07 2015 by Naš čas, d.o.o.

NaĹĄ Ä?as, 19. 2. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (-4/11 0C) in soboto (-1/9 0C) bo delno oblaÄ?no, v nedeljo (0/6 0C) preteĹžno oblaÄ?no.

Ä&#x152;etrtek, 19. februarja 2015

ĹĄtevilka 7 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

Pisani svet malih in velikih ĹĄem

cena 1,80 â&#x201A;Ź

TAKO mislim

Saj ni res, a na Ĺžalost je! Mira ZakoĹĄek

To je stavek, ki sem ga v zadnjih letih Ĺže neĹĄtetokrat ponovila! Novice, ki prihajajo v naĹĄo redakcijo, so velikokrat tako zelo neverjetne, da brez pomiĹĄljanja zamahnem z roko, Ä?eĹĄ, saj to pa ne more biti res. To sem neĹĄtetokrat pomislila tudi, ko sem se pred dnevi pogovarjala s steÄ?ajno upraviteljico Vegrada Alenko Gril. Ä&#x152;lovek nikakor ne more verjeti, Ä?etudi se je marsikaj sliĹĄalo, da je bilo tako veliko podjetje, kot je bil Vegrad, tako zelo neurejeno, pa tudi, kot je rekla steÄ?ajna upraviteljica, revno kot cerkvena miĹĄ. Imelo je zgolj 20 milijonov premoĹženja in ĹĄe to je bilo v celoti zastavljeno, ob tem pa kar 400 milijonov obveznosti. Na dan steÄ?aja so imeli odprtih kar 500 toĹžb. V Velenju so bili praktiÄ?no brez premoĹženja, skoraj leto pred steÄ?ajem pa so imeli blokirane vse raÄ?une in napovedan davÄ?ni pregled, ki pa ga niso ÂťĹĄliviliÂŤ. InĹĄpektorjem nihÄ?e ni dostavljal dokumentacije, a je vseeno trajalo veÄ? mesecev, da je priĹĄlo do steÄ?aja.

13 Ĺ oĹĄtanj, 14. februarja â&#x20AC;&#x201C; Pust Ĺ oĹĄtanjski je tudi letos poskrbel, da je bilo Ĺ oĹĄtanjÄ?anom prijetno pri srcu. Organizacija karnevala je bila takĹĄna, kot se ÂťĹĄikaÂŤ, mask, idej in ÂťpametnihÂŤ misli pa tudi toliko, kot se za takĹĄen dogodek spodobi. Ĺ e vreme se je obnaĹĄalo tako, kot se ob takĹĄni

priloĹžnosti mora, in Ä?e danes pogledamo skozi okno, so pustne ĹĄeme (predvsem pa KoĹĄ Ĺ oĹĄtanjski â&#x20AC;&#x201C; na sliki) ĹĄe predobro opravile svojo nalogo. VeÄ? o Pustu Ĺ oĹĄtanjskem pa na 13. strani. đ&#x;&#x201D;˛

Glavna igralka vsega tega je sicer za zapahi in tam bo verjetno ĹĄe dolgo, po vsem tem, kar sem sliĹĄala, pa bi najbrĹž moral biti tam ĹĄe marsikdo, saj vsega tega ni mogla zagreĹĄiti zgolj ena oseba. Predvsem pa jih je oÄ?itno preveÄ? gledalo stran. No, recimo takĹĄna posebna gradbena cvetka je gotovo, da sta med drugim obe industrijski hali Vemonta na Selu brez uporabnega dovoljenja, ena pa celo brez gradbenega. Menda ga sploh ne bodo mogli dobiti, ker stoji preblizu Pake â&#x20AC;Ś Toda to je Ĺžal le ena zgodba, dogajale so se ĹĄe ĹĄtevilne druge in veliko se nam jih v tej dolini (ne le v Vegradu) menda ĹĄe obeta. Ob takĹĄnih stvareh se vse bolj razgaljajo anomalije te drĹžave in njene uprave, ki je v teh letih zavzela staliĹĄÄ?e, da pred drĹžavljani predvsem ĹĄÄ?iti elite. Zato znamo stopiti na prste malim krĹĄiteljem in malim graditeljem, mirno in brez sramu podiramo njihove skromne Ä?rne gradnje, ob tem pa veÄ? desetletij zavestno spregledujemo ĹĄtevilne druge elitne objekte in celo tako velike hale, kot je denimo Vemontova? Je to mogoÄ?e? Je mogoÄ?e! Tako, kot je mogoÄ?e, da kaznujemo laÄ?nega, ki je sunil kakĹĄno konzervo ali dve, ne pa tistega, za katerega se ve, da ga je recimo s tajkunsko zgodbo spravil v ta poniĹžujoÄ? poloĹžaj. Ĺ˝elim si doĹživeti dan, ko bo Slovenija le malo podobna drĹžavi, ki zna svojim ljudem nuditi socialno in pravno praviÄ?nost, v kateri se bodo na strpnem politiÄ?nem prizoriĹĄÄ?u vseeno iskrila mnenja in tlakovala pot za znosno Ĺživljenje prihodnjih rodov, ki bo zmogla do zunanjega sveta postaviti lastna staliĹĄÄ?a in hrbtenico in ne bo veÄ?no z lastnimi elitnimi vazali in njihovimi podrepnimi valpti kleÄ?eplazila kot nekoÄ? na Dunaj, sedaj v Bruselj in Berlin. đ&#x;&#x201D;˛

Umrl je Marjan LipovĹĄek

ÂťVegrad je bil reven kot cerkvena miĹĄÂŤ

Stran 4

Velenje, 17. februarja â&#x20AC;&#x201C; Pod nazivom ÂťPust, pust, krivih ustÂŤ se je na pustni torek v polni RdeÄ?i dvorani odvrtelo tradicionalno otroĹĄko pustno rajanje. Zanj so pod pokroviteljstvom MO Velenje tudi letos poskrbeli ĹĄtevilni organizatorji. Malo se je poznalo, da so poÄ?itnice, a vseeno je na toplem rajalo veliko malih in velikih pustov, ki so oÄ?itno uspeĹĄno preganjali zimo. Na odru sta dva klovna â&#x20AC;&#x201C; eden je vrtel glasbo, drugi pa besede â&#x20AC;&#x201C; skrbela, da je mnoĹžica pod odrom res plesala in se veselila. Sprehod med maskami je bil prijetno doĹživetje, sploh, ker je vse veÄ? druĹžin, ki poskrbijo, da so naĹĄemljeni prav vsi. Najbolj simpatiÄ?ni so zagotovo bili tisti najmlajĹĄi, ki v pustu tudi najbolj uĹživajo. Komisija, ki je izbirala najboljĹĄe skupinske in

posamezne maske, pa vseeno ni imela lahkega dela. Res izvirnih ni bilo toliko kot prejĹĄnja leta, a tisti, ki so se potrudili, tudi niso bili redki. Najbolj je prepriÄ?ala druĹžina dreves, drugo mesto je dobila druĹžina, ki se je spremenila v simpatiÄ?en Ä?ebelnjak, tretje mesto so zasedli minjonÄ?ki, Ä?etrto mesto pa druĹžinica backa Jona. Kot posamezna maska pa je najbolj prepriÄ?ala ura. Bila je res izvirna. Pustni Ä?as se je v Velenju tudi letos konÄ?al s pokopom pusta Pepija, za kar sta poskrbela TuristiÄ?no druĹĄtvo in KS Ĺ alek. Od Pepija so se tudi letos poslovili na trgu, pred tem pa so se z njim sprehodili po mestu. đ&#x;&#x201D;˛

bĹĄ

V Ljubljani (svojem rojstnem kraju, rodil se je l. 1936) je umrl Marjan LipovĹĄek. Leta 1969 je priĹĄel v rastoÄ?e mlado mesto Velenje, kjer je bil dolga leta dopisnik RTV Slovenija, kasneje pa direktor in glavni urednik NaĹĄega Ä?asa. V tem obdobju sta oba medija naredila vrsto vsebinskih in kadrovskih sprememb, ki so jima kasneje omogoÄ?ile uspeĹĄno delovanje tudi v novi drĹžavi in novih politiÄ?no-gospodarskih pogojih. Od tu je odĹĄel novim izzivom naproti, v Gorenje, kjer je sooblikoval sluĹžbo za odnose z javnostjo. Zelo aktivno je deloval v razliÄ?nih organih in v svoji krajevni skupnosti v Stari vasi, v kateri je bil vrsto let njen predsednik. Za svoje delovanje je prejel ĹĄtevilna priznanja. Pokopan je v njemu nadvse ljubem domaÄ?em okolju v Zagorju. Ohranili ga bomo v prijaznem spominu. đ&#x;&#x201D;˛

UredniĹĄtvo

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2015, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA LOKALNE novice

Javna razpisa za delovanje mladih Velenje â&#x20AC;&#x201C; Mestna obÄ?ina Velenje bo letos namenila za mladinske projektne aktivnosti in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih 50 tisoÄ? evrov. Razpis, na katerega se lahko prijavijo pravne in fiziÄ?ne osebe, je odprt do 16. marca. đ&#x;&#x201D;˛

Dodali nemĹĄko razliÄ?ico Velenje, 13. februarja â&#x20AC;&#x201C; Mestna obÄ?ina Velenje je letos poskrbela za prenovo turistiÄ?ne spletne strani www.velenje-tourism.si, ki je odslej na voljo tudi v nemĹĄkem jeziku. Doslej je bila vsebina prevedena le v angleĹĄÄ?ino, od maja pa bo tudi ĹĄe v hrvaĹĄÄ?ino. Spletna stran je zelo dobro obiskana, saj si jo je Ĺže v prvem mesecu ogledalo 2.572 uporabnikov, povpreÄ?no pa so za ogled porabili dobri dve minuti. đ&#x;&#x201D;˛

Nov obÄ?inski program varstva okolja Velenje, 16. februarja â&#x20AC;&#x201C; Mestna obÄ?ina Velenje bo letos v sodelovanju z InĹĄtitutom za ekoloĹĄke raziskave ERICo pripravila nov obÄ?inski program varstva okolja. Trajnostno naravnan strateĹĄki dokument bo osnova za nadaljnji prostorski, gospodarski in druĹžbeni razvoj obÄ?ine. V pripravo bodo vkljuÄ?ili tudi javnost. Vse zainteresirane vabijo na prvo delavnico, na kateri bodo razkrili lokalna okoljska vpraĹĄanja. Delavnica bo potekala v sredo, 25. februarja, ob 16. 30 v Vili Bianca. đ&#x;&#x201D;˛

ProblematiÄ?nih 8 ĹželezniĹĄkih prehodov Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; Na zadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je ena od svetnic opozorila, da v zadnjem Ä?asu ĹĄolarji pogosto preÄ?kajo ĹželezniĹĄko progo na nezavarovanih ĹželezniĹĄkih prehodih v lokalni skupnosti. ObÄ?inska uprava je o tem obvestila vodstvo ĹĄole in ga pozvala, naj uÄ?ence opozorijo na nevarnost, ki jim preti. Na obÄ?inski upravi so povedali, da je ureditev tega vpraĹĄanja, s katerim se ukvarjajo Ĺže nekaj Ä?asa, velik finanÄ?ni zalogaj. Lokalna skupnost je leta 2010 sklenila sporazum z Direkcijo RS za vodenje investicij v javno ĹželezniĹĄko infrastrukturo in Slovenskimi Ĺželeznicami o zapiranju oziroma preureditvi osmih ĹželezniĹĄkih prehodov na obmoÄ?ju obÄ?ine. ÂťMinister za promet je namreÄ? Ĺže pred sklenitvijo sporazuma izdal odloÄ?be, s katerimi je obÄ?ini naloĹžil ukinitev sedmih in ureditev enega ĹželezniĹĄkega prehoda, ni pa zagotovil potrebnih sredstev za izvedbo.ÂŤ Po sklenitvi sporazuma se je obÄ?ina lotila ureditve prehodov skupaj z lastniki zemljiĹĄÄ?, ki so te prehode uporabljali. Izvedenih je bilo nekaj preusmeritvenih cest ter urejen glavni ĹželezniĹĄki prehod v Ĺ martnem ob Paki. Trenutno teÄ?ejo aktivnosti za zapiranje ĹželezniĹĄkega prehoda iz Gavc proti NunÄ?iÄ?u. Po zaprtju tega prehoda morajo v skladu z izdano odloÄ?bo zapreti ĹĄe en ĹželezniĹĄki prehod na obmoÄ?ju PaĹĄke vasi, preko katerega je speljana tudi poljska pot do kmetijskih povrĹĄin. đ&#x;&#x201D;˛

Tri ponudbe Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; Na razpis ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki za izvajanje rednega letnega in zimskega vzdrĹževanja lokalnih cest, javnih poti in javnih povrĹĄin v lokalni skupnosti so prispele tri ponudbe. Poslala so jih podjetja VOC Celje, PUP Saubermacher Velenje in Andrejc. NajniĹžjo ceno je ponudilo podjetje PUP Saubermacher, ki je izvajalo omenjeno gospodarsko javno sluĹžbo v minulih treh letih. Pred odloÄ?itvijo o oddaji javnega naroÄ?ila najugodnejĹĄemu ponudniku bodo na obÄ?inski upravi preverili ĹĄe ustrezno dokumentacijo. OdloÄ?itev o izboru bo znana v teh dneh, obÄ?ina pa bo z izbranim izvajalcem podpisala ĹĄtiriletno pogodbo. V obÄ?ini je 21 kilometrov lokalnih cest in 45 kilometrov javnih poti. đ&#x;&#x201D;˛

Mladi o izobraĹževanju in poklicih Velenje, 23. februarja â&#x20AC;&#x201C; Takoj po zimskih poÄ?itnicah, v ponedeljek, se bodo predstavniki vseh osnovnih ĹĄol iz Ĺ aleĹĄke doline zbrali v sejni dvorani velenjske mestne hiĹĄe. Ob 10. uri bodo zaÄ?eli letoĹĄnji medobÄ?inski otroĹĄki parlament. Letos ta poteka na temo ÂťIzobraĹževanje in poklicna orientacijaÂŤ, o Ä?emer so se osnovnoĹĄolci Ĺže pogovarjali na ĹĄolskih otroĹĄkih parlamentih. Tokrat bo vsako ĹĄolo zastopalo po 8 uÄ?encev, ki bodo razporejeni v 4 delovne skupine, delo v njih pa bodo vodile prostovoljke velenjske MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine. V prvi skupini bodo govorili o razliÄ?nih oblikah izobraĹževanja, v drugi o dejavnikih izbire, v tretji o vseĹživljenjskem uÄ?enju in v Ä?etrti o poklicih prihodnosti. Potem se bodo spet zbrali v sejni dvorani, kjer bodo v plenarnem delu parlamenta predstavili in oblikovali sklepe. Njihovo delo bo koordiniral domaÄ?in AleĹĄ OjsterĹĄek, direktor Urada za razvoj izobraĹževanja pri ministrstvu za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport. đ&#x;&#x201D;˛

NAĹ Ä&#x152;AS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â&#x201A;Ź (9,5 % DDV 0,15 â&#x201A;Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â&#x201A;Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

bĹĄ

19. februarja 2015

Enainsedemdeset let od prihoda Ĺ tirinajste V Ĺ aleĹĄki dolini bodo s ĹĄtevilnimi slovesnostmi in dogodki zaznamovali prihod XIV. divizije na Ĺ tajersko â&#x20AC;&#x201C; Za sreÄ?nejĹĄe dni Kajuh Milena KrstiÄ? Planinc

leĹĄko konjenico. Ob 11. uri se bodo Ĺ tirinajsti poVelenje, Ĺ oĹĄtanj klonili pri spomeniâ&#x20AC;&#x201C; 'Za sreÄ?nejĹĄe dni ku padlim borcem Kajuh' je naslov filv OsreĹĄkih peÄ?eh v ma v produkciji doRavnah pri Ĺ oĹĄtakumentarnega pronju, pol ure za tem, grama Radioteleviob 11.30, se bodo v zije Slovenija, ki si LajĹĄah zbrali pohoga bodo obiskovalci dniki in krenili prolahko predpremierti Ĺ˝lebniku v Zavono ogledali v Kulturdnje, kjer bo ob 14. nem domu v Ĺ oĹĄtauri spominska sloZvrstilo se bo nju v soboto, 21. fevesnost ob obletnici veÄ? prireditev Kajuhove smrti. bruarja, ob 19. uri. S tem dogodkom Dva dogodka pa bodo zaokroĹžili ĹĄtebodo pripravili Ĺže vilne prireditve, ki so se Ĺže pred tem jutri, v petek, 20. februarja. Ob 15. in se bodo v soboto odvijale v spo- uri bo pri spomeniku padlih borcev min na prihod XIV. divizije na Ĺ ta- v Paki spominska slovesnost, ob 17. jersko. Prireja jih ZdruĹženje borcev uri pa bo slovesnost pri spominski za vrednote narodnoosvobodilnega ploĹĄÄ?i na osnovni ĹĄoli v Cirkovcah. đ&#x;&#x201D;˛ boja Velenje v sodelovanju s krajevnimi borÄ?evskimi organizacijami, Socialnimi demokrati Ĺ oĹĄtanja, Ĺ a-

â?ą

Proslave v poÄ?astitev pohoda Ĺ tirinajste V februarju bodo v spomin na prihod XIV. divizije na Ĺ tajersko potekale ĹĄtevilne prireditve, s katerimi Ĺželimo obuditi spomin na tiste teĹžke Ä?ase v drugi svetovni vojni, se pokloniti vsem padlim Ĺžrtvam in ohraniti pravo zgodovino o drugi svetovni vojni za mlajĹĄe rodove. ZdruĹženje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje bo skupaj s krajevnimi organizacijami ZB, Socialnimi demokrati Ĺ oĹĄtanja, Ĺ aleĹĄko konjenico in Lovsko druĹžino Velenje izvedlo naslednje prireditve:

Petek, 20. februarja ob 15.00 bo pri spomeniku padlih borcev v Paki spominska slovesnost. V programu bodo sodelovali otroci DPM Paka in pevski zbor PaĹĄki veseljaki, slavnostni govornik bo podĹžupan MOV SreÄ?ko KoroĹĄec.

Petek, 20. februarja ob 17.00 bo proslava pri spominski ploĹĄÄ?i na osnovni ĹĄoli v Cirkovcah. V programu bodo nastopili uÄ?enci osnovne ĹĄole Cirkovce in moĹĄki pevski zbor iz Mislinje, slavnostni govornik bo podpredsednik ZB NOB Velenje Bojan Voh.

Sobota, 21. februarja ob 11.00 bo slovesnost pri spomeniku padlim borcem XIV. divizije v OsreĹĄkih peÄ?eh v Ravnah. Nastopili bodo moĹĄki pevski zbor iz Raven, Ĺženski pevski zbor iz Raven, ravenska godba, harmonikarji in uÄ?enci podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole iz Raven, slavnostni govornik bo Ä?lan IzvrĹĄnega odbora ZB NOB Velenje SreÄ?ko Meh.

Sobota, 21. februarja ob 11.30 bo v LajĹĄah pri gostiĹĄÄ?u Janez zbor pohodnikov, ki bodo krenili na pot k Ĺ˝lebniku v Zavodnje. Ob 14. uri bo pri Kajuhovem spomeniku pri Ĺ˝lebniku potekala spominska slovesnost ob 71. obletnici Kajuhove smrti. Organizatorji tega pohoda so Socialni demokrati Ĺ oĹĄtanja in ZB NOB Velenje.

Sobota, 21. februarja ob 19. 00 bo kot zakljuÄ?ek vseh prireditev v spomin na 71. obletnico pohoda XIV. divizije na Ĺ tajersko in smrti Karla Destovnika Kajuha v Domu kulture v Ĺ oĹĄtanju predvajanje dokumentarnega filma RTV Slovenije z naslovom ÂťZa sreÄ?nejĹĄe dni â&#x20AC;&#x201C; KajuhÂŤ. đ&#x;&#x201D;˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Tudi resne stvari izpadajo komiÄ?no BanÄ?ni potres â&#x20AC;&#x201C; DomaÄ?e teme za komedije â&#x20AC;&#x201C; Pogled 850 let nazaj â&#x20AC;&#x201C; Hitreje med Celjem in Zidanim Mostom â&#x20AC;&#x201C; V spomin na frankolovske Ĺžrtve Nekateri pravijo, da je med pretirano resnostjo oziroma kritiÄ?nostjo in norÄ?avostjo vÄ?asih le tanka meja. In to nekateri na nekaterih podroÄ?jih Ä?utijo tudi v zadnjem pustnem Ä?asu. Recimo pri bankah. Pa Ä?eprav se mnogim banÄ?ni pretresi ne zdijo niÄ? kaj pustno norÄ?avi. Ĺ˝e pred samim pustom, in ne ĹĄele po njem, so nekateri nekaterim zato Ĺželeli sneti maske. Ker so si jih menda nekateri na Banki Slovenije nadeli pri reĹĄevanju naĹĄega banÄ?niĹĄtva. In pri tem ÂťizbrisaliÂŤ (nazadnje v Banki Celje) veliko ljudi, ki so ÂťsodelovaliÂŤ z naĹĄimi bankami. Mali delniÄ?arji so se zato znaĹĄli v velikih teĹžavah in so se tudi na veliko jezili. Na mnoge. Nikakor niso pristajali na ÂťpojasnilaÂŤ, da so v Ĺželji po veÄ?jem zasluĹžku vedeli, v kaj se spuĹĄÄ?ajo. Na BS pa so zagotavljali, da so delali vse po 'reglcih'. S pokopom pusta se stvari ĹĄe niso razÄ?istile. Kot se po mnenju mnogih ĹĄe niso v naĹĄi slavni slabi banki. Ta se jim zdi mnogo preveÄ? poĹžreĹĄna, kljub zagotovilom o resnem in preglednem delu pa naj bi se jim nekatere stvari izmuznile iz rok. Tudi tu ÂťljudjeÂŤ terjajo, da maske padejo. Da Slaba banka, kot jo imenujemo, ne sme res biti slaba banka. Ob vsem razliÄ?nem Ä?udnem dogajanju pri nas ni Ä?udno, da daje vsakdanje resno Ĺživljenje dobre teme za komedije. In tako lahko vidimo, da bodo na bliĹžajoÄ?ih se celjskih Dnevih komedije skorajda same komedije domaÄ?ih avtorjev. In dela ÂťnaĹĄe goreÂŤ listi. Da gre za dela iz naĹĄega Ĺživljenja, kaĹže Ĺže zgolj nekaj naslovov: Mulc vas gleda, Mali priroÄ?nik biznisa, Prevare â&#x20AC;Ś Ob vsem tem je nekaterim le malo manj do smeha, ko vidijo, kakĹĄno ceno imajo vstopnice za te predstave. A kaj hoÄ?emo, tudi smeh mora imeti svojo ceno.

reditev ob 850-letnici tega samostana jih Ä?aka letos. Seveda bi tudi radi, da bi se jih ob tej obletnici usmilila drĹžava in jih po sedemletnih prizadevanjih le usliĹĄala in temu pomembnemu zgodovinskemu spomeniku podelila status spomenika drĹžavnega pomena. Tudi zato, ker bodo tako laĹžje priĹĄli do evropskega denarja, ki ga bodo, Ä?e Ĺželijo obnoviti ĹĄe nekaj ostalih objektov tega samostana, nujno potrebovali. Nekateri menijo, da je prav, da dobijo evropska sredstva, saj so tu tudi v daljni preteklosti gostili menihe iz raznih drĹžav. Prvi so v to Dolino svetega Janeza priĹĄli menihi iz Francije. V Slovenskih Konjicah se sicer zavedajo, da kaj hitro do dobre obnove kartuzije ne bodo priĹĄli, hitreje pa se bodo vrtela kolesa med Celjem in Zidanim Mostom. Vendar ne zato, ker bi se na tem juĹžnem delu znamenite 3. razvojne osi gradnje ceste lotili prej kot na severnem, to je koroĹĄko-ĹĄaleĹĄkem delu. Ne, saj tudi na tem delu nastajajo zapleti s traso, ker LaĹĄÄ?ani ceste v svojem ÂťozkemÂŤ obmoÄ?ju noÄ?ejo. Med Celjem in Zidanim Mostom naj bi se kmalu hitreje vrtela kolesa na Ĺželeznici. Razen za drugi ĹželezniĹĄki tir proti Kopru namreÄ? Slovenija priÄ?akuje evropski denar ĹĄe za obnovo nekaterih ĹželezniĹĄkih odsekov â&#x20AC;&#x201C; tudi med Zidanim Mostom in Celjem. Tako bi lahko tudi tu vlaki drveli hitreje. In varneje. V soboto, ko so nekateri slavili valentinovo, drugi pa Ĺže praznovali dan norÄ?avosti, so se v Stranicah spomnili Ĺžalostnega dogodka pred 70 leti. Takrat so Nemci iz maĹĄÄ?evanja zaradi partizanskega napada na njihovega celjskega okroĹžnega vodjo in deĹželnega svetnika Antona Dorfmeistra na drevesa obesili 99 talcev, enega pa ustrelili. SveÄ?anosti, ki jo v spomin na ta hud zloÄ?in pripravljajo vsako leto, sta se udeleĹžila tudi predsednik Borut Pahor ter Anna Elisabeth Prinz, nemĹĄka veleposlanica v Ljubljani. Ta je tudi poloĹžila venec, grobove pa je blagoslovil celjski ĹĄkof Stanislav LipovĹĄek. Pa ĹĄe to: Ä?eprav nimajo pravih podatkov, v Celju pravijo, da znameniti Stari grad nad mestom obiskuje vse veÄ? gostov. Zato tudi pobuda, da bi razĹĄirili cesto do gradu in uredili veÄ?je parkiriĹĄÄ?e. Menda ni nikogar, ki ni za to. Le manjĹĄi problemÄ?ek je. Za ta dela obÄ?ina nima denarja.

Ä&#x152;asa za zabavo in smeh pa nimajo v Slovenskih Konjicah. Tam so se Ĺže lani spomnili na obletnico njihove oziroma Ĺ˝iÄ?ke kartuzije, glavnino pri-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;&#x201D;˛

Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je â&#x20AC;&#x153;NaĹĄ Ä?asâ&#x20AC;? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 19. 2. 2015, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

19. februarja 2015

Sto v enem stanovanju? V praksi to ni mogoÄ?e, v teoriji in drĹžavni blagajni pa ĹĄe kako! â&#x20AC;&#x201C; Uprava enota, Center za socialno delo, Policija v Velenju Ĺželi temu priti do dna â&#x20AC;&#x201C; Jim bo drĹžava sledila? Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 11. februarja â&#x20AC;&#x201C; Na Upravni enoti Velenje so si v poslovnem naÄ?rtu â&#x20AC;&#x201C; ker si vsako leto izberejo eno podroÄ?je, ki ga obdelajo bolj natanÄ?no (v preteklih letih so bili to tujci, gradbena dovoljenja) â&#x20AC;&#x201C; odloÄ?ili, da se bodo letos lotili bivanja, natanÄ?neje prebivaliĹĄÄ?a in vsega, kar je povezano s tem. Na bivaliĹĄÄ?e je vezanih niz pravic. GneÄ?a, do katere prihaja na nekaterih naslovih, na katerih je v enem stanovanju ali individualni hiĹĄi prijavljenih tudi sto â&#x20AC;&#x201C; da, prav ste prebrali, sto â&#x20AC;&#x201C; oseb, napeljuje na to, da s tem nekaj ni v redu. ÂťKoncentra-

prijavljenih 30, 40 ljudi. FiziÄ?no je nemogoÄ?e, da bi prijavljeni tam tudi bivali. Vedeti morate, da mora imeti tujec, da dobi pri nas dovoljenje za prebivanje, bivaliĹĄÄ?e. Ä&#x152;e ga nima, ne more dobiti dovoljenja in v primerih, ki smo jih zaznali, sumimo, da gre za fiktivno prijavo bivaliĹĄÄ?a, kar jim je nekdo omogoÄ?il v zameno za plaÄ?ilo. Po neuradni oceni

ÂťÄ&#x152;e je na nekem naslovu prijavljenih sto ljudi, je zelo malo verjetno, da bi tam bivali. FiziÄ?no je nemogoÄ?e. K sodelovanju smo pritegnili Center za socialno delo in policijo,

Ta tujec je nekje zaposlen. Po navadi mu je tisti, ki ga je zaposlil, uredil tudi bivaliĹĄÄ?e. Ko pa se to preverja na terenu, so ti ljudje, ki naj bi bili tukaj, kar naenkrat v Ĺ vici, NemÄ?iji

ogromno neopraviÄ?enih ur, pa se to tolerira kot nekaj normalnega. Saj formalno je vse v redu. Otrok je vpisan, biva na nekem naslovu ...ÂŤ Ko ugotovite, Ä?e ugotovite, da je res, kar se kaĹže, bodo kakĹĄne posledice? ÂťSeveda. Na Upravni enoti Velenje bomo za tujce, ki so dejansko samo fiktivno prijavljeni, zaÄ?eli po-

cijoÂŤ so prvi opazili na Upravni enoti Velenje in se odloÄ?ili, da sum, da pri tem nekaj ne more biti v redu, preverijo. NaÄ?elnik Fidel KrupiÄ&#x2021; je k sodelovanju pritegnil Policijsko postajo Velenje in Center za socialno delo Velenje in Ĺže na prvem sreÄ?anju so ugotovili, da se bo najbrĹž sum najmanj kaznivega dejanja goljufije potrdil, Ä?e si bodo dejstva skupaj ogledali pobliĹže. Ko pravite sto, mislite na eno stanovanje ali na cel stanovanjski blok? ÂťV individualni hiĹĄi, v stanovanju. Celo v dvosobnem stanovanju je

Fidel KrupiÄ&#x2021;: ÂťVedeti hoÄ?emo, ali nekdo biva, kjer naj bi bival, in dela, dela, kjer naj bi delal.ÂŤ

se zneski gibljejo od 50 pa do 100 evrov meseÄ?no. Nekdo, ki jih ima prijavljenih 40 ...?ÂŤ PlaÄ?uje davke. ÂťJa, seveda ... Res pa je, da je to problem z veÄ? vidikov, tudi davÄ?nega, pa prekrĹĄkovnega in ĹĄe kakĹĄnega. Konec koncev nekdo, ki ne biva tam, kjer naj bi bival, ÂťzapadeÂŤ pod doloÄ?be zakona o stalnem prebivanju. Ta ima za te primere doloÄ?ene globe. A stvar gre ĹĄe naprej. Ko nekdo iz tega naslova zatrjuje, da pri njem biva tudi druĹžina in pride po otroĹĄke dodatke, Ä?e je brezposeln tudi po socialno pomoÄ? ... V resnici pa teh ljudi ni. Tukaj jih ni.ÂŤ Kako jih ni?

â?ą

Na Upravni enoti, Centru za socialno delo, Policijski postaji Velenje si ne bodo veÄ? zatiskali oÄ?i. Dobro bi bilo, Ä?e se jih ne bi tudi drĹžava.

â?ą

ÂťKo nekdo na osnovi bivaliĹĄÄ?a prikaĹže, da pri njem biva tudi druĹžina, lahko pride po otroĹĄke dodatke, Ä?e nima dovolj sredstev za preĹživljanje, tudi po socialno pomoÄ?.ÂŤ

NiÄ? pa se ni naredilo za to, da zaradi fiktivnih stvari ne bi iz drĹžavnega proraÄ?una odtekal suh denar.ÂŤ Cilje ste si postavili, kaj pa rĂłke? ÂťĹ˝e ta mesec, najpozneje pa marca bomo opravili terenske oglede. Za tem bomo za Ĺže izdana dovoljenja za prebivanje preverili dejansko stanje. Preverili bomo tudi koga, ki misli, da je vse v redu, da ima vsa

ki je pristojna, da na terenu to ugotovi in sume preveri.ÂŤ Pred dvema, tremi leti je bilo Ĺže zaznati nekaj podobnega. Takrat je bilo to, kot se je izkazalo, povezano s tujci, ki so si Ĺželeli v Evropo, Slovenija jim je pri tem sluĹžila kot tranzitna drĹžava, v kateri so se ustavili le toliko, da so si uredili ustrezne papirje.

â?ą

ÂťA ni zanimivo, da je otrok, vpisan v ĹĄolo, k pouku pa ne hodi?ÂŤ

ÂťZato bo ta zadeva, povezana z bivaliĹĄÄ?em, zanimiva tudi za delovno inĹĄpekcijo, ker to nekdo omogoÄ?a. Ä&#x152;e govorimo konkretno o tujcu.

... Pogodbo za delo pa imajo s slovenskim podjetjem, delovno mesto v Sloveniji, bivaliĹĄÄ?e v Sloveniji, iz slovenskega centra za socialno delo dobijo za druĹžino, ki naj bi bila v Sloveniji, otroĹĄke dodatke, za Ĺženo, Ä?e je brezposelna in se ne more preĹživljati, socialno pomoÄ? ... Navidezno je vse v redu, na terenu pa ni v redu. Sumimo vsaj, da je tako. Zato bomo oĹžji seznam takih bivaliĹĄÄ?, v katerih je nenormalno ĹĄtevilo ljudi, razÄ?istili.ÂŤ OtroĹĄki dodatki? Ti otroci najbrĹž hodijo v ĹĄolo, v vrtec, gredo k zdravniku v Sloveniji. Ä&#x152;e bivajo tukaj. To se da preveriti na en, dva, tri. Hodi otrok v Sloveniji, v Velenju v ĹĄolo ali ne hodi, Ä?e biva tukaj? ÂťNe bi rad kogarkoli obtoĹževal, a je res zanimivo, da je otrok vpisan v ĹĄolo, k pouku pa ne hodi. Ima

stopek razveljavitve dovoljenja za bivanje, na Centru za socialno delo postopek ukinitve socialne pomoÄ?i oziroma otroĹĄkega dodatka, Policijska postaja Velenje pa se bo najbrĹž lahko lotila postopkov podajanja kazenskih ovadb. Konec koncev so to kazniva dejanja.ÂŤ DrĹžava si pred tem, kar sumite, da se dogaja, ne bi smela zatiskati oÄ?i. NajbrĹž niste edina upravna enota v Sloveniji, ki se ji pri vpogledu v evidence kaĹžejo podobne slike. Konec koncev bi koga te zadeve morale zanimati Ĺže zato, ker to, kar sumite, da se dogaja, drĹžavo stane? ÂťSe strinjam, da bi to morala biti slovenska akcija. O tem se je v preteklosti govorilo v smislu zakonodaje, ki bi to uredila. Vendar je vse obstalo zgolj pri predlogih, idejah.

dovoljenja. Zakonske osnove imamo, zadevam Ĺželimo priti do dna, vedeti hoÄ?emo, ali nekdo prebiva, kjer naj bi prebival, dela, kjer naj bi delal, in ali ima dovolj sredstev za preĹživljanje.ÂŤ Zakaj boste preverjali pa slednje? ÂťTujska zakonodaja in zakonodaja, ki jo uporablja center za socialno delo, sta rahlo neusklajeni. Zgodi se, da nekdo za to, da dobi dovoljenje za bivanje, z vsemi formalnimi potrdili v upravnem postopku dokaĹže, da ima dovolj sredstev za preĹživljanje (269,20 evrov na druĹžinskega Ä?lana), potem pa se zelo hitro oglasi na centru za socialno delo, da jih nima.ÂŤ Taka akcija, kot se je lotevate, je visoka dodana vrednost javni upravi, o kateri se velikokrat govori le kot o stroĹĄku. ÂťDejansko gre za primer dobre prakse. Ä&#x152;e bomo uspeĹĄni na oĹžjem teritorialnem obmoÄ?ju in verjamem, da bomo, ker smo se tega lotili z vso vnemo, bo to lahko lep zgled za celotno drĹžavo. Dejansko je treba narediti red v tem. Po eni strani ogromno varÄ?ujemo, po drugi pa nekontrolirano troĹĄimo.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Na Promenadi bo potrebnih nekaj sprememb Promenada je bila v tem okolju v glavnem sicer dobro sprejeta, vendar pa se ves Ä?as pojavljajo tudi pripombe. Med svetnike jih je na zadnji seji v imenu stanovalcev Cankarjeve ulice prinesel tudi svetnik SDS mag. Albin VrabiÄ?, ki je ĹĄe posebej opozoril na slabo izbiro nabrazdanih povrĹĄin, ki so se v zimskem Ä?asu pokazale ĹĄe kot dodatno nesprejemljive. Na Mestni obÄ?ini Velenje pripombe skrbno beleĹžijo in nekatere bodo po besedah Ĺžupana Bojana KontiÄ?a tudi upoĹĄtevali. V prvi vrsti bodo naredili veÄ? za prepreÄ?itev vandalizma, ki je tu dobil krila, ĹĄe posebej v sanitarijah in garaĹžni hiĹĄi. Upajo, da bosta lokala, ki sta bila oddana na javnem razpisu, kmalu zaÄ?ela obratovati. Pokriti bo potrebno dvigalo v garaĹžni hiĹĄi in zgraditi nadstreĹĄek med garaĹžno hiĹĄo in Zdravstvenim domom. Spremeniti bo treba tudi sistem parkiranja v garaĹžni hiĹĄi, ki bo v pokritem delu namenjen tistim, ki imajo letne karte, in obiskovalcem. Vsekakor pa se nameravajo ÂťlotitiÂŤ tudi nabrazdanih povrĹĄin. ÂťTo hrapavo, luknjiÄ?asto povrĹĄino, s katero je arhitekt Ĺželel omejiti gibanje in ga usmeriti na oĹžji del promenade, bo treba drugaÄ?e urediti, saj je zdaj res tako, kot da se norÄ?ujemo iz ljudi. To je bilo najbolj neprijazno pozimi, ko se je zgodilo, da je zimska sluĹžba sneg odlagala na peĹĄpoti, peĹĄcem pa so ostale za hojo te nabrazdane povrĹĄine polne ledu. ReĹĄitev bo vsekakor treba najti,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?. đ&#x;&#x201D;˛ mz

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2015, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

19. februarja 2015

ÂťVegrad je bil reven kot cerkvena miĹĄÂŤ Ĺ˝e peto leto traja Vegradov steÄ?aj, zakljuÄ?en pa ne bo vsaj ĹĄe dve leti â&#x20AC;&#x201C; SteÄ?ajna upraviteljica Alenka Gril je naletela na popolnoma neurejeno dokumentacijo â&#x20AC;&#x201C; PremoĹženje je znaĹĄalo 20 milijonov evrov, obveznosti pa je bilo dvajsetkrat toliko, torej 400 milijonov Mira ZakoĹĄek

Velenje â&#x20AC;&#x201C; SteÄ?aj Vegrada ĹĄe vedno ni konÄ?an in verjetno ĹĄe dve leti ne bo. ZaÄ?el se je 6. oktobra leta 2010. Postopek je tako dolgotrajen zaradi povsem neurejene dokumentacije, zastavljenega premoĹženja in ĹĄtevilnih toĹžb. O tem sem se pogovarjala s steÄ?ajno upraviteljico Alenko Gril. Gre za enega vaĹĄih najbolj zahtevnih steÄ?ajev. KakĹĄno je bilo pravzaprav premoĹženje Vegrada ob nastopu steÄ?aja?

â?ą

Na zaÄ?etku steÄ?aja je imel Vegrad za 20 milijonov evrov premoĹženja in 400 milijonov terjatev.

ÂťPremoĹženja je bilo samo za 20 milijonov evrov. V tem znesku je zajeto vse: nepremiÄ?nine, oprema, terjatve, vrednostni papirji, poslovni deleĹži. Ta znesek je bil izredno nizek v primerjavi z obveznostmi podjetja, ki so presegale 400 milijonov evrov. SteÄ?aj je bil torej veÄ? kot neizogiben in bi se moral zaÄ?eti veliko prej.ÂŤ Kaj to pomeni za delavce? Lahko ĹĄe raÄ?unajo na kaj iz steÄ?ajne mase?

ÂťTe moĹžnosti skorajda ni. Od priznanih 400 milijonov terjatev je bilo zaposlenim priznanih 10,8 milijona evrov, od tega 6,2 milijona prednostnih (to so tiste, ki so poplaÄ?ane prednostno iz sploĹĄne steÄ?ajne mase â&#x20AC;&#x201C; to je tista, ki se ÂťnateÄ?eÂŤ iz prodaje nezastavljenega premoĹženja). Ĺ˝al je imel Vegrad vse svoje premoĹženje na razliÄ?ne naÄ?ine zastavljeno. To velja tako za nepremiÄ?nine, opremo, vrednostne papirje pa tudi terjatve. To seveda pomeni, da te sploĹĄne steÄ?ajne mase ne bo skoraj niÄ?. Pa tudi, Ä?e bi jo kaj ustvarili, je treba vedeti, da so delavci slaba dva milijona dobili izplaÄ?ana (to pa je tudi vse, kar so dobili) iz jamstvenega in preĹživninskega sklada in je torej ta sklad vstopil v viĹĄini izplaÄ?anih zneskov v poloĹžaj upnika do Vegrada. Torej verjetnosti, da bi delavci kaj dobili iz steÄ?ajne mase, praktiÄ?no ni.ÂŤ

Koliko premoĹženja pa vam je doslej uspelo odprodati, predvsem me zanimajo objekti v Velenju? ÂťVegrad je imel v Velenju samo dve lokaciji, staro upravo na PreĹĄernovi in kompleks nepremiÄ?nin Selo â&#x20AC;&#x201C; Paka (lokacija Vemont), kjer je imela sedeĹž tudi hÄ?erinska druĹžba. Stare uprave nam doslej ĹĄe ni uspe-

Hypoleasinga in smo jim jih zgolj predali in se preselili na Selo.ÂŤ Kako pa je z opremo, tukaj okoli jo je videti kar nekaj, tudi velik Ĺžerjav, ki vidno propada? ÂťKot sem dejala, je imel Vegrad tudi opremo zastavljeno. Tale, o kateri govorite, je bila prodana hÄ?erinski druĹžbi Vemont in zanjo teÄ?e izpodbojna toĹžba v smislu vraÄ?ila. Je pa dogovorjeno, da jo lahko prodajo in se bo kupnina izroÄ?ila tisti druĹžbi, ki bo uspela v pravdi.ÂŤ Kako pa je s steÄ?aji hÄ?erinskih druĹžb? ÂťTi potekajo samostojno za vse hÄ?ere, razen Projektivnega biroja. Uvedeni so bili kmalu za Vegradovim v letih 2010 in 2011. Projektivni biro je edino nekdanje Vegradovo delujoÄ?e podjetje. Tam je bila izpeljana prisilna poravnava, mi pa smo svoj deleĹž prodali.ÂŤ

â?ą

Prav vse Vegradovo premoĹženje je bilo zastavljeno, delavci ne morejo priÄ?akovati, da bi ĹĄe karkoli dobili.

Alenka Gril

lo prodati. Kompleks Selo â&#x20AC;&#x201C; Paka pa smo razdelili (gre za zelo velik kompleks) po izkazanem interesu na ĹĄtiri sklope (gradbena operativa, kamnolom, Vemont in Ĺželezokrivnica). Kamnolom smo prodali za zelo nizko ceno, saj ta ne obratuje veÄ?.

