06 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 2. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-3/6 0C) in soboto (-3/7 0C) bo preteĹžno sonÄ?no, v nedeljo (-2/7 0C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 12. februarja 2015

ĹĄtevilka 6 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

PreĹĄeren je velik, ker je brezÄ?asen

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

Ko sneg ne pade in vest ni le Ä?rnobela Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 9. februarja – Slovenski kulturni praznik je poseben praznik. ÄŒeprav ga Slovenci praznujemo na dan, ko se je od tega sveta poslovil naĹĄ najveÄ?ji poet, je to preĹĄeren dan. Je praznik, ki nas zdruĹžuje. To je na osrednji obÄ?inski slovesnosti v velenjskem domu kulture poudarila tudi slavnostna govornica, ministrica za kulturo mag. Julija Bizjak Mlakar. Verze brezÄ?asnega PreĹĄerna

pa je tokrat polna dvorana podoĹživela skozi simpatiÄ?no interpretacijo uÄ?encev in uÄ?iteljev Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje, ki so povezali tako preteklost kot sedanjost.

PreĹĄernova pesem o nezakonski materi, ki se zaÄ?ne z verzom ÂťKaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo ‌,ÂŤ smo vizualno đ&#x;”˛ ujeli na zgornji fotografiji. VeÄ? na strani 9. â€

Jure Pukl nagrajenec PreĹĄernovega sklada Nocoj se bo z mednarodno zasedbo predstavil na velenjskem Max Jazz Club festivalu Ljubljana - Velenje, 7. februarja – V soboto zveÄ?er so na osrednji drĹžavni slovesnosti v ljubljanskem Cankarjevem domu podelili letoĹĄnja najviĹĄja priznanja kulturnim ustvarjalcem. Med dobitniki nagrade PreĹĄernovega sklada je bil tu-

di VelenjÄ?an, 36-letni saksofonist in skladatelj Jure Pukl, ki zadnja leta Ĺživi in ustvarja v New Yorku, ki je zanj mesto z veliko zaÄ?etnico, saj se vse, kar se dogaja v zvezi z jazzom, zaÄ?ne prav v njem. Kritik v Guardianu ga je oznaÄ?il za ÂťvzhajajoÄ?o zvezdo nove kreativne generacije, ki glasbo energiÄ?no pelje v drugo stoletjeÂŤ.

VeÄ? na strani 10.

Jure Pukl je eden najpomembnejĹĄih ustvarjalcev slovenske jazzovske glasbe in pomemben ambasador slovenske kulture v svetu.

Tem, ki so zaznamovale minuli teden, je bilo kar nekaj, od ÂťuporaÂŤ medicinskih sester, do javnega nasprotovanja in zagovarjanja prodaje nekaterih drĹžavnih podjetij. Ĺ e najbolj odmevna pa je bila napoved obilnega sneĹženja. UpraviÄ?eno ali ne, dejstvo je, da se danes Ä?lovek niti pri vremenskih napovedih ne more veÄ? izogniti vpraĹĄanju, zakaj morajo biti vse novice in celo vremenske napovedi velikokrat pospremljene z (rahlo odveÄ?nim) odmerkom dramatiÄ?nosti. So za to krivi vremenarji, tisti, ki vreme napovedujejo, ali mediji? NajbrĹž vsi, saj je dejstvo, da se napetost in izredne razmere, tudi vremenske, vedno najbolje prodajajo.

V obÄ?utku, da je danes oranĹžnih, rumenih in rdeÄ?ih meteoroloĹĄkih (pa ĹĄe bolj drugih) alarmov veliko veÄ? kot nekdaj, nisem osamljena. Prav tako ĹĄe zdaleÄ? nisem edina, ki se spraĹĄujem, ali je sredi zime sneg Ĺže razlog za alarm, ki so ga nekateri oznaÄ?ili tudi za beg pred odgovornostjo. Ĺ˝e res, da smo na koncu bitke vsi lahko generali in da je, ko je vsega konec, najlaĹžje pametovati ali se tolaĹžiti, bolje tako kot drugaÄ?e, a Ä?lovek se navkljub vsemu vpraĹĄa: je bilo res potrebno zapirati ceste, ukiniti pouk na toliko ĹĄolah, ĹĄe posebej, ker je Ĺže v Ä?etrtek popoldan Agencija RS za okolje objavila spremenjeno in milejĹĄo vremensko napoved, po kateri je bil rdeÄ?i alarm razglaĹĄen le ĹĄe za jugozahod in jugovzhod drĹžave. Zaradi ukrepa Direkcije RS za ceste so ĹĄkodo utrpeli avtoprevozniki, saj niso mogli prepeljati svojega tovora do naroÄ?nika, poslediÄ?no podjetja, ki so morala poseÄ?i v proizvodnjo, ker so ostala brez surovin.

Razumem, spoĹĄtujem in cenim potrebo in poslanstvo meteorologov, da opozarjajo na vsa pomembna in zlasti izredna dogajanja, a smo se oÄ?itno vsi spremenili – v razlaganju dogodkov in njihovem dojemanju. Kar smo nekoÄ? opisovali in predstavljali kot moÄ?nejĹĄe in obilnejĹĄe deĹževje, sneĹženje, moramo danes oÄ?itno pospremiti ĹĄe z obarvanim alarmom. ÄŒe je veÄ? (medijske) napetosti, se bolje bere in resneje jemlje, mar ne?

Pa to ĹĄe zdaleÄ? ne velja samo pri vremenu, temveÄ? pri poroÄ?anju nasploh. Pozornost pritegnejo le Ä?rno bele, ĹĄok zbujajoÄ?e informacije. In mi jih na vsakem koraku ponujamo. Tudi tam, kjer to ni potrebno. Kot da svet nima veÄ? razliÄ?nih odtenkov sive. Pa jih ima. Tudi pri vremenu.

Vremenoslovci se namreÄ? niso zmotili, le ciklon, se je pomaknil bolj proti jugu, nam pa je tokrat prizanesel. Morda pa nas takĹĄni dogodki in podobne zgodbe vsaj kanÄ?ek streznijo. đ&#x;”˛

Umrl Ĺžupan Franc Ĺ ilak

TOREK 17. FEBRUARJA MED 17. IN 19. URO

Mislinja, 10. februarja – V torek dopoldne se je za mnoge nepriÄ?akovano ustavilo srce mislinjskega Ĺžupana Franca Ĺ ilaka. Po uspeĹĄnem prvem mandatu na Ĺžupanskem stolÄ?ku so mu volivke in volivci lani jeseni zaupali ĹĄe en mandat, ki ga je sprejel z enako mero zagnanosti kot prviÄ?. 9. marca bi dopolnil 61 let. Njegova smrt je moÄ?no prizadela tako njegovo druĹžino kot sodelavce in Ä?lane njegove stranke SD, pa tudi vse, ki so se z njim kdajkoli sreÄ?ali. Bil je prijazen in topel, na prvo mesto je vedno postavljal soÄ?loveka.

Z Ĺženo in tremi sinovi je Ĺživel na manjĹĄi kmetiji na PaĹĄkem Kozjaku, kjer je, diplomirani agronom po izobrazbi, moÄ?no uĹžival v delu na zemlji. Pri vodenju obÄ?ine Mislinja se je vedno drĹžal naÄ?ela, da bodo kljub kriznim Ä?asom v obÄ?ini znali najti prave reĹĄitve, Ä?e bodo drĹžali skupaj. To mu je dobro uspevalo.

ObÄ?ina Mislinja je Ĺžalno knjigo odprla v njegovi Ĺžupanski pisarni. Danes ob 17. uri bo Ĺžalna seja, ki jo bodo pripravili v dvorani centra Lopan. Pogreb bo predvidoma v soboto na pokopaliĹĄÄ?u na PaĹĄkem Kozjaku.

V ObÄ?ini Mislinja bodo tako letos nadomestne Ĺžupanske volitve. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 2. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Spremljanje bolnikov na daljavo Poleg izboljťanja kakovosti Şivljenja manj zapletov – Kljub ťtevilnim prednostim nikogar, ki bi projekt podprl v prihodnje Tatjana Podgorťek

SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec je edina v Sloveniji, ki se je skupaj z Zdravstvenim domom Ravne vkljuÄ?ila v evropski projekt United4Health – ZdruĹženi za zdravje. Telemedicinsko podporo bolnikom na daljavo izvaja pribliĹžno leto dni.

Spremljanje bolnikov

V projektu 'ZdruĹženi za zdravje' sodeluje 15 evropskih drĹžav in 13.600 bolnikov, od tega iz Slove-

nije 600. Omenjena bolniĹĄnica in zdravstveni dom sta za zdaj vanj vkljuÄ?ila bolnike s kroniÄ?nim srÄ?nim popuĹĄÄ?anjem in sladkorno boleznijo.

Podatki od bolnikov takoj

Spremljaje bolnikov na daljavo izvajajo s pomoÄ?jo pametnega telefona. ÂťBolniki si vsak dan merijo telesno teĹžo, krvi tlak, srÄ?ni utrip ter vsebnost kisika in sladkorja v krvi. Merilniki preko bluetootha poĹĄiljajo rezultate na pametni tele-

LOKALNE novice

Obisk predstavnikov ObÄ?ine Ptuj Velenje, 5. februarja – V Ä?etrtek popoldne so Velenje obiskali predstavniki Mestne obÄ?ine Ptuj z Ĺžupanom Miranom SenÄ?arjem na Ä?elu.

V mestni hiĹĄi jih je sprejel velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? z najoĹžjimi sodelavci. V uvodu je vodja Urada za komunalne dejavnosti Anton Brodnik predstavil obÄ?ino in delovanje obÄ?inske uprave. Ptujski Ĺžupan je izpostavil dobro organiziranost velenjske obÄ?inske uprave. Dobre prakse si Ĺželijo vkljuÄ?iti pri reorganizaciji uprave ptujske obÄ?ine. KontiÄ? je ob tem povedal, da so delo v Velenju v veliki meri optimizirali s projektnim vodenjem. V izvedbo projektov so vkljuÄ?eni predstavniki vseh uradov, kar omogoÄ?a boljĹĄe sodelovanje. Vodja SluĹžbe za razvojne projekte in gospodarstvo Karla Sitar pa je izpostavila odliÄ?no sodelovanje z ZRS Bistra Ptuj pri prijavah na evropske razpise.

fon, ta pa preko posebne aplikacije v bolniĹĄniÄ?ni telekomunikacijski center Cezar, kjer so podatki takoj dostopni medicinski sestri, ki bolnike spremlja pet dni v tednu v dopoldanskem Ä?asu. ÄŒe opazi odstopanja, pokliÄ?e bolnika, naj ponovi meritve. PokliÄ?e tudi tiste, ki meritev ne opravijo. ÄŒe je treba, se nato vkljuÄ?imo zdravniki specialisti, damo bolnikom ustrezna navodila in prilagodimo terapijo. Odzivnost je veÄ?ja in hitrejĹĄa, veÄ?je so moĹžnosti za prepreÄ?itev morebitnega zapleta, kar pomeni izboljĹĄanje kakovosti Ĺživljenja bolnikov in seveda tudi podaljĹĄanje preĹživetja. Prav tako lahko s tem prepreÄ?imo hospitalizacijo in obvladujemo napredovanje bolezni. Po izraÄ?unih bomo tako v poldrugem letu prihranili blizu milijon evrov,ÂŤ je povedala specialistka interne medicine v bolniĹĄnici in strokovna vodja projekta Cirila Slemenik PuĹĄnik. Pred vkljuÄ?itvijo v projekt so omenjeni bolniki zapisovali rezultate meritev v zvezke, ki so jih prinaĹĄali s seboj na kontrole.

Tehnologija je enostavna

Po zagotovilih sogovornice jih je ob vstopu v projekt skrbelo, kako bodo bolniki, med katerimi so predvsem starejĹĄi, ki niso navajeni telekomunikacijskih storitev, poĹĄi-

12. februarja 2015

ljali podatke. Merilne instrumente (tehtnica, naprstnik za spremljanje nasiÄ?enosti kisika v krvi ‌) so sicer Ĺže uporabljali, a uporaba pametnega telefona je zanje nekaj novega.

Danes ugotavljajo, da je tehnologija

Slemenik PuĹĄnikova opozorila tudi na slabost sistema. Kar nekaj bolnikov z mejnega obmoÄ?ja in s Pohorja vanj namreÄ? niso mogli vkljuÄ?iti zaradi preslabega signala oziroma pokritosti s telefonijo.

Želijo si 24-urno spremljanje vse dni v tednu

Bolniki in njihovi svojci so s spremljanjem na daljavo zadovoljni, vedo, da nekdo bdi nad njimi, poÄ?utijo se varne. Ker do neljubih dogodkov pride tudi popoldan in ponoÄ?i,

projekt se izteÄ?e konec tega oziroma v sredini prihodnjega leta. Ĺ˝elimo si, da se takrat ne bi konÄ?al, ampak da bi naĹĄ center Cezar deloval tudi naprej in omogoÄ?il spremljanje ĹĄe drugih kroniÄ?nih bolnikov na daljavo. Ĺ˝al kljub uspehu projekta doslej ĹĄe nihÄ?e v Sloveniji ni pokazal posluha za to novo tehnologijo.

Ne pristojno ministrstvo ne zdravstvena zavarovalnica, tudi nobena druga zavarovalnica ni prepoznala tega kot morebitno trĹžno niĹĄo.ÂŤ Prav tako se jim po vzoru v drugih drĹžavah ĹĄe ni uspelo dogovoriti z

â?ą

Po izraÄ?unih bodo s spremljanjem kroniÄ?nih bolnikov s srÄ?nim popuĹĄÄ?anjem ter sladkornih bolnikov na daljavo v poldrugem letu prihranili blizu milijon evrov.

Cirila Slemenik PuĹĄnik: ÂťKljub uspehu projekta in prihranku ĹĄe nobena od pristojnih ustanov ni zainteresirana, da bi v prihodnje podprla njegovo izvajanje.ÂŤ

nobeno telekomunikacijsko druĹžbo o sponzorskem pokritju telefonske naroÄ?nine in prenosa podatkov. Bo ob koncu projekta storitev samoplaÄ?niĹĄka? ÂťNajbrĹž brez manjĹĄega prispevka ne bo ĹĄlo. Upam, da ta ne bo tako velik, da ga bolniki, ki si Ĺželijo telemedicinskega sodelovanja, kljub krizi ne bi zmogli,ÂŤ je odgovorila Cirila Slemenik PuĹĄnik. đ&#x;”˛

zelo preprosta. ÂťÄŒe pa ima kdo teĹžave, jim stojijo ob strani svojci. Sedaj menimo, da bomo lahko doloÄ?ene stvari samo ĹĄe izboljĹĄali.ÂŤ Je pa

si Ĺželijo, da bi lahko rezultate meritev spremljali 24 ur na dan vse dni v tednu. K tej Ĺželji je Cirila Slemenik PuĹĄnik dodala ĹĄe eno: ÂťEvropski

đ&#x;”˛

NateÄ?aj za ÂťNaj prostovoljceÂŤ Velenje, 9. februarja –Prostovoljstvo je v Velenju doma Ĺže vrsto let.

Najbolj je bilo prisotno v Ä?asu nastanka in gradnje mesta v 50. letih prejĹĄnjega stoletja. A tako kot v preteklem stoletju je v obÄ?ini tudi danes veliko prostovoljcev. Delujejo v ĹĄtevilnih dejavnlostih, od civilne zaĹĄÄ?ite do sociale. Da se lahko aktivnim med njimi ĹĄe posebej zahvalijo, Mladinski center Velenje in Mladinski svet Velenje pod pokroviteljstvom Ĺžupana Bojana KontiÄ?a Ĺže vrsto let razpisujeta nateÄ?aj za izbor Naj prostovoljca/prostovoljke in Naj prostovoljske organizacije.

Razpis za leto 2014 je Ĺže objavljen, nateÄ?aj pa poteka do 9. marca. bĹĄ

đ&#x;”˛

Za petino veÄ? prehladnih obolenj Celje – Na Celjskem ugotavljajo v tem Ä?asu za kakĹĄno petino veÄ? prehladnih obolenj in gripe kot decembra, vendar je takĹĄno stanje obiÄ?ajno v tem letnem Ä?asu. Sezona teh obolenj se je zaÄ?ela in bo trajala ĹĄe ves februar in morda ĹĄe marca, pravijo zdravniki. đ&#x;”˛

VaĹĄÄ?ani predlagali postavitev radarja Ĺ martno ob Paki – Na upravo ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je prispelo veÄ? pisem obÄ?anov, v katerih ti izraĹžajo nezadovoljstvo glede tovornega prometa skozi center kraja in opozarjajo na teĹžave, ki jih povzroÄ?a. Med drugim jih je zanimalo, ali so upraviÄ?eni do odĹĄkodnine.

Na to temo se je Ĺže sestala obÄ?inska uprava z vaĹĄÄ?ani. Ti so na njem med drugim predlagali postavitev radarja. O tem je na nedavni seji sveta ObÄ?ine spregovoril tudi Ĺžupan Janko KopuĹĄar. Kot je pojasnil, skozi center Ĺ martnega ob Paki poteka drĹžavna povezovalna cesta, po kateri je dovoljen promet za vsa vozila. ÂťVsi se zavedamo, da teĹžka tovorna vozila najbolj obremenjujejo cesto in objekte ob njej. IzkljuÄ?no pristojnost za doloÄ?anje prometnega reĹžima po njej ima drĹžava. Zato smo tudi na pobudo vaĹĄÄ?anov na Direkcijo RS za ceste naslovili proĹĄnjo za prouÄ?itev moĹžnosti omejitve tovornega prometa skozi center kraja.ÂŤ Odgovora za zdaj ĹĄe niso prejeli. đ&#x;”˛

Tp

Zavod nakazal denar bolniĹĄnicam Ljubljana - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v torek bolniĹĄnicam nakazal prvi del meseÄ?nega nakazila, ĹĄestim bolniĹĄnicam dodatno ĹĄe tretji del nakazila. S predÄ?asnim nakazilom Ĺželijo tem bolniĹĄnicam zagotoviti boljĹĄo likvidnost. PredÄ?asno nakazilo bosta prejeli tudi Slovenj Gradec in bolniĹĄnici TopolĹĄica.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Dobri obeti nad slabimi napovedmi PoÄ?asi lezemo navzgor – (Ne)prodaja: od Celja do Ljubljane – Nam bodo Hrvati rezali kruh? – TeĹžave z Rimljani Pri nas so se zadnje dni meĹĄale dvoje napovedi: opozorila o prihajajoÄ?em ÂťhudemÂŤ vremenu in spodbudne napovedi o gospodarski rasti. Prve so se izkazale za malo pretirane, Ä?eprav je to ĹĄe vedno bolje, kot Ä?e opozoril na previdnost ne bi bilo, pa bi neurje presenetilo z vso moÄ?jo. Srednje poti vedno ni moÄ? napovedati. Slovenija je paÄ? Ä?udna deĹžela morja in gora ter vsega vmes, pa se v vsem tem lahko tudi vreme nekako izgubi. In napovedovalci z njim. Bolj bomo veseli, Ä?e se bodo uresniÄ?ile napovedi ne le naĹĄih, tudi strokovnjakov z evropskega vrha, ki nam napovedujejo lepo gospodarsko rast. Te si res Ĺže dolgo Ĺželimo, saj lahko ta za sabo potegne mnogo drugega. Seveda tudi pomaga reĹĄiti teĹžave naĹĄe vlade, predvsem njene nepokrite izdatke.

Nekaj denarja si vlada oziroma drĹžava obeta tudi od prodaje svojega premoĹženja. A tudi zadnje dni se je izkazalo, da mnogi temu nasprotujejo.

To se je v petek in soboto kazalo od Celja do Ljubljane. Ker je na spisku petnajsterice tudi celjska Cinkarna, so zaposleni v tej druĹžbi in tudi mnogi v Celju nasploh zaskrbljeni, kaj to zanje pomeni. Za delovna mesta in usodo odpravljanja posledic v okolju, tudi starih grehov. ÄŒeprav se mnogi velikokrat jezijo na to tovarno in na posledice na okolje, ki naj bi jo imela, jim le ni vseeno, ko gre za njeno prodajo tujcem. Neznank je paÄ? preveÄ?.

Zaposleni pravijo, da jim gre dobro: tako druĹžbi, ki ima dobro vodstvo, kot tudi njim, saj tudi plaÄ?e niso slabe. O nameravani prodaji te celjske tovarne so dan kasneje govorili tudi v Ljubljani, kjer so pripravili zbor proti privatizaciji. Tja sta se napotila tudi dva avtobusa delavcev CC. Na Âťdrugi straniÂŤ pa je bil v prostorih Gospodarske zbornice zbor za privatizacijo. A hkrati za to, da da naĹĄa politika roke stran od slovenskega gospodarstva.

jetje Ĺ˝ito naj bi kupila hrvaĹĄka Podravka. Po tem, ko smo sosedom prodali Mercator, naj nam bi Hrvati rezali ĹĄe kruh, kot ob tej prodaji nekateri nejevoljno poudarjajo. Rivalstvo med naĹĄima drĹžavama paÄ? ĹĄe vedno obstaja!

Nekateri pa bi radi kaj prodali, ker morajo prodati, pa nimajo kupca. Kot na primer zreĹĄki Unior, ki se podobno kot ĹĄaleĹĄki premogovnik mora znebiti Âťnepotrebnega premoĹženjaÂŤ. Unior mora po dogovoru z bankami o finanÄ?nem prestrukturiranju prodati med drugim tudi smuÄ?iĹĄÄ?e Krvavec ter zdraviliĹĄko dejavnost v ZreÄ?ah. A za to ni zanimanja. ÄŒasi, ko so se za take naloĹžbe zanimali vsaj Rusi, so oÄ?itno minili.

Ne kakĹĄno rivalstvo, ampak pomanjkanje denarja pa je krivo, da znamenite rimske izkopanine v Ĺ empetru ĹĄe vedno propadajo. Ĺ˝alÄ?ani so se letos hoteli lotiti obnove oziroma zaĹĄÄ?ite izredno pomembnih izkopanin iz rimskih Ä?asov, ki so po odkritju pred 62 leti bolj propadla kot prej veliko stoletij, ko so bila v naplavini Savinje. Ĺ˝al niso uspeli na razpisu norveĹĄkega finanÄ?nega mehanizma, tako da zdaj ne vedo, kje napraskati denar za najnujnejĹĄa dela. ObÄ?ina bi stvar resniÄ?no rada uredila, Ä?eprav je ta nekropola od 2003 spomenik drĹžavnega pomena. Pravijo, da so bili tu pokopani pomembni stanovalci iz bliĹžnje Celeie, pa bi morda lahko zanje poskrbeli Celjani. A ti bi verjetno raje ĹĄe zdaj koga pokopali tu, saj jim na njihovem glavnem mestnem pokopaliĹĄÄ?u zmanjkuje pokopnih mest, kar jim Ĺže povzroÄ?a sive lase.

Na Vranskem pa se Ä?udijo, kako je lahko slovenska Agencija za okolje tako na hitro spremenila svoje mnenje: zadnjih sedem let je izgradnjo novega mostu Ä?ez Bolsko pogojevala s prestavitvijo reÄ?ne struge, zdaj niÄ? veÄ?. Ĺ˝al se je vmes morala zgoditi huda nesreÄ?a.

Pa ĹĄe to: pred pomladnimi deli vrtiÄ?karji Ĺže naÄ?rtujejo, kaj saditi. V Celju jim bodo Âťz vrhaÂŤ spet tudi svetovali – kje in kje ne! VrtiÄ?karji sami se bodo seveda odloÄ?ali, ali se bodo priporoÄ?il drĹžali. Vsaj tisti, ki pridelujejo tudi za trg, bi se jih morali.

Dogaja pa se ĹĄe ena prodaja, ki tudi trka na naĹĄa nacionalna Ä?ustva.

NaĹĄe Ĺžito naj bi ĹĄlo v hrvaĹĄke kaĹĄÄ?e. Ali natanÄ?neje, znano slovensko pod-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 2. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

12. februarja 2015

3

AKTUALNA TEMA

V Velenju bodo letos dodelili okoli 200 stanovanj Pred razdelitvijo stanovanj na Gorici bodo prosilce ťe enkrat preverili – Prednostne liste bodo skoraj izpraznjene – Nov stanovanjski razpis jeseni Bojana Špegel

Velenje, 9. februarja – Velenjska obÄ?ina je ĹĄe vedno med uspeĹĄnejĹĄimi v drĹžavi pri reĹĄevanju stanovanjskih vpraĹĄanj svojih obÄ?anov. ÄŒeprav so raÄ?unali, da bodo aktualno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki so jo oblikovali po razpisu leta 2012, skorajda izpraznili Ĺže lani, se je vselitev stanovanj v novogradnji na Gorici premaknila v letoĹĄnje leto. Datuma dokonÄ?anja objekta ĹĄe nimajo, raÄ?unajo pa, da bodo kljuÄ?e novih stanovanj upraviÄ?encem delili pred poletjem. Ob tem se nam je na osnovi dopisa naĹĄega bralca porodilo veÄ? vpraĹĄanj o preverjanju resniÄ?nosti podatkov, ki jih obÄ?ini dajo prosilci za stanovanja. Zanimalo nas je tudi, ali tiste, ki so Ĺže najemniki, kdaj preverijo, ali so morda vmes postali lastniki nepremiÄ?nin in zato niso veÄ? upraviÄ?eni do neprofitnih obÄ?inskih stanovanj; kako je s plaÄ?evanjem najemnin, deloĹžacijami? Odgovore smo poiskali pri Alenki Rednjak, vodji Urada za investicije in razvoj na MO Velenje, v katerega sodijo tudi stanovanjske zadeve.

Vsako leto vsaj 50 stanovanj

ÂťLetno v MO Velenje ÂťreĹĄimoÂŤ od 50 do 80 primerov, tako z zamenjavami kot dodelitvami stanovanj. ÄŒe imamo novogradnje, pa se ĹĄtevilo

dodeljenih stanovanj naĹĄim obÄ?anom ĹĄe bistveno poveÄ?a. In letos bo, upamo, eno uspeĹĄnejĹĄih let pri tem vpraĹĄanju. Ko bo kompleks na Gorici konÄ?an, bomo razdelili kar 137 stanovanj. Na prednostnih listah za dodelitev stanovanj ne bo ostalo veliko prosilcev. Ĺ˝e jeseni raÄ?unamo, da bomo objavili nov stanovanjski razpis, saj prejemamo veliko novih vlog, zato vemo, da so ĹĄe potrebe.ÂŤ

Potem smo sledili pismu naĹĄega bralca. Ta je namreÄ? trdil, da nekdo od tistih, ki je uvrĹĄÄ?en na prednostno listo za dodelitev stanovanja, prikriva prave podatke in Ĺže ima v lasti nepremiÄ?nino v drugi obÄ?ini.

O tem naj bi obvestil tudi velenjsko obÄ?ino in velenjski center za socialno delo. O primeru ne bomo povedali niÄ? veÄ?, saj gre za loÄ?itveni postopek, ki ĹĄe ni konÄ?an, med partnerjema pa so oÄ?itno velike zamere. Mi pa nismo ne sodniki in ne razsodniki. NaĹĄo sogovornico smo najprej vpraĹĄali, kako na MO Velenje preverjajo podatke, ki jim jih posredujejo prosilci za stanovanja. Povedala nam je: ÂťPodatke vedno pridobivamo iz uradnih evi-

Lanskoletni Ĺžled je povzroÄ?il ogromno ĹĄkode tudi v Ĺ aleĹĄki dolini – Najbolj jo je skupila obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj

Ĺ oĹĄtanj, 30. januarja – Konec januarja lanskega leta je Slovenijo prizadela ena najveÄ?jih naravnih ujm doslej. Ĺ˝led je povzroÄ?il za veÄ? kot 400 milijonov evrov ĹĄkode in v nekaterih predelih Slovenije povsem ohromil Ĺživljenje, veliko predelov

dodelimo druĹžini ali posamezniku.

Imamo nekaj takih, ki imajo premoĹženje veÄ?je vrednosti. Trenutno preverjamo 15 primerov, ne moremo pa ĹĄe povedati, kako jih bomo razreĹĄili. Lani smo 3 druĹžine izselili, ker so bile njihove nepremiÄ?nine vredne veÄ?, kot dovoljuje zakon. Lani smo se tudi posebej lotili obstojeÄ?ih najemnih pogodb. Pregledali smo veÄ? kot 800 najemnih pogodb

Ne pomaga lagati

Leto po Ĺžledu Milena KrstiÄ? - Planinc

denc; iz GURS-a dobimo podatke o lastnini nepremiÄ?nin, preverimo ĹĄe zemljiĹĄko knjigo. V centralnem registru prebivalstva preverimo ĹĄtevilo druĹžinskih Ä?lanov, delamo pa tudi navzkriĹžna preverjanja pri razliÄ?nih institucijah. PrviÄ? podatke preverimo v postopku oblikovanja prednostne liste za dodelitev stanovanja, pred sklenitvijo najemne pogodbe pa jih preverimo ĹĄe enkrat. Vmes

in prebivalcev pa dobesedno odrezal od sveta.

Veliko ĹĄkode je Ĺžled povzroÄ?il tudi v Ĺ aleĹĄki dolini. Med tremi obÄ?inami je bila najbolj prizadeta obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ki je tudi po povrĹĄini najveÄ?ja. Posledice ĹĄe vedno odstranjujejo in jih ĹĄe bodo.

Tisti dnevi, ki so kar trajali in tra-

ma izkaĹže kot napaÄ?na odloÄ?itev.

Resno vzamemo tudi vse neanonimne prijave o toÄ?nosti podatkov za konkretno osebo. ÄŒe ugotovimo krĹĄitve, vedno reagiramo, saj smo v takih primerih Ĺže prekinili najemne pogodbe in izpraznili stanovanje.

Velikokrat pa se zgodi, da ljudje zakone napaÄ?no razumejo, sploh Ä?e gre za osebne spore. V takih primerih velikokrat po preverjanju ugotovimo, da napak pri prosilcu za stanovanje ali najemniku, ki so ga prijavili, ni.ÂŤ In kako je, Ä?e je prosilec za stanovanje ĹĄe vedno v loÄ?itvenem postopku ali Ä?aka na razreĹĄitev dediĹĄÄ?ine in zato ĹĄe ne ve, kakĹĄno je njegovo realno imetje? ÂťTudi takĹĄne primere imamo. Kadar gre za loÄ?itveni postopek, je po zakonu treba poÄ?akati, da se ta konÄ?a. Prosilci nam prinesejo sodbe s sodiĹĄÄ?a, v njih pa se vidi, ali imajo premoĹženje

v uporabi ali ne. Primeri so razliÄ?ni, vsakega obravnavamo posebej. Jih pa vseeno umestimo na Ä?akalne liste, toÄ?kujemo jih po trenutnem stanju. ÄŒe premoĹženje po konÄ?anem postopku ne preseĹže Ĺže omenjenih 40 % vrednosti stanovanja, so upraviÄ?eni do dodelitve.ÂŤ Izvemo tudi, da lahko neprofitno stanovanje dobijo tudi tisti, ki so pred leti Ĺže bili najemniki tovrstnega stanovanja. ÂťPogoj je, da iz preteklih najemnih razmerij nimajo dolga, sicer pa se lahko ponovno prijavijo na razpis,ÂŤ pojasni Rednjakova. Stanovanj na Gorici zaenkrat ĹĄe niso delili med uvrĹĄÄ?ene na prednostni listi. Preden jih bodo, bodo vse podatke ĹĄe enkrat temeljito preverili. đ&#x;”˛

Subvencije najemnin zelo naraĹĄÄ?ajo

lahko namreÄ? mine tudi veÄ? let, saj Ĺže oblikovanje prednostne liste teÄ?e veÄ? mesecev.ÂŤ Izvemo tudi, da lahko neprofitno stanovanje dobijo tudi tisti, ki imajo v lasti nepremiÄ?nine. ÂťV stanovanjskem zakonu iz leta 2003 je natanÄ?no doloÄ?eno, kako in kaj. Vrednost nepremiÄ?nine prosilca ne sme presegati 40 % vrednosti primernega stanovanja, ki ga

in naĹĄli kar nekaj takĹĄnih, po katerih stranke niso veÄ? upraviÄ?ene do neprofitnega stanovanja. Je pa dejstvo, da lahko ukrepamo le pri tistih, ki so z nami sklenili najemno pogodbo po letu 2003.ÂŤ Vsi, ki zaprosijo za stanovanje, podatke navedejo Ĺže sami. In zgodi se, da ti niso toÄ?ni, izvemo. ÂťTo, da navajajo napaÄ?ne podatke, se pravilo-

jali, bodo ĹĄe dolgo ostali v spominu prebivalcev. Šest tisoÄ? obÄ?anov je bilo en dan in noÄ? brez elektrike, nekateri je niso imeli veÄ? kot teden dni,ÂŤ je natanko leto dni po Ĺžledenju pripovedoval Ĺžupan ObÄ?ine, ki ĹĄteje 8.800 prebivalcev, Darko Menih. ÂťZ maksimalnimi napori in sredstvi, ki smo jih imeli na razpolago, smo najprej poskrebeli za najnujnejĹĄe. Ceste so bile neprevozne, prebivalci odrezani od sveta, odstraniti je bilo treba ogromne koliÄ?ine podrtih dreves, na oÄ?iĹĄÄ?ene poti so padala nova in nova ... Gasilci, civilna zaĹĄÄ?ita, Slovenska vojska, delavci elektro podjetja in drugi so poĹžrtvovalno pomagali prebroditi najhujĹĄe. Tudi po letu dni bi se rad vsem ĹĄe enkrat iskreno zahvalil,ÂŤ je rekel.

ÂťEna najhujĹĄih posledic Ĺžleda, ki je sledila, je bil plaz pri druĹžinah Brusnjak in Drev v Florjanu. NanoĹĄen material je podrl hlev, v katerem so poginile Ĺživali, ljudi so k sreÄ?i reĹĄili pravoÄ?asno,ÂŤ dodaja podĹžupan Viki Drev. Celovita sanacija tega plazu je bila uspeĹĄno zakljuÄ?ena jeseni.

S posledicami Ĺžledu so se praktiÄ?no potem sreÄ?evali vsak dan. Utrpeli so natanko 1.261.000 evrov ĹĄkode. Po zaslugi uspeĹĄnih pogajanj jim je iz drĹžavnega proraÄ?una uspelo pridobiti skoraj tretjino vseh sredstev, ki jih je drĹžava namenila za sanacijo ĹĄkode po Ĺžledu, tj.

530.000 evrov. đ&#x;”˛

Sprejem za predstavnike verskih skupnosti

Zadnja leta na MO Velenje vsako leto namenjajo veÄ? sredstev za subvencije neprofitnih najemnin. ÂťV letu 2014 smo spet zabeleĹžili porast v primerjavi z letom prej. Ljudje so v velikih stiskah, vedno veÄ? jih je. ObÄ?ina krije do 80 % najemnine, mnogi pa imajo potem ĹĄe vedno teĹžave pri plaÄ?evanju komunalnih storitev, pri katerih se jim dolg kopiÄ?i. S temi najemniki se velikokrat dobimo in skupaj iĹĄÄ?emo reĹĄitve, kako poplaÄ?ati dolgove. OmogoÄ?imo jim obroÄ?no odplaÄ?evanje, zamik plaÄ?il, napotimo jih, da zaprosijo za enkratno denarno pomoÄ?. ÄŒe vidimo, da dolĹžniki niso pripravljeni sodelovati, kljub naĹĄim vljudnim povabilom, smo prisiljeni sproĹžiti najbolj nepriljubljen postopek – izselitev ali deloĹžacijo.ÂŤ V zadnjih letih so opravili le 3 prave deloĹžacije. Nekaj najemnikov se je izselilo samih, saj so se tako izognili stroĹĄkom deloĹžacije, ki niso majhni. Kar nekaj primerov dolĹžnikov pa so reĹĄili skupaj s centrom za socialno delo, tako da so jih preselili v Dom za varstvo odraslih.

Jutri in pojutriĹĄnjem informacije iz prve roke Velenje – Jutri (v petek) in v soboto, 14. februarja, bodo srednje, viĹĄje in visoke ĹĄole po Sloveniji pripravile informativne dneve, na katerih bodo devetoĹĄolci, dijaki zakljuÄ?nih letnikov srednjih ĹĄol lahko pridobili informacije o moĹžnostih nadaljnjega izobraĹževanja iz prve roke.

Na Ĺ olskem centru Velenje bodo potekali informativni dnevi jutri: ob 9. in 15. uri za rudarsko, strojno ter elektro in raÄ?unalniĹĄko ĹĄolo na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru; ob 11. in 15. uri za ĹĄolo za storitvene dejavnosti v predavalnici ViĹĄje strokovne ĹĄole centra; ob 9. uri za gimnazijo v dvorani doma kulture Velenje, ob 15. uri pa v uÄ?ilnici A 112 gimnazije na Trgu mladosti v Velenju. V soboto bo informativni dan na istih lokacijah, zaÄ?eli pa ga bodo ob 9. uri.

Za bodoÄ?e ĹĄtudente ViĹĄje strokovne ĹĄole centra bo jutri informativni dan za programe Informatika, Geotehnologija in rudarstvo, Gostinstvo in turizem ter Varstvo okolja in komunala ob 9. uri v prostorih omenjene ĹĄole, za programa Elektronika in Mehatronika pa ob 10.30 na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru. V soboto bodo informativni dan pripravili ob 9. uri, razen za programa Elektronika in Mehatronika viĹĄje ĹĄole. Ta bo ob 10.30.

Na enoti Fakultete za energetiko v Velenju bo informativni dan potekal jutri ob 10. in 15. uri na sedeĹžu enote na KoroĹĄki 62 a, v soboto pa ob 10. uri.

Na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja Velenje bodo bodoÄ?i ĹĄtudenti pridobili potrebne informacije jutri ob 10. in 15. uri, v soboto pa ob 10. uri. đ&#x;”˛

Velenje, 5. februar – PrejĹĄnji Ä?etrtek dopoldne je Ĺžupan Bojan KontiÄ? na tradicionalnem ponovoletnem sreÄ?anju sprejel predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline. Ob tem je izrazil ponos in veselje, Âťda znamo v Velenju sprejemati in spoĹĄtovati raznolikost, da dobro sodelujemo in si pomagamo.ÂŤ Zahvalil se je predstavnikom razliÄ?nih verskih skupnosti, saj s svojimi aktivnostmi pomembno prispevajo, da je Ĺživljenje obÄ?ank in obÄ?anov ĹĄe boljĹĄe in bolj prijazno. Med drugim je Ĺžupan povedal, da si v MO Velenje z razliÄ?nimi ukrepi prizadevajo omiliti finanÄ?no krizo. V lanskem letu so omogoÄ?ali dobre pogoje za delovanje ObmoÄ?nega zdruĹženja RdeÄ?ega kriĹža Velenje, Ĺ˝upnijski Karitas Velenje so zagotovili nove prostore za delovanje. Ĺ˝upan je poudaril, da kljub teĹžkim razmeram proraÄ?unskih sredstev za đ&#x;”˛ socialo niso zmanjĹĄevali. â€

tp

Pridite na vodenje po mestu

Predstavniki verskih skupnosti, ki delujejo v Ĺ aleĹĄki dolini, so se Ĺžupanu Bojanu KontiÄ?u zahvalili za aktivnosti, ki jih izvaja Mestna obÄ?ina Velenje.

Velenje, 21. februarja – Na svetovni dan turistiÄ?nih vodnikov, 21. februar, se bo velenjski TuristiÄ?no informacijski center pridruĹžil ĹĄtevilnim mestom tako doma kot v tujini in pripravil prav posebno lokalno turistiÄ?no vodenje. Vodenje se bo ob 10. uri zaÄ?elo pred vilo Bianca, udeleĹženci pa bodo mesto spoznali s pomoÄ?jo tipa, zvoka, vonja in drugih Ä?util. SenzoriÄ?no vodenje po mestu bo potekalo uro in pol. TuristiÄ?ni vodnik bo udeleĹžence najprej vodil do Titovega trga, zakljuÄ?il pa ga bo na novi promenadi. Med druĹženjem bodo spoznali zgodbo najmlajĹĄega slovenskega mesta, otipali maketo mesta in tudi nekatere mestne spomenike. Vodenje ne bo zahtevno, prilagojeno bo razliÄ?nim obiskovalcem. Na TIC-u bodo veseli, Ä?e boste svojo udeleĹžbo najavili preko e-poĹĄte tic@velenje.si. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 2. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Dobrim zgodbam sledijo priznanja

GOSPODARSKE novice Pred rudarji zahtevno leto

Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina lani najbolj inovativna slovenska in Ä?etrta evropska zadruga – Trg Zgornje Savinjske doline priloĹžnost za zadrugo in kmete Tatjana PodgorĹĄek

Ä?ati ĹĄtevilo teh na 500 in ustvariti milijon evrov prodaje. ÂťOdkup ekoloĹĄke Ĺživine je ena od uspeĹĄnih zgodb zato, ker smo malo drugaÄ?ni. Pot je sicer zelo zahtevna, a vidimo, da se da marsikaj narediti.ÂŤ Ne glede na velike naÄ?rte glede ekolo-

Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je lansko poslovno leto kljub ĹĄe vedno nespodbudnim gospodarskim razmeram sklenila po priÄ?akovanjih.

