06 2019

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019 barve: CMYK, stran 1

V petek (-3/7 °C), soboto (-2/9 °C) in nedeljo (0/11 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 7. februarja 2019

ĹĄtevilka 6 | leto 66

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

Slavili jubilej, izgubili s Celjani

cena 1,90 â‚Ź

Ali veĹĄ, kulturni praznik je spet!?

Drago MartinĹĄek

Nedavno sem pred pravimi sanjami poskusil razmiĹĄljati, kako pogosto si v pogovoru v druĹžbi, doma ali pa sam s seboj zastavim vpraĹĄanje: Kdaj je vse manj kulture? In sklepna ugotovitev sploh ni bila preprosto dojemljiva. Odgovor se je namreÄ? nadleĹžno ponujal sam in me silil v nespanec: Vedno!

Ob ritualnem praznovanju PreĹĄernovega dneva, ki smo si ga Slovenci kot narod ÂťnarediliÂŤ za svoj kulturni praznik (kot edini evropski narod imamo drĹžavni praznik kulture!), sliĹĄimo marsikatero Ĺžlahtno in globoko misel o pomenu kulture. Vedno pravim, da je vredno prisluhniti slavnostnim govorom na vseh ravneh; si morda za dober opomin zapomniti kakĹĄno politikantsko visokoleteÄ?o frazo o pomenu kulture za naĹĄ narod ali pa za spomin med leotm in ob letu osorej na prebliske znotraj kulturniĹĄkega prerivanja.

Kultur(n)o bi Slovenci morali Ĺživeti vsak dan, ne samo ob prazniku. Morda se bere preveÄ? preprosto, ampak naj me koklja brcne, Ä?e kultura ne bi morala biti merilo tudi za toĹžnike in sodnike, kadar gre za etiko in vrednote: posebej, kadar pohlepneĹži vseh sort nikakor ne sprevidijo cilja svojih lastnih (ne)podjetniĹĄkih dejanj na skupni druĹžbeni raÄ?un; ko (tudi) del kulturniĹĄke birokracije temeljito zamenjuje pojme o pravici soodloÄ?anja z odgovornostjo do dela; ko se v druĹžbi kakor mimogrede in nezavedno oblikuje povsem nemerljiv standard blatenja drugaÄ?e misleÄ?ih brez posledic za tovrstne virtualne klevetnike itd.

Vendarle pa in 'zanalaĹĄÄ?': kulturni ustvarjalci, poustvarjalci in organizatorji, ne obupajte! Ĺ e naprej delajte s srcem: gnetite in vztrajajte! Ker nam kulture paÄ? vedno manjka.

Vsem drugim pa prvi in drugi opomin hkrati: Problem naĹĄega Ä?asa je v povrĹĄnem razumevanju kulture! Kultura je tisto, kar nam ostane, ko nimamo niÄ?esar veÄ?, zato pri svojem delovanju vlagajte duhovno in materialno v kulturo! Tretjega opomina ne bo in v plaÄ?ilo (ne)slutenega dolga bo zapadla poloĹžnica sploĹĄne, nacionalne in civilizacijske kulturne neodgovornosti.

Rokometni klub Gorenje Velenje je z dvodnevnim programom obeleĹžil 60 let obstoja kluba. Vrhunec pestrega dogajanja in druĹženja ĹĄportnikov, tudi z zaposlenimi v Gorenju, pa sta bili tekmi legend ter velenjsko celjski derbi v velenjski RdeÄ?i dvorani. Dobro dvodnevno razpoloĹženje je sicer nekoliko pokvaril konÄ?ni izid tekme s Celjani, ki je pokazal, da bo potrebno ĹĄe nekaj Ä?asa, da bosta tekmeca povsem enakovredna in da morebitna zmaga VelenjÄ?anov ne bo odvisna predvsem od preseneÄ?enja. Toda mladi, zagnani igralci obetajo veliko in tako tudi ta dan morda ni tako daleÄ?. đ&#x;”˛

Kultura v Ĺživljenju in Ĺživljenje s kulturo 15

đ&#x;”˛

Foto: vos

8. februar

Kultura. Kulturni praznik ‌ Kulturno vedenje, kulturno ustvarjanje, kulturno izraŞanje, kulturne ustanove, kultura sporazumevanja ...

Kultura je povsod.

Je del vsakega izmed nas.

VELENJE

6

1959 2019

let

8 F

ÄŒestitamo

ob slovenskem kulturnem prazniku! Ĺ˝upan, Svet in Uprava Mestne obÄ?ine Velenje

slovenski kulturni praznik

Stekla bo tudi obnova Starega Velenja Velenje – ObÄ?ini Velenje se obeta pomembno naloĹžbeno leto. V prejĹĄnji ĹĄtevilki smo pisali, da je konÄ?no potrjeno sofinanciranje gradnje prireditvenega prostora in odra ob Velenjskem jezeru.

Konec preteklega tedna pa je Mestna obÄ?ina Velenje prejela tudi odloÄ?itev o uvrstitvi projektov Revitalizacija starotrĹĄkega jedra in Stari trg 11 na seznam upraviÄ?encev za pridobitev evropskih

sredstev. Projekti so Ĺže pripravljeni, pridobljeno je pravnomoÄ?no gradbeno dovoljenje, zato raÄ?unajo, da bodo gradnjo zaÄ?eli v drugi polovici letoĹĄnjega leta, kohezijska nepovratna sredstva pa naj bi poÄ?rpali do konca leta.

Revitalizacija starotrĹĄkega jedra je vredna veÄ? kot 2,5 milijona evrov, od tega bodo dobili veÄ? kot 1,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. PoruĹĄili bodo staro

pekarno in zgradili nov objekt ter trg z urbano opremo, sodobnim prometnim reĹžimom in posodobljeno infrastrukturo. Drugi projekt predvideva celotno poruĹĄitev objekta Stari trg 11 (kjer je ÄŒuk) in izgradnjo novega objekta. Dela so ocenjena na dober milijon in pol evrov, veÄ? kot 1,2 milijona evrov pa je nepovratnih sredstev. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Posebno leto za zbornico

LOKALNE novice

Pokojnine bodo viĹĄje za 2,8 odstotka Ljubljana, 1. februarja – Od lanskega leta, ko se je pri usklajevanju pokojnin skoraj po desetih letih znova upoĹĄtevala pokojninska reforma, je februar za upokojence spet vesel mesec. Pokojnine se bodo redno uskladile za 2,8 odstotka. Nova viĹĄina, ki bo veljala od 1. januarja, bo izplaÄ?ana konec februarja. đ&#x;”˛

Velenje – Velenjski svetniki so na zadnji seji razĹĄirili dejavnost Ljudske univerze, kar jim bo omogoÄ?alo izvajanje novih programov s podroÄ?ja socialne vkljuÄ?enosti, vseĹživljenjske karierne orientacije, informacijskega usposabljanja, raziskav in razvoja ter programov v kmetovanju. đ&#x;”˛

mz

Za male Ä?istilne naprave 20.000 evrov Velenje – ÄŒeprav se hitro bliĹža leto 2023, ko bodo morali imeti stanovanjski objekti na obmoÄ?jih, kjer ni kanalizacijskih sistemov, urejene male Ä?istilne naprave, je za subvencije za njihovo izgradnjo malo zanimanja. Lani so jo izkoristili zgolj ĹĄtirje obÄ?ani.

Tudi za letos so svetniki za te namene predvideli 20 tisoÄ? evrov, vsak posameznik pa lahko pridobi 1000 evrov subvencije. Zagotovo je treba pohiteti, saj je v obÄ?ini blizu 1000 takĹĄnih objektov in vseh v prihodnjih letih nikakor ne bo mogoÄ?e nepovratno subvencionirati. đ&#x;”˛

mz

Urbana oprema Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so v zadnjih dveh letih zamenjali dotrajano urbano opremo in namestili kar nekaj nove. Po zagotovilih obÄ?inske uprave jo izgrajuje po potrebah obÄ?anov, njihove odzive in seveda proraÄ?unske zmoĹžnosti.

Avtobusna postajaliĹĄÄ?a so sedaj sicer opremljena z avtobusnimi redi, so pa ti prirejeni le za eno postajaliĹĄÄ?e. Pri tem so, ĹĄe poudarjajo, povsem odvisni od prevoznika, ki so ga Ĺže pozvali k dostavi aĹžurnega voznega reda. Tudi letos bodo postavili ĹĄe nekaj novih klopi in oglasnih desk, pri tem pa upoĹĄtevali pobude in potrebe obÄ?anov. Za novo urbano opremo je v letoĹĄnjem predlogu obÄ?inskega proraÄ?una predvidenih 4000 evrov. đ&#x;”˛

tp

Imenovali govornike na pogrebih Velenje – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so imenovali uradne govornike na pogrebih na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje. To so Rafael GorĹĄek, Marko JevĹĄnik, Drago Kolar, Samo KopuĹĄar, Rudolf LemeĹž, Bojan Pustinek, Magda Stvarnik, Franc Vedenik in Vladimir VidemĹĄek. đ&#x;”˛

mz

NateÄ?aj Prostovoljec leta 2018 Mladinski svet Slovenije letos Ĺže sedemnajstiÄ? zapored razpisuje nateÄ?aj Prostovoljec leta, katerega kljuÄ?ni namen je promocija prostovoljskega dela. NateÄ?aj poteka pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Naj nazive bodo podelili v ĹĄestih kategorijah, in sicer: Naj prostovoljko in Naj prostovoljca v starostnih skupinah do 19 let, od 20 do 29 let in 30 let ali veÄ?, izbrali pa bodo tudi Naj mladinskega voditelja oziroma voditeljico. Pri projektih pa bodo izbirali Naj prostovoljski projekt ter Naj mladinski projekt. Prijave zbirajo do 28. marca. đ&#x;”˛

Fotografski nateÄ?aj ĹĄe traja Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je pred nedavnim razpisal fotografski nateÄ?aj na temo zimskega obdobja Ĺ aleĹĄke doline.

NateÄ?aj ĹĄe traja, fotografije jim lahko poĹĄljete do 22. marca.

Glavna nagrada je 100 evrov v obliki bona Velenjke. Fotografski motivi morajo zajeti doĹživljajski trenutek vseh aktualnih turistiÄ?nih destinacij Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

mz

Zbiranje rabljenih oblaÄ?il Velenje – Kot smo Ĺže poroÄ?ali, prostovoljci Ĺ olskega centra Velenje zbirajo rabljena oblaÄ?ila, ki jih bodo na ĹĄolskem bazarju prodajali po simboliÄ?nih cenah in tako zbirali denar za socialno ĹĄibkejĹĄe vrstnike. OblaÄ?ila zbirajo vsak dan med 7.45 in 8. uro v kabinetu D5 in na zbirnih mestih v zbornicah posameznih ĹĄol. Zbiranje đ&#x;”˛ Ä?istih in celih rabljenih oblaÄ?il bo potekalo do 29. marca.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Savinjsko-ťaleťka gospodarska zbornica praznuje 40-letnico delovanja in 20-letnico zbiranja in ocenjevanja najboljťih inovacij v regiji Saťa – Razvojna konferenca tokrat na temo medgeneracijskih razlik Medgeneracijske razlike, poseben izziv

Tatjana PodgorĹĄek

mkp

Novi programi Ljudske univerze

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

ÂťLeto 2019 je za Savinjsko-ĹĄaleĹĄko gospodarsko zbornico posebno leto. Praznuje dva jubileja – mineva 40 let, odkar deluje kot samostojna gospodarska zbornica, hkrati pa tudi 20 let, odkar poteka pod njenim okriljem zbiranje in ocenjevanje inovacij v regiji SaĹĄa,ÂŤ je odgovoril na vpraĹĄanje, pred kakĹĄnimi izzivi je Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica letos, njen direktor mag. Franci Kotnik. Jubileja bodo zaznamovali skupaj na zaÄ?etku junija, in sicer s prireditvijo, na kateri bodo podelili priznanja letoĹĄnjim inovatorjem.

Zaznamovanje jubilejev bo ena od pomembnejťih letoťnjih programskih nalog zbornice, prednostna pa vsekakor opravljanje njenega poslanstva – spremljanje dogajanja v gospodarstvu regije in tudi ťirťe. To toliko bolj, ker so iz nekaterih podjetij, preteŞno izvoznih iz avtomobilske industrije, Şe dali signal o opaznem umirjanju povpraťevanja po njihovih izdelkih na trgih. V tem trenutku ťe ne moremo govoriti o krizi, pravi Kotnik, je pa treba pozorno

Franci Kotnik: ÂťVeÄ?ja je reprezentativnost zbornice, veÄ?je so njene obveze do Ä?lanov.

Naredili bomo vse, da bomo upraviÄ?ili zaupanje.ÂŤ

spremljati gibanja in temu ustrezno prilagajati vse aktivnosti. ÂťNe glede na nihanja na naĹĄih najpomembnejĹĄih izvoznih trgih, so Ä?lani zbornice za letos dokaj optimistiÄ?ni. PribliĹžno dve tretjini jih ocenjuje, da bo povpraĹĄevanje po njihovih izdelkih in storitvah ostalo na lanski ravni, pribliĹžno 20 % jih celo napoveduje manjĹĄo rast, vsi ostali pa padec prodaje.ÂŤ

Med letoĹĄnje pomembnejĹĄe projekte je sogovornik uvrstil ĹĄe razvojno konferenco, katere osrednja tema bodo medgeneracijske razlike, ki postajajo vse veÄ?ji izziv za delodajalce v gospodarstvu in negospodarstvu. Razlike v naÄ?inu dojemanja poslovanja, komuniciranja med starejĹĄimi in mlajĹĄimi so tako velike, dodaja, da jih je teĹžko uskladiti.ÂŤ Dodana vrednost je prav to, da znamo izkoristiti izkuĹĄnje starejĹĄih, vendar je treba v delovni proces vnaĹĄati znanje in sodobne tehnologije, ki jih

7. februarja 2019 prinaĹĄajo mlajĹĄe generacije.ÂŤ Gostovanje sej Ä?lanov upravnega odbora pri Ä?lanih se je pokazalo za primer dobre prakse, zato jo bodo nadaljevali tudi letos. Prav tako naÄ?rtujejo, da bo zbornica kot partner v projektu Spot ĹĄe naprej organizirala brezplaÄ?ne izobraĹževalne dogodke za podjetnike. Z lanskimi rezultati so zelo zadovoljni.

V zaÄ?etku leta je zbornica ĹĄtela 111 Ä?lanov, od tega je 105 pravnih, ostali so pridruĹženi Ä?lani.

Kot zadnja se je prejĹĄnji mesec znova vÄ?lanila ĹĄoĹĄtanjska termoelektrarna. ÂťPomemben pri tem je podatek, da omenjenih 105 Ä?lanov predstavlja tri Ä?etrtine gospodarstva regije SaĹĄa tako po ĹĄtevilu zaposlenih kot kapitalu, kar brez dvoma daje reprezentativnosti naĹĄe zbornice ĹĄe dodatno teĹžo. Hkrati nalaga zbornici, da kar v najveÄ?ji meri skrbi za uveljavljanje njihovih interesov,ÂŤ je ĹĄe menil Franci Kotnik. đ&#x;”˛

Minister napovedal zmanjĹĄanje ĹĄtevila predpisov Velenje – Minister za javno upravo Rudi Medved je na sreÄ?anju ZdruĹženja direktorjev obÄ?inskih uprav v Velenju napovedal zmanjĹĄanje ĹĄtevila predpisov. Za ta namen ministrstvo Ĺže pripravlja akcijski naÄ?rt, saj imamo v Sloveniji veÄ? kot 20.000 razliÄ?nih predpisov. Nekateri predpisi izhajajo ĹĄe iz nekdanje skupne drĹžave, je opozoril Medved.

Dejal je, da je treba nekatere postopke v obÄ?inskih upravah poenostaviti, treba je tudi spisati dobro zakonodajo. ÂťTrenutno lahko obÄ?ine izdajo 1.300 podzakonskih aktov, to pa je preveÄ?,ÂŤ ocenjuje minister. đ&#x;”˛

mkp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

ViĹĄje plaÄ?e prinesle tudi viĹĄje raÄ?une Pisano dogajanje – Rekorden proraÄ?un – Za zlati kamen – V Konjicah pod vodo – ObÄ?ina na Lipo Ker so se poveÄ?ale plaÄ?e v javnem sektorju, so Âťgor plaÄ?aliÂŤ tisti, ki imajo otroke v vrtcih ali morajo finanÄ?no skrbeti za starejĹĄe svojce v domovih za ostarele. In ta ÂťanomalijaÂŤ je pri mnogih v ospredju sedanjega dogajanja pri nas. Za nekatere sicer tudi vse resnejĹĄe govorice o vlogi za uvoz premoga za ĹĄoĹĄtanjsko termoelektrarno: s pripombo – Âťsaj smo vedeli!ÂŤ Ĺ e za kaj drugega, kar se dogaja okoli nas, je veliko ÂťsmovedneĹževÂŤ. Ĺ koda, da to velja vedno za kaj negativnega.

Mnogi zdaj vendarle tudi upajo, da se jim bodo morda le dvignile plaÄ?e tudi v zasebnem sektorju. ÄŒe bo le uspela kupÄ?ija z vlado: vi niĹžje obdavÄ?itve, mi viĹĄje plaÄ?e. Morda bo vlada tak predlog le sliĹĄala.

In usliĹĄala. A ob tem Ĺže lahko sliĹĄimo pripombe, da bo zmanjkalo denarja za kaj drugega. Recimo za zapore, pri katerih ga sicer Ĺže zdaj primanjkuje, pa se ne bomo mogli pritoĹževati, Ä?e koga, ki si po naĹĄem mnenju to zasluĹži, ne bodo poslali za reĹĄetke.

Po obÄ?inah pa se po lokalnih volitvah Ĺživljenje poÄ?asi vraÄ?a v normalne tokove. V to sodijo tudi prepiri. Marsikje tudi, ko se spoprijemajo z osnutki proraÄ?unov in naÄ?rtujejo dela, ki se jih bodo kmalu lotili. Ponekod, kjer imajo po volitvah nov obÄ?inski vrh, pregledujejo, ali bodo kos naloĹžbam, ki jih je zastavilo prejĹĄnje vodstvo. V Ĺ marju pri JelĹĄah se bojijo, da novega bazena letos ĹĄe ne bodo mogli zaÄ?eti graditi. Vendar ne zaradi starega vodstva, ampak zaradi viĹĄine ponudb, ki so jih prejeli. Te so tako visoke, da takega stroĹĄka za zdaj ne zmorejo. Bodo pa po naÄ?rtih nadaljevali uresniÄ?evanje projekta varovanih stanovanj. V Celju menijo, da bodo proraÄ?un zmogli, Ä?eprav je letos rekorden. ÂťTeĹžakÂŤ je kar 75 milijonov evrov, kar 33 milijonov so vredne razliÄ?ne naloĹžbe. Celjani pa bodo zanje dobili veliko tako imenovanih evropskih sredstev. Med glavnimi projekti v Celju je urejanje Generatorja v poslopju nekdanjega trgovskega centra T sredi mesta, gradnja stanovanjske soseske s 140 stanovanji na DeÄ?kovi ter nadaljevanje gradnje severne vezne ceste ‌ Ob tem nekateri pravijo, da so eno od naloĹžb v Celju Ĺže uresniÄ?ili, in to na hitro. Malo zlobno mislijo na nov sodobni radar, ki je nadomestil starega ob Ljubljanski cesti pri ĹĄolskem centru. Mnogi priznavajo, da je potreben za umiritev prometa, ĹĄe posebno, ker sta

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

tam tudi dva prehoda za peĹĄce, ki ju preÄ?ka zelo veliko ĹĄolarjev.

Ljudje smo paÄ? razliÄ?ni: ko so nekateri veseli, Ä?e se jim odvali kak kamen od srca, si drugi kakĹĄen kamen Ĺželijo. Zlasti, Ä?e je zlat. Pa Ä?eprav res ne Ä?isto zlat. Gre za priznanje razvojno najbolj prodornim obÄ?inam. Podeljujejo ga Ĺže od leta 2012, predlani ga je Âťpri nasÂŤ Ĺže prejela obÄ?ina PodÄ?etrtek. Nekateri sicer pravijo, da se zanj bolj potegujejo manjĹĄe obÄ?ine, kar seveda ne drĹži, saj ga je prejela Ĺže tudi Ljubljana. Slovenija je za to tekmovanje razdeljena na ĹĄtiri obmoÄ?ja, z naĹĄega so se v letoĹĄnji finale, ki bo marca, uvrstile obÄ?ine ÄŒrna na KoroĹĄkem, Ĺ marje pri JelĹĄah in ZreÄ?e.

V Ĺ˝alcu pa so z ÂťdomaÄ?oÂŤ ministrico pregledovali, katere prometne zagate bi veljalo Ä?im prej odstraniti. Kar precej jih je. Nekatere tudi zaradi novih projektov, ki jih uresniÄ?ujejo. Med temi je gotovo ureditev okolice prikljuÄ?ka na avtocesto. V bliĹžini, v Arnovskem gozdu, kot je Ĺže lepo videti, ob Ĺže nekaterih objektih, ki Ĺže delujejo, raste ĹĄe velik logistiÄ?ni center enega od znanih trgovcev, prav tako nov sodoben hotel. Zaradi tega bo tu ĹĄe veÄ? prometa, brez ustrezne ureditve pa bi bilo ĹĄe veÄ? tudi prometnih zagat. Seveda pa bi Ĺ˝alÄ?ani radi uredili ĹĄe nekatere druge prometne teĹžave v obÄ?ini. V srediĹĄÄ?u Savinjske doline se torej ukvarjajo s cestnim prometom, v srediĹĄÄ?u Dravinjske doline so se Âťsprehajali pod morjemÂŤ. V Slovenskih Konjicah je bil tradicionalni mednarodni festival podvodnega filma Sprehodi pod morjem. Ob tej prireditvi, letos Ĺže enajsti, posveÄ?ajo veliko pozornost tudi seznanjanju javnosti o koristnosti potapljanja ljudi s posebnimi potrebami. S tem so se veliko ukvarjali tudi na konjiĹĄkem bazenu, a zadnji Ä?as Ĺžal ne, saj Konjice nov bazen ĹĄe Ä?akajo. Ĺ e to: ĹĄtorska obÄ?ina bo kmalu vendarle res Âťzlezla na zeleno vejoÂŤ.

Ne le zato, ker se bo po precejĹĄnjem Ä?asu konÄ?no povsem zvlekla iz velikih dolgov, ampak tudi zato, ker bo svoj sedeĹž preselila Âťna lipoÂŤ. V zgornji del naselja, naselje Lipa. V sedanjih prostorih pa naj bi (spet) uredili stanovanja.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

7. februarja 2019

Velenje gradi prva oskrbovana stanovanja Zanje Ĺže sedaj veliko zanimanja – Mestna obÄ?ina Velenje jih bo oddala v najem na osnovi kriterijev, ki jih bo opredelila s posebnim pravilnikom Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje v mestni Ä?etrti Desni breg gradi 15 najemnih oskrbovanih stanovanj. Prvi stanovalci se bodo vanje vselili oktobra letos, ocenjuje BlaĹženka ÄŒujeĹž, viĹĄja svetovalka za stanovanjsko gospodarstvo. Ĺ˝e zdaj pa je za najem teh stanovanj med VelenjÄ?ani veliko zanimanja.

Trenutno imajo na neformalnem seznamu 40 interesentov.

Kriteriji za najem bodo znani po sprejemu pravilnika

Stanovanja bo Mestna obÄ?ina Velenje oddala v najem na osnovi kriterijev, ki jih bo opredelila v posebnem pravilniku, razpis za najem pa objavila, ko bo ta sprejet. PriÄ?akovati je, da bo aprila. Najemna razmerja se bodo sklepala za nedoloÄ?en Ä?as z neprofitno najemnino.

Do najema oskrbovanih stanovanj bo upraviÄ?en prosilec, ki je starejĹĄi od 65 let, ki bo imel na dan razpisa stalno bivaliĹĄÄ?e na obmoÄ?ju obÄ?ine in ki mu preostale psihofiziÄ?ne sposobnosti omogoÄ?ajo, da z redno organizirano pomoÄ?jo drugega in zagotovljenim zdravstvenim varstvom ohranja zadovoljivo duĹĄevno in telesno poÄ?utje ter samostojnost v bivalnem okolju, tako da ne potrebuje popolnega institucionalnega varstva v zavodu oziroma domu starejĹĄih.

Status se ne bo spreminjal

ÂťStatus najemnih neprofitnih stanovanj se ne bo spreminjal,ÂŤ poudarja ÄŒujeĹževa. ÂťTo pomeni, da se bo po smrti najemnika oskrbovanega stanovanja ali njegovi

namestitvi v dom starejĹĄih sklenila pogodba samo z druĹžinskim Ä?lanom, ki bo za to izpolnjeval pogoje, v nasprotnem si bo moral v roku enega leta po spremenjenih okoliĹĄÄ?inah sam reĹĄiti svoje stanovanjsko vpraĹĄanje, najemnina pa bo v tem Ä?asu za petino viĹĄja od neprofitne.ÂŤ

li osnovno in socialno oskrbo, moĹžnost celodnevne povezave preko posebne naprave za priklic pomoÄ?i na daljavo (SOS tipka) ter zdravstveno varstvo in zdravstveno nego po predpisih o zdravstvenem varstvu.

â?ą

PremoĹženje prosilca ne bo ovira za pridobitev oskrbovanega stanovanja v najem.

Sedem enosobnih stanovanj in osem garsonjer

V objektu bo sedem enosobnih stanovanj v pribliĹžni izmeri 53 kvadratnih metrov, namenjenih bivanju dveh druĹžinskih Ä?lanov, in osem garsonjer, velikih 33 kvadratnih metrov, namenjenih bivanju za enega stanovalca.

Stanovanja bodo imela opremljene kuhinje s kuhinjskim nizom, ĹĄtedilnikom, peÄ?ico in

â?ą

NaloĹžba je ocenjena na 1.540.000 evrov, polovico potrebnih sredstev je zagotovila Mestna obÄ?ina Velenje, polovico jih bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije.

BlaĹženka ÄŒujeĹž: ÂťTrenutno imamo na neformalnem seznamu 40 interesentov. Vlogo za najem bodo lahko podali, Ä?e bodo za to ĹĄe zainteresirani, ko bo objavljen razpis.ÂŤ

obÄ?ina Ĺže podpisala pogodbo z Domom za varstvo odraslih. Tam bodo najemnikom zagotavlja-

Podpis tovrstne pogodbe je zakonsko pogojen z uporabo oskrbovanih stanovanj. ÂťAli bodo najemniki tovrstne storitve, ki bodo posebej plaÄ?ljive poleg najemnine in ostalih stanovanjskih stroĹĄkov, koristili ali ne, bo njihova odloÄ?itev,ÂŤ pravi ÄŒujeĹževa. đ&#x;”˛

Za zagotavljanje oskrbe, nege in varovanja na daljavo je Mestna

SreÄ?anje s predstavniki krajevnih skupnosti Ĺ oĹĄtanj, 29. januarja – Ĺ˝upan Darko Menih je pripravil tradicionalno sreÄ?anje s svetniki devetih krajevnih skupnosti ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Predstavil jim je najveÄ?je projekte preteklega obdobja, podĹžupan Viki Drev pa jih je seznanil z letoĹĄnjimi.

Svoje poglede so predstavili tudi predstavniki krajevnih skupnosti.

Vsi, razen Ĺ oĹĄtanja, so izpostavili visoke stroĹĄke vzdrĹževanja javnih poti, Ĺželijo si izboljĹĄav v cestni in komunalni infrastrukturi, v viĹĄje leĹžeÄ?ih krajih tudi boljĹĄega dostopa do spleta, v Ĺ oĹĄtanju pa bi si Ĺželeli sprememb na objektu trĹžnice, da bi lahko vanjo vnesli nove vsebine.

hladilnikom, omaro za shranjevanje oblaÄ?il v hodniku in kopalniĹĄko etaĹžero, dnevni prostor pa si bodo najemniki poljubno opremili sami.

V objektu bo dvigalo v velikosti uporabe bolniĹĄke postelje in spremljevalnega osebja.

Dodatne storitve bodo plaÄ?ljive posebej

Takole bo videti objekt s 15 stanovanji in 13 parkiriĹĄÄ?i. Okolica bo ozelenjena in zasajena, do doma za varstvo odraslih bo vodila tlakovana peĹĄpot, opremljena z urbano opremo in osvetljena z javno razsvetljavo.

đ&#x;”˛

mkp

Osnovne ĹĄole zaÄ?enjajo vpise v prvi razred

PloĹĄÄ?a pritliÄ?ja je bila konÄ?ana decembra (na sliki). Januarja so izvajalci Kograd IGEM konÄ?ali ploĹĄÄ?o 1. etaĹže. Objekt bo dokonÄ?an avgusta.

Ĺ aleĹĄka dolina - V mesecu februarju v osnovnih ĹĄolah potekajo vpisi v prvi razred. V osnovnih ĹĄolah Ĺ aleĹĄke doline bo vpis potekal v torek, 12. in v sredo, 13. februarja, v dopoldanskem in popoldanskem Ä?asu. Po informacijah ministrstva za izobraĹževanje bo v ĹĄolskem letu 2019/20 v ĹĄolske klopi sedlo okoli 20.600 prvoĹĄolÄ?kov, kar je 1100 manj kot v prejĹĄnjem. V prvi razred osnovne ĹĄole morajo starĹĄi vpisati otroke, ki so ali bodo v letoĹĄnjem koledarskem letu dopolnili starost ĹĄest let, torej so bili rojeni leta 2013. Vpis je obvezen. Praviloma je otroka treba vpisati v osnovno ĹĄolo v kraju, kjer ima stalno oziroma zaÄ?asno prebivaliĹĄÄ?e. đ&#x;”˛

Novo na VĹ VO Visoka ĹĄola za varstvo okolja v ĹĄtudijsko leto 2019/20 s prenovljenim ĹĄtudijskim programom Visoka ĹĄola za varstvo okolja (VĹ VO) s sedeĹžem v Velenju izvaja ĹĄtudijski program Varstvo okolja in ekotehnologije na dodiplomski in magistrski stopnji. Ĺ tudij na prvi stopnji traja tri leta, na magistrski pa dve; strokovni naziv, ki ga pridobijo diplomanti, je diplomirani/a ekotehnolog/inja oz. magister/magistrica ekotehnolog/inja. Pogovarjali smo se z direktorjem ĹĄole, doc. dr. GaĹĄperjem Gantarjem.

analizo med potencialnimi delodajalci in ĹĄtudenti, upoĹĄtevali smo tudi izsledke vsakoletne samoevalvacije ĹĄole. Vsebino ĹĄtudijskega programa smo prilagodili novim znanjem, opaĹžanjem in priÄ?akovanjam ĹĄtudentov in sodelavcev ĹĄole ter tudi potrebam delodajalcev. Tudi naĹĄi naÄ?rti v raziskovalnem delu so zelo ambiciozni.

Na katerem podroÄ?ju deluje ĹĄola?

Posodobili smo prav vse predmete. Dodali smo nove vsebine na podroÄ?jih raÄ?unalniĹĄke pismenosti, vodenja projektov, meroslovja, molekularne ekologije, zagotavljanja kakovosti, okoljskih tveganj, varstva pri delu, okoljske zakonodaje in prava. VeÄ?ji poudarek bo tudi na poslovnih znanjih, tako da bomo ĹĄtudente nauÄ?ili, kako dobre okoljske reĹĄitve tudi ekonomsko oplemenititi. S temi znanji bodo diplomanti VĹ VO sposobni reĹĄevati kompleksne okoljske izzive, inova-

Gre za ĹĄiroko podroÄ?je naravovarstva in okoljevarstva, ki je hitro razvijajoÄ?e se podroÄ?je, njegov pomen pa bo v prihodnosti ĹĄe naraĹĄÄ?al.

V naslednje ĹĄtudijsko leto vstopate v velikimi naÄ?rti.

Tako je. V ĹĄtudijskem letu 2019/2020 bomo zaÄ?eli izvajati posodobljen ĹĄtudijski program prve stopnje. Po desetih letih delovanja ĹĄole je primeren Ä?as za temeljito prevetritev vsebin, opravili smo

Kje so poudarki novega ĹĄtudijskega programa?

tivno in kritiÄ?no razmiĹĄljati, kar je v varstvu okolja – tudi zaradi poplave napaÄ?nih priporoÄ?il in zavajajoÄ?ih izjav – ĹĄe posebej pomembno.

Kdo so potencialni delodajalci vaĹĄih diplomantov?

Znanje naĹĄih diplomantov je prilagojeno mnogim delodajalcem.

V prvi vrsti so to gospodarske druĹžbe in podjetja, ki potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje; razvijajo okolju prijazne izdelke, storitve ali tehnologije; Ĺželijo poveÄ?ati druĹžbeno odgovornost delovanja; morajo smotrno ravnati z nevarnimi snovmi in odpadki; se ukvarjajo z zbiranjem, obdelavo, reciklaĹžo ali odstranjevanjem odpadkov; izvajajo okoljski monitoring ali pripravljajo okoljsko dokumentacijo za prostorske in druge naÄ?rte, posege z vplivi na okolje, posege v varovana obmoÄ?ja ipd. Zelo pomembna skupina potencialnih delodajalcev so javne institucije za izvajanje upravnih in nadzornih nalog iz varstva okolja in urejanja prostora (veÄ? resornih ministrstev, ARSO, Direkcija za vode itd.). Izpostaviti je treba ĹĄe upravljalce zavarovanih obmoÄ?ij, razvojno-raziskovale inĹĄtitucije (npr. raziskovalne organizacije na podroÄ?ju okolja, naravovarstva in trajnostnega razvoja), komunalna podjetja oz. upravljalce Ä?istilnih naprav ter centre za ravnanje z odpadki. Seveda pa se bodo lahko

naĹĄi diplomanti zaposlili tudi pri izvajalcih sanacije degradiranih obmoÄ?ij, na ekoloĹĄkih kmetijah, v eko-turizmu, na urbanistiÄ?nih zavodih, pri izvajalcih energetskih obnov, nevladnih organizacijah ipd.

Med naĹĄimi diplomanti so tudi taki, ki imajo svoje podjetniĹĄke ideje in jim lahko pri njihovi izvedbi nudimo podporo.

Katere so druge prednosti ĹĄtudija na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja? Ĺ tudij je naravnan praktiÄ?no in uÄ?inkovit. Izvajajo ga visokoĹĄolski uÄ?itelji z izkuĹĄnjami iz praktiÄ?nega okolja, ki pri strokovnih predmetih ĹĄtudentom predavajo vsebine, s katerimi se ukvarjajo pri matiÄ?nih delodajalcih (podjetja, ministrstva, zavodi, raziskovalne organizacije), kar je za ĹĄtudij na prvi stopnji izredno pomembno. Ĺ tudij poteka v odliÄ?no opremljenih predavalnicah, raÄ?unalniĹĄkih uÄ?ilnicah in laboratorijih. Predmeti se izvajajo zaporedno, ĹĄtudentom pa nudimo sodelovanje pri projektih, podporo pri naÄ?rtovanju kariere, zelo veliko pa jim ponujamo tudi na podroÄ?ju mednarodnih izmenjav.

Diplomati lahko seveda ĹĄtudij nadaljujejo tudi na magistrski stopnji, bodisi pri nas ali na kateri drugi visokoĹĄolski ustanovi.

VisokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program

Varstvo okolja in ekotehnologije (redni in izredni ĹĄtudij)

diplomirana ekotehnologinja / diplomirani ekotehnolog Zakaj je to najboljĹĄi ĹĄtudij, izveste na informativnih dnevih v petek, 15. 2. 2019, ob 10.00 in 15.00 in v soboto, 16. 2. 2019, ob 10.00.

Vabljeni!

Trg mladosti 7 | Velenje | 03 898 64 10 | info@vsvo.si | www.vsvo.si

tp

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

NAĹ I SVETNIKI

Kdo so velenjski svetniki in kaj jim je v mestu vĹĄeÄ? ter kaj ne V prejĹĄnjih dveh ĹĄtevilkah smo Ĺže predstavili 28 od 33 svetnikov, ki so predstavniki obÄ?anov v Mestni obÄ?ini Velenje. Tokrat predstavitev zakljuÄ?ujemo.

Predstavljamo jih po vrstnem redu, kakor so se odzvali naĹĄemu povabilu.

VpraĹĄali smo jih, kdo so ter kaj jim je v Velenju vĹĄeÄ? in kaj ne. V prihodnji ĹĄtevilki bomo zaÄ?eli predstavljati ĹĄoĹĄtanjske svetnike.

Milena Mraz (SD) je upokojenka, ki pravi, da je poÄ?aĹĄÄ?ena, da bo svetnica Ĺže drugi mandat. V obdobju zadnjih ĹĄestih mesecev je dobila dva vnuka, kar ji je polepĹĄalo Ĺživljenje.

V Velenju ji je vĹĄeÄ?, ko vidi, da se Ĺženske vedno bolj uveljavljajo v sodobni druĹžbi, da se iĹĄÄ?ejo reĹĄitve za brezposelne, da se reĹĄujejo teĹžave odvisnikov, da se iĹĄÄ?ejo naÄ?ini za izobraĹževanje vseh obÄ?anov, da je veliko truda vloĹženega v razvoj turizma, da se mesto povezuje s podeĹželjem in da se ne pozablja na kulturno dediĹĄÄ?ino. Najbolj ji je v Velenju vĹĄeÄ?, kako lepo je urejen Velenjski grad in pogled nanj. Ĺ e bolj bi bila zadovoljna, Ä?e bi bile res vse prireditve bolj ĹĄtevilÄ?no obiskane, Ä?e bi bila bolje organizirana taxi sluĹžba v mestu in Ä?e bi bilo veÄ? moĹžnosti za druĹženja in zabave s plesi – tako za mlajĹĄo kot starejĹĄo populacijo.

gajanja v obeh energetskih podjetjih, skrbi pa ga tudi vsesploĹĄna slaba medsebojna komunikacija, nevoĹĄÄ?ljivost, kritizerstvo, razmeroma visoka brezposelnost kljub bogati ponudbi del pri iskalcih delavcev, ki pa jih mnoge brezposelne osebe noÄ?ejo opravljati in raje Ĺživijo ob razmeroma visoki socialni podpori.

Matej Jenko (vodja svetniĹĄke skupine Dobra drĹžava) pravi, da spada Ĺže med ÂťstareÂŤ VelenjÄ?ane, ki vidijo, da je Velenje urejeno mesto. Po njegovem so zadovoljni obÄ?ani v glavnem dobro situirani upokojenci, ki lagodno uĹživajo v ugodnostih, prireditvah, kulturi, rekreaciji, Lokal‘cu ‌ Meni, da jim ta oblast to propagira kot ÂťviĹĄek moĹžnegaÂŤ. Sam od zunaj poleg lepega vidi tudi 30-letno statistiko, da Velenje peĹĄa, izgublja politiÄ?no in gospodarsko moÄ? oz. pada po kriterijih uspeĹĄnosti, po zaposlitvah in viĹĄini plaÄ?, ki so Ĺže pod slovenskim povpreÄ?jem! Pravi, da mesto nima lastne vizije, nima perspektive ter da zato mladi, naĹĄi otroci, vnuki in pravnuki, tu ne vidijo veÄ? prihodnosti, zato zapuĹĄÄ?ajo Velenje. RazmiĹĄlja, da ta oblast duĹĄi razvoj in ga celo onemogoÄ?a, omejuje in prepreÄ?uje vsebinsko demokratiÄ?no razpravo ter zatira ideje politiÄ?no drugaÄ?e misleÄ?ih. Kot dodaja, bi morala politika SD oziroma Ĺžupan pred leti odloÄ?no odreagirati na situacije v Vegradu, PV, TEĹ -u, Eri, RoÄ?niku, ESU, M-Clubu ‌ na izgubo delovnih mest, korupcijo, nepotizem in klientelizem ‌ pa so? Meni, da nova ÂťvizijaÂŤ Ĺžupana KontiÄ?a temelji na viziji Gorenja, Premogovnik pa je v zapiranju. Upa, da Kitajska tovarne ne zapre, sicer ‌ No, ne obljub, po njegovem mnenju Velenje nujno potrebuje razvoj, avtocesto in nova, dobro plaÄ?ana delovna mesta!

Dr. Franc Ĺ˝erdin (SD) je upokojenec in predavatelj na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru ter na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja v Velenju, pa tudi zunanji sodelavec JZ Centra za razvoj terciarnega izobraĹževanja. Zelo rad je tudi doma, saj ima ĹĄtiri vnuke, s katerimi je Ĺživeti Ä?udovito.

Meni, da je Velenje mesto, v katerem je lepo Ĺživeti. Vidi ga kot mesto, prijazno do obÄ?anov, ki lahko uĹživamo v izrazito socialno razvitem okolju, kjer je dobro poskrbljeno za vse starostne ravni prebivalstva – od vrtcev, ĹĄolstva, programov za starejĹĄe, za invalide, kjer se je moĹžno udejstvovati v ĹĄportu, kulturi, je tudi mesto, v katerem dobre ideje najdejo razumevanje in podporo za realizacijo.

Mihael Letonje (SLS) je predsednik SNZ Z zaskrbljenostjo spremlja kaotiÄ?na do- pri SLS, obÄ?inski svetnik ter predsednik

OdliÄ?na zaposljivost diplomantov Visoke zdravstvene ĹĄole v Celju

mestnega odbora SLS Velenje. Po konÄ?ani srednji tehniÄ?ni ĹĄoli v Velenju je nadaljeval ĹĄtudij strojniĹĄtva v Ljubljani. Po prvi zaposlitvi na Premogovniku Velenje je naĹĄel novo strast v gostinstvu, v katerem se je tudi izĹĄolal ter priÄ?el graditi svojo samostojno podjetniĹĄko pot. Ves Ä?as je aktiven tudi na drugih podroÄ?jih. V mandatu 2006–2010 je bil podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje, v zadnjem Ä?asu pa veÄ? Ä?asa posveÄ?a drĹžavni politiki.

Meni, da je dosti stvari v Velenju dobrih in bi jih bilo zato v kratki predstavitvi teĹžko naĹĄteti. Gotovo pa med pozitivno spada brezplaÄ?ni javni potniĹĄki prevoz, turistiÄ?no vedno bolj prepoznavna Velenjska plaĹža, Muzej premogovniĹĄtva, Velenjski grad, zelo dobre kulturne prireditve, zaÄ?etek izgradnje nove obrtne cone itn.

Ni mu vĹĄeÄ?, da ĹĄe vedno nimamo 3. razvojne osi, in dejstvo, da imamo v mestu vse veÄ? tujcev, obenem pa mladi izobraĹženci odhajajo iz Velenja.

JoviĹĄa Kraljević (SNS) je pred leti profesionalno igral nogomet v ekipi Rudarja, danes pa je zaposlen v Premogovniku Velenje. Tudi v tem Ä?asu se ĹĄe vedno rad ukvarja s ĹĄportom in igra nogomet. Pravi, da se je stranki SNS pridruĹžil, ker mu je vĹĄeÄ?, kako njihov predsednik vselej govori iskreno in direktno.

Pravi, da mu je Velenje vĹĄeÄ? kot celota, posebej pa je ponosen na ponudbo razliÄ?nih podroÄ?ij, ki je je v mestu dovolj za vse.

Meni, da bi bilo v naĹĄi dolini potrebnega veÄ? finanÄ?nega vlaganja v ĹĄport. V zelo slabem stanju se mu zdijo ceste, zato bi bila potrebna njihova obnova. Prav tako pravi, da bi bilo nujno sanirati garaĹže na Stantetovi ulici. Za razvoj gospodarstva in novih priloĹžnosti je po njegovem mnenju zelo pomembna tudi Ä?imprejĹĄnja izgradnja 3. razvojne osi. đ&#x;”˛

7. februarja 2019

Visoka zdravstvena ĹĄola v Celju izvaja visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program Zdravstvena nega in magistrski ĹĄtudijski program Paliativna oskrba v obliki izrednega ĹĄtudija.

Zakaj izbrati ĹĄtudij na Visoki zdravstveni ĹĄoli v Celju?

