06 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (2/12 °C), soboto (0/10 °C) in nedeljo (0/12 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 13. februarja 2020â€

ĹĄtevilka 6 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Zavrni, Ä?esar ne potrebujeĹĄ Milena KrstiÄ? – Planinc

Kulturi so nazdravljali ves teden Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki – Ob PreĹĄernovem je bilo po celi Ĺ aleĹĄki dolini in na obronkih preĹĄerno. Osrednje proslave, na katerih so bili v srediĹĄÄ?u razmisleki o kulturno-umetniĹĄkem Ĺživljenju vseh nas ter zanimive uprizoritve lokalnih ustvarjalcev, so priredile vse tri obÄ?ine, tudi marsikatera krajevna skupnost je povabila krajane, da skupaj nazdravijo kulturi. Ves teden pa so

se vrstile ĹĄe druge prireditve, s katerimi so se razni organizatorji poklonili temu drĹžavnemu prazniku. Kaj je zaznamovalo letoĹĄnji kulturni praznik, preberite na naslednjih straneh. Od prebranega pa naj ostane osrednje sporoÄ?ilo: kultura je temelj naĹĄega bivanja drug z drugim, zato si zasluĹži pozornost vsak dan v letu. đ&#x;”˛

tf

Veter povzroÄ?al kopico teĹžav Veter je v ponedeljek povzroÄ?al teĹžave po vsej Sloveniji, pustoĹĄil je tudi v tukajĹĄnjem okolju. V Regijskem centru za obveĹĄÄ?anje Celje so prejeli kar 489 klicev na pomoÄ?. V noÄ?i na ponedeljek in del torka je bila zaprta Ljubljanska cesta v Velenju, obÄ?asno pa tudi odseki cest v drugih krajih, na katere je padlo drevje (Velenje–KavÄ?e, Nazarje–Zavodice, Zgornji Kozji Vrh–Brezno, Polzela–Velenje, Velenje–Slovenj Gradec ‌) TeĹžave so bile tudi pri oskrbi z elektriÄ?no energijo in poslediÄ?no tudi pri oskrbi z vodo.

Gasilci in reĹĄevalci so bili povsod na terenu in odpravljali ĹĄkodo, kolikor hitro je bilo mogoÄ?e.

V mestni obÄ?ini Velenje je bilo poĹĄkodovanih 17 streh stanovanjskih hiĹĄ, treh gospodarskih poslopij, naĹĄteli so 15 podrtih dreves; v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki sta bili poĹĄkodovani dve strehi stanovanjskih hiĹĄ, podrlo se je eno drevo in en elektriÄ?ni steber; v Ĺ oĹĄtanju je bila poĹĄkodovana streha stanovanjske hiĹĄe, podrlo pa se je tudi eno drevo. S podobnimi teĹžavami so se sreÄ?evali tudi v Zgornji Savinjski dolini in drugje na Celjskem, ĹĄe posebej hudo pa je bilo na KoroĹĄkem, kjer so imeli tudi eno smrtno Ĺžrtev. đ&#x;”˛

mz

Odpadki. ÄŒe se ne bomo resno lotili ravnanja z njimi, nas bodo dobesedno zasuli. Vsako leto proizvedemo za 3 odstotke odpadkov veÄ?, kot smo jih v letu prej, eno samo gospodinjstvo pa jih letno proizvede veÄ? kot eno tono! Si predstavljate?

Kupujemo ogromne koliÄ?ine stvari, ki jih potem odvrĹžemo. Lahko, da v pravi zabojnik, da sicer loÄ?ujemo. A to koliÄ?in odpadkov ne zniĹžuje.

ZniĹžuje ga lahko le drugaÄ?no ravnanje, spreminjanje navad.

To je jasno in glasno na okrogli mizi Ĺ aleĹĄkega EKO gibanja o soseĹžigu odpadkov v TEĹ dejala in z narobe obrnjeno piramido ravnanja z odpadki tudi pokazala na trajnostno ravnanje z odpadki ena od gostij omizja UrĹĄa Zgojznik iz DruĹĄtva ekologi brez meja, okoljevarstvenica, aktivistka, Delova osebnost leta. Ta narobe obrnjena piramida bi morala priti v zavesti slehernega.

Gre za shemo evropske strategije o odpadkih iz leta 1989, ki je doloÄ?ila hierarhijo postopkov ravnanja z odpadki od zaĹželenih do nezaĹželenih. Na prvem mestu je prepreÄ?evanje nastajanja, sledi najviĹĄja moĹžna stopnja recikliranja, potem pride na vrsto snovna predelava odpadkov in ĹĄele na zadnjem mestu sta odlaganje in energetska izraba oziroma seĹžiganje ali soseĹžiganje odpadkov.

Odpadki so dejstvo. Kot je neizbeĹžno tudi dejstvo, da je treba z njimi umneje ravnati, da nas ne popeljejo v pogubo. Do takrat, da pridemo do vrha piramide, do seĹžiganja odpadkov, lahko sami marsikaj naredimo. Da se da, kaĹže knjiga pionirke Ĺživljenja brez odpadkov Bee Johnson z naslovom Dom brez odpadkov. Nudi vpogled v Ĺživljenje povpreÄ?ne potroĹĄniĹĄke druĹžine, ki se je odloÄ?ila za spremembo.

Svoj dom so korak za korakom spremenili v dom brez odpadkov.

Njeni nasveti: zavrni, Ä?esar ne potrebujeĹĄ; zmanjĹĄaj uporabo tistega, kar potrebujeĹĄ; stvari ponovno uporabi; odpadke pa loÄ?eno zbiraj in kompostiraj!

Vem, da ne bo ĹĄlo Ä?ez noÄ?. Vem pa tudi, da ĹĄteje ravnanje vsakega posameznika. ZaÄ?eti je treba pri sebi. Morda prav v tem Ä?asu pogledujete v omaro, se pripravljate na pomlad ter razmiĹĄljate, kaj boste zavrgli, da se bo v njej naĹĄel prostor za vaĹĄo novo garderobo. Kaj pa, Ä?e bi se vpraĹĄali – ali jo sploh potrebujem? đ&#x;”˛

ObmoÄ?no gospodarsko zbornico vodi TomaĹž KoroĹĄec Velenje, 11. februarja – Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica ima novo vodstvo. Glede na to, da so ĹĄtirje Ä?lani Upravnega odbora zamenjali sluĹžbe, so na torkovi skupĹĄÄ?ini izvolili nove. To so mag.

Marko Mavec iz Premogovnika, Matej Ĺ uĹĄterĹĄiÄ? iz Eurofins Erico, dr. Robert AgniÄ?, Plastika Skaza in TomaĹž KoroĹĄec iz Gorenja. Sleđ&#x;”˛ mz dnjega so tudi izvolili za novega predsednika.â€

Na informativni dan po informacije LaĹžji korak pri pomembni poklicni odloÄ?itvi Jasmina Ĺ karja

Ta vikend bodo potekali po Sloveniji informativni dnevi. BodoÄ?im dijakom bo svoja vrata odprl tudi Ĺ olski center Velenje. Novi dijaki in njihovi starĹĄi ter ĹĄtudenti bodo tako laĹžje pridobili prave informacije iz prve roke. Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje jih bodo v petek, 14. februarja, zaÄ?eli ob

9.00 in 11. uri, v popoldanskem Ä?asu ob 15. uri na lokacijah v kulturnem domu, veliki predavalnici ViĹĄje strokovne ĹĄole ter na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru. V soboto bodo vse ĹĄole centra pripravile informativni dan ob 9. uri. Le za programe ViĹĄje strokovne ĹĄole (elektronika, mehatronika) bodo v MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru v so-

boto ob 9. in 10.30. Za prihodnje ĹĄolsko leto so na Ĺ olskem centru razpisali 632 prostih mest za novince v 22 srednjeĹĄolskih programih ter 140 mest za nadaljevanje izobraĹževanja v poklicno-tehniÄ?nih programih. Teh imajo pet, 2 triletna programa, elektrikar in strojni mehanik sta razpisana tudi v vajeniĹĄki obliki, kar pomeni, da uÄ?enci hkrati z vpisom sklenejo pogodbo tudi z delodajalcem, tako da so Ĺže zaposleni in jim teÄ?e tudi delovna doba. Na ViĹĄji stro-

ÂťTrudimo se, da bi omogoÄ?ili vpis vsem dijakom in se izognili omejitvam pri vpisu. Lani smo v programu gimnazija zaprosili za dodatni oddelek, ki smo ga s pomoÄ?jo obÄ?ine pridobili. Letos smo zaprosili za tri oddelke sploĹĄne gimnazije, pa nam Ĺžal ni uspelo, bomo videli, kako bo s ĹĄtevilom prijav. Lani smo imeli omejitev v programu raÄ?unalniĹĄki tehnik in ĹĄportni oddelek gimnazije, ki je bolj oblegan. Ĺ˝al opaĹžamo manj povpraĹĄevanja za poklice v rudarstvu (geostrojnik rudar in geotehnik), pa tudi okoljevarstveni tehnik. Zaposlitev za te poklice je namreÄ? moĹžna tudi drugod, ne samo v rudarskih poklicih.ÂŤ kovni ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje bodo bodoÄ?i ĹĄtudenti pridobili potrebne informacije v petek ob 9., 11. in 15. uri, v soboto pa ob 9. in 10.30. ÂťNa informativni dan prihajajo dijaki iz cele Slovenije,

saj je nabor programov precejĹĄen.

Zaradi glasbene smeri pridejo tudi Iz Primorske in Prekmurja, se pa povpraĹĄevanje razlikuje iz leta v leto,ÂŤ izpostavi svetovalna đ&#x;”˛ delavka Gabrijela Fidler. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

13. februarja 2020

Elektronsko poslovaje je prihranek Ä?asa in denarja

LOKALNE novice

Dopolnili Svete zavodov Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so na zadnji seji dopolnili Svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj s Ä?lanico Alojzijo RihtariÄ? ter Svet zavoda za turizem, v katerega so imenovali Alojza Hudarina, Janeza JevĹĄnika in Ivana Planinca. đ&#x;”˛

mz

Podatki o Ä?akalnih dobah niso pravilni Ljubljana – Zdravstveni inĹĄpektorat je lani opravil okoli 1.900 pregledov na podroÄ?ju pacientovih pravic. Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti so med drugim preverjali ustreznost vodenja Ä?akalnih seznamov. InĹĄpektorji so med drugim ugotovili, da v skoraj polovici primerov podatki o Ä?akalni dobi za posamezno storitev pri izvajalcu niso resniÄ?ni in aĹžurni. đ&#x;”˛

mkp

Za male Ä?istilne naprave ni zanimanja ÄŒeprav se vse bolj pribliĹžuje 31. december 2021, ko naj bi bile vgrajene male Ä?istilne naprave tam, kjer ni kanalizacijskega sistema, zanimanja za subvencionirana sredstva Mestne obÄ?ine Velenje ni veliko. Uredbo je sprejelo Ministrstvo za okolje leta 2015.

V mestni obÄ?ini Velenje je okoli 1100 objektov, ki jih zavezuje ta odredba, a je bilo ob koncu lanskega leta zgrajenih zgolj 135 Ä?istilnih naprav. Na obÄ?inske razpise za nepovratna sredstva pa se jih je v vsem Ä?asu prijavilo zgolj 108, od tega jih je le 78 predloĹžilo dokumentacijo, tako da so jim vloge lahko uspeĹĄno razreĹĄili. Ĺ e posebej je bilo zanimanja za odobritev 1000 evrov za izgradnjo male Ä?istilne naprave, malo v lanskem letu. Na razpis so se prijavili zgolj ĹĄtirje, popolne vloge pa oddala dva. In to kljub temu, da so obÄ?inske sluĹžbe o teh moĹžnostih veliko obveĹĄÄ?ale.

Svetniki so na zadnji seji sprejeli sklep, da tudi letos namenijo za izgradnjo malih Ä?istilnih naprav nepovratna sredstva, najveÄ? po 1000 evrov na posameznega vlagatelja, ki pa mora seveda predloĹžiti ustrezno vlogo. đ&#x;”˛

mz

FinanÄ?na uprava stimulira zavezance k elektronski oddaji vloge za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane tako, da se tistim zavezancem, ki vlogo oddajo elektronsko, dohodnina vrne 13 dni prej, hkrati pa so avtomatsko vkljuÄ?eni v nagradno igro za elektriÄ?ni skiro, elektriÄ?no kolo in 25.000 evrov Milena KrstiÄ? – Planinc

Ljubljana, Velenje, 10. februarja – FinanÄ?na uprava si Ĺže vrsto let prizadeva, da bi zavezance spodbudila k elektronskemu poslovanju, saj to tudi njim prinaĹĄa izrazite prednosti pred papirno oddajo vlog. Med drugim prihranek Ä?asa, poĹĄtnih storitev, tiskanja ... ÂťKer vsi zavezanci nimajo ustreznega digitalnega potrdila, smo jim Ĺže lani ponudili mobilno aplikacijo, ki si jo lahko brezplaÄ?no naloĹžijo na svoj pametni telefon. Mobilna aplikacija je zelo enostavna za uporabo in ima veliko funkcionalnosti,ÂŤ pravi Helena SeliÄ? iz DavÄ?nega urada Velenje.

Preko mobilne aplikacije lahko zavezanci oddajo vse obrazce, ki se lahko oddajo preko eDavkov. Trenutno je najbolj aktualen obrazec Vloga za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane, ki so ga zavezanci sicer morali oddati Ĺže do 5. februarja. Elektronsko, preko mobilne aplikacije ali eDavkov, pa lahko vlogo oddajo ĹĄe do 20. februarja. ÂťFinanÄ?na uprava zavezance dodatno stimulira k elektronski oddaji vloge za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane tako, da se tistim zavezancem, ki vlogo oddajo elektronsko, dohodnino vrne 13 dni prej, hkrati pa so avtomatsko vkljuÄ?eni v nagradno igro za elektriÄ?ni skiro, elektriÄ?no kolo in 25.000 evrov.ÂŤ Poleg teh prednosti pa je prednost tudi ta, da so v vlogi za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane Ĺže predizpolnjeni podatki iz zavezanÄ?eve

lanske vloge. Zavezanec jih samo spremeni, Ä?e Ĺželi olajĹĄavo uveljavljati drugaÄ?e. Vlogo lahko ves Ä?as kasneje tudi pogleda. ÄŒe ugotovi, da se je zmotil, jo lahko do 20. februarja ĹĄe popravi. Pa tudi napake pri prepisovanju podatkov iz papirnega obrazca v program, ki ga opravi finanÄ?na uprava, so izkljuÄ?ene.

zavezancev, medtem ko jih je lani tako ravnalo za skoraj polovico manj.

Poleg oddajanja vlog in obrazcev pa preko mobilne aplikacije lahko tudi preverite, ali vam je delodajalec obraÄ?unal in plaÄ?al prispevke za socialno varnost, vpogled imate v svoj informativni izraÄ?un dohodnine (celo

â?ą

Preko mobilne aplikacije lahko oddate vse obrazce, ki se lahko oddajo preko eDavkov.

Helena SeliÄ?: ÂťMobilno aplikacijo si lahko vsak brezplaÄ?no naloĹži na svoj pametni telefon.ÂŤ

SeliÄ?eva pravi, da je letos veliko veÄ? vlog za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane oddanih elektronsko. FinanÄ?ni urad Velenje prejme pribliĹžno 8.000 teh vlog. Do 10. februarja je elektronsko vlogo oddalo Ĺže skoraj 3.000

za veÄ? let nazaj), v podatke o svoji davÄ?ni ĹĄtevilki, podatku o namenitvi dela dohodnine za donacijo, ves Ä?as lahko spremljate svoje knjigovodsko stanje do finanÄ?ne uprave, obveĹĄÄ?eni ste o dogodkih (rokih za oddajo posameznih napovedi, datumih izdaje tranĹĄ, informativnega izraÄ?una dohodnine, ponuja moĹžnost oddaje dokumenta 24 ur na dan, 7 dni v tednu, brez stroĹĄkov poĹĄtnine ...). V vse vloge, ki jih oddate na tak naÄ?in, imate vpogled, do zakonskega roka za oddajo pa jih lahko tudi dopolnite. Ne nazadnje pa lahko preko aplikacije spremljate tudi javne draĹžbe, ki jih razpiĹĄe FURS. đ&#x;”˛

Popravek V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa nam jo je dvakrat zagodel raÄ?unalniĹĄki ĹĄkrat. V rubriki ÄŒvek je lastnika podjetja Pro avto Novak, d. o. o., narobe poimenoval, namreÄ? ni Leon ampak Milan. V rubriki NaĹĄi kraji in ljudje pa je Hermana Meha postaral. Herman je namreÄ? star đ&#x;”˛ 83 in ne 93 let. Obema se opraviÄ?ujemo.â€

67. mednarodni karneval

PUST Ĺ OĹ TANJSKI

22. februar ob 15.00

Ko vlada odide, Pust Ĺ oĹĄtanjski pride

MaĹĄkarada

v Ĺ portni dvorani Ĺ oĹĄtanj od 15. ure dalje z Ansamblom Potepini in SOS kvintet.

Nagradni sklad za najlepĹĄe maske 2000 eur.

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

ReĹĄevanje deĹželice na juĹžni strani Alp NiÄ? jasnega – Uspeh ObsoteljÄ?ana – Lisica nad Celje – Koristno blato – Dvorec naprodaj Iti na volitve ali doloÄ?iti novega mandatarja – to je pri nas ĹĄe vedno vpraĹĄanje! Pogovori in tipanja trajajo Ĺže nekaj Ä?asa, kakĹĄne konkretne odloÄ?itve ĹĄe ni. In je vpraĹĄanje, ali bodo politiki le zmogli presekati izkljuÄ?evanje in priti toliko drug k drugemu, da bi lahko priĹĄli do sprejemljivega mandatarja in nato do vlade, ki nas bi privedla znova v vzdrĹžne tirnice. Ali pa Ä?im prej do novih volitev. Z vpraĹĄajem seveda, ali bi te prinesle kaj drugega, kot imamo sedaj.

Razdeljeno Slovenijo brez veÄ?je pripravljenosti za sodelovanje. Pa toliko je nalog pred nami, ki jih moramo reĹĄiti! Resna preizkuĹĄnja traja prav te dni.

V Obsotelju in na Kozjanskem mnogi pravijo, da so imeli prav, ko so Ĺže drugiÄ? v sam vrh lestvice ÂťnajvplivnejĹĄihÂŤ postavili Zdravka PoÄ?ivalĹĄka. Ta gospodarski minister v odstopu se tudi zelo moÄ?no vkljuÄ?uje v sedanje predvolilno dogajanje oziroma iskanje novega mandatarja. Nekateri mu to oÄ?itajo, drugo to odobravajo. KakĹĄen bo njegov iztrĹžek, bomo ĹĄele videli. Je pa pred dnevi Ĺže izbojeval pomembno zmago: vlada v odstopu je potrdila njegov predlog, da bo upravljanje naĹĄega turizma potekalo pod okriljem Slovenskega drĹžavnega holdinga. PriĹĄlo naj bi tudi do zdruĹžitve osmih drĹžavnih turistiÄ?nih druĹžb; med temi so tudi Terme Olimia, katerih direktor je dolgo bil prav PoÄ?ivalĹĄek, laĹĄka Thermana in zreĹĄki Unitur. Tudi za to dogajanje nekateri pravijo, da ima politiÄ?ni predznak.

Pri nas je sicer veliko dogodkov, pri katerih ne manjka tudi zviĹĄanih tonov, v vseh teh prepirih pa na sreÄ?o ĹĄe niso zapele pesti ali ĹĄe kaj hujĹĄega. Kaj takega, kar Celju oÄ?ita eden od ameriĹĄkih medijev, to vest pa so z veseljem objavili tudi mnogi slovenski. Fox News je namreÄ? objavil, da je kneĹžje mesto zelo nevarno, saj se tu zgodi izjemno veliko umorov. Da je Celje celo ĹĄesto najbolj nevarno mesto v Evropi. Celjski policisti so to Ĺže odloÄ?no zanikali: v Celju v letu, ko mu to oÄ?itajo, ni bilo niti enega umora ali uboja. AmeriĹĄka lisica je oÄ?itno ÂťustrelilaÂŤ veliko novinarsko raco, Celjani pa terjajo popravek, da njihovo mesto res ne bi imelo tako Ä?rnega slovesa. Jer pa res, da Celjane ogroĹža druga nevarnost, ki pa je drobcena, a vse-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

eno nevarna. Gre za delce MP10. Lani so bili drĹžavni rekorderji po najveÄ?krat preseĹženi dovoljeni meji teh trdih delcev v zraku. Mejne koncentracije so bile najveÄ?krat preseĹžene na ÂťznanemÂŤ merilnem mestu na Mariborski cesti. ÄŒe Ĺže ima Celje praĹĄne delce, pa vsaj nima blata. Tistega – komunalnega. OĹžje celjsko obmoÄ?je ima namreÄ? sreÄ?o, da tovrstno blato pokurijo v Toplarni, s tem pa celo ceneje ogrevajo stanovanja in tudi pridobivajo elektriÄ?no energijo.

V RogaĹĄki Slatini pa Ĺže kar odĹĄtevajo dneve, ko bodo zaÄ?eli graditi nadhod Sonce nad glavno slatinsko cesto in Ĺželeznico. Povezoval bo srediĹĄÄ?a kraja s TrĹžaĹĄkim hribom, namenjen bo peĹĄcem in kolesarjem. Tu naj bi, kot smo Ĺže pisali, ÂťnekoÄ?ÂŤ stal tudi stolp Kristal, ki naj bi bil s 106 metri slovenski rekorder. ÄŒe se le ne bo v Ä?asu, ko bo padla dokonÄ?na odloÄ?itev, kje naĹĄel kdo drugje in pohitel z gradnjo kakĹĄnega velikana. 140 metrov dolg nadhod naj bi zaÄ?eli graditi Ĺže v drugi polovici tega leta, vsaj pri njem teĹžav ne priÄ?akujejo. IzhodiĹĄÄ?e so res malo prestavili bliĹže restavraciji Sonce, s tem pa bo naklon ĹĄe niĹžji in sprejemljivejĹĄi za invalide. Nadhod bodo tudi laĹžje finanÄ?no ÂťpokriliÂŤ kot bo primer s stolpom: od 1,4 milijona evrov, kolikor bo stala ta naloĹžba, bo kar 1,2 milijona primaknil Eko sklad.

V Kozjem pa ne bodo gradili, bodo pa spet prodajali. Ponovno je namreÄ? naprodaj dvorec Kozje. V njem je bila nekoÄ? znana tovarna ĹĄportne konfekcije, zdaj je Ĺže nekaj Ä?asa v lasti Kozjanskega parka.

Pobuda, da bi se sem preselili sedeĹž parka, ni bila sprejeta, zato so se odloÄ?ili za prodajo. Lanski poskus ni uspel, zdaj poskuĹĄajo z niĹžjo ceno. 234 tisoÄ? evrov za dvorec iz 19. stoletja!

Pa ĹĄe to: v Celju so pred kratkim dobili ĹĄe eno novost. Ĺ e en potopni stebriÄ?ek, kakrĹĄnih je v mestu sicer Ĺže nekaj. Ta je za nekatere poseben zato, ker to novo prihaja v staro. V stari del mesta in bo po svoje urejal motorni promet tudi na starem Muzejskem trgu. Sicer tu Ĺže nekaj Ä?asa velja prometni reĹžim kot za preostali del zaprtega dela mestnega jedra.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

3

AKTUALNO

13. februarja 2020

ObÄ?inski svet o soseĹžigu odpadkov ni odloÄ?al (ĹĄe) o niÄ?emer Zakaj se Ĺžupan Darko Menih ni oglasil na okrogli mizi Ĺ aleĹĄkega EKO gibanja?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V torek, 4. februarja, je v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju potekala okrogla miza z naslovom SoseĹžig – ĹĄaleĹĄka prihodnost. Dvorana je bila nabito polna, veliko jih je bilo, ki vanjo sploh niso mogli. NajbrĹž je bila zato – ni sedel v prvi vrsti, ampak peti – spregledana prisotnost ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana Darka Meniha. Informacija, da se okrogle mize ni udeleĹžil (dan za tem je bila popravljena), je med ljudmi sproĹžila precej kritik. Pravi, da mu ni bilo vseeno, da je bil prizadet. Zakaj pa ni sedel v prvo vrsto, kjer so sedeli vabljeni gostje, in bi bil viden? ÂťV dvorano sva priĹĄla skupaj s svetnikom Borisom GoliÄ?nikom. V njej je bila

Ĺže velika gneÄ?a. GoliÄ?nik se je, ko sva priĹĄla po stopnicah, ustavil, da je dal izjavo, sam pa sem ĹĄel naprej. Ustavila me je Ä?lanica gibanja in mi ponudila sedeĹž v peti vrsti, sama pa je sedla na pomoĹžnega,ÂŤ je pojasnil.

Zakaj pa se ni oglasil, kar so nekateri tudi priÄ?akovali? ÂťKer to ni bilo predvideno. Sam sem sicer priÄ?akoval, da me bo voditeljica pozvala k besedi, Ä?e je Ĺže citirala mojo izjavo, pa me ni.ÂŤ Pravi, da so se ĹĄoĹĄtanjske svetnice in svetniki s projektom soseĹžiga odpadkov v TEĹ seznanili na dveh rednih sejah, na peti junija in na sedmi novembra lani.

Junija jim je modelno ĹĄtudijo predstavil JoĹže Lenart, ki jim je pojasnil, da so o soseĹžigu v TEĹ zaÄ?eli razmiĹĄljati, ker to predstavlja eno od moĹžnosti izboljĹĄanj

poslovnega rezultata in prispeva k reĹĄevanju problematike odpadkov v Sloveniji. Novembra pa jim je aktualno dogajanje v zvezi s projektom predstavil direktor TEĹ Mitja TaĹĄler in zagotovil, da projekt poteka transparentno, pred oÄ?mi javnosti, ĹĄe posebej tukajĹĄnjih lokalnih skupnosti. ÂťSvetniki in svetnice so podrobno seznanjeni s tem, kaj je soseĹžig. OdloÄ?ili smo se in o tem oblikovali tudi sklepe, da bomo pred kakrĹĄnokoli odloÄ?itvijo dogajanje spremljali,

Darko Menih: ÂťObÄ?inski svet, obÄ?inska uprava in sam se ĹĄe kako zavedamo, da je zdravje obÄ?ank in obÄ?anom na prvem mestu.ÂŤ

Za Velenje odprtih veliko vpraĹĄanj

Ob padcu slovenske vlade seveda v vseh okoljih najprej pomislimo, kaj to pomeni za naĹĄe nadaljnje aktivnosti. TakĹĄni nenadni dogodki namreÄ? upoÄ?asnijo ali pa celo prekinejo naÄ?rtovane aktivnosti.

V Velenju so do tega kritiÄ?ni in negotovi. ÂťV celotni dolini imamo veliko odprtih vpraĹĄanj, za katera smo upali (in seveda ĹĄe vedno upamo), da jih bomo v tem letu uskladili. Kar nekaj tega je povezano s sprejemom naÄ?rtovane zakonodaje, ki je potrebna tudi za naÄ?rtovanje prihodnjega razvoja mestne obÄ?ine Velenje,ÂŤ pravi podĹžupan Peter Dermol.

Do kdaj bo Premogovnik ĹĄe obratoval?

Eno najpomembnejĹĄih podroÄ?ij je povezano s Premogovni-

kom Velenje. V tem letu naj bi namreÄ? bila sprejeta odloÄ?itev tako stroke kot politike o tem, do kdaj bo ta ĹĄe obratoval. ÂťMi si seveda Ĺželimo, da bi bilo to Ä?ez kakĹĄnih 30 let, tako kot je bilo v preteklosti zastavljeno. Je pa to treba nemudoma opredeliti, saj se zelo dobro zavedamo, da je zadnji Ä?as, da se sprejme ustrezna zakonodaja in Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. To seveda ne pomeni, da ga s tem zakonom danes ali jutri zapiramo, ampak tako zagotovimo ustrezna finanÄ?na sredstva, ki bodo stabilizirala poslovanje znotraj Premogovnika in blaĹžila socialne pritiske na zaposlene.

Predvsem pa je treba zaÄ?eti celovito prestrukturiranje naĹĄe doline,ÂŤ pravi Dermol.

Letos bodo namreÄ? Ĺže objavljeni ustrezni evropski razpisi.

Nanje se je treba pravoÄ?asno

pripraviti z ustreznimi projekti.

Zato seveda upajo in si Ĺželijo, da bodo potrebni postopki po padcu vlade tekli nemoteno dalje.

Nujno poroťtvo za odsek ceste Velenje–Šentrupert

Druga prav tako pomembna zadeva je sprejem drŞavnega poroťtva za izgradnjo tretje razvojne osi na relaciji Velenje–Šentrupert. V drugi polovici lanskega leta z naťe strani ni bilo pretiranega zadovoljstva ob sprejetju drŞavnega poroťtva za odsek hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec.

PrviÄ? se zavedamo, da Velenje, Ä?e bo zgrajen odsek ceste le do tukaj, ne bo reĹĄilo teĹžav, kveÄ?jemu jih bo imelo ĹĄe veÄ?. Ves Ä?as poudarjamo, da mora biti cesta zgrajena na celotni relaciji do Ĺ entruperta. Torej mora biti sprejeto Ä?im prej tudi to poro-

đ&#x;”˛

Veter povzroÄ?il obÄ?anom skrbi, gasilcem pa delo

Treba je sprejeti Zakon o zapiranju Premogovnika, doseÄ?i poroĹĄtvo za hitro cesto med Velenjem in Ĺ entrupertom, zastavljene naloĹžbe pa gredo dalje Mira ZakoĹĄek

se seznanjali z vsebino vseh treh ĹĄtudij in jih tudi zelo natanÄ?no preuÄ?ili. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo naroÄ?ila tudi recenzijo.

Na osnovi rezultatov – tako pozitivnih kot negativnih, vplivov na ljudi in okolje, pa se bo o projektu izrekel svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ta je najviĹĄji organ lokalne skupnosti. Ta je tudi sprejel sklep, da dokler ne bodo znani vsi parametri, ne bomo sprejemali nobenih odloÄ?itev. In jih tudi nismo. Tudi podpisan ni bil noben dokument, povezan s soseĹžigom odpadkov, Ä?eprav se v nekaterih okoljih namiguje na to.ÂŤ Dodaja, da se tako obÄ?inski svet, obÄ?inska uprava in on sam ĹĄe kako zavedajo, da je zdravje obÄ?ank in obÄ?anov na prvem mestu. ÂťZato bomo naredili vse, da ne bo ogroĹženo ne danes in ne na dolgi rok.ÂŤ

ĹĄtvo. Na ustreznih ministrstvih so ga obljubili, zdaj pa upamo, da bodo te zaveze obveljale. Prav tako upamo, da bodo obveljali tudi dogovorjeni roki zaÄ?etka in zakljuÄ?ka izgradnje,ÂŤ pravi Dermol, ki ĹĄe dodaja, da smo blizu zaÄ?etka izgradnje, a dokler ne bo zasajena prva lopata, negotovost ostaja.

Zastavljene naloĹžbe gredo dalje?

Ĺ martno ob Paki – MoÄ?an veter minulo nedeljo in v zaÄ?etku tedna je povzroÄ?il nemalo skrbi tudi obÄ?anom obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, kar nekaj dela pa Ä?lanom tamkajĹĄnjih gasilskih druĹĄtev. Ti so se odzvali klicem na pomoÄ? najveÄ?krat zaradi odkritih streh na gospodarskih in stanovanjskih objektih ali pri odpravljanju teĹžav pri prevoznosti cest zaradi podrtega drevja.

MoÄ?nim vetrnim sunkom se ni mogel upreti tudi veÄ? kot 100 let star Likebov kozolec v Podgori (na sliki), iz katerega je – na sreÄ?o – gospodar konec tedna odstranil traktor s prikolico in nekatere prikljuÄ?ke. ÄŒlani PGD Ĺ martno ob Paki so minulo nedeljo ter dan kasneje intervenirali ĹĄestkrat, na intervencijah pa je sodelovalo 14 gasilcev. đ&#x;”˛

Ne bo pa teĹžav z vsemi Ĺže zastavljene naloĹžbami Mestne obÄ?ine Velenje, kjer so Ĺže dogovorjene in podpisane tudi pogodbe, investirali pa jih bodo iz evropskih sredstev mehanizma celostnih teritorialnih naloĹžb. Gre za izgradnjo prireditvenega prostora z odrom, za prenovo Starega Velenja in nadaljnjo izgradnjo kolesarskih poti. đ&#x;”˛

Vse se odmika V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pravijo, da Ĺže doslej za dogovorjene skupne projekte z drĹžavo obeti niso bili dobri – Skupni predvsem cestni projekti Tatjana PodgorĹĄek

Padec slovenske vlade za obÄ?ino Ĺ martno ob Paki za Ĺže dogovorjene ali naÄ?rtovane projekte po mnenju tamkajĹĄnjega podĹžupana Janka AvberĹĄka praktiÄ?no ne pomeni prav veliko. ÂťPo mojih informacijah ti projekti sodijo med tekoÄ?e naloge vlade v odstopu, zato se morajo nadaljevati. Moram pa priznati, da obeti zanje Ĺže doslej niso bili dobri, da se stvari na naĹĄe veliko razoÄ?aranje odmikajo, kar povzroÄ?a teĹžave v lokalni skupnosti. Po izkuĹĄnjah sodeÄ? lahko sklepamo, da se bodo stvari ĹĄe bolj odmikale.ÂŤ Po besedah sogovornika so z drĹžavo zasnovali tri veÄ?je projekte, vsi so s podroÄ?ja cestne infra-

strukture. Veliko so si obetali od ureditve kroĹžiĹĄÄ?a pri Boletu na regionalni cesti Ĺ martno ob Paki proti nekdanjemu podjetju Vino, kjer je predvidena ĹĄe navezava z lokalno cesto proti tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli. Vrednost projekta je blizu 1,5 milijona evrov, od tega znaĹĄa deleĹž lokalne skupnosti 700.000 evrov. ÂťDogovorjeni roki v zvezi s projektom se odmikajo, kar nam povzroÄ?a teĹžave.

V letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu smo za naloĹžbo predvideli 300.000 evrov. ÄŒe se drĹžava ne bo lotila izvedbe del, se bomo morali dogovoriti, ali bomo sami zaÄ?eli uresniÄ?evati del projekta, za katerega je zadolĹžena obÄ?ina – to je cesta proti osnovni ĹĄoli – ali ‌ Ĺ˝elimo si, da bi projekt,

Med projekti, ki se jih je obÄ?ina lotila skupaj z drĹžavo, je tudi ureditev regionalne ceste v ReÄ?ici ob Paki–kamnolom Podgora.

ki naj bi trajal dve leti, zaÄ?eli in izvedli skupaj.ÂŤ Po obljubah odgovornih v drĹžavi bi morali biti Ĺže lansko jesen obÄ?ani in obÄ?insko vodstvo na osnovi javne razgrnitve seznanjeni o projektu ureditve regionalne ceste od kamnoloma v Podgori skozi naselje ReÄ?ica ob Paki. Zadnji rok za to je bil januarja letos, a je projekt ĹĄele v pripravi, pojasnjuje AvberĹĄek. Zato njegove vrednosti ne poznajo. Ĺ e najbliĹžje izvedbi je projekt ureditve obvozne ceste proti Slatinam. Vrednost podpisane pogodbe znaĹĄa 300.000 evrov. Dela naj bi Ĺže stekla, vendar investitor Ä?aka na ugodnejĹĄe vremenske razmere. ZaÄ?etek del obljublja v zaÄ?etku prihodnjega meseca.

Za zdaj ĹĄe ni znana tudi usoda podpisanega sporazuma z drĹžavo o protipoplavni zaĹĄÄ?iti Hudega potoka in reke Pake od brvi do izlitja v reko Savinjo v ReÄ?ici ob Paki. NaÄ?rtovana vrednost projekta je pribliĹžno 1,3 milijona evrov. ÂťTudi pri tem se drĹžava maÄ?ehovsko obnaĹĄa do lokalne skupnosti, naĹĄih obÄ?anov ter obÄ?ank. S sporazumom se je Ĺže pred leti zavezala, da bo v ustreznem Ä?asu pripravila projekt, a ĹĄe ni izbrala niti izvajalca. RazoÄ?aranje je veliko in skrbi nas, kako naprej. Z drĹžavnimi institucijami zelo teĹžko sodelujemo, sami pa svojih proraÄ?unskih sredstev za tako velike naloĹžbe nimamo,ÂŤ ĹĄe dodaja Janko AvberĹĄek. đ&#x;”˛

lokalne novice

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

13. februarja 2020

Ljudje se Ä?edalje bolj zavedamo pomena Ä?iste vode Kam s komunalnim blatom, ki nastane v centralnih Ä?istilnih napravah – Z odpovedjo madĹžarskih odjemalcev seznanjeni tudi v Komunalnem podjetju Velenje – IĹĄÄ?ejo nove reĹĄitve – Nas bo sprememba udarila po Ĺžepu?

Jasmina Ĺ karja

Ljudje smo bolj ozaveĹĄÄ?eni, posluĹĄamo, beremo in se zavedamo pomena Ä?iste vode za zdravje narave, okolja in za svoje zdravje, saj jo uporabljamo v vsakdanjem Ĺživljenju. K sreÄ?i imamo vodo, ki ĹĄe ni onesnaĹžena s pesticidi in drugimi mikroonesnaĹžili. Po mnenju NataĹĄe Uranjek, vodje sluĹžbe za tehnologije in nadzor Komunalnega podjetja Velenje, se v podjetju trudijo distribuirati zdravstveno ustrezno in Ä?isto pitno vodo, odpadno vodo pa Ä?im bolj oÄ?istiti, da naredijo kar najveÄ?, kar v danem trenutku lahko.

Kaj kaĹžejo meritve monitoringa? ÂťV skladu z zakonodajo se za odpadne vode izvaja obratovalni monitoring, in sicer ĹĄtiriindvajset meritev letno. VzorÄ?i se vodo na vtoku in iztoku Ä?istilne naprave in v vzorcih se opravijo analize osnovnih parametrov, dvanajstkrat letno pa se na iztoku zmerijo koncentracije nekaterih kovin in nitrati. To pa ne pomeni, da smo doloÄ?ili vsa onesnaĹžila, ki so v vodi. To so zakonsko predpisani parametri, s katerimi dokazujemo, kako uspeĹĄno naĹĄe Ä?istilne naprave delujejo. VeÄ?krat pa smo bili vkljuÄ?eni tudi v razliÄ?ne projekte, ki jih izvajata InĹĄtitut JoĹžef Stefan in Fakulteta za farmacijo. Lani smo se vkljuÄ?ili v projekt Ĺživljenjski slog skozi odpadne vode, v katerem se v odpadnih vodah doloÄ?ajo poĹživila in droge. Preko tega bomo videli, kakĹĄen je Ĺživljenjski slog v naĹĄem okolju, kaĹže pa tudi, kaj z odpadnimi vodami prihaja na Ä?istilno napravo in iz nje odteka v Pako. ObstojeÄ?e Ä?istilne naprave so projektirane in zgrajene za odstranjevanje organskih snovi in hraniv (duĹĄika in fosforja), ne morejo pa odstranjevati ostankov zdravil in drugih uÄ?inkovin, ki so tudi lahko v odpadni vodi. V projektih se ugotavlja, katere snovi

in do kakĹĄne mere se v Ä?istilnih napravah odstranijo in katere ne.

Delno oÄ?iĹĄÄ?ena voda namreÄ? s sabo nosi ĹĄe nekaj organskih snovi, hraniv in ostankov zdravil, hormonskih motilcev in drugih mikropolutantov, ki se stekajo v reke, in narava to predeluje in Ä?isti, del teh snovi pa se lahko prenese tudi v podtalnico in ostaja v vodi, ki jo mi uporabljamo za pitje. Hormonski motilci in ostanki zdravil lahko na organizmih puĹĄÄ?ajo dolgoroÄ?ne posledice. Treba pa je poudariti, da se je stanje reke Pake moÄ?no izboljĹĄalo, odkar je bila zgrajena in obratuje Centralna Ä?istilna naprava Ĺ aleĹĄke doline.

ske pripomoÄ?ke, palÄ?ke za Ä?iĹĄÄ?enje uĹĄes, damske vloĹžke, tampone, kondome, hlaÄ?ne nogavice) je treba primerno odstraniti v koĹĄe za odpadke, saj ne sodijo v odtok. Prisotnost odpadkov v procesu Ä?iĹĄÄ?enja namreÄ? lahko zamaĹĄi Ä?rpalke in poslediÄ?no zahteva posredovanje upravljalcev, ki morajo le-te oÄ?istiti, to pa povzroÄ?a dodatne stroĹĄke, zato v kanalizacijski sistem ne meÄ?emo stvari, ki tja ne sodijo.ÂŤ

Kako je s porabo pitne vode v Ĺ aleĹĄki dolini? ÂťÄŒe pogledamo leta nazaj, se je prodaja pitne vode prepolovila, sedaj jo prodamo okoli 3,5 mio m3 letno. Vzrok za zmanjĹĄano prodajo pitne vode je industrija, ki je zaprla tehnoloĹĄke krogotoke in tako prihranila ter hkrati zaĹĄÄ?itila okolje. ÂťNihÄ?e se ne bi odpovedal Ljudje pa ravnatelefonu, niti temu, da gre vsak mo s pitno vodo dan v trgovino in kupi stvari, pribliĹžno enaki jih potrebuje ali pa tudi ne. ko, kot smo, saj Dokler to poÄ?nemo, se moramo v naĹĄem okolju nimamo teĹžav zavedati, da moramo na koncu s kakovostjo in ta krog zakljuÄ?iti sami.ÂŤ koliÄ?ino vode.