Po ocenah bo nekoliko presegla naÄ?rtovanih 14 milijonov evrov prihodkov, v naÄ?rtovanih okvirjih so proizvodni rezultati, pravi njen direktor Ivo Drev. ÂťPoslovno smo leto 2014 sklenili pozitivno.

DoseĹžki so plod veÄ?letnega sistematiÄ?nega dela zaposlenih in zadruĹžnih zunanjih sodelavcev.ÂŤ

â?ą

EkoloĹĄko pridelano meso je lani odkupila od 84 kmetov in s prodajo dosegla 360 tisoÄ? evrov. V prihodnjih letih naj bi ĹĄtevilo odkupovalcev poveÄ?ala na 500, s prodajo mesa pa iztrĹžila milijon evrov.

Priznanja potrjujejo in obvezujejo

Poleg tega, da je bilo lansko leto poslovno zahtevno, bo v kroniki delovanja zadruge zapisano kot leto priznanj. Zadrugo je namreÄ? ZadruĹžna zveza Slovenije proglasila za najbolj inovativno kmetijsko zadrugo v Sloveniji, evropsko zdruĹženje zadrug pa jo je uvrstila na Ä?etrto mesto najbolj inovativnih zadrug v pridelovanju hrane.

Drev se ne spomni, da bi se to zgodilo Ĺže kateri zadrugi v Sloveniji. ÂťNe sodimo med velike zadruge, zato nam priznanja pomenijo ĹĄe toliko veÄ?. Dokazujejo, da je okolica opazila naĹĄe delo, prizadevanja pa potrjujejo pravilnost pogumno zastavljenih odloÄ?itev, hkrati pa so obveza za nadgradnjo doseĹženega.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kako je lahko kmetijska zadruga inovativna, se je Drev odzval: ÂťVsak dan se je treba spraĹĄevati, kaj boĹĄ delal danes, jutri, pojutriĹĄnjem, in pri tem iskati predvsem teĹžje poti do cilja.ÂŤ

â?ą

Lani je zadruga zabeleĹžila blizu 14 milijonov evrov prihodkov, zaradi novega trga v Zgornji Savinjski dolini za letos naÄ?rtuje poveÄ?anje teh za pribliĹžno 15 odstotkov.

ĹĄko pridelanega mesa ostaja odkup mleka prednostna dejavnost zadruge. Lani ga je odkupila 11 milijonov, letos naj bi ga 14 milijonov litrov. Toliko zaradi odloÄ?itve nekaterih kmetov iz Zgornje Savinjske doline, da bodo oddajali mleko mlekarni Celeia v Arji vasi.

Ivo Drev: ÂťVerjamemo v ljudi, ki vsak dan sprejemajo izzive in se trudijo delati pravilno ter poĹĄteno.ÂŤ

Priznanje tudi za blagovno znamko Ekodar

Ena takih zgodb je odkup in prodaja ekoloĹĄkega mesa. Zadruga ga trĹži pod blagovno znamko Ekodar, za katero je lani prejela priznanje biotehniÄ?ne fakultete v Mariboru. Razglasila jo je za najboljĹĄo blagovno znamko za zdrave prehrambne izdelke v drĹžavi. EkoloĹĄko pridelano meso na hribovskih kmetijah je, zagotavlja Drev, naĹĄlo pot do potroĹĄnikov. Ĺ e posebno zadovoljstvo poraja dejstvo, da veÄ? kot polovico tega mesa prodajo javnim zavodom, kot so vrtci in ĹĄole.

Lani so odkupili in prodali omenjenega mesa za 360 tisoÄ? evrov. Odkupili so ga od 84 hribovskih kmetij. V naslednjih nekaj letih nameravajo pove-

LetoĹĄnje zgodbe

Ivo Drev je povedal, da jim inovativnosti tudi letos ne bo manjkalo. NajveÄ? je bodo poskuĹĄali dokazati pri pridobivanju Ä?im veÄ?jega trĹžnega deleĹža v sosednji dolini. SteÄ?aj tamkajĹĄnje kmetijske zadruge je poslovna priloĹžnost. ÂťPomembna je ĹĄiritev odkupne mreĹže trĹžnih viĹĄkov mleka ter Ĺživine. To nam namreÄ? omogoÄ?a boljĹĄe nabavne pogoje ter konkurenÄ?ne cene repromateriala ter drugega materiala za Ä?lane zadruge in ostale zveste kupce.ÂŤ Poleg veÄ?jega odkupa ekoloĹĄko pridelanega mesa predvidevajo uresniÄ?itev proizvodnje balzamiÄ?nega kisa in jabolÄ?nega vina na Turnu, kjer nadaljujejo aktivnosti za protitoÄ?no zaĹĄÄ?ito sadovnjakov in ureditev namakalnega sistema. đ&#x;”˛

Velenje, 4. februarja – Ena od novosti, ki jih od 1. januarja letoĹĄnjega leta prinaĹĄa novi Zakon o prepreÄ?evanju dela in zaposlovanja na Ä?rno, je uvedba vrednotnic za osebno dopolnilno delo.

S plaÄ?ilom vrednotnice, ki stane 9 evrov, si izvajalec osebnega do-

upravnih enotah, kjer za posameznika osebno dopolnilno delo priglasijo po spletnem portalu. Brez odloÄ?be se vrednotnice, Ä?e gre seveda za delo, ki ustreza osebnemu dopolnilnemu delu, ne dajo kupiti.

Za osebno dopolnilno delo pa se denimo ĹĄteje obÄ?asna pomoÄ? v gospodinjstvu, obÄ?asno varstvo otrok, nabiranje in prodaja gozdnih sade-

i r u 1

Ĺže v lago in o p az jo taci na r hko kumen ni. a l r do ob na it? am je de potrjenoitno spos d e r v d o ek kre om ezn ot ujetim kreditsete ustr te ter ste t.si b e redi r Ä?k e n t k n i n b e e i o n r e b P B Os boj p okum v na e .ose ja sit ww Z NL , Ä?e s se ebne d bl w a l u s j i g L 1 ur vane o 00 in i o te 10 ci lnic zah i , n a 2

K

it red

v

e al v lik ov oslo r ub a P p v a B re i z NL rg pr e v ,T . e d s d. an e LB ov ja, Ä? r N va n za va te varo m. i ed a je kr ez z prt a z br za lja ite red e V ed p kr uro 1

Klasje sklenilo leto s pol milijona izgube Celje – Celjsko Klasje, ki je v prisilni poravnavi, je lani ustvarilo 4,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, Ä?eprav so bili ti v naÄ?rtu finanÄ?nega prestrukturiranja predvideni v viĹĄini 8,6 milijona evrov. Namesto naÄ?rtovanega dobiÄ?ka v viĹĄini skoraj 184.000 evrov pa je druĹžba leto 2014 sklenila z nekaj manj kot pol milijona evrov izgube. Zaradi omenjenih odstopanj po oceni upravitelja obstaja utemeljen dvom, da bi Klasje s prisilno poravnavo lahko odpravilo insolventnost.

Minimalna plaÄ?a 790,73 evra bruto Ljubljana – Minimalna plaÄ?a bo znaĹĄala letos 790,73 evra bruto.

Zaradi nizke inflacije se je glede na lansko leto zviĹĄala le za 1,58 evra bruto. Pri doloÄ?itvi viĹĄine minimalne plaÄ?e se v Sloveniji upoĹĄteva rast cen Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in, lahko pa tudi gibanje plaÄ?, gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti, a se to v praksi ni uveljavilo, ugotavlja ministrstvo.

Dolgovi podjetij so ogromni Ljubljana - Ena od zanimivejĹĄih tem tega tedna je bila objava terjatev DruĹžbe za upravljanje terjatev bank, ki je na svojih spletnih straneh objavila seznam terjatev za prodajo. Na njem je 23 podjetij oziroma terjatev v skupni vrednosti 670,3 milijona evrov. Izstopajo predvsem terjatve do T-2 (150 milijonov evrov), ACH (105,4 milijona evrov) in Grepa (84 milijonov evrov). Na seznamu pa je tudi nekaj znanih podjetij iz Ĺ aleĹĄke doline in okolice.

Malenkost manj brezposelnih Ljubljana - ÄŒeprav so napovedi tudi na podroÄ?ju zaposlovanja videti boljĹĄe, pa je dejstvo, da je bilo v Slovenji konec januarja registriranih 124.279 brezposelnih, kar je ĹĄtiri odstotke veÄ? kot decembra, vendar pa 4,3 odstotka manj kot januarja lani, ugotavlja Zavod RS za zaposlovanje. Na novo se je na zavod za zaposlovanje prijavilo nekaj veÄ? kot devet tisoÄ? takih, ki jim je potekla zaposlitev za doloÄ?en Ä?as.

Ljubljana - Nadzorni svet druĹžbe Petrol je predsednika uprave VelenjÄ?ana TomaĹža BerloÄ?nika imenoval na ta poloĹžaj za ĹĄe en petletni mandat. Ta mu zaÄ?ne teÄ?i 1. februarja 2016.

DavÄ?ne blagajne ĹĄe letos?

V Velenju prvi mesec, odkar velja novi zakon, prodali le osem vrednotnic petim razliÄ?nim osebam, ki opravljajo osebno dopolnilno delo polnilnega dela plaÄ?a prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (7 evrov) ter zavarovanje za poĹĄkodbo pri delu in poklicno bolezen (2 evra).

Pogoj za nakup vrednotnice je, da je osebno dopolnilno delo priglaĹĄeno pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) na spletnem portalu ali osebno na

Velenje – Poleg vseh drugih teĹžav, s katerimi so se v lanskem letu sooÄ?ali na Premogovniku, jim je zobe pokazala ĹĄe narava. Rudarje je presenetila z izjemno zahtevnimi montan–geoloĹĄkimi pogoji v obmoÄ?ju, kjer so naÄ?rtovali proizvodnjo za preteĹžni del leta.

Tudi v prvi polovici letoĹĄnjega leta jih Ä?aka neugodna odkopna fronta, ki jim ne bo omogoÄ?ala doseganja visoko produktivnih rezultatov.

Zaradi koncepta odkopavanja pa morajo zavrtati tudi v take odkope.

TomaĹž BerloÄ?nik bo ĹĄe naprej vodil Petrol

Pred nakupom mora biti delo priglaĹĄeno Milena KrstiÄ? – Planinc

12. februarja 2015

Ĺžev in zeliĹĄÄ?, obÄ?asno lokalno vodenje skupin ...

Vrednotnice lahko v Velenju kupite na Upravni enoti, kjer so na voljo tudi vse sploĹĄne informacije. ÂťVrednotnica velja za koledarski mesec, pridobljena pa mora biti najpozneje pred zaÄ?etkom opravljanja dela,ÂŤ pojasnjuje naÄ?elnik Fidel Krupić. Tukaj so prvi mesec, kar veljajo novosti, prodali zgolj osem vrednotnic, pa ĹĄe to petim razliÄ?nim osebam. ÂťTo je verjetno posledica tudi tega, ker je do letoĹĄnjega 30. junija prehodno obdobje. Po tem datumu pa bo ta sistem dejavno zaĹživel. Nekdo, ki je bil za osebno dopolnilno delo registriran Ĺže pred 1.

1. 2015, mu namreÄ? v prehodnem obdobju tega ni treba ponovno registrirati in delati preko vrednotnic.ÂŤ Pri tem je poudaril, da oseba, ki je registrirana za osebno dopolnilno delo in opravlja denimo Ä?iĹĄÄ?enje stanovanja v enem mesecu pri razliÄ?nih strankah, potrebuje za vsako stranko svojo vrednotnico. ÂťÄŒe pa opravlja delo ves mesec pri eni stranki veÄ?krat, potrebuje eno.ÂŤ đ&#x;”˛

Ljubljana - Vlada je potrdila akcijski naÄ?rt za davÄ?ne blagajne. Po besedah drĹžavne sekretarke Mateje VraniÄ?ar je mogoÄ?e, da bodo te obvezne Ĺže 1. oktobra. Davek na nepremiÄ?nine pa Ĺželi vlada uvesti 1. januarja 2016. Ob tem je zanimivo, da ĹĄtevilni lastniki ĹĄe niso uredili dokumentacije o svojem premoĹženju.

Nove obtoĹžnice za Hildo TovĹĄak Celje - Specializirano drĹžavno toĹžilstvo je v primeru Rimskih term, ki jih je med drugimi gradil propadli velenjski Vegrad, kljub steÄ?aju zagotovilo odvzem 3,5 milijona evrov protipravne premoĹženjske koristi. V zadevi Rimske terme je toĹžilec Pintar nekdanji direktorici Vegrada Hildi TovĹĄak na sojenju leta 2013 oÄ?ital, da je tedanjega direktorja Rimskih term Maksa BreÄ?ka, ki je avgusta 2012 umrl, napeljala, da sta skupaj na podlagi ponarejene dokumentacije vloĹžila zahtevo na gospodarsko ministrstvo za pridobitev 3,5 milijona evrov. Ta sredstva sta pridobila in porabila. Poleg tega je obtoĹžnica TovĹĄakovo bremenila, da je del terjatev iz tega posla, ki sploh niso obstajale, prodala druĹžbi Prvi faktor za 1,4 milijona evrov.

Raiffeisen Bank zapuĹĄÄ?a Slovenijo Ĺ oĹĄtanj - Avstrijska banÄ?na skupina Raiffeisen Bank International (RBI) se je odloÄ?ila za odloÄ?no racionalizacijo poslovanja v srednji in vzhodni Evropi. Med drugim se umikajo iz Slovenije in Poljske, banki v teh dveh drĹžavah pa bi radi prodali ĹĄe letos. Banka bo ob tem ÂŤoptimiziralaÂť poslovanje na MadĹžarskem, umika pa se tudi iz dejavnosti v ZDA in Aziji. Svojo poslovalnico ima ta banka tudi v Ĺ oĹĄtanju.

Malo zanimanja za prijavo dela Ljubljana - Na javno dostopnem seznamu aktivnih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, ki ga po novem zakonu o delu na Ä?rno od 1. januarja vodi Ajpes, je trenutno vpisanih 590 fiziÄ?nih oseb. Tistim, ki so osebno dopolnilno delo opravljali Ĺže po doloÄ?bah prejĹĄnjega zakona, se sicer pri Ajpesu ĹĄe ni bilo treba priglasiti. To morajo storiti v đ&#x;”˛ pol leta. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 2. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

12. februarja 2015

Napake RCE so bile prevelike, da bi bili dovolj korekcijski ukrepi Ministrstvo je neomajno, dejansko bo treba vrniti 7,2 milijona evrov in obresti – Predstavili so nam ťtevilne nepravilnosti Mira Zakoťek

Kot smo Ĺže poroÄ?ali, bo moral Razvojni center energija vrniti 7,2 milijona evrov pridobljenih nepovratnih sredstev in tudi obresti. Za zdaj ĹĄe vedno ni znano, kaj to pomeni zanj in kaj za njegove druĹžbenike.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo nam je sekretarja Stanka Ritonja pojasnila, da so na osnovi razliÄ?nih kontrol (SluĹžbe vlade za razvoj in regionalno politiko – SVRK, Nacionalnega urada za nadzor proraÄ?una NPU, notranje revizijske sluĹžbe MGRT) odstopili od pogodbe z Razvojnim centrom Energija. Ugotovili so namreÄ? krĹĄitve pogodbe, ĹĄtevilne nepravilnosti ter nenamenske porabe sredstev.

Zgolj korekcijski ukrepi, ki jih je ministrstvo Ĺže doloÄ?ilo v lanskem letu, poudarjajo, niso bili ustrezni zaradi teĹže kasneje ugotovljenih nepravilnosti.

In katere nepravilnosti so ugotovili?

Nenamensko uporabo obnovljene stavbe za namestitev delavcev, ki so delali pri projektu „TEĹ 6“, Ä?eprav je bila ta namenjena v poslovnem naÄ?rtu za razvojno dejavnost. Po besedah Ritonjeve so v veÄ? primerih zaznali neupoĹĄtevanje zakona o javnem naroÄ?anju, Razvojni center

5

GOSPODARSTVO

energija je najemal prostore drugje, Ä?eprav je razpolagal z ustreznimi lastnimi. Dostavljal ni dokazil, da je opremo, ki jo je financiral z evropskim denarjem, uporabil za projektne namene, prav tako za kupljeno opremo v veÄ? primerih ni dokazal, da je nova, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. OÄ?itajo jim tudi, da niso priloĹžili ustreznih dokazil za dejansko izvedbo storitev, ki so jih financirali z evropskim denarjem, da niso izvedli vseh naÄ?rtovanih dejavnosti skladno s poslovnim naÄ?rtom, da so negospodarno ravnali z evropskim denarjem in da stroĹĄkov opreme niso plaÄ?evali skladno z denarnim tokom v obdobju uveljavljanja zahtevka za izplaÄ?ilo.

V zaÄ?etku leta 2014 je bilo tako dogovorjeno, da se ta nadaljuje z doloÄ?enimi korekcijami in finanÄ?no kaznijo. Za omenjeno kazen smo nato maja Ĺže plaÄ?ali zamudne obresti in se dogovarjali z ministrstvom o besedilu aneksa k osnovni pogodbi, ki naj bi vkljuÄ?evalo vse spremembe iz dogovorov. Pred poletjem so

nem centru energija obnaĹĄali racionalno pri stroĹĄkoih, ugotovljene pomanjkljivosti iz prejĹĄnjih kontrol pa so bile v celoti odpravljene. Ne nazadnje smo tudi vsa sredstva, ki smo jih pridobili, namenili razvoju na projektih.ÂŤ OÄ?itajo vam tudi, da niste spoĹĄtovali zakona o javnem naroÄ?anju?

ÂťOdgovornost bo morala prevzeti tudi drĹžava!ÂŤ Tako torej ministrstvo, vpraĹĄanja pa smo ponovno zastavili tudi direktorju RCE Sandiju Vasletu, ki nam je pred nedavnim zatrdil, tako pa so poudarili tudi ustanovitelji oziroma partnerji, ki so se odzvali na naĹĄa vpraĹĄanja, da so delali skladno z zakonodajo.

Mar niste razÄ?istili nenamenske uporabe stavbe, kamor ste namestili delavce? ÂťVsekakor smo v RCE sodelovali z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo v zvezi z dogovorom o naÄ?inu nadaljevanja projekta.

Razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAĹ A regiji 2014-2015

Direktor Razvojnega centra Energija mag. Sandi Vasle: ÂťDrĹžava bo tudi morala prevzeti odgovornost, saj je imela ogromno sistemskih napak.ÂŤ

nato ponovno izvedli revizijo, vendar tokrat z zunanjimi revizorji, ki so dejansko usposobljeni za pregled poslovanja. Ta pregled je zavrgel vse do takrat predstavljene ugotovitve in predlagal Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo nadaljevanje operacije v polnem obsegu brez kakrĹĄnih koli korekcij, saj je bilo ugotovljeno, da smo se v Razvoj-

ÂťObrazloĹžitve na ta oÄ?itek smo predali na ministrstvo Ĺže pred enim letom, ki pa jih na Ĺžalost niso upoĹĄtevali. RCE je izbore dobaviteljev izvajal po navodilih in zakonu, oÄ?itano pa nam je, da imamo ponudbe povezanih podjetij, Ä?esar pa mi v Ä?asu dogovorov in izbora nismo vedeli. Pri tem pa nikakor nismo krĹĄili naÄ?el gospodarnosti ali ena-

ke obravnave ponudnikov ter naÄ?el zagotavljanja konkurence med ponudniki. Omeniti tudi velja, da pri razvoju velikokrat iĹĄÄ?emo ekskluzivne reĹĄitve, ki pa se jih reĹĄuje nekoliko drugaÄ?e. Vsekakor pa skladno z navodili. NaÄ?elo gospodarnosti zahteva, da naroÄ?nik izvede javno naroÄ?anje tako, da z njim zagotovi gospodarno in uÄ?inkovito rabo javnih sredstev in uspeĹĄno doseĹže cilje svojega delovanja.ÂŤ Zakaj ste najemali prostore, Ä?e ste imeli svoje? ÂťTo smo obrazloĹžili Ĺže velikokrat.

RCE je imel sklenjene najemne pogodbe za pisarne in laboratorije, ki so imeli odpovedni rok. Prostore pa smo uporabljali pred nakupom in obnovo objekta.ÂŤ Na ministrstvu trdijo tudi, da niste dostavili dokazil, tako kot je zahteval razpis, da ste opremo uporabljali za projektne namene? ÂťPri tem teĹžko razumem, kaj mislijo. Dostavili smo vse strokovne obrazloĹžitve in dokazila, kot je bilo skladno z navodili, pogodbo in stroko zahtevano.ÂŤ Ste kupovali tudi staro opremo (Ä?e ne, zakaj potem niste dostavili dokazov, da je ta nova)? ÂťOÄ?itano nam je bilo, Âťda niso mogli z gotovostjo potrditi, da je oprema novaÂŤ. Za doloÄ?evanje, ali je oprema nova ali stara, potrebuje MGRT ustrezno usposobljene strokovnjake. Dokaze smo dostavili, ravno tako izjave dobaviteljev, vendar jih nadzorniki niso upoĹĄtevali. Pravzaprav se glede tega niso nikoli opredelili in ukrepov ter poroÄ?il niso nikoli zakljuÄ?ili.

Bolj zanimivo je to, da drĹžava na primer ni prekinila pogodbe enemu razvojnemu centru, ki je izvedel namerno goljufijo in dejansko veÄ? starih strojev predelal in jih prodal kot nove. Torej ne obravnavajo vseh enako.ÂŤ Menda tudi niste dostavili dokazil za dejansko izvedbo storitev, ki ste jih financirali z evropskim denarjem, in izvedli vseh naÄ?rtovanih dejavnosti? ÂťTo ne bo drĹžalo. Ministrstvo smo vseskozi obveĹĄÄ?ali, kaj in kako delamo. Sodelovanje s skrbnikom pogodbe na ministrstvu je bilo zgledno. Je pa teĹžko delati, Ä?e se pravila

igre neprestano spreminjajo, ali jih ni, ĹĄe huje pa je, Ä?e so posamezna pravila doloÄ?ena zelo pozno po izvedbi doloÄ?enih aktivnosti. Potrebno je biti tudi konsistenten.ÂŤ OÄ?itajo vam tudi negospodarno ravnanje z evropskim denarjem? ÂťKot sem Ĺže omenil, je ravnanje s sredstvi racionalno. Izbori dobaviteljev so vedno potekali veÄ?nivojsko in preko razliÄ?nih kontrol, ravno tako smo ostalo porabo sredstev skrbno naÄ?rtovali in nadzirali. Eno od zanimivih dejstev je tudi to, da smo z izgradnjo in obnovo poslovnih prostorov, delavnic in laboratorijev iz prej predvidenih in iz drĹžave preverjenih in odobrenih 1.634 evrov/m2 dejansko zniĹžali stroĹĄke nakupa in obnove na 938 evrov/m2.

Ravno tako smo z optimiranjem in prerazporejanjem prostora zmanjĹĄali potrebe za okoli 819 m2.ÂŤ Je RCE Ĺže sprejel kakĹĄne ukrepe v zvezi s tem? ÂťTrenutno se odloÄ?amo, kako naprej. Zavedamo se, da so naĹĄi projekti izredno kakovostni in trĹžno zanimivi. Ne nazadnje smo prijavili kar nekaj patentov in raÄ?unamo, da lahko s tako kakovostnim delom zaÄ?rtamo novo pot.ÂŤ OÄ?itki so zelo hudi, sredstva, ki jih bo treba vrniti, ogromna. Vse tole bo verjetno terjalo tudi kakĹĄno konkretno odgovornost? ÂťVsekakor se v RCE zavedamo odgovornosti in sprejemamo kritike za doloÄ?en del manjĹĄih napak.

Bolj pomembno pa je to, da bo morala odgovornost prevzeti tudi drĹžava, ki je imela ogromno sistemskih napak, ki so jih ugotovili revizorji evropske komisije, ravno tako pa bo potrebno prevzeti odgovornost za ĹĄkodo, ki je bila zaradi zavajanja v zadnjem letu storjena RCE-ju. Ministrstvo je namreÄ? Ĺže sprejelo sklep, da se pogodba ne prekine ter da moramo izpolniti vse kazalce, vezane na cilje operacije. Mi smo celo leto stremeli k doseganju kazalcev in zakljuÄ?ku operacije ter za te aktivnosti porabili tri milijone in evrov pol.

Ekskluzivna valentinova ponudba v Studiih Gorenje Na izbrane kuhinje Gorenje veÄ? kot 50% popusta!

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica (SĹ GZ) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izvajata projekt podeljevanja priznanj inovacijam v SAĹ A regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeĹĄevanja podjetniĹĄtva.

Pravico do prijave na razpis imajo gospodarske druŞbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike s sedeŞem na obmoèju obèin Gornji Grad, Ljubno, Luèe, Mozirje, Nazarje, Reèica ob Savinji, Solèava, Šmartno ob Paki in Šoťtanj ter Mestne obèine Velenje.

Celoten razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAĹ A regiji 2014-2015 in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani SĹ GZ: http://www.ssgz.si.

In ĹĄe preseneÄ?enje!

Podarijo vam nadstandardno opremo za vaĹĄo kuhinjo!

Pohitite v Studio Gorenje Velenje in si oglejte super ponudbo!

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 2. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka †Sreda, 4. februarja Odbor za izobraĹževanje je sprejel sklep, da se pristojnim institucijam predlaga priprava analize o tem, ali je treba v uÄ?nih naÄ?rtih poveÄ?ati obseg drĹžavljanskih vsebin.

Stranka ZL je sporoÄ?ila, da Ĺželi zakon o SDH spremeniti tako, da bi moral vsako privatizacijo predhodno potrditi drĹžavni zbor; vanj bi tudi uvedli institut delavskega direktorja in ĹĄtevilo Ä?lanov nadzornega sveta poveÄ?ali na deset.

Na svetovnem prvenstvu v alpskem smuÄ?anju je Tina Maze v superveleslalomu prismuÄ?ala do srebra.

KalÄ?ek

stotna, v prihodnjem letu pa 2,3-odstotna.

Jordanska vojska je za povraÄ?ilo po usmrtitvi jordanskega pilota, ki so ga po zajetju konec lanskega leta ubili pripadniki Islamske drĹžave, prviÄ? izvedla zraÄ?ne napade v Siriji.

Bilo je sredi januarja in ob popoldnevih sem morala vsaj malo zadremati. Zdelo se mi je nenavadno, malo pa tudi ne; morda sem se navlekla iberske navade siest ali pa se je nadme z zamikom zgrnila vsa teĹža preteklega leta. V katalonskem mestecu je seveda ĹĄe vedno sijalo sonce.

Petek, 6. februarja

Uspehi Tine Maze so oplemenitili teden.

Kosovski premier je popustil pritiskom veÄ?tedenskih protestov in zamenjal srbskega ministra, pristojnega za skupnosti, in vrnitev Aleksandra Jablanovića.

V Ukrajini vojnim razmeram ni bilo videti konca: bolniĹĄnico v Donecku je zadela topovska granata, ob Ä?emer je umrlo najmanj 15 ljudi.

V Tajvanu se je zgodila nesreÄ?a letala druĹžbe z 58 ljudmi na krovu; pritegnila je veliko pozornosti, saj je letalo najprej zadelo v most in nato strmoglavilo v vodo.

Skrajna islamska skupina Boko Haram je izvedla ĹĄe en pokol, v katerem je bilo tokrat ubitih 70 civilistov in ĹĄest vojakov.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Dan je polepĹĄala Tina Maze, ki je postala svetovna prvakinja v smuku.

Da bomo v snegu, je verjela veÄ?ina drĹžave. Vremenske napovedi so namreÄ? omenjale velike koliÄ?ine snega in sneĹžne zamete. Mnogi ravnatelji – tudi velenjski – so se

odloÄ?ili celo za zaprtje ĹĄol, a fronta je ĹĄla niĹžje in ĹĄe najbolj prizadela Notranjsko in Dolenjsko, burja pa Primorsko.

Res pa so bile zaradi snega in burje za promet zaprte ĹĄtevilne ceste.

Na Ajdovskem in Vipavskem je najveÄ? ĹĄkode povzroÄ?il moÄ?an veter, ki je poĹĄkodoval veÄ? kot 50 hiĹĄ.

SneĹžni meteĹži so povzroÄ?ali velike teĹžave tudi na Balkanu, v Italiji, NemÄ?iji in Ĺ paniji.

LetoĹĄnja prejemnika PreĹĄernove nagrade za Ĺživljenjsko delo 2015.

sko delo in bogat ustvarjalni opus.

Letos sta jo prejela pesnik Andrej Brvar in prvak stripa, ilustrator Miki Muster.

Na Kongresnem trgu so se zbrali nasprotniki privatizacije – z opozorilnim shodom so Ĺželeli izraziti nasprotovanje razprodaji drĹžavnega premoĹženja. Medtem so ob okrogli mizi sedeli podporniki privatizacije. ÂťAbsurdno je, da se moramo leta 2015 sploh pogovarjati o privatizaciji. Bolj absurdno bi bilo le, Ä?e bi na ulici protestirali proti njej,ÂŤ je tam dejal Ĺ˝iga Turk.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je za novega ljubljanskega pomoĹžnega ĹĄkofa imenoval dozdajĹĄnjega ravnatelja ljubljanskega bogoslovnega semeniĹĄÄ?a Franca Ĺ uĹĄtarja.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je odredil drĹžavni prevzem zasebne verige supermarketov Dia a Dia, ki jo je obtoĹžil kopiÄ?enja hrane, medtem ko so v drĹžavi trpeli hudo pomanjkanje.

Skrajna Islamska drĹžava je sporoÄ?ila, da je bila v zraÄ?nih napadih na njene cilje, ki jih v Siriji izvaja mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA, ubita ameriĹĄka talka.

Praznovali smo kulturni praznik.

SonÄ?no vreme je na ljubljanski PreĹĄernov trg zvabilo veÄ? ljudi kot obiÄ?ajno; tam so zbrani prisluhnili PreĹĄernovim verzom.

Bali smo se napovedanega snega. A ga le ni bilo toliko.

GrĹĄka vlada je sporoÄ?ila, da Ĺželi najprej doseÄ?i dogovor o zaÄ?asnem financiranju, preden bo predstavila dolgoroÄ?ni naÄ?rt za ponovna pogajanja o odplaÄ?ilu dolga.

Angela Merkel in Francois Hollande sta v Moskvi Vladimirju Putinu predstavila predlog mirovnega naÄ?rta za konÄ?anje spopadov na vzhodu Ukrajine.

Sobota, 7. februarja Uspehi naĹĄih ĹĄportnikov so se nadaljevali: Jakov Fak je postal zmagovalec v sprintu biatlona, Peter Prevc je v smuÄ?arskih skokih tokrat zasedel tretje mesto.

Na veÄ?er pred praznikom so podelili PreĹĄernovi nagradi za Ĺživljenj-

Ĺ e enkrat je razveselil Jakov Fak, tudi tokrat z zmago.

Premier Cerar se je pogovarjal z novinarji. Priznal je, da politika Ä?loveka postavi pred hudo preizkuĹĄnjo, kajti v politiki Âťse pogosto koncentrirajo negativne sile, ki Ĺželijo v tebi spodbujati najslabĹĄeÂŤ.

V MĂźnchnu je potekala varnostna konferenca, na kateri so se vsi pogovori vrteli okrog iskanja reĹĄitve za ukrajinsko-ruski konflikt.

SlovaĹĄki referendum o omejevanju pravic istospolnim se je konÄ?al z neveljavnostjo – zaradi prenizke udeleĹžbe.

Rimske oblasti so odobrile naÄ?rte za rdeÄ?o Ä?etrt, v kateri bi bila prostitucija uradno dovoljena.

Še enkrat je razveselila Tina Maze. Osvojila je ťe eno zlato medaljo na svetovnem prvenstvu – tokrat v superkombinaciji.

Kaja AvberĹĄek

Nekega sonÄ?nega dopoldneva (seveda veliko pozneje kot naÄ?rtovano) zloĹživa prtljago v avto in se odpeljeva proti Berlinu. (Redna linija Barcelona – Berlin in obratno se kar hecno sliĹĄi, vem. Pa vendar preverjeno, in ĹĄe kako zares obstaja.) O, fuj, spet to pakiranje, ĹĄe kava mi smrdi, da ne govorim o cigareti. Dobro, saj se bodo Ä?asi spremenili, si mislim. Pa ne, da ne bi hotela pakirati nikoli veÄ?, le v postopoma vse veÄ?jih Ä?asovnih razmikih.

Pokrajina ter moÄ? in nasiÄ?enost svetlobe se do noÄ?i brutalno spremenijo. Zbudiva se v ZĂźrichu. Sedim v prostorni in svetli obedovalnici v industrijskem predelu mesta. DiĹĄi po sveĹže peÄ?enem kruhu in pekovskem pecivu, saj, nehote sem pristala v prijetni kantini veÄ?je ĹĄvicarske pekarne. NaroÄ?im Milchkaffee in ĹĄe topel francoski rogljiÄ?ek. Oboje je seveda izvrstno, kaj pa, po ĹĄvicarsko popolno. Pa vendar, nekaj mi ne paĹĄe, Ä?udno, sploh ta kavina trpkost, ki se mi useda na zadnji konec jezika; le kaj se je zgodilo z mojim okuĹĄevalnim organom? IzmeniÄ?no z ĹžliÄ?ko zajemam peno in v mleÄ?no kavo namakam rogljiÄ?ek. ÄŒakam na nadaljevanje poti in Ä?asa imam na pretek, se mi zdi. Zapisujem si zakljuÄ?ke in ostanke prejĹĄnjega leta ter osnutke naÄ?rtov za leto pred mano. V meni brbota in hkrati sem Ä?udno mirna. Nekaj Ä?utim, Ĺže kar nekaj Ä?asa nekaj velikega se zaÄ?enja, pa si noÄ?em priznati. Tele naÄ?rte si Ĺže lahko zapisujem, ampak tisto neimenovano nekaj bo vse skupaj obrnilo na glavo. MogoÄ?e pa ne, mogoÄ?e pa vendarle ne! Ti si kar laĹži.

Vozim in razmiĹĄljam. Rada vozim in razmiĹĄljam, daleÄ? in hitro, nemĹĄke avtoceste so za to ĹĄe posebej primerne. V bistvu pustim, da se mi misli razpredejo v vse mogoÄ?e in nemogoÄ?e smeri in padem v nekakĹĄen vozniĹĄki trans. Zelo skoncentriran, seveda. Kaj hitro si moram v Berlinu kupiti zimsko jakno. Najprej jakno, potem bom preverila ĹĄe nekaj drugega.

Nisem samo jaz, ĹĄe nekdo drug je, veĹĄ? Kot, da mi ni bilo Ĺže zdavnaj jasno. Tako je vesolje uredilo, tako se je leto zaÄ?elo. Nekdo je odĹĄel, da bi dal mesto nekomu, ki pride. Kdaj postane Ä?loveku jasno, da zares kalĂ­? “Ob oprijemljivem fiziÄ?nem dokazu!â€? pravijo izkuĹĄeni.

Torek, 10. februarja Izvedeli smo, da dokumenti in priÄ?evanja Banko Slovenije bremenijo, da je pri veliki sanaciji slovenskih sistemskih bank prirejala datume in podatke o kapitalski ustreznosti bank.

Vlada je sporoÄ?ila, da se bo v iskanju reĹĄitve financiranja drugega tira prijavila na razpis za evropska sredstva, finanÄ?na konstrukcija pa bo naknadno dopolnjena z javno-zasebnim partnerstvom.

Ob sonÄ?nem vremenu se je na PreĹĄernovem trgu zbralo ĹĄe veÄ? ljudi kot obiÄ?ajno.

Ponedeljek, 9. februarja

Socialni partnerji so podpisali sporazum 2015–2016.

Sestali so se koalicijski partnerji. Miro Cerar je po sreÄ?anju povedal, da so razpravljali o drugem tiru in ugotovili, da trenutno ni moĹžnosti za financirane s proraÄ?unskimi sredstvi, zato intenzivno razmiĹĄljajo o moĹžnostih javnozasebnega partnerstva.

HrvaĹĄka je iz svojih evidenc izbrisala veÄ? kot 254 tisoÄ? ljudi, ki do konca lanskega leta niso prijavili stalnega bivaliĹĄÄ?a.

AmeriĹĄki predsednik Barack Obama se je v Beli hiĹĄi sreÄ?al z Angelo Merkel in ji zaupal, da ZDA razmiĹĄljajo o oboroĹževanju Ukrajine, Ä?e diplomatski napori za reĹĄitev konflikta ne bodo uspeĹĄni.

V Kairu je na nogometnem stadionu priĹĄlo do stampeda, v katerem je umrlo najmanj 22 ljudi, veÄ? kot 25 pa je bilo ranjenih. Egiptovske oblasti so zaÄ?asno prepovedale vse nogometne tekme.

Nedelja, 8. februarja

ÄŒetrtek, 5. februarja Vlada je potrdila akcijski naÄ?rt uvedbe davÄ?nih blagajn in sporoÄ?ila, da si od njih obeta med 50 in 100 milijonov evrov prihodkov. Kot so dodali, naj bi blagajne zaĹživele Ĺže oktobra.

Odmevala je javna objava gostinskih obratov, pri katerih je uprava za varno hrano ugotovila nepravilnosti. Gostince, ki so se jezili, je minister Dejan Židan opozoril, da si ťkodo delajo sami.

Socialni partnerji so po treh mesecih pogajanj podpisali socialni sporazum 2015–2016, ki predvideva skoraj 140 ukrepov na razliÄ?nih podroÄ?jih.

V Slovenijo je priĹĄel novi ameriĹĄki veleposlanik Brent Hartley. ÂťVeselim se priloĹžnosti, da bom pomagal ohranjati in graditi dobre odnose med drĹžavama,ÂŤ je dejal.

Evropska komisija je ĹĄe izboljĹĄala letoĹĄnjo gospodarsko napoved za Slovenijo; letos naj bi bila 1,8-od-

12. februarja 2015

Iskala se je reĹĄitev za drugi tir.

Odbor DZ je soglasno podprl uvedbo novega praznika, dneva suverenosti: 25. oktobra naj bi se spominjali odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, a to ne bi bil dneva prost dan.

Znova se je trlo med koalicijo in opozicijo. Tokrat na temo davÄ?nih blagajn. Koalicija je vztrajala, da bodo te prispevale k odpravi primanjkljaja in sive ekonomije, v opoziciji pa so vzklikali, da bo siva ekonomija ostala, gospodarstvo pa bo ĹĄe bolj obremenjeno.

Barack Obama je potrdil, da je bila ameriĹĄka humanitarna delavka Kayla Mueller ubita v ujetniĹĄtvu Islamske drĹžave.

Predsednik Egipta in predsednik Rusije sta se dogovorila za gradnjo prve egiptovske jedrske elektrarne ob pomoÄ?i Rusov.

Izgleda, da mi odpornost straĹĄno pade. Mini viroza ima name maksi vpliv. Od postelje do kavÄ?a se komaj privleÄ?em, Ä?e v kopalnici stojim veÄ? kot pet minut, mi zaÄ?ne srce razbijati, stemni se mi pred oÄ?mi, telo se mi hoÄ?e skrÄ?iti samo vase, edino, kar pomaga, je, da se uleĹžem in zamiĹžim. En dan, dva, tri, Ĺže teden dni in veÄ?, senca same sebe postajam.

PojĂŠm kivi, pojem azijsko rezanÄ?no juho. Joj, kako lepo, da si mi prinesel slasten nemĹĄki golaĹž, ampak ko bi vedel, kako mi Ĺže misel (kaj ĹĄele vonj!) na Ä?ebulo obraÄ?a Ĺželodec. Pa tako rada imam hrano! Spim, jokam, berem, slabo mi je, hormonski bombi. Tak majÄ?ken kalÄ?ek pa tak velik vragec!

