodaja Najlepša leta Prepovedana ljubezen, nad.

Tv prodaja Sebična ljubezen, nad.

Tv prodaja Gospodarica srca Tv prodaja Meč in vrtnica 24ur ob enih Najlepša leta, nad.

Prepovedana ljubezen, nad.

Sebična ljubezen 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad.

Gospodarica srca, nad.

24ur vreme 24ur Preverjeno Zdravnikova vest, nan.

Mentalist, nan.

24ur zvečer Vitez za volanom, nan.

30 Rock, nan.

Bratovščina, nan.

24ur, ponov.

Nočna panorama

16.05 16.30 17.00 17.25 18.00 18.50

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 Ministrski stol, gostja: Majda Širca, ministrica za kulturo 11.35 Odbojka (Ž), posnetek tekme, Aliansa: HIT Nova Gorica 13.00 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev 13.25 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 18.00 Pravljica za lahko noč: Nosku se zgodi čudež 18.10 Naj živi otroški glas, Vrtec Tinkara 18.45 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 20.00 1904. VTV magazin, regionalni informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic:Izdelovalec modnih oblačil - 1. del, izobraževalna oddaja 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, Razstava vezenin in razstava cvetja iz papirja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

10. febraurja 2011 Sreda, 16. februarja

07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 14.25 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.10 17.00 17.30 18.25 18.30 18.35 19.00 20.00 22.00 23.05 00.20 01.10 01.50 02.15

Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Pika Nogavička, ris. nan.

Zlatko Zakladko Gremo na smuči, 3/6 Beneški Koper od 13. do 18. stoletja, dok. odd.

Dosje: Zdravstvo Poročila, šport, vreme Tednik Prisluhnimo tišini Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Kravica Katka, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Turbulenca Bojan, risanka Musti, risanka Vrtni palček Primož, risanka Dnevnik, vreme, šport Odhodi, am. film Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca Dnevnik, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

l 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 10.05 Impro tv: Boštjan Napotnik in Boštjan Gorenc 10.40 SP v alp. smuč., tekmov. ekip, prenos 1. vožnje 12.00 SP v alp. smuč., tekmov. ekip, prenos 2. vožnje 13.40 Spet doma 15.20 Blešičice, odd. o modi 15.45 Osmi dan 16.10 Babilon.tv 16.35 SP v alp. smuč., tekmov. ekip, posnetek 17.40 Črno beli časi 18.00 Kaj vse je v naši hrani?, dok. odd.

18.50 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje lota 20.00 Koncert – Leonard Cohen 21.55 Žejna dežela, južnoafr. film 23.30 Slovenska jazz scena 00.35 Zabavni infokanal

06.50 07.20 08.15 09.05 09.20 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 22.20 22.40 23.35 00.30 01.00 02.05 03.05

Tv prodaja Najlepša leta Prepovedana ljubezen, nad.

Tv prodaja Sebična ljubezen Tv prodaja Gospodarica srca Tv prodaja Meč in vrtnica 24ur ob enih Najlepša leta, nad.

Prepovedana ljubezen Sebična ljubezen Meč in vrtnica, nad.

24ur popoldne Meč in vrtnica, nad.

Gospodarica srca, nad.

24ur vreme 24ur Hiša na pečini, am. film 24ur zvečer Miami, nan.

Vitez za volanom, nan.

30 Rock, nan.

Bratovščina, nan.

24ur, pon.

Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 1904. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, svetovalna oddaja 11.55 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje. Razstava vezenin in razstava cvetja iz papirja 12.25 Mojster Plečnik, dokumentarna oddaja 13.00 Videospot dneva 12.30 Videostrani, obvestila 18.00 Žogica nogica, gledališka predstava (Vrtec Lučka) 18.35 Pravljica za otroke: Bibi in Gusti poravnata prepir 18.45 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 20.00 Pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Naš ­čas, 10. 2. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

PRIREDITVE

10. februarja 2011

Knjižne novosti Opresnik, Mojca: Tudi knjigo boli glava V knjižnico pride na obisk skupina šolskih otrok. Knjižničarka jih popelje na otroški oddelek in jih pouči o vedenju v knjižnici, o pomenu branja in našem odnosu do knjig. Poučna slikanica nas spomni na to, da je treba pri otroku prebuditi čut za lepo ravnanje s knjigami, saj so knjige naše najboljše prijateljice. Skozi pravljico izvemo, da je največja želja knjig, da bi prišle v dobre, skrbne in čiste roke. Vsaka knjiga ima svojo zgodbo, svojo skrivnost, in po njenem zunanjem izgledu si lahko predstavljamo, kaj vse je doživela. Ko knjiga začuti, da je v »pravih« rokah, nam je pripravljena razkriti vse svoje skrivnosti in novosti. Pravemu ljubitelju knjig pa uspe slišati tudi njihove glasove (knjige govorijo!). Zanimiva in poučna knjiga, ki bi jo morali vsake toliko vzeti v roke ne samo otroci, ampak tudi odrasli.

