07 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 2. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-1/10 °C), soboto (-2/10 °C) in nedeljo (-2/9 °C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 14. februarja 2019â€

ĹĄtevilka 7 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Praznik so zaznamovali pokloni kulturi

cena 1,90 â‚Ź

Informacije, dezinformacije, fake news Mira ZakoĹĄek

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki - PreĹĄernov dan je, kot se za ta praznik spodobi, minil v znamenju pestrega kulturnega dogajanja, za katerega so poskrbeli razni lokalni in gostujoÄ?i uveljavljeni in ljubiteljski ustvarjalci. V vseh treh obÄ?inah so poleg glasbenih, likovnih, literarnih in

drugih prireditev potekale tudi osrednje proslave. V Velenju so jo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji OĹ Mihe Pintarja Toleda, v Ĺ oĹĄtanju so gostili igralca Pavla Ravnohriba in harmonikarja Branka Dobrovoljskega, v Ĺ martnem ob Paki pa so proslavo zasnovali Ä?lani tamkajĹĄnjega kulturnega

druĹĄtva. Slavnostni govorniki so znova opozorili, da nas mora kultura zdruĹževati, krepiti naĹĄo narodno zavest in hraniti naĹĄo duhovno plat. Zato je ne gre zanemarjati. VeÄ? na 2. in 3. strani. đ&#x;”˛

tf

BolniĹĄnice zapirajo vrata pred gripo Celje, Slovenj Gradec – Celjska bolniĹĄnica je zaradi poveÄ?anega ĹĄtevila bolnikov z respiratornimi obolenji in gripo ta teden odpovedala vse nenujne specialistiÄ?ne internistiÄ?ne ambulantne preglede ter vse nenujne naroÄ?ene operativne posege. Bolnike, ki zato ne bodo

mogli opraviti naroÄ?ene zdravstvene storitve, bodo o tem obvestili po telefonu.

V SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec so zaradi pojava gripe in virusnih obolenj do preklica prepovedani obiski na vseh oddelkih, izjema sta le otroĹĄki oddelek, na katerem je

dovoljena prisotnost enega zdravega starĹĄa ali skrbnika, in porodni oddelek, na katerem je dovoljena prisotnost oÄ?eta.

Podobne ukrepe so sprejeli tudi v drugih bolniĹĄnicah po Sloveniji. đ&#x;”˛

V vsem novinarskem delovanju se trudim, da vam posredujem Ä?im bolj verodostojne informacije, ki jih dosledno preverjam pri odgovornih. Kje drugje naj bi jih?! Pa moram priznati, da mi je velikokrat precej neprijetno, ko se po daljĹĄi Ä?asovni razdalji ovem, kako sem kdaj udarila mimo. Pogosto tudi o temah, povezanih s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj, ki pa je ob vseh ugibanjih in dokazovanjih in dokazih ĹĄe vedno tema, ki ostaja zavita v meglo. ÄŒe se samo spomnim, kolikokrat sem zapisala (ker so mi tako zagotavljali), da je blok ĹĄest termoelektrarne tehnoloĹĄko zgrajen tako, da v njem ni mogoÄ?e kuriti drugega kot samo velenjski lignit!

Pa so potem najprej pricurljale novice, da bi v njem lahko kurili odpadke, potem pa so konec lanskega leta pricurljale novice, da naj bi HSE prouÄ?eval moĹžnost kurjenja uvoĹženih premogov (pravzaprav se je o tem veliko govorilo Ĺže ob gradnji ĹĄestke).

Uradne informacije so bile znova zelo skope, Ä?eĹĄ da se je treba pripraviti na moĹžnost, da velenjskega premoga ne bo dovolj.

SoÄ?asno so na Premogovniku znova zatrdili, da je tega dovolj za celotno naÄ?rtovano dobo bloka 6, to naj bi bilo do leta 2054). In zdaj Ä?isto nova informacija: Agencija za okolje je Ĺže prejela vlogo oziroma vpraĹĄanje, ali bo treba v tem primeru spremeniti okoljsko dovoljenje.

Kaj lahko se torej zgodi, da bo ta odloÄ?itev takĹĄna, da to ne bo potrebno, kar seveda pomeni, da tukajĹĄnje obÄ?ine ne bi imele prav nobene besede o tem, ali smejo voziti v Ĺ oĹĄtanj uvoĹžen premog. Pa razumi, Ä?e moreĹĄ. Meni vsekakor to ni logiÄ?no, kot mi tudi ni, da Ĺ aleĹĄka dolina Ĺže od maja leta 2017, ko je TEĹ dvignil ceno toplotne energije za 57 odstotkov, Ä?aka na razkritje vhodnih cen za izraÄ?un takĹĄne podraĹžitve. Menda Ĺživimo v trĹžnem gospodarstvu, a Ĺžal pri drĹžavnih podjetjih oÄ?itno le na papirju! Sicer pa, da drĹžava ne obravnava vseh drĹžavljanov enako ni novost. Tako imajo recimo zasavske obÄ?ine zaradi nuklearne elektrarne zagotovljeno rento, mi pa smo prepuĹĄÄ?eni dobri volji drĹžavnih uradnikov ‌ đ&#x;”˛

Gospodarstveniki, podjetniki, obrtniki optimistiÄ?ni Ĺ˝e ĹĄestiÄ? zapored je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? povabil tukajĹĄnje gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike na ponovoletno sreÄ?anje, ki je bilo mnoĹžiÄ?no obiskano. Potekalo je v zelo prijetnem in optimistiÄ?nem

razpoloĹženju, ki sta mu v uvodu dala ton gostitelj Bojan KontiÄ? in osrednji gost, lanski dobitnik ĹĄtevilnih gospodarskih nagrad BoĹĄtjan Gorjup, pa seveda tudi ostali udeleĹženci, med njimi tudi mnogi mladi podjetniki, ki so

dobili spodbudo in zagon za svoje delo v podjetniĹĄkem inkubatorju.

Med Ĺživahnim klepetom so izmenjavali izkuĹĄnje in zagotovo sklenili tudi kakĹĄen nov posel.

VeÄ? na 7. strani. đ&#x;”˛

Gorenje na razstavi doseĹžkov slovenske industrije

mz

Ljubljana – Gorenje se s platformo Connect Life predstavlja na razstavi doseŞkov slovenske industrije pametnih stavb in doma ter gozdno-lesne verige Future Living, ki so jo v ponedeljek odprli v Ljubljani, na ogled pa bo do 13. aprila. Organizirana je kot razstavni salon reťitev in izdelkov s poudarkom na inovativnih doseŞkih in novih reťitvah Slovenije.

Gorenje predstavlja aplikacijo, s katero so se prejĹĄnji mesec skupaj s skupino Hisense, predstavljali v Las Vegasu, prve tako povezljive in na daljavo vodene aparate pa bodo nizozemskemu trĹžiĹĄÄ?u ponudili Ĺže v prvi polovici leta. Ĺ lo pa bo za aparate najviĹĄjega kakovostnega razreda. Stran 4. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 2. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

14. februarja 2019

Ĺ e dobro, da je kultura tako razvejana dejavnost

LOKALNE novice

Odbor predsednikov vaĹĄkih skupnosti Ĺ martno ob Paki – Pretekli teden je Ĺžupan obÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar sklical odbor predsednikov vaĹĄkih skupnosti (VS), ki deluje kot njegov posvetovalni organ.

