07 2018 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, s tran 1

V petek (-8/6 °C) in soboto (-3/4 °C) in nedeljo (-4/3 °C) bo pretežno oblačno.

Četrtek, 15. februarja 2018

številka 7 | leto 65

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

Na pragu samostojnosti? Tatjana Podgoršek

Umetnost trka tudi na našo vest Velenje, 7. februarja - »Kako zveni stih Žive naj vsi narodi leta 2018, v globalnem svetu, v katerem je hrane, energije in potrošnih dobrin dovolj za vse in v katerem sta mir in dostojno preživetje še vedno tolikim nedostopna? Je dovolj hrepenenja po lepem in dobrem? Upam in verjamem, da je. To čutim v aktualni kulturni produkciji, ki na vest človeštva trka z vseh koncev

sveta,« se je v prazničnem nagovoru na osrednji slovesnosti v MO Velenje na predvečer slovenskega kulturnega praznika vprašala in nato optimistično odgovorila slavnostna govornica Barbara Pokorny. Da, v Velenju se kultura piše z veliko začetnico, pa čeprav je v državnem merilu marsikdaj spregledana. ⏹ bš Več na strani 9.

Informativni dnevi so za devetošolce in bodoče bruce pomemben dogodek. Še posebej za tiste, ki se še niso odločili, na kateri srednji šoli bodo pridobivali znanje za bodoči poklic ali na kateri fakulteti bi radi diplomirali. Informativni dnevi naj bi bili namenjeni temu, da bodoči dijaki in študenti lahko preverijo, ali njihove predstave o poklicu in izobraževanju res držijo. So priložnost za to, da postavijo čim več vprašanj ter zahtevajo odgovore na prvi stopnici v svet odraslih, kot označujejo nekateri informativne dneve. Če pustimo vnemar, da v dveh dneh ni mogoče razrešiti pomembnega življenjskega vprašanja o izbiri poklicne poti, pa skrbi dejstvo, da se o priložnostih, ki jih ponuja določen študij, prihaja informirat vse več staršev in prav ti so pogostokrat tisti, ki postavljajo vprašanja namesto svojih otrok. Ti jemljejo informativne dneve veliko bolj resno kot otrok, ki ga izbira pravilne ali napačne poklicne poti v resnici zadeva. Verjamem, da želijo svojemu otroku vse dobro, a jim zagotovo s tem ne delajo usluge. Nasprotno. Ne le, da jih s pokroviteljstvom in zaščitništvom prikrajšajo za celo vrsto življenjskih izkušenj in priložnosti, v katerih bi lahko preveril, v čem so dobri in katere so morebiti njihove šibke točke, jih delajo »invalide«, kot se je slikovito izrazila sogovornica ob pogledu na dvorano, v kateri je sedelo skoraj več staršev kot bodočih dijakov. Tako kot ona sem se tudi sama vprašala, kako se bodo te generacije otrok lahko odzivale na trg dela, ki od njih pričakuje samoiniciativnost, interdisciplinarnost in še kaj? Kdo si ne bi želel biti čim bolj uspešen, a tega je na slabih temeljih težko doseči, si »zgraditi« kariero, ki je mnogim danes tako pomembna življenjska sopotnica. Najbrž moje razmišljanje, da jih bo bolj kot izbira poklica zaznamovala njihova (ne)samozavest in (ne)samostojnost, ni strel v prazno. Dejstvo je, da se svet spreminja, da se bo zanje praktično po končanem šolanju šele začelo učenje poklica, saj se jim lahko zgodi, da bodo morali večkrat zamenjati službo in opravljati poklic, ki danes sploh še ne obstaja. Kdo jim bo takrat pomagal, če si sami ne bodo znali pomagati? Izkušnje kažejo, da so najpogosteje uspešni tisti otroci, ki sami poiščejo svojo pot, na kateri so jim ovire izzivi. Teh pa je na življenjski poti vsakega med nami več, kot si lahko predstavljamo. ⏹

Pogajanja še tečejo 13

Bodo želje in veselje prinesli zaposlitev? Velenje, 9. in 10. februarja – Učence zaključnih letnikov osnovnih in srednjih šol čaka do vpisa v začetku prihodnjega meseca pomembna odločitev – kje nadaljevati izobraževanje za dosego poklicnega cilja, izbrati med željami, veseljem ali se ozirati na trg delovne sile. Med njimi je po trenutnih podatkih tudi več kot 380 devetošolcev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter 469 dijakov šol

Šolskega centra Velenje. Na zapisana in tudi druga vprašanja so bodoči dijaki lahko pridobili odgovore iz prve roke na informativnih dnevih. Nanje so se na šolah velenjskega Šolskega centra skrbno pripravili. Poleg kulturnega programa so jih popeljali še na ogled učilnic, laboratorijev, delavnic, v katerih poteka pouk. Dijaki Šole za storitve dejavnosti, kjer je bil letošnji obisk na informativnih dnevih

večjih kot na lanskih, so jim pripravili dobrodošlico tudi v njihovi kuhinji. ⏹

Velenje, 13. februarja – Poročali smo že, da sta se prejšnji ponedeljek, 5. februarja, vodstvi Premogovnika Velenje in HTZ Velenje ponovno sestali z vsemi socialnimi partnerji (SPESS, SDRES, Svet delavcev PV in HTZ), da bi poiskali skupen dogovor o zaključevanju leta 2017. Dogovor o zaključevanju leta 2017 so nato podpisali sindikat SPESS ter Svet delavcev PV in HTZ, sindikatu SPES pa so dali čas za podpis dogovora do torka zjutraj, a se zanj niso odločili. Podpisniki dogovora so se dogovorili, da de-

lodajalec v skladu s Kolektivno pogodbo Premogovnika Velenje izplača nagrado za poslovno uspešnost za lansko leto v višini 3,5 evra bruto na vsak opravljen delovni dan, a le v tistih družbah PV, ki so lani poslovale pozitivno. Dogovorili pa so se tudi, da jim pri februarski plači izplačajo tudi poračun stimulacije za obdobje prvega polletja lani. Simon Lamot, predsednik sindikata SPESS, nam je po tem, ko so uspeli doseči ta dogovor z upravo, povedal, da še vedno ostaja nekaj odprtih vprašanj,

med njimi tudi dogovor o višini regresa za leto 2018. Oblikovali so namreč osem zahtev, polovica je že dogovorjena. Zadovoljen je, ker so z upravo sklenili tudi anekse h Kolektivni pogodbi PV za mentorski in inštruktorski dodatek, pripravništvo in odsotnost z dela na dan darovanja krvi. Podpisu aneksov pa se ni pridružil manjši Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) v PV, ker tako ali tako ni podpisnik kolektivne podjetniške pogodbe. SDRES tudi ni podpisal dogovora o nagradah za lani, a je v izjavi za javnost sporočil, da se z višino nagrade za lani strinja, vendar treh od svojih 13 stavkovnih zahtev, ki se navezujejo nanj, ni umaknil. SDRES bo opozorilo pred stavko umaknil do 23. februarja, ko naj bi bila končana njihova pogajanja z upravo, pod pogojem, da bodo nagrade res izplačane 16. februarja. ⏹

bš

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

15. februarja 2018

Čistilke med dvema ognjema Stavkali tudi v tem okolju

Res je težko! Naravi prijazna prilagoditev čistil je manj uspešna pri odstranjevanju madežev kot so bila močnejša čistila nekdaj, zato učinkovito čiščenje danes terja veliko truda in časa.

Šaleška dolina – Stavkovni val se nadaljuje tudi v tem okolju. V ponedeljek so stavko začeli policisti, v torek so stavkale medicinske sestre - tudi v Bolnišnici Topolšica in Zdravstvenem domu Velenje ter zaposleni na Centru za socialno delo Velenje. Stavka je bila opozorilna in je trajala od 8. do 10. ure. Vsi pa so tudi v tem času opravili vsa nujna dela. Včeraj so stavkali še zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Svoja vrata so »zaprli« vsi vrtci v Šaleški dolini (kjer pa so poskrbeli za otroke, ki so varstvo nujno potrebovali), in tudi vse osnovne šole, razen osnovne šole Šalek, kjer stavke niso izglasovali. V izrednih primerih, ki so bili vnaprej opredeljeni in dogovorjeni s starši, so stavkajoči poskrbeli za tiste otroke, ki bi se sicer znašli v tveganih razmerah z vidika njihove varnosti. Stavkali pa so tudi na Šolskem centru in v Glasbeni šoli.

Že čiščenje doma je naporno, težko si je predstavljati, kako je čistilkam v šolah, kjer se dnevno mudi veliko število ljudi – tudi tistih mlajših, ki še niso tako spretni s skrbjo, da za seboj ne bi puščali packarije.

⏹

Koncesionar bo moral pravilno obrezati drevje Šoštanj – V Občini Šoštanj želijo zaščititi vegetacijo, posebej pa poskrbeti za dragocena odrasla mestna drevesa, preprečiti njihovo propadanje in ’obglavljanje’, ki se je v zadnjem obdobju razširilo tudi na njihovem območju. Zato bodo organizirali predstavitev, ki bo vključevala predavanje o vzdrževanju ter praktičen prikaz pravilnega obrezovanja dreves. Na predavanje vabijo javnost, povabili pa so tudi izvajalce teh del. Tudi koncesionar, izbrali ga bodo marca, bo pri vzdrževanju vegetacije moral upoštevati na predstavitvi pridobljeno znanje. Predavanje bo danes (četrtek, 12. februarja) opoldne v sejni sobi upravne stavbe Občine Šoštanj. ⏹

mkp

Občina išče zasebnega partnerja za izgradnjo vrtca Velenje, 12. februarja – Na spletni strani Mestne občine Velenje je objavljen javni poziv k oddaji vloge za izgradnjo otroškega vrtca v Vinski Gori. Ta bo stal ob podružnični osnovni šoli, v novogradnji pa bo prostor za 6 oddelkov vrtca, ki bo dejavnost izvajal v sklopu Vrtca Velenje. Občina je gradbeno dovoljenje pridobila decembra lani, sedaj pa iščejo investitorja, ki bi vrtec zgradil po načelu javno-zasebnega partnerstva po modelu zgradi – upravljaj – prenesi. Zasebni partner, ki bo izbran na javnem razpisu, bo tako prevzel financiranje in gradnjo objekta z vso pripadajočo infrastrukturo, ureditvijo okolice in dostopnih poti. Čeprav so v KS Vinska Gora upali, da bodo vrtec dobili že letos do septembra, ko se začne novo vrtčevsko leto, se to ne bo zgodilo. Iz razpisa je razvidno, da naj bi do letošnjega septembra podpisali pogodbo z izvajalcem del in pripravili vse potrebne akte, gradnja pa naj bi stekla aprila 2019. Rok za oddajo zainteresiranih za izvedbo projekta za javno-zasebno partnerstvo se izteče 22. februarja. ⏹

bš

Oddajte vloge za vzdrževane člane Ljubljana – Tisti, ki do 5. februarja niste oddali vlog za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane, lahko preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije eDavki to storite še do torka, 20. februarja. Ob tem na Fursu zavezance, ki še niso registrirani v sistem eDavkov, pozivajo, da to čim prej storijo. ⏹

mkp

Za 1,68 milijona evrov neprijavljenih prihodkov Finančna uprava je v preteklih mesecih po prejetih podatkih o oddajanju nepremičnin v turistični najem ugotovila, da vsaj 1056 zavezancev ni imelo registrirane dejavnosti in ni prijavilo prihodkov v višini 1,68 milijona evrov. Kot so sporočili s Fursa, je do konca januarja 74 fizičnih oseb za nazaj napovedalo prihodke v višini 660.263 evrov, na novo se je registriralo 374 sobodajalcev. Ta mesec pa bo finančna uprava začela zavezancem pošiljati pozive. Tistim, pri katerih bodo ugotovili kršitve, bo finančna uprava odmerila davek in jih tudi kaznovala. Globa lahko znaša od 400 do 30.000 evrov, odvisno od vrste kršitve, so opozorili. Toda večina, ki se s to dejavnostjo nelegalno ukvarja, še naprej ostaja v sivi coni. ⏹

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Slaba plača ni edina težava

Delo vsake čistilke bi moralo biti spoštovano, a ob pregledu plačnih lestvic hitro ugotovimo, da vsaj finančno ni tako. Čistilke so med najslabše plačanimi delavkami, predstavnica sindikatov Ana Jakopič pa nas je opozorila, da to za nekatere čistilke v naši dolini ni edina težava. Jakopičeva kot sekretarka vodi dva sindikata pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, in sicer Sindikat državnih organov Slovenije in Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti. Čeprav ima obilo dela, pravi, da se ji zdi »borba za človeka vredne delovne razmere za čistilke, ki skrbijo za prostore Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj in Šolskega centra Velenje«, bistvena. Kot pojasnjuje, se ji zdi nesprejemljivo, da te čistilke v omenjenih institucijah niso zaposlene. Namesto tega vzgojno-izobraževalni ustanovi za čiščenje svojih prostorov najameta čistil-

ni servis. Gre za »outsourcing« oz. najemanje zunanjih izvajalcev za opravljanje storitev.

V velenjskem Šolskem centru čistilni servisi že 28. leto

V Šolskem centru Velenje (ŠCV) je čiščenje tako urejeno že dolgo. Od leta 1990, pravi sedanji direktor Janko Pogorelčnik. Čeprav pred osemindvajsetimi leti še ni bil na sedanjem delovnem mestu, je iz arhiva izbrskal infor-

Predstavnica sindikatov pravi, da zaposleni pri čistilnem servisu prepogosto uporabljajo zelo jedka čistila.

macije in preveril, kako je do odločitve za najemanje zunanjih izvajalcev čiščenja sploh prišlo. Kot pojasnjuje, so se v ŠCV od nekdaj skušali osredotočati na svoje poslanstvo, to pa je vzgoja in izobraževanje. V njihovem interesu je, da so tudi vse pomožne dejavnosti dobro organizirane in čim bolj učinkovite. Ko so leta 1990 razmišljali o spremembi, so takratni čistilni servisi zaposlili čistilke, ki so bile prej zaposlene na ŠCV,

obenem pa so nudili več opreme in prevzeli vso skrb za nadomeščanja ob morebitni odsotnosti. Pogorelčnik ob tem še poudarja, da se je za najem zunanjih izvajalcev čiščenja odločila večina šolskih centrov po Sloveniji.

Šoštanjsko šolo čisti čistilni servis od leta 2007

Vse več je tudi šol, ki se odločajo, da same nimajo zaposlene čistilk in namesto tega za čiščenje sklepajo pogodbe s čistilnimi servisi. Pri nas je takšna Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Šoštanj (OŠ KDK Šoštanj), v kateri imajo tovrstno ureditev že od leta 2007. »Novo šolo imamo v Šoštanju od leta 2005. Kmalu smo spoznali, da je za čiščenje velikih steklenih površin, pogosto tudi na težko dostopnih mestih, potrebna bolj specializirana oprema in da so tudi naloge čiščenja prezahtevne za nekaj čistilk, zato smo se odločili za najem čistilnega servisa,« pojasnjuje ravnateljica Majda Zaveršnik Puc.

Situacijo je treba rešiti zdaj

Čeprav se torej nobena od omenjenih ustanov za najemanje zunanjih izvajalcev čiščenja ni odločila pred kratkim, sekretarka sindikatov Ana Jakopič vztraja, da je

Jakopičeva bi si želela najemanje zunanjih izvajalcev v javnem sektorju prepovedati.

situacijo treba rešiti zdaj. Kot zatrjuje, so čistilke znotraj čistilnega servisa pod velikim pritiskom, čistiti naj bi morale mnogo preveliko površin. Ko se zgodijo bolniške odsotnosti, je pritisk še večji. Ker sodobna ekološka čistila slabše odstranjujejo madeže, rezultat pa mora biti viden, naj bi si čistilke pomagale tako, da prepogosto uporabljajo izjemno jedka in zdravju nevarna čistila. Jakopičeva pravi, da se bo za čistilke v takšnem položaju vztrajno borila. »Zahtevali bomo zakonito delovanje in zaposlitev čistilk,« je povedala. Omenja celo možen protest pred ŠCV in OŠ KDK Šoštanj, pa tudi druge oblike pritiska. Pogorelčnik in Zaveršnik Pucova predstavnice sindikatov ne razumeta. Pravita, da do nobenega od njiju ni prišla informacija o težkem položaju čistilk. Čeprav so čistilke zaposlene pri zunanjem izvajalcu, pravita, da bi v primeru, ko bi vedela za grobe kršitve zakonodaje, čistilni servis, s katerim imata sklenjeno pogodbo, gotovo opozorila in pozvala k ureditvi razmer. Poudarjata, da je v njunem interesu, da se vsi, ki se gibljejo v njihovih prostorih, počutijo dobro. ⏹

Mojca Štruc

Ob pustu ni bilo pri nas nič kaj pusto Pozor: zaprto – Stavka do stavke – Hladen tuš – Predsednik in ministrica Zadnji četrtek je bil res nekaj posebnega. Na kulturnoprazničen dan so namreč mnogi res begali sem ter tja in po pesniško vzdihovali: Ko brez miru okrog divjam … Iskali so, ali je katera od trgovin na ta dan res odprta. A vsi večji trgovci so pokazali res veliko »kulturnost«, saj je na vhodni vratih pisalo: zaprto. Zato pa je bilo bolj živahno naslednji dan in vikend, saj so tudi z raznimi prireditvami vabili na nakupe. Prireditve so bile namenjene otrokom – da bi privabili odrasle. Malo večji »otroci« in njihovi starši pa so imeli »veliki« petek in soboto – informativna dneva. Od odločitev naj bi bila odvisna prihodnost mladih – pa tudi njihovih roditeljev. Temu je te dni sledil še en veliki teden: teden stavk. Informativni dnevi so pokazali precej zanimanja za novosti, ki jih uvajajo v šolskih centrih Rogaška Slatina in Šentjur. V prvem je to nov vajeniški program steklar. Za ta poklic je največje zanimanje seveda v obeh bližnjih steklarnah: v sami Rogaški Slatini ter v Hrastniku. Obe sta tudi razpisali štipendije. V Šentjurju na centru, ki ga nekateri še vedno bolj poznajo kot kmetijsko šolo, na novo razpisujejo srednješolski program veterinarski tehnik. Menijo, da tak poklic sodi h kmetijski, predvsem živinorejski dejavnosti. Zanimanje za tovrstno izobraževanje je, za oddelek se bodo odločili, če bo dovolj prijav. V času, ko mnogi pri nas še vedno nasprotujejo, da bi drugi tir financirali tudi z madžarskim denarjem, bo denar madžarskega poslovneža Sorosa zaobšel »Tušev imperij«. Za nakup se je namreč zanimal sklad, ki ga upravlja ta milijarder. A iz tega naj ne bi bilo nič. In to kljub temu, da ta celjski trgovec posluje dobro. Po poročanju iz Tuša naj bi lani zabeležili lep prihodek in dobiček. Prav tako naj bi Skupina Tuš redno izpolnjevala vse svoje finančne obveznosti. Lani so posodobili tudi več prodajaln, med njimi celjski Planet Tuš. Je pa Celje doživelo hladen tuš iz vlade. Že ko je poslanka sicer največje vladne stranke Janja Sluga predstavila svoj zakon o nujni sanaciji okolja v Celjski kotlini in obljubila, da »bo šel skozi« še v tem mandatu, so bili nekateri skeptični. In res se je zataknilo; kar na vladi, ki ni naklonjena delnim rešitvam, ampak je treba to reše-

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

vati na državni ravni. To sicer pomeni, da tudi v celjski – verjetno pa takega zakona ne bodo sprejeli tako hitro. Da je v zemljini še veliko nesnage, so pokazale tudi preiskave kmetijskih pridelkov na območju Bukovžlaka. Niso pa še ugotovili, kdo naj bi zemljišče onesnažil. Zato bodo analize še nadaljevali. Kadi pa se tudi po Preboldu. Več krajanov negoduje zaradi trošenja pepela po kmetijskih površinah. Pa tudi skladiščenju večjih količin na kupih. Gre za pepel, ki ga eden od kmetov vozi iz Celja in na svoji ekološki kmetiji uporablja za gnojenje. Kmet zagotavlja, da gre za naravno gnojenje, ali je vse, kot je treba, pa naj bi rekle ustrezne inšpekcijske službe. V tem času, ko stiskamo pesti za naše na zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji, si lahko obiskovalci v celjskem Pokrajinskem muzeju ogledajo razstavo o prvem dobitniku »zimske« olimpijske medalje s Celjskega. Pred 30 leti jo je namreč na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju osvojil Braslovčan Matjaž Debelak. In to ne le ene, kar dve: kot posameznik bron, ekipno še srebro. Zadnje dni sta se na Celjskem mudila predsednik države Borut Pahor in obrambna ministrica Andreja Katič. Predsednik se je udeležil spominske slovesnosti na Stranicah, kjer so Nemci na jablane ob cesti obesili sto talcev in jih nato vrgli v dva grobova. Malo vedrejši je bil dogodek v Sedlarjevem, kjer je bila ministrica, sicer z našega območja, Katičeva. Spomnili so se 74-letnice prihoda XIV. divizije čez mejno Sotlo na Štajersko. Pa še to: Janez Janša, ne tisti, ki morda mislite, ampak kranjski podjetnik z enakim imenom in priimkom, zreškemu Uniorju v predvidenem roku ni poravnal zneska za nakup smučarskega centra na Krvavcu. Tako je Unior, ki zaradi zavez bankam Krvavec mora prodati, pred kratkim z Alpsko investicijsko družbo sklenil nov aneks k pogodbi za prodajo skoraj 99-odstotnega deleža centra. Rok za plačilo so podaljšali do 16. aprila. Medtem ko v Uniorju upajo, da bodo v tem času dobili denar, zaposleni na Krvavcu upajo, da ne. Z zainteresiranim kupcem namreč niso najbolj zadovoljni.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426- 0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

⏹

Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, s tran 3

AKTUALNO

15. februarja 2018

Pozdravili ponovno stabilno poslovanje na Premogovniku Svetniki Mestne občine Velenje so na februarski seji namenili osrednjo pozornost poslovanju in razvojnim načrtom Premogovnika Velenje – Zahtevajo dosledno sanacijo degradiranega okolja, odškodnine in zakon o postopnem zapiranju Mira Zakošek

Velenje, 6. februarja – Poslovanje Premogovnika Velenje je svetnikom predstavil generalni direktor mag. Ludvik Golob, ki je v uvodu poudaril, da so sprejeti ukrepi dezinvestiranja in prestrukturiranja že pokazali rezultate. Lani so ustvarili (za zdaj so to še ocene) 121 milijonov 700 tisoč evrov prihodkov, kar je 4,2 milijona evrov več kot predlani. Dobiček znaša 3,5 milijona evrov (predlani 770.000 evrov). To je ob upoštevanju nagrad, ki jih bodo izplačali z januarsko plačo.

Lani novembra prevzeli deponiji pepela in premoga

1. novembra lani je Premogovnik prevzel vse aktivnosti na deponijah pepela in premoga, tudi na nasipu med jezeroma. Tam imajo kar nekaj težav zaradi pomanjkanja nasipnega materiala (zaradi večjega izkoristka premo-

ga v novem šestem bloku je odpadkov manj. Material zdaj pridobivajo s hribine Ležna, se pa dogovarjajo, da bodo tja vozili okoli pol milijona kubičnih metrov iz gradbene jame Arnovskega gozda. Zavedajo pa se tudi dveh drugih težav, tresenja tal in smradu. Za rešitev obeh po zagotovilih Goloba intenzivno delajo.

Za uspešno lansko delo 3,5 evra na opravljeno dnino

Že vse od konca lanskega leta visi v zraku grožnja s stavko na Premogovniku. Ena od zahtev sindikata SDRES je bila tudi izplačilo nagrade za uspešnost v lanskem letu. Golob je povedal, da ta nikoli ni bila pod vpra-

Plan odkopa presegli

Letno zaposlijo 100 delavcev

Po načrtih naj bi lani odkopali 3 milijone 310 tisoč ton premoga, kar pa so presegli, saj so odkopali 3 milijone 350 tisoč ton, v energetski vrednosti pa je to predstavljalo 39.000 tera Joulov.

Čeprav niso dosegli plana upokojevanja, s čimer bi vsaj nekoliko zmanjšali stroške dela, predvsem pa pomladili kolektiv, so zadnji dve leti zaposlovali po okoli 100 usposobljenih mladih delavcev. Za popolno usposobljenost in prevzem odgovornih nalog potrebujejo za vsakega od 3 do5 let. Podoben je tudi plan zaposlovanja za prihodnja leta, po tem pa se bo to število ustalilo pri 40. Pri usposabljanju in šolanju dobro sodelujejo s Šolskim centrom, bodoče kadre pa tudi štipendirajo.

Uspešne tudi hčerinske družbe razen RGP

Zadovoljivo je bilo tudi poslovanje hčerinskih družb Premogovnika Velenje. HTZ je ustvaril približno pol milijona evrov dobička. Nepričakovane težave pa je imela družba RGP, ki naj bi po načrtih prav tako ustvarila pol milijona evrov dobička, v resnici pa je toliko izgube. To družbo so nameravali prodati, a so zdaj ocenili, da ima velike priložnosti, saj se povečujejo vlaganja v gradnje. Pripravili so sanacijski načrt, po katerem so družbi zagotovili znotraj Holdinga Slovenske elektrarne za okoli šest milijonov evrov prihodkov, prav toliko pa jih mora ustvariti še na trgu. Februarja so zamenjali tudi vodstvo. Presenetilo pa je poslovanje Sipoteha, ki so ga nameravali prodati, a zdaj dobro posluje in je ustvaril dobiček. Zato tudi ostaja v skupini.

Konec leta še 126 milijonov ton premoga

Generalni direktor mag. Ludvik Golob je svetnikom zagotovil, da so imeli konec leta po podatkih, ki jih potrjuje tudi resorno ministrstvo, še za 126 milijonov ton premoga odkopnih zalog.

Zadolženost pada

Ko je mag. Ludvik Golob prevzel vodenje Premogovnika, je imel ta 40 milijonov evrov, celotna skupina pa celo 60 milijonov evrov dolgov. Do konca lanskega leta so z ukrepi dezinvestiranja zmanjšali zadolženost Premogovnika na 23 milijonov, PV 2,5 milijona in HTZ na 1,5 milijona evrov.

Letošnje leto bo težje

Pogoji dela in kurilna vrednost premoga bo v prihodnjih letih precej nihala. Letošnje leto bo precej težje od lanskega. Kurilna vrednost premoga bo namreč kar za desetino nižja od lanske. Za to bodo morali nakopati več premoga, kar 3 milijone 600 tisoč ton premoga. To bo seveda pomenilo tudi večje stroške. Bo pa prihodnje leto spet nekoliko ugodnejše.

Rekli so ❱ Bojan Kontič, župan: »Za-

dovoljni smo, ker smo izvedeli, da se vodstvo Premogovnika Velenje zaveda svoje odgovornosti in da vedo, da je ta dolina upravičena do rente zaradi degradacije okolja. Seveda pa bo potrebno v prihodnje še veliko govoriti o nadaljnjem razvoju in nadaljevanju premogovniške dejavnosti v Šaleški dolini. Potrebno bo zelo aktivno in skupno iskanje rešitev za nadaljnjo usodo te doline, ki je tesno povezana s pridobivanjem premoga. Sklepi, ki smo jih danes sprejeli, so moralna zaveza tistim, ki odlo-

šajem, a so njeno plačilo načrtovali v letošnjem letu, ko bodo znani rezultati. Prejšnji ponedeljek so se dogovorili, da bo to znašalo v višini 3,5 evra bruto na opravljeno dnino. To bo povprečno pomenilo 650 evrov bruto na delavca. Nagrado bodo izplačali ob januarski plači, jutri, 16. februarja. V zezi z ostalimi zahtevami sindikata SDRES pa je ponovil, da ne gre za stavkovne zahteve in da tisto, kar je sindikat zahteval, Premogovnik že

čajo o energetski politiki v Republiki Sloveniji, in naša pričakovanja v zvezi s tem.« Mag. Albin Vrabič (SDS): »Premogovnik Velenje je moderna tovarna pod zemljo, ki potrebuje dobro usposobljene kadre. Sodelovanje s Šolskim centrom je izjemno dobro in imamo tudi dobro utečen po novem spet opevani vajeniški sistem. Pozdravljam tudi s štipendijami podkrepljeno skrb za kadre.« Dr. Franc Žerdin (SD) je poudaril nujnost sprejema zakona o zapiranju Premogovnika, ki mora vsebovati tudi nadomeščanje delovnih mest, ki je bilo nekoč že

Suzana Kavaš (SDS) je opozorila, da občani z brezplačnimi kolesi sistema Bicy ne ravnajo vedno gospodarno, da jih uničujejo, da jih uporablja več hkrati ..., zanimalo pa jo je tudi, kolikšni so stroški s tem sistemom (v tem letu naj bi znašali kar 100 tisoč evrov). Odgovorila ji je vodja urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak, ki je zanikala tako visok znesek. Za nakup novih koles imajo letos v proračunu predvidene tri tisočake, za vzdrževanje sistema pa 20 tisoč evrov. Za namerne poškodbe so lani izdali za dober tisočak računov.

Je pa tudi res, da bodo v ta sistem letos kar nekaj vložili s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev, med drugim 42 tisoč evrov v nova postajališča (tudi pri železniški postaji in za pilotni projekt električna kolesa). Iz tega bodo financirali 10 novih koles (pet standardnih in 5 električnih ter dva električna polnilna stebrička).

Adrenalinski park v objektu klasirnice

Matej Jenko (samostojni svetnik) je bil vesel nedavne predstavitve projektov odra in prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru, bi pa rad videl tudi projektno dokumen-

❱

tacijo. Predvsem pa je svetnikom predstavil projekt adrenalinske vlečnice v sistemu propadajoče Klasirnice. Izrazil je začudenje, da ji v vseh letih niso našli primerne vsebine. Vodja Urada za razvoj in investicije je pojasnila, da za tovrstne naložbe ni bilo in tudi ni predvidenih razpisov za nepovratna sredstva, sami pa tolikšnih vlaganj ne bi zmogli. Po številnih analizah so se odločili, da objekt prenesejo na Premogovnik, ta pa ga bo brezplačno porušil. Matej Jenko z odgovorom ni bil zadovoljen, zato je predlagal razpravo o svoji pobudi, a so jo svetniki z 22 glasovi proti dvema zavrnili. ⏹

Zahtevajo zakon o postopnem zapiranju Premogovnika

Svetniki Mestne občine Velenje so potem, ko so se seznanili z aktualnim dogajanjem v Skupini Premogovnik Velenje, podprli zahteve po socialnem dialogu, spoštovanju kolektivne pogodbe in ureditvi razmer znotraj Holdinga Slovenske elektrarne.

Golob je zagotovil, da je zanje varnost na prvem mestu, da so tudi v času varčevanja vanjo vlagali in tako bo tudi v prihodnje.

zastavljeno, skrbi pa ga klima med zaposlenimi, ki je bila včasih zelo dobra. Franc Sever (vsi v isto smer Sever) je pozdravil načrte, bil pa začuden, da je RGP v letu, ko je gradbeništvo rastlo, v izgubi. Peter Dermol (SD) je poudaril pomen edinega delujočega slovenskega Premogovnika, ki ima tudi pomembno vlogo pri sekundarni regulaciji, in opozoril na družbeno neodgovornost v skupini HSE. Matej Jenko (samostojni svetnik) je menil, da se negativna propaganda še kar kopiči tudi zato, ker nepravilnostim »nihče ni stopil na rep.«

Kaj zanima velenjske svetnike? Bicy bodo dopolnili s pomočjo evropskih sredstev

izvaja. SDRES je namreč na velenjske svetnike naslovil dopis o aktualnih razmerah v Premogovniku Velenje, v njem pa pozval, da podprejo morebitno stavko in se aktivno vključijo v aktivnosti priprave širšega socialnega dogovora, ki bo osnova za predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.

Zahtevali pa so sprejem Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika, ki mora vključevati obveznosti do odprave posledic rudarjenja v Šaleški dolini in zagotavljanju nadomestnih delovnih mest. Ocenili so, da se je v zadnjem času poslabšalo stanje pri sanaciji degradiranega okolja. Na to bodo opozorili HSE, od vlade pa zahtevajo podobno urejene odškodnine, kot ga imajo na območju NUK Krško. ⏹

Bečarevića ne zanima politično delovanje Asmir Bečarević (predsednik SDRES) se je odzval na zadnjo sejo Sveta Mestne občine Velenje, na kateri je bil prisoten, in je, kot je zapisal v sporočilu za javnost, »bil med sejo kar nekajkrat osebno izpostavljen in omenjen, celo z neresnicami, ki mejijo na žalitve, žal pa nisem dobil priložnosti, da se o njih osebno izrečem,« je med drugim zapisal in poudaril, da ni član nobene politične stranke, prav tako pa nima nikakršnih političnih ambicij. Zagotavlja, da SDRES deluje popolnoma neodvisno od delodajalcev, predvsem pa neodvisno od političnih strank. »Na seji, kakor tudi pred in po njej, je bilo večkrat slišati, da je dopis, ki sem ga v imenu stavkovnega odbora naslovil na vas, bolj politični kot sindikalni program. Zanimivo, da mi to očitajo ravno politiki in tisti, ki se skrivajo za njimi,« še pravi. ⏹

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

Ni toliko pomembno število članov, bolj, kdo so ti

GOSPODARSKE novice

Jubilej Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice – V ospredju predvsem infrastruktura in kadri – Pet ključnih področij Tatjana Podgoršek

13. novembra lani je minilo 10 let od preoblikovanja tedanje Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice v samostojno pravno osebo Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SKGZ), 1. februarja letos pa je minilo 10 let, odkar kot del sistema Gospodarske zbornice Slovenije posluje samostojno. Nalogo direktorja zbornice vseh 10 let opravlja mag. Franci Kotnik, ki je na nekatera naša vprašanja o prehojeni poti in prihodnjih aktivnostih zbornice takole odgovoril: Zbornica je bila po ukinitvi obveznega članstva ena redkih regijskih, ki se je odločila za samostojno pot v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Zakaj in kaj ugotavljate danes? »Z uvedbo prostovoljnega članstva pred 10 leti se je gospodarstvo Saša regije znašlo na točki, ko se je bilo treba odločiti, kako naprej. Prevladalo je prepričanje, da se zbornica v regiji ohrani, čas pa bo pokazal, ali bo dovolj razlogov za njen dolgoročni obstanek. Pri tem smo sledili dvema prednostnima ciljema: čim bolj umna organiziranost pri stroških ter večja fleksibilnost in možnost vključevanja v različne projekte. Danes ocenjujemo, da je bila odločitev pravilna in da se je takšna usmeritev obrestovala.« In kako zbornica opravlja svoje poslanstvo? »Osnovno poslanstvo naše regijske zbornice je povezovanje, sodelovanje gospodarskih subjektov v regiji Saša, ne glede na njihovo velikost, in zagotavljanje čim bolj konkurenčnega poslovnega okolja. Menimo, da ga opravlja dobro, saj lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se je v regiji Saša zgradilo kar nekaj poslovnih con, ki omogočajo širjenje obstoječih in nastanek novih podjetij. Je pa ob tem treba tudi priznati, da je ponudba za nekatere prišla prepozno, zato so se v preteklosti nekatera med njimi izselila iz regije.« Katera vprašanja so najbolj zaznamovala njeno delovanje v 10 letih? »Na prvem mestu vprašanje infrastrukture, konkretneje tretje razvojne osi, za katero smo že pred več kot 10 leti ugotovili, da brez nje gospodarstvo nima prave prihodno-

sti. Zato smo se fokusirali na aktivnosti, ki so bile potrebe, da smo na tej točki, ko je sprejet državni prostorski načrt in potekajo nadaljnje aktivnosti. S tretjo razvojno osjo in hitro cesto verjamemo, da bo okolje privlačnejše za tiste, ki delajo v regiji, ali morebiti zanimivo za druge. Drugo vprašanje pa so kadri. V 10 letih smo se zaradi gospodarske krize osredotočali predvsem na izobraževanje. Tudi na tem področju nas čaka še veliko izzivov.«

V preteklosti so podjetniki, gospodarstveniki, govorili, da so se izpisali iz zbornice, ker od nje niso imeli prave koristi. »Zagotovo so bili takšni gospodarski subjekti, ki so ocenili, da določenih neposrednih koristi od zbornice niso imeli. Če smo objektivni in realni, pa je treba priznati, da od zbornice dobiš toliko, kot si vzameš. Kajti zbornica ponuja ogromno storitev na regijski in nacionalni ravni, stvar vsakega podjetnika, podjetja pa je, koliko zna te storitve izkori-

Moč zbornice se odraža tudi v številu članov. »Res je, vendar ko govorimo o tem, sem sam previden in vedno poudarjam, da ni pomembno število članov, ampak bolj, kdo so ti. Za nas je pomembno, da so v tem trenutku članice zbornice vse najpomembnejše gospodarske družbe v regiji razen Teša. To daje pravo težo tej instituciji kot osrednji povezovalni organizaciji gospodarstva v regiji. Ko govorimo o krepitvi članstva, kar je naša stalna naloga, ne govorimo samo o povečanju članov, ampak o tem, da si želimo v naši organizaciji srednja in mala podjetja, gazele.«

Strateški partnerji Haier, Meilling ali Midea? Gorenje intenzivno išče strateškega partnerja, saj je očitno, da samo vse težje lovi globalne izzive. Podjetja, ki so pokazala zanimanje za partnerstvo s skupino Gorenje, lahko do 7. marca oddajo nezavezujoče ponudbe. Gorenje jih bo nato povabilo k skrbnemu pregledu, eden pa naj bi že potekal, a v Gorenju so to zanikali. Kot je na spletni strani Ljubljanske borze objavilo Gorenje, je družba Rothschild & Co. v imenu Gorenja decembra stopila v stik s številnimi mednarodnimi skupinami, dejavnimi na področju gospodinjskih aparatov in z njimi povezanih panog, in preverila njihov interes za strateško partnerstvo s skupino Gorenje, ki bi lahko vodilo tudi v udeležbo v Gorenjevi lastniški strukturi. Med možnimi kandidati mediji omenjajo tri največja Kitajska podjetja bele tehnike – Haier, Meilling in Midea.