NaĹĄa pitna voda je dobra in sveĹža. Zavedamo se, Kako se boste lotili problematike da moramo svojim uporabnikom komunalnega ÂťodveÄ?nega biolodobavljati zdravstveno ustrezno ĹĄkegaÂŤ blata v Ĺ aleĹĄki dolini? in kakovostno pitno vodo.ÂŤ ÂťOdveÄ?no bioloĹĄko blato je proAli vemo, kaj sodi v kanalizacijski dukt Ä?iĹĄÄ?enja odpadnih voda. Pri odtok? Ä?iĹĄÄ?enju odpadne vode se mikroÂťV trenutku, ko voda priteÄ?e organizmi z odpadno vodo preiz pipe, postane pitna voda od- hranjujejo, rastejo, razmnoĹžujejo padna voda, ki nato po kanali- in odmirajo. Ti odmrli organizmi zacijskih ceveh teÄ?e do Ä?istilnih skupaj z neraztopljenimi snovmi naprav, kjer se pred izpustom v tvorijo odveÄ?no blato. Na naĹĄi naokolje preÄ?isti. Zelo pomembno pravi odveÄ?no blato obdelamo v je, kaj se v odtoke odvrĹže. Trde anaerobnih gniliĹĄÄ?ih, kjer se del odpadke (solato, hrano, higien- organske snovi pretvori v bioplin,

â?ą

tega pa uporabimo v kogeneracijski napravi za soproizvodnjo elektriÄ?ne in toplotne energije.

Po anaerobni obdelavi del blata ĹĄe vedno ostane. Letno ga je med 3.400 do 3.600 ton s 27 % suhe snovi in ga je treba pravilno obdelati oziroma odstraniti. Za zdaj se odvaĹža na kompostiranje na MadĹžarsko, za kar imamo sklenjeno pogodbo ĹĄe do oktobra, vendar priÄ?akujemo, da bo kmalu tudi za nas ta odvoz blata

NataĹĄa Uranjek

ustavljen. Vsak dan priÄ?akujemo odpoved odvoza. ÄŒas je, da zaÄ?nemo razmiĹĄljati, kako bomo doma, v Sloveniji, sami poskrbeli za odpadke, ki jih proizvajamo.

Sosednje drĹžave in tudi bolj oddaljene, kot npr. Kitajska, kamor smo odvaĹžali odpadno embalaĹžo, so ustavile vnos odpadkov. Problem, ki je nastal, je povzroÄ?il, da so tudi ostale drĹžave, ki imajo seĹžigalnice, zaprle svoja vrata, ker bodo najprej poskrbele za svoje odpadke. ÄŒe bodo imele potem ĹĄe prostor za prevzem odpadkov, jih bodo prevzele, seveda po dosti viĹĄji ceni. Vsak drĹžavljan bi se moral zavedati, da smo dolĹžni za vse, kar proizvedemo, uporabimo, izrabimo, najti tudi ustrezen naÄ?in odstranitve, ki mora biti tako ekonomsko, etiÄ?no kot okoljsko sprejemljiv, in to na svojem ozemlju. Slovenija bo morala na tem podroÄ?ju ĹĄe veliko narediti, saj

trenutno ĹĄe nimamo konkretne dolgoroÄ?ne reĹĄitve.ÂŤ Vzrok prekinitve pogodbe z MadĹžari? ÂťNjihova gibanja za Ä?isto okolje so opazila trend, da ogromno evropskih drĹžav k njim dovaĹža odpadno blato. V Ä?asu volitev je bilo odloÄ?eno, da ne bodo veÄ? smetiĹĄÄ?e Evrope in bodo za veÄ?ino odpadkov zaprli svoje meje. Za Slovenijo se trg prevzema blata na MadĹžarskem zapira, kar pomeni, da bodo seĹžigalnice v sosednjih drĹžavah, ki ĹĄe imajo nekaj viĹĄkov zmogljivosti za prevzem blata in so ga pripravljene prevzeti, za tuje drĹžave zaraÄ?unavale dosti viĹĄje cene, to pa bo stalo nas in poslediÄ?no naĹĄe uporabnike.

Sedaj se dogaja, da se na razpise za prevzem blata ne javlja nihÄ?e, poslediÄ?no to pomeni, da je treba najti nove naÄ?ine, nove poti odstranjevanja blata, ki pa bodo gotovo neprimerno draĹžji.ÂŤ Se lahko zgodi, da bo te odpadke sprejelo Velenje? ÂťMoÄ?no dvomim. Tehnologija odstranjevanja blata mora biti sprejemljiva tako za okolje kot za ljudi in mora slediti najnovejĹĄim tehnoloĹĄkim smernicam za varstvo okolja oziroma zagotoviti uporabo tehnologij na visoki ravni. Res je, da v NemÄ?iji uporabljajo termoelektrarne za soseĹžig blata iz Ä?istilnih naprav, pri nas pa se to za zdaj ne poÄ?ne.

Skupaj moramo najti naÄ?in uporabe in odstranjevanja blata, saj se glede na njegove lastnosti lahko uporabi tudi za namene – kot gnojilo za degradirane povrĹĄine, vrtove, parke, kar omogoÄ?a tudi naĹĄa zakonodaja. Ni namreÄ? vso blato enako, nekatera so preveÄ? onesnaĹžena s teĹžkimi kovinami in drugimi organskimi spojinami in zanje je edini naÄ?in termiÄ?na izraba. Vse pa je treba urediti po zakonih in za okolje Ä?im manj obremenilno. V tej situaciji je veliko ljudi videlo priloĹžnost za posel, tedensko dobimo kar nekaj ponudb, kako bi lahko to blato reĹĄevali. A moje staliĹĄÄ?e je, da v Sloveniji ne moremo imeti

dvajset seĹžigalnic oziroma manjĹĄih obratov, v katerih bo vsak po svoje nekaj delal z blatom. Bolje bi bilo, da imamo dve ali tri velike naprave, ki bodo predelovale blato delovale pod nadzorom, ki ga bodo opravljali strokovnjaki in ne bodo v zasebni lasti. KonÄ?na dispozicija blata oziroma ravnanje z njim bi morala biti javna gospodarska sluĹžba. Brez tega, da bomo v Sloveniji poskrbeli za svoje odpadke, jih predelali, pa Ĺžal ne bo ĹĄlo. Pri vsem tem je treba upoĹĄtevati smernice in direktive EU, le tako lahko priÄ?akujemo, da bodo emisije snovi v okolje minimalne. Stremeti moramo samo k temu, da to napravimo Ä?im uÄ?inkoviteje s Ä?im manj emisijami v okolje.ÂŤ Vas letos Ä?akajo kakĹĄna nova vlaganja in posodobitve? ÂťKot je trend po Evropi, si Ĺželimo na Ä?istilni napravi poveÄ?ati proizvodnjo bioplina in poslediÄ?no proizvodnjo elektriÄ?ne energije, na drugi strani pa zmanjĹĄati porabo posameznih porabnikov le-te na napravi in tako doseÄ?i Ä?im viĹĄjo stopnjo samooskrbe. Za to bo treba posodobiti posamezne objekte in naprave v liniji blata.

Pri tem je kljuÄ?na zamenjava kogeneracijske naprave, saj stara deluje Ĺže od leta 2006 in je dotrajana, z novo kogeneracijsko napravo, ki bo bolj uÄ?inkovita, bomo lahko z isto koliÄ?ino bioplina proizvedli precej veÄ? elektriÄ?ne energije. Z novo napravo bi lahko zagotovili petdeset odstotkov potreb po elektriÄ?ni energiji, sedaj sami proizvedemo tretjino elektriÄ?ne energije. Hkrati bomo morali zamenjati tudi plinohram, ki je v obratovanju Ĺže od leta 1992.

Potem nas Ä?aka ĹĄe racionalizacija vsakega posameznega sklopa na sami napravi. Nekatere Ä?istilne naprave v tujini so Ĺže samozadostne in z obdelavo blata proizvedejo toliko bioplina, da lahko obratujejo brez tuje energije. Nas ĹĄe Ä?aka nekaj korakov. Hkrati na napravi potekajo redna obnovitvena dela in posodabljanja. Tako da nam naÄ?rtov za letos in v prihođ&#x;”˛ dnje ne manjka.ÂŤâ€

Gorenjevi aparati Retro zasijali v centru Pariza Specializirani trgovec Boulanger, ki je tudi strateĹĄki partner Hisensa in Gorenja pri prodaji gospodinjskih aparatov v Franciji, je v svoji trgovini v srediĹĄÄ?u Pariza blizu znamenite pariĹĄke opere razstavil Gorenjeve velike in male gospodinjske aparate iz priljubljene kolekcije Retro. ÂťTa prodajna akcija v Franciji je za nas zelo pomembna, saj smo tukaj konec lanskega leta lansirali Gorenjeve linije malih gospodinjskih aparatov, zato je takĹĄna izpostavljenost v centru prestolnice za nas strateĹĄkega pomena,ÂŤ pravi Damien Neymarc, vodja marketinga v prodajnem podjetju Hisensa in Gorenja v Franciji. Gre za zelo prometno in obiskano lokacijo v samem

osrÄ?ju Pariza, uspeh predstavitve Gorenja Retro pa je prepriÄ?al Boulanger, da predstavitev ponovi ĹĄe na eni prestiĹžni lokaciji v bliĹžini Eifflovega stolpa, v nakupovalnem centru Beaugrenelle, enem najveÄ?jih v pariĹĄkem mestnem jedru. Prav tako bo Bou-

langer v Parizu med evropskim nogometnim prvenstvom UEFA EURO 2020 izpostavil blagovno znamko Hisense, ki je tudi eden glavnih sponzorjev prvenstva. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

5

SODSTVO

13. februarja 2020

Nasilje v druĹžini - dokazovanje premoÄ?i in popolnega nadzora nad Ĺžrtvijo Moramo ga znati prepoznati in si kot druĹžba dopovedati, da je nesprejemljivo v kakrĹĄnikoli obliki Milena KrstiÄ? – Planinc

Kaznivo dejanje nasilje v druĹžini je specifiÄ?no kaznivo dejanje. OsredotoÄ?a se na druĹžinsko skupnost. V Sloveniji se letno zgodi med 2.000 in 2.100 kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem v druĹžini, policija pa na letni ravni izreÄ?e tudi okoli 1.000 ukrepov prepovedi pribliĹževanja doloÄ?eni osebi, kraju ali obmoÄ?ju z namenom, da se zaĹĄÄ?iti Ĺžrtev.

Policijski postaji Velenje in Mozirje sta lani podali skupaj 39 kazenskih ovadb zoper znane storilce kaznivega dejanja nasilje v druĹžini in 48 kazenskih ovadb za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje, skupaj kar 87. Gre za precej visoko ĹĄtevilo na lokalni ravni, ugotavlja vodja Zunanjega oddelka OkroĹžnega drĹžavnega toĹžilstva Celje v Velenju, drĹžavni toĹžilec Darko OpreĹĄnik.

Sredi januarja se je v Velenju zgodil posebej Ĺžalosten (saj taki so vsi, a ta izstopa) primer nasilja v druĹžini. Mamica z dojenÄ?kom je sredi noÄ?i pred nasilnim partnerjem zbeĹžala k policistom in jih zaprosila za pomoÄ?. Bi lahko rekli, da je to tipiÄ?en primer nasilja v druĹžini? ÂťJe. Izkazalo se je, da je tudi v tem primeru nasilje, tako psihiÄ?no kot fiziÄ?no, trajalo dlje Ä?asa, veÄ? kot leto dni. OĹĄkodovanka se je ĹĄele v skrajni sili odloÄ?ila, da je zadevo prijavila policiji.ÂŤ Kako so ukrepali? ÂťPolicisti so storilcu odvzeli prostost ĹĄe isti dan, preiskovalni sodnik pa je zoper njega odredil pripor. Preiskava zaradi

kaznivega dejanja nasilja v druĹžini in zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja poteka. Pri nasilnih dejanjih so bili dalj Ä?asa prisotni mladoletni otroci, kar je tudi znaÄ?ilnost veÄ?ine tovrstnih kaznivih dejanj.ÂŤ Zakaj se Ĺžrtve tako pozno, ĹĄele v skrajni sili odloÄ?ijo, da prijavijo nasilneĹža? ÂťPogosto Ä?utijo ĹĄtevilne ovire, prisotno je ustrahovanje, bojijo se maĹĄÄ?evanja, strah jih je stigmatizacije v druĹžbi, pojavi se

â?ą

ÂťPri prepoznavanju nasilja v druĹžini obstajajo doloÄ?ene ovire tako pri Ĺžrtvi kot strokovnih, morda celo zdravstvenih sluĹžbah, ki prihajajo v stik z Ĺžrtvijo nasilja.ÂŤ

samoobtoĹževanje. Veliko k temu prispeva odnos okolja, oÄ?itki, da si je nasilnega partnerja izbrala sama. Dodaten dejavnik, ki ovira Ĺžrtve pri razkrivanju nasilja, so morebitne slabe izkuĹĄnje s sluĹžbami in institucijami, ki se ukvarjajo z obravnavo nasilja, policijo, socialnimi sluĹžbami. Ĺ˝rtev ima obÄ?utek popolne nemoÄ?i. Nekatere nimajo informacij o tem, kako ravnati v takĹĄni situaciji, kam se obrniti na pomoÄ?. Pogosto so Ĺžrtve finanÄ?no odvisne od nasilnega partnerja. Prisoten je strah pred izgubo skupnosti, odvzema otrok. Velikokrat nanje

Oblike nasilja Najbolj razĹĄirjeno je psihiÄ?no nasilje, ki pa se povezuje tako s fiziÄ?nim kot spolnim in ekonomskim. Zajema lahko razliÄ?ne besede, vedenje, delovanje, vkljuÄ?uje zmerjanje, Ĺžaljenje, groĹžnje s pretepanjem, odvzemom otroka, poniĹževanje, posmeh zaradi navad, inteligentnosti Ĺžrtve, prijateljev, druĹžine, verskega prepriÄ?anja, prepoved posedovanja osebnih stvari, ki so za Ĺžrtev izjemno pomembne, uniÄ?evanje pohiĹĄtva, prikrajĹĄanje za denar, groĹžnje o ÂťmetanjuÂŤ iz hiĹĄe, namestitvi v psihiatriÄ?no ustanovo ...

S psihiÄ?nim nasiljem se povezuje fiziÄ?no nasilje – klofute, brce, udarjanje z glavo v steno, davljenje, pretepanje z razliÄ?nimi predmeti, metanje predmetov v osebo, napadov z noĹžem, lasanje, praskanje, zvijanje delov telesa pa vse do umora. V fiziÄ?nem nasilju velikokrat nastanejo poĹĄkodbe - odrgnine, modrice, rdeÄ?ice, opraskanine. OĹĄkodovanke, praviloma so to oĹĄkodovanke, utrpijo zlom nosu, roke, noge, reber, poĹĄkodbe glave, opekline

in se obiÄ?ajno ponavljajo v vedno hujĹĄih oblikah.

Temu nasilju pogosto sledi spolno nasilje, najbolj izpostavljena oblika je posilstvo. Cilj je enak kot pri psihiÄ?nem in fiziÄ?nem – dokazovanje premoÄ?i in popolnega nadzora nad Ĺžrtvijo.

Zelo pomemben vidik nasilja je ekonomsko nasilje. ÄŒe je recimo Ĺženska brezposelna, jo partner kaznuje tako, da ji ne da denarja za stroĹĄke gospodinjstva, pogosto je prepreÄ?evanje razpolaganja s svojimi sredstvi, preverjanje prihodkov in izdatkov, odrekanje pravice do zaposlitve ali ĹĄtudija ‌ Posebna oblika nasilja je zanemarjanje. O tem govorimo takrat, ko oseba opuĹĄÄ?a dolĹžno skrb za druĹžinskega Ä?lana ali Ä?lanico, ki jo ta potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti ali drugih osebnih okoliĹĄÄ?in. Dejanja, ki pomenijo zanemarjenje, so na primer nepripravljenost ali nesposobnost zagotoviti ji Ĺživljenjsko nujne potrebĹĄÄ?ine, opustitev ali pomanjkanje nege, grobi postopki, surovo ravnanje.

pritiska ĹĄirĹĄa druĹžina, ki skuĹĄa ravnanje storilca prikazati kot neki manjĹĄi ali malo veÄ?ji druĹžinski prepir, ki se ga da reĹĄiti za ĹĄtirimi stenami.ÂŤ Ko se tega ne da reĹĄiti tako, ko se nasilje stopnjuje, ko je to prepoznano, ko je nasilneĹž kazensko

Bi lahko bil primer tega, o Ä?emer govorite, Âťprimer BajdeÂŤ? ÂťV samem procesu je storilec kaznivega dejanja skuĹĄal situacijo obrniti v svoj prid in Ĺžrtev prikazati kot tisto, ki naj bi bila kriva za vse teĹžave v partnerskem odnosu. Pozablja pa se, in to je pokazala tudi obrazloĹžitev sod-

podano takrat, kadar je podana doloÄ?ena kontinuiteta ravnanja storilca. Enkratni dogodek to ni.

Posamezen, enkraten ali izoliran primer uporabe fiziÄ?ne sile zoper druĹžinskega Ä?lana ali Ä?lanico bo pomenil drugo kaznivo dejanje, na primer lahke telesne poĹĄkodbe, grdo ravnanje, groĹžnjo.

Storilca kaznivega dejanja nasilja v druĹžini se preganja po uradni dolĹžnosti in ne predlog Ĺžrtve, kar pomeni, da je dolĹžnost polici-

â?ą

ÂťVedno gre za zlorabo druĹžbene in ekonomske moÄ?i s ciljem zadovoljevanja potrebe po prevladi, nadzorovanju druge osebe.ÂŤ

Darko OpreĹĄnik: ÂťRaziskave kaĹžejo, da je nasilje nad Ĺženskami obseĹžna zloraba Ä?lovekovih pravic ne samo v Sloveniji, ampak po vsej EU. O pravi razseĹžnosti pa lahko samo sklepamo.ÂŤ

je in v nadaljevanju toĹžilstva, da raziĹĄÄ?eta takĹĄna kazniva dejanja, tudi Ä?e Ĺžrtev tega ne Ĺželi. Pogosto Ĺžrtev ĹĄele zdravniku pove, kaj se ji dogaja, in njegova dolĹžnost je, da to prijavi, ne glede na to, da Ĺžrtev potem izjavi, da ne Ĺželi pregona.ÂŤ ovaden, pa se ne zgodi redko, da Ĺžrtev od pregona odstopi, si premisli. Že pri prepoznavanju nasilja obstajajo doloÄ?ene ovire, zaradi katerih se Ĺžrtve nasilja le-tega bojijo prijaviti, se izpostaviti.

Kadar so pri prijavi nasilja podatki policiji pomanjkljivi ali jih ni dovolj, je treba takĹĄno zadevo odstopiti v preiskavo, da se potrdi, ali je dejansko priĹĄlo do nasilja. Pri zbiranju podatkov je Ĺžrtev zopet izpostavljena dodatnim vpraĹĄanjem, dodatni stigmi.

Storilec ima moĹžnost Ĺžrtvi na sodiĹĄÄ?u postavljati vpraĹĄanja in jo zopet nekako spravljati v neugoden poloĹžaj. Ĺ˝rtev ima po zakonu glede na to, da je storilec partner, pravico, da se priÄ?evanju na sodiĹĄÄ?u odpove. Potem pa se pogosto dogaja, da je v preiskavi zbranih premalo dokazov, zaradi Ä?esar sledi odstop od pregona. Ĺ˝rtev se vrne v domaÄ? zaÄ?arani krog. Neredko se zgodi, da se dejanje ponovi. Morda Ä?ez nekaj let, morda ĹĄe v hujĹĄi obliki.ÂŤ

be, da je bila v tem odnosu oĹĄkodovanka tista, ki je bila ustrahovana, ki se je storilca kaznivega dejanja bala in si njegovega nasilja ni upala naznaniti. Nekaj pred tragedijo ga je Ĺžrtev prijavila, pa potem iz strahu pred njim Ĺželela umakniti prijavo. Stvari so se v tem odnosu samo stopnjevale. Najhuje je, da je priĹĄlo do umora.

Dokazovanje je teĹžko. Nasilje se dogaja v oĹžjem druĹžinskem krogu, v katerem je priÄ? zelo malo. ÂťMaterialni dokazi pa zelo selektivni. Kadar gre pri Ĺžrtvi za poĹĄkodbe, obstaja o tem dokumentacija. Ĺ˝al pa praksa kaĹže, da nekatere Ĺžrtve leta in leta trpijo poĹĄkodbe, a se zavestno odloÄ?ijo, da ne gredo k zdravniku, da ne iĹĄÄ?ejo pomoÄ?i. Za dokazovanje pa je to nujno potrebno. Sodna praksa na tem podroÄ?ju se je ĹĄele oblikovala, dokazni standardi so zelo visoki. Vrhovno sodiĹĄÄ?e stoji na staliĹĄÄ?u, da je kaznivo dejanje nasilja v druĹžini praviloma

ne bi bilo? A dejstvo je, da se za ĹĄtirimi stenami dogaja. StatistiÄ?ni podatki za Slovenijo govorijo, da je letno teh kaznivih dejanj od 2.000 do 2.100. To ĹĄtevilo je treba pomnoĹžiti z 2 ali 3. V nasilju v druĹžini ni prisoten samo en Ä?lan, prisotni so tudi otroci, pogoste preide v huda kazniva dejanja tudi z zelo tragiÄ?nimi posledicami.

Nasilje v druĹžini tudi ni samo slovenski ÂťfenomenÂŤ. Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2013, kar nekaj let nazaj torej, je pokazala, da so 38 odstotkov vseh umorjenih Ĺžensk umorili intimni partnerji, 42 odstotkov jih je fiziÄ?no in spolno zlorabljal partner, zaradi nasilja so utrpele laĹžje ali teĹžje telesne poĹĄkodbe. ÄŒe se vrnem v lokalno okolje.

Vsaj dve tretjini ovadb, ki smo jih prejeli lani, izkazuje, da so oĹĄkodovanke zaradi nasilnega ravnanja utrpele najmanj lahke telesne poĹĄkodbe, prisotno je psihiÄ?no in fiziÄ?no nasilje z vsemi svojimi posledicami. Na letni ravni policija izreÄ?e okoli 1.000 ukrepov prepovedi pribliĹževanja doloÄ?eni osebi, kraju ali obmoÄ?ju z namenom, da se zaĹĄÄ?iti Ĺžrtev.

â?ą

ÂťPopolnoma napaÄ?no je miĹĄljenje, da so povzroÄ?itelji nasilja perverzneĹži, duĹĄevni bolniki, pripadniki niĹžjih druĹžbenih slojev.

Dogaja se povsod, ne glede na to, iz kakĹĄnega socialnega okolja ali druĹžbene skupnosti posameznik izhaja.ÂŤ

Pravite, da gre pri nasilju v druĹžini za dokazovanje premoÄ?i in popolnega nadzora nad Ĺžrtvijo.

Ali kot druĹžba naredimo dovolj? ÂťTo se pa tudi sam spraĹĄujem.

Zadnje Ä?ase so v ospredju pomembne teme, pa ne me narobe razumeti, na primer o brezogljiÄ?ni druĹžbi. Veliko je velikih besed, za katere upam, da jim bodo sledila tudi velika dejanja.

V druĹžbi pa je prisotnega ĹĄe veliko drugega. Ena od zelo pereÄ?ih tem je nasilje v druĹžini.

VÄ?asih imam obÄ?utek, kot da si druĹžba zatiska oÄ?i pred njim.

Morda zato, ker si Ĺželimo, da ga

Slovenija je s tem, ko je kaznivo dejanje nasilja v druĹžini prepoznala kot samostojno kaznivo dejanje, storila korak naprej. V slovenski zakonodaji je od leta 2008. Pa vendarle. Ĺ tevilke same po sebi zgovorno govorijo, da je treba narediti ĹĄe kaj veÄ?, da bomo imeli manj tako tragiÄ?nih primerov, kot je bil ta iz sredine letoĹĄnjega januarja, ko se je sredi noÄ?i mati z dojenÄ?kom v rokah po pomoÄ? zatekla k policistom.

Kaj smo vsi ostali naredili, da do tega ne bi priĹĄlo?ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ˝ivali so Ä?uteÄ?a Ĺživa bitja Odbor DrĹžavnega zbora za pravosodje je pripravil dopolnjeni predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki ga je v zakonodajni postopek vloĹžila vlada. Predlog novele stvarnopravnega zakonika je predstavila ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ?. Med poglavitnimi reĹĄitvami so prenova etaĹžne lastnine in etaĹžni lastnini podobnih poloĹžajev ter prenova registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premiÄ?nin. V primeru izvrĹĄevanja sluĹžnosti v javno korist predlog odpravlja Ä?asovno omejitev, ki velja za neprave stvarne sluĹžnosti. TakĹĄna sluĹžnost se tako po predlogu lahko ustanovi tudi za nedoloÄ?en Ä?as.

Predlog prinaĹĄa tudi novost, po kateri so Ĺživali opredeljene kot Ĺživa bitja in ne veÄ? kot stvari.

Na ministrstvu za pravosodje so sicer Ĺželeli Ĺživali opredeliti kot Ä?uteÄ?a Ĺživa bitja, a v vladi za to ni bilo posluha.

KatiÄ?eva je ob tem poudarila: Živali ni mogoÄ?e enaÄ?iti s poloĹžajem stvari, potrebno jim je priznati poseben poloĹžaj. Ocenjujem, da je dozorel Ä?as, ko mora druĹžba na Ĺživali prenehati gledati kot zgolj na telesni predmet, ki ga Ä?lovek obvladuje in da je namenjen izkljuÄ?no sluĹženju in izpolnjevanju osebnih interesov lastnika.ÂŤ đ&#x;”˛

Andreja KatiÄ?: Živali ne moremo gledati kot predmet.ÂŤ

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 5. februarja MoÄ?an veter je na obmoÄ?ju Kranja in okolice odkrival strehe, podiral drevesa in odnaĹĄal predmete. Bilo je jasno, da je nastala ĹĄkoda velika.

HrvaĹĄkem je veÄ? nesreÄ? povzroÄ?ila moÄ?na burja.

MadĹžarska policija je s premiÄ?nimi ovirami zaprla mejni prehod s Srbijo Tompa–Kelebija, da bi veÄ?ji skupini prebeĹžnikov prepreÄ?ila vstop v drĹžavo.

Petek, 7. februarja

ÄŒetrtek, 6. februarja

Sobota, 8. februarja

Mediji so nas znova opozorili, da podatki razkrivajo, da je zaradi novega koronavirusa na Kitajskem do tega dne umrlo 636 ljudi, ĹĄtevilo okuĹženih pa se je povzpelo na 31.161. Na ladji pred obalo Japonske, ki je v karanteni, je bilo tudi ĹĄest slovenskih drĹžavljanov, ki pa niso kazali znakov okuĹžbe.

Francosko ministrstvo za zdravje je medtem pri petih britanskih drĹžavljanih, ki so dopustovali v francoskih Alpah, potrdilo novi koronavirus.

Na Tajskem je vojak na strelskem pohodu ubil najmanj 26 ljudi, 57 pa jih je ranil. Zatem se je zatekel v nakupovalno srediĹĄÄ?e, vendar so ga varnostne sile izsledile in ubile.

V etniÄ?nih spopadih na jugu Kazahstana je bilo ubitih osem ljudi, ĹĄe veÄ? pa je bilo ranjenih.

Nedelja, 9. februarja Obe Ĺženski predsednici domaÄ?ih politiÄ?nih strank sta zatrdili, da se tako SAB kot DeSUS pripravljajo na predÄ?asne volitve.

BratuĹĄkova je ob tem veÄ?krat poudarila nujnost reĹĄitve volilne zakonodaje, PivÄ?eva pa je izpostavila predvsem, da so na mizi resni problemi.

Na Irskem so dan po parlamentarnih volitvah ugotavljali, da so tri glavne stranke precej izenaÄ?ene.

SliĹĄali smo opozorila, da se je ĹĄtevilno smrtnih primerov koronavirusa povzpelo na 814, s Ä?imer je preseglo smrti v pandemiji sarsa med letoma 2002 in 2003, ki je prav tako izbruhnil na Kitajskem.

Sredi BudimpeĹĄte se je ob spominu na dan, ko so nemĹĄki in madĹžarski vojaki skuĹĄali prebiti obroÄ? sovjetske RdeÄ?e armade okoli mesta, zbralo pribliĹžno 500 skrajnih desniÄ?arjev.

zgolj tekoÄ?e posle, zato vsebinski premiki niso mogoÄ?i.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je predsednika SMC Zdravka PoÄ?ivalĹĄka obvestila, da odstopa kot podpredsednica in kot Ä?lanica stranke. Miro Cerar je isti dan na glas sporoÄ?il, da v JanĹĄevi vladi ne bo sodeloval.

Ksenija Klampfer se je odloÄ?ila za izstop iz stranke SMC.

Na tradicionalni slovesnosti ob italijanskem dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije v Bazovici so govorniki pozivali predvsem h konÄ?anju zanikanja povojnih zloÄ?inov.

Torek, 11. februarja

Po poroÄ?anju nekaterih medijev je tudi policija potrdila, da Nacionalni preiskovalni urad vodi predkazenski postopek v zvezi s financiranjem nekaterih medijev.

Tiste, ki so priÄ?akovali napovedani drugi krog pogovorov o oblikovanju morebitne nove vlade s strankami SDS, SMC, DeSUS in NSi, so v SDS presenetili z odloÄ?itvijo, da pogovorov ta dan ne bo. NemĹĄka kanclerka Angela Merkel se je sreÄ?ala z madĹžarskim premierjem Viktorjem Orbanom in pri tem pohvalila gospodarski razvoj MadĹžarske.

Poudarila je tudi pomen sodelovanja med drĹžavama.

Belgija je Ĺže prej sprejeti zakon o prostovoljni evtanaziji dopolnila z moĹžnostjo prostovoljne evtanazije za otroke, ki so neozdravljivo bolni. Ĺ tevilo Ĺžrtev novega koronavirusa na Kitajskem je naraslo na 1016, ĹĄtevilo okuĹženih pa na 42.600.

TamkajĹĄnje oblasti so s poloĹžajev Nevihto Ciaro, ki je dosegla Evropo, so odstavile veÄ? vospremljali moÄ?ni vetrovi. dilnih uradnikov, tudi dvojico voEvropo je dosegla moÄ?na ne- dilnih zdravstvenih uradnikov v vihta Ciara, ki je ohromila pro- provinci Hubej. met, zaprla ĹĄole in poskrbela za odpoved ĹĄtevilnih ĹĄportnih dogodkov.

Ponedeljek, 10. februarja

Robert Ĺ umi je novi predsednik Komisije za prepreÄ?evanje korupcije.

Iz SDS so sporoÄ?ili, da se bodo pogovori o morebitni novi koaliciji nadaljevali v tednu, ki sledi.

Medtem je bilo ĹĄe naprej napeto v politiki. Iz SDS so po pogovorih s SMC, DeSUS in NSi sporoÄ?ili, da se bodo pogovori za morebitno oblikovanje nove vlade nadaljevali v tednu, ki sledi.

13. februarja 2020

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Premier v odstopu Marjan Ĺ arec se je mudil v Bruslju. Kot je povedal, je bil izjemno zadovoljen s pogovorom s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, ki da razume poloĹžaj Slovenije v zvezi s proMoÄ?an veter je na Gorenjskem raÄ?unom za obdobje 2021–2027.

Nekdanji dekan na ekonomski povzroÄ?il pravo razdejanje. fakulteti DuĹĄan Mramor je v zaZdruĹženja obÄ?in so poslance govoru zavrnil oÄ?itke o zlorabi pozvala, naj sprejmejo zakon o poloĹžaja pri izplaÄ?evanju dodatfinanÄ?ni razbremenitvi obÄ?in, ka za stalno pripravljenost. Deki predvideva prenos nekaterih jal je, da so imeli za izplaÄ?evastroĹĄkov z obÄ?in na drĹžavo. nje tako zakonsko kot dejansko Mediji so opozorili, da bodo osnovo. februarja izplaÄ?ani novi, viĹĄji V ljubljanski dĹžamiji, ki je bila zneski minimalne plaÄ?e. Kot zgrajena v okviru Muslimanskeso poudarili, se bo tistim eno- ga kulturnega centra Ljubljana, starĹĄevskim druĹžinam, ki poleg so opravili prvo molitev. Zbralo minimalne plaÄ?e prejemajo tudi se je od 3000 do 4000 ljudi. denarno socialno pomoÄ?, ta zaradi viĹĄje plaÄ?e zniĹžala.

Predsednik republike Borut Pahor se je o nadaljnjih korakih po padcu vlade Marjana Ĺ arca posvetoval z vodji poslanskih skupin strank NSi, SMC, SD in Levica. Prvi dve sta se zavzeli za pogovore, drugi dve za predÄ?asne volitve.

Prve molitve v ljubljanski V Carigradu je turĹĄko letalo po dĹžamiji se je udeleĹžilo med tripristanku na letaliĹĄÄ?u zletelo s do ĹĄtiri tisoÄ? ljudi. pristajalne steze in se prelomilo na veÄ? delov, ob tem pa ga je zaVeÄ?er pred kulturnim praznijel ĹĄe poĹžar. Trije ljudje so umrli. kom so podelili PreĹĄernove naOdmeval je govor predsednika grade in nagrade PreĹĄernovega ZDA Donalda Trumpa v zvezi sklada. z ustavno obtoĹžbo zoper njega.

Svetovna zdravstvena organizacija je sporoÄ?ila, da je prviÄ? od izbruha novega koronavirusa na Kitajskem padlo ĹĄtevilo novih primerov okuĹžbe. Ob tem Predsednik Borut Pahor je kon- so poudarili, da je vendarle ĹĄe Ä?al posvetovanja s strankami o prezgodaj za oceno, da je virus prihodnjem mandatarju za sesta- Ĺže dosegel vrhunec. vo vlade. Iz njegovega kabineta so sporoÄ?ili, da bo predsednik presodil, ali je imenovanje novega mandatarja izvedljivo. Stranke so medtem tehtale razliÄ?ne Na slovenski kulturni praznik moĹžnosti. V SAB so tako s SD, so se nekateri Ä?udili zaprtim DeSUS in NSi opravili pogovore vratom trgovin, drugi pa so si o projektni koaliciji. privoĹĄÄ?ili katero od brezplaÄ?nih kulturnih prireditev.

Ob prazniku so v Ä?ast poetu in slovenski kulturi potekale tudi ĹĄtevilne kulturne prireditve, osrednja je bila pred PreĹĄernovo rojstno hiĹĄo v Vrbi.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je podpisal ukaz o imenovanju Roberta Ĺ umija za predsednika Komisije za prepreÄ?evanje korupcije.

V bliĹžini Milana se je iztiril hitri vlak. V nesreÄ?i sta umrla dva Ä?loveka, okoli 30 ljudi je bilo poĹĄkodovanih.

AmeriĹĄki senat je predsednika Donalda Trumpa oprostil v obeh toÄ?kah ustavne obtoĹžbe in zavrnil njegovo odstavitev s poloĹžaja.

V Bolgariji in Srbiji je moÄ?no sneĹženje povzroÄ?ilo ĹĄtevilne nevĹĄeÄ?nosti v prometu, prekinjena je bila tudi dobava elektrike. Na

Spet nas je jezil veter, ki je v sunkih dosegal hitrosti 100 km/h. Podiral je drevesa, razkrival strehe. Na cesti Dravograd– Maribor je podrto drevo ubilo 52-letnega domaÄ?ina.

Slovenski zunanji minister Miro Cerar je zaÄ?el dvodnevni obisk v TurÄ?iji. Tam se je med drugim zavzel za Ä?lanstvo TurÄ?ije v Evropski uniji in ji ponudil vso mogoÄ?o pomoÄ? Slovenije.

Na sreÄ?anju predstavnikov vlade in sindikalistov javnega sektorja je bilo sklenjeno, da so pogajanja prekinjena. Minister Rudi Medved je pojasnil, da je tako zato, ker vlada opravlja

Komu?

Pa je spet zavel ťkandal po Preťernovi proslavi – Magnifico je zapel pesem, nespoťtljivo do Cerkve: Kako da se nunam trebuhi rede Oj, kako Oj, kako Zato ker se farjem porivat puste.

Pel je tudi o trebuhih birtov, bankirjev, dohtarjev, uradnikov in farjev. A v glavah nekaterih ostale so le – nune.

Oj, kako Ĺ pela KoĹžar Oj, tako.

Gotovo ste z ÂťvikendÂŤ ĹĄkandalom vsaj malce seznanjeni in zato tudi veste, da so se strasti zaÄ?ele umirjati. Kot je na predveÄ?er kulturnega praznika dejala slavnostna govorka: ÂťAli imajo ti govori sploh kakĹĄen uÄ?inek? Ali je po teh govorih v knjigarnah, gledaliĹĄÄ?ih, operah, muzejih, galerijah in kinodvoranah kaj veÄ? obiskovalcev? Ali ti govori sproĹžijo spremembo kulturne politike? Prav niÄ? od tega ... Edine merljive rezultate uÄ?inka teh govorov beleĹžijo samo spletni forumi, kjer se pribliĹžno 24 ur po proslavi anonimni davkoplaÄ?evalci vneto kosajo med sabo, kdo med njimi bo ĹĄe bolj Ĺžaljivo zabelil zmerljivke na raÄ?un umetnikov.ÂŤ Pravzaprav me tokrat najbolj zabava, da se v zgroĹženih odzivih na izvedbo PreĹĄernove pesmi – ki to nujno tudi ni, kajti ĹĄe vedno se ne ve, Ä?igava zares je – odzivajo tisti, ki so se ĹĄe pred kratkim zgraĹžali nad umetnostjo nagrajencev, ker jim je paÄ? nerazumljiva, zdaj pa skozi visokoleteÄ?e besede o umetnosti zaniÄ?ujejo spevno preproĹĄÄ?ino. Pa ne le besedila, sam pevec je neustrezna izbira za tako sveÄ?an dogodek! Ja, tisti dogodek, zaradi katerega vsako leto privrejo pritlehna Ä?loveĹĄka Ä?ustva na plano: KakĹĄen jamrajoÄ? govor! To pa Ĺže ni umetnost! Naj gredo ti kulturniki raje malo delat! Odslej pa tudi: Magnifico je pel!

Oj, kako Oj, kako?

Nimam pojma, kako.

Kako bo. A v deĹželi, kjer smo se ves konec tedna zmoĹžni ukvarjat z desetsekundnim verzom ... in spet ne z nagrajenci, ne bo. NiÄ?.

Menda je grozljivo peti o nunah, ki rodijo, Ä?etudi vsi vemo, da se to dogaja, tako kot pedofilija ali homoseksualnost v Cerkvi? In hkrati ni niÄ? grozljivega v tem, kako poÄ?asi, a vztrajno se razkraja naĹĄa druĹžbena struktura? Zrasla je na partizanstvu, pa rehabilitiramo Rupnika. Za kulturni praznik predsednik Pahor odpre vrata palaÄ?e, pa pride varda. Pred letom in pol so bile nekatere stranke izvoljene kot levi blok, pa zdaj brez pomislekov prestopajo v desnega. In to skrajno desnega. Morda pa nas konÄ?no ÂťopogumiÂŤ evropski parlament; na Orbanovo financiranje znotraj Slovenije in Severne Makedonije s tvitom opozarja celo eden od vidnejĹĄih evropskih poslancev; je Ĺže res, da je evropska ljudska stranka za nadaljnje leto dni Orbanov Fidesz zamrznila, oÄ?itno ĹĄe ima nekaj evropskih zaveznikov, a nekateri znotraj EPP-ja niso veÄ? tiho. Torej bodo v prihodnje ĹĄe manj.