Zato, ker nudi: • kakovostno in prilagodljivo izvedbo ĹĄtudijskih programov 1. in 2. stopnje; • ĹĄtudijski proces v sodobnih predavalnicah in specializiranih uÄ?ilnicah zdravstvene nege z najsodobnejĹĄo opremo; • kliniÄ?no usposabljanje v uÄ?nih zavodih, ki spodbujajo aktivno uÄ?enje in vkljuÄ?evanje ĹĄtudentov v izvajanje aktivnosti zdravstvene nege pod mentorstvom usposobljenih kliniÄ?nih mentorjev; • raziskovalno delo ĹĄtudentom pod mentorstvom visokoĹĄolskih uÄ?iteljev; • dobro razvit sistem tutorstva in nudenje individualne pomoÄ?i ter podpore pri sooÄ?anju s ĹĄtudijskimi izzivi in teĹžavami; • pestro obĹĄtudijsko dogajanje (ekskurzije, druĹženja ĹĄtudentov, mednarodne ĹĄtudentske konference, ipd.); • moĹžnost opravljanja dela ĹĄtudijskih obveznosti na partnerskih institucijah v tujini; • 78 % diplomantov VZĹ CE po konÄ?nem ĹĄtudiju napreduje na delovnem mestu, 100 % diplomantov, ki v Ä?asu ĹĄtudija niso bili zaposleni, se zaposli v ĹĄestih mesecih po diplomi.

mĹĄ

Kako visoke so sejnine ĹĄaleĹĄkih svetnikov?

Osnova za viĹĄino nagrad je osnovna plaÄ?a Ĺžupana Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina – ViĹĄine sejnin, nagrade za delo obÄ?inskih svetnikov, se od obÄ?ine do obÄ?ine razlikujejo. Povezane so s plaÄ?o Ĺžupana. Te pa so v veÄ?jih obÄ?inah veÄ?je kot v majhnih, zato so viĹĄje tudi sejnine.

Osnova za nagrade je pravilnik o plaÄ?ah za opravljanje funkcije obÄ?inskih funkcionarjev, o nagradah Ä?lanov delovnih teles obÄ?inskega sveta ter Ä?lanov drugih organov, ki natanÄ?no doloÄ?a, koliko svetnik prejme za udeleĹžbo na seji. Po ĹĄtevilu prebivalcev je med Ĺ aleĹĄkimi obÄ?inami najveÄ?je Velenje, kjer svetniki prejemajo tudi najviĹĄjo sejnino. Sejnina je doloÄ?ena v viĹĄini osmih odstotkov osnovne plaÄ?e Ĺžupana in trenutno znaĹĄa 293 evrov bruto. V

obÄ?inah Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki prejmejo svetnice in svetniki za eno sejo enako izplaÄ?ilo –141 evrov. Za tolikĹĄno sejnino mora v Ĺ oĹĄtanju seja trajati dve uri ali veÄ?, v nasprotnem je nagrada poloviÄ?na.

Sejnine prejemajo tudi predsedniki in Ä?lani delovnih teles

Nekateri obÄ?inski svetniki so tudi Ä?lani raznih odborov, komisij in za svoje delo prav tako prejmejo plaÄ?ilo. Sejnina za predsednika nadzornega odbora znaĹĄa v Velenju 146 evrov (4 odstotke osnovne plaÄ?e Ĺžupana), Ä?lan prejme 73 evrov (2 odstotka plaÄ?e Ĺžupana), predsedniki drugih odborov in komisij prejmejo sejnino v viĹĄini 73 evrov, Ä?lani pa 37 evrov (1 odstotek Ĺžupanove plaÄ?e). Seje

v Velenju trajajo povpreÄ?no veÄ? kot 6 ur.

V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj znaĹĄa nagrada za vodenje sklepÄ?ne seje delovnega telesa sveta 47 evrov, Ä?e

â?ą

V Velenju za eno sejo 293 evrov bruto, v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki 141 evrov.

seja traja veÄ? kot pol ure, Ä?e traja manj, so nagrajeni s 23 evri, Ä?lan komisije pa dobi 22 evrov oziroma polovico manj, Ä?e seja ne traja dlje od pol ure. V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki znaĹĄajo sejnine za Ä?lane odborov in komisij 28 evrov, za predsednika 42 evrov.

ÄŒlani vaĹĄkih skupnosti nagrad ne prejemajo

V mestni obÄ?ini Velenje in obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj imajo pravico do izplaÄ?ila nagrade za udeleĹžbo na seji tudi predsedniki in Ä?lani svetov mestne Ä?etrti oziroma krajevnih skupnosti, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa predsedniki in Ä?lani vaĹĄkih skupnosti ne prejemajo nagrad.

V Velenju znaĹĄajo sejnine 37 evrov za predsednike, za Ä?lane 18 evrov (0,5 odstotka osnovne plaÄ?e Ĺžupana), v Ĺ oĹĄtanju pa imajo pravico do izplaÄ?ila nagrade za udeleĹžbo na sklepÄ?ni seji sveta krajevne skupnosti v enaki viĹĄini, kot znaĹĄa nagrada za komisije obÄ?inskega sveta (predsednik 47 evrov, Ä?lan 23 evrov). đ&#x;”˛

Predstavitev nove destinacijske znamke Velenje V ponedeljek, 11. februarja, pripravlja Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline ob 17. uri v Vili Bianci predstavitev nove destinacijske znamke Velenje. Razvoj nove destinacijske znamke je razvojna prioriteta Strategije razvoja in trĹženja turizma do leta 2021l Zadnja leta Velenje svoje aktivnosti intenzivno usmerja v razvoj turizma. Skupaj s TopolĹĄico so pridobili status vodilne destinacije v Termalni Panonski Sloveniji. TuristiÄ?na prepoznavnost mesta se krepi, predvsem zaradi Velenjske plaĹže in razvoja turizma ob Ĺ aleĹĄkih jezerih. Nova destinacijska znamka Velenje je odgovor na spremenjene trende v turistiÄ?ni panogi in prizadevanja destinacije za vse veÄ?jo prepoznavnost na turistiÄ?nem zemljevidu Slovenije.

Destinacijska znamka Velenje bo Velenju pomagala, da ga bodo potencialni domaÄ?i in tuji turisti prepoznali kot destinacijo, ki jo preprosto moraĹĄ obiskati. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019 barve: CMYK, stran 5

Pomirjeni, a vztrajni

GOSPODARSKE novice Toplota za obÄ?ane draĹžja za 8 odstotkov Pisali smo Ĺže, da je Termoelekrarna Ĺ oĹĄtanj presenetila z novo podraĹžitvijo dobave toplote, in sicer s 1. januarjem (znova za nazaj!). Vanjo je vkalkulirala emisijske kupone, njihova prodajna cena pa je v primerjavi s tisto pred novembrom lani zdaj viĹĄja za skoraj 24 odstotkov. Nova podraĹžitev pomeni za Komunalno podjetje Velenje meseÄ?no kar okoli 150.000 evrov izgube, za obÄ?ane pa tudi veliko breme. Mestna obÄ?ina Velenje in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj sta se zato odloÄ?ili, da bosta ĹĄe naprej subvencionirali ceno toplotne energije za gospodinjstva, vendar pa bodo del bremena nosila tudi ta. Zanje se je stroĹĄek ogrevanja s 1. februarjem podraĹžil v povpreÄ?ju za pribliĹžno 8 odstotkov. ObÄ?ini bosta iz proraÄ?unov pokrili razliko v viĹĄini 791.000 evrov.

Kot smo Ĺže zapisali se ustanovitelji Komunalnega podjetja s to podraĹžitvijo ne strinjajo, prav tako pa tudi ne z naÄ?inom dviga cen. Ĺ e naprej terjajo vhodne podatke, predvsem pa dokazujejo, da emisijski kuponi ne sodijo v ceno toplotne energije.

Odstopil tudi direktor HSE MatjaĹž Marovt Sredi meseca je odstopil direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Arman Koritnik, po navedbah iz osebnih razlogov. PrejĹĄnji petek pa je tudi generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne MatjaĹž Marovt podal odstopno izjavo, prav tako iz osebnih razlogov. Postopki za imenovanje novih direktorjev teÄ?ejo, so sporoÄ?ili iz HSE. TEĹ bo tako dobil Ĺže sedmega, HSE pa ĹĄestega direktorja v zadnjih osmih letih. Kot eden glavnih kandidatov za generalnega direktorja HSE se znova omenja Stojan Nikolić.

Celjski Inel posluje odliÄ?no Med izjemna, nam bliĹžnja podjetja sodi tudi Celjski Inel, ki je v treh letih dobiÄ?ek poveÄ?al za veÄ? kot 900 odstotkov, dodano vrednost pa za skoraj 150 odstotkov in postal najuspeĹĄnejĹĄe srednje podjetje v Sloveniji.

Proizvajajo tisto, kar se splaÄ?a V Celjskih mesninah imajo dobre rezultate, saj proizvajajo le tisto, kar se res poplaÄ?a. S postopno digitalizacijo celotnega proizvodnega in poslovnega procesa so priĹĄli do analitiÄ?nega sistema, ki jim na osnovi kakovostnih podatkov pomaga pri pravoÄ?asnem odloÄ?anju, katere izdelke ĹĄe proizvajati in po kakĹĄni ceni, katere pa opustiti.

Slovenija vse bolj turistiÄ?no zanimiva V turistiÄ?nih nastanitvenih obratih v Sloveniji so decembra lani sprejeli veÄ? kot 314.000 turistov, ki so skupaj ustvarili veÄ? kot 842.000 prenoÄ?itev. 65 odstotkov turistiÄ?nih prenoÄ?itev so ustvarili tuji turisti, med njimi najveÄ? turisti iz Italije. Ocene Slovenske turistiÄ?ne organizacije pa kaĹžejo, da naj bi bilo lani vseh turistiÄ?nih prihodov 5,6 milijona, prenoÄ?itev pa veÄ? kot 15,2 milijona (leto prej pa 4,95 oz. 12,6 milijona), kar je 13- oziroma 20-odstotno poveÄ?anje. Tujih gostov naj bi pozdravili 4,2 milijona, njihovih prenoÄ?itev pa naj bi bilo blizu 11 milijonov.

ÄŒlani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice izvedeli, da je Dars v zvezi z nadaljevanjem aktivnosti v zvezi s 3. razvojno osjo v 'nizkem startu' – Poziv o spoĹĄtovanju rokov tudi slovenski vladi Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 28. januar – Na letoĹĄnji prvi seji so Ä?lani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice osrednjo pozornost namenili stanju in posodobitvi cestne infrastrukture v regiji SaĹĄa, konkretneje aktivnostim v zvezi z izgradnjo hitre ceste 3. razvojne osi.

na teren cenilci, jih ĹĄtirje od njih niso pustili do objekta. Pripravili so Ĺže za nekatere zavezujoÄ?e pogodbe za odkup objektov, a se je Vlada RS odloÄ?ila, da jih bodo vroÄ?ili takrat, ko bo znana odloÄ?itev ustavnega sodiĹĄÄ?a v zvezi z zahtevo, ki sta jo nanj naslovili obÄ?ini BraslovÄ?e in Polzela. Po pridobljenih informacijah naj

okolja, tudi gospodarstva. Se bo pa moral – po njegovem mnenju – v aktivnosti zavzeto vkljuÄ?iti tudi Premogovnik Velenje, ki raÄ?una na material, ki bo nastal pri izkopavanju in s katerim bi lahko uredil povrĹĄine. ÂťSprejeta Ä?asovnica (zaÄ?etek izgradnje leta 2020 – dokonÄ?anje leta 2024) se lahko po naĹĄem mnenju zavleÄ?e

Predsednik uprave, direktor Direkcije RS za ceste dr. TomaĹž Videc,je v uvodu povedal, da se je z veseljem odzval na vabilo zbornice, Âťker Ĺželim predstaviti dejstva in s tem zavreÄ?i oÄ?itke, da niÄ? ne delamo.

Po naĹĄi zakonodaji se hitreje niti ne da.

PritoĹžbe na odseku Ĺ entrupert–Velenje jug so tudi za nas huda motnja.ÂŤ Spomnil je na dosedanje aktivnosti, povezane z umeĹĄÄ?anjem trase hitre ceste od Ĺ entruperta do Holmca, in kje so te na posameznih odsekih danes. Po njegovih navedbah sta odseka Ĺ entrupert–Velenje jug in Velenje–Slovenj Gradec zelo zahtevna, tako zahtevnih doslej na slovenskem avtocestnem kriĹžu ĹĄe ni bilo. Tega se na zaÄ?etku ni zavedala niti stroka in je zahtevnost celo malo podcenjevala.

Prav tako ni bilo toliko objektov, ki jih bo treba na 14 kilometrov dolgem odseku ruĹĄiti (48). Maja lani so opravili razgovore z vsemi njihovimi lastniki. Ko pa so odĹĄli

Na seji so znova poudarili, da je projekt 3. razvojna os vitalnega pomena za gospodarstvo regije SaĹĄa.

bi sodiĹĄÄ?e o njej odloÄ?ilo v prvi polovici leta, lahko se zgodi, da marca. ÂťÄŒakamo v nizkem startu. ÄŒe odloÄ?itev ne bo posegla v drĹžavni prostorski naÄ?rt, bomo lahko zelo hitro podpisali pogodbo z izbranim projektantom tudi za odsek Ĺ entrupert–Velenje.ÂŤ Vidic je ĹĄe povedal, da si prizadevajo, da bi lahko do konca leta podpisali pogodbo z izvajalcem oziroma se lotili zaÄ?etka del na treh toÄ?kah, in sicer Podgorje (v mestni obÄ?ini Slovenj Gradec) ter prikljuÄ?ek Gaberke in viadukt Ĺ kalsko jezero v mestni obÄ?ini Velenje. S tem bi radi pridobili zaupanje

le za toliko, za kolikor se bo zavlekla ustavna presoja.

Alternativnega scenarija ni

Po mnenju velenjskega podĹžupana Petra Dermola aktualna Ä?asovnica ter aktivnosti vlivajo optimizem v ureditev konkretne cestne infrastrukture. V pogovorih z Ĺžupanoma obÄ?in, ki sta vloĹžili zahtevo po ustavni presoji, se bodo poskuĹĄali dogovoriti o njenem umiku. ÂťPomembno je tudi, da se pogovarjamo in iĹĄÄ?emo reĹĄitve. ÄŒe bo morebiti odloÄ?itev ustavnega sodiĹĄÄ?a negativna, nima v tem trenutku

Zveza potroĹĄnikov vabi k skupni zamenjavi dobavitelja elektriÄ?ne energije in plina. Po besedah predsednice ZPS Brede Kutin lahko potroĹĄniki, Ä?e stopijo skupaj, ponovno doseĹžejo dobro ponudbo.

Prijave bodo zbirali do 3. aprila. V preteklih dveh kampanjah so gospodinjstva skupno prihranila 2,2 milijona evrov. mz

UliÄ?ni svetilki Geoenergetike ĹĄe eno priznanje PetrovÄ?e – Inovativna uliÄ?na svetilka Geolux Plain,podjetja Geoenergetika iz Novega Celja je pred nedavnim prejela ĹĄe eno prestiĹžno priznanje – najstarejĹĄo svetovno oblikovalsko nagrado iF Design Award 2019. Pred tem je lani prejela Ĺže priznanje za oblikovanje Red Dot Product Desing Winner Award 2018, BIG SEE product desing award ter German Desing Winner Award.

Omenjena uliÄ?na svetilka se ponaĹĄa z najveÄ? mednarodnimi oblikovalskimi priznanji doslej.

Po besedah direktorja in solastnika druĹžbe Geoenergetika GaĹĄperja Puhana so zanje vse nagrade za oblikovanje izje izjemnega pomena. Ĺ e bolj ga razveseljuje dejstvo, da je svetilka mednarodne vrhunske strokovnjake s podroÄ?ja oblikovanja prepriÄ?ala ĹĄe z izjemno funkcionalnostjo in trajnostno naravnanostjo. Svetilka Geolux Plain I ponuja napredne tehnoloĹĄke reĹĄitve, enostavno namestitev produkta v okolje ter enostaven tehnoloĹĄki proces, ki zagotavlja niĹžje proizvodne stroĹĄke. đ&#x;”˛

tp

nihÄ?e alternativnega scenarija.ÂŤ V razpravi so udeleĹženci seje upravnega odbora vnoviÄ? poudarili, da je hitra cesta 3. razvojne osi vitalnega pomena za gospodarstvo regije SaĹĄa in njegov nadaljnji razvoj. Vsi nestrpno priÄ?akujejo odloÄ?itev ustavnega sodiĹĄÄ?a in vztrajajo pri tem, da pride v poĹĄtev le trasa hitre ceste,

ZavezujoÄ?e pogodbe za odkup nekaterih objektov pripravljene

Skupna zamenjava dobavitelja energije

online www.nascas.si

5

GOSPODARSTVO

7. februarja 2019

IĹ ĂˆETE NOV POSLOVNI IZZIV? PRIDRUĹ˝ITE SE EKIPI, KI SE DOKAZUJE V MEDNARODNEM OKOLJU. Veè na internetni strani druĹžbe https://www.esotech.si/priloznosti-za-zaposlitev ali na tel. ĹĄtevilki 03/89-94-500 oz. na sedeĹžu druĹžbe na PreloĹĄki cesta 1, Velenje.

potrjena z drĹžavnim prostorskim naÄ?rtom, Âťkajti dobro se zavedamo, kaj bi kakĹĄna sprememba Ä?asovno pomenila. Poleg tega je aktualna trasa edina, ki prinaĹĄa dolgoroÄ?no korist tudi gospodarstvu Zgornje Savinjske doline.ÂŤ Na predstavnike ministrstva za infrastrukturo ter Darsa so naslovili poziv (naslovili ga bodo tudi na slovensko vlado), naj spoĹĄtujejo navedene roke v podpisanem protokolu iz leta 2017 in naredijo vse za moĹžen zaÄ?etek del v tem letu na omenjenih treh toÄ?kah v sklopu trase 3. razvojne osi. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

SOCIALA

7. februarja 2019

Vlada se je dogovorila, breme pa preloŞila na stanovalce V Domu za varstvo odraslih z januarjem dvignili cene oskrbnega dne za 2 %, za pokritje bi jih morali dvigniti za vsaj 3,8 % – Rezerve, namenjene za naloŞbo, kopnijo – Letos predvidena ťe dva dviga cen Tatjana Podgorťek

Vlada RS in predstavniki nekaterih sindikatov javnega sektorja so decembra lani podpisali stavkovne sporazume in dogovor o plaÄ?ah. Dogovorjeni dvigi plaÄ?, dodatkov in ostalih pravic so ocenjeni na dobrih 300 milijonov evrov, predvidena pa je njihova postopna uveljavitev v prihodnjih dveh letih. A omenjeni dvigi plaÄ? povzroÄ?ajo sive lase direktorjem javnih zavodov, zlasti v socialnem varstvu in v zdravstvu. V domovih za starejĹĄe so se tako ponovno znaĹĄli v precepu; zniĹžati standarde ali dvigniti oskrbnino stanovalcem. Posegli so po slednjem.

Cene dvignili za 2 %, morali bi jih za 3,8 %

ÂťPovsem podpiramo zaposlene pri njihovih zahtevah po dvigu plaÄ?, nikakor pa ne moremo soglaĹĄati z naÄ?inom, s katerim je vlada RS to poviĹĄanje zagotovila.

Namesto potrebnega denarja je domove prisilila, da smo obremenili naĹĄe stanovalce. V naĹĄem domu smo od januarja dvignili cene oskrbnega dne za 2 %, saj smo upoĹĄtevali navodila resornega ministrstva. ÄŒe pa bi hoteli v celoti pokriti primanjkljaj, ki bo nastal z dvigom plaÄ?, bi morali dvigniti cene vsaj za 3,8 %,ÂŤ je povedala direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc.

Kaj pomeni dvig cen za stanovalce? Stanovalci v dvoposteljni

ĹĄtevilu enoposteljnih sob izrazili tudi stanovalci. Ti so namreÄ? pod novoletno smreko, ki so jo lani decembra postavili v avli doma, lahko poloĹžili napisane Ĺželje. ÂťTo smo jim omogoÄ?ili Ĺže decembra 2017 in jim takrat obljubili, da bomo uresniÄ?ili tiste, ki jih bomo lahko. Tako smo lani stanovalko, ki ĹĄteje 80 let, popeljali na morje in videla ga je prviÄ?.ÂŤ Violeta PotoÄ?nik Krajnc je ĹĄe povedala, da januarski dvig cen

oskrbnega dne ni zadnji v tem letu, ampak sta predvidena ĹĄe dva, in sicer ob vsakoletni uskladitvi marca ter jeseni, ko je predviden nov dvig plaÄ? zaposlenih.

Za koliko jih bodo poviĹĄali, ĹĄe ne vedo. ÂťUpam, da bo potreben Ä?im manjĹĄi dvig ali pa sploh ne,ÂŤ je ĹĄe dejala Violeta PotoÄ?nik Krajnc.

Ĺ OLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC VPIS V Ĺ OLSKEM LETU 2019/2020 sobi s souporabo sanitarij (oskrba1) bodo po novem plaÄ?ali 45 centov veÄ? na dan (prej 17,48, danes 17,83 evra), v enoposteljnih sobah (oskrba 2) pa so do sedaj plaÄ?evali 22,28, po novem bodo 22,63 evra na dan. Zneski na poloĹžnici bodo viĹĄji za blizu 15 evrov na mesec. Omenjeni dvig cen oskrbnega dne, zagotavlja sogovornica, kljub temu uvrĹĄÄ?a velenjski dom ĹĄe vedno med najcenejĹĄe tovrstne ustanove v drĹžavi.

Primanjkljaj pokrivajo iz trĹžnih dejavnosti

V VSE PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ZA VSE ZAINTERESIRANE UDELEŽENCE

Med stanovalci veliko slabe volje zaradi dviga cen niso zaznali, saj so ti o razlogih obveĹĄÄ?eni, pa tudi poloĹžnic z viĹĄjimi zneski ĹĄe niso prejeli.

Rekli so â?ą FranÄ?iĹĄek Ĺ˝evart, predsednik sveta stanovalcev in Ä?lan sveta zavoda doma: ÂťÄŒe se bodo pokojnine poviĹĄevale, ne vidim prevelikih teĹžav. ÄŒe pa bo kako drugaÄ?e, bo kritiÄ?no. PodraĹžitev se res ne sliĹĄi najbolje, a drugaÄ?e stvari ni mogoÄ?e reĹĄevati in zagotoviti stanovalcem tega, kar nam dom zagotavlja danes.

Je pa Ĺžalostno, da odgovorni v drĹžavi nekaj odloÄ?ijo, posledice pa nosimo drugi – konkretno stanovalci. Menim, da naj tisti, ki sprejema odloÄ?itve, sprejme tudi posledice oziroma obveznosti.ÂŤ

Na vpraĹĄanje, od kod jim denar za pokrivanje novih obveznosti, pa PotoÄ?nik KrajnÄ?eva pravi: ÂťOb tem naj povem, da pokrivamo Ĺže primanjkljaj iz leta 2017. Takrat so se tudi dvignile plaÄ?e in tudi takrat vlada RS ni zagotovila V zasebnem socialnovarstvenem zavodu s koncesijo Centru potrebnega denarja. Na sreÄ?o Zimzelen v TopolĹĄici so cene oskrbnega dne dvignili od 1. januarja smo v obdobju dobrih let precej za 1 %. ÄŒe so za osnovno oskrbo oskrbovanci (oskrba 1) plaÄ?ali varÄ?evali za naÄ?rtovano naloĹžbo decembra 790 evrov, bo znesek na poloĹžnici po dvigu cen viĹĄji – preoblikovanje doma v dom Ä?ev povpreÄ?ju za dobrih 10 evrov. trte generacije. PrivarÄ?evali smo

blizu 300 tisoÄ? evrov predvsem iz trĹžnih dejavnosti in iz tega pokrivamo primanjkljaj. Kljub temu od potrebe po omenjeni naloĹžbi nismo odstopili. IĹĄÄ?emo reĹĄitve, vire financiranja, da bi se obnove lotili letos.ÂŤ Pri tem so vztrajni tudi zato, ker so Ĺželjo po preureditvi doma, po veÄ?jem

Ĺ OLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC – PARTNER PROJEKTA PROMOCIJA, ANIMACIJA IN UÄŒNA POMOÄŒ OD 2018 DO 2022 – ATENA Ĺ olski center Slovenj Gradec bo tudi v ĹĄolskem letu 2019/2020 omogoÄ?al vpis v vse vzgojno-izobraĹževalne programe niĹžje-poklicnega, srednje-strokovnega, srednje-poklicnega, poklicno-tehniÄ?nega in viĹĄjeĹĄolskega izobraĹževanja. Poseben poudarek bo namenjen tudi vpisu v programe izobraĹževanja odraslih. Odrasli udeleĹženci se bodo lahko v naslednjem ĹĄolskem letu vpisali v naslednje programe:

• • • • • • • • • • • •

V okviru izobraĹževanja odraslih je Ĺ olski center Slovenj Gradec v letu 2018 postal konzorcijski partner v Vzhodni kohezijski regiji za projekt PROMOCIJA, ANIMACIJA IN UÄŒNA POMOÄŒ OD 2018 DO 2022 – ATENA. Projekt je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada in se bo izvajal v letih od 2018 do 2022. Namen projekta je poveÄ?ati vkljuÄ?enost odraslih v vseĹživljenjsko uÄ?enje ter izboljĹĄati kompetence, ki jih odrasli potrebujejo na trgu dela.

Namenjen je odraslim, ki nimajo zakljuÄ?ene poklicne ali srednje sploĹĄne oziroma srednje strokovne izobrazbe, opravljenega mojstrskega, delovodskega ali poslovodskega izpita (prednost imajo tisti, ki imajo zakljuÄ?eno najveÄ? osnovnoĹĄolsko izobrazbo in/ali so stari nad 45 let). • • •

Uèenci in dijaki zakljuènih letnikov!

Vabljeni na informativna dneva srednjih ĹĄol in ViĹĄje strokovne ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje

v petek, 15. 2. 2019, ali v soboto, 16. 2. 2019.

PodrobnejĹĄi razpored najdete na www.scv.si in na spletnih straneh posameznih ĹĄol.

Zdravstvena nega, BolniÄ?ar – negovalec, Ekonomski tehnik, Trgovec (SPI), Gastronom hotelir, Gastronomsko turistiÄ?ni tehnik, Gastronomija, Obdelovalec lesa, Mizar, Lesarski tehnik, PredĹĄolska vzgoja, Okoljevarstveni tehnik.

S PROMOCIJSKIMI AKTIVNOSTMI Ĺželimo kandidate ozavestiti o pomenu izobraĹževanja tako za osebnostni razvoj posameznika kot za njihovo vkljuÄ?evanje v druĹžbo.

ANIMACIJSKE AKTIVNOSTI so namenjene povezavi s partnerji v okolju in spodbujanju odraslih, da se vkljuÄ?ijo ali nadaljujejo izobraĹževanje, se prekvalificirajo oz. opravijo manjkajoÄ?e izpite.

Za udeleĹžence izobraĹževanja odraslih je v okviru projekta zagotovljena BREZPLAÄŒNA UÄŒNA POMOÄŒ. Ta je namenjena odraslim, ki so v Ä?asu izvajanja uÄ?ne pomoÄ?i vpisani v izobraĹževalne programe za dvig izobrazbene ravni, predvsem pa je njen namen dodatna razlaga in utrjevanje uÄ?ne snovi; torej kot podpora, ki olajĹĄa doseganje izobraĹževalnega cilja (predvsem zakljuÄ?ka poklicne mature oziroma zakljuÄ?nega izpita).

POGOJ ZA VKLJUÄŒITEV V PROJEKT JE VPIS KANDIDATA V FORMALNO OBLIKO IZOBRAĹ˝EVANJA ODRASLIH. VeÄ? informacij o projektu in o moĹžni vkljuÄ?itvi najdete na spletni strani www.sc-sg.si ali jih dobite preko e-poĹĄte: lidija.ajtnik@sc-sg.si.

Vpis kandidatov je po zakljuÄ?ku srednjeĹĄolskega izobraĹževanja moĹžen tudi na viĹĄjeĹĄolske programe:

• • •

Poslovni sekretar, Ekonomist ter po novem tudi v program Informatika.

Ĺ olski center Slovenj Gradec je vkljuÄ?en ĹĄe v celo paleto drugih aktivnosti in projektov (SKUM, MUNERA 3, ERASMUS+, ‌). VeÄ? o dogajanju pri nas najdete na spletni strani: www.sc-sg.si oziroma na spletnih straneh posameznih ĹĄol.

Vljudno vabljeni na informativna dneva, ki bosta, 15. in 16. februarja 2019, na lokacijah ĹĄol Ĺ olskega centra Slovenj Gradec. Poleg predstavitev posameznih programov, bosta v avlah na lokacijah KoroĹĄka ulica 11 in Gosposvetska 2 v Slovenj Gradcu posebni INFO TOÄŒKI, kjer boste dobili ĹĄe veÄ? informacij o samem projektu ter vpisu v vzgojno-izobraĹževalne programe vseh ĹĄol Ĺ olskega centra Slovenj Gradec.

Koordinatorica projekta na Ĺ CSG: Lidija Ajtnik NaloĹžbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019 barve: CMYK, stran 7

Stranke jim dajejo visoko oceno

Si pa marsikdo Ĺželi spremembo delovnega mesta in viĹĄjo plaÄ?o.ÂŤ

Denacionalizacija ĹĄe ni konÄ?ana

Na Upravni enoti Mozirje uresniÄ?ili zastavljene cilje, na nekaterih podroÄ?jih so jih tudi presegli – Denacionalizacijski postopki najbrĹž tudi letos ne bodo konÄ?ani Tatjana PodgorĹĄek

NaÄ?elnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale ocenjuje, da je za njimi uspeĹĄno leto, saj so uresniÄ?ili zastavljene cilje, na nekaterih podroÄ?jih pa so jih celo presegli. Sicer pa je oznaÄ?ila leto 2018 za mirno, kar kaĹžejo tudi nekateri statistiÄ?ni podatki.

je verjetno posledica boljĹĄe gospodarske klime, kar velja za vso Slovenijo, na naĹĄem obmoÄ?ju pa

Presegli plane na podroÄ?ju notranjih zadev, druĹĄtev, okolja in prostora ‌

Dvajset zaposlenih je lani prejelo v reĹĄevanje dobrih 8.000 zadev, kar je malo veÄ? kot leta 2017, drugih upravnih nalog pa so opravili 13.600 ali za 6,2 % veÄ? v primerjavi s predhodnim letom. VeÄ? kot 98 % zadev so reĹĄili v zakonitem roku. Na zahtevo strank so uvedli 7.641 postopkov, po uradni dolĹžnosti 368. In kje so presegli plane? ÂťNa podroÄ?ju notranjih zadev, pri katerih je ĹĄtevilo obravnavanih primerov veÄ?je za dobre 4 odstotke v primerjavi z letom 2017. Znotraj tega izstopa 27-odstotno poveÄ?anje ĹĄtevila vlog tujcev. Porast

7

UPRAVA

7. februarja 2019

38. Sogovornica je izpostavila ĹĄe veÄ?je ĹĄtevilo postopkov s podroÄ?ja javnih prireditev (pri tem so zelo dobro sodelovali s policijo in zdravstveno sluĹžbo tam, kjer je bilo to potrebno), prav tako pri ugotavljanju prebivaliĹĄÄ?a posameznikov, pri Ä?emer so se po uradni dolĹžnosti odzvali na

Milena Cigale: ÂťLani smo na naĹĄe odloÄ?itve prejeli 11 pritoĹžb, od tega je bilo 8 zavrnjenih, ena vrnjena v ponovni postopek, na razplet preostalih dveh ĹĄe Ä?akamo.ÂŤ

Na obmoÄ?ju sedmih obÄ?in Zgornje Savinjske doline je lani prebivalo 17.337 ljudi ali za 125 veÄ? v primerjavi z letom 2017. VeÄ?je ĹĄtevilo prebivalcev beleĹžijo zaradi zaÄ?asnih prebivajoÄ?ih, ĹĄtevilo stalnih prebivalcev se je namreÄ? zmanjĹĄalo za 36.

Lani so zabeleĹžili na obmoÄ?ju upravne enote negativni prirast prebivalcev. Umrlo je 171 ljudi, rodilo pa se je 167 otrok.

so se tujci zaposlovali kot vozniki kamionov, na kar precej vlogah pa so za razlog navedli zdruĹžitev druĹžine.ÂŤ VeÄ? zadev so zabeleĹžili tudi pri vlogah druĹĄtev. Obravnavali so 57 postopkov, leta 2017 pa

obvestila obÄ?anov, obÄ?in, sodiĹĄÄ?, da posameznik ne prebiva na naslovu, na katerem ima prijavljeno prebivaliĹĄÄ?e. Spremembe gradbenega zakona so osrednji

razlog za 4,6-odstotno poveÄ?anje zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja za manj zahtevne objekte, za nezahtevne objekte pa je bilo izdanih kar za 26,7 % veÄ? zahtev.

Lani so preverili ĹĄe vse zaĹĄÄ?itene kmetije. V registru jih je sedaj vpisanih 504, po zakonu iz leta 1996 jih je bilo 520.

ViĹĄje ocene za kakovost storitev, viĹĄje tudi zadovoljstvo zaposlenih

Na mozirski upravni enoti vsako leto z anketo preverjajo zadovoljstvo zaposlenih, vsaki dve leti pa tudi zadovoljstvo strank. ÂťNad rezultati ankete o zadovoljstvu strank sem bila pozitivno preseneÄ?ena, saj so nam te namenile 4,96 od moĹžne ocene 5. To potrjuje, da stranke naĹĄe delo visoko cenijo in da ga opravljamo kakovostno.ÂŤ BoljĹĄi v primerjavi z letom 2017 so tudi rezultati ankete o zadovoljstvu zaposlenih. Od moĹžnih 5 je ta 4,4. ÂťPovpreÄ?na ocena za zadnjih pet let znaĹĄa 4,38. Najbolje so zaposleni ocenili odnos do kakovosti, organizacijo in pogoje dela, komunikacijo z nadrejenimi, slabĹĄih ocen pa pravzaprav ni.

Ĺ˝e tako dolga brada denacionalizacijskega zahtevka veleposestva Ljubljanske nadĹĄkofije se je lani ĹĄe podaljĹĄala. Po besedah sogovornice so na upravni enoti izdali sicer zadnji dve odloÄ?bi za dodelitev nadomestnih zemljiĹĄÄ? za odvzeta zemljiĹĄÄ?a v katastrski obÄ?ini Gornji Grad, za katera

Lani sklenili 102 poroki

Na mozirski upravni enoti je ĹĄtevilo porok dokaj konstantno. Leta 2017 so sklenili 93 porok, lani 102, od tega 50 v uradnih, preostalih 52 pa zunaj uradnih prostorov. so poroÄ?ila o pravnem in dejanskem stanju izdali Ĺže leta 2008.

NereĹĄen ostaja zahtevek za 16 parcel v razliÄ?nih katastrskih obÄ?inah. ÂťPri tem bi ĹĄe omenila, da je OkroĹžno sodiĹĄÄ?e v Ljubljani v pravdni zadevi NadĹĄkofije Lju-

bljana izdalo vmesno sodbo zoper toĹženo stranko Sklad kmetijskih zemljiĹĄÄ? in gozdov, s katero je naloĹžilo skladu plaÄ?ilo 73.415 evrov kot nadomestilo oziroma odĹĄkodnino zaradi nezmoĹžnosti uporabe nepremiÄ?nin. Sklad je na to sodbo vloĹžil pritoĹžbo, o kateri pa ĹĄe ni bilo odloÄ?eno. Ocenjujem, da ni prav veliko moĹžnosti, da bi zadeve konÄ?ali v tem letu.ÂŤ

Letos priÄ?akujejo veÄ? vlog ‌

Za zdaj ne kaĹže, meni Milena Cigale, da bi bilo leto 2019 bistveno drugaÄ?no od predhodnega.

Zaradi lanske nove gradbene zakonodaje priÄ?akujejo veÄ? vlog s podroÄ?ja okolja in prostora, zaradi novih posnetkov pa veÄ? strank, ki bodo usklajevale ali popravljale GERK-e. Glede na izkuĹĄnje ne priÄ?akujejo, da bodo obÄ?ani bolj mnoĹžiÄ?no zamenjavali osebne izkaznice, potne liste, katerih veljavnost se pri glavnini izteÄ?e leta 2022, ali pri zamenjavi roza vozniĹĄkih dovoljenj, ki jih bo potrebno zamenjati leta 2023.

LLjubljanska Lj ubljanska ccesta 97, 3000 Celje

ŠOLA, ŠOL A, KJER JE LÉPO DOMA.

V VzorÄ?nem mestu gostili dva ministra V Velenje je priĹĄlo okrog 50 direktorjev obÄ?inskih uprav – SreÄ?anje z ministrom Rudijem Medvedom in ministrico Andrejo KatiÄ? potekalo v sproĹĄÄ?enem izobraĹževalnem ozraÄ?ju Mojca Ĺ truc

PrejĹĄnji teden je VzorÄ?nem mestu potekalo sreÄ?anje ZdruĹženja obÄ?inskih uprav. To povezuje direktorje vseh obÄ?in v Sloveniji. ÂťGre za kolegialno zdruĹženje, v katerem si izmenjavamo izzive, projekte in naÄ?rte, kaj nas Ä?aka v prihodnosti,ÂŤ je pojasnil direktor obÄ?inske uprave Mestne obÄ?ine Velenje Iztok Mori. Kot je ĹĄe dodal, se sreÄ?ujejo povpreÄ?no dvakrat ali trikrat letno. ÂťNamen naĹĄih sreÄ?anj je, da se med sabo poveĹžemo. Tako laĹžje pokliÄ?emo v drugo obÄ?ino in vpraĹĄamo za nasvet, kako so tam reĹĄili doloÄ?en izziv. Prav zares so uÄ?inki takĹĄnega povezovanja vidni zelo hitro,ÂŤ je ĹĄe povedal Mori.

V Velenje je minuli teden priĹĄlo okrog 50 direktorjev obÄ?inskih uprav. ÂťZ udeleĹžbo sem zadovoljen. Tudi sicer se tovrstnih dogodkov udeleĹžuje pribliĹžno tretjina vseh direktorjev obÄ?inskih uprav, toliko je tudi Ä?lanov naĹĄega zdruĹženja. Tisti pa, ki enkrat pridejo na tak dogodek, se vselej radi vraÄ?ajo,ÂŤ je pojasnil Iztok Mori.

Kako tudi ne. OzraÄ?je na sreÄ?anju minuli teden je bilo sproĹĄÄ?eno, kljub temu pa vsebinsko bogato. Popestril ga je obisk dveh ministrov; ministra za javno upra-

vo Rudija Medveda in ministrice za pravosodje Andreje KatiÄ?. ÂťPrav njiju smo povabili, ker je bil minister za javno upravo tudi sam direktor obÄ?inske uprave, KatiÄ?eva pa je bila dolgoletna predsednica naĹĄega zdruĹženja,ÂŤ je dejal Mori in pristavil ĹĄe, da se domaÄ?a ministrica rada vraÄ?a mednje.

S sreÄ?anjem je bil oÄ?itno zadovoljen tudi minister Medved. Ko ga je direktor domaÄ?e obÄ?inske uprave predstavil kot nekdanjega novinarja in urednika ter pisca ĹĄtevilnih besedil in ga za povrh ĹĄa-

INFORMATIVNI DAN SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA Ĺ OLA cvetliÄ?ar vrtnar aranĹžerski tehnik hortikulturni tehnik Petek, 15. februar, ob 9. in 15. uri Sobota, 16. februar, ob 9. uri SreÄ?anje je potekalo v sproĹĄÄ?enem ozraÄ?ju.

uprave, viziji za prihodnost in uvedbi digitalizacije.

Za nas je minister pokomentiral ĹĄe pot iz Ljubljane do Velenja. ÂťKar hitro smo priĹĄli, tako da se vÄ?asih na cesti vendarle zdi, da Ĺ aleĹĄka dolina ni tako zelo oddaljena od Ljubljane, kot se

zvezi s spremembo stanovanjske zakonodaje, pa je minister Medved dejal: ÂťPripravljamo odgovor. Ĺ˝upanu bomo odgovorili, in to zelo hitro.ÂŤ đ&#x;”˛

VIĹ JA STROKOVNA Ĺ OLA hortikultura snovanje vizualnih komunikacij in trĹženja Petek, 15. februar, ob 11. in 16. uri Sobota, 16. februar, ob 11. uri

Info: www.hvu.si | 03 428 59 00

an d i n v i t a m Infor 15. 2. in 16. 2. 2019

Zbrani so si v uvodu ogledali film o Velenju.

ljivo vpraĹĄal ĹĄe, Ä?e ne bi – glede na svoje talente – morda ministrstva za javno upravo raje zamenjal s trenutno prostim ministrstvom za kulturo, je ta odvrnil, da konkretno raje ne bi odgovoril, da pa je delo na ministrstvu tako ali tako ena sama poezija. Z zbranimi je v nadaljevanju nekoliko resneje spregovoril o organizaciji javne

rado pove. Je pa res, da je cestna povezava od Arje vasi do Velenja slaba,ÂŤ je dejal Rudi Medved in ob tej temi povedal ĹĄe, da ta vlada s tretjo razvojno osjo misi resno.

Na vpraĹĄanje, ali ta vlada morda tudi Ĺže pripravlja odgovor na odprto pismo, ki ga je Ĺžupan KontiÄ? pred kratkim naslovil na Ministrstvo za okolje in prostor v

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 30. januarja Potem ko je na Poljskem izbruhnila afera, ki je razkrila, da se je na nekaterih policah trgovin znaĹĄlo tudi nezdravo meso, so v zdruĹženju slovenske mesne industrije zagotovili, da je slovensko meso kakovostno in varno, dosleden nadzor pa da prepreÄ?uje moĹžnosti zlorab.

Premier Marjan Ĺ arec in predsednik drĹžave Borut Pahor sta na Brdu pri Kranju sprejela tuje diplomate in jim orisala razmere v Sloveniji in njeno vlogo v mednarodni skupnosti.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

glasili izredne razmere. Umrlo je najmanj dvanajst ljudi.

Evropski parlament je Juana GuaidĂłja priznal za zaÄ?asnega predsednika Venezuele ter Ä?lanice pozval, naj to storijo tudi same.

Evropsko sodiĹĄÄ?e za Ä?lovekove pravice je Rusiji naloĹžilo plaÄ?ilo 10 milijonov evrov odĹĄkodnine gruzijskim drĹžavljanom, ki so bili leta 2006 Ĺžrtve skupinskega izgona.

Petek, 1. februarja

zaÄ?asnega predsednika Juana GuaidĂłja, na drugem pa podporniki predsednika NicolĂĄsa Madura.

ZDA so potrdile, da so ustavile vso pomoÄ? Palestincem na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi.

Po Trumpu je tudi ruski predsednik Vladimir Putin sporoÄ?il, da Rusija v odgovor na umik ZDA iz pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega tudi sama prekinja sodelovanje.

Nedelja, 3. februarja

Ponedeljek, 4. februarja Iz Salvadorja je priĹĄla vest, da je na tamkajĹĄnjih predsedniĹĄkih volitvah zmagal nekdanji Ĺžupan prestolnice Nayib Bukele.

Evropska komisija je sklenila, da bo na Poljskem zaÄ?ela izredni inĹĄpekcijski pregled, v katerem Ĺželi preveriti razmere po izbruhu afere s prodajanjem mesa bolnih krav.

Po Evropi se je ĹĄe naprej ĹĄirila afriĹĄka praĹĄiÄ?ja kuga, veÄ? primerov so potrdili tudi na MadĹžarskem, v Bolgariji in Romuniji.

Izvedeli smo, da je v starosti 55 let umrl legendarni finski smuÄ?arski skakalec Matti Nykänen.

Potem ko venezuelski predsednik Nicolas Maduro do nedelje ni razpisal novih volitev, so Ĺ panija, Velika Britanija, Francija, Avstrija, Danska in Ĺ vedska za zaÄ?asnega predsednika priznale opozicijskega voditelja Juana GuaidĂłja.

V veljavo so stopile nove vinjete.

Nova je bila tudi informacija, Gasilci so imeli delo z reĹĄevada se bodo pokojnine v tekoÄ?em njem ljudi na prelazu med Avmesecu redno uskladile za 2,8 strijo in Italijo. Zaradi sneĹžnih odstotka, nova viĹĄina, ki bo veljala padavin jih je namreÄ? okrog 200 od 1. januarja, pa bo izplaÄ?ana ostalo ujetih v avtomobilih in konec meseca. avtobusih. Ĺ e je odmevala zgodba mesa Na HrvaĹĄkem so se ukvarjali iz zakola bolnega goveda na s ponarejenimi diplomami. Po Poljskem. Po podatkih uprave odkriti poneverbi zaposlene na Predsednika sta sprejela za varno hrano je k nam priĹĄel ĹĄolskem ministrstvu so odredili diplomate. le en primer omenjenega mesa. preverjanje diplom skoraj 90 tisoÄ?