V tukajĹĄnjem okolju smo zaÄ?udeni, zakaj potekajo steÄ?ajni postopki tako poÄ?asi, zakaj puĹĄÄ?ate objekte in opremo propadati. Je to morda tudi zato, ker ste steÄ?ajni upravitelji preobremenjeni, ker vodite veÄ? postopkov hkrati? ÂťĹ˝al bo, kot sem Ĺže povedala, trajal steÄ?ajni postopek ĹĄe kar nekaj Ä?asa zaradi ĹĄtevilnih razlogov, no-

bistveno bolj poÄ?asi, kot sem upala, ravno zaradi tega, ker je bilo premoĹženje zastavljeno in smo odvisni od loÄ?itvenih upnikov (v glavnem so to banke), ki morajo soglaĹĄati s prodajno ceno. V kar nekaj primerih so ti zahtevali bistveno viĹĄjo, to pa je vsekakor njihova pravica. Potem pa prodaja ne uspe in draĹžbe je treba ponavljati in ponavljati. Imeli smo jih Ĺže 88.ÂŤ Mar to pomeni, da prodajne cene ne doloÄ?ate vi kot steÄ?ajna upraviteljica. Moram priznati, da smo se pogosto Ä?udili, zakaj prodajate posamezne nepremiÄ?nine po nelogiÄ?no visokih cenah? ÂťÄ&#x152;e premoĹženje ne bi bilo zastavljeno, bi bilo tako. V primeru Vegrada pa so na prvem mestu Ĺželje loÄ?itvenih upnikov. Tako smo morali na primer zemljiĹĄÄ?e v Ljubljani, ki je bilo po naĹĄi oceni vredno 800 tisoÄ? evrov, zaradi zahteve A banke na prvi draĹžbi ponujati za 2,5 milijona. S Ä?etrto prodajo z neposredno pogodbo je bilo prodano za 700 tisoÄ? evrov, da ne govorim o tem, da je med tem minilo zelo veliko Ä?asa. Ali pa drugi primer. V Mariboru smo za poslovno zgradbo po veÄ? izpeljanih draĹžbah zbirali nezavezujoÄ?e ponudbe in ocenili, da je najviĹĄja ponujena cena primerna, a se loÄ?itvena upnica NLB s prodajo ni strinjala. NLB je nato svojo terjatev prenesla na DUTB, ki je izrazila pripravljenost prevzeti to premoĹženje (loÄ?itveni upnik ima tudi to pravico). Speljali smo ta postopek, DUTB pa se s prevzemom ni veÄ? strinjala. Znova smo torej na zaÄ?etku, Ä?eprav smo imeli pred tem primernega kupca. TakĹĄnih primerov

Gurs niĹža vrednost stanovanj Ljubljana â&#x20AC;&#x201C; Geodetska uprava je Ĺže pripravila predlog uredbe, da se v mnogih vrednostnih conah ocenjena vrednost nepremiÄ?nin zniĹža. Vrednotenje nepremiÄ?nin se namreÄ? prilagaja dogajanju na trgu, na novo vrednost pa se prilagodi tam, kjer so bile prodaje in nakupi nepremiÄ?nin izvedeni v povpreÄ?ju veÄ? kot deset odstotkov pod (ali nad) ocenjenimi vrednostmi. Tam, kjer bo priĹĄlo do sprememb, se bodo vrednosti veÄ?ine stanovanj zniĹžale za deset odstotkov, najveÄ?je zniĹžanje bo 20-odstotno. Vrednosti hiĹĄ se bodo veÄ?inoma zniĹžale za deset ali enajst odstotkov, najveÄ?je zniĹžanje v eni od vrednostnih con pa bo 24-odstotno. đ&#x;&#x201D;˛

Gorenje naÄ?rtuje tretjo izdajo komercialnih zapisov

đ&#x;&#x201D;˛

Ĺ aleĹĄki in KoroĹĄki kmetje upajo na odkup vsega mleka Kotlje â&#x20AC;&#x201C; MleÄ?ne kvote so bile osrednja tema sestanka predstavnikov Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina in KoroĹĄke kmetijske zadruge. Obe sta lansko poslovno leto sklenili pozitivno, veÄ?ino mleka pa prodajo Mlekarni Celeia. KoroĹĄka zadruga ustvari veÄ? kot polovico prihodkov s trgovsko dejavnostjo, na KoroĹĄkem imajo kar 26 prodajaln, v katerih prodajajo tudi izdelke svojih Ä?lanov, med drugim tudi jogurtov in drugih mleÄ?nih izdelkov, ki jih vse bolj proizvajajo tamkajĹĄnji kmetje. Direktor Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina Ivo Drev pa je med drugim predstavil uspeĹĄnost njihove blagovne znamke Ekodar, pod katero trĹžijo ekoloĹĄko meso in izdelke in ki je bila Ĺže ĹĄirĹĄe prepoznana v zdravi prehrani kot zelo inovativna.

â?ą

Vegrad je moral vsako leto opraviti revizije poslovanja, revizor je zaradi njih izgubil licenco.

uprava posredovala tudi kriminalistom, s katerimi ves Ä?as sodelujemo in ena zaposlena se pravzaprav ukvarja izkljuÄ?no z zagotavljanjem dokumentacije, ki jo potrebujejo. Ĺ e vedno je tako.ÂŤ Vodstvo Vegrada, s Hildo TovĹĄak na Ä?elu, je zelo poudarjalo imidĹž tega podjetja, ki je veljalo v tem okolju za trdno in moÄ?no. A je bilo to oÄ?itno daleÄ? od resnice. ÂťVegrad bi moral v steÄ?aj Ĺže veliko prej, saj je imel likvidnostne teĹžave Ĺže leta 2008, od februarja leta 2010

â?ą

Kako je mogoÄ?e, da je bila zgrajena ena od Vemontovih hal brez gradbenega dovoljenja, nobena pa nima uporabnega?

GOSPODARSKE novice

Velenje, 13. februar â&#x20AC;&#x201C; Po uspeĹĄni izdaji komercialnih zapisov v letih 2013 in 2014 Gorenje naÄ?rtuje tretjo izdajo komercialnih zapisov. Komercialni zapisi z roÄ?nostjo 10 mesecev in 2,2-odstotno letno obrestno mero bodo izdani 20. februarja. Z izdajo komercialnih zapisov Gorenje pridobiva sredstva za sezonsko financiranje poslovanja in razprĹĄuje strukturo virov financiranja. Aktivnosti izdaje in prodaje komercialnih zapisov za Gorenje izvaja druĹžba Alta Invest.

Ljubljani Ĺže od leta 2008, gre pa za funkcionalno zemljiĹĄÄ?e. Vse skupaj pa je za nas zelo neprijetno, ker zaradi te pravde ne moremo prodati nepremiÄ?nin na tem obmoÄ?ju.ÂŤ V Ä?asu, ko vodite steÄ?ajni postopek, ste oÄ?itno naleteli na veliko teĹžav; ste zaradi njih vloĹžili kakĹĄne dodatne ovadbe? ÂťTe so bile vloĹžene Ĺže po temeljitem davÄ?nem pregledu, ki bi moral biti v Vegradu opravljen pravzaprav Ĺže avgusta leta 2010, torej pred steÄ?ajem, a inĹĄpektorjem nihÄ?e ni dostavljal dokumentacije. Z njim so zaÄ?eli takoj po uvedli steÄ?aja in ga v dobrem letu tudi zakljuÄ?ili. DavÄ?ni zapisnik je obsegal 355 strani, skupaj z odloÄ?bo pa ga je DavÄ?na

Nekdanjim delavcem Vegrada so po steÄ?aju ostale le prazne dlani

Za okoli 500 tisoÄ? evrov smo jeseni lani prodali sklop Ĺželezokrivnice, rok plaÄ?ila pa se ĹĄe ni iztekel. Sklop gradbene operative (samo zemljiĹĄÄ?e okoli zgradbe, ki pa ni Vegradova) in Vemont, pa sta ĹĄe neprodana. Vemont bo tudi teĹžko prodati, saj gre za dve zgradbi, ki sta brez uporabnega dovoljenja, druga pa tudi brez gradbenega dovoljenja, ki pa ga bo zaradi neposredne bliĹžine reke Pake skoraj nemogoÄ?e pridobiti. To seveda pomeni, da sta ti dve stavbi praktiÄ?no neuporabni. Smo pa na zadnji draĹžbi prodali samski dom na Cesti Simona Blatnika, to pa je bil pravzaprav edini objekt, ki smo ga trĹžili in je svoje stroĹĄke tudi sam pokrival.ÂŤ Prodaja ĹĄe ni realizirana. Kaj pa prostori v Starem trgu 35 v Velenju, kjer je imel Vegrad nazadnje upravo? ÂťTi niso bili last Vegrada, ampak

beden od njih pa ni odvisen od steÄ?ajne upraviteljice. Najprej so to pravdni postopki, ki smo jih imeli ob zaÄ?etku steÄ?aja kar 500 (polovico takĹĄnih, v katerih je Vegrad to-

â?ą

Od 500 pravd so jih razreĹĄili 450, prijavljenih so imeli 3000 terjatev, 700 (v viĹĄini 113 milijonov) jih je steÄ?ajna upraviteljica prerekala.

Ĺžil, in drugo polovico, v katerih je bil toĹžen). Dokler vse pravde niso zakljuÄ?ene, se tudi steÄ?aj ne more zakljuÄ?iti! Tudi prodaja premoĹženja poteka

pa bi vam lahko opisala ĹĄe veliko.ÂŤ Zakaj pa ĹĄe ni prodana nekdanja upravna stavba na PreĹĄernovi v Velenju? ÂťLoÄ?itveni upnik je Banka Celje, ki k predlagani prodaji ni dala soglasja, Ä?eĹĄ da je moĹžno iztrĹžiti veÄ?, a po odzivih interesentov tega ni mogoÄ?e priÄ?akovati. Predlagali smo jim, da nepremiÄ?nino prevzamejo, saj imajo tudi sami nepremiÄ?ninsko druĹžbo, pa so ugotovili, da bi po takĹĄni ceni teĹžko prodali. TakĹĄnih absurdov je ĹĄe veliko.ÂŤ Katere najpomembnejĹĄe naloge so ĹĄe pred vami in kdaj mislite, da boste postopek lahko konÄ?ali? ÂťOcenjujem, da bomo premoĹženje prodali v roku enega leta, ne verjamem pa, da bi v tem Ä?asu lahko zakljuÄ?ili tudi vse pravde, saj so mnoge zelo zapletene. Ena na primer teÄ?e s stanovalci Mosteca v

pa blokirane vse raÄ?une. Vse teĹžave pa je uprava zelo skrivala. Spomnim se velikega zaÄ?udenja predsednika sindikata (bil je tudi Ä?lan nadzornega sveta), ko je ugotovil, da uprava v Starem trgu in objekt gradbena operativa ni last Vegrada. Vodstvo se je namreÄ? odloÄ?alo, ko se je podjetje znaĹĄlo v finanÄ?nih teĹžavah, za prodajo objektov, ki jih je potem najemalo nazaj oziroma jemalo na lizing. Ä&#x152;e Vegrad primerjam z drugimi gradbinci, Primorjem in SCT, ki sta prav tako konÄ?ala v steÄ?aju, sta imela pribliĹžno enake obveznosti kot Vegrad, a desetkrat veÄ?je premoĹženje. V lasti so imeli stavbe in opremo, Vegrad pa bistveno manj. Pravzaprav je bil reven kot cerkvena miĹĄ. A vodstvo ga je skuĹĄalo prikazovati mnogo veÄ?jega in uspeĹĄnejĹĄega, kot je bil v resnici.ÂŤ Kako velika skupina pa skrbi za ta steÄ?aj? ÂťTrenutno so poleg mene samo ĹĄe ĹĄtirje, od tega ena oseba skrbi samo za dokumentacijo kriminalistom. Ekipa je za to, kar zdaj poÄ?nemo, dovolj velika in se tudi dovolj hitro odziva na vse postopke. Na zaÄ?etku steÄ?aja smo imeli 500 pravdnih zadev, zdaj jih je ĹĄe okrog 50 in seveda ĹĄe odprodaja preostanka premoĹženja. Vse skupaj naj bi bilo zakljuÄ?eno pribliĹžno v dveh letih.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 2. 2015, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

19. februarja 2015

Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj pridelala izgubo FinanÄ?ne teĹžave bodo odpravljene ĹĄele v nekaj letih â&#x20AC;&#x201C; Odvisne bodo tudi od razmer na trgu â&#x20AC;&#x201C; Bo potrebno odpuĹĄÄ?anje? Bojana Ĺ pegel

kot so naÄ?rtovali. Ob tem pa je dobra novica, da je blok 6 skorajda konÄ?an in da ta Ĺže proizvaja elektriko. ZakljuÄ?ek projekta je predviden v prvi polovici letoĹĄnjega leta, uporabno dovoljenje pa naj bi pridobili v prvi polovici leta 2016, ko naj bi TEĹ blok 6 prevzel tudi v upravljanje.

narnih tokov in gospodarjenju s sredstvi. V okviru skupine HSE bodo po direktorjevih besedah izkoriĹĄÄ?ali tudi likvidnostne preseĹžke za namene kratkoroÄ?nega premostitvenega financiranja. ÂťStorili bomo vse, da ne bo priĹĄlo do vnovÄ?itve poroĹĄtva drĹžave,ÂŤ je ĹĄe dodal Eberlinc. Zato pa bodo morali skrbno pregledati vse stroĹĄke poslovanja, h katerim sodijo tudi kadrovski viri. Ob koncu leta 2014 je bilo v ĹĄoĹĄtanjski termoelektrarni 439 zaposlenih. Trenutno jih je ne-

petih letih gradnje na deloviĹĄÄ?u ni zgodila niti ena nesreÄ?a s smrtnim izidom, pa Ä?eĹ oĹĄtanj, 12. februarja â&#x20AC;&#x201C; Lansko leto je bi- prav so imeli v Ä?asu najbolj intenzivnih del Zahtevnih bo ĹĄe nekaj let Trenutna zadolĹženost druĹžbe TEĹ do lo za ĹĄoĹĄtanjsko termoelektrarno izjemno dnevno na deloviĹĄÄ?u tudi po 1.300 delavzahtevno. V njem se je druĹžba sooÄ?ala z za- cev. Sedaj jih je le ĹĄe okoli 200 dnevno. Na bank je 764 milijonov evrov. NajveÄ?jemu ostreno finanÄ?no situacijo, razmere pa so ĹĄe novinarski konferenci, ki so jo v poslabĹĄale niĹžje cene elektriÄ?ne energije. Te TEĹ pripravili pred tednom dni, naj bi na poslovanje druĹžbe vplivale bolj kot sta oba nanizala ĹĄe nekaj zanicena velenjskega lignita. Leto 2014 bodo v mivih podatkov. TEĹ zakljuPo ĹĄe nerevidiranih poÄ?ili z izgubo, datkih je TEĹ lani proiZa blok 4 TEĹ ni pridobil dokolikĹĄna bo, zvedel in prodal 2.835 voljenja za podaljĹĄano obratopa ĹĄe ne vegigavatnih ur elektriÄ?ne vanje, zato je v naÄ?rtu, da ga do. Direktor energije in 259 gigavabodo ob konca letoĹĄnjega leta TEĹ dr. Matnih ur toplotne energiustavili. Dve plinski turbini pa tjaĹž Eberlinc je za ogrevanje. Tudi slebo za terciarno rezervo uporaocenjuje, da dnja je po besedah Eberbljal Eles. bo finanÄ?na linca prepoceni. Ĺ˝e lani izpostavljeso poskuĹĄali doseÄ?i viĹĄjo nost TEĹ v ceno, a niso bili uspeĹĄni. Direktor TEĹ dr. MatjaĹž Eberlinc in njegov namestnik ter direktor projekta Blok 6 Miha prihodnjih letih velika. Da jo bodo uredili, Letos bodo poskuĹĄali znova, PeÄ?ovnik sta predstavila dobre in slabe novice. naj bi potrebovali vsaj 5 let. Ob tem pa je nismo pa izvedeli, kako visoko dobra novica, da bo gradnja bloka 6 zaklju- poviĹĄanje cen toplotnega ogrevanja bodo dobavitelju pri gradnji ĹĄestke, druĹžbi Al- kaj manj na raÄ?un upokojevanja in predÄ?aÄ?ena do sredine letoĹĄnjega leta. Po besedah predlagali. V lanskem letu so za proizvo- stom, v letu 2015 dolgujejo ĹĄe 37,8 milijona. snih odhodov delavcev. V druĹžbi prav sedirektorja projekta Mihe PeÄ?ovnika je kljub dnjo porabili dobre 3 milijone ton premo- PlaÄ?ali jih bodo s pomoÄ?jo Holdinga slo- daj opravljajo temeljito analizo kadrovskih medijski razvpitosti to zanje zgodba o uspe- ga. Ustvarili so 199 milijonov evrov Ä?istih venskih elektrarn (HSE). Bodo pa v priho- virov, zato odgovora na vpraĹĄanje, ali bodo hu. Vse je teklo po naÄ?rtih. Poleg tega se v prihodkov, kar je 6 milijonov evrov manj, dnje ĹĄe veÄ?ji poudarek dali naÄ?rtovanju de- potrebna dodatna odpuĹĄÄ?anja, v vodstvu

TEĹ ĹĄe nimajo. ÂťPreverili bomo vse delovne procese, da ugotovimo, kaj lahko na tem podroÄ?ju naredimo v prihodnosti. O vsem se bomo pogovarjali tudi s sindikati,ÂŤ je k temu dodal Eberlinc.

TEĹ 6 postaja realnost Lansko leto je bilo za projekt TEĹ 6 prelomno. Vse faze projekta so potekale po terminskem planu brez veÄ?jih teĹžav. ÂťTrenutno potekajo optimiranja in preizkuĹĄanja zaĹĄÄ?it, v prvi polovici letos priÄ?akujemo zaÄ?etek poskusnega obratovanja, blok 6 pa bo v upravljanje prevzel TEĹ ,ÂŤ je dodal Miha PeÄ?ovnik. Na osnovi dokumentov in vhodnih podatkov, ki so bili usklajeni znotraj skupine HSE, je izdelan tudi noveliran investicijski program revizija 6. Do konca januarja je bil posredovan Slovenskemu drĹžavnemu holdingu, HSE, vladi in bankam, opravljen pa morata biti ĹĄe test zasebnega investitorja in recenzija programa. Sicer pa je ocenjena vrednost investicije ĹĄe vedno 1,428 milijarde evrov, na ravni, ugotovljeni v letu 2013. Na novinarsko vpraĹĄanje, kaj je s preiskavami kriminalistov o nepravilnostih pri gradnji TEĹ 6, je Eberlinc povedal, da ve le toliko, kot izve iz medijev. ÂťSodelujemo pa s preiskovalci,ÂŤ je dodal. đ&#x;&#x201D;˛

Nesmiselno se je slepiti o podaljĹĄanju roka V Ĺ aleĹĄki dolini doslej zgrajenih 195 malih Ä?istilnih naprav, do konca leta 2017 bi jih moralo biti 2.800 â&#x20AC;&#x201C; PovpreÄ?en stroĹĄek izgradnje je 3.500 evrov za posamezen objekt Tatjana PodgorĹĄek

Na obmoÄ?jih, kjer ne bo zgrajeno javno kanalizacijsko omreĹžje, morajo gospodinjstva urediti odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje komunalne odpadne vode z izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav (MKÄ&#x152;N) do konca leta 2017. Doslej je v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki zgrajenih 195 MKÄ&#x152;N, do konca leta 2017 bi jih moralo biti 2.800. ÂťVem, da so lokalne skupnosti naslovile na ministrstvo za okolje veliko dopisov za podaljĹĄanje tega roka, vendar za zdaj ĹĄe ni priĹĄlo do sprememb. DrĹžava se je do Evrope zavezala, da bo do takrat to urejeno. Ä&#x152;e ne bo, bo morala prositi za odpustke, kar pa je vpraĹĄljivo. Menim, da se je nesmiselno slepiti in razmiĹĄljati o premaknitvi roka,ÂŤ pravi vodja Centralne Ä?istilne naprave Ĺ aleĹĄka dolina NataĹĄa Uranjek Ĺ˝evart, ki smo jo povpraĹĄali ĹĄe nekaj drugih vpraĹĄanj.

Po informacijah je izgradnja MKÄ&#x152;N za gospodinjstva velik zalogaj? ÂťS cenami Ä?istilnih naprav se pri nas ne ukvarjamo. Po informacijah, zapisanih na ponudbah, s katerimi se v naĹĄi svetovalni pisarni oglasijo uporabniki, se te gibljejo od 1.500 do 3.000 evrov. K temu V prvem krogu sistematiÄ?nega praznjenja greznic je bilo veÄ? kot 3.500 kubiÄ?nih metrov odplak. V drugem krogu praznjenja pa naj bi oÄ?istili od 1.500 do 2.000 kubiÄ?nih metrov grezniÄ?nih vsebin na leto.

60 evrov elektriÄ?ne energije na leto, stroĹĄki servisiranja oziroma vzdrĹževanja pa znaĹĄajo do 100 evrov na leto. Lahko pa uporabnik servisira napravo sam. Gospodinjstva v naĹĄih treh obÄ?inah stroĹĄkov s praje treba priĹĄteti ĹĄe stroĹĄke gradbe- ma precej manjĹĄe, temu primerno znjenjem MÄ&#x152;N na tri leta nimajo, nih del. Ta nekateri opravijo sami, manjĹĄi so tudi njihovi uÄ?inki Ä?iĹĄÄ?e- ker je storitev Ĺže vkljuÄ?ena v ceno.ÂŤ drugi izberejo izvajalca. PovpreÄ?en nja. Gospodinjstva morajo biti pri Kako je urejen odvoz grezniÄ?nih stroĹĄek za posamezen objekt zna- izbiri naprave pozorna na dovolj vevsebin? Kdo ga izvaja v Ĺ aleĹĄki doĹĄa 3.500 evrov. Naj ob tem opozo- lik del za usedanje grobih delcev â&#x20AC;&#x201C; lini? rim, da morajo gospodinjstva po ÂťLokalne skupnosti v Ĺ aleĹĄki dodokonÄ?ani izgradnji o tem obvestiti lini so izvajanje omenjene javne gokomunalno podjetje, ki je pristojno spodarske sluĹžbe zaupale Komunalza izdelavo ocene obratovanja na nemu podjetju Velenje. Ker z enim terenu. Uredba in pravilnik doloÄ?avozilom, ki ga imamo na voljo, ne ta, da jo je potrebno izdelati tri mezmoremo prepeljati vsega, si pomasece po izgradnji MKÄ&#x152;N oziroma gamo s podizvajalci. Ä&#x152;iĹĄÄ?enje grezniÄ?nih vsebin in blata iz MKÄ&#x152;N ne kasneje kot po devetih mesecih od zaÄ?etka obratovanja. Pozitivna pa se odvija na Centralni Ä?istilni ocena delovanja pomeni, da je uponapravi Ĺ aleĹĄke doline. Vso gorabnik oproĹĄÄ?en 90-odstotnega plaĹĄÄ?o, ki se odstrani, oÄ?isti v postopku Ä?iĹĄÄ?enja odpadni Ä?ila okoljske dajatve, kar na leto vod, preostanek je primepomeni za ĹĄtiri Ä?lansko druĹžino ren za izpust v okolje.ÂŤ blizu 100 evrov.ÂŤ Koliko znaĹĄa ta stroĹĄek za Nekateri strokovnjaki trdijo, da je obveza po izgradnji uporabnike? naprav pravzaprav ĹĄe eden ÂťJe Ĺže v ceni, osnova od ÂťnategovÂŤ, saj naj bi bili za izraÄ?un pa je kubiÄ?uÄ?inki dokaj primerljivi s ni meter prodane pitriprekatnimi greznicami. tne vode.ÂŤ ÂťS tem ne morem soglaĹĄaKoliko grezniÄ?nih ti. Lani smo se lotili sistemavsebin oÄ?isti na leto? tiÄ?nega praznjenja greznic ÂťGrezniÄ?ne vsebiin po izkuĹĄnjah je pravih trine centralna Ä?istilprekatnih greznic na naĹĄem NataĹĄa Uranjek Ĺ˝evart: ÂťZa dobro Ä?istilno napravo na naprava Ä?isti predobmoÄ?ju zelo malo. UÄ?inek je pomembna velikost in pravilna razporeditev vsem ponoÄ?i, ker je taÄ?iĹĄÄ?enja take greznice je s stadelov v njej.ÂŤ krat njena obremenitev liĹĄÄ?a stroke do 40-odstoten, manjĹĄa. Ko smo lani izuÄ?inki dobre in pravilno delujoÄ?e primarni usedalnik. Prav tako mo- vedli prvi krog sistematiÄ?nega praMKÄ&#x152;N pa morajo presegati 90 od- rajo vpraĹĄati, na koliko Ä?asa je treba znjenja greznic, je bilo teh vsebin stotkov.ÂŤ prazniti odveÄ?no bioloĹĄko blato. To veliko â&#x20AC;&#x201C; veÄ? kot 3.500 kubiÄ?nih meOdstopanja pri cenah MKÄ&#x152;N so je odvisno od velikosti zalogovni- trov. Nekateri namreÄ? niso izpraprecejĹĄnja, so takĹĄna odstopanja ka, kjer se hrani proizvedeno bio- znili greznic tudi po 10 let in veÄ?. V tudi pri uÄ?inkih? Na kaj naj bo- loĹĄko blato. Dobre naprave je treba drugem krogu praznjenja pa naj bi do gospodinjstva pri izbiri napra- izprazniti na 3 leta, slabĹĄe pa tudi oÄ?istili od 1.500 do 2.000 kubiÄ?nih ve pozorna? na pol leta.ÂŤ metrov grezniÄ?nih vsebin na leto.ÂŤ ÂťCena in uÄ?inkovitost delovanja MKÄ&#x152;N je potrebno vzdrĹževati. KaObÄ?utek je, da bo nereda na tem naprav sta povezani. Za dobro Ä?iko in koliko znaĹĄajo stroĹĄki? podroÄ?ju veliko, saj drĹžava pri tem stilno napravo je pomembna veliÂťPo naĹĄih informacijah porabi naznova ni bila odloÄ?na in je prepukost in pravilna razporeditev delov prava za enodruĹžinsko hiĹĄo â&#x20AC;&#x201C; za 5 stila ureditev lokalnim skupnov njej. CenejĹĄe naprave so pravilo- populacijskih enot â&#x20AC;&#x201C; pribliĹžno za stim.

NaloĹžba precejĹĄnja, ostali stroĹĄki zanemarljivi AleĹĄ Jelen iz Ĺ entilja pri Velenju je vgradil MKÄ&#x152;N skupaj s starĹĄi. ÂťStroĹĄek izgradnje je znaĹĄal blizu 3.500 evrov. Izkop sem opravil sam. Prijavili smo se na razpis lokalne skupnosti za subvencijo in jo tudi dobili. Kdaj se mi bo naloĹžba povrnila, ĹĄe nisem natanÄ?no izraÄ?unal. So pa zanimivi nekateri drugi podatki. Gospodinjstva, ki so prikljuÄ?ena na javno kanalizacijsko omreĹžje, bodo pri porabljenih 200 kubiÄ?nih metrih vode plaÄ?ala za odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje odpadnih voda dobrih AleĹĄ Jelen: ÂťPri nakupu 233 evrov, gospodinjstva z MKÄ&#x152;N pa MKÄ&#x152;N sem bil pozoren nekaj veÄ? kot 170 evrov na leto. ViĹĄina na njeno zanesljivost okoljske dajatve bo za prikljuÄ?ene na obratovanja in stroĹĄke kanalizacijo ali MKÄ&#x152;N znaĹĄala 10,56 vzdrĹževanja, predvsem evra, za neprikljuÄ?ene oziroma za tiste pa na stroĹĄke servisa z greznicami pa nekaj manj kot 106 notranje opreme.ÂŤ evrov na leto. NaloĹžba je precejĹĄnja, a so kasneje ostali stroĹĄki dokaj zanemarljivi.ÂŤ Jelen je ĹĄe povedal, da je bil pri nakupu MKÄ&#x152;N pozoren na njeno zanesljivost obratovanja in stroĹĄke vzdrĹževanja, predvsem stroĹĄke servisa notranje opreme. Danes lahko reÄ?e, da je naprava presegla njegova priÄ?akovanja, saj vonja po Ä?iĹĄÄ?enju dejansko ne zaznajo. Tudi pihalo, ki je tik ob hiĹĄi, je zelo tiho. Naprava je tako velika, da bo odvoz odveÄ?nega blata zadoĹĄÄ?al na tri leta.

ÂťKolikor mi je znano, so uredbe, velike ponudbe (na trgu je namreÄ? pravilniki dokaj jasni. Je pa res, da veÄ? kot 40 vrst MKÄ&#x152;N), sami pa je odloÄ?itev lokalnih skupnosti, ali se ne morejo odloÄ?iti, katera naprain v kolikĹĄni meva bi bila zanje ri bodo z razliÄ?ninajprimernejĹĄa. Mala komunalna Ä?istilna mi subvencijami Skupaj z njimi naprava za enodruĹžinsko hipomagale obÄ?apregledamo poĹĄo â&#x20AC;&#x201C; za 5 populacijskih enot nom pri nakupu nudbe, preveriâ&#x20AC;&#x201C; porabi na leto za pribliĹžno MKÄ&#x152;N, v njihomo tudi ostale za 60 evrov elektriÄ?ne energivi domeni.ÂŤ pogoje (teren, leje, stroĹĄki servisiranja oziroma V pomoÄ? obÄ?ago â&#x20AC;Ś), jih opozovzdrĹževanja pa znaĹĄajo do 100 nom pri izbiri rimo na lastnosti evrov na leto. MKÄ&#x152;N deluje naprav, konÄ?na na sedeĹžu cenodloÄ?itev pa je tralne Ä?istilne naprave svetovalna njihova. Svetovalna pisarna je odpisarna. Koliko obÄ?anov se je obr- prta vsako sredo od 13. do 16. ure v nilo po nasvet? prostorih centralne Ä?istilne naprave đ&#x;&#x201D;˛ ÂťKar nekaj. Oglasili so se zaradi Ĺ aleĹĄka dolina v Ĺ oĹĄtanju.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2015, barve: CMYK, stran 6

UTRIP

OD SREDE do torka

19. februarja 2015

Sreda, 11. februar Pravi vihar na domaÄ?i sceni so povzroÄ?ile nepravilnosti, ki naj bi se zgodile pri razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic in delnic v podrĹžavljenih bankah. Alenka BratuĹĄek, ki je bila v Ä?asu reĹĄevanja bank premierka, je dejala, da je vlada vse odloÄ?itve sprejemala na osnovi podatkov Banke Slovenije in da takrat ni imela nobenih argumentov, da bi o njih dvomila. Na odborih DZ so zaÄ?eli obravnavo zakonskih sprememb s podroÄ?ja pravosodja. Pripombe nanje so imeli tako sodniki kot toĹžilci in odvetniki. V Minsku so voditelji Ukrajine, Rusije, NemÄ?ije in Francije na noÄ?nem maratonskem zasedanju iskali reĹĄitev za izhod iz krize, ki grozi, da

Po vsej drĹžavi so potekali informativni dnevi za bodoÄ?e dijake in ĹĄtudente.

Na slovenskih fakultetah in srednjih ĹĄolah so potekali informativni dnevi. MadĹžarska in NemÄ?ija sta napovedali ukrepe, da bi zajezili naraĹĄÄ?anje ĹĄtevila nezakonitih priseljencev s Kosova, od koder beĹžijo zaradi slabih gospodarskih razmer. Nasilje skrajne skupine Boko Haram se iz Nigerije hitro ĹĄiri v bliĹžnje drĹžave â&#x20AC;&#x201C; sunitski skrajneĹži so prviÄ? napadli na Ä?adskem ozemlju.

Sobota, 14. februar Domnevne nepravilnosti pri sanaciji bank so nas â&#x20AC;&#x201C; milo reÄ?eno â&#x20AC;&#x201C; razburjale.

Ĺ˝abja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Dan je polepĹĄal Peter Prevc â&#x20AC;&#x201C; ne le, da je osvojil prvo mesto in si nadel rumeno majico vodilnega, s svojim poletom 250 metrov je postavil svetovni rekord.

bo prerasla v obseĹžno vojno â&#x20AC;&#x201C; zjutraj so dosegli dogovor o mirovnem naÄ?rtu, ki predvideva premirje in umik teĹžkega oroĹžja. ZDA, Velika Britanija in Francija so zaradi varnostnih razlogov zaprle svoja veleposlaniĹĄtva v Jemnu, potem ko so oblast v drĹžavi prevzeli ĹĄiitski uporniki. V streljanju v ZDA je 46-letni napadalec ustrelil tri muslimanske ĹĄtudente.

bil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, s katerim se je Grabar KitaroviÄ&#x2021;eva po sreÄ?anju na kratko sestala. Danska policija je ubila 22-letnega moĹĄkega, ki ga sumijo, da je tisti, ki je v dveh napadih v KĂśbenhavnu dan pred tem ubil dva civilista in ranil pet policistov. V Franciji je odmevala nova afera: predsednik Francois Hollande se je znaĹĄel na udaru kritik zaradi domnevne uporabe drĹžavnih sredstev za prevoz in druge potrebe svoje ljubice, igralke Julie Gayet. Dobro je bilo sliĹĄati, da je premirje na vzhodu Ukrajine, ki je v skladu s Ä?etrtkovim dogovorom iz Minska zdaj stopilo v veljavo, v prvih 12 urah razen nekaterih izjem na sploĹĄno obveljalo.

Ponedeljek, 16. februar Za slabo polovico slovenskih osnovnoĹĄolcev in dijakov so se zaÄ?ele enotedenske ĹĄolske zimske poÄ?itnice, ki tudi letos potekajo v dveh delih. Na poÄ?itnice so se odpravili uÄ?enci in dijaki jugovzhodne Slovenije, koroĹĄke, podravske, pomurske, savinjske in spodnjeposavske regije. FinanÄ?ni minister DuĹĄan Mramor je poudaril, da bo Slovenija vztrajala, da GrÄ?ija poravna svoje obveznosti in nadaljuje reforme. Ljubljansko viĹĄje sodiĹĄÄ?e je ugodilo proĹĄnji nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja BavÄ?arja, ki je hospitaliziran v izolskem Medicorju, za odlog prestajanja sedemletne zaporne kazni.

Politiki so dogovor sklenili. Bo drĹžal v praksi?

Predstavniki Sviza so predsedniku DZ Milanu Brglezu izroÄ?ili 39.236 podpisov pod peticijo Za ohranitev kakovostnega javnega izobraĹževanja in odliÄ?nosti raziskovalnega dela. Vodja evroskupine Dijsselbloem je potrdil, da sta z grĹĄkim premierjem Ciprasom dosegla dogovor, ki pomeni korak naprej pri iskanju kompromisa med GrÄ?ijo in Evropo. Kardinali RimskokatoliĹĄke cerkve so se seĹĄli v Vatikanu na dvodnevnem posvetu za zaprtimi vrati; na njem so razpravljali o reformi vatikanske kurije. V kemiÄ?ni tovarni v Ĺ paniji je priĹĄlo do eksplozije, zaradi katere se je nad krajem dvignil strupen oranĹžen oblak.

Petek, 13. februar Ĺ e je vrelo okrog sanacije bank. Poslanci so zahtevali natanÄ?no preiskavo postopka, preiskovalno komisijo in ustrezne zakonodajne spremembe. Posebej sta se oglasila tudi predstavnika koalicije; Dejan Ĺ˝idan in Karel Erjavec sta dejala, da priÄ?akujeta ostro ukrepanje zaradi dogajanja v DUTB, saj je po njuni oceni sumov nepravilnosti preveÄ?. Minister Ĺ˝idan je sporoÄ?il tudi dobro novico: program razvoja podeĹželja 2014â&#x20AC;&#x201C;2020 je dobil zeleno luÄ? Bruslja. Kmete je obenem pomiril, da novih davkov ne bo. Nekdanji prvi moĹž NLB Marko VoljÄ? je uresniÄ?il svojo napoved o ustanovitvi miselnega srediĹĄÄ?a Act Tank â&#x20AC;&#x201C; izbrani so se za zaprtimi vrati posvetovali o prihodnosti Slovenije.

Erik ValenÄ?iÄ? je osumljen, AnuĹĄka DeliÄ&#x2021; je osumljena, Meta RogliÄ? je osumljena, Peter LovĹĄin je osumljen. Izdaje tajnih podatkov, namreÄ?! So torej z izdajo ogrozili drĹžavo? Ne. In v tem je paradoks. PiĹĄeĹĄ oziroma poroÄ?aĹĄ o delovanju Sove nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami, in sicer o povezavah Ä?lanov slovenske neonacistiÄ?ne skupine Blood&Honour s stranko SDS, ali pa Ĺ pela KoĹžar o ozadju, ki so ga ob vstajah zanetili neonacisti, med katerimi so prepoznali enega Ä?lana, ki je povezan s SDS â&#x20AC;&#x201C; pa te toĹžilstvo preiskuje. Ne, to se ne dogaja v Severni Koreji. Spet imamo Ä?etverico, kot je zapisal Ervin Hladnik MilharÄ?iÄ?. V bran bi ji zato morala stopiti tista prva Ä?etverica, je smiselno pripomnil. V tem bi pa bil absurd. Da bi Janez JanĹĄa stal pred sodiĹĄÄ?em. PrepriÄ?ana sem, da je informacija o delovanju neonacistov v Sloveniji v javnem interesu, predvsem iz dveh razlogov: ker so povezani z vladajoÄ?o elito in ker se desni ekstremizem ĹĄiri po Evropi. O krĹĄenju novinarskega kodeksa zato ne moremo govoriti. Seveda pa lahko naĹĄa vladajoÄ?a elita govori o krĹĄenju zakonodaje, saj veljavni kazenski zakonik od leta 2008 veÄ? ne ĹĄÄ?iti novinarjev, ki objavijo uradno tajnost. Hm, od leta 2008! TeĹžava pri izdaji te tajnosti je menda v tem, da je priĹĄlo do objave podatkov, ki jih je v okviru izvajanja nadzora in spremljanja aktivnosti skrajnih desniÄ?arjev v Sloveniji zbrala Sova. To se je dogajalo leta 2011! Zakaj torej do leta 2015 toĹžilstvo ĹĄe ni zaÄ?elo pregona zoper kakega od neonacistov? In kdo od politikov se je zganil? Premier Cerar je dejal, da je to nespametno, neetiÄ?no ... paÄ? v tem Âťsebi lastnemÂŤ slogu. Ostali pa pravzaprav niÄ?. Z izjemo ZdruĹžene levice, ki je vladi podala jasno zahtevo, naj Âťnemudoma poiĹĄÄ?e reĹĄitve, ki bodo prepreÄ?ile nadaljevanje kazenskih postopkov, ki Ĺže potekajo zoper novinarje zaradi razkritja tajnih podatkovÂŤ.

Ä&#x152;etrtek, 12. februar Pred vlado sta stopila minister DuĹĄan Mramor in sekretarka Mateja VraniÄ?ar. Zagotovila sta, da so bili postopki sanacije banÄ?nega sistema izpeljani transparentno in zakonito. Podjetja so razpisala razpoloĹžljive kadrovske ĹĄtipendije (118) za dijake in ĹĄtudente â&#x20AC;&#x201C; najveÄ?je so potrebe po strojnikih, elektrotehnikih, mehatronikih in ekonomistih.

Raziskovalno novinarstvo

Peter Prevc je z 250 metri postavil nov svetovni rekord.

Tudi na drugi draĹžbi Aha Mura ni bila prodana.

Zabavali smo se tudi sicer, saj so dan popestrile maske in zabava, ki so jo prinesle s seboj. Zunanje ministrstvo je sporoÄ?ilo, da je somalijska begunka Fajsa Osmani Abdi, ki se je Ĺželela zaradi teĹžkih Ĺživljenjskih razmer v begunstvu v Etiopiji pridruĹžiti svoji sestri v Mariboru, Ĺže prispela v mesto. Predsednik Borut Pahor je na spominskem obmoÄ?ju Frankolovo ob 70. obletnici poboja poloĹžil Ĺžalni venec. Policisti so pri nadzoru prometa v Celju ustavili voznika, ki je na zadnjih sedeĹžih avtomobila prevaĹžal truplo svoje Ĺžene. MoĹža so priprli in sproĹžili preiskavo, po neuradnih podatkih naj bi Ĺžena umrla nasilne smrti. V kavarni v KĂśbenhavnu je med razpravo o svobodi govora odjeknilo 30 strelov. En Ä?lovek je umrl, trije policisti so bili ranjeni. Rusko zunanje ministrstvo je HrvaĹĄki poslalo protestno noto, saj so izvedeli, da se na strani ukrajinskih vladnih sil borijo tudi prostovoljci iz HrvaĹĄke. PapeĹž FranÄ?iĹĄek je na sveÄ?anem konzistoriju umestil dvajset novih kardinalov.

Tudi na drugi draĹžbi zdravega jedra delujoÄ?ega podjetja Aha Mura v steÄ?aju in blagovne znamke Mura kupcev ni bilo. Izklicna cena je bila tokrat s 4,6 milijona evrov s prve draĹžbe zniĹžana na 3,029 milijona evrov. SkrajneĹži Islamske drĹžave so v mestu al Bagdadi na zahodu Iraka zaĹžgali 45 ljudi.

Torek, 17. februar Veljavni drĹžavni proraÄ?un za letos predvideva primanjkljaj v viĹĄini 859 milijonov evrov, po predlogu rebalansa pa se ta poveÄ?uje na 1,39 milijarde evrov. FinanÄ?ni minister DuĹĄan Mramor je oÄ?itke o nepravilnostih pri sanaciji slovenskih bank v Bruslju komentiral z besedami, da so bili ti po njem dostopnih informacijah postopki "ustrezni, pravilni in pravno podkovani".

Prisegla je prva hrvaĹĄka predsednica.

