06 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 2. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (-2/6 °C), soboto (-1/6 °C) in nedeljo (0/8 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

MoĹžne padavine.

ÄŒetrtek, 11. februarja 2016â€

ĹĄtevilka 6 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Kultura je Ĺživljenje Milena KrstiÄ? - Planinc

Na slovenski kulturni praznik so gasilci v Ljubljani odstranili Ĺžico, ovito okoli kipa PreĹĄerna, kipu njegove muze pa iz rok odstranili kleĹĄÄ?e. Drugje po Sloveniji, tudi v Velenju, so na praznik odstranjevali Ĺžice s krajevnih tabel. Namestila naj bi jih skupina aktivistov, ki je Ĺželela na tak naÄ?in obÄ?ane in oblast privesti k razmisleku o tem, kam lahko pripelje politika zapiranja meja.

O tem so – posredno ali neposredno – razmiťljali tudi govorniki na ťtevilnih proslavah po drŞavi.

Kam lahko pripelje cenzura, se je pokazalo na osrednji drĹžavni proslavi. K ĹĄkandalu! Ko je Ĺže vse kazalo na to, da bo tokrat ĹĄlo brez, se ni izĹĄlo.

Mladi utripali v kulturni dan V Ĺ aleĹĄki dolini, ki je znana po bogatem kulturnem ustvarjanju na razliÄ?nih podroÄ?jih, smo s ĹĄtevilnimi prireditvami obeleĹžili kulturni dan. Potekale so po krajevnih skupnostih, ĹĄolah, kulturnih ustanovah in druĹĄtvih. Vse tri obÄ?ine pa so pripravile tudi osrednje obÄ?inske slovesnosti. Na fotografiji je slovesnost Mestne obÄ?ine Velenje, kulturni program so pripravili uÄ?enci Osnovne ĹĄole Gorica.

So pa ta dan tudi v tem okolju kulturne ustanove odprle svoja vrata in ponudile zbirke na ogled brezplaÄ?no. DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov pa je pripravilo dan odprtih vrat v njihovih novih prostorih na GoriĹĄki 45. Obiskovalci so si lahko ogledali likovnike pri delu. VeÄ? o prireditvah ob kulturnem prazniku v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki pa preberite na strani 3. đ&#x;”˛

mz

Kulturne ustanove po drĹžavi so na ta dan na ĹĄiroko odprle vrata. Obiskovalcev je bilo veliko. Ne sicer toliko kot po trgovinah, tistih, ki so bile na prazniÄ?ni dan odprte, a vseeno jih je bilo veliko. Pohvalno in dober znak, Ä?e to pomeni zavedanje, da niso pomembni samo polni nakupovalni voziÄ?ki in kopiÄ?enje materialnih dobrih. ÄŒe tak obisk ni le muha enodnevnica, ampak pomeni zavedanje, da nam je pomembna tudi duhovna hrana, potem je kultura na dobri poti.

Malo manj pohvalno, pa Ä?eprav smo Slovenci menda edini narod, ki praznujemo kulturni dan kot drĹžavni praznik, pa je, da ga (spet) niso pozdravljale zastave. Vsaj v tolikĹĄnem ĹĄtevilu, kot bi bilo priÄ?akovati, ne. Morda ne bi bilo slabo, Ä?e bi upravniki veÄ?stanovanjskih objektov tiste, ki imajo v njih na skrbi zastave (naprej jih morajo sploh imeti), spomnili na to, da jih je treba za drĹžavne praznike obesiti.

Tudi to je kultura. Ali kot je rekel eden od govorcev na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku – kultura je naÄ?in Ĺživljenja in je mozaik, ki ga sestavljamo celo Ĺživljenje. đ&#x;”˛

VALENTINOV TEDEN od torka do sobote 13. februarja

Male pustne ĹĄeme Velenje, 9. februar – Pust je bil letos res neizprosen z zimo. S kurenti in drugimi ĹĄemami jo je pregnal tako daleÄ?, da je bilo vreme na pustni torek precej bolj aprilsko kot zimsko. A to ni ustavilo najbolj korajĹžnih otrok in njihovih starĹĄev, ki so pustno rajanje zaÄ?eli Ĺže na Titovem trgu,

od koder jih je Ä?arodej popeljal v Ä?arobni svet super junakov, princesk in spakov, vseh mogoÄ?ih Ĺživali – nekateri so se jih bali, pa jamskih ljudi in zveri, Indijancev in kavbojcev, policistov in zapornikov, klovnov, Vikingov, piratov, pravljiÄ?nih ĹĄkratov in mnogih drugih pisanih ĹĄem, ki so se

TORTICE ZA ZALJ UBLJENE lovile, plesale, vriskale in se veselile slovesa od zime ter pozdravljale pomlad. Ĺ e posebno tudi druĹžina Srebernjak, ki se sicer ne ukvarja z vrtnarstvom, za pusta pa so se dekleta razcvetela v roĹžice, ati pa je skrbel, da niso bile Ĺžejne.

Osrednja pustna prireditev v Velenju je bila res Ĺživahna in dobro obiskana. Od Pusta pa so se vsaj za letos dokonÄ?no poslovili ĹĄe vÄ?eraj popoldne v Ĺ aleku, kjer so ga pokopali z vsemi Ä?astmi in utrujenega prepustili poÄ?itku do đ&#x;”˛ tf naslednjega leta. â€

TORTICE ZA

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

11. februarja 2016

Kaj zanima velenjske svetnike?

10.000 ÂťsvetniĹĄkih evrovÂŤ v dobrodelne namene

KakĹĄne so velenjske kopalne vode?

Velenje – SvetniĹĄke skupine prejemajo v skladu z zakonom za svoje delovanje sredstva iz obÄ?inskega proraÄ?una. TroĹĄijo jih lahko na osnovi posebnega pravilnika, ki ga je sprejel svet Mestne obÄ?ine Velenje. Lani niso izkoristile skoraj 19 tisoÄ? evrov. 10.000 so jih potem namenili odboru za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom, preostalo pa je ostalo v obÄ?inskem proraÄ?unu. đ&#x;”˛

Energetsko prenovili devet stavb Velenje – V mestni obÄ?ini Velenje so lani udejanjili ĹĄtevilne naloge s podroÄ?ja uÄ?inkovite rabe energije, izboljĹĄanja energetske uÄ?inkovitosti javne razsvetljave in oskrbe z energijo. Energetsko so prenovili devet stavb: Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, podruĹžniÄ?no osnovno ĹĄolo Pesje, osnovni ĹĄoli Livada, Mihe Pintarja Toleda, prostore krajevnih skupnosti Staro Velenje, Ĺ kale ter Pesje. S pomoÄ?jo evropskih sredstev so energetsko prenovili tudi vilo RoĹžle, regijsko Galerijo Velenje in PodjetniĹĄki center Standard. V izboljĹĄanju uÄ?inkovitosti javne razsvetljave so izvedli ĹĄtiri projekte. Na obmoÄ?ju krajevne skupnosti Konovo, pri obÄ?inski upravni stavbi in pri osnovni ĹĄoli Gorica so stara potratna svetila in reflektorje zamenjali za energetsko uÄ?inkovitejĹĄa. V energetski sanaciji daljinskega sistema ogrevanja pa so prenavljali toplovode in vroÄ?evode. đ&#x;”˛

Imenovali Svet zavoda za turizem Velenje – Svetniki obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki so konec lanskega leta ustanovili Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ki ga zdaj Ĺže konstituirajo. Velenjski svetniki so v svet tega zavoda imenovali Alojza Hudarina, Janeza JevĹĄnika in SreÄ?ka DobelĹĄka. đ&#x;”˛

Obiski omejeni tudi v BolniĹĄnici TopolĹĄica TopolĹĄica – Ĺ˝e nekaj Ä?asa poroÄ?amo o omejitvi obiskov v bolniĹĄnicah Celje in Slovenj Gradec zaradi velikega ĹĄtevila prehladnih obolenj. Zdaj pa so ukrep uvedli tudi v BolniĹĄnici TopolĹĄica.

Obisk je omejen na eno zdravo osebo. Ta je lahko pri bolniku eno uro. Ukrep velja do preklica, so ĹĄe sporoÄ?ili iz bolniĹĄnice v TopolĹĄici. đ&#x;”˛

IzobraĹževanje za mladinske delavce Velenje – Mladinski svet Velenje vabi na izobraĹževalni vikend vse, ki so aktivni v lokalnih mladinskih organizacijah Mestne obÄ?ine Velenje in Ĺ aleĹĄke doline. IzobraĹževanje bo potekalo na temo projektnega menedĹžmenta in vodenja organizacij, mednarodnega mladinskega dela in programa Erasmus+ ter odnosov z javnostmi in promocije, in sicer od 26. do 28. februarja v Mladinskem centru Ĺ martno ob Paki. đ&#x;”˛

tf

Mango v Celju Celje – V CityCentru so odprli Mangovo prodajalno. Tako se ta proizvajalec vraÄ?a na slovenski trg. Gre za eno najbolj zaĹželenih ĹĄpanskih modnih znamk, ki so jo slovenske potroĹĄnice menda zelo pogreĹĄale. Otvoritve so se udeleĹžile ĹĄtevilne modne navduĹĄenke, med njimi sta bili tudi Maja Ĺ tamol in TjaĹĄa Kokalj. Na

sliki: Darja Lesjak, centrova menedĹžerka Citycentra Celje, Helena Walland, vodja Mango poslovalnic, Branka Jerala, vodja komerciale v Nami, Mira KoporÄ?ić Veljić, direktorica Name. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

mz

Andrej Kuzman (NSi) je bil zelo negativno preseneÄ?en, ker je v Delu prebral, da velenjske kopalne vode ne dosegajo vseh kriterijev, da bi jih uvrstili med kopalne vode in jih kot takĹĄne tudi objavljali. To ga je presenetilo ĹĄe toliko bolj, ker meritve o ustreznosti velenjske kopalne vode v tem okolju objavljamo. Opozoril je tudi na vandalizem, ki ga je vse veÄ? v garaĹžni hiĹĄi nad velenjsko avtobusno postajo.

Opozoril pa je tudi, da v Starem Velenju ni niti enega parkiriĹĄÄ?a, namenjenega invalidom.

Postavke obraÄ?una KP nerazumljive

Mersad DerviĹĄević (SD) je pohvalil doseĹžke, ki jih je Mestna obÄ?ina Velenje v zadnjih letih udejanjila s pomoÄ?jo nepovra-

tnih evropskih in drĹžavnih sredstev, in izrazil upanje, da bodo pri Ä?rpanju teh sredstev uspeĹĄni tudi v bodoÄ?e. Opozoril pa je na Âťneugledno stanjeÂŤ ekoloĹĄkega otoka pri Ĺ aleĹĄki 19 v srediĹĄÄ?u mesta in na to, da so postavke na poloĹžnicah Komunalnega podjetja nerazumljive in da ga obÄ?ani pogosto opozarjajo na to, da sploh ne vedo, kaj se jim zaraÄ?unava.

Wi-fi signal na trĹžnici

Mihael Letonje (SLS) je izrazil skrb, kaj se dogaja z Rekreacijsko-turistiÄ?nim centrom Golte, ki ga obÄ?ine oÄ?itno ne bodo dokapitalizirale. Zanima ga, kakĹĄna je njihova razvojna vizija. Opozoril pa je tudi na teĹžavo branjevk na velenjski trĹžnici, kjer imajo velike teĹžave pri rokovanju z davÄ?nimi blagajnami zaradi preslabega wi-fi signala.

Vodovod Petelinjek

je informacija javnega znaÄ?aja, objavi na spletnih straneh Mestne obÄ?ine Velenje. Opozoril je ĹĄe na slabo ÂťkulturoÂŤ pobiranja pasjih odpadkov ter na neustrezne reĹĄitve lokala Nostalgija v podhodu v srediĹĄÄ?u mesta, iz katerega prihajajo neprijetne vonjave. Predlagal je tudi, da podelijo Dejanu Lahu, avtorju arhitekturne zasnove velenjske promenade, priznanje, saj je njegov projekt pomembno zaznamoval prepoznavnost Velenja doma in po svetu.

Dejanu Lahu priznanje

Kako je z uporabnim dovoljenjem?

Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) je bil nezadovoljen z zadnjimi odgovori, povezanimi z gradnjo vodovoda v krajevni skupnosti Vinska Gora, med drugim za zaselek Petelinjek. Ocenil je, da so ocenjene naloĹžbene vrednosti previsoke. Predlagal je, da se to ĹĄe enkrat preveri in da se vkljuÄ?i v plan tudi ta vodovod.

Izrazil je tudi nezadovoljstvo nad opravljenimi sanacijskimi deli na objektu v Starem trgu.

Matej Jenko (samostojni svetnik) je prenesel v svet Mestne obÄ?ine Velenje mnenje stanovalcev srediĹĄÄ?a mesta, ki so nezadovoljni zaradi hrupa, ki v poznih noÄ?nih urah prihaja iz lokala Ritmo pri velenjskem bazenu. Predlagal je tudi, da se cenik parkiranja, kar

Suzana KavaĹĄ (SDS) ni bila zadovoljna z odgovorom, ki ga je dobila na vpraĹĄanje, kaj je z uporabnim dovoljenjem PodjetniĹĄkega centra Standard. Ponovno je zahtevala jasen odgovor, kdaj so đ&#x;”˛ ga dobili. â€

Informativni dnevi na Ĺ olskem centru Velenje Velenje – Ta vikend bo bodoÄ?im dijakom svoja vrata odprl tudi Ĺ olski center Velenje. V petek, 12. februarja, ob 9. uri bo v dvorani Doma kulture Velenje potekal informativni dan za programe Gimnazije. Ob isti uri bo na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru potekal informativni dan za programe Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole. Ob 11. uri bodo prav tako na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru predstavili programe Strojne ĹĄole ter Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja. Ob isti uri bodo v predavalnici ViĹĄje strokovne ĹĄole predstavili programe Ĺ ole za storitvene dejavnosti.

V petek ob 15. uri in v soboto ob 9. uri bodo na MedpodjetniĹĄkem

izobraĹževalnem centru ponovno predstavili programe Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, Strojne ĹĄole ter Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja. Gimnazijski program bodo predstavili ĹĄe v uÄ?ilnici A112 na gimnaziji, v veliki predavalnici ViĹĄje strokovne ĹĄole pa ĹĄe programe Ĺ ole za storitvene dejavnosti.

Gimnazija Velenje je za program UmetniĹĄka gimnazija – likovna smer napovedala preizkus posebnih nadarjenosti za soboto, 5. marca. Istega dne bo potekal tudi preizkus glasbene nadarjenosti za program UmetniĹĄka gimnazija – glasbena smer. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄa deĹželica prodira v ĹĄirni svet Po Iranu ĹĄe Irak – Kadrovski prestopi – Zlati griÄ? v zlate Ä?ase – Ĺ˝alÄ?ani bodo le pili pivo Ni ĹĄe dolgo tega, ko je Ä?etica Slovencev obiskala Iran, kmalu bo druga Ä?etica obiskala Irak. Sosednji drĹžavi, skupini naĹĄih obiskovalcev pa niÄ? kaj ÂťsosednjiÂŤ. Prva je pod vodstvom naĹĄega gospodarskega ministra Zdravka PoÄ?ivalĹĄka obiskala vse bolj mirno in po ukinitvi sankcij razvoja Ĺželjno drĹžavo, v kateri si svoj kos kruha obeta tudi Slovenija. V drugo, bolj nemirno, odhaja poldruga desetina naĹĄih vojakov. Postali smo namreÄ? ĹĄe aktiven Ä?len globalne koalicije proti teroristiÄ?ni skupini Islamska drĹžava. Tja ne bomo poslali le vojakov – naĹĄa ministrica KatiÄ?eva pravi, da jim bomo darovali tudi oroĹžje. Nekaj tistega ÂťskrivnostnegaÂŤ oroĹžja, ki se je (z) naĹĄlo na mariborskem letaliĹĄÄ?u. In z njim razne oroĹžarske zgodbe. ÂťOdgovorniÂŤ zagotavljajo, da zaradi te pomoÄ?i naĹĄa deĹželica ne bo v veÄ?ji nevarnosti in da je naĹĄa dolĹžnost, da sodelujemo. Ali kot bi rekel naĹĄ Karl: ne moremo le prejemati, moramo tudi kaj dati.

Bolj za ĹĄalo nekateri opozarjajo na domaÄ?i ÂťdvobojÂŤ med sedanjim in nekdanjim ministrom z naĹĄega obmoÄ?ja. PoÄ?ivalĹĄek naj bi se bil spravil nad nekdanjega ministra Mateja Lahovnika. Seveda gre le za navidezni boj, ki ga nekateri vidijo v pobudi, da bi spremenili tako imenovani Lahovnikov zakon o prejemkih menedĹžerjev v drĹžavnih podjetjih. Nekateri vseeno letijo previsoko in bi jim paÄ? bilo treba pristriÄ?i peruti. Mislim na prejemke.

NekakĹĄne izredne razmere pa naj bi bile v Celju. Ĺ˝upan Bojan Ĺ rot, ki je nekaterim padel v oÄ?i zaradi nakupa za mnoge predragega sluĹžbenega avtomobila, je druge presenetil z izstopom iz stranke SLS. Prav tiste, katere predsednik je nekoÄ? bil. In katere predsednik je zdaj njegov pooblaĹĄÄ?enec Marko ZidanĹĄek. In kot da to ni dovolj, je dala odpoved na mestu direktorice obÄ?inske uprave Tina Kramer, ki jo je na obÄ?ino pripeljal prav Ĺžupan. In odĹĄla naj ne bi nikamor drugam kot v druĹžbo Simbio, katere direktor je predsednik SLS Marko ZidanĹĄek. Zaradi takih ÂťroĹĄadÂŤ je v kneĹžjem mestu veliko razliÄ?nih ugibanj. In ko je ena dama mesto direktorice obÄ?inske uprave zapustila, ga je druga zasedla. Znana ÂťsejmarkaÂŤ, dolgoletna izvrĹĄna direktorica druĹžbe Celjski sejem Breda Preskar

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Obrez, je postala direktorica OU Slovenske Konjice. Tudi tam je bilo o tem kar nekaj razprav.

V LaĹĄkem in Ljubljani je precej razprav o odpovedih. ÄŒesar so se po prevzemu Pivovarne nekateri bali, naj bi se zgodilo. Od 150 do 200 delavcev z razliÄ?nih podroÄ?ij naj bi bilo po prevzemu Heinekena v obeh najveÄ?jih slovenskih pivovarnah odveÄ?. Nekateri so se Ĺže upokojili, drugi bodo delo zapuĹĄÄ?ali postopoma. A pravijo, da ne na ÂťneboleÄ?ÂŤ naÄ?in. S tem mislijo tudi na to, da naj bi bil novi lastnik z odpravninami kar radodaren. Ob tem pa nekatere zanima, kakĹĄna bo usoda nealkoholnih pijaÄ? pivovarne. Mednje na naĹĄem oĹžjem obmoÄ?ju sodi tudi znana tovarna sadnih sokov Vital v Mestinju. Zanjo je bilo kar nekaj zanimanja tudi med Slovenci, a vse kaĹže, da bo, podobno kot Radenska Tri srca, pristala v rokah Ä?eĹĄke druĹžbe Kofola.

Vendar dogovora ĹĄe ni. In ko smo Ĺže pri pijaÄ?ah in ÄŒehih: tudi naĹĄ znani pridelovalec vina konjiĹĄki Zlati griÄ? je od tega meseca dalje v Ä?eĹĄkih rokah. Pisali smo Ĺže, da je ta druĹžba zaradi velikih naloĹžb v izgradnjo sodobne vinske kleti zaĹĄla v velike finanÄ?ne teĹžave, vsi dosedanji poskusi, da bi prilezli na zeleno vejo, pa niso uspeli. Zdaj jih je kupil Ä?eĹĄki zasebni sklad. In ta res obljublja razvoj in vrnitev Zlatega griÄ?a v bolj zlate Ä?ase. Ne le v Ä?istem vinarstvu, tudi v turizmu.

Za ĹĄe ÂťboljĹĄiÂŤ turizem si (seveda) prizadevajo tudi v Ĺ˝alcu. A kot smo Ĺže poroÄ?ali, se pri enem od novih objektov s tega podroÄ?ja zatika. Oziroma se je zatikalo, saj so pred dnevi na izredni seji obÄ?inskega sveta ÂťnepivopivciÂŤ pogoreli in veÄ?insko so soglaĹĄali s postavitvijo fontane piv. VeÄ?insko so tudi menili, da si jo Ĺ˝alec zasluĹži, z njo pa bi tudi res lahko zasluĹžili. To naloĹžbo v mestnem parku bodo ĹĄele zaÄ?eli, so pa Ĺže konÄ?ali prvi del obnove kulturnega doma oziroma Doma II. slovenskega tabora. Prenovljeno avlo doma so prav ob kulturnem prazniku tudi slovesno odprli.

Pa ĹĄe to: Nova Cerkev, kraj v vojniĹĄki obÄ?ini, bo dobila visoko ĹĄolo.

Taka bo kar podruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola. V to se bo spremenila, saj bodo nekaj uÄ?ilnic uredili ĹĄe – na podstreĹĄju.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 2. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

3

KULTURNI PRAZNIK

11. februarja 2016

ÂťKultura je tudi, da drug drugemu prisluhnemoÂŤ Govornik na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku v mestni obÄ?ini Velenje je bil SaĹĄa Tabaković – Kulturni program so pripravili uÄ?itelji in uÄ?enci osnovne ĹĄole Gorica Mira ZakoĹĄek

Velenje, 4. februarja – V povsem napolnjeni dvorani doma kulture je potekala osrednja slovesnost v poÄ?astitev slovenskega kulturnega praznika. OtroĹĄko razigran, duhovit in izviren kulturni program so pripravili uÄ?itelji in uÄ?enci osnovne ĹĄole Gorica, ki so v druĹžbeno aktualne prispodobe sedanjega trenutka uspeĹĄno vnaĹĄali zakladnico PreĹĄernove poezije.

Slavnostni govoril je bil poslanec SMC Saťa Tabaković, ki je doslej osrednji velenjski oder poznal kot gledaliťki igralec. Velenjsko kulturo zelo ceni, prav tako uspehe pri zagotavljanju prostorskih pogojev zanjo in meni, da smo lahko zgled mnogim v Sloveniji.

Do kulture se je takole opredelil: ÂťKadar danes govorimo o kulturi kot taki, bi rad poudaril, da v resnici govorimo o svojem Ĺživljenju. Kako to Ĺživljenje prepoznavamo, kako se do njega oprede-

Med proslavo

ljujemo, kako ga Ä?utimo, kako ga analiziramo, kako ga vrednotimo in v kaj ga pretvarjamo. Zato tudi lahko govorimo, da je kultura del narodne identitete. Ker je naĹĄa identiteta enostavno skupek preteklih odloÄ?itev, ki smo jih

kot narod sinhrono povlekli ob doloÄ?enih prelomnih zgodovinskih vpraĹĄanjih in ker je narodna identiteta skupni vzorec naĹĄega temeljnega razumevanja sveta, ki nas obdaja. Kultura tako ni niÄ? drugega kot samo artikulira-

Kultura je Ĺživljenje Slavnostni govornik Kajetan ÄŒop na slovesnosti ob kulturnem prazniku v Ĺ oĹĄtanju: ÂťDanes praznujejo naĹĄa Ä?loveÄ?nost, naĹĄe ustvarjanje in naĹĄe vrednote.ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Šoťtanj, 8. februarja – Z odprtjem instalacije v bron vlitih pomanjťav Preťernovega kipa v Vrbi, ki jih je oblikoval akadem-

ali ne razumemo. Kultura je, ali zmoremo neko osnovno Ĺživljenjsko omiko ali je ne zmoremo.

Kultura je, ali spoĹĄtujemo naĹĄe znanje in kdaj ga podcenjujemo.

Kultura je, ali smo pri svojih dejanjih pogumni ali preveÄ? boje-

ski slikar Vasja Ulrih – ta je k dogodku v podobi PreĹĄerna prispeval tudi recitacijo – se je v preddverju dvorane kulturnega doma v Ĺ oĹĄtanju na prazniÄ?ni veÄ?er zaÄ?ela osrednja slovesnost ob kul-

turnem prazniku. Nastopili so Jerica Ĺ˝geÄ? – violonÄ?elo, Jerneja Srebernjak in Oktet TEĹ .

PrazniÄ?ni nagovor zbranim je prispeval direktor Zavoda za kulturo, Kajetan ÄŒop: ÂťV Slovarju

na manifestacija vsega naĹĄtetega. Nas kot skupnosti in nas kot posameznikov,ÂŤ je dejal in med drugim dodal: ÂťKultura je, kako drug drugemu prisluhnemo ali paÄ? ne Ĺželimo sliĹĄati. Kultura je, kako drug drugega razumemo

slovenskega knjiĹžnega jezika piĹĄe, da je kultura skupek doseĹžkov, vrednot Ä?loveĹĄke druĹžbe kot rezultat Ä?lovekovega delovanja in ustvarjanja. Zame je kultura naÄ?in Ĺživljenja vsakega med nami in mozaik, ki ga sestavljamo celo Ĺživljenje. Kultura je Ĺživljenje. PokaĹžemo jo z nasmehom, objemom, prijazno besedo, ponujeno roko pomoÄ?i potrebnim.

V teh dneh je Slovenija polna pametnih, moralistiÄ?nih govorov o tem, kaj je kultura in kako smo Slovenci kulturen narod. A Slovenci smo narod, ki sobiva s

Glavnina slovesnosti se je odvijala v avli, v dvorani je bil na ogled film V PreĹĄernovem letu 2002.

Slavnostni govornik Saťa Tabaković

Ä?i. Kultura je tudi, ali smo kot druĹžba kritiÄ?ni ali ÂťkritizerskiÂŤ.

Kultura je tudi, kako doĹživljamo druĹžbeno skladje in kako neskladje. Kako doĹživljamo misel-

pripadniki drugih narodnosti v Sloveniji in danaĹĄnji drĹžavni praznik ni samo narodni praznik, ampak praznik vseh drĹžavljanov Republike Slovenije. Danes praznujejo naĹĄa Ä?loveÄ?nost, naĹĄe ustvarjanje in naĹĄe vrednote.ÂŤ Kljub deĹževnemu in temnemu veÄ?eru se je v Ĺ oĹĄtanju kulturi in PreĹĄernu poklonilo veliko udeleĹžencev slovesnosti. Med njimi sta bila Ida in Vinko Pejovnik: ÂťPravzaprav sva redna obiskoval-

Z otroki sveta okrog sveta in nazaj domov k domaÄ?i poeziji tonja poloĹžili pomembno in ĹĄe kako aktualno sporoÄ?ilo, da je kultura univerzalna, da je njeno bogastvo ravno v raznolikosti, a da moramo, Ä?e Ĺželimo spoznavati in ceniti kulturo drugih, najprej zares Ä?utiti svojo in biti nanjo ponosni. Proslavo 'Otroci sveta' so poimenovali po istoimenski knjigi Benke Pulko

in Janje Vidmar. Slednja se je udeleĹžila tudi dopoldanske prireditve v ĹĄoli ob zakljuÄ?ku letoĹĄnjega bralnega projekta in pred slovesno podelitvijo bralnih pri-

znanj mladim ĹĄmarĹĄkim bralcem z navduĹĄenjem pohvalila ustvarjalnost ĹĄmarĹĄkih ĹĄolarjev in zavzetost mentoric uÄ?iteljic, ki so pripravili potovanje okrog sveta

đ&#x;”˛

ca vseh dogodkov v Ĺ oĹĄtanju. Vesela sva, da se kaj dogaja. Kultura nama veliko pomeni. PreĹĄeren je velik poet, velik moĹž, ki se mu je treba pokloniti vsakiÄ? znova.ÂŤ V veliki dvorani so v Ĺ oĹĄtanju v sklopu proslave predvajali projekcijo filma Andreja B. Mlakarja, posnetega ob 200-letnici PreĹĄernovega rojstva, na temo obnovitve in postavitve PreĹĄernovega spomenika v Vrbi z naslovom V đ&#x;”˛ PreĹĄernovem letu 2002. â€

Ida in Vinko Pejovnik: ÂťSva redna obiskovalca vseh prireditev.ÂŤ

Mladi ustvarili bogat veÄ?er kulture Ĺ martno ob Paki – LetoĹĄnjo obÄ?insko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku so v Ĺ martnem ob Paki pripravili tamkajĹĄnji ĹĄolarji in navduĹĄili z izvirnostjo in ustvarjalnostjo.

V program, nad katerim sta bdeli predvsem vodji Petra Vnuk in Magda OmladiÄ? NovinĹĄek, so uÄ?enke in uÄ?enci OĹ bratov Le-

na gibala naĹĄih razmiĹĄljanj. Kako doĹživljamo zaÄ?etke in kdaj na doloÄ?ene teme postavljamo piko.

Kako doĹživljamo rojstva in kako smrti. Vse to je naĹĄa kultura.ÂŤ V svojem govoru se je zamislil nad slabo podobo funkcionalne pismenosti slovenskih ĹĄolarjev.

Nad podatki, kako ĹĄolarji prebrano vsebino doumejo in jo utemeljujejo, moramo biti zaskrbljeni.

NaĹĄi ĹĄolarji so namreÄ? po primerljivosti Ĺžal na repu Evrope.

To pomeni, da ĹĄolarji znajo prebrati sosledje Ä?rk in jih povezati v besedo. Znajo tudi te besede povezati v stavek ali poved. A kaj, ko ĹĄe vedno ob kompleksnejĹĄih besedilih teĹžko razbirajo, kaj to sosledje dejansko vsebinsko pomeni in kaj naj s to vsebino pravzaprav v Ĺživljenju poÄ?nejo, kako naj si z njo pomagajo.

KonÄ?al je z verzi slovenskega pesnika Gregorja StrniĹĄe, ki je v enem od svojih dramskih tekstov zapisal: ÂťMed Ä?loveĹĄkimi zidovi stojimo, a nad nami modro nebo.ÂŤ Ĺ˝elim si, da ko se bomo vsi skupaj upajoÄ?e zazrli v to modro nebo, da bomo to modrino vsi zagledali enako sinje.ÂŤ

z ukrajinsko pesmijo, kuharskim dvobojem italijanskih ĹĄefov, plesom in pesmijo iz Zambije, iransko izĹĄtevanko, Ä?utnim indijskim plesom, pozdravom v plesu na-

rodov, izvirno predstavitvijo domovine Pike NogaviÄ?ke in za piko na i z maorskim borbenim plesom haka, s katerim so devetoĹĄolci navduĹĄili tudi na obÄ?inski prireditvi. V bogatem veÄ?eru kulture na deskah ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma, ko so obiskovalci lahko prisluhnili tudi flavtistkam, ĹĄolskemu mladinskemu pevskemu zboru ter pevkam in pevcem MePZ Ĺ martno ob Paki, pa so ĹĄolarji potovanje z otroki sveta zakljuÄ?ili pri veÄ?nih verzih poezije naĹĄega najveÄ?jega pesnika, s Ä?imer so Ĺželeli sporoÄ?iti, da imamo Slovenci tako v svoji zgodovini kot tudi danes med nami umetnike, na katere smo lahko upraviÄ?eno ponosni. đ&#x;”˛

MAJ

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

NoÄ?itve ne sledijo obisku Lansko leto je TIC Velenje obiskalo veÄ? kot 34 tisoÄ? turistov – Najbolj priljubljene destinacije so bile Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, Muzej Velenje, plaĹža, ki je bila v poletnem Ä?asu najbolj obiskana, ter znamenitosti v srediĹĄÄ?u mesta Tina Felicijan

Lani so na TuristiÄ?no-informacijskem centru Velenje zabeleĹžili precej veÄ? obiskovalcev kot prejĹĄnja leta, kar pripisujejo aktivni promociji mesta po Sloveniji.

Vodja TIC-a UrĹĄka GaberĹĄek je nad sezono na sploĹĄno zadovoljna, saj je tudi prodaja spominkov porasla in so povratne informacije obiskovalcev pozitivne. Veliko priloĹžnosti pa vidi pri nastanitvah, saj je prenoÄ?ilo manj obiskovalcev kot leto prej. ÂťPri tem pa moramo ĹĄe ogromno narediti. Ustvarjati moramo konkretne ponudbe veÄ?dnevnih doĹživetij skupaj z nastanitvenimi ponudniki.ÂŤ ÄŒe Ĺželi Velenje okrepiti turizem kot gospodarsko panogo prihodnosti, pa je dela veliko tudi na drugih podroÄ?jih.

UspeĹĄni turistiÄ?ni produkti

V lanskem letu so turistiÄ?no ponudbo razĹĄirili. Med drugim so izvedli senzoriÄ?no vodenje po mestu, ki so ga razvili ob svetovnem dnevu turistiÄ?nih vodiÄ?ev in so obiskovalce popeljali na spoznavanje Velenja z vsemi Ä?utili, predvsem pa je bilo namenjeno osebam z razliÄ?nimi omejitvami.

UspeĹĄna so bila tudi vsakomeseÄ?na tematska vodenja, iz katerih se

Lani je Velenje na enodnevnem izletu obiskalo prek 40 odstotkov veÄ? turistov v skupinah kot leta 2014. ZmanjĹĄalo pa se je ĹĄtevilo noÄ?itev. Obiskovalcev iz tujine je bilo 13 odstotkov in so pogosteje prenoÄ?ili kot slovenski turisti. ogromno nauÄ?ijo tako turistiÄ?ni delavci kot obÄ?ani. VkljuÄ?ili so se v projekt Slovenia green oziroma Zelena shema slovenskega turizma (gre za poslovni trajnostni model, ki destinacije spodbuja k razvoju do okolja, prebivalcev in obiskovalcev prijaznega turizma). Vzpostavili so aplikacijo TIC Velenje za mobilne naprave.

Pripravili so tudi dokumentacijo za ustanovitev Zavoda za turizem Šaleťke doline. Želimo usklajeno razvijati turizem celotne doline, pravi Gaberťkova.

Letos je Mestna obÄ?ina Velenje za razvoj turizma namenila okoli 200 tisoÄ? evrov. Med drugim bodo prilagodili spletno stran za italijanski trg, nadaljevali projekt Slovenija green in usposabljali turistiÄ?ne delavce za komunikacijo v znakovnem jeziku. mitingu. Na ostalih podroÄ?jih, predvsem ĹĄportno-rekreativnem in v povezavi s plaĹžo ob Velenjskem jezeru, pa bodo morali storiti ĹĄe Âťmalce veÄ?ÂŤ.

Izzivov je ĹĄe veliko

Velenje ima odliÄ?na, raznolika izhodiĹĄÄ?a za razvoj turizma, pa vendar ĹĄe ni med najbolj priljubljenimi destinacijami. Kaj mu stoji na poti? ÂťMogoÄ?e preteklost,ÂŤ razmiĹĄlja GaberĹĄkova. ÂťVelenje je bilo znano kot gospodarsko pomembno obmoÄ?je, kjer razvojni potencial turizma ni bil prepoznan. Sedaj se trendi obraÄ?ajo in turizem sodi tudi tu med vodilne gospodarske panoge, a ga bo treba ĹĄe razviti in omogoÄ?i-

Marsikdo je ob ogledu mesta ťokiran, ker si je predstavljal, da je to industrijsko mesto, a je vse prej kot to – je mlado mesto, zazrto v prihodnost in res vredno ogleda,  pravi Urťka Gaberťek.

Poslovni, festivalski, ĹĄportni turizem

Podjetja se v preteklosti niso toliko povezovala s turizmom, zdaj pa skupaj delajo produkte

TuristiÄ?ni produkt DoĹživetje socializma, ki ponuja izkuĹĄnjo vsakdanjika v tistih prejĹĄnjih Ä?asih, ĹĄe ni Ä?isto konÄ?an, po delih pa ga Ĺže trĹžijo in je iz leta v leto bolj uspeĹĄen. ÂťPostopoma se ga lotevamo, ker je zelo obÄ?utljiv. Vse zgodovinske podatke preverjamo, testiramo in smo zelo previdni.ÂŤ

z doĹživetji in noÄ?itvami. Prej poslovnemu gostu niso ponujali turistiÄ?nih aktivnosti, zdaj pa so podjetja zaÄ?ela tudi z razliÄ?nimi ogledi. ÂťV tem imamo ĹĄe veliko moĹžnosti, ki jih Ĺželimo izkoristiti, zato bomo v prihodnje ĹĄe veÄ? delali na tem podroÄ?ju.ÂŤ VeÄ? noÄ?itev zabeleĹžijo med Pikinim festivalom, pa tudi med mednarodnim knjiĹževnim sreÄ?anjem Lirikonfest in festivalom Kunigunda ter ob atletskem

11. februarja 2016

Na sejmu Natur Alpe Adria se je pred kratkim zakljuÄ?il projekt VeÄ? znanja za veÄ? turizma. Potekal je na temo zeleni turizem.

