06 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 2. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-4/4°C) bo oblaÄ?no, v soboto (-5/3 °C) in nedeljo (-6/3 °C) delno sonÄ?no.

Sreda, 7. februarja 2018â€

ĹĄtevilka 6 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Podhranjena kultura?

Bojana Ĺ pegel

VzorÄ?no mesto bo obiskovalcem pribliĹžalo sodobne tehnologije.

Slovesno so ga odprli v petek.

Velenje bogatejĹĄe za VzorÄ?no mesto Velenje, 2. februarja – ÂťVelenje je z VzorÄ?nim mestom postalo eno od ĹĄtirih mest v Evropi, ki reĹĄitve za prihodnost razvija sĂĄmo.

Namen VzorÄ?nega mesta pa ni le spodbujanje digitalne pismenosti, sodelovanja in uÄ?inkovite komunikacije, temveÄ? tudi razvijanje funkcionalnih veĹĄÄ?in in kreativnosti, ozaveĹĄÄ?anje obiskovalcev o digitalni varnosti, izboljĹĄanje kulturnega in druĹžbenega razumevanja ter kritiÄ?nega vrednotenja. V VzorÄ?nem mestu se bodo obiskovalci vseh starosti lahko pobliĹže spoznali s sodobno tehnologijo,ÂŤ je na slovesni otvoritvi dejala direktorica AndragoĹĄkega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita KropuĹĄek Ranzinger.

VeÄ? o dogodku in prostoru razvoja inovacij in pametnih reĹĄitev (lokacija: drugo nadstropje Nakupovalnega centra Velenje) na notranjih straneh. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

V Gorenju odpovedali kolektivno pogodbo 5

LetoĹĄnji glavni februarski dogodki so strnjeni, kot Ĺže dolgo ne.

Ne le, da bo pust imel teĹžko nalogo, da preĹžene zimo, saj je ta ĹĄele dobro priĹĄla v naĹĄe kraje, le dan po pustnem torku bo Ĺže valentinovo. ÄŒeprav je praznik uvoĹžen, mu mnogi Ĺže posveÄ?ajo pozornost. JutriĹĄnji praznik slovenske kulture pa je tokrat poskrbel za dela prost dan. In morda bo ravno zato res posveÄ?en kulturi, ne le poÄ?itku. Sploh, ker bo to dan, ko bodo ĹĄtevilne kulturne ustanove odprle svoja vrata za brezplaÄ?ne oglede.

Vedno se mi zdi, da je dobro, da imamo kulturni praznik. V Ä?asu pred njim in po njem namreÄ? vsi veliko veÄ? govorimo in piĹĄemo o kulturi. Tudi v medijih, v katerih v zadnjih letih kulturi posveÄ?ajo manj pozornosti, kot so jo v Ä?asu pred krizo, bo o njej ÂťpadloÂŤ veÄ? besed. Pa ne le o njenem pomenu, da smo se Slovenci oblikovali in obdrĹžali kot narod, ne le o ljudeh, ki so s svojim delom pustili neizbrisen peÄ?at v kulturi, zagotovo bomo letos sliĹĄali tudi veliko krepkih na raÄ?un drĹžavne politike do nje. Verjamem, da tistim, ki jim kultura ni blizu, gredo lasje pokonci, ko sliĹĄijo, da tisti, ki so aktivni v kulturi, pravijo, da je ta moÄ?no podhranjena.

Na forumih anonimneĹži, skriti za izmiĹĄljenimi imeni ali vzdevki, komentirajo celo, da so kulturniki zajedavci, lenuhi. A tega, da komu kultura ni blizu, ne prizna skorajda nihÄ?e. Kot so redki tisti, ki priznajo, da jo razumejo. VpraĹĄanje je, Ä?e jo sploh lahko, saj je kultura tako ĹĄirok pojem, da se v njej zagotovo najde vsak od nas. In jo, vsaj delÄ?ek, tudi Ĺživi. A dejstvo je, da je kultura v Sloveniji v preteklih letih velik udarec doĹživela Ĺže z denacionalizacijo, kriza pa ji je vzela ĹĄe veÄ?. VarÄ?evalni rezi so bili drastiÄ?ni. ÄŒeprav se kriza poslavlja, se v kulturi to ĹĄe ne pozna. Ne v javnih kulturnih zavodih, ĹĄe manj pa pri neodvisnih, samostojnih ustvarjalcih in nevladnih organizacijah s podroÄ?ja kulture. Brez slednjih bi bila tudi kulturna ponudba v javnih zavodih manj pestra, saj jo pogosto ustvarjajo prav zanje. In za ljudi, seveda. Ob tem pa marsikateri samostojni kulturnik lahko le sanja, da bi meseÄ?no s svojim delom zasluĹžil vsaj sedanjo minimalno plaÄ?o. ÄŒe nimajo pogojev in sredstev za produkcijo, ne morejo ŞetiÂŤ sadov svojega dela. Kot ne moremo priÄ?akovati, da bi v javnih kulturnih zavodih lahko delali Ä?udeĹže, Ä?e veÄ?ino denarja porabijo za redne stroĹĄke in plaÄ?e, za vlaganja v projekte in produkcijo pa ga ne ostane veliko. Zato, ker se naĹĄi politiki ne zavedajo, da je kultura pogoj za kakovostno bivanje in da ni le stroĹĄek, ampak predvsem priloĹžnost. In da se z njo da tudi zasluĹžiti in odpirati nova delovna mesta. Je potem kaj Ä?udnega, da so tudi kulturniki, ne le mediji, zahtevali, da sedanji kulturni minister odide?

V Ĺ aleĹĄki dolini lahko z gotovostjo trdimo, da lokalne skupnosti potrebe kulture razumejo bolj kot drĹžava. V preteklih letih so v dolini mnogi kulturi namenjeni prostori dobili novo podobo in z njo sodobne programske moĹžnosti. Obnove so se dogajale predvsem s sredstvi EU. Ĺ˝al pa tudi lokalne skupnosti (ĹĄe) ne zmorejo zagotoviti dovolj sredstev za programe in tudi potrebne naloĹžbe znotraj javnih zavodov. Tako je ĹĄe vedno premalo denarja za posodobitve muzejskih zbirk, nakupe knjig v knjiĹžnicah in ĹĄe kaj. Kulturni ustvarjalci, tako posamezniki kot tisti, ki ustvarjajo v nevladnih organizacijah, pa vendarle lahko s pomoÄ?jo sredstev, dobljenih na obÄ?inskih razpisih, delujejo. In iz leta v leto dokazujejo, da znajo vsak evro vsaj trikrat oplemenititi. V zadovoljstvo vseh, ki imamo kulturo radi. Njihovo zadovoljstvo pa se verjetno konÄ?a ob dejstvu, da veÄ?ina le od svoje ustvarjalnosti in velikokrat odliÄ?nega znanja ne more (pre)Ĺživeti. Zato sama zelo spoĹĄtujem vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Ker vem, da niso izbrali lahke Ĺživljenjske poti. đ&#x;”˛

Naj kultura ĹĄe naprej spreminja svet. ÄŒestitamo!

UredniĹĄtvo

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 2. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

PreteĹžnemu delu izbrisanih je bilo ugodeno

MSS iĹĄÄ?e prostovoljce leta 2017 Ljubljana – Mladinski svet Slovenije (MSS) vabi k prijavi na nateÄ?aj Prostovoljec leta 2017. Razpisuje ga ĹĄestnajstiÄ? zapored.

Izbrali bodo najboljĹĄe prostovoljke, prostovoljce, prostovoljski projekt, mladinskega voditelja oziroma voditeljico in najboljĹĄi mladinski projekt preteklega leta. Posebej bodo nagradili mednarodno prostovoljstvo. Rok za prijave je 30. marec. đ&#x;”˛

mkp

Aglomeracije fekalne kanalizacije Ĺ martno ob Paki – Ministrstvo za okolje in prostor na osnovi uredbe pripravlja obnovljen predlog obmoÄ?ij, kjer bo treba do leta 2021 zagotoviti javno fekalno kanalizacijsko omreĹžje. Na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki je predlaganih kar nekaj sprememb.

Poleg Ĺže sedaj obveznih obmoÄ?ij, ki zajemajo veÄ?ja naselja (Ĺ martno ob Paki, ReÄ?ico ob Paki, PaĹĄka vas in Gavce), bo po sprejemu osnutka med ta obmoÄ?ja uvrĹĄÄ?eno tudi naselje Gorenje ter dve manjĹĄi aglomeraciji s pribliĹžno 60 prebivalci na vzhodnem delu Malega Vrha in v Podgori. Po novem ne bo veÄ? znotraj obveznega opremljanja tudi viĹĄje leĹžeÄ?i zaselek v vaĹĄki skupnosti Veliki Vrh – Gavce.

Na obÄ?inski upravi so ĹĄe povedali, da bodo za obmoÄ?ja v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, ki niso uvrĹĄÄ?ena v program obveznega opremljanja z javno fekalno infrastrukturo, v kratkem znova objavili razpis za sofinanciranje malih komunalnih Ä?istilnih naprav. Tako kot prejĹĄnja leta bo lahko posamezna stanovanjska hiĹĄa prejela za sofinanciranje 1000 evrov oziroma do polovico vrednost izgradnje male komunalne Ä?istilne naprave. đ&#x;”˛

tp

Sodelovanje s kamnolomom v Podgori Ĺ martno ob Paki – Sodelovanje med ObÄ?ino Ĺ martno ob Paki in kamnolomom v Podgori je s prihodom novih lastnikov ĹĄe bolj okrepljeno.

Lastnik druĹžbe, ki upravlja kamnolom, je na pogovoru z Ĺžupanom Jankom KopuĹĄarjem zagotovil, da bodo dosledno spoĹĄtovali vse normative izvajanja dejavnosti v kamnolomu ter se tudi sproti dogovarjali s sosedi o morebitnih teĹžavah. Kamnolom zagotavlja tako imenovani sejani odpad, ki ga za vzdrĹževanje cestne infrastrukture uporabljajo vaĹĄke skupnosti. V tem letu (2018) bodo lahko vaĹĄke skupnosti uporabile enake koliÄ?ine kot lani. Poleg tega bo kamnolom zagotovil obÄ?ini tudi doloÄ?ene koliÄ?ine drugih frakcij. đ&#x;”˛

Tp

Zabojnik na drugi lokaciji Ĺ martno ob Paki – V zaÄ?etku leta je priĹĄlo do nekaterih manjĹĄih novosti pri ravnanju z odpadki v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. ÂťTekstilkoÂŤ – zabojnik za ĹĄe uporabne tekstilne izdelke in oblaÄ?ila, so prestavili izpred Mercatorja k zbirnemu centru pri pokopaliĹĄÄ?u v Ĺ martnem ob Paki. Kot so pojasnili, so to lokacijo izbrali, ker je vsem laĹžje dostopna ter je poleg ostalih zabojnikov za odpadke.

Zbirni center v Ĺ martnem ob Paki obratuje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. Za obveĹĄÄ?anje gospodinjstev o terminih odvoza je sedaj na voljo veÄ? moĹžnosti: Ĺže uveljavljena obvestila na poloĹžnicah, obveĹĄÄ?anje preko SMS-ov ter objava na spletnih straneh PUP-a Velenje in obÄ?ine. đ&#x;”˛

Tp

ObÄ?inski razpisi Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je na svojih spletnih straneh objavila vse letoĹĄnje razpise za pridobitev nepovratnih obÄ?inskih sredstev. Objavljen je razpis za druĹĄtva, ki delujejo na obmoÄ?ju lokalne skupnosti. Za sofinanciranje njihove dejavnosti je v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu predvidenih 17 tisoÄ? evrov, od tega bodo polovico omenjenega zneska namenili za delovanje kulturnih in turistiÄ?nih druĹĄtev, 10 odstotkov za delovanje socialnih in humanitarnih druĹĄtev, preostalih 40 odstotkov proraÄ?unskega denarja pa za sofinanciranje dejavnosti drugih druĹĄtev.

Za sofinanciranje ĹĄportnih programov je predvidenih 33 tisoÄ? evrov, namenili pa ga bodo za ĹĄportno vzgojo otrok in mladine, kakovostni ĹĄport, vrhunski ĹĄport in ĹĄportno rekreacijo. Razpis za spodbujanje malega gospodarstva zajema veÄ? vsebinskih sklopov v skupni vrednosti 3.500 evrov.

Poleg omenjenih je objavljen ĹĄe javni razpis za pridobitev 1000 evrov nepovratnega denarja za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih Ä?istilnih naprav, pred Ä?asom pa so bili objavljeni tudi pogoji za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeĹželja v lokalni skupnosti.

Rok za oddajo vlog za slednji razpis je do konca februarja, za vse ostale razpise pa do 15. marca. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

tp

Na Upravni enoti Velenje so prejeli 410 zahtev za povraÄ?ilo ĹĄkode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Decembra leta 2013 je zaÄ?el v Sloveniji veljati Zakon o povraÄ?ilu ĹĄkode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Izvajati se je zaÄ?el ĹĄest mesecev po uveljavitvi, rok za vloĹžitev zahteve pa je bil tri leta od uporabe. Ta rok je potekel junija lani.

Na Upravni enoti Velenje so v tem roku prejeli 410 zahtev in vse pravnomoÄ?no zakljuÄ?ili. PreteĹžnemu ĹĄtevilu zahtev je bilo ugodeno, upraviÄ?enci pa na osnovi teh odloÄ?b Ĺže prejemajo odĹĄkodnino.

Za vsak zakljuÄ?en mesec izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je upraviÄ?enec upraviÄ?en do 50 evrov denarne odĹĄkodnine. Ta se glede na viĹĄino upraviÄ?encu izplaÄ?a v najveÄ?

7. februarja 2018

petih obrokih. Denarno odĹĄkodnino izplaÄ?uje Upravna enota, sredstva pa so zagotovljena v proraÄ?unu Republike Slovenije.

UpraviÄ?enci pa so poleg denarne odĹĄkodnine upraviÄ?eni tudi do praviÄ?nega zadoĹĄÄ?enja: plaÄ?ila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, do vkljuÄ?itve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, olajĹĄav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, drĹžavne ĹĄtipendije, enakega obravnavanja pri reĹĄevanju stanovanjskega vpraĹĄanja, dostopa do izobraĹževalnega sistema, vkljuÄ?itve in prednostne obravnave v programih pomoÄ?i za vkljuÄ?itev tujcev, ki niso drĹžavljani drĹžav Ä?lanic Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in druĹžbeno Ĺživljenje.

Za ĹĄkodo, povzroÄ?eno zaradi izbrisa, je lahko upraviÄ?enec vloĹžil toĹžbo tudi na sodiĹĄÄ?u za plaÄ?ilo denarne odĹĄkodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v treh letih po zaÄ?etku uporabe zakona. đ&#x;”˛

Kdo bo zidal?

Lokacija gradnje in rekonstrukcije obstojeÄ?e glasbene ĹĄole je ob kulturnem domu v srediĹĄÄ?u mesta. Projekt je izdelala druĹžba MODULAR arhitekti iz Ljubljane. ObÄ?ina je gradbeno dovoljenje pridobila poleti 2016, Rekonstrukcija in dozidava glasbene ĹĄole bo najveÄ?ji pri izbiri projekta pa jo je vodila funkcionalprojekt ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v tem letu nost v uporabi.

Prizidani del bo podkleten. V Milena KrstiÄ? – Planinc dnja bo stala okoli 2 klet bo umeĹĄÄ?en servisni promilijona evrov, del stor za elektro instalacije ter Ponudbe bodo Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je 22. januarja sredstev (270.000 odprli v ponedeljek klimatske naprave za prezraÄ?eobjavila javno naroÄ?ilo za izvedbo rekon- evrov) bo prispeval ob 10. uri na sedeĹžu vanje prostorov. Uporabljale ga strukcije in dozidave glasbene ĹĄole. Rok za EKO sklad, glavnino bodo tri uporabniĹĄke skupine: naroÄ?nika. oddajo ponudb se izteÄ?e v ponedeljek, 12. pa obÄ?ina iz proraÄ?ugodbeniki, pevci in glasbena ĹĄofebruarja, ob 9. uri. Uro kasneje, ob 10. uri, na. ÄŒe bo teklo, kot la. Glasbena ĹĄola bo imel svoj bodo ponudbe javno, na sedeĹžu naroÄ?nika, so si zamislili, bodo vhod z uliÄ?ne strani, godbeniki torej ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, tudi odprli. gradbena dela konÄ?ana ĹĄe letos, selitev v no- in pevci pa skupnega s ploĹĄÄ?adi na reÄ?ni Rekonstrukcija in dozidava glasbene ĹĄole ve prostore pa naÄ?rtujejo po zimskih poÄ?itni- strani objekta. đ&#x;”˛ je najveÄ?ji projekt ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj letos. Gra- cah prihodnje leto.

â?ą

O usodi Slovenije ob skodelici kave Maske in medalje – Mamljiva Ljubljana – RogaĹĄka v zrak – Volitve se bliĹžajo – Zasuk na Dobrni Prihajajo dnevi, ko bodo mnogi kljub prihajajoÄ?i predvolilni vroÄ?ici dali celo politiko malo na stran. Ne ravno zaradi pusta, bolj zaradi zaÄ?etka zimske olimpijade. ÄŒeprav so nekateri celo predolimpijski Ä?as pokvarili z neokusnimi pripombami na raÄ?un Slovenca hrvaĹĄkih korenin, ki naj bi nosil naĹĄo zastavo. Zastave mu ne bi dali v roke, kolajno za nas pa priÄ?akujemo v njegovih rokah! Da se le bliĹžajo volitve, pa kaĹže zamenjava v vodstvu stranke Nova Slovenija. Morda pa je bila Novakova le preveÄ? ÂťsamostojnaÂŤ, drugi pa so za veÄ? povezovanja na desnici, da bili kos levici. Bomo videli, kaj bomo lahko razbrali iz ÂťzocaÂŤ, ko bosta Tonin in JanĹĄa prijateljsko posrebala kavo. No, novi prvak Nove Slovenije naj bi se ob kavici sreÄ?al tudi z drugimi. A pri tem naj bi bila ÂťusodaÂŤ Slovenije manj pomembna.

Mnogi povezujejo volitve tudi s kadrovskimi menjavami, razliÄ?na kadrovanja pa potekajo seveda tudi zdaj. Vlada je Kozjanskemu parku ÂťvzelaÂŤ direktorja Tea Hrvoja OrĹĄaniÄ?a in ga konec januarja imenovala za direktorja slovenskega Zavoda za varstvo narave.

V Ljubljano bi rad tudi ObsoteljÄ?an Marko TiĹĄma, in sicer za Ä?lana uprave SDH; za to mesto pa se poteguje tudi donedavni prvi moĹž Pivovarne LaĹĄko Union DuĹĄan Zorko. Ljubljana je torej ĹĄe vedno mamljiva. V Celju pa si prizadevajo, da bi ĹĄe bolj mamljivo postalo tudi njihovo kneĹžje mesto. Tudi zato obÄ?ina odkupuje prazne poslovne prostore, ki zaradi propadlih firm samevajo sredi mesta. Nekaj jih je Ĺže odkupila, nekaterim Ĺže tudi dala novo vsebino, a takih prostorov je ĹĄe veÄ?. Tako bodo prostore nekdaj znane prodajalne Borovo na Glavnem trgu, ki so jo kupili lani, dali v najem Topru.

DruĹžbi, ki nadaljuje tradicijo nekdaj znane celjske tovarne ĹĄportnih oblaÄ?il. ÄŒim prej bi radi oĹživili tudi nekdaj dobro obiskovani lokal sredi mesta Majolka. Zaprtih lokalov, ki ÂťkliÄ?ejoÂŤ po oĹživitvi, pa je ĹĄe veÄ?. ÄŒe cena ne bo previsoka, se spogledujejo menda celo z nekdanjim hotelom TurĹĄka maÄ?ka, ki stoji le streljaj od same ObÄ?ine, pa po zadnjem poskusu oĹživitve klavrno propada.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ĺ e viĹĄje cilje imajo v RogaĹĄki Slatini. Res visoke – postavili naj bi nov razgledni stolp, ki bi bil niÄ? manj kot najviĹĄja zgradba v Sloveniji. Meril bi 106 metrov, imenoval pa bi se kraju primerno: Kristal. Po RogaĹĄki Slatini so nekoÄ? domaÄ?ini in gostje lahko pogledovali Ĺže iz kavarne na vrhu Terapije, manjĹĄo kavarno bi morda uredili tudi na vrhu novega razglednega stolpa, ki naj bi bil na drugem koncu tega zdraviliĹĄkega kraja. Na mestu stare glasbene ĹĄole. Da bo razgled res dober, so dokazali s pomoÄ?jo brezpilotnega letalnika. Do uresniÄ?itve tega projekta je ĹĄe malo daleÄ?, a sami zamisli so svetniki naklonjeni, zato bo obÄ?ina akcijo nadaljevala. Naklonjeni so tudi imenu, saj je RogaĹĄka Slatina po kristalu znana daleÄ? naokoli.

V Slatini so glede tega dokaj sloĹžni, precej ÂťvroÄ?e krviÂŤ pa je v ĹĄmarski obÄ?ini. Zadnji Ä?as je moÄ?no na udaru prejĹĄnji Ĺžupan JoĹžef ÄŒakĹĄ, zdaj vrĹĄilec dolĹžnosti direktorja JZ KnjiĹžnica. Prav to (in ĹĄe kaj), da kljub pogojem za upokojitev vodi knjiĹžnico, mu med drugim oÄ?ita nekdanja dolgoletna obÄ?inska delavka Zlatka Pilko. Da to ni ÂťdopustnoÂŤ, meni zdaj tudi njegov Ĺžupanski naslednik Stanko Ĺ ket in poziva svet tega javnega zavoda, da takoj objavi razpis za novega direktorja. Na udaru so ĹĄe nekateri drugi, kar naj bi tudi tu kazalo, da se lokalne volitve vse bolj pribliĹžujejo. V Ĺ marju (oziroma na celjskem sodiĹĄÄ?u) pa ĹĄe vedno traja spor zaradi zemljiĹĄÄ?a okoli dvorca JelĹĄingrad, in to med Golf klubom JelĹĄingrad in ĹĄmarsko obÄ?ino. Klub je imel v najemu zemljiĹĄÄ?e, ki je bilo sprva v lasti drĹžavnega Sklada kmetijskih zemljiĹĄÄ?, ki je kasneje preĹĄlo na obÄ?ino. Ta je najemno pogodbo prekinila, klub pa terja dober poldrugi milijon evrov odĹĄkodnine. Vsi dosedanji poskusi poravnave so spodleteli, zato naj bi se kmalu zaÄ?elo ÂťsojenjeÂŤ. PoroÄ?ali smo Ĺže, da sicer obÄ?ina zemljiĹĄÄ?e okoli JelĹĄingrada Ĺže dalj Ä?asa brezuspeĹĄno prodaja.

Pa ĹĄe to: na Dobrni se obeta nov zasuk. Dobeseden in v prenesenem pomenu besede. Pri Novem gradu naj bi ĹĄe letos zaÄ?eli graditi novo kroĹžiĹĄÄ?e, ki pa bo veÄ? kot le objekt za bolj pretoÄ?en in varnejĹĄi promet, saj naj bi ob njem zgradili nekaj ÂťpomembnihÂŤ objektov.

Kot pravijo, naj bi bilo kroĹžiĹĄÄ?e tudi neke vrste mejnik med ÂťkmetijskimÂŤ in ÂťmestnimÂŤ delom tega turistiÄ?nega kraja. No, za kroĹžiĹĄÄ?e obÄ?ani so, za tako delitev pa vsi niti ne.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 2. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

7. februarja 2018

Sodobne tehnologije bliĹže obiskovalcem Velenje je z VzorÄ?nim mestom postalo eno od ĹĄtirih evropskih mest, ki samo razvija reĹĄitve za prihodnost – Z njim sta tudi Slovenija in Evropa postali bogatejĹĄi za prostor razvoja inovacij, iskanje pametnih reĹĄitev in pribliĹževanje najsodobnejĹĄih tehnologij ĹĄirĹĄi javnosti

uprave druĹžbe Gorenje in predsednik Kluba podjetnikov SAĹ A regije udeleĹžil Franjo Bobinac. ÂťV Gorenju cenimo in spoĹĄtujemo pomen znanja in izobraĹževanja, brez tega ni novih izdelkov, novih storitev. VzorÄ?no mesto bo kot platforma pomagalo prepoznavati talente, pospeĹĄevalo bo

Rekli so â?ą Tanja Ska-

za: ÂťNjegovo poslanstvo, kot Ĺže ime pove, je, da spreminja vzorce, ustaljene navade in spodbuja kreativnost, to pa je naravnanost, ki je nujna tudi v podjetjih.ÂŤ

Promotorji uspeĹĄni VelenjÄ?ani

Velenje je s tem projektom postalo eno od ĹĄtirih mest v Evropi, ki samo razvija reĹĄitve za prihodnost.

VzorÄ?no mesto pa ima tudi svoje promotorje, znane, prodorne, uspeĹĄne VelenjÄ?ane: direktorico podjetja Skaza Tanjo Skaza, stand-up komika (ter doktorja matematike, predavatelja na univerzi) dr. UroĹĄa Kuzmana in svetovno prvakinja v plezanju Janjo Garnbret.

Dr. UroĹĄ Kuzman je na novinarski konferenci, navduĹĄen nad napredno tehnologijo, ki jo lahko posameznik izkusi v VzorÄ?-

Opoldansko slavnostno odprtje za goste in popoldansko za obiskovalce je vodil izjemni igralec, VelenjÄ?an Marko Mandić.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 2. februarja – ÂťLani na pomlad je v moje prostore priĹĄel mlad strokovnjak in preprosto vpraĹĄal: ’Kaj Ä?e bi mi, tukaj v Velenju, prvi v Evropi naredili nekaj posebnega, nekaj, s Ä?imer bi poveÄ?evali znanstveno in digitalno pismenost Slovencev?’ Devet desetin od tistega, kar je govoril o pametnem mestu in pametni hiĹĄi, nisem niti razumela. Predlagala sem mu, da gre na teren in idejo preveri tam. Pa je ĹĄel in pripravil razstavo, ves Ä?as polno obiskovalcev ‌,ÂŤ pripoveduje Brigita KropuĹĄek Ranzinger, direktorica AndragoĹĄkega zavoda Ljudska univerza Velenje o nastavkih za VzorÄ?no mesto.

Mladi strokovnjak (tisti, ki je vpraĹĄal ’Kaj Ä?e bi mi v Velenju’ ‌) je bil Miha Cojhter. Idejo je testiral v Galeriji Velenje. V njej je z Nino Cvirn postavil razstavo 3. kamen od Sonca. Poleg raziskovalne in umetniĹĄke vizualizacije je obiskovalcem Ĺže ponudila tudi interaktivno izobraĹževanje ter vpogled v to, kako veliÄ?astno je oboje.

Mestna obÄ?ina je VzorÄ?nemu mestu zagotovila prazne prostore v drugem nadstropju Nakupovalnega centra in za uresniÄ?itev ideje lani namenila 100.000 evrov, dodatnih 137.000 evrov pa

â?ą

bo zagotovila v letoĹĄnjem in prihodnjem letu. ÂťDanes tukaj s ponosom opazujemo in ugotavljamo, da se je zadeva, ĹĄe preden je bila uradno odprta, zelo dobro prijela. V letoĹĄnjem januarju je

Za projekt je Mestna obÄ?ina Velenje lani namenila 100.000 evrov, dodatnih 137.000 bo zagotovila letos in prihodnje leto. FinanÄ?no podporo projektu je podala tudi druĹžba Gorenje.

gostila tisoÄ? mladih! To pa je ĹĄele zaÄ?etek. Projekt je obsojen na uspeh. O tem sem trdno prepriÄ?an,ÂŤ je bil navduĹĄen. ÂťVelenje je napredno mesto. V naĹĄem okolju so podjetja, ki veliko pozornosti posveÄ?ajo razvoju in digitalizaciji, prihodnosti torej.ÂŤ

Vzgoja mladih za izzive prihodnosti

Slavnostnega odprtja VzorÄ?nega mesta se je kot predsednik

kroĹženje znanja, kar je za gospodarstvo zelo pomembno. Ĺ e posebej za tisto, ki je tako kot Gorenje usmerjeno izvozno in s svojimi izdelki in storitvami z lastno blagovno znamko vstopa v domove konÄ?nih potroĹĄnikov po vsem svetu. ÄŒe si del zrele panoge, kar pomeni, da ponudba dohaja povpraĹĄevanje, in je konkurence veliko, je treba biti boljĹĄi in hitrejĹĄi od nje in nenehno iskati elemente drugaÄ?nosti. VzorÄ?no mesto pa je vzorÄ?ni primer tega, kako mlade vzgajati za izzive prihodnosti.ÂŤ

Projekt je obsojen na uspeh

Razstavo je videl ter opazil navduĹĄenje obiskovalcev nad njo, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?: ÂťSpremljal sem gneÄ?o, ki se je tistikrat odvijala v galeriji in odloÄ?itev, ko sta mi avtorja ideje (Cojhter in Erik Kapfer) predstavila, brez oklevanja sprejel.ÂŤ

Otvoritev je bila velik dogodek. Na novinarski konferenci so o VzorÄ?nem mestu spregovorili: promotor dr. UroĹĄ Kuzman, direktorica ljudske univerze Brigita KropuĹĄek – Ranzinger, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Bojan KontiÄ? in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.

Nagrada za uspeĹĄnost bo izplaÄ?ana Velenje, 6. februarja - V petek, 2. februarja, sta se vodstvi Premogovnika Velenje in HTZ Velenje sestali z vsemi socialnimi partnerji (SPESS, SDRES, Svet delavcev PV in HTZ) z namenom, da nadaljujeta s pogajanji o izplaÄ?ilu nagrade za uspeĹĄnost za leto 2017. Socialni partnerji so zahtevali 3,67 evrov bruto za vsak delovni dan, ki ga je opravil posamezen zaposleni. Poslo-

vodstvi obeh druĹžb sta menili, da je zahtevani znesek previsok.

Predlagali sta, da zaposlenim v druĹžbah Skupine PV, ki so poslovale pozitivno, izplaÄ?ajo 3 evre bruto na izvrĹĄeno dnino, kar bi bil po trditvah poslovodstev ĹĄe sprejemljiv znesek, ki ga lahko izplaÄ?ajo, ne da bi s tem ogrozili poslovanje druĹžb. To so utemeljevali tudi z dejstvom, da je bilo leto 2017 po vseh rezultatih pri-

Obiskovalce sta na ogled VzorÄ?nega mesta popeljala Miha Cojhter, strokovnjak za virtualne komunikacije in nove metode izobraĹževanja, in Erik Kapfer, kreativec vizualizacij in interaktivnih pametnih tehnologij, zasluĹžna za razvoj in izvedbo interaktivnih uÄ?nih postavitev, prikaza virtualne resniÄ?nosti, delovanja digitalnega laboratorija in vsega drugega, kar nudi VzorÄ?no mesto.

merljivo z letom 2016, ko je podjetje zaposlenim ravno tako izplaÄ?alo 3 evre bruto na izvrĹĄeno dnino. S to ponudbo se socialni partnerji niso strinjali, zato so pogajanja nadaljevali v ponedeljek. Tokrat je poslovodstvo pristalo na izplaÄ?ilo 3,5 evra bruto za vsak oddelan ťihtÂŤ. S tem so se strinjali vsi socialni partnerji, razen SDRES. Kljub temu bo nagrada za uspeĹĄnost izplaÄ?ana

ob januarski plaÄ?i, to je v petek, 16. februarja, obenem pa bo izplaÄ?an tudi drugi del stimulacije v viĹĄini 1,94 % za prvo polovico leta 2017. Ĺ e vedno pa ostaja odprto vpraĹĄanje regresa, stavkovni odbor SDRES pa ima ĹĄe veÄ? odprtih vpraĹĄanj, zato se bodo pogajanja s poslovodstvom ĹĄe nadaljevala. đ&#x;”˛

bĹĄ

nem mestu, dejal, da je tako danes, kot bo tudi v prihodnje vseeno potrebno zdravo razmerje naprednih tehnologij v povezavi s svinÄ?nikom in papirjem. ÂťKer pa evolucija terja, da se spoznaĹĄ tudi na nove tehnologije, da izgubiĹĄ strah pred novimi pristopi, osvojiĹĄ ĹĄirok spekter spretnosti, pa je tole VzorÄ?no mesto odliÄ?na pot do tja.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 2. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Prebujanje gospodarske rasti se Ĺže Ä?uti

GOSPODARSKE novice

Eden veÄ?jih projektov podjetja Krevzel instalacije v lanskem letu je bil ureditev toplotne postaje v Termah TopolĹĄica, ki izkoriĹĄÄ?a odpadno energijo bazenske vode v hotelu Vesna Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Krevzel instalacije so uspeĹĄno slovensko montaĹžno podjetje na podroÄ?jih ogrevanja, vodovoda, kanalizacije, prezraÄ?evanja in klimatizacije. Sodijo med veÄ?ja instalacijska podjetja. Ves Ä?as, vse od zaÄ?etka ustanovitve, so v koraku s kakovostjo, zaradi Ä?esar so med naroÄ?niki zelo cenjeni. Kakovost pa jih vÄ?asih tudi udari. Zakon o javnih naroÄ?ilih, kar izpostavljajo mnogi, v Sloveniji ni pisan na koĹžo podjetjem, ki Ĺželijo rasti. Pri izboru naroÄ?nika namreÄ? vse prepogosto prevlada cena, ne kakovost, ki jo lahko zagotovijo dobro organizirana podjetja.

Za podjetjem Krevzel instalacije je ĹĄe eno dobrih let, kar v dneh, ko seĹĄtevajo rezultate, ugotavlja direktor Tadej Rampre. ÂťZakljuÄ?ujemo ga pozitivno in z dobiÄ?kom,ÂŤ je kratek. Naloge direktorja je pred dvema letoma prevzel od ustanovitelja in lastnika podjetja Franca Krevzla.

Gospod Krevzel ĹĄe sodeluje, ĹĄe prihaja v druĹžbo, svetuje? ÂťSeveda. Toliko izkuĹĄenj bi bilo ĹĄkoda dati v Ĺžep, reÄ?i ’adijo’ in se posloviti. Med nami je vedno dobrodoĹĄel.ÂŤ Ste lani novo gospodarsko rast Ĺže konkretno Ä?utili? ÂťZaznati jo je bilo v zadnji tretjini prejĹĄnjega leta. Po prebujanju gospodarstva je diĹĄal tudi letoĹĄnji januar. Upajmo, da se bo ta trend nadaljeval v drugo polovico leta in tudi v naslednja.ÂŤ NajveÄ?ji posel lanskega leta?

ÂťTehniÄ?no je bila to zagotovo prenova toplotne postaje v Termah TopolĹĄica, v hotelu Vesna, kjer smo poskrbeli za vgradnjo 1,3megavatne toplotne Ä?rpalke, ki izkoriĹĄÄ?a od-

ga pomena za nas med krizo. Zdaj pa, ko se gospodarska rast v Sloveniji znova Ä?uti, pa potreb po iskanju dela v tujini ni.ÂŤ Kaj pa letos, je na vidiku Ĺže kak veÄ?ji projekt? ÂťSeveda, a to so ĹĄe poslovne skrivnosti.

Lahko povem le enega, hotel Lev v Ljubljani. Smo Ĺže zaÄ?eli delati.ÂŤ

â?ą

Prvi veÄ?ji projekt letos se zaÄ?enja v hotelu Lev v Ljubljani.

Direktor Tadej Rampre: ÂťTrg Avstrije je bil kljuÄ?nega pomena v Ä?asu krize, zdaj potreb po iskanju dela v tujini nimamo.ÂŤ

padno energijo bazenske vode. Prisotni smo bili tudi pri prenovi hotela Paka v Velenju, veliko smo delali za Gorenje, KLS, Inotherm, Cinkarno, itd. V Avstriji, kjer smo si v preteklosti pridobili zelo dobre reference, smo bili lani manj prisotni. To trĹžiĹĄÄ?e je bilo kljuÄ?ne-

Blizu ĹĄtirideset vas je zaposlenih. ÂťTo je za zdaj optimalno ĹĄtevilo. Pri izvedbi veÄ?jih projektov, ko in Ä?e potrebujemo dodatne delavce, se poveĹžemo z drugimi podjetji.ÂŤ Si kader zagotavljate sami? ÂťVeliko in zelo dobro Ĺže vrsto let sodelujemo s Ĺ olskima centroma v Velenju in Celju. Ĺ˝e med ĹĄolanjem spremljamo naĹĄ bodoÄ?i kader, ta pa spoznava nas. Vidijo, kakĹĄna firma smo, kakĹĄne so moĹžnosti napredovanja.

Seveda pa se za kadri oziramo tudi na trgu dela po vsej Sloveniji.ÂŤ Je delo odvisno tudi od sezone, se to pri vas kaj Ä?uti? ÂťSe, a ne neposredno. Bolj je to odvisno od priprave projektov. Tistega pravega sezonskega vpliva pa je vedno manj. Zime so vse bolj mile.ÂŤ đ&#x;”˛

Tona plastike ni enaka toni ostalih odpadkov Ni ĹĄe dolgo, odkar je Evropska komisija sprejela strategijo za boj proti plastiÄ?nim odpadkom.

A Ä?eprav se je po medijskih objavah vsaj nekaj dni tudi na ulicah razmiĹĄljalo, v katerih vreÄ?kah bomo odslej prenaĹĄali svoje nakupe, se zdi, kot da je le nekaj tednov za tem novica iz Bruslja pozabljena. Leto 2030 se zdi paÄ? daleÄ?.

Problem je volumen plastike

Evropska komisija je svojo strategijo resda zaÄ?rtala z letom 2030, Ĺže danes pa je jasno, da bi se moral boj proti plastiÄ?nim odpadkom zaÄ?eti pred leti. Prebivalci Evrope na leto odvrĹžejo 25 milijonov ton plastiÄ?nih odpadkov. ToÄ?nih podatkov za Ĺ aleĹĄko dolino ni, saj se plastika pri nas zbira med odpadke meĹĄane embalaĹže, kamor sodijo plastiÄ?na in kovinska embalaĹža ter tetrapaki. Ti skupaj predstavljajo 1.496.661 kg ali 11,26 % vseh komunalnih odpadkov (ki so jih v Ĺ aleĹĄki dolini v letu dni zbrali za 13.294.715 kg). ÂťKo smo naredili nadzor nad Ä?rnimi zabojniki za meĹĄane komunalne odpadke, pa smo tudi v njih naĹĄli 35 % plastiÄ?ne in kovinske embalaĹže,ÂŤ pojasnjuje Alenka Centrih Ocepek iz podjetja PUP–Saubermacher. ÂťRes pa je, da se lahko tudi v zabojnikih z rumenim pokrovom, ki so namenjeni meĹĄani embalaĹži, zaradi nepravilnega loÄ?evanja, najde do 50 % odpadkov, ki tja ne sodijo,ÂŤ ĹĄe dodaja.