Kje so vsi ostali politiki, ki so to postali prav zaradi pojma demokracija, temeljeÄ?ega na svobodi posameznika v najĹĄirĹĄem pomenu te besede? V tem je oksimoron. Demokracija je fiktivna oblika vladavine, saj ljudstvo nikoli ne vlada â&#x20AC;&#x201C; v bistvu preseneÄ?a, da si tovrstne vladavine nismo ÂťizmisliliÂŤ ĹĄele v novem tisoÄ?letju, ki je prepoln termina: politiÄ?na korektnost. Da, od politike je korektno, da da ljudstvu priloĹžnost. Vsake nekaj let za tistih nekaj sekund, preden obkroĹži svojega kandidata. Konec lanskega leta je priĹĄel v Ljubljano britanski novinar Nick Davies. Tisti novinar, ki piĹĄe za Guardian. Ki je na Otoku sproĹžil afero telefonskega prisluĹĄkovanja in postal medijski zaveznik Juliana Assangea. Ki se je odloÄ?il za novinarski poklic po aferi Watergate, potem ko je videl, da lahko dva novinarja z raziskovalnim pristopom spodneseta politika. Dejal nam je: Ko nekaj Âťne ĹĄtimaÂŤ, je treba zaÄ?et raziskovat, Ä?etudi se zdi na prvi pogled povsem trivialna zadeva. A kakrĹĄen koli ÂťgateÂŤ se pri nas (ĹĄe) ne more zgoditi. In zato se politiki smeji. Novinarjem paÄ? ne! Ne, to se ne dogaja v Severni Koreji. Dogaja se v Sloveniji, kjer menda ĹĄe vedno vlada Udba! OÄ?itno tudi Sova! đ&#x;&#x201D;˛

Na rdeÄ?i planet morda Sagmeister

Nedelja, 15. februar Po nekaterih mestih, med drugim v Cerknici, so pripravili pustne parade. V Zagrebu je na slovesnosti prisegla prva hrvaĹĄka predsednica Kolinda Grabar KitaroviÄ&#x2021;. Poudarila je, da je za Hrvate Ä?as, da pozabijo na stare zamere in gredo naprej. Na slovesnosti je

Ä&#x152;etverica namreÄ? vpliva sprememb kazenskega zakonika, o katerih bodo zaÄ?eli javno razpravljati ĹĄele marca, ne bo deleĹžna.

DuĹĄan Mramor je oÄ?itke o nepravilnostih pri sanaciji bank zavrnil.

Stranka NSi pa je zbrala dovolj podpisov za izredno sejo DZ, na kateri Ĺželijo razpravo o vlogi Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in izbrisu lastnikov podrejenih hibridnih finanÄ?nih instrumentov. Brezposelnost v Sloveniji se nikakor opazno ne premika na bolje. Stopnja registrirane brezposelnosti je v Sloveniji decembra lani dosegla 13 odstotkov, kar je komaj 0,5 odstotne toÄ?ke bolje, kot leto prej. Kljub prekinitvi ognja, ki na obmoÄ?ju spopadov v Ukrajini velja od nedelje, so proruski separatisti vkorakali v mesto Debalcevo, ki velja za strateĹĄko pomembno mesto med Doneckom in Luganskom. Varnostni svet ZdruĹženih narodov je vse strani konflikta na vzhodu Ukrajine pozval k takojĹĄnjemu prenehanju sovraĹžnosti.

Organizatorji nizozemskega projekta Mars One, katerega zmagovalci naj bi prejeli enosmerne vozovnice na Mars, so zakljuÄ?ili drugo selekcijo kandidatov in v ponedeljek objavili seznam 100 sreÄ?nih izbrancev. Med tistimi, ki so korak bliĹžje temu, da postanejo prvi ljudje na Marsu, ostaja tudi VelenjÄ?an Matej Sagmeister â&#x20AC;&#x201C; Zagi, ki sicer trenutno Ĺživi in dela v Tokiu kot profesionalni plesalec, uÄ?itelj in performer. Skupno je bilo sprva prijavljenih veÄ? kot 200.000 kandidatov z vsega sveta. Po prvem krogu selekcije jih je nato ostalo 660, po drugem krogu, ki je temeljil na osebnem pogovoru zdravnika z vsakim od kandidatov preko spleta, pa jih na tekmi za nepovratno potovanje na rdeÄ?i planet ostaja le ĹĄe 100. V vesolje naj bi jih sicer poslali od 24 do 40. đ&#x;&#x201D;˛

Umrl je SreÄ?ko Ĺ rot V celjski bolniĹĄnici je v ponedeljek dopoldne po hudi bolezni v 62. letu starosti umrl SreÄ?ko Ĺ rot, direktor in solastnik Novega tednika in Radia Celje. SreÄ?ko Ĺ rot je starejĹĄi brat celjskega Ĺžupana Bojana Ĺ rota in nekdanjega direktorja Pivovarne LaĹĄko BoĹĄka Ĺ rota. Kariero je zaÄ?el kot novinar Dela in Nove dobe, nato pa ga je pot vodila v poslovne vode. V medijsko hiĹĄo Novi tednik in Radio Celje se je kot direktor in solastnik vrnil leta 2001. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 2. 2015, barve: CMYK, stran 7

Velika izguba ali dobiÄ?ek? V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje lani ustvarili veÄ? prihodkov od naÄ?rtovanih â&#x20AC;&#x201C; NeizplaÄ?anih veÄ? kot 54 tisoÄ? delovnih ur Tatjana PodgorĹĄek

Celje, 10. februarja â&#x20AC;&#x201C; V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje ĹĄe ne vedo, ali bodo leto 2014 sklenili z dobiÄ?kom ali z milijonom evrov izgube.

Obremenjeno poslovanje ÂťLani smo ustvarili 89,7 milijona evrov prihodkov, kar je nad naÄ?rtom. Odhodki so znaĹĄali 90,7 milijona evrov. Poleg vpliva ĹĄtevilnih sprememb, je bilo lani poslovanje obremenjeno z izplaÄ?ilom drugega obroka tretje Ä?etrtine plaÄ?nih nesorazmerij v viĹĄini 1,7 milijona evrov ter neplaÄ?animi akutnimi obravnaLani so v bolniĹĄnici zdravili 34 tisoÄ? bolnikov, kar je 380 veÄ? od naÄ?rta. Na podroÄ?ju specialistiÄ?ne ambulantne obravnave so lani opravili nekaj veÄ? kot 320 tisoÄ? ambulantnih in diagnostiÄ?nih obravnav ter tako naÄ?rt presegli za skoraj 8000 obravnav. vami. Ker pogajanja glede teh ĹĄe teÄ?ejo, poslovni rezultat ĹĄe ni dokonÄ?en,ÂŤ je na novinarski konferenci povedal direktor celjske bolniĹĄnice Marjan Ferjanc. Ä&#x152;e bodo pogajanja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije uspeĹĄna, bodo leto 2014 sklenili z blizu 100 tisoÄ? evri dobiÄ?ka.

Lani se je v bolniĹĄnici zdravilo nekaj veÄ? kot 34 tisoÄ? bolnikov, kar je 380 veÄ? od naÄ?rta. V specialistiÄ?ni ambulantni obravnavi so lani opravili nekaj veÄ? kot 320 tisoÄ? ambulantnih in diagnostiÄ?nih obravnav ter tako naÄ?rt presegli za skoraj 8.000 obravnav. Kljub temu pri nekaterih ambulantnih programih naÄ?rta niso dosegli (magnetna resonanca, internistiÄ?na onkologija, dermatologija, pediatrija in ortopedija).

Za opremo namesto desetih le dobre tri milijone evrov

slenih, ki so imeli na ta dan neizplaÄ?anih 54 tisoÄ? 454 delovnih ur, od tega medicinske sestre in zdravstveni tehniki veÄ? kot 30 tisoÄ? ali 38 ur na posamezno medicinsko sestro. Kadrovske teĹžave reĹĄujejo s prerazporejanjem zaposlenih z manj obremenjenih bolniĹĄniÄ?nih oddelkov na nekoliko bolj obremenjene. Letos bodo odĹĄli 4 zdravniki, specializacijo pa konÄ?uje 19 specializantov.

Svit mi je reĹĄil Ĺživljenje

novno sprejemljivejĹĄe.

Ä&#x152;akalne dobe se podaljĹĄujejo V primerjavi z drugimi slovenskimi bolniĹĄnicami ni celjska nobena izjema v Ä?akalnih dobah. Ĺ tevilo Ä?akajoÄ?ih na preiskave in Ä?akajoÄ?ih Ä?ez dopustne Ä?akalne dobe se poveÄ?uje na vseh podroÄ?jih. Zaradi pomanjkanja kadra se podaljĹĄuje-

Tatjana PodgorĹĄek

Predvidoma do letoĹĄnjega poletja naj bi odprl vrata nov urgentni center v Celju. Izgradnja objekta je konÄ?ana, decembra lani je celjska bolniĹĄnica zanj pridobila uporabno dovoljenje. Doslej so vlaganja znaĹĄala 7,6 milijona evrov, od tega je 5,3 milijona evrov evropskih sredstev, dru-

Za naloĹžbe je lani celjska bolniĹĄnica namenila 8,9 milijona evrov, od tega najveÄ? za gradnjo Urgentnega centra Celje. Iz lastnih amortizacijskih sredstev je lani nabavila za pribliĹžno 920 tisoÄ? evrov medicinske opreme. V tem trenutku bi za obnovo slednje ter nujno potrebno investicijsko vzdrĹževanje potrebovala blizu 10 milijonov evrov, vendar bo letos za to lahko namenila pribliĹžno 3,6 milijona evrov.

Zaposleni so preobremenjeni Tako kot v drugih slovenskih bolniĹĄnicah se tudi v celjski sreÄ?ujejo s pomanjkanjem kadra. Konec lanskega leta je bilo v njej 1.756 zapo-

go je primaknilo pristojno ministrstvo, nekaj sama bolniĹĄnica. Po ocenah bo nov urgentni center z opremo stal blizu 10,6 milijona evrov. Pred zaÄ?etkom delovanja morajo poÄ?akati na mobilno opremo. Razpis za sedem bolniĹĄnic vodi ministrstvo za zdravje, oprema za celjsko bolniĹĄnico je vredna 1,6 milijona evrov. Prav tako na ministrstvu pripravljajo ĹĄe razpis za specifiÄ?no opremo v vrednosti 300 tisoÄ? evrov. Ä&#x152;akajo ĹĄe na digitalizacijo, ki je nujno potrebna za delovanje urgentnega centra, saj predstavlja osnovni komunikacijski sistem pri radioloĹĄki diagnostiki. Vrednost sistema

PomoÄ? na daljavo v obliki zapestnice, mobilnega ali stacionarnega telefona

Mestna obÄ?ina Velenje na razliÄ?ne naÄ?ine dokazuje upraviÄ?enost naziva starejĹĄim prijazna obÄ?ina. Med prizadevanji za zagotavljanje boljĹĄih pogojev za njihovo varno Ĺživljenje in bivanje sodi tudi pomoÄ? na daljavo SOS gumb, ki omogoÄ?a takojĹĄen stik s posebnim nacionalnim nadzornim centrom 24 ur na

Tatjana PodgorĹĄek

sem jim povedala: pokliÄ?i na Svit in takoj ti bodo poslali vse potrebno. Meni teÄ?e danes Ĺživljenje tako, kot da se ni niÄ? zgodilo.ÂŤ Nalogo ambasadorke bo opravljala, dokler bo lahko. S tem meni, bo skrbela za svoje zdravje in z osveĹĄÄ?anjem drugih skrbela tudi za njihovo. Za to bo izkoristila vsako

Marjan Ferjanc, Franci VindiĹĄar in glavna sestra Hilda Maze: ÂťUkvarjamo se z vsemi aktualnimi temami, ki kroĹžijo v slovenskem zdravstvenem prostoru.ÂŤ

SOS gumb Tatjana PodgorĹĄek

Stanislava Drobnak ambasadorska programa Svit za celjsko regijo â&#x20AC;&#x201C; Odzivnost vabljenih v regiji na ravni drĹžavnega povpreÄ?ja

Nacionalni preventivni program Svit â&#x20AC;&#x201C; program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem Ä?revesu in danki ima svojo ambasadorko tudi v celjski regiji. To je Stanislava Drobna iz Ĺ marja pri JelĹĄah. Ta je

Nimajo kadra za sanitarne obdukcije Hudo kadrovsko stisko imajo na oddelku za patalogijo, zato zaÄ?asno ne opravljajo sanitarnih obdukcij. V zaÄ?etku leta ga je zapustila specialistka, davÄ?ni pregled poslovanja pa je pokazal, da podjemne pogodbe za patologa, ki sta opravljala dodatne sanitarne obdukcije zunaj delovnega Ä?asa (obdukcije pokojnih, ki ne umrejo v bolniĹĄnici, za razjasnitev vzrokov smrti pa jih predpiĹĄejo zdravniki, ki opravljajo mrliĹĄko pregledno sluĹžbo), pa niso bile v skladu z davÄ?no zakonodajo. Zato jih je bolniĹĄnica preklicala. Sanitarne obdukcije plaÄ?ujejo obÄ?ine, ki so zaradi tega Ĺže izrazile nezadovoljstvo, saj so bile obdukcije v bolniĹĄnici ce-

jo Ä?akalne dobe pri diagnostiki (ultrazvok srca, dojk, spodnjih okonÄ?in, magnetna resonanca), koronarni angiografiji, revmatologiji in v oÄ?esni ambulanti. SkrajĹĄali pa so Ä?akalne dobe za operacijo kolena in kolka, male operacije pri otrocih na urologiji in operacije karpalnega kanala. đ&#x;&#x201D;˛

V tem trenutku bi celjska bolniĹĄnica za obnovo zastarele medicinske opreme ter nujno potrebno investicijsko vzdrĹževanje potrebovala blizu 10 milijonov evrov, letos jih bo za to lahko namenila pribliĹžno 3,6 milijona.

Stanislava Drobnak (prva z leve), dr. Bojan TepeĹĄ, dr. med., ter Tatjana Ĺ kornik Tovornik na Svitovi Ä?ajanki ob koncu lanskega leta

podpisala zavezo, da bo podpirala program in uresniÄ?evanje njegovih ciljev ter pomagala ĹĄiriti vedenje o bremenu omenjenih bolezni. Prav tako bo ljudi spodbujala k dejavni udeleĹžbi v presejalnem programu in k skrbi za lastno zdravje.

Urgentni center nared do poletja Objekt je, opreme ĹĄe ni â&#x20AC;&#x201C; Pravilnik sredi prihodnjega meseca

ZDRAVSTVO

19. februarja 2015

dan vse dni v letu. PomoÄ? zagotavljata Tele-SOS in Doktor 24 (skupaj s podjetjem Telekom Slovenije in v sodelovanju s Prvo zdravstveno asistenco), lokalna skupnost pa starostnikom, ki se za to storitev odloÄ?ijo, zagotavlja enkratno subvencijo. Ta znaĹĄa za tiste, ki se odloÄ?ijo za Tele-SOS, 49 evrov, 80 evrov pa, Ä?e se odloÄ?ijo za storitev podjetja Doktor 24. MeseÄ?no naroÄ?nino

ÂťÄ&#x152;e ne bi bilo Svita, mogoÄ?e â&#x20AC;ŚÂŤ

je 1,5 milijona evrov, pri Ä?emer bo morala polovico denarja primakniti bolniĹĄnica. Hkrati vodi tudi postopek nabave novega CT aparata, ki ga bo morala plaÄ?ati sama. Kot pravi strokovni direktor celjske bolniĹĄnice Franci VindiĹĄar, pa ne vedo, kako bo organizirano delo v novem urgentnem centru. Pred slabimi 14 dnevi so se seznanili s projektom reorganizacije nujne medicinske pomoÄ?i, skupen pravilnik o njenem delovanju pripravlja zdravstveno ministrstvo, obelodanilo pa naj bi ga sredi prihodnjega meseca. Za zdaj jim je znano, da se bosta zdruĹžili urgentni sluĹžbi bolniĹĄnice

in nujne medicinske pomoÄ?i celjskega zdravstvenega doma, predhospitalne enote pa bodo zagotovo del urgentnega centra. V Savinjski statistiÄ?ni regiji sta takĹĄni enoti v Celju in Velenju. V urgentnem centru bo potrebnih kar nekaj novih zaposlitev, predvsem v triaĹži in opazovalni sobi. Koliko, VindiĹĄar ne more reÄ?i, dokler ne bo natanÄ?no znana mreĹža organiziranosti nujne medicinske pomoÄ?i. ÂťDeĹžurnih zdravnikov pa naj bi bilo pribliĹžno polovico manj. Kljub temu naj bi bila odzivnost boljĹĄa, kot je sedaj,ÂŤ je ĹĄe povedal Franci đ&#x;&#x201D;˛ VindiĹĄar.

morajo uporabniki poravnati sami. Pri pomoÄ?i na daljavo Tele SOS je SOS gumb nameĹĄÄ?en na zapestnici, pri Doktor 24 pa na mobilnem oziroma stacionarnem telefonu. Pri omenjenih storitvah obstaja veÄ? moĹžnosti pomoÄ?i na daljavo, od izbire teh pa je odvisna tudi viĹĄina meseÄ?ne obveznosti.

lahko uporabnik neposredno vkljuÄ?i v dogajanje v domu in naroÄ?a storitve, ki jih v domu ponujajo. Na njeni administrativni strani pa so domu na voljo podatki o aktivnosti posamezne osebe. NajpomembnejĹĄa so opozorila na ÂťneaktivnostÂŤ osebe, ki bi lahko pomenila teĹžave â&#x20AC;&#x201C; padec, poĹĄkodbo. Tako bi lahko domsko osebje takoj preverilo stanje uporabnika. In zakaj aplikacija ĹĄe ni zaĹživela? ÂťĹ˝al ĹĄe nismo naĹĄli poti za financiranje projekta. Zadevo smo malo pustili ob strani, nikakor pa nismo opustili misli o sami izvedbi projekta. Verjamemo, da bo ugledal luÄ? sveta,ÂŤ ĹĄe pravi direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc.

Spletna aplikacija Ä?aka na vlagatelja Spletno aplikacijo so razvili v sodelovanju z MedpodjetniĹĄkim izobraĹževalnim centrom Ĺ olskega centra Velenje, namenjena pa je starostnikom, ki Ĺživijo v svojem okolju in potrebujejo usmeritve za vsakdanje funkcioniranje. Preko nje se

đ&#x;&#x201D;˛

Drobnakova je povedala, da so ljudje ne glede na ĹĄtevilne moĹžnosti za pridobitev informacij danes ĹĄe vedno premalo ozaveĹĄÄ?eni. ÂťNe verjamejo, da je odziv na povabilo v program Svit nujno potreben. Skrb za lastno zdravje je naloga vsake-

priloĹžnost.

Odzivnost bi radi ĹĄe izboljĹĄali Po besedah Tatjane Ĺ kornik Tovornik, koordinatorice programa Svit v celjski regiji, je odzivnost vabljenih (to so Ĺženske in moĹĄki, stari od 50 do 69 let) v programu Svit v regiji na ravni drĹžavnega povpreÄ?ja, a bi jo radi izboljĹĄali. Lani so se v celjski enoti Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje aktivno lotili ĹĄirjenja informacij ter znanj, ki lahko ljudem pomagajo pri zgodnjem in pravoÄ?asnem odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem

NajniĹžja odzivnost v obÄ?ini Mozirje Po podatkih Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje je odzivnost vabljenih v preventivni program Svit v celjski regiji, kamor sodi tudi 10 obÄ?in regije SaĹĄa, podobna drĹžavnemu povpreÄ?ju. Po zadnjih podatkih (ti so iz prve polovice lanskega leta) je znaĹĄalo slovensko povpreÄ?je dobrih 59 odstotkov, v celjski regiji pa 58,7 odstotka. NajviĹĄja odzivnost, dobrih 70 odstotkov, je bila v obÄ?inah ReÄ?ica ob Savinji in Ljubno, od 60- do 65-odstotna v obÄ?inah Gornji Grad, Nazarje, SolÄ?ava in Ĺ martno ob Paki, manj kot 60-odstotna pa v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj, LuÄ?e in Mozirje. V slednji celo najniĹžja v celjski regiji, komaj 55-odstotna. ga med nami. Iz lastnih izkuĹĄenj trdim, da mi je program Svit reĹĄil Ĺživljenje. Na povabilo sem se odzvala pred 5 leti, dobila pozitiven izvid in stvari so se hitro odvijale dalje. Ä&#x152;e ne bi bilo Svita, mogoÄ?e danes tudi mene ne bi bilo veÄ? med Ĺživimi.ÂŤ PriloĹžnost povedati svojo Ĺživljenjsko zgodbo je Ĺže imela in glede na povratne informacije se je ta nekaterih dotaknila. SproĹžila je njeno odloÄ?itev o sodelovanju v programu. V njenem kraju je dejala, jo ljudje dobro poznajo in kar nekaj je bilo takih, ki so jo seznanili s svojo odloÄ?itvijo o vkljuÄ?itvi v program ali pa so jo priĹĄli vpraĹĄat, kaj naj storijo, ker so zavrgli povabilo. ÂťLepo

Ä?revesu ter danki. V sodelovanju z zdravstvenovzgojnimi centri so izvedli dvanajst veÄ?jih preventivnih dogodkov, na katerih so za nazornejĹĄe posredovanje informacij uporabili napihljivi model debelega Ä?revesa. V spremstvu zdravstvenih strokovnjakov se je skozi njega sprehodilo veÄ? tisoÄ? ljudi. ÂťÄ&#x152;e omenjenega raka odkrijemo dovolj zgodaj, je ozdravljiv. Lahko ga celo povsem prepreÄ?imo, Ä?e odkrijemo predrakave spremembe (polipe) in jih odstranimo,ÂŤ je ĹĄe poudarila Tatjana Ĺ kornik Tovornik. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2015, barve: CMYK, stran 8

IZOBRAĹ˝EVANJE, KULTURA

19. februarja 2015

Obisk podoben lanskemu Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje veÄ? zanimanja za oblikovalca kovin â&#x20AC;&#x201C; Skrbi vpis v programe rudarske ĹĄole â&#x20AC;&#x201C; Tudi na ostalih ĹĄolah zadovoljni Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 13. in 14. februarja â&#x20AC;&#x201C; Minuli konec tedna je bila gneÄ?a v izobraĹževalnih srediĹĄÄ?ih veÄ?ja kot obiÄ?ajno. Na slovenskih srednjih, viĹĄjih, visokih ĹĄolah ter fakultetah so minuli petek in soboto pripravili informativne dneve, na katerih so bodoÄ?im dijakom in ĹĄtudentom predstavniki omenjenih ĹĄol, dijaki in ĹĄtudenti posredovali koristne informacije o moĹžnostih nadaljevanja izobraĹževalne poti. BodoÄ?im dijakom je na voljo 23.648 mest, ĹĄtudentom pa 19.760. Srednje ĹĄole sprejemajo prijave za vpis do 3. aprila, fakultete in visoke ĹĄole pa do 5. marca.

Zadovoljni z obiskom ÂťGlede na upadanje ĹĄtevila devetoĹĄolcev smo z obiskom na informativnih dneh na naĹĄih ĹĄolah zadovoljni. Je primerljiv z lanskim. Dijaki so pripravili zanimive predstavitvene toÄ?ke, goste pa so sku-

paj z uÄ?itelji popeljali po uÄ?ilnicah sploĹĄnih in strokovnih predmetov, praktiÄ?nega pouka in laboratorijih,ÂŤ so povedali na Ĺ olskem centru Velenje. UdeleĹženci so pokazali zanimanje za vse programe ĹĄol centra, nekoliko veÄ? kot lani za oblikovalca kovin â&#x20AC;&#x201C; orodjarja in inĹĄtalaterja strojnih inĹĄtalacij na strojni ĹĄoli. Skrbi pa jih vpis v programa geotehnik in geostrojnik rudar, saj je bilo zanimanja zanju obÄ?utno manj kot lani. Vodstvo ViĹĄje strokovne ĹĄole centra veseli poveÄ?ano zanimanje za programa Elektronika in Mehatronika. Na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja Velenje so povedali, da so udeleĹženci informativnih dni pokazali zanimanje za vse visokoĹĄolske programe ĹĄole. Tako kot na tej ĹĄoli so bili relativno zadovoljni z obiskom tudi na enoti Fakultete za energetiko v Velenju. Kot so ĹĄe dejali, se je fakulte-

Obisk na informativnih dnevih je bil glede na upadanje ĹĄtevila devetoĹĄolcev dober. BodoÄ?e dijake in njihove starĹĄe so zanimali pogoji izobraĹževanja.

ta v zadnjih letih moÄ?no umestila v slovenski energetski prostor, saj veÄ?ina njihovih ĹĄtudentov po zakljuÄ?ku ĹĄtudija nadaljuje svojo pot v razliÄ?nih energetskih druĹžbah in pri projektih. Anketa je pokazala, da je 90 odstotkov diplomantov, ki ne nadaljuje ĹĄtudija na viĹĄjih stopnjah, zaposlenih, in da jih 87 odstotkov med njimi dela v energetiki.

OdloÄ?itev ni preprosta OdloÄ?itev, katero srednjo ĹĄolo ali ĹĄtudij izbrati, je ena najpomemb-

nejĹĄih v Ĺživljenju. Ni preprosta, kar so potrdili tudi naĹĄi sogovorniki. ÂťZanima me elektrotehnika, zato sem se udeleĹžil informativnega dne na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli velenjskega ĹĄolskega centra. Dijaki in vodstvo ĹĄole so nam zelo zanimivo predstavili moĹžnosti izobraĹževanja, pogoje, uÄ?no opremo, interesne dejavnosti. PriÄ?akoval sem toÄ?no to, kar sem dobil. Ä&#x152;e sem prej ĹĄe kolebal, ali

Prenos dobrih praks z mednarodnim sodelovanjem Ljudska univerza Velenje izvaja pet projektov, v katerih lahko udeleĹženci znanja in veĹĄÄ?ine potrdijo s certifikatom Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Ljudska univerza Velenje je ena od izobraĹževalnih organizacij v Sloveniji, ki iz Evropske unije uspeĹĄno prenaĹĄa dobre prakse in razvoj. VkljuÄ?ena je v veÄ? mednarodnih projektov, v katerih sodeluje bodisi kot partner bodisi kot koordinator. Sodelovanje jim predstavlja izziv, pridobivanje strokovnih izkuĹĄenj in prenos dobrih praks na podobne ustanove v drĹžavi. Zelo dobro sodelujejo z AndragoĹĄkim centrom Slovenije, nova dodana vrednost pa najbolj koristi tistim, za katere dobre prakse z razliÄ?nimi projekti prinaĹĄajo vkljuÄ?enim. To pa so razliÄ?ne ciljne skupine, od brezposelnih, zaposlenih, priseljencev, starejĹĄih. ÂťZagotavljajo jim priznanje neformalno in priloĹžnostno pridobljenega znanja in izkuĹĄenj, pridobitev evropskih certifikatov oziroma potrdil za znanja, izkuĹĄnje, spretnosti, ki jih imajo. Mi reÄ?emo za kompetence, ki so lahko velika priloĹžnost za delo, za napredovanje,ÂŤ pravi svetovalka, ki nudi

strokovno pomoÄ? pri izvedbenem delu projektov Biserka Plahuta. Vodja projektov Mihaela Orozel dodaja, da trenutno izvajajo pet evropskih projektov, pri enem so koordinatorji,

dva iz programa Erasmus + pa sta nova, in sicer projekt TESS in KISS.

S THESS ciljajo na podroÄ?je gostinstva Pri slednjem, v katerem sodeluje ĹĄest organizacij iz Slovenije, Nizozemske, Velike Britanije, Bolgarije, Poljske in TurÄ?ije, je Ljudska univerza Velenje koordinatorica. Namen projekta je zagotoviti in razĹĄiriti sistem potrjevanja znanja

sem se odloÄ?il prav ali ne, sem na osnovi pridobljenih informacij odloÄ?itev Ĺže sprejel. OdloÄ?itev ni bila tako preprosta, kot kaĹže na prvi pogled,ÂŤ nam je povedal Dejan VokaÄ?iÄ?. Ĺ˝iga HriberĹĄek se je informativnega dne na ĹĄolskem centru udeleĹžil skupaj z oÄ?etom. ÂťĹ˝e kar po tradiciji se fantje z osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki odlo-

iz hotelskega menedĹžmenta in turizma in spodbujati razvoj sistema akreditacije na drugih podroÄ?jih. ÂťS tem projektom prenaĹĄamo primer dobre prakse oziroma sistem akreditiranja, potrjevanja znanja iz Velike Britanije. Ciljamo na podroÄ?je gostinstva, na tiste, ki v njem delajo, in tiste, ki bi v njem Ĺželeli delati s hrano in pripravo hrane. Zanje razvijamo sistem, s katerim bodo lahko svoje izkuĹĄnje in znanje potrdili na mednarodni ravni s certifikatom,ÂŤ pravi Orozelova. VkljuÄ?itev je zanimiva za vse tiste, ki bi Ĺželeli kakrĹĄnokoli potrdilo s podroÄ?ja varne priprave hrane, dela s hrano, alergeni in tolerance na hrano. UdeleĹženci lahko znanje pridobijo brezplaÄ?no in ga potrdijo s certifikatom.

KISS omogoÄ?a ovrednotenje Ĺživljenja

Mihaela Orozel in Biserka Plahuta bi si Ĺželeli za vkljuÄ?itev navduĹĄiti Ä?im veÄ? ljudi. Pravita, da je priloĹžnost enkratna, saj je udeleĹžba zanje brezplaÄ?na.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izkljuĂ¨no odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja staliĹĄĂ¨ Evropske komisije.

AZ Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje, 03 898 54 50, info@lu-velenje.si, www.lu-velenje.si

Cilj tega projekta je z orodjem ProfilPASS spoznati kompetence, ki so jih pridobili v svojem dosedanjem Ĺživljenju. V njem sodelujejo organizacije iz NemÄ?ije, Francije, Ĺ panije, Irske in Slovenije. Razvili so ga v NemÄ?iji, namenjen pa je vrednotenju razliÄ?nih kompetenc (znanj, spretosti in veĹĄÄ?in), ki jih ljudje imamo. ÂťZelo pomembno je, da poleg formalne izobrazbe, ki jo imamo ali pa je nimamo, svoje znanje, izkuĹĄnje, spretnosti, veĹĄÄ?ine ovrednotimo, se z njimi seznanimo, ker jih potem lahko tudi uveljavimo oziroma unovÄ?imo,ÂŤ pravi Plahutova. ÂťV NemÄ?iji, v Berlinu, smo videli, da tam sindikati v podjetjih spodbujajo vrednotenje kompetenc zaposlenih. Tudi za samo podjetje je izjemno pomembno, da nekdo dela tisto, kar zna, kar dela dobro, za kar ima znanje, izkuĹĄnje, spretnosti in veĹĄÄ?ine. Pomembno pa je ovrednoteno znanje tudi za tiste, ki iĹĄÄ?ejo zaposlitev in imajo poleg formalno pridobljenih znanj tudi vrsto kompetenc, ki niso ovrednotene, ki se jih za zdaj ĹĄe ne da izkazati s certifikatom. S tem bo pridobil moĹžnost veÄ? za zaposlitev ali, Ä?e je Ĺže zaposlen, za spremembo delovnega mesta.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Ä?amo za poklice v strojniĹĄtvu, zato sem se udeleĹžil informativnega dne na strojni ĹĄoli. Vodstvo ĹĄole in dijaki so bili zelo izÄ?rpni pri seznanjanju o Ĺživljenju in delu na ĹĄoli. NavduĹĄile so me lepe uÄ?ilnice, moĹžnosti za pridobivanje praktiÄ?nih znanj. Novi izzivi, ki me Ä?akajo, bodo zahtevali veÄ? uÄ?enja, potrebne bo veliko volje in ĹĄe Ä?esa.ÂŤ Hijacinta Stopar se ĹĄe ni povsem odloÄ?ila, kje bo nadaljevala izobraĹževanje. Bila je ena od redkih deklet, ki je na informativnem dnevu prisluhnila predstavitvi programa Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ CV Velenje: ÂťMalo nenavadno je, da bi dekle zanimala elektrika, a se bom najverjetneje odloÄ?ila za ĹĄolanje na omenjeni ĹĄoli. Na osnovi pridobljenih informacij sem ĹĄe korak bliĹže temu. Brat, ki me spremlja na informativnem dnevu, je strojnik in se ukvarja s popravilom vozil. Lahko bi mu pri tem pomagala in bi za popravilo ali servis stroja poskrbela sama. V danaĹĄnjih Ä?asih ni pomembno le, ali ti je poklic, za katerega si se odloÄ?il, vĹĄeÄ? ali ne. Pomembno je tudi, Ä?e boĹĄ po konÄ?anem ĹĄolanju dobil sluĹžbo.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Regijsko glasbeno tekmovanje NajveÄ? prijavljenih, kar 43 od 160, iz domaÄ?e glasbene ĹĄole V sredo, 11. februarja, je Glasbena ĹĄola Velenje gostila 18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroĹĄkega obmoÄ?ja, ki ga organizira Zveza slovenskih glasbenih ĹĄol. Letos so mladi glasbeniki tekmovali v igranju na godala, brenkala in v komornih skupinah s pihali. Na tekmovanju je nastopilo 160 glasbenikov iz 13 glasbenih ĹĄol celjskega in koroĹĄkega obmoÄ?ja ter dve gostujoÄ?i glasbeni ĹĄoli. V Velenju smo lahko ponosni na dejstvo, da je bilo najveÄ? prijavljenih tekmovalcev (kar 43) prav iz domaÄ?e glasbene ĹĄole. Prvi tekmovalni dan je potekal v torek na Glasbeni ĹĄoli Celje, drugi pa v Velenju â&#x20AC;&#x201C; oba sta se zakljuÄ?ila s slavnostnim koncertom prvonagrajencev. Tekmovalci Glasbene ĹĄole Velenje so skupaj osvojili kar 21 zlatih priznanj in 4 posebne nagrade. Zlati so bili: violinistke MaruĹĄka Dobrovoljski, Ema Pibernik, Lara FuÄ?ik, Klara ZemljiÄ?, Nina Oder, violonÄ?elistka Kim Fricelj, kitaristi Zoja Meh, Aneja Pirnat, Din Ä&#x2020;ejvanoviÄ&#x2021;, citrarke Ania MarinÄ?iÄ&#x2021; BariÄ&#x2021; in Maja Rotovnik, harfistke Andreja Ĺ adl, Nina PetriÄ?, Brina Zamrnik in organistki Anja Mazej in Amadeja Juhart. Zelo uspeĹĄni so bili tudi mladih pihalci, ki so nastopili v ĹĄestih razliÄ?nih komornih skupinah â&#x20AC;&#x201C; od dua do kvarteta. Tako so zlato priznanje prejeli: Tia Jakob KukoviÄ?, Ema KaÄ?, Ĺ˝an Ĺ˝ak Strgar, Rok SveÄ?ko, Jona Zamrnik, Tara Rus, Nika Oder, Karin Plazl, Viktorija RazdevĹĄek, Patrik Tori, GaĹĄper Ladinek, Timotej Ĺ alamon, Lenart Kukovec, Lara Oblak, Jakob Hauptman, Miha Unterlehner, Anja ReberĹĄak, Ajda Dobnik in Zala KavĹĄak. Poleg tega sta posebno priznanje za izvedbo skladbe slovenskega avtorja dobili Amadeja Juhart in Brina Zamrnik, priznanje za najboljĹĄo izvedbo obvezne skladbe Brina Zamrnik, za interpretacijo izbrane skladbe Maja Rotovnik, Anja Mazej pa priznanje za obetavno tekmovalko v najniĹžji kategoriji. Vsem tekmovalcem, korepetitorjem, mentorjem in starĹĄem iskreno Ä?estitamo za njihove odliÄ?ne doseĹžke ter Ĺželimo veliko uspeha na drĹžavnem tekmovanju, ki bo Ä?ez dober mesec dni na Primorskem. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 2. 2015, barve: CMYK, stran 9

KULTURA

19. februarja 2015

ÂťKultura nas lahko ponovno zdruĹžiÂŤ O tem je prepriÄ?ana ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar â&#x20AC;&#x201C; Napoveduje spremembe na veÄ? podroÄ?jih kulture â&#x20AC;&#x201C; ZdruĹževanju kulturnih javnih zavodov ni naklonjena Bojana Ĺ pegel

Velenje, 7. februarja â&#x20AC;&#x201C; Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar je letos ob slovenskem kulturnem prazniku na velenjski obÄ?inski proslavi nanizala niz teĹžav, s katerimi se sooÄ?a naĹĄa drĹžava. Iz njenih besed smo izhajali tudi v pogovoru, ki smo ga z ministrico opravili po proslavi. Najprej je pokomentirala svojo misel, da je suverenost slovenskega naroda spet ogroĹžena: ÂťDejansko nismo veÄ? ekonomsko suvereni. Odvisni smo od volje tistih, ki so trenutno v Bruslju. Tam pa vemo, kako so usmerjeni, bolj neoliberalno kot ne. In prav kultura je tista, ki nas lahko ponovno zdruĹži.ÂŤ Ob tem je dodala, da smo za trenutno stanje veliko krivi sami, ker pustimo, da nas razdvajajo.

â?ą

Do leta 2020 brez 200 milijonov nepovratnih evropskih sredstev

In v Ä?em vidi reĹĄitev? ÂťPomembno je, da se spet zavemo svojih korenin in tega, da je samo od nas odvisno, kako bomo Ĺživeli v prihodnje. V Ĺživljenju ni pomemben le denar, ampak ĹĄe marsikaj drugega. Druge drĹžave znajo uporabiti kulturno dediĹĄÄ?ino, tisto, kar so ustvarili njihovi predniki, zato da danes

Ministrica Julijana Bizjak Mlakar: ÂťNe cenimo kulturne dediĹĄÄ?ine, pa tudi promovirati je ne znamo.ÂŤ

bolje Ĺživijo. Mi tega ne znamo, nimamo pravega odnosa do kulturne dediĹĄÄ?ine. Bila sem zelo Ĺžalostna, ko sem po prihodu na ministrstvo ugotovila, da so kulturno dediĹĄÄ?ino obravnavali kot nekaj, v kar je ĹĄkoda metati denar, ker naj bi bilo to metanje denarja v zidove. In zato smo do leta 2020 izgubili nepovratna evropska sredstva. Mislim, da bi lahko iz tega vira dobili vsaj 200 milijonov evrov. Sedaj pa se moramo na ministrstvu zelo muÄ?iti, da bi naĹĄli druge vire sredstev,

Ä?eprav so nam bila ta skorajda poloĹžena v roke, a jih nismo vzeli, ko je bil Ä?as za to,ÂŤ je dodala. In s tem priznala, da v kulturi brez denarja ne gre. Letos ga je v drĹžavni malhi manj kot lani in leta pred tem, v Velenju pa k sreÄ?i kulturne vreÄ?e ni krÄ?ila obÄ?ina, kar je ministrica ocenila za zelo dobro. ÂťTisto, kar obÄ?ina vloĹži v kulturo, se podeseteri. Vrne se tudi preko tistih, ki prihajajo na ogled kulturnih znamenitosti in dogodkov. Vendar kulture ĹĄe vedno ne znamo trĹžiti. Ä&#x152;e pogledate na-

ĹĄe turistiÄ?ne prospekte, boste v njih naĹĄli vabilo na ogled naĹĄe Ä?udovite narave, kulturnih spomenikov pa v njih ni. Veliko imamo ponuditi, sedanji in prihodnji rodovi lahko dobro Ĺživijo tudi od tega, kar so v naĹĄi deĹželi ustvarili naĹĄi predniki. A to moramo promovirati,ÂŤ je bila jasna. Opozorila je tudi na skrb vzbujajoÄ? podatek, da Slovenci vse manj beremo. Lani kar 42 % drĹžavljanov ni prebralo niti ene knjige. In v Ä?em vidi kljuÄ? do tega, da se to spremeni? ÂťNujno je, da zaÄ?nemo povzdigovati bralno kulturo. VÄ?asih smo tako radi brali, da smo to poÄ?eli tudi z luÄ?jo pod odejo. Danes je drugaÄ?e. Po mojem tudi zato, ker se je omalovaĹževal slovenski jezik in so zato starĹĄi pozabili, da morajo otrokom prebrati kakĹĄno pravljico, jih navduĹĄiti za knjigo. To se prenese v odraslost. Knjiga vedno prispeva k razvoju druĹžbe, ni dovolj, da mladi podobe ustvarjajo le s pomoÄ?jo raÄ?unalnika in televizije. Ponovno je treba spodbuditi druĹžine, ĹĄole in knjiĹžnice, da bodo naredili veÄ? za bralno kulturo in da se bo krog bralcev spet razĹĄiril.ÂŤ

Pomembne so vsebine V Velenju imamo 4 javne zavode s podroÄ?ja kulture (Muzej, Mestno knjiĹžnico, Festival in Galerijo). Velenjski Ĺžupan je Ĺže pred Ä?asom napovedal, da jih bo poskuĹĄal zdruĹžiti, kar smo Ĺže poznali v Ä?asu Kulturnega centra Ivana Napotnika, ki je imel vse pod eno streho. Ministrica temu ni naklonjena. ÂťTreba je pogledati vsebine. ZdruĹževanje, razdruĹževanje, nekaj delati na silo ne velja. Smiselno bi bilo zdruĹžiti raÄ?unovodske in tehniÄ?ne sluĹžbe, vsaka vsebina zase pa je izjemno

pomembna. Ob raznih zdruĹževanjih bi se lahko zgodilo, da bi se ena podredila drugi vsebini. S tem bi mesto lahko katero od njih izgubilo, kar bi bilo ĹĄkoda.ÂŤ Zanimalo nas je, kako komentira podatek, da so samozaposleni v kulturi v vedno teĹžjem finanÄ?nem poloĹžaju, da mnogi ne morejo veÄ? preĹživeti. ÂťZato je krivo tudi omejevanje zaposlovanja v javnih zavo-

â?ą

Slovenci vse manj beremo. Lani kar 42% drĹžavljanov ni prebralo niti ene knjige.

dih. Zelo zamerim sindikatom, da so pristali na to, da se vsako leto zniĹža ĹĄtevilo zaposlenih za 1 %. To je za nekatere kulturne zavode, v katerih potrebujejo stalni ansambel, katastrofalno. V njih so sedaj zaposleni ljudje srednjih let, mladi pa ne morejo vstopati v zaposlitev, Ä?eprav jih potrebujejo. Res se dela velika ĹĄkoda. Ministrstvo zavodom poskuĹĄa pomagati tako, da s pomoÄ?jo evropskih sredstev socialnega sklada zaposlujejo mlade preko tehniÄ?ne pomoÄ?i. A to ni dovolj. Potrebni so sistemski ukrepi na ravni drĹžave, saj so samozaposleni v kulturi v veÄ?ini prekarni delavci.ÂŤ Ob tem pove, da so jim likovni ustvarjalci povedali, da ob razstavah ne dobivajo razstavnine. Ko so zahtevali, da jo zapiĹĄejo v pogodbo, se je dogajalo, da so morali umetniki, Ä?e so hoteli razstavljati, podpisati izjavo, da se razstavnini odpovedujejo. ÂťSedaj smo ĹĄli v razpise t. i. odprtih ateljejev, s Ä?imer bo denar priĹĄel v

roke samozaposlenih, ki bodo lahko sami najeli galerijo, v kateri bodo razstavljali,ÂŤ izvemo. Kot tudi, da so bili takoj deleĹžni kritik tistih, ki so ta denar izgubili, tako javnih zavodov kot nevladnih organizacij. ÂťĹ˝elimo, da se samozaposleni bolj poveĹžejo, da jih zaĹĄÄ?itimo tudi preko kolektivnih pogodb,ÂŤ je ĹĄe dodala ministrica.