Zunaj je sivo in mrzlo. SliĹĄim metro, sliĹĄim industrijsko dvigalo in kakĹĄno vrano. Ljudi ni. NiÄ? ne morem, niÄ?! Ĺ e pisati ne. “VeĹĄ kaj. Zakaj pa bi morala biti uporabna zunanjemu svetu? Popolnoma dovolj je, da si uporabna sama sebi in Ä?e bereĹĄ Steinbecka, si veÄ? kot uporabna!â€? mami vĂŠ in potolaĹži najbolje na svetu.

Potem imam rojstni dan in v posteljo dobim ĹĄop vijoliÄ?nih tulipanov.

Drobne sneĹžinke, konÄ?no! Ko sem se rodila, je divjala sneĹžna nevihta.

Moram malo ven, danes pa zares. Joj, tele ozke hlaÄ?e so mi prevelike in ojoj, saj me je sama glava! PoÄ?asi stopicljam po stezi v parku in Ĺže slutim, kako bom jutri Ä?utila boleÄ?ine v miĹĄicah. E, prvi naÄ?rt letoĹĄnjega leta, berlinski, je splaval po vodi. “Berlin zamenjam za Velenje v trenu oka!â€?, si mislim in se reĹžim sama sebi. ÄŒudna so pota gospodova. Ĺ˝e naslednji dan letim v Celovec in na poti domov atiju predlagam, Ä?e greva v Billo po banane in pralni praĹĄek. Slovenija je bela in kako sem tega vesela!

Moje telo postaja drugo telo in vmesne faze so nujno krizne. V krizi je nujna varnost. DomaÄ?a goveja Ĺžupa, Ä?ufti, pire in ĹĄpinaÄ?a. DomaÄ?i zdravniki, domaÄ?a kura nesnica. Nujno potrebujem ljudi, da vrvijo okrog mene, da se vse giblje, Ä?e se Ĺže jaz ne. Ritem!

Sem Ĺže zaÄ?ela jesti in kalÄ?ek ima najverjetneje ĹĄe malo repka.

(Vmes sem se zelo razjezila na ministrico za kulturo – pa kdo je ta Ĺženska?! – ki ne zna odgovarjati na zastavljena vpraĹĄanja in iz sebe iztiska banalne floskule tipa: “Ljudje bi morali veÄ? bratiâ€? ter doda toÄ?en procent ljudi, ki v enem letu ne prebere niti ene knjige. Oh, Ĺženska, kje ti ĹživiĹĄ ... Vsaj omeniti sem morala kulturo, morda se je od mene priÄ?akovalo tudi, da bom napisala kaj o PreĹĄernovem dnevu. No, to je vse, saj vesta, kako je z naÄ?rti.)

Kdor seje, ta Ĺžanje. In pa: dokler je Ĺživljenje, je upanje (je rekel Stephen Hawking in mi polepĹĄal nedeljski veÄ?er ali pa kar vse veÄ?ere, ki sledijo).

Ah, pa ĹĄe to: mojo zgodbico le zase zadrĹžita! đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 2. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

12. februarja 2015

Pride Ä?as, ko je zadnji Ä?as Pogovor s poslanko SDS v drĹžavnem zboru Nado BrinovĹĄek iz Mozirja Tatjana PodgorĹĄek

Mozirjanka, specialistka javne uprave Nada BrinovĹĄek je bila od leta 1999 direktorica uprave ObÄ?ine Mozirje. Zagotavlja, da se je med sodelavci in obÄ?ani, s katerimi se je sreÄ?evala vsak dan, odliÄ?no poÄ?utila. Na lanskih drĹžavnozborskih volitvah je stopila na politiÄ?ni parket kot kandidatka stranke SDS in kot edina iz Zgornje Savinjske doline sedla v parlamentarne klopi. ÂťZame je to velik izziv, vzela sem ga zelo resno, saj se zavedam svoje odgovornosti.ÂŤ Povabili smo jo na pogovor.

Kje so razlogi za odloÄ?itev o politiÄ?ni karieri? ÂťOdloÄ?itev o kandidaturi je priĹĄla zelo hitro. Predsednik obÄ?inskega odbora stranke SDS Mozirje mi je po elektronski poĹĄti poslal pristopno izjavo za kandidaturo. Prvi trenutek sem bila ĹĄokirana. Ko sem to povedala sinu in njegovemu dekle-

7

MED VAMI

tu, sta bila navduĹĄena. Ĺ e isti veÄ?er sem posluĹĄala radijsko oddajo, katere moto je bil: pride Ä?as, ko je zadnji Ä?as. Takrat sta mi moja dva rekla: mami, sedaj je zate priĹĄel zadnji Ä?as, da se pred odhodom v pokoj preizkusiĹĄ ĹĄe v tej vlogi. Dvomi, ali bom zmogla, sem sposobna, kako bo, so me prevevali. Ker sem rada delala za naĹĄe obÄ?ane, ker postajam vse veÄ?ji domoljub, katerega Ĺželja je nekaj narediti za svoje okolje, svoje ljudi, menim, da je to pravo.ÂŤ Kako ste se znaĹĄli na novem delovnem mestu? ÂťGlede na to, da sem bila Ĺže pred kandidaturo zasvojena z gledanjem tretjega program RTV Slovenija, so moji prvi vtisi prav takĹĄni, kot sem si jih predstavljala. Presenetil pa me je odnos kolegov poslancev tudi iz drugih poslanskih skupin ter zaposlenih v drĹžavnem zboru. PriÄ?akovala sem, da bomo strogi, uradni, da se bomo ÂťÄ?udnoÂŤ gledali med

sabo. A vsak, ki ti gre naproti, deluje tako, kot da bi se te razveselil.ÂŤ Katere loÄ?nice bi lahko povlekli med prejĹĄnjo in novo sluĹžbo in katere razlike so najbolj oÄ?itne? ÂťDelo direktorice obÄ?inske uprave sem opravljala s srcem 15 let in sem imela kar nekaj stvari v Âťmalem prstuÂŤ. Delo v Ljubljani pa zahteva od mene vsaj 12 ur. Spoznavam vsebine, navade,

đ&#x;”˛

Na Medpodjetniťkem centru Šolskega centra Velenje predstavili partnerjem nekatere novosti – S sredstvi ministrstva ne bi mogli preŞiveti

Lani je Mladinski center Ĺ martno ob Paki pripravil 64 najrazliÄ?nejĹĄih dogodkov – VeÄ?ina prireditev ĹĄe vedno brezplaÄ?nih – Blizu 500 noÄ?itev

Pred letom dni je vodenje javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki, katerega ustanoviteljica je tamkajĹĄnja lokalna skupnost, prevzela Mirjam Povh. PrepriÄ?ana je, da center s svojim programom upraviÄ?uje celoten naziv – Mladinski center Ĺ martno ob Paki, kultura, izobraĹževanje in ĹĄport, ter da glede na ĹĄtevilo udeleĹžencev prireditev uresniÄ?uje enega od ciljev – stiÄ?iĹĄÄ?e druĹžabnega Ĺživljenja vseh generacij obÄ?anov ter njihovih prijateljev.

Nada BrinovĹĄek: ÂťPo naravi sem vztrajna, trmasta in se zanaĹĄam ter upam, da mi bo to pri delu pomagalo.ÂŤ

vpraĹĄanja. Je morda to tudi boljĹĄa cestna povezava, saj vemo, da se v Ljubljano in iz nje vozite vsak dan? ÂťVsekakor je prednostno vpraĹĄanje 3. razvojna os. O tej temi sem pristojnim ministrom Ĺže postavila vpraĹĄanja in dobila odgovore v oblakih. Zato sem vpraĹĄala ĹĄe pisno, v odgovorih pa se ministri izgovarjajo drug na drugega, na tretjega.

Poleg tega je v ospredju ĹĄe ureditev povodja reke Savinje, davÄ?na zakonodaja, ĹĄiroko odprt je turizem, ki je za naĹĄo dolino prednostna panoga, zaposlovanje. ÄŒeprav ne delujem v odboru za izobraĹževanje, turizem, sem s poslanci naĹĄe stranke v tesnih vezeh in jim posredujem vpraĹĄanja.ÂŤ Se sreÄ?ujete s poslanci iz drugih strank, ko ni sej, odborov? ÂťSeveda se. OdliÄ?no se razumem s poslanskima kolegicama Andrejo KatiÄ? in Marijo KovaÄ?iÄ? iz Velenja.ÂŤ Vam sluĹžba na obÄ?inski upravi miruje ali razmiĹĄljate, da se tja ne bi veÄ? vrnili? ÂťPodpisala sem sporazum o mirovanju sluĹžbe. ÄŒe se zgodi kar koli, upam, da se bom lahko vrnila na obÄ?ino, med svoje ljudi.ÂŤ

Brez vas tudi nas ne bi bilo

Zagotovo se najde nekaj za vsak okus

Tatjana PodgorĹĄek

ravnanja v samem parlamentu in mislim, da mi bo ĹĄlo iz dneva v dan bolje. Po naravi sem vztrajna, trmasta in se zanaĹĄam ter upam, da mi bo to pomagalo.ÂŤ V katerih odborih, komisijah delujete?

Želela sem delati v odboru za zdravstvo, za notranje zadeve, za socialo in izobraĹževanje, dobila pa sem zdravstvo, notranje zadeve, odbor za javno upravo ter odbor za finance in monetarno politiko. Slednjega me je bilo najbolj strah, a glede na teme, ki jih obravnavamo, mi postaja vse bolj zanimiv.ÂŤ Na sejah drĹžavnega zbora zastopate staliĹĄÄ?a stranke ali se odloÄ?ate na osnovi lastnega mnenja? ÂťNikakor, poudarjam, doslej ĹĄe nisem doĹživela tega, da bi mi predsednik stranke ali vodja poslanske skupine naroÄ?ila, da se moram odloÄ?ati po direktivi. NaĹĄe odloÄ?itve so bile skupne. Moje mnenje pa je bilo doslej ĹĄe vedno poistoveteno z mnenjem stranke.ÂŤ Ob spremljanju dogajanja v parlamentu imamo ljudje obÄ?utek, da sta pri vseh vpraĹĄanjih pozicija in opozicija trdno vsaka na svojem bregu. ÂťS tem se strinjam. Sem zaÄ?udena, da so na sejah odborov vsi predlogi opozicije zavrnjeni. VÄ?asih je zaznati, da se kolegi poslanci iz koalicije, sploh tisti, ki so Ĺže bili prej v parlamentu, strinjajo z nami, glasujejo pa potem drugaÄ?e.ÂŤ Katera so po vaĹĄem mnenju za okolje regije SaĹĄa najpomembnejĹĄa

Tatjana PodgorĹĄek

so pribliĹžali obÄ?anom dejavnost, ki bi jo sicer morali obiskovati v okoliĹĄkih obÄ?inah. Nemalo izobraĹževanj so obiskali tudi obÄ?ani sosednjih obÄ?in, Âťkar dokazuje, da je zavod prepoznaven zunaj obÄ?inskih meja. Je edini ponudnik noÄ?itev v okolju.ÂŤ Lani je bilo teh blizu 500.

Velenje, 5. februarja – Ĺ olski center Velenje je tudi letos pripravil na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru (MIC) ponovoletno sreÄ?anje za poslovne partnerje in prijatelje centra. Na njem so predstavili tri novosti kot produkt lastnega znanja in razvoja, in sicer 3D ti-

vanja se odraĹžajo v rezultatih. Ti pa potrjujejo, da smo z naĹĄim MIC-em most med gospodarstvom, izobraĹževanjem, delom ter razvojem. Povedali smo Ĺže, da naj gospodarstvo ne raÄ?una, da so se nas reĹĄili. Snujemo namreÄ? nove oblike sodelovanja.ÂŤ Vlaganja, namenjena udeleĹžencem izobraĹževanja, so pomembna, seveda pa so temelj uÄ?itelji, ki morajo

Bicy ali prav tako zelo zahteven laserski sistem rezanje ploÄ?evine kot sestavni del varjenja, vidijo prihodnost v elektriÄ?nih vozilih, pri razvoju katerih so prav tako prisotni. Še cel kup naÄ?rtov imamo. Toda v naslednjih dneh so pred nami informativni dnevi, nato vpisi v programe izobraĹževanja. Vsako leto so te aktivnosti za nas izziv, da lahko napolnimo ĹĄolske

Vstopnine ni ali pa je le minimalni prispevek

Kljub finanÄ?ni krizi je center v sodelovanju z lokalno skupnostjo organiziral Poznopoletni festival. Precej truda je zahtevala organizacija 25.

Martinovanja ob obÄ?inskem Dogajalo se je prazniku. Vsako tretjo soboveliko to je zavod gostitelj kmeÄ?ke ÂťLani se je v centru ozirotrĹžnice, ki jo velikokrat popema v njegovi organizaciji ali stri s kakĹĄnim dodatnim dosoorganizaciji dogajalo res gajanjem. Še veliko je bilo veliko, 64 dogodkov smo nadogodkov, ki jih nisem omeĹĄteli, nekateri od teh so tranila, a zaradi tega niso bili niÄ? jali tudi veÄ? dni. Bili so zelo Mirjam Povh: ÂťProstori, ki manj pomembni. Ob vsem raznovrstni po svoji vsebini jih upravlja javni zavod, so moram poudariti, da je veÄ?iin izvedbi.ÂŤ Celo lansko leto velika prednost. Gostom hkrati na prireditev ĹĄe vedno brezso se lahko otroci in odrasli omogoÄ?ajo, da tu prespijo, se plaÄ?nih. BrezplaÄ?no je tudi uÄ?ili igranja instrumentov, peizobraĹžujejo, vadijo ‌ glasilo, ki ga izdajamo in ga ti, ĹĄivati, plesati, telovaditi ‌ prejema vsako gospodinjstvo.

Ustvarjalne delavnice za otroke (bilo jih je 16) Pri aktivnostih, za katere pa je predvideno plaso bile ĹĄe posebej dobro obiskane, presenetilo je Ä?ilo, je to simboliÄ?no. S tem vsaj malo pokrijeĹĄtevilo udeleĹžencev delavnic, ki so jih zdruĹžili z mo nastale stroĹĄke. Tako pribliĹžamo dejavnost varstvom med poletnimi poÄ?itnicami. Center se veÄ?jemu ĹĄtevilu obÄ?anov in glede na raznolikost je izkazal tudi kot organizator neformalnih izo- dogodkov se zagotovo najde kaj za vsakega. TolibraĹževanj z razliÄ?nih podroÄ?ij Ĺživljenja. S tem ko razliÄ?nih vsebin pomeni odpiranje novih moĹžnosti, ne le izbiro Ĺže poznanega.ÂŤ Glavnino denarja za delovanje javnega zavoRekli so â?ą Marjanca Rogelj PerĹĄiÄ?, da zagotavlja lokalna skupnost, del pridobi na predsednica sveta javnega zavoda: ÂťBojaraznih razpisih, slabo petino sredstev pa ustvari zen, da javni zavod pod novim vodstvom ne z dejavnostjo. bo uresniÄ?eval svoje vizije, svojega poslanV prvem letoĹĄnjem mesecu se je Ĺže zvrstilo nestva, je bila odveÄ?. Novo vodstvo se trudi, kaj dogodkov, fotografski teÄ?aj, teÄ?aj druĹžabnih poskuĹĄa vnesti v program Ä?im bolj raznoplesov, v nadaljevanju je predvidenih nekaj kulilike vsebine. Glede na razpoloĹžljiva srednariÄ?nih teÄ?ajev, zagotovo bodo ĹĄe naprej zanistva za delovanje lahko v programu najde mive in pestre ustvarjalne delavnice za otroke ‌ vsak nekaj zase. Tudi finanÄ?no se stvari izÂťImamo veliko naÄ?rtov, energije, zanimive sodeboljĹĄujejo.ÂŤ lavce,ÂŤ je ĹĄe dejala Mirjam Povh. đ&#x;”˛

Ponovoletno sreÄ?anje je priloĹžnost za seznanitev poslovnih partnerjev z uspehi ter naÄ?rti skupnega dela, hkrati pa moĹžnost za nova znanstva in stike.

skalnik, simulator varne voĹžnje ter didaktiÄ?ne modele za inteligentne inĹĄtalacije. Izdelke Ĺže trĹžijo. Od tega si obetajo pomemben vir prihodkov, predvsem pa veÄ?jo kakovost pedagoĹĄkega dela in s tem kakovostna znanja udeleĹžencev izobraĹževanja, med katerimi prevladujejo dijaki, nato ĹĄtudenti in odrasli.

Vseskozi morajo biti v ospredju

Direktor centra mag. Ivan Kotnik nam je ob tej priloĹžnosti dejal, da morajo biti ves Ä?as v ospredju. ÂťBrez gospodarstva nas ne bi bilo, saj z denarjem, ki nam ga odmerja pristojno ministrstvo, ne bi preĹživeli. Gospodarstvu zato ponujamo partnerstvo. Kar imamo na centru, je plod takĹĄnega sodelovanja, skupna prizade-

Rekli so â?ą Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja: ÂťGorenje je bilo med prvimi podpisniki pogodbe o sodelovanju z MIC-em. Med prvimi smo razumeli, da je za ustvarjanje vrhunskih izdelkov, ki se prodajajo na vseh trgih, pomembno vrhunsko znanje. Tega je v regiji in na MIC-u veliko. Ob takĹĄnem sistemu financiranja izobraĹževanja, znanosti, kulture in ĹĄe Ä?esa, kot je v Sloveniji, je potrebno, da nekaj primaknejo tudi podjetja. V Gorenju se tega zavedamo. Trdim, da smo ne samo uspeĹĄna multinacionalka, ampak tudi zelo druĹžbeno odgovorno podjetje. Zato z veseljem sodelujemo z MIC-em in bomo to poÄ?eli tudi v prihodnje.ÂŤ vlogo opraviti odliÄ?no na vseh ravneh, saj je konkurenca neizprosna. Ponudb za razna izobraĹževanja je veliko, dijakov pa ne toliko, da bi zapolnila vsa.

Sistem Bicy, laserski razrez ploÄ?evine ‌

Sicer pa je Kotnik ĹĄe dejal, da je teĹžko potegniti loÄ?nico med leti, saj razvojni doseĹžki niso plod enoletnih prizadevanj.

Z malimi koraki in v sodelovanju s partnerji, ĹĄirijo recimo sistem izposoje koles

klopi z dijaki, ĹĄtudenti, odraslimi in da izkoristimo moĹžnosti, ki jim imamo v procesu izobraĹževanja. Temelje imamo nekako pokrite, to pa je osnova za nadgradnjo in s tem ponudbo naĹĄim poslovnim partnerjem.ÂŤ Zajetnemu seznamu slednjih iz Slovenije in tujine so na ponovoletnem sreÄ?anju dodali ĹĄe podjetji Sico iz PetrovÄ? ter Vizijo Sport iz Ĺ empetra v Savinjski dolini. Z njima so namreÄ? podpisali pođ&#x;”˛ godbo o sodelovanju. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 2. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

12. februarja 2015

LaĹži, prevare in obilo smeha

OÄ?i lahko tudi laĹžejo

Gledaliťka sekcija KPD Franc Schreiner Šentilj zabavala tudi za kulturni praznik – Trije vaťki svetniki poskrbeli za sedmo ponovitev

Klemen Belavić, mladi multimedijski ustvarjalec iz Šoťtanja, vse pogosteje opozarja nase

Bojana Ĺ pegel Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 8. februarja – Tisti, ki so nedeljsko popoldne preĹživeli v ĹĄentiljskem domu krajanov, so imeli res preĹĄeren kulturni praznik. Za smeh v nabito polni dvorani so poskrbeli domaÄ?i gledaliĹĄÄ?niki, ki vsaki dve leti na oder postavijo novo komedijo. Besedilo za letoĹĄnjo je nastalo pred skoraj 100 leti, a je igra, rahlo prirejena in izvedena v ĹĄentiljskem nareÄ?ju, zelo aktualna. Predvsem pa je smeĹĄna, za kar poskrbi cel gledaliĹĄki ansambel.

Magda Stvarnik, predsednica ĹĄentiljskega kulturnega druĹĄtva, nam je zaupala, da so bili lani na silvestrovo v Ĺ entilju kar malo izgubljeni, ker domaÄ?i gledaliĹĄÄ?niki niso pripravili igre in z njo silvestrske predstave, saj jo praviloma na oder postavijo vsaki dve leti. Letos so jo in z njo Ĺže sedemkrat poskrbeli za razprodano dvorano. ÂťRes smo ponosni na njih, vedno izberejo aktualno besedilo, vedno navduĹĄijo tudi z igro,ÂŤ je dodala. Kot Ĺže zadnjih 8 predstav ĹĄentiljskih gledaliĹĄÄ?nikov je tudi tokrat besedilo izbrala, priredila in reĹžijsko na oder postavila Alenka Felicijan.

Povedala nam je: ÂťKomedija je iz nemĹĄkega govornega obmoÄ?ja, avtor je Max Neal. Peter Militarev jo je zelo zabavno priredil, odziv gledalcev nanjo pa je res Âťta praviÂŤ. Ker imamo zelo majhen oder, vedno, ko izbiram besedilo, poiĹĄÄ?em takĹĄnega, da ne potrebuje velike in bogate scene, ki je ni treba veliko spreminjati.

In vedno, ko berem tekst, moram Ĺže videti ljudi, ki bi jim lahko zaupa-

Dobra ura smeha je med ogledom komedije Trije vaĹĄki svetniki zagotovljena. Ob koncu predstave so bili zagotovo zadovoljni tudi vsi, ki so jo ustvarili.

Alenka Felicijan je v domaÄ?em Ĺ entilju reĹžirala Ĺže 8 predstav.

Vedno z obÄ?utkom in uĹžitkom.

la vlogo. V naĹĄem Ĺ entilju je veliko odliÄ?nih amaterskih igralcev, vedno se potrudim, da ekipo tudi pomladimo. VeÄ?ina igralcev sicer nastopa Ĺže zadnjih 10 let in veÄ?. Letos smo na oder povabili dva debitanta; prvi je GaĹĄper Kuhar, ki zelo uspeĹĄno

Vila Mayer navduĹĄila Mnogi so izkoristili priloĹžnost in na slovenski kulturni praznik stopili naproti kulturi, kultura pa njim Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 8. februarja – Med ustanovami, ki so na PreĹĄernov dan odprla vrata obiskovalcem, je bila tudi vila Mayer v Ĺ oĹĄtanju. Obiskovalci si v njej lahko ogledajo stalne muzejske zbirke – kiparska dela Ivana Napotnika, izbor likovnih del iz zbirke Napotnikove galerije, del zasebne domoznanske zbirke Zvoneta A. ÄŒebula ter hortikulturno zbirko ĹĄoĹĄtanjskega vrtnarja Alojza Kojca. V vili je urejena tudi Mayerjeva soba, protokolarni prostor.

Vera PogaÄ?ar je priĹĄla v Ĺ oĹĄtanj iz Ĺ kal. S posebnim razlogom. ÂťÄŒez dober teden nameravam pripeljati skupino turistov na ogled Ĺ oĹĄtanja.

Pred tem bova s kolegico naredili temeljit obhod. Nerodno je, da pripeljeĹĄ nekoga, sam pa stvari ne poznaĹĄ,ÂŤ je pripovedovala. Vila se ji

zdi, kot je rekla, boĹžanska. Po ogledu se je vrnila v Ĺ kale na prireditev ob kulturnem prazniku.

V vili Mayer smo se sreÄ?ali ĹĄe z enim VelenjÄ?anom – Petrom GerĹĄakom. ÂťNisem ravno pogosto v Ĺ oĹĄtanju, zato sva si tokrat z Ĺženo rekla, greva in si poglejva ... Ne samo vile in zbirk v njej, nadaljevala bova z ogledom muzeja usnjarstva. Ĺ˝e pred tem pa sva si v Velenju ogledala hiĹĄo mineralov in vÄ?eraj obiskala koncert meĹĄanega pevskega zbora Gorenje, ki ga je pripravil v poÄ?astitev slovenskega kulturnega praznika. Kulturi je treba izkazati spoĹĄtovanje.ÂŤ Ajda ÄŒebul, ki je obiskovalce prijazno sprejemala in jim postregla z vsem, kar jih je zanimalo, je bila vesela vsakega obiskovalca. ÂťGlede na moje pretekle izkuĹĄnje s poÄ?itniĹĄkim delom v Vili Mayer je danes

igra vlogo Lalija, in Anja Kuhar, ki igra sosedovo hÄ?er. V ekipi pa je tudi UrĹĄka Tepej, ki se nam je pridruĹžila pred dvema letoma.ÂŤ Vsebina igre je preprosta. Dogajala bi se lahko kjerkoli, na aktualnost pa starost besedila ne vpliva, ker so napake ljudi, ki jih gledalci predstavijo skozi zgodbo, toÄ?no takĹĄne, kot jih poznamo ĹĄe danes. Licemerstvo, laĹži, hinavĹĄÄ?ina, politiÄ?ni boj in zmote so oÄ?itno brezÄ?asne.

V burki izstopajo igralci, dva vaĹĄka svetnika in Ĺžupan (MatjaĹž Kuhar, Peter Vranjek in Andrej GlinĹĄek), ki so res smeĹĄni. Za ogromno smeha s svojo igro poskrbi tudi debitant GaĹĄper Kuhar, ki besedno zvezo ÂťraÄ?ka na vodiÂŤ ob svojem nerodnem videzu spremeni v simpatiÄ?no kletvico. Dobro se odreĹže tudi vaĹĄki uÄ?itelj, ki ga upodobi Peter Vavkan, in

Vera PogaÄ?ar

tukaj precej Ĺživahno. Prihajajo tisti, ki si doslej vile in zbirk ĹĄe niso ogledali. Marsikdo pravi, da je Ĺ oĹĄtanjÄ?an, da mu je vila na dosegu roke, a

Ĺžupnik, ki ga igra Vito Felicijan. Tudi dekleta so svoje vloge dobro odigrala; Ĺžupanova Ĺžena Biserka HrnÄ?iÄ? in njegova hÄ?i, ki jo igra UrĹĄka Tepej, pustita v igri moÄ?an peÄ?at.

Kot tudi gledaliĹĄka veteranka, vedno smeĹĄna Ida Rebernik, ki tokrat igra Lalijevo mamo, Ĺže omenjena Anja Kuhar in obÄ?inska uradnica, ki jo igra Sonja Kuhar. Celota je ne le zabavna, ampak celo protistresna. Gledalci so se smejali ĹĄe, ko so odhajali iz dvorane in o igri debatirali na parkiriĹĄÄ?u. Zagotovo pa ji je svoj Ä?ar dalo tudi to, da veÄ?ina pozna igralce iz vsakdanjega Ĺživljenja.

Tokrat so Trije vaĹĄki svetniki zadnjiÄ? zaĹživeli na domaÄ?em odru. ÄŒe jih bodo kam povabili, pa bodo z veseljem ĹĄli na gostovanje.

Ĺ oĹĄtanj – Pred Klemnom Belavićem je gotovo kariera. Ĺ˝e zdaj opozarja nase. ÄŒeprav me je malo zbegal s svojo skromnostjo, ko je na vpraĹĄanje: Svet ali Ĺ oĹĄtanj, odgovoril – Ĺ oĹĄtanj. Ob tem se je nasmejal in ponovil Ĺ oĹĄtanj. Ampak – mlad je ĹĄe, komaj petindvajset jih ĹĄteje.

Na Ĺ oĹĄtanj je navezan. ÂťVedno bolj.ÂŤ Tudi za Ĺ oĹĄtanj naredim kdaj kak projekt, Ä?eprav jih je malo. Ĺ˝elel bi si, da bi jih bilo veÄ?.ÂŤ Ukvarja se s fotografijo in filmom. ÂťOb koncu osnovne ĹĄole sem ugotovil, da me vizualna umetnost najbolj pritegne. Ĺ˝e pri likovni vzgoji sem naĹĄel nekaj stvari, ki so mi bile vĹĄeÄ?. To je bila doba digitalnih fotoaparatov in odloÄ?il sem se za fotoaparat, na zaÄ?etku majhnega kompaktnega, potem pa je to preraslo v veÄ?.ÂŤ Deset let se Ĺže ukvarja s fotografijo, ki pa ji je nekje vmes dodal ĹĄe film, oblikovanje, skratka vizualno komuniciranje. Na Fakulteti za elektrotehniko je zakljuÄ?il smer multimedijske komunikacije.

Zadnji film, nastal je v sodelovanju z VelenjÄ?anko Aleksandro Bellian, so si na predveÄ?er slovenskega kulturnega praznika premierno ogledali Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. Naslov: Kaos sveta. Zaprli so oÄ?i in odprli svoje srce.

Morda malce nenavaden film, pravi Klemen, z veliko sporoÄ?ilno vrednostjo. ÂťGovori o morali, ljubezni. O tem, kar vidimo in kar je velikokrat zlagano in narobe predstavljeno. Vsak Ä?lovek, Ä?etudi je kdaj v Ĺživljenju naredil kaj slabega, ima srce, ki ga vodi Klemen Belavić: ÂťFotografija in film sta nekaj, kar me privlaÄ?i kot zelo resen hobi.

Za zdaj.ÂŤ

da tukaj ĹĄe ni bil. Prihajajo pa tudi taki, ki so tukaj Ĺže bili, tokrat pa so s seboj pripeljali prijatelje.ÂŤ

v pravo smer navkljub temu, da ga mogoÄ?e kdaj oÄ?i pretentajo. Predstavlja trenutno dogajanje po svetu, predvsem s kriznih ĹžariĹĄÄ?. Govori o tegobah tega sveta in opozarja na tisto, na kar bi morali biti ljudje pozorni.ÂŤ Zanimivi so nastopajoÄ?i v tem filmu, vsak ima svojo zgodbo in vsak je – posebej v tem Ä?asu – izjemno zanimiv: svetovni popotnik in humanitarni delavec Tomo KriĹžnar ter novinarja Ervin Hladnik MilharÄ?iÄ? in Erik ValenÄ?iÄ?. ÂťKo sva z Aleksandro zaÄ?ela ta projekt, ki je bil povsem ljubiteljski, sva povabila te tri. Vsak od njih predstavlja zgodbo skozi svoje oÄ?i. Film je preplet treh zgodb, ki govorijo o isti stvari, a iz razliÄ?nih zornih kotov.

Aleksandra je tudi svetovna popotnica in pozna to sceno. Bila je tista, ki je vzpostavila stik z njimi. Bilo jih je ĹĄe nekaj, a so obveljali ti trije.ÂŤ Film si bo moĹžno ogledati v Velenju, pa tudi v Kranju, Mariboru in Ljubljani v Koloseju. NajbrĹž pa ĹĄe kje. O tem se ĹĄe dogovarjata. Traja 65 minut, posneli pa so ga v Ljubljani, kjer sta za to dobila ustrezne prostore.

Klemen deli usodo ĹĄtevilnih mladih. Trenutno je brezposeln. ÂťNa trgu je dela, kolikor se znajdeĹĄ. ÄŒeprav nimam sluĹžbe, si delo znam najti. Malo za svojo duĹĄo, malo za kak honorar. Podjetja, vsaj za zdaj, ne nameravam odpirati, ker vseeno Ĺželim, vsaj trenutno, da sta mi film in fotografija resen hobi. Ker takoj, ko se zgodi, da te nekdo plaÄ?uje za to, ne moreĹĄ veÄ? delati tistega, kar ĹželiĹĄ.ÂŤ

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Ajda ÄŒebul

Peter GerĹĄak

ObÄ?ni zbor PO Zarja Ĺ oĹĄtanj, 6. februarja – Kljub napovedi slabega zasneĹženega dneva se je zbralo veÄ? kot 70 Ä?lanic in Ä?lanov orkestra v Ĺželji, da skupaj pregledajo rezultate dela v preteklem letu. Z zadovoljstvom so si pritrdili, da je bilo tudi to leto za orkester zelo uspeĹĄno. Poleg uveljavljenih novoletnih koncertov pa je orkester veliko nastopal v domovini in tujini. Ĺ e posebej je navduĹĄil na festivalu na Malem LoĹĄinju.

Ponosni so, ker so posneli videospot skupaj z Majo Oderlap in zelo uspeťno nastopili v zabavoglasbeni oddaji Raketa. Že drugo leto so

izpeljali tabor mladih glasbenic in glasbenikov, saj se je tabora udeleĹžilo 55 mladih nadarjenih glasbenikov.

LetoĹĄnje leto bo za orkester jubilejno, saj praznuje 90-letnico delovanja. Ob tej priloĹžnosti bodo pripravili dva koncerta. Prvi slavnostni bo maja v kulturnem domu, septembra pa bodo pripravili sreÄ?anje godb na, kot upajo, prenovljenem

trgu Svobode v Ĺ oĹĄtanju.

LetoĹĄnje leto je za orkester tudi tekmovalno, saj se bodo udeleĹžili 35. tekmovanja orkestrov v koncertni teĹžavnostni skupini. Nadaljevali bodo delo z mladimi in seveda nastopali doma in v tujini. Vse prisotne je nagovoril tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in se jim zahvalil za dobro delo in sodelovanje. Zelo jih je razveselil z obljubo, da v naslednjem

letu ObÄ?ina naÄ?rtuje gradnjo prizidka h glasbeni ĹĄoli, kjer bo nove veÄ?je prostore dobila tudi Zarja. Na koncu so podelili posebna priznanja, ki so jih prejeli Zvonko Ledinek, Marin Ĺ truc, Ivan Zacirkovnik, Matic Rihtar, Grega Andrejc, Ĺ˝iga Krajnc, Adrijan Ĺ lutej, Andrej Urbanc in Franci Krevzel.†đ&#x;”˛

SreÄ?ko PotoÄ?nik

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 2. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

12. februarja 2015

9

KULTURA

ÂťPreĹĄeren je sanjal naĹĄe sanjeÂŤ Besede ministrice za kulturo mag. Julijane Bizjak Mlakar na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku v MO Velenje – Opozorila, da smo Ĺžal vse manj suvereni – Kulturni program segel do srca Velenje, 9. februarja – ZaÄ?elo se je z Zdravljico, ki jo je odpel odliÄ?ni Rudarski oktet. Ta se je v res prisrÄ?nem popotovanju skozi Ĺživljenja poeta Franceta PreĹĄerna, v katerega se je prelevil kar ravnatelj Centra za Vzgojo izobraĹževanje in usposabljanje Velenje Aleksander ValiĹĄer, pridruĹžil tudi uÄ?encem in uÄ?iteljem centra. Ti so Ĺže na zaÄ?etku napovedali, da bomo zaÄ?utili Âťhrepenenje srcaÂŤ. In smo ga, ker so bili iskreni, ker so znali preteklost povezati s sedanjostjo. In ker so nam na svojstven naÄ?in povedali, kaj vse je kultura. In kaj pomeni njim. Popotovanje po svetu poezije, proze, glasbe in plesa je, zaokroĹženo v celoto, seglo do src vseh v dvorani. Tu in tam se je ob navalu Ä?ustev ob videnem in sliĹĄanem utrnila tudi solza.

LetoĹĄnja osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v MO Velenje je bila drugaÄ?na tudi zato, ker je bila slavnostna govorni-

V kulturnem programu so uÄ?enci in uÄ?itelji Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje sedanjost povezali s preteklostjo in ustvarjalno pokazali, kaj je zanje kultura.

Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, ravnatelj Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Aleksander ValiĹĄer in velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? (z Ĺženo), so po uspeĹĄni prireditvi nazdravili.

ca ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar. Ta je Ĺže ob prihodu na oder povedala, da v naĹĄe mesto prihaja veÄ?krat. Ĺ e veÄ?, tudi poroÄ?ila se je z VelenjÄ?anom. Potem pa je med drugim poudarila, da

smo Slovenci svojo kulturo najbolj poÄ?astili s tem, da smo ji za praznik posvetili PreĹĄernov dan in da je to dan, ki Slovence vedno zdruĹžuje.

Dodala je: ÂťUmetnikov veliÄ?ine, kakrĹĄen je bil dr. France PreĹĄeren,

ni prav veliko, niti v Sloveniji niti v svetu. V Zdravljici je izpovedoval stoleten slovenski sen, vsebovan tudi v idejah zedinjene Slovenije in zamisel soĹžitja vseh narodov sveta.

In ravno v tej univerzalnosti vrhun-

ÂťVsi piĹĄejo, le redki berejoÂŤ 23 let knjigarne Kulturnica le ĹĄe na razstavi v razstaviĹĄÄ?u Gorenje – Pripravili veÄ? kot 600 literarnih veÄ?erov, gostili zelo znana imena – Kriza in neurejene knjigotrĹĄke razmere zadale konÄ?ni udarec Bojana Ĺ pegel

Velenje, 6. februarja – Velenjska knjigarna in galerija Kulturnica je po 23 letih delovanja konec januarja zaprla vrata. V poÄ?astitev kulturnega praznika so razstavo iz literarnih veÄ?erov, ki so jih v teh letih pripravili veÄ? kot 600, postavili v razstaviĹĄÄ?u Gorenje.

V petek (jutri) opoldne bo v avli upravne stavbe Gorenja pripravili pogovor o tem, kako se vrednota branja v naĹĄi druĹžbi spreminja in kako danes dojemamo knjigo. Mi pa smo ob tem zgodovino prve slovenske zasebne knjigarne obudili s Stanislavo Pan-

gerĹĄiÄ? (ki se je v zadnjih letih zaradi drugih obveznosti moÄ?no umaknila iz Kulturnice) in Marjanom Kukovcem, saj sta to zgodbo zaÄ?ela skupaj. Kukovec je Kulturnico vodil 23 let. OdliÄ?en poznavalec knjig je bil prava maskota knjigarne.

Na Cankarjevo prinesli nov utrip

ZaÄ?elo se je leta 1992, ko je bilo ustanovljeno malo podjetja Gorenje Kulturnica, d. o. o. VeÄ?inski lastnik je bilo Gorenje, saj se je podjetje ukvarjalo s kulturo v tem podjetju. Skrbelo je za razstavno dejavnost v

razstaviĹĄÄ?u v Gorenju, organiziralo ogledov prireditev, organiziralo okrogle mize, pogovore in krajĹĄe izobraĹževalne oblike na temo mehkih oblik vodenja za poslovodno strukturo Gorenja. Ob tem so v prostorih upravne stavbe podjetja Ere na PreĹĄernovi v Velenju odprli malo knjigarno in postali samostojno podjetje. Leta 1998 so se preselili v nove prostore na Cankarjevo ulico, v srediĹĄÄ?e Velenja. Takrat so podpisali pismo o nameri med MO Velenje in podjetjem Gorenje, ki je lastnik prostorov.ÂŤ Kulturnica je dejavnost ob preselitvi razĹĄirila tudi na galerijo in prodajo slik, daril, spominkov ter

ske umetnosti, ki v enaki meri nagovarja Slovence in ljudi po svetu, leĹži ĹĄirĹĄe razumevanje kulture ...ÂŤ Ob tem je poudarila, da Ĺžal Slovenci znova izgubljamo suverenost, ki jo je naĹĄim prednikom uspelo izboriti tudi za ceno svojih Ĺživljenj. Ob tem je, kot nam je pojasnila po proslavi, mislila predvsem na to, da smo vse bolj in preveÄ? odvisni od Bruslja.

Opozorila je na skrb vzbujajoÄ?e dejstvo, da Slovenci premalo beremo. DruĹžine, ĹĄole in knjiĹžnice bi morale po njenem mnenju pri krepitvi bralne pismenosti narediti veÄ?.

Sploh, ker je slovenski jezik po njenem mnenju najpomembnejĹĄa stva-

izobraĹževalno, promocijsko in svetovalno dejavnost. Del prostora je bil namenjen Ä?ajnici.ÂŤ S prihodom na novo lokacijo je Kulturnica zagotovo prinesla nov utrip v mesto in z zgledom urejenosti izloĹžb spremenila celo ulico. ÂťSoustvarjala je urbano podobo mestnega srediĹĄÄ?a tudi z organizacijo ĹĄtevilnih prireditev in z organizacijo odliÄ?nih predstavitev knjig. V njej so gostovali znani Slovenci: od Svetlane MakaroviÄ?, Draga JanÄ?arja, Cirila Zlobca, Toneta PavÄ?ka, Kajetana KoviÄ?a, Ivana Minattija do Dimitrija Rupla, Marka CrnkoviÄ?a, JoĹžeta HudeÄ?ka, Mance KoĹĄir, vrsta vrhunskih pisateljev, kolumnistov in humanistov. Na teh sreÄ?anjih smo odpirali pomembna druĹžbena vpraĹĄanja, organizirali pa smo tudi delavnice – od kreativnega pisanja, predstavitev knjig s podroÄ?ja duhovnosti, predstavitve dobrih leposlovnih, strokovnih, otroĹĄkih knjig, do predavanj za poslovno in strokovno javnost, pedagoge ‌,ÂŤ dodata sogovornika. Kulturnica je postala prostor refleksije in ustvarjanja kritiÄ?nega razmiĹĄljanja, sta prepriÄ?ana.