Ustvarjalo je 46 srednjih ĹĄol iz vse Slovenije, med njimi tri s Ĺ olskega centra Velenje, sodelovale pa so tudi hrvaĹĄke in srbske ĹĄole. UÄ?enci so morali pripraviti svoj turistiÄ?ni produkt. Vse tri naloge velenjskih dijakov – DoĹživetja z zmajÄ?kom Pozojem, Ĺ kalÄ?kova kolesarska pot ter Ajda, srp in Ĺžuljave roke – so dobile srebrne nagrade.

ti prave pogoje: dovolj proraÄ?unskih sredstev, kadrov, produktov in projektov.ÂŤ Marsikateri nezloĹĄÄ?eni biseri, denimo grada Ĺ alek in Turn, potrebujejo velike investicije za ureditev in vsebino, da bi lahko postali atrakcija. ÂťPonudniki morajo prepoznati moĹžnosti in uÄ?inke povezovanja,ÂŤ poudarja GabrĹĄkova. Razvoj turizma lahko spodbudi sodelovanje in mreĹženje z razliÄ?nimi ponudniki – gostinci, prostovoljnimi ĹĄportnimi, turistiÄ?nimi druĹĄtvi, ki pripravljajo odmevne prireditve, a potrebujejo veÄ? pomoÄ?i. Še bolj bomo aktivni na druĹžbenih omreĹžjih, spletno stran bomo poleg slovenskega, angleĹĄkega, nemĹĄkega in hrvaĹĄkega jezika prevedli tudi v italijanĹĄÄ?ino.ÂŤ VeÄ? se bodo usmerili v projektno delo – veliko si obetajo od znaka Slovenia green ter brezplaÄ?ne promocije in izobraĹževanj v projektu Evropske destinacije odliÄ?nosti. Tako je njihova vizija pripraviti vabljiva doĹživetja v ĹĄportu, kulturi, mladih in trajnosti, Âťda bo turizem takĹĄen, da ga bodo prenesli okolje, obÄ?ani in obiskovalci, saj menimo, da je turizem prihodnost Velenja.ÂŤ Temu cilju pa se seveda pribliĹžuje po korakih, ki bodo lahko z razumevanjem lokalne skupnosti, podporo entuziastov, mladih, tudi z naloĹžbami vedno veÄ?ji, je sklenila pogovor UrĹĄka GaberĹĄek. đ&#x;”˛

Krepitev zdravja na delovnem mestu Nujna bi bila sprememba davÄ?ne zakonodaje, s katero bi bili delodajalcem priznani stroĹĄki za izvajanje ukrepov – Gorenje je v promociji zdravja na delovnem mestu primer dobre prakse Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 4. februarja – Blizu trideset udeleĹžencev, predstavnikov delodajalcev iz gospodarstva in negospodarstva, se je v Ä?etrtek udeleĹžilo regijskega posveta v sklopu projekta ÂťVseslovenska kampanja za ozaveĹĄÄ?anje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestuÂŤ.

Posvet je potekal v organizaciji Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, kot partnerji pa ga izvajajo ZdruĹženje delodajalcev Slovenije, regionalne gospodarske zbornice in Sindikat novinarjev Slovenije.

Namen projekta je doseÄ?i veÄ?jo ozaveĹĄÄ?enost in informiranost slovenskih delodajalcev, zaposlenih ter javnosti o pomenu promocije zdravja na delovnem mestu in koristih, ki jih to prinaĹĄa.

Igor Hrast iz IzobraĹževalno-raziskovalnega inĹĄtituta Ljubljana je poudaril pomen ustreznega pristopa k naÄ?rtovanju promo-

cije zdravja na delovnem mestu in pomen kontinuiranega in dolgoroÄ?nega izvajanja ukrepov ter naÄ?rtovanje. To mora temeljiti na ustrezno zastavljenih ciljih.

InĹĄpektorji na terenu ugotavljajo, da se je veÄ?ina veÄ?jih delodajalcev oziroma veÄ?jih gospodarskih druĹžb lotila naÄ?rtovanja in izvajanja promocije zdravja

na delovnem mestu kmalu po uveljavitvi Zakona o varnosti in zdravja pri delu, ĹĄtevilni manjĹĄi pa se tega lotijo ĹĄele, ko je pri njih opravljen inĹĄpekcijski pregled oziroma po izdaji ureditvene odloÄ?be. Mag. Franci Kotnik iz Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice je zato z veseljem poudaril, da ima njihova najveÄ?ja

Mag. Vilma Fece, mag. Franci Kotnik, Igor Hrast

Do konca maja lahko delodajalci oddajo opis inovativnega ukrepa, ki ga v njihovi organizaciji izvajajo za promocijo zdravja na delovnem mestu. Strokovna komisija bo organizacijam z najboljĹĄimi ukrepi podelila priznanja.

Tudi udeleĹženci posveta so malo telovadili.

Ä?lanica Skupina Gorenje to podroÄ?je vzorÄ?no urejeno.

Kot primer dobre prakse so ga spoznali tudi udeleĹženci. Predstavila ga je mag. Vilma Fece.

PodroÄ?je varnega in zdravega dela je eno njihovih najstarejĹĄih podroÄ?ij. Leta 1964 so zaposlili prvo osebo, ki je delala na podroÄ?ju varstva in zdravja pri delu.

V Gorenju so si zastavili cilj zniĹžati ĹĄtevilo delovnih nezgod za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2013 do leta 2018 v skupini DOM in poveÄ?ati motiviranost zaposlenih za varno in zdravo delo. ÂťZa spremljanje stanja smo opredelili veÄ? merljivih kazalnikov, kot so bolniĹĄki staleĹž, nezgode pri delu, invalidnost, fluktuacija ... Ukrepi, ki jih izvajamo, so razdeljeni na dva dela: na ukrepe na delovnih mestih in ukrepe za

zdrav Ĺživljenjski slog.ÂŤ Med prvimi navaja ergonomsko urejanje delovnih mest, zdravstveno preventivne programe za prijazno delovno okolje, dva odmora s telovadbo v proizvodnih obratih, zdravo prehrano med delovnim Ä?asom. Podporo zdravemu Ĺživljenjskemu slogu pa daje dru-

ĹĄtvo za ĹĄport in rekreacijo, planinsko druĹĄtvo, projekt Mobilna ambulanta, predavanja in delavnice za obvladovanje stresa, za prepreÄ?evanje uĹživanja drog in drugih prepovedanih substanc ...

Spremeniti je treba davÄ?no zakonodajo UdeleĹženci posveta so bili v razpravi enotnega mnenja, da je treba v Ä?im krajĹĄem Ä?asu doseÄ?i spremembo davÄ?ne zakonodaje, tako da bodo delodajalcem priznani stroĹĄki za izvajanje ukrepov pri promociji zdravja na delovnem mestu. Za ta namen so na ZdruĹženje delodajalcev Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije naslovili pobudo, da si za to spremembo ĹĄe naprej aktivno prizadevata. ÂťZakonodaja je delodajalcem naloĹžila, da imajo izdelane naÄ?rte, jih izvajajo in da za to rezervirajo sredstva. DavÄ?na zakonodaja pa temu ne sledi. Ko pripravljamo ukrepe za promocijo zdravja, smo vedno v dilemi. ÄŒe bi bilo to urejeno, bi bilo drugaÄ?e in tudi manjĹĄi delodajalci bi se tega laĹžje lotili,ÂŤ ocenjuje mag. Vilma Fece.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 2. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

GOSPODARSTVO

11. februarja 2016

Ĺ tevilo davÄ?nih zavezancev se poveÄ?uje

SuĹĄilnik perila Asko zmagovalec

FinanÄ?nemu uradu Velenje ÂťostaleÂŤ odmere, kontrole davkov, izterjave in sploĹĄne podporne naloge – InĹĄpekcija in prekrĹĄkovni postopki ÂťodĹĄliÂŤ v Celje Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Ob zdruĹžitvi Carinske uprave Republike Slovenije in DavÄ?ne uprave Republike Slovenije v FinanÄ?no upravo Republike Slovenije in v nadaljevanju tudi zdruĹžitvi carinskih in davÄ?nih uradov na lokalni ravni se je bivĹĄi DavÄ?ni urad Velenje 1. januarja 2015 preimenoval v FinanÄ?ni urad Velenje. FinanÄ?ni urad Velenje tako Ĺže leto dni deluje z novo organizacijsko strukturo in novim vodstvom. Za direktorico je bila imenovana Darija Vidmar, ki je bila pred tem osem let direktorica Carinskega urada Celje. V njem je kot vladna ĹĄtipendistka tudi zaÄ?ela svojo poslovno kariero.

Del nalog, ki jih je prej izvajal DavÄ?ni urad Velenje, je FinanÄ?ni urad Velenje izgubil, krajevna pristojnost pa je ostala enaka? ÂťV krajevni pristojnosti FinanÄ?nega urada Velenje je ostalo izvajanje nalog odmere in kontrole davkov v Sektorju za davke, izvajanje nalog izterjave v Sektorju za izvrĹĄbo in sploĹĄne podporne naloge v SluĹžbi za sploĹĄne zadeve.ÂŤ Ni pa veÄ? tukaj inĹĄpekcije? ÂťTo smo prenesli v pristojnost FinanÄ?nega urada Celje, tja pa so bili premeĹĄÄ?eni tudi inĹĄpektorji, ki so prej delali v DavÄ?nem uradu Velenje. InĹĄpektorji iz FinanÄ?nega urada Celje torej danes izvajajo inĹĄpekcije nad zavezanci, ki po krajevni pristojnosti sodijo v naĹĄ urad.ÂŤ Spremembe so tudi pri izvajanju prekrĹĄkovnih postopkov. ÂťV FinanÄ?ni upravi imamo organizirane kompetenÄ?ne centre, ki prekrĹĄkovne postopke vodijo enotno za vse zavezance na predlog posameznega finanÄ?nega urada. Za zavezance iz naĹĄe krajevne pristojnosti vodijo prekrĹĄkovne postopke prav tako v FinanÄ?nem uradu Celje.ÂŤ Koliko vas je tukaj zaposlenih? ÂťTrenutno 48, kar je malo. So-

oÄ?amo se s precejĹĄnjo kadrovsko stisko, na kar ves Ä?as opozarjamo Generalni finanÄ?ni urad.

Trenutno so napovedi, da bo drugaÄ?e, dobre.ÂŤ

Darija Vidmar: ÂťVsebino Knjige pohval in pripomb redno obravnavamo.ÂŤ

Koliko zadev obdelate v enem letu? ÂťÄŒeprav je ĹĄtevilo vhodnih in izhodnih dokumentov merljiv podatek, ne bo povedal dovolj.

Raje bi poudarila, da se je lani poveÄ?al deleĹž vseh davÄ?nih zavezancev in da se to ĹĄtevilo ĹĄe poveÄ?uje, tako pravnih kot fiziÄ?nih oseb z dejavnostjo kot ĹĄtevilo registriranih zavezancev za davek na dodano vrednost.ÂŤ Kako ÂťblizuÂŤ ste si s strankami? Ĺ tevilo zavezancev, vpisanih v davÄ?ni register FinanÄ?nega urada Velenje, se je lani poveÄ?alo za 1,4 odstotka v primerjavi z letom 2014; ĹĄtevilo pravnih oseb za 2,05 odstotka, fiziÄ?nih oseb z dejavnostjo za 1,05 odstotka.

Izdali so za 1,45 odstotkov veÄ? odloÄ?b o dohodnini in 1,84 odstotkov veÄ? odloÄ?b odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a.

Vir: Almanah obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki

GOSPODARSKE novice Barbara JanÄ?arjeva?

Velenje, Fiesa – Hotel Barbara v Fiesi, ki ga Premogovnik Velenje Ĺže dlje Ä?asa prodaja, naj bi do konca meseca dobil novega lastnika. ÄŒe bo vse potekalo po priÄ?akovanjih, naj bi to postal celjski poslovneĹž Aleksander JanÄ?ar, ki Ĺže ima hotele Piran, Europa, Celeia in 17 odstotkov Term Dobrna. Cena naj bi bila postavljena med dvema in tremi milijoni evrov.

Polzela odpuĹĄÄ?a Polzela – Tovarna nogavic Polzela je v teh dneh odpustila 18 delavcev, kar je predsednik uprave druĹžbe Marko KlemenÄ?iÄ? napovedal Ĺže na zboru delavcev v zaÄ?etku leta. Vsi odpuĹĄÄ?eni delavci bodo prejeli odpravnine, pri odpuĹĄÄ?anju pa so skuĹĄali najti socialni model. Kako bo potekala nadaljnja proizvodnja, je odvisno od dokapitalizacije. Trenu-

ÂťNaĹĄ moto je, da stranka, ki pride na finanÄ?ni urad, ker Ĺželi nekaj urediti, od nas odide zadovoljna. Zelo se trudimo in zadovoljstvo strank tudi spremlja-

tno ima Polzela najveÄ? naroÄ?il iz NemÄ?ije in Ĺ vice, kamor tovarna prodaja tudi svoj najnovejĹĄi produkt, nogavice iz naravnih materialov z dodatkom industrijske konoplje. NaroÄ?il sicer v teh dneh ĹĄe ni toliko, da bi delali vsi zaposleni, a priÄ?akujejo, da bo Ĺže marca drugaÄ?e.

Nova gospodarska napoved je slabĹĄa Ljubljana – Evropska komisija je podala zimsko gospodarsko napoved, ki je nekoliko slabĹĄa od jesenske. ObmoÄ?ju evra za letos napoveduje 1,7-odstotno rast, prihodnje leto 1,9-odstotno, celotni EU pa 1,9-oziroma dvoodstotno. Rast poganja zlasti potroĹĄnja, med pozitivnimi dejavniki komisija izpostavlja nizke cene nafte, ugodne pogoje financiranja in nizko vrednost evra.

Evropska komisija je v primerjavi z novembrsko oceno nekoliko poslabĹĄala gospodarsko napoved za Slovenijo. Za letos ji napove-

mo. Imamo Knjigo pohval in pripomb, katere vsebino obravnavamo meseÄ?no in trimeseÄ?no.

Lahko reÄ?em, da je ĹĄtevilo pripomb minimalno v primerjavi s ĹĄtevilom pohval.ÂŤ

â?ą

Upajo na skorajĹĄnje reĹĄitve kadrovske podhranjenosti

Prijazen je Ĺže sprejem. To je treba priznati. ÂťOb vstopu na urad vsako stranko najprej sprejme varnostnik. Mi smo zelo zadovoljni, saj gospod SreÄ?ko, ki je veÄ?ino Ä?asa varnostnik v naĹĄi stavbi, vedno ustvari zelo dober prvi vtis. ÄŒeprav ni zaposlen na FinanÄ?nem uradu Velenje, saj je varovanje urejeno z zunanjo organizacijo, se zelo trudi in zelo dobro sodeluje s strankami. Marsikatera ga tudi zelo pohvali. Niste edini, ki ste to opazili.ÂŤ Vse veÄ? pa je elektronskega poslovanja. Z njim so ÂťbliĹžnja sreÄ?anjaÂŤ odveÄ??

duje 1,8-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 2,3-odstotno.

Januarja veÄ? brezposelnih Ljubljana – V Sloveniji je bilo januarja prijavljenih 4,5 odstotka veÄ? brezposelnih kot decembra, skupno ĹĄtevilo pa se je ustavilo pri 118.165. Stopnja brezposelnosti se je poveÄ?ala predvsem zaradi veÄ?jega ĹĄtevila iztekov zaposlitev za doloÄ?en Ä?as. V primerjavi z lanskim januarjem je bilo ĹĄtevilo brezposelnih manjĹĄe za 4,9 odstotka. V celotnem lanskem letu je bilo na zavodu povpreÄ?no prijavljenih 112.726 brezposelnih, kar je 6,1 odstotka manj kot v letu prej. Brezposelnost naj bi se zmanjĹĄevala tudi v tem letu.

OnemogoÄ?en odpust obveznosti Ljubljana – Vlada je sprejela predlog novele insolvenÄ?nega zakona, s katerim uvaja dodatne varovalke, s katerimi se bo nepoĹĄtenim dolĹžnikom prepre-

5

ÂťStrategija sluĹžbe je razvoj elektronskega poslovanja. Za zavezance, pravne in fiziÄ?ne osebe z dejavnostjo, je obvezno poslovanje preko aplikacije e-Davki. FiziÄ?ne osebe pa lahko prav tako – imeti morajo le digitalno potrdilo – preko te spletne aplikacije oddajajo vloge in napovedi. Z nami pa je vedno moĹžno navezati stik tudi po elektronski poĹĄti.

Seveda so nekatere izjeme, ko je treba uporabiti klasiÄ?ne poti, saj se vseh vrst napovedi ĹĄe ne da vloĹžiti v elektronski obliki.ÂŤ Ĺ e vedno so aktualne davÄ?ne blagajne? ÂťNa naĹĄem uradu zavezancem pomagamo predvsem z odgovori na vpraĹĄanja, ki se jim porajajo, dogajanj na terenu pa mi ne nadzorujemo. Nadzor nad uporabo davÄ?nih blagajn izvajajo usluĹžbenci Mobilnega oddelka in inĹĄpektorji iz FinanÄ?nega urada Celje. Ĺ˝elela bi poudariti, da so obveznosti v zvezi z davÄ?nimi blagajnami tako na strani zavezancev kot kupcev. Ob delu pa zaznavamo, da zavezanci ĹĄe danes postavljajo vpraĹĄanja v smislu – ali moram imeti davÄ?no blagajno, Ä?eprav bi morale biti te Ĺže uvedene z 2. januarjem letos.

Vendar pa v praksi Ĺže opaĹžamo, da se po mesecu dni stvari spreminjajo in s tem tudi urejajo.ÂŤ Cilji za letos? ÂťFinanÄ?na uprava Republike Slovenije ima za svoje delovanje zapisane strateĹĄke cilje, FinanÄ?ni urad Velenje pa ima seveda povezano s temi cilji zastavljene svoje. Stremimo k poveÄ?anju uÄ?inkovitosti izvedenih nalog, veÄ?ji kontroli nad zavezanci in uspeĹĄnim izterjavam. Na prvo mesto pri tem postavljamo strokovnost. Glede na to, da je naĹĄe delo precej stresno, je cilj vodstva tudi ustvarjanje dobre klime med zaposlenimi, da bodo zadovoljni in bodo radi prihajali v sluĹžbo. Tako bodo delo tudi dobro in uspeĹĄno opravili.ÂŤ †đ&#x;”˛

Na testu najveÄ?je avstralske potroĹĄniĹĄke revije Choice se je med 22 preizkuĹĄenimi suĹĄilniki perila najbolje odrezal suĹĄilnik Gorenjeve premijske znamke Asko.

SuĹĄilnike perila so preizkuĹĄali v ĹĄtevilnih kategorijah in ugotavljali, kateri posuĹĄi perilo najhitreje, delovanje katerega povzroÄ?i najmanj stroĹĄkov, kateri je najtiĹĄji in katerega so uporabniki glede na osnovi svojih izkuĹĄenj ocenili kot najbolj zanesljivega. Revija Choice je najveÄ?ja avstralska potroĹĄniĹĄka revija, ki preizkuĹĄa in primerja gospodinjske aparate, da bi potroĹĄnikom priskrbela neodvisne in zanesljive rezultate, ter na osnovi teh oblikuje priporoÄ?ila za kupce.

Gorenje Keramika odprla salon v Novem mestu Gorenje Keramika je v Novem mestu odprla Ĺže svoj Ä?etrti prodajni salon, v katerem so kupcem na voljo kakovostne dekorativne keramiÄ?ne ploĹĄÄ?ice najnovejĹĄih modnih trendov.

Namestnica komercialnega direktorja Anita LameĹĄić je ob otvoritvi dejala: ÂťNa Dolenjskem deluje precej keramiÄ?arjev, naĹĄo ponudbo pa Ĺželimo ĹĄe bolj pribliĹžati konÄ?nemu uporabniku. Ponudba Gorenja Keramike je kakovostna in raznolika, keramiÄ?ne ploĹĄÄ?ice pa izdelujemo s pomoÄ?jo izpopolnjene tehnologije. Ĺ˝elimo, da salon Gorenje Keramika postane odprt prostor, v katerem lahko kupci izbirajo med kakovostnimi slovenskimi izdelki.ÂŤ

Gorenje izdalo Ä?etrto izdajo komercialnih zapisov Velenje – Gorenje je z namenom sezonskega financiranja poslovanja Ĺže Ä?etrtiÄ? zapored izdalo komercialne zapise v vrednosti 28,9 milijona evrov. Komercialni zapisi z datumom zaÄ?etka obrestovanja 3. februarja in datumom zapadlosti 22. decembra letos imajo najniĹžjo obrestno mero do sedaj – v viĹĄini 2 odstotkov letno. đ&#x;”˛

Obvestilo Mladinski svet Velenje, Mladinski center Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje, pod Ä?astnim pokroviteljstvom Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a, bodo 10. februarja 2016 objavili javni nateÄ?aj:

Naj prostovoljec in prostovoljna organizacija leta 2015 v mestni obÄ?ini Velenje.

Razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave).

Javni nateÄ?aj bo odprt do 10. marca 2016.

VeÄ? informacij: info@msv.si Prijazno vabljeni k sodelovanju!

Ä?il odpust obveznosti. Spremembe se obetajo tudi pri poenostavljeni prisilni poravnavi, ki bo po novem moĹžna le ĹĄe za mikro druĹžbe, ne pa veÄ? tudi za majhne druĹžbe.

Slovenski javni finanÄ?ni dolg se poÄ?asi zmanjĹĄuje

obveĹĄÄ?a vse zainteresirane osebe, da bosta v Uradnem listu RS, ki bo izĹĄel v petek, 12. februarja 2016, objavljena dva javna razpisa s podroÄ?ja mladih:

Ljubljana – Slovenski javnofinanÄ?ni primanjkljaj bo po napovedih evropske komisije letos dosegel 2,4 odstotka BDP. Spomnimo, po maastrichtskih merilih je najviĹĄja dovoljena meja pri treh odstotkih BDP. Po napovedih Bruslja bo imela najviĹĄji javnofinanÄ?ni primanjkljaj na evrskem obmoÄ?ju Ĺ panija – letos bo znaĹĄal 3,6 odstotka BDP. Drugi najveÄ?ji primanjkljaj (3,4 odstotka BDP) pa bodo imele kar tri drĹžave z evrom – GrÄ?ija, Francija in Portugalska. V celotni EU bo imela nasploh najviĹĄji primanjkljaj HrvaĹĄka (3,9 odstotka BDP). đ&#x;”˛

mz

mz

• javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti, ki jih bo v letu 2016 sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje, in • javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni obÄ?ini Velenje v letu 2016.

Javna razpisa bosta trajala od 12. februarja 2016 do 14. marca 2016. Besedili obeh razpisov in vsa razpisna dokumentacija bodo objavljeni tudi na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (za obÄ?ane / javne objave in razpisi).

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

11. februarja 2016

OD SREDE do torka Mojca Ĺ truc

Sreda, 3. februarja Vatikanski drĹžavni tajnik kardinal Pietro Parolin je odprl nove prostore apostolske nunciature v Ljubljani.

Nekdanji predsednik SLS ter sedanji celjski Ĺžupan Bojan Ĺ rot je izstopil iz stranke.

V Sindikatu vojakov Slovenije so vloĹžili toĹžbe za izplaÄ?ilo dodatka za delo preko polnega delovnega Ä?asa.

Mediji so zapisali, da se bo Slovenija boja proti Islamski drĹžavi udeleĹžila z do 15 vojaĹĄkimi inĹĄtruktorji.

Petek, 5. februarja Janko Medja je na novinarski konferenci naznanil, da odstopa s poloĹžaja predsednika uprave NLB.

Janko Medja je odstopil s poloĹžaja predsednika uprave NLB.

Slovenija v boj proti IS poĹĄilja do 15 vojaĹĄkih inĹĄtruktorjev.

Na letalu somalijske druĹžbe Daalo Airlines Airbus A321 je eksplodirala bomba, ki je povzroÄ?ila luknjo v trupu – a je imelo letalo sreÄ?o, da je kljub poĹĄkodbi varno pristalo.

V ZdruĹženih drĹžavah so potrdili primer prenosa virusa Zike s Ä?loveka na Ä?loveka p spolnimi odnosi in ne le s pikom komarja.

ÄŒetrtek, 4. februarja DrĹžavni svet je s 24 glasovi za in ĹĄtirimi proti izglasoval odloĹžilni veto na novelo zakona o medijih.

UdeleĹženci donatorske konference v Londonu so za pomoÄ? od vojne opustoĹĄeni Siriji v enem dnevu zbrali rekordnih devet milijard evrov.

SodiĹĄÄ?e v Jeruzalemu je dva Izraelca, ki sta leta 2014 umorila in zaĹžgala palestinskega najstnika, obsodilo na dosmrtno jeÄ?o, tretjega Izraelca pa na 21 let zapora.

Policija je v veÄ? nemĹĄkih mestih izvedla racije proti domnevnim islamskih skrajneĹžem, pri Ä?emer so iskali ĹĄtiri AlĹžirce, ki naj bi bili povezani s skrajno skupino Islamska drĹžava.

Zaradi napovedane pokojninske reforme je v GrÄ?iji potekala 24-urna sploĹĄna stavka, ki je zaustavila ĹželezniĹĄki in pomorski promet, prizemljena pa so ostala tudi letala.

Besedni obraÄ?uni med Rusijo in TurÄ?ijo zaradi vpletenosti

Gugalnica

obeh v sirsko vojno so postajali vse ostrejĹĄi; Rusi so tokrat Turkom oÄ?itali, da pripravljajo invazijo v Sirijo.

Predsednik republike Borut Pahor je izdal ukaz o imenovanju Smiljane Knez za veleposlanico Slovenije na HrvaĹĄkem.

Komisija za nadzor obveĹĄÄ?evalnih in varnostnih sluĹžb je poslancem predlagala sklic izredne seje drĹžavnega zbora o obvladovanju prebeĹžniĹĄke krize.

Po 80 dneh stavke so policijski sindikati sporoÄ?ili, da se bodo njihova pogajanja z vlado nadaljevala prihodnji torek.

Znanstveniki na Kemijskem inĹĄtitutu v Ljubljani so v sodelovanju s francoskimi kolegi naĹĄli naÄ?in, kako litij-ionskim akumulatorjem do 50-odstotkov poveÄ?ati energijsko gostoto.

Jug Tajvana je stresel moÄ?an potres z magnitudo 6,4.

Policija v KĂślnu je imela ob zaÄ?etku pustnega karnevala znova precej dela zaradi spolnih nadlegovanj.

Sobota, 6. februarja Po veÄ? evropskih mestih so potekali protiislamski protesti, ki jih je navdihnila nemĹĄka Pegida.

Ljudje so se tako zbirali v Dresdnu, VarĹĄavi, Pragi, Calaisu, Amsterdamu in drugod.

Na sirsko-turĹĄki meji se je nabralo Ĺže 35 tisoÄ? beguncev, ki jih Ankara ni spustila v drĹžavo, temveÄ? jih je nameĹĄÄ?ala v taboriĹĄÄ?a na sirski strani meje.

V Wattener Lizumu juĹžno od Innsbrucka na Tirolskem je plaz zasul 17 Ä?eĹĄkih turnih smuÄ?arjev, pet jih je v nesreÄ?i umrlo.

NaĹĄi smuÄ?arski skakalci pa so osvojili prvo mesto na ekipni tekmi v Lillehamerju.

Zmagovalka ekipne tekme v smuÄ?arskih skokih je bila Slovenija.

Nedelja, 7. februarja Medtem ko je na meji med Sirijo in TurÄ?ijo Ä?akalo okoli 20 tisoÄ? sirskih beguncev, je turĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan dejal, da bo Ankara mejo odprla, Ä?e bo potrebno.

Tunizija je sporoÄ?ila, da je za obrambo pred napadalci vzdolĹž meje z Libijo zgradila pregrado v obliki peĹĄÄ?enih griÄ?ev in jarkov z vodo.

Severna Koreja je z izstrelitvijo rakete vznemirila svetovne sile.

Severna Koreja je izstrelila raketo z dolgim dosegom, ki je po navedbah Pjongjanga v vesolje ponesla satelit. Kot plaz so se vsule kritike svetovnih sil.

Ponedeljek, 8. februarja Slovenski veleposlanik v New Yorku Andrej Logar je na sedeĹžu ZdruĹženih narodov vloĹžil uradno slovensko kandidaturo Danila TĂźrka za generalnega sekretarja ZdruĹženih narodov.

Mediji so poroÄ?ali, da bo v tem tednu zaĹživel nov reĹžim na avstrijsko-slovenski meji, po njem pa bodo lahko prebeĹžniki v Avstrijo prehajali le ĹĄe prek Ĺ entilja, kjer jih priÄ?akujejo okoli 2500 na dan.

Presenetil nas je jutranji pogled na nekatere obÄ?inske table in spomenik Franceta PreĹĄerna v Ljubljani – ponoÄ?i so jih namreÄ? neznani aktivisti ovili v bodeÄ?o Ĺžico, s Ä?imer naj bi Ĺželeli izrazi-

Makedonija je zaÄ?ela z nameĹĄÄ?anjem dodatne ĹžiÄ?nate ograje.

ti nestrinjanje s politiko zapiranja mej.

Na makedonsko-grĹĄki meji je zaÄ?ela makedonska vojska postavljati drugo, dodatno ĹžiÄ?no ograjo ter napovedala, da bo med prvo in drugo potekal koridor.

ZdruĹženi narodi so opozorili, da na obmoÄ?jih spopadov v JuĹžnem Sudanu najmanj 40 tisoÄ? ljudi umira od lakote. Vlado in upornike je ZN pozval, naj dovolita dostavo nujno potrebne pomoÄ?i.

Odpravim se raziskat, kako priti do mestnega igriĹĄÄ?a. Tistega namreÄ?, sredi katerega je davno tega stalo pravo letalo.

Skozi podhod, ki obljublja “kuhinjo bratskih narodovâ€? (Ä?e nekaj takĹĄnega v tistem podhodu zares obstaja, moram raziskati nekega dne v prihodnosti) za naju ni mogoÄ?e. Razen Ä?e bi voziÄ?ek nesla Kaja AvberĹĄek po ĹĄtengah, med katerimi je poloĹžena nekakĹĄna rampa za kolesa, ozka in strma, skratka neuporabna. Nekdaj se je na igriĹĄÄ?e priĹĄlo tam, kjer danes stoji ne-veÄ?-tako nova avtobusna postaja z rumenimi stebri in krogci, ki se je ne bom nikoli navadila. Ko odprejo okna pisarn, se pljuÄ?a ubogih davÄ?nih usluĹžbenk ne napolnijo ravno s po podrastju diĹĄeÄ?im gozdnim zrakom. ÄŒe sem Ĺže tu, grem ĹĄe pogledat, ali lahko spijem kavo v kavarni ob bazenu. Ne morem. Sprehodim se okoli velike bele plastiÄ?ne tende, ki je prejĹĄnje poletje verjetno pokrivala kafiÄ?. Piha. Za ĹĄotoriĹĄÄ?em odkrijem nekaj kot pokopaliĹĄÄ?e napol razcufanih barskih miz in stolÄ?kov. Odpre se mi razgled na zakopan letni bazen. Skoraj sem Ĺže pozabila, seveda smo vÄ?asih imeli tudi letni bazen. Par avtomobilov je parkiranih na zakopanini, po kateri poplesuje Ä?rna plastiÄ?na plahta. Melanholija me grabi.

Torek, 9. februarja

NiÄ?. Izgleda, da me bo ploÄ?nik mimo puhteÄ?ih avtobusov pripeljal do vhoda na igriĹĄÄ?e. Zelo je ograjeno, najbrĹž je tako prav, svet je postal res nevaren. V oÄ?i mi pade prepoved opravljanja potrebe na igriĹĄÄ?u. Res ni prijetno hoditi po dreku, kajne. In ljudi je potrebno na to opozoriti.

DomaÄ?i mediji so se razpisali, da uĹživa vlada Mira Cerarja najniĹžjo podporo, odkar je nastopila mandat ter da njeno delo kot pozitivno ocenjuje le ĹĄe 18 odstotkov ljudi.

Predstavniki vlade in stavkovni odbor policijskih sindikatov so po veÄ? kot meseÄ?nem premoru nadaljevali pogajanja, a kljub veÄ?urnim pogovorom reĹĄitve ĹĄe niso naĹĄli.

Znova je bila pozornost usmerjena v NemÄ?ijo; tokrat zaradi trÄ?enja dveh potniĹĄkih vlakov na Bavarskem, v katerem je deset ljudi umrlo, 150 potnikov pa je bilo ranjenih.

Joj, leta nisem priĹĄla sem. Indijanske vasi ni veÄ?. So pa kakĹĄna hecna nova igrala, kar je zelo v redu. Tistale petelinja glava s ĹĄtirimi zibajoÄ?imi se avtomobilskimi gumami izgleda prav ĹĄpasno. Po tistemle hribu smo se davno tega valjali, hehe ‌ Joj, kako rada imam gugalnice in kako dolgo se Ĺže nisem gugala! NekoÄ?, ko bom velika, Ĺželim imeti gugalnico z zelo dolgimi ĹĄtriki nad prepadom.

Spodaj bo morje in razgled – horizont. Tista Ä?rta med vodo in zrakom, ki je v resnici ni ‌ vajtapu, kajne?

Na Bavarskem sta trÄ?ila dva potniĹĄka vlaka.

Severna Koreja je ponovno zagnala svoj plutonijev reaktor, v katerem bi lahko pridobivala plutonij za izdelavo jedrskega oroĹžja.

Nekdanji grĹĄki finanÄ?ni minister Janis Varufakis je v Berlinu ustanovil novo panevropsko politiÄ?no gibanje za Âťdemokratizacijo EvropeÂŤ.

Ob tejle gugalnici bom parkirala voziÄ?ek, sonce sije in moÄ?an veter preganja posamezne vataste oblake. Le kaj me tako vleÄ?e na gugalnice, Ĺže od nekdaj? Je to obÄ?utek, najbliĹžji letenju, ki sem ga zaÄ?utila do sedaj? Veter, elementi, premiki ‌ Telo je lahko, iz globine popka vznikne tisto sladkasto “unheimlichâ€?, ki me celo preplavi. Saj je neopisljivo, obÄ?utenje, kot da sem z vsem eno, niÄ?, in neskonÄ?nost, Ä?uden mir in nemir obenem ‌ OblaÄ?ek prekrije sonce in moja sonÄ?na oÄ?ala mu nakodrane robove obarvajo v mavrice. Kako lep in pravljiÄ?en je svet, jaz napol letim, poleg mene pa v svojem Ä?rnem porĹĄu spi novi Ä?lovek, Novi ÄŒlovek pravzaprav.

Nekaj v tej vesoljni harmoniji zavibrira, tujek kljune vanjo, na sebi zaÄ?utim pogled. Ozrem se predse in nekaj deset korakov stran mlada Ĺženska s prstom kaĹže name. Z moĹĄkim me gledata in se napol zgroĹženo, napol v posmehu nasmihata. Ne moreta nehat buljit. Veter piha v mojo smer, zato sliĹĄim vzklike Ä?udenja in neodobravanja. “To pa ĹĄe nisn vidla!?â€? Dodobra sta si me Ĺže ogledala, mene in moje prevratniĹĄko poÄ?etje, pa ĹĄe kar ne moreta spustiti pogleda z mene. Oddaljujeta se in ĹĄe Ä?ez ramo pogledujeta in zmajujeta z glavo. Ja, draga moja, zmeĹĄana baba se je znaĹĄla sredi velenjske idile. Verjetno Ä?esa takĹĄnega res ĹĄe nisi videla, verjetno ti nos nese tam nekje do Pesja in svet, ki zate obstaja in je sprejemljiv, se tam nekje tudi konÄ?a.

Takoj pomislim na dogodek izpred parih dni. Sedim v kinu in gledam krasen, ganljiv film. Za mano sedijo tri bitja Ĺženskega spola, se na glas reĹžijo goloti, izpuĹĄÄ?ajo neartikulirane krike in komentarje, ki bi jih le pogojno sprejel od kake hudo hormonske in primitivne najstnice. Tri bitja ĹĄtejejo okoli petinĹĄtirideset let, groza me je. In jaz sem v tem mestu eksot, ki si pri teh letih in z otrokom (!!) dovoli nekaj tako ekscentriÄ?nega, kot je guganje na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u. đ&#x;”˛

Plastenke ponekod Ĺže prepovedane

V GrÄ?iji so znova stavkali.

ÄŒeprav si v Sloveniji marsikje umiĹĄljamo, da uspeĹĄno urejamo teĹžave s smetmi, nam drugje kaĹžejo, da se da narediti marsikaj bolje.

Avstrijci in Nemci tako ĹĄe vedno za mleko pogosto uporabljajo steklenice. V Ameriki pa so ĹĄli ponekod ĹĄe korak dlje. Na povrĹĄinah, ki so v lasti mesta San Francisco, je recimo odslej prepovedana prodaja plastenk. S tem je San Francisco postal prvo ameriĹĄko mesto s tako prepovedjo, ki je sicer milejĹĄa od podobnih prepovedi prodaje plastenk, ki Ĺže veljajo v 14 nacionalnih parkih in na ĹĄtevilnih univerđ&#x;”˛ zah. KrĹĄitelje bo lahko doletela kazen v viĹĄini 1000 dolarjev. â€

In odgugala se bosta drugam, bliĹžje tisti Ä?rti, kjer se stikata morje in nebo ‌

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 2. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

7

IZOBRAŽEVANJE

11. februarja 2016

MIC tudi kot center uporabnih znanj?

Ponovoletna sreÄ?anja Ĺ olskega centra Velenje priloĹžnost za nove in naÄ?rtne oblike sodelovanja s partnerji – MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center kot izziv tega tisoÄ?letja Ä?aka na izraĹžene potrebe gospodarstva Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 2. februarja – Ĺ olski center Velenje (Ĺ CV) Ĺže vrsto let organizira ponovoletno sreÄ?anje, saj je to – menijo – priloĹžnost za predstavitev doseĹžkov ter uspehov, ki so najbolj zaznamovali preteklo leto, predvsem pa za nove in naÄ?rtne oblike sodelovanja s partnerji. Tudi tokrat je bilo na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru (MIC), ki vse od njegovega nastanka velja za most med izobraĹževanjem in gospodarstvom, kar s projekti, razpoloĹžljivo opremo ter drugami oblikami sodelovanja nenehno potrjuje.