Odstotek nekaj viĹĄji od 10 se na prvi pogled ne zdi kritiÄ?en, tudi Ä?e mu dodamo nepravilno odloĹžene odstotke. Vendar ne gre pozabiti, da govorimo o odstotku teĹže meĹĄane embalaĹže glede

na teĹžo vseh zbranih odpadkov.

Plastika je laĹžja od veÄ?ine ostalih odpadkov, kar nam pove, da na odlagaliĹĄÄ?ih njen volumen zavzame mnogo veÄ? prostora, kot nam razkrivajo omenjeni odstotki.

terih tipih plastike pa so stroĹĄki reciklaĹže izjemno visoki. Ob podatku, da bi imelo recikliranje milijona ton plastike za okolje enak uÄ?inek kot umik milijona avtomobilov s cest, skuĹĄa Evropska komisija s sprejeto strategijo

V Sloveniji ne vemo, koliko plastiÄ?nih vreÄ?k uporabimo. Prav tako doslej nihÄ?e ni skrbel, da bi bile razgradljive plastiÄ?ne vreÄ?ke cenejĹĄe od ostalih.

Plastika veÄ?ji problem kot avtomobili

Skeptiki pravijo, da vse to ni pomembno. Da je tona plastike enako teĹžka kot tona ostalih odpadkov ter da je oboje mogoÄ?e reciklirati. Pa ni Ä?isto tako.

V Evropi se reciklira manj kot 30 odstotkov plastike, vse ostalo se znajde na odlagaliĹĄÄ?ih in v seĹžigalnicah. Vsa plastika ni primerna za reciklaĹžo, pri neka-

zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastiÄ?na embalaĹža primerna za recikliranje ali za ponovno uporabo, in sicer na stroĹĄkovno uÄ?inkovit naÄ?in.

Tudi ko pridemo do leta 2030 in bo strategija povsem zaĹživela, bo dobrodoĹĄlo, Ä?e bo plastiÄ?ne embalaĹže Ä?im manj. Korak k temu lahko naredi vsak od nas. Ĺ˝e danes.

7. februarja 2018

PotroĹĄniki zaÄ?eli leto optimistiÄ?no StatistiÄ?ni urad Republike Slovenije je objavil, da smo potroĹĄniki zaÄ?eli leto 2018 optimistiÄ?no, saj se je vrednost kazalnika, ki meri zaupanje potroĹĄnikov, januarja letos glede na prejĹĄnji mesec zviĹĄala za eno odstotno toÄ?ko, v medletni primerjavi pa se je kazalnik zaupanja potroĹĄnikov v Sloveniji poveÄ?al celo za 5 odstotnih toÄ?k. Ta kazalnik je tako na najviĹĄji ravni od zaÄ?etka njegovega spremljana v letu 1996. ÄŒe pomislimo, da je januar najbolj depresiven mesec v letu, potem je to zaupanje potroĹĄnikov vredno ĹĄe precej veÄ?.

Minimalna plaÄ?a 842,79 evra bruto Tistimi z najniĹžjimi dohodki je kanÄ?ek zadovoljstva prinesla objava v uradnem listu, kjer je sedaj tudi uradno zapisan ministriÄ?in predlog, da minimalna plaÄ?a za letos znaĹĄa 842,79 evra bruto. V primerjavi z lani je tako viĹĄja za 4,7 odstotka.

Gorenjevi proizvodi v Ameriki ne bodo dodatno obdavÄ?eni Gorenjevi pralni stroji po za zdaj ĹĄe neuradnih podatkih v ZDA ne bodo obremenjeni s carinami. Gorenje v ZDA izvaĹža pralne stroje kot blagovno znamko viĹĄjega premijskega razreda Asko. Dimenzije teh strojev pa so manjĹĄe od tistih, ki bodo predmet carinjenja.

OstrejĹĄi pogoji upokojevanja Z novim letom so se znova spremenili pogoji za upokojevanje in izraÄ?un pokojninske osnove. MlajĹĄi bodo delali do pol leta dlje kot prej, ob tem pa se poveÄ?uje tudi zavedanje, da se zgolj z javno pokojnino ne bo dalo preĹživeti. Ĺ˝enske se lahko sedaj upokojijo z 59 leti in osmimi meseci, Ä?e bodo imele 40 let delovne dobe, moĹĄki pa pri enakih pogojih pri 60 letih. Pravica do starostne pokojnine je namreÄ? odvisna od dopolnitve doloÄ?ene starosti in zavarovalne dobe, pokojninske dobe oziroma pokojninske dobe brez dokupa. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki pa se v prehodnem obdobju razlikujeta po spolu zavarovanca.

Podatki pa kaĹžejo ĹĄe manj prijazno podobo, in sicer, da ima dobra tretjina novih upokojenk in dobra petina novih upokojencev tako nizko izraÄ?unano osnovo, da jim je treba izraÄ?unati pokojnino na osnovi najniĹžje pokojninske osnove. DrĹžava paÄ? preveÄ? troĹĄi drugje.

Gorenje na sejmu ISPO MĂźnchen

Ohranimo zdrav planet

ÂťIzjemnega pomena je, da vedno premislimo in ob nakupih uporabimo vreÄ?ke za veÄ?kratno uporabo, nakupujemo izdelke s Ä?im manj embalaĹže, dobro premislimo, kaj potrebujemo, in Ĺže vnaprej pomislimo, kaj bomo s starim aparatom ‌ svetuje Alenka Centrih Ocepek. Poudarja, da ne smemo pozabiti, da vse to poÄ?nemo za naĹĄe potomce.

Pa saj si tudi sami Ĺželimo Ĺživeti in delati v Ä?istem okolju! ÂťPoleg zmanjĹĄevanja koliÄ?ine odpadkov, kolikor je to mogoÄ?e, je pomembno ĹĄe loÄ?eno zbiranje odpadkov. To je zakonsko obvezno za vse povzroÄ?itelje odpadkov tako doma kot v sluĹžbi in tudi v industriji,ÂŤ pojasnjuje Centrih Ocepkova. Pa ne gre le za zakon, temveÄ? tudi za Ä?ut do soÄ?loveka in okolja. V Sloveniji vso odpadno embalaĹžo roÄ?no prebirajo delavci za tekoÄ?imi trakovi.

Zdaj pa roko na srce: Ĺže dolga leta posluĹĄamo opozorila o otokih plastike sredi oceanov. Glede na to, da so naĹĄi predniki znali preĹživeti povsem brez plastike, najbrĹž ni razloga, da mi ne bi uspeli njene koliÄ?ine vsaj obÄ?utno zmanjĹĄati.

Pomislite le na plastiÄ?ne slamice; nastanejo v nekaj sekundah, uporabljamo jih pet minut, razkrajajo pa se 500 let. Ali jih potrebujemo bolj nujno kot zdrav planet? đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Na sejmu ISPO MĂźnchen, najveÄ?jem svetovnem sejemskem dogodku za ĹĄportno industrijo, sta Gorenje in HEAD predstavila novo razliÄ?ico meĹĄalnika Nutri Sport ter povezljivo kuhinjsko tehtnico, ki skupaj podpirata zdrav in aktiven naÄ?in Ĺživljenja. Nova mala gospodinjska aparata iz linije HEAD by Gorenje pa bosta na prodajnih policah na voljo spomladi letos.

Prihaja Uber Ministrstvo za infrastrukturo odpira vrata Uberju za prihod v Slovenijo. V javno razpravo je namreÄ? poslalo novelo zakona o prevozih v cestnem prometu. Predlog med drugim opuĹĄÄ?a zahteve po licenci in predlaga zmanjĹĄanje administrativnih ovir za izvajanje taksi dejavnosti.

EasyJet iz Ljubljane v Berlin Nizkocenovni letalski prevoznik EasyJet je napovedal nove linije, njegova letala bodo z berlinskega letaliĹĄÄ?a Tegel letela tudi v Ljubljano. Od 9. avgusta naprej bo EasyJet iz Berlina proti Ljubljani letel trikrat tedensko, ob torkih, Ä?etrtkih in sobotah. EasyJetova letala vozijo Ĺže na relaciji London–Ljubljana na liniji iz Berlina ali za Berlin pa ne bo imel konkurence.

Globalna brezposelnost upada Globalna brezposelnost upada in bo upadala tudi letos, vendar pa je veliko zaposlenih kljub delu pod pragom revĹĄÄ?ine, kaĹže poroÄ?ilo Mednarodne organizacije za delo. Stopnja globalne brezposelnosti bo po napovedih organizacije letos sicer nekoliko upadla za 0,1 odstotne toÄ?ke – na 5,5 odstotka, to pa predvsem na raÄ?un moÄ?ne gospodarske rasti. Toda prepad med revnimi in bogatimi se je v lanskem letu ĹĄe poveÄ?al. Tako si en odstotek najbogatejĹĄih ljudi lasti 82 odstotkov svetovnega bogastva. 42 ljudi pa ima v lasti toliko kot polovica ljudi skupaj.

Izbrisani v bankah bodo ĹĄe Ä?akali Odbor DZ za finance in monetarno politiko je z dnevnega reda umaknil predlog zakona za vloĹžitev toĹžb zaradi izbrisov v bankah.

Kot je ocenil, je potrebnega ĹĄe nekaj Ä?asa za pripravo dopolnil. Zakon naj bi razlaĹĄÄ?enim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank skladno z odloÄ?bo ustavnega sodiĹĄÄ?a omogoÄ?il uÄ?inkovito sodno varstvo. DZ se je s predlogom seznanil decembra lani, ko ga je sicer podprl, a je veÄ?ina poslancev menila, da ga je treba ĹĄe izboljĹĄati. Podobno menijo tudi pravniki drĹžavnega zbora, ki so v svojem mnenju nanizali vrsto pripomb in predlogov za popravke. Ĺ tevilne pripombe imata tudi zainteresirana javnost ter komisija drĹžavnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 2. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

7. februarja 2018

V Gorenju odpovedali kolektivno pogodbo, sindikat grozi s stavko Uprava meni, da je treba podjetniĹĄko kolektivno pogodbo posodobiti in jo uskladiti z aktualnimi gospodarskimi in zakonskimi razmerami ter konkurenÄ?nostjo podjetja – Sindikati ocenjujejo, da je to konec socialnega dialoga, in grozijo s stavko Mira ZakoĹĄek

Sindikati so ogorÄ?eni

Najbolj sporen krajĹĄi

Uporabili bodo vsa

za politiÄ?ne igrice, da hoÄ?ejo na sindikat prevaliti slabo vodenje, da bi bili torej na koncu za vse krivi delavci, Ä?eĹĄ, zakaj pa ste stavkali ‌,ÂŤ pavi Vodovnik.

Podpira jih krovni SKEI

likim obĹžalovanjem: ÂťSkupaj z delavci sem prizadeta, da so odpovedali podjetniĹĄko kolektivno pogodbo, s tem pa Ĺželijo delavcem vzeti tisto, kar so doslej imeli – torej zniĹžati nivo in ga postaviti na neko novo, seveda niĹžje izhodiĹĄÄ?e,ÂŤ pravi JerkiÄ?eva, ki je prepriÄ?ana, da je bilo pogodbo mogoÄ?e dopolniti, kar so v

Velenje, 26. januarja – Upradopust legitimna sredstva va Gorenja je odpovedala podSindikalni delavci so informaciZaskrbljena je tudi predsednijetniĹĄko kolektivno pogodbo, v jo sprejeli z velikim ogorÄ?enjem.

Po besedah predsednika SKEI RazoÄ?aran je tudi Vinko Jeli- ca krovne organizacije SKEI Liobvestilu, ki ga je poslala sindi- Ĺ˝e v ponedeljek so se sestali na v Skupini Gorenje Ĺ˝ana Zebe je Ä?iÄ?, predsednik sindikata SKEI dija JerkiÄ?, ki je bila med delavkatu, pa zapisala, da si jo bodo ĹĄtevilnih sestankih, sklicali so tudi najbolj sporen krajĹĄi dopust, saj v Gospodinjskih aparatih Gore- ci, dogajanje pa spremljala z veÄŒe uprava odpovedi prizadevali celovito prenoviti.

Ocenjujejo namreÄ?, da sedane bo preklicala, nja pogodba, ki velja Ĺže od leta bodo odloÄ?itev o 1991, ne ustreza veÄ? aktualnim stavki sprejeli 21. gospodarskim in zakonskim razfebruarja. meram, standardom poslovanja, dolgoroÄ?nega razvoja in konkurenÄ?nosti podjetja. Zagotovili so, da si bodo prizadevali, da preteklosti nekajkrat tudi storis sindikatom nadaljujejo socili, da je torej ni bilo treba enoalni dialog. stransko odpovedati. Izrazila je PodjetniĹĄka kolektivna pogodupanje, da bo uprava Gorenja ba Gorenja je iz leta 1991. Takrat ĹĄe enkrat premislila in odpoved je bila za slovenske razmere sorazveljavila. Sindikatu Gorenja doben in napreden dogovor, kain vsem zaposlenim pa je izrakrĹĄnega v drĹžavi ĹĄe ni bilo. ÂťVenzila vso podporo in pomoÄ? pri dar pa je po 27 letih nujno ponjihovih aktivnostih. đ&#x;”˛ trebna prenove. Namesto poskusov prenove posameznih delov Sindikati so svoje naÄ?rtovane aktivnosti predstavili na novinarski konferenci. Na sliki Vinko JeliÄ?iÄ?, Ĺ˝an Zeba, Lidija JerkiÄ? in AleĹĄ Vodovnik. si bomo v procesu socialnega dialoga med sindikatom naj bi ga kar 68 odstotkov zapo- nja. ÂťBili smo med delavci, odziv in upravo Gorenja zaslenih v Gorenju imelo v bodo- je bil eksploziven. Dobili smo Od uprave zahtevajo, to prizadevali pospeĹĄiÄ?e od 4 do 5 dni manj. Sindikati podporo in aktivnosti bomo peda prekliÄ?e odpoved ti postopek prenove cebi po njegovih besedah pristali ljali naprej skladno z vsemi legipodjetniĹĄke kolektivne lotne stare podjetniĹĄke na zmanjĹĄanje za dva dni. Zeba timnimi sindikalnimi sredstvi. kolektivne pogodbe, taobĹžaluje odloÄ?ipogodbe do 15. februarja ko da bo nova ustrezala tev uprave: ÂťRadi Velenje, 6. februarja - Delavci Gorenja so na zborih delavcev, ki zakonodaji, aktualnim smo se pohvalili, jih je pripravil sindikat Skei, izrazili preseneÄ?enje nad odpovedjo Najbolj sporni naj bi bili gospodarskim razmeram in stan- skupĹĄÄ?ino sindikalnih zaupnikov, tako mi kot uprapodjetniĹĄke kolektivne pogodbe, ki jo je uprava odpovedala pred dopusti, ki bi jih bilo do 5 dni dardom poslovanja ter podpirala na kateri so sprejeli veÄ? sklepov. va, kako dobro tednom dni. Odziv na zborih delavcev je zelo dober, sindikat dobidolgoroÄ?ni razvoj podjetja, njego- Med drugim od uprave zahteva- poteka socialni va tudi podpise v podporo stavki, je povedal predsednik konference manj. vo konkurenÄ?nost in omogoÄ?ala jo, da prekliÄ?e odloÄ?itev o prekli- dialog v Gorenju.

Skei Gorenja Ĺ˝an Zeba. đ&#x;”˛ socialno varnost zaposlenim,ÂŤ so cu podjetniĹĄke kolektivne pogod- Poteza, da se kozapisali v sporoÄ?ilu za javnost. be najkasneje do 15. februarja. lektivna pogodba odpove, je bi- Podpira jih tudi najveÄ?ja regijska ObstojeÄ?a podjetniĹĄka kolektiv- V tem tednu potekajo zbori Ä?la- la nepremiĹĄljena, saj je to obiÄ?aj- organizacija SKEI; sekretar AleĹĄ na pogodba Gorenja bo preneha- nov po posameznih programih, no v brezizhodnih situacijah, kar Vodovnik ocenjuje, da odpoklic la veljati 1. avgusta letos. Tudi po na njih pa podrobno pojasnjujejo, pa v naĹĄem primeru nikakor ni.ÂŤ podjetniĹĄke kolektivne pogodtem datumu zaposleni in deloda- kaj pomeni odpoved kolektivne Zeba tudi dodaja, da je v Gore- be pomeni, da v Gorenju ni veÄ? jalec ohranjajo do sprejetja no- pogodbe in kakĹĄne bodo nadalj- nju povpreÄ?na starost zaposlenih socialnega dialoga. ÂťPodpisana Velenje - Gorenje bo v okviru dezinvestiranja skuĹĄalo prodati druĹžve kolektivne pogodbe oziroma nje aktivnosti. SoÄ?asno pa zbirajo nad 40 let in je zato tudi ĹĄtevilo kolektivna pogodba bi morala bo Surovina, ki se ukvarja s pridobivanjem sekundarnih surovin iz najveÄ? leto dni (torej do avgusta tudi podpise podpore za morebi- dni dopustov viĹĄje, v Valjevu, s biti prioriteta podjetja, referenca, ostankov odpadkov do zaÄ?etka julija. Postopek prodaje se je zaÄ?el 2019) vse pravice in obveznosti, tno stavko, Ä?e uprava odpovedi katerim jih pogosto primerjajo, da se pohvalijo pred kupci, da je oktobra lani. Letos bo Gorenje skuĹĄalo odprodati tudi druĹžbo Goki so veljale po dosedanji podje- ne bo preklicala. OdloÄ?itve o tem pa je ta 25 let. socialni dialog na visoki ravni. renje Tiki z dejavnostjo grelnikov. đ&#x;”˛ mz tniĹĄki kolektivni pogodbi. naj bi sprejeli 21. februarja.

Osebno menim, da gre pri tem

â?ą

â?ą

Delavci podpirajo Skei

â?ą

IZBOR NAJIZVIR NEJĹ IH PUST NIH MASK! 13. F E B R U A R 2018, M E D 17. I N 19 . U

Gorenje bo prodalo Surovino in Tiki

ORKE STNE POV ZBOR PU EM TRGU NA TITOV OB 16.30 ROF

RO

ÄŒEN K BREZPLA KI! V POVOR ZA Ĺ EME

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 2. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 31. januarja Ljudmila Novak je odstopila z mesta predsednice stranke Nova Slovenija.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po peturnih pogajanjih s predstavniki 16 sindikatov javnega sektorja, ki so pred tednom dni pripravili stavko, ugotavljal, da prav daleÄ? niso priĹĄli. Kot je dejal, sindikalne zahteve v osnovi ostajajo nespremenjene.

Vodenje stranke NSi je prevzel Matej Tonin.

Z vlado se je pogajal tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraĹževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Ĺ trukelj. Dejal je, da je bilo sreÄ?anje Âťena velika niÄ?laÂŤ.

Odbor DrĹžavnega zbora za zunanjo politiko je prekinil sejo o priznanju Palestine kot neodvisne drĹžave, ker da Ĺželi pridobiti staliĹĄÄ?e vlade.

Poslanci skrajno desne Alternative za NemÄ?ijo so bili v nemĹĄkem parlamentu izvoljeni za predsednike treh odborov: za proraÄ?un, pravosodje in turizem.

Evropska unija je napovedala, da bo okrepila svojo finanÄ?no pomoÄ? Palestincem v vrednosti 42,5 milijona evrov.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump se je v svojem prvem nagovoru o razmerah v drĹžavi pohvalil s svojimi doseĹžki, predvsem z davÄ?nimi olajĹĄavami, rojakom pa obljubil svetlo prihodnost.

ÄŒetrtek, 1. februarja SreÄ?ala sta se premierja Slovenije in Srbije Miro Cerar in Ana Brnabić. Predstavnikom medijev sta izpostavila odliÄ?ne odnose med drĹžavama, predvsem v gospodartvu in politiki.

Slovenska policija je hrvaĹĄkim

Kazni ribiÄ?em se kopiÄ?ijo na obeh straneh. Obe drĹžavi svojim pravita, da jih ne bo treba poravnati.

ribiÄ?em za krĹĄitve meje v Piranskem zalivu odposlala nove plaÄ?ilne naloge. Prav tako so nekateri slovenski ribiÄ?i prejeli kazni sosednje drĹžave. Obe drĹžavi sta svojim ribiÄ?em zagotovili zaĹĄÄ?ito.

V Calaisu na severu Francije so med prebeĹžniki izbruhnili nemiri, v katerih je bilo skupno ranjenih najmanj 13 ljudi, ĹĄtirje od njih so pristali v bolniĹĄnici v kri-

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

tiÄ?nem stanju s strelnimi ranami.

Zaradi izpada elektrike v rudniku zlata v osrednjem delu JuĹžne Afrike je pod zemljo ostalo ujetih veÄ? kot tisoÄ? rudarjev. Kmalu so vse reĹĄili.

Poljski senat je potrdil predlog zakona, ki prepoveduje uporabo izraza Âťpoljska taboriĹĄÄ?a smrtiÂŤ za oznaÄ?evanje nacistiÄ?nih koncentracijskih taboriĹĄÄ?.

Petek, 2. februarja Novinarji so poroÄ?ali, da bodo v odvetniĹĄki pisarni slovenskega pravnika in nekdanjega ministra za pravosodje Mihe Kozinca pripravili pritoĹžbe hrvaĹĄkih ribiÄ?ev na slovenske kazni zaradi krĹĄitev meje v Piranskem zalivu.

Na Blejskem jezeru je potonila pletna z desetimi potniki, turisti iz Koreje.

Sneg je na cestah povzroÄ?al veliko teĹžav.

AmeriĹĄki kongres je po odobri-

be vsakrĹĄnega jedrskega oroĹžja.

Na severu Sirije je bilo sestreljeno rusko vojaĹĄko letalo. Umrl je tudi pilot.

Dalmacijo je stresel potres z moÄ?jo 4,5, Ä?utili pa so ga prebivalci od Kvarnerja do ÄŒrne gore.

V osrednji Italiji je 28-letni moĹĄki iz avtomobila streljal na mimoidoÄ?e in pri tem ranil najmanj ĹĄest afriĹĄkih prebeĹžnikov.

Na Korziki je veÄ? tisoÄ? ljudi protestiralo pred napovedanim prihodom francoskega predsednika Emmanuela Macrona in zahtevalo veÄ?jo avtonomijo otoka.

Nedelja, 4. februarja Slovenski ribiÄ?i so se v Kopru sreÄ?ali s hrvaĹĄkim odvetnikom in mu predali pooblastila, da jih bo na HrvaĹĄkem zastopal v zvezi s hrvaĹĄkimi kaznimi zaradi preÄ?kanja sredinske Ä?rte v Piranskem zalivu. Odvetnik je povedal, da je njihova odgovornost izkljuÄ?ena in da gre za politiÄ?no vpraĹĄanje.

Pred parlamentom v Atenah je potekal mnoĹžiÄ?ni protest proti uporabi imena Makedonija v kakrĹĄnem koli dogovoru o poimenovanju severne grĹĄke sosede.

Med operacijo turĹĄke vojske

so bili primorani zapreti obrat, poudaril, da pri njih ni mesarja, ki ne bi spoĹĄtoval inĹĄpekcije.

Dodal je, da so njihove mesnine varne.

NewyorĹĄke borze trgovanje konÄ?ale z velikimi padci.

Glavni pogajalec Evropske unije o brexitu Michael Barnier je v Londonu po sreÄ?anju z britansko premierko Thereso May in glavnim britanskim pogajalcem Davidom Davisom dejal, da se mora Velika Britanija odloÄ?iti, kako naprej.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je na avdienci v Vatikanu sprejel turĹĄkega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in mu podaril angela miru.

Torek, 6. februarja Nova direktorica celjske bolniĹĄnice je postala 48-letna zasebna podjetnica Margareta GuÄ?ek ZakoĹĄek. Imenoval jo je svet zavoda, v postopku je ostalo potrebno le ĹĄe soglasje vlade.

MadĹžarski podjetnik in milijarder George Soros je odstopil od nakupa TuĹĄa, ki je skupno zadolĹžen Ĺže za okoli 300 milijonov evrov. 3000 zaposlenih v trgovski verigi tako ni vedelo, kaj jih Ä?aka.

Zajelo nas je sneĹženje, ki je predvsem na cestah povzroÄ?alo ĹĄtevilne teĹžave.

tvi predsednika Donalda Trumpa objavil memorandum, ki zvezni preiskovalni urad obtoĹžuje zlorabe pristojnosti v okviru preiskave, povezane s Trumpovo predvolilno kampanjo.

Ob obali Libije je potonil prenatrpan Ä?oln s prebeĹžniki, veÄ?inoma iz Pakistana.

V Ĺ anghaju je goreÄ?i kombi, napolnjen s plinskim jeklenkami, zapeljal na ploÄ?nik v srediĹĄÄ?u mesta. Ranjenih je bilo 18 ljudi, med njimi trije huje.

Sobota, 3. februarja Uprava Luke Koper in sindikat Ĺžerjavistov sta sklenila sporazum o umiritvi razmer. Prav tako so sklenili, da bo uprava umaknila civilni postopek zoper sindikalista Mladena JoviÄ?ića. Ĺ e vedno je sneĹžilo.

V GrÄ?iji so tokrat protestirali zaradi uporabe imena Makedonija v procesu priznavanja nekdanje jugoslovanske republike.

proti silam sirskih Kurdov na severozahodu Sirije je bilo ubitih sedem turĹĄkih vojakov.

V osrednjem delu Italije sta v sneĹžnem plazu umrla smuÄ?arja, na smuÄ?iĹĄÄ?u Svete ViĹĄarje v bliĹžini TrbiĹža v Italiji pa je plaz zasul skupino smuÄ?arjev.

V Moskvi so se sooÄ?ali z najhujĹĄim sneĹženjem od zaÄ?etka meritev, obenem pa je mesto zajel arktiÄ?ni ledeni zrak. Umrl je najmanj en Ä?lovek, veÄ? ljudi pa je bilo ranjenih.

Upravno sodiĹĄÄ?e v Mariboru je odloÄ?ilo, da ÂťkoroĹĄka deÄ?kaÂŤ ostajata v rejniĹĄtvu.

V javnem podjetju Infrastruktura Bled so se za sodelovanje zahvalili predsednici sveta delavcev, in sicer z oÄ?itki, da je med drugim ĹĄirila laĹžne govorice o svojih nadrejenih in direktorju.

Ponedeljek, 5. februarja Iz Gospodarske zbornice Slovenije so sporoÄ?ili, da nasprotujejo uresniÄ?itvi zahtev sindikatov javnega sektorja, saj menijo, da bi ta ĹĄe dolgo bremenila celotno druĹžbo.

Oglasil se je direktor MDK in ob zadnjih aferah, zaradi katerih

Uprava Luke Koper in sindikat Ĺžerjavistov sta sklenila sporazum o umiritvi razmer.

Na nadvozu Ä?ez gorenjsko avtocesto pri Vodicah je tovornjak prebil varovalno ograjo nadvoza, tako da ga je del visel nad avtocesto. PoĹĄkodovanih ni bilo.

Moskva je kritizirala novo ameriĹĄko jedrsko strategijo, po kateri Ĺželi Washington razviti nove, manjĹĄe jedrske bombe, katerih cilj je odvrniti Rusijo od upora-

7. februarja 2018

Direktor MDK pravi, da njihovi izdelki niso sporni.

Goljufivo spletno domeno je registrirala v Sloveniji neobstojeÄ?a oseba.

Izvedeli smo, da je spletno domeno www.hallokupon.si, prek katere so nekaj tednov prej ponujali vinjete po poloviÄ?ni ceni in sluĹžili s klici na premijsko ĹĄtevilko - registrirala v Sloveniji neobstojeÄ?a oseba, konÄ?ni uporabnik telefonske ĹĄtevilke pa je na SejĹĄelih. Informacijski pooblaĹĄÄ?enec je podal kazensko ovadbo.

Krasni novi navidezni svet Konec januarja je New York Times objavil obĹĄirno raziskavo o laĹžnih uporabnikih na druĹžabnih omreĹžjih. Na Twitterju naj bi bilo po nekaterih izraÄ?unih okoli 48 milijonov raÄ?unov (kar je okoli 15 odstotkov vseh raÄ?unov) laĹžnih. To so avtomatizirani raÄ?uni, ki jih ponudniki prodajajo razliÄ?nim strankam za ustvarjanje laĹžnega videza priljubljenosti in pomembnosti, ki ima nato realen uÄ?inek. Nekateri laĹžni raÄ?uni uporabljajo imena in profilne slike realnih ljudi, ki se niti ne zavedajo, da nekdo njihove osebne podatke izkoriĹĄÄ?a za komercialne namene.

Izziv za druĹžbo in gospodarstvo je, da so laĹžne novice, laĹžni raÄ?uni in navidezna poTjaĹĄa Zajc membnost zaradi uspeĹĄnega marketinga izjemno dobiÄ?konosni. To se zelo jasno kaĹže pri zbiranju sredstev z izdajo kriptoĹžetonov – t. i. ICO (initial coin offering). Nek projekt je lahko povsem brez realne tehniÄ?ne zasnove, a je zaradi dobrega in uÄ?inkovitega marketinga videti pomemben.

Na prvi pogled je zbiranje sredstev s kriptovalutami preprosto: podjetje pripravi tehniÄ?no poroÄ?ilo reĹĄitve (whitepaper), ga objavi na spletu in nato zainteresiranim posameznikom, ki imajo v lasti kriptovalute, proda novo izdane kriptoĹžetone. V lanskem letu je v Sloveniji ĹĄtirinajst projektov zbralo veÄ? kot 120 milijonov dolarjev.

Kar vlagatelji kupijo oziroma podprejo z nakupom Ĺžetonov, je ideja. Ali bo ta udejanjena, pa je povsem drugo vpraĹĄanje. Trenutno veliko vlaganja v projekte poteka v Ĺželji hitrega zasluĹžka.

Kriptoinvestitorji se za vlaganje odloÄ?ajo na osnovi ĹĄtevila sledilcev podjetja, ki zbira sredstva, na druĹžabnih omreĹžjih. Ĺ teje, koliko pozornosti je podjetje pritegnilo na druĹžabnih omreĹžjih, koliko uporabnikov ima v klepetalnicah na forumih in omreĹžju Telegram, kjer podjetja s potencialnimi podporniki komunicirajo in odgovarjajo na vpraĹĄanja.

Vlagatelji se tako ne ukvarjajo nujno z individualno analizo tehniÄ?ne zasnove projekta – enostavno nimajo zaledja, da bi lahko izvedljivost strokovno ocenili, temveÄ? se zanaĹĄajo na zunanji videz: spletno stran, svetovalce podjetja, komentarje znotraj skupnosti. To poslediÄ?no pomeni, da jih veliko vlaga glede na predvideno dobiÄ?konosnost ĹĄpekuliranega trgovanja.

Zaradi vpliva virtualne pojavnosti so nastala za uspeĹĄno izvedbo ICO specializirana podjetja. Ponujajo laĹžne raÄ?une, s katerimi umetno ĹĄirijo vtis strokovnosti neke ideje. Proces je sledeÄ?: podjetje, ki zbira sredstva, izvajalcu marketinga naroÄ?i, kakĹĄna naj bodo vpraĹĄanja ali mnenja na spletu, nato pa ta vpraĹĄanja in mnenja objavijo umetni raÄ?uni. Ker menja in vpraĹĄanja na videz prihajajo od zunanjih podpornikov, dajejo vtis kredibilnosti.

Mediji, blogerji, posamezniki z visokim ĹĄtevilom sledilcev, ki spremljajo in poroÄ?ajo o kriptoĹžetonih in kriptovalutah, zaraÄ?unavajo visoke vsote za objavo oglasnih Ä?lankov o podjetju. Enako sluĹžijo lestvice trenutno aktivnih projektov, na katerih moraĹĄ biti, Ä?e ĹželiĹĄ poveÄ?ati svojo vidnost in poslediÄ?no uspeĹĄno zbiranje sredstev.

Na koncu sredstva za marketing za uspeĹĄno izpeljan projekt nanesejo vsaj 100.000 evrov, osnovne ocene pa so, da je potrebnih med 200 do petsto tisoÄ? evrov.

Umetni raÄ?uni se uporabljajo v fazi pritegovanja pozornosti, nato pa ĹĄe, ko gre zares, v Ä?asu izdaje kriptoĹžetonov. Takrat od hekerjev, ki potencialne investitorje Ĺželijo preusmerjati na napaÄ?ne naslove za nakazovanje kriptovalut. ÄŒe je vlagatelj preusmerjen na napaÄ?en naslov, je njegov vloĹžek ukraden. Zato je, ko se prodaja zaÄ?ne, glavna okupacija podjetja, ki zbira sredstva, opozarjanje na pojav laĹžnih raÄ?unov, ki se izdajajo za predstavnike podjetja.

Ko so transakcije enkrat izvedene, poti nazaj ni.

Regulacija ICO zbiranja sredstev je ĹĄele v povojih. Da so kriptovalute in kriptoĹžetoni stvar prihodnosti, ki bo temeljito spremenila naÄ?in plaÄ?evanja storitev, ni dvoma.

ZnaĹĄli pa smo se v problematiÄ?nem svetu vpliva virtualne resniÄ?nosti, za katerega ĹĄe ni povsem jasno, kakĹĄne posledice bo imel na realno gospodarstvo. Ni malo projektov, ki po zbranih sredstvih potihnejo, ustanovitelji idej pa denar porabijo za lastno bogatenje. đ&#x;”˛

Ĺ˝e pripravljate poslovna poroÄ?ila?

Gospodarske druĹžbe, zadruge in samostojni podjetniki morajo letna poroÄ?ila za potrebe drĹžavne statistike (zbira in obdeluje jih Ajpes) oddati tri mesece po zakljuÄ?ku poslovnega leta, torej do konca marca za preteklo leto. Pravne osebe javnega in zasebnega prava ter nepridobitne organizacije morajo poroÄ?ila oddati Ĺže do konca februarja. Izjema so politiÄ?ne organizacije, ki poroÄ?ila oddajajo do konca marca. Ta rok velja tudi za druĹĄtva, tista, ki so zavezana k revidiranju poroÄ?il, pa morajo to storiti do konca avgusta. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 2. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

IZOBRAŽEVANJE

7. februarja 2018

PriloĹžnost za prave informacije za pomembno odloÄ?itev V petek in soboto informativni dnevi – Na Ĺ olskem centru Velenje naÄ?rtujejo nov program: strojni mehanik, zato veÄ? vpisnih mest, na ostalih ĹĄolah enako Tatjana PodgorĹĄek

V petek, 9., in soboto, 10. februarja, bodo srednje, viĹĄje, visoke ĹĄole in fakultete v drĹžavi na streĹžaj odprle vrata za bodoÄ?e dijake oziroma ĹĄtudente. Pripravile bodo informativne dneve, Âťti pa so priloĹžnost za pridobitev pravih informacij, ki bodo zagotovo marsikomu med njimi olajĹĄale odloÄ?itev o nadaljnji poti izobraĹževanja,ÂŤ je prepriÄ?ana Gabrijela Fidler, ĹĄolska svetovalna delavka na velenjski gimnaziji. BodoÄ?im dijakom in ĹĄtudentom zato svetuje, da se jih udeleĹžijo, preverijo moĹžnosti izobraĹževanja, so pozorni na to, kaj ĹĄole dijakom poleg uÄ?nega procesa ĹĄe omogoÄ?ajo, z zanimanjem opazujejo, spraĹĄujejo, ÂťizmerijoÂŤ utrip na

ĹĄolah, kajti odloÄ?itev o izobraĹževanju za poklic je zagotovo ena od najpomembnejĹĄih v Ĺživljenju posameznika.

Nov program – strojni mehanik?

Po zagotovilih sogovornice se na ĹĄolah Ĺ olskega centra na informativne dneve skrbno pripravljajo, saj Ĺželijo bodoÄ?im dijakom in njihovim starĹĄem Ä?im bolje predstaviti, zakaj med programi ĹĄol izbrati njihove.

Za ĹĄolsko leto 2018/2019 razpisuje Ĺ CV 772 prostih mest, od tega 632 v 22 srednjeĹĄolskih programih za novince ter 140 mest v ĹĄestih programih poklicno-tehniĹĄkega izobraĹževanja (nadaljevanje izobraĹževanja po sistemu 3 + 2). ÂťV primerjavi s tekoÄ?im

ĹĄolskim letom bo vpis za prihodnje ĹĄolsko leto na vseh ĹĄolah centra enak, razen na Strojni ĹĄoli, kjer predvidevamo 26 veÄ? vpisnih mest za novince. Razlog za to je nov program strojni tehnik – vajeniĹĄki sistem. Ob tem naj poudarim, da v tem trenutku na

ĹĄolah, ki so se zanj odloÄ?ile, povsem zanesljivo ne vedo, ali ga bodo tudi izvajale. To bo odvisno od Ä?lanov strokovnega sveta pri ministrstvu za ĹĄolstvo, ki bodo o tem odloÄ?ali na seji sveta predvidoma ta mesec. Mi nanj raÄ?unamo, zato smo tudi Ĺže pozvali

Informativni dnevi

Ĺ CV: v petek ob 9. uri bo potekal informativni dan za programe Gimnazije, Ĺ ole za storitvene dejavnosti in Strojne ĹĄole, ob 11. uri za programe Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja, Elektro in raÄ?unalniĹĄko ĹĄolo, ob 15. uri pa za vse programe omenjenih ĹĄol. V soboto, 10. februarja, bodo zaÄ?eli informativni dan za vse programe ob 9. uri.

Na ViĹĄji strokovni ĹĄoli Ĺ CV bodo informativni dan pripravili v petek in soboto ob 9. uri, na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja in Fakulteti za energetiko pa v petek ob 10. in 15. uri, v soboto pa ob 10. uri.

â?ą

Po trenutnih podatkih naj bi v mestni obÄ?ini Velenje v tem ĹĄolskem letu konÄ?alo devetletko 275 uÄ?encev, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj 72, na osnovni ĹĄoli v Ĺ martnem ob Paki pa 34 uÄ?encev.

podjetja, naj napovejo ĹĄtevilo vajeniĹĄkih mest. Za zdaj je 4 mesta napovedal Premogovnik Velenje, 2 pa KLS Ljubno. Do vpisa jih priÄ?akujemo ĹĄe veÄ?.ÂŤ ÄŒe bo program dobil Âťzeleno luÄ?ÂŤ, ga bodo izvajali vzporedno, tako v vajeniĹĄki kot ĹĄolski obliki.