To je bil prvi sklic v novem mandatu, zato je KopuĹĄar predsednikom VS najprej predstavil naÄ?in delovanja samega odbora in moĹžnosti njegovega sodelovanja pri oblikovanju politike dela v lokalni skupnosti. Predsedniki pa so vodstvu obÄ?ine predstavili glavne toÄ?ke njihovega programa dela, pri Ä?emer so veÄ? pozornosti namenili aktivnostim v tem letu. Razprava je pokazala, da so se predsedniki pri pripravi svojih investicijskih potreb zavedali omejenosti obÄ?inskega proraÄ?una in dejstva, da se v doloÄ?enem obdobju veÄ? vlaganj izvaja na enem delu obÄ?ine, v drugem obdobju pa drugje.

Dobili so tudi zagotovilo (takĹĄna je bila tudi dosedanja praksa), da bo najveÄ? dela opravljenega tam, kjer bodo svojo pripravljenost za sodelovanje pri izvedbi izrazili krajanov s svojim delom in ostalimi aktivnostmi. V predlogu letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una je vsaki VS na voljo po 500 evrov. đ&#x;”˛

tp

NekoÄ? so bili vidni pot, cilj, Ĺželje in neskonÄ?no hrepenenje po tistem, kar danes imamo, a nam sedaj ne pomeni veliko Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 7. februarja – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so pripravili proslavo v poÄ?astitev slovenskega kulturnega praznika Ä?lani tamkajĹĄnjega kulturnega druĹĄtva. Bila je pred tednom dni, Ä?lani sekcij druĹĄtva pa so prebirali poezijo in pesmi Ivana Cankarja ter Valentina Vodnika in tako zaznamovali lansko Cankarjevo ter letoĹĄnje Vodnikovo leto. RdeÄ?a nit odlomkov (izbrala jih je Juana Robida) je bila slovenski narod, slovenski jezik in deĹžela.

Slavnostni govornik JoĹže Robida, predsednik Kulturnega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki, se je v uvodu vpraĹĄal, kako naj nagovori zbrane v dvorani, saj se ne more zgledovati po govorcih iz vrst politiÄ?ne elite, ki na PreĹĄernov dan kar tekmujejo v vznesenosti, domoljubju in poveliÄ?evanju kulture. Ob tem ne pozabijo povedati tudi, da smo Slovenci eden najbolj kulturnih narodov na svetu,

Slavnostni govornik JoĹže Robida: ÂťKultura je preprosta medÄ?loveĹĄka komunikacija in obratno, ta pa vodi v konÄ?no harmonijo in lepoto.ÂŤ

saj je naĹĄ kulturni praznik tudi drĹžavni oziroma dela prost dan.

Prav tako se ne more zgledovati po politiÄ?nih veljakih, ki z bolj diskretnim aplavzom dokazujejo, da imajo kulturniki, ki z odrov obiÄ?ajno kritiÄ?no rohnijo na to isto politiko, ki ne razume njihovih potreb in potreb ter pomena kulture nasploh, prav, ampak ‌ ÂťNagovoril vas bom kar po svoje.ÂŤ Po njegovih besedah Slovenci bolj kot rojstvo Ä?astimo smrt.

NajlepĹĄa sled ostane za Ä?lovekom, Ä?e je poĹĄten, prijazen, toleranten, usmiljen, vesel, optimistiÄ?en in zadovoljen tudi z malim, Ä?e velikega ne uspe doseÄ?i. Ni bilo zmeraj tako, kot je danes, ko namesto da

bi spremenili sebe, zamenjamo ogledalo, Ä?e sluÄ?ajno podoba v njem ni ravno simpatiÄ?na, kot si Ĺželimo. ÂťKot nam znajo jasno povedati veliki Slovenci, ki so to bili, ko Slovencev kot naroda tako rekoÄ? ĹĄe ni bilo, je bila podoba v takratnih ogledalih veliko jasnejĹĄa. ToÄ?no je bila vidna pot, cilj, Ĺželje in neskonÄ?no hrepenenje po tistem, kar danes imamo, a nam ne pomeni veliko ali pa ne vemo, kaj bi s tem poÄ?eli.ÂŤ Dotaknil se je tudi nekulturnega odsevanja nekaterih vrhov kulture. Še dobro, da je kultura tako razvejana dejavnost, da lahko tisti, ki se z njo ukvarjamo zgolj ljubiteljsko, pokaĹžemo, da smo

vredni vsega lepega, kar so nam dali predniki, in da se s kulturo ukvarjamo le zato, ker je to naĹĄe skupno poslanstvo, naĹĄ interes, volja po druĹženju, spoĹĄtovanju drug drugega in posredovanju lepega vsem ljudem, ki si tega Ĺželijo in zasluĹžijo. Kultura je preprosta medÄ?loveĹĄka komunikacija in obratno, ta pa vodi v konÄ?no harmonijo in lepoto.ÂŤ ÄŒe smo se pripravljeni, je ĹĄe poudaril JoĹže Robida, tako obrusiti, kot divje reke obrusijo velike kamne in skale, kot se kamni in kamenÄ?ki brusijo v mivko, smo na dobri poti, Âťda iz nas nastane harmoniÄ?na kulturna krajina, ki bo lepa na pogled, mehka na otip in optimistiÄ?na za prihodnje rodove.ÂŤ đ&#x;”˛

Rekli so â?ą

Nadja Voglar: ÂťV obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ä?utimo kulturo, saj se dogajajo koncerti, gledaliĹĄke igre, prihajajo vabila na druge kulturne dogodke. Rada se jih udeleĹžim in kar redno.

Se pa ob ogledu kakĹĄnega dogodka spraĹĄujem, zakaj ni na odru ali v dvorani veÄ? mladih.ÂŤ Milan Rogel: ÂťKultura ima v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zavidljivo tradicijo in temu primerno je tukajĹĄnje okolje tudi kulturno aktivno. Garancija za nadaljevanje tistega, kar so nam pustili predhodniki, so mladi, ki pa v teh Ä?asih nekateri nimajo za ljubiteljsko ukvarjanje z njo Ä?asa, drugim se pa ne ljubi.

Je pa kultura nekaj, kar nas bogati.ÂŤ

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Popravek

V Ä?asopisu NaĹĄ Ä?as (7. 2. 2019, str. 9) se je med vrsticami Ä?lanka z naslovom „Vlaganje v znanje je Ĺživljenjska naloĹžba“ (podelitev diplom VSS 2018) zgodila verjetno neljuba tiskarska napaka pri zapisu priimka. Pravilni zapis je Monika TajnĹĄek in ne Monika Krajnc. Za neljubo napako se opraviÄ?ujemo.

Kako (koristno) bodo konÄ?ali odpadki

đ&#x;”˛

Kultura v mestu in na vasi – Minister? ne hvala – Spomini – Most, cesta, pregrada – SeĹžig odpadkov – Na konjih Koliko kulture! bi lahko rekli ob zadnjem dogajanju ob naĹĄem kulturnem prazniku. Osrednja slovenska proslava je bila po zaslugi slavnostnega govorca sicer kritiÄ?na do odnosa do kulture pri nas, po mnogih krajih pa so s ĹĄtevilnimi prireditvami pokazali, kako je utrip kulture aktiven Âťv mestih in na vasiÂŤ. Predvsem ljubiteljske kulture, v kateri denar ni vse, seveda. V mnogih obÄ?inah so tudi podelili priznanja najzasluĹžnejĹĄim; tudi to je kazalec, da kultura na Slovenskem nikakor ne zamira. Predvsem ne tista, ki je blizu ljudstvu in ki iz ljudi izhaja – s takĹĄno so tudi ljudje. LetoĹĄnji praznik je pri nas minil brez ministra za kulturo, a z govoricami o tem, kdo bi to lahko bil. In med omenjenimi imeni sta dva ĹĄe posebej zanimiva: dva Ä?lana ÂťnaĹĄeÂŤ glasbene skupine Mi2. Jernej Dirnbek in TonÄ?ek Kregar. Slednji je zdaj direktor Muzeja novejĹĄe zgodovine Celje.