Lokalni mediji so pomembni Za konec se ustavimo pri medijih in sredstvih za Âťpluralizacijo medijevÂŤ, ki jih z razpisom deli kulturno ministrstvo. Mnogi lokalni mediji posebnega pomena, ki ustvarjajo informativni program, ki je bistveno draĹžji kot komercialni, brez njih ne bi veÄ? Ĺživeli. Toda tudi za ta program ima drĹžava vse manj sredstev. ÂťLetos nam je uspelo nekoliko poveÄ?ati sredstva za film in medije. Dejstvo je, da je pri medijih veliko teĹžav, tudi monopolov in komercializacije. Pa tudi nestrokovnega dela in netoÄ?nega obveĹĄÄ?anja. Sama se zavedam pomena lokalnih medijev, zato upam, da bomo naĹĄli pravo smer. Delamo strategijo in analiziramo, kaj bi bilo najbolje. Dejstvo je, da je vsaka medijska zakonodaja doslej propadla, saj so se vedno pojavile interesne skupine, ki so zbombardirale doloÄ?ene predloge zakonov, ĹĄe preden so se ti pojavili v parlamentu. Narediti moramo tako, da bo zavarovan javni interes in da bodo kakovostne vsebine ponovno dobile svojo veljavo.ÂŤ Ob tem je dodala, da upa, da na poti do tega cilja ne bodo ÂťpogrniliÂŤ, kot so njeni predhodniki. đ&#x;&#x201D;˛

Kultura je in bo plemenitila kraj

Branje je Ĺžur z Markom MandiÄ&#x2021;em

Kakovosten in raznolik program â&#x20AC;&#x201C; Nadaljevanje prizadevanj za obnovo kulturnega doma

Velenje, 11. februarja â&#x20AC;&#x201C; V sredo je bil gost bralnega sreÄ?anja, ki ga KnjiĹžnica Velenje Ĺže 7. leto organizira v sodelovanju z Gimnazijo Velenje in zadnja leta s prof. angleĹĄkega jezika Darjo Joger AvberĹĄek, Marko MandiÄ&#x2021;, priznani, nadarjeni, veÄ?krat nagrajeni gledaliĹĄki in filmski igralec. Marko je odraĹĄÄ?al v Velenju, kjer je Ĺže v vrtcu vodil svojo prvo prireditev ob prazniku ter vseskozi nastopal in vodil razne slovesnosti in prireditve skozi vso OĹ (Veljka VlahoviÄ&#x2021;a, danes Livado). Kot dijak velenjske gimnazije se je aktivno vkljuÄ?il v Gimnazijado, sprva lokalno, nato vseslovensko umetniĹĄko-literarno prireditev gimnazijcev. Nanjo ima lepe spomine, saj kot pravi, je to gibanje pomenilo odmik od sistema in dalo nove izrazne moĹžnosti dijakom. Seveda je vpisal igralstvo na AGRFT in uspeĹĄno zakljuÄ?il ĹĄtudij. Vmes se je izpopolnjeval na The Lee Strasberg Theatre Institute v New Yorku in v HB Studiu. Prejel je ĹĄtudentsko PreĹĄernovo nagrado, Severjevo nagrado, BorĹĄtnikove nagrade za dramsko igro v letih

Tatjana PodgorĹĄek

primerno vzdrĹžujejo prostore in skrbijo za opremo. Letos v druĹĄtvu, ki bo prihodnje leto zaznaPod okriljem Kulturnega druĹĄtva Ĺ martno ob Pa- movalo 110-letnico delovanja, naÄ?rtujejo podobne ki deluje 10 sekcij. Dosedanji predsednik druĹĄtva aktivnosti, kot so jih izvedli lani. Njegov novi predTomaĹž Lesnjak je na nedavnem obÄ?nem zboru sednik JoĹže Robida pravi, da je Ĺ martno ob Paki druĹĄtva menil, da zdruĹžujejo vse smeri kulture in znano po bogati kulturni tradiciji, z vsebinami pa da vsak, ki Ĺželi aktivno sodelovati, lahko najde in- njegove sekcije plemenitijo preteklost, sedanjost teresno skupino, ki bo zadovoljila njegove potrebe. in verjame, da bo bogatila tudi prihodnost lokalLani je druĹĄtvo organiziralo 16 priredinega okolja. ÂťVeÄ?ina sekcij zavzeto delutev, Ä?lani sekcij pa so predstavili svojo je celo leto, tiste, ki so v zadnjem Ä?asu dejavnost na 67 nastopih. Za ljubitelje nekoliko zaspale, pa bomo poskuĹĄali gledaliĹĄkih desk so pripravili abonma, prebuditi. Zanimajo nas ĹĄe nekatere prav tako so organizirali ogled prednove kulturne vsebine.ÂŤ Predvsem pa, stav v Mariboru ter v letnem gledaliĹĄÄ?u dodaja sogovornik, bodo veliko poStudence. ÂťS svojim delom Ä?lani vezornosti namenili veÄ?jim vlaganjem v dno znova dokazujemo, da ljubiteljska obnovo kulturnega doma v Ĺ martnem kultura v naĹĄem okolju kljub kriob Paki. Projekt je zajeten, zato bodo zi ne zamira. S strokovskupaj z lokalno skupnostjo z njim nim delom se trudimo kandidirali na razpisih za priobiskovalcem ponudobitev evropskega denarditi raznolik in kaja. Aktivnosti so zaÄ?eli Ĺže kovosten program. leta 2013. ÂťĹ˝elimo si, da Kakovost dokazubi postal to pravi dom jemo tudi s prikulture, v katerem bi se znanji na sreJoĹže Robida: ÂťĹ˝elimo si, da bi postal kulturni dom na formalnih in neformalÄ?anjih po Slopravi dom kulture.ÂŤ nih sreÄ?anjih zdruĹževali izveniji.ÂŤ Veliko vajalci kulturnih vsebin, tizahvalo je pri tem namenil lokalni skupnosti, ki sti, ki se ukvarjajo s kulturo kako drugaÄ?e, in tudi jim pri izvedbi projektov stoji ob strani. Lesnjak je ljubitelji slednje.ÂŤ PriÄ?akujejo, da bodo s tem poizrazil zadovoljstvo ob nabavi krmilne mize za kr- skrbeli, da bo obisk prireditev v domu veÄ?ji, kot je đ&#x;&#x201D;˛ miljenje osvetljave odra. Tudi sicer skupaj z obÄ?ino danes.

2002, 2007, 2008 in 2009 ter nagrado PreĹĄernovega sklada leta 2009. Leta 2007 je bil izbran za ÂťShooting StarsÂŤ na filmskem festivalu Berlinale v Berlinu. Je stalni Ä?lan SNG Drama od leta 1998. Trenutno igra kar v 9 predstavah (najbolj aktualna je Iliada). Vmes

je vĹĄeÄ?. Dijake je pozval, naj posluĹĄajo sebe, naj bodo ustvarjalni, naj se uÄ?ijo tujih jezikov in predvsem, naj se ne bojijo Ĺživljenja. Odrecitiral je nekaj tekstov iz svoje bogate bere igranih del. Ä&#x152;isti uĹžitek ga je bilo posluĹĄati in Ä?utiti njegovo izjemno energijo, s kate-

Priznani gledaliĹĄki in filmski igralec je mlade bralce navduĹĄil.

skoÄ?i ĹĄe na snemanje kakĹĄnega filma. PoroÄ?en je z igralko Pio ZemljiÄ?, s katero imata 2 otroka. Obiskovalce sreÄ?anja je Marko navduĹĄil s skoraj dvournim monologom, v katerem se je, kot se navadno na odru, povsem razgalil in ravno zato nam

ro sicer navduĹĄuje gledalce predstav. Lahko smo ponosni, kot je on sam, da Ĺživimo v Velenju, mestu naklonjenem kulturi in razvoju. đ&#x;&#x201D;˛

Brina Zabukovnik JeriÄ?

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2015, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

19. februarja 2015

Bralne navade se spreminjajo PoÄ?itnice so priloĹžnost za knjigo in obisk knjiĹžnice

torej tistih, ki knjiĹžnico fiziÄ?no ali preko spleta obiĹĄÄ?ejo vsaj enkrat letno, Ĺ oĹĄtanj okoli 1.680 in Ĺ martno ob Paki okoli 520 aktivnih Ä?lanov,ÂŤ postreĹže s podatki direktor.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Muca copatarica najveÄ?krat izposojena knjiga

Velenje, 12. februarja â&#x20AC;&#x201C; Pred vsakimi poÄ?itnicami in med njimi je v knjiĹžnicah bolj Ĺživahno kot med letom. Marsikdo si takrat vzame Ä?as za knjigo, ki ga vÄ?asih v z obveznostmi natrpanih dneh primanjkuje. Tako je tudi v KnjiĹžnici Velenje, Ä?eprav je v treh enotah, v katerih deluje â&#x20AC;&#x201C; Mestni knjiĹžnici Velenje, Mestni knjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj in KnjiĹžnici Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; vedno Ĺživo. Triindvajset redno zaposlenih se trudi, da ugodijo vsem okusom in potrebam.

Lani so v Mestni knjiĹžnici Velenje zabeleĹžili okoli 120.000 obiskovalcev, v Ĺ oĹĄtanju okoli 18.000 in v Ĺ martnem ob Paki okoli 5.400 obiskovalcev.

E-knjige preko portala Biblos

tega bi mladi vse na daljavo â&#x20AC;Ś Zato morajo knjiĹžnice trendom v razumni meri slediti,ÂŤ ugotavlja VrbiÄ?. KnjiĹžnica Velenje omogoÄ?a izposojo e-knjig svojim bralcem preko portala Biblos, trenutno je na voljo nekaj Ä?ez tristo naslovov. Ĺ˝al veliko slovenske literature ĹĄe ni digitalizirane. Je pa velenjska knjiĹžnica prva prispevala svojo knjigo v Biblos â&#x20AC;&#x201C; Jezero na robu mesta!

Ob obisku KnjiĹžnice Velenje pa nas je zanimalo, koliko in Ä?e (Ĺže) e-mediji vplivajo na izposojo kla-

Prva javna knjiĹžnica leta 1854

lahkotnejĹĄem branju (ljubezenske in kriminalne zgodbe) in po za Ĺživljenje uporabnih knjigah, priroÄ?nikih in podobnem. V lanskem letu so bralci najveÄ?krat segli po Muci Copatarici Ele Peroci, Shhani Kathleen E. Woodiwiss, NebeĹĄki vroÄ?ici Sande Brown in Sofoklejevi Antigoni.

Leta 1854 je v Ĺ oĹĄtanju Peter Mussi ustanovil prvo javno knjiĹžnico, potem so ÂťknjiĹžniceÂŤ delovale pod okriljem cerkva, ĹĄol ali kulturnoprosvetnih druĹĄtev. Pred osemde-

â?ą

NajveÄ?ji deleĹž predstavljajo zaposleni in osnovnoĹĄolci

â?ą

Velenjska knjiĹžnica je v Biblos prva prispevala svojo knjigo â&#x20AC;&#x201C; Jezero na robu mesta.

Direktor KnjiĹžnice Velenje Vlado VrbiÄ? pravi, da je med aktivnimi obiskovalci knjiĹžnice najveÄ?, po Ä?etrtina tistih, ki so zaposleni in osnovnoĹĄolcev, 15 odstotkov je predĹĄolskih otrok, ostalih â&#x20AC;&#x201C; upokojencev, dijakov, ĹĄtudentov, brezposelnih â&#x20AC;&#x201C; pa je po okoli desetino. ÂťSicer pa ima Mestna knjiĹžnica Velenje okoli 8.400 aktivnih Ä?lanov,

Vlado VrbiÄ?: ÂťBralcem je na voljo sto devetdeset tisoÄ? enot gradiva z okoli sedemdeset tisoÄ? naslovi.ÂŤ

KnjiĹžnica se ponaĹĄa z bogatim knjiĹžnim fondom, z okoli 190.000 enotami gradiva, razliÄ?nih naslovov je okoli 70.000. NajveÄ? povpraĹĄevanja je po ÂťdomaÄ?ih branjihÂŤ osnovnoĹĄolske in srednjeĹĄolske mladine,

siÄ?nih knjig. ÂťZanesljivo e-mediji najbolj vplivajo na mladino. Bralne navade se spreminjajo, mladina se nagiba k video sporoÄ?ilom, kratkim vsebinam. Vse dogajanje je v nekem pospeĹĄenem ritmu. Poleg

setimi leti je uÄ?itelj v Velenju Fran MlinĹĄek ustanovil ÂťĹĄolsko narodno knjiĹžnicoÂŤ, ki je imela zbirko 445 knjig. Leta 1947 je bila ustanovljena Okrajna ljudska knjiĹžnica v Ĺ oĹĄtanju, leta 1962 pa sta bili v skladu s prvim zakonom o knjiĹžniÄ?arstvu v Sloveniji ustanovljeni KnjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj in Velenje, ki sta se leta 1970 zdruĹžili. Prva znana statistika je za Ljudsko knjiĹžnico Ĺ oĹĄtanj in sega v leto 1910. Zbirka je ĹĄtela 485 knjig, izpođ&#x;&#x201D;˛ sojenih jih je bilo 761.

Res Ä?arobni svet risank Plesni studio N predstavil polletno produkcijo â&#x20AC;&#x201C; Pisani kostumi, glasba iz risank, koreografije in ples 120 plesalk in plesalcev Velenje, 10. februarja â&#x20AC;&#x201C; Mucika in prijatelji, SneĹžinske iz Narnije, Larina zvezdica, Ä&#x152;ebelica Maja â&#x20AC;Ś To so naslovi le nekaj plesnih koreografij, ki so v torek zveÄ?er zaĹživele na velikem odru pred polno dvorano velenjskega doma kulture. Plesni studio N je letoĹĄnjo polletno produkcijo obarval pravljiÄ?no, saj so pred naĹĄimi oÄ?mi zaĹživele risanke iz naĹĄega otroĹĄtva in tiste, ki so danes blizu novi generaciji otrok. ÂťRisanke nas spremljajo vse otroĹĄtvo. Potem za nekaj Ä?asa z njimi prekinemo, ko pa dobimo otroke,

Ko risanko doĹživljaĹĄ s plesnimi koraki, je to poseben obÄ?utek. Tako za gledalca kot tudi za plesalce. Res je bilo Ä?arobno. (Foto: K. Mikor)

se spet potopimo v njihov Ä?arobni svet. To se je zgodilo tudi mentoricam naĹĄega plesnega studia. Za-

nimivo je bilo prenaĹĄati risanke, ki so bile del naĹĄega otroĹĄtva, sedanji generaciji otrok. Kot je bilo zanimi-

vo spoznavati nove risanke, ki jih oboĹžujejo sedanje generacije, ki jih me nismo poznale. Zato jih je bil za nas izziv postaviti na oder skozi ples. Projekt je bil zahteven tudi zato, ker je trenutno aktualnih ogromno odliÄ?nih risank, ki so podprte z dobro glasbo in krasnimi idejami. Trenutni vtisi takoj po koncu veÄ?era so zelo dobri, mislim, da nam je tudi ta produkcija uspela,ÂŤ nam je povedala koreografinja Nina Mavec Krenker takoj po konÄ?anem veÄ?eru. Na odru je zaĹživelo 11 risank, ki so bile ĹĄe toliko bolj zanimive, ker so se mentorice potrudile tudi s kostumi, ki so del vsake predstave. VeÄ?ino kostumov so izdelale same, mali plesalci pa so bili v njih obÄ?udovanja vredni. Na odru je ta veÄ?er stalo kar 120 plesalk in plesalcev, v Ä?arobni svet risank pa so jim pomagale vstopiti koreografinje Lucija Boruta, Polona Boruta, Dragica Mavec in Nina Mavec Krenker. đ&#x;&#x201D;˛

bĹĄ

Monografija o Ĺživljenju slovenske mladine Celje, 5. februarja â&#x20AC;&#x201C; Ksenija LekiÄ&#x2021;, Petra Tratnjek in NuĹĄa Konec JuriÄ?iÄ? z Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje ter Marjan Cugmas, raziskovalec in ĹĄtudent uporabne statistike, so pred tednom dni javnosti predstavili monografijo z naslovom SreÄ?anje na spletu. Potrebe slovenske mladine in spletno svetovanje. Knjiga je nastala v okviru mladinskega preventivnega programa To sem jaz in mladinske spletne svetovalnice www. tosemjaz.net, ki s sedeĹžem v Celju deluje Ĺže od

leta 2001. Monografija razgrinja rezultate analize blizu 6000 spletnih vpraĹĄanj o dilemah odraĹĄÄ?anja iz obdobja dveh let. ÂťTeh zapisov starĹĄi ne najdejo pri generalnem Ä?iĹĄÄ?enju otrokove sobe,ÂŤ so med drugim dejali avtorji.

Blizu 34 tisoÄ? vpraĹĄanj, 62 strokovnjakov Sicer pa se je z leti v spletni svetovalnici izoblikovala unikatna baza pribliĹžno 34 tisoÄ? vpra-

ĹĄanj o dilemah odraĹĄÄ?anja, ki jih mladostnice in mladostniki posredujejo anonimno, javno, enostavno in brezplaÄ?no. Hitremu dostopu do strokovnega nasveta so leta 2012 dodali ĹĄe sprotno in sistematiÄ?no razvrĹĄÄ?anje vsakega prispelega vpraĹĄanja. Kar 75 odstotkov spletnih vpraĹĄanj so postavila dekleta, pribliĹžno 60 odstotkov sodelujoÄ?ih je bilo starih od 14 do 17 let. đ&#x;&#x201D;˛

Tatjana PodgorĹĄek

Ponovno o dosegljivosti deĹžele Nije AleĹĄ OjsterĹĄek

Nedolgo nazaj, mogoÄ?e z nastopom zime, sem zaznal potrebo po informacijskem postu glede dnevnega dogajanja. Kot zagovorniku zmernosti tudi post ni bil popoln, nekaj iz tega toka Âťme je ĹĄe vseeno naĹĄloÂŤ. Ä&#x152;as spremljanja dnevno informativnih oddaj sem pomembno skrajĹĄal, FB aplikacijo sem s telefona umaknil, dnevni tisk sem le ĹĄe oĹĄvrknil, tedenskega prav tako. PoÄ?utje nemira glede tega ali svet uhaja, se je izkazalo za ne povsem upraviÄ?eno. To je Ĺže kar zadoĹĄÄ?alo, da nastopijo spremembe. SÄ?asoma je obÄ?utek nelagodja nadomestilo odliÄ?je novega ugodja; post, kot del Ä?lovekovega naravnega reda iz Ä?asov, ko je bil tesneje povezan z zakoni narave, se je pokazal kot sprejemljiva metoda tudi v primeru iskanja informacijskega ravnovesja. Zdaj je bilo laĹžje sliĹĄati in videti tiĹĄje in manjĹĄe. V poslu je nastopilo veÄ? Ä?asa za tehtanje argumentov. Pokazalo se je, da bi post potrebovali tudi kolegi, zato je bilo treba opustiti priÄ?akovanja, da bomo naÄ?rtovali in odloÄ?ali pametneje. UspeĹĄni pa so bili argumenti glede opozarjanja na nevarnosti in tveganja. Tu so mnogi zastrigli z uĹĄesi in taktiko nameravam ohraniti. Doma pomembnih sprememb (na bolje) niso zaznali. PreseĹžke sem (najverjetneje) preteĹžno investiral v sfere izven ... Hobiji, prosti Ä?as in prijatelji so pridobili pomembne ÂťdeleĹžeÂŤ s postom pridelanega. IzobraĹževanje prav tako. Dovolj je bilo miru za ĹĄtudij strategij, taktik, logike in novih znanj. KonÄ?no! Dobra znanka, ki dela z mladimi, nam vsa leta vestno dopoveduje, da naj vendarle prisluhnemo mlajĹĄim; Ä?eĹĄ: ÂťTi nam imajo, kaj povedatiÂŤ. SporoÄ?ila mladinskega polja so mi dobro znana, vendarle pa obstaja ĹĄe notranje, ĹĄe mlajĹĄe. In v mislih je imela te, odraĹĄÄ?ajoÄ?e mlade, osnovnoĹĄolce, razpravljavce in debaterje v raznih debatnih kroĹžkih, otroĹĄkih parlamentih ipd. PodroÄ?ja obravnav so nam brez izjem vsem domaÄ?a in niso mogla ubeĹžati v neznane sfere, njihova sklepanja in priporoÄ?ila pa Ĺžal to so. Na tem mestu ne Ĺželim zahajati v podrobnosti in obremenjevati sporoÄ?ilnosti. PreveÄ? namigov nam mladi sporoÄ?ajo v poroÄ?ilih s svojih otroĹĄkih parlamentov. Ĺ olske torbe smo jim v tem Ä?asu le ĹĄe obteĹžili, Ä?as za otroĹĄko igro pa odmerili ĹĄe krajĹĄe. Za oboje niso prosili in oboje smo odrasli uspeĹĄno zagotovili. Ä&#x152;eprav ni res, da nismo poskusili. NeuspeĹĄni smo samo pri realizaciji (Ä?e Ĺže iĹĄÄ?emo resnico in potrebujemo opomnik). Kot logiÄ?ni izhod se nam kaĹže sklep na argumentu absurda - ker smo iz sprememb na bolje vajeni uÄ?inkov na slabĹĄe, je zdaj potrebno nekaj sprememb na slabĹĄe. V duhu tega, da je vsako slabo za nekaj dobro in da se nobena juha ne poje tako vroÄ?a, kot se skuha. Nekaj Kantovih imperativov, nekaj Quentina Tarantina, nekaj Polentarske police in Drobtinic, Bulgakova, PreĹĄerna, Kapitala. Alana Forda nisem omenil! Tok stvari bi nemudoma in gotovo bil drugaÄ?en. Na tem mestu se je mogoÄ?e vrniti na zaÄ?etek in povzeti. Ni dovolj ÂťposluĹĄatiÂŤ, niti ni dovolj ÂťsliĹĄatiÂŤ. Dovolj je, ko je naloga opravljena na naÄ?in, kot je bila teĹžava opredeljena. Pred vrati je nova vrsta razprav v otroĹĄkih parlamentih. Kaj je pred vrati? đ&#x;&#x201D;˛

HvaleĹžni za prireditev Za naĹĄo ĹĄolo je bilo povabilo, da pripravimo program na obÄ?inski prireditvi ob kulturnem prazniku, velik izziv in tudi Ä?ast. UÄ?enci so se skupaj z mentorji navduĹĄeno lotili projekta, s katerim je dihal ves CVIU. Zakaj? Zato, ker so predani delu ali pa jih ni. Ker so vedno znova oÄ?arani nad aplavzi, ki jih kot magnet drĹžijo na odru, saj jim sporoÄ?ajo, da so uspeli, da znajo, predvsem pa zmorejo. Ta zmorejo, skriva v sebi ure in ure vaj, ponavljanja, tudi solz, a vedno znova s hrepenenjem v srcu, da je kulturni hram odprt za vse â&#x20AC;Ś VeliÄ?ina dogodka, ko smo s PreĹĄernom na krilih domiĹĄljije potovali iz preteklosti v sedanjost, skriva v sebi mnogo ljudi, ki so nam pomagali, da so bili uÄ?enci lepo obleÄ?eni, da smo jim lahko priÄ?arali PreĹĄernov Ä?as. Tako sta nam, gospa Ĺ pela iz folklorne skupine z OĹ Gustava Ĺ iliha in MaĹĄa KolĹĄek, posodili obleke, v Ä?istilnici Marijane Polak pa so jih skrbno oÄ?istili. Glasbena ĹĄola, kjer je Andreja MohoriÄ? skrbnica glasbil, nam je posodila violini, direktorica Muzeja Velenje, Mojca Ĺ˝evart, pa je odobrila sposojo pripomoÄ?kov za uprizoritev PreĹĄernovega ustvarjanja v sobi. HvaleĹžni smo tudi Karliju Ä&#x152;retniku, ki je s svojo igralsko tankoÄ?utnostjo svetoval pri izvedbi toÄ?ke. Medsebojno sodelovanje je bogastvo in je dragocenost, ki Ĺželimo, da je opaĹžena, zato vsem imenovanim iskrena hvala. đ&#x;&#x201D;˛

Mihaela RazborĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 19. 2. 2015, barve: CMYK, stran 11

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Celjsko druĹĄtvo novinarjev vodi Metka Pirc

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

takrat, ko je treba stopiti v bran kakĹĄnemu naĹĄemu kolegu, ki se mu v tem turbulentnem Ä?asu dogajajo krivice, stopiti skupaj in ga podpreti. Soglasno smo podprli tudi delovni program, ki

Tako kot naredijo v ponovoletnih dneh v vseh druĹĄtvih, smo tudi v celjskem druĹĄtvu novinarjev opravili letni obÄ?ni zbor, ki je bil tokrat tudi volilen. Za novo predsednico smo izvolili Metko Pirc, novinarko, ki je na ÂťtrguÂŤ. Je svobodna novinarka, najveÄ? pa dela za Celjana in VeÄ?er. Izvoli smo tudi nov izvrĹĄni odbor, ki ga sestavljamo Miran KoroĹĄec, Brane Piano, Tatjana Cvirn, Simona Ĺ oliniÄ?, DuĹĄka Lah, Damjana StamejÄ?iÄ?, Ĺ pela Kuralt, FranÄ?ek Kramer, Violeta Einspieler in Mira ZakoĹĄek. Do svojega dela smo bili precej kritiÄ?ni, saj nas je tok Ä?asa potegnil za sabo. Predvsem smo kritizirali naĹĄo neaktivnost, a dejstvo je, da znamo vsaj

v veliki meri temelji na druĹžabniĹĄtvu, pripravili pa bomo tudi kakĹĄno izobraĹževalno vsebino. Ĺ˝e zdaj pa napovedujemo izdajo Pipca, tradicionalnega ĹĄaljivega Ä?asopisa, ki bo izĹĄel ĹĄe pred đ&#x;&#x201D;˛ Mz prvomajskimi prazniki.

Skupina Carpe diem je pretekli petek (6. februarja) v celjskem Cineplexu pripravila veliko promocijo videospota za pesem Original, ki govori o tem, da je pomembno biti izviren in zvest samemu sebi. Pesem je sicer del soundtracka slovenskega mladinskega filma Vloga za Emo. Videospot je reĹžiral reĹžiser filma Alen PavĹĄar. Ponosni, da so del filma z bogato sporoÄ?ilno vrednostjo, so Carpediemovci z ustvarjalci filmskega projekta proslavili prejem zlate role, veÄ?er pa zakljuÄ?ili na after partiju, na kateri sta se jim na odru pridruĹžila Maja ZaloĹžnik in 6Pack Ä&#x152;ukur s pevkama Hangover Ladies. Da glasba povezuje in navdihuje, so dokazali z nastopi v Ĺživo pred zvesto publiko.

Z obÄ?nega zbora druĹĄtva novinarjev, v katerega se povezujemo tudi VelenjÄ?ani

cer v Dordrechtu blizu Rotterdama, v domaÄ?em studiu producenta in bobnarja Marca Burgerja. Nove skladbe nadaljujejo tempo prejĹĄnjega albuma, a predstavljajo korak naprej v glasbenem ustvarjanju skupine, pri Ä?emer ohranjajo njen edinstven zvok. To je moÄ? razbrati tudi iz novega singla Sound of Boogie. ToÄ?nega izida novega albuma zaenkrat ĹĄe ni mogoÄ?e napovedati. Poleg studijskih skladb so na turneji posneli tudi kar nekaj koncertov, zato razmiĹĄljajo o izdaji koncertnega albuma, jeseni pa pripravljajo turnejo po NemÄ?iji.

Predstavila prvenec Almanah

dani album mlade Prekmurke zajema iz bogate glasbene zgodovine. ZaÄ?utimo lahko vplive legendarne Arethe Franklin in ostalih izvajalcev prvinskega soula, charlestona in znaÄ?ilnega zvoka slovitega producenta Phila Spectorja. Album se igrivo spogleduje s preteklostjo in kar prekipeva od pozitivne energije, navihanosti in nalezljivih melodij. Na albumu je enajst skladb, Alma pa je javnosti doslej predstavila dve â&#x20AC;&#x201C; aktualno Pegasti milijonar ter skladbo Z mano greĹĄ. VeÄ?ino skladb sta napisala Denis Horvat (glasba, aranĹžmaji) ter MatevĹž Ĺ alehar â&#x20AC;&#x201C; Hamo, svoje pa so dodali tudi Alma, Rok VilÄ?nik, UroĹĄ Merklin in Nina Mavrin. Alma se z glasbo bolj resno ukvarja od svojega dvanajstega leta, ko jo je pod okrilje vzela priznana uÄ?iteljica petja Dada Kladnik. Ĺ irĹĄa javnost je Almo spoznala kot polfinalistko tv ĹĄova X-FACTOR (2012), ko je veljala za eno od favoritk za zmago.

San Di Ego Slovenska hard rock skupina San Di Ego predstavlja live razliÄ?ico skladbe Sonce je tam, kjer si ti. Za skladbo, katere original se nahaja na njihovem prvencu San Di Ego, so posneli tudi videospot, ki ga po-

terem metaforiÄ?no govori pesem, ni samo iztoÄ?nica za sreÄ?no ljubezen, ampak tudi oznaÄ?uje svetlo pot skupine, ki prav februarja praznuje svojo drugo obletnico delovanja.

Ä&#x152;etrt stoletja skupine Texas Ĺ kotska skupina Texas, ki je zaslovela z uspeĹĄnicami, kot sta I Don't Want a Lover in Summer Sun, praznuje Ä?etrt stoletja obstoja. Obletni-

Sobotni izbor pesmi tedna Radia Velenje, ki je potekal prav na Valentinovo, je postregel s tremi predlogi Ä?asu primernih, ljubezenskih skladb. Med njimi ste najveÄ? glasov namenili Ä?udoviti baladi Verjemi v ljubezen, ki sta jo skupaj zapela Oto Pestner in hrvaĹĄki glasbenik Oliver DragojeviÄ&#x2021;. Gre sicer za DragojeviÄ&#x2021;evo uspeĹĄnico, ki sta jo oba legendarna glasbenika posnela v slovenskem in hrvaĹĄkem jeziku.

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. MJAVĹ A - Naprej 2. ZGREĹ ENI PRIMERI - Podgane 3. D.A.Z. - Bodi moja kri 4. ALMA - Pegasti milijonar 5. KALAMARI - Za dvajset let 6. MI2 Strel v koleno 7. ALEX VOLASKO - V hiĹĄi veÄ?nih sanj 8. SELL OUT - Popoln dan 9. ROBERT JUKIÄ&#x152; & KRAMP - Trese se trese 10. STINO - Preklet

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO co bodo praznovali z izdajo albuma Texas 25, ki bo nekakĹĄna meĹĄanica starih uspeĹĄnic, ki so jih posneli na novo, in novih skladb. Skupina je prviÄ? zasedla vrhove glasbenih lestvic leta 1989 s skladbo I Don't Want a Lover, za najbolj plodovito obdobje pa se je izkazal Ä?as med letoma 1997 in 2000 z al-

NINA PUĹ LAR Z dvema koncertoma v Ĺ tihovi dvorani je Nina PuĹĄlar priÄ?ela obeleĹževati deseto obletnico svoje bogate glasbene kariere. V letu, v katerem zaznamuje prvo desetletnico, bo svoje privrĹžence razveselila tudi z novim, Ĺže petim studijskim albumom, za katerega bo skladbe s svojo skupino kmalu zaÄ?ela snemati.

GAL GJURIN

Alma (Merklin) s prvencem Almanah prinaĹĄa prepotrebno osveĹžitev slovenske pop scene. SveĹže iz-

Tik pred izidom je njegov projekt, ki ga je poimenoval Temna godba. Gre za jazzovsko obarvan album, s katerim se Gal vraÄ?a h glasbi iz 20-ih let prejĹĄnjega stoletja, iz Ä?asa prohibicije v ZDA, a v moderni obliki.

EightBomb s turneje z novim singlom Sound of Boogie Novo leto se je za skupino EightBomb zaÄ?elo precej uspeĹĄno. V januarju so se odpravili na odliÄ?no obiskano turnejo po Italiji, Belgiji in na Nizozemskem. Nizozemska je rojstna drĹžava njihovega kitarista in avtorja Louwrensa Jordaana - LoZa, ki sicer Ĺže veÄ? kot deset let Ĺživi v Sloveniji. EightBomb so na turneji posneli sedem novih skladb, in si-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. OTO PESTNER & OLIVER DRAGOJEVIÄ&#x2020; â&#x20AC;&#x201C; Verjemi v ljubezen 2. VLADO KRESLIN & Ĺ AJETA - Rulet 3. PEPEL IN KRI â&#x20AC;&#x201C; Dan ljubezni

GLASBENE novice

Premiera videospota skupine Carpe diem

107,8 MHz

19. februarja 2015

SANREMO

sveÄ?ajo neĹžnejĹĄemu spolu. Posnetek ljubezenske skladbe je nastal na promocijskem veÄ?eru novembra lani v nabito polni Biljardni hiĹĄi v Ljubljani, kjer so fantje uradno predstavili svoj prvenec. Skladbo so v celoti odigrali v Ĺživo, produkcijo videospota pa so tudi tokrat prepustili reĹžiserju Juriju Girottu. Skupine San Di Ego smo sicer vajeni v bolj energiÄ?nih skladbah, a z balado niso izgubili svojega znaÄ?aja. Ni skrivnost, da so najlepĹĄe ljubezenske balade prav delo hard rockerjev, kar San Di Ego brez dvoma so. Sonce, o ka-

bumoma White on Blonde in The Hush. Oba sta se uvrstila na prvo mesto britanskih lestvic in med deset najboljĹĄih drugje po Evropi. Iz tega obdobja prihajajo singli Black Eyed Boy, Put Your Arms Around Me, Halo in Say What You Want. Skupina, ki je doslej prodala okoli 38 milijonov albumov, ĹĄe ne razmiĹĄlja o koncu, saj 25 let ne ocenjujejo za tako dolgo dobo. Pred njimi so gotovo ĹĄe leta uspeĹĄnega delovanja.

Na 65. festivalu San Remo minulo soboto je slavil operni pop trio Il Volo s skladbo Grande amore pred Nekom in Maliko Ayane. Il Volo so si z zmago prisluĹžili tudi vsto-

www.radiovelenje.com

pnico za nastop na letoĹĄnji Evroviziji na Dunaju.

DRUĹ TVO MRTVIH PESNIKOV DruĹĄtvo mrtvih pesnikov letos praznuje 25-letnico delovanja. Visoka obletnica je lep povod za izdajo dvojnega albuma najveÄ?jih uspeĹĄnic. Preden pa bo skupina svoje privrĹžence razveselila z novim albumom, jim poĹĄilja sveĹž singel PleĹĄi z mano.

SAĹ A LENDERO & MIHA HERCOG OdloÄ?ila sta se za iskanje poslovne priloĹžnosti v tujini. Ker jima je blizu nemĹĄka pop glasba in ĹĄlager, sta naĹĄla zaloĹžnika na Tirolskem, s katerim kot avtorja glasbe za nemĹĄko govoreÄ?a podroÄ?ja sodelujeta zadnjih nekaj mesecev. Glasbenika se sicer Ĺže lahko pohvalita z uspehi, obeta pa se jima celo sodelovanje z DJ Otzijem.

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CMYK, stran 12

19. februarja 2015

frkanje » Levo & desno «

Oživitev jezer Šaleška jezera naj bi še bolj oživili. Za zdaj le dve, Šoštanjsko jezero je namreč še preveč »živo«.

Dobra kamuflaža

⏫N

Letos je pustna sobota »padla« na valentinovo. Za nekatere nestanovitne je bila to možnost za dobro kamuflažo.

a jazz koncertih v velenjskem Maxu je Drago Martinšek, lokalni kulturni minister, reden gost. Tudi to, da je trenutno v stezniku in mu glavo drži pokonci nič prijetna opornica, mu ni preprečilo, da ne bi prišel poslušat domačina Jureta Pukla. Smo pa prvič na jazzu videli župana Bojana Kontiča in vodjo njegovega kabineta Sašo Sevčnikar, ki sta prišla poslušat Prešernovega nagrajenca. Očitno sta uživala in morda ni bilo zadnjič. Po položaju župana v stolu pa se nam zdi, da bi mu morali pripraviti drugačnega. Višjega ali globljega. Če ima človek dolge noge, se res težko »naštima«, sploh če je gneča. In tokrat je bila.

⏫Ž ⏪P

redsednik velenjskih prostovoljnih gasilcev ima znan priimek. Privšek. Ne vemo, ali je Karli kaj v sorodu z znanim dirigentom in skladateljem, vemo pa, da zna »dirigirati« tudi on. Ko je treba organizirati gasilce, to vsekakor dokazuje. Tokrat smo ga ujeli z njegovim ansamblom v ozadju.

ene šoštanjskega župana Marjane Menih brez moža ob njej ni videti prav pogosto. Na kakšni prireditvi pa sploh ne. Če gre za tako veliko, kot je tista, ki Šoštanj povzdigne na raven Evrope, pa sploh ni logično, da ga ni zraven. Kje je? »Oh, on vsako stvar vzame tako zares. Preveč zares. Malo prej je zvedel, da so na Pristavi ustanovili gasilsko društvo. Nimajo pa gasilskega doma. Pustil je vse, odložil vse protokolarne obveznosti in odhitel na Pristavo, da najde primerno lokacijo.«

Gneča pred vrati Pred mnogimi našimi vrati je še vedno gneča. Nanje trka revščina, pred vrati je še vedno gripa, pred vrati so nove podražitve. Pa novi davki … Ko bi le res lahko vse to kar pustili pred vrati.

Iz prve roke Pred dnevi so tudi letos dobili po šolah mladi informacije o možnosti šolanja iz prve roke. Upajmo, da bo tudi podjetjem po končanju šolanja šlo zaposlovanje tako dobro od rok.

Po naravni poti ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Pes lahko razbere človekovo razpoloženje Raziskava biologov je pokazala, da se lahko pes nauči razbrati človekovo razpoloženje; torej ve, kdaj ste jezni, in tudi, kdaj ste veseli. Skupina raziskovalcev je enajst psov naučila razlikovati jezen človeški obraz od srečnega. Med študijo so psom kazali bodisi zgornjo bodisi spodnjo polovico človekovega obraza v različnih čustvenih stanjih. Tisti psi, ki so bili nagrajeni za pravi izbor srečnega obraza, so se hitreje naučili razlikovati čustveno stanje ljudi na fotografijah kot tisti, ki so bili nagrajeni za prepoznavo jeznega obraza. Raziskovalci so na osnovi te raziskave in nekaj ostalih iz preteklosti prepričani, da so psi sposobni razlikovati med človekovimi izrazi. »Vsaj nekateri psi lahko ugoto-

vijo razliko med srečnim in jeznim obrazom,« je povedal avtor študije Corsin Müller.

Tisoč kun kazni zaradi objave na Facebooku Hrvat Stjepan Pavleković je lani na svojem profilu na Faceboo-

ku objavil podobo Popaja, ki stoji pred steblom marihuane; na roko znanega risanega lika je namesto sidra narisal list marihuane, iz Popajeve pipe pa se je na ilustraciji ka-

dil zelen dim. Kot je pojasnil avtor, se je za objavo ilustracije odločil, medtem ko je na Hrvaškem potekala razprava o uporabi kanabisa v medicinske namene. A njegovo dejanje je pristalo na sodišču. Tam niso sprejeli Pavlekovićevega opravičila, da se je samo šalil in da ni vedel, da gre za kaznivo dejanje – sodnik za prekrške je ocenil, da gre za oglaševanje prepovedanih drog, in je 48-letnika kaznoval s tisoč kunami kazni. »Ni mi jasno, kako lahko hrvaška televizija predvaja dokumentarni film, v katerem kadijo marihuano, jaz pa ne smem objaviti šale s Popajem,« je dejal Stjepan. Ob tem je napovedal pritožbo, češ da sodni izvedenec ni potrdil, da gre za kanabis, temveč je policija ugotovila le, da gre za rastlino, ki je podobna kanabisu.

Pametni inzulin kaže obetavne rezultate Biokemiki iz ZDA so sporočili, da je eksperimentalni t. i. pametni inzulin, ki deluje 14 ur, pokazal obetavne rezultate pri poskusih na miših, tako da bi ga lahko na ljudeh, ki imajo diabetes tipa 1, preizkusili v dveh letih. Gre za zdravilo, ki se ob dvigu sladkorja v krvi samoaktivira, rezultati testov na miših z obliko diabetesa tipa 1 pa so pokazali, da je

vstvena organizacija pa jo je označila za vrsto raka. Novorojenko so tri tedne po rojstvu operirali in oba fetusa uspešno odstranili, bolnišnica, ki je opravila poseg, pa primera ni želela komentirati.

Nova vrsta orhideje lahko ena injekcija z eksperimentalnim zdravilom »večkrat in avtomatično znižala ravni sladkorja, potem ko so miši hranili s količino sladkorja, primerljivo s tisto, ki bi jo zaužile ob obroku«. Zdravilo se od drugih t. i. pametnih inzulinov, ki so trenutno v razvoju, razlikuje v tem, da uporablja zaporo iz beljakovin, torej gel oziroma ovoj, ki zadržuje inzulin, ko je raven sladkorja nizka.

Britanski botaniki so minuli teden v Londonu predstavili novo vrsto orhideje, ki so jo odkrili v gorah na Kambodži. Da gre za novo vrsto, so ugotovili šele decembra lani, ko

Na katerem tiru Mnogi si še zdaj niso povsem na jasnem, na katerem tiru smo pri gradnji drugega primorskega železniškega tira. Upamo lahko le, da ne bomo ostali na evropskem stranskem tiru.

Drug obraz Vse se ponavlja: tudi letos je bila za pusta priložnost, da smo si lahko nadeli drug obraz. Vsem jih ni bilo treba - kažejo jih tudi ostale dneve.

Rodila se je noseča Na Kitajskem v Hongkongu se je nedavno rodila deklica, ki je v svoji nerazviti maternici že nosila dva fetusa. Primer je šokiral zdravstveno stroko po vsem svetu – nihče ne ve, kako točno se je ta nenavadna nosečnost zgodila, Svetovna zdra-

Ne le voda, zadnji čas tudi vse več mleka teče po naravni poti. Iz Zgornje Savinjske doline proti Spodnji. V Mlekarno v Arji vasi.

Še kar na črno? je začela v rastlinjaku v Londonu cveteti. Njen okoli centimeter velik cvet je rdečkaste barve, od ostalih vrst orhidej pa se loči tako, da ima na cvetu bradavice – te na cvetovih sicer niso značilnost orhidej. Botaniki nove vrste še niso poimenovali, so jo pa uvrstili v družino orhidej porpax.

Če upoštevamo zanimanje za nakup vrednotnic, je (bilo) pri nas le malo dela na črno. A resnica je vendarle verjetno bolj črna.

Več in manj Že res, da je pri nas vse več pisateljev, a menda ni strahu, da bi jih bilo več kot bralcev. Čeprav po nekaterih knjigah res segajo le redki.