Med sabo se razlikujeta po tem, da je za vpis v vajeniĹĄko obliko

potrebna pogodba z delodajalcem, pri katerem bo dijak – vajenec opravljal 60 odstotkov izobraĹževanja, preostalih 40 odstotkov (predvsem pouk sploĹĄnih predmetov) pa na ĹĄoli. Pri ĹĄolskem sistemu pa pogodba z delodajalcem ni potrebna, praktiÄ?no izobraĹževanje pri delodajalcu pa bo za dijaka v prvem in drugem letniku trajalo mesec dni, v tretjem pa pol leta.

Za novo ĹĄolsko leto se obeta na Ĺ olskem centru ĹĄe organizacijska sprememba. Zaradi varÄ?evanja naÄ?rtujejo zdruĹžitev Strojne ĹĄole in Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja.

Na preostalih ĹĄolah v Velenju (ViĹĄji strokovni ĹĄoli Ĺ CV, Visoki ĹĄoli za varstvo okolja, Fakulteti za energetiko) programskih novosti ni, prav tako ne predvidevajo veÄ?jega vpisa v primerjavi s tekoÄ?im ĹĄtudijskim letom. đ&#x;”˛

Dijaki Ĺ CV izjemni na Mednarodni turistiÄ?ni trĹžnici Zlato priznanje za projekte na temo Kultura in turizem Velenje, 31. januarja – TuristiÄ?- festivalu sta se odloÄ?ili tudi dve ja strokovna ĹĄola Ĺ olskega cenna zveza Slovenije je v sredo or- ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje: Ĺ o- tra Velenje, program Gostinstvo ganizirala 15. Mednarodno tu- la za storitvene dejavnosti in ViĹĄ- in turizem. Obe ĹĄoli sta bili zelo ristiÄ?no trĹžnico na sejmu NATOUR Alpe-Adria. Tema srednjeĹĄolskega festivala VeÄ? znanja za veÄ? turizma je bila tokrat Kultura in turizem. Na njej so se s produkti kulturnega turizma predstavile srednje ter viĹĄje ĹĄole iz Slovenije, Italije, BIH, Srbije, ÄŒrne gore in HrvaĹĄke.

Zelo zanimive produkte kulturnega turizma je na TuristiÄ?ni trĹžnici predstavilo veÄ? kot Dijaki Ĺ ole za storitvene dejavnosti so predstavili produkt DoĹživetje rudarskega 300 dijakov in ĹĄtu- Velenja in z njim dosegli zlato priznanje ter priznanje za najboljĹĄo predstavitev na dentov iz 42 ĹĄol. turistiÄ?ni trĹžnici.

Za sodelovanje na

uspeĹĄni. Dijaki Ĺ ole za storitvene dejavnosti so pripravili produkt DoĹživetje rudarskega Velenja z namenom zanimivega naÄ?ina ohranjanja, predstavitve in vkljuÄ?evanja rudarske dediĹĄÄ?ine v turistiÄ?no ponudbo. Zamislili so si celodnevni festival z ime-

nom ÂťKnap festÂŤ, na katerem bi obiskovalci spoznali, kako je delo v rudniku potekalo nekoÄ? in kako poteka danes. Ekipa je prejela zlato priznanje in osvojila prvo mesto ter priznanje za najboljĹĄo predstavitev na trĹžnici po mnenju komisije. Ĺ tudentje ViĹĄje strokovne ĹĄole pa so pripravili turistiÄ?ni proizvod ÂťETNO pustolovĹĄÄ?ina Pr'KrajnkÂŤ, bolj

poznan po pivu Loko Loko. S produktom Ĺželijo bogato kulturno dediĹĄÄ?ino pribliĹžati ĹĄe posebej mladim polnoletnim obiskovalcem, ki bi med zabavo spoznali pomen stavbne dediĹĄÄ?ine, kmeÄ?kega orodja in dela na kmetiji. Tudi ta ekipa je prejela zlato priznanje. đ&#x;”˛

Presenetite svojo najdraĹžjo s povabilom na

VALENTINOV VEÄŒER

Ĺ iritev vrtca na obstojeÄ?i lokaciji Ĺ martno ob Paki – PoroÄ?ali smo Ĺže, da na upravi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki med drugim potekajo aktivnosti za reĹĄitev prostorske stiske v tamkajĹĄnjem vrtcu.

Lani so pripravili koncept razvoja predĹĄolske dejavnosti v lokalni skupnosti, ki je med drugim predvideval tudi moĹžnost novogradnje objekta. ÄŒlani odbora za negospodarske dejavnosti so bili pri obravnavi bolj naklonjeni zdruĹžitvi oddelkov na eni lokaciji. Na osnovi teh usmeritev je projektant Gregor GojeviÄ? pripravil idejno zasnovo ĹĄiritve vrtca na obstojeÄ?i lokaciji.

V predvidenem novem delu vrtca bodo igralnice s pripadajoÄ?imi prostori za tri oddelke otrok, skupni veÄ?namenski prostor ter prostori za zaposlene.

Idejno zasnovo so Ĺže prevetrili zaposleni vrtca in po vkljuÄ?i-

tvi njihovih pripomb bodo zadnjo besedo imeli ĹĄmarĹĄki obÄ?inski svetniki. ÄŒe bodo ti podprli predlagano ĹĄiritev, bo obÄ?inska uprava poskuĹĄala pridobiti gradbeno dovoljenje z vsemi potrebnimi projekti za izvedbo do konca tega leta.

V ĹĄmarĹĄki obÄ?ini deluje vrtec pod okriljem tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole, v kateri gostujeta dva oddelka vrtca starejĹĄih otrok, v centralni enoti pa so otroci vkljuÄ?eni v dejavnost v ĹĄestih oddelkih. đ&#x;”˛

Rezervacije: 03/586 64 62

tp

V prijetnem ambientu, z glasbo

in izbranimi jedmi

V PETEK, 16. 2. 2018, OB 19. URI

Rezervacije: 03/586 64 62

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 2. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

7. februarja 2018

Novi strokovnjaki zapustili ĹĄolske klopi ViĹĄjo strokovno ĹĄolo Ĺ olskega konÄ?ala 21. generacija ĹĄtudentov – Vse bolj iskani kadri – Vpis novincev obÄ?utno naraĹĄÄ?a Veliko moĹžnosti za zaposlitev

Tatjana PodgorĹĄek

delodajalcih moĹžnost za praktiÄ?no usposabljanje svojih ĹĄtudentov, danes delodajalci kliÄ?ejo na ĹĄolo in povpraĹĄujejo po dobrih ĹĄtudentih. VeÄ?ina naĹĄih ĹĄtudentov danes dela na odgovornih mestih v podjetjih.ÂŤ

udeleĹžencev, kar kaĹže, da podjetja potrebujejo kadre, zato se veÄ?ina zaposli takoj po konÄ?ani srednji ĹĄoli, zaradi narave dela pa se ne odloÄ?ajo za dodatno pridobivanje znanja. V programu Informatika imajo zapolnje-

lodajalcih. Naťi ťtudenti se Şe med ťolanjem usposobijo za delo in so zato zelo zaposljivi, kar je glavni cilj izobraŞevanja. Od drugih ťol se razlikuje tudi po tem, da edina v Sloveniji izobraŞuje po programu Biotehnologija in rudarstvo, ki – tako Sonjak – sodi med predvsem medijsko zapostavljen program. Na trgu delovne sile je potreb po teh kadrih

zelo veliko, v javnosti pa so predstavljene slabe novice, povezane s Premogovnikom Velenje. In v Ä?em vidi vlogo ĹĄole v prihodnje? ÂťMenim, da bo osrednja institucija, ki bo zagotavljala strokovno usposobljen tehniĹĄki kader v regiji SaĹĄa, ta pa lahko prevzame vodilno vlogo pri razvoju gospodarstva.ÂŤ

Velenje, 30. januarja – V dvoraUroĹĄ Sonjak, ravnatelj ĹĄole, ni velenjske glasbene ĹĄole je bila je oznaÄ?il diplomante kot nove slovesnost, na kateri so podelili strokovnjake, ki so iz ĹĄole Âťoddiplome 21. generaciji ĹĄtuden- nesliÂŤ znanje, ki ne bo zbledelo, đ&#x;”˛ tov ViĹĄje strokovne ĹĄole Ĺ olskega ker so ga pridobili tudi na vajah, centra Velenje za uspeĹĄno konÄ?ano izobraĹževanje v enem od njenih ĹĄestih programov. Takih Doslej je na viĹĄji ĹĄtudentov je bilo 75. Podelili so strokovni ĹĄoli ĹĄe ravnateljevo pohvalo. Prejeli diplomiralo 1705 so jo trije najuspeĹĄnejĹĄi ĹĄtudenti ĹĄtudentov. NajveÄ? posamezne generacije, in sicer v programu Jernej Ĺ arc, Senja Dobroveljski ter Rok TolstovrĹĄki, ĹĄtudenti pa Elektronika (754), so za najboljĹĄega predavatelja izv Biotehnologiji brali Viljema Osojnika. in rudarstvu Direktor Ĺ olskega centra Vele174, Gostinstvu nje Janko PogorelÄ?nik je ob tej in turizmu 47, priloĹžnosti izrazil prepriÄ?anje, da so ĹĄtudenti pridobili znanja, Informatiki 399, ki jim bodo koristila v Ĺživljenju Elektromehaniki in da bodo kompetence zna164 ter v programu li koristno unovÄ?iti. Po mnenju Varstvo okolja in podĹžupanje Mestne obÄ?ine Ve21. generacija diplomantov je bila ĹĄtevilnejĹĄa v primerjavi s predhodno. lenje Brede Kolar je podelitev komunala 167. na Ĺže skoraj vsa razpisana mediplome pomemben trenutek, saj sta, v programu ElektromehaniV tem ĹĄtudijskem letu se izobraĹžuje na ĹĄoli 332 s tem posameznik ka jih je zasedenih tri Ä?etrtine, v ĹĄtudentov, od tega 255 rednih, ostali so izredni. V prvih zakljuÄ?uje ĹĄolanje programu Elektronika polovica, letnikih je blizu 20 odstotkov veÄ? rednih ĹĄtudentov v in stopi na pot nonajmanj ĹĄtudentov pa je v provih izzivov. Pri tem gramu Varstvo okolja in komuprimerjavi z minulim ĹĄtudijskim letom. so poleg znanja ponala, v katerem izobraĹžujejo le izredne ĹĄtudente. memben kapital tuPo mnenju sogovornika se njidi medsebojni odnosi, ki so jih na delovni praksi pri delodajalUroĹĄ Sonjak nam je ĹĄe poveLjubljana – Javni ĹĄtipendijski, razvojni, invalidski in preĹživninski med ĹĄtudijem pridobili udeleĹžen- cih. ÂťZ diplomo najboljĹĄe viĹĄje dal, da v tekoÄ?em ĹĄtudijskem le- hova ĹĄola razlikuje od drugih to- sklad je na spletni strani objavil razpis za pridobitev ĹĄtipendij za deci izobraĹževanja. Tako kot Pogo- strokovne ĹĄole v drĹžavi ste stopi- tu izobraĹžujejo v prvih letnikih vrstnih ĹĄol v drĹžavi po veÄ? kot ficitarne poklice za ĹĄolsko leto 2018/2019. Dijaki bodo vlogo lahko relÄ?nik je tudi Kolarjeva zaĹželela li na trg delovne sile, na katerem blizu 20 odstotkov veÄ? rednih 20-letni tradiciji, po pogojih izo- oddali od 15. junija do 20. septembra. Sklad bo podelil 1.000 ĹĄtipenvsem sreÄ?no na nadaljnji Ĺživljenj- so takĹĄni kadri zelo iskani. ÄŒe je ĹĄtudentov kot v minulem ĹĄtudij- braĹževanja, kakovosti, pridobitvi dij po 100 evrov meseÄ?no. đ&#x;”˛ mkp ski poti. v preteklih letih ĹĄola iskala pri skem letu, manj pa je izrednih veliko praktiÄ?nega dela pri de-

â?ą

TisoÄ? ĹĄtipendij za deficitarne poklice

Gospodarstvu uspeĹĄno kujejo kadre Ĺ olski center Velenje na po novoletnem sreÄ?anju partnerjem predstavil doseĹžke minulega leta ter razkril letoĹĄnje naÄ?rte – V vsaki drĹžavi v EU vsaj enega partnerja Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 1. februarja – Ĺ olski center Velenje (Ĺ CV) je tudi letos pripravil za svoje partnerje na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru (MIC) na Starem jaĹĄku ponovoletno sreÄ?anje. Na njem so jim vodstvo centra, nosilci posameznih projektov predstavili doseĹžke minulega leta ter razkrili letoĹĄnje naÄ?rte.

â?ą

Velenje in z AndragoĹĄkim zavodom Ljudska univerza Velenje.

TolikĹĄnega zanimanja za mlade kadre ĹĄe ni bilo

Direktor Ĺ CV Janko PogorelÄ?nik je v nagovoru zbranim med drugim dejal, da lahko srednje, viĹĄje, visoke ĹĄole napredujejo in

meznih ĹĄol in vezi z gospodarstvom. ÂťZ neposrednim stikom pridobimo takojĹĄnjo povratno informacijo, kar je pomembno za to, da smo partnerji in da ne zaostajamo za trendi. Tako gospodarstvo tudi laĹžje prepriÄ?amo, da nam je pri tem potrebno pomagati.ÂŤ Med izzivi danaĹĄnjega, ĹĄe

ni bilo. Izziv za vse predstavlja tudi pravilna uporaba nove tehnologije, ki jo potrebuje industrija 4.0 ter ponovno uvajanje vajeniĹĄkega sistema izobraĹževanja.

Po mnenju vodje MIC-a Darka Lihtenekerja vsako leto bolj dokazujejo, da niso muha enodnevnica, o Ä?emer priÄ?ajo ĹĄte-

Rekli so â?ą Anton PloĹĄtajner iz BSH HiĹĄni aparati Nazar-

je: ÂťNaĹĄa tovarna tvorno sodeluje s Ĺ CV, ki izobraĹžuje za nas pomembne profile predvsem s podroÄ?ja strojniĹĄtva, elektrotehnike, mehatronike in na razliÄ?nih ravneh – pri pripravi programov, praktiÄ?nem usposabljanju dijakov in ĹĄtudentov, tudi pri opremljanju, v tem trenutku se dogovarjamo za izvedbo enega programa za zaposlene. Lahko pohvalimo center, ker se je pripravljen odzivati na potrebe gospodarstva v tukajĹĄnjem okolju in se jim tudi prilagoditi.ÂŤ Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije: ÂťKot VelenjÄ?an sem ponosen na Ĺ CV, ki je eden boljĹĄih v Evropi in daje podporo gospodarstvu z izobraĹževanjem kadra.

Zadovoljen sem tudi, ker z novim ĹĄolskim letom naÄ?rtujejo izvajanje novega programa po vajeniĹĄkem sistemu. ÄŒlani naĹĄe zbornice imajo 4000 verificiranih uÄ?nih mest, kar pomeni, da bo malo gospodarstvo sodelovanje z izobraĹževanjem ĹĄe okrepilo.ÂŤ

DoseĹžki minulega leta

Med doseĹžki so izpostavili programski sistem za simulacijo varne voĹžnje, ki je lani prejel srebrno priznanje Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, novo pridobitev – razvojni laboratorij za multimedijo, ki omogoÄ?a 3D tiskanje, 3D optiÄ?no branje in graviranje, avtomatiziran sistem izposoje elektriÄ?nih koles (ta je Ĺže na voljo uporabnikom na Prevaljah in v Ravnah na KoroĹĄkem), razvoj in izdelavo laboratorijske opreme za didaktiÄ?ne namene ter laboratorijsko opremo za podjetja in zgibanko za devetoĹĄolce Najbolj iskani poklici v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji. Nastala je v sodelovanju s Centrom za razvoj terciarnega izobraĹževanja SaĹĄa Velenje, Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, ObmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda RS za zaposlovanje

Sestavni del ponovoletnega sreÄ?anja je tudi podpis pogodbe o sodelovanju. Tudi letos so jo podpisali s predstavniki treh podjetij.

Na sreÄ?anju so partnerjem predstavili lanske doseĹžke, uspehe in jih seznanili z letoĹĄnjimi naÄ?rti

rastejo v tesnem sodelovanju z gospodarstvom, kar jim potrjuje tudi praksa. V okviru MIC-a razvijajo razliÄ?ne produkte za podjetja, raziskovalno dejavnost, predvsem pa razne projekte, s katerimi dopolnjujejo dejavnost posa-

bolj pa jutriĹĄnjega Ä?asa je PogorelÄ?nik omenil demografski primanjkljaj, saj se v srednjeĹĄolske programe vpisuje manj dijakov, kot jih zapuĹĄÄ?a, na drugi strani pa zaznavajo tako velik interes za mlade kadre, kot ga doslej ĹĄe

vilne novosti in dejstvo, da ima Ĺ CV vsaj enega poslovnega partnerja v vsaki drĹžavi EU in tudi zunaj nje. ÂťSodelujemo s podjetji, gospodarskimi sistemi, lokalnimi skupnostmi, ĹĄolami, institucijami. IzobraĹžujemo dija-

ke, ĹĄtudente, zaposlene, brezposelne. Pomembno pri tem je, da naĹĄi uÄ?itelji, predavatelji niso le pedagoĹĄki delavci, ampak tudi vodje projektov, ki jih uresniÄ?ujejo skupaj z udeleĹženci izobraĹževanja. MIC je most med izobraĹževanjem, usposabljanjem, gospodarstvom in razvojem.ÂŤ V prihodnje bodo zaÄ?ete projekte nadaljevali, nekatere nadgradili,

na razpisih pridobivali nove ter ĹĄirili dejavnost v drĹžavah nekdanje Jugoslavije.

Ob koncu uradnega dela sreÄ?anja sta Janko PogorelÄ?nik in Darko Lihteneker podpisala pogodbe o sodelovanju s predstavniki podjetij Ducati Komponenti, ETT Lighting in Metrel. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 2. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

7. februarja 2018

Zaljubljen v jezikoslovje in literaturo DuĹĄan Pirc po ĹĄtirih desetletjih Ĺživljenja v Velenju v mestu najde vse, kar potrebuje za duĹĄo – V Ĺ aleĹĄkem literarnem druĹĄtvu Hotenja je naĹĄel nove prijatelje – Redno se vraÄ?a v poljski Krakov Bojana Ĺ pegel

Velenje – Ĺ˝e naglas ga izdaja, da DuĹĄan Pirc ni domaÄ?in. Govori lepo, zelo zborno. V Velenje se je z druĹžino preselil leta 1978.

Pred tem je Ĺživel marsikje; rodil se je v Ribnici na Dolenjskem, druĹžina se je potem kmalu preselila v Kranjsko Goro, kjer je bila doma njegova babica. Od tu jih je pot vodila v Idrijo, kjer je DuĹĄan konÄ?al gimnazijo. Ĺ tudiral je v Ljubljani, ko je diplomiral, pa se je preselil v poljski Krakov, kjer je delal v lektoratu na tamkajĹĄnji Jagiellonski univerzi. Ko se je vrnil v Idrijo, je leto in pol vodil tamkajĹĄnjo mestno knjiĹžnico. S soprogo Jadwigo, Poljakinjo, ki jo je s seboj pripeljal v Slovenijo, sta se potem odloÄ?ila za preselitev v Velenje, saj sta oba dobila sluĹžbo v Gorenju. ÂťTu sva tudi konÄ?ala svoji poslovni Ĺživljenji, saj sva oba Ĺže upokojena. Ostajava pa VelenjÄ?ana,ÂŤ zatrdi.

PoljĹĄÄ?ina preokupacija Ĺže med ĹĄtudijem

Zanima nas, od kod njegova ljubezen do poljĹĄÄ?ine? ÂťDiplomiral sem iz slovenskega jezika s knjiĹževnostjo ter ruskega jezika s knjiĹževnostjo. Ĺ˝e med ĹĄtudijem sem se zaÄ?el intenzivno ukvarjati

s poljsko literaturo in jezikom. To je zame postala preokupacija, zato ni Ä?udno, da sem 14 dni po diplomi Ĺže odpotoval na Jagiellonsko univerzo, kjer sem delal kot lektor slovenskega jezika. Ostal sem tri leta.ÂŤ Jadwiga je tam ĹĄtudirala srbokroatistiko, ki je bila takrat na univerzi edina ĹĄtudijska smer s prostorov nekdanje Jugoslavije. ÄŒeprav je DuĹĄan dobil ponudbo, da bi ostal na Poljskem, na novi univerzi v Katovicah, se je vrnil domov, saj je moral obleÄ?i vojaĹĄko suknjo. Ĺ˝ena je priĹĄla z njim. Po tem, ko sta dobila otroka, nista veÄ? razmiĹĄljala, da bi ĹĄla nazaj na Poljsko. Iskala pa sta mesto, kjer bi oba dobila dobri sluĹžbi. To je bilo prav Velenje, zaposlila sta se v Gorenju.

DuĹĄan pripoveduje: ÂťMesto sem spoznal kot dijak, vrnil sem se nekaj let kasneje, ko sem priĹĄel na kongres zveze mladine, ki je bil v Domu kulture. Velenje me je obakrat oÄ?aralo. Tudi ko sva se sem preselila, je bilo to lepo, mlado mesto, polno veselja in radosti, lepega pogleda v prihodnost.ÂŤ V Gorenju je najprej delal v oddelku za ekonomsko propagando.

ZaÄ?el je kot tekstopisec, a je hitro napredoval. Postal je odgovoren za medije, kasneje je skrbel za vsebinski del marketinga. ÂťImel sem zelo kreativno delo,

DuĹĄan Pirc se med ÂťHotenjevciÂŤ odliÄ?no poÄ?uti, tu je naĹĄel nove prijatelje in znance. Predvsem pa je dobil pogum, da veÄ? objavlja svoja dela in prevode.

ves Ä?as sem bil v stiku z literaturo in jezikom. Lahko pa reÄ?em, da je vÄ?asih teĹžje 30 let pisati o pralnem stroju ali ĹĄtedilniku kot druge literarne zvrsti. To je bil svojstven izziv. Lahko pa reÄ?em, da sem bil s svojim delom v Gorenju vseeno zadovoljen.ÂŤ Stikov s Poljsko in tamkajĹĄnjimi prijatelji nikoli ni prekinil. Z Ĺženo sta se med dopustom redno vraÄ?ala

Hotenja so mu dala pogum

DuĹĄan je dobri dve leti predsednik Literarnega druĹĄtva Hotenja, zanimivo pa je, da je eden ÂťmlajĹĄihÂŤ Ä?lanov druĹĄtva. ÂťPoznal sem jih predvsem kot bralec, ĹĄele po upokojitvi sem navezal stik z njimi, saj sem Ĺželel Ä?lane druĹĄtva predstaviti v Krakovu. S Tatjano Vidmar sva hitro naĹĄla skupni jezik in to tudi izpeljala. Ko sem se ji pozneje, po res uspeĹĄnem gostovanju na Poljskem, zahvalil po elektronski poĹĄti, sem dodal eno od svo-

jih pesmi. Povabila me je, da sodelujem pri snemanju zvoÄ?nih Hotenj na Radiu Velenje. Takrat sem osebno spoznal tudi Petra Rezmana, Iva Stropnika in druge Ä?lane druĹĄtva. Dobil sem veÄ? poguma in zaÄ?el sem bolj intenzivno objavljati svoja dela, tudi v prevodih ... Âť Pisal je Ĺže kot otrok, njegovi spisi so izstopali. ÂťOdnos do jezika in literature pri meni izhaja Ĺže iz zgodnjih otroĹĄkih let. Doma smo imeli bogato knjiĹžnico, knjiga je bila pri obeh starĹĄih vedno na noÄ?ni omarici, oba sta govorila veÄ? jezikov.

Vse to sta prenesla name.ÂŤ Zadnje Ä?ase Ä?isti stare rokopise, ne samo svoje, tudi prevode, ki jih je naredil. ÂťImam pa ĹĄe en velik dolg do mojega prijatelja Toneta Pretnarja, po katerem je poimenovana nagrada, ki jo vsako leto na velenjskem Lirikonfestu podelijo ambasadorjem slovenskega jezika po svetu. Ko je bil ĹĄe Ĺživ, sva se dogovarjala, da bi Slovencem pripravila knjigo Poljskih pravljic. Ni ĹĄe konÄ?ana, pripravljenih pa imam pribliĹžno 30 pravljic. Sedaj bo treba poiskati zaloĹžnika. Ta dolg res Ĺželim izpolniti.ÂŤ Zadovoljen je tudi z zadnjo ĹĄtevilko Hotenj, ki je izĹĄla konec januarja. ÂťTakoj bomo zaÄ?eli pripravljati novo. Ĺ˝elim si, da bi nam uspelo v druĹĄtvo privabiti tudi mlajĹĄe literate, te res pogreĹĄam,ÂŤ je zatrdil za konec klepeta. đ&#x;”˛

Vabljeni v kulturne hrame

Bogata in pestra ustvarjalnost V mesecu kulture v Zgornji Savinjski dolini veÄ? kot 30 kulturnih vsebin – Obisk na prireditvah v zadnjem Ä?asu veÄ?ji zaradi boljĹĄe obveĹĄÄ?enosti Tatjana PodgorĹĄek

v Krakov, sploh, ker je tam Ĺživela njena druĹžina. Po upokojitvi sta se vraÄ?ala vsaj enkrat do dvakrat letno in ostajala vsaj mesec ali dva. Tudi sedaj sta na Poljskem, Ä?eprav je bil razlog tokratne vrnitve Ĺžalosten, saj so izgubili Jadwigino mamo. ÂťDaljĹĄe bivanje v Krakovu je zame priloĹžnost, da obiĹĄÄ?em univerzo in inĹĄtitut, kjer sem delal, saj sem vsa ta le-

ta ohranil stike. Rad grem tja.ÂŤ Tudi oba otroka govorita poljsko, saj so doma vedno govorili v tem jeziku. SlovenĹĄÄ?ine sta se uÄ?ila v ĹĄoli in v druĹženju z vrstniki. HÄ?erka je tudi ĹĄtudirala v Krakovu, kjer je ostala skoraj 10 let.

Je kliniÄ?na psihologinja, ki sedaj z moĹžem in hÄ?erko Ĺživi v Velenju.

Sicer pa je vedno rad pomagal Slovencem, ki so Ĺželeli spoznati Krakov in Poljsko. Tja je pospremil tudi pevski zbor Gorenje. Ponosno mi pove, da so nastopili tudi v najlepĹĄi krakovski baziliki, kar ne uspe vsakemu. Tja je pospremil tudi godbo na pihala. V Ljubljani pa je, recimo, pred leti pomagal poljski reprezentanci v hokeju med svetovnim prvenstvom, bil je sodni tolmaÄ? na sodiĹĄÄ?u, prevajal je podnapise za filme, bil obÄ?asni dopisnik nekaj Ä?asopisov na Poljskem, pri nas in v drĹžavah nekdanje Jugoslavije ...

vornica med drugim pripisuje temu, da projekt podpirajo vse obÄ?ine v Zgornji Savinjski dolini. DruĹĄtvom namenjajo nekaj denarja za njihovo delovanje in poskrbijo za veÄ?jo obveĹĄÄ?enost ĹĄirĹĄe javnosti.

Na vpraĹĄanje, koliko je projekt vreden, ZadravÄ?eva odgovarja: ÂťDoslej tega ĹĄe nismo ovrednotili in ne upam si govoriti o kakĹĄnih vsotah. Za projekti namreÄ? stojijo ljudje, ki delajo prostovoljno. ObmoÄ?na izpostava sodeluje z minimalno vsoto, blizu 1000 evri, z njimi pa plaÄ?a predvsem stroĹĄke osrednje slovesnosti ob mesecu kulture in priznanja, ki jih podeli zasluĹžnim kulturnim ustvarjalcem.ÂŤ

Kulturna druĹĄtva, kulturne skupine, javni zavodi in institucije v Zgornji Savinjski dolini so v sodelovanju z obmoÄ?na izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje tudi letos bogato zaznamovali slovenski kulturni praznik.

V programu tradicionalnega meseca kulture (zaÄ?eli so minuli teden, sklenili pa ga bodo 3. marca) se bo po vseh obÄ?inah doline zvrstilo veÄ? kot 30 dogodkov s kulturnimi vsebinami. Vstop je na vse prireditve prost, razen za ogled Simona Zadravec: ÂťPrevladujejo gledaliĹĄkih stvaritev. gledaliĹĄke predstave, kar nekaj je tudi Vsebine so zelo raznoli- likovnih razstav, pa literarnih veÄ?erov ke, bogate in Âťso odraz dein pogovorov.ÂŤ la naĹĄih kulturnih druĹĄtev, skupin, ĹĄol, vrtcev, knjiĹžnice in ĹĄe koga iz lju- 17 nagrajencev biteljske kulturne ustvarjalnosti. Program praLetos bo osrednja medobÄ?inska slavnostna znovanja bo zagotovo zadovoljil vse okuse,ÂŤ akademija danes (v sredo) ob 18. uri v kulturzagotavlja vodja obmoÄ?ne izpostave Simona nem domu v Nazarjah, na njej pa bo priznanja Zadravec. TeĹžko, pravi, bi izpostavila kakĹĄno obmoÄ?ne izpostave prejelo 17 kulturnih zaneprireditev, vendarle pa si zasluĹžita veÄ?je pozor- senjakov doline. NajviĹĄje (priznanje sveta izponosti vsaj dve, in sicer koncert okteta Ĺ˝etev s stave) Anica Podlesnik iz LuÄ?, Mojca Ĺ tancar prijatelji iz LuÄ? ter etno veÄ?er v izvedbi Ä?lanov iz Mozirja, Betka RoÄ?nik iz BoÄ?ne ter Marjana Kulturnega druĹĄtva Gornji Grad. Poleg kultur- Rakun JuriÄ? z ReÄ?ice ob Savinji. đ&#x;”˛ ne ponudbe razveseljuje boljĹĄa obiskanost prireditev v zadnjem Ä?asu, razloge za to pa sogo-

V Ä?etrtek, 8. februarja, na dan slovenskega kulturnega praznika, bodo v Muzeju Velenje odprli svoja vrata in povabili obiskovalce k brezplaÄ?nemu ogledu muzejskih in galerijskih razstav. Med 10. in 18. uro si bo brezplaÄ?no mogoÄ?e ogledati muzej na Velenjskem gradu, HiĹĄo mineralov v Starem Velenju in Muzej usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju.

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju bodo ob 11. uri pripravili javno vodenje, prav tako se bodo lahko obiskovalci javnemu vodenju pridruĹžili ob 16. uri v HiĹĄi mineralov v Starem Velenju.

Na prazniÄ?ni dan se bodo s stojnicami na Velenjskem gradu predstavljali lokalni ustvarjalci in rokodelci, ob 15. uri velenjski muzealci vabijo na Grajsko Ä?ajanko s predstavitvijo pravih Ä?ajev ter kulture pitja Ä?aja, ob 11. uri pa na druĹženje s Ä?lani Ĺ aleĹĄkega lite-

Evine zgodbe Velenje, 1. februarja – V razstaviĹĄÄ?u Gorenja od prvega dne februarja do 15. marca razstavlja mlada slikarka Eva Lucija Kozak iz Ljubljane. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ĹĄolala pa se je tudi na Winchester School of Art v Angliji in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, kjer je magistrirala iz biokemije. Deluje predvsem kot slikarka, v svojem delu pa se ukvarja s sodobno druĹžbo, medsebojnimi

rarnega druĹĄtva Hotenja, s katerimi so ob PreĹĄernovem dnevu pripravili priloĹžnostno razstavo z naslovom Tebi, brat moj.

Ta teden ste kar dvakrat vabljeni v Vilo Mayer: ob PreĹĄernovem dnevu v Ä?etrtek, 8. februarja, od 10. do 16. ure, v soboto, 10. februarja, pa ob 10. uri. Poleg vile in zbirk si lahko ogledate Napotnikovo upodobitev Franceta PreĹĄerna iz leta 1931, relief z naslovom PreĹĄeren in Netka.

Festival Velenje, Plesni studio N in ZKD Ĺ aleĹĄke doline pa vas v Ä?etrtek, 8. februarja, ob 19. uri vabijo v Galerijo Velenje, kjer bodo besede izbranih pesnikov, avtorjev 25. ĹĄtevilke Hotenj popestrili gibi plesalcev Plesnega studia N. Nastala je predstava Hotenja v plesu. đ&#x;”˛

odnosi in posameznikom znotraj nje. Na svojih slikah povezuje podobe Ä?loveĹĄkih figur, predmetov, elementov arhitektur ali krajine, obÄ?asno pa tudi simbole, znake in parole v neskladno in nelogiÄ?no celoto, kar ĹĄe dodatno poudarjajo moÄ?ni kontrasti, Ĺživahna barvitost in razprĹĄena kompozicija. S tem umetnica ponazarja Ĺživljenje v sodobni kapitalistiÄ?ni druĹžbi, ki ga opredeljuje komercializacija, potroĹĄniĹĄtvo, natrpanost z informacijami in navideznimi moĹžnostmi izbire, ter poslediÄ?no shizofrenost, nekonsistentnost in odtujenost v medsebojnih odnosih in znotraj posameznika. đ&#x;”˛ bĹĄ Kustos razstave je Jure KirbiĹĄ.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 2. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

7. februarja 2018

Vedno zanimiv Marjanov veÄ?er VeÄ?er v spomin na kulturnega delavca in ustvarjalca Marjana MarinĹĄka posvetili njegovi literarni zapuĹĄÄ?ini in zbirateljski strasti do prvih beril Bojana Ĺ pegel

Velenje, 31. januarja – Na letoĹĄnjem Marjanovem veÄ?eru, ko se njegovi nekdanji sodelavci iz Festivala Velenje in KnjiĹžnice Velenje spominjajo rojstva tega velenjskega kulturnega delavca, so pozornost namenili njegovemu literarnemu ustvarjanju. Na priloĹžnostni razstavi so predstavili tudi drobec njegovega zbirateljskega udejstvovanja, saj so v dveh vitrinah na ogled postavili nekaj izvodov Prvih beril, ki bodo del stalne zbirke. Ta bo v prostorih knjiĹžnice postavljena letos. VeÄ?er so tudi tokrat pripravili v sodelovanju z Marjanovimi sinovi, zato so na ogled postavili tudi delÄ?ek zbirke nekdanjih ĹĄolskih uÄ?ilnic in opreme, ĹĄtevilni obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi vseh 12 njegovih literarnih del. Ta so spoznali tudi v pogovoru njegovih nekdanjih sodelavcev MatjaĹža Ĺ aleja in Iva Stropnika. Za popestritev veÄ?era so poskrbeli velenjski knjiĹžniÄ?arji, ki so brali odlomke MarinĹĄkovih knjig, in citrarska skupina Marjanke pod vodstvom Irene Tepej.

KnjiĹževnik Ivo Stropnik je bil

Naj Ĺživi slikar!

NataĹĄa Tajnik Stupar

Tudi tisti, ki literarnih del Marjana MarinĹĄka niso poznali, so jih lahko videli in sliĹĄali na letoĹĄnjem spominskem veÄ?eru.

urednik nekaj MarinĹĄkovih knjig ali pa je sodeloval pri njihovem rojevanju. Povedal nam je: ÂťNa moji polici ni le 12 Marjanovih knjig, imam jih vsaj ĹĄe pet veÄ?.

Najprej je namreÄ? kot urednik izdal nekaj veÄ?jih monografskih del, pa tri do ĹĄtiri prevode knjig,

Rekli so â?ą Marjanov sin Marko MarinĹĄek:

ÂťMineva sedem let, odkar nas je oÄ?e zapustil.

Danes bi dopolnil 77 let. V druĹžini smo zelo hvaleĹžni njegovim nekdanjim sodelavcem, ki tako skrbno negujejo spomin nanj. Veseli smo, ker je tema letoĹĄnjega veÄ?era knjiga; njegova prva knjiga je namreÄ? bila Prvo berilo, ki ga je v prvem razredu dobil na mizo. Takrat je vzljubil knjige.

Od Prvih beril, ki jih je imel v svoji zbirki, mu je

ki so povezane z Astrid Lindgren.

Leta 1995 pa se pojavi tudi z literarno publicistiko. Ta je zelo raznolika: od domaÄ?ijske proze, ki ima dokumentarno slovstveno vrednost, do otroĹĄke literature in analiz Cankarjeve ljubice Ane LuĹĄinove, o kateri je najprej na-

bilo najljubĹĄe Prvo berilo njegovega brata, ki je leto starejĹĄe. Njen naslov je Preljubo veselje, v njej pa so zelo simpatiÄ?ne ilustracije Radovana KlopÄ?iÄ?a. Kot otroci smo te ilustracije z oÄ?etom redno prerisovali. Zato je za nas majhen zaklad, da bodo knjige iz njegove zbirke dobile stalno postavitev v velenjski knjiĹžnici. Kolikor bomo lahko, bomo pomagali pri postavitvi.ÂŤ

pisal Ä?asopisni Ä?lanek, potem pa ĹĄe kratko zgodbo. Vsaj zame je najlepĹĄa njegova knjiga PlaninÄ?eva Micka, freska kmeÄ?ke Ĺženske, ki mu je monumentalno najbolj uspela. Z njo je bil sprejet tudi v DruĹĄtvo slovenskih pisateljev, kar si je zelo Ĺželel. V svojem literarnem opusu je dal lep poklon rodnemu Kozjanskemu, malemu Ä?loveku, zelo veliko pa so vredne tudi njegove zgodbe in zapisi o prvih berilih.ÂŤ V njih je zapisal, da gre za knjigo z najveÄ?jo naklado na svetu. Prva berila to zagotovo so, v Velenju pa jih bo na ogled veÄ? kot 1500 iz vseh koncev sveta. đ&#x;”˛

Odprli srca za dobrodelni koncert Velenje – Dijaki in uÄ?itelji Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole so 31. januarja priredili Ĺže ĹĄesti dobrodelni koncert s ciljem, da zbrana sredstva namenijo ĹĄolskemu skladu ĹĄole. Ta pa Ĺže od let 2011, ko je bil ustanovljen, poskrbi, da denar pride do dijakov ĹĄole, ki so pomoÄ?i potrebni, pa tudi do nadarjenih dijakov in za nakup nadstandardne opreme, ki omogoÄ?a kakovostnejĹĄi pouk.