Duša, Irena: Vzgoja staršev Zabaven priročnik za najstnike in starše, knjiga razmišljanj in nasvetov predvsem za najstnike, potem pa še za starše. Veliko člankov in priročnikov govori o nasvetih, kako naj starši ukrotijo težavne naj-

stnike. Knjiga, ki je pred nami pa pomaga najstnikom, da bi razumeli starše, njihove strahove, stiske, vso zapleteno težo starševstva. Najstniki vzemite si čas in pobrskajte po knjigi, pa boste izvedeli kako vzgojiti svoje starše. Izvedeli boste, da vaši starši niso eni hudobci, ampak samo ljudje, ki vam in sebi hočejo dobro, čeprav ne vedno na posrečen način. Pri sporih otroci-starši gre za cel kup nesporazumov. Pomagajte staršem odrasti skupaj z vami; da bodo videli stvari v vaši luči, da jim bo postalo jasno, da igramo v isti ekipi. Vzgoja staršev ni enostavna, ampak zahteva kar nekaj skupnega truda in časa …

Spinelli, Jerry: Z ljubeznijo, Zvezdica Se spomnite Zvezdice Caraway, malce čudne, nenavadne in prismuknjene dijakinje gimnazije Mica v Arizoni. Njeno obnašanje je vse na šoli spravilo iz tira. Smejala se je brez razloga in plesala brez glasbe. Kamorkoli je šla je s seboj nosila svojega Cimetka. V Arizoni se je zaljubila v Lea. V knjigi Z ljubeznijo, Zvezdica pa se naša Zvezdica, skupaj s starši, preseli v Pensilvanijo. Stara je sedemnajst let, ne obiskuje več srednje šole, ampak šolanje nadaljuje kar sama doma.

Eno leto je že ločena od svojega bivšega fanta Lea, ki ga zelo pogreša in ga ne more pozabiti. Piše mu pisma, pridobiva nove, nenavadne prijatelje. Med novimi prijatelji si

prizadeva prav posebno mesto pri Zvezdici pridobiti modrooki fant tatič Perry. Si bo pridobil tudi Zvezdicino srce? Na »Koledarskem hribu« za prebivalce svojega novega kraja skrbno pripravlja praznovanje zimskega solsticija – to je dan preobrata, ko tema preide v luč …

Novi prijatelji jo učijo, da mora živeti tu in sedaj in ne v preteklosti.

Dan nas kliče, rad bi pridobil tvojo pozornost, ti pa razmišljaš o jutri in dan spolzi mimo tebe kot voda.

Strong, Jerremy: Brihta Junak te zgodbe je štirinajst let in pol star fant Simon. Kličejo ga Brihta, kajti v šoli je splošno znan kot tip, ki se znajde povsod in v katerikoli situaciji. Simon ima probleme. Njegova starša sta ločena. Živi z očetom, ki kmalu pripelje v hišo novo partnerko in ta pa pripelje s seboj še svojo hčero Natasho.

Alergičen je na Natashino hišno ljubljenko angora zajkljo, ki grize, praska, je napadalna in ne prenese moških. Brihta je prepričan, da se vse stvari v njegovem življenju obračajo iz slabega na slabše. Brihta ima tudi dekle Delfine, s katero se dobro razume, dokler na šolo ne pride nova učenka Sky. Sky se mu zdi osupljiva, čudovita, nekaj posebnega. Delfine je razočarana, ker je Brihta vse manj rad z njo in gleda za Sky. Brihti grozi Delfijin veliki brat Darcy, ki je pravi nasilnež. Brihta in Sky imata nekaj skupnega, oba zelo rada in lepo rišeta. Sky pravi, da bo nekoč postala umetnica, Brihta pa, da je risanje stripov edina stvar, ki ga res zanima. Na šoli opazi njegov talent za risanje stripov učiteljica umetnosti gospa Kovacs. Povabi ga, da bi za šolski časopis risal komični strip.

Tako lahko Brihta z risanjem stripa, ko riše vse kar se dogaja v šoli in doma, v bistvu izpoveduje in rešuje svoje probleme.

Vikas, Swarup: Revni milijonar Si lahko predstavljate, da bi se prijavili na kviz in bi znali odgovoriti na vsa vprašanja in bi osvojili milijon ali celo milijardo?! Je to sploh mogoče, če si reven, neizobražen?

Ram Mohamed Thomas je osemnajst letni natakar iz revnega dela Bombaja. Je otrok ulice, osirotel, ki ni kaj dosti hodil v šolo, ni prebiral časopisov. Ram se prijavi na televizijski kviz Kdo bo osvojil milijardo. In na vseh dvanajst vprašanj je odgovoril pravilno. Tako je postal prejemnik največjega dobitka v vsej zgodovini. Ampak, preden so mu dovolili odgovoriti na zadnje vprašanje, so ga aretirali. Hoteli so izvleči iz njega h kakšni zvijači se je zatekel med oddajo, želeli so, da podpiše priznanje, da je med oddajo goljufal !? Odvetnica Smita Šah je v časopisu prebrala o Ramovi aretaciji in mu želi pomagati. Njej mora natančno pojasniti, kako mu je uspelo odgovoriti na vsa tista vprašanja. Povedati ji mora po resnici, če hoče, da mu pomaga. S pomočjo posnetka s televizijskega kviza, ki se ga je udeležil, sledimo vprašanjem, ki so mu bila zastavljena na kvizu.

Za vsakega pojasni, kako je izvedel odgovor. Na ta način pa tudi izvemo delček po delček njegovo življenjsko zgodbo,. Težko, bedno življenje mu je dalo veliko življenjskih izkušenj in nekaj znanja.Po romanu je bil posnet tudi istoimenski film, ki je bil večkrat nagrajen.