Promet z njim so prepovedali in zaposlenih v ĹĄolstvu in znanosti.

AmeriĹĄke varnostno-obveĹĄÄ?e- odloÄ?ili, da gre v uniÄ?enje.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je zveÄ?er privalne sluĹžbe so predstavile svoj Oglasil se je JoĹže PodrĹžaj, ki je spel na obisk v ZdruĹžene arabske pogled na glavne groĹžnje ZDA odloÄ?no zavrnil poziv sindikali- emirate. V pogovorih je poudaril, in svetu. Iz poroÄ?ila je bilo mo- stov k odstopu. da si bo v prihodnje prizadeval goÄ?e ugotoviti, da imajo povsem drugaÄ?no mnenje kot predsednik Trump.

Nizozemska vladna koalicija je po burni razpravi sklenila, da naredi izjemo, in pribliĹžno 600 mladoletnim prosilcem omogoÄ?i pridobitev statusa mednarodne zaĹĄÄ?ite.

Italijanski premier Giuseppe Conte je sporoÄ?il, da se bo 47 Donald Trump je v svojem govoru potrdil gradnjo zidu prebeĹžnikov z ladje po skoraj na meji z Mehiko.

Timi Zajc se je veselil svoje prve zmage. dveh tednih na morju vendarle lahko izkrcalo.

Timi Zajc na prvi sezonski tekBorut Pahor je organiziral mi v smuÄ?arskih poletih stopil na posvet o razmerju med zasebnajviĹĄjo stopniÄ?ko. nimi in javnimi ĹĄolami. VeÄ?ina Veljati je zaÄ?el trgovinski sposodelujoÄ?ih se je strinjala, da so razum med Evropsko unijo in zasebne ĹĄole postale pomemben Japonsko, ki je ustvaril najveÄ?je in dobrodoĹĄel del slovenskega odprto trgovinsko obmoÄ?je na izobraĹževalnega sistema.

Poslanci so z 49 glasovi za in 35 svetu s 630 milijoni ljudi.

Ministrica Andreja KatiÄ? je proti sprejeli zakon o koncesijskih Predsednik ZDA Donald skuĹĄala urediti razmere v zaporpogodbah, ki v slovenski pravni Trump je sporoÄ?il, da se ZDA Na HrvaĹĄkem so se ukvarjali skem sistemu. Dejala je, da je red prenaĹĄa evropsko direktivo. s soboto umikajo iz pogodbe z z ugotavljanjem istovetnosti treba najprej znova vzpostaviti Pravosodni policisti, Ä?lani Sindi- Rusijo o omejitvi jedrskih raket diplom. zaupanje in primerno ozraÄ?je, kata drĹžavnih organov Slovenije, srednjega dosega. v katerem bodo zaÄ?eli uvajati so direktorja Uprave RS za izvrza laĹžjo gradnjo cerkva v regiji. reĹĄitve za boljĹĄi sistem. ĹĄevanje kazenskih sankcij JoĹžeta TurĹĄki zunanji minister Mevlut AmeriĹĄki predsednik Donald PodrĹžaja pozivali k odstopu in Cavusoglu je dejal, da drĹžave, Trump je v govoru o poloĹžaju v zahtevali sestanek s Ĺ arcem in ki kot zaÄ?asnega predsednika drĹžavi kongres pozval k politiÄ?KatiÄ?evo.

Venezuele priznavajo Juana Gua- ni enotnosti. Potrdil je gradnjo Podatki so razkrili, da je konec idĂłja, podĹžigajo teĹžave te drĹžave mejnega zidu in napovedal nov leta 2018 v drĹžavnem proraÄ?unu UÄ?enci so morali v ĹĄolo. in kaznujejo milijone njenih dr- sreÄ?anje s Kim DĹžong Unom. ostalo za veÄ? kot pol milijarde Kot so napovedali hidrologi, je Ĺžavljanov.

Iz Litve je bilo sliĹĄati nekaj straevrov preseĹžka. Tako je delno deĹž povzroÄ?al preglavice. Gasilci Severovzhod Avstralije so pri- hu, da bi se Rusi skuĹĄali vmeĹĄati zaradi 270 milijonov evrov divi- so bili zaposleni s Ä?rpanjem vode zadele hude poplave. v njihove prihajajoÄ?e volitve, iz dend, prejetih od NLB. iz objektov, v okolici Ilirske BistriNa obmoÄ?ju Zenice v osre- NemÄ?ije pa je priĹĄla vest, da bo dnjem delu Bosne in Hercego- drĹžava do leta 2021 vloĹžila 110 vine so razglasili izredno stanje, milijonov evrov za izboljĹĄanje in ker so zaradi nenadne odjuge prenovo vojaĹĄke infrastrukture moÄ?no narasli vodotoki in zaÄ?eli v Litvi. poplavljati.

Torek, 5. februarja

ÄŒetrtek, 31. januarja

Sobota, 2. februarja

Sporno goveje meso je priĹĄlo tudi v Slovenijo.

DeĹž je ponekod povzroÄ?al veliko preglavic.

Evropska komisija je sporoÄ?ila, da poteka uniÄ?evanje mesa iz goljufive poljske klavnice, v kateri so klali bolno govedo. Izvedeli pa smo tudi, da je v obliki mesnega pripravka za kebab sporno meso priĹĄlo tudi v Slovenijo.

Severni del srednjega zahoda ZDA so zajele tako nizke temperature, da so zaradi njih raz-

ce in Vipave sta poplavljali reki Reka in Vipava, sproĹžili so se tudi trije manjĹĄi zemeljski plazovi.

Na nebu nad Kubo je razneslo meteorit, njegovi deli pa so nato padli na razliÄ?ne dele pokrajine Pinar del RĂ­o na zahodu Kube.

Ulice venezuelske prestolnice so na enem koncu mesta preplavili podporniki samooklicanega

7. februarja 2019

Vse veÄ? drĹžav je za predsednika Venezuele priznalo opozicijskega voditelja.

Ĺ ola je ĹĄala Ĺ˝e nekaj let ponovno obiskujem osnovno ĹĄolo, pravzaprav ne jaz, a vseeno je ĹĄola znova postala stvar, okoli katere se suÄ?e druĹžinsko Ĺživljenje, ni edina, ne najpomembnejĹĄa, a naloge, preizkusi znanj, nastopi, referati, torbe, zvezki, ĹĄiljenje barvic, pozabljene malice, pa tudi veselje, znanje, vedenje, prijateljstva, zorenje, vse to ima veliko moÄ?. Ĺ e vedno sem malce osupel nad njo ‌ in osupel nad tem, da se o nekaterih temeljnih vpraĹĄanjih sploh ne pogovarjamo.

Slovenska ĹĄola je dobra, zaupam ji, tudi uÄ?iteljem, Ä?etudi kdaj delajo napake ali stvari zapeljejo drugaÄ?e, kot bi jih sam. Malo manj zaupam starĹĄem, predvsem tistim, ki bi radi ukrojili svet po meri svojih otrok. Ne, razliÄ?ni Jure TrampuĹĄ smo si, eni imajo veÄ? sposobnosti, drugi manj, eni izvirajo iz socialno moÄ?nejĹĄih okolij, drugi so deprivilegirani, eni imajo sreÄ?o, drugi ne. In ĹĄola je tukaj, vsaj morala bi biti, da te vstopne razlike med otroki zmanjĹĄa. Ni res, kot trdijo sebiÄ?neĹži, da so tisti razredi, v katerih je kakĹĄen otrok s posebnimi potrebami ali pa otrok, ki prihaja iz drugih okolij, prikrajĹĄani, nasprotno, otroci, ki obiskujejo te razrede, so privilegirani, razliÄ?nost bogati. Ĺ ola ni le valilnica znanja, ĹĄola bi morala biti veliko veÄ?, morala bi biti polje iskanja izkuĹĄenj, spoznavanja, uÄ?enja socialnih interakcij, pripadanja, odraĹĄÄ?anja, ĹĄtevilke in letnice, kemijski elementi in bioloĹĄka sistematika so le stopnice na tej poti – otroci ne potrebujejo samo znanja, potrebujejo tudi stik in smisel.

A naj se takoj zaustavim. Slovenska ĹĄola je naravna storilnostno, ne mislim le na balast posameznih predmetov, na znanje, ki se zdi nepotrebno, te navlake je bilo v ĹĄoli vedno ogromno, govorim o spirali zahtevnosti. Ĺ ola je ogledalo druĹžbe, na eni strani so starĹĄi, ki pritiskajo na otroke, da bi bili najboljĹĄi, na drugi strani pa uÄ?itelji, ki zaradi pritiskov viĹĄajo ocene, potem pa poslediÄ?no tudi standarde ocenjevanja, nad vse skupaj pa kot kakĹĄen moreÄ?i novembrski oblak visi neoliberalna druĹžba, ki slavi zmagovalce, tiste, ki so pridni, tiste, ki so, kot radi reÄ?ejo ekonomisti, produktivni in bodo morda Ĺže jutri znali poveÄ?ati svojo dodano vrednost.

In na vsej tej dirki po doseganjih niÄ?a pozabljamo na tiste, ki jim je ĹĄola namenjena, na uÄ?ence, na njihovo Ĺželjo po igri, ustvarjanju, na bojazni, na pravico do otroĹĄtva in odraĹĄÄ?anja.

Sam sem iz drugega sveta. Ĺ ola ni tukaj, da bi sluĹžila sistemu in trgu delovne sile, ĹĄola bi morala vzgajati kritiÄ?nega posameznika, ki bi se bil sposoben vpraĹĄati o smiselnosti zakonov sveta, v katerega je vrojen. Torej ne ponavljanje in reprodukcija starega, temveÄ? izumljanje novega. Tudi preko napak, tudi preko spodrsljajev, nikoli enako, vedno naprej, levo, desno, gor in dol, nikoli Âťod ĹĄtirih do ene, do osmih od trehÂŤ ‌ Medtem ko starĹĄi podpisujejo viralne peticije, se politika prereka o tem, koliko denarja bi dala zasebnim ĹĄolam, namesto da bi razmislila, kako bi izboljĹĄala javno ĹĄolstvo, kako bi vrnila avtonomijo uÄ?iteljem, kako bi ĹĄolo odprla za nova strokovna spoznanja in reĹĄitve. Kajti Ä?e bo javna ĹĄola slaba, bodo bogati, tisti, ki si bodo to lahko privoĹĄÄ?ili, otroke zaÄ?eli vpisovati v elitne ĹĄole.

In Ä?e Ĺže kje, se ravno pri ĹĄolstvu (in deloma, a vse manj tudi pri zdravstvu) ohranja vsaj nekaj elementov socialne praviÄ?nosti iz Ä?asov tistega, kako Ĺže radi reÄ?ejo, rdeÄ?ega totalitarizma. Ko bo ta izginila, ko je ne bo veÄ?, bo znanje dosegljivo le izbranim.

Zato smo na prelomnici. Boj za boljĹĄo ĹĄolo, boj za ĹĄolsko okolje, ki spodbuja spontanost in avtentiÄ?nost, ne pa nagrajuje ponavljanja, je boj za boljĹĄi svet. Mislim popolnoma resno. Razvojni model kapitalizma, kakrĹĄnega poznamo, je trÄ?il ob nepremagljivo oviro, mejo neskonÄ?ne rasti in izkoriĹĄÄ?anja mu postavlja narava.

Mimo nje ne bo ĹĄlo. DrugaÄ?na ĹĄola, izobraĹževanje, spodbujanje otrok, vse to so prvi pogoj za umiĹĄljanje novega sveta. đ&#x;”˛

V petih dneh 20.700 obiskovalcev Celje – Minulo nedeljo je vrata na celjskem sejmiĹĄÄ?u zaprl prvi sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije. Zanimanje zanj je bilo izjemno, saj si ga je v petih dneh ogledalo 20.700 obiskovalcev, kar kaĹže, da je stroki takĹĄen sejem manjkal.

Po zgledu iz tujine so ga organizirali pred glavno kmetijsko sezono, ko kmetje naÄ?rtujejo nakup mehanizacije. Na sejmu so se na 16.000 kvadratnih metrih pokritih povrĹĄin predstavili proizvajalci in uvozniki kmetijske in gozdarske mehanizacije z veÄ? kot 200 blagovnimi znamkami. Poleg razstavnega programa je sejem vsak dan spremljal obsejemsko dogajanje, rdeÄ?a nit predavanj in izobraĹževanj pa je bila varnost pri delu.

Predstavniki druĹžbe Celjski sejem in ZdruĹženja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske tehnike, ki ga je predlagalo, so napovedali, da bodo sejem zanesljivo ĹĄe organizirali, saj je prvi presegel njihova priÄ?akovanja. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019 barve: CMYK, stran 9

Vlaganje v znanje je Şivljenjska naloŞba 53 novih diplomantov Viťje strokovne ťole ťolskega centra Velenje – Precejťnje povpraťevanje po ťtudentih Şe med ťtudijem Tatjana Podgorťek

Velenje, 29. januarja – V veliki dvorani velenjske glasbene ĹĄole je tudi letos ViĹĄja strokovna ĹĄola Ĺ olskega centra Velenje pripravila slovesnost, na kateri so podelili diplome ĹĄtudentom, ki so uspeĹĄno konÄ?ali izobraĹževanje v enem od ĹĄestih programov ĹĄole. Letos je bilo takih 53, kar je bistveno manj v primerjavi s preteklimi leti. Podelili so ĹĄe pohvalo ravnatelja (prejela jo je Monika Krajnc) ter priznanje za najbolje ocenjenega predavatelja v ĹĄtudijskem letu 2017/2018 po mnenju ĹĄtudentov.

To priznanje je Ĺže drugiÄ? zapored prejel Viljem Osojnik.

V nagovoru zbranim je direktor

Ĺ olskega centra Janko PogorelÄ?nik med drugim dejal, da je viĹĄja strokovna ĹĄola eden od temeljnih stebrov povezovanja ĹĄolstva in gospodarstva. Velenjski podĹžupan Peter Dermol pa se je ĹĄtudentom zahvalil za vlaganja v znanje, saj je to Ĺživljenjska naloĹžba zanje in eden od vzvodov za napredek okolja.

Po besedah ravnatelja ĹĄole UroĹĄa Sonjaka Âťima diploma svojo vrednost, ker je bilo vanjo vloĹženega veliko dela, truda, neprespanih noÄ?i, izdelave seminarskih nalog.

Njena vrednost je tudi ta, da dokazuje, da se je diplomant res nauÄ?il in zna premagovati izzive na poklicni poti na trajnostni naÄ?in.ÂŤ Izrazil je prepriÄ?anje, da diplomante

Rekli so â?ą Monika Krajnc, dobitnica pohvale ravnatelja:

ÂťIzobraĹževanje v programu Gostinstvo in turizem na viĹĄji strokovni ĹĄoli je izpolnilo moja priÄ?akovanja. Pridobila sem znanje, ki mi bo dobra popotnica v nadaljnjem Ĺživljenju. PriporoÄ?am mladim, da vlagajo v izobraĹževanje, saj ti znanje ostane za vse Ĺživljenje. Diploma je zame nadgradnja prejĹĄnje diplome in razmiĹĄljam ĹĄe o drugih. Na seznamu Ĺželja sta namreÄ? mojstrski izpit iz cvetliÄ?arstva ali magisterij iz marketinga. Morda se najde ĹĄe kaj iz turizma. Se bom pustila presenetiti.ÂŤ

v podjetjih z veseljem priÄ?akujejo, saj so kadri, ki jih izobraĹžujejo v programih viĹĄje strokovne ĹĄole, danes iskani in ustrezno usposobljeni za ovire, ki jih Ä?akajo na

trgu dela. Sonjak je ĹĄe menil, da so uspeĹĄni ĹĄtudenti temelj, na katerem lahko gradi dolina, regija in ne nazadnje tudi Slovenija. ÂťUpam, da vas ne bo preveÄ? pobegnilo v

Diplomanti skupaj s predavatelji

Med 53 diplomanti jih je bilo najveÄ? (19) iz programa Informatika, 13 iz Mehatronike, eden manj iz Gostinstva in turizem, 4 iz Varstva okolja in komunala, 2 oziroma 3 pa iz programov Elektronika ter Geotehnologija in rudarstvo. 38 ĹĄtudentov se je izobraĹževalo redno, preostalih 15 pa ob delu.

tujino in da nas boste popeljali v svetlo prihodnost.ÂŤ

Ĺ tudenti se prehitro zaposlijo

Na naĹĄe vpraĹĄanje, v Ä?em so razlogi za manjĹĄe ĹĄtevilo diplomantov v primerjavi z minulimi leti, je Sonjak odgovoril: ÂťVeÄ? jih je, med njimi pa v zadnjem Ä?asu stopa v ospredje pritisk podjetij, naj se ĹĄtudenti takoj zaposlijo. Tako marsikomu med njimi zmanjka

energije in Ä?asa za dokonÄ?anje ĹĄtudija ob delu.ÂŤ Podporo gospodarstva najpogosteje ÂťobÄ?utijoÂŤ tako, Âťda podjetja trkajo na vrata in prosijo za ĹĄtudente. OmogoÄ?imo jim predstavitev dejavnosti v predavalnicah, poslediÄ?no se ĹĄtudenti zanje odloÄ?ijo, a se mnogi

Predinformativni dan za bolj neposreden stik VeÄ? informacij olajĹĄa odloÄ?itev in pomaga pri pravilni izbiri nadaljnje poti, pred katero so dijaki in odrasli udeleĹženci izobraĹževanja Milena KrstiÄ? - Planinc

Prijavo je treba oddati pravilno!

Velenje, 29. januarja – NaÄ?rNajpomembneje je, tovanje prihodnosti in izbira nada bodoÄ?i ĹĄtudentje daljnjega ĹĄtudija je pomembna vedo, kaj bodo ĹĄtudiraodloÄ?itev. VeÄ? informacij olajĹĄa li, kaj bodo poÄ?eli v ĹžiodloÄ?itev in pomaga pri izbiri vljenju, kaj jih zanima nadaljnje poti. Veliko jih bodoÄ?i ‌ Prijavo za ĹĄtudij pa ĹĄtudenti dobijo na informativnih je treba oddati pravildnevih, ki bodo v Sloveniji poteno. UdeleĹžencem prekali 15. in 16. februarja, v Velenju dinformativnega dne je pa so jih lahko dobili Ĺže prej, na vpisni postopek predpredinformativnem dnevu, ki sta stavil Dejan SenekoviÄ? ga enajsto leto zapored za dijake iz VisokoĹĄolske prijavin odrasle organizirala Ĺ olski cenne informacijske sluĹž- Dejan SenekoviÄ? iz prijavno-informacijske sluĹžbe je predstavil (tudi) praktiÄ?ne ter Velenje in Svetovalno srediĹĄÄ?e be Univerze Maribor. primere prijave.

Velenje, ki deluje v okviru Ljudske Biserka Plahuta: ÂťStik je bolj ÂťBliĹža se prvi prijavni univerze. Na njem so predstavniki pristen, v majhnih skupinah je veÄ? kot 50 fakultet, visokih in manj treme ...ÂŤ. viĹĄjih ĹĄol bodoÄ?im ĹĄtudentom predstavili ĹĄtudijske programe, da Fakultete, visoke in viĹĄje ĹĄole bo odloÄ?itev za pridejo do njih. nadaljevanje izobraĹževalne poti laĹžja. zaposlovanje EURES in EUROPredstavnikov fakultet PASS pa zaposlovanje v tujini, in drugih vse veÄ? predstavljen jim je bil ĹĄtudij v Na predstavitve pridejo dekani, ZDA, ĹĄtudij v tujini – Integra profesorji, ĹĄtudentje. ÂťPredstav- Education, Slovenska vojska in nikov fakultet, viĹĄjih in visokih Policija pa sta predstavila moĹĄol je v Velenju iz leta v leto veÄ?, Ĺžnosti zaposlitve takoj po konÄ?ani skupine dijakov so manjĹĄe, kar je srednji ĹĄoli.

Utrinek s predstavitve. Akademijo za gledaliĹĄÄ?e, radio, film in prednost. Stik je bolj neposreden, televizijo je predstavil red. prof. mag. Marko NaberĹĄnik, reĹžiser in treme pri postavljanju vpraĹĄanj scenarist. je manj ‌ To je velik plus. Na Vse je na dosegu roke velikih informativnih dneh to ni BlaĹž Mihevc, 4. letnik tehnik mehatronike: rok. To je tisti rok, v katerem damo povsem praktiÄ?ne primere, mogoÄ?e,ÂŤ pravi Biserka Plahuta, ÂťPredinformativni dan je enkratna priloĹžnost so na voljo ĹĄe vsa vpisna mesta. razloĹžimo, kaj pomeni omejen svetovalka v Svetovalnem srediza prvi vtis. Vse je na dosegu roke, v razdalji ZaÄ?ne se 12. februarja in traja ĹĄtudijski program, kaj neomejen, ĹĄÄ?u Velenje. dvesto metrov. Zagotovo bom ta dan dobro do 18. marca. Zelo pomembno kaj pomeni prva, druga, tretja ĹžeNa predinformativnem dneizkoristil, ĹĄel bom na veÄ? predstavitev, tudi na je, da je prijava oddana pravoÄ?a- lja, pokaĹžemo pa jim tudi, kako vu so imeli udeleĹženci moĹžnost predstavitev vpisnega postopka. OdloÄ?am se sno,ÂŤ je poudaril. Pravi, da mladi se elektronska prijava odda.ÂŤ đ&#x;”˛ spoznati tudi vpisne postopke, med elektrotehniko in strojniĹĄtvom, zanima dokaj dobro poznajo postopke moĹžnost bivanja v ĹĄtudentskih me tudi lesarstvo ... Ĺ el pa bom seveda tudi na informativni dan prijave, ker jih o tem pouÄ?ijo Ĺže domovih, Zavod za zaposlovanje v Ljubljano in Maribor.ÂŤ svetovalni delavci na ĹĄolah. ÂťMi je predstavil trg dela, Zavod za pa jim na takih predstavitvah po-

â?ą

9

IZOBRAŽEVANJE

7. februarja 2019

med njimi kasneje zaradi zaposlitve v predavalnice ne vrnejo ter izobraĹževanja ne konÄ?ajo.ÂŤ

Vpisa v program Varstvo okolja in komunala ne bo

Novo ĹĄtudijsko leto bo na viĹĄji strokovni ĹĄoli zaznamovala med drugim sprememba pri vpisu v ĹĄtudijske programe. Vrsto let so na ĹĄoli izobraĹževali ĹĄtudente v ĹĄestih programih, v ĹĄtudijskem letu

2019/2020 jih bodo v petih. Vpisa v program Varstvo okolja in komunala, v katerem so pridobivali znanje le izredni ĹĄtudenti, po 10 letih ne bo. Razlog je premajhno ĹĄtevilo kandidatov. đ&#x;”˛

Ko je matematika razvedrilo Na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli smo letos prviÄ? izpeljali ĹĄolsko tekmovanje v razvedrilni matematiki. Cilj tekmovanja je ĹĄirjenje in poglabljanje znanja matematike, utrjevanje algoritmiÄ?nega miĹĄljenja, logiÄ?nega sklepanja, raÄ?unskih spretnosti in prostorske predstavljivosti, primerjanje znanja matematike med dijaki, popularizacija matematike, odkrivanje za matematiko nadarjenih dijakov in uvajanje mladih k samostojnemu raziskovalnemu delu in uporabi literature za matematiko. Ĺ olsko tekmovanje je potekalo v ponedeljek, 3. 12. 2018, ob 14. uri. 22 dijakov je tekmovalne naloge reĹĄevalo 90 minut. Ĺ est najuspeĹĄnejĹĄih dijakov – Nikola Stepanoski, 1. ET, Jure Majcen, 2. ET, AndraĹž PodpeÄ?an, 2. TRA, Rok Kralj, 2. TM, Vid Vybihal, 3. TM in Kamil Kosi, 4. TM, je prejelo bronasto priznanje.

Posebej velja izpostaviti doseĹžek Jureta Majcna, ki je na ĹĄolski ravni tekmovanja dosegel vseh 239 moĹžnih toÄ?k.

Jure Majcen in AndraĹž PodpeÄ?an sta bila po ĹĄtevilu doseĹženih toÄ?k izbrana za uvrstitev na drĹžavno tekmovanje, ki je potekalo v soboto, 26. 1. 2019, na OĹ Dobje. V skupini 2. letnikov je tekmovalo 60 dijakov, veÄ?inoma gimnazijcev. Jure Majcen je tudi na drĹžavnem tekmovanju dosegel vse moĹžne toÄ?ke ter prejel 1. nagrado in zlato priznanje, AndraĹž PodpeÄ?an pa je za svoje doseĹžke prejel srebrno priznanje. đ&#x;”˛

Marjetka HerodeĹž

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

7. februarja 2019

Trije Petri o Marjanu Na letoĹĄnjem Marjanovem veÄ?eru, posveÄ?enem zbirki prvih beril, so njegov mladostni prijatelj, brat in sin pripovedovali o njegovi ustvarjalnosti in zbirateljski vnemi Tina Felicijan

ÂťJaz nisem rad hodil v ĹĄolo, Marjan pa z veseljem. Kar se je Velenje, 31. januar – PrejĹĄnji dogajalo v ĹĄoli, mu je bilo ljubo, Ä?etrtek bi znani velenjski kultur- delo doma pa ne kaj prida. Z nik Marjan MarinĹĄek dopolnil veseljem je prelistaval knjige, tudi 78 let. Ker je dolgoletni direktor bratovo prvo berilo, a preden je Kulturnega centra Ivana Napotni- knjige prebiral, jih je prerisoval,ÂŤ ka, publicist, glasbeni entuziast, zbiratelj, pobudnik in organizator festivala PreĹĄmentane citre, humanitarne prireditve Bolero, soustanovitelj in prvi vodja Pikinega festivala, skratka ĹĄiroko angaĹžiran moĹž, leta 2011 umrl, se obÄ?udovalci njegovega Ĺživljenjskega dela in varuhi njegove zapuĹĄÄ?ine vsako leto sreÄ?ajo na Marjanovem veÄ?eru, na katerem so nepogreĹĄljivi zvoki citer, pomenki o knjigah in prikazi njegovih impresivnih zbirk. Letos je bila v srediĹĄÄ?u pozornosti slikovita zbirka prvih beril, ki je septembra lani dobila imenitno mesto v KnjiĹžnici Velenje. O Marjanovi strasti do zbiranja teh Âťsvojevrstnih ogledal druĹžbe, svetov v malem, priÄ?evalcev svojega Ä?asa,ÂŤ ki so ga je o bratu zaÄ?el pripovedovati navduĹĄili Ĺže v zgodnjem otroĹĄtvu, Peter MarinĹĄek. ÂťMarjan je imel so v pogovorih z MatjaĹžem Ĺ a- dva polÄ?asa – dopoldne je bil nem lejem pripovedovali njegov brat ali godrnjav, zveÄ?er pa je bil pri Peter, prijatelj iz mladosti Peter nas teater. Ko sta ga dopoldanska Krivec in starejĹĄi sin Peter, dru- muhavost in zadrĹžanost minili, se Ĺženje ob obujanju spominov pa je prelevil v Ĺživahnega mladeniÄ?a. je kot vedno popestril glasbenik Bil je ustvarjalen, poln idej, sanjal Peter Napret, violinist in citrar ter je, ampak tudi uresniÄ?eval sanje,ÂŤ predsednik Citrarskega druĹĄtva je Peter ponosen na svojega brata, Slovenije, katerega soustanovitelj ki ga je v otroĹĄtvu prevzela zgodje bil tudi Marjan MarinĹĄek. ba o Robinzonu Crusoeju, bolj

kot karkoli pa ga je navduĹĄevala Pika NogaviÄ?ka. ÂťÄŒe mu ta knjiga ne bi priĹĄla pod roke, mislite, da bi v Velenju imeli Pikin festival?ÂŤ je vpraĹĄal obÄ?instvo in nakazal, da o tem moÄ?no dvomi.

O Marjanu in drugih MarinĹĄkih

ve veliko povedati akademski slikar Peter Krivec, Marjanov prijatelj iz mladosti. ÂťMarinĹĄkovi fantje so vsi imeli po vrsti neverjetne danosti, podedovane po oÄ?etu in materi. Oba sta pela, igrala na kozjanskem odru, imela sta Ä?ut za kulturo, lepo sta vzgajala fante, vsi so doĹĄtudirali in iz vseh treh je bilo kaj,ÂŤ je strnil svoj pogled na MarinĹĄke in dodal, da je bil brat Milan ĹĄe posebej glasbeno

Peter Krivec

nadarjen in je neumorno risal.

V njihovi kuhinji je bilo polno podob, domaÄ?nih, prijetnih prizorov, se spominja. Marjan je menda poskuĹĄal dohiteti brata. ÂťVedno je imel ambicije, da bi nekaj prikazal. Po drug strani pa je gojil ljubezen do glasbe,ÂŤ je ĹĄe povedal Peter Krivec.

Marjanov sin Peter MarinĹĄek pa je obudil spomin na kup knjig, ki se je veÄ?al in veÄ?al ‌ Na vsakem

Peter MarinĹĄek - brat

Peter MarinĹĄek - sin

druĹžinskem izletu ali kaki drugi poti so imeli MarinĹĄki mnogo opravkov, vezanih bodisi na sluĹžbo bodisi na zbirateljstvo ali kateri drug hobi, pomni Peter.

Pripovedoval je o nekem obisku Mohorjeve knjigarne v Celovcu.

Takrat se je namreÄ? zavedel, da bo oÄ?e, ki je do knjig imel vedno ljubeÄ? odnos, pogosto zahajal tja in nabiral knjige. Spominja pa se tudi obiska pri dr. Janezu MilÄ?inskem, ki ga je spodbujal k zbiranju prvih beril. ÂťVsakogar, ki ga je poznal, pa Ä?e je ta ĹĄel

na kako pot ali ne, je prosil za kako prvo berilo,ÂŤ je povedal in mnogi iz obÄ?instva so prikimali.

Ljudem je dajal denar, ki mu ga za to ni bilo Ĺžal, da bi mu poslali knjige. Te naloĹžbe so se vÄ?asih povrnile, mnogokrat pa knjig ni bilo od nikjer. ÂťKarkoli sem atija vpraĹĄal, je poznal odgovor. ÄŒe sem ga vpraĹĄal kaj iz zgodovine, zagotovo. Tudi iz geografije skoraj vedno. Pa iz prava, glasbene, besedne umetnosti,ÂŤ je ĹĄe povedal đ&#x;”˛ Marjanov sin Peter.

LetoĹĄnje druĹženje v spomin Marjana MarinĹĄka je potekalo v KnjiĹžnici Velenje pred razstaviĹĄÄ?em njegove zbirke prvih beril. Gre za drugo najveÄ?jo znano zbirko prvih beril na svetu. VeÄ?jo (8.000 kosov iz 217 drĹžav) je ustvaril le Marjanov prijatelj Juris Cibulis iz Latvije, s katerim si je dopisoval in tedensko izmenjeval pakete knjig. ZaÄ?etni fond Marjanove zbirke je obsegal preko 1.500 prvih beril in Ä?itank, napisanih v 164 jezikih. NajveÄ? jih je iz drĹžav Sovjetske zveze in Jugoslavije, najmoÄ?neje je zastopan nemĹĄki jezik, v slovenĹĄÄ?ini pa je 241 beril.

Zbirka se je konec lanskega leta ĹĄe poveÄ?ala. Profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Maja MilÄ?inski, hÄ?i dr. Janeza MilÄ?inskega, med leti 1976 in 1992 predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je za zbiranje navdihoval tudi MarinĹĄka, je KnjiĹžnici Velenje podarila svojo zbirko. Med 131 novimi prvimi berili je najveÄ? evropskih (85) in azijskih (39). PribliĹžno tretjina naslovov je Ĺže bila na policah Marjanove zbirke, ostali pa jo lepo dopolnjujejo.

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019 barve: CMYK, stran 11

11

KULTURA

7. februarja 2019

Podvojena produkcija ĹĄaleĹĄkih avtorjev KakĹĄna je lanska bera tiskovin in nosilcev zvoka in slike avtorjev in zaloĹžnikov iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, predstavljena na razstavi KnjiĹžnice Velenje Ustvarjeno doma?

Tina Felicijan

Tradicionalna pregledna razstava knjig, broĹĄur, periodike in ostalih tiskovin ter nosilcev zvoka in slike, ki so v preteklem letu bodisi izĹĄli v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki bodisi so jih ustvarili tukajĹĄnji avtorji ali pa se navezujejo na to okolje in ljudi, je letos ĹĄe posebno pestra in priÄ?a o izjemno Ĺživi ustvarjalnosti v Ĺ aleĹĄki dolini. Silvo GrmovĹĄek z domoznanskega oddelka KnjiĹžnice Velenje poroÄ?a, da ĹĄtevilo piscev, glasbenikov in filmarjev iz leta v leto naraĹĄÄ?a. Ĺ tevilo naslovov pa je na ravni rekordnih let.

Medtem ko jih je leta 2017 izĹĄlo znatno manj kot leto poprej – okoli 40 –, jih je lani (2018) izĹĄlo skoraj enkrat veÄ? – veÄ? kot 70.

NajveÄ? naslovov je s podroÄ?ja knjiĹževnosti, ki je zastopana z vsemi zvrstmi. IzĹĄli so trije romani, med katerimi je poseben vtis pustil Zlatko Kraljić s prvencem

v tem Ĺžanru Upornik, ĹĄest pesniĹĄkih zbirk, dve biografiji in osem otroĹĄkih slikanic. V publicistiki, ki je prevladovala leta 2017, lani pa jo je prehitela knjiĹževnost, izstopajo dela, ki obravnavajo likovno umetnost: monografija

o velenjskem kiparju in industrijskem oblikovalcu Cirilu Cesarju Pot k svetlobi, kiparski opus Ivana Napotnika je predstavljen v knjigi Izpostavljeni pogledi, Ĺživljenjsko delo ĹĄaleĹĄkega slikarja Alojza ZavolovĹĄka v katalogu Spomini

Pregled knjiĹžne, glasbene in filmske produkcije Ĺ aleĹĄke doline si lahko v osrednjem razstaviĹĄÄ?u KnjiĹžnice Velenje ogledate ĹĄe do 11. februarja.

Leta 2017 je po veÄ? kot desetletnem premoru ponovno zaÄ?ela izhajati druĹžboslovno-humanistiÄ?na knjiĹžna zbirka Ĺ aleĹĄki razgledi, ki je na knjiĹžne police dodala 14. in 15. zvezek. 16. bi moral iziti lani, a so v KnjiĹžnici Velenje izid prestavili na februar 2019.

Pisci obravnavajo zgodovinske teme iz 15. stoletja, obdobja prve svetovne vojne, Ä?asa ponemÄ?evanja in takratne lokalne kulture, obdobja po drugi svetovni vojni, piĹĄejo o potovanju FrantiĹĄka Foita, stavbnem daritvenem ritualu, Ĺživljenju na KidriÄ?evi cesti v 60. letih, ĹĄtudentskih demonstracijah v Ljubljani, Napotnikovi galeriji in Kajuhovi rokopisni zapuĹĄÄ?ini.

v podobah, v tiskani obliki pa je predstavljena tudi zgodovina Napotnikove galerije v Ĺ oĹĄtanju.

Iz lanske zaloĹžniĹĄke bere KnjiĹžne fundacije Velenje je GrmovĹĄek izpostavil literarno-socioloĹĄko ĹĄtudijo dr. Zorana Pevca z naslovom Slovenska urbana poezija in kroniko VeÄ?ina knjiĹžnih del je izĹĄla v Festivala mladih samozaloĹžbi, sedem naslovov kultur Kunigunda pa je izdala Velenjska knjiĹžna Pod svobodnim fundacija. Ostali veÄ?ji zaloĹžniki srcem. Opozoril je tudi na prvenec so Muzej Velenje, Galerija mlade velenjske Velenje in Mestna obÄ?ina fotografinje Tilyen Velenje.

Mucik, ki je izdala fotografsko monografijo Alternativno koncertno zvoka – sedem zgoĹĄÄ?enk in ena dogajanje v Velenju, ter na Bo- vinilka. Tudi na glasbenem poruta Koruna, ki je lani izdal kar droÄ?ju so zastopani bolj ali manj dva naslova – esejistiÄ?no knjigo vsi Ĺžanri, izstopa pa jazzovski Utopija in resniÄ?nost – Ob zatonu album Doubtles saksofonista Juevropske civilizacije, in zbirko reta Pukla. Nekaj avtorskih proodlomkov iz osmih potopisnih jektov je izraĹženih tudi v gibljivi knjig Izbrani potopisi. sliki. Tomo ÄŒonkaĹĄ je predstavil IzĹĄlo je tudi precej nosilcev dokumentarni film Titov trg: vi-

â?ą

deti Ĺživljenje Velenja. GledaliĹĄÄ?e Velenje pa film ob 55-letnici svojega delovanja.

Kaj pa botruje temu, da se lokalna zaloĹžniĹĄka produkcija tako poveÄ?uje? Silvo GrmovĹĄek sklepa, da je razlog v vse laĹžjih produkcijskih pogojih. Izdati knjigo je danes bistveno laĹžje kot nekoÄ?. Snemanje nosilcev zvoka in slike je bistveno cenejĹĄe.

VeÄ?a se ĹĄtevilo prebivalcev, krepi se mlada populacija, ki je vajena komunikacije prek druĹžbenih omreĹžij, po katerih se pretaka ogromno vsebin. ÂťMislim, da je vse to neka spodbuda za ustvarjanje,ÂŤ je sklenil. đ&#x;”˛

Hotenja iz glasbenega studia Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja je predstavilo novo ĹĄtevilko literarne revije, v kateri se s poezijo in prozo predstavlja 37 avtorjev Tina Felicijan

Velenje, 1. februar – Na pragu meseca kulture, ki v Velenju obeta obilico raznovrstnih prireditev, so nase prvi opozorili literati. ÄŒlani Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja so namreÄ? predstavili novo, 28. ĹĄtevilko literarne revije Hotenja, ki prinaĹĄa pesniĹĄka in prozna dela ustvarjalcev iz Ĺ aleĹĄke doline in tudi ĹĄirĹĄe okolice. Tokrat so se domislili posebno imenitnega naÄ?ina predstavitve vsebine revije, ki mislim izpod njihovega peresa Ĺže toliko let tlakuje pot do obÄ?instva.

Povabili so velenjsko gledaliĹĄko ustvarjalko Vanjo KretiÄ?, da je v druĹžbi FuĹĄ benda, sestavljenega posebej za ta namen, interpretirala odlomke pesmi in zgodb, Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja bo maja razpisalo poziv za objavo literarnih del v zborniku Hotenja. Posebnih omejitev ne postavljajo.

zapisanih na slabih sto straneh Hotenj 28. Tako je po eno delo vsakega od 37 avtorjev zazvenelo v barvi, razpoloĹženju, tempu, registru in drugih variantah glasu, ki so se najbolj prilegale njihovemu sporoÄ?ilu.

VeÄ?ina avtorjev, ki objavlja v Hotenjih 28, je iz Ĺ aleĹĄke doline, nekaj pa je tudi gostujoÄ?ih – iz Celja, Ĺ entjurja, Slovenskih Konjic, Idrije ‌ ÂťV vseh teh letih delovanja druĹĄtva so Ä?lani navezali stike z mnogimi literati po vsej Sloveniji, zato v Hotenjih Ĺže vrsto leto objavljamo tudi njihova dela,ÂŤ pojasnjuje sourednica Tatjana Vidmar in dodaja, da je tudi letos pogosta tematika, ki jo pisci obravnavajo v svojih delih, ljubezenska in erotiÄ?na, Ä?eprav se vse veÄ? ustvarjalcev angaĹžira v kritiÄ?ni misli do sveta okoli sebe.

Predsednik druĹĄtva, sourednik in avtor DuĹĄan M. Pirc pa je ob izidu Hotenj 28 povedal, da bi si v druĹĄtvu Ĺželeli malce veÄ? lokalnih avtorjev. ÂťSedaj smo vrata zelo na ĹĄiroko odprli avtorjem iz vse

Vanja KretiÄ? in FuĹĄ bend, v katerem klavir igra Rok Rednak, cajon Davorin Ĺ torgelj, bas pa Gregor Fidej, so se na snemalni uri v studiu, v katerega se je spremenil oder male dvorane kulturnega doma, odliÄ?no odrezali.

Slovenije, v naslednjih letih pa bo izziv bolj animirati domaÄ?e avtorje, predvsem mlajĹĄe. Manjka nam mladostne krvi. Radi bi videli tudi veÄ? razliÄ?nih literarnih Ĺžanrov.

Manjka nam kakih humoristiÄ?nih del, morda kaki odlomki dramskih poskusov, potopisi, eseji, da bi bil ta letni prerez literarnega ustvarjanja v Ĺ aleĹĄki dolini, pa đ&#x;”˛ tudi ĹĄirĹĄe, ĹĄe bolj bogat.ÂŤ

Hotenjevci (foto: Dejan Tonkli)

ODLIÄŒNA ZAPOSLJIVOST INĹ˝ENIRJEV ENERGETIKE Fakulteta za energetiko je Ä?lanica Univerze v Mariboru, ki svoje ĹĄtudijske programe izvaja v KrĹĄkem in Velenju, to je v dveh najveÄ?jih energetskih bazenih v Sloveniji.

Z individualnim pristopom k ĹĄtudentom ter vrhunsko opremljenimi laboratoriji ustvarja odliÄ?ne pogoje za kvaliteten ĹĄtudij in pripravljenost diplomantov na izzive, ki jih prinaĹĄa prihodnost na podroÄ?ju energetike. Ĺ tudenti so aktivno vkljuÄ?eni v projektno delo, kjer lahko v praksi uporabijo pridobljeno teoretiÄ?no znanje in pridobivajo prepotrebne izkuĹĄnje pred vstopom na trg dela.

ampak tudi v vseh veÄ?jih podjetjih, kjer lahko s primernimi ukrepi s podroÄ?ja uÄ?inkovite rabe energije optimizirajo svoje poslovanje.

Diplomanti imajo po zakljuÄ?ku ĹĄtudija razliÄ?ne moĹžnosti za zaposlitev. Potrebno je poudariti, da so zaposlitvene moĹžnosti za diplomante ne samo v podjetjih, ki se neposredno ukvarjajo s panogo energetike,

Fakulteta za energetiko redno izvaja analize o zaposljivosti diplomantov, kjer beleĹži odliÄ?ne rezultate. InĹženirjev energetike skorajda ni v evidencah iskalcev zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje RS.

Ĺ tudij energetike je primeren za ĹĄtudente, ki jih veseli tehnika. VeÄ?inoma se za ĹĄtudij odloÄ?ajo dijaki s podroÄ?ja elektrotehnike, strojniĹĄtva ter gimnazijci, ki jih zanima naravoslovje. V zadnjem Ä?asu se za ĹĄtudij energetike odloÄ?a vse veÄ? deklet, kar nas zelo veseli.

PrikljuÄ?i se tudi ti!

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

7. februarja 2019

ÄŒe bi drevesa plesala Tokratna predstavitev polletne produkcije Plesnega studia N je bila tudi nadvse pouÄ?na Tina Felicijan

Velenje, 31. januar – Kdo bi si mislih, da lahko iz plesne predstave izvemo toliko o drevesih in gozdu. Plesalke in plesalci, ki obiskujejo Plesni studio N, so zanimivosti iz Ĺživljenja dreves in njihovih skupnosti predstavili v osmih plesnih toÄ?kah, v katerih so interpretirali mnogim nepoznane zgodbe – da drevesa prepoznavajo dogajanje v svoji okolici, se nanj odzivajo in komunicirajo o njem. Da odrasla drevesa pomagajo mladikam pod svojimi kroĹĄnjami rasti. Da se pod zemljo prepletajo s koreninami in tako ĹĄe zdaleÄ? ne Ĺživijo osamljenih, tihih Ĺživljenj. To je bil vir navdiha za vodjo Plesnega studia N Nino Mavec Krenker, ki je zasnovala plesno predstavo Skrivnosti dreves. V njej so vse generacije plesalk in plesalcev predstavile polletno produkcijo edine plesne ĹĄole v dolini, ki nudi kontinuirano izobraĹževanje na podroÄ?ju sodobnega plesa.