Ob tem poudarita: ÂťNenehno smo iskali nove poti in nenehno se je s predstavitvijo novih, kakovostnih knjig in novih uporabnih idej opozarjalo na potrebo po uÄ?enju in ustvarjanju ustvarjalnega okolja. Zamisel o knjigarni v srediĹĄÄ?u mesta, ki je po velikosti peto v drĹžavi in ima veliko ĹĄtevilo ĹĄoloobveznih otrok, nabor izobraĹženih ljudi, moÄ?no gospodarstvo, je bila samoumevna.

Pokazalo se je, da tukaj je trg in zanimanje za knjigo.ÂŤ

ritev slovenske kulture. In tudi zato skrbi dejstvo, da se sredstva za kulturo nenehno zmanjĹĄujejo. A ĹĄe pomembnejĹĄe se ji zdi dejstvo, da narod brez korenin, Âťnarod, ki ne spoĹĄtuje svoje kulturne dediĹĄÄ?ine, ne more biti odprt do drugih kultur.

In tudi nima prihodnosti.ÂŤ Ustavila se je tudi pri ĹĄaleĹĄki in velenjski umetnosti in dejala, da se lahko pohvalimo z bogatim kulturnim vrenjem. Na marsikaterem podroÄ?ju kultura v naĹĄem okolju preraĹĄÄ?a v vrhunskost, kar se kaĹže v ĹĄtevilnih prejetih visokih priznanjih in nagradah kulturnim ustvarjalcem iz Ĺ aleđ&#x;”˛ bĹĄ ĹĄke doline. â€

Trg se je ustavil

A potem je priĹĄla kriza. Ta je prinesla spremembe za vse. Še posebej pa za male, neodvisne knjigotrĹžce. Nenehno opozarjanje, da lahko v malem okolju preĹživimo samo v sodelovanju, je velikokrat naletelo na gluha uĹĄesa. Drug drugega smo prehitevali, knjiĹžnice postajajo Âťzlate jameÂŤ za zaloĹžnike. Vsi piĹĄejo, malo ljudi bere. In posledice so vidne! Trg se je ustavil, uspeva le ĹĄe posameznikom,ÂŤ izvemo, v Ä?em so razlogi, da je Kulturnica zaprla vrata. Marjan Kukovec, ki je 23 let vodil Kulturnico, kot dober poznavalec knjig pa je bil prava maskota te knjigarne, doda: ÂťKnjige v knjigarnah se zelo slabo prodajajo. ZaloĹžbe in knjigarne nikoli niso delovale kot zavezniki. V Sloveniji knjigarne v resnici niso nikoli zaĹživele, Ä?eprav obstajajo izjeme. To, da se knjige prepoÄ?asi prodajajo v knjigarnah, da knjigarne zaposlujejo neustrezne kadre, da komisijska prodaja ovira trg, so znane ugotovitve.ÂŤ Ob tem izvemo ĹĄe, da nikoli ni bilo pobude, da se poiĹĄÄ?ejo ustrezne reĹĄitve za zasebnike, ki so resniÄ?no veliko naredili za knjige in ki so poslovali drugaÄ?e. ÂťOdgovor zaloĹžb je, da trg narekuje vse. Trg dovoljuje tudi nelojalno konkurenco, napihnjene cene knjig – menda imamo najdraĹžje knjige –, pa kartelna dogovarjanja, pohlep, neetiÄ?no poslovanje. In posledice so vidne.ÂŤ Zagotovo bodo tudi obÄ?utne.

Mnogi bomo Kulturnico pogreĹĄali. Tudi za to, ker res ni bila le navadna knjigarna, đ&#x;”˛ ampak veliko veÄ?. â€

Tone Kuntner - Slovenec s srcem in besedo

Pesem zadonela v ĹĄoĹĄtanjski ĹĄoli

Ob kulturnem prazniku gost v KnjiŞnici Velenje – O svojem bogatem umetniťkem ustvarjanju

Ĺ oĹĄtanj, 3. februarja – Osnovna ĹĄola Karla Destovnika - Kajuha Ĺ oĹĄtanj je letos pripravila Ĺže 8. sreÄ?anje Ĺ ola poje – Ĺ oĹĄtanj poje. Gre za prireditev, na kateri se predstavi veÄ?ina ĹĄoĹĄtanjskih pevskih zborov, tokrat se jih predstavilo devet: Mladinski pevski zbor OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj, MoPZ Lokovica, Ĺ˝ePZ Lokovica, MoĹĄki lovski zbor Smrekovec, MePZ DU Ĺ oĹĄtanj, MoPZ KUD Ravne, MePZ Skorno, Vrtec Ĺ oĹĄtanj in zdruĹženi otroĹĄki pevski zbori OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj in TopolĹĄica.

Zbralo se je veliko ĹĄtevilo ljubiteljev zborovskega petja, ki so bili priÄ?a prijetnemu popoldnevu. Obiskovalce je pozdravila ravnateljica Majda ZaverĹĄnik Puc, nagovoril jih je tudi Ĺžupan Darko Menih, ki je med drugim dejal, da se s petjem ohranjajo prijateljstva in tkejo nova. Kot posebno zanimivost pa je omenil, da je v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj najveÄ?je ĹĄtevilo pevcev v zborih na prebivalca.

Kot vse do sedaj je tudi letoĹĄnja prireditev dobro uspela, zato bodo trađ&#x;”˛ dicijo nadaljevali. â€

Velenje, 5. februarja – KnjiĹžnica Velenje je v Ä?etrtek pripravila v poÄ?astitev slovenskega kulturnega praznika veÄ?er s pesnikom in dramskim igralcem Tonetom Kuntnerjem. Rojen je na Tratah v Slovenskih Goricah, kar ga je zaznamovalo za vse Ĺživljenje in kar se bere v njegovih pesniĹĄkih zbir-

kah. Objavil je, vkljuÄ?ujoÄ? izbore, Ä?ez 20 pesniĹĄkih zbirk, nekatere so prevedene v veÄ? jezikov. Ĺ tudiral je igralsko umetnost na Akademiji za gledaliĹĄÄ?e, radio, film in televizijo v Ljubljani in bil do upokojitve stalni Ä?lan Mestnega gledaliĹĄÄ?a ljubljanskega. Ob delu v gledaliĹĄÄ?u je sodeloval pri umetniĹĄkem programu na

Utrinek iz druĹženja s pesnikom, igralcem in domoljubom Tonetom Kuntnerjem. Z njim se je pogovarjala mag. Alenka Gortan.

radiu, pri filmu in na televiziji. Za svoje delo je prejel ĹĄtevilna priznanja in nagrade.

V pogovoru, ki ga je vodila mag.

Alenka Gortan, je ob prebiranju nekaterih svojih pesmi, recitiranju PreĹĄernove poezije in ĹĄe vedno aktualnih Cankarjevih del izpostavil svojo

ljubezen do zemlje in domovine. S svojim srÄ?nim nastopom, pedagoĹĄko noto in dramsko uprizorjeno recitacijo PreĹĄernove Zdravljice je v ĹĄtevilne obiskovalce veÄ?era vnesel ljubezen do slovenskega jezika in kulture. đ&#x;”˛

bzj, foto: Ana Seher

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 2. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

12. februarja 2015

Jure Pukl nagrajenec PreĹĄernovega sklada Nadaljevanje s prve strani Nagrado PreĹĄernovega sklada je Jure Pukl dobil za ustvarjanje jazzovske glasbe v zadnjih dveh letih in za ĹĄtevilne nastope ter sodelovanja z mednarodno priznanimi umetniki. Tudi zato je postal zgled celi generaciji mlajĹĄih glasbenikov in privrĹžencev jazzovske glasbe, ki jo navdihuje z visoko strokovnostjo in vedrim duhom, smo sliĹĄali v obrazloĹžitvi nagrade. V njej so poudari-

li ĹĄe, da velja za enega najpomembnejĹĄih ustvarjalcev slovenske jazzovske glasbe in dodali: ÂťV zadnjih dveh letih je s ĹĄtevilnimi nastopi, sodelovanji z mednarodno priznanimi umetniki in avtorskim delom dosegel preseĹžek v umetniĹĄkem ustvarjanju. Nastopil je na koncertnih odrih, na katere so povabljeni le najveÄ?ji zvezdniki jazzovske glasbe. S svojo virtuoznostjo na tenorskem in sopranskem saksofonu je

navduĹĄil obÄ?instvo in kritike v Evropi in ZDA. Ne le kot izvajalec, tudi kot avtor slovenske glasbe je ambasador slovenske kulture v svetu.

Njegove avtorske kompozicije so drzne, sodobne, melodiÄ?no kreativne in ritmiÄ?no pestre, s srcem pa se posveÄ?a moderni interpretaciji jazzovske glasbe ...;ÂŤ so med drugim poudarili v obrazloĹžitvi nagrade, ki jo je Jure prejel po tem, ko se je na odru Cankarjevega doma predstavil

To je bila tema letoĹĄnjih literarnih ustvarjanj Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja – Zbornik s ĹĄtevilko 24 izdali v 150 izvodih Velenje, 4. februarja – ZaÄ?elo se je z rock'n'rollom. Zanj so poskrbeli simpatiÄ?ni mladci, Ä?lani ansambla Night flight, vsi ĹĄe dijaki velenjskega Ĺ olskega centra. PriloĹžnost, da se pokaĹžejo na odru male dvorane v kulturnem domu, so jim dali Ä?lani Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja, ki so v sredo zveÄ?er predstavili ĹĄe po tiskarni diĹĄeÄ?o 24 ĹĄtevilko zbornika, v katerem tokrat objavljajo dela 32 avtorjev, preteĹžno njihovih Ä?lanov. Kaj so ustvarili, smo sli-

Foto: Dejan Tonkli

Ljubezen tako in drugaÄ?e

z mednarodno zasedbo Jure Pukl/ Bastian Stein`s NEOgravity. Zaigrali so avtorsko skladbo z zadnje, 7 ploĹĄÄ?e, ki je izĹĄla letos januarja z naslovom ÂťThe Life Sound PIctures of Jure PuklÂŤ. Doslej so ploĹĄÄ?o Ĺže predstavili na Japonskem, v ZDA in na turneji po ÄŒilu. Nocoj jo bodo predstavili na odru velenjskega Maxa, na jazz festivalu, ki ga Jure kot umetniĹĄki vodja soustvarja od đ&#x;”˛ bĹĄ leta 2011. â€

Na predstavitev Hotenj 24 je priĹĄlo veÄ? kot pol avtorjev. Dobili so prve, ĹĄe po tiskarni diĹĄeÄ?e izvode.

ĹĄali v nadaljevanju veÄ?era, ko smo lahko sliĹĄali tudi, kako njihove stvaritve zvenijo v poljĹĄÄ?ini. Potem so prve izvode zbornika razdelili avtorjem. PriĹĄlo jih je veÄ? kot pol.

Milojka BaÄ?ovnik Komprej, predsednica druĹĄtva, nam je Ĺže pred priÄ?etkom dogodka, ko so se literati ĹĄe druĹžili v avli male dvorane, povedala: ÂťZelo veseli smo, da smo pripravili predstavitev novih Hotenj ravno v Ä?asu pred slovenskim kulturnim praznikom. To smo Ĺželeli opraviti Ĺže lani decembra, saj je zbornik nastal Ĺže v letu 2014. V imenu uredniĹĄkega odbora, ki sta ga poleg mene sestavljala ĹĄe Tatjana Vidmar in Peter Rezman, lahko zatrdim, da je v

njem dobra literatura. Tokrat smo ustvarjali na temo ljubezni, pri tem pa smo avtorjem pustili veliko svobode. VeÄ?ino del so ustvarili naĹĄi Ä?lani, nekaj pa je gostujoÄ?ih avtorjev, ki se v Hotenjih pojavljajo dokaj redno.ÂŤ Ĺ˝eleli so si, da bi dobili kakĹĄno dramsko in esejsko delo veÄ?, saj tudi tokrat prevladuje poezija.

7 avtorjev se je v zbornik umestilo s prozo, posebej pa so veseli prevodov del Ä?lanov druĹĄtva v poljĹĄÄ?ino.

Pesmi zvenijo zelo zanimivo.

Seveda si ÂťhotenjevciÂŤ Ĺželijo, da to, kar so ustvarili, pride med ljudi.

Izvod si lahko izposodite v velenjski knjiĹžnici, dobite pa jih tudi na sedeĹžu Sklada za kulturne dejavnosti v

domu kulture. ÂťPred leti nam je s pomoÄ?jo NaĹĄega Ä?asa uspelo ustvariti zvoÄ?na Hotenja. Zdi se mi, da so bila ne le odmevna, ampak tudi najbolj dosegljiva ljubiteljem literature. Je pa pisana beseda tudi tista, ki prodre do bralcev,ÂŤ poudari naĹĄa sogovornica. Lani so bili zelo veseli, ker so v hotenjih sodelovali tudi osnovnoĹĄolci. Tudi letos so veseli, ker so objavili dela petih mladih avtorjev, saj se moÄ?no trudijo, da Ä?lanstvo v druĹĄtvu pomladijo. Kot so veseli tudi, da imajo v druĹĄtvu 4 Ä?lane, ki so tudi slikarji in ne le literati. Med njimi je tudi avtor grafik v novih Hotenjih Stojan Ĺ pegel. đ&#x;”˛

bĹĄ

Na ĹĄiroko odprli vrata V Muzeju Velenje so v veÄ? enotah ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili kulturne dneve za osnovnoĹĄolce, dan odprtih vrat in Klepet pod arkadami Velenje, 9. februarja – V dneh okoli slovenskega kulturnega praznika je bilo Ĺživahno tudi v Muzeju Velenje. TamkajĹĄnji muzealci se sicer tudi med letom trudijo kulturo in kulturno dediĹĄÄ?ino pribliĹžati razliÄ?nim skupinam obiskovalcev, vedno pa so dobro sprejeti tudi njihovi dnevi odprtih vrat, ko lahko obiskovalci muzejske zbirke na veÄ? lokacijah pogledajo brezplaÄ?no.

Tudi na dan drĹžavnega praznika, posveÄ?enega kulturi, so v nedeljo v Muzeju Velenje odprli svoja vrata in povabili obiskovalce k brezplaÄ?nemu ogledu muzejskih in galerijskih zbirk. Obiskovalci so si lahko brezplaÄ?no ogledali muzej na Velenjskem gradu, Muzej usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju ter HiĹĄo mineralov v Starem Velenju.

V tednu pred kulturnim praznikom pa so v sodelovanju z Galerijo Velenje gostili osemdeset uÄ?encev osmega in devetega razreda osnovne ĹĄole Ĺ alek. Zanje so pripravili kulturni dan, v okviru katerega so jih seznanili z dostopnostjo muzejev in galerij, kar je eno pomembnejĹĄih poslanstev kulturnih ustanov. UÄ?enci so prispevali tudi svoje poglede, predloge in ideje ter ob predstavitvi ugotavljali, da so prilagoditve muzejskih prostorov in razstav, predvsem namenjene ljudem s posebnimi potrebami, zanimive in dobro-

Po ogledu muzejskih zbirk z zavezanimi oÄ?mi so uÄ?enci OĹ Ĺ alek na Velenjskem gradu ustvarjali tipne slike.

doĹĄle tudi za vse druge obiskovalce. Strinjali so se, da obogatitev muzejskih in galerijskih postavitev s predmeti, namenjenimi tipanju, z vizualnimi in zvoÄ?nimi uÄ?inki, raÄ?unalniĹĄkimi programi in podobnim, poveÄ?ajo ne le dostopnost, ampak tudi privlaÄ?nost muzejev in galerij. Tokrat so preizkusili, kakĹĄna je izkuĹĄnja slepih in slabovidnih oseb, ki obiĹĄÄ?ejo Muzej Velenje. Z zavezanimi oÄ?mi so se sprehodili po AfriĹĄki zbirki, ogledali so si tipni vodnik po muzejskih zbirkah ter tipna tlorisa Velenjskega gradu in mesta Velenje in prisluhnili opisu umetniĹĄkega dela v Zbirki sodobne slovenske umetnosti Gorenje. Povedali so, da so se z omejenim vidom poÄ?utili prestraĹĄene in nebogljene ter da bodo odslej dosti bolje razumeli ljudi z razliÄ?nimi omejitvami. Kulturno dopoldne na Velenjskem gradu so uÄ?enci zakljuÄ?ili ustvarjalno. Izdelali so tipne tlorise in tipne

slike ter pri tem poleg kreativnosti uporabili tudi novo pridobljeno vedenje, znanje in izkuĹĄnje.

Podoben kulturni dan so za uÄ?ence ĹĄoĹĄtanjske ĹĄole Karla Destovnika Kajuha pripravili tudi v Muzeju usnjarstva. V petek so tam gostili ĹĄestoĹĄolce, ki so jim predstavili Ĺživljenje v Ĺ oĹĄtanju nekoÄ? in danes ter jih popeljali tudi na vodeni sprehod po domaÄ?em kraju, v okviru katerega bodo najveÄ? pozornosti namenili s kulturnega in zgodovinskega vidika zanimivim zgradbam ter drugim kulturnim spomenikom.

Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku so na Velenjskem gradu sklenili v torek, ko so pripravili Klepet pod arkadami. Tokratni gost klepeta z Damjanom KljajiÄ?em je bil Karl Drago Seme, dolgoletni soustvarjalec velenjskega kulđ&#x;”˛ bĹĄ turnega utripa.â€

Kultur(nic)a Urban Novak

Veliki svetovni narodi so v zgodovini osvajali tuja ozemlja in tuje narode. Na veliko in dostikrat obĹĄirno. Kako? Seveda s superiorno vojaĹĄko moÄ?jo, a prava moÄ? osvajalnih narodov ni bilo oroĹžje. Prava moÄ?, ki je pomenila dolgotrajno zavojevanje drugih narodov, je bila kultura. Vedno je bilo tako, da si je bolj razvita kultura uspela temeljiteje in dolgotrajneje podjarmiti manj razvite. Naj naĹĄtejem samo nekaj najbolj poznanih primerov iz zgodovine. Rimljani po celi Evropi, Ĺ panci in Portugalci v JuĹžni Ameriki, Britanci v Indiji, Italijani in Nemci v Afriki in ĹĄe bi lahko naĹĄteval. Prav vsi so zavojevali narode, ki so bili sicer dostikrat starejĹĄi od svojih zavojevalcev, z izumi in kulturnimi novostmi. S sabo so nosili nova oroĹžja in ĹĄe bolj pomembno nove kulturne navade, eno vero, knjiĹžnice, pisano besedo, obiÄ?aje, demokracijo ter seveda izkoriĹĄÄ?anje in zasuĹžnjevanje. A vendar so v zgodovino za vedno ostale zapisane kulturne zmage. Velike pesnitve, operna dela, slike in arhitektura. MogoÄ?e ĹĄe beseda o zadnjem imperiju, ki smo mu priÄ?a danes mi. Ameriki. MoÄ? Amerike? Seveda oroĹžje in kontrola nad nafto. A tisto, kar je naredilo Ameriko imperij, ki osvaja s kulturo, je televizija. Pridobitev, ki bi ji le teĹžko rekli kulturna, a vseeno pomeni tisti pravo neizmerno moÄ? Amerike. V pretekli zgodovini so padale meje in drĹžavne ureditve zaradi prodora televizije in danes si ameriĹĄkega osvajanja sveta ni moÄ? zamisliti brez spremljave uigrane televizijske predstave.

Vir: Urban Novak

In kaj ima torej vse naĹĄteto opraviti s kulturo v dolini, se boste vpraĹĄali? Pravzaprav veliko in ta veliko je strnjeno v primer Kulturnice.

Oziroma nekdanje Kulturnice. Kulturnica je odprla svoja vrata v nekdanjih prostorih Rudarskega hrama. Priljubljenega shajaliĹĄÄ?a s seveda povsem drugo tematiko. Zato je bila zgodba o Kulturnici pravzaprav Ĺže od zaÄ?etka zgodba o pogumu. In na zaÄ?etku tudi o uspehu. Odpreti zasebno knjigarno, kjer ponudba ni bila povpreÄ?na, ampak je slonela na bolj specifiÄ?nih, posebnih knjigah, in to v mestu, ki je delavsko orientirano, je resniÄ?no pogumno dejanje. In ker sreÄ?a spremlja pogumne, je bila Kulturnica tudi zgodba o uspehu. Organizirani veÄ?eri in pogovori z avtorji ter predstavitve knjig so ponudbo mesta dodatno popestrili in bogatili. VelenjÄ?ani smo imeli za slovenske razmere pravo redkost. Svojo lastno zasebno knjigarno. V vseh merilih je bil to preseĹžek. Kraj, kjer si lahko priĹĄel v stik z literaturo in kulturo obenem. Pa ĹĄe v samem mestnem srediĹĄÄ?u. Na Ĺžalost je vsesploĹĄna kriza udarila tudi po knjiĹžni dejavnosti in tako je morala Kulturnica v luÄ?i upadanja prometa svoja vrata zapreti. Izguba in ĹĄkoda, ki jo je mesto utrpelo, je seveda sedaj teĹžko merljiva. A tisti, ki je Ĺželel pristen stik s pisano besedo in njenimi avtorji, to pomanjkanje Ĺže obÄ?uti. Prav tako se bo zmanjĹĄala izbira leposlovnih del in s tem seveda tudi ponudba na trgu. Konec koncev je knjigarna paÄ? posel. A ta posel bi moral biti za mesto in meĹĄÄ?ane preveÄ? dragocen, da bi ga kar tako pustili propasti. Zavedanje, kaj nam kulturne ustanove in podjetja prinaĹĄajo v vsakodnevno rutino, bi nas moralo voditi k pogostejĹĄim obiskom in nakupom v le teh. Tako lahko pomagamo neposredno reĹĄevati kulturo in seveda svoje mesto. Pravzaprav je po svoje zaprtje takĹĄne knjigarne veliko bolj alarmantno kot pa recimo propad gospodarskega podjetja. ÄŒeprav brez dela ni kruha in je zapiranje gospodarskih podjetij porazno, pa je zapiranje podjetij ali dejavnosti, povezanih s kulturo, lahko za posamezno okolje usodno. Brez bogate in raznolike kulturne ponudbe zaÄ?ne nezadrĹžno padati tudi kulturni nivo druĹžbe, v kateri Ĺživimo. Stvari, nekoÄ? nesprejemljive, postanejo nemoteÄ?e in na plano zaÄ?nejo drseti primitivizmi. Sprejemljiva postanejo skrajna razmiĹĄljanja in dejanja, druĹžba se nanje privadi in nismo daleÄ? od zelo pritlehnih vzgibov, ki preganjajo vsako drugaÄ?no miĹĄljenje.

Seveda je za ta scenarij potrebno veliko sovpadajoÄ?ih dejavnikov, a zgodi se vendarle lahko. KaĹže sicer dobro, saj naj bi lastnik iskal novega najemnika s podobno dejavnostjo s podroÄ?ja zaloĹžniĹĄtva in knjig. V tem primeru se lahko nadejamo podobnega prostora s podobno ponudbo in dejavnostjo, ki bo bogatila Ĺživljenje v mladem mestu.

Ekipi Kulturnice pa je ob odhodu le potrebno reÄ?i hvala za vsa ta leta in za bogatenje ponudbe v mestnem vrveĹžu. Sami sebi pa zaĹželimo sreÄ?o ob izbiri novega najemnika prostorov nekdanje Kulturnice. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 2. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

12. februarja 2015

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Temeljita prenova

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

V rokah drĹžite letoĹĄnjo Ĺže ĹĄesto ĹĄtevilko tednika NaĹĄ Ä?as, ki – po naĹĄem mnenju - ne bi smel manjkati v nobenem gospodinjstvu v Ĺ aleĹĄki dolini, saj vsak teden obveĹĄÄ?a o pomembnih, pa tudi manj pomembnih dogodkih iz tukajĹĄnjega okolja.

Zagotovo ste opazili njegovo drugaÄ?no podobo. Precej spremenjena je. ÂťKar veliko let smo ohranjali sedanjo podobo Ä?asopisa, toda novi, sodobni trendi so narekovali spremembe. O slednjih smo se med seboj usklajevali kar nekaj Ä?asa. Rezultat tega je danes pred bralci Ä?asopisa,ÂŤ pravita naĹĄa oblikovalca Janja KoĹĄuta Ĺ pegel in TomaĹž GerĹĄak. V korak s Ä?asom, upoĹĄtevanje sodobnih trendov na tem podroÄ?ju prinaĹĄajo veÄ? ÂťzraÄ?nostiÂŤ na Ä?asopisnih straneh, veÄ? ÂťsveĹžineÂŤ pri prispevkih. Poleg veÄ?je preglednosti in vĹĄeÄ?ne urejenosti Ä?asopisnih strani bo, verjamemo, pritegnila veÄ?jo pozornost bralk ter bralcev tudi tu in tam dodane nekoliko veÄ? barve pri besedilih.

Celovita prenova podobe Ä?asopisa, pravita sogovornika, je rezultat timskega dela. ÂťUpamo, da vam bo vĹĄeÄ?, da boste Ä?asopis tudi zaradi tega ĹĄe raje vzeli v roke. PriÄ?akujemo tudi odzive. Upamo, da bo veÄ? pozitivnih, sicer pa je dobrodoĹĄla vsaka konstruktivna kritika.ÂŤ Nova podoba tednika NaĹĄ Ä?as in vsebine, ki jih ta prinaĹĄa, bodo, tako si Ĺželimo, razlog veÄ? za ĹĄirjenje kroga njegovih prijateljev. ÄŒe to ĹĄe niste, postanite Ä?im prej.

Najugodneje za vas in nas je, Ä?e postanete njegov naroÄ?nik in izkoristite ugodnosti, đ&#x;”˛ tp ki jih nudimo. Pa prijetno branje! â€

1. ZLATKO FT. NINA PUĹ LAR - Ti to lahko 2. MASSIMO - Zemlja zove oblake 3. CARPE DIEM - Original Znani domaÄ?i raper Zlatko in priljubljena Nina PuĹĄlar sta skupaj posnela skladbo z naslovom Ti to lahko.

To ni prvo sodelovanje obeh glasbenikov, saj sta pred Ä?asom Ĺže posnela skladbo V iskanju sreÄ?e, sodelovala pa sta tudi pri Ninini skladbi Svet je tvoj. Pesem Ti to lahko je sicer izĹĄla na Zlatkovem aktualnem albumu Ĺ˝ivim lajf.

GLASBENE novice

Clemens najmlajĹĄi izvajalec na letoĹĄnji Emi

do na albumu, se sicer od dosedanjih razlikujejo predvsem po tem, da so izvedene izkljuÄ?no v slovenskem jeziku. Sicer pa gre za iskanje poti iz klasiÄ?nega bluesa, novosti pa po besedah ustvarjalcev vsebujejo manj soula in so bolj osebne, kar so Ĺže predstavili tudi z najavnim singlom Pol. Ali, kot se je slikovito izrazil Hamo: ÂťNa prejĹĄnji plati smo bili Mississippi, zdaj smo BeĹžigradÂŤ.

22-letni glasbenik, ki ustvarja z umetniĹĄkim imenom Clemens, je decembra lani premierno predstavil svoj prvi videospot za debitansko pesem Pozab na bonton. Naslednji karierni korak je nadvse razveselil izjemnega beatboxerja, saj je sredi januarja prejel veselo novico, da se je njegova nova pesem uvrstila na izbor slovenske pesmi za Evrovizi-

Samu Smithu ĹĄtirje zlati gramofonÄ?ki jeziÄ?nem dialektu, za njeno vizualno upodobitev, iz katere veje starodavnost, pa je poskrbel reĹžiser Peter Kleva. Dvojni album Konec bo izĹĄel 2. marca, poleg avtorskih skladb pa bo na zgoĹĄÄ?enki tudi nekaj priredb istrskih ljudskih napevov.

Minulo nedeljo so v Los Angelesu Ĺže 57. podelili prestiĹžne glasbene nagrade grammy. Zmagovalec tokratne podelitve je bill 22-letni britanski soulpevec Sam Smith, ki je domov odĹĄel s ĹĄtirimi gramofonÄ?ki,

spot (za pesem Happy) ter najboljĹĄi popsolistiÄ?ni nastop.

Deset glasbenih let Uroťa Perića Celjan Uroť Perić obeleŞuje deseto obletnico glasbenega delovanja.

Ob tej priloĹžnosti je izdal album z naslovom Dedicated To You, ki ga posveÄ?a svojim posluĹĄalcem in tistim, ki so mu v teh desetih letih stali ob strani in mu pomagali. S talentom, voljo, vztrajnostjo ter trdim delom se je ta imitator Raya Charlesa prebil tudi na tuje odre in doslej nastopil v osemnajstih drĹžavah na treh kontinentih. Od nekdaj se je Ĺželel ukvarjati prav z jazzom, soulom in bluesom. Danes se lahko pohvali s sodelovanjem in nastopanjem s ĹĄtevilnimi znanimi imeni tovrstne glasbe. Bil je prvi slovenski glasbe-

Rudi BuÄ?ar z Izolo napoveduje nov album Rudi BuÄ?ar v teh dneh pozornost posveÄ?a predvsem pripravam za nastop na EMI 28. februarja. Hkrati s singlom Izola najavlja album Konec; ta bo izĹĄel 2. marca, na njem pa bo tudi skladba Ĺ altinka, s katero se bo predstavil na slovenskem izboru za pesem Evrovizije. Skladba Izola je nastala na proĹĄnjo izolskega nogometnega kluba, ki je potreboval svojo himno. Kot pravi Izolan je Rudi in seveda privolil v sodelovanje, saj ima klub za Izolane velik zgodovinski in socioloĹĄki pomen. Poleg tega skladba neposredno opeva tudi Izolo samo. Pesem je napisana v tradicionalnem dvo-

ÄŒlani zasedbe Hamo & Tribute 2 Love so v roke vzeli Ä?opiÄ?e in naslikali sto ovitkov za vinilke z naslovom Pol, ki so namenjene njihovim pravim fanom. Skupina poÄ?asi zakljuÄ?uje pripravo materiala za najnovejĹĄi album. Ta bo na posluĹĄanje prviÄ? postavljen 5. marca v ljubljanskem SiTi teatru, a o pravem izidu za zdaj ĹĄe ne gre govoriti, saj bodo nove pesmi ta dan na voljo izkljuÄ?no v obliki stotih vinilk z roÄ?no poslikanimi ovitki. Na pravi izid bo treba poÄ?akati ĹĄe kar nekaj Ä?asa, najverjetneje kar do konca leta 2015, ko bo album z naslovom Pol izĹĄel tudi na cd-ju. Skladbe, ki bo-

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. Svetlin - NataĹĄa 2. Smeh - Bodi moja mala 3. Poet - Sprehajam se 4. Vikend - Lahko bi te objel 5. Ans. SaĹĄa Avsenika & Jurij Zrnec - Cuzi muzi popek ĹĄpric 6. Naveza - Ĺ e te ljubim 7. BoĹĄtjan KoneÄ?nik - Kriza 8. Novi spomini & Rock Partyzani - Nocoj pri meni druga spi 9. Javor - Nagajivo srce 10. Malibu & Mirko Ĺ libar - Na valentinovo

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO

Naredili so jih sami jo. Clemens, ki bo tako najmlajĹĄi izvajalec na letoĹĄnji Emi, se poleg glasbe ukvarja ĹĄe z dramsko igro, reĹžijo ter sinhronizacijo risank in televizijskih serij. Sodeloval je tudi pri snemanju oglasa za priljubljeno raÄ?unalniĹĄko igro Game of War. Sicer se je mladi avtor ĹĄe pred komponiranjem ukvarjal z beatboxom in s svojim glasom priredil nekaj priljubljenih pesmi Justina Timberlakea, v katerih je inĹĄtrumente imitiral le s svojim glasom.

11

107,8 MHz

KLEMEN BUNDERLA

tudi tistim za pesem leta (Stay With Me). Po tri Ĺžlahtne kipce so prejeli Beyonce, Pharrell Williams in Rosane Cash. Beyonce se je s tem med glasbenicami prebila na drugo mesto po ĹĄtevilu osvojenih glasbenih nagrad v karieri. Z 20 grammyji je prehitela Aretho Franklin in zaostaja le ĹĄe za Alison Krauss, ki jih ima 27. Pharrell Williams je zmagal v kategorijah za najboljĹĄi urbani album (album Girl), najboljĹĄi video-

nik, ki je imel dva solistiÄ?na koncerta v ĹĄvicarskem Montreuxu, koncert na prestiĹžnem Opernball v Frankfurtu, dobil je prestiĹžno nagrado za jazz pevca v NemÄ?iji, nastopal na prestiĹžnih festivalih po Evropi, Ameriki in Afriki ter sodeloval na razliÄ?nih mednarodnih festivalih.

V Nashvillu je osvojil 2. mesto za avtorsko skladbo v blues kategoriji, za katero je bilo prijavljenih 16500 skladb. V Ĺžiriji so bila velika glasbena imena, med drugim tudi Patti Austin, Willie Nelson in Stevie Wonder.

Klemen Bunderla po zelo uspeĹĄnem sodelovanju z zasedbo 3ÄŒelos spet stopa na solistiÄ?no pot. Tokrat nam predstavlja energiÄ?no skladbo Na pomoÄ?, ki jo je napisal Rusko Richie, pri snemanju pa je sodelovala ekipa znanih glasbenikov pod producentsko in aranĹžersko taktirko Cveta Polaka.

ESKOBARS Eskobars predstavljajo skladbo Hladne noÄ?i. Single se nahaja na drugem albumu Ni dovolj, ki je izĹĄel v lanskem letu. S tega albuma so Eskobars predstavili Ĺže skladbe Ni dovolj, Vidim ti v oÄ?eh, Dej povej, Hodim naprej in Bele zastave, za Ni dovolj in Dej povej pa so posneli tudi zanimiva videospota.

Ĺ ANK ROCK Videospot za skladbo Restart so Ĺ ank rock posneli na decembrskem koncertu v Velenju. Video prikazuje Ĺ ank rock tam, kjer se poÄ?utijo najbolje: na odru, z instumenti v rokah, v soju luÄ?i in pred ĹĄtevilnim

obÄ?instvom. Videospot je nastal v produkciji Viastudia, za montaĹžo je poskrbel UroĹĄ Raztresen, za reĹžijo pa kar Ĺ ankrockovci sami (Cveto Polak in Ĺ ank rock).

ALYA Na Emi bo Alya nastopila v duetu z znanim hrvaĹĄkim glasbenikom Nenom Belanom. Do sodelovanja je priĹĄlo na pobudo producenta Ĺ˝areta Paka, duet pa se bo predstavil s skladbo Misunderstandings. To bo za Alyo Ĺže drugi duet na Emi, pred ĹĄestimi leti je nastopila skupaj z Rudijem BuÄ?arjem.

CARPE DIEM Skupina Carpe Diem je pretekli petek v celjskem Cineplexxu pripravila veliko promocijo videospota za pesem Original. Pesem je del soundtracka slovenskega mladinskega filma Vloga za Emo. Videospot je reĹžiral Alen PavĹĄar, sicer tudi reĹžiser filma.

Carpediemovci so z ustvarjalci filma proslavili prejem zlate role, veÄ?er pa zakljuÄ?ili na after partiju, kjer sta se jim na odru pridruĹžila Maja ZaloĹžnik in 6Pack ÄŒukur.

Naš ­čas, 12. 2. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

12. februarja 2015

frkanje » Levo & desno «

O naši kulturi Proslavili smo še en kulturni praznik. Predvsem z veliko govora o kulturi. Premalo pa o politiki - o kulturi v politiki.

Ne na silo Čeprav nekateri pravijo, da ni lepo, če se kdo iz Velenja seli v Celje, je pa to povsem zakonito. Izkazalo pa se je, da ni vedno zakonito, če policija koga od svojih preseli iz Velenja v Celje.

⏫

»Je, tretja je tudi tukaj nekje,» se je na Prešernov dan prešerno zasmejala Lojzka Rihtarič ob sedanji tajnici direktorja TEŠ Nataliji Grebenšek. V TEŠ so nekdaj skupaj z Brigito Slemenšek, vse so bile tajnice, sestavljale Trio Adijo. Tako so jih imenovali. Zakaj »adijo«, Čveku ni znano, znano pa je, da so bile nerazdružljive, nepopustljive in v marsičem nenadomestljive. Čeprav je Lojzka zdaj na SPIZ-u, se temu, da ne bi držale glave skupaj, niso odrekle.

Vroče hladno

⏫

Kjer je dim, je tudi ogenj. In kjer sta ogenj in dim, ki ju opazujejo tudi številni gledalci, morajo biti zraven gasilci. V Šentilju so v nedeljo bili. Polna dvorana doma krajanov ni bila čisto nič zaskrbljena, ko so igralci na odru začeli zažigati pisma. Vse je imel pod nadzorom njihov glavni gasilec Peter Vavkan, na gašenje pa se spoznata tudi Peter Vranjek in Andrej Glinšek, ki sta bila soudeležena pri nevarnem početju. Hudič je bil le v tem, da jim v nedeljo hrup, tudi smeh, nista bila najbolj po godu. Večer prej je bil namreč naporen. Šentiljski gasilci so praznovali, saj so v garažo zapeljali novo orodno vozilo.

No, z ognjem na odru so vseeno hitro opravili. To imajo fantje že v krvi.

⏪

Darinka Herman (prva z desne), bivša sekretarka Območnega združenja RK Velenje in Nada Zavolovšek Hudarin (nekdanja članica uprave Ere Velenje, rokometašica, SZDL-jevka, matičarka) sta že upokojenki, splošna zdravnica Aleksandra Žuber (prva z leve) pa to namerava postati konec leta. Če prvi dve z veseljem pestujeta vnuke, je Aleksandrina velika ljubezen jadranje. Smeh na njihovem obrazu dokazuje, da so dekleta zadovoljna. Čvek pa ugiba, če je vedno tako ali jih je razveselila predvsem pozornost okolja za minulo opravljeno delo?

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Vrnili violino in dobili koncert

Kavarna z ovcama V južnokorejski prestolnici stoji kavarna Nature Caffe, ki deluje od leta 2011. Pa ni ena običajnih kavarn. Njena posebnost sta ovci, ki se brez omejitev sprehajata po prostoru. Lastnik pravi, da je z izbiro »nove delovne sile zadel v polno, saj kavarna še nikoli ni bila tako zasedena«. In res; v kavarno prihajajo ljudje iz vseh koncev sveta, ki si želijo popiti topel napitek, hkrati pa od blizu pogledat ovci in ju pri tem tudi nahraniti, pobožati, se z njima fotografirati. Obisk v kavarni se je v zadnjem času (ko se bliža skok v kitajsko leto ovce oz. koze) še dodatno povečal.

Ugrabile so ga, ker je bil preveč prijazen Policija v ZDA je aretirala tri ženske, ki so dale ugrabiti svojega 6-letnega družinskega člana. Mama, njena sestra in njuna mama so prišle do ugotovitve, da je otrok preveč zaupljiv in prijazen s tujci, zato so ga želele naučiti, kaj se v življenju lahko zgodi. Odločile so se za radikalen ukrep: najele so moškega, ki je šestletnika ugrabil in mu nato grozil s pištolo ter govoril, da ga bo prodal v spolno suženjstvo. Tako je deček preživel več ur. Pozneje je najeti ugrabitelj otroka odpeljal v zgornje nadstropje, kjer so čakali ostali družinski člani. Deček je zgodbo povedal učiteljici, ki je poklicala policijo, ta pa je vpletene ženske za dejanje aretirala.

Koncertnemu mojstru Franku Almondu so lansko leto nepridipravi ukradli violino, ki letos praznuje 300. rojstni dan in je vredna okoli pet milijonov ameriških dolarjev.

Medtem ko je glasbenik korakal do svojega vozila, ga je neznanec onesposobil s pomočjo paralizatorja, pograbil kovček z glasbilom in zbežal. Nekaj ur po napadu so policisti ob cesti odkrili prazen kovček, ob tem pa bili prepričani, da je violina

V Kanadi odobrili zdravniško Vsak dan 33 km do službe. pomoč pri samomoru Peš.

poseben koncert, s katerim se jim želi zahvaliti za njihov trud. »Hvaležen jim bom do konca življenja,« je še dejal.