Pripravila: Edita Prah Šincek

Kdaj - kje - kaj VELENJE

Četrtek, 10. februarja 17.00 Dom Kulture Mavrica prijateljstva -nastop zborov v počastitev 8. februarja 18.00 Knjigarna Kulturnica Predstavitev knjige Drago Jančar: To noč sem jo videl 19.30 Glasbena šola Velenje Tradicionalni koncert učiteljev Glasbene šole Velenje

otroške ustvarjalne delavnice : Srček bije tika tak 17.00 Dom kulture Velenje Abonma Nedeljsko gledališko popoldne Valentin Katajev: Dan oddiha

Ponedeljek, 14. feb.

19.19

X

Petek, 11. februarja

Knjižnica Velenje, preddverje Javno branje - Valentinov večer Mercator center Velenje s Slikarska razstava Med slovenskimi kurenti in sibirskimi šamani (Od ponedeljka, 14.2. do 25.2.)

16.00 – 17.30

Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 19.0 0eMCe placMladinski gledališki abonma in izven Interaktivni domišljijski performans Cirkus negotovosti 19.30 Dom kulture Velenje Zeleni abonma in izven Komitragedija: Passion de Pressheren 21.00 eMCe placKlubski večer Back to the Rock Roots

Torek, 15. februarja

Sobota, 12. februarja

Sreda, 16. februarja

17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Ura pravljic v nemškem jeziku 18.00 Sejna dvorana Mestne občine Velenje

Predavanje Stres in srčno-žilne bolezni 18.00 Velenjski grad Klepet pod Arkadami - Franci Ferlež 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Delovno srečanje rodoslovcev s predavanjem, Ambrož Kvartič: Velenje skozi zgodbe

Koledar imen Sobota, 12. februarja 9.00 OŠ Šoštanj – podružnica Topolšica 12. Menihov memorial v namiznem tenisu 18.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Kajuh Šoštanj : Mežica (3. državna odbojkarska liga – ženske vzhod 1) 18.00 Krstnikov dom Vinska Gora Srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi Ob vaškem perišču

Nedelja, 13. februarja X

Gaberke Zimski pohod po mejah KS Gaberke(pohod, lahka pot) Okolica Šoštanja Turno smučanje po Šilijevih vlakah

Četrtek, 10. februarja 16.30 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (predšolska skupina) 18.00 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (mlajša šolska skupina) 15.00 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (starejša šolska skupina) 19.00 Nova dvorana CMT - Marof Pilates

Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic Avla OŠ Šoštanj Šola poje, Šoštanj poje Športna dvorana Šoštanj 1. par - Helios Domžale : Šentjur (Finalni turnir pokala Spar - tekma ¼ finala) 20.30 Športna dvorana Šoštanj 2. par - Elektra Šoštanj : Hopsi Polzela (Finalni turnir pokala Spar tekma ¼ finala)

16.30 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (predšolska skupina) 18.00 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (mlajša šolska skupina) 19.00 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (starejša šolska skupina)

Nedelja, 13. februarja

Petek, 11. februarja

Torek, 15. februarja

10.00 Mercator center Velenje nastop ansambla Etnopedija iz Novega Sada 10.00 Mercator center Velenje Lumparije,

19.00 Gostilna Plazl na Graški Gori Predstavitev pesniške zbirke ob kulturnem prazniku Martina Pustačnik: Rad vas imam

18.00 Hiša mladih Joga 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovor - Drago Šabac

5. Srečanje ljudskih pevcev in godcev Vinska Gora, 12. februarja – Turistično društvo Vinska Gora se trudi, da vse leto pripravljajo zanimive prireditve in s tem bogati življenje krajanov in obiskovalcev. To soboto ob18. uri bodo v Krstnikovem domu pripravili že peto srečanje ljudskih pevcev in godcev »Ob vaškem perišču«. Letošnja prireditev bo

16.00

17.00

18.00

posebna zato, ker bodo na njej prvič prikazali tudi nov DVD, ki prikazuje življenje v Vinski Gori. »Tudi letos smo na to prireditev povabili 11 skupin iz vseh predelov Slovenije, saj želimo obiskovalcem prikazati način ljudskega petja in ohranjanja ljudskega izročila iz vseh slovenskih pokrajin, ne le iz naših krajev. Vedno poiščemo kvalitetne skupine, ki jih srečujemo na srečanjih ljudskih pevcev in godcev, trudimo se, da povabimo res

10. Četrtek - Viljem 11. Petek - Marija,

Viktorija (Zmagoslava), Benedikt

12. Sobota - Damijan 13. Nedelja - Katarina 14. Ponedeljek Valentin, valentinovo

15. Torek - Živa, Jurka, Jovita

16. Sreda - Julijana

Petek, 11. februarja

14.00 Muzej premogovništva Slovenije, Bela garderoba Odprtje razstave - Milan Razboršek: Ex knap 15.00 Hotel Paka VelenjeDržavno prvenstvo barmanov 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 19.00 Rdeča dvorana VelenjeRokometna tekma 1. SRLGorenje Velenje : Šmartno

ŠOŠTANJ

Februar/svečan

ŠMARTNO OB PAKI

8.00 – 13.00

Cankarjeva ulica in pred sodiščem Bolšji sejem 8.00 – 13.00

Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 10.00 Mercator center Velenje Moški kuhajo za ženske, priprava Valentinove večerje z Žano in mamo Manko 8.00 - 13.00 Mercator center Velenje Ekološka tržnica 16.00 Hiša mineralov, Stari trg 19, Velenje Odprtje Hiše mineralov 19.30 Glasbena šola Velenje 10. Tradicionalni dobrodelni koncert Lions kluba Velenje - Kvartet saksofonov Mobilis 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Plesni abonma in izven V Velenju plešemo 21.00e MCe plac Februarski rock koncert skupin Sonny Vincent (USA) in Stranci (SLO)

Četrtek, 10. februarja

21

Lunine mene

Sobota, 12. februarja 10.30

18.00

19.30

Hiša mladih Ustvarjalna delavnica za otroke Telovadnica OŠ bratov Letonja Študentska rekreacija Kulturni dom Šmartno ob Paki Predstava gledališke skupine Prebold: Težave s hrbtenico (predstava v okviru gledališkega abonmaja)

Ponedeljek, 14. feb.