In pri nas?

H komu se gre? Ni vaĹžno. Za sluĹžbe se bore.

Pa ne le za sluĹžbe – Ä?e je vsako leto najbolj sveÄ?ani trenutek za umetnike drĹžavna proslava pred kulturnim praznikom, je najbolj sveÄ?ani trenutek za podalpske politÄ?ike predsedovanje Evropski uniji.

Kako se politÄ?ikom trebuhi rede?

Oj, kako Oj, kako Ker z zareÄ?enim kruhom slabo prde. (namenska vulgarnost, op.) đ&#x;”˛

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se lahko epidemija koronavirusa razĹĄiri na dve tretjini prebivalstva, Ä?e je pristojnim ne bo uspelo obvladati.

Sudanske oblasti so sporoÄ?ile, da so pripravljene izroÄ?iti nekdanjega predsednika Omarja al BaĹĄirja Mednarodnemu kazenskemu sodiĹĄÄ?u v Haagu.

Predstavili bodo knjigo dr. UroĹĄa LipuĹĄÄ?ka Ĺ aleĹĄko druĹĄtvo general Maister in Mestna obÄ?ina Velenje bosta v torek, 18. februarja ob 19. uri v Vili Bianki predstavila monografijo dr. UroĹĄa LipuĹĄÄ?ka Prekmurje v vrtincu pariĹĄke mirovne konference.

Gosta veÄ?era bosta med drugim tudi nekdanji predsednik drĹžave Milan KuÄ?an in njegov nekdanji ĹĄef kabineta Marjan Ĺ iftar. đ&#x;”˛

online www.nascas.si

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

KULTURA

13. februarja 2020

Kultura v nekulturnem Ä?asu Ob 8. februarju je ÂťpriloĹžnost za pogled v ogledalo in za kritikoÂŤ dobil Ivo Stropnik, ki je med drugim strnil misli o Zdravljici, zapostavljenosti izvenljubljanske kulturnoumetniĹĄke ustvarjalnosti in vloĹžkih v lokalno kulturo Tina Felicijan

Velenje, 6. februarja – Slavnostni govornik na osrednji obÄ?inski slovesnosti v kulturnem domu, literat in urednik Ustanove Velenjska knjiĹžna fundacija Ivo Stropnik, ni Âťsadil roĹžic s frazami in podatkovnimi pre-

seĹžki o velenjski kulturi,ÂŤ Ä?eprav je bilo v preteklih letih postorjenega Âťzagotovo in resniÄ?no velikoÂŤ odliÄ?nega, preseĹžnega in dolgoroÄ?no dobrega za velenjsko kulturo. To prepuĹĄÄ?a za to bolj kompetentnim, pravi – od ljudstva izvoljenim ljudem, ki se sicer prepogosto menjujejo hitre-

je, kot uspe povpreÄ?ni slovenski knjiĹževni ustvarjalec napisati in v nizki nakladi izdati knjigo. Namesto tega je tu s hudomuĹĄnim in tam s satiriÄ?nim prizvokom pokomentiral Âťnekulturni Ä?as, ki nas najeda navznoter in navzven; razdvaja z neumnimi nestrpnostmi, koritarstvi, prepotentnostmi,

egoizmi ter centralizmi naĹĄega nekulturnega in neumetniĹĄkega obnaĹĄanja,ÂŤ kar je po njegovem bolj smiselno kot kritikarstvo Âťkulturne in druge politike, ki slovenski kulturi in umetnosti reĹže tanjĹĄe ali nekoliko debelejĹĄe kose kruha in ĹĄpeha in drugih preĹživetvenih dodatkov.ÂŤ

lilo, Âťvsaj s kakĹĄnim plakatom bi se lahko, kakor je to obiÄ?ajno ob drugih prejetih nazivih ali priznanjih,ÂŤ da je lani dobilo 3-letni naziv Velenje – branju prijazna obÄ?ina. Poudaril je, da PreĹĄernova napitnica Zdravljica in z njo naĹĄa himna zdruĹžuje, povezuje, kliÄ?e po svobodi, enakopravnosti in napredku, prav zato pa je postala in ostala simbol slovenskega naroda. Ni skoparil s kritiko emonocentristiÄ?ne nacionalne kulturne politike in nezadovoljive pozornosti, ki jo nacionalni ÂťPreĹĄernova Zdravljica, ki z vsako kitico izrisuje obliko Ä?aĹĄe, je napitnica – a besedna umetnina v najviĹĄjem estetskem in duhovnosporoÄ?ilnem pomenu besede! Je naĹĄa skrajĹĄano napisana slovenska ustava, torej temeljni zakon slovenske drĹžave!ÂŤ

Slavnosti govornik Ivo Stropnik

Tokrat so na oder stopili uÄ?enci in uÄ?itelji OĹ Ĺ alek in dobesedno nastavili ogledalo vsem zbranim, saj je Âťumetnost ogledalo Ä?asa, naĹĄe podobe v ogledalu pa so odsev neprecenljive kulturne dediĹĄÄ?ine preteklosti in skrivnostno odkrivanje igrive sedanjosti,ÂŤ so povedali. S prisrÄ?nimi rimami so se igrali s slovenskimi besedami, domoljubnimi in drugimi Ä?ustvi, ganili in nasmejali so, polni dvorani pa so predali pomenljivo sporoÄ?ilo: vsi smo veÄ?ni popotniki na cesti ustvarjalnosti.

Tako je pokomentiral nesorazmerje vlaganja v vrhunsko kulturo in vrhunski ĹĄport, pri Ä?emer je po njegovem pomenljivo, da da vrhunski slovenski ĹĄportniki zamenjajo slovenska drĹžavljanstva z drugimi iz povsem drugih razlogov kot pa vrhunski slovenski umetniki – ti skozi kulturno zgodovino predvsem zaradi disidentstva, emigrantstva, brezdomovinstva ali svetovljanskega nigdirdomstva. Navrgel je, da se je Velenje dokaj skromno pohva-

Zakaj ne bi bil vsak dan dan kulture in kvalitetnega Ĺživljenja? ... se je na osrednji slovesnosti ob prazniku kulture v Ĺ oĹĄtanju vpraĹĄal Kajetan ÄŒop, direktor Zavoda za kulturo

mediji odmerjajo obilni in s produkcijami bogati izvenljubljanski kulturi. Niti s kritiko varovanja kulturne dediĹĄÄ?ine, ki si jo ruĹĄimo marsikje po slovenski deĹželi. ÂťZ vizijo kapitala, da nam bodo ceneni veletrgovski centri in podobni tujki jutri nadomestili Ä?ustveno kulturno dediĹĄÄ?ino? Malim narodom ne podirajo

7 ÂťSlovenci svojo materinĹĄÄ?ino – preljubo slovenĹĄÄ?ino – resnici na ljubo ljubimo vse manj, Ä?eprav je zadnjih 30 let (pa tudi Ĺže dolgo poprej) slovenĹĄÄ?ina drĹžala ta naĹĄ narod pokonci, saj je ĹĄla njena pot vĹĄtric s potjo do samostojne drĹžave Slovenije.ÂŤ kulture in njene zgodovine veliki narodi, ampak si jo najuspeĹĄneje podiramo sami! Najpogosteje v miru in kapitalskih preseĹžkih.ÂŤ Velenje je imelo in ĹĄe vedno ima kulturi in njenim potrebam nadpovpreÄ?no naklonjeno politiko, je nadaljeval, a zopet zapiÄ?il: ÂťTo nam morajo Ĺžal povedati in polaskati drugi, ker sami (v svoji zapeÄ?karski kulturni inteligenci, na zastonjskih lokalcih in bicijih ter ĹĄe marsiÄ?em zastonjskem, zlasti v kulturi in z njo) tega paÄ? ne sprevidimo.ÂŤ Kultura ni zmeraj umetnost, ampak je lahko tudi vlaganje v njeno infrastrukturo. Vendar investicije v kulturno infrastrukturo niso vloĹžek v umetniĹĄko produkcijo, ki je veliko manjĹĄi. ÂťVlaganje v ljudi, ustvarjalne na podroÄ?ju kulture in umetnosti je seveda stroĹĄek!

A brez ljudi – brez umetnikov, kulturnikov, Ĺžive ustvarjalne sile – ni kulture in umetnosti,ÂŤ je bil jasen in sklenil: ÂťJa, Ä?as bi Ĺže bil, da namesto v vrhunsko kulturno infrastrukturo in vÄ?asih kar preĹĄtevilne kulturne prireditve priÄ?nemo vlagati ĹĄe v kaj drugega! Na primer in konkretno – v ljudi!ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 6. februarja – Osrednjo sveÄ?anost ob slovenskem kulturnem prazniku so v Ĺ oĹĄtanju pripravili Ĺže v Ä?etrtek.

Govornik Kajetan ÄŒop, direktor Zavoda za kulturo, je na njej razmiĹĄljal o igrivosti, ustvarjalnosti ter sprejemanju. Sprejemanju sebe in sprejemanju soljudi, ne glede na to, kakĹĄni so. ÂťTo troje je zame sveta trojica kakovostnega Ĺživljenja. Ustvarjalnost in igrivost ohranjata otroka v nas.

Dajeta nam voljo ter ljubezen do Ĺživljenja. Sprejemanje sveta okoli sebe, predvsem soljudi, brez potrebe po spreminjanju le-tega in teh, napolni naĹĄa srca ter misel z mirom. NamreÄ? ĹĄele takrat se sprijaznimo s tem, kar smo. Moramo se zavedati, da lahko spreminjamo in spremenimo le sebe.

Kvaliteta Ĺživljenja je v naĹĄih rokah, glavah in srcih,ÂŤ je dejal in zaĹželel, da bi bil vsak dan dan kulture in kvalitetnega Ĺživljenja.

Praznovanje kulture iz PreĹžihovih besed

ZaÄ?eli so s PreĹĄernovo Zdravljico.

Na proslavi je nastopila Folklorna skupina Oglarji Ĺ oĹĄtanj z gosti: uÄ?enci folklorne skupine Lepi kamen Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha, MoĹĄki pevski zbor KUD Ravne in folklorna skupina Lintvar iz Ĺ entjurja. Program z naslovom Ĺ tirje letni Ä?asi je vĹĄeÄ?no pripravil Bogomir BrloĹžnik. Štirje letni Ä?asi so dejstvo. O njih lahko premiĹĄljujeĹĄ ali pa tudi ne.

Lahko si vzameĹĄ Ä?as in premiĹĄljujeĹĄ o zaÄ?etkih pri pomladi, o vr-

Nastopila je Folklorna skupina Oglarji z gosti. (foto: DuĹĄan D.)

huncu razpoloĹženja pri poletju, o obilju in radodarnosti pri jeseni in o poÄ?itku za nov zaÄ?etek pri zimi. ÄŒeprav se nam letni Ä?asi dogajajo kar naprej in vsako leto, lahko vsakiÄ? o njih razmiĹĄljaĹĄ drugaÄ?e in jih domiĹĄljaĹĄ. Pozimi si bolj umirjen, spomladi prekipevaĹĄ od energije, poleti greĹĄ na pot, jeseni se veseliĹĄ dobre letine.ÂŤ Vse to so na proslavi prikazali z ljudsko pesmijo in folklornim plesom.

Ĺ martno ob Paki, 6. februarja – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so osrednjo slovesnost v poÄ?astitev slovenskega kulturnega praznika pripravili uÄ?enci in mentorji tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole.

Na odru ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma so se poleg uÄ?encev ĹĄole, ki so pripravili preplet del slovenskih literatov Franceta PreĹĄerna in Lovra Kuharja - PreĹžihovega Voranca, predstavili ĹĄe vzhajajoÄ?a pevska zvezda Denis

Trap, domaÄ?i pevski zbor Franca KlanÄ?nika, Leon Kreft, ĹĄmarĹĄka folklorna skupina Oljka ter Trobilni ansambel glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje.

Osrednje sporoÄ?ilo programa je bilo: naj bo vsak dan kulture popoln dan.

Idejno in tematsko sta prireditev zasnovali mentorici Petra Vnuk in Katarina ÄŒokl, glasbeno pa uÄ?iteljica Blanka Rotovnik.

Vnukova nam je povedala, da so

pri izboru pesniĹĄkih in proznih stvaritev velikih slovenskih imen kulture sledili temi v okviru bralnega projekta Junaki PreĹžihovih del, ki so ga izvajali na ĹĄoli, in na osnovi tega izbrali njegova besedila. Na vpraĹĄanje, zakaj se niso odloÄ?ili za slavnostnega govornika, pa je Vnukova odgovorila: Âť Zato ne, ker so vse, kar naj bi ta povedal, povedali uÄ?enci v programu.ÂŤ đ&#x;”˛

Tp

đ&#x;”˛

Ob koncu proslave so druĹžno nastopili pevci domaÄ?ega moĹĄkega pevskega zbora in zbor osnovne ĹĄole.

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

Namesto Mraza Oder

O slepoti in kulturi

Na Ä?elu Zveze kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline je Mateja Mraza zamenjal BoĹĄtjan Oder Tina Felicijan

Na letni skupĹĄÄ?ini Zveze kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline, ki zdruĹžuje 33 kulturno-umetniĹĄkih druĹĄtev z obmoÄ?ja mestne obÄ?ine Velenje, 9 z obmoÄ?ja obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in 3 z obmoÄ?ja obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, so Ä?lani izvolili novega predsednika. VelenjÄ?an Matej Mraz, ljubiteljski gledaliĹĄki ustvarjalec, ki je pred aktualnim predsednikom Nejcem Ĺ korjancem vodil tudi KD GledaliĹĄÄ?e Velenje, je bil na Ä?elu te krovne organizacije na lokalni ravni ljubiteljske kulture dobro desetletje.

Po dveh mandatih je vodenje predal, ob tem pa povedal: ÂťV zadnjih letih smo poskuĹĄali ljubiteljsko kulturo pribliĹžati Ä?im ĹĄirĹĄemu obÄ?instvu, hkrati pa komurkoli dati priloĹžnost, da pokaĹže, kar rad poÄ?ne in se vkljuÄ?i v kulturno-umetniĹĄko Ĺživljenje v tisti dejavnosti, ki mu je najbliĹžje. Zato smo spodbujali kulturnike k ustvarjanju, vkljuÄ?evanju v Teden ljubiteljske kulture, ki vsako leto poteka maja, ko smo jim v znak spoĹĄtovanja za njihova prizadevanja podelili priznanja.ÂŤ Dodaja, da v kulturi ostaja, saj jo ima – predvsem pa gledaliĹĄÄ?e – neizmerno rad, vendar z niĹžjim tempom.

Z zvrhano mero delovne vneme je zvezo prevzel sveĹže izvoljeni predsednik, prav tako VelenjÄ?an BoĹĄtjan Oder, samozaposlen v kulturi in aktiven predvsem v uprizoritvenih umetnostih. Letos bo zveza s sedmimi projekti kandidirala na javnem razpisu JSKD za izbor kulturnih projektov v ljubiteljski

kulturi, poroÄ?a, o svojih naÄ?rtih za zaupani mandat pa je povedal: Želim si, da bi druĹĄtva v zvezi tesneje povezali in jih spodbudili k sodelovanju pri izvajanju skupnih

tudi obveĹĄÄ?anje Ä?lanov o novi zakonodaji v kulturi ter raznih priloĹžnostih v ljubiteljski kulturi. Ĺ e naprej bomo Ä?lane seznanjali z aktualnimi razpisi in jim pomagali pri pripravi projektne dokumentacije. Ĺ˝elim si tudi, da bi enkrat letno na prireditvi predstavili druĹĄtva, ki so v preteklem ali tekoÄ?em letu dosegla vidnejĹĄe rezultate, in tako poÄ?astili njihove vrhunske izdelke v ljubiteljski kulturi ter jih predstavili ĹĄirĹĄi javnosti. S tem bi tudi spodbudili druga druĹĄtva k bolj aktivnemu udejstvovanju v naĹĄem javnem prostoru, kajti druĹĄtva ne smejo biti sama sebi namen.

Zato tudi pozivam druĹĄtva v teĹžavah, naj se obrnejo na zvezo in skupaj bomo poskusili najti reĹĄitve.ÂŤ Dodal je, da si ĹĄe naprej Ĺželi tako dobrega sodelovanja z javnimi zavodi s podroÄ?ja kulture in drugimi organizacijami, ki delujejo na obmoÄ?ju vse treh obÄ?in.

Velenje, 8. februar – Galerija Velenje je na PreĹĄernovo gostila literata in na veÄ? podroÄ?jih aktivnega kulturnega delavca Mitja ÄŒandra.

Na pogovor ga je povabila soĹĄolka s ĹĄtudija primerjalne knjiĹževnosti UrĹĄula Menih Dokl in mu zastavljala vpraĹĄanja o aktualni slovenski kulturni politiki, razmerah v zaloĹžniĹĄtvu in odnosu do knjige, navadah ljudi, dotaknila sta se tudi Evropske prestolnice kulture, ko je bil programski direktor; ker je konec preteklega leta izĹĄel njegov roman Slepec, pa sta odstrla tudi vsebino knjige, ki je deloma avtobiografska, slepoto pa obravnava na treh nivojih – kot kolektivno slepoto đ&#x;”˛ druĹžbe, osebno slepoto posameznika in slepoto oÄ?i.â€

đ&#x;”˛

Foto: Ksenija Mikor

BoĹĄtjan Oder

projektov. Lanski projekt erotiÄ?nega kamiĹĄibaja za odrasle, ko se je KUD Dudovo drevo povezalo s Ĺ aleĹĄkim literarnim druĹĄtvom Hotenja in DruĹĄtvom ĹĄaleĹĄkih likovnikov, se je pokazal za izjemno uspeĹĄnega, saj so ustvarjalci s predstavo gostovali tudi zunaj meja Ĺ aleĹĄke doline, tako pa dokazali, da se s povezovanjem da veliko doseÄ?i. Sicer pa naloga zveze ni le povezovanje, temveÄ?

ÂťZveza ima kontinuiteto tako v gledaliĹĄki kot literarni dejavnosti, seveda tudi v glasbeni, ki vkljuÄ?uje instrumentalno in vokalno glasbo, pa na ĹĄirokem podroÄ?ju likovnega ustvarjanja, filma, fotografije, plesa, sicer pa je med redkimi v Sloveniji, ki zdruĹžuje druĹĄtva z obmoÄ?ja treh obÄ?in,ÂŤ je povedala tajnica zveze in sodelavka velenjske izpostave JSKD Tatjana Vidmar.

To soboto glasbeno popoldne Muzej Velenje je ob slovenskem kulturnem prazniku, ko so svoje zbirke odprli za brezplaÄ?ni ogled, v svojih enotah gostil veÄ? kot dva tisoÄ? obiskovalcev. To soboto, 15. februarja, ob 17. uri pa bodo na Velenjskem gradu spet pripravili glasbeno popoldne, na katerem bodo gostili mlade harmonikarje – uÄ?ence in dijake glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje.

Predstavljajo se Ä?lani druĹĄtva Ĺ aleĹĄkih likovnikov

Lirikonfestova vabila k nominacijam in objavam Velenje, 8. februar–8. marec – Velenjska knjiŞna fundacija je na slovenski kulturni praznik objavila vabila k objavi literarnih del in predlaganju kandidatov za podelitev nagrad in priznanj 19. Lirikonfesta.

Sprejemajo predloge za 17. podelitev Ä?astnega naslova ambasador slovenske poezije/ knjiĹževnosti in jezika – mednarodne Pretnarjeve nagrade 2020.

Avtorje vabijo k objavi izvirne in prevedene vrhunske novejĹĄe poezije za odrasle ter esejev na temo letoĹĄnjega Lirikonfestovega

13. februarja 2020

knjiĹževnega omizja v 16. letniku festivalne antologije Lirikon21, ki bo izĹĄla ob 19. Lirikonfestu, s tem pa k uvrstitvi v izbor za 16. in 17. podelitev vseslovenske festivalne nagrade velenjica - Ä?aĹĄa nesmrtnosti za vrhunski desetletni slovenski pesniĹĄki opus za odrasle, 14. podelitev prevajalskega festivalnega priznanja Lirikonov zlat za vrhunske revijalne prevode novejĹĄe poezije za odrasle in 4. podelitev bienalnega festivalnega priznanja Lirikonfestov zlat za najtehtnejĹĄi esej na temo festivalnega knjiĹževnega omizja v letu 2020.

Prav tako vabijo k objavi kratkih literarnih potopisov mladih in izkuĹĄenih slovenskih popotnikov, s tem pa k uvrstitvi v izbor za 1. podelitev festivalnih priznanj mlada Ĺželva za najboljĹĄi kratki potopis mladih popotnikov (starih od 16 do vkljuÄ?no 26 let) in modra Ĺželva za najboljĹĄi kratki potopis izkuĹĄenih popotnikov (starih od vkljuÄ?no 27 let dalje).

Vabilo bo odprto do 8. marca. đ&#x;”˛

Svet Ĺ olskega centra Velenje razpisuje na podlagi 58. Ä?lena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraĹževanja (Uradni list RS, ĹĄt. 16/07 in spremembe) delovno mesto

• ravnatelja Ĺ ole za storitvene dejavnosti in • ravnatelja Gimnazije, s pogoji kot jih doloÄ?a Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraĹževanja.

Kandidati morajo k vlogi priloĹžiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, program vodenja ĹĄole ter potrdilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanju (ob oddaji vloge ne sme biti starejĹĄe od 30 dni) ter potrdilo pristojnega sodiĹĄÄ?a, da kandidat ni v kazenskem postopku (ob oddaji vloge ne sme biti starejĹĄe od 30 dni).

Delo na delovnem mestu ravnatelja obeh ĹĄol se opravlja polni delovni Ä?as, mandat ravnateljev je 5 let.

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev posredujte v zaprti ovojnici do vkljuÄ?no 24. 2. 2020 na naslov Svet Ĺ olskega centra Velenje, Trg mladosti 3, Velenje, z oznako ÂťPrijava na razpis za ravnatelja (vpiĹĄite ime ĹĄole)ÂŤ.

Vloga bo ĹĄteta za pravoÄ?asno, Ä?e bo oddana v roku ali Ä?e bo zadnji dan roka s priporoÄ?eno poĹĄiljko oddana na poĹĄto.

O rezultatih razpisa bodo kandidati obveĹĄÄ?eni v zakonitem roku.

Marjetka HerodeĹž, predsednica sveta

Vljudno vabljeni na

VPIS V VRTEC VELENJE za ĹĄolsko leto

2020/2021 16. 3. – 27. 3. 2020 od 7:00 do 16:00 Enota Vrtiljak *S seboj prinesite dokazila, ki bodo navedena v vlogi

Na Velenjskem gradu se predstavljajo Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Katarina Aman, Salih BiĹĄÄ?ić, Zvone FijavĹž, Antonija Florjan, Irena GuÄ?ek, JoĹže Hohkraut, Franc Klanfer, JoĹžica Klanfer, Ivo Kolar, Klavdij Margon, Nada Margon, Oskar Sovinc, Arpad Ĺ alamon, Heda Ĺ alamon Vidmar, Petra Toplak, JoĹžica Vidmar in Nada Zager so na ogled postavili ĹĄtirideset del, katerih motiv je Velenjski grad. Ĺ aleĹĄki likovniki in Muzej Velenje to razstavo posveÄ?ajo dolgoletnemu uspeĹĄnemu sodelovanju ter 750. obletnici prve posredne omembe đ&#x;”˛ Velenjskega gradu v pisnih virih. â€

tf

Ĺ tudirajte, ob tem pa pridobite ĹĄe veĹĄÄ?ine, ki so pri delodajalcih cenjene PodroÄ?je varovanja okolja je eden od kljuÄ?nih izzivov sodobne druĹžbe. Zato je ĹĄtudijski program Varstva okolja in ekotehnologij gotovo tisti, ki daje potrebna znanja za spopad z njimi. Delodajalci pa pri izbiri zaposlenih ne iĹĄÄ?ejo samo strokovnih znanj, paÄ? pa Ä?edalje veÄ? pozornosti posveÄ?ajo izpopolnjenemu jezikovnemu znanju, komunikacijskim spretnostim ter medkulturnim in mehkim veĹĄÄ?inam.

Tega se na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja dobro zavedamo, zato ĹĄtudentom nudimo obĹĄtudijske vsebine, ki jih pripravijo na uspeĹĄnejĹĄi nastop na trgu dela, za lansiranje lastnih podjetniĹĄkih idej ali pa se v konkretnih projektih ĹĄole nauÄ?ijo poteka izvedbe projektnega dela. NaĹĄi ĹĄtudenti pa se strinjajo, da izjemno veliko uporabnih izkuĹĄenj pridobijo na mednarodnih izmenjavah, ko del ĹĄtudija ali prakso opravljajo v tujini, pa tudi kot tutorji tujim ĹĄtudentom, ki pridejo PridruĹžite se nam in k nam. Zato imamo najbolje razvit pridobite izkuĹĄnje, ki so program mednarodne dejavnosti, izredno pomembne ob vstopu na trg dela. veÄ?inoma v okviru programa ERASMUS+, za katerega smo prejeli Ĺže dve nacionalni priznanji Zlato jabolko kakovosti. Zato z VĹ VO razĹĄirite svoje obzorje in poglejte v svet: v Ĺ panijo, Italijo, NemÄ?ijo, Francijo, na Portugalsko, NorveĹĄko, Islandijo ...

Promocijsko besedilo

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

9

KULTURA

13. februarja 2020

PreĹĄerno druĹženje kulturnikov Pred osrednjo slovesnostjo ob slovenskem kulturnem prazniku so se zaposleni in ljubiteljski ustvarjalci na kulturno-umetniĹĄkem podroÄ?ju zbrali na Ĺžupanovem sprejemu

ÂťVeÄ? ko vlagamo v kulturo, veÄ? nam ta vraÄ?aÂŤ

Tina Felicijan

Mestna obÄ?ina Velenje vsako leto priredi Ĺžupanov sprejem za vse, ki delujejo v kulturi, tako pa izkoristi priloĹžnost za zahvalo, ki glede na njihovo bogato ustvarjalnost nikakor ni odveÄ?. ÄŒe vzamemo v obzir, da se s kulturo neposredno ukvarjajo ĹĄtirje obÄ?inski zavodi in posredno ĹĄe kakĹĄen veÄ?, da ljubiteljske ustvarjalce zdruĹžuje skoraj ĹĄestdeset druĹĄtev, veliko pa je tudi posameznih prijaviteljev raznih kulturno-umetniĹĄkih projektov in podjetnikov, ki se ukvarjajo s kulturno-umetniĹĄkim ustvarjanjem, je obisk skromen in redko preseĹže zbor nekaterih zaposlenih v zavodih in predsednikov najbolj aktivnih druĹĄtev.

Kultura bogati

To je bilo kljuÄ?no sporoÄ?ilo sreÄ?anja v Galeriji Velenje, ki je seveda minilo v znamenju kulture. Vendar ne le kulturno-umetniĹĄkega ustvarjanja in drugega udejstvovanja na tem podroÄ?ju, ampak tudi v znamenju multikulturnosti, medkulturnosti, kulture dialoga, vedenja, vsakdanjega Ĺživljenja, ne nazadnje vlaganja v kulturo in na drugi strani uĹživanja kulturnih dobrin. Zbrane je nagovoril podĹžupan Peter Dermol, ki je opomnil na Ä?as nastajanja sodobnega Velenja – od njegovega rojstva do danes multikulturnega mesta –, ko se je v Ĺ aleĹĄko dolino priseljevalo veliko ljudi tako slovenskega kot tujega rodu, ki so s sabo prinesli svojo kulturo, obiÄ?aje, prepriÄ?anja, kar je Velenje sprejelo, je dejal. ÂťKer je bila to kultura, ki ni trÄ?ila ob interes naĹĄe kulture, temveÄ? se je s tem naĹĄa kultura bogatila,ÂŤ je pojasnil in dodal, da bi v nasprotnem primeru Velenje zagotovo bilo bolj pu-

13,4 odstotka obÄ?inskega proraÄ?una za leto 2020 je namenjenega programom in vlaganju v kulturi – KakĹĄen pa je bil v preteklem letu finanÄ?ni vloĹžek MOV v kulturno-umetniĹĄko delovanje?

Peter Dermol: ÂťKultura je tista, ki ljudi povezuje, jih bogati in tako bogati Ĺživljenja vseh nas. ÄŒe je naĹĄa kultura bogata, lahko piĹĄemo lepe zgodbe.ÂŤ sto mesto. Zato je zagotavljanje lepe prihodnosti mesta odvisno tudi od nadaljnjega medsebojnega sodelovanja na kulturno-umetniĹĄkem podroÄ?ju. ÂťZato se

resniÄ?no trudimo ustvarjalkam in ustvarjalcem nuditi podporo lokalne skupnosti,ÂŤ je povedal in se osredotoÄ?il na posodobitve infrastrukture, v katero je obÄ?ina

REKLI SO â?ą Alma Javornik kot kustodinja

Muzeja Velenje s kulturo Ĺživi skoraj vsak dan. ÂťKer je to del nas, o tem ne razmiĹĄljamo preveÄ?. Kulturo Ĺživimo. Sam kulturni praznik pa poskuĹĄamo izkoristiti za vabilo ljudem za ogled muzeja, ki je prijeten, lep, druĹženja v njem pa so vedno zanimiva in prinesejo kaj novega. Veseli me, da se slovenskemu kulturnemu prazniku posveÄ?a vedno veÄ? pozornosti. Lokalna skupnost kulturo spoĹĄtuje, jo podpira in jo promovira in veseli smo, ko lahko zamisli in projekte uresniÄ?ujemo.ÂŤ Sodelavka Velenjske knjiĹžne fundacije UrĹĄka ZupanÄ?iÄ? je ob aktualnem dogajanju v kulturi in njeni prihodnosti optimistiÄ?na. ÂťVesela sem, da Ĺživim v drĹžavi, v kateri je drĹžavni praznik posveÄ?en pesniku in kulturniku. Mislim, da je to velika pohvala za vse nas in spodbuda za vse, ki se ukvarjamo s kulturno-umetniĹĄko produkcijo.

Na videz se zdi, da je kultura v krizi, da se vse

v zadnjih letih vloĹžila Âťna milijone,ÂŤ predvsem pa na prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru, ki bo po njegovih besedah priloĹžnost za ustvarjalce, da bodo s svojimi vsebinami bogatili tudi tisti del mesta. đ&#x;”˛

veÄ? Ä?asa namenja resniÄ?nostnim ĹĄovom in drugim plehkim vsebinam, ampak ravno takĹĄni prazniki, ki nas zdruĹžijo, povedo, da ni tako. Kljub internetu in mobitelom ĹĄe vedno radi vzamemo v roke knjigo, gremo na koncert, v gledaliĹĄÄ?e in verjamem, da bo tako ostalo in bomo s tem zgled generacijam, ki prihajajo za nami.ÂŤ Zbranim je zaigrala in zapela skupina Vox Corde, ki jo sestavljajo ĹĄolani pevci in glasbeniki iz Velenja in okolice, med njimi tudi Eva VodovnÄ?nik. ÂťSlovenski kulturni praznik je velik poklon umetnosti. France PreĹĄeren nam je dal ogromno zapuĹĄÄ?ino. Menim, da je kultura v Velenju oziroma v Ĺ aleĹĄki dolini zelo razĹĄirjena, zelo cenjena, Ä?eprav tega marsikdo ne vidi. Vendar ko se gibaĹĄ v teh krogih, vidiĹĄ, da je zastopana na vseh podroÄ?jih. NaĹĄa zasedba deluje Ĺže ĹĄtiri leta, naĹĄe obÄ?instvo se na veliko ĹĄiri, res pa je, da delujemo v glasbi – tisti umetniĹĄki zvrsti, ki zlahka vsem seĹže v srce in ljudem veliko pomeni.ÂŤ

Mestna obÄ?ina Velenje je razvoju kulture v letu 2019 namenila 3.780.460 evrov. S tem je zagotavljala kritje sploĹĄnih stroĹĄkov delovanja, stroĹĄkov za plaÄ?e zaposlenih, programskih materialnih stroĹĄkov in stroĹĄkov investicijskega vzdrĹževanja ter nakupa opreme za svoje javne zavode s podroÄ?ja kulture: KnjiĹžnico Velenje, Muzej Velenje, Mladinski center Velenje in Festival Velenje. Za umetniĹĄke programe je namenila 737 tisoÄ? evrov, za investicije, tekoÄ?e vzdrĹževanje objektov in nakup opreme pa skoraj milijon in pol, od tega najveÄ? za vzdrĹževanje Velenjskega gradu, KnjiĹžnice Velenje in Festivala Velenje ter CTN Prireditveni oder in prostor.

KnjiĹžniÄ?arstvu in zaloĹžniĹĄtvu je odmerila nekoliko veÄ? kot 766 tisoÄ? evrov, premiÄ?ni kulturni dediĹĄÄ?ini skoraj 333 tisoÄ?, nepremiÄ?ni pa slabih 191 tisoÄ? evrov. Ljubiteljska kulturna dejavnost, v katero sodijo sofinanciranje programa JSKD, projekti Ustanove Velenjska knjiĹžna fundacija, Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje ter projekti prijaviteljev na javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov, je lani dobila dobrih 284 tisoÄ? evrov. Od teh je slabih 94 tisoÄ? evrov poÄ?rpalo 82 programov, projektov, zaloĹžniĹĄke dejavnosti, aktivnosti zveze kulturnih druĹĄtev in projektov medkulturnega dialoga, prijavljenih na javni razpis s podroÄ?ja kulture. DruĹĄtvom pa z brezplaÄ?nimi najemninami zagotavljajo tudi ustrezne prostore za njihovo delovanje. Želim si, da bi tudi v prihodnje veliko vlagali v kulturo, da bi tudi kulturno-umetniĹĄki ustvarjalke in ustvarjalci imeli optimalne pogoje za razvoj svojih idej, s katerimi bodo bogatili naĹĄe druĹžbeno okolje in prispevali k medsebojnim soglasjem, povezovanju, sodelovanju, tako pa bo sooÄ?anje z izzivi in sprejemanje odloÄ?itev potekalo v enotnosti,ÂŤ je podĹžupan Peter Dermol dejal zbranim kulturnim delavcem na Ĺžupanovem sprejemu ob slovenskem kulturnem prazniku. đ&#x;”˛

tf

Panjske konÄ?nice v muzeju Ĺ oĹĄtanj, 8. februarja – V Muzeju usnjarstva Ĺ oĹĄtanj je na ogled razstava znanega ikonopisca Alimpija KoĹĄarkoskega iz Ĺ oĹĄtanja, ki pa se na tokratni razstavi predstavlja v umetnosti poslikave panjskih konÄ?nic. Razstava je vzbudila veliko zanimanje, saj avtor v svojem

V Šmartnem ob Paki ponovno obudili delovanje likovne sekcije Šmartno ob Paki, 3. februarja – V preddverju kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je bila priloŞnostna slovesnost, na kateri so odprli razstavo grafik mlade velenjske umetnice Katarine Aman.

Na grafikah je v tehniki linorez upodobila nekatere zanimive ĹĄmarĹĄke stavbe, spomenike in tamkajĹĄnje znamenitosti. Dela so na ogled do 10. marca.

Pozornost si razstava zasluĹži tudi zato, ker so z njo Ä?lani likovne sekcije pri Kulturnem druĹĄtvu Ĺ martno ob Paki napovedali ponovno obuditev delovanja sekcije. Ta se ponaĹĄa z veÄ? kot 50-letno tradicijo. Predsednica sekcije Dominika Portić nam je povedala, da so po nekaj letih zatiĹĄja Ĺže dalj Ä?asa Ä?akali na trenutek ponovne oĹživitve dejavnosti. Pobuda predsednika ĹĄmarĹĄkega kulturnega druĹĄtva JoĹžeta Robide jih je k temu ĹĄe dodatno spodbudila. ÂťZastavili smo si nekaj ciljev, ki jih bomo poskuĹĄali uresniÄ?iti postopoma in tako v kraju ponovno vzbuditi veÄ?je za-

Alimpije KoĹĄarkoski na otvoritvi. (Foto DuĹĄan Dobnik:)

Z razstave (foto: sekcija druĹĄtva)

nimanje za likovno dejavnost.ÂŤ Med drugim Ĺželijo znova obuditi razstavni prostor v kulturnem domu in poskrbeti, da si bo ob vsaki prireditvi v preddverju dvorane mogoÄ?e ogledati likovna dela domaÄ?ih in drugih umetni-

kov. Za Ä?lane sekcije naÄ?rtujejo izvedbo delavnice, organizacijo skupinske razstave, skupne oglede ter vodenja po razstavah v slovenskih galerijah, s Ä?imer bi poglabljali znanja o likovni umetnosti. ÂťVabimo vse, ki jih

tovrstna ustvarjalnost, dejavnost zanima, da se nam pridruĹžijo,ÂŤ je ĹĄe dejala Dominika Portić. đ&#x;”˛

Tp

ustvarjanju ves Ä?as zdruĹžuje dva svetova. Svojo prvotno domovino Makedonijo in Slovenijo, kjer Ĺživi Ĺže veÄ? desetletij. Na odprtju ob kulturnem prazniku je spregovorila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart, ki je med drugim povedala: Âť... da smo vsi predvsem ljudje, ki dobro v srcu mislimoÂŤ, in da bi morali drĹžavljanke in drĹžavljani Sloveniji resniÄ?no verjeti in Ĺživeti v PreĹĄernove vrstice, ki pravijo: Žive naj vsi narodi, ki hrepene doÄ?akat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan ‌ Avtor se je vidno ganjen zahvalil za izjemen obisk in priloĹžnost, da razstavlja v tako lepem okolju, kot je Muzej usnjarstva Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upan Darko Menih, ki je razstavo uradno odpril, pa je pohvalil avtorja kot vidnega kulturnega delavca in se pravzaprav zaÄ?udil, kdaj uspe toliko in tako kvalitetno slikati.

Alimpije KoĹĄarkoski je rojen leta 1952 v VevÄ?anih, zelo mlad je priĹĄel v Slovenijo in Ĺ oĹĄtanj, kjer je bil zaposlen v termoelektrarni, ves Ä?as pa je bil aktiven Ä?lan lokalne skupnosti in velik podpornik odbojke. Je tudi Ä?lan druĹĄtva Ĺ aleĹĄkih likovnikov Velenje in Ä?ebelarjev, s ĹĄtevilnimi razstavami ikon in zadnje Ä?ase tudi panjskih konÄ?nic je znan doma in na tujem. Njegova dela visijo v ĹĄtevilnih domovih in javnih objektih, prejemniki njegovih del so mnoge znane osebnosti.

Na proslavi ob kulturnem prazniku v Ĺ oĹĄtanju je bila na odru slika Franceta PreĹĄerna, ki jo je podaril Zavodu za kulturo. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

13. februarja 2020

MoÄ? kitare je ĹĄe vedno zaĹĄÄ?itni znak velenjske skupine Inmate 22. februarja bodo VelenjÄ?ani nastopili na letoĹĄnji Emi – Igrajo moderno verzijo metala Jasmina Ĺ karja

Petnajst let glasbenega ustvarjanja zaznamuje delovanje velenjske metalske skupine Inmate, ki so danes bolj ustvarjalci glasbe kot zgolj ÂťmetalciÂŤ, saj Ä?lani skupine posluĹĄajo raznoliko glasbo, tudi neobiÄ?ajne zvrsti zanje, tako da se ne omejujejo po glasbenih zvrsteh. ÂŤ Stremimo k moderni verziji metala, poskuĹĄamo najti vedno kaj novega, verjamem, da nam dobro uspeva, mi pove Jure Grudnik. S spomini se vrneva v leto 2019, ko so izdali svoj Ä?etrti album in nastopili na Emi 2019 s skladbo Atma, ki je tudi zaradi tovrstne promocije njihova najbolj prepoznavna doslej. Nastop na Emi je bil dobra izkuĹĄnja zanje, zato se na Emo vraÄ?ajo tudi letos. Veseli, da so priĹĄli skozi sito, saj so se na letoĹĄnjo Emo pripravljali naÄ?rtno. ÂťSkladba Salt je prilagojena Evroviziji, veseli smo, da nam je ponovno uspelo. Pesem je ĹĄe malo bolj udarna kot lanska, vokal pa zelo speven. PrepriÄ?ani smo, da je tale pesem naĹĄa najboljĹĄa do sedaj. Besedilo govori o poĹĄtenem Ä?loveku, ki mora preko mnogih ovir, Ä?e Ĺželi uspeti, kar pa danes poĹĄteno skoraj ni enostavno. Z zdravimi naÄ?eli, poĹĄteni do sebe in ostalih, lahko velikokrat naletimo na ÂťDostikrat govorimo o metal glasbi kot o teĹžki, neposluĹĄljivi glasbi, a skandinavski bendi so v osnovi odliÄ?ni bendi z melodiÄ?no glasbo. ÄŒe se poglobiĹĄ, lahko ugotoviĹĄ, da je to posluĹĄljiva glasba.ÂŤ

‘Dump’ po domaÄ?e NataĹĄa Tajnik Stupar

ÂťVeseli me, da dobimo priloĹžnost na Emi tudi bolj rokerski bandi.ÂŤ

prave ovire. Pomembna je tudi osebnostna rast, da smo na koncu na cilju ponosni na to, kar delamo.ÂŤ

Tudi na Emo 2020 smo pripravljeni Âť22. februarja se bomo maksimalno potrudili, da prepriÄ?amo Ĺžirijo, nato pa ĹĄe posluĹĄalce, da za nas glasujejo v finalu. OpaĹžamo, da precej drĹžav zadnja leta na Evrovizijo poĹĄilja bolj udarne pesmi. Pri nas je bilo Ĺže precej zanimivih eksperimentov, mogoÄ?e je zdaj konÄ?no nastopil Ä?as, da Slovenci poĹĄljemo metal zasedbo,ÂŤ samozavestno pove bobnar skupine Inmate.