Dobrodelna prireditev je torej priloĹžnost, da se odpro zakladi mladih src.

Dijaki in njihovi mentorji pripravijo koncert, na katerem pokaĹžejo svoje glasbene, plesne, voditeljske sposobnosti in poskrbi-

Zbirajo predloge za ureditev Titovega spomenika Velenje, 31. januarja – Zadnji januarski dan je MO Velenje na svoji spletni strani objavila povabilo k oddaji konceptnih predlogov za ureditev zelenice ob Titovem spomeniku. Ta je tudi turistiÄ?na znamenitost mesta, v upravi MO Velenje pa Ĺželijo okolico spomenika urediti tako, da bo bolj prilagojena danaĹĄnjemu Ä?asu. Idej je precej, nekaj reĹĄitev je bilo izdelanih Ĺže pred leti. V upravi obÄ?ine Ĺželijo, da svoje ideje pripravijo tudi obÄ?ani. Rok za

jo, da je prireditev tudi tehniĹĄko izpopolnjena. Ĺ olskim glasbenikom so se letos pridruĹžili ĹĄe glasbeniki iz velenjske glasbene ĹĄole, pevka Anja VodoĹĄek, dijakinja velenjske umetniĹĄke gimnazije, in skupina Kva-

oddajo je 19. februar, ocenjevalna komisija pa bo med predlagalce podelila tudi tri denarne nagrade. NajviĹĄja bo 1000 evrov bruto.

Razstavo vseh prispelih konceptov ureditve zelenice okoli Titovega spomenika pa bodo v 1. nadstropju mestne hiĹĄe odprli 26. februarja. Na ogled bo do 23. marca.

Skozi prostor in Ä?as Velenje, 15. februarja – Prihodnji Ä?etrtek bodo ob 19. uri v Galeriji Velenje odprli razstavo slik magistrice umetnosti Klementine Golje iz obdobja zadnjih petih let. Poimenovala jo je Skozi prostor in Ä?as. Predstavila se

tropirci. Posebnost koncerta je bila tudi inovativna video projekcija, ki so jo prav tako pripravili dijaki Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole. đ&#x;”˛

bo namreÄ? z dvema ciklusoma: Vmesni prostor in Potovanje skozi Ä?as. Ob razstavi bo potekal tudi pester spremljevalni program, ki bo ljubiteljem likovne umetnosti pribliĹžal avtorico razstave, ki je imela doslej 116 samostojnih razstav, sodelovala pa je tudi na veÄ? kot 290 skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 15 nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado.

Razstava bo na ogled kasneje ĹĄe v Kosovi galeriji Gornjesavskega muzeja na Jesenicah in v Galeriji Muzeju Lendava. Kustosinja razstave je Milena Koren BoĹžiÄ?ek, spremlja pa jo tudi obseĹžen katalog. đ&#x;”˛

bĹĄ

Ivan Grohar, znameniti slovenski slikar in predstavnik slovenskega impresionizma, je Ĺživel nekaj Ä?asa na Sorici, kjer je naĹĄel prekrasne motive za slike, ki danes, malo veÄ? kot 100 let kasneje, krasijo stene Narodne galerije v Ljubljani. Njegovo Ĺživljenje je bilo: ustvarjalnost, skrb za ustvarjalnost, bolezen in revĹĄÄ?ina.

Majda Kurnik, slikarka ĹĄaleĹĄkih korenin, je pri svojih srednjih ĹĄtiridesetih umrla v revĹĄÄ?ini z veliko zapuĹĄÄ?ino svojega Ĺživljenjskega poslanstva – slikarstva.

KulturniĹĄka penzija je s priznavalnino (vrhunski doseĹžki na podroÄ?ju kulture in umetnosti) v lanskem letu (2017) znaĹĄala cca. 360 eur meseÄ?no.

Koledar se je tako obrnil, da sem letos dobila to Ä?ast, da lahko zapiĹĄem alternatorsko kolumno ob letoĹĄnjem slovenskem kulturnem prazniku. Priznam, kar nekaj Ä?asa sem razmiĹĄljala o tem, kaj bi pisala, saj to, o Ä?emer velikokrat piĹĄem, ne pade ravno pogosto na plodna tla. Za trenutek sem si zaĹžela, da bi pisala tako kot pred petnajstimi leti, vzneseno, entuziastiÄ?no, igrivo ‌ Pred dnevi sem ponovno zasledila citat; “Za par ljudi piĹĄeĹĄ, za par ljudi se muÄ?iĹĄ, za par ljudi si stradal od zaÄ?etka do konca; kajti ljudstvo te ne razume, ono je tuje tebi in tvojemu delu, ti si tuj njemu in njegovemu Ĺživljenju.â€?

(Ivan Cankar: Slovensko ljudstvo in njegova kultura) Slikar v poznih petdestetih letih, srednje zdrav in srednje reven, zaÄ?ne svoj dan zgodaj zjutraj, po skromnem zajtrku in sprehodu po bliĹžnjem gozdu. Sestra mu vsake toliko prinese material za delo, sam pa pobere vse, karkoli bi se dalo reciklirati, in to tudi uporabi. Vizualno slika prekrasne slike z Ĺživljenjskimi vsebinami, ki jih prepleta z Ĺžanrskimi motivi, sarkazmom kapitalizma in fantastiÄ?nimi nadrealistiÄ?nimi podobami. Preden zaÄ?ne delati, si kot vsak dan pripravi prijazno vzduĹĄje v ateljeju; prezraÄ?i, opere Ä?opiÄ?e, pripravi barvo, pospravi smeti in pomete. Potem pristavi na majhnem elektriÄ?nem koherÄ?ku Ä?aj, ki ga je vÄ?eraj nabral na bliĹžnjem travniku. V mislih se mu zarisuje podoba naslikane bleĹĄÄ?eÄ?e pokrajine, ki jo bo danes zaÄ?el slikati na veliko platno, ki mu ga je prinesel dragi kolega, ki vÄ?asih s sabo iz velikega mesta pripelje gospoda, ki kaj kupi. Zvok Ä?opiÄ?a na paleti in kaseje na platnu neĹžno poboĹža tiĹĄino ateljeja in delovna vnema se stopnjuje. Zarisi nekih misli o svetu se vizualizirajo na veliko in mogoÄ?no, z brezskrbno paleto sijoÄ?ih barvnih odtenkov. Slikar razmiĹĄlja zbrano in ubrano gradi svojo katedralo lepote v svetu Nije, kamor je zbeĹžal pred svetom in mogoÄ?e tudi samim sabo. Da pride ta prekrasna krajina vate, jo moraĹĄ opazovati, dihati z njo, jo spoĹĄtovati in ljubiti, potem se priplazi tiho in neĹžno v tvoje srce. NosiĹĄ jo s sabo leta in leta, potem dozori in jo kot mati, ki bo nahranila svojega mladiÄ?a, izpljuneĹĄ preĹžveÄ?eno in predelano na plan. PoÄ?utiĹĄ se izpolnjenega in eno s svetom, katerega del si. Zelo poseben obÄ?utek, ni ga vsakemu in vsak dan doĹživeti, in tudi modrosti ne, Ĺžal. Slikar slika do kosila, ki si ga skuha sam, in potem malo zakinka in potem slika do teme. PonoÄ?i on ne slika, saj pravi, da ponoÄ?i njegove slike oĹživijo in da naj imajo svoje Ĺživljenje, on gre pa raje spat. Tako Ĺživi Ĺže vsaj 25 let. Endemit med vami. Genius loci. Tam, tu in nekje drugje nekdo drug.

Potem razstavi slike za ljudi, veÄ?inoma brez plaÄ?ila. Zaradi vsesploĹĄno nizkega kulturnega zavedanja v druĹžbi njegovih slik nihÄ?e ne kupi, saj si jih lahko brezplaÄ?no ogledajo v mestni ali drĹžavni galeriji. Njegove slike govorijo zgodbo o Ĺživljenjski modrosti in vedenju, ki je lahko vzniknilo le nekje v samoti in tiĹĄini.

Ta modrost je vzniknila v razumevanju sveta, druĹžbe, kulture ter Ä?asa. Potem ljudje to modrost spijejo in zrastejo in nihÄ?e se ne spomni veÄ? na slikarja, nekje sredi petdesetih, srednje zdravega in srednje revnega, niti Ä?ez petnajst let, ko ga moÄ?i zaÄ?no zapuĹĄÄ?ati.

MogoÄ?e se ga nekateri spomnijo, vsaj na en dan, na praznik, in potem Ä?as teÄ?e dalje do naslednjega leta.

Naj Ĺživi slikar!

Naj Ĺživi umetnost in kultura vsak dan in ne le ob 8. februarju. ÄŒestitke ob kulturnem prazniku vsem umetnikom in tistim, ki se ukvarjate z umetnostjo in kulturo! đ&#x;”˛

vsak dan

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 2. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

7. februarja 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Zdravniki so naĹĄi redni gostje

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Med ĹĄtevilnimi vsebinami, ki jim lahko prisluhnejo posluĹĄalci in posluĹĄalke Radia Velenje na frekvenci 107,8 mega herca, so Ĺže vrsto let na sporedu zdravniĹĄki nasveti. Rubrika sodi v Ä?etrtkov popoldanski program.

Tako kot za vse druge tudi za to radijsko oddajo velja, da poskuĹĄamo v njej spregovoriti o najbolj aktualnih temah s podroÄ?ja varovanja zdravja in tudi zdravljenja, in to Ä?im bolj preprosto, razumljivo, a kljub temu dovolj strokovno. Seveda tega ne poÄ?nemo sami, ampak v sodelovanju z naĹĄimi gosti.

Ti prihajajo iz bolniĹĄnic (celjske, slovenjgraĹĄke, TopolĹĄice, PsihiatriÄ?ne bolniĹĄnice Vojnik), med gosti so ĹĄe sploĹĄni zdravniki javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, obÄ?asno tudi strokovnjaki iz Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, obmoÄ?ne enote Celje, zasebni zdravniki (upokojena sploĹĄna zdravnica Aleksandra Ĺ˝uber) ter speci-

1. MEJAĹ I & LANA JURÄŒEVIĆ – Duplo slaÄ‘e 2. NASTJA GABOR – To je Ĺživljenje 3. MATEMATIKA feat. TOMI M – NapaÄ?en Ä?as

alisti (OÄ?esni center Irman Ĺ˝alec oziroma Velenje). Veseli smo, ker si kljub pomanjkanju Ä?asa zdravstveni delavci iz omenjenih ustanov vzamejo Ä?as in z nasveti iz prve roke morda pomagajo komu pri reĹĄevanju zdravstvenih teĹžav, jih spodbudijo k veÄ?ji skrbi zanj. V zadnjem Ä?asu si prizadevamo pritegniti k sodelovanju ĹĄe zobozdravnike. Ĺ˝e vsa leta bdi nad to oddajo novinarka Tatjana PodgorĹĄek, ki koordinira naĹĄe goste, pogosto pa tudi vodi pogovore z njimi.

K sodelovanju pa vabimo tudi vas, spoĹĄtovani posluĹĄalci in posluĹĄalke. Vabimo vas, da predlagate teme, o katerih bi radi sliĹĄali kakĹĄno koristno informacijo ali nasvet, lahko tudi koga od strokovnjakov, s katerim bomo poskuĹĄali navezati stik in se dogovoriti za sodelovanje v radijski rubriki. PokliÄ?ite 03 897 50 03 ali piĹĄite: radio. velenje@siol.net. đ&#x;”˛

Nad oddajo ZdravniĹĄki nasveti, ki je na Radiu Velenje na sporedu vsak Ä?etrtek ob 17. uri, bdi novinarka Tatjana PodgorĹĄek

HrvaĹĄka pevka Lana JurÄ?ević in MejaĹĄi so zdruĹžili moÄ?i v uspeĹĄnici z naslovom Duplo slaÄ‘e. V Zagrebu in Samoboru so za skladbo posneli tudi duhovit, rahlo norÄ?av videospot, v katerem izstopa zapeljiva Lana.

GLASBENE novice

Eminem v nekaj minutah razprodal evropsko turnejo AmeriĹĄki raper Eminem je decembra lani izdal deveti studijski album, ki ga je naslovil Revival.

Po izdaji je najprej napovedal turnejo po ZDA, nato pa ĹĄe po Evropi. Vstopnice za evropske nastope so poĹĄle v rekordno hitrem Ä?asu, saj so jih prodali v le nekaj minutah. Eminem prihaja

v Evropo 30. junija, ko bo evropski del turneje zaÄ?el v Oslu, nadaljeval pa s koncerti v Stockholmu ter na festivalih Roskilde in Freuenfeld Open Air v ZĂźrichu. NajbliĹžje Sloveniji bo nastopil 7. julija v Milanu. 45-letni glasbenik je novi album Revival napovedal s singlom Walk On Water, ki ga je posnel v sodelovanju z Beyonce. Na albumu je 19 skladb, na njem pa najdemo sodelovanja z izvajalci, kot so Alicia Keys, Ed Sheeran in Pink.

Z izdajo albuma Revival je sklenil trilogijo, ki jo je zaÄ?el z izdajama albumov Relapse (2009) in Recovery (2010), na katerih se ukvarja tudi s politiÄ?nimi temami.

Lady Gaga zaradi bolezni odpovedala preostanek evropske turneje Lady Gaga je prek druĹžbenih omreĹžij Instagram in Twitter sporoÄ?ila, da bo predÄ?asno prekinila svojo evropsko turnejo, saj se ĹĄe naprej bojuje s kroniÄ?no boleznijo (fibromialgija), zaradi katere pogosto Ä?uti boleÄ?ine v mi-

veÄ?eru, ki bo na sporedu 24. februarja. Vrstni red nastopov bo znan pred polfinalnim veÄ?erom.

V Lizboni pa so medtem z Ĺžrebom Ĺže doloÄ?ili razvrstitev drĹžav v obeh predizborih letoĹĄnjega 63. tekmovanja za pesem Evrovizije, ki bo maja v portugalski prestolnici. Slovenija se bo predstavila v drugi polovici drugega predizbora. ĹĄicah. Odpovedala je deset koncertov v Evropi in koncert v Riu de Janeiru. To je Ĺže drugiÄ?, da je zaradi bolezni, zaradi katere je posameznik ves Ä?as moÄ?no utrujen, posledice pa so lahko tudi motnje spanja, spomina in nihanje razpoloĹženj, morala predÄ?asno na prisilni poÄ?itek. PrviÄ? je vse koncerte na evropski turneji prestavila septembra lani. 31-letna glasbenica je svoj boj z zoprno boleznijo pred Ä?asom razkrila v Netflixovem dokumentarnem filmu Gaga: Five Foot Two, v katerem je svojim oboĹževalcem in drugim predstavila, kako se spoprijema z boleznijo.

BliĹža se letoĹĄnja Ema BliĹža se letoĹĄnji izbor slovenske evrovizijske skladbe Ema, ki bo potekal v dveh zaporednih sobotnih veÄ?erih – 17. in 24. februarja. Polfinale bo na sporedu v soboto, 17. februarja, finale pa teden dni kasneje, oba veÄ?era pa bo vodil Vid ValiÄ?, ki se bo na oder Eme prviÄ? podal v vlogi voditelja. Na polfinalnem veÄ?eru se bo predstavilo 16 izvajalcev, ki se bodo borili za vstopnico v finale. Le osem najboljĹĄih, ĹĄtirje po izboru Ĺžirije in ĹĄtirje po izboru gledalcev in posluĹĄalcev, pa bo nastopilo tudi v finalnem

Spice Girls napovedale vrnitev Britanska skupina Spice Girls, ki je pred veÄ? kot dvema desetletjema obnorela svet, je v petek napovedala vrnitev. ÄŒlanice so po druĹžabnih omreĹžjih objavile nekaj skupnih fotografij in sporoÄ?ile, da je njihov moto Girl Power ĹĄe vedno zelo aktualen. Victoria Beckham, Melanie Brown, Melanie Chisholm, Geri Horner in Emma Bunton, zdaj v svojih ĹĄtiridesetih, se niso sreÄ?ale vse od leta 2012, zato je

dno razĹĄle leta 2000. Leta 2008 so se podale na turnejo po ZDA in Evropi, nastopile so tudi na slovesnosti ob koncu olimpijskih iger v Londonu leta 2012.

Vlado Kreslin ob oÄ?etovi 90-letnici izdal zgoĹĄÄ?enko z oÄ?etovimi pesmimi Vlado Kreslin je ob oÄ?etovem 90. rojstnem dnevu, ki ga je ta praznoval minuli Ä?etrtek, izdal zgoĹĄÄ?enko s sedmimi pesmimi, ki jih pojeta oba ali oÄ?e Milan Kreslin oziroma Pubi sam. Dogodek so s prijatelji, sorodniki in muzikanti proslavili v nekdanji Kreslinovi gostilni v doma-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

Ansambel BlaĹža Hutevca – Sanjam Ansambel Mladi godci – Slikar Ansambel Naveza – Ko bova poroÄ?ena Ansambel Pogum – Spomini Ansambel Ĺ epet – Ti znaĹĄ Ansambel Spev – Za muziko bi dala vse Ansambel Unikat – Kaj pa ti Gregor Avsenik & Ansambel SaĹĄa Avsenika – Spomin na Pariz 9. Modrijani in Isaac Palma – HoÄ?em le tebe 10. Slovenski zvoki – VÄ?asih ljubezen paÄ? mine

www.radiovelenje.com

EASY Primorski kantavtor Easy, zmagovalec Melodij morja in sonca 2015, poÄ?asi in zanesljivo snuje in snema nove skladbe, ki bodo izĹĄle na njegovem drugem albumu. Ta bo izĹĄel ĹĄe pred koncem leta, v teh dneh pa Easy v posluĹĄanje ponuja intimno skladbo z naslovom Spet ona.

LEONART

napoved njihovega ponovnega sodelovanja toliko bolj razveselila ĹĄtevilne oboĹževalce. Ponovna zdruĹžitev bi lahko bila tudi zelo donosna – kot poroÄ?a britanski tabloid The Sun, naj bi z zdruĹžitvijo in novim projektom vsaka Ä?lanica zasluĹžila 14 milijonov dolarjev. Spice Girls sicer veljajo za najuspeĹĄnejĹĄi Ĺženski band, ki je prodal veÄ? kot 85 milijonov albumov. ÄŒlanice skupine so se ura-

Ä?ih Beltincih. ZgoĹĄÄ?enka ima preprost naslov Milan Kreslin, na njej pa so skladbe Tam daleÄ? stran, Tisti bejli grm, Goodbye Jim, goodbye Joe, Bele ruĹže, neĹžne ruĹže, Podmoskovski veÄ?eri, RinglĹĄpil in Daj mi, Micka, pejneze nazaj. Gre za antologijsko ploĹĄÄ?o najlepĹĄih pesmi, ki sta jih ustvarila oÄ?e in sin oziroma sta jih skupaj pela v zadnjih 30 letih, odkar nastopata skupaj.

Skupina Leonart, ki je leta 2016 izdala prvenec Visoko v nebo, pripravlja nov album, s katerega Ĺže predstavlja prvi singel Divji ritem. Leonart z novo skladbo napovedujejo novo obdobje, hkrati pa je to prvi posnetek, ki so ga ustvarili skupaj z zadnjim pridruĹženim Ä?lanom - klaviaturistom Tinetom Brglezom.

DAVID Vedno bolj prodoren predstavnik slovenske hip-hop scene David predstavlja novo skladbo Tvoje barve, pri kateri sta sodelovala tudi njegov

glasbeni kolega Samo Sam in pevka Anja BaĹĄ. Trio je skupaj ustvaril besedilo, pod glasbeni del pa se poleg Anje BaĹĄ podpisuje tudi Alex Volasko.

KRAFTWERK BliĹža se ljubljanski nastop slovite elektronske glasbene skupine Kraftwerk, ki bo v ljubljanski dvorani Tivoli nastopila v Ä?etrtek, 22. februarja. Skupina je pred kratkim prejela nagrado grammy za najboljĹĄi plesni/elektronski album 3-D The Catalogue – hi-tech predelavo Ĺživih izvedb njihovih albumov na lanski turneji.

PAVLE KAVEC Legendarni slovenski kitarist Pavle Kavec s svojo skupino Oko predstavlja novo skladbo z naslovom Piksna. Besedilo zanjo je napisal v Londonu ĹživeÄ?i radijec MatjaĹž AmbroĹžiÄ?, za glasbo pa je odgovoren Pavle Kavec. Pri snemanju je sodeloval tudi multiinstrumentalist BlaĹž Grm.

Naš ­čas, 7. 2. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

Čvek ugiba: So se šalile? So tole morda res komu namenile? Alenka Rednjak, Saša Sevčnikar in Brigita Kropušek Razinger so se takole smejale in namignile: »Smo zmešale en hud strup. Kdo ga dobi, pa ne povemo!« Čvek sicer misli, da ni bil to »prehud« strup, kvečjemu kakšen ljubezenski napoj. A le kdo ga je dobil?

⏬

»No, če sem na odru, sem pa le veliko višja od tebe,« je svoj položaj komentirala Tatjana Vidmar. »Višja gor, višja dol, važno je, da s knjigo poudarjaš praznik,« je menila njena dobra prijateljica in velika ljubiteljica literature Milojka B. Komprej, ki bolj kot višino ceni vsebino.

7. februarja 2018

frkanje » Levo & desno «

Kultura Nekaterim je dovolj, da vedo, da imamo pri nas tudi kak dan kulture in kulturni praznik. Da bi se morali tudi kulturno obnašati, bi bilo že preveč.

Trenja V Gorenju se iskri. Mnogi upajo, da bodo našli rešitev in tlenje pogasili, preden bi izbruhnilo pravo gorenje.

Vajenci in mojstri

⏩

Tako je videti, ko se v dnevni sobi, a na gledališkem odru, družita igralca Boštjan Oder in Petra Hribernik. »Veš Boštjan, sem v novih Hotenjih brala zgodbo, kako poiščeš bodočega partnerja na pogrebih. Verjamem, da je resnična,« je komentirala Petra. Boštjan pa jo je raje zavrtel. Se mu je zdelo, da bo to boljša ideja.

Vajenci so včasih imeli slabšalni pomen, zdaj pridobivajo veljavo. Dobivajo pa pogosto slabšalni pomen mojstri. Ne pravi, ampak taki bančni ali politični mojstri.

Cesta na tirih Za mnoge je hitra cesta 3. razvojne osi še vedno v zraku. A za nekatere naj bi bila zdaj na železniških tirih. Presenetljivo, denar za hitro cesto tretje osi bi lahko šel za drugi tir.

A ker je še tudi ta v zraku, bo morda denar spet pristal na naši cesti. Pa bodo nekateri v naši dolini gospodu Kovačiču, ki so ga kritizirali zaradi stališč do Teš 6, zdaj hvaležni!?

Zajčki

ZANIMIVOSTI

Olimpijske igre z največ razdeljenimi kondomi doslej Olimpijske igre, ki se ta teden začenjajo v Pjongčangu, bodo prav gotovo rekorde – vsaj kar se tiče števila razdeljenih kondomov. Organizatorji so sporočili, da bodo do konca olimpijskih iger (25. februarja) razdelili 110 tisoč kondomov, kar je za 10 tisoč več, kot so jih razdelili pred osmimi leti v Vancouvru in pred štirimi leti v Sočiju. Na igrah bo

Med politiki je menda veliko zajcev. Ki hodijo drugim v zelje.

sopotnika za »čustveno podporo« vzeti pava. Medtem ko mu je skušala kupiti vozovnico, je pav čakal na ročaju vozička za prtljago. Letalska družba je prevoz ptiča zavrnila, češ da žival ne ustreza standardom za prevoz v potniški kabini. Pojasnili so, da pav gotovo ni primeren potnik že zaradi teže in velikosti.

Gospa sicer ni zganjala trušča in se je skupaj s ptico umaknila, četudi letalski prevozniki potnikom s čustvenimi ali duševnimi težavami sicer večkrat dovolijo, da na krov letala kot »sopotnika

kmalu prišla pomlad. Čeprav so se njegove napovedi v preteklosti pokazale predvsem za napačne (prav je imel v manj kot 40 odstotkov primerih), je njegovo napoved tudi letos pričakalo več tisoč navdušenih obiskovalcev.

S seboj na letalo skušala vzeti pava Ne letališču v New Jerseyju je potnike presenetila ženska, ki je skušala s seboj na letalo kot

za čustveno podporo« vzamejo terapevtsko žival. Število tako prepeljanih živali se je v zadnjih letih zelo povečalo.

Svizec napoveduje še šest tednov zime Gotovo se še spomnite svizca Phila, ki velja za enega najbolj slavnih ameriških vremenoslovcev. Legenda pravi, da če svizec 2. februarja po izhodu iz brloga zagleda svojo senco in se vrne nazaj, se bo zimsko vreme nadaljevalo še šest tednov. V primeru, da sence ne vidi, naj bi

Čeprav pravijo, da nam gre vse bolje, smo Slovenci očitno še zelo varčni. To se pozna tudi pri poimenovanju otrok. Vse več je »kratkih« – Nik, Tej, Nej ali Eva, Eny, Pia …

Pravice

Sultan in Jyoti požela veliko pozornosti turistov.

Phil je iz brloga pokukal zgodaj zjutraj po krajevnem času, zagledal svojo senco in se hitro vrnil vanj. Tolmači njegovega vedenja so razložili, da nas čaka vsaj še šest tednov zime.

sicer nastopilo 2295 športnikov, torej le 100 več, kot jih je v Sočiju, to pa pomeni, da bo imel en športnik v povprečju na voljo 37,6 kondoma.

Košare s kondomi bodo razporejene po straniščih v olimpijskih vaseh, v glavnem medijskem središču, v vasi za novinarje in v medicinskih središčih.

SLO varčnost

Srečala sta se najvišji in najnižja Sultan Kösen velja za najvišjega moškega na svetu. 31-letni kmet iz Turčije meri v višino kar 2,51 metra. Jyoti Amge na drugi strani velja za najnižjo žensko na svetu. 24-letna Indijka je visoka 62 centimetrov.

Pred kratkim sta se uradno najvišji moški na svetu in najnižja ženska ne svetu srečala. Njuno srečanje je organiziralo egiptovsko ministrstvo za kulturo, ki je poskrbelo, da sta se gosta skupaj fotografirala pred piramidami v Gizi. Z očitnim nasprotjem sta

Tudi z delom stoje je mogoče shujšati Ameriški kardiologi so ugotovili, da bi moral, kdor na delovnem mestu v pisarni sedi povprečno okoli šest ur dnevno in bi želel shujšati, preiti na stoječe delovno mesto. Kot kažejo raziskave, namreč s stanjem porabimo na uro 0,15 kalorije več kot s sedenjem. Oseba, težka 65 kilogramov, ki bi šest ur dnevno

stala namesto sedela, bi ob enakem vnosu kalorij izgubila 2,5 kilograma letno oz. deset v štirih letih. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da dolgotrajno sedenje botruje epidemiji debelosti, boleznim srca in ožilja ter diabetesu. »S stanjem na delu ne bi samo porabili več kalorij, zaradi večje aktivnosti mišic se tudi zmanjša verjetnost srčnih napadov, kapi in diabetesa, tako da bi stoječe pisarniško delo lahko prineslo tudi druge koristi,« je povedal eden od avtorjev študije Francisco Lopez-Jimenez.

Dobili smo novelo zakona o pacientovih pravicah. Za nekatere je bila nujna, a so v praksi 'zelo hitro' ugotovili, da je neuresničljiva.

Spodaj in zgoraj V Šaleški dolini je zaradi rudarjenja veliko pretresov. Zemlja se trese zaradi sproščanja napetosti, zaradi vse večje napetosti med knapi pa nastajajo drugačni potresi.

Oni zgoraj V Šoštanju bodo na vrhu »občine« postavili čebelnjak. Pa ne bo mogel nihče več reči, da »oni zgoraj« niso pridni. Oziroma pridne.

Toplo – mrzlo Še se dogajajo posebnosti: med Severno in Južno Korejo je prišlo do otoplitve prav v času mraza. V času zimskih olimpijskih iger.

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

7. februarja 2018

Zanima ga vse, kar ima pridih preteklosti in patino Na obisku pri Zvonetu A. ÄŒebulu, velikem domoljubu in velikem zbiratelju starin Z Zvonetom A. ÄŒebulom, znanim in priznanim zbirateljem iz Ĺ oĹĄtanja, se poznava Ĺže dolgo. Mislim, da bo Ĺže tri desetletja, kar sva se na njegovem domu sreÄ?ala prviÄ?. Ĺ˝e tistikrat so me bile same oÄ?i ob obÄ?udovanju starin, ki jih je ohranil zanamcem, in sama uĹĄesa, ko je skoznje vrtel Ä?as nazaj.

KakĹĄno bogastvo! KakĹĄna kultura! KakĹĄen zanos in ponos! In kakĹĄna Ĺželja, da bi del tega lahko obÄ?udovali tudi drugi.

Danes je del njegove izjemno obseĹžne zasebne domoznanske zbirke, zbiratelj pa je Ĺže veÄ? kot sedemdeset let, postavljen v Vilo Mayer (umetnostnozgodovinsko, arheoloĹĄko, zbirko tiskov, grafik, plakatov in drugih artefaktov). Posebno mesto v razstavljeni zbirki pripada majhnemu lesenemu kipu Marije z otrokom iz 13. stoletja, najstarejĹĄi in najbolj dragoceni podobi v njej.

Takih ’delov’, vrednih obÄ?udovanja, ima ĹĄe veliko. Recimo stari radiji. KakĹĄnih tristo jih je. Tudi prvega z loÄ?enim zvoÄ?nikom ima. Pa ’gramofon-pred-gramofonom’. ÂťÄŒe bi se za to zbirko v Ĺ oĹĄtanju naĹĄel prostor, bi bil zelo vesel. Dovolj bi bila soba, dve ‌ Kot velik domoljub, zbiratelj starin, ki ga zanima vse, kar ima pridih preteklosti, poudari: Ĺ oĹĄtanj. Tu se je pred petinosemdesetimi leti rodil.

V njem vseskozi Ĺživi. Pomena njegove veliÄ?ine se Ĺ oĹĄtanj zaveda. Ĺ e kako zaveda. Pomembnost mu je izkazal z nazivom Ä?astni obÄ?an.

Drugi radio v Ĺ oĹĄtanju

ÂťKam drugam res ne bi dajal, Ä?eprav je zbirka pomembna z nacionalnega vidika in je med veÄ?jimi v Sloveniji,ÂŤ se vrneva k radijem. ÂťNa Ĺ oĹĄtanj, veste, sem sila vezan. VeÄ? privlaÄ?nega, kot bo imel, veÄ? ljudi ga bo obiskalo. Take stvari bi bilo vredno vkljuÄ?iti v dolgoroÄ?no strategijo. S tem bi lahko Ĺživel tudi potem, ko bo z energetiko konec. Lahko bi postal Mesto muzejev. Kar poglejte, kako zaradi takih in podobnih zbirk ljudje derejo v muzeje

Ko mi to pove, mi pove tudi, kako presenetil in razveselil ga je sin ob jubileju. ÂťNenapovedano se je pojavil na vratih.ÂŤ To je bilo veselja. ÂťLepo smo praznovali. V Kajuhu. Zbralo se je oĹžje sorodstvo, imeli smo veÄ?erjo in zelo prijetno debato.ÂŤ

NajljubĹĄe so mu panjske konÄ?nice Zvone A. ÄŒebul kdaj pa kdaj tudi proda kak kos, da lahko kupi drugega. A zelo redko in zelo teĹžko.

po svetu,ÂŤ razmiĹĄlja. ÂťPri nas to ĹĄe ni na takem nivoju, tudi obisk ni prav velik. Obremenjujejo nas finance, a se bo tudi to spremenilo.ÂŤ Kako se je z radiji zaÄ?elo? ÂťTrĹžanova teta, sestra mojega oÄ?eta, ki je bila trgovka, je imela enega prvih aparatov v Ĺ oĹĄtanju. NatanÄ?neje, bil je drugi.

Prvega so imeli VoĹĄnjaki. Pri njej v trgovini sem stalno posluĹĄal poroÄ?ila. Ta Ä?udovit aparat, ki je bil takrat zelo drag, stal je skoraj kot en avto, me je popolnoma prevzel. Potem pa dizajni ... Enkratni dizajni.ÂŤ Ob klepetu nisva posluĹĄala radia, ker se nisva pustila motiti drugim. Razen Mojci. Ta je spekla in dala na mizo ĹĄarkelj. Tak za prste polizati. In skuhala Ä?aj. To dvoje gre odliÄ?no skupaj. Ujame se.

Tako, kot sta se onadva. Mislite, da bi lahko poÄ?el, kar poÄ?ne, Ä?e pri tem ne bi imel njene podpore?

Katera bi pa mirno gledala, da gre ’poslednji dinar’ iz hiĹĄe za patino? Gospod Zvone se tega zaveda. ÂťZahvaliti se ji moram. Pokonci drĹži tri vogale pri hiĹĄi, pa ĹĄe Ä?etrtega malo,ÂŤ ji da priznanje.

Kosov, ki jih je zbral, nima vseh preĹĄtetih. Vseh zbirk ĹĄe nima urejenih. Dela ima ĹĄe ogromno. ÂťUmetnost je podroÄ?je, za katero vedno znova ugotavljaĹĄ, kako malo veĹĄ ... ÄŒlovek potrebuje tudi Ä?as, da vzljubi te stvari. Ko si mlad, imaĹĄ druge interese, druge Ĺželje. Ĺ˝ena ima posebej rada slike, grafike. DoloÄ?ene stvari, ki imajo pridih preteklosti, imata rada tudi otroka, sin, ki Ĺživi v Kanadi, in hÄ?i, ki Ĺživi v Ljubljani.ÂŤ

Na dan, ko sem ga obiskala, je delal do dveh zjutraj. ÂťMir je bil, pa sem pregledoval stvari, ki bi jih rad ohranil zanamcem, baroÄ?ne in ĹĄe starejĹĄe rokopise, take, ki so pisani ĹĄe na koĹžo. Pregledoval sem tudi stare razglednice.ÂŤ Teh ima ogromno. Na tisoÄ?e. ÂťSaj ne da bi se hvalil, a v sedemdesetih letih zbirateljstva se paÄ? nabere ‌ SistematiÄ?no pa sem zbiral podobice, panjske konÄ?nice, kipce, grafike, slike ‌ Veliko tega je reĹĄil pred uniÄ?enjem.

Panjske konÄ?nice so mu ljubĹĄi del njegovih zbirk. ÂťÄŒisto slovenska stvar so. Tako kot kozolci. S tem dvojim se lahko ponaĹĄamo. Nekaj tega ima Ĺ vica, a so tisto, kar imajo, nabavili pri nas. Ima jih tudi zamejska KoroĹĄka, ki smo jo, na Ĺžalost, po neumnosti izgubili,ÂŤ pravi. To ga Ĺžalosti. Sploh, ker ÄŒebulov rod izvira od tam. ÂťV Pliberku in okolici je veliko naĹĄih imen. NaĹĄ stari oÄ?e je priĹĄel od tam kot Ä?evljar, jaz pa ĹĄe vedno rad zahajam tja in si ogledujem naĹĄa (naĹĄa, poudari) mesta.ÂŤ Ko pogleda panjsko konÄ?nico, vidi pred seboj Ä?ebelarje, ki so zveÄ?er sedli pred Ä?ebelnjak in opazovali Ä?ebele.ÂťNekaj prijetnega je bilo to.ÂŤ Se kaj boji roparjev, ga vpraĹĄam. ÂťNe, saj nimajo kaj odnesti. Roparji imajo najraje denar. Z njim sem pa vedno na minimumu. Ko denar pride, ga obrnem v kako stvar in gre.ÂŤ Zbirateljska Ĺžilica ga ne bo nikoli zapustila. Do smrti bo tak, pravi in doda: ÂťSmrti sicer ĹĄe nimam v planu. Nikoli pa ne veĹĄ. Lahko se zgodi.ÂŤ Ko Mojca sliĹĄi, o Ä?em govori, pride in mu poĹžuga: ÂťNo, ne govori tako.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Kriptovalute popularne tudi v Velenju Prvi start-up veÄ?er SAĹ A Inkubatorja v tem letu je bil namenjen morda najbolj aktualni temi v informacijskih tehnologijah, financah in investicijah hkrati – kriptovalutam ÄŒeprav so kriptovalute na trgu Ĺže veÄ? let, so do nedavnega bile poznane predvsem raÄ?unalniÄ?arjem, informatikom in drugim, ki delujejo v informacijskih tehnologijah. Prodor v sploĹĄno javnost so doĹživele, ko se je na trg kriptovalut zaÄ?elo stekati veliko denarja in so se ĹĄirile vesti o hitrih zasluĹžkih, pa tudi hekerskih napadih na borze. Zato se razprave o kriptovalutah vrtijo predvsem o priloĹžnostih in tveganju. O tem so se pogovarjali gostje star-up veÄ?era v SAĹ A Inkubatorju, ki se ga je udeleĹžilo veliko ljudi – mlajĹĄih in starejĹĄih, moĹĄkih in Ĺžensk. Marsikateri slovenski podjetnik je v tehnologiji, ki stoji za kriptovalutami, Ĺže naĹĄel poslovne priloĹžnosti. Ena najbolj uspeĹĄnih in zanesljivih borz ima slovenske korenine. Tudi investitorjev je v Sloveniji relativno veliko. KaĹže pa, da je na kriptovalute pozornih tudi veliko VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov.

Uporabne, niso pa za vsakogar

Kriptovaluta je pravzaprav digitalna denarna enota, namenjena izmenjavi dobrin in storitev v digitalnem svetu, lahko pa jo pretopimo tudi v obiÄ?ajne valute z izplaÄ?ilom na borzi ali iz bankomata. Ustvarjena je s pomoÄ?jo ĹĄifrirne programske opreme. Prva in ĹĄe vedno najmoÄ?nejĹĄa kriptovaluta je pred desetimi leti ustvarjeni Bitcoin, danes pa jih je na trgu veÄ? tisoÄ?. ObiÄ?ajno so poimenovane po programu, ki se uporablja za t. i. rudarjenje. Gre za proces ĹĄifriranja z uporabo ustrezne strojne in programske opreme, njegov rezultat pa je nova in edinstvena enota valute.