11. 2. prvi krajec

ob 8:18

CITYCENTER Celje

- četrtek, 10.2. Bio tržnica - od 7. do 28.2. Slovensko ljudsko gledališče Celje predstavlja DNEVE KOMEDIJE - od 11. do 14.2. VALENTINOV SRČEK- na osrednjem prostoru izberite balon, se posladkajte in fotografirajte z vam drago osebo, v ponedeljek brezplačno.

- nedelja, 13.2. ob 11. uri pravljične urice v DŽUNGLI

Moderna galerija na obisku

najboljše,« nam je povedal predstavnik organizatorjev prireditve Franc Špegel.

V TD Vinska Gora so veseli, da jim je uspelo posneti kratek film o življenju in navadah v kraju. »Prikazujemo kmečka opravila od žetve do košnje, pa tudi šege, ki jih gojimo v kraju. Glasbeno sliko podpirajo glasbene skupine, ki prav tako delujejo v Vinski Gori, zato so prepričani, da bo film toplo sprejet tudi pri gledalcih.

Velenje, 10. februarja - Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika Zveza kulturnih društev šaleške doline in Galerija Velenje pripravljata danes ob 17. uri v Galeriji Velenje predavanje kustosinje Bojane Rogina.

Diplomirana etnologinja in umetnostna zgodovinarka je kot kustodinja zaposlena v Moderni galeriji. Z bio-bibliografskimi podatki in kronologijami je opremila več razstavnih katalogov. Dogajanja na področju likovne umetnosti 20./21. stoletja na Slovenskem predstavljajo jedro tem, s katerimi se ukvarja. Predavanje so naslovili »Moderna galerija na obisku v galeriji Velenje«.

Gostja bo predstavila zgodovino osrednje nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost v Sloveniji.

n bš

n bš

KINO VELENJE • SPORED VELIKA in MALA DVORANA:

ZLATOLASKA (Tangled) – sinhroniziran v slovenščino Animirana družinska pustolovščina, 100 minut. Režija: Nathan Greno, Byron Howard. Slovenski glasovi: Aljaž Jovanović, Nika Rozman, Marko Vozelj, Tanja Ribič, Katarina Bordner, Jernej Kuntner, idr..

Petek, 11. 2. ob 16.00 in ob 18.00 Sobota, 12. 2.- ni predstav !

Nedelja, 13. 2. ob 11.00 in ob 16.00 – otroški matineji Nedelja, 13. 2. ob 18.00 Zabavna Disneyjeva adaptacija priljubljene zgodbe bratov Grimm prikazuje mlado princeso Zlatolasko, ki jo ugrabi zlobna čarovnica in zapre v stolp. Po dolgih letih osame si Zlatolaska želi spoznati zunanji svet, zato sklene kupčijo s šarmantnim tatičem Flynnom. Nenavadni par se skupaj z iskrim konjičem Maximusom odpravi na eno največjih dogodivščin, polno nevarnih nepridipravov, zabavnih nezgod in nepričakovanih preobratov.

ROMANCE MED PRIJATELJI (The Romantics) Romantična komična drama, 96 minut. Režija: Galt Niederhoffer. Igrajo: Katie Holmes, Anna Paquin, Josh Duhamel, Malin Akerman, Jeremy Strong, Candice Bergen, Adam Brody, Elijah Woo idr.

Petek, 11. 2. ob 18.30 – m. dvorana Sobota, 12. 2. ob 20.00 Nedelja, 13. 2. ob 20.00 Sedem prijateljev iz šolskih klopi se znova zbliža ob poroki Lile in Toma, toda poročno idilo kmalu prekine tleče ljubezensko rivalstvo med družico Lauro in nevesto. Zaradi številnih kozarcev vina in znova obujenih starih čustev na dan pokukajo številne neprijetne skrivnosti, pozabljena hrepenenja in boleča razočaranja. Priprave na poroko se spremenijo v zabavni čustveni kaos, ki ga podkrepi skrivnostno izginotje ženina.

MR. JOINT (Mr. Nice) Biografska romantična komedija,123 minut. Režija: Biograf-

ska komična drama, 121 minut Režija: Bernard Rose Igrajo: Rhys Ifans, Chloe Sevigny, David Thewlis, Elsa Pataky, Crispin Glover, Andrew Tiernan, Omid Djalili, Jack Huston, idr.

Petek, 11. 2. ob 20.30- m. dvorana Sobota, 12. 2. ob 21.00- m. dvorana Nedelja, 13. 2. ob 18.15- m. dvorana Film, posnet po resnični zgodbi, sledi neverjetni življenjski avanturi Howarda Marksa, največjega britanskega prekupčevalca s hašišem. S pomočjo aktivista IRE začne Howard britanski trg oskrbovati z mamili, spretno krmarjenje med različnimi interesi policije, tajnih služb in teroristov pa mu prinese nepričakovan vpliv in bogastvo. Svoje omrežje se odloči razširiti tudi v ZDA, kopičenje težav pa premaguje s popolno brezskrbnostjo in očarljivo podobo uglajenega svetovljana. S podporo Ministrstva za kulturo!