Nobenega od teh treh pa ta poloĹžaj naj ne bi zanimal. V dneh okoli kulturnega praznika se je zgodil v Celju ĹĄe en pomemben dogodek.

Celjska obÄ?ina je kupila hotel TurĹĄka maÄ?ka. Z njim pa tudi veÄ? vitraĹžev, ki jih je izdelal umetnik Lojze Spacal. Ti krasijo dvoje vrat ter nekaj sten. In imajo visoko umetniĹĄko vrednost. Nakup in ohranitev vitraĹžev je bil pogoj ob nakupu hotela.

Le dan po preĹĄernem prazniku so v Grabnu pri Stranicah zaznamovali bolj Ĺžalosten dogodek. Spomnili so se enega najhujĹĄih okupatorjevih zloÄ?inov pri nas, ko so se Nemci za smrt enega svojih oficirjev maĹĄÄ?evali tako, da so ob cesti obesili sto slovenskih talcev.

Te Şalne slovesnosti se je udeleŞil tudi premier Marjan Šarec. Predsednik drŞavnega zbora Dejan Židan pa je spregovoril na malo bolj veselem dogodku v Sedlarjevem. Tu so se spomnili 75. obletnice prihoda XIV. divizije na Štajersko.

V Celju pa so na zaÄ?etku novih delovnih zmag. Za zaÄ?etek z ruĹĄitvijo. Od lanskega maja je namreÄ? zaprt most Ä?ez Koprivnico na OstroĹžnem, zato morajo ljudje po daljĹĄih obvozih. Most je tako dotrajan, da ga morajo poruĹĄiti. Novega bo izbrani izvajalec zaÄ?el graditi takoj, ko bo vreme to dopuĹĄÄ?alo. Za ruĹĄenje in gradnjo je

NAĹ ÄŒAS izdaja.

NLB-Poslovni-Tiskanec_90x150_pop.indd 2 Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

UredniĹĄtvo:11/02/2019 Boris ZakoĹĄek (direktor 14:27 in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

izvajalec Ĺže znan, Ministrstvo za infrastrukturo pa bo kmalu zaÄ?elo izvajati ustrezen postopek za izbor izvajalca za rekonstrukcijo ceste med Ĺ marjeto in Ĺ kofjo vasjo, ene veÄ?jih Ä?rnih toÄ?k v Celju. Za ureditev ploÄ?nika, kolesarske steze in javne razsvetljave bo denar prispevala celjska obÄ?ina sama. Stroji so zabrneli tudi ob Vonarskem jezeru. PrejĹĄnji teden so zaÄ?eli Ĺže nekaj Ä?asa napovedana dela obnove stare pregrade. Pisali smo Ĺže, da sta se Slovenija in HrvaĹĄka lotili postopne ponovne ojezeritve tega jezera, kot prvo delo pa je obnova pregrade, ki je (in bo) znova zajezila mejno reko Sotlo oziroma Sutlo. Za ta meddrĹžavni projekt so pridobili tudi veÄ? evropskega denarja. Kraji ob (bodoÄ?em) jezeru pa imajo seveda velike naÄ?rte za razvoj. Jezero bo sicer manjĹĄe, kot je bilo, ko je bilo ĹĄe ÂťnovoÂŤ, a naÄ?rti izrabe so vseeno veliki. Morda ĹĄe veÄ?ji kot tedaj pred veÄ? desetletji.

Ob zadnjih razpravah o seĹžiganju (nevarnih) odpadkov pa verjetno Ĺže striĹžejo z uĹĄesi tudi mnogi Ĺ aleÄ?ani in Celjani. Tudi v Sloveniji nekateri naÄ?rtujejo sodobno seĹžigalnico, kakrĹĄno imajo v tujini celo v nekaterih srediĹĄÄ?ih veÄ?jih mest. ÄŒe bi bila tudi naĹĄa taka kot na primer Âťsredi DunajaÂŤ, bi jo morda sprejeli celo LjubljanÄ?ani.

Tak projekt seveda traja, zato je treba najti kratkoroÄ?ne reĹĄitve. In med temi naj bi bilo tudi (so)seĹžiganje v TeĹĄu ali (in) poveÄ?anje seĹžigalnice (Toplarne) v Celju. V slednjem primeru nekateri okoljevarstveniki Ĺže ob sedanji koliÄ?ini seĹžiga odpadkov ne verjamejo, da to nima kvarnega vpliva na okolje. Tako vsi niti ne verjamejo zadnjim meritvam, ki so jih inĹĄpektorji in strokovnjaki opravili konec lanskega leta in niso pokazali nikakrĹĄnih odstopanj od okoljevarstvenih dovoljenj. Kot je znano, celjska Toplarna s seĹžiganjem odpadkov prideluje toplotno in elektriÄ?no energijo. Zaradi tega so se v Celju cene daljinskega ogrevanja celo zniĹžale.

Pa ĹĄe to: ne le jekleni konjiÄ?ki, med turisti postajajo zadnji Ä?as vse bolj ÂťvsakdanjiÂŤ tudi pravi konji. TakĹĄno dodatno ponudbo bodo vse bolj ponujali tudi na Kozjanskem in v Obsotelju, kjer v konjeniĹĄtvu ta Ä?as prednjaÄ?ijo RogatÄ?ani. Na tem obmoÄ?ju bodo uredili tri postojanke, kjer pa ne bodo pripravili kaj za pod zob le konjenikom, ampak, seveda, tudi konjem. Vsaj seno in oves, pa vodo.

Konjenikom pa seveda kaj ÂťslajĹĄegaÂŤ.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 2. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

OB KULTURNEM PRAZNIKU

14. februarja 2019

Praznik, ki si zasluĹži veliko zaÄ?etnico V Velenju je 8. februar minil v znamenju zaverovanosti v dobro delo v kulturi v lokalnem okolju in optimistiÄ?nih naÄ?rtov za prihodnost Tina Felicijan

Velenje, 6. februar – Minil je slovenski kulturni praznik, PreĹĄernov dan, edini drĹžavni praznik, ki ima veliko zaÄ?etnico, smo lahko sliĹĄali v uvodu v osrednjo proslavo. Slavnostna govornica je bila tokrat direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart, ki je med drugim povedala, da so kulturne

norme, verovanje in zmoĹžnost, da uÄ?eno prevlada nad nagonskim, tisto, kar nas naredi ljudi. Kultura pa je tisto, kar skupnost naredi narod. ObÄ?instvu je zastavila pomembno vpraĹĄanje: ÂťKaj nam kultura pomeni, kaj nam daje, kaj od nje priÄ?akujemo in kako lahko to doseĹžemo?ÂŤ V odgovoru pa dejala tudi, da kultura ob vseh svojih konstitutivnih pomenih

za narod obstaja tudi zato, da ob njej uĹživamo in Ä?utimo svobodo. OmogoÄ?a namreÄ? pobeg vase, Âťv ta lep, drugaÄ?en, bogat in brezmejen svet duhovnega.

Verjamem, da je kultura za vse in vsakogar ter v vseh.ÂŤ Ker je letoĹĄnji kulturni praznik potekal v znamenju aktualnega dogajanja na ministrstvu za kulturo in plazu vpraĹĄanj, ki jih je

sproĹžil nedavno odkriti primer plagiiranja umetniĹĄkega dela, se je slavnostna govornica dotaknila tudi tega: ÂťTo je glasno opozorilo, da moramo razmisliti, kaj je treba storiti, da se bo delovanje in ustvarjanje v kulturi razvijalo v pravo smer. Treba je odpreti teme, za katere smo mislili, da so obdelane. O njih je treba spregovoriti glasno in predvsem, treba je zaÄ?eti ukrepati.ÂŤ

Rekli so â?ą

KakĹĄnih misli so velenjski kulturno umetniĹĄki delavci in ustvarjalci?