Kriptovalute nimajo fiziÄ?ne oblike, nji-

Obiskovalci star up veÄ?era so se med drugim zanimali za davke na dobiÄ?ke, ustvarjene s kriptovalutami. ÄŒe kriptovaluto na borzi poceni kupimo in nato draĹžje prodamo, dobiÄ?ek ne bo obdavÄ?en. ÄŒe kriptovalute sami rudarimo, pa moramo za vsako na novo pridobljeno enoto plaÄ?ati davek.

hove vrednosti pa so navadno izraĹžene v dolarjih. Ker jih je mogoÄ?e programirati, jih lahko uporabljamo za razliÄ?ne namene. ÂťVeÄ?je ko je povpraĹĄevanje po neki valuti, bolj ko je valuta perspektivna, veÄ?ja je njena vrednost.

PovpraĹĄevanje je navadno odvisno od tega, kaj, kakĹĄno storitev kriptovaluta nudi,ÂŤ pojasnjuje Jernej Ĺ koflek iz ekipe SunContract, ki je t. i. blockchain tehnologijo, ki stoji za kripto valutami, izkoristila za vzpostavitev platforme za trĹženje oz. izmenjavo energije. ÂťElektriko, ki jo pridobimo iz sonÄ?nih celic na strehi domaÄ?e hiĹĄe, bomo lahko prodali sosedu,ÂŤ Ĺ koflek navaja primer uporabe tehnologije, ki lahko v marsikaterem primeru poenostavi in pospeĹĄi prenos podatkov in drugih transakcij ter poveÄ?a varnost teh procesov. Prav poveÄ?anje varnosti in zaupanja sta glavni

razlog za vse pogostejĹĄe uvajanje tehnologije v podjetjih. Pa vendarle varno poslovanje v svetu kriptovalut zahteva veliko znanja in previdnosti. Strokovnjak za varnost v informacijskih tehnologijah MatjaĹž Antloga opozarja, da velika veÄ?ina ljudi ni tehniÄ?no usposobljena, da varno izpelje vse postopke, ki so potrebni za nakup valut, plaÄ?evanje z njimi, njihovo shranjevanje. ÂťCel kup stvari je, ki lahko gredo narobe, sploh Ä?e nimamo osnov s podroÄ?ja raÄ?unalniĹĄtva, programiranja, informacijskih tehnologij nasploh. Treba je poznati ukrepe in postopke, ki nam poveÄ?ajo varnost,ÂŤ pravi. Vsakomur, ki ga kriptovalute privlaÄ?ijo, svetuje, naj se pouÄ?i o osnovni varnosti na spletu, razumeti mora tehnologijo, da bi bile naloĹžbe kar se da rentabilne, pa mora dobro premisliti, v katero valuto oziroma

projekt, zasnovan na njej, bo vloĹžil denar, in spremljati gibanje trga.

VeÄ?inoma so jim naklonjeni

Kriptovalute so za nekatere ĹĄpanska vas, za druge pa zlata jama. Veliko ljudi dvomi v njihovo legitimnost in sumi, da gre pri vsem skupaj za globalno prevaro. Ĺ tevilni, ki z njimi Ĺže imajo dobre izkuĹĄnje, pa tehnologiji zaupajo in verjamejo, da gre za plaÄ?ilno sredstvo prihodnosti. Med obiskovalci start-up veÄ?era, ki so z zanimanjem prisluhnili pogovorom in z vpraĹĄanji pokazali, da o temi Ĺže veliko vedo, je bila tudi Mihaela RogelĹĄek, ki je znanje o informacijskih tehnologijah dobila Ĺže med aktivno delovno dobo, na osnovi informacij, ki jih je pridobila od prijateljev in na spletu, pa se je odloÄ?ila za vloĹžek v kriptovalu-

te. ÂťVem, da je naloĹžba riziÄ?na, verjamem pa, da je lahko uspeĹĄna. Mislim, da investicije v konvencionalni delniĹĄki trg niso niÄ? bolj varne. Obresti na bankah so tako minimalne, da to za vlagatelje ni zanimivo. Kriptovalute so dobra priloĹžnost za donos na kapital,ÂŤ pravi.

UspeĹĄno podjetnico Selmo FilipanÄ?iÄ?

Jenko pa zanimajo priloĹžnosti za nove projekte, zasnovane na osnovi blockchain tehnologije, zato se Ĺže veÄ? kot pol leta ukvarja z rudarjenjem ene najbolj popularnih in relativno stabilnih valut. ÂťGre za obetavno tehnologijo, s katero bi lahko podprli najrazliÄ?nejĹĄe projekte in njihove produkte ponudili uporabnikom.ÂŤ Tretji od gostov startup veÄ?era Miha Centrih, ki je je z dvema prijateljema pred nekaj meseci zaÄ?el z rudarjenjem, pa je povedal, da jih je za to motiviralo tako zanimanje za tehnologijo samo kot zasluĹžek, ki ga omogoÄ?a. ÂťPotem ko smo se dolgo informirali in pridobivali znanje, smo naroÄ?ili potrebno opremo.

Najprej je bil najveÄ?ji izziv vzpostaviti sistem, zdaj pa pametno vlagati narudarjene enote. Ves Ä?as moramo pozorno spremljati dogajanje na trgu, iskati zanimive projekte, treba je zelo pazljivo vnaĹĄati informacije, preko katerih se izvajajo transakcije, tako da ni enostavno.ÂŤ Se pa oÄ?itno poplaÄ?a. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

7. februarja 2018

NiÄ?esar ne delamo Âťbrez zvezeÂŤ

PUST 2018 RdeÄ?a nit – povezovanje obÄ?in v turizmu

Pestra dejavnost DruĹĄtva podeĹželskih Ĺžena Ĺ aleĹĄke doline – Aktivnosti druĹĄtva se odraĹžajo tudi pri delu njegovih Ä?lanic na kmetiji – Tudi letos najveÄ? pozornosti izobraĹževanju in druĹženju Tatjana PodgorĹĄek

Rade se druĹžijo, izmenjajo izkuĹĄnje.

Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 30. januarja

– DruĹĄtvo podeĹželskih Ĺžena Ĺ aleĹĄke doline letos beleĹži 15-letnico delovanja. ZdruĹžuje blizu 140 Ĺžena iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Dejavnost druĹĄtva je pestra, so ugotavljale udeleĹženke obÄ?nega zbora v dvorani veÄ?namenskega objekta Reks v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju, predsednica druĹĄtva Marinka Menih pa je prepriÄ?ana, da se ta odraĹža tudi pri laĹžjem premagovanju teĹžav njegovih Ä?lanic pri izvajanju vsakdanjih opravil na kmetiji.

Menihova nam je pojasnila, da namenjajo najveÄ? pozornosti druĹženju in izobraĹževanju. Lani je druĹĄtvo pripravilo tri predavanja oziroma delavnice, na katerih so udeleĹženke s pridobljenim znanjem nadgradile dosedanje izkuĹĄnje. Tudi informacije na strokovni ekskurziji jim bodo priĹĄle prav. ÂťKo pridemo s predavanj, kuharskih ali drugaÄ?nih teÄ?ajev, ekskurzij, izleta, sreÄ?anja kmetic celjske in koroĹĄke regije domov, smo polne energije, idej, ki nam pomagajo pri laĹžjem odzivanju na izzive. Teh nam ne manjka tudi na kmetijah.ÂŤ Poleg omenjenega so se lani tri Ä?lanice druĹĄtva udeleĹžile ĹĄe spretnostne voĹžnje s traktorjem v TurniĹĄÄ?u pri Ptuju, sodelovale so na razstavi krompirja v KnjiĹžnici Velenje, pekle za shod kmetov na Ponikvi pri Ĺ entjurju ter se veselile priznanj za izdelke, ki so jih prejele Ä?lanice na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Tatjana Ĺ tancar Poprask, Marta Ĺ tumpfel, Zdenka Orozel ter Katja

Trťke pravice mozirskih pustnakov tokrat Marku Skoku – Poleg denarja vzbuja skrb podmladek Tatjana Podgorťek

Rekle so › o tem, kaj jim pomeni druĹĄtvena dejavnost: JoĹžica Drev: ÂťPri druĹĄtvu delujem vrsto let in mi to veliko pomeni. Brez njega ne bi odkrila, Ä?esa sem sposobna predvsem na kulturnem podroÄ?ju. Vodim pevski zbor, tudi skeÄ?i, ki jih igramo, so moja zamisel. Pevske vaje so balzam za mojo duĹĄo. Pravzaprav me aktivnosti sproĹĄÄ?ajo in delo mi gre zaradi tega velikokrat laĹžje od rok. Kaj pogreĹĄam? Morda ĹĄe veÄ? Ä?lanic, tudi mlajĹĄih. Pa ni potrebno, da so ravno kmetice, saj se tudi druĹĄtvo imenuje druĹĄtvo podeĹželskih Ĺžena.ÂŤ Darja MiklavĹžina: ÂťKo sem pred 6 leti pustila sluĹžbo, ostala na kmetiji in se zaÄ?ela ukvarjati z Juvan Golob so bile med dobitnicami zlatih priznanj. Marinko Menih veseli tudi odziv Ä?lanic na aktivnosti. Ta je kar velik, seveda ne vedno, a potrjuje, Âťda niÄ?esar ne delamo brez zveze, da si Ä?lanice Ĺželijo druĹženja, izmenjave izkuĹĄenj, novih znanj.ÂŤ

dopolnilno dejavnostjo, sem med drugim iskala nov krog ljudi, moĹžnosti za pridobitev potrebnih znanj in podobno. PriloĹžnost sem za marsikaj od tega zaznala v dejavnosti druĹĄtva. To mi je veliko pomagalo, tudi ko me je njegovo vodstvo leta 2014 nagovorilo za sodelovanje na izboru za kmetico leta, na katerem sem zmagala. Zmaga mi je odprla nova vrata, predvsem pa pripomogla k temu, da je Mestna obÄ?ina Velenje prepoznala pomen spodbujanja lokalnih pridelovalcev in mi od takrat in ĹĄe danes stoji ob strani. V prihodnje si Ĺželim, da bi v druĹĄtvu ĹĄe bolj stopile skupaj, da bi postale aktivne tudi tiste Ä?lanice, ki danes plaÄ?ujejo zgolj Ä?lanarino.ÂŤ

Podoben lanskemu je tudi letoĹĄnji delovni program druĹĄtva.

PraktiÄ?no vsak mesec naÄ?rtujejo kakĹĄno aktivnost. Poleg predavanj in delavnic strokovno ekskurzijo na Gorenjsko, planinski pohod, sodelovanje na regijskem tekmovanju podeĹželske mladine,

V lepem dnevu pohod na Smrekovec

đ&#x;”˛

na Dobrotah slovenskih kmetij, sreÄ?anju kmetov Slovenije upajo, da bodo pridobile tudi kakĹĄno kandidatko za izbor kmetice leta ter pridno skrbele za kulturno dejavnost. Se bo kar dogajalo, je ĹĄe pripomnila Marinka Menih. đ&#x;”˛

radio velenje com

107,8 MHz

65. mednarodni karneval PUST Ĺ OĹ TANJSKI 10. februar obgozd 15. so Uri prijetno toplo koÄ?o nas je prijacilju. Skozi V soboto, 27. januarja, je Dru- na pot proti ÂťOPULIMO ostankiSLOVENSKO snega zni oskrbnik Tomo postregel z ĹĄtvo Vulkan iz Belih Vod orga- nas pozdravljali ki pa smo jih premago- okusnim pasuljem in smrekovniziralo tradicionalni Ĺ tefov po- in ledu,KUROÂŤ hod na Smrekovec. Pohoda se je udeleĹžilo 45 pohodnikov. Zgodnje jutranje sonce nam je povedalo, da je pred nami Ä?udovit dan. Najprej so Ĺže kar pomladno dehtenje narave obÄ?utili tisti, ki so jo od ĹĄole v Belih Vodah pridno ubrali po obronkih krajevne skupnosti do BrloĹžnika, kjer so nas priÄ?akali preostali pohodniki, Ĺželjni druĹženja in vzpenjanja na ta prelepi hrib. Pridne roke gospe Silve ter njene hÄ?ere Tanje BaÄ?ovnik so poskrbele, da so se okrepÄ?ali, potem pa ÂťzagrizliÂŤ

vali brez teĹžav. ÄŒas je med prije- ĹĄkim loncem, ki ga je sponzoritnim pohodom mineval hitro in ral Marko Mazej. Dobra maliMAĹ KARADA kar naenkrat se je pred nami raz- ca se je prilegla, a je bilo po njej V Ĺ portni dvorani Ĺ oĹĄtanj od vstati in se odpraviti prostrl pogled na planoto pri plaprav teĹžko 15 ure dalje z Ansamblom ninskem domu, ki je sijal v pre- nazaj proti domu. Spust v dolilepem dopoldnevu.

Nekaj poho- no je bil seveda hitrejĹĄi. Toplo Ĺ epet in rock Partyzani. dnikov Nagradni je tukaj Ĺže doseglo svoj popoldansko sonce nas je boĹžasklad za najlepĹĄe cilj, drugi pa smo pot nadaljevamaske – 1000,00 â‚Ź lo vse do spodnjega BrloĹžnika, li proti vrhu Smrekovca. Zasne- kjer spet ni ĹĄlo brez okrepÄ?ila in Ĺžena breĹžina je tu ĹĄe opozarjala, prijaznega druĹženja. Polni vtisov da ĹĄe ni pomlad in da smo sre- in rahlo utrujeni smo se razĹĄli in di zime. Vrh Smrekovca nas je ob slovesu kovali naÄ?rte za pripriÄ?akal obsijan s soncem, brez- hodnji Ĺ tefov pohod. đ&#x;”˛ DruĹĄtvo Vulkan vetrje pa je ponujalo priloĹžnost za ÂťmartinÄ?kanjeÂŤ. Po vrnitvi v

mednarodno karnevalsko povorko. ÂťLetos bo na njej sodelovalo V nekaterih slovenskih krajih 27 skupin, od tega pet domaÄ?ih, so minuli vikend Ĺže 'stopili na Ä?e ĹĄtejemo ĹĄe ĹĄoĹĄtanjske koĹĄe, ki sceno' odganjalci zime in zaÄ?eli jih imamo za domaÄ?e, saj smo Ä?as veselja ob pripravah na po- jim utrli pot v evropsko zdruĹžemlad. Najbolj znani so ptujski nje karnevalskih mest,ÂŤ je povekurenti, a tudi mozirski pustna- dal pustni Ĺžupan Drago PoliÄ?nik. ki imajo 127-letno tradicijo. Le- Dan kasneje jih Ä?aka ĹĄe sklepno ta 1999 so zaradi avtohtonosti dejanje – pokop pusta na Pekovih Lavah. in izvirnosti puPo besedah sostnih ĹĄeg postagovornika Şeleli Ä?lani zdruĹžeznegaÂŤ dela pronja evropskih grama ne spremikar nevalskih njajo, obogatijo mest. pa ga s temami, s ÄŒlani Drukaterimi opozoriĹĄtva za ohrajo na nepravilnonjanje kulturne sti. LetoĹĄnja bo dediĹĄÄ?ine Pust povezovanje obMozirski so s Ä?in Zgornje Sasvojimi pustnivinjske doline v mi uniformami turizmu. ÂťPustna(Ä?rni frak, bele ki smo ocenili, da hlaÄ?e in Ä?rni cije tega v dolini tulindri) v minuDrago PoliÄ?nik: Âť ÄŒaka di na drugih polih dneh Ĺže gonas veliko dela.ÂŤ droÄ?jih odloÄ?no stovali na pupremalo, zato bostnih dogodkih po Sloveniji, od jutri dalje (Ä?e- mo z mobilno pisarno poskuĹĄali trtka) pa bodo delovni na do- to spraviti v red.ÂŤ V druĹĄtvu se trudi ohranjati maÄ?em terenu. Na debelega Ä?etrtka dan namreÄ? s svojim milo- kulturno dediĹĄÄ?ino pustovanja zvoÄ?nim ansamblom Boj se ga blizu 35 Ä?lanov. Malo za tako veopravijo enega od pomembnih lik zalogaj dodaja PoliÄ?nik. Kar dogodkov programa: podelitev malo jih skrbi, kako bo z nadatrĹĄkih pravic. Letos bodo to lo- ljevanjem tradicije, ker ni podvoriko namenili Marku Skoku mladka. Vsi dosedanji poskusi, za njegov prispevek k razvoju da bi mladi okrepili njihove vrMozirja in mu s tem uradno ste, so bili neuspeĹĄni. Povsem pa priznali, da je kot priĹĄlek postal ne morejo biti zadovoljni s staMozirjan. V nedeljo, 11. febru- njem v pustni blagajni. ÂťVeseli arja, bodo s svojim ansamblom smo lahko, Ä?e nam uspe z donaobhodili trĹĄke meje, dan kasne- cijami, sponzorstvom in raznimi je pa jih Ä?aka 'okol’ofiranje' po prispevki pokriti stroĹĄke. Se je trgu Mozirja. Najbolj pester bo Ĺže dogajalo, da smo morali Ä?lani torek, 13. februarja, ko bodo mo- druĹĄtva odpreti ĹĄe svoje denarnizirski pustnaki prevzeli obÄ?insko ce,ÂŤ je ĹĄe dejal Drago PoliÄ?nik. đ&#x;”˛ oblast, obiskali domaÄ?e gospodarstvo, popoldne pa pripravili

65. mednarodni karneval

PUST Ĺ OĹ TANJSKI 10. februarja ob 15.00

ÂŤ O R U K O K S N E V ÂťOPULIMO SLO

Predstavile se bodo skupine iz HrvaĹĄke, Makedonije, Srbije in Slovenije (godba Zarja, LajĹĄe, Pristava, Ĺ entvid, Ĺ alek, Videm pri Ptuju, Dobova, Pust mozirski, KoĹĄi ĹĄoĹĄtanjski, kurenti...)

MaĹĄkarada

v Ĺ portni dvorani Ĺ oĹĄtanj od 15. ure dalje z ansamblom Ĺ epet in Rock Partyzani.

Nagradni sklad za najlepĹĄe maske 1000 eur.

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2018, barve: CMYK, stran 15

Na pustno soboto bo v Ĺ oĹĄtanju pestro!

Trasa karnevala bo potekala od bencinskega servisa do Trga bratov Mravljakov, kjer bo glavna tribuna Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Na mednarodnem pustnem karnevalu v soboto v Ĺ oĹĄtanju priÄ?akujejo veliko pustnih skupin in nekaj tisoÄ? obiskovalcev.

Iz tujine prihajajo v mesto skupine iz Makedonije, Srbije, HrvaĹĄke ter Bosne in Hercegovine, iz Slovenije velika skupina kurentov s Ptuja in pusti iz Mozirja in Dobove. Tudi izvirnih lokalnih skupin ne bo manjkalo.

Svoj prihod v Ĺ oĹĄtanj je najavila skupina iz Ĺ aleka, ki bo od TeĹĄa zahtevala rento, ker na njihovem gradu straĹĄi.

Manjkali ne bodo KoĹĄi Ĺ oĹĄtanjski, Tresimirji, sodelovale bodo pustne skupine iz LajĹĄ, Ĺ entvida, Pristave.

Naslov letoĹĄnjega karnevala je Opulimo slovensko kuro in za to priloĹžnost so domaÄ?i pusti pripravili posebno toÄ?ko ’disco

15

PUST

7. februarja 2018

chicken show’.

Organizator TuristiÄ?no olepĹĄevalno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj svetuje, da na prizoriĹĄÄ?e pridete Ĺže pred zaÄ?etkom karnevala in upoĹĄtevate navodila redarjev.

Parkirali boste lahko na ĹĄtevilnih obstojeÄ?ih parkirnih mestih.

Trasa bo potekala od bencinskega servisa do Trga bratov Mravljakov, kjer bo tudi glavna tribuna. Na Trgu svobode bo na ogled razstava zgodovine Pusta Ĺ oĹĄtanjskega, v Ĺ portni dvorani Ĺ oĹĄtanj pa bo zveÄ?er maĹĄkarada.

Za zabavo bosta poskrbela ansambla ĹĄepet in Rock Partyzani, vstop bo prost, najlepĹĄe maske pa Ä?akajo bogate đ&#x;”˛ nagrade.

â?ą

Karneval bo v soboto, 10. februarja, ob 15. uri.

Pustno zastavo vihti Ĺže Ä?etrt stoletja Stanko KraĹĄevec je prepoznaven karnevalski obraz

toÄ?ko, v kateri prevzamem vlogo gospodinje, ki krmi piĹĄÄ?anÄ?ke in piĹĄÄ?ance ...ÂŤ.

TuristiÄ?nemu dogajanju v Ĺ oĹĄtanju pa je zvest Ĺže dlje. Vse od takrat, ko ga je leta 1989 v Ĺ oĹĄtanj iz LaĹĄkega privabila ljubezen. Pa je tu ostal, se najprej zaposlil v Gorenju, potem Termoelektrarni, prihodnje leto pa bo trideset let, kar nosi pri sebi Ä?lansko izkaznico TuristiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj. ÂťVpisalÂŤ se je pri Milojki Plamberger, se spominja.

V druĹĄtvu je bil in je ĹĄe vedno 'deklica za vse'. V pustnem Ä?asu ima ĹĄe posebej veliko dela. Popraviti je treba to, popraviti je treba drugo ‌ Nikoli ne reÄ?e ne. Pa naj mu naloĹžijo karkoli.

Zato in ker je dobra volja, ki jo đ&#x;”˛ ves Ä?as ĹĄiri, nalezljiva.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Stanko KraĹĄevec, za prijatelje StanÄ?i, teh pa ima veliko, prepoznaven obraz Pusta Ĺ oĹĄtanjskega. Ne samo prepoznaven, po vlogi, ki mu je dodeljena, eden glavnih! Ĺ˝e petindvajsetiÄ? bo v soboto na karnevalu v Ĺ oĹĄtanju na Ä?elu povorke vihtel zastavo.

Za jubilejni dogodek je malo vadil Ĺže nekaj dni prej na otvoritveni slovesnosti letoĹĄnjih karnevalskih dogajanj v Sloveniji na Ptuju.

Za petindvajsetiÄ? pa pripravlja StanÄ?i preseneÄ?enje. Ne bo samo vihtel zastave, ampak se bo, takoj ko bo to funkcijo odloĹžil, prelevil v gospodinjo. ÂťJa, to bo hec,ÂŤ se zasmeje. ÂťPust Ĺ oĹĄtanjski bo letos prikazal novo

Stanko KraĹĄevec StanÄ?i bo v soboto spet glavni.

Na pustni torek v Velenju veliko otroĹĄko pustno rajanje Tudi letos se bo zaÄ?elo s pustno povorko – Ta bo s Titovega trga krenila do RdeÄ?e dvorane – NajlepĹĄe druĹžinske maske bodo nagrajene Velenje, 13. februarja – Pust bo letos precej pohitel. Marsikje bo pustno obarvana Ĺže sobota, v Velenju pa bo glavni dogodek spet veliko otroĹĄko pustno rajanje v RdeÄ?i dvorani.

Pripravlja ga veÄ? velenjskih javnih zavodov in organizacij. Lani so ga prviÄ? oplemenitili s pustno povorko, ki je odliÄ?no uspela. Zato bodo tudi letoĹĄnje dogajanje zaÄ?eli z njo. V torek, 13. februarja, bo zbirno mesto za male in velike pustne maske ob 16.30 pred kulturnim domom Velenje. Od tu bodo krenili po srediĹĄÄ?u mesta proti RdeÄ?i dvorani, kjer bo pustno rajanje potekalo od 16. in 18. ure. Vse, ki se bodo pridruĹžili pustni povorki, bodo organizatorji nagradili s krofi. V dvorani bosta za dobro razpoloĹženje na vedno tudi druĹžinsko obarvanem pustovanju poskrbela DJ Mrki in povezovalec dogajanja BoĹĄtjan Oder, ki bosta priÄ?arala pravo pustno razpoloĹženje. Strokov-

VeÄ? krajevnih otroĹĄkih pustnih rajanj

na komisija se bo pomeĹĄala med obiskovalce in izbrala najbolj izvirne druĹžinske in posamezne maske, ki jih bodo tudi nagradili.

OtroĹĄka pustovanja bodo pripravili tudi v ĹĄtevilnih druĹĄtvih prijateljev mladine (DPM).

Ta petek ob 17. uri ga v domu krajanov Paka pripravlja DPM Paka. V soboto ob 14. uri v ĹĄmarĹĄko dvorano Marof vabi DPM Ĺ martno ob Paki, na pustno rajanje pa ta dan otroke in druĹžine vabijo tudi Ä?lani DPM Ĺ entilj. Od 10. do 12. ure bo potekalo v prostorih tamkajĹĄnjega doma krajanov. DPM KavÄ?e bo tradicionalno pripravilo pustno povorko po kraju. Po KavÄ?ah bo krenila v nedeljo ob 15. uri. V nedeljo otroĹĄko pustno rajanje pripravljajo tudi v DPM Konovov, v domu krajanov ga bodo zaÄ?eli ob 10. uri. Na pustni torek pa bodo pustovanje pripravili tudi Ä?lani DPM Lokovica. V domu krajanov bodo pustno rađ&#x;”˛ bĹĄ janje zaÄ?eli ob 17. uri.

TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek letos ĹĄe bolj pustno Ne le da bodo pripravili pokop pusta Pepija, postavili bodo tudi nekaj vozov – Z njimi bodo razveseljevali VelenjÄ?ane in Ĺ oĹĄtanjÄ?ane – Tradicionalne dogodke bodo letos ĹĄe nadgradili Velenje, 2. februarja – V Ĺ aleku so Ä?lani krajevnega turistiÄ?nega druĹĄtva letos Ĺže zavihali rokave. Za Ä?lane, podpornike in simpatizerje so januarja pripravili zanimiv izlet na Bizeljsko oziroma Spodnjeposavsko, kjer so pobliĹže spoznali grad BreĹžice, HiĹĄo modre frankinje in repnice ter drugo kulturno dediĹĄÄ?ino teh krajev. UdeleĹženci so bili navduĹĄeni. Kmalu za tem pa so o svojem delu spregovorili na rednem letnem obÄ?nem zboru. Lansko leto je na njem padla ideja, da letos v pustnem Ä?asu poskrbijo ĹĄe za veÄ? aktivnosti. Predsednica druĹĄtva Marija BerloĹžnik je pobudo vzela zares, sploh ker ve, da ji bodo ob strani stali tudi Ä?lani Krajevne skupnosti Ĺ alek in tamkajĹĄnjega prosto-

voljnega gasilskega druĹĄtva. VeÄ?ino dogodkov, ki jih pripravijo med letom, namreÄ? pripravijo z roko v roki.

Ne bodo obujali velenjskega karnevala

LetoĹĄnji pust bo hitro tu, zato so priprave nanj v TZ Ĺ alek Ĺže v polnem teku. ÂťNekako smo podedovali Pokop pusta Pepija, saj nismo Ĺželeli, da dolgoletna tradicija zamre. Letos pa bomo aktivni Ĺže prej; pripravili bomo tri ali ĹĄtiri vozove. Z njimi bomo v soboto odĹĄli na ĹĄoĹĄtanjski pustni karneval. Na pustni torek pa bomo zakroĹžili po naĹĄem mestu, pozdravili otroĹĄko pustno povorko na Titovem trgu, obenem pa bomo obÄ?ane povabili na pokop pusta Pepija, ki bo v sredo, 14.

Januarja so Ä?lani in simpatizerji TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek doĹživeli lep sobotni izlet na Dolenjsko. Z njim so zaÄ?eli letos dogodkov in dejavnosti ĹĄe bolj polno leto (foto: Mira ZakoĹĄek).

februarja,ÂŤ nam je povedala sogovornica. ÂťPust Pepi se bo letos od Ĺ aleĹĄke doline poslovil z obzidja Ĺ aleĹĄkega gradu, nato pa bo v spremstvu kurentov priĹĄel na trg v starem Ĺ aleku, kjer ga bomo pokopali.ÂŤ Marija BerloĹžnik pravi, da s tem, ko bodo v pustnem Ä?asu odslej ĹĄe bolj aktivni, ne skuĹĄajo obuditi nekdaj zelo znanega in dobrega velenj-

skega pustnega karnevala. ÂťTega si ne upamo. Ĺ˝elimo pa obuditi preteklost, mladim pokazati, kako je bilo za pusta nekoÄ?. Bolj smiselno se mi zdi, da se pridruĹžimo dogajanju v Ĺ oĹĄtanju, saj so karnevalsko mesto. Ĺ˝elimo pa si, da v prihodnosti vzpostavimo tudi stik z mozirskim pustom in se pridruĹžimo tudi njihovemu dogajanju.ÂŤ

Tri dni za StarotrĹĄki dan

Ko bo februar vzel slovo, v TD Ĺ alek ne bodo dolgo poÄ?ivali. Marca bodo skupaj s KUD Dudovo drevo zaznamovali Svetovni dan lutk. Pripravili bodo lutkovno delavnico, v kateri si bodo najmlajĹĄi sami izdelali lutke, potem pa z njimi ustvarili krajĹĄi predstavo. ÂťLahko reÄ?em, da smo se lani pri vseh dogod-

kih, ki smo jih pripravili, potrudili po svojih najboljĹĄih moÄ?eh.

Zavedamo se, Ä?esa smo sposobni, zato imamo letos ĹĄe bolj pogumne naÄ?rte,ÂŤ nam je dodala predsednica TD Ĺ alek. ÂťZadali smo si, da ohranimo vse obstojeÄ?e prireditve, Ĺželimo pa jih posodobiti, osveĹžiti in jim dati nov pridih. RaÄ?unamo, da bomo kakĹĄno prireditev ĹĄe dodali, saj se je vse, kar smo uvedli novega, dobro prijelo.ÂŤ Med veÄ?jimi letoĹĄnjimi prireditvami omenimo ĹĄe prireditev O kresi se dan obesi, s katero bodo priklicali poletje.

Tudi letos jim bo pri tem pomagal vilenjak Ĺ alÄ?ek. NajveÄ?ja prireditev bo StarotrĹĄki dan. ÂťLetoĹĄnja prireditev bo tridnevna, potekala bo od 17. do 19. avgusta. Ker se je lani odliÄ?no prijela prireditev Na Ĺ aleĹĄkem gradu straĹĄi, ki smo jo pripravili konec oktobra, jo bomo pripravili tudi letos. Ta bo 27. oktobra.ÂŤ In seveda bo srhljiva in zabavna hkrati. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

7. februarja 2018

Ob zmago v izdihljajih tekme Podprvaka Slovenije in HrvaĹĄke, Gorenje ter Nexe, tudi drugiÄ? igrala neodloÄ?eno (30 : 30) – V sredo v gosteh s srbskim prvakom Vojvodino Na uvodni tekmi tega dela tekmovalne sezone oziroma 13. kroga lige Seha domaÄ?i trener Ĺ˝eljko Babić ni imel na voljo vseh igralcev. Ĺ e vedno ni mogel v zasedbo uvrstiti Nika Medveda, Darka Stojnića in Vida Levca, na uvodni tekmi pa je manjkal tudi Matic Verdinek, ki si je poĹĄkodoval zapestja na zadnji pripravljalni tekmi v Mariboru (31 : 33). Zato mu ni preostalo drugega, kot da razveseli mladega Mateja Mazeja; to je bil njegov prvi nastop v Ä?lanski vrsti. Zaigral je celo v zaÄ?etni zasedbi in dosegel dva gola.

Manjkanje toliko igralcev je najbrĹž edem glavnih vzrokov, da niso dosegli Ĺželene zmage. Z joj bi vsaj matematiÄ?no ĹĄe ostali v igri za uvrstitev na sklepni turnir ĹĄtirih najboljĹĄih moĹĄtev in za zmagovalca te regionalne lige. Vendar je do konca rednega dela ĹĄe pet krogov in tudi v njih bo Ĺžoga okrogla. Klemen Ferlin pravi: ÂťO tem (ĹĄe) ne razmiĹĄljamo, v glavi

imamo le naslednjo tekmo. ÄŒe se bo razpletlo po naĹĄih Ĺželjah, bomo videli na koncu. Skratka, kar bo, bo. Dokler pa tli upanje, seveda ni predaje.ÂŤ Tekma je bila rezultatsko negotova do zadnjega piska z zapisnikarske mize. Oboji so brez teĹžav zadevali, zato ne preseneÄ?a, da je nekaj sto gledalcev videlo ob slabi obrambni igri vsako minuto po zadetek. Po zaÄ?etnem trikratnem vodstvu gostov z najmanjĹĄo moĹžno razliko so si domaÄ?i priigrali tri gole prednosti (10 : 7 v 22. minuti). Nato so zaigrali povsem razglaĹĄeno in sledil je preobrat.

Po delnem izidu s 7 : 3 so imeli NaĹĄiÄ?ani ob polÄ?asu prednost zadetka (14 : 13). Takoj na zaÄ?etku drugega polÄ?asa pa nova teĹžava za domaÄ?ega trenerja. Ostal je brez Nejca Cehteta. NovomeĹĄÄ?an v vrstah Nexeja ga je pri zaustavljanju

moÄ?no udaril po vratu, tako da so morali domaÄ?ega reprezentanta odnesti ob rob igriĹĄÄ?a, kjer so mu nudili prvo moÄ?. Do konca tekme si ni opomogel. Dobil je rahel pretres moĹžganov in naslednje dni ne bo vadil. Srbska sodnika sta gostujoÄ?emu igralcu takoj pokazala rdeÄ?i karton. Ne glede na zaostanek po prvem delu so bili igralci, kot tudi pribliĹžno tristo gledalcev, prepriÄ?ani, da bodo po toÄ?ki v NaĹĄicah v svoji dvorani dobili vse tri.

Ko pa so gostje sedem minut pred koncem Ä?etrtiÄ? v drugem delu povedli s tremi goli razlike (27 : 24), se je zdelo, da domaÄ?e 'ose' ne bodo ulovile niti toÄ?ke.

Takrat pa so domaÄ?i le pokazali igro, ki smo jo pogreĹĄali. Trdno v obrambi in uÄ?inkovito v napadu. Z obrambo se je znova izkazal vratar Ferlin, Rok OvniÄ?ek je zadel Ä?ez celo igriĹĄÄ?e. Dosegli so

Gorenje z Jeruzalemom OrmoĹžem Na sedeĹžu slovenske rokometne zveze so v ponedeljek izĹžrebali Ä?etrtfinalne pare slovenskega pokala. Za nastop na sklepnem turnirju Ä?etverice morajo VelenjÄ?ani premagati Jeruzalem-OrmoĹž v njegovi dvorani. Tekmeca morata datum igranja ĹĄe uskladiti. Branitelj naslova Celje Pivovarna LaĹĄko bo gostil lanskega finalista Maribor Branik. Preostala para sta: Mokrec-Ig – Krka in Dol TKI Hrastnik – Koper 2013 Ĺ˝eljko Babić, trener Gorenja: "Ĺ˝reb je vedno lahko bolj ali manj ugoden. V pokalnem tekmovanju o tvoji usodi odloÄ?a le ena tekma, zato bomo morali biti na nasprotnika dobro pripravljeni."

stiti drugo mesto. Gostje so bili boljĹĄi kar za sedem golov, ki so si jo priigrali Ĺže po prvih tridesetih minutah (19 : 12). To je bil tretji poraz naĹĄih prvakov doslej, prav toliko jih ima Zagreb.

Trener Branko TamĹĄe, po visokem porazu: ÂťÄŒestitke Zagrebu za zasluĹženo zmago. Bili so boljĹĄi v vseh segmentih rokometne igre, mi pa smo tekmo izgubili Ĺže v garderobi pred tekmo. Sedaj nas Ä?aka precej dela, da vse skupaj dvignemo na viĹĄji nivo. Ĺ˝al smo danes izgubili doma, kar si seveda nismo Ĺželeli, ampak vseeno je ĹĄe vse v naĹĄih rokah, da si zagotovimo mesto na zakljuÄ?nem turnirju.ÂŤ Prvo toÄ?ko pa je izgubil tudi vodilni Vardar. V zaostali tekmi 12. kroga je bilo v Brestu 25 : 25.

S. Vovk

Liga Seha Gazprom, 13. krog Nejc Cehte bo moral nekaj dni poÄ?ivati.

ĹĄtiri gole zaporedoma (4 : 0) in dobre tri minute pred koncem povedli z 28 : 27. Bili so na pragu zmage. V stresnih zadnjih trenutkih pa je sledila igra gol za gol.

Do polnega izkupiÄ?ka so jih loÄ?ile le ĹĄe tri sekunde, ki jih je trener preĹživel 'v zraku'. Kljub opozarjanju so 'pozabili' na kroĹžnega napadalca (Marina Ĺ ipića), ki je z metom izpred ĹĄestmetrske Ä?rte zagotovil svojemu moĹĄtvu zasluĹženo toÄ?ko. Zanimivo, tudi v 5. krogu v NaĹĄicah so igralci Nexeja izenaÄ?ujoÄ?i zadetek (24 : 24) zabili v izdihljajih tekme.

Poťkodbe ‌

Ĺ˝eljko Babić: "Po novem letu smo imeli precej teĹžav s poĹĄkodbami. Z dodatnim igralcem v polju smo slabo igrali v obrambi. V drugem polÄ?asu je Nexe prevladoval, zato mi je pomembno, da smo pokazali veliko Ĺželjo in znaÄ?aj. Remi je praviÄ?en."

Visoko poraz Celja, Vardar ob prvo toÄ?ko

V drugem slovensko-hrvaĹĄkem derbiju so v nedeljo Celjani nepriÄ?akovano visoko izgubili z Zagrebom (23 : 30) in mu prepu-

Gorenje – RK Nexe 30:30 (13:14) Gorenje: Ferlin (13 obramb), ZaponĹĄek, Cehte 2, Mazej 2, Haseljić 1, OvniÄ?ek 4, Grebenc 2, Toskić 3, PotoÄ?nik 1, GolÄ?ar 4, Markotić 3, Verdinek, KleÄ? 2, Tajnik, Pejović 6. Trener: Ĺ˝eljko Babić Sedemmetrovke: Gorenje 3 (4) - (Pejović 3/3, GolÄ?ar 0/1), Nexe 2 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje 2 minute (Toskić), Nexe 8 minut. RdeÄ?i karton: AljaĹž LavriÄ? (Nexe) 41. minuta Drugi rezultati: Celje Pivovarna LaĹĄko – PPD Zagreb 23:30 (12:19), Metalurg Skopje – Vojvodina 30:26 (21:9), Tatran PreĹĄov – Vardar 22:30 (13:14); zaostala tekma 12. kroga: MeĹĄkov Brest – Vardar 25:25 (12:12).

Vrstni red: 1. Vardar 13 tekem – 37 toÄ?k, 2.