SEKS V MESTU 2 (Sex and the City 2 ) Romantična komedija, 148 minut . Režija: Michael Patrick King. Igrajo: Sarah Jessica

Parker, Kim Cattrall, Kristen Davis, Cynthia Nixon, Chris Noth, Penelope Cruz, John Corbett, idr.

Petek, 11. 2. ob 20.00

SVET IGRAČ 3 (Toy Stories 3) – sinhroniziran v slovenščino. Animirana družinska komedija, 103 minute. Režija : Lee Unkrich Igrajo: Tom Hanks, Tim Allen, Joan Cusack, Ned Beatty, Don Rickles, Michael Keaton, Wallace Shan, John Ratzenberg idr.

Sobota, 12.2. ob 18.00

Naslednji vikend, od 18. 2. do 20. 2. 2011 napovedujemo: akcijski triler ZELENI SRŠEN, komedijo DILEMA, triler, grozljivko LEDENA PAST, dramo SOCIALNO OMREŽJE, družinsko pravljico ĆAROBNO SREBRO ter počitniške predstave od 21.2. do 25.2. (Čarobno srebro, Socialno omrežje, Svet igrač 3, Zlatolaska, Njuna družina, Čarovnikov vajenec, Jaz, baraba, Izvor, Megaum in Guliverjeva potovanja)

Naš ­čas, 10. 2. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka

RADIO VELENJE www.terme-dobrna.si

TERME DOBRNA – ŽE OD LETA 1403 V termah Dobrna glavno vlogo priznavajo zdravilni termalni vodi.

Med termalne vode, po mednarodni klasifikaciji, spadajo vode s temperaturo 30 – 40 stopinj Celzija. Te vode v okviru fizikalnih učinkov, s svojo vzgonsko silo, razbremenijo sklepe, z gibanjem proti uporu pa, kljub razbremenjenim sklepnim površinam, dosežemo izboljšano grobo moč muskulature.

Termalni učinek izboljša prekrvavitev in metabolizem, ter menjavo metabolitov. Termično metabolni učinki, zaradi izboljšane prekrvavitve, zmanjšajo krče in dodatno povečujejo grobo moč muskulature. S tem je dosežena večja funkcionalna sposobnost lokomotornega sistema in zmanjšanje pacientovih težav.

Hidrostatski pritisk vode na telo povzroči premestitev tekočin iz okončin v telo in pospeši izločanje urina. Enourno kopanje v termalni vodi pospeši izločanje vode za približno 50%, s tem pa tudi odvajanje odpadnih snovi.

Psihološki efekt zdravljenja v termalni vodi predstavlja kombinacijo počitka in sprostitvenih učinkov hidroterapije.

To ima za posledico manjše vzburjenje simpatičnega živčnega sistema in s tem močno antistresno delovanje.

KO IZGUBITE-NC 138x200-FINAL-2-TISK.pdf

1

2/1/11

3:38 PM

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 21. februarja 2011 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Terme Dobrna 6«. Izžrebali bomo 3 nagrade: celodnevno vstopnico v Deželo savn za eno osebo.

Nagrajenci križanke »Terme Dobrna 4«, objavljene v tedniku Naš čas dne 27. 1. 2011, so: Peter Doler, Galicija 53 c, 3310 Žalec, Iztok Pevec, Pod smrekami 10, 3311 Šempeter; Anton Polšak, Foitova 6, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli bon za celodnevno kopanje v bazenih hotela Vita priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: NAJINA POROKA

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

10. februarja 2011

Nagrajenci križanke »FKPV Celje«, objavljene v tedniku Naš čas dne 27.

1. 2011, so: Hermina Jeraj, Kidričeva 6, 3320 Velenje (torba s poslovnikom), Jožica Šporin, Cesta pod parkom 32, 3320 Velenje (poslovnik), Marko Bauman, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje (poslovnik).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti (v uredništvu tednika Naš čas). Čestitamo!

Rešitev gesla: FKPV

ČETRTEK, 10. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 11. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 12. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov novo leto; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 13. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 14. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 15. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 16. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 31. jan. 2011 do 6. feb. 2011 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 31. jan. 2011 do 6. feb. 2011 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš ­čas, 10. 2. 2011, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

OBVEŠČEVALEC

10. februarja 2011

mali OGLASI NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica za vse, ki imate poštene namene po življenju v dvoje. Gsm: 031 836 378, tel.: 03 57 26 319 PREPROST fant si želi poštene in zveste punce za trajno in resno razmerje. Gsm: 041 959 192 BREZPLAČNO lahko mlajše ženske spoznavate svojo bodočo ljubezen, ostale plačate 14 evrov za 2-letno sodelovanje. Gsm: 031 505 495 ŽENSKE različnih starosti od vsepovsod si želijo moških.

Tel: 090 62 86 (1,99 evra/min.)

MLAJŠI podjetnik z otrokom, bolno materjo, si želi zveste punce za skupno življenje in delo.

Gsm: 031 860 668

NEPREMIČNINE DIJAKU, študentu ali mlajšemu zaposlenemu občanu oddam sobo z balkonom v centru mesta Velenja.