Gregor Jeromel, predsednik Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje: ÂťDa kulturne dejavnosti preĹživijo, ni pomembno le financiranje, pomembna je tudi ljubiteljska dejavnost. Mi pravimo, da je pihalni orkester naÄ?in Ĺživljenja. Ne glede na to, da je praznik v petek, ko imamo vaje, se vaji nismo odpovedali. Za kulturo si je namreÄ? treba vzeti Ä?as.ÂŤ Mateja RoĹžiÄ?, plesalka in plesna pedagoginja: ÂťTako v dejavnosti v Plesnem studiu N kot v

ĹĄoli, kjer pouÄ?ujem, sem aktivna pri ustvarjanju programa za proslave. Predvsem delam z otroki.

Mislim, da je zanje izkuĹĄnja odra, moĹžnost, da se pokaĹžejo, zelo dragocena.ÂŤ UrĹĄula SkornĹĄek, akademska slikarka: ÂťMislim, da je v Ĺ aleĹĄki dolini priloĹžnosti za udejstvovanje v kulturi dovolj – ustvarjalci imajo podporo, obÄ?instvo pa veliko izbiro. Je pa res, da situacije niso za vse idealne. Ampak kulturniki se znamo znajti in prilagoditi. Pomembno je, da priloĹžnosti izkoristimo in izkuĹĄnje uporabimo za nadaljnje delo.ÂŤ

Mojca Ĺ˝evart: ÂťÄŒesa nas kultura uÄ?i? Odprtosti do sveta, sprejemanja in spoĹĄtovanja drugega in drugaÄ?nega. Naloga vseh, ki delamo v kulturi, je, da to ves Ä?as poudarjamo in druĹžbi postavljamo ogledala.ÂŤ

Kulturniki so se zbrali v galeriji

Ob kulturnem prazniku je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? priredil Ĺže tradicionalni sprejem za vse, ki v lokalni skupnosti delajo ali ustvarjajo v kulturi. Prvih je bilo veliko veÄ? kot drugih, nasploh pa se je glede na

Kulturni program proslave so tokrat pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji OĹ Mihe Pintarja Toleda – komiÄ?no prirejeno in bistroumno aktualizirano zgodbo o Mojci Pokrajculji, ki je velikoduĹĄno odpirala vrata in pod tesno streho svojega piskrÄ?ka sprejemala kulturnike, a tudi birokrate. Ne, niso ĹĄli najbolj skupaj, a gostiteljica njihovemu napetemu sobivanju ni mogla sama narediti konec. Naredilo ga je lahko obÄ?instvo.

Bojan KontiÄ?: ÂťV kulturi prehitevamo po levi in po desni. Ne samo po ĹĄtevilu zavodov, druĹĄtev, ustvarjalcev, temveÄ? po kakovosti njihovih produkcij.ÂŤ izjemno ĹĄtevilo kulturnih druĹĄtev, kulturno-umetniĹĄkih ustvarjalcev, snovalcev in izvajalcev raznih kulturnih projektov in programov ter drugih povabljencev Ĺžupanovemu vabilu odzvalo res malo ljudi.

Tisti, ki so na sreÄ?anje priĹĄli, so lahko izvedeli, da bo MOV kulturi namenila 16 odstotkov letoĹĄnjega proraÄ?una, vĹĄtevĹĄi vlaganja, med drugim v infrastrukturo za kulturne in druge prireditve – nov prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru. Ta bo tokrat dobil najveÄ?ji deleĹž, dolgoroÄ?no pa dal moĹžnost, je poudaril Ĺžupan, da kulturno-umetniĹĄki ustvarjalci

prostor izkoristijo in ga napolnijo z vsebino. ÂťInfrastruktura brez vsebine ne pomeni niÄ?,ÂŤ je ponovno dejal.

Prijazne besede pa je namenil tudi kulturam pripadnikov etniÄ?nih skupnosti, ki so si v Velenju poiskali dom. Aktivnosti kulturnih druĹĄtev, ki gojijo kulture ĹĄtevilnih narodov, ĹživeÄ?ih med nami, namreÄ? Âťodstirajo zastor, ki nam prepreÄ?uje, da bi spoznali druge kulture in tako zmanjĹĄevali nestrpnost, ki se v naĹĄi druĹžbi mnogokrat pojavlja. Nekateri pravijo, da je multikulturnost past za prihodnost, jaz pa mislim, da je prednost. Do sedaj smo jo znali izkoristiti v svojo dobrobit in mislim, da jo bomo tudi v prihodnosti.ÂŤ đ&#x;”˛

Za praznik Povodni moĹž s harmoniko in recitalom V Ĺ oĹĄtanju so dan kulture praznovali s krstno uprizoritvijo novega dela za harmoniko Povodni moĹž – Slavnostni govornik direktor Zavoda za kulturo Kajetan ÄŒop je PreĹĄernovemu veÄ?eru prispeval svojo pesnitev DuĹĄe na vajetih Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 8. februar – V Ĺ oĹĄtanju so slovenski kulturni praznik zaznamovali s krstno uprizoritvijo novega dela za harmoniko Povodni moĹž avtorja Vitja Avsca. Nastopila sta Branko Dobrovoljski, uÄ?enec 8. razreda harmonike Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega (mentorice Mojce VolavĹĄek) in igralec Pavle Ravnohrib, tisti igralec, ki je najveÄ?jega slovenskega pesnika upodobil tudi v seriji in filmu o PreĹĄernu, ĹĄtevilni mladi pa se ga spominjajo iz televizijske oddaje Male sive celice.

VeÄ?er prej so prazniku na Ä?ast v Mestni galeriji odprli razstavo akademskega slikarja Ĺ˝arka Vrezca, prejemnika ĹĄtevilnih nagrad doma in v tujini ter dvakratnega nominiranca za PreĹĄernovo nagrado.

Oba veÄ?era je bil slavnostni govornik direktor Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj Kajetan ÄŒop.

ÂťKo sem odpiral razstavo, sem govoril o pomembnosti praznikov. Zame osebno praznik kulture ni pomemben praznik. Preden se zgrozite in me zaÄ?nete obsojati v mislih, naj vam, prosim, pojasnim, zakaj tako razmiĹĄljam. Praznik je samo en dan v letu.

Jaz kulturo praznujem vseh 365 dni. Ĺ˝ivim jo. Zatorej tisti en dan meni osebno ne pomeni niÄ? posebnega. Seveda razumem, zakaj je tako, da se na toÄ?no doloÄ?en dan spomnimo neÄ?esa. A ravno v tem je absurd praznika! ÄŒe celo leto pozabljamo, nas tudi en dan ne reĹĄi ...,ÂŤ je dejal.

Verjame pa, da ĹĄe vedno ni prepozno, da zaÄ?nemo razmiĹĄljati drugaÄ?e, da kulturo preprosto

Krstna uprizoritev Povodnega moĹža v izvedbi Pavleta Ravnohriba in Branka Dobrovoljskega.

Ekipa, ki je poskrbela za ĹĄoĹĄtanjski PreĹĄernov veÄ?er: Milojka B. Komprej, Pavle Ravnohrib, Mojca VolavĹĄek, Branko Dobrovoljski, Kajetan ÄŒop, Vitja Avsec.

â?ą

Kajetan ÄŒop: ÂťPraznik je samo en dan v letu. Jaz kulturo praznujem vseh 365 dni. Ĺ˝ivim jo.ÂŤ

Ĺživimo. ÂťPri Zavodu za kulturo Ĺ oĹĄtanj tako Ĺže delujemo. Za to smo zasluĹžni Milojka, Zvezdana, Dejan, Nace in jaz. Ali nam uspeva ali ne, o tem lahko pre-

sodite vi, naĹĄi obiskovalci. Vse, kar lahko mi storimo, je, da vam ponujamo raznovrstne vsebine, ki se dotikajo vseh plasti Ĺživljenja.