Letos Plesni studio N obiskuje okrog 120 mladih plesalk in plesalcev. Mali plesni ĹĄoli se lahko pridruĹžijo otroci od 3. leta starosti dalje. V predstavi Skrivnosti dreves so zaplesali vsi – najmlajĹĄi in najstarejĹĄi, ki ples usvajajo pod mentorstvom uÄ?iteljic in koreografinj Polone in Lucije Boruta, Mateje RoĹžiÄ? in Nine

Nagajiva Greta NataĹĄa Tajnik Stupar

Foto: Ksenija Mikor

Nedavno so se plesalke in mentorice Plesnega studia N udeleĹžile predizbora za 27. drĹžavno plesno tekmovanje Opus 1, ki bo marca potekalo v Ljubljani. Med veÄ? kot 250 miniaturami so VelenjÄ?anke predstavile 15 koreografij, ki so jih na poljubne teme zasnovale same, njihove mentorice pa so bile Nina Mavec Krenker, Mateja RoĹžiÄ? ter Polona in Lucija Boruta. Rezultati o uvrstitvi na drĹžavno tekmovanje bodo znani kmalu, priÄ?akuje pa se, da bo iz vsake starostne kategorije plesalk in plesalcev na drĹžavno sreÄ?anje napredovala tretjina.

Mavec Krenker. ÂťVsaka predstava ima tudi sporoÄ?ilno vrednost.

Idejo moramo znati predstaviti tako najmlajĹĄim kot najstarejĹĄim, da lahko interpretirajo zgodbo.

Tako gre v naĹĄi plesni ĹĄoli za uÄ?ni proces tako plesa kot tĂŠme, ki jo

obdelujemo,ÂŤ je povedala vodja Plesnega studia N in dodala, da je za letoĹĄnjo temo izbrala gozd in drevesa, za kar jo je navdihnila knjiga Skrivno Ĺživljenje dreves. ÂťV predstavi smo uprizorili naravne procese rasti drevesa iz semena

do odrasle kroĹĄnje, njihovo Ĺživljenje v razliÄ?nih letnih Ä?asih, tudi gibanje, kar je bil poseben izziv, saj se nam zdi, da so drevesa statiÄ?na. A plesalci se v ustvarjalnem procesu nauÄ?ijo abstraktnega razmiĹĄljanja o vsakdanjih stvareh in jih spravijo na oder.ÂŤ Poslanstvo tokratne plesne predstave je opozoriti ljudi tako na oÄ?itne kot skrivne pomene in lepote gozda, ki ga moramo ljudje ohranjati, Ä?e Ĺželimo ohraniti civilizacijo, je ĹĄe povedala Nina Mavec Krenker. đ&#x;”˛

Triiiple in Trojni Velenjski hip hop ustvarjalec Triiiple je v eMCe placu domaÄ?emu obÄ?instvu predstavil tretji samostojni album Tina Felicijan

VelenjÄ?an Tadej ZbiÄ?ajnik, ki deluje pod umetniĹĄkim imenom Triiiple, glasbo ustvarja Ĺže skoraj dve desetletji, ko je s prijateljema, prav tako lokalnima hip-hop zanesenjakoma Major Beckom in Scratchem mlajĹĄim ustanovil najstniĹĄko skupino Fire. Leta 2005, ko se je skupina razĹĄla, je pri zaloĹžbi Menart izdal samostojni prvenec z naslovom

Vsaka pade, Ä?ez pet let ĹĄe en album Prerod 010, leta 2013 pa se je ponovno povezal z Major Beckom in ustanovila sta hip-hop skupino 3320. Pravzaprav gre za neprofitno druĹĄtvo, pod okriljem katerega delujejo razni ustvarjalci na podroÄ?ju hip hopa – od producentov do DJ-jev, MC-jev in raperjev, ki medse sprejemajo tudi mlade in jim pomagajo na umetniĹĄki poti. V zaÄ?etku leta pa je pri zaloĹžbi Dallas Records izĹĄel

Triiiple pravi, da je Velenje slovenska prestolnica rapa, kjer je hip-hop scena moÄ?na in se ĹĄe krepi. Pri ustvarjanju ploĹĄÄ?e Trojni so mu pomagali njeni pripadniki: Mantally Ill, Zi.eban.e, Nemir Tadija, Scratch, Major Beck, U-Kan, Mrigo in tudi prepoznavna imena s ĹĄirĹĄe slovenske scene, kot sta Zlatko in Klemen Klemen.

Foto: Lara LukĹĄe

njegov tretji samostojni album z naslovom Trojni, na katerem je 14 sveĹže zapeÄ?enih komadov. Izdal je tudi ĹĄtiri single, pri ustvarjanju katerih je sodeloval z raznimi lokalnimi in ĹĄirĹĄe uveljavljenimi hip-hop artisti, zanje pa posnel tudi video spote.

Teme, ki jih v svoji glasbi obravnava, so vsakdanje. ÂťKar se dogaja v mojem Ĺživljenju,ÂŤ pravi. ÂťOd tega, da je treba vsak dan delati, se boriti, do tega, kakĹĄno je bilo moje odraĹĄÄ?anje, ko ĹĄe

Jaz in ti, drugi in mi ResniÄ?nostni pogovor AleĹĄa ÄŒrniÄ?a z Evo Strmljan Kreslin Velenje – V sredo, 13. februarja bo ob 19.19, v predverju Mestne knjiĹžnice Velenje v ResniÄ?nostnih pogovorih dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ? gostil Evo Strmljan Kreslin.

Eva je (po znanem naÄ?elu, da za uspeĹĄnim moĹĄkim praviloma

stoji izjemna Ĺžena) menedĹžerka Âťslovenskega Boba DylanaÂŤ. Med drugim je ĹĄtudirala na John Hopkins University in je prekaljena prostovoljka in humanitarka. Kot ustanoviteljica druĹĄtva MOST in Ä?lanica upravnega odbora Evrop-

ske kampanje proti nestrpnosti je v Ä?asu balkanskih vojn organizirala psihosocialno pomoÄ? beguncem.

Kasneje je (kot ljubljanska mestna svetnica) zasnovala prvi druĹžinski center v drĹžavi, Malo ulico, ki ga vodi ĹĄe danes (ko naÄ?rtujejo

ni bilo telefonov in interneta v primerjavi z otroĹĄtvom danaĹĄnje mladine.ÂŤ Navdih za zadnji album je bil sam Ä?as, ki je pretekel od izdaje prejĹĄnjega, in spoznanje, da je vÄ?asih bolje poÄ?akati na pravi trenutek, da se stvari zgodijo same od sebe, kot pa siliti z njimi z glavo skozi zid.

Naslednji studijski projekt bo album skupine 3320, na katerem bodo nastopili mladi lokalni raperji in Ĺže uveljavljeni umetniki iz razliÄ?nih koncev Slovenije. đ&#x;”˛

ĹĄiritev svojih dejavnosti podpore in vzgoje mladih druĹžin).

Vabljeni na pogovor, v katerem ne bomo le izkoristili izjemne priloĹžnosti in pokukali v zaodrje slovenskega glasbenega zvezdnika, za katerim je nadvse uspeĹĄno leto, ampak bomo naÄ?eli tudi nekatera najbolj pereÄ?a vpraĹĄanja naĹĄega Ä?asa (o migracijah in beguncih, politikah sovraĹĄtva in kulturi strahu pred drugaÄ?nostjo, izzivih sodobnih socialnih in druđ&#x;”˛ Ĺžinskih politik itd.).

Verjetno ste v zadnjih tednih mogoÄ?e zasledili vest o ĹĄestnajstletnem ĹĄvedskem dekliÄ?u z dvema kitama in imenom Greta Thunberg. To je tista deklica, ki ob petkih ne hodi v ĹĄolo, ampak ĹĄtrajka pred ĹĄvedskim parlamentom z vpijoÄ?im sporoÄ?ilom o njeni temeljni Ä?lovekovi pravici, pravici do zdrave prihodnosti v zdravem okolju. Greta je mlada ĹĄestnajstletna deklica, ki ji hipokrizija globalne in evropske klimatske politike narekuje pogumna dejanja, ki so v kontekstu zdrave Ä?loveĹĄke pameti v tem trenutku edina smiselna – po nuji ukrepanja in delovanja Ä?loveĹĄke druĹžbe v prihodnjih desetletjih. Danes sem se peljala skozi Ĺ oĹĄtanj, dom mojih starih starĹĄev; prav navzela sem se vonja po kolnu in sedaj piĹĄem o Greti Thunberg, mladi ĹĄvedski klimatski aktivistki. Tu, iz naĹĄega ĹĄaleĹĄkega kotla, kjer ĹĄe vedno razmiĹĄljamo o kolnu in kurjenju, medtem ko polovica Tasmanije gori in ko v Avstraliji divja najhujĹĄi zabeleĹžen vroÄ?inski val. ResniÄ?no, smo kot hobiti v svoji Ĺ tajerski, Ĺživimo kot v termitnjaku z glavami, zakopanimi globoko v pesek, samo da niÄ? vidimo, sliĹĄimo, kaj ĹĄele Ä?utimo.

Greta Thunberg pravi, da bi rada, da zaÄ?nemo razmiĹĄljati o paniki, saj naĹĄa hiĹĄa (Zemlja) gori.

Ena in pol stopinje bo spremenila tudi naĹĄe okolje, Ä?eprav ste rekli knapi zadnjiÄ? v oĹĄtariji: “eh, tu pri nas n’Ä? neu, mi b’mo fajn skoz’ pr’ťli, brez sekiranja, lepo se bomo greli pozimi, Ä?e bo pa polarni vortex prĹĄu, bomo pa mal’ boul’ gretje poujaÄ?al ‌â€? In jaz sem samo zapisala.

Vse skupaj pa se zaÄ?ne v ĹĄoli in ĹĄe prej doma, za domaÄ?o mizo, kjer danes namesto zabeljenega fiĹžola kraljuje domaÄ?i wifi z vsem balastom, ki se poÄ?asi naloĹži (uplouda) v glave vaĹĄih otrok. Tako da pri ĹĄestnajstih, ko Greta Thunberg iz Ĺ vedske tako drzno razmiĹĄlja o prihodnosti Ä?loveĹĄtva, naĹĄi domaÄ?i najstniki raje piĹĄejo Ĺžaljive meme o svojih uÄ?iteljih, se igrajo Gatnikov gatograb in si po Instagramu poĹĄiljajo svoje pol sleÄ?ene selfije ‌, in tako me resniÄ?no zaskrbi, kam gremo, kje smo in kaj smo naredili narobe. In vsaka zgodba se zaÄ?ne na zaÄ?etku.

Ob sveĹži peticiji za spremembo ĹĄolskega sistema so preglasni starĹĄi, ki ĹĄe potencirajo zavijanje svojih otrok v imaginarni mehurÄ?ek neobstojeÄ?ega svetav katerem se kregamo o vrednotah, ki so tako ali tako samoumevne, na drugi strani pa nam Greta Thunberg, ki je mdr. asperger (torej otrok z zloglasno odloÄ?bo), tako enostavno pove eno samo in edino boleÄ?o resnico o tem, da ljudje potrebujemo za svoj obstoj naĹĄ planet in Ĺživljenjsko okolje, v katerem Ĺživimo. Kaj nam bo kapital (no, mogoÄ?e si bomo na zaÄ?etku ĹĄe lahko kupili veÄ?jo klimatsko napravo, ki nas bo hladila ‌.), ves naĹĄ napredek, naĹĄa znanost, kultura in umetnost, Ä?e bomo Ĺživeli v okolju, v katerem ne bomo veÄ? mogli preĹživeti in bo pomemben samo trenutni boj za golo fiziÄ?no preĹživetje. Kdo se bo takrat brigal za vso levo in desno zdraharsko politiko? Tako malo napora je potrebno, da se spregleda, mogoÄ?e tudi zaÄ?uti boleÄ?ino prebujenih mladih ljudi, ki ne morejo doumeti naĹĄe nesposobnosti za ukrepanje in naĹĄega pomanjkanja empatije do njih in njihovega Ĺživljenja v prihodnosti. Torej zakaj hoditi v ĹĄolo, Ä?e moje prihodnosti ne bo veÄ?, se spraĹĄuje Greta Thunberg.

MladeĹž sosedov Italijanov in Francozov gre v prihodnjih petkih na ulice, Nizozemci so rekli svojim mladiÄ?em, da naj ĹĄtrajkajo Ä?ez vikend, ampak vseeno, to so narodi, ki imajo veliko viĹĄjo okoljsko zavednost kot mi. NaĹĄi otroci, nekateri, ne bom rekla, da vsi, pa sploh ne vedo niÄ?esar o napisanem.

ZadnjiÄ? mi je ena mama rekla: “Ja, ne bomo jih s tem gnjavili, saj Ĺže imajo tako ali tako toliko dela v ĹĄoli in popoldan morajo pisati domaÄ?e naloge.â€?

KakĹĄna bi bila reĹĄitev? V nekem globalnem Duhu, ki bi straĹĄil v vsakem Ä?loveĹĄkem domu, da bi ljudje vendarle zaÄ?eli razmiĹĄljati ĹĄirĹĄe, saj smo del globalnega sveta in ne moremo zgraditi tako velikega zidu na mejah naĹĄe domovine, da ne bi mogli deliti naravnih dobrin s klimatskimi migranti/begunci – z naĹĄimi soljudmi, ki bodo iskali svoje preĹživetje kjerkoli Ĺže. A to odloÄ?evalcev ne gane, vaĹžno je, da se vrti svet denarja, njihovega profita, materialnih dobrin peĹĄÄ?ice in pa, kar je vÄ?asih najpomembnejĹĄe, laĹžnega obÄ?utka oblasti. Politika, ki bi na to lahko vplivala, pa je predstavnica tiste Ä?loveĹĄke neumnosti, ki nas je poÄ?asi, a zavzeto pahnila v bliĹžajoÄ?o se okoljsko katastrofo. Ni politika na oblasti, ni ne leva ne desna, ne diktatorji ne samovĹĄeÄ?ni rdeÄ?elasi voditelji, ne kapital ali neke skrivne tajne loĹže – konstrukti ljubiteljev zarot in vseobÄ?e neumnosti. TemveÄ? ‘oblast’ je v rokah tistih naravnih sil, ki nam omogoÄ?ajo naĹĄ razvoj, obstoj in preĹživetje.

Zato si Ĺželim, da bi tudi v Sloveniji obstajala mlada Greta Thunberg, pogumni um prihodnosti med mladimi, ki bi tistim nam ostalim brez vizije pokazala pot v prihodnost naĹĄih in njihovih otrok. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019 barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

7. februarja 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Tem nikoli ne zmanjka Vodja velenjske izpostave Kmetijskega zavoda Celje Lidija DikliÄ? je zunanja sodelavka Radia Velenje Ĺže veÄ? kot 25 let, pravi.

Je namreÄ? avtorica prispevkov Kmetijski nasveti, ki so na sporedu Radia Velenje vsak drugi torek v mesecu v dopoldanskih oddajah. ÂťZ radiem sodelujem od leta 1990. Ĺ koda bi bilo, da ne bi izkoristili priloĹžnosti za ĹĄirĹĄe obveĹĄÄ?anje in s tem tudi ozaveĹĄÄ?anje ljudi o stvareh, ki so tako in drugaÄ?e povezane s kmetijstvom. V nasvetih se praviloma dotaknemo aktualnih vpraĹĄanj in novosti.

Tem nikoli ne zmanjka, vedno je kaj aktualnega, razvoj v kmetijstvu je viden. Niso pa informacije namenjen strogo kmetom, vrtiÄ?karjem. So sicer strokovne, a pridejo prav tudi drugim. To sodim po klicih, ki jih prejemam po oddaji,ÂŤ pravi Lidija DikliÄ?.

Nekmetje, dodaja, se obraÄ?ajo nanjo najpogosteje glede analize tal, varstva rastlin pred boleznimi in ĹĄkodljivci.

Priprava prispevkov za rubriko je zanjo obveznost in skrb, saj Ĺželi posluĹĄalcem povedati

kaj novega, kaj takega, da bo zanje zanimivo in bo pritegnilo njihovo pozornost. Izbira tem je zato tudi zanjo motivacija in hkrati ena od moĹžnosti za osebno izobraĹževanje, ki ji pride zelo prav tudi pri izvajanju vsakodnevnih opravil. Lidija ĹĄe meni, da so kmetje na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline dobro obveĹĄÄ?eni o tem, kar je zanje pomembno, saj za to uporabijo tudi sodobne tehnologije, a je ne

Lidija DikliÄ?: ÂťZ radijsko rubriko Kmetijski nasveti smo servis kmetom glede informacij.

DobrodoĹĄla je prav vsaka.ÂŤ

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30. glede na to dobrodoĹĄla vsaka informacija.

Prispevke pripravlja v pisni obliki. Da bi sama kdaj sedla v radijski studio? ÂťO, to pa ne. Za kaj takega je potrebnega ĹĄe kaj veÄ? kot le znanje in izkuĹĄnje z delovnega podroÄ?ja. Ĺ˝elim si, da bi lahko kmetijske nasvete pripravljala tudi v priho prihodnje in z njimi bogatila sebe, tiste, ki so jim namenjeni, in tudi ostale posluĹĄalce,ÂŤ je sklenila Lidija DikliÄ?. đ&#x;”˛

Umrl je James Ingram

novem albumu zaman iskali, saj prav zaradi uvrstitve na Emo na ploĹĄÄ?i ni izĹĄla. Bo pa na katerem od prihodnjih albumov, napovedujejo Ä?lani skupine.

Le dobra dva tedna pred 67. rojstnim dnem je prejĹĄnji torek v Los Angelesu preminil pevec James Ingram, znan po ĹĄtevilnih r&b uspeĹĄnicah. Na glasbeno pot je stopil s skupino Revelation Funk, kasneje pa je igral klaviature za Rayja Charlesa. Pozornost javnosti si je prisluĹžil s skladbo One Hundred Ways. IzĹĄla je na albumu The Dude, ki ga je leta

1981 izdal Quincy Jones. Prav One Hundred Ways mu je prinesla prvega grammyja za najboljĹĄe novo glasbeno ime. Drugega grammyja je prejel za skladbo Yah Mo B There, ki jo je zapel z Michaelom McDonaldom. Pevec je v karieri prejel ĹĄtirinajst nominacij za grammyja, ustvarjal pa je tudi skladbe za filme, kar mu je prineslo po dve nominaciji za zlati globus in oskarja. Sodeloval je tudi z Donno Summer, Viktorjem Lazlom in Natalie Cole.

James Leg v eMCe-ju Jutri, v petek, 8. februarja, bo v eMCe Placu Velenje nastopil ameriĹĄki glasbenik James Leg. Glasbenik je Ĺže dolga leta prisoten na ameriĹĄki garage rock sceni.

Prvi od znanih bendov, v katerih je sodeloval, je bil The Immortal Lee County Killers. Po razpadu skupine je leta 2004 ustanovil zasedbo Black Diamond Heavies, ki je sprva delovala kot trio, kasneje pa je kot duo izdala tri albume in postala ena najbolj iskanih garaĹžnih atrakcij v ZDA, Evropi in Avstraliji. Po razpadu zasedbe leta 2009 je James Leg izdal prvi solo album Solitary Pleasure, leta 2012 pa je s prija-

Triiiple

Severina je objavila dolgo priÄ?akovani album TeĹžko priÄ?akovani Severinin album Halo je na veliko veselje njenih oboĹževalcev Ĺže dostopen na digitalnih platformah za posluĹĄanje in prenos glasbe. V drugi polovici februarja bo izĹĄla ĹĄe fiziÄ?na oblika albuma, na katerem je sedem Ĺže objavljenih in deset popolnoma novih pesmi. Ena od njih je tudi skladba Halo, po kateri album nosi naslov. Pod pesem se podpisuje Jala Brat, avtor Severininih hitov Magija, Tutorial in Otrove, ki imajo na YouTubu skupno Ĺže preko 126 milijonov ogledov, videospot pa je reĹžiral Petar PaĹĄić. Pesmi so nastale v preteklih treh letih, Severina pa je izbrala takĹĄne, ki bodo najbolj vĹĄeÄ? njenemu obÄ?instvu.

Tony Cetinski pred valentinovim predstavlja novo skladbo z naslovom ÄŒekam te.

Ljubezenska balada se nahaja na njegovem aktualnem albumu Kao u snu, ki je navduĹĄil tako kritike kot obÄ?instvo. Pod skladbo se kot avtor glasbe in besedila podpisuje Amil Lojo, aranĹžma in produkcija pa sta delo kitarista Elvisa Stanića.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

telji iz skupine Left Lane Cruiser posnel ĹĄe album Painkillers. Septembra 2015 je objavil drugi samostojni album Below The Belt, naslednje leto pa ĹĄe enega z naslovom Blood On The Keys. Pianist, Ä?igar glas spominja na Toma Waitsa, se po petih letih vraÄ?a v Velenje. Na koncertih ga spremlja odliÄ?en francoski bobnar, poleg njegovih lastnih skladb pa izvajata ĹĄe skladbe zasedbe Black Diamond Heavies in priredbe, ki jih James Leg prepoji s svojim peklenskim slogom. Koncert se bo priÄ?el ob 21. uri.

1. TONY CETINSKI – ÄŒekam te 2. VICTORY – Ĺ e vedno sva ista 3. TABU – Love sistem

Velenjski hip-hop glasbenik Triiiple se je po osmih letih premora vrnil na sceno z novimi singli SreÄ?no, Ĺ vic Party in ÄŒasovni stroj. Slednjega je posnel v sodelovanju z U-Kanom, Zlatkom in Klemen Klemnom. Pred kratkim je luÄ? sveta ugledal njegov nov album Trojni Triiiple, ki ga je VelenjÄ?an pospremil s Ä?etrtim singlom in videospotom za skladbo Edina. Novi album je ustvaril s hip-hop skupino 3320, na njem pa je petnajst novih skladb. Konec januarja je Triiple skladbe Ĺže predstavil obÄ?instvu v velenjskem eMCe placu, 23. februarja pa sledi ĹĄe predstavitev v Orto Baru

Inmate s tretjim albumom Velenjski new age metal bend Inmate je predstavil svoj tretji album z naslovom Anarthas. Podobno kot pri prejĹĄnjih dveh, Free at last in Tree of lies, gre za konceptualni album, s katerim pa se je skupina zvokovno in aranĹžmajsko nekoliko odmaknila od prvih dveh. Album je tokrat produciral UroĹĄ BorĹĄiÄ?, kitarist skupine Lastdayhere. Inmate se bodo v prihodnjih mesecih posvetili promociji albuma in koncertom, vse bliĹžje pa je tudi njihov nastop na letoĹĄnji Emi, na kateri se bodo predstavili s pesmijo Atma, kar pomeni duĹĄa. Skladbo boste na

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Lunca – ÄŒe bi le enkrat me objel Igor in Zlati zvoki – Muzika Ansambel Posluh – Ker te ljubim Savinjski kvintet – Zgodba o sreÄ?i PoskoÄ?ni muzikanti – Srce le eno v nama bije Slovenski zvoki – Moj dragi rad me ima Ansambel Livada – Valentinovo Gorenjski kvintet – Ko zaprem oÄ?i Kvartet Svit z Marino – Dobra volja Razigrani fantje – Ne prva, ne zadnja

www.radiovelenje.com

TATJANA MIHELJ Tatjana Mihelj je pritegnila pozornost z nastopom v ĹĄovu Nova zvezda Slovenije. Kmalu po oddaji je posnela priredbo zimzelene pesmi Mlade oÄ?i, ki jo je leta 1973 pela Ditka Haberl. Tatjanina velika Ĺželja je bila, da posname pesem, ki bo napisana le zanjo in bo ujela zlatega duha Slovenske popevke. Ĺ˝eljo ji je uresniÄ?il Alex Volasko, ki je zanjo napisal pesem Sivo mesto.

UP NŠ DOWNS

v Ljubljani. Triiiplovi zaÄ?etki sicer segajo Ĺže v daljno leto 2003, ko je kot trinajstletnik ustanovili najmlajĹĄo hip-hop skupino Fire, leta 2005 pa je pri rosnih petnajstih Ĺže izdal prvenec Vsaka pade. Po dolgih letih se vraÄ?a na sceno s svojim tretjim albumom Trojni, na katerem kot gostje sodelujejo U-kan, Zlatko, MajorBeck, San, Klemen Klemen, Scratch, Nemir-Tadija, Mrigo, Drill, Ziebane in Kremi.

Up N' downs, rock zasedba iz Mozirja, predstavlja prvi single s prihajajoÄ?ega novega albuma. Skladba nosi naslov BoĹžji ateist, glasbo in besedilo zanjo pa je napisal David ZavolovĹĄek. Skupina je po zmagi na kitarijadi v ZajeÄ?arju in izidu prvenca Vse, kar sem pozabil leta 2016 zaposlena s ĹĄtevilnimi nastopi, kljub temu pa je uspela posneti material za nov album Vse, kar sem pozabil II, ki je tik pred izidom.

Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ Ĺ˝an SerÄ?iÄ?, ki smo ga pred leti spoznali v oddaji Slove-

nija ima talent, se s pesmijo Tebe ne dam predstavlja v popolnoma novi glasbeni in vizualni podobi. Skladba, ki jo je posnel v sodelovanju z mlado glasbenico Lejo Debelak, ima pridih osemdesetih, Žan pa je napisal tudi scenarij za retro videospot.

MANCA IN ISAAC Dve leti je minilo, odkar sta v skladbi Oba moÄ?i zdruĹžila Manca Ĺ pik in Isaac Palma.

Skladba je postala uspeĹĄnica, ki ima na na Youtubu Ĺže preko 5 milijonov ogledov, glasbenika pa v teh dneh napovedujeta novo skladbo, ki je sad njunega sodelovanja in nosi naslov Po tebi mi diĹĄi ljubezen.

JAN PLESTENJAK Jan Plestenjak bo kot gost nastopil na koncertu legendarnega ĹĄpanskega tenorista JosĂŠja Carrerasa, ki bo 10. marca gostoval v ljubljanskih StoĹžicah. ''VeÄ?je Ä?asti in priznanja si kot pevec in avtor nisem mogel predstavljati!

HvaleĹžen,'' je na Facebooku zapisal Jan Plestenjak.

Naš čas, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

⏬

Zaljubljenci v rokomet in navijači velenjskih rokome rokometnih os so upali, želeli in pričakova pričakovali, da bodo njihovi rokometaši končno spet zaplesali zmagoviti krog po šaleško šaleško-savinjskem derbiju. Med najbolj upajo upajočimi je bil tudi Denis Oštir, direktor korporativnega komuniciranja v Gorenju. Da bi bil čim bli bliže igralcem, se je prelevil kar v njihovo maskoto. Pa tudi Denisov krstni nastop tokrat ni po pomagal. Čvek razmišlja, da bi morda šlo, če bi bil »huda« osa kakšen še večji šef.

⏫

Sead Subašić vedno poskrbi, da imajo velenjski svetniki pred odmorom pripravljeno svežo kavo, prisluhne pa tudi drugim njihovim željam. Vedno je dobre volje, ki jo je pripravljen deliti med obiskovalce. Tokrat pa je imel problem, ki ga je svetnica Suzana Kavaš hitro rešila: »Ne slišiš? Malo potresi telefon, pa bo.« In bilo je: Sead je potem slišal.

7. februarja 2019

frkanje » Levo & desno «

Dovoljene sanje Naj se ne sliši kot kakšen plagiat - jutri bodo tudi politiki kulturnikom lahko razlagali, da so jim ta dan dovoljene sanje.

Čudno Zdaj so se pa v nekaterih naših podjetjih verjetno oddahtarnili. Slišali smo namreč tar nanje, kako (jim) primanjkuje delavcev. Na njihovo srečo sazdaj slišimo, da so te dni sa odpumo v treh podjetjih odpu Nastili okoli 500 delavcev. Na še vódi.

Z napako Po fizikalnih pravilih se čutoplota dviga. Pa ni ču dno, da tudi cene to toplotne energije gredo v nebo. A zakaj to ve velja le za našo dolino?!

⏩

Tole je prejšnji teden zjutraj čevljarski mojster Koren st. v Čuku podaril našemu sodelavcu in grajskemu zgodovinarju Damijanu Kljajiču za njegov pomembni jubilej 60. rojstni dan … Je Čvek slišal, da je Damijan domov nesel samo krtačo, ker kaj bi celo babo jemal zaradi ene krtače …, krtača pa tudi dedcu kdaj prav pride.

Dobra zasedenost Zadnje dni slišimo statistične podatke, kako so bili spet lani dobro zasedeni naši hoteli. Še bolje so stalno zasedene naše bolnišnice in domovi za starejše, pa se s tem nič kaj ne hvalimo.

Aktualna Gorenje se menda ohlaja; a v njem vseeno tli.

ZANIMIVOSTI

Cenena nevarnost

Policija aretirala francoskega Spidermana

tem pomori prisotno varojo. Poleg segrevanja čebelnjaka deluje cocoon tudi kot nekakšna čebelja klimatska naprava, saj zmore v posebno vročih dneh tudi znižati temperaturo čebelnjaka.

Francoski plezalec Alain Robert je že vrsto let znan kot francoski Spiderman oziroma človek-pajek.

Ta naziv si je prislužil zaradi številnih plezalnih podvigov. Enega si je privoščil tudi pred kratkim.

V filipinskem mestu Makati je splezal na vrh 217 metrov visoke stolpnice. A ob sestopu ga je usta-

Skupaj živela, skupaj umrla

Poimenovali so jih Scout, gre pa za majhna dostavna vozila na električni pogon, ki pakete avtonomno prepeljejo do naročnikov. Scouti so velikosti hladilne torbe, po pločnikih pa vozijo s hitrostjo običajne hoje. Za zdaj so v preizkus vključili šest tovrstnih robotov, ki delajo od ponedeljka do petka, spremlja pa jih Amazonov uslužbenec. Kot pravijo pri Amazonu, so scoute razvili tako, da lahko varno in učinkovito krmarijo mimo pešcev in drugih vila in aretirala tamkajšnja policija. ovir na njihovi dostavni poti. Na Ta trenutno proti njemu pripravlja osnovi rezultatov preizkusa se obtožnico, Alain pa pravi, da je bodo nato odločili, kako naprej. brez zaščite plezal že marsikje, prestal kar nekaj aretacij, da pa ostaja na dobri strani norosti.

Pri Amazonu pakete dostavljajo tudi roboti Ameriško spletno trgovinsko podjetje Amazon je pred kratkim za dostavo paketov strankam začelo preizkušati tudi robote.

Tu je pametni čebelnjak

Po številnih pametnih napravah je zdaj na trgu mogoče dobiti tudi pametni čebelnjak cocoon, ki s pomočjo sodobne tehnologije in sončne energije čebele varuje pred zajedalsko pršico Varroa destructor. Ta velja za eno vodilnih groženj zdravju čebel, posebej nevarna pa

je zato, ker se prisesa na čebele in jim pije kri, jih s tem slabi, obenem pa pri(e)naša številne bolezni. Ker se lahko zajedalska pršica v panju razširi še na druge čebele, je zaščita izrednega pomena. Pri tem naj bi pomagal pametni čebelnjak, ki ga je razvilo francosko podjetje Beelife. Na vrhu coccona so namreč montirane sončne celice, ki ustvarijo dovolj energije, da se notranjost čebelnjaka po potrebi počasi dvigne na 42 stopinj in s

Dokaz, da so nekateri pari zares globoko povezani, je zgodba 90-letne Norme June Platell in njenega dve leti starejšega moža Francisa Ernesta iz Avstralije. Potem ko sta praznovala že diamantno (60 let) obletnico poroke in se skorajda veselila platinaste (70 let), je Francis padel v kopalnici in si zlomil kolk. Ko so ga odpeljali v bolnišnico, njegova žena, čeprav je bila še pokretna, ni več zapustila postelje. Dva tedna pozneje se je mož vrnil, bil je v bolečini in zmeden. Ni mogel jesti, ko pa je to videla žena, je tudi ona začela zavračati hrano. Januarja sta počivala v isti sobi, njuni postelji pa sta v njej stali druga ob drugi, tako da sta se lahko držala za roke. Negovalka je sobo zapustila le za deset minut,

v tem času pa sta oba umrla. Ker zdravniku ni uspelo ugotoviti natančne minute smrti, so pri obeh zapisali isti čas.

Tekmovanje za največjega frajerja V mestu Wolverhampton v Veliki Britaniji že nekaj let pripravljajo ekstremno športno tekmovanje za naziv »Tough guy« oziroma »največji frajer«. Prijavnina je letos znašala sto funtov, zanjo pa se je odločilo tisoč tekmovalcev.

Vsi prijavljeni so morali pred začetkom podpisati, da sodelujejo na lastno odgovornost. Na tekmi so se sodelujoči spopadli z deset kilometrov dolgo progo, na kateri je bilo kar 300 različnih ovir. Sprva so morali tekmovalci, na primer,

Nekateri že dalj časa opozarjajo na nevarnost uživanja rdečega mesa. Če je oporečno, še bolj. Pri tem velja: nižja cena, večja nevarnost! Pa geslo: domače je, domače.

Dobro je Nekateri, ki jim kultura ni ravno blizu, so veseli, da je naš kulturni mesec februar. Saj je to najkrajši mesec.

Okusno Paleta različnih slaščic je tudi pri nas vse bolj pestra. Tudi primesi, ki jih najdemo v keksih. Nekateri imajo res svojstveno moč. Za dol »padit«.

Enakopravnost Nič ni tako hudega, če je v kakšnih naših družinah glasno veselo. Ni pa dobro, če je glasno zaradi prepirov, še posebno ko kdo ne govori le z jezikom, ampak tudi z rokami. Pri tem ni velike razlike: glasna in groba zna biti tudi nežnejša stran.

Nekoč in danes

skozi dva metra visoke koprive, nato so se spustili v blatni kanal, poln bodeče žice. Spopadli so se še z gorečimi pnevmatikami, jezerom, polnim pijavk, ter izredno ozkimi predori. Tekmo so številni končali z opeklinami, dehidracijo ali zlomljenimi kostmi. No, eden od njih pa je postal največji frajer.

Včasih smo govorili le o gradovih v oblakih, zdaj tudi o gradovih iz snega in ledu. Ob takih zimah, kot jih imamo, je tudi to nekaj neverjetnega.

Kaj pa glasba?

Po zadnjih primerih z govejim mesom so zaskrbljeni tudi nekateri ljubitelji domače narodnozabavne glasbe. A brez skrbi, »goveja« muska zaradi tega ni ogrožena.

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 15

Kultura v Ĺživljenju in Ĺživljenje s kulturo Ob letoĹĄnjem kulturnem prazniku smo se o vsakdanjih, umetniĹĄkih, ljubiteljskih in poklicnih, druĹžbenih, nacionalnih in lokalnih ter drugih vidikih kulture pogovarjali s plesno umetnico in kulturno delavko Nino Mavec Krenker Tina Felicijan

Izpolnjuje jo tudi delo kulturne organizatorke, ki ji ĹĄiri njena obzorja sploĹĄno razgledanost in nenehno prinaĹĄa ustvarjalne ideje, pravi. ÂťJe pa res, da ta sluĹžba zahteva vedno veÄ? administrativnega dela. Vedno veÄ? je pripravljanja poroÄ?il, analiz, drugih birokratskih zadev, ki jemljejo Ä?as, ĹĄe kako potreben za iskanje novih idej in realizacijo,ÂŤ pa je povedala, kaj ji pri njenem delu ni ravno ljubo.

Je ljubiteljica vseh umetnosti – bere, obiskuje predstave in razstave, raziskuje glasbo. Je ustvarjalka – od malega pleĹĄe, Ĺže dolga leta pouÄ?uje in vodi ĹĄolo sodobnega plesa, ustvarja predstave.

Je poklicna kulturna delavka – od leta 2003 je vodja velenjske obmoÄ?ne izpostave Javnega sklada RS za kulturo in Ĺže Ä?etrto leto koordinira delo izpostav celjske regije. S srcem je pri vseh svojih ÂťZame je v umetnosti dobro tisto, vlogah, ki so preĹžete s kar me premakne. Pri vseh scenskih kulturo.

Življenje, prepleteno s kulturo

15

OB KULTURNEM PRAZNIKU

7. februarja 2019

â?ą

programa tako na skladu kot v plesnem studiu ter iskanjem novih priloĹžnosti za ustvarjanje. Na obeh podroÄ?jih se tudi nenehno izobraĹžujem,ÂŤ pravi.

Umetnost je, kar ji nahrani duĹĄo

Ravna se po obÄ?utku, ki ga sproĹži estetski draĹžljaj. V likovni umetnosti uĹživa tako v klasiÄ?nih motivih kot v abstrakt-

varda Cluga in Matsa Eka, ĹĄe posebno njegovo Labodje jezero, v katerem so nastopali samo moĹĄki. Rada bere, ampak ima rada Ä?as za branje. Zato ima rada poÄ?itnice, na katere se vedno odpravi s kovÄ?kom, teĹžkim zaradi knjig, ki jih bere na duĹĄek. Trenutno bere biografijo ameriĹĄke plesalke Isadore Duncan, nazadnje jo je navduĹĄila poljudnoznanstvena knjiga Skrivno Ĺživljenje dreves,

ÂťSem ena od gledalcev, ki ne zaÄ?nejo ploskati takoj po predstavi. To me celo moti. Gledalci s prevelikim navduĹĄenjem padamo v dogajanje na odru in ne pustimo obÄ?utkom, da se razpeljejo, ne vzamemo si Ä?asa, da bi jih dojeli, preden ustvarjalce nagradimo z aplavzom.ÂŤ

umetnostih iĹĄÄ?em trenutek, ki me posrka v odrsko dogajanje, da nisem samo pasivna gledalka, ampak s celim telesom doĹživljam predstavo.

Ene predstave dajo le estetski uĹžitek, druge pa pustijo globok vtis tako v mislih kot na duĹĄi in telesu.ÂŤ

Njeno prvotno umetniĹĄko delovanje je ples, brez katerega ne ve, kakĹĄen Ä?lovek bi bila, vsekakor pa ne takĹĄen, kakrĹĄen je, pravi. ÂťMoje Ĺživljenje je od nekdaj tako preĹžeto s plesom, da se pozna v vseh plasteh – tako v druĹžinskem kot poslovnem in ustvarjalnem.ÂŤ Ples ji je namreÄ? v zibelko poloĹžila mama. Po vzoru njenega pedagoĹĄkega dela je Nina Mavec Krenker ustanovila svojo plesno ĹĄolo Plesni studio N. Mama in hÄ?i – maturantka, ki je ĹĄla po stopinjah prednic – sta ji ljubi sogovornici o plesnem izobraĹževanju, tehnikah, najnovejĹĄih plesnih produkcijah, koreografijah ‌ Te ne nastajajo le v plesnem studiu, ampak tudi doma. ÂťOgraja na galeriji lahko sluĹži kot plesni drog, veliko imamo steklenih povrĹĄin, ki sluĹžijo kot ogledalo, najraje pa ustvarjam na terasi. Mislim, da so se sosedi Ĺže navadili mojega kriljenja,ÂŤ pravi.

Zaradi pravzaprav trojnega poklica njeno Şivljenje nikoli ni v prostem teku. Kadar ni tistega, kar se vidi tudi navzven – produkcij in raznih prireditev, pa se aktivno ukvarjam s snovanjem Kultura je identiteta naroda. Želim si, da bi Slovenci tako uŞivali ob doseŞkih kulturnikov, kot uŞivajo ob doseŞkih ťportnikov. Da bi se tudi ob zlatih priznanjih in prvih mestih na mednarodnih tekmovanjih kulturnoumetniťkih ustvarjalcev zavedali, da so to naťi ambasadorji, glasniki naťe kulture, ki je znamka Slovenije.

... Ĺ˝elim si, da bi novi minister, ki mu zagotovo ne bo lahko, naĹĄel pot do tega, da bi kulturnoumetniĹĄki ustvarjalci dobili priznanje in spodbudo za svoje delo ter zagotovljene pogoje za ustvarjanje. Moramo vedeti, da je v kulturi ĹĄe posebno veliko prekarnega dela, in Ä?as je, da se to uredi,ÂŤ komentira Nina nacionalne razmere v kulturi in se obregne tudi ob to, da so minute in znaki, ki jih kulturi namenjajo mediji, vse krajĹĄi. Že po programski shemi nacionalne televizije lahko ocenimo realen odnos do kulture. Ta pride na vrsto pozno zveÄ?er, ko je obdelano vse ĹĄportno dogajanje na vseh koncih sveta. ÄŒe ljudje nenehno dobivajo signale, da je kultura le nepotrebna porabnica javnega denarja, od katere nihÄ?e niÄ? nima, ne morejo imeti

Nina Mavec Krenker: ÂťSem Ä?ustven Ä?lovek in lepe stvari me hitro pripeljejo do Ä?ustvenih reakcij. Zame je umetnost tisto, kar se me tako dotakne, da postane hrana za mojo duĹĄo.ÂŤ Foto: Dejan Tonkli

nih potezah na platnu ali v materialu. ÂťAbstrakcijo gledam skozi gibanje – v sliki vidim dinamiko giba, ne neko ploskovno delo,ÂŤ pravi. PosluĹĄa veliko razliÄ?ne glasbe in raziskuje razne Ĺžanre, ko iĹĄÄ?e zvoÄ?ne kulise za plesne koreografije. Biti morajo uĹĄesom sveĹže in puĹĄÄ?ati domiĹĄljiji prosto pot, zato velikokrat poseĹže po elektronski glasbi in klasiki.

Filme gleda po naÄ?elu Âťkakor kdaj kaj.ÂŤ NajmoÄ?nejĹĄe vtise so ji pustile plesne predstave koreografov Jana Fabra, Ed-

moÄ?an vtis je pustila tudi knjiga o prebavnem sistemu 10 odstotkov Ä?lovek, na Ä?akalnem seznamu pa sta obe knjigi Tadeja Goloba.

Smo kulturnikom prijazna deĹžela?

ÂťNismo. To dokazuje Ĺže to, da smo svoj Ä?as bili brez kulturnega ministrstva, da se je kultura tlaÄ?ila skupaj s ĹĄolstvom in ĹĄportom, to pove tudi nedavno dogajanje okoli bivĹĄega ministra za kulturo

drugaÄ?nega odnosa do nje.ÂŤ O lokalnih razmerah pa pove: ÂťVse tri ĹĄaleĹĄke obÄ?ine zagotavljajo tako prostore kot finanÄ?na sredstva za delo druĹĄtev. Tako ljubiteljski kulturni delavci kot profesionalci imajo tu dobre pogoje – take, kot jih imajo le redko kje. Seveda pa se vedno lahko ĹĄe kaj izboljĹĄa.ÂŤ Kako pa bi odnos do kulture dvignili z nivoja, na katerega so ga spustile manipulacije z javnim mnenjem? ÂťKulturni ustvarjalci morajo najprej zaÄ?eti spoĹĄtovati sami sebe. MogoÄ?e smo preveÄ? skromni, ne izpostavljamo svojih doseĹžkov, premalo se promoviramo,ÂŤ meni sogovornica in dodaja, da brez podpore druĹžbe in zavedanja o pomenu kulture za Ä?loveĹĄko civilizacijo in vsakega posameznika v njej zagotovo ne bo ĹĄlo. đ&#x;”˛

Ilustratorstvo ni le njen poklic. Je naÄ?in Ĺživljenja. ÄŒe ne poznate nje, gotovo poznate njeno delo. VelenjÄ?anka UrĹĄka Stropnik Ĺ onc prikupne barvne ilustracije v glavnem namenja mlajĹĄih otrokom, a se lahko ob njih kulture nauĹžije prav vsak ljubitelj umetnosti. Sama jo oboĹžuje.

Umetnost namreÄ?. V njej tako ne le ustvarja, temveÄ? jo Ĺživi.

Mojca Ĺ truc

Za UrĹĄko Stropnik Ĺ onc je ilustratorstvo poklic. Vsem sodobnim trendom navkljub ĹĄe vedno riĹĄe na papir in barva s tempera barvicami. ÂťTudi raÄ?unalniĹĄke ilustracije so lahko zelo kakovostne,ÂŤ priznava, a pravi, da sama ĹĄe vedno ostaja pri zanjo prepoznavni Ä?rtni liniji. ÂťPoteza Ä?opiÄ?a je ĹĄe vedno poteza Ä?opiÄ?a,ÂŤ poudarja UrĹĄka in dodaja, da gre

besedilo in se skuĹĄa Ä?im bolj prepustiti toku svojih misli. ÂťIlustracijo vidim vnaprej, ĹĄele nato se lotim skiciranja in nadaljnjega ustvarjalnega procesa,ÂŤ pripoveduje UrĹĄka. Pravi, da je po karakterju perfekcionistiÄ?no usmerjena in da zato

daji, spletnem Ä?asopisu za otroke in ĹĄe kje. Na Ljudski univerzi v Velenju izvaja tudi likovne delavnice za osnovnoĹĄolce, v okviru katerih skuĹĄa otrokom podati humanistiÄ?ni pogled na umetnost.