Gsm: 041 969 210, 03 58 69 558 V NAJEM vzamem eno- ali enoinpol sobno stanovanje v Šoštanju ali Vele-

nju po ugodni ceni.

Gsm: 040 855 518 V ŠALEKU v Velenju zelo ugodno prodam urejeno dvosobno stanovanje, 76 m2, z odličnim razgledom. Cena: 73.000 evrov. Gsm: 040 866 341 POSLOVNI prostor, 24 m2, Stari trg 35 v Velenju, primeren za pisarno, oddamo v najem. Tel.: 03 58 71 156, gsm: 031 418 249 DVE zazidljivi parceli v Dobrni prodam. Gsm: 041 763 358

4 dobiš 5. Tel.: 03 58 62 411 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam.

Gsm: 041 344 883

23

GIBANJE PREBIVALSTVA

ŽIVALI

Upravna enota Velenje

PRODAJA nesnic v nedeljo, 13. 2., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202 TELETA sivca, težkega okoli 130 do 140 kg, prodam. Gsm: 031 799 476

POROKE Nadira Sinanović, Velenje, Koželjskega ulica 6 in Almir Bašanović, Velenje, Šaleška cesta 19.

Ivan in Pavla Letonje, Paška vas 4, Šmartno ob Paki

SMRTI

VOZILA

Martina Burkelc , roj.1932, Koroška cesta 14, Šoštanj; Anton Stropnik, roj. 1921, Florjan 161, Šoštanj; Matilda Mencigar, roj.1923, Na jami 5, Ljubljana; Zofija Krempuš, roj. 1915, Smrekarjeva ulica 20, Celje, Marija Budna, roj. 1929, Na pečeh 7, Ljubno ob Savinji; Bronislava Cimperman, roj. 1912, Podvin pri Polzeli 7, Polzela; Helena Zajko, roj. 1943, Kačji dol 42, Rogaška Slatina; Franc Urankar, roj. 1930, Zahomce 15, Vransko; Anton Skornšek, roj. 1926, Nizozemska, Lemiers; Franc Rehar, roj. 1931, Vidovica 6, Podčetrtek; Milica Ikanović, roj. 1929, Pod kostanji 18, Celje; Marija Rednjak, roj. 1929, Parož 15 a, Dobrna; Franc Polanc, roj. 1926, Reka 1 a, Laško.

CITROEN xsara, l. 6/99, tri vrata, klima, garažiran, 2 kompleta gum s platišči (alu, jeklena), prodam za 1000 evrov. Gsm: 031 442 440

RAZNO HIDRAVLIČNI cepilec za metrska drva prodam. Gsm: 041 619 697 NAKLADALKO Sip senator 28/9pro, rabljena 3 sezone, ugodno prodam.

Cena: 7100 evrov. Gsm: 031 756 298 BUKOVA drva v klaftrah prodam.

Gsm: 031 404 610 OKROGLE silažne bale, otava, prodam. Gsm: 031 799 476

PRIDELKI VINOTOČ Furlan, Kidričeva 57, Velenje vabi na brezplačno pokušino njihovih vin ter prodajno akcijo plačaš

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO

Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo.

Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI 12. in 13. 2. – VLASTA ŠTERBENK, dr. dent. med. (Dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Dežurni veterinar – gsm 031/688-600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

V SPOMIN 8. februarja je minilo 10 žalostnih let, dragi moj sin

JANKO HREN Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka, odšel tiho si tja, kjer ni solza in trpljenja, ne gorja.

Ostale so le tvoja dobrina in v mojem srcu bolečina.

Hvala tistim, ki niste pozabili.

Mama

ZAHVALA

V SPOMIN

Ob boleči izgubi drage mame, sestre in babice

Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.

MARTINE BURKELC

MIRAN ŠUSTER

13. 10. 1932 – 29. 1. 2011

17. 5. 1957 – 9. 2. 2000

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku.

Hvala vsem, ki niste pozabili.

Žalujoči: vsi njeni

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata

ZAHVALA

JOŽETA KOTNIKA iz Raven pri Šoštanju

BRANKO MAJSEN iz Florjana pri Šoštanju

2. 10. 1947 – 30. 1. 2011 Ni smrt tisto, Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in brata se iskreno zahvaljujemo kar nas loči vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno in življenje ni, sožalje, za vse darovano ter za vso ponujeno pomoč. Hvala vsem, ki ste kar druži nas. se mu prišli poklonit.

So vezi močnejše.

Brez pomena zanje so Žalujoči: sinova Boris in Aleš, vnuk Branko in snaha Biljana, sestra razdalje, kraj in čas.

Marija, brata Štefan in Laci z družinami ter ostalo sorodstvo

(M. Kačič)

20. 3. 1934 – 31. 1. 2011 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, še posebej družinam Trap, Zamuda, Miklavžina, Plazl, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih. Hvala Ni te več pred hišo za izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Še ne v hiši, nič več posebej se zahvaljujemo g. Petru Lazarju, dr. med., za zdravljenje, osebju glas se tvoj ne sliši, Splošne bolnišnice Celje in patronažnim sestram ZD Velenje. Hvala kolektivu če lučko na grobu bo Premogovnika Velenje, rudarski častni straži in godbi, Gostinstvu Gorenje, upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. praporščakom, PGD Gaberke, pevskemu zboru Ravne, TD Pristava, društvu upokojencev, Društvu ZB za vrednote NOB Ravne, govornikom Ivanu Apatu, Marijani Kotnik, Dragu Kolarju, gospodu kaplanu za opravljen obred in Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Zofka, sinovi Milan, Drago in Franc, hčeri Marjana in Romana z družinami, bratje in sestre, vnuki in pravnuk ter ostalo sorodstvo

Naš ­čas, 10. 2. 2011, barve: ­CMYK, ­stran 24

Nič več »makadamsko« mesto?