❱

Posodobitev bloka 5 TEŠ do konca junija

stiti. Tisti, ki samo čaka, da bi mu kdo nekaj serviral na krožnik, je lahko razočaran. V 10 letih se je članstvo precej prečistilo in v zbornici so ostali gospodarski subjekti, ki točno vedo, zakaj se splača plačevati članarino, in da lahko od zbornice pridobijo bistveno več, kot v njo prispevajo. Še posebej nas navdaja z zadovoljstvom, da so največje gospodarske družbe v regiji prepoznale pomen članstva v zbornici tudi kot obliko izkazovanja njihove družbene odgovornosti.« Bolj kot preteklost je pomembna prihodnost. Dr. Blaž Nardin, ki je postal novi predsednik upravnega odbora SŠGZ oktobra lani, je napovedal, da si bo zbornica prizadevala dvigniti ugled, pridobiti več članov. Katere aktivnosti načrtujete za dosego teh ciljev? »Novi predsednik SŠGZ je težišče prihodnjih aktivnosti zbornice oblikoval na petih prednostnih področjih: krepitev članstva, spodbujanje podjetništva v tesnem sodelovanju s Saša inkubatorjem, spodbujanje inovativnosti, skrb za kadre, ki jim bomo namenili letošnjo razvojno konferenco, ter področje infrastrukture, pri kateri bomo z lokalnimi skupnostmi skrbno bdeli predvsem nad po⏹ tekom projekta 3. razvojne osi.«

Maja redni remont bloka 6

Zbornica ponuja ogromno storitev na regijski in nacionalni ravni, stvar vsakega podjetnika, podjetja pa je, koliko zna te storitve izkoristiti.

Franci Kotnik: »Nismo zbornica samo velikega gospodarstva, ampak smo odprti za vse.«

15. februarja 2018

Vlada je v odgovoru na vprašanje poslanca Franca Breznika (SDS) v zvezi z obratovanjem blokov 4, 5 in 6 v Termoelektrarni Šoštanj zapisala, da je bila zaustavitev obratovanja četrtega bloka predvidena do konca leta 2016, a je sedaj v pripravljenosti za začasno obratovanje v primeru zaustavitve šestega bloka. Tako bo le, dokler ne bo končana posodobitev petega bloka, saj bodo takrat četrti blok trajno ustavili. Posodobitev bloka 5 naj bi bila končana pred koncem letošnjega junija, če se to ne bo zgodilo, bo Teš Evropsko investicijsko banko znova zaprosil za podaljšanje soglasja za obratovanje bloka 4.

V Šoštanju se že pripravljajo na redni remont šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, ki ga bodo predvidoma izvajali vsaka tri leta, letošnji pa je načrtovan maja, ko bodo zamenjali kolektor. Teš 6 je bil od začetka obratovanja leta 2015 večkrat v okvari, precejkrat se je tudi samodejno ustavil. Kljub temu v Tešu ponavljajo, da se blok lahko postavi ob bok primerljivim evropskim termoelektrarnam. Zadnjič se je samodejna zaustavitev Teša 6 zgodila prejšnjo nedeljo, ko je prišlo do motnje signala na razžvepljevalni napravi, to pa je vplivalo na delovanje kotlovske zaščite. Teš 6 so v omrežje znova sinhronizirali v ponedeljek.

Skaza zvezdniško na sejmu Ambiente Frankfurt – Na sejmu Ambiente v tem nemškem mestu se je zelo zvezdniško predstavilo tudi podjetje Skaza iz Velenja. Zanimanje za dve ključni novosti iz njihovega letošnjega programa je namreč preseglo pričakovanja. Gre za inovativni, sestavljivi set za piknike Pick & Go in dizajnersko dovršeni domači kompostnik Bokashi Organko Star. Predstavitev na sejmu so v podjetju zasnovali v duhu sporočila, da se zvezde najlepše vidijo, ko je noč najbolj temna.

Kmetije iščejo pot, kako izkoristiti dane možnosti? V ospredju delovanja Govedorejskega društva Šaleške doline predavanja, ogledi dobrih praks – Priprave na veliko živinorejsko razstavo leta čez dve leti Tatjana Podgoršek

Metleče, 2. februarja – V Šaleški dolini je pred 25 leti zaživela dejavnost govedorejskega društva, ki danes združuje več kot 100 članov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Njegov predsednik Gašper Napotnik meni, da je (po udeležbi na dogodkih sodeč) društvo tudi lani upravičilo njihova pričakovanja. Za novost v delovanja društva je sogovornik izpostavil predstavitev dejavnosti društva na velenjski tržnici. Izkoristili pa so jo še za seznanitev potrošnikov s shemo Izbrana kakovost. Ugotavljali so, da je med potrošniki dokaj dobro prepoznavna. Tudi sami jo ocenjujejo za pravo spodbudo, katere učinek pa se za zdaj na odkupnih cenah mleka in govejega mesa še ne pozna. »Lani so se cene sicer nekoliko »popravile« in so bile za tiste, ki se ukvarjamo s proizvo-

dnjo mleka, mesa in pitanjem govedi, še sprejemljive, a trenutne napovedi niso obetavne. Napoveduje se znova njihovo znižanje.« Na vprašanje, kako lahko društvo pomaga članom pri iskanju ravnovesja med stroški proizvodnje in odkupno ceno, kar je ena od njegovih prednostnih nalog, je Napotnik odgovoril: »Nimamo prav veliko vzvodov. Največ, kar lahko storimo, je, da pripravimo za člane čim več izobraževanj, ogledov primerov dobre prakse, na katerih lahko izvedo, kako čim bolje izkoristiti možnosti, ki jih imajo.« Zagotovil je, da so temu lani v društvu tudi namenili največ pozornosti. To prakso bodo nadaljevali letos in nekatere izkušnje poskušali še nadgraditi. Kar nekaj dela in časa, je prepričan Gašper Napotnik, jim bodo »vzele« tudi priprave na veliko razstavo govedi, ki jo nameravajo organizirati čez dve leti.

Gašper Napotnik: »Že letos bomo začeli priprave na veliko razstavo goveje živine, ki jo bomo organizirali v tukajšnjem okolju čez dve leti.«

Od zadnje namreč mineva 10 let. Po podatkih selekcijske službe pri Kmetijskem zavodu Celje je v Šaleški dolini dobrih 3.100 krav, od tega jih je vključenih v mleč-

no kontrolo več kot 1870 pri 77 rejcih. Glede na to, da se ukvarja največ kmetov v Šaleški dolini z govedorejo, je vprašanje, ali se stalež govedi znižuje ali celo povečuje? »Lani nismo zaznali večjih nihanj. Zaradi posledic suše je bil morda kakšen rep v hlevu manj, ne pa bistveno manj. Se pa občasno spreminja razmerje med pasmami. Včasih je več molznic črno-bele, drugič jih je več rjave pasme. Prav tako se nekaj rejcev odloči za prehod iz mesne reje v mlečno proizvodnjo in obratno.« Kot smo že izvedeli, je bilo lani v Šaleški dolini 24,3 krave na kmetijo, kar je dobrih 14 odstotkov več kot na območju celjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, povprečna mlečnost pa je bila v Šaleški dolini 6.997 kilogramov na kravo, v Sloveniji pa 6.858 kilogramov na kravo. ⏹

Razstavni salon Skaze so obiskali številni potencialni in obstoječi partnerji od Japonske preko Tajske do Norveške in okoli sveta. Sejem Ambiente, kjer sodelujejo že petič, je eden ključnih svetovnih dogodkov, na katerem ustvarjalci predstavijo izdelke široke potrošnje, izdelke vrhunskega dizajna in opreme za dom.

Ustavili prodajo terjatev do skupine TUŠ Konzorcij bančnih upnic je minuli teden uradno ustavil postopek prodaje 300 milijonov evrov terjatev do skupine Tuš. Zasebni sklad vlagatelja in milijarderja Georga Sorosa, ki je s skupino bank podpisal ekskluzivno pogodbo za pogajanja o nakupu bančnih terjatev do skupine Tuš, se je umaknil. Po navedbah TV Slovenija naj se ne bi strinjal z nadaljnjo vlogo lastnika Mirka Tuša v družbi.

Mercator prodaja nepremičnine V močno zadolženem Mercatorju so zavihali rokave in se lotili lani napovedane prodaje svojih nepremičnin. Zainteresiranim kupcem, zlasti mednarodnim, ponujajo 17 največjih in najdonosnejših trgovskih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Med drugim tudi trgovski center v ljubljanski Šiški, ki se razprostira na približno 30 tisoč kvadratnih metrih, ter največja v Zagrebu in Sarajevu.

Letos naj bi imeli 4,2-odstotno rast Evropska komisija nas je v zimski gospodarski napovedi znova potrepljala in izboljšala gospodarske obete za Slovenijo. Lani je bila gospodarska rast v Sloveniji po novi bruseljski oceni 4,9-odstotna, letos naj bi bila 4,2-odstotna, prihodnje leto pa 3,5-odstotna. Za vsa tri leta je zimska napoved za 0,2 odstotne točke boljša od jesenske. ⏹

NaĹĄ ÂÄ?as, 15. 2. 2018, barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, sÂ tran 5

GOSPODARSTVO

15. februarja 2018

Ambiciozno zasnovan prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru Na predstavitvi dveh projektov â&#x20AC;&#x201C; Prireditveni oder in Prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru â&#x20AC;&#x201C; Precej tehtnih vpraĹĄanj in pomislekov â&#x20AC;&#x201C; NaloĹžba vredna kar 7,5 milijona evrov Bojana Ĺ pegel

Velenje, 5. februarja â&#x20AC;&#x201C; ÂťProjekt obeta. VelenjÄ?ani smo znani po tem, da smo ĹĄirokopotezni, ta projekt pa je tudi ekstravaganten. S svojo ambicioznostjo postavlja Velenje na zemljevid ne le v slovenskem, ampak tudi evropskem prostoru,ÂŤ je v uvodu v predstavitev pravzaprav dveh projektov, s katerimi bo MO Velenje poskrbela tudi za revilitalizacijo dela prostora ob Velenjskem jezeru, zatrdil vodja projektov Drago MartinĹĄek. Ĺ tevilnim, ki so se Ĺželeli seznaniti z naÄ?rtovano ureditvijo prireditvenega prostora in gradnjo prireditvenega odra, ki bosta skupaj tvorila skupen prireditveni prostor. Ta bo lahko na prireditvah sprejel do 30 tisoÄ? ljudi.

dolini,ÂŤ je dodal Poles. Ä&#x152;eprav bo oder v obliki Ä?rke C dolg kar 100 metrov pri radiu 75 metrov, ne bo zelo izstopal, saj bo le delÄ?ek zelo velikega prireditvenega prostora. Bo pa fokus prireditvenega prostora, ki bo obsegal celotno obmoÄ?je od restavracije Jezero do Bele dvorane in do gladine jezera. ÂťNa travniku,

plast in uredili novo odvodnjavanje, saj se trenutno tam pogosto delajo luĹže in blato. Tudi zaradi materiala, s katerim so zasipali jezero, ki Ĺžal ni dobro prepusten. Poles zatrdi: ÂťKo bo prireditveni prostor konÄ?an, bo nudil veliko veÄ? kot danes. Tu bomo lahko rolali, kotalkali, na veÄ?jih utrjenih povrĹĄinah bodo moĹžne

pozimi pa jo bomo lahko uporabljali kot sankaliĹĄÄ?e in smuÄ?iĹĄÄ?e za najmlajĹĄe.ÂŤ

Najprej bodo zgradili oder

Da je po desetletju snovanja priĹĄlo tako daleÄ?, da bo prireditveni oder in z njim prireditveni prostor resniÄ?no postavljen, je ÂťkrivÂŤ

Ĺže pridobila, za prireditveni prostor naj bi ga najpozneje marca letos. Drago MartinĹĄek poudarja, da bo prava cena postavljena, ko bodo na MO Velenje objavili javni razpis za izvajalca del. ÂťRazmiĹĄljamo, da bi izvajalca del izbrali na tako imenovani ÂťodloĹžni pogojÂŤ takoj, ko pridobimo ĹĄe gradbeno dovoljenje za prireditveni prostor. To pomeni, da izvajalca lahko Ĺže izberemo, delati pa zaÄ?nemo, ko imamo podpisano pogodbo o sofinanciranju. Slovenija

ĹĄotore. To pa pomeni, da bodo imeli organizatorji veÄ?jih dogodkov verjetno teĹžave z vremenom in strah pred deĹžjem. Matej Jenko je opozoril, da pri tem projektu ne bi smela imeti forma prednosti pred vsebino. ÂťVrednost investicije je tako velika, da bi lahko postavili 100 enodruĹžinskih hiĹĄ, celo naselje torej.ÂŤ Zato ga je zanimalo, ali je obÄ?ina Ĺže zagotovila denar za izvajanje programa na novem prizoriĹĄÄ?u in ali je Ĺže kaj znanega, kakĹĄna bo vsebina do-

Prostor za vse letne Ä?ase

Ideja o postavitvi prireditvenega odra ob obali Velenjskega jezera je stara Ĺže veÄ? kot 10 let. Leta 2008 je MO Velenje objavila javni nateÄ?aj za izdelavo idejnega projekta. Na njem je zmagal Vegradov projektivni biro, oder pa je zasnoval arhitekt Rok Poles. Povedal nam je: ÂťTakrat se je zaÄ?elo snovanje odra, ki ĹĄe vedno traja. Oder se je spreminjal, v projekt smo morali vgraditi nove zahteve, poiskali smo tudi sodobnejĹĄe materiale.ÂŤ Oder bo stal na nekdanjem nasipu med Velenjskim in Ĺže nekaj let zasutim tedanjim TuristiÄ?nim jezerom. ÂťObrnjen bo tako na jezersko kot kopno stran, omogoÄ?al pa bo tudi dostop do jezera, ki danes na tem delu ni mogoÄ?. Pod odrom bo bar, v sklopu odra pa bodo urejene tudi javne sanitarije in depojski prostori, ki omogoÄ?ajo izvajanje prireditev. Posebnost odra je, da ima pohodno streho. Po njej se dvignemo 15 metrov nad gladino jezera, od koder se nam odpira pogled po Ĺ aleĹĄki

Drago MartinĹĄek na MO Velenje vodi projekta, zasnoval pa ju je arhitekt Rok Poles. Zanimanja za zasnovo obeh projektov ob jezeru je bilo veliko. Nov prireditveni oder bo srediĹĄÄ?e novega prireditvenega prostora.

Ĺžal zamuja s Ä?rpanjem evropskih sredstev, zato bi lahko Ä?akanje na podpis pogodbe za EU sredstva trajalo kar nekaj mesecev. RaÄ?unamo pa, da bodo dela stekla jeseni letos in da bodo zakljuÄ?ena septembra 2019,ÂŤ nam je ĹĄe povedal MartinĹĄek.

Slabo vreme bo ovira pri izvedbi prireditev

kjer je bilo nekoÄ? TuristiÄ?no jezero, Ĺže danes potekajo prireditve. ÂťNa njem bomo sedaj uredili mreĹžo poti, med katere bo mogoÄ?e namestiti ĹĄotore in izvajati razliÄ?ne prireditve. ObmoÄ?je bomo uredili z urbano opremo, na novo ga bomo ozelenili, kar bo omogoÄ?ilo nove razvojne potenciale,ÂŤ ĹĄe izvemo. V sklopu posega bodo odstranili vrhnjo

razliÄ?ne ĹĄportne igre. Ĺ otori bodo imeli stalna mesta, dvig bivalne kulture bo oÄ?iten. Urejen bo tako, da bo uporaben v vseh letnih Ä?asih. Poleg prireditvenega odra bomo na nasprotni strani postavili ĹĄe servisni objekt, v katerem bodo dodatni sanitariji in depojski prostori ter turistiÄ?no-informacijska pisarna. Streha tega objekta bo zelena, pohodna,

uspeh na enem od evropskih razpisov. MO Velenje je bila v prvi fazi uspeĹĄna na razpisu za nepovratna sredstva iz programa Celostnih materialnih naloĹžb 2014â&#x20AC;&#x201C; 2020. Projekta sta po projektantskih ocenah skupaj vredna kar 7,5 milijonov evrov. Od tega naj bi EU prispevala 64Â %, MO Velenje 20Â %, drĹžava pa 16Â %. Gradbeno dovoljenje za oder je obÄ?ina

Prisotni v sejni dvorani MO Velenje so po uvodni predstavitvi imeli kar nekaj vpraĹĄanj in pobud. Dr. Franc Ĺ˝erdin je vpraĹĄal, ali bo 15 metrov dolg, ĹĄirok in visok oder, ki bo skupaj z balkonom velik 650 m2, omogoÄ?al tudi izvedbo opernih predstav. Izvedel je, da bo, v oder naj bi ob gradnji vgradili tudi vse potrebno za ozvoÄ?enje orkestrov in luÄ?no tehniko. Ĺ˝al pa prostor pod odrom ne bo pokrit, Ä?eprav so snovalci po besedah Petra Polesa iskali reĹĄitev, ki bi to omogoÄ?ala. Postavili bodo lahko le tri veÄ?je

gajanja. Na to se je navezal tudi MatjaĹž Jelen, ki je tudi organizator koncertov. Opozoril je, da so danes odri, ki omogoÄ?ajo velike spektakle, dolgi vsaj 16 metrov. In da so velike zvezde zasedene vsaj leto do dve vnaprej, zato bi morali program dogodkov zaÄ?eti snovati takoj. ÂťV tujini je normalno, da je 5 do 10Â % vrednosti investicije ob takih projektih Ĺže ob zaÄ?etkih gradnje namenjenih za program.ÂŤ MO Velenje sredstev za program ĹĄe nima, novo pridobitev pa naj bi upravljal Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline ob programski in tehniÄ?ni pomoÄ?i Festivala Velenje, Mladinskega centra Velenje ter Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana. Arhitekt Bojan PavĹĄek pa je vpraĹĄal, ali je prostor zasnovan tako, da se bo lahko podobna ureditev nadaljevala tudi okoli Ä?olnarne in avtokampa, torej po celotnem obmoÄ?ju ob jezeru. Poles je zatrdil, da je. â?š

V Ĺ oĹĄtanju prostih stanovanj (trenutno) ni ObÄ?inska stanovanja so vse starejĹĄa, vse veÄ? denarja je potrebnega za obnovo Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je lastnica 135 stanovanj. Vsa razen tistih, ki niso primerna za bivanje, so zasedena. Eno stanovanje prenavljajo, ĹĄtiri sobe na Kajuhovi 11 (staro sodiĹĄÄ?e) s skupnimi sanitarijami so za bivanje popolnoma neprimerne in je vpraĹĄanje, Ä?e kdaj bodo, tri na novo

â?ą

kupljena na Trgu bratov Mravljakov (nad nekdanjo Tovarno usnja Ĺ oĹĄtanj) pa so pripravljena, da se prenova v njih zaÄ?ne.

90 od 135 najemnikov je upraviÄ?enih do subvencije.

Stanovanj za oddajo v najem v tem trenutku nimajo

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je zadnji razpis za najem neprofitnih stanovanj izvedla aprila 2015. Do konca

GraĹĄÄ?ina v lasti Stanovanjskega sklada

Gre za stanovanja, ki so za najemnike nezanimiva zaradi dostopa, slabe razporeditve prostorov in, kot pravijo, tudi zaradi visoke najemnine in stroĹĄkov. V zvezi s slednjim v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj sicer pravijo, da ti ne odstopajo bistveno od stroĹĄkov v drugih neprofitnih stanovanjih v Ĺ oĹĄtanju. A za najemnika je tudi â&#x20AC;&#x2122;ne bistvenoâ&#x20AC;&#x2122; bistveno. Kar nekaj tistih s prioritetne lestvice je najem stanovanja v graĹĄÄ?ini iz katerega od teh razlogov odklonilo. Ta stanovanja je do septembra imela na voljo ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, od septembra naprej pa Stanovanjski sklad Republike Slovenije sam. Ko je v njej prosto stanovanje, izvede razpis.

Ĺ˝upan Darko Menih: ÂťKako izterjati, Ä?e ni?ÂŤ

lanskega leta so reĹĄili dobrih 60 odstotkov vlog, drugi, ki so na lestvici, na reĹĄitev stanovanjskega vpraĹĄanja ĹĄe Ä?akajo. Trem najemnikom so lani omogoÄ?ili zamenjavo stanovanj. ÂťVÄ?asih se zgodi, da kdo stanovanje vrne in ga lahko dodelimo novemu najemniku, a je to vse

redkeje. VeÄ? je zamenjav, pa ĹĄe to ne bistveno. V zadnjih letih si najemniki Ĺželijo iz veÄ?jih v manjĹĄa stanovanja,ÂŤ razlaga Ĺžupan Darko Menih. V najem so konec leta 2016 dodelili ĹĄest stanovanj na Kajuhovi, kjer so prostore nekdanjega vrtca predelali v neprofitna stanovanja in eno zaÄ?asno bivalno enoto. Drugega prometa z obÄ?inskimi stanovanji pa ni bilo. NajveÄ?jo teĹžavo predstavlja redno vzdrĹževanje stanovanj. Ta so stara in iz leta v leto potrebujejo veÄ? vlaganj. Denarja za to pa zmanjkuje.

Stanovanja v graĹĄÄ?ini niso veÄ? v upravlju ObÄ?ine.

Vse veÄ? neplaÄ?nikov

NeplaÄ?evanje najemnin jim namreÄ? predstavlja velikansko teĹžavo. ÂťDolgovi najemnikov so vse veÄ?ji, vse veÄ? je tudi primerov, ko upravnik, na obmoÄ?ju naĹĄe obÄ?ine jih je pet, sproĹži postopek preko sodiĹĄÄ?a za izselitev najemnikov, za prisilne izterjave ... Postopki se konÄ?ajo neuspeĹĄno, saj so prihodki najemnikov tako nizki, da ne dosegajo niti zakonskega minimuma za Ĺživljenje. Ka-

ko potem izterjati najemnine?ÂŤ se vpraĹĄa Ĺžupan Darko Menih.

Subvencije vse veÄ?ji stroĹĄek

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj subvencionira blizu 90 stanovanj, kar meseÄ?no znese pribliĹžno 6.000 evrov. ÂťNa leto imamo v proraÄ?unu od 60.000 do 70.000 evrov rezerviranih za te zadeve in s tem denarjem potem pomagamo naĹĄim đ&#x;&#x201D;˛ obÄ?anom.ÂŤâ&#x20AC;

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 7. februarja Dan po tem, ko so pri Evropski komisiji predstavili novo širitveno strategijo, se je oglasil naš predsednik Pahor. Dejal je, da strategijo sicer podpira, a od Evropske komisije vendarle pričakuje, da bo sprejela nedvoumno stališče v zvezi z odločitvijo arbitražnega sodišča. Poslanci SMC so sporočili, da želijo popraviti zakon o političnih strankah, saj po spremembi leta 2014 strankam ni mogoče izreči kazni, ki bi vsebovala odtegnitev pol- ali enoletnega financiranja. Minister Boris Koprivnikar je pred napovedanimi stavkami sedel s predstavniki sindikatov. Po pogovorih je dejal, da vladna stran ponuja približevalne predloge, sindikati pa ne popuščajo.

Minister Koprivnikar pravi, da vladna stran popušča, sindikati pa da ne.

Izvedeli smo, da Mercator prodaja 17 svojih trgovskih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Republikanci in demokrati v senatu ameriškega kongresa so dosegli dogovor o kar dveletnem proračunu, ki bo povečal javno porabo za približno 300 milijard dolarjev. V Nemčiji so Konservativna unija in socialdemokrati dosegli dogovor o sklenitvi vladne (velike) koalicije. Ameriški predsednik Donald Trump je obrambno ministrstvo pozval, naj v Washingtonu organizira veliko vojaško parado.

Žabja perspektiva

Mojca Štruc

V Nemčiji je vodstvo bavarske Krščansko-socialne unije soglasno potrdilo koalicijsko pogodbo, ki so jo dan pred tem sklenili s sestrsko Krščansko-demokratsko unijo in socialdemokrati. Novo vlada naj bi začela delovati v začetku aprila. Ameriška vojska je sporočila, da je mednarodna koalicija proti samooklicani Islamski državi pod vodstvom ZDA izvedla napad na položaje sirskih provladnih sil na vzhodu Sirije in da je pri tem umrlo več kot 100 provladnih vojakov. Organizacija Zdravniki brez meja je objavila poročilo, v katerem izraža ostre kritike zvezi z italijanskim ravnanjem z begunci.

Petek, 9. februarja Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc sta obiskala avstrijsko Koroško in prebivalcem predstavila načrte za hitro cesto. Nekateri ravnatelji so pred napovedano stavko Sviz-a otroke spodbudili, naj vseeno pridejo v šolo. Na to se je odzval glavni tajnik šolskega sindikata Branimir Štrukelj, ki je ravnanja ravnateljev ocenil za tvegano dejanje. Potekal je informativni dan, v okviru katerega so imeli bodoči dijaki in študentje priložnost seznanjanja s programi na srednjih šolah in fakultetah. Kosovske oblasti so pod pritiskom veleposlaništev evropskih

stirali proti sovraštvu do tujcev. Ob sklepu otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger je mlajša sestra severnokorejskega voditelja Kim Yo Jong južnokorejskemu predsedniku Mun Dže Inu ustno prenesla Kim Džong Unovo vabilo na obisk v Pjongjang. Izraelske vojaške sile so v svojem zračnem prostoru prestregle iranski brezpilotni letalnik in nato napadle iranska vojaška oporišča v Siriji.

V ropu s filmskim scenarijem so tatovi odnesli 30 milijonov švicarskih frankov.

Neznanci so na švicarsko-francoski meji izvedli skoraj filmski rop, v katerem na srečo ni bil nihče ranjen, so pa odnesli okoli 30 milijonov švicarskih frankov.

Več sto ljudi je v središču Ljubljane izražalo podporo državnemu imenu Makedonija in zahtevalo ustavitev pogovorov o spremembi imena makedonske države. V Rusiji je strmoglavilo letalo. V nesreči potniškega letala družbe Saratov Airlines v bližini Moskve je umrlo vseh 71 ljudi na krovu, 65 potnikov in šest članov posadke.

Zlasti v besedah govornika Vinka Möderndorferja, ki je družbi nastavil ogledalo. Severna Koreja je dan pred odprtjem zimskih olimpijskih iger v Južni Koreji v Pjongjangu pripravila veliko vojaško parado.

Sneg, ki je naletaval ves dan, je marsikje znova povzročil težave.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je bil medtem v Zagrebu. V pogovorih s predsednico Kolindo Grabar Kitarović se je zavzel za dvostransko reševanje meja, s premierjem Andrejem Plenkovićem pa sta spregovorila tudi o vojni odškodnini.

Torek, 13. februarja Bil je še en dan stavke. Tokrat so opozorilno stavko pripravili delavci v zdravstvu in socialnem varstvu. Stavko so spremljali shodi delavcev po slovenskih bolnišnicah. Začele so se 23. zimske olimpijske igre moderne dobe.

držav prenehale nasprotovati posebnemu sodišču Evropske unije za vojne zločine na Kosovu. Vodja nemških socialdemokratov Martin Schulz je pisno sporočil, da se odpoveduje položaju zunanjega ministra, ki naj bi ga po v sredo doseženem koalicijskem dogovoru zasedel v novi vladi. Opoldne po našem času so se s slovesno otvoritvijo v Južni Koreji začele zimske olimpijske igre.

Sobota, 10. februarja Zaznamovali smo slovenski kulturni praznik.

Pridružilo se ji je okoli devet tisoč policistov in uslužbencev notranjega ministrstva. Policisti so sredi Ljubljane pripravili tudi protestni shod. Začela se je tudi redna februarska seja državnega zbora. Poslanci so premierja spraševali predvsem o pripravljenosti vlade na morebitno novo ekonomsko-finančno krizo, njenem delu do parlamentarnih volitev in zdravstveni zakonodaji. Zagorelo je v garažni hiši hipermarketa Mercator v Šiški v Ljubljani. Gasilci so garažno hišo in nekatere zadimljene predele nakupovalnega centra evakuirali. Na povabilo kosovskega kolega Hashima Thacija je slovenski predsednik Borut Pahor odpotoval na dvodnevni obisk v Prištino. V ospredju pogovorov je bilo predvsem napredovanje Kosova na poti v mednarodno skupnost.

Nedelja, 11. februarja

Četrtek, 8. februarja Zaznamovali smo slovenski kulturni praznik. Številne kulturne ustanove so tako na Prešernov dan vabile obiskovalce, ponekod so zagotovili tudi prost vstop. Proslava, ki je bila sicer večer prej, pa je še odmevala.

Predsednik republike Borut Pahor je na komemoraciji ob 73. obletnici tragičnega dogodka v Stranicah v soteski Graben položil venec k Spomeniku frankolovskim žrtvam. V mestu Macerata v osrednji Italiji se je v odzivu na dogodke v preteklih dneh, ko je skrajnež streljal na prebežnike, nekateri drugi pa so mu ob tem izrazili podporo, zbralo več tisoč nasprotnikov fašizma, ki so prote-

15. februarja 2018

Stavko je pripravil sindikat zdravstva in socialnega varstva. V letalskih nesreči blizu Moskve so življenje izgubili vsi potniki na krovu.

Potem ko je bilo dan prej sestreljeno izraelsko vojaško letalo, ki je napadalo iranske tarče v Siriji, je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pozval k takojšnji umiritvi razmer v Siriji. Iz Izraela so medtem sporočili, da se bodo »branili pred vsakršnim napadom«. Italijanski parlament je sprejel zakon, ki skupno lastnino agrarnih skupnosti ali jusov vrača v njihovo posest in samostojno upravljanje.

Ponedeljek, 12. februarja Prvi dan novega tedna se je začela prva od napovedanih stavk.

Na redni seji v državnem zboru so poslanci odločno podprli novelo zakona o izvršbi, ki bo preprečila, da bi dolžniki z nizkimi dolgovi ostali brez nepremičnine, v kateri živijo. Zgornji dom nizozemskega parlamenta je sprejel zakon, po katerem bodo Nizozemci z dopolnitvijo polnoletnosti samodejno registrirani kot darovalci organov. Do napetosti je prihajalo na območju, kjer so turške vojaške ladje italijanski ladji za vrtanje energetskega giganta Eni več dni onemogočale dostop do južne obale Cipra. Po odstopu Martina Schulza je predsedstvo nemških socialdemokratov potrdilo vodjo poslanske skupine Andreo Nahles za prihodnjo predsednico stranke.

Toplota »Sta pa pogumna, da gresta v takem mrazu ven!« nama reče taksist, ko naju odloži pred japonsko restavracijo, kjer se nato nabaševa s sušijem. »No, pa saj ni tako hudo,« mu odvrneva in se ne poglabljava v razlage, da sva v življenju izkusila krepko mrzlejši mraz. Po sušiju greva v kino, v edinega v mestu, ki nekajkrat na teden predvaja filme v izvirni različici. Vsa ostala kina predvajajo sinhronizirane filme, general Franco je dobro poskrbel za generacije Špancev, ki v splošnem ne govorijo kaj več od maternega jezika. Škoda, ali tako pač je. Kakšen špansko sinhroizirani ameriški blockbuster si bom že še ogledala – ko si v Rimu, bodi Rimljan. Domov naju odpelje starejši taksist, ki govori o strašnem mrazu, kakršega ni doživel, kar pomni. Za lažje razumevanje mraza, o katerem je govora: podnevi okrog sedemnajst, ponoči okrog štirinajst. Je pa res, da se že Kaja Avberšek kakšna dva meseca vsak dan vsaj enkrat ulije, da pogosto močno piha, da se po nebu prerivajo črni oblaki, ki jih veter razpihuje in znova kopiči, in da so tu hiše zgrajene po principu hišic iz kart. Tale dež je za otok še kako pomemben, saj je izgledal že prav puščavski, zdaj pa bujno zeleni. V notranjosti otoka je celo snežilo, prvič po nekaj desetletjih, in vsi mediji so bili polni tistega pol centimetra snega. Zgodile so se prometne nesreče, zaprli so vse ceste, panika, pravi prometni kolaps. Jasno, Kanarčani se naokrog vozijo z gumami brez profila, t. i. baloni, lopate za kidanje snega na otoku ne obstajajo, kaj šele mašine za nasipavanje peska in soli. Po televiziji so povedali tudi, da je pri drsenju avtomobila ne sme zavirati. Otroci so na zasneženi, bolje rečeno s snegom v prahu posuti hrib, zanesli kratke in široke srfe ter jih uporabili namesto sank. Pri nas, ob morju, najbrž ne bo snežilo. Zame je tole februarski april in lepo mi je, kadar dežuje in piha. Najbrž pa zadnjih par mesecev nad vremenskimi pogoji niso najbolj navdušeni turisti, ki pridejo sem iskat večno sončno subtropsko pomlad. Sploh, če so nastanjeni v prvi vrsti – tik ob morju, ki buta, izpostavljeni vetru, ki rine skozi špranje in po volčje tuli, ter povečani količini vlage, ki sili v kosti. Zadnjič se je po čukovem vrtcu nebo ravno toliko umirilo in zjasnilo, da sva šla na sprehod ob plaži. Najprej sem mu na sončni klopci vrtčevsko uniformo zamenjala z neuradnimi oblačili. Da, otroci že v vrtcu nosijo uniforme, tako tudi njihove vzgojiteljice. Čukcev vrtec si je zamislil še posebej primerno barvno kombinacijo za male packajoče čuke – belo majico z rdečimi patenti ter rdeče hlače. Bele majice so polne flekcev in pikic, ki tudi z varekino nočejo več stran. »Naj bi si izmislili uniforme z maskirnim vzorcem!« ima briljantno zamisel čukov tati. »Tako nam jih sploh ne bi bilo treba prati. Predstavljaj si razredno fotografijo z zborčkom metrskih vojačkov. A ne bi bilo to hecno?« No, jaz sem pacifistka, maskirni vzorec mi smrdi, lahko bi bile tudi rožice. Kakorkoli, neuniformiran čuk in jaz se sprehajava po rivi, ko rahlo zapiha in poškreblja. Čuk sedi v vozičku z zašiljeno palčkasto kapuco na glavi, v roke mu potisnem njegov mali dežnik. Tudi sama odprem svojega, ko veter sune s tolikšno močjo, da oba dežnika v trenutku obrne, zasuče voziček z začudenim čukom vred in z glasnim pokom razbije veliko okno bližnje kavarne. Kaj dramatično – čuk tuli, jaz se borim z dežnikoma in skušam hkrati tolažiti čuka in držati voziček, pa mi nič od tega ne uspeva. Zavem se moči elementov in nemoči človeške pikice. Mimo gre ženska, ki mi kriči, naj otroka vendar spravim s tega prepiha. Njeno kričanje se izgubi v vetru, če mi je želela pomagati, bi bil bolj ustrezen kakšen drug način. Končno mi uspe pririniti naju na paralelno ulico, čuk je še vedno vznemirjen, hlipa in govori o »poku« in »pumu«. Od tatija, ki ga ravnokar srečava, dobi helikopter, ki utripa in oddaja vojaške zvoke. Tatiji kupujejo tatijaste stvari, dejstvo je sprejeto. V zadnjem letu sem se naučila (in se še kar učim, vsak dan v vsakem pogledu bolj napredujem) namesto boriti se sprejemati in preoblikovati. Ko čuk pada v spanje, miga in govori o hudem vetru in narobe obrnjenem dežniku – že skoraj ves teden. Nato postaja težji in težji, umirja se in postaja vse toplejši, dokler ne zaspi. Kako lepo je čutiti človeka v trenutku, ko njegovo telo postane le telo, njegova zavest pa se iz njega izloči. Tuli veter, uliva dež, naletava sneg, sije sonce, bedimo, spimo in tako naokrog. Grejta se, grejmo se, kot živalice v brlogu, toplota je življenje. In svetloba, jasno, tudi. ⏹

Tudi z Avstrijci o 3. razvojni osi Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič se je prejšnji teden v Celovcu srečal s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem, s katerim sta se med drugim pogovarjala o 3. razvojni osi. Minister je izpostavil, da je odločitev o trasi od avtoceste A1 do Slovenj Gradca že sprejeta in da je trenutno objavljen razpis za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izdelavo, medtem ko bo za cestno povezavo na odseku Slovenj Gradec–Dravograd in odsek Otiški vrh–Holmec do junija 2018 izvedena študija posodobitve. Sogovornika sta se dogovorila, da bo 3. razvojna os ena od tem, o kateri se bodo pogovarjali v okviru skupnega odbora Slovenije in Koroške.