Vedno imajo nekaj za bregom

Po mnenju Ivana Kotnika, direktorja Ĺ CV, je vsako koledarsko oziroma ĹĄolsko leto zanje specifiÄ?no. Za minulo velja, da je uspeĹĄno konÄ?alo izobraĹževanje na ĹĄolah centra veÄ? kot 500 dijakov in ĹĄtudentov, zaznamovali so ga ĹĄtevilni projekti, ki jih bo-

gatijo in jim hkrati omogoÄ?ajo rast. Niso pa v tem Ä?asu spoznali vseh ĹĄolskih ministrov pa tudi obljubljenih razpisov, ki jih Ĺželjno Ä?akajo Ĺže leto dni, ĹĄe ni bilo.

Med letoĹĄnje prednostne projekte je Kotnik uvrstil nadaljevanje oziroma nadgradnjo tistih iz preteklih let, kakovostno opravljanje svojega osnovnega poslanstva ter nadaljnje iskanje priloĹžnosti na trgih, predvsem JV Evrope, saj se programsko ne morejo veÄ? ĹĄiriti, ampak le teritorialno. ÂťPri tem si Ĺželimo sodelovanja s Ä?im veÄ? partnerji, saj vsak zase ne pomenimo veliko, s skupnimi nastopi pa so naĹĄe zgodbe lahko bistveno drugaÄ?ne.ÂŤ Mesto, kjer to Ĺže sedaj poÄ?nejo zelo organizirano in bodo v prihodnje ĹĄe bolj, je MIC. Sicer pa imajo – tako Ivan Kotnik – vedno nekaj za bregom.

Obsegal naj bi blizu 2.000 kvadratnih metrov, projekt pa so Ĺže predstavili Ä?lanom parlamentarnih odborov za gospodarstvo ter za ĹĄolstvo v prejĹĄnji vladi. ÂťPonaĹĄamo se z veÄ? kot 10 milijonov vredno opremo, ki bi jo lahko s pridom izkoristili uporabniki centra. Med njimi mladi, ki so konÄ?ali srednje ĹĄolo, izobraĹževanja ne nadaljujejo, imajo pa dobre ideje. Te bi s pomoÄ?jo opreme lahko tu razviti. Velik izziv je vajeniĹĄtvo, saj ga vsi dijaki ne bodo mogli opravljati pri

delodajalcih. Center uporabnih znanj bi bil kot nalaĹĄÄ? tudi za ljudi, ki Ĺže imajo delovne izkuĹĄnje, pa so med brezposelnimi.

Pridobitev specialnih znanj bi jim omogoÄ?ila veÄ?jo moĹžnost na trgu delovne sile,ÂŤ je pojasnil ravnatelj MIC-a Darko Lihteneker.

Kot je dejal, za zdaj sogovornika za ureditev centra ĹĄe nimajo, menijo pa, da bi si morali stroĹĄke deliti ministrstva za gospodarstvo, za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti ter za ĹĄolstvo, znanost in ĹĄport.

Dosedanje sodelovanje z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, podjetji DBSS ter Daihen Varstroj so utrdili ĹĄe s podpisom partnerske pogodbe.

UdeleĹžence sreÄ?anja so Lihteneker in njegovi sodelavci seznanili z doseĹžki, ki so najbolj zaznamovali preteklo leto. Med

Ĺ e center uporabnih znanj?

Piri tem je imel v mislih MIC tudi kot center uporabnih znanj.

Uredili naj bi ga na obmoÄ?ju, kjer je danes parkirni prostor.

V ospredju ustvarjanje novih delovnih mest LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline bo dajal prednost ĹĄtirim tematskim podroÄ?jem – Regija SaĹĄa upraviÄ?ena do 2,3 milijona evrov Tatjana PodgorĹĄek

Nazarje, 27. januarja – 65 partnerjev, zdruĹženih v Lokalne akcijske skupine (LAS) Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline, je na skupĹĄÄ?ini v prostorih gradu Vrbovec v Nazarjah potrdilo strategijo lokalnega razvoja skupine do leta 2020.

Cvetka MavriÄ?, direktorica Zavoda za razvoj podeĹželja in turizma Savinja s sedeĹžem na Ljubnem Savinja, je povedala, da so partnerji pri tem poudarili potrebo po ĹĄe veÄ?ji zavzetosti, boljĹĄem sodelovanju in vzpostavitvi sistemske reĹĄitve obmoÄ?ja regije SaĹĄa pri prehranski samooskrbi, predelavi lesa in v turizmu, predvsem pa pri ustvarjanju novih delovnih mest. Za ukrepe na tem podroÄ?ju bodo namenili tudi najveÄ? denarja. Pri tem so se v primerjavi z minulim programskim obdobjem zavzeli za 25 odstotkov veÄ?jo vkljuÄ?enost ranljivih skupin, h katerim sodijo brezposelni mladi do 30. leta starosti, Ĺženske in starejĹĄi. Med pomembnejĹĄa podroÄ?ja ukrepanja so uvrstili ĹĄe varstvo okolja in ohranjanje narave ter razvoj osnovnih storitev.

Na vpraĹĄanje, koliko denarja lahko LAS obeh dolin priÄ?akuje za svoje projekte v tem programskem obdobju, je Cvetka MavriÄ? odgovorila: ÂťIz postavke tako imenovanega razvoja, ki ga vodi skupnost, je LAS upraviÄ?ena do 2,3 milijona evrov. Vira financiranja sta dva, in sicer evropski kmetijski in evropski regionalni sklad. Lastnih sredđ&#x;”˛ stev pa moramo zanje zagotoviti od 15 do 20 odstotkov.ÂŤ â€

UdeleĹžence ponovoletnega sreÄ?anja so seznanili z opravljenim delom, doseĹžki, ki so najbolj zaznamovali preteklo obdobje, ter letoĹĄnjimi naÄ?rti.

đ&#x;”˛

PriloŞnosti in izzivi prihodnosti poklicev Prednosti poklicev, za katere izobraŞujejo na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja Šolskega centra Velenje – MoŞnost za do 300 evrov nagrade na mesec – Vsako leto kakťnega zlatega maturanta Tatjana Podgorťek

Jutri (v petek) in v soboto bodo izobraĹževalne ustanove pripravile informativni dan. Nanj se skrbno pripravljajo tudi na Ĺ oli za rudarstvo in varstvo okolja Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV). Ĺ˝elijo namreÄ? Ä?im veÄ? devetoĹĄolcev seznaniti, da izobraĹžujejo za poklice z veliko moĹžnostmi za zaposlitev ter za takĹĄne, ki predstavljajo tudi izzive za prihodnost.

Albin VrabiÄ?, ravnatelj ĹĄole, je povedal, da edini v Sloveniji izobraĹžujejo za poklica geostrojnik rudar in geotehnik, ki sodita sicer med tradicionalna, a poklica z veliko moĹžnostmi za zaposlitev, okoljevarstveni tehnik pa je poklic bodoÄ?nosti.

Geostrojnik rudar, geotehnik ‌

Partnerji so pri sprejemu strategije obmoÄ?ja zdruĹžene LAS za programsko obdobje do leta 2020 poudarili potrebo po ĹĄe veÄ?ji zavzetosti ter ĹĄe boljĹĄem sodelovanju.

drugim z nadgradnjo avtomatiziranega sistema ICIM za moĹžnost fleksibilnega delovanja z vkljuÄ?itvijo industrijskih robotov, nadgradnjo didaktiÄ?nih modulov inteligentnih inĹĄtalacij, z doseĹženimi prihranki energetske sanacije objektov Ĺ olskega centra ter s prenosom novih tehnologij s podroÄ?ja varilstva v ĹĄolska izobraĹževalna okolja in za trg dela v sodelovanju s podjetjem Daihen Varstroj iz Lendave. ÂťMIC je izziv tega tisoÄ?letja. Na vas je, da izkoristite njegove ĹĄtevilne moĹžnosti. Mi smo pripravljeni na uresniÄ?itev vaĹĄih potreb,ÂŤ je ĹĄe dejal Darko Lihteneker.

Ob koncu uradnega dela sreÄ?anja sta Ivan Kotnik in Darko Lihteneker podpisala ĹĄe partnersko pogodbo o sodelovanju z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, velenjskim podjetjem DBSS ter Ĺže omenjenim lendavskim Daiten Varstroj.

Dijake v prvih dveh programih izobraĹžujejo – pojasnjuje sogovornik – v tesnem sodelovanju s Premogovnikom Velenje, saj jih ta veÄ?ino tudi zaposli. Pred nedavnim je dobilo delo v njem 30 geotehnikov in mehatronikov. ÂťOba programa imata kar nekaj prednosti v primerjavi z drugimi.

Albin VrabiÄ?: ÂťVerjamemo, da bodo devetoĹĄolci prepoznali prednost poklicev, za katere izobraĹžujemo.ÂŤ

Dijake izobraĹžujemo po programu, ki je zelo blizu dualnemu sistemu, kar pomeni, da pridobijo doloÄ?ena teoretiÄ?na znanja v ĹĄoli, veliko uporabnih, praktiÄ?-

nih znanj pa v podjetju. Zato so dijaki po uspeĹĄno konÄ?anem ĹĄolanju takoj uporabni za delo na deloviĹĄÄ?ih.ÂŤ Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, meni VrabiÄ?, da ima dijak iz programa geostrojnik rudar Ĺže v Ä?asu ĹĄolanja svoje prihodke. Vsakokrat, ko gre v jamo na opravljanje praktiÄ?nega dela, dobi 8 evrov, Ä?e je prizadeven pa poleg tega ĹĄe 25 evrov, vsi imajo tudi ĹĄtipendije. ÂťPo izraÄ?unih zasluĹži dijak 3. letnika, ki preĹživi prvi del ĹĄolskega leta na praksi na Premogovniku Velenje in za dva dni prakse na teden v drugi polovici ĹĄolskega leta, do 300 evrov nagrade na mesec.ÂŤ Ob Ĺže omenjenih prednostih velja poudariti ĹĄe, da sta tako geostrojnik rudar kot geotehnik poklica, ki sta uporabna v gradbeniĹĄtvu. Oba programa imata namreÄ? poleg modulov, pomembnih za podzemno pridobivanje

V novem ĹĄolskem letu 110 mest za novince

Za ĹĄolsko leto 2016/2017 je ĹĄola razpisala 110 mest za novince, od tega 26 v programu geostrojnik rudar, po 28 mest za programa geotehnik in okoljevarstveni tehnik ter 28 prostih mest za program geotehnik po sistemu 3 + 2.

rude, tudi modele, ki so zelo blizu gradbeni dejavnosti.

‌ in okoljevarstveni tehnik

V tem ĹĄolskem letu izobraĹžujejo na ĹĄoli osmo generacijo okoljevarstvenih tehnikov, ki jih Albin VrabiÄ? uvrĹĄÄ?a med poklice prihodnosti. ÂťZa pravilen odnos do narave, da bomo spravili danes neurejene stvari na tem podroÄ?ju v red, je potrebno strokovno znanje. Dokaz za to je urejena nekdaj degradirana okolica Velenja. Pri tem naj poudarim, da sodi program okoljevarstveni tehnik med programa gimnazije in tehnike.

NaĹĄi dijaki pridobijo veliko sploĹĄnih in prav tako veliko konkretnih uporabnih znanj. Maturanti ĹĄole lahko izobraĹževanje nadaljujejo v drugih poklicih, Ä?e se tako odloÄ?ijo. Dokaz o kakovostni ĹĄoli pa so zlati maturanti. Vsako ĹĄolsko leto imamo kakĹĄnega.ÂŤ V danaĹĄnjih dneh je ob zapisanem pomembno ĹĄe, da imajo dijaki ĹĄole moĹžnost nadaljevati izobraĹževanje v programih doma, in sicer na ViĹĄji strokovni ĹĄoli Ĺ CV ter na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

11. februarja 2016

Presegli lastna priÄ?akovanja

Predinformativni dan v preseĹžkih

Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki lani posloval pozitivno – Okrepili sodelovanje z druĹĄtvi – PrepriÄ?ani, da gredo v pravo smer

Prestavilo se je kar 56 razliÄ?nih visokoĹĄolskih ustanov – Ĺ e vedno najveÄ? zanimanja za tehniĹĄke fakultete in naravoslovje

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 28. januarja – Andragoťki zavod Ljudska univerza Velenje je v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje pripravil Şe osmi predinformativni dan za dijake

Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki, katerega ustanoviteljica je tamkajĹĄnja lokalna skupnost, je v primerjavi z nekaj preteklimi leti lansko leto posloval pozitivno – zagotavlja njegova direktorica Mirjam Povh. Za malenkost je poveÄ?al tudi svoj deleĹž vseh prihodkov.

Z najemi prostorov za dejavnosti, prireditvami, organizacijo izleta ter najemom prenoÄ?iĹĄÄ? je ÂťkapniloÂŤ v blagajno dobrih 20 odstotkov vseh prihodkov. ÂťOb tem naj povem, da je veÄ?ina prireditev ĹĄe vedno brezplaÄ?nih, za tiste, za katere pa je predvideno plaÄ?ilo, je to simboliÄ?no. Tako poskuĹĄamo vsako dejavnost pribliĹžati Ä?im ĹĄirĹĄemu krogu uporabnikov. Veliko med njimi jih je od drugod.ÂŤ

Lani 124 dogodkov

Lani je javni zavod – zagotavlja Polhova – upraviÄ?il Ĺže veÄ?krat potrjeno dejstvo o stiÄ?iĹĄÄ?u druĹžabnega Ĺživljenja vseh generacij tukajĹĄnjih obÄ?anov in njihovih prijateljev. Pravzaprav so presegli priÄ?akovanja, dodaja. Organizirali ali soorganizirali so 124 dogodkov. Ohranili so vse tradicionalne prireditve in jih po svojih zmoĹžnostih ĹĄe nadgradili.

Poleg dogodkov, ki so jih ÂťzaÄ?utiliÂŤ tudi tisti, ki so malo ali sploh niÄ? povezani z delom zavoda, je med pomembne sogovornica uvrstila izjemno dobro sodelovanje z druĹĄtvi v okolju. Skupaj so pripravljali dogodke, zavod pa

Tatjana PodgorĹĄek

njali pohiĹĄtvo, za 22 skupnih leĹžiĹĄÄ? pa so poskrbeli za novo posteljnino. Lani so zabeleĹžili blizu 600 noÄ?itev, kar je manj kot predhodno leto. V kombinaciji s prenoÄ?iĹĄÄ?i, pravi Mirjam Povh, je tudi dvorana Marof vse bolj aktualna za zunanje najeme – za praznovanja in osebne dogodke.

maÄ?e okolje in manjĹĄe skupine pa omogoÄ?ajo varnejĹĄe poÄ?utje, kar je pomembno za komunikacijo. ÂťIzbira ĹĄtudija je izjemno pomembna odloÄ?itev, ki ne sme biti prepuĹĄÄ?ena nakljuÄ?ju. Ĺ e zlasti ne v teh Ä?asih.ÂŤ

LetoĹĄnji izziv mednarodna izmenjava mladih

Mirjam Povh: Še vedno je veÄ?ina prireditev in delavnic, ki jih organiziramo, brezplaÄ?nih.

Za dogodke, kjer je predvideno plaÄ?ilo, pa je to simboliÄ?no.ÂŤ

jim je nudil podporo pri zagotavljanju prostorskih, organizacijskih in promocijskih aktivnosti ter tudi druge potrebe. Okrepili so sodelovanje z mladimi iz domaÄ?ega in iz drugih okolij, kar dokazujejo prireditve, namenjenim prav njim.

Po besedah Mirjam Povh so dobro obiskana neformalna izobraĹževanja, pri Ä?emer se povezujejo ĹĄe z drugimi zavodi. ÂťO novostih ali nadgradnji obstojeÄ?ih se odloÄ?amo na osnovi vsebin in vrednotenja programov, primernih za Ä?im ĹĄirĹĄi krog ljudi tudi na osnovi izkuĹĄenj iz preteklosti.

Blizu 600 noÄ?itev

Lani so delno prenovili mladinska prenoÄ?iĹĄÄ?a. V apartmaju z osmimi leĹžiĹĄÄ?i so v celoti zame-

Program nekaterih letoĹĄnjih prireditev so Ĺže pripravili, druge ĹĄe snujejo. Prve veÄ?je bodo na sporedu Ĺže prihodnji mesec. Poleg novih filmskih predstav nadaljujejo neformalna izobraĹževanja, ustvarjalne delavnice za otroke ... Izjemen lanski obisk jim je dal polet pri organizaciji tradicionalnega Poznopoletnega festivala.

Letos je pred njimi izziv – mednarodna izmenjava mladih. Izziv je zanje predvsem zaradi pomanjkanja kadrov. Pri tem upajo na sodelovanje s ĹĄtudenti. Sicer pa je v fazi priprav ĹĄe kar nekaj stvari, dobrodoĹĄle so ideje, kaj ĹĄe lahko poÄ?nejo. ÂťNaĹĄe prireditve, delavnice, izobraĹževanja so vse bolje obiskana in vedno veÄ? ljudi pokliÄ?e ter povpraĹĄa po naslednjih prireditvah. Prav tako se veÄ?krat zgodi, da mi kdo reÄ?e, da si je v napovedniku ÂťzadevoÂŤ obkroĹžil.

Vse to nam kaĹže, da gremo v pravo smer in da je pred nami ĹĄe veliko dela v prizadevanjih, da se ĹĄe bolj pribliĹžamo ljudem,ÂŤ je dejala Mirjam Povh. đ&#x;”˛

Utrinek s predinformativnega dne

zakljuÄ?nih letnikov in druge odrasle udeleĹžence izobraĹževanja.

Na njem je predstavilo programe, pogoje in moĹžnosti izobraĹževanja kar 56 razliÄ?nih visokoĹĄolskih ustanov iz vse Slovenije, kar je najveÄ? doslej, odziv tistih, ki jim je bil predinformativni dan namenjen, pa je bil zelo velik.

Predstavnici organizatorjev Biserka Plahuta z Ljudske univerze ter Gabrijela Fidler s Ĺ olskega centra Velenje sta povedali, da so povabili ustanove v Velenje zato, ker se zavedajo, da je najboljĹĄa informacija iz prve roke, do-

Predstavitve so potekale na devetih razliÄ?nih lokacijah na Ljudski univerzi ter v prostorih ĹĄol ĹĄolskega centra v sedmih zaporednih terminih, ĹĄtudijske programe pa so predstavljali in odgovarjali na vpraĹĄanja dekani, predavatelji, asistenti na fakultetah in tudi ĹĄtudentje. Vpisna sluĹžba Univerze Maribor je predstavila vpisni postopek, za katerega je med drugim potreben certifikat oziroma potrdilo, zato so v sodelovanju z Upravno enoto Velenje dijakom, ki si tega ĹĄe niso uredili, omogoÄ?ili, da so zahtevek za iz-

Astronomska prva nagrada in zlato priznanje Osmoťolec AnŞe Krejan ťe na astronomsko olimpijado – Vse, kar obstaja, z znanjem astronomije laŞje razumeť Tatjana Podgorťek

Dobrodelnost gimnazijcev za staro in mlado Velenje, 29. januarja – Minuli petek je v organizaciji Ĺ olskega sklada gimnazije in ob pomoÄ?i veÄ? sponzorjev izzvenel dobrodelni koncert, v katerem so mladi glasbeniki pokazali razpon glasbenih zvrsti, od klasike – pod okriljem glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega – do rocka v izvedbi sedanjih in nekdanjih di-

dajo potrdila oddali pri referentkah uprave enote, ki so ta dan gostovale v prostorih gimnazije.

Tudi te so imele veliko dela, saj so prejele blizu 200 vlog.

NajveÄ? zanimanja so dijaki znova izkazali za vse tehniĹĄke

jakov gimnazije in drugih ĹĄol Ĺ olskega centra. VeÄ?er je bil srÄ?en in glasen – kot pritiÄ?e mladim, bistvo koncerta pa naj strnejo verzi naĹĄe dijakinje TjaĹĄe SrotiÄ?, pesnice in glasbenice v orkestru: O, to Ä?loveĹĄtvo, kot da smo vsak zase 'nareti'.

In Ä?lovek se vsak dan mora vase zapreti.

Odeja hlinjena prijaznosti nas prekriva,

svetlobo odganja, jo tepe, zakriva.

Le nekdo bi vstati moral iz groba – ta grob je vase uklenjena danaťnja doba.

Le en sam bi vzdignil oÄ?i, pa bi vsi lahko bolj sreÄ?ni bili.

Zato stopimo skupaj, zakriÄ?imo na glas: "DobrosrÄ?nost ni prisiljen nasmeh ali namrĹĄÄ?en obraz, radodarnost Ĺživi, bije ... v nas." đ&#x;”˛

AĹ

V Murski Soboti je pred nedavnim potekalo drĹžavno tekmovanje iz astronomije. Med veÄ? kot 360 osnovnoĹĄolci ter srednjeĹĄolci, najboljĹĄimi s ĹĄolskih tekmovanj, je uÄ?enec osmega razreda osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca Velenje AnĹže Krejan osvojil prvo nagrado in zlato priznanje. ReĹĄil je 90 odstotkov vseh nalog in se s tem uvrstil na olimpijado oziroma mednarodno tekmovanje iz astronomije v Sankt Peterburgu. Po zdajĹĄnjih informacijah bo tekmovanje ekipno in ne posamezno, slovenska ekipa pa naj bi reĹĄevala naloge v Murski Soboti.

Na drĹžavnem tekmovanju je sodeloval Ĺže lani, prejel zlato priznanje, a uspeh ni zadostoval za uvrstitev ĹĄe kam dlje. Zaradi izkuĹĄenj in boljĹĄe pripravljenosti je imel tokrat boljĹĄi obÄ?utek, je

AnĹže Krejan. ÂťReĹĄil sem 90 odstotkov vseh nalog, kar mi je omogoÄ?ilo uvrstitev na mednarodno tekmovanje.ÂŤ

povedal AnĹže, in ni se uĹĄtel. ÂťZ mentorjem Andrejem PleĹĄejem sva se pripravljala na tekmovanje

fakultete in naravoslovje, ĹĄe vedno je zelo aktualna Filozofska fakulteta Ljubljana. Po priÄ?akovanju je bilo najveÄ? obiska na predstavitvi vpisnega postopka Vpisne sluĹžbe Maribor.

Sogovornici sta zatrdili, da so bili vsi z organizacijo in izvedbo predinformativnega dne zelo zadovoljni. To ter velik odziv dajeta organizatorjem polet za izvedbo takĹĄne prireditve tudi prihodnje leto. đ&#x;”˛

ob sredah in petkih, znanje pa sem utrjeval ĹĄe doma pri izpolnjevanju testov. Sem priÄ?akoval, da bo na drĹžavnem zahtevnejĹĄe, kot je bilo.ÂŤ Astronomija mu je pri srcu Ĺže od malih nog. Mama mu je brala knjige na to temo, v petem razredu je po njih posegal ĹĄe bolj.

V tem trenutku prebira knjigo s 400 stranmi. ÂťJe zelo zanimiva in vse bolj ugotavljam, da vse, kar obstaja, s poznavanjem astronomije bolje razumeĹĄ.ÂŤ Poleg knjig zelo rad pogleda ĹĄe kakĹĄno TV oddajo o tej temi, sploh na National Geographc Channel. Tudi matematika, v kateri je prav tako veliko enaÄ?b, dodaja, mu zelo ÂťleĹžiÂŤ.

Mentor je bil njegovega uspeha zelo vesel, AnĹže tudi sam kar teĹžko verjame, da je ÂťprilezelÂŤ tako daleÄ?. Lepo bi bilo, Ä?e bi jima uspelo na mednarodnem tekmovanju doseÄ?i dobro uvrstitev. Za to se bo trudil in v pripravah nanj reĹĄeval naloge iz minulih ÂťastronomskihÂŤ olimpijad. V povezavi s to vejo znanosti AnĹže razmiĹĄlja o svoji nadaljnji izobraĹževalni in hkrati Ĺživljenjski poti. Zanima ga astrofizika. ÄŒe ne v Novi Gorici, pa kje v tujini. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 2. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

Razvoj zaloĹžniĹĄke dejavnosti?

Je UVKF kadrovsko pripravljena na izvajanje tako zaloĹžniĹĄke kot lektorske in prireditvene dejavnosti?

Za enkrat je na Ustanovi zaposlen le urednik. ÂťZagotovo je ogromno brezposelnih, ki so sposobni te vsebine izvajati in z novimi pristopi ustvariti novo delovno mesto,ÂŤ pravi in dodaja: ÂťÄŒe v humanistiko ne bomo vlagali, nas bo – kot je rekel pokojni Tone PavÄ?ek – pobralo, Ä?e ne bomo brali. UredniĹĄtvo, zaloĹžniĹĄtvo, raziskovanje v druĹžboslovju, humanistiki, je zagotovo tista vrzel, v kateri mora naĹĄ prostor ĹĄe kar nekaj postoriti, predvsem pa zaposliti ljudi.ÂŤ Drago MartinĹĄek je glede tega optimistiÄ?en. ÂťUstanova je kadrovsko bolje pripravljena kot v preteklosti. ÄŒe bo uspeĹĄna na nacionalnih in mednarodnih razpisih, si bo ustvarila pogoje za kadrovsko okrepitev. Temelji za to pa so dobri.ÂŤ Mestna obÄ?ina Velenje je Ustanovi Velenjska knjiĹžna fundacija letos namenila 100 tisoÄ? evrov.

Ustanova Velenjska knjiĹžna fundacija je decembra dobila novo upravo in strokovni svet – Ĺ e naprej se bo ukvarjala z zaloĹžniĹĄtvom, kulturnimi prireditvami s podroÄ?ja knjiĹževnosti ter negovanjem jezikovne kulture Tina Felicijan

Nosilec knjiĹžnozaloĹžniĹĄke dejavnosti in soustvarjalec lokalne knjiĹževne kulture v Velenju, kakor je zapisano v lokalnem programu kulture velenjske obÄ?ine, je Ustanova Velenjska knjiĹžna fundacija, ki letos praznuje petnajst let. S tem letom se je tudi postavila na svoje noge, pravi pobudnik za njeno ustanovitev ter glavni in odgovorni urednik in programski vodja festivala Lirikonfest Ivo Stropnik. ÂťZ imenovanjem urednika, strokovnega sveta in predvsem nove triÄ?lanske uprave,ÂŤ pojasnjuje in napoveduje, da bodo sledili ciljem novega lokalnega programa kulture in naredili Âťpremik na podroÄ?ju zaloĹžniĹĄkih vsebin. To je bil velik manko v velenjskem prostoru in mislim, da je to ĹĄkoda, saj se s knjiĹževnimi vsebinami vendarle identificiramo navzven.ÂŤ

Tretja uprava

Vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje Drago MartinĹĄek meni, da je po tem, Âťko smo postavili pravno podlago, doloÄ?ili prostore, urednika, izpolnili formalne pogoje

9

OB KULTURNEM PRAZNIKU

11. februarja 2016

za moĹžnost prijavljanja na javne razpise, pred Ustanovo eno lepo obdobje.ÂŤ Predsednica nove uprave, v kateri sta ĹĄe Karmen Grabant in Terezija JakliÄ?, Biljana Ĺ karja si je ob prevzemu funkcije zadala, da bo Ustanova ĹĄe naprej sledila svojemu osnovnemu namenu. ÂťTo je predvsem spodbujanje bralne in jezikovne kulture pri lokalnem prebivalstvu. Ohranili bomo izredno ĹĄirok spekter dejavnosti, ki jih

â?ą

Napovedujejo paket ĹĄtirih knjig

V Velenju je zaloĹžniĹĄtvo najmanj razvita kulturna dejavnost, pravi Stopnik, Âť... pa vendarle je v okviru nekega kampanjskega zaloĹžniĹĄtva bilo Ĺže ogromno postorjeno. Izdali smo zahtevne monografije z veÄ? podroÄ?ij. Ni pa to bilo povezano. Tudi pri zaloĹžbi Pozoj smo izdali okoli sto knjiĹžnih naslovov. S tem smo zanesli moĹžnost zaloĹžniĹĄke dejav-

ÂťPoslanstvo Ustanove Velenjska knjiĹžna fundacija je ozaveĹĄÄ?anje o literarni umetnosti, ĹĄirjenje bralne kulture, skrb za prepoznavnost Velenja ter oĹživljanje lokacij, na katerih bi literatura lahko dobila svoje mesto.ÂŤ Drago MartinĹĄek

Ustanova izvaja, seveda bomo pa program tudi nadgradili in ĹĄe bolj kakovostno izvajali aktivnosti,ÂŤ napoveduje, med cilji uprave pa naĹĄteva povezovanje z ostalimi akterji pri negovanju bralne kulture s kakimi projekti ter kakovostno izvajanje in nadgradnjo programa, ki je potrjen za letoĹĄnje leto.

nosti v ta prostor in iz njega.ÂŤ Novoustanovljeni strokovni svet – njegov predsednik je Drago MartinĹĄek, Ä?lani pa Andreja AĹžber, Ana Godec, Vinko Mihelak, Dimitrij Amon, Katarina RoĹĄer in Tina Felicijan – se bo sestal februarja in natanÄ?neje doloÄ?il letoĹĄnji zaloĹžniĹĄki program. Naloga sveta je voditi knjiĹžnozaloĹžniĹĄko politiko ustanove, ĹĄe posebej pozorni

poezijo Rp.Lirikon21 ter pesniĹĄkih zbirk nagrajencev velenjice/ Ä?aĹĄe nesmrtnosti (letos bo to desetletni pesniĹĄki opus lanske nagrajenke Maje Vidmar).

ÂťZadali smo si, da bomo sedaj, ko smo se okrepili z eno zaposlitvijo in imamo moĹžnosti za prijavo na nacionalne in evropske razpise, delali ĹĄe bolj intenzivno.ÂŤ Biljana Ĺ karja

pa bodo na predloge urednika, pravi MartinĹĄek. ÂťCilj zaloĹžniĹĄke dejavnosti je v naslednjih letih izdajati vsaj pakete ĹĄtirih knjig: eno reprezentanÄ?no monografijo ter knjige s podroÄ?ij literature za otroke, domoznanstva in leposlovja.ÂŤ Poleg teh ĹĄtirih zbirk pa bodo dopolnjevali (Ĺže zajetni) zbirki Lirikonfestovih mednarodnih revij za izvirno in prevedeno

â?ą

Lirikonove ĹĄestnajstinke.ÂŤ Sklicana tema letoĹĄnjega festivala bo tujost in odtujenost v novejĹĄi literaturi, ne samo poeziji. ÂťTorej vpraĹĄanja, ki se dotikajo knjiĹžev-

ÂťMislim, da vsaka veÄ?ja obÄ?ina, takĹĄen prostor, kot je Velenje, mora imeti pokrito infrastrukturo na podroÄ?ju kulture. Sem zagotovo spada tudi zaloĹžniĹĄtvo.ÂŤ Ivo Stropnik

Jubilejni Lirikonfest

Med predfestivalne dogodke 15. Lirikonfesta Stropnik uvrĹĄÄ?a vsebine, ki jih bo ustanova skuĹĄala mreĹžiti v HiĹĄi mineralov in vili Bianci v Starem Velenju. ÂťGre za Ĺželjo, da s kulturnimi vsebinami oĹživljamo ta del mesta. Tako bomo tja zanesli meseÄ?ne pogovore z aktualnimi avtorji, vezane na letoĹĄnjo temo festivala, t. i.

nega ustvarjalca: disidentstvo, begunstvo, vseevropsko preseljevanje ljudi, narodov, skoznja pa vpraĹĄanje: kaj pa jezik in identiteta.ÂŤ Vse tiste, ki poezije ne spremljajo, ne razumejo in jim zato skozi Ĺživljenje marsikaj uide, pa Ivo Stropnik Ĺže zdaj vabi na Lirikonfest, ki bo letos potekal na zaÄ?etku septembra. đ&#x;”˛

Regijsko glasbeno tekmovanje

Baletni spektakel navduĹĄil Velenje je bilo med tremi slovenskimi mesti, v katerih je pretekli teden ansambel Ruskega cesarskega baleta odplesal Labodje jezero Tina Felicijan

Leta 1994 ustanovljen Ruski cesarski balet, ki ga vodi nekdanji solist BolĹĄoj teatra Gediminas Taranda, je evropski del svoje enoletne turneje po 21 drĹžavah petih kontinentov, kjer bodo odplesali 215 predstav, zaÄ?el prav v Sloveniji. VelenjÄ?ana Dejana TamĹĄeta so opazili pri organizaciji nekega drugega dogodka in nato prav njemu ponudili pripravo njihovih predstav v Sloveniji. Izbral je Ljubljano, kot naĹĄe osrednje mesto, Mursko Soboto in ÂťVelenje, ker je moje mesto in sem tu Ĺže izvedel nekaj uspeĹĄnih zgodb. ÄŒeprav je Velenje specifiÄ?no in nikoli ne veĹĄ, kaj bo ljudem vĹĄeÄ? in kaj ne, se mi je zdelo vredno poskusiti s tem dogodkom, ki je bil prvi take vrste,ÂŤ je povedal. In ni brcnil v prazno, saj ga je Velenje s svojim obiskom presenetilo – RdeÄ?a dvorana je bila res polna.

Ansambel, ki ga sestavlja 40 umetnikov z najboljĹĄih ruskih

baletnih ĹĄol – Moskve, St. Peterburga in Perma, je navduĹĄil obiskovalce v RdeÄ?i dvorani, ki je bila za toliko obÄ?instva edini primeren objekt. ÂťDrugi razlog za izbiro te dvorane pa je bil, da smo lahko na tak dogodek povabili tudi ljudi, ki sicer ne hodijo v kulturne hrame, kot so gledaliĹĄÄ?a, operne hiĹĄe, Cankarjev dom. Skratka, da smo dogodek pribliĹžali ĹĄirĹĄi mnoĹžici, druĹžinam,ÂŤ je pojasnil TamĹĄe. Naposled se je ĹĄportni objekt izkazal za dobro Âťkuliso Labodjemu jezeru.ÂŤ ÄŒeprav so nekateri precizni plesni koraki komu ostali skriti za glavami ĹĄtevilÄ?nega obÄ?instva ali stebri odra in scene, so nepopisno lahkotno odrivanje od tal nagradili z navduĹĄenim ploskanjem.

Absolutno fantastiÄ?na in romantiÄ?na baletna zgodba, sanje o ljubezni, ki nikogar ne pustijo ravnoduĹĄnega, je o Labodjem jezeru z Ano Godec s Festivala Velenje spregovoril umetniĹĄki

direktor Gediminas Taranda. ÂťLabodje jezero je predstava, ki ljudem ogreje srca in jo absolutno ljubijo v vseh drĹžavah. Po tej predstavi so ljudje nasmejani, dobro razpoloĹženi. Mislim, da povsod potrebujemo predstave o ljubezni, saj je vsaka drĹžava Ä?isto nora na ta balet. Povsod pa nekatere predstava navduĹĄi, drugi je ne marajo, a to je normalno. Tisti ljudje, ki razumejo duĹĄo in imajo odprto srce, razumejo vse,ÂŤ je dejal in lahko ugotovil, da je velenjsko obÄ?instvo razumelo.

NajveÄ?krat izvajani balet v zgodovini je navduĹĄil tudi obiskovalko z Ljubnega. ÂťDanaĹĄnja predstava je super, res izvrsten balet.

Mislim, da takega dogodka Ĺže dolgo ni bilo v Velenju. Vidi se in sliĹĄi zelo dobro,ÂŤ je povedala Ana Jamnik, ki je prej bila malo skeptiÄ?na, kako bo to v taki dvorani, Âťampak je vse okej,ÂŤ je potrdila med odmorom. ÂťSem zelo navduĹĄena in uĹživam.ÂŤ Sicer ima

gledaliĹĄki abonma, a jo je Labodje jezero prepriÄ?alo, da bo veÄ?krat obiskala tudi balet, saj so ji ÂťtakĹĄne kulturne prireditve zelo vĹĄeÄ?.ÂŤ UĹživala sta tudi zakonca SuĹĄec. ÂťMoram reÄ?i, da sem prviÄ? na taki prireditvi, tako da mi je vse novo. Je zanimivo, ne morem pa reÄ?i, da uĹživam,ÂŤ je dejal UroĹĄ, ki po televiziji balet veÄ?krat gleda, je pa bilo v Ĺživo malo drugaÄ?e. ÂťGlasba se mi zdi nekoliko premalo glasna, da bi jo zaÄ?util. MogoÄ?e to pogreĹĄam. Sicer se pa na balet ne spoznam, da bi lahko rekel, a so plesalci dobri ali slabi.ÂŤ Na oder ni najbolje videl, ker so mu vogalni stebri odra nekoliko zastirali pogled. ÂťVerjetno je v kakem Cankarju bolje,ÂŤ predvideva. Beli balet pa je bil vĹĄeÄ? soprogi Gabireli. ÂťZelo uĹživam. Lepo je, lepe plesalke. Pozdravljam take prireditve v Velenju,ÂŤ je povedala in izrazila Ĺželjo, da bi se tudi v prihodnje dogajalo kaj podobnega. đ&#x;”˛

Med 1. in 4. februarjem se je odvijalo 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroĹĄkega obmoÄ?ja, ki ga organizira Zveza slovenskih glasbenih ĹĄol. Tekmovanje je potekalo na glasbenih ĹĄolah v Celju in Velenju. Letos so mladi glasbeniki tekmovali v igranju na klavir, pihala, petju, diatoniÄ?ni harmoniki in v komornih skupinah s trobili. Na tekmovanju je nastopilo kar 190 mladih glasbenikov iz 13 glasbenih ĹĄol celjskega in koroĹĄkega obmoÄ?ja. V Velenju smo lahko ponosni na dejstvo, da je bilo najveÄ? prijavljenih tekmovalcev (kar 58) prav iz domaÄ?e glasbene ĹĄole.

