06 2021 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 1

V petek (1/11 0C), soboto (2/13 0C) in nedeljo (2/12 0C) bo delno oblačno.

Četrtek, 18. februarja 2021

številka 6 | leto 68

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Okrnjeno, a vseeno veselo pustovanje

Ali bomo lahko znova zaživeli normalno? Jasmina Škarja

Mnogi so poskrbeli, da je bil pustni čas, kljub vsem omejitvam poln radosti. MO Velenje pa je med občane razdelila 4500 krofov. Foto: Tina Felicijan, Stane Vovk

Najboljše rešitve iščejo z javnimi natečaji »Na območju Velenja ni več veliko površin za večje gradnje, zato z njimi zelo preudarno in tankočutno ravnamo,« pravi župan Peter Dermol. Ravno v teh dneh so javno objavili konceptualne rešitve za zelenico med pošto in reko Pako (blokovna stanovanjska gra-

dnja), Zlati grič (zelena stanovanjska gradnja) in za večnamenski dom v Šentilju. Območje Zlatega griča (zelenica nad Rdečo dvorano) bodo skušali sfinancirati s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev iz postavke prestrukturiranja premogovnih regij (projekt

so že prijavili), tega pa z nameravano stanovanjsko gradnjo pri pošti ne bodo mogli. Glede na to, da je potreb po stanovanjih veliko, lani so prejeli več kot 300 prošenj, si prizadevajo, da bi gradnja čim prej stekla. Trenutno preučujejo najugodnejše možnosti skupaj z državnim skladom, če to ne bo šlo, pa bodo stanovanja skušali graditi v javno-zasebnem 🔲 mz partnerstvu.

Zaznamovali bodo spomin na legendarno Štirinajsto Združenje borcev za vrednote posledično migracijam se zdi, da je človeška zgodba, življenje poNOB Velenje bo letos skupaj s je svet vse bolj brezbrižen. Tega sameznika, njegova ljubezen in krajevnimi organizacijami v po- ne smemo dopustiti. Potrebno je strah, skrb družine, prijateljev in častitev spomina na partizanske vsak dan glasno opominjati, zakaj tovarišev v boju. Trpljenje XIV. borke in borce legendarne XIV. je do vojn prišlo in kakšno gorje partizanske divizije najbolje podivizije organiziralo položitev prinašajo tudi za civilno prebival- nazarja na Graški gori – gori jurivencev k obeležjem padlih šev postavljen spomenik Noborcev. Zdravstvena situšenje ranjencev. Februarja »Dol z vojno, nasiljem, krivico!« acija ne dovoljuje izvedbe 1949, ko so se borke in borci Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. proslav – vsak pa bo lahko prebijali skozi naše kraje, je Začutil bom dneva novega sij. obiskal obeležje in se pobila huda zima. Izpostavljeni klonil spominu na pretekle Kajuh mrazu, snežnim metežem, dogodke. prezebli, s številnimi ra»Danes, v dobi populizma njenci, v boju s premočnimi in poskusov spreminjanja zgodo- stvo. Naj se nikoli več ne ponovi! okupatorskimi silami. Mladi so vinskih dejstev, je pomembno zlaDa danes lahko govorimo ma- iz ljubezni do domovine tvegali sti za mlajše generacije, da pozna- terni jezik, da smo sami odgo- in premnogi tudi izgubili svoja žijo zgodovino. Mir ni samoume- vorni za svojo državo in za njeno vljenja. Dolžni smo ohranjati in ven! A kljub žalostnim slikam, ki prihodnost, se moramo zahvaliti negovati spomin!«, pravi Andrejih lahko spremljamo preko naj- tudi partizanskim borkam in bor- ja Katič, predsednica Združenja različnejših medijev, grozot vojn, cem. Žal vse prepogosto želimo borcev za vrednote NOB Velenje. 🔲 ki potekajo po svetu, revščine in pretekle dogodke predstaviti zgolj lakote, spreminjanju podnebja in skozi številke. A za vsako številko

K spominskim obeležjem bodo položili vence Predsednica združenja Andreja Katič, podpredsednika Srečko Meh in Bojan Voh, sekretarka Marjana Koren ter predstavniki krajevnih organizacij bodo položili vence: • v petek, 19. februarja, ob 11. uri k spomeniku padlih borcev v Paki; ob 12.30 k spomeniku Nošenje ranjencev na Graški gori; ob 16. uri k spominski plošči na osnovni šoli v Cirkovcah; • v soboto, 20. februarja, ob 11. uri pri spomeniku padlih borcev v Osreških pečeh v Ravnah in ob 14. uri k spomeniku v Zavodnjah pri Žlebniku.

Naša vsakdanja normalnost so po večmesečnem času epidemije danes socialna distanca, zaščitne maske, razdalja in razkuževanje. Spremenil se je naš vsakdan, spreminjamo se posledično tudi ljudje, naš način delovanja in življenja. Ob tem se vprašam, kakšen bo naš jutri? Še posebej ker beremo, da so nekateri ljudje razvili covid stresni sindrom in potrebujejo pomoč psihologov in psihiatrov. Občutijo ga kot strah pred okužbo, dotikanjem površin in predmetov, ki bi lahko bili kontaminirani, pretiranim prebiranjem vsebin, povezanih z virusom, spremljanjem televizije in štetjem vedno novega števila okuženih, tudi nočnimi morami, čustvenimi stiskami itd. Resda se v tej zgodbi lahko na trenutke najdemo vsi, saj nas tu in tam spreletavajo črne misli in naveličanost danih razmer, ko se sprašujemo, kdaj bo vsega skupaj konec, a vendar večina še vedno najde luč na koncu tunela. Mogoče je tudi to nekaj, da lahko po novem radost in veselje znova poiščemo v kulturnih ustanovah, ali pa, če hočete, tudi nakupovalnih središčih, ki so sedaj večinoma, kot tudi skoraj vse storitvene dejavnosti, zaživeli v polnem. Po več mesecih lahko znova prehajamo tudi občinske meje, obiščemo sorodnike, prijatelje in uživamo športne, trenutno najbolj smučarske užitke kjerkoli znotraj deželice izpod Alp. Trgovci nas mamijo z znižanji in upajo, da bodo lahko delali normalno. Ljubitelji smučanja pa si želimo samo še ugodnih vremenskih pogojev in ukinitve hitrih testov za športe v naravi. Kljub temu je mnoge še vedno strah virusa in bližine, spet drugi pa že odpirajo šampanjce in nazdravljajo koncu epidemije, ki pa se bojim, da še ni rekla svoje zadnje besede. Zdaj lahko tisti s potrdilom o prebolelem Covidu-19 in potrdilom o opravljenem cepljenju malo lažje zadihajo. Na trenutke jim celo zavidam, da so covid preboleli, ker sama ravno zaradi tega, ker ga še nisem, ne odpiram na široko vrat vsakodnevnemu načinu življenju, saj se mi zdi, da je kljub temu, da že skoraj leto dni govorimo le še o koronavirusu, informacij še vedno premalo oziroma so zmedene in si nasprotujoče. Verjetno je bila marsikatera odločitev vlade o sproščanju v teh dneh povezana tudi s konstruktivno nezaupnico, ki je vsaj malo tresla politično dogajanje. Tudi otroci bodo gotovo po počitniškem tednu z veseljem zavihali rokave in se podali novim učnim zmagam naproti. Samoizolacije in karantene smo naveličani, vendar se ob tem vprašam, ali bomo po novem, ko bomo šli na kavo in tortico s prijatelji, morali tisti, ki še nismo preboleli virusa, opraviti hitri test? Se bomo družili samo s tistimi, ki so ga že preboleli ali so že cepljeni? Se bodo v normalne tokove vrnili samo »privilegirani«? Upam, da ne in da bodo našli način, ki bo pravšen in pošten za vse. Bliža se namreč pomlad. Teloh – znanilec pomladi – ponekod že odpira svoje cvetove. Tudi pustni čas, ki preganja zimo, je že za nami – prinesel naj bi radost in upanje. Zato z upanjem ne čakamo le na pomlad in cepivo za vse, ampak tudi na poletje in čas, ko bo sončna energija pobožala našo dušo in se bo vrnila vera v življenje, morski zrak pa odgnal težke misli in prebudil naše hormone sreče. 🔲

RGP vodi mag. Marko Ranzinger Velenje, 15. februarja – Skupščina družbe RGP, d. o. o., rekonstrukcije, gradnje, proizvodnja, je imenovala novo dvočlansko poslovodstvo družbe, ki ga sestavljata mag. Marko Ranzinger, generalni direktor, in Zef Vučaj, direktor. Mag. Marko Ranzinger je bil s sklepom skupščine s 16. februarjem imenovan za člana poslovodstva – generalnega direktorja družbe. Imenovanje je začasno, in sicer za čas trajanja postopka imenovanja novega generalnega direktorja za polno mandatno obdobje, vendar največ za dobo šest mesecev. Zef Vučaj je imenovan za člana poslovodstva – direktorja družbe s štiriletnim mandatom. Oba člana novega poslovodstva sta dolgoletna sodelavca družbe RGP, kar pomeni, da jo zelo dobro poznata. »Verjamemo, da bosta z dosedanjim znanjem in izkušnjami ter novimi idejami in projekti poslovanje že sedaj uspešne družbe še dodatno izboljšala in nadgradila,« pravi Andrej Tumpej, direktor družbe Dra🔲 vske elektrarne Maribor, največje lastnice družbe RGP.

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

18. februarja 2021

Samo JA pomeni JA! Letak o cepljenju v vsa gospodinjstva Velenje – Vse tri občine Šaleške doline so skupaj z Zdravstvenim domom Velenje posredovale vsem gospodinjstvom letak, v katerem pojasnjujejo, kako poteka cepljenje v tukajšnjem okolju in tudi zakaj stroka cepljenje priporoča. Vrstni red cepljenja je bil določen v Nacionalni strategiji cepljenja proti Covidu-19. Cepljenje je prostovoljno. Najprej bodo cepljene najbolj rizične skupine – starejši od 60 let in mlajši s pridruženimi boleznimi. Ko bodo cepljeni vsi iz rizičnih skupin, bo Zdravstveni dom Velenje na svoji spletni strani objavil aplikacijo, preko katere se bodo lahko na cepljenje prijavili vsi občanke in občani, ki so mlajši od 60 let in nimajo pridruženih kroničnih bolezni.

Oktobra v Velenju mednarodno tekmovanje na klasični kitari

Predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač in nekdanja ministrica za pravosodje Andreja Katič se bosta v podporo akciji to soboto, 20. februarja, ob 9.30 simbolno sprehodili po Cankarjevi v Velenju Mira Zakošek

Po izpovedih o spolnem nadlegovanju in nasilju je Inštitut 8. marec vložil v državni zbor zakonodajno pobudo spremembe Kazenskega zakonika s predlogom redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja. V podporo temu predlogu potrebujejo 5000 overjenih

Velenje, 11. februar – Direktor Mestne občine Velenje mag. Iztok Mori je v mestni hiši sprejel veleposlanika Španije v Republiki Sloveniji Juana Arístegui Labordeja. Gostu so predstavili zgodovino, socialne in razvojne projekte ter gospodarske kazalnike mesta. Veleposlanik pa je z ekipo predstavil 1. mednarodno tekmovanje na klasični kitari, ki ga bomo v sodelovanju z Veleposlaništvom Španije v Sloveniji, Društvom slovenskih učiteljev kitare in Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega ter ob podpori Mestne občine Velenje pripravili oktobra letos v Velenju.

Španski veleposlanik Juan Arístegui Laborde s predstavniki Mestne občine Velenje.

Andreja Katič: »Ne zatiskajmo si oči. Preveč je osebnih žalostnih zgodb. Verjamem, da se vsi strinjamo, da je spolnost brez privolitve posilstvo.«

200 tisoč za gospodarske organizacije Mestna občina Velenje bo letos namenila za sofinanciranje Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije, Razvojne agencije Savinjske regije ter SAŠA inkubatorja s Centrom ponovne uporabe Velenje skoraj 200.000 evrov. Tudi s tem spodbujajo razvoj podjetništva tako v občini kot regiji ter vključujejo nosilce razvoja v pripravo in izvedbo regionalnih razvojnih programov, ki so osnova za uspešno črpanje evropskih sredstev.

Center ponovne uporabe vse bolj prepoznaven V sklopu Saša inkubatorja deluje tudi Center ponovne uporabe Velenje, ki ima svoje prostore v Poslovnem centru Standard. Skrbi za promocijo, ponovno uporabo in zmanjševanje odpadkov. Cilji centra, ki se delno financira iz sredstev od prodaje obnovljenih izdelkov, so ekološko osveščanje, varčevanje z naravnimi viri in energijo ter zmanjševanje količin odpadkov. Velenjska občina sofinancira center v višini 38 tisoč evrov.

Vključeni tudi v Razvojno agencijo Savinjske regije V Mestni občini Velenje podpiramo skladnejši regionalni razvoj, sodelovanje in regionalno povezovanje lokalnih samouprav s širšimi lokalnimi skupnostmi, ki so v javnem interesu v Savinjski regiji. Te naloge opravlja Razvojna agencija Savinjske regije, ki deluje kot osrednja institucija za spodbujanje, pripravo, izvedbo in koordinacijo skupnih razvojnih projektov. Za delovanje agencije, ki jo sofinancira 31 občin Savinjske regije glede na število prebivalcev, Mestna občina Velenje prispeva 19.260 evrov.

Za kulturo v letošnjem proračunu 3,4 milijona evrov Velenje – V proračunu Mestne občine Velenje je za kulturo namenjenih 3.363.163 evrov. Od tega bodo dobrih 550 tisočakov namenili ohranjanju kulturne dediščine, 2.809.323 evrov je namenjenih za programe v kulturi (od tega za knjižničarstvo in založništvo 806.100 evrov, za umetniške programe 799.800 evrov, za ljubiteljsko kulturo 295.878 evrov ter za druge programe v kulturi 907.547 evrov). 🔲

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

podpisov državljank in državljanov. »Nastopil je čas, da zastareli model prisile pri kaznivih dejanjih posilstva in spolnega nasilja zamenja model »Samo JA pomeni JA«, pravi Andreja Katič, ki je začela aktivnosti za potrebne spremembe kazenske zakonodaje – po modelu »Samo JA pomeni JA!« kot nekdanja ministrica za pravosodje. Tej akciji so se pridružili tudi Socialni demokrati. Predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač in nekdanja ministrica za pravosodje Andreja Katič bosta s sprehodom po Cankarjevi ulici v Velenju to soboto, 20. februarja, ob 9.30 simbolno nagovorili državljanke in državljane k zbiranju podpisov v podporo spremembi Kazenskega zakonika po modelu »Samo JA pomeni JA!«. Ob upoštevanju navodil zdravstvene stroke bo kampanja za zbiranje podpisov prvenstveno potekala virtualno, po elektronskih in drugih medijih. »Zakonsko definicijo posilstva je treba spremeniti! Naj ponazorim s konkretnim primerom. Če bi storilec želel vzeti avto, ki je last nekoga drugega, potem

❱

Podporo spremembam bo možno oddati s podpisom predpisanega obrazca na upravni enoti.

za opredelitev tega dejanja kot kaznivega dejanja in posledično tudi pregon, morebitno izrecno nasprotovanje oškodovanca / oškodovanke sploh ne bi bilo relevantno ali potrebno. Pri posilstvu oziroma spolnem nasilju pa ni tako. Naj torej iz tega skle-

pamo, da je varovanje zasebne lastnine v slovenski kazenski zakonodaji višje na lestvici kot varovanje telesne in duševne integritete posameznika?« sprašuje Andreja Katič, ki obžaluje, da aktualna ministrica predlaga mo🔲 del »ne je ne«.

Savinjsko-šaleška naveza

Spet enotna Slovenija – a le po barvi Minister v škripcih – Robot v bolnišnici – Povezovanje – Kakovostna šola In smo dočakali čas, da smo lahko vsaj malo lažje zadihali. Upamo, da bodo te sprostitve »daljšega daha« in se nam ne bo treba že kmalu vrniti v kakšno manj prijetno barvo. Tako smo dočakali spet enotno Slovenijo – vsaj kar zadeva KV barvo, če se že politično nikakor ne moremo zediniti. Prav bi seveda bilo, da bi vsi skupaj tudi sklenili, da koraka nazaj ni – le naprej v zeleno! Vsaj v tem primeru zeleno ne pomeni nezrelo. Po mnenju nekaterih pa se malce nezrelo obnašajo nekateri posamezniki, tudi ministri. Tudi »naš« - Počivalšek, ki naj bi si bil privoščil dejanje, ki si ga v tem času in stanju ne bi bil smel. Smo pač v času, ko smo še bolj občutljivi in še s posebno »skrbjo« gledamo politikom pod prste. Pa čeprav je tudi res, da se nekateri na vse to še vedno požvižgajo. To se seveda pozna tudi v bolnišnicah. Tudi celjski. Zato so še vedno tudi veseli pomoči, v kakršni koli obliki. Tudi kakšni tehnični – kot je na primer robot. Res, znano ljubensko podjetje KLS je celjski bolnišnici darovalo posebnega robota za dezinfekcijo prostorov z ultravijolično svetlobo. Ob tem se je darovalcem zahvalil tudi Dragan Kovačić, vršilec direktorja bolnišnice. A zdaj ima ta bolnišnica že »pravo« direktorico – (spet) Guček Zakoškovo. To so sicer izbrali že leta 2018, a je kasneje delovno sodišče razsodilo, da postopek ni bil izveden zakonito. Novo direktorico seveda čaka veliko dela, saj je bolnišnica sredi obnove nekaterih delov in gradnje novih prostorov. Prvega od »objektov« so že dokončali: podzemni hodnik, ki je povezal stavbo infekcijskega oddelka z ostalimi deli bolnišnice. Gre za zelo pomemben objekt, predvsem za prijaznejši prevoz pacientov med različnimi oddelki. »Prijaznejše« je tudi v šmarskem Domu upokojencev. Kot je znano, je bilo ob prvem udaru korona vala tu zelo hudo – zdaj ne beležijo več novih covid primerov. A vseeno ravnajo še izredno previdno, da bi tako dobro stanje ostalo še naprej, brez okuženih stanovalcev in osebja. Zasluga za to gre gotovo tudi dobri precepljenosti. Čeprav nekateri še vedno pravijo, da se preveč ločujemo, se vendarle tudi povezujemo. V Laškem je v petek tudi uradno stekel promet po novem mostu čez Savinjo v Marija Gradcu. 123 metrov dolg

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

most so začeli graditi leta 2019, z odprtjem je stekel promet med glavno cesto Laško – Šmarjeta na desnem bregu Savinje s cesto Laško – Breze – Šentjur na levem bregu. Novi most je tudi prava gradbena mojstrovina. Sicer pa je zelo pomemben tudi zato, ker bo središče Laškega razbremenil tovornega prometa in s tem izboljšal kakovost življenja prebivalstva mestnega jedra. Pomemben bo tudi zato, ker bo omogočil razvoj tudi na drugi strani kraja, ki je bil zaradi slabe povezave doslej prikrajšan. Boljšo povezavo so voznikom zagotovili tudi v slatinski občini. Občina Rogaška Slatina je skupaj z državno direkcijo za infrastrukturo poskrbela za lažjo in varnejšo vključitev voznikov na obvoznico proti Rogatcu. V Žalcu se še kar ozirajo po novih industrijskih conah. Vse so že pripravili za začetek urejanja novega, tretjega dela poslovne cone Arnovski gozd. Gradnji poslovnih objektov bo namenjenih več kot osem hektarov. Za ureditev infrastrukture bodo potrebovali okoli tri milijone evrov, upajo pa, da jim bo nekaj primaknilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Za gradnjo poslovnih objektov naj bi bilo že veliko resnega zanimanja. Seveda si na žalski občini močno želijo, da bi se na državni ravni tudi čim prej odločili za gradnjo načrtovanega novega priključka na avtocesto, saj sedanji povečanemu prometu ni več kos. Kadar govorimo o šolah, smo dolgo časa v glavnem govorili o njihovem zaprtju, zaradi koronavirusa; a na celjski IV. osnovni šoli vendarle imajo tudi drugačno, veselejšo vest. Ta šola je prva v državi prejela standard kakovosti. Pomeni, da glede na presojo sistema vodenja v celoti izpolnjuje zahteve tega standarda. Presoja je zajemala obe področji dela šole: vzgojno-izobraževalno in poslovno. Pa še to: če bodo člani občinskega sveta poslušali občane, ki so se v nedeljo udeležili glasovanja o tem, ali naj bo občina Bistrica ob Sotli še naprej v Zasavsko-posavski pokrajini ali naj se vrne v Savinjsko, bo veljalo slednje. Kar tri četrtine glasovalcev se je namreč izreklo za Savinjsko pokrajino. Pričakujejo, da bo to res upoštevala tudi država!

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

18. februarja 2021

Energetska prenova in dozidava Za programe družbenih dejavnosti v proračunu dobrih 17 milijonov evrov OŠ KDK Največ namenjajo razliki v ceni med ekonomsko ceno v vrtcih in plačili staršev, veliko pa namenjajo tudi kulturi, sociali in športu

Projekt bo zahteven in zelo drag Milena Krstič - Planinc

Mira Zakošek

Šoštanj – Svetniki in svetnice Občine Šoštanj se bodo na marčni seji seznanili z Idejno zasnovo (IDZ) energetske sanacije in širitve (oboje je nujno potrebno) objekta Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha. IDZ, ki ga sestavljajo grafični prikazi in opisi nameravane naložbe, so izdelali v EFEKT arhitekturi Ljubljana (Matic Lašič, Tina Mikulič). V tem času pa je v pripravi razpis za pripravo projektno-tehnične dokumentacije. Računajo, da bi ta lahko bila končana v desetih, dvanajstih mesecih.

Največ za vrtce – dobrih 5,7 milijona evrov

3D vizualizacija, EFEKT arhitektura, Matic Lašič, Tina Mikulič.

Šole se za več kot dva meseca ne da zapreti

Energetska prenova in dozidava bo izredno zahteven projekt, saj šola ne more biti zaprta več kot dva meseca, v času poletnih počitnic. Zato bo treba zunanji plašč in fasado urediti med poukom, notranji del pa med počitnicami. Projekt bo tudi zelo drag. Po idejni zasnovi je ocenjen na zelo dobrih 6 milijonov evrov oziroma komaj malo manj kot 6,5 milijona evrov. Občina Šoštanj ga sama v dveh letih ne bi mogla plačati, zato se bodo z njim prijavili na razpis Eko sklada za energetsko prenovo večjih šol. Pri tem računajo, da bi za primer dobre prakse pridobili tudi večji odstotek nepovratnih sredstev.

Kaj predvideva idejna zasnova?

IDZ predvideva energetsko prenovo fasade celotnega objek-

Podaljšali bi enega od krakov šole, razširili območje nad glavnim vhodom, pri kolesarnici pa uredi nov vhod in garderobe za prvo triado.

ta, prenovo elektro inštalacij, prenovo strojnih inštalacij, celovito rekonstrukcijo prezračevalnega sistema, menjavo stavbnega pohištva (oken), povečanje knjižnice, kuhinje, jedilnice, zagotovitev osmih novih učilnic, nov ločen vhod za učence prve triade, ločen dostop do telovadnice za učence druge in tretje triade (sedaj morajo skozi hodnik 1. triade), preureditev upravnih prostorov in večnamenski prostor (predavalnico za približno 200 ljudi, ki jo šola potrebuje za stik s starši in podobno).

Objekt bi širili na treh straneh

IDZ predvideva širitev objekta šole na treh straneh, tako da bi podaljšali enega od krakov šole, razširili območje nad glavnim vhodom v šolo, pri kolesarnici pa uredili nov vhod in garderobe za prvo triado. V sklopu zunanje ureditve bi uredili parkirišče in nov dovoz za dostavo s ceste Heroja Gašperja, avtobusno postajališče pa bi ostalo na mestu, kjer je sedaj. 🔲

Kavaševa samostojna, Kmetič v Naše Velenje Pred novim letom je prišlo v velenjskem občinskem svetu do nekaterih sprememb. Iz svetniške skupine SDS je izstopila dosedanja vodja Suzana Kavaš in postala samostojna svetnica, iz SDS pa je izstopil tudi Andrej

Kmetič, ki se je pridružil svetniški skupini Naše Velenje. Novi vodja svetniške skupine SDS je zdaj Andrej Vrbec. In kakšno je razmerje moči v občinskem svetu? Najmočnejša je SD z 18 svetniki, SDS ima 4,

Guček Zakoškova znova direktorica SB Celje Celje, 11. februarja – Na redni seji pred tednom dni so člani sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje najprej izvolili novega predsednika sveta zavoda. Z večino glasov je bil za to funkcijo imenovan predstavnik ustanovitelja mag. Peter Požun. V nadaljevanju seje pa so ponovili izbiro poslovnega direktorja bolnišnice. Člani sveta zavoda so odločili, da bo naslednja 4 leta tretjo največjo bolnišnico v državi vodila mag. Margareta Guček Zakošek (SMC). Zanjo je glasovalo 6 članov sveta, ena glasovnica je bila neveljavna. Guček Zakoškova je direktorski stol prvič zasedla februarja 2018, vendar se je po skoraj treh letih sodnih postopkov izkazalo, da je bil sklep o njenem imenovanju nezakonit. Člani sveta zavoda so tako morali glasovati ponovno. Zato je bilo sklicanih več sej sveta zavoda, vendar jih iz takšnih in drugačnih razlogov niso izvedli. Pred tednom dni pa jim je to uspelo. Soglasje k imenovanju Guček Zakoškove mora dati še vlada RS, a ni pričakovati, da bi bilo to negativno, saj ji je z zamenjavo predstavnikov v svetu zavoda vrnitev na direktorsko mesto omogo🔲 tp čila sama.

DeSUS 3 in Naše Velenje dva svetnika. S po enim svetnikom so v občinskem svetu zastopani še Dobra država, Levica, NSi, SNS in SLS, Suzana Kavaš pa je samostojna svetnica. 🔲

Občina zagotavlja v proračunu dobrih 5,7 milijona evrov sredstev za otroško varstvo. Gre za plačilo razlike med ekonomsko ceno in plačili staršev (za to imajo predvidenih 5 milijonov evrov. 300 tisoč evrov imajo rezerviranih za nadaljevanje začete prenove centralne kuhinje v enoti Lučka ter za začetek prenove sanitarij v enoti Tinkara. Za vzdrževanje in opremljanje otroških igrišč pri vrtcih bodo namenili 20 tisočakov … Letos bodo za plačilo koncesije zasebnemu partnerju za vrtec Mlinček v Vinski Gori namenili nekaj manj kot 290 tisoč evrov, stekle pa bodo tudi priprave na dozidavo vrtca Najdihojca. Za projekte imajo rezerviranih 50 tisoč evrov.

Kultura dobi 3,3 milijona evrov

Kultura je na drugem mestu po porabi med družbenimi dejavnostmi, v proračunu ji je zagotovljenih 3 milijone 363 tisoč evrov. Od tega je rezerviranih za ohranjanje kulturne dediščine skoraj 554 tisoč evrov, za programe v kulturi pa 2,8 milijona evrov (knjižničarstvo in založništvo 806 tisoč, umetniški programi 800 tisoč, ljubiteljska kultura 296 tisoč in drugi programi v kulturi 907 tisoč evrov). Sredstva, namenjena lokalnim programom kulture, bodo razdelili z javnim razpisom, ohranjajo pa tudi sofinanciranje nakupa knjig in zagotavljajo sredstva za naložbeno vzdrževanje kulturnega doma, Galerije Velenje, Knjižnice Velenje, Velenjskega in Šaleškega gradu, Spominskega centra 91, Grilove domačije, Spominskega parka Graška gora in vseh kulturnih spomenikov, po novem pa tudi graščino Gorica, velenjske podhode in Gaj poezije.

Športu 2,3 milijona evrov

Iz proračuna zagotavljajo sredstva za plače in vzdrževanje objektov javnega zavoda Rdeča dvorana in Športne zveze, ki ji pokrivajo med drugim programe

Velenjčanka Natalija Krajnc, v. d. strokovne direktorice SB Slovenj Gradec Slovenj Gradec, 11. februarja – Med točkami dnevnega reda seje sveta zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec (pred tednom dni) je bila tudi seznanitev z odstopom dosedanje strokovne direktorice bolnišnice dr. Jane Makuc in imenovanje nove. Na predlog direktorja bolnišnice Janeza Lavreta (vlada RS ga je potrdila v začetku februarja, zaradi tega pa je odstopila Makucova) so za vršilko dolžnosti za največ eno leto oziroma do imenovanja glede na formalne postopke imenovali dr. Natalijo Krajnc, pediatrinjo in otroško nevrologinjo, ki dela v bolnišnici, prihaja pa iz Velenja. Dobrih 20 let je nova v. d. strokovnega direktorja delala v UKC Ljubljana, od leta 2016 je zaposlena v koroški bolnišnici. Svet zavoda ima tudi novega predsednika. Po odstopu in razrešitvi prejšnjega predsednika Simona Jevšineka ga bo odslej vodil Ksandi Javornik, ki ga je za člana sveta nazadnje na novo imenoval ustanovitelj bolnišnice. 🔲

športne vzgoje mladih, pospeševanje vrhunskega športa, mednarodne igre šolarjev in sredstva za prireditev Športnik leta. Športnim društvom namenjajo 239 tisoč evrov, ki jih razdelijo na osnovi javnega razpisa. V želji, da ohranijo raven organiziranosti športa, pa zagotavljajo 300 tisočakov nadpovprečnim športnim dosežkom. Za tekoče vzdrževanje mestnega stadiona bodo letos namenili 216 tisoč evrov, za

drsališče v Sončnem parku 61 tisoč, za delovanje Smučarsko skakalnega centra 55 tisoč evrov in za vzdrževanje športnih igrišč 80 tisoč evrov. Glede na to, da so energetsko prenovo bazena Velenje izvedli v javno-zasebnem partnerstvu, morajo letos plačati dobrih 126 tisoč evrov koncesije.

Izobraževanju dobra dva milijona

Izobraževanju bo Mestna občina Velenje letos namenila 2 milijona 140 tisoč evrov. To je nekoliko več kot lani, in sicer zaradi večjega števila učencev. Za prevoze otrok zagotavljajo 611 tisoč evrov, za štipendije 27 tisoč, za nakup zvezkov za osnovno- in srednješolce (te brezplačno razdelijo ob začetku šolskega leta) 20 tisoč. V proračunu pa ohranjajo tudi sofinanciranje dejavnosti Fakultete za energetiko ter za redno in investicijsko vzdrževanje vseh objektov osnovnih šol, glasbe šole in Ljudske univerze. Med večjimi letošnjimi naložbami pa bo ureditev igrišča med CVIU in Osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda.

Socialnemu varstvu skoraj 1,7 milijona evrov

na po svoji socialni usmerjenosti, kar dokazujejo tudi precejšnja vlaganja v to področje. V letošnjem proračunu za to namenjajo kar milijon 678 tisoč evrov. Centru za brezdomce namenjajo 93 tisočakov, javni kuhinji pa 173 tisočakov. Plačujejo tudi socialne transferje: družinski pomočnik (135 tisoč evrov), pomoč na domu (300 tisoč evrov), oskrbnine v domovih za varstvo odraslih (578 tisoč evrov), program starostnikov (16 tisoč evrov), enkratne pomoči zaradi materialne ogroženosti (90 tisoč evrov), sofinanciranje socialnih in zdravstvenih projektov (40 tisoč evrov), programe upokojencev (20 tisoč evrov), Večgeneracijski center (43 tisoč evrov), projekt Kamerat (5000 evrov), družinski center Harmonija (10 tisoč evrov) … Sofinancirajo pa še številne druge projekte, med drugim programe Rdečega križa in boja proti drogam.

Programom za mladino 839 tisoč evrov

Med večjimi postavkami so še programi za mladino, ki jim namenjajo 839 tisoč evrov. Sofinancirali bodo mladinske projekte in aktivnosti, letovanje otrok, prireditve veselega decembra, preventivne programe DPM, Pikin festival, mladinske programe … Zagotavljali pa bodo tudi sredstva za vzdrževanje Mladinskega centra, vile Rožle, Hiše bendov, Multimedijskega centra …

Sofinancirajo tudi druge programe

Med drugim bodo za plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje brezposelnim namenili 364 tisočakov, za opremo Zdravstvenega doma Velenje 70 tisočakov, za stroške pogrebnih govorov 11 tisoč evrov, za nujno zobozdravstveno pomoč 24 tisoč evrov in za mrliško ogledno službo 55 tisoč evrov. Aktivni politiki zaposlovanja zagotavljajo 182 tisoč evrov, znanstveno raziskovalni dejavnosti pa skoraj 100 tisoč evrov (med drugim Gibanje mladi raziskovalci in Vzorčno mesto). 🔲

Mestna občina Velenje je zna-

Investicijskim transferjem 733 tisoč evrov

Projekt dostave toplih obrokov ustavljen

Velenje – V proračunu za letošnje leto je Mestna občina Velenje zagotovila 733 tisoč evrov za investicijske transferje. Največ, 200 tisoč, je namenjenih nakupu gasilskih vozil, 115 tisoč evrov avtomatizaciji Knjižnice Velenje, 110 tisoč varovanju naravne in kulturne dediščine na Gradu Velenje, 70 tisoč za opremo Zdravstvenega doma Velenje, 50 tisoč za vzdrževanje objektov osnovnih šol, prav toliko pa za vzdrževanje gasilskih domov; 21 tisoč za nakup gasilske opremo, po 20 tisoč evrov za vzdrževanje in opremljanje otroških igrišč pri vrtcih, varstvo naravne in kulturne dediščine (graščina Gorica) in urbani park. Za varstvo kulturne dediščine gradu Šalek imajo rezerviranih 17.800 evrov, za modernizacijo učne tehnologije 10 tisoč in za vse ostale manjše investicijske transferje 29.100 evrov. 🔲

Velenje – Boljša epidemiološka slika in sprostitev določenih ukrepov za zajezitev širjenja okužb omogočata zmanjšanje potreb po dostavi brezplačnih toplih obrokov ranljivim skupinam, zato so se člani skupine prostovoljcev Udarnik Mladinskega centra Velenje skupaj z Mestno občino Velenje odločili, da projekt ustavijo. Zadnje obroke hrane so dostavili prejšnji petek. Prostovoljci so dostavo ranljivim skupinam izvajali vse od 3. novembra leni. Dostavljenih je bilo več kot 3.600 toplih obrokov. 🔲

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

18. februarja 2021

Nov mejnik v odkopavanju premoga

GOSPODARSKE novice 70 podjetij in 119 novih delovnih mest

10. februarja letos so v Premogovniku Velenje dosegli rekordni dnevni napredek Milena Krstič - Planinc

Velenje, 10. februarja – V Premogovniku Velenje so v sredo dosegli nov mejnik v proizvodnji premoga – rekordni napredek z enega odkopa v enem dnevu. Na odkopu G4/B, ki se nahaja severnem krilu jame Preloge, so dosegli 9,4 metra dnevnega napredka, kar je največji dnevni napredek v vsej zgodovini delovanja premogovnika. Prejšnji največji napredek so dosegli februarja 2012 in je znašal 8,6 metra, so sporočili iz Službe za odnose z javnostjo Skupine Premogovnik Velenje.

metre na dan. Kljub temu bo proizvodnja premoga ostala na sedanji ravni, morda bo celo nekoliko višja.

proizvodnjo vključena nekoliko izdatnejša odkopa, pa preostalih 55 odstotkov. Na pripravskih deloviščih načrtujejo okoli 4,9

V enem dnevu deset rezov po celotni dolžini odkopa

Odkop G4/B je krovninski odkop z višino odkopavanja 5 metrov in dolžino 105 metrov. Za doseženi rekordni rezultat 9,4 metra na tem odkopu je bilo treba v enem dnevu (v treh izmenah) narediti kar 10 rezov po celotni dolžni odkopa. Ob tem so dosegli še en manjši rekord, saj so 4 reze izdelali zgolj v eni izmeni. Trenutno proizvodno povprečje na odkopu G4/B znaša med 5 tisoč in 6 tisoč tonami premoga na dan. Podoben napredek pričakujejo vse do sredine aprila, ko bodo odkop podaljšali iz zdajšnjih 60 na 113 sekcij. Po daljšanju odkopa se bo napredek nekoliko zmanjšal in bo znašal okoli 4

V SAŠA inkubatorju se je skozi strukturirane programe izoblikovalo 70 podjetij in ustvarilo 119 novih delovnih mest. V šestih letih intenzivnega delovanja je inkubator postal stičišče mladih podjetniških talentov, zagonskih in hitro rastočih podjetij ter korporacij. Njegov večinski lastnik je Mestna občina Velenje, ki mu letos iz občinskega proračuna namenja za delovanje 100 tisoč evrov.