Zagreb 13 – 28, 3. Celje 13 – 26, 4. Brest 12 – 22, 5. Gorenje 13 – 18, 6. Preťov 13 – 16, 7.

Metalurg 13 16, 8. Nexe 13 – 8, 9. PanÄ?evo 12 – 7, 10. Vojvodina 13 – 6.

Aikido se krepi tudi v Velenju Mladinska svetovna prvaka -

Vid Vrhovnik in Jerneja Brecl

ÄŒlani Bushin doja so se udeleĹžili zimske ĹĄole aikida – Treningi v Velenju potekajo v treh skupinah, prizadevajo pa si privabiti ĹĄe veÄ? ljudi Ker je japonska borilna veĹĄÄ?ina izkljuÄ?no samoobrambna, ni tekmovalna in v primerjavi z drugimi borilnimi veĹĄÄ?inami ni toliko prisotna v popularni kulturi, je tudi manj poznana in manj razĹĄirjena. ÄŒeprav ima aikido v Sloveniji relativno malo privrĹžencev, pa je na visoki ravni. Wilko Vriesman, ki je zasejal aikido v Sloveniji in redno gostuje na seminarjih, je na nedavni tradicionalni zimski ĹĄoli v Planici, ki so jo obiskali tudi Ä?lani velenjskega aikido kluba Bushin, oznanil veselo novico iz japonskega Hombu doja: dva od najbolj prizadevnih aikidok v Sloveniji – predsednik zveze aikido klubov Slovenije Aikikai Aleksandr Starovojtov in tehniÄ?ni direktor zveze Jasmin BiĹĄÄ?eviÄ?, od katerih se uÄ?ijo tudi velenjski inĹĄtruktorji aikida, sta prejela rang 5. dan (GODAN).

Ĺ e veÄ? Ä?lanov in treningov na razliÄ?nih nivojih

Cilj tehnik aikida je obvladati konflikt in onesposobiti nasprotnika s prijemi, ki temeljijo na osredotoÄ?enosti na svojo stabilnost, prilagajanju in preusmerjanju agresije. Zaradi filozofije, ki temelji na miroljubnosti, strpnosti, samoobvlado-

Aikido je primeren za otroke od tretjega leta starosti in za zdrave ljudi v pozni starosti. Na seminarjih, ko aikidoke pouÄ?ujejo najveÄ?ji mojstri v Sloveniji in iz tujine, so na tatamijih tako najmlajĹĄi kot veterani.

vanju, so nauki aikida uporabni tudi pri sooÄ?anju z vsakodnevnimi stresnimi situacijami in reĹĄevanju konfliktov proti, mirno in uÄ?inkovito.

Na velenjski ĹĄportni sceni je aikido Ĺže veÄ? kot deset let. Zadnja leta se je desetim rednim Ä?lanom, ki jih trenira Matej PirmanĹĄek, pridruĹžilo okrog 40 otrok, ki pod vodstvom Marjanice Pejić trenirajo ob ponedeljkih in sredah od 15.45 do 17.15 v domu krajanov v Pesju. Nekateri med njimi vztrajajo Ĺže dovolj dolgo, da so v boju oblikovali tudi mladinsko skupino, ki se ob ponedeljskih in sredah med

17.15 in 19. uro prav tako v Pesju pripravlja na treninge z odraslimi. Ti se sreÄ?ujejo ob ponedeljkih in sredah med 19.30 in 21. uro v RdeÄ?i dvorani. Z novo sezono se jim je pridruĹžilo osem novincev, kar je poleg moÄ?nega podmladka in uspeĹĄno opravljenega inĹĄtruktorskega izpita ĹĄe enega od Ä?lanov obetaven znak, da se bo aikido v Velenju ĹĄe okrepil. Zato se bodo v klubu trudili vzpostaviti stik s ĹĄolami in razliÄ?nimi organizacijami po Ĺ aleĹĄki dolini in tako dobiti priloĹžnost za predstavitev aikida tako otrokom kot odraslim. đ&#x;”˛

2. kolo lige izvedel Ĺ BK Velenje, 3. februarja – V soboto je Ĺ aleĹĄki bridge klub (Ĺ BK) v Velenju izvedel drugo kolo slovenske bridĹž lige. Kljub slabim cestnim razmeram se je tekmovanja udeleĹžilo 22 ekip v A in B ligi iz vseh slovenskih klubov. đ&#x;”˛

tf

Bern, 3. februarja – Na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah v ĹĄvicarskem Kanderstegu so slovenske barve zastopali tudi Ä?lani SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje: smuÄ?arska skakalca Jerneja Brecl in AljaĹž Osterc ter nordijski kombinatorci Vid Vrhovnik, GaĹĄper Brecl in OĹžbej Jelen.

Na tekmah v smuÄ?arskih skokih je AljaĹž Osterc na prvi preizkuĹĄnji s skokoma 88,5 in 98,5 zasedel 21. mesto. Na ekipni preizkuĹĄnji je skupaj z Borom PavlovÄ?iÄ?em, Domnom Prevcem in Ĺ˝akom Moglom osvojil 4. mesto.

Jerneja Brecl, ki je prejĹĄnji teden na tekmi svetovnega pokala v smuÄ?arskih skokih v Ljubnem z 27. mestom osvojila prve toÄ?ke svetovnega pokala, je na posamiÄ?ni preizkuĹĄnji osvojila osmo mesto. Na ekipni preizkuĹĄnji je Jerneja Brecl skupaj s Niko KriĹžnar, Katro Komar in Emo Klinec osvojila naslov ekipnih mladinskih svetovnih prvakinj. Jerneja Brecl je prvo serijo

s svojim skokom odprla in hkrati skoÄ?ila odliÄ?no, kar je bilo dovolj za vodstvo po prvi skupini tekmovalk. Tudi v drugi seriji je Jerneja skoÄ?ila odliÄ?no in ponovila drugo najboljĹĄo daljavo med

V soboto, 2. 2., pa so se nordijski kombinatorci pomerili na zadnji preizkuĹĄnji, en skok in sprint na 5 km. 18-letni Vid Vrhovnik je z odliÄ?nim skokom in tekom postal mladinski svetov-

slovenskimi sotekmovalkami. V drugi seriji so prednost ĹĄe poveÄ?ale in prepriÄ?ljivo osvojile zmagovalni naziv. Jerneja Brecl je srebrno ekipno kolajno z mladinskega svetovnega prvenstva osvojila tudi Ĺže lani v Park Cityu (ZDA).

V Ä?etrtek, 1. 2., so se na ekipni preizkuĹĄnji pomerili nordijski kombinatorci. V muhastem vremenu je slovenska ekipa v sestavi treh VelenjÄ?anov (GaĹĄper Brecl, OĹžbej Jelen in Vid Vrhovnik) in MatevĹža Malovrha osvojila 10. mesto. Na prvi posamiÄ?ni preizkuĹĄnji se je najbolje izkazal Vid Vrhovnik s 15. mestom. Brecl je bil 23., Jelen pa 40.

ni prvak. Po skakalnem delu je s 100,5 metri zasedal 3. mesto in zaostajal 6 sekund za vodilnim.

S Ä?etrtim Ä?asom teka je bil prehiter za vse in v cilj je pritekel s petsekundno prednostjo, ki mu je prinesla zlato odliÄ?je. Brecl je v cilj pritekel 33. (po skokih je bil 34.), Jelen je zasedel 48. mesto. Vrhovnik je s tem ponovil uspeh Marjana Jelenka, dolgoletnega Ä?lana SSK Velenje, iz leta 2011, ko je prav tako postal mladinski svetovni prvak v sprintu na 5 km v Estoniji.

Z odliÄ?no popotnico zmagovalnih obÄ?utkov tako VelenjÄ?an Vid Vrhovnik odhaja na zimske olimpijske igre v korejski PjongÄ?ang. đ&#x;”˛

SaĹĄa SevÄ?nikar

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

7. februarja 2018

Ĺ port, za katerega Ĺžene ne smejo vedeti, da si dober v njem Za mojstre ĹĄah ni preprosta igra. Toda, Ä?e bi ga igrali na ledu in pri tem uporabljali 19-kilogramske figure, bi njegovo zahtevnost ĹĄe mnogo bolj obÄ?utili.

Na videz hecna misel ni nakljuÄ?na. Ĺ ah na ledu je drugo ime za curling ali kerling, v katerega med osnovno opremo prav zares spadajo 19-kilogramski kamni. No, pa ĹĄe metle in ustrezni Ä?evlji zraven.

Verjetno ste za ĹĄport Ĺže sliĹĄali ali pa ga vsaj zasledili na televizijskih ekranih.

Kurling je olimpijski ĹĄport z veÄ?stoletno tradicijo, Ä?eprav se zgolj ob opazovanju gibov to zdi neverjetno ali celo smeĹĄno.

V kerlingu se je mogoÄ?e preizkusiti tudi v Velenju. Vsak petek od 20. ure dalje je velenjsko drsaliĹĄÄ?e rezervirano za ta ĹĄport. Redno je tam kerling ekipa Abuhi, ki Ĺže tekmuje v prvi slovenski ligi. Redno trenirajo tudi dekleta, le da se one za udeleĹžbo na tekmovanjih ĹĄe niso odloÄ?ile. In redno je tam kar nekaj obiskovalcev, ki jih kerling zanima. ÂťZa zainteresirane pripravimo zaÄ?etno izobraĹževanje, nato pa lahko znanje Ĺže kar poskusijo na ledu,ÂŤ pravi Janko Urbanc, kapetan Abuhov. Pravi, da je zanimanja za ta ĹĄport tudi v Velenju vedno veÄ? in da vsak, ki prviÄ? poskusi, reÄ?e: ÂťUf, sem pa mislil, da je to laĹžjeÂŤ.

Kerling ni zahteven zaradi kamnov, pa Ä?eprav so iz edinstvenega ĹĄkotskega granita in tehtajo tistih 19 kilogramov. ÂťPri kerlingu gre za podajanje kamnov z ene strani drsaliĹĄÄ?a na drugo. Na drugi strani je krog, ki mu reÄ?emo hiĹĄa, cilj tekmovalcev pa je, da Ä?im veÄ? kamnov spravijo v hiĹĄo. Igra postane zanimiva, ker je mogoÄ?e toÄ?ko ĹĄÄ?ititi, zbijati nasprotnikove kamne in drugaÄ?e taktizirati,ÂŤ pojasnjuje Urbanc. V vsaki kerling ekipi so ĹĄtirje igralci, od katerih ima vsak po

Velenjska kerling ekipa tekmuje v prvi drĹžavni ligi – Vsak, ki bi se rad v kerlingu preizkusil, ima priloĹžnost ob petkih od 20. ure dalje na velenjskem drsaliĹĄÄ?u dva kamna: prvi (lead), drugi (second), tretji (third ali vice skip) in skip, ki meÄ?e zadnji in je tudi kapetan ekipe. Skip ima kljuÄ?no vlogo. ÂťZa Janka je naporno predvsem taktiziranje. Za nas ostale gre bolj za fiziÄ?ni napor, saj dosti pometamo. Pa brez heca: Ä?e je pometanje intenzivno, je porabo energije mogoÄ?e primerjati s sprintom na 60 metrov,ÂŤ pripoveduje Jure SirĹĄe, prav tako Ä?lan kerling ekipe Abuhi.

Oba sogovornika pravita, da Ä?lovek za kerling potrebuje predvsem voljo. ÂťDobrodoĹĄle je seveda malo motorike, da ne pride takoj do padcev na ledu, vse ostalo pa pride s treningom,ÂŤ opogumlja

Koraki v novo obdobje Zajadrali smo v novo leto in malo po tem je Ĺže diĹĄalo po pomladi. O novem obdobju priÄ?ajo tudi prvi zbori Ä?lanov, ki so se zaÄ?eli kar na gosto pojavljati zdaj tu, zdaj tam. Letos so tudi volilni, torej prinaĹĄajo spre-

Janko Urbanc in priznava, da je najpomembnejĹĄa lastnost pometanje, ÂťÄ?eprav fantje dostikrat reÄ?ejo, da je to ĹĄport, za katerega Ĺžene ne smejo vedeti, da si dober v njem.ÂŤ Ja, pri kerlingu se tudi zabavajo. Njihova zgodba se je sicer zaÄ?ela pred dobrimi ĹĄtirimi leti, ko sta Mestna obÄ?ina Velenje in Hokejski klub Velenje omogoÄ?ila postavitev drsaliĹĄÄ?a. Ob dejstvu, da je kerling v Sloveniji sicer dobro poznan le na Jesenicah in v Ljubljani, so bili pri Kerling zvezi Slovenije navduĹĄeni nad interesom VelenjÄ?anov. ÂťZaÄ?eli smo tako, da so nam iz Ljubljane hodili predstavljat, kako se ukvarjati s tem ĹĄportom. Ko smo

Po hribih

OÄ?arale so nas tudi lepote kraja, kulturnozgodovinskih spomenikov in domaÄ?ij. Za vse krajani lepo in vzorno skrbijo, kar je vredno pohvale.

IzÄ?rpno poroÄ?ilo o preteklem mandatnem obdobju je podal

pohod na 970 m visok RamĹĄakov vrh. NaĹĄa pot je, kot vedno, potekala preko GonĹžarjeve peÄ?i z ÂťuradnimÂŤ startom pri lovski koÄ?i na Lopatniku. Hvala Lovsko-ĹĄportnemu druĹĄtvu, ki nam to omogoÄ?a.

Del udeleĹžencev zbora markacistov v AndraĹžu.

membe. Zadnjo soboto januarja smo markacisti Savinjskega meddruĹĄtvenega odbora planinskih druĹĄtev (S MDO) z Odborom za planinske poti (PP) preĹživeli v AndraĹžu nad Polzelo, kamor so nas povabili zelo prizadevni domaÄ?ini. Zbrali smo se na 44. zboru v domu krajanov, kjer nas je Ä?akal topel sprejem in zelo prijetno, delovno obarvano sreÄ?anje skoraj devetdesetih udeleĹžencev.

Po uvodni planinski himni nas je pozdravila Martina OgrajenĹĄek, Ä?emur sta sledila pozdravna govora predsednika Ĺ portnega druĹĄtva AndraĹž in Ĺžupana ObÄ?ine Polzela. Zelo zanimivo si je bilo ogledati slikovno predvajanje aktivnosti in doseĹžkov prizadevnih Ä?lanov razliÄ?nih druĹĄtev.

Ivan Ĺ alamon, naÄ?elnik Odbora za planinske poti pri S MDO-ju.

Pri tem izstopa popolna obnova Vezne planinske poti XIV. divizije, ki gre h koncu. Poleg njega ima veliko zaslug tudi predsednica tega odbora Manja Rajh, saj bi brez (tudi finanÄ?ne) podpore ne ĹĄlo. NaÄ?elnik komisije za PP pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) Igor Mlakar pa je poroÄ?al o svojem podroÄ?ju dela in odgovarjal na ĹĄtevilna vpraĹĄanja.

21. aprila letos bo v Ĺ oĹĄtanju skupĹĄÄ?ina PZS. Na njej bodo tudi volitve vodstva, na katerih bomo dosedanjega uspeĹĄnega predsednika Bojana Rotovnika nadomestili z novim.

Planinsko druĹĄtvo Vinska Gora je prvo februarsko nedeljo organiziralo jubilejni 30. zimski

Na tem obmoÄ?ju poti je zaradi nujne poseke zelo spremenjena podoba narave. Ampak ta dan je bilo to drugotnega pomena, saj so krasni razgledi segali daleÄ? v daljavo, kar ni vedno omogoÄ?eno. Jubilejni pohod je potekal v sonÄ?ni, sveĹže pobeljeni naravi. Tako lepega v vseh tridesetih letih skoraj ni bilo! Vsakdo si je priskrbel svojo foto zgodbo za spomin.

Na TuristiÄ?ni kmetiji TuĹĄevo smo se obiskovalci odpoÄ?ili in se vsak po svoje predali uĹžitkom.

Vedno lepťa urejenost, prijazna postreŞba, dobra druŞba – kar teŞko se je bilo odpraviti domov.

Hvala tudi v imenu organizatorjev PD Vinska Gora za lepo sodelovanje. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

organizirali turnir, so nam v zaÄ?etku kamne pripeljali in jih po turnirju odpeljali. Ko pa so videli, da je zanimanje za ta ĹĄport v Velenju veliko, so nam priskrbeli prvi komplet kamnov, potem drugega, zdaj pa imamo Ĺže tri. Tudi prve metle so nam priskrbeli pri Kerling zvezi Slovenije, seveda pa je bilo zanje izjemnega pomena to, da imamo redno ekipo oz. dve in smo pripravljeni ĹĄportno znanje deliti,ÂŤ je razmiĹĄljal Urbanc. Vsako leto v Velenju priredijo dva kerling turnirja, enega ob zaÄ?etku, drugega ob koncu sezone. In vselej je zabavno. ÂťZa nas je pomembno, da se imamo lepo. In tudi to, da delamo za popularizacijo tega ĹĄpor-

ta,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko Urbanc.

Dokaz, da jim uspeva, je vse veÄ?ji interes ĹĄol, ki v ĹĄportne dneve vkljuÄ?ujejo tudi kerling. Mnogi, ki poskusijo, se vraÄ?ajo tudi sami. ÂťVsak petek zveÄ?er imamo pripravljene tri proge, tako da lahko naenkrat igra ĹĄest ekip. Igramo po 40 minut, potem se ekipe menjajo, da ima Ä?im veÄ? zainteresiranih priloĹžnost,ÂŤ pripoveduje Jure SirĹĄe in pove, da je kerling ĹĄport, ki je primeren za vse starosti. ÂťV prvi ligi igrajo ljudje, stari od 20 let ali manj, pa tja do 70 let,ÂŤ pravi SirĹĄe.

Tisti, ki Ĺželijo le poskusiti, ne potrebujejo niÄ?esar. Metle in kamni so na drsaliĹĄÄ?u, kerling Ä?evlje pa si je menda treba priskrbeti ĹĄele, ko se resno odloÄ?iĹĄ za vstop v ta ĹĄport. ÂťZa rekreativce imamo na drsaliĹĄÄ?u v Velenju drsnike, ki se preprosto nataknejo na Ä?evelj,ÂŤ povabi Janko Urbanc.

Da bi kerling prav v Velenju kdaj postal ĹĄport na vrhunski ravni, za zdaj ne kaĹže. Pravzaprav ne kaĹže, da bi se to zgodilo kjer koli v Sloveniji. Pri nas namreÄ? ĹĄe nimamo niti ene prave kerling proge, vse vaje in tekme potekajo na drsaliĹĄÄ?ih oziroma na podlagah za hokej. ÂťTisti, ki hoÄ?ejo res nekaj doseÄ?i v kerlingu, ne igrajo v slovenski ligi, ker si noÄ?ejo pokvariti obÄ?utka na tem ledu. NaĹĄa mladinska Ä?lanska reprezentanca sploh ne igra v Sloveniji,ÂŤ pove Urbanc, kolega SirĹĄe pa ga dopolni z razmiĹĄljanjem o moĹžnostih za prihodnost. ÂťUpam, da se bo enkrat v Velenju zgradila ledena dvorana. Takrat bomo lahko veÄ? trenirali, pa tudi bolj delali za podmladek ter organizaciji tekem. Morda v ligi, morda nekoÄ? celo na mednarodni travni. Skratka, moĹžnosti je ogromno,ÂŤ zakljuÄ?i SirĹĄe. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Starodobno smuÄ?anje je modno in zanimivo Konec prejĹĄnjega Danijel Stropnik z dilcami svetovni tedna (27. in 28. januÂťoldÂŤ podprvak arja) je v Leogangu-Saalfeldnu v Avstriji potekalo 8. svetovno prvenstvo ÂťNostalgie SkiÂŤ – smuÄ?anje po starem, ki se ga je udeleĹžilo kar 290 smuÄ?arjev iz 9 evropskih drĹžav. Med njimi tudi Slovenija, ki jo je zastopala ekipa starodobnih smuÄ?arjev Gornjesavinjski smuÄ?arski klub Mozirje – Veseli SavinjÄ?ani. To prvenstvo poteka bienalno, Mozirjani so se Brez kontrole steroidov, ga udeleĹžili tokrat drugiÄ? in do- pazijo pa na kostume Tekmovanje je potekalo dva segli so elitno uvrstitev. ÄŒlan ekipe Veseli SavinjÄ?ani Danijel Stro- dni: spust s starimi dilcami na pnik iz Velenja je v seĹĄtevku dveh 3-kilometrski progi po gozdnih razliÄ?nih starodobnih smuÄ?arskih poteh, celem snegu in tudi s pedisciplin dosegel drugo mesto in ĹĄaÄ?enjem po delu proge. Drugi dan pa je potekala tekma, potako postal svetovni podprvak.

ÄŒastniki tekmovali na Golteh

dobna veleslalomski voĹžnji med lesenimi koliÄ?ki, oznaÄ?eni z rdeÄ?imi in modrimi zastavicami, ter dodatnimi ovirami. ÄŒeprav dopinĹĄke kontrole niso izvajali, so Ĺže pred tekmo pregledali smuÄ?i in opremo, ki se mora stilno ujemati tudi s starosmuÄ?arskimi oblaÄ?ili in obutvijo.

Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah; smuÄ?i brez robnikov – oprema do leta 1935, smuÄ?i z robniki – oprema do leta 1960 ter smuÄ?i z robniki – oprema do leta 1970. V kategoriji smuÄ?i z robniki – oprema do leta 1960, se je tekmovanja prviÄ? udeleĹžil Branko LozinĹĄek, ki je osvojil spodbudno 15. mesto. V kategoriji SmuÄ?i z robniki – oprema do leta 1970, pa je 2. mesto zasedel VelenjÄ?an Dani Stropnik. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

V soboto 3. februarja, je na Golteh potekalo 24. drĹžavno prvenstvo zveze slovenskih Ä?astnikov v smuÄ?anju in streljanju Golte 2018. Tekmovanje je sestavljalo smuÄ?anje na progi Beli Zajec ter streljanje z malokalibrsko puĹĄko na razdalji 30 metrov. Tekmovanje so organizirali ObmoÄ?no zdruĹženje Slovenskih Ä?astnikov Velenje, Slovenska vojska (20. PEHP/72. BR) in Golte, d. o. o. Kljub slabemu vremenu se je tekmovanja udeleĹžilo 89 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se izkazali tudi v neugodnih vremenskih razmerah, predvsem pa se prijateljsko druĹžili. đ&#x;”˛

Luka Mitrović

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, KRONIKA

7. februarja 2018

V zadnjih petih letih dve res veliki intervenciji V PGD Ĺ kale so se ob njih zavedli, kako pomembno je vlaganje v znanje mladih, ki vstopajo med operativne gasilce – DruĹĄtvo dobilo novega poveljnika Ĺ kale pri Velenju, 3. februarja – ÄŒlani PGD Ĺ kale so v soboto pregledali delo v lanskem letu in sprejeli naÄ?rt za letos. Izvedli so tudi volitve; predsednik druĹĄtva po prvem zakljuÄ?enem mandatu ostaja Boris Polak, poveljnika Simona Ĺ umaha je zamenjal Marko Jan. Stari in novi predsednik druĹĄtva Boris Polak je v svojem poroÄ?ilu

za prikljuÄ?itev agregata. V poletnem in jesenskem Ä?asu so urejali klubsko sobo na podstreĹĄju, v garaĹžah pa so zamenjali svetila in elektriÄ?no napeljavo ter prebelili stene ‌ Na gasilsko-ĹĄportnem podroÄ?ju jih je spremljala tako sreÄ?a kot smola. Veterani so na regijskem tekmovanju v Preboldu dosegli nehvaleĹžno 4. mesto. Do drugega mesta jim je manjkala

drĹžavnih prvakinj. Operativni Ä?lani PGD Ĺ kale so lani opravili 10 intervencij, je poudaril dosedanji poveljnik druĹĄtva Simon Ĺ umah.

Januarja so zabeleĹžili dimniĹĄki poĹžar, februarja travniĹĄkega in poĹžar na ostreĹĄju hiĹĄe v Ĺ kalskih Cirkovcah. 31. marca so pomagali pogasiti enega najveÄ?jih poĹžarov v gozdu na obmoÄ?ju Vodemle. Intervencija je trajala kar 4 dni. Ob koncu aprila so imeli veliko dela zaradi obilnih padavin, ki so povzroÄ?ale poplave, jeseni pa, ob prvem snegu, zaradi lomljenja drevja, ki je padalo na ceste.

Pomagali so pogasiti poĹžar na bivalnem vikendu na TrebeliĹĄkem,

POLICIJSKA kronika

lovalo tudi pri odpravljanju posledic neurja v Zgornji Savinjski dolini. Zadnjo intervencijo so imeli na boĹžiÄ?, ko so zagorele smeti v ĹĄotoru zbirnega centra na smetiĹĄÄ?u. Na intervencijah je sodelovalo 165 gasilcev in 24 vozil, opravili so 1087 ur prostovoljnega dela.

Lani so opravili ĹĄe 32 prevozov pitne vode, za kar so porabili 62 ur. Opravili so ĹĄe 12 deĹžurstev na razliÄ?nih prireditvah. Ĺ umah je strnil tudi podatke za svoj celoten mandat; v zadnjih petih letih so imeli 43 intervencij, najbolj zahtevne v Ä?asu Ĺžledoloma leta 2014 in lanskega poĹžara na obmoÄ?ju

â?ą

Na intervencijah PGD Ĺ kale je lani sodelovalo 165 gasilcev in 24 vozil, opravili so 1087 ur prostovoljnega dela.

V PGD Ĺ kale so na obÄ?nem zboru z zadovoljstvom pogledali celotno petletno mandatno obdobje. Bilo je uspeĹĄno in naporno hkrati.

poudaril, da v preteklem letu niso imeli naÄ?rtovanih veÄ?jih vlaganj, so pa celo leto svoje delo usmerjali v vzdrĹževanje dĂłma. Temu so posvetili veÄ? let, nadaljevali pa so dela v kleti, kjer so montirali nove luÄ?i, elektriÄ?ne vode in dovod

le dobra sekunda. Mladina je na tekmovanju za zlato Piko zasedla 1. mesto, dobro pa se je odrezala ĹĄe na nekaj drugih tekmovanjih. Mladinke so se uvrstile na drĹžavno tekmovanje v orientaciji v Ĺ entjurju in si priborile naslov

decembra pa so pomagali odstranjevati posledice vetroloma. Ne le da so poskrbeli za odstranjevanje dreves, padlih na ceste, na domaÄ?iji Repnik so pomagali tudi prekriti streho, ki jo je odkril veter. 10 Ä?lanov druĹĄtva je sode-

Vodemle. ÂťPri teh intervencijah smo spoznali, kako pomembna je izurjenost in fiziÄ?na pripravljenost vsakega gasilca. Zato je pomembna tudi naĹĄa skrb za mladino, ki prihaja v operativne vrste za nami,ÂŤ je ĹĄe poudaril, preden je naĹĄtel ĹĄe, kaj vse so v druĹĄtvu kupili in pridobili v zadnjem petletju. In tega ni bilo malo, uspelo pa jim je tudi zaradi posluha MO Velenje. đ&#x;”˛

bĹĄ

Popiti ni bilo Ä?asa Velenje, 30. januarja – V torek malo pred 13. uro so velenjski policisti s hitrim posredovanjem v trgovini Mercator v Pesju priĹĄli do storilcev kaznivega dejanja tatvine. Trojica je ukradla Ĺžgane pijaÄ?e. Policija jim je ukradene izdelke zasegla, proti njim bodo ustrezno ukrepali.

Izolacijski material in nafta Ĺ entrupert, Ĺ oĹĄtanj, 30. januarja – V torek je neznanec v Ĺ entrupertu na obmoÄ?ju Policijske postaje Ĺ˝alec z gradbiĹĄÄ?a novogradnje stanovanjske hiĹĄe ukradel izolacijski material, in sicer dobrih 50 rol.

Dobrih 300 litrov nafte pa je istega dne izginilo iz treh delovnih strojev na parkiriĹĄÄ?u podjetja v Ĺ oĹĄtanju.

Znanec ga je napadel Velenje, 31. januarja – V sredo zveÄ?er so policiste iz deĹžurne ambulante Zdravstvenega doma Velenje obvestili, da imajo v oskrbi poĹĄkodovanega najstnika. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je najstnika v centru mesta napadel znanec, ga veÄ?krat udaril in mu povzroÄ?il razpoÄ?no rano na Ä?elu. Policisti bodo napadalca ovadili za kaznivo dejanje povzroÄ?itve lahke telesne poĹĄkodbe.

Pobegnil s kraja

Hvalevredna skrb za mlade ÄŒlani PGD Ĺ martno ob Paki lani na manj intervencijah, a kljub temu opravili kar nekaj dela – Kumar ĹĄe naprej predsednik, Pergovnika na mestu poveljnika zamenjal ZajamĹĄek Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 3. februarja – Na 115. rednem obÄ?nem zboru so Ä?lani Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki menili, da je bilo zanje leto 2017 eno bolj umirjenih, kar se tiÄ?e intervencij ob poĹžarih in v naravnih nesreÄ?ah, kljub temu pa so opravili kar nekaj dela.

Predsednik druĹĄtva Franc Kumar je v poroÄ?ilu izpostavil organizacijo tekmovanja Gasilske

Ĺžnosti se je zahvalil vsem, ki so jim pomagali pri uresniÄ?evanju zastavljenih nalog.

Dosedanji poveljnik druĹĄtva Darko Pergovnik je med drugim povedal, da je v devetih intervencijah sodelovalo 70 operativcev, opravili pa so 138 prostovoljnih ur. ÄŒeprav je bilo veÄ?jih intervencij na terenu manj, so skrbeli za usposabljanje in izobraĹževanje operativcev, organizirali so veÄ? internih vaj, sodelovali so tudi na meddruĹĄtveni

ki ga poraja tvorno sodelovanje z lokalno skupnostjo ter druĹĄtvi v tamkajĹĄnjem okolju.

V letoĹĄnji delovni program so ĹĄmarĹĄki gasilci zapisali usposabljanje desetin za tekmovanje, organiziranje tradicionalnega spominskega tekmovanja in tekmovanja Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina, strokovno ekskurzijo, aktivnosti v mesecu poĹžarne varnosti, sodelovanje na gasilski vaji z druĹĄtvi LetuĹĄ, Mozirje in PaĹĄka vas, nakup intervencijske opre-

ÄŒim manj intervencij, veÄ? pa druĹženja, usposabljanja ter dela z mladimi, so bile veÄ?krat izraĹžene Ĺželje na obÄ?nem zboru. Morda bodo zato po premoru letos pripravili veselico.

zveze Ĺ aleĹĄka dolina za Ä?lane in starejĹĄe gasilce, memorialno tekmovanje za pionirke in pionirje v spomin na Tino, Kristino in Matica, skrbeli so za redno vzdrĹževanje doma in gasilske opreme, skupaj z obÄ?ino so bili organizatorji prireditve ob dnevu gasilca, pripravili so tudi nekaj druĹžabnih sreÄ?anj. Ob tej prilo-

vaji v PaĹĄki vasi. Kupili so veÄ? kosov zaĹĄÄ?itne in reĹĄevalne opreme. Veliko truda so vloĹžili v delo z mladimi, kar se jim je Ĺže obrestovalo. Med drugim bodo njihove mladinke ena od sodelujoÄ?ih desetin na letoĹĄnjem drĹžavnem gasilskem tekmovanju v Gornji Radgoni. Tako kot Kumar je tudi Pergovnik izrazil zadovoljstvo,

me, usposabljanje operativcev, pridobivanje mlajĹĄih Ä?lanov.

LetoĹĄnji obÄ?ni zbor je bil tudi volilni. Predsednik druĹĄtva ostaja ĹĄe naprej Franc Kumar, Darka Pergovnika pa je na mestu poveljnika druĹĄtva zamenjal AljaĹž ZajamĹĄek. đ&#x;”˛

Iz goreÄ?ega stanovanja reĹĄili ujeto osebo Velenje, 1. februarja – V Ä?etrtek dopoldne, malo po 11. uri, je zagorelo v stanovanju v ĹĄestem nadstropju bloka na Kardeljevem trgu 1. PoĹžar je bil ob prihodu 19 gasilcev in ĹĄtirih gasilskih vozil ĹĄe v zaÄ?etni fazi.

Ko je zagorelo, je bilo v stanovanju veÄ? oseb, ena pa je ostala ujeta v zadimljeni zadnji sobi v stanovanju. Gasilcem je uspelo v stanovanje vstopiti skozi vrata, so pa na intervencijo pripeljali tudi avto lestev. Ujeto osebo so reĹĄili iz stanovanja in jo predali reĹĄevalcem, ki so jo odpeljali v velenjski zdravstveni dom. PoĹžar so uspeĹĄno pogasili, zakaj je zagorelo, pa skuĹĄa ugotoviti policija. Sploh, ker so dva dni pred tem dogodkom v istem stanovanju naĹĄli mrtvo Ĺžensko. Zdravnik in mrliĹĄki oglednik sta ugotovila, da je umrla zaradi posledic bolezni, prve okoliĹĄÄ?ine smrti pa so se zdele zdravniku sumljive, zato je o tem obvestil policijo. đ&#x;”˛

bĹĄ

Velenje, 31. januarja – V sredo popoldan je voznik neznanega vozila na parkiriĹĄÄ?u Kardeljevega trga 2 trÄ?il v osebni avtomobil, ga poĹĄkodoval in pobegnil.

Za njim poizvedujejo.

Odvrgla cigaretni ogorek in zaspala Velenje, 1. februarja – V Ä?etrtek dopoldan je zagorelo v stanovanju na Kardeljevem trgu, kjer je stanovalka odvrgla ogorek cigarete in zaspala. ZaÄ?elo je tleti

in se kaditi po stanovanju.

Gasilci so, ĹĄe preden se je poĹžar razplamtel, tega pogasili.

Ker je stanovalka v pogovoru kazala oÄ?itne znake psihiÄ?nih motenj, je zdravnik po Ä?iĹĄÄ?enju Ĺželodca odredil hospitalizacijo v psihiatriÄ?ni bolniĹĄnici.

VeriĹžno trÄ?enje Velenje, 1. februarja – V Ä?etrtek okoli 14. ure je priĹĄlo na regionalni cesti v bliĹžini gostiĹĄÄ?a Obirc do veriĹžnega trÄ?enja treh vozil. TrÄ?enju je botrovala prekratka varnostna razdalja. V nesreÄ?i se je ena oseba laĹžje telesno poĹĄkodovala.

Prehitro v Ĺ kale Velenje, 2. februarja – V petek popoldan je poÄ?ilo na cesti proti Ĺ kalam v bliĹžini Zbirnega centra. NesreÄ?i je botrovala neprilagojena hitrost.

Odnesel zlatnino Velenje, 2. februarja – V Ä?etrtek je v Velenju neznanec skozi kopalniĹĄko okno priĹĄel v stanovanjsko hiĹĄo v Ĺ aleku. Pregledal je prostore, odnesel pa veÄ? kosov zlatnine. Gmotna ĹĄkoda znaĹĄa okoli 1.000 evrov.

Do tobaka z vlomom Velenje, 3. februarja – V noÄ?i na petek je bilo vlomljeno v lokal Stiskarna na Trgu mladosti.

Neznanec je iz skladiĹĄÄ?a lokala odtujil veÄ?jo koliÄ?ino tobaÄ?nih izdelkov.

Ovadba zaradi nasilja v druĹžini Ĺ martno ob Paki, 3. februarja – V petek zveÄ?er je v Velikem Vrhu na obmoÄ?ju Ĺ martnega ob Paki priĹĄlo do nasilja v druĹžini, pri Ä?emer je partner napadel partnerko, jo vrgel po tleh in razbil mobilni aparat. Ker v tej druĹžini to ni bil osamljen primer nasilja, so moĹĄkemu izrekli ukrep prepoved pribliĹževanja, sledila pa bo tudi kazenska ovadba.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Sprla sta se Velenje, 31. januarja – V sredo zveÄ?er so policisti posredovali v sporu med zakoncema na Kersnikovi. Povod za odrivanje in izmenjavo Ĺžaljivk so bile finance. Ker policisti pri tej druĹžini ĹĄe niso posredovali, bodo obema napisali zgolj odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Ĺ ofer izzival k pretepu Velenje, 1. februarja – V Ä?etrtek popoldan je potnik avtobusa, ki je peljal na relaciji Celje–Velenje policiste seznanil, da se je do njega nespodobno vedel voz-

nik avtobusa, ki naj bi potnika avtobusa tudi izzival k pretepu. Potnik je policistom podal izjavo priÄ?e. Preden se bodo odloÄ?ili za ukrep, se bodo o dogodku pogovorili tudi s ĹĄoferjem.

Mladostniki so se najprej sprli, potem pa stepli Velenje, 4. februarja – V nedeljo ob 6. uri zjutraj so se v bliĹžini PoĹĄte Velenje najprej sprli, potem pa stepli mladostniki. Policisti bodo veÄ? osebam napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Velenjska deÄ?ka ostajata pri rejnikih Ljubljana, 5. februarja - Upravno sodiĹĄÄ?e v Mariboru je prejĹĄnji teden zavrnilo toĹžbo, ki jo je babica velenjskih deÄ?kov Marija Otorepec vloĹžila proti drĹžavi, ker ji ministrstvo za delo, druĹžino in socialne zadeve aprila 2016 ni dalo dovoljenja za opravljanje rejniĹĄke dejavnosti. To posredno pomeni, da deÄ?ka ostajata pri rejnikih. Tudi varuh Ä?lovekovih pravic ni ugotovil krĹĄitev pravic otrok.

Sodba ĹĄe ni pravnomoÄ?na. "Z odloÄ?itvijo niti babica niti sam ne soglaĹĄam. Ima tako formalne kot vsebinske napake. V 15 dneh bomo vloĹžili pritoĹžbo na vrhovno sodiĹĄÄ?e in upam, da na njegovo odloÄ?itev ne bomo Ä?akali tako dolgo," je po poroÄ?anju Dela napovedal Veliđ&#x;”˛ mir Cugmas, odvetnik Marije Otorepec.

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

7. februarja 2018

19

Gasilci so volili Topolťica, 3. februar – Letos je volilno leto.