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, s tran 7

UTRIP

15. februarja 2018

Občine Savinjske regije prijavile 50 projektov Projekti so ocenjeni na 176 milijonov evrov – Zanje pričakujejo slabih 56 milijonov evrov nepovratnega denarja Tatjana Podgoršek

Velenje, 7. februarja – Na seji v prostorih vile Bianca v Velenju so člani Razvojnega sveta Savinjske regije potrdili nabor regijskih projektov na drugi poziv ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. V izbor so uvrstili 50 projektov na šestih prednostnih naložbah v skupni

vrednosti 176 milijonov evrov. Od tega zanje pričakujejo slabih 56 milijonov nepovratnega denarja iz evropske kohezijske politike in državnega proračuna. Kot zanimivost pri tem je predsednik razvojnega sveta Branko Kidrič izpostavil šest projektov za izboljšanje regionalnih cestnih povezav v skupni vrednosti 96 milijonov evrov. »Gre za načrtovano izgradnjo obvoznic (med

Za mrežo ekonomsko-poslovnih con je predvidenih 6,5 milijona evrov kohezijskega denarja, prijavljenih je 11 projektov; za dobrih 866 tisoč evrov za naložbo mreža podjetniških inkubatorjev je prijavljen en projekt; v naložbo mreža kolesarskih poti je predlaganih 9 projektov, na voljo je 3,5 milijona evrov; 11 predvidenih projektov za slabih 20,9 milijona je za naložbo čiščenje in odvajanje voda, za zagotavljanje pitne vode pa se za 2,4 milijona evrov potegujejo 3 projekti; 3,5 milijona evrov je predvidenih za izboljšanje regionalne mobilnosti, predvidenih projektov pa 6.

njimi sta tudi obvoznici Gornji Grad in Luče), in ker so to državne ceste, pričakujemo, da bo država zagotovila zanje denar še iz drugih virov.«

Ministrstvo določilo »pravila igre«

Kidrič je zagotovil, da so izboru projektov namenili veliko truda tudi zaradi nekaterih omejitev: ministrstvo je namreč

ne so skladne s pogoji javnega poziva, in da imajo tudi same v občinskih proračunih zanje zagotovljen potreben denar. V teh dneh bo nabor projektov potrjen. Razvojna agencija Savinjske regije jih je prijavila ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, od katerega pričakujejo, da jih bo hitro razporedilo v obravnavo pristojnim ministrstvom, ki bodo nato opravila potreben

Na seji so potrdili predlog nabora projektov drugega poziva ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za finančno perspektivo do leta 2020.

za finančno perspektivo do leta 2020 določilo le šest prednostnih naložb, osem statističnih regij v okviru kohezijske regije Vzhodna Slovenija pa je sprejelo dogovor o višini razpoložljivih sredstev za posamezno regijo. Izrazil je upanje, da so občine prijavile projekte, katerih vsebi-

dialog s posameznimi občinami. Od vseh pričakujejo – tako Kidrič – hiter odziv, da bodo občine kot prijaviteljice vedele, kateri projekti 'pijejo vodo' in kateri ne, in da bo prišlo do podpisov dogovorov že pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami, predvidoma maja.

Tudi na upravnih enotah že sešteli Na UE Velenje so imeli lani pri notranjih zadevah v delu 2.300 zadev več kot pred enim letom Milena Krstič – Planinc

Velenje – Na oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Velenje so imeli v lanskem letu kar 2.300 zadev več kot leto pred tem. Prejeli so 17.567 zadev, kar je 15 odstotkov več, rešili pa 17.198 zadev, kar je za 14 odstotkov več kot leta 2016. Leta 2017 so prejeli skupaj 2.190 zadev s področja tujcev, 300 zadev več kot leto pred tem. Rešili so jih 1960 ali 90 odstotkov. Gre predvsem za vloge delavcev iz Bosne in Hercegovine, ki se v Sloveniji zaposlujejo na osnovi sporazuma, sklenjenega z našo državo. Poleg povečanega števila prejetih zadev so na večji obseg dela Glede na to, da pa so po starostni strukturi zaposlenih na UE Velenje že nekoliko starejši kolektiv, se bolniškim izostankom ni moč izogniti. Na oddelku za upravne notranje zadeve je zaposlenih 21 uslužbencev, na mesec jih v poprečju manjka štiri, pet. Lani so bili zaradi povečanega števila vlog še toliko bolj obremenjeni.

vplivale spremembe zakonodaje na kar nekaj področjih.

Več vlog za pridobitev državljanstva

»Skoraj enkrat več (40) vlog smo prejeli za državljanstvo (vseh je bilo 93). Poprečje zadnjih treh let je bilo 50 zadev,« pravi Brigita Mernik, vodja oddelka. Čemu gre to pripisati? »Najbrž temu, da tujci, ki pridejo v Slovenijo, na območju UE Velenje pa je delež tujcev visok, tukaj ostanejo. V Sloveniji živijo in delajo in si zaradi lažjega življenja želijo pridobiti slovensko državljanstvo.« O tem, ali vlagatelji izpolnjujejo pogoje za pridobitev državljanstva, odločijo na upravnih enotah, končna odločitev pa je na notranjem ministrstvu, ki opravi revizijo.

Samo eno stalno in eno začasno bivališče

Ena večjih sprememb zakonodaje se je lani zgodila na področju prijave prebivališča. Od sredine avgusta lani ima namreč posameznik lahko le eno stalno in eno začasno prebivališče.

»Zakon je med drugim na novo določil postopke preverjanja resničnosti prijave stalnega ali začasnega bivališča, ki jih je treba uvesti, kadar se pojavi

Brigita Mernik, vodja oddelka: »Nekatere določbe zakona o motornih vozilih že veljajo.«

dvom, da posameznik ne prebiva na prijavljenem naslovu, določitev zakonskega prebivališča pa je ob izpolnjevanju pogojev po novem

možna tudi na naslov Občine. Prej je bilo to možno samo na naslov Center za socialno delo.

Potrebna sredstva za združitev družine po Zakonu o tujcih Zakon o tujcih med drugim prinaša letos spremembe pri dokazovanju zadostnih sredstev za preživljanje pri izdaji dovoljenja iz razloga združitve družine. Po starem je zadoščalo toliko, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji (297,53 evra), po novem pa mora tujec dokazati sredstva najmanj do zneska, določenega za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči.

Rekli so ❱

o tem, ali so zadovoljni z izborom predlaganih projektov: Peter Dermol, podžupan Mestne občine Velenje: »Smo zadovoljni, čeprav je izzivov več. V lokalni skupnosti se trudimo in pripravljamo projekte ter zanje pridobivamo nepovratna sredstva. V zadnjem času smo jih na razpise znova prijavili kar nekaj in zanje pričakujemo nepovratno denarno podporo. Iz predlaganega nabora drugega poziva pričakujemo, da pridobimo del predvidene vsote za ureditev kolesarskih stez in komunalne infrastrukture v poslovni coni Stara vas.« Darko Menih, župan Občine Šoštanj: »Nismo zadovoljni z izborom, saj menimo, da imamo pripravljenih kar nekaj projektov, ki bi sodili v nabor. V njem sodelujemo s projektom ureditve kolesarskih stez Velenje–Šoštanj– Šmartno ob Paki, ki bodo popestrile dogajanje v lokalni skupnosti. Denar za omenjena vlaganja imamo v občinskem proračunu zagotovljen.« Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno: »Razpisni pogoji niso pisani na kožo manjših podeželskih občin, omejujejo jim sodelovanje na razpisih in zato ne moremo biti zadovoljni. V naboru sodelujemo s projektom razširitve poslovno-industrijske cone Loke ter pri ukrepih za izvedbo protipoplavne zaščite leve brežine reke Savinje od prireditvenega prostora do ribiškega doma. Upam, da bomo projekte, ki so v zaključni fazi zbiranja dokumentacije, tudi uresničili. Žalostni pa smo, ker imamo že pripravljene projekte za rekonstrukcijo čistilne naprave, širok nabor predvidenih posodobitev cest, vodovoda, kanalizacijskega omrežja in jih zaradi omejitvenih pogojev nismo mogli prijaviti.«

Ekonomsko-poslovne cone, inkubatorji, kolesarske steze …

V statistični Savinjski regiji je 31 občin in pri izboru projektov so upoštevali vse, razen najmanjših, ki niso izpolnjevale pogojev poziva. »Smo jih pa vključili v rezervne projekte,« je med drugim dejala Iva Zorenč, direktorica Razvojne agencije Savinjske regije. Projekti, ki so jih v tej re-

giji uvrstili v izbor, so s prednostnih področij: mreže ekonomsko-poslovnih con, podjetniških inkubatorjev, vzpostavitve kolesarskih poti, protipoplavnih ukrepov, čiščenja in odvajanja voda ter zagotavljanja pitne vode in izboljšanja regionalne mobilnosti. ⏹

Nove cene prijav na vozniški izpit 1. januarja letos so začele veljati nove cene pri prijavi na teoretični in praktični del vozniškega izpita. Prva prijava na teorijo za vse kategorije stane 42,10 evra, naslednja prijava (če je bil kandidat prvič neuspešen) 28,50 evra, če pa kandidat k opravljanju ni pristopil iz neopravičenih razlogov, pa 42,10 evra. Prijava na praktični del izpita pa po novem stane od 37,50 evra do 89,50 evra, odvisno od kategorije. Zakon je dal upravnim enotam Od 1. aprila 2019 bodo takim na novo pristojnost vodenja po- lastnikom izdali plačilni nalog v stopkov o prekršku. Za prekrške višini četrtine dajatve za uporaso predvidene globe od 200 do bo cest (najnižji znesek bo 25 600 evrov.« evrov) in tako vsako leto 10 let. Po novem je »Zakon prinalahko lastnik, ša tudi obvezIzdali so 5217 ki posamezniku nost lastnika voosebnih izkaznic omejuje prijavo zila, da se odzo(768 več kot leta stalnega prebive na odpravo 2016) in 1.786 vališča, v preresnih serijskih kršku. Izreče se potnih listov (769 napak na vomu lahko prej več kot leta 2016). zilu, v naspronavedena globa. tnem ne bo mogel opraviti tehLetos pomembne ničnega pregleda. Tujci pa mospremembe za lastnike rajo svoje vozilo v Sloveniji regivozil strirati v času 30 dni od prijave Nekaj sprememb zakonodaje začasnega bivališča. Po starem je tudi letos. Tako že veljajo ne- zakonu je bil ta rok 6 mesecev. katere določbe Zakona o motor- Po novem zakonu morajo biti nih vozilih, nekatere pa bodo za- tehnične organizacije opremlječele veljati v naslednjih mesecih. ne z video nadzorom preizku»Ena od pomembnejših je ševalnih stez, zaposleni pri teh uvedba glob za lastnike vozil, organizacijah pa morajo vsakih ki jih bodo odjavili iz prometa, pet let opravljati preizkus uspopa jih v roku enega leta ne bo- sobljenosti.« ⏹ do prijavili bodisi na novega lastnika bodisi poskrbeli za razgradnjo odjavljenega vozila,« razlaga Mernikova.

❱

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 8

UTRIP

15. februarja 2018

»Vsak, ki pride k nam po pomoč, je dobrodošel« Tako pravita strokovni sodelavki velenjskega Dnevnega centra za zmanjševanje škode zaradi drog – Nove prostore imajo v velenjskem Nakupovalnem centru Bojana Špegel

Velenje, 31. januarja – Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog, ki v Velenju deluje pod okriljem društva ŠENT, se je tik pred novim letom preselil. Do takrat je deloval v prostorih mestne četrti Desni breg. Že dolgo so si želeli druge prostore, saj za njihovo dejavnost prejšnji niso bili najbolj ustrezni. Mestni občini Velenje so hvaležni, ker jim je tudi ob selitvi poskušala pomagati, vendar rešitev s po-

stavitvijo mobilne hišice, ki so jim jo ponudili, ni bila ustrezna, ker so potrebovali večji prostor. Zato so nove prostore na hitro poiskali sami. Najeli so jih v prvem nadstropju Nakupovalnega centra Velenje, kjer se trudijo s svojo dejavnostjo zmanjšati zdravstveno in socialno škodo, ki jo povzroča uživanje drog. Vodja dnevnega centra Fanika Lončar nas je sprejela v prostorni pisarni, v kateri so uredili tudi prostor za druženje njihovih uporabnikov. Na naš pomislek,

ali takšen center sodi v nakupovalni center, pa nam je odgovorila: »V prostorih mestne četrti Desni breg smo delovali nekaj let, za kar smo hvaležni občini in četrti. Za našo dejavnost prostori niso bili najbolj ustrezni, ker so v njih delovala še druga društva, zato smo že nekaj časa iskali nove. Sedaj smo na svojem. Zato bomo lahko vodili tudi individualne razgovore z uporabniki, kar je bilo prej težko ravno zato, ker nismo imeli prave zasebnosti.« Ob tem se zaveda-

V Velenju nihče ne pobira v naravo odvrženih uporabljenih igel Ena od dejavnosti, ki jih opravljajo v ŠENT-ovem dnevnem centru, je tudi zagotavljanje sterilnega pribora za uživalce trdih drog. Pri njih lahko varno odvržejo tudi uporabljen pribor. Pri tem se zavedajo, da tega ne počno vsi, da igle pogosto odvržejo tudi v naravi. To ni dobro za lokalno skupnost, saj so možne različne hude okužbe, od hepatitisa C do HIV, če se kdo zabode s takšno iglo. »Želimo si, da bi bilo drugače, zato vsem, ki si drogo injicirajo, nenehno dopovedujemo, jih ozaveščamo, da uporabljen pribor prinesejo k nam ali kako drugače poskrbijo za varno odlaganje.« Zato si tudi v ŠENT-u želijo, da bi bilo v mestu več lokacij, kjer bi lahko uporabniki varno odvrgli uporabljene igle. Očitno pa bodo morali v MO Velenje poskrbeti tudi za varno odstranjevanje v naravo odvrženih igel, saj v ŠENT-u med svojim terenskim delom

opažajo, da te, žal, ležijo tudi v naravi. Ker niso ustrezno usposobljeni, jih ne morejo pobirati sami. Zato je treba imeti ustrezno zaščitno obutev in obleko. Fanika Lončar nam je povedala, da naj bi bilo največ igel odvrženih v bližini vile Herberstein, pri nekdanji mrtvašnici. Odkar je nad njo lepo prenovljena trim steza, je tam vsak dan veliko rekreativcev, ki hodijo mimo, zato je nevarnost, da se kdo piči z okuženo iglo, verjetno precejšnja. Prav tako so odvržene igle opazili v Sončnem parku, v garaži nad Avtobusnim postajališčem, kjer so lani zaradi predoziranja našli mrtvega enega od uživalcev trdih drog, pa tudi na nekaterih otroških igriščih. Zato smo na MO Velenje preverili, kako je poskrbljeno za pobiranje v naravi odvrženih uporabljenih narkomanskih igel, saj naj bi bila lokalna skupnost odgovorna, da poskrbi za tovrstne nevar-

jo, da lokacija ni najboljša, in so se kar malo bali, kako jo bodo uporabniki sprejeli. Tisti, ki potrebujejo njihove storitve, pa so jih hitro našli. Center je zanje odprt vsak delovnik od 8. do 14. ure. »Naš center je namenjen ljudem, ki imajo težave z uživanjem drog ali težave v duševnem zdravju. Smo društvo v javnem interesu, vsak, ki pride k nam po pomoč, je pri nas dobrodošel.« Poleg individualnih razgovorov z uporabniki pripravljajo tudi skupinske dejavnosti, povezujejo pa

ne odpadke. Pojasnili so nam, da v naravi odvrženih igel trenutno ne pobira nihče. Dodali so, da občina preko javnega razpisa za zbiranje predlogov za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in projektov sofinancira program Javnega zavoda SOCIO iz Celja. Za njihovo terensko delo z odvisniki od prepovedanih drog so lani sicer namenili malo denarja, dobrih 340 evrov. V Velenje prihajajo enkrat tedensko na določeno lokacijo, kamor lahko uporabniki prepovednih drog prinesejo uporabljene igle. Prav tako sofinancirajo velenjski ŠENT-ov dnevni center, kamor lahko uporabniki prinesejo uporabljene igle, ki jih potem odpelje podjetje RETAL, d. o. o., iz Ljubljane. Za dejavnost ŠENT-a so lani namenili dobrih 400 evrov. Izvedeli smo še, da lahko uporabniki odvržejo uporabljene igle tudi v sklopu dveh javnih stranišč, kjer je posebna odprtina za tovrstne odpadke označena s piktogramom. Ti stranišči sta v bližini Ribiške koče pri Škalskem jezeru in v Sončnem parku.

se tudi z drugimi organizacijami v skupnosti. Uporabnikom namreč pomagajo tudi na področju zagovorništva in spremljanja. »Če naš uporabnik ne zmore sam do institucije, pa naj bo to zdravstveni dom ali Center za socialno delo, mu pomagamo. Najpogosteje gre za urejanje de-

zagotavljamo varen prostor, kamor se lahko umaknejo. Pri nas lahko popijejo tudi kavo ali čaj, se zamotijo z branjem ali ustvarjanjem.« V okviru programa pa izvajajo tudi socialno mrežo, zato hodijo po terenu, se družijo z uporabniki drog, včasih gredo z njimi na sprehod. Tistim, ki se

Strokovni sodelavki velenjskega Dnevnega centra za zmanjševanje škode zaradi drog se zavedata, da nakupovalni center ni najboljša lokacija za njihovo dejavnost. A prostori, ki jih imajo sedaj, so prostornejši in omogočajo več zasebnosti pri delu z odvisniki.

narne socialne pomoči, zdravstvenega zavarovanja in drugih osnovnih stvari, ki so nujne, da lahko človek kolikor toliko normalno funkcionira,« pripoveduje vodja centra. Vanj prihajajo redni uporabniki, lani jih je bilo 53 iz MO Velenje, prihajajo pa tudi iz Koroške, Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Zgornje Savinjske doline. Med letom jih nekaj odide, tudi zaradi preselitve, a prihajajo vedno novi. »Najpogosteje prihajajo k nam, ker si želijo pogovora in druženja. Vedo, da jim pri nas

odločijo, da bi se radi rešili zasvojenosti, pomagajo tudi poiskati pot iz nje. Povežejo jih z institucijami, ki opravljajo t. i. visokopražni program, povezani so tudi s projektom Človek, ki se ukvarja prav s tem. »Letos načrtujemo lokalno srečanje vseh organizacij, ki pomagajo odvisnikom, saj si želimo, da bi v prihodnje še bolj sodelovali in tako še bolj učinkovito pomagali tistim, ki imajo težave z zasvojenostjo,« izvemo za konec. ⏹

Na prostor je treba gledati z očmi stroke in kritično

Velenje, 6. februarja – V torek je v Galeriji Velenje potekala prva skupščina (najvišji organ) novoustanovljenega Kluba arhitektov SAŠA regije (krajše KASR). Trenutno šteje osemindvajset članov. V njem delujejo arhitekti, krajinski arhitekti, študenti arhitekture in krajinske arhitekture ter drugi prostorski načrtovalci, ki bodo skrbeli za javni interes pri urejanju prostora. »Naše delovanje bo družbeno odgovorno. Prostor je last vseh,« pravi prva predsednica kluba Mateja Kumer. Posebej pozorni bodo pri svojem delovanju na pomembnejše javne zgradbe in površine, pri katerih je pri posegih v prostor še posebej pomembno, da se zanje razpisujejo javni strokovni natečaji oziroma drugi demokratični postopki pridobivanja rešitev. »Kakšno srečo imamo, da lahko klub že na prvi skupščini dobi hrbtenico,« je rekel eden od članov, Bojan Pavšek. Na njej so namreč izpostavili načrtovano ureditev Titovega spomenika v Velenju in bili do postopka precej kritični. Poudarili so, da je kip maršala

Tita politično vprašanje, da se do tega ne bodo opredeljevali, da pa je način, kako urediti tako pomemben prostor v osrednjem predelu mesta, občutljivo strokovno vprašanje. Odgovora nanj ne bi smela dati zgolj najboljša ideja, ampak bi ga morali poiskati vsaj v delavnici študentov arhitekture, če že ne z natečajem. »Natečaji pa so zelo dragi,« je izpostavil Marko Vučina. »zato jih marsikje, žal, zaobidejo.« Smisel povezovanja stroke pa je prav v tem, da se na to opozori. »Da se preprečijo ’ad hoc’ rešitve,« je menil Rado Moho-

rič. »Zato moramo povedati, da tak pristop ni dober,« je poudarila Saša Piano. »Prostor in spremembe v njem so preresna stvar, da bi mu lahko namenili

zgolj štirinajstdnevno ukvarjanje z njim.« S stališčem, ki so ga zavzeli, bodo seznanili Mestno občino Velenje.

Prva predsednica kluba je Mateja Kumer (na sredini), ob njej Urška Delopst in Robert Bah.

❱

Vsak dan šteje! 14. 2. - 31. 3. 2018

brez alkohola Bdeli bodo nad javnim interesom pri urejanju prostora.

V znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola.

www.brezalkohola.si

Milena Krstič – Planinc

Na skupščini so sprejeli pro»Vsekakor se bomo vse leto gram za letošnje leto. Zavezali udejstvovali v javnih razpravah, so se, da bodo pripravili vsaj dve natečajih,« pravi predsednica. strokovni predavanji. Predava- Ker je letos evropsko leto kulnje, na katerem bodo govorili o turne dediščine, se bodo dotanovem zakonu knili tudi tega o gradnji, bo področja. PiProstor je last vseh, ka Nogavičže spomladi. V načrtu imaka pa se seli v z njim je treba jo strokovno mestno srediravnati spoštljivo, ekskurzijo, na šče. Tokrat se strokovno, kritično. bo kateri si bodo ukvarjala ogledali dobre z arhitekturo, prakse drugje. Trenutno pa se zato so se z veseljem odzvali vapripravljajo na javni razpis Mes- bilu Festivala Velenje, da ji pri tne občine Velenje za pridobitev tem pomagajo. ⏹ denarnih sredstev v podporo prvi skupni predstavitveni razstavi.

B R E Z P L AČ N A O B J AVA

Ustanovili Klub arhitektov SAŠA regije – Najbolj izostren vid imajo tisti, ki se z njim ukvarjajo

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, s tran 9

KULTURA

15. februarja 2018

»Dan kulture doživljamo skoraj vsak dan« Ob tem kultura in umetnost budita različna občutja, a vsem lepša življenja, je poudarila slavnostna govornica na velenjski svečanosti ob slovenskem kulturnem prazniku Bojana Špegel

Velenje, 7. februarja – na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bilo v velenjskem kulturnem domu prešerno. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so zato poskrbeli učenci in učitelji OŠ Gustava Šiliha, ki so se v programu spomnili velikega Franceta Prešerna, potem pa v nastopih pokazali, kaj vse zmorejo in znajo. Vse z enim samim sporočilom; kultura in umetnost veliko pomenita že osnovnošolcem. Slavnostna govornica je bila Barbara Pokorny, direktori-

ca Festivala Velenje. V uvodu je poudarila: »Slovenci smo lahko ponosni, saj je Slovenija ena redkih držav, ki je kulturi namenila državni praznik. Obeležujemo ga na dan smrti nesmrtnega velikega pesnika, nosilca in posredovalca večnih univerzalnih sporočil ljubezni, lepote in pravice. Častimo tudi dan njegovega rojstva. Posebej razveseljujoče pa je, da v našem okolju kot dan kulture doživljamo skorajda vsak dan. Razkošno bogata, raznolika in kakovostna je kulturna ponudba v naši občini vsak teden, mesec – že vrsto let.« V nadaljevanju je razkrila, da Festival Ve-

lenje, ki je ena večjih kulturnih institucij v državi, letos praznuje 10-letnico delovanja. V tem času so ustvarili več kot 10 tisoč dogodkov in prireditev, ki jih je obiskalo skoraj 2 milijona ljudi. Dodala je, da so v preteklem letu podatki evropskega statističnega urada Eurostat razkrili, da med vsemi državljani Evropske skupnosti prav državljanke in državljani Slovenije obiščemo največ kulturnih dogodkov na leto. Leta 2015 je bilo kar 27,7 odstotka Slovencev po štirikrat ali večkrat na koncertu, gledališki ali baletni predstavi, medtem ko je bilo povprečje v EU le 13,6 odstotka.

Slavnostna govornica je ob tem dodala: »Veseli me, da je vedno več ljudi, ki posvečajo svoj čas kulturi, ki jo tudi iskreno doživljajo. To se pozna tudi pri obisku naših kulturnih prireditev in odzivu nanje, ki je zavidanja vreden. V Velenju je odlično poskr-

bljeno za kulturne ustvarjalce in tudi za prejemnike kulturnih dobrin. V našem mestu je kultura pisana z veliko začetnico.« Ob tem je spomnila, da so razmere na državni ravni precej drugačne. »V kulturni srenji zadnje tedne vre. Nekateri nasprotujejo hitremu spreminjanju krovne zakonodaje v kulturi mimo javnosti in brez dialoga s stroko ter zahtevajo odstop ministra za kulturo. Mnoge nevladne organizacije so razočarane nad rezultati štiriletnih programskih razpisov ministrstva za kultuSlavnostna govornica Barbara Pokorny: »Naj nas lepa in pametna sporočila umetnosti vseh vrst navdihujejo tudi pri radostnem nizanju biserov umetnosti vsakdanjega življenja!«

ro … Javni zavodi na odgovore razpisov še čakamo. Morda bomo razočarani tudi mi. Že večkrat smo bili. Povsem nepravično in nedopustno se nam zdi, da večina denarja državnega proračuna še vedno ostaja v osrednjeslovenski regiji, čeprav izjemne projekte ustvarjamo tudi v drugih delih države. A smo večkrat spregledani …« V zadnjem delu nagovora povsem polni dvorani obiskovalcev je Pokornyjeva poudarila, da umetnost pri ljudeh budi zelo različna občutja. »Nekdo je nekje nekoč zapisal, da je kultura preveč pomembna, da bi se z njo ukvarjali samo kulturniki. Drži. Še kako! Zato sem vesela, da nas je vedno več – z različnih področij in družbenih sfer, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja. Da nas je vedno več, ki tako ali drugače prispevamo k razmišljanju, vedenju in razvoju tega za človeško vrsto tako pomembnega področja življenja.« ⏹

V kulturnem programu je nastopilo veliko nadarjenih učencev in učenk OŠ Gustava Šiliha.

»V Velenju dihamo s kulturo«

Po osrednji občinski proslavi je velenjski župan Bojan Kontič sprejel zaposlene v kulturi in kulturne ustvarjalce. Zahvalil se jim je za vse, kar počnejo med letom, saj s svojo dejavnostjo lepšajo življenje. »V Velenju smo znani po tem, da smo mesto različnosti, s katero znamo živeti. Ponosni smo, da znamo negovati različna kulturna izročila in kulturno dediščino, saj dihamo s kulturo,« je poudaril. Druženje v Max klubu je bilo sproščeno in zabavno, za kar so poskrbeli odlični šaleški glasbeniki, za to priložnost združeni v Hiš'n band. Za razliko od prestolnice, kjer je bilo ob kulturnem prazniku vse odeto v črno, je bil kulturni praznik v Velenju res praznik.

Šoštanj je kultura? Program so soustvarjali literati, likovniki, glasbeniki Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 7. februarja – Svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju so na predvečer praznika pripravili tudi v Šoštanju. Prireditev je organiziral Zavod za kulturo Šoštanj.

Namesto klasične proslave je bil to dogodek z neklasičnim govorom direktorja Kajetana Čopa in programom, ki je v prostore kulturnega doma vnesel svežino in živost. Domači soustvarjalci v kulturi so občinstvu pokazali in predstavili neposredno

vse tisto, kar počno. Tudi zato je bil naslov svečanosti Šoštanj je kultura. Pristop je tiste, ki so na prireditev prišli, gotovo navdušil. Žal pa jih je bilo v dvorani malo, tako malo, da se je nehote porajalo vprašanje – koliko je Šoštanj

Letošnji županov sprejem kulturnih ustvarjalcev in zaposlenih v kulturi je bil vesel in sproščen, kot se za praznovanje spodobi.

kultura tudi na tisti strani, ki jo uživa? Proslava je bil ves kulturni dom. V vsakem kotičku – od garderob do preddverja – se je nekaj dogajalo: prebiralo literaturo, bralo poezijo, pelo, slikalo ... Kamere, ki so bile povsod, pa so dogajanje neposredno iz kotička v kotiček, od enih do drugih, prenašale na veliko platno v dvorano, k obiskovalcem. Škoda, res škoda, da jih v dvorani ni bilo več.

Poetična proga Velenje, 10. februarja – V muzeju premogovništva Slovenije so v sklopu projekta Umetniki na delu v podzemlju odprli prvi del razstave pesnikov, ki so v globini 160 m pod zemljo naredili dva »šihta«. V posebnem okolju in po predhodnem ogledu muzeja so ustvarjali na pisalnem stroju, tako kot je nekoč to počel tudi Anton Aškerc. Tako nastala poezija je natisnjena na tabli skupaj s fotografijo ustvarjalca in izobešena v urejenem prostoru bivšega črpališča. Za sedaj so ta

⏹

Šoštanj je na predvečer praznika ponudil izviren, pristen in neposreden stik s soustvarjanjem domačih kulturnikov.

mesta zasedli Ivan Dobnik, Peter Rezman, Dejan Koban, Glorijana Veber ter Tatjana Pregl Kobe. Rudniška Poetična proga, edinstvena v širšem prostoru, je tako zastavljena in se bo nadaljevala z več ali manj dinamičnosti, kot je na odprtju povedal vodja projekta in hkrati vodja muzeja Stojan Špegel. Zbrane sta nagovorila tudi Ivan Dobnik, urednik Poetikona, in pesnik ter Peter Rezman, ki je doživljanje »šahta« že večkrat občuteno opisal v svojih delih. Tudi v prihodnje bodo k ustvarjanju vabili znane avtorje, iz šaleške doline in od drugod, izbrana poezija bo objavljena v reviji Poetikon, dogajanje v podzemlju bo medijsko podprto tudi preko socialnih omrežij. Ideja je zorela nekaj časa, je povedal Špegel, kajti muzej ne skrbi samo za fizično zapuščino, ampak želijo prostore napolniti z ustvarjalnim duhom okolja, v katerem je rudnik eden pomembnejših dejavnikov. Za zvočni dodatek odprtja je z gongom poskrbela Špela L. Cvetko, sledile so predstavitve pesniških zbirk Sončnica, izdanih pri Hiši poezije, avtorjev Nataše Velikonja, Katje Gorečan, Nežke Štruc, Tatjane P. Hohler in Stojana Špegla. ⏹

MBK

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

15. februarja 2018

Kultura je plemenitost duha in dobrota srca Šmartno ob Paki, 6. februarja – Osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika v občini Šmartno ob Paki je bila v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. Tokrat so jo pripravili učenci in učitelji šmarške osnovne šole, naslovili pa so jo Slovensko od blizu. Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki, je v slavnostnem nagovoru zbrane v polni dvorani spomnil, da smo Slovenci edini na svetu, ki imamo kulturni dan za državni praznik in dela prost dan. Zato naj na ta dan ne slavimo le kulture v ožjem, ampak v najširšem pomenu besede. To naj bo praznik dobrih ljudi, veselja in življenja. Naj bo spomin na preteklost in vera v prihodnost. Prihaja iz ljudi in se k njim vrača. »Včasih se nam zdi visok in oddaljen pojem, pa to sploh ni. Kultura je namreč tudi, kako se pozdravljamo, vozimo, jemo, razmišljamo, govorimo, pišemo, se oblačimo …« Po njegovem mnenju se kultura ne dogaja le na prireditvah, v šolah, kulturnih domovih, pač pa na vsakem koraku našega življenja. »Vsak pač ne more biti Prešeren, Cankar, Avsenik, Slak, tudi ne Tina Maze ali Nikola Tesla. Vsi brez izjeme pa smo lahko in moramo biti ljudje, ljudje v najbolj žlahtnem pomenu besede. Kajti kultura je plemenitost duha in dobrota srca. Dober človek je po naravni logiki kulturen človek in obratno.«

Bogata kulturna preteklost je Slovence ohranjala skozi vsa viharna obdobja zgodovine, skozi

vero drug v drugega, zato – je še menil Kopušar – se medsebojno spoštujmo, negujmo pravico razmišljanja s svojo glavo, poskušajmo razumeti eden drugega, biti spoštljivi. Ne pustimo se spreti med seboj, se dopustiti premagati pohlepu brezobzirnega kapitala. BodiSlavnostni govornik je bil župan Janko Kopušar.

mo ponosni na svoj jezik, kulturo, na svojo državo. V letošnjem Cankarjevem letu bo na različnih področjih priložnost, da dokažemo, da je Šentflorjanska dolina preteklost tako v ožjem lokalnem okolju kot tudi na državni ravni. Ob koncu slavnostnega govora se je Janko Kopušar zahvalil vsem, ki delujejo v kulturi v domačem okolju ter s svojo dejavnostjo prispevajo k pestrosti kulturne ponudbe, raznolikosti dogajanja v lokalni skupnosti. Pozval jih je, naj bodo še naprej dostojni nasledniki velikanov slovenske in šmarške kulture. ⏹

Slovensko od blizu so izvajalci naslovili proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika.