James Robertson iz Detroita je mož z neverjetno zgodbo za današnje čase; 56-letnik namreč zadnjih deset let vsak delavnik prehodi 33 kilometrov poti do službe in nazaj.

Za delo v tovarni vsako juto vstane ob 6. uri zjutraj, domov pa se vrne

Kanadsko vrhovno sodišče je minuli teden odobrilo samomor ob zdravniški pomoči za odrasle s hudimi in neozdravljivimi zdravstvenimi težavami, ki za to zaprosijo.

Kot so pojasnili, je prepoved pomoči zdravnika pri samomoru sicer v nasprotju s kanadsko listino

Zaradi vroče Ukrajine in »hladnega« rublja so tudi v Gorenju nekoliko občutili poslovno ohlajenje.

Pestra ponudba Premogovnik Velenje ne prodaja le premoga, zdaj prodaja tudi hotele in še kaj.

Pri tem bi radi, da bi kupci hotelov prevzeli tudi zaposlene. V domu starejših Zimzelen ob tem gotovo računajo, da tudi oskrbovance.

Prijaznost Zdravstvene šole še vedno prijazno vabijo mlade v izobraževanje za medicinske sestre (in brate). Tisti, ki se bodo odločili za ta poklic, upajo, da bo v času do končanja njihovega šolanja v zdravstvenih ustanovah že tudi bolj prijazno delovno okolje.

Tir ali os Kot kaže, bo v Slovenija tir dobil prednostno pred osjo.

Drugi železniški tir pred hitro cesto tretje razvojne osi.

Morda pa še nekaj let ne bo ničesar od tega.

Bančni ABC Bančni ABC je menda v zastoju. Združevanje Abanke in Banke Celje naj ne bi teklo, kot so predvideli. Pa menda ne (le) zaradi tega, kako bi se naj nova banka imenovala ali kdo jo bo vodil?!

Materni jezik

že na poti v drugo državo. Lopova so sicer kmalu odkrili in prijeli, o violini pa ni bilo ne duha ne sluha in tudi njen dotedanji lastnik je začel verjeti, da je glasbilo za vedno izgubljeno. A zdaj so preiskovalci violino našli! Odkrili so jo na nekem podstrešju, skrbno zavito v otroško odejico – tako se je violonistu vrnila nepoškodovana. Veselje mojstra je nepopisno. Odločil se je, da bo za policiste in agente FBI priredil prav

ob 4. uri zjutraj – kot pravi, dve uri spanca nadoknadi med vikendom.

Njegova zgodba je nagovorila študenta Evana Leedyja, ki je na portalu za zbiranje sredstev začel zbirati denar – doslej je za Jamesa zbral že 130 tisoč ameriških dolarjev, ki jih namerava porabiti za to, da bi si Robertson mogel kupiti avtomobil.

pravic in svoboščin. Zato so odločitev zamrznili za eno leto, da bi lahko poslanci ustrezno spremenili zakonodajo, povezano z vprašanjem, ki deli kanadsko javnost. Sodišče je sicer odločalo v primeru družin dveh žensk iz Britanske Kolumbije na zahodu Kanade, ki sta trpeli za neozdravljivimi boleznimi in sta med tem že umrli. Ena od njiju, Gloria Yaylor, je umrla zaradi okužbe, druga, Kay Carter, pa je odpotovala v Švico, kjer so ji samomor ob pomoči zdravnika dovolili. Pred tem je 89-letnica dejala, da se boji »umiranja po korakih.«

Ta mesec slavimo tudi mednarodni dan maternega jezika. Vse bolj kaže, da imamo, odkar smo v Evropi, ki je naša nova mati, Slovenci več maternih jezikov.

Res v zraku?

Sobotno in nedeljsko žensko tekmovanje v smučarskih skokih na Ljubnem reklamirajo z 'Ljubno je v zraku'. V zraku je menda tudi načrtovana prepotrebna obnova ljubenske skakalnice. Če je ne bo, bodo v zraku tudi naslednje tovrstne prireditve.

NaĹĄ Ä?as, 12. 2. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

ZABAVA

12. februarja 2014

Le pustovanje za Mozirjane? V soboto bodo vse poti vodile v Ĺ oĹĄtanj

TrĹĄke pravice bo Pust Mozirski podelil prevozniku Robiju ZadraĹžniku – ÂťFehtanjeÂŤ je povsod odveÄ?

Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒlani druĹĄtva za ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine Pust Mozirski so v ÂťakcijiÂŤ vse od lanskega 10. novembra. Od danes (Ä?etrtek) do pepelniÄ?ne srede bodo izvedli Ĺže tradicionalne dogodke.

Tako bodo tudi tokrat na debeli Ä?etrtek podelili trĹĄke pravice Mozirjanu, ki je priĹĄel v kraj od drugod, je pa s svojim delom v tem Ä?asu Ĺže veliko postoril za kraj in krajane. Listino o trĹĄkih pravicah bodo podelili prevozniku Robiju ZadraĹžniku.

V naslednjih dneh

bodo izvedli ĹĄe vse, kar veleva tradicija. Na pustno nedeljo bodo obiskali kraje po dolini, ĹĄe posebej se bodo ustavili na Ljubnem, kjer bodo pripravili tekme svetovnega pokala za smuÄ?arske skoke za Ĺženske. Obhodili bodo trĹĄke meje, z milozvoÄ?nim ansamblom Boj bodo Âťokol ofiraliÂŤ po kraju, ťlihtaliÂŤ gospodarstvo, na pustni dan prevzeli obÄ?insko oblast in strli najtrĹĄe orehe, s katerimi se ukvarjajo lokalni oblastniki. Na pustni torek popoldne (ob 16. uri) bodo pripravili mednarodno karnevalsko povorko, na kateri priÄ?akujejo od 18 do 20 skupin. Zabavo bodo nadaljevali na prireditvenem prostoru pod ĹĄotorom, kjer se bo pred tem Ĺže odvilo nekaj zabavnih dogodkov. Na pepelniÄ?no sredo bodo opravili ĹĄe zadnje dejanje: pokop

pusta na Pekovih Lavah in branje njegove oporoke.

Po besedah pustnega gobezdala Roberta Klemenaka se mozirski pustnaki vsako leto sreÄ?ujejo z veÄ?jimi finanÄ?nimi teĹžavami. Nekaj denarja sicer dobijo iz mozirskega obÄ?inskega proraÄ?una, a ĹĄe zdaleÄ? premalo, zato morajo veliko veÄ? denarja ÂťnafehtatiÂŤ. ÂťProsjaÄ?enja je pa danes Ĺže toliko, da povsod, kamor pridemo, smo odveÄ?. So svetle izjeme in te bomo na veliko oznanili.ÂŤ ÄŒe se bodo denarne teĹžave nadaljevale, razmiĹĄljajo o ÂťvrnitviÂŤ na Ä?as pustovanja pred 120 leti. ÂťTakrat je praznoval le kraj. Ne bomo veÄ? delali velikih mednarodnih karnevalov, ampak samo pustovanje za Mozirjane,ÂŤ je ĹĄe dejal Robert Kleđ&#x;”˛ menak.

Robert Klemenak: ÂťÄŒe se bodo teĹžave s financiranjem nadaljevale, razmiĹĄljamo o pustovanju le za Mozirjane.ÂŤ

ljev mladine (DPM). V DPM Paka bodo zanj poskrbeli v soboto, 14. februarja, od 10. do 12. ure v njihovem domu krajanov. Prav tako v soboto, v istem Ä?asu, bodo druĹžinsko pustno rajanje pripravili tudi v DPM Ĺ entilj. Potekalo bo v domu krajanov. Isti dan ob 15. uri pa na otroĹĄko pustovanje vabi ĹĄe DPM Konovo. Pripravljajo ga v Domu krajanov Konovo. đ&#x;”˛

bĹĄ

GalaktiÄ?no pustovanje v klubu eMCe plac!

Beseda pust, ki jo je poznal Ĺže Trubar, je verjetno nastala iz ÂťmesopustÂŤ, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti.

Tako star praznik bomo praznovali tudi Ĺ Ĺ K-jevci. Letos bo pustovanje galaktiÄ?no obarvano. Obiskali nas bodo nezemljani, s katerimi si morda tako ali tako Ĺže delimo Zemljo, kmalu pa se jim bomo pridruĹžili na Marsu, Saturnu ali kje drugje. ZapleĹĄite z nami v Ä?asovno prostorskem kontinuumu, skupaj z DJ-jema, Obi-Wan in Vader. Seveda pa so dobrodoĹĄle tudi vse ostale maske J. SrednjeĹĄolcem se jutri priÄ?nejo zimske poÄ?itnice. NaĹĄa dijaĹĄka sekcija je pripravila pestro dogajanje med tednom, namenjeno tako dijakom kot tudi ĹĄtudentom, ki si bomo lahko spoÄ?ili misli od napornega uÄ?enja. DruĹžili se bomo na Azijskem dnevu, pustovanju na pustni torek, veÄ?eru, poklonjenem enemu najbolj znanih reĹžiserjev naĹĄega Ä?asa Quentinu Tarantinu, ter v Ä?udeĹžni deĹželi. VeÄ? o programu pa na faceebok straneh Ĺ Ĺ K in Park s5 dogaja.

Kaj pa smo poÄ?eli minuli vikend? Pred 70 leti, ravno 6. februarja, je luÄ? sveta prviÄ? zagledal Robert Nesta "Bob" Marley.

Tako smo v petek praznovali njegov rojstni dan. V soboto smo lahko prisluhnili

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Pust Ĺ oĹĄtanjski se je minulo soboto za ÂťvajoÂŤ pred velikim, Ĺže 62. karnevalom v Ĺ oĹĄtanju, ki bo to soboto, udeleĹžil otvoritvene povorke na pustnem Ptuju in s tem naÄ?el celoletno karnevalsko dogajanje.

Odkar so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani Ä?lani ZdruĹženja evropskih karnevalskih mest, se gostovanjem med letom ne morejo izogniti, a se jim tudi ne Ĺželijo. Sistem deluje ÂťreciproÄ?noÂŤ.

Tudi zaradi tega bodo v soboto na karnevalu, ki se bo zaÄ?el ob 15. uri, sodelovale mednarodne skupine.

Tokrat prihajajo iz HrvaĹĄke, Srbije, Makedonije, Bolgarije, Belgije. Od slovenskih pridejo koranti Demoni, Dobovski FaĹĄjenk, skupina Korant 94, Pust Mozirski, Ptujska gospoda ... Karnevala brez domaÄ?ih, lokalnih skupin pa si v Ĺ oĹĄtanju ni za misliti. Peter Radoja, predsednik Tu-

ristiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva, pravi, da bodo letos ĹĄe posebej izvirne, da imajo zamisli za reĹĄitev ĹĄtevilnih neumnosti. Denimo skupina iz Skornega. Dovolj ji je, da se projekt preureditve Trga svobode v Ĺ oĹĄtanju tako dolgo vleÄ?e. Pripravila bo svojega, vkljuÄ?no z no-

â?ą

62. pustni karneval se bo zaÄ?el ob 15h.

Skupine se bodo ustavljale pod tribuno na Trgu bratov Mravljakov.

vim prometnim reĹžimom. Ĺ lo bo za skrajno enosmerno ureditev. LajĹĄe ÂťpeÄ?eÂŤ sanatorij Ravne, obsojen na propad. V Ĺ oĹĄtanj so povabili VoĹĄnjaka, da napravi red in Gutnpihlu vrne ugled. Pristava bo zaradi vse

veÄ?je popularnosti gasilcev in obilice denarja ustanovila svojo gasilsko enoto. S celim avtoparkom in novo cisterno se bodo pripeljali v Ĺ oĹĄtanj. Iz Ĺ entvida pridejo Gozdni moĹžje z globokimi in visokimi mislimi.

Po karnevalu bo v Ĺ portni dvorani velika maĹĄkarada. MaĹĄkare bodo zabavali kar trije ansambli, da ne bo sedenja: Smeh, Ĺ aleĹĄki kvintet in Gadi. Organizatorji bodo najlepĹĄe in najbolj izvirne maske nagradili.

Denarni sklad znaĹĄa 700 evrov v gotovini.

Napovejmo pa ĹĄe nekaj drugih, s Pustom ĹĄoĹĄtanjskim in karnevalom povezanih dogodkov. Pred zaÄ?etkom karnevala bo Ĺžupan Darko Menih v vili Mayer sprejel predstavnike vseh sodelujoÄ?ih karnevalskih skupin, v torek, 17. februarja, bo Pust ĹĄoĹĄtanjski gostoval v Mozirju, pokop pa mu na krivem mostu v mestu pripravljajo na pepelniÄ?no sredo, 18. februarja, ob 16. uri. đ&#x;”˛

Ski Gourmet na Golteh

VeÄ? otroĹĄkih pustovanj Velenje, 9. februarja – Da bo pustni Ä?as opaĹžen tudi v Velenju, bodo poskrbela predvsem otroĹĄka pustovanja.

NajveÄ?je, ki ga veÄ? organizatorjev pripravlja na pustni torek, 17. februarja, od 17. do 19. ure, vabi v RdeÄ?o dvorano. Veliko otroĹĄko pustno rajanje na toplem bo tudi letos potekalo pod nazivom ÂťPust, pust, krivih ustÂŤ. Na njem bodo nagradili najboljĹĄe druĹžinske in skupinske maske, za zabavo pa bo poskrbel DJ Mrky.

OtroĹĄka pustna rajanja pa po tradiciji pripravljajo tudi v nekaterih druĹĄtvih prijate-

PriÄ?akujejo karnevalske skupine iz petih drĹžav, veliko bo slovenskih ter lokalnih, ki imajo reĹĄitve za marsikakĹĄno lokalno neumnost

festivalu SOUND ARSON 5.1. Nastopala sta hrvaĹĄka kantavtorica Dunja Ercegović AKA Lovely Quinces ter domaÄ?in Stojan KneĹžević. Na PreĹĄernov dan, pa smo lahko posluĹĄali Neki fajnega ob kulturnem prazniku. Zabavne, pop, hip hop in vse ostale komade smo lahko sliĹĄali v recitalu treh neĹžnih glasov (Nejc Ĺ korjanc, Mitja Ĺ vener in Dimitrij Amon), ki so, kot se za tak praznik spodobi, bili polni zabave, Ĺžlahtne kapljice in seveda dobre hrane, hrane za duĹĄo. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Matej Voglar. đ&#x;”˛

Fotografinja: Tilyen Mucik

Prava kulturna poslastica prepletena z odliÄ?no pripravljenimi gurmanskimi jedmi Irena Budna

Golte, 8. februar – Na prazniÄ?no nedeljo so na terasi Hotela Golte pripravili pravo kulturno poslastico, ki se je prepletala med odliÄ?no pripravljenimi gurmanskimi jedmi in Ĺžlahtno kapljico. Po vzoru Ski safarija, ki ga organizira italijanska Alta Badia, so letos na Golteh Ĺže drugo leto zapored pripravili kulinariÄ?ni dogodek, poimenovan Ski Gourmet. V goste so priĹĄli priznani vrhunski kuharji in vinarji, ki so obiskovalce razvajali z zdravo, okusno hrano, ki je povezovala razliÄ?ne okuse in jih popeljala na pot razvajanja brbonÄ?ic. Da je bila mera Ä?utenja ĹĄe veÄ?ja, so poskrbeli vinarji z izbrano kapljico.

Jaka PolajĹžer – profesionalni kuhar delavnice zdrave kuhe: ÂťDanes smo naredili za naĹĄe obiskovalce zimski riĹžek. Ker smuÄ?ajo, potrebujejo veliko vitaminov, da jim ne bo padla odpornost, dodali smo ĹĄe par gomoljnic iz testenin pripravljene imitacije riĹža in spomladanske rukole in tako je nastala sestavljena jed, ki bo smuÄ?arjem dala vitaminov in energije.ÂŤ Borut JakiÄ? – chef, Hotel Aleksander, RogaĹĄka Slatina: ÂťDanes sem pripravil riĹž iz mini jeĹĄprenja z gozdnimi gobami, sirov fondi staranega tolminca in ocvrt raviol z nadevom divjaÄ?inske peÄ?enice. Pri pripravi je pomemben kraj dogajanja, da se pripravi nekaj toplega, nekaj, kar ljudje poznajo, in vse povezati v eno celoto, da je jed ĹĄe bolj zanimiva. Sam sem pristaĹĄ lokalne hrane in v takĹĄnih mrzlih zimskih dneh tudi sam posegam po jedeh na Ĺžlico.ÂŤ Ĺ˝iga PlanovĹĄek – kuhar v Hotelu Golte: ÂťPripravil sem savinjski Ĺžlikrof, zabeljen z ocvirki. To je krasna jed za podkrepitev. Ima veliko ogljikovih hidratov.ÂŤ

Ustvarjanje zimske pravljice na kroĹžniku

Danilo Steyer – hiĹĄa diĹĄeÄ?ega traminca: ÂťNaĹĄa glavna sorta je diĹĄeÄ?i traminec, zato radi reÄ?emo, da smo hiĹĄa diĹĄeÄ?ega traminca in zato tudi najveÄ? pozornosti posveÄ?amo tej sorti. KoliÄ?ina letno pridelanega vina je odvisna od letine. Giblje se med 80 in 100 tisoÄ? litri. Leto 2014 je bilo malo slabĹĄe, ker je bilo veliko moÄ?e in je bilo potrebno jeseni veliko izbirati, letos pa upamo na boljĹĄo letino.ÂŤ Larisa Ĺ˝ibrik – pospeĹĄevalka prodaje vina za Slovenijo in za izvoz: ÂťZastopam vinsko klet Ĺ Ä?urek, Steyer, Belica in Santomas. To so vrhunska vina vrhunskih vinarjev iz razliÄ?nih vinorodnih okoliĹĄev. Vsak od njih zastopa lokalne avtohtone sorte, ki so zanimiđ&#x;”˛ ve predvsem za izvoz.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 12. 2. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

Slavki KolmaniÄ? v spomin Slavka bi morala Ĺživeti najmanj dvesto let, da bi izpolnila vsa priÄ?akovanja do sama sebe ... Toliko stvari se ji je motalo v mislih, koliko idej se ji je utrnilo ... Rojena je bila 19. maja 1943 mami Alojziji in oÄ?etu Antonu Viherju. OtroĹĄtvo ji je teklo v ArnaÄ?ah in skupaj z bratom Jankom sta pridno pomagala na Vihrovi domaÄ?iji. Zaposlena je bila v gradbenem podjetju Vegrad, kjer je spoznala tudi moĹža JoĹžeta KolmaniÄ?a, s katerim sta si ustvarila skupno Ĺživljenje nedaleÄ? od njenega doma. Gradnja hiĹĄe, sluĹžba, otroci, vse to se je prepletalo skozi njeno Ĺživljenjsko zgodbo. Klavdija, Lili ter vnukinji Nika in Nina so bili njeni najdraĹžji. Tako, kot je imela rada svoje otroke in dom, tako se je tudi z vso vnemo vkljuÄ?evala v razliÄ?na druĹĄtva v domaÄ?em kraju in ĹĄirĹĄe.

V druĹĄtvu Ä?ebelarske druĹžine MlinĹĄek Velenje sta z moĹžem pustila neizbrisne sledi, Slavka pa je v njem z

Na ogled psi z vsega sveta

12. februarja 2014

vso vnemo delovala tudi po moĹževi smrti. Zagnana, kot je bila, se je udejstvovala tudi drugje: vse od sadjarstva, lonÄ?arstva, kiparjenja, Ä?ebelarjenja, klekljanja, pletenja, ĹĄivanja, risanja, izdelovanja okraskov iz papirja ...

Organiziranje razstav roÄ?nih del v svojem kraju, kegljanje, vinograd, izleti ‌ Nepozaben je njen prispevek pri raziskovanju sorodstvenih vezi tako KovaÄ?eve kot Vihrove rodbine. Njena zasluga je, da je rodovnik KovaÄ?eve rodbine ĹĄiroko raziskan, saj je utrjevala vezi s sorodniki, ki jih drugi Ĺže nismo veÄ? poznali. Z veliko vnemo in podporo je sodelovala pri organizaciji sreÄ?anj na Svetem KriĹžu.

Ustvarjalnost je bila njena Ĺživljenjska strast, nepozabni so izleti, na katerih nas je vedno razveseljevala s pravkar speÄ?enimi dobrotami. Gobarjenje jo je navduĹĄevalo in z velikim veseljem je svoje drage zalagala z jurÄ?ki ĹĄe potem, ko je Ĺže obupovala nad zdravjem. Kljub svojemu prepriÄ?anju o stvareh nikoli ni Ĺželela biti vsiljiva. Ĺ˝ivela je hitro, poÄ?ela veÄ? stvari naenkrat, kot da bi vedela, da ji je Ä?as kratko odmerjen.

V naĹĄih mislih ostaja dobra prijateljica! đ&#x;”˛

Marija Skrt

Praznik poÄ?astili s tekom

Celje, 14 in 15. februarja – To soboto in nedeljo bo v hali K Celjskega sejma potekal Şe tradicionalni kinoloťki dogodek.

Odvijali se bosta mednarodni razstavi psov vseh pasem CACIB CELJE 2015 in WINTER WINNER 2015.

Sodnikom in obiskovalcem se bo predstavilo v soboto 580 in v nedeljo 533 psov, od tega 157 razliÄ?nih pasem z lastniki iz 17-ih drĹžav. NajveÄ? jih bo iz Slovenije, Italije, Avstrije in HrvaĹĄke, pa tudi iz bolj oddaljenih deĹžel, iz Skandinavije in ZdruĹženih drĹžav Amerike. Prijavljeni so tudi ĹĄtevilni zastopniki redkejĹĄih pasem, ki jih pri nas ne vidimo na ulicah. Prireditvi se bosta oba dneva priÄ?eli z otvoritvijo ob 9.30 uri in se zakljuÄ?ili z izborom najlepĹĄih psov razstave ob đ&#x;”˛ 17. uri.

ÄŒlani TuristiÄ?nega druĹĄtva TopolĹĄica smo letos ponovno uredili tekaĹĄko pot v Dolini Loke v TopolĹĄici. S prostovoljnim delom in s pomoÄ?jo Tesarstva Peter Grudnik, s. p., smo prenovili most preko Loke, tako da je sedaj tekaĹĄka pot uporabna v celoti. DolĹžina poti od starta (pri Zagerju) in nazaj meri 5 km. Pot je primerna za vse ljubitelje teka na smuÄ?eh. Otvoritev urejene tekaĹĄke poti smo poÄ?astili s praznikom, zato smo v nedeljo, 8. februarja, organizirali smuÄ?arski tek, ki je bil namenjen predvsem rekreaciji, druĹženju in zabavi. đ&#x;”˛

TuristiÄ?no druĹĄtvo TopolĹĄica

Proslava ob prazniku Zavodnje - Kulturno DruĹĄtvo Ivana Napotnika Zavodnje je v nedeljo, 8. februarja, pripravilo kratko proslavo v poÄ?astitev kulturnega praznika. Kljub obratovanju vaĹĄkega smuÄ?iĹĄÄ?a se je zbralo kar precejĹĄne ĹĄtevilo ljubiteljev kulture in priĹĄlo posluĹĄat ubrano petje okteta Zavodnje, razliÄ?ne domaÄ?e glasbene izvajalce in zelo lepo interpretacijo đ&#x;”˛ PreĹĄernove pesmi Povodni moĹž v izvedbi Alenke Grabner.

Mnenja in odmevi Adijo pamet V Ä?etrtek smo spremljali poroÄ?ila agencije ARSO, ki je napovedovala ujmo. PoslediÄ?no so se ravnatelji v Velenju (in ĹĄe kdo) odloÄ?ili, da pouka v petek v Velenju ne bo.

Na veselje veÄ?ine otrok, to je Ĺže treba priznati. Vendar bo treba pouk zakrpati s kakĹĄno soboto. Napovedovalo se je stanje, kot da nas bodo napadli Nezemljani! Razumem, da Ä?e piha burja s 170 km na uro, je stanje takĹĄno, da je treba ukrepati!

Samo pri nas ni burje in tudi Ä?e bi zapadla priÄ?akovana koliÄ?ina snega,

veÄ?ina otrok in uÄ?iteljev ne bi bila odrezana od sveta.

Menda smo se v zelenih zimah odvadili dejstva, da je (bilo) za zimo znaÄ?ilno, da sneĹži. Pamet pa je odpovedala.

Ko sem sama obiskovala ĹĄolo, smo vsi iz podruĹžniÄ?ne ĹĄole hodili ob progi peĹĄ. Seveda so bile zime in tudi sneĹžne ujme, ampak v ĹĄolo se je vseeno ĹĄlo. Pa nas ni pobralo!

Dokaz je to, da tole sedaj sploh piĹĄem ... V ĹĄoli smo si posuĹĄili vrhnja oblaÄ?ila in to je vse. Zaradi takĹĄne" travmatiÄ?ne "izkuĹĄnje, ko smo priĹĄli v meteĹžu v ĹĄolo, ni bilo treba, da bi

nas morda celo obravnavala ĹĄolska psihologinja (resnici na ljubo jih takrat ĹĄola niti ni premogla). Zaradi takĹĄnih dni v moji mladosti nimam ne dobrih, ne slabih, ne travmatiÄ?nih spominov, morda le nekoliko "premraĹžene".

Sedaj pa se je tresla gora – in zapadlo je nekaj cm (ali mm) snega!

In odgovorni so ravnali – odgovorno?

Skratka, Ĺželim si Ä?im manj izrednih odpovedi rednih ĹĄolskih dni. đ&#x;”˛

Rodovniki od Nazarij do PleĹĄivca V KnjiĹžnici Velenje Ä?lani rodoslovne skupine Velenje na SonÄ?ni steni do 28. februarja razstavljamo rodovnike. Naslov razstave je Rodovniki od Nazarij do PleĹĄivca. Vsak rodovnik je nedokonÄ?ana zgodba, kateri lahko vedno znova dodajamo, dopolnjujemo, spreminjamo obliko, vsebino in videz. Letos smo klasiÄ?nemu pregledu rodovnika dodali ĹĄe nekaj klekljanih del mentorice kroĹžka klekljanje pri univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje Tilke Kompare, nekaj portretov iz zbirke portretov Irene GuÄ?ek, s Ä?imer smo Ĺželeli spodbuditi razmiĹĄljanje, da je vÄ?asih bila slika tista, ki nam je pokazala naĹĄe prednike. Da je naslikana druĹžina lahko lepo darilo, lahko vidimo, ko gledamo portret Verdnikov. ÄŒe obvladate kaligrafijo, si rodovnik lahko napiĹĄete sami.

Z razstavo smo Ĺželeli vse spodbuditi k razmiĹĄljanju o svojih koreninah, o morebitnem raziskovanju prednikov, zbiranju podatkov, foto-

Valentinovo? Kdo ga ne pozna.

Vam godi, Ä?e vas razvajajo? ÄŒe dobite v dar darilce? SrÄ?ek, nasmeh, pozornost! In ker pri univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje imamo Ä?as za vse pozornosti tega sveta, se gremo tudi ValentinÄ?ke. S Simonom Ogrizkom smo pri kroĹžku Rastline naredijo dom lepĹĄi, prejĹĄnji teden rezale, Ĺžagale in oblikovale srÄ?ke. Za naĹĄe drage, od naĹĄih dragih. Naj bo karton, les ali kakĹĄen drugi material. Osnova je bil srÄ?ek. Potem smo doda-

10%

popusta na

e cene. Kupon velja

klubsk ajo in ne veljajo na Popusti se ne seĹĄtev

enje.

o v Comshop PE Vel

do 28. 2. 2015 sam

Rodoslovna skupina ob razstavi rodovnikov v velenjski knjiĹžnici

nika iz PleĹĄivca – Martin PustatiÄ?nik; del rodovnika rodbine AtelĹĄek s Prihove Pri Nazarju – SaĹĄa OpreĹĄnik; Zwenk, Josefa Micheletz – Valentina Verhovnik; Joseph Mraulag,

– Blanka Ogrizek; Eva in Adam in drugi klekljani – Tilka Kompare; Rodovnik – Renata Ĺ incek; predniki Slavke KolmaniÄ?. đ&#x;”˛

jali rdeÄ?o, ki smo jo dopolnili z zelenjem iz narave. Naj vam prikrade

Marija Skrt

nasmeh na ustnice, naj vam nariĹĄe đ&#x;”˛ Ms jamice na lica.

Ustvarjalke kroĹžka Rastline naredijo dom lepĹĄi.

. b e f .

7 1 o 13. d

Nevenka Ocepek

TABLICO STACIONARNI RAÄŒUNALNIK PRENOSNI RAÄŒUNALNIK

Agnes Jezernik – Valentina Verhovnik; Joseph Kovatsh, Magdallena Straus – Valentina Verhovnik; Predniki Matije KovaÄ?a – Valentina Verhovnik; Rodovnik DruĹžine Podvratnik – Andrej Podvratnik; Portreti – Irena GuÄ?ek; Portret Verdnikov

Rastline naredijo dom lepĹĄi

ans.

Kupon za

grafij, pripravi rodovnika ...

V KnjiĹžnici Velenje so razstavljeni rodovniki: druĹžine Planko - Lado Planko; JeriÄ?evina – Brina JeriÄ? Zabukovnik; rodbine Gros – BoĹžena TanĹĄek; Rodbina Puncer Iz LetuĹĄa – BoĹžena TanĹĄek; Martina PustatiÄ?-

NaĹĄ Ä?as, 22. 1. 2015, barve: CMYK, stran 15

BISERI

12. februarja 2014

BISERI maturantskega plesa 2015

Imejte svoj (letom primeren) slog!

Dragi starĹĄi, pa ste ga le doÄ?akali. Maturantski ples namreÄ?. Le ĹĄe dva tedna, pa bo tu. Pozabljene bodo prebujene noÄ?i, strah, jeza, trma, jezikanje vaĹĄih otrok ... Ĺ˝ivljenje je zaÄ?elo pridobivati hitrost, blaĹženi/e ste, ko vam kdo reÄ?e gospodiÄ?na oziroma mladeniÄ?. PreĹĄtevate Ä?ez leta nabrane kilograme in gube, ki Ĺžal niso sorazmerne z vaĹĄo plaÄ?o ... VaĹĄ otrok je dopolnil 18 let in pred vami je sveÄ?an dogodek – njegov maturantski ples. Verjetno vas od vseh stroĹĄkov in skrbi Ĺže poĹĄteno Ä?rviÄ?i, saj si vaĹĄi komaj odrasli nadobudneĹži izmiĹĄljajo tisoÄ? in eno stvar, ki vaĹĄi denarnici ne prizanaĹĄa.

Tudi vi se boste sedaj znaĹĄli pred vpraĹĄanjem, kaj obleÄ?i. Maturantski ples je namreÄ? sveÄ?ana veÄ?erna prireditev, ki zahteva malo veÄ?erno obleko. MoĹĄki nimajo toliko teĹžav. Temna obleka (Ä?rna ali temno modra), srajca in sveÄ?ana kravata, Ä?evlji z vezalkami (ki naj bodo oÄ?iĹĄÄ?eni in namazani, v naĹĄi dolini veÄ?ina moĹĄkih to redno pozablja), urejeni nohti in lasje,

kaplja parfuma ‌ in so gotovi. Tako bodo pokazali spoĹĄtovanje in odnos do velikega dogodka. Jopice, puloverji, flanelaste srajce in ĹĄportna oblaÄ?ila ne sodijo na ta ples!

Nekaj modnih skrivnosti No, Ĺženske imamo po navadi veliko teĹžavo. Stojimo pred polno omaro in ugotavljamo, da smo reve gole in bose. Ĺ e dobro, da se moda veÄ?no vraÄ?a in lahko marsikateri kos oblaÄ?ila 'rehabilitiramo'. Kljub nabito polnim omaram se veÄ?ina ne zna obleÄ?i in poiskati svojega sloga.

Oglejmo si nekaj osnovnih pravil: puli vizualno zniĹža in poveÄ?a veÄ?je prsi. ManjĹĄe prsi optiÄ?no poveÄ?a velik izrez ali ĹĄirok ovratnik.

Za manjĹĄe prsi so Ĺžepi v viĹĄini prsi odliÄ?na izbira, za veÄ?je pa katastrofa. Majica z veÄ?jim ovalnim izrezom pristaja vsem

Ĺženskam, z ovalnim izrezom tik ob vratu pa le vitkim. Majica na preklop je odliÄ?na izbira za vse postave, ĹĄe zlasti za Ĺženske z veÄ?jimi prsmi.

Gumbi na bluzi morajo stati ravno, Ä?e jih gumbnice vleÄ?ejo in Ä?e se kaĹžejo horizontalne gube, je bluza premajhna. Ramenski ĹĄiv mora biti v viĹĄini konice ramen. Vsi zgornji deli vam bodo lepĹĄe pristajali, Ä?e boste izbrali pravo velikost in model nedrÄ?ka. SimetriÄ?ni vzorci pokaĹžejo doloÄ?ene nepravilnosti. ÄŒe Ĺželite oko preslepiti, vam bo to najbolj uspelo z asimetrijo v obliki vzorca ali kroja. ÄŒe so hlaÄ?e ĹĄiroke, naj bo zgornji del oĹžji, in obratno. Ĺ˝enskam z moÄ?nejĹĄimi prsmi ne pristajajo zgornji deli s ĹĄirokimi rokavi. Temne barve oĹžijo in tanjĹĄajo silhueto. Obleka mora biti proporcionalna z vaĹĄo viĹĄino.

Z uporabo nakita poudarite zgornji del telesa in odvrnete pozornost od spodnjega. K tem osnovnim pravilom lahko dodamo ĹĄe nekaj: nakit se od vseh modnih do-

datkov najlaĹžje transformira, kvalitetni in originalni Ä?evlji in torba pa povzdignejo ĹĄe tako dolgoÄ?asno klasiÄ?no oblaÄ?ilo.

Modne zapovedi so zopet Ä?ipka v vseh oblikah in kombinacijah, konstruirana oblaÄ?ila, ki so v svoji posebnosti brez-

Ä?asna, usnjeni zgornji in spodnji deli, glamurozna petdeseta in sedemdeseta, rese na oblaÄ?ilih in dodatkih ter eksplozija barv. RdeÄ?a, pinki, oranĹžna, rumena, modra, zelena ... vse je dovoljeno.

Vendar pozor: Ĺženska, ki poskuĹĄa skriti svoja leta s premladostnimi oblaÄ?ili, izgleda groteskno in ne mlado ter modno. V vseh starostnih obdobjih smo lahko videti krasno, le svoj slog moramo najti. Kaj pa sploh je slog? Oseba, ki vloĹži v svojo podobo

15 znanje in trud (denar ima pri tem minimalno vlogo!) in s tem doseĹže skladnost in celovitost, ima svoj slog.

Oseba, ki se

obleÄ?e zato, da je ne zebe in da pokrije svoje telo, deluje brez energije, apatiÄ?no in brez sloga. Zapomnite si, da svojo podobo uporabljamo kot sredstvo komuniciranja z okolico. đ&#x;”˛

Jelena Stevanćević in Petra Meh

NaĹĄ Ä?as, 12. 2. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

12. februarja 2014

PoĹĄkodbe povzroÄ?ajo trenerju sive lase V zaÄ?etku tedna kar devet na spisku poĹĄkodovanih oziroma bolnih Konec prihodnjega tedna bodo s tekmami 21. kroga nogometaĹĄi v prvi ligi nadaljevali drugi del prvenstva. Igralci Rudarja bodo imeli v moĹĄtvu Radomelj vsaj na papirju najlaĹžjega nasprotnika. Novinec v ligi je po jesenskem delu z osmimi toÄ?kami na zadnjem mestu, 'rudarji' pa jih imajo na ĹĄestem osemnajst veÄ?. V klubih si vsekakor najbolj Ĺželijo, da bi se v naslednjih dneh obÄ?utno izboljĹĄale vremenske razmere. ÄŒe bi se celo poslabĹĄale, se zna zgoditi, da bo moralo vodstvo tekmovanja kakĹĄno tekmo odpovedati. Nekatera moĹĄtva na zaÄ?etku gotovo ne bodo povsem pripravljena, ker je paÄ? njihovo vadbo vseskozi oteĹževal sneg. NogometaĹĄi Rudarja pa najbrĹž tudi ne bodo uigrani, kot bi si Ĺželel trener Jernej Javornik,, saj skoraj na nobeni prijateljski tekmi ni imel na voljo vseh igralcev. V zaÄ?etku tedna je imel na spisku bolnih ali ĹĄe ne povsem okreva-

nih po poĹĄkodbah kar devet igralcev (Ivan Knezović, Elvedin DĹžinić, Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, Rusim Dedić, Dragan JeliÄ?, Nejc Plesec, Enis Saramati, Matej Radan in Damjan Trifković) Tudi zadnji dve tekmi so odigrali v nepopolni zasedbi. PrejĹĄnji Ä?etrtek so v DomĹžalah premagali po jesenskem delu v 2. ligi peti Dob z 2 : 0. Oba gola je dosegel Ivan Firer, ki je bil strelec tudi na drugem gostovanju v Avstriji. V soboto je bil njihov gostitelj RZ Pellets WAC, po jesenskem delu drugi na tamkaj-

SinoÄ?i s Hamburgom, jutri z OrmoĹžem

ĹĄnjem prvenstvu, ki ga bodo nadaljevali konec tega tedna. DomaÄ?i so zmagali s 4 : 1, edini gol za rudarje pa je dosegel Ivan Firer. Na prvi pripravljalni tekmi v Gradcu pri Sturmu, ki jih je premagal s 6 : 0, so prvi gol dobili Ĺže po pol minute tekme. OÄ?itno so spet pozabili(?), da morajo biti na vsaki tekmi zbrani od prvega do zadnjega sodnikovega piska. Tokrat so zdrĹžali do Ä?etrte minute, ko je mreĹžo MatjaĹža Rozmana zadel MeĹžiÄ?an Tadej Trdina, ki v Sloveniji nikoli ni igral. Nato so gostje le nekako kljubovali domaÄ?im. Pred koncem prvega polÄ?asa so dobili ĹĄe drugi gol in tudi sami zadeli (Firer). Prvih deset minut v nadaljevanju so Avstrijci spet zaigrali zelo podjetno, ĹĄe dvakrat zadeli, nogometaĹĄi Rudarja pa kljub prizadevanju niso uspeli ublaĹžili poraza. đ&#x;”˛

Za rokometaĹĄi Gorenja – po jesenskem delu drugi na prvenstveni lestvici z dvema toÄ?kama zaostanka za Celjem Pivovarno LaĹĄko – je bilo vÄ?eraj konec brezskrbnosti.

Z uvrstitvijo v skupinski del pokala evropske rokometne zveze, ki je za ligo prvakov drugo najmoÄ?nejĹĄe tekmovanje na stari celini, je pred njimi nova Ĺželja: uvrstitev med osem najboljĹĄih moĹĄtev. Odigrali

mednarodna izkuĹĄnja. Gostujemo pri moÄ?nem nasprotniku, ki je bil pred dvema letoma evropski prvak.

Ne glede na to, da so vmes doĹživeli veliko sprememb, so ĹĄe vedno zelo kakovostno moĹĄtvo. PoskuĹĄali bomo prinesti dober rezultat, je pred odhodom v NemÄ?ijo povedal Ĺželjo trener Ivan Vajdl.ÂŤ ÄŒe so jo izpolnili, danes ne morete prebrati, ker je bil Ä?asopis natiskan Ĺže pred tekmo, ki je bila zveÄ?er.

Po uvrstitvi v skupinski del so se njihovi apetiti poveÄ?ali. Ĺ˝elijo med osem najboljĹĄih. Trener tega ne skri-

S. Vovk

Prijateljske tekme DomŞale: Dob – Rudar 2:0 Strelec: Ivan Firer (31. – 11 m, 35.)

Rudar: Rozman, Klinar, LeĹĄnik, Bolha, BukĹĄek, Radujko, Tolimir, Stjepanović, Babić, Firer, KociÄ?. Igrali so ĹĄe: ÄŒretnik, KureĹž, GavranoviÄ?, OmeroviÄ?, DjokiÄ?. Zaradi poĹĄkodb oziroma bolezni niso mogli igrati: Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, AljaĹž Krefl, Dragan JeliÄ?, Ivan Knezović, David KaĹĄnik, Elvedin DĹžinić., Damjan Trifković.