Tekmovalci Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje so skupaj osvojili kar 40 zlatih priznanj in 3 Pianistka Lara OpreĹĄnik, dobitnica zlatega posebne nagrade. priznanja Zlati so bili pianisti Manca Ernst, Lenart Ĺ onc, Pia Landeker, Rok Tadej BrunĹĄek, Matej FerleĹž, Anja VoduĹĄek, NeĹža TovĹĄak, MatjaĹž ÄŒelan, Vita Hofinger MiheliÄ?, Miha Unterlehner, Lara OpreĹĄnik, Jan PuĹĄnik, flavtistke Lara Govek, Tara Rus, Lara Oblak, Nika Oder, Klara Kikec, Lara Grazer, klarinetisti BlaĹž Peter BrunĹĄek, Katarina Dermol, Anej Doler ÄŒrep, Tia Jakob KukoviÄ?, Ema KaÄ?, Jakob Hauptman, Tea Zupanc, Lara RamĹĄak, oboistke Hana Ravnak, Jona Zamrnik, Viktorija RazdevĹĄek, fagotisti Enej Jezernik, Loti MrĹĄnjak, AndraĹž Ĺ˝eleznik, saksofonisti Lenart Kukovec, Urban Vesel, AnĹže Koprivec, Timotej Ĺ alamon, MatjaĹž AuberĹĄek in pevki Nina KreÄ?a in Katica Zemljak. Zelo uspeĹĄna je bila tudi komorna skupina trobil v sestavi Luka OvÄ?jak, Oskar Rednak, Jure Hrovat in GaĹĄper Poprijan, ki je prav tako prejela zlato priznanje.

Poleg tega je posebno priznanje za izvedbo skladbe slovenskega avtorja dobila Manca Ernst, Enej Jezernik in Hana Ravnak pa priznanje za najbolj obetavnega tekmovalca v najniĹžji kategoriji.

Vsem tekmovalcem, korepetitorjem, mentorjem in starĹĄem iskreno Ä?estitamo za njihove odliÄ?ne doseĹžke ter Ĺželimo veliko uspeha na drĹžavnem tekmovanju, ki bo Ä?ez slab mesec dni, tokrat na glasbenih ĹĄolah primorske regije. đ&#x;”˛

UrĹĄka Ĺ ramel VuÄ?ina

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

11. februarja 2016

V Galeriji Velenje razstavlja Marko Jakťe Ob kulturnem prazniku odprli razstavo del Preťernovega nagrajenca Marka Jakťeta – Kulturnim ustvarjalcem so se zahvalili za njihovo uspeťno delo

Pod vrĹĄaci

Mira ZakoĹĄek

Velenje, 4. februarja – Pred kulturnim praznikom je Mestna obÄ?ina Velenje pripravila sprejem za kulturne ustvarjalce. Za njihovo uspeĹĄno delo se jim je zahvalil podĹžupan Peter Dermol, ki je orisal tudi uspeĹĄna vlaganja v kulturne ustanove, v ospredje pa vsekakor postavil prenovo Galerije Velenje, v kateri je slovesnost tudi potekala.

Ob tej priloĹžnosti so v Galeriji Velenje odprli razstavo del slikarja Marka JakĹĄeta, prejemnika nagrade PreĹĄernovega sklada 2015. Razstava bo na ogled do 12. marca. ÂťSvet, ki ga JakĹĄe naslika, ni svet realnosti, ampak svetlobe, svet Ä?istosti, oaza sreÄ?e. In svet spominjanja, a ne v Platonovem smislu kot vraÄ?anje izvirnih likov, temveÄ? spominjanje kot halucinatornost, aktivno preobli-

Bojan PavĹĄek

Nedolgo tega me je v jutranjih urah na nacionalnem radiju prebujal simpatiÄ?ni intervju s Slovenko, ki Ĺživi v Nepalu. Trenutek absolutne pozornosti se je zgodil, ko je doĹživeto opisovala, kako se Nepalci lotevajo sprejemanja in ĹĄirjenja zgodb z negativno ali pesimistiÄ?no konotacijo. Enostavno. Se jih ne! Menijo namreÄ?, da Ä?e razmiĹĄljaĹĄ in govoriĹĄ negativno, se to z vsako naslednjo potezo samo ĹĄe potencira. Zato negativno misel ignorirajo ali pa jo spontano preusmerijo v pozitivno smer. Madonca, to pa je prava popotnica za nekaj stavkov, ki bi jih rad natrosil ob bok pravkar minulemu kulturnemu prazniku!

S sprejema kulturnih ustvarjalcev Mestne obÄ?ine Velenje

kovanje in vizioniranje podob.

V sliko smo povabljeni, da se sreÄ?ujemo z resnico, ki se izmika, a vendar vedno znova vraÄ?a,ÂŤ je

dejal med drugim na otvoritvi kustos razstave, likovni kritik Andrej Medved.

Medved pravi, da je bil JakĹĄe dolgo Ä?asa v strokovni javnosti prezrt umetnik, Ä?eprav so njegova dela Ĺže zdavnaj sodila v vrh likovne umetnosti, v mnogih slikah dosega celo genialnost. Slike so nekaj Ä?isto posebnega, prav tako tudi njegov pogled na Ĺživljenje, tukajĹĄnje bivanje in smrt.

Razstava v Velenju je razdeljena v tri sklope, ki jih sestavljajo ra-

stlinstvo, mesojede bilke in Ä?isto posebna bitja, ki jih upodablja kot popolna bitja. To vsekakor velja tudi za rastline. A vsa ta bitja, tudi Ä?loveĹĄka (mnoga so naravnost grozljiva), niso ÂťrojenaÂŤ v tej civilizaciji. Tretji segment razstave v Velenju pa predstavljajo slike prav tako Ä?isto posebne JakĹĄetove arhitekture, v kateri pa ima najpomembnejĹĄo vlogo svetloba. đ&#x;”˛

Kdo je Marko JakĹĄe?

Tempirane bombe, meĹĄana tehnika na PVC ceradi

Lani je prejel nagrado PreĹĄernovega sklada. Leta 1987 je konÄ?al ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in od takrat Ĺživi kot svobodni umetnik. Razstavljal je na ĹĄtevilnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel veÄ? domaÄ?ih in mednarodnih priznanj in nagrad.

Oglate in okrogle V vili Bianci je na ogled nova razstava ljubiteljskih likovnikov s pomenljivim naslovom Kvadrat in krog, kocka in krogla Tina Felicijan

Tokratna razstava je plod velenjske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, saj je JSKD letos petiÄ? zapored pripravil drĹžavno tematsko razstavo, izbrana tema pa za ustvarjalce pomeni prav poseben izziv, pravi samostojna strokovna sodelavka velenjske izpostave in tudi tajnica druĹĄtva Tatjana Vidmar. ÂťV preteklem letu smo v okviru

Razstava Kvadrat in krog, kocka in krogla bo v vili Bianci na ogled do konca meseca februarja.

druĹĄtva na to temo organizirali delavnico, ki jo je vodil akademski slikar Darko Slavec. Tako liki, kot telesa so za udeleĹžence delavnice predstavljali svojevrsten izziv, saj ne glede na to, da mislimo, da razumemo pojme vseh ĹĄtirih elementov, ugotovimo, da so to prvinske osnove, na katere prepogostokrat pozabljamo.ÂŤ Za razstavo celotne celjske regije so izbrali 23 del, 14 pa so jih ustvarili Ä?lani DĹ L. Ob odprtju

so tudi obeleĹžili ĹĄtiristoto obletnico smrti angleĹĄkega dramatika Williama Shakespeareja s predstavo KD GledaliĹĄÄ?e Velenje Vse o Ĺ ejkspiru.

Lani je DĹ L dobil nove prostore na GoriĹĄki 45 in jih na ponedeljkovem dnevu odprtih vrat tudi pokazal vsem Ä?lanom, saj jih mnogi ĹĄe niso videli, tudi sosedom in vsem ljubiteljem likovnega ustvarjanja, ki so jih povabili k sodelovanju. Zdaj pa bodo

tam izvajali ĹĄtevilne dejavnosti.

Danes, torej v Ä?etrtek, 11. februarja, se zaÄ?ne delavnica akademskega slikarja Denisa SenegaÄ?nika. Aprila bo kiparsko delavnico vodila prav tako diplomantka ljubljanske likovne akademije Saba Skaberne. ÂťVsak torek pa v novih prostorih ustvarjajo keramiÄ?arke,ÂŤ je ĹĄe povedala Tatjana Vidmar. đ&#x;”˛

Grafika: Bojan PavĹĄek

Spet je februar, mesec, ki spada med najmanj definirane, Ä?e bi se ga lotevali iz perspektive uÄ?inka letnih Ä?asov. Ni veÄ? ne poĹĄtena zima ne pomladanska uvertura. V tem Ä?asu naĹĄemljeni v kosmatince z zvonovi, v oboroĹžene Ĺželvice s katanami, v politiÄ?ne imitatorje ter ostala nenavadna bitja skupaj s krofi Ĺženemo zimo stran, da stopimo pomladnim zvonÄ?kom v bran. Je pa res, da ima poleg pustnih vragolij februar tudi dan z vkljuÄ?eno drĹžavljansko odo, ki smo jo poimenovali po doktorju fig-figu. Dela prost dan je pogosto veÄ?ji razlog za veselje kot to, Ä?emu naj bi bil praznik kulture v prvi vrsti namenjen. Resnici na ljubo je takĹĄen odnos do letnih obeleĹžij, katerih namen je ohranjati drĹžavotvorne in Ä?loveĹĄke vrednote, dandanes lepo uteÄ?ena slovenska folklora. Ne bom ĹĄel v globino, ker se je Ĺže v plitvini veliko tega nabralo. ÄŒaĹĄÄ?enje kulture in vsega, kar ta pooseblja, je za nadaljnji razvoj Ä?loveĹĄke vrste vitalnega pomena. Kultura nam z dejanji, ki jih skozi neĹĄteto oblik projicira na civilizacijsko platformo, kot glasnik svobode izraĹžanja brezkompromisno trka na duĹĄo. Vsak dan. In vsepovsod. Je na primer kanal, skozi katerega lahko umetniki izraĹžajo svoja Ä?utenja in staliĹĄÄ?a. Pogosto talentirano provokativna in sposobna premikati gore. Spet drugiÄ? populistiÄ?no skomercializirana. Za vsakogar nekaj. Kultura kot skupek vrednot Ä?loveĹĄke druĹžbe zelo odkrito prikazuje tudi stanje duha, v katerem smo trenutno zateÄ?eni. Univerzitetni plagiati, paĹĄtete pod pazduho, stalna fakultetna pripravljenost, kvazi tajkunska kesanja in podobni vedenjski vzorci so nam brez kanÄ?ka vesti njihovih ustvarjalcev vsakodnevno ĹĄe vroÄ?i servirani. Z namenom, da jih posrebamo in se ob takĹĄnem toplem obroku celo oddahnemo. Saj odgovorni pravijo, da bi baje lahko bilo ĹĄe hujĹĄe. PriÄ?evanja in zapiski povedo, da tudi PreĹĄernu v Ĺživljenju ni bilo ravno z roĹžicami postlano. Razen v trenutkih, ko je (neredko) zapuĹĄÄ?al gostilniĹĄke hrame in se prepuĹĄÄ?al cik-cak hoji.

Kljub temu je uspel svoja Ä?utenja zliti v prekrasne verze, med katerimi izbranci krasijo tudi uradni slavospev naĹĄi domovini. Ĺ˝al bi lahko himno za ilustracijo trenutnega stanja povpreÄ?ne domovinske kulture dopolnili ĹĄe s kakĹĄnim iz nabora bolj pikrih*, ki jih je imel France vedno na zalogi. Na tem mestu pa se namenoma vraÄ?am pod vrĹĄace Himalaje. Nepalci bi brez sprenevedanja in z zvrhano mero iskrenosti ob tem samo zamahnili z roko ter se posvetili svetlejĹĄim platem Ĺživljenja. Vse ostalo je namreÄ? za njih izguba dragocenega Ä?asa in Ĺživljenjske energije.

PosveÄ?ajo se tistim stvarem, ki so vredne svetlobe, da sije nanje.

Si lahko tudi pod vrĹĄaci Alp kmalu obetamo kaj podobnega? đ&#x;”˛

* PriĹĄli bi Ĺže bili Slovencam zlati Ä?asi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi. (F. PreĹĄeren: Vzrok nezlatega veka, Zabavljivi napisi)

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 2. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

V pripravi medijska zakonodaja Ministrstvo za kulturo se je lotilo priprave nove medijske zakonodaje. Gre za izjemno zahtevno delo in trd oreh, saj na to Ä?akamo Ĺže dvajset let. Pripravljenih je bilo ogromno analiz, smernic in predlogov, a novega

medijskega zakona nismo doÄ?akali. Bilo je le nekaj popravkov, eden je aktualen ravno v tem Ä?asu, ko je javnost obveĹĄÄ?ena zgolj o glasbenih kvotah, o katerih se veliko sliĹĄi in govori. A za majhna podjetja, takĹĄna, kot

so lokalni radiji, to ni problematiÄ?no, saj doloÄ?ene kvote slovenskih glasbenih del Ĺže doslej dosegamo in presegamo. Bolj nas v zakonu motijo dodatne evidence, ki nam jih ta nalaga, zagotovo pa ne pomenijo nika-

krĹĄnega izboljĹĄanja programa, ampak zgolj dodatno administrativno delo.

Zdaj se torej lotevajo celovite priprave novega zakona, razprave pa potekajo po terenu, saj bi Ministrstvo rado pridobilo neposredne informacije tako od snovalcev kot uporabnikov medijev. To naj bi bila osnova za kljuÄ?ne ukrepe za kakovostno in raznoliko medijsko krajino in zagotavljanje javnega interesa.

Znova so ob tem na reĹĄetu statusi radijev in televizij posebnega pomena. Po mnenju nekaterih nas je preveÄ?, pa Ä?eprav nas vseh skupaj ni veÄ? niti trideset, vseh trenutno registriranih medijev v Sloveniji pa preko 1800.

Prav bo, Ä?e se boste morda udeleĹžili kakĹĄne javne razprave in o tem vpraĹĄanju povedali svoje mnenje.

Slovenija v drugem polfinalnem veÄ?eru Eurosonga Ĺ˝reb je doloÄ?il, da se bo Slovenija za vstop v finale letoĹĄnjega Eurosogna borila v drugem polfinalnem veÄ?eru. Ta bo v Ä?etrtek, 12. maja, skupaj z nami pa se bodo borili ĹĄe Albanija, Avstralija, Belorusija, Belgija, Bolgarija,

nalni veÄ?er bo v torek, 10. maja, v finalu, ki bo v soboto, 14. maja v Stockholmu, pa se bo izbranim finalistom pridruĹžilo ĹĄe velikih pet, NemÄ?ija, Italija, Ĺ panija, Francija in Velika Britanija ter gostiteljica Ĺ vedska, ki so tja uvrĹĄÄ?ene neposredno. Slovenija bo svojega predstavnika za letoĹĄnji evrovizijski nastop izbrala 27. februarja na Emi 2016, za pot na Ĺ vedsko pa se bodo borili Anja BaĹĄ, Anja Kotar, D Base, ManuElla, NuĹĄa Derenda, Raiven, Regina, SAN Di EGO, Sebastijan Lukovnjak in Ĺ˝an SerÄ?iÄ?.

Max klub jazz festival in jazz klinika Danes, v Ä?etrtek, 11. februarja, bo v Max klubu Velenje drugi od sedmih koncertov letoĹĄnjega Max klub jazz festivala. Na odru se bo predstavila zasedba Family Affair Sandra Klemm and The Adam's Family s projektom Nostalgija.

Obiskovalci bodo lahko prisluhnili emotivni vokalno-instrumentalni izpovedi z balkansko in madĹžarsko glasbo v jazzovskih preoblekah. Vzporedno z Max klub jazz festivalom pa bo med zimskimi poÄ?itnicami od 24. do 28. februarja na glasbeni ĹĄoli Velenje

Prelepa za poraz je novi single Jana Plestenjaka z njegove aktualne ploĹĄÄ?e Dvigni krila. Z njo je razveselil ĹĄtevilne svoje oboĹževalke, ki jih navduĹĄuje tudi na svojih koncertih. Kmalu bo Jan nastopil tudi v Velenju, in sicer 4. marca na tradicionalnem koncertu ob dnevu Ĺžena v RdeÄ?i dvorani.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

Jan Plestenjak je videospot za svoj najnovejĹĄi single Prelepa za poraz snemal v RakovniĹĄki cerkvi. Tokrat se je znaĹĄel v zanj zelo nenavadni vlogi. Za nekaj ur se je namreÄ? prelevil v duhovnika, kar je bil zanj poseben izziv.

Pomembno vlogo v videospotu ima tudi televizijska serija Usodno vino, saj so vanj vkljuÄ?ili tudi nekaj prizorov iz priljubljene serije. ReĹžiser spota Perica RajÄ?iÄ? in direktor fotografije Vladan Janković sta imela teĹžko nalogo, saj sta morala pregledati vseh 63 delov prve sezone serije in izbrati ustrezne prizore, v katerih nastopata glavna igralca Nina in Martin. Kako jim je vse skupaj uspelo, si poglejte v najnovejĹĄem Janovem videospotu.

1. JAN PLESTENJAK - Prelepa za poraz 2. TOMISLAV BRALIĆ & KLAPA INTRADE - Samo za tebe 3. SIA - Unstoppable

đ&#x;”˛

Z razprave v Slovenj Gradcu dr. Sandra BaĹĄiÄ? Hrvatin, ki vodi javne razprave, in ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar

Jan v vlogi duhovnika

vljenjski standard prebivalcev Rusije. Tudi izobraĹževanje, okolje ali razvoj znanosti in industrije ne.ÂŤ Ruski generalni toĹžilec Jurij ÄŒajka zadnje Ä?ase nima miru. Decembra lani je njega in njegovo druĹžino kritik Kremlja Aleksej Navalni obtoĹžil povezav z mafijo.

Po ponovni zdruĹžitvi Guns N' Roses napovedujejo ĹĄe koncert v Mehiki lavnicah, ki bodo pod vodstvom mentorjev potekale za razliÄ?ne inĹĄtrumente, bodo ljubitelji jazza lahko nadgrajevali in pridobivali novo znanje s podroÄ?ja jazzovske glasbe.

Pussy Riot v novi pesmi nad ruskega generalnega toĹžilca Razvpita Ĺženska punk zasedba Pussy Riot se je v novi pesmi z naslovom Chaika lotila ruskega generalnega toĹžilca Jurija ÄŒajke.

V videu se skupina norÄ?uje iz ruskega sodstva, vlogo ÄŒajke pa je v spotu prevzela Nadja Tolokonikova, ki je z nekdanjo soÄ?lanico skupine MaĹĄo Aljohino zaradi protesta proti predsedniku Vladimirju Putinu v moskovski katedrali preĹživela v zaporu 21 mesecev.

Po besedah Tolokonikove je video odgovor na naÄ?in, kako ruska vlada razume drĹžavo kot orodje za bogatitev: ÂťDrĹžave ne zanima Ĺži-

Po dolgo priÄ?akovani zdruĹžitvi je skupina Guns N' Roses za april napovedala ĹĄe koncert v Mexico Cityju. Skupina bo z obema glavnima, doslej sprtima Ä?lanoma, pevcem Axlom Roseom in kitaristom Slashem, na stadionu For Solo nastopila 19. aprila. Po zdruĹžitvi zasedbe za festival Coachella je bend predvidel tudi dodatne koncerte v zaÄ?etku aprila v Las Vegasu, prav tako pa naj bi razmiĹĄljali o daljĹĄi turneji. Morda jih vidimo tudi v Evropi. Guns N' Roses so zadnjiÄ? v zasedbi z Axlom Roseom in Slashem na oder stopili leta 1993 v Buenos Airesu. Skupina, ustanovljena leta 1985, je sicer pozneje ĹĄe nastopala, vendar brez Slasha. Ta je trdil, da se s frontmanom ne da sodelovati. No zdaj je oÄ?itno drugaÄ?e. Vsaj za zdaj.

1. Alfi NipiÄ? & Ans. SaĹĄa Avsenika – Sedem vrtnic 2. Ognjeni muzikanti – Ko te pogledam 3. Ans. AnĹžeta Ĺ uĹĄtarja – Ljubka si 4. Falant – Dan's ne bom pr'teb spal 5. D'Bojanc trio – Moja ljubica 6. PrleĹĄki kvintet – Ne nosi mi rdeÄ?ih roĹž 7. Vihar – Valentinovo 8. Jodel express & Zoran Zorko – Nora na polke 9. Novi spomini – Briga me 10. Sekstakord – Ko sta dva zaljubljena

www.radiovelenje.com

MANOUCHE Kolektiv Manouche se je po uspeĹĄnih nastopih v Franciji predstavil ĹĄe v Ĺ vici in NemÄ?iji, kjer so jih opazili tudi ustvarjalci evropsko uspeĹĄne serije kompilacij Electro Swing Revolution iz Berlina. Po posluĹĄanju skladb so se odloÄ?ili, da na zadnjo kompilacijo Electro Swing Revolution Vol.6 uvrstijo tudi skladbo Men si fensi z zadnjega albuma Stisn se k men.

MODRIJANI Glasbeni spektakel NoÄ?

Modrijanov 2016 bo letos 20. in 21. oktobra v Celju.

Tudi letos bodo Modrijani pripravili dva veÄ?era, na katerih bo skupno nastopilo veÄ? sto nastopajoÄ?ih, fantje pa obljubljajo posebno podobo koncerta. Za zadnjo NoÄ? Modrijanov so vstopnice poĹĄle v piÄ?lih 50 sekundah.

ÄŒUKI Danska, Makedonija, Gruzija, Irska, Izrael, Latvija, Litva, NorveĹĄka, Poljska, Romunija, Srbija, Ĺ vica in Ukrajina. V finale se bo uvrstilo deset drĹžav. Prvi polfi-

11

107,8 MHz

11. februarja 2016

potekala tudi Kreativna jazz klinika z zvezdniĹĄko zasedbo uÄ?iteljev pod umetniĹĄkim vodstvom Jureta Pukla. V celotedenskih intenzivnih jazzovskih umetniĹĄkih de-

ÄŒuki so v kamniĹĄki tovarni Titan posneli nekaj kadrov za svoj novi videospot, ki so ga posvetili 25-obletnici

samostojne drĹžave. Naslov skladbe je Zdaj pa kozarce vsi v zrak, z njo pa bi radi pri posluĹĄalcih spodbudili veÄ?jo narodno zavest ob 25-letnici samostojne Slovenije.

FREDI MILER Fredi Miler, ki je pred leti zaslovel z uspeĹĄnico Vedno si sanjala njega, sodeloval pa je tudi v ĹĄovu Kmetija slavnih, predstavlja novo pesem z naslovom Kako sem naĹžgan. Gre za parodijo na rusko pesem Za tebya kalym otdam.

GORA ROCKA Od 23. do 26. junija se bo na Ĺ entviĹĄki planoti odvijal Ĺže 12. dobrodelni festival GORA ROCKA. Festival, ki zadnja leti beleĹži veÄ? kot 10.000 obiskovalcev, vam bo letos omogoÄ?il dodaten dan rockanja. Na festivalu bodo nastopili Steve 'n' Seagulls, Siddharta, S.A.R.S., Big Foot Mama, Mi 2, Hamo & Tribute2love in mnogi drugi.

Naš ­čas, 11. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏩

11. februarja 2016

frkanje

Ne le, da imamo doslej najlepšo ministrico za obrambo Velenjčani, očitno je Andreja Katič privlačna dama, ki tudi med vojaki ni nikoli sama. Po tekmi častnikov Slovenske vojske in veteranov vojne za Slovenijo so se okrog prve obrambne dame smukali predrzni škrici, a se je tale snajperist želel le malo pomuckati v trenutku slave ter prejemu pokala za odlično smučanje in streljanje. Katičeva je ob navalu čustev korajžnega vojaka pokazala, da ji je še kako do domovini zveste vojske!

» Levo & desno «

Še vedno velja Leta tečejo, a neprešeren Prešernov stih se še vedno aktualno obrača – da človek toliko velja, kar plača.

(Ne)­sodelovanje Velenje in Šoštanj klub nekaterim drugačnim pripombam še vedno dobro sodelujeta in se povezujeta. Energetiki na državni ravni pa bi radi med njima naredili kratek stik.

Moč navade Nekateri nič ne dajo na pusta. Zato tudi nič na to, da je že konec pusta. Mask si ne snamejo.

Za eno leto …

⏫

Nekateri so si oddahnili: ob ponedeljkovem prazniku so slišali toliko o kulturi, da je imajo za vse leto dovolj. Sicer pa so si od »vse kulture« mnogi najbolj zapomnili prost dan.

Velenjski svetnici Majda Gaberšek in Simona Tušar prisegata vsaka na svojo pijačo. Majda seveda na kavo, Simona pa na vodo, kar Majda nikakor ne more razumeti, saj je prepričana, da Simona ne zna skuhati zares dobre kave. Zaupala ji je svoj recept, zraven pa tudi cel kup dobrih lastnosti kave. Simona je bila vidno presenečena, a neomajna. Majdini nasveti ji niso prišli do živega. Njo najbolj umiri voda in pika!

⏩

Na visoki ravni

»Smejim se, ker sta me prepričala. Sta mi rekla, da bosta danes onadva dirigirala, jaz pa naj dam mir. Če je župan popustil, bom pa še jaz,« pravi srednji.

Jih prepoznate? Ta glavna v pustnem času v Šoštanju – levi Peter Radoja in desni Mišo Melanšek, sta v sendvič na karnevalu stisnila Zarjinega dirigenta Mirana Šumečnika.

Slednji je po koncu karnevala ocenil, da je bilo dirigiranje sicer korektno, le tempo je bil na trenutke prepočasen.

Odnose s Hrvaško smo postavili na dokaj visoko raven.

Tja smo poslali kneza. No, veleposlanico Knezovo.

Šoštanj pred Ljubljano

ZANIMIVOSTI

Prebuja z vonjavami Brez dvoma je eden najbolj osovraženih zvokov na planetu jutranje zvonjenje budilke. Tega se zavedajo tudi v podjetju Sensorwake iz Franije, kjer so zasnovali budilko, ki namesto z zvokom zbuja z oddajanjem močnega vonja. Zadeva je povsem preprosta: gre za napravo, ki samodejno odišavljanja prostor, in sicer ob točno določenem času,

dve minuti. To naj bi bilo dovolj, saj so te tako pristne in opojne, da razvijalci obljubljajo 99-odstotno učinkovitost pri bujenju. Za vse najhujše zaspance pa obstaja še varovalka, ki po treh minutah sproži piskanje naprave.

6,5 % moških uporabnikov interneta odvisnih od virtualnega seksa Najnovejše raziskave so pokazale, da je približno 6,5 odstotka moških uporabnikov interneta odvisnih od virtualnega seksa, ki lahko ustvari tako žive fantazije, da zaradi tega trpijo njihove resnične ljubezenske zveze.

Znanstveniki pojasnjujejo, da je

v določeno smer – proti obrazu lastnika. S tem odgovarja na sanje vseh, ki bi si želeli vstati iz postelje ob opojnem vonju po jutranji kavi in sveže pečenih rogljičih? Ideja se je utrnila 18-letnemu študentu Guillaumu Rollandu, čigar budilka ohranja klasičen starinski videz, ki je nadgrajen z digitalnim zaslonom.

Na vrhu ima režo za kapsule, ki za sedaj omogočajo šest različnih vonjav: izbirati je mogoče med vonji morja, tropske džungle, rogljičev, kave, čokolade in mete. Budilka oddaja vonjave le

splošno znano, da veliko ljudi uporablja internet zaradi spolnih aktivnosti, vendar pa morajo šele ugotoviti, na kateri točki se začne odvisnost. Na neki spletni strani je bila sicer objavljena raziskava, po kateri so med 40 tisoč odgovori na slepo izbrali

okrog 7000 moških, na koncu pa se je izbor zožil na 384 moških, ki so omenili, da bi lahko bili odvisni od spolnih aktivnosti preko interneta. Teh 384 vprašanih je navedlo, da virtualnemu seksu v povprečju namenijo 5,7 ur tedensko ali dvakrat več kot ostali vprašani, ki obiskujejo pornografske spletne strani in »seks klepetalnice«.

Kitajsko leto v znamenju opice Kitajci so v minulem tednu praznovali novo leto po lunarnem koledarju, ki bo po kitajskem horoskopu v znamenju opice. Astrologi jim po letu pohlevne ovce oz. koze za leto opice napovedujejo večjo nestabilnost in nesoglasja, bo pa konflikte menda lažje reševati. Opica je

deveto od 12 živalskih znamenj kitajskega horoskopa. Ljudje, rojeni v tem znamenju, veljajo za vesele, energične, samozavestne in prilagodljive, lahko pa so tudi arogantni, pretkani in nemirni. V primerjavi z letom ovce oz. koze,

S »padcem« Janka Medje se obeta prenova največje naše banke, NLB. V Šoštanju so že korak pred tem dogajanjem. Tu prenovljena NLB že nekaj dni deluje. Šoštanjska poslovalnica NLB.

Nadaljevanka

ki je za Kitajce preveč ubogljiva in pasivna, naj bi bilo leto opice na splošno ugodno – številni Kitajci zato za letos načrtujejo naraščaj.Tudi to leto so Kitajci prihod novega leta proslavili z ognjemeti ter sprevodi s pisanimi zmaji in levi. Ob tej priložnosti so se družine zbrale ob bogato obloženi mizi, starejši pa so otroke obdarili z rdečimi ovojnicami, v katerih so bili novi bankovci.

Papeževa filmska vloga

Produkcijska hiša Ambi Pictures, ki sta jo ustanovila Andrea Iervolino in Monica Bacardi, se je s papežem Frančiškom uspela dogovoriti za sodelovanje v družinskem pustolovskem filmu Beyond the Sun. Papež, ki je prvi papež

v zgodovini, ki je sprejel tovrstno pobudo, bo igral samega sebe, posebej pa je izrazil željo, da naj bo film nagovarjajoč za otroke oziroma naj otrokom prenese Kristusove nauke. Zgodba filma govori o otrocih iz različnih kultur, ki kot apostoli iščejo Jezusa Kristusa v svetu okoli sebe.

Največ pozornosti še vedno karnevalu v Riu Potem ko so minuli teden po vsem svetu praznovali pust, so se mediji razpisali o najodmevnejšem dogajanju. Kot trdijo, najodmevnejša ostajata karnevala v Riu de Janeiru in Sao Paulu.

Tudi to leto je bilo na ulicah na milijone ljudi, odmevali so zvoki sambe, sodelujoči in zabave željni obiskovalci pa so se lahko zabavali vse do srede zjutraj. Po ulicah velemest se je ob divjih ritmih sambe sprehodilo na desettisoče plesalcev.

V Ljubljani še kar vrtijo parlamentarno nadaljevanko o iskanju politične odgovornosti za načrtovanje in gradnjo bloka 6. A med zasliševanjem slišijo le malo takega, kar bi radi slišali. Bolj zgovoren naj bi bil molk nekaterih.

Od Tita do Evrope Velenje je bilo nekoč Titovo. Tudi zaradi uspešnega razvoja. Če bodo za razvoj še naprej tako uspešno črpali evropska sredstva, bo res upravičeno preimenovanje v Evropsko Velenje.

Velenjska prometna Pravijo, da zdaj v Velenju deluje prometna policija Celje. Glede na to, da je PU Celje prostore za delovanje zastonj odstopila velenjska občina, nekateri menijo, da bi jo mirno lahko imenovali Prometna policija Velenje. Nekateri vozniki temu nasprotujejo, ker da se je lažje jeziti, da so jih »zašili« Celjani.

NaĹĄ Ä?as, 11. 2. 2016, barve: CMYK, stran 13

13

ZANIMIVO

11. februarja 2016

KuriĹĄÄ?a najveÄ?ji proizvajalec delcev PM 10 ÄŒe v Ĺ aleĹĄki dolini ne bi bilo oskrbe z daljinsko toploto, bi samo gospodinjstva in industrijske kotlovnice v zrak spustile veÄ? delcev PM 10, kot jih vstopi v atmosfero zaradi delovanja TEĹ Milena KrstiÄ? – Planinc

Šaleťka dolina, 1. februarja – Delci PM 10 so v zimskih mesecih skorajda vsakodnevni pojav v zraku.

Pozimi se namreÄ? praĹĄenju, ki izhaja iz prometa in industrije, pridruĹži prah iz kuriĹĄÄ?. Veliko delcev tega prahu je manjĹĄih od 10 mikronov in zlahka zaidejo v Ä?lovekove dihalne

â?ą

se izogibajo gibanju na prostem in naj tudi z zraÄ?enjem prostorov ne pretiravajo. ÂťOgrevanje s trdimi gorivi, predvsem z drvmi, biomaso, premogom in podobnim, v Sloveniji prispeva najveÄ? delcev PM 10 v zraku,ÂŤ pravi direktor ERICa, InĹĄtituta za okoljske raziskave Velenje, mag. Marko Mavec. Prav na dan, ko sva se pogo-

V Sloveniji je mogoÄ?e z energetsko uÄ?inkovito gradnjo prihraniti velike koliÄ?ine energije; s tem se neposredno zmanjĹĄajo tudi emisije vseh onesnaĹževal zaradi ogrevanja

poti. ManjĹĄi od 2,5 mikrona pa se zajedo globoko v Ä?loveĹĄka pljuÄ?a in predstavljajo resno groĹžnjo zdravju. Zato pozimi niso redka opozorila prebivalcem naselij, kjer dnevne koncentracije delcev PM 10 v zraku presegajo mejne vrednosti, naj

varjala, je ARSO (znova) opozoril na preseganje mejne vrednosti na GoriĹĄkem, v Zagorju in Celju.

Velenje je po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje v lanskem letu po vsebnosti PM 10 in ĹĄtevilu dni s preseĹženo mejno kon-

centracijo, najmanjkrat med mestnimi naselji v Sloveniji preseglo dnevne mejne koncentracije teh delcev. Skupno je bilo v Velenju zabeleĹženih 9 preseganj. Za primerjavo: najveÄ?krat so bile dnevne mejne koncentracije lani preseĹžene v Celju in Zagorju, kar 70-krat, v Trbovljah 50-krat, Murski Soboti 47-krat, Ljubljani (BeĹžigrad) 43-krat, Novem mestu 40-krat, Kopru denimo 28-krat ... Ĺ aleĹĄka dolina se torej lahko pohvali, da jim uspeĹĄno kljubuje navkljub najveÄ?jemu nepremiÄ?nemu viru emisij prahu v Sloveniji, Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, ki ga v zrak spusti 213 ton letno. Od tega je okoli 160 ton delcev PM 10 (TE Trbovlje 98 ton, TE-TOL Ljubljana in Talum KidriÄ?evo po 44 ton, Lesonit Ilirska Bistrica 34 ton, Acroni Jesenice in Cinkarna Celje po 30 ton ...). Zaslugi za to si lahko nedvomno pripiĹĄeta ekoloĹĄka sanacija Ĺ aleĹĄke do-

oskrbe z daljinsko toploto, plinovoda ali kakĹĄne druge oblike ogrevanja, gospodinjstva in industrijske kotlovnice v zrak spustili veÄ? delcev PM 10, kot jih vstopi v atmosfero zaradi delovanja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Prav ekoloĹĄki sanaciji in naÄ?inu ogrevanja lahko pripiĹĄemo, da ima Velenje najÄ?istejĹĄi zrak med mestnimi naselji v Sloveniji.ÂŤ

â?ą

V Ĺ aleĹĄki dolini zaradi daljinskega ogrevanja prepreÄ?imo 162 ton letne emisije PM 10

Mag. Marko Mavec: ÂťV Velenju so bile lani mejne dnevne koncentracije preseĹžene najmanjkrat med mestnimi naselji v Sloveniji.ÂŤ

line in sistem daljinskega ogrevanja s toploto. ÂťV Sloveniji je okoli 810 tisoÄ? gospodinjstev, ki z ogrevanjem spustijo v zrak blizu 10.000 ton delcev PM 10, popreÄ?no 12 kg na gospodinjstvo. V Ĺ aleĹĄki dolini je na sistem daljinskega ogrevanja iz TEĹ prikljuÄ?enih 13.600 gospodinjstev. ÄŒe upoĹĄtevamo popreÄ?no vrednost emisij za individualna kuriĹĄÄ?a, tako

v Ĺ aleĹĄki dolini zaradi daljinskega ogrevanja prepreÄ?imo 162 ton letne emisije PM 10. Komunalno podjetje Velenje pa s toploto oskrbuje tudi industrijska podjetja, zaradi Ä?esar nimajo lastnih kotlovnic. S tem je emisija delcev PM 10 niĹžja ĹĄe za 83 ton ob enakem izhodiĹĄÄ?u kot pri individualnih kuriĹĄÄ?ih,ÂŤ razlaga Mavec. ÂťDejstvo je torej, da bi v primeru, Ä?e v Ĺ aleĹĄki dolini ne bi bilo

Vedeti pa je treba tudi, da TEĹ emisije prahu in z njimi delcev PM 10 izpuĹĄÄ?a nad nivo toplotne inverzije, torej se ti delci ne kopiÄ?ijo v dolini, temveÄ? razprĹĄijo ĹĄirĹĄe.

Individualnih kuriĹĄÄ? v Velenju skorajda ni. Le v urbanih predelih se tu in tam pokadi iz kakĹĄnega kamina. Primestna naselja se ogrevajo na plin, le ponekod na obrobju se kakĹĄno gospodinjstvo ĹĄe đ&#x;”˛ ogreva s klasiÄ?nim virom.