Odličen nastop prinesel nagrado Matej Ferlež se je izkazal na mednarodnem tekmovanju v Beogradu Matej Ferlež, učenec pri učiteljici klavirja Tei Plazl, se je v nedeljo, 4. februarja, udeležil XV. mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko v Beogradu. Na tekmovanju je nastopilo kar 691 mladih glasbenikov iz 15 držav, ki so tekmovali v različnih kategorijah in instrumentih. Od tega se je med seboj pomerilo 140 mladih pianistov v več kategorijah. Matej Ferlež je nastopil v kategoriji A, v kateri je bilo 29 tekmovalcev iz več evropskih držav. Njegov program je zajemal dela Beethovna, Rahmaninova in Liszta. Z nastopom je pokazal izjemno tehnično in umetniško interpretacijo svojega programa. Dosegel je več kot odličnih 99.25 točk ter s tem prvo nagrado, diplomo in zlato medaljo. ⏹

Urška Šramel Vučina

Beseda v gibu 25. številko Hotenj pretopili tudi v plesne miniature Velenje, 8. februar – V počastitev kulturnega praznika je na literarno-plesnem večeru v Galeriji Velenje z naslovom Hotenja v plesu prišla do izraza tako gibkost jezika kot telesa. Vsebinska zasnova za plesno predstavo ob branju poezije so bila dela izbranih avtorjev iz 25. številke Hotenj – pregledne antologije šale-

škega literarnega zbornika Hotenja med leti 1981 in 2015. Literarne zapise Josipa Bačića Savskega, Milojke Bačovnik Komprej, Danija Bedrača, Nuše Ilovar, Zlatka Kraljića, Mojce Marš in Borisa Salobirja je po izboru plesalk iz Plesnega studia N in-

terpretiral dramski igralec Romeo Grebenšek, Neža Apšner, Lucija Boruta, Urška Car, Oja Flis, Amina Gaši Grebenšek, Zoja Krenker, Burja Podlesnik, Tjaša Šuligoj, Neja Veternik in Anja Zaverla pa so svoje občutke ob njih ponazorile z govorico telesa,

ki sodi med človekova najstarejša izrazna sredstva. Tako besede niso dobile le glasu, ampak tudi oblike in so se obiskovalcev še globlje dotaknile. ⏹

Od Prešerna preko šentflorjana do Möderndorferja Matjaž Šalej

Poslušam, spremljam delavce v kulturi, samozaposlene, zaposlene v nevladnih organizacijah, v javnih kulturnih zavodih in si ne morem misliti kaj drugega kot to, da potrdim kritike, ki so padle na državno kulturo ob stanovskem prazniku. Da vlada, politika nima pravega odnosa do kulture. Po drugi stani spremljam kritično javnost, poslušam sindikate, tako kulturniške, šolniške in druge v javnem sektorju. Kaj zahtevajo? Vsi zahtevajo višje plače, argumentirano, z razlogom. Prihodki tistih, na katerih se je varčevalo v javnem sektorju, niso prišli niti na raven pred gospodarsko krizo, pred zakonom o uravnoteženju javnih financ, pred finančnimi rezi, za katere je vlada obljubljala, da jih bo odpravila, ko bodo leta »suhih krav« mimo. Ta leta so minila. Vlada je snedla mnogo obljub. Brcnila v temo z zdravniškimi plačami in še s čim ... In plače medicinskih sester, kulturnikov, šolnikov, gasilcev ne dosegajo primerljivih plač, kot si jih zaslužijo, kot so obljubljali, javno, jasno, glasno. Ob najvišji gospodarski rasti Slovenije v Evropi je to nekako skregano z logiko. In kulturnik, umetnik danes? Vem, da napisana besede, misel danes ni nič kaj vredna, pišoči pišejo praktično zastonj. Večina mehanikov, električarjev, vodovodarjev ima višjo urno postavko za opravljeno delo, kot se jo ponuja kulturnim. Od kulturnikov se zahteva, da pišejo in da napišejo zastonj. Prošnja zgleda po navadi tako: »Ti to tk fajn nar‘diš!« ... To se v kulturi dogaja zadnja desetletja. Kadarkoli boš poklical mojstra na delo, je vsem jasno, da ko ga boš poklical, pa naj bo sosedov »frajkunstler« ali pa obrtnik, ga boš plačal z normalno urno postavko. Od kulturnikov pa se skoraj vedno zahteva nekakšno »zastonjkarstvo«. Da, kulturnik mora mnogokrat narediti kaj za »boglonaj«, saj po navadi mu ni težko. Ker napisati rimo, naslikati risbico, odigrati avtorsko pesem je menda enostavno. A vedno ne gre. Po navadi vemo, komu je vredno kaj postoriti, pomagati. Vedo obrtniki in vedo umetniki. A vendar se od ustvarjalcev to »zahteva« tudi institucionalno, neformalno. Ampak od tega se ne da živeti, od pisanja ali še kašne sorodne umetniške veščine. Vsi vemo, da so le redki uspešni; akademski slikarji poučujejo, pisatelji predavajo jezik, glasbeniki se ukvarjajo z ambicijami staršev in ne z glasbeno nadarjenimi otroki v glasbenih šolah. Menda je bil Cankar celo eden od tistih zelo redkih, ki mu je to še nekako uspevalo. Pisanje mu je bilo delo. A vendar se umetnikom, tudi tistimi, ki se zavedajo, da ne morejo živeti od svojega ustvarjalnega dela, odreka te male stvari. Kako sprevržen odnos do kulture je danes, vidimo morda iz glasbene estrade. Tovrstni ustvarjalci so (na žalost) boljše plačani kot resnična umetnost. A ta glasba, ta trivialna upesnjena poezija vsakodnevnih hitov, ne bo vzgajala naših zanamcev. Morda se bomo celo spominjali kašnega hita, ostal bo v ušesih, kaj več zelo težko (ne)... »Orionov, Poletnih noči, Lastovk ...« ni več«, napisali so jih pesniki. Nove uspešnice pišejo popularni glasbeniki ... In mi se bomo bolj spominjali te popularne zvezde kot drugega resničnega umetnika. A vendar je umetnik tisti, ki smo mu bolj prisluhnili, ki je aktivno oblikoval naš kakršen koli že, recimo mu pravilen odnos do kulture. Tak relevanten širok odnos, ki meri na to, da danes spoštujemo ustvarjalnost, kreativnost. Zavedati pa se moramo, da domači sodobni umetnik, ki se nam je vtisnil v spomin, navadno ni mogel živeti od svojega umetniškega kruha. Verjamem in vem, da so si stvari v mnogočem podobne, globalno in lokalno. Kulturna politika je pravzaprav sorodna, povsod. Dejstva, ki govorijo v prid podcenjenosti kulture, so resnična, argumenti, ki jih vedno znova in znova poudarjajo kulturniki o podrejenosti kulture, imajo svojo težo. Kultura je ustanovila našo državo. Umetnost in kultura, ki je bila temeljni element oblikovanja nacionalne identitete in samozavesti zadnjih dvesto let, ne sme biti obravnava kot privesek nečemu. Velikih sosednjih in starih evropskih držav kultura ni državotvorno zaznamovala kot nas. Zakaj je to pomembno? Ker so bila dejanja kulture in kulturnikov pomembna v ključnih zgodovinskih trenutkih in prelomih. Že v Avstro-Ogrski monarhiji – od Pomladi narodov dalje, v oblikovanju identitete Slovenije od Kraljevine Jugoslavije, preko SFRJ do danes. Najbolj pa in zelo pomembno je: kulturniki so bili v prvih vrstah, ko se je oblikovala nova slovenska država, z državotvornim »novorevijaškim« programom, z aktivnim angažmajem kulturnikov v takratni politiki v prelomu devetdesetih let. Kultura je našo državo predstavila Evropi in svetu. Če kulturniške misli ne bi bilo, takšne Slovenije danes ne bi bilo. Vsi govorijo, kako se danes ne vlaga v kulturne programe, res se premalo vlaga v programe, vlaga se v tiste, ki so naravnani na programe kulturne politike. Rezi v kulturo, ki so prisotni zadnja leta, gredo na rovaš sredstev za programe. Sredstva za programe »drobijo«, zmanjšujejo, dogodki so razdrobljeni in jih je veliko ter so preveč vprašljive kakovosti. In če za konec citiram še Vinka Möderndorferja, z osrednje državne kulturniške proslave: »Svet se je spremenil samo toliko, da je človek v 21. stoletju izgubil večino težko pridobljenih pravic, izborjenih v minulem 20. stoletju. In s položajem umetnosti v družbi je enako,« je poudaril v govoru, ki ga je naslovil Dolina šentflorjanska, pozdravljena! Jaz pa se sprašujem, ali nimamo v naši dolini tudi šentflorjanskih problemov, vprašanj in dilem (morda celo kulturniških), TEŠ 6, predstavkovno stanje v Gorenju, mnogo vprašanj povezanih z vsebinami novo nastajajočih kulturnih prizorišč, recimo odra ob jezeru. In ali nimamo tam na drugem koncu doline – resnično dolino šentflorjansko (dobesedno). Ah ne, v našem delu doline je ni ... ⏹

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, s tran 11

107,8 MHz

15. februarja 2018

Radijski in časopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Frekvenca mladih danes o tatujih

1. FLIRRT & ORLEK – Velika budala 2. SKORBAND – Do konca 3. TAMARA GORIČANEC – Kič

Vsak četrtek ob 18. uri (ponovitev pa ob sobotah prav tako ob 18. uri) lahko na valovih Radia Velenje poslušate oddajo Frekvenca mladih, ki jo vodi Ado Buljo. Oddaja poteka v živo, v njej pa gostimo različne zanimive goste, seveda s področij, ki zanimajo mlade. Mnogokrat so to glasbeniki. Zadnji četrtek, na kulturni dan, je Ado Buljo gostil Tima in Grega iz skupine Cordura. Govorili so o prihodnosti „progresive death metala“ na slovenskih tleh ter povedali nekaj nasvetov za mlade, ki se v tej smeri še uveljavljajo. Oddaja je bila zelo zanimiva, saj so povedali veliko tudi o problematiki glasbenikov na slovenski sceni. Danes bodo v oddaji Frekvenca mladih razpravljali o tatujih in tetoviranju (veseli bodo, če se boste vključili v program in povedali kakšno svojo izkušnjo ali pa samo komentar na to temo). Prihodnji četrtek bodo predstavili Mladinski center Šoštanj, 1. marca bosta z njimi novo izvoljeni predsednik in podpredsednica Mladinskega sveta Velenje, 8. marca pa bo tema bio kmetijstvo. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. ⏹

Flirrt predstavljajo še eno zanimivo glasbeno sodelovanje. Z legendarno skupino Orlek so posneli skladbo z naslovom Velika budala. Skladbo je seveda napisal Rok Lunaček, ki je že ob njenem nastanku imel v mislih le eno osebo za duet – Vlada Poredoša. Flirrti so Orlekom prepustili, da skladbo interpretirajo po svoje, in nastala je zanimiva fuzija dveh zasedb.

Na kulturni dan je Ado Buljo gostil Tima Drakslerja in Grega Plambergerja iz skupine Cordura.

GLASBENE novice

V Sanremu slavila Meta in Moro Na letošnji že 68. izdaji znamenitega festivala Sanremo sta slavila Ermal Meta in Fabrizio Moro s pesmijo Non mi avete fatto niente. S to skladbo bo dvojec predstavljal naše zahodne sosede tudi na Evroviziji maja v Lizboni. Sanremski festival je sicer trajal pet večerov, nastopajoči pa so bili tradicionalno razdelje-

ni na že uveljavljene izvajalce in novince. Gledalci so vsak večer glasovali za najljubše skladbe, najboljši pa so se predstavili v sobotnem finalu. Ermal Meta je že na lanskem festivalu kot solist osvojil tretje mesto in si prislužil tudi nagrado glasbenih kritikov, sicer pa se je v kratkem času povzpel na sam vrh italijanske pop glasbe, saj se lahko od leta 2015 pohvali že s šestimi platinastimi in štirimi zlatimi albumi. Fabrizio Moro je na italijanski glasbeni sceni desetletje, v Sanremu pa je prvič nastopil leta 2007 s pesmijo Pensa, ko je postal najboljši novinec in tudi zmagovalec kritikov.

ustvarjalnega področja. Predstavlja namreč knjigo poezij in pesmi z naslovom Z besedami in prsti. Njegov knjižni prvenec ironično-satiričnih pesmi vsebuje nekakšno the best of zbirko poezij, od prvih pesmi, objavljenih v revijah Mladina, Mlada pota, Mentor in Fontana, pa vse do zadnjih, aktualnih pesmi, zbranih v tej knjigi. Knjiga v prvem delu prinaša 69 pesmi (od tega so tri prevedene v italijanščino), v drugem pa še preko 40 fotografij iz vseh obdobij avtorjevega javnega delovanja in zasebnega življenja.

večerja, Gremo v nebesa pa Nova nebesa. Na albumu je sicer deset skladb.

Z novo pesmijo se predstavlja Natalija Verboten Po petih letih glasbenega premora se priljubljena pevka Natalija Verboten vrača z novim singlom, v katerem razkriva del svo-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Unikat – Kaj pa ti 2. Ansambel Spev – Za muziko bi dala vse 3. Gregor Avsenik & Ansambel Saša Avsenika – Spomin na Pariz 4. Ansambel Šepet – Ti znaš 5. Ansambel Blaža Hutevca – Sanjam 6. Ansambel Mladi godci – Slikar 7. Ansambel Naveza – Ko bova poročena 8. Ansambel Pogum – Spomini 9. Modrijani in Isaac Palma – Hočem le tebe 10. Slovenski zvoki – Včasih ljubezen pač mine

Izštekani Lačni Franz Skupina Lačni Franz je skoraj 40 let po ustanovitvi izdala svojo prvo akustično ploščo. Izšla je sicer pri hrvaški založbi, a v slovenski in hrvaški različici. Ploščo so v slovenščini poimenovali Nova nebesa (na Hrvaškem nosi naslov Akustična pusa), in čeprav je akustična, so se na njej znašli tudi električni instrumenti. Ploščo je sicer posne-

www.radiovelenje.com

Letošnjo Emo odpira Anabel

SAMUEL LUCAS Samuel Lucas se po zadnjem singlu Pesem o naju vrača z novo balado z naslovom Kot nekdaj. Glasba in aranžma sta v celoti njegovo avtorsko delo, besedilo za to pesem pa je napisal avtor številnih slovenskih uspešnic Rok Lunaček.

V soboto bo znanih osem finalistov, ki se bodo pomerili v boju za predstavnika Slovenije na pesmi Evrovizije. Na Emi se bo 17. februarja predstavilo 16 izva-

Dare Kaurič predstavlja knjižni prvenec Poleg udejstvovanja v matični skupini Kingston poznamo Dareta Kauriča tudi kot avtorja skladb za druge izvajalce, pa tudi kot samostojnega izvajalca. Mnogi se ga spominjajo tudi kot člana legendarne idrijske punk skupine Kuzle. V teh dneh Dare odstira tančico s še enega svojega

v finalnem večeru. Znan je tudi vrstni red nastopov. Tako bo predizbor odprla Anabel s skladbo Pozitiva, sledili pa ji bodo Tanja Ribič (Ljudje), KiNG FOO (Žive sanje), Ina Shai (V nebo), Indigo (Vesna), ManuElla (Glas), Mila (Svoboda), Orter (Kraljica), Lara Kadis (Zdaj sem tu), BQL (Ptica), Proper (Ukraden cvet), Nika Zorjan (Uspavanka – Lullaby), Marina Martensson (Blizu), Nuška Drašček (Ne zapusti me zdaj), Gregor Ravnik (Zdaj je čas) in Lea Sirk (Hvala, ne!). Finale bo na sporedu naslednjo soboto, 24. februarja.

jalcev, ki se bodo najprej borili za vstopnico v finale. Le osem najboljših, štirje po izboru žirije in štirje po izboru gledalcev in poslušalcev, bo nastopilo tudi

la precej pomlajena postava Lačnega Franza, ki jo je Zoran Predin okrog sebe zbral leta 2016, ko so izdali album Ladja norcev. Tudi ta je izšel v hrvaškem jeziku z naslovom Svako dobro, tradicijo dvojezičnih albumov pa Lačni Franz nadaljuje tudi z aktualno unplugged izdajo. Na albumu so predelave starih, dobro znanih skladb, ki pa so v novih preoblekah dobile tudi nekoliko drugačna imena. Tako se Vaterpolisti zdaj imenujejo Sveži vaterpolisti, Adijo pamet je po novem Gusarska, Zadnja večerja je Izštekana

jega srca. Zadnja leta se je bolj kot glasbi posvečala družini in otrokoma, zdaj pa se ponovno vrača v nekoliko bolj zreli podobi. Po petih letih predstavlja novo skladbo z naslovom Del mojega srca, s katero nagovarja vse močne ženske, ki znajo na prvo mesto postaviti sebe. Za glasbo, besedilo in aranžma je poskrbel dvojec v sestavi Martin Štibernik in Karmen Stavec, Natalija pa je ob novem projektu svojo stilsko podobo zaupala modni kreatorki in stilistki Jerneji P. Zhembrovskyy. (foto: Tibor Golob)

PLAVI ORKESTAR Legendarna sarajevska skupina Plavi orkestar bo danes zvečer (v četrtek, 15. februarja) v okviru turneje Everblue nastopila ne velikem koncertu v ljubljanskih Stožicah. Koncert bodo tudi posneli, posnetke pa uporabili na prvem »živem« albumu skupine.

NUŠA DERENDA Priljubljena pevka Nuša Derenda ob 20-letnici svoje bogate glasbene kariere s Simfoniki RTV Slovenija

pripravlja čaroben koncert. Koncert bo 17. marca, na odru Cankarjevega doma v Ljubljani pa se ji bodo pridružili različni gostje, ki pa jih pevka zaenkrat še skriva.

MIA ŽNIDARIČ Mia Žnidarič predstavlja svoj novi album Z dotikom, s katerim zaznamuje tudi trideseto obletnico svoje kariere. To je že njena štirinajsta plošča, posnela jo je v nemškem Kölnu, producent in aranžer pa je bil Steve Klink. Album sicer na enem mestu združuje vso raznolikost njene glasbene kariere.

GIBONNI Priljubljeni hrvaški glasbenik bo letos nastopil na tradicionalni prireditvi ob dnevu žena v velenjski Rdeči dvorani. Koncert bo 16. marca, poleg Gibonnija pa bo nastopil tudi operni trio Eroika Aromatika.

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 12

⏪

Medtem ko so v slovenski prestolnici umetniki in kulturniki ob slovenskem kulturnem prazniku protestirali, so v Velenju žurirali. Najprej ob glasbi odlične skupine Hiš’n bend, nekaj časa pa tudi ob nastopu še enega hišnega benda, sestavljenega iz zaposlenih na Festivalu Velenje. To, da so bili nekateri oblečeni v črno, ni bilo povezano s protestom. Kako pa so zveneli? Prvi bolje kot drugi, so bili pa drugi bolj zabavni.

⏬

Skupščina novoustanovljenega kluba arhitektov SAŠA regije je šla že h koncu, ko je član Gregor Gojević udeležencem skupščine 'nalil čistega vina'. »Kako se na to nisem spomnil že prej? Ob kozarčku rujnega se razveže jezik, debata lažje steče, tudi bolj plemenita zna biti,« je komentiral ob strežbi. Debata pa je bila že pred tem taka. Skupščina je bila le prva. Na takih pa so običajno vsi polni vneme.

⏬ ⏬ ⏬

15. februarja 2018

frkanje » Levo & desno «

Stavki in stavke Če nobena od pogajalskih strani noče izreči pričakovanega stavka, ne more slediti nič kaj drugega kot – stavka.

Prepoved Maskam je vstop v mnoge ustanove prepovedan. Čudno. Razni dvoličneži pa lahko vstopajo v mnoge najvišje organe.

Vsak po svoje Po pustu pusta pokopljemo. Po prazniku kulture pa bi morali kulturo oživiti.

Uspel preizkus Prešernov dan je bil tudi poskusni dan. Trgovine so bile po nedavnem dogovoru prvič zaprte. Tokrat so vsaj trgovci pokazali enotnost.

Drug za drugim Letos sta si pust in valentinovo sledila tesno drug za drugim. Nekateri možje in zaljubljenci so si komaj menjali maske.

Vitkost

ZANIMIVOSTI

Na pustovanju v Riu 1,5 milijona obiskovalcev Čeprav so domače pustne povorke veselje mnogih, je treba priznati, da si za nas nepredstavljivo pustno zabavo vsako leto znova privoščijo v Riu de Janeiru. Tokrat je kralj karnevala Momo, ki je od župana mesta (podobno kot pri nas) prevzel ključ in s tem mestno oblast, na kar-

nevalu skupno sprejel 1,5 milijona obiskovalcev iz Brazilije in tujine. Številni so se udeležili le uličnih zabav, saj je bilo na sambodromu prostora le za 72 tisoč ljudi. Na njem so se tako tudi letos v plesanju sambe pomerile številne plesne šole. Za varnost med praznovanji je skrbelo 17.110 pripadnikov varnostnih sil, samo v okolici sambodroma pa jih je bilo skoraj 800.

Razkrita ljubezenska skrivnost iz zgodovine Škatlice, ohranjene iz preteklosti, so vselej zanimive. Kurator londonske galerija Wallace Colletction pa je dokazal, da lahko tudi odstirajo nove vidike pogleda na preteklost. S pritiskom na spodnji del škatlice iz 18. stoletja je namreč Colletction spro-

žil mehanizem, ki je razkril »intimna portreta« francoskega filozofa Voltaira in njegove poročene ljubice Emilie du Chatelet. Skrivnostna slika do zdaj ni bila poznana. Strokovnjaki ugibajo, da sta bila portreta vstavljena več desetletij po izdelavi. Zgodovinarji pripovedujejo, da je imel Voltaire 39 let, ko se je leta 1733 zapletel z 12 let mlajšo aristokratinjo. Njuno razmerje je končal leta 1745.

Pametna očala

400 x 150 pik. Ker sliko projicira v mrežnico, je ta vselej ostra, tudi za tiste, ki imajo težave z vidom. Ključne operacije za delovanje očal potekajo prek telefona. Toda čeprav očala že delujejo, so načeloma še vedno v zelo zgodnji razvojni fazi, končne različice pa bi lahko vključevale tudi prepoznavanje glasu.

Poročna torta za milijon evrov

neveste, okrašeno z diamanti. Torta je nastajala več kot deset dni in tehta več kot sto kilogramov. Zanjo so med drugim porabili tisoč jajc in 25 kilogramov čokolade, 50 kilogramov fondana, okrašena pa je s pet tisoč užitnimi cvetovi. Vrednost torte je ocenjena na milijon evrov, a ne le zaradi težkega dela, temveč tudi zaradi petih trikaratnih diamantov, s katerimi je okrašeno nevestino naglavno okrasje (vsak od njih je vreden okoli 163 tisoč evrov).

Prejšnji teden so javnosti predstavili Intelova minimalistična pametna očala vaunt, ki se bistveno razlikujejo od Googlovega glassa in Snapchatovih očal za fotografiranje, a jim hkrati

Slavna britanska oblikovalka Debbie Wingham, ki se ukvarja tako z modnim oblikovanjem kot oblikovanjem in izdelavo tort, je Družbena omrežja so pred za poročni sejem v Dubaju izde- kratkim preplavile fotografije, na lala prav posebno mojstrovino: katerih okoli dvajset ljudi po leporočno torto v podobi arabske tališki stezi potiska komercialno

uspeva ohraniti ključne zmogljivosti pametnih očal. Očala vaunt so na pogled zelo preprosta in so z namenom podobna običajnim očalom s širokimi okvirji. Tehtajo 50 gramov, tudi ko nekdo z njimi uporablja pametne storitve, pa težko opazimo, da se dogaja kaj neobičajnega. Uporabniku podatke namreč posredujejo s pomočjo zelo šibkega laserja, ki od stekla očal neposredno v oko projicira sliko z ločljivostjo

letalo indonezijske letalske družbe Garuda Indonesia. Predstavniki omenjene letalske družbe so potrdili, da je fotografija pristna, a so zanikali, da bi morali letalo potiskati potniki ali da je bil razlog okvara letala. Kot so pojasnili, je šlo za situacijo, ko niso imeli servisnega vozila, ki bi letalo spet potisnilo na izhodiščno točko vzleta. »Ker servisnega vozila ni bilo na voljo, so letalo pomagali potiskati tehniki in zaposleni na letališču,« so povedali predstavniki.

Potiskali so letalo

Nekateri na veliko razlagajo uspešnost našega projekta oziroma »linije« o vitki državi. A malo o tem, da smo državljani že nekaj časa vse bolj vitki. Ne le zaradi skrbi za vitko postavo.

Zidarji Ob oživljanju gospodarstva je vse bolj živahna tudi gradnja. Projektov novih gradenj ne manjka, menda celo ne denarja, pojavlja se le vprašanje, kdo bo zidal. Zanimanje za poklic zidarja je še vedno majhno. Še tisti, ki so, bi zidali na tujem. Tudi tujcem, ki prihajajo k nam, je Slovenija le odskočna deska.

»Počutje« Tudi občani Velenja lahko predlagajo, kako naj bi uredili zelenico okoli Titovega spomenika. Mnogi pravijo, da jo je treba urediti tako, da se bo na njej »Tito dobro počutil«. A nekateri Velenjčani se ne glede na ureditev očitno ne bodo.

Opozorila Policisti opozarjajo, da moramo biti v teh mračnih dnevih čim bolj vidni. A veliko je še takih, ki ne bi imeli radi, da jih opazijo.

Govorilnice Kljub raznim preventivnim in tudi represivnim akcijam so mnogi avtomobili še vedno prave telefonske govorilnice. Ampak nevarne.

NaĹĄ Ä?as, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 13

MLADI

15. februarja 2018

Po predstavitvah na vrsti odloÄ?itev Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje obisk na informativnih dnevih podoben lanskemu â&#x20AC;&#x201C; VeÄ?je zanimanje za tehniĹĄke programe â&#x20AC;&#x201C; Rok prijave 5. april

Ĺ ole velenjskega Ĺ olskega centra so se na informativne dneve vestno pripravile, udeleĹžencem pa so pokazali tudi pogoje izobraĹževanja v sodobno opremljenih specializiranih uÄ?ilnicah na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru Tatjana PodgorĹĄek

Eno od pomembnejĹĄih dogajanj minulega petka in sobote so bili informativni dnevi. Na njih so se imeli bodoÄ?i dijaki in ĹĄtudenti priloĹžnost seznaniti s programi na srednjih ĹĄolah in fakultetah, lahko so si ogledali prostore, se pozanimali o podrobnostih srednjeĹĄolskih in ĹĄtudijskih programov, o vpisnih pogojih, moĹžnosti nadaljevanja izobraĹževanja. Fakultete letos razpisujejo veÄ? kot 18.480 mest, srednje ĹĄole pa 23.644. Med njimi so tudi izobraĹževalne ustanove v Velenju, in sicer ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV), na katerih letos razpisujejo 632 mest v 22 razliÄ?nih srednjeĹĄolskih programih (kar je veÄ? v primerjavi z lani zaradi novega programa), na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja ter Fakulteti

za energetiko pa toliko kot lani. Po predstavitvah in pridobitvi potrebnih informacij bodo sedaj na vrsti odloÄ?itve oziroma iskanje odgovorov na vpraĹĄanje izbrati tisto, kar me veseli, ali tisto, kar bo najprimernejĹĄe za trg dela, kar mi bo zagotovilo tudi delovno mesto. Pri izbiri je pomemben interes dijaka ali ĹĄtudenta oziroma, kot nam je dejala ena od bodoÄ?ih dijakinj na informativnem dnevu na Ĺ CV: ÂťSvetujem vrstnikom, ki se ĹĄe niso odloÄ?ili za nadaljnjo izobraĹževalno pot, naj izberejo tisto, kar jih veseli, ker bodo tako raje hodili v ĹĄolo in se tudi uÄ?ili.ÂŤ Pri odloÄ?itvi bodo ravnali ĹĄe bolj modro, Ä?e bodo poklicne Ĺželje prilagodili svojim zmoĹžnostim. Zgolj upoĹĄtevanje trga dela ni najbolj racionalno, saj potreb ni mogoÄ?e napovedati za toliko Ä?asa naprej.

Obisk primerljiv z lanskim

Na ĹĄolah Ĺ CV so bili â&#x20AC;&#x201C; po zagotovilih Gabrijele Fidler, ĹĄolske svetovalne delavke na velenjski gimnaziji â&#x20AC;&#x201C; z obiskom na informativnih dnevih zadovoljni, saj je primerljiv z lanskim. VeÄ?ji obisk so zabeleĹžili na Strojni ĹĄoli, kar pripisujejo novemu programu strojni mehanik, ki ga bodo na ĹĄoli izvajali tudi po vajeniĹĄkem sistemu. Pri predstavitvi programa so aktivno sodelovali tudi delodajalci regije SaĹĄa, ki zaposlujejo kadre iz strojniĹĄtva. VeÄ? kot lani je bilo zanimanja ĹĄe za programe niĹžjega poklicnega izobraĹževanja na Ĺ oli za storitvene dejavnosti, na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli pa za tehnika raÄ?unalniĹĄtva, elektrotehnika in mehatronika, slabĹĄe za elektrikarja. UdeleĹžence informativnih

dni na Rudarski ĹĄoli in ĹĄoli za varstvo okolja pa sta najbolj zanimala poklic geostrojnik rudar in geotehnik, med gimnazijskimi programi ĹĄportni oddelek ter glasbena smer umetniĹĄke gimnazije. ÂťVeliko uÄ?encev in starĹĄev je na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru Ĺ CV obiskalo predstavitve vseh programov tehniĹĄkih ĹĄol. Je pa anketa pokazala, da vsi bodoÄ?i dijaki ĹĄe niso odloÄ?eni, kateri program je zanje pravi.ÂŤ Kot je ĹĄe dodala Fidlerjeva, so med udeleĹženci informativnih dnevov zaznali veÄ? osmoĹĄolcev in tudi Ĺže sedmoĹĄolcev.

PomembnejĹĄi datumi

BodoÄ?i dijaki so na informativnih dnevih izvedeli tudi nekatere pomembnejĹĄe datume, povezane s prijavo v izbrani program. 5. marec je rok za dodajo prijave

Mnenja nekaterih udeleĹžencev informativnih dni na Ĺ CV

NeĹža SlatinĹĄek iz Velenja se je udeleĹžila informativnega dne skupaj s starĹĄema na Ĺ oli za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje z Ĺže dokaj oblikovano odloÄ?itvijo: ÂťZanima me program ekonomski tehnik. Ä&#x152;eprav sem pridobila informacije, ki me zanimajo, imam za premislek in tehtno konÄ?no odloÄ?itev ĹĄe malo Ä?asa. Moram priznati, da prevelikih priÄ?akovanj na novem delu Ĺživljenjske poti nimam, Ĺželim pa si biti uspeĹĄna. Ä&#x152;aka me vrsta izzivov in upam, da jim bom kos. Pri usmeritvi za bodoÄ?i poklic sta mi sicer pomagala tudi starĹĄa, vendar se bom na koncu odloÄ?ila na osnovi lastnega mnenja.ÂŤ Tudi Urbana LenoĹĄka iz Ĺ martnega ob Paki sta na informativnem dnevu na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru spremljala starĹĄa, ki sta se med drugim Ĺželela sama prepriÄ?ati, ali je MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center res most med izobraĹževanjem in gospodarstvom, kar trdijo nekateri. Za razliko od NeĹže se Urban ĹĄe ni odloÄ?il, kaj bi poÄ?el v nadaljnjem Ĺživljenju. ÂťZanimata me programa oblikovalec kovin â&#x20AC;&#x201C; orodjar in mehatronik operater. Dijak katerega bom, se bom odloÄ?il, ko bom pridobil vse informacije. Moja izbira ne bo odvisna le od tega, ali mi bosta po konÄ?anem ĹĄolanju zagotovila tudi delovno mesto, ampak da me veselita, sta zanimiva in ne nazadnje tudi oba iskana na trgu dela. Âť Gal MurĹĄiÄ?, devetoĹĄolec iz Velenja, se je udeleĹžil informativnega dne na Ĺ oli za rudarstvo in varstvo okolja. ÂťPri meni dvomov, kje bom nadaljeval izobraĹževanje, ni. OdloÄ?il sem se za rudarski poklic, natanÄ?neje â&#x20AC;&#x201C; za program geotehnik. Razlogov je bilo veÄ?: poklic mi je vĹĄeÄ?, prakso imam zagotovljeno, prav tako ĹĄtipendijo in delovno mesto. Poklic pa ni vezan samo na delo na Premogovniku Velenje, ampak je izbira zelo ĹĄiroka. Na informativnem dnevu so me bolj zanimale informacije, kdaj se zaÄ?ne praksa, kako poteka in podobno. Ĺ˝elim si le, da bo vse potekalo kot mora in da bom uspeĹĄen na poti do zastavljenega cilja.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

za preizkus nadarjenosti in za oddajo dokumentacije za ĹĄportni oddelek gimnazije, 17. marca jih Ä?aka preizkus nadarjenosti. 5. aprila je rok za oddajo prijave za vse programe, 25. april pa za prenos prijav iz enega v drug program ne glede na ĹĄtevilo prispelih vlog. Na ViĹĄji strokovni ĹĄoli Ĺ CV,

Zimske poÄ?itnice bodo kratkoÄ?asne Od 26. februarja do 2. marca bodo osnovnoĹĄolci in dijaki ÂťodloĹžiliÂŤ ĹĄolske obveznosti â&#x20AC;&#x201C; PoÄ?itniĹĄki programi ponujajo zabavo, kreativnost in ĹĄportno aktivnost Velenje, 12. februarja â&#x20AC;&#x201C; Dober teden pred zaÄ?etkom letoĹĄnjih enotedenskih zimskih poÄ?itnic smo preverili, kako jih bodo lahko preĹživeli osnovnoĹĄolci, ki bodo ostali doma. Organizatorji si Ĺželijo, da se za doloÄ?ene programe otroci prijavijo, saj tako laĹžje naÄ?rtujejo aktivnosti. Veseli pa bodo tudi, Ä?e s prijavami ne bodo Ä?akali do zadnjega dne. MoĹžnosti, da poÄ?itnic ne bodo preĹživeli z mobilnimi telefoni v rokah in pred raÄ?unalniki, bo tudi letos veliko.

Adijo ĹĄola, Ĺživijo ĹĄport

Za tiste, ki si dneve radi obogatijo s ĹĄportno dejavnostjo, bodo v sodelovanju s ĹĄportnimi druĹĄtvi in klubi poskrbeli na Ĺ portni zvezi Velenje. Od ponedeljka, 26. februarja, do petka, 2. marca, vabijo v RdeÄ?o dvorano, kjer lahko poÄ?itnikarji prosti Ä?as izkoristijo v ĹĄoli nogometa za otroke vseh starosti. Potekala bo od 11.30 do 13.30. Na streliĹĄÄ?u Strelskega druĹĄtva MroĹž bodo

lahko streljali z zraÄ?no puĹĄko od 10. do 12. ure. Velenjski pokriti bazen bo med 10.00 in 11.30 poskrbel, da bodo z otroki tudi vaditelji, zato takrat vabijo otroke od 1. do 4. razreda, med 12.00 in 13.30 pa starejĹĄe. Vstopnina bo le 1 evro. Za osnovnoĹĄolce pa pripravljajo tudi Zimski tabor Zmaga KuĹĄtrina. Ta bo od ponedeljka do petka potekal med 8. in 15.30, udeleĹženci pa bodo spoznavali razliÄ?ne ĹĄportne aktivnosti, ki bodo potekale v RdeÄ?i dvorani, na bazenu in na drsaliĹĄÄ?u v SonÄ?nem Parku. Objave so obvezne, zbirajo jih na Ĺ portni zvezi. UdeleĹženci bodo prispevali 20 evrov. Organizirali pa bodo tudi teÄ?aj smuÄ?anja in deskanja na Golteh.