Tudi med prostovoljnimi gasilci. Zato je bil 87. redni obÄ?ni zbor PGD TopolĹĄica volilno obarvan, Ä?eprav ni prinesel nobenih bistvenih sprememb v upravnem odboru in drugih organih druĹĄtva. Za novega in hkrati starega predsednika so Ä?lani potrdili BoĹĄtjana MikuĹža, ravno tako so soglasno potrdili poveljnika Franca HriberĹĄka, ki je to funkcijo opravljal Ĺže do sedaj. Podpredsednik bo ĹĄe naprej Rok Jelenko namestnik poveljnika pa JoĹže Zager. ĹĄe naprej bodo svoje naloge opravljali tudi nekateri drugi najvidnejĹĄi predstavniki druĹĄtva. Predsednik nadzornega odbora tako ostaja Darko Delopst. Pod njegovim vodstvom v vlogi delovnega predsednika je obÄ?ni zbor dobro izÄ?rpal vse toÄ?ke dnevnega reda. Leto 2017 je bilo za topolĹĄke gasilce leto obiÄ?ajnih aktivnosti, ki so jih, kot je bilo razvidno iz poroÄ?il, obvladovali v duhu tovariĹĄtva. Tudi meddruĹĄtveno sodelovanje je zgledno, saj se jim je za finanÄ?ni deleĹž pri popravilu lestve PGD Ĺ oĹĄtanj zahvalil tudi

od 9. 2. do 15. 2.

- 9. februarja 1982, ko je Ĺ aleĹĄka folklorna skupina Koleda praznovala 10-letnico delovanja, so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prviÄ? podelili priznanja takratne Kulturne skupnosti Velenje - Napotnikovo priznanje, Napotnikovo diplomo in Napotnikovo plaketo, ki pa jih Ĺže vrsto let ne podeljujejo veÄ?; - 10. februarja 1978 je bil v dvorani kulturnega doma v Velenju prvi samostojni koncert meĹĄanega pevskega zbora Gorenje pod vodstvom prof. Cirila VertaÄ?nika; - 10. februarja 1980 so Ä?lani Zveze ĹĄoferjev in avtomehanikov obÄ?ine Velenje pri Starem jaĹĄku

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Veliko Ä?asa boste posveÄ?ali razmiĹĄljanju o prihodnosti. Te vas je kar upraviÄ?eno strah. ÄŒeprav ste izjemno potrpeĹžljivi in ste pripravljeni marsikaj poĹžreti, boste teĹžko ĹĄe dolgo prenaĹĄali stanje, ki ga imate doma Ĺže nekaj Ä?asa. Partner se bo obnaĹĄal, kot da je pri vas le za doloÄ?en Ä?as, skupni interesi in preĹživljanje prostega Ä?asa pa bosta niÄ?na. Ne beĹžite v sanjski svet, raje se oprimite realnosti in si zastavite Ĺživljenje tako, da vam bo tudi samemu lepo in pestro. PoiĹĄÄ?ite stik s prijatelji, ki ste jih dolgo zanemarjali. Ko vas povabijo v svojo druĹžbo, ne odlaĹĄajte. ÄŒe bo treba, odprite tudi denarnico. Ne bo vam Ĺžal.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

poveljnik poveljstva Boris GoliÄ?nik. Za pomoÄ? pri nujnem popravilu so se pravzaprav odloÄ?ila vsa druĹĄtva, kar je potrdil ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih, ki jim je zaĹželel Ä?im manj nesreÄ? in ĹĄe naprej dobrega sodelovanja. To si Ĺželijo tudi gasilci, ki raÄ?unajo na financiranje ObÄ?ine, v zameno pa so vedno prvi, ki pomagajo. V letoĹĄnjem letu imajo v naÄ?rtu urediti druĹžabni prostor, kupiti nekaj opreme in vlagati v izobraĹževanje.

Za razliÄ?ne zasluge, tako v okviru druĹĄtva kot v okviru gasilske zveze, so bili na obÄ?nem zboru nagrajeni, nekateri kar veÄ?krat, glede na aktivnost in pripadnost gasilstvu.

pripravili prvi uradni sejem rabljenih avtomobilov, neuradni sejem pa je bil Ĺže nedeljo prej; tudi avtomobilskega sejma v Velenju Ĺže nekaj Ä?asa ni veÄ?; - 10. februarja 1995 je bil v TopolĹĄici ustanovni kongres sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije – SPESS; - Ivan Keller, ki je v Velenje priĹĄel kot spovednik druĹžine Herbersteinov, je med 2. svetovno vojno bil edini Ĺžupnik, ki je ostal v Velenju in opravljal vse maĹĄniĹĄke obrede; Sudetski Nemec Ivan Keller je bil izredno priljubljen med prebivalstvom, kar kaĹže tudi ĹĄtevilna udeleĹžba na njegovem pogrebu 11. februarja leta 1955; - 12. februarja 1997 so v Velenju sveÄ?ano odprli nov nakupovalni center s skupno povrĹĄino 11.316 m2; - 12. februarja 2014 je izĹĄel NaĹĄ Ä?as v prenovljeni obliki; - 13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za ob-

Veliko jih je, preveÄ? za naĹĄtevanje, Ä?eprav so njihove zasluge neprecenljive. Tudi prisotnost Ä?lanov na obÄ?nem zboru je bila zgledna, glasen aplavz je poĹželo poroÄ?ilo mladincev, ki ga je podala Livija Ĺ takne, saj je odnos mladih do prostovoljstva izrednega pomena. Tako se gradi humana druĹžba in gasilci so v tej nepogreĹĄljivi. ObÄ?ni zbor so zakljuÄ?ili z druĹženjem, ki vÄ?asih zgladi marsikateri spor in odgovori na kakĹĄno vpraĹĄanje, ki ni bilo zastavljeno v uradnem delu.

Ivan Keller (Foto Arhiv Muzeja Velenje) moÄ?je takratne obÄ?ine Velenje; - 13. februarja 1993 so velenjski ribiÄ?i praznovali 40. obletnico ustanovitve RibiĹĄke druĹžine Velenje; - 13. februarja 1998 so na Dobrni predstavniki mlekarne iz Arje vasi Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina proglasili za najboljĹĄo med ĹĄtiriindvajsetimi organizatorji odkupa mleka; med posamezniki pa je prvo mesto osvojila kmetija Franca Rotnika iz Ra-

đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

Februar bo letos res pester. Zelo boste zaposleni, utrujenosti pa ne boste Ä?utili, saj boste v delu, ki ga trenutno opravljate, resniÄ?no uĹživali. Tudi zato, ker je vaĹĄa Ĺželja, da svoje Ĺživljenje premaknete iz mrtve toÄ?ke, res velika. ÄŒutite, da boste dosegli cilj, Ä?e boste delo dobro opravili. Ob tem se tolaĹžite, da vam bo odprlo tudi druga vrata, saj se zavedate, da morda ne bo tako. SreÄ?ni in polni energije boste vsaj ĹĄe en teden, potem pa vas bo izdala nevroza. Tudi zato, ker boste zaÄ?eli izgubljati motivacijo. Vzeli vam jo bodo ljudje, ki so vam nevoĹĄÄ?ljivi. Stisnite zobe, tokrat gre za vas!

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Za vami je razburljivo doĹživetje, veselite pa se Ĺže novega. Tokrat priÄ?akujete ĹĄe veÄ?. Pri delu boste zbrani in marljivi, kar se vam bo obrestovalo. Malo manj sreÄ?e bo na zdravstvenem podroÄ?ju, kjer kakĹĄen prehlad ali viroza ĹĄe vedno nista izkljuÄ?ena. Za svoje poÄ?utje in dvig imunskega sistema letos ĹĄe niste naredili prav veliko. Obljubljali si boste, da boste bolj aktivni, ko pride pomlad. Sedaj, ko je spet priĹĄla zima, pa boste pravi zapeÄ?kar. ÄŒe se bo le dalo, boste doma, na toplem. Ali boste sami ali v dvoje, pa je tokrat odvisno le od vas. Ĺ˝al niste prepriÄ?ani, da si Ĺželite kaj veÄ?. Pokazal bo Ä?as.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

ven pri Ĺ oĹĄtanju; - 14. februarja 1904 se je rodil Zorko Kotnik, dolgoletni ravnatelj osnovne ĹĄole v Ĺ martnem ob Paki; umrl je 21. decembra leta 1978 v Ĺ martnem ob Paki; - 14. februarja 1938 se je rodil znani velenjski glasbenik Ladislav Pal Pipi; v Velenje je priĹĄel igrat leta 1962 z zasedbo Kvintet bratov Racz; 1965 se je preselil v Velenje, kjer je leta 2008 v hotelu Paka tudi zakljuÄ?il svojo glasbeno pot; v svojem glasbenem repertoarju je hranil veÄ? kot 600 melodij; umrl je 11. marca 2010; - 14. februarja leta 1952 se je v Velenju rodil poklicni vojak, veteran vojne za Slovenijo in znani VelenjÄ?an JoĹže Prislan Ervin, ki je umrl 11. maja 2002; - 14. februarja 1972 se je rodil velenjski smuÄ?ar Miran Rauter, ki se je leta 1994 udeleĹžil olimpijskih iger v Lillehammerju na NorveĹĄkem, leta 1997 pa je na Univerzijadi v JuĹžni Koreji osvojil 4 kolajne. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Zadnje Ä?ase spet preveÄ? delate. Ob tem veste, da boste to kmalu obÄ?utili na svojem zdravju. Zato bo treba ukrepati, ĹĄe preden se vrnete na staro pot, kjer si vedno znova obljubite, da se boste spremenili. Lahko pa se zgodi, da se vas bo v naslednjih dneh malce lotilo maloduĹĄje in da vam niÄ? ne bo ĹĄlo od rok. Morda bo ĹĄe najbolje, Ä?e za kakĹĄen teden vse, kar vas razburja, porinete na stranski tir in delate le tisto, kar je nujno. Sami boste zaÄ?utili, kdaj bo Ä?as, da se spet lotite veÄ?jih projektov. Zanje pa boste potrebovali veliko veÄ? energije, kot je trenutno imate. Zmeda na Ä?ustvenem podroÄ?ju se bo nadaljevala. ReĹĄitve ta teden ĹĄe ne boste naĹĄli.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ĺ˝iveli boste, kot da se je svet ustavil. ÄŒeprav boste ves Ä?as premlevali, kaj vse bi bilo dobro narediti in kaj bi bilo dobro izpeljati, se konkretno ne boste lotili prav niÄ?esar. A Ĺže to, da boste spet zaÄ?eli delati naÄ?rte, bo napredek. Ĺ e vedno pa ne boste niÄ? kaj zgovorni. To, da boste molÄ?ali in se umikali v svoj sanjski svet, zna stanje ĹĄe poslabĹĄati. Pazite, kaj boste sorodnikom obljubili ob koncu tedna, da vam ne bo Ĺžal. Kar se financ tiÄ?e, se ne boste mogli pritoĹževati. Te ne bodo krive, da vam misel, da bi si privoĹĄÄ?ili zimske poÄ?itnice, ne bo Ä?isto niÄ? vĹĄeÄ?. Vzrok je drugje. Vsaj partnerju povejte, zakaj niste za. Morda bo celo razumel.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

ÄŒutili boste, da se v vas spet prebuja Ĺželja po ustvarjalnosti. Izkoristite navdih in se takoj lotite dela. A novemu konjiÄ?ku ne posveÄ?ajte preveÄ? Ä?asa, saj ga v resnici nimate. Obljubo bo enkrat treba izpolniti, teĹžava pa je v tem, da vam nihÄ?e ni postavil roka. ÄŒe nimate postavljene meje, pa se dela nikakor ne zmorete lotiti.

Priznajte si, da tudi to ne bo nadomestilo Ä?ustvene praznine, ki se ji preprosto reÄ?e pomanjkanje pozornosti in ljubezni. Nekaj prostih dni, tokrat le v dvoje, bi vam naravnost godilo. ÄŒe le gre, si jih privoĹĄÄ?ite. In to Ä?im prej. Morda vam prav s tem uspe, da presekate krizo v vaĹĄi zvezi. Zdravje bo dobro.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Po toplem januarju vam pravi zimski dnevi sploh ne bodo vĹĄeÄ?. Tudi zato, ker ste se Ĺže lotili nekega dela, za katerega je pomembno, da je vreme lepo. Boste paÄ? malo prekinili in si vzeli Ä?as zase. Tega res ne znate. NaÄ?rti se vam bodo ravno zato zaÄ?eli sesipati kot hiĹĄice iz kart. Ni dvakrat za reÄ?i, da vam bo v naslednjih dneh zagodlo ĹĄe zdravje. Ko boste namreÄ? zaÄ?utili, da vam tudi tokrat ni uspelo doseÄ?i tega, kar si Ĺželite, vas bo izdalo telo. Sorodniki bodo v teh dneh v veliko pomoÄ?. In to nesebiÄ?no. Videli bodo, da ste v osebni krizi, zato vam bodo ponudili roko. SreÄ?ni boste, ker pri tem ne bodo vsiljivi. Sobota bo najlepĹĄi dan tedna.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Regijska ĹĄtipendijska shema Savinjske statistiÄ?ne regije 2016–2022 RASR

Razvojna agencija Savinjske regije d. o. o.

Ul. XIV. divizije 12, Celje T: 03/ 589 40 82 M: 031/ 863 028 www.rasr.si

Regijska ĹĄtipendijska shema (RĹ S) je 5-letni EU-projekt, ki temelji na partnerstvu med regijskimi izvajalci sheme, Ministrstvom RS za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti, delodajalci ter dijaki in ĹĄtudenti. Izvaja se na obmoÄ?ju celotne Slovenije, v vseh dvanajstih statistiÄ?nih regijah. V naĹĄi regiji je RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o., izvajalec sheme RĹ S. Na spletni strani RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, je objavljen razpis za sofinanciranje kadrovskih ĹĄtipendij delodajalcem za ĹĄolsko/ĹĄtudijsko leto 2017/2018, ki bo za prijave odprt do 30. 9. 2018 oziroma do porabe sredstev.

Na javni razpis se lahko prijavijo delodajalci na obmoÄ?ju Savinjske statistiÄ?ne regije, ki izplaÄ?ujejo kadrovske ĹĄtipendije skladno z Zakonom o ĹĄtipendiranju (ZĹ tip-1).

Namen javnega razpisa je, da se delodajalcem s 50-odstotnim sofinanciranjem omogoÄ?a ĹĄtipendiranje srednjeĹĄolcev in ĹĄtudentov, ki jih bodo potrebovali kot svoje bodoÄ?e kadre.

Cilj projekta je, da podjetja iz regije ĹĄtipendirajo dijake/ ĹĄtudente in jih v Ä?asu izobraĹževanja vkljuÄ?ujejo v delovni proces, po zakljuÄ?ku ĹĄolanja pa ĹĄtipendiste zaposlijo.

Zakon o ĹĄtipendiranju (ZĹ tip-1) omogoÄ?a ĹĄtipendistom s kadrovskimi ĹĄtipendijami RĹ S, da lahko istoÄ?asno zaprosijo ĹĄe za naslednje ĹĄtipendije: drĹžavno ĹĄtipendijo, Zoisovo ĹĄtipendijo, ĹĄtipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, ĹĄtipendijo Ad future.

Projekt RĹ S sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

Ugotavljali boste, da ste nekomu verjeli preveÄ?. Ko boste zaÄ?eli sestavljati zgodbo, v njej ne bo prave povezave. To vas bo malce streznilo. Sicer pa se vam bodo iz dneva v dan dogajale nove stvari. Zato boste en dan v oblakih, drug dan pa bo treba pristati na tleh. Pristanki ne bodo lahki, saj ste zelo ponosni. A tokrat boste morali priznati, da ste nasedli lepim besedam in pogledom. IzuÄ?ilo vas bo vsaj v tem, da ne boste veÄ? delali dolgoroÄ?nih naÄ?rtov. UĹživali boste vsak dan posebej, vsak trenutek posebej.

Na prvo mesto boste zavestno postavili svoje zdravje, saj Ĺže Ä?utite, da je naÄ?eto. Ne prepirajte se, ker s tem ne boste reĹĄili prav niÄ?.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

PoslabĹĄanje vremena se bo poznalo tudi na vaĹĄem poÄ?utju. Sploh, ker boste morali biti veliko na cesti, saj vas Ä?aka delo, ki ne bo Ä?isto blizu doma. Stisnili boste zobe in vse izpeljali tako kot priÄ?akujejo od vas. Vedeli boste, da ste partnerja razoÄ?arali.

Ne bo vam vseeno, a ne boste ukrepali. Zato se ne Ä?udite, Ä?e se bo do vas nekaj dni obnaĹĄal, kot da vas ni. TeĹžave, s katerimi se trenutno ubadata, so k sreÄ?i prehodne narave. Ne bodo pa se razreĹĄile same od sebe, zato se potrudite, da partnerju dokaĹžete, da vas ni prav razumel. Predvsem pa z njim preĹživite veÄ? Ä?asa. Pa ne le doma, na kavÄ?u. Ko si bo zaĹželel kaj veÄ?, mu sledite.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Zimska idila vas bo vabila v naravo in vi se boste v naslednjih dneh, kolikor se bo dalo, odzivali njenemu klicu. Tudi zato, ker se boste tako poÄ?utili bolje. Na delovnem mestu bo napeto. Ne boste razumeli, zakaj ne uspete s svojimi idejami.

Kot kaĹže, pa poslovne priloĹžnosti ĹĄe niso zrele, da pokaĹžete vse, kar imate in kar znate. Na tem podroÄ?ju previdno naprej, brez hitenja. Prav niÄ? vam ne bo uĹĄlo, zadevo boste morali konÄ?ati. Zagotovo vam ne bo uspelo, da bi jo izpeljali tako, da bi bili vsi zadovoljni. ÄŒe se boste s tem sprijaznili, boste laĹžje delali teĹžje poslovne korake. BoleÄ?ine v sklepih bodo vztrajale.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Razpeti ste med veÄ? svetov, v vsakem pa od vas zahtevajo maksimum. KakĹĄen dan ga boste zmogli, naslednji pa ne. Motivacije za delo bo ob vsem, kar se bo dogajalo, vse manj. Neka novica vas bo zelo razburila, a se boste vzeli v roke in se umirili. Zato marsikdo ne bo opazil, da bijete notranji boj z Ĺželjami in moĹžnostmi, ki jih trenutno imate. ZaÄ?eli boste iskati izhod iz sedanje situacije, Ä?esar doslej niste zmogli. Vsak dan bolj jasno vam bo, da brez poguma ne boste premaknili niÄ?esar. Novo prijateljstvo, ki vam zna pomagati do nove Ĺživljenjske poti, vam bo odprlo oÄ?i. Pazite, da boste prav razumljeni in da ne boste preveÄ? raztreseni.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

BliĹža se pomembna Ĺživljenjska prelomnica, ki bo od vas terjala veliko potrpeĹžljivosti in dela. Dnevi bodo Ä?isto prekratki, a vam bo adrenalin pomagal, da boste zmogli vse, kar bo treba narediti. Sploh, ker se boste novih izzivov zelo veselili, hkrati pa vas bo kar malce strah, kakĹĄni bodo rezultati. NihÄ?e vam tokrat ne bo mogel pomagati, odvisni boste le od sebe. Ugotovili boste, da to sploh ni slabo.

MoĹžganom ne boste pustili spati, telesna energija pa vam bo poÄ?asi pojenjala. Pazite, da ne pregorite. Sploh, ker se vÄ?asih sploh ne znate ustaviti. Za to bo poskrbel partner. Ĺ okiral vas bo z darilom, ki ne bo materialne narave.

Naš čas, 7. 2. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

8. februarja

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, izbor 09.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 10.20 Prešerno po Prešernu 11.05 Vem!, kviz 11.35 Turbulenca, izob. odd.

12.25 Anica, otroška nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Ogenj v ustih, portret pesnika Daneta Zajca 14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Boštjan Gombač – skladatelj in multiinštrumentalist 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Pogled na ... poslikave v Narodnem muzeju, dok. odd.

17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Toplotne črpalke 18.05 Zu, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 20.05 Beg je moj up: Portreti Prešernovih nagrajencev 20.45 Komedija solz, slov. celovečerni film 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Osmi dan 22.50 Monstrum, češki film 00.35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 02.20 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.10 07.20 07.35 07.45 07.50 07.55 08.15 09.15 09.40 10.40 11.30 13.25 14.40 15.30 16.35 17.05 17.55 18.40 18.55 19.20 20.00 20.50 21.20 21.45 22.00 23.35 23.40 00.45 00.45 01.55 02.45

6.00 7.00 7.01 7.15 7.40 7.45 7.55 8.05 8.15 8.30 8.45 9.00 9.55 10.25 11.25 11.40 12.35 12.50 13.50 14.50 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.55 23.50 2.45

08.25 08.55 09.00 09.00 09.55 10.00 12.00 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 23.20 23.45

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Penelopa, ris. Čarli in Lola, ris.

Gozdna druščina, ris.

Pujsek Bibi, ris. Živalski čira čara, ris.

Mulčki, ris.

Dinotačke, ris. film Pipi in Melkijad, gled. pred. za otroke Družbeni fenomeni: Trajnostna moda Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Ljuba Prenner – Danilo Švara: Slovo od mladosti, posn. opere SNG opera in balet Maribor Zimske olimpijske igre Pjongčang : Smučarski skoki - mala skakalnica (M), kvalifikacije, pren.

Koda, izob. odd.

Akcent: Jezikovna forenzika Jedi za vsak dan z Rachel Allen Hišica v preriji, am. nad.

Tipično slovensko: kozolci, dok. film Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Ribič Pepe, odd. za otroke Nagelj, jap. nad.

Zimske olimpijske igre, dok. film Avtomobilnost Slovene's, dok. feljton Godalika - France Prešeren: Pevcu, Lili Novy: Ti si tam Lahko noč, gospodična, slov. film Kamilo Mašek, Davorin Jenko: Vendar peti on ne jenja ...

Glasbeni spoti Zimske olimpijske igre Pjongčang Smučarski skoki - mala skakalnica (M), kvalifikacije, posn.

Zimske olimpijske igre, dok. film Info-kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grozni Gašper, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 28. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 10. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 75. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 110. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 99. del Usodno vino, 1. sez., 27. del Ne čakaj na maj, slovenski film Resnične ljubezni, 1. sez., 111. del Gospodarica zlata, 1. sez., 100. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 45. del Moja boš, 1. sez., 46. del Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 5. del Gasilci v Chicagu, 3. sez., 20. del Slonokoščeni stolp, ameriški dokumentarni film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Mojčin lepi svet Spomini na preteklo dobo, Franc Rajšter Napovedujemo Pop corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2543. VTV magazin Kultura, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v kulturni dom Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Ans. Smeh, Pvaninski abuhi Vabimo k ogledu Divji lovec, gledališka predstava KUD Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

7. februarja 2018

Sobota,

9. februarja

06.25 07.00 10.05 11.15 12.00 12.25 13.00 13.30 14.35 15.20 16.10 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 01.10 01.35 02.30

06.30 07.00 07.05 07.10 07.20 07.35 07.45 07.50 07.55 08.25 09.05 09.50 10.45 10.45 11.55 14.05 15.05 15.45 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 19.40 20.00 20.30 22.00 22.45 23.30 00.30 00.30 02.30 03.00

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.05 8.30 8.45 9.00 9.30 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 14.45 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45 0.30 2.30 3.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Dnevnikov izbor Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Anica, otroška nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Franc Kangler Beg je moj up: Portreti Prešernovih nagrajencev Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Portret umetnika Jošt Snoj Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Štirje letni časi z Biseri, koncert Na lepše Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Oče Léon Morin, fran.-ital. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Penelopa, ris.

Vipo, ris.

Gozdna druščina, ris.

Pujsek Bibi, ris. Živalski čira čara, ris.

Mulčki, ris.

Bine: Vitez Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona, 50 let Bleščica, odd. o modi Hišica v preriji, am. nad.

Zimske olimpijske igre Pjongčang Umetnostno drsanje - ekipno, posn.

Otvoritvena slovesnost, pren.

Smučanje Telemark - svetovni pokal, reportaža s Krvavca O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Male sive celice: OŠ Matije Valjavca Preddvor in OŠ Gornja Radgona, kviz Infodrom, tednik za mlade Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja Nateg in pol, ameriški film Zvezdana Večer v Palladiumu Glasbeni spoti Zimske olimpijske igre Pjongčang Otvoritvena slovesnost, posn.

Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja Info-kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Tika taka (Tickety Toc), ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Winx klub, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 29. del TV prodaja Slonokoščeni stolp, ameriški dokumentarni film TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 111. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 100. del Usodno vino, 1. sez., 28. del Prepovedana ljubezen, ameriški film 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 112. del Gospodarica zlata, 1. sez., 101. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 47. del Moja boš, 1. sez., 48. del 24UR zvečer Eurojackpot Ljubezen z zamudo, ameriški film Stoker, angleški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Ans. Smeh, Pvaninski abuhi ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2544. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Regionalne novice 3 Pop corn, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

10. februarja

11. februarja

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Bukvožerček: Franceve zgodbe s konji 07.05 Biba se giba, ris.

07.25 Marcelino Kruh in vino, ris.

07.50 Studio kriškraš 08.10 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.45 Firbcologi, odd. za otroke 09.10 Mulčki, ris.

09.15 Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Dob, kviz 10.00 Infodrom, tednik za mlade 10.15 V svojem ritmu: Hard rock, dok. serija za mlade 10.45 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Iztok Mlakar 11.40 Tednik 12.40 NaGlas 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.30 Mame: Izlet, slov. nan.

15.00 Ambienti 15.35 Profil 16.00 Cesarjev kuhar, jap. ser.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Družbeni fenomeni: Beg možganov 17.45 Poskusiva znova, brit. nad.

18.10 Sladko življenje z Rachel Allen 18.40 Ozare 18.45 Miriam, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 »Nisi prva nisi zadnja«, veliki retrospektivni koncert 21.40 Prevara, ameriška nad.

22.40 Poročila, šport, vreme 23.10 Za vedno, slov. film 00.35 Profil 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.20 Info-kanal

07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.10 08.20 08.30 08.30 08.40 08.45 08.50 09.05 09.15 09.25 09.50 10.00 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00

06.30 07.00 08.05 08.05 09.20 11.15

05.45 Zimske olimpijske igre Pjongčang 05.45 Smučarski skoki - mala skakalnica (M), posn.

07.10 Smučarski teki - skiatlon (M), pren.

08.30 Umetnostno drsanje - ekipno, posn.

10.40 Alpsko smučanje - smuk (M), posn.

12.00 Biatlon - sprint (M), pren.

14.15 Smučarski teki - skiatlon (M), posn.

15.25 Umetnostno drsanje - ekipno, posn.

17.05 Alpsko smučanje - smuk (M), posn.

18.15 Biatlon - sprint (M), posn.

19.45 Žrebanje Lota 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.25 Avtomobilnost 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.25 Goljufija, dan. nad.

23.25 »Nisi prva nisi zadnja«, veliki retrospektivni koncert 01.05 Glasbeni spoti 02.10 Zimske olimpijske igre Pjongčang 02.10 Alpsko smučanje - veleslalom (Ž), 1. vožnja, pren.

03.30 Umetnostno drsanje - ekipno, pren.

12.00 13.35 15.50 17.10 18.30 20.00 21.00 22.40 23.30 01.30 02.35 02.35 04.50

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.45 8.10 8.35 9.00 9.25 9.40 9.55 10.10 11.15 12.10 13.05 14.00 15.50 17.55 18.55 18.58 20.00 22.25 0.55 2.50

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 18.55 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 21.50 21.55 23.25 23.50

10 domačih Najboljše jutro Zimske olimpijske igre Pjongčang Smučarski teki - skiatlon (Ž), pren.

Otvoritvena slovesnost, posn.

Smučarski skoki - mala skakalnica (M), kvalifikacije, posn.

Biatlon - sprint (Ž), pren.

Smučarski skoki - mala skakalnica (M), pren.

Smučarski teki - skiatlon (Ž), posn.

Biatlon - sprint (Ž), posn.

Smučarski skoki - mala skakalnica (M), posn.

Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja Umori na podeželju, brit. nan.

Derren Brown: Poskusi EPP (Ekonomsko propagandni pop), koncertni dok.

Glasbeni spoti Zimske olimpijske igre Pjongčang Alpsko smučanje - smuk (M), pren.

Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja

24UR, ponovitev OTO čira čara Gospodična Žuža, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Super krila, ris.

Peter Pan, ris.

Pod košem, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Amika, 1. sez., 30. del Amika, 1. sez., 31. del Amika, 1. sez., 32. del Ljubezen po domače Sveže ločena, 1. sez., 3. del Sveže ločena, 1. sez., 4. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 11. del Nora Roberts: Mesec nad Karolino, ameriški film Edvard škarje, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Jurski park 2, ameriški film Valentinovo, ameriški film Ledena smrt, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice, Tajska, Burma Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, Ans. Smeh, Pvaninski abuhi Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v kulturni dom Ustvarjalne iskrice (228), Vesoljček Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2545. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 1. dela koncerta Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

13.00 13.25 14.45 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.50 22.45 23.15 00.10 00.15 00.40 01.35

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.15 8.40 9.05 9.30 9.45 10.00 10.15 11.15 12.10 13.05 14.00 14.55 17.20 18.55 18.58 20.00 22.35 1.10 3.05

Telebajski, lutk. nan. Čarli in Mimo, ris.

Minka, ris.

Penelopa, ris.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Miriam, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

In to je vse!, ris.

Gumbek in Rjavček, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Mulčki, ris.

Džamila in Aladin, ang. nan.

Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Ozare Obzorja duha: Bolezen duše Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Štirje letni časi z Biseri, 2. del kon.

Moj stric, fran.-ital. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame: Boks, slov. nan.

Modna hiša Velvet, špan. nad.

Intervju: Boris A. Novak Poročila, šport, vreme Abu Bakr al Bagdadi – samooklicani kalif, fran. dok. odd.

Za lahko noč: Bojan Gorišek Philip Glass: Metamorphosis Four Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Gospodična Žuža, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Super krila, ris.

Peter Pan, ris.

Pod košem, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Amika, 1. sez., 33. del Amika, 1. sez., 34. del Amika, 1. sez., 35. del Ljubezen po domače Sveže ločena, 1. sez., 5. del Sveže ločena, 1. sez., 6. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 12. del Ženska džungla, 2. sez., 13. del Zgodba o Pepelki, ameriški film Blondinki z gimnazije, ameriški film 24UR vreme 24UR Petdeset odtenkov sive, ameriški film Na žaru - Jan Plestenjak Lov za nevesto, kanadski film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (227), Voščilnica rokavička 09.55 Napovedujemo 10.00 2544 VTV magazin 10.20 Kultura, Kultura, informativna oddaja 10.25 2545 VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami, Jože Kužnik, župan Občine Polzela 11.50 Večer z Banovški, posnetek koncerta 13.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15-05. Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Bi gnetli na tej metli? Gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Videospot dneva 18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Smeh, Pvaninski abuhi 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.15 Videostrani, obvestila

Torek,

12. februarja

06.10 07.00 10.15 10.40 11.10 11.55 12.25 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 16.00 16.10 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 01.05 01.35 02.30

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Sladko življenje z Rachel Allen 10 domačih Vem!, kviz NaGlas Anica, otroška nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: Motiti se je človeško, odpustiti nebeško?

S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom Folklorna skupina Emona Štajerski in pustni plesi Flavtistka Irena Grafenauer in harfistka Marta Graf Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, dok. ser. za mlade Novice Young Village Folk: Ivana in Matija - Ko zasadiš svoj sadovnjak in postaneš kmet Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Umetni raj Glasbeni večer: Beograjska filharmonija, Sabina Cvilak in Uroš Lajovic Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

05.40 Zimske olimpijske igre Pjongčang 05.40 Alpsko smučanje - veleslalom (Ž), 2. vožnja, pren.

07.20 Otvoritvena slovesnost, posn.

09.35 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 11.00 Biatlon - zasledovalna tekma (Ž), pren.

11.50 Alpsko smučanje - veleslalom (Ž), posn.

12.55 Biatlon - zasledovalna tekma (M), pren.

13.45 Smučarski skoki - mala skakalnica (Ž), pren.

15.25 Umetnostno drsanje - ekipno, posn.

17.15 Alpsko smučanje - veleslalom (Ž), posn.

18.10 Biatlon - zasledovalna tekma (M), posn.

18.50 Smučarski skoki - mala skakalnica (Ž), posn.

20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Varna hiša, brit. nad.

21.45 Pogrešani dekleti, brit. nad.

22.50 Kurdistan - sanje ali resničnost?, nemška dok. odd.

23.45 Avtomobilnost 00.15 Glasbeni spoti 03.20 Zimske olimpijske igre Pjongčang : Alpsko smučanje - kombinacija (M), smuk, pren.

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.10 8.35 8.50 9.05 9.35 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.30 22.35 23.35 00.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Tika taka, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Winx klub, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 30. del TV prodaja Blondinki z gimnazije, ameriški film TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 112. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 101. del Usodno vino, 1. sez., 29. del Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 11. del Padli angel, 1. sez., 76. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 113. del Gospodarica zlata, 1. sez., 102. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 49. del Moja boš, 1. sez., 50. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 6. del Gasilci v Chicagu, 3. sez., 21. del Lov na morilca, 3. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2545. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev POP CORN, Brigita Šuler, Outsider Napovedujemo Kmetijski razgledi Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pust nekoč in danes Regionalne novice Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 1. dela koncerta Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

13. februarja

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Bolezen duše 12.25 Anica, otroška nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio City 14.40 Kino Fokus 15.00 Kanape, odd. TV Lendava 15.30 Firbcolog, odd. za otroke 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.25 Zlata dekleta, am. hum.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Kjer bom doma, avstral. nad.

21.00 Varuhi civilizacije, dok. f.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Spomini: Ivan Grobelnik-Ivo, dok. odd.

00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.30 Info-kanal

04.55 Zimske olimpijske igre Pjongčang 04.55 Deskanje na snegu - snežni žleb (M), kvalifikacije, pren.

06.50 Alpsko smučanje - kombinacija (M), slalom, pren.

08.45 Biatlon - zasledovalna tekma (M), posn.

09.25 Smučarski teki - sprint, kvalifikacije, pren.

10.45 Deskanje na snegu - snežni žleb (Ž), finale, posn.

11.50 Smučarski teki - sprint klasično, pren.

14.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 15.00 Deskanje na snegu - snežni žleb (Ž), finale, posn.

16.00 Smučarski teki - sprint prosto, posn.

18.10 Alpsko smučanje - kombinacija (M), posn.

20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Prava ideja 21.35 Akcent: Doping 22.25 Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad.

23.30 Glasbeni spoti 02.00 Zimske olimpijske igre Pjongčang 02.00 Alpsko smučanje - slalom (Ž), 1. vožnja, pren.

03.20 Deskanje na snegu - snežni žleb (M), finale, pren.

04.10 Umetnostno drsanje - pari, kratki program, pren.

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.30 21.35 22.05 23.05 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Tika taka, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Winx klub, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 31. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 11. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 76. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 113. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 102. del Usodno vino, 1. sez., 30. del Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 12. del Padli angel, 1. sez., 77. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 114. del Gospodarica zlata, 1. sez., 103. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 51. del Moja boš, 1. sez., 52. del Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 3. sez., 22. del Lov na morilca, 3. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 1. dela koncerta Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2546. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora, Gosajkund Vabimo k ogledu Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

14. februarja

06.00 07.00 10.05 11.00 11.35 11.50 12.25 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 21.55 22.00 22.55 23.50 00.30 00.55 01.25 01.40 01.50 01.55

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Tatarski biftek iz tunine in štruca z zeliščnim maslom Umetni raj Anica, otroška nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Boris A. Novak Duhovni utrip: Portret umetnika Jošt Snoj Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Dob, kviz Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dinotačke, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Popolni tujci, ital. film Koza je preživela, kratki igr. f.

Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Pogovorna odd.

Turbulenca, izobraževalnosvetovalna odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika , Šport Vreme Info-kanal

05.35 Zimske olimpijske igre Pjongčang 05.35 Alpsko smučanje - slalom (Ž), 2. vožnja, pren.

07.00 Nordijska kombinacija: mala skakalnica - posamezno, pren.

07.55 Deskanje na snegu - snežni žleb (M), finale, posn.

08.45 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 09.45 Nordijska kombinacija: smučarski teki - 10 km posamezno, pren.

10.45 Umetnostno drsanje - pari, kratki program, posn.

11.55 Biatlon - 15 km (Ž), posamezno, pren.

12.55 Hokej na ledu - ZDA : Slovenija, pren.

15.35 Alpsko smučanje - slalom (Ž), posn.

16.45 Deskanje na snegu - snežni žleb (M), finale, posn.

17.15 Hokej na ledu - Slovaška : Rusija, posn.

19.45 Žrebanje Lota 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.30 Grigris, francosko-čadski film 00.05 Glasbeni spoti 02.45 Zimske olimpijske igre Pjongčang 02.45 Alpsko smučanje superveleslalom (M), pren.

04.05 Hokej na ledu - Finska : Nemčija, pren.

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25

23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Tika taka, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Winx klub, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 32. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 12. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 77. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 114. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 103. del Usodno vino, 1. sez., 31. del Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 13. del Padli angel, 1. sez., 78. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 115. del Gospodarica zlata, 1. sez., 104. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 53. del Moja boš, 1. sez., 54. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 7. del Gasilci v Chicagu, 3. sez., 23. del Lov na morilca, 3. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 10.55 11.20 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2546. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pust nekoč in danes Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (229) Otroški program Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Prehranski IQ – O hrani drugače Regionalne novice Pop corn Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2018, barve: CMYK, stran 21

NOVAK, KRISTIAN: ÄŒrna mati zemla od – odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani ÂťZ babico sva doÄ?akala popolno temo. Preden je mama priĹĄla pome, sem jo ĹĄe vpraĹĄal, kaj se zgodi z mladeniÄ?i, ki jih murske deklice potegnejo na dno. Rekla je, da ostanejo tam, pod dnom reke, v popolni temi, in Ä?akajo, da jih zamenja kakĹĄen Ĺživ. MogoÄ?e bi bilo bolje, Ä?e mi tega ne bi povedala.ÂŤ (odlomek iz knjige) HrvaĹĄki pisatelj in jezikoslovec, Kristian Novak je zgodbo romana postavil v MedĹžimurje, okolje, kjer je tudi sam odraĹĄÄ?al.

Naslov ÄŒrna mati zemla je izbral z doloÄ?enim namenom. Naslov je fraza, ki se v Me-

Zgodba je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu avtor pripoveduje zgodbo o komiku Juhi kot otroku in njegovem odraĹĄÄ?anju, drugi del pa je prvoosebna pripoved odraslega Juhe in njegovih spominov.