Med pomembnejšimi usmeritvami družbe ostajajo trajnostni vidik proizvodnje premoga ter skrb za okolje in ohranjanje kakovosti življenja ljudi, ki so z družbo neposredno in posredno povezani. Z vključenostjo v vse operativne delovne skupine za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij ter tudi v samo pripravo Nacionalne strategije za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje v skladu z načeli pravičnega prehoda se že zdaj pripravljajo na prestrukturiranje delovnih mest, ki bodo v Šaleški dolini ostala tudi po tem, ko bo odkopavanje zaključeno.

V ospredju nove priložnosti za prehod iz premogovnih regij Mestna občina Velenje je eden od družbenikov Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije, ki jo sofinancira v višini 42 tisoč evrov. Najbolj prepoznavna je agencija za spodbujanje regionalnega razvoja in turizma, ki jo vodi mag. Biljana Škarja. Trenutno je v ospredju iskanje novih priložnosti pri prehodu iz premogovne regije. Agencijo sofinancirajo vse savinjsko-šaleške občine v višini 1,25 evra na prebivalca.

Sindikat SPESS naročil svojo študijo

videno dinamiko odkopavanja zadošča do konca obratovanja bloka 6.

Rekli so ❱ Generalni direktor dr. Janez Rošer: »Za doseženi rezultat velja zahvala vsem zaposlenim, ki delajo na tem odkopu, tudi vsem, ki si za dobre rezultate prizadevajo na ostalih deloviščih, in hkrati vsem tistim, ki skrbijo za to, da se vsi podporni procesi nemoteno odvijajo.« Letos 3,3 milijona ton, več v drugi kot v prvi polovici leta

Letos načrtujejo proizvodnjo premoga v višini 3,3 milijona ton, v prvi polovici leta 45 odstotkov letne proizvodnje, v drugi polovici, ko bo odkopna fronta bistveno ugodnejša in bosta v

kilometra novih etažnih prog, 400 metrov stabilnih objektov ter približno 600 metrov pretesarb. Odkopne zaloge znašajo po Elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov premoga v Premogovniku Velenje približno 104,4 milijona ton premoga, kar glede na pred-

Preboj vodne proge strateškega pomena za naprej

Lani so nakopali 3.174.567 ton premoga, izdelali 5.481 metrov novih prog in nekaj več kot 309 metrov pretesarb. Sredi septembra so uspešno izvedli preboj vodne proge do odvodnjevalnih objektov na koti -64. Ta bo velikega strateškega pomena za prihodnje delovanje Premogovnika Velenje, saj omogoča varno pridobivanje premoga na območju severnega krila Jame Preloge. 🔲

Kljub epidemiji leto presežkov

Slogan Kmetijske zadruge Šaleška dolina je: v dobro lokalnega pridelovalca postati vodilna zadruga v Sloveniji. In kako blizu so temu cilju? Ivan Drev, njen direktor, odgovarja: »Nekateri menijo, da smo ga že dosegli, mi pa ocenjujemo, da mu sledimo in da smo morda lahko na katerih področjih še boljši. Vsak zaposleni si prizadeva, kako postati najboljši. Verjamemo, da nam bo tudi zaradi tega šlo vsak dan bolje.«

rusom pri zaposlenih, a ni bilo nič tragičnega. Naše trgovine so bile odprte, s ponudbo v njih in dobro založenostjo pa smo se trudili biti dober servis kmetom in ostalim potrošnikom. To se nam je obrestovalo. Spletna prodaja eko mesa se je v primerjavi s predhodnim letom povečala

Leta 2019 16,6 milijona, lani 19 milijonov evrov prihodkov

Doseženi lanski poslovni rezultati navedbe potrjujejo. Zaradi posledic epidemije in ukrepov za preprečevanje Covida-19 je bilo lansko leto sicer za vse posebno, v zadrugi pa bi ga lahko označili še kot leto presežkov. Po zagotovilih sogovornika so namreč načrtovane rezultate na mnogih področjih presegli. Če so prihodki leta 2019 znašali 16,6 milijona evrov, so lanski dosegli 19 milijonov evrov. Konec letošnjega januarja ugotavljajo, da ta trend nadaljujejo. »Imeli smo srečo, da smo lahko vseskozi delali. Imeli smo sicer nekaj okužb z novim koronavi-

Ivan Drev: »Letos opažamo porast cen repromateriala, kar nas skrbi.«

za 5-krat.« Drev priznava, da je bilo za nabavo materiala leto 2019 turbulentno, a ima dobro ekipo, ki je učinkovito premagala marsikatero oviro. Marca lani, ko so v Italiji razglasili epidemijo, so nakupili precej blaga

pri dobaviteljih in navezali z njimi dobre poslovne stike. »Nas pa skrbi velik porast cen repromateriala, kar opažamo letos.« Dobri so tudi lanski rezultati proizvodnih dejavnosti, pravi Drev. Na Turnu pri Velenju so pridelali 430 ton zelo kakovostnih jabolk, njihova prodaja poteka dobro po vsej Sloveniji. Pri odkupu mleka sledijo načrtom, slabši od pričakovanj so le rezultati pri pitancih. Razloge za to pripisujejo razmeram v državi, ki dopušča tako velik uvoz mesa in ponudbo tega iz blagovnih rezerv. »Zaradi tega trpi celotna slovenska živinoreja, zato bi morali politični veljaki temu narediti konec.« Lansko leto je zaznamovala še pripojitev Gozdarske zadruge Vransko. Od pripojitve na zdravih temeljih si obetajo sinergijske učinke in poslovno uspešen odkup lesnih asortimentov. Lani so zaradi vpliva korone odkupili 9 tisoč kubičnih metrov lesa, v prihodnje naj bi ga 20 tisoč kubičnih metrov na leto. »Želimo postaviti predelovalne lesne enote in s tem oplemenititi slovenski les, ki danes neoplemeniten potuje v druge države.«

Novi produkti in še kaj

Letošnji zadružni načrti? »Ponovitev lanskih rezultatov in še

Gospodarstvo le delno zadovoljno Osmi paket ukrepov za omilitev posledic epidemije je prinesel nekatere nujne ukrepe, a je gospodarstvo s sprejetim besedilom zakona le delno zadovoljno, saj so podjetja pričakovala več. Na GZS zato pričakujejo, da bodo izpuščena področja bolje obravnavana v napovedanem devetem paketu ukrepov. Gospodarstvo je pričakovalo zlasti podaljšanje in izboljšanje ukrepa čakanja na delo ter blažitev učinkov vpliva uveljavitve novele zakona o minimalni plači. Obrtniška zbornica je pričakovala zlasti nadomestilo za izpad prometa pod pogoji, s katerimi bi bili pomoči deležni vsi, ki jih je država omejila ali jim prepovedala opravljati dejavnost. V sindikatih pa so bili najbolj razočarani, ker ukrep ni prinesel dviga nadomestila plače v primeru okužbe z novim koronavirusom z 80 na 100 odstotkov.

Poslabšali napovedi

Kmetijska zadruga Šaleška dolina lani krepko presegla načrtovane prihodke – Letos novi produkti, ponovitev lanskih poslovnih rezultatov in še kaj Tatjana Podgoršek

Za Šaleško dolino in njeno bližnjo okolico bo v prihodnjih letih nadvse pomembno vprašanje zapiranje Premogovnika in nadaljnja usoda Teš. Po osnutku nacionalne strategije za izstop iz premoga so v obravnavi trenutno trije scenariji – leto 2033, 2038 in leto 2042. Nevladne okoljevarstvene organizacije dokazujejo, da bo treba premog opustiti pred letom 2035 in da se le scenarij 2033 sklada z evropskim ciljem zniževanja emisij. V občini Velenje so do tako zgodnje ustavitve zaradi velikega števila zaposlenih v tej dejavnosti skeptični in se zavzemajo za obdobje, ki bi se začelo kvečjemu okoli leta 2040. Sindikat delavcev v energetiki pa je naročil svojo študijo, saj menijo, da je obstoječa strategija pomanjkljiva in temelji na neustreznih podatkih in izhodiščih. Po njihovem mnenju je najbolj optimalno začeti postopen izstopom leta 2043. Izstop pa bi potem trajal tri ali štiri leta.

kaj,« odgovarja Ivan Drev. Več želijo narediti v marketingu in pri prodaji zdrave slovenske hrane. V rokavu imajo kar nekaj novih produktov. Luč sveta je že ugledal jabolčni brandy Ethos, ki ga zorijo 168 metrov globoko v hrastovih sodih v rudniških rovih, na trg prihaja zadružna jabolčna penina – zgodba, o kateri so na pobudo nekdanjega velenjskega župana Srečka Meha razmišljali že več kot 10 let. Pripravljajo še jabolčni čaj z dodatki, jabolčno vino, povezujejo se s slovenskim proizvajalcem orehov … »Idej imamo kar veliko in verjamem, da jih bomo letos tudi uresničili,« sklene Ivan Drev. 🔲

Evropska komisija je gospodarsko napoved za Slovenijo za lani v primerjavi z novembrsko oceno precej izboljšala, za letos pa poslabšala. Za lani državi napoveduje 6,2-odstotni padec BDP-ja, za leto 2021 pa 4,7-odstotno rast. Gospodarsko napoved za Slovenijo je tako Evropska komisija za lani izboljšala za 0,9-odstotne točke, obete za letos pa je poslabšala za 0,4 odstotne točke. Napoved pa je boljša za leto 2022, a to so bolj ugibanja kot realnost.

Vrednost industrijske proizvodnje nižja Vrednost industrijske proizvodnje Slovenije je bila lani po izračunih državnega statističnega urada za 6,2 odstotka nižja kot leto prej. Gre za prvo znižanje po šestih zaporednih letih rasti. Vrednost industrijske proizvodnje se je v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro znižala za 9,6 odstotka, v predelovalnih dejavnostih za šest odstotkov in v rudarstvu za tri odstotke. Prihodek od prodaje v industriji je lani padel za 7,8 odstotka.

Slabše stanje javnih financ Fiskalni svet je opozoril, da se je stanje javnih financ v Sloveniji v krizi poslabšalo bolj kot v povprečju EU, kar hkrati z manj ugodnimi gospodarskimi obeti in spremljajočimi tveganji po opozorilih fiskalnega sveta nakazuje nujnost premišljenega in ciljanega sprejemanja ter izvajanja ukrepov. V nasprotnem primeru se bo ob izhodu iz krize in po njem zmanjšal manevrski prostor za delovanje fiskalne politike, je še zapisal Fiskalni svet. 🔲

Roka za podajo sprememb ne gre zamuditi Šoštanj – Občina Šoštanj v okviru priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta (OPN) pozvala občane k dajanju pobud za spremembe namenske rabe prostora. Časa za to imajo do 4. maja. Pobud, ki bodo oddane kasneje, ne bodo mogli obravnavati v tokratnem postopku (to bi pomenilo ponavljanje posameznih faz), ki je že tako dolgotrajen in bo predvidoma trajal več let. Posebej k podaji sprememb pozivajo tiste, ki si

želijo v prihodnje izvesti večje krčitve gozdov. Te se sicer lahko izvajajo tudi na osnovi zakonodaje s področja gozdov, vendar pa le v omejenem obsegu. Prav tako posebej pozivajo tudi nosilce kmetijskih gospodarstev in druge občane, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, da predložijo pobude za morebitno širitev kmetij, torej za spremembo namenske rabe v stavbna zemljišča za potrebe obratovanja kmetije. 🔲

mkp

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 5

ZDRAVSTVO

18. februarja 2021

Zaščitni ukrepi nujni tudi za tiste, ki so koronavirus preboleli, pa tudi za cepljene Zdaj, ko so se ukrepi v Sloveniji nekoliko zrahljali in si vsi želimo spet bolj normalno življenje, je vseeno jasno, da bo večinoma odvisno od nas, kako uspešni bomo v boju z virusom in ali bomo preventivne ukrepe še naprej spoštovali Mira Zakošek

Preventivni ukrepi bodo naš spremljevalec očitno še dolgo, vsaj še tako dolgo, dokler ne bo precepljene 70 odstotkov populacije. O tem, kako poteka cepljenje v tukajšnjem okolju, smo se pogovarjali s strokovno direktorico Zdravstvenega doma Velenje dr. Katarino Rednak Paradiž in koordinatorico organizacije cepljenja proti covidu dr. Heleno Poličnik. Cepljenje tudi v našem okolju poteka vse od konca lanskega leta, žal pa ne tako hitro, kot smo upali? Dr. Katarina Rednak Paradiž: »Luč na koncu tunela je 60- do 70-odstotna precepljenost. Takrat bomo lahko rekli, da smo premagali novi koronavirus, ki nam že skoraj eno leto greni življenje. Naše aktivnosti usmerjamo tako, da bi v najkrajšem možnem času po nacionalni strategiji cepili čim več občank in občanov. Seveda pa smo odvisni od količine prejetega cepiva. Lahko rečem, da vsak teden vedno znova upamo, da bomo dobili čim več cepiva, in smo 'v nizkem startu', da cepivo, takoj ko ga dobimo, tudi ponudimo našim pacientom.« Pravite, da se dosledno držite postavljenih pravil? Dr. Paradiževa: »Res je. Dosledno upoštevamo vse, kar je zastavljeno v nacionalni strategiji cepljenja. Tako smo najprej cepili oskrbovance domov za starejše in tam zaposlene, nato zdravstvene delavce in sodelavce ter oskrbovance in zaposlene v SVZ. Računamo, da bomo v naslednjem tednu končali tudi cepljenje starostne skupine nad 80 let. Potem pridejo na vrsto starostne skupine nad 75, nad 70, nad 65 in nad 60 let. Dne 12. 2. 2021 se je Strategija cepljenja o prednostnih skupi-

nah za cepljenje in priporočilih za uporabo posameznih cepiv v trenutnih razmerah, ko so količine posameznih cepiv zelo omejene, posodobila. Cepivo AstraZeneca priporočajo za starostno skupino od 18 do 65 let, za starejše je podatkov o učinkovitosti tega cepiva premalo. Ne glede na to pa se AZ cepivo priporoča za cepljenje nepokretnih oseb na domu, ne glede na starost, saj je to cepivo bolj stabilno od mRNA cepiv in omogoča tudi transport pripravljenega cepiva do mesta cepljenja. S tem cepivom bomo prioritetno cepili nepokretne starostnike nad 80 let in po starosti glede na nacionalno strategijo naprej, za tem pa posebej ranljive kronične bolnike, mlajše od 65 let. V tem tednu smo prejeli prve količine tega cepiva.« Odločili ste se, da paciente pokličejo iz njihovih osebnih ambulant. Se je to pokazalo za dobro prakso? Dr. Paradiževa: »Ja, vsekakor je to dobra praksa, predvsem zato, ker govorimo o prednostni skupini ljudi – to so starostniki, ki predstavljajo najbolj ranljivo skupino prebivalstva. Starejša populacija ni tako vešča komunikacije po e-pošti in aplikacijah, pa tudi telefonske linije našega Zdravstvenega doma so zelo zasedene. Poklicali smo jih (da so se sami opredelili, če so za cepljenje) in na tej osnovi oblikovali seznam naših starostnikov nad 80 let, nad 75 let, nad 70 let, nad 65 let in nad 60 let. Če kdo iz prednostne skupine slučajno še ni bil poklican ali nima izbranega zdravnika v ZD Velenje, je vedno dostopna možnost prijave za cepljenje po telefonu pri izbranem osebnem zdravniku ali na spletni platformi ZD Velenje, na kateri lahko pacienti najdejo tudi dodatne strokovne informacije o samem cepljenju oz. imajo možnost postaviti svoja vpraša-

Prebolela bolezen vedno ne pomeni imunosti Po preboleli okužbi Covid-19 nastanejo protitelesa, ki pa se v telesu obdržijo zelo variabilen čas, od dveh mesecev (pri blagi bolezni) do pol leta in več pri težji obliki bolezni. Med protitelesi so po eni strani taka, ki so zaščitna (nevtralizacijska), in druga, ki to niso, kar pomeni, da zaščita pred ponovno boleznijo ni nujna, prav tako pa tudi ne pred prenašanjem bolezni. Še naprej je zato treba dosledno upoštevati preventivne ukrepe.

nja, dileme … in jih posredovati svojemu osebnemu zdravniku. Cepljenje starostnikov v domovih za starejše in zdravstvenih delavcev ste že zaključili, v tem tednu boste tudi starostnike nad 80 let. Koliko cepljen pa ste doslej še opravili? Dr. Helena Poličnik: »Tako v domovih za varstvo odraslih Velenje kot tudi Zimzelenu so bili cepljeni vsi oskrbovanci in zaposleni, ki so se želeli cepiti. Prav

koliko cepiva bo na voljo, pa vendar, kakšni so načrti? Kdaj računate, da boste precepili starostno skupino nad 60 let? Dr. Poličnikova: » Res je to težko napovedati, saj je vse odvisno od količin cepiva, ki ga bomo prejemali. Srčno upamo na veliko večje količine. Trenutno pa je tako, da v šestih tednih, kolikor jih potrebujemo za cepljenje z obema dozama, cepimo približno 1200 prebivalcev, torej bi za skupino nad 60 let potrebovali

rednega dela, ste resnično zelo obremenjeni?

šnjo s prebolevanjem te bolezni, poleg tega ste se že tudi cepili.

Dr. Paradiževa: »Res so naše obremenitve enormne in resnično delamo 'na najvišjih obratih'. Organizacijo in koordinacijo načrtujemo sproti, saj dobivamo informacije o dodatnih obveznostih, ki jih moramo opraviti, v zadnjem trenutku. Za zdaj uspevamo, vendar pa smo s številom kadra in obremenitvami na zgornjih mejah. A čeprav so naše ekipe zelo utrujene, svoje delo radi opravljamo, saj se zavedamo, da vse to vodi v naš boljši jutri, proti cilju, da premagamo virus in se čim prej vrnemo v normalno življenje.«

»Res sem velika podpornica cepljenja in se pri svojem delu kot pediatrinja pri delu z otroki redno srečujem s pozitivnimi rezultati cepljenja proti različnim nalezljivim obolenjem. Spomnimo se na črne koze in poglejmo v zgodovino. Naše generacije tega obolenja sploh ne poznamo več, kajti virus črnih koz je iz sveta iztrebljen, ni ga več. Pa ošpice – starejši se še spominjajo umiranja otrok zaradi ošpic, ki jih povzroča virus ošpic, ki je še mnogo bolj nalezljiv kot koronavirus, in dokler je precepljenost proti ošpicam dovolj visoka, virus ošpic ne kroži med nami in tudi tisti, ki ne morejo biti cepljeni ali je njihov imunski sistem slabše odgovoril na cepivo, so posledično vseeno zaščiteni. To je kolektivna imunost. Na žalost nam zadnja leta, tako kot drugod po svetu, kolektivna imunost proti ošpicam pada, zato smo že soočeni s ponovnim pojavom ošpic tudi pri nas. Treba je vedeti, da virus Covid-19 kroži med nami in da ga bomo premagali, ko bomo dovolj precepljeni, kar pomeni 70 odstotkov populacije. Takrat bodo posledično zaščiteni tudi tisti, ki jim bo njihov imunski sistem slabše odgovoril na cepljenje. Vsak, ki se cepi, doda tudi svoj osebni prispevek h kolektivni imunosti. Ponosna sem, da sem s cepljenjem tudi sama zaščitila svoje paciente, svoje domače, prijatelje … Z boleznijo sem se srečala sama, srečujem pa jo tudi pri svojem delu in vem, da ima tisoč obrazov in da tveganje ni le za najstarejše, ampak tudi za mlajše in fit osebe. Cepivo proti covidu se je pokazalo za varno in zanesljivo in mu povsem zaupam.«

Malenkost lažje je morda, ker so zadnji podatki spodbudnejši, število pozitivnih primerov je bilo v zadnjih dneh v Velenju dokaj nizko? Dr. Paradiževa: »Seveda se tega veselimo, ob tem pa verjamemo, da je to posledica tega, da se v naši regiji občani zavedajo upoštevanja ukrepov, in se jim za to tudi zahvaljujem. Skupaj bomo zmogli!« Dr. Katarina Rednak Paradiž

Dr. Helena Poličnik

tako smo cepili tudi vse zdravstvene delavce in sodelavce, ki so se opredelili za cepljenje. Trenutno poteka cepljenje starostnikov nad 80 let, obe dozi jih je že prejelo 400, s prvo dozo pa je bilo cepljenih še 450. Predvideno je, da bomo v tem tednu cepili še 230 starejših od 80 let. Vesela sem, da smo prejeli tudi že 200 odmerkov cepiva AstraZeneco, s katerim smo tudi že začeli cepiti nepokretne starejše.«

približno pol leta. Vsaka dodatna količina cepiva pa bo ta čas seveda skrajšala.«

Kdaj računate, da bo prišla na vrsto druga starostna skupina, kako ste jo opredelili in kako velika je? Dr. Poličnikova: »Če bo šlo vse po načrtih, bi naslednji teden (ali pa čez dva tedna) že lahko začeli cepiti drugo prioritetno skupino (med 75 in 79 let) in potem postopoma po pet let do 60. leta – torej starostnikov, ki so opredeljeni prioritetno. Po ocenah je takšnih prebivalcev, ki sodijo pod naš Zdravstveni dom, okoli 5000.« Vem, da težko napoveste nadaljnjo dinamiko cepljenja, saj običajno tik pred zdajci izveste,

So že znana merila cepljenja ostale populacije? Dr. Poličnikova: »Na žalost nimamo še nobenih dodatnih navodil in meril za cepljenje ostale populacije.« Koliko občanov ste doslej že cepili, koliko od tega z obema potrebnima dozama? Dr. Poličnikova: »400 občanov je že prejelo obe dozi, dodatno z eno dozo jih je bilo cepljenih v prejšnjem tednu 450 in v tem tednu še 230. Začeli smo cepiti tudi nepokretne osebe, prejeli smo 200 odmerkov cepiva. Koliko pa je bilo zapletov? Dr. Paradiževa: »Veseli smo, da je cepljenje potekalo brez težav in da zapletov pri cepljenju do sedaj ni bilo. « V zadnjih tednih, ko izvajate delavci Zdravstvenega doma Velenje cepljenja in ob tem še redna in množična testiranja – vse to seveda poleg svojega

Za cepljenje velja, da je prostovoljno, kolikšen del populacije pa se je doslej odločil zanj? In kolikšen je ta odstotek pri naslednji starostni skupini? Dr. Poličnikova: »Pri prvih stikih z občani je bil delež tistih, ki so izrazili željo za cepljenje, res zelo dober, med 60 in 70 odstotkov se jih je odločalo za. Na žalost pa se predvsem v Velenju sedaj dogaja, da se nekateri, ko jih pokličemo, premislijo in cepljenje zavrnejo. Kljub vsemu ocenjujem, da je odziv dober in da bomo precepili dobršen del populacije.« Dr. Paradiževa, vi ste zagovornica cepljenja, imate tudi izku-

🔲

Kako pa je z imunostjo po cepljenju? Od cepiv proti Covidu-19 pričakujemo, da bodo izzvala bolj učinkovit in dolgotrajnejši imunski odziv. Cepivo namreč ne povzroči začasne ohromitve imunskega sistema, kot jo programirano povzroči sam virus. Zavedati pa se je treba, da popolna sterilizacijska imunost po sedanjih raziskavah verjetno ni mogoča, saj tudi nobeno cepivo, ki ga imamo, ne nudi 100-odstotne zaščite. Spodbudni so podatki, da se virusno breme zelo zniža tudi pri tistih, ki kljub cepljenju zbolijo. Okužbe pri teh bolnikih so blage, največkrat nesimptomatske. Raziskave nekaterih cepiv sicer kažejo na to, da cepljenje zmanjšuje prenosljivost virusa, vendar ne 100-odstotno. Zato so osnovni ukrepi – maska, distanca, higiena rok – še naprej potrebni in še naprej veljajo tako za cepljene kot tiste, ki so koronavirus preboleli.

KLS Ljubno doniral robota za dezinfekcijo Celje, 13. februarja – Družba KLS Ljubno je v začetku lanskega decembra Splošni bolnišnici Celje donirala robota UVD, simbolični prevzem pa so opravili prejšnji petek. Vrednost donacije je 50 tisoč evrov. To ni edina donacija omenjeni bolnišnici. Družba tudi sicer del dohodka vsako leto namenja v podporo človekoljubnim, športnim in kulturnim dejavnostim v Zgornji Savinjski dolini. Aparat je posebni samohodni robot, ki z uporabo ultravijolične svetlobe temeljito razkuži prostor. Gibanje robota je lahko programirano, lahko pa se premika z

uporabo posebnega algoritma, ki poskrbi, da so vsi kotički prostora osvetljeni z UV svetlobo. Pri svojem delu je dokaj hiter, saj v 10 do 20 minutah razkuži prostore, s tem prihrani delo osebju in omogoča, da le-to ni izpostavljeno tveganju za okužbo. V bolnišnici ga uporabljajo predvsem v prostorih s fiksno postavljeno opremo, kot so operacijske dvorane. Ob tej priložnosti je takratni v. d. direktorja bolnišnice dr. Dragan Kovačić (poleg zahvale družbi) dejal, da je donacija samohodnega UVD robota na eni strani dragocena pomoč v boju

z epidemijo Covida-19 in priznanje za njihovo delo, na drugi pa dokaz o visoki družbeni odgovornosti donatorja. Po besedah strokovnega direktorja celjske bolnišnice mag. Francija Vindišarja predstavlja aparat v Sloveniji novejši pristop k dezinfekciji prostorov, prinaša pa dodano vrednost tako za zagotavljanje varnosti pacientov kot tudi zaposlenih. Aparat uspešno uporabljajo in tako zmanjšujejo tveganje za prenos vseh vrst okužb. 🔲

Ob predaji UVD robota (z leve): mag. Franc Vindišar, Bogomir Strašek, Nataša Strašek in dr. Dragan Kovačić (foto: SB Celje)

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

18. februarja 2021

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka Sreda, 10. februar

Petek, 12. februar

našega turnega smučarja, ki je poškodbam podlegel. Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je prestal tuOpozicijske LMŠ, SD, Levica, Predsednik vlade Janez Janša di zgodovinsko drugo ustavno SAB in DeSUS so v parlamen- je za novega ministra za zdravje obtožbo. Senat je sicer ob 50 tarni postopek ponovno vložile predlagal direktorja Univerzite- demokratih in sedmih republikonstruktivno nezaupnico s kan- tnega kliničnega centra Ljublja- kancih glasoval za obsodbo s 57 didatom za predsednika vlade na Janeza Poklukarja. Predlog glasovi proti 43, vendar bi biKarlom Erjavcem. Predlog so za imenovanje je že poslal v DZ. la za uspeh obsodbe potrebna podprle z 10 poslanskimi podpiZunanje ministrstvo je zaradi dvotretjinska večina 100-člansi, vsaka od strank predlagateljic številnih vprašanj v zvezi s pre- skega senata. je prispevala dva. hajanjem meje med zimskimi Pred italijanskim predsedniMinister za gospodarstvo šolskimi počitnicami opozori- kom Sergiom Mattarello je Zdravko Počivalšek se je po bur- lo, da večina sosednjih držav ne prisegla nova italijanska vlanih odzivih dela javnosti zaradi omogoča prostega vstopa za tu- da pod vodstvom 73-letnega nedavnega sestanka v gostišču rističnega potovanja. finančnika Maria Draghija. v Prlekiji opravičil javnosti, še V njej je 15 ministrov in posebej gostincem. osem ministric. Pisatelj Drago Jančar je bil preV kraju Vjazma na zadlagan za Nobelovo nagrado za hodu Rusije so z vojaliteraturo. Predlagali so ga Druškimi častmi pokopali štvo slovenskih pisateljev, Sloposmrtne ostanke francoskih in ruskih vojakov, ki so bili ubiti med umikom Za srednješolce in študente je potekal čet francoskega generala prvi informativni dan. Napoleona Bonaparteja iz Moskve leta 1812. Za bodoče dijake in študente je potekal prvi informativni dan, ki so ga šole in fakultete letos zaradi epidemije pripravile virtualno. Ob tem pogrešajo srečanja z bodočimi dijaki in študenti v živo, z Epidemija covida-19 je letos dosedanjim odzivom pa so zado- preprečila izvedbo tradicionalvoljni, so povedali na nekaterih nih karnevalov in pustnih sprevodov. V Cerknici, Cerknem in Pisatelj Drago Jančar je šolah in fakultetah. Na mejah avstrijske dežele Ti- na Ptuju pa so se odločili, da jih bil predlagan za Nobelovo nagrado za literaturo. rolska je okoli 1200 policistov to ne bo ustavilo, zato so gledalin vojakov začelo nadzorovati cem prek spleta in družbenih venski center Pen in Slovenska upoštevanje omejitve potovanj, omrežij pripravili program, na akademija znanosti in umetno- ki naj bi preprečila širjenje juž- katerem so obujali spomine na stni na vsakoletno pobudo Šved- noafriške različice novega koro- minula leta in dogodke. ske akademije oziroma odbora, navirusa. V Veliki Britaniji so doslej proti ki podeljuje nagrado. covidu-19 cepili že milijon prebivalcev. V potresu, ki je v soboto z magnitudo 7,3 stresel Fukushimo na vzhodni obali Japonske, je Predsednik republike Borut bilo po prvih podatkih oblasti Vlada je napovedala vrsto spro- Pahor je na Stranicah v soteski stitev. Med drugim se s ponedelj- Graben pri Frankolovem polokom vračajo v šole vsi osnovno- žil venec k spomeniku frankološolci in dijaki zaključnih letnikov vskim žrtvam. Tu so Nemci 12. srednjih šol. Na fakultetah bodo februarja 1945 obesili 99 talcev, dovoljeni izpiti in seminarji do enega pa ustrelili med begom. 10 študentov. S ponedeljkom bo Vse osebe, ki jim bodo okužbo odpravljena omejitev gibanja na z novim koronavirusom potrdiobčine in statistične regije. Do- li s hitrim antigenskim testom, od danes dalje testirajo še s PCR testom. Anže Lanišek lovi prvo zmago . Na cerkev Marijinega obiskanja na Cankarjevem vr- poškodovanih več kot sto ljudi. hu na Rožniku so neznanci Smrtnih žrtev niso zabeležili. nalepili podobo predsedniV španski regiji Katalonija so ka NSi in obrambnega mi- potekale predčasne parlamentarnistra Mateja Tonina. ne volitve. Po več kot 99 odstotNa območju 2132 metrov kih preštetih glasov so večino sevisokega Storžiča v Kamni- dežev v regionalnem parlamentu WHO svari Evropo pred lažnim ško-Savinjskih Alpah sta osvojile stranke, ki zagovarjajo občutkom varnosti zaradi upada snežna plazova zasula štiri neodvisnost Katalonije od Španovih okužb. planince. Trije so podlegli nije. poškodbam, eden se je huNa nedeljskih parlamentarvoljeno bo zbiranje do 10 ljudi, do poškodoval. Na območju je nih volitvah na Kosovu pa je omejitev gibanja ponoči pa osta- potekala obsežna reševalna ak- po 97 odstotkih preštetih glasov ja v veljavi. Vlada je sklenila tudi, cija, drugi plaz pa se je sprožil močno zmagala nacionalistična da se v ponedeljek odprejo vse ravno med njo. Pri umikanju stranka Samoopredelitev (Vetetrgovine, brez omejitev. pred plazom sta se poškodovala vendosje) Albina Kurtija, ki jo je Odbor DZ za notranje zade- tudi dva reševalca, eden huje. Na podprlo približno 48 odstotkov ve je podprl predlog sprememb Žlebeh oz. Selli Nevei na italijan- volivcev. meja volilnih okrajev, s katerimi ski strani Kanina pa je plaz zasul Najboljši slovenski skakalec to želijo predlagatelji uresnizimo Anže Lanišek je v poljskih čiti odločbo ustavnega soZakopanah na tekmi svetovnega dišča o volilni zakonodaji. pokala zasedel drugo mesto. Minister za delo Janez Cigler Kralj je napovedal, da bo določena nova najnižja urna postavka za dijaško in študentsko delo, in sicer pri 5,89 evra Državni zbor je na izredni seji bruto. odločal o konstruktivni nezauWHO svari Evropo pred pnici trenutni vladi. Opozicijlažnim občutkom varnosti skim strankam, združenim v koNemci so 12. februarja 1945 na alicijo KUL, namera ni uspela. zaradi upada novih okužb Stranicah obesili 99 talcev. Kandidata za predsednika vlade z novim koronavirusom.

Nedelja 14. februar

Četrtek, 11. februar

Sobota, 13. februar

Ponedeljek, 15. februar

Erjavca je na tajnem glasovanju podprlo 40 poslancev, sedem jih je glasovalo proti. Poslanci so sicer prevzeli 53 glasovnic, vse so bile vrnjene. Šest glasovnic je bilo neveljavnih. Vlada Janeza Janše tako ostaja. Izid pa je bil za Erjavca slabši, kot je pričakoval.

Vlada ni padla. Koalicija KUL je prejela premalo glasov.

V skladu z odločitvijo vlade je pouk v šolah znova stekel za vse učence osnovne šole in dijake zaključnih letnikov, a le na zahodu države, saj so se za učence in dijake na vzhodu države začele enotedenske zimske počitnice. Začel se je prvi prijavni rok za vpis v višješolske študijske programe. Za študente 47 višjih šol je v prihodnjem študijskem letu na voljo 11.934 mest. Ob prehodu Slovenije v oranžno fazo ukrepov za zajezitev novega koronavirusa je bila odpravljena omejitev prehajanja občinskih in regijskih meja. Znova so vrata lahko odprle vse trgovine v državi. Pogoj za obratovanje ostaja redno tedensko testiranje zaposlenih na koronavirus. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pričakujejo novo pošiljko cepiv proti Covidu-19 Pfizerja in BioNTecha, predvidoma 21.060 odmerkov. V tem tednu pričakujejo tudi pošiljko s 16.800 odmerki cepiva AstraZeneca.