Juhuhu, poÄ?itnice so (skoraj) tu!

Pestre poÄ?itniĹĄke programe bodo pripravili tudi v Centru za druĹžine Harmonija, ki deluje pod okriljem DruĹĄtva Novus. Prijave so obvezne, vse aktivno-

sti pa bodo brezplaÄ?ne. V okviru poÄ?itniĹĄkega programa bodo od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro v njihovih prostorih (Stavba Farmin) potekale ĹĄtevilne aktivnosti za otroke. Pripravili bodo razliÄ?ne igre na prostem, na toplem pa bodo lahko igrali druĹžabne igre in ustvarjali v pouÄ?nih in raÄ?unalniĹĄkih delavnicah. Aktivnosti so primerne predvsem za otroke od 1. do 6. razreda

osnovne ĹĄole, lahko pa se jim pridruĹžijo tudi malo mlajĹĄi ali malo starejĹĄi otroci.

PoÄ?itniĹĄki Ĺživ Ĺžav v vili RoĹžle

MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje je pripravila pester in za udeleĹžence brezplaÄ?en program. V vili RoĹžle bodo poskrbeli za ustvarjalnost in kratkoÄ?asje. PoÄ?itniĹĄki Ĺživ Ĺžav se bo zaÄ?el ob 10. uri, do 13. ure pa se bo do-

na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja Velenje ter na Fakulteti za energetiko Univerze Maribor, ki ima dislocirano enoto v Velenju, so povedali, da je bil tudi pri njih obisk primerljiv z lanskim. đ&#x;&#x201D;˛

gajalo veÄ? stvari hkrati. Ves teden med 10.30 in 12.30 bo tekla gledaliĹĄka delavnica. V GledaliĹĄÄ?u za poredne mulÄ?ke bo igralec, lutkar in moderator BoĹĄtjan Oder udeleĹžence nauÄ?il veĹĄÄ?in javnega nastopanja in igre, v petek pa bodo pripravili tudi zakljuÄ?no produkcijo. Delavnica je brezplaÄ?na, primerna pa je za starejĹĄe od 10 let. Da bodo laĹžje organizirali delo v njej, zbirajo prijave po telefonu 03/897 75 40 ali elektronski poĹĄti (mzpm.velenje@vilarozle.si). Prijave pa zbirajo tudi za dve zanimivi delavnici, ki jih bo vodila vizaĹžistka in maskerka Barbara Hren. V sredo med 10.30 in 12.30 bo pripravila delavnico poslikave telesa (body painting) za starejĹĄe od 10 let. Naslednji dan, v Ä?etrtek, pa bo pripravila delavnico, primerno za vse starosti. S pomoÄ?jo posebnih ĹĄablon bodo otroci lahko ustvarjali zaÄ?asne ÂťtatujeÂŤ. Prijave pa niso potrebne v ponedeljek, ko bodo med 10.30 in 12.30 pod vodstvom Marjete JedlovÄ?nik pripravili delavnico LonÄ?ek, kuhaj! Torkovo dopoldne bodo posvetili likovni umetnosti, udeleĹžence bo vodila likovna pedagoginja Katarina Aman. Petkovo dopoldne bodo posvetili uÄ?enju lepega pisanja (kaligrafije). Pod vodstvom Renate Ĺ incek bodo izdelovali tudi majhna darilca, primerna tudi za praznik Ĺžena. Ä&#x152;estitke mamicam, babicam, tetam â&#x20AC;Ś bodo napisali z novo pridobljeno veĹĄÄ?ino lepopisja. đ&#x;&#x201D;˛

Bojana Ĺ pegel

NaĹĄ Ä?as, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

15. februarja 2018

VeÄ?ji prostori, veÄ? dejavnosti V Mercatorjevem centru v Velenju drugi, veÄ?ji prostori za dejavnost v okviru Zlate mreĹže â&#x20AC;&#x201C; Tu tudi sedeĹž projekta Prostofer Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 7. februarja â&#x20AC;&#x201C; V Mercatorjevem centru v Velenju je v okviru Zlate mreĹže odprl vrata veÄ?ji Zlati kotiÄ?ek, namenjen spodbujanju ustvarjalnosti, medsebojnemu druĹženju starejĹĄe generacije s pridihom medgeneracijskega sodelovanja. Tudi v njem koordinira program aktivnosti DruĹĄtvo upokojencev Velenje, dopolnjujejo pa ga ĹĄe druĹĄtva upokojencev Ĺ alek, Vinska Gora, Gorenje Velenje ter druĹĄtva: bolnikov z osteoporozo Ĺ aleĹĄke doline, za harmonijo Ĺživljenja, Vid â&#x20AC;&#x201C; vseĹživljenjsko izobraĹževalno druĹĄtvo Velenje, Invalid -

trov zlasti za razstave in veÄ?ja predavanja premalo. Zaprosili so Mercator za veÄ?je prostore in jih dobili le nekoliko stran od obstojeÄ?ih v brezplaÄ?en najem. Sedaj imajo na voljo 89 kvadratnih metrov velik kotiÄ?ek. VeÄ?je povrĹĄine jim bodo omogoÄ?ile ĹĄe veÄ? dejavnosti, organizacijo veÄ? delavnic, primernejĹĄe prostore za razstave in predavanja. ÂťV njem bo imel sedeĹž tudi projekt Prostofer. Napovedovali smo ga lani, letos pa je tik pred izvedbo. Mestna obÄ?ina Velenje je Ĺže naroÄ?ila elektriÄ?ni avtomobil, prihodnji mesec naj bi ga tudi dobila. Vozilo bo na voljo starejĹĄim obÄ?anom, ki nima-

Novo pridobitev za starejĹĄe v Velenju je pozdravila podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Breda Kolar. Med drugim je dejala, da so poleg druĹženja veÄ?ji prostori zagotovo priloĹžnost za pestro in koristno preĹživljanje prostega Ä?asa starejĹĄih ter prikaz njihovih spretnosti in sposobnosti. Na vpraĹĄanje, kako so bile dejavnosti in moĹžnosti za koristno preĹživljaje Ä?asa za medsebojne oblike druĹženja starejĹĄih v tukajĹĄnjem okolju v prvem Zlatem kotiÄ?ku izkoriĹĄÄ?ene doslej, je Ä&#x152;rt UrbaĹĄek odgovoril: ÂťPriÄ?akovali smo, da bodo bolje, kot so bile. Menim, da je osnovni

Podvig â&#x20AC;&#x201C; v letu in pol obnovili 37 kilometrov cest Za letos jih ostaja ĹĄe sedem kilometrov â&#x20AC;&#x201C; Dela bo koncesionar, podjetje Andrejc, nadaljeval takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuĹĄÄ?ale

Na odseku Petkovnikâ&#x20AC;&#x201C;Vejsâ&#x20AC;&#x201C;Mlakar v Florjanu dela pri ĹĄiritvi ceste in postavitvi opornih zidov Ĺže potekajo.

Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 1. februarja â&#x20AC;&#x201C; Pred dvema letoma, maja, je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj s podjetjem Andrejc sklenila koncesijsko pogodbo v trajanju petnajstih let za redno in investicijsko vzdrĹževanje obÄ?inskih lokalnih cest. Razdeljena je v dva dela. Prvi del je naloĹžbeno vzdrĹževanje, po katerem mora izvajalec na obmoÄ?ju obÄ?ine v dveh letih za 15,5 milijona evrov obnoviti 44 kilometrov cest. Kot zdaj kaĹže, mu bo to v celoti in do roka tudi uspelo.

Z otvoritve veÄ?jega Zlatega kotiÄ?ka, v katerem bo imel svoj sedeĹž tudi projekt Prostofer.

druĹĄtvo gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Konovo. Ä&#x152;rt UrbaĹĄek, predsednik velenjskega druĹĄtva upokojencev, je pojasnil, da so pred dobrim letom dni v sodelovanju z Zlato mreĹžo in Mercatorjem Ĺže uredili prostor, v katerem so se lahko upokojenci druĹžili ob raznih druĹžabnih igrah, na delavnicah, predavanjih, na otvoritvi razstav del starejĹĄih, a so sÄ?asoma spoznali, da je 44 kvadratnih me-

jo moĹžnosti svojega prevoza za kontrolne preglede v bolniĹĄnicah v Celju, Slovenj Gradcu in TopolĹĄici ter velenjskem zdravstvenem domu. To ne bo taksi sluĹžba, ampak bo treba za takĹĄen prevoz poklicati na 080 10 10 in se naroÄ?iti. Ob klicu bodo naroÄ?niki tudi izvedeli, ali bo vozilo takrat, ko ga bodo potrebovali, na voljo ali ne. Voznike prostovoljce bomo zagotovili v druĹĄtvih.ÂŤ

Velenjski SD danes v Ĺ aleku Velenje, 15. februarja â&#x20AC;&#x201C; SvetniĹĄka skupina velenjskih Socialnih demokratov nadaljuje z obiski krajevnih skupnosti, kjer gradijo koalicijo z obÄ?ani. VÄ?eraj so pripravili razgovor o razvojnih moĹžnostih in priloĹžnostih ter problematiki v Krajevni

razlog dejstvo, da se vsi ukvarjamo z vsem in s tem skaÄ?emo v zelje drug drugemu.ÂŤ Zaradi pomanjkanja prostovoljcev bo Zlati kotiÄ?ek v Mercatorjevem centru v Velenju odprt ob ponedeljkih, Ä?etrtkih in petkih. Vanj pa vabijo Ä?im veÄ? starejĹĄih, da pokaĹžejo svojo ustvarjalnost in preĹživijo prijetne urice v druĹžbi svojih vrstnikov. đ&#x;&#x201D;˛

skupnosti Gorica, danes pa se bodo sreÄ?ali s krajani Ĺ aleka. Razgovor bo ob 18. uri v tamkajĹĄnjem domu krajanov. Na njem bodo sodelovali Bojan KontiÄ?, Peter Dermol, Jan Ĺ koberne in Andreja KatiÄ? ter nosilcih posameznih razvojnih podroÄ?ij v MO Velenje. đ&#x;&#x201D;˛

Obletnica je praznovanje ljubezni, zaupanja in strpnosti.

Skupaj z direktorjem podjetja Andrejc Mirkom Andrejcem smo si dve lokaciji ogledali.

bĹĄ

Lani jih je prehitelo vreme

V letu in pol je obnovil Ĺže 37 kilometrov cest, za letos mu jih ostaja ĹĄe sedem kilometrov. Kdaj bo dela nadaljeval, je odvisno od vremenskih razmer. ÂťOstaja ĹĄe nekaj nedokonÄ?anih iz lanskega leta, ker je izvajalca prehitelo vreme. Tako so ga zim-

â?ą

AnĹžejeva: ÂťKoncesijsko pogodbo smo pripravljali dve leti in jo temeljito pripravili, zato danes nimamo teĹžav z izvajanjem.ÂŤ

ske razmere prehitele in ustavile dela na cesti v Belih Vodah, kjer je del ceste Ĺže preplastil, preostalo delo pa bo nadaljeval, ko bo vreme to dovoljevalo. PriÄ?akovati je, da marca, a natanÄ?no se ne da napovedati, ker Bele Vode leĹžijo visoko, zima pride

Na preizkuĹĄnji razumevanje krajanov

ÂťZavedamo se, da je bilo v Ä?asu obnov na obmoÄ?ju obÄ?ine kar nekaj zapor cest. Zaradi tega sta bila na preizkuĹĄnji tudi potrpeĹžljivost in razumevanje obÄ?anov. Verjamemo pa, da bodo uspeĹĄno

Marija AnĹžej: ÂťUspeĹĄno zakljuÄ?ena dela bodo odtehtala nevĹĄeÄ?nosti zaradi ĹĄtevilnih zapor.ÂŤ

tja prej in se tudi kasneje poslovi kot v dolini,ÂŤ pravi Marija AnĹžej, viĹĄja svetovalka za vlaganja in projekte v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Poleg tega odseka v Belih Vodah bodo letos potekala dela na cesti TopolĹĄicaâ&#x20AC;&#x201C;Lomâ&#x20AC;&#x201C;Bele Vode, v Florjanu na odseku Petkovnikâ&#x20AC;&#x201C;PunÄ?ekâ&#x20AC;&#x201C;Pohrastnik, v Lokovici proti obÄ?ini Ĺ martno ob Paki in v Gaberkah odsek ceste StanovĹĄek.

â?ą

Delali so s svojo mehanizacijo, edini stroj, ki je bil najet, je bila freza.

zakljuÄ?ena dela in boljĹĄa kakovost cest odtehtala te zaÄ?asne zapore. Koncesionar se trudil izvajati dela tako, da so bile zapore cest minimalne in obvozi urejeni. To od njega priÄ?akujemo tudi letos.ÂŤ Sproti so se dogovarjali tudi za ĹĄolske prevoze in jih prilagajali situacijam. ÂťTudi kadar je bilo treba zaradi kakĹĄne nujne pomoÄ?i kje cesto odpreti, ni bilo â?š teĹžav.ÂŤ

V Belih Vodah so cesto do cerkve Ĺže uredili, nadaljevali bodo proti GrebenĹĄku, ko bo zima to dopustila.

Cela frata prerezanih gum Janezu in Jelki Vrbnjak

Iskrene Ä?estitke ob vajini brilijantni poroki, 60 let skupnega Ĺživljenja. HÄ?ere Tanika, Bojka in Helena z druĹžinami

Sedemintrideset kilometrov cest obnoviti v letu in pol je podvig. Sploh, ker je ĹĄlo pri tem za razliÄ?ne faze, od preplastitev do celovitih sanacij, do del, ki so terjali izkope, nasipe, postaviti je bilo treba ogromno opornih zidov. Da so uspeli, se jim je moralo pokriti vse. Izjemnega pomena pri takih projektih je organizacija, vse mora biti usklajeno, od nabav do asfaltnih baz. Vse to pa je odveÄ?, ko se vmes zgodi kak nepredviden dogodek. O enem, ki je poleg zastojev povzroÄ?il tudi velike stroĹĄke, ko jim je nekdo na cesti Gaberkeâ&#x20AC;&#x201C;Ravne uniÄ?il ĹĄestnajst pnevmatik, Andrejc

pripoveduje: ÂťNa to nisi pripravljen, vendar se je tudi na take stvari treba hitro odzvati. Bilo je na soboto, ko me kliÄ?ejo fantje â&#x20AC;&#x201C; greder je na tleh, gume so prazne. Naj jih napumpa, sem rekel. KliÄ?e spet, da ne gre, ker sta dve prerezani. Ä&#x152;ez petnajst minut kliÄ?e spet, Ä?eĹĄ da je tudi valjar na tleh, ker so gume prazne, eno uro kasneje pa spet, da je s traktorjem enako. Na celi frati, vse od domaÄ?ije Laznik do Cvenka, je bilo vse prerezano.ÂŤ Takrat se mu ni smejalo. Zdaj pa se mu, ko si ogleduje, koliko je bilo narejenega. Ĺ e bolj pa se mu bo, je bil odkrit, potem ko bo vse konÄ?ano. đ&#x;&#x201D;˛ Takrat si bo poĹĄteno oddahnil.

NaĹĄ Ä?as, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 15

BISERI, POROKA

15. februarja 2018

BISERI

maturantskega plesa 2018

OÄ?etje, stavite na prave kombinacije Imate obÄ?utek, da se je moĹĄkim laĹžje obleÄ?i za sveÄ?ane priloĹžnosti? ObiÄ?ajno je to res, Ä?e pa Ĺželijo pritegniti vsaj malo pozornosti, se morajo ravno tako potruditi, pravita naĹĄi modni strokovnjakinji. Danes sta pripravili nasvete za oÄ?ete maturantk in maturantov. Je Ĺže res, da obleka ne naredi Ä?loveka, ampak slabo ukrojena, prevelika, preozka in pomeÄ?kana moĹĄka obleka nikomur ne pristaja. Tudi med moĹĄkimi najdemo raznovrstne sadeĹže: ja-

bolka, banane, hruĹĄke â&#x20AC;Ś Ne, ne bomo govorili o hrani, temveÄ? o moĹĄkih postavah. Jabolko: obiÄ?ajno je poudarjen trebuh, tanjĹĄe noge in nedefinirana ramena. Trebuh lahko optiÄ?no prikrijemo z daljĹĄim gornjim delom in oĹžjim spodnjim. Tako se bosta zgornji in spodnji del povezala. Izbirajte

â?ą

MoĹĄki s stilom je vedno videti samozavesten in miren.

barve majhnih kontrastov, da boste poenotili silhueto telesa. Vertikalne Ä?rte podaljĹĄajo in ustvarijo videz vitkosti ter optiÄ?no zmanjĹĄajo trebuh. Obleka naj bo klasiÄ?nega kroja, brez poudarjenih vĹĄitkov, daljĹĄega kroja z dvorednim zapiranjem, hlaÄ?nice naj bodo oĹžje kot obiÄ?ajno. Srajca naj ima zaĹĄiljen ovratnik. HruĹĄka: ozka ramena, ĹĄirĹĄi boki, moÄ?nejĹĄa stegna in zadnjica. Tej obliki najbolje stojijo telirani in daljĹĄi suknjiÄ?i z dvojnim razporkom na zadnji strani, ki optiÄ?no zmanjĹĄajo zadnjico. Puloverji morajo biti na V-izrez, hlaÄ?e se na spodnjem delu oĹžajo. Majhnost: pazite na dolĹžino suknjiÄ?a in hlaÄ?, prekratek suknjiÄ? vas bo prepolovil, predolg pa skrajĹĄal noge. Ramena morajo biti podloĹžena (kockasta), hlaÄ?e oĹžje kot obiÄ?ajno. Pazite, da obleka ne bo imela dvorednega zapiranja in poklopcev na Ĺžepih. Ä&#x152;evlji naj bodo na vezalke. ViĹĄina: ja, tudi vi imate teĹžave. Vse vam je prekratko. Za vas je priporoÄ?ljiva klasiÄ?na obleka in suknjiÄ?, ki ne sme biti teliran in ima visoko zapiranje. HlaÄ?e so klasiÄ?nega, ravnega kroja z zavihki na koncu hlaÄ?nic, ki vas bodo optiÄ?no zmanjĹĄali. Ovratnik na srajci naj bo razmaknjen. Izogibajte se Ä?evljem na konico. Pa ĹĄe to: formalna moĹĄka obleka je tradicionalno temno mo-

dre, sive ali Ä?rne barve. Blago obleke naj bo zelo kakovostno, brez vzorca in oz. le s tankimi Ä?rtami. Poznamo tri vrste krojev: ameriĹĄkega (to je klasiÄ?en, srednje teliran suknjiÄ? z razporkom in nepodloĹženimi rameni), evropskega (ramenski del je ĹĄirĹĄi, suknjiÄ? nima razporka) in an-

Ideje za usodni ÂťdaÂŤ Ä&#x152;e je to leto ÂťvajinoÂŤ, potem sta lahko na Ĺže 3. poroÄ?nem sejmu spoznavala letoĹĄnje trende in zbirala koristne nasvete, ki so jih predstavili ĹĄtevilni ponudniki najrazliÄ?nejĹĄih storitev, nepogreĹĄljivih na poroki Vila Bianca, 3. in 4. februar â&#x20AC;&#x201C; Vabila, lokacija poroÄ?nega obreda in svatbe, prstana, ĹĄopek, obleke, frizura, glasba, prvi ples mladoporoÄ?encev, pogostitev, torta, poroÄ?no potovanje â&#x20AC;&#x201C; na kaj vse morata misliti bodoÄ?a Ĺženin in nevesta! Da bi poroÄ?ni par, priÄ?e, starĹĄi in drugi svatje na enem mestu dobili Ä?im veÄ? idej in ponudb za to, da bo poroÄ?ni dan vsem ostal v najlepĹĄem spominu, je Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline v vili Bianci priredil Ĺže 3. poroÄ?ni sejem

Okusita ÂťDAÂŤ. Kaj smo o letoĹĄnjih trendih izvedeli med oblikovalci nakita, vizaĹžisti, fotografi, gostinci in drugimi ponudniki (poroÄ?nih) storitev predvsem iz lokalnega okolja? Obiski lepotnega salona se navadno zaÄ?nejo Ĺže nekaj tednov pred poroko. Prva je temeljita

nega obraza, da se koĹža sÄ?isti. Tudi na ten je treba misliti dovolj zgodaj in obiskati solarij. Teden dni pred poroko je Ä?as za depilacijo, nato pa ĹĄe za urejanje nohtov, ki morajo biti diskretni, da ne zasenÄ?ijo prstana. Primerne so koĹžne barve, francoska manikura, kristalÄ?ki in skromnejĹĄe poslikave. Ĺ˝enini so na frizerskem stolu lahko celo bolj zahtevni kot neveste. Velikokrat si privoĹĄÄ?ijo masaĹžo lasiĹĄÄ?a in si poleg frizure uredijo tudi brado. Neveste si pogosto dajo narediti

kodre in druge efekte, a ti hitro upadejo, zato so bolj praktiÄ?ne spete frizure, ki se tudi ne bodo zlahka razmrĹĄile. Bolj kot kostimi so v modi obleke, prej krajĹĄe kot daljĹĄe, da so bolj praktiÄ?ne. Aktualne so Ä?ipke, volanÄ?ki in ĹĄifon. Bela je ĹĄe vedno najbolj popularna bar-

va poroÄ?nih oblek, neveste pa posegajo tudi po drugih barvah. Sicer pa je najpomembneje, da tako nevesta kot gostje poroke izberejo sebi primerno in udobno obleko, da jim bo lepo pristajala in bodo lahko sproĹĄÄ?eni. PoroÄ?ni prstani Ĺže dolgo niso veÄ? le skromen zlat obroÄ?ek, ampak modni dodatek najrazliÄ?nejĹĄih barv in oblik. KlasiÄ?ni pr-

stani iz belega zlata in razliÄ?nih kombinacij so ĹĄe vedno najbolj popularni, vraÄ?a pa se trend rumenega zlata. PoroÄ?no dvorano in gostiĹĄÄ?a lahko poleg cvetja krasijo tudi drugi dekorativni elementi, kot so baloni. Ĺ e vedno je moderen vintage stil ter kombinacije z lesom in Ä?ipkami. V barvni paleti bodo letos prevladovali pastelni odtenki s skromnimi dodatki udarnih barv, predvsem temno vijoliÄ?nih.

LetoĹĄnji trendi poroÄ?nih tort pa namigujejo na torte v pastelnih odtenkih z dodatki svilenih trakov, sveĹžega cvetja in perl. Ker so vedno bolj priljubljene bolj sproĹĄÄ?ene poroke na prostem, je vse veÄ? povpraĹĄevanja po cateringu. V Velenju je med najbolj zanimivimi lokacijami Restavracija Jezero, ki z okolico Velenjskega jezera nudi romantiÄ?no kuliso, mladoporoÄ?enca pa se lahko tudi zapeljeta s pletno. Tudi na pr vi ples se morata Ĺženin in nevesta pripraviti, Ä?e na plesiĹĄÄ?u ĹĄe nista tako usklajena kot sicer. Veliko parov zaÄ?ne s klasiÄ?nim plesom, ki ga preseka z bolj odĹĄtekanimi koraki. Tisti, ki vse slavje zabeleĹžijo, pa so fotografi, ki vse pogosteje spremljajo celotno dogajanje od priprav do obreda in zabave. Trend je, da je fotograf opazovalec, ki dokumentira tudi tiste trenutke, ki jih drugi spregledajo, ne le portretira poroÄ?ni par in goste. Pred izbiro fotografa pa je dobro pregledati njegove fotografije in spoznati njegov slog obdelave fotografij, saj je od tega odvisno, kak bo konÄ?ni izdelek. đ&#x;&#x201D;˛

Tina Felicijan

gleĹĄki kroj (ĹĄirĹĄa ramena, poudarjen pas z dvema stranskima razporkoma). Ä&#x152;e Ĺželite kombinirati tri Ä?rtaste vzorce, se ravnajte po naÄ?elu od oĹžjega proti ĹĄirĹĄemu. Torej, srajca naj ima najoĹžje Ä?rte, suknjiÄ? neko vmesno vrednost in kravata najĹĄirĹĄe. Ä&#x152;e ne veste, kako nositi dve vrsti Ä?rt in karo, bo najbolj varno, Ä?e bodo Ä?rte v dveh velikostih, karo pa naj ustreza ĹĄirĹĄim. Pazite na ĹĄirino ramen, dolĹžino rokavov in dolĹžino suknjiÄ?a. Srajca naj bo bombaĹžna, bele ali v svetlejĹĄih odtenkih modre in beĹž barve. ManĹĄete srajce morajo gledati izpod rokava suknjiÄ?a od 2 cm do 4 cm. Kratek rokav ne sodi pod moĹĄko obleko! KriÄ?eÄ?e barve pustite za bend, ki igra na odru. Kravata ni obvezna, Ä?e pa ste se zanjo le odloÄ?ili, potem pazite, da sega le do sponke na pasu. Z daljĹĄo ali krajĹĄo boste dajali videz nemarnosti. Ä&#x152;e se boste odloÄ?ili za kombinacijo srajce s Ä?rtastim vzorcem in kravate s pikami, potem poskrbite, da bosta vzorca vsebovala vsaj eno sorodno barvo. Pas naj bo usnjen, usklajen z barvo Ä?evljev in obleke. Velike zaponke (z znanimi brendi) pustite doma. Ä&#x152;evlji morajo biti usnjeni, z vezalkami in zloĹĄÄ?eni! Pod-

plat naj bo tanek in usnjen. Odsvetujeva vam debele gumijaste podplate, ker boste v njih delovali nerodno. Nogavice morajo obvezno segati do kolen. Bodite mladostno navihani in si privoĹĄÄ?ite barvne, vzorÄ?aste nogavice, s katerimi boste pri mizi oz. pod njo izstopali. VaĹĄ modni dodatek naj bo samo klasiÄ?na ura s ĹĄtevilÄ?nico in poroÄ?ni prstan. Petra Meh in Jelena StevanÄ?eviÄ&#x2021; đ&#x;&#x201D;˛

Tina in Tilen se bosta poroÄ?ila konec avgusta. Na poroÄ?ni sejem sta priĹĄla preverit ponudbo in poiskati ideje, kako si lahko poroÄ?ni dan naredita kar se da poseben. ÂťĹ˝eliva si Ä?im bolj preprosto, naravno poroko s Ä?im manj kiÄ?a. Ä&#x152;im veÄ? bi rada postorila sama. Da se skupaj pripravljava, nama veliko pomeni. Ĺ˝eliva si, da bi si vse uredila po svoje, sva pa pripravljena na kompromise, saj veva, da tudi starĹĄem in drugim povabljencem ta dogodek veliko pomeni.ÂŤ Nina in Peter sta prostore za obred in svatbo Ĺže izbrala, saj bo pozno poleti in zgodaj jeseni, ko se bosta poroÄ?ila tudi sama, veliko parov stopilo pred oltar, zato sta morala zgodaj zaÄ?eti priprave. ÂťImela bova klasiÄ?no poroko, bolj preprosto in sproĹĄÄ?eno, bova pa poskrbela za posebne detajle. Sama bova izdelala vabila in naprsne ĹĄopke. Prevoz z obreda v gostiĹĄÄ?e, denimo, bo nekaj posebnega. Najbolj pa upava, da nama bo vreme dobro sluĹžilo. Za vse ostalo lahko poskrbiva midva.ÂŤ ÂťĹ tevilo razstavljalcev na poroÄ?nem sejmu iz leta v leto raste, trudimo pa se tudi, da bi vsakiÄ? privabili druge, ki bi obogatili ponudbo. Letos so poroÄ?ne obleke predstavljali gostje iz Prekmurja. Poleg predstavitve vile Biance kot eminentnega objekta, v katerem lahko par sklene zakonsko zvezo, je eden od namenov tega sejma, da bi privabili tudi zaroÄ?ence iz daljne okolice in jih prepriÄ?ali, da je Ĺ aleĹĄka dolina prava lokacija za praznovanje porok. Lahko se potrudimo in skupaj s turistiÄ?nim gospodarstvom pripravimo produkte, ki bodo za mladoporoÄ?ence zanimivi,ÂŤ je povedal direktor Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Franci Lenart. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 16

Ĺ PORT

15. februarja 2018

Gorenje vÄ?eraj z Vojvodino Na dveh preizkuĹĄnjah kar ducat golov

Bodo rudarji uÄ?inkoviti, tudi ko bo ĹĄlo zares? â&#x20AC;&#x201C; Zadnja preizkuĹĄnja z Dravo Konec prihodnjega tedna bodo v boju za prvenstvene toÄ?ke spet oĹživela igriĹĄÄ?a v prvi nogometni ligi. Ä&#x152;e bodo vremenske razmere dovoljevale, bodo prvenstvo nadaljevali z jesenskim preloĹženim 19. krogom. PreloĹžili so ga zaradi takratnega moÄ?nega sneĹženja. NogometaĹĄi Rudarja bodo (ob 15.00) na zaostali tekmi

Ta teden so v ligi Seha igrali tekme 14. kroga. RokometaĹĄi Gorenja so vÄ?eraj gostovali v Srbiji. Njihov nasprotnik v Novem Sadu je bila po sporedu Vojvodina, aktualni prvak svoje drĹžave in do tega kroga najslabĹĄe moĹĄtvo v tej regionalni ligi. Priigrala si je le ĹĄest toÄ?k, VelenjÄ?ani na petem dvanajst veÄ?. Ne glede na rezultat so slovenski podprvaki ostali na petem mestu. Do tega dvoboja so si priigrali osemnajst toÄ?k, Ä?etrti beloruski MeĹĄkov pa sedem veÄ?, ĹĄesti slovaĹĄki Tatran (gostil je vodilni Vardar) pa na

ĹĄestem dve toÄ?ki manj od njih. Na trenerski klopi NovosadÄ?anov je od konca prejĹĄnjega leta namesto Dragana KukiÄ&#x2021;a Kasim Kamenica, nekdanji selektor BiH, Ä&#x152;rne gore in tudi Slovenije, ki je nazadnje vodil Zagreb. V 15. krogu (27. februarja) bodo VelenjÄ?ani gostili Metalurg.

MarkotiÄ&#x2021; odĹĄel v NemÄ?ijo

Velenjski klub je pred dnevi ostal brez 27-letnega Hrvata Roberta MarkotiÄ&#x2021;a, ki je v Velenje priĹĄel lansko pomlad, z Gore-

đ&#x;&#x201D;˛

vali sponzorji. Predsednica se je na koncu zahvalila vsem navzoÄ?im in jih povabila prihodnje leto na jubilejni 20. Menihov memorial. đ&#x;&#x201D;˛

NTK Spin Ĺ oĹĄtanj

Nordijska kombinacija

radio velenje com

107,8 MHz

Osterc in Brecl do toÄ?k Na drugi tekmi FIS pokala v nemĹĄkem Breitenbergu-RastbĂźchlu je bil najboljĹĄi Slovenec AljaĹž Osterc, ki je zasedel 11. mesto. Po prvi seriji 18. tekme FIS pokala v tej sezoni je bil na 7. mestu, skoÄ?il je 75 metrov, v finalu pa je s 76 metri ter skupno 231,6 toÄ?kami padel na 11. mesto. V skupnem seĹĄtevku ĹĄestih tekem pred

Novi rudarji

Velenjski klub bo drugi del prvenstva zaÄ?el najmanj s tremi novi nogometaĹĄi (napadalci), ki so nadomestili nastalo vrzel po od-

vos

19. Menihov memorial â&#x20AC;&#x201C; mednarodni turnir v namiznem tenisu privabil veliko udeleĹžencev

delu tekmovanja je najviĹĄje uvrĹĄÄ?enim podelila pokale in kolajne predsednica kluba Mirjana RamĹĄak. NakljuÄ?no Ĺžrebani tekmovalci so poleg priznanj prejeli praktiÄ?na darila, ki so jih prispe-

ob 14. uri gostili moĹĄtvo ptujske Drave, ki je po odigranih sedemnajstih jesenskih krogih na drugem mestu v drugi ligi.

njem pa je imel pogodbo 1+1. Ta desni zunanji igralec, ki niti ni bil njihova velika okrepitev, bo rokometno pot nadaljeval v moĹĄtvu TVB 1989 Stuttgart, ki se bori za obstanek v najmoÄ?nejĹĄi, tako imenovani Bundesligi. Z njegovim dohodom bo prav gotovo dobil priloĹžnost kdo od njihovih nadarjenih upov v skladu z dolgoroÄ?nim naÄ?rtom vkljuÄ?evanja mladih igralcev v prvo moĹĄtvo.