Nastopi so ĹĄe vedno energiÄ?ni

VeÄ? nastopajo doma, pa tudi tuji odri jim niso tuji (HrvaĹĄka, Avstrija, Italija, NemÄ?ija),

nanizali so veÄ? kot 150 nastopov. ÂťV najboljĹĄih letih smo imeli tudi po 30 koncertov letno, kar je za metal skupino kar veliko. To je naĹĄ hobi, veselje. NajveÄ? koncertov smo imeli seveda v Velenju, kjer ĹĄe vedno najraje igramo, Ä?eprav nismo obremenjeni z nastopi. ÄŒe se pojavi priloĹžnost in je izvedljiva, igramo z veseljem. Nastopi pa so zelo energiÄ?ni in Ĺživahni, kot se za naĹĄo glasbo spodobi. Tudi dosti opreme imamo, tako da res potrebujemo precej energije Ĺže pred samim nastopom, ÂťnavihanoÂŤ odgovori glasbenik.

Skupini ustvarjalne Ĺžilice ne manjka, saj Ĺže ustvarjajo svoj peti album, osredotoÄ?eni so na ustvarjanje, saj jih to drĹži pokonci. Vso sreÄ?o fantje in dinamiÄ?no ter ustvarjalno leto 2020 Ĺželimo. đ&#x;”˛

ÂťZ druĹžbo je nekaj narobeÂŤ Punk rock bend Krvava rosa, ki je aktivno ustvarjal na zaÄ?etku 80-ih, danes pa deluje kot projekt dveh ustanovnih Ä?lanov in pridruĹženih glasbenikov, je izdal vinilni album Tina Felicijan

ÂťTa komad smo napisali, ko smo bili stari 14, mogoÄ?e 15 let,ÂŤ reÄ?e SinÄ?, ko izzveni zadnji akord komada Vojaki. ÂťZdaj ste cifre obrnili okrog, ĹĄpilate ga pa ĹĄe vedno,ÂŤ pripomni Marin izza bobnov. SaĹĄ medtem preletava besedilo naslednjega komada, ÄŒasl z basom Ä?aka na znak za zaÄ?etek. Potem v izbi tiste stare bajte nad ĹĄaleĹĄkim smuÄ?iĹĄÄ?em, kjer imajo legendarni velenjski bendi Ĺže vrsto let svoj plac, znova zaropota in zakruli: ÂťNe verjamem v Boga!ÂŤ Krvava rosa je namreÄ? imela zadnjo vajo pred koncertom ob predstavitvi vinilnega prvenca, na katerem so izĹĄli ĹĄtirje komadi skoraj 40 let stare glasbe s ĹĄe vedno aktualno vsebino, dodana pa sta ji dva iz poznejĹĄega ustvarjalnega obdobja.

posvetili glasbi, Krvava rosa pa je ostala stiÄ?na toÄ?ka besedil v predalih, akordov in ritmov v glavah ter uporniĹĄtva v srcih.

Zato sta SinÄ? in SaĹĄ, ki se praktiÄ?no celo Ĺživljenje v takĹĄnih in drugaÄ?nih okoliĹĄÄ?inah druĹžita ob glasbi in sta s svojim programskim in organizacijskim delom dodobra zaznamovala domaÄ?e glasbeno dogajanje, v sodelovanju s kolegi z lokalne glasbene scene ob raznih priloĹžnostih obudila staro muziko in ji dodala

obÄ?ino in Mladinskim centrom, ki sta podprla projekt z razpisom in infrastrukturo za snemanje,ÂŤ je dejal SaĹĄ.

PreroĹĄka in kritiÄ?na glasba

Krvava rosa je za vsak priloĹžnostni nastop ustvarila kak nov, duhu Ä?asa primeren komad, pravi SaĹĄ. ÂťRecesijo smo kot neki preroki napisali okrog leta 2005.

Punkerski evangelij smo napisali tik pred arabsko pomladjo

Foto: Niki Saje

Z glasbo od najstniĹĄtva do abrahama in naprej

Vsak, ki je kdaj brodil po velenjski glasbeni sceni, je sliťal za Krvavo roso – punk rock bend, ki so ga ustanovili osnovnoťolci Siniťa in Ivan Hranjec, Saťo Aleksander Misja, Boris Plevel in Zdravko Špegel leta 1982 in ga je pod svoje okrilje vzela takrat Şe uveljavljena skupina Šank Rock.

Do konca naslednjega leta, ko je delovanje skupine Ĺže zamrlo, so odigrali nekaj koncertov na ĹĄolskih plesih in ob dnevu mladosti.

Nato so se fantje vsak po svoje

kaj novega, naposled pa sta jo s pomoÄ?jo basista BoĹĄtjana ÄŒasla, bobnarja Janeza Marina in vokalista Dejana PoĹžegarja zapisala na vinilno ploĹĄÄ?o Krvava rosa 1982–2019, ki jo je obÄ?instvo spoznalo na koncertu minuli petek. ÂťLeta '82 za kaj takĹĄnega nismo imeli moĹžnosti. Zdaj pa smo lahko zdruĹžili svoje moÄ?i z

Krvava rosa se bo ĹĄe dobivala na pivu, kdaj pa kdaj nastopila za prijatelje, sicer pa se bodo Ä?lani vsak po svoje ukvarjali z glasbo.

Tako je z vinilko, uresniÄ?eno mladostniĹĄko Ĺželjo, projekt zakljuÄ?en.

in nato naraĹĄÄ?ajoÄ?o versko nestrpnostjo. Saj ne da smo neki Nostradamusi, ampak v besedilih smo povezali neka druĹžbena dejstva in svoja razmiĹĄljanja o njih.ÂŤ Ĺ˝e kot mladostniki so se zavezali punku, tej angaĹžirani, revolucionarni muziki, ki kliÄ?e k uporu. Pisali so drzna besedila, ob katerih je avtoritete kar treslo in je morala zmajevala z glavo.

Kaj pa danes? Ĺ e verjamejo to, kar so igrali takrat? ÂťKo sem naĹĄel svojo knjiĹžico, v katero sem nekje do 18. leta zabeleĹžil okrog 300 pesmi, sem ugotovil, da smo res bili mraÄ?ni, druĹžbenokritiÄ?ni.

Kot mladostnika me je marsikaj motilo. Skrbi me, da je besedilo, ki ga je napisal nek 14-letnik leta '82, popolnoma skladno z danaĹĄnjim Ä?asom. Kar pomeni, da je z druĹžbo nekaj narobe. Sicer pa nisem hotel biti tako temen.

Vidim, da imaĹĄ v mladosti drugaÄ?en pogled na Ĺživljenje. Danes vem, da se lahko spreminja samo Ä?lovek na osebni ravni, ker so sistemi narejeni tako, da jih je nemogoÄ?e premakniti. Zato tudi nismo obdelovali druĹžbenih struktur, bolj odnose med ljudmi. ÄŒe so ti dobri, potem sistem ne potrebuje toliko kritike. ÄŒe jo, pa je bolje, da je izraĹžena v pesmi kot z metanjem bomb,ÂŤ je odgovoril in dovtipno sklenil: ÂťMislim, da je Krvava rosa s kritiko zakljuÄ?ila. Da ne bomo napovedali ĹĄe 3. svetovne vojne.ÂŤ đ&#x;”˛

LetoĹĄnji kulturni praznik je bil zame zaznamovan z grenkobo in ĹĄe z veÄ?jo videno hipokrizijo, ki se je razselila v vse pore druĹžbe. Tako jo je najedla, da bi si Ä?lovek/slehernik lahko rekel: ‘Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil ...

(T. Ĺ alamun)’. Beseda ‘dump’*, ki je zame pomensko zaznamovala letoĹĄnji kulturni praznik, je sicer angleĹĄka, ima pa toliko razliÄ?nih pomenov, ki jih lahko poveĹžem z maÄ?ehovskim in s ‘prijateljevo’ figo v Ĺžepu.

Leta 1198 je sv. FranÄ?iĹĄek AsiĹĄki pridigal o tem, da so vsa bitja bratje in sestre pod/pred Bogom v svoji povezanosti. FranÄ?iĹĄek AsiĹĄki je pred devetsto leti razmiĹĄljal o osnovnih temeljih povezanosti ekosistema. Ne samo ljudje, tudi Ĺživali (ne samo tiste, ki so hrana), voda, rastline ‌ Ampak ne na naÄ?in za stvarjenje za ljudi in njihovo dobrobit ter preĹživetje. Sv. FranÄ?iĹĄek AsiĹĄki je zavetnik ekologov. Leta 1979 ga je papeĹž Janez Pavel II proglasil za svetnika in zavetnika ekologov. ‘To put down or drop something in a careless way’ je prvi glagolski pomen besede DUMP. OdloĹžiti ali odvreÄ?i nekaj na neskrben/ brezskrben naÄ?in. Najprej se to zgodi s spremljevalno dejavnostjo naĹĄega Ĺživljenja, pridobivanja in distribucije hrane, pri gradnji bivaliĹĄÄ?, v gospodarstvu, ustvarjalnosti, parjenju ‌ predzadnja postaja je v domaÄ?em koĹĄu ali konÄ?na celo v kuriĹĄÄ?u. Trendi ravnanja preproste Ä?loveĹĄke psihe niso 'manj je veÄ?'. Iz majhnega problema oziroma nepazljivosti nastane velik, in tudi Ä?e so lokalne skupnosti sposobne doseÄ?i ‘zero waste’, bo – ne samo v dolini energetike – ĹĄe vedno diĹĄal dim smetarskega evra, ki je lahko ‘viden ali celo neviden’. Davek zanj pa plaÄ?ajo naĹĄe prihodnje generacije. Vsaka skupnost ni sposobna doseÄ?i ‘zerowaste’. ‘To get rid of something unwanted, especially by leaving it in a place it is not allowed to be’ je drugi glagolski pomen, ki je v prevodu ‘znebiti se neÄ?esa nezaĹželjenega, posebno s puĹĄÄ?anjem tam, kjer naj ga ne bi bilo’. To je kot branje preteklosti (upam, da ne tudi prihodnosti) naĹĄe doline, kjer se je marsikaj znaĹĄlo na mestih, kjer ne bi smelo biti, in ĹĄe vedno vsake toliko pade kakĹĄen okostnjak iz omare. “Saj ni to niÄ? hudega ‌ To je Ä?isto malo, sploh se ne opazi.â€? Ali, ‘ah, saj je v mejnih vrednostih’. ‘To sell unwanted goods very cheaply, usually in other countries or areas’ kot prodajati nezaĹželene dobrine/surovine zelo poceni, navadno v drugih deĹželah ali okoljih. Definitivno ne na domaÄ?em dvoriĹĄÄ?u. Vsaj en hrib naj bo vmes ali nekaj dolin. V Minecraftu, tej zanimivi raÄ?unalniĹĄki igrici, v kateri je glavna panoga rudarjenje in gradnja razliÄ?nih objektov in bivanjskih situacij, je zanimiv tudi pojem recikliranja, pri katerem se s spremembo materialov igralec igrice sooÄ?a z Ĺživljenjskimi spremembami. Moje osebno mnenje je, da je Minecraft ‘zerowaste’, vaĹĄÄ?ani pa nikakor ne tako neumni, da bodo verjeli ‘mogoÄ?nemu Ender zmaju’, da je samo ena kocka smeti in niÄ? veÄ?. Moji otroci pravijo, da v Minecraftu ni smeti. Kako potem? Kako potem pridejo smeti v Minecraft? Menda so smeti v Minecraftu izkopana zemlja in z njo se dela, kot se. ÄŒe pa je ‘dump’ samostalnik, je njegov prvi pomen ‘a place where people are allowed to leave their rubbish’ ali prostor, kjer ljudje lahko pustijo svoje smeti. ‘Visit Ĺ aleĹĄka’ je zame ena lepĹĄih akcij turistiÄ?nih delavcev in promotorjev naĹĄe lepe doline.

Nov prireditveni center, ki raste ob Jezeru, napoveduje bogato kulturno dogajanje v prihodnosti. A vseeno se mi zdi trenutno premalo za preusmeritev moje pozornosti. ‘A very unpleasant and unattractive place’ ali zelo neprijeten in neatraktiven prostor. ‘To put down or drop something heavy without caring where it goes, or get rid of something or someone no longer wanting’ s poslovenjenim ‘odloĹžite ali spustite nekaj teĹžkega, ne da bi skrbeli, kam gre, ali se znebite Ä?esa, Ä?esar nihÄ?e ne Ĺželi veÄ?’. Naselitev nevidnih delavcev ni v skladu s podnebno/ socialno praviÄ?nostjo. Ali je to filozofija FranÄ?iĹĄka AsiĹĄkega? Ali je to tako opevano domoljubje? Ko neki prostor postane ‘dump’, je to res dump in nikogar veÄ? ne zanima, kaj se tam dogaja.

Hans Ulrich Obrist je umetniĹĄki direktor londonske Serpentine Galleries, ki je ena vodilnih svetovnih umetniĹĄkih institucij. Je eden od umetniĹĄkih/filozofskih vizionarjev naĹĄega Ä?asa. Zanimivo mi je, da je ravno v tem Ä?asu izdal intervju, v katerem napoveduje spremembo v umetniĹĄkih tokovih in vsebinah. RdeÄ?a nit delovanja umetnikov in njihovih umetniĹĄkih praks postaja ekologija, temu pa sledi druĹžba kot obiÄ?ajen intelektualni odmev. MogoÄ?e se tukaj sreÄ?ata vizionarska duha AsiĹĄkega in Obrista? Se njuno razmiĹĄljanje seli v Slehernikovo denarnico in domaÄ?i sortirni koĹĄ za odpadke? Se. Seli pa se tudi v Slehernikovo zavedanje o njegovem bivalnem okolju in pokonÄ?ni drĹži za ohranitev le-tega. ÄŒe domaÄ?a pamet ostaja v Ĺžepu kapitala in paradigmatiÄ?nega delovanja v kontekstu ‘bomo videli, kaj bo’, potem bomo boljĹĄo poiskali Ä?ez sosednji hrib. Tokrat bomo previdni in ne bomo padli na zelenolistno kamuflaĹžo ‘embalaĹže’ projektov in dejanj. †đ&#x;”˛ * dump – smetiĹĄÄ?e, odlagaliĹĄÄ?e, svinjak, luknja ‌

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

13. februarja 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

VÄ?asih bo ropotalo Radio Velenje ima svoje prostore na Starem trgu 15 v Velenju, to je zraven tiste stavbe Stari trg 11, ki ne stoji veÄ?. V zadnjih dneh so jo poruĹĄili, na njenem mestu pa bodo postavili novo, ki pa bo skladno z zahtevami spomeniĹĄkega varstva zelo podobna dosedanji.

Seveda imamo (in bomo imeli ĹĄe vse leto) zaradi obnove Starega Velenja tako kot vsi tisti, ki imajo lokale ali pa stanovanja na tistem obmoÄ?ju, veliko teĹžav.

Smo namreÄ? dobesedno sredi gradbiĹĄÄ?a. Ta trditev bo ĹĄe bolj veljala, ko se bo zaÄ?ela ĹĄe druga faza obnove, ko bodo poruĹĄili ĹĄe objekt na drugi strani naĹĄega radia – staro pekarno.

TeĹžave boste imeli seveda tudi vsi, ki nas boste v tem Ä?asu obiskovali. Cesta skozi Stari trg je zaprta, tako da morate svoje av-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. DENIS TRAP – NoÄ? in dan 2. OKUSTIÄŒNI – Po tisti dolgi poti 3. ANA DEĹ˝MAN – Grem naprej NoÄ? in dan je skladba, s katero se predstavlja mladi pevec Denis Trap iz Skornega pri Ĺ oĹĄtanju. 17-letnik se petja uÄ?i pri Ireni VrÄ?kovnik, nastopa pa tudi v muzikalu Vasi mojega dekleta.

Z zmago na festivalu Slovenska nota v Hrastniku si je lani jeseni priboril snemanje skladbe NoÄ? in dan, ki jo je napisal Alex Volasko.

tomobile pustiti ali pri vili Bianki ali pa pri hotelu RazgorĹĄek.

Seveda morate raÄ?unati, da vas bo do radijskih prostorov spremljal hup in prah.

Hrup bo morda, kljub temu da se trudimo in smo sprejeli ĹĄtevilne dodatne ukrepe, kdaj zmotil tudi naĹĄe oddaje. Pa saj nam boste oprostili in to tudi

razumeli. Se pa seveda tako kot stanovalci veselimo konca prenove, ko bomo delovali v polepĹĄanem okolju. đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Italijo bo na Evroviziji zastopal Diodato

glasbenih avtorjev so tudi Steve Miller, Ä?lana producentskega dua The Neptunes Pharrell Williams in Chad Hugo, skupina The Isley Brothers in njihov sodelavec Chris Jasper.

Nove Ä?lane bodo v dvorano sprejeli 11. junija.

V znameniti dvorani Ariston se je konÄ?al Ĺže 70. italijanski glasbeni festival San Remo. Zmaga se je tokrat nasmehnila izvajalcu Diodatu, ki se je predstavil s pesmijo Fai Rumore. S tem si je tudi priboril pravico, da Italijo zastopa v finalnem veÄ?eru Eurosonga v Rotterdamu. To je bil sicer tretji Diodatov nastop v San Remu, poleg absolutne zmage pa mu je prinesel tudi nagrado krilentinovo. Posneta je bila v Studiu Lugoton pod taktirko glasbenih producentov Bojana LugariÄ?a in Raaya. Z ekipo Abrams videoprodukcija so posneli tudi zelo vroÄ? videospot, ki si ga lahko ogledate na njihovem youtube kanalu.

tikov in novinarjev. Mednarodni festival v San Remu je sicer trajal teden dni, v veliki kategoriji, ki je prinesla evrovizijsko vstopnico, pa je nastopilo 24 izvajalcev.

Med drugim so na festivalu kot gostje nastopili Dua Lipa, Mika in Lewis Capaldi.

Spevovci predstavljajo novo romatiÄ?no pesem Ansambel Spev ima novo romantiÄ?no pesem Zate bi dal, za katero je besedilo napisal Igor PirkoviÄ?, melodijo in priredbo pa Raay.

Fantje so res pravi romantiki, saj tudi nova pesem govori o neizpeti veÄ?ni ljubezni. Pesem je ravno pravĹĄnja za va-

Emo 2020 bo vodil Klemen Slakonja LetoĹĄnji izbor slovenskega predstavnika za Pesem Evrovizije bo vodil priljubljeni voditelj Klemen Slakonja. Obeta se nam torej zanimiv izbor z duhovitim in izvirnim voditeljem, na katerem se bo predstavilo dvanajst izvajalcev, med njimi prviÄ? tudi

dva novinca, ki sta zmagala na predizboru EMA FreĹĄ. Prvi bo ĹĄel v boj za vozovnico v Rotterdam Simon Vadnjal, sledili pa mu bodo SaĹĄka, Gaja Prestor, Ana SokliÄ?, Inmate, Manca Berlec, Tinkara KovaÄ?, BoĹžidar Wolfand – Wolf, Parvani Violet, Klara Jazbec, IMSET in Lina Kuduzović.

Eminem po 18 letih prevzel Ĺžlatni kipec AmeriĹĄki raper Eminem je poskrbel za zanimivo popestritev letoĹĄnje Ĺže 92. podelitve oskarjev.

Po predstavitvi posnetkov pop skladb, nominiranih za oskarje, se je Eminem dvignil iz tal in izvedel uspeĹĄnico Lose Yourself

Mariah Carey v dvorani slavnih Znani so novi Ä?lani znamenite dvorane slavnih glasbenikov.

Med njimi je tudi Mariah Carey, za katero je to eno najveÄ?jih pri-

znanj v njeni karieri. Na glasbeno sceno je vstopila leta 1989 s singlom Vision of Love, poleg ĹĄtevilnih drugih uspeĹĄnic, razprodanih turnej in milijonov prodanih ploĹĄÄ? pa se lahko pohvali tudi s petimi grammyji. Med novimi Ä?lani dvorane slavnih

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Spev – Zate bi dal Ansambel Murni – Murn je taka Ĺžvat Ansambel Naveza – ÄŒe ĹželiĹĄ Ansambel Viharnik – Ko v jutranjem soncu Ansambel Jodel express – NaĹĄla si z drugim sreÄ?o Ansambel Poskok – Iskrena ljubezen Ansambel VraĹžji muzikanti – Ne zanikaj Ansambel Lenarti – Ostani ĹĄe minuto Ansambel Tik Tak – Dovolj je dni v Ĺživljenju Prifarski muzikanti – Takrat

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO PARNI VALJAK Jutri, v petek, 14. februarja, bo v velenjski RdeÄ?i dvorani na Valentinovem koncertu nastopila priljubljena in legendarna zagrebĹĄka skupina Parni Valjak. Koncert se bo priÄ?el ob 21. uri, za ogrevanje obÄ?instva pa bo poskrbela skupina Jackson.

ORLEK Orleki predstavljajo nov singel in Ä?isto sveĹž videospot. Lani so praznovali 30-letnico delovanja, z novim letom pa so singlu Zame si pela ta blues z njihovega najnovejĹĄega albuma Ĺ˝ivel rokenrol Ĺželeli dati tudi vizualno podobo.

PrihajajoÄ?i meseci bodo zelo pestri, zaÄ?elo se bo koncertno obdobje, za svoje oboĹževalce pa pripravljajo ĹĄe eno vizualno preseneÄ?enje.

KVATROPIRCI iz filma 8 milj. 47-letnik, Ä?igar pravo ime je Marshall Mathers, je za omenjeno skladbo leta 2003 dobil oskarja, a ga takrat ni prevzel. Prireditve se sploh ni udeleĹžil, saj je bil prepriÄ?an, da nima moĹžnosti za zmago.

Letos se je po skoraj 18 letih odloÄ?il popraviti napako in se zanjo tudi opraviÄ?iti Akademiji. Letos je oskarja za najboljĹĄo originalno skladbo dobila skladba (I'm gonna) love me again avtorjev Eltona Johna in Bernieja Taupina iz filma Rocketman.

Kvatropirci so izdali svojo prvo ploĹĄÄ?o z naslovom DO:ZDAJ. Na njej so nanizali glavne uspeĹĄnice zadnjih osmih let, duete z Manco Ĺ pik, Janom Plestenjakom, ÄŒuki, Erosi in

drugimi. ZgoĹĄÄ?enka vsebuje kar 16 skladb, od katerih sta bili dve nagrajeni na festivalu MMS. Hkrati premierno predstavljajo novo skladbo Ko sreÄ?a je ujeta.

DRAVLE RECORDS Kreativni kolektiv Dravle Records ob 15-letnici ustvarjanja predstavlja album z naslovom Buden, na katerem je osem skladb. Na albumu lahko sliĹĄimo zanimiva in nepredvidljiva sodelovanja, kot so Bojan CvijetiÄ?anin (JokerOut), Zala & GaĹĄper, Ezra, Chiro LaBagra, Matter, Benjamin Dolić in Trkaj.

SLIPKNOT ÄŒlani svetovno znane ameriĹĄke metal skupine Slipknot so si med turnejo po Evropi vzeli Ä?as in med potjo proti BudimpeĹĄti obiskali Postojnsko jamo. Ena najbolj znanih slovenskih naravnih znamenitosti jih je navduĹĄila, kar so pokazali tudi z objavo na Instagramu in vpisom v knjigo slavnih obiskovalcev.

Naš ­čas, 13. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏩

TEŠ-ovci Mitja Tašler, dr. Viktor Vračar in Egon Jurač, ki so bili v šoštanjski kulturni dom povabljeni na okroglo mizo Šaleškega EKO gibanja. Niso pa imeli kam odložiti plaščev, kar je bilo še posebej nerodno za Tašlerja in Jurača, ki sta sodelovala v omizju. A se je predstavnica družbe za stike z javnostjo, ko je zadrega nastala, hitro znašla. Položila ju je k svojemu na naslon njenega sedeža. »Najbolje, da takoj sporočiš domov, zakaj bo plašč dišal po drugačnem parfumu, da ne boš imel težav, ko se vrneš,« je z nasvetom direktorju priskočil na pomoč še generalni.

Generalni direktor HSE Stojan Nikolić se je dobesedno spustil na tla, da bi arhitektu Gregorju Gojeviću, dejavnemu članu Šaleškega EKO gibanja, na okrogli mizi o sosežigu odpadkov v TEŠ argumentiral podatke, ki govorijo o tem, da bi zamenjava ene enote SRF pozitivno vplivala na nekatere izpuste iz termoelektrarne. Kakšne podatke mu je skušal predstaviti, ni znano, videlo pa se je, da ga ni prepričal. Je prevečkrat odkimaval.

13. februarja 2020

frkanje » Levo & desno «

Polna usta Zadnje dni smo imeli polna usta kulture. Ne vem, kako so se ljudje z njo nahranili, čeprav mnogi radi rečejo, da je (tudi) kultura pomembna hrana za ljudi. Bolj siti – manj sitni!

⏬

Aktualna Tudi pri nas razsajajo »sezonske« bolezni. Ob tem spet spoznavamo reklo, da bolezen spravi v posteljo več ljudi kot pa ljubezen.

⏩

Če velja za koga pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, velja za hčer Urško in očeta Franca Zacirkovnika iz Velikega Vrha v občini Šmartno ob Paki. Oba sta delovna povsod, kjer delujeta, oba sta zavzeta planinca, izkušena vodnika … Je pa Čvek prepričan, da obstajajo tudi področja, na katerih nikoli ne bosta sledila drug drugemu. Težko je namreč verjeti, da bi Franc kdaj plesal v folklornem društvu Koleda Velenje ali ustvarjal kot likovni pedagog, kar počne Urška. Slednji pa ni videti, da bi jo zanimala popravila starih traktorjev in motorjev, kar je Francev ljub konjiček. Morda pa sta tudi zaradi tega ponosna drug na drugega.

Pošten izid V zadnji medsebojni tekmi sta se velenjski in celjski rokometni klub razšla z neodločenim rezultatom. Pošteno! Saj sta se pomerili modra in rumena ekipa Cinkarne.

Vse jasno?

Ve se, kaj je sosežig. Vse ostalo je nejasno polje. Med željami enih in strahu drugih.

Staro in mlado V Šoštanju se obeta pravo sožitje starejšega in mladega. Ob Muzeju usnjarstva na Slovenskem bodo postavili stanovanjski blok za mlade. Upajmo, da bo res tako.

Na tekočem Vsaj enkrat lahko spet rečemo, da je naša vlada pri svojem delu na tekočem. Vlada v odstopu opravlja le tekoče zadeve.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Korošici postavili rekord v neprestanem kvačkanju Prejšnji teden sta Korošici Anita Kac in Jadranka Smiljić v Slovenj Gradcu začeli maraton neprestanega kvačkanja in z njim podrli Guinnessov rekord. Kvačkali sta 30 ur, pri čemer sta ju ves čas spremljali dve neodvisni priči, ki sta po koncu pregledali izdelke Korošic in sledili Guinnessovim pravilom. Ta ne določajo, koliko izdelkov je v času podviga treba izdelati, določajo pa, da mora poskus potekati na javnem mestu in da je treba voditi poseben dnevnik, ki opisuje napredek poskusa, vključno z odmori in menjavanjem prič. Anita Kac je za vpis v knjigo rekordov pletla kape, šale, trakove za lase in babičino odejo, Jadranka Smiljić

pa se najprej lotila grba slovenjgraške občine. Kot sta povedali, je največja kriza nastopila okoli polnoči, ko je Smiljićeva zaradi zahtevnosti kvačkanja tudi odložila izdelavo slovenjgraškega grba v modri in beli barvi in se lotila drugih vsebin.

Pluton ima »utripajoče srce« Nasini znanstveniki so pred kratkim ugotovili, da ima pritlikavi planet Pluton na površju »utripajoče srce« iz zaledenelega dušika, kar vpliva na nastanek

različnih struktur na površju planeta. Gre za tanko plast zaledenelega dušika, ki se podnevi segreje in spremeni v paro, ponoči pa kondenzira in se spremeni nazaj v led. To okoli Plutona pošilja vetrove in oblikuje njegovo površje. Z zrakom se prenašata tudi vročina in material, pri čemer nastajajo različne strukture na površju. »To pomeni, da lahko Plutonova atmosfera in vetrovi vplivajo na njegovo površje, tudi če je gostota atmosfere zelo majhna,« je povedal vodja študije Tanguy Bertrand. »Pred sondo Nova obzorja so vsi mislili, da je Pluton kot žoga, skoraj povsem gladka. Vendar je povsem drugačen. Ima veliko različnih pokrajin in mi skušamo razumeti, kaj se dogaja,« je še povedal.

Papež sprejel vernico, ki jo je ob koncu leta udaril po roki

Papež Frančišek se je v minulem tednu srečal z vernico, ki jo je na zadnji dan minulega leta udaril po roki, potem ko ga je ta zagrabila za roko in potegnila k sebi. Na kratko sta se srečala med splošno avdienco, se pri

tem rokovala in spregovorila nekaj besed. Vsebina pogovora ni znana, so pa papeževi sodelavci poudarili pomembnost opravičila za nenadzorovan odziv. Papež se je sicer že dan po dogodku opravičil za svoje dejanje, češ da je v tistem trenutku izgubil potrpljenje.

Celja ni med najbolj nevarnimi mesti v Evropi Znan ameriški medij Fox News je pred kratkim zapisal, da je Celje šesto najnevarnejše mesto v Evropi po številu umorov. Kot so pojasnili, naj bi bilo leta 2017 v Celju 2,6 umora na 100.000 prebivalcev. Na celjski občini in policiji navedbe ostro zavračajo in pravijo, da v letu 2017 niso obravnavali nobenega umora ali

uboja. V tem obdobju je celjska policija obravnavala le en poskus kaznivega dejanja uboja, ki pa se v statistiki dokončanih kaznivih dejanj ne šteje. Zaradi neresničnih navedb je policija na Fox News že poslala zahtevo za

popravek prispevka. »Dejstvo je, da živimo v zelo varnem mestu in varni državi,« so poudarili.

Telesni stražar povzročil preplah Telesni stražar nekdanjega britanskega premierja Davida Camerona, ki se je z letalom s soprogo vračal iz New Yorka v London, je na potniškem letalu povzročil preplah, potem ko je v toaletnih prostorih pozabil nabito pištolo. Strelno orožje je skupaj z dvema potnima listo-

Zaposlovanje Nekateri še vedno opozarjajo na malo čudno stanje pri nas. Imamo še vedno kar veliko iskalcev zaposlitve, na drugi strani pa delodajalci opozarjajo, da ni delavcev.

Ustreznih. Mnogi taki še vedno odhajajo v tujino z denarnicami za denarjem.

Prevetritev Tudi po naši deželici smo imeli zadnji čas veliko močnega vetra. Veliko vetra že – prave prevetritve pa še ne.

Šaleški sendvič Lignit z mešanico nenevarnih odpadkov na žaru. Vsem to nikakor ne vzbuja apetita.

ma namreč odkril prestrašeni potnik. Najdeno je sicer izročil letalskemu osebju, je pa na letalu kar hitro nastal preplah. V uradu nekdanjega predsednika angleške vlade incidenta niso hoteli komentirati. Dejali so le, da se zavedajo resnosti situacije in da so stražarju že prepovedali opravljati operativne dolžnosti. »Ker gre za resen incident, smo sprožili interno preiskavo,« je zapisala londonska metropolitanska policija.

Pomen mladih Je videti, da bolj kot razna podjetja ta čas za mlade vse bolj tekmujejo razne izobraževalne ustanove. Po eni strani je to tudi razumljivo – najprej jih je treba izobraziti, da jih lahko potem zaposlijo. Da le izobražujejo zaposljive.

Praznik Naš kulturni praznik slavimo v spomin na našega pesnika Prešerna. Upam, da bo vse širše slavje res pripomoglo, da bomo Slovenci vsaj malo bolj prešerni.

NaĹĄ Ä?as, 13. 2. 2020, barve: CMYK, stran 13

Starosti Velenjskega gradu stroka ne more natanÄ?no doloÄ?iti. Ve pa, da so njegovi najstarejĹĄi deli stari vsaj 750 let, saj je grad prviÄ? posredno pisno omenjen v listini iz leta 1270, Ĺže prej, leta 1264, pa so bili pisno omenjeni trĹžani naselja pod njim. Grad je postopoma dobival podobo, kakrĹĄno ima danes, ko velja za eno najlepĹĄih in najbolje ohranjenih renesanÄ?nih stavb na Slovenskem. Ker v njem domuje Muzej Velenje, pa ima tudi pestro vsebino, ki ji bodo muzejski sodelavci v tem jubilejnem letu namenili posebno veliko pozornosti.

Pogovorni veÄ?eri, razstave, knjiĹžica

Na obletnico se bodo navezovali s pogovornimi veÄ?eri, na katerih Ĺželijo gostiti Ä?im veÄ? ljudi, ki se spominjajo Ĺživljenja na Velenjskem gradu. Ĺ˝e lani so namreÄ? muzealci po nakljuÄ?ju naĹĄli eno od nekdanjih stanovalk gradu, kar jih je spodbudilo, da jih poiĹĄÄ?ejo ĹĄe veÄ?. Tudi tistih, ki kaj vedo o Ĺživljenju na gradu iz pripovedovanja svojih starĹĄev in starih starĹĄev, ki so sluĹžbovali pri tedanjih lastnikih. Na pogovore in predavanja bodo vabili tudi kastelologa, umetnostnega zgodovinarja, arheologinjo in druge strokovnjake. Pripravili bodo veÄ? priloĹžnostnih razstav, ki bodo pokazale, da je Velenjski grad Ĺže od nekdaj priljubljen motiv za ustvarjalno upodabljanje. Izdati nameravajo knjiĹžico, ki bo predstavila zgodovino gradu in plemiĹĄkih druĹžin, ki so ga posedovale. ÂťNe glede na starost gradu, Ä?as, v katerem raziskujemo njegovo preteklost, in ĹĄtevilo ljudi, ki se z njo ukvarja, vsakiÄ?, ko se zakopljemo v to, najdemo ĹĄe kakĹĄno novo informacijo,ÂŤ je dejala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart in dodala, da si bodo v jubilejnem letu prizadevali za Ä?im bolj celostno predstavitev tega pomembnega kulturnozgo-

Letos je jubilant Velenjski grad Ob 750. obletnici prve pisne omembe Velenjskega gradu bo Muzej Velenje izvedel veÄ? aktivnosti – ZakljuÄ?uje se prva faza prenove grajskega parka – Infrastrukturnih izzivov je ĹĄe veliko dovinskega spomenika. Posvetili pa se bodo tudi zaÄ?enjajoÄ?i se prenovi Starega trga, kjer je po lokalnem programu kulture predvidena muzejsko-rokodelska-obrtniĹĄka Ä?etrt.

ta nasploh in tudi okolice,ÂŤ pravi sogovornica in dodaja, da bo v naslednjih letih potrebnih kar nekaj veÄ?jih posegov. Poleg nove streĹĄne kritine na nekaterih delih in nadaljnje prenove grajskega parka si Ĺželijo, da bi Ä?im prej priĹĄel na vrsto zunanji vodnjak. ÂťNe samo zaradi lepĹĄega videza, tudi zaradi varnosti. Sicer je obdan z zaĹĄÄ?itno ograjo, ampak to ni dovolj. Ĺ˝elimo si tudi obnove in ureditve dostopnih poti, tudi teh znotraj obzidja, da

Poteka prenova grajskega parka

Tisti bolj razvajeni obiskovalci bodo morda razoÄ?arani, da se ne bodo mogli veÄ? pripeljati prav pred obzidje gradu, saj bo del grajskega parka, kjer so potekali tudi koncerti festivala Dnevi mladih in kulture, zdaj res park s sprehajalnimi potmi, vodnim elementom, klopmi in ustrezno zasaditvijo, napoveduje direktorica. ÂťZ naÄ?rtom prenove smo se poskuĹĄali pribliĹžati znani podobi grajskega parka nekoÄ?. Po aktualni praksi varstva spomenikov pa v primerih, ko ne vemo zagotovo, kako je kakĹĄen prvotni element izgledal in ga zato ne moremo verodostojno nadomestiti, vnesemo primerne sodobne elemente. Zato bo morda koga presenetila izbira ograje, ki je takĹĄna kot na grajskem balkonu – tega smo pred nekaj leti obnovili in pojavili so se komentarji, da ograja na njem ni ustrezna, ker je sodobna. Vendar smo v obeh primerih sledili smernicam stroke,ÂŤ je pojasnila in dodala, da se

Grajski park Ĺže dobiva novo podobo.

bo prenova okoPred Ä?asom smo lice nadaljevala s zamenjali okna Rekli so â?ą takĹĄnim tempom, in del strehe. ZeMojca Ĺ˝evart: ÂťPri tako kot se je zaÄ?ela. lo si Ĺželimo, da veliki in stari stavbi niV drugi fazi bobomo lahko Ä?im koli ne zmanjka potreb do prenovili preprej na novo prepo posegih.ÂŤ del pod zgornjim krili del strehe, ki platojem, v tretji v zadnjih desetlefazi pa ĹĄe drevotjih ĹĄe ni bila zaredni del na griÄ?u nad gradom. menjana, po Ä?emer nekateri prostori zelo kliÄ?ejo. Mestna obÄ?iVeÄ? infrastrukturnih na Velenje kot lastnica gradu in izzivov ustanoviteljica javnega zavoda ÂťStavba, kakrĹĄna je Velenjski zgledno skrbi za ta spomenik, a grad, z vso pripadajoÄ?o okolico vsako leto niti s skupnimi moÄ?mi terja veliko sredstev za vzdrĹže- ne moremo zagotoviti toliko devanje in obnove, ki so pravza- narja, kot bi ga potrebovali. Zaprav stalnica. Zadnji veÄ?ji poseg to se z naĹĄo tehniÄ?no ekipo truso na novo zgrajeni oporni zi- dimo Ä?im veÄ? narediti z rednim dovi na platoju grajskega parka. vzdrĹževanjem prostorov, objek-

Prva posredna omemba trga Velenje izhaja iz srednjeveĹĄke listine, na kateri so med tistimi, ki so potrjevali navedbe o cerkveni podrejenosti cerkve sv. Martina ĹĄkalski Ĺžupniji in hkrati pravico ĹĄaleĹĄkega graĹĄÄ?aka, da lahko nastavlja vikarje pri “svojiâ€? cerkvi, navedeni tudi Gebhard in Reynhard, Âťvelenjska trĹžanaÂŤ, ter Herman s pridevkom de weln, torej Velenjski. Za prvo, prav tako posredno

Pesem ptic sliĹĄiĹĄ in opaziĹĄ tam, kjer je med 40 in 50 mV/m elektromagnetnega sevanja – Podobno je s Ä?ebelami – So krivi mobilni telefoni?

Vpliv, ki ga imajo elektromagnetna sevanja, je precejĹĄen

ÂťTam, kjer delujejo bazne postaje, se ĹĄiri sevanje v ozkem snopu (kot npr. luÄ? baterijske svetilke). NajveÄ?je sevalne obremenitve povzroÄ?ajo bazne postaje na tistih obmoÄ?jih, kjer so na istem stebru nameĹĄÄ?ene antene veÄ? operaterjev, in na mestih, kjer je

na mesto usmerjenih veÄ? baznih postaj, ocenjuje Pogorevc in nadaljuje: ÂťV SonÄ?nem parku EMF presegajo veÄ?kratne vrednosti po uredbi, ki je stara ĹĄtiriindvajset let. Obremenitve predstavljajo radio, televizija in signali mobitela.ÂŤ Poziv, da preverijo stanje v parku in njegovi okolici, je poslal tudi ministrstvu za okolje in prostor. Zdaj Ĺže nekaj Ä?asa Ä?aka na odgovor. "ReĹĄitev je preprosta in je reĹĄljiva z novo uredbo, Ĺžal pa naĹĄi strokovnjaki ocenjujejo, da to ni potrebno. Zakaj potrebujemo veÄ? kot 50 mV/m," se spraĹĄuje Pogorevc.