Torek, 16. februar Potem ko je vlada Janeza Janše v ponedeljek uspešno prestala glasovanje o konstruktivni nezaupnici, je premier vse poslanske skupine ponovno povabil k sodelovanju. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec pa je napovedal, da se bosta v prihodnjih dneh sestala vodstvo stranke in izvršni odbor. Na njem bodo ocenili politične

V stranki DESuS bo še zelo vroče.

razmere in položaj DeSUS-a. Po več kot dveh letih, odkar je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, so poslanci sprejeli novelo zakona, ki spreminja območja nekaterih volilnih okrajev. Nizozemsko sodišče je naložilo vladi, da mora takoj odpraviti nočno prepoved gibanja, ki jo je uvedla v okviru ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

Vse je kul! V naši deželi je vse v najlepšem redu. Imamo vlado, ki dela odlično, četudi statistike kažejo drugače; recimo »uspešnost« glede števila umrlih na sto tisoč ali pa milijon prebivalcev – med prvimi dalj časa, v svetu. A v koaliciji temu ne verjamejo. Pa saj jih je za razumet! Oni pač vidijo stvari drugače! Rešujemo življenja, je jasen prvi. Kupujemo Špela Kožar mercedese, ne golfov, še doda. In se kupijo neuporabni ventilatorji. Rabimo vojaški helikopter, da bomo reševali novorojenčke v gorah, razloži drugi. Rabimo 780 milijonov evrov, še zavpije. In polemizira s karikaturo tanka na plakatu. Nepreklicno odstopam, nepreklicno, poudari tretji. A še vedno je tu. Pač pojasni, da nima kaj za pojasnjevat, razen tega, kakšen mora biti dober slovenski film. Sveta trojica: na električni rolki s prleškim sendvičem v eni in vodo v drugi roki ter mamo pod roko! Tu smo. A tu je še Prvi med njimi – žaljiv do drugače mislečih sodržavljanov, še zlasti, če so kulturniki, četudi sam piše. No, tudi njega je za razumet! On namreč to počne v prostem času, magari v zaporu, ti kulturniki pa niso nič drugega kot državni paraziti! Kajti, ni isto, če se iz davkoplačevalskega denarja daje za plače politikov ali kulturnikov, hja, prvi so pa ja z drugimi neprimerljivi! In v primeru sedanje vlade nenadomestljivi. Kajti v tej vladi so najboljši tudi, ko smo najslabši! Jap, »živimo« Alana Forda, vse tiste citate junakov iz legendarnega stripa, ki jih moram navesti v pristni jugoizreki: Tko spava nije budan. Naoružaj se i bježi. Bolje nešto od nečega, nego ništa od ničega. Prokletstvo, ovaj zid je gladak poput glatkog zida. Bolje biti bogat nego ne biti. Možda po nacionalnosti nizozemac, al’ preci su mu sigurno bili francuzi. Za domovinu ću dati sve, pa čak i nokat. Intelektualni domet ni več nujen, še manj so nujne strpnost, sočutje in spoštljivost. In zdaj skupaj s precednikom, ki je z njihovim delom zadovoljen, ker pač – vlada dela dobro, podajajo roko sprave. Si predstavljate, da bi kdo od precednikov podal roko svojcem umrlih in se jim morda poklonil z minuto molka? Joj, prejoj, obletavajo me neke čudne misli ... vem, oni niso krivi! Torej, bodimo iskreni. Imamo najboljšo vlado doslej. In mislim, da je prav, da mlajši rodovi občutijo tisto, kar smo mi kot pionirčki; ko smo lahko peli pesmi ali recitirali, vse Njemu v čast. Ko smo ponosno korakali pred šolo ali v njej, ker je za naša življenja tako lepo poskrbljeno. Ko je vsa država praznovala Njegov rojstni dan. Mislim, da si Prvi prav tako zasluži to priznanje, to uvidenje vseh nas. Mimogrede, tudi muzej osamosvojitve si zasluži! Kdo drug, če ne tisti, ki nas je osvobodil pred JLA, praktično z lastnimi rokami?! Kdo laže, da je bil ves čas v bunkerju, kdo?! Sploh ne veste, kaj zamujate vsi, ki nimate tviterja – ta vlada nas je začela obveščati o dejstvih in lažeh, kako smo se osamosvajali in osamosvojili. Tudi s foto gradivom, ne le s čivki. In to v času epidemije! Uf, kje ta vlada najde ves ta čas – med vsemi temi dopisnimi sejami pa novinarskimi konferencami pa sprejemanji protikoronskih zakonov, s katerimi rešujejo vse nas – da državljane, ki uporabljamo tviter, medtem še izobražuje! To je tista prava šola na daljavo. Joj, ko bi Prvi vodil še šolski resor ... Živimo v deželi, kjer sta se že nehala cediti med in mleko. Laži, manipulacije, napadi, grožnje, tudi s smrtjo, a ne tista, ki jo Prvi sliši vedno znova. Šolani v slovenskem jeziku razlikujemo med osebo in pojmom. Očitno ne vsi. Hja, kar se Janezek nauči, ni nujno, da to Janez zna. No, fino, zdaj še pregovori več ne štimajo, v tej naši prelepi domovini. Hvala ti, Vlada, 🔲 Slava ti, Prvi!

Občinski prostorski načrt Šmartno ob Paki – Občina Šmartno ob Paki se je leta 2018 lotila priprave občinskega prostorskega načrta. Kako daleč so te aktivnosti danes? Na občinski upravi so povedali, da zaključujejo kompletiranje osnutka načrta, in dodali, da so na začetku priprav takoj povabili k sodelovanju občane, da podajo svoje morebitne predloge in predvsem ti sedaj že nestrpno pričakujejo rezultate. »Prvi osnutek je bil pripravljen v skladu s pogodbenimi roki, zapletlo pa se je s potrditvijo hidrološko hidravlične študije. Ta je sedaj (po skoraj dveh letih) recenzirana, potrjena, zato lahko nadaljujemo postopek pridobivanja prvih mnenj nosilcev urejanja prostora.« Na občinski upravi ocenjujejo, da bi lahko izvedli javno razgrnitev osnutka omenjenega načrta preko poletja, javno obravnavo pa na začetku jeseni. 🔲

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 7

Vse bolj spoznavamo, da smo vzvod v razvoju lahko le skupaj Pogovor z državnim svetnikom, županom Občine Ljubno Franjem Naraločnikom Tatjana Podgoršek

Poročali smo že, da je bil na nadomestnih volitvah za člana Državnega sveta iz regije Saša izvoljen ljubenski župan Franjo Naraločnik. Nasledil je lani avgusta preminulega velenjskega župana Bojana Kontiča. Naraločnik je prvi državni svetnik iz Zgornje Savinjske doline. Povabili smo ga na pogovor, na naša vprašanja pa je odgovoril takole: Ste zaradi epidemije Covida-19 morda že imeli priložnost preveriti razpoloženje v državnem svetu? »Od moje potrditve lanskega 11. novembra sem se že seznanil z delovanjem Državnega sveta, z njegovimi pristojnostmi in dogajanji v njem. Zadovoljen sem, da spoznavam višjo raven naše državne politike in ljudi, s katerimi poskušamo uveljavljati lokalne interese, zaradi katerih smo bili vanj izvoljeni. Čeprav sem se že pri odločitvi za kandidaturo zavedal, da funkcija ne bo enostavna in da bom stopil v velike škornje svojega predhodnika, ugotavljam, da so stvari precej bolj zahtevne, kot sem

MED VAMI

18. februarja 2021

si jih predstavljal. To je zame velik izziv, ki se ga lotevam v sodelovanju ter s pomočjo vseh županov regije Saša, njihovih strokovnih služb, s Skupnostjo občin in Združenjem občin Slovenije.« V katerih delovnih telesih Državnega sveta delujete? »Sem član komisije za državno ureditev in za lokalno samoupravo ter regionalni razvoj. Skupaj sta sestavni del delovne skupine lokalnih interesov, ki mi je najbližja. Prav tako okolju, iz katerega prihajam.« Kako pomemben je po vašem mnenju Državni svet? »Državni svet je drugi dom slovenskega parlamenta in njegova funkcija je pomembna. Med drugim spremlja delo državnega zbora in poskušana na malo manj strankarski ravni oblikovati stališča, za katera se zavzema. Menim še, da ima glede na sestavo vzpostavljene zelo trdne povezave z občani, lokalnimi skupnostmi in prenaša želje svojih sredin v državni svet in s tem pomaga pri delu državnega zbora.«

Franjo Naraločnik: »Delo svetnika je precej bolj zahtevno, kot sem si predstavljal.«

Katera so aktualna vprašanja, ki ste jih že obravnavali? »Od izbruha epidemije spremljamo in obravnavamo pakete pomoči za omilitev posledic krize Covida-19 in si prizadevamo, da pride pomoč čim prej do tistih, ki jim je namenjena. Obravnavali smo že zajeten sveženj zakonodaje s področij javnih komunalnih služb, pro-

Virtualni informativni dnevi

blematike invalidov, vrtcev, taksi služb, volilne zakonodaje. Sprejeli smo resolucijo o podnebni in okoljski krizi. Stvari smo presojali z »očmi« lokalnih skupnosti in poskušali pri tem uveljaviti naše želje in cilje.« Aktualno vprašanje so pokrajine. Saša regija kot samostojna pokrajina za zdaj ni predvide-

na, interesi občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline pa so takšni. Kakšne bodo v zvezi s tem vaše aktivnosti?

nato poskušal uskladiti in jih kot skupno stališče prenesti v državni svet.«

»Sveženj pokrajinske zakonodaje je zelo debel in kdor se je poglobil vanjo, je opazil, da je pripravljena dokaj kakovostno. Kljub temu pa manjka še ogromno stvari, potrebnih za utemeljitev naše pokrajine. V njej mora vsako okolje najti vsebine, se zavedati »teže« nalog, prenesenih z državne ravni nanje in na ramena občin. Te morajo biti primerno finančno utemeljene. Pokrajin, ki ne bodo imele na začetku določenih svojih virov, ki jim bodo omogočali avtonomno delovanje, si ne znam predstavljati. MI, državni svetniki imamo izjemno pomembno vlogo, kako to pokrajinsko zakonodajo prenesti na najnižjo raven naše lokalne samouprave, pridobiti ustrezno mnenje in soglasje vseh občin glede tega, v kakšnih pokrajinah si želimo živeti. Pri tem v svojem okolju ne smemo prezreti njegove specifike. Pomembno bo, kako bodo lokalne skupnosti, lokalni dejavniki »videli« skupne povezave v pokrajinah. Zato v okviru svojega svetniškega poslanstva sodelujem z občinskimi sveti in na njihovih sejah poskušam občinskim svetnikom predstaviti pokrajinsko zakonodajo ter pridobiti pomembne informacije o tem, kako razmišljajo občani, občinski svetniki. Mnenja občin regije Saše bom

Katera pomembna vprašanja za Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino nameravate izpostaviti v Državnem svetu? »Zagotovo imamo v Saša regiji kar nekaj skupnih nalog, razvojnih ciljev, ki jih želimo doseči. Pred nami je priprava strateškega načrta za obdobje 2021–2027, skupni nastop pri oblikovanju premogovne regije, veliko je infrastrukturnih projektov, potrebnih za zadovoljevanje potreb naših občanov. Med najpomembnejšimi nalogami je izgradnja tretje razvojne osi s primerno navezavo na ceste v Zgornji Savinjski dolini. Kot ena od pobud je tudi umestitev hitre ceste od kamnoloma v Podgori do prvega križišča v Soteski. Veliko dela nas čaka pri varovanju okolja. Rad bi poudaril tudi naše združevanje v okviru Lasa.« Dejali ste, da je pri zahtevah do države pomembno povezovanje, skupen nastop. Ga v Saša regiji zaznavate? »Izkušnje iz preteklih finančnih obdobij prav silijo v to. Vse bolj spoznavamo, da smo le skupaj lahko vzvod v želenem razvoju Saša regije, trenutne statistične Savinjske in tudi vzhodne kohezijske regije. Skupaj pripravljamo strategije in projekte za prihodnje.« 🔲

S projektom SNAIL nad izgorelost

Šolski center Velenje je uspešno predstavil srednje- in višješolske programe, pomembne informacije za devetošolce pa so zbrane na spletu Evropski projekt koordinira Ljudska univerza Velenje

Tina Felicijan

čakali pa so jih ravnatelji, učitelji in dijaki, ki so v živo Velenje, 12. in 13. februar – Topredstavili programe in odkrat so devetošolci in starši šole, govarjali na vprašanja. programe, predmete ter ravnaDirektor ŠCV Janko Potelje, učitelje in dijake Šolskega gorelčnik poroča, da so z centra Velenje spoznavali na obiskom spletnih informadaljavo. Informativne dneve so tivnih dni zelo zadovoljni, namreč preselili na splet in z doa ga težko primerjajo s miselnim pristopom poskrbeli, prejšnjimi leti, saj so spleda so se lahko bodoči dijaki kljub tne zakonitosti nekoliko razmeram dodobra opremili z indrugačne. »Predstavitve formacijami, pomembnimi za odvseh programov naših šol ločitev o svoji izobraževalni poti. so bile bogata kombinacija Prvo partnersko srečanje, potekati bi moralo v Velenju, je bilo Na spletni strani informativni. že pripravljenih predstavizaradi pandemije izvedeno po spletu. (foto: arhiv MOV) scv.si, ki deluje kot virtualna avla, tev in krajših filmov ter iz katere lahko obiskovalci prehapogovora v živo z učitelji Velenje – Andragoški Zavod dij podjetij in zaposlenih o pojajo med virtualnimi sobami in Spletna srečanja bodočih dijakov in učiteljev Šolskega centra Velenje so in dijaki. Posebej nas vese- Ljudska univerza Velenje tre- membnosti zmanjšanja hitrosti tako kar od doma vstopajo v vseh potekala med informativnimi dnevi, spletna stran pa še vedno omogoča li, da so učenci in njihovi nutno koordinira dva evropska dela, povečanju osredotočenopet šol in 26 srednješolskih ter 5 neposredno komunikacijo. starši veliko spraševali in projekta, eden od njiju je projekt sti na posamezno nalogo ter s višješolskih programov ŠCV, je verjamem, da smo jim dali SNAIL. Nastal je v okviru pro- tem izogibanju večopravilnosti. vse na dosegu klika. S pregledo- pri raziskovalnih nalogah ali v pna ves čas in s klepetalnicami prave odgovore. S predstavitva- grama ERASMUS+, sestavlja pa Opravljanje več nalog hkrati lahvanjem večmedijskih vsebin se projektih mednarodne mobilno- in drugimi komunikacijskimi mi so bili zadovoljni, pogreša- ga konzorcij šestih partnerjev: iz ko vodi na dolgi rok v izgorelost lahko obiskovalci sprehajajo po sti z možnostjo izobraževanja v vmesniki omogoča tudi interak- li pa so možnost obiska šol v Španije, Irske, Poljske, Romunije delavcev, ki je pogost pojav danaŠolskem centru in spoznavajo tujini, ponudbo interesnih dejav- cijo med obiskovalci ter sodelav- živo.« in Slovenije. šnjega hitrega tempa dela. 🔲 okolje, prisluhnejo izkušnjam di- nosti, raziščejo pa lahko tudi mo- ci ŠCV in dijaki, oživela. Po urniCilj projekta je ozaveščanje voV začetni fazi so opravili analijakov, spoznajo ravnatelje in uči- žnosti za nadaljnje izobraževanje ku so se namreč po posameznih zo stanja v partnerskih državah o telje, predvsem pa podrobno pre- oziroma stopanje po poklicni po- šolah odpirale virtualne sobe, v tempu dela zaposlenih, večopragledajo izobraževalne programe, ti. Na spletni strani so namreč katere so lahko prosto vstopali vilnosti, izgorelosti in odsotnosti predmetnike, načine poučevanja, predstavljeni tudi lokalni deloda- tako bodoči dijaki kot starši, priz dela zaradi preobremenjenosti. pridobivanja ocen in opravljanja jalci, delovna mesta in pričakovaV drugi fazi bodo v okviru fokuŠoštanj – Z gibanjem Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline snih skupin izvedli intervjuje s prakse, možnosti za sodelovanje na izobrazba. Vpisni postopki v vse programe in Minuli petek in soboto pa je popularizirajo in spodbujajo mlade k raziskovanju, inovativnosti predstavniki izbranih velenjskih na državnih in mednarodnih tekvsi pomembni datumi so še vemovanjih, v različnih projektih, spletna stran, ki je sicer dostoin ustvarjalnosti. Vseskozi to gibanje, ki letos praznuje že 38 let, podjetjih, s katerimi bodo v zadno objavljeni na spletni strani podpira tudi Občina Šoštanj. Učenki 7. razreda Osnovne šole dnji fazi delili tudi vse nastale informativni.scv.si, ki so jo v ceKarla Destovnika Kajuha bosta v dveletni raziskovalni nalogi rezultate. Projekt so začeli okloti razvili na ŠCV in omogoča ceRok za oddajo prijave na preizkus likovne ali glasbene nadarizmerili, kakšno je domoljubje med prebivalci občine Šoštanj, in tobra 2020, trajal pa bo dve leti. lovito interaktivno predstavitev, jenosti za vpis na umetniško gimnazijo ter za oddajo dokazil sicer analitično – z anketnim vprašalnikom in eksperimentalno, Njegova celotna vrednost znaša saj uporabniki lahko tudi komuo izpolnjevanju vpisnih pogojev v športni oddelek je 4. marec. pri čemer bosta eno leto spremljali, koliko občani ob državnih blizu 280.000 evrov, od tega bo nicirajo. Zato jo bodo uporabljaDevetošolci morajo vpisnice v srednje šole oddati do 2. aprila, praznikih izobešajo zastave. Občina Šoštanj je učenkama podarila za koordinacijo mednarodnega li tudi v prihodnjih letih, ko bodo do 22. aprila lahko prenesejo prijave. 27. maja pa bodo kandidati 50 slovenskih zastav, ki jih bosta podarili prebivalcem. partnerstva in izvedbo Ljudska informativni dnevi, upajo, pono🔲 mkp obveščeni o morebitni omejitvi vpisa. univerza Velenje prejela dobrih vno potekali v šolah. 🔲 mkp 56.000 evrov.

Kako domoljubni so Šoštanjčani?

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 8

MED VAMI

18. februarja 2021

Vsaka šola nekaj stane, Šoštanj pa še malo več Petnajst let mlada šola je potrebna energetske obnove in dozidave, glasbeno šolo so morali porušiti, da so jo lahko razširili, trg so ob prejšnji prenovi samo »lišpali«, ne da bi sploh pogledali, kakšen je spodaj Milena Krstič – Planinc

Šoštanj – Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju je nujno potrebna energetske prenove in dozidave. Nekatere učilnice in pisarne v njej so poleti zelo vroče, prezračevanje je slabo, energetske izgube na steklih, strehi in stenah objekta so ogromne. Ne samo, da se v njej težko diha, primanjkuje ji tudi prostora. Kako je mogoče, da tako mlada šola potrebuje tako drastične posege? To je bilo prvo vprašanje podžupanu Občine Šoštanj Vikiju Drevu, potem pa se je v pogovoru odprlo še nekaj zelo podobnih. Recimo o glasbeni šoli. Objekt so morali celo porušiti in na novo zgraditi, ker ga zaradi slabe gradnje ni bilo mogoče obnoviti in dozidati.

Pri šoli uporabili staro zakonodajo, pri trgu bolj »lišpali« kot obnavljali Osnovna šola Šoštanj, tako se je sprva imenovala, je odprla vrata 1. septembra leta 2005. Samo sedem let za tem, leta 2012, je bila celo leto zaradi poplave tudi brez športne dvorane. Kako je mogoče, da tako mlada šola, stara komaj petnajst let, potrebuje take posege? »Tudi sam sem nad tem presenečen. Šola je bila grajena v času, ko se o energetsko učinkoviti gradnji še ni kaj dosti govorilo, kaj šele, da bi tako gradnjo vključevala gradbena zakonodaja. V tistem obdobju se je sicer ta spreminjala, zakon, po katerem so šolo gradili, se je iztekal, a je še veljal. Očitno so izkoristili to možnost in jo zgradili še po stari

zakonodaji. Posledica pa je to, kar imamo danes.« Šoštanju se naložbam, ki so bile zgrajene, narejene, obnovljene pred petnajstimi, dvajsetimi leti, pogosto dogaja, da so po-

dobro premišljeno. Trg je bil pred zadnjo prenovo, ki je bila končana lani, prenovljen leta 2003 ali 2004. Ko smo ga »odprli«, so projektanti z referencami za obnovo starih trških jeder, kar je bil tudi pogoj iz razpisne

»Zgrajena je bila leta 1993. Ko smo jo želeli prenoviti in zaradi prostorske stiske tudi dozidati, se je pokazalo, da je objekt popolnoma zanič. Zelo je težko, če se s projektno-tehnično dokumentacijo lotiš dozidave in prenove, na koncu pa se izkaže to. Ne samo, ker je na javnih razpisih to zelo težko 'spraviti skozi', ampak zato, ker je treba vmes gradbišče zapreti in pripraviti popolnoma nov projekt tudi za tisti del, za katerega smo pričakovali, da ga bo mogoče obnoviti.« Ampak pri tem se še ne konča. Kajuhov park! Letos se lotevate prenove. Tudi ta je bil prenovljen še pred nedavnim? »V tistih letih, kot je bil Trg bratov Mravljakov. Urediti ga je treba tudi zato, ker ga je iz-

Podžupan Viki Drev: »Vsakega projekta, ki dolgoročno nekaj pomeni, ki tudi ne nazadnje veliko stane, se je treba lotiti strokovno in dobro premišljeno.«

trebno obnove. Tak primer je tudi Trg bratov Mravljakov, zdaj Glavni trg?

❱

»Očitno so izkoristili to možnost in šolo zgradili še po stari zakonodaji. Posledica pa je to, kar imamo danes.«

»Kako so takrat delali, ne vem ... Menim pa, da se je treba vsakega projekta, ki nekaj pomeni dolgoročno, ki tudi ne nazadnje veliko stane, lotiti strokovno in

dokumentacije, najprej zahtevali pregled komunalne infrastrukture. Pokazalo se je, da pri takratni sanaciji ni bilo – razen tega, da so nanj položili kamnite betonske plošče oziroma tlakovce – pod njim obnovljenega nič. Zdaj je trg takšen, kot mora biti, in prepričan sem, da naslednjih petdeset in še več let ne bo potreboval nobenih posegov.«

Na glasbeno šolo prizidka ni bilo mogoče nasloniti Glasbena šola? Tudi ta je bila praktično nova, vsekakor pa še ne toliko stara, da bi jo bilo treba porušiti?

❱

»Po pol metra smo se premikali, čeprav je zakon popolnoma jasen – znotraj mestnega jedra je dovoljeno kolesarsko pot umestiti 6 metrov od osi železniške proge.«

redno težko vzdrževati. To ni park! V sklopu prenove bo treba zamenjati vse ograje ob Paki, ki so danes v zelo slabem stanju. Predvideno je, da se na novo nasadijo nekatera drevesa, uredijo zemeljska dela … Prihodnje leto, ko je stota obletnica Kajuhovega rojstva, bo trg takšen, kot mora biti, da bo vsem v ponos. Letos smo za ta namen v proračunu

Vrtec poln veselja in živ-žava

Železnice ne dajo avtobusne postaje V neposredni bližini pa je avtobusna postaja. Zaradi starosti in dotrajanosti, pa tudi videza, bi morala biti ta nujno prenovljena. Pa ni videti, da bi se kaj premikalo v to smer? »Žal … Kakorkoli se trudimo in kakorkoli se menjajo pristojni, soglasja Slovenskih železnic za to ne dobimo. Zahvaliti se moram vsem, ki so se do danes, celo leto in pol, trudili, da smo prejšnji teden skozi proceduro spravili vsaj vse potrebno za ureditev kolesarke poti ob železnici. Bilo je zelo težko. Ogromno pogovorov in sprememb projekta je bilo potrebnih. Po pol metra smo se premikali od železnice, čeprav je zakon popolnoma jasen – znotraj mestnega jedra je dovoljeno kolesarsko pot umestiti 6 metrov od osi železniške proge. Dosegli smo 6,5 metra in prejšnji teden na DRI poslali vso potrebno dokumentacijo, overjene služnostne pogodbe, dokazila, da gre za prosto pot. To dovolj zgovorno pove, kako težavno je dogovarjanje s Slovenskimi železnicami.«

Mogoče pa zaradi konkurence? »Hahaha ... Mogoče? A pri avtobusni postaji še nismo omagali. Še se bomo pogovarjali. Dejstvo pa je, da so zaradi tega, ker se ni premaknilo nikamor – ureditev avtobusne postaje smo imeli v načrtu že pred leti –, prišli v ospredje drugi projekti, ki so bili ali pa so možni in izvedljivi.«

❱

»V Šoštanju smo bili eni redkih v Sloveniji, ki smo imeli zapornice na ročni pogon – še iz časov Marije Terezije.«

Dogo je trajalo tudi, da ste uspeli z dvema železniškima prehodoma v mestu. »Ja, po dolgih in težkih mukah smo uspeli. Naj povem, pa ne bom govoril o imenih, da so zaradi tega, ker so gledali življenjsko, nekateri s Slovenskih železnic morali oditi. Za to, da smo lahko pred dvema letoma uredili prehoda na Koroški in Kajuhovi cesti, ima zasluge gospod Anderlič. Ta nam je ogromno pomagal. Pa še Občina Šoštanj je na koncu sorazmerno malo plačala. Ureditev je bila nujna zaradi varnosti in dotrajanosti. V Šoštanju smo bili eni redkih v Sloveniji, ki smo imeli zapornice na ročni pogon, še iz časov Marije Terezije.« 🔲

Zakaj pa ne dobite soglasja za avtobusno postajo? »Ker na njem stoji montažni objekt, gradnje, torej zidanega objekta, pa tam ne dovolijo. Na

Premogovnik zaposluje in štipendira

V Vrtec Šoštanj se je vrnilo kar 86 odstotkov vpisanih otrok, kar je visoko nad slovenskim poprečjem Šoštanj, 11. februarja – Otroško veselje in živ-žav je bil prejšnji teden v Vrtcu Šoštanj v polnem razmahu. V igralnice se je vrnilo kar 86 odstotkov vseh vpisanih otrok (370 od 430), kar je visoko nad slovenskim povprečjem, ki je bilo prejšnji teden 74 odstotkov. »Vsekakor to kaže, da so si tako otroci kot starši res želeli in potrebovali »vrtčevske storitve«. Kadrovske stiske nimamo, saj so se na delo vrnile vse strokovne delavke, razen dveh, ki uveljavljata višjo silo zaradi šolanja svojih otrok. Testiranje zaposlenih izvajamo v prostorih Vrtca, za zdaj brez težav in k sreči brez pozitivnih rezultatov,« je prejšnji teden v četrtek povedala ravnateljica mag. Milena Brusnjak. »Močno si vsi želimo, da tako stanje – torej brez okužb in karantene – tudi ostane, zato si vsak po svojih močeh odgovorno prizadevamo k zajezitvi virusa.« Otroci so se ves prejšnji teden pripravljali na pustno praznovanje. Iz najrazličnejših materialov so izdelova-

zagotovili sredstva za pridobitev potrebne dokumentacije, projektiranje. Z obnovo Kajuhovega parka bomo zaokrožili ureditev tega dela Šoštanja. Lepo je že urejena okolica zdravstvene postaje, glasbene šole, kulturnega doma.«

drugi strani je državna cesta, a z Družbo za državne ceste pogajanja o tem nikoli niso bila težava. Gradnjo dovolijo v neposredni bližini, medtem ko Slovenske železnice terjajo nove odmike. Ne vem, zakaj?«

Ustrezno usposobljen kader pridobivajo iz nabora svojih štipendistov, ki jih ob opravljanju obvezne prakse spremljajo že med šolanjem. (foto: arhiv PV)

Ves teden so se pripravljali na pustno praznovanje.

li pustne maske, se učili pesmic o pustu, ustvarjali koreografijo na pustno glasbo, plesali … V torek, na pustni dan, pa so igrivo znotraj igralnic, v tako imenovanih »mehurčkih«, pregnali zimo iz naših krajev in se veselili prihoda pomladi. Skupno rajanje je moralo biti žal tokrat odpovedano.

V začetku aprila bodo v Šoštanju izvedli redni vpis v vrtec. »Verjamem, da bo tako kot vsako leto tudi tokrat dovolj prostih mest in bomo lahko 1. septembra sprejeli vse otroke, ki jih bodo starši vpisali,« pravi ravnateljica. 🔲

mkp

Velenje – V družbah Skupine Premogovnik je bilo lani več kot 100 novih zaposlitev, 72 štipendistov in 12 vajencev. Zaposlovali so v rudarstvu, strojništvu in elektrotehniki. Trend zaposlovanja oziroma nadomeščanja upokojenih sodelavcev bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Potrebe po rudarskih poklicih, kot so geostrojnik rudar, geotehnik, mehatronik operater, strojnih mehanik, strojni tehnik, elektrikar in elektrotehnik, izkazujejo z

zagotavljanjem štipendij. V šolskem letu 2020/2021 imajo 49 štipendistov v rudarskih, strojnih in elektro programih. Ustrezno usposobljen kader že vrsto let pridobivajo predvsem iz nabora svojih štipendistov, ki jih ob opravljanju obvezne prakse spremljajo že med šolanjem. Štipendistom v rudarskih programih poleg kadrovske štipendije nudijo tudi številne druge ugodnosti. 🔲

mkp

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 9

Komedija v ritmu popevk

Korona ni ustavila ustvarjalnosti

Premiero spletne predstave v zahvalo velenjskim kulturnim ustvarjalcem je spremljalo več kot 1200 gledalcev Tina Felicijan

Pestnerja in Kvintet Dori parafraziral v Sanjam že mesece tri. Alenka Podpečan in Dejan Ikovic z Levega brega sta svojo ljubezensko zgodbo na daljavo izpovedala v pesmi Od Velenja do Solčave, ki sta jo priredila

kulturno-umetniške ustvarjalce – ne le nastopajoče glasbenike, temveč tudi tiste ustvarjalce raznovrstnih odrskih uprizoritev, ki so Koronavizijo (tako kot vsi ostali) spremljali od daleč. V komisijo, ki je izglasovala zma-

Velenje, 12. februarja – Mestna občina Velenje je ob kulturnem prazniku za lokalne kulturno-umetniške ustvarjalce običajno pripravila sprejem, letos pa ga je nadomestila s posebnim darilom – komično glasbeno predstavo Koronavizija. Parodijo na Evrovizijo si je zamislil velenjski komik Uroš Kuzman in projekt izvedel v okviru občinskega javnega povabila ustvarjalcev v kulturi k izvedbi proslav in drugih prireditev, s katerimi bodo skupaj vračali življenje v Velenje. Izbor koronavizijske popevke, ki ga je s Pri produkciji je združilo moči več organizacij in ustvarjalcev, ki s tem stand-up vložki poveniso le omogočili (spletnega) nastopa glasbenikom in zabave gledalcem, zoval Uroš Kuzman, temveč glas o velenjski Koronaviziji ponesli onstran lokalnih meja. so v skladu s predpisi Predstava je brezplačno na ogled na portalu You Tube za nedoločen čas, omejili na izvajalce iz dosegla pa je že okrog 9000 ogledov. velenjske občine, izjemo pa naredili za goste iz Šošta- po Preko Mure, preko Drave govalno popevko, so namreč nja. Naposled se je zvrstilo pet Vlada Kreslina. Joži Doberšek, povabili predsednico Šaleškega priredb popularnih slovenskih ki je zastopal Desni Breg, pa je akademskega pevskega zbora skladb v izvedbi petih glasbe- (naposled zmagal) s skladbo Klavdijo Janežič, predsednika Netopirčki v očeh (orig. Čuki, Gledališča Velenje Nejca ŠkorKrokodilčki). janca, predsednika FolklorneV skladbah so dali glas Koronavizija je spretno pred- ga društva Koleda Roka Vovka, »malemu človeku, ki je bil stavila tudi lokalne znameni- predsednika Pihalnega orkestra med epidemijo tolikokrat tosti in zanimivosti, ki so se Premogovnika Velenje Gregorja preslišan.« Jamrali so o šoli pojavile v besedilih ali video- Jeromla in mladega stand-up ko🔲 na daljavo, zaprtih trgovispotih, in izpostavila lokalne mika Tjaša Esiha. nah in gostilnah, omejitvi gibanja na občine in maskah. nih sestavov iz petih lokalnih predelov. Skladbo Vsi doma sedimo (orig. Neca Falk, Vsi ljudje hitijo) je izvedel duet Urban in Katarina Meža, ki je zastopal Podkraj pri Velenju. The Hišn' band iz Starega Velenja je skladbo Siddharte Na soncu predelal v skladbo Ne verjamem prek spleta v blago. Ansambel Smeh iz Šoštanja je 30 let Ota

Rekli so ❱

Župan Peter Dermol ob kulturnem prazniku: »Vesel sem, da smo kulturni praznik v tukajšnjem okolju tudi v trenutnih razmerah praznovali veličastno. To velja tudi za Koronovizijo pod avtorstvom dr. Uroša Kuzmana. Bila je odlično sprejeta, z vsem skupaj pa smo dokazali, da bi brez kulture težko živeli in da moramo temu področju tudi v bodoče nameniti veliko energije in svojega časa. Zagotovo bomo naredili še kakšen korak naprej, upamo pa, da bo temu sledila tudi politika na državni ravni, ki je na žalost v kulturo zarezala tudi nekatere rane, te se morajo slej ko prej zaceliti.«

Virtualna delavnica v spomin na Franceta Prešerna

povezali z glineno skupino Gambatte iz Velenja. Članice skupine so se z njimi povezale iz različnih krajev Slovenije. Da je bilo srečanje nekaj posebnega, je poskrbel tudi France Prešeren, saj so jim članice skupine pripravile pravo prešerno predstavo. »Recitirale so pesmi, pripovedovale in nam polepšale druženje,« sta bili ob koncu delavnice zadovoljni mentorici delavnice Barbara Terglav Tako je videti, ko 'prešerni' izdelki dobijo svojo Svara in Irena Zemljak. podobo.