Zanimalo nas je, zakaj je na velenjskih pešpoteh letos toliko peska - Koncesionar MO Velenje, podjetje Andrejc, d. o. o., ga je že konec tedna začel odstranjevati na trgih in pešpoteh Bojana Špegel. foto: vos

Velenje, 3. februarja - Velenjčani v letošnji zimi opažajo, da je na površinah, namenjenih pešcem, zelo veliko peska, ki so ga ob sneženju in poledicah posule zimske službe.

Mnoge je motilo, da tega v suhih dneh nihče ne odstrani, saj je pesek v središču mesta – sploh na Titovem trgu, promenadi, Cankarjevi ulici in drugih površinah, namenjenih pešcem - lahko tudi nevaren, ker na njem starejšim drsi. Ne le da je moteč pri hoji, precej lahko poškoduje lepše zimske čevlje. Center mesta je prejšnjo sredo, ko smo preverjali, zakaj je letos posutega toliko peska, izgledalo kot makadamsko mesto. Že dva dni kasneje, v petek, pa smo lahko opazili, da ga delavci tako s stroji kot ročno v centru mesta že pridno odstranjujejo, česar smo bili veseli tudi mi.

»Ni proračuna, ki bi zdržal takšne stroške« Najprej smo vprašanje, zakaj letos za razliko od prejšnjih let na povr-

Čistili so tako strojno kot ročno, učinek pa je bil takoj viden.

šinah, namenjenih pešcem, sploh v strogem centru mesta, leži toliko peska, postavili županu MO Velenje Bojanu Kontiču. Povedal nam je: »Bil je čas, ko smo se v MO Velenje vedno spraševali, kolikšna bo cena čiščenja prometnih in neprometnih površin pozimi, in z zaskrbljenostjo spremljali vremenske razmere. Danes je to drugače; imamo podpisano koncesijsko pogodbo in nas to ne skrbi več. Skrbi pa nas, da je storitev opravljena kvalitetno in da so občanke in občani zadovoljni. V posameznih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih so po mojih podatkih z zimsko službo zadovoljni. Na to, kar opozarjate vi, je mogoče odgovoriti skladno s tem, kako imamo to urejeno s koncesijsko pogodbo. Vsekakor si želimo, da bi bile neprometne površine, na-

menjene pešcem, posipane v obsegu in tako, da bi poskrbeli za to, da do poškodb pešcev v času poledice ne bi prišlo. Zato je bilo v tej zimi vedno poskrbljeno, težko pa ocenjujem, ali je res bilo potrebnega toliko peska na površinah, namenjenih pešcem. Težava je v tem, da se ob poledici, že ob vremenski napovedi, ki jo predvideva, koncesionar tudi zaradi lastne zaščite odloči, da jo posuje s peskom, zato se ga sčasoma res kar nekaj nabere. Glede na ceno te storitve je verjetno edino možno, da ga koncesionar odstranjuje v vmesnem suhem obdobju, saj bi mestni proračun zelo težko pokril te dodatne stroške. Mislim, da ni občine, ki bi zmogla plačevati posipanje in odstranjevanje peska takoj, ko sneg skopni.«

Še večjo živost bodo na drsališče prinesle počitnice Šoštanj, 4. februarja – Šoštanjsko drsališče s pravim ledom, urejeno na rokometnem igrišču sredi mesta, doživlja četrto sezono. Ob do-

poldnevih ga s pridom uporabljajo učenci, ki tam preživijo uro ali dve, popoldan drsajo posamezniki, ne le Šoštanjčani, na led pridejo tudi od

drugod, zvečer pa so na njem glavni hokejisti.

Lukas Kotnik, osnovnošolec iz Velenja, ki se je v petkovem dopol-

»Zavedamo se, da je pesek moteč« In kdo je koncesionar, ki skrbi za zimsko službo v modrih conah in na površinah, namenjenih pešcem, v strogem centru Velenja? Do lani poleti je to opravljalo podjetje PUP, na novem razpisu za koncesijo za urejanje teh površin pa je MO Velenje podelila podjetju Andrejc, d. o. o. Na Pupu so nam povedali, da površin v strogem centru mesta, namenjenih pešcem, niso smeli peskati, ampak so jih le solili. Zakaj je sedaj drugače, pa smo vprašali Vesno Andrejc, tehnično vodjo v podjetju Andrejc, d. o. o. »Lansko leto smo z MO Velenje podpisali koncesijsko pogodbo tudi za zimsko vzdrževanje utrjenih javnih prometnih površin, ki so namenjene pešcem.

dnevu preizkušal na tem drsališču, pravi, da je super. Drsalke si je na drsališču sposodil, ker sicer ne drsa veliko, mu je pa, se je pohvali, šlo navkljub temu zelo dobro. Tudi Jaka Pavlin, prav tako osnovnošolec, je rekel, da drsa le takrat, kadar pride na drsališče s šolo, a tistikrat toliko bolj uživa. »Ne gre mi najbolje, pa kaj,« nam je rekel. To, da dobiš na drsališču tudi topel čaj, pa sta pohvalila oba.