Wolfsberger AC – Rudar 4:1 (2:1)

Ivan Firer, trije goli na zadnjih dveh tekmah.

Strelec za Rudar: Firer (43.)

Rudar: Rozman, Klinar, LeĹĄnik, Bolha, BukĹĄek, Radujko, Tolimir, Stjepanović, Babić, Firer, KociÄ?. PriloĹžnost so dobili tudi: ÄŒretnik, KureĹž, GavranoviÄ?, Ä?okić, OmeroviÄ?.

Manjkali: ÄŒrnÄ?iÄ?, Krefl, JeliÄ?, Knezović, DĹžinić, Trifković, Saramati, Plesec.

Kljub porazu zadrĹžale deveto mesto Velenjske rokometaĹĄice so po priÄ?akovanju izgubile s Krimovkami.

Po tekmi pa niso bile razoÄ?arane, saj so se aktualnim prvakinjam na trenutke dobro upirale in gostje so slavile 'samo' z osmimi goli razlike.

Po prvem polÄ?asu so imele Krimovke ĹĄest golov prednosti, v nadaljevanju pa se niso preveÄ? naprezale in njihov trener je dal priloĹžnost za igro tudi dvema kadetinjama. ZasluĹžna za sorazmerno nizek poraz

V Evropi med ĹĄtiri najboljĹĄe, v domaÄ?em prvenstvu osvojitev naslova

je bila ob srÄ?ni igri soigralk, dokler so imeli moÄ?i, tudi vratarka Edita Amon, ki je zbrala proti naĹĄi najboljĹĄi ekipi celo 17 obramb. Ne glede na ta poraz so velenjska dekleta ĹĄe vedno deveta, saj so tudi Branikovke, LjubljanÄ?anke in zadnje NakelÄ?anke, ki so v tem vrstnem redu na koncu lestvice, ostale brez toÄ?k.

Med najveÄ?jimi razoÄ?arankami tega kroga so gotovo PiranÄ?anke, ki so z Ajdovkami izgubile z devetimi

INFORMACIJE:

051 328 440

goli razlike, kar je bil njihov Ĺže tretji zaporedni poraz. Presenetljiv je bil tudi visok poraz Ĺ˝alÄ?ank v Zagorju. Druge domaÄ?e igralke so bile na derbiju kroga boljĹĄe za z dvoĹĄtevilÄ?no razliko (36 : 25). V prvem polÄ?asu so povsem nemoÄ?ne gostje dosegle le pet golov, domaÄ?e pa kar dvanajst veÄ?. Visoka prednost je gostiteljice gotovo uspavala, gostje so to izkoristile in drugi del celo dobile đ&#x;”˛ vos za zadetek.

vi letoĹĄnji prvenstveni tekmi gostili igralce Jeruzalema OrmoĹža. ÂťPred nami je zahteven ritem v tem in naslednjem mesecu. Ob ĹĄestih evropskih tekmah ĹĄe zelo zahtevno domaÄ?e prvenstvo. OrmoĹž je solidna ekipa. Upam, da po zahtevni tekmi v NemÄ?iji v naĹĄih fantih ne bo preveÄ? utrujenosti in bodo igrali, kot morajo. Skratka vem, da se zavedajo, da si ne smejo privoĹĄÄ?iti kakĹĄnega spodrsljaja, saj Ĺželimo konÄ?ati prvenstvo na prvem mestu.ÂŤ

Tudi Rok ZaponĹĄek

Vodstvo kluba je v zaÄ?etku januarja ĹĄe za tri leta podaljĹĄalo pogodbo s kapetanom Nikom Medvedom.

Te dni so na svoji spletni strani objavili, da tudi vratar Rok ZaponĹĄek (22) ostaja zvest Gorenju, enako kot Medved ĹĄe naslednja tri leta. ÂťVesel sem, da so v klubu zadovoljni z mojim prispevkom in da so mi ponudili podaljĹĄanje pogodbe. Moja Ĺželja je, da napredujem, in glede na to, da imam ob sebi ĹĄe dva kakovostna vratarja, od katerih se lahko Ä?esa nauÄ?im, verjamem, da se tudi bom,ÂŤ je zadovoljen povedal.

Prihodnje leto ťe Darko Stojnić

Rok ZaponĹĄek ostaja 'osa'.

bodo ĹĄe ĹĄest evropskih tekem. Prva tekma je Ĺže za njimi. VÄ?eraj so po tekmovalnem sporedu gostovali pri najmoÄ?nejĹĄem nasprotniku v skupini A (skupine so ĹĄtiri) nemĹĄkem Hamburgu, ki je glavni kandidat za osvojitev prvega mesta v tej skupini, najbrĹž moĹĄtvo, ki je bilo pred dvema letoma Ĺže evropski klubski prvak, Ĺželi ta uspeh letos ponoviti. V tej skupini sta ĹĄe norveĹĄki Haslum in ĹĄvicarski Winterthur. Naslednji njihov nasprotnik bodo 21. februarja v RdeÄ?i dvorani v Velenju NorveĹžani, teden dni zatem pa bodo v tretji tekmi gostovali v Ĺ vici. ÂťTreningov je konec, zdaj zaÄ?enjamo zares. Ĺ e zlasti naĹĄi mladi igralci so na te evropske tekme komaj Ä?akali. Zanje bo to nedvomno velika

Ivan Vajdl:ÂŤ Ve se, kje Ĺželimo biti na koncu!ÂŤ

va: ÂťVsekakor si Ĺželimo Ä?etrtfinale, a vemo, da je pred nami teĹžka naloga. NaĹĄa skupina je zelo moÄ?na. Poleg tega nam tudi sistem tekmovanja ne gre na roko. Po zdajĹĄnjem bo ena od drugih ekip, ki bo imela najmanj toÄ?k, izpadla po skupinskem delu. Upam, da se bodo v naĹĄi skupini toÄ?ke porazdelile in da bomo mi med tistimi, ki jih bomo osvojili dovolj za napredovanje.ÂŤ Danes popoldne naj bi se velenjski rokometaĹĄi vrnili iz NemÄ?ije, pravega poÄ?itka pa zanje ne bo. Ĺ˝e jutri (v petek!) ob 19. uri bodo v pr-

Dobili bodo ĹĄe enega nadarjenega igralca, 200 cm visokega 17-letnega kroĹžnega napadalca Darka Stojnića. Trenutno je Ä?lan Slovana. Bil je tudi Ä?lan kadetske reprezentance, ki je na lanskih olimpijskih igrah osvojila zlato kolajno na olimpijskih igrah mladih na Kitajskem, potem ko je z 31 : 25 premagala Egipt. Pri LjubljanÄ?anih bo izkuĹĄnje nabiral ĹĄe vso naslednjo sezono, z novim klubom pa bo zaÄ?el vaditi julija prihodnje leto. ÂťMoja priÄ?akovanja v tem klubu so napredek, nove izkuĹĄnje, spoznavanje novega okolja in tekmovanja na viĹĄji ravni,ÂŤ je med drugim pojasnil odloÄ?itev, zakaj bo Ä?ez slabo leto in pol zaÄ?el nositi Gorenjev dres. đ&#x;”˛

S. Vovk

Hopsi so bili premoÄ?ni Lokalni derbi v Ĺ oĹĄtanju med koĹĄarkarji Elektre in polzelskimi Hopsi so dobili gostje. Tako ostajajo domaÄ?i tudi po 15 odigranih krogih ĹĄe brez zmage. Tiha priÄ?akovanja Ĺ oĹĄtanjÄ?anov, da bi le prekinili neugoden niz porazov na sosedskem derbiju, se tako niso uresniÄ?ila. Hopsi so v Ĺ oĹĄtanju zabeleĹžili svojo sedmo zmago v sezoni, s katero se ĹĄe vedno resno spogledujejo z nadaljevanjem prvenstva v ligi za prvaka. Zmage pa Polzeljanom veliko ĹĄtejejo tudi ob morebitnem nadaljevanju v ligi za obstanek, saj se bosta prvouvrĹĄÄ?eni ekipi te lige uvrstili v Ä?etrtfinale letoĹĄnjega drĹžavnega prvenstva. Oslabljena Elektra – organizator Urban BukoviÄ? je nastopal bolan, je bila tokrat lahek zalogaj motiviranim koĹĄarkarjem s Polzele. Glavni del in vpraĹĄanje o zmagovalcu pa so reĹĄili Ĺže do polÄ?asa.

Z odliÄ?no obrambo so Hopsi na krilih svojih dokaj ĹĄtevilnih navijaÄ?ev Ĺže v prvi Ä?etrtini uspeĹĄno zau-

stavili napadalne poskuse Ĺ oĹĄtanjÄ?anov. Ĺ ele v osmi minuti so domaÄ?i po zaostanku 17 : 2 sploh prviÄ? s trojko HasiÄ?a in malo za tem ĹĄe Kosija zadeli iz igre.

Zaostanek Elektre 26 : 14 po desetih minutah so varovanci Vladimirja Rizmana do polÄ?asa poviĹĄali Ĺže na 20 toÄ?k razlike 46 : 26. Jagodnika, ZolotiÄ?a in AtanackoviÄ?a koĹĄarkarji Elektre niso znali zaustaviti.

DomaÄ?i trener Jernej Kobale, ki je v prejĹĄnji sezoni s Hopsi priĹĄel celo do Ä?etrtfinala drĹžavnega prvenstva, je na vse naÄ?ine tudi s ĹĄtevilnimi menjavami skuĹĄal zaustaviti nalet Polzeljanov. Pri Elektri je v teh trenutkih dobro zaigral le Aldin Hasić, ki je v 11 minutah igranja pristal pri desetih toÄ?kah.

Ob visokem zaostanku so v domaÄ?i ekipi imeli teĹžave tudi s ĹĄtevilnimi osebnimi napakami. Po vstopu mladinca Kaja Ĺ pegla pa je obramba Ĺ oĹĄtanjÄ?anov postala bolj Ä?vrsta, igra pa bolj enakovredna. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so popravili skok in postali na-

tanÄ?nejĹĄi pri trojkah – tri je zadel Hasić, dve Ĺ pegel in eno Kosi, tako da so domaÄ?i tretjo Ä?etrtino dobili za osem toÄ?k. ÄŒeprav so pri Elektri kar trije koĹĄarkarji morali s petimi osebnimi napakami iz igre (LekiÄ?, Kosi in BajramliÄ?), je Elektra z bojevitim nadaljevanjem v 37. minuti zaostajala le ĹĄe ĹĄest toÄ?k 67 : 61.

Popoln preobrat pa je prepreÄ?il Jagodnik s svojimi 25 toÄ?kami in 12 skoki ob indeksu uspeĹĄnosti 26, tako da so gostje priĹĄli do zasluĹžene zmage z rezultatom 78 : 66.

Po sreÄ?anju je bil Jernej Kobale, trener Elektre Ĺ oĹĄtanj, razoÄ?aran predvsem z zaÄ?etkom tekme: ÂťPrvega polÄ?asa ne bom komentiral. V nadaljevanju smo zaigrali tako, kot znamo. Dosegli smo prikljuÄ?ek, a nam preobrat ni uspel.

Pohvalil bi mladega Ĺ pegla, ki je igral izvrstno.ÂŤ V naslednjem krogu Elektra gostuje pri RogaĹĄki. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 2. 2015, barve: CMYK, stran 17

Ljubno je v zraku Na Ljubnem priÄ?akujejo od 12 do 14 reprezentanc – Zasedene vse noÄ?itvene zmogljivosti – Rast ĹĄvicarskega franka poveÄ?ala stroĹĄke Tatjana PodgorĹĄek

Ta konec tedna bodo ljubitelji smuÄ?arskih skokov za Ĺženske gotovo na Ljubnem ob Savinji. To splavarsko mesto bo namreÄ? v soboto, 14., in v nedeljo, 15. februarja, Ĺže Ä?etrtiÄ? gostilo najprestiĹžnejĹĄo postajo svetovnega pokala. Dva tekmovalna dneva bosta postregla z nastopom elitnih skakalk, med njimi se bodo na vrhu 95-metrske skakalnice znaĹĄle trenutno vodilne v svetovnem pokalu, Sara Takanashi, Daniela Iraschko-Stolz in Ĺ pela Rogelj.

Rast ĹĄvicarskega franka poveÄ?alo stroĹĄke

Novosti na skakalnem centru tokrat ĹĄe ne bo. NaÄ?rti za obnovo skakalnice sicer so, predviden zaÄ?etek letos, a se – pravi Pintar – sreÄ?ujejo s pomanjkanjem denarja. Ĺ˝e sama organizacija tekme je za organizatorje in lokalno skupnost velik zalogaj, sploh finanÄ?ni. Sama izve-

di gospodarstvo Zgornje Savinjske doline.

Kraj Ĺživi s skoki

Na vpraĹĄanje, ali kraj Ĺživi s smuÄ?arskimi skoki za Ĺženske, se je Rajko Pintar odzval: ÂťLjubno je v zraku. Pravzaprav ni hiĹĄe, iz katere ne bi kdo takon ali drugaÄ?e sodeloval pri organizaciji dogodka. DomaÄ?ini so predani smuÄ?arskim skokom,

Od 12 do 14 reprezentanc

Rajko Pintar, predsednik organizacijskega komiteja, je povedal, da priÄ?akujejo od 12 do 14 reprezentanc, prijavljenih imajo 50 tekmovalk. ÂťV minulih dneh nas je vreme nagradilo z novimi koliÄ?inami zapadlega snega. Ĺ˝e pred tem smo poskrbeli za dovolj umetnega snega, naravni pa je dobrodoĹĄel, ker je ozaljĹĄal okolico skakalnice. Ĺ˝e prejĹĄnji teden smo zapolnili blizu 300 postelj. Tekmovalke bodo nastanjene v Logarski dolini, v Radmirju in Juvanju, na Ljubnem bodo funkcionarji FIS-a ter TV ekipe, ki bodo poskrbele za dva neposredna prenosa tekem po vseh drĹžavah sveta. Kar nekaj noÄ?itvenih zmogljivosti bomo uporabili tudi v Ĺ aleĹĄki dolini.ÂŤ Organizatorji priÄ?akujejo od 6.000 do 9.000 obiskovalcev vsak dan, saj so med drugim poskrbeli tudi za bogat spremljevalni program.

Sploh veÄ? aktivnosti so predvideli za otroke.

17

Ĺ PORT

12. februarja 2014

Rajko Pintar: ÂťObisk tekem na Ljubnem se vsako leto poveÄ?uje.

Samo na naĹĄih tekmah je veÄ? obiskovalcev kot na vseh preostalih tekmah v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske skupaj.ÂŤ

dba tekmovanja stane pribliĹžno 300 tisoÄ? evrov. Zaradi hitrega razvoja Ĺženskih smuÄ?arskih skokov se poveÄ?uje nagradni sklad. ÂťZa nameÄ?ek so nagrade in ostali stroĹĄki ovrednoteni v ĹĄvicarskih frankih. Njegova rast za nas pomeni od 15 do 20 odstotkov viĹĄje stroĹĄke.ÂŤ VeÄ?ino denarja pridobijo od sponzorjev, iz TV pravic, nekaj je primaknilo tu-

ureditev smuÄ?arsko skakalnega centra pa zaradi posledic krize vzbuja pomisleke. Stvar bo treba okviriti v zneske, ki ne bodo preveÄ? obremenjevali ObÄ?ine Ljubno.ÂŤ Je pa dejstvo, ĹĄe dodaja Rajko Pintar, da so skoki in ponudba drugih ĹĄportov priloĹžnost za kraj in Zgornjo Savinjsko dolino. đ&#x;”˛

Berlot drĹžavni prvak, Jelenko podprvak

Kegljanje ga je osvojilo na prvi met peljala v Avstijo, popoldan pa sva ĹĄla po fotografije, da je bila zveÄ?er izloĹžba urejena. Stadion je bil takrat na vsaki tekmi tako poln, da vse v izloĹžbo ĹĄe ĹĄlo ni. ÂťNogomet ĹĄe zdaj spremljam z najveÄ?jim veseljem.

VÄ?asih, ko smo imeli v Gorenju ligo, sem tudi igral, zdaj pa sem za to Ĺže prestar ...,ÂŤ se zasmeji. Zdaj gleda druge. Sploh po tistem, ko ga je spomladi srce opozorilo, da bo tako najbolje.

Milena KrstiÄ? - Planinc Kegljanje ga je osvojilo leta 1977, prvo registracijo v klubu je dobil leta 1983. Kegljali so v hotelu Paka, pa Leopold Fidej, za prijatelje Polda, ima po ĹĄtiridese- potem, ko so v njem kegljiĹĄÄ?e zaprli, v druĹžbeni pretih letih vzdrĹževanja elektro naprav v Gorenju zdaj hrani takratnega REK-a. ÂťKakĹĄni Ä?asi so bili to! Klub veÄ? priloĹžnosti za keglje. A ob drugih obveznostih, ki je imel toliko Ä?lanov, da je bilo treba Ä?akati dve, tri si jih je naloĹžil na ramena s prevzemanjem ÂťspizovihÂŤ ure, da si sploh priĹĄel na vrsto, dobil svoj termin. Zdaj skromnih nakaznic enkrat na mesec, se je treba tudi pa so urniki, prideĹĄ, zmeÄ?eĹĄ, greĹĄ ...ÂŤ. Dober kegljaÄ? organizirati drugaÄ?e: raÄ?unalnik, kriĹžanka, kuhanje, pa mora vedno imeti potrpljenje. Tudi Ä?e ne Ä?aka. trgovina in vsako popoldne kegljiĹĄÄ?e v Ĺ oĹĄtanju. MaZa svoje najveÄ?je uspehe ĹĄteje uvrstitve na drĹžavlo iz navade, veÄ? iz potrebe: ob ponedeljkih na prvenstva, na katera se uvrstiĹĄ preko kvalifikacij. je deĹžuren, ob torkih imajo Na zaÄ?etku je bilo to 24 najboljĹĄih v drĹžavi, za tem trening, ob sredah je keso kvoto poviĹĄali na 36, zdaj je 48.ÂŤ Da prideĹĄ med gljaĹĄka ĹĄola, ob Ä?etrtkih 48 najboljĹĄih v drĹžavi, je potrebnega veliko garanja. je spet trening, petek je UspeĹĄen je bil v meĹĄanih dvojicah, v katerih je bil dvarezerviran za Ĺženino krat drugi v drĹžavi, in v moĹĄkih dvojicah, v katerih je rekreacijo, sobote za bil tudi dvakrat drugi, enkrat pa tretji.

V Ĺ oĹĄtanju imajo Ĺže nekaj let sodobno, moderno tekme. Vsako popoldne ob 14. kegljiĹĄÄ?e, ki pa je med bolj zahtevnimi. ÂťTeĹžje je. ÄŒez do 20. leta se je tudi spremenil princip kegljanja, veliko je odvisno od kvalitete samih stez in avtomatike. Potrebno se je res zelo potruditi, da dobiĹĄ Ĺželene rezultate.ÂŤ Pri kegljanju trpijo miĹĄice. ÂťPri nobenem ĹĄportu tako. Vsak po ĹĄestdesetih luÄ?ajih pripoveduje, da je naslednji dan zaradi boleÄ?in v nogah komaj hodil.ÂŤ Leopold Fidej je v KegljaĹĄkem klubu Ĺ oĹĄtanj vodja ekipe, licenÄ?ni trener in po potrebi igralec. Pa ĹĄe dopisnik. O uspehih in neLeopold Fidej: ÂťPred tremi desetletji je bilo treba Ä?akati uspehih, ĹĄtevilu podrtih kegljev, zmagah in dve, tri ure, da si priĹĄel na vrsto.ÂŤ porazih Ĺže dve desetletji in pol redno obveĹĄÄ?a tudi naĹĄe bralce. ÂťZdaj kegljajo bolj starejĹĄi. ure je s keglji. Ĺ˝ena ve in razume. Ni pa mu uspe- Med mladimi zanimanja ni veÄ? toliko, kot ga je bilo s kegljanjem zastrupiti druĹžine. Ĺ˝ena Ĺže ĹĄe gre ob lo. Lani smo organizirali ĹĄolo kegljanja. PriĹĄlo je 15 petkih na rekreacijo, sin pa nad kegljanjem sploh ni uÄ?encev iz osnovnih ĹĄol, teĹžavo jim danes predstanavduĹĄen. vlja tudi to, da se je treba voziti iz Velenja v Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ Preden je Polda osvojilo kegljanje, se je ukvarjal z Sam ima na kegljanje, na kegljaĹĄke prijatelje, teknogometom. V Nogometnem klubu Rudar je igral movanja, tudi v tujini, same lepe spomine. ÂťZelo kot pionir in mladinec. Tam je bil tudi funkcionar. V dobro sodelujemo s klubom s hrvaĹĄke Reke. Vsaupravi Rudarja je bil v najsvetlejĹĄih Ä?asih kluba, ko je koletno izmenjavo imamo. Poleti gremo mi k njim, ta igral v drugi drĹžavni ligi. S kolegom je takrat tudi pozimi pridejo oni k nam.ÂŤ urejal izloĹžbo NK Rudar. ÂťVsako nedeljo sva tekmo Brez kegljanja bi bilo njegovo Ĺživljenje osiromaĹĄeđ&#x;”˛ fotografirala, v ponedeljek dopoldan sva se s filmi no. A tudi kegljanje brez njega. Zagotovo.

Brez kegljanja bi bilo Ĺživljenje Leopolda Fideja osiromaĹĄeno, tĂĄko pa bi bilo tudi kegljanje brez njega

Vztrajni tekaÄ?i ne poÄ?ivajo

GaĹĄper Berlot (na sliki desno) je v nedeljo, 8. februarja, postal novi drĹžavni prvak v nordijski kombinaciji. Po skakalnem delu, ki je potekal v Kranju, je zasedal drugo mesto za Marjanom Jelenkom, a je zaostanek 24 sekund na 10-kilometrski tekaĹĄki preizkuĹĄnji na Pokljuki spremenil v prednost 41 sekund.

Drugi je bil tako Marjan Jelenko, prav tako Ä?lan SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje. GaĹĄper Brecl je zasedel konÄ?no 8. mesto (po skokih je bil 11.).

Berlot in Jelenko se sedaj intenzivno pripravljata na nastop na svetovnem prvenstvu v nordijski kombinaciji, ki bo potekalo od 18. februarja do 1. marca 2015 v Falunu na Ĺ vedskem. đ&#x;”˛

TAKO so igrali Liga Telemach, 17. krog

DRL za Ĺženske, 13. krog

Elektra Šoťtanj – Hopsi Polzela 66 : 78 (49:61, 26:46, 14:26,)

Velenje - Krim Mercator 25:33 (11:17)

Elektra Ĺ oĹĄtanj: Kosi 7, Ĺ pegel 6, OmladiÄ?, Zagorc 8 (4-6), Malus 16 (8-9), LekiÄ? 2, G. BukoviÄ? 1 (1-2), U. BukoviÄ?, BajramliÄ? 5 (1-4), Hasić 13, BrÄ?ina 8 (2-3) Vrstni red: 1. Tajfun 31, 2. Zlatorog 28, 3.

Krka, 4. Grosbasket oba 25 (-1), 5. Krka 24 (-1), 6. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba 23, 7. Hopsi Polzela 22 (-1), 8. PortoroĹž, 9.

Maribor Nova KBM oba 20 (-1), 10. Heliso Suns 19 (-1), 11. Elektra Ĺ oĹĄtanj 15 (-1)

Velenje: Edita Amon (17 obramb), Simić, Pajić, Tomić 1, Ferenc 3, Nakić Milka 7 (5), NagliÄ? 3, Nakić Branka -, Amon Ines 5, MiÄ?ić 4, Halilović 2, Tabaković.

Trenerka: SneĹžana Rodić Sedemmetrovke: Velenje 5 (5), Krim 3 (6); izkljuÄ?itve: Velenje 8 minut, Krim 6 minut.

Drugi izidi: GEN-I Zagorje - Zelene doline Žalec 36:25 (17:5), Ž.U.R.D. Koper - Naklo

ZakljuÄ?ek tekaĹĄke akcije Moj najhitrejĹĄi krog Peko TrĹžiÄ? 30:27 (18:13), Krka - Ljubljana 30:24 (18:14), Branik - Celje Celjske mesnine 30:34 (17:20), Mlinotest - Piran 33:24 (18:14).

Vrstni red: 1. Krim Mercator 12 tekem 24 toÄ?k, 2. Zagorje GEN-I 12 – 22, 3. Zelene doline Ĺ˝alec 13 – 17, 4. Piran 13 – 17, 5. Celje Celjske mesnine 13 – 15, 6. Krka 13 – 15, 6. Celje Celjske mesnine 12 – 13, 7. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 13 – 14, 8. Ĺ˝.U.R.D. Koper 12 – 10, 9. Veplas Velenje 12 – 6, 10. Branik 13 – 4, 11. Ljubljana 13 – 4, 12.

Naklo Peko TrĹžiÄ? 13 – 2.

Velenjska tekaĹĄka skupina je tudi v letoĹĄnji zimi pripravila tekaĹĄko akcijo „Moj najhitrejĹĄi krog“. Deset tednov zaporedoma so se vsako soboto ob 9. uri zbrali pri mestnem stadionu ob Ĺ kalskem jezeru in odtekli svoj 6 km dolg krog. Minulo soboto, 7. februarja, so s podelitvijo priznanj petiÄ? sklenili to zanimivo, a hkrati tudi glede na letoĹĄnje slabo vreme teĹžko tekaĹĄko preizkuĹĄnjo. „Vesel sem, da ste vztrajali, kljub razmeram na sicer lepi tekaĹĄki pro-

gi, ki letos ni omogoÄ?ala varne hoje, kaj ĹĄele teka,“ je povedal zbranim tekaÄ?em ob podelitvi priznanj Stane MeĹža, pobudnik in neutrudni organizator tega preverjanja kondicije v zimskem Ä?asu.

Letos je sodelovalo 56 udeleĹžencev, ne samo iz Ĺ aleĹĄke doline, temveÄ? tudi iz KoroĹĄke in Celja. Razveseljivo je, da je vedno veÄ?ja udeleĹžba neĹžnega spola, letos Ĺže rekordnih l8 tekaÄ?ic.

Zakonca MeĹža si prisluĹžita po-

sebno priznanje ne samo zaradi odliÄ?ne organizacije, temveÄ? tudi gostoljubnosti. Skozi vse teke sta skrbela za tople napitke, prigrizke, ob koncu pa sta skuhala po tradiciji odliÄ?no gobjo juho z lisiÄ?kami, ki sta jih vso sezono pridno nabirala od Pohorja do Smrekovca. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

NaĹĄ Ä?as, 12. 2. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

12. februarja 2014

Razgibano in delovno leto Iz dela gasilskih druĹĄtev

Ĺ martno ob Paki, 7. februarja – Na 112. rednem obÄ?nem zboru minulo soboto so Ä?lani prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki ugotavljali, da je za njimi razgibano in delovno leto.

Po besedah predsednika druĹĄtva Franca Kumarja so se znova izkazali kot odliÄ?ni organizatorji tekmovanj, lani so bili tudi organizatorji sveÄ?anosti ob dnevu gasilca Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline. Vzorno vzdrĹžujejo gasilski dom in njegovo okolico, skrbijo za druĹženje Ä?lanov. Ob tej priloĹžnosti se je zahvalil vodstvu lokalne skupnosti za podporo v njihovih prizadevanjih ter tistim, ki se vanje vkljuÄ?ujejo po svojih moÄ?eh.

Operativci druĹĄtva so lani posredovali 10-krat, od tega so ĹĄtirikrat priskoÄ?ili na pomoÄ? sosednjim druĹĄtvom.

V intervencijah je sodelovalo 175 Ä?lanov, ki so opravili veÄ? kot 960 ur. NajveÄ? pri odpravljanju posledic Ĺžledoloma. Sedemkrat so krajane oskrbeli s pitno vodo.

Poveljnik druĹĄtva Niko Krajnc je v svojem poroÄ?ilu poudaril ĹĄe aktivnosti pri izobraĹževanju. Za otroke ĹĄmarĹĄkega vrtca so pripravili dan odprtih vrat, desetine druĹĄtva so se udeleĹžile tekmovanj

v bliĹžnji in daljni okolici. ÂťPrednostna dejavnost druĹĄtva je gaĹĄenje in reĹĄevanje ljudi ter njihovega imetja ob poĹžarih, naravnih in drugih nesreÄ?ah.

Menim, da smo naloge dobro opravili, da je bila operativno pripravljenost naĹĄega druĹĄtva na za-

Vojska na Golteh

si Ĺželijo ĹĄe veÄ? mladih in mentorjev, ki jih bodo urili v gasilskih veĹĄÄ?inah.

V nadaljevanju so izvedli nadomestne volitve.

Namesto Nika Krajnca bo od zdaj operativni poveljnik Darko Pergovnik, Krajnc pa bo opra-

Golte, 7. februar – V sodelovanju s Slovensko vojsko je na Golteh potekalo Ĺže 21. drĹžavno tekmovanje slovenskih Ä?astnikov in veteranov vojne za Slovenijo v smuÄ?anju in streljanju. Tekmovalci so priĹĄli iz celotnega slovenskega obmoÄ?ja in po velikem ĹĄtevilu prijavljenih bi lahko rekli, da je to sreÄ?anje ne le tekmovalnega, temveÄ? tudi druĹžabnega znaÄ?aja. Poleg pripadnikov Slovenske vojske, veteranov vojne za Slovenijo in Ä?astnikov si je dogodek priĹĄlo ogledat veliko uglednih visokih gostov. ÄŒetudi vremenski pogoji niso bili idealni, so tekmovanje izpeljali na visoki ravni.

Vodja tekmovanja MatjaĹž KlemenÄ?iÄ? (drugi z desne) z gosti V svojih vrstah si Ĺželijo ĹĄe veÄ? mladih in mentorjev, ki jih bodo urili v gasilskih veĹĄÄ?inah

vidljivi ravni.ÂŤ Poleg izgradnje manjĹĄega pomoĹžnega prizidka h gasilskemu domu nameravajo letos nadaljevati prizadevanja pri usposabljanju desetin, v izobraĹževanju, poskrbeli bodo za druĹžabno Ĺživljenje Ä?lanov druĹĄtva. V svojih vrstah

Roparja zlatarne prijeli Velenje, 5. februarja – V Ä?etrtek okoli 17.30 so bili policisti obveĹĄÄ?eni o ropu zlatarne na KidriÄ?evi cesti.

Dva zamaskirana neznanca, od katerih naj bi bil eden oboroĹžen s piĹĄtolo, drugi pa z noĹžem, sta zagrozila zaposlenemu in zahtevala zlatnino. Eden od roparjev je zaposlenega fiziÄ?no napadel. Iz prodajnega pulta sta odtujila veÄ? kosov nakita iz zlata v skupni vrednosti blizu 40.000 evrov.

Po dejanju sta peĹĄ pobegnila v smeri Ĺ aleĹĄke ceste in Kardeljevega trga, kjer sta v garaĹžnih prostorih izgubila kos zlatnine.

Z ogledom kraja in skrbnim in naÄ?rtnim delom so Velenjski policisti in kriminalisti priĹĄli na sled storilcema dva dni po ropu. Prijeli so ju v soboto, jima odvzeli prostost in zasegli kar nekaj ukradene zlatnine. Ĺ lo naj bi za Âťstara znancaÂŤ policije.

Osumljena so policisti pridrĹžali, v ponedeljek pa enega od njiju privedli pred preiskovalnega sodnika.

vljal naloge tajnika druĹĄtva. Ob koncu obÄ?nega zbora so nekaterim zasluĹžnim Ä?lanom podelili druĹĄtvena priznanja ter priznanja Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

Tp

Mati naznanila grobega ortodonta Velenje, 9. februarja – V ponedeljek ob 14. uri se je na Policijski postaji oglasila prestraĹĄena mati devetletnega otroka, s katerim je obiskala ortodonta v Zdravstvenem domu Velenje. Ta naj bi bil pri opravljanju posega do otroka nasilen, prijel naj bi ga za vrat in veÄ?krat trdo in grobo naslonil na naslon zobozdravstvenega sedeĹža. Nedostojno pa se je vedel tudi do matere, ki se ji je zdel njegov naÄ?in dela pretiran. Mati je z otrokom kasneje obiskala tudi leÄ?eÄ?ega zdravnika. Ta je opazil sledi rdeÄ?ine na vratu in tilniku. Policisti bodo – Ä?e ĹĄe niso – ortodonta obiskali in v primeru, da bodo podani elementi kaznivega dejanja ÂťprisiljenjaÂŤ, napisali zoper njega kazensko ovadbo.

Vlom v klet navrgel 750 evrov Velenje, 8. februarja – Neznanec, ki je vlomil v klet stanovanjskega bloka v Velenju, si je v njej nabral za 750 evrov Ĺžganih pijaÄ?, sokov in predpraĹžnikov. Policisti za storilcem poizvedujejo.

Previdno z SMS sporoÄ?ili

Delovni nezgodi Velenje, 3. februarja – V torkovi noÄ?ni izmeni se je v Premogovniku zgodila delovna nezgoda. Rudar si je pri vijaÄ?enju ventila poĹĄkodoval prst.

ZdravniĹĄko pomoÄ? je iskal v zdravstvenem domu, policisti pa so napisali poroÄ?ilo o dogodku za toĹžilstvo, kot je v takih primerih navada.

Dan za tem, v sredo, je ob koncu dopoldanske izmene priĹĄlo do delovne nezgode v Gorenju pri menjavi orodja na delovnem stroju. Delavec je v njej utrpel teĹžko poĹĄkodbo prsta. Tudi o tem primeru bodo policisti obvestili pristojno drĹžavno toĹžilstvo.

Velenje, 9. januarja – V ponedeljek je obÄ?an policiste seznanil, da je 8. januarja letos sin prejel na mobilni telefon sporoÄ?ilo z zahtevo, da pokliÄ?e na doloÄ?eno ĹĄtevilko. V trenutku, ko je poklical, pa se mu je aktivirala uporaba monete. Neznanec ga je oĹĄkodoval za 50 evrov.

MatjaĹž KlemenÄ?iÄ? – Ä?lan veteranov vojne za Slovenijo, Ä?lan obmoÄ?nega zdruĹženja Ä?astnikov Velenje in vodja smuÄ?arskega tekmovanja: ÂťNa smuÄ?iĹĄÄ?u Blatnik smo opravili smuÄ?arsko tekmo. Po smuÄ?anju so ĹĄli fantje na Muldo, kjer je Slovenska vojska pripravila streliĹĄÄ?e in so tekmovalci opravili po pet strelov. Tekmovanja se je udeleĹžilo 116 tekmovalcev, 38 ekip iz vse Slovenije, tako da lahko reÄ?em, da smo na danaĹĄnjem tekmovanju Slovenija v malem.ÂŤ Alojz Ĺ teiner – upokojeni generalmajor, predsednik Zveze Slovenskih Ä?astnikov: ÂťGre za zelo lepo ĹĄtevilko, 21. po vrsti. To je tekma Ä?astniĹĄkih organizacij in Slovenske vojske in 12. leto zapored tudi tekma veteranov vojne za Slovenijo. Ĺ tevilna udeleĹžba je priznanje za organizatorje, kar pomeni, da se je tekma prijela, da je postala tradicionalna, in je tudi odraz, da je đ&#x;”˛ dobro organizirana. Jaz upam, da bo tudi v prihodnje tako.ÂŤ

Iz POLICIJSKE beleĹžke Dovolj je bil pogovor Ĺ oĹĄtanj, 4. februarja – DruĹžinski prepiri niso redki. ObiÄ?ajno jih zgladijo Ä?lani druĹžine sami, vÄ?asih pa je potrebno malo pomoÄ?i kakĹĄnega policista. V sredo popoldan sta jo potrebovala moĹž in Ĺžena v Lokovici. Mama se je jezila nad hÄ?erko, ki ni naredila domaÄ?e naloge, oÄ?e pa se je razjezil nad Ĺženo. Pogovor je zalegel.

SpuĹĄÄ?en pes je bil napadalen Velenje, 8. februarja – Krajanko BevÄ?, ki se je v nedeljo s svojim psom sprehajala po kraju, je pri domu krajanov prestraĹĄil spuĹĄÄ?en pes, ki se je vedel napadalno in ju ni spustil naprej. Policisti so bili o dogodku seznanjeni. Ĺ li so v BevÄ?e in opravili poizvedbo za lastniki oziroma oskrbniki tega psa. Z oskrbnico so se pogovorili.

Pomagali deĹžurnemu zdravniku Ĺ oĹĄtanj, 9. februarja – V noÄ?i na ponedeljek so policisti pomagali deĹžurnemu zdravniku pri napotitvi in prevozu bolnika iz Zavodenj v bolniĹĄnico.

PrenoÄ?ili krĹĄitelja Velenje, 9. februarja – V ponedeljek ob pol tretji uri zjutraj so policisti prenoÄ?iĹĄÄ?e zagotovili Ĺ˝alÄ?anu. K njim so ga pripeljali kolegi iz tamkajĹĄnje policijske postaje, ker je na njihovem terenu krĹĄil javni red in mir in se ni hotel umiriti.

Vredno pohvale V nedeljo, 8. februarja, zveÄ?er je VelenjÄ?an policistom izroÄ?il izgubljen mobilni telefon znamke HTC. ÄŒe ga pogreĹĄate, zdaj veste, kje vam ga hranijo.

Je vozil drogo?

Velenje, 6. februarja – Velenjski policisti so v petek popoldan ustavili voznika osebnega avtomobila. Ker je bilo njegovo obnaĹĄanje sumljivo, so se odloÄ?ili za pregled vozila. Pri tem so naĹĄli veÄ?ji alu zavitek z rjavim prahom.

Ker je obstajal sum, da gre za prepovedano drogo, so zavitek zasegli in ga poslali v analizo. ÄŒe bodo rezultati pozitivni, sledi kazenska ovadba.

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Prodaja, servis, rezervni deli!

VELIKA IZBIRA NAJKVALITETNEJĹ EGA SEMENSKEGA KROMPIRJA agata, agria, arinda, arrow, carlingford, desiree, jana, jaerla, kennebec, kresnik, maris bard, primura, romano, rudolpf, sante...

MINERALNA ÄŒEBULÄŒEK IN ORGANSKA GNOJILA - HOL. RUMEN, 500 g 1,40 € - BIOGRENA, 25 kg 22,30 € - MAJSKI SR., 500 g 1,90 € - BIOORGANIK, 20 kg 14,10 € - RDEÄŒI PTUJSKI, 500 g 2,10 € - BIOVIT, 10 kg 8,10 € ÄŒESEN - BOGATIN 5 l 2,75 € - JARI DOMAÄŒI, 500 g 5,90 € - PLANTELLA ORGANIK, - PTUJSKI, 250 g 3,20 € 20 kg 17,25 € - Ĺ ALOTKA RED SUN, 500 g 2,40 €

Z VAMI IN ZA VAS!!!

DijaĹĄki dom Drava Maribor najbljiĹžji: Ĺş gimnazijam, srednjim strokovnim ĹĄolam in poklicnim ĹĄolam ter Ĺş vaĹĄim Ĺželjam in naĹĄim ciljem.

DijaĹĄki dom Drava Maribor je moj drugi dom, kjer se bom poÄ?util varnega, kjer bom odgovoren in se bom zavedal svojih dolĹžnosti. V DijaĹĄkem domu Drava Maribor smo ljudje, ki soustvarjamo Ĺživljenje v njem na temeljih demokratiÄ?nega sodelovanja in medsebojnega spoĹĄtovanja.

Prizadevamo si, da so naĹĄi odnosi korektni in poĹĄteni.

NUDIMO: Ĺş dvo in troposteljne sobe s kopalnicami, Ĺş zdravo in okusno hrano – tudi dietno in vegetarijansko, Ĺş strokovno pomoÄ? pri uÄ?enju, Ĺş telovadnico, zunanje igriĹĄÄ?e, ďŹ tnes, knjiĹžnico, raÄ?unalniĹĄko uÄ?ilnico, streliĹĄÄ?e, kvalitetno opremljene glasbene sobe, Ĺş brezĹžiÄ?ni in ĹžiÄ?ni internet, Ĺş pester izbor interesnih dejavnosti.

Mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Tel.: 03 5875 630

Za pusta hrusta prekajene kraÄ?e, glave ...

Meso slovenskega porekla Delovni Ä?as: Tor – pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. – 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN SEBASTJAN, s. p. Ĺ alek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300

DO KONCA FEBRUARJA

Izdelava in montaĹža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniĹĄkih pultov.