Ljudska pesem ob vaĹĄkem periĹĄÄ?u SreÄ?anja ljudskih pevcev in godcev v Vinski Gori, tokrat Ĺže devetiÄ? zapored – Tri domaÄ?e in sedem skupin iz drugih koncev Slovenije – Presenetila skupina Reber Tina Felicijan

Spet na odru

Ob vaĹĄkem periĹĄÄ?u ÂťturistiÄ?nem biseru Vinske GoreÂŤ, kot ga imenujejo domaÄ?ini, je bilo nekdaj pogosto Ĺživahno. Zdaj pa je vsaj enkrat na leto, ko tam poteka sreÄ?anje ljudskih pevcev in godcev. ÂťNamen je ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine, z ljudskim petjem pa Ĺželimo pri zanamcih ohranjati spomin na ljudsko pesem, ki se je (vÄ?asih malo spremenjena) prenaĹĄala iz roda v rod,ÂŤ je povedala predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Vinska Gora Mateja UÄ?akar. Poleg ljudskih melodij obujajo tudi spomin na staro gospodinjsko opravilo – pranje in izpiranje perila.

Ljudski pevci in godci se prireditve Ob vaĹĄkem periĹĄÄ?u radi udeleĹžujejo, Franc Ĺ pegel pa skrbi, da se skupine ne ponavljajo, zato med prijavljenimi vsako leto izbere kaj sveĹžega. Medtem ko je bila najnovejĹĄa zasedba na odru skupina Moment, ki so se predstavili prviÄ?, so se po treh letih, odkar ne prepevajo veÄ? skupaj, ponovno zbrali domaÄ?ini iz skupine Reber in presenetili obÄ?instvo. Pred devetimi leti so namreÄ? bili prvi na odru in potem sedem let skupaj prepevali. ÂťKo smo Ĺže dobro leto prepevali skupaj, smo se odloÄ?ili za sreÄ?anje ljudskih pevcev in godcev iz vse Slovenije v na-

ĹĄem kraju,ÂŤ je zaÄ?el Ĺ pegel, Ivan VoduĹĄek, na Ä?igar pobudo se je skupina Reber ustanovila, pa je nadaljeval: ÂťRezali smo ledino – nismo imeli materiala, s katerim bi lahko zaÄ?eli delati. Potem pa smo se postavili na noge in prireditev se je zaÄ?ela. S strahom smo se lotili tega, smo pa bili 'tapravi' na kupu, prave pevce in godce smo dobili in nekako uspeli,ÂŤ se spominja. Ponovnega nastopa se je veselil, upa pa, da bo zdravje Ä?lanov zdrĹžalo, da bodo ĹĄe naprej skupaj peli. Da je res zapisan ljudski pesmi, dokazuje tudi njegova pesmarica, v kateri je zbral 175 ljudskih in avtorskih pesmi, ki jih prepevajo v Vinski Gori, opre-

Pobudnik ljudskega petja v Vinski Gori Ivan VoduĹĄek se je s poklonom zahvalil Mateji UÄ?akar, predsednici TuristiÄ?nega druĹĄtva Vinska Gora, ki sedaj organizira prireditev.

mljena pa je tudi s slikami. ÂťTako tudi, Ä?e mi ne bomo delovali, bo tisti, ki se bo lotil tega, imel dober priroÄ?nik,ÂŤ je ponosen. Ĺ pegel pa je pripomnil, da se bodo moĹžje iz skupine Reber vsaj v zimskem Ä?asu ĹĄe zbirali in prepevali za duĹĄo, ĹĄe kaj nastopali, Âťod 30 do 60 nastopov na leto – tega pa zagotovo ne bo veÄ?,ÂŤ je zakljuÄ?il.

Prale, Ä?vekale in pele Silva Rednak ĹĄe pomni, kako so se Ĺženske iz Ĺ entjanĹža, kakor se je takrat imenovalo ĹĄest vasi, zbirale ob vaĹĄkem periĹĄÄ?u za cerkvijo,

kjer so milile, Ĺžulile, izpirale perilo. ÂťPrale so z doma kuhanim milom iz bukovega pepela in luĹžila. Perilo so Ä?ohale po Ĺžulerjih, ga kuhale v velikih loncih, potem pa nesle izpirat.ÂŤ To je bilo teĹžko delo, sploh pozimi, ko jim je ledena voda sekala v sklepe, da so domov hodile Ä?isto otrdele. ÂťVsaka je priĹĄla s svojega konca, vsaka je svoje perilo namakala v vodo in spirala, spirala, zraven pa so Ä?vekale in obirale – lahko so se pogovorile o raznih teĹžavah in vsaka na svoj dom nesle novice.ÂŤ Zvenela je tudi ljudska pesem. Ĺ e posebno glasno, ko so

Pred Ä?ebelarji je pomembno obdobje Za Ä?lani ÄŒebelarskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki dokaj delovno leto – Letos predvsem skrb za izobraĹževanje in mlade Ä?lane Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 24. januarja – ÂťZa nami je dokaj delovno leto. Letina medu je bila povpreÄ?na, omogoÄ?ila pa je obnovo medenih zalog, ki so poĹĄle pred dvema letoma. NajveÄ?jo delovno akcijo smo izvedli v Martinovi vasi ob ĹželezniĹĄki progi v Ĺ martnem ob Paki, kjer smo postavili novo stojnico. To najpogosteje uporabljamo v okviru

Martinovega praznika,ÂŤ je povzel delo v preteklem letu na rednem obÄ?nem zboru predsednik ÄŒebelarskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki TomaĹž Lesnjak.

Med dejavnostmi, ki so jih izvedli lani, je navedel ĹĄe dan odprtih vrat slovenskih Ä?ebelarjev, delavnice v okviru poletnega tabora za otroke v organizaciji ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva prijateljev mladine, sodelovali so na prireditvi BuÄ?ni pozdrav jese-

Z opravljenim delom v preteklem letu so bili zadovoljni.

ni, se vkljuÄ?evali v predvsem izobraĹževalne akcije ÄŒebelarske zveze Slovenije in ÄŒebelarske zveze SaĹĄa.

Tudi sami so organizirali praktiÄ?no delavnico osnovne odbire v Ä?ebelarstvu, ki pa je bila slabo obiska-

na. Po mnenju TomaĹža Lesnjaka ima Ä?ebelarstvo v lokalni skupnosti, ki podpira njihovo dejavnost, lepo prihodnost. ÄŒebelarskemu kroĹžku na ĹĄmarĹĄki osnovi ĹĄoli in tudi v druĹĄtvu se jim je namreÄ? pridruĹžilo kar nekaj mladih Ä?ebelarjev. ÂťNa podroÄ?ju zdravstvenega varstva Ä?ebel ne moremo mimo medene afere. Med naĹĄimi Ä?lani ni nihÄ?e uporabljal za zatiranje varoje spornih pripravkov, posledice nevestnih Ä?ebelarjev pa obÄ?utimo vsi. Vsak je odgovoren za svoje pridelke in mora odgovarjati, a je pri tem potrebno s prstom pokazati tudi na druge. VeÄ? kot 10 let smo opozarjali pristojne, a ni nihÄ?e ukrepal. Del

Ĺže vse oprale in obrale. Pa tudi sicer ob sobotah in nedeljah zveÄ?er, ko so se sosedje zbirali po zidanicah. ÂťTo je bilo njihovo preĹživljanje prostega Ä?asa, ki ga zdaj Ĺžal ni veÄ?.

Upam pa, da bodo spomini ostali in bomo stare obrti, ĹĄege ĹĄe vzdrĹževali.ÂŤ Tudi zato Silva Rednak v vlogi povezovalke in vaĹĄke perice nastopa na tradicionalni prireditvi v Vinski Gori, pri tem pa zna krmariti med starinskim in modernim in biti hudomuĹĄna kot le kaj. đ&#x;”˛

krivde bi morali prevzeti ĹĄe veterinarji, ki prodajajo zdravilo po nenormalno visokih cenah, ter ponudniki nedovoljenih sredstev. Je pa dogodek priloĹžnost za strnitev vrst med Ä?ebelarji in ureditev trga z veterinarskimi zdravili.ÂŤ Lesnjak je menil, da je pred Ä?ebelarji pomembno obdobje, saj bodo morali dejavnosti in Ä?ebeljim pridelkom znova vrniti ugled, ki so ga imeli pred decembrom lani. V samem druĹĄtvu letos veÄ?jih delovnih akcij ne naÄ?rtujejo. Bodo pa po najboljĹĄih moÄ?eh skrbeli za izobraĹževanje Ä?lanov, se odpravili na ogled kakĹĄnega primera dobrih praks, predvsem pa morajo poskrbeti za nove Ä?lane. Izbrati morajo mentorje, ki jih bodo usmerjali in spodbujali na Ä?ebelarski poti, saj zna biti ta tu in tam kar naporna. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 11. 2. 2016, barve: CMYK, stran 14

14

REPORTAŽA

11. februarja 2016

StroĹĄki klestijo ĹĄtudentsko delo Mineva eno leto od podraĹžitve ĹĄtudentskega dela, zato smo preverili, ali je povpraĹĄevanja po ĹĄtudentskem delu kaj manj in katera dela so ĹĄe vedno aktualna Tina Felicijan

Zakon o uravnoteĹženju javnih financ je z lanskim februarjem uvedel spremembe tudi pri ĹĄtudentskem delu – doloÄ?il je minimalno urno postavko in obdavÄ?itev ĹĄtudentskega in dijaĹĄkega dela. Tako lahko urna postavka znaĹĄa najmanj 4,5 evra, od te vsote pa dijaki oziroma ĹĄtudenti plaÄ?ajo 15,5 evra za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako za vsako uro dela po najniĹžji urni postavki dobijo 3,8 evra. ÂťNapotnico, na kateri je niĹžja urna postavka, moramo zavrniti, obvezno pa mora vsebovati tudi ĹĄtevilo opravljenih delovnih ur,ÂŤ pravi vodja velenjske poslovalnice Ĺ tudentskega servisa Maribor Bojana Pocajt. Delodajalec pa mora poleg ustrezne urne postavke plaÄ?ati

ĹĄe osnovno koncesijsko dajatev, ki se je nekoliko zniĹžala, in dodatno. Nato pa ĹĄe prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovanje za poĹĄkodbe pri delu in poklicne bolezni ter za zdravstveno zavarovanje. Vse skupaj je obdavÄ?eno z 22-odstotnim DDV-jem. Ĺ tudentsko delo pa ĹĄteje tudi v delovno dobo.

Zdaj delajo manj

Z dodatnimi obremenitvami ĹĄtudentskega dela je zakonodajalec Ĺželel izboljĹĄati poloĹžaj dijakov in ĹĄtudentov s plaÄ?animi prispevki in priznavanjem delovne dobe. Hkrati pa nekoliko zajeziti ĹĄtudentsko delo, ki je bilo za delodajalce mnogo bolj ugodno kot zaposlitev, zato so tako delodajalci kot delavci iskali razliÄ?ne naÄ?ine, da bi lahko Ä?im dlje opravljali delo in prejemali plaÄ?ilo prek na-

potnic, tudi Ä?e so status izgubili.

Eno leto po podraĹžitvi je ĹĄtudentskega dela res manj, a Bojana Pocajt ne verjame, da zato, ker je toliko manj zlorab, ampak predvsem zaradi veÄ?jih stroĹĄkov. Ĺ˝e prej javni sektor ni veliko posegal po ĹĄtudentskem delu. ÂťNajveÄ? poleti, med poÄ?itnicami. Tako je lani zaradi viĹĄjih stroĹĄkov avtomatsko opravljalo delo manj oseb.ÂŤ ZmanjĹĄanje se najbolj pozna v zasebnem sektorju. Zaradi nove zakonodaje vedno manj

â?ą

Prej je bila povpreÄ?na urna postavka nekoliko veÄ? kot 3,5 evra.

Tako je veliko delodajalcev moralo dvigniti urno postavko in priĹĄteti ĹĄe stroĹĄke prispevkov.

podjetnikov odda ponudbo za ĹĄtudentsko delo. ÂťPravijo, da jim je predrago, da je Ĺže skoraj enako kot redna zaposlitev,ÂŤ poroÄ?a. Srednja in veÄ?ja podjetja pa ob veÄ?jih naroÄ?ilih, ob bolniĹĄkih izostankih zaposlenih ĹĄe vzamejo dijake in ĹĄtudente. ÂťSmatram, da vsa podjetja – tako samostojni podjetniki, kot manjĹĄa, srednja in velika podjetja – vedno najprej dodatno obremenijo svoje delavce ali jih prerazporedijo z enega oddelka na drugega. Ĺ ele ko nimajo veÄ? moĹžnosti, da bi delo opravili v krogu svojih delavcev, se obrnejo na servis.ÂŤ Delo tudi ni veÄ? tako konstantno kot vÄ?asih. Servis sedaj osebe napotuje pogosto le za nekaj dni, tednov – odvisno paÄ? od potreb delodajalcev, ki se za ĹĄtudentsko delo oÄ?itno vedno manj zanimajo. Strokovnih del praktiÄ?no ni. Ĺ e vedno pa so dijaki in ĹĄtudenti dobrodoĹĄli v proizvodnji, prodaji, streĹžbi, pri Ä?iĹĄÄ?enju, selitvah in podobnih đ&#x;”˛ priloĹžnostnih delih.

Primer: Delodajalca stane ĹĄtudentovo delo 167,02 â‚Ź. Ĺ tudentu se izplaÄ?a za delo 100 â‚Ź

Ko dijak oziroma ĹĄtudent in delodajalec skupaj plaÄ?ata 192,16 evra prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se dijaku ali ĹĄtudentu prizna en mesec delovne dobe. V enem letu ne more zbrati veÄ? kot leto dni, Ä?etudi bi plaÄ?al veÄ? prispevkov.

Prispevki 67,02 â‚Ź

Dodatna koncesijska dajatev (2%) 2,37 EUR Koncesijska dajatev (16%)18,93 EUR Prispevki ĹĄtudenta (15,5% od neto) 18,34 EUR Prispevki delodajalca (15,74% od bruto) 18,59 EUR DDV (22%) na koncesijo in delodajalÄ?eve prispevke 8,79 EUR

Po zdravje v Terme ZreÄ?e Terme ZreÄ?e so eno redkih zdraviliĹĄÄ? v Slo- in ugotavljali morebitna odstopanja. Preiveniji, ki ima ĹĄtiri naravne zdravilne dejavni- skava je zelo pomembna za odkrivanje tike – termalna voda, ĹĄota, fango in srednje- pljivih sprememb pri Ĺženskah, ki so mlajĹĄe gorska klima. Nova znanja, poglobljene od 40 let, saj je takrat struktura dojk gosta raziskave, usmeritev, natanÄ?nost ter uÄ?in- in z mamografijo slabĹĄe pregledna. Preiskakovitost odlikujejo naĹĄ izjemno angaĹžiran va je pomembna tudi za razjasnitev mamotim strokovnjakov, ki umirjeno prisluhnejo grafsko vidnih nepravilnosti pri Ĺženskah po in vodijo soÄ?loveka v spoĹĄtovanju in zaupa- 40, 50 letu, ki opravljajo mamografijo. Z nju k uresniÄ?itvi najviĹĄjih ciljev zdravljenja. UZ preiskavo lahko zelo dobro pregledamo ÄŒe imate zdravstvene teĹžave, a ne veste, tudi vsebino mleÄ?nih vodov, kar nam pomakam in komu jih zaupati, vam predstavlja- ga pri morebitnem izcedku iz bradavice, in mo nabor specialistiÄ?nih ambulant, v kate- pregled pazduĹĄnih bezgavk. rih se boste lahko posvetovali z zdravnikom Ortopedija in travmatologija sta naĹĄi najpospecialistom, ki vam bo pomagal na vaĹĄi membnejĹĄi veji zdravljenja in rehabilitacije. poti zdravljenja.

Kot novost predstavljamo ambulanto za bolezni ĹĄÄ?itnice, ki jo je priporoÄ?ljivo obiskati, Ä?e se Ä?ez dan hitro utrudite, ste kar naenkrat pridobili odveÄ?ne kilograme ali ste morda shujĹĄali. ÄŒe se prekomerno potite in imate obÄ?utek tesnobe, potem vam svetujemo, da se skupaj z diagnostiko, laboratorijskimi preiskavami in ultrazvokom natanÄ?no www.terme-zrece.eu pregleda vaĹĄa ĹĄÄ?itnica.

ZdraviliĹĄÄ?e Terme ZreÄ?e izvaja poleg rehabilitacije po poĹĄkodbah Poleg ortopedske ambulante za sploin veÄ?jih operacijah na kolenu, kolku, ra- ĹĄno ortopedijo smo specialno usmerjeni menskem sklepu, hrbtenici, tudi rehabi- tudi v obravnavo hrbtenice, ramenskega litacijo po ginekoloĹĄkih obolenjih. Tako v sklepa, komolca, kolena ... Pregled in dizdraviliĹĄÄ?u obratuje ginekoloĹĄka ambu- agnostiko lahko izvedete v specialistiÄ?lanta, v kateri vam poleg preventivnega ni fiziatriÄ?ni ambulanti, ortopedski ginekoloĹĄkega pregleda z odvzemom bri- ambulanti za hrbtenico, specialistiÄ?ni sa, morebitno UZ diagnostiko in kolposko- ortopedski ambulanti za ĹĄportne popijo opravimo tudi dodatne preglede med ĹĄkodbe ali v specialistiÄ?ni ortopedski noseÄ?nostjo z morfoloĹĄkim pregledom plo- ambulanti za ramo, komolec in ĹĄporda, odvzemom brisa na Streptokok agalac- tne poĹĄkodbe. Nosilci specialistiÄ?nih amtiae. Zakaj bi se vozili naokrog, saj vam naĹĄi bulant so vrhunski strokovnjaki s posamezdravniki strokovnjaki v noseÄ?nosti doloÄ?ajo znega podroÄ?ja, ki vam bodo z ustreznimi tudi spol in pregled vaĹĄega novorojenÄ?ka z terapevtskimi in diagnostiÄ?nimi usmeritvamerjenjem nuhalne svetline in 3 D/4 D mi poiskali najboljĹĄo moĹžno reĹĄitev za odultrazvokom. pravo teĹžav. Poleg tega izdelujemo druga Ste vedeli, da letno v Sloveniji za rakom doj- mnenja pri ortopedskih boleznih, vkljuÄ?no ke zboli okoli 1200 Ĺženk in tudi 8-12 moĹĄkih? z mnenji o preostali funkcionalnosti gibalS pravilnim in hitrim odkritjem bolezni je nega aparata. ÄŒe so pri teĹžavah prisotni ĹĄe zdravljenje veliko bolj uÄ?inkovito. V speci- nepojasnjeni mravljinci, je potrebno opraalistiÄ?ni ambulanti za ultrazvoÄ?ni pre- viti EMG preiskavo v sklopu nevroloĹĄke gled dojk vam bomo pregledali vaĹĄe tkivo ambulante.

ÄŒe so sklepi boleÄ?i, oteÄ?eni, imate izrazite boleÄ?ine v miĹĄici, vas vabimo v specialistiÄ?no revmatoloĹĄko ambulanto, v kateri bomo odkrili vzroke in poiskali najboljĹĄe moĹžnosti zdravljenja boleÄ?ine, vnetja, morebitne putike.

V samoplaÄ?niĹĄki internistiÄ?ni srÄ?no-Ĺžilni ambulanti vam pomagamo odkriti bolezni srca in oĹžilja s celotno ultrazvoÄ?no preiskavo srca, oĹžilja, obremenitvenim testiranjem. Hkrati lahko ocenimo stresno obremenjenost. Izvajamo tudi menedĹžerske preglede. Poleg vseh omenjenih ambulant imamo tudi specialistiÄ?no ambulanto za prostato in erekcijske motnje in specialistiÄ?no proktoloĹĄko in kirurĹĄko ambulanto.

Nova je tudi terapija z udarnimi valovi, ki je zelo uÄ?inkovita za razbijanje kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri boleÄ?inah v ahilovi tetivi, v rami in komolcu. ÄŒe vas boli hrbtenica, rama, koleno ali Ä?utite napetost in pekoÄ? obÄ?utek v miĹĄicah in potrebujete pomoÄ? TAKOJ – vam svetujemo kompleksno fizioterapijo na enem mestu, ki jo lahko pri nas opravite takoj in brez Ä?akalnih vrst. Fizioterapevt vas bo najprej pregledal, doloÄ?il vrsto terapij in cilje za odpravo teĹžav. Vse terapije bo individualno izvedel fizioterapevt, ki vam bo pomagal, da bo teĹžava Ä?im hitreje odpravljena. Pri tem bo uporabljal razliÄ?ne metode, tehnike in terapije, od Cyriax obravnave, Trigger terapije, Mobilizacije fascije do terapevtskega ultrazvoka, laserja, protiboleÄ?inske elektroterapije ali morebitne magnetoterapije.

Za zdravje vaĹĄe hrbtenice zlepa ni niÄ? pomembnejĹĄe od vaj, ki krepijo in raztegujejo miĹĄice in vzdrĹžujejo gibljivost sklepov.

Primerne vaje, ki jih izvajate redno, so zelo pomembne za vaĹĄo hrbtenico. Zato vas vabimo, da vse udeleĹžite vadbe za zdravo hrbtenico, ki poteka vsak torek ob 17.00 uri v telovadnici Term ZreÄ?. đ&#x;”˛

Propagandno sporoÄ?ilo

NOVO

GINEKOLOĹ KA AMBULANTA SamoplaÄ?niĹĄka ambulanta obsega: Ĺş dodatne pogostejĹĄe preventivne ginekoloĹĄke preglede z odvzemom brisa ali s kolposkopijo, Ĺş ginekoloĹĄke ultrazvoÄ?ne preglede, Ĺş edukacijo in preglede dojk, Ĺş svetovanje ali drugo mnenje. ... za bodoÄ?e mamice: Ĺş dodatne ultrazvoÄ?ne diagnostiÄ?ne preiskave, Ĺş merjenje nuhalne svetline, Ĺş dodatno ultrazvoÄ?no morfoloĹĄko preiskavo ploda, Ĺş 3D/4D ultrazvoÄ?no diagnostiko s posnetki na DVD.

ULTRAZVOK (UZ) DOJK SamoplaÄ?niĹĄka ambulanta obsega: Ĺş preiskave in odkrivanje raka na dojkah (razlikovanje cist od solidnih formacij, razlikovanje Ĺžleze od drugih sprememb)

Ĺş neboleÄ? pregled in natanÄ?no metodo brez ionizirajoÄ?ega ĹžarÄ?enja (neomejeno ponovitev) za starejĹĄe in mlajĹĄe Ĺženske ter noseÄ?nice (pri Ĺženskah do 40 let je struktura dojk gosta in z mamografijo slabĹĄe pregledna)

Ĺş ultrazvok izvaja zdravnik, specialist radiologije.

NOVO

Posebne priprave na preiskavo niso potrebne.

V kolikor Ĺže imate mamografske ali ultrazvoÄ?ne izvide ter slike, jih prosim prinesite s sabo za primerjavo.

NOVO

UDARNI RADIALNI VALOVI 2 + 1 GRATIS Terapijo z udarnimi radialnimi valovi, ki je zelo uÄ?inkovita Ĺş za razbijanje kalcija, Ĺş za odpravljanje trnov v petah, Ĺş pri boleÄ?inah v Ahilovi tetivi, Ĺş pri boleÄ?inah v rami in v komolcu.

Ponudba velja ob nakupu 2 terapij z radialnimi udarnimi valovi, v Ä?asu do 29. 02. 2016.

Informacije in naroÄ?anje: Recepcija zdravstva T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu ponedeljek - petek: 7.00 – 16.00, sobota: 8.00 – 12.00

NaĹĄ Ä?as, 11. 2. 2016, barve: CMYK, stran 15

BISERI maturantskega plesa

Fantje, izzivajte in izstopajte Le ĹĄe dober mesec pa bodo letoĹĄnje maturantke in maturanti zaplesali svoj nepozabni ples.

PrejĹĄnjiÄ? sta naĹĄi modni kreatorki Petra Meh in Jelena Stevan-

Ä?ević predstavili letoĹĄnje modne trende in nasvete za maturantke, danes pa ste na vrsti fantje. ÂťVerjamem, da si obiskal Ĺže neĹĄteto trgovin, kjer si iskal (oz.

tvoja mama) primerno sveÄ?ano obleko. Seveda mora obleka izraĹžati tvojo zrelost in odgovornost ‌ pa na poroki jo boĹĄ lahko imel, na pogrebih, ob diplomi ... Upam, da si se odloÄ?il srÄ?no in ne po Ĺželjah tvojih najbliĹžjih. Obleko oziroma oblaÄ?ilo boĹĄ nosil TI,ÂŤ fantom v uvodu na srce polagata Petra in Jelena.

Poglejmo, kaj vam svetujeta.

MoĹĄka moda se letos spogleduje z razkoĹĄjem in glamurjem 20-ih let prejĹĄnjega stoletja (ko je vladal Fitzgeraldov Veli-

Februar bo pester Novoletno sreÄ?anje Ä?lanov univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje je odliÄ?no uspelo. Popestrili so nam ga vokalna skupina Lastovke, citrarke Marjanke, dramski kroĹžek Prijatelji in voditeljica Irena Zalar.

Vokalna skupina Lastovke je prepevala na Mavrici prijateljstva, sedaj pa Ĺže pridno vadijo skupaj s Citrarkami za nastop za varovance doma v centru Zimzelen TopolĹĄica, ki bo 17. februarja ob 10. uri. Godbeniki veteranov univerze bodo nastopili 18. februarja na sreÄ?anju upokojencev Gorenja.

V sredo, 24. februarja, ob 18. uri pripravljamo na sedeĹžu univerze na Efenkovi sredin veÄ?er z

15

VI PIĹ ETE

11. februarja 2016

ki Gatsby), modernim in barvitim punkom, mistiÄ?nim Orientom, urbanim nomadom in retro hipi slogom. V modi so kriĹži, karirasti vzorci, barvitost, bela barva, sijoÄ?i visoki bulerji, visoke usnjene superge, barvni derby Ä?evlji, bomber jakne, potiski, kuĹĄtravost in nepoÄ?esanost (frizure imenovane ÂťdirektÂŤ iz postelje), orientalski barviti vzorci, pasovi, potiskani s cvetjem, srajce z visokim ruskim ovratnikom, kratke usnjene jakne, velike kapuce ‌

Na voljo so ti razliÄ?ni stili, le dovoliti in upati si moraĹĄ. Tudi staro klasiÄ?no moĹĄko obleko lahko spremeniĹĄ v ĹĄik in moden kos. Dodaj na hrbet ali rokave zanimiv potisk, ovratnik suknjiÄ?a lahko izvezeĹĄ (prosi babico ali sosedo), poriĹĄi pas, na majico nariĹĄi svojo druĹžino ali Ĺživalskega ljubljenÄ?ka, odreĹži rokave suknjiÄ?a in dodaj usnje in zadrge. Iz omare privleci stare bulerje, dodaj zabavne vezalke. MoĹžnosti je neĹĄteto. Ni potrebno, da bankrotiraĹĄ. Na Facebooku

imaĹĄ ogromno mladih oblikovalcev, pri katerih lahko kupiĹĄ zanimiv moden kos oblaÄ?ila in ga kombiniraĹĄ. Mlad si, izzivaj, izstopaj! đ&#x;”˛

Jelena StevanÄ?ević in Petra Meh

Zadovoljni z delom TD Skorno

Na kroĹžku Rastline naredijo dom lepĹĄi smo s Simonom Ogrizkom ustvarjale Valentinove srÄ?ke.

naslovom Organiziranost zdravstva v Velenju in preventivni ukrepi za zagotavljanje osebnega zdravja. Predavateljica bo Ta-

nja KontiÄ?, pomoÄ?nica direktorja Zdravstvenega doma Velenje. đ&#x;”˛

Zadnjo soboto v januarju je TuristiÄ?no druĹĄtvo Skorno v domu KS Skorno-Florjan pripravilo Ĺže svoj 21. redni letni obÄ?ni zbor.

Tako kot vsako leto smo bili Ä?lani druĹĄtva tudi letos veÄ? kot zadovoljni z delom in delovanjem druĹĄtva. Predsednik druĹĄtva Matej SkornĹĄek in predsednika obeh sekcij so podali izÄ?rpna poroÄ?ila o dogajanju v preteklem letu in predstavili nove naÄ?rte in ideje, ki jih Ĺželijo uresniÄ?iti letos.

Dela bo veliko, vendar smo Ä?lani druĹĄtva pripravljeni na sode-

lovanje pri vseh aktivnostih, saj druĹĄtvo poskrbi, da se imamo pri vseh akcijah in prireditvah lepo.

Vsako leto nas je veÄ?. Tudi letos smo medse sprejeli nekaj novih Ä?lanov, ki so z veseljem sprejeli nagelj, ki ga druĹĄtvo kot dobrodoĹĄlico podeli vsakemu Ä?lanu. V

druĹĄtvu smo prepriÄ?ani, da bomo tudi letos poskrbeli za to, da bodo predsedniki na naslednjem obÄ?nem zboru s ponosom prebrali svoja poroÄ?ila o uspeĹĄno opravljenem delu. đ&#x;”˛

Jasmina Stropnik

Marija Skrt

Pester kulturni in ĹĄportni program Pustni misterij Stanovalci Efenkove v Velenju so se v nedeljo zjutraj Ä?udili razdejanju, ki ga je za sabo pustila pustna noÄ?. Sprva so sklepali, da so zabojnike na ekoloĹĄkem otoku prevrnili moÄ?ni sunki vetra, a ko so naĹĄli ĹĄe izruvana prometna znaka, jim je bilo jasno, da je bila na delu neka druga sila. Ta ni prizanesla vsaj petim prometnim znakom in svetilkam, ki so nagnjeni na stran ali na tleh doÄ?akali

jutro. Ali jih je neki silak na svojem noÄ?nem pohodu spregledal in se pomotoma zaletaval vanje, se je nekdo naĹĄemil v razgrajaÄ?a in preveÄ? resno vzel svojo pustno vlogo, so ga v ruĹĄilno razpoloĹženje zavedli Ä?udni napoji ali pa ga je preprosto đ&#x;”˛ tf prevzela objestnost, ni znano.

Podkraj – Ob koncu januarja so se na obÄ?nem zboru zbrali Ä?lani DruĹĄtva upokojencev Velenje – pododbor Podkraj pri Velenju, in dodobra napolnili prostor toplotne podpostaje v Podkraju.

Predsednica podkrajskega pododbora Ema Meh je pripravila izÄ?rpno poroÄ?ilo o opravljenem delu. Prav ob novoletnem Ä?asu namenjajo veÄ? pozornosti druĹženju in obiskom starejĹĄih Ä?lanov nad 85 let, ki se ne morejo udeleĹžiti sreÄ?anj in drugih druĹženj. ÄŒlani so zelo veseli obiskov doma ali v domu starejĹĄih v Velenju ali TopolĹĄici. Ĺ portni referent Ivan Razbornik je poroÄ?al o uspeĹĄni ĹĄportni aktivnosti, upokojenci so zelo radi uporabljajo baliniĹĄÄ?e in kegljiĹĄÄ?e na vrvici. SreÄ?ujejo se tudi s ĹĄportniki ostalih pododborov ve-

lenjskega druĹĄtva upokojencev.

UdeleĹžujejo se Ä?istilnih akcij in redne koĹĄnje trave. Tudi sicer je sodelovanje s krajevno skupnostjo zgledno, je na zboru upokojencev poudaril predsednik KS Podkraj JoĹže DrobeĹž. Tako se upokojenci radi pridruĹžijo krajanom na izletih in kulturnih prireditvah.

Na zboru so potrdili delovni

naÄ?rt za leto 2016 in si zaĹželeli, da bi jim druĹĄtvo poveÄ?alo denarni prispevek za delovanje pododbora.

Pa ĹĄe to:“Če upokojenec pravi, da nima Ä?asa, to pomeni, da nima interesa!,“ je na zboru povedal Mirko MeĹža, eden najaktivnejĹĄih Ä?lanov v Podkraju. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

NaĹĄ Ä?as, 11. 2. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

11. februarja 2016

Gorenje edino zmagalo Niti v sanjah niso v gosteh priÄ?akovale Ĺ ibila imenitno prestal svoj prvenstveni krst v novem klubu – V Izoli slavili s 40 : 25 Novi trener Gorenja Marko Ĺ ibila je zelo dobro pripravil moĹĄtvo za gostovanje v Izoli. Vedel je, da so aktualni podprvaki v lanski sezoni z golom v zadnji sekundi reĹĄili obe toÄ?ki, tedaj resda ĹĄe pod prejĹĄnjim trenerjem, zato so od prve minute zaigrali,

novi trener pred zaÄ?etkom poudaril, da bo proti vsakemu nasprotniku, tudi tistim, ki so vsaj na papirju precej slabĹĄi, zahteval odgovorno igro, bodo proti novincu vendarle lahko zaigrali bolj sproĹĄÄ?eno, seveda pa brez podcenjevanja. Ta tekma pa bo, vsaj

mesto pred Celjani, ki so v svoji dvorani premagali Ribnico z 38 : 29. Tretji je z devetimi toÄ?kami zaostanka Koper, ki je v gosteh igral z Loko neodloÄ?eno 22 : 22, ob polÄ?asu pa je imel prednost ĹĄtirih golov. Tako se je Ä?etrti Maribor (dva gola je dose-

Se dan po jutru pozna (?): dr. Marko Ĺ ibila (glavni trener), Larsen Morten Seier (trener za telesno pripravo in trener vratarjev v Ä?lanski ekipi), Marko OĹĄtir (pomoÄ?nik trenerja in vodja Ä?lanske ekipe), Borut Plaskan (pomoÄ?nik trenerja Ä?lanske ekipe

kot da je pred njimi najmoÄ?nejĹĄi nasprotnik, resno in odgovorno.

Velenjske 'ose' so v prvem polÄ?asu igrale v silovitem ritmu, ki mu domaÄ?i 'ribiÄ?i' niso bili kos.

Do odhoda na odmor so si priigrale kar enajst golov prednosti.

Tekma je bila odloÄ?ena, vpraĹĄanje je bilo le, kolikĹĄna bo konÄ?na razlika. V nadaljevanju so gostje zaigrali nekoliko manj zavzeto.

Trener je dal priloĹžnost za igro tudi mlajĹĄim igralcem. Med drugim tudi Vidu Levcu, ki je v dresu Gorenja dosegel svoj prvi prvenstveni gol. Ta del tekme so dobili z razliko 'samo' ĹĄtirih golov ter uvodno tekmo drugega dela prvenstva konÄ?ali s petnajstimi goli razlike.

V naslednjem krogu bodo gostili novinca Dobovo. ÄŒeprav je

Rekli so â?ą

Marko Ĺ ibila: "Igrali smo zelo zavzeto, v doloÄ?enem delu pa tudi izkoristili prednost veÄ?jega ĹĄtevila kakovostnejĹĄih igralcev. V zadnji tretjini prvega polÄ?asa smo zlomili igro Izole in tako laĹžje nadaljevali ter nato rutinirano zmagali." v podzavesti, igralcem sluĹžila gotovo tudi kot priprava na dva naslednja zahtevna obraÄ?una. Najprej v gosteh proti Mariboru, nato pa v njihovi 'RdeÄ?i' proti aktualnim prvakom Celjanom.

S to zmago in tridesetimi toÄ?kami so VelenjÄ?ani zaradi boljĹĄe razlike v golih zadrĹžali prvo

Ni ĹĄlo tudi proti Hopsom KoĹĄarkarji Elektre Ĺ oĹĄtanja so na zaostali tekmi 14. kroga lige Telemach izgubili proti Hopsom Polzeli z 72 : 102 Ĺ oĹĄtanj, 9. februarja - Na lokalnem derbiju sta se v Ĺ oĹĄtanju sreÄ?ala domaÄ?a Elektra in Hopsi s Polzele, ekipi, z dna prvenstvene lestvice. Z danaĹĄnjo zmago so se gosti oddolĹžili Ĺ oĹĄtanjÄ?anom za poraz v domaÄ?i dvorani. ÄŒeprav je nekajkrat v prvi Ä?etrtini kazalo, da bi lahko Hopsi pobegnili, se domaÄ?i igralci niso predajali. Vselej so tekmece ujeli, Jan Kosi pa je v 14. minuti po zadeti trojki izenaÄ?il na 29 : 29.

Potem pa je poÄ?asi domaÄ?inom

zaÄ?elo zmanjkovati sape - Polzeljani so do polÄ?asa pobegnili na 47 : 36.

V zadnjo Ä?etrtino je Elektra ĹĄla z -22 (49 : 71). V zadnjih desetih minutah so gostujoÄ?i igralci brez teĹžav drĹžali razliko in jo celi poveÄ?ali.

Pri domaÄ?ih so bili strelsko razpoloĹženi Kosi in Bojan Ä?urica, ki sta tekmo konÄ?ala pri 19 toÄ?kah – Elektra tekmo naslednjega kroga igra v soboto na gođ&#x;”˛ stovanju pri Lastovki.

gel tudi prejĹĄnji VelenjÄ?an Kristian Bećiri) s prepriÄ?ljivo zmago nad Krko (30 : 23) z njim izenaÄ?il po toÄ?kah na Ä?etrtem mestu. Zmagovalca ni bilo tudi v dvoboju med Slovenj Gradcem in Slovanom, torej derbiju moĹĄtev z dna lestvice. Rezultat je bil 28 : 28, ob polÄ?asu pa so imeli domaÄ?i prednost treh golov.

LjubljanÄ?ani so priĹĄli na KoroĹĄko s prejĹĄnjim trenerjem Gorenja Gregorjem CvijiÄ?em, ki je zamenjal BoĹĄtjana Ficka. S to toÄ?ko so se Slovanovi povzpeli na predzadnje mesto, na zadnje, ĹĄtirinajsto, je zdrsnila Sevnica.