V preddverju Knjižnice Velenje bodo do 2. marca na razstavi Ustvarjeno doma 2020 izpostavljene knjižne, glasbene, filmske in druge izdaje Tina Felicijan

pa tudi novo pesniško zbirko Iva Stropnika Od anusa do želve in fotomonografijo Milana Mariča Velenje sprehajalno. Velenjčanka Neda Hafner se je kot ilustratorka podpisala pod dve otroški knjigi, Založba ZRC pa je izdala znanstveni zbornik Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi, je izpostavila nekaj presežkov knjižničarka Brina Zabukovnik Jerič.

lenje je izšel katalog. Precejšen upad pa je zaradi prepovedi izvajanja prireditev in raznih kulturnih programov pri plakatih, zgibankah in podobnih tiskovinah, razen kljub razmeram uspešno izvedenih Poletnih kulturnih prireditev, Festivala mladih kultur Kunigunda in Pikinega festivala. Domoznansko zbirko bogati tudi lani močno okrepljena

Na domoznanskem oddelku Knjižnice Velenje že vrsto let sledijo lokalni založniški produkciji – letni beri tiskovin in nosilcev zvoka ter slike, ki so jih ustvarili prebivalci Šaleške doline oziroma se njihova vsebina navezuje na občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Letošnjo razstavo Ustvarjano doma 2020 so sodelavci knjižnice postavili ob kulturnem prazniku, na ogled pa je v osrednjem razstavišču v preddverju velenjske knjižnice. Pri pregledu lanske založniške produkcije so presenečeni ugotovili, da izidov ni bilo tako malo, kot bi zaradi razmer lahko pričakovali, vseeno pa so našteli precej manj naslovov tako v književnosti kot glasbi, ki sta običajno najbolj bogati. Najbogatejša je biPregled izstopajočih izidov lanskega leta je na ogled v osrednjem razstavišču la literarna ustvarjalKnjižnice Velenje. nost. Izhajala je tako proza kot poezija, nekaj je bilo Mladi velenjski filmski ustvar- digitalna produkcija. Kulturne tudi prvencev. Knjižnica Vele- jalci so v Kinu Velenje premi- ustanove, društva, razne druge nje je izdala 17. zvezek zbornika erno predstavili film neodvisne organizacije in posamezniki so Šaleški razgledi. Vlado Vrbič je produkcije, misteriozno dramo namreč ustvarili številne video pri Literi izdal roman Prestre- Wake up and dream, producen- zapise odrskega, galerijskega, ljene sanje, Stane Hafner pa ta in režiserja Leona Pučnika. muzejskega in drugega dogajapri isti založbi pesniški prve- Glasbene albume pa so izdali nja za zaprtimi vrati. Festival nec Veter, ujet v duši. Velenj- Stane Špegel (Iglavci), Jure Velenje, denimo, je objavil šteska knjižna fundacija je izdala Pukl (Brocken), Marenda (Im- vilne video ustvarjalne delavromaneskni prvenec domačina poster), Tadi Tada (King Kong), nice, posnetke gledaliških in Branka Žličarja Prazni prostori, Mrigs'n'Ghet (Še), januarja lani drugih predstav ter kulturnega ustanovljena založba za butič- programa ob 60-letnici kulturno techno glasbo Cogo Records nega doma in drugih praznikih. Zaradi pandemije je bilo pa je izdala prvo vinilno ploščo, Muzej Velenje je zasnoval serije založništvo v Šaleški dolini na kateri je dve avtorski sklad- večmedijskih spletnih objav na v preteklem letu bolj skrobi predstavil Velenjčan Antonio temo lokalne kulturne dediščimno. Izšlo je 21 naslovov Križnič (Tonske). ne. Mladinske organizacije pa monografij in 6 glasbenih Redno so izhajali mediji in v seriji spletnih dogodkov Neki albumov. Za primerjavo: ledruga periodična občila – te- kratkega redno objavljajo pogota 2017 je izšlo okoli 40 nadnik Naš čas, mesečnik Rudar, vore o aktualnih temah in v živo slovov, leta 2018 več kot 70, šoštanjski List in glasilo obča- izvajajo koncerte. 🔲 leta 2019 pa nekaj čez 60. nov Šmartnega ob Paki ŠOP. Ob vsaki razstavi v Galeriji Ve-

Kultura tudi na vasi

Otroci oblikovali ploščice gline, na katere so vrezali portret Franceta Prešerna – Na spletu so se jim pridružile tudi članice skupine Gambatte iz Velenja V torek, 9. februarja, so na OŠ Gustava Šiliha Velenje izvedli virtualno delavnico oblikovanja gline. Učiteljica Barbara Terglav Svara: »Najprej smo si ogledali proslavo ob kulturnem prazniku. France Prešeren je vendarle naš največji slovenski pesnik. Od tod tudi navdih za naš motiv posebne delavnice, v kateri smo oblikovali ploščice gline, na katere smo vrezali portret Franceta Prešerna.« Uporabili so tudi spletno okolje Teams, preko katerega so se

KULTURA

18. februarja 2021

🔲

jš

Kultura vabi vse ljudi, ne gleda na to, od kod prihajajo. Tudi v Zavodnjah nad Šoštanjem, kjer imajo veliko kulturnih spomenikov (tudi Kavčnikova domačija in rojstni kraj kiparja Ivana Napotnika), je Kulturno društvo Ivan Napotnik iz Zavodenj pripravilo srečanje ob letošnjem kulturnem prazniku. Na njem so recitirali Prešernove pesmi (Nandi Rogelšek in njegova hči). Na prireditvi (na kateri seveda ni bilo gledalcev) so prijetno zazvenele tudi citre Ivana Kneza p. d. Koželnika, iz Zavodenj. 🔲

Dak, foto: Darko Vučina

Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

18. februarja 2021

»Kar se glasbe tiče, upam, da kmalu posnamem kaj novega« Pozitivno noto v pesmih je v tem času težko najti – Pri svoji zadnji pesmi je navdih dobil ob pogledu na prazne ulice in polne bolnišnice – Keramičarsko znanje prenaša na mlajše rodove Jasmina Škarja

ustvarjanje. »Nekaj malega pišem in upam, da se glasbeni navdih kmalu vrne in se tudi stanje čim prej normalizira, saj glasbo pišem in ustvarjam za ljudi na koncertih, teh pa trenutno ni. Na daljavo pa nekako ne najdem pravega veselja. Bom počakal.«

Hip-hop umetnik Boštjan Čukur, bolj poznan kot 6Pack Čukur, je po poklicu polagalec keramičnih ploščic, že vrsto let pa tudi odličen polagalec rim. Njegova glasba je preprosto iskrena, saj glasbenik, ki že vrsto let živi v Mariboru, ostaja po srcu Velenjčan, odlično opazuje svet okrog sebe in pove tisto, kar čuti, misli in živi. Kako se znajde kot raper in polagalec rim v korona času, nas je zanimalo, in kako se znajde v realnosti v času, ko smo zaprti med štiri stene in svoj lasten svet. »Rime ta trenutek bolj malo polagam, mi pa v tem času pride zelo prav znanje polaganja keramike. V prvem valu sem izdal pesem Narazen, a skupaj, ki je neke vrste poklon vsem tistim, ki so že skoraj leto dni v prvih bojnih linijah v zdravstvu, pošti ...,« pove v uvodu v svojem znanem ritmu.

Komaj čaka, da se življenje vrne v naš vsakdan in bodo ljudje željni družbe

Za glasbo na daljavo ne najde veselja

Keramičarstvo ostaja njegova velika ljubezen, svoje znanje že nekaj časa prenaša tudi na mlajše generacije na Srednji gradbeni šoli v Mariboru, kjer poučuje praktični pouk. »Kljub krizi je veliko dela, saj je gradbeništvo v polnem teku, prav tako pa učenje na daljavo. Kot učitelj prakse se spopadam z učenjem na daljavo in s promocijo gradbenih poklicev. Želim si, da bi bil v prihajajočem šolskem letu dober vpis v poklice, ki jih v Sloveniji zelo potrebujemo. Kar se glasbe tiče, pišem in upam, da kmalu posnamem kaj novega.« Kako potekajo predavanja in praksa na šoli? »V času epidemije se je tudi praksa prelevila v teorijo, ki pa v keramičar-

Veselim se vrnitve v studio, vendar bom počakal na čas, ko se stvari malo umirijo in se življenje znova vrne na ulice in v naš vsakdan.

stvu ne škodi. Načrtujemo, da se ob vrnitvi v šolo vrnemo v delavnico in stisnemo ter poskusimo z dijaki nadomstiti zamujeno. Zavedam se, da bo težko, veliko časa smo izgubili, sploh dijaki zaključnih letnikov,« kar malo žalosti 6Pack Čukurja, ki v tem času ne najde prave inspiracije za glasbeno

Raperja 6Pack Čukurja smo vajeni po njegovi gostobesednosti in pozitivni noti v pesmih. Za svojo zadnjo izdano pesmi Narazen, a skupaj je dobil idejo ob pogledu na prazne ulice in polne bolnišnice. Da bi napisal še eno tako pesem, pa mu nekako ni. »Upam, da se vrne normalno življenje in da bo inspiracija pozitivna in tista stara, po kateri sem prepoznaven. Zabavna, hudomušno navihana, začinjena s sladkostmi in grenkobami našega vsakdana,« poudari. Na vprašanje, kaj bo z glasbo, koncerti in glasbeniki, ki se soočajo s krizo, pa odgovori: »Tisti glasbeniki, ki so se z glasbo resno ukvarjali, bodo nekako preživeli. Problem je pri tistih, ki ne prejemajo nobenega dohodka. Takih je veliko, čakali so na svoj trenutek, zdaj pa se bo ta negotovost podaljšala. Verjamem, da bo povpraševanje po koncertih veliko, ko bo epidemija mimo, a posledice in spremembe gotovo bodo in bodo vplivale tudi na našo prihodnost,« zaključi iskreno pogumni raper, ki drži pesti, da se življenje kmalu vrne v naš vsakdan ter se bodo ljudje želeli vrniti v družbo, na ulice, koncerte in v lokale. »Podpirati bomo morali domače izvajalce in organizatorje.« 🔲

Pristen izraz igrivosti Velenjčanka Neda Hafner je svojo ustvarjalnost usmerila tudi na knjižno področje in izdala prvo samostojno slikanico Tina Felicijan

Ustvarjalnosti in igrivost sta središče življenja večstranske kulturno-umetniške ustvarjalke Nede Hafer. »Sta moj dih, pot in ritual,« pravi. »Smeh večnega otroka, ki sanjavo in naivno verjame v svoboden jutri, kjer ni ne zahtev in ne meja, kjer le si in plešeš ples življenja.« V preteklosti se je ukvarjala s sodobnim plesom in drugimi uprizoritvenimi dejavnostmi. Ko je življenje ubralo drugo pot, pa se je vrnila predvsem k likovni in fotografski umetnosti, oblikovanju nakita in drugim ročnim spretnostim, pa tudi računalniško animirani sliki. Med drugim je ustvarila animacijo za spletni prižig prazničnih luči mestne občine Velenje, svoje kratke animiranke pa objavlja na YouTube profilu Neda Hafner. Z ilustracijo predvsem knjig z otroško tematiko se je ukvarjala že v zgodnji mladosti. Med drugim je ilustrirala dela Velenjčanov Iva Stropnika in Vladimirja Verdnika. Zadnje čase poglablja sodelovanje z založbo Litera. Posebno ponosna je, da je ilustrirala knjigo Boruta Gom-

bača Skrivnost lebdeče knjige, ki je pri Literi izšla lani. Prav tako tudi njena prva samostojno ustvarjena slikanica Žužkosmati. »Zato bi izkoristila priložnost in se zahvalila uredniku

žnosti za sodelovanje z uveljavljenimi slovenskimi literati. Ilustracije Nede Hafner se slogovno precej razlikujejo, saj jih povsem prilagodi vsebini. »Nimam nekega avtorskega

»Žuškosmati na vseh koncih in krajih veselo lezejo iz knjige in sproti spreminjajo obliko, velikost, značaj …« preberemo v spremni besedi slikanice Žuškosmati, ki jo je iz prstnih pack ustvarila Neda Hafner.

Orlandu Uršiču, čudovitemu človeku velikega srca, ki mi je vse to omogočil, verjel vame in me vzel pod svoje okrilje, med tem ko me drugi niso,« pove in doda, da se veseli novih prilo-

podpisa. Vedno sem našla izziv v tem, da se prilagodim kontekstu in duhu zgodbe, saj moram tako preseči samo sebe,« pojasnjuje. Proces do tega pa je vedno, poudarja, igriv. Tudi

njen samostojni knjižni prvenec je bil v zametku »le« igra, ko je na papir v vrsto nizala odtise prsta, »nagajivo namočenega v razlito lužico barve,« kot je v spremni besedi zapisal Borut Gombač. »Tem kosmatim packam sem začela z dodajanjem bodisi repa bodisi bodic ustvarjati nagajiv značaj. Besedilo sem ustvarila kasneje in z njim opremila ilustracije, ne obratno,« pojasnjuje avtorica. Tako »Žuškosmati na vseh koncih in krajih veselo lezejo iz knjige in sproti spreminjajo obliko, velikost, značaj …« preberemo v spremni besedi h knjigi, ki je namenjena malim in velikim igrivim otrokom in odraslim. »Tudi tistim (pre)drznim, ki bodo risali po njej, saj sem pustila nekaj neporisanih odtisov, ki kar kličejo po upodobitvi. Zato naj starši ne bodo hudi na otroke, če si bodo drznili risati po moji, pravzaprav po svoji knjigi,« je sklenila v prav tako igrivem vzdušju, v kakršnem ustvarja in nasploh gleda na življenje. 🔲

Mi smo kultura Matjaž Šalej

V poplavi vseprisotnih (včasih fantomskih) spletnih projektov ob kulturnem prazniku so name v teh dneh, v treh različnih kulturnih žanrskih umetnostih in veščinah, pustili vtis vsaj trije. Odlični zapis sokolumnistke Nataše Tajnik Stupar v pretekli številki Našega časa in ravno na tem mestu. Če se ozrem lokalno, me je od lokalnih spletnih iskanj še najbolj prepričal spletni video prispevek Mladinskega centra Velenje. Na nacionalni ravni je bilo seveda tudi kaj pozitivnega, recimo nekaj starejših kulturnih dokumentarcev na nacionalni televiziji. Med svežimi vseslovenskimi projekti pa odličen projekt igralca in fotografa Jerneja Čamplja, samozaposlenega v kulturi (s KD 3kolektiv-om), z naslovom Mi smo kultura. A ker je bilo o lokalnih projektih zapisanega kar nekaj in se

kritika le-teh po navadi jemlje kot nekaj slabega, ne kaže razglabljati. Ob kulturnem prazniku se pač na vseh ravneh sproža politizacija kulture, ki je lahko lokalno tudi zelo osebna. Pravzaprav sem vesel, da je šel letošnji praznik mimo malo drugače, nekako nestandardno. In še dobro, da sem eden tistih »javnih« kulturnikov, ki ob delu organiziranja kulture znova najdem izzive tudi v kreativnosti in ustvarjalnosti. Če se vrnem h projektu Mi smo kultura, v katerem se nam Čampelj predstavlja kot fotograf, me je v vsebinskem smislu prepričal predvsem idejni minimalizem in hkrati širokopoteznost, skrita za očmi 172 ustvarjalcev v kulturi, 172 zato, ker je bil projekt predstavljen na kulturni praznik, 172 let po smrti Franceta Prešerna. Simbolno »konec«, simbolno nekaj novega, simbolno črno-beli portreti kulturnikov, organizatorjev, tonskih, lučnih tehnikov ter ostalih vsakršnih ustvarjalcev in poustvarjalcev v kulturi. In nenazadnje, portreti ljudi, ki jih je »zdravstvena« kriza močno prizadela, omejila njihovo javno kulturno delovanje ter jih hkrati napravila ustvarjalnejše ter močnejše drugače. Pa seveda zato, ker so v projektu Mi smo kultura v ospredju ljudje, ki ustvarjajo in poustvarjajo kulturo, ki svojo kulturo oblikujejo in skrivajo v svojih očeh. Zato, ker so v osredju živi pogledi in ne nekakšno virtualno preigravanje stvari, ki se jih mora občutiti v živo, ob kulturnem dogodku. Fotografski in spletni projekt – tudi video projekt 172 pogledov delavcev v kulturi – ob nedavni obeležitvi slovenskega kulturnega praznika s podnaslovom »Poglejte kulturi v oči« je projekt avtorja, ki v odsotnosti odra ostaja kulturno kreativen, izkazuje živost in je posredno hkrati projekt stotine (tisoče) ter ostalih bivajočih, povezanih s kulturo, ki so zaradi pandemije ostali brez dela, (mnogi brez kruha) in brez prostora za izražanje, brez kulturnih potrošnikov (obiskovalcev / spremljevalcev dogodkov), a so našli svoj kulturni modus ustvarjanja na drugačen način. Fotografska akcija pa se medtem širi, fotografiranje kulturnikov se seli iz Ljubljane v druge slovenske kraje. »Mi smo kultura je danes in jutri v Celju, širi se po Sloveniji. V bližnji prihodnosti pride tudi v Velenje. Bilo jih je 172, zdaj jih je že dvesto, kmalu jih bo tristo, štiristo ... Kajti (kot je bilo nekoč že zapisano) kultura zna misliti sama zase; tudi če nam jo želijo vzeti, bo med nami, v najtežjih in najbolj milih časih, ob takšni ali drugačni politiki, letnem času, razpoloženju, obliki, agregatnem stanju. In tudi ob ceneni ali prestižni, alternativni ali drugačni formi … 🔲 … kultura bo in je, kajti Mi smo kultura.

Postanite naročnik Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

18. februarja 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Frekvenca mladih in »šef«, ki (z)nori Frekvenca mladih je radijska oddaja, ki jo na Radiu Velenje (107,8 MHz) predvajamo vsak četrtek ob 18. uri. V naših oddajah govorijo mladi o aktualnih temah, takšnih, ki so jim najbližje, se pogovarjajo z različnimi športniki, glasbeniki, znanimi osebnostmi in vsemi mladimi, ki kakorkoli izstopajo oziroma zastopajo SAŠA regijo. Seveda si želimo, da mladi s svojimi vsebinami in izbiro glasbe pritegnejo k poslušanju mlado generacijo. Za Frekvenco mladih skrbijo Altina, Zarja in Ana, da pa je vse tako, kot mora biti, jim »teži« njihov (šef) Adnan, ki

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

»znori«, če mu dekleta rečejo – šef. Zato mu raje pravijo kar mentor. Oddaje vodita po dve skupaj, tako da dela vsaka z vsako. Oddaja se začne z izbiro gosta. Če ta pristane na sodelovanje, se napiše scenarij. Scenarij je sestavljen iz uvodnega pozdrava, vprašanj in zaključka, napišeta pa ga tisti dve, ki bosta na oddaji. V času, ko v studiu v večjih skupinah zaradi vseh ukrepov ni bilo mogoče delati, so oddaje pripravljale preko Zooma, kar je bilo zanje nova izkušnja, a so vse komaj pričakovale februar, da se ob strogem upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje te nalezljive bolezni vrnejo v studio in začnejo s »starimi« radijskimi oddajami. Prihodnje bodo sicer res potekale že v studiu, a z gosti se bodo pogovarjale za zdaj še po telefonu, vse pa upajo, da spet čim prej v živo, saj so takšni pogovori mnogo bolj sproščeni in za poslušalce prijetnejši. 🔲

1. ALYA IN KVATROPIRCI – Spet zaljubljena 2. EROSI – Bodi moja 3. MANCA ŠPIK IN ROK PILETIČ – Na valentinovo Alya je pred dobrim letom in pol predstavila pesem Spet zaljubljena, s katero se je v hrvaški različici z naslovom Ili s tobom ili sama uspešno predstavila tudi na Festivalu dalmatinske šansone v Šibeniku. Pesem zdaj predstavlja še skupaj s Kvatropirci.

Adnan Buljo skrbno bdi nad celotno vsebino oddaje.

GLASBENE novice

Jay-Z in Foo Fighters nominirani za vpis v dvorano slavnih rock'n'rolla Znanih je 16 nominirancev za vpis v dvorano slavnih rock'n'rolla. Nominacijo so si prvič prislužili Foo Fighters, Jay-Z, Mary J. Blige, Iron Maiden in pionir afrobeata Fela Kuti. Poleg njih so med kandidati za vpis tudi Devo, LL Cool J, New York Dolls, Rage Against the Machine in Todd Rundgren. Po več pritožbah, da so v dvorano skozi leta večinoma vključevali svetlopolte moške, je letošnji nabor nominirancev bolj raznolik. Med 16 kandidati je namreč sedem žensk, devet kandidatov oz. kandidatk za nominacijo pa je temnopoltih. Komu bo letos uspel vpis v t. i. glasbeni Panteon, bo znano maja, slovesnost ob vpisu novih imen pa bo predvidoma potekala jeseni.

Taylor Swift začenja izdajati nove različice prvih šestih albumov Ameriška glasbenica Taylor Swift je začela objavljati nove

različice prvih šestih albumov, potem ko je izvirne posnetke njena nekdanja založba prodala. Izšel je singl Love Story (Taylor's Version), ki je bil izvirno objavljen na pevkinem drugem albumu Fearless. S singlom je leta 2008 dosegla drugo mesto v Veliki Britaniji. Glasbenica je povedala, da je končala snemanje nove različice albuma, ki se bo imenoval Fearless (Taylor's Version). Na njem bo 26 pesmi, od tega šest, ki doslej še niso bile objavljene, napisala pa jih je med svojim 16. in 18. letom starosti. Album bo izšel 9. aprila. Izvirni album Fearless je leta 2010 dobil grammyja za album leta, Taylor Swift pa je bila takrat najmlajša prejemnica te nagrade.

Umrl legendarni jazzovski glasbenik Chick Corea V 80. letu starosti je 9. februarja umrl legendarni ameriški jazzovski glasbenik Chick Corea. Umrl je za redko obliko raka, ki so mu ga diagnosticirali šele pred kratkim. V 70. letih je bil

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

Znana najboljša polka in valček 2020

Manca Špik in Rok Piletič v duetu Na valentinovo

Letošnji že 24. festival Slovenska polka in valček je zaradi epidemije Covida-19 potekal v virtualni obliki s posnetki trinajstih novih skladb. Najboljša polka leta 2020 je postala polka ansambla Raubarji z naslovom Tako posebna. Na drugo mesto se je uvrstil Kvintet S.O.S. s skladbo Narišem sonce, na tretje pa ansambel Vikend s polko Dovolj sva mlada. Med valčki je slavil Zakaj si pu-

Manca Špik in Rok Piletič, sicer član ene najbolj popularnih zasedb pri nas BQL, sta pred praznikom zaljubljencev predstavila duet Na valentinovo. Za mnoge je bilo to presenečenje, saj se Rok do sedaj ni izpostavljal kot solist. Melodijo za pesem je napisal Raay in jo Manci predstavil že pred časom. Pesem je v predalu hranila pet let in čakala na primeren moški vokal,

1. ANS. GREGORJA KOBALA - Ko hodim po gozdnih poteh 2. ANSAMBEL DAR - Sem fantič mlad zavriskal 3. ANSAMBEL GAŠPERJA KAVŠKA - Gasilska veselica 4. ANSAMBEL MURNI - Murn je taka žvat 5. ANSAMBEL VRLI MUZIKANTI - Poljubi me za dobro jutro 6. ANSAMBEL VIHARNIK - Ko v jutranjem soncu 7. ANSAMBEL VESELI SVATJE - Dej se mal nasmej 8. ANSAMBEL JODEL EXPRESS - Našla si z drugim srečo 9. ANSAMBEL ŠALJIVCI - V sreči in nesreči 10. ANSAMBEL ZADETEK - Zadnji poljub

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO AMAYA Maja Keuc, ki ustvarja z imenom Amaya, po nedavno predstavljeni skladbi Goodbye predstavlja novo pesem Sleep Alone, ki jo je napisala, ko je bila v svojem najbolj ranljivem obdobju – takoj po razhodu z dolgoletnim partnerjem Jonahom Nilssonom. Zanjo je posnela tudi videospot, ki je nastal z isto ekipo Max visuals kot videospot za pesem Goodbye.

EROSI

med pionirji fusion jazza. Dobitnik 23 grammyjev je sicer veljal za glasbenika, ki ga ni mogoče uvrstiti v ozek žanr. V svoji karieri pianista, mojstra na klaviaturah in skladatelja se je Corea preizkusil v najrazličnejših slogih. Bil je aktiven do smrti. Nastopal je, dokler se zaradi pandemije novega koronavirusa niso zaprla glasbena prizorišča. Večkrat je nastopil tudi v Sloveniji, nazadnje leta 2012, ko je v okviru Evropske prestolnice kulture v Mariboru gostoval v tamkajšnji Festivalni dvorani.

stil me v izvedbi ansambla Veseli svatje. Sledili so jim Špadni fantje s Tvoje ljubezni dotik in ansambel Naveza s Hodil bom za teboj. Letos sta zmagovalce zaradi pandemije izbirali le strokovna in medijska žirija. Poleg obeh glavnih nagrad je žirija podelila tudi nagrado za najboljši ansambel nove generacije, ki jo je prav tako prejel ansambel Raubarji.

ki bi zmogel odpeti zahtevno in čustveno pesem. Povsem spontano se je ob koncu lanskega leta porodila ideja, da bi Rok lahko bil tisti pravi. In Korošec je priložnost takoj zgrabil z obema rokama, saj je pesem, kot je dejal, »lepa za umret«.

Po uspešnici Moja generacija, duetu z Vilijem Resnikom, Erosi ponujajo ljubezensko skladbo Bodi moja. Avtor melodije je David Novak iz skupine Gadi, besedilo je dodal znani avtor Rok Lunaček, za aranžma pa sta poskrbela Samo Jezovšek in njihov član Miha Lesjak. Videospot je nastal v Mariboru v produkciji Foto Factory.

ČEDAHUČI Zasedba Čedahuči predstavlja album Izštekani Čedahuči. Nastal je 19. novembra 2019 v kultni oddaji Izštekani Jureta Longyke na Valu 202, napovedujejo pa ga s posebno verzijo skladbe Je

mimo leto, v kateri je nastopil tudi gost Rudi Bučar. Pesmi so posneli v krepko razširjeni zasedbi in jih tudi dodobra prearanžirali.

KRISTINA OBERŽAN Pevka Kristina Oberžan predstavlja skladbo Vem, s katero razkriva globok intimen delček svoje duše in z umirjeno melodičnostjo in čutnim aranžmajem poslušalca zaziblje v prijeten country valček. Glasbo sta skupaj napisala Kristina Oberžan in Anže Langus Petrovič, besedilo pa je delo Simona Megliča.

GAŠPER RIFELJ Gašper Riferlj je posnel novo ljubezensko pesem Dan za metulje, ki je poklon vsem parom, ki so se in se še bodo odločili, da stopijo na skupno pot. Glasbo je napisal sam, avtor besedila pa je Igor Pirkovič. To je že tretja skladba v nizu, ki napoveduje njegov prvi samostojni album. Ta bo luč sveta ugledal spomladi.

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

18. februarja 2021

⏪

Tudi za Renato Natek, ki je bila v preteklosti na potovanjih kot turistična vodnica skorajda toliko dni, kot jih ima leto, so se časi zelo spremenili. Letalo in avtobus je zamenjala za kolo in sedaj raziskuje kotičke svoje občine. Kadar pa kuha (oh, kakšna muka) ali pa naroči hrano iz kakšne restavracije, so količine takooo velike, da jo deli med sorodnike in prijatelje. Je Čvek slišal, da ji je ta »posel« postal v tem korona času že tako všeč, da se včasih tudi zavestno zmoti.

frkanje » Levo & desno «

Korona mavrica Oranžna je lepa, zelena še lepša; zeleno gospodarstvo, zeleni turizem, zelena prostost. Zeleno območje zaradi malo koronavirusa. Le to, da smo zeleni od jeze, ni dobro. Žal je tega vse več.

Nočna mora Za nekatere je prava nočna mora, da je še vedno ostala nočna oziroma policijska ura. Pa ne da se nekateri še bojijo, da ima noč res svojo moč.

Pusti pust

⏫

Letošnji pust je bil v večini vendarle zelo pust. Čeprav je veliko ljudi nosilo maske.

Andrej Volk, uslužbenec Občine Šoštanj, je navdušen gojitelj kokoši in zajcev. Njegovi sodelavci to dobro vedo, saj jih sproti seznanja z nesnostjo vsake od kokošk. Zato jim ideje, kako ga presenetiti, ko bo kot jubilant prišel v službo, ni bilo težko najti. Tole ga je pričakalo v želji, da bi se v službi počutil kot … Ne kot v kokošnjaku, ampak kot doma. Prijetno. Čvek pa domneva, da je bil to obenem tudi namig, kaj pričakujejo od rejca, ko bodo časi drugačni in bodo druženja spet dovoljena.

Laži

⏪

Ne, to ni protest niti prostovoljna delovna brigada. To je kulturniška intervencija sodelavcev Festivala Velenje ob slovenskem kulturnem prazniku. Je pa res, da so Neža Jovan, Staša Štajnpihler in XY z njo vsaj malo potešili potrebo po angažirani rekonstrukciji slovenske kulture.

Ne le ljudje, tudi hitri testi lažejo. Morda pa so se tega navzeli prav od ljudi.

Malo po malem Država nas je spet malo spustila z vajeti. A jih – vajeti, še vedno drži v svojih rokah. Iz previdnosti. Ali kot bi rekli »oni«: ker skrbijo za ljudi.

Manjša občina Nekateri se bojijo, da bo velenjska občina vse manjša. Na to pomislijo vedno, ko slišijo ali berejo, da občina prodaja kakšno svoje zemljišče.

Mehčanje

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Čehi spet z vlakom na Hrvaško Češko podjetje Regiojet je potrdilo, da bo tudi letos vzpostavilo sezonsko železniško povezavo s Hrvaško. Potem ko so lani povezali Prago in Reko, bodo letos dodali vlake tudi za Split. Prvi vlak bo iz Prage odpeljal 28. maja. Med lansko glavno turistično sezono so med Prago in Reko prepeljali približno 60.000 potnikov.

Glede na napoved letošnje smeri češki turistični vlaki tokrat ne bodo šli čez Slovenijo, temveč iz Prage čez Bratislavo in Budimpešto proti Zagrebu ter Reki in Splitu. Odhod vlakov iz Prage je napovedan ob 17. uri, prihod na Reko naslednji dan zjutraj, v Split pa popoldan. Na vsakem vlaku bo lahko največ 650 potnikov. Od 28. maja do konca junija načrtujejo tri vlake tedensko, nato bodo do konca glavne turistične sezone vlaki peljali vsak dan. Cena vozovnic bo v primerjavi z lani ostala nespremenjena; za enosmerno vozovnico bo treba odšteti 23 evrov, za povratno 30 evrov. Predprodajo vozovnic pa

so že začeli. Lani je sezonsko železniško povezavo med Prago in Reko izkoristilo več kot 60.000 potnikov.

Našli dokaze o zgodnjem uživanju vloženih oliv Raziskovalci v Izraelu so našli dokaze, da so ljudje uživali vložene olive veliko prej, kot je veljalo doslej, so sporočili iz univerze v Haifi na severu Izraela. Med podvodnimi raziskavami so našli dve ovalni kamniti strukturi, v katerih je bilo več tisoč vloženih oliv, večina še celih in dobro konzerviranih, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Najdba je okoli 4000 let starejša od dosedanjih dokazov o proizvodnji vloženih oliv, so v torek sporočili z univerze. Raziskavo so izvedli na najdišču Hishulei Carmel blizu obale Haife, ki izvira iz srednje kalkolitske dobe pred kakimi 6600 leti. "To zadnje odkritje zaokroža verigo uporabe oljk od uporabe lesa za kurjenje, proizvodnje olja pred okoli 7000 leti ter do našega odkritja, ko so sadež uživali," je dejal

glavni raziskovalec Ehud Galili. "Takoj, ko smo našli olive, smo videli, da so drugačne od tistih, ki jih uporabljajo pri proizvodnji olja", je povedala Dafna Langgut z univerze v Tel Avivu. Pojasnila je, so bile te cele, medtem ko so tiste, ki so jih uporabili za olje, zmečkane. Obmorska lokacija je po oceni raziskovalcev omogočala dostop do potrebnih sestavin za vlaganje oliv, kot sta morska sol in morska voda.

Novega koronavirusa ni več kot za pločevinko kokakole Če bi zbrali ves novi koronavirus, ki trenutno kroži po svetu in povzroča pandemijo Covida-19, bi ga lahko brez težav spravili v eno samo majhno pločevinko kokakole, je izračunal britanski

matematik in s tem dobro ponazoril, kako lahko nekaj tako zelo majhnega, kot je virus, povzroči tako veliko gorja. Izračuna se je lotil matematik Kit Yates z univerze v britan-

skem Bathu, poroča na svoji spletni strani agencija Reuters.

se vojskovali, tokrat uporabijo za ustvarjanje glasbe," je dejal. Macurin naslednji projekt je spremeniti vojaški tank v tolkalo za pet glasbenikov, ki si ga je zamislil v roza barvi, še piše AFP.

Srbski umetnik Nikola Macura kose orožja spreminja v V Krakovu glasbila zasnežene poti v Srbski kipar Nikola Macura iz parkih posipajo s kosov orožja izdeluje glasbene inštrumente. Vsak teden brska kavo po vojaškem smetišču, in med prebiranjem zavrženih pušk, čelad in raket po njih udarja in piha skoznje, da bi tako našel tiste

kose, ki bi jih v svojem ateljeju lahko spremenil v glasbila. Dvainštiridesetletni umetnik poskuša po pisanju francoske tiskovne agencije AFP nekdanja orodja za uničenje preoblikovati v orodja ustvarjanja v regiji, kjer so še vidne brazgotine vojne v 90. letih minulega stoletja. Tako je med drugim iz bazuke in posode za gorivo izdelal violončelo ter iz puške zastava M70 in čelade jugoslovanske vojske kitaro. Macura želi ustvariti glasbila za celoten orkester, ki bi nato potoval in nastopal po vsej regiji, na nekaj glasbil bi igrali vojni veterani. "Ljudem, ki so sodelovali v vojni, želim ponuditi priložnost, da orožje, s katerim so

V poljskem Krakovu za posipanje poti v parkih ne uporabljajo več soli ali peska, temveč uporabljeno kavo iz lokalnih kavarn in barov. Iz mestnega oddelka za parke so sporočili, da je kavna usedlina okolju prijazna in cenejša alternativa soli in pesku, prav tako je bolj prijazna do psov. Zamisel je med občani in gostinskimi lokali naletela na veliko navdušenje.

Država je vendarle spet malo zmehčala ukrepe. In s tem tudi malo bolj zmehčala državljane.

Staro in novo Kar nekateri menijo, da ne gre skupaj, naj bi vendarle šlo: staro in novo seveda. Staro Velenje na (sodobni) spletni strani.

Slovenija odprta! Konec je zapiranja! Slovenija vendarle (spet) postaja vse bolj odprta. A glavno vendarle v njej še ni odprto – gostilne.

Različnost Optimisti so veseli, ker so se že začeli vpisi v prvi razred osnovnih šol. Pesimisti zagrenjeno sprašujejo: se otroke sploh splača vpisati v šolo?!

Veselje … Nekateri mladi so z največjih veseljem sprejeli odločitev o vnovičnem odprtju šol in začetku pouka. Da bodo lahko spet špricali.

… in jeza Nekateri mladi so spet jezni na državo. Že res, da so celo glasno terjali, da čim prej odprejo šole – a tako resno pa spet niso mislili.

Krakov sicer ni prvo mesto, ki za posipanje uporablja kavno usedlino. To so že prej počeli v ukrajinskem Lvovu in nekaterih skandinavskih mestih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nič sumljivega Policist priči: Pa se vam ni zdelo nič sumljivega, ko ste videli roparja? Očividec: Nič! Sploh ni bil vpadljiv. Saj je nosil masko!

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 13

V skladu z odločitvijo vlade so se v torek, 9. februarja, odprla vrata vrtcev in šol za prvo triado v celotni Sloveniji, ravno tako pa so se odprle dodatne trgovine in storitvene dejavnosti s površino do 400 kvadratnih metrov, ne glede na vrsto blaga. Odprtja so bili veseli tudi trgovci, ki so testiranja opravili bodisi na praznični ponedeljek ali v torek zjutraj pred odprtjem trgovin. »Optimistični smo. Na ponovno odprtje smo dobro pripravljeni in upamo, da bomo ob upoštevanju zaščitnih ukrepov ostali odprti dlje časa,« pravijo trgovci. V Nakupovalnem centru Velenjka in Jager smo obiskali nekaj naključno izbranih trgovin in se sami prepričali, kako upoštevajo stroge higienske ukrepe, ki bodo za varno nakupovanje še kako potrebni, nujni.

Vrata so odprle trgovine in nekatere storitvene dejavnosti Zadovoljstvo med strankami in prodajalci ob ponovnem odprtju trgovin – Nekateri zaposleni testirani že dan prej, večina v torek zjutraj pred odprtjem trgovin – Prodajalci so na ponovno odpiranje dobro pripravljeni

Martina Sterkuš, Bags&More: Največ povpraševanja je po torbicah, šolskih copatih, pisarniškem in šolskem materialu.

Maja Povalej, Lisca: Stranke so pogrešale osebni stik in pogovor v živo.

ščena pri vhodu. Trenutno je največ povpraševanja po prehodni obutvi, gležnjarjih, dežnih škornjih, otroških modelih in zniža-

nimi izdelki. Želimo si, da čim prej odpremo trgovino na celotni kvadraturi, z manjšimi omejitvami, kar bo bolje za vse. Zaradi

Trgovine Jager, Nika in Tanja Vrabič: Oblačila po pomerjanju za dva dni v »karanteno«.