â?ą

"Spominjam se BoĹža Kosa, ki me je v otroĹĄki letih navduĹĄil z risanjem v Ĺživo. Tudi sama skuĹĄam otroke nagovoriti s to potezo."

pri njenem delu za sofisticirano otroĹĄko ilustracijo, ki se zdi zelo preprosta, a je vendar ne more ustvariti prav vsak.

Umetnik s svojim delom izraĹža sebe

Da kulturniki postanejo vrhunski kulturniki, potrebujejo talent. ÂťZase mislim, da imam posluh za barve. Izbiram jih po navdihu in se izraĹžam z naÄ?inom njihove uporabe,ÂŤ pravi ilustratorka. Ko dobi naroÄ?ilo za delo, veÄ?krat prebere

UrĹĄka Stropnik Ĺ onc je pri svojem delu suverena in uspeĹĄna.

tudi svoje izdelke redno oddaja dodelane in pravoÄ?asno. Najbolj ponosna je na vseh 18 didaktiÄ?no ustvarjenih kartonk in zadnji projekt ÂťEdi in Rogi na paraolimpijskih igrahÂŤ, katerega vsebina se je je ĹĄe posebej dotaknila. Njena dela je redno mogoÄ?e najti tudi v nekaterih otroĹĄkih revijah, v otroĹĄki televizijski od-

V umetnosti vse bolj stopamo proti povpreÄ?ju

Vsak kulturnik ve, da je podajanje humanistiÄ?nega pogleda na umetnost otrokom danes posebej velik izziv. Toda za UrĹĄko Stropnik Ĺ onc ilustratorstvo ni samo poklic, je tudi naÄ?in Ĺživljenja. OboĹžuje dobro glasbo, bogate literarne vsebine,

globoke pogovore. Ko govori o pomenu kulture za razvoj slehernika, je izjemno goreÄ?a. ÂťVeÄ?ina otrok je Ĺžal rojenih v druĹžine, v katerih ne bodo imeli veliko stika z umetnostjo. Prav zato nikakor ni dovolj zgolj ura likovne umetnosti v ĹĄolskem naÄ?rtu za viĹĄje razrede! To je katastrofa,ÂŤ opozarja Stropnik Ĺ onÄ?eva. Skrbi

â?ą

VeÄ?ina otrok je Ĺžal rojenih v druĹžine, v katerih ne bodo imeli veliko stika z umetnostjo ...

jo tudi, da v umetnosti – tako likovni kot glasbeni – vse bolj stopamo proti povpreÄ?ju, namesto da bi pazili na kakovost vsebine. ÂťÄŒe bo ĹĄlo tako naprej, otroci v prihodnosti marsiÄ?esa ne bodo znali ceniti in prepoznati kot dobro za nas,ÂŤ pravi UrĹĄka. Kot enega motilcev pozornosti sodobnih mladih generacij vidi mobilne telefone. ÂťRes je, da so otroci rojeni v ta svet, bilo pa bi zelo dobro, ko bi jih kdo opozoril, da povzroÄ?a pretirano ukvarjanje s pametnim telefonom hudo odvisnost,ÂŤ razmiĹĄlja ilustratorka.

Kar se zgodi v Ĺživo, je ĹĄe vedno prestiĹž

K sreÄ?i ĹĄe vedno obstaja populacija starĹĄev, ki prisega na knjige. ÂťSploh v predĹĄolskem obdobju si starĹĄi Ĺželijo, da bi bili otroci Ä?im veÄ? ob knjigah. In to je priloĹžnost za sreÄ?anje z ilustracijo,ÂŤ pove Stropnik Ĺ onÄ?eva. Kot dodaja, pa

je tudi pri ilustracijah smiselno paziti na kakovostno izbiro. ÂťVeÄ?ina slovenske ilustracije je dokaj kakovostne. Zaradi niĹžjih cen pa na naĹĄ trg prodirajo tudi tuje ilustracije, ki so v glavnem prenasiÄ?ene z informacijami,ÂŤ pojasnjuje UrĹĄka. Vesela je, da sama med drugim sodeluje tudi s psihologinjo Zvezdano Majhen, ki ji je pomagala s ĹĄtevilnimi nasveti, kako z ilustracijo pravilno nagovoriti najmlajĹĄe. ÂťPri teh majhnih glavicah ni mogoÄ?e pristopati narejeno oziroma hoteno. Pri tem pa res gre za talent,ÂŤ priznava UrĹĄka Stropnik Ĺ onc.

Sama ga brez dvoma ima. O tem priÄ?ajo tudi vabila razliÄ?nih ĹĄol in knjiĹžnic, da bi njihovim varovancem predstavila

â?ą

Vsak kulturnik ve, da je podajanje humanistiÄ?nega pogleda na umetnost otrokom danes posebej velik izziv.

poklic ilustratorja. ÂťSpominjam se BoĹža Kosa, ki me je v otroĹĄki letih navduĹĄil z risanjem v Ĺživo. Tudi sama skuĹĄam na razliÄ?nih predstavitvah otroke nagovoriti s to potezo in ugotavljam, da so veseli. Tisto, kar se zgodi v Ĺživo, je ĹĄe vedno prestiĹž. Veseli me, da pritegne pozornost tudi v tem Ä?asu, ko mislimo, da mora biti vse hitro in instant,ÂŤ zakljuÄ?uje UrĹĄka Stropnik Ĺ onc. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

VI PIĹ ETE

7. februarja 2019

RavenÄ?ani imajo leto kulture Marjane ne skrbi za Marko PotoÄ?nik: ÂťDelamo prostovoljno, niti pomislimo ne, da prihodnost druĹĄtva bi od tega kaj imeli. NajlepĹĄe plaÄ?ilo so zadovoljni obiskovalci prireditev.ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

ditve, jih pohvali in v njih uĹživa. se prijavimo na njihov razpis za Sodelujemo z vsemi generacija- sofinanciranje ljubiteljske kultuĹ oĹĄtanj – Ljubiteljska kulturna mi, mladimi, starejĹĄimi in ĹĄe ma- re. Denar, ki ga dobimo, pa se dejavnost v krajevni skupnosti lo starejĹĄimi. Ko zdruĹžimo moÄ?i kar porabi ‌ So stvari, pri kateRavne v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj ima bo- na kakĹĄni prireditvi, pritegnemo rih brez denarja ne gre.ÂŤ gato in lepo preteklost. Organi- res veliko ljudi.ÂŤ Veliko se druĹžijo. Organizirazirano se je zaÄ?ela s Prosvetnim Osrednjo prireditev pa vsakiÄ? jo izlete. Lani so ĹĄli v Planino druĹĄtvom pred dvainĹĄestdeseti- pripravijo zadnjo soboto novem- pri Postojni. ÂťTam so imeli naĹĄi mi leti, zadnjih petintrideset let pa se odvija pod okriljem Kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva Ravne.

Idejno druĹĄtvo vodi, naziv predsednik mu namreÄ? ni blizu, mlad RavenÄ?an, po poklicu magister farmacije Marko PotoÄ?nik, ki Ĺže vrsto let ves svoj prosti Ä?as namenja ljubiteljski kulturni dejavnosti v svojem rojstnem kraju. ÂťZaÄ?el sem, ko sem obiskoval PodruĹžniÄ?no ĹĄolo v Ravnah.

Spodbujala in usmerjala sta me moja takratna uÄ?itelja, ki sta me povezala z druĹĄtvom, vso podporo pa sem imel tudi pri starĹĄih,ÂŤ pripoveduje. Sodeloval je v veÄ? sekcijah, trenutno je v recitatorski, ĹĄe vedno pa mu je najlepĹĄe Marko PotoÄ?nik si je dan pred obÄ?nim zborom druĹĄtva, ki so ga imeli biti napovedovalec, povezovalec v petek, vzel dopust. Nanj se je spoĹĄtljivo pripravil, tako kot se na prireditev. vsak dogodek v kraju.

Teh je bilo Ĺže veliko in jih ĹĄe bo. Z njimi zaÄ?no februarja s bra. Vedno nanjo povabijo kak- pevci koncert. Tako sodelujemo proslavo v OsreĹĄkih peÄ?eh, kjer ĹĄnega glasbenega gosta. ÂťKako ne samo znotraj naĹĄega druĹĄtva, zaznamujejo legendarni prihod smo bili veseli, ko se nam je lani ampak se povezujemo tudi medĹ tirinajste divizije v te kraje, na- pridruĹžila Irena VrÄ?kovnik in ko krajevno.ÂŤ daljujejo s prireditvijo ob mate- smo zdruĹžili dva jubileja, 30-leRavenÄ?ani ne potrebujejo merinskem dnevu in spomladanski- tnico njene glasbene poti in 35-le- seca kulture. V Ravnah imajo mi sreÄ?anji ter obujanjem starih tnico delovanja naĹĄega druĹĄtva. leto kulture. Vseeno pa si ĹželiĹĄeg – od jajÄ?erije do postavljanja Irena nas je s svojo srÄ?nostjo ĹĄe jo ponovno obuditi proslavo ob mlaja. Junij ne mine brez prire- spodbudila za delo naprej.ÂŤ 8. februarju, slovenskem kulturditve ob dnevu drĹžavnosti in kraÄŒlani in Ä?lanice Kulturno-ume- nem prazniku. ÂťUradno, slovejevnem prazniku, na zaÄ?etku je- tniĹĄkega druĹĄtva Ravne so pro- sno prireditev, smo v Ravnah seni je stalnica letna prireditev stovoljci. A brez denarja vseeno pred desetletji, takrat ĹĄe v stari druĹĄtva, na kateri se predstavijo ne gre. ÂťDelamo vsi prostovolj- ĹĄoli, Ĺže imeli. Zdaj razmiĹĄljamo, svojim sokrajanom, decembra no, niti pomislimo ne na to, da da bi jo ponovno vkljuÄ?ili v naĹĄ MiklavĹževanje ... ÂťNajlepĹĄe mi bi od tega kaj imeli. Pri financi- program v okviru abonmaja jeje, ko vidim, koliko ljudi, koliko ranju delovanja nam gre zelo na sen–zima.ÂŤ đ&#x;”˛ RavenÄ?anov pride na naĹĄe prire- roke ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Vsako leto

ÄŒastna Ä?lanica KulturnoumetniĹĄkega druĹĄtva (KUD) Ravne Marjana Kotnik sodelovala v ĹĄtevilnih sekcijah druĹĄtva – Za dramsko sekcijo napisala nekaj nepozabnih iger Katera od sekcij KUD Ravne, v kateri ste sodelovali, vam je najbliĹžje?

barvo glasu. Ne vem, Ä?e sem bi- bolje. Vsaj tisti, ki bodo na scela sama dobra napovedovalka in ni, morajo verjeti v to. povezovalka, sem pa to vsekakor Osebno vam pripada veliko zaĹ˝e od otroĹĄtva sem zaljubljena rada poÄ?ela. slug za razvoj kulturne dediĹĄÄ?iv pisano besedo in seveda sem KUD Ravne zadnja leta v svoje ne v Ravnah. Menite, da smo zato v KUD najraje sodelovala vrste privablja veliko mladih, na tem podroÄ?ju dovolj aktivni? v dramski sekciji kot pisateljica tudi najmlajĹĄih. Kako vidite tekstov. Vedno sem se z lahkoto Nimam tako veliko zaslug. druĹĄtvo Ä?ez nekaj let? izrazila v besedilu, za igralko pa Sem paÄ? pritaknila svoj kamenzagotovo nisem bila rojena.

Od kod Ä?rpate ideje, da so vsebine zanimive za vse generacije?

Kar iz Ĺživljenja, iz Ä?loveĹĄke neumnosti, druĹžinskih situacij, naivnosti, pohlepa, pijanÄ?evanja, goljufij, prevar in kar je ĹĄe takih grehov. Napisala sem vsaj 30 skeÄ?ev in dve preprosti komediji, ki so ju igrali na odru stare ĹĄole. Vendar je vse skupaj daleÄ? od kake velike umetnosti, paÄ? preprosto pisarjenje za preprosto obÄ?instvo. Glavna stvar je pa tako ali tako v tem, kako je skeÄ? odigran.

Povezovali ste tudi ťtevilne prireditve – kakťna je po vaťem mnenju vloga napovedovalca na prireditvah pri nas v Ravnah? Z veznim besedilom je potrebno priti v stik z ljudmi, poiskati prave besede, to ni vedno najlaŞje.

Pomembna. Napovedovalec naredi prvi vtis in potem z bolj ali manj spretnim besedovanjem vodi nastopajoÄ?e in gledalce skozi dogodek. ÄŒe napovedovalec ni kos nalogi, Ä?e nima vsaj malo karizme in dostojanstva, lahko prireditev kljub dobremu programu izpade slabĹĄe. Napovedovalec naj bi imel tudi primerno

SreÄ?anje krajank in krajanov KS Stara vas

sotnim namenila tudi Ĺžupan in podĹžupanja. Z dobrimi Ĺželjami pa je govore sklenila Branka Sovinek, predsednica RK in borSvet Krajevne skupnosti Stara dnica KS Stara vas Mira Tepej DU KS Stara vas, v katerega se cev v Stari vasi. Popoldansko vas je 25. januarja pripravil sre- je v svojem nagovoru obljubi- je Ĺže na uvodnem sreÄ?anju (18. druĹženje so popestrili Lovski Ä?anje starejĹĄih obÄ?anov nad 70 la, da se bo novo vodstvo KS januarja) na novo vÄ?lanilo kar pevski zbor LD Ĺ kale ter anlet. Zbrali so se v Kolodvorski potrudilo delati poĹĄteno in da 20 krajanov in krajank. Predse- sambel in StarovaĹĄki veseljaki. đ&#x;”˛ restavraciji, kjer sta jih s svojo bodo naloge, ki so si jih zadali, dnik pododbora je postal Dani prisotnostjo razveselila tudi Ĺžu- tudi uresniÄ?ene. Ena od teh je Berzelak. pan Bojan KontiÄ? in podĹžupa- bila takrat Ĺže udejanjena, ustaNa sreÄ?anju starejĹĄih krajanov nja Darinka Mravljak. Predse- novljen je bil namreÄ? Pododbor sta nekaj spodbudnih misli pri-

Izvedite veÄ? na www.fgpa.um.si

UNIVERZITETNI Ĺ TUDIJSKI PROGRAMI

GradbeniĹĄtvo Gospodarsko inĹženirstvo - smer gradbeniĹĄtvo Prometno inĹženirstvo Arhitektura

VISOKOĹ OLSKI STROKOVNI Ĺ TUDIJSKI PROGRAMI GradbeniĹĄtvo Prometno inĹženirstvo

Marjana Kotnik je Ä?astna Ä?lanica KUD Ravne.

Ti mladi bodo zrasli in odrasli, za njimi bodo priĹĄli drugi. Krog Ĺživljenja paÄ?. ÄŒe so Ĺže pri desetih letih radi na odru, bodo skoraj gotovo tudi kasneje. Prihodnost druĹĄtva me sploh ne skrbi. ÄŒeprav se vÄ?asih zdi, da so najlepĹĄe pesmi Ĺže napisane, mlad Ä?lovek tega ne sme misliti, mora verjeti, da je boljĹĄi od tistih pred njim. Ali vsaj drugaÄ?en. ÄŒe nima sanj, je v duĹĄi prazen. V prihodnosti se bo marsikaj spremenilo, saj niÄ? ne more v nedogled ostati enako. Ampak se bo na

Ä?ek v mozaik pisanega dogajanja v kulturi v svojem kraju. Sedanji odbor in Ä?lani so prizadevni in aktivni, kar se sliĹĄi tudi zunaj meja naĹĄih Raven. ÄŒesa torej Ĺželite za KUD Ravne v prihodnje?

Obilja dobrih idej, volje in zagnanosti. Polna dvorana najbolj oÄ?itno priÄ?a, da imajo ljudje druĹĄtvo in njegovo delo radi in se ga veselijo. đ&#x;”˛

Marko PotoÄ?nik

PrazniÄ?no povabilo v muzeje Ob slovenskem kulturnem prazniku, v petek, 8. februarja, si bodo obiskovalci Muzeja Velenje med 10. in 17. uro lahko brezplaÄ?no ogledali razstave na Velenjskem gradu in v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju, bogato zbirko HiĹĄe mineralov v Starem Velenju ter Spominski center 1991.

Na prazniÄ?ni dan se bodo s stojnicami na Velenjskem gradu predstavljali tudi lokalni ustvarjalci in rokodelci, obiskovalci pa bodo lahko na prazniÄ?ni dan poskusili kavo v skodelicah LonÄ?arskega centra Bahor, katerih navdih je bila slavna slika Ivane đ&#x;”˛ Kobilca Kofetarica.

Vabljeni na FGPA Maribor!

Te zanima gradbeniťtvo, gospodarsko inŞenirstvo – smer gradbeniťtvo, prometno inŞenirstvo ali arhitektura?

Fakulteta za gradbeniťtvo, prometno inŞenirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja ťtiri univerzitetne ťtudijske programe (Gradbeniťtvo, Gospodarsko inŞenirstvo – smer gradbeniťtvo, Prometno inŞenirstvo, Arhitektura) ter dva visokoťolska strokovna programa (Gradbeniťtvo, Prometno inŞenirstvo).

Fakulteta izredno velik pomen namenja naÄ?elom trajnosti v graditeljski stroki, v ta namen smo v ĹĄtudijske programe uvedli veÄ? predmetov, ki integralno povezujejo zlasti ĹĄtudente gradbeniĹĄtva in arhitekture, pri tem pa pose-

ben poudarek namenjamo reĹĄevanju kompleksnejĹĄih problemov, ki izvirajo iz industrije in lahko pomenijo tudi bistven prispevek k razvoju gradbene stroke na slovenskem in tudi ĹĄirĹĄem prostoru.

Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je vkljuÄ?ena v veÄ? kot 70 razvojno-raziskovalnih projektov, pri Ä?emer so v delo vkljuÄ?eni tudi ĹĄtudentje, tako v sklopu predmetov, kakor tudi projektov, delavnic in zakljuÄ?nih del. Ĺ tudentje, ki uspeĹĄno zakljuÄ?ijo ĹĄtudijske programe, so med delodajalci prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ravni seznanja z okvirnimi razvojnimi naÄ?rti delodajalcev, kadrovskimi potrebami in priÄ?akovanimi kompetencami diplomantov, zato si

bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke.

Vabimo vas na Informativni dan, ki bo v Mariboru v petek, 15. februarja ob 10. in 15. Uri, ter v soboto, 16. februarja, ob 10. uri. Informativni dan bo v predavalnici Boruta PeÄ?enko na Fakulteti za gradbeniĹĄtvo, prometno inĹženirstvo in arhitekturo UM, Smetanova ulica 17, Maribor.

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 17

NaĹĄi tuji sopotniki o nas

Litovka, ki je tudi VelenjÄ?anka Mojca Ĺ truc

ÄŒe jo boste sreÄ?ali na ulici ali imeli priloĹžnost na kratko poklepetati z njo, verjetno ne boste pomislili, da ne izvira iz Slovenije. Vsaj ne, dokler vam ne bo zaupala svojega imena in priimka. Ona ÄŒepaitytÄ— Gams je Litovka. Je pa tudi VelenjÄ?anka.

Prvi vtis: Slovenija je zelo lepa deĹžela

Poleti bo minilo 15 let, odkar Ĺživi v naĹĄem mestu. V tem Ä?asu se je slovenĹĄÄ?ine nauÄ?ila izjemno spretno. ÂťPriznam, da sem ob selitvi Ĺže znala slovensko. V Vilni, od kjer sem doma, sem hodila na teÄ?aj slovenĹĄÄ?ine, saj angleĹĄÄ?ina ni bila veÄ? primerna za osebno komunikacijo,ÂŤ pravi Ona in razkriva, da je bil razlog za selitev njen moĹž. Spoznala sta se v kraju Trakai, na otoku sredi jezera, na katerem stoji srednjeveĹĄki grad iz rdeÄ?e opeke, kjer je kot ĹĄtudentka zgodovine delala v muzeju. Prav ta grad Ona tudi danes odloÄ?no imenuje za eno najlepĹĄih stavb v Litvi. Tudi sicer pravi, da je Litva lepa deĹžela. ÂťOdlikuje jo niĹžinska pokrajina, poraĹĄÄ?ena z gozdovi in gosto posejana z jezeri,ÂŤ pripoveduje. OdloÄ?itev za selitev v Slovenijo seveda ni bila preprosta, vendar pa se je izkazalo, da deĹželi nista tako zelo razliÄ?ni. Poleg druĹžine, tukaj ĹĄe najbolj pogreĹĄa odprt pogled. ÂťTisto, kar pa bi Slovenec pogreĹĄal, Ä?e bi se selil v Litvo, so nedvomno hribi,ÂŤ z nasmeĹĄkom na obrazu pripoveduje Ona. Ko je priĹĄla v Slovenijo, so prav hribi nanjo naredili najveÄ?ji vtis. ÂťZaÄ?utila sem, da je to Ä?udovita deĹžela,ÂŤ pravi in dodaja, da vidi podobnosti tudi v majhnosti. ÂťNo, po povrĹĄini je Litva sicer trikrat veÄ?ja, prebivalcev pa imamo trenutno okrog tri milijone.ÂŤ

Najde se kar nekaj podobnosti

Tudi hrana se v Litvi bistveno ne razlikuje od slovenske. Najpogosteje sta na mizi meso in krompir, radi pa imajo tudi gobe. ÂťNe, v Sloveniji obiÄ?ajno ne nabiram gob, ker se nekako ne znajdem. Ne vem, morda zato,

17

MED VAMI

7. februarja 2019

ker pogosto rastejo v klancih, to pa je meni malo nenavadno,ÂŤ smeje pripoveduje Ona. Slovenska hrana ji je zelo vĹĄeÄ?. Ker poznajo v Litvi ajdo samo v obliki kaĹĄe, so jo ajdovi Ĺžganci sicer presenetili, a uĹživa v njih. ÂťPrav tako pri nas ne poznamo potice v tej obliki kot v Sloveniji, so pa pogosto na prazniÄ?ni mizi razliÄ?ni drugi kvaĹĄeni kruhi,ÂŤ ĹĄe pove sogovornica. Kot pravi, je Ä?as, ki ga namenjajo obroku za povpreÄ?nega Litovca zelo pomemben. ÂťV Litvi je v sluĹžbi predviden odmor za kosilo, ki ni vĹĄtet v delovni Ä?as,ÂŤ pravi in dodaja, da

od slovenske, meri skoraj 100 kilometrov. ÂťBaltsko morje seveda ni tako toplo in tako lepe barve kot Jadransko,ÂŤ pove sogovornica in pojasni, da se z druĹžino ob vsakoletnem poletnem obisku Litve vseeno nauĹžijejo vodnih radosti. ÂťObiÄ?ajno ima morje takrat 18-20 stopinj, Ä?e je poletje zelo vroÄ?e, vÄ?asih tudi do 22 stopinj,ÂŤ ĹĄe pojasnjuje Ona. Kot pravi, je v Sloveniji obiÄ?ajno ne zebe, priznava pa, da se je malo tudi Ĺže razvadila. Veseli jo, da tukaj najde tisto, kar ogreje srce. ÂťProti severu so ljudje manj temperamentni,ÂŤ pravi in dodaja, da se nikakor ne

Ona ÄŒepaitytÄ— Gams pravi, da je Litovka in tudi VelenjÄ?anka.

Litovci delo obiÄ?ajno zaÄ?enjajo okrog 8. ure zjutraj in zakljuÄ?ujejo okrog 16.30 - 17. ure. Je pa podobno kot pri nas, vÄ?asih teĹžko dobiti delo, za kato je Ä?lovek ĹĄtudiral. ÂťV Litvi otroci vstopijo v ĹĄolo s sedmimi leti, ĹĄolanje pa je obvezno do 16. leta starosti.

VeÄ?ina se po konÄ?ani srednji ĹĄoli odloÄ?i ĹĄe za ĹĄtudij na fakulteti.

Tako kot tu pa tudi tam pridobljena izobrazba ni garant za delovno mesto,ÂŤ pripoveduje Ona.

Malo se je Ĺže razvadila

So pa seveda tudi razlike. V Litvi je hladneje kot v Sloveniji. ÂťAmpak ni tako hladno, kot bi morda mislili,ÂŤ poudarja Ona. Zime so sicer bolj mrzle in trajajo dlje, veÄ? je tudi snega. Toda, Ä?e ga ni, ga ni nikjer – tam namreÄ? ni vrhov, na katerih bi ga bilo mogoÄ?e najti vsaj nekaj. Litva ima prelepo peĹĄÄ?eno obalo, ki je daljĹĄa

strinja s trditvami o nedostopnosti Slovencev. ÂťTudi v Litvi se ljudje na ulici zapletejo v sproĹĄÄ?ene pogovore, vendar so pri tem malo manj spretni kot Slovenci, potrebujejo veÄ? Ä?asa, da se odprejo. So zelo iskreni, prijazni ter gostoljubni, ampak ne takoj,ÂŤ pravi Ona. Za Litovca je izjemno pomembna druĹžina in lasten dom. ÂťÄŒim prej si Ĺželijo kupiti stanovanje ali hiĹĄo, da ne Ĺživijo v najemu. To je zanje pomembnejĹĄe od dobrega avtomobila.ÂŤ No, morda se Slovenci v tem od Litovcev nekoliko razlikujemo – vsekakor pa jim zato nismo neznani. No, vsaj nekateri ne. ÂťTrenutno gotovo vsi vedo za Luko DonÄ?ića,ÂŤ je prepriÄ?ana naĹĄa sogovornica, ki koĹĄarko v Litvi vidi kot nacionalni ĹĄport ĹĄtevilka ena. ÂťVerjetno smo edina drĹžava, kjer ni na prvem mestu nogomet,ÂŤ ĹĄe dodaja v smehu. đ&#x;”˛

Raziskuje, piĹĄe in objavlja Obiskali smo Avgusta TanĹĄka, avtorja dveh samostojnih pesniĹĄkih zbirk in ĹĄtevilnih prispevkov, ki razkrivajo pozabljene podrobnosti iz lokalne zgodovine Tina Felicijan

na gradu Turnu – ĹĄtajerskem BogenĹĄpergu. Pripoveduje o vitezu Franzu Gadolli, potomcu Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je bil v 19. stoletju 30 let turnski graĹĄÄ?ak in med ljudmi menda tako priljubljen, da so ga Ĺ oĹĄtanjÄ?ani izvolili za stotnika svoje nacionalne garde. Popisuje pa tudi usodo dinastije, ki je na Turnu Ĺživela od leta 1832 do leta 1945, ko je bila graĹĄÄ?ina nacionalizirana, mnogo arhivskega gradiva pa uniÄ?enega, z obĹžalovanjem pripoveduje. Med drugim v prispevku lahko berete o spominih zadnje prebivalke Turna Bianke, ki se je v turnski goĹĄÄ?i menda sre-

Ĺ aleĹĄke doline, o upornih kmetih, ki so napadali gradove, o protestantizmu pri nas, tudi o pleĹĄivĹĄkem zvonu. V slednjem piĹĄe o tem, kako so domaÄ?ini cerkveni zvon zakopali v gozdu, nad njim zakurili, da so zakrili sledi kopa, po vojni pa so ga zmagoslavno izkopali in znova obesili. Tako so ga zaĹĄÄ?itili pred avstrijsko vojno oblastjo, ki je bila na lovu za surovinami, da bi jih pretapljala v topove. PiĹĄe pa tudi o ĹĄkofu TomaĹžu Hrenu, ki je vodil protireformacijsko gibanje iz Ĺžupnije Ĺ kale po celi dolini in zapovedal izgradnjo cerkve na UrĹĄlji gori kot opomin, da se

Avgusta TanĹĄka mnogi poznajo po tem, da je vodil PoÄ?itniĹĄko zvezo, v 90. letih preimenovano v PoÄ?itniĹĄko druĹĄtvo KaĹžipot, pa tudi TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje. Ĺ˝e takrat je bil zelo aktiven na podroÄ?ju ohranjanja zgodovinske in kulturne dediĹĄÄ?ine iz lokalnega okolja. Mimogrede pove, da je pred ruĹĄenjem pomagal reĹĄevati Fischerjevo kapelo. Prosil je Avgusta Jeriho, naj Nestla Ĺ˝ganka pregovori v spremembo naÄ?rtov, da kapele ne bi poruĹĄili. In je niso. ÂťImam prirojeno veselje do zgodovine in kulturne dediĹĄÄ?ine. Ĺ kalÄ?an sem in moj domaÄ?i kraj je veliko Ĺžrtvoval za napredek slovenske energetike, saj je v celoti potonil skupaj z dvema pokopaliĹĄÄ?ema, kjer so poÄ?ivali moji sorodniki, ki zdaj leĹžijo 50 metrov pod vodo,ÂŤ razlaga, zakaj ima do preteklosti tak odnos, in omeni, da so Ĺ kale najstarejĹĄa pra-pra fara na Slovenskem. Sega v 10. stoMedtem ko Avgust TanĹĄek pripoveduje o zanimivostih iz zgodovine Ĺ aleĹĄke letje, kar je v tekoÄ?i doline, nenehno vstaja in odpira omare ter iz njih jemlje najrazliÄ?nejĹĄe gradivo, nemĹĄÄ?ini prebral iz ki ga je Ä?ez in Ä?ez prebiral in iz njega Ä?rpal znanje ter mnoge zgodovinske svojega priljubljenepodatke, ki jih vpleta v svoja pisanja. ga priroÄ?nika, knjiprotestantizem nikoli veÄ? ne sme ge Ignacija OroĹžna, V Ä?ast si ĹĄteje, da mu je priznanje vrniti v te kraje. ki obravnava ĹĄaleĹĄko za njegovo raziskovanje zgodoZ Gustlom, kakor ga veÄ?ina dekanijo. vine gradu Turn v knjigi Ĺ aleĹĄki kliÄ?e, bi se lahko pogovarjala ĹĄe Kot Ä?lan mozirskegradovi viteza Gadolle, ki jo je in ĹĄe, pa mu ne bi zmanjkalo bega literarnega druĹĄtva sed, zapiskov in zaznamkov v Stopinje in Literarneleta 2015 izdala KnjiĹžnica Velenje, knjigah. Ali na Turnu res straĹĄi, ga kluba upokojencev izrekel zgodovinar dr. Boris Golec ga ĹĄe vpraĹĄam ob koncu pogoSlovenije nenehno piin to je zanj dovolj. vora. Nekaj Ä?asa molÄ?i in preĹĄe. Ponosen je, da je miĹĄljuje, kaj bi odgovoril. Nato lahko svoje prispevpa z Ĺžarom v oÄ?eh odvrne: ÂťTo ke, v katerih raziskuje lokalno zgodovino, objavil tudi Ä?ala s tovariĹĄem Titom, ki to ni je pa posebna zgodba. A je za v Zborniku piscev upokojencev bil. Pa tudi o tem, kako je njena zdaj ĹĄe ne bom povedal,ÂŤ je naSlovenije. V drugi ĹĄtevilki zbor- hÄ?i Leontina beĹžala pred parti- povedal svoj naslednji prispenika iz leta 2017 z naslovom Ma- zani, ki so vanjo uperjali puĹĄke. vek. đ&#x;”˛ vrica velbana je zapolnil najveÄ?

V prvi ĹĄtevilki lanskoletnega strani, se pohvali. Objavil je na- zbornika z naslovom SpomlamreÄ? prispevek, naslovljen Mali dansko sonce pa je objavil veÄ? ĹĄtajerski Valvasor, ki je prebival prispevkov – povest o nastanku

Ob jubileju velika Şivinorejska razstava Govedorejsko druťtvo Šaleťka dolina praznuje 25-letnico delovanja – StaleŞ goveda pribliŞno enak – Gaťper Napotnik ťe naprej predsednik Tatjana Podgorťek

Ĺ oĹĄtanj, 1. februarja - Govedorejsko druĹĄtvo Ĺ aleĹĄka dolina ĹĄteje veÄ? kot 100 Ä?lanov iz obÄ?in Veleje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno

ob Paki. Njegov predsednik GaĹĄper Napotnik, ki so mu na volitvah na rednem obÄ?nem zboru minuli petek Ä?lani znova izkazali zaupanje, meni, da so lani opravili kar nekaj dobrega dela.

Po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je bilo lani v Ĺ aleĹĄki dolini 3135 krav, od tega v A kontroli prireje mleka 1852 ali blizu 59 %. V slednjo je vkljuÄ?enih 76 kmetij.

Kmetije z najviĹĄjo prirejo mleka na kravo v letu 2018 so: Gregor RoÄ?nik, Zavodnje (dobrih 13.000 litrov), Damjan LoÄ?an, TopolĹĄica (z veÄ? kot 11.250 litri), Tomislav Ĺ pital, Gaberke z (9.800 litri), Jakob Napotnik in Alojz RoĹžiÄ?, oba TopolĹĄica (9.079 oziroma 9.051 litri mleka na kravo).

Organizirali so strokovna predavanja in druge oblike izobraĹževanja, se odpravili na strokovno ekskurzijo, na ogled primerov dobrih praks. ÄŒlane je druĹĄtvo oskrbelo s koledarji za spremljaje plodnosti njihovih krav, sreÄ?anja in predavanja so organizirali tudi Ä?lani mleÄ?nega kroĹžka, ki deluje pod okriljem omenjenega druĹĄtva. Napotnik je ĹĄe omenil, da so nekateri rejci sodelovali na razstavi plemenskih telic na mednarodnem sejmu Agra v Gornji Radgoni, prejeta priznanja pa potrjujejo dobro rejsko delo na kmetijah. Kar nekajkrat so na sreÄ?a-

njih spregovorili o odkupni ceni mleka in mesa. Število kmetij, ki se ukvarjajo z govedorejo, je dokaj stalno, tudi ĹĄtevilo krav, nam pa povzroÄ?ajo teĹžave odkupne cene. Te med letom precej nihajo, govedorejci pa vse teĹžje pokrivamo proizvodne stroĹĄke.ÂŤ LetoĹĄnje leto je jubilejno.

DruĹĄtvo praznuje 25-letnico de-

Na obÄ?nem zboru so med drugim ugotavljali, da so v preteklem letu opravili kar nekaj aktivnosti in da je rejsko delo na kmetijah dobro

lovanja. Jubilej bodo obeleĹžili z govedorejsko razstavo. ÂťZadnja je bila pred 10 leti in je Ä?as, da jo znova pripravimo. Tokrat jo bomo pred Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina v MetleÄ?ah pri Ĺ oĹĄtanju. RaÄ?unamo na od 60 do 70 Ĺživali.ÂŤ IzobraĹževanja pa

v tem zimskem Ä?asu Ĺže potekajo, nekatera predvidevajo ĹĄe Ä?ez leto. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

MLADI

7. februarja 2019

Mladi uspeĹĄno snovali turistiÄ?ni zgodbi Ĺ tudenti in dijaki Ĺ olskega centra Velenje s turistiÄ?nima produktoma osvojili dve zlati priznanji z nagrado

diÄ?, Jure Mihelak, Jan Napotnik in Gal Zabukovnik. Mentorici pri projektu sta bili Antonija Jakop in Martina OmladiÄ?.

Dijaki so turistiÄ?ni produkt snoNa 16. Mednarodni turistiÄ?ni mini Ĺžemljice in vreÄ?ko Ä?aja z do- vanja svete NeĹže, za katero velja trĹžnici VeÄ? znanja za veÄ? turiz- maÄ?ega vrta. Spominek so pripra- pregovor 'NeĹža kuram riti odve- vali v sodelovanju z Muzejem ma so ĹĄtudenti prvega letnika vili v sodelovanju z oskrbnikoma Ĺže', zato so glavne sestavine na- usnjarstva na Slovenskem, arhiViĹĄje strokovne ĹĄole programa planinskega doma na Gori Oljki. hrbtnika jajÄ?ne jedi. tektko Matejo Kumer, Ä?evljarjem Ekipo ĹĄtudentov so sestavljali: Ivom Korenom in modnima obliGostinstvo in turizem in dija- Povezan je s pohodom Zdravju ki Ĺ ole za storitvene dejavnosti naproti, ki se odvija v Ä?asu godo- Monika MelanĹĄek, Damjana Sla- kovalkama Jeleno StevanÄ?ević predstavili turistiÄ?na spominka. Ĺ tudenti so pripravili spominek NeĹžin rukzak z Gore Oljke, dijaki pa so imeli produkt na temo Usnjarska dogodivĹĄÄ?ina v Ĺ oĹĄtanju, katerega dodana vrednost je sladek ÂťusnjarskiÂŤ spominek. Od oktobra sta obe ekipi pridno pripravljali projektno nalogo ter posneli spot na temo TuristiÄ?ni spominek mojega kraja, zakljuÄ?ek projekta pa je bila predstavitev na sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u v Ljubljani.

V okviru razpisane teme so ĹĄtudenti predstavili turistiÄ?ni spominek NeĹžin rukzak z Gore Oljke.

Gre za majhen nahrbtnik, izdelan iz konoplje, ki vsebuje jajÄ?ni namaz, vloĹžena prepeliÄ?ja jajÄ?ka,

in Petro Meh. Namen produkta je obiskovalcem, zlasti ĹĄolskim skupinam, doĹživeto predstaviti usnjarsko dediĹĄÄ?ino. V Muzeju usnjarstva na Slovenskem se obiskovalci seznanijo s pomenom usnjarske dediĹĄÄ?ine. Sledi voden ogled, v katerem udeleĹženci spoznavajo stavbno dediĹĄÄ?ino, povezano z usnjarsko druĹžino Woschnagg. Dodano vrednost predlaganega produkta predstavlja interaktivna dogodivĹĄÄ?ina v dvorcu Gutenbuchel, katere udeleĹženci

so ob zakljuÄ?ku nagrajeni s turistiÄ?nim spominkom v obliki sladkega preseneÄ?enja.

Ekipo dijakov so sestavljali: TjaĹĄa PristovĹĄek, Neli PoliÄ?nik, Mojca Vocovnik, Sara Hudej, Lea Lah, Adrian Poprijan in Lenart Kukovec. Mentorji so bili Marko Gams, Anita Rudolf PeÄ?nik in Janja Hren.

Obe ekipi sta prejeli zlato priznanje z nagrado.

razgovor z izkuĹĄenim mladim podjetnikom Petrom Apatom s turistiÄ?ne kmetije Apat v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Skupaj s partnerico Almo sta spregovorila o veliki Ĺživljenjski prelomnici, ko sta ona kot arhitektka in Peter kot Ĺže vrhunski strokovnjak v avtomobilsko-strojni panogi v posebnih okoliĹĄÄ?inah pred leti sprejela odloÄ?itev, da sprejmeta izziv in svojo zaposlitveno pot nadaljujeta na kmetiji Apat v Ravnah kot podjetnika z razĹĄirjeno turistiÄ?no dejavnostjo.

Na zakljuÄ?nem dogodku je bilo predstavljenih 10 podjetniĹĄkih idej, ki so lahko priloĹžnost v tej regiji za turizem in malo podjetniĹĄtvo.

Ana AnĹžej iz SAĹ A inkubatorju je povedala, da si v SAĹ A inkubatorju resniÄ?no Âťprizadevamo za dvig podjetniĹĄkega duha v celotni regiji in hackathon je bil eden od dogodkov, ki navdihujejo in dajejo mladim motivacijo za vstop na samostojno podjetniĹĄko pot. Glavni cilj organizatorja je bil navdihniti mlade za vstop na samostojno podjetniĹĄko pot, jim pokazati, da niÄ? ni nemogoÄ?e, predvsem pa jih usmerjati ter s kvalitetnimi programi voditi do poslovnega uspeha. Ideje, ki so jih udeleĹženci razvijali v teh treh dneh, so dokaz, da imamo ĹĄe precej moĹžnosti za razvoj novih produktov in storitevÂŤ.

đ&#x;”˛

Martina OmladiÄ?, Marko Gams

Dobrodelni koncert Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole ÂťSreÄ?a ni zunaj nas, ampak v nas; zato ni odvisna od tega, kaj imamo, ampak od tega, kaj smo.ÂŤ Na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli smo 23. januarja bili dobrodelni. V domu kulture Velenje smo priredili 7. dobrodelni koncert, ki smo ga poimenovali Ĺ˝ivljenje je lepo.

Koncert so s svojimi mentorji ustvarili dijaki ĹĄole in pokazali svoj voditeljski, glasbeni, plesni in risarski talent. PridruĹžila sta se jim dva gosta: NuĹĄka DraĹĄÄ?ek in ansambel Unikat.

Namen dobrodelnega koncerta Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole je, da z zbranimi sredstvi pomagamo naĹĄim dijakom. Za to po-

skrbi Ĺ olski sklad Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole. Njegova najpomembnejĹĄa naloga je, da pomaga socialno ĹĄibkim in tudi nadarjenim dijakom.

Zahvaljujemo se za prostovoljne prispevke, ĹĄe posebej donatorjem – podjetjem, ki so prispevali v Ĺ olski sklad ERĹ . đ&#x;”˛

Lidija Ĺ uster, foto: V. Grudnik

Majhno po ĹĄtevilu Ä?lanov, a veliko po opravljenem delu Veliko se je dogajalo lani, pravijo v DruĹĄtvu prijateljev mladine Ĺ martno ob Paki – Po enoletnem premoru znova tabor Tatjana PodgorĹĄek

ki so ga poimenovali Robin Hood, ob Tednu otroka so povabili v goste Piko Fliko, ki je otroke zabavala s svojimi vragolijami, v sodelovanju z Mladinskim centrom so izvedli dobro obiskano tradicionalno menjalnico igraÄ?.

V praznovanje obÄ?inskega praznika se je druĹĄtvo vkljuÄ?ilo z ustvarjalnimi delavnicami na Veseli Martinovi soboti, skupaj z uÄ?enci ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole so sodelovali na prireditvi ob svetovnem dnevu otroka v Vele-

Mladi kalili nove ideje

sku otrok in njihovih starĹĄev v pravljiÄ?nem Celju ter po silve- Tridnevni turistiÄ?ni Ĺ martno ob Paki, 25. januarstrovanju za najmlajĹĄe. DruĹĄtvo hackathon SAĹ A ja – V galeriji Dile javnega zaĹĄteje le 20 Ä?lanov, a je med 15 voda Mladinski center Ĺ martno druĹĄtvi v okviru MedobÄ?inske regije v Rastkah ob Paki so na rednem obÄ?nem zveze prijateljev mladine Vele- nad Ljubnim – zboru Ä?lani tamkajĹĄnjega drunje najbolj pridno, je zagotovila ĹĄtva prijateljev mladine ocenili sekretarka zveze Bojana Ĺ pegel. Predstavili deset opravljeno delo v preteklem leGlede na sprejet delovni pro- novih idej za tu in se dogovorili o letoĹĄnjih akgram bo tudi letos druĹĄtvo pritivnostih. pravilo za najmlajĹĄe obÄ?ane vr- napredne Start-upe Po mnenju predsednice Ansto aktivnosti. Poleg pustnega dreje Krajnc je druĹĄtvo tudi lani karnevala in Ĺže omenjenih uspeOd 24. do 26. januarja je v oruspeĹĄno opravljalo poslanstvo, ĹĄno izvedenih aktivnosti v prete- ganizaciji SAĹ A inkubatorja iz Velenja v Rastkah nad Ljubnim v Herbal resortu potekal turistiÄ?ni hackathon, ki so se ga udeleĹžili mladi iz SAĹ A regije in ĹĄirĹĄe okolice. V treh dneh je veÄ? kot 30 udeleĹžencev testiralo svoje ideje in predstavilo moĹžen razvoj poslovnih modelov. V programu so bile predstavljene Ĺže obstojeÄ?e reĹĄitve, primeri dobrih praks ter trenutni trendi v turistiÄ?ni ponudbi. Osrednji namen Na obÄ?nem zboru so Ä?lani druĹĄtva zagotovili, da bodo tudi letos poskrbeli za pestrejĹĄe dogajanje za dogodka je bil mlade spodbudinajmlajĹĄe obÄ?ane. ti in opremiti s strokovnim znanjem za uspeĹĄen zagon podjezaradi katerega je bilo ustano- nju. Najbolj pester je bil decem- klem letu so po enoletnem pre- tniĹĄke ideje s podroÄ?ja turizma. vljeno. ÂťVeliko se je dogajalo.ÂŤ ber, ko je otroke obiskal Dedek moru vanje znova uvrstili organi- V uvodu je predstavnik SAĹ A inkubatorja v vlogi organizatorOtroke so uÄ?ili veĹĄÄ?in streljanja Mraz in jim razdelil 141 daril. zacijo tridnevnega tabora. đ&#x;”˛ ja Jan Skok opravil daljĹĄi javni z lokom in pravil na dogodku, Zapomnili si ga bodo ĹĄe po obi-

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 19

BISERI

7. februarja 2019

19

BISERI maturantskega plesa

Dekleta, izstopajte!