To poÄ?nemo s pomoÄ?jorazliÄ?nih

zvrsti umetnosti, ustvarjalnih in druĹžabnih dogodkov za otroke ter odrasle. Pri tem nismo sami.

V naĹĄi obÄ?ini je odliÄ?na ponudba ustvarjalcev kulturnih dobrin.

Od Vrtca, Osnovne ťole Karla Destovnika – Kajuha, Vile Mayer, knjiŞnice in Muzeja usnjarstva

na Slovenskem do vseh druĹĄtev iz Ĺ oĹĄtanja, Raven, Skornega in Florjana, Gaberk, TopolĹĄice, Zavodenj, Belih Vod, Lokovice ter Ĺ entvida. Za finanÄ?no in moralno podporo pa je najveÄ?krat zasluĹžna ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Celo leto se vrstijo dogodki, na katerih lahko sreÄ?ujemo ljudi, ki Ĺživijo kulturo.

Na to sem resniÄ?no ponosen: da sem in smo lahko del tega.ÂŤ Za konec PreĹĄernovega veÄ?era v Ĺ oĹĄtanju pa je ÄŒop obiskovalcem postregel s svojo pesnitvijo z naslovom DuĹĄe na vajetih. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 2. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

NAĹ I SVETNIKI

Kdo so svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in kaj jim je v mestu vĹĄeÄ? ter kaj ne Po predstavitvi svetnikov MOV tokrat predstavljamo prvi del lani izvoljenih svetnikov ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Vsakega od njih smo vpraĹĄali, kdo je ter kaj mu je v Ĺ oĹĄtanju vĹĄeÄ? in kaj ne. Njihove odgovore objavljamo po vrstnem redu, kakor smo jih prejeli. Prvo polovico objavljamo v tej ĹĄtevilki.

Boris GoliÄ?nik (Lista Borisa GoliÄ?nika) skupaj s partnerko Janjo in dveletno hÄ?erko Julijo Ĺživi v Skornem pri Ĺ oĹĄtanju. Po izobrazbi je diplomirani komunalni inĹženir, Ĺže vrsto let pa je zaposlen v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj. Rad ima glasbo, ĹĄport, naravo in Ĺživali, veÄ?ino svojega Ä?asa pa posveÄ?a aktivnostim za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje ter humanitarnemu podroÄ?ju.

Je gasilec, od leta 2013 obÄ?inski gasilski poveljnik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, vodi pa tudi SmuÄ?arsko skakalni klub Ĺ oĹĄtanj.

V Ĺ oĹĄtanju so mu vĹĄeÄ? dobri ljudje, lepo urejena infrastruktura, ĹĄola in vrtec, aktivni sveti posameznih Krajevnih skupnosti ter vsa druĹĄtva, klubi, zveze in organizacije. VĹĄeÄ? mu je tudi, da mnoge uspeĹĄne prireditve in aktivnosti v preteklem obdobju dokazujejo, da Ĺ oĹĄtanj ni mrtvo mesto in da tudi ŠoĹĄtanj lahko ĹživiÂŤ!

Ni mu vĹĄeÄ?, da Ĺ oĹĄtanj ĹĄe vedno Ĺživi pod bremenom preteklosti. Meni, da so tako lokalna skupnost kot prebivalci ĹĄe kako upraviÄ?eni do ustreznega in dolgoroÄ?nega nadomestila, s katerim si bodo lahko ustvarili lepĹĄo in boljĹĄo prihodnost.

Boris Lambizer (Lista Borisa GoliÄ?nika) je uspeĹĄno zakljuÄ?il ĹĄtudij elektrotehnike in se sprva zaposlil kot programer v Vegradu, nato pa pred 30 leti skupaj s sodelavci ustanovil raÄ?unalniĹĄko podjetje, v katerem dela ĹĄe danes. Je aktiven gasilec, trenutno v vlogi regijskega poveljnika Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije. Doma je moĹž, oÄ?e in dedi. Pravi, da je njegov Ĺživljenjski cilj biti poĹĄten in dober Ä?lovek ter pomagati tistim, ki pomoÄ? potrebujejo. Novembra je bil izvoljen v tretji mandat obÄ?inskega svetnika, vendar nikoli ni bil Ä?lan nobene politiÄ?ne stranke.

Pravi, da je na Ĺ oĹĄtanj zelo navezan. VĹĄeÄ? mu je, da se poÄ?asi obnavlja in ureja ter da se mesto in podeĹželje lepo razvijata.

Izzive mesta vidi v skupnem zavzemanju za pridobitev rente degradiranega obmoÄ?ja in v projektih

za mlade druĹžine in male podjetnike. RazmiĹĄlja, da se bodo morali ĹĄtevilni priseljenci prilagoditi ĹĄoĹĄtanjskemu okolju in kulturi.

Janez Zelcer (DeSUS) je upokojenec iz Gaberk, ki je bil nekoÄ? zaposlen na Premogovniku Velenje kot nadzornik uvoza in izvoza. V Gaberkah je bil vseskozi aktiven tako v krajevni skupnosti kot v tamkajĹĄnjem gasilskem druĹĄtvu. Trenutno mu teÄ?e tretji mandat predsednika pododbora upokojencev Gaberke in drugi mandat predsednika DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj. Je tudi Ä?lan UO upokojencev Ĺ PZDU Velenje in drugo leto predsednik Ä?astnega razsodiĹĄÄ?a ZDU Slovenije.

V Ĺ oĹĄtanju mu je vĹĄeÄ?, da ljudje – ne glede na strankarsko pripadnost – delujejo povezovalno in enotno. PrepriÄ?an je, da ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj dobro skrbi za vse generacije obÄ?anov, v pravo smer se po njegovem v zadnjih letih spreminja tudi jedro mesta.

V prihodnje bi Ĺ oĹĄtanju dodal ĹĄe kakĹĄno prireditev za vse generacije, njegova Ĺželja pa je tudi boljĹĄa cestna povezava z osrednjo Slovenijo in brezplaÄ?na avtobusna povezava med Ĺ oĹĄtanjem in obÄ?inskimi vasmi.

Mag. Judita ÄŒas KrneĹža (SDS) je univerzitetna diplomirana inĹženirka kemijske tehnologije in magistrica znanosti kemijske tehnike.

Njeno pouÄ?evanje kemije tako na gimnaziji kot na fakulteti jo nenehno strokovno izpopolnjuje in notranje bogati. Je poroÄ?ena, mati sina in hÄ?ere. V prostem Ä?asu se ukvarja z rekreativnim ĹĄportom. V vlogi svetnice ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je od leta 2006 delovala Ĺže v ĹĄtevilnih komisijah.

Pravi, da ima ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj rada in da ne bi Ĺživela nikjer drugje. Meni, da je v mestu dovolj zelenih in ĹĄportnih povrĹĄin, posebej pa je ponosna na Vilo Mayer, Muzej usnjarstva, Vilo Ĺ iroko, Dvorec Gutenbuchel in novo urejen Trg Svobode. VĹĄeÄ? ji je tudi zgledno urejen Vrtec Ĺ oĹĄtanj in Osnovna ĹĄola Karla Destovnika - Kajuha Ĺ oĹĄtanj.

Meni, da bi morala obÄ?ina in ljudje v njej zaradi degradacije okolja in omejene rabe prostora dobiti nadomestilo oz. odĹĄkodnino, kar pa bo potrebno sistemsko reĹĄiti z zakonom. Pravi, da je to velik izziv in naloga Ĺžupana, obÄ?inske uprave in svetnikov obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v tem mandatu.