V petek dopoldne ga je pripravila Mojca Čebul, ki na tem drsališču pozimi dela vsa leta. Pravi, da je vseskozi obisk približno enak, da pa bo zelo živahno na njem med zimskimi počitnicami. Obisk je odvisen tudi od vremena. V petek se je zelo poznalo, da se je soncu naposled uspelo prebiti skozi oblake. Kaj pa zdaj, ko je šoštanjsko drsališče dobilo velenjsko konkurenco, se to kaj pozna? »Mislim, da ne. Vsaj opaziti ni,« pravi Čebulova. n mkp

Mojca Čebul: »Zvečer so glavni hokejisti.«

Lukas Kotnik: »Res je super.«

Jaka Pavlin: »Drsam s šolo.«

Tak je bil center mesta videti pred petkom, ko je podjetje Andrejc, d. o. o., začelo čistiti pesek in pešpoti.

V skladu z izvedbenim programom moramo v zimskem času izvajati zaščito proti poledico na teh površinah, za kar pa ni točnega predpisa, s kakšnimi materiali moramo to izvajati. Zaradi stroškov in učinkovitosti smo posipali z mešanico soli in peska,« nam je povedala v uvodu. In pojasnila, da je sol veliko dražja, poleg tega pa še ekološko veliko bolj sporna, saj okolje obremeni močneje kot mešanica, ki so jo uporabili.

K temu je dodala: »Je pa res, da je ta material, ki po tem, ko sneg skopni, ostane na površinah, za pešce zelo moteč. Na cestah se pesek zvozi ob rob vozišča, na peš poteh pa ne, zato je toliko bolj viden in občuten.«

Izvedeli smo še, da mora po pogodbi koncesionar pesek s cest in pešpoti odstraniti šele po končanem zimskem obdobju; administrativno velja za le-tega 15. marec, ko naj bi začeli čiščenje, če pa so vremenske razmere še zimske, se lahko tudi podaljša. Naša sogovornica nam je že v sredo prejšnji teden zagotovila, da se bodo poskušali dogovoriti z MO Velenje, kako ukrepati, saj je vsako čiščenje povezano s stroški. In to je treba razumeti. Očitno pa je bil dogovor uspešen, saj so že v petek zjutraj tako s stroji kot ročnimi čistilci odstranjevali pesek na peš površinah v središču mesta. Pohvalno! n

Gledališče, izlet, ustvarjalnice Velenje, 7. februarja – Približujejo se zimske počitnice, tudi letos enotedenske in tudi letos za vse slovenske osnovnošolce in dijake v istem času.

Za teden dni bodo lahko na šolo pozabili uradno od 21. do 25. februarja.

Za tiste, ki bodo ostali doma, je tudi letos niz aktivnosti pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje.

Vse delovne dni v počitniškem tednu bo Vila Mojca odprta od 10. do 18. ure. Pripravljajo začetni tečaj računalništva za otroke od 1. do 4. razreda.

Spletna kavarna bo med počitnicami odprta od 11. do 18. ure. Poleg tega bodo lahko osnovnošolci, ki si bodo zaželeli družbe, v tem času igrali družabne igre ali pa ustvarjali.

Učence višjih razredov osnovne šole pa vabijo, da se med zimskimi počitnicami vpišejo v Gledališče za poredne mulčke. Od torka, 22. februarja, do sobote, 26. februarja, bodo vsak dan med 9.30 in 11.30 spoznavali gledališče, gledališko umetnost, nastopanje, odpravljanje treme … Mentor bo Boštjan Oder, ki pravi: »Eden drug'mu ogenj dajmo!« in s tem gledališkim pozdravom vabi v vsako leto zanimivo delavnico, ki se konča s kratko predstavo, ki jo udeleženci »naštudirajo« med njo.

MZPM Velenje pa med zimskimi počitnicami organizirala tudi zanimiv izlet, tokrat v Maribor. Pripravljajo ga v sredo, 23. februarja, pot pa jih bo peljala v Bumbar park, kjer bodo udeleženci preživeli nekaj veselih uric.

Odhod iz Velenja bo ob 8.30, ob 8.45 pa se bo avtobus ustavil tudi v Šoštanju. Prijave že zbirajo v Vili Mojca. n bš

Častniki in veterani spet na Golteh Golte – V tem rekreacijskem in turističnem centru bo v soboto (12. februarja) pod pokroviteljstvom General štaba SV 17. državno prvenstvo slovenskih častnikov in 8. državno prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju. Organizator tekmovanja bosta obe krovni organizaciji ZSČ in ZVVS, za dobro izvedbo pa bosta tudi letos poskrbeli območni organizaciji iz Velenja. Tekmovanje poteka po progi Beli zajec, v dolžini 1450 m z višinsko razliko 205 m. Udeleži pa se ga že tradicionalno preko 150 tekmovalcev iz vse Slovenije.

Letošnja častna gosta bosta predvidoma ministrica za obrambo dr.

Ljubica Jelušič in načelnik GŠ SV generalmajor Alojz Štajner.

Kljub sončnemu in toplemu vremenu bodo organizatorji storili vse, da bo tekmovanje v soboto ob 10. uri tudi steklo tako, kot je načrtovano, pravi Zdenko Hriberšek, predsednik organizacijskega odbora Golte 2011.

Petkovo sonce in led sta bila vabljiva.

n