Oboji imajo po ĹĄtiri toÄ?ke. Slovenj Gradec je s sedmimi toÄ?kami dvanajsti. đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali Liga Telemach, 14. krog Elektra Ĺ oĹĄtanj - Hopsi Polzela 72:102 (22:26, 36:47, 49:71) Elektra: J. Kosi 19 (7:11), T. Kosi 4 (2:2), Ä?urica 19 (4:5), Hasić 18 (2:2), Ĺ˝nidar PetelinĹĄek 2, OmladiÄ? 2 (0:2), IvenÄ?nik 2, Purnat 6.

Prosti meti: Elektra Ĺ oĹĄtanj 15:22, Hopsi Polzela 6:11.

Met za tri toÄ?ke: Elektra Ĺ oĹĄtanj 9:26 (Hasić 4, Ä?urica 3, J. Kosi 3) Osebne napake: Elektra Ĺ oĹĄtanj 21, Hopsi Polzela 23.

Kegljanje, 2. liga – vzhod - 13. krog Ĺ oĹĄtanj: CerĹĄak 5:3 (3160:3147) Ĺ oĹĄtanj: Ĺ ehiÄ? – 518 (0), SeÄ?ki – 539 (1), Fidej – 509 (0), Kramer – 537 (0), PetroviÄ? - 537 (1), ArnuĹĄ – 520 (1).

BreĹžiÄ?anke proti VelenjÄ?ankam do prve prvenstvene toÄ?ke RokometaĹĄice BreĹžic, novinke v prvi Ĺženski ligi, gotovo dolgo ne bodo pozabile 13. prvenstvenega kroga. Na gostovanju v Velenju so osvojile sploh prvo toÄ?ko v dosedanjem delu prvenstva.

Rezultat je bil 20 : 20. DomaÄ?e igralke so presenetile z zelo srÄ?no igro in si sicer nepriÄ?akovano, a povsem zasluĹženo priigrale zgodovinsko toÄ?ko, ki je zelo razveselila njihovega trenerja Zlatana DĹžapa: ÂťNavduĹĄen sem nad fanatiÄ?no igro mojih deklet. Vsaka Ä?ast jim. Pogumno so se borile, pokazale, da ĹĄe niso za avt, pa Ä?eprav smo ĹĄe vedno zadnje na lestvici. Teh toÄ?k nismo niti v sanjah priÄ?akovali. Ĺ e najprej bomo igrali tako zavzeto, morda ĹĄe kje presenetimo.ÂŤ Velenjska dekleta so teden dni pred tem po zelo dobri igri na derbiju ekip z druge polovice oziroma z dna lestvice osvojile pomembni toÄ?ki v Mariboru (28 : 23). Verjele so, da bodo to zmago potrdile proti novinkam v ligi, ki na vseh prejĹĄnjih dvanajstih tekmah niso osvojile niti ene toÄ?ke. Toda gostje so proti preveÄ? sproĹĄÄ?enim domaÄ?im rokometaĹĄicam, ki so najbrĹž Ĺže vnaprej vpisale novi toÄ?ki, zaigrale zelo poĹžrtvovalno in se na koncu nadvse veselile neodloÄ?enega rezultata. ÄŒe upoĹĄtevamo ĹĄe konÄ?nih 20 : 20, je bil rezultat kar petnajstkrat izenaÄ?en, ob polÄ?asu pa so imele Posavke celo gol prednosti. Vodile so z 11 : 10. V zadnjih enajstih minutah so imela domaÄ?a dekleta sicer kar dvakrat prednost treh golov (17 : 14, 18 : 15), kar pa ni bilo dovolj za drugo zaporedno zmago. Pri domaÄ?ih sta bili najboljĹĄi strelki Ines Amon z osmimi in Ĺ pela OkleĹĄÄ?en s ĹĄestimi goli, pri gostjah pa so bile najbolj uÄ?inkovite UrĹĄka Gramc s ĹĄestimi ter Anamarija Hotko in MaruĹĄa Medved s po ĹĄtirimi za-

detki. Za takĹĄen razplet sta bili zasluĹžni tudi vratarki, domaÄ?a Edita Amon in gostujoÄ?a Klara PavliÄ?.

DomaÄ?a trenerka SneĹžana Rodić pa je bila po takĹĄnem razpletu skupaj s svojimi igralkami seveda precej razoÄ?arana: ÂťPrepri-

kleta gostile igralke Krima, ki so po pretresih v klubu visoko zmagale, kar s ĹĄtirinajstimi goli razlike (33 : 19). Na klopi aktualnih prvakinj je bil UroĹĄ Bregar, ki je trenutno tudi selektor najboljĹĄe slovenske Ĺženske izbrane vrste. Med tednom je namreÄ?

RazoÄ?arane.

Ä?ane smo bile, da si bomo po dobri predstavi v prejĹĄnjem krogu v Mariboru priigrale novi toÄ?ki tudi proti trenutno najslabĹĄi ekipi v ligi. Ĺ˝al se to ni zgodilo. NaĹĄ pristop k igri ĹĄe zdaleÄ? ni bil takĹĄen kot na prej omenjeni tekmi. Gostje pa igrajo s tekme v tekmo bolje. Zadnji dve so izgubile z minimalno razliko, zato sem priÄ?akovala, da bodo tudi proti nam zaigrale zelo motivirano, obenem pa tudi brez pritiska, po receptu 'nimamo Ä?esa izgubiti'. A kljub temu sem verjela v zmago in potrditev toÄ?k iz Maribora.ÂŤ Osrednja tekma kroga je bila v AjdovĹĄÄ?ini, kjer so domaÄ?a de-

zamenjal prejĹĄnjo trenerko Marto Bon. V klubu so dejali, da so se odloÄ?ili za zamenjavo zaradi razliÄ?nih pogledov na usmeritve kluba. NajbrĹž pa je bila kaplja Ä?ez rob, ki je pripeljala, da je morala Bonova ĹĄe tretjiÄ? zapustiti Krimovo trenersko klop, ker so Ĺže drugiÄ? v tem prvenstvu z Zasavkami igrale neodloÄ?eno.

S tem so si precej zmanjĹĄale moĹžnosti, da ĹĄe 21. postanejo drĹžavne prvakinje.

S tekmo veÄ? so Krimovke trenutno zamenjale Zagorjanke na prvem mestu. VelenjÄ?anke so z devetimi toÄ?kami devete. đ&#x;”˛

S. Vovk

Skoki

Atletika Nina ni bila zadovoljna

Na Ljubnem tekmi za Ĺženske

Ljubljana, 6. februarja – Nina DjordjeviÄ? (Velenje) je zmagala na dvoranskem atletskem mitingu v Ljubljani v skoku v daljino s 6,25 metra, “Imela sem kar ĹĄtiri prestope, ker sem imela teĹžave z ritmom v teku. Nikakor mi ni uspelo sestaviti dobrega zaleta in s tem povezano tudi dobrega skoka. Naslednjo priloĹžnost bom imela v petek v Linzu, kjer bo tudi konkurenca moÄ?nejĹĄa,â€? je povedala DjordjeviÄ?eva. Peter HribarĹĄek (Velenje, 8,40) đ&#x;”˛ je bil drugi na 60 m ovire.

Ljubno – V soboto, 13., in v nedeljo, 14. februarja, bo SmuÄ?arsko skakalni klub BTC Ljubno organiziral 5. tekmo za svetovni pokal v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske. Ljubenci so drĹžali obljubo in poskrbeli, da bodo 'vraĹžje Slovenke' dobile za valentinovo novo skakalnico. Ta bo rekonstruirana in posodobljena po naÄ?rtih Janeza GoriĹĄka, usklajena s pravili FIS-e, naslednje leto pa naj bi bila prekrita z umetno maso, v naÄ?rtih pa je tudi izgradnja tirne vzpenjaÄ?e. đ&#x;”˛

Kegljanje Drama Ĺ oĹĄtanjÄ?anom KegljaÄ?i Ĺ oĹĄtanja so pravi mojstri za dramatiÄ?ne zakljuÄ?ke na tekmah.

Tudi to pot so trepetali do zadnjega luÄ?aja. TakĹĄne drame ne bi zreĹžiral niti znani reĹžiser srhljivk Alfred Hitchcock. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so na domaÄ?ih stezah gostili drugouvrĹĄÄ?eni CerĹĄak.

Gostje, ki so veljali za favorite, so zaÄ?eli zelo resno, domaÄ?im pa niso dovolili, da razvijejo svoj sistem igre.

Kljub temu so si tekmovalci razdelili toÄ?ki. DomaÄ?ini so pri rezultatu 1 : 1 zaostajali za 11 kegljev. Drugi domaÄ?i par je sreÄ?anje zaÄ?el zelo nervozno, kar se je poznalo na rezultatih obeh tekmecev. Svoje toÄ?ke sta gostom podarila v zadnjih luÄ?ajih igre. Tako je ekipa CerĹĄaka povedla s 3 : 1, prednost pa poveÄ?ali na 37 kegljev. O zmagovalcu je tako odloÄ?ala igra tretjega para. Veliko bolje so zaÄ?eli domaÄ?ini, ki so Ĺže v prvem setu nadomestili zaostanek kegljev in tako povedli za 18 kegljev. Ĺ oĹĄtanjÄ?ana sta imela igro pod nazorom tudi drugi in tretji set, nato

pa je sledila drama v Ä?etrtem setu.

Gostje so nekoliko zniĹžali razliko, in ko je Ĺže kazalo, da bodo domaÄ?i ponovno izgubili sreÄ?anje, sta gosta napravila napako, ki sta jo domaÄ?a tekmovalca znala izkoristiti in sreÄ?anje pripeljati do nove domaÄ?e zmage. Kljub zmagi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ostajajo na zadnjem mestu, saj so tudi konkurenti zmagali na svojih sreÄ?anjih.

V naslednjem krogu Ĺ oĹĄtanjÄ?ani gostujejo v Radljah ob Dravi pri ekipi Pergola hiĹĄe. Jim je pa pomembna zmaga gotovo dvignila samozavest, zato bodo verjetno odslej teĹžje pređ&#x;”˛ magljivi.

NaĹĄ Ä?as, 11. 2. 2016, barve: CMYK, stran 17

Ĺ PORT

17

dvojicah. ÂťPredvsem trije kadeti so, Patrik Videc, Jan JevĹĄnik in Oskar Rosc, ki so Ĺže osvojili medalje na najveÄ?jih tekmovanjih.

Jan in Oskar sta v svoji starostni kategoriji med najboljĹĄimi igralci v Sloveniji in v oĹžjem krogu za reprezentanco Slovenije. Poleg tega vsi trije zelo uspeĹĄno igrajo v 3. SNTL, v kateri trenutno zasedajo odliÄ?no 3. mesto,ÂŤ jih je pohvalil.

Patriku Vidcu je namizni tenis vĹĄeÄ?, Âťker je zelo dinamiÄ?en ĹĄport, ker moraĹĄ uporabljati taktiko, in tudi zato, ker ga zelo rad spremljam,ÂŤ pravi. NavduĹĄil se je kar sam, ko je namizni tenis videl na televiziji in se odloÄ?il, da bo tudi sam postal igralec. Zdaj si 14-letnik Ĺželi, da bi postal odliÄ?en namiznoteniĹĄki igralec na drĹžavni in tudi evropski ravni in bi osvojil medaljo na ekipnem drĹžavnem prvenstvu. Najbolj je ponosen na 3. mesto v 3. slovenski namiznoteniĹĄki ligi, na treningih pa so mu najbolj vĹĄeÄ? najrazliÄ?nejĹĄe vaje in spoznavanje razliÄ?nih taktik in kombinacij. Leto mlajĹĄi Jan Je-

vĹĄnik pa ima na treningih najraje, ko mu trener meÄ?e interval in ga uÄ?i nove taktike. Namizni tenis je po njegovem zelo specifiÄ?en ĹĄport in mu je prav zato vĹĄeÄ?. Pa tudi zaradi hitre igre, zaradi katere ÂťmoraĹĄ ves Ä?as biti zbran.ÂŤ Zanjo se je navduĹĄil, ko je videl predstavitev na osnovni ĹĄoli in mu je postala zanimiva, Âťmoj najveÄ?ji cilj pa je, da bi igral v slovenski Ä?lanski reprezentanci in v 1. slovenski ligi,ÂŤ pravi mladi ĹĄportnik, ki je najbolj ponosen na svoj lanski doseĹžek, ko je zmagal na turnirju top 16 kadetov in ĹĄel z reprezentanco na mini evropsko prvenstvo v Francijo.

11. februarja 2016

Namizni tenis na vseh osnovnih ťolah V klubu je trenutno 100 igralcev in igralk, starih od 7 do 20 let – Mladi tekmovalci dosegajo dobre rezultate – Želijo se vrniti v prvo slovensko ligo Tina Felicijan

Ĺ˝e pred drugo svetovno vojno so v Ĺ aleĹĄki dolini igrali namizni tenis, v Velenju pa ta ĹĄport Ĺživi od petdesetih let. NamiznoteniĹĄki klub Tempo Velenje je aktiven od leta 1975, v njem pa se je kalil tudi Miha KljajiÄ?, ki se z namiznim tenisom ukvarja Ĺže 19 let. V mlajĹĄih selekcijah (kadetska in mladinska tekmovanja) je na drĹžavnih tekmovanjih dosegal odliÄ?ne rezultate – 2. mesto na slovenski mladinski jakostni lestvici, trikrat 3. mesto na drĹžavnem prvenstvu posameznikov in v dvojicah – in si tako izboril nastope v mladinski in kadetski reprezentanci Slovenije, z

njo pa nastopil na mnogih mednarodnih tekmovanjih. ÂťOd leta 2000 sem bil standardni Ä?lan prve ekipe Tempa, ki je igrala v 1. slovenski namiznoteniĹĄki ligi, v kateri smo dosegli najboljĹĄi rezultat 4. mesto. Do letoĹĄnje sezone sem bil aktivni igralec,ÂŤ pripoveduje 27-letnik, ki je sedaj skupaj z Damjanom VoduĹĄkom, ki je bil prav tako Ä?lan velenjskega kluba, prevzel vodenje mlajĹĄih selekcij v klubu in ekipo, ki nastopa v 3. slovenski namiznoteniĹĄki ligi. Za selitev v 3. ligo so se v klubu odloÄ?ili pred nekaj leti, da bi ponudili priloĹžnost mlajĹĄim igralcem in ustvarili moĹžnost za dodatno kaljenje na viĹĄji ravni.

V prvi skupini Ä?lanov kluba so najboljĹĄi tekmovalci, ki sodelujejo na tekmovanjih in trenirajo vsak dan. Sledi skupina zaÄ?etnikov, ki trenirajo Ĺže dlje Ä?asa, a tekmujejo obÄ?asno. Tretja skupina pa so uÄ?enke in uÄ?enci Ĺ ole namiznega tenisa.

Treningi potekajo od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure.

Tekmovalna skupina trenira vsak dan po dve uri in ĹĄe enkrat tedensko uro in pol zjutraj, tekme pa so obiÄ?ajno ob vikendih. ÂťVsi, ki se Ĺželite preizkusiti v najhitrejĹĄem ĹĄportu z loparjem, v zelo dinamiÄ?nem in atraktivnem ĹĄportu, me lahko pokliÄ?ete na 051 361 944,ÂŤ vabi Miha KljajiÄ?.

Namizni tenis ĹĄirijo med otroke

V prejĹĄnjih letih, ko je v Velenju potekalo najveÄ?je tekmovanje na svetu v namiznem tenisu – tradicionalni mednarodni PRO TUOR TURNIR, je bilo ĹĄport laĹžje pribliĹžati ljudem. ÂťOb tem enotedenskem prazniku je priĹĄlo v RdeÄ?o dvorano veliko otrok, ki so se lahko ob igrah najveÄ?jih moj-

ga tenisa, ki bo vkljuÄ?evala teÄ?aje po vseh velenjskih ter okoliĹĄkih osnovnih ĹĄolah med uÄ?enci in uÄ?enkami od 2. do 5. razreda. Ĺ e bolj intenzivno bodo delali naslednjo sezono, Âťko Ĺželimo v program Ĺ ola namiznega tenisa vkljuÄ?iti otroke z motnjami v razvoju in omogoÄ?iti igranje namiznega tenisa tistim otrokom, ki prihajajo iz finanÄ?no ĹĄibkejĹĄih druĹžin,ÂŤ napoveduje.

Patrik Videc in Jan JevĹĄnik

strov navduĹĄili in se zaÄ?eli sami ukvarjati z namiznim tenisom,ÂŤ se spominja KljajiÄ?. Zdaj pa namizni tenis ĹĄirijo po spletu ter to letoĹĄnjo sezono s Ĺ olo namizne-

Poleg ĹĄporta tudi preverjanje strelskih veĹĄÄ?in 22. drĹžavno prvenstvo slovenskih Ä?astnikov ter 13. drĹžavno prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo v smuÄ?anju in streljanju Golte 2016

Trdo delo se obrestuje

Mladi igralci dosegajo zelo dobre rezultate na mladinskih in kadetskih drĹžavnih tekmovanjih v posamiÄ?ni konkurenci in

Leon LoÄ?iÄ?nik, nadzornik smuÄ?iĹĄÄ?a, reĹĄevalec (Podgora, Ĺ martno ob Paki) V tem lepen vremenu na Golteh, ko je bila na pustno soboto mnoĹžiÄ?na udeleĹžba rednih smuÄ?arjev, gostov hotela ter tekmovalcev s podroÄ?ja obrambe in zaĹĄÄ?ite, se je zgodila zunaj tekmovalnega poligona ena smuÄ?arska poĹĄkodba. Da jih ni bilo veÄ?, lahko ocenim za dobro okoliĹĄÄ?ino, saj so bila smuÄ?iĹĄÄ?a v odliÄ?nem stanju, tekme so bile pod popolnim nadzorom, zdi pa se tudi, da smuÄ?arji vse bolj upoĹĄtevajo pravila varnega smuÄ?anja. Kljub temu je v letoĹĄnji sezoni nastalo Ĺže veÄ? deset poĹĄkodb, od tega deset resnejĹĄih.

Zdenko BerloĹžnik, tekmovalec na smuÄ?eh in streliĹĄÄ?u (Velenje) SmuÄ?anje mi pomeni pomemben del rekreacije, na Golteh sem pogostokrat rekreativni smuÄ?ar, tudi letoĹĄnjo sezono. Golte veljajo za zelo urejeno smuÄ?iĹĄÄ?e, glede na razmere drugje po Sloveniji so tu zares zelo dobre. Kot Ä?lan zdruĹženja slovenskih Ä?astnikov ter veteran vojne za Slovenijo sem skupaj s kolegi zastopal velenjsko ekipo, ki ima kot organizator in uspeĹĄen tekmujoÄ?i tim Ĺže dolgo tradicijo.

Alenka Ermenc, brigadirka SV Kot predstavnica pokrovitelja prireditve GeneralĹĄtaba Slovenske vojske, kot nekdanja domaÄ?inka iz Mozirja ter

Medalje, pokali in veselje ob druĹženju z ministrico za obrambo Andrejo KatiÄ? na Golteh

Golte – Pod pokroviteljstvom generalĹĄtaba Slovenske vojske (SV) ter v organizaciji ObmoÄ?nega zdruĹženja slovenskih Ä?astnikov Velenje ob sodelovanju SV ter druĹžbe Golte, d. o. o., je v soboto, 6. februarja, na smuÄ?iĹĄÄ?u Blatnik ter v Moravi na Golteh potekalo drĹžavno prvenstvo v smuÄ?anju (veleslalom) ter stre-

ljanju na tarÄ?e. Tradicionalnega zimskoĹĄportnega tekmovanja za Ä?astnike in podÄ?astnike SV, veterane vojne za Slovenijo, Ä?lane policijskih veteranskih zdruĹženj Sever se je udeleĹžilo 27 ekip iz vse Slovenije oz. 84 tekmovalk in tekmovalcev ter veliko spremljevalcev, predstavnikov SV v tehniÄ?ni in logistiÄ?ni podpori in

ĹĄtevilni visoki gostje, med njimi ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?. Po zakljuÄ?ku tekmovalnega dela so ob krajĹĄi slovesnosti pred hotelom Golte, ob slovenski himni in nagovorih gostov podelili medalje in pokale za doseĹžke. Ob tem so ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?, brigadirka Alenka Ermenc,

generalmajor dr. Alojz Ĺ tajner, Zdenko Trpin ter nekateri drugi nagovorili prisotne in izrazili priznanje organizatorjem in tekmovalcem. KatiÄ?eva je ob tem med drugim dejala: ÂťTekmovanje je pomemben del naĹĄega druĹženja, ki ga potrebujemo zaradi naĹĄih osebnih interesov a tudi zato, ker ĹĄport in usposabljanje nista samoumevni dejstvi v okvi-

Želijo v prvo ligo

V klubu Ĺželijo predvsem delati z mlajĹĄimi selekcijami in razĹĄiriti ĹĄolo namiznega tenisa po velenjskih osnovnih ĹĄolah, da bi v njej imeli Ä?im veÄ? otrok. ÂťGlede rezultatov si je klub za letoĹĄnjo sezono zadal, da bi v mlajĹĄih selekcijah igralci dosegli vsaj eno medaljo v posamiÄ?ni konkurenci, v dvojicah ali ekipnem tekmovanju,ÂŤ ĹĄe razkriva Miha KljajiÄ?.

DolgoroÄ?ni cilj kluba pa je zagotovo povratek v 1. SNTL z doma vzgojenimi igralci in medalja na Ä?lanskem drĹžavnem prvenstvu. đ&#x;”˛

odgovorna za organizacijo in logistiko nekaterih pomembnih funkcij sem navduĹĄeno spremljala potek tekmovanja naĹĄih Ä?astnikov in drugih. Ne gre le za to, da smo dobro usposobljeni, pomembno je, da kar najbolje sodelujemo, se povezujemo in tako tudi na tako, ĹĄportno, dokazujemo, da smo v pomembnih trenutkih sposobni narediti dejanja, ki jih od nas Ä?as zahteva.

Drago Kolar, soorganizator in moderator na tekmovanju (Ĺ entilj) Ĺ˝e vrsto let sodelujem na tej prireditvi, ki jo skupaj s Slovensko vojsko, Zvezo zdruĹženj slovenskih Ä?astnikov, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo ter Zvezo policijskih veteranskih druĹĄtev Sever organiziramo VelenjÄ?ani. Ker je bila celotna organizacija na visoki ravni, smuÄ?iĹĄÄ?a dobro pripravljena, je v lepem sonÄ?nem vremenu potekalo vse, kot mora. Dva naĹĄa Ä?lana, MatjaĹž KlemeniÄ?iÄ? (smuÄ?arska tekma) in Bojan Bauman (strelski poligon), sta s sodelavci opravila izjemno delo.

Andreja KatiÄ?, ministrica za obrambo RS (Velenje) Hvala organizatorjem za tako lep, izjemen ĹĄportni dogodek.

TakĹĄni trenutki in dejanja nas povezujejo, da lahko izvajamo osnovno nalogo varovanja drĹžavljanov, zaĹĄÄ?ite in varnosti. Ĺ port je pomemben tudi zato, ker nas povezuje in ohranja v kondiciji in organiziranosti, da lahko opravimo naloge za drĹžavljane, kot se od nas priÄ?akuje. Vse Ä?estitke tekmovalcem.

ru razvoja in utrjevanja obrambe in zaĹĄÄ?ite drĹžavljanov ‌ Varnostna situacija v Sloveniji in ĹĄirĹĄe ni veÄ? takĹĄna kot nekoÄ?. Zato je pomembno, da sistemi med seboj sodelujejo ‌ V smislu zbliĹževanja in povezanosti smo se tu na Golteh dobro odrezali. V teh lepih krajih se spominjamo na dogodke, ki so nas zaznamovali v teĹžkih trenutkih; tu mimo se je

prebijala Ĺ tirinajsta divizija, tod je pisal pesmi Kajuh, ti kraji so povezani z osamosvojitveno vojno in ne nazadnje, tu je pristal helikopter, ki nosi sedaj oznako Velenja. Hvala vsem za odliÄ?no organizacijo in izvedbo prireditve,ÂŤ je ĹĄe poudarila v prepriÄ?anju, da bomo ostali povezani tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 11. 2. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

11. februarja 2016

Za gasilci bolj mirno leto Manj intervencij, veliko pa izobraĹževanj

Iz dela gasilskih druĹĄtev

Velenje, 6. februar – Poveljnik PGD Velenje Bojan Brcar je v lanskem letu naťtel 250 intervencij, kar je skoraj za 20 odstotkov manj kot leto poprej.

Za pribliĹžno tretjino manj je bilo poĹžarov (60) in prav tako tehniÄ?nih intervencij – posredovali so pri nekaj veÄ? kot 60 prometnih nesreÄ?ah. Ostalih intervencij (reĹĄevanja iz dvigal, odpiranja vrat, ÂťreĹĄili smo tudi kako muco z drevesaÂŤ) pa je bilo pribliĹžno enako kot prejĹĄnja leta. ÂťLansko leto smo na sreÄ?o konÄ?ali brez veÄ?jih naravnih nesreÄ? in lahko si Ĺželimo, da bi tudi letos bilo tako,ÂŤ upa poveljnik Brcar.

Leto je, kar se tiÄ?e naravnih nezgod in poĹžarne ogroĹženosti, resda bilo dokaj mirno, so pa bili

Iz kleti ukradli kolo Nazarje, 1 februarja – Neznanec je vlomil v klet stanovanjskega bloka. Ukradel je kolo znamke Wilier MTB Bike, modro zelene barve. Kolo je po oceni lastnika vredno okoli 700 evrov.

PoÄ?ilo, ker je izsilil prednost Velenje, 2. februarja – V torek ob 18.20 so velenjski policisti obravnavali prometno nesreÄ?o na kriĹžiĹĄÄ?u KidriÄ?eve, KopaliĹĄke in Ĺ aleĹĄke ceste. Voznik osebnega avtomobila je izsilil prednost drugemu vozniku, zato sta trÄ?ila.

V obeh avtomobilih sta voznika, v drugem avtu pa ĹĄe sopotnik, utrpela laĹžje telesne poĹĄkodbe.

PovzroÄ?itelju nesreÄ?e so policisti napisali tudi plaÄ?ilni nalog zaradi izsiljevanja prednosti.

TrÄ?ila je v bika Lokovica, 5. februarja – V petek okoli 17. ure se je na cesti Lokovica–Velenje zgodila nenavadna prometna nesreÄ?a. Voznica osebnega avtomobila je trÄ?ila v bika, ki je pritekel na cesto. Lastnik je bil na kraju dogodka kmalu za bi-

gasilci aktivni na izobraĹževanju, usposabljanju ter fiziÄ?nih pripravah. Tako drĹžavnih kot internih izobraĹževanj se je udeleĹžilo veÄ? kot 70 Ä?lanov. ÂťZ gotovostjo trdim, da smo lahko ponosni na naĹĄo usposobljenost in pripravljenost,ÂŤ je na obÄ?nem zboru dejal Ä?lanom predsednik Karli PrivĹĄek.

â?ą

bolj opremljeni. NaĹĄa stara vozila pa niso tako dotrajana in so polno opremljena ter zato primerna za manjĹĄa druĹĄtva.ÂŤ Letos veÄ?jih nabav ne naÄ?rtujejo. ÂťMoramo pa obnavljati osebno zaĹĄÄ?itno opremo, saj imamo veÄ? kot 60 operativnih gasilcev in specialno opremo, ki jo uporabljamo za tehniÄ?na reĹĄevanja in pri delu z nevarnimi snovmi,ÂŤ je povedal Brcar in dodal, da so pomembna redna obnovitvena izobraĹže-

Letos se bodo zaÄ?ele priprave na organizacijo proslave ob 120-letnici druĹĄtva, leto kasneje pa bodo volitve za novo vodstvo, saj se bo Karli PrivĹĄek po dveh mandatih poslovil z mesta predsednika.

V lanskem letu so se ĹĄe posebej razveselili nove pridobitve – vozila GVC 16/25, vrednega veÄ? kot 400 tisoÄ? evrov, ki ga je kupila Mestna obÄ?ina Velenje.

Predsednika ob tem ĹĄe posebej veseli, da so svoje staro vozilo predali PGD Ĺ kale, kar se prej v dolini ĹĄe ni zgodilo. ÂťDobro je, da smo kot osrednje druĹĄtvo

vanja o ravnanju z opremo, Âťda smo vedno v stiku z napredkom tehnike.ÂŤ Na obÄ?nem zboru so podelili tudi priznanja in odlikovanja – kar nekaj za dolgotrajno delo v gasilski organizaciji (za 60 in 70 let), pa tudi plakete veterana. Ĺ e posebej ponosni so na Ĺženske. ÂťKot pri vsaki hiĹĄi tudi pri

V Ĺ oĹĄtanju ne ugrabljajo otrok Velenjski policisti so na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja zaznali govorice med otroki, da naj bi neznani moĹĄki v bliĹžini ĹĄoĹĄtanjske osnovne ĹĄole ugrabljal otroke. Policisti so govorice takoj preverili med obÄ?ani in ugotovili, da gre za dezinformacijo. Ugotovili pa so tudi, da sta krajana Ĺ oĹĄtanja po mestu snemala s skrito kamero, posnetke pa objavljala na druĹžbenih omreĹžjih. OÄ?itno je iz videnih posnetkov otroĹĄka domiĹĄljija priÄ?arala med otroki zgodbe, ki pa k sreÄ?i niso bile resniÄ?ne.

Kljub temu policisti starĹĄem svetujejo, da se o teh govoricah pogovorijo z otroki, ugotovitve pa posredujejo tudi policistom.

Hkrati policisti opozarjajo vse, ki Ĺželijo s snemanjem skritih kamer in video smeĹĄnic poskrbeti za svojo promocijo, da v takĹĄnih primerih upoĹĄtevajo doloÄ?ila Zakona o javnem redu in miru in drĹžavnega Kazenskega zakonika. kom, saj je vmes Ĺže ugotovil, da mu je bik zbeĹžal. V trku je na avtu nastala manjĹĄa ĹĄkoda, da se je bik varno vrnil v domaÄ?i hlev, pa je poskrbel njegov lastnik.

Izginilo gorsko kolo Velenje, 3. februarja – V sredo ob 14. uri je na Policijsko postajo Velenje priĹĄel obÄ?an Gorice, ki so mu ukradli gorsko kolo Genesis Razor, bele barve, vredno

okoli 500 evrov. Policija ĹĄe iĹĄÄ?e nepridiprava, ki ga je odpeljal.

Zasegli so mu oroĹžje Velenje, 5. februarja – V petek zjutraj so policisti po tem, ko so Ĺže nekaj Ä?asa zbirali obvestila o njihovem starem znancu, pri njem opravili hiĹĄno preiskavo. V njegovem stanovanju na KidriÄ?evi so naĹĄli

nas tri stebre drĹžijo Ĺženske, enega pa moĹĄki,ÂŤ je v smehu dejal PrivĹĄek. StarejĹĄi Ä?lani predvsem pomagajo pri organizaciji dela v druĹĄtvu, imajo pa tudi okrog 50 mladih, Âť... ki so zelo aktivni. Z delom naĹĄih mentorjev in refeVelika Ĺželja gasilcev je, da bi dodelali in dogradili gasilski dom. ÂťTrenutno pridobivamo gradbeno dovoljenje in upam, da ga bomo letos dobili, nato pa zaÄ?eli nabirati finanÄ?na sredstva za adaptacijo in izgradnjo prostorov ter zaÄ?eli delati,ÂŤ pravi predsednik Karli PrivĹĄek. rentov smo zelo zadovoljni,ÂŤ pa pravi poveljnik. Nekaj jih je lani tudi napredovalo v viĹĄje Ä?ine.

Tako se nam v Velenju ni treba bati. ÂťBomo poskrbeli, da bo varnost obÄ?anov na Ä?im viĹĄji ravni,ÂŤ je zagotovil Bojan Brcar. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

plinsko piĹĄtolo z 8 mm nabojnikom, dva naboja in starejĹĄi neuporaben samokres. Njihovi sumi so se potrdili, oroĹžje pa so zasegli.

Vlomilci na noÄ?nem pohodu Velenje, 6. februarja – V soboto ponoÄ?i so bili vlomilci na pohodu v vikend naselju Kinta-Kunte ob Velenjskem jezeru.

Vlomili so v kar sedem vikendov.

Policisti so si ogledali vse in naĹĄli kar nekaj uporabnih sledi za nepridipravi. Ti z roparskega pohoda niso odĹĄli praznik rok, saj so iz vikendov odnesli za 1500 evrov razliÄ?nih predmetov, tudi orodja. Vlomilce policija ĹĄe iĹĄÄ?e.

Gorelo, ker se je pregrel dimnik Ĺ martno ob Paki, 8. februarja – Na slovenski kulturni praznik je popoldne zagorela stanovanjska hiĹĄa. Za poĹžar je bil, kot so kasneje ugotovili policisti, kriv pregret dimnik peÄ?i na trda goriva. Zgorela je celotna streha objekta, ostali del hiĹĄe pa je reĹĄila hitra intervencija gasilcev. Ĺ kode je za okoli 15 tisoÄ? evrov.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Prednost izsilil pred blokom Ĺ oĹĄtanj, 3. februarja – V sredo ob 12.45 je ploÄ?evina ÂťtrpelaÂŤ pred stanovanjskim blokom na Kajuhovi cesti 7. Voznik, ki je povzroÄ?il prometno nesreÄ?o, je izsiljeval prednost. V nesreÄ?i se je ena oseba laĹžje poĹĄkodovala na predelu glave. PovzroÄ?itelju nesreÄ?e so policisti takoj napisali globo.

Pojedel dva pustna krofa Velenje, 4. februarja – Policisti se morajo, Ä?e jih pokliÄ?ejo, ukvarjati tudi s tako banalnimi kaznivimi dejanji, kot je bilo tisto, ki se je zgodilo v Ä?etrtek v trgovini Lidl.

Varnostnik je namreÄ? tam zalotil obÄ?ana, ki je med nakupovanjem v trgovini pojedel dva pustna krofa. Nastali dolg je bil sicer zanemarljiv, policisti pa so sladkosnedcu pojasnili, da mora drugiÄ? vse, kar ima v vo-

ziÄ?ku, najprej plaÄ?ati, ĹĄele potem lahko to tudi poje. Pa naj bo ĹĄe tako laÄ?en.

li, da sta za prepir krivi obe. Zato sta dobili vsaka svojo poloĹžnico z globo.

Izzival ga je k pretepu

Tri nekdanje preteple novo

Velenje, 5. februarja – V noÄ?i iz petka na soboto, malo po polnoÄ?i, je na velenjsko policijsko postajo priĹĄel voznik taksija. Policistom je povedal, da ga je na Ljubljanski cesti k pretepu izzival njemu znani obÄ?an.

Pri tem ga je hotel izvleÄ?i iz avta, vendar se mu je voznik taksija uprl in odpeljal na policijsko postajo. Vse je videla tudi priÄ?a, ki je bila v Tafiju. Izzivalca pretepa so policisti hitro naĹĄli. Napisali so mu plaÄ?ilni nalog zaradi krĹĄenja javnega reda in miru.

PlaÄ?ali bosta obe Velenje, 6. februarja - V soboto zveÄ?er so v spor dveh Ĺžensk, ki sta se Ĺžalili preko telefona zaradi partnerskih teĹžav, posegli policisti. Ko so se pogovorili z obema, so presodi-

Velenje, 7. februarja – V nedeljo popoldne so policisti obravnavali druĹžinski spor na Ĺ aleĹĄki cesti 2 d. MoĹĄki je policistom povedal, da so k njemu na dom priĹĄle bivĹĄa Ĺžena, snaha in taĹĄÄ?a, ki naj bi preteple njegovo novo partnerko. Policisti so po razgovoru z vsemi vpletenimi ugotovili, da to, kar jim je povedal moĹĄki, drĹži. Vse tri nasilne Ĺženske se bodo morale na sodiĹĄÄ?u zagovarjati za kaznivo dejanje nasilniĹĄtva.

Vozil, pa ne bi smel Ĺ oĹĄtanj, 8. februarja – V noÄ?i iz nedelje na ponedeljek, ob 1. uri zjutraj, je policijska patrulja pri TEĹ -u ustavila voznika osebnega avtomobila, ki se je vozil naokoli brez ve-

ljavnega vozniĹĄkega dovoljenja. Policisti so ocenili, da ni Ä?isto trezen, a je preizkus z alkotestom odklonil. Kot vedno v takih primerih so mu zato zasegli avto, svoje poÄ?etje pa bo moral veseljak razloĹžiti ĹĄe na sodiĹĄÄ?u.

Nadlegoval partnerko Velenje, 9. februarja – Velenjski policisti so od torka, 2. februarja, do torka 9. februarja, opravili 10 intervencij na javnem kraju in 2 intervenciji v zasebnem prostoru zaradi krĹĄenja javnega reda in miru. V sredo ob 20. uri so jih na pomoÄ? poklicali v lokal Sweety bar na Kardeljevem trgu, kjer je moĹĄki krĹĄil doloÄ?ila prepovedi o pribliĹževanju partnerki. Ko so policisti priĹĄli v lokal, se je celo prepiral z njo in ji iz rok skuĹĄal iztrgati telefon.

Policisti so o njegovem neÄ?ednem poÄ?etju obvestili preiskovalnega sodnika OkroĹžnega sodiĹĄÄ?a Celje, “podariliâ€? pa so mu tudi poloĹžnico z denarno kaznijo.