Bo SonÄ?ni park postal puĹĄÄ?ava brez ptic?

ÂťProblem sem predstavil tudi MO Velenje. Da izginjajo Ä?riÄ?ki, Ä?mrlji, kresnice, pikapolonice.

Ne samo ptice in Ä?ebele. Izguba razĹĄirjenih vrst ptic bi bila lahko pogubna za Ä?loveĹĄko vrsto v prihodnje. Podobno stanje je tudi drugod po Evropi, kjer ptice prav tako izginjajo, kar je zaskrbljujoÄ?e, ko opazujeĹĄ ptice, ki pridejo le po hrano, nato pa se umaknejo v varno zavetje, to je 50 mV/m

Marjan Pogorevc: ÂťPtice iĹĄÄ?ejo varno zavetje dolin, grabnov in gozdov. Tudi vrane, na primer, se druĹžijo na mestih, kjer so majhna sevanja. Vpliv je, kot kaĹže, precejĹĄen.ÂŤ

sevanja, ki je ĹĄe sprejemljivo zanje. Ĺ˝al so vse mejne vrednosti narejene za Ä?loveka, ne za ptice in naravo, Âťje Ĺžalosten Pogorevc.

Je kriv sodobni naÄ?in kmetovanja?

Strokovnjaki pritrjujejo. Verjetno res, da tam, kjer je intenzivno kmetijstvo. Kaj je krivo,

â?ą

Po novem bomo lahko parkirali le na parkiriĹĄÄ?u pri skakalnicah in se do gradu sprehodili skozi nov park.

bi bil grad obiskovalcem ĹĄe bolj prijazen. Na tem podroÄ?ju imamo kar nekaj sprotnega dela, a rezultati niso takĹĄni, kot bi si jih Ĺželeli. Slej ko prej bo treba obnoviti stopniĹĄÄ?e, ki vodi iz grajskega atrija v nadstropje, saj so po stoletjih uporabe dotrajane stopnice Ĺže precej nevarne. V grajskih kleteh imamo prostor, ki bi ga lahko preuredili v razstaviĹĄÄ?e, a bo potreboval precejĹĄen vloĹžek.

pisno omembo Velenjskega gradu pa ĹĄteje listina z datumom 14. maj 1270, ki je nastala na gradu KunĹĄperk, kot priÄ?a pa je na njej naveden dominus Gundachrus de Welen, torej Gundaker Velenjski. Ta listina poleg tega, da je bil Grad Velenje najverjetneje zgrajen sredi 13. stoletja, podpira tudi tezo, da je bil Velenjski grad Ĺže od zaÄ?etka last gospodov KunĹĄperĹĄkih.

Zakaj ptice vedno tiĹĄe Ĺžvrgole MogoÄ?ni SonÄ?ni park v Velenju je eden mlajĹĄih v Sloveniji, iz katerega se ptice selijo na varnejĹĄa podroÄ?ja, na obmoÄ?je Ĺ kalskega jezera in v bliĹžnji gozd. Razlog: EM frekvenca oziroma poveÄ?anje EMF, ki jih oddajajo bliĹžnje bazne postaje, meni Marjan Pogorevc, Ä?ebelar iz AndraĹža nad Polzelo, ki ima panje tudi na Pohorju in se s to problematiko ukvarja Ĺže od leta 2014. Sam opaĹža, da se ptice in Ä?ebele vraÄ?ajo na mesta, kjer je EMV niĹžji od 50 mV/m. ÂťPtice se obÄ?asno vraÄ?ajo ob rob parka in v naselje, kjer se nahranijo, nato pa se vrnejo v varno obmoÄ?je v gozd ob jezeru, kjer EMF ne presega 70 mV/m.ÂŤ

13

REPORTAŽA

13. februarja 2020

da izginjajo cele druĹžine Ä?ebel, kje so lahko vzroki za tovrstno izginjanje, se spraĹĄujejo Ä?ebelarji, raziskovalci, veterinarji, Ä?lani ekoloĹĄkih gibanj itd. na okroglih mizah po Sloveniji. O domnevnem negativnem vplivu sevanja na Ĺživali, rastline in ljudi smo sliĹĄali Ĺže precej, a oÄ?itno ĹĄe ne vemo dovolj. Zato bi to lahko bil

Prav tako bo potrebno za novo rabo temeljito prenoviti izpraznjeno hiĹĄniĹĄko stanovanje. Vsi ti posegi so pravzaprav velik stroĹĄek, saj moramo izbrati primerne materiale v skladu s priporoÄ?ili zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine, s katerim dobro sodelujemo,ÂŤ je povedala in dodala, da si Ĺže v tem letu Ĺželijo nekaj posodobitev in izboljĹĄav v razstavnih in delovnih prostorih.

Kaj pa dostopnost?

Tegoba Velenjskega gradu je njegova (ne)dostopnost. Cesta je preozka in zavoj preoster za dostop z avtobusom. Stopnice ali gozdna pot za starostnike, sploh pa za gibalno ovirane, ne predejo v poĹĄtev. Tudi gibanje za grajskim obzidjem in ogled zbirk sta zanje izziv. Muzealci opaĹžajo, da zato vsako leto izgubijo kar nekaj obiskovalcev, ki se morajo obisku gradu odpovedati. KakĹĄne so moĹžnosti, da grad in muzejske vsebine postanejo bolj dostopni? ÂťO teĹžavi smo se veliko pogovarjali z obÄ?ino, a preprostih reĹĄitev ni.

Na razĹĄiritev ceste ne moremo raÄ?unati. VzpenjaÄ?a bi bil finanÄ?no in izvedbeno zelo zahteven projekt. Pogovarjali smo se o nakupu kombiniranih vozil za prevoz obiskovalcev iz Starega trga na grad, kar je ĹĄe najbolj verjetna reĹĄitev.

Za gibalno ovirane smo v najlaĹžje dostopnem delu gradu – kjer je razstavljen mastodont – uredili prostor, v katerem si lahko ogledajo izbrane predmete in filme o zbirkah. Imamo klanÄ?ino, ki jo lahko namestimo in jim pomagamo v osrednji del gradu, vendar se morajo pred obiskom najaviti, da se s sodelavci pripravimo in omogoÄ?imo varen dostop. Zaradi same arhitekture stavbe pa niti z dvigalom ne bi premostili vseh preprek,ÂŤ je pojasnila Mojca Ĺ˝evart, zakaj je grad s svojimi vsebinami za nekatere Ĺžal nedosegljiv. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Kaj o zmanjĹĄevanju ĹĄtevila ptic v Sloveniji pravijo na DruĹĄtvu za opazovanje in prouÄ?evanje ptic Slovenije?

TjaĹĄa ZagorĹĄek, varstvena ornitologinja: ÂťMed moÄ?no ogroĹžene vrste ptic uvrĹĄÄ?amo tri vrste ptic: poljsko vrano, velikega ĹĄkurha in vrtnega strnada. Poljska vrana je bila med letoma 1994 in 2002 uvrĹĄÄ?ena na seznam izumrlih gnezdilk Slovenije, potem ko so leta 1992 v PetiĹĄovcih z vodnimi curki uniÄ?ili zadnjo takrat znano kolonijo te vrste ptice v Sloveniji. Ponovno kolonijsko gnezdenje je bilo opazovano spomladi leta 2004 v KrĹĄkem.

Danes so znane tri gnezdilne kolonije, ki pa so na Ĺžalost zelo na udaru obÄ?inskih veljakov, ki si na vse pretege prizadevajo odstranjevati posamezne kolonije. Veliki ĹĄkurh je tudi ena zelo ogroĹženih zavarovanih vrst ptic v Sloveniji. Na Ljubljanskem barju gnezdi nekje med 4–6 parov, od katerih pa le eden uspeĹĄno spelje mladiÄ?e. Za varstvo vrste je nujno poveÄ?anje povrĹĄine pozno koĹĄenih ekstenzivnih travnikov na Ljubljanskem barju, saj je sedanja populacija premajhna in s premajhnim gnezditvenim uspehom, da bi se dolgoroÄ?no lahko ohranila. Vrtni strnad sodi med naĹĄe najbolj ogroĹžene gnezdilke in je v Sloveniji tik pred izumrtjem. Njegov tipiÄ?ni Ĺživljenjski prostor so suhi kraĹĄki travniki in submediteranska ekstenzivna kmetijska krajina, ki zaradi zaraĹĄÄ?anja in opuĹĄÄ?anja ustrezne kmetijske rabe hitro izginja. Med moÄ?no ogroĹžene pa uvrĹĄÄ?amo ĹĄe veÄ?ino vrst na posebnih varstvenih obmoÄ?jih (SPA, Natura 2000), vrste kmetijske krajine, kot so veliki ĹĄkurh, vrtni strnad, Ä?rnoÄ?eli srakoper, zlatovranka, kosec in repaljĹĄÄ?ica, gozdne vrste, kot sta belohrbti detel in divji petelin, in ĹĄtevilne druge ‌ razlog za alarm, saj so Ä?ebele velik kazalnik razmer v okolju.

Njihovo izginjanje sporoÄ?a, da se z okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati ter izvesti varnostne ukrepe. Ne le v zvezi s sevanjem, tudi z uporabo pesticidov, Ä?eprav smo ljudje vedno

bolj ozaveĹĄÄ?eni, je kot kaĹže to ĹĄe premalo. ÄŒebele imajo namreÄ? pomembno vlogo pri ohranjanju ekoloĹĄkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 13. 2. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

MED VAMI

13. februarja 2020

25 let ZdruĹženja za medsosedsko pomoÄ? Iz roda v rod pelje pot – strojnega kroĹžka Ĺ aleĹĄka dolina Na PreĹĄernov dan ZdruĹženje je bilo ustanovljeno marca leta 1995 – Deluje predvsem na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje ter obÄ?in Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki, obÄ?asno tudi v sosednjih obÄ?inah ÂťNamen zdruĹženja je spodbujanje in organiziranje vseh oblik medsosedske pomoÄ?i med Ä?lani, izboljĹĄanje delovnih, gmotnih in psihofiziÄ?nih razmer za delo Ä?lanov v kmetijstvu in gozdarstvu ter opravljanje dejavnosti, ki prispevajo k izpolnitvi namena zdruĹženja, razloĹži strokovna sodelavka ZdruĹženja za medsebojno pomoÄ? strojni kroĹžek Ĺ aleĹĄka dolina Lidija DikliÄ?.

Na 25. rednem obÄ?nem zboru druĹĄtva, ki je bil 28. januarja 2020, se je zbrala tretjina Ä?lanov. Najprej so predstavili poroÄ?ila o delu druĹĄtva v preteklem letu, pri Ä?emer je predsednik Silvo Krenker poudaril dobro sodelovanje z Govedorejskim druĹĄtvom Ĺ aleĹĄka dolina pri organizaciji odmevne prireditve NajboljĹĄe s kmetij Ĺ aleĹĄke doline – govedorejske razstave, ki je bila 5. oktobra lani v Ĺ oĹĄtanju. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali, da je vse potekalo, tako, kot je bilo naÄ?rtovano. Za leto 2020 so sprejeli program dela,

ObÄ?ni zbor Strojnega kroĹžka Ĺ aleĹĄka dolina

ki poleg rednih aktivnosti, kot so izobraĹževanje Ä?lanov, organiziranje strokovne ekskurzije, oskrba Ä?lanov s koledarji, skrb za promocijo, sodelovanje s sosednjimi kroĹžki in Zvezo strojnih kroĹžkov Slovenije, obveĹĄÄ?anje Ä?lanov o aktualnostih, reĹĄevanje tekoÄ?e problematike, predvideva tudi izdajo novega Kataloga strojnih storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo.

Ob 25-letnici delovanja so bili na obÄ?ni zbor povabljeni ustanovni Ä?lani druĹĄtva, ki so prejeli

priznanja za podporo pri ustanovitvi in delovanju druĹĄtva.

Prisoten je bil tudi prvi predsednik druĹĄtva Rudi SevÄ?nikar, ki je dal kritiÄ?no primerjavo delovanja strojnih kroĹžkov v Sloveniji z delovanjem strojnih kroĹžkov v sosednji Avstriji, kjer strojni kroĹžki lahko opravljajo razliÄ?na dela pri urejanju prostora tudi za obÄ?ine in druge pravne osebe. Za to moĹžnost bi si morali prizadevati v prihodnje tudi v Sloveniji. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Predstavile se bodo z degustacijo svojih proizvodov Leto bo pestro – Odpravljajo se na praznovanje 90-letnice Slovenskega doma v Zagrebu

ÂťOb prijetnih druĹženjih skrbimo za izmenjavo izkuĹĄenj ter pridobivanje novih znanj v kulinariki.ÂŤ

ÄŒlanice DruĹĄtva podeĹželskih Ĺžena Ĺ aleĹĄke doline, katerega namen je medsebojno druĹženje, ohranjanje izroÄ?ila in prenaĹĄanje izkuĹĄenj na mlajĹĄe generacije, se pod okriljem druĹĄtva izobraĹžujejo, spremljajo nove trende v kulinariki in ohranjajo stare, ukvarjajo se s petjem in plesom. Tudi letoĹĄnje leto bo zelo pestro, so izpostavile na 17. skupĹĄÄ?ini druĹĄtva, ki je bila 29. januarja. Odpravile se bodo na pouÄ?no ekskurzijo, praznovale materinski dan, predvsem pa bodo kuhale,

prirejale delavnice (velikonoÄ?no in boĹžiÄ?no), se udeleĹževale strokovnih predavanj in sreÄ?anja kmetic. Novembra si bodo privoĹĄÄ?ile ĹĄe dan za zdravje in vse leto sodelovale tudi z drugimi druĹĄtvi. Sonja Kuhar je predsednica druĹĄtva leto dni. Veseli jo, da se Ä?lanice na vse dejavnosti dobro odzivajo. Trenutno jih je sto ĹĄest, iskreno upa, da se jim pridruĹži ĹĄe kakĹĄna. ÂťVelik del naĹĄega delovanja zavzema peka peciva ter drugih kulinariÄ?nih dobrot ter priprava pogostitev. NaĹĄ najpo-

107,8 MHz

membnejĹĄi projekt letos pa bo predstavitev druĹĄtva v Zagrebu v okviru praznovanja 90-letnice Slovenskega doma; na povabilo slovenskega predstavniĹĄtva bomo njihov prazniÄ?ni dan popestrile me,ÂŤ se veseli Kuharjeva.

Projekt bo v okviru materinskega dneva, s pevskim zborom in dramsko skupino se Ĺže pripravljajo, zraven bodo povabile ĹĄe folklorno skupino. Predvsem pa bodo predstavile domaÄ?e tradicionalne jedi, ki jih kmeÄ?ke Ĺžene pripravljajo in peÄ?ejo. Na HrvaĹĄko bodo tako rajĹžali pirhi, orehova potica, dober kruh in domaÄ?a ĹĄunka. ÂťPonosna sem na pridne gospodinje in vesela, da nam ob strani stoji in pomaga tudi lokalna skupnost,ÂŤ ĹĄe zakljuÄ?i Kuharjeva. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

je Kulturno druĹĄtvo Ĺ kale kot vsako leto tudi letos pripravilo proslavo

Ĺ kale – Slavnostni govornik je bil pesnik, pisatelj in dramatik Peter Rezman. Na njemu lasten naÄ?in je predstavil pomen knjige, pomen zapisane besede – tudi o Ĺ kalah. Zapel je MePZ Ĺ kale, zaigral kvartet uÄ?enk in uÄ?itelja klarinetov iz Glasbene ĹĄole Velenje, osrednja toÄ?ka prireditve pa je bil pogovor o sposobnostih, izkuĹĄnjah, vrednotah, znanju, ki se prenaĹĄa iz roda v rod. V pogovoru so sodelovale Cvetka Lipnik, njena hÄ?i Marija GlinĹĄek in njena hÄ?i Ana GlinĹĄek – tri generacije ene druĹžine. Njihovi talenti se kaĹžejo na mnogih podroÄ?jih, predvsem umetnosti in estetike.

V pogovoru so sodelovale Ana GlinĹĄek, Cvetka Lipnik in Marija GlinĹĄek. Z njimi se je pogovarjala Eva Kumer

Imajo veliko skupnega, znajo izkoristiti svoje darove in obogatiti svoje Ĺživljenje in Ĺživljenja drugih.

Skupna jim je Ä?ujeÄ?nost, skromnost, iskrenost, poĹĄtenje, ljubezen do vsega okrog sebe, sposob-

nost opazovanja in ĹĄe marsikaj.

Vrednote, ki bi jim morali slediti vsi in jih prenaĹĄati na mlajĹĄe rodove. Kot to delajo one. đ&#x;”˛

Eva Kumer

Mnenja in odmevi Viadukt preko Ĺ aleĹĄke doline – ĹĄkodljiva odloÄ?itev Komentar na odgovor MO Velenje PR-ovka in namestnica vodje kabineta (pod)Ĺžupana MOV (po navodilu?) zelo lahkotno komentira naĹĄe trditve, a v odgovoru si ne upa zapisati, da vkopane trase preko Ĺ aleĹĄke doline ni mogoÄ?e izvesti. Razumljivo, zakaj ne, saj so podobne reĹĄitve v svetu znane in Ĺže izvedene. (zanimivo, da ima klet tudi Restavracija Jezero, ki leĹži le cca. 100 m od trase HC in s podtalnico nima posebnih teĹžav, v kleti pa je dolgo let deloval tudi Disco ‌).

Gospa tudi ne komentira, da bo to zmanjĹĄalo kvaliteto bivanja ljudi v tem okolju, v Stari vasi, Pesju. Ne komentira objavljenega posnetka na neodvisni-velenje.com, kako neprijeten je hrup z AC ali dejstva, da bosta 9. mio evrov vreden ÂťspomenikÂŤ in turizem na jezeru zaradi tega imela ĹĄe poslabĹĄano okolje.

Na MOV bi morali ukrepati pravoÄ?asno in v korist obÄ?anov zahtevati od Darsa, da poiĹĄÄ?e reĹĄitev, ne pa da podleĹžejo pritisku.

Da oÄ?itno obstajajo pritiski in interesi na trasi 3. razv. osi ugotavljata tudi g. HanĹžek in g. PiĹžorn v Delovi Sobotni prilogi (Ä?lanka si lahko preberete na strani neodvisni-velenje.com), ko govorita o izsiljevalskem naÄ?inu dela tako lokalne kot drĹžavne politike. ÄŒe zakljuÄ?imo, s strani MO Velenje dovoljena sprememba projekta z vkopane hitre ceste na viadukt Ä?ez dolino je ĹĄkodljiva odloÄ?itev, ki bo pustila nepopravljivo ĹĄkodo in bi jo morali prepreÄ?iti.

Ps. SpoĹĄtovana, Ä?e morate biti pikolovska do nas, bodite tudi pri vas! Naredili ste dve napaki, pozabili ste na Neodvisni-Velenje. com in neupraviÄ?eno ste nas obtoĹžili, da smo namerno zavajali.

Sedaj mi priÄ?akujemo opraviÄ?ilo MOV. Ĺ e sreÄ?a, da ste previdno zapisali, da priÄ?akujete opraviÄ?ilo in ga niste kar z groĹžnjo zahtevali. SliĹĄali smo, da na MO Velenje to radi poÄ?nejo naĹĄemu

zastopniku v svetu MOV, neodvisnemu svetniku Mateju Jenku, poleg obÄ?ine bi mu naj grozili tudi Ĺžupan osebno, pa podĹžupan Dermol in dir. obÄ?. uprave Mori – a kaj veÄ? o tem bi lahko povedal le on sam. đ&#x;”˛

Dobra DrĹžava Velenje in Neodvisni-Velenje.com Stiki z javnostjo

OpraviÄ?ilo NaĹĄega Ä?asa

Zaradi neobiÄ?ajnega in tudi neustreznega zapisa !9 mio. evrov!, je pri lektoriranju prispevka Viadukt preko Ĺ aleĹĄke doline – ĹĄkodljiva sprememba priĹĄlo do popravka, ki pa Ĺžal ni bil pravilen.

Za napako se opraviÄ?ujemo đ&#x;”˛

UredniĹĄtvo

Kje je stranka NaĹĄe Velenje? (odrto pismo) Po letu in par mesecih na volitvah na strani https://www.velenje.si/o-velenju/politicne-stranke ĹĄe vedno ni omenjene stranke NaĹĄe Velenje ..., ki pa je sploh edina stranka v mestnem svetu s sedeĹžem v Velenju. Ker se oÄ?itno po tem vaĹĄem spisku ravnajo tudi v tedniku NaĹĄ Ä?as, ki pripravlja in izdaja letni Almanah, nas niso uvrstili med stranke v mestnem svetu in obÄ?ini, Ä?eprav smo bili Ä?etrti po glasovih na zadnjih obÄ?inskih volitvah (od 11 na listi). Obenem smo tudi oglaĹĄevali v tedniku NaĹĄ ÄŒas ter vse oglaĹĄevalske obveznosti poravnali, tako da res ne bi smeli biti neznanka v lokalnem politiÄ?nem prostoru. Res ne vemo, da se nam dogajajo takĹĄne stvari ... ni nas na uradni strani MO Velenje, pozabili ste na izplaÄ?ilo za delovanje politiÄ?nih strank za mesec december 2019 in januar 2020, ki je zakonsko doloÄ?eno in smo morali na to opomniti ..., res zanimivo, ker stranka najema prostore za pisarno prav od MO Velenje in raÄ?une tudi redno poravnava ... ker raÄ?une redno poĹĄiljate za vsak mesec.

Razumemo Ä?loveĹĄko napako, da se kdaj kaj pozabi, samo tole ignoriranje (ali nagajanje?!), je pa Ĺže ĹĄlo Ä?ez mejo dobrega okusa.

Pa upamo, da ne bo kakĹĄnih izgovorov, da nimate podatkov ... ker so javno dostopni (npr:https://www.bizi.si/NV/, ali https://www.ajpes.si/podjetje/NASE_VELENJE?enota= 708436&EnotaStatus=1), Ä?e bi mogoÄ?e kdaj prosili zanje, bi jih pa tudi takoj poslali.

Prosimo za odgovor, kaj je teĹžava, da prihaja do teh stvari ,in da se pomanjkljivosti Ä?im prej odpravijo ter da se v prihodnosti ne bodo veÄ? pojavljale.

S spoĹĄtovanjem! đ&#x;”˛ stranka NaĹĄe Velenje predsednik JoĹže Hribar

Ker je svetnik JoĹže Hribar pismo poslal tudi na obÄ?ino, so nam Ĺže poslali odgovor SpoĹĄtovani svetnik gospod JoĹže Hribar, na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si imamo objavljeno grafiÄ?no sestavo Sveta Mestne obÄ?ine Velenje ter svetnice in svetnike s fotografijami.

Podatkov o aktivnih odborih politiÄ?nih strank v mestni obÄ?ini Velenje nimamo oz. jih ne spremljamo. Tako smo podstran PolitiÄ?ne stranke aĹžurirali januarja letos na osnovi podatkov iz Almanaha. Ker ste zasledili, da na podstrani politiÄ?nih strank ni vaĹĄe stranke, jo bomo dodali. Prav tako bomo vse svetniĹĄke skupine in samostojne svetnike pozvali, da preverijo popolnost podatkov ter nam jih poĹĄljejo, da bomo objavili zadnjo razliÄ?ico.

Dotacijo za mesec november, ki bi jo morali prejeti nakazano v decembru, smo vam izplaÄ?ali januarja 2020. Prav tako ste januarja prejeli dotacijo za mesec december. Glede napake pri izplaÄ?ilu dotacije smo se vam Ĺže opraviÄ?ili in zadevo takoj uredili. Do napake pri izplaÄ?ilu novembrske dotacije je priĹĄlo pri veÄ?ini politiÄ?nih strank, ne samo pri vaĹĄi, za kar se vam ĹĄe enkrat opraviÄ?ujemo.

Hvala za razumevanje in prijazen pozdrav, đ&#x;”˛

SluĹžba za odnose z javnostjo Mestne obÄ?ine Velenje Â

NaĹĄ Ä?as, 13. 2. 2020, barve: CMYK, stran 15

BISERI maturantskega plesa

di, denimo marenga ali lambada, hitro minili. Ĺ e vedno pa je diskofoks tisti, ki ga lahko poleg fokstrota pleĹĄemo praktiÄ?no na vse ritme, zato je uporaben ob razliÄ?nih priloĹžnostih in tako rekoÄ? na vseh plesiĹĄÄ?ih,ÂŤ je povedal.

Ples naj bo sprostitev, ne stres Obiskali smo sobotne plesne vaje letoĹĄnjih maturantk in maturantov ter poklepetali s plesnim inĹĄtruktorjem AleĹĄem PuĹĄnikom Plesi so nekdaj bili med najbolj priljubljenimi, Ä?e ne kar edinimi naÄ?ini druĹžabnega, zabavnega in hkrati rekreativnega preĹživljanja prostega Ä?asa parov.

Zadnja leta se kultura plesa vraÄ?a v prosti Ä?as glasbe, sprostitve in gibanja Ĺželjnih, vendar bolj med starejĹĄe kot mlajĹĄe. Ti so precej zadrĹžani, ko morajo stopiti eden k drugemu v strogi plesni drĹži, voditi ali se pustiti voditi, vedeti, kam stopiti, se zavrteti in sprostiti v bokih. Pa vendar – ples je del sploĹĄne izobrazbe,

15

BISERI, REPORTAŽA

13. februarja 2020

kulture telesa, zato je v navadi, da mladi ob koncu osnovnoĹĄolskega in srednjeĹĄolskega izobraĹževanja usvojijo osnovne korake tistih najbolj razĹĄirjenih plesov ter se na sveÄ?anem sreÄ?anju poslovijo od enega Ĺživljenjskega obdobja in vstopijo v novega.

Kaj bodo zaplesali?

Kot veleva tradicija, bodo tudi letoĹĄnjim maturantkam in maturantom prve takte na plesiĹĄÄ?u narekovali ritmi in melodije starinskih plesov: radetski marĹĄ,

Koraki ostanejo

AleĹĄ PuĹĄnik veÄ?ino maturantk in maturantov pozna ĹĄe s priprav na osnovnoĹĄolsko valeto. Ĺ˝e taLetoĹĄnje maturantke in maturanti so pri Ä?etvorki Ĺže precej samozavestni, pri krat so usvojili marsalsi, denimo, pa se jim ĹĄe zatika. A AleĹĄ PuĹĄnik ne dvomi, da bodo usvojili tudi sikateri plesni kote nekoliko hitrejĹĄe gibe. rak, zato so priprave na maturantski mazurka in seveda Ä?etvorka. Sle- kulturnem okolju ĹĄtejemo med ples nekoliko laĹžje. ÂťSeveda v dili bodo druĹžabni plesi, ki prav bolj eksotiÄ?ne. Denimo salso. ĹĄtirih letih marsikaj pozabijo, a tako imajo Ĺže dolgo tradicijo: Ta je z vse veÄ?jo razĹĄirjenostjo se osnovnih korakov hitro spoangleĹĄki in dunajski valÄ?ek, di- latinskoameriĹĄke glasbe vedno mnijo in jih lahko nadgradimo. skofoks, jive, slovfoks, Ä?a-Ä?a-Ä?a. bolj priljubljena. Mnogi pari, ta- So kar okretni na plesiĹĄÄ?u,ÂŤ praZadnja leta pa so se plesni in- ko mlajĹĄi kot starejĹĄi, vpisujejo vi in tiste, ki teĹžje lovijo ritme in ĹĄtruktorji odzvali na sodobne teÄ?aje in v plesu nadvse uĹživajo. usklajujejo gibe, tolaĹži, naj ne trende in v maturantski venÄ?ek ÂťMislim, da se bo salsa obdr- bodo obremenjeni z drobnimi vpletli tudi plese, ki jih v naĹĄem Ĺžala, medtem ko so drugi tren- napakami. Pomembno je, da se

znajo ujeti. ÂťSaj ne pleĹĄejo za oceno! PleĹĄejo, da uĹživajo tako oni kot starĹĄi. Ti so prej preseneÄ?eni nad tem, koliko se njihovi otroci nauÄ?ijo, kot pa razoÄ?arani, Ä?e se malo zapletejo,ÂŤ je ĹĄe povedal in dodal, da so tudi starĹĄi maturantk in maturantov vabljeni na kakĹĄno plesno urico, da osveĹžijo korake. StarĹĄi teh maturantov so v mladosti veliko veÄ? plesali na raznih druĹžabnih dogodkih kot njihovi otroci danes. Plesna kultura se sicer poÄ?asi vraÄ?a, vse veÄ? je priloĹžnosti, ob katerih se lahko zavrtijo, pa vendar mnogi veÄ? let ne obnovijo znanja v nogah. Maturantski ples otrok pa je dober razlog za plesno zabavo, ki bo s samozavestnimi koraki ĹĄe boljĹĄa. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

ÂťKakor naj bi znali vsi plavati ali se voziti s kolesom, je prav, da znajo tudi nekaj osnovnih plesnih korakov. To je kultura telesa, pomaga pa tudi pri laĹžjem vkljuÄ?evanju v druĹžbo.ÂŤ

Ko na Kitajskem namesto hupe avtomobilov sliĹĄiĹĄ ptiÄ?je Ĺžvrgolenje Na Kitajskem je po informacijah ministrstva najmanj stopetdeset Slovencev, vseh skupaj pa naj bi bilo vsaj ĹĄe enkrat toliko.

Precej je takih, ki so na Kitajskem po sluĹžbeni dolĹžnosti, kot npr. UroĹĄ Yego JegriĹĄnik, ki je zaposlen v podjetju Bosch (BSH Nazarje) kot tehniÄ?ni produktni menedĹžer in Ĺže osem mesecev dela na Kitajskem v Nanjingu, ki je 300 km vzhodno od Ĺ anghaja. ÂťV Ä?asu kitajskega novega leta smo doĹživeli izbruh novega virusa, ki se je razĹĄiril iz desetmilijonskega Wuhana. Preden so oblasti mesto Âťzaprle, je iz njega odpotovalo Ĺže nekaj milijonov ljudi,ÂŤ mi razloĹži JegriĹĄnik in nadaljuje, da ga veseli, ker Nanjing ni bil tako hudo prizadet, vseeno pa se na vsakem koraku Ä?utijo posledice. ÂťLjudje so prestraĹĄeni in upoĹĄtevajo navodila vlade za omejitev gibanja.

Odpovedani so druĹžabni dogodki, zaprte trgovine, restavracije, kino ipd. Promet je omejen. Tuje letalske druĹžbe skoraj ne letijo veÄ? v Kitajsko in iz nje, domaÄ?e druĹžbe so tudi zmanjĹĄale ĹĄtevilo letov.

Na metroju sreÄ?aĹĄ enega potnika na vagon, pri javnem transportu je obvezno noĹĄenje mask, ki pa jih povsod Ĺže zmanjkuje. Ulice so skoraj prazne, mesta so videti kot mesta duhov. Po nekaj mesecih

Ĺživljenja v osemmilijonskem mestu se prviÄ? namesto hupe avtomobilov sliĹĄi ptiÄ?je Ĺžvrgolenje. Zaprti so tudi parki, ker Ĺželijo oblasti omejiti druĹženje ljudi. So pa trgovine s hrano odprte in polno zaloĹžene. Za vse, ki pripotujejo v mesto iz ostalih kitajskih regij, je zapovedana ĹĄtirinajstdnevna osebna karantena in zadrĹževanje doma.ÂŤ

potekajo delo in posli z Evropo, odgovori: ÂťVpliv na poslovanje slovenskih podjetij je predvsem odvisen od poddobaviteljev in njihovih zalog. Je pa potrebno poudariti, da slovenska podjetja vsako leto Ä?utijo zamik dobav zaradi kitajskega novega leta in so se temu primerno tudi Ĺže prilagodila.ÂŤ

Ko so ulice skoraj prazne in se mesta spreminjajo v mesta duhov.

pa sliĹĄim, da tudi v Sloveniji razmere zaradi sezonske gripe niso roĹžnate. Preventiva in zaĹĄÄ?ita je enaka kot pri vseh ostalih virusnih obolenjih. Skrb za zdrav imunski sistem, poveÄ?ana osebna higiena in izogibanje bolnim ljudem.ÂŤ

Varnost ljudi in prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžb sta najpomembnejĹĄa

ÂťZa varnost ljudi je dobro poskrbljeno, saj oblasti ĹĄe vedno omejujejo gibanje, noĹĄenje mask je obvezno kot tudi ĹĄtirinajst-

PodaljĹĄano novo leto in Âťhome officeÂŤ

ÂťProizvodnjo zaradi izbruha virusa na Kitajskem bodo znova zagnali v teh dneh, vendar samo v tistih podjetjih, ki bodo sposobna zagotoviti minimalne higienske standarde in za katera bo drĹžava izdala dovoljenje, saj se bojijo ĹĄirjenja bolezni. Za velika podjetja to ne bo veÄ?ji problem, za manjĹĄa pa, kar se lahko pozna tudi v gospodarstvu.ÂŤ

in pripravah na delo. VroÄ?a roba so ĹĄe vedno maske (prvo naroÄ?ilo 600.000 mask iz NemÄ?ije je Ĺže prispelo). OdloÄ?ili smo se pomagati tudi bolniĹĄnicam. V petinĹĄtirideset razliÄ?nih ustanov po Kitajskem smo poslali veÄ? tisoÄ? aparatov.ÂŤ

V veÄ?ini regij so oblasti podaljĹĄale Spring festival (kitajsko novo leto) za sedem delovnih dni in delo, delovni proces naj bi se nadaljeval 10. februarja. ÂťTudi v podjetju BSH Nanjing smo ponovno zaÄ?eli proizvodnjo. Delavci, ki niso vezani nanjo, bodo vsaj ĹĄe teden dni delali od doma (home office). Delo bo potekalo v omejenem obsegu, ker doloÄ?eni dobavitelji iz bolj prizadetih regij ĹĄe ne bodo zaÄ?eli poslovati. Trenutno lahko govorimo o dveh izgubljenih delovnih tednih.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali bo prizadeto tudi kitajsko gospodarstvo in kako v tem trenutku

Ĺ tevilo novih okuĹžb zadnje dni ne naraĹĄÄ?a veÄ?

ÄŒeprav ĹĄtevilo novih okuĹžb ne naraĹĄÄ?a veÄ?, vsi z negotovostjo priÄ?akujejo, kakĹĄen vpliv bo na ĹĄirjenje bolezni imelo nadaljevanje poslovanja. ÂťStrah je seveda prisoten. ObveĹĄÄ?anje oblasti blagodejno vpliva na poÄ?utje ljudi.

Npr. na mobilni aplikaciji WeChat (Kitajska razliÄ?ica Facebooka in Messengerja) spremljamo dnevne podatke o razvoju bolezni (vidne so celo lokacije vsake registrirane okuĹžbe). Vsa potovanja so trenutno zelo teĹžko izvedljiva (in zahtevajo ĹĄtirinajstdnevno osebno karanteno ob menjavi drĹžave/regije). Ĺ˝al

â?ą

UroĹĄ in Polona na praznem metroju

ÂťPoslovneĹži se Ĺže vraÄ?ajo nazaj na Kitajsko. Ĺ˝ivljenje teÄ?e dalje, s pametnimi in usklajenimi ukrepi bomo premagali tudi to nevĹĄeÄ?nost.ÂŤ

dnevna samo karantena, merjenje temperature ob vstopu v metro, trgovino, hotel itd. Tudi vodstvo podjetja dnevno obveĹĄÄ?a zaposlene o razvoju bolezni

Pri dobavi hrane in standardnih zdravilih ni omejitev

ÂťZmanjkuje mask, ki so skoraj edina stvar, ki je zmanjkuje.

Vsi jemljemo varnostna navodila zalo resno in se jih tudi drĹžimo.

Negotovost in strah sta vidna na vsakem koraku. Vendar Ĺživljenje teÄ?e dalje in s pametnimi in usklajenimi ukrepi bomo premagali tudi to nevĹĄeÄ?nost,ÂŤ je svoje osebne izkuĹĄnje strnil UroĹĄ Yego JegriĹĄnik, ki raÄ?una, da se bo tudi za najĹĄtevilnejĹĄe prebivalstvo na svetu Ĺživljenje kmalu vrnilo v stare tirnice, tako kot je virus Ä?ez noÄ? obrnil Ĺživljenje na glavo ĹĄtevilnim prebivalcem in zaposlenim na Kitajskem. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

OdliÄ?na zaposljivost diplomantov Visoke zdravstvene ĹĄole v Celju Zakaj izbrati ĹĄtudij na Visoki zdravstveni ĹĄoli v Celju?

Zato, ker nudi: • • • • • • • •

Kakovostno in prilagodljivo izvedbo ĹĄtudijskih programov 1.

Zdravstvena nega in 2. stopnje Paliativna oskrba; Ĺ tudijski proces v sodobnih predavalnicah in specializiranih uÄ?ilnicah zdravstvene nege z najsodobnejĹĄo opremo; KliniÄ?no usposabljanje v uÄ?nih zavodih, ki spodbujajo aktivno uÄ?enje in vkljuÄ?evanje ĹĄtudentov v izvajanje aktivnosti zdravstvene nege, pod mentorstvom usposobljenih kliniÄ?nih mentorjev; Raziskovalno delo ĹĄtudentom pod mentorstvom visokoĹĄolskih uÄ?iteljev; Dobro razvit sistem tutorstva in nudenje individualne pomoÄ?i ter podpore pri sooÄ?anju s ĹĄtudijskimi izzivi in teĹžavami; Pestro obĹĄtudijsko dogajanje (ekskurzije, druĹženja ĹĄtudentov, mednarodne ĹĄtudentske konference, ipd.); MoĹžnost opravljanja dela ĹĄtudijskih obveznosti na partnerskih institucijah v tujini; 78 % diplomantov VZĹ CE po konÄ?nem ĹĄtudiju napreduje na delovnem mestu, 100 % diplomantov, ki v Ä?asu ĹĄtudija niso bili zaposleni, se zaposli v ĹĄestih mesecih po diplomiranju.

Vabljeni na informativna dnevav petek, 14. februarja, ob 10. in ob 16. uri, ter v soboto, 15. februarja, ob 10. uri, v prostore ĹĄole na Mariborski c. 7, Celje.

Promocijsko besedilo

NaĹĄ Ä?as, 13. 2. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

Ĺ aleĹĄko-savinjski dvoboj v 17. krogu najmoÄ?neje slovenske rokometne lige med Gorenjem in Celjem Pivovarno LaĹĄko je bil derbi v pravem pomenu besede: zanimiv, napet in razburljiv ter rezultatsko negotov do zadnjega piska trenutno menda najboljĹĄih slovenskih sodnikov Davida Soka in Bojana Laha. Tekmeca sta se razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom 23:23.

Po ĹĄestnajstih zmagah je bila to prva izgubljena toÄ?ka Celjanov. Zanimivo, tudi VelenjÄ?ani so prviÄ? v tem prvenstvu igrali neodloÄ?eno. Imajo ĹĄe dvanajst zmag in ĹĄtiri poraze. Celjani so s 33 toÄ?kami trdno na vrhu prvenstvene razpredelnice. Pred Ribnico imajo ĹĄtiri toÄ?ke prednosti, pred tretjimi VelenjÄ?ani pa osem.

Dvoboj pred pribliĹžno tisoÄ? gledalci so bolje zaÄ?eli domaÄ?i rokometaĹĄi. Proti njihovi agresivni igri so si gostje teĹžko ustvarjali priloĹžnosti za zadetek in po dobrih desetih minutah so imeli VelenjÄ?ani prednost treh zadetkov, ko so povedli s 5:2. To razliko so v kratkem Ä?asu ponovili ĹĄe dvakrat. Nato je zaÄ?ela njihova zbranost popuĹĄÄ?ati. Nasprotnik je zaigral bolje in sledil je popoln rezultatski

13. februarja 2020

VeÄ?ni derbi brez zmagovalca Velenjski rokometaĹĄi prekinili zmagoviti celjski niz preobrat. V 23. minuti so Celjani prviÄ? izenaÄ?ili, nato povedli z dvema goloma razlike, na odmor pa odĹĄli s prednostjo enega. Po prvih tridesetih minutah so vodili z 11:10.