NaĹĄ Ä?as, 19. 2. 2015, barve: CMYK, stran 13

REPORTAĹ˝A

19. februarja 2015

62. Pust Ĺ oĹĄtanjski dobro odganjal zimo Obiskovalci so bili navduĹĄeni

ski, Ptujska gospoda ... Tudi tokrat pa je bil karneval bogato mednarodno obarvan, sodelovale so skupine iz HrvaĹĄke (Zasadbereg), Srbi-

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 14. februarja â&#x20AC;&#x201C; Pust Ĺ oĹĄtanjski in Ĺ oĹĄtanj kot mednarodno karnevalsko mesto sta letos poskrbela, da lahko o 62. pustnem karnevalu v soboto govorimo o veÄ? preseĹžkih. Organizacija je bila takĹĄna, kot si jo je samo Ĺželeti, sprevod je potekal gladko, sodelujoÄ?e maske, slovenske in mednarodne, so bile dodelane, lokalne so bile take, kot se od njih priÄ?akuje, karneval pa je v mesto pritegnil mnoĹžice. Lokalne skupine so obdelale tisto, kar se ne bi smelo zgoditi, pa se je, kar se ni, pa bi se lahko, in kar se je, pa bi se lahko tudi ne ... Glave sicer niso letele, kot je Pust Ĺ oĹĄtanjski napovedal, je pa v kroĹžiĹĄÄ?e pred TEĹ posedel odstavljene direktorje elektrarne: UroĹĄa, Simona, Franca, Petra. Slednji je Pustu kasneje poslal sporoÄ?ilo ÂťLep pozdrav iz kroĹžiĹĄÄ?aÂŤ, prvi pa ÂťKaj ste se le matrali, poklicali bi, pa bi sam priĹĄel sedet.ÂŤ Ti so sedeli, ni pa sedel Pihalni orkester Zarja in tudi StanÄ?i ni skoraj niti za trenutek nehal vihteti zastave. Peter Klepetec in Diksi Po-

je (Ĺ abac, VrnjaÄ?ka Banja, Novi Sad, NiĹĄ, Banje KoviljaÄ?e, KruĹĄevac), Makedonije (Strumica), Belgije (Liessge) in Bolgarije (Pernik). Pust Ĺ oĹĄtanjski je dobro preganjal zimo. Ä&#x152;e ima to, da delaĹĄ dobro, ĹĄe kakĹĄno veljavo, je z njo konec.

Predaja kljuÄ?ev novega gasilskega vozila novemu gasilskemu druĹĄtvu Pristava. Predal jih je Ĺžupan Menih osebno, Ä?eprav v Ä?asu pusta opravlja le tekoÄ?e posle.

ksi sta si upala biti na tribuni glasna, Ä?eprav sta zrla v oÄ?i lokalnim politikom in mednarodnim F.E.C.C.veljakom, KoĹĄi Ĺ oĹĄtanjski so regljali, da bolj ne bi mogli, Tresimirji pa so bili videti nekako vdani v usodo ... Pristava je predstavila novoustanovljeno gasilsko druĹĄtvo s celotnim voznim parkom. Ker svojega gasilskega doma (ĹĄe) nima, bodo za zdaj prihajali na dom. Ä&#x152;isto ta pravi aktualni Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja jim je kljuÄ?e novega

PrviÄ? so se predstavili Belgijci.

voznega parka izroÄ?il osebno, Ä?eprav okoli pusta opravlja le tekoÄ?e posle. Iz Skorna so priĹĄle tamkajĹĄnje kure, PleĹĄivec pri Velenju se je pripeljal s pekarno MiĹĄ maĹĄ, iz Ĺ entvida so se v dolino spustili gozdni moĹžje, LajĹĄe pa so med potjo naletele na GaĹĄparja in Zorana. Med slovenskimi skupinami so bile zastopane kar tri skupine kurentov, kurantov in korantov, pa Dobovski faĹĄjenk, Pust Mozir-

Iz Ĺ entvida nad Zavodnjami so priĹĄli gozdni moĹžje. Ä&#x152;etrti, ki pobira odpadke za obiskovalci, je imel tudi v mestu precej dela, zato ga na sliki ni.

Odstavljeni direktorji TEĹ -a Ä?akajo novo priloĹžnost?

MaĹĄkarada, kakrĹĄne doslej ĹĄe ni bilo Ĺ oĹĄtanj, 14. februarja â&#x20AC;&#x201C; Ĺ portna dvorana v Ĺ oĹĄtanju je na pustno soboto pokala po ĹĄivih. Dobesedno. Od 21. ure naprej je bila gneÄ?a v dvorani takĹĄna, kakrĹĄne doslej ĹĄe ni bilo na nobeni maĹĄkaradi, pa imajo tudi te v mestu dolgo tradicijo. Kaj je pritegnilo? Dobra zabava, ki so jo obljubili nastopajoÄ?i, huda potreba po smehu v teh Ä?udnih Ä?asih ali bogat nagradni sklad? Organizatorji so med kar 19 skupinskih mask razdelili nagrade. NajboljĹĄim in najbolj originalnim denarne. đ&#x;&#x201D;˛

MaĹĄkarada je v ĹĄportno dvorano pritegnila mnoĹžico. (foto: Jani Napotnik)

OtroĹĄka maĹĄkarada je vendarle bila

Utrinek z otroĹĄkega pustnega rajanja

Ĺ martno ob Paki, 15. februarja â&#x20AC;&#x201C; Ä&#x152;eprav je ĹĄe teden dni pred minulo pustno nedeljo kazalo, da v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki ne bo tradicionalne otroĹĄke pustne maĹĄkarade, se to â&#x20AC;&#x201C; na veselje nekaterih otrok in njihovih starĹĄev â&#x20AC;&#x201C; ni zgodilo. ÂťStanje v blagajni nam Ä?esa takega ni dopuĹĄÄ?alo,ÂŤ nam je povedala predsednica DruĹĄtva prijateljev mladine Ĺ martno ob Paki JoĹžica Malus (organizatorica prireditve) in nadaljevala: ÂťTeĹžave smo imeli tudi z animatorkami. Ob sodelovanju z lokalno skupnostjo ter dobro voljo nekaterih Ä?lanic smo uspele in poskrbele za nekaj pustnega razpoloĹženja v okolju.ÂŤ V dvorani n o Pokl tavo ĹĄmarĹĄkega kulturnerazs a pustni z ga doma se je kljub u t s pu ebruarja â&#x20AC;&#x201C; N na ogled lepemu vremenu, f ju e . n n oĹĄ t a j, 17 pus t obilju dogodkov v Ĺ oĹĄtan vili Mayer v Ĺ o utrinkov iz veÄ? kot jo av ov okolici zbralo sitorek s majhno razst njo se poklanjaga in Ĺ oe Z ili postav sti Ĺ oĹĄtanja. sta Ĺ oĹĄtanjsk mu mestu. cer manj Âťmalih e u pretekloetletni rasti P u karnevalsk a, ponuja in velikihÂŤ mac ĹĄestdes kot evropskemr ta do 3. mar oĹĄtanjski ĹĄkar kot obiÄ?ajno, p Ĺ d ju ĹĄ ĹĄtan va, ki bo o tna lika Ko i in a so se te toliko bolj Razsta led tudi pus avni velikost na og esimir v nar zabavale. in Tr ni opravi. đ&#x;&#x201D;˛ Tp p izvir k m đ&#x;&#x201D;˛

Kurenti tudi v Velenju V Ĺ aleĹĄki dolini in tudi ĹĄirĹĄi okolici Ĺže veÄ? let zapored preganjajo zimo kurenti, ki pa ne prihajajo s Ptujskega polja, temveÄ? imajo svojo domovinsko pravico v Velenju. Tu so leta 2000 ustanovili druĹĄtvo kurentov in ga poimenovali KUD Kurent 2000, njihova dejavnost pa je ohranjaje starih ĹĄeg in navad. Ob koncu minulega tedna so obiskali veÄ? velenjskih krajevnih skupnosti, poleg tega pa se udeleĹžujejo pustovanj in karnevalov, ki jih pripravljajo v Ĺ aleĹĄki in Savinjski dolini ter drugje. â&#x20AC;&#x17E;Danes ĹĄteje naĹĄa skupina 23 Ä?lanov in se ĹĄe vedno poveÄ?uje. V skupini imamo tudi po dva pokaÄ?a in hudiÄ?a,â&#x20AC;&#x153; je povedal vodja KUD Kurent 2000 Brane Fakin. đ&#x;&#x201D;˛

KUD Kurent 2000 je zimo preganjal tudi z vseh kotiÄ?kov v krajevni skupnosti Podkraj pri Velenju. Vodja KUD Kurent 2000 Brane Fakin

Hinko JerÄ?iÄ?

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2015, barve: CMYK, stran 14

VI PIĹ ETE

19. februarja 2015

Na Konovem so se mastili s klobasami

DruĹženje na snegu

Ob kulturnem prazniku â&#x20AC;&#x201C; PreĹĄernovem dnevu â&#x20AC;&#x201C; pripravijo na Konovem Trije Kralji Konovo, skupaj z drugimi druĹĄtvi, kulturno prireditev s pogostitvijo darov, ki so jih

LuÄ?e, 7. februarja â&#x20AC;&#x201C; Ä&#x152;lani sosednjih in prijateljskih druĹĄtev Ĺ KD MaÄ?ji kamen in TD Skorno smo prejĹĄnjo soboto organizirali skupno smuÄ?anje in tekmovanje v veleslalomu na smuÄ?iĹĄÄ?u v LuÄ?ah. Obe druĹĄtvi, ki sicer delujeta v isti krajevni skupnosti Skorno â&#x20AC;&#x201C; Florjan, zadnja leta pogosto pripravljata skupna druĹženja oziroma tekmovanja. Eno takĹĄnih je bilo tudi tokratno smuÄ?anje, ki je imelo nekaj tekmovalnega pridiha na smuÄ?iĹĄÄ?u, ki ga

prejeli ob koledovanju. In tudi letos je bilo tako. Predsednik sekcije Trije Kralji Konovo Zvone Lah je povedal, da se je krajevni skupnosti Konovo kraljevsko petje zaÄ?elo leta

1978., in je obljubil, da se bo nadaljevalo! Vsem skupaj je uspela lepa prireditev za krajane, ki so jo na pustno soboto popestrili kurenti s Kođ&#x;&#x201D;˛ ms novega.

domaÄ?ini v LuÄ?ah imenujejo tudi Madona di Puri. Tekmovalo je veÄ? kot trideset tekmovalcev v otroĹĄki, moĹĄki in Ĺženski konkurenci, nekaj pa je bilo tudi navijaÄ?ev. Medalje za najhitrejĹĄe so bile v duhu dobrososedskih odnosov dokaj enakomerno razdeljene med Ä?lane obeh druĹĄtev. Pokale za najhitrejĹĄe pa so prejeli Rok Juvan, Tina Zager, Edi Trap in Slavko Golob, vsak v svoji starostni kategoriji. Ker je bil Edi Trap letos Ĺže tretje le-

to zapored absolutno najhitrejĹĄi, je pokal prevzel v trajno last. Ne glede na izmerjene Ä?ase na progi pa smo bili enotnega mnenja, da smo zmagovalci postali vsi, ki smo ta prekrasen zimski dan preĹživeli na snegu v objemu Savinjskih Alp in ob skupnem druĹženju Ä?lanov in Ä?lanic Ĺ portno-kulturnega druĹĄtva MaÄ?ji kamen, Florjan in TuristiÄ?nega druĹĄtva Skorno. đ&#x;&#x201D;˛

AleĹĄ Juvan, foto: Maja Lesjak

Na Konovem znajo stopiti skupaj in poskrbeti za dobro razpoloĹženje.

Iz zapraĹĄene skrinje V kulturnem druĹĄtvu Ĺ kale aktivno deluje veÄ? sekcij, zato se trudi pripraviti kar najveÄ? kakovostnih in raznolikih kulturnih prireditev, saj kultura je nekaj, kar ostaja, narod brez kulture pa je reven narod. To je le nekaj besed iz njihovega predstavitvenega programa. Svoji usmeritvi ostajajo zvesti tudi v tem letu. Za njimi je Ĺže prva prireditev, ki je navduĹĄila krajane. Naslovili so jo Iz zapraĹĄene skrinje, pripravili pa so v Ä?ast kulturnega praznika in v spomin na 166. obletnici smrti naĹĄega najveÄ?jega pesnika Franceta PreĹĄerna.

Pozornost so namenili ljudskemu izroÄ?ilu. Kot rdeÄ?a nit so se prepletale ljudske pesmi domaÄ?ega meĹĄanega pevskega zbora pod vodstvom Jerice Ĺ˝geÄ?. Karmen Hudournik, Peter IrĹĄiÄ?, Eva Kumer in Elica Rednak so brali odlomke iz zbornika Ĺ kalske zgodbe, ki jih je pred tremi leti izdalo druĹĄtvo Revivas. Edo Hudournik je v stari ĹĄkalĹĄÄ?ini ('ĹĄkolĹĄÄ?ini') povedal zgodbo o parkeljcih ('parklcih') in s tem seveda na najbolj izviren naÄ?in predstavil zlasti mladim udeleĹžencem proslave, kako so vÄ?asih govorili v kraju. Z lastnimi skladbami so prireditev

Po uĹživanju na snegu je nastala ĹĄe skupna fotografija.

popestrili tudi 'Konovski ĹĄtrajharji' in citrarki Anica SeĹĄel ter JoĹžica Knaser iz Velenja. 'ZapraĹĄene' dogodke pa je z razstavo starih predmetov (voĹĄÄ?ilnic, likalnikov, Cicibanov, zvoncev, peresnic, vĹžigalic ...) obudil prav tako krajan Stane Vovk. Kot drugod tudi v tej krajevni skupnosti veÄ?je prireditve ni brez osrednjega govora. O pomenu PreĹĄernovega dne in bogatih doseĹžkih v kulturi v obÄ?ini je spregovoril dolgoletni kulturni delavec v obÄ?ini Karel Drago Seme. đ&#x;&#x201D;˛

vos

Zanimivi skoki v Skornem V nedeljo, 8. februarja, je ĹĄportna sekcija TD Skorno organizirala tekmovanje v smuÄ?arskih skokih s klasiÄ?nimi smuÄ?mi. Tekmovanja se je udeleĹžilo 37 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer mladinci, Ä?lani in veterani. Med mladinci je slavil Urban Ocepek, med Ä?lani je bil tudi letos prepriÄ?ljivo najboljĹĄi BoĹĄtjan Oblak, pri veteranih pa je pokal najviĹĄje dvignil

David Drev. Organizirani sta bili tudi dve posebni kategoriji, in sicer kategorija za najdaljĹĄi in najatraktivnejĹĄi skok. Medalja za najdaljĹĄi skok, ki je meril 18,5 m, je pripadla Urbanu Ocepku. Priznanja in nagrade so podeljevali predsednik smuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje Bogdan Plaznik predsednik KS Skorno-Florjan Matic MeĹžnar in Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Me-

nih. Kljub mrazu in vetru se je tekmovanja udeleĹžilo veliko navijaÄ?ev, ki so ob toplih prigrizkih in pijaÄ?i glasno spodbujali svoje tekmovalce. Ĺ portna sekcija upa, da jim bo vreme naklonjeno tudi naslednje leto, in se Ĺže veseli priprave Ä?etrtega tekmovanja v skokih s klasiÄ?nimi smuÄ?mi. đ&#x;&#x201D;˛

Jasmina Stropnik

S poletom v vesolje odgnali zimo Na pustno soboto, 14. februarja, je v Klubu eMCe Plac potekalo vesoljsko obarvano pustovanje ĹĄtudentov Ĺ aleĹĄke doline. Organizatorji, Ä?lani Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba, smo kraj dogodka spremenili v vesoljsko ladjo, katere komandna kabina je bil oder samega kluba. Tam sta poveljevala DJ-a Obi-Wan in Vader, ki sta z odliÄ?nim glasbenim izborom ĹĄtevilne obiskovalce zabavala od samega zaÄ?etka, pa vse do pete ure zjutraj. Na viĹĄku veÄ?era, ko je plesiĹĄÄ?e eMCe Placa pokalo po ĹĄivih, pa so bile seveda podeljene nagrade za najboljĹĄe maske.

plesalo do jutranjih ur. Po napornem torku smo se vÄ?eraj, v sredo, poklonili enemu najveÄ?jih reĹžiserjev naĹĄega Ä?asa- Quentinu Tarantinu. Danes zveÄ?er pa se nam lahko pridruĹžite, ko bomo v eMCe Placu ustvarjali na delavnicah z UrĹĄo Mazej, ki je med drugim ustvarila tudi vesoljsko ladjo, v kateri smo v soboto pustovali.

Vabljeni ste tudi jutri, v petek, 20. februarja, ko se nam bodo v eMCe Placu predstavile mlade neuveljavljene glasbene skupine iz vse Slovenije. Potekal bo namreÄ? nateÄ?aj BoteÄ?aj. V nedeljo, 22. februarja, pa lahko preizkusite svoje znanje taroka na 5. Tarok turnirju eMCe Plac lige. đ&#x;&#x201D;˛

Vid Hrovat

Maske so bile zelo izvirne

Mnenja in odmevi Smrtni ples belega laboda Mnogi prebivalci Ĺ aleĹĄke doline in okolice dnevno uĹživamo v svojih rekreativnih dejavnostih okoli Ĺ kalskega jezera. Za posebno dobro poÄ?utje poskrbijo ĹĄtevilne vodne ptice, ki se ĹĄopirijo na vodni gladini in na obali. Ljudje si nabiramo novih moÄ?i in energije za nadaljnje Ĺživljenje. OÄ?itno pa ob tem popolnoma ignoriramo obraten Ĺživljenjski proces naĹĄega Ĺživalskega sopotnika â&#x20AC;&#x201C; kralja jezera, belega laboda. Ĺ˝e pred nekaj meseci smo opazili belega laboda z zlomljeno perutjo. NakljuÄ?ni mimoidoÄ?i smo se ustavljali in modrovali, kaj bi se mu utegnilo zgoditi. Mnogi so menili, da ga je poĹĄkodoval veÄ?ji pes. SpraĹĄevali smo se, kako mu lahko pomagamo. Naj

mu prinaĹĄamo hrano ali naj sledimo navodilom na razglasnih tablah. Nekateri so vedeli povedati, da bo labod prepeljan na Ĺživalsko kliniko, kjer ga bodo oskrbeli in pozdravili. Po tem je poĹĄkodovani labod za nekaj dni izginil. Sprehajalci smo si oddahnili, saj smo bili prepriÄ?ani, da je v dobrih rokah strokovno usposobljenih doktorjev veterine. Ĺ˝al se to ni zgodilo. Po besedah enega od poklicnih ribiÄ?ev, ki naj bi skrbeli za vodne ptice v jezeru, je poklicani veterinar najprej vpraĹĄal, kdo bo plaÄ?al zdravljenje, in ker na to vpraĹĄanje ni dobil odgovora, je prekinil nadaljnji telefonski pogovor. 9. februarja, le dan po naĹĄem kulturnem prazniku, smo belega laboda naĹĄli mrtvega nedaleÄ? od lesenega mostiÄ?ka na zadnji strani jezera. SpraĹĄujem se, kakĹĄna druĹžba smo?

Kitimo se z zmagami in uspehi, na vsakdanji preizkuĹĄnji pa ne opravimo niti osnovnega izpita iz Ä?loveĹĄke morale, etike v odnosu do nemoÄ?ne in poĹĄkodovane Ĺživali. Dovolimo, da beli labod, ki nas navdaja s tolikĹĄnim veseljem ob pogledu na njegovo veliÄ?ino, nemoÄ?no shira in umre dobesedno pred naĹĄimi oÄ?mi. Namen mojega pisanja ni iskati krivce za to tragedijo. Zavedam se, da bi lahko tudi sama kaj spremenila, Ä?e bi vedela, kako. Namen mojega pisanja je le spodbuditi soljudi, da tudi vi opiĹĄete vaĹĄ pogled na ta Ĺžalostni dogodek. Od medijev in strokovnih sluĹžb pa priÄ?akujem, da nas obÄ?ane bolje pouÄ?ijo o ravnanju v takĹĄnih situacijah, ki se nikakor ne bi smele ponoviti. Ples belega laboda naj bo ples v Ĺživljenje in ne v smrt. đ&#x;&#x201D;˛ Martina de Costa

Predsednik Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba JanĹž Krofl je bil nad dogodkom zelo navduĹĄen. ÂťZdi se mi, da je bilo letoĹĄnje pustovanje zelo uspeĹĄno. Zelo sem zadovoljen s ĹĄtevilom obiskovalcev in njihovo izvirnostjo mask. Mislim, da smo znova dokazali, da se znamo mladi tradicionalno zabavati in da za to ne potrebujemo alkohola.ÂŤ

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Vabljeni v prenovljen salon!

Pestro je bilo tudi Ä?ez teden Vojakom, super herojem in risanim likom je sobotno potovanje v vesolje zagotovo ostalo v lepem spominu. Do torka smo se poslovili in se prelevili nazaj v ĹĄtudente in dijake Ĺ aleĹĄke doline, ki jim je dijaĹĄka sekcija Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba Ä?ez teden pripravila prijeten program med dijaĹĄkimi poÄ?itnicami in zadnjimi izdihljaji ĹĄtudentskega izpitnega obdobja. V ponedeljek se je eMCe Plac iz vesoljske ladje spremenil v azijsko drĹžavo, kjer je bilo moĹžno poskusiti tradicionalne azijske kulinariÄ?ne specialitete in prisluhniti potopisnemu predavanju ĹĄtudenta kitajĹĄÄ?ine â&#x20AC;&#x201C; Lenartu Ĺ˝ubru. V torek so ĹĄtudentje velenjskih fakultet, ki so iz strogo opraviÄ?ljivih razlogov zamudili sobotno pustovanje, imeli popravni izpit, saj se je na pustni torek v eMCe Placu zopet

SALON ZAVES IN SENĂ&#x2C6;IL

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂ&#x2C6;AN SEBASTJAN, s. p. Ĺ alek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300

DO KONCA FEBRUARJA

Izdelava in montaĹža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniĹĄkih pultov.

15%

GSM: 070 849 569, del. Ă¨as: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure

www.kamnosestvo-podpecan.si

POPUST

NA VSE STORITVE

NaĹĄ Ä?as, 22. 1. 2015, barve: CMYK, stran 15

Kajuhov pohod na Ostrico Okrogle obletnice, ki jih zaznamujemo v preteklem in letoĹĄnjem letu, nas spominjajo na najteĹžja obdobja v slovenski zgodovini. Zaznamovali smo krute dogodke druge svetovne vojne, trpljenje naĹĄih ljudi v koncentracijskih taboriĹĄÄ?ih, obletnico pohoda XIV. divizije in z njo tudi 70. obletnico smrti vodje njene kulturniĹĄke skupine, poeta Karla Destovnika â&#x20AC;&#x201C;Kajuha. Obujanje teh dogodkov ni pomembno samo kot priznanje udeleĹžencem in Ĺžrtvam

NOB, temveÄ? kot zavedanje, kako veliki vrednoti sta mir in svoboda. Del slavne poti, ki jo je prehodil naĹĄ najveÄ?ji partizanski poet Karel Destovnik â&#x20AC;&#x201C; Kajuh skupno s soborci, je potekala v mrzli zimi tudi preko idiliÄ?ne doline Daje do Ostrice, PaĹĄkega Kozjaka, Pake â&#x20AC;Ś Ta del poti je Ĺže enajstiÄ? prehodila skupina, tokrat 43 udeleĹžencev, v soboto, 14. februarja letos. Pobudnik in organizator je vsa leta Oto GradiĹĄnik ob pomoÄ?i svoje soproge in prijateljev.

V okolju Ostrice, ki je ob vsakem letnem Ä?asu neokrnjena in lepa, vzbudi pozornost ÂťKajuhov gajÂŤ, liÄ?no izdelan kotiÄ?ek z lesenim objektom ob robu gozda, ovenÄ?an z umetelno izdelanimi lesorezi poetu v Ä?ast. To so roÄ?na dela Ota GradiĹĄnika, ki pokloni spominske lesene obeske s trobojnico tudi vsem udeleĹžencem. Pot po zasneĹženi strmini ni bila prenaporna. V kulturnem programu smo z zanimanjem prisluhnili MatjaĹžu KlemenÄ?iÄ?u, ki je namenil

Prvo tekmovalno smuÄ?anje po starem

Planinsko druĹĄtvo Gornji Grad in sekcija smuÄ?anja po starem ÂťPodmeninski GadjeÂŤ sta v soboto, 14. februarja, priredili prvo valentinovo sreÄ?anje smuÄ?arjev s starodobno opremo. Na travniku ob BoÄ?nici se ga je udeleĹžilo okoli 45 smuÄ?ark in smuÄ?arjev v starosti od 7 (OĹžbej RezoniÄ?nik iz BoÄ?ne) do 77 let (Ernest Bizjak iz Bovca) iz osmih slovenskih krajev. V slikovitih voĹžnjah po ÂťoldtimerÂŤ progi ÂťNa V`biÂŤ (v domaÄ?em nareÄ?ju) ter v atraktivnih smuÄ?arskih skokih so prikazali tu-

VI PIĹ ETE

19. februarja 2015

di veÄ? kot stoletje staro smuÄ?arsko opremo z Gorenjske, Notranjske in Ĺ tajerske ter smuÄ?arska oblaÄ?ila iz tistih Ä?asov in njihovo uporabo. Ob duhovitem vodenju prireditve v zadreÄ?kem nareÄ?ju je Nejc Slapnik z dodano vrednostjo starih smuÄ?arskih ĹĄeg zaÄ?inil vzduĹĄje med veÄ? sto gledalci s slikovitimi voĹžnjami in viĹĄjih kot doaljĹĄih skokov. Videli smo krplje za hojo po celcu, bloĹĄke smuÄ?i, lok smuÄ?ke in predhodne modele alpskih smuÄ?i s ÂťpatentaricamiÂŤ ter ÂťkandaharÂŤ vezmi.

Lepo je bilo videti dekleta in Ĺženske ÂťoldtimericeÂŤ v smuÄ?arski opravi v krilih do gleĹžnjev, pri katerih so se

NamiznoteniĹĄki klub SPIN Ĺ oĹĄtanj je v soboto, 7. februarja, dan pred kulturnim praznikom, priredil sreÄ?anje mladih in starejĹĄih igralcev, ljubiteljev namiznega tenisa. Zbralo se je 55 igralcev. Ĺ˝al se je ta dan vreme obnaĹĄalo ÂťnekulturnoÂŤ. Tako so zaradi slabega vremena v zadnjem

smo nadaljevali druĹženje pri prijaznem osebju Planinskega doma na PaĹĄkem Kozjaku in si obljubili, da se dobimo ob letu osorej. đ&#x;&#x201D;˛

vÄ?asih pod koleni posvetile ÂťunterceÂŤ in Ä?ipkaste ÂťgateÂŤ. Dih je zastajal na ÂťskoÄ?nikuÂŤ pri skokih v daljino; nekateri so skoÄ?ili skoraj veÄ? v viĹĄino kot v daljavo, posebnost pa je bilo merjenje v vlcerskih merah ÂťcepinihÂŤ (dolĹžina lesenega roÄ?aja vlcerskega cepina, okrog enega metra). NajdaljĹĄi skok je izvedel Jure Ĺ migovc iz Mozirja (Veseli SavinjÄ?ani), kar 11 cepinov, najkrajĹĄega okrog pol cepina pa babica 7-letnega OĹžbeja Minka RezoniÄ?nik, ki jo je ta preskoÄ?il za cel cepin(!), oba reprezentanta Podmeninskih gadov. Da so zmagali 'itak vsi', da so se nato ĹĄe na moÄ? zabavali ob zimski muziki ansambla Golte, je pa Ĺže druga zgodba. đ&#x;&#x201D;˛

trenutku udeleĹžbo odpovedali MadĹžari, pa tudi naĹĄi Primorci. Turnirja so se udeleĹžili tudi najoĹžji druĹžinski Ä?lani pokojnega Bogdana Meniha, odprl pa ga je Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. Ĺ˝upan se je moral nato za zeleno mizo pomeriti z legendo namiznega tenisa Tonetom Lebrom. Rezultat dvoboja ni zabeleĹžen. V nadaljevanju je poleg predsednice kluba vse prisotne nagovorila UrĹĄka Menih Dokl in se zahvalila organizatorju za skrb in izvedbo turnir-

Kegljanje

Derbi pripadel domaÄ?im Po tednu dni se je nadaljevalo drĹžavno prvenstvo v kegljanju. Ĺ oĹĄtanjÄ?ane je v 14. krogu Ä?akalo gostovanje v Litiji, kjer jih je priÄ?akovala trenutno drugo uvrĹĄÄ?ena ekipa Litija 2001. To sreÄ?anje je veljalo za derbi kroga. Po prikazani igri obeh ekip lahko reÄ?emo, da je bila napoved pravilna. DomaÄ?a ekipa je sicer veljala za favorita, vendar se gostje niso strinjali s to napovedjo. V Litijo so pripotovali z namenom, da Ä?im draĹžje prodajo svoje ime. To, kar so gledalci videli na kegljiĹĄÄ?u, bi marsikje rekli, da gledajo dramo za infarkt. Ĺ˝e v igri prvega para se je videlo, da bo sreÄ?anje izredno napeto do zadnjega luÄ?aja. Prav to se je tudi zgodilo. DomaÄ?ini se nikakor niso mogli otresti gostov, ki so to pot prikazali izredno igro na Ä?iĹĄÄ?enje, kar jih je drĹžalo v stiku z domaÄ?ini. Po igri prvega para je bilo 1 :

Nogomet Kalijo se mladi Rudarji V soboto, 7. februarja, se je mlajĹĄa selekcija nogometne ĹĄole NK Rudar (U6) pod vodstvom trener-

Skoki Vid Vrhovnik do toÄ?k v Alpskem pokalu Od petka, 13., do nedelje, 15. februarja, je v Kranju (skoki) in na Pokljuki (tekaĹĄki del) potekalo tekmovanje v Alpskem pokalu, v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji. V nordijski kombinaciji sta naĹĄ klub zastopala Vid Vrhovnik in GaĹĄper Brecl. Na sobotno tekmi na 10 km je Vid konÄ?al na 27. mestu, GaĹĄper Brecl pa na 47. mestu. V nedeljo, pa so tekli na 5 km, Vid je pritekel na 25. mesto, GaĹĄper pa na 42. mesto.

Minka RezoniÄ?nik, Ĺžena, mama in babica sedemÄ?lanske druĹžine (vsi na starodobnih smuÄ?eh in v enotnih ĹĄtrikanih puloverjih ter kapah, duĹĄa Podmeninskih Gadov: ÂťKaj naj povem, mi se zares gremo tole starodavno smuÄ?arijo na polno, vsa druĹžina je na lesenih, na roke delanih smuÄ?kah, tudi Ĺže naĹĄ najmlajĹĄi dveinpolletni Vid! MoĹž Franc je glavni serviser in opremljevalec starih dilc. Ä&#x152;etudi ne manjka dela ob takĹĄnih podvigih, kot je bilo letoĹĄnje prvo vseslovensko sreÄ?anje in razkazovanje stare opreme, je obÄ?utek zares izjemen. Tako ostajamo stari po smuÄ?ariji in mladi v srcih!ÂŤ

UspeĹĄno tekmovanje in druĹženje 16. Menihov memorial â&#x20AC;&#x201C; spominski turnir v namiznem tenisu v TopolĹĄici

nekaj misli XIV. diviziji in osebnim sreÄ?anjem z nekdanjimi komandanti Vladom MiĹĄico â&#x20AC;&#x201C; Mihom, Ivanom KovaÄ?iÄ?em â&#x20AC;&#x201C; Efenko, Dakijem in drugimi. Ĺ aleĹĄki kulturnik Drago Seme je recitiral nekaj Kajuhovih pesmi, ĹĄtirje Ä?lani Rudarskega okteta pa so s harmonikarjem Francem Ĺ˝erdonerjem popestrili program. Kultura je ogledalo vsakega naroda, in ker se na vseh podroÄ?jih sreÄ?ujemo z ostrimi rezi sredstev, vseeno sedanji Ä?as ni primeren le za branje pravljic. Po stihih In Ä?e poet Kajuh tedaj bi vedel, kam slovenski narod bo zabredel, gotovo bi hotel ĹĄe enkrat Ĺživeti, pohlep in napuh Ĺže v kali zatreti. O domovina, kje cvet je slovenskih sinov, ki ugnal bo poĹžreĹĄnost tajkunskih volkov naj Ĺže rod slovenski se predrami, veÄ? ne trpi po njih petami.

ja, s katerim Ä?lani in Ä?lanice NTK Spin Ĺ oĹĄtanj ohranjajo spomin na njenega oÄ?eta. Rekreativci so se nato pomerili v ĹĄtirih moĹĄkih starostnih kategorijah, rekreativke v svoji kategoriji in dvojice v enotni skupini. Kot vedno so bili najboljĹĄi nagrajeni s pokali in medaljami. Za nameÄ?ek je predsednica NTK SPIN Ĺ oĹĄtanj Mirjana RamĹĄak razdelila med navzoÄ?e Âťcel knapovski huntÂŤ praktiÄ?nih daril, ki so jih prispevali sponzorji. Na koncu je povabila vse navzoÄ?e na turnir naslednje leto. Vsi smo si to zapomnili in tiho sklenili Âťnasvidenje v naslednji namiznoteniĹĄki vojni.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

NK Spin

Niso segli v vrh Mostec â&#x20AC;&#x201C; 7. februarja je potekalo drĹžavno prvenstvo za deÄ?ke do 11 let, deÄ?ke do 10 let, deklice do 11 let in ekipno do 11 let. Skakali so na skakalnici HS 23. Tekmovalo je 78 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 slovenskih klubov. SmuÄ?arsko skakalni klub Velenje so zastopali ĹĄtirje tekmovalci in ena tekmovalka. Pri deÄ?kih do 11 let je bil 18. Gal Ĺ˝ilavec, na 20. mesto se je uvrstil Miha JevĹĄenak. Med deÄ?ki do 10 let se je Patrik Hladin uvrstil na 9. mesto, Ĺ˝iga Gajster, najmlajĹĄi na tekmi, pa je konÄ?al na 30. mestu. Pri deklicah do 11 let je tekmovalo 21 tekmovalk. Kaja Toplak se je uvrstila na 10. mesto. V ekipi so za SSK Velenje skakali Miha JevĹĄenak, Kaja Toplak, Patrik Hladin, Gal Ĺ˝ilavec in zasedli so 8. mesto.

Priskakali so si medalje Logatec, 7. februarja â&#x20AC;&#x201C; Tu je potekalo drĹžavno prvenstvo za deÄ?ke do 14 let in 15 let ter deklice do 15 let. Za drĹžavne naslove so se potegovali tudi v nordijski kombinaciji deÄ?ki do 15 let in v ekipni tekmi deÄ?ki do 15 let. Nastopilo je kar 88 tekmovalk in tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov. Tekmovali so na

1, prednost 39 kegljev pa je bila na strani domaÄ?inov. Igra drugega para ni prinesla bistvene razlike, saj so si tudi v tej igri igralci razdelili toÄ?ki, razlika pa je bila nekoliko manjĹĄa. Kot Ĺže nekolikokrat je o zmagovalcu derbija moral odloÄ?ati zadnji par tekmovalcev. Ĺ oĹĄtanjÄ?ana sta zaÄ?ela izredno dobro, razliko zmanjĹĄala le na 9 kegljev. Ko je Ĺže kazalo, da se bo sreÄ?anje konÄ?alo nereĹĄeno, sta domaÄ?ina zopet povedla za veÄ? kegljev in razliko do konca sreÄ?anja ĹĄe poveÄ?evala. Tudi ta igra se je sicer konÄ?ala z delitvijo toÄ?k, kar je pomenilo 3 : 3, toda prednost kegljev je bila na domaÄ?i strani, kar jim je prineslo ĹĄe dve dodatni toÄ?ki in zmago s 5 : 3. Kljub porazu Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ostajajo v boju za vrh razpredelnice. Ĺ tiri kroge pred koncem zaostajajo le za tri toÄ?ke. Nove toÄ?ke pa si bodo morali priboriti Ĺže v soboto, ko se bodo na domaÄ?ih stezah pomerili s trenutno predzadnjo ekipo Impola. SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 14. uri, igralci pa priÄ?akujejo, da jih bodo s ĹĄportnim navijanjem podprli njihovi navijaÄ?i. đ&#x;&#x201D;˛

ja PrimoĹža PreseÄ?nika s kar dvema ekipama udeleĹžila turnirja v Ĺ portnem centru Marinka GaliÄ?a v Mariboru. Med desetimi sodelujoÄ?imi ekipami iz vse Slovenije sta se obe velenjski ekipi uvrstili v polfinale in dosegli 3. in 4. mesto na turnirju. đ&#x;&#x201D;˛

Lucija Andric

V Kranju so tekmovali tudi v smuÄ?arskih skokih za toÄ?ke v Alpskem pokalu. MatevĹž Samec je tako na sobotni, kot na nedeljski tekmi skoÄ?il na 59. mesto.

Rok Jelen tretji na tekmi za Pokal Cockta Deklice do 15 let ter deÄ?ki do 14 in 15 let so se v nedeljo, 15. februarja, zbrali na tekmi za Pokal Cockta v Ĺ martnem na Pohorju. Pri deÄ?kih do 15 let se je Rok Jelen zavihtel na odliÄ?no 3. mesto, OĹžbej Jelen je bil tokrat na 9. mestu, Denis Pikelj pa na 14. mestu. Pri deÄ?kih do 14 let je bil Jan Bombek na 8. mestu, Jerneja Brecl pa je pri deklicah do 15 đ&#x;&#x201D;˛ let zasedla 6. mesto.

skakalnici HS 53. Pri deÄ?kih do 15 let se je OĹžbej Jelen veselil 2. mesta, Denis Pikelj je bil 9., Rok Jelen pa je konÄ?al na 23. mestu. Pri deÄ?kih do 14 let smo imeli le enega tekmovalca. Jan Bombek je bil med 48 tekmovalci na 3. mestu. Deklice do 15 let je zastopala Jerneja Brecl. Uvrstila se je na 6. mesto. V nordijski kombinaciji je tekmovalo kar 38 tekmovalcev iz 8 klubov. Naslova drĹžavnega prvaka se je veselil OĹžbej Jelen, Rok Jelen je konÄ?al na 6. mestu, 10. je bil Jan Bombek, 11. Denis Pikelj in na 22. mestu je konÄ?ala Jerneja Brecl. Na ekipni tekmi so ekipo SSK Velenje sestavljali OĹžbej, Jan, Rok in Jerneja in so postali drĹžavni prvaki (foto v priponki).

Nordijska kombinacija V nedeljo, 8. februarja, so v Kranju organizirali tudi tekmovanje za pokal Cockta v smuÄ?arskih skokih za Ä?lane in mladince do 18 let in 16 let. Pri Ä?lanih je Marjan Jelenko s skokoma 103,5 in 97,5 metra zasedel 4. mesto. Pri mladincih do 18 let so naĹĄi tekmovalci zasedli naslednja mesta: MatevĹž Samec 10., Patrik Vitez 18. in David Strehar 26. Pri mladincih do 16 let je GaĹĄper Brecl zađ&#x;&#x201D;˛ sedel 6. mesto.

www.radiovelenje.com

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2015, barve: CMYK, stran 16

Ĺ PORT

19. februarja 2015

Igra vliva upanje

Blestela predvsem vratarja in Ĺ oĹĄtariÄ?

Ivan Vajdl: ÂťV soboto moramo zmagati!ÂŤ RokometaĹĄi Gorenja so v prvi tekmi skupinskega dela pokala EHF (Evropske rokometne zveze) namuÄ?ili moĹĄtvo Hamburga â&#x20AC;&#x201C; V soboto v RdeÄ?i dvorani norveĹĄki Haslum (20.30) Igra na severu NemÄ?ije proti Hamburgu, pred dvema letoma evropskem klubskem prvaku, vliva slovenskim podprvakom upanje, da po uvrstitvi v skupinski del tega za ligo prvakov drugega najmoÄ?nejĹĄega klubskega tekmovanja na stari celin lahko upajo na uresniÄ?itev novega cilja, napredovanje med osem najboljĹĄih moĹĄtev. PetinĹĄtirideset minut so igrali tako rekoÄ? odliÄ?no. ZaÄ?eli so zelo odloÄ?no in na preseneÄ?enje blizu 1.600 gledalcev (uradni podatek je bil 1589) bili v rezultatski prednosti skoraj ves prvi polÄ?as. Prvi gol so sicer dosegli gostitelji, toda to gostov ni zmedlo in hitro je bila na njihovi strani prednost treh golov (4 : 1), nato tudi 6 : 2, pa 7 : 3. Nato niso zdrĹžali takĹĄnega silovitega ritma in do polÄ?asa so Nemci priĹĄli iz zaostanka za ĹĄtiri gole v prednost enega (15 : 14). To vodstvo pa jim ĹĄe ni zagotavljalo uvodne zmage, gostom pa ne poraza. Do pribliĹžno sredine drugega polÄ?asa so rokometaĹĄi Gorenja vseskozi lovili zaostanek enega gola. Tedaj jim je uspelo edinkrat povesti (21 : 20) in v njih je znova zaĹživelo upanje, da se bodo domov vrnili vsaj s toÄ?ko. Toda 'posredovala' sta francoska sodnika in za dve minuti izkljuÄ?ila Senjamina BuriÄ&#x2021;a (imeli so kar 18 minut izkljuÄ?itev, doma-

Ä?i osem manj). Igralci Hamburga so izenaÄ?ili s sedmih metrov. Nato je oĹživela znana nemĹĄka nepopustljivost, VelenjÄ?anom pa so zaÄ?ele pojenjati moÄ?i. Nemci so dokaj hitro dosegli ĹĄtiri gole zaporedoma in njihov cilj je bil izpolnjen. V soboto bodo v prvi domaÄ?i

ko, a menim, da smo sposobni. Ne bo pa dovolj zmagovati samo v domaÄ?i dvorani, ampak bo treba tudi zunaj. Torej bomo poskuĹĄali v naĹĄi dvorani premagati tudi Hamburg, ki je gotovo prvi favorit v naĹĄi skupini. Naprej pa moramo dobiti NorveĹžane, potem bomo razmiĹĄljali o nasle-

Mario Ĺ oĹĄtariÄ?

mednarodni tekmi v tem letu gostili precej neznani norveĹĄki Haslum. ÂťV soboto moramo zmagati. Kaj drugega kot to ne sme biti vpraĹĄanje!ÂŤ poudarja trener Ivan Vajdl. O gostovanju v NemÄ?iji pa je povedal: ÂťTeĹžko je bilo ĹĄestdeset minut vzdrĹžati v enakem ritmu. Z igro v obrambi sem bil zelo zadovoljen, v napadu pa smo zgreĹĄili preveÄ? stoodstotnih priloĹžnosti, zapravili smo tudi ĹĄtiri sedemmetrovke. Pred nami je Ĺže nova evropska tekma, norveĹĄki prvak. Ĺ˝elimo uspeti v skupinskem delu. Vemo, da bo to teĹž-

dnjih tekmah.ÂŤ V soboto priÄ?akuje z NorveĹžani, kot je dejal, vraĹžje teĹžko tekmo. Zato priÄ?akuje, da bo v dvorani pravo evropsko razpoloĹženje in ne takĹĄno, kot je bilo na petkovi prvenstveni tekmi z OrmoĹžem, ko je bilo v dvorani gledalcev le za vzorec â&#x20AC;&#x201C; kakĹĄnih dvesto. ÂťVabim ljubitelje rokometa, da nas pridejo bodrit v Ä?im veÄ?jem ĹĄtevilu. Ob takĹĄnem razpoloĹženju je veliko laĹžje doseÄ?i uspeh. Moramo zmagati, Ä?e Ĺželimo storiti nov korak.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Uvodne tekme drugega dela domaÄ?ega drĹžavnega prvenstva so Ĺže v petek. Komaj dva dni pred tem pa so igralci Gorenja gostovali na severu NemÄ?ije, od koder so se vrnili v Ä?etrtek popoldne. Trener Ivan Vajdl je delno spoÄ?il nekatere igralce oziroma je dal veÄ? minut tistim, ki so manj igrali proti Hamburgu (ali sploh ne). Popoln poÄ?itek je namenil tudi Klemnu Ferlinu, ki je bil v NemÄ?iji odliÄ?en, saj se je izkazal kar z osemnajstimi obrambami. NajbrĹž so bili nekateri nekoliko utrujeni po sredini tekmi, a zaradi tega vsekakor nihÄ?e ni dvomil v osvojitev prvih prvenstvenih toÄ?k v tem letu. V prvem polÄ?asu so gostje (Jeruzalem â&#x20AC;&#x201C; OrmoĹž) igrali zelo poĹžrtvovalno, domaÄ?im pa igra ni stekla, kot so si Ĺželeli. Da niso gostje zadeli veÄ? kot desetkrat, je bil najbolj zasluĹžen vratar Benjamin BuriÄ&#x2021;. Zaustavil je kar ĹĄtirinjast nevarnih Ĺžog, od tega je ubranil tudi sedemmetrovko. V drugem golu je bil med vratnicama Rok ZaponĹĄek, ki je zelo omajal samozavest izvajalcev sedemmetrovk. V prvi polovici tega dela igre je v petih minutah zaporedoma ubranil kar tri. Zdi se, da tudi Maria Ĺ oĹĄtariÄ?a tekma z Nemci ni utrudila. Kot nekatere druge ga

je trener poslal na parket na zaÄ?etku drugega polÄ?asa. V tem delu so zaigrali precej bolje, predvsem pa uÄ?inkoviteje. Po hitrih nasprotnih napadih je bil Ĺ oĹĄtariÄ? predvsem nezaustavljiv in nezgreĹĄljiv. Dosegel je kar devet golov, najveÄ? sredin veÄ?er.

NajboljĹĄi Gorenjev strelec pa je bil s sedmimi goli tudi na evropski tekmi. VÄ?eraj so na prvenstveni tekmi 17. kroga gostovali v Ĺ kofji Loki, v torek (24. 2. ob 19. uri) pa bodo v 18. krogu gostili Izolo. đ&#x;&#x201D;˛

S. Vovk

Nekdanja soigralca reĹĄujeta Ĺ martno in Ĺ oĹĄtanj Na novo sezono se pripravljajo nogometaĹĄi Ĺ martna 1928 in Ĺ oĹĄtanja - V soboto na Rudarjevem pomoĹžnem igriĹĄÄ?u igrali medsebojno tekmo Izid 2 : 2. Velenje - Ĺ marĹĄko moĹĄtvo je to tekmovalno sezono zaÄ?elo precej pomlajeno. Posledica tega je bilo samo sedem jesenskih toÄ?k v petnajstih krogih in zadnje mesto. Spomladi bodo zanje igrali tudi Rudarjevi upi Alen BukĹĄek, Ĺ˝an MiĹĄetiÄ?, SaĹĄa DjokiÄ&#x2021; in GaĹĄper KureĹž, ki si bodo namesto sedenja na klopi nabirali dragocene izkuĹĄnje. In tudi z njihovo pomoÄ?jo bo novi trener Simon Oblak poskuĹĄal moĹĄtvo iz paĹĄkega kota reĹĄiti selitve v tretjo ligo sever. Mladi Rudarjevi igralci Adel GavranoviÄ?, Semin OmeroviÄ? in Tilen LeĹĄnik, ki so tudi vadili s prvim moĹĄtvom, pa se bodo ĹĄe naprej kalili v Rudarjevem mladinskem moĹĄtvu. Tega je prevzel Marjan MarjanoviÄ?, prav tako nekdanji Rudarjev nogometaĹĄ, nato pa trener mladinskega moĹĄtva in tudi Ä?lanov. Nazadnje je treniral Dravinjo. Tudi v Ĺ oĹĄtanju imajo novega trenerja. Namesto Josipa Vugrinca je to postal Ervin PolovĹĄak. Tako Oblak kot PolovĹĄak sta dolgo skupaj igrala v Rudarju. NogometaĹĄi Ĺ oĹĄtanja so s trenerjem Josipom Vugrincem prvi del konÄ?ali na ĹĄestem mestu. V jesenskih devetih krogih so si priigrali dvanajst toÄ?k. Za vodilnimi ZreÄ?ami pa zaostajajo za deset. V drugi ligi bodo drugi del prvenstva zaÄ?eli 16.

RokometaĹĄi Gorenja igrajo tekme kot po tekoÄ?em traku: prejĹĄnji teden s Hamburgom in Jeruzalemom OrmoĹžem, vÄ?eraj z Loko 2012, v soboto z NorveĹžani, v sredo v RdeÄ?i dvorani Izola â&#x20AC;Ś

V izdihljajih tekme ob zmago V zaostali tekmi 10. kroga med domaÄ?imi rokometaĹĄicami in rokometaĹĄicami iz Kopra ni bilo zmagovalca. Tekma se je konÄ?ala neodloÄ?eno (25 : 25) kakor tudi polÄ?as (12 : 12). Dokaj ''zaspana'' tekma je svoj epilog dobila ĹĄele v zadnjih minutah. Obe ekipi sta bili veÄ?ji del tek-

me izenaÄ?eni, Ä?eprav so VelenjÄ?anke veÄ?krat imele minimalno prednost. DomaÄ?e rokometaĹĄice tokrat niso bile prave. Ni bilo agresivne obrambe, tudi vratarka ni bila razpoloĹžena, v napadu pa ''poÄ?asna'' igra in preveÄ? neuspeĹĄno zakljuÄ?enih akcij. Proti koncu so se le prebudile in pet

minut pred koncem prviÄ? uĹĄle na prednost treh golov. Kazalo je, da bodo vendarle zmagale. Toda gostje se niso predale. Vztrajale so do konca in v zadnjih sekundah tekme izkoristile nezbranost domaÄ?ih igralk ter z razdalje dosegle gol za izenaÄ?enje. đ&#x;&#x201D;˛

TAKO so igrali Rokomet: pokal Evropske rokometne zveze (EHF), skupina A, 1. krog Gorenje Velenje â&#x20AC;&#x201C; HSV Hamburg 33:28 (15:14)

krog predvidoma 15. marca, v medobÄ?inski pa deseti đ&#x;&#x201D;˛ vos teden dni pozneje.

Gorenje: Ferlin (18 obramb), B. BuriÄ&#x2021;; Ĺ oĹĄtariÄ? 7, GolÄ?ar, KleÄ?, Nosan, Skube 5, DujmoviÄ&#x2021; 4, Szyba 3, Medved 2, BeÄ?iri, Gams, S. BuriÄ&#x2021; 6, Cehte, DobelĹĄek, Sedemmetrovke: Hamburg 5 (7); Gorenje 2 (6). IzkljuÄ?itve: Hamburg 10 min; Gorenje 18 min. RdeÄ?i karton: Medved (51.) Prva NLB Leasing liga, 16. krog Gorenje Velenje â&#x20AC;&#x201C; Jeruzalem OrmoĹž 33:20 (15:10) Gorenje Velenje: B. BeÄ?iri 24 obramb (1x7 m), ZaponĹĄek 11 obramb (3x7 m), BoĹžoviÄ&#x2021; 1, Cehte 4, Medved 2, S. BuriÄ&#x2021; 2, Szyba 4, Skube 4 (1), GolÄ?ar 3, Ĺ oĹĄtariÄ? 9 (1), KleÄ? 2, DobelĹĄek, Gams 1, ZaponĹĄek, Nosan, DujmoviÄ? 1, BeÄ&#x2021;iri. Trener: Ivan Vajdl Sedemmetrovke: Gorenje 3 (2), J. OrmoĹž 9 (5); izkljuÄ?itve: Gorenje 10 minut; J. OrmoĹž 8 minut; rdeÄ?i karton: Niko Medved (57). Drugi izidi: SviĹĄ IvanÄ?na Gorica - Celje Pivovarna LaĹĄko 22:44 (9:25), Slovan - Sevnica 23:22 (11:12), Riko Ribnica - Krka 38:21 (18:8), Slovenj Gradec 2011 - Istrabenz Plini Izola 32:24 (18:10), KrĹĄko - Trimo Trebnje 22:44 (9:24), Urbanscape Loka - Maribor Branik 18:34 (6:16). Vrstni red: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 16 tekem - 32 toÄ?k, 2. Gorenje Velenje 16 â&#x20AC;&#x201C; 30, 3. Maribor

Branik 16 â&#x20AC;&#x201C; 26, 4. Trimo Trebnje 16 â&#x20AC;&#x201C; 24, 5. Riko Ribnica 16 â&#x20AC;&#x201C; 20, 6. Slovenj Gradec 2011 16 â&#x20AC;&#x201C; 16, 7. Jeruzalem OrmoĹž 16 â&#x20AC;&#x201C; 15, 8. Krka 16 â&#x20AC;&#x201C; 14, 9. Slovan 16 â&#x20AC;&#x201C; 14, 10. Urbanscape Loka 16 â&#x20AC;&#x201C; 13, 11. SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 16 â&#x20AC;&#x201C; 8, 12. Istrabenz Plini Izola 16 â&#x20AC;&#x201C; 7, 13. Sevnica 16 â&#x20AC;&#x201C; 3, 14. KrĹĄko 16 â&#x20AC;&#x201C; 2.

1. DRL za Ĺženske, 14. krog Izidi: Piran - Zagorje GEN-I 20:37 (12:19), Zelene doline Ĺ˝alec - Krka 22:31 (14:15), Celje Celjske mesnine - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 23:23 (9:11). Jutri ( 20. februarja): Ljubljana - Veplas Velenje; torek (3. marca): Krim Mercator Ĺ˝.U.R.D. Koper, Naklo Peko TrĹžiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Branik.

Velenje - Koper 25:25 (12:12) (zaostala tekma 10. kroga) Velenje: Edita Amon (5 obramb), TomiÄ&#x2021; 3, Ferenc 1, NakiÄ&#x2021; Milka 4 (1), NagliÄ? 2, NakiÄ&#x2021; Branka 3, Amon Ines 7 (2), HaliloviÄ&#x2021; 5, TabakoviÄ&#x2021;, AlekiÄ&#x2021;. Trenerka: SneĹžana RodiÄ&#x2021;. Sedemmetrovke: Velenje 5 (3), Koper 9 (9); izkljuÄ?itve: Velenje 8 minut, Koper 4 minute; rdeÄ?i karton: HaliloviÄ&#x2021; (Velenje) 55. minuta (3 x 2 minuti).

Radujko, Tolimir, StjepanoviÄ&#x2021;, BabiÄ&#x2021;, Firer, KociÄ?. Igrali so ĹĄe: Ä&#x152;retnik, KureĹž, GavranoviÄ?, DjokiÄ&#x2021;, OmeroviÄ?.

Rudar â&#x20AC;&#x201C; KrĹĄko 1:1 (0:0) Strelci: 0:1 Ä&#x152;eh (53), 1:1 Firer (59) Rudar: Rozman, Klinar, KnezoviÄ&#x2021;, DjiniÄ&#x2021;, Krefl, Radujko, Ä&#x152;rnÄ?iÄ?, Bolha, BabiÄ&#x2021;, KociÄ&#x2021;, Firer. Igrali so ĹĄe: Ä&#x152;retnik, JeliÄ?, DediÄ&#x2021;, StjepanoviÄ&#x2021;, Plesec, JahiÄ&#x2021;. Trener: Jernej Javornik. Ĺ martno 1928 â&#x20AC;&#x201C; Ĺ oĹĄtanj 2:2; Strelci: Ĺ martno: KureĹž, Mazej; Ĺ oĹĄtanj: Ä&#x152;iriÄ&#x2021;, AgiÄ&#x2021;

Liga Telemach, 18. krog RogaĹĄka â&#x20AC;&#x201C; Elektra Ĺ oĹĄtanj 79 : 57 (67 : 43, 55 : 32, 22 : 19) Elektra Ĺ oĹĄtanj: Kosi 2, Ä&#x152;ebaĹĄek 12 (1-1), Ĺ pegel, Zagorc 6 (1-4), Malus 4 (2-2), LekiÄ? 4, Fifolt 4, G. BukoviÄ?, U. BukoviÄ?, BajramliÄ&#x2021; 7 (3-4), HasiÄ&#x2021; 5 (1-2), BrÄ?ina 13 (2-2) Vrstni red: 1. Tajfun 33, 2. Zlatorog LaĹĄko (-1) 28, 3. Krka (-1), 4. RogaĹĄka (-1), 5. Grosbasket (-1) vsi 26, 6. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba 25, 7. PortoroĹž 24, 8. Hopsi Polzela(-1) 23, 9. Maribor Nova KBM 22, 10. Helios Suns (-1) 21, 11. Elektra Ĺ oĹĄtanj (-1) 16

Nogomet: prijateljske tekme

Kegljanje, 2 liga - vzhod, 14. krog

Wolfsberger AC - NK Rudar Velenje 4:1 (2:1)

Litija 2001: Ĺ oĹĄtanj 5 : 3 (3359 : 3306)

Strelec za Rudar: Ivan Firer Rudar: Rozman, Klinar, LeĹĄnik, Bolha, BukĹĄek,

Ĺ oĹĄtanj: Jug -550 (1), PintariÄ? â&#x20AC;&#x201C; 525 (0), Fidej â&#x20AC;&#x201C; 545 (0), Kramer â&#x20AC;&#x201C; 565 (1), HasiÄ?iÄ? â&#x20AC;&#x201C; 566 (1), SeÄ?ki â&#x20AC;&#x201C; 555 (0).

NaĹĄ Ä?as, 19. 2. 2015, barve: CMYK, stran 17

Ĺ PORT

19. februarja 2015

Morda zadnja na takĹĄni Velikokrat smo se Ĺže reĹĄili skakalnici?

V spomladanski del prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi Ĺ marÄ?ani s spremenjeno ekipo in novim trenerjem - Prvi cilj: obstanek v ligi

Tekma svetovnega pokala uspeĹĄno opravljena â&#x20AC;&#x201C; FinanÄ?ne moĹžnosti krojijo nadaljnje korake â&#x20AC;&#x201C; Turneja treh skakalnic tudi za skakalke? Tatjana PodgorĹĄek

Ljubno ob Savinji, 13. in 14. februarja â&#x20AC;&#x201C; Organizatorji tekme svetovnega pokala v smuÄ?arskih skokih na Ljubnem ob Savinji â&#x20AC;&#x201C; Ä?lani tamkajĹĄnjega smuÄ?arsko skakalnega kluba BTC â&#x20AC;&#x201C; so se znova izkazali, kar potrjujejo tudi pohvale, ki so jih prejemali z vseh strani. Med 45 tekmovalkami, ki so se pomerile v klasifikacijah, sta se zmage razveselili Avstrijka Daniela Iraschko-Stolz in Japonka Sara TakanaĹĄi, tretja pa je bila AmeriÄ?anka Sarah Hendrickson. Slovenijo je najbolje zastopala Ĺ pela Rogelj, ki se je v nedeljo povzpela na nehvaleĹžno Ä?etrto mesto. Tekma je potekala v zahtevnih vremenskih razmerah, saj je skakalkam ves Ä?as pihal veter v hrbet. Ob 95-metrski skakalnici se je ponovno zbralo veliko ĹĄtevilo navijaÄ?ev, ki so ustvarili odliÄ?no vzduĹĄje. Po mnenju predsednika organizacijskega odbora Rajka Pintarja jih je bilo 10 tisoÄ?, kar pomeni, da so dosegli zastavljen cilj. ÂťPravzaprav

je vse ÂťĹĄtimaloÂŤ. Predstavniki FIS-a so izvedbi tekme pripisali vrhunsko oceno.ÂŤ

Nikakor zadnja tekma So se pa ob pohvalah razĹĄirile informacije, da je bila to zadnja tekma v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske na Ljubnem. ÂťĹ e zdaleÄ? ne,ÂŤ je odgovoril Rajko Pintar, pri katerem smo preverjali govorice. ÂťZadnja morda na tej skakalnici, ki je ne glede na takĹĄna in drugaÄ?na mnenja znotraj FIS-ovih meril. Je pa dejstvo, da je tekmovalke nimajo preveÄ? rade, ker je prezahtevna in si Ĺželijo njeno posodobitev. K temu stremimo tudi organizatorji, a pri tem ne bomo ĹĄli z glavo skozi zid. Ä&#x152;asi takĹĄnim naloĹžbam niso naklonjeni. Stvari bomo urejali postopoma, po finanÄ?nih moĹžnostih. Sem predsednik organizacijskega odbora, hkrati ĹĄe obÄ?inski svetnik in tudi sam ne bi dvignil roke, da bi lokalna skupnost najela za ureditev skakalnega centra 6 milijonov evrov kredita ob dobrih 2 milijonih teĹžkem

Tatjana PodgorĹĄek

letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu. Ä&#x152;e bomo ÂťizvrtaliÂŤ investitorja, pa ne reÄ?em, da bi trenutno nemogoÄ?e stvari spremenili v mogoÄ?e,ÂŤ pravi Rajko Pintar. Pintarjevim besedam je pritrdil ljubenski Ĺžupan Franjo NaraloÄ?nik: ÂťĹ˝e po sobotni tekmi smo staknili glave s predstavniki FIS-a in se razĹĄli dobre volje. Ugotavljali smo, da skakalnice pravzaprav ni treba poveÄ?ati. Bi pa morali posodobiti njen profil, predvsem pa je nujno potreben temeljite obnove sodniĹĄki stolp. Mislim, da bomo v naslednjih dneh razpravljali na to temo in videli, kakĹĄne so moĹžnosti.ÂŤ Po besedah NaraloÄ?nika se je na sestanku rodila ideja o tem, da bi po vzoru novoletne turneje za skakalce tudi tri najboljĹĄa prizoriĹĄÄ?a tekem svetovnega pokala za Ĺženske organizirala turnir treh skakalnic. Ljubno ima med njimi zagotovljeno mesto. OdloÄ?itev o tem naj bi padla med tekmami v Planici. đ&#x;&#x201D;˛

Okrepljena Elektra lovi obstanek v ligi Od sredine prejĹĄnjega tedna koĹĄarkarje Elektre vodi BoĹĄtjan Kuhar, dosedanji trener Jernej Kobale je njegov pomoÄ?nik To je Ĺže druga menjava na trenerskem mestu v letoĹĄnji sezoni, potem ko je po ĹĄestih krogih in prav toliko porazih odstop podal dotedanji trener Rajko Rituper. Kuhar je lani vodil polzelske Hopse in se z njimi uvrstil v ligo za prvaka ter polfinale pokala Spar. To ni edina sprememba v taboru Elektre, saj sta se prav tako sredi prejĹĄnjega tedna ekipi pridruĹžila ĹĄe dva nova igralca, in sicer Jakob Ä&#x152;ebaĹĄek in Ĺ˝iga Fifolt. Krilni koĹĄarkar Ä&#x152;ebaĹĄek (199 cm, 23 let) je v dosedanjem delu sezone igral za Maribor Novo KBM, enega glavnih tekmecev Elektre v boju za obstanek v ligi. V povpreÄ?ju je dosegal 10,8 toÄ?ke, 6,1 in 1,5 podaje na tekmo. Fifolt bo okrepitev predvsem pod koĹĄem. Na letoĹĄnjem prvenstvu je za Helios Sunse dosegal v povpreÄ?ju 4,3 toÄ?ke, 3,3 skoka in 0,5 podaje na tekmo.

Atletika Atleti so se izkazali V Ljubljani na stadionu Ĺ˝aka je v soboto potekalo drĹžavno prvenstvo v dvoranski atletiki. NaĹĄi favoriti so upraviÄ?ili svoj naziv in vsi trije osvojili zlata odliÄ?ja. Tako so postali za leto 2015 drĹžavni prvaki v dvorani: Nina DjordjeviÄ? v skoku v daljino â&#x20AC;&#x201C; 647 cm, Maja Mi-

V klubu upajo, da bodo okrepitve prinesle v igro Ĺ oĹĄtanjÄ?anov potrebno ĹĄirino in dodatno nevarnost tako v napadu kot obrambi ter skupaj z novim trenerjem pripomogle k obstanku Elektre v druĹžbi najboljĹĄih slovenskih koĹĄarkarskih ekip. Kuhar je v soboto v RogaĹĄki Ĺže vodil ekipo, prav tako sta zaigrala tudi oba novinca. Letos izvrstni koĹĄarkarji RogaĹĄke so bili prehud zalogaj za Elektro, saj so gostitelji slavili z 79 : 57. V igri Elektre je bilo opaziti nekaj sprememb. Hitra igra, dobro kroĹženje Ĺžoge in sodelovanje v napadu so se v prvi Ä?etrtini izkazali za zelo uspeĹĄne, saj je Elektra drĹžala korak s favoriziranimi domaÄ?ini. V nadaljevanju so ĹĄoĹĄtanjski koĹĄarkarji predvsem preslabo zadevali iz igre, da bi lahko presenetili igralce RogaĹĄke. Oba novinca sta zaÄ?ela tekmo, dobro je zaigral predvsem Ä&#x152;ebaĹĄek, ki

halinec v teku na 60 m â&#x20AC;&#x201C; 7,31 sek, in Peter HribarĹĄek v teku na 60 m â&#x20AC;&#x201C; 8,22 sek. S temi rezultati sta Nina in Maja potrdili odliÄ?no formo, kar nas navdaja z upanjem na dobre uvrstitve na Balkanskem prvenstvu v dvorani, ki se zaÄ?ne 21. februarja v Istanbulu, in tudi na EP v dvorani, ki bo marca v Pragi. Prav tako je bilo ta vikend, v nedeljo, v Slovenski Bistrici prven-

je dosegel 12 toÄ?k in 9 skokov, najboljĹĄi igralec Elektre pa je bil Drago BrÄ?ina, ki je 13 toÄ?kam dodal 9 skokov. BoĹĄtjan Kuhar, trener Elektre, se zaveda, v Ä?em so ĹĄibke toÄ?ke njegove ekipe: ÂťTekmo smo v prvem polÄ?asu vsaj tekalno odigrali na nekem nivoju. Fantje potrebujejo ĹĄe nekaj Ä?asa, da se prilagodijo novemu sistemu igre. Definitivno se moramo okrepiti pod obroÄ?em, kjer smo najbolj ĹĄibki, kar se je tokrat dobro videlo. Upamo, da nam bo to uspelo Ĺže naslednji teden, da bomo ĹĄe moÄ?nejĹĄi priÄ?akali naslednjega nasprotnika.ÂŤ Prav naslednja tekma bo ena kljuÄ?nih v boju za obstanek, saj v Ĺ oĹĄtanj prihaja predzadnja ekipa Helios Suns. Imajo pa koĹĄarkarji Elektre ĹĄe nekaj Ä?asa, da se dobro navadijo na nov naÄ?in igre pod vodstvom trenerja Kuharja, saj je ta vikend rezerviran za finalni turnir pokala Spar, prvenstvo pa se nadaljuje zadnji vikend v februarju. Do konca prvega dela so ĹĄe ĹĄtiri tekme, nato sledi ĹĄe deset tekem v ligi za obstađ&#x;&#x201D;˛ nek.

stvo Slovenije v suvanju krogle. NaĹĄa metalca sta se odliÄ?no odrezala, saj je postala UrĹĄka Lampret drĹžavna prvakinja za leto 2015 med mlajĹĄimi mladinkami. Premagala je dolĹžino 9,88 m s 3-kilogramsko kroglo. StarejĹĄi mladinec David DominkoviÄ?, ki je zaÄ?el svojo atletsko pot ĹĄele lansko leto, pa je osvojil peto mesto z 10,08 m (6-kilogramska krogla). đ&#x;&#x201D;˛

Ä&#x152;lanska ekipa NK Ĺ martno 1928 je jesenski del prvenstvene sezone 2014/2015 v drugi slovenski nogometni ligi konÄ?ala precej pod priÄ?akovanji, na zadnjem, 10. mestu z eno samo osvojeno toÄ?ko. Rezultat, finanÄ?ne teĹžave v klubu in odhod trenerja Oskarja Drobneta in ĹĄe nekaterih igralcev so sproĹžili v okolju val ugibanj, ali bo prva ekipa sploh nadaljevala tekmovanje. Odgovor je priĹĄel sredi prejĹĄnjega meseca, ko so nogometaĹĄi zaÄ?eli priprave na spomladanski del sezoni 2014/2015.

domaÄ?ine, ki vÄ?asih ne zaupajo domaÄ?im fantom, da pridejo na tekme in jih s tribun bodrijo ter tako pomagajo k Ä?im boljĹĄi prihodnosti ĹĄmarĹĄkega nogometa,ÂŤ je ĹĄe dejal Ferdinand Krbavac.

pravljalnih tekmah bodo oblikovali enajsterico, ki bo nosila breme prvenstva, ki ga zaÄ?enjajo 15. marca. Ä&#x152;aka jih teĹžak zaÄ?etek, saj se bodo v prvih treh kolih pomerili z ekipami z vrha lestvice. Âť Igralci in tudi

Vztrajali bomo Po zagotovilih predsednika NK Ĺ martno 1928 Ferdinanda Krbavca v klubu niso govorili o moĹžnosti prekinitve sodelovanja Ä?lanske ekipe v spomladanskem delu sezone. To, da se je ta razĹĄla, so bila zgolj natolcevanja. Klub se ponaĹĄa z dolgoletno tradicijo in ta se bo nadaljevala, je zagotovil. ÂťRes pa smo se zelo trudili, da smo sestavili Ä?lansko ekipo in se zelo trudimo, da bi ji zagotovili kolikor toliko normalne pogoje za delovanje. Osrednji cilj je obstanek v ligi. Verjamem, da se bodo fantje potrudili. Vztrajali bomo do konca, kajti velikokrat smo se Ĺže izvlekli in verjamem, da se bomo tudi tokrat.ÂŤ Zadovoljstvo, pravi sogovornik, porajajo mlajĹĄe selekcije. Pridno trenirajo in si na turnirjih nabirajo izkuĹĄnje. Vodstvo kluba bo poskuĹĄalo zagotoviti potreben denar za nemoteno delo vseh, ki nosijo drese kluba, Âť... da bomo na koncu sezone zadovoljni vsi. Ob tej priliki vabim ljubitelje nogometa, predvsem

Simon Oblak (prvi z leve) in Ferdinand Krbavac z optimizmom priÄ?akujeta zaÄ?etek spomladanskega dela prvenstva.

VkljuÄ?ili tudi domaÄ?e mladince Ä&#x152;lanska ekipa bo v spomladanskem delu sezone nastopila spremenjena. Nekateri igralci so namreÄ? odĹĄli, priĹĄli so nekateri novi. ÂťTisti, ki so ostali, in novinci v ekipi kaĹžejo Ĺželjo po igranju, stremljenje po doseganju najboljĹĄega glede na dane moĹžnosti. Vanjo smo vkljuÄ?ili tudi domaÄ?e mladince. Na voljo je blizu 20 igralcev, poleg domaÄ?inov so ĹĄe iz Velenja, Novega mesta, Ptuja in Ljubljane,ÂŤ pravi trener Ä?lanske ekipe Simon Oblak. V pripravljalnem obdobju so se dogovorili za ĹĄest prijateljskih tekem predvsem s klubi iz bliĹžnjega okolja. Tudi priprave bodo opravili na domaÄ?ih zelenicah. ÂťOkostjeÂŤ Ä?lanske ekipe je v glavnem sestavljeno, na osnovi pokazanega na pri-

sam nestrpno priÄ?akujemo zaÄ?etek prvenstva. Upam, da se nam bodo stvari 'poklopile'.ÂŤ Oblak meni, da lahko z Ĺželjo, hotenjem, predvsem pa z dokazovanjem mladih igralcev, katerih Ä?as ĹĄele prihaja, presenetijo. Dres Ä?lanske ekipe NK Ĺ martno 1928 so oblekli: GaĹĄper KureĹž, MatevĹž LenovĹĄek, Izidor Kompan, Jordan KoroĹĄec, Andrej GaÄ?nik, David Bezovnik, Ĺ˝iga Mravlje, Jan TajnĹĄek, StaĹĄ Maze, SaĹĄa DĹžokiÄ&#x2021;, Ĺ˝an MiĹĄetiÄ&#x2021;, Gregor Zamernik; novinci: Martin LenovĹĄek, Ĺ˝iga Borovnik, Miha PetiÄ?kovic, Filip Ĺ koflek, Edvin PaĹĄiÄ&#x2021;, Alen BukĹĄek, MatjaĹž Trop, z Alenom FrleĹžem pa se o moĹžnosti za sodelovanje ĹĄe dogovarjajo. đ&#x;&#x201D;˛

Tiger poskrbel za praznik karateja Velenje, 10. februarja â&#x20AC;&#x201C; V soboto je karate klub Tiger v Velenju poskrbel za pravi karate praznik, saj je pripravil Ĺže 10. mednarodni karate pokal v spomin na velikega Ä?loveka in graditelja modernega Velenja Nestla Ĺ˝ganka. Kljub zaostrenim gospodarskim pogojem in zato skromnejĹĄemu odzivu donatorjev in sponzorjev je turnir potekal brez zapletov in z mnoĹžiÄ?no udeleĹžbo, ki pa bi bila v drugaÄ?nih Ä?asih gotovo ĹĄe veÄ?ja. Odprtega tekmovanja se je udeleĹžilo 344 tekmovalk in tekmovalcev

iz 45. karate klubov. Pomerili so se v 73 kategorijah. Slovenskim so se pridruĹžili ĹĄe karateisti iz Avstrije, HrvaĹĄke, Bosne in Srbije. Organizatorji in udeleĹženci so bili zadovoljni, podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje dr. Franc Ĺ˝erdin, ki je pohvalil organizacijo tekmovanja in organizatorja KK Tiger in Bega TabakoviÄ&#x2021;a, pa je bil vseeno preseneÄ?en nad tolikĹĄno udeleĹžbo. Tudi predsednik karate zveze Slovenije dr. Igor Zelinka je pohvalil organizacijo turnirja in klubu obenem Ä?estital ob jubilejnem turnirju.

Spet so se izkazali karateisti iz Velenja, saj so tekmovalci vseh ĹĄtirih klubov (KK Rudar, KK Tiger, KK Velenje in KK Ĺ hotokan) skupaj dosegli 16 prvih, 13 drugih in 19 tretjih mest, Ä?e povemo le najboljĹĄe. V kategoriji kate so velenjski tekmovalci dosegli 34 in v kategoriji borbe 14 vidnejĹĄih uvrstitev. Skupno torej 48 uvrstitev za medalje od podeljenih 264 medalj je izkupiÄ?ek velenjskih tekmovalk in tekmovalcev kar 18,1-odstoten. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 12. 2015, barve: CMYK, stran 18

KRONIKA, GASILCI

19. februarja 2015

TovĹĄakova priznala krivdo

Obnova doma in nov avto

SodiĹĄÄ?e je sedanji kazni dodalo ĹĄe pol leta

To sta dve Ĺželji, ki ju Ĺželijo Ä?lani PGD Velenje uresniÄ?iti v naslednjih dneh letih â&#x20AC;&#x201C; Leto 2014 zelo delovno â&#x20AC;&#x201C; zato je poskrbela predvsem narava

Maribor, 13. februarja - Hilda TovĹĄak je na sojenju priznala krivdo v zadevi meĹĄetarjenja z delavci pri gradnji TeĹĄa 6 in za to dobila ĹĄestmeseÄ?no zaporno kazen ter pet tisoÄ? evrov stranske denarne kazni. TovĹĄakova, sicer na Igu Ĺže prestaja sedeminpolletno zaporno kazen, na katero je bila obsojena v zadevi Vegrad. Hilda TovĹĄak je na zadnjem sojenju priznala ĹĄe nedovoljeno dajanje daril pri posredovanju varilcev za projekt TeĹĄ 6, za kar je bila obsojena na osem mesecev zaporne in

denarno kazen, a ker Ĺže prestaja kazen zapora iz prejĹĄnjih postopkov, ji je sodnica izrekla enotno kazen osem let zapora in enotno denarno kazen 15 tisoÄ? evrov. Krivdo je priznal tudi soobtoĹženi UroĹĄ Plankar, ki ga je mariborski sodi senat obsodil na ĹĄest mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo dveh let in 1.500 evrov denarne kazni. 2.500 evrov kazni pa mora plaÄ?ati Plankarjevo podjetje Terbo, prek katerega je Plankar TovĹĄakovi in AleĹĄu Pangercu (ta je krivdo priznal Ĺže prej in bil obsojen na le-

to dni zapora) omogoÄ?il sklenitev pogodbe s poljsko druĹžbo Remak, ki je priskrbela delavce. Plankar je zanje priskrbel tudi dokumentacijo in poskrbel za upravne postopke. V zadevo je bil tako vmeĹĄan tudi zastopnik poljske druĹžbe Marek A. Konfizs, ki mu je TovĹĄakova obljubila denarno nagrado, Ä?e bo za varilska dela angaĹžiral njene delavce iz Srbije. Tudi Konfizs je krivdo priznal in bil obsojen na leto dni zapora. đ&#x;&#x201D;˛

Lepljivi prsti

VeÄ? manjĹĄih trkov

Velenje, 10. februarja â&#x20AC;&#x201C; V torek so bili policisti obveĹĄÄ?eni o tatvinah v dveh trgovinah. V Lidlu je bil storilec z lepljivimi prsti zaloten pri kraji ribjih konzerv in delovnih hlaÄ?. V Sparu v Nakupovalnem centru pa je storilec odtujil energijsko pijaÄ?o.

V dveh sta povzroÄ?itelja vozila po levi

Velika tatvina

Velenje, 10. januarja â&#x20AC;&#x201C; V zadnjem tednu so velenjski policisti obravnavali veÄ? trkov. V torek popoldan je do nesreÄ?e zaradi voĹžnje po levi priĹĄlo v bliĹžini podjetja Plastika Skaza. Voznik je trÄ?il v levi bok drugega vozila, to pa je odbilo v tretje, ki je pripeljalo nasproti. Eden od udeleĹžencev v nesreÄ?i je zdravniĹĄko pomoÄ? iskal v zdravstvenem domu. Dan za tem, v sredo, 11. februarja, sta se zgodili dve nesreÄ?i. Prva na Cesti na jezero, kjer sta se o trku pogovorila udeleĹženca sama in ni ĹĄlo za kaj veÄ?jega, druga pa na parkirnem prostoru v Ĺ aleku, kjer je neznani voznik trÄ?il v parkirano vozilo in pobegnil s kraja. V nedeljo, 15. februarja, je priĹĄlo do nesreÄ?e z udeleĹžbo treh vozil v Paki pri Velenju. PovzroÄ?itelj je vozil po levi in trÄ?il v nasproti vozeÄ?i vozili. Na vseh je nastala gmotna ĹĄkoda. đ&#x;&#x201D;˛

Velenje, 11. februarja â&#x20AC;&#x201C; V sredo popoldan so policisti obravnavali kaznivo dejanje velike tatvine in vloma v kletnih prostorih v stanovanjskem bloku v Ĺ aleku. Neznanec je odnesel ĹĄtiri lita platiĹĄÄ?a s pnevmatikami in avtoradio. Ĺ kode je za 700 evrov.

Delovna nezgoda v jami Velenje, 13. februarja â&#x20AC;&#x201C; V petek dopoldan se je v delovni nezgodi v jami Preloge Premogovnika Velenje zgodila delovna nezgoda. Del premoga, ki se je odlomil iz stene, je rudarju padel na nogo. Utrpel je zlom treh kosti na nartu noge.

Z napihnjeno zraÄ?nico v drevo Velenje, 13. februarja â&#x20AC;&#x201C; V petek zveÄ?er se je v BevÄ?ah obÄ?an sankal z napihnjeno zraÄ?nico in se zaletel v drevo. Pri trÄ?enju v drevo mu je veja drevesa prebodla vrat in se zapiÄ?ila v Ä?eljust. Z reĹĄevalnim vozilom je bil po prepeljan v bolniĹĄnico, kjer so ga oskrbeli in mu pokrpali rane.

Poziv oÄ?ividcem

Vse voĹžnje v naravnem okolju niso dovoljene Nedovoljene voĹžnje v naravnem okolju vplivajo na kakovost Ĺživljenja ljudi in povzroÄ?ajo razvrednotenje okolja z vidika varovanja Ĺživalstva in rastlinstva. V naravnem okolju je prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati voĹžnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon. Z globo 100 evrov se kaznuje posameznik, Ä?e se vozi s kolesom v naravnem okolju zunaj urejenih poti ali po poteh, ki niso utrjene, in Ä?e k temu nasprotuje lastnik ali upravljalec poti. đ&#x;&#x201D;˛

BraslovÄ?e, 16. februarja â&#x20AC;&#x201C; V ponedeljek ob 17.47 se je v BraslovÄ?ah, v bliĹžini objekta BraslovÄ?e 3, zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri sta bila udeleĹžena neznani voznik tovornega vozila znamke Volkswagen Transporter bele ali sive barve, letnik od 2003 do 2010, in peĹĄka. Med voĹžnjo iz smeri PariĹželj proti centru BraslovÄ? je neznani voznik zaÄ?el prehitevati pred seboj vozeÄ?e osebno vozilo. Med prehitevanjem je z levim vzvratnim ogledalom trÄ?il v desno roko peĹĄke, ki je pravilno hodila po ploÄ?niku v smeri voĹžnje povzroÄ?itelja. Po nesreÄ?i neznani voznik ni ustavil na kraju, ampak je s pospeĹĄeno hitrostjo odpeljal naprej. Tovorno vozilo, ki na zadnjem delu vozila nima stekel, ima poĹĄkodovano levo vzvratno ogledalo. Zaradi izsleditve neznanega voznika policija poziva morebitne oÄ?ividce ter vse, ki o nesreÄ?i karkoli vedo, da informacije sporoÄ?ijo na telefonsko ĹĄtevilko 113.

sterna je v popravilu, upamo, da bo kmalu spet delovala,ÂŤ nam je ĹĄe povedal poveljnik PGD Velenje. Kot tudi, da so ponosni, da imajo trenutno 20 pripravnikov in pripravnic, kar pomeni, da se vlaganje v delo z mladimi gasilci obrestuje. V tem letu bodo veliko napora vloVelenje, 14. februarja â&#x20AC;&#x201C; Na vpra- leta z Ĺžledolomom,ÂŤ je dodal Brcar. Ĺžili v nabavo novega kombiniranega ĹĄanje, kakĹĄno je bilo za PGD VeleVeliko pozornosti so lani posveÄ?a- vozila. PriÄ?akujejo, da bo nabava nje leto 2014, nam je tik pred 118. li izobraĹževanju. 41 Ä?lanov druĹĄtva stekla letos, v garaĹžo pa naj bi zaobÄ?nim zborom PGD Velenje po- se je udeleĹžilo teÄ?ajev v okviru ga- peljal v letu 2016. 12 let staro vozilo veljnik Bojan Brcar odgovoril z eno silske zveze oz. v izobraĹževalnem pa bo dobilo PGD Ĺ kale. Trenutno besedo: ÂťDelovno.ÂŤ To dokazujejo centru na Igu. Izvedli so dve dru- pridobivajo gradbeno dovoljenje za tudi ĹĄtevilke, ki jih je s polno dvora- ĹĄtveni in tri meddruĹĄtvene vaje ter obnovo dvorane v gasilskem domu. no gasilskega doma delil, ko je govo- se udeleĹžili ĹĄe desetih vaj, ki so jih ÂťTiha Ĺželja je, da dvorana dobi noril o lanskem delu Ä?lanov najveÄ?jega organizirala druga druĹĄtva. Okto- vo podobo do leta 2017, ko bomo Ĺ aleĹĄkega prostovoljnega gasilskega bra so organizirali tudi dan odprtih praznovali 120-letnico druĹĄtva. Nekaj sredstev Ĺže imamo privarÄ?evanih, raÄ?unamo tudi na pomoÄ? obÄ?ine,ÂŤ izvemo. Ĺ e posebej so se zahvalili operativnim Ä?lanom, ki so bili lani najbolj aktivni. Nagradili so jih z novimi operativnimi oblekami. Lani so najveÄ? intervencij opravili Andrej HriberĹĄek, Branko Viher, Klemen Ä&#x152;oPo kulturnem programu, v katerem je nastopil gasilski pevski zbor, so se lotili klc, MatjaĹž Meh in dela. Lansko leto je bilo polno rekordov, Ĺžal pa je za njih poskrbela predvsem Ivan Stropnik. Med nepredvidljiva narava. poklicnimi gasilci so bili najbolj aktivdruĹĄtva, ki ima tudi poklicno jedro. vrat. ÂťÄ&#x152;eprav se moÄ?no posveÄ?amo ni Grega PeÄ?eÄ?nik, Mitja DrobeĹž ÂťVÄ?asih razmiĹĄljam, kje so meje, kaj izobraĹževanju in preventivi, se nam in JoĹže Jamnikar. Absolutni zmagovse ĹĄe lahko izboljĹĄamo, da bo na- je ob koncu leta zgodilo, da smo bili valec med udeleĹženci na intervenciĹĄe delo ĹĄe boljĹĄe. Ä&#x152;eprav smo pro- soudeleĹženi v nesreÄ?i. NaĹĄa cister- jah pa je bil TomaĹž Bukovec, ki je stovoljci, imamo sluĹžbe, druĹžine in na se je na intervencijski poti sredi kot hiĹĄnik v gasilskem domu tudi veliko obveznosti, mislim, da smo mesta prevrnila, k sreÄ?i pa so fan- vedno najbliĹžje, ko jih pokliÄ?ejo na đ&#x;&#x201D;˛ bĹĄ tudi v letu 2014 dokazali, da smo tje ostali skoraj nepoĹĄkodovani. Ci- pomoÄ?. zaupanja vredni. Ne nazadnje smo v marsikateri akciji slovenski gasilci poĹželi laskave naslove osebnosti leta. Verjemite, da bi raje ostali bolj V lanskem letu so velenjski gasilci opravili kar 321 intervencij; od v ozadju in imeli manj opravka z tega je bilo 91 poĹžarov, 77 tehniÄ?nih intervencij, 16 posredovanj ob nesreÄ?ami, vremenskimi ujmami ter nesreÄ?i z nevarno snovjo ter 137 ostalih intervencij, med katere ĹĄteostalimi intervencijami, v katerih jejo odpiranje stanovanj, reĹĄevanje oseb in Ĺživali, reĹĄevanje iz dvigal sodelujemo. Na Ĺžalost pa nam naipd. Opravili so skoraj 5700 ur dela, kar je enkrat veÄ? kot leto prej, rava ne prizanaĹĄa in v lanskem letu predvsem pomoÄ?i po Ĺžledolomu. je svoje zobe pokazala Ĺže v zaÄ?etku

VeÄ? intervencij, veÄ? ur dela

Dobili novo orodno vozilo Ĺ entilj, 7. februarja â&#x20AC;&#x201C; LetoĹĄnji 83. letni obÄ?ni zbor je bil za PGD Ĺ entilj ĹĄe posebej slovesen, saj so v garaĹžo gasilskega doma isti dan pripeljali Ä?isto novo gasilsko vozilo GV1 Iveco. Da so ga dobili, so najbolj

Ĺžledolomom. ÂťKer pa gasilcev niÄ? ne ustavi, smo premagali tudi to. V lanskem letu smo imeli najveÄ? dela ĹĄe z nabavo vozila, izobraĹževanjem, hodili smo na tekmovanja, pripravili kakĹĄen izlet â&#x20AC;Ś Na zaÄ?etku maja

Ĺžarov, so pa pomagali pri odpravljanju plazov. UspeĹĄni so bili tudi na tekmovanjih; Ä?lanice PGD Ĺ entilj so dosegle 3. mesto na tekmovanju gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline, enako uspeĹĄni so bili njihovi pionirji.

Iz POLICIJSKE beleĹžke ObleĹžal pot 'teĹžo' alkohola Ĺ martno ob Paki, 10. februarja â&#x20AC;&#x201C; V torek okoli 18. ure je obÄ?an policiste obvestil, da v Gavcah leĹži na cesti moĹĄki, ki je videti precej opit. Na kraj je poleg policistov odĹĄla tudi reĹĄevalna ekipa zdravstvenega doma. Ugotovili so, da je bil moĹžakar dejansko moÄ?no pijan. Policisti so ga oglobili za krĹĄitev javnega reda in mira.

Nasilen gost Velenje, 13. februarja â&#x20AC;&#x201C; V petek okoli 21. ure se je v bifeju Mercator v Ĺ aleku gost nasilno vedel do drugega gosta. Celo udaril ga je. Policisti so srboriteĹžu napisali plaÄ?ilni nalog.

Babica in vnuk opozorjena Velenje, 14. februarja â&#x20AC;&#x201C; V soboto okoli 18. ure so policisti posredovali v manjĹĄem

druĹžinskem prepiru na Cesti na jezero. V konflikt sta si priĹĄla babica in vnuk, ki se nista zmogla uskladiti glede nastavitve toplotne energije. Policisti so obema izrekli opozorilo.

Brez veljavnega vozniĹĄkega ob avto Velenje, 14. februarja â&#x20AC;&#x201C; V soboto ob 21.50 so policisti v mestu ustavili in kontrolirali voznika osebnega avtomobila. Izkazalo se je, da ne poseduje veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja. Vozilo so zasegli, za voznika pa napisali obdolĹžilni predlog.

BivĹĄi je grozil Velenje, 16. februarja â&#x20AC;&#x201C; V ponedeljek, malo po 22. uri je na policijsko postajo poklicala krajanka PleĹĄivca in prijavila bivĹĄega moĹža. Ta je priĹĄel na njen dom, jo zmerjal in ji grozil. Policisti so se s kr-

ĹĄiteljem pogovorili in mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Spet malo marihuane Velenje, 16. februarja â&#x20AC;&#x201C; V ponedeljek okoli 22. ure so policisti VelenjÄ?anu zasegli roÄ?no zvito cigareto z vsebino delcev zelenorjave barve. Ä&#x152;e se bo pokazalo, da gre za prepovedano drogo, bodo zoper krĹĄitelja spisali ovadbo.

Vredno pohvale Na Policijski postaji Velenje hranijo dve izgubljeni stvari, po katere lahko prideta lastnika. V petek, 13. februarja, jim je obÄ?an izroÄ?il avtomobilski kljuÄ? Ä?rne barve z obeskom in napisom MurĹĄiÄ? Velenje, ki ga je naĹĄel pri trgovini Jager, v ponedeljek, 16. februarja, pa je skrben obÄ?an na postajo prinesel mobilni telefon znamke Samsung Galaxsy Young GT-S bele barve.

Letos je bil obÄ?ni zbor poseben tudi zato, ker so isti dan v garaĹžo pripeljali novo orodno vozilo.

hvaleĹžni Mestni obÄ?ini Velenje, ki je prispevala glavnino sredstev za nakup, pa tudi vsem krajanom Ĺ entilja, ki so pomagali po svojih moÄ?eh, in tudi vsem donatorjem. Novo vozilo je tehniÄ?no veliko boljĹĄe kot prejĹĄnje, zato se Ĺže veselijo, da ga bodo zaÄ?eli uporabljati. Na zaÄ?etku so se Ä?lani PGD Ĺ entilj sprostili ob zelo lepem kulturnem programu. Potem so skupaj pregledali delo v letu 2014, ki jim je pokazalo zobe Ĺže s februarskim

smo postavili mlaj, ĹĄli skupaj k maĹĄi ob prazniku sv. Florjana. Le izvedbe veselice nam vreme lani ni omogoÄ?ilo. V oktobru, mesecu poĹžarne varnosti, smo obiskali osnovnoĹĄolce in jim pokazali naĹĄo opremo in avtomobile,ÂŤ nam je povedal poveljnik druĹĄtva Peter Vavkan. Aktivni so bili tudi decembra, ko so pred gasilskim domom postavili novoletno jelko in obiskali krajane, jim podarili koledarje in zaĹželeli sreÄ?no novo leto. V lanskem letu niso imeli po-

Veseli so, ker s podmladkom nimajo teĹžav, saj stalno prihajajo novi. V druĹĄtvu je trenutno nekaj veÄ? kot 200 gasilcev in gasilk. Letos si Ĺželijo urediti nove garderobne omarice, za gasilskim domom pa bi radi postavili uto za hrambo opreme. Na koncu obÄ?nega zbora so podelili ĹĄe priznanja in zahvale aktivnim Ä?lanom. Potem so si vzeli Ä?as za druĹženje in zabavo pa tudi klepet ob glasbi. đ&#x;&#x201D;˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 19. 2. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

19. februarja 2015

126 gasilcev uspeĹĄno konÄ?alo izobraĹževanje Ĺ aleĹĄki gasilci zakljuÄ?ili zimska izobraĹževanja â&#x20AC;&#x201C; Znanje kljuÄ? do uspeĹĄnih intervencij

go. Za bolj specialne intervencije pa teÄ?aji in izobraĹževanja potekajo na drĹžavni ravni, v vadbenem centru na Igu. Sandi OsetiÄ?, predsednik komisije za izobraĹževanje pri GZĹ D, je dodal: ÂťLokalno izobraĹžujemo po potrebi gasilskih druĹĄtev, ki so vkljuÄ?ena v naĹĄo zvezo. Na poveljstvu se dogovorimo, katere potrebe so najveÄ?je, na podlagi tega naredimo program za tekoÄ?e leto. Osvojene Ä?ine in listine vedno podelimo sveÄ?ano, saj je prav, da naĹĄi gasilci

Ä?utijo, da smo jim hvaleĹžni, da so se pripravljeni izobraĹževati. NaĹĄa izobraĹževanja niso kar tako, so zahtevna. Dobro usposobljeni gasilci in gasilke pa so kljuÄ? pri uspeĹĄnosti na gasilskih intervencijah. Moram povedati ĹĄe, da se izobraĹževanj redno udeleĹžujejo tako gasilske kot gasilci.ÂŤ Vsi, ki so letos konÄ?ali izobraĹževanje, so bili na nove Ä?ine in listine, ki so dokaz, da znajo ĹĄe veÄ?, ponosni.

Velenje, 10. februarja â&#x20AC;&#x201C; V velenj- vsakoletnih, sploh tistih, ki prineskem gasilskem domu so prejĹĄnji to- sejo Ä?ine. Seveda pa se prilagajamo rek popoldne uradno zakljuÄ?ili zim- tudi potrebam, saj se te nenehno ska izobraĹževanja za Ä?lane in Ä?lani- spreminjajo. Narava nas v zadnjih ce gasilskih druĹĄtev iz vse Ĺ aleĹĄke letih moÄ?no preseneÄ?a. Ko nas je ladoline. S podelitvijo Ä?inov in listin ni presenetil Ĺžled, smo izpeljali veÄ? đ&#x;&#x201D;˛ bĹĄ so sveÄ?ano zakljuÄ?ili izobraĹževanje izobraĹževanj za delo z motorno Ĺžaza strojnike, ki ga je opravilo 33 teÄ?ajnikov, teÄ?aj upravljanja radijskih postaj je opravilo 39 gasilcev, teÄ?aj za vodje gasilskih skupin pa 34. Poveljnik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline (GZĹ D) Boris Lambizer nam je pred podelitvijo zaupal, da tovrstna izobraĹževanja pripravljajo dvakrat letno; prviÄ? v zimskem in drugiÄ? v poletnem Ä?asu, vmes pa veliko pozornosti namenjajo praktiÄ?nemu izobraĹže- ViĹĄji Ä?in ali listino, ki dokazuje novo znanje, so gasilci in gasilke iz vseh druĹĄtev v Ĺ aleĹĄki dolini prejeli v velenjskem gasilskem domu. Prejemnike smo fotografirali Âťpo gasilskoÂŤ. vanju. ÂťNekaj teÄ?ajev je

HOROSKOP Oven od 21. 3. do21. 4.

Pust je mimo, vi pa ste Ĺže nekaj dni povsem pomladno razpoloĹženi. Misli vam vse pogosteje uhajajo k nasprotnemu spolu, valentinovo po Ĺžal letos ni izpolnilo vaĹĄih priÄ?akovanj. Ä&#x152;eprav ste se trudili, priznajte. Ker po sonÄ?nih obronkih Ĺže cvetijo trobentice, lahko svoje razpoloĹženje poveĹžete tudi s pomladjo, ki koledarsko ĹĄe dolgo ne bo priĹĄla, a vi jo Ĺže Ä?utite. SreÄ?ni boste tudi zato, ker se boste telesno poÄ?utili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili veÄ? za dobro poÄ?utje. Sedaj boste zaÄ?eli delati tudi na zunanjosti, saj vedno, ko se zaljubite, veÄ? pozornosti posvetite tudi tej. Pred vami so dnevi, v katerih boste veliko sanjarili. Pa niÄ? zato, saj s tem ne boste nikomur ĹĄkodovali. Tudi sebi ne.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Veliko dela boste imeli v teh dneh, volje, da bi ga sproti opravili, pa ne bo prave. Morda vas bo neuspeh, ki ga boste sicer priÄ?akovali, spravil iz zimskega spanja in vam dal nov polet za delo. Zgodilo se bo najpozneje v ponedeljek. Denar, ki ga nujno potrebujete, Ä?e Ĺželite uresniÄ?iti veliko Ĺželjo, seveda ne bo padel z neba. Zato se potrudite, da ga boste zasluĹžili. Se bo pa kmalu zgodilo, da vam bo nekdo poravnal dolgove, na katere ste Ĺže skoraj pozabili. In vi boste konÄ?no lahko uresniÄ?ili svoje Ĺželje, vsaj na materialnem podroÄ?ju. Na Ä?ustvenem bo ĹĄe nekaj Ä?asa zevala velika praznina. Ne obupajte. Ko ljubezen iĹĄÄ?ete, jo teĹžko najdete. Tudi vam se bo zgodilo, ko boste najmanj priÄ?akovali. A ne v bliĹžnji prihodnosti.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Za vsakim deĹžjem posije sonce. Ĺ˝ivljenje bo v teh dneh tudi za vas postalo lepĹĄe in prijaznejĹĄe. SreÄ?a bo dvojna, delili pa jo boste le s tistimi, ki vam res veliko pomenijo, hkrati pa razumejo, kaj vam dogodki zadnjih dni sploh pomenijo. Nekaj dni ĹĄe ne boste najbolj delavni, sicer pa vam tudi treba ne bo. Tokrat boste lahko uĹživali v sadovih minulega dela in opazovali tiste, ki svojega dela niso pravoÄ?asno opravili. Tako se vam bo uresniÄ?ila tudi Ĺželja, da imate veÄ? Ä?asa zase. A izkoristili ga boste povsem drugaÄ?e, kot ste si prej zamislili. Odkrili boste, kako gibanje razbistri telo in duha. Ideje bodo, ko se vrnete domov na toplo, kar deĹževale. ZapiĹĄite si jih, da jih ne pozabite.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Rahlo sebiÄ?ni postajate. VeÄ? Ä?asa si Ĺželite zase in za svoja mala veselja, ob tem pa pozabljate, da je vaĹĄ partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo reĹĄil teĹžav, treba bo zaÄ?eti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Poleg tega partnerju ne bo uĹĄlo neko nedolĹžno spogledovanje, ki vam bo zelo godilo. Ja, pomlad je Ĺže v zraku, Ä?eprav je v deĹželi uradno ĹĄe zima, vi pa ste postali malo neprevidni. Vsakemu godi, Ä?e ga opazijo, vendar je treba zato najti pravi trenutek in Ä?as. Pa tudi preveÄ? oÄ?i ne sme biti zraven, saj so ljudje privoĹĄÄ?ljivi. In kaj hitro vam lahko Ĺživljenje zagrenijo neresniÄ?ne govorice. Poskrbite, da se ne bodo ĹĄirile. Ĺ e bolje bo, Ä?e do njih sploh ne pride. Vse pa je v vaĹĄih rokah.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

od 20. 2. do 26. 2. - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nezgodi, ki sta terjali veliko Ä?loveĹĄkih Ĺživljenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja in sta bili najveÄ?ji in najbolj tragiÄ?ni nesreÄ?i v zgodovini velenjskega premogovnika, v prvi je umrlo 11, v drugi pa 21 rudarjev; - 20. februarja 1990 je neprofesionalni predsednik Zveze socialistiÄ?ne mladine Velenje postal Dragan MartinĹĄek;

- 20. sveÄ?ana 1996 so za predsednika Atletskega kluba Velenje izvolili mag. Marjana Hudeja; - 21. februarja 1914 je bil rojen narodni heroj dr. DuĹĄan Mravljak â&#x20AC;&#x201C; MroĹž, doma iz Ĺ oĹĄtanja; DuĹĄan Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemĹĄkimi enotami 8. januarja leta 1943 na Osankarici na Pohorju; - 22. februarja 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc, ki je bil rojen v Ĺ kalah pri Velenju; - 22. februarja 1944 se je v Ĺ entvidu pri Zavodnjah tragiÄ?no konÄ?ala kratka in neizpeta Ĺživljenjska pot pesnika Karla Destovnika â&#x20AC;&#x201C; Kajuha; - leta 1934 se je 23. februarja na Dobovcu pri Trbovljah rodil dr. MatjaĹž Kmecl, izredni Ä?lan Slo-

Karel Destovnik Kajuh (Foto Arhiv Muzeja Velenje) venske akademije znanosti in umetnosti in Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje; - 24. februarja 1975 so v Velenju zaÄ?eli izvajati II. stopnjo ĹĄtudija na oddelku za kontrolo kakovosti Visoke ĹĄole za organizacijo

dela iz Kranja, na katero se je vpisalo 38 sluĹĄateljev iz Velenja in okolice; - 25. februarja 1993 je Radio Velenje zaÄ?el svoj program oddajati tudi na frekvenci 107,8 MHz z oddajnika PleĹĄivec; - v zaloĹžniĹĄtvu Revije za antropologijo in novejĹĄo zgodovino Borec in zaloĹžniĹĄtva Pozoj Velenje je 26. februarja 1997 izĹĄla knjiga Od zibeli do groba avtorja JoĹžeta Hudalesa; gre za pionirsko delo velenjskega etnologa dr. JoĹžeta Hudalesa v raziskovanju druĹžine in za podrobno obdelavo matiÄ?nih knjig velenjske Ĺžupnije sv. Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja. đ&#x;&#x201D;˛ Damijan KljajiÄ?

Naleteli boste na manjĹĄo teĹžavo, ki je vsekakor niste priÄ?akovali. S partnerjem bosta zdruĹžila moÄ?i in pomagala vsak po svoji vesti in zmoĹžnostih. To vama bo dalo tudi nov polet in nove, skupne teme za pogovore, ki ste jih v teh zimskih dneh precej pogreĹĄali. Pomagalo bo, da so dnevi Ĺže daljĹĄi in da bosta veÄ?krat skupaj, tudi v naravi. Novice, ki bodo do vas priĹĄle ĹĄe pred koncem tedna, vas ne bodo spravile v dobro voljo. RazmiĹĄljali boste, kaj delate narobe, da vam skoraj niÄ? ne gre tako kot bi Ĺželeli. Si boste konÄ?no priznali, da vse premalokrat prisluhnete srcu? To vas je doslej Ĺže nekajkrat drago stalo, zato tokrat razmiĹĄljajte tudi z glavo. Tudi tisti, ki se zdijo vredni zaupanja, se spremenijo, ko gre za osebne koristi. Zato pazite, da vas ne preslepijo.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ta teden se je za vas zaÄ?el tako kot ste si Ĺželeli. Po dolgem Ä?asu ste si privoĹĄÄ?ili zabavo, ki je ĹĄe nekaj dni ne boste pozabili. Pa ne zaradi vas, ampak zaradi nekega novega znanca, ki se bo vse pogosteje prikradel v vaĹĄe misli, ĹĄe pogosteje pa v sanje. Ĺ˝e dolgo niste tako Ĺživo sanjali, kot boste prav te dni. Zbujali se boste nenaspani in utrujeni, po nepotrebnem pa vas bo grizla ĹĄe slaba vest. Dokler se vam vse dogaja le v glavi, dejansko pa se ni niÄ? zgodilo, ste lahko povsem mirni. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato pazite nase. Dovzetni boste za viroze, obÄ?utljiv bo tudi Ĺželodec. A boleÄ?ina bo v veÄ?ini primerov posledica stresa. Na glavo ste si nakopali preveÄ? skrbi. Otresite se strahov in ljudi, ki vam pijejo energijo.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Zadnji tedni so bili zmes dela in uĹživanja. Take imate pravzaprav najraje, saj niti za en dan ne morete reÄ?i, da vam je prepoÄ?asi minil. Prej veliko prehitro. Tudi v naslednjih dneh ne bo niÄ? bolje. Le da vas nekaj dni Ä?aka veÄ? uĹživanja kot dela, saj vam bodo v teh dneh druĹžbo delali ljudje, ki jih imate najraje na svetu. V teh dneh si boste res vzeli Ä?as zanje, s tem pa naredili veliko dobrega tudi sebi. V njihovi druĹžbi vam je potem vedno Ĺžal, da tega ne poÄ?nete pogosteje. Spremeniti pa se ne znate. Ali pa se noÄ?ete. Tudi zato, ker vam je tako, kot je trenutno, pravzaprav zelo lepo. Smejali se boste veÄ? kot sicer, zveÄ?er pa boste utrujeni, a zadovoljni legli k poÄ?itku. Ki bo temeljit in vas bo spet napolnil z energijo.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ugotovili boste, da vas pogosteje kot sicer zanese v teĹžke misli, ki vas precej razburijo. Ker se nobena juha ne poje tako vroÄ?a, kot se skuha, se skuĹĄajte vzeti v roke. V naslednjih dneh, ko boste spet veÄ? doma z druĹžino, boste spoznali marsikaj odloÄ?ilnega. Vse kaĹže, da boste na Ä?ustvenem podroÄ?ju doĹživeli nekaj zelo lepega. Tudi zato, ker se boste prepustili toku dogodkov in ne boste preveÄ? posluĹĄali nasvetov tistih, ki mislijo, da vse vedo. Poslovno se vam obeta dobra ponudba. Preden karkoli odgovorite, krepko premislite. Saj dobro veste, kje je najveÄ?ja ovira, Ä?e si boste zaĹželeli na glavo nakopati ĹĄe veÄ? dela in obveznosti. In le vi veste, koliko energije imate trenutno na zalogi. Strah, da pregorite, je upraviÄ?en.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Zadnje Ä?ase ste preveÄ? delali, zato ste se odtujili od ljudi, ki jih imate sicer radi okoli sebe. Ker jim tega niste znali pokazati, se bodo odnosi ĹĄe poslabĹĄali, Ä?e vendarle ne spremenite svojih navad in tudi drĹže. Postajate samotar, pa vendarle ni res, da taki ste. Le od doma se zadnje Ä?ase nekam teĹžko spravite. Zato, ker nimate pravega motiva? Morda. Ĺ˝e od nekdaj je za vas najveÄ?ji motiv ljubezen in ta zadnje tedne ni na prvem mestu v vaĹĄem Ĺživljenju. Pravzaprav tone po lestvici prioritet. Se sploh zavedate, kaj se lahko zgodi, Ä?e se ne boste vpraĹĄali, ali ste jo res pripravljeni povsem zavreÄ?i? Partner ve, kaj se dogaja z vami, saj vas dobro pozna. Ne boste ga preslepili. Lahko pa ga pozitivno presenetite. To dobro obvladate.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Vse se vraÄ?a, vse se plaÄ?a, pravi pregovor, ki ĹĄe vedno drĹži. Izkazalo se bo, da ste stavili na marsikaj in marsikoga, ki vaĹĄega zaupanja ni bil vreden. Ne bo prviÄ?, da vas bo vaĹĄ dolgi jezik udaril po rokah, saj boste teĹžko pojasnili, kaj se je resniÄ?no zgodilo. Sploh, ker bo vse kazalo na to, da ste neljubi zaplet res povzroÄ?ili vi. Imate dve moĹžnosti. Da se potuhnete in tiho poÄ?akate, da se zadeva pozabi. Ali pa, da na glas poveste, po potrebi tudi veÄ?krat, kaj se je zgodilo. Pri slednjem tvegate, da boste ostali sami. Pri prvem pa, da vam nekdo ne bo veÄ? zaupal. Vse skupaj zna vplivati na poÄ?utje, ki ne bo roĹžnato. A, kar ste zakuhali, bo treba ohladiti in pojesti. Ä&#x152;im prej.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Nekateri dogodki moÄ?no spremenijo naĹĄ pogled na svet in ljudi, ki nas obkroĹžajo. Sploh, kadar potrebujemo pomoÄ?, hitro loÄ?imo zrnje od plevela. To se zadnje Ä?ase dogaja tudi vam. Sedaj toÄ?no veste, kdo je vaĹĄ iskreni prijatelj in kdo se zanj le izdaja, ni pa pripravljen narediti kaj veÄ?. Predvsem pa boste nekatere ljudi videli v povsem novi, drugaÄ?ni luÄ?i. Med njimi bo tudi nekdo, ki ga sicer Ĺže zelo dolgo poznate, a v njem nikoli niste videli kaj veÄ? kot znanca. Sedaj pa bodo vajini pogovori postali nekaj, Ä?esar se boste veselili iz dneva v dan. Ob tem se boste spraĹĄevali, kaj se dogaja. Si boste upali priznati, da je to lahko tudi veÄ? kot le prijateljstvo? Zadeva je zapletena, nereĹĄljiva pa nikakor ne. Pogumno naprej!

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Da Ĺživljenje ni le delo, zelo dobro veste. Vendar se ga zadnje Ä?ase niti ne branite, saj doma ni vse tako kot si Ĺželite. Z delom beĹžite od skrbi, ki jih Ĺže nekaj Ä?asa kot teĹžko prtljago prenaĹĄate na svojih ramenih. Tokrat je tako resno, da si o tem ne upate govoriti z nikomer, niti s tistimi, ki ste jim take stvari vedno lahko zaupali. Ĺ e huje bo, ker boste postali sumniÄ?avi in ljubosumni. Ä&#x152;utite, da partner ne deli veÄ? svojih skrivnosti z vami, kar je prej vedno poÄ?el. Vajini pogovori so kratki in neosebni. Nikar se ne pojdite detektiva. Raje ga prisilite v odkrit pogovor, ki se mu sicer zna izogibati. Ker tokrat njegova vest res ne bo Ä?ista, ne bo lahko. Bo pa nujno.

Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

19. februarja

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.35 11.05 11.30 11.35 11.45 12.10 12.15 12.30 13.00 13.30 14.30 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.25 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.25 00.55 01.45 02.10

06.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 08.10 08.35 09.00 09.15 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 12.45 13.40 14.20 15.20 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.50 23.20 00.15 00.45 01.15

06.00 07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.55 08.00 08.05 08.50 10.15 12.30 13.25 15.00 15.15 16.55 18.25 20.10 20.15 21.00 22.55 23.40 00.10 01.00

08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.05 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Mali Vrag, ris. film Živalska uganka: Paličnjak Čarlijev cirkus, otr. ser. Anica, nan. Infodrom Pogumno naprej, dokum. film Kaj pa ti misliš?, pogov. o dokum. filmu Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov. Slovenski utrinki Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris. Firbcologi: O kurentih, krofih in pustnih norostih Točka preloma: Farmacija na prelomnici Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Infodrom Živalski čira čara, ris. Bacek Jon, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja! Odmevi, vreme, šport Osmi dan Panoptikum Ugriznimo znanost, ponov. Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

24ur, ponov. Kopalčki, ris. Medved Rupert, ris. Glumpki, ris. Zojina omara, ris. Wendy, ris. Tara, ris. Lovci na zmaje, ris. Tv prodaja Queen Latifah show, am. ser. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Lepo je biti sosed, nan. Kuharski mojster, am. ser. Ana kuha Moje srce je tvoje, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne Barva strasti, nan. Dubrovniška zora, nan. 24ur, vreme 24ur Epilog Fant za razvedrilo, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan. Kaliforniciranje, am. nan. 24ur zvečer Zvoki noči

Otroški kanal Nanigugu, ris. Slastni prigrizki, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Slastni prigrizki, ris. Prihaja Nodi, ris. Medvedek, ris. Neli in Cezar, ris. Mili in Moli, ris. Pujsa Pepa, ris. Slastni prigrizki, ris. Male sive celice, kviz Infodrom, ponov. Dobro jutro Ravabi, dokum. odd. Pričevalci: Zvonko Kokalj Nord. smuč., sp, studijska oddaja Smuč. teki, sprint, prenos iz Faluna Smuč. skoki, kvalif. (Ž), prenos iz Faluna Košarka, pokal Spar (M), Helios – Tajfun, četrtfinale, prenos iz Laškega Žrebanje Deteljice Športni izziv, ponov. Nogomet, evrop. Liga, Tottenham – Fiorentina, prenos iz Londona Polbrat, 5/8 Avtomobilnost, ponov. Točka, glasb. odd. Zabavni kanal

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Pop Corn: Mi2, Nino Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo: Življenje v dijaškem domu Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: ans. GOLTE Regionalne novice O Karlu Destovniku Kajuhu, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

19. februarja 2015

Sobota,

20. februarja

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.315 11.05 11.30 11.35 11.40 12.10 12.15 12.25 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.15 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.25 22.00 23.10 00.20 01.10 01.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.00 08.05 08.30 08.40 09.45 10.00 11.30 14.20 15.00 15.45 16.00 16.45 18.35 20.25 22.25 22.55 01.05 01.50

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Rarg, ris. film Živalska uganka, otr. ser. Čarlijev cirkus, otr. ser. Anica, nan. Infodrom Alkohol v našem življenju, dokum. film Kaj pa ti misliš?, pogov. o dokum. filmu Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov. Poročila Mostovi Hidak Mali kralj, ris. Vipo, ris. Kapitan Sabljezobi, 21/26 Osmi dan Poročila, vreme, šport Kdo si pa ti?, 1/10 Novice Infodrom Pujsek Bibi, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Na lepše Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Evro na evro Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris. Slastni prigrizki, ris. Pokukajmo na zemljo, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Slastni prigrizki, ris. Pri Slonovih, ris. Medvedek, ris. Slastni prigrizki, ris. Neli in Cezar, ris. Mili in Moli, ris. Pujsa Pepa, ris. Slastni prigrizki, ris. Firbcologi, ponov. Infodrom, ponov. Impro Tv, odd. za mlade Nord. smuč., sp, studijska oddaja Nord. kombinacija, smuč. skoki na mali skakalnici, 1. serija, prenos iz Faluna Dobro jutro Avtomobilnost Nogomet, vrhunci evropske lige Nord. smuč., sp, studijska oddaja Nord. kombinacija, smuč. skoki na mali skakalnici, 2. serija, prenos iz Faluna Smuč. skoki (Ž), prenos iz Faluna Smuč. skoki na mali skakalnici, kvalif. (M), prenos iz Faluna Košarka, pokal Spar (M), polfinale, prenos iz Laškega Starši v manjšini (V.), 3/6 Sočutje, nem. film Točka, glasb. odd. Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 08.10 08.35 09.00 09.15 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 12.45 13.40 14.20 15.20 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 23.15 23.20 00.45 02.40 03.10

24ur, ponov. Kopalčki, ris. Medved Rupert, ris. Glumpki, ris. Zojina omara, ris. Wendy, ris. Tara, ris. Lovci na zmaje, ris. Tv prodaja Queen Latifah show, am. ser. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Lepo je biti sosed, nan. Kuharski mojster, am. ser. Ana kuha Moje srce je tvoje, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne Barva strasti, nan. Dubrovniška zora, nan. 24ur, vreme 24ur Kvantum sočutja, am. film 24ur zvečer Rdeče luči, am. film Eurojackpot Rdeče luči, nad. filma Fantovščina, am. film 24ur zvečer Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 13.15 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 00.05 00.10

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Naj viža: ans. Golte Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice Regionalne novice Napoleon in jaz, italijanski film Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

21. februarja

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Žabe svatbo so imele 07.20 Timotej hodi v šolo, ris. 07.45 Tabaluga, ris. nan. 08.10 Studio Kriškraš: Zaklad 08.30 Bine, nan. 08.50 Male sive celice, kviz 09.30 V boju s časom (II.), 1/13 09.55 Infodrom 10.10 Kdo pa si ti?, 1/10 10.45 Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih, 2/3 11.55 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Na vrtu, izob. odd. 13.55 O živalih in ljudeh, izob. odd. 14.30 Komisar Rex (XII.), 7/12 15.20 Drevesa pripovedujejo: Bukev, dokum. odd. 16.00 Fant, ki leti, dokum. odd. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Stopimo skupaj, dobrodelna prireditev 21.30 Esther Blueburger, avstralski film 23.15 Poročila, vreme, šport 23.50 Restavracija Raw (IV.), 2/6 00.40 Ozare, ponov. 00.45 Dnevnik, ponov. 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal

07.10 07.40 08.55 09.30 10.00 10.50 11.25 13.00 14.15 16.00 18.45 19.55 21.45 22.45 00.20 00.55

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.50 08.05 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.20 10.10 10.30 10.45 11.00 11.55 12.50 13.05 14.50 16.30 18.25 18.55 19.00 20.00 21.45 23.40 02.55

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.05 11.30 11.35 11.55 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.45 22.45 00.15

Na lepše Polnočni klub: Evro na evro Športni izziv Zima je zakon, studijska oddaja Alp. smuč., Zlata lisica, VSL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Maribora Smučanje prosti slog, snežni kros, vključ. V prenos Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos Alp. smuč., Zlata lisica, VSL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Maribora Nord. smuč., sp, smuč. teki – skiatlon (M), prenos Nord. smuč., sp, smuč. skoki na mali skakalnici (M), prenos Nord. smuč., sp, smuč. teki – skiatlon (Ž), posnet. Košarka, pokal Spar (M), finale, prenos iz Laškega Aritmija Usodna noč, am. film Bleščica, oddaja o modi Zabavni kanal

24ur, ponov. OTO čira čara Tobi in njegov lev, ris. Mumu, ris. Lupdidu, ris. Hobonavti, ris. Yoohoo in prijatelji, ris. Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris. Maša in medved, ris. Pikica in Pepermint, ris. Lego prijateljice, ris. Grozni Gašper, ris. Winx klub, ris. Hitri prstki, ang. ser. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser. Rizzoli in Isles, nan. Tv prodaja Hčerina smrt, am. film Pravica za Natalee Holloway, am. film Moja punca, am. film Vrtičkanje 24ur, vreme 24ur Popolna poroka Ujetniki ljubezni, am. film Amadeus, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Pustni Miš maš Ustvarjalne iskrice (106): vozila Oglasi Popotniške razglednice: Od Dunaja do Trsta - hoja za mir Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo: Življenje v dijaškem domu Dotiki gora: Debela peč Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2274. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Spomin na pevca še živi, posnetek 1. dela koncerta Skrbimo za zdravje: Fenilketonurija Jutranji pogovori Videostrani, obvestila

22. februarja

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 08.50 09.05 09.30 09.35 09.55 10.25 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 17.00 17.15 18.40 19.00 20.00 21.00 21.50 22.20 22.50 23.50 00.20 01.10 01.35

Živ žav Nanigugu, ris. Svet živali, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Vivi Vijak, ponov. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris. Minuta v muzeju, ponov. Larina zvezdica, ris. Zajček Belko, ris. Svetovalka Hana, ris. Vesela kmetija, ris. Mucika, ris. Čarli in Lola, ris. Oblakov kruhek, ris. Pujsek Bibi, ris. Adi v človeškem telesu, ris. Peter Zajec, ris. Timotej hodi v šolo, ris. nan. Tinka in Žverca, ris. Tabaluga, ris. Minuta v muzeju Danov Dinosvet, 16/26 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Soba z razgledom, ang. film Poročila, vreme, šport Vse o Emi Mucika, ris. Dnevnik, vreme, šport Zadnji tango v Halifaxu (I.), 2/6 Intervju: Miha Lobnik Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, izob. Odd. Poročila, vreme, šport Oblast (I.), 2/10 Alpe, Donava, Jadran Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

09.55 Glasbena matineja 09.15 Zima je zakon, studijska oddaja 09.45 Alp. smuč., Zlata lisica, SL (Ž), 1. Vožnja, prenos 10.55 Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos 12.00 Nord. smuč., sp, nord. kombinacija, smuč. skoki na mali skakalnici ekipno, posn. 12.30 Alp. smuč., Zlata lisica, SL (Ž), 2. Vožnja, prenos iz Maribora 13.30 Smuč. prosti slog, smuč. kros, sp, prenos 14.25 Nord. smuč., svet. pokal, smuč. teki, sprint ekipno, vključ. v prenos 15.45 Nord. smuč., sp, smuč. skoki na mali skakalnici ekipno, prenos 16.50 Nord. smuč., sp, smuč. skoki mešane ekipe, prenos 19.15 Avtomobilnost 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Richard Strauss in njegove junakinje, dokum. film 20.50 Navdih klasike, violinist Domen Lorenz 21.00 Umori na podeželju, 1/6 22.30 Jedrski divjak, dokum. odd. 00.00 My Way, dokum. film 00.20 Aritmija, ponov. 01.25 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.50 08.05 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.20 10.10 10.30 10.45 11.00 11.55 12.50 13.05 14.50 16.35 18.25 18.55 19.00 20.00 22.00 00.25 02.10

24ur, ponov. OTO čira čara Mumu, ris. Lupdidu, ris. Hobonavti, ris. Yoohoo in prijatelji, ris. Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris. Maša in medved, ris. Pikica in Pepermint, ris. Legende Chime, ris. Grozni Gašper, ris. Winx klub 2, anim. film Hitri prstki, ang. ser. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser Rizzoli in Isles, nan. Tv prodaja Popolna poroka Ko se rodi ljubezen, am. film Moja punca 2, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Zobna vila, am. film Daj naprej, am. film Divje strasti 2, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Pustni Miš maš 09.40 2273. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2274. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Poslanska pisarna: Ivan Škodnik, poslanec stranke Mira Cerarja 11.40 Spev 2014 – Po Slakovi poti, 2. del 12.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.45 Prodajno TV okno 15.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (105): cesta promet 18.20 Mojca in medvedek Jaka: hop, hop, hop 18.55 Pop corn: Mi2, Nino 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Golte, ans. Stil 21.15 Napovedujemo 21.20 Aktualno: Medvrstniško nasilje 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

23. februarja

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.0 10.08 10.35 11.05 11.30 11.35 11.40 12.10 12.15 12.30 13.00 13.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 23.55 00.40 00.55 01.45 02.15

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Snežna kraljica, ris. film Živalska uganka: Slon Čarlijev cirkus Anica, nan. Infodrom Življenje z avtizmom, dokum. film Kaj pa ti misliš?, pogovor o dokum. filmu Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub, ponov. Poročila Dober dan, Koroška Maks in Rubi, ris. Studio Kriškraš, ponov. Duhovni utrip Odprta knjiga Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Novice Infodrom Risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi Umetni raj Oskarji, dan potem Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.55 08.00 08.05 08.20 08.40 09.00 10.15 12.30 13.20 14.40 15.40 17.05 17.45 18.15 18.40 19.10 20.00 21.00 22.25 23.20 23.40 00.25

Otroški kanal Nanigugu, ris. Slastni prigrizki, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Slastni prigrizki, ris. Pri Slonovih, ris. Medvedek, ris. Neli in Cezar, ris. Mili in Moli, ris. Pujsa Pepa, ris. Slastni prigrizki, ris. Profesor Pustolovec, ponov. Zgodbe iz školjke Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd. Ljudje in zemlja Obzorja duha Vikend paket Dober dan, Koroška Tv-poroka Prava ideja! O živalih in ljudeh, izob. odd. Točka, glasb. odd. Dediščina Evrope, 2/3 Nujni primeri: Spomin, 2/3 Zadnja ura, 4/6 Odprta knjiga, ponov. Točka, glasb. odd. Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 08.05 08.15 08.40 08.55 09.45 10.00 10.55 11.10 12.05 12.20 13.20 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.55 22.25 23.20 00.15 00.45 01.15

24ur, ponov. Mojster Miha, ris. Medved Rupert, ris. Glumpki, ris. Zojina omara, ris. Legende Chime, ris. Doktor glavca, ris. Tara, ris. Tv prodaja Queen Latifah show, am. ser. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Daj naprej, am. film Moje srce je tvoje, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne Barva strasti, nan. Dubrovniška zora, nan. 24ur vreme 24ur Noč v muzeju 2, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Vohun v nemilosti, nan. Kaliforiciranje, nan. 24ur zvečer Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 12.05 17.40 17.55 18.00

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2274. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo To bo moj poklic: Inženir informatike Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Dober večer gospod predsednik: Janez Janša Regionalne novice Spomin na pevca še živi, posnetek 1. dela koncerta Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55

Sreda,

24. februarja

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.35 11.0 Sledi 11.30 11.35 11.40 12.05 12.10 12.25

25. februarja

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Otroški počitniški program Edo in Medo, ris. film Živalska uganka, otr. ser. Čarlijev cirkus, otr. ser. Anica in Jakob, nan. Infodrom Spletno nadlegovanje, dok. film Kaj pa ti misliš?, pogovor o dokum. filmu Poročila, vreme, šport Studio city, ponov. Kaj govoriš?=So vakeres? Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov. Bine: Velikani Podoba podobe, ponov. Eko utrinki: Energetska učinkovitost Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd. Novice Infodrom Olivija, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Pokličite babico (III.), 1/10 Polmesec nad planikami, dok. f. Odmevi, vreme, šport Globus, ponov. Pričevalci: Zvonko Kokalj Posebna ponudba Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.30 11.00 sledi 11.30 11.35 11.40 12.05 12.10 12.20

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.55 08.00 08.05 08.30 08.50 09.30 10.15 12.30 13.15 14.15 14.45 15.45 16.50 17.30 18.00

19.00 19.50 20.00 20.50 21.20 23.10 00.25 01.15

Otroški kanal Slastni prigrizki, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Želvice, ris. Slastni prigrizki, ris. Prihaja Nodi, ris. Medvedek, ris. Neli in Cezar, ris. Mili in Moli, ris. Pujsa Pepa, ris. Slastni prigrizki, ris. Studi Kriškraš: Pust po indijansko Zgodbe iz školjke: Barčica po morju plava Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd. Sledi, dokum. odd. Duhovni utrip City folk: Reka Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Mostovi Hidak Ravabi, dokum. odd. Na vrtu Pogled v vesolje: Naša nenavadna zvezda – redek pojav na Soncu, dokum. ser. Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Odkrito Avtomobilnost Položaj otroka, romunski film Glasbeni večer, simf. ork. RtvS Točka, glasb. odd. Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 08.10 08.35 09.00 09.15 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.20 15.20 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.10 23.00 23.30 00.25 00.55 01.25

24ur, ponov. Kopalčki, ris. Medved Rupert, ris. Glumpki, ris. Zojina omara, ris. Wendy, ris. Tara, ris. Lovci na zmaje, ris. Tv prodaja Queen Latifah show Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Lepo je biti sosed, nan. Kuharski mojster, am. ser. Ana kuha Moje srce je tvoje, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne Barva strasti, nan. Dubrovniška zora, nan. 24ur vreme 24ur Preverjeno Najina zgodba, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, am. nan. Kaliforniciranje, am. nan. 24ur, ponov. Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Dober večer gospod predsednik: Janez Janša Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje Oglasi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2275. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna oddaja Dotiki gora: Debela peč Telemedicina za vse Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva

13.00 13.30 14.20 14.40 15.00 15.10 15.40 15.50 16.15 16.45 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 20.50 22.00 23.05 23.35 01.00 01.25 02.15 02.40

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.55 08.00 08.05 08.30 08.50 09.45 10.15 12.30 13.15 13.40 13.55 14.40 16.05 16.40 17.35 18.00

11.35 12.00 12.15 12.05 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 20.25 20.30 20.40 21.00 22.00 23.30

13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.25 18.50 19.00 20.05 21.20 22.00 23.05 23.35 00.10 01.00 01.25

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Otroški počitniški program Alfa Beta, ris. film Živalska uganka, otr. ser. Čarlijev cirkus, otr. ser. Anica, otr. nan. Infodrom Dve mami, dokum. film Kaj pa ti misliš?, pogovor o dokum. filmu Poročila, vreme, šport Intervju: Alenka Puhar Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Globus, ponov. Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd. Novice Infodrom Oblakov kruhek, ris. Minuta v muzeju, ponov. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Usodni strel, hrvaški film Pozabljeni Slovenci Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca: Samodestruktivno vedenje Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

22.15 22.45 00.05 00.55

Otroški kanal Slastni prigrizki, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Lačni pomorščaki, ris. Slastni prigrizki, ris. Prihaja Nodi, ris. Medvedek, ris. Neli in Cezar, ris. Mili in Moli, ris. Pujsa Pepa, ris. Slastni prigrizki, ris. Bine: Velikani Zgodbe iz školjke Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd. Posebna ponudba Alpe, Donava, Jadran Polmesec nad planikami, dok. f. Pogled v vesolje, dokum. ser. Mostovi Hidak Biti Ciril Zlobec Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih, 1/3 Točka, glasb. odd. Žrebanje Lota Športni izziv Nogomet – vrhunci evropske lige Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa, dokum. film Bleščica, odd. o modi Pobalinka, franc. film Točka, glasb. odd. Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 08.10 08.35 09.00 09.15 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.20 15.20 15.55 16.50 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.50 22.20 23.15 00.10 00.40 01.10

24ur, ponov. Kopalčki, ris. Medved Rupert, ris. Glumpki, ris. Zojina omara, ris. Wendy, ris. Tara, ris. Lovci na zmaje, ris. Tv prodaja Queen Latifah show Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Lepo je biti sosed, nan. Kuharski mojster, am. ser. Ana kuha Moje srce je tvoje, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne Barva strasti, nan. Dubrovniška zora, nan. 24ur vreme 24ur Prestopno leto, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Vohun v nemilosti, nan. Kaliforniciranje, am. nan. 24ur, ponov. Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.30 11.35 11.50 17.40 17.55 18.00

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2275. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (107): Filcano milo Otroški program Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Higiena in bolezni zob Regionalne novice Pop Corn: Rebeka Dremelj Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

19.00 19.50 20.00 20.30 21.20

18.20 18.40 18,45 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 19. 2. 2015, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

19. februarja 2015

kdaj â&#x20AC;˘ kje â&#x20AC;˘ kaj

KNJIĹ˝NI kotiÄ?ek SLOVENSKE gore: v objektivu letnih Ä?asov od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli / 91(497.4) â&#x20AC;&#x201C; Zemljepis Slovenije ÂťKako boĹĄ zajel tako obĹĄirno zgodbo, gorski vetriÄ?, trdnost skale, stanje duha. V dolino odneseĹĄ le delÄ?ek, po ostalo se vraÄ?aĹĄ.ÂŤ Ko je Cankarjeva zaloĹžba leta 1982 izdala knjigo z istim naslovom, smo svet okoli sebe dojemali drugaÄ?e kot danes. Uredniki so si jo zamislili kot fotografsko monografijo z enciklopediÄ?no organizirano vsebino. Ä&#x152;as je odpihnil Jugoslavijo in socializem, a gora je ostala. Kljub evropski krizi in podnebnim spremembam gore ostajajo s soncem obsijan kraj miru. In tega se Slovenci zavedamo in smo ĹĄe vedno oÄ?arani nad lepoto svojih gora. Danes so se planincem in gornikom pridruĹžili ĹĄtevilni adrenalinci, gorski kolesarji, maratonci in smuÄ?arji. Fotografska tehnologija je dodelana, zato so se uredniki te izdaje odloÄ?ili povabiti veliko ĹĄtevilo avtorjev s poudarkom na fotografijah, ki so razdeljene na letne Ä?ase ter s ĹĄtirimi esejistiÄ?nimi pogledi na gorski svet. Obvezno branje za ljubitelje dobre fotografije ob poglobljeni misli o gorskem svetu.

NOVAK, Franci: Po sonÄ?nih obronkih Slovenije: pohodniĹĄki vodnik od â&#x20AC;&#x201C; odrasli / 796.5(036) â&#x20AC;&#x201C; Gorski vodniki ÂťSlovensko ozemlje se razlega po juĹžnem predgorju mlado nagubanega gorstva, zato radi reÄ?emo, da Ĺživimo 'na sonÄ?ni strani Alp'.ÂŤ PohodniĹĄtvo je v Sloveniji danes Ĺže dodobra uveljavljena oblika rekreacije. Nekateri pohodniki prisegajo na kondicijo, drugi iĹĄÄ?ejo navdih in sprostitev, ki jih ponujajo naravne lepote in bogata kulturna dediĹĄÄ?ina, nekaterim pomeni pohodniĹĄtvo priloĹžnost za druĹženje, spet tretjim duhovno doĹživetje ... pravzaprav pa gre za preplet vsega. Osrednje vodilo avtorjev Franca Novaka in Urbana Goloba je Ĺželja, da ljudi povabita na pot, ki nas popelje k soncu.

KOZINC, Ĺ˝eljko: Lepi izleti vabijo: Lep dan kliÄ?e â&#x20AC;&#x201C; 15 let od â&#x20AC;&#x201C; odrasli / 913(497.4)(036) â&#x20AC;&#x201C; Vodniki - Slovenija ÂťOsebno imam najraje zatiĹĄja v naravi ob starih spomenikih slovenske kulture in zgodovine.ÂŤ. Knjiga Lepi izleti vabijo je izĹĄla ob petnajstletnici izida prve knjige v seriji Lep dan kliÄ?e in je nadaljevanje ter dopolnilo jubilejne knjige Moje najljubĹĄe poti. Ĺ˝eljko Kozinc je v letih 1999 â&#x20AC;&#x201C; 2007 opisal 500 izletov v ĹĄtirih knjigah pod skupnim naslovom Lep dan kliÄ?e. Ker so vse knjige naletele na dober odziv, nekatere so bile razprodane in veÄ?krat ponatisnjene, se je avtor, velik ljubitelj narave in obiskovalec prav vseh izletniĹĄkih toÄ?k, odloÄ?il izdati

Ä&#x152;etudi poti sprva vodijo po gozdu in senÄ?nih dolinah, nas popeljejo do razglednega vrha, kjer uĹživamo v razgledu. In Ä?eprav je oblaÄ?en dan, se ljudje iz poti vraÄ?amo s svojim notranjim soncem. PohodniĹĄki vodnik predstavlja 60 lahkih do srednje zahtevnih poti po sonÄ?nih obronkih Slovenije, ki zajemajo najlepĹĄe gorske, kraĹĄke, mediteranske, gozdne in vinorodne pokrajine. Opise poti dopolnjujejo fotografije, zemljevidi z vrisanimi potmi in najpomembnejĹĄe informacije o pohodu ter dodatni turistiÄ?ni ponudbi.

LAĹ TRO, Kata: ZeliĹĄÄ?na abeceda ml - Mladina / C-S - CicibaniSlikanice

ĹĄe peto, jubilejno knjigo. Ker se izletniĹĄka ponudba v Sloveniji nenehno dopolnjuje in celo krepi, je avtor v tej knjigi vkljuÄ?il 81 Ĺže opisanih in 23 novih izletov. Zaveda se, da je izletnik vse bolj informiran, vendarle, nekateri raje prisegajo na preizkuĹĄene poti. Knjigi je priloĹžena turistiÄ?na avtokarta Slovenije z vsemi opisanimi izleti, oznaÄ?enimi s stopnjo zahtevnosti.

ÂťA kot arnika â&#x20AC;Ś Ĺ˝ kot Ĺžajbelj.ÂŤ Da bi se ljudje pribliĹžali naravi in svetu rastlin, je avtorica, VelenjÄ?anka Kata LaĹĄtro naredila t. i. zeleno zeliĹĄÄ?no abecedo. Ta odpira pot k zeleni pismenosti, ki pomeni pismenost za Ĺživljenje. ZeliĹĄÄ?na abeceda nas, predvsem pa otroke, katerim je namenjena v prvi vrsti, s pomoÄ?jo Ä?rk od A do Ĺ˝ popelje skozi Ä?udoviti svet rastlin. Rastline, ki so vkljuÄ?ene v knjigo, rastejo in uspevajo v naĹĄem okolju. Najdemo jih na travniku, na vrtu, na njivi, ob potoku â&#x20AC;Ś Knjiga je narejena kot didaktiÄ?en pripomoÄ?ek za spoznavanje rastlin in njihovih znaÄ?ilnosti v naravnem okolju, je pripomoÄ?ek za uÄ?enje abecede, za raziskovanje narave, za razvoj pozitivnega odnosa do narave, za povezovanje z naravo in je namenjena otrokom v vrtcih, uÄ?encem osnovnih ĹĄol, otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in odraslim osebam oz. vsem, ki si Ĺželijo vtisniti v spomin naziv kakĹĄne rastline tako, kot se uÄ?imo Ä?rk abecede. đ&#x;&#x201D;˛

Brina Zabukovnik JeriÄ?

Nocoj Marjanov veÄ?er Velenje, 19. februarja â&#x20AC;&#x201C; Ob koncu januarja so v Festivalu Velenje zaradi obilnega sneĹženja odpovedali Ä?etrti Marjanov veÄ?er, ki ga prirejajo v spomin na kulturnika Marjana MarinĹĄka. Izvedli ga bodo nocoj ob 19. uri, prav tako v mali dvorani kulturnega doma. VeÄ?er bo tudi tokrat citrarsko obarvan, nastopili pa bodo Peter Napret, Janja Brlec in Marjanke. Dogodek bo povezovala Irena Zalar. Marjanov veÄ?er pripravljajo v sodelovanju s Citrarskim druĹĄtvom Slovenije. đ&#x;&#x201D;˛

bĹĄ

VELENJE Ä&#x152;etrtek, 19. februar 8.00

Odhod za avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Ĺ PP IV 8.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Zimska ĹĄola rokometa za uÄ?ence od 5. do 9. razreda 9.00 RdeÄ?a dvorana in DrsaliĹĄÄ?e Velenje Zimski tabor Zmaga KuĹĄtruna 9.00 Vila Mojca Zimske poÄ?itnice v Vili Mojca 9.00 â&#x20AC;&#x201C; 12.00 in 16.00 â&#x20AC;&#x201C; 19.00 UMstvarjalnica, Trg mladosti 6 UMstvarjalne poÄ?itnice za otroke med 9. in 14. letom 9.00 â&#x20AC;&#x201C; 13.00 in 15.00 â&#x20AC;&#x201C; 20.00 DrsaliĹĄÄ?e Velenje Drsanje za otroke vseh starosti 9.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje â&#x20AC;&#x201C; organizirane poÄ?itnice za otroke 9.30 RdeÄ?a dvorana Velenje Zimska ĹĄola rokometa za uÄ?enke od 5. do 9. razreda 10.00 KnjiĹžnica Velenje Lego ustvarjalnica 10.00 Vila Mojca GledaliĹĄÄ?e za poredne mulÄ?ke za otroke od 4. do 7. razreda 10.00 Vila Mojca ZaÄ?etni teÄ?aj raÄ?unalniĹĄtva za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 Bazen Velenje Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 StreliĹĄÄ?e SD MroĹž, KopaliĹĄka 3 Streljanje z zraÄ?no puĹĄko 11.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda 11.30 RdeÄ?a dvorana Velenje Ĺ ola nogometa za otroke vseh starosti 12.00 Vila Mojca PoÄ?itniĹĄki kuharski teÄ?aj za otroke od 1. do 9. razreda ÂťDiĹĄi po italijanski kuhinjiÂŤ 12.00 Bazen Velenje Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda 12.30 Ljudska univerza Velenje RaÄ?unalniĹĄko programiranje za otroke 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 eMCe plac Wonderland 19.00 Dom kulture, mala dvorana Marjanov veÄ?er 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predstavitev knjige Janeza Ivana Novaka Kako temno je pred svitom

CITY CENTER Celje â&#x20AC;˘ Ä&#x152;etrtek, 19. 2., 14.00-19.00 BiotrĹžnica â&#x20AC;˘ Petek, 20. 2., 14.00, KmeÄ?ka trĹžnica â&#x20AC;˘ Sobota, 21. 2., 10.00 - 12.00, Borza igraÄ? â&#x20AC;˘ Nedelja, 22. 2., 11.00, Raziskovalno nedeljsko dopoldne; igre in eksperimenti, 13.00 Lutkovna predstava O starki Zimi in njenih pomoÄ?nikih v izvedbi GledaliĹĄÄ?a BiÄ?ikleta

Petek, 20. februar X

RazliÄ?ni organizatorji Zimske poÄ?itnice za otroke / glej program Ä?etrtek 20.00 DrsaliĹĄÄ?e Velenje Curlig 20.00 Havana bar Fin de partido 21.00 eMCe plac NateÄ?aj BoteÄ?aj - predizbor

Sobota, 21. februar 7.00 7.00 8.00 8.00 10.00 10.00 11.30

17.00 17.30 19.00 20.30 21.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Po poti 14. divizije Odhod z avtobusne postaje Pilates Dravski Kozjak PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje KnjiĹžnica Velenje Sejem Izmenjava domaÄ?ih semen â&#x20AC;&#x201C; priprava na setev ZbiraliĹĄÄ?e: Pred Vilo Bianco SenzoriÄ?no spoznavanje Velenja UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica Mladi popotnik â&#x20AC;&#x201C; Kitajsko novo leto Zbirno mesto Kodrunova domaÄ?ija v LajĹĄah 17. Kajuhov pohod do Ĺ˝lebnikove domaÄ?ije Vinska Gora, Krstnikov dom Predstavitev zgoĹĄÄ?enke harmonikarja AljaĹža Sedovnika KAC, Efenkova 61 b paLAÄ&#x152;ENka party DrsaliĹĄÄ?e Velenje Disco na ledu RdeÄ?a dvorana Rokometna tekma RK Gorenje : Hanslumhandbal eMCe plac Klubski veÄ?er Ĺ˝elezni aktivizem

Nedelja, 22. februar 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Ĺ˝lebnik 14.30 eMCe plac 5. tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje RoĹže za Pepco

Ponedeljek, 23. februar 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ure pravljic v srbskem jeziku 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predavanje Zlatke JambroviÄ? DruĹžina z najstniki 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Muzikal Cvetje v jeseni 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Leviatan

Torek, 24. februar â&#x20AC;˘ Ponedeljek, 23. 2. - 3. 3. Vse najboljĹĄa pomlad v Citycentru. Pomlad po potrkala na vrata in sprehajali se boste ob bujno cvetoÄ?i preprogi. â&#x20AC;˘ Ujemite Citycentrova zimska dekleta za vikend, 21. in 22. 2. na Rogli â&#x20AC;˘ Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek 16.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma Ĺ˝RK Velenje : RK Ĺ˝alec 17.00 KAC, Efenkova 61 b Sadne in posebne ptice 19.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK Izola 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Muzikal Cvetje v jeseni

Sreda, 25. februar 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Vila RoĹžle Likovna delavnica Kvadrat in krog, kocka in krogla 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic 18.00 Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje, Efenkova 61 Predavanje Popotovanje po Etiopiji 18.00 KnjiĹžnica Velenje Predavanje Naravna prehranska dopolnila za zdravo srce 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Komedija GledaliĹĄÄ?a Velenje NoÄ?ni portir

Ĺ OĹ TANJ

12.30 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: PowerPoint

Ĺ MARTNO OB PAKI Ä&#x152;etrtek, 19. februar 10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice â&#x20AC;&#x201C; ustvarjanje iz odpadnih materialov 16.30 Dvorana Marof Predstavitev delovanja defibrilatorja 17.00 HiĹĄa mladih â&#x20AC;&#x201C; sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO â&#x20AC;&#x201C; klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba

Petek, 20. februar 10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice â&#x20AC;&#x201C; ustvarjanje iz odpadnih materialov

Sobota, 21. februar 9.00

Dvorana Marof KmeÄ?ka trĹžnica

Ponedeljek, 23. februar 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (ĹĄolska in predĹĄolska skup.) 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba

Torek, 24. februar

Ä&#x152;etrtek, 19. februar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?ne ure (Amber Stewart: ZajÄ?ji uhlji | Pripoveduje Marjetka Blatnik)

Sobota, 21. februar 11.00 Ravne - spomenik v OsreĹĄkih peÄ?eh Obletnica pohoda XIV. divizije na Ĺ tajersko 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Za sreÄ?nejĹĄe dni â&#x20AC;&#x201C; Kajuh (premiera dokumentarnega TV filma)

Nedelja, 22. februar

14.00 HiĹĄa mladih â&#x20AC;&#x201C; sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO â&#x20AC;&#x201C; kitara 18.00 Marof â&#x20AC;&#x201C; zgornja dvorana Joga 18.00 Dvorana Marof TeÄ?aj druĹžabnih plesov

Sreda, 25. februar 16.30 HiĹĄa mladih - dile Plesna ĹĄola Spin

Lunine mene

18.00 Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj Elektra Ĺ oĹĄtanj : Maribor Nova KBM (mladinci U19)

Ponedeljek, 23. februar 9.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski Bridge turnir

25. februarja, ob 18:14 ,

Sreda, 25. februar

prvi krajec

Lutke v Citycentru Celje - V nedeljo, 22. februarja, ob 13. uri vabljeni na lutkovno predstavo O starki Zimi in njenih pomoÄ?nikih. V izvedbi GledaliĹĄÄ?a BiÄ?ikleta se bo odvijala na osređ&#x;&#x201D;˛ dnjem prostoru Citycentra.

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka VELIÄ&#x152;ASTNIH 6 3D

KINGSMAN: TAJNA SLUĹ˝BA

Big hero 6 (ZDA) Animirana akcijska komedija, 102 minuti. ReĹžija: Don Hill, Chris Williams. Slovenski glasovi: Denis VuÄ?ak, Rok Kunaver, PrimoĹž Ranik, Igor PotoÄ?nik, UroĹĄ Buh, Tatjana Ä?uriÄ&#x2021; RibiÄ?, Zala Ä?uriÄ&#x2021; RibiÄ?, Dani Bavec, UroĹĄ Smolej, Lija PeÄ?nikar idr. Ä&#x152;etrtek, 19. 2., ob 17.00 3D

Kingsman: The Secret Service (VB) Akcijska pustolovĹĄÄ?ina, komedija, 129 minut. ReĹžija: Matthew Vaughn. Igrajo: Samuel L. Jackson, Colin Firth, Mark Strong, Michael Caine, Jack Davenport, Sofia Boutella, idr. Petek, 20.2., ob 20.00 Nedelja, 22.2., ob 18.00

FANTOVSKA LETA

PETDESET ODTENKOV SIVE

Boyhood (ZDA) Drama, 166 minut. ReĹžija: Richard Linklater. Igrajo: Patricia Arquette, Ellar Coltrane, Lorelei Linklater, Ethan Hawke, lijah Smith, idr. Ä&#x152;etrtek, 19. 2., ob 19.00

Fifty Shades of Gray (ZDA) RomantiÄ?na drama, 125 minut / ZDA. ReĹžija: Sam Taylor-Johnson. Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Jennifer Ehle, Luke Grimes, Marcia Gay Harden, Max Martini, idr. Sobota, 21. 2., ob 20.00 Ponedeljek, 23. 2., ob 17.30

POBEG S PLANETA ZEMLJA Escape from Planet Earth (ZDA) Animirana pustolovska komedija, 89 minut / Kanada, ZDA. ReĹžija: Cal Brunker. Slovenski glasovi: Mirko Medved, SaĹĄo PreĹĄeren, Ksenija Urbanc GlinĹĄek,Aleksander Golja, Tina Ogrin, idr., Petek, 20. 2., ob 18.00 Sobota, 21. 2., ob 18.00 Nedelja, 22. 2., ob 16.00 â&#x20AC;&#x201C; otroĹĄka matineja

Ĺ E VEDNO ALICE Still Alice (ZDA) Biografksa drama, 101 minuta. ReĹžija: Richard Glatzer, Wash Westmoreland. Igrajo: Julianne Moore, Kristen Stewart, Kate Bosworth, Alec Baldwin, Seth Gilliam, Hunter Parrish, idr. Sobota, 21. 2., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Nedelja, 22. 2., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

ZIMSKO SPANJE Kis uykusu (TurÄ?ija, Francija, NemÄ?ija) Drama, 196 minut. ReĹžija: Nuri Bilge Ceylan. Igrajo: Haluk Bilginer, Melisa SĂśzen, Demet Akbag, Ayberk Pekcan, Serhat Kilic, Nejat Isler, Tamer Levent, idr. Petek, 20. 2., ob 18.30 â&#x20AC;&#x201C; mala dvorana

RITEM NOROSTI Whiplash (ZDA) Glasbena drama, 97 minut. ReĹžija: Damien Chazelle. Igrajo: Miles Teller, J. K. Simmons, Melissa Benoist, Paul Reiser, Austin Stowell,, idr. Nedelja, 22. 2. ob 20.30

LEVIATAN Leviathan (Rusija) Drama, 141 minut. ReĹžija: Andrej Zvjagincev. Igrajo: Aleksej Serebrijakov, Elena Ljadova, Vladimir VdoviÄ?enkov, Roman Madjanov, Ana Ukolova, idr. Ponedeljek, 23. 2. ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

19. februarja 2015

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

V prodajalnah Mobtel Vam priporočamo »Paketi Mobitel Neomejeni«:

• neomejeni pogovori in sporočila v vsa slovenska omrežja • že od 19,95 € na mesec • prvi resnično neomejeni paket »Neomejeni D« tudi z neomejenim prenosom podatkov v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Novo: plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 2. 3. 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in folijo za mobitel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

mali OGLASI NUDIM

STIKI

SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

ŽIVALI

PRIDELKI

PRAŠIČA, težkega 200 kg, prodam. Cena: 1,80 evra/kg. Gsm: 031 398-506

SENO v kockah, okoli 60 kom, ugodno prodam. Gsm: 041 268 244

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

Rožaje Mustafe, Pečanin b.b.

POROKE

SMRTI

Hasanović Alen, Bih, Živinice b.b. in Delić Sabina, Velenje, Šalek 108; Čučun Damjan, Brezovica, Notranje Gorice, Podklin 9 in Mrkulić Admira, Črna gora,

Jurič Frančišek, roj. 1935, Vojnik, Lindek 18 b; Krevzel Franc, roj. 1931, Šmartno ob Paki, Mali vrh 15 a; Ledinek Boris, roj. 1972, Šoštanj, Ravne

BUKOVA suha drva prodamo. Gsm: 031 517 415 OKROGLE silažne bale prodam. Gsm: 041 942 898 JABOLČNIK, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

NEPREMIČNINE KUPIM ali vzamem v najem hišo z vrtom ali manjšo kmetijo. Gsm: 040 202 800

104 a; Balon Ivan, roj. 1938, Žalec, Šempeter v Savinjski dolini, Rimska cesta 85; Semprimožnik Franc, roj. 1943, Šmartno ob Paki, Skorno 7; Smirnov Vladimir, roj. 1945, Velenje, Kidričeva cesta 3; Vertovšek Stanislava , roj. 1939, Velenje, Šaleška cesta 16; Novak Ljudevit, roj. 1947, Žalec, Efenkova ulica 1; Sivka Irena, roj. 1961, Velenje, Cesta XIV. divizije 14.

ČETRTEK, 19. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 20. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 21. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 22. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 23. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

• 3-sobno stanovanje na Goriški v Velenju, velikosti 87 m2, 5/5 nad., zgrajeno 1981, vseljivo takoj. Cena 69.000 evr. ER F (150-210 KWh/m2a)

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 24. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 25. februarja

• Samostojno hišo v Gaberkah, na sončni legi, P+M, velikosti 203 m2, zgrajeno 2009, 811 m2 zemljišča, idealna družinska hiša. Cena 168.000 evr. ER D (60-105 KWh/m2a)

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 9. do 15. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/ m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. do 15. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

19. februarja 2015

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEŠČE . CEPILNIKI DRV . KROŽNE ŽAGE . OVIJALCI DRV T: +386 3 777 14 10 T: +386 3 777 14 23 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

DEŽURSTVA

Nagrajenci nagradne križanke Pust šoštanjski, objavljene v tedniku Naš čas dne 5. 2.2015 so:

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

•

MARTINA SEME, Gregorčičeva 20, 3320 Velenje • LIJANA LAMOT, Gaberke 25, 3325 Šoštanj • IVANA DREV, Lokovica 143 3325 Šoštanj Nagrajenci dobijo nagrade, majice in knjige na uredništvu tednika Naš čas, Kidričeva cesta 2a, Velenje, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00

do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 21. in 22. 2. – Mojca Koprivc Bujan, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

Odšel je naš nekdanji direktor Poslovil se je naš nekdanji sodelavec in prijatelj

MARJAN LIPOVŠEK MARJAN LIPOVŠEK

14. 1. 1936 – 12. 2. 2015

14. 1. 1936 – 12. 2. 2015 Skupaj smo utirali pot novinarski besedi. Ostanejo spomini na prijazne trenutke.

V spominu ohranjamo njegov zgled odgovornosti in pripadnosti Gorenju.

Uprava in kolektiv Gorenja Kolektiv Našega časa

ZAHVALA

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in pradedek

VINKO FRANC ČULK

FRANC KREVZEL

roj. 20. 1. 1940

iz Malega Vrha 15 a, Šmartno ob Paki

30. 3. 1931 – 6. 2. 2015 Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.

S hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gospodu župniku, govorniku, rudarski godbi, znancem in vrtičkarjem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Na svetu nimamo ničesar, kar bi bilo naša last, vse nam je dano le za določen čas – tudi ljudje, ki jih imamo radi. (M. Klevišar)

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in ga pospremili na zadnji poti. Zahvala patronažnima sestrama ga. Dragici in ga. Nataliji za vso skrb in nego. Hvala g. dekanu Napretu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku g. Aristovniku, rudarjem in praporščakom za opravljeno pogrebno slovesnost.

Vsi njegovi

ZAHVALA

Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, dedka in pradedka

Mnogo prerano je odšla od nas draga žena, hči in sestra

Življenje je vera, kdor zanjo umira, ko se dvigneš v življenje, padeš v smrt.

IRENA SIVKA

MARTIN BLAZINŠEK

1961 – 2015

Šalek 73 a, Velenje

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

5. 11. 1932 – 5. 2. 2015 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala osebju Bolnišnice Topolšica, častni straži, rudarski godbi Premogovnika Velenje, pevcem, govorniku, župniku in Pogrebni službi Usar.

Žalujoči mož Rado, mama Štefka in brat Branko z družino Žalujoči vsi njegovi

NaĹĄ ÂÄ?as, 19. 12. 2015, barve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, sÂ tran 24

Ĺ tudentsko delo po novem mladim prinaĹĄa tudi pravice Ĺ e naprej poteka preko ĹĄtudentskih servisov â&#x20AC;&#x201C; NajniĹžja urna postavka 4,5 evra bruto ali 3,8 evra neto â&#x20AC;&#x201C; Namesto 100 po novem v ĹĄtudentski denarnici dobrih 84 evrov Bojana Ĺ pegel

Velenje, 30. januarja â&#x20AC;&#x201C; 1. februarja je zaÄ?el veljati nov Zakon o zaÄ?asnem in obÄ?asnem delu dijakov in ĹĄtudentov. Z zakonom, ki reformira ĹĄtudentsko delo, se spreminja minimalna urna postavka za delo s ĹĄtudentskimi napotnicami, omejitev ur njihovega dela ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po besedah resorne ministrice dr. Anje KopaÄ? Mrak so v ĹĄtudentskem delu ohranili pozitivne znaÄ?ilnosti: mladi imajo

Rekli so ... â?ą Ĺ tudentsko delo ĹĄe atraktivno? Zanimalo nas je, kaj o novem zakonu o ĹĄtudentskem delu menijo na velenjskih ĹĄtudentskih servisih in kaj delodajalci, ki so doslej redno najemali ĹĄtudente. Stojana Mirst, direktorica Mladinskega servisa Velenje, nam je povedala: ÂťNovosti so ÂťkonÄ?noÂŤ usmerjene k vsebini. Spremembe finanÄ?no ne predstavljajo pomembnih sprememb niti za delodajalce niti za posrednike del (servise). OdloÄ?ilna sprememba

stik s trgom dela, si nabirajo delovne izkuĹĄnje, predstavlja pa jim tudi v teh Ä?asih zelo pomemben vir dodatnega zasluĹžka. Novi zakon pa izboljĹĄuje pravno, socialno in ekonomsko varnost mladih in prepreÄ?uje zlorabe, ki jih je dopuĹĄÄ?al in omogoÄ?al prejĹĄnji sistem. Ĺ tudentsko delo se torej po novem ĹĄteje v pokojninsko dobo. Skupaj bodo prispevki dijaka oz. ĹĄtudenta znaĹĄali 15,50 %, prispevki in ostali stroĹĄki delodajalca pa 20,65 %. Sredstva iz dajatve se bodo namenjala za

ĹĄtipendije (1,25 %), ĹĄtudentske domove (2 %), delovanje ĹĄtudentske organizacije Slovenije (4 %) in delovanje centralne evidence (0,25 %).

Poleg tega bo ĹĄtudentsko delo sedaj tudi uradno priznano kot delovne izkuĹĄnje. V prvi polovici letoĹĄnjega leta bodo vzpostavili beleĹženje in priznavanje znanja, pridobljenega z dijaĹĄkim in ĹĄtudentskim delom; tako pridobljene izkuĹĄnje pa bodo

imele javno veljavo. To pomeni, da bo ĹĄtudent dobil javnoveljavno listino, na kateri bo pisalo, kje in kaj je delal, pa tudi, kakĹĄne kompetence si je s tem pridobil. Nekateri delodajalci naj bi to upoĹĄtevali Ĺže doslej, a uradnega potrdila ĹĄtudenti niso imeli. Je pa dejstvo, da so delodajalci Ĺže doslej tiste, ki so se med delom preko ĹĄtudentskega servisa izkazali, tudi redno zaposlovali. Z novimi omejitvami ĹĄtudentskega dela naj bi prepreÄ?ili tudi nelojalno konkurenco rednemu zaposlovanju mladih. Osnovni preizkuĹĄeni mehanizmi ĹĄtudentskega dela pa se z novim zakonom bistveno ne spreminjajo. Ĺ e naprej poteka preko posrednikov (ĹĄtudentskih servisov) na osnovi napotnice, preteĹžno v ele-

bo pomenila premik v glavah delojemalcev â&#x20AC;&#x201C; ĹĄtudentov in dijakov. Njim izraz bruto urna postavka ni blizu, saj so usmerjeni v ta trenutek in ne v prihodnost. Del njihovega zasluĹžka sedaj predstavlja naloĹžbo za prihodnost. Ĺ tudenti se z ureditvijo na sploĹĄno strinjajo, saj jim v mnogih primerih ta zviĹĄuje urno postavko. Fleksibilnost ĹĄtudentskega dela se Ĺže kar nekaj let za delodajalce kaĹže kot negativna in ne spodbudna zaposlitev, zato posebnih nihanj v obsegu tega dela ne priÄ?akujemo.ÂŤ Darja Stermecki, vodja velenjskih Intersparov v Ĺ aleku in Velenjki,

nam je povedala: ÂťDoslej smo najemali ĹĄtudente predvsem za delo na blagajnah. Ä&#x152;eprav bo po novem ĹĄtudentsko delo za nas draĹžje, bomo to delali tudi v prihodnje. Predvsem zato, ker gre za najbolj fleksibilno obliko dela; kadar imamo premalo delavcev zaradi bolniĹĄkih dopustov ali priÄ?akujemo veÄ?ji obseg dela v naĹĄih trgovinah, jih pokliÄ?emo in plaÄ?amo po opravljenih urah. Zato ĹĄtudentsko delo za nas ostaja aktualno.ÂŤ Med poletnimi poÄ?itnicami je Ĺže nekaj let najveÄ?ji delodajalec v Ĺ aleĹĄki dolini MO Velenje, ki poÄ?itniĹĄko delo omogoÄ?a preko projekta ÂťÄ&#x152;isto

moje VelenjeÂŤ. Zanj je zadolĹžen Andrej Rupreht, ki nam je povedal: ÂťNa MO Velenje bomo tudi v letu 2015 izvedli projekt poÄ?itniĹĄkega dela Ä&#x152;isto moje Velenje. V obÄ?inskem proraÄ?unu je za ta namen zagotovljeno 50 tisoÄ? evrov. V preteklih letih smo preko projekta omogoÄ?ili delo nekaj tisoÄ? dijakom in ĹĄtudentom iz naĹĄe obÄ?ine. Lani je delo opravljalo 251 dijakov in ĹĄtudentov, ki so opravili 9.506 delovnih ur. Letos bodo te ĹĄtevilke nekaj manjĹĄe, saj so se s spremembami zakonodaje na tem podroÄ?ju spremenile stopnje obremenitve ĹĄtudentskega dela in minimalna ur-

Sedaj ÂťĹĄtejeÂŤ tudi ĹĄtudentsko delo

ktronski obliki in brez dodatnih administrativnih bremen. Po vzoru minimalne plaÄ?e so doloÄ?ili tudi minimalno urno postavko v viĹĄini 4,5 evra bruto, kar je 3,8 evra neto. Ĺ tudentski servisi pa bodo morali po novem, ne glede na plaÄ?ilo raÄ?una delodajalca, zagotoviti plaÄ?ilo dijaku oz. ĹĄtudentu. ZaÄ?asno in obÄ?asno delo dijakov in ĹĄtudentov lahko opravljajo mladi s statusom dijaka ali ĹĄtudenta, starejĹĄi od 15 let. Pri delodajalcih pa se uvajajo omejitve, ki temeljijo na ĹĄtevilu povpreÄ?no zaposlenih v preteklem letu. Pri delodajalcih z niĹžjim ĹĄtevilom zaposlenih so te omejitve viĹĄje, pri delodajalcih z viĹĄjim ĹĄtevilom zaposlenih pa niĹžje. Ob uvedbi novega zakona pa osta-

na postavka za ĹĄtudentsko delo. Po novem bo minimalna urna postavka 4,5 evra, na osnovi zasluĹžka pa se potem obraÄ?unajo ĹĄe koncesijske dajatve, prispevki in DDV. Tudi letos bodo posamezniki lahko opravili najveÄ? 40 delovnih ur. Okvirni izraÄ?un kaĹže, da bo lahko letos v projektu sodelovalo veÄ? kot 170 mladih, ki bodo lahko opravili slabih 7.000 delovnih ur. Na spletni strani MOV smo Ĺže objavili obvestilo o projektu v letoĹĄnjem letu, skupaj z obrazcem za prijavo. Mladi pa se prijavljajo Ĺže od novega leta dalje.ÂŤ

ja vpraĹĄanje, ali bo ĹĄtudentsko delo res ostalo Âťpo staremÂŤ ali pa bo po nekaterih napovedih upadlo. Eni napovedujejo okoli 6-odstoten padec, drugi pa kar dvetretjinski. Dejstvo je, da je tovrstno delo za delodajalce sedaj draĹžje, nekaterim je teĹžava tudi nova najniĹžja urna postavka, ki je viĹĄja, kot so jo imeli doslej. Manj bo kanilo tudi v ĹĄtudentsko denarnico. Ob tem je treba vedeti, da je recesija marsikaterega ĹĄtudenta prisilila v delo in je to Ĺže nekaj let tudi socialni korektiv, ki nekaterim predstavlja edino moĹžnost, da sploh lahko ĹĄtudirajo. VpraĹĄanje je, ali je res bilo za manjĹĄo brezposelnost med mladimi krivo tudi ĹĄtudentsko delo, ker je bilo doslej za delodajalce precej cenejĹĄe od redne zaposlitve. Med pogajanji ĹĄtudentske organizacije z vlado o novem zakonu o ĹĄtudentskem delu so namreÄ? ti dokazovali, da to ne drĹži; doslej naj bi ĹĄtudentsko delo zajemalo 2,7 odstotka trga dela v Sloveniji. VeÄ? od minimalne plaÄ?e je zasluĹžilo le okoli 2,5 % ĹĄtudentov. Gre za manj kot tisoÄ? ĹĄtudentov. PovpreÄ?en ĹĄtudent je do 1. februarja zasluĹžil 250 evrov meseÄ?no. In kaj pokaĹže izraÄ?un po novem zakonu? Ĺ tudent, ki je doslej za delo preko ĹĄtudentske napotnice prejel 100 evrov, bo za enako delo poslej dobil 84,50 evra. Delodajalec je prej za to odĹĄtel dobrih 130 evrov, po novem pa bo slabih 134 evrov. đ&#x;&#x201D;˛

Pa kaj, Ä?e je sneg skopnel Tako so si verjetno rekli poÄ?itnikarji in se odzvali vabilom organizatorjev dogodkov med zimskimi poÄ?itnicami Velenje, 16. februarja â&#x20AC;&#x201C; ZaÄ?ele so se v ponedeljek, a Ĺžal je sneg skozi vikend Ĺže vidno skopnel. Zato tistim, ki so letos raÄ?unali, da bodo zimske poÄ?itnice tudi v dolini lahko preĹživeli na snegu, Ĺželja ni bila usliĹĄana. So se pa zato v lepem ĹĄtevilu odzvali na vabila velenjske Ĺ portne zveze, MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine in velenjskega mladinskega centra, kjer so jim ponudili niz poÄ?itniĹĄkih dejavnosti. V RdeÄ?i dvorani je bilo v ponedeljek dopoldne Ĺživahno na vseh igriĹĄÄ?ih. Tudi ĹĄportni tabor Zmaga KoĹĄtrina je bil odliÄ?no obiskan. V njem so udeleĹžencem vsak dan predstavili po en ĹĄport. V ponedeljek je bil to tenis. OsnovnoĹĄolec GaĹĄper PodpeÄ?an

nam je povedal: ÂťZanimivo je, saj smo imeli gimnastiko in igrali tenis. Meni je tenis od vseh ĹĄportov najbliĹžji, a ker imam rad tudi druge, bom zagotovo uĹžival prav ves teden. Veselim se ĹĄole rokometa in koĹĄarke. Vsak dan bomo na koncu ĹĄli na drsaliĹĄÄ?e. Letos sem Ĺže drsal, a se tega vedno veselim. Poleg tega upam, da bom vsaj kakĹĄno popoldne preĹživel na smuÄ?iĹĄÄ?u na Golteh. Sicer pa bom popoldneve preĹživljal na sveĹžem zraku, saj sem rad v naravi.ÂŤ ObiĹĄÄ?emo ĹĄe Vilo Mojca. Delo konÄ?ujejo v GledaliĹĄÄ?u za poredne mulÄ?ke, v katerem so letos sama dekleta. BoĹĄtjan Oder jim predstavlja gledaliĹĄka pravila in jih uÄ?i nastopati, tema pa je svetloba. Klara Perger je bila najmlajĹĄa udeleĹženka teÄ?aja. ÂťBilo je super. OdloÄ?ila sem se, da se v Ä?asu zimskih poÄ?itnic kaj novega nauÄ?im, zato sem se tudi odloÄ?ila za gledaliĹĄÄ?e. Danes smo si

podajali nevidno Ĺžogico in se uÄ?ili nastopati. Sedaj grem ĹĄe na kuharski teÄ?aj, saj rada tudi kuham. Ko pridem domov, pa se bom igrala z muckom. Ĺ˝elim si le, da bi bile poÄ?itnice daljĹĄe, sicer pa vem, da mi v njih ne bo dolgÄ?as,ÂŤ nam je povedala. In ja, pravkar se je zaÄ?el kuharski teÄ?aj. V njem so tako fantje kot dekleta, kuhati pa jih uÄ?i Tina Jan. Vsi so si nadeli enake predpasnike, v

ponedeljek pa so se nauÄ?ili skuhati ĹĄpagete in omako zanje. V Vili Mojca zmotimo ĹĄe zgovornega Marka Ĺ ehiÄ?a. Povedal nam je: ÂťKer zelo rad ustvarjam in se uÄ?im, sem se vpisal na teÄ?aj raÄ?unalniĹĄtva. Danes sem se nauÄ?il, kako pridem do igric in kako shranim stvari v svojo mapo. Bilo je zanimivo, zato se Ĺže veselim nadaljevanja teÄ?aja. Danes bom ĹĄe malo ustvarjal v kreativnih delavnicah, ker to rad

V RdeÄ?i dvorani so mladi igrali namizni tenis, tenis, nogomet â&#x20AC;Ś

poÄ?nem. Sicer imam rad tudi ĹĄport, a letos se mu med poÄ?itnicami ne bom veliko posveÄ?al. PoÄ?itnice bodo vsaj zame ravno prav dolge, saj rad hodim v ĹĄolo.ÂŤ Pestro je bilo v teh poÄ?itniĹĄkih dneh tudi v prostorih Mladinskega centra Velenje, kjer so v srediĹĄÄ?u otrok in mladostnikov vsak delavnik med 9. in 14. uro pripravili drugaÄ?ne tematsko obarvane aktivnosti. Vsi, ki so priĹĄli tja, pa so lahko igrali tudi druĹžabne igre. Pravzaprav se jim ĹĄe lahko pridruĹžite, saj bodo poÄ?itniĹĄki program zakljuÄ?ili jutri. đ&#x;&#x201D;˛

Bojana Ĺ pegel

V Vili Mojca je diĹĄalo po italijanskih specialitetah. UdeleĹženci jih bodo do konca tega tedna znali skuhati vsaj pet.

Spet smuÄ?anje na Pirglu Velenje, 11. februarja â&#x20AC;&#x201C; LetoĹĄnja zima je s snegom pobelila tudi doline, zato je SmuÄ?arski klub Velenje pripravil smuÄ?arske teÄ?aje za otroke iz Vrtca Velenje. Po dolgih letih teÄ?aji potekajo na Pirglu, na travniku in hribu ob Ĺ aleĹĄki cesti. Izvajajo jih ĹĄtirje smuÄ?arski inĹĄtruktorji, ki bodo teÄ?aje za vrtÄ?evske otroke izvajali vse do konca februarja. Ko smo eno od skupin zmotili sredi teÄ?aja, smo izvedeli, da veÄ? kot polovica udeleĹžencev teÄ?aja na smuÄ?kah stoji prviÄ?. Njihova vzgojiteljica Darja Hladin iz vrtca Najdihojca nam je povedala: ÂťTo

so otroci, stari 4 in 5 let. Nekateri so bili ob novici, da gredo na smuÄ?arski teÄ?aj, zelo veseli, drugi pa so se bali. Sedaj pa prav vsi smuÄ?ajo. Res je super, da so opremo dobili tudi tisti, ki je doma nimajo, za kar je poskrbel smuÄ?arski klub.ÂŤ Njihovi obrazi so na daleÄ? kazali, da uĹživajo. Grega Navodnik, ki je smuÄ?k Ĺže vajen, nam je povedal: ÂťDoslej sem najveÄ?krat smuÄ?al na Golteh, Ä?e je

sneg v dolini, pa tudi na kakĹĄnem hribu v mestu. V teÄ?aju uĹživam, saj nas uÄ?ijo, kako je treba pravilno smuÄ?ati.ÂŤ Po vrnitvi v vrtec je 18-Ä?lansko ekipo Ä?akalo ĹĄe veliko zanimivih opravil. ÂťDelali bomo medalje, risali, se pogovarjali o tem zimskem doĹživetju,ÂŤ ĹĄe doda vzgojiteljica. Izvemo ĹĄe, da je skupin iz vrtca toliko, da bodo teÄ?aji potekali vse do konca februarja. A le, Ä?e bo do takrat ĹĄe kaj snega. đ&#x;&#x201D;˛

bĹĄ

Na rahli vzpetini je v prvih smuÄ?arskih korakih uĹživalo 18 malÄ?kov iz vrtca Najdihojca. Pod strokovnim vodstvom ĹĄtirih smuÄ?arskih vaditeljev so hitro izgubili strah.