Anja Tržan, trgovina CCC: V trgovini je lahko naenkrat največ trinjast obiskovalcev.

odredb smo namreč prilagodili trgovino tako, da je dostop v zadnji del trgovine onemogočen, vse prodajalke smo opravile tudi

Veselo nazaj v šolo Po počitnicah gredo v šolo tudi učenci vseh lokalnih osnovnih šol in dijaki zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje Tina Felicijan

Po daljšem obdobju izobraževanja na daljavo se prihodnji teden v šole vračajo tudi učenci 2. in 3. izobraževalnega obdobja. Pouk bo za vse, tako kot po prvem valu epidemije, potekal v matičnih učilnicah, kjer bodo učenci tudi malicali, medtem ko bo kosilo organizirano v intervalih, da se učenci iz različnih razredov ne bodo mešali. Obiskovanje šole pa bo spremljala vrsta ukrepov, ki so jih učenci prav tako že navajeni: vzdrževanje varne razdalje, nošenje mask na hodnikih šole, pravilno in redno umivanje in razkuževanje rok, prezračevanje razredov in drugo. Šolski prevozi tečejo po ustaljenih voznih redih. Na avtobusih sicer velja razdalja med potniki in seveda uporaba zaščitnih mask. »Vendar smo starše nagovorili, da naj, če je le možno, učenci prihajajo v šolo peš ali sami poskrbijo za njihov prevoz

Maja Povalej, Lisca: »Vsi smo v pričakovanju in veseli, da smo znova lahko odprli vrata prodajaln. Sama sem testiranje opravila že dan prej in se odpravila v Laško, ker sem predvidevala, da bo v torek zjutraj gneča. Tako sem lahko zjutraj brez dodatnega stresa odprla trgovino. Priznam pa, da smo se vsi kar malo lovili, vendar ni večjih težav. Opažam pa, da so stranke pogrešale stik in pogovor v živo. Upoštevali bomo vse potrebne varnostne in higienske ukrepe,

❱

Prodajalci in kupci veseli ponovnega odprtja trgovin

Martina Sterkuš, Bags&More: »Občutki so dobri, zanimanje kupcev je večje, kot sem pričakovala, način nakupovanja pa povsem drugačen kot v običajnih razmerah. Zdi se, da se počasi vračamo v ustaljene tirnice. V prvih dneh ponovnega odprtja ljudje najbolj kupujejo torbice, šolske copate, pisarniški in šolski material. Za varnost smo poskrbeli po smernicah NIJZ in se vnaprej pripravili na ponovno odprtje prodajalne.« Anja Tržan, trgovina CCC: »Stranke so navdušene, da lahko po treh mesecih ponovno primerjajo, poskusijo in kupijo čevlje. Za nas je naporno, ker imamo lahko v prodajalni naenkrat le trinajst obiskovalcev, vseeno pa se trudimo po svojih najboljših močeh ugoditi vsem. Skrbimo za dosledno čiščenje, redno razkuževanje, vsaka stranka dobi žlico za čevlje, saj tako štejemo stranke, ki jih tudi opozarjamo na varnostno razdaljo in uporabo razkužil, ki so name-

REPORTAŽA

18. februarja 2021

do šole. Prav tako smo starše nagovorili, da naj v podaljšanem bivanju resnično ostanejo le učenci, ki varstvo nujno potrebujejo,« pove ravnatelj OŠ Antona Aškerca Zdenko Gorišek.

Postopen prehod

»Vrnitev v šole večini učencev verjetno ne bo delala posebnih težav. Zagotovo bomo tako učitelji kot učenci vsaj na začetku izkazovali navdušenje, saj se zelo

veselimo srečanja,« predvideva sogovornik in doda, da je Zavod za šolstvo v okrožnici priporočil, naj bo vrnitev učencev v šolo v prvi vrsti namenjena vzpostavitvi varnega in spodbudnega učnega okolja, zato naj si učitelji vzamejo čas za postopen prehod na pouk v šoli. Učence bo po štirih mesecih izobraževanja na daljavo treba ponovno uvesti v šolski ritem. Pričakujejo namreč lahko začetne težave zaradi spre-

menjenega bioritma, ki je nastal v času pouka na daljavo. »Zato si bomo na začetku vzeli čas za pogovor o doživljanju pouka na daljavo in počutju ob vrnitvi v šolo. Pri tem bodo pomembno vlogo odigrali razredniki in drugi strokovni delavci, ki se bodo osredotočali na pomembne socialne odnose v oddelku.« Prva dva tedna pouka v šoli bosta posvečena diagnostiki z elementi formativnega spremljanja

hitri test, da smo lahko začele delati. Žal pa je poslovna škoda zaradi zaprtja naših prodajaln velika.«

znanja, s katero bodo ugotovili stopnjo znanja, ga utrdili in začrtali pot, po kateri bodo hodili do zaključka šolskega leta. »Najprej bo potrebno posvetiti več pozornosti predvsem tistim, ki so bili pri pouku na daljavo manj uspešni, to so predvsem učenci s posebnimi potrebami. Za te učence bomo prioritetno pripravili individualni načrti izobraževanja oziroma ga prilagodili.« Povratna informacija o znanju učencev je namreč pogoj za začetek ocenjevanja. »Na naši šoli gotovo ne bomo začeli ocenjevati prej, preden ne bodo učitelji skupaj z učenci prepoznali vrzeli v znanju, ki so zagotovo prisotne. Glede na sklep ministrstva, da bo do konca šolskega leta samo eno ocenjevalno obdobje, bodo učitelji uporabili primerne načine ocenjevanja, v strokovnih aktivih pa bodo načrtovali tiste skupne aktivnosti, ki so ključne, da učenci zaključijo to šolsko leto in bodo lahko v naslednjem šolskem letu nadaljevali izobraževanje brez težav. To seveda ne bo enostavno, kajti vrniti se v šolo po poletnih počitnicah je popolnoma drugače kot po štirih mesecih pouka na daljavo,« je povedal in sklenil, da se ne glede na to vsi vračajo v šolo optimistično in s pozitivnimi pričakovanji. 🔲

Množično testiranje se bo predvidoma nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Za trgovine in dejavnosti, ki so lahko obratovale do sedaj, denimo prodajalne z živili in tržnice, je namreč testiranje zaposlenih potrebno od 12. februarja.

da se bodo stranke v prodajalni počutile varno in dobro. Prodajalci si želimo le, da se ne ponovi zgodba ponovnega zaprtja in da bodo vrata naših prodajaln normalno odprta.« Nika in Tanja Vrabič, prodajalna Jager: »Zanimanje ljudi je precejšnje, stranke lahko oblačila tudi poskusijo, le da jih moramo nato ločeno shraniti in dati v »karanteno« za dva dni, zaradi česar za zdaj ne prihaja do večjih težav. Je pa trenutno največ povpraševanja po nogavicah, spodnjem perilu in pižamah. Opažamo pa, da tako med kupci, kot trgovci vlada zadovoljstvo zaradi sproščanja ukrepov, večjih težav zaradi testiranja pa nismo imeli.« 🔲

Jasmina Škarja

Urbana akademija vabi mlade kreativce Velenje – Neprofitni urbanistični studio ProstoRož in Center za kreativnost iščeta naslednjo generacijo mladih kreativcev, ki bo spreminjala slovenska mesta. V okviru Urbane akademije 2021 iščejo urbanistične rešitve, ki dvigajo kakovost javnega prostora, prispevajo k urbani prenovi, spodbujajo kreativni razvoj kraja in rešujejo njegovo okoljsko problematiko. Mlade urbanistične kolektive ali posameznike pozivajo, da do 28. februarja na e-naslov info@ prostoroz.org pošljejo urbanistične ideje. Mestna občina Velenje bo podprla predlagane projekte potencialnih prijaviteljev iz Velenja ter omogočila realizacijo svežih in kreativnih urbanističnih idej. Zato vabi mlade kreativce s področja arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in oblikovanja, da se odzovejo pozivu 🔲 studia ProstoRož.

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 14

POGOVOR

18. februarja 2021

Študentska politika potrebuje preporod Aktualno dogajanje v nacionalni študentski politiki je razburilo organizacije in posameznike po Sloveniji, budno pa mu sledijo tudi v Šaleškem študentskem klubu in upajo, da ne bo pustilo prehudih posledic na kakovost življenja lokalnih študentov Tina Felicijan

Od začetka korona krize smo se že večkrat vprašali, kako bo vplivala na financiranje in s tem delovanje študentskih organizacij, saj je njihov proračun med drugim posredno odvisen od študentskega dela, saj del prihodkov predstavljajo koncesijske dajatve, ki jih plačujejo posredniki študentskega dela. Do nedavnega študentske organizacije zaradi tega niso imele večjih skrbi, zdaj pa so na tanjšem ledu. Zakaj, pojasnjuje Jošt Kodrič, predsednik Šaleškega študentskega kluba, ki se prek članov upravnega odbora, poslancev v nacionalnih študentskih organizacijah in posameznih aktivistov vključuje v aktualno dogajanje v študentski politiki. »Marca lani smo pričakovali precej večji upad prihodkov iz koncesijskih dajatev, ki naj bi se v najslabšem primeru zmanjšale celo za 90 odstotkov. Dejansko je bil največji, okrog 24-odstotni upad aprila, prav tako v drugem valu epidemije decembra, podobno pa pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih, ko študenti zaradi izpitnega obdobja običajno manj delajo. Ta primanjkljaj ni postavil našega kluba pred eksistenčno krizo,« pove in pojasni, zakaj so kljub temu v skrbeh. »Vlada se je odločila za spremembo Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki študentskim organizacijam s financiranjem izpada prihodkov Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) zagotavlja razliko vsote, zagotovljene z letnim proračunom, če so koncesijske dajatve nižje. Če se torej na račun ŠOS poleg dveh milijonov evrov neposredno iz proračuna v tekočem letu ne zbere še 9 milijonov iz koncesijskih dajatev, ki jih nato razdeli vsem drugim študentskim organizacijam, manjkajočo razliko dobi prihodnje leto. Tako smo študentski klubi in druge organizacije lani za leto 2019 dobili okrog 960 tisoč evrov, razlika iz lanskega leta pa znaša dobra dva milijona – tako velik je bil naposled tudi izpad študentskega dela in s tem koncesijskih dajatev. Vendar se je vlada odločila, da bo izvajanje ZUJF-a omejila na leto 2019. S tem bodo

študentske organizacije ob dva milijona evrov. To za naš klub pomeni za okrog 10 odstotkov oziroma 10 tisoč evrov manjši proračun, kar sicer ni kritično. Toliko stane, denimo, tradicionalni in eden najbolj priljubljenih projektov ŠŠK – taborjenje študentske izmene v Ribnem. To je tretjina največjega projekta in najstarejšega študentskega festivala v Sloveniji Dnevi mladih in kulture ali vsota, ki zadošča za dva dijaška festivala Park s5 dogaja. Za zdaj načrtujemo, da bomo te večje in tradicionalne projekte ohranili, bodo pa trpeli manjši projekti, kot so klubski koncerti, izobraževanja, izleti in druge družabne aktivnosti, prav tako pa aktivisti, ki za prizadevno delo v klubu dobijo nagrado v obliki študentskega dela. Sicer smo dovolj velik in stabilen klub, da si lahko privoščimo izplačilo honorarjev našim aktivistom. A zdaj bomo prisiljeni zmanjšati te stroške in pričakovati več prostovoljnega dela.«

Kampanja ni obrodila sadov

Študente bolj kot same posledice odločitve vlade moti način, na katerega je odločitev sprejela tako rekoč čez noč in zarezala v delo študentskih organizacij. »Skrbi nas, da bo tako nadaljevala tudi na drugih področjih študentske politike. Zato smo stopili skupaj na Zvezi študentskih klubov Slovenije ŠKIS, naredili medijsko kampanjo in začeli ozaveščati javnost, kaj vse študentske organizacije z denarjem, ki ga dobimo, storimo za študente in mladino nasploh. Svojo kampanjo pa so imeli tudi ŠOS in študentske organizacije univerz,« pove Kodrič. Žal pa niso dosegli želenega učinka. V prvi vrsti odločevalci (sicer že več let) ne kažejo naklonjenosti za reševanje študentskih problematik. Od začetka korona krize je ŠOS s predlogi za pomoč študentom sodeloval pri oblikovanju vsakega protikoronskega paketa, saj so omejitve gibanja in s tem opravljanja študentskega dela marsikaterega študenta, ki je odvisen od svojih prihodkov,

močno prizadele. Vendar so bili predlogi zavrnjeni. V času krize so vsi študenti dvakrat prejeli 150 evrov pomoči od države, kar je ob upoštevanju dejanskih življenjskih stroškov »absurdno, saj ne zadoščajo niti za stroške namestitve,« komentira Kodrič. Za nekatere se stroški v času študija na daljavo niso bistveno zmanjšali, če so želeli ohraniti kakovost bivanja in samega študija. Drugi, ki so se lahko odselili nazaj domov, pa zdaj živijo pre-

Prosim, da objavite dopolnilo k vašemu članku, zgolj kot dobronamerno pisanje Velenjčana, rojenega v Starem Velenju, z dobrim spominom na mnoge dogodke v zgodovini in s podatki, ki tkejo tudi zgodovino Šaleške doline. V tekstu novinarke pod podnaslovom V celotni Šaleški dolini so bili takrat zgolj trije avtomobili, ne držijo podatki gospe Marije Majcen, ki pravi, navajam: ''V celotni Šaleški dolini so bili tedaj (1960 op. pisec ) le trije avtomobili: enega so imeli v Termoelektrarni Šoštanj, drugega je imel taksist v hotelu Paka, tretje-

ga in takrat tudi najnovejšega pa Herman. ''Takrat je bilo stanje, po mojem spominu in tudi dejansko takšno: • g. Hudobreznik, šofer: siv avto, hkrati vozilo Reševalne postaje • Ivo Naglič, živinozdravnik: novi fičo, beli • Volbenk Pajk, fotograf: Renault sive barve, Delfin • Jakob Meh, mizar: Opel,'' na šprikle'', črne barve • Miran Erhart, tapetnik: Mercedes 170 d, slonokoščene barve • Rudnik lignita Velenje: Mercedes, črne barve • Tone Majerhold, gostilničar in vinski trgovec: avto znam-

Lokalna naveza bo prišla še bolj do izraza

Nižji proračun ŠŠK bo občutila širša lokalna mladinska scena. ŠŠK kot partner drugih lokalnih mladinskih organizacij namreč kadrovsko in tudi finančno podpira izvajanje njihovega programa, kar bo prav tako potrebno oklestiti sorazmerno z upadom prihodkov kluba. Vendar v ŠŠK verjamejo, da bodo pritisk na lokalni ravni vzdržali tudi zaradi močne naveze lokalnih mladinskih organizacij – tako študentskega kluba kot javnega zavoda Mladinskega centra, kluba eMCe plac in številnih interesnih društev – in stabilne lokalne mladinske politike z zagotovljeno postavko v občinskem proračunu. Partnerje in lokalno skupnost so že seznanili z novimi razmerami ter poželi razumevanje in podporo, kar je velika potrditev, da ŠŠK svoje naloge v lokalnem okolju opravlja dobro. Obenem pa, da lokalna mladinska Jošt Kodrič struktura stoji neomajno z namenom dosegati skupen cej ceneje, pojasnjuje. »Te pomo- cilj – ustvariti kar najboljše poči po naši oceni niso potrebovali goje za kar najlepšo mladost v vsi. Za tiste, ki jo potrebujejo, pa najmlajšem slovenskem mestu. je prenizka. Študenti s finanč- »Ne pričakujemo, da bomo iznega vidika niso homogeni, saj gube povsem nadomestili, saj nimajo vsi enakih finančnih gre za precejšnjo vsoto, bomo zmogljivosti. Zato bi bilo smi- pa lahko vsaj večji del programa selno deliti pomoč po dejanskih izvedli brez večjih skrbi. Razpisi potrebah.« Mestne občine Velenje za sofiV drugi vrsti pa pričakovanega nanciranje projektov za mlade učinka kampanje ni bilo, ker pri bodo prišli še bolj do izraza. To študentski populaciji že nekaj ča- je praksa, ki je drugje večinoma sa zaznavajo nastrojenost proti ne poznajo, zato je precejšen priŠOS, študentskim organizacijam vilegij, ki omogoča izvedbo bouniverz in tudi lokalnim klubom. gatega in pestrega mladinskega »Nekatere poteze nekaterih štu- programa,« pojasnjuje Kodrič, dentskih organizacij so res vpra- zakaj se šaleški študenti ne bojišljive, zato vzbujajo nezaupanje jo, da bodo prizadeti kot marsiin kritiko. Po drugi strani pa ve- kateri drugi vrstniki. lik del študentske populacije in splošne javnosti ne loči med na- Stojijo za Radiem cionalno in lokalno študentsko Študent politiko, ne ve, kako si delimo Tiste, ki cenijo medijsko svodenar in kaj z njim počnemo, ne bodo in pestrost, ki sta v najvepoznajo učinkov našega dela, za- čji meri pogojeni s (finančno) to se pogosto porajajo dvomi o neodvisnostjo medijskih hiš, je smislu študentskega organizira- presenetila nedavna odločitev nja in smotrni porabi denarja. Študentske organizacije UniKampanja je spodbudila te kri- verze v Ljubljani (ŠOU LJ), da tične člane populacije, da so se kot soustanoviteljica ne bo več

Mnenja in odmevi Sto let družine Majcen v Velenju

nekoliko bolj angažirali.«

ke Fiat Topollino • Joža Silovšek, trgovec: DKW karavan, sive barve • Blaž Rotnik, Družmirje, šofer: Opel • Alojz Polanc, čevljarski mojster: VW hrošč • Milan Mraz, šofer: Opel Olimpija Avto moto zveza AMZ Velenje: stari Mercedes za učenje vožnje V hotelu Paka leta 1960 kot gospa Majcen navaja, sploh ni bilo mogoče imeti taksista, ker so hotel Pako odprli šele leta 1961, taksist pa je šele nekaj let kasneje postal Jože Silovšek, z avtomobilom Mercedes 200 d. 🔲

Rastko Lah

Pozornost za prizadevno delo Šoštanj – Predstavnici KUD Harmonija Šoštanj, tajnica Zdenka Uršnik in predsednica Sonja Bercko, sta v predpustnem času še enkrat obiskali Zdravstvene delavke ZD Šoštanj in jim v zahvalo za požrtvovalno delo v korona času izročili simbolično darilce – keramične umetniške izdelke članic skupine Gambatte. Družinska zdravnica dr. Simona Špital je gesto z veseljem sprejela v imenu celotnega kolektiva njihove zdravstvene ustanove. 🔲

Jože Miklavc

Kako si predsednik ŠŠK Jošt Kodrič razlaga pogosto pomanjkanje sloge med študentskimi organizacijami in razne pretrese v slovenski študentski politiki? »Začne se pri tem, da so študentske volitve tako slabo obiskane. Na primer: predsedstvo ŠOU LJ je bilo izvoljeno z izredno nizko volilno udeležbo. Tudi v ŠŠK imamo nizko volilno udeležbo, a se trudimo zastopati interese vseh šaleških študentov in dobivamo pozitivne odzive. Nacionalnim organizacijam pa po moji oceni manjka čut za to, kar študenti res potrebujejo. Preveč denarja namenijo samemu delovanju organizacij ter premalo programu in ugodnostim za člane. Velik del študentske populacije ne odobrava profila direktorjev študentskih organizacij in njihovih plač. Mislim, da poslanstvo študentskih organizacij ni samo v študentskih funkcionarjih samih in organizaciji zabav, ampak v dvigovanju kakovosti življenja študentov glede na njihove potrebe.« Kaže se torej potreba po prenovi študentske politike in delovanja študentskih organizacij. »Zdi se mi, da se temu vztrajno približujemo. Študentska politika ima kar nekaj napak. Zakon, ki jo ureja, je zastarel. Smiselno bi bilo razmisliti, kako bi lahko študentsko delovanje optimizirali in bolje zastavili,« je sklenil s pojasnilom, da lahko glede na pogosto odkrivanje nepravilnosti v delovanju nekaterih študentskih organizacij kmalu pričakujemo pokop študentske politike, če ne bodo pohiteli s preporodom. sofinancirala delovanja zavoda Radio Študent – prve študentske radijske postaje v Evropi s polstoletno tradicijo, ki ima od leta 2012 status študentskega programa posebnega pomena. »Spremembe v izvajanju ZUJF so lokalne študentske klube oplazile, študentske organizacije univerz pa močno udarile. Tako je ŠOU LJ lani dobil okrog 4 milijone evrov, letos pa lahko pričakujejo le 2,9 milijona,« pojasnjuje, zakaj so se vodilni odločili, da Radio Študent ne bo več imel postavke v proračunu. Vendar, če Radia Študent ne bodo sofinancirale študentske organizacije, bo izgubil status študentskega programa posebnega pomena, zato se ne bo mogel prijavljati na večino javnih razpisov in bo odvisen predvsem od trga. Kdor posluša Radio Študent, pa ve, da njegov program ni komercialen, zato na trgu ne bo mogel biti uspešen. Vendar je študente bolj kot sama namera ŠOU v Ljubljani o prodaji soustanoviteljstva razburil način, na katerega so Radio Študent postavili pred dejstvo in mu dali tri dni časa, da poišče drugega sofinancerja ali se privatizira. »V ŠŠK potezo ŠOU LJ obsojamo – tako pomanjkanje primernega dialoga z Radiem Študent kot nerazumno kratek rok za ukrepanje. Ker smo sami ustanovitelji mariborskega radia študent MARŠ, se zavedamo, da ima študentski medij za študentsko organizacijo izjemno dodano vrednost. Ocenjujemo,

da pri letnem proračunu 2,9 milijona evrov teh 120 tisoč evrov za sofinanciranje študentskega medija v primerjavi z drugimi, precej bolj zajetnimi postavkami ali plačami, ni tako velik zalogaj. Menim, da bi morali poslanci ŠOU razčistiti, kaj so prioritete in kakšno ravnanje je primerno.« Član upravnega odbora ŠŠK Jaka Breznik kot član sveta študentskih organizacij lokalnih skupnosti sodeluje tudi na skupščinah ŠOS in poroča, da imajo lokalni študentski klubi enotno stališče do zadeve in ji nasprotujejo. Za predlog, da bi na nedavni skupščini ŠOS dovolili predstavnikom Radia Študent predstaviti svoja stališča, so glasovali vsi poslanci lokalnih skupnosti, le nekateri poslanci ŠOU LJ, ne pa tudi poslanci študentskih organizacij mariborske in primorske univerze. Čeprav lokalne študentske organizacije nimajo neposrednega vpliva na odločitve ŠOU LJ zaradi njihove avtonomnosti, nameravajo podati mnenja predsedniku ŠOU LJ Klemnu Petku, s katerim se že dogovarjajo za sestanek, na katerega bodo povabili tudi predstavnika Radia Študent, da bodo skupaj poskusili poiskati rešitve. Zadnja beseda o statusu Radia Študent še ni padla, saj proračun ŠOU LJ še ni sprejet. 🔲

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 15

Na srečanje smo povabili Velenjčanko Alenko Kikec, ki je z novim letom prevzela vodenje Zavoda za turizem Šaleške doline. Ima več kot 24-letne izkušnje z vodenjem delovnega procesa, tudi organizacijo dogodkov in neposrednim delom s strankami, tako fizičnimi kot pravnimi osebami. Organizacija dela in vsakdanjega življenja jo zelo zanima, pravi, komunikacija in povezovanje ljudi pa ji nikakor ni tuje. »Pogosto opazujem ljudi, kako se znajdejo pri svojem poklicu, kako delujejo, kakšen je utrip poslovnega, kulturnega, tudi družabnega prostora, v katerega vstopim ... Spoznala sem, da so ljudje tisti, ki ustvarjajo privlačno klimo,« je nakazala, zakaj je prav strateško upravljanje človeških virov eden temeljnih stebrov razvijanja lokalnih turističnih potencialov. Poudarila pa je tudi povezovanje pri stremenju k skupnim ciljem. »Ključni smo vsi: Šoštanj, Topolšica in Velenje.«

Cilji temeljijo na poslanstvu zavoda

Ko se je podala na to pot, se je vprašala, kaj je poslanstvo zavoda, odgovor pa si je zastavila za vodilo pri uresničevanju ciljev: »Doseganje kakovostne in celovite turistične ponudbe ter spodbujanje in promoviranje turizma v Šaleški dolini,« je strnila in pojasnila: »Prizadevala si bom, da prebivalcem in gostom Šaleške doline ponudimo čim več kulturnih, zabavnih, športnih, festivalskih in drugih užitkov. Da pritegnemo čim več gostov tako iz domovine kot iz tujine in bodo ti v Šaleški dolini ostali dlje časa ter tu pustili več denarja. Tako bomo ustvarjali tako dodaten zaslužek kot nova delovna mesta. Moj cilj je tudi tesno povezovanje ponudnikov in drugih akterjev, s katerimi sem se že dogovorila za srečanja, da skupaj pripravimo nadaljnje sodelovanje. Menim, da v lokalnih turističnih društvih, denimo, delujejo izjemni entuziasti, katerih srce bije za kulturno dediščino. "Vse bolj se zavedamo trajnostnega razvoja turizma in ohranjanja naravne dediščine. Poudarili bomo zeleni turizem, v ospredju pa bo gost, ki išče raznolika in aktivna doživetja, zeleno razgibano naravo, čiste vodne površine in zanimive zgodbe."

Doma je, ko zagleda Velenjski grad Direktorica ZTŠD Alenka Kikec: »Želim si videti zadovoljnega uporabnika in ponudnika storitev. Predvsem pa to, da Šaleška dolina na turističnem zemljevidu najde svoje najboljše mesto.«

Alenka Kikec: »Pri delu si znam zastaviti tako etapne kot končne cilje, zavedam pa se, da je moj uspeh odvisen od sodelavcev. Brez njih ustvarjanje uspešnih in zanimivih zgodb ni mogoče. Poleg tega mora biti vodja vzor zaposlenim s tem, da sam ravna in dela, kakor pričakuje od njih.« Foto: Stane Jeršič

❱

»Zastavljanje pravilnih ciljev, utemeljenih na izhodiščih destinacije in sledenju trendom, je osnova za napredek.«

Še bolj se želimo povezovati tudi z destinacijo Zgornja Savinjska dolina. Mislim, da bodo s pravim pristopom k sodelovanju nastajale izjemne zgodbe. Prav tako se mi zdi pomembno imeti pred sabo medgeneracijski in medkulturni vidik – vključevati otroke, srednješolce, študente ter odrasle in starejše, pa tudi člane različnih kulturnih skupnosti.«

Gradili bodo na dobrih temeljih

Ocenjuje, da je Šaleška dolina v širšem slovenskem prostoru najbolj prepoznavna po festivalskem turizmu. Njeni aduti so Pikin festival in druge prireditve, plaža ob Velenjskem jezeru z novim prireditvenim odrom in prostorom ter Terme Topolšica, muzeja nacionalnega pomena Muzej premogovništva Slovenije in Muzej usnjarstva na Slovenskem, Velenjski grad in z

Ledena pravljica Potočke zijalke Visoko nad Solčavo, na pobočju Olševe na nadmorski višini 1700 metrov, leži 115 metrov dolga in 20 do 40 metrov široka kraška jama, imenovana Potočka zijalka, v kateri je profesor Brodar leta 1928 odkril staro kamenodobno bivališče izpred 40 000 let. V njej so našli tudi ostanke štiridesetih živalskih vrst – med njimi jamskega medveda, koščeno in kamnito orodje, ostanke ognjišč in najstarejšo šivanko na svetu. Obisk Potočke zijalke je izredno lep, ker nudi čudovit

POGOVOR

18. februarja 2021

razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in Logarsko dolino. Zelo zanimiva pa je jama za ogled v zimskih mesecih, saj se spremeni v ledeno pravljico. V njej namreč v ugodnih razmerah nastanejo ledeni stalagmiti. Odvisno od količine snežnih padavin, sonca, mraza in vetra se ustvarjajo različne dolžine, širine in zelo zanimive oblike, skulpture ledenih kapnikov, ki so prava paša za oči. 🔲

Foto: Patricija Oštir

❱

»Mar nam je, da se v Šaleški dolini dobro počutijo tudi vsi prebivalci. Več lepega bodo doma doživeli, bolj bodo promovirali dolino.«

dolino gradov povezane zgodbe, zgodovinsko mesto Šoštanj in najmlajše slovensko mesto Velenje, pa čari podeželja ... »Pod okriljem Zavoda za turizem Šaleške doline je bilo v preteklosti opravljeno veliko delo. Velikokrat smo že pokazali, da smo tu, v zeleni in urejeni dolini, doma prijazni ljudje, dobri gostitelji, ki lahko razkrijemo veliko lepega in vznemirljivega. Številne dobro zastavljene projekte bomo izvajali tudi v prihodnosti in jih izpopolnjevali. Vsekakor pa menim, da moramo imeti ves čas pred očmi strateške prioritete: ljudi in okolje, turistično ponudbo in infrastrukturo ter trženje. Kot direktorica bom vztrajala pri njih in se zavzemala za njihov trajnostni razvoj,« napoveduje, med pogovorom pa našteje veliko idej za nove produkte in priložnosti za dodajanje »češenj na vrh tortic«, izrazi zaupanje v kolektiv in

Alenka Kikec je Velenjčanka. Prva otroška leta je preživela v Paki pri Velenju, nato pa se je s starši preselila na Konovo. Zdaj živi v Šaleku. Na odraščanje v družbi vrstnikov iz soseske, s katerimi je med raziskovanji dodobra spoznala domačo okolico, ima lepe spomine. Po študiju v Mariboru se je zaposlila na banki in si z možem kmalu začela ustvarjati družino, ki danes z 22-letno hčerko šteje tri člane. Več kot tri desetletja kariere je preživela v bančnemu svetu, v katerem se je zgradila in izoblikovala. Od nekdaj pa si je po tihem, a močno želela, da bi delala v turizmu, pri organizaciji dogodkov, protokola ali vodila manjši butični hotel. Ko se ji je odprla pot v turizem, je nanjo stopila zavzeto in motivirano, a z visoko stopnjo odgovornosti obenem, pravi. »Da lahko svoje ambicije uresničujem v domačem okolju, si štejem za poseben privilegij.« Dolga leta se je namreč vozila na delo ven iz Šaleške doline. Tudi zato ji je iz bogate zakladnice turističnih zanimivosti Šaleške doline najbolj pri srcu Velenjski grad. »Šele ko zagledam grad, začutim, da sem res doma.« Kot turistko jo bolj privlači bolj urejeno okolje. Z družino je veliko potovala po Evropi. Na dopustu išče pravšnje razmerje med aktivnim preživljanjem časa in počitkom. Uživa tako v svetovnih prestolnicah kot v domačih kotičkih. nakaže svež pogled na nekatere dejavnike v lokalnem turizmu.

Opredelili so prednostne naloge

Med prednostnimi nalogami sta digitalna promocija in marketing. Na družbenih omrežjih in drugih spletnih kanalih uspešno krepijo znamko Visit Šaleška. Pod njenim okriljem z različnimi vsebinami in akcijami promovirajo lokalne ponudnike, kulturno dediščino, znamenitosti in zanimivosti, doživetja, prireditve in lokalno dogajanje. Osredotočajo se na pridobivanje sledilcev in povečanje interakcije. Posebno aktivni pa so prav v tem času, ko je uporaba spleta za ohranjaje stikov in podajanje vsebin še kako pomembna. Poglobili bodo sodelovanje s turističnimi in drugimi društvi ter drugimi, ki s svojimi aktivnostmi, produkti in storitvami lahko obogatijo lokalno turistično ponudbo. »Osredotočili se bomo na bolj poglobljeno sodelovanje z osnovnimi in srednjimi šolami, saj imamo ogromno produktov, kot so tematske in učne poti, ki jih želimo predstaviti in približati otrokom in mladostnikom iz lokalnega in širšega slovenskega prostora,« napoveduje. Takoj, ko bodo razmere dopuščale, se bodo posvetili že tradicionalnim prireditvam, med

Vedno znova so osupljivo lepi in dih jemajoči ter z vsakim obiskom drugačni.

katerimi je dodobra uveljavljena Promenada okusov, ki jo želijo nadgraditi s prireditvijo Okusi Šaleške doline. »Letos je Slovenija vodilna destinacija v gastronomiji. Zamislili smo si enodnevni dogodek na glavnem trgu v Šoštanju in velenjski promenadi. Radi bi pritegnili čim več lokalnih pridelovalcev in ponudnikov

❱

»Šaleška dolina je polna samosvojih zgodb. Čudovita je zjutraj, ko se prebuja, podnevi, ko je polna vrveža, in zvečer, ko se pripravlja na počitek.«

hrane, pijače in drugih izdelkov, da se bodo lahko predstavili domačinom in obiskovalcem, ti pa bodo spoznali lokalno ponudbo. Načrtujemo, da bomo dogodek popestrili z lokalno ‚Zelemenjavo‘ – izmenjamo semen, sadik, pridelkov, pa tudi izkušenj vrtnarjenja. Tako želimo spodbujati lokalno samooskrbo.« ZTŠD upravlja vilo Bianco (poleg tega, da v njej potekajo poročni obredi in razne prireditve ter v njej deluje gostinski lokal, jo bodo tržili tudi kot seminarski prostor, za najemnike

pa bodo pripravili tudi ponudbe turističnih doživetij), Velenjsko plažo, sistem Bicy (ki bo spomladi, ko se bo znova zagnal, bogatejši za 70 električnih koles), nova in pomembna naloga pa je upravljanje novega prireditvenega odra in prostora. Prevzel jo je dosedanji direktor zavoda Franci Lenart, ki projekt od začetka spremlja in dobro pozna vizijo prostora, pa tudi vse akterje, ki bodo soustvarjali in izvajali program. Programski svet se je že sestal.

Vabili bodo slovenske goste

Pred korona dobo so v Šaleški dolini prevladovali gostje iz tujine. V minuli poletni sezoni pa so zaradi ovir v mednarodnem turizmu na eni strani in uveljavljanja turističnih bonov na

❱

»Osredotočali se bomo na aktivni, kulturni, festivalski in kongresni turizem. Pripravili bomo zanimive programe po meri naročnikov. V tem moramo ohranjati dobro kondicijo in jo nadgrajevati.«

Izteka se strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje, zato bodo morali udeleženci pripraviti novo. Na TZŠD si želijo, da bi se občini Velenje in Šoštanj v strategijah poenotili. drugi beležili obisk predvsem slovenskih gostov. Zato bodo ta čas, ko ljudje manj potujejo, odpovedani pa so tudi mednarodni turistični sejmi, na katerih so sodelavci zavoda uspešno navduševali turiste, izkoristili za krepitev prepoznavnosti destinacije med Slovenci. Obenem pa se bodo pripravljali na ponovno močno promocijo na tujih trgih. Ne bodo pa se osredotočali le na turiste, temveč tudi na domačine. Sogovornica namreč verjame, da morajo tudi prebivalci spoznati lokalne turistične zanimivosti, uživati v ponudbi, jo ceniti in jo pomagati bogatiti, saj so dobro informirani in na svoj kraj ponosni domačini najboljši promotorji destinacije. 🔲

Tina Felicijan

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

18. februarja 2021

Vsako minuto zadetek

Rekli so ❱

Zoran Jovičić, trener gostov: »Vedeli smo, da bo tekma težka. Dobro smo se pripravili na Slovenj Gradec. Vedeli smo, da imajo tekmeci dobro ekipo, tako da smo tudi pričakovali trd boj za vsak gol, za vsako obrambo. Bili smo boljši in zasluženo zmagali.«

Velenjčani kljub trinajsti zmagi ostajajo na tretjem mestu, Slovenjgradčani kljub porazu na petem Rokometaši Gorenja so prejšnji teden odigrali dve tekmi. S sosedskega derbija v Slovenj Gradcu so se vrnili kot zmagovalci (33 : 29), dobro predstavo pa so ponovili tudi v nedeljo v osmini finala pokala Evropske rokometne zveze (EHF) proti Borcu iz BiH. Domači rokometaši so tudi v drugem koroško-šaleškem derbiju morali priznati, da so Velenjčani še vedno kakovostnejši nasprotnik od njih. V njihovi dvorani so celo lažje zmagali, kot so morda pričakovali in kot je bilo to v jesenskem dvoboju v svoji dvorani. Tedaj so jim izbranci Sebastjana Soviča zlasti v zadnjih minutah dihali za ovratnik, a izgubili s tremi goli razlike. Prav zato so gotovo upali, da bodo končno boljši od sosedov.