Na zaÄ?etku drugega dela so gostje zaradi grdega prekrĹĄka nad Ibrahimom Haseljićem ostali brez izkljuÄ?enega Matica GroĹĄlja. VelenjÄ?ani so zaigrali ĹĄe bolje kot na zaÄ?etku tekme in po slabih desetih minutah imeli z vodstvom 16 : 12 najviĹĄjo prednost na tekmi. Vendar tudi tolikĹĄna razlika ni bila dovolj za njihovo nadvse Ĺželeno zmago.

Gostje so se hitro pobrali ter jih s ĹĄtirimi goli po vrsti, z metom Ä?ez celo igriĹĄÄ?e na prazna vrata je zadel tudi vratar Klemen Ferlin, v 42. minuti rezultatsko ujeli (16:16). Sledila je izenaÄ?ena igra, moĹĄtvi sta se izmenjavali v vodstvu. Pet minut pred koncem so domaÄ?i z golom Mihe KavÄ?iÄ?a zadnjiÄ? vodili (22:1).

Gostje so hitro izenaÄ?ili. ZaÄ?ele so se zelo napete zadnje mi-

nute, v katerih so domaÄ?i upali, da zadajo gostom prvi poraz v aktualni prvenstveni sezoni.

Gostje pa so gotovo upali na novo zmago. Napade VelenjÄ?anov so zaustavljali na vse naÄ?ine, tudi s (pre)ostrimi prijemi, vleÄ?enjem za dres, obrambo v

kazenskem prostoru ‌ Vendar je bilo za sodnika takťno dogajanje normalno. Dobro minuto pred koncem je David Razgor zadel vratnico, Şoga se je odbila do Tilna Kodrina, ki je z golom s krila in vodstvom s 23:22 zelo pribliŞal svoje k novi

zmagi. Slabo minuto pred koncem je trener Zoran JoviÄ?ić ĹĄe zadnjiÄ? poklical igralce ob igriĹĄÄ?e na dogovor, da bi prepriÄ?al igralce, da 'morajo' zadeti in dobiti vsaj toÄ?ko. OdloÄ?ili so se za dolg napad. Devet sekund pred koncem je Vlado Matanović si-

jajno podal Ĺžogo na Ä?rto Mihi KavÄ?iÄ?u in sodnika sta morala dosoditi najstroĹžjo kazen, ker sta bila kar dva gostujoÄ?a igralca (Vid Poteko in David Razgor) v ĹĄestmetrskem prostoru.

Tako kot na prejĹĄnjih petih sedemmetrovkah Maticu Verdineku tudi pri zadnji ni zadrhtela roka. Zanesljivo jo je izvedel za izenaÄ?enje 23:23. GostujoÄ?i trener TomaĹž Ocvirk je ĹĄe upal. Dve (ali tri) sekundi pred zadnjim piskom je vzel minuto odmora, da bi tudi po tem derbiju ostali s polno bero toÄ?k. Josip Ĺ arac je s sredine igriĹĄÄ?a vrgel Ĺžogo proti golu AljaĹža Pajntarja, ki pa je 'podajo' zlahka zaustavil.

Zoran JoviÄ?ić, domaÄ?i trener: ÂťTo je bila dobra, prava tekma na dokaj solidni kakovostni ravni, obojestransko nadvse poĹžrtvovalna. Lahko bi premagali Celjane, a tudi izgubili, tako da je rezultat praviÄ?en.ÂŤ Tudi gostujoÄ?i trener TomaĹž Ocvirk je bil zadovoljen s toÄ?ko: ÂťOboji so prikazali veliko Ĺže-

ljo po zmagi. Glede na to, da je bilo veliko napak na eni in na drugi strani, je najbolj praviÄ?en neodloÄ?en rezultat. Velenje se v formi tako kot v prejĹĄnji sezoni dviguje. Mi imamo ĹĄe teĹžave z uigranostjo. Sredi tekme smo tudi ostali brez Matica GroĹĄlja, Diego Silva pa je praktiÄ?no iz bolniĹĄke priĹĄel na igriĹĄÄ?e. To se nam je definitivno poznalo. ÄŒaka nas seveda ĹĄe ogromno tekem. Prvenstvo ĹĄe zdaleÄ? ni odloÄ?eno. Tudi Ä?e bi zmagali mi, ĹĄe ne bi bilo.ÂŤ Matic Verdinek, igralec: ÂťDanes smo naredili dober derbi.

Na zaÄ?etku smo dobro odprli tekmo, na koncu pa nam je zmanjkalo nekaj sreÄ?e. V drugem polÄ?asu smo vodili Ĺže za ĹĄtiri zadetke, ampak ta prednost je v nekaj minutah splahnela. Dokazali smo, da se lahko z njimi kosamo, da niso nek bau bau, upajmo, da bo na naslednji tekmi ĹĄe boljĹĄe.ÂŤ Igralci Gorenja bodo v 18. krogu drevi gostovali v OrmoĹžu, v nedeljo (ob 18.45) pa v drugi evropski tekmi gostili Nantes. Francozi so bili v prvem krogu s 34:28 (17:16) boljĹĄi od ĹĄpanskega Ademarja Leona. đ&#x;”˛ S. Vovk

Izgubili s ĹĄestimi goli razlike, Rudar ĹĄe z Mariborom a kazalo na preseneÄ?enje V prvi tekmi skupinskega dela pokala Evropske rokometne zveze (EHF) Magdeburg v svoji dvorani z 32 : 26 boljĹĄi od Gorenja Izbranci trenerja Zorana JoviÄ?ića so po prvenstvenem derbiju s Celjani, v katerem se jim je nasmihala celo zmaga, samozavestno odpotovali v NemÄ?ijo na uvodno tekmo skupinskega dela EHF, skupine C. Kljub porazu s pol ducata zadetki niso razoÄ?arali.

Nasprotno, v posameznih obdobjih igre so se ne le uspeĹĄno kosali z odliÄ?nimi domaÄ?ini, ki so se morali proti bolj ali manj na mednarodni sceni neizkuĹĄeni velenjski zasedbi zelo potruditi, da so strli njen odpor in z zmago zaÄ?eli skupinski del tekmovanja.

Po izenaÄ?enih uvodnih minutah in rezultatu 2 : 2 so se domaÄ?i razleteli po parketu. Gostje so bili povsem nemoÄ?ni, veliko greĹĄili in nikakor niso mogli premagati vratarja, domaÄ?i pa so kaznovali njihovo neuÄ?inkovitost s petimi goli zapored ter v deveti minuti povedli s 7 : 2. Pet minut pozneje so zaostajali Ĺže za ĹĄest golov (4 : 10). TolikĹĄno prednost so Nemci imeli tudi v 20. minuti z vodstvom 12 : 6. Toda do odhoda na odmor so VelenjÄ?ani to prednost veÄ? kot prepolovili, zaostajali 'samo' za dva gola (13 : 15).

Zadnja je dosegel Vladimir Bojanić, ki je skupaj z Andrisom CelminĹĄem tokrat dobil veÄ? priloĹžnosti kot na domaÄ?ih tekmah. Na zaÄ?etku drugega polÄ?asa so najbrĹž mnogi ali vsaj

Kegljanje Kje je pot iz krize? Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ne najdejo poti iz globoke krize, saj si tudi na tekmi na Prevaljah niso izborili zmage. GostujoÄ?a ekipa je imela le enega razpoloĹženega igralca, med tem ko drugim nikakor ni ustrezalo teĹžavno kegljiĹĄÄ?e. Da je kegljiĹĄÄ?e res zahtevno, se je pokazalo Ĺže v igri prvega para.

nekateri od blizu pet tisoÄ? gledalcev obnemeli, ko so zaÄ?eli VelenjÄ?ani s sijajno igro topiti domaÄ?o prednost.

Na zaÄ?etku 39. minute je CelminĹĄ s svojim tretjim golom zadel za popoln preobrat ter za njihovo prvo vodstvo sploh (18 : 17). Ĺ˝al so dobre minute velenjskih rokometaĹĄev trajale prekratko. V 41. minuti je bil rezultat ĹĄe zadnjiÄ? izenaÄ?en (19 : 19). Nato je trenutno peto moĹĄtvo nemĹĄkega prvenstva znova zaÄ?elo potrjevati, da je vendarle bolj izkuĹĄeno in kakovostno ter telesno moÄ?nejĹĄe moĹĄtvo. DomaÄ?i so povsem prevzeli pobudo. Lovljenje rezultata je goste najbrĹž preveÄ? izÄ?rpalo in njihova zbranost je zaÄ?ela popuĹĄÄ?ati. Spet so se jim prikradle napake in z delnim rezultatom 6 : 1 so imeli domaÄ?i v 49. minuti neulovljivo prednost petih golov (25 : 20). Nato

so jo dvakrat poviĹĄali na +7, zmagali pa z razliko ĹĄestih. Vladimir Bojanić je bil s petimi prvi strelec gostov, pri domaÄ?ih pa je bil skorajda nezadrĹžan ĹĄvedski reprezentant Danijel Pettersson z devetimi. Bojanić je bil pri strelih stoodstoten, enako Grega OkleĹĄÄ?en in Vlado Matanović.

Gorenjev trener je bil kljub razmeroma visokemu porazu zadovoljen z igro svojih fantov: ÂťMagdeburg je na zaÄ?etku povedel, mi smo imeli nekaj zgreĹĄenih stoodstotnih priloĹžnosti.

Nato smo nekako vzpostavili ravnoteĹžje in solidno odigrali v nadaljevanju ter odĹĄli na odmor z dvema zadetkoma zaostanka. Drugi polÄ?as smo odprli dobro, izenaÄ?ili in povedli z zadetkom, v nadaljevanju pa je sledila slabĹĄa obramba in zasluĹžena zmaga Magdeburga. Celotna ocena je pozitivna. Mislim, da smo dobro predstavili ekipo in slovenski rokomet, zato pohvale celotni ekipi.ÂŤ Vladimir Bojanić pa je med drugim ocenil: ÂťNa zaÄ?etku smo malo slabĹĄe odprli tekmo, bilo je kar nekaj napak.

Mislim, da rezultat ni najbolj realen, razlika bi lahko bila na koncu tudi manjĹĄa, ampak Ä?aka nas ĹĄe tekma z njimi (18. marca) v Velenju, kjer se bomo potrudili za boljĹĄi rezultat.ÂŤ đ&#x;”˛ S. Vovk

Trenutno najboljĹĄi gostujoÄ?i tekmovalec se nikakor ni znaĹĄel na prevaljskih stezah, Ä?eprav se je od njega priÄ?akovalo najveÄ?. Tudi njegov sotekmovalec ni izpolnil priÄ?akovanj.

DomaÄ?ini so povedli z 2 : 0 z razliko 100 kegljev. BoljĹĄe je odigral drugi gostujoÄ?i par, in Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so nekoliko zmanjĹĄali razliko in osvojili tudi toÄ?ko. Pred igro zadnjega para so domaÄ?ini vodili 3 : 1 in s 84 keglji prednosti. Tudi tretji gostujoÄ?i

par je zaÄ?el dobro, a je potem kmalu postalo jasno, da do preobrata ne bo priĹĄlo. Po konÄ?anih 120 luÄ?ajih sta osvojila le toÄ?ko. Tako so domaÄ?ini zasluĹženo slavili 6 : 2 in z razliko 96 kegljev.

V naslednjem krogu Ĺ oĹĄtanjÄ?ani na domaÄ?ih stezah gostijo ekipo Keglbar, ki je trenutno ĹĄesta. SreÄ?anje bo v soboto, zaÄ?elo pa se bo ob 17. uri. đ&#x;”˛ G. F.

Vladimir Bojanić, Emir Taletović

Do zaÄ?etka drugega dela tekmovanja v prestiĹžni slovenski nogometni ligi je le ĹĄe devet oziroma deset dni.

Za nogometaĹĄe velenjskega Rudarja bo v drugem delu vsaka tekma kvalifikacijska, kajti po jesenskem delu so z velikim zaostankom na zadnjem mestu. Novinec v ligi, ljubljanski Bravo, ima na predzadnjem devetem mestu devet toÄ?k veÄ? od njih, osmi seĹžanski Tabor enajst, sedmi Triglav pa dvanajst. Prav v Kranju bodo VelenjÄ?ani odprli drugi del prvenstva.

Nanj se vseskozi nadvse zavzeto pripravljajo. Da bi ga doÄ?akali Ä?im bolj uigrani, so imeli doslej Ĺže deset preizkuĹĄenj. Med drugi so bili tudi – kot poudarjajo – na zelo koristnih pripravah v hrvaĹĄkem Umagu. Tam so odigrali kar pet tekem, od tega ĹĄtiri mednarodne. V predvidoma predzadnji domaÄ?i so na pomoĹžnem igriĹĄÄ?u gostili drugo ligaĹĄko moĹĄtvo Beltince in ga premagali z 2 : 1, strelca za Rudarje sta bila po vodstvu gostov AljaĹž Krefl (11 m) in Elvedin DĹžinić. Kot na prejĹĄnjih prijateljskih dvobojih je tre-

TAKO so igrali Pokal EHF, skupina C, 1. krog Magdeburg - Gorenje Velenje 32:26 (15:13) Gorenje: Taletović (14 obramb), Panjtar; CelminĹĄ 5, Bojanić 5, Haseljić 3, Verdinek 3 (2), Matanović 2, Mazej 2, M. KavÄ?iÄ? 2, OkleĹĄÄ?en 2, A. KavÄ?iÄ? 1, Tajnik 1, MiklavÄ?iÄ?, Levc, DrobeĹž, Ĺ ol; trener: Zoran JoviÄ?ić Magdeburg: Thulin 18 obramb, Green 8 obr.; Pettersson 9, Mertens 5, Damgaard 3, Steinert 3, Chrapkowski 2, Schmidt 2 (1), Smits 2, O'Sullivan 2, Preuss 2, Hornke 1, Kuzmanovski, Musa, Musche.

Sedemmetrovke: Magdeburg 2 (1), Gorenje 3 (2); izkljuÄ?itve: Magdeburg 4 minute, Gorenje 4.

HBC Nantes - Ademar Leon 34:28 (17:16)

Liga NLB, 17. krog Gorenje Velenje - Celje PL 23:23 (10:11) Gorenje: Panjtar 7 obramb, 1 zadetek, Taletović 1 obramba; CelminĹĄ, Mazej, Haseljić 2, Tajnik, Matanović 4, Levc, Ĺ ol, MiklavÄ?iÄ?, DrobeĹž, Verdinek 7/6, KavÄ?iÄ? M. 3, KavÄ?iÄ? A. 4,

ner tudi tokrat dal priloĹžnost veÄ?ini igralcev, ki jih ima na voljo.

Glavno preizkuĹĄnjo pred prvim letoĹĄnjim bojem za prvenstvene toÄ?ke bodo imeli velenjski nogometni knapi predvidoma v soboto kot gostje z Mariborom, s katerim se bodo za prvenstvene toÄ?ke v spomladanskem delu udarili v 29. krogu v Ljudskem vrtu.

Vsekakor igralci vedo, da je pred njimi zelo zahtevnih ĹĄestnajst krogov, vendar upajo. Tudi eden najizkuĹĄenejĹĄih Leon ÄŒrnÄ?iÄ?. ÂťImeli smo veliko preizkuĹĄenj. Pred nami je ĹĄe dober teden do gostovanja pri Triglavu, med katerim bomo gotovo ĹĄe kaj dodali k naĹĄi taktiÄ?ni in telesni pripravljenosti. Zelo zavzeto smo vadili in verjamem v pozitivno pomlad.

Res je, da je zaostanek za predzadnjim priliÄ?no velik. Toda z dobro igro in malo sreÄ?e, ki je, roko na srce, na nekaterih jasenskih tekmah nismo imeli, se da vse nadoknaditi. Ĺ˝e prvi dve (gostovanje v Kranju in KidriÄ?evem – op. p.) bosta dali precej odgovorov, kolikĹĄno je lahko naĹĄe upanje. Verjamem, da bomo pravi, kar pomeni, da bomo morali gristi od prvega do zadnjega sodniĹĄkega piska. Ne slepimo se, da nam bo, Ä?e razmiĹĄljam za zdaj samo o uvodnem dvoboju v Kranju, lahko. Igralci Triglava so eden naĹĄih neposrednih tekmecev za obstanek in gotovo bodo tudi oni dali vse od sebe. Skratka, Ĺže uvodna tekma bo pravi derbi. Sicer pa bo na vseh ĹĄlo za biti ali ne biti.ÂŤ đ&#x;”˛ vos

OkleĹĄÄ?en 2, Bojanić; trener: Zoran JoviÄ?ić Pivovarna LaĹĄko: VujoviÄ?, Ferlin 10 obramb, 1 zadetek; Cvetko, Cokan, Razgor 3 (3), Ĺ arac 4, GroĹĄelj 1, Poteko, Ĺ˝abiÄ?, Silva, Kodrin 3, HorĹžen 4, Grebenc, Makuc 3, Leban 1, Novak 3; trener: TomaĹž Ocvirk.

Sedemmetrovke: Gorenje 6 (6), Celje 3 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje 8 minut, Celje 10.

RdeÄ?i karton: Matic GroĹĄelj (31.).

Drugi rezultati: Maribor Branik – Jeruzalem-OrmoŞ 28:32 (14:11), Koper - Riko Ribnica 19:22 (9:11), Krka - Slovenj Gradec 34:28 (17:12), Dobova - Butan plin Izola 25:21 (13:11), Urbanscape Loka - Trimo Trebnje 24:24 (14:13).

Vrstni red po 17. krogu: 1. Celje 33, 2. Ribnica 29. 3. Gorenje 25, 4. Trimo 22, 5. Dobova 19, 6. Jeruzalem-OrmoĹž 18, 7. Koper 15, 8.

Krka 12, 9. Slovenj G. 11, 10. Loka 10, 11. Maribor 7, 12. Izola 3.

Vrstni red: 1. Krim 12 tekem – 24 toÄ?k, 2.

AjdovĹĄÄ?ina 13 - 24, 3. Ĺ˝alec 13 - 20, 4. Z'deĹžele 12 - 16, 5. Krka 12 - 14, 6. Koper 13 - 12, 7. Izola 13 6, 8. Velenje 13 – 6, 9. Litija 13 - 3, 10. Ptuj 12 - 1.

1. A DRL za Ä?lanice, 13. krog

1. A DRL za Ä?lanice, 12. krog

Velenje - Z'deĹžele 17:26 (3:13) Velenje: SimiÄ?, HadĹžiÄ?, Smonkar 7, Pikl 4, PriterĹžnik 3, Tomić 2, Ferenc 1, Ĺ˝ekiÄ?, Brcar, Ĺ˝agar, TabakoviÄ?, MeĹža; trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 7 (5), Ĺ˝alec 6 (4); izkljuÄ?itve: Velenje 4 minute, Ĺ˝alec 6.

Drugi rezultati: Ĺ˝.U.R.D. Koper - Izola 25:22 (13:10), Zelene doline Ĺ˝alec - Litija 31:19 (19:7), Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - Krka 26:23 (14:10), Krim Mercator – Ptuj Vrstni red: 1. AjdovĹĄÄ?ina 13 tekem - 24 toÄ?k, 2.

Krim 11 - 22, 3. Žalec 13 - 20, 4. Z'deŞele 12 - 16, 5. Krka 12 - 14, 6. Koper 13 - 12, 7. Izola 13 - 6, 8.

Velenje 12 - 6, 9. Litija 13 - 3, 10. Ptuj 12 - 1.

Velenje – Krim Mercator 16:31 (9:11)

Kegljanje , 2. liga, vzh., 13. k.

Velenje: SimiÄ?, HadĹžiÄ?, PriterĹžnik 3, TabakoviÄ? 3, Smonkar 3, Ĺ˝ekiÄ? 2, Pikl 2, Ferenc 1, TomiÄ? 1, Ĺ˝agar 1, Rotovnik, Hudovernik, Brcar, MeĹža; trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 1 (1), Krim 2 (2); izkljuÄ?itve: Velenje 2 minuti, Krim 2.

Ĺ pedicija RCM - Ĺ oĹĄtanj 6:2 (3237 : 3141) Ĺ oĹĄtanj: HasiÄ?iÄ? – 492 (0), SeÄ?ki – 530 (0), Jug – 562 (1), PintariÄ? – 518 (0), PetroviÄ? – 519 (1), ArnuĹĄ – 520 (0).

NaĹĄ Ä?as, 13. 2. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

13. februarja 2020

ÄŒastniki, vojaki in veterani so se tekmovalno druĹžili Na Golteh uspeĹĄno izpeljali Ĺže 26. tekmovanje Zveze Ä?asnikov Slovenije Na kulturni dan, 8. februarja, ko je sonce ustreglo ĹĄtevilnim prirediteljem javnih shodov v naravi, so na Golteh v vsem sijaju pripravili 26. tekmovanje Zveze Ä?astnikov Slovenije, Slovenske vojske ter 17. smuÄ?arsko prvenstvo s streljanjem v tarÄ?o Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Prireditelj OZ Slovenskih Ä?astnikov Velenje je v sodelovanju z ekipo Timing Golte ter Slovensko vojsko v izjemno dobrih pogojih opravil svojo nalogo z odliko. Kot nam je ob tem dejal predsednik veteranske zveze general major Ladislav LipiÄ?, so Golte Ĺže od zaÄ?etka osrednje prizoriĹĄÄ?e tega tekmovanja, saj so tako upravitelji smuÄ?iĹĄÄ?a kot lokalni organizatorji OZ ZSÄŒ Ĺ aleĹĄke doline vedno dobri gostitelji, ki poskrbijo za vse po najboljĹĄih moÄ?eh. Pristavil je ĹĄe, da so tokrat, na kulturni in drĹžavni praznik, ĹĄe posebej poudarili pomen druĹženja za nabiranja kondicije, taktiÄ?no usposobljenost ter krepitve kulture odnosov v vseh organizacijah Ä?astnikov SV in zdruĹženjih veteranov vojne za Slovenijo. V sodelovanju z 20. motorizirano MOTB SV (Celje) pa je izjemnega pomena tudi pove-

zovanje in sodelovanje ob organizaciji tega in podobnih dogodkov.

Prireditev se je zaÄ?ela s postavitvijo kordona zastav in praporov zdruĹženj v Ä?ast prazniku ter tekmovalcem, z njimi so se spustili nosilci po tekmovalni strmini kot predtekmovalci, nato pa je stekla ena najlepĹĄih tekem drĹžavnega prvenstva v veleslalomu in kasneje v streljanju na strelskem poligonu v Muldi.

DrĹžavno tekmovanje v smuÄ?anju (veleslalom) je potekalo na progi Blatnik, izvedba strelskega tekmovanja z MKP v tarÄ?e pa na Moravi pri Mozirski koÄ?i. Tekmovalnega sreÄ?anja sta se udeleĹžila 102 tekmovalca, med njimi tudi lepo ĹĄtevilo Ĺžensk, od tega 19 ekip Ä?astnikov ter pripadnikov SV in 13 ekip veteranov vojne za Slovenijo. Po besedah predstavnika Golte Timing Lojzeta Zupanca (postavitev proge, merjenje in nadzor izvedbe smuÄ?arskega dela tekmovanja) so bili uvrĹĄÄ?eni vsi tekmovalci. Dobri pa so bili tudi rezultati streljanja, vodstvo streliĹĄÄ?a je izrazilo izjemno disciplino in visok uspeh zadetkov. Med posamezniki v meĹĄani kategoriji ne glede na starost so se najbolje uvrstili Ed-

Kot Ĺže 26 let na startu proge na Golteh ob slovenski zastavi zdruĹženj SV veteranov in Ä?astnikov SV vard Staroverski, LogistiÄ?ni bataljon SV, UroĹĄ KoÄ?nik, OZ veteranov MeĹžiĹĄka dolina, 1 ter Oto Ĺ pilar, OZ veteranov Zasavje 1. Na zelo dobro 7. mesto se je prismuÄ?al in pristreljal tudi Vili Bezjak, za njim pa ĹĄe na 10. njegov sluĹžbeni in druĹĄtveni kolega Miha LeskoĹĄek, oba iz PVD Sever Celje iz Mozirja. Ekipno so prva tri mesta osvojili: 1. OZ VVS MeĹžiĹĄka dolina 1, 2. OZ VVS 2 ter 3. mesto PVD Sever za Celjsko. Nekoliko slabĹĄi, a Ä?astni rezultat pa sta osvojila tudi OZ VVS Ĺ oĹĄtanj in Velenje. Med ekipami Ä?astniki SV z naĹĄega obmoÄ?ja pa so osvojili

5. mesto OZSČ Mislinjske doline.

MatjaĹž KlemenÄ?iÄ?, stotnik in vodja smuÄ?arskega dela prireditve, Velenje: ÂťVÄ?asih sem tekmoval za OZSÄŒ Ĺ aleĹĄke doline, zdaj pa sem Ĺže 14 let v vlogi organizatorja smuÄ?arskega dela. Lahko reÄ?em le vse najboljĹĄe o sodelujoÄ?ih, o ekipi Timinga Golte, ki pripravi vse potrebno za varno in poĹĄteno izvedbo tekmovanja. Ko gre vse dobro, brez nezgod in poĹĄkodb

kot tokrat, si vsi oddahnemo, ĹĄe posebej naĹĄ osrednji vodja prireditve stotnik DuĹĄan Ajtnik. Vse priznanje pa gre tudi vodjema streliĹĄÄ?a viĹĄjemu ĹĄtabnemu vodniku OZSÄŒ Marku Baumanu in ĹĄtabnemu vodniku SV Francu OstroniÄ?u iz 20. MOTB iz Celja. Vsem skupaj je izrazil pohvalo in priznanje tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo general major Ladislav LipiÄ?.

Roman Bastl, OZSČ Velenje:

Skrbel sem za koordinacijo logistike na terenu med smuÄ?arskim in strelskim poligonom, kjer je bilo potrebno zaradi pomanjkanja snega na obiÄ?ajni tekmovalni progi Beli Zajec zagotavljati hitro in varno prevaĹžanje tekmovalcev na streliĹĄÄ?e in nazaj do hotela. Vendar pa ob discipliniranih kolegih in lepem vremenu ni bilo nobenih teĹžav in zastojev. Moja vloga pa je tudi skrbeti za prapor na prizoriĹĄÄ?u. Ja, zadovoljni smo vsi!

Janez Hrovat, OZVVS Velenje: ÄŒlan te organizacije sem ponosno Ĺže veÄ? kot dve desetletji, sem tudi praporĹĄÄ?ak naĹĄega zdruĹženja, kar mi je v Ä?ast, in Ä?e le morem, sem na voljo tudi ob takĹĄnih priloĹžnostih, kot so razliÄ?na tekmovalna in jubilejna sreÄ?anja. Ta pomenijo tudi obujanje spominov na Ä?as kratke in odloÄ?ilne vojne za naĹĄo deĹželo, pomembno pa so seveda ĹĄe za vzdrĹževanje stikov s kolegi, ki smo takrat, ko je bilo to nujno, stopili skupaj in skupaj z vsemi Slovenci dobili svojo suvereno drĹžavo.

JoĹže Miklavc

OdliÄ?en nastop starodobnih smuÄ?arjev Z zlato medaljo se je okitila Âťsvetovna prvakinjaÂŤ VelenjÄ?anka Mojca KriĹž Od 24. do 26. januarja je v Leogangu na SolnograĹĄkem v Avstriji potekalo 9. svetovno prvenstvo starodobnih smuÄ?arjev ÂťNostalgie Ski WM Leogang 2020ÂŤ, na katerem je nastopila tudi skupina starodobnih smuÄ?arjev iz Slovenije. Med njimi sta nastopila kot del slovenske reprezentance tudi Ä?lana GSK, sekcije smuÄ?anja po starem Veseli SavinjÄ?ani iz Mozirja Mojca KriĹž ter Danijel Stropnik. IzkuĹĄeni smuÄ?arki, nekdanji slovenski reprezentantki FIS in svetovnega pokala, ki se Ĺže vrsto let ukvarja z obujanjem in ohranjanjem starodobnega smuÄ?anja, je uspelo doslej najveÄ?, kar je v svoji karieri dosegla. V svoji kategoriji Kandahar z robniki je postala svetovna prvakinja. Poleg zlate medalje je prejela v kombinaciji slalom-smuk ĹĄe srebrno odliÄ?je. Tekmova-

Mojca KriĹž Âťzlata medaljaÂŤ, doslej najuspeĹĄnejĹĄa slovenska starodobna smuÄ?arka na SP

nje v Leogangu v Avstriji se odvija vsako drugo let, poteka dva dni, prvega dne spust (smuk) in drugi dan voĹžnje med koliÄ?ki (slalom). Stro-

pnik je na tovrstnem tekmovanju Ĺže dosegel vrhunsko uvrstitev leta 2018 z osvojeno srebrno medaljo v kategoriji moderni oldi, KriĹževi pa

Te zanima gradbeniťtvo, gospodarsko inŞenirstvo – smer gradbeniťtvo, prometno inŞenirstvo ali arhitektura?

Fakulteta za gradbeniťtvo, prometno inŞenirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja ťtiri univerzitetne ťtudijske programe (Gradbeniťtvo, Gospodarsko inŞenirstvo – smer gradbeniťtvo, Prometno inŞenirstvo, Arhitektura) ter dva visokoťolska strokovna programa (Gradbeniťtvo, Prometno inŞenirstvo).

Fakulteta izredno velik pomen namenja naÄ?elom trajnosti v gradbeni stroki, za ta namen smo v ĹĄtudijske programe uvedli veÄ? predmetov, ki integralno povezujejo zlasti ĹĄtudente gradbeniĹĄtva in arhitekture, pri tem pa poseben

poudarek namenjamo reĹĄevanju kompleksnejĹĄih vpraĹĄanj, ki izvirajo iz industrije in lahko pomenijo tudi bistven prispevek k razvoju gradbene stroke na Slovenskem in tudi v ĹĄirĹĄem prostoru.

Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je vkljuÄ?ena v veÄ? kot 70 razvojno-raziskovalnih projektov, pri Ä?emer so v delo vkljuÄ?eni tudi ĹĄtudentje, tako v sklopu predmetov kakor tudi projektov, delavnic in zakljuÄ?nih del. Ĺ tudentje, ki uspeĹĄno zakljuÄ?ijo ĹĄtudijske programe, so med delodajalci prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ravni

je z elegantno in uÄ?inkovito voĹžnjo v slalomu (1. mesto) ter v smuku (4. mesto) tokrat uspelo ĹĄe v kombinaciji osvojiti 2. mesto. Tako je izborila zlato in srebrno medaljo.

Mojca KriĹž nam je po vrnitvi povedala: ÂťZmage sem zelo vesela, saj so mnogi tekmovalci "profesionalci" in veliko trenirajo, prav tako imajo mnogo boljĹĄe pogoje za trening, tako sneĹžne kot finanÄ?ne. Predvsem pa miselnost, da cenijo in varujejo svojo zgodovino, kulturo, obiÄ?aje.

Mi smo ĹĄe kar entuziasti, ki upamo na boljĹĄe Ä?ase in predvsem, da bomo znali ceniti naĹĄe zgodovinsko in kulturno bogastvo in se ga ne sramovati. Ja, vsi, ki smo se zdruĹžili v ekipo Slovencev, smo bili z doĹživetjem zelo zadovoljni, vrnili smo se nasmejani in ponosni.ÂŤ đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc

Tekmovalno slovo Ane Drev Ĺ martno ob Paki – Mariborskim organizatorjem tekme najboljĹĄih alpskih smuÄ?ark na svetu vreme letos ni naklonjeno. Tekma za Zlato lisico se tako konec tedna ÂťseliÂŤ v Kranjsko Goro. Med navijaÄ?i in ljubitelji alpskega smuÄ?anja bodo v soboto ob progi tudi Ä?lani Fan cluba Ane Drev iz Ĺ martnega ob Paki. Bilo naj bi jih za veÄ?ji avtobus.

Zanje in tudi za ostale privrĹžence te ĹĄportne panoge bo tekma zanimiva ĹĄe iz enega razloga – zaradi njihove domaÄ?inke Ane Drev. Tako kot na dosedanjih tekmah v tej sezoni Ana tudi na tokratni ne bo nastopila, bo pa prisotna. Kot nam je povedala, bo SmuÄ?arska zveza Slovenije danes (v Ä?etrtek) na novinarski konferenci sporoÄ?ila javnosti, da je konÄ?ala smuÄ?arsko kariero. V soboto pa bo gostja smuÄ?arskega studia v Kranjski Gori. đ&#x;”˛ tp

Izvedite veÄ? na www.fgpa.um.si

seznanja z okvirnimi razvojnimi naÄ?rti delodajalcev, kadrovskimi potrebami in priÄ?akovanimi kompetencami diplomantov, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke.

Vabimo vas na informativni dan, ki bo v petek, 14. februarja ob 10. in 15. uri, ter v soboto, 15. februarja, ob 10. uri.

Informativni dan bo na fakulteti v predavalnici Boruta PeÄ?enka na naslovu FGPA UM, Smetanova ulica 17, Maribor.

Promocijsko besedilo

Z znanjem gradimo prostor prihodnosti UNIVERZITETNI Ĺ TUDIJSKI PROGRAMI

GradbeniĹĄtvo Gospodarsko inĹženirstvo - smer gradbeniĹĄtvo Prometno inĹženirstvo Arhitektura

VISOKOĹ OLSKI STROKOVNI Ĺ TUDIJSKI PROGRAMI GradbeniĹĄtvo Prometno inĹženirstvo

NaĹĄ Ä?as, 13. 2. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

13. februarja 2020

Kmalu okrogla obletnica

Policija svetuje: ne nasedajte!

TopolĹĄica, 2. februarja – Brez pretiravanja lahko zapiĹĄem, da so gasilci svetel zgled tovariĹĄkega delovanja. V TopolĹĄici bodo naslednje leto zaokroĹžili 90 let prostovoljnega gasilstva, kar je vsekakor lepa obletnica. Na minulem sobotnem obÄ?nem zboru PGD TopolĹĄica so zato temu primerno pregledali letoĹĄnje delo in zastavili plan za leto 2020.

S predvajanjem video zapisa o lanskih projektih so si na zaÄ?etku osveĹžili spomin, v nadaljevanju pa prisluhnili poroÄ?ilom poveljnika Franca HriberĹĄka, predsednika BoĹĄtjana MikuĹža ter ugotovitvam ostalih poroÄ?evalcev.

Delovni predsednik in hkrati predsednik nadzornega odbora Darko Delopst je ocenil, da je delo teklo brezhibno in po naÄ?rtu. Ta je bil naravnan na vaje, tekmovanja, intervencije, izobraĹževanja in podobno. Ponosni so na teÄ?ajnike, ki so se usposobili za razliÄ?na nujna znanja, ponosni pa so tudi na tekmovalce, ki so na razliÄ?nih tekmovanjih dokazovali, da so pripravljeni. Dobro so se odrezali starejĹĄi gasilci, ki so zgled mlademu rodu, in obratno. TopolĹĄki gasilci namreÄ? z upanjem zrejo v svoje mlade Ä?lane, ki obetajo, da bodo nadaljevali duha nesebiÄ?nosti in to-

Velenjski policisti obravnavajo veÄ? kaznivih dejanj uporabe ponarejenega negotovinskega plaÄ?ilnega sredstva

Simon Araus (na sredini) je prejel priznanje GZ ĹĄaleĹĄke doline.

variĹĄtva. Na obÄ?nem zboru so sprejeli tri nove Ä?lane in enega mlajĹĄega Ä?lana, v naÄ?rtu dela za letoĹĄnje leto pa so si zadali, da bodo v prvi vrsti ĹĄe naprej nudili pomoÄ? vsem pomoÄ?i potrebnim in v tem duhu tudi sodelovali s poveljstvom, drugimi druĹĄtvi in krajani. Nekoliko bodo postorili opravila tudi na objektu in vozilih, uredili javno razsvetljavo pri domu in se usposabljali in izobraĹževali. ObÄ?ni zbor je pozdravil poveljnik Poveljstva obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Boris GoliÄ?nik, ki je sebi enakim zaĹželel Ä?im manj inter-

vencij. UdeleĹžil se ga je tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, s katerim je druĹĄtvo vedno v poĹĄtenem dialogu, udeleĹžili pa so se ga tudi predstavniki krajevne skupnosti, drugih druĹĄtev in organizacij.

V znak lepega sodelovanja in zahvale je del kulturnega programa prispeval Pihalni orkester Zarja, ki je bil v zadnjem letu gost veÄ?namenskega doma v TopolĹĄici, kjer imajo svoj sedeĹž tudi gasilci. đ&#x;”˛

Velenje, 7. februarja – Policisti Policijske postaje Velenje so v zadnjem Ä?asu obravnavali veÄ? kaznivih dejanj uporabe ponarejenega negotovinskega plaÄ?ilnega sredstva, ko je storilec zlorabil banÄ?ne kartice oĹĄkodovancev.

Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da so oĹĄkodovani pri brskanju po spletnih straneh prejeli obvestilo, da lahko sodelujejo v nagradni igri in pri tem dobijo telefon viĹĄjega cenovnega razreda. Ob kliku na obvestilo se jim je odprla stran, identiÄ?na spletni strani Telekoma Slovenije. Za sodelovanje v igri je moral uporabnik nakazati 2 evra, in sicer tako, da je vnesel podatke o svoji banÄ?ni kartici. Na osnovi tega podatka je neznani storilec zlorabil banÄ?ne kartice in opravil spletne nakupe. Policisti obÄ?ane

opozarjajo, da Ä?e zaznajo takĹĄne ali podobne spletne strani, naj najprej preverijo pri podjetju, ki naj bi igro oglaĹĄevalo, Ä?e je to dejansko njihova spletna stran. ÄŒe ni tako, naj zadevo naznanijo policiji.

Prav tako so policisti Policijske postaje Velenje obravnavali veÄ? kaznivih dejanj goljufij, ko so neznanci preko Facebookovih profilov ponujali zagotovljene dobitke pri ĹĄportnih stavah, in sicer velike dobitke pri nizkih vplaÄ?ilih. Pri tem so zahtevali nakazilo denarja preko Wester Union sis-

tema. Po vplaÄ?ani stavi so sodelujoÄ?im poslali dokazila o prejetih dobitkih. Kasneje so od njih zahtevali ĹĄe nakazila za razliÄ?ne stroĹĄke, pred izplaÄ?ilom dobitka. Komunikacija poteka preko spletne aplikacije massenger, v zaznanih primerih pa so storilci delovali iz tujine. Tudi v tem primeru policisti opozarjajo obÄ?ane, naj ne nasedajo obljubam o velikih dobitkih. ÄŒe pa so bili Ĺžrtve tovrstnih kaznivih dejanj, naj to prijavijo. đ&#x;”˛

Po 25 letih znova avto ĹĄola

MBK, foto iz arhiva druĹĄtva

Ĺ martno ob Paki – AMD druĹĄtvo ljudske tehnike Ĺ martno ob Paki, ki deluje Ĺže veÄ? kot 70 let, si na razliÄ?ne naÄ?ine prizadeva pribliĹžati dejavnost Ä?im ĹĄirĹĄemu krogu ljudi. V ta prizadevanja sodi ponovna obuditev dejavnosti avto ĹĄole.

Mirno leto za gasilce

Dejavnost oĹživljajo v sodelovanju z avto ĹĄolo Relax Velenje. ÂťAvto ĹĄola je v tukajĹĄnjem okolju delovala Ĺže pred veÄ? leti, nazadnje pred 25 leti. Po podatkih je kar polovico obÄ?anov opravljalo izpit za avto v domaÄ?em okolju.

Zdelo se nam je prav, da jim to

znova omogoÄ?imo,ÂŤ je povedal predsednik druĹĄtva Danilo ArÄ?an. TeÄ?aj iz cestnoprometnih predpisov bodo zaÄ?eli v petek, 21. februarja, ob 16. uri v prostorih javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki.

ÂťZa nami je mirno letoÂŤ, je v uvodu povedal predsednik PGD Lokovica Armin Lambizer Lokovica, 8. februar – V tem duhu je potekal 121. obÄ?ni zbor druĹĄtva, ki je v kraju, kot je Lokovica, praktiÄ?no nepogreĹĄljivo. To je bilo razbrati tudi iz nadaljnjih poroÄ?il, saj so vsebovala preplet krajevnih dogodkov z dejavnostmi gasilcev. Z gasilsko himno je zbrane pozdravil tamkajĹĄnji moĹĄki pevski zbor, delovni predsednik Aleksander Drev pa je po uvodnih formalnostih, brez zapletov vodil zbor skozi vseh devet toÄ?k dnevnega reda. Kljub

ponosa nad doseĹžki mladih, ki so od pionirjev do mladincev in tudi pripravnikov na druĹĄtvenih, regijskih in tudi drĹžavnem pustili ostale ekipe zadaj. To ve tudi GZ Ĺ aleĹĄke doline, saj je njen predstavnik Bogdan Lampret izrecno pohvalil mladino in stavil upanje nanjo.