Franc Rosec (SDS) je edini poslanec Ĺ aleĹĄke doline v DrĹžavnem zboru Republike Slovenije.

V Ĺ oĹĄtanju so mu na sploĹĄno vĹĄeÄ? ljudje, vĹĄeÄ? mu je tudi samo jedro mesta Ĺ oĹĄtanj, ki ima dolgo in bogato zgodovino. Pravi, da v sluĹžbi poslanca vedno ponosno reÄ?e, da izhaja iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, saj meni, da je ĹĄoĹĄtanjski prispevek k razvoju naĹĄe drĹžave postavljen v senco obraÄ?unavanj razliÄ?nih interesnih skupin, ki imajo v ospredju zadovoljitev svojih interesov, za Ĺželje Ĺ oĹĄtanjÄ?anov pa jim je malo mar.

Kljub temu da zase pravi, da je vedno stremel k iskanju pozitivnosti, se zaveda, da vse ni idealno in da v Ĺživljenju obstajajo tudi negativne stvari.

Vendarle pa njegov moto ostaja, da je potrebno graditi na pozitivnih stvareh.

Marko Dado Br var (NSi) je moĹž in oÄ?e dveh otrok. Kot pravi, se v druĹžini in okolju, v katerem Ĺživi, trudi ohranjati vrednote, ki ljudi delajo boljĹĄe, poĹĄtene in odkrite. Zaposlen je na Upravi za varno hrano RS, kjer opravlja delo inĹĄpektorja za hrano. Od prihoda v Ĺ oĹĄtanj aktivno sodeluje v kulturi.

V Ĺ oĹĄtanju najbolj ceni ljudi. Pravi, da je vesel, da so ga sprejeli takĹĄnega, kot je, in ga spodbujali h kandidaturi za obÄ?inskega svetnika. Ĺ˝eli si, da bi Ĺ oĹĄtanj postalo mesto, ki je prijazno do mladih druĹžin, spoĹĄtljivo do starejĹĄih in mesto z jasno postavljeno vizijo razvoja. Slednje bi, po njegovem, zajemalo podporo pri ohranjanju kulturne dediĹĄÄ?ine, razvoju malega gospodarstva ter mesto, pri katerem bi razvoj temeljil na sonaravnem bivanju. Verjame, da Ĺ oĹĄtanj je in mora biti mesto, razpoznavno tudi zunaj svojih meja.

Deja BoĹžiÄ? (Mladi za Ĺ oĹĄtanj) prihaja iz TopolĹĄice in je zaposlena v ĹĄolstvu. Prostovoljno deluje v razliÄ?nih druĹĄtvih v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, 10

OdloÄ?itev o nakupu se je obrestovala Pet let prisotnosti Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina v Zgornji Savinjski dolini – PriloĹžnost se ponuja tudi v Spodnji Savinjski dolini – Ĺ irijo ponudbo ekoloĹĄkih izdelkov Tatjana PodgorĹĄek

Pred petimi leti je Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina predala svojemu namenu poslovno-trgovski center SaĹĄa v Nazarjah in s tem moÄ?neje posegla na obmoÄ?je Zgornje Savinjske doline. Izkoristila je priloĹžnost, ki se je ponujala s steÄ?ajem Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Se je odloÄ?itev obrestovala?

VeÄ?ja ekonomija poslovanja, niĹžji fiksni stroĹĄki

ÂťBila je pravilna. V teh letih smo s potroĹĄniki in tamkajĹĄnjimi kmeti oblikovali partnerski odnos. Zadruga je s tem poveÄ?ala ekonomijo poslovanja, zniĹžala fiksne stroĹĄke in tudi zaradi tega kot ena od redkih zadrug v Sloveniji posluje uspeĹĄno. Pred dvema letoma smo se odloÄ?ili, da se bomo s ponudbo

pribliĹžali tudi obÄ?anom v LuÄ?ah in uredili trgovino. Danes ugotavljamo, da smo s tem zadeli glavico na Ĺžebljico. Lani smo v trgovini poveÄ?ali promet za 35 odstotkov,ÂŤ ugotavlja direktor Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina Ivan Drev.

Ĺ martnem ob Paki, kjer ĹĄirijo hlev.

V njem je 60 pitancev, s ĹĄiritvijo bodo zmogljivost hleva poveÄ?ali za 200 repov. Dela naj bi konÄ?ali do konca letoĹĄnjega marca, vrednost naloĹžbe s silosi vred pa ocenjujejo na blizu 300 tisoÄ? evrov. ÂťTudi s temi vlaganji bomo zniĹžali logistiÄ?ne stroĹĄke, Program Slodar bodo kar bo vplivalo na po(ob jabolÄ?nem Ä?ipsu in slovni rezultat.ÂŤ

â?ą

jabolÄ?nem soku) dopolnili ĹĄe z jabolÄ?nim Ä?ajem, za ĹĄole in vrtce bodo predelali jabolka v Ä?eĹžano ter izkoĹĄÄ?iÄ?eno sadje za pripravo kompotov.

Zadruga pa v Zgornji Savinjski dolini ne nastopa le kot trgovec, ampak je kupila tudi 13 hektarjev kmetijskih povrťin, namenjenih za primarno proizvodnjo – rejo pitancev. Dejavnost izvajajo v

Matic MeĹžnar (Mladi za Ĺ oĹĄtanj) je star 31 let in prihaja iz Florjana. Po izobrazbi je diplomiran ekonomist, zaposlen v Delavski hranilnici, d. d., kjer opravlja delo komercialista za fiziÄ?ne in pravne osebe. Je predstavnik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v nadzornem svetu Komunalnega podjetja Velenje, Ä?lan sveta KS Skorno – Florjan in aktiven kot nogometni sodnik na drĹžavni ravni.

V Ĺ oĹĄtanju mu je vĹĄeÄ?, da gre za dokaj majhno obÄ?ino, da je v njej mnogo potenciala za razvoj, da se ljudje med sabo poznajo, da druĹĄtva v okviru obÄ?ine odliÄ?no opravljajo svoje poslanstvo.

Ni pa mu vĹĄeÄ?, da predvsem mladi zapuĹĄÄ?ajo Ĺ oĹĄtanj in se po opravljanem ĹĄtudiju ne vraÄ?ajo veÄ? domov ter da zanje ni kakĹĄne veÄ?je izbire delovnih mest. Ĺ˝an Delopst (Mladi za Ĺ oĹĄtanj) je star 29 let, trenutno zaposlen kot vodja projektov v podjetju, ki se ukvarja z zunanjim oglaĹĄevanjem. Vrsto let je bil aktiven in zaposlen v turizmu. ÄŒlan obÄ?inskega sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je drugi mandat.

V Ĺ oĹĄtanju mu je vĹĄeÄ? domaÄ?nost in bliĹžina ljudi. VĹĄeÄ? so mu projekti, ki se izvajajo in dajejo mestu dodano vrednost. Po njegovem daje poseben Ä?ar obÄ?ini bliĹžina Ä?udovite narave.

Ni pa mu vĹĄeÄ? pot, v katero gre razvoj kraja. Meni, da so bili Ĺ oĹĄtanjÄ?ani vso zgodovino povezani z razvojem industrije ter energetike, sedaj pa so postali talec le-te. Skrbi ga tudi, da mladi odhajajo iz mesta in se ne vraÄ?ajo. đ&#x;”˛ mĹĄ Nadaljevanje prihodnjiÄ?. â€

Dobro zgodbo nadgrajujejo, pravi Ivan Drev, tudi z ekoloĹĄkeim mesom. Lani sicer niso zabeleĹžili tako velike rasti kot leta 2017, so pa zaradi premajhnih zmogljivosti obrata v RaÄ?ah, v katerem so opravljali zakol eko goveda in pakirali sveĹže meso pod znamko Ekodar, to dejavnost prestavili v

Ĺ iritev trga in izdelkov

Za ĹĄe boljĹĄe rezultate imajo v ognju ĹĄe nekaj Ĺžezel. PriloĹžnost za ĹĄiritev trga se kaĹže v Spodnji Savinjski dolini, kamor so na nekaterih obmoÄ?jih Ĺže vstopili.