Varnost na smuÄ?iĹĄÄ?ih LetoĹĄnja zima ni dareĹžljiva s snegom. Ne v dolinah in ne v viĹĄje leĹžeÄ?ih predelih naĹĄe deĹžele. Celo v visokogorju ga ni toliko, kot ga je bilo v preteklih letih.

Za ljubitelje belih strmin, ĹĄe bolj pa za upravljalce smuÄ?iĹĄÄ? in zaposlene v smuÄ?arskih turistiÄ?nih srediĹĄÄ?ih je to zagotovo hendikep v odnosu do drugih turistiÄ?nih ponudnikov, ki izkoristijo od narave dano priloĹžnost, da moÄ?no konkurirajo s svojo ponudbo. Zima je Ä?as za smuÄ?anje in Ä?e ga v zimskih mesecih primanjkuje, Adil Huselja je samo vpraĹĄanje, kako slaba bo bilanca varnostno spomladi. Premila zima je z deĹžjem in previsokimi temperaturami prepreÄ?ila izvedbo ogledalo drugega tekmovalnega dneva mariborske Zlate lisice in tudi aktualne vremenske napovedi ne napovedujejo niĹžjih temperatur in obilnejĹĄih sneĹžnih padavin.

Obeti za prihodnost niso niÄ? roĹžnati, saj so posledice podnebnih sprememb Ĺže v danaĹĄnjem Ä?asu opazne in obÄ?utne. V Avstriji so Ĺže pred veÄ? kot desetletjem opozarjali, da vlaganja v smuÄ?iĹĄÄ?a in smuÄ?arsko infrastrukturo pod 1.500 metrov nadmorske viĹĄine v prihodnosti ne bodo rentabilna. In Ä?e pogledamo smuÄ?arska srediĹĄÄ?a na sonÄ?ni strani Alp, lahko ugotovimo, da jih velika veÄ?ina leĹži ravno na tej meji ali celo pod njo. Toda navkljub temu smuÄ?anje ostaja nacionalni ĹĄport, za katerega se bori tudi drĹžava in pristojne institucije. Tudi letos namreÄ? poteka skupni projekt Šolar na smuÄ?iÂŤ, s katerim SmuÄ?arska zveze Slovenije, Zavod za ĹĄport Planica, Policija in ĹĄtevilna slovenska smuÄ?arska srediĹĄÄ?a Ĺželijo omogoÄ?iti Ä?etrtoĹĄolcem in petoĹĄolcem osnovnih ĹĄol, da se nauÄ?ijo osnov smuÄ?anja. Tako kot primanjkuje snega na smuÄ?arskih terenih, v marsikateri druĹžini primanjkuje tudi finanÄ?nih sredstev za nabavo smuÄ?arske opreme ter smuÄ?anje. Projekt je nastal z namenom, da bi poleg popularizacije smuÄ?anja omogoÄ?il tudi prve smuÄ?arske korake in zavoje tudi tistim otrokom, ki si to teĹžje privoĹĄÄ?ijo. Zato ne preseneÄ?a, da je sistematiÄ?no voden smuÄ?arski dan ali celotedensko smuÄ?anje otrok naletel na zelo pozitiven odziv osnovnih ĹĄol, kar se bo zagotovo poznalo tudi v Ä?asu zimskih poÄ?itnic.

V Ä?asu ĹĄolskih poÄ?itnic bo tako na slovenskih smuÄ?iĹĄÄ?ih poveÄ?ano ĹĄtevilo smuÄ?arjev, s Ä?imer se bo poveÄ?alo tudi tveganje za smuÄ?arske nesreÄ?e. V zadnji smuÄ?arski sezoni se je zgodilo kar 90 smuÄ?arskih nesreÄ?, kar je najveÄ? v zadnjih petih smuÄ?arskih sezonah. Pri tem je en smuÄ?ar izgubil Ĺživljenje, 47 je bilo hudo telesno poĹĄkodovanih, 38 pa je bilo lahko telesno poĹĄkodovanih in le 4 so jo odnesli brez telesnih poĹĄkodb. Za varnost na smuÄ?iĹĄÄ?ih skrbijo nadzorniki smuÄ?iĹĄÄ?, ki samostojno ali v sodelovanju s policisti izvajajo nadzor nad upoĹĄtevanjem reda na smuÄ?iĹĄÄ?u. V prvi vrsti je pomembno upoĹĄtevanje obvestilnih in opozorilnih znakov ter znakov za prepoved in znakov za obveznost, ki so stalne ali zaÄ?asne narave. Ob tem je potrebno poznati tudi mednarodna FIS pravila, ki jih je poleg poznavanja potrebno tudi upoĹĄtevati pri voĹžnji oziroma zadrĹževanju na smuÄ?iĹĄÄ?u. Tako kot na cesti je upoĹĄtevanje pravil na smuÄ?iĹĄÄ?u kljuÄ?nega pomena za varnost smuÄ?arjev in tistih, ki skrbijo za nemoteno obratovanje naprav in oseb, ki skrbijo za varnost na smuÄ?iĹĄÄ?u.

Poleg navedenega je kljuÄ?nega pomena tudi zavedanje lastnih smuÄ?arskih sposobnosti ter s tem tudi izbira teĹžavnosti smuÄ?arskih prog in naÄ?in smuÄ?anja, s katerim ne ogroĹžamo sebe in ostalih smuÄ?arjev. Tudi na smuÄ?iĹĄÄ?u smo dodatno pozorni na najĹĄibkejĹĄe, med katerimi so v prvi vrsti otroci pa tudi odrasli s slabĹĄim smuÄ?arskim znanjem in sposobnostmi. VsakrĹĄno smuÄ?anje zunaj roba smuÄ?iĹĄÄ?a, ki razmejuje smuÄ?iĹĄÄ?e od t. i. neorganiziranega smuÄ?arskega prostora, poveÄ?uje tveganje in zahteva dodatno znanje in veĹĄÄ?ine, tako da ni primerno ravno za vsakogar. In povsem na koncu ne pozabimo tudi na zaĹĄÄ?itno opremo, v kateri je smuÄ?arska Ä?elada za mlajĹĄe od 14 let obvezna, pa tudi za ostale je zelo priporoÄ?ljiva, saj prepreÄ?uje hujĹĄe poĹĄkodbe glave. ÄŒe bomo poskrbeli za varnost, bo tudi smuÄ?anje bolj prijetno. đ&#x;”˛

Plastenke ponekod Ĺže prepovedane ÄŒeprav si v Sloveniji marsikje umiĹĄljamo, da uspeĹĄno urejamo teĹžave s smetmi, nam drugje kaĹžejo, da se da narediti marsikaj bolje.

Avstrijci in Nemci tako ĹĄe vedno za mleko pogosto uporabljajo steklenice. V Ameriki pa so ĹĄli ponekod ĹĄe korak dlje. Na povrĹĄinah, ki so v lasti mesta San Francisco, je recimo odslej prepovedana prodaja plastenk. S tem je San Francisco postal prvo ameriĹĄko mesto s tako prepovedjo, ki je sicer milejĹĄa od podobnih prepovedi prodaje plastenk, ki Ĺže veljajo v 14 nacionalnih parkih in na ĹĄtevilnih univerzah. đ&#x;”˛ KrĹĄitelje bo lahko doletela kazen v viĹĄini 1000 dolarjev.

NaĹĄ Ä?as, 11. 2. 2016, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

11. februarja 2016

Ĺ e veÄ? bodo vrtnarili InĹĄtitut Integra je za program Center HiĹĄa prejel donacijo fundacije C&A, znesek pa bodo porabili za vrtnarjenje na posesti ob hiĹĄi

mo z ustanovami iz naĹĄe regije in jih obdarimo. Celotna ekipa zaposlenih v C&A Velenje se je odloÄ?ila za InĹĄtitut Integra, saj pomagajo brezdomnim ljudem in zdi se nam prav, da denar namenimo tistim, ki nujno potrebujejo pomoÄ?,ÂŤ pa

radodarno darovali Hiťi in tako poskrbeli ne le za stanovalce, ampak tudi za druge brezdomne, s katerimi ima Integra stik. Tokrat so fundaciji predstavili vrtnarjenje – aktivnost, ki jo uporabniki centra opravljajo s posebnim veseljem. Z de-

Tina Felicijan

ZaÄ?etki fundacije tega mednarodnega podjetja iz tekstilne industrije segajo v leto ustanovitve podjetja 1841. Predstavnica odnosov z javnostmi za Slovenija C&A Jasmina MarĹĄ je povedala, da sta ustanovitelja Ĺže od zaÄ?etka deleĹž dobiÄ?ka podarila pomoÄ?i potrebnim. S tem ko se je podjetje globaliziralo, se je v druge drĹžave ĹĄirila tudi dobrodelnost, zato so ustanovili fundacijo s sedeĹžem v Ĺ vici. Zakaj so letos med devetimi slovenskimi organizacijami in ustanovami, ki se ukvarjajo z ljudmi z manj priloĹžnostmi, izbrali prav center za brezdomne osebe HiĹĄa iz Velenja? ÂťSmo podjetje, ki rado pomaga. Vsak mesec tudi doniramo oblaÄ?ila – se poveĹže-

Donacije so se ĹĄe posebno razveselili stanovalci v HiĹĄi, ki z veliko zavzetosti in ljubezni skrbijo za vrt, obljubili pa so tudi, da se bodo v C&A vrnili s koĹĄarico pridelkov.

je dar utemeljila vodja poslovalnice podjetja C&A Velenje Sonja DragiÄ?eviÄ?. Tako je inĹĄtitut za program Center HiĹĄa prejel 2000 evrov.

S podjetjem so Ĺže sodelovali – kadar so imeli odveÄ?na oblaÄ?ila, so jih

narjem bodo nakupili vrtna orodja, malo kosilnico, skratka vse, s Ä?imer bodo laĹžje skrbeli za manjĹĄe zemljiĹĄÄ?e ob hiĹĄi. ÂťS tem si ne bodo zgolj delovnoterapevtsko pomagali, ampak postali ĹĄe bolj integrativni del

skupnosti. O tem, kako smo porabili denar in kakĹĄni so uÄ?inki, bomo poroÄ?ali na dnevih odprtih vrat in drugih dejavnostih, da bi spodbudili k pomoÄ?i okolje, ki Ä?uti druĹžbeno odgovornost za te ljudi v skupnosti,ÂŤ je povedala direktorica inĹĄtituta Sonja Bercko, ki si vrtno terapijo Ĺželi tudi za druge ranljive skupine – ljudi z motnjami v duĹĄevnem razvoju, invalide. Tako bi ljudi integrirali prek delovnih aktivnosti in ne le s pogovori in bolniĹĄniÄ?no oskrbo.

Denarna donacija je pomembna za razvoj delovno-okupacijskih dejavnosti v programih za pomoÄ? razliÄ?nim ljudem v raznih stiskah, medtem ko se programi in strokovno delo financirajo iz javnih sredstev. ÂťVsi si Ĺželimo, da bi ljudje bili vkljuÄ?eni, da bi delali. Saj veste – delo je najboljĹĄa terapija. V vseh raziskavah se je pokazalo, da je vrtnarjenje ena najboljĹĄih terapij za mentalno, emocionalno zdravje, za kognicijo,ÂŤ pojasnjuje Berckova in dodaja, da si bodo v inĹĄtitutu prizadevali, da bi te dejavnosti znotraj programa Center HiĹĄa nadgradili v socialno podjetje in uporabnike zaposlili. ÂťSaj ni namen, da ljudje obstanejo v nekih programih, ampak se razvijajo, da se zadeve nadgrajuje, da nekoÄ? naĹĄih storitev ne bodo veÄ? potrebovali,ÂŤ je poudarila. Zato je vsaka podpora programom pravzaprav korak bliĹže k samostojnosti njihovih uporabnikov. đ&#x;”˛

HujĹĄanje je tek na dolge proge Niste zadovoljni s svojo postavo?

Se Ĺželite spopasti z odveÄ?nimi maĹĄÄ?obami in oblikovati popolno postavo?

Za zdravje naj bi skrbeli vse leto, a dobronamerne napotke obiÄ?ajno zaÄ?nemo upoĹĄtevati ĹĄele takrat, ko je naĹĄe zdravje Ĺže ogroĹženo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima pribliĹžno 1,6 milijarde odraslih ljudi prekomerno telesno teĹžo, veÄ? kot 400 milijonov pa je debelih. Z enakimi teĹžavami se sreÄ?ujemo tudi v Sloveniji. S sploĹĄno znanim nasvetom – manj jej in

od 12. 2. do 18. 2.

- leta 1909 se je 12. februarja v Bukovici v Vipavski dolini rodil slovenski slikar in grafik Zoran MuĹĄiÄ?, ki je od leta 1915 do leta 1918 Ĺživel v ArnaÄ?ah pri Velenju; - 12. februarja 1997 so v Velenju sveÄ?ano odprli nov nakupovalni center s skupno povrĹĄino 11.316 m2; - 12. februarja 2014 je izĹĄel NaĹĄ Ä?as v spremenjeni obliki; - 13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za obmoÄ?je takratne obÄ?ine Velenje;

veÄ? telovadi, ni prav niÄ? narobe, saj je edini pravi recept za uspeĹĄno hujĹĄanje. Toda Ĺžal zgolj vedeti in sliĹĄati ne pomaga. Zdrav Ĺživljenjski slog moramo vzdrĹževati vse Ĺživljenje.

V ospredju naj bo sprememba prehranskega naÄ?rta, ki je odliÄ?na priloĹžnost za prenovo telesa. Z odloÄ?itvijo za zdravo prehrano boste prevzeli vajeti v svoje roke in laĹžje pazili na to, kaj jeste, sami boste odloÄ?ali o tem, kako boste porabili svoj Ä?as, in tudi o tem, koliko boste tehtali. Ĺ˝e vrabci na strehi Ä?ivkajo, da Ä?ezmerna telesna teĹža in debelost pomenita ĹĄtevilne nevarnosti za zdravje, nevarnost pa se poveÄ?uje hkrati z indeksom telesne mase, ki si ga lahko izraÄ?unate sami (telesna masa v kilogramih, delje-

- 13. februarja 1998 so na Dobrni predstavniki mlekarne iz Arje vasi Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina proglasili za najboljĹĄo med ĹĄtiriindvajsetimi organizatorji odkupa mleka. Med posamezniki je prvo mesto osvojila kmetija Franca Rotnika iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju; - od 15. februarja 1990 dalje je bilo Velenje nekaj Ä?asa brez profesionalnega Ĺžupana, saj je odtlej Ĺžupan Drago Ĺ ulek poleg Ĺžupanovanja opravljal tudi delovne obveznosti direktorja novo nastalega podjetja Gorenje – Delta; - 16. februarja 1993 je Ivan AtelĹĄek postal predsednik upravnega odbora Gorenja, vrĹĄilec dolĹžnosti predsednika poslovodnega odbora Gorenje pa je postal JoĹže StaniÄ?, ki je kot predsednik uprave Gorenja vrsto let vodil to velenjsko podjetje;

na s kvadratom telesne viĹĄine v metrih). ÄŒe je ta viĹĄji od 30, ste ogroĹženi za srÄ?no-Ĺžilna obolenja. Ljudje se odloÄ?amo za hujĹĄanje zgolj zato, da bi bolje izgledali in se bolje poÄ?utili. V resnici pa so razlogi, zakaj bi se odloÄ?ili za hujĹĄanje, precej bolj pomembni kot samo videz. Obstajajo ĹĄtevilni naÄ?ini, kako izgubiti odveÄ?ne kilograme. VpraĹĄanje pa je, kako shujĹĄati in pridobljeno teĹžo tudi ohraniti. Veliko diet prisega na izloÄ?anje– strogo omejevanje vnosa hrane iz ene prehranske skupine in omejitev kalorij. Toda ali je mukotrpno vzdrĹževanje vredno truda, Ä?e se nato povrnete k starim prehranskim navadam in spet zaÄ?nete pridobivati teĹžo? Ĺ˝e s tem, da izgubite samo pet ali deset odstotkov telesne

SreÄ?ko Meh (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 16. februarja 1995 so velenjski rudarji dosegli rekorden dnevni izkop premoga, saj so ga na ĹĄestih odkopih nakopali kar 30.000 ton; rekord so dosegli tudi na visokoroduktivnem odkopu B +25 v jami Pesje, kjer so v enem dnevu nakopali 9500 ton lignita; - 17. februarja 1821 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodil pravnik evrop-

teĹže, zmanjĹĄate tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in visokega krvnega tlaka. Osnovo za dobro poÄ?utje in zdravje pa si ustvarjamo tudi z zadostnim gibanjem, zato se nikar ne polenite. Poskrbite za pravo mero gibanja in uĹživajte v telesni dejavnosti. Vadite redno, najbolje vsak dan po pol ure, po moĹžnosti na prostem. Da bi dosegli cilj, je treba imeti smiselna priÄ?akovanja in ohranjati zmeren tempo. DrĹžite ga z nami – Zdravstvenovzgojni center Velenje – in spremenite svoj Ĺživljenjski slog. Delavnica Zdravo hujĹĄanje se bo priÄ?ela v sredo, 17. 2. 2016, v Zdravstvenem domu Velenje.

Kontaktna oseba: Karmen Petek, mag. zdrav. nege, in UrĹĄka Bandalo, spec. klin. diet., telefon: 03 / 89 95 647 ali 628. đ&#x;”˛ Zdravstveno vzgojni center Velenje, Karmen Petek

skega slovesa dr. Josip Krajnc; - velenjski foto klub se je po petih letih dela februarja leta 1984, preimenoval v Foto klub Zrno; - stanovalcem pogorele ĹĄoĹĄtanjske graĹĄÄ?ine so 17. februarja leta 1999 sveÄ?ano predali kljuÄ?e triintridesetih obnovljenih stanovanj; - 18. sveÄ?ana 1993 so na zasedanju velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine potrdili novo vlado, ki jo je vodil nekdanji velenjski Ĺžupan SreÄ?ko Meh; - 18. sveÄ?ana 2001 se je v Zakopanih na Poljskem konÄ?ala 20. zimska univerzijada, na kateri je bil z zlatima medaljama v super veleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu najuspeĹĄnejĹĄi slovenski tekmovalec VelenjÄ?an Bernard VajdiÄ?. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Nekaj teĹžkih dni je za vami. Ko se vam bo Ĺže zdelo, da je konÄ?no vse lepo in prav, se bo spet zalomilo. Naleteli boste na manjĹĄo teĹžavo, ki bo povezana z nekom iz bliĹžnje druĹžine. Sicer bo teĹžava veÄ?ja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnoduĹĄni.

S partnerjem bosta zdruĹžila moÄ?i in pomagala po svoji vesti in zmoĹžnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot Ĺže dolgo ne. Na finanÄ?nem podroÄ?ju vas Ä?aka veÄ?ja zmaga, na delovnem pa ne boste zadovoljni sami s seboj. NiÄ? vam ne bo ĹĄlo od rok, Ä?eprav se boste trudili. Kot da bi imeli blokado, kajne? Pa ne bo vse po vaĹĄi krivdi – vi boste le reĹĄevali, kar se bo reĹĄiti dalo, zato bo toliko teĹžje. Ne bo prviÄ? in Ĺžal tudi ne zadnjiÄ?.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

V teh dneh si boste priznali, da ste se v zadnjih dneh zelo odtujili od partnerja in druĹžine. ÄŒe se ne boste vzeli v roke, bo hudo, saj partnerju Ĺže krepko prekipeva. Saj ne, da bi bil zahteven, od vas pravzaprav priÄ?akuje zelo malo. TeĹžava je v vas. VeÄ? Ä?asa si Ĺželite zase, ob tem pa pozabljate, da je vaĹĄ partner tudi zato marsikdaj za vse, kar je treba postoriti doma, sam. Odkrit pogovor tokrat ne bo reĹĄil teĹžav, treba bo zaÄ?eti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spreminjate. Zima, Ä?eprav mila, temu res ni naklonjena, saj je v dvoje marsikdaj laĹžje prijeten Ä?as doĹživeti prav v naravi. A lepi so lahko tudi veÄ?eri doma, na toplem. Sploh, Ä?e se boste potrudili in jih zaÄ?inili z majhnimi dogodki, ki bodo obema pognali kri po Ĺžilah. Zdravje bo dobro.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste Ĺželeli veÄ? pomoÄ?i tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. To jim boste teĹžko povedali, a ne bo ĹĄlo drugaÄ?e. Nikar pa ne jemljite zadeve preveÄ? neresno – kot kaĹže, se vam zna, Ä?e ne boste previdni, sesuti ĹĄe ena Ĺživljenjska Ĺželja. Boste pa Ĺže v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico. Od srca pa se vam bo odvalil velik kamen. Povezana je z denarjem, ki ga tokrat ne potrebujete zase. Radi bi pomagali bliĹžnjemu sorodniku. V ljubezni se boste ĹĄe naprej iskali, saj ĹĄe sami ne boste vedeli, kaj bi sploh radi. Sploh, ker se niÄ? kaj radi ne prilagajate. Bo pa zdravje zato veliko boljĹĄe, kar vas bo spravljalo v dobro voljo.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Teden, ki je pred vami, si boste ĹĄe dolgo zapomnili. Pester bo, kot Ĺže dolgo ne. Po tem, ko se nikakor niste mogli odloÄ?iti, kako zaÄ?rtati prihodnost, se bodo stvari odvijale z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odliÄ?na priloĹžnost, da veliko prostega Ä?asa preĹživite z znanci, ki bodo kmalu postali vaĹĄi prijatelji. Nekdo od njih pa morda ĹĄe veÄ? kot le to. To ste tudi potrebovali, saj Ĺže nekaj Ä?asa zelo trpite, ker se niÄ? v vaĹĄem Ĺživljenju ne odvija tako kot ste Ĺželeli. Slabo obdobje je za vami. Da gre vse na boljĹĄe, boste spoznali Ĺže v dneh do nedelje. Ponedeljek bo poslovno zahteven, a zelo uspeĹĄen. Do Ä?etrtka ne podpisujte niÄ? brez posveta s strokovnjakom. Lahko bi naredili veliko napako, ki bi moÄ?no spremenila vaĹĄo prihodnost. ÄŒe vas pogosto boli glava, poskrbite, da odkrijete vzrok. Lahko je kriv le stres.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Malo bo krivo bolj aprilsko kot februarsko vreme, malo pa tudi vaĹĄe poÄ?utje. A dejstvo je, da bosta s partnerjem veliko Ä?asa preĹživela skupaj. Kljub temu vam bodo oÄ?i in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate pomagati. Sploh, ker vam misli zadnje Ä?ase bega oseba, ki je nekoÄ? Ĺže bila velik del vaĹĄega Ĺživljenja, sedaj pa se je vanj vrnila povsem nepriÄ?akovano. Igrate se z ognjem, pa se tega niti ne zavedate. ÄŒeprav imate izjemno razumevajoÄ?ega partnerja, vsega ne bo pripravljen poĹžreti. Sploh, Ä?e vas bo ujel na laĹži. Poslovno se vam obeta mrtev teden. A bolj, ko se bliĹža konec zime, bolj boste Ä?utili novo Ĺživljenjsko energijo. FinanÄ?no boste dobro stali, kar se zdravja tiÄ?e, pa ne boste Ä?isto zadovoljni. TeĹžave ne bodo nove.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ko boste v sluĹžbi na glas povedali, kar mislite, boste izjemno prizanesljivi in previdni.

Ker bo to kljub temu enemu od vaĹĄih sodelavcev, ki je tudi vaĹĄ prijatelj, dobra ĹĄola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo od zdaj stvari tekle povsem drugaÄ?e. Veliko manj boste obremenjeni, delo bo bolj praviÄ?no razdeljeno. Ĺ˝e v naslednjih dneh boste potrebovali precej energije, da se sooÄ?ite ĹĄe s problemi, ki so se nabrali doma. Tisti, ki imate otroke, boste poskuĹĄali nanje vplivati tudi s pametnimi nasveti. Pazite, da se pri pogovorih ne boste ponavljali, ker vas nihÄ?e ne bo veÄ? Ĺželel posluĹĄati. Pa Ä?eprav bodo vsi vedeli, da hoÄ?ete le dobro. Torek bo prinesel lepe novice. Ob njih boste spoznali, da je tudi ljubiti treba znati. Vi pa ste vÄ?asih preveÄ? zagledani vase. ÄŒas Valentina bo ravno pravi, da partnerju pokaĹžete, da ljubezen med vama ni le navada.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

ÄŒe boste Ĺželeli ali ne, v teh dneh boste morali krepko odpreti denarnico. Denar nikoli ne gre lahko od vas, pa vendarle veste, da ga imate dovolj, da si lahko privoĹĄÄ?ite tudi to, kar si trenutno Ĺželite. VeÄ?ja teĹžava bo Ä?as. Tega ne boste imeli dovolj, to pa vas je zaÄ?elo rahlo utrujati. Dobro veste, da z dobro organizacijo tudi top ne bo teĹžava, zato se je kar lotite. PrivoĹĄÄ?ite si vsaj nekaj, kar vam bo dalo novo energijo za delo in pomirilo tudi vaĹĄe naÄ?ete Ĺživce. Zadnji dnevi pred verjetno Ĺže naÄ?rtovanim zimskim dopustom bodo precej naporni, na kar boste dobro pripravljeni.

Partner bo ponosen na vas, saj boste z nekim poslovnim dogovorom dosegli veÄ? kot je kdorkoli priÄ?akoval.

Da se z zdravjem ne smete igrati pa tako Ĺže veste, zato ne bodite trmasti. ÄŒe se bodo teĹžave ponavljale, ne odlaĹĄajte z obiskom specialista.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ta teden vas bo Ä?isto nepriÄ?akovano na cedilu pustil nekdo od tistih, ki ste jim doslej vedno lahko zaupali. Sedaj boste konÄ?no spoznali, da je bolje organizacijo vzeti v svoje roke, sicer se stvari nikamor ne premaknejo. Pred vami je pomemben dogodek za vaĹĄo prihodnost. Bodite previdni, da se ne zavrti v napaÄ?no smer. VloĹžite veÄ? energije kot po navadi, vse trikrat preverite. Previdnost bo tokrat ne le pomembna, ampak nujna. ÄŒez vikend boste tudi vi praznovali dan zaljubljenih, pa Ä?eprav doslej niste veliko dali na ta praznik. Ker bo zabavno, se zna zgoditi, da bo praznovanje postalo za vas tradicija. Uspehi na delovnem podroÄ?ju vas k sreÄ?i doslej niso uspavali. Nove ideje, kaj vse pripraviti v naslednjih mesecih, se bodo rojevale v poznih noÄ?nih urah. Zapisujte si jih, da Ä?esa ne pozabite. KroniÄ?ni bolniki boste imeli nekaj teĹžav, zato Ĺživite Ä?im bolj zdravo.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Naslednji dnevi za vas ne bodo lahki. Ne bo se vam lahko odloÄ?iti, a vendarle se Ä?as izteka. Tudi, Ä?e boste vedeli, da je odloÄ?itev prava, vas bo stala veliko Ĺživcev in Ĺžal tudi denarja. Ta bo ĹĄel zelo teĹžko od vas, a drugaÄ?e ne bo ĹĄlo. Ob tem vas bo skrbelo za zdravje enega od vaĹĄih bliĹžnjih. Tega mu ne boste pokazali, zato bo imel obÄ?utek, kot da vam je zanj vseeno. To ne bo dobro, zato poskusite ta vtis Ä?im prej popraviti. Tisti, ki naÄ?rtujete zimske poÄ?itnice v tujini, dobro preverite, Ä?e so obljube toÄ?ne. Da se ne boste potem, ko boste Ĺže odpotovali, zapletli v neljube dogodke. Preverite tudi veljavnost svojih uradnih dokumentov. Nakup, ki ste ga naÄ?rtovali v zgodnji pomladi, pa raje ĹĄe malo odloĹžite. Kot kaĹže, vas Ä?akajo drugi nepriÄ?akovani izdatki, vaĹĄe denarne rezerve pa vseh Ĺželja ne morejo pokriti.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Prvi znaki, da se vaĹĄe Ĺživljenje obraÄ?a na bolje, so bili vidni Ĺže v minulih dneh. Sedaj pa bo konÄ?no priĹĄel Ä?as, ko boste svoje Ĺživljenje uredili Ä?isto po svoji meri. Zamere, ki ste jih Ä?utili s partnerjeve strani, bodo izpuhtele v zrak. In to dobesedno Ä?ez noÄ?. Ob tem boste zelo malo naredili vi, ĹĄlo bo bolj zato, da se bo partner zaÄ?el drugaÄ?e obnaĹĄati, ker se bo bolje poÄ?util. Za njim je nelepo obdobje, za marsikatero njegovo teĹžavo doslej niste vedeli niti vi. Sedaj, ko vam bo vse povedal, vaju bo to ĹĄe bolj povezalo. Kar se denarja tiÄ?e, ga boste imeli veliko veÄ? kot veÄ?ina vaĹĄih znancev. Ĺ e vedno pa ne toliko, da bi lahko zaspali na minulem delu. Ponudili vam bodo delo, ki vam ne bo diĹĄalo. A niste ĹĄe tako daleÄ?, da bi lahko delali le tisto, kar vam je res vĹĄeÄ?. Zato ga boste sprejeli. In ne bo vam Ĺžal, saj bo bolj zanimivo, kot se vam je zdelo od daleÄ?.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

V naslednjih dneh si boste konÄ?no znali vzeti Ä?as tudi zase in za svoje najbliĹžje, pa Ä?eprav ne v takih koliÄ?inah, kot si Ĺželijo drugi. Vam pa bo Ĺže to veÄ? kot preveÄ?, saj ste zadnje Ä?ase postali zasvojeni z delom. Zato vam brezdelje ne bo lahko sedlo. Denar, ki ga imate manj kot bi Ĺželeli in kot ga ob svojem naÄ?inu Ĺživljenja potrebujete, seveda ne bo padel z neba. KonÄ?no vam bo nekdo poravnal dolgove, vi pa boste lahko svoje. Priznajte, da boste laĹžje dihali, ko boste vedeli, da vam nihÄ?e veÄ? ne diha za vrat. VeÄ? optimizma vam ne bi ĹĄkodilo tudi na poslovnem podroÄ?ju. ÄŒeprav trenutno kaĹže, da se stvari vrtijo v nepravo smer, ne obupajte. Delajte, kot do vas priÄ?akujejo, zraven pa se zaÄ?nite ozirati za novimi poslovnimi priloĹžnostmi. Ni res, da jih ni. Ko boste zaÄ?eli iskati, se vam bodo odpirale druga za drugo. In ena bo boljĹĄa od druge.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Razpeti boste med Ĺželjami in moĹžnostmi. VaĹĄe Ĺželje bodo Ĺžal kratkoroÄ?no neuresniÄ?ljive, kar vas bo spravljalo v obup. A ob tem boste spoznali, kdo je na vaĹĄi strani in komu resniÄ?no lahko zaupate. To vam bo v naslednjih mesecih priĹĄlo ĹĄe kako prav, saj se boste znaĹĄli na zelo tankem ledu. Zato zaupajte le tistim, ki so tega vredni, drugim pa nikar ne posveÄ?ajte veÄ? svoje energije. Nimate je toliko, da bi skrbeli ĹĄe za druge, trenutno imate dovolj svojih lastnih teĹžav. Da, tudi strah vas bo, kar ne bo Ä?isto niÄ? nenavadno. Dobro bo zato, ker boste prav zaradi strahu veliko bolj previdni kot bi bili sicer. ÄŒe potrebujete Ä?as, si ga vzemite. Brez slabe vesti. Tokrat res niÄ? ne boste zamudili. Sploh, ker boste spoznali, da niÄ? v vaĹĄem Ĺživljenju ni zagotovljeno. Ĺ e nekaj tednov se boste morali boriti za vsak mali uspeh.

Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

11. februarja

05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Turbulenca: Pasti posvojitve 12.20 Vrtičkarji, 9/12 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tisti, ki je zgradil šolo, ponov.

14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Težišče, tv Lendava 15.40 Penelopa, ris.

15.45 Firbcologi 16.25 Profil: Lado Ambrožič 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Boj proti parazitom 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Kitajska 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Lectarstvo Perger 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Industrija ljubezni 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Profil: Lado Ambrožič 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.45 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.45 07.55 08.00 08.10 08.50 09.50 10.45 11.15 14.40 16.25 19.50 20.00 20.30 21.25 23.00 23.50 00.35 sledi 02.25 03.30 04.45

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.35 08.50 09.05 10.00 10.30 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.25 02.00

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.05 23.35 23.40

Otroški kanal Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Tork, ris.

Zgodbe iz školjke: Ples Točka, glasb. odd.

Na lepše Alpe-Donava-Jadran Dobro jutro Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, prenos iz Stockholma Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz Presque Isla Penelopa, ris.

Avtomobilnost V Ecovem svetu, dok. odd.

Policist, am. film To je bila naša vojna, dok. odd.

Točka, glasb. odd. Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, posn.

Biatlon, sp, sprint (M), posn.

Biatlon, sp, sprint (Ž), posn.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Kaja, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Anubisova hiša, nan.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Usodno vino, nan.

24ur, vreme 24ur Pozabljena čustva, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina: New York, nan.

Kosti, nan.

Borgijci, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn: Nipke, Anette Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža. Igor in Zlati zvoki Regionalne novice 3 HE Zavašnica – narava in človek Dornavski cigani, dokum. film Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

11. februarja 2016

Sobota,

12. februarja

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.15 01.40 02.35

07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.50 09.50 10.55 11.35 14.00 14.40 15.25 16.10 17.25 18.20 19.05 19.55 21.10 22.05 22.30 23.40 01.10 01.55 03.05 sledi 04.20 05.10

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.35 08.50 09.05 10.00 10.30 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 22.15 22.50 22.55 00.40 02.30 03.05

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.05 12.10 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 21.50 23.20 23.50 23.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem! kviz Ugriznimo znanost Vrtičkarji, 10/12 Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Pust Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom Kioka, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.

Na lepše Odmevi, šport, vreme Potepuški pes, japonski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Penelopa, ris.

Vetrnica Zgodbe iz školjke: Južna Afrika Točka, glas. odd.

Bleščica, odd. o modi Na obisku Dobro jutro O živalih in ljudeh, svet. odd.

Na vrtu, ponov.

Posebna ponudba, svet. odd.

Dober dan Biatlon, sp, zasled. tekma (M), prenos iz Presque Isla Fina gospa (V.), 4/10 Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), prenos iz Presque Isla Nord. smuč., sp, smuč. poleti, kvalif., prenos iz Vikersunda TV arhiv Bučke, satirično inform. parodija, ponov.

Polnočni klub Lenin – drama diktatorja, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. poleti, kvalif., posn.

Biatlon, sp, zasled. tekma (M), posn.

Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), posn.

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Kaja, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Anubisova hiša, nan.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Usodno vino, nan.

24ur, vreme 24ur Ugrabitev, am. film 24ur zvečer Eurojackpot Ženske od vraga, am. film Srečen za umret, slovenski film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža. Igor in Zlati zvoki Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Naredimo si pustno masko Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Ašrami v Indiji, ponovitev Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV, Okarina Folk Festival: Pepe Gambetta Iz oddaje Dobro jutro O 14. diviziji, dokumentarni film Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

13. februarja

05.55 06.05 07.00 07.20 07.40 08.05 08.30 08.50 09.15 10.00 10.15 10.25 11.10 12.00 13.00 13.25 13.50 14.30 14.55 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 23.25 01.35 02.00 02.55

06.00 06.30 07.00 09.20 10.25 11.50 12.25 13.40 15.30 15.50 17.55 19.15 19.30 20.00 20.25 22.00 22.40 00.00 00.30 01.25 03.00 sledi 04.45 05.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.35 08.50 09.00 09.25 09.50 10.05 10.30 10.55 11.10 12.55 13.10 14.05 16.20 18.55 18.58 20.00 23.35 02.05 02.30 03.30

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Dinozaver Čebelica Maja, ris. nan.

Moj prijatelj zajec, ris. nan.

Studio kriškraš: Delfini Ribič Pepe Firbcologi Male sive celic, kviz Dvojčka, vsak na svojem, dok. film Infodrom Kdo si pa ti?, 2/10 TV arhiv Mednarodna obzorja Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Vodni krog Bleda, dok. odd.

Afrika: Rt dobrega upanja, 4/5 Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Sladkanje z Rachel Allen, 6. del Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016: Poprock Fortitude, 5/12 Poročila, vreme, šport Bombna misija, am. film Dnevnik Slovencev po svetu Dnevnik, ponov.

Infokanal

Na lepše v Italiji 10 domačih Najboljše jutro Alp. smuč., sp, VSL (M), posn.

Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos iz Crans-Montane Slovenija danes Smučanje prosteta sloga: smuč. kros, prenos iz Idreja Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos z Ljubnega Smučarjev dnevnik: Boštjan Kline Nord. smuč., sp, smuč. poleti, prenos iz Vikersunda Slovenija danes Infodrom Kdo si pa ti?, 2/10 Nord. smuč., sp, smuč. poleti, posn.

Biatlon, sp, štafeta (M), prenos iz Presque Isla Zvezdana Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert Polnočni klub Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. poleti, posn.

Smučarjev dnevnik: Boštjan Kline, ponov.

Smučanje prostega sloga: smuč. kros, posn.

24ur Oto čira čara Kaja, ris. Želvica Lulu, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Radovednica Bibi, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lego prijateljice, ris.

Peter Pan, ris.

Grozni Gašper, ris.

Transformerji, ris.

Lego Star Wars, ris.

Tv prodaja Divji valovi, am. film Tv prodaja Lepota ni dovolj, am. ser. Šivi srca, am. film Na žaru – Lado Bizovičar 24ur vreme 24ur Titanik, am. film J. Edgar, am. film Zvoki noči 24ur Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kakšen je pust širokih ust?