Med gosti je bil ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih, ki je izrazil izjemno zadovoljstvo nad sodelovanjem z vsemi ĹĄtirimi druĹĄtvi v obÄ?ini kakor tudi poveljstvom in

poveljnik obÄ?inskega poveljstva Boris GoliÄ?nik. ÂťNi teĹžko voditi takĹĄne ekipe, saj smo vsi enaki in vsi tovariĹĄi, hkrati pa nam lokalna skupnost omogoÄ?a, da izvajamo dejavnosti, ki jim sluĹžimo,ÂŤ je povedal. Redno sreÄ?anje lokoviĹĄkih gasilcev so pozdravili tudi predstavniki lokalne skupnosti druĹĄtev in gasilskih druĹĄtev.

Ob koncu so podelili priznanja in plaketo GZ Ĺ aleĹĄke doline; le-to je prejela Anica Tajnik, domaÄ?e druĹĄtvo pa je nagradilo

NOVA TOYOTA C-HR HYBRID

Poveljnik poveljstva in delovno predsedstvo

mirnemu letu so se gasilci udeleĹževali izobraĹževanj in tekmovanj, organizirali veselico in izvedi 1. tekmovanje za pokal PGD Lokovica. Veliko so se usposabljali in izvedli tudi vajo v termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj. Poveljnik Marko JuriÄ? je poleg tega, da je Ä?estital Ä?lanom A in B ter Ä?lanicam A za doseĹžke na tekmovanjih, z veseljem povedal, da bo druĹĄtvo letos bogatejĹĄe za vozilo GV 1 za prevoz moĹĄtva. DruĹĄtvo, ki ĹĄteje 125 Ä?lanov, bo letos nekaj veÄ? Ä?asa namenilo ureditvi prostora za prikolico, ki jo bodo tudi pridobili. Vodja mladinske desetine Robi HriberĹĄek ni mogel skrivati

se zahvalil lokoviĹĄkim gasilcem za potrpeĹžljivost. Letos bo nakup avtomobila zagotovo realiziran, ObÄ?ina pa bo poskrbela tudi za lepo redno donacijo. V svojem imenu, imenu sveta ObÄ?ine in obÄ?inske uprave je vsem Ä?estital za kulturni praznik in jim Ĺželel Ä?im mirnejĹĄe leto. Regijski poveljnik SA-Ĺ A regije Boris Lambizer je predstavil novo uniformo in seznanil prisotne z nekaterimi spremembami zakona v gasilstvu, v katerem naj bi se jasneje doloÄ?il status gasilca. O dobrem sodelovanju ĹĄoĹĄtanjskih gasilcev z Ĺžupanom in podĹžupanom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je spregovoril tudi

pridne iz zveste Ä?lane s simboliÄ?nim darilom. ÂťKo si toliko star, pa dobiĹĄ steklenicoÂŤ, se je poĹĄalila ena od dobitnic in zaĹžugala sosedu, da je bo tudi on kmalu deleĹžen.

Gasilci so poleg tega, da so predani svojemu poslanstvu tudi dobri tovariĹĄi in dobrovoljni ljudje, zato se jim po uradnem zakljuÄ?ku obÄ?nega zbora, v katerem so zaploskali ĹĄe novim Ä?lanom, ni mudilo domov. đ&#x;”˛

Miloka B. Komprej

Za zmagovalen zaÄ?etek olimpijskega leta odkrijte novo Toyoto C-HR Hybrid, ki presega vse norme!

Hibridni bonus do 1.900 EUR ZMAGOVALNA PONUDBA

Novi 2.0 hibridni pogon 135 kW (184 KM) 10 let jamstva za hibridno baterijo

AC FRI-Mobil DeÄ?kova 43, Celje, 03 425 60 80 TOYOTA-FRIMOBIL.SI

PovpreÄ?na poraba goriva za vozila Toyota C-HR Hybrid: od 3,8 do 4,0 l/100 km in emisije COâ‚‚: od 86 do 92 g/km. Emisijska stopnja: za 2,0 hibrid EURO 6d-ISCFCM in za 1,8 hibrid EURO 6d-ISC. Emisije NOx: od 0,0036 do 0,0049 g/km.

Ogljikov dioksid (COâ‚‚) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2,5, ter duĹĄikovih oksidov. 10 letno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne baterije (HHC) na 1 leto ali 15.000 prevoĹženih km (kar nastopi prej) pri pooblaĹĄÄ?eni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreĹži. Za veÄ? informacij o ponudbi in viĹĄini hibridnega bonusa, ki se razlikuje odvisno od modela in opreme, se obrnite na pooblaĹĄÄ?eno prodajnoservisno Toyotino trgovsko mreĹžo. Slika je simboliÄ?na.

đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 13. 2. 2020, barve: CMYK, stran 19

KRONIKA, UTRIP

13. februarja 2020

19

POLICIJSKA kronika Dve zlorabi v enem dnevu

Vlom v poÄ?itniĹĄko hiĹĄico

Velenje, 6. februarja – V zadnjem Ä?asu je bilo na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje zaznanih veÄ? kaznivih dejanj uporabe ponarejenega negotovinskega plaÄ?ilnega sredstva. Dve prijavi so prejeli tudi v Ä?etrtek. Dopoldan je VelenjÄ?an prijavil, da je neznanec zlorabil njegovo plaÄ?ilno kartico VISA in ga oĹĄkodoval za 162 evrov, popoldan pa je VelenjÄ?anka prijavila, da jo je neznanec tako oĹĄkodoval za 70 evrov.

Velenje, 6. februarja – V Paki pri Velenju so policisti v Ä?etrtek obravnavali vlom v poÄ?itniĹĄko hiĹĄico in pomoĹžni objekt. Storilec je v objekta vlomil v obdobju zadnjega meseca. Ukradel ni niÄ?esar.

Ukradel 150 litrov nafte, ĹĄkode za 2.000 evrov Velenje, 6. februarja – Na deloviĹĄÄ?u v Velenju je neznani storilec vlomil v rezervoarje treh delovnih strojev. Iz dveh je ukradel okoli 150 litrov nafte. Ĺ kodo je lastnikom povzroÄ?il tudi s poĹĄkodovanjem rezervoarjev ter gradbenega zabojnika, v katerega je poskuĹĄal vlomiti. Skupaj jim je povzroÄ?il za slabih 2.000 evrov ĹĄkode.

Polil vnetljivo tekoÄ?ino in jo zaĹžgal Velenje, 6. februarja – V Velenju, v Ĺ aleku, je v Ä?etrtek zveÄ?er zagorela travnata povrĹĄina. Neznanec, ki je poskuĹĄal najprej vlomiti v objekt na smuÄ?iĹĄÄ?u, kar mu ni uspelo, je za tem po travi polil vnetljivo tekoÄ?ino in jo zaĹžgal. Posredovali so gasilci. Policisti bodo na osnovi sledov, ki so bili najdeni na kraju, poskuĹĄali izslediti neznanega objestneĹža. Ovadili ga bodo za kaznivo dejanje povzroÄ?itev sploĹĄne nevarnosti.

priklopnik, pripet na tovorno vozilo. Voznik tovornega vozila ni bil poĹĄkodovan. Zaradi prevrnjenega tovornega vozila je bila poloviÄ?na zapora ceste Soteska–Šentrupert.

Tatvina–Vinska Gora.

Ukradene kable so mu zasegli Vinska Gora, 10. februarja – V Vinski Gori je v ponedeljek storilec ukradel veÄ? metrov dovodnih kablov za kabelsko ozemljitev, ki so bili Ĺže poloĹženi v steni.

Lastnik je po dejanju opazil vozilo, s katerim se je odpeljal storilec, in o tem seznanil policiste. Kmalu po dejanju so v Velenju izsledili 58-letnega storilca in mu ukradene kable zasegli. Lastniku je storilec s poĹĄkodovanjem stene in ukradenimi kabli povzroÄ?il za okoli 2.000 evr ĹĄkode. Sledi kazenska ovadba.

Nevarna voĹžnja Sunek vetra prevrnil vinjenega voznika priklopnik Ĺ entrupert, 10. februarja – Na LetuĹĄ, 10. februarja – Na relaciji Male BraslovÄ?e–LetuĹĄ je v ponedeljek nenadni sunek vetra prevrnil

avtocesti v bliĹžini izvoza Ĺ entrupert v smeri proti Mariboru so policisti v ponedeljek nekaj pred 23.

Velenje, 6. februarja – V Ä?etrtek ponoÄ?i je bivĹĄi partner v Velenju grdo ravnal s svojo nekdanjo partnerko. Gre za povratnika. Policisti so mu izrekli prepoved pribliĹževanja, svoje nasilno vedenje pa bo moral zagovarjati ĹĄe na sodiĹĄÄ?u.

Zaloten pri vlomu Velenje, 7. februarja – V petek je bil v Velenju storilec zaloten pri poskusu vloma in kaznivem dejanju velike tatvine na Cesti Simona Blatnika. Policisti ga bodo ovadili.

PoĹĄkodoval se je pri odpravljanju nevarnosti Velenje, 7. februarja – Pri odstranjevanju dveh smrek na KidriÄ?evi cesti, ki sta ob moÄ?nejĹĄem vetru predstavljali nevarnost za stanovanjske objekte in udeleĹžence v prometu,

od 14. 2. do 20. 2.

- 14. februarja 1904 se je v kraju Dobrije pri Ravnah na KoroĹĄkem rodil Zorko Kotnik, dolgoletni ravnatelj osnovne ĹĄole v Ĺ martnem ob Paki; umrl je 21. decembra 1978 v Ĺ martnem ob Paki; - 14. februarja 1938 se je v Beogradu rodil znani velenjski glasbenik Ladislav Pal Pipi; umrl je 11. marca 2010 v TopolĹĄici; - 14. februarja 1952 se je v Velenju rodil poklicni vojak, veteran vojne za Slovenijo in znani VelenjÄ?an JoĹže Ervin Prislan; umrl je 11. maja 2002; - 14. februarja 1972 se je rodil velenjski smuÄ?ar Miran Rauter, ki se je leta 1994 udeleĹžil olimpijskih iger v Lillehammerju na NorveĹĄkem, leta 1997 pa je na Univerzijadi v JuĹžni Koreji osvojil 4 kolajne; - od 15. februarja 1990 dalje pa je bilo Velenje nekaj Ä?asa brez profesionalnega Ĺžupana, saj je

Velenje, 10. januarja – Na KidriÄ?evi v Velenju je neznanec v ponedeljek na osebnem avtomobilu prerezal dve pnevmatiki. KakĹĄni nagibi so ga vodili k vandalskemu dejanju, s katerim je povzroÄ?il kar nekaj ĹĄkode, ni znano, ker tudi storilec ĹĄe ni znan.

Zagorelo v stanovanjski hiťi Mozirje, 10. januarja – V ponedeljek nekaj pred 13. uro je zagorelo v stanovanjski hiťi v Mozirju.

Do poĹžara je najverjetneje priĹĄlo zaradi pregretja dimnika. Ogenj je uniÄ?il ostreĹĄje in mansardni del hiĹĄe.

Keep Calm and Travel On ...

se je v petek laĹžje poĹĄkodoval delavec.

PovoĹžena maÄ?ka Velenje, 8. februarja – Za slovenski kulturni praznik, vsaj Ä?ez dan, je bilo na obmoÄ?ju Velenja varno. V policistovi beleĹžki je zabeleĹžen le en dogodek. Nekdo je povozil maÄ?ko.

Poťkodoval sostanovalca Velenje, 9. februarja – V nedeljo je priťlo na cesti Simona Blatnika do ravsa. V njem je stanovalec napadel sostanovalca in ga laŞje telesno poťkodoval. NasilneŞ bo moral svoje dejanje zagovarjati pred sodnikom.

Policija svetuje: ÂťPazite se spletnih goljufov, bodite pozorni na nenavadne dogodke v svoji bliĹžini, mobilne telefone pa pospravite v Ĺžepe. Svet je lep in ĹĄkoda bi ga bilo zamuditi, med tem ko gledate vanje.ÂŤ

odtlej Ĺžupan Drago Ĺ ulek poleg Ĺžupanovanja opravljal tudi delovne obveznosti direktorja novo nastalega podjetja Gorenje – Delta; - 16. februarja 1938 se je rodil mojster velikih dekorativnih scenskih slik najveÄ?jih glasbenih, gledaliĹĄkih in drugih prireditev po Sloveniji ter v TV oddajah JoĹže Napotnik iz Ĺ martnega ob Paki; - 17. februarja 1821 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodil pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc; - leta 1967 je 17. februarja v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?ela delovati nova avtomatska telefonska centrala; - stanovalcem pogorele ĹĄoĹĄtanjske graĹĄÄ?ine so 17. februarja 1999 sveÄ?ano predali kljuÄ?e triintridesetih obnovljenih stanovanj; - 18. sveÄ?ana 1993, ko je pred stavbo velenjske obÄ?ine potekal protestni shod deklet in Ĺžena iz Zavodenj za hitrejĹĄe reĹĄevanje ekoloĹĄkih teĹžav Ĺ aleĹĄke doline, so na zasedanju velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine potrdili novo vlado, ki jo je vodil nekdanji velenjski Ĺžupan SreÄ?ko Meh; - 18. sveÄ?ana 2001 se je v Zakopanih na Poljskem konÄ?ala 20. zimska univerzijada, na kateri

Prerezal pnevmatike

PRAVNI KOTIÄŒEK

Iz POLICISTOVE beleĹžke Spet nasilje v druĹžini

uro obravnavali prometno nesreÄ?o z materialno ĹĄkodo. PovzroÄ?il jo je 46-letni voznik osebnega vozila, ki ni vozil po sredini voznega pasu.

Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel voznik 0,72 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.

Voznika bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne voĹžnje.

Svetuje: Sedina Sarajlić

PlaÄ?ali ste turistiÄ?ni aranĹžma, a vas je ob prihodu priÄ?akalo nekaj povsem drugega ... Najbolje je, da se takoj pritoĹžite na samem kraju in hkrati poĹĄljete organizatorju pisno pritoĹžbo s slikami. ÄŒe se ne morete dogovoriti, lahko seveda zahtevate odĹĄkodnino. Pri pisanju odĹĄkodninskega zahtevka si lahko pomagate s t. i. "Frankfurtsko tabelo", v kateri lahko najdete nezavezujoÄ?e predloge zniĹžanja cen aranĹžmajev.

Npr. slabo Ä?iĹĄÄ?enje in slaba menjava perila lahko zniĹžajo ceno za 5–20 %; hrup in smrad za 5–40 %; vlaga đ&#x;”˛ in mrÄ?es za 5–50 % itn.

JoĹže Napotnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) je bil z zlatima medaljama v super veleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu najuspeĹĄnejĹĄi slovenski tekmovalec VelenjÄ?an Bernard VajdiÄ?; - 19. februarja 1874 je v avstrijskem Bad Gleichenbergu umrl politik in plemiÄ? Karel Adamovich de Csepin, ki je bil od leta 1858 tudi lastnik Velenjskega gradu; kot kandidat slovenske liberalne stranke v slovenjegraĹĄkem okolju je nastopil na volitvah leta 1870 ter na volitvah 1871 in bil obakrat izvoljen; pred koncem drugega mandata je predÄ?asno odstopil; - 19. februarja 1939 je bil v Ĺ oĹĄta-

nju ustanovljen aero klub NaĹĄa krila; Ä?lani kluba so ĹĄe istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha in z njim v LajĹĄah pri Ĺ oĹĄtanju prviÄ? poleteli 24. septembra 1939; - Andreja Ĺ verc, ĹĄportnica Velenja za leto 1977, je 19. februarja 1978 postala jugoslovanska prvakinja v krosu; - znana velenjska uÄ?iteljica Herma Groznik je 19. februarja 1997 za svoje delo prejela priznanje slovenskega Zavoda za ĹĄolstvo; - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreÄ?i, ki sta terjali veliko Ä?loveĹĄkih Ĺživljenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja in sta bili najveÄ?ji in najbolj tragiÄ?ni nesreÄ?i v zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreÄ?i je umrlo11, v drugi pa 21 rudarjev; - 20. sveÄ?ana 1996 so za predsednika Atletskega kluba Velenje izvolili Marjana Hudeja, ki je to nalogo opravljal do 18. decembra leta 2018, ko so za novega predsednika izvolili Luko Steinerja. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Po svoje ste veseli, da se bliĹža pustni Ä?as, ko bomo iz deĹžele odganjali zimo, ki letos ni pokazala svoje moÄ?i. Ĺ˝elite si namreÄ?, da v deĹželo Ä?im prej pride pomlad.

Sploh danes, na valentinovo, se vam bo zdelo, da bo letoĹĄnja posebna. Ĺ˝elite si, da v vaĹĄo duĹĄo prinese vznemirjenje, v vaĹĄe Ĺživljenje pa osebo, s katero bi delili veÄ? kot prijateljstvo. Slutite pa, da vam preostanek februarja ne poslovno in ne ljubezensko ne bo najbolj naklonjen. Zato, ker ste to Ĺže nekaj Ä?asa priÄ?akovali, boste pripravljeni prav na vse. Tudi na lenarjenje, Ä?e se naÄ?rti ne bodo izĹĄli. In na sanjarjenje, Ä?e resniÄ?no Ĺživljenje ne bo dovolj razburljivo.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Konec tedna se zaÄ?ne obdobje, ki bo za vas veÄ? kot ugodno. Vsaj upate, da bo res tako, saj v zadnjih dneh vse kaĹže na to. Letos si res Ĺže Ĺželite toplejĹĄih in daljĹĄih dni, sploh, ker ste v zadnjem tednu doĹživeli nekaj neprijetnih dogodkov, ki jih boste za ĹĄtirimi stenami teĹžko preboleli. Narava ima Ä?udeĹžno moÄ?. Ugotovili boste, da ste bili zadnje Ä?ase veliko preveÄ? sami s seboj. Tudi zato vam zabave in druĹženja v veÄ?jih druĹžbah ne diĹĄijo preveÄ?, Ä?eprav ste na njih po navadi prav vi druĹžbo drĹžali pokonci. Zvezde vam obljubljajo veÄ? pomoÄ?i na finanÄ?nem podroÄ?ju, pri odnosih z bliĹžnjimi pa vam ĹĄe ne bodo naklonjene.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

ÄŒe se Ĺželite dobro poÄ?utiti, pazite, kako Ĺživite. Spet ste namreÄ? popustili slabim navadam in zaĹĄli na stara pota. ÄŒeprav dobro veste, da se vam to slej kot prej grdo maĹĄÄ?uje, boste odloÄ?itev, da se spet vzamete v roke, iz dneva v dan prelagali na jutri. Dovolj poÄ?itka, pa tudi gibanja na sveĹžem zraku, boste v naslednjih dneh ĹĄe kako potrebovali. NajveÄ? energije vam bodo jemali vaĹĄi najbliĹžji, ki bodo od vas zahtevali nemogoÄ?e. Jim boste znali reÄ?i ne? Ali boste spet iskali laĹžji izhod? Tokrat so vse karte na vaĹĄi strani, tudi odloÄ?itev bo le vaĹĄa. Zdravje bo odliÄ?no, zato boste v teh dneh ugotavljali, da je Ĺživljenje pravzaprav prijazno do vas.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Z nakupi pa nikar ne pretiravajte, saj z njimi ne boste utiĹĄali duĹĄe, ki Ĺže nekaj Ä?asa ni mirna. NiÄ? ne prelagajte na jutri, Ĺže danes se sooÄ?ite z realnim Ĺživljenjem. Kot kaĹže, Ĺžal ĹĄe ni priĹĄel vaĹĄ Ä?as. Veliko boste delali, zadovoljstva ob tem pa ne boste Ä?utili.

Tudi zato, ker vas delo ne bo veselilo, ampak utrujalo. Ob koncu tega tedna vas Ä?aka veliko preseneÄ?enj. VeÄ? bo prijetnih kot neprijetnih, a z njimi se bo vaĹĄe Ĺživljenje precej spremenilo. Ker ste nekje v sebi Ĺže dolgo slutili, da bo priĹĄlo do tega, ne boste pretirano preseneÄ?eni. Ĺ e veseli boste, saj se bo marsikaj premaknilo iz mrtve toÄ?ke. VaĹĄe Ĺživljenje ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo dolgoÄ?asno.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Priznajte, doslej letoĹĄnje leto ni bilo po vaĹĄi meri. Skorajda noben naÄ?rt, ki ste ga zasnovali na zaÄ?etku leta, se ĹĄe ni iztekel, tako kot ste Ĺželeli. Sprememba prihaja, saj se bo zaÄ?el klopÄ?iÄ? zapletenih situacij in dogodkov na poslovnem podroÄ?ju razpletati prav v teh dneh. Do ponedeljka vam bo kristalno jasno, da ste Ä?isto na pravi poti in da niste tvegali preveÄ?. Zato boste prihodnji teden polni elana. NiÄ?, kar boste morali narediti dobesedno Ä?ez noÄ?, vam ne bo preteĹžko. ÄŒe ob tem ne boste naĹĄli vsaj malo Ä?asa za sprostitev, ne bo dobro. Telo vam bo hitro pokazalo, kdaj ste ĹĄli predaleÄ?, zato mu prisluhnite.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

V naslednjih dneh vas Ä?aka nekaj preizkuĹĄenj. Vsi okoli vas bodo zaÄ?eli kazati, da vam zavidajo, saj se vam bo izpolnila dolgoletna Ĺželja. Z njeno uresniÄ?itvijo boste zacveteli, napredovanje vam bo pomenilo res veliko. Sploh, ker ste do njega priĹĄli Ä?isto po svoji zaslugi, brez pomoÄ?i drugih. Potrebovali boste jeklene Ĺživce in vso pogajalsko spretnost, da se boste uspeĹĄno reĹĄili iz precej zapletene situacije. Zelo pomembno bo, da boste delovali samozavestno, saj ste si pridobili nekaj nevarnih nasprotnikov, ki Ä?akajo na vaĹĄe napake. Te pa boste delali predvsem na ljubezenskem podroÄ?ju. Partner ima dovolj tega, da je na stranskem tiru.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

VaĹĄa vrlina je, da vedno poskrbite, da ste zaposleni s stvarmi, ki vas osreÄ?ujejo.

Zadnje Ä?ase pa vam to ne gre najbolje od rok, saj se problemi kar kopiÄ?ijo. Ne boste ne vedeli in ne znali pomagati, da bi se vsaj zaÄ?eli razreĹĄevati, pa Ä?eprav bo predvsem partner to priÄ?akoval od vas. Iskali boste izgovore in si nalagali ĹĄe veÄ? dela, tudi takega, ki ne bo potrebno. V nedogled tako ne boste zmogli, zato se umirite in priznajte, da tokrat ne vidite reĹĄitve. To se vam bo poznalo Ĺže na zunaj, saj boste pokazali, da ste nemirni, kar sicer vedno uspeĹĄno skrivate. ReĹĄitev bodo tokrat naĹĄli drugi, obÄ?utek poraza pa vas bo zelo bolel. Sploh, ker ga boste priznali!

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

UĹživali boste v prostih trenutkih, ki si jih vÄ?asih kar ne znate vzeti. Tokrat boste prisiljeni, a boste prijateljem hvaleĹžni, da bodo poskrbeli zato. Uspelo pa jim bo le, Ä?e boste za ÂťigroÂŤ tudi vi. Potrudite se, saj veste, da se splaÄ?a. Predvsem pa se, Ä?e ne gre drugaÄ?e, vsaj delajte, da ste veseli. TeĹžave z zdravjem bodo minile, zato boste postali precej neprevidni. Ni dvakrat za reÄ?i, da preveÄ?. Pazite nase, zadnje Ä?ase zelo precenjujete svoje sposobnosti. Del razloga j v tem, da Ĺželite na nekoga narediti dober vtis. V naslednjih dneh bo to vzrok za vajin prepir, ki pa mu bo sledila sladka, romantiÄ?na sprava.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Ob koncu tega tedna boste spoznali, da imate marsiÄ?esa v vaĹĄem Ĺživljenju veÄ? kot dovolj. Ko pa boste stvari poskuĹĄali postaviti na pravo mesto, bo ogenj v strehi.

Partner bo vse razumel narobe, iz njegove perspektive bo tako tudi resniÄ?no izpadlo. Zato, ker sploh ne boste diplomatski, ĹĄe manj spretni. Sprememb si Ĺželi tudi partner, a tu imata velik problem. Vi si Ĺželite, da se spremeni, pri sebi pa ne bi spreminjali niÄ?esar. In to, kljub temu da ima partner kar nekaj pripomb na vajino skupno Ĺživljenje, ki drĹžijo kot pribito. Tega, da se bo vedno on moral prilagajati vam, ima vrh glave. Odprite oÄ?i, stvari so postale skrajno resne.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

OdloÄ?ili se boste, da v naslednjih dneh uĹživate v vsakem dnevu posebej. Ne boste se pustili motiti, ne glede na to, koliko vas bo to stalo v prihodnosti. Nasmeh in dobra volja bosta vaĹĄa zaveznika, pa tudi obramba pred resniÄ?nostjo. Ta Ĺže nekaj tednov ni takĹĄna, kot si Ĺželite. Sedanje obnaĹĄanje pa je tudi odraz nemoÄ?i, saj ne veste veÄ?, kako bi stvari premaknili iz mrtve toÄ?ke. Ob koncu tedna dobite obisk, ki vas bo spravil v dobro voljo.

Tudi zato, ker bo prinesel novice, ki ste jih Ĺže dolgo Ä?akali. V njih boste namreÄ? naĹĄli novo upanje, da se bo vse izteklo tako kot si Ĺželite. Dobili boste idejo, kako naprej. ZaÄ?eli boste Ĺže v ponedeljek.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒe ste se znaĹĄli pred pomembno Ĺživljenjsko odloÄ?itvijo, ki ne bo spremenila Ĺživljenja le vam, ampak prav vsej druĹžini, se ne odloÄ?ajte na hitro. Napake so v takih primerih najpogostejĹĄe. Vzemite si Ä?as za razmislek, Ä?etudi bodo vsi okoli vas nestrpni. NiÄ? ne bo narobe, Ä?e poiĹĄÄ?ete ĹĄe kakĹĄno strokovno mnenje. Saj veste, da veÄ? glav veÄ? ve, sploh, Ä?e spraĹĄujete take, ki vam niÄ?esar v Ĺživljenju ne zavidajo, ker vas niti ne poznajo dovolj dobro. Imate sreÄ?o, da je med vaĹĄimi sorodniki in prijatelji veliko iskrenih prijateljev, ki vam bodo znali pomagati, Ä?e jih boste zato prosili. Ne oklevajte preveÄ?, saj vas strah pred prihodnostjo hromi. Znebite se ga lahko Ĺže v nekaj dneh. Zato ukrepajte, izgubiti ne morete niÄ?esar.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Kar se denarja tiÄ?e, se bo vse izĹĄlo po vaĹĄih Ĺželjah. Ta mesec boste uspeĹĄno ÂťzvoziliÂŤ, Ä?eprav vas je bilo strah, da vam bo zmanjkalo denarja za vse vaĹĄe nepremiĹĄljene nakupe. Spet boste sami sebi obljubili, da je s tem konec. A Ĺžal boste teĹžko zdrĹžali.

Dobro bi bilo, Ä?e bi poskrbeli, da vam nekdo pomaga pri planiranju izdatkov in prihodkov. Naj ne bo iz kroga druĹžine, poiĹĄÄ?ite strokovnjaka. Ob tem boste imeli ĹĄe zelo veliko dela, saj ste Ĺže v zaostanku. Slabo boste spali. Glava bo ĹĄe nekaj dni polna teĹžkih misli. LaĹžje bi vam bilo, Ä?e bi bolj zaupali vsaj partnerju. Poskusite, saj nimate Ä?esa izgubiti, oba lahko s tem le pridobita. Sploh, ker vam bo ponudil roko.

Naš čas, 13. 2. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

13. februarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.35 14.25 14.40 15.05 15.40 15.55 16.00 16.05 16.15 16.25 16.35 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.20 00.45 01.15 02.10

04.00 06.00 09.25 10.15 11.00 12.40 13.45 14.35 16.15 17.05 17.55 18.55 19.20 20.00 20.50 21.20 21.50 22.30 23.00 00.05 00.40 01.25 02.30

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Odstrta starodavna mesta: Atene, brit. dok. ser., 2/3 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madž. TV Težišče - Súlypont, pog. odd.

TV-izložba Penelopa, risanka Manja, risanka Rokavička, risanka Timi gre, risanka Čudogozd: Med knjigami Mladički, dok. ser. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Arhetipi Sovice, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Doktor Thorne, brit. nad., 2/3 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Biodiverziteta s Tomom Turkom, dok. odd.

Dobro jutro Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Saalbacha Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, vključitev v prenos iz Lackenhofa Biatlon - svetovno prvenstvo: mešane štafete, prenos iz Antholza Švicarija, dok. film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Zalagasper Hormonski vihar - znanstveni pogled na puberteto, dok. odd.

Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Svilna pot z Joanno Lumley: Uzbekistan in Kirgizistan, brit. dok. ser., 4/4 Avtomobilnost Ambienti Simfonija otožnih pesmi: Skriti pogled, plesni film Slovenska jazz scena: Renato Chicco Trio Mednarodni koncert baletnih zvezd Videotrak Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, posnetek iz Lackenhofa Alpsko smučanje - SP: smuk (M), posnetek iz Saalbacha Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 46. del Sreča najde pot, 1. sez., 143. del Jutranja ptica, 1. sez., 33. del Jutranja ptica, 1. sez., 34. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 41. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 42. del Reka ljubezni, 2. sez., 47. del Sreča najde pot, 1. sez., 144. del Moja boš, 2. sez., 18. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 35. del Jutranja ptica, 1. sez., 36. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Dobri zdravnik, 2. sez., 9. del 24UR zvečer Ugrabljeni, 1. sez., 10. del Lucifer, 2. sez., 14. del Črni seznam, 5. sez., 11. del Dobri zdravnik, 2. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Na obisku … pri dr. Miranu Aplincu 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Mojca in medvedek Jaka 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:00 Nočni program

13. februarja 2020

Sobota,

14. februarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.30 15.20 15.55 16.10 16.25 17.00 17.25 18.00 18.15 18.20 18.50 18.55 20.00 21.55 22.00 23.05 01.00 01.25 02.20

04.00 06.00 08.50 09.35 10.15 10.55 12.00 12.50 14.35 16.00 16.25 16.50 17.55 18.55 19.25 20.00 20.55 22.40 23.35 00.15 00.45 02.10

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Odstrta starodavna mesta: Carigrad, brit. dok. ser., 3/3 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Neverjetna Greta, kratki dok. f.

V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, dok. ser. za mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 1. del Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Plavajoče trave, jap. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Slovenski magazin Prisluhnimo tišini: Uspešni podjetniki invalidi Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), prenos iz Saalbacha Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, mešane dvojice, vključitev v prenos iz Lackenhofa Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, kvalifikacije, prenos s Kulma Biatlon - svetovno prvenstvo: sprint (Ž), prenos iz Antholza O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, kvalifikacije, posnetek s Kulma Holesterol – velika prevara, francoska dok. odd.

V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, dok. ser. za mlade Videotrak Doktorica Fosterjeva (II.), brit. nad., 3/5 Val, norveško-švedski film Televizijski klub: Duša lačnega popotnika Zadnja beseda!

Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, kvalifikacije, posnetek s Kulma Info kanal

15. februarja

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Infodrom - Moje življenje: Moje telo 7.15 Lojzek, risanka 7.20 Rija in Krokodil, risanka 7.25 Mišo in Robi, risanka 7.30 Ernest in Celestinca, risanka 7.45 Marcelino Kruh in vino, ris. nan.

08.05 Čudogozd: V gledališču 08.15 Mladički, dok. ser. za otroke 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.00 Smrtonosni dinozavri: Dežela velikanov, ang. dok. ser., 1/10 09.30 Male sive celice: OŠ Stopiče in OŠ Petrovče 10.15 Infodrom 10.30 Osvežilna fronta: Čas 11.00 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 11.25 TV-izložba 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 20/22 15.55 Ekipa Bled, slov. nad., 4/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip: Šoa - spominjajmo se 17.35 Alpe-Donava-Jadran 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 18.45 Mandi, risanka 18.50 Vreme 18.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Poj mi pesem, dok. glasb. film 22.45 Poročila, Šport, Vreme 23.10 Sedmi pečat: Dosje 64, danskonemški film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.30 Napovedujemo

04.00 06.00 06.05 07.00 09.10 09.40 10.55 12.45 14.35 16.15 16.45 17.30 18.00 19.00 20.00 22.40 23.55

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.30 23.05 23.10 00.50 02.40 03.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 47. del Sreča najde pot, 1. sez., 144. del Jutranja ptica, 1. sez., 35. del Jutranja ptica, 1. sez., 36. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 43. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 44. del Reka ljubezni, 2. sez., 48. del Sreča najde pot, 1. sez., 145. del Moja boš, 2. sez., 19. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 37. del Jutranja ptica, 1. sez., 38. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

24UR zvečer Eurojackpot Ljubezen kot v filmu, ameriški film Glasba in besedilo, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Kmetijski razgledi 10:45 Videospot dneva 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Miš maš, otroška oddaja 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Oskar Lojen, tolkala 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Jakobove poti 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Oskar Lojen, tolkala 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Nedelja,

01.10 02.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.35 08.55 09.25 09.40 10.10 10.40 11.10 12.05 12.35 13.25 14.15 16.15 17.55 18.50 18.55 20.00 22.25 0.15 1.55

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Maribora Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, prenos s Kulma Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Maribora Biatlon - svetovno prvenstvo: sprint (M), prenos iz Antholza Zgodovina planiških svetovnih prvenstev v poletih, pregled Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Avtomobilnost Sukanje niti modernih umetnikov, dok. film Videotrak New York, New York, am. film Oče naroda: portret Janeza Stanovnika, dok. film Kamor greš ... Tomaž Pengov, koncert Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, posnetek s Kulma

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Tri mucke, risanka Mala miška Mia, risanka Maša in medved, risanka Ruby Mavrica, risanka Male opice Mončiči, risanka Viking Viki, risanka Dirka Monkart, risanka Ghost Mecard žogice, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 23. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 24. del Kuharski mojster, 8. sez., ameriška serija Vrtičkanje Lepo je biti sosed, 2. sez., 8. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 9. del Willy, ameriški film Poletje v školjki, slovenski film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Računovodja, ameriški film Blondinka s Harvarda, ameriški film Rin Tin Tin, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš Maš, otroška oddaja 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 AKTUALNO 12:10 Videospot dneva 12:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jure Hrovat, pozavna 18:35 Dotiki gora: Škarje 18:55 Vrtnarski kotiček 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2731. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Praznični koncert iz Vojnika, 2. del 21:50 Spoznajmo jih … Citrarski ansambel in Mark Lev Krajnc 21:55 Popotniške razglednice: Jakobove poti 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:00 Nočni program

Ponedeljek,

16. februarja

07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.10 09.20 09.25 10.00 10.10 10.35 11.10 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 15.10 15.30 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 20.00 21.00 21.45 22.10 23.40 23.50 00.20 01.10

04.00 06.00 06.20 07.15 07.30 08.05 08.05 09.15 09.55 10.50 12.50 13.40 15.05 16.10 17.20 18.15 18.45 19.50 20.00 20.50 21.45 23.00 23.30 00.30 02.25

Kravica Katka, risanka Profesor Baltazar, risanka Lojzek, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Žanov svet, risanka Sovice, risanka Trobka in Skok, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Reaktivčki: Kip svobode, ZDA, ris.

Reaktivčki: Stonehenge, Anglija,ris.

Zmedi gre v Zakajzato, risanka Muk, risanka Bacek Jon, risanka Odvratne rime, risani film Govoreči Tom in prijatelji, ris. Žogomet, avstral. nad., 9/13 M. Dekleva - J. Pucihar: Zmaj v Postojnski jami, muzikal TV-izložba Ozare Obzorja duha: Medicinske sestre in babice Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 1. del TV-izložba Jaz sem William, danski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme V imenu ljudstva, slov. nad., 3/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Srečanje z Gorbačovom, britansko-nemški dok. film Za lahko noč: Najin sinek - Frane Milčinski Ježek, Brina Vogelnik & Janez Dovč Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: Šoa - spominjajmo se Koda Glasbena matineja Najboljši iz Zagorja: Koncert nagrajenih otroških in mladinskih pevskih zborov 23. državnega tekm. v Zagorju 2012 Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Maribora Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, prenos s Kulma Biatlon - svetovno prvenstvo: zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Antholza Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Maribora Biatlon - svetovno prvenstvo: zasledovalna tekma (M), prenos iz Antholza Peš po ameriških celinah, potopis, 3/4 Bodi svetloba, kan. dok. odd.

56. tekmovanje za Zlato lisico, športna reportaža Videotrak Žrebanje Lota Dinastije: Šimpanzi, dok. ser., 1/5 Fajdiga: Bluz črnih revirjev, dok.glasb. film Vikend paket 56. tekmovanje za Zlato lisico, športna reportaža Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, posnetek s Kulma Info kanal

17. februarja

06.30 07.00 09.05 09.20 09.35 09.55 10.20 10.45 11.00 11.15 11.55 13.00 13.35 14.15 14.30 15.05 15.15 15.45 16.00 16.10 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.20 00.45 01.40

10.45 11.15 12.10 13.05 14.25 16.15 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50 23.55 01.35 02.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Tri mucke, risanka Mala miška Mia, risanka Mašine pripovedke, risanka Ruby Mavrica, risanka Male opice Mončiči, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Viking Viki, risanka Dirka Monkart, risanka Ghost Mecard žogice, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 25. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 26. del Kuharski mojster, 8. sez., ameriška serija Lepo je biti sosed, 2. sez., 10. del Dan najlepših sanj Blondinka s Harvarda, ameriški film Ljubezen kot v filmu, ameriški film Rock'n'Roll 24UR vreme 24UR Odrasli 2, ameriški film Valovi smrti 2, ameriški film Poletje v školjki, slovenski film Preverjeno, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš Maš, otroška oddaja 09:40 2730. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2731. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:50 Na obisku … pri dr. Miranu Aplincu 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:20 Jutranji pogovori 1 13:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:30 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Sitnobe sitne, gledališka igra Vrtca Velenje 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek 18:35 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Oskar Lojen, tolkala 21:25 Jutranji pogovori 2 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Nočni program

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Izzivalci, EBU dok. film: Jaka: Vedno na dveh kolesih Počitniški krompir Mi 4je: Odkritja, nem. nad., 1/6 Mi 4je: V očeh drugih, nem. nad., 2/6 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

TV-izložba Vem!, kviz Hormonski vihar - znanstveni pogled na puberteto, dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Profil: Aleksandar Popovski TV-izložba S-prehodi: Knjižnice Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Platforma Glasbeni večer: Irena Grafenauer, Orkester Slovenske filharmonije in Marko Letonja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 06.00 10.05 10.55 11.30 11.45 12.05 14.00 15.15 16.10 17.15 18.00 18.50 19.20 20.00 20.55 21.50 23.45 00.20

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 22.35 00.05 01.00 01.55 02.30

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 19:35 19:40 19:45 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:40 22:45 23:30 23:55

Info kanal Napovedujemo Videotrak Obzorja duha: Medicinske sestre in babice Infodrom - Moje življenje: Moje telo Zlatko Zakladko: Cmoki pri Sveti Ani Dobro jutro Doberdob - roman upornika, dok. film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Zalagasper Ljubljana, London, New York Tugo Šušnik, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd.