V TopolĹĄici prekriĹžali loparje NamiznoteniĹĄki klub Spin Ĺ oĹĄtanj je 3. februarja v Osnovni ĹĄoli KDK Ĺ oĹĄtanj, PodruĹžnica TopolĹĄica, organiziral 19. Menihov memorial v namiznem tenisu za veterane in rekreativne igralce. Po uvodnem pozdravu predsednice kluba sta prisotne nagovorila Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in gospa Majda Menih. LetoĹĄnji turnir sta za zeleno mizo pod mentorstvom vaditelja Toneta Leberja, odprla vnuka pokojnega Bogdana Meniha, zdravnika in Ĺžupana, JoĹĄt in Bogdan. Memorial so poleg druĹžine Menih obiskali gostje iz MadĹžarske, HrvaĹĄke in tekmovalci iz vse Slovenije. Tekmovanje v namiznem tenisu je potekalo v ĹĄportnem duhu in prijateljskem druĹženju, vodil ga je Franci Bartol, dolgoletni namiznoteniĹĄki strokovnjak. Kljub slabemu vremenu se je turnirja udeleĹžilo 73 tekmovalcev. Po konÄ?anem

jo niÄ?. V prvenstvu bo povsem druga pesem. Trener Gorice Milan SrebrniÄ? je malce kombiniral postavo. Ne glede na to so moji igralci tekmo vzeli zelo resno, igrali zavzeto, napadalno, Ĺžoga je zelo hitro tekla. Izkoristili smo svoje priloĹžnosti, Gorica jih ni. Po eni strani je takĹĄen rezultat spodbuden, na drugi strani pa

koncem sezone je najboljĹĄi Slovenec Timi Zajc na 7. mestu s 318 toÄ?kami. Naslednji tekmi bo Ä?ez dva tedna gostil Beljak. Na drugi tekmi celinskega pokala v nordijski kombinaciji pa je GaĹĄper Brecl v avstrijskem Eisenerzu osvojil druge toÄ?ke pokala v karieri, bil je trideseti. Po skakalnem delu mu je kazalo ĹĄe bolje, bil je dvajseti. Celinski pokal se bo nadaljeval in zakljuÄ?il Ä?ez en mesec v ruskem NiĹžnem đ&#x;&#x201D;˛ Tagilu.

gostili DomĹžale, ki prezimujejo na 3. mestu. Z morebitno zmago bi jih zamenjali na njem. V prvem spomladanskem krogu pa bodo gostili novinca v ligi, Ankaran-Hrvatini. Marijan PuĹĄnik je s svojimi igralci v 8. pripravljalni tekmi v Dravogradu s 6 : 0 premagal domaÄ?ega istoimenskega Ä?lana 3. lige â&#x20AC;&#x201C; sever. V nedeljo so se velenjski nogometaĹĄi z uÄ?inkovitostjo izkazali tudi v AjdovĹĄÄ?ini proti Gorici, ki je jesen konÄ?ala na ĹĄestem mestu. Nadigrali so jo s 6 : 1. Po dvakrat sta zadela Edin Ĺ ehiÄ&#x2021; in Abu Kamara, po enkrat Leon Ä&#x152;rnÄ?iÄ? (11 m) in Alen Jogan (ag.), za Gorico je bil pravi strelec Rok BuĹžinel. Trener je bil s predstavo na tem prvoligaĹĄkem 'derbiju' seveda zelo zadovoljen, Ä?eprav â&#x20AC;Ś ÂťMoram resniÄ?no pohvaliti igralce. Vsi so se zelo trudili, vsi se Ĺželijo dokazati. Novi igralci so se dobro vkljuÄ?ili v moĹĄtvo in zelo optimistiÄ?no priÄ?akujemo nadaljevanje prvenstva.ÂŤ Na visoko zmago pa je hitro pozabil, saj â&#x20AC;Ś Âťte pripravljalne tekme ne ĹĄteje-

Ĺ imunac, Williams, Ĺ ehiÄ?

bi lahko dejal, da bo iz te tekme veÄ? potegnil kolega SrebrniÄ?. Sedaj bo lahko ĹĄe bolj stisnil fante in jih ĹĄe bolj motiviral. Sam pa upam, da bodo moji igralci ostali trdno na zemlji, zavedajoÄ? se, da lahko s takĹĄnim pristopom premagamo vsakega nasprotnika. Ĺ˝e v uvodu v drugi del gostimo odliÄ?ne DomĹžalÄ?ane, neposrednega tekmeca v boju za mesto pod vrhom lestvice. Vse priprave so sedaj umerjene v dvoboj z njimi.ÂŤ Vsekakor Rudarjevi ljubitelji upajo in Ĺželijo, da bodo njihovi igralci strelsko navduĹĄevali v bojih za toÄ?ke. VÄ?eraj so predvidoma gostovali v KidriÄ?evem. Zadnji test pa bodo imeli v soboto, ko naj bi (Ä?e bodo dovoljevale vremenske razmere) na svojem igriĹĄÄ?u

hodu najboljĹĄega strelca Johna Maryja (devet golov), Edina JunuzoviÄ&#x2021;a, Daria Vizingerja in Ilija Markovskega. Novi igralci so: 21-letni napadalec Djair Parfitt-Williams, nazadnje je bil Ä?lan angleĹĄkega West Ham Uniteda, v Rudarju naj bi ostal do konca sezone 2019/20; 28-letni Vlatko Ĺ imunac je priĹĄel iz Cibalije, ostal naj bi do konca sezone 2018/19; Edina Ĺ ehiÄ&#x2021;a (23) pa jim je do konca sezone posodil splitski Hajduk. NajbrĹž bo v Velenju ostal tudi 20-letni Abu Kamara, rojen v liberijskem glavnem mestu Monroviji. V prejĹĄnji sezoni je bil na Kosovu, kjer pa ni dobil prave priloĹžnosti. Na preizkuĹĄnji pa je ĹĄe 19-letni Ante Solumun iz ZavrÄ?a. đ&#x;&#x201D;˛

S. Vovk

Ribnica tudi drugiÄ? boljĹĄa od Kopra Po zimskem premoru in evropskem rokometnem prvenstvu so spet oĹživele domaÄ?e dvorane. Na osrednji tekmi 15. kroga drĹžavnega prvenstva so RibniÄ?ani znova nadigrali KoprÄ?ane. V 6. krogu so se zmage z golom razlike (30 : 31) veselili na Obali, v 15. domaÄ?i s 24 : 21. S to zmago so se s ĹĄtirimi toÄ?kami prednosti pred KoprÄ?ani utrdili na vrhu lestvice. Na njem bodo gotovo ostali tudi po rednem delu oziroma pred zaÄ?etkom konÄ?nice za prvaka, v njej pa se jim bosta pridruĹžila naĹĄa najboljĹĄa kluba Celje Pivovarna LaĹĄko in velenjsko Gorenje. Zaradi nastopanja

v regionalni ligi Seha sta tako kot lani tudi v tej sezoni izpustila redni del prvenstva. Enako kot KoprÄ?ani so svoje ljubitelje razoÄ?arali MariborÄ?ani, ki se niso uspeli oddolĹžiti Trimu za jesenski poraz v njegovi dvorani. Takrat so izgubili s ĹĄestimi goli razlike, tokrat 'samo' s tremi. TolikĹĄna pa je bila prednost domaÄ?ih tudi po prvem polÄ?asu. S to zmago so se Trebanjci povzpeli na peto mesto. Na njem so zamenjali OrmoĹžane, ki so v Dobovi izgubili s tremi goli razlike. Zma-

ga domaÄ?ih je bila bolj ali manj priÄ?akovana. Jeseni so z DobovÄ?ani izgubili le z golom razlike. đ&#x;&#x201D;˛

vos

Liga NLB, 15. krog: Riko Ribnica - Koper 2013 24 : 21 (8 : 11), Dobova - Jeruzalem OrmoĹž 28 : 25 (14 : 12), Krka - LL Grosist Slovan 32 : 28 (19 : 13), Urbanscape Loka - Herz Ĺ martno 34 : 24 (19 : 10), Maribor Branik - Trimo Trebnje 27 : 30 (18 : 15) Lestvica: 1. Ribnica 25 toÄ?k, 2. Koper 2013 21, 3. Loka 19, 4. Krka 17, 5. Trebnje 16, 6. Jeruzalem O. 15, 7. Maribor 13, 8. Dobova 10, 9. Slovan 8, 10. Ĺ martno 6.

NaĹĄ Ä?as, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 17

Ĺ port pozitivno vpliva na zdravje Ä?loveka Priznajmo si: razen peĹĄÄ?ice ĹĄportnih navduĹĄencev je veÄ?ina danaĹĄnje populacije nagnjena k preteĹžno sedeÄ?emu naÄ?inu Ĺživljenja Izgovoru, da nas k temu silita delo in tehnologija, v prostem Ä?asu dodamo ĹĄe izgovore o slabem vremenu, dragem najemu ĹĄportnih prostorov, moĹžnih poĹĄkodbah ipd. Pogosto se tako vsak dan premalo gibamo in pozabljamo, da je prav to lahko vzrok za smrti, bolezni in druge prizadetosti.

Ĺ port in gibanje nista isto

Za zdravo Ĺživljenje Ä?lovek potrebuje gibanje telesa, katerega rezultat je poraba energije. To ni nujno ĹĄport, velja pa, da bodo s poveÄ?evanjem ravni gibanja in ĹĄportnega udejstvovanja narasle tudi koristi za telo. ÂťĹ port je pomemben tudi zato, ker pripomore k boljĹĄi sposobnosti organizacije. Kdor obiskuje treninge, se navadi, da se ne zamuja. NauÄ?i se sprejemati tako zmage kot poraze in to je kasneje v Ĺživljenju zelo dobrodoĹĄlo,ÂŤ je prepriÄ?ana predsednica Ĺ portne zveze Ĺ oĹĄtanj Brina SkornĹĄek. SkornĹĄkova ne govori na pamet. Tudi sama je trenirala odbojko in atletiko, danes redno teÄ?e. ÂťOstajam ĹĄportnica. Kot otrok sem imela v neposredni bliĹžini hiĹĄe igriĹĄÄ?e, zato sem gibanje razumela kot obiÄ?ajen del Ĺživljenja. Pri odbojki sem uĹživala in danes vem, da te izkuĹĄnje ne bi zamenjala za niÄ? na svetu,ÂŤ pravi in dodaja, da se je pri 27 letih odloÄ?ila ĹĄe za treninge atletike. Dosegla je rezultate, s

Kegljanje Tako blizu, a vendar daleÄ? od zmage Pustna sobota ni bila najboljĹĄa popotnica kegljaÄ?em Ĺ oĹĄtanja. Na domaÄ?ih stezah so gostili drugo ekipo mariborskega Konstruktorja, ki je trenutno drugi na lestvici. DomaÄ?ini so sreÄ?anje zaÄ?eli zelo previdno, z natanÄ?nimi meti v polno so si priigrali nekaj kegljev prednosti. To pa so hitro zapravili na Ä?iĹĄÄ?enje. V igri prvega para so si tekmovalci razdelili toÄ?ki, minimalna pred-

katerimi je sebi in drugim dokazala, da se je za aktiven ĹĄport mogoÄ?e odloÄ?iti v vseh obdobjih Ĺživljenja.

Otroci potrebujejo vzor odraslih

Dobro je seveda zaÄ?eti zgodaj. ÂťDanes smo v takĹĄnem Ä?asu, ko so otroci v vrtcih bolje pismeni raÄ?unalniĹĄko kot gibalno,ÂŤ ugotavlja Brina SkornĹĄek. Ob sploĹĄno znanih navodilih, da naj bi se odrasli gibali ali s ĹĄportom ukvarja-

V soboto, 10. 2., in v nedeljo, 11. 2., so v Celju na prvenstvu Slovenije tekmovali mlajĹĄi deÄ?ki (rojeni 2006 in mlajĹĄi) in mlajĹĄe deklice (rojene 2007 in mlajĹĄe). Na dvodnevnem posamiÄ?nem in ekipnem drĹžavnem prvenstvu se je zbralo 362 plavalcev iz 27 slovenskih klubov. Plavalni klub Velenje je predstavljala ekipa 14 mlajĹĄih deÄ?kov in 8 mlajĹĄih deklic. NajmlajĹĄi velenjski plavalci so tekmovali zelo dobro. Skupno so osvojili 5 zlatih, 4 srebrne in

Ä?in Ĺživljenja in ne muÄ?no opravilo,ÂŤ pojasnjuje SkornĹĄkova. Kot ugotavlja, v mnogih ĹĄolah poleg rednih ur ĹĄporta ponujajo ĹĄe dodatne ure gibanja, ki pa ga otroci pogosto ne izkoristijo. To je sploh opazno pri nekoliko starejĹĄih osnovnoĹĄolcih in srednjeĹĄolcih. ÂťOdgovor na vpraĹĄanje, kako jih spodbuditi, je naĹĄ vzor. Ä&#x152;e si starĹĄi ne znamo vzeti Ä?asa za ĹĄport, si ga tudi otroci ne bodo znali,ÂŤ ĹĄe pravi SkornĹĄkova. Ocene strokovnjakov razkrivajo, da se vzorci gibanja in ĹĄportnega udejstvovanja, pridobljeni v otroĹĄtvu in adolescenci, pogosto ohranjajo vse Ĺživljenje. ÂťSe zgodi, da odrasla oseba ne zmore preteÄ?i 200 metrov,ÂŤ svoja opaĹžanja povzema SkornĹĄkova, a hkrati poudarja, da nikoli ni prepozno.

ZaÄ?eti je treba danes, ne jutri

Brina SkornĹĄek je predsednica Ĺ portne zveze Ĺ oĹĄtanj.

li vsaj 30 minut na dan vsak dan, otroci in mladostniki pa vsaj eno uro na dan vsak dan, je jasno, da ĹĄola ne more opraviti vsega dela. ÂťPomembno je, da se vsak vkljuÄ?i v ĹĄport, ki mu ustreza â&#x20AC;&#x201C; seveda pa ni nujno, da gre za tekmovalni ĹĄport. Prav bi bilo, da bi otrokom in mladim ĹĄport postal na-

nost je bila na domaÄ?i strani. Nekoliko bolj Ĺživahna in napeta je bila igra drugega para. Po dveh setih so domaÄ?i imeli prednost 32 kegljev, zato so gostje napravili menjavo, ki je poĹživila njihovo igro. Rezultat se tudi po igri drugega para ni bistveno spremenil. Pred zaÄ?etkom tretje igre so gostje vodili, a le za 6 kegljev. DomaÄ?ina sta z zelo dobro igro spravljala goste v teĹžave, saj je prednost pred zadnjimi petimi luÄ?aji znaĹĄala Ĺže veÄ? kot 20 kegljev, rezultat pa je bil na strani domaÄ?ih (6 : 2). Nato je sledila prava drama. Gostje so z dvema deveticama rezultat izenaÄ?ili, v zadnjih luÄ?ajih pa si ĹĄe priigrali

Jure FrankoviÄ? odliÄ?en NajmlajĹĄi plavalci osvojili 11 medalj in ekipno peto mesto

Ĺ PORT

15. februarja 2018

2 bronasti medalji. Plavalni klub Velenje je bil po osvojenih medaljah drugi najboljĹĄi klub prvenstva. NajuspeĹĄnejĹĄi med plavalci je bil Jure FrankoviÄ?, ki je osvojil tri zlate (100 m in 200 m hrbtno ter 200 m prosto) in tri srebrne medalje (100 m prosto in 400 m prosto ter 50 m hrbtno) ter odplaval tri nove klubske rekorde za mlajĹĄe deÄ?ke (50 m, 100 m in 200 m hrbtno). Klubski rekord za mlajĹĄe deklice je odplavala tudi Ĺ pela Pohorec na 50 m hrbtno. Bronasto medaljo je osvojil ĹĄe Val GoliÄ?nik na 50 m prsno. OdliÄ?ne so bile tudi velenjske ĹĄtafete. Ĺ tafeti mlajĹĄih deÄ?kov 4 x 50 m prosto in 4 x 50 m meĹĄano sta osvojili zlati medalji, meĹĄana moĹĄko-

ÂťZaÄ?eti je treba danes, ne jutri,ÂŤ svetuje in pravi, da imamo v naĹĄi dolini odliÄ?ne moĹžnosti za zdravo ĹĄportno gibanje. ÂťZaÄ?nemo s hitrimi sprehodi, npr. prvi dan se odloÄ?imo za sprehod okrog jezera. Naslednji dan skuĹĄamo v isto pot vnesti vsaj nekaj teka in nato vsak dan kakĹĄen meter veÄ?,ÂŤ svetuje predsednica Ĺ portne zveze Ĺ oĹĄtanj. Kot pravi, je pri gibanju za zdravje pomembno, da se rahlo zadihamo, da nam srce hitreje utripa in da po telesu obÄ?utimo toploto, lahko pa se tudi oznojimo. ÂťĹ port

14 kegljev prednosti. Namesto slavja domaÄ?ih so se veselili MariborÄ?ani. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ostajajo na 8. mestu, v naslednjem krogu pa jih Ä?aka ĹĄe eno teĹžko gostovanje. Na Prevaljah jih priÄ?akuje trenutno vodilni Korotan.

vsekakor pozitivno vpliva na zdravje Ä?loveka! To je zdrav Ĺživljenjski slog, ki ga lahko dopolnimo ĹĄe z zdravo prehrano,ÂŤ pravi SkornĹĄkova.

Ni prostora za izgovore

Izgovorom ne naseda. ÂťDanes veliko ljudi obiskuje vadbe v zaprtih prostorih, ki tudi nekaj stanejo. Ne pravim, da so te vadbe slabe, mislim pa, da se Ĺže preveÄ? zadrĹžujemo v notranjih prostorih in pozabljamo na moÄ? sveĹžega zraka,ÂŤ pravi. S ĹĄportom v naravi je mogoÄ?e prihraniti in se obenem nadihati. Ob misli na to, da pozimi pretirano vdihavanje hladnega zraka morda ni dobro, SkornĹĄkova jasno izstreli: ÂťVreme je!ÂŤ. PrepriÄ?ana je, da telo z redno ĹĄportno aktivnostjo postane tudi bolj odporno na bolezni in da zato zima ali deĹž ne moreta biti izgovor, da bi ostali neaktivni. Tudi prepriÄ?anje, da nam ne gre, nas ne sme dotolÄ?i. ÂťNe smemo takoj obupati. Od zaÄ?etka se bomo kmalu poÄ?utili utrujene, vendar moramo vedeti, da se oglaĹĄa le naĹĄa srÄ?na miĹĄica, ki ni navajena preÄ?rpati toliko zraka, kot ga ob ĹĄportni aktivnosti vdihamo. Ob vztrajanju se bo srÄ?na miĹĄica na to navadila,ÂŤ pravi SkornĹĄkova in spodbuja, da bo zaÄ?etnik za krog okoli jezera porabil 30 minut, Ä?ez mesec dni pa ob trikratni zadostni aktivnosti na teden za enako pot le 20 minut. đ&#x;&#x201D;˛

V smuÄ?arske Ä?evlje stopilo skoraj 400 otrok Ĺ portna zveza Velenje je pod pokroviteljstvom Mestne obÄ?ine Velenje in v sodelovanju s Ĺ portnim druĹĄtvom Dabaneja uspeĹĄno izvedla projekt Vrtci na smuÄ?eh Velenje, 5.â&#x20AC;&#x201C;9. februar â&#x20AC;&#x201C; Ĺ portna druĹĄtva, ki delujejo v Ĺ aleĹĄki dolini, si z razliÄ?nimi projekti prizadevajo, da bi ĹĄport Ĺže zgodaj pribliĹžali Ä?im veÄ?jemu ĹĄtevilu otrok in jim tako dali koristne veĹĄÄ?ine ter razvijali njihove talente. V zimskem Ä?asu Ĺže vrsto let poteka projekt NauÄ?imo se smuÄ?ati, v sklopu katerega uÄ?enci petih razredov osnovnih ĹĄol iz SAĹ A regije obiskujejo ĹĄolo smuÄ?anja na Golteh. Projekt Vrtci na smuÄ?eh, ki poteka od leta 2014 in ga v zasneĹženih zimskih dneh izvajajo na travniku ob gozdni poti na Gorico, pa je nekakĹĄen uvod v spoznavanje smuÄ?arskih kora-

kov, da je prehod na zasneĹžene strmine laĹžji, pravi uÄ?itelj smuÄ?anja David De Costa. ÂťTako prav vse otroke iz 18 skupin Vrtca Velenje povabimo, da z nami prviÄ? stopijo na smuÄ?i. PokaĹžemo jim osnove, tako pa dobijo obÄ?utek za smuÄ?i in pridobijo samozavest, da se kasneje laĹžje nauÄ?ijo smuÄ?ati.ÂŤ Veliko otrok je Ĺže precej spretnih, marsikdo pa dobi prvo priloĹžnost, da stopi v smuÄ?arske Ä?evlje in s smuÄ?mi naredi prve korake, kar je zagotovo dobrodoĹĄla izkuĹĄnja in dobra popotnica za smuÄ?arsko ĹĄolo. đ&#x;&#x201D;˛

Mojca Ĺ truc

Po ĹĄestih letih spet skoki na Muntiju Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; SmuÄ?arsko skakalni klub Ĺ oĹĄtanj bo v nedeljo, 18. februarja, na skakalnici Munti v Ĺ oĹĄtanju organiziral odprto prvenstvo obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v smuÄ?arskih skokih za cicibane, deÄ?ke in deklice ter veterane. ZaÄ?eli ga bodo ob 15. uri. Za tem bo ĹĄe tekma v smuÄ?arskih skokih z alpskimi smuÄ?mi. Za vzduĹĄje bo poskrbel glasbeni gost Miran Rudan. Po ĹĄestih prekinjenih letih se tako v nedeljo v Ĺ oĹĄtanju znova obeta pravi skakalni praznik. đ&#x;&#x201D;˛

đ&#x;&#x201D;˛

Kegljanje, 2. liga â&#x20AC;&#x201C; vzhod â&#x20AC;&#x201C; 13. krog Ĺ oĹĄtanj : Konstruktor ll 2 : 6 (3225 : 3239) Ĺ oĹĄtanj: HasiÄ?iÄ? â&#x20AC;&#x201C; 527 (0), SeÄ?ki â&#x20AC;&#x201C; 560 (1), Fidej â&#x20AC;&#x201C; 545 (1), PetroviÄ? â&#x20AC;&#x201C; 530 (0), PintariÄ? â&#x20AC;&#x201C; 531 (0), ArnuĹĄ â&#x20AC;&#x201C; 532 (0).

-Ĺženska ĹĄtafeta 4 x 50 m prosto si je priplavala srebrno in moĹĄko-Ĺženska ĹĄtafeta 4 x 50 m meĹĄano bronasto medaljo. V ĹĄtafetah so nastopili Jure FrankoviÄ?, Dane Ĺ ibanc, AnĹže GuĹĄtin, Val GoliÄ?nik, Miha Princl, Ĺ pela Pohorec in Ĺ˝iva Perc. Med najboljĹĄo osmerico so se v razliÄ?nih disciplinah uvrstili ĹĄe Dane Ĺ ibanc, AnĹže GuĹĄtin, Ĺ pela Pohorec in Ĺ˝iva Perc. V ekipnem vrstnem redu je Plavalni klub Velenje osvojil 5. mesto in dosegel 17.121 toÄ?k. Zmagali so plavalci Ljubljane (26.650 toÄ?k) pred FuĹžinarjem (21.189), Ribnico (17.952 toÄ?k) in Olimpijo (17.157 toÄ?k). Za ekipni vrstni red so upoĹĄtevali le rezultate nad 150 FINA toÄ?k in najveÄ? po tri plavalce na disciplino iz vsakega kluba. đ&#x;&#x201D;˛

Marko PrimoĹžiÄ?

mkp

Veselja in smeha je bilo na pretek

Je Ĺže tako. Sneg tistim, ki morajo skrbeti za Ä?iĹĄÄ?enje cest, prinese jezo, drugim pa veselje, saj so si lahko privoĹĄÄ?ili zimske radosti. Da je starka zima spet poboÄ?ja v belo preprogo ovila, so se razveselili tudi Ä?lani mladega TuristiÄ?nega druĹĄtva Hrastovec. Na hitro so pripravili drugo sankaĹĄko tekmovanje. SankaĹĄki pripomoÄ?ki so bili

razliÄ?ni. Dobro je drsela po strmini tudi stara avtomobilska guma, pa 'meĹĄanica' sank in smuÄ?i, najbolj izvirna pa je bila ena od udeleĹženk, ki se je sankala in nasankala z vreÄ?o, napolnjeno s senom. NajmlajĹĄa udeleĹženka je ĹĄtela ĹĄele dobro leto ter v naroÄ?ju mamice in oÄ?eta zelo uĹživala, ko je 'drvela' po strmini. NajstarejĹĄi, ki pa je bil zgolj v vlo-

gi opazovalca, je ĹĄtel skorajda osem kriĹžev. NajboljĹĄi po posameznih kategorijah so prejeli tudi simboliÄ?na darila. Ĺ e bolj kot uvrstitev je bilo pomembno, da so se znova druĹžili in preĹživeli prijetno zimsko popoldne. DruĹženje je imelo tudi pustni pridih, pa Ä?eprav krofi ĹĄe niso bili peÄ?eni. đ&#x;&#x201D;˛

S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

ToÄ?enje alkohola na ĹĄportnih prireditvah spet dovoljeno Register bodo vodile upravne enote â&#x20AC;&#x201C; V njem bodo beleĹžile izdaje dovoljenj in izvajanje nadzora Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 1. februarja â&#x20AC;&#x201C; ToÄ?enje alkohola na ĹĄportnih prireditvah je od junija lani spet dovoljeno. ZaÄ?ela je namreÄ? veljati novela zakona, ki organizatorjem prireditve to ponovno omogoÄ?a. Dovoljenja bodo izdajale upravne enote, ki bodo vodile tudi register dovoljenj in ob krĹĄitvah dovoljenje tudi odvzele. Register dovoljenj bo vzpostavljen ta mesec. Novela Zakona o omejevanju porabe alkohola doloÄ?a pogoje, kdaj, kako in kje na ĹĄportnih prireditvah bo toÄ?enje alkohola do-

voljeno. ÂťProdaja bo dovoljena v Ä?asu ĹĄportnih prireditev oziroma uro pred njimi v ĹĄportnih kompleksih, ampak samo alkohol z manj kot 15 volumenskih odstotkov alkohola, in sicer le v odprti papirnati, plastiÄ?ni oziroma ploÄ?evinasti embalaĹži za enkratno uporabo. Poenostavljeno povedano â&#x20AC;&#x201C; pivo da, Ĺžganje ne,ÂŤ pravi Sebastjan Bernjak z Upravne enote Velenje. Zakon tudi doloÄ?a, da mora imeti organizator oziroma ponudnik pijaÄ?e na ĹĄportnih prireditvah v prodaji tudi najmanj dve brezalkoholni pijaÄ?i, ki sta

cenejĹĄi od najcenejĹĄega alkohola, doloÄ?iti mora prostor, kjer se alkohol lahko prodaja in konzumira, to vidno oznaÄ?iti, na ostalih delih ĹĄportnega kompleksa pa onemogoÄ?iti vnos alkohola. Na obmoÄ?ju Upravne enote Velenje je priÄ?akovati, da bosta za dovoljenje zaprosila oba ĹĄportna kluba, ki igrata prvoligaĹĄke moĹĄtvene tekme, torej Rokometni klub Gorenje in Nogometni klub Rudar. Bernjak pravi, da so se o tem s predstavniki NK Rudar Ĺže posvetovali in si skupaj ogledali lokacijo, kjer bi Ĺželeli toÄ?iti alkohol, v RK Gorenje pa to Ĺže izvajajo. Dovoljenje se bo izdalo za eno leto, pri Ä?emer bo organizator lahko ostal tudi brez dovoljenja, Ä?e bo krĹĄil doloÄ?ila zakona. Tudi kljub dovoljenju se organizator prireditve lahko odloÄ?i, da ne bo

15. februarja 2018

KakĹĄno sporoÄ?ilo daje mladim? Novela, ki po ĹĄtirinajstih letih ponovno omogoÄ?a toÄ?enje alkohola na ĹĄportnih prireditvah, je naletela na veliko nasprotovanj v strokovni javnosti in nevladnih organizacijah, nasprotovala ji je tudi vlada. Menijo, da daje novela mladim napaÄ?no sporoÄ?ilo. Napeljuje jih na misel, da gresta alkohol in ĹĄport skupaj in da je pitje alkohola Ä?isto v redu. toÄ?il alkohola, Ä?e bo ĹĄlo za javno ĹĄportno prireditev s srednjo ali visoko stopnjo tveganja, lahko pa v tem primeru kot pristojni organ organizatorju kot dodatni ukrep tudi doloÄ?i prepoved prodaje alkohola na prireditvi, na kateri policija po uradni dolĹžnosti vzdrĹžuje javni red in mir oziroma ko so izpolnjeni pogoji za pomoÄ? policije pri vzdrĹževanju đ&#x;&#x201D;˛ javnega reda in miru.

Alkohol ne sodi za volan!

Zasegli veÄ? kot 500 sadik konoplje

V poostrenem nadzoru cestnega prometa ugotovili, da je 21 voznikov vozilo pod vplivom alkohola

Mimo ĹĄtevca porabila za 10.000 evrov elektrike

Celje, Ĺ˝alec, 11. februarja â&#x20AC;&#x201C; Policisti so na obmoÄ?ju v pristojnosti PU Celje v noÄ?i iz sobote na nedeljo izvajali poostren nadzor prometa s poudarkom na preverjanju psihofiziÄ?nega stanja voznikov. Z alkotesti so preizkusili 432 voznikov in ugotovili, da jih je 21 vozilo pod vplivom alkohola. V nedeljo popoldan pa so v Prekopi na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je skozi naselje, kjer velja omejitev hitrosti 50 km/h, vozil 110 km/h. Ĺ lo je za izjemno nevarno voĹžnjo, saj je na obmoÄ?ju, kjer je vozil s tolikĹĄno hitrostjo, veÄ? kriĹžiĹĄÄ? (tudi manj preglednih) in prehod za peĹĄce. Poleg voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo je vozil pod vplivom alkohola. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je imel 0,67 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so vozniku odvzeli vozniĹĄko dovoljenje in napisali obdolĹžilni predlog. Znova pa opozarjajo vse udeleĹžence v cestnem prometu, da alkohol ne sodi za volan, saj zavira delovanje Ä?lovekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeleĹžbo v cestnem prometu ter đ&#x;&#x201D;˛ zmanjĹĄuje sposobnost razumnega ravnanja.

Rop v Veliki PireĹĄici Ĺ˝alec, 7. februarja â&#x20AC;&#x201C; V sredo zveÄ?er, nekaj po 20. uri, so ĹĄtirje zamaskirani neznanci, trije moĹĄki in ena Ĺženska, priĹĄli do stanovanjske hiĹĄe v Veliki PireĹĄici.Ko jim je lastnica odprla, so nasilno vstopili v hiĹĄo, ranili psa in z oroĹžjem zagrozili stanovalcem ter zahtevali denar. Ko so dobili denar in zlatnino, so pobegnili. Konec tedna pa so na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec obravnavali ĹĄtiri vlome v stanovanjske hiĹĄe, tri na obmoÄ?ju Tabora in enega na obmoÄ?ju BraslovÄ?. Iz vseh treh stanovanjskih hiĹĄ na obmoÄ?ju Tabora je storilec ukradel zlatnino, iz ene tudi gotovino. V BraslovÄ?ah ni niÄ?esar ukradel, povzroÄ?il pa je ĹĄkodo z vlamljanjem.

Gostji ukradel denar TopolĹĄica, 7. februarja â&#x20AC;&#x201C; V sredo so policisti v hotelu Vesna v TopolĹĄici obravnavali krajo. Ne-

Vransko, 7. februarja â&#x20AC;&#x201C; Policisti Policijske postaje Ĺ˝alec so v sredo v sodelovanju s celjskimi kriminalisti in pripadniki Specialne enote policije opravili hiĹĄno preiskavo na Vranskem ter odvzeli prostost dvema srbskima drĹžavljanoma, starima 33 in 44 let, osumljenima neupraviÄ?ene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. V podstreĹĄnem stanovanju stanovanjske hiĹĄe so naĹĄli prirejen prostor za gojenje konoplje, drug prirejen prostor so odkrili tudi v gospodarskem poslopju ob hiĹĄi. Oba prostora sta bila opremljena za gojenje konoplje (luÄ?mi, ventilatorji, prezraÄ?evalniki). V obeh prostorih so naĹĄli in zasegli veÄ? kot 500 sadik konoplje in opremo za gojenje le-te. Osumljena sta imela elektriÄ?no energijo napeljano mimo ĹĄtevca in sta s tem elektro podjetje oĹĄkodovala za najmanj 10.000 evrov, zaradi Ä?esar so ju tudi ovadili. Zoper enega od njiju so izvedli ĹĄe prekrĹĄkovni postopek zaradi krĹĄitve Zakona o prijavi prebivaliĹĄÄ?a. Oba so s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki jima je đ&#x;&#x201D;˛ odredil sodno pridrĹžanje. Prostor, prirejen za gojenje konoplje. (foto: PU Celje)

znanec je v hotelski sobi gostji ukradel 280 evrov.

Razdalja je bila prekratka Velenje, 8. februarja â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek zjutraj je poÄ?ilo na parkirnem prostoru v bliĹžini trgovine Momax. Do trka je priĹĄlo zaradi prekratke varnostne razdalje voznice osebnega avtomobila. Eden od udeleĹženih v nesreÄ?i je pri tem utrpel laĹžjo telesno poĹĄkodbo.

Z ostrim predmetom nad avto Velenje, 11. februarja â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo zjutraj je VelenjÄ?an policistom naznanil, da mu je na osebnem avtomobilu, parkiranem v Starem trgu, neznanec z ostrim predmetom poĹĄkodoval zadnja desna vrata na avtomobilu. Za storilcem kaznivega dejanja poĹĄkodovanja tuje stvari poizvedujejo.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Slovaka nadlegovala Ĺ oĹĄtanjÄ?ane Ĺ oĹĄtanj, 9. februarja â&#x20AC;&#x201C; V petek opoldne so se policisti v Ĺ oĹĄtanju pri trgovini TUĹ ukvarjali z dvema slovaĹĄkima drĹžavljanoma, ker sta nadlegovala ljudi in prodajala razliÄ?ne predmete. V zvezi s slednjim so se povezali s finanÄ?no upravo.

Zakonca sta se sprla Velenje, 9. februarja â&#x20AC;&#x201C; V petek so policisti posredovali v prepiru med zakoncema na Ĺ landrovi, ker se nista mogla sporazumeti o tem, kdo bo zjutraj poskrbel za otroka. Ĺ˝ena je v prepiru izgubila Ĺživce, moĹžu strgala majico, po stanovanju pa je letelo nekaj reÄ?i. Pri tem ji je uspelo poĹĄkodovati televizor.

Sin razbijal po hiĹĄi Ĺ oĹĄtanj, 11. februarja â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo v veÄ?ernem Ä?asu je v Skornem sin v vinjenem stanju razgrajal in razbijal po hiĹĄi. Ker se ni pomiril niti potem, ko so na kraj priĹĄli policisti, so ga pridrĹžali do streznitve in mu napisali plaÄ?ilni nalog za kar nekaj oÄ?itanih prekrĹĄkov.

V avtu je diĹĄalo po marihuani Velenje, 11. februarja â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo ponoÄ?i so policisti pri postopku z voznico osebnega avtomobila v njem zaznali vonj po prepovedani drogi. Zasegli so ji cigareto z zelenimi suhimi delci. Poslali so jo v analizo. Ko dobijo rezultate bodo ukrepali.