Storili pa so vse preveč napak, da bi željo uresničili. Začeli so spodbudno. V dobrih desetih minutah so ob dobrih obrambah vratarja nekajkrat ušli gostom za zadetek, enkrat tudi za dva. Toliko časa pa so potrebovali tudi Velenjčani, da so se zbrali, začeli igrati, kot znajo in kot se pričakuje od moštva, ki je na lestvici visoko. Po dveh zaporednih napakah v napadu je v 12. minuti za 4 : 4 s svojim drugim golom zadel Timotej Grmšek. Po novem zapravljenem napadu domačih jih je Aleks Kavčič prav tako z drugim golom (z osmimi je bil tudi najboljši strelec sosedskega derbija) popeljal do prvega vodstva (5 : 4). Žan Šol je hitro izenačil. To je bilo zadnje izenačenje na tem dvoboju, saj igra domačinov v nadaljevanju ni

Z derbija v Velenju

bila več na ravni prvih desetih minut, gostje pa so se dvigovali in v 24. minuti je kapetan David Miklavčič s prvim svojim golom od skupno šestih zadel za prvo vodstvo s štirimi goli (14 : 10). Ob odhodu na odmor so imeli domači še ulovljiv zaostanek (12 : 15). Seveda bi moralo biti v njihovi igri manj napak, Velenjčani pa bi morali igrati slabo kot v uvodnih minutah. A ne eno ne drugo se ni zgodilo. Domači niso uspeli vrniti igre na raven

uvodnih minut, Velenjčani pa so igrali vse bolje, učinkovito v napadu in večali razliko. Resda v obrambi niso bili na trenutke dovolj čvrsti, kar kaže tudi 29 prejetih golov, največ v tem krogu. Toda na derbijih ne šteje umetniški vtis, ampak zgolj zmaga. V 43. minuti se je med strelce z zadetkom v prazna vrata vpisal tudi vratar Aljaž Panjtar. Nato so imeli Velenjčani štirikrat prednost sedmih golov in proti koncu so zaigrali bolj sproščeno. V

njihovi igri ni bilo več takšne zagnanosti, kot pred tem (verjetno so hranili moči tudi za nedeljski obračun z Borcem). Ob koncu 58. minute so se jim domačini z golom Žana Šola približali na -3 (29 : 32), Aleks Kavčič pa je po hitrem napadu zadel za končnih 33 : 29. Že trinajsta zmaga jim je gotovo bila velika motivacija za prvi letošnji mednarodni dvoboj. 🔲

S. Vovk

Domači trener: »Čestitke Gorenju za zasluženo zmago. Dobro so se pripravili na nas. Bili so bolj strpni, mirni, preudarni, predvsem pa bolj disciplinirani. Naša želja po zmagi je bila zelo velika, fantje so čutili, da lahko pokažejo nekaj več, kar se je videlo že na prejšnji tekmi s Celjem Pivovarno Laško, vendar smo si absolutno dovolili preveč tehničnih napak. Žal je tako, da ko igraš proti klubom, kot sta celjski in velenjski, si tega pač ne moreš privoščiti. Velenjčani so ostali mirni, čakali na svojo priložnost, pograbili vsako našo izgubljeno žogo ter nas tako tudi kaznovali.«

Zmaga s štirimi goli dovolj za napredovanje (?) Velenjčani izpustili priložnost za še višjo zmago – Vseeno verjamejo v sobotni uspeh v Banjaluki Že videno, bi lahko dejali za tekmo Gorenja proti Borcu v osmini finala pokala Evropske rokometne zveze (EHF). Podobno kot nekaj dni pred tem v koroško-šaleškem derbiju so tudi ta dvoboj začeli živčno. Trener Zoran Jovičić jih je z roba igrišča spodbujal k potrpežljivi igri, a je trajalo kar nekaj časa, da so njegovo besede zalegle. Prvi so s sredine krenili gostje, ki jih je pred kratkim prevzel nekdanji slovenski selektor, Črnogorec Veselin Vujović, in hitro, po slabe pol minute, napad zapravili. Tudi domači v naslednji dobri minuti niso zadeli. Aleks Kavčič, ki je bil na koncu najboljši strelec tega nadvse zanimivega dvoboja, je zgrešil vrata. Ob koncu druge minute sta romunska sodnika, ki sta na vsej tekmi 'spregledala' nekaj korakov gostov, dosodila najstrožjo kazen, Timoteja Grmška pa za dve minuti poslala na ohladitev na klop. In na začetku druge minute so tako gostje dosegli prvi gol na tekmi. Na začetku tretje pa je bil Kavčič natančnejši. Čeprav oviran, je z natančnim metom in s prvim golom domačih izenačil. Gotje so še nekaj časa uhajali domačim za gol, Domnu Tajniku je vratar celo ubranil sedemmetrovko. Zanimivo, drugi strelec domače lige to popoldne ni bil strelsko razpoložen, dosegel ni nobenega zadetka. Po zadnjem izenačenju (8 : 8) v 20. minuti so domače ose za-

igrale bolj zbrano in odločno ter začele nevarneje pikati. Po dveh zaporednih zadetkih Ibrahima Haljica so v 24. minuti prvič imele razliko +3 (12 : 9). Slabi dve minuti pred koncem prvega dela je Tilen Sokolič s

svojim že šestim zadetkom dvignil prednost na +5 (15 : 10), na počitek pa so odšli s prednostjo štirih golov (15 : 11). Na začetku drugega dela pa smola mladega Eneja Slatineka Jovičiča. Prečka mu je prepreči-

la zadetek, gostje pa so bili natančnejši in zaostanek zmanjšali na tri gole. Naslednje minute so obetale, da bodo na sobotno povratno tekmo v Banjaluko Velenjčani vendarle odšli z vi-

Pokazati, iz kakšnega testa so

Zoran Jovičić: “Dejstvo je, da smo vodili s sedmimi goli, nato je sledil psihološki padec. Zgrešili smo nekaj čistih strelov in prejeli preveč golov. V drugem polčasu smo imeli le eno obrambo vratarjev. Vseeno fantom nimam česa zameriti: dali so vse od sebe, kolikor so bili sposobni ta dan. Borac je dobra ekipa. Čaka nas še šestdeset minut v Banjaluki. Tam moramo pokazati, da smo iz pravega teta. Poskušali bomo zmagati oziroma ostati v Evropi.«

Kenan Pajt s sešitimi goli. Precej nerazpoložena pa sta bila vratarja. Aljaž Panjtar jer zbral osem obramb, Emir Teletović, ki je med vratnicama preživel manj časa, pa le eno.

Kljub porazu aktiven rezultat

Veselin Vujović: »Igralci so dokaj pozno dojeli, da nastopajo v Evropi, da lahko dobro igrajo. Ko so domači povedli s sedmimi goli razlike pet minut pred koncem (30 : 23), smo pričakovali zmago z večjo razliko. Po nekaj njihovih napakah smo dosegli za nas aktiven rezultat glede na to, kako slabo je kazalo. Tudi naš vratar se je izkazal z nekaj obrambami, kar mu prej ni uspelo. Domači so bili boljši, morda so zaslužili zmago z večjo razliko. Kaj bo v Banjaluki, pa bomo videli?« 🔲

Stane Vovk

TAKO so igrali

Napake bodo vedno

Tilen Sokolič: »Kazalo nam je še bolje. Tekmo bomo seveda dobro analizirali in se še bolje pripravili na drugi obračun. Ne bojimo se, da ne bi napredovali. Rezultatsko smo vsekakor v izredni formi, igra pa še ni na želeni ravni. Na trenutke igramo vrhunsko, prihaja pa do nihanj, ki si jih ne smemo privoščiti. Vsak teden popravljamo napake s prejšnje tekme in jih skušamo čim bolj zmanjšati. Dejstvo pa je, da brez njih nikoli ne bomo igrali, kot tudi drugi ne. To je pač šport. Skratka, prizadevamo si jih narediti čim manj.«

soko prednostjo. Po nekajminutnem strelskem mrku Bosancev so si z delnim izidom 4 : 0 prvič priigrali prednost sedmih golov – 20 : 13, ki so jo nato kar petkrat ponovili. Nazadnje v 53. minuti z desetim Kavčičevim golom (30 : 23). Bili so v naletu in pričakovati je bilo, da bodo to razliko še povišali. Visoka zmaga bi jim gotovo še dodatno povečala samozavest pred sobotnim povratnim dvobojem. Sledil pa je njihov kratek strelski post, nalet gostov, ki so po treh zaporednih zadetkih zaostanek prepolovili in na začetku zadnje minute je vodstvo domačih znašalo 'samo' še 31 : 28. Po prekršku za najstrožjo kazen nad Kavčičem sekundo ali dve pred koncem je s sedmih metrov Sokolič po izteku časa zadel za končnih 32 : 28. Najboljši strelec gostov je bil z devetimi goli Nemanja Vučićević, v domači vrsti pa so bili najučinkovitejši Kavčič z desetimi, Sokolič z devetimi in

Evropski pokal, osmina Finala (prva tekma) Gorenje Velenje - Borac Banjaluka 32:28 (15:11)

Gorenje Velenje: Panjtar 8 obramb, Taletović 1 obr., Haseljić 3, Tajnik, Pajt 6, Starc, Miklavčič 2, Drobež, Komar, Sokolič 9, Verdinek, Grmšek 2, Slatinek-Jovičić, Predovič, A. Kavčič 10, Ravnikar. Trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 3 (1), Borac 9 (7); izključitve: Gorenje 6, Borac 12 minut.

Liga NLB, 16. krog Slovenj Gradec - Gorenje Velenje 29:33 (12:15)

Gorenje: Panjtar 1, Taletović, A. Kavčič 8, Haseljić 6, Miklavčič 6, Sokolič 6 (1:1), Tajnik 3 (1:0), Grmšek 2, Predović 1, Pajt, Starc, Drobež, Komar, Verdinek, Slatinek Jovičič, Mlivić; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Slovenj Gradec 5 (5), Gorenje 2 (1); izključitve: Slovenj Gradec 6 minut, Gorenje 10. Drugi rezultati: Ljubljana - Maribor Branik 30:26 (15:11), Koper - Jeruzalem Ormož 35:28 (18:14), Trimo Trebnje - Riko Ribnica 33:23 (15:12), Dobova - Krka 34:26 (14:14), LL Grosist Slovan Butan plin Izola 28:19 (12:9), Urbanscape Loka - Celje Pivovarna

Laško 21:42 (11:22). Lestvica po 16. krogu: 1. Celje 15 tekem - 30 točk, 2. Trebnje 16 - 27, 3. Velenje 14 - 26, 4. Jeruzalem Ormož 14 - 16, 5. Slovenj Gradec 15 - 16, 6. Ribnica 15 - 6, 6, 7. Koper 14 - 15, 8. Dobova 14 - 10, 9. Slovan 16 - 9, 10. Loka 14 - 9, 11. Maribor 12 - 8, 12. Ljubljana, 14 - 8, 13. Izola 13 - 5, 14. Krka 14 – 5.

Prva A DRL, ženske - 17. krog: Mlinotest Ajdovščina - Velenje 35:23 (20:6)

Velenje: Simić (3 obrambe), Meža (3 obrambe), Hadžić, Tomić 3, Ferenc 9, Žekić 3, Priteržnik 3, Rotovnik 1, Kotnik, Franc 1, Dobrotinšek 2, Brglez 1, Pikl; trenerka: Snežana Rodić. Sedemmetrovke: Mlinotest 4 (2), Velenje 4 (4); izključitve: Mlinotest 8 minut, Velenje 4. Drugi rezultati: Litija - Koper 29:22 (13:10), Zagorje - Krka 25:26 (10:12), Z'dežele - Ptuj 38:21 (19:11); prestavljeno: Zelene doline Žalec - Krim Mercator. Lestvica: 1. Ajdovščina 14 tekem - 25 točk, 2. Krim 12 - 24, 3. Krka 13 - 20, 4. Žalec 11 - 16, 5. Z'dežele 13 - 16, 6. Zagorje 16 - 15, 7 - Koper 12 - 7, 8. Izola 14 - 7, 9. Velenje 14 - 6, 10. Litija 15 - 6, 11. Ptuj 10 - 2

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 17

Šport v primežu korone S predsednikom ŠZV Bogdanom Plaznikom o odzivih lokalnih športnih klubov na korona čas, njenih dolgoročnih posledicah na kakovost vrhunskega športa in rekreacije ter o aktualnih aktivnostih Tina Felicijan

rodni ravni pustila tudi veliko finančno luknjo. »Poleg zmanjšanega obsega sponzorskih sredstev je mogoče opaziti finančni primanjkljaj od (ne)prodanih vstopnic in drugih aktivnosti, ki so jih klubi in društva izvajali poleg rednih programov športne vadbe.«

Epidemija koronavirusa je tako kot gospodarstvo, izobraževanje, zdravstvo, kulturo in druga področja družbenega delovanja močno prizadela tudi šport. Da bi zajezili širjenje virusa, so morali klubi, društva in posamezniki prekiniti skorajda vse procese športne vadbe in aktivnosti na … najbolj pa rekreacija drugih področjih, športni objekti in športna vzgoja otrok pa za večino obiskovalcev zapreNajbolj prizadeto področje ti svoja vrata. športa pa je prostočasna vzgoja V mestni občini Velenje deluje in udejstvovanje otrok in mladiveč kot 100 športnih klubov ali ne ter rekreacija odraslih. Predruštev, v Športno zvezo Velenje poved izvajanja programov je pa je povezanih 58. Anketa med veljala praktično pol minulega njimi je pokazala, da je od začetka epidemije Po zadnjih podatkih večini uspelo vsaj del načrtovanih programov je v Velenju 170 izvesti s pomočjo splešportnikov, registriranih tnih platform, nikomur od mladinskega do pa ni uspelo realizirati olimpijskega razreda. vseh, poroča predseGlede na omejitve dnik Bogdan Plaznik.

čemer se je pokazala predvsem preobremenjenost staršev, ki so ključni dejavnik pri izvedbi treningov na daljavo.« Bogdan Plaznik tudi pri rekreaciji in športni vzgoji otrok izpostavlja velik finančni primanjkljaj. »Čeprav je bilo sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa na državni kot tudi lokalni ravni realizirano, kot je bilo načrtovano, trenutna situacija

predvsem dolgoročno in v obzir vzeti tudi posredne vplive, meni sogovornik. »Na nedavnem posvetu Olimpijskega komiteja Slovenije, na katerem je sodelovala tudi Regijska pisarna Velenje, so priznani strokovnjaki z našega območja ocenili, da je raven slovenskega športa trenutno na stopnji pred dvema letoma. Torej smo izgubili vsaj dve leti dela. Če pa se ta trenutek vse sprosti in se lahko

❱

Najmanj prizadet je vrhunski šport …

»Epidemija je najmanj prizadela vrhunski šport, saj se proces treningov, sicer pod določenimi pogoji, lahko nadaljuje. Kljub temu so pogoji dela v vrhunskem športu zelo oteženi. Že odpoved Olimpijskih iger v Tokiu leta 2020 je vse obrnila na glavo. Porušili so se cilji, plan procesov treniranja in olimpijski cikel sta se podaljšala. Trenerji se srečujejo predvsem s problematiko motiviranosti svojih varovancev, kajti kdaj bodo tekmovanja in za kateri cilj prvenstveno trenirajo, ni jasno,« pojasnjuje sogovornik in opozarja, da bo epidemija kljub izvajanju tekmovanj najvišjega ranga na nacionalni in medna-

lahko pod določenimi pogoji trenirajo športniki nacionalne, mednarodne in olimpijske ravni. Mladinci in kadeti pa lahko trenirajo v mehurčku, kar zahteva veliko organizacije in napora, da lahko sledijo zastavljenim ciljem.

leta. Velenjski klubi in društva so nekatere svoje programe preselili na splet in s tem vsaj delno nadomestili izgubljeni čas. Vendar treningov vseh športov ni mogoče izvajati na daljavo. »Določene vsebine je brez dejanske prisotnosti trenerja težko in tudi neprimerno izvajati, saj trener ne more zagotoviti dovolj varnega okolja. Predvsem velik izziv predstavlja vodenje treningov za otroke in mladino, pri

Bogdan Plaznik: »Športna infrastruktura v Velenju je dokaj mlada in prepričan sem, da tudi dobro vzdrževana.«

Po zadnjih podatkih je v Velenju dobrih 110 tisoč m2 površin za športno vadbo – od Rdeče in Bele dvorane, bazena, stadiona, smučarsko skakalnega centra, kotalkališča, pump tracka, igrišč za petanko, balinanje, odbojko, do športnih površin ob vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter v krajevnih skupnostih. Športni objekti so trenutno odprti le za treninge vrhunskih športnikov. nekaterim klubom in društvom ne omogoča zdravega poslovanja. Klubi se soočajo z izgubo prihodkov predvsem iz vadnin in članarin,« pojasnjuje. Vendar lokalne športne organizacije za zdaj še kljubujejo razmeram in še nobena ni ugasnila.

Posledice bodo dolgoročne

Ko razmišljamo o posledicah zaradi epidemije in nastalih razmer na šport, moramo gledati

procesi športne vadbe začnejo izvajati normalno, bi potrebovali tri leta, da bi se vrnili na raven pred začetkom epidemije,« poroča. Ker je predvsem otrokom stopnja motiviranosti in interesa za redno športno vadbo kljub rednemu vzpostavljanju stikov s trenerji in kolegi močno padla, pa se klubi in društva bojijo predvsem časa vračanja v ustaljeni proces športne vadbe. »Strokovnjaki Fakultete za šport ocenjujejo, da bo trenirati oz. športne

V MC Šoštanj si želijo mladih po srcu Z ukinitvijo starostne omejitve mladim lažje zagotovijo izvedbo določenih aktivnosti, dogodki pa so bolj bogati, zanimivi in pestri Šoštanj – Mladinski center Šoštanj deluje že več kot 20 let. Organiziran je kot društvo. Zelo dobro, kot pravi predsednica Mojca Rep, sodeluje z Občino Šoštanj in Krajevno skupnostjo Šoštanj. Prostore za delovanje so si s finančno podporo Občine in prostovoljnim delom članov uredili v nekdanji enoti vrtca, v vili Lučka. Vanje so se vselili pred tremi leti.

Odpravili starostno omejitev

ŠPORT, MLADI

18. februarja 2021

Poudarek je na mladih, na mladini, odločili pa so se, da ukinejo starostno omejitev. Največ njihovih članov je starih od 20 do 35 let. Med njimi jih je kakšnih štirideset aktivnih – toliko, kolikor jim to dopušča čas, zelo aktivnih, kakršna je tudi predsednica, pa jih je deset. »To, da smo ukini-

Dogajanje v rekreaciji se med prvim in drugim valom epidemije razlikuje. Med tem ko se je v prvem valu, sicer zelo nepričakovano, rekreacija močno okrepila (vsaj kar se tiče samoiniciativnega aktivnega preživljanja časa), pa je ta v jesenskih in zimskih mesecih močno upadla, ocenjuje Bogdan Plaznik. »Poudariti je potrebno, da v prvem valu, ko so ljudje množično začeli obiskovati hribe in spreminjati svoje navade v bolj zdrav življenjski slog, ni smela potekati organizirana športna vadba, ki je ključnega pomena predvsem za varen in učinkovit proces športne vadbe. Vsi, ki so prej obiskovali redno organizirano športno vadbo, z rekreacijo v naravi brez nadzora strokovno usposobljenih delavcev v športu niso mogli nadomestiti izgubljenega.«

❱

Trenutno je objavljen javni razpis Mestne občine Velenje za sofinanciranje športnih dejavnosti v letu 2021. ŠZV nudi klubom in društvom strokovno pomoč pri izpolnjevanju spletnih obrazcev in pripravi dokumentacije, pa tudi svetovanje pri pripravi programov.

aktivnosti prenehala četrtina otrok, kar za Slovenijo pomeni približno 20.000 izgubljenih potencialnih vrhunskih športnikov. Prav tako ocenjujejo, da epidemije ne bo preživelo deset odstotkov klubov in društev, ki delujejo v vrhunskem športu in rekreaciji, kar je zelo zaskrbljujoč podatek. Poleg zaprtja nekaj športnih subjektov je že moč opaziti tudi izgubo strokovnega kadra. Torej trenerji in strokovni delavci v športu množično zapirajo svoja mikro podjetja in iščejo zaposlitev na drugih področjih gospodarstva. Športni kader (trenerji, funkcionarji) je bil že v času pred korono pomemben del športa in tudi gospodarstva, predvsem pa težko zaposljiv in redek kader, zato je problematika izgubljanja strokovno visoko izobraženih in usposobljenih ljudi še toliko večja. Lahko zato v prihodnjih letih pričakujemo manj športnih asov iz lokalnega okolja? »Športnice in športniki so navajeni marsikaterih ovir in verjamem, da bodo premagali tudi to. V nadaljevanju bomo zagotovo imeli vrhunske športnike (tako kot doslej) tudi v

li starosto omejitev, ima veliko prednosti. Mladim lažje zagotovimo izvedbo določenih dejavnosti, štejejo tudi izkušnje in znanje. Odkar smo odpravili starostno

Nekatere aktivnosti bodo izpopolnili, nekatere uvedli na novo.

omejitev, so dogodki bolj bogati, zanimivi in pestri. Lani na začetku leta, ko je situacija to še dovoljevala, smo organizirali karaoke. Navdušeni smo bili nad dogodkom, za največjega pa sta poskrbela mama in sin, ko sta skupaj stopila v dvorano in tudi skupaj zapela. Nepozabno.«

Tradicionalne dogodke bodo nadaljevali

Mojca Rep je vajeti društva prevzela pred dobrim letom. Pred tem je bila v njem vrsto let prostovoljka. »Glede na to, da imamo s člani in članicami dokaj sorodne ideje, smo se odločili, da nadaljujemo z dogodki,

Športna zveza ostaja aktivna

Na ŠZV se v času epidemije intenzivno ukvarjajo predvsem z interpretacijo in obveščanjem klubov in društev o aktualnem stanju v športu. Izvajajo razne ankete in analize lokalnega stanja ter tako pomagajo krovnim organizacijam v Slovenij pri pripravi predlogov za sproščanje ukrepov v športu in rekreaciji. »Pomemben del našega delovanja je ohranjanje zdravega delovanja klubov in društev na lokalni ravni in vzpodbujanje oz. ozaveščanje širše populacije o pomenu gibanja in zdravega načina življenja.Zato pripravljamo strategijo za hitro in varno vrnitev procesov organizirane športne vadbe v normalo,« je še povedal sogovornik. 🔲

Pred začetkom olimpijskih iger v Tokiu bo ŠZV pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije pripeljala v Velenje olimpijsko baklo, ki bo v okviru projekta Slovenska bakla s pomočjo regijskih pisarn komiteja potovala po vseh slovenskih občinah. Pričakujemo jo sredi aprila.

ki so se vsa leta odvijali, obenem pa aktivnosti še dodamo.« Med bolj znanimi in uveljavljenimi so Smallfest – glasbeni festival, na katerem nastopajo neznane in tudi bolj poznane skupine, Šoštanj rola – hitrostna dirka z rolerji za vse generacije, Noč jezerskih duhov – ustvarjalne delavnice na temu Halloween, organizirajo planinske pohode, filmske večere, glasbene delavnice, okrogle mize, različne oblike rekreacije …

Interes so preverili z anketo

Mojca Rep, predsednica društva MC Šoštanj: »Anketo jih je izpolnilo petindevetdeset, več kot polovica bi jih želela delati kot prostovoljci.«

Velenju, ker imamo dober strokovni kader in so športniki motivirani, posluh lokalne skupnosti za šport in zdravo življenje vseh občank in občanov pa je zelo velik,« je optimističen, a obenem realen Bogdan Plaznik, saj dodaja, da bo za to potreben čas.

»Ker si želimo izvajati še več aktivnosti, predvsem pa takšnih, ki bodo blizu in všečne čim širšemu krogu mladih oziroma mladih po srcu, smo jih povabili k izpolnitvi ankete, s katero smo preverili njihov interes, pravi Repova. Anketo jih je izpolnilo 95, več kot polo-

❱

»Z boljšo akustično opremo dvorane bodo koncerti bolj prijetni za uho.«

vica jih je izrazila željo, da bi želeli delati v društvu kot prostovoljci. »Naj izkoristim priložnost in jih povabim (anketa je bila namreč anonimna), da se nam oglasijo, da bomo lahko šli skupaj v akcijo. V zvezi z idejo prostovoljne pomoči osnovnošolcem smo se že povezali s šolo in čakamo njihov odgovor. Aktivnosti pa bomo usmerili tudi v pomoč starejšim občanom. Veseli bomo vsakega, ki se nam bo pridružil.«

Čas epidemije izkoristili za usposabljanje

V zadnjem letu, ko niso mogli izvajati toliko dogodkov kot prej, se je za več kot dobrodošlo izkazala izvedba avdio snemalnih delavnic in usposabljanje članov za upravljanje odrskih luči, in to bodo še nadaljevali. »Obenem smo v želji, da koronavirus čim prej zapusti ta svet, še bolje akustično opremili dvorano v Mladinskem centru in s tem povečali možnost izvedbe koncertov oziroma bodo ti precej bolj prijetni za uho, kot so bili.« 🔲

Milena Krstič - Planinc

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 18

KRONIKA

18. februarja 2021

V kakšni duševni kondiciji smo v času izrednih razmer v Šaleški regiji?

posebej, če so ljudje nameščeni v utesnjenih nastanitvah in imajo v družini manj oziroma (ne)ustrezne odnose, nizko socialno podporo, lahko vodijo v nespečnost, dolgočasje, tesnobo, razdražljivost, jezo, občutek stigmatizacije, znižano razpoloženje, izčrpanost, akutne stresne reakcije, čustveno izčrpanost, panične napade, padec kognitivnega delovanja … Ljudje pogosto doživljajo strah za svoje zdravje oziroma zdravje bližnjih, še posebej, če gre za starejše in ljudi s hujšimi zdravstvenimi težavami. Na svetovalnem telefonu je svetovanje seveda individualizirano, usmerjeno na izražene težave, z namenom, da se osebi v stiski prisluhne in razbremeni. Ob razgovoru se osebo informira, ljudem se svetuje primerna vedenjska aktivacija (izvajanje aktivnosti, ki so človeku v pomoč in prijetne, mednje sodi tudi fizična dejavnost) in aktiviranje socialne mreže (na daljavo), usmerja se jih pri prepoznavanju nekoristnih, pesimističnih, katastrofičnih razmišljanj in usmerja v konstruktivno naravnanost, različne načine za soočenja z napetostjo. Po potrebi pa se jih usmeri na psihiatrično ali klinično psihološko obravnavo.«

Literatura navaja, da so nekateri ljudje razvili »covid stresni sindrom«, pri katerem posamezniki doživljajo hud strah pred infekcijo, dotikanjem površin, ksenofobijo itd. Kako dejavni ste? Je stisk med ljudmi, ki so se naenkrat znašli v krizi bodisi zaradi čakanja na delo, izgube službe, morebitnega šolanja otrok na daljavo ali pa samega strahu in izgube socialnih stikov, več?

Jasmina Škarja

V sedanjem že precej časa trajajočem času epidemije, ob razglašenih izrednih razmerah in posebnih ukrepih so se zelo spremenili družbeni vsakdanjik, procesi dela, vsakodnevni način življenja ljudi in širše skupnosti in ne nazadnje dostopnost do različnih storitev, zato je prav gotovo vloga psihologov in psihiatrov v tem času velika. Poleg omenjenih sprememb vsakodnevnega načina življenja in kljub že številnim odgovorom o delovanju in širjenju virusa ostaja veliko negotovosti, pomanjkanje predvidljivosti in občutka nadzora, vse to pa lahko štejemo med temeljne dejavnike za stopnjevano doživljanje stresa, tesnobnosti. »S tovrstnimi (stresnimi, kriznimi) situacijami se sicer ljudje različno soočamo, kar je odvisno od posameznikovih prilagoditvenih sposobnostih oz. njihove psihološke odpornosti in ranljivosti, precej pričakovano pa je, da ljudje doživljamo več zaskrbljenosti, tesnobe in na drugi strani manj zadovoljstva. Že večkrat je bilo v različnih virih poudarjeno, da je to doživljanje smiselno sprejeti kot normalno v danih razmerah in se jim poskusiti prilagoditi s konstruktivno naravnanostjo,« v uvodu poudari mag. Danica Veternik Dražnik, specialistka klinične psihologije in vodja Centra za duševno zdravje odraslih Velenje.

»Strinjala bi se z vami, da je v tem času vloga kompetentnih strokovnjakov s področja duševnega zdravja (spec. psihiatrije, klinične psihologije, psihologov …) velika in zelo pomembna, tako v delovanju za širšo javnost – na spletu so na npr. voljo različni koristni, na dokazih podprti prispevki, VKT programi, e-knjige za samopomoč …) – kot na specializiranih kurativnih področjih, na katerih se srečujemo z ljudmi, ki se jih je aktualna situacija še posebej dotaknila. Govorim o ranljivejših skupinah, ki imajo zaradi razmer izrazitejše psihične težave, kot so npr. motnje razpoloženja, posttravmatska stresna motnja …« Kakšno je naše trenutno duševno stanje, koliko psihosocialne podpore nudite tako zaposlenim kot brezposelnim in kako? »Že pred nastopom epidemije je bilo v Sloveniji na primarni ravni zdravstva (kurativa), kamor se najpogosteje obrnejo ljudje z duševnimi motnjami, število specialistov psihiatrov in kliničnih psihologov premalo in čakalne dobe za slednje bistveno predolge. V tem času so potrebe po tovrstnih obravnavah še večje, a kljub omenje-

nemu pomanjkanju specialistov skušamo odgovoriti na potrebe ljudi, ki se soočajo s hudimi težavami v duševnem zdravju: torej ponuditi pravočasno, strokovno ustrezno pomoč posameznikom

Mag. Danica Veternik Dražnik, specialistka klinične psihologije: »V krizni situaciji gre vedno za potek oz. proces, ne glede na to, ali gre za manjšo krizo ali najhujšo svetovno krizo, ki gre skozi več korakov, ki so lahko različno dolgi in lahko vodijo v različno velike padce kompetenc posameznika, ki je krizi izpostavljen. Na osebni ravni pa kriza pomeni tudi možnost za novo odločitev, za razvoj, uporaba krizne situacije je torej lahko tudi pozitivna. Poskusimo na novo doživeti občutke smisla in pomena življenja, spremenimo lahko svoj odnos do zdravja. Vsekakor je pomembno, da ostanemo konstruktivno naravnani.«

z duševnimi motnjami. Pri kurativni dejavnosti strokovnjaki po strokovnih kriterijih ocenimo stopnjo nujnosti in način nudenja pomoči. Dejstvo pa je, da se čakalne dobe podaljšujejo, nekatera stanja, ki se zaradi čakanja in omejitev aktualnega časa kronificirajo, prinesejo še več psihološkega trpljenja in težje zdravljenje ter tudi več ekonomskih in socialnih posledic za družbo (samomorilnost, delovni absentizem, izstopi iz izobraževanj, družinske tragedije ...). Tudi v tem času v ZD Velenje preglede in obravnave izvajamo v živo v ambulantah ter tudi na terenu, na domu obravnavanega pacienta (skupnostna psihiatrična obravnava, ki je z lanskim letom naša novost, namenjena vodenju in zdravljenju oseb s hudo duševno motnjo, psihiatričnim bolnikom s pogostimi hospitalizacijami v psihiatričnih bolnicah (shizofrenske psihoze, težja bipolarna afektivna motnja, hude poporodne duševne motnje, težje oblike demenc, hude kronične depresije …). Poleg tega izvajamo obravnave tudi po telefonu in video klicih. Ob kurativni dejavnosti imamo organiziran tudi Telefon za psihološko podporo ob epidemiji Covid-19, na katerem svetujeta psihologinji iz Centra za krepitev zdravja.« Ali se znajdejo v stiski tudi ljudje v samoizolaciji in oboleli za koronavirusom? »Samoizolacija, karantene, še

Vozila brez izpita, ostala brez avta Velenje, 12. februarja – V petek okoli 20. ure so policisti v Velenju ustavili voznico osebnega avtomobila. Ker je vozila brez vozniškega izpita, so ji avto zasegli, prekrškovni postopek pa jo še čaka.

Vandal nad obcestno ogledalo

Pameče pri Slovenj Gradcu – Danes, 18. februarja dopoldne, se bo začela na Poljani, delu poslovnega kompleksa Pameče pri Slovenj Gradcu, jubilejna 15. dražba najvrednejšega lesa v Evropi. To bo izjemno pomemben gospodarsko komercialni dogodek lesarstva v Sloveniji, na katerem bodo prodali več tisoč m3 različnih lesnih hlodov. Organizatorji in partnerji v tem projektu, ki ga vodi Jože Jeromel, so Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za

gozdove Slovenije. Zbiranje ponujene hlodovine se je začelo 4. januarja in je bilo zaključeno 18. januarja, ponudbe pa so odpirali do 4. februarja, ko so oblikovali prodajni katalog. Zaključek javne dražbe bo 18. februarja z dnevom odprtih vrat in razglasitvijo rezultatov. Običajno je bil to velik praznik gozdarjev, lesarjev in lastnikov gozdov, tokrat pa bo dogodek okrnjen in brez spremljajočega sejemskega dogajanja, a bo vsekakor odmeval doma in čez mejo. 🔲

Jože Miklavc

Skupno je več kot 500 prodajalcev na letošnji licitaciji ponudilo 3960 hlodov v skupni izmeri 4067 kubičnih metrov. Med ponujenimi hlodi je tudi najbolj debel hlod doslej, in sicer hlod hrasta v izmeri 11 kubičnih metrov. Lastnik ga je na licitacijo pripeljal iz okolice Ptuja.

Velenje, 12. februarja – V noči na petek, lahko pa da tudi v petkovem dopoldnevu, je neznanec Velenjčanu poškodoval obcestno ogledalo. Tega je imel v soglasju z Mestno občino Velenje nameščenega na drogu javne razsvetljave. Policisti za vandalom poizvedujejo.

Zaradi kraje prehrambnega izdelka ga čaka ovadba Velenje, 13. februarja – V soboto okoli 19. ure je varnostnik v trgovini Hofer zalotil moškega pri kraji prehrambnega izdelka. Policisti ga bodo kazensko ovadili.

Že popoldne brez miru Velenje, 14. februarja – V nedeljo so se policisti zaradi predvajanja glasne glasbe, ki je motila soseda, že popoldne, ura je bila 15.20, odpravili v Laze. Kršitelju so napisali plačilni nalog, ki ga za take primere predvideva Zakon o javnem redu in miru.

Kako je z nudenjem in izvajanjem psihološke pomoči zaposlenim v kritični infrastrukturi? So deležni kakšne psihološke podpore? »V naši službi neke specializirane organizirane oblike pomoči za tovrstno populacijo nimamo, do sedaj se s potrebo po tako organizirani pomoči tudi še niso obračali na nas. V nekaterih službah, še posebej v nekaterih zdravstvenih organizacijah, oddelkih se soočajo s problematiko izgorelosti pri zaposlenih. Za pomoč so jim tamkajšnje službe, pa tudi psihologi izdelali npr. kartice pomoči za soočanje s stresom, letake, priročnike za nudenje pomoči zaposlenim …« Se vam zdi, da bomo ljudje po koncu epidemije potrebovali nekaj časa, da se vrnemo v svoje ustaljene tirnice? Bo epidemija pustila posledice na ljudeh, našem načinu življenja (pričakujete, da se bo število obravnav in duševnih bolezni povečalo)? »Pri nekaterih ljudeh so se razvile psihološke težave že v času izbruha krize, pri nekaterih pa se bodo izrazile šele kasneje. Tudi sicer je pričakovati, da se bodo nekatere spremembe vsakodnevnega vedenja ljudi kazale še dolgo časa (izogibanje zaprtih prostorov z več gneče, ljudem, ki kašljajo in kihajo …), odvisno je tudi od tega, kako dolgo bodo ukrepi še potrebni.« 🔲

POLICIJSKA kronika

Iz POLICISTOVE beležke

Danes na licitaciji 3960 hlodov lesa

Kaj opažate kot specialistka klinične psihologije: katere skupine so v tej epidemiji najbolj ranljive in katere pogostejše psihične motnje obravnavate? »Ranljive skupine so ljudje, ki so že pred tem imeli težave v duševnem zdravju, posamezniki s slabšimi prilagoditvenimi sposobnostmi, slabše psihološko odporni. Poleg tega pa tudi tisti, ki so jih ukrepi bolj prizadeli in živijo v težjih socialno-ekonomskih razmerah. Psihične motnje, ki so pogoste, so depresija, motnje iz spektra anksioznosti, obsesivno kompulzivna motnja. Literatura

pa navaja, da so nekateri ljudje razvili »covid stresni sindrom«, pri katerem posamezniki doživljajo hud strah pred infekcijo, dotikanjem površin in predmetov, ki bi lahko bili kontaminirani s koronavirusom, ksenofobijo, pretirano prebirajo vsebine, povezane s Covidom-19, imajo vsiljive misli in nočne more, povezane z virusom.«

Izsiljevanje v nesrečo Šoštanj, 9. februarja – V torek sta se v prometni nesreči v Šoštanju lažje poškodovali voznica osebnega vozila in njena sopotnica. Do prometne nesreče je prišlo okoli 16. ure v bližini pošte, kjer sta zaradi izsiljevanja prednosti trčili dve osebni vozili. Povzročitelj in njegova sopotnica v prometni nesreči nista bila poškodovana. Vozniku so zaradi povzročitve prometne nesreče policisti izdali plačilni nalog.