09.40 Ustvarjalne iskrice (147), Labirint 10.00 Iz arhiva VTV, Okarina Folk Festival: Matching ties 10.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.20 Prodajno TV okno 11.35 Videospot dneva 11.40 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Srčki 18.40 Dotiki gora: Kamniški vrh 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2363. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert ans. Biseri, posnetek 1. dela 21.30 Jutranji pogovori 23.00 Migaj raje z nami 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila

14. februarja

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.20 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.20 09.40 09.45 10.10 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 17.00 17.20 18.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.45 22.10 23.10 00.55 01.20 02.15

Živ žav Pipi in Melkijad, ris.

Penelopa, ris.

Zajček Belko, ris.

Tork, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Frančkov Fonzek, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj zajec, ris. nan.

Pujsa Pepa, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Nabriti detektivi, 24/26 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, ponov.

Dekle z rumeno pentljo, am. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Zakulisje Poprocka Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Broadchurch (I.), 4/6 Intervju: Franjo Bobinac Poročila, šport, vreme Hava nagila – zgodba o židovski pesmi, nizoz. film Tisto pomlad, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.20 Duhovni utrip: Potovanje iz vzhoda na zahod, ponov.

06.40 Glasbena matineja 07.30 Ljubezenske pesmi, ponov.

08.10 Posebna ponudba 09.20 Alp. smuč., sp, SL (M), posnet.

10.25 Alp. smuč., sp, kombin. (Ž), smuk, prenos iz Crans-Montane 11.45 Avtomobilnost 12.25 Smuč. prostega sloga, smuč. kros, prenos iz Idreja 13.40 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos z Ljubnega 15.50 Nord. smuč., sp, smuč. poleti, prenos iz Vikersunda 18.05 Biatlon, sp, štafeta (Ž), prenos iz Presque Isla 19.35 Alp. smuč., sp, kombin. (Ž), SL, posn.

20.00 Žrebanje Lota 20.05 Generacija Zemlja, 1/3 20.55 Sherlock (III.), 3/3 22.25 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016: Poprock 00.15 Vikend paket, ponov.

01.10 Zakulisje Poprocka, ponov.

01.25 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. poleti, posn.

03.10 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posn.

05.00 Smučanje prostega sloga: smuč. kros, posn.

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.35 09.00 09.25 09.50 10.15 10.40 10.55 12.55 13.10 14.05 15.15 17.00 18.55 18.58 20.00 22.35 00.35 02.45

24ur, ponov.

OTO čira čara Kaja, ris. Želvica Lulu, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Radovednica Bibi, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Lego prijateljice, ris.

Peter Pan, ris.

Transformerji, ris.

Lego Star Wars, ris.

Tv prodaja Velik, am. film Tv prodaja Lepota ni dovolj, am. ser.

Velika ang. pekarija, ang. ser.

Usodno zaupanje, kanad. film Tintin in njegove pustolovščine, am. film 24ur vreme 24ur Na žaru – Borut Pahor Bližnji odnosi, am. film Nori dnevi v Alabami, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2362. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 2363. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Ministrski stol: mag. Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo 11.50 Glasbena avantura, spomin na glasbeno ustvarjanje Simone Weiss 12.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.45 Mednarodna pustna in karnevalska povorka na Ptuju 2016 15.30 Prodajno TV okno 15.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (146), Šal iz bombažne majice 18.20 Mladi za Veleje, Pojdi v svet 19.00 Pop corn: Elvis Jackson, Samuel Lukas 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans. Golte, ans, Klateži 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Popotniške razglednice: Via Alpina direct 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

15. februarja

06.10 06.25 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.20 00.45 01.40

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Sladkanje z Rachel Allen, 6. del 10 domačih Vem!, kviz NaGlas!

Vrtičkarji, 11/12 Dnevnik, vreme, šport Panoptikum: Industrija ljubezni Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Pujsa Pepa, ris. Čebelica Maja, ris. nan.

Točka preloma, ponov.

Poročila, šport, vreme Kdo si pa ti?, 3/10 Novice eRTeVe Emilija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Pisave Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

06.15 07.00 07.05 07.15 07.25 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15 08.20 08.40 08.50 09.00 09.30 10.35 11.15 13.45

Točka, glasb. odd.

Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris. Živalska uganka, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Štejmo Čarlijev cirkus, otr. ser.

Pika Nogavička, ris. nan.

Vetrnica: Mali čudeži Ciak Junior, igrani film Urbani športi, dok. film Pozdrav domovini, dok. film Duhovni utrip Dobro jutro Polnočni klub: Potentnost zabaven glasbe 14.55 Ljudje in zemlja Avtomobilnost Halo TV Fina gospa (V.), 5/10 Fina gospa (V.), 6/10 Olivija, ris.

Tork, ris.

Veseli Veselko, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Dvojčka, dok. film Zakon srca, 5/14 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016: Koncert skupine SIddharta Spomini, pogovor. odd.

Halo TV Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

16.00 17.00 18.00 18.30 19.00 19.10 19.20 19.30 19.35 20.00 20.50 22.15 23.50 00.50 01.35

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.35 08.50 10.30 11.00 12.45 13.40 14.40 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 18.58 20.00 22.20 22.55 23.50 00.45 01.45 02.20

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Kaja, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Divji valovi, am. film Tv prodaja Velika ang. pekarija, ang. ser.

Dr. Oz, am. ser.

Trdoglavci, nan.

Usodno vino, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Moja mam kuha bolje 24ur vreme 24ur Notting Hill, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Borgijci, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.530

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2363. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Za zdravje: Program Svit, kako sodelovati Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami Regionalne novice 3 Koncert ans. Biseri, posnetek 1. dela Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.15 11.20 12.10 12.15 12.30 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.40 23.45

Sreda,

16. februarja

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.15 13.00 13.30 14.40 15.00 15.10 15.40 15.50 16.25 17.00 17.30

17. februarja

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha Vrtičkarji, 12/12 Dnevnik, šport, vreme Studio city, ponov.

Kaj govoriš?=So vakeres?

Poročila Lučka, tv Lendava Muk, ponov.

Ribič Pepe Profil: dr. Brane Senegačnik Poročila, šport, vreme Vodni krog Iškega Vintgarja, potopisna serija 17.55 Novice 18.00 Utrinki, izob. odd.

18.05 Muk, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Votla krona, 6/10 20.55 Živeti kamen, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Stane Novačan 00.50 Profil, ponov.

01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov.

02.35 Info-kanal

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 21.55 22.00 23.05 00.55 01.20 01.50 02.15 03.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Pisave Vrtičkarji, 1/10 Dnevnik, vreme, šport Intervju: Franjo Bobinac Prava ideja: Lectarstvo Perger Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Na naši zemlji, ponov.

Sara in Raček, ris.

Simfonorije, ris.

Vem! kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Punčka, afriški film Kino Fokus Vreme Odmevi, šport, vreme Tannbach – usoda neke vasi, 3/3 Turbulenca Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.15 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15 08.20 08.40 08.45 09.00 09.35 11.00 12.00 14.20

06.15 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15 08.20 08.25 08.35 08.50 09.35 10.25 11.00 12.15 14.35 15.30 16.05 17.00 17.55

03.55

Točka, glasb. odd.

Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris. Živalska uganka, otr. ser.

Emilija, ris.

Vetrnica: Pa preštejmo Čarlijev cirkus, otr. ser.

Vetrnica: Vzletanje Ciak junior, igrani film Moje telo, dok. film Lučka, tv Lendava 10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Vikend paket Zakulisje Poprocka Dober dan Halo TV Košarka, pokal Spar, Tajfun : Šenčur, četrtfinale, prenos iz Šentjurja Žrebanje Lota Bučke, inform. parodija Čas za Manco Košir Klasična glasba za vse?, dok. odd.

Z mladimi virtuozi Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert – Zircus Točka, glasb. odd.

Halo TV Košarka, pokal Spar, Tajfun : Šenčur, četrfinale, posn.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.40 10.30 11.00 12.15 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 19.00 20.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.25 02.00

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Kaja, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Tv prodaja Zeus in Roxanne, am. film Tv prodaja Velika ang. pekarija, ang. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Usodno vino, nan.

24ur vreme 24ur Lepotni salon, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Borgijci, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2364. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Strokovnjak svetuje: Promocija zdravja na delovnem mestu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (UI 148), Labirint Gledališka predstava za otroke Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje, Regionalne novice 3 Pop corn: Kill Kenny, Anja Kotar Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

15.50 17.00 18.00 18.30 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 20.00 20.55 21.40 22.35 00.25 01.05 01.50 02.55

Točka, glasb. odd.

Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris. Živalska uganka, otr. odd.

Emilija, ris.

Vetrnica, ris. Čarlijev cikrus, otr. ser.

Pika Nogavička, ris. nan.

Vetrnica: V gnezdu je gneča Ciak Junior, igrani film Čhavoro, dok. film Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Dober dan Halo TV Fina gospa (V.), 7/10 Fina gospa (V.), 8/10 Olivija, ris.

Tork, ris.

Veseli Veselko, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Studio kriškraš: Delfini, ponov.

Reševalci hrane, dok. odd.

Možganske vragolije Katherine Mills, 2. del Na poljih Flandrije, 3/10 Gloria, čilski film Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.35 08.50 10.30 11.00 12.15 12.45 13.45 14.40 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.30 02.05

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Kaja, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Anubisov hiša, nan.

Tv prodaja Knjiga o džubgli, am. film Tv prodaja Velika ang. pekarija, ang. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Usodno vino, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Jezero skrite ljubezni, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Borgijci, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Vrisovanje KT Točk in PP trikotna ruta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2364. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Debela peč Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Promocija zdravja na delovnem mestu Za zdravje: Program Svit, kako sodelovati Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 21.30 22.00 23.30 23.35

19.50 20.00 20.20 21.15 22.05 22.20 22.55 23.25 00.25 01.10 02.00

10.55 11.00 11.10 11.40 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 11. 2. 2016, barve: CMYK, stran 21

POLES, ROK: Stopetkrat o Ĺ oĹĄtanju v enem odstavku ml – mladina / 94 - Zgodovina srednjega in novega veka Izid knjige je obeleĹžil tri mejnike: 20. obletnico ustanovitve nove ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, 660. obletnico prve omembe trga Ĺ oĹĄtanju in 105. obletnico pridobitve mestnih pravic.

V liÄ?ni knjiĹžici, ki je nastala pod okriljem Vile Mayer, je predstavljena zgodovina in

ka Suzanne Sommers se je znaĹĄla v tej situaciji, podala se je na pot raziskovanja in v tej knjigi zbrala znanje in vedenje 16-tih zdravnikov s podroÄ?ja antiaging medicine, ki s svojimi odkritji, metodami preventivne medicine predstavljajo upanje za dolgoĹživost na naraven pristop k Ĺživljenju, brez uporabe zdravil.

V knjigi je predstavljenih 8 korakov do zdravja, govori o bioidentiÄ?nih hormonih, ĹĄÄ?itnici, o tem, kako pomembno je spanje, kako izboljĹĄati spomin, obnoviti sluh, ohraniti vid, premagati raka, urediti Ä?revesje in kako odkriti zgodnji diabetes, vse brez uporabe zdravil.

VELENJE ÄŒetrtek, 11. februar

WILSON, SARAH: Adijo, sladkor

13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predstavitev knjige Petra Rezmana TekoÄ?i trak 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert ansambla violonÄ?el uÄ?encev in dijakov iz razreda Sanje RepĹĄe 20.30 Max klub Velenje Koncert Sandra Klemm And The Adam's Family (Max Klub Jazz festival 2016 – 2. koncert)

od – odrasli / 615.8 - Alternativno zdravljenje

8.00

Pred nami je vodnik za 8-tedenski program razstrupljanja, ki je hkrati tudi kuharska knjiga. Sladkor je zelo priljubljen in razĹĄirjen dodatek jedem, Ĺžal pa je dokazano

Petek, 12. februar

17.00 18.00

18.00 20.00 20.00

dediĹĄÄ?ina Ĺ oĹĄtanja na malo drugaÄ?en naÄ?in skozi pomembne mejnike Besedilo je zgoĹĄÄ?eno v en odstavek, spremlja pa ga ilustracija, ki je nosilka sporoÄ?ila ter blizu tudi otrokom in mladostnikom.

Vsebina je razdeljena na veÄ? sklopov: geografski okvir obmoÄ?ja, geoloĹĄke posebnosti, legende o jezeru, zgodovinski mejniki, trĹĄka dediĹĄÄ?ina, gradovi, dvorci, cerkve, sakralna dediĹĄÄ?ina, urbane stavbe, etnoloĹĄka dediĹĄÄ?ina, industrijska dediĹĄÄ?ina, osebnosti, naravne vrednote, Ĺživa dediĹĄÄ?ina in sodobnost.

MILÄŒINSKI, FRAN: Butalski policaj in Cefizelj ml – mladina / C-S - Slikanice Se ĹĄe spomnite Butalcev in ali veste, da imajo tudi svojega policaja, ki si ob nedeljah in praznikih na glavo povezne rdeÄ?e obĹĄito kapo in postane strah vseh tolovajev razen Cefizlja. Ta straĹĄni tolovaj namesto, da bi se skrival pred butalskim policajem, se mu nastavi tik pod nos, saj ga najbolj od vsega zanima to, kako mu kaj gre. Butalski policaj vsakiÄ? znova pade na preprosto, skoraj vedno isto Cefizljevo finto, da nam ga je Ĺže kar malo Ĺžal, pa Ä?eprav se seveda njegovi neumnosti tudi privoĹĄÄ?ljivo smejimo, ĹĄe posebno ob znanem izreku ÂťHop, Cefizelj, te Ĺže imam!ÂŤ

SOMERS, SUZANNE: Prodor medicine Ä?ez meje mogoÄ?ega od – odrasli / 613.7 - Zdravo Ĺživljenje Pride trenutek, ko se vpraĹĄamo kako naprej, komu zaupati, uradni medicini ali poskusiti ĹĄe kaj drugega. Tudi znana igral-

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 11.2., BiotrĹžnica • Petek, 12.2. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Sobota, 13.2. 10.00-13.00 in 15.0018.00 Pripelji svojo ljubezen in jo zakleni • Nedelja, 14.2. 10.00-14.00 Pripelji svojo ljubezen in jo zakleni • Nedelja, 14.2. Citycentrovi druĹžinski dnevi na Golteh, Ujemite Citycentrova dekleta, lepe nagrade ... • Nedelja, 14.2., 11.00 PravljiÄ?ne urice O kravi, ki je lajala v luno • do 21.2. Vse najboljĹĄa pomlad v Citycentru –japonski vrtovi • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

21

PRIREDITVE

11. februarja 2016

21.00

za Ä?loveka zelo nevaren saj povzroÄ?a odvisnost in ĹĄkoduje zdravju, mnogi ga imenujejo bela smrt.

Avtorica Sarah Wilson, preden je spoznala, da je krivec za nihanje razpoloĹženja in teĹže, motnje spanca in teĹžave s ĹĄÄ?itnico prav njena zasvojenost s sladkorjem pojedla tudi do 25 ĹžliÄ?k le-tega vsak dan. OdloÄ?ila se je, da bo naredila poskus. Sama o tem pravi: ÂťShujĹĄala sem in moja koĹža je postala Ä?ista.

Ko sem opustila sladkor, se mi je izboljĹĄalo tudi zdravje. Znova sem odkrila dobro poÄ?utje, energijo in iskrivost, ki sem jih imela kot otrok. Ne verjamem v diete ali v naÄ?in prehrane, ki nas ne veseli. Ta program in recepti so zasnovani za trajno dobro poÄ?utje.ÂŤ

BRAJNIK, ERIKA: Naturopatski priroÄ?nik za samopomoÄ?

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Sv. Urban Dobrovlje UÄ?ilnica Plus Fimo skriva in razkriva, delavnica za odrasle in otroke Kino Velenje, velika dvorana Novi novi filmi ĹĄtudentov AGRFT, filmska predstava in razgovor z gosti KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Cool knjiga, bralni kroĹžek za najstnike Havana bar Love is in the air Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana ÂťBach to the future: glasba od Bacha do Kuharja!ÂŤ, kitarski koncert Nejca Kuharja Klub eMCe plac PosluĹĄalnice

Sobota, 13. februar 7.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Mirna peÄ? (gre – gre)

8.00 8.00 18.00

19.00 21.00 21.30

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: PaĹĄki Kozjak Dom kulture Velenje, velika dvorana Enci benci Katalenci (Maksi Pikin abonma, Abonma Mladost in izven) RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : MRD Dobova Klub eMCe plac Jam Session Max klub Velenje Valentinov koncert: UroĹĄ Perić & The Bluenote quartet

Nedelja, 14. februar Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: 7. Šilijev pohod 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Valentinom koncert: BliŞina – Marina Martensson Trio

Sreda, 17. februar 7.00 13.00 17.00 19.19

7.00

19.30

Ponedeljek, 15. februar 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Soba

19.30

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Martinova pot Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predavanje Sonje AuberĹĄek Komplementarne energije Dom kulture Velenje, velika dvorana Monokomedija Denisa Avdića MoĹĄki so z Marsa, Ĺženske so z Venere (Razprodano!)

Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert pianistov Akademije za glasbo Franza Liszta (BudimpeĹĄta)

Ĺ OĹ TANJ

Torek, 16. februar 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila RoĹžle v SonÄ?nem parku Torkova peta – Lutke, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe s Sanjo Stropnik 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 17.00 KAC, Efenkova 61 b Kuharska delavnica Peka potic 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Planinsko druĹĄtvo – mladinski odsek Velenje se predstavlja

Koncert Katrinas Velenje, 13. februarja – Na koncertu v velenjski glasbeni ĹĄoli, ki bo v okviru letoĹĄnjega abonmaja Pihalnega orkestra Premogovnika v soboto ob 19.30, bo tokrat nastopila skupina Katrinas (Katarina Habe, Petra Grkman in Sanja Mlinar Marin). Potrojeno Ĺženstvenost bo uravnoteĹžila potrojena moĹĄka zasedba v sestavi Rok Golob (klaviature), Andrej HoÄ?evar (bas) in David Slatinek (tolkala). Slednja dva sta VelenjÄ?ana, tako kot tudi Ä?lanica zasedbe Sanja Mlinar Marin.

Sodobna slovenska avtorska popularna glasba bo v veÄ?glasni zasedbi pokazala svoj najĹžlahtnejĹĄi obraz. đ&#x;”˛

ÄŒetrtek, 11. februar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Tom Percival: Mihove razglednice

Nedelja, 14. februar X

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Pohod po Ĺ ilijevih vlakah (lahka pot)

Ponedeljek, 15. februar 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 11. februar 16.00 Marof ObÄ?ni zbor DruĹĄtva invalidov

Petek, 12. februar 18.00 Marof ObÄ?ni zbor TD Ĺ martno ob Paki

Sobota, 13. februar 15.00 Telovadnica OĹ bratov Letonja Dan namiznega tenisa v Ĺ martnem ob Paki; Ĺ RD Gavce - Veliki Vrh

Torek, 16. februar 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki O Ĺ marÄ?anih malo drugaÄ?e pogovorni veÄ?er Tatjane Vidmar z Mojco Polak RoĹžiÄ?

Lunine mene

Petek, 12. februar 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Smeh ni greh 3

Sobota, 13. februar 9.00

OŠKDK Šoťtanj – podruŞnica Topolťica 17. Menihov memorial v namiznem tenisu

15. februarja, ob 8:46, prvi krajec

V avli Mestne obÄ?ine razstavlja Vojko Babić Velenje - V avli Mestne obÄ?ine Velenje je na ogled slikarska razstava umetnika Vojka Babića, predstavnika klasiÄ?nega realizma. Upodablja pokrajino, naravo, kajti narava kot Ĺživljenjski prostor je po njegovem prepriÄ?anju Ä?lovekova najveÄ?ja vrednota.

Umetnika slikarstvo spremlja Ĺže veÄ? kot pol stoletja, pri njegovem delu pa ga navduĹĄujejo flamski mojstri, predvsem Rubens in Rembrandt. Razstava bo na ogled do 4. marca. đ&#x;”˛

od – odrasli / 615.8 - Alternativno zdravljenje

đ&#x;”˛

mz

Snovalci podob v galeriji

Naturopatija ali naravno zdravljenje je celostno holistiÄ?no zdravljenje, ki se je razvilo v poznem 19. stoletju. Temelji na zelo starem prepriÄ?anju, da ima telo notranjo naravno moÄ?, da se lahko samo pozdravi.

Erika Brajnik je diplomirana naturopatinja, avtorica ĹĄtevilnih Ä?asopisnih Ä?lankov in kolumn. Pravi, da je Âťglavna naloga naturopata, da uÄ?i Ä?loveka, kako si lahko prisluhneÂŤ in prav v tem duhu je nastala njena druga knjiga, v kateri je razdelila ljudi po morfoloĹĄkih tipih po tradicionalni kitajski medicini. Knjiga vsebuje tudi posebne jedilnike in nasvete za doloÄ?ene bolezni.

Ĺ oĹĄtanj – Nocoj (Ä?etrtek, 11. februarja) ob 19. uri bodo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli razstavo z naslovom Snovalci podob – pesniĹĄko popotovanje med Ä?rkami in barvami. Razstavljali bodo Zlatko Kraljić, Andrej Krevzel in Stojan Ĺ pegel.

Razstava je nastala v sodelovanju z DruĹĄtvom ĹĄaleĹĄkih likovnikov in Ĺ aleĹĄkim literarnim druĹĄtvom Hotenja Velenje. đ&#x;”˛

mkp

MB

V preddverju knjiĹžnice Peter Rezman in zadnji roman TekoÄ?i trak Velenje – Nocoj (11. februarja) ob 19.19 bodo v preddverju KnjiĹžnice Velenje predstavili novi roman pesnika, pisatelja in dramatika Petra Rezmana TekoÄ?i trak.

Roman je konec lanskega leta izĹĄel pri zaloĹžbi Litera. đ&#x;”˛

19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Rodoslovno sreÄ?anje 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Rokova modrina, biografska drama Mladinskega gledaliĹĄÄ?a Ljubljana (Beli abonma in izven)

mkp

NOVI NOVI FILMI ťtudentov AGRFT 6 kratki slovenskih filmov, 108 minut Riot Ana, reŞija: Klemen Berus Male ribe, reŞija: Maja KriŞnik Smeh, reŞija: August Adrian Braatz Na novo, reŞija: Eva Muc Ognjeni fantje, reŞija: Rok Hvala Nazaj, reŞija: Jan Marin Petek, 12. 2., ob 18.00 – ob slovenskem kulturnem prazniku v kino

ROKI GRE V RING Valiant Rooster (Mehika) Animirana pustolovĹĄÄ?ina, sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 98 minut ReĹžija: Gabriel Riva Palacio Alatriste, Rodolfo Riva-Palacio Alatriste Petek, 12. 2., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 13. 2., ob 18.00 Nedelja, 14. 2., ob 17.30 – mala dvor.

SAVLOV SIN Saul fia (MadĹžarska) Vojna drama, 107 minut ReĹžija: LĂĄszlĂł Nemes Igrajo: GĂŠza RĂśhrig, Levente MolnĂĄr, Urs Rechn, Todd Charmont, SĂĄndor ZsĂłtĂŠr, Marcin Czarnik idr.

Petek, 12. 2., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 13. 2., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 14. 2., ob 19.00 – mala dvor.

BROOKLYN Brooklyn (Irska, Velika Britanija, Kanada) RomantiÄ?na drama, 111 minut ReĹžija: John Crowley Igrajo: Saoirse Ronan, Emory Cohen, Domhnall Gleeson, Jim Broadbent, Julie

Walters, Maeve McGrath idr.

Petek, 12. 2., ob 20.30 Nedelja, 14. 2., ob 18.00

ALVIN IN VEVERIÄŒKI: VELIKA ALVINTURA Alvin and the Chipmunks: The Road Chip (ZDA) Animirana pustolovĹĄÄ?ina, 92 minut ReĹžija: Walt Becker Glasovi: Miha Rodman, Predrag LaliÄ?, Nino OĹĄlak, Jernej Kuntner idr.

Nedelja, 14. 2., ob 16.00 – otroťka matineja

RAZGIBANO Ĺ˝IVLJENJE SAMSKIH How to be Single (ZDA) RomantiÄ?na komedija, 110 minut (ZDA)

ReĹžija: Christian Ditter Igrajo: Dakota Johnson, Rebel Wilson, Damon Wayans Jr., Anders Holm, Alison Brie, Nicholas Braun idr.

Sobota, 13. 2., ob 20.00 Nedelja, 14. 2., ob 20.15 Ponedeljek, 15. 2., ob 17.30

SOBA Room (Irska, Kanada) Drama, 118 minut ReĹžija: Lenny Abrahamson Igrajo: Brie Larson, Jacob Tremblay, Joan Allen, William H. Macy, Tom McCamus, Sean Bridgers idr.

Ponedeljek, 15. 2., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

11. februarja 2016

Nagradna križanka »Frizerstvo MACHO«

RADIO VELENJE

S tem kuponom

20% popust za striženje

Velja do 31. 12. 2016

Moško in otroško frizerstvo MACHO Pristovšek Adrijana, s.p.

Stari trg 35 3320 Velenje Tel.: 03/ 58 62 315 www.facebook.com/frizerstvo.macho www.frizerstvomacho.si Del. čas: delovnik 7.30 – 19.30 sobota 7.00 – 13.00

Modno – strokovno – cenovno privlačno • • • •

Sodobno ali klasično oblikovanje frizure Barvanje in prekrivanje sivih las s prelivi Oblikovanje brade in brkov Masaža lasišča z zdravilnimi ampulami

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 22. februarja 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka MACHO«. Izžrebali bomo 3 nagrade (moško ali otroško striženje z umivanjem las). Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.

03 898 17 50 | press@nascas.si

Postanite naročnik

Za naročnike do 8 številk zastonj!

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

NAŠ ČAS online www.nascas.si

STARO ZA NOVO! Informacije:

www.issuu.com/nascas

041 813 949

SEMENSKI KROMPIR

ŽE NA ZALOGI NASLEDNJE SORTE:

S U B I SK

OD 13. 2.

DO 28. 2.

2016

I - GOLTE O OB PAK

ČEBULČEK

• HOL. RUMEN, MAJSKI SR., RDEČI, STURON

ČESEN

TN J - ŠMAR - ŠOŠTAN VELENJE

• JARI DOMAČI, PTUJSKI

GA PREVOZA NE POVRATNE 90 € Šmartno ob Paki UGODNE CE 3, j, an št Šo 4,50 € 5,00 € Velenje,

ODRASLA DNEVNA SKA SMUČAR A VOZOVNIC

• ADORA, COLOMBA, KRESNIK, MARABEL, • MARIS BARD, MINERVA, MONTE CARLO, • MOZART, PRIMURA, RED FANTASY. PAKIRANJE: 2,5 kg, 3 kg, 5 kg, 10 kg in 25 kg

ŠALOTKA • RED SUN

ZEMLJA ZA SETEV ASEF 10 L 2,80

MINERALNA IN ORGANSKA GNOJILA!

BIOGRENA, BIOORGANIK, BIOPOST, BOGATIN, ORGANO, BIOVIT, GNOJILO DELTAFERT EKO.

Z VAMI IN ZA VAS!

OTROŠKA DNEVNA SKA SMUČAR A VOZOVNIC

+

+ SNI

MESTA VSTOPNA VELENJE, HOTEL PAKA 5 :4 7 , JE N VELE VAS, INSKI HOTEL 8:25 PAŠKA 7:30 MLAD A ŠOŠTANJ, AJ ST OB 15:30 PO A *POVRATEK SN BU OB PAKI 8:05 AVTO O TN AR ŠM 8:35 MC

OBČINA

ŠOŠTANJ

OBČINA

ŠMARTNO OB PAKI

. V PRIMERU

ZERVACIJO ROČAMO RE

PRIPO NO, ZATO VAM

ŠTEVIL

PETEK, 12. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 13. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 14. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 15. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 16. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 17. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 1. do 7. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

29 € 16 €

EJE OBUSU JE OM O MEST NA AVT

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

I

AVTOBUSN PREVOZ

AVTOBU PREVOZ

ČETRTEK, 11. februarja

Info: 03 898 17 50

Z ODPADE.

EMENA PREVO

SLABEGA VR

m

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Frizerski studio M Maja Jeseničnik s.p.

REZERVACIJE APS 031/770-941

Na NOVI lokaciji v Šoštanju Trg Bratov Mravljak 16

041 420 557

Vse frizerske storitve na enem mestu 10 % popust na storitev za upokojence in dijake

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 1. do 7. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

11. februarja 2016

mali OGLASI PRIDELKI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

IŠČEM POTREBUJEM inštrukcije kemije, splošna in anorganska kemija.

Gsm: 031 850 039

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

ODDAM V NAJEM oddam čebelnjak z 18 AŽ-panji, in z nekaj družinami čebel. Čebelnjak leži na ekološko čistem kraju, nekaj km iz Velenja.

Gsm: 031 313 455

SENO v kockah, okrogle bale, plug motokultivator Gorenje z okroglo glavo in žganje prodam.

Gsm: 051 388 874 SENO v kockah prodam.

Gsm: 041 640 077 PRODAM fižol sivček, koruzo v zrnju, slamo in seno v okroglih balah.

Gsm: 041 905 999 FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji.

Gsm: 031 350 928 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI PRAŠIČA, težkega 120 kg, domače reje, prodam. Gsm: 031 398 506 BIKCA sivca in telico sivko, težka 180 kg, prodam. Gsm: 031 398 506 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 040 684 008

PRODAJA pujskov, težkih od 25 do 100 kg. Gsm: 041 445 315 PRAŠIČI, teže od 122 do 140 kg, prodam. Akcijska cena. Fišar, gsm: 041 619 372

KUPIM KOTEL za žganjekuho, rabljen, 80 l, kupim. Tel.: 03 5893 279 KUPIM pašno kravo simentalko, brejo drugo ali tretje tele.

Gsm: 031 270 780

• Samostojno hišo na odlični lokaciji na Graškogorski v Velenju, 176 m2, P+1+M, zgrajeno 1968, 552 m2 zemljišča, dobro ohranjeno, toplovod. ER: v izdelavi. Cena 150.000 evr.

RAZNO RASTLINJAK, tloris cca. 120 m2, ugodno prodam. Gsm: 041 605 746

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

• 4-sobno stanovanje v Topolšici, v manjši stavbi blizu Term, 95 m2, zgrajeno 1992, 2/2 nad., ER D(60-105) Kwh/m2a.

Cena 79.000 evr.

• Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje • Silva Pernovšek, Aškerčeva 5 G, 3325 Šoštanj • Lijana Lamot, Gaberke 25, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Trgovini Sax v Nakupovalnem centru Velenje.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

13. in 14. 2. – Olivera Saveva, dr. dent. med.

Nagrajenci nagradne križanke Nostalgija, objavljene v tedniku Naš čas, 28. januarja 2016, so:

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Veš, da vse je tako, kot je bilo.

V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da se korak tvoj nič več ne sliši …

(J. Medvešek)

V SPOMIN

VEKOSLAVA REBERNIK

MIRAN ŠUSTER

(1936 – 2016)

17. 5. 1957 – 9. 2. 2000

Vsi tvoji

Hvala vsem, ki niste pozabili.

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedi in pradedi

STANISLAV GLINŠEK

EMILIJA KOPRIVEC

iz Škal 35 a, Velenje

20. 4. 1933 – 31. 1. 2016 Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne, je spomin nate …

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala za vsak čuteč stisk roke in vsako iskreno besedo tolažbe. Posebna zahvala gasilcem PGD Škale, Premogovniku Velenje, častni straži, godbi, praporščakom, vnukinji Vesni in gospodu Kopušarju za poslovilne besede, župniku Janku Rezarju in diakonu Janezu Kurniku za opravljen obred, pogrebnima službama Almaja in KP Velenje. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Marija ter sinovi Stanko, Marjan in Zlatko z družinami

Jenkova 23, Velenje

22. 12. 1922 – 4. 1. 2016 Mar res odšla je draga mama tja v večnost?

Mi smo ostali in nosimo vsak svojo bolečino, molče, da ji ne zmotimo miru.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za sveče in vsako pomoč. Žalujoči vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 11. 2. 2016, barve: CMYK, stran 24

Veliko je bilo mednarodnih skupin, prviÄ? Brazilke.

Hudo jih je zeblo, za silo so jih greli le moĹĄki pogledi.

Karneval v Ĺ oĹĄtanju presegel priÄ?akovanja Na roko mu je ĹĄlo tokrat tudi vreme Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 6. februarja – Pust je najbolj veseli Ä?as v letu, poln ĹĄeg, zabav, karnevalov, kulinarike ...

Enega veÄ?jih karnevalov v Sloveniji zadnja leta gosti Ĺ oĹĄtanj,

ki se ponaĹĄa z dolgo karnevalsko preteklostjo. TuristiÄ?no olepĹĄevalno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj je letos pripravilo Ĺže triinĹĄestdeseti karneval. Znova je presegel priÄ?akovanja. V jubilejnem letu, 10. obletnici, kolikor je Ĺ oĹĄtanj Ä?lan

ZdruĹženja evropskih karnevalskih mest, kar od njih terja tudi posebna pravila v Ä?asu pustnega dogajanja, so v mesto pritegnili najveÄ? tujih karnevalskih skupin, barvitih, zanimivih, origi-

nalnih. Seveda pa so, kot se za Ĺ oĹĄtanj spodobi, na karnevalu poudarjeni KoĹĄi Ĺ oĹĄtanjski, Tresimirji, tudi Pust Mozirski ne sme manjkati ter domaÄ?e, lokalne skupine, ki si na ta dan lahko dajo duĹĄka. Ĺ˝al je slednjih zadnja leto nekoliko manj, kot jih je bilo v preteklosti. A so tista, ki pridejo, hudo pekoÄ?a.

Obiskovalcev Pusta Ĺ oĹĄtanjskega je vsa leta veliko. Letos, ko mu je bilo naklonjeno tudi vreme, pa jih je bilo ĹĄe veÄ? kot obiÄ?ajno. đ&#x;”˛

Pust Ĺ oĹĄtanjski je pred 10 leti postal Ä?lan ZdruĹženja evropskih karnevalskih mest.

Funkcionarji zdruĹženja v povorki.

Pihalni orkester Zarja je konec lanskega leta registriral vozilo Zarja mobil. PrviÄ? so se promocijsko z njim predstavili na boĹžiÄ?no-novoletnem koncertu, nazadnje v soboto na karnevalu v Ĺ oĹĄtanju. Vozilo so izdelali Ä?lani pihalnega orkestra sami. NajveÄ? idej, dela in reĹĄitev so prispevali – prav je, da jih naĹĄtejemo: Gregor Andrejc (na fotografiji voznik), Peter ObĹĄteter, Luka VaÄ?ovnik, Luka Ĺ terbenk, JoĹže Jan in Silvo PotoÄ?nik.

Na pustno soboto vse poti vodijo v Ĺ oĹĄtanj. Tudi tokrat izjemen obisk.

Pust pokaĹže, kaj ljudi tare. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so si dali duĹĄka s trĹžnico in stebriÄ?ki ob trgu in ob njej. Ko bo, seveda.

Pestra pustna sobota tudi v Ĺ martnem ob Paki Mnogim pustnim dogodkom na pustno soboto sta se pridruĹžila tudi dva v Ĺ martnem ob Paki.

V popoldanskem Ä?asu so prizadevne Ä?lanice DruĹĄtva prijateljev mladine Ĺ martno ob Paki pripravile otroĹĄko pustno rajanje v kulturnem domu, ki se ga je udeleĹžilo kar okrog sedemdeset otrok s svojimi starĹĄi. Na samem zaÄ?etku in potem ob zakljuÄ?ku rajanja jih je z veselimi zvoki svoje harmonike pozdravil 11-letni Tine.

Male in velike pustne maske so se zabavale, plesale in pele kar debeli dve uri, tisti bolj srameĹžljivi pa so pobarvali kakĹĄno pobar-

vanko. ÄŒudovite metuljÄ?ice (Ä?lanice DPM Ĺ oP) so za vsakega otroka pripravile darilce in sok.

Po besedah predsednice DPM Ĺ oP so bile na zaÄ?etku kar malce v skrbeh, kakĹĄna bo udeleĹžba na pustovanju, saj so ga po dolgih letih spet pripravile na pustno soboto, a so bile potem toliko bolj vesele in zadovoljne, da se jim je pridruĹžilo tolikĹĄno ĹĄtevilo malih in velikih pustnih ĹĄem.

V veÄ?ernem Ä?asu pa so dvorano kulturnega doma napolnile starejĹĄe maĹĄkare, saj so Ä?lanice in Ä?lani Kluba ĹĄtudentov ĹĄmarĹĄke fare ob podpori Javnega za-

voda Mladinski center Ĺ martno ob Paki organizirali pustovanje s skupino Preprosto Ä?rni. Med mnogimi zanimivimi maskami so izbrali seveda tiste najbolj izvirne in jih nagradili. Tudi oni so pustovanje pripravili po dolgem Ä?asu in bili potem toliko bolj veseli, saj je bila dvorana polna, zabava pa je ob zvokih Preprosto Ä?rnih trajala dolgo v noÄ?.

Seveda si prizadevni KĹ Ĺ F-jevci moÄ?no Ĺželijo, da bi tudi to njihovo pustovanje v Ĺ martnem ob Paki postalo tradicionalno. đ&#x;”˛

Anja Molnar

Podelili so tri nagrade za najboljĹĄe maske, nagrade pa so prispevali sponzorji (Terme TopolĹĄica, Kovinoplastika PovĹĄe, Pekarna Presta, Pekarna Rednak, ObÄ?ina Ĺ oP). Tretje mesto sta si prisluĹžila bacek Jon in kuĹža, drugo mesto karti kralj in kraljica in prvo mesto kuhar in muffini.