Tokrat berete o detajlih, materialih in barvah, ki prevladujejo na letoĹĄnjih modnih kolekcijah sveÄ?anih oblaÄ?il Kaj loÄ?i maturantko od maturantke?!

Obleka? ÄŒevlji? Modni dodatki? LiÄ?ilo in frizura? Vse to, pa vendar po navadi nekaj manjka do tistega, ko reÄ?emo: ÂťUauuu ‌ res je izstopala.ÂŤ KarizmatiÄ?nost in samozavest. Ja, karizmatiÄ?nost in samozavest! Brez tega lahko pridete tudi v najdraĹžji obleki, barvno usklajene s svojim soplesalcem (tega ĹĄe vedno ne razumem, saj je vsak zase unikum in nista na tekmovanju pevskih zborov!), pa vas ĹĄe vedno ne bo nihÄ?e opazil.

Kakorkoli, modne smernice za leto 2019 so tukaj. Reinterpretacija trendov iz preteklosti je Ĺže ustaljena praksa, saj moda kroĹži in se stalno nadgrajuje z modnimi kosi, ki so jih nosile Ĺže naĹĄe prababice, babice in mame v prejĹĄnjem stoletju.

MnoĹžiÄ?no je prisoten plise.

Gubanje ni prisotno le na krilih, temveÄ? so plisirane tudi hlaÄ?e, obleke, rokavi, ovratniki, manĹĄete. Plise ni minimalistiÄ?en, temveÄ? razkoĹĄen, bogat in vpadljiv ter daje obÄ?utek ekstravagantnosti. Ĺ e vedno je prisoten Ĺživalski vzorec kaÄ?je koĹže, le da je bolj prefinjen in ga kombiniramo na monokromatske kombinacije, s Ä?imer razbijemo

enoliÄ?nost. Tokrat je Ĺživalski vzorec umirjen in eleganten. V modo se vraÄ?ata gra grafiÄ?ni motiv in eklektika, pri Ä?emer s pravo dozo ĹĄarma in nekaj modnega predzna predznanja meĹĄamo trende in materiale. Nikakor ne moremo mimo resic, ki so v modni industriji prisotne Ĺže skoraj 100 let. Tokrat rese niso le na Ä?evljih in torbicah, temveÄ? so na krilih, oblekah, topih in modnih ogrlicah.

Usnjene, iz teksti-

la, gume, metala, nani nanizanih perlic, enobarvne, barvne, svetleÄ?e, mat ...

Zopet so prisotne pentlje, ki se nikakor noÄ?ejo posloviti in so Ĺže nekaj sezon na vseh oblaÄ?ilnih, torbah in obu-

tvi. Ta mali, ljubek in Ĺženstvni dodatek iz tosvile ali Ĺžameta je to krat pristal ĹĄe v lala seh. Ĺ e vedno so tukaj tudi bleĹĄÄ?ibleĹĄÄ?i ce, ki so vpadljivpadlji vo nanesene na tkanine in modne dodatke in dajejo vtis glamuroznosti in sveÄ?anosti. Kratki suknjiÄ?i iz bleĹĄÄ?ic, dolge obleke, bleĹĄÄ?eÄ?e hlaÄ?e ... vse se sveti in bleĹĄÄ?i.

Prozorni materiali, ki jih Ĺže leta vztrajno promovirajo modne blogerke in nove

modne manekenske ikone, so absolutni must have detajl na dnevnih in veÄ?ernih kombinacijah. Vseeno je potrebne malo diskretnosti in samokritiÄ?nosti, da prozornost ne postane kiÄ?asta, vulgarna in neokusna. Lame, lureks, til, usnje, Ĺžakart, Ĺžamet so materiali, ki bodo letos prevladovali v veÄ?ernih oblaÄ?ilih.

Na sveÄ?anih oblaÄ?ilih lahko letos zasledimo tudi neonske barve, kot so fluorescentno zelena, moÄ?na pink in ognjeno oranĹžna. Modne barve, ki bodo letos prevladovale, so rumena, kraljevsko modra, rdeÄ?a, smaragdna, odtenki vijoliÄ?ne, umazano roĹžnata, olivno zelena,

siva ‌ Svetovno znani institut Pantone je za IT barvo razglasil koralno barvo.

Letos se je poleg moÄ?nih barv vrnila tudi nevtralna in neĹžna barva, ki marsikateri Ĺženski dela preglavice. V tej barvi je lahko hitro medla, neopazna in dolgoÄ?asna, Ä?e je ne zna nositi in kombinirati.

To je klasiÄ?na barva, ki se uporablja pri oblaÄ?ilih, dodatkih, obutvi in ne nazadnje notranji opremi – beĹž barva.

Petra Meh

Je zabavno, fajn in pouÄ?no Mladi raziskovalki Lara PodgorĹĄek in Ema HoleĹĄek uredili v Ĺ martnem ob Paki v okviru raziskovalne naloge sobo pobega 'skrivnost obiÄ?ajev' – Obiskovalci navduĹĄeni Tatjana PodgorĹĄek

Ne le v veÄ?jih slovenskih mestih, tudi v Ĺ martnem ob Paki je od sredine januarja ljubiteljem adrenalinskih pustolovĹĄÄ?in na voljo soba pobega, in sicer v prostorih nekdanjega gostinskega lokala med kulturnim domom in prostori tamkajĹĄnje lokalne skupnosti.

SreÄ?no, raziskovalci!

ÂťJanez Ĺ marĹĄki oboĹžuje zgodovino in svoje staro stanovanje v srediĹĄÄ?u Ĺ martna in tega po svoji smrti ni Ĺželel zapustiti. Zato zdaj tod okoli straĹĄi. Vi, skupina raziskovalcev, ste se odloÄ?ili, da boste zapeÄ?ateno stanovanje raziskali. Ampak Janez ne mara obiskovalcev, zato se bodo vrata za vami zaklenila. ÄŒe boste Ĺželeli pobegniti, preden vas doÄ?aka zla usoda, boste morali uporabiti vse znanje logike in zgodovine, ki ga imate. Na voljo imate 60 minut. SreÄ?no mladi raziskovalci!ÂŤ S temi besedami je Lara PodgorĹĄek, devetoĹĄolka ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole in idejni vodja sobe pobegov, nagovorila Nastjo, Ano Marijo ter Kajo, ki so se odloÄ?ile za zanimivo dogodivĹĄÄ?ino. Poleg navodil so prejele ĹĄe luÄ?ko za razsvetlitev. SedmoĹĄolka Ema HoleĹĄek pa se je povzpela na prislonjeno lestev na steno pred vhodom v sobo, nad katerim je letnica 1983, ter opazovala dekleta pri raziskovanju. Nismo poÄ?akali, da bi zasliĹĄali dekleta ob izteku Ä?asa, saj

smo bili prepriÄ?ani, da bodo tako navduĹĄene, kot je bilo pred njimi 29 obiskovalcev. Vsaj tako so ti zapisali o svojih vtisih v posebnem zvezku. Kasneje smo izvedeli, da so se ÂťreĹĄileÂŤ le pol minute pred iztekom Ä?asa, ki so ga imele na voljo.

Veliko zabave, logiÄ?nih ugank in veliko zgodovine

Lara Podgorťek nam je povedala, da je soba pobega – skriv-

mo raziskovalne naloge. Prav tako me zanimajo sobe pobega in kar nekaj sem jih Ĺže obiskala.

Od tod ideja za ĹĄmarĹĄko. Z mojo prijateljico Emo se zelo dobro ujemava, povabila sem jo k sodelovanju pri pripravi raziskovalne naloge ter k neke vrste njeni nadgradnji. Pri vodenju sobe pobega zelo uĹživava.ÂŤ Lara nam seveda ugank, ki Ä?akajo udeleĹžence, ni izdala, zagotovila pa je, da 12 kvadratnih metrov velika soba ponuja veliko zabave,

reĹĄitev. V sobi so lahko naenkrat trije, najveÄ? ĹĄtirje igralci in vsem je doslej uspelo pobegniti v eni uri. Prva skupina se je celo reĹĄila v 37 minutah. Se lahko v sobi izgubiĹĄ, pretijo nate nevarnosti, nas je zanimalo. ÂťNe moreĹĄ se

izgubiti, lahko pa zelo hitro izgubiĹĄ svoje misli. V sobi ni predmetov, ki bi bili lahko povzroÄ?itelji nesreÄ?e, poleg tega pa obiskovalce vseskozi spremljava,ÂŤ nas je potolaĹžila Lara.

Ema, ki se je v Ĺ martno ob Paki preselila iz Primorske, je sobo pobega opisala takole: ÂťJe zelo zabavno, fajn in pouÄ?no. Doslej nisem poznala predstavljenih

Le kaj nas Ä?aka, so se spraĹĄevala dekleta, ki so priĹĄla zdruĹžit zabavo in radovednost.

Ema HoleĹĄek (prva z leve) in Lara PodgorĹĄek v priÄ?akovanju napovedanih obiskovalk

nost obiÄ?ajev – sestavni del raziskovalne naloge, s katero bosta sodelovali v letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. ÂťOd nekdaj me zanima zgodovina, zelo rada prisluhnem domaÄ?im, ko govorijo o obiÄ?ajih. Od tod ideja za te-

logiÄ?nih ugank in veliko zgodovine, Ä?eprav te ni potrebno posebej dobro poznati. Igralci sproti izvedo veliko takega, Ä?esar niso vedeli ali sliĹĄali, se seznanijo s ĹĄegami in navadami od januarja do decembra, seveda Ä?e so pozorni na ĹĄtevilne namige, ki vodijo do

Soba pobega (angleĹĄko escape room) je vrsta detektivske in avanturistiÄ?ne, pustolovske igre, ki poteka v doloÄ?enem prostoru, v katerem je zaklenjena skupina ljudi. UdeleĹženci morajo s pomoÄ?jo predmetov, ki so jim na voljo v sobi, reĹĄiti uganke, odkleniti kljuÄ?avnice, deĹĄifrirati kode in poiskati sledi, da pridejo na prostost v doloÄ?enem Ä?asu (raziskovanje v slogu Sherlocka Holmesa). ObiÄ?ajno imajo sodelujoÄ?i na voljo za reĹĄitev le 60 minut. Sobe so zasnovane tako, da morajo udeleĹženci med seboj sodelovati, se povezovati in uporabiti svoje sposobnosti logiÄ?nega sklepanja. Prve stalne sobe pobega so odprli v Evropi, v Ĺ vici in na MadĹžarskem ter kasneje v Severni Ameriki, Aziji in Avstraliji.

obiÄ?ajev, Lara mi je odprla nov svet. Zelo se zabavam pri odkrivanju in zelo rada to pouÄ?no izkuĹĄnjo delim z vsemi obiskovalci.ÂŤ Veliko truda, je dejala Ema, sta z Laro vloĹžili v preureditev sobe. Sami sta pobelili stene, sobo opremili s starim pohiĹĄtvom, predmeti, namestili kamero, posneli promocijski film. ÂťKar nekaj Ä?asa in tudi denarja je bilo potrebnega, a zadovoljstvo obiskovalcev vse to odtehta. Zabava in druĹženje sta nagrada za to.ÂŤ Tako Lara kot Ema ugotavljata, da so ju nekateri obiskovalci presenetili z dobrim poznavanjem ĹĄeg, je pa bilo doslej veÄ? takih, ki o njih niso vedeli niÄ?.

Soba pobega ni namenjena le njunim vrstnikom, ampak tudi ĹĄirĹĄemu krogu ljudi, poudarjata mladi raziskovalki. Vrstniki se lahko za obisk prijavijo na plakatih na osnovni ĹĄoli, ostali jima lahko piĹĄejo, naslov pa najdejo na spletni strani ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole in se dogovorijo za termin. ÂťRaziskovalne naloge ĹĄe nisva povsem konÄ?ali. Ko jo bova oddali, bo obiskovalcem na voljo tudi spletna stran, ki jo prav tako pripravljava. Upava, da bo sobo pobega – skrivnost obiÄ?ajev – obiskalo Ä?im veÄ? ljudi.ÂŤ Prostor za sobo jima je ponudila v brezplaÄ?en najem lokalna skupnost do letoĹĄnjega junija. Sami pa razmiĹĄljata in si Ĺželita prostor, ki bi ga uredili tako, da bi ga bilo mogoÄ?e ponuditi kot eno od turistiÄ?nih zanimivosti kraja. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

Jubilej brez Ä?eĹĄnje na torti RokometaĹĄi Gorenja tudi drugiÄ? v tej sezoni praznih rok na velikem derbiju s Celjani – Pregoreli v veliki Ĺželji po uspehu?

Stane Vovk

Na ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju v RdeÄ?i dvorani se je zbralo kakĹĄnih 1.500 gledalcev, najmanj desetkrat veÄ? kot nekaj dni predtem na zaostali tekmi enajstega kroga s SviĹĄÄ?em (41 : 25). K visokemu obisku so deleĹž dodali tudi organizirani celjski navijaÄ?i, ki so prav tako buÄ?no, morda ĹĄe bolj, ker jih je bilo veÄ? kot domaÄ?ih, navijali za svoje igralce.

DomaÄ?i so upali, da bodo konÄ?no prekinili dolgoletni niz nepremagljivosti Celjanov v medsebojnih dvobojih, obenem bi si s tem 'vzeli' lepo Ä?estitko za 60. obletnico kluba. Na njihovo Ĺžalost se to ni zgodilo. In tako bo ĹĄe nekaj Ä?asa v njihovem spominu Ĺživel december 2013, ko je tedanja generacija igralcev pod vodstvom trenerja (pred tem igralca kluba) Ivana Vajdla zadnjiÄ? slavila proti velikemu tekmecu, in to kar v dvorani Zlatorog.

Prvaki so sicer priĹĄli na ta dvoboj kot veliki, vsaj papirnati favoriti, toda domaÄ?i so napovedovali poĹžrtvovalno in borbeno igro. DobrĹĄen del prvega polÄ?asa je bil v sozvoÄ?ju z njihovo napovedjo, enostavno povedano – si-

jajen, obetaven. Dali so vse od sebe, garali, toda v nadaljevanju se je pokazalo, da so gostje kot celota bolj izkuĹĄenei in da imajo tudi veÄ? moÄ?i.

Ose so na krilih odliÄ?nih obramb Emirja Taletovića in svoje dobre igre na zaÄ?etku povsem prevzele pobudo in v 22. minuti

na 12 : 12. Da prvaki niso odĹĄli na odmor ĹĄe z morebitno prednostjo, je najbolj zasluĹžen Taletović, ki je tudi v zadnjih minutah prvega polÄ?asa navduĹĄeval z dobrimi obrambami. Ob tem je zanimivo, da domaÄ?i v prvem in tudi drugem polÄ?asu niso imeli niti ene izkljuÄ?itve, gostje le dve.

V drugem polÄ?asu v igri os ni bilo veÄ? takĹĄne sveĹžine in zbranosti kot v prvih dvajsetih minutah, igra Celjanov pa je ostala takĹĄna kot ob koncu prvega dela.

Kljub temu VelenjÄ?ani ĹĄe niso obupali. Nekajkrat so se Celjanom pribliĹžali na gol razlike. Toda njihovo poĹžrtvovalno igro so 'krasile' zaÄ?etniĹĄke napake. Pri rezultatu 23 : 24 se je obetal napet zakljuÄ?ek tekme, toda Celjani so nadaljevali z mirno, upoÄ?asnjeno igro in do konca zadeli ĹĄe ĹĄestkrat, domaÄ?i le trikrat. Tako so gostje po zmagi s sedmimi goli razlike v prvem derbiju v sezoni oktobra lani v svoji dvorani, v

drugem vzeli novi par toÄ?k VelenjÄ?anom z zmago s ĹĄtirimi razlike (30 : 26) in podaljĹĄali niz nepremagljivosti z njimi od decembra 2013 najmanj do naslednjega medsebojnega dvoboja.

ÂťNa miĹĄice so nas dobiliÂŤ

Zoran JoviÄ?ić, trener Gorenja: ÂťCeljani so telesno zelo moÄ?ni.

Ne moremo se z njimi kosati po teĹži, viĹĄini ‌ Prav ta njihova fiziÄ?na premoÄ? je v drugem polÄ?asu botrovala naĹĄemu porazu. Ne morem oÄ?itati svojim fantom, da niso igrali dobro. Trenutno so paÄ? Celjani boljĹĄi. Skratka, z miĹĄicami so nas premagali. ZasluĹženo.ÂŤ

Legende so se predstavile

imele prednost ĹĄtirih golov (12 : 8). Nato je njihova zavzetost ali moÄ? zaÄ?ela pojenjati. Do konca prvega dela niso sestavili nobene prave akcije za gol, popustila je zbranost in poslediÄ?no je sledilo nekaj zapravljenih napadov, tako da je bila do odmora izniÄ?ena sorazmerno visoka prednost, rezultat pa poravnan

Gorenje – Celje Pivovarna LaĹĄko 26 : 30 (12 : 12) Gorenje: Logar, Taletović (14 obramb), Vujović; Mazej, Haseljić 1, D. Tajnik, Ĺ pelić 5, Matanović 4, Levc, StojniÄ? 1, MiklavÄ?iÄ?, Banfro, Verdinek 5, M. KavÄ?iÄ?

2, A. KavÄ?iÄ? 6 (2), Kete 2. Trener: Zoran JoviÄ?ić Celje Pivovarna LaĹĄko: Panjtar, Ferlin (6 obramb); Vujović 3 (1), JureÄ?iÄ?

1, Kljun, Rakita, Razgor 1 (1), OvniÄ?ek 1, MarguÄ? 2, Ĺ arac 6, Nenadić, Accambray 7 (1), Kodrin 4, HorĹžen, Anić 3, Bećiri.

Trener: TomaĹž Ocvirk.

Sedemmetrovke: Gorenje 3 (2), Celje Pivovarna LaĹĄko 4 (3). IzkljuÄ?itve: Gorenje 0, Celje Pivovarna LaĹĄko 4.

Prva A Ĺ˝RL, 12. krog Velenje - Krka 23:32 (10:12 Velenje: Smonkar 3 (1), TomiÄ? 4, Ĺ˝agar, Ferenc 4, Ĺ˝ekiÄ?, PriterĹžnik, Bele, SimiÄ?, JelĹĄnik 5 (5), Stojković, HadĹžiÄ?,

Kegljanje Ĺ oĹĄtanjÄ?ani kot vreme: toplo – hladno Ĺ oĹĄtanj – Po sijajni predstavi v preteklem krogu tokrat hladen tuĹĄ za domaÄ?e igralce in navijaÄ?e. Igra Ĺ oĹĄtanjÄ?anov pa oÄ?itno vse bolj spominja na vreme – enkrat toplo, drugiÄ? hladno. ÄŒrnjani so v tem krogu pripravili preseneÄ?enje, saj so domaÄ?o ekipo prepreÄ?ljivo premagali in se tako izognili coni izpadanja. Ĺ e najbolj napeto igro so gledalci videli v igri prvega para, ko so si tekmovalci razdelili toÄ?ki. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so pri rezultatu 1 : 1 zaostajali le za dva keglja, ki pa jih domaÄ?ima tekmovalcema drugega para ni uspelo nadomestiti oziroma so gostje dodali ĹĄe devet

Oder 4 (1), Pikl 3, Brcar. Trenerka: SneŞana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 11 /7), Krka 7 (7); izkljuÄ?itve: Velenje 8 minut, Krka 16.

Drugi rezultati: Ĺ˝.U.R.D. Koper Z'DeĹžele 25:26 (13:15), Krim Mercator - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina (11. februarja), Ptuj - Zelene doline Ĺ˝alec (6. marca ).

Vrstni red: 1. Krim Mercator 10 tekem - 20 toÄ?k, 2. Krka 11 - 16, 3. Zelene doline Ĺ˝alec 9 - 14, 4. Mlinotest 10 - 12, 5. Z' DeĹžele 11 - 12, 6. Ĺ˝.U.R.D. Koper 11 - 6, 7. Ptuj 9 - 5, 8. Ljubljana 10 - 5, 9.

Velenje 11 - 2. Ljubljana prota, Zagorje izstopilo iz lige.

Kegljanje, 2. liga, vzh, 13. krog Ĺ oĹĄtanj - Ĺ pedicija RCM 2 : 6 (3158 : 3229) Ĺ oĹĄtanj: Fidej - 553 (0), Kramer - 545 (1), SeÄ?ki - 516 (1), PintariÄ? -512 (0), HasiÄ?iÄ? - 532 (0), PetroviÄ? - 500 (0).

kegljev. Upanje za domaÄ?o ekipo je tlelo ob tretjem paru, ki je na steze stopil pri rezultatu 2 : 2 z 11 keglji zaostanka. Ĺ˝e v prvem setu pa se je videlo, da domaÄ?a tekmovalca nista razpoloĹžena za igro, kar so gostje uspeĹĄno izkoristili in se na koncu veselili pomembne zmage v boju za obstanek. Tudi tokrat so domaÄ?i imeli igralca v ekipi kroga – doma. Peti rezultat kroga je postavil Fidej s 553 podrtimi keglji. Zaradi tekem evropskega pokala in drĹžavnega prvenstva kadetov bo naslednji krog na sporedu 16. februarja. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bodo gostovali na Prevaljah pri vodilnem Korotanu. Na kegljiĹĄÄ?u v Ĺ oĹĄtanju pa bo v soboto in nedeljo potekalo Ĺže prej omenjeno drĹžavno prvenstvo za kadete in kadetinje. Tekmovanje si bo moĹžno ogledati od 11. ure dalje. đ&#x;”˛

G. F.

ÂťVse bliĹže smo jim!)ÂŤ

Emir Taletović: ÂťVesel sem svojih dobrih obramb, zlasti v prvem polÄ?asu. K njim je svoje prispevala tudi obramba. Igrali smo dokaj agresivno. V drugem pa smo Ĺžal padli. Ni bilo veÄ? takĹĄne zbranosti oziroma samozavesti kot veÄ?ji del prvega polÄ?asa. Celjani so bili tudi kondicijsko moÄ?nejĹĄi. Poraz je poraz, vendar se morda le lahko tolaĹžimo s tem, da smo jim vse bliĹže. Jeseni smo v drugem polÄ?asu povsem pogoreli. Tokrat smo pokazali, da proti njim lahko igramo bolje tudi v drugem delu, da nam manjka le ĹĄe nekaj malenkosti. Verjamem, da se bo to zgodilo slej ko prej. Pravimo: vsake tradicije je enkrat konec.ÂŤ Ste morda pregoreli zaradi velike Ĺželje, da bi jih konÄ?no le premagali? ÂťNaredili smo svoje!ÂŤ ÂťRes jih Ĺže dolgo nismo. Morda gre sedaj za drug pritisk. Ekipa je Ä?isto nova; tu so mladi fantje, ki doslej niso nosili nobene take odgovornosti kot v Velenju.

Gre za pritisk zaradi samega imena kluba, da je to vedno velik derbi; in mogoÄ?e tudi zaradi tega pride do nekaterih nepriÄ?akovanih napak. Toda s tekme na tekmo postajamo vse bolj izkuĹĄeni. Gremo naprej. Jutri je nov dan. ÄŒim bolje se moramo pripraviti na nov derbi, sobotno gostovanje v Mariboru.ÂŤ Klemen Ferlin, celjski vratar: ÂťDomaÄ?i so prikazali super igro, dali vse od sebe. Na koncu jim je malo zmanjkalo, tudi vratar proti koncu ni veÄ? branil tako dobro kot v prvem. Mi smo naredili svoje. Borili smo se, tudi mi smo pokazali, Ä?esa smo sposobni. BoljĹĄi smo bili v drugem polÄ?asu in tekmo smo varno pripeljali do konca.ÂŤ

TAKO so igrali Liga NLB, 16. krog

7. februarja 2019

đ&#x;”˛

Po tekmi ni bilo navduĹĄenja

Legende slovenskega in velenjskega rokometa navduĹĄevale

ka DobelĹĄek, SreÄ?ko Meolic, Marko Cvetko, Marko in Beno OĹĄtir, AljoĹĄa Ĺ tefaniÄ?, AleĹĄ PajoviÄ?, Ivan SimoviÄ?, TomaĹž TomĹĄiÄ?, Zoran Lubej, Beno Lapajne, DuĹĄan PodpeÄ?an in mnogi drugi so pokazali, da ĹĄe vedno dobro obvladajo okroglo rokometno usnje.

Pred derbijem sta se gledalcem na revi- Ob njihovem nastopu so seveda tako kot jalni tekmi predstavili ekipi Zvezde sloven- sami uĹživali tudi gledalci, saj so z nekateriskega rokometa in Legende RK Gorenje mi privlaÄ?nimi potezami spomnili na svoje Velenje, kot so ju poimenovali. DomaÄ?i so zlate Ä?ase. Po tekmi so se posladkali z juigrali pod vodstvom Ivana Vajdla in Boruta bilejno torto. Nekdanje odliÄ?ne igralce, sePlaskana, pri gostih pa je bil v trenerski vlo- danje in sploh vse v dvorani pa sta pozdragi Slavko IveziÄ?. Sebastjan SoviÄ?, Jure in Lu- vila tudi predsednik kluba TomaĹž KoroĹĄec

SmuÄ?anje Ana na fizioterapiji Ĺ martno ob Paki – Slovenska veleslalomistka, 33-letna Ĺ marÄ?anka Ana Drev, okreva po poĹĄkodbi in operaciji kriĹžne vezi v desnem kolenu. ÄŒaka jo vsaj ĹĄestmeseÄ?na rehabilitacija, ki jo je Ĺže zaÄ?ela. Kot je sliĹĄati, se za morebitno nadaljevanje ali konec kariere ĹĄe ni odloÄ?ila.

Kljub temu da Ana ni nastopila na Zlati lisici v Mariboru in je ne bo med udeleĹženkami svetovnega prvenstva v Areju na Ĺ vedskem, pa Ä?lani ĹĄmarĹĄkega kluba ĹĄportnih navduĹĄencev Fan klub Ane Drev ostajajo zvesti slovenskim lisiÄ?kam. Tako so se udeleĹžili tekem v Mariboru, ĹĄtirje pa jutri (v petek) potujejo na Ĺ ved-

in podĹžupan Mestne obÄ?ine Peter Dermol.

Pred to revijalno tekmo in veÄ?erno prvenstveno so se vrstili nastopi Gorenjevih mladih selekcij, ki so se pomerile z vrstniki iz Rokometne ĹĄole Sebastjana SoviÄ?a, RK GrÄ?a KoÄ?evje in RK Trimo Trebnje. Na tekmi mladincev je prvo Ĺžogo s sredine igriĹĄÄ?a vrgel Ivano Balić, nekdanji odliÄ?ni hrvaĹĄki igralec in reprezentant, med drugim tudi dvakrat najboljĹĄi rokometaĹĄ na svetu.

Po druĹženju z mladimi oboĹževalci se je pridruĹžil ekipi zvezd.

sko, kjer bodo navijali za naĹĄe sem naĹĄel dobrega skoka,ÂŤ pravi skim ĹĄtabom smo dobro trenirali smuÄ?arke v druĹžbi navijaÄ?ev Ane AljaĹž in dodaja, da je bila celo- in naglas razmiĹĄljali v kolajni, ki tna ekipa bistveno bolje uglaĹĄe- pa se nam je za las izmuznila,ÂŤ Bucik ter Mete Hrovat. đ&#x;”˛ tp na na ekipni tekmi, s katere so pravi Vid in dodaja, da ob koncu odnesli medaljo.ÂŤ Celotna ekipa z rezultati ni bil pretirano zadoje pokazala nekaj lepih skokov, voljen, saj razen ekipne tekme ni tako da smo bili z rezultatom za- uspel sestaviti dobrega nastopa. dovoljni,ÂŤ ĹĄe pravi ZavodenjÄ?an. ÂťTako smo ostali brez tako ĹželeDo konca sezone ima ĹĄe kar ne- ne medalje, Ä?eprav smo bili dokaj visokih ciljev. Še malo bo volj dobro pripravljeni, da bi jo treba izboljĹĄati formo in Ä?akati lahko osvojili!ÂŤ ĹĄe poudarja. na priloĹžnost v najviĹĄjih rangih Njegovi cilji za nadaljevanje setekmovanj. Do konca sezone si zone so, da pride na svetovno prNa nedavnem mladinskem sve- vsekakor Ĺželim ĹĄe kakĹĄnega lepe- venstvo, Ä?im bolje pripravljen in tovnem prvenstvu v nordijskih ga rezultata,ÂŤ zakljuÄ?uje Osterc. tam pokaĹže dve dobri predstađ&#x;”˛ disciplinah je nastopil tudi AljaĹž vi in doseĹže dober rezultat. ÂťZa Osterc iz Zavodenj. V Lahti se naslednje sezone pa si Ĺželim, da je odpravil z mislimi na kolajno bi Ä?im prej naredil preboj proti in z zavestjo, da se je treba osrevrhu svetovnega pokala, vendar dotoÄ?iti predvsem na dobre skose zadevam, da bo potrebno veke. ÂťZ rezultati nisem povsem Za Vida Verhovnika so bili ci- liko vloĹženega treninga in predzadovoljen, predvsem s posamiÄ?- lji pred odhodom na mladinsko vsem potrpeĹžljivosti,ÂŤ razmiĹĄlja no tekmo ne. KonÄ?al sem jo ĹĄe- svetovno prvenstvo postavljeni Vid Verhovnik. đ&#x;”˛ le na 19. mestu, saj nikakor ni- visoko, a tudi realno. ÂťS trener-

Skoki

Osterc o svojih nastopih v Lahtiju

Verhovnik Ĺželi veÄ?

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 21

Ĺ PORT

7. februarja 2019

21

Pred enim od vrhuncev skakalne sezone za Ĺženske Na Ljubnem ob Savinji priÄ?akujejo rekorde – Novost: poleg dveh posamiÄ?nih ĹĄe ekipna tekma – Na seznamu vse najboljĹĄe na svetu Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ˝e pred tednom dni je bilo v skakalnem centru Savina pod Rajhovko na Ljubnem ob Savinji praktiÄ?no vse nared za enega od vrhuncev skakalne sezone za Ĺženske. Tu se bodo od jutri (petka) do nedelje, 10. februarja, zvrstile tri FIS tekme svetovnega pokala za dekleta, in sicer dve posamezni in letos prviÄ? tudi ekipna tekma.

Organizatorji – Ä?lani SmuÄ?arsko skakalnega kluba Ljubno BTC – so poznani kot dobri organizatorji, ki niÄ?esar ne prepustijo nakljuÄ?ju. Pri tem jim stoji ob strani pribliĹžno 200 prostovoljcev.

Rekordno ĹĄtevilo drĹžav in tudi tekmovalk

Ljubno ob Savinji postaja bolj kot po najstarejĹĄi etnografski prireditvi v Sloveniji Flosarski bal prepoznavna destinacija s smuÄ?arskimi skoki za Ĺženske. ÂťFlosarstvo je pomemben del kulturne dediĹĄÄ?ine. Res pa je, da v zadnjih 14 letih tu organiziramo skoke za Ĺženske na najviĹĄji rav-

Twirling klub Ĺ oĹĄtanj se veseli uspehov Osem tekmovalk Twirling kluba Ĺ oĹĄtanj se je konec januarja udeleĹžilo 1. kvalifikacijske tekme v tehniÄ?nem programu v Izoli. ÂťOb koncu smo bili zelo veseli, saj so se vse deklice uvrstile v finale,ÂŤ pravi Nina Napotnik KoĹželjnik, ki v aktivnosti ĹĄoĹĄtanjske-

ni, v zadnjih 8 letih tudi za svetovni pokal. SmuÄ?arski skoki za Ĺženske se hitro razvijajo in se Ĺže lahko postavijo ob bok moĹĄkim skokom za svetovni pokal. V zadnjih 10 dneh lanskega decembra smo poskrbeli za veliko snega, tako da imamo vse pripravljeno,ÂŤ pravi Rajko Pintar, predsednik prireditvenega odbora oziroma olimpijskega komiteja za svetovni pokal v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske.

Seznam nastopajoÄ?ih za letoĹĄnje preizkuĹĄnje je najdaljĹĄi doslej. Na njem je bilo v zaÄ?etku tedna 62 tekmovalk iz kar 18 drĹžav. Doslej jih je bilo najveÄ? iz 14 drĹžav. ÂťSmuÄ?arski skoki za Ĺženske so se uveljavili tudi v drĹžavah, ki po njih niso znane, kot so MadĹžarska, Romunija, SlovaĹĄka. Med prijavljenimi so vse najboljĹĄe tekmovalke na svetu. Ĺ˝al se po naĹĄi lepotici zaradi poĹĄkodbe ne bo spustila slovenska favoritka za stopniÄ?ke Ema Klinec. So pa v slovenski ekipi dekleta, ki veliko obetajo, in upamo, da bo kateri med njimi uspelo doseÄ?i vidnej-

ga tvirlinga vloĹži skoraj ves svoj prosti Ä?as. Dekleta redno trenirajo trikrat tedensko, pred tekmovanji izvedejo ĹĄe dodatne treninge. ÂťPo uspehu v Izoli se bodo dekleta 13. in 14. aprila borila za najviĹĄja mesta na 23. drĹžavnem prvenstvu Twirling zveze Slovenije, kar je za naĹĄ majhen klub zelo velik oziroma izjemen doseĹžek,ÂŤ je dejala Napotnik KoĹželjnikova. Kot pojasnjuje, so bila tudi letos v zaÄ?etku sezone priÄ?akovanja podobna tistim iz let prej. ÂťTako jaz kot moje tekmovalke imamo celotno sezono cilj,

ĹĄi uspeh prav na domaÄ?i tekmi.ÂŤ Sicer pa po besedah Pintarja skakalnica v skakalnem centru ne sameva vse od poletja, ko so jo ÂťoblekliÂŤ v plastiko. Na njej namreÄ? pridno trenirajo AmeriÄ?anke in KanadÄ?anke.

PriÄ?akujejo veÄ? kot 13.500 obiskovalcev

Rajko Pintar: ÂťNaĹĄ klub je zaradi podpore gospodarstva postal najmoÄ?nejĹĄi tovrstni klub v drĹžavi.ÂŤ

Od jutri do nedelje, 10. februarja, se bodo na ljubenski lepotici pomerile najboljĹĄe smuÄ?arke skakalke v svetovnem pokalu.

đ&#x;”˛

mĹĄ

V BoÄ?ni je zares lepo, so hvalili udeleĹženci sreÄ?anja

V BoÄ?ni so se starodobni smuÄ?arji spomnili nekdanje idile na dilcah

okolice Cerknega, pa Veseli SavinjÄ?ani iz Mozirja, Old smuÄ?arji Kulturnice Gaberke ter zelo zagnanimi smuÄ?arji iz JurĹĄincev.

Odprli novo sezono

Z nekaj zamude se je sezona tekmovalnih sreÄ?anj smuÄ?arskih starodobnikov le zaÄ?ela.

Prvo takĹĄno sreÄ?anje so pripravili Planinsko druĹĄtvo Gornji Grad s sekcijo Podmeninski gadi kot osrednji organizatorji, pri organizaciji in izvedbi pa so pomagali ĹĄe Ä?lani PGD BoÄ?na, skupina PuĹĄeljc, Aktiv kmeÄ?kih Ĺžena, ObÄ?ina Gornji Grad ter nekateri 'vrli posamezniki'. V soboto, 26. januarja, je tako iz razliÄ?nih krajev Slovenije, najveÄ? pa iz osrednje Zgornje Savinjske doline, priĹĄlo na sreÄ?anje 40 smuÄ?arjev in ĹĄe precej spremljevalcev, ki so se udeleĹžili veleslalomske tekme ter smuÄ?arskih skokov na Vbi nad BoÄ?no.

Jerneja se tekem Ĺže veseli Pred tekmami svetovnega pokala v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske na Ljubnem se nam je oglasila Jerneja Brecl, ki je povedala, da se tekem Ĺže zelo veseli, Âťsaj je nastopati pred veliko mnoĹžico domaÄ?ih navijaÄ?ev poseben obÄ?utek.ÂŤ Z rezultatom na nedavnem mladinskem svetovnem prvenstvu je zadovoljna, Ä?eprav je imela cilje zastavljene ĹĄe nekoliko viĹĄje. ÂťVedela sem, da skaÄ?em dobro in da lahko osvojim medaljo, toda Ĺžal se ni odvilo po mojih Ĺželjah,ÂŤ je dejala Breclova. Morda pa bo Ĺže ta vikend drugaÄ?e.

da doseĹžemo najveÄ?, kar lahko.

Prvi cilj pa je gotovo, da na kvalifikacijskih tekmah uspemo priti med prvih ĹĄest in si tako zagotoviti mesto v velikem finalu.ÂŤ Ĺ e pred finalom aprila pa Ä?aka ljubiteljice tvirlinga 2. kvalifikacijska tekma v prostem programu, na kateri bo tekmovalo 190 deklet iz vse Slovenije, med njimi 13 deklet iz ĹĄoĹĄtanjskega kluba. ÂťTudi na to tekmovanje se Ĺže intenzivno pripravljamo in upamo na Ä?im boljĹĄe doseĹžke,ÂŤ ĹĄe pravi Napotnik KoĹželjnikova.

Nostalgija po starih Ä?asih se ĹĄe ni izpela

Pri planinskem druĹĄtvi Gornji Grad so Ĺže pred dobrim desetletjem Podmeninski gadje formirali sekcijo stare smuÄ?arije, ki se je z leti krepila in v neformalni povezavi postala jedro smuÄ?arske tradicije. Stara smuÄ?arska oprema, obleka in obutev so ponovno naĹĄli svoje mesto v pomoĹžnih shrambah in kaĹĄÄ?ah kot zaĹželen spomin na Ä?ase odraĹĄÄ?anja. Prav zanesenjaki iz tega dela ZadreÄ?ke doline pod Menino planino so na Ä?elu z novo vodjo Minko RezoniÄ?nik za to zimo spet oblekli volnena oblaÄ?ila, puloverje, kape, ĹĄale in rokavice iz ovÄ?je volne ter se lepĹĄi kot kdajkoli prej podali na bele strmine nad BoÄ?no. Z njimi pa mala mnoĹžica razliÄ?nih stilov in tehnik smuÄ?anja po starem, prijatelji iz razliÄ?nih slovenskih krajev. Tako se sreÄ?ujejo med seboj dekleta in fantje iz razliÄ?nih hribovskih krajev od Bovca pod Kaninom, Predmeje, Ta-lesenimi iz Krope, z Rovtarji iz Ĺ kofje Loke, s KamniĹĄkimi grÄ?ami ter pastirji z Velike Planine, do druĹĄtva BloĹĄka smuÄ?ka ter stari smuÄ?arji iz

Tako kot na zadnjih tekmah doslej so organizatorji tudi tokrat poskrbeli za pester spremljevalni program, primeren za vse starostne skupine. NajmlajĹĄim, starim od 4 do 6 let, bo na voljo mini Planica, animacijski program, zvrstilo se bo veliko glasbenih nastopov.

Poleg rekordnega ĹĄtevila drĹžav udeleĹženk in tekmovalk se organizatorji nadejajo rekorda tudi v ĹĄtevilu obiskovalcev. Lani so jih na dveh tekmah zabeleĹžili blizu 13.500, letos, ker bodo tri tekme, naj bi to ĹĄtevilko presegli. ÂťUdeleĹžbo so Ĺže napovedali predsednik drĹžave, evropska komisarka, nekateri ministri, predvsem pa gospodarstveniki, ki nas fi-

nanÄ?no podpirajo. Pri tem moram izpostaviti BTC Ljubljana in KLS Ljubno. NaĹĄ klub je zaradi njih postal najmoÄ?nejĹĄi tovrstni klub v drĹžavi. Pohvalimo se lahko z reprezentantom Timijem Zajcem, pred nedavnim so trije naĹĄi prinesli z mladinskega svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah bronasto medaljo: Ĺ˝ak Mogel, Jernej PreseÄ?nik in Jan Bombek.ÂŤ Izvedba tekem svetovnega pokala za Ĺženske je zahteven organizacijski, ĹĄe bolj pa finanÄ?ni projekt. Samo stroĹĄki tehniÄ?ne izvedbe dosegajo 300 tisoÄ? evrov, skupaj z oglasnimi sporoÄ?ili in drugimi stroĹĄki je ÂťteĹžakÂŤ veÄ? kot 500 tisoÄ? evrov. Tekme z Ljubnega ob Savinji bo vse tri dni neposredno prenaĹĄala TV Slovenija, preko signala bo slika z Ljubnega ĹĄla po vsem svetu, tudi Ä?ez ocean, in veÄ?inoma neposredno.

V povorki in s ko n j s ko v p r e g o Marka RoÄ?nika, na kateri so vozili gornjegrajskega Ĺžupana Antona Ĺ peha, so smuÄ?arski nostalgiki doĹživeli blagoslov smuÄ?iĹĄÄ?a in udeleĹžencev, ki ga je podelil Ĺžupnik Ivan Ĺ elih. Na dobro pripravljeni progi in smuÄ?arski skakalnici K7 je bilo tekmovanje kot vsakiÄ? doslej prava paĹĄa za oÄ?i, dobra zabava na sveĹžem zraku in obÄ?udovanje veĹĄÄ?in izjemnih udeleĹžencev. Med njimi tudi evropskega prvaka Danija Stropnika od Veselih SavinjÄ?anov.

Zabava in druĹženje se nadaljujeta

Ko so na koncu izmerili Ä?as veleslaloma in odĹĄteli povoĹžena vratca, priĹĄteli daljino in viĹĄino izvedenih skokov ter objavili konÄ?ne uvrstitve na lesenih kladah od 1. do 3., so razdelili lesene medalje za najboljĹĄe uvrstitve v 5 starostnih razredih, je zabava kar sama uĹĄla po dvorani. Po treh tekmah na zahodnem koncu Slovenije se bosta zvrstili ĹĄe na Golteh ali v Mozirju 23. 2. z Veselimi SavinjÄ?ani ter na Kopah v organizaciji Kulturnice Gaberke nekaj za tem. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

V Velenju je floret doma Mladi sabljaÄ?i velenjskega kluba pokazali, da so pravi muĹĄketirji V soboto, 2. februarja, je bilo v Velenju DrĹžavno prvenstvo v sabljanju za kadete in mladince v floretu. Nastopilo je tudi 8 Ä?lanov sabljaĹĄkega kluba Rudolf Cvetko; Pia ÄŒretnik, Leo ÄŒretnik, Jakob Jurjovec, Borut Mohorko, Luka Mravljak, Emanuel Planko, Mark Poprask in Iza Ĺ erc, vodil pa jih je trener Klemen Ĺ peh.

V kategoriji floret sta se kadetinji Iza in Pia z odliÄ?nimi predstavami povzpeli na oder zmagovalcev. Iza je finale izgubila s tesnim rezultatom 14:15 in osvojila srebro. Do naslova drĹžavne prvakinje ji je zmanjkal le en zadetek. Pia je nastope konÄ?ala na 3. mestu.

V kategoriji floret mladinci je bil zmagovalni oder povsem klubski. Stari in sedaj novi drĹžavni prvak je postal Borut Mohorko, ki je v finalu z rezultatom 15:10 premagal klubskega rojaka Luko Mravljaka. Z dvema tretjima mestoma sta zmagoval-

ni oder dopolnila Jakob Jurjovec in Mark Poprask. Emanuel Planko se je prebil med najboljĹĄih osem in tekmovanje konÄ?al na 6. mestu. „Za eno najlepĹĄih preseneÄ?enj letoĹĄnjega drĹžavnega prvenstva je poskrbel Mark Poprask, ki je kljub svoji rosni mladosti poleg bronaste medalje v kategoriji floret mladinci osvojil tudi bronasto medaljo v kategoriji floret kadeti! Mark ima ĹĄele 13 let in prepriÄ?ani smo, da bo v prihodnje o njem ĹĄe sliĹĄati! Zelo smo ponosni tudi na Lea ÄŒretnika, ki se je, kljub temu da ima tudi on ĹĄele 13 let, prebil med najboljĹĄih 8 in tekmovanje zakljuÄ?il na 7. mestu. Za prihodnost sabljanja se v Velenju ni treba bati,“ so zapisali v klubu. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA POLICIJSKA kronika

Ukradli kolo Šoťtanj, 28. januarja – Iz kolesarnice stanovanjskega bloka v Šoťtanju je v ponedeljek izginilo moťko gorsko kolo.

Neznanec se je lotil avta

Kazenska ovadba povezana s pornografijo?

Velenje, 30. januarja – V sredo popoldan so policisti opravili hiťno preiskavo v stanovanju na Jenkovi cesti zaradi suma storitve kaznivega dejanja prikazovanja, posesti, izdelave in posredovanja pornografskega gradiva.