15%

GSM: 070 849 569, del. èas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure

www.kamnosestvo-podpecan.si

POPUST

NA VSE STORITVE

NaĹĄ Ä?as, 12. 2. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

12. februarja 2014

SmuÄ?arski izziv z Bojanom KriĹžajem Akcija Olimpijskega komiteja SmuÄ?aj doma odliÄ?no uspela Irena Budna

Golte – Nostalgijo po smuÄ?arskih tekmovanjih z ravnimi smuÄ?mi in odliÄ?nih rezultatih na domala vsaki tekmi nam je na Golteh obudil Bojan KriĹžaj, legenda takrat ĹĄe jugoslovanske alpske smuÄ?arske reprezentance.

Olimpijski komite Slovenije je v sodelovanju z Zbornico gorskih centrov in slovenskimi ĹžiÄ?niÄ?arji v okviru projekta ÂťActive SloveniaÂŤ organiziral akcijo ÂťSmuÄ?aj domaÂŤ. Na povabilo se je odzval Bojan KriĹžaj, ki je smuÄ?al med koliÄ?ki otroĹĄkega poligona in tako izzval vse, ki so

od 13. 2. do 19. 2.

- 13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za obmoÄ?je takratne obÄ?ine Velenje; - 13. februarja 1998 so na Dobrni predstavniki mlekarne iz Arje vasi Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina proglasili za najboljĹĄo med ĹĄtiriindvajsetimi organizatorji odkupa mleka; med posamezniki je prvo mesto osvojila kmetija Franca Rotnika iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju; - 16. februarja 1993 je Ivan AtelĹĄek postal predsednik uprav-

Mitja Ĺ krabl, BoĹĄtjan Oblak in Bojan KriĹžaj

zbrali pogum in lovili njegov Ä?as. Med mnogimi prijavljenimi je najboljĹĄi rezultat dosegel BoĹĄtjan Oblak, ki smuÄ?iĹĄÄ?e zelo dobro pozna, saj Ĺživi v

nega odbora Gorenja, vrĹĄilec dolĹžnosti predsednika poslovodnega odbora Gorenje Velenje pa je postal JoĹže StaniÄ?; - 16. februarja 1995 so velenjski rudarji dosegli rekorden dnevni izkop premoga, saj so ga na ĹĄestih odkopih nakopali kar 30.000 ton; rekord so dosegli tudi na visoko produktivnem odkopu B +25 v jami Pesje, kjer so v enem dnevu nakopali 9500 ton lignita; - 17. februarja 1821 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodil pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc; - leta 1967 je 17. februarja v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?ela delovati nova avtomatska telefonska centrala; - velenjski foto klub se je po petih letih dela februarja leta 1984 preimenoval v Foto klub Zrno, ki pa danes bolj slabo deluje;

neposredni bliĹžini le-tega. Sam pravi, da za izziv ni vedel, a ker se mu je ponudila priloĹžnost, jo je izkoristil in veÄ? kot odliÄ?no opravil svojo nalogo.

Tisti najboljĹĄi so prejeli praktiÄ?ne nagrade, za vse ostale pa se je Bojan KriĹžaj z veseljem postavil pred objektiv in podelil avtogram.

Bojan KriĹžaj, legenda alpskega smuÄ?anja: ÂťKot otrok sem bil pogosto tukaj. Ogromno je bilo pionirskih, mladinskih tekmovanj. Nazadnje sem bil pred desetimi leti na ski testu za znamko Elan, sedaj po desetih letih pa z otroki na promociji zimskega ĹĄporta. StarĹĄem pokaĹžemo, kako lep in zdrav je ta ĹĄport, in konec koncev naredimo tudi malo reklame za slovenska smuÄ?iĹĄÄ?a.ÂŤ Ernest KovaÄ? – direktor zimsko-letnega turistiÄ?nega centra Golte: ÂťTrenutno je hotel pribliĹžno 80-odstotno zaseden (veÄ?inoma z MadĹžari, nekaj Hrvatov in Slovencev), za dnevne goste pa je ĹĄe vedno prostor. Na smuÄ?iĹĄÄ?ih zmoremo tudi do 2.000 smuÄ?arjev. Za poÄ?itnice priÄ?akujemo predvsem slovenske goste.

Vedno Ĺželimo obiskovalcem ponuditi kakĹĄno dodano vrednost, da jim karta, ki jo kupijo za smuÄ?anje, prinese tudi zanimive goste in zaniđ&#x;”˛ mive dogodke.ÂŤ

dr. Josip Krajnc (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

- stanovalcem pogorele ĹĄoĹĄtanjske graĹĄÄ?ine so 17. februarja 1999 sveÄ?ano predali kljuÄ?e triintridesetih obnovljenih stanovanj; - 18. februarja 1993, ko je pred stavbo velenjske obÄ?ine potekal protestni shod deklet in Ĺžena iz Zavodenj za hitrejĹĄe

reĹĄevanje ekoloĹĄkih vpraĹĄanj Ĺ aleĹĄke doline, so na zasedanju velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine potrdili novo vlado, ki jo je vodil nekdanji velenjski Ĺžupan SreÄ?ko Meh; - 18. sveÄ?ana 2001 se je v Zakopanih na Poljskem konÄ?ala 20. zimska univerzijada, na kateri je bil z zlatima medaljama v super veleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu, najuspeĹĄnejĹĄi slovenski tekmovalec VelenjÄ?an Bernard VajdiÄ?; - 19. februarja 1939 je bil v Ĺ oĹĄtanju ustanovljen aero klub NaĹĄa krila; Ä?lani kluba so ĹĄe istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha in z njim v LajĹĄah pri Ĺ oĹĄtanju prviÄ? poleteli 24. septembra 1939. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Želje.

Izpolnjene.

19

HOROSKOP Oven od 21. 3. do 21. 4.

Veselite se prihodnosti, saj veste, da ste na poti do cilja vse bliĹže uresniÄ?itvi najveÄ?je letoĹĄnje Ĺželje. ÄŒeprav boste imeli izredno veliko dela, boste naĹĄli Ä?as tudi za sanjarjenje in izlete v domiĹĄljijski svet. Bolje bo, Ä?e se postavite na trdna tla in vidite pred seboj Ä?im bolj realno pot. Sanjarjenje vam lahko le ĹĄe poslabĹĄa vsakdanjik. Z moÄ?mi ste namreÄ? na koncu, zato jih varÄ?ujte za velik projekt, ki je pred vami. Vsekakor boste morali veÄ? misliti nase in manj na druge. Sicer se vam zna vaĹĄe poÄ?etje Ĺže kmalu maĹĄÄ?evati, kar se bo hitro pokazalo na poÄ?utju. Prijateljica vas bo prosila za uslugo, ki jo boste teĹžko odklonili. Se boste pa zato po tem, ko jo boste naredili, poÄ?utili odliÄ?no. Vajina vez pa bo ĹĄe moÄ?nejĹĄa. To vas bo osreÄ?ilo.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Ne boste se najbolje poÄ?utili v svoji koĹži. Zato se boste odloÄ?ili, da se resno lotite diete ali Ä?iĹĄÄ?enja telesa, saj si niste veÄ? vĹĄeÄ?. In ker se zavedate, da zima ne bo veÄ? dolgo vztrajala, boste ĹĄe bolj odloÄ?ni, da v pomlad stopite drugaÄ?ni. To bo od vas zahtevalo precej napora, ĹĄe veÄ? pa ga bo delo in komuniciranje. Od vas bodo vsi zahtevali zelo veliko. Nekaj Ä?asa boste ĹĄe tiho delali po navodilih, na zaÄ?etku prihodnjega tedna pa boste imeli vsega dosti.

Povedali jim boste, kaj si mislite in kar jim gre. Brez zamere seveda tudi tokrat ne bo ĹĄlo, zato se pripravite na nekaj ne najbolj prijaznih dni, ko se boste doma in v sluĹžbi bolj postrani gledali in malo govorili. Izkazalo pa se bo, da je bil prepir dober predvsem za vas. Dali jim boste misliti, zato so spremembe Ĺže na obzorju.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Predali se boste uĹžitkom, ki ste jih dolgo le sanjali in naÄ?rtovali. Sedaj boste imeli vsega dovolj, zato boste konÄ?no postavili sebe na prvo mesto. Vsak dan, ne glede na vreme, ki ĹĄe ne bo niÄ? kaj pomladno, Ä?eprav si to Ĺže Ĺželite, boste izkoristili od jutra do poznega veÄ?era. Zato bo vaĹĄ spanec trden in sproĹĄÄ?ujoÄ?, zbujali pa se boste kot prerojeni.

Odpirale se vam bodo ĹĄtevilne nove moĹžnosti, ki napovedujejo pestro zimsko poÄ?itniĹĄko obdobje, ob tem pa se vam ĹĄe preveÄ? truditi ne bo treba. Dobili boste namreÄ? ponudbo, o kateri veste, da jo morate dobro premisliti. ÄŒe boste rekli, da, bo tja do polovice leta za vas zelo delovno, naporno obdobje. Izziv bo velik, vpraĹĄanje pa je, kaj si vi bolj Ĺželite – uspeha v poslu ali sreÄ?e doma. Dobro pretehtajte, ker ni vse v denarju.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

ÄŒas letoĹĄnjih zimski poÄ?itnic bo za vas prava mala preizkuĹĄnja. ObnaĹĄali se boste odgovorno in predvsem optimistiÄ?no zrli v prihodnost. K sreÄ?i se bo Ĺže v nekaj dneh izkazalo, da slabo poÄ?utje ni posledica kakĹĄne hujĹĄe bolezni. Za vami bo dobro poÄ?utje priĹĄlo ĹĄele, ko se boste odloÄ?ili, da je priĹĄel Ä?as, da se konÄ?no dokaĹžete in opravite z svojo negotovostjo. V naslednjih dneh to ĹĄe ne bo mogoÄ?e, saj ne boste imeli prave energije, lahko pa Ĺže razmiĹĄljate in naÄ?rtujete, kolikor vas je volja. Ĺ e najbolje boste naredili tisti, ki si boste res privoĹĄÄ?ili zimske poÄ?itnice.

Tisti, ki vas imajo iskreno radi, vam bodo ĹĄe naprej stali ob strani, drugi pa bodo poniknili. S partnerjem se bosta vsak dan bolje razumela. Spoznali boste, da ga je bilo iskreno strah za vas. In da vas ima ĹĄe vedno zelo rad. To vam bo dokazal tudi na valentinovo.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

LetoĹĄnje leto se ne vrti tako, kot ste si zamislili. Ĺ˝ivljenje vas bo v naslednjih dneh spet postavljalo na preizkuĹĄnjo. Zdelo se vam bo, da vas premetava kot ladjo ob Ä?eri, zato boste iskali vzroke za razburkane dneve povsod okoli vas. Tudi v poloĹžaju planetov.

A ti res ne morejo biti krivi za vse, kar se vam dogaja. Zato si priznajte pravi vzrok. S partnerjem bosta vse bolj odtujena. Tega si sprva ne boste priznali, ob koncu tega tedna pa bo tudi v vaĹĄi glavi zazvonil alarm. Tokrat ste vi tisti, ki se morate potruditi, partner je to doslej storil veÄ?krat kot vi. In tokrat se je odloÄ?il, da vam ne bo veÄ? priĹĄel naproti. Prihodnji teden boste imeli dovolj Ä?asa, da popravite, kar se ĹĄe da. Dokazov, da vam ni vseeno, pa bo treba nanizati veÄ?. In to ne bo ĹĄlo le v nekaj dneh.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Na Ĺživce vam bodo ĹĄli vsi, ki bodo videti sreÄ?ni. Ker se vi ne boste poÄ?utili isto. Trenutno ste sredi vrtinca dogodkov, ki v vas vnaĹĄa le nemir in vÄ?asih celo strah pred prihodnostjo. Napeti ste kot struna, zato bi bilo dobro, Ä?e bi skupaj z druĹžino poskrbeli za nekaj sproĹĄÄ?enih zimskih dni, v katerih bi dali vse skrbi na paĹĄo. Pri tem se zna zgoditi, da boste teĹžko usklajevali Ĺželje z drugimi v druĹžini, ki bi vas radi spremenili, Ä?eprav vedo, da ste trmasti kot vrag.

Sicer pa se v teh hladnih dneh ĹĄe pazite prehladov in viroz. Ti bodo ĹĄe vedno aktualni tudi zato, ker zadnje Ä?ase ne Ĺživite najbolj zdravo. Predvsem pa ste premalo na sveĹžem zraku. ÄŒetudi je ta hladen, ga potrebujete kot tudi gibanje. Potrebujete pa tudi nekoga, s katerim boste lahko iskreno govorili o svojem poÄ?utju. ÄŒe ga ne najdete med prijatelji, ga poiĹĄÄ?ite med strokovnjaki.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

V teh dneh se bodo pokazali prvi rezultati vaĹĄih prizadevanj in dela v preteklih tednih.

Ne boste ĹĄe Ä?isto zadovoljni, a dobro veste, da ste tokrat na tankem ledu. ReĹĄiti se morate svoje Ä?rnogledosti, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako kot si Ĺželite, takoj vidite najhujĹĄe. In to tudi oÄ?itno pokaĹžete, kar za okolico ni najbolj prijetno. Zagotovo pa ni stimulativno. To gre na Ĺživce tudi veÄ?ini v vaĹĄi druĹžini, a vam tega raje ne povedo na glas. Sploh, ker je pred vami lep konec tedna, v katerem boste poskrbeli predvsem za svoje poÄ?utje. Ĺ e vreme vam ne bo moglo pokvariti naÄ?rtov, tako trdno jih boste zakoliÄ?ili. PreseneÄ?enj tokrat ne boste dopustili. Boste pa pustili, da vas bo partner razvajal. In to bo poÄ?el toÄ?no tako, kot ste si Ĺželeli, brez velikih besed, le z dejanji.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

ÄŒeprav ste se nekoÄ? pri poslih s Ä?lovekom, ki vam bo v teh dneh spet prekriĹžal poslovno pot, Ĺže opekli, vse kaĹže, da vas to ni izuÄ?ilo. Ali pa upate, da bo tokrat ĹĄlo bolje. Zvezde vam svetujejo veliko previdnosti, saj se za vsakim prijaznim in nasmejanim obrazom ne skriva dobra oseba. Tega se boste zaÄ?eli zavedati ĹĄele v zadnjih dneh februarja, ko vas bo negativno presenetilo kar nekaj dogodkov, povezanih z vaĹĄim delom. Po drugi strani pa vas prav v teh dneh Ä?aka uspeh na podroÄ?ju, ki vam pomeni veÄ? kot sluĹžba. Kar se ljubezni tiÄ?e, se obeta nekaj viharnih dogodkov.

Nekaj bo dobrih, nekaj ne. ZaÄ?elo se bo na Valentinovo, ki ga sicer doslej niste jemali resno. Vsekakor pa ne boste veÄ? mogli Ä?ustev potiskati na stranski tir, saj se boste prisiljeni sooÄ?iti z njimi. Ker bo lepo, vam ne bo teĹžko.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Ĺ˝e nekaj Ä?asa krepko razmiĹĄljate o temeljiti spremembi svojega Ĺživljenja. PriloĹžnost, da se vam uresniÄ?ijo skoraj vse sanje, ki pravzaprav sploh niso velike, se vam bo ponudila Ĺže v naslednjem tednu. ÄŒutili boste, da bi bilo dobro, da jo zagrabite, a vam bo zmanjkalo poguma. Nikar ne cincajte, zagrabite jo z obema rokama. ÄŒe ne, vam bo Ĺže kmalu Ĺžal. Resnici na ljubo se boste najbolj bali partnerjeve reakcije. Zato mu tudi ne boste kaj veliko povedali. ÄŒe bo izvedel drugje, bo veliko huje, kot Ä?e boste iskreni z njim. Zaupanje med vama je Ĺže nekaj Ä?asa skrhano.

Zato ne skrivajte niÄ?esar, strah ima tokrat res prevelike oÄ?i. Ĺ e huje bo, Ä?e si boste v teh dneh drznili spogledovati, Ä?etudi nedolĹžno. Partner ne bo razumel, to bo le ĹĄe prilivanje olja na ogenj. Verjemite, da ni vredno!

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Ne bo vam vĹĄeÄ?, da boste morali ponovno spreminjati svoje naÄ?rte. Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, prenaĹĄal izredno potrpeĹžljivo. Ne boste vedeli, kaj se dogaja, saj po navadi ni tako. Zato boste kot na trnih, saj se vam bo zdelo, da se stvari ne vrtijo tako, da bi se lahko dobro konÄ?alo. Ĺ˝al tudi finanÄ?no ne boste tako uspeĹĄni, kot ste Ĺželeli. In upali. V teh dneh, ki naj bi jih porabili za poÄ?itek, tudi osebna sreÄ?a ne bo Ä?isto brez senc. ZaÄ?eli boste namreÄ? dvomiti, da je nekdo v vaĹĄi oĹžji druĹžini ĹĄe iskren do vas. To bo precej kruto spoznanje. Tudi, Ä?e mu boste hoteli pomagati, tega ne bo pustil. Zato, ker si ne upa povedati, kaj se mu pravzaprav dogaja.

Vpleteni ste namreÄ? tudi vi. Stopite mu naproti, da se bo odprl in vam spet zaupal.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Nekaj Ä?udnih dni je za vami. V naslednjih pa se boste konÄ?no spet poÄ?utili dobro.

Pravzaprav boste prav ob koncu tega tedna spoznali, da se veselite vsakega novega dne posebej. Vsak dan bolj se bo v vas vraÄ?alo veselje, ne le do Ĺživljenja, ampak tudi do dela, ki ste ga dolgo odlagali. S tem boste najbolj prijetno presenetili sodelavce, ki jih je Ĺže skrbelo, kaj se dogaja z vami. ObÄ?utili so, da niste takĹĄni kot po navadi, zato so spregledali, da se z vami nekaj dogaja. V naslednjem tednu boste mnogim dokazali, da ĹĄe vedno mislite s svojo glavo in da niste pod vplivom nekoga, ki ga nihÄ?e ne mara. Konec tedna bo vesel, bolj kot zadnje tedne. Ja, toÄ?no to ste potrebovali. Temeljit odklop. PrivoĹĄÄ?ite si ga ĹĄe veÄ?krat, pa boste laĹžje dihali.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ĺ˝al vas v naslednjih dneh Ä?aka kar nekaj preseneÄ?enj, ki vam ne bodo vĹĄeÄ?. Iz njih pa se boste spet veliko nauÄ?ili. Izkazalo pa se bo, da imate izredno dobrega prijatelja, ki vas tudi tokrat ne bo pustil na cedilu. Pomagal vam bo iskreno, ne da bi priÄ?akoval povraÄ?ilo. To je danes velika redkost. VeÄ? sreÄ?e in tokrat tudi znanja boste potrebovali, da boste v red spravili svoje finance. Denarja, na katerega ste raÄ?unali, ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo na vaĹĄem raÄ?unu.

Zato bodite pri zapravljanju ĹĄe bolj varÄ?ni in pazljivi kot doslej. Ne bo vam lahko, a boste ponosni nase, ko si boste dokazali, da to zmorete. Nekoga boste v teh dneh pogreĹĄali bolj kot po navadi. In to kljub temu, da bo pogosto ob vas. Ne boste spregledali, da je zelo odsoten, da je z mislimi drugje. ÄŒe vas skrbi, kje, poskrbite, da vam bo povedal. Na lep naÄ?in, seveda.

Naš čas, 12. 2. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

12. februarja

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 11.05 11.55 12.15 12.30 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.25 17.55 18.00 18.50 19.00 20.00 21.25 22.00 23.10 00.20 01.10 01.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.55 08.00 08.05 08.30 08.40 09.05 10.15 12.45 13.50

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Kako iz težav z učenjem Odprta knjiga NaGlas!

Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov.

Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris.

Firbcologi Točka preloma: Stečaji ogrožajo zdravje zaposlenih, ponov.

Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost: Ali lahko z našimi kostmi živimo 100 let, odd. o znanosti Novice Infodrom Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Erotika v besedah in dejanjih Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

23.30 00.15 02.00 02.35

Otroški kanal Slastni prigrizki, ris.

Pokukajmo na zemljo, ris.

Puhasti dar, ris.

Slastni prigrizki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Medvedek, ris.

Svet živali, ris.

Neli in Cezar, ris.

Mili in Moli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Slastni prigrizki, ris.

Firbcologi Infodrom, ponov.

Impro Tv Zabavni kanal Dobro jutro, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zadnja skrivnost Jalte, dokum.

Odd. Zadnja ura, 2/6 Mostovi Hidak Avtomobilnost Alp. smuč., sp, studijska oddaja Veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Vaila Točka, glasb. odd.

Presnojedec, dokum. odd.

Starši v manjšini (V.), 2/6 Alp. smuč., sp, studijska oddaja Veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Vaila Krivda, 3/3 Varuha reda, franc. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 07.50 08.15 08.45 09.00 09.50 10.05 11.00 11.15 12.10 12.25 13.20 14.20 15.20 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 23.10 23.40 00.35 01.05 01.35

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Medved Rupert, ris.

Glumpki, ris.

Zojina omara, ris.

Tika taka, ris.

Tara, ris.

Ana kuha Tv prodaja Queen Latifah show, am. ser.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Queen Latifah show, am. ser.

Kuharski mojster, am. ser.

Ana kuha Moje srce je tvoje, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Barva strasti, nan.

Dubrovniška zora, nan.

24ur, vreme 24ur Epilog Višja sila, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan.

Kaliforniciranje, am. nan.

24ur zvečer Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.05 17.55 18.00

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Pop Corn: Bassless, Samuel Lucas Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: hop hop hop Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Rosa Regionalne novice Jesen življenja: Pregledna razstava Lojzeta Kralja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

15.10 16.35 17.05 17.45 18.15 19.25 20.00 20.55 21.55 22.15

18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 22.00 23.30 23.35

12. februarja 2014

Sobota,

13. februarja

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 11.05 12.00 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.15 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.25 22.00 23.10 00.20 01.10 01.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.55 08.00 08.05 08.30 08.40 10.15 12.45 13.50

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost: Ali lahko za našimi kostmi živimo 100 let, odd. o znanosti Panoptikum Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Mali kralj, ris.

Vipo, ris.

Kapitan Sabljezobi, 20/26 Osmi dan Poročila, vreme, šport Razred zase Novice Infodrom Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na lepše Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Erotika v besedah in dejanjih Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

23.30 00.15 02.00 02.35

Otroški kanal Slastni prigrizki, ris.

Pokukajmo na zemljo, ris.

Puhasti dar, ris.

Slastni prigrizki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Medvedek, ris.

Svet živali, ris.

Neli in Cezar, ris.

Mili in Moli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Slastni prigrizki, ris.

Firbcologi, ponov.

Infodrom, ponov.

Impro Tv, odd. za mlade Dobro jutro, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zadnja skrivnost Jalte, dokum. odd.

Zadnja ura poleta številka 11, 2/6 Mostovi Hidak Avtomobilnost Alp. smuč., sp, studijska oddaja Veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Vaila Točka, glasb. odd.

Presnojedec, dokum. odd.

Starši v manjšini (V.), 2/6 Alp. smuč., sp, studijska oddaja Veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Vaila Krivda, 3/3 Varuhi reda, franc. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 07.50 08.15 08.45 09.00 09.50 10.05 11.00 11.15 12.10 12.25 13.20 14.20 15.20 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 22.45 23.15 23.20 01.05 02.50 03.20

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Medved Rupert, ris.

Glumpki, ris.

Zojina omara, ris.

Tika taka, ris. Čopko, ris.

Ana kuha Tv prodaja Queen Latifah show, am. ser.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Queen Latifah show, am. ser.

Kuharski mojster, am. ser.

Ana kuha Moje srce je tvoje, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Barva strasti, nan.

Dubrovniška zora, nan.

24ur, vreme 24ur 007 – Casino Royale, ang. film 24ur zvečer Eurojackpot Cyrus, am. film Reveži z Beverly Hillsa, am. film 24ur zvečer Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 13.15 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00

Napovedujemo Dobro jutro, inf. oddaja Oglasi Naj viža: ans. Rosa Kuhinjica, izobraž. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Z avtoštopom po Evropi Regionalne novice Prstan zaobljube, romantična drama Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

15.10 16.35 17.05 17.45 18.15 19.25 20.00 20.55 21.55 22.15

21.00 21.05 22.40 00.10 00.35

Nedelja,

14. februarja

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Barčica po morju plava 07.20 Timotej hodi v šolo, ris.

07.45 Tabaluga, ris. nan.

08.10 Studio Kriškraš: Pust po indijansko 08.30 Bine: Velikani 08.55 Firbcologi: O kurentih, krofih in pustnih norostih 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Infodrom 10.20 Razred zase: Veliki spektakel 10.50 Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih, 1/3 11.55 Tednik, ponov.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Na vrtu, izob. odd.

13.55 O živalih in ljudeh, izob. odd.

14.25 Komisar Rex (XII.), 6/12 15.20 Drevesa pripovedujejo: Kostanj, dokum. odd.

15.55 Ravabi, palestinsko obljubljeno mesto, nizoz. dokum. odd.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.35 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sladke laži, franc. film 21.50 Poročila, vreme, šport 22.25 Restavracija Raw (IV.), 1/6 23.20 Ljubezenski priročnik, ital. film 01.20 Ozare, ponov.

01.25 Dnevnik, ponov.

02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Infokanal

08.35 Tv-poroka 09.05 Na lepše 09.40 Polnočni klub: Erotika v besedah in dejanjih 11.00 Zima je zakon, studijska oddaja 11.15 Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos iz Osla 12.25 Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint (M+Ž), prenos iz Oestersunda 14.00 Nord. smuč., svet. pokal, smuč. skoki (Ž), prenos z Ljubnega 15.55 Nord. smuč., svet. pokal, smuč. poleti (M), prenos iz Vikersunda 17.55 Alp. smuč., sp, studijska oddaja 18.15 Slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Vaila 19.15 Biatlon, svetovni pokal, sprint (M), posn. Iz Osla 20.35 Smuč. prostega sloga, smuč. kros, posn. Iz Areja 21.55 Alp. smuč., sp, studijska oddaja 22.15 Slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Vaila 23.15 Aritmični koncert – Moveknowledgement, ponov.

00.50 Bleščica, oddaja o modi 01.25 Zabavni kanal

15. februarja

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.00 08.15 08.25 08.35 08.50 09.00 09.10 09.15 09.25 09.50 09.55 10.20 10.25 10.45 11.25 12.00 13.00 13.25 14.55 16.15 17.00 17.20 18.15 18.40 19.00 20.00 21.00 21.50 22.25 22.50 23.55 00.20 01.10 01.40

09.45 09.45 12.00 12.15 13.55 15.55 17.55 18.15 19.15 20.20 20.25 20.35 22.10 22.30 23.30 00.00 01.35

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.50 08.05 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.20 09.45 10.10 10.30 10.45 11.00 12.45 13.00 13.50 14.45 16.25 18.25 18.55 19.00 20.00 22.10 00.10 02.25

24ur, ponov.

OTO čira čara Tobi in njegov lev, ris.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Hobonavti, ris.

Yoohoo in prijatelji, ris.

Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris.

Maša in medved, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Lego prijateljice, ris.

Grozni Gašper, ris.

Winx klub, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Hitri prstki, ang. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Šolske skrivnosti, am. film Tv prodaja Rizzoli in Isles, nan.

Zmenki milijonarjev, am. ser.

Guvernerjeva žena, am. film Hišni pripor, am. film Vrtičkanje 24ur, vreme 24ur Moja neprava žena, am. film Smrt ji lepo pristoji, am. film Srečnež, am. film Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (105): cesta promet 10.00 Oglasi 10.05 Popotniške razglednice: Z avtoštopom po Evropi 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: hop, hop, hop 18.40 Dotiki gora: Medvedja jama 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2272. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Videospot dneva 20.30 Spev 2014 – Po Slakovi poti, 2. del 21.45 Pust 2015, posnetek dogajanja na Ptuju 23.00 Jutranji pogovori 00.30 Videostrani, obvestila

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.50 08.05 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.20 09.45 10.10 10.30 10.45 12.30 12.45 13.40 14.35 16.50 18.25 18.55 19.00 20.00 22.20 00.50 02.20

Živ žav Nanigugu, ris.

Svet živali, ris.

Vivi Vijak, ponov. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Minuta v muzeju, ponov.

Larina zvezdica, ris.

Zajček Belko, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Vesela kmetija, ris.

Olivija, ris.

Mucika, ris. Čarli in Lola, ris.

Mili in Moli, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Adi v človeškem telesu, ris.

Peter Zajec, ris.

Timotej hodi v šolo, ris. nan.

Tinka in Žverca, ris.

Tabaluga, ris.

Minuta v muzeju Danov Dinosvet, 15/26 Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Lili, am. film Biti Ciril Zlobec Poročila, vreme, šport Amaluna, ponov.

Aplavzi! – Jan Plestenjak, ponov.

Mucika, ris.

Dnevnik, vreme, šport Zadnji tango v Halifaxu (I.), 1/6 Intervju: Alenka Puhar Drevesa pripovedujejo: Bukev, dokum. odd.

Poročila, vreme, šport Oblast (I.), 1/10 Slovenski magazin, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Glasbena matineja Mozartine: Simf. ork. RtvS Zima je zakon, studijska oddaja Biatlon, svet. pokal, štafeta (Ž), prenos iz Osla Nord. smuč., svet. pokal, smuč, skoki (Ž), prenos z Ljubnega Nord. smuč., svet. pokal, smuč. poleti (M), prenos iz Vikersunda Alp. smuč., sp, studijska oddaja Slalom (M), 1. vožnja Smuč. prostega sloga: smuč. kros, posn. Iz Areha Žrebanje Lota Žrebanje Super Lota Biatlon, svet. pokal, štafeta (M), posn. iz Osla Alp. smuč., sp, studijska oddaja Slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Vaila Benjamin, dokum. film Aritmični koncert – Moveknowledgement, ponov.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

OTO čira čara Tobi in njegov lev, ris.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Hobonavti, ris.

Yoohoo in prijatelji, ris.

Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris.

Maša in medved, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Grozni Gašper, ris.

Legende Chime, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Hitri prstki, ang. ser.

Tv prodaja Ljubezen vse premaga, am. film Tv prodaja Rizzoli in Isles, nan.

Zmenki milijonarjev, am. ser.

V ljubezni in vojni, am. film Garfield 2, sinhron. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Valentinovo, am. film Gora Brokeback, am. film Noč v klubu, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2271. VTV magazin, 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2272. VTV magazin, 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Pogovor z Antonom Peršakom, državnim sekretarjem na Ministrstvu za kulturo 11.40 Spev 2014 – Po Slakovi poti, 1. del 12.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.45 Pust 2015, posnetek dogajanja na Ptuju 15.00 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (104): Moj žepni prijatelj 18.20 Mladi za Veleje: eMCe plac se predstavlja 18.55 Pop corn: Bassless, Samuel Lucas 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Rosa 21.15 Napovedujemo 21.20 Na obisku … pri Tonetu Vrablu 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

16. februarja

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.30 11.00 sledi 11.25 11.30 11.40 12.00 12.10 12.20 13.00 13.35 15.00 15.10 15.40 15.50 16.15 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.30 01.00 01.50 02.10

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.05 08.50 09.00 09.55 10.25 12.05 14.10 16.20 17.45 18.15 19.15 19.50 20.00 21.55 22.15 23.30 00.15 00.45 01.20

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.35 11.00 Sledi 11.30 11.35 11.40 12.05 12.10

Otroški kanal Slastni prigrizki, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prijazni medved, ris.

Slastni prigrizki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Medvedek, ris.

Svet živali, ris.

Neli in Cezar, ris.

Mili in Moli, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Slastni prigrizki, ris.

Male sive celice, kviz Infodrom Zabavni kanal Glasnik Biatlon, svet. pokal, individualna tekma (Ž), prenos iz Osla Dobro jutro, ponov.

Biatlon, svet. pokal, individualna tekma (M), prenos iz Osla Pričevalci: Ljubo Sirc Alp. smuč., sp, studijska odd.

Veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Vaila Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Kopno, ital. film Alp. smuč., sp, studijska odd.

Veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Vaila Polbrat, 4/8 Avtomobilnost, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.55 08.00 08.05 08.30

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Medved Rupert, ris.

Glumpki, ris.

Zojina omara, ris.

Legende Chime, ris.

Doktor glavca, ris.

Tara, ris.

Tv prodaja Queen Latifah show, am. s.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Valentinovo, am. film Moje srce je tvoje, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Barva strasti, nan.

Dubrovniška zora, nan.

24ur vreme 24ur Noč v muzeju, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

Kaliforiciranje, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 17.55 18.00

Napovedujemo Dobro jutro, inf. oddaja Oglasi 2272. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraž.oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo To bo moj poklic: Inženir lesarstva Regionalne novice Kuhinjica, izobraž. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Poslanska pisarna: Ivan Škodnik, poslanec SMC Regionalne novice Spev 2014 – Po Slakovi poti, 2. del Iz oddaje Dobro jutro, pon.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55

17. februarja

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Otroški počitniški program Snežna kraljica, ris. film Živalska uganka: Slon Čarlijev cirkus Anica in materinski dan Infodrom Življenje z avtizmom, dokum. film Kaj pa ti misliš?, pogovor o dokum. filmu Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub, ponov.

Poročila Dober dan, Koroška Maks in Rubi, ris.

Studio Kriškraš, ponov.

Duhovni utrip Odprta knjiga Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Novice Infodrom Živalski čira čara, ris.

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Odmevi Osmi dan Panoptikum Ugriznimo znanost, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 08.05 08.15 08.40 08.55 09.45 10.00 10.55 11.10 12.05 12.20 13.20 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 23.25 00.20 00.50 01.20

Sreda,

12.25 13.00 13.30 14.20 14.40 15.00 15.10 15.40 15.50 16.15 16.45 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 20.50 22.00 23.05 23.35 01.00 01.25 02.15 02.40

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Otroški počitniški program Edo in Medo, ris. film Živalska uganka, otr. ser. Čarlijev cirkus, otr. ser.

Anica in Jakob, nan.

Infodrom Spletno nadlegovanje, dokum. film Kaj pa ti misliš?, pogovor o dokum. filmu Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov.

Bine: Velikani Podoba podobe, ponov.

Eko utrinki: Energetska učinkovitost Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Infodrom Olivija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Pokličite babico (III.), 1/10 Polmesec nad planikami, dokum. film Odmevi, vreme, šport Globus, ponov.

Pričevalci: Zvonko Kokalj Posebna ponudba Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

19.00 19.50 20.00 20.50 21.20 23.10 00.25 01.15

Otroški kanal Slastni prigrizki, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris. Želvice, ris.

Slastni prigrizki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Medvedek, ris.

Neli in Cezar, ris.

Mili in Moli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Slastni prigrizki, ris.

Studi Kriškraš: Pust po indijansko Zgodbe iz školjke: Barčica po morju plava Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Sledi, dokum. odd.

Duhovni utrip City folk: Reka Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Mostovi Hidak Ravabi, dokum. odd.

Na vrtu Pogled v vesolje: Naša nenavadna zvezda – redek pojav na Soncu, dokum. ser.

Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Odkrito Avtomobilnost Položaj otroka, romunski film Glasbeni večer, simf. ork. RtvS Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 08.10 08.35 09.00 09.15 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.20 15.20 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.10 23.00 23.30 00.25 00.55 01.25

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Medved Rupert, ris.

Glumpki, ris.

Zojina omara, ris.

Wendy, ris.

Tara, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Queen Latifah show Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Kuharski mojster, am. ser.

Ana kuha Moje srce je tvoje, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Barva strasti, nan.

Dubrovniška zora, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Najina zgodba, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, am. nan.

Kaliforniciranje, am. nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, inf. oddaja Oglasi Poslanska pisarna: Ivan Škodnik, poslanec SMC Kuhinjica, izobraž. oddaja Videospot dneva Videostrani obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Zimovanje medvedkov in čebelic 2015 Oglasi Kuhinjica, izobraž. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2273. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna oddaja Dotiki gora: Medvedja jama Dornavski cigani Pust 2015, posnetek s Ptuja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.50 09.45 10.15 12.30 13.15 13.40 13.55 14.40 16.05 16.40 17.35 18.00

11.35 12.00 12.05 17.55 18.00 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.25 20.30 20.40 21.00 21.20 22.45 00.15 00.20

18. februarja

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.30 11.00 sledi 11.30 11.35 11.40 12.05 12.10 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.25 18.50 19.00 20.05 21.20 22.00 23.05 23.35 00.10 01.00 01.25

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.55 08.00 08.05 08.30 08.50 09.30 10.15 12.30 13.15 14.15 14.45

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Otroški počitniški program Alfa Beta, ris. film Živalska uganka, otr. ser. Čarlijev cirkus, otr. ser.

Anica, otr. nan.

Infodrom Dve mami, dokum. film Kaj pa ti misliš?, pogovor o dokum. filmu Poročila, vreme, šport Intervju: Alenka Puhar Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Globus, ponov.

Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Infodrom Oblakov kruhek, ris.

Minuta v muzeju, ponov.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Usodni strel, hrvaški film Pozabljeni Slovenci Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca: Samodestruktivno vedenje Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

22.15 22.45 00.05 00.55

Otroški kanal Slastni prigrizki, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Lačni pomorščaki, ris.

Slastni prigrizki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Medvedek, ris.

Neli in Cezar, ris.

Mili in Moli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Slastni prigrizki, ris.

Bine: Velikani Zgodbe iz školjke Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Posebna ponudba Alpe, Donava, Jadran Polmesec nad planikami, dokum. film Pogled v vesolje, dokum. ser.

Mostovi Hidak Biti Ciril Zlobec Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih, 1/3 Točka, glasb. odd. Žrebanje Lota Športni izziv Nogomet – vrhunci evropske lige Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa, dokum. film Bleščica, odd. o modi Pobalinka, franc. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 08.10 08.35 09.00 09.15 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.20 15.20 15.55 16.50 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.50 22.20 23.15 00.10 00.40 01.10

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Medved Rupert, ris.

Glumpki, ris.

Zojina omara, ris.

Wendy, ris.

Tara, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Queen Latifah show Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Kuharski mojster, am. ser.

Ana kuha Moje srce je tvoje, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Barva strasti, nan.

Dubrovniška zora, nan.

24ur vreme 24ur Prestopno leto, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

Kaliforniciranje, am. nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.30 11.35 17.55 18.00 18.40 18,45 19.00 19.05 19.55 20.00

Napovedujemo Dobro jutro, inf. oddaja Oglasi 2273. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraž. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (106 Regionalne novice Kuhinjica, izobraž. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Fenilketonurija Regionalne novice Pop Corn: Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

15.45 16.50 17.30 18.00 19.00 19.50 20.00 20.30 21.20

21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 12. 2. 2015, barve: CMYK, stran 21

kdaj • kje • kaj

KNJIĹ˝NI kotiÄ?ek PINFOLD, LEVI: ÄŒrni pes ml – Mladina / C-Sz - CicibaniSlikanice DruĹžini KorajĹža si ne upa iz lastne hiĹĄe, ker pred njihovimi vrati Ä?aka ogromen, Ä?rn pes, velik kot tiger. Gospod KorajĹža je takoj poklical na policijo, gospa KorajĹža je nemudoma ugasnila luÄ?, da nihÄ?e ne bi vedel, da so, doma, vendar pred vrati ĹĄe kar Ä?aka velik Ä?rn pes, velik vsaj kakor kakĹĄen slon. Le najmlajĹĄa, Mala KorajĹža je odprla vhodna vrata in pogledala Ä?rnemu psu naravnost v pasji brk. Ali je pasja zverina pojedla, pohrustal Malo KorajĹžo zveste, Ä?e zberete dovolj poguma, premagate strah in preberete slikanico, ki je prejela nagrado Kate Greenaway za vrhunske ilustracije in slovensko knjiĹžno nagrado Zlata hruĹĄka, ki je znak kakovosti otroĹĄkih in mladinskih knjig.

LOEWE, ELKE: Pipi in Melkijad: mali in veliki pujs

glavi veliko zmede in brenÄ?anja. Vse kaĹže, da se je pomemben koĹĄÄ?ek iPhona nekako povezal z njegovimi moĹžgani in zdaj lahko v glavi brska po spletu, prenaĹĄa videoposnetke, se poveĹže z drugimi telefoni. Tom razvije nenavadne lastnosti, skoraj supermoÄ?i. Tom ni veÄ? samo Tom, postane iBoy. Svoje nove iSposobnosti namerava uporabiti za maĹĄÄ?evanje nad nasilneĹži Vrani, tolpo, ki vlada tistemu delu naselja, kjer Ĺživi tudi sam, tako se zaplete v nevarno igro.