Vijugal po cesti Velenje, 10. februarja – V sredo dopoldne je občan seznanil policiste, da na relaciji Arja vas – Velenje voznik kombiniranega vozila vijuga po vozišču. Policisti so voznika ustavili in z njim opravili alkotest. Ta je pokazal, da je imel voznik 0,60 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega bodo podali obdolžilni predlog.

Iz blagajne v svoj žep Velenje, 11. februarja – Velenjski policisti so v četrtek obravnavali kaznivo dejanje goljufije. V eni od velenjskih trgovin si je tam zaposleni v treh mesecih iz blagajne protipravno prilastil 3.000 evrov. To je počel tako, da je na računih administrativno izkazoval minus (da kupci fiktivno vračajo kupljene predmete).

Nasilje v družini Velenje, 11. in 14. januarja – Velenjski policisti so prejšnji teden spet obravnavali dva primerna nasilja v družini. V četrtek jih je občanka obvestila, da ji mož grozi z ubojem. Policisti so pri zbiranju obvestil ugotovili, da

tovrstno nasilje traja že dalj časa. Nasilnemu možu so izrekli ukrep prepovedi približevanja, čaka ga tudi kazenska ovadba. V nedeljo okoli 1. ure zjutraj pa jih je obvestila druga občanka, da jo je partner pretepel. Do nje je bil nasilen že pred tem, nad njo je vršil tudi psihično nasilje. Tudi v tem primeru so nasilnežu izrekli ukrep prepoved približevanja, za kaznivo dejanje nasilja v družini pa bodo napisali ovadbo.

Pri vključevanju na avtocesto trčil v tovornjak Arja vas, 12. februarja – V petek zjutraj se je zgodila prometna nesreča, v kateri se je lažje poškodoval voznik osebnega avtomobila. Nesreča se je zgodila na avtocestnem uvozu v Arji vasi. Voznik je pri vključevanju na avtocesto trčil v tovorno vozilo.

Voznik pobegnil, a ne za dolgo Šoštanj, 13. februarja – V soboto zvečer ob 21. 45 je se na odseku ceste Gaberke – Velunja pripetila prometna nesreča, povzročitelj pa je s kraja pobegnil. Voznika osebnega avtomobila wv golf, serije IV, ki je s kraja odpeljal proti Šoštanju, je patrulja izsledila v Gaberkah.

Razdalja je bila prekratka Velenje, 15. februarja – V ponedeljek se je na Celjski cesti v Velenju zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je trčil v vozilo, ki je vozilo pred njim. V trčenju se je eden od voznikov lažje poškodoval.

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

18. februarja 2021

V Šoštanju lani prenovili 21 odsekov cest na javnih poteh

Kako blizu so uresničevanju CPS v Šoštanju?

Z 1.100.000 evri nadaljujejo letos – Ena večjih naložb je cesta do industrijske cone Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Občina Šoštanj, po velikosti največja med tremi šaleškimi občinami, ima temu primerno razvejano cestno omrežje. To je dolgo več kot 200 kilometrov. Za urejanje in letno ter zimsko redno vzdrževanje lokalnih cest v skladu s koncesijsko pogodbo skrbi podjetje Andrejc. V sklopu naložbe je izvajalec že prenovil cestne odseke v skupni dolžini 44 kilometrov, sproti pa izvaja redna vzdrževalna dela. Kljub temu pa v občini ostaja še nekaj prenove potrebnih cest, predvsem so to odseki cest na javnih poteh. Za ureditev teh je Občina Šoštanj podpisala okvirni sporazum, v sklopu katerega med petnajstimi izvajalci, ki jim je bila priznana sposobnost, za vsako posamezno cesto izberejo najugodnejšega. Lani so prenovili kar 21 odsekov

v skupni dolžini skoraj 7 kilometrov in vrednosti blizu 900.000 evrov. Urejali so jih v vseh krajevnih skupnostih, v enih več, v drugih manj, in tako, da so uredili tiste najbolj kritične, med katerimi je tudi cesta, ki vodi do Bolnišnice Topolšica. Skoraj 800.000 evrov (od tega jim je polovico plačala država) so namenili obnovi cest, ki so jih poškodovali plazovi. V proračunu za letošnje leto je za investicijsko vzdrževanje in obnovo odsekov občinskih cest zagotovljenih 1.100.000 evrov. Ena večjih naložb v cestni infrastrukturi je dovozna cesta do industrijske cone na območju med podjetjem Turna in Centralno čistilno napravo Šaleške doline in prvi del obnove, ki bo preprečila padanje kamenja s Pustega gradu.

Šoštanj – Občina Šoštanj vabi občane, starejše od 12 let, da izpolnijo anketo, ki je objavljena na njihovi spletni strani, in jim tako pomagajo ugotoviti, kako uspešni so pri uresničevanju zastavljenega cilja iz Celostne prometne strategije (CPS). CPS je strateški dokument Občine Šoštanj za trajnostno mobilnost. Cilj te strategije je zagotoviti optimalne pogoje predvsem za pešce, kolesarje in javni potniški promet ter s tem dvigniti splošno kakovost bivanja v občini.

🔲

mkp

»Draga, ne moreš imeti kariere in biti dobra mama!« Prosim? Kako? Ti dve vprašanji sta moj prvinski odziv na izjavo, da oboje ni možno. Izjava mi še danes odmeva v glavi. Četudi sem bila takrat, ko mi je bila izrečena, še študentka – torej brez kariere in brez otroka –, mi instinktivno ni sedla in se mi tudi ni »usedla« v moj osebni sistem vrednot in prepričanj. Danes vem naslednje: pa še kakšen izziv je biti prisotna mama in stremeti ter se predajati delu, ki te izpopolnjuje! Ujeti in obdržati ravnovesja, ni lahko. Znati manevrirati med osebnimi in otrokovimi željami, pa

od 19. 2. do 25. 2. - 19. februarja 1874 je v avstrijskem Bad Gleichenbergu umrl politik in plemič Karel Adamovich de Csepin, ki je bil od leta 1858 tudi lastnik Velenjskega gradu; kot kandidat slovenske liberalne stranke v slovenjegraškem okolju je nastopil na volitvah leta 1870 in na volitvah 1871 ter bil obakrat izvoljen; pred koncem drugega mandata je predčasno odstopil; - 19. februarja 1939 je bil v Šoštanju ustanovljen aero klub Naša krila; člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha, in z njim v Lajšah pri Šoštanju 24. septembra 1939 prvič poleteli; - Andreja Šverc, športnica Velenja za leto 1977, je 19. februarja 1978 postala jugoslovanska prvakinja v krosu; - znana velenjska učiteljica Herma Groznik je 19. februarja 1997 za svoje delo prejela priznanje slovenskega Zavoda za

vendar ni nemogoče, je pa neka posebna vrsta veščine. Spoznala sem, da me bo na vsakem koraku, ko bom odrekala čas svojemu sinu, zasledoval občutek krivde. A spoznala sem, da je vest moj prijatelj. Je čustvo, ki je v meni in ki me opomni, da mi zelo ni vseeno in da premorem ogromno mero angažiranosti do svoje vloge kot mama. Ko sem sprejela občutek krivde, se je zmanjšal. Začela sem ga razumeti, mu dajati prostor v sebi in spoznala, da ima zame pomembno sporočilo. Spoznala sem, da mi materinstvo pomeni izjemno veliko, obenem pa me je materinstvo naučilo, kako pomenljivo je tudi, da ne »izgubim sebe«, »da se ne spregledam«, »da sama sebi namenim čas«, »da se slišim«, »da ne pozabim, kaj so moje srčne želje, moji cilji in potrebe«! Otroka učim z zgledom. Manj z besedami

šolstvo; - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja in sta bili največji in najbolj tragični nesreči v zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 11, v drugi pa 21 premogarjev; - 20. februarja 1947 se je v Malem Idjošu v Srbiji rodil zdravnik Jovan Stupar, ki je bil od leta 1975 zaposlen v Zdravstvenem domu v Šmartnem ob Paki; umrl je 19. septembra 2020 v Topolšici; - 20. svečana 1996 so za predsednika Atletskega kluba Velenje izvolili Marjana Hudeja, ki je to nalogo opravljal do 18. decembra leta 2018, ko so za novega predsednika izvolili Luko Steinerja; - 21. februarja 1914 je bil rojen narodni heroj dr. Dušan Mravljak – Mrož, doma iz Šoštanja; Dušan Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel 8. januarja leta 1943 v boju z nemškimi enotami na Osankarici na Pohorju; - 21. februarja 1942 se je v Celju rodil vrsto let taborniški vodja rodu Jezerski zmaj iz Velenja Anton De Costa;

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Kot prvo ognjeno znamenje ste znani po neomejenih zalogah energije. Vendar pa nenadoma ne boste več našli strasti in veselja do dela v službi ali pa boste začutili, da se počasi oddaljujete od ljudi, ki so vam še do pred kratkim veliko pomenili. Takšna čustva bodo za vas nepričakovana in verjetno ne boste takoj razumeli, zakaj se vam to dogaja. Morda boste ugotovili, da morate čimprej zamenjati delovno mesto, saj v službi že nekaj časa intelektualno in finančno stagnirate. Posloviti se boste morali tudi od nekaterih ljudi, ki vam v življenje ne prinašajo več ničesar pozitivnega. Korona kriza je pokazala prave barve vaših prijateljev.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Pričakujte zelo dinamičen teden. Prostega časa skorajda ne boste imeli, saj boste zaposleni z mnogimi tekočimi opravki, novimi poznanstvi in zahtevnejšimi delovnimi nalogami. Kljub precejšnji utrujenosti boste pozitivni in dobre volje. Pri hišnih opravilih vam bo tokrat z veseljem priskočil na pomoč tudi vaš partner, saj bo videl, da se zares trudite urediti veliko različnih stvari na vseh področjih svojega življenja. Pazite na redno in raznovrstno prehrano, da ne bo prišlo do pretirane izčrpanosti in težav z želodcem. Predvsem ne pozabite zaužiti dovolj vitaminov in mineralov ter spiti dovolj tekočine. Denar? Razmišljali boste, kako boste porabili prihranke.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Če se ne boste začeli drugače obnašati do sodelavcev in svojih bližnjih in boste še naprej vztrajali pri starih vzorcih delovanja, bo kmalu prišlo do trenj in prepirov z vsemi vpletenimi. Tudi če vas bo nekdo drug pahnil v negativno razmišljanje, se brzdajte in reagirajte kar se da mirno. Kaotične razmere bodo trajale toliko časa, dokler se ne boste ozrli vase in se vprašali, zakaj se vam to neprestano dogaja. Bolj kot se boste poglobili vase, lažje boste razumeli, zakaj se ljudje do vas obnašajo tako nastrojeno. Če boste začeli oddajati bolj pozitivno in mirno energijo, se bodo tudi vaši odnosi kmalu popravili na bolje.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Skozi tančice ženskega pogleda

Karierna mama

in še manj s stavki, kaj naj bi bilo dobro zanj. In če moja dejanja kažejo, da mami skrbi tudi zase in mi ni vseeno zame, navsezadnje prav to učim tudi svojega sina. Tako logično, a včasih se nam zdi to tako sebično, kajne? Razveselim samo sebe, ko izrečem svojemu sinčku: »Mami sedaj potrebuje nekaj minut zase, igraj se, prosim, sam.« In ko to izrečem ljubeče, a suvereno. Ponosna sem nase, ko si pomagam (in ne otežujem ali celo obsojam) pri občutku krivde, kadar nisem s svojim sinom. Ugotovila sem, da proces balansiranja med »kariero in materinstvom« ni končen in se dejansko na novo začne prav vsak dan. Zato imam vsak dan novo priložnost, da se urim v tem prav posebnem življenjskem izzivu. Kot pravi psihoterapevt Tomislav Kuljiš: »Pri starševstvu ni bistveno, da je mama dobra mama, ampak da je mami dobro.«

Frančišek Branimir Malus (Arhiv Muzeja Velenje)

- 21. svečana 1948 je bil v Topolšici rojen šoštanjski župan prof. Darko Menih; - 22. februarja 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc, ki je bil rojen v Škalah pri Velenju; - 22. februarja leta 1941 je bil v Šmartnem ob Paki rojen Frančišek Branimir Malus, ki je bil dolgoletni družbenopolitični delavec, predsednik Krajevne skupnosti Šmartno ob Paki, pobudnik in prvi predsednik Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki in pomočnik direktorja Vino podjetja v Šmartnem ob Paki; - 22. februarja 1944 se je v Šentvidu pri Zavodnjah tragično končala kratka in neizpeta življenjska pot pesnika Karla

🔲

Ines Vugrinec, Društvo SŽM

Destovnika – Kajuha; - 22. februarja 1955 se je rodil nekdanji ravnatelj Osnovne šole Gorica iz Velenja Ivan Planinc, ki mu poleg ostalega seveda želimo še veliko veliko zdravja in užitkov pri njegovih sprehodih; - 22. februarja 1963 se je rodil Janez Hudej, ki je nastopil kar na štirih Paraolimpijskih igrah: v Barceloni 1992, v Atlanti leta 1996, v Sydneyju leta 2000 in v Atenah leta 2004; - 23. februarja 1881 se je v Celju rodil pravnik Janko Sernec mlajši, ki je bil po prevratu leta 1918 imenovan za starešino okrajnega sodišča v Šoštanju; v Šoštanju je sodeloval pri gledaliških igrah in planinskem delu; na občnem zboru Šaleške podružnice SDP 1919 je bil izvoljen za načelnika in je društvo vodil do leta 1922; - leta 1934 se je 23. februarja v Dobovcu pri Trbovljah rodil dr. Matjaž Kmecl, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni občan Mestne občine Velenje; - 25. februarja 1993 je Radio Velenje začel oddajati svoj program tudi na frekvenci 107,8 MHz z oddajnika Plešivec. 🔲 Damijan Kljajič

Uspešno zaključen projekt na delovnem mestu vas bo navdal z novo energijo. V službi boste samozavestneje in lažje izražali svoje mnenje, saj boste dobili dobro spodbudo. Sprememba v vašem obnašanju bo očitna. Ne boste več tako vodljivi, kot ste bili morda v preteklosti. To lahko pripelje do določenih trenj z zavistnimi sodelavci, ki vas niso navajeni videti v takšni luči. S tistimi, ki bodo pozdravili vašo samozavestnejšo držo, pa boste vzpostavili boljše in bolj konstruktivne poklicne odnose. Pazite le, da boste ostali prizemljeni in se ne boste do sodelavcev začeli obnašati vzvišeno ali arogantno. Partner bo zadržan, spremembe mu ne bodo preveč všeč.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Če ste samski, obstaja velika možnost, da boste v tem tednu spoznali človeka, s katerim bosta vzpostavila ljubezensko razmerje in se morda v prihodnosti tudi odločila za skupno pot. Vendar pa se ne zaletavajte prehitro v resno zvezo in si vzemite dovolj časa za spoznavanje te osebe. Partnerstvo se lahko izkaže za velik izziv predvsem za tiste, ki ste že dolgo samski in navajeni živeti po svoje. Prilagajanje bo postalo nujen sestavni del vašega novega vsakdanjika. Če želite, da bo zveza dolgoročno uspešna, se bosta morala oba aktivno truditi za čim bolj harmonično življenje v dvoje. Predvsem pa se bosta morala najprej bolje spoznati.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

V sebi čutite večjo potrebo po zaupanju in varnosti. K tem občutjem vas je morda napotil odnos, ki vas ne zadovoljuje več. Vi ste namreč vanj vložili vso svojo energijo in prosti čas, partner pa vam tega ni znal ali želel vrniti. Začnite se ravnati po svojih željah in pričakovanjih ter se izogibajte izpolnjevanju njegovih zahtev. Poskusite se tudi pogovoriti in mu zaupajte, kar vam leži na duši. Če boste ugotovili, da se ni pripravljen potruditi ali stvari, ki vam gredo najbolj na živce, vsaj malo spremeniti, je morda pravi čas za resen razmislek, kako naprej. Tudi razhod ni izključen. Čeprav vam bo sprva hudo, morda potrebujete prav to, da boste spet lažje zadihali in zaživeli po svojih željah.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Po dolgem času boste imeli priložnost, da se sprostite in se posvetite stvarem, ki vas res zanimajo in osrečujejo. Pritisk in stresno delo v službi se bosta končno sprostila, izboljšali se bodo tudi vaši odnosi s sodelavci. Ker boste imeli več prostega časa in mirnejšo glavo, si boste zlahka omislili kakšen nov hobi. Morda si boste kupili novega hišnega ljubljenčka, ki si ga že tako dolgo želite. V tem obdobju boste izrazito ustvarjalni in odprti za novosti. Več si boste upali in lažje boste sprejeli težavne odločitve, s katerimi ste prej odlašali. Čim več prostega časa preživite zunaj na svežem zraku, saj ste se zadnje mesece preveč zapirali med štiri stene.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Hrepeneli boste po bližini svojega partnerja, s katerim sta že nekaj časa precej odtujena. Oba sta zanemarjala poglobljene pogovore o svojih občutjih, mnenjih in razmišljanjih. Tudi v prostem času se zaradi napetosti v razmerju nista dovolj posvečala drug drugemu. Dajte pobudo in pripravite partnerju kakšno romantično presenečenje. Razveselili ga boste že z njegovo najljubšo jedjo in masažo. Ker se po dolgem času spet lahko prosto gibamo po Sloveniji, organizirajte celodnevni izlet v kakšen kraj, ki ga še nikoli nista obiskala. S temi majhnimi pozornostmi bo iskrica med vama spet zažarela, kar bo osrečilo oba.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Pred vami je naporen teden. Stres, ki ste mu podvrženi zaradi kaotičnega delovnika in preobremenjenosti na delovnem mestu, vas bo morda telesno in duševno tako izčrpal, da boste doživeli padec imunskega sistema. Morali se boste ustaviti, si postaviti prioritete in začeti bolj skrbeti zase. Razmislite in v svoje življenje poskusite uvesti več rutine in reda, saj bi to pozitivno vplivalo na vaše počutje, s tem pa tudi na vaše delovanje. Organizirajte manjše druženje z družinskimi člani ali prijatelji, ki jih že dolgo niste videli, pri tem pa še vedno ostanite previdni in upoštevajte ukrepe. Vseeno se boste sprostili in odmislili težave, ki vam jih v zadnjem času piše življenje.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Zaradi novih službenih ali drugih odgovornosti, ki postajajo čedalje zahtevnejše in napornejše, boste morali narediti spremembe v svojem vsakdanjiku. Tehtanje med dvema ali več možnostmi bo končno pripeljalo do pomembne odločitve, ki lahko korenito spremeni vaše življenje. Vendar pa morate paziti, da vaše razmišljanje in delovanje ne bo temeljilo na nespametnem tveganju, temveč na premišljenih odločitvah. Vzemite si čas in dobro premislite, kaj si zares želite. Če svojo srečo pogojujete s stanjem na bančnem računu in materialnimi dobrinami, se pripravite na dogodke, ki bodo dodobra pretresli vaše življenjske nazore. Če vam več pomenita mir in svoboda, pa tako veste, kaj morate storiti.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Več energije in časa boste morali nameniti domačim, saj vas potrebujejo bolj, kot si mislite. Če imate partnerja oziroma družino, se osredotočite na njihove želje. Priznajte si, da ste v zadnjem času večinoma mislili le nase in svoje potrebe. Vzpostavitev ravnovesja med tem, kar prejemate, in tem, kar dajete, je nujna, če želite zopet vzpostaviti dobre družinske odnose. Čeprav sicer razumejo, da imate v službi veliko dela in obveznosti, si želijo z vami preživeti prosti čas ob večerih in vikendih. Presenetite jih s kakšno novo družabno igro, ki bo razveselila celo družino. Sedaj, ko lahko, v vsakdanjik vnesite več zimskih športov.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Neka bližnja oseba se bo do vas obnašala zelo negativno in zadirčno. Ker ne boste vedeli, zakaj ste si to zaslužili, boste sprva zelo zbegani in jezni. Soočite se z njo, saj boste le v tem primeru prišli stvari do dna. Morda boste ugotovili, da ste tudi vi s svojim obnašanjem pripeljali do te situacije. Če se boste pripravljeni opravičiti in pogovoriti, boste spor po vsej verjetnosti razrešili mirno in brez dolgotrajnih zamer. Zaradi nastale situacije boste v tem tednu nagnjeni k utrujenosti in živčnosti. Poskrbite, da si boste privoščili dovolj počitka, misli pa lahko poskusite umiriti tudi z različnimi tehnikami sproščanja. Če ne boste zmogli sami, poiščite pomoč strokovnjakov.

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

18. februarja

06.20 07.00 09.05 10.00 10.40 10.50 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.40 15.10 15.45 16.10 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 01.00 01.25 01.50 02.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Vafljevi srčki, norv. nad., 4,5/7 Sovice, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Strasti, TV-nad., 26/60 Vem!, kviz Moje mnenje Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Ali oblast škoduje možganom, francoska dok. odd. Slovenci v Italiji: 20-letnica zaščitnega zakona Brez meja - Határtalan Z kot Zofka, odd. za otroke Sobotni krompir Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Pripravljeni na potres?, odd. o znanosti Na kratko: Medvrstniško nasilje Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Windermerski otroci, britanski film Ugriznimo znanost: Pripravljeni na potres?, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

11.25 13.15 14.55 16.25 18.20 18.50 20.45 21.20 21.45 22.15 23.00 23.30 00.00 01.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Tipično slovensko, izob. film Sveto in svet: Filokalija Alpsko smučanje - SP: veleslalom, 1. vožnja, prenos iz Cortine d'Ampezzo Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki, prenos iz Râsnova Alpsko smučanje - SP: veleslalom, 2. vožnja, prenos iz Cortine d'Ampezzo Biatlon - SP: mešane štafete dvojic, prenos s Pokljuke Slovenska polka in valček 2020, festival narodnozabavne glasbe Nogomet - evropska liga Nogomet - evropska liga: Crvena zvezda : Milan, šestnajstina finala, prenos iz Beograda Avtomobilnost Ambienti Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020, glasb. kopr. B. Cullberg: Don Kihotove sanje, televizijski balet Slovenska jazz scena: MareziJazz 2012. Big band Vrhnika Nogomet - evropska liga: vrhunci šestnajstine finala Videotrak Info kanal

06.20 07.00 09.05 10.00 10.40 10.50 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.45 15.00 15.15 15.55 16.15 16.40 17.00 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 23.05 01.00 01.25

04.00 06.00 07.50 08.45 09.35 10.25 12.15 13.05 14.30 16.25 17.50 18.15 20.00 21.45 22.40 23.30 00.50 01.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.50 08.05 09.10 11.00 12.55 13.10 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.20 23.00 23.55 00.50 01.45 02.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.50 12.15 12.45 13.35 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.30 22.35 23.25 23.55

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Florini zmajčki, ris. Ghost Mecard žogice, ris. Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6. sez., 8. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 30.,31. del Lepotica in zver, 1. sez., 72.,73. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 19. del Komisar Rex, 6. sez., 9. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 32.,33. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 20. del Ugodno oddam sina, 2. sez. 24UR zvečer Hudson in Rex, 1. sez., 14. del Vohun v nemilosti, 4. sez., 12. del Gotham, 4. sez., 18. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. 2824. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Dober večer, g. predsednik: Alojz Kovšca, predsednik DZ Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 2006, 2. del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobri snežak, gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci! Modri kralj Spoznajmo jih ... Citrarski ansambel in Mark Lev Krajnc, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 5 Regionalne novice, inf. prog. Spoznajmo jih ... Citrarski ansambel in Mark Lev Krajnc, GŠ Velenje 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Valentinov koncert: Davor Radolfi in Ritmo Loco, 2004 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sobota,

19. februarja

02.20 04.00 06.00 07.00 08.00 08.25 09.35

18. februarja 2021

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.50 08.05 09.05 10.55 12.50 13.05 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 20.45 22.00 22.40 22.45 00.40 02.35 03.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.05 11.30 12.00 12.50 15.30 16.00 16.05 17.35 17.55 18.00 18.05 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Vafljevi srčki, norv. nad., 6,7/7 Sovice, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Strasti, TV-nad., 27/60 Vem!, kviz Globus, Točka preloma Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Vladivostok, novi ruski eldorado, francoska dok. odd. TV-izložba Prisluhnimo tišini: Epidemija je dostopnost kulture preselila na splet, izob. odd. Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Danin dinosvet, kan. nan., 11/26 Varuška nindža, niz. nad., 9/10 Infodrom Poročila ob petih, Šport, Vreme Premagajmo covid 19 Duhovni utrip Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Oktet Planika 2020. 40 let delovanja Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Rdeča puščava, francosko-italijanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Ugriznimo znanost: Pripravljeni na potres?, odd. o znanosti Alpsko smučanje - SP: veleslalom, 1. vožnja, prenos iz Cortine d'Ampezzo Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki, prenos iz Râsnova O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna odd. Alpsko smučanje - SP: veleslalom, 2. vožnja, prenos iz Cortine d'Ampezzo Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki, vključitev v prenos iz Râsnova Alpsko smučanje - SP: veleslalom, prenos iz Cortine d'Ampezzo Na vrtu, izob. odd. Koncert skupine Manouche, Stisn Se K men Ko spregledaš, ameriški film Danska: do kod seže strpnost?, francoska dok. odd. Zadnja beseda! Alpsko smučanje - SP: veleslalom, posnetek iz Cortine d'Ampezzo Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Florini zmajčki, ris. Ghost Mecard žogice, ris. Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6. sez., 9. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 32.,33. del Lepotica in zver, 1. sez., 74.,75. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 20. del Komisar Rex, 6. sez., 10. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 34.,35. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 21. del Ugodno oddam sina, 2. sez. 24UR zvečer Eurojackpot Žurerki na poti, angleški film Njena najboljša poteza, am. film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. DObro jutro, inf.-razv. odd. 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Ali jih poznate? Nataša Pirc, 1996 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Pevci KUD Cambi, posn. koncerta Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Miš Maš, otroška oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Japonska Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Okarina Folk festival Bled, 1998. Dervish, posnetek koncerta Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja,

20. februarja

06.15 07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.20 08.40 09.10 09.50 10.30 10.45 11.15 11.30 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.25 14.35 14.50 15.45 16.00 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.50 21.20 22.10 22.35 00.20 00.50 01.40

04.00 06.00 07.00 07.55 09.45

Kultura, Odmevi To sem jaz, Elizabet Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Ernest in Celestinca, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Studio Kriškraš: Tekmovati ali sodelovati, odd. za otroke Buck, belg. nad., 13,14/32 Za repom: Teci počasi, izob. odd. Male sive celice: OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ Šmarje Sap, kviz Infodrom Varuška nindža, niz. nad., 10/10 TV-izložba Tarča NaGlas! Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV-izložba Znanost o virusu, pog. odd. Na kratko: Motnje razpoloženja Prisluhnimo tišini, izob. odd. Citarum, najbolj onesnažena reka na svetu, fran. dok. odd. TV-izložba Slovenski magazin Na vrtu, izob. odd. Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda! Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Tanek led, kopr. nad., 2/8 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Dvojna življenja, francoski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

01.30 02.30

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Spomini: Malči Jakša - Miša, 1. del Alpsko smučanje - SP: slalom, 1. vožnja, prenos iz Cortine d'Ampezzo Biatlon - SP: štafeta, prenos s Pokljuke Alpsko smučanje - SP: slalom, 2. vožnja, prenos iz Cortine d'Ampezzo Biatlon - SP: štafeta, prenos s Pokljuke Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint - klasična tehnika, prenos iz Novega Mesta Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki, mešane ekipe, posnetek iz Râsnova Prihaja Harold, norveški film Zvezdana: Tvoja Moja Iztok Mlakar, koncert Alpsko smučanje - SP: slalom, posnetek iz Cortine d'Ampezzo Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.45 07.55 08.10 08.25 08.45 09.00 09.25 09.50 10.35 12.40 12.55 14.45 15.00 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.45 00.10 01.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, risanka Heidi, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Male opice Mončiči, risanka Robovlaki, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Grozni Gašper, risanka Spin Fighters vrtavke, risanka Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Mali šef Slovenije Lepotica, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Kvartet, angleški film Vaše zdravje, naša skrb Njena najboljša poteza, am. film Posel mojega življenja, 8. sez. Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Vroči pregon, ameriški film Črno zlato, francoski film Helikopterska mama, am. film Pavza!

11.30 13.15 14.45 16.25 18.10 20.00 21.30 22.20 00.30

21. februarja

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00 11.05 11.20 11.25 12.00 12.45 13.00 13.25 15.05 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 20.55 21.40 22.05 22.50 22.50 23.00 23.10 23.35 00.30

04.00 06.00 06.45 07.00 07.35

01.05 01.55

Info kanal Videotrak Duhovni utrip Premagajmo covid 19 Glasbena matineja: 34. srečanje tamburašev Slovenije Mogočni Misisipi, potopis, 1/3 Ambienti Alpsko smučanje - SP: slalom, 1. vožnja, prenos iz Cortine d'Ampezzo Zaključna odd. o svetovnem prvenstvu v biatlonu na Pokljuki Biatlon - SP: skupinski start, prenos s Pokljuke Alpsko smučanje - SP: slalom, 2. vožnja, prenos iz Cortine d'Ampezzo Biatlon - SP: skupinski start, prenos s Pokljuke Nogomet - državno prvenstvo: Aluminij : Olimpija, 22. kolo, prenos iz Kidričevega Videotrak Žrebanje Lota Čudovita zgodovina smučanja, francosko-švicarska dok. odd. Bollywood - največja filmska ind. na svetu, brit. dok. odd., 1/2 Vikend paket Kaj dogaja? Biatlon - SP: skupinski start, posnetek s Pokljuke Biatlon - SP: skupinski start, posnetek s Pokljuke Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.45 07.55 08.10 08.25 08.45 09.15 09.40 10.05 10.55 11.55 13.05 13.10 14.40 14.55 16.50 17.50 18.45 18.50 18.55 20.00 21.40 23.35 01.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, risanka Heidi, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Male opice Mončiči, risanka Robovlaki, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Grozni Gašper, risanka Spin Fighters vrtavke, risanka Blazing Team - Ognjena ekipa, ris. Mali šef Slovenije Ljubezen po domače Pavza! Vaše zdravje, naša skrb Helikopterska mama, am. film Vaše zdravje, naša skrb Žurerki na poti, angleški film Posel mojega življenja, 8. sez. Popolna preobrazba doma, 7. sez. Pleši s Katarino! 24UR vreme 24UR Dokler naju jackpot ne loči, am. f. Reci da, ameriški film Kvartet, angleški film Pavza!

07.55 09.00 09.45 11.20 12.15 13.15 14.55 16.30 18.55 19.50 20.00 20.55 21.55 23.10 23.40 00.25

08.30 08.55 09.00 09.40 10.45 12.15 12.40 14.30 15.30 16.00 17.30 17.40 17.55 18.00 18.15 18.35 18.40 19.10 19.20 19.55 20.00 20.30 20.35 22.10 23.10 23.40

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš, otroška oddaja 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Pust Mozirski, posn., 2003 Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 30 let VTV: Pesem za ljubezen, koncert Jana Plestenjaka Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Lara Oblak, flavta, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Dobri snežak, gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci! Modri kralj Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje Dotiki gora: Vitez gora - Tone Škarja Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2825. VTV magazin, reg. inf. odd. Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jure Hrovat, pozavna, GŠ Velenje 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Mediafest Plitvice, posn. konc. Popotniške razglednice: Japonska Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Milan: Torta za Milana, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Jurij in Pavel, risanka Niko, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Pujsa Pepa, risanka Mali Timotej, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Nejko, risanka Vrtne prigode, risanka Bacek Jon, risanka Danin dinosvet, kan. nan., 12/26 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice TV-izložba Ozare Obzorja duha: Celostna ekologija Ljudje in zemlja Zelena generacija/Young Village Folk: Martina Prvi dnevnik, Šport, Vreme Oktet Planika 2020. 40 let delovanja V varnih rokah, francoski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Primeri inšpektorja Vrenka: Brez zavor, 2. del, slov. nad., 6/6 Intervju Poročila, Šport, Vreme Teater glasbe, dok. film o glasb. in igralcu Iztoku Mlakarju Za lahko noč Trije obrazi plesne skupine Kazina Navdih klasike: Harfistka Anja Gaberc Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.20 12.50 13.40 14.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.30 18.35 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.00 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš, otroška oddaja 2824. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček 2825. VTV magazin, reg. inf. odd. Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Valentinov koncert: Davor Radolfi in Ritmo Loco, 2004 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Robo TV 6 Kekec, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Citrarski ansambel in Mark Lev Krajnc, GŠ Velenje 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Ali jih poznate? Nataša Pirc, 1996 Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Glasbeni labirint, odd. o narodno-zabavni glasbi 5 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Aktualno: Pust krivih ust, 1994 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

22. februarja

06.30 07.00 09.05 10.00 10.20 10.30 10.35 10.50 11.00 11.30 12.05 13.00 13.35 14.25 14.40 15.15 15.30 16.00 16.15 16.20 16.25 16.35 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 00.55 01.50

04.00 06.00 10.30 11.40 12.30 14.20 14.40 15.40 17.10 17.50 18.00 19.00 19.25 20.00 20.50 22.30 23.25 23.55 00.55 01.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.50 08.05 09.05 10.55 12.55 13.10 14.35 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.35 23.45 00.35 01.30 02.00

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 13.45 15.30 16.00 16.05 17.45 17.55 18.00 18.05 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.50 21.55 22.25 22.30 23.20 23.50

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Vafljevi srčki, norv. nad., 1/7 Sovice, risanka Sara in Raček, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Erika, risanka Strasti, TV-nad., 28/60 Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme Primeri inšpektorja Vrenka: Brez zavor, 2. del, slov. nad., 6/6 TV-izložba S-prehodi: Ministrica dr. Helena Jaklitsch, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška TV-izložba Milan, risanka Niko, risanka Šola za pošasti, risanka Studio Kriškraš: Tekmovati ali sodelovati, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade: Kamnik, dok. serija Na kratko: Dolgčas Nejko, risanka Simon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pisave: Borut Kraševec, Ana Schnabl in Sarival Sosič Glasbeni večer: Kitajska simfonična glasba - Simfoniki RTV Slovenija in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Obzorja duha: Celostna ekologija Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd. Zadnja beseda! Iskalca, dokumentarni film Ljudje in zemlja Zelena generacija/Young Village Folk: Martina Na koncu ceste, dok. film Nogomet - evropska liga Videotrak Mogočni Misisipi, potopis, 2/3 Dediščina Evrope: Brecht, koprodukcijska nad., 1/2 Po poteh sužnjev: Od 1789 do 1888, fran. dok. serija, 4/4 Talenti, kratki igrani film AGRFT Alpsko smučanje - SP: slalom, posnetek iz Cortine d'Ampezzo Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Florini zmajčki, risanka Ghost Mecard žogice, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6. sez., 10. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 34.,35. del Lepotica in zver, 1. sez., 76.,77. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Šverc komerc, 2. sez., 21. del Komisar Rex, 6. sez., 11. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 36.,37. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 22. del Ugodno oddam sina, 2. sez. 24UR zvečer Hiša iz kart, 6. sez., 7. del Vohun v nemilosti, 4. sez., 13. del Gotham, 4. sez., 19. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-raz. oddaja 2825. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva: Informativni program 16 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Izbrano iz arhiva: Naj naj natakarica 1994 Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Lepote sveta: Naravni in kulturni biseri doline Soče, 1. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Oskar Lojen, tolkala, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Nasilje v družini Regionalne novice, inf. prog. Izbrano iz arhiva: Informativni program 17 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Oskar Lojen, tolkala, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Aktualno: Ob 50. obletnici smrti pesnika Karla Destovnika - Kajuha, 1994 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

23. februarja

06.20 07.00 09.05 10.00 10.20 10.30 10.35 10.45 11.00 11.30 12.00 13.00 13.30 14.25 14.40 14.55 15.10 15.40 15.55 16.00 16.10 16.20 17.00 17.25 17.55 18.20 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 23.05 00.40 01.05 02.00

04.00 06.00 10.30 11.30 13.20 14.00 14.30 15.40 16.25 17.10 18.00 18.50 20.00 21.00 22.45 23.05 00.45 01.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.55 08.10 09.15 11.05 13.00 13.15 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 20.55 22.00 23.00 23.40 00.30 01.25 01.55

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 13.50 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.30 20.50 22.25 22.30 22.35 23.25 23.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Vafljevi srčki, norv. nad., 2/7 Sovice, risanka Sara in Raček, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Erika, risanka Strasti, TV-nad., 29/60 Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja, am. nad., 1/7 TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Kanape - Kanapé, odd. za mlade TV-izložba Milan, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ernest in Celestinca, risanka Buck, belg. nad., 13,14/32 Poročila ob petih, Šport, Vreme Premagajmo covid 19 Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Nikoli brez tebe, Louna, fran. nad., 2/2 Bitka za Hongkong, brit. dok. Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Malči Jakša - Miša, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Slovenski magazin Pisave: Borut Kraševec, Ana Schnabl in Sarival Sosič Fani Okič, dokumentarni film Avtomobilnost Kaj dogaja? Joker, kviz Intervju: Mary Wilson Videotrak Kongo: milijonarji kaosa, fran. dok. odd. Balada o pilotu, češki film NaGlas! Nogomet - državno prvenstvo: Aluminij : Olimpija, 22. kolo, posnetek iz Kidričevega Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Florini zmajčki, risanka Ghost Mecard žogice, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6. sez., 11. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 36.,37. del Lepotica in zver, 1. sez., 78.,79. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 22. del Komisar Rex, 6. sez., 12. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 38.,39. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 23. del Ugodno oddam sina, 2. sez. Preverjeno 24UR zvečer Vohun v nemilosti, 4. sez., 14. del Gotham, 4. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-raz. oddaja Aktualno: Nasilje v družini Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva: Informativni program 17 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 2007, 1. del Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Informativni program 18 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2826. VTV magazin, reg. inf. odd. Dotiki gora: Storžič skozi Žrelo Izbrano iz arhiva: Mediafest Plitvice, posn. koncerta, 4. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

24. februarja

06.20 07.00 09.05 10.00 10.20 10.30 10.35 10.45 11.00 11.30 12.00 13.00 13.30 14.20 14.35 15.10 15.30 16.00 16.15 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.05 00.35 01.30

04.00 06.00 07.45 08.35 09.10 10.00 11.10 12.55 13.40 15.15 17.45 19.00 19.50 20.00 21.00 21.55 23.30 01.00 01.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 08.00 09.05 10.55 12.55 13.10 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.35 23.30 00.20 01.15 01.45

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.35 12.00 12.30 13.20 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.40 18.45 19.10 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.25 22.30 22.35 23.25 23.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Vafljevi srčk, norv. nad., 3/7 Sovice, risanka Sara in Raček, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Erika, risanka Strasti, TV-nad., 30/60 Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja, am. nad., 2/7 TV-izložba Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. TV-izložba Male sive celice: OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ Šmarje Sap, kviz Poročila ob petih, Šport, Vreme Tipično slovensko: Kranjska klobasa, izob. film 50 knjig, ki so nas napisale: Prežihov Voranc: Solzice Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Polsestra, slov. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Tipično slovensko: Kranjska klobasa, izob. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Kanape - Kanapé, odd. za mlade Premagajmo covid 19 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice Dobro jutro Ambienti Vikend paket Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Domžale, 23. kolo, prenos iz Ljubljane Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki, kvalifikacije, prenos iz Oberstdorfa Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Sergej Lifar ali revolucija plesa, fr. port. film Moje mnenje Umori na podeželju, brit. nan., 2/6 Šport Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Florini zmajčki, risanka Ghost Mecard žogice, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6. sez., 12. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 38.,39. del Lepotica in zver, 1. sez., 80.,81. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 23. del Komisar Rex, 6. sez., 13. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 40.,41. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 24. del Ugodno oddam sina, 2. sez. 24UR zvečer Hudson in Rex, 1. sez., 15. del Vohun v nemilosti, 4. sez., 15. del Gotham, 4. sez., 21. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2826. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva izbrano iz arhiva: Informativni program 18 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 2007, 2. del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Robo TV 7 Cesarjeva nova oblačila, Gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri slikarju Milanu Jenku Regionalne novice, inf. prog. Izbrano iz arhiva: Okarina folk festival, Bled 1998. Datina Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 21

UTRIP

18. februarja 2021

V knjižnici komaj čakajo obiskovalce KUBICA, MARY: Pridna punčka

Od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: https://www.bukla.si/ knjigarna/leposlovje/srhljiviroman/pridna-puncka.html Prvenec ameriške pisateljice je ob izidu leta 2014 požel odobravanje tako med kritiki kot ljubitelji žanra, pozitiven odziv pa so prejela tudi vsa njena naslednja dela, ki bi se jih v prevodu zagotovo razveselili tudi slovenski bralci, saj je avtorica mojstrica ustvarjanja napetosti in zna še tako predvidljivo zgodbo obrniti v nepričakovan zaključek. Tako je tudi v Pridni punčki, zgodbi o Mii Dennett, hčeri bogatega sodnika, na videz umirjeni in urejeni učiteljici, ki se nekega večera v jezi, ker jo je fant pustil na cedilu, nepremišljeno

odpravi domov z neznancem, ki ga spozna v baru. Colin je sicer sprva videti povsem neškodljiv, a se kmalu izkaže, da ima z Mio posebne namene. Miino izginotje mora rešiti inšpektor Gabe Hoffman, ki kmalu ugotovi, da v tem primeru nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled, ne Miina ugrabitev, ne njena družina in celo ne Mia sama. Napeto vse do zadnje strani! Knjiga je uvrščena tudi na letošnji seznam za branje v okviru Bralne značke za odrasle v naši knjižnici.

SONES, SONYA: Reševanje Red

Ml – Mladina M - Leposlovne knjige od 13. leta Vir: https://www.zalozba-grlica.si/

Pred bližajočimi se zimskimi počitnicami mora Molly Rosenberg za uspešen zaključek semestra opraviti še nekaj ur družbenokoristnega dela. Nerada se pridruži prostovoljcem v Santa Monici pri letnem štetju brezdomcev. Vse pa se spremeni, ko sreča Red, nenavadno brezdomko, ki je le nekaj let starejša od nje. Molly ji želi pomaga-

ti in jo ponovno povezati z družino. Naloga je težja, kot je pričakovala, saj Red noče spregovoriti o svoji preteklosti. In postane še težja, ko Molly spozna, da so prijatelji, ki jih Red nenehno omenja, le glasovi v njeni glavi. Obe deklici imata veliko več skupnega, kot je videti na prvi pogled. Reševanje Red je očarljiv in rahločuten roman v obliki verzov, o brezdomstvu, duševni bolezni, prijateljstvu in zapletenih družinskih odnosih.

ŠKOBALJ, GORAN: Kako je košarka premagala virus

Ml – Mladina C-Sz – Leposlovne knjige do 9. leta Vir: https://www.vecer.com/ maribor/aktualno/ Mariborčan Goran Škobalj, po poklicu univerzitetni diplomirani gradbeni inženir, univerzitetni diplomirani profesor matematike in univerzitetni diplomirani profesor pedagogike, dela z otroki in mladimi že več kot 30 let. Izvedel je številne delavnice in napisal scenarije za več kot 40 vzgojnih predstav, jih režiral in nastopal v njih. Prav tako je izvedel na stotine predavanj za otroke, starše in učitelje, ustvaril video spote in video skeče, napisal pesmi

Program knjižnice trenutno miruje, izposoja knjižničnega gradiva pa kljub petkratni povečani izposoji e-knjig ni pretirano upadla Tina Felicijan

V običajnih razmerah je program Knjižnice Velenje izjemno bogat. Prireditve, razna srečanja in druge aktivnosti se vrstijo tako rekoč vsakodnevno in razstavišča redno obnavljajo aktualne vsebine. Zaradi epidemije pa so se večini vsebin začasno odpovedali. »Veliko smo razmišljali, ali bi vsaj del programov za spodbujanje bralne kulture in izobraževanja preoblikovali v spletna srečanja, vendar se za to še nismo odločili, saj otroci in mladostniki že zaradi pouka na daljavo in drugih dejavnosti veliko časa presedijo za računalniki, zato jih na splet nismo želeli vabiti tudi mi,« je pojasnila sodelavka Knjižnice Velenje Brina Zabukovnik Jerič, ki upa, da bodo razmere kmalu splet omogočale prirejanje pogovorov s književniki in drugimi zanimivimi gosti v živo. Slednje

❱

Bibliotekarka Brina Zabukovnik Jerič vabi željne dobrega branja na portal dobreknjige.si, na katerem knjižničarji iz vse Slovenije priporočajo knjige po svojem izboru.

za otroke in mladino, urejal in pisal članke v e-mesečniku za vzgojo, vodil tabore za otroke in izvajal izobraževalne projekte v desetih državah sveta. Knjiga Kako je košarka premagala virus je njegovo šesto književno delo. Knjigo je posvetil svojim dragim varovancem s prekomerno težo, s katerimi praznuje vsak krog, ki ga pretečejo z žogo na težkih treningih. Knjigo je posvetil junaku, čigar starši so se med epidemijo koronavirusa ločili, in njegovo življenje je med hudo zdravstveno krizo postalo še težje. "Knjiga želi združiti vse v Sloveniji, tiste na levi in tiste na desni, vernike in ateiste, domače in tuje, mlade in stare, naše in njihove v boju proti skupnemu sovražniku – neznanju in pomanjkanju vizije. Košarko vidim kot plemenito igro zahtevne motorike in dinamike. Predvsem pa kot čudovito priložnost za razvoj volje, vztrajnosti, poguma in skupinskega sodelovanja, s čimer se naučiš boriti za svoje cilje, odpuščati napake sebi in drugim ter sprejemati neuspeh kot nujno sestavino uspeha. V košarko sem se zaljubil že v otroštvu, na nekem večno umazanem igrišču, polnem srečnih otrok. Igral sem jo 25 let in nikoli nisem dobil za to ne dinarja, ne tolarja, ne marke, ne evra ali dolarja," se spominja Goran Škobalj. Za ilustracije v knjigi je poskrbel 15-letni Jure Oberlajt, dijak prvega letnika Srednje oblikovne šole Ljubljana. Fant, ki je sanjal o medaljah in pokalih, pa mu bogovi košarke zdaj vračajo priznanje za njegov trud. Izdajo knjige so podprla podjetja Lunos, Senmed in Meltal SI. 🔲

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Waldorfska šola in Vrtec Savinja iz Žalca predstavlja projekt »Podarim ti pesem«, do 28.2. • Potujoča fotografska razstava društva Hospic od 1.3. do 14.3. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

radio velenje com

107,8 MHz

namreč poleg predavanj, glasbenih nastopov, likovnih delavnic in drugih prireditev najbolj pogrešajo odrasli, ki niso najbolj vešči raziskovanja spletne ponudbe kulturnih vsebin na daljavo. Vseeno pa so aktivni na družbenih omrežjih, na katerih vsak dan objavljajo različne vsebine. Tako ohranjajo stik z bralci, spodbujajo h gojenju bralne kulture, posredujejo bralne predloge in obveščajo o knjižnih novostih ter novicah iz literarnega sveta.

Od vseh razstavišč v knjižnici je trenutno dostopno le osrednje v preddverju, v katerem se razstave redno izmenjujejo. Nedavno pa so z razstavo, na kateri so predstavljene otroške knjige z znakom kakovosti zlata hruška, opremili tudi razstavišče na otroškem oddelku.

Sončni žarek sije

Januarja so v Knjižnici Velenje ustanovili spletni bralni klub Sončni žarek. »Na prvem srečanju se nas je zbralo osem bralcev, ki smo željni razprave o prebrani zgodbi. Zavedamo se, da nekateri bralci zaradi pomanjkanja veščin ali opreme ne morejo sodelovati ali pa si ne želijo srečanj na daljavo. Zato bomo ohranili bralni klub za odrasle Moč branja, namenjen predvsem članom ranljivih skupin, ki ga bomo obudili takoj, ko se bomo lahko ponovno srečevali. Vseeno pa bomo v začetku marca poskusno izvedli spletno različico srečanja,« napoveduje.

Beremo biografije, kriminalne in ljubezenske romane

Že spomladi smo poročali o povečanem povpraševanju po elektronskem knjižničnem gradivu in krepitvi bralne kulture nasploh, saj so mnogi prosti čas,

Obisk knjižnice je zaradi odpovedi prireditev in omejitev poslovanja upadel, vendar to ne vpliva na izposojo.

ki ga zdaj morajo preživljati doma, posvetili knjigam. »Ko je bila knjižnica kar šest tednov zaprta, so si ljudje zelo prizadevali priti do literature. Takrat je prišla v ospredje elektronska knjiga. Mi jih ponujamo in dokupujemo že nekaj let, lani pa smo zbirko precej povečali in okrepili promocijo izposoje e-knjig, kar se je obrestovalo. Številni so si

❱

V knjižnici so z Nino Časl posneli dve delavnici Pravljične joge, ob spremljanju katerih se otroci aktivirajo, čeprav so pred malimi ekrani.

začeli izposojati e-gradivo. Izposoja e-knjig je bila lani petkrat večja kot leto prej, trend pa se nadaljuje,« poroča sogovornica in doda, da tudi izposoja tiskanih knjig ni pretirano upadla, saj so si ljudje začeli izposojati več enot gradiva hkrati, da so se založili za daljše obdobje. Bralci so brez težav sprejeli načine naročanja na daljavo in pultni sistem prevzemanja gradiva. »Telefoni

🔲

kdaj • kje • kaj

V mesecu kulture se predstavlja akademska slikarka Uršula Skornšek ročil NIJZ vsak delovni dan od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Skornškova je po končani umetniški gimnaziji v Velenju, likovna smer, študirala slikarstvo na ALUO v Ljubljani in ga 2016 pod mentorstvom Bojana Gorenca zaključila z diplomo. Poleg slikanja se ukvarja tudi z ilustracijo in grafiko. Kot članica umetniško-kulturnega društva Koncentrat aktivno sodeluje pri različnih projektih, v zadnjih letih pa tesno sodeluje s Festivalom Velenje in Galerijo Velenje. Trenutno živi in ustvarja v Mozirju. 🔲

znamu izposojenih knjig so zelo pogosti tudi kriminalni romani, še posebno Avgusta Demšarja. Priljubljeni so lahkotni ljubezenski romani. Še vedno pa je veliko povpraševanja po Harryju Potterju in seriji Pet prijateljev. Skratka pustolovske, vznemirljive zgodbe, ki nudijo bralcu pobeg iz nove realnosti.

V četrtek, 25. februarja, bo na spletu potekalo drugo srečanje novoustanovljenega bralnega kluba Sončni žarek. Za povezavo do srečanja in informacije o predlaganem branju pišite na naslov stanka.ledinek@vel.sik.si.

Mestna galerija Šoštanj Med dvema svetovoma

Šoštanj – V Mestni galeriji Šoštanj bodo danes, v četrtek, 18. februarja, ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Med dvema svetovoma, s katero se v mesecu kulture predstavlja akademska slikarka Uršula Skornšek. Otvoritev bodo izvedli v elektronski obliki, ogledate si jo lahko na Fb in YouTube strani oziroma kanalu Zavoda za kulturo Šoštanj. O akademski slikarki in njenem delu bo na otvoritvi spregovorila mag. Milena Koren Božiček, za glasbo bo poskrbel Nace Serdinšek. Na dan odprtja bo možen tudi posamičen ogled z avtorico razstave, kasneje pa ob upoštevanju aktualnih pripo-

zvonijo ves čas.« Kot običajno so med najbolj iskanimi knjigami klasike za domača branja in predšolsko bralno značko, pa študijska literatura in knjige za prostočasno branje. Kot že nekaj časa so najbolj priljubljene biografije znanih Slovencev, kot so Radko Polič Rac, Vlasta Nussdorfer, Milena Zupančič, Boris Cavazza. Na se-

mkp

VELENJE

ŠOŠTANJ

Četrtek, 18. 2.

10.00 Spletni dogodek Festivala in Galerije Velenje Marjanca Jemec Božič, Razkošje domišljije – premiera kratkega filma, spomin na razstavo ilustracij

Petek, 19. 2. 11.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Ustvarjalna čajanka, počitniška ZOOM delavnica

Nedelja, 21. 2. 10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje »Moj muzej«, spletno vodstvo po muzejskih enotah ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov

Mestna galerija Šoštanj Odprtje razstave

Nedelja, 21. 2. X

Gaberke Pohod po Gaberški poti

Lunine mene

Ponedeljek, 22. 2. 10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Podkast: 750-letni Velenjčan z Matejo Medved

Torek, 23. 2. 20.00 Spletni dogodek Kluba eMce plac Neki za boljšo prihodnost z MAO (Mladinsko aktivistično organizacijo)

19.

februarja, ob 19:47, prvi krajec

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

18. februarja 2021

Nagradna križanka Osmica

RADIO VELENJE

Trgovina Osmica, PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si

ZA VAS - PRENOVLJENA IN POSODOBLJENA OSMICA! V času izrednih razmer omogočamo dostavo naročenega blaga na dom. Naročila sprejemamo do 12. ure. Pokličite: 051 306 988.

pon. – sob.: 7.– 19.

Dobrodošli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.

Ne spreglejte! • Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki …) • Plinske jeklenke

Za enostaven nakup: parkirišče ob trgovini! Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 1. marca 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Raziskovalci organizacije MUSO, ki se ukvarjajo s piratskimi vsebinami na internetu, so namreč prišli do spoznanja, da je pandemično leto 2020 zaznamovalo predvsem znatno povečanje povpraševanja po nezakonitem pretakanju vsebin in knjigah. Raziskovalci so zaznali predvsem občutno povečanje nezakonitega pretakanja televizijskih programov in filmov. Zanimivo pa je tudi, da se je v drugi polovici leta 2020 število prenosov digitalnih knjig povečalo za 13 odstotkov. Spletna mesta s piratsko vsebino so bila lani obiskana kar 130-milijardkrat, kar pomeni, da je vsak uporabnik interneta eno od teh spletnih mest v povprečju obiskal 39-krat. Od tega je bilo več kot polovica obiskov namenjenih gledanju piratskih televizijskih vsebin. Raziskava je še pokazala, da je 30 odstotkov uporabnikov v zadnjem letu prišlo do piratske vsebine preko različnih spletnih iskalnikov, kar kaže na to, da ta vsebina ni deležna učinkovite cenzure. Po številu obiskov spletnih strani z nelegalno vsebino vodijo z 12,5 milijardami obiskov Združene države Amerike. Sledijo ji Rusija (8,3 milijard obiskov), Kitajska (6,9 mrd), Indija (5,6 mrd), Brazilija (5,4 mrd) ter Ukrajina in Francija (po 4,3 mrd). Najpogosteje obiskana piratska mesta na prebivalca pa so zabeležili državljani Barbadosa, Andore, Gruzije in Ukrajine. 🔲

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 19. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 20. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 21. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 22. februarja

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Kako je leto 2020 vplivalo na spletno piratstvo?

ČETRTEK, 18. februarja

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček (predstavili bomo borzno posredniško hišo Ilirika); 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 23. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PE Energetika PE Komunala SREDA, 24. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko Reklamacije postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@ Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

www.radiovelenje.com

nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 8. do 14. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 8. do 14. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 8. do 14. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 v dneh od 8. do 14. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

18. februarja 2021

mali OGLASI

GIBANJE prebivalstva

škem: 7,50 €/kom Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

Upravna enota Velenje

NEPREMIČNINE

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava: Mislinja, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Kmetija Šraj, Gsm 031 751 675. NESNICE, rjave, cepljene, starost 20 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 21. 2. 2021, od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koro-

mali OGLASI

KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

POROKE •

RAZNO KOCKE sena, silažne bale in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

Rihtaršič Janez, Velenje, Bračičeva cesta 1 in Ledinek Stanka, Velenje, Bračičeva cesta 1

SMRTI •

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

• • •

Alić Amel, roj. 1992, Šoštanj, Primorska cesta 1 Forstner Martin, roj. 1939, Šoštanj, Lokovica 44A Sekljič Ana, roj. 1941, Velenje, Kidričeva cesta 2 Jerič Ciril, roj. 1934, Velenje, Podgorje 17

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

03 898 17 50

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

radio velenje com

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

DEŽURSTVA ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 20. 2. in nedeljo, 21. 2. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 56 42 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje - Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Nagrajenci nagradne križanke Križnik, objavljene v tedniku Naš čas dne, 4. februarja 2021, so: • Jože Hriberšek, Solčava 77, 3335 Solčava • Maks Dvoršek, Šmarška c. 33, 3320 Velenje • Anton Skornšek, Aškerčeva 5 G, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila prejeli po pošti. Čestitamo! Rešitev križanke: KRIŽNIK TO GO.

V SPOMIN Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih:

Minilo je leto, ko sveča Ti v spomin gori.

• • •

VILI BROZ 1965 – 2020

Kogar imaš rad, nikoli ne umre le daleč, daleč je …

Minilo je leto, a tebe več ni, vedno med nami v naših srcih boš Ti.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.

www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Vsi njegovi

ZAHVALA Tiho se je poslovil ljubi mož, ati in dedi

ZAHVALA

JOSIP BAČIĆ - SAVSKI 1932 - 2021 iz Dobrne

Zapustil nas je dragi ati, tast, stari ati in dedi

CIRIL JERIČ 8. 7. 1934 – 9. 2. 2021

Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.

Iskrena zahvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v žalostnih dneh slovesa stali ob strani ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči hčerka Milena z možem Francem, sin Miran z ženo Olgo, vnuki Andraž in Jaka ter Veronika, Kristina in Jerca z družinami

Življenje je omejeno, ljubezen in spomin sta večna.

Zadnja kapljica življenja se je utrnila, plemenitega in modrega življenja našega atija Josipa (pesnika, esejista, Hotenjevca, iskalca večne ljubezni). Iskrena hvala Šaleško literarnemu društvu Hotenja, ZKD Šaleška dolina, JSKD – območni izpostavi Velenje, KD SLAP iz Šmihela nad Mozirjem za vso izkazano pozornost, razumevanje in spoštovanje.

Posebno pa se zahvaljujemo g. Ivu Stropniku, ge. Milojki B. Komprej in g. Zlatku Kraljiću za dolgoletno prijateljstvo, ki ga je zelo cenil. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spoštljivo slovo in hvala vsem, ki ste bili z mislimi z nami in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča žena Viktorija, sinova Joži in Bojan ter vnuka Anže in Ema

ZAHVALA

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prerano zapustil naš najdražji mož, oče, dedek in brat

HILDA TRPIN

JANEZ HRIBERŠEK

1943 – 2021

21. 2. 1938 – 14. 1. 2021 iz Velenja

Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali očetu nuditi pomoč pri premagovanju bolezni. Ravno tako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče in darovane svete maše. Hvala gospodu župniku in vsem kaplanom, ki so ga prihajali 20 let obiskovat. Žalujoči vsi njegovi najdražji

Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. (T. Pavček)

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna hvala ge. Majdi Menih za srčne besede in g. župniku Jožetu Pribožiču za pogrebni obred in sveto mašo.

Žalujoči vsi njeni

Naš čas, 18. 2. 2021, barve: CMYK, stran 24

Tudi v času koronavirusa je darovanje krvi zelo dragoceno, česar se zavedajo tako redni kot občasni obiskovalci krvodajalskih akcij. Transfuzijska služba in Rdeči križ Slovenije ves čas skrbita za odgovorno in racionalno ravnanje s krvjo, krvodajalcem in zaposlenim v transfuzijski službi pa omogočata med odvzemom krvi varno in zaščitno okolje. Številnim prejemnikom namreč krvodajalci, tudi prebolevniki Covid-19, tudi v času Covida s podarjeno krvjo rešujejo življenja.

Prilagodili so se novim razmeram in pogojem dela

Predstojnica Transfuzijskega centra Splošne bolnišnice Celje Janja Pajk, dr. med., specialistka transfuziologije, pravi, da so vsakega darovalca veseli tudi v času epidemije, ko njihov transfuzijski center izvaja odvzem krvi štiri dni v tednu. »Od ponedeljka do srede potekajo odvzemi v prostorih transfuzijskega centra, ob četrtkih pa na terenskih krvodajalskih akcijah, ki jih organiziramo skupaj z Območnimi združenji Rdečega križa Slovenije in so načrtovane za leto vnaprej. Seveda smo se že v pomladnem valu epidemije prilagodili novim razmeram in pogojem dela, s katerimi zmanjšujemo tveganje za prenos okužbe med krvodajalci. V transfuzijskem centru smo sredi marca 2020 uvedli novo organizacijo dela, v dogovoru z območnimi združenji RKS pa tudi na terenu. Od pojava okužb s SARS-CoV 2 in bolezni Covid-19 smo spremenili organizacijo naročanja na darovanje krvi in poteka odvzema,« razlaga predstojnica transfuzijskega centra, v katerem tudi ob odvzemnih dnevih

Darovanje krvi in prebolevniške plazme v času koronavirusa Prebolevniška Covid plazma je v določenih primerih lahko učinkovito zdravilo – Zagotovijo jo lahko le prebolevniki Covid-19 – Na nacionalni ravni so sprejeli dogovor, da med epidemijo na prvi odvzem krvi ne sprejemamo starejših od 60 let ni več prostega vstopa. »Krvodajalci dobijo sms sporočilo, pokličejo od doma ali izpred vhoda (če so sami prišli na odvzem). Glede na trenutne zaloge krvi krvodajalce večkrat pokličemo tudi sami. Zdravnik ali ustrezno usposobljeni zdravstveni delavec opravi individualni informativni pogovor ter pridobi informacije o trenutnem zdravstvenem in epidemiološkem stanju krvodajalca. Po informativnem pogovoru in oceni zdravstvenega stanja lahko krvodajalec začne nadaljnji postopek odvzema, pri katerem mu izmerimo telesno temperaturo. Če je ta pod 37,5 stopinj Celzija in se krvodajalec počuti dobro, ga sprejmemo v obravnavo,« pojasni sogovornica. Z navedenimi ukrepi in omejitvijo števila oseb v prostoru želijo bolnikom zagotoviti varno kri, krvodajalcem in osebju pa varno okolje za darovanje krvi. Darovalec prebolevniške plazme je lahko vsak po preboleli okužbi, ki izpolnjuje osnovne kriterije za darovanje krvi. Terapijo z njo že izvajajo tudi v celjski bolnišnici, v kateri se je dvema bolnicama s febrilnim stanjem, ki so ju uspešno zdravili, stanje precej izboljšalo.

18. in 65. letom starosti. Je pa bil na nacionalni ravni sprejet dogovor, da v epidemiji na prvi odvzem krvi ne sprejemamo starejših od 60 let. Seveda mora biti oseba zdrava, imeti mora zadostno telesno maso, ustrezne vrednosti hemoglobina. Moški lahko kri darujejo vsake tri mesece, ženske pa vsake štiri mesece. Standardni odvzemni volumen krvi je 450 ml +/- 10 odstotkov.«

Darovalec prebolevniške plazme je lahko vsak po preboleli okužbi s covidom

Očitno so vsi dodatni zaščitni ukrepi prepričali krvodajalce, da je darovanje krvi tudi v teh časih izvedeno varno, saj se je po začetnem strahu obisk krvodajalcev ponovno stabiliziral in nam omogočil, da smo tudi v tem letu pri oskrbi s krvjo samozadostni, razen potreb po kakšnih zelo redkih krvnih skupinah, pri čemer pa si slovenski transfuzijski centri priskočimo na pomoč tudi v času, ko epidemije ni.

Po enakem sistemu so organizirali tudi terenske krvodajalske akcije.

Največ potreb je po krvi krvnih skupin 0 in A

Kri vseh krvnih skupin je zaželena in nujno potrebna tudi v epidemiji. »Ker so tako pacienti kot krvodajalci vseh krvnih skupin, moramo imeti vedno na zalogi kri vseh krvnih skupin. Res pa je, da kri krvne skupine 0 RhD

'Pri Mayerjevih' letos pustujejo na spletu

Šoštanj, 16. februarja – Letošnji pust je dobesedno pust. Ni karnevalov, ni maškarad … Tudi daleč naokoli znan in z dolgoletno tradicijo Pust Šoštanjski se je moral letos pokoriti. Organizatorji karnevala sicer pravijo, da še ne povsem, da malo računajo na to, da bi se karneval dalo speljati poleti. Če ga bodo, bo to prvi poletni karneval v Šoštanju doslej. V Vili Mayer pa bodo, kot pravi kustosinja, akademska slikarka Barbara Drev, malo tradicijo pustovanj nadaljevali. Le da se ta s podstrešja vile, ki so ga nagajive in hudomušne maske v času pustovanja zavzele vsaki dve leti, letos seli na splet. Z objavo natečaja za 3. bienalni pustni otroški likovni natečaj

Plazmo pridobijo z odvzemom 450 ml polne krvi, sledi postopek predelave, pri katerem s centrifugiranjem, filtriranjem in ločevanjem dobijo 250 ml plazme; sledi hitro zamrzovanje na temperaturo -30 stopinj Celzija. Primeren čas za darovanje plazme je štiri do šest tednov po koncu bolezni, odvisno od klinične slike poteka bolezni in zdravstvenega stanja po koncu bolezni. »Trenutno vemo, da so protitelesa prisotna vsaj pol leta po preboleli okužbi, zato je to tudi najprimernejše obdobje za darovanje. Sam postopek odvzema traja pri nas enako kot odvzem polne krvi, do petnajst minut, namenjena pa je za klinično uporabo. Neuporabljena plazma je namenjena predelavi v zdravila v okviru nacionalnega programa,« še razloži predstojnica Transfuzijskega centra Splošne bolnišnice Celje Janja Pajk. 🔲

Jasmina Škarja

Maškare so zarajale, vendar doma pred malimi ekrani

z naslovom Pustovanje pri Mayerjevih Objave na spletu – to 2021 so povabili k je eno od prispelih del ustvarjanju otroke, na letošnji natečaj – potekajo od 15. starše in pedagoge. februarja. »Vrtčevski otroci in osnovnošolci lahko sami ali pa skupaj s starši in pedagogi ustvarijo norčave, strašne, vesele ali žalostne pustne maske v katerikoli tehniki – lahko je risba, slika, kolaž, lahko je maska kot tridimenzionalni izdelek, lahko je digitalna risba ali slika … Povabili smo jih tudi, da svoj izdelek pospremijo z zgodbo o tem, onalni kurenti,« pravi Drevova. kakšne moči poseduje njihova Risbo, sliko, kolaž, 3 D masko maska. Morda preganja zimo in (lahko jih ustvarijo in pošljejo pozdravlja pomlad kot tradici- tudi več) je treba fotografirati, digitalno sliko pa poslati do vključno 20. februarja na e-naslov barbara.drev@muzej-velenje.si. Objave doslej poslanih del na družbenih omrežjih potekajo že od 15. februarja. Izbor bodo predstavili še v spletnem katalogu.

Dvakrat so se nagajive in hudomušne maske še smele družiti na podstrešju vile.

Primeren čas za darovanje plazme

Pust je preganjal korono

V Vili Mayer v Šoštanju pričakujejo odziv na 3. bienalni otroški pustni likovni natečaj do vključno četrtka, 20. februarja Milena Krstič - Planinc

negativno potrebujemo za zelo urgentne, krvaveče paciente, za vmesni čas, ki je potreben, da iz pacientove krvi določimo njegovo krvno skupino in nato nadaljujemo zdravljenje s krvnimi komponentami z njegovo krvno skupino. Največ tako potrebujemo krvi krvne skupine 0 in A,« pravi specialistka transfuziologije Pajkova. Kdo je primeren krvodajalec? » Vsaka oseba med

Ker je na osnovi dosedanjih izkušenj zdravljenja prebolevniška Covid plazma v določenih primerih in situacijah lahko možno in učinkovito zdravilo in jo lahko zagotovijo le prebolevniki Covid-19 z darovanjem plazme, tudi Zavod RS za transfuzijsko medicino poziva vse, ki so primerni darovalci, da jo darujejo. Kakšne pogoje mora izpolnjevati darovalec? »Znanje in izkušnje o uporabi HCP (hiperimunske prebolevniške plazme) se še nabirajo. Pri nas jo trenutno uporabljamo predvsem pri imunsko oslabljenih bolnikih, začeli pa so jo dajati tudi bolnikom, še preden bi se bolezen razvila v hujšo obliko. Postopek darovanja lahko poteka na dva načina. Prvi je preko celičnega ločevalca (plaz-

mafereza). Tako lahko zberemo več plazme, odvzemi so lahko pogostejši. Postopek opravljajo na Zavodu za transfuzijsko medicino in v Centru za transfuzijsko medicino UKC MB. Drugi način je z odvzemom polne krvi. Tako dobimo manj plazme, odvzemi pa morajo slediti časovnici odvzema polne krvi s premorom vsaj treh mesecev. Takšen način odvzema izvajamo tudi pri nas, odgovori Janja Pajk, ki tudi poudari, da je darovalec prebolevniške plazme lahko vsak po preboleli okužbi, ki izpolnjuje osnovne kriterije za darovanje krvi. Težji potek bolezni s posledicami v zdravju pa darovanje izključuje.

🔲

Velenje, 16. februar – Čeprav že skoraj celo leto vsak dan nosimo maske, se maškare niso smele zbrati na tradicionalni povorki s Titovega trga na rajanje Pust, pust, krivih ust! v Rdečo dvorano. So pa organizatorji pustovanja vzdušje po spletu prenesli v domove tistih, ki so se ne glede na razmere (ali morda prav zaradi teh) po stari slovanski navadi z maskami norčevali iz demonov, ki v zimskem pomanjkanju svetlobe gospodarijo mirujoči naravi, s tem pa klicali pomlad, ki v tem času sproščanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa še očitneje simbolizira preporod. Festival Velenje je konec tedna popestril s spletnimi ustvarjalnimi delavnicami s Pustom Hrustom, ki je pokazal, kako pustne maske in lasulje izdelati doma. Da so nekoliko potešili nostalgijo po druženju, so na spletni razstavi zbrali nekaj najlepših fotografskih utrinkov z barvitih, živahnih in zabavnih pustovanj v letih med 2009 in 2020. Na pustni torek pa so poskrbeli za virtualno družinsko pustno rajanje, ki ga je na spletni povezavi obiskalo več kot 300 uporabnikov.. Za zabavo je z glasbo in animacijo poskrbel duet 2Party, ki je pustni živ-žav po spletu prenesel med maškare doma. Ker si komisija, ki na pustovanju vsako leto izbira in nagrajuje

najbolj domiselne pustne maske, maškar ni mogla ogledati v živo, je po spletni pošti sprejemala fotografije in med njimi stežka izbrala pet nagrajencev: Mojca je poslala fotografiji astronavta

in flaminga, Zoran in Tjaša sta bila regrat in lučka, Lea je poslala družinsko fotografijo strašil, Lidija skupinsko masko cirkus krotilec levov (na sliki), Maruša 🔲 tf pa kostum konja.

Priložnostna razstava Pust Šoštanjski Šoštanj, 16. februarja – Na pustni torek je Muzej Velenje v prehodu z Glavnega trga do Muzeja usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju postavil priložnostno razstavo z naslovom Pust Šoštanjski. Sprehajalci lahko z ogledom spoznajo dva tradicionalna pustna dogodka v Šoštanju: pustni karneval, ki ga pripravlja Turistično olepševalno društvo Šoštanj, in natečaj z razstavo Pustovanje pri Mayerjevih v Vili Mayer. 🔲

mkp