Ĺ kodljivo in nevarno uĹživanje alkohola V zadnjem desetletju smo priÄ?a konstantnemu reĹĄevanju in obravnavi sistemskih temeljnih segmentov, a tudi teĹžav javnega zdravstva. Ministrstvo za zdravje skupaj z ostalimi institucijami skrbi, za dostopnost zdravniĹĄkega pregleda in strokovne medicinske oskrbe, ne glede na teĹžavnost in resnost zdravstvenega stanja oziroma teĹžav. Med dejavniki, ki negativno vplivajo na javno zdravstvo, pa Ä?eprav se tega ne zavedamo v razseĹžnosti, kot v resnici je, je tudi prekomerno in ĹĄkodljivo uĹživanje alkohola. Prekomerno ali ĹĄkodljivo uĹživanje alkohola predstavlja tretji vodilni vzrok za bolezni in prezgodnjo umrljivost v svetu. Ä&#x152;eprav gre za precejĹĄen dejavnik tveganja zdravja tako pri nas kot drugje v svetu, smo do uĹživanja alkohola dokaj tolerantni in nekritiÄ?ni. Zakaj je tako? Zato, ker ga veÄ?ina odraslih, pa tudi mladoletnih, skoraj vsakodnevno uĹživa, zato nimamo obÄ?utka, da je uĹživanje alkoholnih pijaÄ? kakorkoli nevarno. Toda strokovnjaki opozarjajo, da 40 odstotkov bolezni, bolezenskih stanj in prezgodnje umrljivosti povzroÄ?ajo le trije dejavniki, in sicer kajenje tobaka, ĹĄkodljivo uĹživanje alkoholnih pijaÄ? in prometne nesreÄ?e, ki so v veliki meri posledica alkoholiziranosti voznikov oziroma udeleĹžencev v cestnem prometu. Poleg kroniÄ?ne bolezni jeter ter jetrne ciroze zdravniki opozarjajo, da uĹživanje alkohola predstavlja dejavnik tveganja tudi za nekatera rakava obolenja, kot so rak jeter, ustne votline, Ĺžrela, grla in poĹžiralnika, debelega Ä?revesa in danke. Tako velja ocena, da v Evropi 10 odstotkov vseh primerov raka pri moĹĄkih in 3 odstotke vseh primerov raka pri Ĺženskah pripisujejo uĹživanju alkohola. Zato varnih koliÄ?in alkoholnih pijaÄ? ni, Ä?eprav so doloÄ?ene meje, kaj je priporoÄ?ljivo in kaj ne. Ena enota alkohola pomeni 10 gramov Ä?istega alkohola, kar je koliÄ?ina v enem dl vina, 2,5 dl piva, 0,3 dl Ĺžganja, 3,3 dl meĹĄane gazirane alkoholne pijaÄ?e ali 5 dl meĹĄanice piva in limonade. UÄ?inek alkohola na Ä?loveka je odvisen od vrste dejavnikov, pomembno pa je vedeti, da je uÄ?inek odvisen od koliÄ?ine zauĹžitega alkohola in ne od koliÄ?ine alkoholne pijaÄ?e. Dejstvo, ki ga ni moÄ? spregledati, je podatek, da ima Slovenija viĹĄjo registrirano porabo alkohola v litrih Ä?istega alkohola na prebivalca v primerjavi z drĹžavami Evropske unije. Sicer pa obmoÄ?je Evropske unije izstopa v svetovnem merilu, saj je poraba alkohola dvakrat viĹĄja od svetovnega povpreÄ?ja, kar je sicer za nas slaba tolaĹžba, je pa kazalec nihilizma, ki se je razpasel in negativno vpliva na Ĺživljenja Evropejcev. Alkohol in alkoholne pijaÄ?e so del naĹĄega vsakdana, so spremljevalni del vseh praznikov, praznovanj, posebnih priloĹžnosti, jubilejev â&#x20AC;Ś, kar ne bi bilo niÄ? sporno, Ä?e ne bi bilo prekomernega in ĹĄkodljivega uĹživanja. Ĺ kodljivo in nevarno je predvsem zaradi brisanja meje med zgolj obÄ?asnim, pogostejĹĄim, rednim in prekomerno ĹĄkodljivim pitjem, ki posameznika pripelje v odvisnost. Takrat alkohol zagrabi Ä?loveka v svoje kremplje in ga ne izpusti zlahka. Takrat se tudi zaÄ?ne Ä?lovekova kalvarija, ki se enkrat zakljuÄ?i bodisi z zdravljenjem bodisi s telesnim, psihiÄ?nim in eksistenÄ?nim propadom. Alkoholiziranost ali opitost vpliva na razsodnost in s tem tudi varnost tako posameznika kot ljudi v okolju, v katerem se ta nahaja, vozi, dela ali Ĺživi. Veliko prometnih nesreÄ?, kaznivih dejanj, nasilja v druĹžini â&#x20AC;Ś je bilo storjenih pod vplivom alkohola. To velja tudi za nesreÄ?e pri delu, nesreÄ?e v gorah in druge nesreÄ?e v domaÄ?em okolju ali pri rekreaciji. Zato je ĹĄkodljiv vpliv alkohola skorajda neizmerljiv, saj vpliva tako na Ä?lane druĹžine alkoholiziranega kot Ĺžrtve njegovih dejanj. To je razlog, da alkohol ni zgolj javnozdravstveni problem, ampak je tudi varnostni dejavnik, ki negativno vpliva na varnost posameznika in celotne druĹžbe. FinanÄ?na ĹĄkoda, ki jo drĹžava ima zaradi posledic prekomernega uĹživanja alkohola, presega koristi od prodaje. In tega bi se morali bolje zavedati prav vsi.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;&#x201D;˛

VeÄ?ina vozila prehitro ReÄ?ica ob Savinji â&#x20AC;&#x201C; Z vpraĹĄanjem, kako izboljĹĄati prometno varnost v okolju, se ukvarjajo tudi na obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji. Eden od rezultatov sodelovanja s tamkajĹĄnjim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je prikazovalna tabla za merjenje hitrosti, ki jo bodo namestili po razliÄ?nih naseljih v lokalni skupnosti. Za zaÄ?etek so jo prejĹĄnji mesec postavili v obÄ?inskem srediĹĄÄ?u pred blokom in meri hitrost voĹžnje v smeri proti kroĹžiĹĄÄ?u. Po podatkih tamkajĹĄnje obÄ?inske uprave je bila njena namestitev veÄ? kot potrebna, saj je v 24 urah zabeleĹžila kar 678 vozil, ki so skozi naselje vozila s hitrostjo veÄ? kot 50 kilometrov na uro, le 129 jih je vozilo v skladu s prometno signalizacijo. NajveÄ?ja zabeleĹžena hitrost je bila 87 kilometrov na uro. Nove lokacije za merilnik hitrosti bodo doloÄ?ali po pobudah in Ĺželjah obÄ?anov, predvsem pa ob ĹĄolskih poteh. Do junija bo merilnik nameĹĄÄ?en v srediĹĄÄ?u kraja, v poletnem Ä?asu pa v naselju Varpolje. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

15. februarja 2018

Vodstvo PGD Velenje dobilo nov petletni mandat

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Veliko dela boste imeli v teh dneh, volje, da Ä?im prej opravite z njim, pa ne. Morda vas bo rahel neuspeh, ki ga boste sicer priÄ?akovali, spravil iz zimskega spanja in vam dal nov polet za delo. Denar, ki ga nujno potrebujete, saj so prihranki izhlapeli, vam ne bo padel z neba. To bo za vas tokrat dodatna motivacija za delo. Na Ä?ustvenem podroÄ?ju bo ĹĄe nekaj Ä?asa pusto, saj nimate ne Ĺželje in ne volje, da bi sploh opazovali ljudi okoli sebe. Kadar ste v takem stanju, ne morete opaziti nikogar, ki bi lahko postal nekaj veÄ?. Ko ljubezen iĹĄÄ?ete, jo teĹžko najdete. Zgodila se bo, ko boste najmanj priÄ?akovali.

Na mesto predsednika Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Velenje ponovno izvoljen Karli PrivĹĄek â&#x20AC;&#x201C; Lani izvedli veÄ? kot 300 intervencij â&#x20AC;&#x201C; Poklicno jedro bo zaznamovalo 20-letnico delovanja

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Pust je mimo, vi pa si vsak dan bolj Ĺželite pomladi. Letos se vam Ĺželja ne bo izpolnila. Misli vam vse pogosteje uhajajo k nasprotnemu spolu, saj si Ĺželite, da se znova zaljubite. Osamljenost vam bo namreÄ? v teh dneh teĹžko sedla. Ä&#x152;udno je, da jo obÄ?utite tako intenzivno, saj sploh niste sami. ObkroĹžalo vas bo veliko ljudi, a tistega, ki bi vam pognal kri po Ĺžilah, ne bo med njimi. ZaÄ?eli boste bolj skrbeti zase in za svoj videz. Ni dvakrat za reÄ?i, da se boste prav v naslednjih dneh lotili diete, saj si Ĺželite pridobiti veÄ? moÄ?i in bolj izklesano postavo. Delo pa vam bo v teh dneh dobro ĹĄlo od rok, zato boste delali veÄ?, kot bi bilo treba.

Tina Felicijan

Velenje, 10. februar â&#x20AC;&#x201C; Ä&#x152;lani najveÄ?jega prostovoljnega gasilskega druĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini so na volilnem obÄ?nem zboru za predsednika ponovno izvolili Karlija PrivĹĄka. Na podroÄ?ju poveljstva niso uvedli veÄ?jih sprememb, so pa v delo poveljstva vkljuÄ?ili nekaj mladih. Za tem, ko so septembra lani na praznovanju 120-letnice druĹĄtva slavnostno odprli prenovljeno dvorano, dograjene prostore, uÄ?ilnico in spodnje prostore, namenjene poklicnemu jedru, bo osrednja naloga predsednika v prvem delu mandata nadaljevanje aktivnosti za adaptacijo gasilskega doma, pravi.

Leto je minilo brez poĹĄkodb

Poveljnik prostovoljnih gasilcev in poklicnega jedra Bojan Brcar je poroÄ?al, da so v preteklem letu opravili 318 intervencij, kar je v povpreÄ?ju zadnjih petih let. Ä&#x152;eprav so veÄ?krat posredovali pri hujĹĄih prometnih nesreÄ?ah in veÄ?jih poĹžarih, se ni nihÄ?e poĹĄkodoval, Ä?esar so najbolj veseli.

Poklicno jedro praznuje

V tem letu poklicno jedro, ki deluje v okviru PGD Velenje, praznuje 20-letnico delovanja. ÂťV teh letih smo skupaj opravili kar precej trdega, a uspeĹĄnega dela. Danes imamo 13 poklicnih gasilcev, ki so v stalni pripravljePoleg znaÄ?k za dolgoletno delo v gasilstvu, mladinskih priznanj ter priznanj Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline so na obÄ?nem zboru podelili ĹĄe plakete in znaÄ?ke gasilskim veteranom Borisu KoĹĄetu, Andreju HriberĹĄku in Emilu KoĹželju. Za odlikovanje Gasilske zveze Slovenije pa so predlagali Alenko Ring Kamenicki.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Ĺ˝ivljenje bo postalo prijaznejĹĄe. SreÄ?a bo velika, delili pa jo boste s tistimi, ki jih imate iskreno radi. Le najbliĹžji razumejo, kaj vam dogodki zadnjih dni sploh pomenijo. Nekaj dni ĹĄe ne boste najbolj delavni, saj boste lebdeli. K sreÄ?i vam v naslednjih dneh ne bo treba veliko delati. Tako se vam bo uresniÄ?ila tudi Ĺželja, da imate veÄ? Ä?asa zase. A izkoristili ga boste povsem drugaÄ?e, kot ste si prej zamislili. Odkrili boste, kako gibanje razbistri telo in duha. Ko se boste umirili, bodo nove ideje kar deĹževale. Ä&#x152;as gripe in prehladov ĹĄe ni mimo, zato bolj skrbite za zdravje. Tudi z bolj zdravo prehrano.

nosti. Zato lahko v okviru druĹĄtva zanesljivo izpolnjujemo lepo ĹĄtevilo pogodb,ÂŤ je povedal poveljnik obÄ?inskega poveljstva Boris BrinovĹĄek.

Po razglasitvi volilnih rezultatov in poroÄ?ilih vodstva so se zbrane gasilke in gasilci z veseljem druĹžili v prenovljeni dvorani.

Potekajo izobraĹževanja, naÄ?rtujejo nakup zaĹĄÄ?itne opreme

Gasilci so pravkar zakljuÄ?ili sklop izobraĹževanj za prve posredovalce. ÂťVeliko se jih je odloÄ?ilo, da se vkljuÄ?i v krog tistih, ki se prvi odzovejo na klic na pomoÄ?, da bodo lahko pomagali ljudem v stiski in nesreÄ?i, na kar sem res ponosen,ÂŤ je povedal BrinovĹĄek in dodal, da na ravni ĹĄaleĹĄke gasilske zveze pravkar poteka tudi izobraĹževanje za viĹĄjega gasilca. ÂťKandidatov je 30. Zdaj smo na polovici izobraĹževanja, ko bomo zaÄ?eli praktiÄ?ne vaje, ki jih bomo izvajali kljub neprijaznemu vremenu.ÂŤ Sicer tudi letos nameravajo delovati preventivno in nadgraditi delo, ki je bilo po mnenju predsednika tudi do sedaj dobro opravljeno. Po nabavi vozila GVC 16/25 v letu 2016 (razen obnove adaptacije doma, ki je bila v preteklem letu v srediĹĄÄ?u pozornosti) niso imeli veÄ?jih naloĹžb. Trenutno imajo v garaĹži 8 vozil, v Ä?asu petletnega mandata pa si Ĺželijo dopolniti vozni park. Letos nameravajo dopolniti osebno zaĹĄÄ?itno opremo gađ&#x;&#x201D;˛ silcev.

Veliko ste zdoma, ob tem pa prepogosto pozabljate, da je vaĹĄ partner zadnje Ä?ase doma za vse sam. Treba bo zaÄ?eti z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se boste spremenili, sicer mu bo prekipelo. Trenutno sta na tanki liniji med sovraĹĄtvom in prijateljstvom, ki se v vajini zvezi nenehno menjuje. Poleg tega partnerju ne bo uĹĄlo nedolĹžno spogledovanje, ki vam bo dvigovalo samozavest. Njemu pa bo dokaz veÄ?, da sta se moÄ?no oddaljila. Vsakemu godi, Ä?e ga opazijo, vendar je treba zato najti pravi trenutek in Ä?as. Pa tudi preveÄ? oÄ?i ne sme biti zraven. Vzemite se v roke, sicer letos pomlad ne bo Ä?isto niÄ? romantiÄ?na.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Nekaj mirnih, skorajda zaspanih zimskih dni je pred vami. Zaposleni boste le toliko, kolikor boste sami Ĺželeli, saj vas obveznosti ĹĄe nekaj dni ne bodo preganjale. V naravo vas ne bo zmamilo niti sonce, saj poÄ?utje ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si ga Ĺželite. Tisti, ki ste vezani, imate sreÄ?o, da zna biti vaĹĄ partner zelo potrpeĹžljiv. Razumel bo vaĹĄo Ĺželjo po tiĹĄini in samoti, zamotil se bo po svoje. Za tiste, ki ljubezen ĹĄe iĹĄÄ?ete, pa skrivanje za ĹĄtirimi stenami ni dobro. Ĺ e sreÄ?a, da do pomladi ni veÄ? daleÄ?. Letos si jo res Ĺželite, razlogov pa je veÄ?. A najveÄ?ji je v zdravju, ki vam letoĹĄnjo zimo precej nagaja. PoÄ?utje bo vsak dan boljĹĄe.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ko boste Ĺže mislili, da ste na konju, boste spet padli na realna tla. NajveÄ? teĹžav vam bodo ta teden povzroÄ?ali dolgi jeziki. Nekdo se bo krepko lotil vaĹĄe zasebnosti, bolelo pa vas bo, ker bo ĹĄiril polresnice. Dobro veste, da ga vodijo Ä?isto zasebni interesi. V vaĹĄi nesreÄ?i iĹĄÄ?e svojo sreÄ?o. Zato boste najbolje ravnali, Ä?e mu ne boste pokazali, da vas je s svojim poÄ?etjem prizadel. ObnaĹĄajte se, kot da se ni zgodilo prav niÄ?, pa ga boste Ä?isto utiĹĄali. Partnerju pa povejte vse, tudi tisto, kar ste mu Ĺželeli zamolÄ?ati. S tem se boste izognili prepirom, ki bi bili sicer neizbeĹžni. Ä&#x152;loveĹĄko je, da kdaj niste popolni. Zato se sprijaznite s tem.

Predsednik in poveljnik PGD Velenje Karli PrivĹĄek in Bojan Brcar ĹĄe naslednjih pet let.

Protikandidat KoĹželj razgibal volilni zbor Ä&#x152;eprav ni bilo napovedano, je gasilsko druĹženje ÂťzaÄ?inilÂŤ Darko KoĹželj, ki se je malce za ĹĄalo, bolj pa zares, pojavil kot protikandidat dosedanjemu predsedniku, in vnela se je tiha bitka za glasove in gasilski prestiĹž. Na koncu je veÄ?ino glasov odneslo dosedanje vodstvo, a tudi KoĹželj je lahko z nasmeĹĄkom ugotovil, da je bila zanj podpora precejĹĄnja, in vodstvu zaĹželel ĹĄe naprej uspeĹĄno pot.

Mask manj, a so se starĹĄi bolj potrudili Ĺ martno ob Paki, 10. februarja â&#x20AC;&#x201C; Tudi letos so za koĹĄÄ?ek pustnega razpoloĹženja v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki poskrbele Ä?lanice tamkajĹĄnjega druĹĄtva prijateljev mladine. V dvorani Marof so pripravile otroĹĄko maĹĄkarado. UdeleĹžilo se je je blizu 60 otrok, kar je sicer manj kot na minulih. Razloge za to je predsednica druĹĄtva Anja Molnar pripisala prostemu petku uÄ?encev ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole. ÂťStarĹĄi so izkoristili ta dan in prost vikend

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Niti za en dan v naslednjem tednu ne boste mogli reÄ?i, da vam je prepoÄ?asi minil. Ĺ e nekaj dni vas Ä?aka veÄ? uĹživanja kot trdega dela. Ob tem se premalo zavedate, da ni dovolj, Ä?e se druĹžite le s partnerjem. Sploh, ker zadnje Ä?ase ne veste veÄ?, kaj vse se dogaja okoli vas. Zato boste, Ä?e boste s tem nadaljevali, zlahka zamudili kakĹĄno pomembno poslovno priloĹžnost. Nujno morate na kakĹĄno kavo tudi s tistimi, ki jih nimate najraje, saj veste, da imajo veliko informacij. Na eno boste zelo teĹžko Ä?akali, a je Ĺžal ĹĄe ne boste doÄ?akali. OdloÄ?itev boste morali sprejeti brez nje. Zdravje bo trdno.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

UĹživali boste tako v delu kot trenutkih prostega Ä?asa, ki vam jih v teh dneh ne bo manjkalo. Ä&#x152;e boste poskrbeli ĹĄe za nekaj dodatnih prostih dni in si Ä?ez dober teden privoĹĄÄ?ili vsaj kratke zimske poÄ?itnice, boste naredili veliko zase. Zadnje Ä?ase namreÄ? v delu iĹĄÄ?ete tolaĹžbo in uĹžitek, ker tako ubeĹžite problemom doma. Teh Ĺžal ĹĄe ni konec, vi pa ste vsak dan bolj napeti. Novica, povezana z bliĹžnjim sorodstvom, bo dobra. Tudi zato boste laĹžje zadihali. Zdravje bo obÄ?utljivo, zato ne bodite preveÄ? pogumni. V niÄ?emer ne pretiravajte, pazite pa tudi, da ne boste nenaspani. VaĹĄe noÄ?i Ĺže dolgo niso veÄ? le za spanje, a to morate spremeniti.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Ä&#x152;eprav ste ob vsej svoji neodloÄ?nosti precej poÄ?asni pri urejanju uradnih zadev, boste v naslednjih dneh zelo uÄ?inkoviti. Zelo hitro vam bo uspelo urediti nekaj, Ä?esar vas je bilo kar malce strah. Dobili boste pogum, da se lotite ĹĄe ene krepke spremembe v svojem Ĺživljenju. Ta bo teĹžja, kot raÄ?unate. Slaba vest bo namreÄ? iz dneva v dan veÄ?ja, saj partner sploh ne bo vedel, kaj poÄ?nete. Skrivnosti Ĺže dolgo ubijajo vajino zvezo. OdloÄ?itev, da letos zategnete pas in privarÄ?ujete za nekaj, kar si Ĺže dolgo Ĺželite, pa bo ĹĄe trdna. UspeĹĄni boste, zato bodo prihranki Ĺže dovolj veliki, da lahko partnerju poveste, kaj naÄ?rtujete. Vesel bo, tudi za vas!

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

TolaĹžili se boste, da vam bo laĹžje, ko bodo dnevi spet postali bolj svetli in obsijani s soncem, saj ste mraza in zime letos Ĺže siti. Ob koncu tega tedna boste tudi glasno priznali, da Ĺželite v svojem Ĺživljenju v bliĹžnji prihodnosti veliko sprememb. Morda celo preveÄ? naenkrat, saj sploh ne boste znali ustaviti konjev, ko se jih boste zaÄ?eli lotevati. Ä&#x152;e jih ne boste sami, jih bodo drugi. Tega se k sreÄ?i zavedate, zato boste pri vsem, kar boste poÄ?eli, zelo previdni. Ĺ˝e od nekdaj je za vas najveÄ?ji motiv napredovanja ljubezen. Ta zadnje Ä?ase ni na prvem mestu v vaĹĄem Ĺživljenju. Poskrbite, da se to Ä?im prej spremeni, pa bo vse steklo, kot si Ĺželite.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ne bodite veÄ? tako strogi do sebe. Z dobrimi navadami, ki koristijo vaĹĄemu zdravju, pa nikar ne prekinite, le omilite pravila. V zadnjem Ä?asu ste tudi tako, da ste bili zelo strogi do sebe, beĹžali pred resnico, ki Ĺžal ni prijetna. Nadrejenim boste teĹžko pojasnili, kaj se je zgodilo. Sploh, ker bo vse kazalo na to, da ste napako pri delu res povzroÄ?ili vi. NajboljĹĄa pot do omilitve teĹžav, bo resnica. Imate sreÄ?o, da vsi vedo, da ne pretiravate in da nikoli ne laĹžete. Zato vam bo z njo uspelo tudi tokrat. Dogajanje pa bo Ĺžal vplivalo tudi na vaĹĄe poÄ?utje. Ne, ne bo najboljĹĄe. A tokrat boste vsaj vedeli, zakaj je tako.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Z otroĹĄke maĹĄkarade v Ĺ martnem ob Paki, kjer so za zabavo poskrbele Ä?lanice tamkajĹĄnjega druĹĄtva prijateljev mladine

izkoristili za smuÄ?arijo oziroma drugo obliko druĹžinskega dopusta.ÂŤ Kljub temu so bile organizatorice z udeleĹžbo zadovoljne, hkrati pa prijetno preseneÄ?ene,

saj so ocenile, da so se starĹĄi pri pustnih kostumih bolj potrudili in mnoge izdelali sami. Vsi udeleĹženci otroĹĄkega pustovanja so prejeli manjĹĄa darila,

najboljĹĄe tri maske pa so prejele knjiĹžno nagrado. To so podelili tudi najĹĄtevilÄ?nejĹĄi naĹĄemljeni druĹžini. đ&#x;&#x201D;˛

Bolj, ko se bo bliĹžal konec meseca februarja, bolj boste nemirni. Pred vami je res velika prelomnica, a tokrat s strahom pretiravate. Vzemite se v roke, preden zaÄ?nete delati napake, ki si jih ne smete privoĹĄÄ?iti. Poskrbite, da boste vsaj videti samozavestno, pa Ä?eprav to ne bo res. Samozavest boste spet pridobili s prvimi uspehi pri delu. Vanj boste vloĹžili veliko energije in truda. Zato bodo rezultati priĹĄli, a z zamikom. Doma pa boste v teh dneh napeti, ker se zavedate, da partner o vsem, kar se vam dogaja, ve veÄ?, kot vam pove. Negotovosti nikar ne utapljajte v samopomilovanju. Ko boste spet zaÄ?eli staviti nase, bo vse hudo pozabljeno.

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

15. februarja

06.00 07.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.45 22.50 23.25 01.10 01.35 02.00 02.55

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd. Anica, otroška nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Doping Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče, odd. TV Lendava Prava ideja: Bojan Gasior, GP Trojane, Zlata dekleta, am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Alpfoodway Zu, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Vreme Osmi dan Churchillova skrivnost, brit. film Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

06.30 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 06.30 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 07.25 Smučarski teki - 10 km prosto (Ž), pren. 08.40 Umetnostno drsanje - športni pari, prosti program, posn. 10.50 Deskanje na snegu - deskarski kros (M), finale, posn. 11.20 Skeleton (M) - 1. in 2. vožnja, posn. 11.50 Biatlon - posamična tekma (M), pren. 13.35 Hokej na ledu (M) - Švica : Kanada, vključitev v pren. 15.50 Smučarski teki - 10 km prosto (Ž), posn. 17.00 Alpsko smučanje superveleslalom (M), posn. 18.20 Biatlon - posamična tekma (M), posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Avtomobilnost 21.30 Hector in iskanje sreče, kopr. film 23.25 Slovenska jazz scena: Saksofonist Tadej Tomšič in Big band RTV Slovenija 00.05 Bleščica, odd. o modi 00.30 Glasbeni spoti, zabavni kanal 04.05 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018: Hokej na ledu (M) - ZDA : Slovaška, pren.

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25

23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris. Tika taka, ris. Pikica in Pepermint, ris. Winx klub, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 33. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 13. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 78. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 115. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 104. del Usodno vino, 1. sez., 32. del Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 1. del Padli angel, 1. sez., 79. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 116. del Gospodarica zlata, 1. sez., 105. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 55. del Moja boš, 1. sez., 56. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 8. del Manipulanta, 1. sez., 1. del Lov na morilca, 3. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.00

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Prehranski IQ – O hrani drugače

11.00 12.00 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15

Pop corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2545. VTV magazin, Kultura, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Ans. Petra Finka, Ans. Galop Regionalne novice Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35

17.20 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 22.05 23.05 23.30

15. februarja 2018

Sobota,

16. februarja

06.05 07.00 10.05 11.00 11.45 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 00.50 01.15 02.10

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Anica, otroška nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Sveto pismo v vsakdanjem življenju Zlata dekleta, am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd. Na lepše Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Špicelj, fran.-ital. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

06.55 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 06.55 Smučarski teki - 15 km prosto (M), pren. 08.30 Hokej na ledu (M) - Rusija : Slovenija, pren. 11.20 Umetnostno drsanje - moški, kratki program, posn. 13.20 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 14.20 Smučarski teki - 15 km prosto (M), posn. 15.25 Smučarski skoki - velika skakalnica (M), kvalifikacije, pren. 16.40 Hokej na ledu (M) - Rusija : Slovenija, posn. 18.40 Smučarski skoki - velika skakalnica (M), kvalifikacije, posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Za nič na svetu, špan. film 22.40 Zvezdana: Izguba 23.20 Večer v Palladiumu (II.) 00.10 Glasbeni spoti 02.50 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 02.50 Alpsko smučanje superveleslalom (Ž), pren. 04.10 Hokej na ledu (M) - Kanada : Češka, posn.

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45 0.35 2.30 3.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris. Tika taka, ris. Pikica in Pepermint, ris. Winx klub, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 34. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 1. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 79. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 116. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 105. del Usodno vino, 1. sez., 33. del Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 2. del Padli angel, 1. sez., 80. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 117. del Gospodarica zlata, 1. sez., 106. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 57. del Moja boš, 1. sez., 58. del 24UR zvečer Eurojackpot Strežnica na snowboardu, angleški film Ljubezen preživi, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Ans. Petra Finka, Ans. Galop Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2546. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Pop corn, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

Nedelja,

17. februarja

06.00 07.00 07.10 07.35 07.55 08.10 08.25 08.35 09.00 09.05 09.50 10.05 10.35 11.40 12.40 13.00 13.25 15.30 15.55 17.00 17.20 17.45 18.10 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 23.45 00.15 00.40 01.35

Kultura, odmevi Srečo kuha cmok: Tista o buči Biba se giba, ris. Marcelino Kruh in vino, ris. Čudogozd, domišljijske zgodbe Od popka do zobka, poučna odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Armanova skrivnost II, nem. nad. Mulčki, ris. Male sive celice: OŠ Draga Kobala Maribor in OŠ Stopiče, kviz Infodrom, tednik za mlade, V svojem ritmu, dok. ser. Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Miha Šalehar Tednik Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, šport, vreme Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018: Smučarski skoki - velika skakalnica (M), posamezno, pren. Profil Cesarjev kuhar, jap. ser. Poročila ob petih, šport, vreme Moj pogled na znanost: Ženski in moški možgani - prof. dr. Gregor Majdič Poskusiva znova, brit. nad. Sladko življenje z Rachel Allen Ozare Miriam, ris. Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Ema 2018, predizbor Poročila, šport, vreme Epizoda v življenju zbiralca železa, kopr. film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

18. februarja

07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.10 08.15 08.25 08.30 08.40 08.45 08.50 09.00 09.15 09.20 09.50 10.00 10.05 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.50 22.40 23.15 00.10

06.10 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 06.10 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 07.05 Smučarski skoki - velika skakalnica (M), kvalifikacije, posn. 08.10 Umetnostno drsanje - moški, prosti program, posn. 10.30 Smučarski teki - štafeta (Ž), pren. 12.05 Biatlon - skupinski start (Ž), pren. 13.00 Hokej na ledu (M) - Slovenija : Slovaška, pren. 15.35 Smučarski skoki - velika skakalnica (M), posn. 17.35 Alpsko smučanje superveleslalom (Ž), posn. 18.45 Umetnostno drsanje - moški, prosti program, posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Umori na podeželju (XVIII.): Incident v Cooper Hillu, britanska nan. 22.30 Derren Brown: Poskusi 23.20 Boštjan Gombač z Big Bandom RTV Slovenija 00.50 Glasbeni spoti 02.05 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 02.05 Alpsko smučanje - veleslalom (M), 1. vožnja, pren. 03.25 Smučarski skoki - velika skakalnica (M), posamezno, posn. 05.15 Hitrostno drsanje na kratkih progah, 1500 m (Ž) in 1000 m (M), finala, posn.

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.55 8.15 8.40 9.05 9.30 9.55 10.10 10.25 11.30 12.05 13.00 13.55 16.15 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 0.10 3.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Super krila, ris. Peter Pan, ris. Pod košem, ris. Skrivnostni ranč, ris. Kraljevska akademija, ris. Amika, 1. sezona, 36. del Amika, 1. sezona, 37. del Ljubezen po domače Londonska kuhinja Rachel Khoo Sveže ločena, 2. sez., 1. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 13. del Igraj svojo igro, ameriški film Kung fu panda, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Jurski park 3, ameriški film Beležnica, ameriški film Muenchen, ameriški film Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55

Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice, Vietnam Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Naj viža, Ans. Petra Finka, Ans. Galop Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (229) Nanovo Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2547. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 2. dela koncerta Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

17.10 17.55 18.00 18.20 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 21.50 21.55 23.25 23.50

Ponedeljek,

00.30 00.55 01.50

Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris., Minka, ris. Penelopa, ris., Primer za prijatelje, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Profesor Baltazar, ris. Pujsek Bibi, ris. Svet živali, ris., Dinko pod krinko, ris. Miriam, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Kalimero, ris. Zmajči zmaj, ris., In to je vse!, ris. Tabaluga, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Mulčki, ris. Džamila in Aladin, ang. nan. Sledi: Poslednji mariborski gospod, Franc Minařik (1887– 1972), dok. odd. Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd., Gospod Hulot na počitnicah, fran. f. Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris., Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame: Služba, slov. nan. Modna hiša Velvet, špan. nad. Intervju Poročila, šport, vreme Kim Džong Un – zadnji rdeči princ, fran. dok. odd. Za lahko noč: Imago Sloveniae 2015 - Kitarist Mak Grgić Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

05.40 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 05.40 Alpsko smučanje - veleslalom (M), 2. vožnja, pren. 07.10 Smučarski teki - štafeta 4 X 10 km (M), pren. 08.45 Hokej na ledu (M) - Slovenija : Slovaška, posn. 10.45 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 12.05 Biatlon - skupinski start, 15 km (M), pren. 13.20 Hokej na ledu (M) - Švedska : Finska, pren. 15.25 Smučarski teki - štafeta 4 X 10 km (M), posn. 17.10 Biatlon - skupinski start, 15 km (M), posn. 18.15 Alpsko smučanje - veleslalom (M), posn. 19.45 Žrebanje Lota 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.25 Avtomobilnost 22.00 Bleščica, odd. o modi 22.30 Ema 2018, predizbor 00.30 Glasbeni spoti 01.30 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 03.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.45 8.05 8.30 8.55 9.20 9.45 10.00 10.15 11.30 12.05 13.00 13.55 16.25 18.15 18.55 18.58 20.00 21.50 0.25 2.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Super krila, ris. Peter Pan, ris. Pod košem, ris. Skrivnostni ranč, ris. Kraljevska akademija, ris. Amika, 1. sezona, 38. del Amika, 1. sezona, 39. del Ljubezen po domače Londonska kuhinja Rachel Khoo Sveže ločena, 2. sez., 2. del Sveže ločena, 2. sez., 3. del Beležnica, ameriški film Krudovi, ameriški film Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Morilci, ameriški film Na žaru - Borut Pahor Gospod Pip, avstralski film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (228), Vesoljček 09.55 Napovedujemo 10.00 2546 VTV magazin 10.20 Kultura, Kultura, informativna oddaja 10.25 2547 VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Pust nekoč in danes 11.50 Iz glasbenega arhiva: Parni valjak, 1. del 13.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15-05. Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v kulturni dom 18.30 Videospot dneva 18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Petra Finka, Ans. Galop 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videostrani, obvestila

Torek,

19. februarja

06.10 07.00 10.15 10.35 11.10 11.45 12.00 12.15 12.40 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 23.45 01.15 01.40 02.35

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Sladko življenje z Rachel Allen 10 domačih Vem!, kviz Mili in Moli, ris. Izklopljeni, dok. film za otroke in mlade Nabriti detektivi, nemška nan. Mulčki, ris. Prvi dnevnik, šport, vreme Ita Rina; Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood, dok. film S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Operne arije; tenorist Branko Robinšak, sopranistka Bernarda Bobro Zlata dekleta, am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Spanje Novice Young Village Folk: Veerin projekt Lili in Čarni zaliv, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Pisave: Jože Snoj Samospevi Alojza Srebotnjaka, tenorist Jurij Reja David Fulmer, Orkester Slovenske filharmonije in Matthias Pintscher Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

07.15 Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča 08.25 Anapurna - gora preizkušenj, dok. odd. 09.35 Ratrakistov dnevnik, dok. feljton 10.20 Avtomobilnost 11.10 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 11.10 Umetnostno drsanje - plesni pari, kratki program, posn. 13.25 Smučarski skoki - ekipna tekma (M), pren. 15.40 Hitrostno drsanje - ekipno, 500 m (M), finale, posn. 16.10 Hokej na ledu, posn. 18.10 Smučarski skoki - ekipna tekma (M), posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Varna hiša, brit. nad. 21.50 Pogrešani dekleti, brit. nad. 23.00 Cuba libre - država v tranziciji, nem. dok. odd. 23.50 Avtomobilnost 00.20 Glasbeni spoti, zabavni kanal 04.00 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018: Hokej na ledu (M), pren.y

6.00 7.00 7.01 7.25 7.30 7.55 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.30 22.35 23.35 00.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Divja brata Kratt, ris. Heidi, ris. Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 35. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 2. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 80. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 117. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 106. del Usodno vino, 1. sez., 34. del Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 3. del Padli angel, 1. sez., 81. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 118. del Gospodarica zlata, 1. sez., 107. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 59. del Moja boš, 1. sez., 60. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 9. del Manipulanta, 1. sez., 2. del Lov na morilca, 3. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2547. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev POP CORN Napovedujemo Kmetijski razgledi Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naš materni jezik Regionalne novice Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 2. dela koncerta Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

Sreda,

20. februarja

21. februarja

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Mili in Moli, ris. 12.00 Dvakrat, dok. film za otroke in mlade 12.15 Nabriti detektivi, nem. nan. 12.40 Mulčki, ris., 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio City 14.40 Kino Fokus 15.00 Lučka, odd. TV Lendava 15.30 Kalimero, ris. 15.40 Čudogozd, domišljijske zgodbe 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Kjer bom doma, avstralska nad. 21.00 Sprehod z Renato Salecl, belg. dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Pričevalci: Stanko in Mary Prosenak, dok. odd. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.50 Info-kanal

06.00 07.00 10.05 11.00 11.35 11.45 12.00

06.35 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 06.35 Smučarski skoki - ekipna tekma (M), posn. 11.00 Nordijska kombinacija - smučarski skoki, velika skakalnica, posamezno, pren. 12.05 Biatlon - mešane štafete, pren. 13.40 Nordijska kombinacija - smučarski teki, 10 km, posamezno, pren. 14.35 Hokej na ledu (M), posn. 16.55 Umetnostno drsanje - plesni pari, prosti program, posn. 18.25 Biatlon - mešane štafete, posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Prava ideja: Seven Refractories, ognjevarni betoni 21.35 Akcent: Kriptovalute 22.30 Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad. 23.25 Glasbeni spoti, zabavni kanal 02.50 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 02.50 Alpsko smučanje - smuk (Ž), pren. 04.10 Smučanje prostega sloga smučarski kros (M), kvalifikacije, posn. 05.15 Smučanje prostega sloga smučarski kros, izločilni boji, pren.

06.45 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 06.45 Hokej na ledu (M), četrtfinale, posn. 09.00 Smučarski teki - ekipno (M in Ž), kvalifikacije, pren. 10.55 Smučarski teki - ekipno (M in Ž), finala, pren. 12.20 Smučanje prostega sloga smučarski kros (M), finale, posn. 13.05 Hokej na ledu (M), četrtfinale, pren. 15.25 Umetnostno drsanje - ženske, kratki program, posn. 17.55 Alpsko smučanje - smuk (Ž), posn. 19.05 Smučanje prostega sloga smučarski kros (M), finale, posn. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.30 Oblaki nad Sils Mario, kopr. film 00.30 Glasbeni spoti 02.10 Zimske olimpijske igre Pjongčang 2018 02.10 Alpsko smučanje - slalom (M), 1. vožnja, pren. 03.20 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 04.20 Umetnostno drsanje - ženske, kratki program, posn.