Indija z Joanno Lumley, brit. dok. ser., 1/3 Nogomet - evropska liga: napoved kola Videotrak Peš po ameriških celinah, potopis, 4/4 Doktor Thorne, brit. nad., 3/3 Odprto morje, fr.-it. dok. film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, risanka Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka Tri mucke, risanka Govoreči Tom in prijatelji risanka Reka ljubezni, 2. sez., 48. del Sreča najde pot, 1. sez., 145. del Jutranja ptica, 1. sez., 37. del Jutranja ptica, 1. sez., 38. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 45. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 46. del Reka ljubezni, 2. sez., 49. del Sreča najde pot, 1. sez., 146. del Moja boš, 2. sez., 20. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 39. del Jutranja ptica, 1. sez., 40. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Dobri zdravnik, 2. sez., 10. del 24UR zvečer Gospod, odpusti mi, 1. sez., 5. del Črni seznam, 5. sez., 12. del Dobri zdravnik, 2. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2731. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Ptuj v Pustu: etnopovorka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo AKTUALNO z mag. Markom Mavcem, generalnim direktorjem Premogovnika Velenje Regionalne novice, dnevno informativni program NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Sreda,

18. februarja

06.20 07.00 09.05 09.20 09.35 09.55 10.20 10.45 11.00 11.15 11.50 13.00 13.35 14.25 14.40 15.00 15.15 15.45 15.50 15.55 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.55 20.00 20.45 21.55 22.00 23.05 00.45 01.10 02.05

12.45 06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.35 08.55 09.00 09.30 09.45 10.15

Torek,

04.00 06.00 08.15 09.00 09.50 10.30 12.25 13.25 14.05 16.10 17.55 18.50 19.20 20.00 20.55 21.50 23.20 23.35 00.20 00.55 02.40

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.20 2.55

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:10 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:30 18:35 19:00 19:05 19:55 20:00 20:30 20:50 22:20 22:45 22:50 23:35 23:55

19. februarja

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Izzivalci, EBU dok. film: Ada: Preudarno s hrano Počitniški krompir Mi 4je: Dolga sobota, nem. nad., 3/6 Vojna in jaz: Anton, nemška igrano-dok. ser., 1/8 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

TV-izložba Vem!, kviz Holesterol – velika prevara, francoska dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip: Šoa - spominjajmo se TV-izložba Lučka - Pitypang, otroška odd.

Simfonorije, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Mili in Moli, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Smrtonosni dinozavri: Dežela velikanov, ang. dok. ser. , 1/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 21/22 Katarski dokumenti, dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 3. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.20 07.00 09.05 09.20

Info kanal Napovedujemo Videotrak Platforma Alpe-Donava-Jadran Dobro jutro Joker, kviz Avtomobilnost Biatlon - svetovno prvenstvo: posamična tekma (Ž), prenos iz Antholza Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, prenos iz Areja Indija z Joanno Lumley, brit. dok. ser., 2/3 Moja soba: Zavod Janeza Levca, resničnostna odd.

Videotrak Temna stran zlata, fran.-kan. dok. ser., 2/2 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Tri okna in obešenje, kos.-nem. f.

NaGlas!

Zadnja beseda!

Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, posnetek iz Areja Info kanal

04.00 06.00 08.40 09.40 11.35 12.30 13.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, risanka Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka Tri mucke, risanka Govoreči Tom in prijatelji risanka Reka ljubezni, 2. sez., 49. del Sreča najde pot, 1. sez., 146. del Jutranja ptica, 1. sez., 39. del Jutranja ptica, 1. sez., 40. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 47. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 48. del Reka ljubezni, 2. sez., 50. del Sreča najde pot, 1. sez., 147. del Moja boš, 2. sez., 21. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 41. del Jutranja ptica, 1. sez., 42. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Dobri zdravnik, 2. sez., 11. del Preverjeno 24UR zvečer Lucifer, 2. sez., 15. del Črni seznam, 5. sez., 13. del Dobri zdravnik, 2. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja AKTUALNO z mag. Markom Mavcem, generalnim direktorjem Premogovnika Velenje Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2732. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Črni vrh na Pohorju Praznični koncert iz Vojnika, 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

09.35 09.55 10.20 10.45 11.00 11.15 11.45 12.00 13.00 13.35 14.20 14.30 15.05 15.35 15.45 16.00 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 20.05 21.55 22.00 22.50 23.45 00.15 00.40 01.35

14.05 15.55 17.25 19.00 19.50 20.00 20.55 22.00 22.50 23.50 00.35 02.30

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.10 02.45

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:45 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:00 23:25

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Izzivalci, EBU dok. film: Lachlan: Prav do vrha Počitniški krompir Mi 4je: Begunci, nemška nad., 4/6 Vojna in jaz: Fritjof, nemška igrano-dok. ser., 2/8 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

TV-izložba Vem!, kviz TV-izložba Življenje z avtizmom, dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Rojaki, odd. o zamejcih TV-izložba Male sive celice: OŠ Stopiče in OŠ Petrovče Poročila ob petih, Šport, Vreme Biodiverziteta z Marjano Honigsfeld Adamič, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Ivan Tavčar: Visoška kronika Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Juliet, gola, am. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Biodiverziteta z Marjano Honigsfeld Adamič, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Koda Lučka - Pitypang, otroška odd.

Indija z Joanno Lumley, brit. dok. ser., 3/3 Biatlon - svetovno prvenstvo: posamična tekma (M), prenos iz Antholza Vikend paket Rokomet - liga NLB: Celje P. L. : Riko Ribnica, 19. kolo, prenos iz Celja Videotrak Žrebanje Lota Marius Petipa, francoski velikan ruskega baleta, fr. dok. film Moje mnenje Deklina zgodba (I.), am. nad., 7/10 (Ne)vidni slovenski film, dok. f.

Videotrak Biatlon - svetovno prvenstvo: posamična tekma (M), posnetek iz Antholza Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, risanka Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka Tri mucke, risanka Govoreči Tom in prijatelji risanka Reka ljubezni, 2. sez., 50. del Sreča najde pot, 1. sez., 147. del Jutranja ptica, 1. sez., 41. del Jutranja ptica, 1. sez., 42. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 49. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 50. del Reka ljubezni, 2. sez., 51. del Sreča najde pot, 1. sez., 148. del Moja boš, 2. sez., 22. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 43. del Jutranja ptica, 1. sez., 44. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Dobri zdravnik, 2. sez., 12. del 24UR zvečer Ugrabljeni, 1. sez., 11. del Lucifer, 2. sez., 16. del Črni seznam, 5. sez., 14. del Dobri zdravnik, 2. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2732. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Ptuj v Pustu: etnopovorka Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Ustvarjalne iskrice Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku… na Ginekološkoporodniškem oddelku SB Celje Regionalne novice POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 13. 2. 2020, barve: CMYK, stran 21

ROONEY SALLY: Normalni ljudje od - Odrasli 821-311.2 – DruŞbeni romani Vir: www.bukla.si

Najstnika Connell in Marianne prihajata iz dveh popolnoma loÄ?enih svetov, on je priljubljen ĹĄportnik in ĹĄolski zvezdnik, ona pa neprilagojena samotarska piflarka. Njegova topla in soÄ?utna mama opravlja slabo plaÄ?ana gospodinjska dela pri njeni prezaposleni bogataĹĄki materi. Med soĹĄolcema se kljub velikim socialnim in druĹžbenim razlikam poÄ?asi razvije intenziven odnos, ki preraste pri-

prijatelji) ponuja psiholoĹĄko pretanjeno intimno zgodbo, s katero raziskuje rojevanje prve ljubezni in zapletene odnose z druĹžino, prijatelji in svetom.

VELENJE ÄŒetrtek, 13. februar 8.00

CRNKIĆ KENAN: VeÄ? od Ĺživljenja

9.00

od - Odrasli 17 - Etika Vir: www.emka.si

10.00 17.00

Delo VeÄ? kot Ĺživljenje, vrhunec trilogije Ĺživljenje – sreÄ?a – uspeh, je napisano v avtorjevem prepoznavnem poljudnem, navdihujoÄ?em in berljivem slogu. Knjiga ponuja odgovore na temeljna Ĺživljenjska vpraĹĄanja, kot so: kako se spoprijeti s teĹžavami in skuĹĄnjavami, Ĺžalitvami ter opravljivimi govoricami, izdajami in

19.19

19.30

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Ĺ aleĹĄka planinska pot (UNI 3 - II) Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Katera Ĺživila vsebujejo katere vitamine?, predavanje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica MoÄ? branja: bralni klub za odrasle Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Valovanja linij Milene GregorÄ?iÄ?

KnjiŞnica Velenje, preddverje Sergej Kosman: Kmet na dveh kolesih – po Iranu, predstavitev knjige Glasbena ťola Velenje, Orgelska dv.

Koncert komornih skupin srednje stopnje

Petek, 14. februar 7.00

jateljstvo ‌ pa vendar se mladostnika na Connellovo pobudo odloÄ?ita, da bosta razmerje skrila pred javnostjo. KakĹĄno leto kasneje, ko se podata na ĹĄtudij v Dublin, pa se razmerje moÄ?i prevesi na njeno stran. V novem okolju se Marianne odliÄ?no znajde, poiĹĄÄ?e si nove prijatelje in novega fanta, medtem ko Connell kljub svojim talentom ostaja negotov in srameĹžljiv. Kot magnet ju nakljuÄ?je spet povleÄ?e skupaj, vendar je njuna zveza preveÄ? obteĹžena s preteklostjo. Po tem, ko ona zaide v samouniÄ?evanje in zaÄ?ne iskati smisel drugje, se mora vsak od njiju odloÄ?iti, kako daleÄ? je pripravljeni iti, da bi reĹĄil drugega. Briljantna mlada irska pisateljica Sally Rooney (1991) tudi z drugim romanom (prvi je bil Pogovori s

21

PRIREDITVE

13. februarja 2020

razoÄ?aranji. Kako se vesti do prijateljev in sovraĹžnikov, kako prepoznati resniÄ?no dobroto in prikrito zlo, kako loÄ?iti ceno od prave vrednosti, kako ravnati v dneh sprememb in se modro odloÄ?ati.

Odkrili boste, v kaj je najvarneje vloĹžiti in kaj se najbolj obrestuje, izvedeli, zakaj je gotova samo negotovost in zakaj je treba Bogu verjeti, ljudi pa preverjati.

Zakaj pozabiti, kdaj odpustiti in zakaj je tvoje samo, kar daĹĄ ... Ĺ˝ivljenje nam je lahko dovolj. Lahko pa od Ĺživljenja dobimo veÄ?. Ta knjiga je namenjena vsem, ki premorejo dovolj moÄ?i in poguma, da krenejo po tej poti. Tistim, ki Ĺželijo biti pisci, ne zgolj bralci knjige svojega Ĺživljenja. Tistim, ki Ĺželijo stopiti na pot resniÄ?nih velikanov. Tistim, katerih Ĺživljenje postane najlepĹĄa zgodba, kar jih je kdaj bilo.

VisokoĹĄolski ĹĄtudij strojniĹĄtva v Celju Visoka ĹĄola za proizvodno inĹženirstvo s sedeĹžem v Celju izvaja ĹĄtudijski program Sodobno proizvodno inĹženirstvo. Ĺ tudij traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti pa je diplomirani inĹženir strojniĹĄtva.

Po mnenju diplomantov so kljuÄ?ne prednosti ĹĄtudija na Visoki ĹĄoli za proizvodno inĹženirstvo: 1. Ĺ tudij je praktiÄ?no naravnan.

PraktiÄ?no znanje, podprto s teorijo. Vsebina ĹĄtudijskega programa in kompetence diplomantov se prilagajajo potrebam gospodarstva in (potencialnih) delodajalcev.

2. Ĺ tudij je uÄ?inkovit.

Delo poteka v manjĹĄih skupinah.

3. Ĺ tudij izvajajo visokoĹĄolski uÄ?itelji z izkuĹĄnjami iz industrijskega okolja.

VisokoĹĄolski uÄ?itelji iz gospodarstva z bogatim znanstvenoraziskovalnim delom.

4. Ĺ tudij poteka v odliÄ?no opremljenih predavalnicah, raÄ?unalniĹĄkih uÄ?ilnicah in laboratorijih.

Dobro opremljeni laboratoriji in raÄ?unalniĹĄke uÄ?ilnice. Tesna povezava z razvojno-raziskovalnimi centri v regiji.

5. Prijazne in dostopne strokovne sluĹžbe, ki so pomembna podpora pri vaĹĄem ĹĄtudiju.

6. OdliÄ?ne zaposlitvene moĹžnosti Diplomirani inĹženirji strojniĹĄtva sodijo med deficitarne poklice tako v regiji kot v celotnem slovenskem prostoru.

7. Razumni in transparentni stroĹĄki ĹĄtudija.

Vabljeni na informativna dneva v petek, 14. februarja, ob 16. uri, in v soboto, 15. februarja, ob 10. uri!

Promocijsko besedilo

Mariborska cesta 2 / 3000 Celje +386 3/428 79 00 info@vspi.si • www.vspi.si

Avtobusna postaja Velenje Ptujska pot - II. del (Gorenje) 9.00, 10.00, 11.00 in 15.00 Ĺ C Velenje, MIC, Dom kulture Velenje, ViĹĄja strokovna ĹĄola, Gimnazija Velenje Informativni dan Ĺ CV 10.00 in 15.00 Fakulteta za energetiko (prostori MIC-a) Informativni dan za vpis na dodiplomski ĹĄtudij 12.00 Vila Herbestein Valentinovo kulinariÄ?no razvajanje 18.00 Vila Bianca Zapisi nekega Ä?asa, odprtje razstave JoĹžice Vidmar 18.30 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije Valentinov Underground, gastronomska pustolovĹĄÄ?ina 19.00 Restavracija Jezero Valentinov plesni veÄ?er 21.00 eMCe plac Alter valentinovo, klubski veÄ?er 21.00 RdeÄ?a dvorana Parni Valjak, koncert

Sobota, 15. februar 7.00

Avtobusna postaja Velenje Po Ĺ ilijevih Vlakah na Smrekovec PD Velenje - Sekcija TopolĹĄica 7.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica 9.00 in 10.30 Ĺ C Velenje, MIC, Dom kulture

9.30

10.00 11.00

17.00

21.00

Velenje, ViĹĄja strokovna ĹĄola, Gimnazija Velenje Informativni dan Ĺ CV Dom kulture Velenje, mala dvorana PalÄ?ek nos, gledaliĹĄka predstava GledaliĹĄÄ?a iz desnega Ĺžepka – razprodano!

Fakulteta za energetiko (MIC-a) Informativni dan za vpis na dodiplomski ĹĄtudij Dom kulture Velenje, mala dvorana PalÄ?ek nos, gledaliĹĄka predstava GledaliĹĄÄ?a iz desnega Ĺžepka – za izven Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne na Velenjskem gradu: Mladi ustvarjalci na harmoniki eMCe plac Mrigo & Ghet f. Tha Godz + Vazz, DJ Toljo, predstavitev albuma

Nedelja, 16. februar 14.30 eMCe plac Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Blaznost igre, gledaliĹĄka predstava, Hlodi, KUD France Kotar, Trzin

Ponedeljek, 17. februar 9.00

13.00

17.00 18.15

19.19 19.30 20.00

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS StarĹĄevska izgorelost, trening starĹĄevstva Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok: pomoÄ? pri uÄ?enju, igre, delavnice, varstvo otrok Vila RoĹžle Ĺ ola za starĹĄe – UÄ?enje je lahko igra in igra je uÄ?enje, predavanje VeÄ?generacijski center Planet generacij Postavljanje ciljev in pripravljenost delati korake, delavnica KnjiĹžnica Velenje, preddverje Karel GrĹžan: O takĹĄni ironiji in smehu, ki osvobaja, pogovor Dom kulture Velenje, vel. dvorana Tih vdih, gledaliĹĄka predstava Mestnega gledaliĹĄÄ?a ljubljanskega Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Dnevnik Diane Budisavljević, zgodovinska biografska drama

9.00

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS LoÄ?evanje med Ĺželjami in potrebami v druĹžini, pogovorna delavnica 10.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Morning tea at 10am, druĹženje ob Ä?aju 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga za otroke 18.00 Dom kulture, velika dvorana Pesem o Odiseju, gledaliĹĄka predstava Cankarjevega doma Ljubljana

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 13. februar Petek, 14. februar 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Swingerji – Repoter Milan X

#TUKAJSEM

BILO JE NEKOČ ...

V HOLLYWOODU

#jesuislĂ , romantiÄ?na komedija, 100 minut (Belgija, Francija) ReĹžija: Eric Lartigau Igrajo: Doona Bae, Ilian Bergala, Alain Chabat, Blanche Gardin, Delphine Gleize Petek, 14. 2., ob 19.00 Sobota, 15. 2., ob 17.00

Once Upon a Time ... in Hollywood, komiÄ?na drama, 156 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Quentin Tarantino Igrajo: Margot Robbie, Leonardo DiCaprio, Margaret Qualley, Brad Pitt, Dakota Fanning Petek, 14. 2., ob 21.00

1917

NESREÄŒNIKI

Vojna drama, 118 minut (ZDA) ReĹžija: Sam Mendes

Les MisĂŠrables, kriminalna drama, 132 minuti (Francija)

13:00 Vinograd MatjaĹža Ringa (Podkraj pri Velenju) Rez vinske trte 17:00 HiĹĄa mladih – galerija Dile PravljiÄ?na matineja: otroĹĄka predstava Zlato jabolko (izvedba: KUK Potovke)

Sobota, 15. februar 8:00

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator Ogled tekme v veleslalomu za Zlato lisico, (prijave: 041 395 958 – M. Knez in 041 693 788 – B. Napotnik) 9.00–12.00 ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica

Ponedeljek, 17. februar 14:00 HiĹĄa mladih – sejna soba BrezplaÄ?na uÄ?na pomoÄ? – angleĹĄÄ?ina za otroke 19:00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi 19:00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Pogovorni veÄ?er O Ĺ marÄ?anih malo drugaÄ?e: Tatjana Vidmar, pogovor bo vodil JoĹže Krajnc

Lunine mene

Nedelja, 16. februar Torek, 18. februar

Velenje, 14. februarja – Jutri ob 17. uri bodo v razstaviĹĄÄ?u vile Bianca odprli razstavo keramiÄ?nih izdelkov in drugih roÄ?nih del JoĹžice Vidmar z naslovom Iz obÄ?utenj do domaÄ?nosti. To bo prva samostojna razstava dolgoletne Ä?lanice DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, ki je Âťfenomen kontrastov med vihravostjo, odloÄ?nostjo in neĹžno doslednostjo,ÂŤ je njen zapisal akademski slikar Denis SenegaÄ?nik. Na ogled bodo manjĹĄe skulpture, keramiÄ?no posodje, prti in drugi dekorativni, a uporabni izdelki. đ&#x;”˛ tf

Kriminalka, triler, 122 minut (ZDA) ReĹžija: Todd Phillips Igrajo: Robert De Niro, Joaquin Phoenix, Brian Tyree Henry, Zazie Beetz, Shea Whigham, Frances Conroy Sobota, 15. 2., ob 21.00

ÄŒetrtek, 13. februar

Smrekovec Pohod po Ĺ ilijevih vlakah na Smrekovec (1577 m)

Iz obÄ?utenj do domaÄ?nosti

JOKER

Ĺ MARTNO OB PAKI

Sobota, 15. februar

19.00 Vila Mayer

Igrajo: Andrew Scott, Benedict Cumberbatch, Dean-Charles Chapman, Richard Madden, Mark Strong, Colin Firth Nedelja, 16. 2., ob 18.00

19.00 Kulturni dom Šoťtanj Abonma – O mrtvih samo dobro

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku

17.00 Efenkova 61 b, Velenje Kuharska delavnica, Hrana in skrb

đ&#x;”˛

Koncert skupine Shamballa

Sreda, 19. februar

Torek, 18. februar

Torek, 18. februar

Velenje, 17. februarja – V ponedeljek ob 17. uri bo MZPM Velenje v sodelovanju z LAS Velenje v vili RoĹžle pripravila februarsko predavanje treningov starĹĄevstva, ki potekajo s sloganom Otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo. Tokrat bodo gostili domaÄ?inko Petro TerĹžan, uÄ?iteljico razrednega pouka na OĹ Mihe Pintarja Toleda, ki je tudi koordinatorica NTC Centra Velenje ter zunanja sodelavka PedagoĹĄke Fakultete v Kopru na podroÄ?ju inovativnih metod. IĹĄÄ?e in uvaja nove metode v vsakdanji pouk in deli svoje izkuĹĄnje s podroÄ?ja metodologije uÄ?enja med strokovnimi delavci v slovenskem in mednarodnem prostoru.

Sonic the Hedgehog, druĹžinska akcijska avantura, 100 min. (Kanada, ZDA, Japonska) ReĹžija: Jeff Fowler Slovenski glasovi: Miha Rodman,Voranc Boh, Goran Hrvaćanin, Ana Maria Mitić, Iztok ValiÄ?, UroĹĄ Buh Igrajo: Jim Carrey, James Marsden, Neal McDonough, Adam Pally, Breanna Watkins Petek, 14. 2., ob 17.00 - sinhroniziran Sobota, 15. 2., ob 19.00 Ponedeljek, 17. 2., ob 18.00

Sreda, 19. februar

17.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Valentinov koncert MePZ Skorno

UÄ?enje je lahko igra in igra je uÄ?enje!

JEŽEK SONIC

za srce – 2. del 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Hip hura, cirkuĹĄka predstava!, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Eins, zwei, drei – po nemĹĄko zdaj!, ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 19.00 Vila Bianca Prekmurje v vrtincu pariĹĄke mirovne konference 1919, predstavitev monografije dr.

UroĹĄa LipuĹĄÄ?ka 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica DruĹžinsko drevo od kali do razcveta, predavanje 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Simon TrpÄ?eski, klavir, koncert

ReĹžija: Ladj Ly Igrajo: Damien Bonnard, Alexis Manenti, Djibril Zonga, Issa Perica, Raymond Lopez, Luciano Lopez Nedelja, 16. 2., ob 20.15

PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI Pat a Mat: ZimnĂ­ radovĂĄnky, animirana komedija brez teksta, 73 minut (ÄŒeĹĄka) ReĹžija: Marek BeneĹĄ Petek, 14. 2., ob 17.15 – mala dvor.

Sobota, 15. 2., ob 17.15 – mala dvor.

NENAVADEN TEDEN S TESSO Mijn bijzonder rare week met Tess DruĹžinski film, 88 minut (Nizozemska, NemÄ?ija) ReĹžija: Steven Wouterlood Igrajo: Sonny van Utteren, Josephine Arendsen, Julian Ras, Tjebbo Gerritsma, Suzan Boogaerdt Petek, 14. 2., ob 18.45 – mala dvor.

Sobota, 15. 2., ob 19.15 – mala dvor.

Nedelja, 16.2., ob 17.00 – mala dvor.

15. februarja, ob 23:17, zadnji krajec

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje kmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 16.2. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – BAVBAV • Pustovanje, 22.2. in 25.2. • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb – • 23.2. PRAVLJIÄŒNA ZMEĹ NJAVA v izvedbi Otr. gledaliĹĄÄ?a Marindolus Celje. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Ĺ˝VIĹ˝GAÄŒI La Gomera, komiÄ?na kriminalka, 97 minut (Romunija, NemÄ?ija, Francija) ReĹžija: Corneliu Porumboiu Igrajo: Vlad Ivanov, Catrinel Marlon, Rodica Lazar, Antonio Buil, AgustĂ­ Villaronga, Sabin Tambre Petek, 14. 2., ob 20.45 – mala dvor.

Sobota, 15. 2., ob 20.45 – mala dvor.

Nedelja, 16. ., ob 19.00 – mala dvor.

DNEVNIK DIANE BUDISAVLJEVIĆ Zgodovinska biografska drama, 88 minut (HrvaĹĄka, Slovenija, Srbija) ReĹžija: Dana Budisavljević Igrajo: Alma Prica, Igor Samobor, Mirjana Karanović, Ermin Bravo, KreĹĄimir Mikić, Areta Ćurković, Vilim Matula, Jerko MarÄ?ić, Krunoslav Ĺ arić, Biserka IpĹĄa Ponedeljek, 17. 2., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 13. 2. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

13. februarja 2020

Nagradna križanka Radia Velenje

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: Sanja Korotačnik, dip. med. sestra iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: kanjenje in njegove posledice

www.radiovelenje.com 897 50 03 ali 897 50 04

Radio Velenje vam razvedri življenje • • •

• • •

pokriva celotno Šaleško in Savinjsko dolino ter Koroško prisluhne mu lahko do 360.000 poslušalcev na frekvencah 107,8 MHz in 88,9 MHz nudi informativne vsebine in hitre servisne informacije s poudarkom na regionalnih temah, ki jih pripravljajo novinarji javljanja s terena kontaktne oddaje nagradne igre

Radio Velenje je na tem območju oral ledino, bil dolgo časa edini, vendar se mu tudi s pojavom novih radijskih postaj, izrazito komercialnih, število poslušalcev ni zmanjšalo, prav nasprotno vedno več jih je, ki radi prisluhnejo programu Radia Velenje. Med drugim tudi zato, ker program radia ohranja informacijo kot pomembno tržno blago.

Veliko poslušalcev je tudi iz drugih regij, ki pa radiu Velenje prisluhnejo ponoči, kadar se z našo frekvenco vklopimo v nočni radijski program regionalnih postaj Slovenije.

Rešitev križanke s priloženim geslom pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Radio Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 24. februarja. Nagrajenci bodo prejeli praktično nagrado.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

so nanašale na enak tip ponujene sobe).

Trivago je tudi pri nas zelo priljubljeno orodje, zato pri ZPS opozarjajo, da je bolje opraviti še več individualnih iskanj in primerjav cene, kot pa da se potrošniki izključno zanašamo samo na enega ponudnika, ki naj bi nam ponudil najboljšo ceno.

V večini primerov je tudi bolje vzpostaviti stik za nastanitev direktno, saj nam lahko ponudijo popust za neposredno rezervacijo. Ponudniki nastanitev namreč za vsako opravljeno rezervacijo preko posrednika (Booking.com, Trivago ...) plačajo provizijo spletni strani, ki je pripeljala kupca do njih. Ravno zaradi tega je večina nastanitev pripravljena ponuditi popust, če se odločimo za direktno rezervacijo.

Nagrajenci nagradne križanke »Gora Oljka«, objavljene v tedniku Naš čas, 30. januarja 2020 so: • Marjana Kremer, Dušana Kvedra 9, 3320 Velenje • Ana Pavšek, Šalek 81, 3320 Velenje • Andrej Perko, Stanetova 4, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Rešitev križanke: VALENTINOV PLES

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 14. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 15. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 16. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 17. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Trivago zavaja potrošnike Se še spomnite oglasa, če iščete hotel, uporabite Trivago? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da v večini primerov ne prikazujejo najnižjih možnih cen.

Pred kratkim je po poročanju ZPS avstralsko zvezno sodišče potrdilo, da je spletna platforma za iskanje nastanitev Trivago že vsaj od decembra 2016 zavajala potrošnike.

Trivago naj bi namreč za vsako iskanje, ki ga je opravil uporabnik, poiskal tisto nastanitev, ki je plačala največ, da se prikaže na vrhu iskalnih rezultatov. Seveda pri tem ne bi bilo nič spornega, če bi bila nastanitev tudi res najcenejša, a ni bilo tako.

Prav tako je ponudnik zavajal pri prikazovanju cen. Cena za sobo, ki je bila višja in je bila prečrtana, je bila v večini primerov pravzaprav cena za bolj luksuzno sobo v istem hotelu (cene se ni-

ČETRTEK, 13. februarja

TOREK, 18. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 19. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Cvetje v jeseni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 3. do 9. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 3. do 9. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 3. do 9. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 3. do 9. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 13. 2. 2020, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

13. februarja 2020

mali OGLASI NUDIM

NEPREMIČNINE PARCELO, gradbeno, zazidljivo, na lepi sončni legi v Lipju (KS Vinska gora), v velikosti 468 m2, prodam. Na zemljišču je lesen objekt, električni in vodni priključek in urejena dovozna cesta. Vse informacije na GSM: 041 546 314.

KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča.

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

NUDIM dodatno delo/pomoč ob vikendih, Vse informacije na GSM: 041 249 228.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

BUKOVA DRVA, možen razrez in prevoz, prodam. Gsm: 041 786 154.

CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nikoli nerabljena, 2000 litrov. Prodam.

Cena po dogovoru.

Gsm: 031 554 121

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, cena 7,40 €/ kom, prodaja v Šaleku, naslednjo nedeljo, 23. 2. 2020, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

Sprejemamo tudi naročila.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 15. 2. in 16. 2. 2020, Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.;

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva

Poskusi očala z novo aplikacijo VIRTUALNO OGLEDALO WWW.OPTIKAIRMAN.SI

Gsm: 031 878 200.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, DESNI BREG, 80,4 m2, zgrajeno l. 2010, 1/2 nad., 2 garažni parkirišči, atraktivna lokacija. ER: EI v izdelavi.

Cena: 139.000 €.

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, KERSNIKOVA, 68,9 m2, zgrajeno l. 1965, 3/5 nad. ER: EI v izdelavi. Cena: 89.000 €.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

SMRTI • • • •

Bulajić Milutin, roj. 1945, Velenje, Sončna pot 14 Tepež Martin, roj. 1940, Velenje, Laze 58A Mohor Palma, roj. 1942, Velenje, Kersnikova cesta 1 Pihler Franc Jožef, roj.

1945, Šmartno ob Paki, Gavce 49

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

vsak dan

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča, babi in prababica

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

V SPOMIN

ALOJZIJA PETKOVNIK 1938–2020

Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, med nami mirno si zaspala, v naših srcih večno boš ostala.

Posebna zahvala sorodnikom, sosedom in znancem. Zahvaljujemo se tudi bolnišnici Topolšica in Domu za varstvo odraslih Velenje.

MIRAN ŠUSTER 17. 5. 1957 – 9. 2. 2000

Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoča sinova Peter, Danijel in hči Martina z družinami.

23

Hvala vsem, ki niste pozabili.

V SPOMIN

V SPOMIN

ALOJZU KRIČEJU

ANTONU KOŠIRJU

(1945–2020)

(1936–2020)

prejemniku visokega občinskega priznanja leta 2014, plakete Mestne občine Velenje

prejemniku visokega občinskega priznanja leta 2018, priznanja župana Mestne občine Velenje

Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje

Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Ko vlada odhaja, Pust Ĺ oĹĄtanjski prihaja Organizatorji napovedujejo nov preseĹžek – Prijavilo se je veÄ? skupin kot so priÄ?akovali Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ˝e sedeminĹĄestdesetiÄ? zapored se Pust Ĺ oĹĄtanjski pripravlja na velik dogodek v mestu, na pustni karneval. Vseskozi jim nanj uspeva privabiti veliko ljudi, zanj pripraviti dobre toÄ?ke in nanj pritegniti zanimive skupine. ÂťOdkar smo Ä?lani ZdruĹženja evropskih karnevalskih mest tudi mednarodne,ÂŤ pravi Peter Radoja, predsednik TuristiÄ?no-olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj, ĹĄef karnevala in v vlogi Petra Klepetca tudi pustni lik.

Da Pust Ĺ oĹĄtanjski raste iz leta v leto, da v Ĺ oĹĄtanj iz leta v leto pritegne veÄ? obiskovalcev, je zasluga ekipe, ki stoji za njim. Tudi ta je vedno veÄ?ja. ÂťSmo dokaj mlada ekipa, mlado druĹĄtvo z veliko Ä?lani in Ä?lanicami. Vsake-

Peter Radoja: ÂťV teh prostorih se dogaja vse leto. Najbolj intenzivno in tudi najveÄ? pa nas je tukaj v Ä?asu pred pustom.ÂŤ

mu prisluhnemo, mu ponudimo tisto, kar ga veseli, in veliko znamo postoriti sami.ÂŤ Potrebujejo pa tudi denar, brez tega ne gre. ÂťObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je ena redkih, ki nam resniÄ?no prisluhne. Igramo na poĹĄtene karte, ne pretiravamo, povemo, koliko potrebujemo ... Vsi Ĺžupani so nam prisluhnili, tako da smo lahko Pusta Ĺ oĹĄtanjskega in vse projekte, ki odkar smo Ä?lani evropskega zdruĹženja, trajajo

Ljubezen nam vsem pomeni zelo veliko Ljubezen je najlepĹĄa pozitivna emocija, ki nas spremlja

To vedo Ĺže otroci, ki se v teh dneh po ĹĄolah in vrtcih, kjer poteka vrsta likovnih delavnic, pogovarjajo o ljubezni, simbolu srca in praznovanju valentinovega.

Ljubezen je lahko prisotna povsod okrog nas, samo videti jo moramo in ji dati priloĹžnost, da nas prepriÄ?a. Kaj pomeni otrokom OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje, ki so se pod mentorstvom Barbare Terglav Svara z njo sreÄ?ali na delavnici?

UÄ?enci so vedeli, da si na god sv.

Valentina ljudje, ki se imajo radi, podarjajo zlasti cvetje, voĹĄÄ?ilnice in drobna sladka darila. Sami najpogosteje kaj podarijo starĹĄem, predvsem mamicam, saj je to praznik vseh, ki se imajo radi. Nekateri med njimi so tudi Ĺže zaljubljeni in so svojim simpatijam to pokazali z risbicami in Ä?okoladicami, tudi prstanom. ÂťSrÄ?ek pomeni, da imaĹĄ nekoga rad, da si zaljubljen, ÂťrazloĹži Kim. UÄ?enci so bili res navduĹĄeni. O tem govorijo njihova likovna in keramiÄ?na dela.

Mi smo za to, da je Ä?im veÄ? ljubezni in Ä?im manj drugih reÄ?i

ÂťDelamo, kar nam pade na pamet, sodelujemo tudi na teÄ?ajih, saj uÄ?enci uĹživajo in radi sodelujejo. Tematiko izbiramo glede na letne Ä?ase, praznike ali pa trenutni navdih. Praznujemo tako valentinovo kot gregorjevo, letos bomo za slovenski praznik pomladi izdelovali ladjice ÂťgregorÄ?keÂŤ. Spodbujamo praznovanje naĹĄih praznikov in smo dovzetni tudi za druge,ÂŤ razloĹži Barbara Terglav Svara. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

vse leto, finanÄ?no pokrili. ÄŒe bi vse skupaj seĹĄteli, potrebujemo med 20.000 in 25.000 evrov, a jih ne dobimo toliko. Veliko namreÄ? postorimo sami. NaĹĄe delo je samo ovrednoteno, ne pa tudi plaÄ?ano. Recimo, da se proraÄ?un Pusta Ĺ oĹĄtanjskega giblje med 15.000 in 20. 000 evri letno.

V to so vĹĄteti tudi stroĹĄki gostovanj. Sistem evropskega zdruĹženja je takĹĄen, da si izmenjavamo skupine. Vsak sam plaÄ?a stroĹĄke

Glavni oder bo pred poĹĄto

potovanja, medtem ko stroĹĄke bivanja in prehrane plaÄ?ajo organizatorji.ÂŤ V Ä?asu karnevala tod naokoli zmanjka noÄ?itvenih zmogljivosti. ÂťTo je problem letoĹĄnjega.

Prijavilo se je veÄ? skupin z veÄ? udeleĹženci, kot smo priÄ?akovali, in smo se morali kar potruditi, da smo jim zagotovili bivanje.

Ne samo v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki, ampak tudi ĹĄirĹĄe.ÂŤ RdeÄ?a nit letoĹĄnjega karnevala jim je padla v naroÄ?je, kot pade zrela hruĹĄka z drevesa. ÂťV trenutku, ko smo sliĹĄali, da je odstopila vlada, smo jo imeli: ÂťKo vlada odhaja, Pust Ĺ oĹĄtanjski prihajaÂŤ.

Tak bo naslov karnevala, znotraj njega pa bo videti veliko etnografskih skupin in tistih, ki jih imajo obiskovalci zelo radi. To so lokalne skupine, ki po pustno opozarjajo na tukajĹĄnje teĹžave.

Program bo pester, obiskovalci bodo imeli kaj videti.ÂŤ Po karnevalu bo v ĹĄportni dvorani maĹĄkarada. Najbolj domiselne maske bodo nagradili. Nagradni fond znaĹĄa kar 2.000 evrov.

Zaradi prenove Trga bratov Mravljakov bo Pust Ĺ oĹĄtanjski letos spremenil traso in osrednje prizoriĹĄÄ?e. Karnevalska povorka bo pot zaÄ?ela pri Gorenju IPC in krenila po Primorski in Levstikovi do bencinskega servisa. Osrednja tribuna bo pri vhodu v poĹĄto. PrizoriĹĄÄ?e bo dovolj veliko. Gledalci se bodo lahko namestili ob cesti.

Ĺ aleÄ?ani bodo obdelali nasip Na veliki pustni povorki v Ĺ oĹĄtanju bodo sodelovali tudi Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek Ti sicer Ĺže vrsto let prirejajo Pokop Pusta Pepija, obiÄ?ajno pa se zberejo tudi v karnevalsko skupino s ĹĄaljivo pomenljivo vsebino. Letos bi radi opozorili na morebitni padec nasipa med Ĺ oĹĄtanjskim in Velenjskim jezerom, je povedal Tadej Kortnik, ki v druĹĄtvu skrbi za priprave na pust, pri katerih sodeluje veÄ? kot 40 krajanov. ÂťPripravljamo Velenjsko plaĹžo v razĹĄirjenem pomenu. NaĹĄemili se bomo v plavalce, kolesarje, tekaÄ?e in druge rekreativce, ki se zbirajo v okolici jezer. Opozorili bomo, naj naĹĄi odloÄ?evalci pri izvajanju raznih projektov sprejemajo pravilne odloÄ?itve, da ne bo neĹželenih posledic. Namen pusta je namreÄ? v prvi vrsti ĹĄaljiva zabava, je pa to tudi priloĹžnost, da opozorimo na dogodke, ki lahko sledijo napaÄ?nim odloÄ?itvam,ÂŤ je nakazal, da bo tudi letoĹĄnji prispevek Ĺ aleÄ?anov k Pustu Ĺ oĹĄtanjskemu aktualen in angaĹžiran, a tudi hudomuĹĄen, Âťda se ne bomo komu preveÄ? zamerili.ÂŤ

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

tf

V ĹĄolah se spopadajo z gripo in virozo V velenjskih vrtcih v zadnjem tednu tudi vodene koze To, da je letos najveÄ? obolelih za gripo med mlajĹĄimi, predvsem predĹĄolskimi otroki in ĹĄolarji, opaĹžajo tako na NIJZ kot v vrtcih.

V velenjskih vrtcih je prisotnost otrok v tem Ä?asu ĹĄestdesetodstotna. Obolevajo tako otroci kot vzgojitelji. ÂťV zadnjem tednu se spopadamo ĹĄe z vodenimi kozami,ÂŤ izpostavi ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler in doda, da je spodbudno to, da se otroci Ĺže vraÄ?ajo. Podobno stanje opaĹžajo tudi v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj, razloĹži pomoÄ?nica ravnateljice Valentina Meu, kjer je za gripo oziroma virozo obolelo okoli sto otrok in nekaj strokovnega osebja od skupaj ĹĄtiristo petindvajset otrok.

Da za zdaj ni znaÄ?ilnih odstopanj v primerjavi s preteklimi sezonami in je dogajanje podobno kot prejĹĄnje sezone, so pa zagotovo ene sezone intenzivnejĹĄe, z veÄ? zbolelimi, druge blaĹžje, opozarjajo na NIJZ. Strokov-

iz nosu, lahko tudi krvavitev iz nosne sluznice. PoslediÄ?no seveda tako v vrtcih kot ĹĄolah zaznavajo veÄ?je izostajanje otrok od pouka.

V nekaterih ĹĄolah zdruĹžujejo razrede tako zaradi izostanka ĹĄolarjev kot tudi zaradi bolniĹĄke odsotnosti uÄ?iteljev.ÂŤ

Cepljenje proti gripi je za otroke priporoÄ?ljivo na vodja, asist. dr. Katarina Rednak ParadiĹž, dr. med., spec. ped., iz Zdravstvenega doma Velenje na vpraĹĄanje, ali je res letoĹĄnje leto veÄ? gripe zaznati pri otrocih kot pri odraslih, odgovori: Število obolelih z gripi podobno boleznijo je v 5. tednu sezone 2019/2020 ĹĄe porastlo in najbolj prizadeta skupina so otroci do 14. leta starosti, tudi mladi med 15. in 19. letom starosti. Gripa pri otrocih poteka z visoko nekajdnevno temperaturo (med 4–7 dni), so akutno prizadeti, utrujeni, brez interesa za okolico, navajajo boleÄ?ine v glavi, uĹĄesih, pridruĹži se suh, draĹžeÄ? kaĹĄelj, izcedek

ÂťPrecepljenost otrok proti gripi je v Sloveniji slaba, kar nikakor ni v ponos pediatrom, ki zelo verjamemo v cepljenje. Pri promociji cepljenja otrok proti gripi naĹĄ Ä?aka ĹĄe veliko dela. Navodila so jasna – gripa je nevarno obolenje za vse, ampak najbolj ogroĹženi so starejĹĄi, kroniÄ?ni bolniki, otroci od rojstva do drugega leta starosti in noseÄ?nice. Cepljenje je ĹĄe posebej priporoÄ?ljivo za skupine, ki so izpostavljene veÄ?jemu tveganju za teĹžji potek bolezni in nastanek zapletov zaradi gripe,ÂŤ ĹĄe razloĹži asist. dr. Katarina Rednak ParadiĹž. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja