06 2022

Naš čas, 10. 2. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (-2/8 0C) bo pretežno oblačno, v soboto (-2/4 0C) in nedeljo (-4/7 0C) pretežno sončno.

Četrtek, 10. februarja 2022

številka 6 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

Naša kultura Mira Zakošek

Prhutanje kanje Ustvarjalci kulturnega programa so osrednjo občinsko slovesnost poimenovali po zaščitnem znaku pesnika upornika mehkega srca – Kanja Tina Felicijan

Velenje, 3. februarja – »Kultura je stvar, ki nas drži pokonci, nam daje duhovne hrane, nam da misliti, predvsem pa nam da želje in volje po ustvarjanju, nas povezuje in nam daje narodne moči,« so ustvarjalci kulturnega programa misel, da smo se Slovenci kot narod borili in vzdrževali narodno zavest in identiteto skozi jezik in kulturo, oprli na znameniti Prešernov verz »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan,« in potegnili vzporednico med

Prešernom in velikim človekom iz Šaleške doline. »Pisateljem, poetom, predvsem pa velikim kulturnikom Karlom Destovnikom - Kajuhom, ki je pustil v naši dolini in celotni Sloveniji neizbrisen kulturni pečat. Današnjo slovesnost smo poimenovali Kanja. Verjetno ne veste, da je bil to Kajuhov vzdevek, po ptici kanji.

Kajuh je bil namreč upornik in pesnik mehkega srca in svobodna ptica.« V Šaleški dolini namreč praznujemo Kajuhovo leto – 100. obletnico njegovega rojstva, zato bo prireditev v počastitev

Kanja je zaprhutala v presunljivi besedi in gibu.

Prvi naziv kulturni ustvarjalec leta je prejel Jure Pukl.

spomina nanj še veliko.

Gledališče Velenje je v sodelovanju s plesalkami Lucijo in Polono Boruta ter Matejo Rožič – tremi kanjami – ustvarilo preplet plesne koreografije Lucije Boruta ter izvrstne interpretacije poezije Karla Destovnika - Kajuha in odlomkov iz pisem, izmenjanih med Kajuhom in Silvo Ponikvar, ki sta jo izvedla Irena Zalar in Karl Čretnik.

»Podpirajmo kulturo in umetnost tudi v prihodnje – njene ideje in ljudi, ki z vsem srcem živimo in verjamemo vanjo. Zato podpirajte lokalne kulturne ustvarjalce tudi jutri in pojutrišnjem. Ker brez vas ni nas!« je slovesnost sklenil povezovalec Nejc Škorjanc, predsednik Gledališča Velenje.

Nadaljevanje na strani 9. 🔲

Slovenci smo eden redkih narodov na svetu, ki imamo svoj kulturni praznik, in to celo dela prost dan. Imamo pa tudi zelo razvito kulturo v klasičnem pomenu besede. To vsekakor velja tudi za tukajšnje okolje, ki velikodušno podpira tako profesionalno kot amatersko kulturo. Res je ta v korona časih ostajala v veliki meri neizpeta, vsaj kar se javnih dogodkov tiče, morda pa zato še toliko bolj želena in pogrešana. A je bila inovativnost, kako to obdobje prebroditi in kulturo vseeno prikazati, naravnost navdušujoča. Tako kot na primer priložnostne recitacije na sobotni velenjski tržnici (poezijo sta prebirala Ivo Stropnik in Milojka Komprej). Koraki so zastali, misli pa je vsaj za nekaj trenutkov prevzela toplina. Inovativne in odlično sprejete so bile tudi osrednje proslave ob kulturnem prazniku, pa tudi številni drugi dogodki, med drugim razstave na prostem, ki smo jih že vzeli za svoje. Kultura je torej med nami, želena in cenjena.

Kultura pa seveda ni samo to, je še veliko več, saj odraža vse oblike človekove dejavnosti in simbolične strukture. Narodom daje identiteto, družbo zaznamuje na vsakem koraku. Tu seveda mislim na tisto osnovno človekovo bivanje, obnašanje in komuniciranje, ki je prav tako izjemno pomembno za našo družbo. Ta del kulture pa je žal vse bolj načet, komunikacije tudi v hramih demokracije pogosto pod pragom zdravega razuma in medsebojnega spoštovanja. Vse skupaj bolj spominja na pijanske pogovore za šankom.

Ta utrip na žalost prenašamo tudi v naše vsakodnevno življenje, v medsebojne komunikacije, ki nikakor ne sodijo v civilizirano družbo, za kakršno se imamo. Pa še nekaj: na svoj jezik smo bili včasih, po zgledu Franceta Prešerna, zelo ponosni. Trudili smo se, da bi ga tako v pisni kot govorni obliki uporabljali čim bolj čistega. Kaj pa smo zdaj naredili z njim? Nasmetili smo ga z nepotrebnimi tujkami, kar pa je še huje, s kopico popačenk in pocestnega govora.

Zamislimo se nad tem, pa ne le ob našem kulturnem prazniku, in vnesimo več kulture v naše vsakdanje bivanje, v bolj prijazne medsebojne odnose. Bodimo pa tudi bolj ponosni na svojo kulturo, svoj jezik, in ga ohranjajmo čistega, saj se bo sicer v tem globalnem svetu vse prehitro izgubil. 🔲

Kssena bo vlagala v energetsko samooskrbne projekte Velenje – Svetniki Mestne občine Velenje so z zadovoljstvom soglašali, da se energetska agencija KSENA zadolži in odkupi zemljišče veliko skoraj 19 tisoč kvadratnih metrov na Selu. Potrebujejo ga za razvoj tehnologij za izgradnjo energetsko samozadostnih objektov. Že zdaj sodelujejo v evropskem projektu in pri izgradnji šestih tovrstnih objektov, eden je lociran v Vinski Gori. Je pa direktor agencije Boštjan Krajnc seznanil svetnike z uspešnim delom te agencije, ki bo za naložbo sama zagotovila 300 tisoč evrov lastnih sredstev. 🔲

mz

Športu namenili 539 tisoč evrov Velenje – V proračunu za lansko leto so svetniki Mestne občine Velenje zagotovili 539 tisoč evrov (podobno je tudi letos). To postavko so pred leti dvignili za namene vrhunskega športa, saj se zavedajo, da klubi v zaostrenih gospodarskih razmerah težko pridobijo sponzorska sredstva. Sredstva so iz proračuna razdelili na osnovi javnega razpisa 53 klubom in društvom. 🔲

mz

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

110-letnici sledi Kajuhovo leto

LOKALNE novice

Na pogovor smo povabili podžupana Občine Šoštanj Vikija Dreva

Do jutri vpisi v osnovne šole

Mira Zakošek

Velenje – Velenjske osnovne šole le še jutri (11. februarja) vpisujejo v prve razrede osnovne šole. Zaradi epidemije koronavirusa poteka vpis po pošti. Starši morajo kuverto skupaj z vpisnim listom in ostalimi obrazci (jutranje varstvo, oddelki podaljšanega bivanja, vprašalnik, GDPR za osebne podatke) poslati osnovni šoli, od katere so prejeli vpisno dokumentacijo. Lani se je v prvi razred velenjskih osnovnih šol vpisalo 335 prvošolcev.

Vodovnikovi že v prenovljeni hiši Podgorje – Sanacija stanovanjske hiše v Podgorju, ki jo je uničil nedaven požar, je zelo hitro in učinkovito stekla. Prizadeta družina se je že prejšnji teden vrnila v svoj dom.

Obiskal jih je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol s sodelavci. V kratkem času je občini in občanom s prostovoljnimi prispevki uspelo zbrati skoraj 15 tisoč evrov, s katerimi so izvedli nujna dela, družina pa je od drugih donatorjev prejela še gotovino v višini skoraj 5 tisoč evrov. »Ponosni smo, da je bil odziv lokalnih obrtnikov, predvsem sosedov, sorodnikov in prijateljev družine neverjeten. Za obnovo celotnega ostrešja stanovanjske hiše, 16 m3 žaganega lesa, je ves les zagotovila hčerinska družba Premogovnika Velenje PLP – lesna industrija, streho so brezplačno izdelali delavci podjetij Tesarstvo-krovstvo Jernej Napotnik in Lesarstvo VIDLES Bogdan Uršej, 1.000 strešnikov je plačal sosed Oliver Nastovski. Za rušitev in odvoz materiala je poskrbelo podjetje Glušič dvigala, za pozidavo podjetje Gradbeništvo Vehid Osmić, potreben beton za obrobe pa je doniralo podjetje RGP. Ves potrebni material za pozidavo dimnika, sten, Knauf plošč in drobnega materiala smo z velikim popustom kupili v trgovini Merkur. Finančna sredstva so pomagali zbirati tudi Krajevna skupnost Pesje ter dobrodelni organizaciji Rdeči križ in Karitas,« je povedal župan Peter Dermol.

Obnovo stanovanjske hiše Vodovnikovih si je skupaj s sodelavci ogledal župan Peter Dermol.

O lokalnem programu kulture Velenje – Mestna občina Velenje organizira javno razpravo o osnutku Lokalnega programa kulture Mestne občine Velenje 2022–2028. Vse zainteresirane občane, ki bi želeli sodelovati s svojimi predlogi, vabijo, da se udeležijo javne razprave, ki bo potekala v četrtek, 24. februarja, ob 18. uri v mali dvorani Doma kulture Velenje.

Svoje predloge lahko do 23. februarja pošljete tudi na naslov darja.plaznik@velenje.si. Besedilo osnutka dokumenta je na voljo na spletni stani www.velenje.si

Mestna blagajna v poslovalnicah Pošte Slovenije Velenje – Projekt Mestna blagajna, v okviru katerega lahko občani položnice plačujejo brez provizije, bodo od 1. marca dalje izvajali v poslovalnicah Pošte Slovenije. Zaradi oteženega poslovanja, ki ga je povzročila epidemija koronavirusa, je Delavska hranilnica odstopila od projekta. Na poziv Mestne občine Velenje za novega izvajalca storitev plačilnega prometa se je odzvala Pošta Slovenije. Tako bo torej tudi v prihodnje omogočeno občanom plačilo položnic, ki jih izdaja Mestna občina Velenje in njeni javni zavodi, šole, krajevne skupnosti … brez provizije.

Uspešen projekt Mestna blagajna, plačevanje položnic brez provizij, so začeli izvajati julija 2007. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

10. februarja 2022

mz

V občini Šoštanj ste zadnja leta veliko postorili in polepšali podobo mesta. »Res se lahko pohvalimo, da se stvari iz leta v leto bolj spreminjajo in vidno gre marsikaj na bolje. Še pred nedavnim je bil velik del naše občine predviden za potop.

Na srečo se to ni zgodilo. Zato smo zadnja leta resnično vložili veliko napora, da nadoknadimo zamujeno. Postavili smo jasno in drzno vizijo, ki jo uspešno uresničujemo, in tako bo tudi v prihodnje.« Kaj načrtujete letos? »Ja, tudi letos se bo veliko dogajalo. Lani smo pripravili dokumentacijo za izgradnjo garažne hiše (135 garažnih mest) med industrijsko cono pri Vrčkovniku in starim trškim jedrom. To resnično nujno potrebujemo, saj smo oba prenovljena trga skladno s celostno prometno strategijo zaprli za promet. Tu pa bo kmalu stekla tudi gradnja stanovanjskega bloka (gradil ga bo zasebni investitor). Projektno tehnična dokumentacija je že pripravljena. Vložili smo že zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja.« Bo garažno hišo financirala občina? »Ta projekt bo v celoti financirala občina. Seveda smo proučili možnosti, če bi bilo mogoče pridobiti nepovratna sredstva, a razpisov, na katere bi ta projekt lahko prijavili, ni bilo. Gre pa finančno za zahteven zalogaj, o konkretnih številkah ne morem govoriti, ker je razpis za iskanje najbolj ugodnega izvajalca že v teku. Letos imamo v proračunu zagotovljenih 800 tisoč evrov.

Sama gradnja naj bi stekla proti koncu letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta. V prihodnjem letu bomo v proračunu zagotovili tudi preostala potrebna sredstva.« Kaj pa stanovanja? Kdaj lahko tisti, ki jih komaj čakajo, računajo nanja? »Kot sem omenil, bo stanovanja gradil zasebni investitor. Gre za stanovanjski blok s predvidoma 24 stanovanji. Občina ima interes, da jih nekaj odkupi za oddajo v neprofitni najem. Na tem področju je veliko interesa, kar seveda ni čudno, saj blokovnih novogradenj v Šoštanju zadnja leta praktično ni bilo. Občina je sicer kar nekaj vlagala v obnovo starih stanovanj, nekaj jih je tudi odprodala najemnikom, ki so to želeli. V prihodnjih letih moramo to vsekakor popraviti, zato načrtujemo bolj izdatna vlaganja.

Najprej bi lahko prišel na vrsto stanovanjski blok v Metlečah.

Zanj že imamo idejno zasnovo.

En stanovanjski blok pa bomo skušali umestiti še za avtobusno postajo, kjer so stanovanjski bloki, ki jih je zgradila bivša tovarna usnja. Ta projekt bomo skušali prijaviti na razpis državnega

Uredništvo: Maja Oderlap (direktorica in urednica Radia Velenje), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Mira Zakošek, (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

sklada neprofitnih stanovanj, kjer je odprt razpis. To najavo bomo naredili, in sicer tako, da bi stanovanja lahko pridobile predvsem mlade družine. Če želimo naše mesto oživiti, je nujno, da tukaj obdržimo in seveda sem tudi pritegnemo čim več mladih.« Stanovanja so zagotovo zelo pomembna, pomembno pa je tudi, da boste z načrtovanimi posegi nadaljevali tudi z revitalizacijo Šoštanja. »Seveda. Z izgradnjo stanovanj pa bomo zagotovo tudi oživili staro mestno jedro, ki je bilo včasih polno različnih lokalov. Upamo, da bo spet tako, saj bo interes za odpiranje različnih dejavnosti zagotovo večji, ko bodo tukaj živele mlade družine.«

sredstev. Predvideno je, da bi s prenovo začeli prihodnje leto in jo v letu 2024 tudi zaključili. Projekte smo že naročili, zanje smo namenili 360 tisoč evrov, celotna prenova in dozidava pa sta ocenjeni na 6,5 milijona evrov.« Seveda pa bo ta projekt tudi velik logistični zalogaj. Šolo obiskuje več kot 800 otrok, ki jih nimate kam preseliti. »Seveda bomo čim bolj izkoriščali počitniški čas, sicer pa bodo morala dela potekati tudi v času pouka, kar bo treba varnostno zelo skrbno nadzorovati.« Tudi krajevnih skupnosti letos ne boste pustili na cedilu? »Zadnja leta, ko TEŠ s sporazumom več ne vlaga v krajevne skupnosti, to nadomeščamo iz proračuna. Z vodstvi dobro so-

Viki Drev: »Veselimo se letošnjega Kajuhovega leta.«

Čaka pa vas še en zelo zahteven zalogaj, prenova in dozidava osnovne šole, ki je sicer stara šele 16 let.

Zakaj so torej potrebna vlaganja? »To vprašanje se marsikomu poraja. A žal je bila šola grajena še po starem zakonu, ki ni predvideval nobene energetske varčnosti.

Po razgovoru z ravnateljico smo tudi ugotovili, da je bila šola že ob izgradnji premajhna. Zdaj pa se število otrok iz leta v leto povečuje. Vse več je tudi različnih dopolnilnih dejavnosti, za katere je prav tako potreben prostor. Pa tudi sama strategija zasnove šole je bila slaba, saj se morajo otroci višjih razredov na primer do telovadnice premikati mimo prve triade. Zdaj bomo to popolnoma ločili od ostalega dela in zagotovili, da bodo starši lahko najmlajše otroke v bližino vhoda pripeljali z avtomobilom.« Dozidali boste kar 8 učilnic. »Ja. Spreminja pa se tudi vsa infrastruktura. Povečali bomo jedilnico in kuhinjo in uredili poseben vhod za učitelje in ostali kader. Zato bomo že letos odkupili nekaj zemljišč v smeri proti Metlečam. Projekt smo prijavili za sofinanciranje na ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, kjer prvotno nismo bili uspešni ravno zaradi prej omenjene »mladosti« šole. Z dodatnimi obrazložitvami smo kasneje uspeli in dobili 2,3 milijona evrov nepovratnih

delujemo in skušamo čim hitreje odreagirati in opraviti tisto, kar krajane najbolj pesti. Tako smo v zadnjem obdobju prenovili domove, športne objekte, igrišča …

Dokaj dobro smo poskrbeli tudi za ceste in drugo komunalno infrastrukturo. A ta »zgodba« se nikoli ne konča. Občina je velika, razprostira pa se vse od višine okoli 400 metrov (Šoštanj) do 1084 metrov (Šentvid). Tako imamo včasih ponekod že pravo pomlad, drugod pa še povsem zimske razmere.

Ceste smo večinoma obnovili in zgradili tudi veliko kanalizacijskega omrežja, tudi tam, kjer ta pomeni nadstandard (po merilih ministrstev za infrastrukturo in okolje in prostor na manj gosto naseljenih območjih). Smo pa letos zagotovili v proračunu tudi več sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (subvencije smo povečali s 1000 na 1500 evrov), kar pomeni za uporabnika skoraj polovico naložbe. Upam, da bomo s tem pospešili to gradnjo in ekološko ozaveščenost na podeželju.« Kljub temu da s krajani dobro sodelujete, da poznate njihove probleme in jih tudi razrešujete, ste se odločili tudi za oblikovanje participativnega proračuna. »Dobili smo veliko svetniških pobud na to temo in se tudi odločili za to še bolj neposredno obliko odločanja krajanov. Predlogov

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

ni bilo veliko oziroma so bili takšni, da so bili že vključeni v proračun. Rezerviranega denarja v te namene v celoti nismo izkoristili, sem pa prepričan, da se bo to ‹prijelo› in da bo tudi predlogov več.« V ospredju vsega je v Šaleški dolini prestrukturiranje premogovnih regij in zaprtje Premogovnika Velenje. Ste vi z letnico 2033 zadovoljni? »Ja, zadovoljni smo, da je končno prišlo do te odločitve. Naš razvoj je bil namreč dolga leta zaradi bližine Premogovnika Velenje in TEŠ močno omejen.

Zdaj končno lahko načrtujemo svojo prihodnost. Bomo pa morali to narediti v Šaleški dolini bolj homogeno in se maksimalno potruditi, da čim bolj izkoristimo razpoložljiva sredstva. Doseči moramo, da bo čimprej sprejet Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, kjer mora biti vse natančno opredeljeno, tudi odprava posledic rudarjenja v prostoru. Dejstvo je, da mora tu dobiti Občina Šoštanj prav posebno pozornost, saj se je rudarjenje› zadnjih 30, 40 let dogajalo predvsem na naših tleh. Treba je priznati, da so v Velenju posledice rudarskih degradacij dobro odpravili in enako je treba narediti tudi v Šoštanju. Menim, da bo energetski steber v Šoštanju ostal, saj na občini že pripravljamo potrebno prostorsko dokumentacijo, v kateri je predvidena postavitev sončnih kolektorjev in postavitev še ene plinske turbine.

Zato v prezaposlitvi delavcev ne vidim posebnih problemov. Je pa seveda naša naloga, da ustvarimo pogoje za dodatna vlaganja na gospodarskem področju, seveda takšna, ki bodo zagotavljala delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Če bomo složni in če bo država, tako kot je obljubila, tudi pomagala, ne vidim nobene bojazni, da ne bi verjeli v našo svetlo prihodnost.« Ne boste pa letos samo delali, načrtujete tudi veliko praznovanj.

Lanski 110-letnici mesta sledi letos Kajuhovo leto. »Srčno upamo, da bomo lahko organizirali več dogodkov (lani smo morali številne odpovedati).

Smo pa ponosni na našega Kajuha, ki se je poslovil pri svojih 22 letih, a nam zapustil bogato dediščino. Če ocenimo, kaj je opravil, se nam utrne misel, da se tako veliki ljudje rojevajo le enkrat na sto let. Letos je torej 100 let od njegovega rojstva in to bomo proslavili, tako kot si ta pesnik in narodni heroj tudi zasluži.

S ponosom bomo njegovo dediščino predstavili celotni Sloveniji.

Imenovali smo že posebni odbor, celotno izpeljavo dogodkov pa zaupali zavodu za kulturo.« 🔲

vsak dan

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 10. 2. 2022 barve: CMYK, stran 3

3

INTERVJU

10. februarja 2022

Izgradnja tretje razvojne osi je ključen projekt prestrukturiranja Mira Zakošek

Ker smo ravnokar obeležili kulturni praznik, začniva tokrat pogovor s kulturo, ki je žal tudi v našem okolju tista, ki ji zdravstvena kriza ni prizanesla. Se je pa zato predstavila drugače in marsikaj stkala na novo. »Žal je kultura, ki je v tukajšnjem okolju kljub vsemu ostala na zelo visokem nivoju, zaradi stanja v državi in zaradi zdravstvene krize, občutila kar nekaj negativnih posledic, saj so odpadli številni dogodki, kar seveda ni dobro. Kultura je namreč naša identiteta, z njo se kot narod poistovetimo, zato se mi zdi zelo pomembno, da ji dajemo pomembno mesto tudi v tem obdobju. Mislim, da smo bili v občini dokaj inovativni in izpeljali številne dogodke, pač na način, ki je bil možen, marsikaj tudi preko družbenih omrežij. Našim umetnikom pa med drugim tudi v tem letu omogočamo, da pripravljajo občinske proslave, za vsako namenjamo po 3000 evrov. Prva, namenjena kulturnemu prazniku, je že za nami, bila je prijetna, lepa, veličastna, prav takšna pa je bila tudi podelitev priznanja za naj kulturnega ustvarjalca. Prejel ga je Jure Pukl, na katerega sem tudi sam ponosen.« Sicer pa bo leto tudi v velenjski občini močno zaznamovala stoletnica Kajuhovega rojstva. V sosednjem Šoštanju so to leto poimenovali kar Kajuhovo leto. »Seveda se bomo njegovemu spominu z organizacijo številnih dogodkov poklonili tudi mi. Spominjali se ga bomo kot pesnika pa tudi domoljuba in narodnega heroja, ob tem pa obudili spomin na slavno Štirinajsto, ki je na naših ozemljih bila odločilne bitke.

Gre za tragične dogodke, ki pa so seveda tudi zelo poučni.« Leto se je začelo zelo delovno, v dolini ni snega, vreme je suho, zato je že stekla gradnja dolgo načrtovane kolesarske povezave proti Dobrni. »Te se zelo veselimo. V preteklih letih smo zgradili zelo sodobno in tudi odlično sprejeto kolesarsko omrežje v samem mestu in komaj čakamo povezave proti Koroški, Šoštanju in Dobrni. Slednja se že uresničuje, njeni obrisi so na terenu že jasno vidni in že dajejo slutiti, da bodo te poti odlične za kolesarje, saj nam bodo odprte svet in poti podaljšale celo čez mejo.

V pripravi sta tudi ostali relaciji,

omrežje pa gradi država. Mi smo trenutna gradbišča izkoristili za izgradnjo načrtovane in nujno potrebne kanalizacije.« Še eno veliko gradbišče imate.

Gradite vodovod v Črnovi in s tem pravzaprav zaključujete uspešno zgodbo zagotovitve neoporečne pitne vode vsem krajanom občine. »Da, to smo zastavili že v preteklem letu, saj smo ocenili, da s tem ne smemo več odlašati.

Vprašanje pitne vode je postalo na tem območju nekoliko problematično. V proračunu smo

❱

Veliko grenkobe je v dolino prinesla odločitev vlade, ki je za letnico zapiranja Premogovnika Velenje postavila leto 2033, predvsem pa v nabor projektov ni vključila tistih, ki ste jih pripravili in predlagali v tukajšnjem okolju. O tem smo obsežno poročali. Kakšno pa je trenutno stanje? »Razočarani smo nad odločitvijo vlade. Težko je na kratko opisati, koliko dela je bilo opravljenega pri pripravi projektov in koliko tukajšnjih strokovnjakov je sodelovalo pri tem, zdaj pa teh naših ključnih projektov ni na

nadomestni vir za toplovodno daljinsko ogrevanje. Je rešitev že znana? »Rešitve so, ni pa še dokončnih.

Predvsem ostaja odprto vprašanje financiranja teh projektov.

Osebno se ves čas zavzemam,

❱

Z izgradnjo vodovoda v Črnovi bodo rešeni vsi večji problemi s pitno vodo.

Župan Dermol je prepričan, da bodo ‹državo› s svojimi projekti prepričali, da so ključni za tukajšnje prestrukturiranje.

okoljske projekte prestrukturiranja SAŠA regije. Na ta način bi se sredstva vračala v našo dolino.

Danes pa s temi sredstvi rešujemo energetsko krizo, kar pravzaprav ni namen Sklada za podnebne spremembe.

Zavzemamo se, da država za tiste energetske vire, ki se ogrevajo na premog oz. energente, za katere moramo plačevati CO2 kupone, sprejme dodatne ukrepe, ki so nujno potrebni kot pomoč tem gospodinjstvom.«

interventno zagotovili finančna sredstva in z deli že tudi začeli.

Na terenu so sicer še tu in tam kje problemi s pitno vodo, kar pa bomo sproti in kolikor hitro bo le mogoče odpravljali.«

Ob komunalnem podjetju nastaja velika proizvodna hala. Čigava je? »Gre za domače, uspešno in dobro uveljavljeno podjetje DBBS, ki se ukvarja s strojegradnjo. Lastnik je Stanislav Sovič. Veselimo se njegove pridobitve.«

Peter Dermol: »Imamo tudi ‚sladke‘ skrbi, interesa za vlaganja je toliko, da bomo morali Poslovno cono Stara vas povečati.«

❱

Kolesarjem se obetajo lepe in dolge kolesarke poti, ki bodo segale celo čez mejo.

‹sprejetem› seznamu. V zadnjem obdobju smo znova opravili kar nekaj pogovorov s pristojnimi na državni ravni in se znotraj regije dogovorili, da bomo še enkrat pripravili celoten nabor potrebnih projektov in z njimi enotno nastopali. Kar nekaj sestankov imamo v teh dneh na to temo.

Prepričan sem, da bomo stališča poenotili in da bomo »državo« s svojimi projekti prepričali, da so ključni za tukajšnje prestrukturiranje.« Velik izziv, ki sodi v sklop prehoda iz premogovne regije, je tudi

da bi iz podnebnega sklada zagotovili sistemski vir financiranja izgradnje alternativnega toplotnega vira. Pri tem pričakujem podporo države.« Kljub vse večjim potrebam na različnih področjih ohranjate v proračunu zelo visoko socialno košarico. Veliko je tistega, kar je v občini brezplačno in se marsikomu zdi že kar samoumevno, obiskovalci pa se temu z navdušenjem čudijo. »Res je tako in vsekakor se bom osebno tudi v bodoče trudil, da to ohranimo. Bi si pa želel, da bi lahko našim prebivalcem omogočili še več takšnega nadstandarda in da bi bilo manj potreb po različnih interventnih socialnih ukrepih. Žal je teh še vedno zelo veliko, saj so včasih pomoči potrebni celo redno zaposleni občani, da o upokojencih sploh ne

Računalniško opismenjevanje za starejše Velenje - Univerza za tretje življenjsko obdobje ima bogato tradicijo. So tisti, ki so s tovrstno organiziranostjo začeli med prvimi v Sloveniji. Lani so obeležili že 35-letnico delovanja. Tudi v zadnjem šolskem letu se lahko pohvalijo s pestro in bogato dejavnostjo, kljub zdravstveni krizi, ki je močno omejila njihovo delovanje.

Imajo 284 članov in 390 slušateljev njihovih 40 krožkov, ki jih vodi 34 mentorjev. Nekateri se namreč udeležujejo več krožkov. Številne

Vlada bo energetsko krizo gasila z energetskimi kuponi. Vi jo že nekaj časa s subvencioniranjem toplotnega ogrevanja. Boste lahko še kaj postorili v tej smeri? »Ukrep vlade, ki naj bi bil financiran iz Sklada za podnebne spremembe, bo izveden samo enkrat, zato si bomo povrnili zelo majhen del dodatnih stroškov.

Prebivalci Šaleške doline v ta sklad namenjamo več milijonov evrov, zato pričakujemo, da bo država iz tega sklada financirala

❱

Šaleška dolina v Sklad za podnebne spremembe namenja več milijonov evrov, zato pričakujejo, da bo država iz tega sklada financirala okoljske projekte prestrukturiranja SAŠA regije.

Veliko se dogaja tudi na območju Poslovne cone Stara vas. »Poslovna cona Stara vas zdaj res že dobiva svoje obrise, predvsem pa postaja premajhna. Tako da imamo prijetne skrbi, da zagotovimo dodatna zemljišča za te namene. Nekatere proizvodne hale že dobivajo končno podobo, nekatere so v nastajanju, nekatere bodo začele nastajati letos … Vsekakor pričakujem, da bomo v roku dobrega leta imeli na tem območju 5 novih proizvodnih obratov in posledično tudi nova delovna mesta. Zdaj moramo torej zagotoviti dodatna sredstva (računamo na del nepovratnih), da bomo lahko komunalno in tehnološko opremili nova zemljišča in pritegnili v to okolje še več gospodarskih subjektov.«

govorim. Letos imamo za tako imenovano socialno košarico v proračunu rezerviranih milijon 200 tisoč evrov.«

so izvajali na daljavo, med drugim zelo dobro »obiskane« klepete ob kavi, ki so jih imeli kar 20. Lilijana Rakun, podpredsednica društva pravi, da so imeli tudi kar 34 različnih prireditev, nekatere so pripravili sami, sodelovali pa so na številnih takšnih, ki so jih pripravili drugi organizatorji. Dejavnost številnih krožkov je zelo zanimiva za občane in z veseljem jo predstavijo. Še posebej pa občani radi prisluhnejo njihovi godbi.

15. februarja, ob 18. uri, bodo imeli v sejni

dvorani MO Velenje svojo volilno skupščino, na katero vabijo vse, ki se jim želijo pridružiti ali pa jih zanima njihovo delo, ki bo letos še bogatejše. Obljubljajo pestro dejavnost, pa tudi računalniško opismenjevanje. Uspešno so namreč skupaj z NOVUS in upokojenci, sodelovali na državnem razpisu za financiranje računalniškega opismenjevanja starejših.

Program jim bo prilagojen, predvsem pa uporaben v času vse večje digitalizacije.

V sklop socialne košarice sodi tudi brezplačna mestna blagajna. Kar težko vam jo je bilo ohraniti. »Da, bankam to ni več zanimivo in Delavska hranilnica ni bila pripravljena podaljšati pogodbe, smo pa našli rešitev v sodelovanju s Pošto. Sem vesel, saj so se mnogi občani tega zelo navadili in bi to vsekakor pogrešali.« Redno spremljate izgradnjo tretje razvojne osi in tudi kar naprej ‚priganjate‘, da bi aktivnosti hitreje tekle.

»Ja, tudi prejšnji teden smo bili na gradbišču in z veseljem ugotavljali, da poteka na odseku Velenje–Slovenj Gradec vse po načrtih. Seveda se ob teh obiskih srečujemo tudi s krajani na teh območjih in jim skušamo težave, ki jih v zvezi z gradnjo pestijo, čim bolj olajšati. Zelo si prizadevamo, da se premakne tudi odsek Velenje–Šentrupert in da bi tudi tam dela čim hitreje stekla. To je nujno, saj ocenjujemo, da je izgradnja te ceste ključen projekt našega prestrukturiranja in bomo le z njo lahko zagotovili tudi pravičen prehod iz premogovne regije.« Sicer pa je vaša letošnja največja investicija urbani park. Kako je z njim? »Tudi tega se zelo veselimo, saj smo ga obljubili mladim in ga tudi zastavili v sodelovanju z njimi. Naložba je težka pol drugi milijon. Locirali ga bomo za avtobusno postajo ob pokritem bazenu. Gre pa za velik skate park, košarkarsko igrišče in dvorano za balvansko plezanje. Smo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja in bomo v kratkem tudi že lahko začeli z realizacijo.« Kako pa je s kampom? Njegovo zaprtje je bila ena največjih kritik lanskega poletja. »Uveljavljamo predkupno pravico, a zadeva še ni rešena. Aktivno se pogovarjamo s Premogovnikom Velenje, ki je njegov lastnik.

Računam, da bo prevladal razum in da bomo kamp lahko kupili.

Ne znam si predstavljati še ene sezone brez njegovega odprtja.

Smo pa zainteresirani za to, da bi bil v naši lasti (ga bomo vsekakor oddali v najem), zato da bomo lahko celovito zastavljali razvoj na tem področju.« Ste pa dobili najemnika za Vilo Herberstein. »Res je, razpis je bil uspešen in vila z bogato kulinarično ponudbo (tako obljublja najemnik) bo znova popestrila našo turistično ponudbo. Upam, da bo čimprej odprta.«

Mestna občina Velenje organizira javno razpravo o osnutku Lokalnega programa kulture Mestne občine Velenje 2022–2028. Vse zainteresirane občane, ki bi želeli sodelovati s svojimi predlogi, vabimo, da se udeležijo javne razprave, ki bo potekala

v četrtek, 24. februarja 2022, ob 18. uri v mali dvorani Doma kulture Velenje.

Svoje predloge lahko do 23. februarja pošljete tudi na naslov darja.plaznik@velenje.si.

Besedilo osnutka dokumenta je na voljo na spletni stani www.velenje.si poglavje Obvestila občanom.

Prijazno vabljeni k sodelovanju.

🔲

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 4

4

IZOBRAŽEVANJE, SOCIALA

10. februarja 2022

Energetika potrebuje poklice prihodnosti O vlogi Fakultete za energetiko v lokalnem okolju in pri prestrukturiranju smo se pogovarjali z dekanom dr. Sebastjanom Semetom Tina Felicijan

Šaleška dolina je eden slovenskih energetskih stebrov, zato je bila odločitev, da Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru enoto odpre v Velenju, strateška, saj to prinaša prednosti tako študentom, profesorjem in raziskovalcem kot vsem, ki so vpeti v energetski gospodarski sektor. »Politično modro je bilo, da sta lokalna skupnost in gospodarstvo umestila Fakulteto za energetiko v ta največji energetski bazen.

Povezanost fakultete z gospodarstvom je razvidna že iz izvajanja različnih raziskovalnih projektov, nenazadnje iz izobraževanja obstoječega kadra in predvsem mladih, ki nato pogosto vstopajo na trg dela prav v stiku z gospodarskimi družbami v lokalnem okolju,« pravi dekan dr. Sebastijan Seme in dodaja, da se je fakulteta dodobra usidrala med izobraževanjem in gospodarstvom. »Izobrazili smo že več kot 400 diplomantov in magistrov energetike, polovico tu, v Velenju. To z novimi kadri, ki tu kreirajo nadaljnji razvoj družbe v regiji, predstavlja dodano vrednost tako lokalnemu okolju kot gospodarstvu.«

Kadri prihodnosti

Področje energetike je interdisciplinarno. Pokriva vse od pridobivanja energentov, proizvodnje energije do prenosa, nenazadnje porabe in upravljanja z njo, pojasnjuje dekan. »Zato so naši diplomanti zaposljivi v vseh gospodarskih družbah in javnem sektorju, kjer je potreben kader s področja energetike. Pravzaprav vsako podjetje, tudi če v osnovi ne deluje v energetskem sektorju, potrebuje energetskega managerja za upravljanje z energetskimi viri in proizvodi.«

Medtem ko šaleška proizvodnja energije temelji na energentu iz dobe, ki se izteka, se študenti že izobražujejo za prihodnost, ki zahteva zeleno energijo. Fakulteta je pravzaprav bila ustanovljena, ko je postalo jasno, da se bo prej ali slej treba soočiti s prestrukturiranjem premogovniške regije. »Zato že od vsega začetka izvajamo študijske programe z namenom izobraževanja

Aktivna partnerica za prestrukturiranje

Kako dr. Sebastjan Seme gleda na aktualno lokalno dogajanje, povezano s pripravami na razogljičenje šaleškega energetskega stebra in gospodarskim prestrukturiranjem? »Opažam, da se Mestna občina Velenje s partnerji iz gospodarstva, izobraževanja, upravljanja in strateškega načrtovanja ustrezno pripravlja na to prestruk-

prilagajanjem izobraževalnega sistema, z dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem kadra pa tudi s prekvalifikacijami zaposlenih v panogi. »Intenzivno se povezujemo z velenjsko občino in ugotavljamo, kakšne so potrebe po prekvalifikaciji in na katerih področjih. Tako bomo lažje skupaj z mariborsko univerzo, ki ima več fakultet, pripeljali tovrstne izobraževalne sisteme v okolje, da se bodo lahko prekva-

Odnos med Fakulteto za energetiko in lokalno skupnostjo je vzajemen. Fakulteta izobražuje kadre prihodnosti, ki bodo pripravljeni na dinamično poklicno kariero, sama pa ima možnosti za razvoj, saj deluje v kompleksu Medpodjetniški izobraževalni center, kjer lahko souporablja vrhunsko raziskovalno opremo. V sodelovanju z Mestno občino Velenje pa že iščejo možnosti za lastne prostore, ki jih načrtujejo v naslednjem petletnem obdobju. Fakulteta se bo torej širila? »Vsekakor. V zadnjih nekaj letih opažamo, da je vpis na fakulteto v Velenju v strmem porastu.

S potrebo po prestrukturiranju regije se pojavljajo želje po izobraževanju o energetiki. Dijaki in študenti očitno prepoznavajo priložnosti tega poklica,« pravi dekan in dodaja, da na študij v Velenje prihajajo bodoči strokovnjaki z vseh koncev Slovenije, pred vpisom pa sodelavci fakultete napenjajo sile, da bi za študij prihodnosti v domačem kraju navdušili čim več dijakov iz regije in z ustrezno izobrazbo za potrebe lokalnega gospodarstva pomagali obdržati visoko kvalificirano delovno silo doma.

Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboruv Velenju izvaja vse stopnje visokošolskega in univerzitetnega študijskega programa. Študenti lahko dosežejo najvišjo izobrazbo s področja energetike. Izobraževanje, katerega tretjino predstavljajo laboratorijske vaje, vključuje praktično usposabljanje in omogoča študij v tujini. Spletni informativni dnevi bodo potekali 11. februarja ob 10. in 15. uri ter 12. februarja ob 10. uri.

Vpis se začne 15. februarja. študentov za poklice prihodnosti.

Tretjina predmetov, ki jih izvajamo, se ukvarja s trajnostnim razvojem energetike in z zeleno energijo. S tem že naslavljamo to problematiko in študente pripravimo, da se bodo v naslednjem desetletju uspešno soočili s tem družbenim izzivom.« Kje pa so ti kadri zaposljivi? Ne le v vsakem mestu, praktično v vsaki vasi, odgovarja dekan. »V vsakem podjetju potrebujejo tovrsten kader. Diplomanti se lahko zaposlijo na področju trgovanja z energenti, vodenja energetskih sistemov, možnosti je skratka ogromno.«

Dr. Sebastjan Seme: »Fakulteta za energetiko je v prestrukturiranje regije vključena na dva načina: s pomočjo lokalnemu okolju pri prekvalifikaciji delovne sile in razvoju novih kadrov za trajnostno energetiko ter z raziskovalnimi projekti za iskanje rešitev za prihodnost.«

turiranje. Izvaja vse ukrepe, ki so potrebni sedaj, da bo družba čez desetletje in več pripravljena na izstop iz premoga. Seveda je ta proces zelo odvisen tudi od nacionalne in evropske politike, ki bo narekovala njegov tempo z razpisovanjem subvencij za projekte razogljičenja in prestrukturiranja,« odgovarja in dodaja, da je v tem procesu aktivna tudi Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru, ki kot izobraževalna ustanova pomaga lokalnemu okolju s

lificirali tu, kjer delajo.« Lahko torej pričakujemo več študijskih programov na Fakulteti za energetikov v Velenju? »Sama fakulteta bo še naprej izvajala študijske programe energetike s poudarkom na vsebinah trajnostne energetike. Če bo lokalno okolje prepoznalo, da potrebuje tudi druge kadre, bomo v to okolje s pomočjo Univerze v Mariboru in projekta INNOVUM pripeljali študijske programe tudi drugih fakultet. Ne zdi se mi smiselno, da

Z donirano hrano oskrbujejo več kot 300 ljudi Lokalni prostovoljci so lani razdelili še več donirane hrane kot leto prej – Projekt Donirana hrana se nadaljuje

❱

Delitev donirane hrane poteka zjutraj v prostorih društev DU Velenje (nedelja in torek), Društva Invalid Konovo (sreda in petek) in MDI Šaleške doline (četrtek in sobota).

Tina Felicijan

Prostovoljske organizacije v Mestni občini Velenje že od leta 2014 izvajajo projekt, ki se je sprva imenoval Viški hrane, danes pa poteka pod naslovom Donirana hrana.

Koordinira ga Zveza Lions klubov Slovenije, lokalni nosilec projekta pa je Lions klub Velenje, ki je prvi začel zbirati donirano hrano in jo posredovati socialno šibkejšim.

Danes hrano pred iztekom roka uporabnosti, ki bi jo trgovci zavrgli, vsak delovnik, ko se trgovine zaprejo, v večini večjih trgovin v Velenju izmenično prevzemajo prostovoljci Lions kluba, Rotary kluba, Rdečega križa in Območne organizacije Socialnih demokratov. Hrano dostavijo v zbiralnico v Domu za varstvo odraslih Velenje.

Zjutraj jo izmenično prevzamejo prostovoljci Društva upokojencev, Društva Invalid Konovo in Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline, ki so se lani aktivirali tudi pri prevzemu donirane hrane od trgovcev, saj jih v projektu

Projekt podpira tudi Mestna občina Velenje. Zaradi načrtovane rekonstrukcije Doma za varstvo odraslih Velenje že iščejo nove lokacije za zbiralnico, kjer prostovoljci kratkoročno skladiščijo donirano hrano. sodeluje vedno več – zdaj jih je že šest. Hrano nato presortirajo, pripravijo pakete in jo v svojih prostorih na osnovi urejenih seznamov razdelijo socialno ogroženim posameznikom in družinam. Okrog 150 prostovoljcev oskrbuje več kot 300 ljudi.

Nič ne gre v nič

Za logistiko prevzemanja, sortiranja, pakiranja in razdeljevanja hrane v DU Velenje, ki hrano prevzema tudi iz Slovenske banke hrane, skrbi Ivan Druks. »Logistika je precej zahtevna in hvaležni smo prostovoljcem, da so tako predani. Pozno zvečer

Kakšne priložnosti dr. Sebastjan Seme vidi za obstoječo energetsko infrastrukturo v Šaleški dolini? »Termoelektrarna Šoštanj ima že v osnovi velike kapacitete. Njena gradnja je bila strateška odločitev. Tako imamo tri glavne stebre slovenske energetike na treh geografskih lokacijah. Takšna porazdelitev velikih proizvodnih enot po celotni državi je smiselna. Zato mora ta lokacija ostati za strateško proizvodnjo električne energije. Kakšen energent se bo uporabljal v prihodnosti, pa bo pokazal razvoj politik. Evropska unija za jedrske elektrarne in uporabo plina za proizvodnjo elektrike predlaga oznako zelene proizvodnje. Tu bodo priložnosti za nadaljnje izkoriščanje obstoječe infrastrukture za proizvodnjo električne energije.« Ali popolnoma zelena energija sploh obstaja?

Hidroelektrarne uničujejo priobalne habitate, vetrne elektrarne so neprijazne pticam, sončne elektrarne so potratne pri izdelavi in nimajo prav dolge življenjske dobe … »Pravzaprav govorimo o tem, da poskušamo proizvajati električno energijo na čim bolj čist način. Pri prehajanju iz enega načina v drugega moramo poiskati pot, ki bo najmanj obremenjevala okolje.«

Ivan Druks: »Hrane je dovolj.«

gredo na teren in hrano takoj presortirajo, zgodaj zjutraj pa jo že delijo. Kadar smo na vrsti, je pri nas res živahno. A nikomur ni težko, saj vedo, da s tem pomagajo sočloveku. V marsikateri lokalni skupnosti ni ljudi, ki bi se v svojem prostem času lotili tega dela. Pri nas pa smo zelo dobro organizirani in podprti,« pove, da so ponosni na sodelovanje lokalnih prostovoljcev in občine ter

dobro opravljeno delo. Doda, da DU Velenje posreduje donirano hrano okrog 170 ljudem. Lani so od SIBAHE dobili skoraj 20 ton hrane, vsega skupaj pa so razdelili okrog 30 ton. Živila in jedi, ki jih zberejo v projektu Donirana hrana, celo presegajo povpraševanje, ponudba donirane hrane pa je zelo raznolika. »Na tržišču je ogromno hrane.

Zberemo je več, kot je lahko razdelimo. Pravzaprav imamo premalo odjemalcev. Ostajajo predvsem pekovski izdelki. Te ponudimo v košarah, da vsak vzame, kolikor želi. Nekateri hrano prevzamejo

bi vzpostavljali dislocirane enote posameznih fakultet. Preko mariborske univerze in neposredno preko fakultete za energetiko, ki je že umeščena v lokalno okolje in uveljavljena, namreč lahko uvajamo le nove študijske programe, ki so lahko zelo fleksibilni. To je dodana vrednost, ki jo lahko univerza in fakulteta nudita lokalnemu okolju.« Ob tem opozarja, da je treba na nove študijske programe gledati v širšem kontekstu – ustvariti okoliščine, ki bodo spodbujale vpis in vzdrževale program. »Velenje je študentom zelo prijazno mesto – nudi brezplačne avtobusne

prevoze, ogromno možnosti za šport in rekreacijo, kulturno-umetniško udejstvovanje, študentsko delo, subvencionirano prehrano.

Je pa res, da je v mestu le en dijaško-študentski dom, ki je že več let povsem zaseden. Zato mora polovica naših študentov iskati namestitev pri zasebnikih. Na to smo opozorili na razpravi o izobraževanju, ki jo je organizirala občina. Predlagali smo iskanje rešitve v obliki nekih skupnih kapacitet za bivanje študentov in občina je že pristopila k preučevanju možnosti.« 🔲

Lani so prostovoljci v projektu Donirana hrana razdelili 33 ton sadja, zelenjave, pečenega mesa, sendvičev in ostalih mesnih izdelkov ter več kot 148 tisoč kosov kruha, pekovskega peciva, mleka, mlečnih izdelkov in jajc. Skupna vrednost razdeljene podarjene hrane je znašala več kot 223 tisoč evrov. V primerjavi z letom prej so v letu 2021 razdelili več hrane.

❱

Kako poteka prevzemanje hrane od trgovcev, bomo poročali v naslednji številki Našega časa.

tudi za sosede in znance. Kar še vedno ostane, predamo kmetu iz okolice, povrne pa nam z mesom, ki ga uporabimo za pogostitev prostovoljcev. Podobno viške hrane izmenjujemo z uporabniki velenjskega centra za brezdomne osebe. Mi jim damo pecivo, sladkarije, oni pa nam vrtne pridelke, ki jih razdelimo ljudem. Tudi dnevnemu centru za osebe s težavami v duševnem zdravju Šent posredujemo razne prigrizke in sadje,« razlaga, da nič ne gre v nič.

Druks poudarja, da donirane hrane ne delijo le upokojencem.

Pravzaprav so v manjšini. Med odjemalci je namreč veliko večjih družin in tistih, ki zaradi raznih

okoliščin težje pridejo do kruha.

Kako lahko ljudje dobijo donirano hrano? »Kdorkoli lahko potrka na naša vrata. Ne zahtevamo nobenih dokazil o socialnem položaju.

Kdor želi prevzeti donirano hrano zase in za svoje družinske člane, jo bo pri nas dobil. Naši prostovoljci ljudem v stiski tudi sami ponudijo pomoč. Vendar nekateri iz ponosa nočejo sprejeti donirane hrane.

Nekateri bližnjim prikrivajo, da prejemajo hrano. Sram je še vedno velika ovira.« Sicer je projekt Donirana hrana v Velenju dobro sprejet in se bo ob podpori lokalne skupnosti nadaljeval. Prostovoljci nagovarjajo ljudi v stiski, naj se povežejo s prostovoljci Društva upokojencev, Društva Invalid Konovo in Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline. Hrane je namreč dovolj in pomoči se ni treba sramovati, poudarja Ivan Druks. 🔲

Naš čas, 10. 2. 2022 barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

10. februarja 2022

GOSPODARSKE novice Premogovnik Velenje uspešen na razpisu za evropska sredstva Velenje – Premogovnik Velenje je bil skupaj s partnerji, s projektom Green jobs, uspešen na razpisu evropskega raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Projekt je namenjen izkoriščanju konkurenčnih prednosti premogovnikov, ki se bodo prestrukturirali, in je ocenjen na 2,2 milijona evrov. Premogovnik Velenje bo zanj prejel 130.000 evrov. Projekt temelji na večjem ustvarjanju zelenih in kakovostnih delovnih mest, izvajati pa ga bodo začeli julija letos. Omenjeni evropski sklad bo sicer 2,2 milijona evrov vreden projekt sofinanciral v višini 1,3 milijona evrov.

Kot je povedal generalni direktor premogovnika dr. Janez Rošer, je namen projekta preučitev uporabe jamske infrastrukture za uporabo obnovljivih virov energije in krožnega gospodarstva, ki zajema rekultivacijo in rehabilitacijo zaradi rudarjenja degradiranega področja z uporabo odpadkov iz rudarstva.

Nameni projekta so tudi postavitev sončnih in vetrnih elektrarn, uporaba jamske vode in infrastrukture za postavitev toplotnih črpalk in črpalnih hidroelektrarn s poudarkom na razvoju in uporabi najnovejših fluidov ter proizvodnja in uporaba zelenega vodika.

Premogovnik Velenje je iz tega sklada v zadnjih desetih letih pridobil dobra dva milijona evrov nepovratnih sredstev, nekaj prihodkov v višini približno 150.000 evrov pa še pričakuje iz naslova že zaključenih projektov.

Posoda iz popotrošniške reciklirane plastike Velenje – V Skazi so izdelali novo posodo za kuhinjske biološke odpadke, narejeno iz popotrošniške reciklirane plastike. Zasnovali so jo na podlagi izkušenj strank, ki so jih skrbno preučevali, in jo poimenovali Organko Daily. »Ponosen sem, da bo v letu 2022, poleg posode Organko Daily, luč sveta ugledala celotna Skazina družina izdelkov lastne blagovne znamke v smeri okolju prijaznejše in bolj zdrave prihodnosti,« ob izidu Organka Daily napoveduje direktor Robert Agnič.

Biološke odpadke, ki jih v domači kuhinji proizvedemo čez dan, vsak dan lahko zbiramo v posodi Organko Daily in jih nato enkrat dnevno odvržemo v kompostnik Bokashi Organko. S tem ko Bokashi Organka ne odpiramo pogosto, se v njem izboljša fermentacijski proces, kar zagotavlja kakovostno bokashi tekočino, ki jo lahko uporabimo za čiščenje odtokov ali zalivanje rož. Poleg tega je fermentirana masa iz Bokashi Organka prvovrstna osnova za domači kompost, polna mineralov in hranljivih snovi.

Izvrtali polovico druge cevi predora Karavanke V soboto ponoči so delavci družbe Cengiz Slovenija pri gradnji druge cevi predora Karavanke dosegli 1723 metrov, kar znaša polovico slovenskega dela cevi. Dela potekajo, kot pravijo v Darsu, po terminskem načrtu. Računajo, da bo izkop končan do oktobra prihodnje leto, dela pa bodo v celoti končana do maja 2025.

Skupna dolžina druge cevi predora je 7948 metrov, od tega je slovenski odsek dolg 3446 metrov, avstrijski pa 4402 metra.

Portoroško letališče lani z več prepeljanimi potniki V Aerodromu Portorož so glede na epidemiološke razmere zadovoljni z lanskim prometom. Lani je letališče ob opravljenih 14.730 letalskih operacijah obiskalo 27.517 gostov, kar je skoraj 5000 več kot leto prej. Kot priznavajo, pa je glede na trenutno stanje težko napovedovati promet v tem letu. Še vedno pa zaostajajo za predkoronskim letom 2019, ko so opravili 17.333 letalskih operacij in zabeležili 28.881 gostov.

Delež nemških električnih vozil manjši Po vsem svetu se je število na novo registriranih baterijskih električnih vozil lani podvojilo na 4,5 milijona. Je pa tržni delež nemških avtomobilskih proizvajalcev v zadnjem četrtletju padel s 17 na 14 odstotkov.

Azijski avtomobilski proizvajalci so krizo pomanjkanja čipov prebrodili bolje kot evropski. Osem izmed 10 najbolje prodajanih baterijskih električnih avtomobilov na Kitajskem in v ZDA so proizvedli azijski in ameriški proizvajalci. Na Kitajskem med 10 najbolj priljubljenimi proizvajalci ni bilo nobenega evropskega.

V Ameriki veliko zaposlujejo Ameriški delodajalci so januarja razpisali 467.000 delovnih mest, kar je močno preseglo pričakovanja analitikov.

Nov val epidemije covida-19 z različico omikron tako ni prizadel trga delovne sile v ZDA, ki ostaja odporen. Delodajalci še vedno iščejo več delavcev, kot jih je pripravljeno sprejeti zaposlitev za vsako ceno. Položaj na trgu delovne sile pa skupaj z nadaljevanjem razmer, ko povpraševanje krepko presega ponudbo, poganja inflacijo. 🔲

mz

Nad izzive še tesneje s kupci in z zaposlenimi V podjetju MPT iz Šmartnega ob Paki med letošnje izzive uvrščajo surovine, višje cene energentov, pomanjkanje kadrov in višje stroške dela – Prednostni cilj: nemoten potek proizvodnje – Lanska rast predvidena tudi letos Tatjana Podgoršek

Gospodarstveniki so že v normalnih razmerah menili, da vsako leto prinaša nove izzive. V aktualnih razmerah je teh še več.

Lani zrastli za 25 %

Nika Meh, direktorica podjetja MPT iz Šmartnega ob Paki, katerega glavna dejavnost je predelava in brizganje plastičnih mas, proizvodnja predvsem tehnično visoko zahtevnih izdelkov velikih serij na tujem in domačem trgu, meni, da bodo njihovi letošnji največji izzivi (poleg premagovanja covida-19) zagotavljanje surovin, pokrivanje večjih stroškov dela, cene energentov in pomanjkanje dobrih kadrov, s čimer se srečujejo vsi v njihovi panogi. Pomembno vlogo pri lažjem premagovanju omenjenih težav pripisujejo sodelavcem, sodelovanju, komunikaciji z njimi, izobraževanju in njihovi rasti, zato temu namenjajo veliko pozornosti. V ta sklop prizadevanj sodijo aktivnosti za pridobitev certifikata družini prijazno podjetje, ki naj bi ga pridobili letos. Za zdaj, ocenjujejo, so pri tem uspešni. »Letošnji velik prednostni cilj pa je zagotavljanje nemotene proizvodnje. Sliši se enostavno, a ni.

Potrebnega je veliko prilaganja načrtov s kupci, kooperanti, z dobavitelji in zaposlenimi, če hočemo, da kljub omejitvam stvari tečejo. Lani smo obnovili strojni park in letos s tem nadaljujemo, imamo veliko novih podpisanih projektov z obstoječimi kupci.

Hkrati moram še povedati, da je za umestitev novega izdelka v proizvodni proces potrebno leto in pol do dve leti. Vsemu navkljub se širimo, razvijamo. Lani

smo zrastli za 25 % in takšni so tudi letošnji načrti.« Kot je še povedala Nika Meh, se pri zagotavljanju nemotene proizvodnje srečujejo s precejšnjimi težavami pri zagotavljanju plastičnih granulatov in elektronike. V reševanje omenjenih

Z digitalizacijo produktivnost povečali za 30 %

Za leto 2021 zadane cilje, pravi Nika Meh, so dosegli, a se to žal ne odraža v pričakovanih poslovnih rezultatih. Razlog za to je predvsem velik dvig cen ener-

odstopanja od želenega stanja in možnost pravočasne izboljšave.

Napori ob uvajanju projekta so se obrestovali, saj beležijo 30-odstotno povečanje produktivnosti, kar je izjemen uspeh. So z uvedbo omenjenega projekta že začeli prizadevanja po prehodu industrije v 4.0, zeleno in trajnostno proizvodnjo? »Smo. Sledimo omenjenim zahtevam in jih postopoma uresničujemo. Že dalj časa ločujemo plastične odpadke, ki so del našega proizvodnega procesa, tam, kjer lahko, izvajamo krožno gospodarstvo oziroma plačujemo za odvoz odpadkov pristojnim službam, ki v nadaljevanju poskrbijo za reciklate za nadaljnjo uporabo. Tudi glede tega iščemo rešitve s kupci.«

Za naložbe blizu 700 tisoč evrov

Nika Meh: »Zastavljene cilje uresničujemo v sodelovanju s sodelavci in kupci.«

težav so poleg 56 zaposlenih, ki v času covid krize kažejo zvrhano mero lojalnosti podjetju, aktivno sodelovali tudi s kupci oziroma z vsemi v dobavni verigi. Z njimi se vsak teden usklajujejo z zalogami materiala, spremembami načrtov proizvodnje, sprejemajo potrebne ukrepe in poskušajo v čim večji meri izkoristiti možnosti v danem trenutku. »Stvari rešujemo z mnogo komunikacije, transparentnega sodelovanja z vsemi v dobavni verigi in sodelavci.«

Za male čistilne naprave še 1500 evrov

gije. Med pomembnejše dosežke lanskega leta sogovornica uvršča uvedbo projekta digitalizacije, na osnovi katere takoj zaznajo

Boljše delovne pogoje poskušajo zaposlenim zagotavljati tudi z vlaganji. Lani so za naložbe namenili blizu 700 tisoč evrov. Dobro polovico od tega za dokončno obnovo nekdanjega objekta Vino Šmartno, kjer so danes skladišče, prostor za montažo izdelkov in skupni prostori. Letos bodo v objekt preselili še upravo. Sicer pa so lani proizvodnjo opremili s centralnim sistemom za doziranje granulata, z novima prezračevalnim in hladilnim sistemom, strojni park pa so povečali s tremi novimi električnimi stroji. Z vsem omenjenim sledijo potrebam proizvodnje in konkurenčnosti, še dodaja Nika Meh. 🔲

Načrt obveščanja uporabnikov pitne vode Komunalno podjetje Velenje je sprejelo Načrt obveščanja uporabnikov pitne vode v Šaleški dolini v letu 2022. Načrt zajema nabor sredstev javnega obveščanja, ki jih v podjetju uporabijo za obveščanje uporabnikov v primeru, ko voda zaradi različnih razlogov ne bi bila varna za uporabo. Načrt obveščanja uporabnikov vključuje tudi ustaljene postopke obveščanja s pomočjo sredstev javnega obveščanja v primeru večjih okvar in sanacij vodovodnega omrežja. V to sodijo tudi Naš čas, Radio Velenje ter njegova spletna stran. 🔲

mz

Lani priložnost pridobitve nepovratnih sredstev izkoristilo le deset gospodinjstev Mira Zakošek

Prve mesece leta namenijo svetniki Mestne občine Velenje med drugim tudi seznanjanju s poročili o tem, kako so bila izkoriščena nepovratna sredstva, ki so jih namenili za določeno dejavnost iz proračuna. To že vse od leta 2014 velja tudi za sredstva, namenjena gradnji malih čistilnih naprav, ki jih zahteva okoljska zakonodaja, a posebej velikega zanimanja za to ni, pa čeprav se obdobje, ki ga določa okoljska zakonodaja za razrešitev teh vprašanj, vse bolj približuje. Dejstvo je sicer, da ima Mestna občina Velenje velik del gospodinjstev še posebej na mestnem območju pa tudi marsikje na podeželju, priključenih na centralni kanalizacijski sistem. Lani je po besedah vodje Urada za komunalne dejavnosti Toneta Brodnika ponujeno priložnost izkoristilo samo deset gospodinjstev (dobili so 11 vlog, ena ni bila popolna), ki so prejela po tisoč evrov nepovratnih sredstev. Sedanji pravilnik je z lanskim letom prenehal veljati, zato so oblikovali novega, v njem pa si zastavili, da bodo male čistilne naprave sofinancirali tudi v obdobju do leta 2027, delež nepovratnih sredstev pa so dvignili na 1500 evrov, kar je skoraj polovica povprečne naložbene vrednosti male čistilne naprave. 🔲

Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave), objavljen

Javni razpis za sofinanciranje programov organizacij upokojencev, ki jih bo v letu 2022 sofinancirala Mestna občina Velenje.

Javni razpis bo trajal od 11. februarja do 11. marca 2022.

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

10. februarja 2022

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 2. februarja DZ je potrdil zakon za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Zakonu so nasprotovale vlada in banke, ki so že napovedale, da bodo za zakon vložile pobudo za oceno ustavnosti.

DZ je sprejel resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035.

Stranke SLS, Konkretno, Zeleni Slovenije, NLS in Novi socialdemokrati so podpisale pogodbo o skupnem nastopu na volitvah v DZ pod imenom Povežimo Slovenijo.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek obljublja, da si bo prizadeval za uveljavljanje predkupne pravice za Yorkov delež v Savi.

začela vse hitreje upadati.

Rusija je v državi prepovedala delovanja nemškega mednarodnega medija Deutsche Welle. Šlo naj bi za odgovor na sredino odločitev nemškega regulatorja, da blokira oddajanje ruskega televizijskega kanala RT DE.

Petek, 4. februarja Z otvoritveno slovesnostjo in s prižigom olimpijskega ognja so se začele 24. zimske olimpijske igre. Do 20. februarja se bo za rekordnih 109 kompletov medalj borilo okoli 3000 športnikov iz 91 držav.

Glavni odbor Sviza je soglasno sklenil, da bo prihodnji teden potekalo izrekanje članstva o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju. Če bo večina za stavko, se bo ta verjetno začela 9. marca.

V letu 2021 je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 2,6 milijarde evrov, kar je največ v zadnjih desetih letih.

Poslovila je ena od ikon italijanskega filma Monica Vitti.

Turistično gospodarstvo je opozorilo na nadaljevanje težkih razmer. V povprečju v prvem letošnjem polletju pričakujejo 50 odstotkov manj gostov kot v primerljivem obdobju predkriznega leta 2019. ZDA naj bi zaradi nevarnosti ruske invazije v Ukrajino v Vzhodno Evropo napotile vojaške okrepitve v podporo silam Nata.

V 91. letu starosti je umrla italijanska filmska igralka Monica Vitti, ki je veljala za kraljico italijanskih filmskih komedij.

Četrtek, 3. februarja Konec januarja je bilo registriranih 67.834 brezposelnih, kar je 2,8 odstotka več kot konec decembra in 25,9 odstotka manj kot konec januarja lani.

Vlada je določila, da zaposlenim v kritični infrastrukturi, policiji in obrambi kljub tveganemu stiku z okuženim s koronavirusom od petka ne bo treba v karanteno.

Nedelja, 6. februarja Februarska javnomnenjska raziskava, ki jo je za Radiotelevizijo Slovenija opravila agencija Mediana, kaže, da bi med strankami največjo podporo prejelo Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba. Obkrožila bi jo dobra petina anketirancev. Sledile bi SDS s 15 odstotki podpore, SD s 6,6 odstotka, LMŠ s 5,2 odstotka, NSi bi volilo 4,9 odstotka anketirancev, Našo deželo pa 4,2 odstotka vprašanih. Na lestvici ocene dela politikov je Golob s prvega mesta izrinil predsednika republike Boruta Pahorja.

Umrl je legendarni kantavtor, performer in aktivist Marko Brecelj.

Po hudi bolezni je v 71. letu starosti umrl kantavtor, performer in aktivist Marko Brecelj. Med drugim je bil ustanovitelj zasedbe Buldožer ter vrsto let aktivni „provokator“ v političnem in družbenem prostoru.

Obeležili smo svetovni dan boja proti raku, ki je eden najpogostejših vzrokov smrti. Ta je zaradi boja proti koronavirusu postal še bolj problematičen. Ocenjuje se, da med pandemijo covida-19 v Evropi niso izvedli 100 milijonov preventivnih pregledov.

Večino Avstrijcev čaka obvezno cepljenje. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je namreč podpisal zakon o obveznem cepljenju proti covidu-19.

Sobota, 5. februarja Ponoči so delavci družbe Cengiz Slovenija pri gradnji druge cevi predora Karavanke dosegli 1723 metrov, kar znaša polovico slovenskega dela cevi.

Dela potekajo po terminskem načrtu, tako da bo izkop končan do oktobra 2023, vsa dela pa do maja 2025.

Bojan Dobovšek je odstopil s položaja predsednika stranke Dobra država.

Predsedstvo Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije zahteva takojšen začetek pogajanj za uvrstitev zaposlenih v dejavnosti poklicnega gasilstva v višje plačne razrede.

Predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek je izvršni odbor stranke obvestil, da odstopa s položaja predsednika stranke.

Po oceni Matjaža Leskovarja z Instituta Jožef Stefan je epidemija covida-19 vrh v petem valu že dosegla, v naslednjih dneh pa bo

medaljo, Nika Križnar je bila bronasta. Ema Klinec je bila peta, Špela Rogelj pa deveta. Bogatajeva je šele druga slovenska športnica z zlatim olimpijskim odličjem. To je pred njo uspelo le Tini Maze.

V Avstriji je začel veljati zakon o obveznem cepljenju proti covidu-19.

Po podatkih univerze Johna Hopkinsa je število mrtvih zaradi covida-19 v ZDA v petek preseglo 900.000, čeprav strokovnjaki menijo, da je mrtvih najverjetneje še več.

Nasprotniki ukrepov proti epidemiji so po zgledu iz Kanade organizirali Slovenski konvoj svobode. Protest so v dopoldanskih urah začeli na različnih koncih države in krenili proti prestolnici.

Slovenska smučarska skakalka Urša Bogataj je na olimpijski tekmi v Pekingu osvojila zlato

Minilo je 70 let, odkar je britanski prestol zasedla kraljica Elizabeta II.

Slovenski smučarski skakalki Urša Bogataj in Nika Križnar sta na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu na slavnostni podelitvi dobili zasluženi kolajni, Peter Prevc pa je za las ostal brez nje. Do tretjega olimpijskega odličja v karieri mu je zmanjkalo pol točke.

Ukrajinsko predsedstvo je zatrdilo, da je možnost za diplomatsko rešitev naraščajočih napetosti z Rusijo večja kot za ruski napad.

Minilo je 70 let, odkar je britanski prestol zasedla kraljica Elizabeta II. Ob tem je 95-letna monarhinja v pismu podanikom ponovila obljubo, da jim bo služila vse življenje, in se jim je zahvalila za vso podporo.

dobrih odnosih med državama, ki so bili vzpostavljeni pred natanko 30 leti. Borut Pahor se je srečal tudi s predsednikom Italije Sergiem Mattarellom.

Letna inflacija je januarja dosegla visokih 5,8 odstotka.

Na smučišču na Kopah se je v nedeljo pretrgala jeklenica na vlečnici Pahernik. V nesreči sta se poškodovala dva smučarja.

Smučarski skakalci so spisali zgodovino in zmagali na premierni tekmi mešanih ekip v Pekingu. Slovenci so na srednji skakalnici osvojili že tretjo kolajno teh iger in obenem tretjo za Slovenijo v Pekingu.

Nika Križnar, Timi Zajc, Urša Bogataj in Peter Prevc so osvojili zlato medaljo.

Svetovni voditelji krepijo prizadevanja za zmanjšanje napetosti glede Ukrajine, vendar pa je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg zavrnil zahteve Rusije in Kitajske po ustavitvi širjenja zavezništva na vzhod. Župan kanadske prestolnice Jim Watson je v nedeljo razglasil izredne razmere zaradi protestov proti ukrepom za zajezitev širitve pandemije covida-19, saj so Ottawo so zavzeli tovornjakarji, ki nasprotujejo protikoronskim ukrepom.

Torek, 8. februarja V Sloveniji smo obeležili kulturni praznik Prešernov dan. Popoldan je v počastitev praznika državljane nagovoril predsednik republike Borut Pahor, s slavnostnim nagovorom pa se mu bo pridružil prejemnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo, prevajalec Kajetan Gantar.

Praznično jutro je Sloveniji na zimskih OI v Pekingu v deskanju na snegu prineslo dve kolajni.

Tim Mastnak je upravičil napovedi in osvojil srebrno odličje, za pravo senzacijo pa je poskrbela Gloria Kotnik, ki si je prislužila bron.

Južni otok Zrak nad otokom je že drugi teden zapovrstjo poln mikro puščavskega peska. Aplikacija, ki govori o onesnaženosti zraka in primernosti odpiranja oken oziroma gibanja zunaj, kar ne neha govoriti, kako da je zrak tukaj nezdrav, zemljevid otoka pa je žareče rdeče obarvan. Je vsaj nehala tuliti – aplikacija namreč, da je nevaren in škodljiv (pri čemer zemljevid otoka obarva v temno vijoličasto) ali nadvse nezdrav (ko zemljevid postane bordo rdeč).

Navsezadnje telefonske aplikacije človek zares ne potrebuje, saj je s svojimi čutili najobčutljivejša aplikacija on sam.

V zadnjih dveh mesecih je bil zrak primeren za dihanje kakšen teden. V najbolj “temno Kaja Avberšek vijolično obarvanih dneh” je v zraku približno 10-krat več mikro delcev, kot naj bi jih vseboval “zdrav” zrak. Zanimivo, kajne, da mediji o tej temi nič kaj ne poročajo, da se je šele pred kratkim v lokalnem mediju pojavil rahlo zaskrbljen člančič o dolgotrajni zgoščenosti mikro delcev v zraku, ki dihajočemu človeku povzročajo nemalo preglavic.

Takole gre: zrak naenkrat postane težak in smrdljiv, kot postan in neumit. Vidljivost se zmanjša, vse skupaj spominja na meglo, sivkasto-oranžno. Človeka zbada v očeh in grlu, lahko ga boli glava, ga stiska v pljučih, čuti pritisk na žličko, rahlo slabost, kovinski okus v ustih. Človek je lahko na pojav tudi alergičen, pri tem čuti vse prej omenjene neprijetnosti, hkrati pa ima oči rdeče in zabuhle ter se komaj premika. Človek torej zapre vsa okna in vrata, ne more pa v nedogled biti zaprt v neprezračenem prostoru. Ko se peščena zavesa končno pusti odpihati, pusti za sabo oranžasto prašno preprogo, ki duši rastline. Plešem za dež, močan dež, dolgotrajen in očiščujoč dež, ki ga po vsej verjetnosti ne bo, saj tu skoraj nikoli ne dežuje, “večna pomlad” pa nima nikakršne zveze z bujno zeleno pomladjo, le z dejstvom, da je vse leto dvajset stopinj – tam-tam.

Pesek v zraku je posledica puščavskih neviht iz bližnje nam Sahare. To tu je namreč Afrika, čeprav ni, to tu je namreč Latinska Amerika, čeprav ni, to tu je Evropa, čeprav ni, to tu ni ne tič ne miš. Otočani pesku v zraku rečejo kar “zemlja”, sosed mi je povedal, da ob pojavu pravijo tudi, da “Mavri otresajo preproge”.

Sicer pa se peščeni zadevi uradno reče “kalima”. Pred petimi leti, ko smo po ključnem naključju pristali na otoku sredi oceana in o njem naredili “selitveno raziskavo”, smo iz virov izvedeli, da enkrat na vsake kvatre, morda enkrat na leto, veter nad otok prinese oblak peska, ki naj bi nad otokom ostal kakšna dva, tri dni. Nič posebnega, torej, celo zanimivo v svoji eksotiki, si misli srednjeevropski človek. Brali smo tudi o na vse grlo vpijočem fantastičnem podnebju, za človeka enem izmed najbolj blagodejnih na Zemlji sploh, pa večna pomlad pa take fore. Malo čudno se nam je zdelo, ko je pred leti znanka nekega znanca, Nemka, ki je tukaj ravnokar kupila “subtropsko hišico”, kmalu za tem ugotovila, da jo bo morala tudi prodati, saj ji zaradi astme tole podnebje bolj škodi kot koristi. Res nima smisla, da hodiš na oddih nekam, kjer ne moreš dihati. Kalima otok namreč zasuje skoraj vsak mesec, od blažjih do hujših oblik. Morda pa se je v teh petih letih podnebje res tako spremenilo, morda pa so podnebne spremembe del narave, morda pa je za vse kriv človek, ampak – a človek pa ni del narave, morda pa se vse, kar se tukaj in zdaj dogaja, odvija po nekem zelo, zelo starem načrtu vesolja?

Vesolje gor ali dol, sama rada diham in moj načrt je dihati svež in čist zrak.

Preizprašujem se o romantičnosti južnega otoka, spet in spet.

Južni otok morda sploh ni otok. Kovičeva pesem pa je vsekakor krasna. 🔲

Ponedeljek, 7. februarja Na predvečer kulturnega praznika so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na proslavi tradicionalno podelili najvišja državna priznanja v kulturi. Za življenjsko delo sta bila nagrajena prevajalec Kajetan Gantar in dirigent Mirko Cuderman.

Predsednik republike Borut Pahor se je sestal s papežem Frančiškom, s katerim sta izpostavila predvsem pomen dialoga. Govorila sta tudi o aktualnih razmerah na Zahodnem Balkanu in o ukrajinski krizi pa tudi o dvostranskem sodelovanju in

Deskarja Tim Mastnak in Gloria Kotnik sta se izkazala. Se bo tudi Smučarska zveza, kjer je ta šport leta podcenjen?

Na svetovni razstavi Expo v Dubaju je bil slovenski nacionalni dan. Ob tej priložnosti je potekala vrsta dogodkov.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odločilo, da je Slovenija kršila pravice Marije Otorepec in Ivana Škratka, starih staršev iz zgodbe o koroških dečkih. Sodišče je tako ugodilo pritožbi starih staršev, da postopek izdaje dovoljenja za rejništvo traja predolgo, kar predstavlja kršitev pravice do poštenega sojenja.

Ograjevanje pašnikov z bodočo žico je prepovedano Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sporoča, da je ograditev pašnikov z bodečo žico za živali nevarna. Pri živalih namreč lahko povzroči bolečine, poškodbe, bolezni oziroma motnje v obnašanju. Objekti in materiali morajo biti taki, da ne povzročajo poškodb ali škodijo zdravju. Živali, ki so nastanjene izven objektov, pa morajo biti, kadar je to potrebno, zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi na pašniku.

Občine pričakujejo višje povprečnine Zaradi rasti cen energentov in drugih dobrin je Združenje občin Slovenije predlagalo zvišanje povprečnin. Občine se namreč soočajo z zahtevami po višjih transferjih. 🔲

Naš čas, 10. 2. 2022 barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

10. februarja 2022

7

Čakajo na izvedbo dveh infrastrukturnih projektov

V ospredju Kajuhove vrednote

V občini Šmartno ob Paki spomladi in v drugi polovici leta pričakujejo začetek posodobitve dveh cestnih projektov na državni infrastrukturi v vrednosti blizu 3,5 milijona evrov – Glavni financer obeh je država

Združenje borcev za vrednote NOB, ki ga vodi Andreja Katič, se bo letos še posebej poklonilo 100-letnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha in seveda pohodu Štirinajste

Tatjana Podgoršek

Občina Šmartno ob Paki se je z državo oziroma ministrstvom za infrastrukturo dogovorila za kar nekaj projektov za posodobitev državnih cest v lokalni skupnosti.

Poleg izgradnje krožišča v Gorenju naj bi bila še najbližje izvedbi rekonstrukcija ceste od prehoda preko železniške proge v Šmartnem ob Paki do bivšega podjetja Vino Šmartno, v okviru katerega bi uredili še cesto proti šmarški osnovni šoli oziroma Prašnikarju, ter izgradnja podhoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki, za katerega je občina na javnem razpisu že izbrala izvajalca del. Glavni financer obeh je država. Na lanskem obisku v občini je infrastrukturni minister Jernej Vrtovec obljubil začetek izvedbe v prvi polovici tega leta.

cenitve potrebnih zemljišč in da bo prišel na teren odkupovalec.

Pridobitvi zemljišč naj bi sledil razpis za izvajalca del,« je pojasnil župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar.

Po izračunih projektantov je naložba vredna približno 1,7 milijona evrov. Poleg razširitve in posodobitve ceste predvideva izgradnjo rondoja pri Boletu,

Izvajalec del že izbran

Vse kaže, da je bliže izvedbi izgradnja pohoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki, o čemer, pravi Kopušar, se dogovarjajo z oddelkom za železnice pri omenjenem ministrstvu že prav tako kar nekaj časa. Podhod bo po najkrajši poti povezal središče kraja z osnovno šolo in s športnimi igrišči. Po izdelanem projektu

Rondo pri Boletu

Projekt rekonstrukcije državne ceste od prehoda čez železniško progo v Šmartnem ob Paki do bivšega podjetja Vino Šmartno čaka na izvedbo že kar nekaj let. Sestavni del tako imenovanega projekta Drobničev ovinek je tudi ureditev odseka ceste od Boleta do Prašnikarja. So morda aktivnosti krenile z mrtve točke? »Projekt je pripravljen za izvedbo, pred nedavnim pa smo bili obveščeni, da so pristojni izvedli

Po projektu je predvidena prestavitev železniške postaje 200 do 300 metrov bliže Paški vasi.

ureditev površin za pešce in kolesarje, javne razsvetljave, avtobusnih postajališč ter posodobitev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Kopušar upa, da bo država v sodelovanju z občino pristopila k izvedbi v drugi polovici tega leta in projekt končala prihodnje leto.

bo pešpot vodila od župnišča ob severozahodni strani pokopališča proti železniški progi, kjer bo začetek podhoda, na drugi strani proge pa se bo ta v smeri tribun glavnega nogometnega igrišča navezal na obstoječo infrastrukturo pri osnovni šoli. Poleg te poti projekt vključuje še obnovo peronske

infrastrukture ter signalnovarnostnih naprav na železniški progi. »Po projektu bo postajališče vlaka premaknjeno 200, 300 metrov v smeri proti Paški vasi, na postajališču pa so predvidene vse avtomatizirane peronske naprave, od avtomata za nakup vozovnic dalje. Pridobili naj bi sodobno urejeno železniško postajališče s podhodom, z vstopi na perone skozi podhod … To naj bi bil, vsaj mi tako menimo, vzorčni primer ureditve železniške infrastrukture na progi Celje–Velenje.« Za izvedbo omenjenega projekta so na razpisu že izbrali izvajalca del, njegova ponudba pa je ‹težka› dobra 2,7 milijona evrov z DDV-jem. Po zagotovilih sogovornika na občinski upravi čakajo na izdajo potrebnega sklepa glavnega financerja. »Za projekt je bil v državnem proračunu že rezerviran denar, vendar na osnovi prvotno izdelanega investicijskega programa. Ker pa ga je sedaj njegova vrednost presegla, moramo počakati na njegovo uskladitev znotraj ministrstva za infrastrukturo. Takoj ko dobimo zeleno luč, bomo izdali sklep o izboru izvajalca in sklenili z njim pogodbo ter ga uvedli v delo. Začetek del pričakujemo spomladi ali najkasneje v začetku poletja, zaključek projekta pa konec tega leta,« je še dejal Janko Kopušar. 🔲

Mnenja in odmevi

O seji in zdravstvu ...

Na 23. seji mestnega sveta je imel direktor zdravstvenega doma mag. Janko Šteharnik zanimivo predavanje z naslovom Primarno zdravstvo v Velenju danes in jutri. Večina povedanega ni imela nič z naslovom.

Poleg tega, da je večkrat poudaril, da mestni svetnik (Matej Jenko) širi dezinformacije in da na splošno ne ve, kaj govori (očitno mu je na hitro dal brezplačno zdravniško in psihiatrično mnenje, čeprav ni niti psihiater niti zdravnik), smo izvedeli še: • direktorja (mag. Janka Šteharnika) nihče ne razume; • svetniki in vsi prisotni v sejni dvorani smo dobili namig, kdaj se pokriva streha; • dobili smo tudi informacijo, kolikokrat je Švedska bila prvak v rokometu; • ljudje so krivi, ker preveč rinejo k zdravnikom (!???); • v letu 2021 so v Zdravstveni dom prejeli 2.100.000 klicev. Seveda ni podal

informacije o tem, na koliko klicev so se odzvali, ker ljudje pač kličejo tudi po več kot 30-krat, da sploh dobijo zdravnika. Če bi bili bolj odzivni, bi bilo teh klicev veliko manj!; • zdravniki bežijo iz Velenja, ker ne dobijo koncesij! In da, če ne bodo dobili koncesij, naj bi že v prihodnjih mesecih odšlo iz Velenja nekaj zdravnikov!: • kljub temu da bo očitno v prihodnosti v Velenju primanjkovalo zdravnikov, načrtujejo dentalno kliniko. Ideja se sliši OK, ampak realizacija bo pa verjetna podobna kot pri hotelu na vodi. Veliko obljub in nič rezultatov.

• omenil je še načrt za Satelitski urgentni center ter končno dokončanje novega dela Zdravstvenega doma, ki so ga postavili pred 25 leti in že takrat obljubili mavčarno ter še marsikaj. Kdaj se bo to zgodilo, seveda nihče iz previdnosti ni izjavil.

Hitro zatem pa smo od člana vladajoče stranke SD v Velenju dobili podatek, da še nobenemu

zdravniku do sedaj niso podelili nobene koncesije. Zakaj ne, vedo samo oni. Sedaj pa se vsem naenkrat s sklepom zelo zelo mudi podeljevati koncesije, ker je vrag pač vzel šalo. Zadeve pa se očitno ne bodo uredile same od sebe.

Začaran krog pač ... Če strnem misli ... o samem zdravstvu ne vem veliko, ker ga tudi ne uporabljam, razen ko plačujem osnovno, dodatno in še kakšno zavarovanje, kot mnogi od nas, zato se v samo razpravo nisem vključeval. Sem pa iz slišanega dobil informacijo, kdo je kriv za stanje v Zdravstvenem domu Velenje, in da zadevo rešujejo 5 do 12 ali pa mogoče že 5 čez 12.

Pa da mnogi v mestnem svetu ne razlikujejo med koncesijami in privatnim zdravstvom.

Na kratko: zdravstvo v Velenju je treba vzeti bolj resno. Ker ne gre za stavbo iz betona, ampak gre za zdravje občank in občanov. Tu pa politične igrice res niso dobrodošle, čeprav sem jih v zraku čutil in tudi vonjal! 🔲

Jože Hribar, mestni svetnik, Naše Velenje

Naj nas stroški komunale ne presenetijo S sprotnim spremljanjem porabe lahko stroške zmanjšamo Komunalno podjetje Velenje je januarja izvedlo obračun komunalnih storitev za uporabnike v individualnih hišah za obdobje julij–december 2021. Ta polletni obračun nastaja na podlagi akontacij in večje doplačilo lahko marsikaterega uporabnika neprijetno

preseneti. Iz preglednega računa lahko uporabniki sami ugotovijo, katere dobrine porabijo (pre)več in lahko z varčevanjem vplivajo na znižanje stroška.

Varčevanje je odvisno od velikosti hiše, temperature, ki jo želijo imeti v posameznem prostoru,

življenjskih navad, pri storitvah vodarine pa se lahko racionalno obnašajo, če vode ne porabijo tudi za zalivanje trave, vrta, pranja avtomobilov.

Mateja Knez, vodja prodajno komercialne službe v Komunalnem podjetju Velenje, zato

svetuje, da uporabniki med polletnim obračunskim obdobjem spremljajo stanje na svojih merilnih napravah in jih, če ugotavljajo velika odstopanja glede na akontirane količine, pokličejo.

Kot še pojasnjuje Knezova, je sistem za nastavljanje akontacij zelo dobro določen in večjih odstopanj ni. Do večjih razlik lahko pride ob spremembah v objektu,

Mira Zakošek

Združenje borcev za vrednote NOB Velenje, ki ga vodi Andreja Katič, se bo letos, ko obeležujemo 100. obletnico rojstva Karla Destovnika - Kajuha, pridružilo številnim aktivnostim, ki jih organizirajo Občina Šoštanj in kulturne institucije v Šaleški dolini. »Kajuh je bil pesnik upora, borec za svobodo in človekove pravice. Nasprotoval je izkoriščanju, socialnim razlikam, fašizmu. Pridružil se je narodnoosvobodilnemu gibanju in za svoja prepričanja, iz ljubezni do domovine in za to, da smo mi danes svobodni, dal tudi svoje življenje,« s ponosom pripoveduje Katičeva.

Andreja Katič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje: »Nikoli prej v zgodovini človeštva ni bilo tako veliko razlik med bogatimi in revnimi, nikoli prej ni bilo toliko bogastva, nakopičenega v rokah peščice najbogatejših. In v času sedanje zdravstvene krize so svoje bogastvo še povečali. Je za nas to sprejemljivo?!« Na sliki: Predstavniki velenjskega združenja na Osankarici .

»Sporočila Kajuhovih pesmi so tudi danes aktualna. Kot je zapisal častni občan Mestne občine Velenje dr. Matjaž Kmecl v Svobodni besedi, je Kajuhovo sporočilo za današnji čas: »Ne obupaj, tudi če si še tako (po)tlačen, če se ti zdi čas še tako surov in blaten! Ostani človek; in če ti je usojeno trpljenje, trpi z uporno dvignjeno glavo, ob tem pa vztrajaj v uporu. Tako smo Slovenci tudi obstali, čeprav nas je samo za drobiž med narodi, samo milijon; in čeprav so nam neprestano pili kri biriči, kot poje njegova pesem. Velja za zmeraj: verjemi v pravičnost in človeškost!« V preteklem letu so Združenje borcev in posamezne krajevne organizacije v svojih aktivnostih poudarili upor. Od počastitve spomina na prvi napad na okupirano mesto znotraj nemškega rajha do kritičnih misli glede aktualnih dogodkov. Upor današnjim sodobnim krivicam bo rdeča nit tudi njihovih letošnjih aktivnosti. Kljub odpovedi uradne proslave so se v začetku leta tradicionalno poklonili spominu na poslednjo bitko Pohorskega bataljona na Osankarici. V Pohorski bataljon je bilo vključenih precej borcev iz tukajšnjega okolja.

V prihodnjih dneh pa bo v ospredju spomin na Štirinajsto, eno najmočnejših enot narodnoosvobodilne vojske, ki je 6. februarja 1943 čez Sotlo, pri vasi Sedlarjevo, ponovno stopila na slovenska tla. In z njeno kulturno skupino tudi Kajuh. »V naših krajih vsako leto počastimo spomin preteklih dogodkov s pogledom, uprtim v prihodnost.

Tudi letos bodo organizirane proslave s položitvijo vencev 18. februarja v Paki, v Cirkovcah, na Graški Gori ter 19. februarja v Osreških pečeh ter pri Žlebniku. V spomin in opomin,« vabi Andreja Katič, ki dodaja, da je treba gledati naprej, a se iz zgodovine tudi učiti, da ne bi ponavljali napak, saj za človeštvo ni hujšega kot so vojne grozote. »Pričakovala bi, da bo pandemija potegnila na plan v človeku tisto najboljše, a žal vidimo, da ni tako. Seveda so posameznice ter posamezniki, ki so svetle izjeme. A marsikatera oblast, tudi naša, je pod krinko reševanja zdravstvene krize grobo posegla v človekove pravice ter svoboščine in napadla temelje demokracije, kot sta pravna država in svoboda medijev. Priča smo populizmom, nacionalizmom, egoizmom, sovražnemu govoru … in kar ne znamo se upreti, razmišlja Katičeva.

Letošnje leto bo tudi za njihovo organizacijo volilno leto. Izvolili bodo nova vodstva tako v krajevnih organizacijah kot združenju.

Veseli bi bili novih članic in članov vseh generacij, zlasti pa mladih. 🔲

če se na primer poveča ali zmanjša število stanovalcev, če objekt ni več v uporabi ali so dodatno ogrevani prostori. »Na to Komunalno podjetje nima vpliva, odvisno je od življenjskega sloga uporabnikov in smiselno je, da uporabniki o teh spremembah naše podjetje obvestijo. V

primeru večjih razlik lahko že v obračunskem polletju akontacijo povišamo ali znižamo in tako pri obračunu ne bo večjih razlik, ki bi uporabnike neprijetno presenetile in jih tudi finančno zelo obremenile,« še svetuje Knezova. 🔲

dj

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

10. februarja 2022

Zadovoljen dijak je najboljši promotor šolskega dela Na Šolskem centru Velenje ne pričakujejo, da bi v kateremkoli programu imeli omejitve vpisa – Starše zanima, kako se bodo bodoči dijaki počutili na šoli ter kakšne dodatne možnosti šolanja in dejavnosti ponujajo Jasmina Škarja

Ta konec tedna, v petek, 11., in soboto, 12. februarja, bodo po Sloveniji potekali informativni dnevi. Bodočim dijakom bo svoja vrata odprl tudi Šolski center Velenje, žal tudi letos zaradi koronavirusa le virtualno, vendar pa bodo dijaki in njihovi starši ter študentje tako morda še lažje pridobili prave informacije iz prve roke in podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju.

Informativni dnevi bodo tudi letos potekali virtualno

Direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik pove, da so bili virtualni dnevi lani velika novost, na katero smo se kar nekaj časa pripravljali, zato pa smo sedaj lahko vse lanske izkušnje vnesli in prenesli tudi v letošnjo organizacijo. »Čeprav se zavedamo, da je zelo pomembno, da dijaki in študentje dobijo tudi neformalne informacije od dijakov in študentov in tako vidijo še tisto, česar se na predstavitvah ne da videti, žal v teh razmerah, ki ne omogočajo druženja, to ni izvedljivo. Prepričan pa sem, da smo na informativne dneve dobro pripravljeni in se bomo skušali družiti na drugačen način,« ostaja optimističen direktor, ki pohvali strokovnost in prizadevnost učiteljev in vrhunsko opremo, ki je pomembna, saj tako dijaki teoretična znanja lažje tudi praktično preizkušajo. Ker se na Šolskem centru Velenje zavedajo, da je izbira srednje šole pomembna življenjska odločitev, so se tudi na letošnje informativne dneve dobro pripravili. »Po osnovnih šolah smo obiskovali

različne roditeljske sestanke, delavnice in predstavitve poklicev.

Prepričan sem, da se bodo v spomladanskem času stvari umirile in sprostile, verjamem, da bomo takrat lahko organizirali dneve odprtih vrat in se drugače organizirali, seveda vse v skladu z zdravstveno situacijo v državi.«

Glavnina informativnih dni v treh izvedbah

dodam, da je večina vsebin, kjer lahko posameznik najde kakšno informacijo, že zdaj objavljenih v gradivih na informativnih spletnih straneh. Pozval bi mlade in njihove starše, da čim več sprašujejo in poiščejo neposredne informacije,« doda direktor šolskega centra Janko Pogorelčnik in poudari, da letošnje leto vpisujejo v 26 srednješolskih izobraževalnih programov in 5 višješolskih.

S kakšnimi vprašanji se na vas obračajo starši?

»Skrbi jih predvsem, ali bo dovolj prostih mest za vpis, kako se bodo bodoči dijaki počutili na šoli, ter kakšne dodatne možnosti šolanja in dejavnosti ponujamo.

Zanima jih tudi, ali bodo učenci prišli v delovno varno okolje, kjer bodo imeli možnost zadihati s polnimi pljuči in imeti možnosti za osebnostni razvoj,« še

Mladi se lažje lotevajo novih izzivov, tudi tistih, povezanih z rokovanjem s spletom. Kako sprejemajo takšen način spoznavanja, sodelovanja in šolanja? »Prepričan sem, da se v virtualnem svetu znajdejo veliko bolje kot odrasli.

Se pa zavedamo, da so infor-

❱

Vse informacije v zvezi z informativnimi dnevi najdete na spletni strani informativni.scv.si.

mativni dnevi in izbira šolanja pomembna poklicna odločitev tudi za starše, ki informacijam in predstavitvam radi prisluhnejo.

Zato smo urnike informativnih dni vsem bodočim dijakom prinesli na osnovne šole skupaj z brošurami, ki smo jih razdelili po šolah SAŠA regije in tistih, ki gravitirajo na našo regijo. Glavnina informativnih dni bo potekala v treh izvedbah. V petek, 11. februarja, ob 9. uri dopoldan in 15. uri popoldan, ter v soboto, 12. februarja, ob 9. uri. Zdi se mi, da bo marsikateri učenec obiskal vse tri virtualne možnosti. Pomembno je namreč pridobiti informacije iz različnih zornih kotov. Lahko pa

»Dijak bo zadovoljen takrat, ko bo uspešen, se bo veliko naučil in tudi doživel. Jasna je pot, kakšno vzdušje mora vladati in kaj največ šteje.«

Kaj pa omejitve vpisa? »Ne pričakujemo, da bi v kateremkoli programu imeli omejitev vpisa oziroma če bo prišlo do povečanega zanimanja in prijav, so to sladke skrbi. V takih primerih se dogovarjamo z ministrstvom, kaj narediti.«

doda direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik, ki si želi, da dijake iz lokalnega okolja obdržijo in dobijo tudi nekatere iz Celja in s Koroške. »Zdi se mi pomembno, da se dijaki, ki pridejo na šolanje k nam, dobro počutijo, so sprejeti in uspešni, tako v šoli kot sicer v življenju.

Kajti zadovoljen dijak in študent sta najboljša promotorja šolskega dela. Zadovoljen pa bo takrat, ko bo uspešen, se bo veliko naučil in tudi doživel. Jasna je pot, kakšno vzdušje mora vladati in kaj največ šteje.«

Interesi za vpis so odvisni od dogajanja v družbi

Odločitev, kje bodo učenci nadaljevali šolanje, je odvisna od vrste dejavnikov. Tudi interesov, sposobnosti, vzdušja na šoli in značajskih lastnosti posameznikov. Direktor težko oceni in napove, po kakšnem ključu mladi danes izbirajo srednjo šolo, saj so interesi za vpis odvisni tudi od dogajanja v družbi oz. lokalnem okolju. »K sreči prihaja do določenih sprememb tudi v šolstvu. Športni oddelek je namenjen športnikom, ki ob tem opravijo še gimnazijo. V naslednjem šolskem letu bo več možnosti za organizirano športno udejstvovanje tudi športnikov, ki so na strokovnih šolah. Na področju glasbene umetnosti je poleg glasbene smeri umetniške gimnazije utečen tudi program vzporednega glasbenega izobraževanja.« Ali je za programe rudarstva in geotehnologije še zanimanje? »Programi s področja rudarstva in geotehnologije so specifični.

Znotraj Šolskega centra Velenje imamo edino šolo v Sloveniji, ki izobražuje za omenjeni področji. Šolski center Velenje, največja izobraževalna institucija v naši dolini, je nastala iz potreb strokovnega izobraževanja s področja rudarstva/premogovništva. Še vedno izobražujemo bodoče geotehnike in geostrojnike rudarje, ki se po končanem izobraževanju zaposlijo v Premogovniku, ki je v naši dolini, po številu dodeljenih

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik Jože Lekše

Prazniki so že od nekdaj namenjeni temu, da človek ustavi vsakdanji ritem življenja. Takrat je priložnost, da se sprosti, se zazre v preteklost, zave trenutka sedanjosti in svojega poslanstva ter kuje načrte za lepšo prihodnost. Današnje dni vrednota praznikov peša in za nekatere je vrednota le v tem, da je takrat šole in dela prost dan; ni važno, če je to tradicionalni verski ali novejši državni praznik.

Z namenom, da se dvigne kulturna zavest slovenskega naroda, že od leta 1945 v Sloveniji praznujemo 8. februarja Prešernov dan, slovenski kulturni praznik.

Leta 1991 pa je bil ta dan razglašen za dela prost dan. Praznik kulture obeležijo redki narodi in države po svetu. Podobno kot pri nas praznujejo praznik kulture le na Japonskem.

V Sloveniji, na predvečer praznika, 7. februarja, na slavnostni prireditvi podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega

sklada. To so najvišja slovenska priznanja za kulturne dosežke. V času praznika je v vseh državnih in občinskih muzejih ter galerijah prost vstop. Poleg osrednje državne proslave obeležijo kulturni praznik v mestih in na podeželju z različnimi kulturnimi dogodki. Prešernov dan, kljub pešanju vrednote praznikov, postaja vse bolj priljubljen slovenski praznik.

Kulturnega praznika ne praznujemo le v domovini Sloveniji, temveč ga praznujejo tudi vsa slovenska društva v zamejstvu na vseh kontinentih sveta.

Osmi februar je bil izbran za slovenski praznik v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ko je še dokaj mlad zaključil svoje pesniško delo. Bil je ustvarjalec, brez katerega si slovenske poezije ne moremo predstavljati.

Prešeren je prvi pesnik, ki je slovenščino povzdignil na raven umetniške govorice in se s tem uvrstil med največje evropske pesnike.

Dr. France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 kot tretji otrok in

prvi sin. Družina Prešeren je živela v Vrbi na Gorenjskem, od koder se razprostirajo prelepi pogledi na Julijce in Triglav – najvišji vrh Slovenije. Triglav in pesmi Franceta Prešerna sodijo med osrednje simbole Republike Slovenije. Triglav krasi slovenski grb in državno zastavo, sedmo kitico Prešernove pesmi Zdravljica pa smo izbrali za slovensko himno. Oba simbola nosijo naši vrhunski športniki na športnih prireditvah in predstavljajo veličino mlade in majhne Slovenije.

Ta dva simbola Slovenije sta me spremljala tudi skozi moje življenje. Gojim lepe spomine na pohode po Julijcih in na Triglav.

Prešerna in njegovo Zdravljico beležim že iz mladostnih let, ko sem se na paši živine naučil vseh njenih sedem kitic. Leto 1978 pa me spominja na veliko prireditev v Grassau na Bavarskem, na kateri smo člani pevskega zbora Gorenje zapeli prvo in zadnjo kitico Zdravljice. Bilo je veličastno.

V času osamosvajanja Slovenije imam spomine na sejo Skupščine

republike Slovenije (še v takratni Jugoslaviji), ki je potekala 27. septembra 1989, ko sem kot delegat Zbora občin glasoval, da sedma kitica Zdravljice postane slovenska himna. Delegati smo predlog skoraj soglasno potrdili. Uzakonjena je bila 29. marca 1990. Takrat je Zdravljica uradno postala naša himna.

Spomine na Zdravljico naj zaključim z besedami, ki jih je pred nekaj leti izrekel eden od predstavnikov v evropskem parlamentu: »Besedilo slovenske himne, ki se glasi: »Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočákat› dán, da kóder sónce hódi, prepír iz svéta bó pregnán, da roják, prost bo vsák, ne vrág, le sósed bo meják,« bi morali imeti v himni vsi narodi sveta!« Evropska komisija je 31. marca 2020 sprejela našo himno kot simbol vrednot zgodovine Evrope.

štipendij, še vedno največji štipenditor. Izobraževalna programa Geotehnik in Geostrojnik rudar, ki sta bila prenovljena leta 2008, pa omogočata tudi izvajanje strokovnih modulov za izvajanje oz. opravljanje površinskih del (kamnolomi, peskokopi, tunelogradnje …) in del v geotehničnem laboratoriju (geotehnični laborant),« razloži Pogorelčnik in doda, da vsako leto na šoli izvajajo prekvalifikacije in dokvalifikacije za že zaposlene na Premogovniku, tudi v teh časih, ko je prihodnost energetike v naši dolini nekoliko negotova. »Tudi ko bo letnica zaprtja Premogovnika Velenje dokončna in predvsem sprejemljiva za vse, tudi za naše lokalno okolje, bo sledilo večletno obdobje zapiranja premogovnika, kjer bodo prav tako potrebni strokovnjaki – geotehniki in geostrojniki rudarji. Mogoče v spodbudo informacija: vsi dijaki, ki so vpisani v programa Geotehnik in Geostrojnik rudar, so pridobili tudi štipendije, redno sta jim izplačana nagrada za delo na Premogovniku Velenje in jamski dodatek.«

Letos so vpisali 14. generacijo okoljevarstvenih tehnikov

Dijaki v času štiriletnega izobraževanja pridobijo odlična izhodišča za nadaljevanje študija, predvsem v naravoslovnih smereh. Ali je okoljevarstveni tehnik lahko poklic prihodnosti? »Vsekakor gre za 'zeleni poklic'. Izzivi današnjega okolja od nas zahtevajo, da nanje strokovno odgovorimo in poiščemo trajnostne rešitve, rešitve po znanem principu krožnega gospodarstva. Dijaki, ki ob koncu opravljajo poklicno maturo, se v veliki večini odločijo za nadaljnje izobraževanje – študij.

Malo je tistih, ki takoj po štirih letih izobraževanja iščejo zaposlitev. Nadaljevanje izobraževanja pa je dijakom dostopno 'na našem dvorišču': Visoki šoli za varstvo okolja,« sklene direktor Janko Pogorelčnik. 🔲

Razstava del Mateja Vraniča na Trgu svobode

Ko današnje dni razmišljamo ali se pogovarjamo o kulturi, pogosto pozabljamo, da kultura ni le pisanje, prebiranje poezije in proze ter občudovanje umetniških del, temveč je kultura mnogo širši pojem. Premalo se zavedamo, da je kultura tudi kulturen odnos do sebe, do svojih bližnjih in do širše družbe. Žal pa velikokrat pozabimo na kulturen odnos do našega naravnega okolja, ki je osnovni pogoj za našo telesno in duhovno rast. 🔲

Šoštanj – Na Trgu svobode v Šoštanju si je še mogoče ogledati zanimivo fotografsko razstavo Mateja Vraniča, ki predstavlja bogat živalski svet.

Občina Šoštanj ima sicer manj kot 100 kvadratnih kilometrov površine, a je zaradi velike razgibanosti dom številnim živalim.

Družmirsko jezero, Paka, potoki in potočki gostijo ptice ter druge vodne in obvodne živali. Mnoge vrste se zadržujejo na travnikih in poljih, druge se dobro počutijo v zavetju gozdov. Ker ti segajo dokaj visoko, lahko tu najdemo tudi tako redko vrsto, kot je veličasten, a zelo plah divji petelin.

Nekatere pa se, nasprotno, prav dobro znajdejo v bližini naselij.

Mnogih živali, ki si jih lahko ogledate na posnetkih, najbrž v naravi sami še niste videli. 🔲

Naš čas, 10. 2. 2022 barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

10. februarja 2022

»Kultura ustvarja družbo« Nadaljevanje s prve strani

Praznik, ki ne razdvaja

Slavnostna govornica, lanska prejemnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo, kustosinja in muzejska svetnica mag. Milena Koren Božiček je poudarila, da kultura kljub preprekam v zadnjih dveh letih ni zapadla v apatijo. Bolj ko so se razmere spreminjale, več se je rodilo novih idej, kako se prilagoditi. Ključno vlogo je odigralo povezovanje, »ki je pravo nasprotje razcepljenosti in nestrpnosti delovanja družbe tega trenutka.« Ustvarjenih je bilo veliko uspešnih projektov v duhu rasti osebnostne empatije do vsega obdajajočega, je dejala. »Kultura je in bo vedno pripadala avantgardi, ki predčasno prepoznava posebnosti in kakovost,« je pozvala, naj družba sledi poti sprememb. »Vsak nov dan mora biti usmerjen v smisel kontinuitete razvoja in napredka.« »Umetnost je vrh kulturne piramide, ki se je skozi zgodovino tako učvrstila, da je nič ne more izriniti in nadomestiti. Četudi so večkrat poskusi vztrajni in trajni.

To učvrstitev so nam omogočili mnogi umetniki preteklega časa in sedanjosti,« je poudarila tudi pomen negovanja kulturne dediščine, ki je »nenadomestljiv temelj identitete in razvoja mesta in države,« in tisto, s čimer se Slovenija lahko ponaša, ocenjuje. »Kultura je vedno tudi referenčni parameter sedanjosti in ena najmočnejših opornih točk za oblikovanje samozavesti naroda. Žal se institucijam, ki skrbijo za kulturno dediščino in umetnost, pogosto očita elitizem.

Jasna naloga in obveza varuhov dediščine je skrb za to, da bo ta elitizem v prid čim večjemu številu ljudi, ne le elitam.« Družbo je treba s strokovnim širjenjem informacij prepajati z odnosom do kulturne dediščine. Identifikacija z njenimi vrednotami namreč zagotovi aktivno zavzemanje

za njeno ohranjanje. »Kultura le stvaritve s področja kulture, ki tako z vsemi dejavnostmi postaja pomembno oblikujejo življenje sestavni del trajnostnega razvoja občank in občanov, kakor tudi – ne le trendovski preblisk, am- za stvaritve, za katere so ustvarpak osnovna paradigma moderne jalci prejeli mednarodna priznadružbe in pomemben generator nja oziroma so se s svojim delom razvoja z vidnejšimi in trajnejšimi izjemno uveljavili v tujini. Za podosežki v kulturi.« Opozorila je, delitev priznanja je župan imenoda je umetnost tudi pomembna val posebno komisijo. Naposled je nosilka izobraževanja, »zato je župan Peter Dermol prevzel odgonaša odgovornost, da v umetnosti vornost, da je v najožjem krogu stremimo h kvaliteti, ne kvantiteti. izbral »najboljšega kandidata,« kar Ta kriterij 'manj je več' je mogoče je bila težka naloga, je dejal, da dosegati le z ambicijo Gledališče Velenje letos po presežkih.« Za uspešno ustvarpraznuje 60-letnico jalnost potrebujemo delovanja. Velenje, mlado sposobnost zavedanja mesto, ima bogato svoje zmotljivosti in zgodovino kulturnosprejemanja drugačnoumetniške ustvarjalnosti. sti, medsebojno spoštovanje in zaupanje. »Zavedanje, da smo drug drugemu potrebni na vsakem koraku in je napredek ustvarjen le iz drobcev naše kreativnosti, modrosti in znanja, zagotavlja sožitje za plemenito sobivanje. Umetnost in kultura sta pripomogli k temu, da smo v dolgih stoletjih kot številčno majhen narod, obdan z veliko večjimi, uspeli ohraniti identiteto. 8. februar je kot državni praznik simbolično pomemben tudi zato, ker ideološko in politično ne razdvaja. Kultura je bila in naj bo tudi v prihodnje prepričljiva vrednota, ki nas kot narod ohranja in povezuje. Kulturni praznik naj še naprej pripada le ustvar- bodo pri tem tudi v prihodnje imejalnim muzam,« je sklenila, da mo- li sladke skrbi, saj lokalno okolje ramo v slogi razvijati umetnost in premore številne ustvarjalce, ki si kulturo za osrečujočo in uspešno zaslužijo to priznanje. »Jure Pukl prihodnost. »Zavedanje, da družba je s svojim delom Velenju dal ogrone ustvarja kulture, marveč kultura men pečat in njegovo ime ponesel ustvarja družbo, nas bo popeljalo v svet.« Nagrajenec Prešernovega na pot osvobajajočega sobivanja sklada Jure Pukl je naziv kulturni vseh plasti družbe.« ustvarjalec leta prejel »za številne vrhunske avtorske in skupinske Kulturnik leta je Jure glasbene jazz stvaritve, koncerte Pukl in umetniško koordinacijo jazz feNa letošnji občinski slovesnosti stivala v Velenju v preteklem letu ob slovenskem kulturnem prazni- ter za kulturno ambasadorstvo ku so prvič razglasili kulturnega glasbene/jazz kulture.« ustvarjalca leta Mestne občine »Počaščen sem. Lepo je dobiti Velenje – priznanje za izjemne nagrado za svoje delo, še lepše pa

❱

Prvi prejemnik novega naziva kulturni ustvarjalec leta Mestne občine Velenje je Jure Pukl.

vlog, da je s klasične glasbe zašel v jazz, ki ga je zasvojil. Na mnogokrat nejasni, negotovi in na trenutke za varno prihodnost neplodni poti pa ga je brezkompromisno podpirala družina, je povedal. Ker je želel predajati znanje mlajšim generacijam glasbenikov in v Velenju odpirati prostor jazzu, je združil moči z entuziasti, ki so ustanovili Kulturno društvo Jazz Velenje,

Jure Pukl: »Umetniki črpamo v preteklosti, da v sedanjosti ustvarjamo našo vizijo prihodnosti. Velenje je name močno vplivalo v preteklosti, mi pomaga ustvarjati v sedanjosti in trudil se bom, da bomo skupaj še več ustvarjali v prihodnosti.«

Mag. Milena Koren Božiček: »Umetnost in kultura sta tisti ustvarjalni sili, s pomočjo katerih lahko ustvarimo mrežo vrednot, na kateri lahko gradimo naše dostojanstvo in nanjo opremo svoje samozaupanje v kateremkoli prostoru.«

jo je dobiti doma,« je dejal kulturni ustvarjalec leta 2021. Priznanje deli z vsemi, ki so ga na karierni poti najbolj podpirali – Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega in ravnateljema mag. Ivanom Marinom in Borisom Štihom, Markom Kolškom in Max klubom ter mamo, očetom in sestro. Svojo pot je namreč začel na velenjski glasbeni šoli pri prvem profesorju za saksofon Otu Vrhovniku, ki je prepoznal njegov talent in ga navdušil za glasbo kot profesionalno izbiro. Max klub je v Velenje pripeljal vibrafonista Boška Petrovića, ki je odigral eno ključnih

S poezijo med ljudi

🔲

Tina Felicijan

Dušan M. Pirc: »Prav gotovo je Prešernov dan priložnost za dodaten razmislek o kulturi, ki je sicer zame vsakdanji kruh – knjiga, dobri filmi, obiski muzejev, prireditev tako doma v tujini.

Tako v Krakovu na Poljskem rad obiskujem srečanja literatov.« Biserka Filipan Kraljić: »Kultura je naši družini zelo blizu, vsi se angažiramo in z njo živimo. V teh dneh preberemo več pesmi, se udeležimo raznih prireditev. Kulturni praznik je počastitev ljudi, ki so bolj senzibilni, ki so neki lakmus današnjega časa in imajo nalogo, da kričijo, nagovarjajo, usmerjajo in se upirajo zablodam našega časa.« Božena Tanšek: »Kultura mi že od otroštva veliko pomeni – je srce našega doživljanja. V zadnjih dveh letih pa je odrinjena na stranski tir. To nas kulturnike in najbrž tudi druge ljudi zelo moti. Praznik preživljam tako, da se udeležim kake prireditve, si ogledam kako razstavo.« Ramiz Velagić: »Prešernov dan me povezuje s kulturo in z umetnostjo, s katero se tudi sam ukvarjam. Kultura mi pomeni vse – je del mojega vsakdanjika. Zato zelo cenim gesto, da je to državni praznik. Preživljam ga tako, da mu posvetim pesem in nastopam na kulturnih prireditvah, običajno tudi pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani.«

Pesniki so ponovno vzeli v roke pesnike in sobotno dopoldne na Cankarjevi ulici in Starem trgu v Velenju ter Glavnem trgu v Šoštanju odeli v verze Tina Felicijan

Velenje, 5. februarja – Če ljudje ne morejo do umetnosti, naj gre umetnost do ljudi. Tako so lani v času kulturnega praznika, ko je bilo kulturno dogajanje skrajno okrnjeno, razmišljali člani Šaleškega literarnega društva Hotenja in sklenili, da bodo s poezijo šli na ulico. Obiskovalce sobotne mestne tržnice v Velenju so bodrili s pesniškim branjem in doživeli topel sprejem. »Pokazalo se je, da beseda le najde pot do ljudi

»ki danes v sodelovanju z velenjsko občino, glasbeno šolo, dvema javnima zavodoma in ob podpori ministrstva za kulturo organizira skoraj 13 odstotkov vseh jazz koncertov v Sloveniji. Organiziramo mednarodno izobraževalno in festivalsko prireditev Kreativna jazz klinika, ki vsako leto za en teden v Velenje privabi več kot sto mentorjev in slušateljev s skoraj vseh kontinentov, in prav to nas je postavilo ob bok največjim domačim in evropskim jazzovskim organizacijam,« je bolj kot svoje umetniške dosežke izpostavil dodano vrednost svojega delovanja za lokalno skupnost.

Izbrani kulturni ustvarjalec leta bo dobil možnost, da v letu od prejema priznanja s podporo

občine pripravi ali izvede umetniško delo s svojega področja delovanja. Kako bo Jure Pukl izkoristil nagrado? »Mislim, da za večjo festivalsko ponudbo letošnje Kreativne jazz klinike. To nagrado bi rad delil s svojo vizijo, da bi v Velenju delali še več jazzovskih koncertov ali na koncertiranje povabili še večje umetnike.« Velenjčan Jure Pukl je eden najbolj ustvarjalnih saksofonistov mlajše slovenske jazz generacije. Študiral je na Dunaju, v Haagu, na Berklee College of Music in dokončal magistrski študij na Glasbeni akademiji v Gradcu.

Leta 2015 je za svoje delo prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.

Izdal je 8 avtorskih zgoščenk, ki so prejele odlične kritike v revijah Downbeat, Jazzwise, Jazzpodium, na portalu All of Jazz ter v časopisih The New York Times in The Guardian, kjer so ga označili za »vzhajajočo zvezdo generacije, ki ustvarja glasbo novega stoletja«.

Kot že leta prej, je Jure Pukl tudi lani uspešno izvedel Kreativno jazz kliniko, katere ustanovitelj in gonilna sila je. Kreativna jazz klinika predstavlja obliko ustvarjalnega glasbenega druženja in hkrati neformalnega glasbenega izobraževanja. Slušateljem, ustvarjalcem in poustvarjalcem jazz glasbe nudi poleg glasbenega izobraževanja ter izmenjave znanj in informacij tudi sodelovanje v aktivni ali pasivni slušateljski obliki. Kreativna jazz klinika ima velik vpliv na kulturni razvoj v Mestni občini Velenje in dvig ustvarjalnosti občanov.

Pesniki so brali pesnike s ploščadi pred Knjižnico Velenje in ustvarili umetniško kuliso sobotne mestne tržnice.

– tudi do tistih, ki jih sicer ne doseže,« pove predsednik društva Hotenja, pesnik in prevajalec Dušan M. Pirc. Zato so urbano literarno intervencijo Pesniki berejo

letos v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Šaleške doline, velenjsko območno izpostavo JSKD in Velenjsko knjižno fundacijo ponovili. »Upam, da bo

to branje postalo tradicionalno.

Zakaj pa ne – umetniško besedo je treba prenesti med ljudi.« 🔲

lokalne novice

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

10. februarja 2022

Grajska glasba Velenjski grad je bil vir navdiha za glasbeni projekt, v katerem so lokalni avtorji ustvarili štiri skladbe, ki bodo izšle na vinilni plošči Tina Felicijan

Nedavno je Muzej Velenje svoji pestri založniški produkciji dodal še glasbeni izdelek – glasbeni album štirih avtorskih skladb lokalnih ustvarjalcev z naslovom Grajska glasba. Gre za projekt, ki se je začel v za Velenjski grad jubilejnem letu 2020. Konec lanskega leta je v počastitev 750. obletnice prve posredne pisne omembe gradu Velenje izšel zbir grajske ambientalne skladbe, posvečene Velenjskemu gradu. »Takrat se je namreč porodila ideja, da bi lahko temu res posebnemu kulturnemu spomeniku posvetili tudi posebno glasbo. O glasbi smo razmišljali zato, ker se doživetje obiska takšnega kulturnega spomenika lahko še nadgradi, če obiskovalca pozdravi primerna zvočna kulisa, ki bo nadgradila arhitekturno podobo in doživetje dediščine, ki diha iz grajskih zidov,« je pojasnila avtorica projekta Mojca Ževart.

Ker se je ideja porodila ravno v prvem letu epidemije, ki je močno pretresla tudi lokalne glasbenike in avdio-vizualne producente, so se odločili, da jim s povabilom k sodelovanju v projektu stopijo v podporo ter poglobijo sodelovanje. Naposled so se pod štirimi

žanrsko in slogovno raznolikimi skladbami, ki peljejo od klasike preko jazza do elektronske glasbe in bodo odslej ob različnih priložnostih pozdravljale obiskovalce Velenjskega gradu, podpisali domačini Tilen Slakan, Stane Špegel, Stojan Knežević in Davor Kazija ter Vid Jamnik z Raven na Koroškem, ki je z Velenjem povezan prek Kreativne jazz klinike.

❱

»Grajska glasba je tudi inovativen spominek ali darilo, s katerim se lahko Velenjski grad in Muzej Velenje ponosno predstavita«, pravi Mojca Ževart.

Projekta zaradi aktualnih razmer niso predstavili, kakor so načrtovali – s slovesnim koncertom in predstavitvijo vizualnih podob skladb. Za zdaj je Grajska glasba na voljo v digitalni obliki, opremljeni s tiskovinami, ki poslušalcem sporočijo tudi osnovne informacije o Velenjskem gradu in Muzeju Velenje. Izšla pa bo

Tako po slogu kot tudi po izvajalski zasedbi klasično skladbo, ki je napisana za klarinet, harfo, klavir in godalni orkester, je ustvaril trobentač in skladatelj ter profesor na velenjski glasbeni šoli Tilen Slakan. Izvedli so jo učenci in dijaki Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. »Zasnova skladbe za projekt Grajska glasba izvira predvsem iz samega občutenja in doživljanja gradu kot objekta, ki je povzdignjen, ki bdi nad tlemi, od koder se vidi široko in daleč – predvsem to impresijo sem želel vzbuditi pri poslušalcih, ki bi se sprehajali okoli gradu. Skladba je namreč zasnovana tako, da se lahko pravzaprav ponavlja in ponavlja brez konca ter tako služi kot nekakšna ambientalna glasba na samem gradu. Napisana je bila predvsem z mislijo na razprostrtost razgleda, ki ga nudi grad, zato jo kot tako najbolje ‹slišim› v grajskem okolju. Gotovo pa bi lahko podobne vzporednice impresij našli tudi drugje (npr. razgledi v gorah ipd.), kjer bi ta glasba imela podoben učinek.«

Kulturno praznični premislek Matjaž Šalej

Grajska glasba je morala skleniti kompromis z digitalnim medijem, a bo kmalu izšla tudi na vinilu.

tudi na vinilni plošči – mediju, ki zadnja leta vstaja iz pozabe. »Klasične nosilce zvoka nadomeščajo razne sodobne, predvsem digitalne različice. Vinilna plošča se je zdela edina prava izbira za institucijo, kot je muzej, saj s tem pokaže svojo osebno izkaznico in s čim se v osnovi ukvarja. Veseli smo, da se nekatere dobre stvari vračajo in tako je tudi z vinilnimi ploščami. Interes zanje med glasbenimi navdušenci narašča

Ponatis knjige Mirana Aplinca Vošnjaki – industrialci iz Šoštanja

Knjižna mojstrovina Stati inu obstati v bibliofilski izdaji je na ogled v Knjižnici Velenje

odprtih knjig, tipičnih strani, detajlov, poškodovanih delov za boljši občutek in predstavo o knjigi, njeni globini, starosti in veličini.

🔲

Skladbo z naslovom Vljudni obisk je v sodelovanju z Davorjem Kazijo ustvaril slikar in glasbenik Stojan Knežević, v muzeju zaposlen kot konservator - restavrator. »Za sodelovanje pri snemanju in pisanju naročene skladbe sem pridobil prijatelja in someščana Davorja Kazijo, ki ustvarja pod imenom Imposter in je leta 2020 izdal kritiško hvaljeni post-rock album z naslovom Marenda. Ob pogovoru pred snemanjem sva imela pred očmi velik prazen kvader zraka v atriju Velenjskega gradu, zrak, ki ga bo treba zvočno obarvati. Prva glasbena referenca, ki je prišla na misel, je bila ambientalna glasba v slogu Briana Ena, naslednja pa glasba, ki spremlja prižiganje olimpijskega ognja. Ta osnovna vzgiba sta nato v nekaj studijskih seansah prerasla v plastenje melodij, odigranih na električni kitari in sintetizatorjih v slogu synth-popa in dream-popa. Kljub prvotnemu stremljenju k brezčasnosti sva ob delu spontano zabredla v zvok osemdesetih, sploh po tem, ko sva skladbi dodala še oglate bobnarske motive, ki naj bi se ujemali z obliko atrija. Naslov skladbe Vljudni obisk je vzet iz besedila ene od skladb lucidnega Marka Breclja – da bi bilo poznavalcem slovenske glasbe jasno, da kot novopečena pisca glasbe za ozadje pripadava t. i. alternativni glasbeni tradiciji.«

Stati in obstati Knjižnica Velenje je bogatejša za izjemno in prestižno izdajo o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture – Stati inu obstati. Avtor te posebne mojstrovine, katere naklada je samo 300 izvodov, je dr. Kozma Ahačič, ugledni jezikoslovec in literarni zgodovinar.

Prestižna izdaja predstavlja neprecenljive dosežke Primoža Trubarja in drugih slovenskih protestantov ter ključne mejnike pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika, književnosti in kulture. Hkrati ponuja celovit vpogled v dogajanje tistega časa.

Spremljamo lahko zgodbe, okoliščine nastanka in izida knjig, zaplembe ter odkritja redkih knjig neprecenljive vrednosti.

Bibliofilska izdaja, ki je ročno vezana v usnje, nudi celostranske fotografije naslovnic,

in nam je preprečil, da bi Grajsko glasbo že lahko poslušali na gramofonu, saj so čakalne dobe za tisk v industriji precej dolge.« Morda pa bodo prispele ravno takrat, ko bodo okoliščine koncertom bolj prijazne in bo Grajska glasba doživela predstavitev v ambientu, o katerem pesem poje.

Knjiga je na ogled ob domoznanskem oddelku Knjižnice Velenje. 🔲

tf

Šoštanj – Občina Šoštanj je leta 2005 omogočila izdajo knjige Vošnjaki – industrialci iz Šoštanja avtorja zgodovinarja dr. Mirana Aplinca. Knjiga je bila odlično sprejeta in je že pošla, zato so jo v Šoštanju ponatisnili.

Tehnološki razvoj usnjarne in prizadevanje njenega solastnika, tedanjega šoštanjskega župana Hansa Woschnagga, je bil namreč odločilen dejavnik, da je trg Šoštanj leta 1911 pridobil status mesta, zato se je Občina Šoštanj ob 110-letnici pridobitve mestnih pravic poklonila znameniti šoštanjski rodbini in vsem zaposlenim usnjarjem, ki so ustvarjali zgodbo o uspehu.

Knjiga je na voljo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem, v Mestni galeriji in Vili Mayer v Šoštanju. 🔲

Bolj ko razmišljam kaj napisati ob bok letošnjemu kulturnemu prazniku, bolj se mi zdi, da mi je treba kot zaposlenemu in ustvarjalcu v kulturi znova poudariti, da je bila kljub vsem ukrepom, načelni moralni podpori in še čemu, kultura, kakršna koli že, v poldrugem letu močno prezrta. Je zapostavljena, obglavljena, zavita v strah in bojazen pred kritičnostjo, umetniškem in kulturnim poslanstvom … In bolj kot se vživljam v spremljanje olimpijskih uspehov naših športnikov, lažje vlečem nekakšne vzporednice, notranje paralele med kulturniki in športniki.

Pa obračunajmo najprej s kulturo. Tisti, ki želijo najti in odkriti hrano v kulturi, so jo v minulem, skoraj dveletnem obdobju, lahko našli. Kajti umetniki ustvarjajo dalje, pesniki pišejo, glasbeniki skladajo. Odvijajo se izjemne predstave, uprizarjajo baleti, odigrani so dobri koncerti, a ne dosežejo ljudi. Ozaveščeni iskalci kulture so to našli tudi v tem času. Pogrešajo pa ljudje zabavo ob glasbi, veselice s plesi, odprte koncerte ... Zabavno socialne socializacije je bilo pač v minulem obdobju bistveno manj. Manj je »main-stream« kulture in manj je mejne, alternativne kulture, ki jo ustvarjajo predvsem samostojni in samozaposleni kulturni ustvarjalci. Ti so pri nas resnično potegnili najkrajši konec v času pandemije. Marsikje drugje v razviti Evropi pa ni bilo tako.

Vrtimo se v začaranem krogu prekarstva kulturno kreativnega sektorja, ki je odrinjen in odrezan od kruha in polpraznih dvoran institucionalne kulture, ki je sicer podprta, a s svojo produkcijo ne dosega želene publike. Vrhunskost ustvarjalne produkcije v tem času ni sporna. A na žalost je današnja državna kulturna politika, ki odseva tudi na nižji nivo, totalno nenaklonjena sektorju države, ki se imenuje kultura. Kot da ne sprevidi (čeprav ve), da smo ravno zaradi kulture obstali. Odreka se sektorju, ki je zgodovinsko kriv, da naš jezik ni izumrl in je vzpostavil zaradi svoje samobitnosti nacionalno identiteto, ki je izbojevala državnost. In ta državnost v obliki politike je dandanes na žalost ta, ki kulturo zanika. Ima sicer polna usta za umetnost in kulturo, pa saj veste, kultura je politiki predvsem promocijsko in ideološka orodje.

Na srečo se kultura ne meri s stotinkami, sekundami, goli, metri, s točkami za eleganten slog. Ta merila so pač športna.

Količina vloženega dela v umetnosti je drugačna kot v športu, kjer veljajo trening, disciplina, fizična moč, spretnost, gibčnost.

Pa smo vseeno vsi zelo veseli medalj, še posebej te dni in teh najžlahtnejših – olimpijskih. Umetnost in kulturo plodi misel, razmislek, avtorska poetika, družbena kritika, iskanje, glasbeno recimo še kaj več od tričetrtinskega ali (popevkarskega) štiričetrtinskega takta. Kulturo plodi nova ustvarjalnost, lahko je tudi avantgardna, drugačna, progresivna … Družbena realnost je danes drugačna, usmerja uporabnike kulture drugače, potrošniško, populistično, politično, če želite. Tudi razvoj kritičnega občinstva je preskromen, skoraj slab. Verjetno bi bilo neizogibno prevetriti vzgojo kritičnega kulturnega občinstva, jo redefinirati, morda celo premakniti korak nazaj (k tradicionalnim klasičnim umetnostim in muzam), da dosežemo dva dobra koraka naprej.

Pravzaprav tradicionalne vrednote vedno nekaj štejejo. Tako kot se morajo redefinirati, premisliti, osmisliti cilje (tudi s korakom nazaj za korak naprej) včasih športniki, da dosežejo želeno.

Večina naših žlahtnih, najuspešnejših športnikov je takšnih, ki so svoje prioritete premislili, redefinirali, preusmerili in vztrajali na svoji poti. Zato so uspeli najstarejši od bratov Prevc, ki je le dočakal to zlato medaljo, ker je vztrajal, Kotnikova, ki ji je življenje v zadnjih letih prikazalo drugačne, vrednejše in hkrati prave prioritete, Bogatajeva, ki se je pobrala po poškodbah, in nenazadnje – kako lahko na videz brezmedaljni neuspeh prenesejo močne športne osebnosti, ki imajo stvari postavljene v glavi, tudi teh je med našimi športniki veliko. Tudi ob letni olimpijadi smo bili deležni podobnih zgodb, uspehov.

In če sklenem: sem prepričan, do so bili in bojo vsi našteti slovenski športni idoli izjemni in drugačni, dobri kulturni potrošniki, družbeno odgovorni državljani. Njihove osebne vrednote jim bodo odlična osnova za dobro pokušino kulturnih dobrin ali pa bodo enostavno s svojim ravnanjem, svojimi vrednotami, ki so moralno-etično nesporne, vzor, mozaik in gradnik v družbi, kot ga danes resnično potrebujemo. Takšno možnost in priznanje kot športniki pa morata čim prej dobiti tudi kritična kultura in ustvarjalnost, ki jo trenutna državna oblast naslavlja s parazitizmom. In to je žal današnja kulturna stvarnost. 🔲

Naš čas, 10. 2. 2022 barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

10. februarja 2022

Radijski in časopisni MOZAIK

Ste v zagati?

Skupaj iščemo rešitve!

V oddaji Rešitev na dlani vsako sredo ob 11.20 ter v ponovitvi vsak ponedeljek ob 18.20 iščemo rešitve na zagate, ki jih imajo poslušalci pri vsakodnevnih situacijah. Ljudje se v negotovih časih še bolj kot po navadi soočamo s težavami – od novih obrazcev, do tehnoloških preprek. Naloga radia je olajšati življenje vsakega poslušalca in prav k temu je usmerjena oddaja Rešitev na dlani. Pripravlja in vodi jo odgovorna urednica Maja Oderlap, v

sodelovanju z novinarkami Jasmino Škarja, Diano Janežič, Miro Zakošek in Teo Rednak. »Vsako dnevno se srečujemo z novimi izzivi, ki pred nas

postavljajo prepreke, ki jih včasih ne znamo rešiti. Vesela sem, da skupaj z novinarskimi kolegicami pomagamo ljudem, in jim ob enem skušamo čim

bolj olajšati življenje. Seveda k sodelovanju povabimo tudi dotične goste, ki skušajo zadeve pojasniti in predlagajo rešitve. V preteklih oddajah smo tako že iskali rešitve na vprašanja, kako v Mestni občini Velenje občani lahko najamejo vrt, kje najdejo obrazce, kakšna je cena najema in koliko časa bodo na vrt čakali. Na vprašanja je odgovarjala Mojca Kodrič, vodja Urada za urejanje okolja na MO Velenje. Poslušalci so nas opozorili, da veliko ljudi še vedno ne ve, kaj sodi v mešane komunalne odpadke, v črn zabojnik. Pojavljajo se tudi novi izdelki. Kako jih pravilno razvrščati?

Odgovore smo poiskali pri Alenka Centrih Ocepek, vodji tehnološke priprave dela v podjetju PUP Saubermacher. V času korone veliko poslušalcev opozarja tudi na smeti, ki jih srečujejo v gozdovih naše doline. Na koga se lahko obrnejo, če to opazijo? In kakšne so kazni za tiste, ki v gozd namerno odloži odpadke? Spraševali smo Aleša Ocvirka, vodjo območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Šoštanj. Ste vedeli,

da prihajajo nove osebne izkaznice?

Kdaj bodo stare potekle? In v koliko časa traja postopek, da dobimo novo?

Mateja Ravnjak, vodja oddelka za notranje zadeve na Upravni enoti Velenje, je bila zgovorna pri rešitvah. Čaka nas še veliko oddaj, v katerih se bomo trudili kar najhitreje priti do rešitev, ki bodo ljudem olajšale življenje« pravi Maja Oderlap.

Imate tudi vi kakšno težavo, a ne najdete rešitve? Bi radi le na kakšno pomembno reč opozorili? Pišite na elektronski naslov resitev@nascas.si ali pokličite na telefonsko številko 03 897 50 03 in poiskali bomo rešitev. 🔲

GLASBENE novice Na Sanremu slavila Mahmood in Blanco

Pljuni istini u oči leta 1975 ustvarila enega najbolj opaznih albumov v takratni Jugoslaviji.

Kot pesnik, kantavtor, glasbenik, mladinski in socialni delavec in pionir slovenskega performansa, je v minulih 50 letih je zelo zaznamoval kulturni prostor nekdanje Jugoslavije, njegova kultna osebnost pa je vztrajno spreminjala mišljenjske vzorce tudi onstran meja države.

Kljub hudi bolezni, s katero se je boril tri leta, je bil do zadnjega trenutka poln načrtov in idej.

V San Remu so v soboto zvečer razglasili zmagovalce znamenitega festivala italijanske popevke. Na 72. izvedbi je slavil duet Mahmood & Blanco s skladbo Brividi (Mrzlica). Druga je bila Elisa s skladbo O forse sei tu (Ali pa si morda ti), tretji pa legendarni Gianni

Njena poteza je hkrati izraz solidarnosti do glasbenika Neila Younga, ki je Spotify iz istega razloga zapustil pred njo.

Neil Young je namreč Spotify pozval, naj odstrani sporne vsebine, ki jih nudi ta podkast, ali pa naj odstra-

spodbujal je sporen in potencialno nevaren način zdravljenja covida ter v svoji oddaji gostil znane anticepilce.

nijo njegovo glasbo. Spotify se je odločil za slednje, sledil pa je val ogorčenja, kritik in pozivov na družbenih omrežjih, naj ljudje prekličejo naročnino na Spotify.

Neil Young je Spotify obtožil, da „širi lažne informacije o cepivih, kar lahko povzroči smrt“, saj objavlja podkast komika Joeja Rogana. Slednji je mladim in zdravim ljudem odsvetoval cepljenje,

v katerem se bo predstavilo še deset izvajalcev. Tri zmagovalce je izbrala petčlanska strokovna žirija, tri pa je prek telefonskega glasovanja izbralo občinstvo.

Mesto v velikem finalu Eme 2022 so si zagotovili Batista Cadillac, July Jones (na sliki), Stela Sofia, Manouche, David Amaro in LUMA, ki torej lahko upajo na evrovizijski nastop.

Znanih prvih šest finalistov letošnje Eme Minulo soboto je potekal prvi predizbor letošnje Eme. Predstavilo se je prvih deset izvajalcev, šesterica pa se je uvrstila v veliki finale, ki bo na sporedu 19. februarja. Še prej bo 12, februarja na sporedu drugi predizbor,

U2 z videom ob 50. obletnici krvave nedelje Irska skupina U2 je ob 50. obletnici tako imenovane krvave nedelje objavila nov video akustične izvedbe njihove skladbe Sunday Bloody Sunday, ki je sicer izšla leta 1983 na albumu War. Z videom so se poklonili 26 neoboroženim protestnikom, na katere so 30. januarja leta 1972 v severnoirskem mestu Londonderry Morandi, ki je zapel Apri tutte le porte (Odpri vsa vrata). Pevec italijansko-egiptovskih korenin Mahmood je na sanremskem festivalu zmagal že leta 2019 s skladbo Soldi, tokrat pa je nastopil v duetu z mladim Blancom. Čeprav je izvorno raper, je letošnja zmagovalna skladba klasična italijanska kancona. Zmagovalca bosta, razen če se ne bosta temu odpovedala, predstavljala Italijo na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije, ki ga bo gostil Torino.

Umrl je kantavtor Marko Brecelj V 71. letu starosti je minuli petek po hudi bolezni umrl kantavtor, performer in aktivist Marko Brecelj. Že leta 1974 je

državljanske pravice v Londonderryju ubili 13 ljudi, eden pa je poškodbam podlegel pozneje.

Joni Mitchell podprla Neila Younga in zapustila Spotify v sodelovanju z aranžerjem Bojanom Adamičem objavil samostojni album Cocktail, ki ga mnogi še danes štejejo za enega najboljših kantavtorskih albumov. Zatem je ustanovil rock skupino Buldožer, ki je s prvencem

streljali britanski vojaki. Krvava nedelja je eden najbolj bolečih dogodkov v več kot treh desetletjih nasilja med katoliškimi nacionalisti in protestantskimi unionisti. Na ta dan so britanski vojaki na mirnem katoliškem shodu za

Pevka Joni Mitchell se je odločila, da vso svojo diskografijo umakne s platforme Spotify ter se tako pridruži bojkotu ponudnika pretočnih vsebin zaradi „laži o koronavirusu“, ki jih širi eden od podkastov na Spotifyju.

online www.nascas.si

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

10. februarja 2022

⏩

⏬

Po odlično izvedenem tekmovanju slovenskih častnikov in veteranov vojne za Slovenijo oni dan na Golteh sta si oddahnila in se očitno veselila dva visoka častnika; prvi, general major Ladislav Lipič, predsednik slovenskih veteranov VS, ter Matjaž Klemenčič, predsednik OZSČ Velenje in vodja smučarske tekme. Ko je bil čas za pokale in medalje, sta neskromno izrazila čestitke in stisnila roke prejemnikom. »Takšni, kot ste prijatelji in tovariši na tekmovanju v smuku in strelišču, boste tudi, če bo treba braniti domovino,« je dejal general. Klemenčič pa je temu z nasmehom dobrohotno pritrdil.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec je bila ob obisku Šolskega centra Velenje navdušena nad inovativnostjo mladih, ki ne sedijo samo v šolskih klopeh, ampak se tudi praktično usposabljajo. Direktor Janko Pogorelčnik ji je velikodušno ponudil, da tudi sama preizkusi kakšno usposabljanje. Čveku še ni uspelo izvedeti, če in kakšno ponudbo je morda sprejela.

frkanje » Levo & desno «

Prestrukturiranje V Šaleški dolini ni dovolj stanovanj, ni dovolj parcel, ni dovolj delavcev. Koga bomo pa potem prestrukturirali?

Obratno Razlika med včeraj in danes, je predvsem v tem, da si bil včasih nagrajen, če si bil poslušen, danes pa je ravno obratno.

Ema Z glasbo je res križ. Od kar imamo novo evrovizijsko Emo, mnogi pravijo, da spet raje poslušajo Sanremo.

Doktrina Vojaška doktrina je zapletena. Ko so Natovi vojaki telovadili na pragu Rusije, je bila to vaja. Ko ruski vadijo na mejah Ukrajine, je to vojna.

Zapletena slovenščina Slovenščina je zelo zapleten jezik. Recimo: naše zdravnike menda že leta zanimajo le normativi in standardi.

Naši delavci rečejo temu višje plače.

⏫

Naj vas ne zavedejo niti »daritve na oltarju« niti globoko zamišljena Dušan M. Pirc in Gregor Fidej – Tatjana Vidmar ne bere iz kake svete knjige in ne vodi kakega obreda.

Je pa očitno njena interpretacija poezije tako prepričljiva, da je poslušalce spravila v trans.

Razen če so bili žejni kot Ivan Rob.

vsak dan

ZANIMIVOSTI

Igra Wordle v pol leta postala globalni fenomen New York, 5. februarja – Igra iskanja besede Wordle, ki si jo je lani poleti med pandemijo covida-19 omislil britanski programski inženir Josh Wardle za darilo zaročenki, s katero rada rešujeta križanke in uganke, je iz omejene družinske zadeve letos prerasla v svetovni fenomen. Aplikacijo uporablja že najmanj dva milijona ljudi. Tudi v slovenščini pod imenom Besedle.

Igra je postala tako popularna, da jo je odkupil časopis New York Times, ki želi s tem obogatiti svojo ponudbo križank, ugank in iger. Koliko so odšteli za nakup igre, niso razkrili, pojasnili so le, da so plačali »več kot milijon, a manj kot pet milijonov dolarjev«.

Wardle bo zdaj vsaj nekaj časa še sodeloval pri projektu, če bo treba kaj dodelati in popraviti ali izboljšati. Prav tako bo za nekaj časa igra tudi še vedno zastonj, kot je sedaj, vendar pa jo bo New York Times obremenil z oglasi, ki jih doslej ni bilo.

Priljubljenost igre je po Wardlovem mnenju hitro rasla prav zaradi tega, ker igra razen možganske telovadbe ničesar ne zahteva in ne ponuja. Igralec, ki si naloži aplikacijo, dobi na zaslonu razpredelnico s praznimi kvadratki vodoravno in šestimi navpično.

Ima šest poskusov, da ugane naključno besedo, sestavljeno iz

botrovalo odločitvi, da se je odločil za prodajo svoje igre časopisu.

Montreal žaluje za znano delikateso Boucherie Slovenia petih črk v angleškem jeziku. Po vpisu besede se kvadratek s pravilno črko na pravilnem mestu obarva zeleno, pravilna črka na nepravilnem mestu pa rumeno.

Igralci dobijo na dan le eno igro, za naslednjo pa je treba počakati 24 ur, čeprav aplikacija omogoča tudi priložnost za zasebno urjenje. Nagrad ni, razen priložnosti za bahanje na Twitterju, oglasov doslej prav tako ni bilo, aplikacija ne zahteva zasebnih podatkov, ki bi se lahko izkoriščali. »Če zadanem besedo, se počutim pametnega, čeprav sem si igro sam izmislil,« je dejal po novem slavni Wardle v enem od intervjujev.

38-letni Wardle je leta 2006 na londonski univerzi diplomiral iz medijskih ved, kasneje pa se je preselil v ZDA, kjer je na univerzi Oregon študiral digitalne vede.

Najprej se je zaposlil pri podjetju Reddit, nato pri Pinterestu, kasneje pa se je vrnil k Redditu.

Z zaročenko Palak Shah sta v času pandemije koronavirusa doma v Brooklynu, ko je delo potekalo večinoma od doma, reševala znamenite križanke New York Timesa, kar je verjetno tudi

V kanadskem Montrealu je konec prejšnjega tedna zaprla svoja vrata znamenita delikatesa, trgovina in mesnica Boucherie Slovenia, ki je bila več kot pol stoletja prisotna na bulvarju St-Laurent.

Svoje zadnje slavne pikantne sendviče so naredili v soboto in zaprli vrata.

Zaprtje lokala sta že pred dnevi na Facebooku naznanila lastnika Lourdes Rodriguez in Jean Teixeira, ki pa razloga nista navedla.

Strankam sta se lepo zahvalila za dolgoletno zvestobo. Montreal Gazette poroča, da so stranke slišale, da si vzdrževanja trgovine ne moreta več privoščiti.

Boucherie Slovenia je bila pol stoletja stalnica na zgodovinskem delu bulvarja St-Laurent, najbolj znana in priljubljena pa je bila po svojih sendvičih s pikantno klobaso, po prekajenem mesu, domačem kislem zelju in kislih kumaricah.

Medij Eater Montreal skupaj z drugimi poroča, da je strankam izjemno žal zaradi zaprtja, kajti sendviči so bili ogromni in poceni, priljubljena je bila tudi druga hrana in sveže ter prekajeno meso. Župnik slovenske cerkve sv.

Vladimirja v Montrealu lazarist Franc Letonja je za STA razložil, da sta bili na St-Laurentu dve slovenski mesnici, ki sta ju vodila brata Godina, po rodu iz okolice Slovenske Bistrice. Oba sta že pokojna.

V Kanado sta se priselila po drugi svetovni vojni. Starejši brat Tone Godina, ki je bil izšolan za mesarja, je odprl mesnico Slovenian Meat Products, mlajši brat Vili Godina pa delikateso Specialite Slovenie, ki se je kasneje preimenovala v Boucherie Slovenia.

Letonja je dejal, da sta tudi nova lastnika oglaševala v njihovem Katoliškem listu do pred nekaj leti, ko sta sporočila, da posel ne gre najbolje in da ne zmoreta več.

Letonja je sicer izrazil presenečenje nad odmevnostjo zaprtja delikatese v montrealskih medijih, saj je stari del mesta na bulvarju Saint Lawrence oziroma po francosko Saint-Laurent že več let odmiral. Starejši so se odselili, mlajši pa so raje kot v majhne trgovine zavijali v velike trgovinske centre.

Povedal pa je, da so v delikatesi pripravljali sendviče s krajnsko klobaso in z zrezki, bolje pa so šli v prodajo tisti s prekajenim mesom.

Shodil s pomočjo vsadka Italijan Michel Roccati, je imel res veliko voljo in srečo, da je medicinska znanost tako zelo napredovala. Po prometni nesreči pred petimi leti je namreč ostal paraliziran s presekano hrbtenjačo, sedaj pa je znova shodil s pomočjo posebnega vsadka, ki so ga razvili švicarski raziskovalci. To je prvič, da je nekdo s povsem prerezano hrbtenjačo shodil.

Z isto tehnologijo so že pomagali še enemu paraliziranemu bolniku do te mere, da je lahko postal oče, poroča BBC. Michel Roccati je leta 2017 prestal hudo nesrečo z motorjem, v kateri se mu je hrbtenica povsem prelomila, v nogah pa še vedno ne čuti ničesar. A zdaj lahko s pomočjo elektronskega vsadka, kirurško pritrjenega na njegovo hrbtenico, hodi.

Nekdo tako poškodovan do zdaj še nikdar ni shodil. Raziskovalci poudarjajo, da to ni zdravilo za poškodbo hrbtenice in da je tehnologija še vedno prezapletena, da bi jo vsakodnevno uporabljali, ampak jo kljub temu pozdravljajo, kot velik korak k izboljšanju kakovosti življenja.

Roccati sam tehnologijo označuje za «darilo»: «Vstanem, se sprehodim, kamor želim, lahko se povzpnem po stopnicah – skoraj normalno življenje živim.“ A ni bila samo tehnologija tista, ki je pripomogla k Michaelovemu okrevanju.

Mladi Italijan ima močno voljo in je bil vse od nesreče dalje odločen, da napreduje, kolikor je to mogoče. „Včasih sem boksal, tekel in hodil na fitnes. Ampak po nesreči nisem več mogel delati stvari, ki sem jih imel rad. Kljub temu nisem pustil, da bi me to potrlo. Nikdar nisem prekinil rehabilitacije. Odločen sem bil, da rešim to težavo,“ je povedal.

Hitrost Michelovega okrevanja je osupnila tudi nevrokirurginjo Jocelyne Bloch iz laboratorija LNTM, ki mu je vsadila vsadek in pritrdila elektrode na posamezne živčne končiče. «Bila sem izjemno presenečena,“ je povedala. „Michel je absolutno neverjeten. S to tehnologijo bo samo še bolj in bolj napredoval.»

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 13

Izhaja iz družine, v kateri je bila kultura vsakodnevna stalnica. Oče Jože je bil v »zlatih časih« plesov in zabavne glasbe širše uveljavljen narodnozabavni glasbenik, ki je posluh prenesel na vse tri otroke. Od mame Marije so prevzeli odnos do vsega lepega, predvsem do knjig in branja ter vsakdanjih kulturnih dobrin. Mlajši brat Joži je danes profesionalni pianist, starejša sestra Alenka se je zavezala jezikoslovju in književnosti, Matjaž pa službuje kot programski sodelavec Festivala Velenje in deluje tudi kot kulturno-umetniški ustvarjalec. Pričakovati je bilo, da bosta oba s sestro kmalu zašla v glasbene vode, vendar sta se v šoli začela ukvarjati z zborovskim petjem. Sam je vztrajal skoraj tri desetletja, najdlje je bil član Šaleškega akademskega pevskega zbora, pred tremi leti pa je začasno izstopil iz zborovskih vrst. »Vendar, enkrat 'šapzovec', za vedno 'šapzovec'« pove, da zbor s ponosom spremlja in občuduje pevce, ki tudi v teh časih zberejo energijo za delo in nastope. Med drugim je na dvopredmetnem študiju sociologije kulture ter geografije in varstva okolja diplomiral iz zborovske glasbe. Na Ericu je kot raziskovalec na pedagoškem oddelku za izobraževanje in trajnostni razvoj deloval do upokojitve Marjana Marinška, nato pa kandidiral za njegovo delovno mesto v Knjižnici Velenje.

Piše, zbira, raziskuje …

Ne le v službenem, tudi v prostem času se posveča kulturi in ustvarjalnosti. Ima številne konjičke in mnogi so povezani z estetiko. »Zanima me zelo veliko različnih stvari. V mladosti so bile moje najljubše knjige enciklopedije.« Spremlja glasbo in gledališče. Piše predvsem poezijo. Popotniške spomine beleži z besedo in s fotografijo ter pripravlja literarne potopise in predavanja. Kot študent ni imel toliko možnosti za potovanja, je pa med študijem geografije spoznal praktično celo Slovenijo, ki jo je osvajal že kot tabornik. Odkar si sam služi kruh, pa vsako leto odkriva nov del sveta. Je tudi zavzet filatelist.

Znamke zbira že od otroštva. Prav v tem času, ko so druge kulturne

13

INTERVJU

10. februarja 2022

Kultura mora biti provokativna in odpirati obzorja …

prostor načeloma ne sprejema, niti če je dobronamerna. Najbrž je to posledica majhnosti okolja in prepletenosti ljudi v njem.« Vseeno ga neposredno nobena kolumna ni udarila po glavi, posredno pa so

zamahnile le nekatere.

… ne sme biti samo zabava, je prepričan kulturni delavec in ustvarjalec Matjaž Šalej: »Če Težo ima sporočilo hočeš vzgojiti ljudi, moraš zastaviti visoko raven vsebin.« dobrine težje dostopne in živi bolj zapečkarsko, pravi, se je filateliji malo bolj posvetil.

Je dolgoletni član Šaleškega literarnega društva Hotenja in redno objavlja v reviji Hotenja. Leta 1991 je na bil republiškem srečanju Mlada literatura (danes Urška) izbran za »uršljana« leta. Primerljivo nagrado je dobila le peščica mladih literatov iz lokalnega prostora. »To nagrado sem premalo iztržil. Imel

»Občinstvo se v času epidemije odvaja vsakodnevnega kulturnega življenja.

Ustvarjalci pa izgubljajo trge, kontinuiteto dela. Nastajajo veliki primanjkljaji z multiplikativnim učinkom.

Potrebovali bomo pet ali več let, da bomo vzpostavili stanje pred epidemijo. « sem velik potencial, a sem se kot literat skoraj malo zanemaril. Tudi zato, ker me zanima toliko stvari.

Literatura pa zahteva, da se ji povsem predaš, in dovolj zgodaj.« Doslej je izdal eno samostojno pesniško zbirko, »ki bi lahko bila mnogo prej, tudi zrela je bila prej. Enkrat je bilo treba s tem presekati – to sem bil dolžan sam sebi. Obsežna je za dve in tematsko precej raznorodna. Iz zgodnejšega obdobja so pesmi v verzih, zadnja leta pa me zanima prosti verz oziroma krajši prozni zapisi s poetično noto.« V slednji obliki izstopa nekakšna popotna poezija – njegova aktualna priljubljena zvrst so poetični potopisni utrinki, v katerih zajema vtise in refleksije prizorov, ki ga prevzemajo ob opazovanjih pokrajin, urbanih prizorov, arheoloških najdišč, domačinov. »Temu pravim kar

»Občinstvo si želi, da bi kultura sproščala. Ampak kultura ne sme samo sproščati,« je odločen. »Kultura mora predvsem provocirati, odpirati, razkriti nova polja, razširiti obzorja – to je osnovno poslanstvo kulture in umetnikov. Kultura ne sme biti le zabava. Seveda imamo v glasbi, gledališču, filmu in na drugih področjih lahkotne žanre, a imamo tudi resne. Če hočeš imeti razgledano, funkcionalno družbeno skupnost, moraš ljudi vzgajati, vzgajaš pa jih lahko le tako, da jim ne serviraš le dobrin, ki sproščajo. Moraš jih pripraviti, da bodo lahko osredotočeno spremljali tudi vsebino, ob kateri se bodo lahko zamislili,« pojasni in doda, da merila kakovosti in vsebine s težo v zadnjih letih upadajo tudi na nivoju profesionalne kulture. Zgolj vizualno ali zvočno ugodje ni dovolj, pomembno je tudi sporočilo, poudarja. »To je med drugim posledica tega, da mora biti kultura čim bolj tržno samostojna, na trg pa jo usmerja politika. Ta skromno reže kruh tisti kulturi, ki želi kaj več povedati. Takšna kultura se namreč sama ne more preživeti. Nedavno smo lahko spremljali, kako so več dolgoletnih in pomembnih produkcijskih hiš na razpisih za sofinanciranje programov odrezali. To so ustvarjalci produkcij, ki občinstvu nudijo kulturo, kakršno nujno potrebujemo, da kot družba rastemo.

Kultura nas mora včasih oklofutati – zbistriti,« zagovarja stališče, da mora kultura dati ljudem ne le, kar želijo, pač pa tudi tisto, kar rabijo. »Če hočeš vzgojiti ljudi, moraš zastaviti visoko raven vsebin. Pri produkciji namreč običajno zdrsne kakšen nivo niže. Če je premalo ambiciozna, pa lahko zdrsne v populistično kulturo. V tem zadnja leta vidim velik izziv, ki se ga mora lotiti profesionalna kultura,« apeli🔲 Tina Felicijan ra na kolege.

potoval in raziskal celo Slovenijo.

Je najlepša dežela na svetu? »Ena lepših je zagotovo – je zeleni raj in obenem urbana dežela. Raznolikost Slovenije je res osupljiva.« Je tudi gonilna sila kolumnistične rubrike Alternator (sprva Peta kolona) v Našem času. Piše že od samega začetka. »Objavljamo enkrat na mesec, kar je dovolj dolgo obdobje, da nas izzove neka nova misel in lahko kaj pametnega napišemo. Sam sicer imam po skoraj dveh desetletjih občutek, da sem malo izpet. Vendar je prav ta kontinuiteta pisnega ustvarjanja vsaj

Matjaž Šalej: »Kultura nas mora včasih oklofutati – zbistriti.« Foto: Dejan Tonkli

»V izziv mi je, da vsaj enkrat na mesec poskušam prepoznati tako tisto, kar bi lahko bilo bolje, kot tisto, kar je dobro. Glede na to, kako samokritičen sem, sem trdno zadovoljen le s tretjino kolumn. Za druge včasih ni bilo pravega navdiha, včasih pa me ovira, da delam v kulturi – bodisi imam preveč interne informacije, bodisi sem preveč kritičen do svojega področja. Zaradi pišočega etosa se temu izogibam. Bi pa imel veliko, veliko več pisati (pozitivno in negativno), če bi pisal o vsem, kar doživim v delovnem okolju.« popotna poezija. Seveda so literarno univerzalni. Trenutno ti popotni zapisi zorijo v nekaj fotoknjigah, ki sem si jih izdelal po potovanjih, morda pa bo to moj naslednji knjižni projekt.« Zanimajo ga geografski in socialni fenomeni. Zato letne dopuste preživlja na potovanjih. Privlačijo ga toplejši kraji in tudi bolj sproščena kultura. »Takšen človek sem, to mi je blizu,« pravi. »Nisem tip samotarskega iskalca. Po naravi sem

družaben človek. Zadnja leta pa grem za nekaj dni sam na morje – da se odklopim in lahko v miru prebiram dobre knjige.« Sicer je s prijateljem Miranom z avtomobilom prepotoval praktično vse Sredozemlje. »Pred dobrim desetletjem sva prvič šla v tretji svet, ko sva obiskala Južno Afriko. V Afriki sem bil trikrat in me je očarala.

Zagotovo se bom še vrnil. Nasploh pa me zanimajo države, ki so manj turistične.« Kot študent pa je pre-

❱

Matjaž Šalej je bil tudi sodelavec Radia Velenje.

Danes vas tudi njegov glas v dvorani velenjskega kulturnega doma nagovarja, da ugasnete telefon in uživate v kulturni prireditvi.

enkrat na mesec zelo koristna za vzdrževanje kondicije kritične misli. Je pa ta kritična misel v lokalnem prostoru diskutabilna.

Namreč, preveč kritične misli ta

»V lokalnem prostoru več vlagamo v infrastrukturo kot v programe – tega nisem rekel prvi in ne zadnji. Morda bi bilo manj bega kulturno-umetniških možganov, če bi bila lokalna kulturna politika zastavljena drugače.«

Pogovor o kulturi Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je Andreja Katič na Pogovor o kulturi v Galerijo povabila Nino Mavec Krenker in Uršulo Skornšek Socialni demokrati po vseh slovenskih krajih so kulturni praznik obeležili tako, da so dali besedo kulturno-umetniškim ustvarjalcem in tako izpostavili njihov pomen. »V teh časih so politike polna usta pomena kulture za slovenski narod, dejansko pa kulturi in kulturnim ustvarjalcem ne dajemo položaja, ki jim pripada,« je pojasnila Andreja Katič, ki je v Velenju povabila na pogovor plesno pedagoginjo, ustanoviteljico šole za sodobni in jazz ples Plesni studio N, vodjo velenjske območne izpostave JSKD Nino Mavec Krenker, in akademsko slikarko, aktivno na številnih področjih likovne umetnosti, trenutno tudi učiteljico na velenjski umetniški gimnaziji Uršulo Skornšek. »Politiki vedno pravijo, da je kultura najbolj pomembna za narodno samobitnost.

Imamo kulturni praznik, nimamo pa nekega jasnega načrta, kam s kulturo v Sloveniji želimo iti, nimamo pravega dialoga med kulturnimi ustvarjalci in delavci ter politiki.

Včasih imamo kakega kulturi naklonjenega ministra za kulturo, a potem volje zmanjka ministru za finance,« je dala iztočnico.

»Problem vidim predvsem v nerazumljenosti kulture in umetnosti, ki izvira iz pomanjkanja vzgoje v ustvarjalne posameznike.

Naš šolski sistem še vedno v veliki meri zahteva ukalupljanje. Kar niža vrednost kulture in umetnosti je tudi vse pogostejša zahteva, da se mora umetnost sama prodajati. Umetniški izdelek je produkt. Ne vem pa, ali imamo pri nas razvit trg, da bi se lahko prodajali. In ali je sploh namen kulture in umetnosti, da ji postavimo ceno. Ali nima nekega višjega namena? Neke estetike, kritičnosti do vsakdana,« se sprašuje Nina Mavec Krenker, Uršula Skornšek pa jo dopolnjuje: »Mislim, da umetnost mora spodbujati razmišljanje, sicer je lahko le obrt, v kateri se do neke mere lahko izučiš, vendar ne bo imela globlje vrednosti.

Zato mora umetnsot izzvati razmišljanje, ustvarjati nek diskurz, odražati družbo, se odzivati na dogajanje. Lahko osvetli nek problem, ki ga morda ne prepoznamo.« Kaj storiti, kako spremeniti javni diskurz, da bo kultura lahko imela pravo mesto v vsakdanjem življenju? »Mislim, da nas

je vse postalo malo strah povedati svoje mnenje. Zaradi odnosa trenutne politike do vseh, ki mislijo drugače, se je kultura utišala. V vseh kritičnih trenutkih slovenske zgodovine je bila kultura glasna in nas je peljala naprej. Prva slovenska ustava je nastajala okoli Društva slovenskih pisateljev in Nove revije. Pogrešam to kritičnost. V teh časih razen slabo sprejetih protestov pred ministrstvom za kulturo neke intelektualne kritičnosti od kulturnikov ni slišati.

Tudi sama se moram posuti s pepelom, ker sem med mnogimi, ki smo v tej situaciji nevidni. Mislim, da bi morali umetniki glasno spregovoriti. Po drugi strani pa vidimo, kaj se je zgodilo mnogim, ki so bili glasni.

Ministrstvo za kulturo je odreklo sofinanciranje mnogim zavodom, posameznikom, ki so globalno prepoznavni. Kje je rešitev?

Mislim, da ulica to ni. Mislim, da je rešitev glasno izražanje kritične misli skozi naše ustvarjalne medije, da še naprej delamo s srcem in spodbujamo ljudi, da se vključijo v kulturno-umetniške dejavnosti in obudijo

tudi ljubiteljsko kulturo,« odgovarja Nina Mavec Krenker in dodaja: »Kulturno-umetniški ustvarjalci smo pahnjeni v situacijo, v kateri se moramo znajti samo, da lahko preživimo. Kultura se mora in se bo mogla znajti sama.« Da je v kulturi težko preživeti v »normalnih razmerah«, zdaj pa še veliko težje, se strinja Uršula Skornšek. »Številni mladi morajo posegati po raznih poklicih, ki niso njihova primarna dejavnost, da lah-

ko plačajo položnice. Situacija je daleč od rožnate. Kar nam daje potrditev, da smo se odločili prav, ko smo izbrali to pot, so odzivi ljudi, ki cenijo kulturo. To nam daje moč, da vztrajamo, krepimo glas kulture in se ne damo. Ne delamo tega samo zaradi nas ali umetnosti same po sebi, to delamo, da ohranjamo svobodo izražanja, da nas sistemi, ki jo zavirajo, ne bi preglasili.« 🔲

Tina Felicijan, foto: Ksenija MIkor

Nina Mavec Krenker: »Rada gledam na življenje na pozitiven način, po pravici povedano pa mi zadnji dve leti tega optimizma zmanjkuje. Mislim, da smo že vsi malce utrujeni od te situacije, ko pripravljamo nove produkcije, obenem pa se sprašujemo, ali jih bomo sploh lahko izvedli. Vseeno se vsako jutro opomnim, da moramo naprej z veliko mero optimizma. Če nam tega zmanjka, ne vem, kje bomo pristali.« »Ustvarjanje me spremlja od samega začetka. Zgodaj sem vedela, da bo vedno del mojega življenja. Sicer me je zanimal študij arheologije, a sem sprejela pobudo, naj se vpišem na študij slikarstva na ALUO. Čeprav smo vsi vedeli, da ta pot zahteva veliko odrekanja in kompromisov, da umetniški poklic ni lahek, mi ni žal. Prav ta potreba po ustvarjanju me je pripeljala do sem, kjer sem zdaj.«

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 14

14

10. februarja 2022

za zdravo življenje

Regrat vsebuje več vitamina A kot korenje!

Regrat je dobro znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo. Na naših travnikih ga ni težko najti, a samo nabiranje zahteva nekaj časa, tehnike in spretnosti.

Glede na sončno vreme je sezona nabiranja tik pred vrati. Tisti najbolj zgodnji čakajo samo še padavine.

Krepi Uporabna je tako korenina kot tudi imunski listi in cvet.

sistem.

Ni več daleč čas, ko bodo travniki polni ljudi, ki s sklonjenim hrbtom pridno pobirajo regrat, ki za mnoge predstavlja nadležni plevel. Velja za eno najstarejših rastlin na svetu, njegove ostanke pa so našli v fosilih, starih 30 milijonov let. Zgodovinarji in biologi menijo, da so ga ljudje uporabljali tako v prehrani kot v medicinske namene, kjer je služil kot diuretik. Poznamo od 40 do 60 različnih vrst regrata, ki se med seboj zelo razlikujejo. Najbolj razširjen je navaden regrat.

Kdaj ga nabiramo?

Regratovi listi se nabirajo v času pred cvetenjem rastline. Cvetove nabiramo od sredine aprila do konca cvetenja, korenine pa med majem in junijem ali med avgustom in oktobrom.

Recept za REGRATOV MED Potrebujemo: • 300 regratovih cvetov2 litra vode • 3 kilograme sladkorja • 3 limone.

Priprava: Limone narežemo, cvetove operemo in jih zalijemo z vodo.

Kuhamo približno dve uri, precedimo v nov lonec, dodamo sladkor in kuhamo še dve uri na rahlem ognju, dokler se zmes ne zgosti. Takrat jo nalijemo v kozarce, dobro zapremo in shranimo v temnem, suhem prostoru.

Čisti in zdravi

Čeprav velja za plevel, so že naše babice, ki so nabirale regratove liste, vedele, da je izjemno zdravilen. Regrat je neverjetno zdravilna rastlina, ki vsebuje veliko vitamina C, A in B, železa, kalija, holina, inulina in drugih snovi.

Uživanje vpliva na boljše odvajanje vode iz telesa, ker je regrat diuretik, čisti kri, izboljša presnovo, pospeši delovanje jeter, žolčnika in črevesja, krepi imunski sistem, popravi stanje problematične kože, krepi kosti, preprečuje zamašenosti žil in zmanjšuje tveganje za razvoj raka, zmanjšuje pa tudi nastajanje celulita. Izjemno koristen je pri težavah s putiko in pri hujšanju ali postu (razstrupljevalni učinek) ter dobro vpliva na splošno počutje.

Okus je odvisen od časa nabiranja Od konca februarja do maja regrat vsebuje največ zdravilnih snovi in je najmanj grenak. Po cvetenju se grenkoba preseli v liste, zdravilne snovi pa v korenine. Najbolj pogosto nabiramo liste in korenine pred cvetenjem, med cvetenjem pa lahko nabiramo cvetove, iz katerih naredimo med.

Nekaj pesti regrata vsebuje toliko beljakovin kot eno jajce.

Za kaj je še koristen?

Odličen za močne kosti

Štirinajstdnevna kura z regratovimi peclji naj bi celo pomagala raztopiti žolčne kamne. Zelo koristen je pri različnih obolenjih jeter. Ljudski zdravilci so kronični hepatitis zdravili z mešanico čajev, katerih glavna sestavina je bil regrat. Zmanjšuje tudi količino sladkorja v krvi, zato ga priporočajo diabetikom.

Nekaj pesti regrata našemu telesu podari 5 gramov beljakovin, kar je skoraj toliko, kot jih zaužijemo z enim jajcem. Vsebuje pa tudi 6 gramov prehranskih vlaknin, kar je skoraj četrtina naših dnevnih potreb.

Ena skodelica svežih regratovih listov vsebuje tudi več kot 100 miligramov kalcija – kar je približno toliko kot je kalcija v skodelici mleka. Poleg tega

Čaj iz regratove korenine pomaga pri težavah z zastajanjem vode.

je regrat bogat z vitaminom K, ki skrbi za močne kosti in preprečuje mašenje žil. Raziskave so pokazale, da se pri ženskah, ki dnevno zaužijejo vsaj 110 mikrogramov vitamina K (to je približno 14 gramov regrata), tveganje za zlom kolka zmanjša za 30 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki ga zaužijejo manj.

Seveda pa je nepogrešljiv v solati, kjer so ga menda prvi začeli uporabljati Italijani v 17. stoletju, čeprav ga je v naše kraje prinesel azijski veter. Po

V solati je najbolj priljubljen napoleonskih vojnah, ki so v Evropi povzročile lakoto, se je njegova uporaba razširila po vseh evropskih kuhinjah. Nadvse rade ga imajo tudi čebele.

Med regratovih cvetov velja za enega najbolj zdravilnih.

A pozor – ni vsaka zelena travnata zaplata primerna za nabiranje. Predvsem se skušamo izogniti površinam tik ob prometnih cestah. Neprimerni so tudi travniki, gnojeni z gnojnico, in travne površine, ki jih lastniki psov redno uporabljajo za pasje stranišče.

sz

Naš čas, 10. 2. 2022 barve: CMYK, stran 15

15

10. februarja 2022

za naš vrt

Načrtujemo zelenjavni vrt Februarja je zemlja še premrzla, da bi vrtičkarji že začeli z delom. Prihodnji dnevi so odlični za načrtovanje, ki je izjemno pomembno, če si želimo bogate letine. Koliko rastlin potrebujemo, da bo pridelka dovolj? Kam jih posadimo, da bo kolobar pravilen? Kateri so dobri in slabi sosedje?

Za odgovore in nasvete smo prosili Tomaža Imperla iz Florjana, ki z družino prideluje sezonsko zelenjavo, dostopno tudi na velenjski tržnici.

Kolobar je zelo pomemben

Dober načrt lahko podvoji pridelek.

Načrtovanje zelenjavnega vrta je eno najtežjih, a hkrati najpomembnejših opravil pri vzgoji zdrave, domače in okusne zelenjave.

Seznam jedi, ki jih v gospodinjstvu radi jemo, kaj hitro sestavimo. Če bomo dobro načrtovali, bomo pridelke lahko pobirali do pozne jeseni, sezono gojenja pa podaljšali v hladne mesece … Nekatera zelenjava ostane na gredah tudi preko zime. Še posebej to velja, če imamo na voljo majhen košček zemlje oz. majhen balkon. S pravilno kombinacijo rastlin lahko na še tako majhni površini pridelamo marsikaj.

Tomaž Imperl, ki z družino na domači kmetiji že desetletje vzgaja zelenjavo, pravi, da z načrtovanjem začnejo že ob koncu leta. »Vsem vrtičkarjem priporočam, da so najbolj pozorni na kolobar in dobrega soseda.« Kolobarjenje je metoda, pri kateri vrtnine letno premikamo po gredicah v določenem zaporedju. Vsako leto naj na gredicah rastejo rastline iz druge skupine. Pri tem je zelo pomembno, da vemo, da so si mnoge vrtnine med seboj sorodne, zato moramo v menjavi rastlin ali kolobarjenju upoštevati tudi to. Prednost kolobarjenja je v preprečevanju razmnoževanja različnih talnih škodljivcev, ki napadajo točno določene vrste zelenjave. Če isto rastlino gojimo leta in leta na istem mestu, se radi razmnožijo tako škodljivci kot tudi bolezni. Če želimo, da je kolobarjenje učinkovito, bi morali kolobariti na daljše obdobje, na tri do štiri leta.

S sadikami naj se vam ne mudi

Papriko vzgajamo najprej.

Dober načrt v visoki gredi prinese obilen pridelek.

Katere najbolj pogoste vrtnine torej rade sobivajo in katere ne? Korenček dobro vpliva na razvoj čebule, pora, solate, radiča, paradižnika, graha in kitajskega zelja. Čebula ugodno vpliva na razvoj korenčka, kumar, motovilca, rdeče pese in črnega korena. Rdeča pesa pospešuje razvoj kumar, čebule, česna, kolerabice in nizkega fižola. Zelje ugodno deluje na razvoj graha, fižola, paradižnika, endivije, kumar, solate in zelene. Za slabe sosede pa smatramo tiste rastline, ki zavirajo razvoj, ker izločki iz korenin neugodno vplivajo na sosednjo rastlino. Katere so torej tiste rastline, ki ne marajo živeti v sožitju? »Solata se ne mara s peteršiljem in zeleno. Česnovi slabi sosedje so fižol, grah in razne kapusnice. Slaba soseda bučk pa sta kumara in krompir,« dodaja Tomaž.

Načelo dobrih in slabih sosedov v zadnjih letih upošteva vedno več vrtičkarjev. V začetku se kombiniranje sicer sliši zapleteno, kasneje pa boste najljubše kombinacije poznali na pamet.

Česna ne sadimo s fižolom in z grahom.

Kdo so dobri in kdo slabi sosedje?

Dobri sosedje so tiste rastline, ki pospešujejo razvoj. Mešani posevki so odlična izboljšava za vzgojo zelenjave na vrtu. Kombinacije rastlin omogočajo posameznim zelenjavnicam, da izkoriščajo snovi, ki jih proizvajajo njihove sosede – to so tako imenovani dobri sosedje. Te snovi lahko izboljšajo okus pridelka, izboljšajo rasti ali pa rastline zaščitijo pred škodljivci.

Če ste se letos odločili za vrtnarjenje v rastlinjaku, potem se vam bo to gotovo obrestovalo. V zaščitenem okolju bodo rastline rasle veliko hitreje kot na prostem. Ob tem je veliko svetlobe bistvenega pomena. Za postavitev rastlinjaka je najprimernejši odprt, zavetrn in dovolj svetel prostor. To je lahko tudi ob stavbi, vendar naj bo lega vsaj delno senčna, da se ne bo rastlinjak v vročih dneh preveč ogrel kljub dobremu prezračevanju in senčenju.

Vseeno pa v senci ne sme biti več kot nekaj ur na dan. Pazite pri gnojenju. Pred tem je dobro narediti analizo tal. Le tako lahko pravilno gnojimo.

Na domačem vrtu, tudi v rastlinjaku, uporabljamo samo organska gnojila.

Gnojila vedno zadelamo in pomešamo v zemljo v globino koreninskega sistema.

Uporabljamo jih zmerno, saj ni izpiranja zemlje, kot je to na prostem.

Pri Imperlovih v ogrevanih rastlinjakih že vzgajajo sadike. Vse, ki pa imate klasične, neogrevane rastlinjake, pa Tomaž pomirja, da je za vzgojo še čas. »Sadike vzgajajte čim kasneje. Zelo pomembno je, da je sadika čvrsta in dobro utrjena za presaditev na vrt. Najhitreje lahko pričnete s plodovkami. Paprika je ena teh. S paradižnikom se še ne mudi in raje počakajte do sredine marca. Za vzgojo sadik peteršilja, pora in čebuljčka pa je že primeren čas.« Gotovo ni večjega veselja kot iti na vrt, odtrgati svežo zelenjavo ter jo uporabiti pri kuhi. Velika prednost lastnega vrta je tudi ta, da lahko vzgajate sorte, ki običajno v trgovinah niso na voljo. Zdaj je pravi čas za dobro načrtovanje. Pa naj bo to vrt na prostem, na balkonu ali v visoki gredi. Premislite, katerega pridelka si največ želite, in naredite dober načrt, da bosta poletje in jesen bogata z domačimi dobrotami.

Veter jemlje pridelek Ste vedeli, da moramo biti pri izbiri lege zelenjavnega vrta zelo pozorni tudi na veter? Prav veter zelo vpliva na končno količino pridelka. Že rahel veter lahko zmanjša količino pridelane zelenjave tudi do 30 %. Pred

Dobra soseda: korenje in čebula.

sz vetrom lahko zelenjavni vrt zaščitimo z vetrobrani. Dober vetrobran je kar lesen plot. Odlična zaščita so tudi grmovnice in drevesa, ki pa jih lahko uporabimo le na severni strani, saj bodo sicer senčili grede z zelenjavo, s koreninami pa tekmovali za vodo.

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 16

16 Leto 2021 je bilo za Šaleški alpinistični odsek posebno leto, saj so praznovali 60. obletnico delovanja. Ob obletnici so izdali tudi knjigo z naslovom Med klinom in svedrovcem, ki so jo želeli novembra 2021 predstaviti širši javnosti in obeležiti dogodek z okroglo mizo, vendar zaradi omejitev covida-19 tega niso izvedli. Predstavitev bodo pripravili predvidoma marca oziroma ko bo čas za druženje bolj ugoden.

ŠPORT, REKREACIJA

10. februarja 2022

Alpinizem postane nevaren, ko nekoga v gorah ni več strah Tečajniki so tako dijaki kot člani v srednjih letih, vseh vrst študijev in poklicev – Uvod v ledno plezanje je lahko obisk kakšnega lažjega lednega slapu z gorskim vodnikom – Zimska kulisa je lahko zelo nevarna

Tečajnike druži ljubezen do gora in plezanja.

»V knjigi so zbrani vsi pomembni dogodki prvih 60 let delovanja društva,« v uvodu povesta predsednica društva Tanja Ramšak in inštruktor Jure Vrhovec, ki spomnita tudi na to, da so ob obletnici organizirali odpravo, v okviru katere se je 8 članov odpravilo v Peru, v pogorje Cordillera Blanca. »Povzpeli smo se na vrhove Urus, Ishinca in Yanapacca, ki so visoki nekaj čez 5500 metrov. Najvišjega načrtovanega vrha, Toclaraju, 6025 m, žal nismo dosegli zaradi poslabšanja vremena.« Kakšno je zanimanje za alpinizem v lokalnem okolju, je k večjemu številu članov kaj pripomogla tudi uspešna Janja Garnbret? »Zanimanje za programe društva, še posebej na področju vadb športnega plezanja, je že več let veliko, vadbene skupine so bile vedno zasedene.

Uspehi Janje Garnbret so pripomogli k prepoznavnosti društva, je pa Janja olimpijsko medaljo žal osvojila v času korone, ko so omejitve na področju zbiranja in druženja postavile meje tudi skupinskim aktivnostim na področju športa in rekreacije,« odgovarja Ramšakova in doda, da so tečajniki alpinistične šole različni, od dijakov do članov srednjih letih in vseh vrst študijev in poklicev. Vse pa druži ljubezen do gora in plezanja.«

Kdaj postane alpinizem nevaren?

»Alpinizem postane nevaren, ko nekoga v gorah ni več strah.

Ustrezna mera strahu je potrebna, da ohranimo zbranost in previdnost ter da se znamo obrniti, ko težave presežejo naše znanje in izkušnje. Odsotnost strahu je lahko posledica prevelikega poguma pa tudi neznanja in po-

slapovi so tudi v Robanovem in Matkovem kotu in v okolici Črne na Koroškem. V zelo mrzlih zimah pa zmrznejo tudi nekateri potoki v Velunjskem grabnu in nam Velenjčanom ponudijo priložnost za bližnjo popoldansko rekreacijo,« našteva Vrhovec in opozori na nevarnosti. »V lednih slapovih je treba biti zelo pozoren na kakovost ledu. Za slap, v katerem je led slab, pravimo, da "ni dobro narejen". V začetku sezone je problem lahko tanek led, v zelo mrzlih zimah je led krhek in se med plezanjem lomijo veliki kosi ledu, tako da mora biti soplezalec, ki spodaj varuje plezalca, umaknjen z vpadnice padajočega ledu. Ob toplih dnevih, ko se temperatura povzpne visoko nad ničlo, je nevarnost, da se slap stali in poruši.«

Pri lednem plezanju so roke stalno obremenjene.

To zimo sva se podala na več lažjih turnih smuk s Savinjskega sedla, Raduhe in Smrekovca, ter na nekaj lažjih lednih slapov. Se je pa zima v gorah šele dobro začela, tam traja vsaj do aprila. Lani, ko je bilo zelo veliko snega, sva turno smučala še konec junija.

manjkanja izkušenj v situacijah, ko lahko že manjše poslabšanje razmer pomeni razliko med lepim dnevom in nesrečo. Velika nevarnost so tudi družbena omrežja, kjer npr. na Facebooku ljudje objavljajo slike z vrhov in sten v lepem sončnem vremenu, ki kličejo po avanturi. Vendar je brez znanja in izkušenj do lepega sončnega vrha mnogokrat težko priti. In marsikdo, ki precenjuje svoje sposobnosti, se nato znajde v nevarnosti ali pa se vzpon celo konča s smrtnim izidom,« razloži Vrhovec in izpostavi tudi, da letos v hribih ni veliko snega pa tudi pravega mraza ne, tako da so nekatere zimske dejavnosti, kot na primer turno smučanje in ledno plezanje, omejene. »So pa manjše količine snega v gore privabile mnogo rekreativcev, od katerih so nekateri bili žal tudi udeleženci v tragičnih nesrečah.

Kljub manjši količini snega so razmere sploh v strmejših in izpostavljenih stenah lahko zelo zahtevne in nevarne,« opozarja

in neveščim, ki se brez znanja odpravljajo v hribe, priporoča obisk gora z gorskim vodnikom, kar je v tem primeru edina varna izbira. Ali pa raje izlet na kakšen okoliški hrib, Smrekovec, Mrzlica in podobni cilji nam že pokažejo prave zimske razmere.

Za varno samostojno ledno plezanje je pogoj opravljena alpinistična šola.

Ledno plezanje velja za eno najbolj drznih in adrenalinskih zimskih športnih aktivnosti. Kako začeti? »Za uvodno spoznavanje z lednim plezanjem za nekoga, ki nima opravljenega alpinistične-

ga izobraževanja, je lahko uvod v ledno plezanje obisk kakšnega lažjega lednega slapu z gorskim vodnikom. Za varno samostojno ledno plezanje je pogoj opravljena alpinistična šola, ki večinoma traja vsaj 10 mesecev, in več preplezanih lednih slapov z izkušenim mentorjem. Alpinistične šole organizirajo alpinistični in plezalni odseki po vsej Sloveniji,« odgovarja predsednica društva, ki poudari, da je zimska kulisa lahko zelo nevarna, zato je nujno potrebna vsa oprema, ki jo sicer potrebujejo za plezanje v kopni skali. »Plezalni pas, čelada, vponke, plezalna vrv, primerna zimska obleka in predvsem kva-

Za varno plezanje so poleg znanja potrebne tudi izkušnje, da znamo ustrezno oceniti stanje ledu in se odločiti, ali ta omogoča varno plezanje. Slap se lahko pleza tudi v kombinaciji s skalo, takšno plezanje se imenuje kombinirano plezanje ali pogovorno angleško "dry tooling". To plezanje pa zahteva veliko izkušenj, cepine zatikaš za oprimke v skali in moraš biti pozoren, da cepin ne zdrsne z oprimka.

litetne rokavice in zimski čevlji.

Pomembne so tudi plezalne dereze in ukrivljeni plezalni cepini, ki imajo veliko bolj agresivne okle in ergonomski ročaj in so tudi krajši od običajnih pohodnih cepinov. Za varovanje poskrbimo s posebnimi votlimi lednimi vijaki, ki jih med plezanjem zavrtamo v led in vanje z vponkami vpnemo vrv za varovanje.«

Kje iskati priložnosti za ledno plezanje?

Za Štajerce je najbližja lokacija za ledno plezanje Logarska dolina, ki ponuja pozimi več deset zaledenelih slapov. Žal so zadnje tople zime takšne, da sezona v Logarski dolini traja le nekaj tednov. V Sloveniji je najbolj znano področje za ledne slapove gotovo Tamar, poleg tega pa še Jezersko, Prisojnik, Posočje, skratka vse višje ležeče alpske doline. V Avstriji je dokaj blizu Sloveniji po zaledenelih slapovih zelo znana dolina Malta (Maltatal). »Zaledeneli

Za uspešno ledno plezanje je osnova predznanje iz skalnega plezanja. Kakšna je razlika med plezanjem v zaledenelih slapovih in plezanjem v gorah? »Bistvena razlika med plezanjem v zaledenelih slapovih in med zimskimi pristopi v gorah je, da pri plezanju uporabljamo stalno cepine v obeh rokah in dereze, medtem ko pri klasičnih pristopih večinoma hodimo in si le občasno pri napredovanju pomagamo s cepinom. Pri lednem plezanju so roke stalno obremenjene, še posebej v zelo navpičnih slapovih, tako da plezanje zahteva pripravljenost celega telesa in tudi dovolj moči v rokah in zgornjem delu telesa. Je morda fizično celo bolj naporno kot skalno plezanje, kjer lahko z dobro tehniko prihranimo precej moči v rokah.

Pri lednem plezanju pa je treba za vsako napredovanje dovolj močno zabiti cepin v led, kar je lahko v daljših smereh zelo naporno,« zaključita pogovor Tanja Ramšak in Jure Vrhovec, ki ne pozabita omeniti tudi tega, da lahko tudi v visokih stenah gora plezamo zelo strme snežne in ledne smeri, visoke tudi več kot 1000 metrov (na primer v severni steni Triglava ali planjave), ki pa seveda zahtevajo enako ali še boljšo fizično pripravljenost kot zaledeneli slapovi. 🔲

Jasmina Škarja

Brez podmladka bo nadaljnje delovanje društva težko V Planinskem društvu Šmartno ob Paki več skrbi zaradi posledic covida-19 – Po krizi jih čaka veliko dela Posledice covida-19 se vse bolj kažejo tudi v dejavnosti društev, planinska pa niso izjema. »Posledic je več, niso pa vse lastne samo našemu društvu, ampak še marsikateremu drugemu v državi,« sta ugotavljala na pogovoru o delovanju Planinskega društva Šmartno ob Paki Zoran Predolnik, predsednik, in blagajnik društva Danilo Verzelak.

Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa beležijo izpad organiziranih pohodov in števila udeležencev na njih, česar pred covid krizo niso poznali.

Vodniki so se »znašli« tako, da so se v hribe odpravili z manjšimi skupinami. Namesto z javnim prevoznim sredstvom z dvema osebnima avtomobiloma, z dogovorom, kje se dobijo, od tam pa znova vsaka ekipa zase. Poleg vse manjše pripravljenost ljudi za druženje v večjem številu so na planinskih poteh, ki jih vzdržuje omenjeno društvo, zaznali več pohodnikov, ki prej niso nikoli planinarili, »kar ni slabo. Je pa slabo to, da so brez izkušenj, ne poznajo možnih nevarnosti.

Nemalokrat je njihova oprema

draga, a je ne znajo pravilno uporabljati, kar prav tako ni dobro,« sta naštevala sogovornika. Zaradi množičnejšega obiska planin imajo markacisti več dela z označevanjem, predvsem pa z vzdrževanjem pohodniških poti. Med slabostmi planinskih novincev sta omenila še, da je kar preveč takih, ki nimajo pravega odnosa do narave, kar se med drugim odraža v večjih količinah odpadkov in smeti. »Zelo pa na skrbi podmladek. Predlani posledice covida-19 pri slednjem še niso bile tolikšne kot lani. Ukrepi so močno vplivali na dejavnost krožka, ki je na šmarški osnovni šoli deloval zelo dobro vrsto let, prav tako v našem vrtcu. Brez podmladka bo nadaljnje delovanje društva težko. Upamo, da se

Organiziranih pohodov je v času korona krize manj in tudi z manjšim številom udeležencev (foto: Franc Zacirkovnik)

bodo letos razmere obrnile na bolje. V društvu smo za delovanje s podmladkom letos predvideli več denarja kot pretekla leta, a bo kljub temu potrebnih kar nekaj naporov za dosego prejšnjega stanja, tako glede števila mladih planincev (30) kot samih dejavnosti zanje.« Tudi sicer, menita sogovornika, bo v društvih ob vrnitvi življenja v dokaj normalne tirnice

potrebnega za dosego že dosežene ravni delovanja še več dela kot pred covid krizo. Čakajo jih novi izzivi, posledic namreč ne bo mogoče odpraviti v kratkem času. »Za nameček pa v našem društvu ugotavljamo, da bi bilo treba članstvo pomladiti, predati vodstvo društva v roke mlajšim.

Pa smo še pri eni skrbi več, saj nam močno primanjkuje članov, starih 20, 30, 40 let. Upamo, da

bomo v doglednem času to lahko rešili. Mimogrede – manj mladih in večje število starejših, ki namesto članarine donirajo dejavnost društva z manjšim prispevkom, vpliva na višino denarja v društveni blagajni,« sta sklenila Danilo Verzelak in Zoran Predolnik. 🔲

Tatjana Podgoršek

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 17

Čar curlinga je, da ni starostne omejitve

Znova nezbranost in preveč napak Rokometašice Velenja so v 14. krogu najboljše ženske lige gostovale na Ptuju – Domače so bile boljše s 26 : 22 Gostje so v najstarejše mesto v državi gotovo odpotovale z upanjem, da si končno le priigrajo četrto zmago in vsaj malenkost izboljšajo položaj na prvenstveni razpredelnici. Ostalo je le pri željah. Strelsko so bile razpoložene le tri igralke, Ines Kaltak, Ana Jeras in Nika Oder, ki so skupaj dosegle kar šestnajst golov. Za veselje po končanem dvoboju so gotovo manjkali goli drugih igralk, zlasti najboljše strelke Nastje Ferenc, ki je le enkrat zatresla domačo mrežo.

Ferenčeva je trenutno skupaj z Novomeščanko Petro Kramar (obe po 66 golov) druga strelka lige, vendar je Novomeščanka odigrala dve tekmi manj. Daleč najučinkovitejša je (115 golov) Ptujčanka Minea Kolenko. Na tem dvoboju je bila z enajstimi zadetki najbolj zaslužna, da so se gostjam oddolžile za jesenski poraz v Velenju z golom razlike.

Igralke Velenja so se nasprotnicam kolikor toliko uspešno upirale le v prvem polčasu.

Adrijana Černivec je celo dose-

Kegljanje Zmaga je tokrat ostala doma Šoštanj – Derbi srečanja 13. kroga je bil odigran na stezah šoštanjskega kegljišča. Pomerila sta se domača ekipa in vodilni Dravograd. Za favorita so veljali gostje, ki so na srečanje prišli nekoliko oslabljeni. To pa ni pomenilo, da je bila kakovost ekipe slabša, če vemo, da se borijo za sam vrh in naslov prvaka. Že začetek pa je dal vedeti, da domači ne bodo zlahka prepustili točke, da se bodo borili za vsak kegelj in tako skušali iztržiti kar najbolj ugoden rezultat. Že v igri prvega sta se poznali odločnost in želja po zmagi. A tudi gostje so imeli svojo računico. Po štirih setih so si igralci razdelili točki, rezultat 1 : 1 in prednost 5 kegljev pa je bila na domači strani. Začetek igre drugega para je prinesel gostom več samozavesti in večjo prednost v kegljih. Vendar to ni zmedlo

gla sploh prvi gol na dvoboju.

V 4. minuti so povedle s 3 : 1, v 23. minuti še zadnjič vodile (12 : 11), ob odhodu na odmor pa že zaostajale za dva gola. Njihov odpor so domača dekleta povsem strla v srednjem delu nadaljevanja, ko so po delnem izidu s 6 : 0 povedle z 22 : 16.

To je bila zadostna prednost domačih za njihovo šele drugo zmago.

Po tem krogu rokometašice Ptuja na devetem mestu s petimi točkami za tokratnimi nasprotnicami (že 13 odigranih tekem) ter Žalčankami (11) in Litijčankami (9) zaostajajo le še za točko. Zadnje mesto s štirimi točkami v le desetih krogih pa še vedno drži Izola.

Prav igralke z Obale bodo v soboto gostovale v Velenju.

Začetek tekme bo ob 17. uri. Ženski bo sledil moški derbi (20.30) Gorenje – Trimo. 🔲

S. Vovk

domačih igralcev, ki sta v nadaljevanju zaigrala veliko bolje ter osvojila obe ekipni točki. Pred zadnjo serijo tekmovalcev so domačini vodili s 3 : 1, prednost pa povečali na 18 kegljev. Igra v tretjem paru je bila na pragu šoka, saj so tekmovalci iz lučaja v lučaj izmenjevali prednost. Na semaforju so se številke hitro spreminjale, kazale nekaj časa zmogo za domače, nekaj časa za goste. Po odličnem zaključku domačih fantov je kljub razdelitvi točk zmaga ostala na domačih stezah. Zmaga domačinov s 6 : 2 z 20 keglji razlike je vodilno ekipo porinila na drugo mesto. Mesto vodilnega je prevzela mariborska Lokomotiva, ki pa je naslednji nasprotnik Šoštanjčanov. Tekma bo v soboto na kegljišču dvorane Tabor. Lahko šoštanjske vijole pripravijo novo zamenjavo na vrhu razpredelnice? Po nepopolnem 13. krogu so Šoštanjčani s 13 točkami na 6. mestu. 🔲

T. F.

TAKO so igrali Prva ženska rokometna Liga, modra skupina, 15. krog: Ptuj – Velenje 26 : 22 (14 : 12) Sedemmetrovke: Ptuj 4 (4), Velenje 7 (4); izključitve: Ptuj 6 minut, Velenje 4.

Velenje: Simić, Priteržnik 1, Tomič, Brglez, Jeras 4, Ferenc 1 (1:0), Žekič 1, Kaltak 8 (1 : 0), Černivec 2, Oder 4 (5 : 4), Tabakovič, Pikl 1; trenerka: Snežana Rodić.

Drugi rezultati: Krka: Z'dežele 15 : 22 (5 : 11); prestavljeno: Zagorje – Zelene doline Žalec, Krim Mercator – Litija, Izola - Mlinotest Ajdovščina Vrstni red: 1. Ajdovščina 13 tekem -

17

ŠPORT

10. februarja 2022

22 točk, 2. Celje 11 - 19, 3. Krim 9 - 18, 4. Krka 11- 15, 5. Zagorje 10 - 7, 6. Litija 9 - 6, 7. Velenje 13 - 6, 8. Žalec 11 - 6, 9. Ptuj 11 - 5, 10. Izola 10 - 4.

Zelena skupina, 13. krog: 1. Koper 10 - 20, 2. Olimpija 11 - 15, 3. Vrhnika 11 - 10, 4. Logatec 10 - 8, 5. Sava Kranj 10 - 5, 6. Branik 8 - 2

– Starejših, ki bi prvič stopili na drsalke, je letos na ledu manj – Na drsališču dvakrat tedensko potekajo tudi vadbe curlinga Jasmina Škarja

V Sončnem parku v Velenju je po letu premora znova poskrbljeno za drsanje. Vstop na Drsališče Velenje je možen ob upoštevanju pogoja PCT. Izposoja drsalk poteka nemoteno, na drsališču pa je lahko prisotnih hkrati največ 100 obiskovalcev.

Upravitelj Matjaž Novak iz HK Velenje pove, da je letos več zanimanja med mlajšimi, ki so pričeli tudi sami prihajati na drsališče, obisk pa se v primerjavi s predlanskim letom povečuje. Starejših, ki bi prvič stopili na drsalke je letos na ledu manj. Obiskovalci prihajajo tudi od drugod, še posebej čez vikende. Pripeljejo se iz Savinjske regije, Maribora, Trbovelj in celo iz Dravograda.

Organizirajo pa tudi nekaj tečajev drsanja, curlinga in šolo hokeja. »Žal je letos za tečaje manj zanimanja. Verjetno je kriv koronavirus. Pridružijo se lahko otroci od 3. leta dalje, odvisno od njihove koordinacijske sposobnosti,« razloži Novak in doda, da ima večina obiskovalcev drsališča svoje drsalke, so pa na razpolago tudi za izposojo.

Ob sredah in petkih med 20. in 22. uro potekajo treningi curling sekcije. Obiščejo jih lahko tudirekreativci, ki želijo spoznati osnove tega vedno bolj popularnega športa. Ko ga spoznajo, mnogim postane zanimiv.

Curling postaja vedno bolj zanimiv šport

Na velenjskem drsališču pa dvakrat tedensko potekajo tudi vadbe curlinga, ki je tudi zimski olimpijski šport. Kakšno je zanimanje? »Gre za moštveno igro, ki se igra na ledu, pri kateri igralci podajajo svoje kamne v hišo na drugi strani ledene steze.

Curling je najbolj prepoznaven po pometanju pred kamni, saj

igralci s tem do določene mere nadzorujejo smer in dolžino kamnov. Je odličen način rekreacije, ki ji pravimo tudi zastonj šah na ledu. Čar curlinga je, da ni starostne omejitve, in ga lahko igrajo vsi - od desetletnikov do sedemdesetletnikov. Lahko povem, da tekme potekajo tudi na državnem nivoju. Velenjčani se lahko pohvalimo, da imamo eno ekipo v prvi slovenski ligi ter

Olimpijski Peking tudi v Velenju Velenje – Olimpijski ogenj je konec prejšnjega tedna zagorel tudi v Kranjski Gori v okviru olimpijskega festivala pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije. Olimpijski ogenj je prižgala nosilka bronaste olimpijske kolajne v smučarskem teku Vesna Fabjan, slovenska zastavonoša na zimskih olimpijskih igrah leta 2018 v Pyeongchangu.

Olimpijski festival Peking 2022 je pripravil Olimpijski komite

Slovenije v sodelovanju s Turizmom Kranjska Gora, Smučarsko zvezo Slovenije in z nacionalnim radiem Val 202.

Olimpijski festival Peking 2022 bo potekal v šestih krajih po Sloveniji, med drugim 9. in 10. februarja na smučišču Kope, od 11. do 13. februarja v Velenju (Vista – park z razgledom), 14. in 15. februarja pa v Celju (Krekov trg).

Na olimpijski Visti v Velenju organizatorji obljubljajo, da bo-

dve ženski in eno moško v drugi ligi. Ob sredah potekajo treningi za tečajnike, ob petkih pa se lahko pridružijo tudi rekreativci, da jim razložimo pravila ekipnega športa, ki ima vedno več privržencev. Na takšen način se lahko posamezniki spoznajo z osnovami športa,« še razloži Novak in pove, da računajo, da bo drsališče obratovalo do sredine marca. 🔲

Namizni tenis

do pričarali pravo zimsko doživetje za vse športne navdušence. Sankanje, smučanje, tek na smučeh ter smučarski skoki so le nekatera od doživetij, ki čakajo obiskovalce ob spremljanju in stiskanju pesti za naše olimpijce v Pekingu. Družili se boste s športniki in olimpijci Miranom Rautarjem, Marcelom Rodmanom, Alešem Gorzo, Damjanom Frasom in Tadejo Brankovič. 🔲

Zmaga Tempa Ptuj – V soboto, 5. februarja, so igralci NTK Tempa iz Velenja gostovali pri ekipi Ptuja. Za namiznoteniškimi mizami so bili boljši Velenjčani, saj so zmagali z rezultatom 5 : 3. Po dve zmagi sta dosegla Patrik Videc in Tadej Vodušek, eno pa je prispeval Miha Kljajič.

Na lestvici so igralci NTK Tempa po dvanajstem krogu na prvem mestu z 22 osvojenimi točkami.

mz

🔲

SRE REČ EČN ČNO NO!

Kegljanje, 2. liga, vzhod – 13. krog Šoštanj : Dravograd 6 : 2 (3129 : 3109) Šoštanj: Hasičič – 566 (0), Jug – 538 (1), Fidej – 484 (1), Sečki – 506 (1), Pintarič – 509 (1), Petrovič – 526 (0).

TIT ŠTANTE

VID VRHOVNIK

GLORIA KOTNIK

ROK MARGUČ

Dak

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

10. februarja 2022

Elektronsko naročanje parkirnih abonmajev in kart Najenostavnejše je elektronsko plačevanje parkiranja Komunalno podjetje Velenje ima od leta 2017 v mestu v upravljanju 2.326 parkirnih mest v modrih conah in 1.353 parkirnih mest v štirih garažnih hišah, od lanske pomladi pa tudi parkirišče na Visti ob velenjski plaži. Lani so na svoji spletni strani uvedli elektronsko naročanje parkirnih dokumentov in ocenjujejo, da se je takšen način dobro prijel.

Mateja Knez, vodja Prodajno komercialne službe, ugotavlja, da so tri garažne hiše polno uporabljene – GH Gorica, Zdravstveni dom in Mercator – nekoliko manj pa je upora-

bljena GH Avtobusno postajališče, čeprav se je v letu 2020 parkiranje tudi v njej v primerjavi s prejšnjimi leti povečalo. V Velenju so se vozniki še navadili, da parkiranje ni več brezplačno, je pa v primerjavi z drugimi občinami in kraji zelo ugodno. Posebej v garažnih hišah je cena enournega parkiranja le 0,30 evra prav zato, da bi uporabnike spodbudili k uporabi garažnih hiš in razbremenili parkirišča v centru mesta. V letu 2021 je bil prihodek iz 28 parkomatov 105.000 evrov.

Lani so v Komunalnem podjetju Velenje uvedli tudi elektronsko naročanje in plačevanje abonmajev in dovolilnic, ki je bilo dobro sprejeto. »V letu 2021 smo prek naše spletne strani prejeli 583 vlog, in sicer za 250 kart, 222 abonmajev in 13 dovolilnic za garažne hiše in tudi letos beležimo zadovoljivo uporabo elektronskega načina naročanja,« pravi Mateja Knez.

Spodbuditi pa želijo tudi elektronsko plačevanje parkiranja, bodisi prek SMS sporočila ali mobilne aplikacije EasyPark, ki jo lahko uporabljamo kjerkoli po Sloveniji in tudi po mestih v Evropi in s katero lahko preprosto podaljšamo čas parkiranja. Posebnost pri plačevanju parkirnine je na Visti, kjer je nameščen POS terminal za plačilo s karticami. 🔲

Diana Janežič

POLICIJSKA kronika Zagorelo je v Florjanu

so bila obvestila od zaposlenih in prič. Zoper vedenje občanke bodo uvedli prekrškovni postopek.

Šoštanj, 1. februarja – Okoli 16. ure so policisti prejeli obvestilo, da je v Florjanu pri Šoštanju zagorela počitniška hišica.

Ogenj je uničil ostrešje in leseni del nadstreška. Do požara je najverjetneje prišlo pri kaminu. Tuja krivda je izključena.

Kolesar povzročil prometno nesrečo

Sum o ponarejeni homologaciji Velenje, 2. februarja – V sredo so policiste tehnični pregledi AM Miklavc d. o. o. obvestili o sumu, da je stranka predložila ponarejeno homologacijo. V kartončku je bila vpisana predelava, medtem ko v evidenci predelava vozila ni bila vnesena. Policisti bodo zbrali dodatna obvestila in ustrezno ukrepali.

Ni želela pokazati osebnega dokumenta Velenje, 3. februarja – V dopoldanskih urah so policisti posredovali pri Intersparu na točki za opravljanje hitrega testa covida-19. Klicala jih je namreč občanka, ki je trdila, da na njej zdravstveno osebje ne želi opraviti hitrega testa. Ugotovljeno je bilo, da je do tega prišlo, ker občanka ni hotela pokazati osebnega dokumenta. Do osebja se je začela vesti nedostojno, motila je delovni proces. Zbrana

Velenje, 4. februarja – Okoli 13. ure je velenjska policijska enota posredovala pri prometni nesreči na križišču Šaleške in Kidričeve ceste. Do prometne nesreče je prišlo med kolesarjem in voznikom osebnega avtomobila. Vzrok prometne nesreče je bil nepravilna uporaba prometne površine kolesarja. Kolesar je utrpel lažjo telesno poškodbo.

Izdan mu je bil plačilni nalog.

Kradel v trgovini Jager Velenje, 4. februarja – V petek ob 10. uri so policisti posredovali zaradi tatvine v trgovini Jager.

Tu je za zdaj še neznani storilec odtujil Tušev izdelek znamke Gruhe v vrednosti 378 evrov.

Za storilcem poizvedujejo.

Spor med najemodajalko in podnajemnikom Velenje, 4. februarja – Nekaj minut pred 13. uro je velenjska policijska enota obravnavala kaznivo dejanje goljufije. Prišlo je do spora med podnajemnikom in najemodajalko. Najemnik je najemodajalki zagrozil, da jo bo ubil. Po zbranih obvestilih bodo

podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo.

Posedovala sta marihuano Velenje, 4. februarja – V večernih urah so policisti dvema mlajšima občanoma zasegli ročno zvite cigarete in alu folijo z zelenimi drobci rastline, za katero so sumili, da je prepovedana droga marihuana. Po opravljeni analizi zanju sledi hitri postopek.

Spor dveh mladoletnikov Velenje, 4. februarja – V petek zvečer so policisti posredovali v garažni hiši Mercatorja, kjer je prišlo do pretepa in groženj med mladoletnikoma. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilništva in groženj.

Pozor!

V dneh od 7. do 13. februarja bodo policisti, ob rednem izvajanju ostalih nalog, poostreno kontrolirali voznike tovornih vozil in avtobusov, saj v tem času poteka preventivna akcija za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov.

Poostren nadzor nad vozniki tovornih vozil in avtobusov je evropsko usklajen.

Vozniški izpit Minilo je že nekaj desetletij, odkar se je namenil prijatelj Rado opravljat vozniški izpit. V tistem času je na velenjskih ulicah kraljeval italijanski fiček, sestavljen v jugoslovanskem Kragujevcu. V mladem mestu je bilo le nekaj desetin avtomobilov, danes jih je na tisoče.

Naprosil me je, da ga po vozniško pospremim v Celje. Za sabo je imel okoli petnajst ur šolske vožnje. Vozniki, ki so vozili najmanj pet let, so lahko takrat, danes se sliši neverjetno, prevzeli vlogo inštruktorja in sedeli poleg pripravnika, ko je utrjeval šofersko znanje. Prispela sva na cilj, sledila sta pisni in praktični del izpita. Na razglasni deski so objavili imena kandidatov, ki so se uspešno spopadli s teorijo, a začuda zraven ni bilo Radotovega imena. Prepričan

sem bil, da je šlo za pomoto, saj je bil Rado vendarle učitelj matematike in je imel glavo na pravem mestu. Toda izkazalo se je, da mu je zares spodletelo. Pisnega je zanemaril in se je zgodilo. Pogrešil je na križišču, kjer imajo prednost vozila z desne, on pa je menda naredil usodno napako, ker je pozabil, da je levičar.

Ko pride k sebi in se pripravljava na vrnitev, se pojavi predsednik izpitne komisije tovariš Pukmajster, moj dobri znanec iz Šoštanja,

Povzročil nesrečo in pobegnil Velenje, 5. februarja – V soboto ob 19. uri so policisti na Konovem obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Voznik belega vozila Audija karavan je zaradi vožnje po levi strani vozišča oplazil nasproti vozeče vozilo in s kraja odpeljal. Za pobeglim voznikom policisti še poizvedujejo.

Pretep pred gostinskim lokalom Velenje, 5. februarja – V večernih urah so policisti posredovali v Starem Velenju pred gostinskim lokalom, kjer sta se pretepali dve osebi. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je osumljeni z roko v predel ličnice udaril oškodovanca.

Predloga za pregon kaznivega dejanja oškodovanec ni želel podati, vendar bodo policisti kljub temu opravili prekrškovni postopek.

Pretrgala se je jeklenica na vlečnici Legen, 6. februarja – Na smučišču Kope se je zgodila nesreča.

Pretrgala se je namreč jeklenica na vlečnici Pahernik. V nesreči sta se poškodovala dva smučarja.

44-letni smučar se je poškodoval huje, 38-letni smučar pa lažje.

Vzrok pretrganja jeklenice še ni potrjen. Policisti skupaj z inšpektorjem za žičniške naprave nadaljujejo z ogledi.

in vpraša, če lahko prisede do Velenja, ker je njegov fiček v okvari. Seveda mu povem, da je prijatelj pogrnil, on pa se nasmehne in doda, da ni ne prvi ne zadnji. Sedemo v vozilo, jaz poleg šoferja, on na zadnji sedež.

Pri Glaziji, kjer je danes velika garaža in v njej parkirajo tudi obiskovalci bolnišnice, zanese Radota malo na levo cestišče in miličnik, ki se znajde pred nami, nas ustavi.

Pove, da je bil storjen prekršek, vzame nekakšen blok in začne izpolnjevati kazensko prijavo. Predno konča s pisanjem, še pokuka, kdo sedi zadaj. V hipu prepozna predsednika, neha pisati, dvigne roke in nam zaželi srečno vožnjo.

Med potjo sva se z vplivnim gostom veliko pogovarjala, šofer ni rekel nobene. V drugo je levoroki Rado zlahka opravil. Seveda ob vrnitvi ni bilo gosta na zadnjem sedežu in tudi miličnika ne, ki bi ustavil novopečenega voznika. 🔲

Bojan Glavač

Tragične zgodbe iz družinskega okolja Letošnji januar je bil zaznamovan s številnimi tragičnimi dogodki. Vse prometne nesreče, v katerih so bili hudo telesno poškodovani ali mrtvi, so bile splet okoliščin, a vendarle je v vseh imel aktivno vlogo človek. Zimskim razmeram vožnje, slabši vidljivosti in občasni povečani gostoti prometa se enostavno moramo prilagoditi, seveda ob upoštevanju prometnih predpisov in prometne signalizacije. Številne tragične nesreče v gorah in na smučiščih so tudi letos pokazale, da prvovrstna zaščitna in varovalna oprema ne zagotavlja stoodstotne varnosti. V gorah veljajo druga pravila, ki jih moramo upoštevati in predvsem spoštovati. Pri vseh nesrečah je bil ključen človek, ne glede na to, ali je šlo za podcenjevanje vremenskih razmer, precenjevanje lastnih sposobnosti ali zdrse na strmih pobočjih. Če imamo vlogo in z njo tudi odgovornost v prometnih nesrečah in nesrečah v gorah, to velja tudi za družinsko nasilje in tragične zgodbe med štirimi stenami. V preteklem tednu je Slovenijo pretresla novica o novi družinski tragediji, ko je moški umoril partnerko. Po dejanju je skupaj z otroki prišel na policijsko postajo in dejanje naznanil. Policisti in kriminalisti so skladno z zakonskimi določbami in pristojnostmi opravili vse potrebne postopke. Prav tako pristojni center za socialno delo, ki je poskrbel, da so otroke namestili v varno okolje. Kot je bilo mogoče razbrati iz medijev, so družino obravnavali v multidisciplinarni skupini, vendar ne zaradi posamičnih primerov nasilja ali ogroženosti. Ne glede na angažiranje in opravljene aktivnosti pristojnega centra za socialno delo in ostalih institucij so bile v družini očitno prisotne okoliščine, ki so jih poznali le člani družine.

Po tovrstnih dogodkih se pogostokrat pojavljajo vprašanja, dvomi, očitki o odzivu in ukrepanju pristojnih institucij. Ne glede na njihovo upravičenost ali neupravičenost časa ni mogoče zavrteti nazaj in žrtev ni moč oživiti. Pristojne institucije tovrstne dogodke vselej analizirajo tako s ciljem ocene dela v konkretnem primeru kot s ciljem iskanja ugotovitev, ki jih lahko uporabijo za nadaljnje delo pri obravnavi tovrstnih primerov družinskega nasilja. Prepogostokrat se pozornost javnosti usmeri zgolj v delo pristojnih institucij, malokdaj oziroma premalokrat pa se usmeri v same akterje. Pri tem mislim tako na povzročitelje nasilja kot žrtve, med katerimi so predvsem ženske in otroci, v zadnjih letih pa vse bolj tudi starejši.

Obravnava nasilja v družini se razlikuje od obravnave nasilja v gostinskih lokalih, na tribunah stadionov in športnih dvoran ter drugje, kjer med udeleženci praviloma ni sorodstvenih vezi. Problematika nasilja v družini je zelo kompleksna. Družina je namreč temeljna, a hkrati najbolj občutljiva celica družbe. Zaradi specifičnosti odnosov med povzročitelji in žrtvami nasilja problematike družinskega nasilja ni moč obravnavati zgolj s policijskega vidika kot kršitev javnega reda in miru v zasebnem prostoru.

Gre za pojav, ki je tudi socialno-ekonomski, zdravstveni, vzgojni, pa tudi moralni in etični. Posledice so veliko večje in širše, kot se zdijo na prvi pogled. Z vsakim tovrstnim dejanjem se ustvarja škoda, ki je ne čuti le družina, temveč celotna skupnost, saj poleg strahu, žalosti, ogorčenja in bolečine ustvarja še druge negativne občutke in posledice tako pri žrtvah kot vseh ostalih, ki so soočeni s temi okoliščinami. Zaradi navedenega nasilje v družini velja za kompleksen družbeni pojav, ki je razširjen v vseh starostnih, socialnih, izobrazbenih in poklicnih slojih ter ogroža najbolj ranljive skupine ljudi v družbi.

Nasilje v družini se prepogosto dojema kot zasebna in družinska zadeva, a ni tako. Gre za skupni oziroma družbeni problem, ki ga s spodbujanjem ničelne tolerance do vseh oblik nasilja lahko omejujemo in zmanjšujemo. Pri tem lahko sodelujemo prav vsi in ne zgolj tisti, ki se s tem ukvarjajo profesionalno. Najlažje in najbolj učinkovito tako, da ne izvajamo in ne toleriramo nasilja.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Iz POLICISTOVE beležke Nepravilno vključevanje v promet

Ni mu dostavil plačanega izdelka

Velenje, 3. februarja – V četrtek ob 12.30 so policisti obravnavali prometno nesrečo v krožnem križišču pri Hoferju.

Do prometne nesreče je prišlo zaradi nepravilnega vključevanja v krožni promet.

Nastala je le materialna škoda. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog.

Velenje, 3. februarja – V popoldanskih urah so policisti obravnavali goljufijo pri nakupu hoverboarda v višini 70 evrov.

Oškodovanec je artikel plačal, prodajalec pa mu ga ni dostavil. Po zbranih obvestilih bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje goljufije.

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

10. februarja 2022

19

Prvi memorial Rudija Ževarta 28. DP OZ slovenskih častnikov in 19. DP OZ veteranov VS v smučanju in streljanju 2020 na Golteh Golte – V soboto, 5. februarja, je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje v sodelovanju s Slovensko vojsko – garnizonom vojašnice v Celju ter smučarskim centrom Golte priredilo smučarsko in strelsko tekmovanje kot vseslovensko prvenstvo. Udeležilo se ga je 84 moških in 3 tekmovalke (1 ženska ekipa) iz OZSČ Laško.

Tekmovanje na 1.350 m dolgi progi Beli Zajec z višinsko razliko več kot 200 m za smuk ter streljanje z MKP na strelišču Morava so strokovno omogočili člani ekipe smučarske šole Timing Golte z vodjem Alojzom Zupancem, garnizon SV vojašnice Celje ter SC Golte.

Za vse priprave pa so poskrbeli prvi organizator stotnik Janko Avberšek, Zdenko Berložnik ter Matjaž Klemenčič s sodelavci.

ki, ki so pred več kot četrt stoletja predlagali in organizirali to tekmovalno srečanje na državni ravni na Golteh. Prireditev se je ob odličnem sodelovanju razvijala in obdržala, ima pa lepo prihodnost tudi v prihodnje. Tudi

movanja Matjaža Klemenčiča.

Za varnost je bilo dobro poskrbljeno, saj kjer sodelujejo izkušeni veterani in pripadniki SV, ni nič »po domače«. Po spustu na smuk progi je vseh 87 tekmovalcev (med njimi tri tekmoval-

ter druženja med častniki, vojaki ter drugimi pripadniki SV in veterani. Ekipa članov ZVVS iz Šaleške doline je dobro izurjen stroj z dolgoletno tradicijo in tako se je pokazalo tudi tokrat. Za prvi Ževartov memorial so se še posebej dobro pripravili. Lahko izrazim le zahvalo in čestitke v imenu vseh nastopajočih, spremljevalcev in gostov. Organizatorjem in tekmovalcem čestitam

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Počutili se boste nekoliko odveč. Po vsej verjetnosti je v vaši bližini oseba, ki vam vzbuja občutke manjvrednosti in negotovosti, zato se od nje čim prej oddaljite. Ko boste to storili, boste začutili veliko olajšanje. Dobro bo, da tokrat pokažete tudi malo več sebičnosti. Vaše življenje je namreč samo vaše, zato se posvetite svojim željam in skrbi za dobro počutje. Ne obremenjujte se z nepotrebnimi malenkostmi, med katerimi so mnenja drugih. Obeta se vam obdobje uspehov in napredovanja. Končno se boste lahko posvetili stvarem, ki so vam resnično pomembne. Predvsem pa boste spet našli družbo ljudi, ki vas cenijo.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Spet boste veliko sanjarili. Tokrat bo drugače, saj boste pripravljeni tudi kaj narediti za to, da svoje sanje uresničite. Vaša samozavest bo zrastla in zdelo se vam bo, da ste spet zaživeli. Tudi v ljubezni si boste upali prevzeti pobudo, vaša želja po romantičnih doživetjih pa bo vedno večja. Možno je, da boste srečali osebo, ki bo zelo hitro ogrela vaše srce in ob kateri boste lahko čisto sproščeni. V tem primeru je pred vami izredno srečno obdobje, ki vam bo prineslo veliko novih dogodivščin in izkušenj. Zaupajte, da se bo vse izteklo tako, kot je najbolje za vas, pa naj to pomeni, da se boste s to osebo spustili v resno zvezo ali pa ne.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Preteklo obdobje za vas ni bilo najlažje, a je k sreči mimo. Sedaj boste končno spet lahko zadihali. Postali boste bolj optimistični in aktivnejši, saj se boste manj obremenjevali z drugimi in se bolj osredotočili na svojo srečo. Ker boste tudi drznejši, se boste lažje spopadali s svojimi strahovi in si zadali nekaj novih izzivov. Sedaj je pravi čas, da poglobite stik z nadrejenimi in drugimi avtoritetami v vašem življenju, pa naj bo to v službi, v šoli, na univerzi ali pa doma. Ti ljudje vam bodo pomagali pri dolgoročnih načrtih ali pa vas na novo motivirali za dosego vaših ciljev. Zdravje še ne bo takšno, kot si želite.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Na finančnem področju vas čakajo vzponi in padci, ki so povezani predvsem z vašim morebitnim nespametnim zapravljanjem. Bodite previdni, da ne boste posojali denarja ljudem, ki jim ne zaupate popolnoma. Ne vlagajte denarja v tvegane naložbe in ne kupujte stvari, ki si jih ne morete privoščiti. Počakajte, da se vaša situacija izboljša, saj boste kmalu dobili priložnost za dodatno delo in zaslužek. Če ste samozaposleni, boste zelo veliko delali, vendar boste hkrati zadovoljni tudi s finančnim izkupičkom. Morebitno napredovanje vam bo prineslo še večje možnosti za boljši zaslužek. Sproščali se boste v naravi.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Na Golteh prvič memorial Rudija Ževarta .

Pozitivno naravnani boste, zato boste iskali družbo podobno razpoloženih ljudi.

Uživali boste v brezskrbnem druženju s prijatelji in zajemali življenje z veliko žlico. Če ste samski, bo priložnosti za ljubezenske avanture veliko, zato imejte odprte oči. Če pa ste v srečnem partnerskem razmerju, bosta z ljubljeno osebo imela priložnost še dodatno utrditi odnos, morda s skupno selitvijo ali celo s poroko. V vsakem primeru je pred vama izredno plodno obdobje, v katerem bosta skupaj močno napredovala. Pazite le na svoje zdravje, saj boste dovzetni za virusna obolenja, vročino in alergije.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

V Moravi so streljali z malokalibrsko puško na tarče.

Major Rudi Ževart prvi pobudnik in organizator

Po 27 letih izvajanja te prireditve, ki temelji na športnem druženju, smučarski in strelski tekmi ter utrjevanju vezi na obrambno-samozaščitnem področju, so organizatorji v soglasju s svojimi krovnimi organizacijami objavili, da je po lanskoletni kovid-prekinitvi tekmovanje tokrat prvič poimenovano kot 1. memorial Rudija Ževarta.

Preminuli major SV (decembra 2021) je bil prvi med pobudni-

tokratno tekmovanje se je začelo vrh smučarske sedežnice Stari stani, s startom na progi Beli zajec in s ciljem v Moravi pri kapelici Kristusa dobrega pastirja.

V neposredni bližini (lani upepeljene) Mozirske koče.

Tekmovanje potekalo v mrazu, a brezhibno

Pred tekmovanjem v smuku je bil omogočen ogled hitre tekmovalne proge ter seznanitev z navodili tekmovalcem, ki so jih udeleženci dobili od vodje tek-

90 let Marije Mare Lukman Velenje – 29. januarja 1930, natanko pred devetdesetimi leti, je v Škalah ugledala svetlobe sijaj Marija, za znance pa Mara Lukman.

Visoki jubilej je proslavila v »mehurčku«, z družino sina Damjana.

Pandemija je sicer odložila več slovesnosti ob njenem jubileju, saj so morale organizacije, katerih članica je, preložiti srečanje z jubilantko na poznejše, bolj zdrave čase. 🔲

ke iz OZSČ Laško) spodbudno pozdravil komentator tekmovanja Drago Kolar.

za odlične dosežke in udeležbo, ki je bila na tekmah na Golteh vedno spodbudna.«

Tekmovalcem čast izkazal tudi general Lipič

Golte doživeli kot izjemno destinacijo

Po obeh tekmovanjih je potekalo prosto smučanje ter druženje pripadnikov različnih vojaških in veteranskih organizacij ter ekip pri hotelu Golte. Tam so se srečali tudi nekateri starešine Zveze vojnih veteranov in Slovenske vojske, z njimi pa je bil tudi tokrat predsednik Zveze VVS general major Ladislav Lipič.

General Lipič je povedal: »V težkem času preživljanja epidemije je takšno srečanje in tekmovanje še toliko bolj pomembno, seveda če so ob tem zagotovljeni vsi potrebni ukrepi. Srečanje je koristno zaradi povečevanja taktične usposobljenosti

Celotno tekmovanje ob nekaj zdrsih na progi je potekalo varno in v duhu urjenja ter utrjevanja fizične kondicije na snežni strmini. Mnogi, ki so se pripeljali iz različnih krajev Slovenije, so Golte doživeli kot veličastno smučarsko središče, domačinom OZVV za Slovenijo Velenje pa priznali odlično organizacijo dogodka.

Rezultati so nam tokrat manj pomembni. Zmagali so namreč vsi, ki so se srečanja udeležili, se družili in ustvarjali prijateljske vezi. 🔲

Jože Miklavc

th

Dobili boste priložnost, da uresničite neke dolgoročne cilje, ki jih imate v načrtu že več let. To še zlati velja za cilje, povezane z izobraževanjem, raziskovanjem ali ustvarjanjem. Obudili boste nekatera zanimanja iz preteklosti in morda celo začeli služiti denar z nečim, kar vas močno navdihuje in zadovoljuje. V vsakem primeru boste dosegli tisto, po čemer ste dolgo hrepeneli in nad čimer ste morda vmes že obupali.

Le predati se ne smete, če se bo na vaši poti pojavila kakšna manjša ovira. Vleklo vas bo tudi v daljne kraje, zato se tja tudi odpravite, ko vam bo čas to dopuščal. Dobro veste, da je včasih vredno tvegati.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Izvrstno se boste počutili v svoji koži. Zadovoljni boste s svojim telesom, z gubicami ali kilogrami pa se sploh ne boste obremenjevali. K temu bo pripomogel nekoliko aktivnejši vsakdanjik, v katerega boste redno vključili rekreacijo v naravi. Tudi duhovno boste močno napredovali. Morda zaradi nove ljubezni, zaradi katere boste leteli nad oblaki. Zaljubljeni boste in polni želja za prihodnost. Če imate otroke, boste z njimi preživeli zelo veliko časa in se jim popolnoma posvetili. Možen je tudi naraščaj. V vsakem primeru je pred vami izredno srečno obdobje, ki bo trajalo vsaj do konca meseca februarja.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

V službi se vam obeta mamljiva ponudba ali sprememba delovnega mesta. Čeprav se nekoliko bojite narediti usodni korak, boste zelo veliko pridobili, če se boste podali na pot sprememb. Z veseljem se boste posvetili delovnim oziroma študijskim obveznostim, saj boste v tem videli večji smisel kot prej. Morda bo vzrok novo življenjsko prepričanje, večja ambicioznost ali pa želja, da se dokažete. Če študirate, vas bo radovednost gnala v vedno nova raziskovanja, ki bodo širila vaša obzorja in znanja. Z veseljem boste žrtvovali veliko prostega časa za študij, sploh če je pred vami zahteven izpit.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Znašli se boste pred veliko dilemo, ki bo povezana z vašo poklicno potjo. Morda bo šlo za selitev v drug kraj ali celo v tujino, menjavo delovnega mesta ali za kakšno drugo spremembo, ki lahko konkretno spremeni tok vašega življenja. Čeprav se vam bo priložnost, ki se vam bo ponudila, sprva zdela nekoliko zastrašujoča, boste kmalu videli, da imate možnost močno izboljšati kakovost svojega življenja. Če boste pripravljeni žrtvovati nekaj ustaljenih obveznosti in se podati v neznano, boste lahko stopili na pot, o kateri že dolgo sanjate. Ne bojte se in pogumno stopite novim dogodivščinam naproti.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

V družinskem krogu se boste počutili utesnjeno. Svojci bodo veliko pričakovali od vas, vi pa ne boste vedeli, ali boste njihova pričakovanja lahko izpolnili. Če njihove želje niso v skladu z vašimi, jim to tudi na glas povejte. Uprite se kakršnimkoli prisilam, saj bodo celotno situacijo le še poslabšale in poglobile luknjo v vaših odnosih. Nekateri mlajši kozorogi, ki še živite pri starših, boste zbrali pogum in se odselili od doma. Osamosvojitev bo močno pripomogla k vaši samozavesti. Za vse v tem znaku pa je prišel čas, da vzamete življenje v svoje roke in se nehate podrejati željam drugih ljudi, pa čeprav so to vaši najbližji. Če vam to uspe, bo počutje odlično.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Če imate v partnerskem odnosu čedalje večje težave, ki se vlečejo že dolgo ali pa se ponavljajo, je morda prišel čas, da opustite misel na to, da se bo partner kdaj spremenil. Pozabite na pasivnost ter ponižnost in se končno posvetite svojim željam. Dojeli boste, da lahko spremembo naredite le sami. Žal bo edina rešitev verjetno ta, da se za vedno poslovite od osebe, ki vam več kot očitno ne ustreza. Poiščite srečo nekje, kjer se boste lahko čustveno znova prebudili in se osredotočili na to, kar si resnično želite: biti razumljeni, ljubljeni in zadovoljni. Tudi pri delu vas čaka nekaj težav, saj se na spremembe še vedno niste navadili. Še manj pa ste se sprijaznili z njimi.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Na delovnem mestu boste izredno učinkoviti. Dokazali se boste predvsem pri skupinskih projektih, pri katerih vam ne bo težko prevzeti tudi vodilne vloge.

Poudarjeni bodo vaši čuti za komunikacijo in iskanje novih rešitev, s čimer boste naredili velik vtis na nadrejene. Morda se boste v službi zbližali z osebo istega spola, ki razmišlja podobno kot vi. Zaupni pogovori z njo vam bodo pomagali pri odločitvah, vi pa boste pomagali njej. Spremenili boste videz in se odločili za drznejšo podobo, ki bo poudarjala vašo novo samozavest in odločnost. Počutili se boste bolje kot v preteklih tednih, utrujenost bo preteklost.

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

10. februarja

11. februarja

06:25 Kultura, Odmevi 07:00 Dobro jutro 09:00 Z Montyjem Donom po ameriških vrtovih, dok. ser., 2/3 10:05 Kdo se boji slovenščine?: Štajerski argo, dok.-izob. odd.

10:30 TV-izložba 10:50 Čarokuhinja pri atu 11:30 Zapeljevanje pogleda: Gustav Gnamuš in Ksenija Čerče, dok. odd.

12:00 Preuoske so stazice: Od ljudske do narodno-zabavne glasbe 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13:30 Sedem svetov - en planet: Južna Amerika, kopr. dok. ser., 3/8 14:25 TV-izložba 14:45 Slovenski utrinki 15:10 Težišče - Súlypont, pogov. odd.

15:45 TV-izložba 16:00 Mulčki, risanka 16:05 Krompir, razv. odd. za mlade 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17:35 Ugriznimo znanost: Alergije na cvetni prah in podnebne spremembe, odd. o znanosti 18:00 Na kratko: Socialna mobilnost 18:10 Reaktivčki, risanka 18:20 Vem!, kviz 18:50 Vreme 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme 19:50 Olimpijski dnevnik 20:20 Tarča 21:25 Raj – neukročeni planet, koprodukcijska dok. ser., 1/6 22:25 Vreme 22:30 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23:15 Osmi dan 23:50 Dediščina Evrope: Louis van Beethoven, nemški film 02:00 Ugriznimo znanost: Alergije na cvetni prah in podnebne spremembe, odd. o znanosti 02:25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme 04:05 Napovedujemo

06:25 Kultura, Odmevi 07:00 Dobro jutro 09:00 Z Montyjem Donom po ameriških vrtovih, dok. ser., 3/3 10:05 Ugriznimo znanost: Alergije na cvetni prah in podnebne spremembe, odd. o znanosti 10:30 TV-izložba 10:45 Čarokuhinja pri atu 11:20 Zapeljevanje pogleda: Ivo Prančič in Živko Marušič, dok. odd.

11:50 Tarča 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13:30 Sedem svetov - en planet, kopr. dok. ser., 4/8 14:25 TV-izložba 14:45 Prisluhnimo tišini: Posodobljeni seznam telesnih okvar, izob. odd.

15:00 TV-izložba 15:15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15:45 Mili in Moli, risanka 16:00 Vrtne prigode, risanka 16:10 Družina Jazbečjak, risanka 16:25 Kapucar, belg. mlad. nad., 26/52 16:40 Infodrom, tednik za mlade 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17:35 Slovenski magazin 18:00 Duhovni utrip 18:15 Pujsa Pepa, risanka 18:20 Vem!, kviz 18:50 Vreme 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme 19:50 Olimpijski dnevnik 20:20 Zimski pozdrav 21:45 OdBita pot, 4. del, popot. odd.

22:20 Vreme 22:25 Odmevi, Kultura, Vreme, Šport 23:15 Kinoteka: 39 stopnic, brit. film 00:50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01:15 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme 02:30 Napovedujemo

03:15 ZOI Peking 2022, prenosi 03:25 Alpsko smučanje (M), alpska kombinacija, smuk 04:50 Napovedujemo 07:00 ZOI Peking 2022, prenosi 07:10 Alpsko smučanje (M), alpska kombinacija, slalom 07:55 Smučarski tek (Ž), 10 km 09:15 Skeleton (M) 09:35 Hokej (M), Finska - Slovaška 12:00 Deskanje na snegu (M), deskarski kros 12:30 Smučanje prostega sloga, skoki, mešane ekipe 13:45 Hitrostno drsanje (Ž), 5000 m 14:30 Hokej (M), Kanada - Nemčija 16:45 ZOI Peking 2022, posnetki 16:45 Sankanje, ekipna tekma 17:30 Deskanje na snegu (Ž), snežni žleb 18:10 Smučarski tek (Ž), 10 km 18:50 Alpsko smučanje (M), alpska kombinacija 20:00 Umetnostno drsanje (M), prosti program 21:30 Olimpijski dnevnik 22:00 Avtomobilnost 22:30 Ambienti 23:00 Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj: Romunija, evrovizijska glasbena kopr.

23:05 Slovenska jazz scena: Hunski hrbti (Big band RTV Slovenija in Milko Lazar) 23:50 Videonoč 03:45 ZOI Peking 2022, prenosi

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 07.55 08.05 08.30 08.45 09.50 10.55 11.55 13.00 13.15 14.15 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.30 23.10 00.15 01.10 02.05 02.45

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.45 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Kaja (Conni), ris.

Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 7. del Podaj mi roko, 1. sez., 142. del Zlata kletka, 1. sez., 74. del Zlata kletka, 1. sez., 75. del TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 57. del Ljubezen na vasi Avstralija, 9. sez.

Gorski zdravnik, 3. sez., 8. del Zlata kletka, 1. sez., 76. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 19. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 11. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 3. sez., 6. del Odkupnina, 3. sez., 2. del Odkupnina, 3. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Makedonija Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Mojca in medvedek Jaka, oddaja za otroke Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Iz arhiva informativnega prog.

Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

10. februarja 2022

Sobota,

12. februarja

06:15 06:20 07:00 07:10 07:15 07:30 07:35 07:45 07:55 08:10 08:30 08:55 09:35 10:20 10:35 11:00 11:20 11:40 12:35 12:40 13:00 13:30 13:55 14:10 14:40 15:00 16:00 16:30 17:00 17:30 17:40 18:55 18:57 19:45 20:20 21:40 22:40 23:05 01:15 01:40 02:55

03:45 ZOI Peking 2022, prenosi 03:55 Alpsko smučanje (Ž), superveleslalom 05:20 Napovedujemo 07:45 ZOI Peking 2022, prenosi 07:55 Smučarski tek (M), 15 km 09:55 Biatlon (Ž), sprint 11:10 Hitrostno drsanje (M), 10000m 11:55 Smučarski skoki (M), velika skakalnica, kvalifikacije 13:30 Deskanje na snegu (M), snežni žleb 14:05 Hokej (M), Latvija - Finska 16:45 ZOI Peking 2022, posnetki 16:45 Skeleton (M) 17:25 Hitrostno drsanje na kratke proge (Ž), 1000 m 17:50 Košarka - liga ABA: Krka - Cibona, prenos iz Novega mesta 19:50 ZOI Peking 2022: Smučarski skoki (M), velika skakalnica, kvalifikacije, posnetek 21:10 Olimpijski dnevnik 21:40 Večni ljubimec, italijanski film 23:30 Buda v Afriki, dok. film 01:05 Videonoč 05:05 ZOI Peking 2022, prenosi

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.00 08.25 08.40 09.45 10.55 11.55 13.00 13.15 14.15 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.45 23.25 23.30 01.10 03.00 03.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Kaja, ris.

Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 8. del Podaj mi roko, 1. sez., 143. del Zlata kletka, 1. sez., 76. del Zlata kletka, 1. sez., 77. del TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 58. del Ljubezen na vasi Avstralija, 9. sez.

Gorski zdravnik, 3. sez., 9. del Zlata kletka, 1. sez., 78. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 20. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 12. del 24UR zvečer Eurojackpot Žrtev ljubezni, ameriški film Ubij me nežno, slovenski film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.55 11.00 11.25 11.55 12.45 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 22.15 23.05 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Iz arhiva informativnega prog.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Švica Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Pop corn, zabavnoglasbena odd.

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

Kultura Odmevi Čudogozd: Balet Trala trali, risanka Vrtne prigode, risanka Pujsa Pepa, risanka Bela in Sebastijan, risanka Tib in Tamtam, risanka Gudrun, vikinška kraljična, ser.

Ribič Pepe: Klovni Z kot Zofka, odd. za otroke Krompir, razv. odd. za mlade Male sive celice: OŠ Simona Jenka Smlednik in OŠ Hudinja, kviz Infodrom, tednik za mlade Skoraj nikoli I., ang. nad., 6/13 Kapucar, belg. mlad. nad., 27/52 TV-izložba Mesto, ki se ozira v nebo, igranodok. film Ozare Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Podjetno naprej: Primož Suhodolčan, podjetnik in pisatelj Prisluhnimo tišini: Ivan Štrekelj, izob. odd.

Kako izdelati, brit. dok. odd., 2/3 Rojaki, odd. o zamejcih Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Slastne medvedje zgodbe, ris.

Sobotno popoldne Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Vreme Olimpijski dnevnik EMA 2022, 2. predizbor River, brit. nad., 2/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Med policami, nemški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

05:05 ZOI Peking 2022, prenosi 05:05 Hokej (M), ZDA - Kanada 07:30 Smučarski skoki (M), velika skakalnica, kvalifikacije, posnetek 08:25 Smučarski tek (Ž), štafeta 09:55 Biatlon (M), sprint 11:55 Smučarski skoki (M), velika skakalnica 14:05 Hokej (M), Rusija - Češka 16:30 Bloudkova priznanja za leto 2021, predstavitev nagrajencev 17:00 ZOI Peking 2022, posnetki 17:00 Deskanje na snegu, deskarski kros, mešane dvojice 17:45 Hitrostno drsanje (Ž), 500 m 18:20 Hokej (M), ZDA - Kanada 20:00 Skeleton (Ž) 20:25 Umetnostno drsanje, plesni pari, ritmični ples 21:50 Olimpijski dnevnik 22:20 Julie Andrews – njene pesmi, njene sanje, francoska dok. odd.

23:20 Aleksander Mežek: »Tečem skozi čas«, koncert 01:05 Videonoč 03:00 ZOI Peking 2022, prenosi

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.30 08.35 08.50 08.55 09.20 09.25 09.30 09.40 09.45 09.55 10.00 10.10 10.20 11.05 11.30 12.55 13.10 14.55 15.10 16.50 17.50 18.50 18.55 20.00 22.00 00.10 02.10

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 13.05 15.30 16.00 17.10 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 22.20 22.25 23.25 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris.

Male opice Mončiči, ris.

44 mačk, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Kindi Kids: Navihane malčice, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Princeske v čarovniški šoli, ris.

Tri mucke, ris.

Super krila, ris.

Zdravnica Maruška, 1. sez., ruska serija Otroci, to smo mi, 1. sez.

5KA, 1. sez., 40. del Domače živalice, 1. sez., 9. del Mini mojstri, ris.

5KA, 2. sez., 61. del Grozni Gašper, ris.

5KA, 3. sez., 30. del Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

5KA, 4. sez., 10. del Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 11. del 5KA, 8. sez., 144. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 11. del Vaše zdravje, naša skrb Poročna koračnica 3: Prihaja nevesta, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Žrtev ljubezni, ameriški film Preverjeno Ena na ena 24UR vreme 24UR Dekliška noč, ameriški film Potniki, ameriški film En dan, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Na obisku ... pri Hermini in Francu Šegovcu Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, oddaja za otroke Spoznajmo jih ...

Dotiki gora: Tirske peči Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2914. VTV magazin, reg. inf. odd.

Valentinovo z Erosi, posnetek koncerta Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

13. februarja

07:00 07:05 07:10 07:15 07:20 07:25 07:35 07:40 07:50 07:55 08:05 08:15 08:35 08:45 09:00 09:10 09:20 09:30 09:45 10:00 10:05 10:10 10:25 10:55 11:20 11:25 12:00 13:00 13:30 14:55 15:25 17:00 17:30 17:40 18:55 18:57 19:45 20:20 21:15 22:00 22:25 23:45 00:05 00:30 01:45

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Sara in Raček, risanka Svetovalka Hana, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka Kalimero, risanka Kepice, risanka Čarli in Lola, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Bela in Sebastijan, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. nan., 24/24 TV-izložba Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Zimski pozdrav OdBita pot, 4. del, popot. odd.

Nemogoča najstnica, fr.-belg. f.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Bacek Jon, risanka Nedeljsko popoldne Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Vreme Olimpijski dnevnik Dolina rož, slovenska nad., 3/3 Intervju Poročila, Šport, Vreme Čarovnija v gorah, am. dok. film M. Ravel: La Valse, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

03:00 ZOI Peking 2022, prenosi 03:10 Alpsko smučanje (M), veleslalom, 1. vožnja 04:20 Napovedujemo 06:30 ZOI Peking 2022, prenosi 06:40 Alpsko smučanje (M), veleslalom, 2. vožnja 08:15 Smučarski tek (M), štafeta 09:55 Biatlon (Ž), zasledovalna tekma 10:40 Alpsko smučanje (M), veleslalom, posnetek 11:40 Biatlon (M), zasledovalna tekma 12:40 Hitrostno drsanje na kratke proge 13:25 Bob (Ž) 14:05 Hokej (M), Nemčija - ZDA 16:45 ZOI Peking 2022, posnetki 16:45 Hokej (M), Finska - Švedska 18:25 Alpsko smučanje (M), veleslalom 19:15 Free spirits - Samosvoji: Mokul, dok. odd.

19:25 New dimension, dok. odd.

19:50 Žrebanje Lota 20:00 Camp Century – hladna vojna pod ledom, nemška dok. odd.

21:00 Zappa, ameriški dok. film 23:05 Olimpijski dnevnik 23:40 Nedeljsko popoldne 00:55 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.30 08.35 08.50 08.55 09.20 09.25 09.30 09.45 09.50 10.00 10.05 10.20 11.05 11.20 12.45 13.00 14.45 15.00 16.45 17.45 18.50 18.55 20.00 21.50 23.40 01.55

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 15.50 16.20 17.30 17.55 18.00 18.30 18.40 18.45 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.00 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris.

Male opice Mončiči, ris.

44 mačk, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Kindi Kids: Navihane malčice, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Princeske v čarovniški šoli, ris.

Tri mucke, ris.

Super krila, ris.

Zdravnica Maruška, 1. sez., ruska serija Otroci, to smo mi, 1. sez.

5KA, 1. sez., 41. del Vsevedi, 1. sez., 1. del Mini mojstri, ris.

5KA, 2. sez., 60. del Grozni Gašper, ris.

5KA, 3. sez., 31. del Denis in Šavsi: Brez zavor, ris.

Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 12. del 5KA, 9. sez., 65. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 12. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen pri štiridesetih, ameriški film Kraljica sveta, 1. sez., angleška serija Ljubezen po domače 24UR vreme 24UR Denarne igre, ameriški film Tisti čudni občutek, ameriški film Kratki stiki, slovenski film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Ob slovenskem kulturnem prazniku v Velenju, Žalcu in Celju Vrtnarski kotiček 2914. VTV magazin, reg. inf. odd.

Ob slovenskem kulturnem prazniku, gostja državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Žogica Nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Babica Zima Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige 30 vrhov za 30 let samostojne Slovenije Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

Sreda,

14. februarja

15. februarja

16. februarja

06:30 Utrip, Zrcalo tedna 07:00 Dobro jutro 09:00 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dok. ser., 1/4 10:05 Obzorja duha 10:40 TV-izložba 10:55 Čarokuhinja pri atu 11:30 Zapeljevanje pogleda: Kostja Gatnik in Zvonko Čoh, dok. odd.

12:00 Intervju 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13:30 Sedem svetov - en planet, koprodukcijska dok. ser., 5/8 14:25 TV-izložba 14:40 S-prehodi: Ribolov in pomorstvo 15:10 Dober dan, Koroška 15:45 Vrtne prigode, risanka 16:00 Ribič Pepe: Klovni 16:25 Z kot Zofka, odd. za otroke 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17:35 Podjetno naprej: Ninka Slapnik 18:00 Kepice, risanka 18:05 Kuhar Štef, risanka 18:20 Vem!, kviz 18:50 Vreme 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik 20:20 Tednik 21:20 Studio City 22:15 Vreme 22:20 Odmevi, Kultura, Šport 23:00 Vreme 23:10 Umetnost igre 23:40 Festival Seviqc Brežice – Violino fantastico: Evropska baročna akademija v Ambronayju, Radio Antiqua in Enrico Onofri 01:00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01:25 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme 02:40 Napovedujemo

06:25 Kultura, Odmevi 07:00 Dobro jutro 09:00 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dok. ser., 2/4 10:05 Umetnost igre 10:35 TV-izložba 10:50 Čarokuhinja pri atu 11:30 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, izob. ser.

11:55 Tednik 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13:30 Sedem svetov - en planet, koprodukcijska dok. ser., 6/8 14:25 TV-izložba 14:40 Duhovni utrip 15:00 TV-izložba 15:15 Kanape - Kanapé, odd. za mlade 15:45 Vrtne prigode, risanka 15:55 Špasni učitelj II., niz. nan., 24/24 16:20 Skoraj nikoli I., ang. nad., 6/13 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17:35 Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, dok. film 18:05 Tib in Tamtam, risanka 18:20 Vem!, kviz 18:50 Vreme 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme 19:50 Olimpijski dnevnik 20:20 Kukavici, češka nad., 6/13 21:25 Neonacisti in skrajni desničarji v Nemčiji, ameriška dok. odd.

22:25 Vreme 22:30 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23:20 Spomini: Prof. dr. Ljubo Bavcon, 1. del 02:20 Dnevnik Slovencev v Italiji 02:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme 04:00 Napovedujemo

06:25 Kultura, Odmevi 07:00 Dobro jutro 09:00 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dok. ser., 3/4 10:05 Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, dok. film 10:35 TV-izložba 10:50 Čarokuhinja pri atu 11:25 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, izob. ser.

11:55 Studio City 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13:30 Sedem svetov - en planet: Afrika, koprodukcijska dok. ser., 7/8 14:25 TV-izložba 14:40 Osmi dan 15:10 Rojaki, odd. o zamejcih 15:35 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

16:05 Male sive celice: OŠ Simona Jenka Smlednik in OŠ Hudinja, kviz 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17:35 Kdo se boji slovenščine?: Izolski sleng, dok.-izob. odd.

18:00 50 knjig, ki so nas napisale: Drago Jančar: Severni sij 18:05 Bela in Sebastijan, risanka 18:20 Vem!, kviz 18:50 Vreme 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik 20:25 Film tedna: Undine, nemški film 21:55 Vreme 22:00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22:45 Sveto in svet 23:45 Kdo se boji slovenščine?: Izolski sleng, dok.-izob. odd.

00:20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme 02:00 Napovedujemo

06:00 08:15 08:25 10:10 10:50 11:55 14:10 15:15 16:00 16:00 16:40 17:20 19:10 19:50 21:30 22:00 00:05 00:35 03:45

Napovedujemo ZOI Peking 2022, prenosi Hokej (Ž), polfinale Smučanje prostega sloga (Ž), smučanje po objektih Bob (Ž) Smučarski skoki (M), ekipna tekma Ljudje in zemlja, izob. odd.

OdBita pot: Severna Amerika, 4. del, popotniška odd.

ZOI Peking 2022, posnetki Bob (M) Smučanje prostega sloga (Ž), skoki Smučarski skoki (M), ekipna tekma Smučanje prostega sloga (Ž), smučanje po objektih Umetnostno drsanje, plesni pari, prosti program Olimpijski dnevnik Dediščina Evrope: Marija Škotska, britansko-ameriški film Podjetno naprej: Ninka Slapnik Videonoč ZOI Peking 2022, prenosi

03:45 03:55 05:25 08:00 08:20 08:55 09:55 11:25 11:55 12:40 13:15 13:55 15:40 16:20 17:00 17:00 17:40 18:50 20:05 21:05 22:45 23:20 23:40 00:45 03:00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.05 08.30 08.45 09.55 11.00 11.55 12.50 13.05 14.15 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.15 21.45 22.25 23.30 00.25 01.20 02.00

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Kaja, ris.

Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 9. del Podaj mi roko, 1. sez., 144. del Zlata kletka, 1. sez., 78. del Zlata kletka, 1. sez., 79. del TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 59. del Ljubezen na vasi Avstralija, 9. sez.

Gorski zdravnik, 3. sez., 10. del Zlata kletka, 1. sez., 80. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 3. sez., 7. del Odkupnina, 3. sez., 4. del Odkupnina, 3. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2914. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Kitajska, 3. del Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Človek in divjad Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

ZOI Peking 2022, prenosi Alpsko smučanje (Ž), smuk Napovedujemo ZOI Peking 2022, prenosi Deskanje na snegu (Ž), velika skakalnica Nordijska kombinacija, smučarski skoki, velika skakalnica Biatlon (M), štafeta Smučanje prostega sloga (M), smučanje po objektih Nordijska kombinacija, smučarski tek, 10 km Deskanje na snegu (M), velika skakalnica Hitrostno drsanje, ekipni zasledovalni tekmi Umetnostno drsanje (Ž), kratki program Slovenski magazin Avtomobilnost ZOI Peking 2022, posnetki Bob (M), dvosed Alpsko smučanje (Ž), smuk Umetnostno drsanje (Ž), kratki program Večopravilnost – koliko zmoremo početi hkrati, nemška dok. odd.

Ajvar, srbski film Olimpijski dnevnik Kaj govoriš? = So vakeres?

Kitajska - otroci sramote, francoska dok. odd.

Videonoč ZOI Peking 2022, prenosi

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.40 08.55 10.05 11.10 12.05 13.00 13.15 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.20 21.50 22.50 23.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Kaja, ris.

Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 10. del Podaj mi roko, 1. sez., 145. del Zlata kletka, 1. sez., 80. del Zlata kletka, 1. sez., 81. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 1. del Ljubezen na vasi Avstralija, 9. sez.

Gorski zdravnik, 3. sez., 11. del Zlata kletka, 1. sez., 82. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Preverjeno 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 3. sez., 8. del 00.25 Odkupnina, 3. sez., 6. del 01.20 24UR zvečer, ponovitev 01.50 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 20.30 20.50 22.40 22.45 22.50 23.40

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Aktualno: Človek in divjad Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Naša Drava - zgodovina reke Drave od avstrijske meje do Maribora, dokumentarni film Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2915. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Črni vrh na Pohorju Valentinovo z Erosi, posnetek koncerta Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

03:00 ZOI Peking 2022, prenosi 03:10 Alpsko smučanje (M), slalom, 1. vožnja 04:15 Napovedujemo 05:05 ZOI Peking 2022, prenosi 05:05 Hokej (M), četrtfinale 06:40 Alpsko smučanje (M), slalom, 2. vožnja 07:55 Hokej (M), četrtfinale, 3. tretjina 08:40 Biatlon (Ž), biatlon 09:55 Smučarski tek, sprint dvojic, polfinale 11:55 Smučarski tek, sprint dvojic 13:20 Hitrostno drsanje na kratke proge 14:30 Hokej (M), četrtfinale 17:05 ZOI Peking 2022, posnetki 17:05 Smučanje prostega sloga (M), skoki 17:50 Alpsko smučanje (M), slalom 19:00 Hokej (M), četrtfinale 20:35 Žrebanje Lota 20:40 Neboa, španska nad., 1/8 21:50 Olimpijski dnevnik 22:25 Projekt: rak, dok. film 00:05 Videonoč 03:15 ZOI Peking 2022, prenosi

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.05 08.10 08.35 08.50 09.55 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.25 23.05 00.10 01.05 02.00 02.40

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.25 11.50 12.20 13.10 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.30 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Kaja, ris.

Tika taka, ris.

Robocar Poli, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 11. del Podaj mi roko, 1. sez., 146. del Zlata kletka, 1. sez., 82. del Zlata kletka, 1. sez., 83. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 2. del Popolna preobrazba doma, 8. sez.

Gorski zdravnik, 3. sez., 12. del Zlata kletka, 1. sez., 84. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 21. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 13. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 3. sez., 9. del Odkupnina, 3. sez., 7. del Odkupnina, 3. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2915. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Lepote sveta: Kitajska, 3. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Deklica, ki je sovražila knjige, gled. predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Matevž noče zaspati Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Spoznajmo jih: Jure Pukl, kulturnik leta 2022 v MO Velenje Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasbena odd.

Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 21

AHAČIČ KOZMA: Stati inu obstati

0 – Splošno bib – Dragocene knjige – faksimile Vir: Stati inu obstati | Mladinska knjiga (mladinska-knjiga.si) Stati inu obstati je izjemna in prestižna izdaja o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture. Avtor knjige Kozma Ahačič je ugledni jezikoslovec in literarni zgodovinar, avtor več knjig, učbenikov in slovnic ter predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Pred nami je knjižno delo, v katerem je prvič predstavljenih vseh prvih 50 slovenskih knjig. Prestižna izdaja Stati inu obstati predstavlja neprecenljive dosežke Primoža Trubarja in drugih slovenskih protestantov – ključne mejnike pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika, književnosti in kulture. V njej so zajeti vsi pomembni podatki in celovit vpogled v dogajanje tistega časa: zgodbe, okoliščine nastanka in izida knjig, zaplembe, odkritja redkih knjig neprecenljive vrednosti in odgovor na vprašanje: »Zakaj pišemo, kot pišemo?« Celostranske fotografije naslovnic, odprtih knjig, tipičnih strani, detajlov, poškodovanih delov za boljši občutek o knjigi, njeni globini, starosti in veličini dajejo občutek, da beremo iz izvirnih knjig. Dobimo podobo o vlogi, pomenu in o zanimivostih naših prvih knjig, ki so nas postavile in oblikovale kot narod. Iz-

21

PRIREDITVE

10. februarja 2022

virnike hranijo arhivi in knjižnice od Tübingena do Ljubljane in Londona.

Ne enem mestu imamo vse od prevoda Biblije do prve znanstvene slovnice slovenskega jezika – vrhunske dosežke in dokaze naše zgodovinske pripadnosti evropskemu duhovnemu prostoru.

Najprej so predstavljeni osrednji predstavniki iz začetnega obdobja slovenskega opismenjevanja: • Primož Trubar (1508–1586) je avtor prvih slovenskih tiskanih knjig: Abecednika in Katekizma (1550).

• Jurij Dalmatin (1547–1589) je prvi prevajalec celotnega Svetega pisma v slovenščino (1584).

• Adam Bohorič (1520–1598) je avtor prve slovnice slovenskega jezika Zimske urice (1584).

• Sebastijan Krelj (1538–1567) je avtor Otročje biblije (1566) in novih smernic za izpopolnitev jezika.

Poleg teh so predstavljeni še: Jurij Juričič, Lukež Klinc, Janž Mandelc, Janž Tulščak, Matija Trost, Janž Schweiger, Hieronim Megiser, Andrej Savinec, Felicijan Trubar, Marko Kumpreht in Janž Znojilšek.

Knjiga je ročno vezana v vrhunsko obdelano usnje, platnice imajo zlato obrezo. Vsebuje sijajne fotografije težko dostopnih knjig – veliko jih obstaja samo v enem, dveh ali treh izvodih. To bibliofilsko izdajo knjige Stati inu obstati imamo tudi v Knjižnici Velenje in je v naši knjižnici februarja tudi na ogled. Vabljeni vsi sladokusci, ki imate radi slovensko besedo in lepo knjigo …

Skozi tančice ženskega pogleda

VELENJE Četrtek, 10. 2.

17.00 Galerija Velenje Delavnica oljnega slikarstva, kreativna delavnica za odrasle 18.00 Pekarna (Stari trg 17) konS = modul: Boštjan Perovšek - Zvočna Prepletanja, odprtje umetniške inštalacije 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana S posluhom že 70 let, koncert učiteljev Glasbene šole Velenje ob slovenskem

Sobota, 12. 2.

10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana O belem mucku, ki je bil čisto črn, lutkovna predstava, Mini Pikin abonma, Mega Pikin abonma in izven

Ponedeljek, 14. 2.

17.00 Kunigunda - Multimedijski center konS = modul: Zvočni[K]rožnik, kreativna delavnica 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana

PADEC LUNE Moonfall Akcijski film, 120 min (ZDA) Režiser: Roland Emmerich Igrajo: Halle Berry, Patrick Wilson, John Bradley Petek, 11. 2., ob 19. uri

ULICA NOČNIH MOR Nightmare Alley Akcijska kriminalna drama, 150 min (ZDA)

Pliš, Valentinov koncert 19.00 Kino Velenje, velika dvorana Vzporedni materi, drama (Filmsko gledališče)

Torek, 15. 2.

17.00 Kunigunda - Multimedijski center konS = modul: Gregor Krpič - DIY Chime, kreativna delavnica 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna: izmenjevalnica domačih semen 19.19 Knjižnica Velenje Međimurci med Prešernom in Kajuhom, recitacije del Franceta Prešerna in Karla Destovnika Kajuha v prevodu v hrvaškem jeziku

Sreda, 16. 2.

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Kakor se gibamo, tako živimo, predavanje Naceta Janežiča 18.00 Vzorčno mesto konS = modul: Matej Stupica in Jaka Berger Brgs: Partija, interaktivna zvočna postavitev

Režiser: Guillermo del Toro Igrajo: Bradley Cooper, Cate Blanchett, Toni Collette, Willem Dafoe, Rooney Mara Sobota, 12 . 2., ob 17. uri

POROČIVA SE Merry Me Romantična komedija, 112 min (ZDA) Režiser: Kat Coiro Igrajo: Jennifer Lopez, Owen Wilson, Maluma, John Bradley, Sarah Silverman Sobota, 12 . 2., ob 20. uri

ŠOŠTANJ

Lunine mene

Četrtek, 10. 2.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Četrtkova peta

Sobota, 12. 2.

X

Pohod po Šilijevih vlakah na Smrekovec

Torek, 15. 2.

18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Adrijana Ježovnik Andrejc: Romunija, potovanje z avtodomom po deželi grofa Drakule

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Razstava – Bivanje z lesom do 12.2.

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje

KRUDOVI 2: NOVA DOBA The Croods 2 Sinhronizirana animirana pustolovščina, 96 min (ZDA) Režija: Joel Crawford Nedelja, 13. 2., ob 16. uri

NI ČAS ZA SMRT No Time To Die Akcijski film, 163 min (Velika Britanija, ZDA) Režiser: Cary Joji Fukunaga

16. februar, ob 17:56, polna luna (ščip)

• Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije.

Igrajo: Daniel Craig, Ana de Armas, Léa Seydoux, Rami Malek, Ralph Fiennes, Naomie Harris Nedelja, 13. 2., ob 20. uri

VZPOREDNI MATERI Madres paralelas Drama, 123 min (ŠPA) Režija: Pedro Almodóvar Igrajo: Penélope Cruz, Milena Smit, Israel Elejalde, Aitana Sánchez-Gijón, Julieta Serrano, Rossy De Palma Ponedeljek, 14. 2., ob 19. ur

Vezi z ljudmi Si se kdaj vprašala, katere šibke vezi imaš z ljudmi, ki naj bi ti bili blizu, pomembni, pomenljivi? Šibke vezi pomenijo ne ravno pristen odnos. Pomenijo vez, ki jo vzdržuješ, ker je »tako prav«, »ker se spodobi«, »ker si primorana«, »ker nimaš druge izbire«, »ker ti okoliščine tako narekujejo«. To je odnos s sodelavko, s katero se nikakor ne razumeš in se energijsko povsem odbijata. Vajina načela dela in vrednote, ki jih živita, so tako raznoliki, da se ne zmore kreirati niti milimetrska stična točka, še manj sodelovalno oblikovati. To je družinski član, s katerim nikakor ne steče pogovor, četudi se trudiš biti najbolj uvidevna, razumevajoča oseba na svetu. Ko se ti zdi, da je pogovor s to osebo nekaj najbolj površinskega, za kar zmoreš zapravljati čas, pa vseeno to »moraš speljati«, saj le vendar sediš za mizo družinskega večera in se spodobi, da tvoriš klepet. To je lahko celo tvoj partner/ mož, s katerim si se tako odtujila, da ko ga pogledaš v obraz in se vanj zazreš, ga skorajda več ne prepoznaš. Kakor da opazuješ osebo, ki ti je skozi čas odtujevanja postala ne samo ne všeč, ampak celo neznana kot svojevrstni tujec. To so šibke, pretrgane ali nikoli vzpostavljene medosebne vezi, ki se enostavno ne zmorejo formirati, forsirati, izsiliti in ustvariti. So umetne, komaj zaznane in ne kaj dosti vredne.

Mnogokrat so žal to ljudje, s katerimi preživimo več ali večino ur na dan, v resnici pa nas v nas samih iritirajo, delajo nemirne, prazne, osamljene, neslišane, otopele, neinspirirane, ravnodušne.

Protiutež pa so močne vezi! Pomisli na svojo prijateljico ali prijatelja, s katero se srečaš dvakrat letno, a ti ti dve srečanji napolnita dušo na zalogo za mesece. Pogovor teče spontano, lahkotno, zabavno, v isti energiji ter traja več ur. To je oseba, ki te enostavno šteka! Ni potrebe po razlagi, kdo si, saj si sprejeta v celoti in brez pojasnjevanj.

Sprejetje se ne zgodi skozi formalnost besed, ampak skozi energijo.

Močne vezi imaš s tisto osebo, ki te ne pogojuje, spreminja, omejuje, obsoja, kritizira ali popravlja. Takšna oseba te enostavno ima rada.

In ti njo.

naročiš, CD dobiš! narocila@nascas.si | 03 898 17 50

Kdo so ti ljudje v tvojem življenju? Navadno z njimi ne šteješ, kolikokrat na mesec se z njimi srečaš, ampak se srečanj enostavno veseliš, kdaj koli že so. Navadno niso pogosta, vedno pa so prežeta z globokim občutkom vedenja, da si v družbi »tvojih ljudi«.

Tako šibke kot močne vezi so za vse nas neprecenljive. Ene nas učijo, kako minljivo je vse, druge nam sporočajo, kako večna in veličastna je lahko vez med dvema človekoma.

Poznaš svoje ljudi? Kje so, kam so odšli, ali z njimi neguješ odnose?

Si jih slučajno odrinila iz svojega življenja, ker te globoki odnosi strašijo? Vse je »lažje« na površju, s šibkimi vezmi. A nič spektakularnega se tam ne zgodi. Vsa čarovnija se skriva globlje. 🔲

Ines Vugrinec, Društvo SŽM

Izberite svojega iz naše bogate zbirke. *Samo za prvih 20 naročnikov letnih naročnin.

*

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

10. februarja 2022

Nagradna križanka »Galeb«

mali OGLASI Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade, d. o. o.

Tekstilna hiša Velenje Kidričeva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23

www.galeb.si

Nudimo Vam: kopalke perilo nogavice pižame bluze oblačila za prosti čas posteljnino, brisače Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov.

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 20 tednov po zelo ugodni ceni 7,90 €/kom, prodaja v

ZD VELENJE

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 21. februarja 2022 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Galeb«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

Mladi v Sloveniji se na internetu vse več srečujejo z neresničnimi informacijami Po podatkih Statističnega urada RS je v 1. četrtletju 2021 na novičarskih spletnih straneh ali v družbenih medijih videlo dvomljivo informacijo 69 % mladih.

39 % jih je omejilo dostop do svoje geografske lokacije, 35 % pa jih ni izvedlo nobene aktivnosti za varovanje osebnih podatkov na internetu.

8. februarja 2022 bo potekal dan varne uporabe interneta.

Letos bo posebna pozornost namenjena ozaveščanju mladih o internetnih prevarah in neresničnih vsebinah, s katerimi se lahko srečajo pri uporabi interneta. Po podatkih SURS je v 1. četrtletju 2021 bilo med prebivalci Slovenije, starimi od 16 do 74 let, 89 % takih, ki so v zadnjih 3 mesecih uporabljali internet, med mladimi (16 do 24 let) pa jih je bilo 98 %. V obeh starostnih skupinah je bil delež enak povprečju EU-27.

Sedem od desetih mladih se je na internetu srečalo z neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino

V 1. četrtletju 2021 je internetne novice, časopise ali revije bralo 66 % mladih (68 % 16–74-letnikov). 91 % jih je uporabljalo družbene medije (npr.

Instagram, Snapchat, Facebook), med 16–74-letniki pa je bilo

takih 64 %. Deleži omenjenih aktivnosti na internetu so bili v Sloveniji višji od povprečja EU-27.

Z neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino se je na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih srečalo 58 % 16–74-letnikov, samo med mladimi pa 69 %. Oba deleža sta bila višja od povprečja EU-27.

54 % mladih, ki so videli neresnično informacijo, je preverilo njeno resničnost, in sicer na različne načine. Največ, 45 %, jih je preverilo vire podatkov ali našlo druge informacije, npr. na drugi novičarski spletni strani ali Wikipediji. 27 % jih je uporabilo druge, neinternetne vire podatkov ali pa so o takih informacijah razpravljali z drugimi osebami, vendar ne na internetu.

24 % jih je spremljalo razpravo o resničnosti take informacije na internetu ali sodelovalo v taki razpravi. 46 % jih resničnosti ni preverilo, največkrat so to storili (31 %) zato, ker so že vnaprej vedeli, da je informacija ali njen vir nezanesljiv.

Skoraj dve tretjini mladih je seznanjenih, za kaj se uporabljajo piškotki

V 1. četrtletju so skoraj vsi mladi uporabljali internet za različne namene. 77 % jih je na internetu iskalo informacije o izdelkih ali storitvah ter 70 % nakupovalo po spletu. Pri uporabi interneta se puščajo digitalne sledi, aktivnosti pa so spremljane tudi s piškotki. 72 % jih je odgovorilo, da vedo, da piškotki omogočajo sledenje in shranjevanje nasta-

Šaleku, v nedeljo 13. 2. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

BIKCA, pasme RJ, starega 1 mesec, za nadaljnjo rejo, prodam.

Gsm: 031 266 194.

PRIDELKI KRMNO PESO za prašiče, prodam.

Gsm:041 261 676. ŽGANJE, več vrst in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

DEŽURSTVA

Prijazno vabljeni!

vitev ter oblikovanje profilov z namenom, da se uporabnikom posredujejo prilagojeni oglasi ali vsebine. 30 % jih je v nastavitvah internetnih brskalnikov preprečilo namestitev piškotkov ali je omejilo njihovo število.

Več kot polovica (58 %) pa jih je odgovorilo, da so zelo ali ne-

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ŽIVALI

Galeb * Triumph * Lisca * Snelly

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

preverilo, ali je spletna stran, pri kateri so morali navesti osebne podatke, zaščitena, npr. ali ima spletna stran varnostni logotip ali certifikat, 25 % jih je pred posredovanjem osebnih podatkov prebralo izjavo o varovanju podatkov in 8 % jih je zaprosilo upravljavce spletne strani ali brskalnikov (npr. Google), da posodobijo ali izbrišejo podatke o njih. Za varnejšo uporabo interneta je priporočljiva uporaba programov, ki omejujejo sledenje aktivnostim na internetu. Vsaj enega izmed takih programov je uporabljalo 33 % mladih.

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

V soboto, 12. 2. 2022 in nedeljo, 13.

2. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 643. Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

VETERINA

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

Nagrajenci nagradne križanke »Medic-um«, objavljene v tedniku Naš čas, 27. januarja 2022 so: Darinka Hudej, Lokovica 74, 3325 šoštanj Ivan Pritržnik, Šaleška 2/b, 3320 Velenje Matilda Majhen, Lovra kuharja 6, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Devet izmed desetih mladih je uporabljalo vsaj eno odprtokodno storitev ali program koliko zaskrbljeni, ker se njihove internetne aktivnosti spremljajo z namenom, da bi se jim posredovali prilagojeni oglasi. 40 % jih te skrbi ni imelo.

Več kot tretjina mladih ni izvedla nobene aktivnosti za varovanje osebnih podatkov na internetu

Internet omogoča iskanje informacij in uporabo različnih storitev, pri čemer se navajajo različni osebni podatki. 39 % mladih je pri uporabi interneta omejilo ali zavrnilo dostop do svoje geografske lokacije in enak delež teh je zavrnil predlog, da bi se njihovi osebni podatki uporabljali za oglaševanje. Več kot tretjina (34 %) jih je omejilo dostop do svojega profila ali vsebin na spletnih družbenih omrežjih ali dostop do prostora za hrambo podatkov na internetu, ki je v skupni uporabi. 27 % jih je

Omejitev spremljanja aktivnosti na internetu in zaščita osebnih podatkov se lahko dosežeta tudi z uporabo odprtokodnih programov. Alternativa komercialnim internetnim brskalnikom, kot je npr. Google Chrome, so odprtokodni brskalniki, kot so npr. Mozilla Firefox, Chromium in Brave. Te je uporabljalo 76 % mladih, 74 % pa tudi odprtokodne spletne enciklopedije (npr.

Wikipedijo), zemljevide (npr.

Open Street Map) ali programe za izmenjavo sporočil oz. videotelefoniranje (npr. Jitsi Meet).

43 % jih je besedila, slike, zvok ali grafike urejalo z odprtokodnimi programi, kot so LibreOffice, Open Office, Inkscape, GIMP, Audacity in Blender. 18 % mladih pa je uporabljalo odprtokodni program za upravljanje spletnih vsebin (npr. WordPress) ali za shranjevanje in deljenje dokumentov v prostoru za hrambo podatkov na internetu (npr.

Nextcloud). 🔲

Iščeš zaposlitev?

Postani VARNOSTNIK m/ž pri Aktivi varovanje d.d.

Priložnost tudi za začetnike, katerim omogočamo mentorstvo ter financiranje izobraževanja NPK varnostnik/-ica.

Za več informacij pokliči na 031 787 070 ali piši na naslov zaposlitev@aktiva.si.

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

10. februarja 2022

Karli Majdak v spomin 79 let mu je namenilo življenje

od 11. 2. do 17. 2.

Karli Majdak, sokrajan KS Gorica, se je nepričakovano, tako rekoč čez noč, poslovil od družine, sosedov in prijateljev, predvsem pa od tovarišev gasilcev PGD Velenje, po le nekaj dneh akutnega prehlada s pljučnico. Niti urgentna bolnišnična pomoč ni zalegla. Takšen, kot je bil, iskren, živahen, včasih tih in zadržan, je preminil 28. januarja 2022 in zapustil svoje najdražje, soprogo Hedviko, sina in hčer Andreja in Alenko s tremi vnuki. Karli se je rodil v Kozjem 19. januarja, sredi vojne leta 1943. Družino Majdak so izgnali v taborišče v Avstrijo, na srečo pa so se vrnili v domovino v Celje in se že leta 1949 preselili v Velenje. Po šolanju v Velenju in Celju se je zaposlil v v RŠC Velenje-EKO in srečal svojo življenjsko sopotnico.

S Hedviko sta se poročila leta 1966. Ob delu je vedno ostajal privržen športu kot smučarski skakalec, rokometaš in nogometaš, član NK Rudar. Vsestransko aktiven je bil tudi kot član pihalnega orkestra PV, vedno vedre volje in pripravljen sodelovati z ljudmi. Ob mladi družini sta z ženo zgradila lasten dom na Gorici, vse to in kasnejše obdobje pa je pripadalo tudi članstvu in aktivnemu delovanju v PGD Velenje, kjer mu je v času po letu 1984 do 1994 pripadla čast in pomembno delo predsednika tega vitalnega društva.

Karli je že od leta 1953 kot 10 letnik vstopil v mladi rod gasilcev in bil vseh 69 let zaljubljen v gasilstvo, v življenje prostovoljstva in pomoči ljudem ob požarih in nesrečah. Gasilstvo je bila njegova zares posebna življenjska zgodba. Uril in učil se je od osnovnih veščin gasilca, pa kasneje do strokovnih in vodstvenih veščin. Tako je postal višji gasilski častnik ter strojnik za avtolestve. Karli Majdak, viš. gas. častnik II., je z delom in izobraževanjem pridobil še številne druge čine in visoka priznanja za delo in prispevek v svojem gasilskem društvu.

Pridobil je vse najvišje čine in funkcije v društvu. Kot predsednik je v dveh mandatih od leta 1984 dalje skupaj s tovariši ustvarjal prijetno klimo in deloval v dobrobit in čast enemu najaktivnejših PGD na širšem področju Štajerske. Aktiven pa je bil še v nekaterih drugih civilnih društvih; DU Velenje, Društvu žrtev vojnega nasilja, Društvu diabetikov, vinogradnikih, veteranih PGD Velenje ter drugod. Lahko bi dejali, da je Karli Majdak živel za družino, za ljudi in gasilstvo, vse to ga je kljub naporom osrečevalo. Takšnemu, veselemu in še aktivnemu, še vedno polnemu energije in načrtov, je usoda pretrgala vse vezi in sobivanje v svetu, kot ga poznamo. Več kot vso čast in zahvalo dragemu Karliju v slovo zapišimo skupaj vsi, ki smo ga podpirali in se pri njem učili plemenitosti, biti ljudski in pomagati ljudem v stiski. Karliju so izkazali zadnjo čast in se 2. februarja od njega poslovili v vrtu večnosti Podkraju pri Velenju svojci, prijatelji in gasilci PGD Velenje. 🔲

- 11. februarja 1929 se je v Ljubljani rodil dirigent, skladatelj in pedagog Marko Žigon iz Velenja. Na Šoli za glasbeno in baletno izobraževanje v Mariboru je poučeval flavto in zborovsko dirigiranje, nekaj let tudi na glasbeni šoli v Velenju. Umrl je 30. decembra 1987; - Ivan Keller, ki je v Velenje prišel kot spovednik družine Herbersteinov, je bil med 2. svetovno vojno edini župnik, ki je ostal v Velenju in opravljal vse mašniške obrede.

Sudetski Nemec Ivan Keller, ki je umrl 11. februarja 1955, je bil med prebivalstvom izredno priljubljen, kar kaže tudi številna udeležba na njegovem pogrebu 13. februarja 1955; - 11. februarja 1991 je umrl zdravnik in direktor Ivan Cestnik. Od leta 1946 je bil zaposlen v Bolnišnici Topolšica, hkrati je vodil protituberkulozni dispanzer v Šoštanju. Leta 1950 je postal direktor Bolnišnice Topolšica, in to ostal do leta 1974. Leta 1951 je izdal knjižico Zdravljenje jetike; - 12. februarja 1896 se je na Ljubnem ob Savinji rodil Franc Melanšek, ki je bil vr-

sto let predsednik Gasilskega društva Velenje.

Umrl je v Velenju, 3. januarja 1978; - 12. februarja 1909 se je v Bukovici v Vipavski dolini rodil slovenski slikar in grafik Zoran Mušič, ki je med letoma 1915 in 1918 živel v Arnačah pri Velenju. Umrl je 25. maja 2005; - 12. februarja 1997 so v Velenju svečano odprli nov nakupovalni center s skupno površino 11.316 m2; - 12. februarja 2014 je Naš čas izšel v spremenjeni obliki; - 13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za območje takratne občine Velenje; - 14. februarja 1904 se je v kraju Dobrije pri Ravnah na Koroškem rodil Zorko Kotnik, dolgoletni ravnatelj osnovne šole v Šmartnem ob Paki.

Umrl je 21. decembra 1978 v Šmartnem ob Paki; - 14. februarja 1938 se je v Beogradu rodil znani velenjski glasbenik Ladislav Pal Pipi.

Umrl je 11. marca 2010 v Topolšici; - 14. februarja 1947 se je v kraju Rimavská Sobota na Slovaškem rodila prevajalka in pedagoginja Janka Ivetta Rozman (roj. Komiskova).

Po gimnaziji v Banski Bystrici je diplomirala iz slovaškega in nemškega jezika. V letih 1974–1994 je bila zaposlena v TE Šoštanj kot prevajalka, od leta 1994 je opravljala delo

Jože Napotnik z ženo (avtor Damijan Kljajič, Arhiv Muzeja Velenje)

sodne tolmačke in prevajalke. Še vedno prevaja in tolmači na različnih meddržavniških slovensko-slovaških srečanjih; - 14. februarja 1952 se je v Velenju rodil poklicni vojak, veteran vojne za Slovenijo in znani Velenjčan Jože Prislan Ervin. Umrl je 11. maja 2002; - 14. februarja 1972 se je rodil velenjski smučar Miran Rauter, ki se je leta 1994 udeležil olimpijskih iger v Lillehammerju na Norveškem, leta 1997 pa je na Univerzijadi v Južni Koreji osvojil 4 kolajne; - 16. februarja 1938 se je rodil mojster velikih dekorativnih scenskih slik največjih glasbenih, gledaliških in drugih prireditev po Sloveniji ter v TV oddajah Jože Napotnik iz Šmartna ob Paki; - 26. marca 1925 se je v Škalah rodil Adolf Lipnik (vzdevek Škalski Pepek). V letih 1946 1954 je bil zaposlen na RLV, od 1954 do upokojitve 1984 je bil v Kovinotehni Celje vodja prodaje, vodja notranje trgovine, direktor velepro-

daje in pomočnik glavnega direktorja. Za DPM Škale je pripravil številne scenarije za proslave in različne druge prireditve. Svoje literarne prispevke je objavljal v številnih slovenskih literarnih sekcijah in društvih. Umrl je 16. februarja 2020; - 17. februarja 1821 se je v Škalah pri Velenju rodil pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc. Umrl je 22. februarja 1875 v Pragi; - 17. februarja 1946 se je v Majšperku rodil gospodarstvenik, direktor, družbenopolitični delavec Anton Šeliga (tudi Tone). Med letoma 1975 in 1979 je bil sekretar OK SZDL in med letoma 1979 in 1983 predsednik OK SZDL Velenje. Bil je član predsedstva RK SZDL Slovenije in delegat v republiški in občinski skupščini; - velenjski foto klub se je po petih letih dela februarja leta 1984 preimenoval v Foto klub Zrno.

Damijan Kljajič

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 31. januarja do 6. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 31. januarja do 6. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

Skupna občinska uprava SAŠA regije

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 31. januarja do 6. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Jože Miklavc

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 31. januarja do 6. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

•

Porok za objavo ni bilo.

•

SMRTI

•

•

Felicijan Marijan, roj. 1940, Šmartno ob Paki, Rečica ob

Paki 67 Avberšek Alojz, roj 1943, Lopatnik pri Velenju 5 Sekulić Dragojlo, roj. 1935, Šoštanj, Metleče 39 Zager Mira, roj. 1958, Šmartno ob Paki, Gorenje 15

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Življenjsko pot je sklenil tovariš

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

IVAN JOVAN

Naročniki jih objavite ceneje.

1927 – 2022

V SPOMIN

MIRAN ŠUSTER 17. 5. 1957 – 9. 2. 2000

Hvala vsem, ki niste pozabili.

Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj, povsod je s tabo moj pozdrav in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal.

(K. Destovnik - Kajuh)

Spoštovanega partizana, dolgoletnega predsednika ZB NOB Krajevne organizacije Vinska Gora, tovariša in neizprosnega zagovornika varovanja in negovanja pridobitev in vrednot NOB bomo ohranili v trajnem spominu.

Svojcem izrekamo iskreno sožalje.

Predsednica ZB NOB KO Vinska Gora Janja Rednjak, upravni odbor in člani ZB NOB KO Vinska Gora

Naš čas, 10. 2. 2022, barve: CMYK, stran 24

Likovna razstava ob slovenskem kulturnem prazniku Člani Društva šaleških likovnikov so ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika odprli razstavo svojih likovnih del Lara Oprešnik

Velenje, 4. februarja – Naše mesto je na ustvarjalnem področju zelo močno. Velenjska umetniška žilica pride še posebej do izraza v času slovenskega kulturnega praznika, ki ga obeležujemo 8. februarja v poklon največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Ob tej posebni kulturni priložnosti se v Velenju vrsti kar nekaj bogatih kulturnih dogodkov in projektov.

Eden izmed izstopajočih je bil v petek, 4. februarja, v Vili Bianci. Člani Društva šaleških likovnikov so odprli razstavo svojih likovnih del, ki nosi naslov Kak lepo se rosa bliska.

Kak lepo se rosa bliska …

Ni naključje, da razstava nosi naslov Kak lepo se rosa bliska ... Gre namreč za verz iz Prešernove pesmi Dekletam. Razstava pa ni nekaj posebnega samo z vidika namena, temveč je posebna tudi po vsebini razstavljenih

likovnih del. Člani društva so namreč za razstavo izbrali določeno umetniško delo, ki jih je v preteklem letu umetniškega delovanja najbolj zaznamovalo.

Gre torej za močna vsebinska sporočila vsakega razstavljenega dela, ki si jih mimogrede še vedno lahko brezplačno ogledate v Vili Bianci. Svoja likovna dela razstavljajo: Salih Biščić, Marina Cerjak, Ljubica Donko, Tatjana Ferlin, Zvonko Fijavž, Irena Guček, Sonja Jezernik, Franc Klanfer, Ivan Kolar, Edita Kos Martinšek, Mojca Korošec, Alimpije Košarkoski, Irena Kočevar, Gregor Kraljić, Zlatko Kraljić, Martina Krulej, Franc Lesjak, Majda Lisac, Mirjam Oremuž, Peter Petrovič, Breda Pritržnik, Oskar Sovinc, Marija Šinkovec, Boris Tkalčič, Marjana Verbuč, Jožica Vidmar, Heda Vidmar Šalamon, Nada Zager in Jana Zagoričnik Žičkar. Odprtje razstave je povezovala Tatjana Vidmar, za glasbeno obarvan program pa je poskrbel Rok Rednak, ki je zaigral dve skladbi na harmoniko.

O aktivnem delovanju Društva šaleških likovnikov je spregovoril tudi predsednik društva Salih Biščić.

Franc Lesjak: »Ko sem izbiral določeno delo za razstavo, se mi je ravno ta zdela najbolj primerna ob posebni priložnosti, ko praznujemo slovenski kultur-

ni praznik. Ima simbol nekega slovenstva. Mislim, da skoraj vsi poznajo film Ne joči, Peter, zato sem se odločil za to tematiko.

Gre za filmsko zgodovino.« Salih Biščić: »Ko sem prvič obiskal Piran, sem ga vzel za svojega. Od leta 1980 redno hodim

Salih Biščić: »Društvo šaleških likovnikov vsako leto decembra naredi načrt za naslednje leto. Tega načrta se potem tudi držimo in ga v prihajajočem letu realiziramo. V preteklem letu nas je epidemija pri delovanju ovirala. Poglavitna dejavnost društva je namreč izobraževanje pod mentorstvom akademskih slikarjev in kiparjev. Nekje na polovici delavnic smo morali izobraževanje prekiniti in ga začeti izvajati na daljavo. Večina članov društva je tako ostalo polovico leta ustvarjala doma, v domačih ateljejih.

Za kulturni praznik je zato vsak izbral svoje najljubše delo, ki ga je ustvaril v zadnjem letu. Kot predsednik društva sem izredno ponosen na odzivnost in aktivnost članov.«

v Piran na dopust, ne glede na to, ali sem tisto leto že bil kje na dopustu, v Piran se vrnem prav vsako leto. V tem letu mi ta slika največ pomeni, ker me na sliko vežejo čudoviti spomini. Pogosto, ko slikam v Piranu, pridejo domačini do mene, na klepet ob kavi. Imajo me za svojega.« Irena Kočevar: »Moje delo, ki sem ga izbrala za razstavo, je povezano s Kajuhovim letom. Jaz imam ene tri Kajuhove knjige, in ob priložnosti, ko smo imeli delavnico v Šoštanju, sem jih zače-

la malo obnavljati. Predvsem se mi zdi, da je Kajuh pri teh 21-ih letih premogel toliko empatije do sočloveka, toliko ene ljubezni,

kar se mi zdi tako zelo abstraktno in hkrati nemogoče za enega človeka v tako kratkem življenju.

Moje delo je nastalo na podlagi pesmi Samo en cvet, en češnjev cvet, ki je sicer ljubezenska. Sama imam zelo rada drevesa, zato sem v tej pesmi videla veliko več. Češnjeva drevesa so namreč drevesa nesmrtnosti, drevesa družine, spomladi pa prinesejo upanje. Barve so me kar same popeljale … In posledično sem to sliko izbrala kot svoje najljubše letošnje delo.« 🔲

Prešerno in kulturno za praznik tudi v občini Šoštanj Župan Darko Menih je ponosen na letošnji kulturni praznik, ki je posvečen Karlu Destovniku - Kajuhu, in na številne aktivnosti, ki bodo popestrile dogajanje v Šoštanju Zavod za kulturo Šoštanj je na predvečer kulturnega praznika organiziral slovesnost ob prazniku kulture, ki je potekala v Kulturnem domu Šoštanj, na kateri je nastopil Oktet TEŠ.

Obiskovalci so si lahko ogledali film Jaz sem droben, droben list, po prireditvi pa so otvorili tudi razstavo, ki je postavljena na ogled v Mestni galeriji Šoštanj.

Milojka B. Komprej pove, da so zadovoljni, ker je v mesecu kulture nastal zanimiv projekt, ki je tekel od lanskega decembra, v njem pa sodelujejo društvo Šaleških likovnikov Velenje in posamezniki, ki so ustvarjali likovna dela na temo Kajuhove poezije. »Avtorji, slikarji, ustvarjalci, keramiki so se odločili za različne pesmi in nastala je zanimiva razstava, na

❱

Slovesnost ob prazniku kulture je popestrila predvečer kulturnega praznika tudi v občini Šoštanj.

V mesecu kulture je nastal zanimiv projekt, ki je tekel od lanskega decembra, v njem pa sodelujejo društvo Šaleških likovnikov Velenje in posamezniki, ki so ustvarjali likovna dela na temo Kajuhove poezije.

kateri si obiskovalci lahko ogledajo trideset likovnih del, ki so opremljena tudi s pesmijo, na podlagi katere so nastala.« Ponosen na letošnji kulturni praznik,

ki je posvečen tudi Karlu Destovniku - Kajuhu, in na številne aktivnosti, ki bodo popestrile dogajanje v Šoštanju, je tudi župan Darko Menih. »Posebna skupina

pripravlja različne programe. Od začetka leta vsako soboto ob 11. uri v Kajuhovem parku različna društva in organizacije že berejo Kajuhovo poezijo. Na takšen na-

Osnovnošolci na zvočni kopeli Učenci poročajo s priprav mladinskega pevskega zbora OŠ Gustava Šiliha Velenje »Zaprite oči in izklopite misli.« Res je težko izklopiti misli, če si devetošolec in veš, da so to tvoje zadnje priprave s pevskim zborom OŠ Gustava Šiliha Velenje. Namesto da bi se umirila in poglobila v svoj svet, mi misli uhajajo na vse doslej preživete trenutke. »GONNNG … GONNNNG … GONNNNG …« Začutim hitro bitje srca in cmok v grlu ob pogledu na belo plastično stvarco, ki bo zdaj zdaj odločila. Greš ali ne greš – to je tu vprašanje. Uh, olajšanje, samo

ena rdeča črtica. Na srečo smo vsi negativni, a toliko bolj pozitivni, ko končno vstopamo na avtobus, ki odvijuga proti našemu cilju – CŠOD Zreče. »DINNNNG … DINNNNG … DINNNG …« V jedilnici že diši po domačem golažu in biskvitnem pecivu. Vznemirjeni in polni energije se pripravimo na intenzivno petje. »To je bil tvoj dan ljubezni …,« se razlega iz učilnice po hodnikih in doni tako ubrano, da me oblije kurja polt in obda občutek sreče.

»DONNNG … DONNNG ...« Mrzlično iščemo naglavne svetilke, saj pred domom že čakata učiteljici Andreja in Jolanda, da nas odpeljeta na nočni sprehod nad Zrečami. Zunaj diši po hladni zimi, na nebu žari 1000 in več zvezd,

na naših licih pa se rišejo nasmehi in iskrice v očeh. »Orion, saksofon, mesec, kontrabas …« Melodija se pritihotapi v moje misli med vibracijami terapije z gongi, mene pa odnaša vedno globlje v sanje.

čin posvečamo pozornost rojaku, ki letos praznuje 100. obletnico rojstva,« doda župan, ki povabi tudi na ogled v Mestno galerijo Šoštanj, kjer bodo dela društva Šaleških likovnikov Velenje in drugih avtorjev na ogled do 1. marca. V občini Šoštanj pa so za praznik omogočili tudi brezplačen ogled kulturnih ustanov. 🔲

jš, foto: D. Dobnik

Sobota je. Prebudimo se v sončen dan in najprej pretegnemo mišice, po zajtrku pa se lotimo pevskih vaj. Beremo note, grizemo besedilo, iščemo skupne harmonije … »DENNNG …DENNNG …« In dan mine kot blisk. Novi člani zbora že ponosno izgovarjajo: »Zaobljubljam, da bom…« Po uspešno prestanem krstu, ki smo ga pripravile devetošolke, polni radosti in pričakovanj čakamo na presenečenje večera … »DINNNNG …

DONNNG … DONNNG …« »Ko boste pripravljeni, lahko počasi odprete oči.« Oh, ne. A je že konec? In tako hitro, kot se je začelo, so se po zvočni kopeli z gongi naše priprave tudi končale. 🔲

Ditka Volk in Nika Napotnik, učenki devetih razredov