6.00 7.00 7.01 7.25 7.30 7.55 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.05 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.25 18.45 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 21.50 21.55 22.25 23.25 23.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Divja brata Kratt, ris. Heidi, ris. Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 36. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 3. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 81. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 118. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 107. del Usodno vino, 1. sez., 35. del Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 4. del Padli angel, 1. sez., 82. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 119. del Gospodarica zlata, 1. sez., 108. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 61. del Moja boš, 1. sez., 62. del Preverjeno 24UR zvečer Manipulanta, 1. sez., 3. del Lov na morilca, 3. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naš materni jezik Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 2. dela koncerta Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Bi se gnetli na tej metli, gledališka predstava Vrtca Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2548. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora, Rzenik Gospodarstveniki: Martin Novšak, generalni direktor GEN energija Vabimo k ogledu Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

12.15 12.45 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.50 00.35 01.00 01.55

6.00 7.00 7.01 7.25 7.30 7.55 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 10.55 11.20 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Pečena jegulja Mili in Moli, ris. Kristjan, dok. film za otroke in mlade Nabriti detektivi, nem. nan. Mulčki, ris. Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip: Sveto pismo v vsakdanjem življenju Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Draga Kobala Maribor in OŠ Stopiče, kviz Zlata dekleta, am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Novice Dinotačke, ris., Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Truman, šp.-arg. film Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Sveto in svet Turbulenca, izob. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Divja brata Kratt, ris. Heidi, ris. Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 37. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 4. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 82. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 119. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 108. del Usodno vino, 1. sez., 36. del Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 5. del Padli angel, 1. sez., 83. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 120. del Gospodarica zlata, 1. sez., 109. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 63. del Moja boš, 1. sez., 64. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 10. del Manipulanta, 1. sez., 4. del Lov na morilca, 3. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2548. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Naš materni jezik Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (UI 230) O polžu, ki je kupoval novo hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje Regionalne novice Pop corn Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 21

Letos obeleĹžujemo 100. obletnico smrti Ivana Cankarja (1876 â&#x20AC;&#x201C; 1918). Ob tem je izĹĄlo nekaj knjiĹžnih novosti za otroke in Cankar v stripu za mladino. Ob pravljici O Ä?loveku, ki je iskal sreÄ?o, so nastale tri drzne stripovske interpretacije slovenskih avtorjev in ilustratorjev. Andrej Rozman Roza in Damijan StepanÄ?iÄ? sta iz Hlapcev ustvarila strip Hlapci â&#x20AC;&#x201C; ko angeli omagajo. BoĹĄtjan Gorenc â&#x20AC;&#x201C; PiĹžama in Tanja Komadina sta iz dela Moje Ĺživljenje spisala in izrisala Moj lajf. Ĺ˝iga X GombaÄ? in Igor Ĺ inkovec pa sta ustvarila stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica. Projekt Cankar v stripu ni zgolj knjiĹžni projekt, je povedal idejni vodja dr. UroĹĄ Grilc, temveÄ? Âťkampanija za spodbujanje branja Cankarja in knjig nasplohÂŤ. Naj omenim, da je trojica knjig dobila na lanskoletnem knjiĹžnem sejmu nagrado za najlepĹĄe oblikovano knjigo v kategoriji strip in karikatura. Ob izdaji knjig je nastal gledaliĹĄko-stripovski performans Cankar strip (v njem nastopajo vsi trije avtorji Roza, PiĹžama in GombaÄ?).

OBAL, Zdenka: O Ä?loveku, ki je iskal sreÄ?o ml â&#x20AC;&#x201C; mladina / C-Sz â&#x20AC;&#x201C; Slikanice zaboji Ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja in 60-letnici Cankarjeve knjiĹžnice Vrhnika je izĹĄel Ĺživljenjepis naĹĄega velikega pisatelja Ivana Cankarja v obliki pravljice. V sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika in podporo ObÄ?ine Vrhnika je izdala Cankarjeva knjiĹžnica Vrhnika slikanico mladin-

ske avtorice in njihove sodelavke Zdenke Obal. Obogatena je z ilustracijami priznane samostojne ustvarjalke Maje Lubi. Ste se Ĺže kdaj spraĹĄevali, kakĹĄna je sreÄ?a in ali ste jo Ĺže naĹĄli? Prav to se je spraĹĄevala avtorica slikanice. SpraĹĄevala se je tudi, ali je sreÄ?o naĹĄel veliki slovenski pisatelj Ivan Cankar. Odgovor na to vpraĹĄanje vam bo morda razkril prikupen moljÄ?ek Ivan, ki se potika po Cankarjevi knjiĹžnici Vrhnika. Morebiti pa boste odgovor naĹĄli v Cankarjevih citatih, ki se nahajajo ob pravljici o Ivanu Cankarju. Knjiga je namenjena starejĹĄim predĹĄolskim otrokom in prvi triadi, vzgojiteljicam in uÄ?iteljicam za spoznavanje Cankarja na malce drugaÄ?en naÄ?in. Otrokom Ĺželijo pribliĹžati Cankarja preko pravljice. V Cankarjevih citatih pa se skrivajo resnice Ĺživljenja, ki so veÄ?ne in zato zanimive za vse.

KOMADINA, Tanja: Moj lajf: po motivih povesti Moje Ĺživljenje Ivana Cankarja od â&#x20AC;&#x201C; odrasli / 084.11 â&#x20AC;&#x201C; Stripi Ilustratorka Tanja Komadina in avtor besedila BoĹĄtjan Gorenc PiĹžama sta prviÄ? skupaj zdruĹžila moÄ?i ustvarjalnosti in odliÄ?no prikazala Cankarjevo Ĺživljenje po motivih njegove knjige Moje Ĺživljenje. Kakor je v spremni besedi napisala Ĺ˝enja Leiler: ÂťTako kot za veÄ?ino klasikov nacionalne literature tudi za Ivana Cankarja velja naslednje: o njem vsi vse vemo ali vsaj mislimo, da vemo, zares pa ga bere komajda kdo.ÂŤ. V stripovski izvedbi bodo mladi nedvomno raje vzeli v roke Cankarja in izvedeli, kako je ĹĄel Ivan prviÄ? v ĹĄolo, kako je kradel suhe hruĹĄke iz materinega peharja, kako je v Ä?rticah Moje Ĺživljenje zatajil mater in kakĹĄne so njegove cerkvene zgode in nezgode. V eno od zgodb se pritanjeno vkljuÄ?ita avtor in ilustratorka.

VELENJE Ä&#x152;etrtek, 15. februar 11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zdrav Ĺživljenjski slog, skupinska meditacija 18.00 Vila Bianca Lirikonfestova osemnajstka: Predstavitev monografije dr. Zorana Pevca 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ostanki preteklosti, polletna produkcija Plesnega studia N 19.00 Galerija Velenje Klementina Golija â&#x20AC;&#x201C; Skozi prostor in Ä?as, odprtje razstave 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Kako je EFT spremenila moje Ĺživljenje â&#x20AC;Ś in lahko tudi vaĹĄe, 2. del 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Lorenzo Ghielm â&#x20AC;&#x201C; orgle, koncert

Petek, 16. februar 13.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zima je ĹĄe tu, ustvarjalna delavnica 19.00 TRC Jezero, Restavracija Jezero Valentinov veÄ?er v Restavraciji Jezero 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ä&#x152;akalnica, komedija 21.00 eMCe plac Tematski stand up: Ä&#x152;rni humor

Sobota, 17. februar 7.00 10.00 10.30

Ĺ INKOVEC, Igor: Hlapec Jernej in pasja pravica: po motivih povesti Hlapec Jerenj in njegova pravica Ivana Cankarja

11.00 19.30

od â&#x20AC;&#x201C; odrasli / 084.11 â&#x20AC;&#x201C; Stripi Druga knjiga iz zbirke Cankar v stripu je prav tako prviÄ? zdruĹžila ustvarjalne moÄ?i ilustratorja Igorja Ĺ inkovca in aktualnega mladinskega avtorja Ĺ˝iga X. GombaÄ?a. Spremno besedo je spisal Matic Koci-

STEPANÄ&#x152;IÄ&#x152;, Damijan: Hlapci: ko angeli omagajo: po motivih drame Hlapci Ivana Cankarja od â&#x20AC;&#x201C; odrasli / 084.11 â&#x20AC;&#x201C; Stripi V okviru projekta Cankar v stripu so svojo upodobitev dobili tudi Hlapci, in sicer pod peresoma Andreja Rozmana - Roze in ilustratorja Damijana StepanÄ?iÄ?a, ki sta sodelovala Ĺže pri Ĺ˝ivalski farmi. Tretja knjiga torej nosi naslov Hlapci: ko angeli omagajo. Cankar je Hlapce napisal leta 1909 med dvomeseÄ?nim bivanjem v Sarajevu. IzĹĄli so naslednje leto pri njegovem zvestem zaloĹžniku Schwentnerju. KnjiĹžna izdaja je seveda takoj povzroÄ?ila ĹĄkandal in gledaliĹĄka igra je bila uprizorjena ĹĄele leto po Cankarjevi smrti. Povod in izhodiĹĄÄ?e so Cankarju ponudile sploĹĄne volitve leta 1907, na katerih je tudi sam kandidiral in seveda pogorel skupaj s svojo stranko, takratno skrajno levico. Cankar v svoji drami ponudi dva stereotipa slovenstva â&#x20AC;&#x201C; hlapce in Jermana in se skozi dramo kritiÄ?no spraĹĄuje, kaj pomeni biti Slovenec? Za Hlapce je Roza prepriÄ?an, da zelo nagovarja tudi danaĹĄnjo druĹžbo, kjer bi zlahka naĹĄli ÂťobraÄ?anje po vetru in tudi kakega Jermana, ki ga je sistem izloÄ?il.ÂŤ Zato izvirnega besedila ni veliko spreminjal, le skrajĹĄal in posodobil je nerazumljive starinske besede ter dodal dva angela, ki dogajanje komentirata.

PRIREDITVE

15. februarja 2018

janÄ?iÄ?. 110 let po nastanku Hlapca Jerneja in njegove pravice je Cankarjeva socialna povest dobila sodobno podobo v obliki stripa. Hlapec Jernej (iz stripa) je skupaj s starim Sitarjem imel izvrstno slaĹĄÄ?iÄ?arno, imenovano Pri slastnem smrÄ?ku. Skupaj sta zaÄ?ela praktiÄ?no iz niÄ? in po skrivnem receptu, ki sta ga poznala le onadva, izdelovala najboljĹĄi sladoled daleÄ? naokoli. Na Pasjo ravan so hodili psi od blizu in daleÄ?. Ä&#x152;eprav je Jernej pri Sitarju delal kot hlapec, ga je ta spoĹĄtoval in ga imel za sebi enakega. Stvari se seveda spremenijo, ko stari Sitar umre. Jernej je prepriÄ?an, da zaradi ĹĄtiridesetletnega vloĹženega dela pripada slaĹĄÄ?iÄ?arna njemu, dobi pa jo, seveda, gospodarjev najstarejĹĄi sin, ki pa nikoli ni vlagal kaj dosti dela in Ä?asa vanjo. Jernej se razburi in kar ne neha zahtevati, kar mu, po njegovem mnenju, pripada. Mladi Sitar pa ga naĹžene s posestva. Jernej se odpravi do pomembnih ljudi, da bi oni presodili, ali se mu je zgodila krivica ali ne. Jernej roma od biriÄ?a do sodnika, od sodnika do vrhovnega sodnika, na koncu se obrne na Boga. đ&#x;&#x201D;˛

bzj

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje Brainobrain center Velenje Brainobrain â&#x20AC;&#x201C; odprta ura za starĹĄe Dom kulture Velenje, mala dvorana Medved in mali, lutkovna predstava Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Ä&#x152;udeĹžni kraji Klementine Golija Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Godba Zgornje Savinjske doline,

Klepet, sreÄ?anje in muzejska ustvarjalnica Velenje, 15. februarja â&#x20AC;&#x201C; Muzej Velenje danes vabi v Muzej usnjarstva na Slovenskem, kjer bodo ob 18. uri pripravili Klepet pod Pustim gradom. Tokrat bo gost klepeta SreÄ?ko PotoÄ?nik, predsednik Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj. Na Velenjskem gradu pa bodo danes pripravili sreÄ?anje Ä?lanov DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, na katerem bodo velenjski muzealci udeleĹžencem predstavili nekaj izbranih muzejskih predmetov, ki bodo v evropskem letu kulturne dediĹĄÄ?ine likovnikom sluĹžili za navdih pri ustvarjanju. V nedeljo ob 10. uri pa na grad vabijo otroke. V tokratni nedeljski muzejski ustvarjalnici se bodo otroci seznanili z vsemi zanimivostmi, povezanimi z gumbi in gumbarstvom v Ĺ aleĹĄki dolini. Nedeljsko druĹženje bodo pripravili za dve starostni skupini otrok. Otroci, stari med ĹĄtiri in osem

PETDESET ODTENKOV SVOBODE Fifty Shades Freed, romantiÄ?ni triler, 105 minut (ZDA) ReĹžija: James Foley Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Kim Basinger, Eric Johnson Petek, 16. 2., ob 22.15 Sobota, 17. 2., ob 20.00 Ponedeljek, 19. 2., ob 17.30

FANT Z OBLAKI Cloudboy, druĹžinski film, 78 minut (Belgija, Ĺ vedska Nizozemska, NorveĹĄka) ReĹžija: Meikeminne Clinckspoor

koncert 21.00 eMCe plac Rochelle, Rochelle

Nedelja, 18. februar 10.00 Velenjski grad Nedeljska muzejska ustvarjalnica: Gumbi 13.00 Efenkova 61B, Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in druĹžbo 14.30 eMCe plac Tarok turnir

Ponedeljek, 19. februar 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Strahovi otrok, pogovorna delavnica 12.30 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija RaÄ?unalniĹĄtvo za starejĹĄe, neformalno druĹženje 18.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6, Velenje RoÄ?na dela za dobra dela 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Alzheimer cafe, pogovor z BoĹĄtjanom Zupanom 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Letni koncert aktiva za kitaro, citre in harfo Glasbene ĹĄole Velenje

Torek, 20. februar 13.30 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Namizni hokej, neformalno druĹženje 17.00 Efenkova 61B, Velenje Okusni naÄ?ini prepreÄ?evanja raka, 2. del kuharske delavnice 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Ciciban, Ciciban, dober dan!, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Eins, zwei, drei â&#x20AC;&#x201C; po nemĹĄko zdaj!, ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: gost Andrej GrebenĹĄek 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica

let, so vabljeni, da se sreÄ?anja udeleĹžijo v druĹžbi starĹĄev, otroci, stari med devet in ĹĄtirinajst let, pa lahko pridejo tudi sami. Z muzejsko ustvarjalno delavnico v Muzeju Velenje najavljajo razstavo o gumbih in gumbarstvu v Ĺ aleĹĄki dolini, ki jo bodo na Velenjskem gradu odprli 22. februarja.

BreĹĄarjeva fotografska razstava Velenje, 13. februarja â&#x20AC;&#x201C; V avli Mestne obÄ?ine Velenje si lahko do 6. marca ogledate fotografsko razstavo ljubiteljskega fotografa Miroslava BreĹĄarja. Predstavlja se s fotografijami Velenja iz ptiÄ?je perspektive.

SreÄ?anje Alzheimer Cafe Velenje â&#x20AC;&#x201C; DEOS Center starejĹĄih Zimzelen bo v ponedeljek, 19. februarja, ob 19.19 v Mestni knjiĹžnici

Igrajo: Sara Sommerfield, Geert Van Rampelgerg, Mikkel Gaup, Daan Roofthooft Petek, 16. 2., ob 18.30 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor. Sobota, 17. 2., ob 18.15 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor. Nedelja, 18. 2., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dv.

12 POGUMNIH 12 Strong, akcijska zgodovinska drama, 129 minut (ZDA) ReĹžija: Nicolai Fuglsig Igrajo: Elsa Pataky, Chris Hemsworth, Taylor Sheridan, Michael Shannon, Michael PeĂąa Petek, 16. 2., ob 19.45 Sobota, 17. 2., ob 22.15

Rodoslovno sreÄ?anje 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Lovro PogoreliÄ&#x2021;, klavir

Sreda, 21. februar 11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zdrav Ĺživljenjski slog: Limfna drenaĹža 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ustvarjalno druĹženje za odrasle z Admiro Robin 17.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba SreÄ?anje Ä?lanov LIKUS 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Jure IvanuĹĄiÄ?: Od tiĹĄine do glasbe, glasbeno-gledaliĹĄka monokomedija 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Sahadeva Dasa: Ubiti kravo pomeni konec Ä?loveĹĄke civilizacije, predstavitev knjige

Ĺ OĹ TANJ Ä&#x152;etrtek, 15. februar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Razstavlja Ivo Ä&#x152;erne AmeriĹĄki staroselci 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota MV Klepet pod Pustim gradom

Sobota, 17. februar

11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 20. februar 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine 18.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ĺ aleĹĄki jamarski klub Podlasica â&#x20AC;&#x201C; TopolĹĄica: Raziskovanje grĹĄkih jam

Sreda, 21. februar 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 17. februar 9.00

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica 15.00 Telovadnica OĹ bratov Letonja Dan namiznega tenisa v Ĺ martnem ob Paki (Ĺ RD Gavce â&#x20AC;&#x201C; Veliki vrh)

Ponedeljek, 19. februar 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Torek, 20. februar 17.00 HiĹĄa mladih Delavnica numerologije - Kaj nam prinaĹĄa leto 2018 skozi ĹĄtevila (VeÄ?generacijski center Planet generacij)

Lunine mene

17.00 REKS Ravne ObÄ?ni zbor DPM Ravne

Nedelja, 18. februar 8.00

GostiĹĄÄ?e Savinek, Bele Vode Po Ĺ ilijevih vlakah na Smrekovec

Ponedeljek, 19. februar 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki

Velenje v sodelovanju s SpominÄ?ico, slovenskim zdruĹženjem za pomoÄ? pri demenci, pripravil sreÄ?anje Alzheimer Cafe. Gost sreÄ?anja bo mag. BoĹĄtjan Zupan, dr. med., specialist nevrologije in kliniÄ?ne psihologije v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje. Predstavil bo razliÄ?ne pristope k osebi z demenco v razliÄ?nih fazah bolezni.

15. februarja, ob 22:05, prazna luna (mlaj)

CITY CENTER Celje â&#x20AC;˘ Ä&#x152;etrtek, 15.2. BiotrĹžnica â&#x20AC;˘ Petek, 16.2. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica â&#x20AC;˘ Nedelja, 18.2. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice â&#x20AC;&#x201C; Zaljubljena kuĹžka â&#x20AC;˘ Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb â&#x20AC;˘ 25.2.2018 na osrednjem prostoru - HvaleĹžni medved v izvedbi Glasbenega gledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik â&#x20AC;˘ Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki.

Preteklost prevedena v plesni jezik Ugriznimo v kislo Velenje, 15. februarja â&#x20AC;&#x201C; Danes ob jabolko 18. uri bo v veliki dvorani velenjskega doma kulture Plesni studio N pripravil polletno produkcijo. Tema bo tokrat slovenska kulturna dediĹĄÄ?ina. Mentorice in plesalke bodo z gibom in plesom stkale Ä?ipko, se sprehodile po ljudskem slovstvu in obudile nekatere pustne maske. Preteklost bodo tokrat prevedle v plesni jezik.

V torek, 20. februarja, bo ob 18. uri v prostorih Mladinskega centra Velenje na Efenkovi 61 potekala okrogla miza o brezdomstvu, ki ji je organizator, druĹĄtvo Beli tiger, dal pomenljiv naslov Ugriznimo v kislo jabolko obÄ?utka brezdomstva. đ&#x;&#x201D;˛ bĹĄ, mkp

Nedelja, 18. 2., ob 18.00

ReĹžija: Peter Lepeniotis, Shelly Shenoy Slov: glasovi: Tina Ogrin, Mirko Medved, Katja Ogrin, Ksenija Urbanc, Mihael MaĹžgon Petek, 16. 2., ob 18.00 Nedelja, 18. 2., ob 16.00 â&#x20AC;&#x201C; otroĹĄka matineja

LUNAPARK Wonder Wheel, drama, 101 minuta (ZDA) ReĹžija: Woody Allen Igrajo: Kate Winslet, Juno Temple, Justin Timberlake, Debi Mazar, Jim Belushi, Max Casella, Geneva Carr Sobota, 17. 2., ob 18.00 Nedelja, 18. 2., ob 20.30

PALÄ&#x152;KI POMAGALÄ&#x152;KI Gnome Alone, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 89 minut (Kanada)

POKLIÄ&#x152;I ME PO SVOJEM IMENU Call Me by Your Name, romantiÄ?na drama, 132 minut (Italija, Francija, Brazilija) ReĹžija: Luca Guadagnino Igrajo: Armie Hammer, TimothĂŠe Chalamet, Michael Stuhlbarg, Amira Casar Ponedeljek, 19. 2., ob 20.00

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

15. februarja 2018

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE Rok Šoster

MODRI FON

februarja 2018:

LG K10 že za 2,00 € / mesečno* * več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 26. 2. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

www.nascas.si • www.radiovelenje.com

Zdravniški nasveti, gostja: Urška Trebičnik, dr. med., specializantka družinske medicine iz javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Tema: kajenje in njegove posledice ČETRTEK, 15. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 16. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 17. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 18. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 19. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Nagrajenci nagradne križanke »Svečarstvo Lesk«, objavljene v tedniku Naš čas, 1. februarja 2017 so:

Komunalno podjetje Velenje

• Ana Pavšek, Šalek 81, 3320 Velenje • Marija Grubelnik, Šentanel 18, 2391 Prevalje • Anita Bandelj, Subotiška cesta 19, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Trgovini Lesk, Partizanska cesta 10, Velenje. Rešitev križanke: VALENTINOVO PRESENEČENJE.

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 20. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 21. februarja

Dežurna

Zdravnik svetuje ...

ŠTEVILKA

Sašo Puncer, dr. med.,

Bolečine so najpogosteje posledica mikroskopsko majhnih raztrganin (mikropoškodb) in posledičnega vnetja ahilove tetive in/ali njene ovojnice. Ko je ahilova tetiva poškodovana (ali boleča), jo smemo obremenjevati le do praga bolečine. Pri tendinitisu ahilove tetive je najboljša preventiva izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek poškodbe. Športnik naj trening prilagodi fazi poškodbe. V akutni fazi tendinitisa so pomembni hlajenje z ledom, ultrazvočna terapija in globoka frikcijska terapija v kombinaciji z raztezanjem. Pri tendinozi svetujemo injiciranje posebnih »koktajlov«, ki izboljšajo proliferacijo celic v poškodovanem tkivu, terapijo z udarnimi valovi in injiciranje s trombociti bogate plazme.

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 5. do 11. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 5. do 11. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

K bolečini v stopalih ali ahilovi tetivi je treba pristopiti resno in odgovorno, saj je zdravljenje pogosto dolgotrajno.

Terapija z udarnimi radialnimi valovi je zelo učinkovita za razbijanje kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri bolečinah v Ahilovi tetivi, pri bolečinah v rami in v komolcu.

Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

KONCENTRACIJE PM10 MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Tudi trn v peti je zelo pogost problem v stopalih, zaradi katerega trpi vedno več ljudi. Bolečino v peti in petni trn povzroča plantarni fascitis, ki je vnetje ligamenta na dnu stopala (plantarne fascije). Pri lajšanju bolečin zaradi plantarnega fascitisa so potrebni počitek, izogibanje dolgotrajni hoji, teku in preveč intenzivni športni dejavnosti, uporaba ledu na mestu vnetja, raztezne vaje za mečne mišice in plantarno fascijo, uporaba ustreznih vložkov za čevlje in nevromišični taping.

Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 4 terapij z radialnimi udarnimi valovi, v času do 31. 03. 2018.

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

specialist ortoped

Življenje brez bolečin.

UDARNI RADIALNI VALOVI 4 + 1 GRATIS

080 80 34

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 5. do 11. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. do 11. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

15. februarja 2018

mali OGLASI ŽIVALI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 18. februarja, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

STIKIPOZNANSTVA

PODARIM

ŽENITNE ponudbe za različne sta-

rosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-

KAVČ in dva fotelja, podarim. Gsm: 041 593 766

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro

železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 17. 2. in 18. 2. 2018 – Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med.;

od 16. 2. do 22. 2. - 16. februarja 1938 se je rodil mojster velikih dekorativnih scenskih slik največjih glasbenih, gledaliških in drugih prireditev po Sloveniji ter v TV oddajah – Jože Napotnik iz Šmartnega ob Paki; - 17. februarja 1821 se je v Škalah pri Velenju rodil pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc; - leta 1967 je 17. februarja v Šoštanju začela delovati nova avtomatska telefonska centrala; - stanovalcem pogorele šoštanjske graščine so 17. februarja leta 1999 svečano predali ključe triintridesetih obnovljenih stanovanj; - 18. svečana 1993, ko je pred stavbo velenjske občine potekal protestni shod deklet in žena iz Zavodenj za hitrejše reševanje ekoloških težav Šaleške doline,

so na zasedanju velenjske občinske skupščine potrdili novo vlado, ki jo je vodil nekdanji velenjski župan Srečko Meh; - 18. svečana 2001 se je v Zakopanih na Poljskem končala 20. zimska univerzijada, na kateri je bil z zlatima medaljama v super veleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu najuspešnejši slovenski tekmovalec Velenjčan Bernard Vajdič; - 19. februarja 1939 je bil v Šoštanju ustanovljen aero klub Naša krila; člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha, in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra leta 1939; - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja in sta bili največji in najbolj tragični nesreči v zgodovini velenjskega premogovnika; kaplan Jakob Lempl je v kroniki škalske dekanije takole opisal obe nesreči: "Umr-

Jože Napotnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) lo je januarja 7 delavcev, 20. februarja 1893 pa še 20 delavcev, deloma zadušenih, deloma na opeklinah vsled vnetja plinov v premogovnih jamah."; - 21. februarja 1914 je bil rojen narodni heroj dr. Dušan Mravljak – Mrož, doma iz Šoštanja; Dušan Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemškimi enotami 8. januarja leta 1943 na Osankarici na Pohorju; - 21. februarja 1942 se je v Celju rodil vrsto let taborniški vodja rodu Jezerski zmaj iz Velenja Anton De Costa; - 21. svečana 1948 je bil v Topol-

šici rojen šoštanjski župan prof. Darko Menih; - 22. februarja 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc, ki je bil rojen v Škalah pri Velenju; - 22. februarja 1944 se je v Šentvidu pri Zavodnjah tragično končala kratka in neizpeta življenjska pot pesnika Karla Destovnika – Kajuha; - 22. februarja leta 1963 se je rodil Janez Hudej, ki je nastopil kar na štirih Paraolimpijskih igrah v Barceloni 1992, v Atlanti leta 1996, v Sydneyju leta 2000 in v Atenah leta 2004. Damijan Kljajič

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d. o. o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: ŠOŠTANJ, CENTER, 59,5 m2, zgrajeno l. 2006, 2/2 nad., EI v izdelavi, 40.000 €

GIBANJE prebivalstva SMRTI • • • •

ZADNIK MARIJA, roj. 1942, Velenje, Škale 83 F PRITRŽNIK MIHAELA, roj. 1965, Velenje, Ložnica 19C DUŠAK JAKOB, roj. 1933, Velenje, Ulica Dušana Kvedra 3 JELEN SLAVKO, roj. 1954, Velenje, Laze 9F

POROKE • •

•

PAJIĆ HARIS, Velenje, Vojkova cesta 12 A in HAJDAREVIĆ LEILA, Grosuplje, Seliškarjeva cesta 32 KOVAČ MARIJO ,Velenje, Šlandrova cesta 11 in MIHAJLOVIĆ SEKA, Srbija, Negotin, Milutina Petroviča 9 TUBIN DAMJAN, Brunnenau 14, Lustenau, AUT in SMILJANIĆ DIJANA, Prijedor, Brezičani 272, BIH

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, EFENKOVA, 82,3 m2, adaptirano l. 2013, 4/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/ m2a), 82.000 €

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

KAMNOSEŠT�O�PODPEČAN

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov,kuhinjskih in kopalniških pultov

��

S tem kuponom popust pri montaži nagrobnika in kuhinjskih pultov. Možnost plačila na obroke!

www.kamnosestvo-podpecan.si

Sebastjan Podpečan, s. p., Šalek 20, Velenje

070 849 569

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

radio velenje com

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat in stric

Z bolečino sporočamo, da se je v 88. letu poslovil naš ljubljeni mož, oče, deda in pradeda

SLAVKO JELEN

RAFAEL GRIL

iz Laz

28. 5. 1954 – 6. 2. 2018 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solze, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Upravna enota Velenje

iz Gaberk

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in čutili našo bolečino. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Mazeju, govornici Magdi Stvarnik, domačemu pevskemu zboru, Pihalnemu orkestru in pogrebni službi Usar. Žalujoči vsi njegovi

Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante Alighieri)

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Ivanu Urbancu, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in vsem, ki ste poskrbeli za zadnje slovo: g. župniku Jožetu Pribožiču, g. Dragu Kolarju, gasilcem in pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Žalujoči vsi njegovi

NaĹĄ Ä?as, 15. 2. 2018, barve: CMYK, stran 24

PetinĹĄestdesetiÄ?! Pust Ĺ oĹĄtanjski opravil z odliko Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 9. februarja â&#x20AC;&#x201C; Ĺ oĹĄtanj je s sobotnim, Ĺže petinĹĄestdesetim karnevalom, ki so ga pripravili v TuristiÄ?no-olepĹĄevalnem druĹĄtvu Ĺ oĹĄtanj, ĹĄe utrdil sloves karnevalskega mesta, od leta 2006, odkar je Ä?lan Evropskega zdruĹženja karnevalskih mest, mednarodnega. Priznanje sta mu z obiskom potrdila visoka gosta, predsednik FECC Slovenija Andrej Klasinc in princ Ptujskega karnevala AleĹĄ GoriÄ?an. Ĺ˝upan Darko Menih se je za Ä?as pusta odpovedal vodenju ObÄ?ine, teĹžko sicer, a druge moĹžnosti ni imel. Naloge Ĺžupana je prevzel Peter Klepetec, ki pa mu je moral obljubiti, da ne bo preveÄ? zapravljal. ÂťNaj vas nikar ne skrbi. Ni veÄ? kaj zapravljati. Blagajna je prazna,ÂŤ mu je kar z od-

limo to naĹĄo kuro â&#x20AC;Ś Priznanje za sodelovanje si zasluĹžijo tudi skupine iz LajĹĄ, Pristave, Ĺ entvida in vsi, ki so na karneval priĹĄli v maskah. Od tam so mnogi zavili potem proti Ĺ portni dvorani, kjer je karnevalu sledila maĹĄkarada. Ob pol enajstih zveÄ?er je pokala po ĹĄivih. Med najlepĹĄe maske

ra na Trgu bratov Mravljakov na Ä?astno tribuno nasproti sporoÄ?il novi Ĺžupan, ki je z Diksijem Piksijem in Kremenkom skrbel, da je karneval tekel tekoÄ?e. Tako kot vsa zadnja leta je dogajanje spremljala mnoĹžica ljudi. Skupine, vseh je bilo devetnajst, manjkala je le ena, ki je napovedala svoj prihod, so bile deleĹžne velikih simpatij obÄ?instva. V Ĺ oĹĄtanj so priĹĄle mednarodne skupine (tri skupine iz Srbije, dve

â?ą

Visoki gostje, med njimi predsednik FECC Andrej Klasinc

Pust Ĺ oĹĄtanjski se danes (v Ä?etrtek) odpravlja v Makedonijo, kjer bo sodeloval na karnevalih v Prilepu in Strumici.

Iz Ĺ aleka so priĹĄli s tremi vozovi.

iz Makedonije, ena iz HrvaĹĄke). Med slovenskimi skupinami je bila letos ĹĄe posebej velika skupina kurentov oziroma korantov s Ptujskega in Dravskega polja, ki so od konca lanskega leta uradno vpisani v Unescov seznam nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine, na kar je ponosna vsa drĹžava. PriĹĄel je sosednji Pust Mozirski, ki je

DomaÄ?i pusti so opozorili na lokalne zdrahe.

Velenje, 13. februar â&#x20AC;&#x201C; Veliko otroĹĄko pustovanje se je drugo leto zapored zaÄ?elo na osrednjem mestnem trgu, kamor pa Ĺžal moĹžje postave niso spustili treh pustnih vozov, ki so jih pripravili v Ĺ aleku. Pod klovnovim vodstvom so tisti, ki so priĹĄli, naredili kolono za bobnarji in velenjskimi kurenti, povorka pa je najprej kroĹžila po Titovem trgu, potem pa krenila v RdeÄ?o dvorano. Tam pa so male in ve-

â?ą

Mnogi so pogreĹĄali Dornavske cigane, privlaÄ?ne in vesele maĹĄkare, a jim je menda prihod v Ĺ oĹĄtanj prepreÄ?ila bolezen, alergija na baker.

v Ĺ oĹĄtanj pripeljal skupino Bavark, kar tri skupine pa so priĹĄle tokrat v Ĺ oĹĄtanj iz velenjskega Ĺ aleka. Za smeh, sprostitev in dobro voljo so poleg njih izdatno poskrbeli domaÄ?i pusti z nepogreĹĄljivimi KoĹĄi Ĺ oĹĄtanjskimi in Tresimirji ter novo toÄ?ko, kurjim diskom. Naslov letoĹĄnjega festivala je bil povezan z njo â&#x20AC;&#x201C; Opu-

Povorka in razigrano otroĹĄko rajanje Pustni torek je bil mrzel, a v Velenju so se ĹĄtevilni odloÄ?ili, da bodo skuĹĄali pregnati zimo in v deĹželo priklicati pomlad. like puste razveseljevali glasba, ples in pustne dobrote, saj mora biti pust tudi masten okoli ust. Komisija, sestavljena iz predstavnikov organizatorjev velike-

ga otroĹĄkega pustnega rajanja, je izbrala najlepĹĄe druĹžinske in najbolj izvirne posamezne maske. Zmagala je druĹžina kuharjev. Samo za pusta so njihove-

ga najmlajĹĄega Ä?lana oblekli v jastoga in ga bojda pripravili za veÄ?erjo. Nagrade pa so si prisluĹžile tudi druĹžine, ki so predstavljale vesolje, instrumente,

KremenÄ?kovi ter pastirÄ?ek in njegove ovÄ?ice. Najbolj izvirna posamezna maska je bila regratova luÄ?ka, najmlajĹĄa pustna ĹĄema pa je predstavljala kokice v

Na toplem, v RdeÄ?i dvorani, so mali pusti preganjali zimo z rajanjem. Ä&#x152;eprav je bilo letos manj druĹžinskih mask kot prejĹĄnja leta, so tiste, ki so jih nagradili, navduĹĄile.

Veliko otroĹĄko pustno rajanje se je zaÄ?elo s povorko na Titovem trgu.

â?ą

Ĺ oĹĄtanj sta v soboto obiskala predsednik FECC Slovenija Andrej Klasinc in princ ptujskega karnevala AleĹĄ GoriÄ?an.

so razdelili triindvajset nagrad in denarni fond, globok 1.000 evrov. Pa je pustni Ĺžupan rekel, da v blagajni ni niÄ? â&#x20AC;Ś? Ĺ˝irijo so najbolj navduĹĄile Marjetice. VÄ?eraj je Pust Ĺ oĹĄtanjski vzel slovo. Od njega so se poslovili na Trgu svobode, od koder so ga pospremili k zadnjemu poÄ?itku v reko Pako. Kljub slovesu pa bo v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe nekaj Ä?asa videti, da je karnevalsko mesto. Na prostem, na Trgu svobode, bo do aprila na ogled razstava, ki priÄ?a o bogati preteklosti tamkajĹĄnjih karnevalov. đ&#x;&#x201D;˛

varnem naroÄ?ju mame, ki je dojenÄ?ico naokoli nosila v ĹĄkatli za ÂťpopkornÂŤ. Vsi so dobili lepe nagrade, za kar so poskrbeli organizatorji. Veliko otroĹĄko rajanje so skupaj pripravili Festival Velenje, MZPM Velenje, MC Velenje, TuristiÄ?na zveza Velenje in Zavod za turizem Ĺ D. đ&#x;&#x201D;˛

bĹĄ