Dvanajstletni fant Juha odraĹĄÄ?a v predmestju Stockholma, ki si Ĺželi biti sprejet in priljubljen med svojimi vrstniki. Vendar vso to Ĺželjo, da bi bil Juha med soĹĄolci opaĹžen, skriva za svojo zabavljaĹĄko masko. Po zakljuÄ?eni drugi triletki si Juha ne Ĺželi niÄ?esar bolj, kot pobegniti nekam drugam, stran od malomeĹĄÄ?anskega mesteca, ki ga duĹĄi. In Ä?eprav mu to kot od-

VELENJE ÄŒetrtek, 8. februar 10.00 Galerija Velenje Ob slovenskem kulturnem prazniku v Galerijo Velenje 10.00 Velenjski grad, HiĹĄa mineralov Dan odprtih vrat muzeja ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Galerija Velenje Hotenja v plesu, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 eMCe plac Neki fajnega ob kulturnem prazniku, best of the best 20.30 Max klub Velenje Kukushai, Max klub Jazz festival 2018 (3. koncert)

Petek, 9. februar 9.00

dĹžimurju uporablja v razliÄ?nih kontekstih.

Zgodba romana se dogaja v manjĹĄi vasici ob reki Muri. Glavni junak zgodbe je Matija DolenÄ?ec, mlad uspeĹĄen pisatelj. Sredi pisateljske in Ä?ustvene blokade ga dekle spodbudi, da se sooÄ?i z lastno preteklostjo in svojim otroĹĄtvom. Kar pa ga pripelje do boleÄ?ega razkrivanja vzrokov za potlaÄ?eno otroĹĄko travmo in hkrati z njim te vzroke spoznava tudi bralec. Kot bralko me je ves Ä?as naprej poganjal nekakĹĄen bes, zakaj nihÄ?e temu malemu fantu, Matiji DolenÄ?ecu, ne zna pomagati.

Avtor pravi, da to Ä?esar se spominjaĹĄ, ni prava podoba tistega, kar se je v resnici zgodilo. VsakiÄ?, ko opisujemo nek dogodek, uniÄ?ujemo dotedanji spomin in ustvarimo novo zgodbo o tem, kaj se je zgodilo.

V knjigi je to prikazano tako, da je glavni junak odrasel, funkcionalen Ä?lovek, zaradi nekega straĹĄnega dogodka pozabil svoje otroĹĄtvo. Zaradi kesanja in obÄ?utka krivde je pozabljene spomine nadomestil z zgodbicami, ki si jih je izmislil ali dobil od drugih. DeÄ?ek v knjigi je izgubil oÄ?eta, odrasli pa so mu to pojasnjevali z nekakĹĄnimi meglenimi metaforami; Âťnekam je odĹĄel, gleda te ‌. ÄŒrna mati zemla je druĹžbeni roman, psiholoĹĄka kriminalka, kvazidokumentaristiÄ?na proza, literarizirani esej ‌, besedilo o strahu in upanju, nenavadnem prijateljstvu in straĹĄanski osamljenosti. (Bukla, pridobljeno s spleta, dne 2.2.2018)

GARDELL, JONAS: Kako je odraĹĄÄ?al komik od – odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Naslov knjige lahko bralca spodbudi k napaÄ?nemu interpretiranju same vsebine. Pravzaprav vsebina knjige ni humorna, spregovori namreÄ? o nasilju med mladimi in o tem kaj vse je komik doĹživel v Ä?asu svojega odraĹĄÄ?anja.

Lunine mene

15. februarja, ob 22:05, prazna luna (mlaj)

radio velenje com

21

PRIREDITVE

7. februarja 2018

raslemu uspe, saj postane uspeĹĄen komik, se nekatere stvari nikoli ne spremenijo. ÂťKakorkoli Ĺže, Ä?udovito je biti odrasel in Ä?udovito je, da nasmejeĹĄ ljudi. Humor je zagovor proti Ĺžalosti. Kadar zbijam ĹĄale o otroĹĄtvu, se smejimo z olajĹĄanjem, ker smo vsemu navkljub preĹživeli. Dokler se smejimo, nismo premagani.ÂŤ (odlomek iz knjige)

CROSS-MĂœLLER, CLAUDIA: Glavo gor! Mali uÄ?benik preĹživetja ... od – odrasli / 613.7 – Zdravo Ĺživljenje Claudia Croos-MĂźller, dr. med., je specialistka za nevrologijo, ĹživÄ?ne bolezni in psihoterapijo. Razvila je metodo ÂťBody2BrainÂŤ. Pomen te metode ja, da gre informacija od telesa neposredno v moĹžgane, tako preko telesa vplivamo na svoje obÄ?utke. Ker se naĹĄe razpoloĹženje odraĹža na telesni drĹži je prav, Ä?e se zavemo, da lahko s telesno drĹžo namerno vplivamo na boljĹĄe razpoloĹženje.

Avtorica v knjigi predstavi 12 zelo preprostih telesnih vaj za izboljĹĄanje razpoloĹženja: glavo gor, prsi ven, dihanje po ÂťslamiciÂŤ, zehanje, zamahovanje z rokama, iztegovanje in raztezanje, stoja v razkoraku, pozibavanje v bokih, topotanje z nogami, brundanje, smehljanje, smejanje, sedenje na ĹĄiroko. Res preprosto, kajne?

V prikupna knjiĹžici, ki je opremljena z ilustracijami ovna Oskarja in krajĹĄim besedilom, avtorica nazorno prikaĹže, kako in zakaj lahko s povsem preprostimi vajami pomembno izboljĹĄamo svoje razpoloĹženje.

Svet in ljudje okrog nas so lepĹĄi, Ä?e nanje gledamo z dvignjeno glavo. ÂťÄŒe je slaba novica, da se naĹĄe razpoloĹženje odraĹža na telesni drĹži, je dobra ta, da lahko s telesno drĹžo vplivamo na boljĹĄe razpoloĹženje. ÄŒe si dobre volje, je hrbet zravnan, glava se sama postavi pokonci, tako lahko gledaĹĄ svet okrog sebe in globoko zadihaĹĄ. To seveda spodbudno vpliva na tvoje misli: si zaupljiv in se mirno odzoveĹĄ.ÂŤ (odlomek iz knjige) đ&#x;”˛

Maja

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 8.2. BiotrĹžnica • Petek, 9.2. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 11.2. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – MaĹĄkare • Pustni torek, 13.2. med 17. In 18. uro – obisk Kurentov, zabava za najmlajĹĄe • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 25.2.2018 na osrednjem prostoru - HvaleĹžni medved v izvedbi Glasbenega gledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Ĺ C Velenje, MIC, Dom kulture Velenje, ViĹĄja strokovna ĹĄola, Gimnazija Velenje (tudi ob 15.00) Informativni dan Ĺ CV 10.00 Fakulteta za energetiko (prostori MIC-a) - tudi ob 15.00 Informativni dan Fak. za energetiko 13.30 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Gremo pamet brusit, neformalno druĹženje 18.00 Gasilski dom Ĺ kale Ti meni svetlo sonce, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

Sobota, 10. februar 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 9.00 Ĺ olski center Velenje, MIC, ViĹĄja strokovna ĹĄola, Gimnazija Velenje Informativni dan Ĺ CV 10.00 Fakulteta za energetiko Informativni dan Fak. za energetiko

NAJTEMNEJĹ A URA The Darkest Hour, zgodovinska biografska drama, 125 minut (VB). ReĹžija: Joe Wright.Igrajo: Gary Oldman, Lily James, Ben Mendelsohn, Stephen Dillane, Kristin Scott Thomas, Charley Palmer Rothwell Petek, 9. 2., ob 18.00 Nedelja, 11. 2., ob 20.15

PETDESET ODTENKOV SVOBODE Fifty Shades Freed, romantiÄ?ni triler, 105 minut (ZDA).ReĹžija: James Foley. Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Kim Basinger, Eric Johnson Petek, 9. 2., ob 20.15

10.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Muca Copatarica in delavnica ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Restavracija pod Jakcem 42. planinski ples z ansamblom Slovenski zvoki 21.00 eMCe plac Ĺ Ĺ K pustovanje

Ponedeljek, 12. februar 13.30 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Moja Slovenija, neformalno druĹženje 16.00 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Lara in Ĺ˝an Ĺ libar VerovĹĄek – klavir, koncert iz cikla Pianissimo 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek Pustna ustvarjalna delavnica za otroke 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica KnjiĹžni opus: Slavko Skarlovnik, pogovor

Torek, 13. februar 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Treningi starĹĄevstva: NauÄ?imo otroke reĹĄevati teĹžave 16.30 Titov trg DruĹžinska pustna povorka 17.00 RdeÄ?a dvorana Pust, pust, krivih ust!, veliko otroĹĄko pustno rajanje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Urica pravljic v angleĹĄkem jeziku 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Prehrana pri avtoimunih boleznih, predavanje 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Peter KuĹĄter, bizarna opereta

Sreda, 14. februar

12.00 16.00 17.00 17.00 17.00

Harmonija Zdrav Ĺživljenjski slog: Aktivni v pomlad Vila Herberstein Valentinovo (tudi ob 22.00) Gasilski dom Ĺ alek Pokop pusta Pepija Vila Bianca Razkrite skrivnosti, odprtje razstave KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic KnjiĹžnica Velenje, preddverje Menjalnica semen – priprava na setev, delavnica

Vedno novi, uporabno naravnani ĹĄtudijski programi na Abituri Letos nova Gostinstvo in turizem in Organizator socialne mreĹže OdloÄ?itev za izobraĹževanje je pomembna, da pridobite Ĺželeno zaposlitve, lahko pa tudi pomembno vpliva, da napredujete na delovnem mestu. Ĺ tudijski programi Abiture so zanimivi za vse, ki Ĺželite pridobiti Ä?im veÄ? praktiÄ?nega, aktualnega znanja in viĹĄjo izobrazbo, ki Ĺželite postati laĹžje zaposljivi in izboljĹĄate svojo konkurenÄ?nost. Izbirate lahko med ĹĄtudijskimi programi Ekonomist, Varovanje, Velnes, Poslovni sekretar, Informatika in letos novima programoma, Gostinstvo in turizem in Organizator socialne mreĹže. Prav vsi Abiturini programi vas pripeljejo do odliÄ?ne moĹžnosti za razvoj kariere ali lastne podjetniĹĄke ideje.

Na Abituri lahko v samo dveh letih pridobite ĹĄesto raven izobrazbe in ustrezen naziv. Velika pozornost je namenjena povezovanju teoretiÄ?nega in praktiÄ?nega znanja in sami praksi. Pridobljena znanja in kompetence vas zato pripravijo na samostojno in odgovorno izvajanje nalog na delovnem mestu. Vsi programi omogoÄ?ajo tudi veliko izbirnost modulov in predmetov, tako da lahko izberete znanja, ki so za vas res pomembna.

Vse programe Abitura izvaja kot izredni ĹĄtudij. Delo je prilagojeno, tako da lahko uspeĹĄno ĹĄtudirate tudi ob delovnih obveznostih in druĹžini. IstoÄ?asno posluĹĄate le en predmet, kar vam omogoÄ?a osredotoÄ?enje na posamezno snov in sproten ĹĄtudij.

Prednost za vas na Abituri so odliÄ?ni materialni pogoji. 14 predavalnic je opremljenih z najsodobnejĹĄo multimedijsko opremo, v knjiĹžnici pa lahko dobite vso strokovno literaturo za potrebe ĹĄtudija. Predavatelji so priznani strokovnjaki, zaposleni v gospodarstvu, ki prenaĹĄajo svoje bogate izkuĹĄnje in jih zdruĹžujejo s sodobnimi znanji.

Velika prednost je tudi najugodnejĹĄa ĹĄolnina, ki jo lahko poravnate na 10 obrokov.

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 8. februar

Petek, 9. februar

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Sobota, 10. februar

7.30

21.00 Mladinski center Ĺ martno ob Paki dvorana Marof Ĺ tudentsko pustovanje, KĹ Ĺ F

10.00 Vila Mayer Tematsko vodenje za obÄ?ane: Vila Mayer 15.00 Od bencinskega servisa do trga bratov Mravljak 65. mednarodni karneval pust ĹĄoĹĄtanjski 17.00 Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj MaĹĄkarada

Sobota, 10. februar

Ponedeljek, 12. februar

13.00 Vinogradniťtvo Kugler, Mali vrh 63a Rez vinske trte 18.00 KnjiŞnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica 19.00 Hiťa mladih – sejna soba Svetniťka in poslanska pisarna SD

8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

ja: Chris Brouwer, Karsten Kiilerich. Slov. glasovi: Aleksander Golja, Mirko Medved, Peter Urbanc, Mihael MaĹžgon, Tina Ogrin.

Sobota, 10. 2., ob 18.00 Nedelja, 11. 2., ob 16.00 – otr. mat.

The Little Vampire, animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 83 minut (NemÄ?ija). ReĹži-

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo telefonov 17.00 Trg svobode Pokop pusta

9.00

Sobota, 10. 2., ob 20.00 Nedelja, 11. 2., ob 18.00 Ponedeljek, 12. 2., ob 18.00

VAMPIRÄŒEK

8.00

Petek, 9. februar

Ĺ OĹ TANJ

Torek, 13. februar

Dokumentarni film, , 107 minut (Slovenija). ReĹžija: Rok BiÄ?ek. Nastopajo: Matej Rajk, Nia Kastelec, Barbara Kastelec, Alenka Rajk, Boris Rajk, Mitja Rajk Petek, 9. 2., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 10. 2., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 11. 2., ob 19.00 – mala dvor.

Sreda, 14. februar

Zbor pri ĹĄportnem igriĹĄÄ?u v Gavcah Pohod ob kulturnem prazniku 10.00 Zbor pred Kulturnim domom Gorenje Zimski pohod Gorenje

11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine

DRUŽINA

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

FERGI: ZABAVA NA PODEĹ˝ELJU GrĂĽtass - Gøy pĂĽ landet, druĹžinska avantura, 78 minut (NorveĹĄka) - Pripovedovanje v slovenĹĄÄ?ini! ReĹžija: Peder Hamdahl NĂŚss. Igrajo: Elias Søvold-Simonsen, Elias Søvold-Simonsen, Stein Winge, Jeppe Beck Laursen Petek, 9. 2., ob 18.15 – mala dvorana Sobota, 10. 2., ob 18.15 – mala dvor.

15.00 Mladinski center Ĺ martno ob Paki Dvorana Marof Pustno rajanje za otroke 16.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Delavnica spoznavanja eteriÄ?nih olj doTERRA

Ponedeljek, 12. februar

Sreda, 14. februar 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba RaÄ?unalniĹĄka delavnica

Nedelja, 11. 2., ob 17.30 – mala dvor.

PRAVA NOTA 3 Pitch Perfect 3, glasbena komedija, 93 minut (ZDA). ReĹžija: Elizabeth Banks Igrajo: Anna Kendrick, Rebel Wilson, Hailee Steinfeld, Elizabeth Banks, ...

Petek, 9. 2., ob 22.15

LUNAPARK Wonder Wheel, drama, 101 minuta (ZDA) ReĹžija: Woody Allen. Igrajo: Kate Winslet, Juno Temple, Justin Timberlake, Debi Mazar, Jim Belushi, Max Casella, Geneva Carr.

Ponedeljek, 12. 2., ob 20.00

Zdravnica svetuje ...

Vodja zdravstva v Termah ZreÄ?e NeĹža StrniĹĄa, dr. med., specialistka ď€ ziatrije in rehabilitacijske medicine

Zdravljenje inkontinence – nekontroliranega uhajanja urina Nehoteno oz. nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca je teĹžava, ki pogosto prizadene ljudi obeh spolov, pogosteje pa so prizadete Ĺženske. Po strokovnih ocenah naj bi zaradi urinske inkontinence trpela vsaka peta Ĺženska po 35. letu in vsaka tretja po 55. letu starosti. TeĹžave nastanejo zaradi preĹĄibkih ali prekomerno aktivnih miĹĄic medeniÄ?nega dna in mehurja ter miĹĄice zapiralke.

Pojavijo se lahko kadarkoli v Ĺživljenju oz. ob aktivnostih, kot so kihanje, kaĹĄljanje, tek, poskoki, ĹĄportne aktivnosti in teĹžje delo.

Zgodnje odkrivanje teĹžav in zdravljenje sta tako izjemnega pomena.

NajboljĹĄa terapija, ki lahko teĹžave prepreÄ?uje in zdravi, je uporaba funkcionalne magnetne stimulacije (FMS) v kombinaciji z vajami. FMS izboljĹĄa moÄ? in vzdrĹžljivost miĹĄic. Med terapijo impulzi magnetnega polja, ki jih proizvaja aparat, prodirajo preko mehkih tkiv in kosti do ĹživÄ?no-miĹĄiÄ?nih struktur medeniÄ?nega dna. Stimulirajo Ĺživce in povzroÄ?ajo krÄ?enje miĹĄic. Med terapijo z aktivnim krÄ?enjem miĹĄic medeniÄ?nega dna se osredotoÄ?amo na pravilno zavedanje miĹĄic, ki so pri omenjenih teĹžavah pomembne. Zdravljenje s FMS priporoÄ?amo pri vseh vrstah inkontinence (stresna, urgentna, meĹĄana), pri inkontinenci blata, laĹžjih oblikah poveĹĄene maternice in mehurja, po porodu, kroniÄ?nem prostatitisu, po radikalni prostatektomiji ter pri spolnih disfunkcijah oz. teĹžavah z erekcijo.

Terapija je neboleÄ?a, neinvazivna in traja 20 minut. UÄ?inek zdravljenja je zaznati Ĺže po ĹĄesti terapiji, za uÄ?inkovito zdravljenje pa se priporoÄ?a 12 do 16 terapij.

Informacije in naroÄ?anje: od ponedeljka do petka od 12.00 do 16.00 T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

7. februarja 2018

Nagradna KriĹžanka ÂťBeli zajecÂŤ POÄŒITNIĹ KO SMUÄŒANJE za otroke in odrasle Ĺže od 96,00 â‚Ź

RADIO VELENJE Beli zajec sport Trgovina za ĹĄport na prostem Prihova 56, Nazarje T 059 251 146

ZdravniĹĄki nasveti, gost: Rok GrÄ?ar, dr. med. specialist oftalmolog iz OÄ?esnega centra Irman Ĺ˝alec, Velenje.

Tema: pojav in zdravljenje dioptrije

Delovni Ä?as: pon – pet: 9.00 – 18.00 sob: 8.00 – 12.00

19.2.2018 – 23.2.2018 26.2.2018 – 2.3.2018

SmuÄ?anje

(ĹĄola smuÄ?anja, ski servis, izposoja opreme)

Kolesarjenje

(ĹĄola gorskega kolesarstva, gorske ture, servis)

Trgovina

(prodaja ĹĄportne opreme, oblaÄ?il, servis)

Akademija smuÄ?anja je organizirana na Golteh ob ugodnih sneĹžnih razmerah.

Kontakt za prijave: belizajec.sola@gmail.com 03 / 839 11 05 ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťBeli zajecÂŤ, najkasneje do ponedeljka, 19. februarja.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti. IzĹžrebali bomo tri privlaÄ?ne nagrade!

ÄŒETRTEK, 8. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 9. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroĹĄka oddaja); 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 10. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 11. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 12. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťPETKAÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 25. januarja 2017 so: • • Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

•

Irena KugoniÄ?, Skorno pri Ĺ oĹĄtanju 15, 3325 Ĺ oĹĄtanj Anej VrÄ?kovnik, TopolĹĄica 55, 3326 TopolĹĄica Ana PireÄ?nik. Skorno 43 a, 3327 Ĺ martno ob Paki

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. Nagrado dvignejo v Papirnici v Mozirju. ReĹĄitev kriĹžanke: PAPIRNICA PETKA

BENEĹ KI KARNEVAL

SOBOTA, 10. FEBRUAR, OB 11.,17. IN 19. URI SOBOTA, 10. FEBRUAR., MED 10. IN 11. URO, OBISK KURENTOV TOREK, 13. FEBRUAR, MED 17. IN 18. URO, OBISK KURENTOV IN ZABAVA ZA NAJMLAJĹ E

KROFI ZA VSE PUSTNE MASKE!

PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 8.00 Vija vaja; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 13. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 14. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Obrezovanje sadnega drevja Lepo sonÄ?no vreme je nekaj dni pred iztekom januarja Ĺže vabilo na obrezovanje drevja in tako je bilo tudi v Podkraju. Zadnjo sredo preteklega meseca so se zainteresirani krajani zbrali na lepo urejenem dvoriĹĄÄ?u Repnikove domaÄ?ije, v neposredni bliĹžini manjĹĄega, mladega nasada, kjer so jih priÄ?akali Ä?lani druĹĄtva za ĹĄport in kulturo Podkraj. Strokovni sodelavec revije Gaia je na hitro poskrbel za dobro nabruĹĄeno orodje in obrezovanje jablan se je lahko zaÄ?elo. Ĺ˝e kar kmalu so domaÄ?ini spoznali, kako koristno je takĹĄno predavanje, saj se veÄ?ina dreves obrezuje na razliÄ?ne naÄ?ine. To velja, recimo, tudi za breskve in marelice. Podobno kot kivi se

V Podkraju pri Velenju so Ĺže imeli uÄ?no uro o obrezovanju sadnega drevja.

obrezuje brajda, posebno pozornost zahteva kaki. Manj zahtevna je figa, le da potrebuje dovolj sonca. Tega pa je bilo v Podkraju pri Velenju ĹĄe dovolj (a je zima nato spet pokazala zobe).

In ĹĄe napotek: veliko je vpraĹĄanj o ĹĄkropljenju sadnega drev-

ja. Strokovnjak je odgovoril z, da! Vendar le enkrat spomladi in enkrat v jeseni – z bakrenimi pripravki. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

Naš čas, 7. 2. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

7. februarja 2018

PREVOZ IN PRODAJA NAFTNIH DERIVATOV

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

ŽIVALI PRAŠIČE cca 150 kg, prodam.

Gsm: 041 936 919

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

PET SILAŽNIH BAL, tretje košnje, prodam. Gsm: 040 559 755

HITRO IN UGODNO!

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold.

Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

PODARIM

NEPREMIČNINA

KAVČ in dva fotelja, podarim.

Gsm: 041 593 766

STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 €.

Gsm: 040 677 046.

RAZNO DVE STROPNI viseči lučki, elegantni, retro stil, prodam. Gsm: O4I 692 992

• Prodaja, hiša, samostojna: PODKRAJ PRI VELENJU, 182 m2, adaptirana l. 1999, 1.184 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 155.000 €

041 349 846 Vojko Podbornik, s.p.

Silova 6 c, Velenje

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 29. januarja do 4. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju MO Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 8.2.2018 – Andreja Prislan Kumer, dr. dent. med.; 10.2. in 11.2.2018 – Ajda Ježovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

GIBANJE prebivalstva

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. januarja do 4. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

UE Velenje

POROKE

SLADIČ DAMJAN , Velenje, Cesta VII 14 in HLADIN DARJA, Velenje, Podkraj pri Velenju 16A

SMRTI VIDEC JOŽEF, roj. 1943, Velenje, Laze 16, ČAMER LJILJANA, roj.

1962, Velenje, Prešernova cesta 10

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

KONCENTRACIJE PM10 Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

• Prodaja, stanovanje, 4-sobno: MOZIRJE, CENTER, 89,4 m2, adaptirano l. 2007, 3/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/ m2a), 85.000 €

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

Dežurna

ŠTEVILKA

24ur/dan

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

V tednu od 29. januarja do 4. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 29. januarja do 4. februarja (v mikro-g/m3). op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

V SPOMIN

MIRAN ŠUSTER 17. 5. 1957 – 9. 2. 2000

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu zapustil dragi mož, oče, dedi »Sonček naš dedi«

JOŽEF VIDEC 6. 2. 1943 – 28. 1. 2018

Ne jokajte za mano saj veste, kako trpel sem, le tiho pristopite in ljubi mir mi zaželite.

»Nisem mogel več, srce je omagalo, pogledal sem ženo, tolažila me je, utrnila se je solza, zaspal sem v njenih rokah, lice ob licu.«

Zahvaljujemo se dr. Aleksandri Žuber za dolgoletno zdravljenje, dr.

Katarini Lahovnik za izredno pomoč in skrb za našega Jožeta. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v zadnjem letu, posebna zahvala njegovi sestri Poldici za hranjenje, tolažbo, dotik, še enkrat, Poldica, hvala ti.

Hvala Domu za ostarele Velenje, osebju na negovalnem oddelku za nego, tolažbo, lepe besede: naš Jožko ali naš Jože. Vsem, ki ste karkoli naredili za njega, lepa hvala.

Hvala vsem sorodnikom: Treziki z družino, Štefki z možem Lojzetom, Liziki z otroki, bratu Franciju z družino, sestrama Poldici in Miciki z družino. Pepiju z Marico in družino, Marici z družino, Marti z družino, Tončki z družino, Marjani z možem Francem.

Zahvala pogrebni službi Usar, Premogovniku Velenje, rudarjem, častni straži, pogrebcem, rudarski godbi, KS Šentilj, govornikoma g. Dragu Kolarju in ge. Magdi.

Vsem sosedom – zlati ste. Hvala vsem, ki ste se prišli poklonit njemu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku Andreju Mazeju za tako lepe besede, tolažbo pri sv. maši in tako ganljivo slovo.

Hvala za cvetje, sveče, denarno pomoč in svete maše.

Hvala vsem, ki niste pozabili.

Žalujoča žena Justika, sin Srečko s Karmen, hčerka Sonja z Benotom in vnuki Žan, Mojca, Patrik, Laura

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 2. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 24

Bo zahteva cerkve spodnesla prenovo Starega Velenja?

Celovita javna predstavitev revitalizacije Starega Velenja je nakazovala optimistiÄ?no prenovo s pomoÄ?jo nepovratnih evropskih sredstev v viĹĄini veÄ? kot 3,5 milijona evrov, a je drugi del projekta ogroĹžen zaradi nasprotovanja cerkve Mira ZakoĹĄek

Stari objekt - Stari trg 11 ...

... in predviden novi

Velenje, 29. januarja – Celovita javna predstavitev prenove Starega Velenja je bila optimistiÄ?na in odliÄ?no obiskana. NajveÄ? je bilo seveda StarovelenjÄ?anov, kar je tudi razumljivo, saj gre za njihovo neposredno okolje. Krajani so bili veseli in to so tudi poudarili, da jih pripravljalci potrebne dokumentacije ves Ä?as vkljuÄ?ujejo in tudi skuĹĄajo upoĹĄtevati njihove Ĺželje in pripombe. Se pa tudi zavedajo, da bo treba marsikdaj potrpeti, saj so predvidena obseĹžna ruĹĄitvena in potem gradbena dela.

Staro Pekarno naj bi poruĹĄili ...

Staro Velenje nujno potrebno obnove

Staro mestno jedro je Ĺže resniÄ?no potrebno obnove, ĹĄe posebej to velja za dva objekta, stavbo, v kateri je gostiĹĄÄ?e ÄŒuk, in objekt nekdanje pekarne. Projekti so narejeni Ĺže nekaj Ä?asa.

Takoj, ko je bilo mogoÄ?e, jih je Mestna obÄ?ina Velenje tudi prijavila na evropske razpise in bila uspeĹĄna. Dela, predvidena za letoĹĄnje in prihodnje leto, bi torej lahko stekla, a se z drugim objektom zatika.

Objekt Stari trg 11 bodo kmalu poruĹĄili

Stanovanjsko poslovni objekt na naslovu Stari trg 11 (ÄŒuk) v Velenju je Ĺže veÄ? let popolnoma dotrajan in v slabem gradbenem stanju. Zato se je Mestna obÄ?ina Velenje odloÄ?ila, da bo objekt poruĹĄila in zgradila novega. Pridobiti Ĺželijo nove poslovne povrĹĄine za obrtno dejavnost v okviru programa zagotavljanja podpornih storitev za obstojeÄ?a start-up podjetja, ki jih na obravnavanem obmoÄ?ju ĹĄe ni, in s tem povezati novoustanovljene vsebine SAĹ A inkubatorja v PodjetniĹĄkem centru Standard. Nov objekt bo namenjen spodbujanju starih obrti in

... in zgradili trg in nov objekt

kreativnih industrij. NaloĹžba bo vredna 1.559.797 evrov. Od tega bo obÄ?ina zagotovila dobrih 312 tisoÄ? evrov, vse ostalo pa so kohezijska in drĹžavna nepovratna sredstva. Ta dela bodo kmalu stekla, saj je za to vse pripravljeno, pridobili so Ĺže tudi gradbeno dovoljenje.

VeÄ? teĹžav bo z revitalizacijo starotrĹĄkega jedra in Staro pekarno

Drugi projekt, za katerega so prav tako Ĺže pridobljena nepovratna sredstva v viĹĄini osemdesetih odstotkov, je revitalizacija starotrĹĄkega jedra. Z njo naj bi

pridobili nove poslovne povrĹĄine za umetnike in kreativce. Namesto Stare pekarne, ki bi jo prav tako poruĹĄili, nameravajo zgraditi poslovno-stanovanjski objekt s steklenim prizidkom. V novo zgrajenem objektu je predvidenih nekaj ateljejev, ustvarjalna delavnica, razstaviĹĄÄ?ni prostori, co-working kreativcev, v pritliÄ?ju manjĹĄi gostinski lokal in na podstreĹĄju dve stanovanji. NaÄ?rtovana je tudi sprememba prometnega reĹžima z novimi preurejenimi cestnimi povezavami. ÂťPo celostni sanaciji bo obmoÄ?je pridobilo lep trg s pogledom na Velenjski grad, s Ä?imer bo obujeno starotrĹĄko ozraÄ?je v tem najsta-

rejĹĄem delu naĹĄega mesta, ki ga je ta predel nekoÄ? Ĺže imel. IzboljĹĄani bodo pogoji za izvedbo dogodkov, ki v tem prostoru Ĺže potekajo. Prav tako bo pridobljen nov javni prostor, ki bo z atraktivnostjo in funkcionalnostjo povezal stari del mesta z novim delom, privabil nove ponudnike, obiskovalce in tako pripomogel k celotni prenovi tega degradiranega obmoÄ?ja,ÂŤ je na predstavitvi povedala vodja Urada za investicije in razvoj Alenka Rednjak.

Ta projekt je ocenjen na 1,9 milijona evrov. Mestna obÄ?ina Velenje mora zagotoviti 381 tisoÄ?, ostalo pa so predvidena evropska in drĹžavna sredstva.

Ta drugi projekt naj bi stekel nekje proti koncu leta, raÄ?unali so, da bodo lahko v kratkem vloĹžili dokumentacijo za Ä?rpanje evropskih sredstev. Mestna obÄ?ina Velenje, ki Ĺže tako posveÄ?a veliko pozornosti zagotavljanju varnosti v prometu, je predlagala odmik ceste in celostno ureditev obmoÄ?ja. S predstavniki Ĺžupnije so Ĺže veÄ?krat sestali in skuĹĄali poiskati Ä?im bolj optimalno reĹĄitev, ki jo dopuĹĄÄ?a veljavni prostorski akt in prostorske moĹžnosti. Predlog ureditve ceste za dvosmerni promet zajema ĹĄiritev cestiĹĄÄ?a na 5,5 m, ure-

đ&#x;”˛

Slovesno ob kulturnem prazniku

Gnezdo in kozolec pritegnila poglede Ĺ martno ob Paki – Minulo soboto sta se v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zgodili dve zanimivosti, ki sta pritegnili pozornost obÄ?anov in mimoidoÄ?ih: ena pri ĹĄmarĹĄkem vrtcu, druga pa na zaÄ?etku ReÄ?ice ob Paki z letuĹĄke strani.

NajbrĹž si nihÄ?e v lokalni skupnosti ni predstavljal, da bodo ĹĄtorklje, ki so si naĹĄle svoj drugi dom na dimniku ĹĄmarĹĄkega vrtca pred blizu 20 leti in takrat bile prava ÂťatrakcijaÂŤ, tu in tam poskrbele za njihovo veÄ?jo pozornost. Poleg oskrbe poĹĄkodbe ĹĄtrka pri veterinarju so zaradi varnosti dimnika na vrtcu pred leti njihovo gnezdo prestavili na podstavek in ga namestili nad dimnik, sedaj pa so zamenjali nosilno konstrukcijo podstavka in gnezdo nekoliko zmanjĹĄali. ÂťOdzvali smo se na izraĹženo skrb nekaterih starĹĄev in obÄ?anov, da bo podstavek zaradi teĹže gnezda klecnil ter poĹĄkodoval dimnik vrtca. Podstavek smo zamenjali, tudi samo gnezdo smo nekoliko zmanjĹĄali,ÂŤ je obrazloĹžil prisotnost usposobljenih delavcev pri ĹĄmarĹĄkem vrtcu tamkajĹĄnji Ĺžupan Janko KopuĹĄar. Dodal je ĹĄe, da so ravnali preventivno, saj je bil prejĹĄnji podstavek nepoĹĄkodovan, gnezdo pa tudi ni bilo tako teĹžko, kot so pred leti napovedovali statiki. Hkrati s tem dejanjem so strokovnjaki pregledali tudi varnost dimnika. ÂťZa varnost je tako poskrbljeno.

Le upamo lahko, da bo ĹĄtorkljam, ki jih pri-

Cerkev zahteva ĹĄe veÄ?ji odmik ceste

ditev obojestranskih ploÄ?nikov ĹĄirine 1,5 m, oznaÄ?itev veÄ? prehodov za peĹĄce, izgradnjo javne razsvetljave, omejitev hitrosti prometa na 30 km/h, prepoved voĹžnje motornih vozil nad 3,7 t, oznaÄ?itev obmoÄ?ja s prisotnostjo otrok, odmik cestiĹĄÄ?a od ĹžupniĹĄÄ?a na vzhodni strani 2,45 m in na zahodni strani 5,06 m. S temi ukrepi bi poveÄ?ali varnost peĹĄcev v tem obmoÄ?ju.

A se Ĺžupnija s trenutnimi predlogi ne strinja. Dvosmerni promet naj bi po njihovih trditvah ogroĹžal otroke, ki obiskujejo ĹžupniĹĄÄ?e in cerkev, zato zahtevajo ĹĄe veÄ?je odmike. ÂťNa to nikakor nismo raÄ?unali, saj smo se z njihovimi predstavniki veÄ?krat sestali in tudi upoĹĄtevali vse njihove zahteve, ki so bile mogoÄ?e. To je ĹĄe toliko manj razumljivo, ker gre za pomembne izboljĹĄave. V sklopu predvidenih del je namreÄ? naÄ?rtovana tudi prenova celotne infrastrukture in nova prometna ureditev, ki bo tudi omejila dostopnost na obmoÄ?je za avtomobilski promet.

Skladno z veljavnim prostorskim aktom nameravamo prilagoditi dvosmerni promet skozi Staro Velenje na relaciji Velenje (s Ceste F. Foita, Ceste talcev ali Partizanske ceste) – Podkraj. Sedanja cesta je enosmerna in poteka tik ob objektu ĹžupniĹĄÄ?a Ĺ˝upnije Velenje–sv. Marija, nima ploÄ?nikov za peĹĄce, nima oznaÄ?enih prehodov za peĹĄce, nima javne razsvetljave, nima posebnih omejitev hitrosti prometa in je v slabem stanju,ÂŤ pravi Rednjakova. Ĺ˝upnija se s predlogom torej ne strinja in Ĺželi ĹĄe veÄ?ji odmik od cerkve. TakĹĄna zahteva pomeni spremembo prostorskega akta in dodaten odkup zemljiĹĄÄ?a, kar pa podaljĹĄa Ä?as priprave dokumentacije za Ä?rpanje evropskih sredstev. Projekt je lahko zaradi tega ogroĹžen.

Program domaÄ?ih kulturnih soustvarjalcev

Pri ĹĄmarĹĄkem vrtcu, kjer so usposobljeni delavci zamenjali podstavek gnezda ĹĄtorkelj nad dimnikom vrtca. Prestavitev blizu 17 ton teĹžkega toplerja je potekala brez zapletov.

Ä?akujemo spomladi, nova varianta gnezda ustrezala in da bodo te ĹĄe naprej tako dobro ÂťskrbeleÂŤ za naraĹĄÄ?aj v lokalni skupnosti,ÂŤ je ĹĄe pristavil KopuĹĄar.

V ReÄ?ici ob Paki pa je zanimanje javnosti vzbudila prestavitev Ĺ panÄ?evega kozolca. Za prestavitev toplerja iz leta 1875 se je njegov lastnik AnĹže PodgorĹĄek odloÄ?il tudi zaradi laĹžje ureditve obmoÄ?ja. Prestavitev blizu 17

ton teĹžke gmote je potekala pod budnim oÄ?esom celjske obmoÄ?ne enote Zavoda za spomeniĹĄko varstvo Slovenije, saj sodi kozolec v nepremiÄ?no kulturno dediĹĄÄ?ino in je sestavni del spomeniĹĄko zaĹĄÄ?itene vasi ReÄ?ica ob Paki, je razbrati iz registra nepremiÄ?ne kulturne dediĹĄÄ?ine ministrstva za kulturo. đ&#x;”˛

tp

Velenje, 7. februarja – Danes ob 18. uri bo v velenjskem kultunrm domu osrednja obÄ?inska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostna govornica na proslavi bo Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje. Kulturni program bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha. Po slovesnosti, predvidoma ob 19.30, bo v Max Clubu Velenje Ĺžupanov sprejem za ustvarjalce in delavce v kulturi. Za prijetno razpoloĹženje bo poskrbel The HiĹĄn' Band. Ĺ oĹĄtanj, 7. februarja – Nocoj, v sredo, 7. februarja, ob 18. uri bodo na predveÄ?er slovenskega kulturnega praznika v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju v organizaciji Zavoda za kulturo pripravili prireditev, ki jo bodo soustvarjali ĹĄoĹĄtanjski kulturniki, literati (Milojka B. Komprej, Katja KoÄ?evar, Peter Rezman, Stojan Ĺ pegel) in uÄ?enci OĹ KDK (Mojca in UrĹĄa SevÄ?nikar, Klara VidemĹĄek, Ditka in Vasja Volk pod mentorstvom Ane Brigite Grobelnik), likovniki (Dragan Arsenijević, Rudi Klanfer, Alimpije KoĹĄarkoski, UroĹĄ PotoÄ?nik, Drago Ĺ umnik – Luka) in glasbeniki (Oktet TEĹ pod vodstvom Blanke Rotovnik, Oktet Zavodnje pod vodstvom JoĹžeta Grabnerja, Nace SerdinĹĄek in Jani Napotnik).

Osrednji govornik bo direktor Zavoda za kulturo Kajetan ÄŒop. đ&#x;”˛

mkp