ObÄ?anu so zasegli raÄ?unalnik in mobilni telefon. Po pregledani vsebini bodo, Ä?e se bo sum izkazal za upraviÄ?en, podali kazensko ovadbo.

Velenje, 31. februarja – V Ä?etrtek je na parkiriĹĄÄ?u v Velenju neznanec poĹĄkodoval osebni avto.

Predrl je dve pnevmatiki, poĹĄko- cesti v Hudi luknji. Do nje je pri- tujil denarnico z dokumenti in doval dvoje vrat in ukradel regi- ĹĄlo zaradi voĹžnje po levi strani 30 evri gotovine. strsko tablico. voziĹĄÄ?a in poslediÄ?no trÄ?enja, v katerem sta oba voznika utrpela laĹžje telesne poĹĄkodbe. Eno vozilo je obstalo na strehi.

Velenje, 4. januarja – V ponedeljek okoli 14.30 je poÄ?ilo naVelenje, 31. januarja – V Ä?etrproti bencinskega servisa OMV tek zjutraj je VelenjÄ?anka s Karna Selu. NesreÄ?o je povzroÄ?ilo deljevega trga policistom naznaizsiljevanje prednosti. K sreÄ?i se nila nasilje v druĹžini. MoĹž naj Velenje, 2. februarja – V sobo- je konÄ?alo le z gmotno ĹĄkodo bi ga nad njo vrĹĄil Ĺže kar nekaj to je policistom gost hotela Paka in seveda plaÄ?ilnim nalogom za Ä?asa Ker se Ĺže leto dni nahaja naznanil kaznivo dejanje tatvine. povzroÄ?itelja. na delu v tujini, mu zaradi odso- Nepridiprav mu je iz plaĹĄÄ?a odtnosti niso mogli izreÄ?i ukrepa prepovedi pribliĹževanja, bodo pa zoper njega sestavili kazensko ovadbo. Ĺ oĹĄtanj, 31. januarja – Vodstvo ĹĄoĹĄtanjske osnovne ĹĄole je policiste v Ä?etrtek obvestilo o zanemarjanju mladoletne osebe, uÄ?enke njihove ĹĄole. Nad njo oba starĹĄa izvajata nasilje, deklica pa od obeh tudi ni deleĹžna pravilne vzgoje. Primer so prevzeli Velenje, 31. januarja – V Ä?etrkriminalisti Policijske uprave Celje. tek zgodaj zjutraj se je prometna nesreÄ?a pripetila na regionalni

Nasilje v druĹžini zrelo za ovadbo

Izsilil nesreÄ?o

Iz plaĹĄÄ?a izginila denarnica

Zanemarjanje mladoletne osebe

Vozilo na strehi

Iz POLICISTOVE beleĹžke Partnerja sta se sprla Velenje, 30. januarja – V sredo so policisti posredovali v Ĺ aleku, kjer sta se sprla partnerja, zaradi Ä?esar so njemu napisali plaÄ?ilni nalog.

Prepir taksistov Velenje, 31. januarja – V Ä?etrtek sta se v besedni spor zapletla velenjska taksista, ker naj bi eden od njiju opravljal prevoze brez ustreznega dovoljenja, tako rekoÄ? na Ä?rno. Pri tem je bilo izreÄ?enih kar nekaj Ĺžaljivk in groĹženj. Zoper tistega, ki jih je izrekel, bodo policisti napisali odloÄ?bo o

prekrĹĄku, preverili pa bodo tudi njegov delovni status.

PoniĹžana zaradi partnerjevih Ĺžaljivk Velenje, 1. februarja – V petek ob 23. uri so posredovali v Hrastovcu, kjer je vinjeni partner ob prihodu domov nadlegoval in zmerjal partnerko. ÄŒaka ga odloÄ?ba o prekrĹĄku.

S petjem kalil noÄ?ni mir Velenje, 2. februarja – Naj je veselje do petja ĹĄe tako veliko, ob 4. uri zjutraj,

7. februarja 2019

Prvi posredovalec jih je uĹžalil Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj podpirajo projekt Prvi posredovalec – PrepriÄ?ani pa so, da ga ne more voditi podjetniĹĄki interes Ĺ oĹĄtanj, 25. januarja – Življenje nima cene. Tega se zavedamo tudi na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in zaradi tega projekt Prvi posredovalci absolutno podpiramo. ObÄ?ina je po povrĹĄini zelo velika, razvejana in hitra pomoÄ? mora biti zagotovljena vsem, tudi tistim bolj oddaljenim,ÂŤ pravi Ĺžupan Darko Menih. ÂťKer pa smo po ĹĄtevilu prebivalcev majhna obÄ?ina, si projekta tako na veliko, kot recimo v Velenju, ne moremo privoĹĄÄ?iti. Upam, da razumete,ÂŤ pravi.

Namen projekta je, da pridejo prvi posredovalci do bolnika ĹĄe pred prihodom nujne medicinske pomoÄ?i ali drugih reĹĄevalnih sluĹžb in prvi nudijo pravilno pomoÄ? osebam z nenadnim srÄ?nim zastojem ali drugimi nujnimi stanji. Pri tem ne zamenjujejo nujne medicinske pomoÄ?i, ampak njihovo delo zgolj uspeĹĄno dopolnjujejo. Za projekt Prvi posredovalec so v Velenju leta 2017 usposobili veÄ? kot 100 gasilcev prostovoljnih gasilskih druĹĄtev, zagotovili izobraĹževanje, opremo. ÂťPri nas pa je vse obstalo kljub veliki pripravljenosti gasilcev iz vseh ĹĄtirih prostovoljnih druĹĄtev. Na seznamu imamo 68 operativcev, ki so pripravljeni, da

kot je to poÄ?el stanovalec Vojkove, ga ni izkazovati. Petje je spremljala tudi glasna glasba. Policisti so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

se dodatno usposobijo in vstopijo v sistem,ÂŤ pravi Boris GoliÄ?nik, poveljnik gasilskega poveljstva v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in obÄ?inski svetnik. O tem je na zadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj postavil tudi svetniĹĄko vpraĹĄanje. ÂťNajprej bi rad povedal, da nam je bil projekt Prvi posredovalec predstavljen kot projekt

â?ą

Menih: Kdo vodi projekt – zasebnik ali javni zavod?

vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in pred enim letom in pol. ReÄ?eno je bilo, da se bomo obÄ?ine o njem uskladile. Potem pa se do zadnjega petka v januarju ni zgodilo niÄ?. Pa ĹĄe tistikrat se ni izĹĄlo,ÂŤ pravi Ĺžupan. ÂťNa tem sestanku smo se s predstavniki projekta, na Ä?elu z vodjem MatjaĹžem Andrejcem, dogovorili, da gremo v ta projekt, vendar v zmanjĹĄanem obsegu. Zaradi tega smo bili od njega deleĹžni precej Ĺžaljivk, Ä?eĹĄ da nam ne gre za Ĺživljenja ... A smo se o uvedbi projekta naÄ?elno dogovorili. To je bilo ob 9. uri do-

poldan, istega dne ob 15.53 pa je vodja projekta poslal sporoÄ?ilo, da se z naĹĄimi dogovorom ne strinjajo in ga zato prekinjajo,ÂŤ razlaga Ĺžupan. ÂťVodja projekta je samostojni podjetnik, ki je bil pred tem zaposlen v Zdravstvenem domu Velenje. Kdaj je reĹĄevanje Ä?loveĹĄkih Ĺživljenj postala trĹžna dejavnost? Ne moremo se namreÄ? znebiti obÄ?utka, da gre prav za to. Ko nam je bil projekt junija leta 2017 predstavljen prviÄ?, smo se o njem pogovarjali s predstavniki Zdravstvenega doma Velenje, tistikrat je bil MatjaĹž Andrejc tudi zaposlen pri njih, prisotna je bila enota nujne medicinske pomoÄ?i, prisotni so bili gasilci ‌ Na tem sestanku pa smo se pogovarjali s samostojnim podjetnikom?ÂŤ V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj bodo prve posredovalce obÄ?anom vsekakor zagotovili in nadaljevali dogovarjanje o tem. ÂťAli z istimi ponudniki ali z iskanjem novih, pa je vpraĹĄanje, ki je ta trenutek ĹĄe odprto. Vsekakor smo za uvedbo prvih posredovalcev. Najprej bomo poÄ?akali na novo ponudbo, potem pa se odloÄ?ili.ÂŤ đ&#x;”˛

Gasilci zborujejo

Znanec povzroÄ?a teĹžave Velenje, 3. februarja – V nedeljo okoli 17. ure so ĹĄli policisti spet na Vojkovo.

Stanovalki je na vrata trkal neznanec, ki ji Ĺže dalj Ä?asa povzroÄ?a teĹžave, jo zalezuje in se do nje vede nespodobno. Tudi grozil ji je. Policisti so mu na kraju napisali plaÄ?ilni nalog.

Visoko zaposljivi diplomanti Fakulteta za elektrotehniko, raÄ?unalniĹĄtvo in informatiko (FERI) je najveÄ?ja fakulteta Univerze v Mariboru. Na fakulteti letno ĹĄtudira pribliĹžno 2000 ĹĄtudentov, zaposlenih je okrog 300 sodelavcev. FERI je fakulteta s tradicijo, saj zgodovina pouÄ?evanja sega v leto 1959. Od ustanovitve pa do danes se je razvila v mednarodno prepoznavno ustanovo na podroÄ?jih elektrotehnike, raÄ?unalniĹĄtva, informatike, medijskih komunikacij, telekomunikacij in mehatronike v srednji Evropi.

FERI ponuja veliko izbiro atraktivnih ĹĄtudijskih programov, smeri in modulov, ki vzpodbujajo ustvarjalnost in inovativnost. PrivlaÄ?na je za dijake oz. bodoÄ?e ĹĄtudente iz Slovenije in mednarodnega prostora, saj obvladanje temeljnih in praktiÄ?nih znanj z oĹžjega podroÄ?ja stroke kakor tudi sposobnost integracije znanj z drugih podroÄ?ij omogoÄ?ajo diplomantom re-

ĹĄevanje kompleksnih inĹženirskih nalog in opravljanje vodstvenih funkcij tako v gospodarstvu kot tudi v javni upravi. Sodobne in atraktivne uÄ?ne metode ter visok standard opremljenosti predavalnic in laboratorijev naredijo ĹĄtudij ĹĄe zanimivejĹĄi in kvalitetnejĹĄi.

Z zaposlitvijo dilpomanti FERI nimajo teĹžav, saj po raziskavah sodijo med 20 najbolj zaĹželenih profilov oz. poklicev. VeÄ?ina ĹĄtudentov pridobiva izkuĹĄnje Ĺže med svojim ĹĄtudijem, saj fakulteta omogoÄ?a vkljuÄ?evanje v raziskovalno delo laboratorijev, v katerih se ĹĄtudenti sreÄ?ajo s svojimi prvimi raziskovalnimi izzivi. Ker je fakulteta s projekti vpeta v domaÄ?e in mednarodne raziskovalne aktivnosti, so ĹĄtudenti oz. diplomanti fakultete po doseĹženem znanju primerljivi s tistimi, ki so zakljuÄ?ili ĹĄtudij na priznanih evropskih univerzah.

Delovno predsedstvo (foto: Jerneja VidemĹĄek)

Ĺ oĹĄtanj, 26. januarja – Januar in februar sta meseca obÄ?nih zborov druĹĄtev, tudi gasilskih.

Med prvimi, ki so ga Ĺže opravili, je Gasilsko druĹĄtvo Gaberke.

Na njem so se ozrli nazaj in naprej, v lansko in letoĹĄnje leto.

Lani so veliko truda vlagali v pridobitev uporabnega dovoljenja za njihov objekt, letos, tako

upajo, jim ga bo uspelo pridobiti, je med drugim povedal predsednik druĹĄtva Bogdan Lampret.

Poveljnik Janko Jan pa je v poroÄ?ilu izpostavil intervencije ter posredovanja, v katerih so sodelovali. NajveÄ?jo intervencijo so imeli prvi dan julija ob poĹžaru stanovanjske hiĹĄe. đ&#x;”˛

mkp

Mlada voznica umrla V torek, okoli 20.40, se je na glavni cesti izven naselja Podklanc pri OtiĹĄkem Vrhu zgodila prometna nesreÄ?a zaradi posledic katere je na kraju umrla 19-letna voznica osebnega vozila.

19-letna voznica, ki je vozila iz smeri Raven na KoroĹĄkem proti Dravogradu, je v dolgem desnem preglednem ovinku z neznanega razloga zavila na levo smerno voziĹĄÄ?e. Takrat je iz nasprotne smeri pravilno pripeljala 23-letna voznica, ki je skuĹĄala trÄ?enje prepreÄ?iti z umikanjem v desno.

V prometni nesreÄ?i je 19-letna voznica osebnega vozila umrla, hudo poĹĄkodovano 23-letno voznico osebnega vozila pa so odpeljali v SploĹĄno bolniĹĄnico Slovenj Gradec.

To je letos tretja smrtna Ĺžrtev prometnih nesreÄ? na naĹĄem obmoÄ?ju. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

7. februarja 2019

Zimska pravljica na Pohorju Tokrat smo planinci UNI 3 imeli sreÄ?o!

Ravno pred dnem naĹĄega pohoda je zapadla v dolinah tanjĹĄa, v hribih pa Ĺže nekoliko debelejĹĄa plast snega, ki se je razveselimo tudi mi starejĹĄi. Zimska podoba je vedno zelo lepa, ĹĄe posebej takrat, ko se vanjo podamo peĹĄ.

ManjĹĄi avtobus nas je pripeljal do GrmovĹĄkovega doma na Kopah, ki je na sedlu med Veliko Kopo in vrhom OtiĹĄe. PriÄ?akala nas je nizka oblaÄ?nost, s Ä?imer smo bili povsem zadovoljni. Najprej smo posedeli v lokalu ob kavici in se pripravili na pot, ki najprej vodi mimo ĹžiÄ?niĹĄkih naprav, kjer so ĹĄtevilni otroci uĹživali na smuÄ?anju v ĹĄoli v naravi. Zapustili smo obmoÄ?je smuÄ?iĹĄÄ? in kmalu priĹĄli do odcepa za najviĹĄji vrh Pohorja. OdloÄ?ili smo se, da ga bomo preÄ?ili ob povratku. MogoÄ?ne smreke so se z bogato obloĹženimi vejami dvigovale proti nebu, za ÂťÄ?ipkastoÂŤ podobo pa je dodatno poskrbelo ivje.

Kmalu smo priĹĄli do smuÄ?iĹĄÄ?a z drugo skupino mlajĹĄih smuÄ?arjev, kar je pomenilo, da se bliĹžamo RibniĹĄki koÄ?i. Ta je bila skrivnostno zavita v meglo. Nismo se dolgo zadrĹževali, saj se je bliĹžal Ä?as kosila za ĹĄolarje.

Nazaj grede se je med obÄ?udovanjem narave ob krajĹĄem postanku kar sama oglasila pesem. Eno smo posvetili tudi naĹĄi slavljenki Mariji.

Na odcepu poti v levo smo izpolnili obljubo in se usmerili proti ÄŒrnemu Vrhu s 1543,5 m. Na njem stoji partizansko obeleĹžje in v zavetju tik pod njim nadvse prijazna hiĹĄka. Prizadevni Ä?lani Planinskega druĹĄtva Mislinja so jo zelo skrbno postavili in poskrbeli, da se o njenem pomenu in namenu lahko pouÄ?imo z naslednjimi besedami: ÂťV preteklosti je bila najpogostejĹĄa oblika

23

Po hribih

izkoriĹĄÄ?anja gozdov oglarjenje. Pred nekaj stoletji so na Pohorju prevladovali bukovi gozdovi, ki pa so bili prav zaradi oglarjenja moÄ?no spremenjeni. Kope so oglarji postavljali v gozdu, kjer sta bili dostava drv in odvoz oglja enostavni. Na mestih, kjer so oglarili dalj Ä?asa, so si postavili zasilna prebivaliĹĄÄ?a, trikotno oblikovana iz lesa in krita z

doma preseneti.

Zanimivo, kako se zaradi posegov ljudi v naravo le-ta spreminja. Planje, ki so nastale zaradi krÄ?enja gozda, se sedaj zaraĹĄÄ?ajo in brez njih si Pohorja ne moremo predstavljati. To obmoÄ?je je z naravovarstvenega vidika zelo pomembno na drĹžavni ravni, pa tudi ĹĄirĹĄe, saj sodi v srednjeevropsko omreĹžje Na-

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Bolj kot delo vas bodo v teh dneh obremenjevali osebni problemi. Ko vam jih bo uspelo potisniti na stran, bo tudi delo steklo, tako kot si Ĺželite. Nekdo od vam najbliĹžjih odhaja. ÄŒe bi ĹĄlo, bi Ä?as tokrat hitro zavrteli naprej, saj veste, da ga boste zelo pogreĹĄali. Najbolje bo, da si prizadevate, da se sprijaznite z novo spremembo v vaĹĄem Ĺživljenju. ÄŒe se ji boste upirali, se bo upiralo tudi vaĹĄe telo. In to se bo kmalu poznalo na vaĹĄem zdravju in energiji. Vsak lep dan v tem tednu boste znali izkoristiti, da boste veÄ? na sveĹžem zraku. S tem boste okrepili tudi zdravje.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

MolÄ?ali boste in opazovali, kaj se bo iz precej hude godlje, ki je niste povzroÄ?ili vi, izcimilo tokrat. V naslednjih dneh zagotovo ne prav veliko, saj je pri takĹĄnih zapletih potreben Ä?as. In res je najbolje, da sploh ne ukrepate, ampak lepo tiho poÄ?akate. Na koncu bodo zmagovalci tisti, ki niso meĹĄali ĹĄtren. Med njimi boste tudi vi. Partner si bo glasno zaĹželel, da bi bili veÄ? z njim. To si Ĺželite tudi vi, a prave reĹĄitve ĹĄe ni na obzorju. Da bosta lahko zaĹživela skupaj, morata reĹĄiti predvsem finanÄ?ne teĹžave. Zato bodite bolj aktivni pri iskanju dela, saj potrebujete bolje plaÄ?anega.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Vsak februarski dan bo daljĹĄi, kar vas bo navdalo z novo energijo. Po opravljenem delu boste spet postajali bolj aktivni. Pred vami so sicer delovno zelo naporni dnevi, a vam ne bo prav niÄ? teĹžko. Na to ste bili pripravljeni.

Tudi na ljubezenskem podroÄ?ju vam bodo zvezde ĹĄe naprej naklonjene.

Trenutno od partnerja priÄ?akujete preveÄ?. NiÄ? Ä?udnega, Ä?e se vam rahlo izmika, saj ste ga prestraĹĄili. Ko mu boste pokazali, da niste mislili tako resno, se bo pomiril. ÄŒe imate moĹžnost, pojdita nekam daleÄ? od doma Ä?isto sama. Tudi kratek dopust bo dovolj, da mu pokaĹžete, koliko vam pomeni.

"Ĺ korjanka" in planinci UNI 3.

lubjem. Uporabljali so jih v Ä?asu, ko so v kopi nadzirali proces oglenitve. Kasneje so podobne zasilne objekte priÄ?eli uporabljati tudi gozdarji, ki so dalj Ä?asa opravljali delo na doloÄ?enem sektorju. Take zgradbe so poimenovali ťkorjankeÂŤ.

Danes so taki objekti kot tudi kuhanje kope le ĹĄe spomin na nekoÄ? zelo razvito obrt.ÂŤ Sedanja ťkorjankaÂŤ je poleg spomina na pretekle Ä?ase namenjena vsem obiskovalcem za krajĹĄi poÄ?itek in kot zavetiĹĄÄ?e ob slabem vremenu, ki nas na Pohorju kaj rado nena-

tura 2000. Tu se pojavljajo ĹĄtevilni interesi, ki terjajo usklajenost in upravljanje. ObÄ?ina Mislinja je na Kopah zgradila nov objekt z imenom Center Kope, ki sluĹži temu namenu. Na raznih akcijah imamo moĹžnost tudi sami sodelovati.

Mimogrede smo se polni lepih vtisov s poti vrnili do Ä?akajoÄ?ega avtobusa in se zahvalili Marjanu za vodenje, saj je bil Âťpohod za duĹĄoÂŤ! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

Rak od 22. 6. do 22. 7.

ÄŒas je pravi, da zaÄ?nete intenzivno delati na tem, da se vam uresniÄ?i velika Ĺželja. Od nedelje dalje boste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. In to ĹĄe vsaj dva tedna. Predvsem pa se bo moÄ?no izboljĹĄal odnos med vami in vaĹĄim partnerjem, saj se bosta spet zaÄ?ela pogovarjati in iskati reĹĄitve za prihodnost. Pomagalo vama bo tudi to, da so finanÄ?ne teĹžave preteklost. Tudi zaradi njih je bil vajin odnos velikokrat napet, umikala sta se vsak v svoj svet. Razplet nesporazuma v sluĹžbi bo veÄ? kot simpatiÄ?en. Spoznali boste, da vam sodelavci resniÄ?no zaupajo.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Tisti, ki vas dobro poznajo, bodo tiho opazovali, drugi pa bodo Ĺže po vaĹĄem videzu in obnaĹĄanju vedeli, da ste spet zadovoljni in sreÄ?ni. Ĺ˝al vam bodo to privoĹĄÄ?ili le redki, zato bodite pozorni na ljudi, ki so vam v preteklosti s svojimi besedami in dejanji Ĺže zagrenili Ĺživljenje. Ne dopustite jim, da spet zmagajo. Recept, kako jih ustaviti, dobro poznate. Ĺ˝al ni prijeten, a tudi oni niso. Ker se zavedate, da mora vsak za svojo sreÄ?o poskrbeti Ä?isto sam, ne bo tako teĹžko. Tudi, ko boste vedeli, da jih boste prizadeli, ne boste imeli slabe vesti. ObÄ?utek ob zmagi pa bo veÄ? kot odliÄ?en. Zdravje tudi.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Kot kaĹže, se boste Ĺže kmalu veliko bolje poÄ?utili v svoji koĹži. Morda boste prav v tem tednu ugotovili, kaj si resniÄ?no Ĺželite poÄ?eti v prihodnosti, saj gre za vpraĹĄanje, ki se vam zastavlja Ĺže nekaj mesecev. Ko boste na glas povedali, kaj si Ĺželite in kaj bi bilo treba narediti, da se vaĹĄe Ĺželje uresniÄ?ijo, vas bo strah reakcije. A partner vas bo presenetil, saj vas bo povsem podprl. V njem boste naĹĄli ne le zaveznika, ampak tudi svetovalca. Ko vas bo preveÄ? potegnilo v sanjski svet, vas bo znal postaviti na realna tla. Tudi, kar se financ tiÄ?e, kjer ne morete leteti tako visoko, kot si Ĺželite.

Tudi letos jim ne bo dolg Ä?as ÄŒlani Planinskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki lani opravili veÄ? kot 1200 prostovoljnih ur – Sedaj sta na vrsti brunarici, smerne table, vpisne skrinjice ‌

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Kako malo je vÄ?asih treba, da se Ĺživljenje spet obarva z barvami, boste spoznali ob obisku starih prijateljev. Bolj boste znali ceniti sebe in svoje Ĺživljenje, bliĹžnjim pa ne boste veÄ? pridigali, kako naj Ĺživijo. Tudi zato, ker na ljubezenskem podroÄ?ju ĹĄe vedno ne boste zadovoljni s svojim Ĺživljenjem. Ĺ lo bo tako daleÄ?, da se boste vpraĹĄali, ali sploh ĹĄe verjamete v ljubezen. In tudi, ali jo sploh potrebujete, da se poÄ?utite dobro. Odgovor vam je Ĺže znan. Ja, potrebujete jo, ker se sicer poÄ?utite preveÄ? osamljeno. Zato je vredno, da se potrudite, da boste spet ljubljeni.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ĺ ola Ĺživljenja, ki ne bo, ne poceni in ne prijetna, vas bo nauÄ?ila, da ne boste veÄ? tako dobri do drugih, kot ste bili doslej. FinanÄ?no boste izÄ?rpani, kar vas bo navdalo s strahom pred prihodnostjo. Partner bo videl, kako trpite, zato si bo Ĺželel narediti vse, da se vam bo povrnil nekdanji iskren nasmeh. Dobro mu bo ĹĄlo, saj se boste ob njem poÄ?utili varno. Njegova podpora vam bo ogromno pomenila.

Vseeno pa ne boste tako hitro izgubili obÄ?utka, da ste bili izigrani. A bo prepozno. MaĹĄÄ?evalne misli Ä?im prej potlaÄ?ite in zaÄ?nite Ĺživeti novo Ĺživljenje.

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 26. januarja – ÂťLeto 2018 je bilo delovno in uspeĹĄno,ÂŤ je na obÄ?nem zboru Planinskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki dejal njegov predsednik Zoran Predolnik.

Zapomnili si ga bodo po opravljenem delu na Martinovi poti in v Martinovi vasi v Ĺ martnem ob Paki, kjer so za potrebna vzdrĹževalna dela na opremi in obeh brunaricah opravili veÄ? kot 1200 prostovoljnih delovnih ur. ÂťLani smo se o tem dogovorili ustno, letos bomo na priporoÄ?ilo Planinske zveze Slovenije sklenili s prostovoljci pisni dogovor.ÂŤ Pohodov po slovenskih vrĹĄacih in tudi v Srbiji so zaradi slabega vremena izvedli manj, kot so predvideli, z odzivom pa so zadovoljni. V povpreÄ?ju se jih udeleĹži od 20 do 25 pohodnikov. Pozornost namenjajo ĹĄe izobraĹževanju vodnikov in skrbijo za podmladek. ÂťPrizadevanja Ĺže kaĹžejo rezultate. V druĹĄtvu se je ĹĄtevilo starejĹĄih

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Glede na sprejet delovni program bodo poĹĄteno zavihali rokave.

Ä?lanov sicer zmanjĹĄalo, se je pa poveÄ?alo zanimanje med mladimi. Obrestovala se je tudi odloÄ?itev o plaÄ?ilu interne Ä?lanarine, ki smo jo uvedli lani. NaĹĄi starejĹĄi Ä?lani tako ostajajo aktivni in prispevajo po 10 evrov za delo druĹĄtva. Danes to ĹĄteje 168 ljudi.ÂŤ Glede na sprejet delovni program jim tudi letos ne bo dolgÄ?as. Poleg 23 pohodov (od tega dva tridnevna) so med drugim predvide-

li prenovo smernih tabel in vpisnih skrinjic na Martinovi poti ter temeljito obnovo obeh brunaric. Za ta namen pridno varÄ?ujejo. Ĺ e naprej bodo vzorno skrbeli za Martinovo pot in del Savinjske poti, katerih skrbniki so, se vkljuÄ?ili v izvedbo akcije Varno v gore in na pohod 100 UrĹĄk na UrĹĄljo goro. Prednostni nalogi pa ostajata ĹĄe izobraĹževanje vodnikov đ&#x;”˛ ter markacistov in skrb za podmladek.

DruĹĄtvo vodita prijateljstvo in pozitivna energija TD Skorno, ki je eno bolj prepoznavnih v Ĺ aleĹĄki dolini, je na minulem 24. rednem obÄ?nem zboru sklenilo ĹĄe eno uspeĹĄno leto in s sveĹžo energijo zaÄ?rtalo cilje za prihodnje delovanje druĹĄtva. Po bogatem in obseĹžnem poroÄ?ilu predsednika turistiÄ?nega druĹĄtva Mateja SkornĹĄka in predsednikov obeh sekcij SreÄ?ka Stropnika in Tadeje Napotnik so bili vsi navzoÄ?i enotnega mnenja, da druĹĄtvo deluje dobro, uspeĹĄno, predvsem pa z veliko Ĺželje po povezovanju, druĹženju in ustvarjanju. Po osmih letih je Matej SkornĹĄek sklenil

predsedovanje in ob tem poudaril, da so prijateljstvo, pozitivna energija in Ĺželja po druĹženju kljuÄ? do uspeha. S pohvalami in majhnimi pozornostmi se je zahvalil najbolj aktivnim Ä?lanom druĹĄtva ter ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, KS Skorno – Florjan in KS Ĺ oĹĄtanj za dobro medsebojno sodelovanje. Ker je ĹĄtiriletni mandat predsedovanja potekel, so Ä?lani izvedli volitve. Tako je TD Skorno dobilo nove tri predsednike. Predsednik TD Skorno je postal SreÄ?ko Stropnik, sekciji pa bosta vodila BoĹĄtjan Pirnat (Ĺ portna sekcija) in

Marko Podvratnik (MePZ Skorno). Vsi trije novoizvoljeni predsedniki so podali svoje plane dela za tekoÄ?e leto in obljubili, da bodo svoje mandate izpeljali po svojih najboljĹĄih moÄ?eh, da bo tudi v prihodnje v druĹĄtvu ÂťluĹĄtnoÂŤ in veselo. Zbrane je nagovoril tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki je poudaril, da se z veseljem, kolikor mu Ä?as dopuĹĄÄ?a, udeleĹži dogodkov, ki jih pripravlja druĹĄtvo, saj je na njih vedno sproĹĄÄ?eno in zabavno. đ&#x;”˛

Jasmina Stropnik

Nekdo vas bo zelo razoÄ?aral. Dobro bo, Ä?e boste ĹĄe naprej ostali zvesti svojim obÄ?utkom in svojim sposobnostim, ki jih odliÄ?no poznate. To je prava pot do vaĹĄe sreÄ?e, ki se je zaradi ĹĄkodoĹželjnih ljudi znaĹĄla na tankem ledu. K sreÄ?i imate ĹĄe veliko dobrih prijateljev, ki znajo ceniti vaĹĄe sposobnosti. Zato jim ne boste rekli ne, ko vas bodo prosili za nesebiÄ?no pomoÄ?. Zabava ob koncu tedna bo odliÄ?na priloĹžnost, da pozabite na vse teĹžave. Tudi zdravstvene, ki se bodo spet pojavile. K sreÄ?i bodo le prehodne, zato boste kmalu vso energijo vloĹžili v delo, ki ga morate hitro opraviti.

Kozorog od 23. 12. do 22. 1.

Ĺ˝elja, da bi vse reĹĄevali sami, vas bo minila, ko boste naleteli na precej hudo poslovno oviro. K sreÄ?i boste takoj vedeli, koga morate poklicati na pomoÄ?.

Zato boste zaplet reĹĄili, ne da da bi drugi opazili, kaj se dogaja. Res si boste oddahnili. V dobro voljo vas bodo v naslednjih dneh spravljali predvsem ljudje, ki vas bodo znali nasmejati. Dobro veste, kje jih boste naĹĄli. VaĹĄa naloga je le, da se veÄ? druĹžite z njimi. Denar? Ne skrbite, vse se bo izteklo tako, kot Ĺželite. Celo bolje. Zato boste zaÄ?etek novega delovnega tedna zaÄ?eli polni elana. PoÄ?utje bo spet odliÄ?no.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Vzeli vam bodo moĹžnost odloÄ?anja pri zadevi, ki je zelo povezana z vaĹĄo prihodnostjo. To vas bo moÄ?no presenetilo in prizadelo. K sreÄ?i pa bo ĹĄe vedno veliko v vaĹĄih rokah. Prave karte imate namreÄ? vi in ne vaĹĄi nasprotniki.

Vzemite nastalo situacijo bolj pozitivno, pa vam bo laĹžje. ÄŒe so se vam ena vrata zaprla, to ne pomeni, da ne morete odpreti drugih. Le bolj aktivni boste morali postati.

Ko bo za vami, se boste vi smejali, nasprotnikom pa bo Ĺžal. Tudi zato, ker vas bodo za vedno izgubili kot prijatelja. Nove priloĹžnosti vas bodo prisilile k uÄ?enju. TeĹžko bo le na zaÄ?etku, potem pa boste v njem celo uĹživali.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Zadnje Ä?ase ste se kar malo zapustili. Ne le zunanji videz, tudi za svojo notranjost slabo skrbite. Zato se boste v naslednjih dneh odloÄ?ili, da temu naredite konec. VeÄ? Ä?asa in tudi denarja boste vloĹžili vase in v vaĹĄe poÄ?utje. TeĹžko bo ĹĄel od vas, a ko se boste zaÄ?eli poÄ?utiti bolje in vam bodo komplimente nizali tudi znanci, boste dobili nov zagon. Morda partner ne bo razumel vaĹĄe Ĺželje po spremembah, ko boste pretiravali s stroĹĄki. Sicer pa vas bo v celoti podpiral. Celo pridruĹžil se vam bo, skupaj pa vama bo ĹĄlo ĹĄe bolje. Izpolnite obljubo, ki ste jo dali sodelavcu.

MoÄ?no raÄ?una na vas.

Naš čas, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

7. februarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.35 15.05 16.10 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00

21.20 21.55 22.00 22.50 23.25 00.25 00.50 01.15 02.05

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Zapeljevanje pogleda: Kostja Gatnik in Zvonko Čoh, dok. ser.

Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Moje mnenje Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava Timi gre, ris.

Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Makroregije - Jadransko-jonska: Zeleni turizem Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, prenos iz Cankarjevega doma Prešerno po Prešernu Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Auguste Rodin - v kamen ujeto življenje, fr. dok. odd.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Bučni polpeti v smetanovi omaki z žafranom 11.10 Dobro jutro 14.20 Dober dan 15.15 Kólo: Pesem za Matijo Jamo, dok. film 16.55 Kjer bom doma (I.), avstral. nad.

17.55 Biatlon - SP: posamična tekma (M), prenos iz Canmora 20.00 Kitajska iz zraka (II.), kopr. dok. ser.

20.45 Avtomobilnost 21.35 Migaj raje z nami 22.05 Biatlon - SP: posamična tekma (Ž), prenos iz Canmora 23.50 Prešernova poezija v glasbi 00.05 Slovenska jazz scena: Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija, gosta Gene Lake in Boris Kozlov, Max Klub Jazz Festival Velenje 00.50 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.05 Dibo, risanka 07.20 Tika taka, risanka 07.30 Nina in prijatelji, risanka 07.35 Čudežna ura Yo Kai, risanka 08.00 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 26. del 08.15 TV prodaja 08.30 Pozor, priden pes!

09.05 Gorazdova slaščičarna 09.40 TV prodaja 10.10 Zmorem sama, 1. sez., 19. del 11.10 TV prodaja 11.25 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 95. del 12.15 TV prodaja 12.30 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 96. del 13.30 Usodno vino, 4. sez., 93. del 14.35 Zmorem sama, 1. sez., 20. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 163. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 97. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 98. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Lepotica in zver, 1. sez., 68. del 21.00 Lepotica in zver, 1. sez., 69. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 6. del 23.30 Policijska družina, 6. sez., 1. del 00.25 Nočna izmena, 3. sez., 11. del 01.20 Gotham, 2. sez., 18. del 02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Pop Corn 11:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Iz oddaje Dobro jutro 22:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22:55 Videospot dneva 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

Petek,

Sobota,

8. februarja

06.00 Kultura, Odmevi 07.00 Samospevi na poezijo Franceta Prešerna: Matjaž Robavs in Andreja Kosmač 07.10 Prešernova poezija v glasbi 07.20 Glasba naj živi! Po sledeh Glasbene matice 08.15 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, posnetek iz Cankarjevega doma 09.40 Prešerno po Prešernu 10.10 Lepa Vida ali film o hrepenenju, dok. odd.

11.20 Vem!, kviz 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Nika, mladinski film 15.30 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava 16.00 Vse o Rozi, ris.

16.10 Mili in Moli, ris.

16.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.35 Presenečenje, kratki igrani film iz Slovenije 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Osvežilna fronta: Droge 17.50 Bacek Jon, ris.

17.55 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Rija in Krokodil, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme 20.05 Vampir z Gorjancev, slov. film 22.00 Poročila, Šport, Vreme 22.25 Ženska v izložbi, am. film 00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme 01.25 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.05 Dibo, risanka 07.20 Tika taka, risanka 07.30 Nina in prijatelji, risanka 07.35 Čudežna ura Yo Kai, risanka 08.00 TV prodaja 08.15 Pozor, priden pes!

08.50 Gorazdova slaščičarna 09.25 TV prodaja 09.55 Zmorem sama, 1. sez., 20. del 10.55 TV prodaja 11.10 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 97. del 12.05 TV prodaja 12.20 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 98. del 13.20 Usodno vino, 4. sez., 94. del 14.20 Zmorem sama, 1. sez., 21. del 15.20 Gremo mi po svoje 2, slovenski film 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 99. del 18.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 100. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Lepotica in zver, 1. sez., 70. del 20.55 Lepotica in zver, 1. sez., 71. del 21.50 Zadnji udarec, angleški film 00.15 Eurojackpot 00.20 Pravzaprav ljubezen, angleški film 02.50 Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Aktualno: So robotske operacije oči realnost?

10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Naj Viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Poslanska pisarna, Aleksander Reberšek, poslanec Nsi v DZ RS 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Pogovor v studiu 21:00 POP CORN 22:00 12. festival mednarodnih tolkalnih skupin Bumfest 2018 23:30 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:35 Videospot dneva 23:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00:00 Videostrani, obvestila

Nedelja,

9. februarja

06.40 07.00 07.10 07.30 07.45 08.05 08.10 08.30 08.55 09.05 09.30 10.15 10.30 11.00 11.40 12.40 13.00 13.25 14.05 15.10 16.00 16.30 17.00 17.20 17.40 18.05 18.10 18.40 18.55 19.00 20.05 22.00 23.05 23.35 02.05 02.30

06.00 Info kanal 10.20 Slastna kuhinja: Mešana solata z gorgonzolo 10.45 Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (Ž), smuk, prenos iz Areja 12.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.05 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 13.45 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos z Ljubnega 16.00 Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (Ž), slalom, prenos iz Areja 17.15 Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina 18.10 Kjer bom doma (I.), avstral. nad.

18.55 Infodrom, tednik za otroke in mlade 19.20 Videotrak 20.00 Doktorica Fosterjeva (I.), brit. nad.

20.55 Bela ptica v metežu, am. fr. film 22.30 Televizijski klub: 12 odtenkov ljubezni: Ljubim te, čeprav te ni ob meni 23.20 Videotrak, Zabavni kanal

7. februarja 2019

03.25

Dnevnikov izbor Martina in ptičje strašilo: Ristanc Telebajski: Zid, lutkovna nan. Žvenkci, ris.

Biba se giba, ris.

Vetrnica: Štejmo Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcolog Male sive celice Infodrom, tednik za otroke in mlade V svojem ritmu: Tooth in The Sky: Cona 40, glas.-dok. ser. za mlade Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Skrivnosti kraterja dinozavrov, brit. dok. odd.

Kako ostati mlad, brit. dok. odd.

Ekipa Bled, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: »Videla sem svet in življenje« Slovenski magazin Ozare Kuharija na kubik: Ribji brodet, kuharska odd.

Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Magnifico - Stožice 2018, koncert Prevara (IV.), am. nad.

Poročila, Šport, Vreme Dekle z zmajskim tatujem, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Info kanal

06.30 Videotrak 07.00 Najboljše jutro 09.45 Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s kozicami 10.35 Tone, javi se!, dok. film 12.15 Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Areja 13.45 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, prenos z Ljubnega 15.45 Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, posnetek iz Lahtija 16.25 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Lahtija 18.25 Avtomobilnost 19.00 V svojem ritmu: Tooth in The Sky: Cona 40, glasbeno-dok. ser. za mlade 19.30 Videotrak 20.25 Biatlon - SP: štafeta (M), prenos iz Canmora 21.45 Zvezdana 22.40 Biatlon - SP: štafeta (Ž), prenos iz Canmora 00.00 Videotrak 00.30 Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

01.00 Alpsko smučanje - SP: smuk (M), posnetek iz Areja 02.05 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.45 08.00 08.25 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 10.35 11.30 12.25 14.05 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.35 00.40 02.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, risanka Mala miška Mia, risanka Viking Viki, risanka Robovlaki, risanka Tačke na patrulji, risanka Skrivnostni ranč, risanka Pod košem, risanka Oddbods, risanka Divja brata Kratt, risanka Zak nevihta, risanka Beyblade: Pot do zmage, risanka Sveže ločena, 2. sez., 9. del Sveže ločena, 2. sez., 10. del Klic divjine, ameriški film Lepotilni salon, ameriški film Gorski reševalci, 3. sez., 5. del Gorski reševalci, 3. sez., 6. del Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Noe, ameriški film Vse je mogoče, ameriški film Božič v Harlemu, ameriški film Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš 09:40 Vabimo k ogledu 09:45 Popotniške razglednice, Grintove poti 10:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:10 Videostrani, obvestila 15:25 Vabimo k ogledu 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Naj Viža, glasbena oddaja z narodno zabavno glasbo 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20:00 2637. VTV magazin, regionalni informativni program 20:30 Jutranji pogovori 22:00 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22:05 Tomaž Rot, Vabim te na ples, posnetek koncerta 23:40 Videospot dneva 23:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00:10 Videostrani, obvestila

10. februarja

07.00 07.25 07.30 07.45 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 09.00 09.10 09.20 09.35 10.00 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00

Ponedeljek, 11. februarja

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Mili in Moli, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mukč, ris.

Gumbek in Rjavček, ris. film Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belg. otroška nan.

Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Srečanje bratstva Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, Šport, Vreme Koncert Ansambla Saša Avsenika, 1. del Tazeka, fr.-maroški film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ekipa Bled, slovenska nad.

Intervju Poročila, Šport, Vreme Bitka za vesolje, am. dok. film Za lahko noč: Letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada - Tomaž Svete: Kralj Malhus, TV opera Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Info kanal

06.10 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.35 15.05 16.05 16.15 16.30 17.00 17.25

06.30 Videotrak 07.00 Duhovni utrip: »Videla sem svet in življenje« 07.15 Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s piščancem 07.30 Koda 08.05 Stanu se svojega spomni: Portreti Prešernovih nagrajencev 08.50 Glasbena matineja 08.50 Simfonični orkester RTVS in Daniel Raiskin (A. Dvořak: Simfonija št. 7) 09.30 Folklorna skupina Metla KTD Miklavž pri Ormožu: Ali je kaj drugače?

09.40 Mladi virtuozi - Lara Hrastnik, Alexander Gadjiev, Anamarija Lajh, Sara Čano 10.30 Svetovni popotnik: Angleško stavbarstvo, 2. del 11.40 Bolšjak, dok. feljton 12.15 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Areja 13.45 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos z Ljubnega 16.10 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Lahtija 18.05 Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, ekipni sprint, posnetek iz Lahtija 18.55 Biatlon - SP: skupinski start (M), prenos iz Canmora 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nenavadni obredi, brit. dok. ser.

20.50 2Cellos 2Obraza, glasbeni dok. film 21.55 Biatlon - SP: skupinski start (Ž), prenos iz Canmora 22.40 Zvezdana 23.20 Vikend paket 00.35 Videotrak 01.10 Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

01.40 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), posnetek iz Areja 02.40 Zabavni kanal, Videotrak

10.45

13.00 13.25 15.15 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 21.45 23.20 23.55 00.20 01.15

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.45 08.00 08.25 08.50 09.15 09.20 09.40 10.05 10.30 10.55 13.30 15.30 16.25 17.25 18.50 18.55 20.00 21.55 00.00 01.20 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, risanka Mala miška Mia, risanka Viking Viki, risanka Robovlaki, risanka Tačke na patrulji, risanka Skrivnostni ranč, risanka Pod košem, risanka Oddbods, risanka Divja brata Kratt, risanka Miraculous - Čarobni dragulji, risanka Zak nevihta, risanka Beyblade: Pot do zmage, risanka Pravzaprav ljubezen, angleški film Vse je mogoče, ameriški film Gorski reševalci, 3. sez., 7. del Gorski reševalci, 3. sez., 8. del Ljubezen po domače 24UR vreme 24UR Odrasli, ameriški film Jaz, ti in nadloga Dupree, ameriški film Downton Abbey, 5. sez., 1. del Downton Abbey, 5. sez., 2. del Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:30 Napovedujemo 09:00 Miš maš 09:40 2636. VTV magazin regionalni informativni program 10:05 Vabimo k ogledu 10:10 2637. VTV magazin regionalni informativni program 10:35 Aktualno 11:35 Večer glasbe Lojzeta Slaka, 1. del 13:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 14:10 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Naj viža, oddaja z narodno zabavno glasbo 21:15 Napovedujemo 21:20 Pop corn 22:20 Jutranji pogovori 23:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih

Torek,

17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.45 01.15 02.05

06.00 09.55 10.05 10.20

12.00 14.15 15.30 16.30 17.10 18.00 18.55 19.25 20.00 21.05 23.05 23.35

12. februarja

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha: Srečanje bratstva Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Panoptikum S-prehodi Dober dan, Koroška Manja, ris.