NaÄ?rtov o ĹĄiritvi ponudbe ne manjka. Hkrati z naloĹžbo v ĹĄiritev hleva v Ĺ martnem ob Paki bodo uredili ĹĄe vse potrebno za to, da

let je bila naÄ?elnica taborniĹĄkega rodu Topli vrelec in je organizirala ĹĄtevilne prireditve v domaÄ?em kraju.

Kot soustanoviteljica zgodbe Mladi za Ĺ oĹĄtanj je v svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in svet Krajevne skupnosti TopolĹĄica vstopila leta 2014.

V Ĺ oĹĄtanju ji je vĹĄeÄ? raznoliko obmoÄ?je obÄ?ine. Meni, da so v mestu zaradi bogate zgodovine Ä?udovite zgradbe, staro trĹĄko jedro in nad njim Pusti grad, na drugi strani pa naravna bogastva, h katerim se Ä?lovek vedno rad vrne. Rada ima jezero, hribe, urejene kolesarske in pohodne poti, terme. Meni, da je imeti naravno bogastvo pred domaÄ?im pragom v danaĹĄnjem Ä?asu privilegij.

Meni, da je nezadovoljstvo mogoÄ?e izraziti z dobrimi idejami, zato spodbuja, da ne bi iskali krivcev, temveÄ? priloĹžnosti.

izdelkov iz jabolk. Poleg jabolÄ?nega Ä?ipsa in jabolÄ?nega soka bodo v ponudbi ĹĄe jabolÄ?ni Ä?aj, za ĹĄole in vrtce bodo predelali jabolka v Ä?eĹžano ter izkoĹĄÄ?iÄ?eno sadje za pripravo kompotov. ÂťTo bo naĹĄa konkurenÄ?na prednost.

Ustanovili smo socialno podjetje, v katerem zaposlujemo invalide, ki izvajajo omenjeno dejavnost.ÂŤ

Iz RaÄ? v LaĹĄko

Ivan Drev: ÂťPreudarno poslovanje v minulih letih nam omogoÄ?a ĹĄiritev trga in pestrejĹĄo ponudbo izdelkov.ÂŤ

bodo Ä?ez dve leti lahko prodajali organski hlevski gnoj, primeren tudi za vrtiÄ?karje. Letos nadaljujejo ĹĄirjenje ekoloĹĄkih sadovnjakov na Turnu in pestrejĹĄo ponudbo

14. februarja 2019

LaĹĄko. Preselitev jim bo omogoÄ?ila nove izdelke in s tem veÄ?ji trĹžni deleĹž ekoloĹĄkega mesa. Lani so ga ponudili potroĹĄnikom v trgovinah in preko spleta za blizu milijon evrov. ÄŒez pribliĹžno dva meseca si nameravajo pridobiti njihovo zaupanje tudi z eko teletino in eko hrenovko, pripravljajo pa ĹĄe salamo z ekoloĹĄkim govejim mesom in divjaÄ?ino. NajveÄ?ji odjemalci eko mesa so ĹĄole in vrtci. V tem trenutku odkupujejo Ĺživino od blizu 90 rejcev po Sloveniji, v naslednjih petih letih pa naj bi se njihovo ĹĄtevilo pribliĹžalo ĹĄtevilki 200. ÂťPo aferah, ki se dogajajo, potroĹĄniki vse bolj cenijo domaÄ?o hrano in tudi to priloĹžnost bomo izkoristili v najveÄ?ji moĹžni meri,ÂŤ đ&#x;”˛ je ĹĄe dejal Ivan Drev.â€

Ministrstvo s spodbudami za zaposlitev Ljubljana, 12. februarja – Ministrstvo za delo je objavilo javno povabilo delodajalcem k zaposlitvi mladih brezposelnih oseb, starih do vkljuÄ?no 29 let, ki so uspeĹĄno zakljuÄ?ile udejstvovanje v inovativnih projektih. Za programe je v letih od 2019 do 2021 namenjenih 1,187 milijona evrov, povabilo pa je odprto do porabe sredstev oziroma đ&#x;”˛ mkp najdlje do konca letoĹĄnjega leta.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 2. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

14. februarja 2019

Le 1,1-odstotna inflacija

Gorenje po novem druĹžba z omejeno odgovornostjo

ÄŒeprav so ljudje Ĺže zaÄ?eli zaznavati razliÄ?ne podraĹžitve, statistika kaĹže drugaÄ?e. Od januarja 2018 do januarja 2019 so na statistiÄ?nem uradu zaznali 1,1-odstotno inflacijo. K tej so 0,3 odstotne toÄ?ke prispevale viĹĄje cene blaga in storitev iz skupine elektriÄ?na energija, plin.

Upravljanje bo enostavnejĹĄe, enotirno, druĹžbo Gorenje, d. o. o. pa bo vodil kolegij direktorjev pod vodstvom Franja Bobinca

Po Evropi zviĹĄujejo minimalno plaÄ?o

Mira ZakoĹĄek

GOSPODARSKE novice

Z zaÄ?etkom letoĹĄnjega leta je minimalno plaÄ?o zviĹĄalo 13 od 19 evrskih drĹžav, veÄ?ina precej bolj od lanske rasti BDP: Estonija in SlovaĹĄka za osem, Ĺ panija za kar 22, Litva pa za celih 39 odstotkov!

Pritiski v smeri nesorazmernih zviĹĄanj minimalne plaÄ?e delujejo Ĺže vsaj od zaÄ?etka zadnje globalne finanÄ?no-gospodarske krize, in to ne le pri nas, temveÄ? v veÄ?ini drĹžav EU. OdloÄ?evalci na evropski in nacionalnih ravneh bi morali resno razmisliti, kako dolgo lahko to ĹĄe traja, kako daleÄ? lahko pride in kaj bo to pomenilo za Ĺže zdaj ĹĄepajoÄ?e evropsko gospodarstvo.

Slovenski izvoz veÄ?ji za 9,2 odstotka Slovenski izvoz je lani v primerjavi z letom prej narasel za 9,2 odstotka, uvoz pa se je poveÄ?al za 11 odstotkov. Slovenija je v menjavi s tujino ustvarila 0,2 milijarde evrov preseĹžka, pokritost uvoza z izvozom je bila 100,8-odstotna. Rast izvoza in uvoza se je lani v primerjavi s predhodnim letom nekoliko ohladila. Leta 2017 je namreÄ? izvoz glede na leto 2016 narasel za 13,2 odstotka. NajveÄ? blaga je Slovenija lani izvozila v NemÄ?ijo, Italijo, HrvaĹĄko in Avstrijo.

Napovedi niso veÄ? tako ugodne Napoved evropske komisije za Slovenijo ni veÄ? tako optimistiÄ?na, kot je bila ĹĄe pred dobrim mesecem. Bruselj je napoved za slovensko gospodarsko rast zniĹžal na 3,1 odstotka. Na padec naj bi vplivali brexit, ohlajanje svetovnega gospodarstva in naĹĄe predvsem v izvoz usmerjeno gospodarstvo.