MOORE, PAMELA: Sladko Ĺživljenje ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Konec poÄ?itnic in vrnitev v internat ponovno zdruĹži prijateljici Courtney in Janet.

Courtney zaÄ?etek novega ĹĄolskega leta in Ĺživljenje v internatu pomenita reĹĄitev, beg pred zapletenimi druĹžinskimi odnosi, predvsem od Ä?ustveno nezrele matere, ki je ĹĄe vedno lepa hollywoodska igralka in ji lastna hÄ?i pomeni oviro na poti njene kari-

• • • • •

X

7.00

20.00 21.00 21.00

ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Zdravljica, druĹžabna napitnica napisana Ĺže leta 1844 nas tokrat nagovarja v podobi slikanice. Z ilustracijami jo je opremil in tako pribliĹžal tudi najmlajĹĄim Damijan StepanÄ?iÄ?. Na straneh so upodobljene nekatere pomembne osebe iz slovenske zgodovine, ki so na zadnjih straneh na kratko predstavljene. Tako skozi PreĹĄernovo Zdravljico, katera sedma kitica je od 1991 leta besedilo slovenske himne, spoznamo PrimoĹža Trubarja, Edvarda Rusjana, Janeza Polda, JoĹžeta PleÄ?nika, SreÄ?ka Kosovela, Kristino Brenkovo, Ido Kravanja – Ita Rina, Janeza Vajkarda Valvasorja in Almo Karlin ter mnoge druge. Ĺ˝ive naj vsi narodi ki hrepene doÄ?akat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!

Ĺ olski center Velenje, Dom kulture Velenje, MIC, Fakulteta za energetiko Informativni dan Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod JanÄ?e UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Delavnica kvaÄ?kanja in pletenja KnjiĹžnica Velenje Cool knjiga, bralni kroĹžek za najstnike RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK OrmoĹž Kavarna Lucifer, Wine bar Angel Duo Nava, veÄ?er ob dalmatinski glasbi DrsaliĹĄÄ?e Velenje Curlig eMCe plac PosluĹĄalnice / Premiera ploĹĄÄ?e GaraĹža 12 Max klub Pesem o ljubezni, Valentinov koncert Katrinas z gosti

Sobota, 14. februar X

7.00 8.00 10.00 19.00 20.00 20.00 20.00

Ĺ olski center Velenje, Dom kulture Velenje, MIC, Fakulteta za energetiko Informativni dan Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Kum PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica Mladi popotnik – Pustovanje v Benetkah DrsaliĹĄÄ?e Velenje Disco na ledu Restavracija Jezero Dalmatinski poljub Kavarna Lucifer, Wine bar Angel Duo Nava, veÄ?er ob dalmatinski glasbi Dvorana Centra Nova Koncert Etnotrip (Abonma Klub (5) in izven)

đ&#x;”˛

MB

ÄŒetrtek, 12.2., 14.00-19.00 BiotrĹžnica Petek, 13.2., 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica Sobota, 14.2., 11.00, 15.00 in 19.00 Etno pustni festival Predstavitev tradicionalnih in etnoloĹĄko zaĹĄÄ?itenih mask iz Slovenije. Predstavili se bodo Laufarji, Ĺ koromati in OraÄ?i.

Nedelja, 15.2., 11.00 PravljiÄ?ne urice, Ĺ˝iva, vitez in zmaj Torek, 16.2., 17.00 Gusarsko pustovanje s Piko nogaviÄ?ko in gusarjem Bertom V Ä?asu poÄ?itnic, od 16.2. do 20.2.- vsak dan od 10.00-12.00 DĹžungelske dogodivĹĄÄ?ine Ujemite Citycentrova zimska dekleta za vikend, 14. In 15.2. na Golteh Vsak dan Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

20.00 Havana bar Partido del dia de San Valentino 21.00 eMCe plac Ĺ Ĺ K Pustovanje 22.00 Max klub Pustovanje v Max klubu

Torek, 17. februar

Nedelja, 15. februar

15.00

7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Mirna peÄ?

8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje 6. Ĺ ilijev pohod in turna smuka / Smrekovec 10.00 Velenjski grad in HiĹĄa mineralov Mladi muzealci - Pust

Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Ĺ e vedno Alice

16.00 17.00

Ponedeljek, 16. februar 8.00

RdeÄ?a dvorana Velenje Zimska ĹĄola rokometa za uÄ?ence od 5. do 9. razreda 9.00 RdeÄ?a dvorana in DrsaliĹĄÄ?e Velenje Zimski tabor Zmaga KuĹĄtruna 9.00 Vila Mojca Zimske poÄ?itnice v Vili Mojca 9.00 – 12.00 in 16.00 – 19.00 UMstvarjalnica, Trg mladosti 6 UMstvarjalne poÄ?itnice za otroke med 9. in 14. letom 9.00 – 13.00 in 15.00 – 20.00 DrsaliĹĄÄ?e Velenje Drsanje za otroke vseh starosti 9.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje – organizirane poÄ?itnice za otroke 9.30 RdeÄ?a dvorana Velenje Zimska ĹĄola rokometa za uÄ?enke od 5. do 9. razreda 10.00 Vila Mojca GledaliĹĄÄ?e za poredne mulÄ?ke za otroke od 4. do 7. razreda 10.00 Vila Mojca ZaÄ?etni teÄ?aj raÄ?unalniĹĄtva za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 Bazen Velenje Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 StreliĹĄÄ?e SD MroĹž, KopaliĹĄka 3 Streljanje z zraÄ?no puĹĄko 11.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda 11.30 RdeÄ?a dvorana Velenje Ĺ ola nogometa za otroke vseh starosti 12.00 Vila Mojca PoÄ?itniĹĄki kuharski teÄ?aj za otroke od 1. do 9. razreda ÂťDiĹĄi po italijanski kuhinjiÂŤ 12.00 Bazen Velenje Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda 12.30 Ljudska univerza Velenje RaÄ?unalniĹĄko programiranje za otroke 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ure pravljic v srbskem jeziku 17.00 KnjiĹžnica Velenje Pustni klobuÄ?ki, otroĹĄka ustvarjalna delavnica 19.00 eMCe plac Azijski dan 20.00 Kino Velenje

17.00 17.00 19.00 19.19

RazliÄ?ni organizatorji Zimske poÄ?itnice za otroke / glej program ponedeljek GraĹĄka Gora, ĹĄportno igriĹĄÄ?e 14. pustno sreÄ?anje treh obÄ?in na GraĹĄki Gori Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek RdeÄ?a dvorana Velenje Pust, pust, krivih ust, veliko otroĹĄko pustno rajanje z DJ Mrkyjem Zdravstveni dom Velenje Odprta planinska ĹĄola KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku eMCe plac Pustni torek KnjiĹžnica Velenje Rodoslovno sreÄ?anje

Sreda, 18. februar X 7.00 14.00 17.00 19.00 19.19

RazliÄ?ni organizatorji Zimske poÄ?itnice za otroke / glej program ponedeljek Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Brinjeva gora Trg v Ĺ aleku Pokop pusta v Ĺ aleku KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic eMCe plac Tarantino night KnjiĹžnica Velenje HumanistiÄ?ni veÄ?er z dr. AmbroĹžem KvartiÄ?em

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 12. februar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?ne ure (Tatjana Kokalj: HoÄ?em brati! | Pripoveduje Andreja Kolenc)

Sobota, 14. februar 14.00 Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj Elektra Ĺ oĹĄtanj : Helios DomĹžale A (kadeti U17) 15.00 Trg bratov Mravljak 62. mednarodni karneval Pust ĹĄoĹĄtanjski 15.00 Dom krajanov TopolĹĄica Pustovanje v TopolĹĄici (rajanje v hotelu Vesna od 15:30 do 18:00)

Redni tedenski turnir

Torek, 17. februar 10.00 Vila Mayer Razstava Pustovanje v Ĺ oĹĄtanju

Sreda, 18. februar 12.30 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Spoznajmo YouTube.com

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 12. februar 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates

Petek, 13. februar 19:00 Kulturni dom Gorenje JeĹžkov veÄ?er

Sobota, 14. februar X

Ljubno ob Savinji Svetovni pokal v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske; Klub ĹĄportnih navduĹĄencev

Nedelja, 15. februar X

Ljubno ob Savinji Svetovni pokal v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske; Klub ĹĄportnih navduĹĄencev

Ponedeljek, 16. februar 10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice – priprave na OtroĹĄko pustovanje 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba

Torek, 17. Februar 10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice – OtroĹĄko pustovanje 14.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – kitara 18.00 Dvorana Marof TeÄ?aj druĹžabnih plesov Sreda, 18. februar 10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice – ustvarjanje iz odpadnih materialov

Lunine mene

Nedelja, 15. februar X

Gasilski dom Gaberke GaberĹĄka pot

Ponedeljek, 16. februar 9.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru

27. januarja, ob 5.48, prvi krajec

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka PETDESET ODTENKOV SIVE Fifty Shades of Gray (ZDA) RomantiÄ?na drama, 125 minut / ZDA. ReĹžija: Sam Taylor-Johnson. Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Jennifer Ehle, Luke Grimes, Marcia Gay Harden, Max Martini, idr.

Petek, 13. 2., ob 20.00 Sobota, 14. 2., ob 20.00 Sobota, 14. 2., ob 22.30 Nedelja, 15. 2., ob 18.00 Torek, 17. 2., ob 19.00

CITY CENTER Celje • • • •

Petek, 13. februar

20.00

PREĹ EREN, FRANCE: Zdravljica

Kako se lahko Ĺživljenje navadnega najstnika spremeni v trenutku, Ä?e se znajde ob napaÄ?nem Ä?asu na napaÄ?nem kraju, po sedemnajstih dneh izve Tom Harvey, ko se v bolniĹĄnici zbudi iz kome. Tom je bil do tega trenutka Ä?isto navaden najstnik iz blokovskega naselja v juĹžnem Londonu, kjer Ĺživi s svojo babico, hodi v ĹĄolo in mu je vĹĄeÄ? soseda Lucy. Vse pa se spremeni, ko mu s tridesetega nadstropja bloka v glavo prileti iPhone, morda celo namerno. Nekaj koĹĄÄ?kov iPhona kirurgi niso mogli odstraniti iz njegovih moĹžganov, zato je sedaj v njegovi

14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 18.00 Vila Bianca Koncert Gvido + Jukebox.app 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje Koncert SimfoniÄ?nega orkestra Glasbene ĹĄole Velenje 19.19 KnjiĹžnica Velenje Potopisno predavanje Pie PerĹĄiÄ?

Hodim, torej sem; po slovenski planinski poti v 30 dneh 20.30 Max klub Jure Pukl & Bastian Stein's NEOgravity (Max Klub jazz festival – 2. koncert)

19.00

ere. Courtney ne najde stika z vrstniki in se verjetno zaradi pomanjkanja starĹĄevske topline in razumevanja naveĹže na uÄ?iteljico angleĹĄÄ?ine, s katero se radi sestajata tudi po pouku in klepetata o literaturi. Janet pa vrnitev v internat ni ljuba, saj pogreĹĄa divje Ĺživljenje, veÄ?erne zabave in fante.

Prijateljici se ponovno sreÄ?ata V New Yorku, mestu, ki jima pomeni svobodo, reĹĄitev, burno Ĺživljenje in noÄ?ne zabave, ampak vse ima svojo ceno.

ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. Leta

ÄŒetrtek, 12. februar

18.00

Pipija vedno zanima kaj novega in njegov starejĹĄi brat Melkijad je pravi pujsi bistroumneĹž. Tako Pipija zanima, kaj je to kitara, kaÄ?ji pastir, pozabljanje, lasulja, prepir in ĹĄe marsikaj. Melkijad ima na vsako vpraĹĄanje pripravljen odgovor in prav pouÄ?en potep.

Pipiju vedno odgovori z: ÂťNiÄ? laĹžjega kot to.

Pojdi z mano.ÂŤ Vse zgodbice pa se konÄ?ajo z: ÂťIn odpujsala sta domovÂŤ, z legendarnim stavkom, ki ga je v istoimenski risanki dodal in vedno s prepoznavnim glasom izrekel slovenski igralec Jurij SouÄ?ek.

Pujska sta se s svojimi duhovitimi in nena-

BROOKS, KEVIN: iBoy

VELENJE

16.00

ml – Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji

vadnimi domislicami prikupila Ĺže preko TV zaslona, ker navduĹĄujeta tako mlajĹĄe in starejĹĄe obÄ?instvo, tokrat pa se predstavita ĹĄe v pouÄ?ni in zabavni slikanici, v kateri je zbranih dvajset pujsih modrosti.

21

PRIREDITVE

12. februarja 2014

7. PALÄŒEK Der 7bte Zwerg (NemÄ?ija) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 87 minut. ReĹžija: Boris Aljinovic, Harald Siepermann Slovenski glasovi: Igor PotoÄ?nik, Denis VuÄ?ak, Lija PeÄ?nikar, Janez ÄŒadeĹž, VlaĹĄkaliÄ? Vlado, Martin JelovĹĄek, idr.

Petek, 13. 2., ob 18.00 3D Sobota, 14. 2., ob 18.00 Nedelja, 15. 2., ob 16.00 3D – otroťka matineja

GOLOB JE SEDEL NA VEJI IN RAZMIŠLJAL O ŽIVLJENJU En duva satt pa en gren och funderade pa tillvaron (Švedska, Norveťka, Francija,

NemÄ?ija) KomiÄ?na drama, 101 minuta.

ReĹžija: Roy Andersson. Igrajo: Holger Andersson, Nils Westblom, Charlotta Larsson, Viktor Gyllenberg, Lotti TĂśrnros, Jonas Gerholm, idr.

Petek, 13. 2., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 14. 2., ob 19.00 – mala dvor.

Nedelja, 15. 2., ob 19.00 – mala dvor.

FOXCATCHER: BOJ Z NOROSTJO Foxcatcher (ZDA) Biografska drama, 130 minut. ReĹžija: Bennett Miller. Igrajo: Channing Tatum, Mark Ruffalo, Steve Carell, Anthony Michael Hall, Sienna Miller, Vanessa Redgrave, idr.

Nedelja, 15. 2., ob 20.20

ESCOBAR: IZGUBLJENI RAJ Escobar: Paradise Lost (Francija, Ĺ panija, Belgija, Panama) RomantiÄ?ni triler, 120 minut. ReĹžija: Andrea Di Stefano. Igrajo: Benicio Del Toro, Josh Hutcherson, Claudia Traisac, Brady Corbet, Carlos Bardem, Ana Girardot, idr.

Petek, 13. 2., ob 18.15 – mala dvorana Sobota, 14. 2., ob 21.00 – mala dvorana

Ĺ E VEDNO ALICE Still Alice (ZDA) Drama, 101 minuta. ReĹžija: Richard Glatzer, Wash Westmoreland.

Igrajo: Julianne Moore, Kristen Stewart, Kate Bosworth, Alec Baldwin, Seth Gilliam, Hunter Parrish, Victoria Cartagena, Shane McRae, Erin Darke, idr.

Ponedeljek, 16. 2. ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

POBEG S PLANETA ZEMLJA Escape from Planet Earth (ZDA) Animirana pustolovska komedija, 89 minut / Kanada, ZDA. ReĹžija: Cal Brunker

7. PALÄŒEK Der 7bte Zwerg (NemÄ?ija) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 87 minut. ReĹžija: Boris Aljinovic, Harald Siepermann Slov. glasovi: Igor PotoÄ?nik, Denis VuÄ?ak, Lija PeÄ?nikar, Janez ÄŒadeĹž, VlaĹĄkaliÄ? Vlado, Martin JelovĹĄek, UroĹĄ Buh, Miha Rodman, Jernej Kuntner, Alenka TetiÄ?koviÄ?, idr.

Torek, 17. 2., ob 17.00 3D

ASTERIX: DOMOVANJE BOGOV AstĂŠrix - Le Domaine des Dieux (Francija) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 85 minut.

ReĹžija: Alexandre Astier, Louis Clichy.

Slovenski glasovi: Mirko Medved, Iztok LuĹžar, Aleksander Golja, SaĹĄo PreĹĄeren, Tina Ogrin, idr.

Sreda, 18. 2., ob 17.00

ANNIE Annie (ZDA) DruĹžinska komedija, muzikal, 118 minut / ZDA. ReĹžija: Will Gluck.

Igrajo: QuvenzhanĂŠ Wallis, Cameron Diaz, Jamie Foxx, Rose Byrne, Bobby Cannavale, idr.

Sreda, 18. 2., ob 19.00

VELIÄŒASTNIH 6 3D Big hero 6 (ZDA) Animirana akcijska komedija, 102 minuti. ReĹžija: Don Hill, Chris Williams. Slov. glasovi: Denis VuÄ?ak, Rok Kunaver, PrimoĹž Ranik, Igor PotoÄ?nik, UroĹĄ Buh, Tatjana Ä?urić RibiÄ?, Zala Ä?urić RibiÄ?, Dani Bavec, UroĹĄ Smolej, Lija PeÄ?nikar idr. ÄŒetrtek, 19. 2., ob 17.00 3D

FANTOVSKA LETA Boyhood (ZDA) Drama, 166 minut. ReĹžija: Richard Linklater. Igrajo: Patricia Arquette, Ellar Coltrane, Lorelei Linklater, Ethan Hawke, lijah Smith, idr. ÄŒetrtek, 19. 2., ob 19.00

Naš čas, 12. 2. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

12. februarja 2014

Nagradna križanka Jeruzalem Ormož Ne morem se ji upreti …

www.jeruzalem-ormoz.com

Muškatna penina

ČETRTEK, 12. februarja

Muškatno penino odlikuje harmoničen preplet sadnega in polnega okusa. Iz posebnih trenutkov pričara čarobne. Zelo priljubljena pri ženskah, ki znajo začarati moške, zato jo moški naravnost obožujejo. Najdete jo v supermarketih Mercator, Spar in Tuš.

www.jeruzalem-ormoz.com

RADIO VELENJE

Prlekija je znana po gostoljubnosti domačinov, pristni prleški kulinariki ter vrhunskih vinih.

Vinorodni podokoliš Ljutomer-Ormož nudi idealne pogoje za pridelavo belih vin, ki slovijo po svoji odličnosti.

Vina Jeruzalem Ormož so sveža, sadna in poživljajoča. Grozdje iz naših edinstvenih vinogradov pridelujemo na naravi prijazen način in ga še vedno obiramo ročno. S pomočjo najsodobnejše tehnologije, s katero je opremljena naša vinska klet, ustvarjamo vina, v katerih ohranjamo najboljše iz narave. Vina jeruzalem Ormož so za vse vas, ki se radi sprostite in uživate ob kozarcu dobrega vina v družbi prijateljev ali družine. Ztorej, odkrijte naša vina in okusite življenje!

Slovimo tudi po odličnih peninah, ki skupaj tvorijo živopisano paleto barv in okusov. Pridelane so po charmat metodi in očarajo s svojo lahkotnostjo in svežino. Polsuha penina SAUVIGNON prevzame s svojo značilno aromo po kosmuljah, ROSE odlikuje intenzivna cvetica po rdečem jagodičevju, BRUT je suha penina pridelana iz sort beli pinot in chardonnay, polsladka MUŠKATNA PENINA je pridelana iz sorte mušat ottonel, ki ji daje značilno muškatno cvetico, SEC pa je polsuha penina, pridelana iz sort chardonnay in beli pinot in očara s svežino, eleganco in šarmom. Želimo, da bi čim več ljudi uživalo in doživelo naša vina. Najboljših stvari konec koncev ne zadržujemo zase, ampak jih delimo z drugimi.

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom “Jeruzalem Ormož” najkasneje do 23. februarja. Izžrebali bomo 3x paket Jeruzalem Ormož (Muškatna penina + majica Jeruzalem Ormož)

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 13. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 14. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 15. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 16. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 17. februarja

DEŽURSTVA

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 2. do 8. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/ m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 14. in 15. 2. – Renata Lamot, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice  898 17 50

ZAHVALA Mnogo prerano in nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, brat, zet, tast in dedi

IVAN SLIVNIK iz Zavodenj

22. 7. 1956 - 29. 1. 2015 Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki nam v teh žalostnih trenutkih stojite ob strani, vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče, še posebej hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem.

Hvala tudi govornici ga. Marjani Kotnik, g. Jožetu Pribožiču in g. Janezu Turineku za opravljen obred, pevcem MePZ Svobode Šoštanj za čutno slovo ter vsem, ki ste bili v tako velikem številu ob njem na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 18. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Mijatović Sandi, Avstrija, Graz, Eggenberger Strasse 48 in Gavrić Sanja, Polzela, Breg pri Polzeli, Kratka pot 4.

SMRTI Zaljuberšek Valentin, roj. 1933, Šoštanj, Gaberke 65; Menih Marija, roj. 1929, Šoštanj, Lokovica 39; Krevh Julijan, roj.

1937, Velenje, Cesta talcev 18; Perc Aleksandra, roj. 1942, Celje, Valvasorjeva ulica 8; Bačun Marija, roj. 1927, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Prod 14; Blazinšek Martin, roj. 1932, Velenje, Šalek 73a; Videnšek Terezija, roj. 1925, Celje, Loče 7; Blatnik Marija, roj. 1932, Šoštanj, Bele vode 7; Škorjanc Veronika, roj. 1936, Velenje, Tomšičeva cesta 13; Turk Marija, roj. 1939, Šoštanj, Kajuhova cesta 7a.

OSMRTNICA Ljubezen in glasba tvojega srca sta zaznamovali naša življenja.

Hvala ti. Radi te imamo.

VLADIMIR SMIRNOV 20. 10. 1945 Pogreb bo v petek, 13. 2. 2015, ob 14. uri na pokopališču Podkraj. Žara pokojnega bo v vežici na dan pogreba od 10. ure dalje.

S teboj na zadnji poti ljubeča žena Hilda, hčerki Metka in Nataša z Robijem ter vnuki Miha, Jure, Rok in Ana

Naš čas, 12. 2. 2015, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. - Pogrebno pokopališka dejavnost

03 896 44 90 24 ur na dan Plačilo na obroke

Smo edini, ki na pokopališčih Podkraj in Škale nudimo pogrebno pokopališke storitve v celoti: prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, celovito ureditev vsega potrebnega za zadnje slovo po vaših željah. Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Pišite nam: pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

• 3-sobno stanovanje na Goriški v Velenju, velikosti 87 m2, 5/5 nad., zgrajeno 1981, vseljivo takoj. Cena 69.000 evr.

ER F (150-210 KWh/m2a)

ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in babice

IVANKA VERTOT 1927 – 2015

Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.

23

OBVEŠČEVALEC

12. februarja 2014

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše.

Zahvaljujemo se gospodu dekanu Pribožiču za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, govorniku in pogrebni službi.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

NEPREMIČNINE

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA

• Samostojno hišo v Gaberkah, na sončni legi, P+M, velikosti 203 m2, zgrajeno 2009, 811 m2 zemljišča, idealna družinska hiša. Cena 186.000 evr.

ER D (60-105 KWh/m2a)

ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

PRIDELKI BUKOVA suha drva prodamo.

Gsm: 031 404 610 SENO v kockah in silažne bale ter vino in žganje prodam. Gsm: 051 388 874 JABOLČNIK, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KUPIM ali vzamem v najem hišo z vrtom ali manjšo kmetijo.

Gsm: 040 202 800 STAREJŠO hiško, na relaciji Šoštanj – Šmartno ob Paki, prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 041 814 087 V UREJENEM in mirnem delu Šoštanja (pod graščino) prodamo 3-sobno stanovanje v velikosti 97 m2, leto izgradnje 1993, popolnoma obnovljeno, klimatizirano. Energetska izkaznica v postopku izdelave. Predvidena cena: 105.000,00 evrov. Gsm: 041 654 925

ŽIVALI KOZO z dvema mladičema prodam.

Gsm: 041 378 685 BIKCA, čb, težkega okoli 280 kg, prodam. Cena: 600,00 evrov.

Tel: 03 5881 130, gsm: 051 271 230

RAZNO KUPIM dvižna garažna vrata.

Gsm: 041 814 416, zvečer

Žalujoči vsi njeni Nagrajenci križanke »Bodoni«, objavljene v tedniku Naš čas dne 29. januarja 2015, so: 1. Marija Gaber, Prelska 48 b, 3320 Velenje; 2. Silva Dermol, Lokovica 35, 3325

Šoštanj; 3. Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: PRENOVLJEN SALON

ZAHVALA V bolečini je odšla od nas ljuba žena, mama, tašča in babica

TEREZIJA GOLČMAN

V SPOMIN

iz Gorenja 17 b, Šmartno ob Paki

29. 9. 1946 – 3. 2. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in

Ni te več na vrtu, znancem za topel stisk roke, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ne v hiši, in svete maše. Zahvala vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih nič več glas se tvoj ne sliši, trenutkih.

Posebna zahvala g. dekanu Ivanu Napretu za opravljen če lučko na grobu obred, Pogrebni službi Usar in osebju Splošne bolnišnice Celje. Še upihnil bo veter, enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na v naših srcih je ne bo nikdar. njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.

MIRAN ŠUSTER 17. 5. 1957 – 9. 2. 2000 Hvala vsem, ki niste pozabili.

Žalujoči mož Ivan ter hčerke Darja, Martina, Nataša in Karmen z družinami

ZAHVALA

ZAHVALA

ob smrti ljubega moža

Zapustila nas je draga mama, babica, prababica in sestra

JOŽEFA ŽIVIC

JULIJAN KREVH

iz Škal, Velenje

31. 1. 1937 – 31. 1. 2015

5. 2. 1924 – 3. 2. 2015

Iskreno se zahvaljujem vsem dobrim sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so mi izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnici Daši Zore Slatinšek za njeno zdravljenje, KS Staro Velenje, Društvu upokojencev Velenje, g. Dragu Kolarju za govor, gospodu župniku za opravljen obred ter Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Žalujoča žena Darja

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli izrazili sožalje in sočustvovanje, še posebej osebju Bolnišnice Topolšica in Doma za varstvo odraslih Velenje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Milan z ženo Olgo, vnukinja Sonja in vnuk Milan z družinama, pravnuki Brina, Bor in Živa ter snaha Marta s hčerkama Andrejo in Urško z družinama, brat Gustl in sestra Ana z družinama

ZAHVALA

ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zavedno zapustil dragi mož, oče in stari oče

Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila

FRANCI JEROMEL iz Gornjega Grada

MAJDA TURK »Iz take smo snovi kot sanje.«

Zahvaljujemo se osebju Bolnišnice Topolšica in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: njen Dušan, sin Duško z ženo, sestri Zalika in Milica z družinama

3. 10. 1936 – 26. 12. 2014 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoča žena Lojzka in sin Aleks

NaĹĄ Ä?as, 12. 2. 2015, barve: CMYK, stran 24

Otroka obravnavali pravilno Direktor Zdravstvenega doma Velenje JoĹže ZupanÄ?iÄ?: ÂťNekatere izjave v medijih so deĹžurni sluĹžbi, ki dela dobro, povzroÄ?ile veliko moralno ĹĄkodo.ÂŤ

zaÄ?etnih znakov izsuĹĄitve in moĹžnosti, da pri dojenÄ?ku ob bruhanju in driski lahko pride do poslabĹĄanja stanja, skladno s strokovnimi smernicami odloÄ?il, da bo otroka napotil na zdravljenje v BolniĹĄnico Slovenj Gradec. Izvid obravnave in napotnico so starĹĄi prejeli ob 17.08, na otroĹĄki oddelek te bolniĹĄnice pa je bil sprejet ob 21.23 minut. Ob sprejemu ni bil prizadet, zaradi izsuĹĄitve je dobil ustrezno terapijo.ÂŤ To, da je bil otrok obravnavan kakovostno in po pravilih stroke, so v

â?ą

zenske ovadbe in poroÄ?anja nekaterih medijev, ki so brez predhodnega preverjanja obtoĹžili zdravstveno osebje, nekorektno. ÂťSodelavci v deĹžurni sluĹžbi, ki dela dobro, so zaradi nepoĹĄtenega pisanja in izjav v medijih prizadeti. PovzroÄ?ena jim je velika moralna ĹĄkoda.ÂŤ Na novinarski konferenci na vpraĹĄanja, ki niso bila povezana s konkretnim primerom, ni odgovarjal.

Je pa izrazil priÄ?akovanje do medijev. ÂťPriÄ?akoval bi, da bi mediji, ki imate moÄ?an vpliv na javno mne-

ÂťOtrok je bil obravnavan pravilno in skladno s strokovnimi smernicami napoten na zdravljenje v bolniĹĄnico.ÂŤ

ÂťNobenega malomarnega zdravljenja otroka ni bilo.ÂŤ Poleg direktorja JoĹžeta ZupanÄ?iÄ?a sta se novinarske konference udeleĹžila tudi vodja deĹžurne in urgentne ambulante Pavel GroĹĄelj in zdravnik Andrej Lesjak. Sum je vzbudil izjemno zanimanje medijev, a so poĹĄteno priĹĄli tudi po izjavo.

Velenje, 5. januarja – Prvo informacijo Policijske uprave Celje, da naj bi v deĹžurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje priĹĄlo do malomarnega zdravljenja otroka iz Ĺ martnega ob Paki, zaradi Ä?esar naj bi bila vloĹžena kazenska ovadba, so pograbili ĹĄtevilni slovenski mediji.

StarĹĄi otroka pa naj bi se v resnici

pritoĹžili nad predolgim Ä?akanjem na obravnavo v deĹžurni ambulanti. ÂťRes je, da so Ä?akali pribliĹžno uro in pol, saj sta bili obe deĹžurni ekipi zaradi Ĺživljenje ogroĹžajoÄ?ih stanj na terenu. V ambulanti pa je bila ves Ä?as prisotna medicinska sestra in obÄ?asno zdravnica, ki je ob svoji redni ambulanti kontrolirala stanje

v deĹžurni,ÂŤ je na novinarski konferenci dejal direktor JoĹže ZupanÄ?iÄ? in nekajkrat ponovil, da otrok ob pregledu v deĹžurni ambulanti ni bil prizadet in tudi ni potreboval prevoza z reĹĄevalnim vozilom v bolniĹĄnico in da ni ĹĄlo za nikakrĹĄno malomarno zdravljenje.

V prisotnosti vodje deĹžurne in ur-

Jubilej po GoliÄ?nikovo Njegov ĹĄtirideseti rojstni dan je bil tak, kot si je Ĺželel – Zabava, zdruĹžena z dobrodelnostjo Ĺ oĹĄtanj, 8. februarja – Ĺ oĹĄtanjÄ?an Boris GoliÄ?nik ĹĄe na svoj jubilej, ĹĄtirideset jih je napolnil v ponedeljek, ni mislil nase, ampak na druge. Tako kot vsak drug dan doslej. V restavracijo Rednak je povabil druĹžino, sorodnike, sodelavce, gasil-

ce, prijatelje – tudi med glasbeniki in ljudmi iz medijev jih ima veliko – in skupaj so naredili dobro delo. Boris se je odrekel vsem darilom, povabljence pa pozval k zbiranju prostovoljnih prispevkov za dve druĹžini, potrebni pomoÄ?i. Izbral

Veliko prijateljev ima tudi z glasbene scene, ĹĄtevilni so se odzvali vabilu.

gentne ambulante Pavla GroĹĄlja in urgentnega zdravnika, ki je obravnaval dojenÄ?ka, Andreja Lesjaka, je kronoloĹĄko povzel potek dogodkov. ÂťOtrok je zbolel v Ä?etrtek, 29. januarja, z bruhanjem in drisko. V deĹžurno ambulanto je priĹĄel popoldne. Pregledal ga je specialist urgentne medicine in po pregledu zaradi

ju je sam, vsako s svojo trpko zgodbo. Ĺ tiriÄ?lansko druĹžino Korenjak iz Skornega pri Ĺ oĹĄtanju, s 13 in 16 let starima sinovoma, ki obiskujeta osnovno oziroma srednjo ĹĄolo. ÄŒez noÄ? se ji je Ĺživljenje obrnilo na glavo. Mama je brezposelna, oÄ?e, ki je bil edini zaposlen, je zaradi hude bolezni postal popolnoma nepokreten.

Zanj skrbijo v domaÄ?i oskrbi. Z dviĹžno posteljo bo laĹžje ...

DruĹžino Smonkar iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju je doletela zelo Ĺžalostna usoda. Na silvestrski veÄ?er 2014 jim je umrl najmlajĹĄi od treh sinov, 6-letni UroĹĄ. S teĹžko boleznijo je Ä?akal na presaditev kostnega mozga, darovalca so naĹĄli, Ĺžal pa fant marca, ko je bila presaditev napovedana, ni uÄ?akal.

V druĹžini je zaposlen oÄ?e, mama je brezposelna, 14- in 8-letna fanta sta osnovnoĹĄolca.

Pri vhodu je bila lesena ĹĄkatla. Pa je dal, kolikor je kdo dal. NihÄ?e ni gledal pod prste. A izkupiÄ?ek – ĹĄtetje je prevzela za to imenovana komisija – je navrgel lep, zelo lep znesek: natanko 3.324,50 evrov. Kaj vse bi si Boris lahko za ta denar privoĹĄÄ?il!

A praznoval je, kot si je najbolj Ĺželel. Dan po slavju je denar osebno izroÄ?il obema druĹžinama. ÂťTo je bil najlepĹĄi rojstni dan v mojem Ĺživljenju,ÂŤ je dejal. Prav niÄ? se ga niso prijeli napisi, za katere so po mestu poskrbeli prijatelji Âťtik, tak - 40.

Boris si je mislil svoje. Kdor drugim srce odpira, ostaja veÄ?no mlad. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? Planinc

UmetniĹĄki veÄ?er 4. u V petek, 30. januarja, so dijaki 4. letnika umetniĹĄke gimnazije ĹĄe tretjiÄ? in zadnjiÄ? v Ä?asu svojega gimnazijskega ĹĄolanja organizirali umetniĹĄki veÄ?er z likovno razstavo in koncertom. ÄŒeprav nam je zima Ä?ez dan poĹĄteno Ĺžugala, se je vreme do veÄ?era umirilo, zato smo se toliko bolj razveselili lepega ĹĄtevila obiskovalcev, ki so po otvoritvi razstave v zgornji avli napolnili preteĹžni del velike dvorane Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega. Kot razredniÄ?arka sem bila Ĺže tretjiÄ? zelo ponosna na pripravo in predvsem izvedbo umetniĹĄkega veÄ?era; razstava in koncert sta nedvomno pokazala, da so vsi dijaki 4. U umetniki po duĹĄi in srcu, da je vsak od njih na svojem podroÄ?ju odliÄ?en! Zato jih tudi veÄ?ina namerava nadaljevati ĹĄtudij v likovni ali glasbeni smeri.

To pa je dober dokaz, da je umetniĹĄka gimnazija tista ĹĄola, ki dijake odliÄ?no pripravi na nadaljnji ĹĄtudij. Do odhoda nanj pa jih Ä?aka ĹĄe ena preizkuĹĄnja, matura. Ko bo ĹĄe ta uspeĹĄno za njimi,

bomo zagotovo lahko rekli, da je umetniĹĄki talent in osnova pri sploĹĄnih predmetih najboljĹĄa popotnica za nadaljnji ĹĄtudij in tudi Ĺživljenje. đ&#x;”˛

Jelka Oder

BolniĹĄnici Slovenj Gradec potrdili. Potrdili so tudi okuĹžbo z rota in adeno virusom. DojenÄ?ek je prejel terapijo v obliki hranjenja z adaptirano formulo, ki jo je Ĺže prejemal doma. ÂťPo hranjenju je nastopila alergijska reakcija, zato so se v tej bolniĹĄnici odloÄ?ili za premestitev otroka na terciarni center, PediatriÄ?no kliniko v Ljubljani, z ustreznim strokovnim spremstvom,ÂŤ so pojasnili v Slovenj Gradcu.

ZupanÄ?iÄ?u se zdi izjava Policijske uprave Celje glede Ĺže vloĹžene ka-

nje, prispevali k ozaveĹĄÄ?anju ljudi, da ne bi po nepotrebnem z nenujnimi bolezenskimi stanji obremenjevali deĹžurne sluĹžbe. S tem bi skrajĹĄali Ä?as za obravnavo bolnikov, ki res potrebujejo nujno medicinsko pomoÄ?, in zmanjĹĄali moĹžnost za zaplete zaradi dodatnih okuĹžb, ki se jim v polni Ä?akalnici bolnikov z vroÄ?inskimi stanji praktiÄ?no ni moĹžno izogniti.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Zimske poÄ?itnice v naravi in na toplem NajveÄ? pripravili Ĺ Z in pri MZPM Velenje – Kuhanje, smuÄ?anje, druĹženje, ustvarjanje ...

Velenje, 9. februarja – Prihodnji teden bodo uÄ?enci in dijaki iz Ĺ aleĹĄke doline, tako kot dobrĹĄen del njihovih slovenskih vrstnikov, uĹživali zimske poÄ?itnice. Tudi tokrat bodo te trajale le teden dni, vmes pa bo ĹĄe pust, ki jih zna polepĹĄati vsem, ki uĹživajo v prazniku, ki preganja zimo. A tokrat bodo – vsaj kaĹže tako – po dolgih letih poÄ?itnikarji imeli res zimske poÄ?itnice. Tudi v dolini in ne le na urejenih smuÄ?iĹĄÄ?ih. Za tiste, ki bodo med poÄ?itnicami ostali doma, bo moĹžnosti za pestro preĹživljanje prostih dni veliko.

ske igre z Ĺžogo in drugimi ĹĄportnimi rekviziti. Vsak dan pa jim bodo predstavili eno ĹĄportno aktivnost bolj podrobno. Po tematskem ĹĄportu se bodo otroci odpravili ĹĄe na drsaliĹĄÄ?e, kjer bodo ĹĄportni tabor tudi zakljuÄ?ili. Ĺ portna zveza pa organizira tudi petdnevni smuÄ?arski teÄ?aj na Golteh, kamor se bodo vsak dan vozili iz Velenja od 7.30, domov pa se bodo vraÄ?ali ob 14.30 uri. Za zimski tabor in smuÄ?arski teÄ?aj so potrebne prijave.

Od ĹĄportnega tabora do teÄ?ajev

Na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje so se odloÄ?ili, da tudi v Ä?asu letoĹĄnjih zimskih poÄ?itnic pripravijo kuharski teÄ?aj. Tokrat bo diĹĄalo po italijanskih spe-

Ĺ portna zveza Velenje bo skupaj s Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana od ponedeljka, 16., do petka 20. februarja, za ĹĄolsko mladino organizirala razliÄ?ne ĹĄportne aktivnosti. V RdeÄ?i dvorani bo za otroke od 5. do 9. razreda potekala zimska ĹĄola rokometa, za otroke vseh starosti pa tudi ĹĄola nogometa. OmogoÄ?ali jim bodo samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona, skvoĹĄa in tenisa. Z zraÄ?no puĹĄko bodo lahko med 10. in 12. uro streljali na streliĹĄÄ?u strelskega druĹĄtva MroĹž na KopaliĹĄki cesti. Na zimskem bazenu bodo lahko plavali in uĹživali v vodnih ĹĄportih ob prisotnosti vaditelja. Vstopnina na bazen bo le 1 evro. BrezplaÄ?no bodo lahko drsali v sonÄ?nem parku, kjer bodo potekali tudi teÄ?aji drsanja.

Tudi letos bodo tradicionalno pripravili zimski Ĺ portni tabor Zmaga KuĹĄtrina. Otroci bodo pod nadzorom animatorjev in izkuĹĄenih vaditeljev od 9. do 15. ure. Vsakodnevno bodo igrali badminton, namizni tenis, skvoĹĄ, tenis ter razne skupin-

DiĹĄalo bo po jedeh in ustvarjalnosti

cialitetah, ki jih bo skupaj z otroki pripravljala mentorica Tina Jan. Vila Mojca bo od ponedeljka do petka odprta od 9. do 17. ure. Najprej bodo poÄ?itnikarjem prebrali pravljico in tako zaÄ?eli dan. Do 12. ure se bodo lahko igrali in ustvarjali, tako v vili kot ob njej. Organizirajo tudi zaÄ?etni raÄ?unalniĹĄki teÄ?aj in tradicionalno GledaliĹĄÄ?e za poredne mulÄ?ke. UdeleĹžence, uÄ?ence od 4. do 9. razreda, bo mentor BoĹĄtjan Oder tokrat popeljal v svet svetlobe. đ&#x;”˛ bĹĄ Prijave za teÄ?aje ĹĄe zbirajo.