Kalimero, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glasbeno-dok. ser. za mlade Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetnost igre Glasbeni večer: Večer skladatelja Štefana Maurija: Slovenski komorni zbor in Martina Batič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kana

06.00 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.35

Info kanal Martina in ptičje strašilo: Ristanc Zlatko Zakladko: Glejte medveda Slastna kuhinja: Malo drugačna parmigiana Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (M), smuk, prenos iz Areja Dobro jutro Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (M), slalom, prenos iz Areja Dober dan Prava ideja: Nina Šenk, skladateljica Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Kjer bom doma (I.), avstral. nad.

Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

Videotrak Svetovni popotnik: Cesta 40: Andi Marguerite Duras: Spomini na vojno, fran. film Talenti, kratki igrani film AGRFT Videotrak, Zabavni kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Nadevana postrv z gobami 11.10 Dobro jutro 13.25 Dober dan 14.40 Slovenski magazin 15.05 Avtomobilnost 15.45 Alpsko smučanje - SP: ekipna tekma, prenos iz Areja 18.00 Kjer bom doma (I.), avstral. nad.

18.55 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.25 Videotrak 20.00 Ogrožena mesta: New York, francoska dok. ser.

20.50 Prava ideja 21.25 Lov (III.), brit. nad.

22.30 NaGlas!

22.50 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.05 Dibo, risanka 07.20 Tika taka, risanka 07.30 Nina in prijatelji, risanka 07.35 Čudežna ura Yo Kai, risanka 08.00 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 27. del 08.25 TV prodaja 08.40 Pozor, priden pes!

09.10 Zmorem sama, 1. sez., 21. del 10.10 TV prodaja 10.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 99. del 11.35 TV prodaja 11.50 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 100. del 12.45 TV prodaja 13.00 Usodno vino, 4. sez., 95. del 14.00 Maggie & Bianca, 1. sez., 1. del 14.35 Zmorem sama, 1. sez., 22. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 164. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 101. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 102. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Lepotica in zver, 1. sez., 72. del 21.00 Lepotica in zver, 1. sez., 73. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Smrtonosno orožje , 2. sez., 18. del 23.30 Policijska družina, 6. sez., 2. del 0.25 Nočna izmena, 3. sez., 12. del 01.20 Gotham, 2. sez., 19. del 02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2637. VTV magazin, regionalni informativni program 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Jutranji pogovori 19:30 Regionalne novice 19:35 Videospot dneva 19:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj 19:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Aktualno: Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik 21:00 Regionalne novice 21:05 S klasiko v rocki, koncert GŠ Lipičnik 22:40 Napovedujemo 22:45 Iz oddaje Dobro jutro 23:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:50 Videospot dneva 23:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00:20 Videostrani, obvestila

Sreda,

15.25 15.55 16.05 16.15 16.25 17.00 17.30 18.00 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 23.05 01.15 01.40 02.35

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Umetnost igre Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio city Duhovni utrip: »Videla sem svet in življenje« Kanape, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris.

Kalimero, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Ernest in Celestinca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Beseda na A (II.), brit. nad. Življenje z avtizmom, brit. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Lidija Drobnič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.05 Dibo, risanka 07.20 Tika taka, risanka 07.30 Nina in prijatelji, risanka 07.35 Čudežna ura Yo Kai, risanka 08.00 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 29. del 08.25 TV prodaja 08.40 Maggie & Bianca, 1. sez., 1. del 09.10 Zmorem sama, 1. sez., 22. del 10.10 TV prodaja 10.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 101. del 11.35 TV prodaja 11.50 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 102. del 12.45 TV prodaja 13.00 Usodno vino, 4. sez., 96. del 14.00 Maggie & Bianca, 1. sez., 2. del 14.35 Zmorem sama, 1. sez., 23. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 165. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 103. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 104. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Lepotica in zver, 1. sez., 74. del 21.00 Lepotica in zver, 1. sez., 75. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Policijska družina, 6. sez., 3. del 00.30 Nočna izmena, 3. sez., 13. del 01.25 Gotham, 2. sez., 20. del 02.20 24UR zvečer, ponovitev 02.55 Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 S klasiko v rocki, koncert GŠ Lipičnik 11:30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:35 Videospot dneva 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 2638. VTV magazin, regionalni informativni program 20:25 Bonton - točnost 20:55 Napovedujemo 21:00 Večer glasbe Lojzeta Slaka, 2. del 22:25 Vabimo k ogledu 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:35 Videospot dneva 23:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00:00 Videostrani, obvestila

13. februarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.30 15.00 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 21.55 22.00 22.55 23.50 00.20 00.45 01.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Koda Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice Poročila ob petih, Šport, Vreme Risova pot, dok. film Tu EU: Elly Schlein - socialna EU Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Oh, Lucy, jap.-am. film Oblak, kratki igrani film AGRFT Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Risova pot, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 Info kanal 09.55 Kanape, odd. TV Lendava 11.00 Slastna kuhinja: Klasični ratatouille 11.10 Dobro jutro 14.10 Dober dan 15.25 Leteča brata Rusjan, dok. film 16.10 Kuharija na kubik: Ribji brodet, kuharska odd.

16.35 Vikend paket 17.55 Kjer bom doma (I.), avstral. nad.

18.45 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.15 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Ko pop sreča klasiko, glasbeno dok. odd.

20.55 Moje mnenje 21.50 Češko stoletje: 1968 – Moramo se dogovoriti, češka nad.

23.15 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.05 Dibo, risanka 07.20 Tika taka, risanka 07.30 Nina in prijatelji, risanka 07.35 Čudežna ura Yo Kai, risanka 08.00 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 31. del 08.25 TV prodaja 08.40 Maggie & Bianca, 1. sez., 2. del 09.10 Zmorem sama, 1. sez., 23. del 10.10 TV prodaja 10.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 103. del 11.35 TV prodaja 11.50 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 104. del 12.45 TV prodaja 13.00 Usodno vino, 4. sez., 97. del 14.00 Maggie & Bianca, 1. sez., 3. del 14.35 Zmorem sama, 1. sez., 24. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 166. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 105. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 106. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Lepotica in zver, 1. sez., 76. del 21.00 Lepotica in zver, 1. sez., 77. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 7. del 23.30 Policijska družina, 6. sez., 4. del 0.25 Podivjani psi, 1. sez., 1. del 01.35 Gotham, 2. sez., 21. del 02.30 24UR zvečer, ponovitev 03.05 Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2638. VTV magazin, regionalni informativni program 10:30 Bonton - točnost 11:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 9, Banja Luka 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Skrbimo za zdravje: Nalezljive bolezni in cepljenje 21:05 Regionalne novice 21:10 POP CORN, 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 25

FORCE, MARIE: Usodna afera od – Odrasli / 821-312.4 – Kriminalni romani

CHURCH, CAROLINE JAYNE: Deset drobnih prstov!

VELENJE ÄŒetrtek, 7. februar

ml – Mladina / C-K – Kartonke Igralna slikanica z mehkimi vatiranimi platnicami je Ä?udovita tako vsebinsko, ilustrativno kot oblikovno. V obliki ritmiÄ?ne pesmice spodbuja gibanje in spoznavanje

Roman Usodna afera je prva knjiga iz serije Fatal, sledi ji ĹĄe druga z naslovom Usodna pravica, obe pa ponujamo v branje v KnjiĹžnici Velenje in njenih izpostavah. Avtorica Maria Force je naĹĄim bralcem Ĺže dobro poznana predvsem po romantiÄ?nih ljubezenskih zgodbah, zgoraj omenjeno knjigo in njeno nadaljevanje pa poleg strastnih odlikujejo ĹĄe pravi kriminalni zapleti. Detektivka Sam izvrstno opravlja svoje delo, a ji sloves umaĹže smrtni primer otroka v boju z ÂťmamilaĹĄiÂŤ, za kar jo hitro okrivijo novinarji. Kljub temu ji dodelijo ĹĄe primer umora ameriĹĄkega senatorja, ki ga najde njegov prijatelj Nick, z odrezanim penisom v ustih. Prav z Nickom pa je Sam pred ĹĄestimi leti preĹživela strastno noÄ?, ki ĹĄe zdaleÄ?, kljub jezi, ni pozabljena. Pri reĹĄevanju umora zdruĹžita svoje moÄ?i in uspeĹĄno reĹĄita zapleteni primer kot tudi svoje ljubezenske odnose. Napeto, polno Ä?utne draĹžestnosti in skrivnostnosti ‌

25

PRIREDITVE

7. februarja 2019

delov telesa s poudarkom na prstkih. StarĹĄi se lahko ob branju besedila dotikajo omenjenih delov otrokovega telesa (ga boĹžajo po trebuĹĄÄ?ku, se neĹžno dotikajo njegovega noska, uĹĄes, ust ‌), ob zadnjem verzu ÂťRasti, rasti moj ponos.ÂŤ pa ga neĹžno stisnejo k sebi. MalÄ?ki pa skozi igro poimenujejo dele svojega telesa ter se istoÄ?asno gibalno razigrajo. Velike ilustracije prikupnega fantka in njegovega ljubkega medvedka, ki fantiÄ?a spremlja ob vsaki aktivnosti, jih spodbujajo, da tudi sami ponavljajo gibe in ob tem glasno recitirajo pesmico. Refren se veÄ?krat ponovi, da si ga laĹžje zapomnijo in se delov telesa hitreje nauÄ?ijo. Knjigica raste skupaj z otrokom; besedilo je primerno tudi za prvo glasno branje. đ&#x;”˛

Darinka Bizjak

ÄŒloveĹĄka figura Velenje, 7. februar – Danes (v Ä?etrtek) ob 17. uri bo DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov v razstaviĹĄÄ?u vile Biance odprlo likovno razstavo z naslovom ÄŒloveĹĄko telo – od ĹĄtudijske risbe do slikarskega portreta.

12 Ä?lanov bo predstavilo risbe, katerih osrednji motiv je Ä?loveĹĄka figura kot najbolj Ĺžlahten likovni element, ki je vsebinsko gledano nosilec kulturnih vrednot, prepriÄ?anj ter osebne in druĹžbene identitete.

Razstavljena dela so ustvarili na delavnici pod vodstvom akademske slikarke UrĹĄule SkornĹĄek. đ&#x;”˛

tf

10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS 5 jezikov ljubezni, 1. del, pogovorna delavnica 13.30 Doma za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 17.00 Vila Bianca ÄŒloveĹĄko telo – od ĹĄtudijske risbe do slikanega portreta, odprtje razstave del teÄ?ajnikov akademske slikarka UrĹĄule SkornĹĄek 17.00 Hospic, Ĺ aleĹĄka 2d Skupina za podporo ĹžalujoÄ?im odraslim 18.00 Dvorana KS Ĺ kale – Hrastovec Zgodbe izpod Loma Angele in Klare Jan, predstavitev knjige in proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica/mladinska soba SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh/Cool knjiga 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica RazkoĹĄje Katarja, potopisno predavanje Maje Novak – Mayita 20.30 Max klub Nina Strnad in Peter MiheliÄ? kvartet feat. Jaka KopaÄ?, koncert Max klub Jazz festivala. Koncert zaradi bolezni odapde.

Petek, 8. februar 10.00–17.00 Velenjski grad, HiĹĄa mineralov, Spominski center 1991 BrezplaÄ?en ogled zbirk ob prazniku, ponudba lokalnih ustvarjalcev in rokodelcev na gradu 11.00 Galerija Velenje Podobe PreĹĄerna v grafiki, ustvarjalna delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Zlatko Kraljić in BoĹžica JeluĹĄić: Murski tolmuni, predstavitev pesniĹĄke zbirke 17.15 Kino Velenje, mala dvorana Gajin svet, slovenski mladinski film, brezplaÄ?na prazniÄ?na projekcija 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Nanine pesmi z najlepĹĄimi JeĹžkovimi ĹĄansoni in baladami, koncert Nane MilÄ?inski 19.00 Galerija F-bunker Ekspedicija Iran, koncert, filmska projekcija in fotografska razstava TomaĹža Ĺ antla, Zlatka DjogiÄ?a in AleĹĄa MaÄ?kovĹĄka

Proslavimo dan kulture! Ĺ oĹĄtanj – Proslavimo dan kulture! je naslov osrednje prireditve v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj ob slovenskem kulturnem prazniku. V petek, 8. februarja, vas ob 19. uri vabijo v Kulturni dom na krstno uprizoritev novega dela za harmoniko Povodni moĹž avtorja Vitja Avsca, nastopila bosta Branko Dobrovoljski na harmoniki in Pa-

OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V KINO (brez vstopnine)

GAJIN SVET Mladinski film, 90 minut (Slovenija) ReĹžija: Peter BratuĹĄa Igrajo: Tara MilharÄ?iÄ?, NeĹža Smolinsky, AnĹže Gorenc, Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar, PrimoĹž Pirnat, Lotos Vincenc Ĺ parovec, NataĹĄa Barbara GraÄ?ner, Jana ZupanÄ?iÄ?, Judita Zidar, Manca Dorrer

Petek, 8. 2., ob 17.15 – mala dvorana

CANKAR Igrano - dokumentarni film, 93 minut (Slovenija) ReŞija: Amir Muratović. Igrajo: Rok Vihar (Ivan Cankar), Lara Vouk, Helena Perťuh, Katarina, Lucia-Maria Kresitschnig, Jaka Lah,

19.00 Kino Velenje, mala dvorana Cankar, slovenski igranodokumentarni film, brezplaÄ?na prazniÄ?na projekcija 20.45 Kino Velenje, mala dvorana Poj mi pesem, slovenski dokumentarni film, brezplaÄ?na prazniÄ?na projekcija 21.00 Klub eMCe plac Pianist James Leg (ZDA), koncert

Sobota, 9. februar 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 9.00 Poslovna stavba Farmin, Katja GuÄ?ek, s. p. Ĺ ivamo vreÄ?ko za malico 10.00 MIC – MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center BrezplaÄ?no tematsko vodenje za obÄ?ane: MIC – most med ĹĄolo in podjetji 10.00 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, Ligijev salon – jamski del PoetiÄ?na podzemna proga, predstavitev novih avtorjev 21.00 Klub eMCe plac Bob Marley tribute (Brain Holidays), koncert (za 9. 2. napovedan koncert Klemna Slakonje in Big Banda RTV Slovenija je prestavljen na 7. 3., koncert je razprodan)

Nedelja, 10. februar

Ponedeljek, 11. februar 16.00 Dom za varstvo odraslih, Velenje Alzheimer cafe, pogovor 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Profesor Kuzman mlajťi, monokomedija Uroťa Kuzmana – razprodano!

20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: MoĹž iz ozadja, biografska komiÄ?na drama

Torek, 12. februar 13.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Ko komunikacija v druĹžini zataji, 1. del, Trening starĹĄevstva 17.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev, Efenkova 61 b Brezmesne peÄ?enke in polpeti, 2.

vle Ravnohrib kot recitator.

Drevi, v Ä?etrtek, 7. februarja, na predveÄ?er praznika pa bodo v Mestni galeriji ob 19. uri odprli razstavo SLIKE akademskega slikarja Ĺ˝arka Vrezsca. Vrezec je viden ustvarjalec sodobne slovenske umetnosti, prejemnik dvaintridesetih nacionalnih in mednarodnih nagrad za slikarstvo, dvakrat pa je bil nominiran tudi za PreĹĄernovega nagrajenca.

Petek, 8. 2., ob 19.00 – mala dvorana

POJ MI PESEM Dokumentarni film, 107 minut (Slovenija) ReĹžija: Miran ZupaniÄ?

Nastopajo: Vlado Kreslin, Eva Strmljan Kreslin, Katarina Kreslin, Milan Kreslin, Vera Pergar, BlaĹž Ogorevc, Jure Potokar, Anton Avbelj, Marjan Bokan, Vojko Kokot, Mali bogovi in BeltinĹĄka banda

Petek, 8. 2., ob 20.45 – mala dvorana

ELIOT REĹ UJE BOĹ˝IÄŒ Elliot the Littlest Reindeer Sinhronizirana animirana komedija, 90 minut (Kanada). ReĹžija: Jennifer Westcott. Glasovi: Mirko Medved, Tina Ogrin, Aleksander

Sreda, 13. februar 9.00

10.00 10.30

11.00

17.00 17.00

10.00 Velenjski grad Nedeljsko muzejsko druĹženje z otroki 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Alica, predstava KUD Franc Kotar Trzin

UrĹĄka Taufer, Nina Rakovec, Luka CimpriÄ?, Robert Prebil, UroĹĄ Kaurin, Mitja ManÄ?ek

del, kuharska delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Ruski film: Trije dnevi do pomladi (2017), projekcija filma 17.00 Vila RoĹže Torkova peta: Nekoga moraĹĄ imeti rad 17.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Zdrav duh v zdravem telesu 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert komornih skupin srednje stopnje ĹĄole

đ&#x;”˛

mkp

18.00

19.19

Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Ĺ˝ivila, ki pripomorejo h krepitvi naĹĄega imunskega sistema KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja: bralni klub za odrasle KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba MalÄ?kova zakladnica z Danajo MarinĹĄek, predavanje in druĹženje za mamice VeÄ?generacijski center Planet generacij Bodi moj Valentin, ustvarjalna delavnica KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom VeÄ?generacijski center Planet generacij Meditacija s Stojanom Knezom Dom kulture Velenje, velika dvorana Vihar v glavi, gledaliĹĄka avantura Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Ljubljana KnjiĹžnica Velenje, preddverje Jaz in ti, drugi in mi, resniÄ?nostni pogovor z Evo Strmljan Kreslin

Ĺ OĹ TANJ

1587 m in Smrekovec 1577 m

Torek, 12. februar 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Viki GroĹĄelj: NajviĹĄji vrhovi celin

Sreda, 13. februar 19.00 Vila LuÄ?ka, Ĺ oĹĄtanj Planinski veÄ?er – potopisno predavanje

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 7. februar 19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Proslava ob kulturnem prazniku

Petek, 8. februar 7.30

Zbor pri ĹĄportnem igriĹĄÄ?u v Gavcah Tradicionalni pohod na Goro Oljko 10.00 Zbor pred Kulturnim domom Gorenje Tradicionalni zimski pohod KD Gorenje, prijave zbira Miran Dobravc

Sobota, 9. februar X

Zbirno mesto v Martinovi vasi Zimski pohod na Peco, PD Ĺ martno ob Paki

Ponedeljek, 11. februar 18.00 KnjiŞnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica, KnjiŞnica Šmartno ob Paki 19.00 Hiťa mladih – sejna soba Svetniťka pisarna SD

Sreda, 13. februar 18.00 HiĹĄa mladih – sejna soba TeÄ?aj osnov pletenja in kvaÄ?kanja 18.00 Dvorana Marof Predavanje o alpinizmu, usklajevanju vrhunskega ĹĄporta z druĹžino in sluĹžbo (Marija in Andrej Ĺ tremfelj)

ÄŒetrtek, 7. februar

Lunine mene

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic

Petek, 8. februar 10.00 Vila Mayer Dan oprtih vrat ob PreĹĄernovem dnevu 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Proslavimo dan kulture!

12. februarja, ob 23:26,

Sobota, 9. februar 8.00

prvi krajec

Golte–Smrekovec TurnosmuÄ?arski izlet na Boskovec

CITY CENTER Celje

Murski tolmuni Velenje, 8. februar – Literata Zlatko Kraljić in BoĹžica JeluĹĄić, ki ju povezujeta prijateljstvo in reka Mura, bosta ob slovenskem kulturnem prazniku predstavila njuno pesniĹĄko zbirko z naslovom Murski tolmuni. Predstavitev se bo zaÄ?ela ob 17. uri v KnjiĹžnici Velenje, glasbena gosta pa bosta kitarist Miha Hrustelj in vokalistka Klara KlanÄ?nik. đ&#x;”˛

Golja, Jaka ViĹžintin, Katja Ogrin, SaĹĄo PreĹĄeren

Petek, 8. 2., ob 17.00 Sobota, 9. 2., ob 17.00

LEDENO MAĹ ÄŒEVANJE Cold Pursuit Akcijski triler, 118 minut (VB, NorveĹĄka, ZDA, Kanada) ReĹžija: Hans Petter Moland Igrajo: Emmy Rossum, Liam Neeson, Laura Dern, William Forsythe

Sobota, 9. 2., ob 18.45 Nedelja, 10. 2., ob 20.40

ZELENA KNJIGA Green Book Biografska komiÄ?na drama, 130 minut (ZDA). ReĹžija: Peter Farrelly.

Igrajo: Viggo Mortensen, Mahershala Ali, Linda Cardellini, Sebastian Maniscalco, Mike Hatton

• Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Petek, 8. 2. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 10. 2. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Mihovo pismo • Pomlad v City centru od 14. 2. do 24. 2. • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

tf

Petek, 8. 2., ob 21.00 Nedelja, 10. 2., ob 18.15

Nedelja, 10. 2., ob 16.00 – otroťka matineja

SOBA POBEGA

BOJEVNICA

Escape room PsiholoĹĄki triler, 100 minut (ZDA).

ReĹžija: Adam Robitel Igrajo:Deborah Ann Woll,Tyler Labine, Logan Miller

Kona fer Ă­ strĂ­Ă° KomiÄ?na drama, 121 minut (Islandija, Francija, Ukrajina) ReĹžija: Benedikt Erlingsson Igrajo: HalldĂłra GeirharĂ°sdĂłttir, JĂłhann SigurĂ°arson, DavĂ­Ă° Þór JĂłnsson, MagnĂşs Trygvason Eliasen

Petek, 8. 2., ob 18.45 Sobota, 9. 2., ob 21.00 Ponedeljek, 11. 2., ob 18.00

KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3 How to Train Your Dragon: The Hidden World Sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 104 minute (ZDA) ReĹžija: Dean DeBlois. Glasovi: MatevĹž Mueller, Lovro Berden, Katja Ajster, Tadej PiĹĄek, MaruĹĄa Bertoncelj

Sobota, 9. 2., ob 20.00 – mala dvorana Nedelja, 10. 2., ob 19.00 – mala dvorana

MOĹ˝ IZ OZADJA Vice Biografska komiÄ?na drama, 132 minut (ZDA). ReĹžija: Adam McKay Igrajo: Christian Bale, Amy Adams, Steve Carell

Ponedeljek, 11. 2., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka »Petka«

7. februarja 2019

RADIO VELENJE Papirnica Mozirje

v zgradbi Upravne enote Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje 03/ 583 36 60 • • •

širok nabor šolskih potrebščin pisarniški material darilni program za vse generacije pestra izbira likovno ustvarjalnih pripomočkov (akrilne, prstne in oljne barve, akvarelni papir, barve za strojno barvanje perila, barve za steklo, figure in kroglice iz stiroporja, slikarska platna, modelirna masa, fimomasa in perle fotokopiranje - barvno ali črno belo skeniranje in tiskanje dokumentov, ki jih potrebujete - uredijo takoj.

•

• •

Delovni čas: Ponedeljek – petek: 8.00 – 18.00 Sobota: 8.00 – 12.00 Nedelja in prazniki: zaprto Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Petka«, najkasneje do ponedeljka 18. februarja. Izžrebali bomo tri nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Umrl kanadski direktor menjalnice kriptovalut in s sabo odnesel geslo, vredno več 100 milijonov evrov Če ste kadarkoli imeli prijatelja ali podjetje, ki vam je ponudilo plačilo v digitalni denarni valuti Bitcoin ali drugi obliki digitalnega denarja, potem ste se srečali s kriptovaluto ali drugače imenovanim kripto-denarjem. Kriptovaluta je digitalna denarna eno-

Direktor podjetja QuadrigaCX je zaradi bolezni umrl decembra lani v Indiji med humanitarno misijo. Kmalu zatem so njegovi zaposleni odkrili, da je bil 30-letnik edini, ki je imel geslo za dostop do tako imenovane varne podatkovne baze brez povezave,

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

v kateri je podjetje hranilo kriptovalute strank. Ker podjetje do teh kriptovalut ni imelo več dostopa, mu je hitro zmanjkalo obratovalnega kapitala in je tudi takoj postalo nelikvidno in odšlo v stečaj.

Težava je predvsem v tem, da je vsebina na strežniku šifrirana in brez gesla nedostopna. Sedaj številni strokovnjaki poskušajo »razbiti« omenjeno geslo, saj je na strežniku shranjenih več kot preračunanih 166 milijonov evrov kriptovalut, ki so last več kot 100 tisoč strank. Mnogi so prepričani, da strokovnjakom pri tem ne bo uspelo, saj je po vsej verjetnosti vsebina strežnika zaščitena s kompleksnim geslom, ki ga ne bo moč ugotoviti.

ČETRTEK, 7. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 8. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 9. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 10. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 11. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 12. februarja

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

107,8 MHz

ta, ki je ustvarjena s pomočjo šifrirne programske opreme. Ta prijem je dejansko rešitev za varnost in kontrolo nad tem, da se digitalne denarne valute ne more kopirati.

Ker pa ponudniki kriptovalut niso podvrženi enakim nadzorom poslovanja kot banke in menjalnice, se lahko kaj hitro zgodi, da v trenutku ostanemo brez vloženih sredstev ali celo vseh prihrankov. To se je na žalost nedavno pripetilo uporabnikom kanadske menjalnice kriptovalut QuadrigaCX, in sicer zaradi nenadne smrti direktorja podjetja.

Ta je namreč s sabo v grob ponesel geslo za dostop do »varne« denarnice kriptovalut.

Zdravniški nasveti, gostja: Albina Kokot, dipl. med. Sestra iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik.

Tema: medicinska hipnoza

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 13. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 28. januarja do 3. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 28. januarja do 3. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 28. januarja do 3. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. januarja do 3. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

7. februarja 2019

od 8. 2. do 14. 2.

NOVI

100% SUV. 100% HIBRIDNA MOČ.

WWW.FRI-MOBIL.SI

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 8. 2. do 10. 2. 2019, Olivera Saveva, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, Sobota od 8.00 - 13.00

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 24. januarja 2019, so: - Matilda Srt Günther, Vojkova 6, 3320 Velenje; - Irena Kočevar, Koroška 39, 3320 Velenje; - Gal Bandelj, Subotiška 19, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: VEDNO ZELO UGODNO

GIBANJE prebivalstva

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro

STIKIPOZNANSTVA

SMRTI • Žuntar Marija, roj. 1937, Velenje, Ulica Pohorskega bataljona 19 • Kolar Alojz, roj. 1933, Velenje, Šenbriška cesta 2 • Glušič Emil, roj. 1956, Velenje, Vinska Gora 18 • Bračič Kristina, roj. 1936, Velenje, Jenkova cesta 15

goletni ravnatelj osnovne šole v Šmartnem ob Paki; umrl je 21. decembra 1978 v Šmartnem ob Paki; - 14. februarja 1938 se je v Beogradu rodil znani velenjski glasbenik Ladislav Pal Pipi; umrl je 11. marca 2010 v Topolšici; - 14. februarja 1952 se je v Velenju rodil poklicni vojak, veteran vojne za Slovenijo in znani Velenjčan Jože Prislan Ervin; umrl je 11. maja 2002; - 14. februarja 1972 se je rodil velenjski smučar Miran Rauter, ki se je leta 1994 udeležil olimpijskih iger v Lillehammerju na Norveškem; leta 1997 je na Univerzijadi v Južni Koreji osvojil 4 kolajne; - 14. februarja 1997 se je 24 družin vselilo v nova stanovanja v bloku na Cesti talcev v Velenju.

Damijan Kljajič

Ženitne ponudbe po vsej državi,

predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

PRIDELKI

vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. (objave do nadaljnega).

VINO, rdeče, domače žganje, kocke sena, okrogle bale, prodam. Gsm: 051 388 874.

SENO v kockah (30 kom) in v okroglih balah (6 kom), prodam. Gsm: 041 901 249.

SUH BUKOV LES, rezan 50x10cm, namenjen za kakršnokoli ročno delo, prodam. Gsm: 031 408 849.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred

nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 10.2. 2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za večje količine se lahko naročite.

PRAŠIČA – polovico, prodam. Domača krma, cena po dogovoru. Gsm: 041 852 529.

Prodaja, hiša: ŠOŠTANJ, CENTER, 282 m2, adaptirana l. 2005, EI ni potrebna. Cena: 110.000 €.

Prodaja, stanovanje, 2,5-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 65,8 m2, poslovni apartma, zgrajeno l. 1982, adaptirano l. 2010, P/4 nad., EI v izdelavi. Cena: 69.000 EUR.

SENO in otavo v refuzi, kvalitetno,

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice ( 898 17 50

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

Ladislav Pal Pipi (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

mali OGLASI

železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

Upravna enota Velenje

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

AC FRI-Mobil Dečkova 43, Celje 03 425 60 80

Povprečna poraba goriva za modele RAV4 je 4,4 do 6,4 l/100km in emisije CO₂ 100 do 145 g/km. Emisijska stopnja modela Toyota RAV4: EURO 6d-temp. Emisija NOx je od 0,0021 do 0,0156 g/km. Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Toyota Adria d.o.o., Brnčičeva ulica 51, 1231 Ljubljana - Črnuče. Slika je simbolična.

- 8. svečana je slovenski kulturni praznik v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849 v Kranju; pobudo za ta praznik je 1. februarja 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, Prešernove nagrade, ki se ta dan delijo za dosežke v kulturi, je uvedlo ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 13. februarja 1946, prvič pa so Prešernovo nagrado podelili 8. februarja 1947; - 8. februarja 1972 se je rodil Velenjčan Zoran Benčić; Benčić je pisatelj, avtor besedil in vokalist rokenrol skupine Res Nullius; - 9. februarja 1982, ko je šaleška folklorna skupina Koleda proslavila 10. obletnico delovanja, so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prvič podelili priznanja takratne Kulturne skupnosti Velenje - Napotnikovo priznanje, Napotnikovo diplomo in Napotnikovo plaketo, ki pa je že vrsto let ne podeljujejo več;

- 10. februarja 1978 je bil v dvorani doma kulture v Velenju prvi samostojni koncert mešanega pevskega zbora Gorenje pod vodstvom prof. Cirila Vertačnika; - Ivan Keller, ki je v Velenje prišel kot spovednik družine Herbersteinov, je med 2. svetovno vojno bil edini župnik, ki je ostal v Velenju in opravljal vse mašniške obrede; sudetski Nemec Ivan Keller je bil izredno priljubljen med prebivalstvom, kar kaže tudi številna udeležba na njegovem pogrebu 11. februarja 1955; - 12. februarja 1997 so v Velenju svečano odprli nov nakupovalni center s skupno površino 11.316 m2; - 12. februarja 2014 je izšel šaleški časopis Naš čas v spremenjeni obliki; - 13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za območje takratne občine Velenje; - 13. februarja 1998 so na Dobrni predstavniki mlekarne iz Arje vasi Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina proglasili za najboljšo med štiriindvajsetimi organizatorji odkupa mleka; med posamezniki pa je prvo mesto osvojila kmetija Franca Rotnika iz Raven pri Šoštanju; - 14. februarja 1904 se je v kraju Dobrije pri Ravnah na Koroškem rodil Zorko Kotnik, dol-

ter jabolka, neškropljena, stara sorta, prodam. Gsm: 070 390 268.

RAZNO

IŠČEM Iščem gospo, ki bi mi očistila stanovanje. Gsm: 031 747 520.

JABOLČNIK, domači kis, borovniče-

V SPOMIN

MIRAN ŠUSTER 17. 5. 1957 – 9. 2. 2000

Hvala vsem, ki niste pozabili.

NaĹĄ Ä?as, 7. 2. 2019, barve: CMYK, stran 28

LonÄ?arstvo v kulturi in umetnosti LonÄ?arski center Bahor znova in znova preseneÄ?a z novimi vsebinami Milena KrstiÄ? - Planinc

TopolĹĄica – LonÄ?arski center Bahor, zavod za razvoj in promocijo lonÄ?arstva, deluje na treh lokacijah, v TopolĹĄici, Velenju in Kanjem Dolu na obrobju Trnovskega gozda. Pod okriljem centra se odvijajo razliÄ?ne aktivnosti – eksperimentalna arheologija, prodajalna, prototipna proizvodnja, lonÄ?arska ĹĄola, raziskave in razvoj ‌ Znova in znova lonÄ?arstvo nadgrajujejo z novimi vsebinami, vse pa z namenom razvoja in promocije lonÄ?arstva v kulturi in umetnosti.

LonÄ?arski Ä?asopis Od gline do umetnine

Lani je izĹĄla prva ĹĄtevilka LonÄ?arskega Ä?asopisa Od gline do umetnine, na vidiku je druga.

Gre za sodoben, inovativen in interaktiven medij, ki seznanja z lonÄ?arstvom kot dejavnostjo v najĹĄirĹĄem pomenu besede. ÂťZa svoj Ä?asopis smo se odloÄ?ili, ker na trgu nismo naĹĄli ustreznega medija, ki bi poskrbel za tovrstne vsebine. Mi pa imamo toliko povedati, da smo se odloÄ?i-

li ustanoviti svoj Ä?asopis, elektronki medij,ÂŤ pravi Jana Bahor. ÂťLonÄ?arstvo je Igorjeva strast.

Od njega smo se je nalezli vsi v druĹžini,ÂŤ pravi Ĺžena.

Center eksperimentalne arheologije

Veliko projektov, Ä?e Ĺže ne vsi, ki se jih lotevajo, je s podroÄ?ja kulture, tudi turizma kulturne dediĹĄÄ?ine, z njimi pa ĹĄirijo vĂŠdenje o lonÄ?arstvu v ĹĄirĹĄi slovenski prostor in tudi ven iz njega. Lani so intenzivno razvijali Center eksperimentalne arheologije. ÂťTa deluje na obrobje Trnovskega gozda, v prostorih, ki omogoÄ?ajo materializacijo eksperimentalne arheologije. Tja povabimo arheologe, povezani smo z muzeji in fakulteto ter prirejamo za ĹĄtudente delavnice rekonstrukcije. Pa ne samo posod, ampak tudi peÄ?i, kar je ĹĄe posebej atraktivno,ÂŤ pravi Igor.

prepoznani. Nacionalna televizija jih enkrat meseÄ?no vabi v oddajo Dober dan, v kateri gledalcem predstavljajo in jih napeljujejo v kreativnost, ustvarjalnost ‌

â?ą

ÂťLonÄ?arstvo je Igorjeva strast. Od njega smo se je nalezli vsi v druĹžini.ÂŤ

Odvisni so od prijav na razliÄ?ne razpise. ÂťPri tem smo kar uspeĹĄni. Gre pa pri tem za drugaÄ?en fokus, ne toliko za roÄ?ne spretnosti, bolj za drugaÄ?no

razmiĹĄljanje in poglede. Pogosto smo partnerji pri kakĹĄnem projektu. Tak je denimo projekt socialnega podjetniĹĄtva Skuhne iz Ljubljane. Ukvarjajo se s plesom, kulinariko ‌, neke vrste. Gre za koncept socialnega podjetniĹĄtva, v katerem smo se mi naĹĄli nekje med kulinariko in lonÄ?arstvom,ÂŤ pripovedujeta.

Konkretneje – zanje izdelujejo skodelice. Narejene so iz starih slovenskih ulitkov, ki so bili zavrĹženi, v LonÄ?arstvu Bahor pa so jih ponovno oĹživili.

Znanja ne skrivajo, ampak ga ĹĄirijo

To se na najboljĹĄi moĹžen naÄ?in

Trudijo se za spremembo statusa

Veliko energije vlagajo v pridobitev statusa, ki bo v javnem interesu. Po tem so v ÂťpraksiÂŤ Ĺže

Namesto otvoritve prve KoLekcije so izvedli kreativni dogodek, na katerem so se jim obiskovalci pridruĹžili pri ustvarjanju.

da na teÄ?ajih, delavnicah. Tako je nastala KoLekcija, sklop sedmih sreÄ?anj, sedmih lekcij, pri katerih udeleĹženci pridobijo ĹĄirok spekter lonÄ?arskega znanja in si sami izdelajo kolekcijo uporabnih ali dekorativnih izdelkov iz gline.

Pri snovanju vsebin se v prvi vrsti osredotoÄ?ajo na tehnoloĹĄko nezahtevne tehnike, za izvedbo katerih niso potrebna posebna orodja, materiali, posebno znanje ‌ Izvajajo jih v manjĹĄih skupinah z najveÄ? osem udeleĹženci ter tremi mentorji.

Ob zakljuÄ?ku jesenske KoLekcije so v vili Bianci v Velenju pripravili razstavo, namesto otvoritve pa so izvedli kreativni dogodek, v katerem so se jim obiskovalci pridruĹžili pri ustvarjanju in dekoriranju. Ta Ä?as pa so Ĺže pri novi kolekciji – KoLekciji manj razĹĄirjenih tehnoloĹĄkih postopkov, atraktivnih izdelkov in zamolÄ?anih keramiÄ?nih posebnosti ter KoLekciji tehnologije uporabe kalupov in livne mase. đ&#x;”˛

Ne le ljubljenÄ?ki, vzgojeni morajo biti tudi lastniki

Med Ä?akanjem se bodo zamotili z opazovanjem ribic

V mestni obÄ?ini Velenje letno najdejo okrog 150 zapuĹĄÄ?enih muc in od 10 do 15 zapuĹĄÄ?enih psov – Najprej iĹĄÄ?ejo lastnika – RazmiĹĄljajo o stalni pripravljenosti na tem podroÄ?ju

ÄŒlani skupine Akvaristika in teraristika so predĹĄolskemu dispanzerju Zdravstvenega doma Velenje podarili akvarij

Mojca Ĺ truc

V priÄ?akovanju pomladi se nekateri lastniki hiĹĄnih ljubljenÄ?kov ta Ä?as odloÄ?ajo za vpis svojih ĹĄtirinoĹžnih prijateljev v pasje ĹĄole ali pa razmiĹĄljajo o pravoÄ?asni sterilizaciji oz. kastraciji, da bi se izognili neĹželenemu nenadzorovanemu poveÄ?anju ĹĄtevila mladiÄ?kov.

Nekatere so zavrĹžene, druge izgubljene

Sodelujejo z zavetiĹĄÄ?em v Dramljah

Letno se na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje najde okrog 150 muc in med 10 do 15 psov. ÂťVsak kuĹža mora dobiti lastnika, saj drugaÄ?e ne more preĹživeti,ÂŤ pravi PetriÄ?eva in pojasnjuje, da je pri mucah, ki se v naravi bo-

ni iz Dramelj, ki je Velenju najbliĹžje zavetiĹĄÄ?e domaÄ?ih Ĺživali. ÂťV zavetiĹĄÄ?e morajo tudi odrasli psi brez lastnika, odrasle muce pa tam ne bi preĹživele,ÂŤ ĹĄe pravi PetriÄ?eva. Vesela je, da je v Velenju Ĺže pribliĹžno pet let dogovorjeno, kdo, kdaj, kje in s Ä?im hrani prostoĹživeÄ?e muce. ÂťS tem se izognemo ĹĄtevilnim nevĹĄeÄ?nostim in smetenju mesta,ÂŤ razmiĹĄlja.

Pomagajo tudi pri poĹĄkodovanih Ĺživalih

So pa tudi tisti drugi, ki Ĺ˝al se v Velenju najdejo so jim ljubljenÄ?ki nekoliko tudi poĹĄkodovani hiĹĄni ljumanj ljubi. Celo takĹĄni so, bljenÄ?ki. Nekatere poĹĄkodki Ĺžival, ko se je naveliÄ?ajo, be so posledica nesreÄ?, drupreprosto odvrĹžejo nekam ge izvirajo iz borbe za prev mesto ali njegovo okolico. Ĺživetje, za tretje pa smo odTo je seveda nedovoljeno in govorni ljudje. ÂťNajdemo tudi kaznivo, a nekateri so tudi pretepene Ĺživalce. Odtako ÂťspretniÂŤ, da za tovrtisi stopal na njih priÄ?ajo o stne prekrĹĄke nikoli ne odkrutosti Ä?loveka,ÂŤ pripovegovarjajo. duje Natalija PetriÄ?. Ĺ˝eli si, ÄŒe najdete izgubljenega hiĹĄnega ÂťÄŒe gre za Ä?ipirane Ĺživada bi takĹĄno vedenje izginiljubljenÄ?ka, vam bo pomagala Natalija li, je lastnika preprosto najlo iz naĹĄega okolja, in priPetriÄ? iz MOV. ti,ÂŤ pravi Natalija PetriÄ? iz kima ob pobudi, da bi bila Mestne obÄ?ine Velenje. Kot vÄ?asih potrebna tudi vzgopojasnjuje, krivda ni vedno ja lastnikov. Natalija PetriÄ? lastnikova. VÄ?asih se Ĺživali rada pomaga. ÂťReĹĄim vse, tudi izgubijo. Ne glede na kar lahko, vem pa, da vsega vzrok pa je bistveno, da jim ne morem,ÂŤ pravi in pove pomagamo. In tako lahko nekaj primerov, ko so bile vsakdo, ki v mestu najde tanajdene Ĺživali preveÄ? bolne vajoÄ?o Ĺžival, pokliÄ?e Petriali poĹĄkodovane, da bi jih Ä?evo. ÂťNajveÄ?krat telefon bilo moĹžno reĹĄiti. PetriÄ?ezazvoni ob vikendih ali prava kljub temu zaupa naraznikih, ko so ljudje najveÄ? vi, ki po njenem Âťve, kaj je zunaj,ÂŤ pravi Natalija PetriÄ?, ki lje znajdejo, nekoliko drugaÄ?e. potrebnoÂŤ. Ljudje pa so tisti, ki klica nikoli ne zavrne. Dodaja, Ne glede na vrsto hiĹĄnega lju- se morajo obnaĹĄati 'kot ljudje', da se pristojni pogovarjajo o mo- bljenÄ?ka pa vedno iĹĄÄ?ejo lastni- se za hiĹĄne ljubljenÄ?ke odloÄ?aĹžnosti uvedbe stalne pripravlje- ka za mladiÄ?ke. ÂťÄŒe ga ne naj- ti odgovorno in tako zanje tudi nosti na tem podroÄ?ju. ÄŒe bo demo sami, mladiÄ?ka oddamo v skrbeti. đ&#x;”˛ predlog uresniÄ?en, pa za zdaj ĹĄe zavetiĹĄÄ?e,ÂŤ pove Natalija PetriÄ?. ni znano.

Sodelujejo z zavetiĹĄÄ?em Zonza-

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 31. januarja – Ljubitelji akvarijev in terarijev so velenjski Zdravstveni dom v Ä?etrtek razveselili z akvarijem. Podarili so ga predĹĄolskemu dispanzerju. Mali obiskovalci se bodo tako lahko med Ä?akanjem na obravnavo zamotili z opazovanjem mirno plavajoÄ?ih ribic in zelenja.

Pobuda za to je nastala na enem od sestankov skupine akvaristov in teraristov Ĺ aleĹĄke doline, ki ĹĄteje 700 Ä?lanov. Skupino je leta 2017 ustanovil Edis Mustafić in postal njen skrbnik.

Pot od ideje, da naredijo nekaj za otroke, do predaje donacije (podprli so jo ĹĄe nekateri drugi) pomoÄ?nici direktorja Tanji KontiÄ? in medicinski sestri Damjani Rednak je bila kratka, je povedal JoĹže Jamnikar.

Za ribice v njem, da te ne bodo laÄ?ne in bodo imele primerne razmere, bodo skrbele medicinske sestre. S tem so nase prevzele poleg odgovornosti za majhne otroke ĹĄe odgovornost

Otroci se bodo med Ä?akanjem na obravnavo zamotili z opazovanjem mirno plavajoÄ?ih ribic.

za majhne ribice. A pravijo, da z veseljem.

Predaja donacije je bila en tak poseben dogodek, ki je tudi koga od akvaristov popeljal v svoja zgodnja otroĹĄka leta. Janez Glas, ki ima danes trinajst akvarijev in razumevajoÄ?o partnerico, ki je to ne moti, si je akvarij Ĺželel Ĺže v ranem otroĹĄtvu, pa to ni bilo mogoÄ?e. ÂťZame je to Ä?udovit

hobi. Na dan mi vzame deset do petnajst minut za hranjenje, rituali, kot je Ä?iĹĄÄ?enje in podobno, pa nekaj ur na mesec. Sploh ni tako Ä?as jemajoÄ?e, kot nekateri mislijo.ÂŤ Bo pa akvarij zdaj krajĹĄal Ä?as.

Ne samo malÄ?kom, ampak tudi njihovim starĹĄem, babicam in dedkom. đ&#x;”˛

Donacije Ä?lanov skupine Akvaristika in teraristika (na fotografiji z odgovorno sestro otroĹĄkega oddelka Damjano Rednak in pomoÄ?nico direktorja Tanjo KontiÄ?) so bili v Zdravstvenem domu zelo veseli.