PoĹĄtarji naj bi stavkali 19. februarja Reprezentativna sindikata v PoĹĄti Slovenije sta se ob doslej neuspeĹĄnih pogajanjih z vodstvom druĹžbe odloÄ?ila za stavko. PrejĹĄnjo sredo sta predstavila stavkovne zahteve in doloÄ?ila datum stavke, ki jo bodo izvedli 19. februarja, Ä?e pogajanja z vodstvom do takrat ne bodo uspeĹĄna,

Slovenci pridelamo premalo hrane Aktualna slovenska kmetijska politika veÄ?inoma ni uspeĹĄna pri doseganju ciljev. Po statistiÄ?nih podatkih FAO pridela en zaposleni v kmetijstvu ZDA hrane za 64 ljudi, en zaposleni v kmetijstvu na Danskem za 37 ljudi, v Franciji za 16, v Rusiji kot predzadnji od vkljuÄ?enih v raziskavo za pet ljudi in Sloveniji za komaj za 3,4 ljudi. Torej smo najslabĹĄi pridelovalci hrane v Evropi. Prehransko samopreskrbo pa smo ob vseh ukrepih in deklarativni pa tudi realni podpori zniĹžali za polovico.

V novi finanÄ?ni perspektivi skupne kmetijske politike Evropske unije nas Ä?aka oÄ?itno ĹĄe veliko dela, je pa res, da se bo Ĺže z majhnimi napori vlade dalo narediti boljĹĄi rezultat, saj tako na dnu ĹĄe nismo bili.

Med najbolj inovativnimi Ĺživili tudi jogurt InĹĄtitut za nutricionistiko je predstavil najbolj inovativna Ĺživila, ki so bila narejena v Sloveniji in poslana na trĹžiĹĄÄ?e v minulem letu. Nagrado za najbolj inovativna Ĺživila, to inĹĄtitut podeljuje Ĺže petiÄ?, letos prejme ĹĄest podjetij za skupaj enajst Ĺživil, ki so v svojih kategorijah izstopala. Med zmagovalci je tudi Mlekarna Celeia za jogurt LCA borovnica brez dodanega sladkorja in sladil.

InĹĄpektorat nadzira izplaÄ?ilo regresa InĹĄpektorat za delo je v teh dneh zaÄ?el izvajati usmerjen nadzor pri delodajalcih glede izplaÄ?ila regresa za lansko leto. Delodajalce, ki delavcem ĹĄe niso izplaÄ?ali vseh prejemkov, poziva, naj to storijo ĹĄe pred obiskom inĹĄpektorjev. V tem primeru jim bodo ti izrekli le opomin ali opozorilo, so sporoÄ?ili iz inĹĄpektorata.

Milijarderji so ĹĄe obogateli Lani se je premoĹženje milijarderjev poveÄ?alo za okoli 12 odstotkov.

Na drugi strani je bilo 3,8 milijarde revnih ob 11 odstotkov premoĹženja. Pri tem 3,4 milijarde ljudi Ĺživi z manj kot 5,5 dolarja na dan.

Zaradi druĹžbene neenakosti najbolj trpijo Ĺženske in deklice. V svetovnem povpreÄ?ju si moĹĄki lastijo 50 odstotkov veÄ? premoĹženja kot Ĺženske, ki imajo v povpreÄ?ju tudi za 23 odstotkov niĹžje plaÄ?e.

Cene stanovanj ĹĄe naprej rastejo Cene stanovanjskih nepremiÄ?nin gredo pri nas v nebo. V EU je bila lani v medletni primerjavi rast teh cen v tretjem kvartalu ĹĄe vedno najveÄ?ja v Sloveniji, kjer je bila 15,1-odstotna. Nekateri ekonomisti Ĺže opozarjajo, da se posebej v zanimivejĹĄih krajih, kot je recimo Ljubljana, Ĺže ustvarja stanovanjski balon. Cene kvadratnih metrov, celo rabljenih stanovanj na dobrih lokacijah, so Ĺže okoli 3000 evrov. Po nekaterih podatkih pa je kar 70 odstotkov nepremiÄ?nin v Sloveniji v zadnjem obdobju kupljenih z dokaj tveganimi hipotekarnimi posojili. đ&#x;”˛

mz

Velenje, 7. februarja -S sklepom skupĹĄÄ?ine delniÄ?arjev se bo Gorenje, d. d., preoblikovalo iz delniĹĄke druĹžbe v druĹžbo z omejeno odgovornostjo. S tem je prevzemni postopek druĹžbe Hisense kot edinim preostalim delniÄ?arjem zakljuÄ?en. Preoblikovanje pomeni preprostejĹĄe, enotirno upravljanje brez nadzornega sveta in uprave. Tako se bodo lahko preprosteje odzi-

vali na spremembe v zahtevnem poslovnem okolju.

Z dnem vpisa preoblikovanja v sodni register, kar naj bi se zgodilo predvidoma do konca tega meseca, bo prenehal tudi mandat Ä?lanom nadzornega sveta in uprave. Namesto nadzornega sveta in uprave bo Gorenje vodil in nadziral njegovo poslovanje sedemÄ?lanski Kolegij direktorjev, ki mu predseduje Franjo Bobinac, sestavljajo pa ga ĹĄe dva glavna direktorja Lan

Franjo Bobinac: ÂťS preoblikovanjem Gorenja v druĹžbo z omejeno odgovornostjo zakljuÄ?ujemo uspeĹĄen postopek iskanja strateĹĄkega lastnika. Gorenje je lastniĹĄko konsolidirano, s Hisensom kot novim lastnikom in poenostavljenim upravljanjem pa postavljamo kakovostne temelje za razvoj Skupine Gorenje, njenih blagovnih znamk ter s tem za prihodnost veÄ? kot 11.000 zaposlenih.ÂŤ

Lin in Chao Liu in ťtirje direktorji: Yeguo Tang, Shaoqian Jia, Žiga Debeljak ter Drago Bahun kot delavski direktor oziroma predstavnik delavcev.

Obenem bo pri poslovodenju podjetja sodelovalo ĹĄe 5 dosedanjih Ä?lanov uprave: Stanka Pejanović, TomaĹž KoroĹĄec, Hanson Han, Lu Hou in SaĹĄa Marković, ki bodo imenovani za izvrĹĄne podpredsednike druĹžbe in prokuriste. Poslovodstvo bo odgovorno za tekoÄ?e posle druĹžbe, kot so vodenje proizvodnje in poslovanja, izvajanje sklepov druĹžbenika in kolegija direktorjev, organizacijo izvajanja poslovnih in investicijskih naÄ?rtov, doloÄ?anje notranje organiziranosti druĹžbe itd.

Operativno vodenje

Operativno se bo z vodenjem podjetja ukvarjalo poslovodstvo. V njem bo poleg direktorjev ĹĄe pet sedanjih Ä?lanov uprave, ki bodo imenovani za izvrĹĄne podpredsednike – Stanka Pejanović, TomaĹž KoroĹĄec, Hanson Han, Lu Hou in SaĹĄa Marković.

Franjo Bobinac bo poleg funkcije predsednika kolegija direktorjev ĹĄe naprej opravljal tudi novo funkcijo podpredsednika za globalni marketing v Hisense International, na katero je bil imenovan Ĺže lani.

Gorenje s svojimi lokacijami v Evropi postaja pomemben razvojni in proizvodni center v skupini Hisense, v Velenju Ĺže potekajo tudi aktivnosti za zaÄ?etek gradnje nove tovarne televizijskih aparatov, prav tako nameravamo z dodatno tovarno razĹĄiriti proizvodno hladilnikov v Valjevu. đ&#x;”˛

Kolegij direktorjev

Kolegij direktorje se bo ukvarjal s strateĹĄkim vodenjem podjetja. V njem bo predsednik Franjo Bobinac, poleg njega pa ĹĄe 6 Ä?lanov. To so Drago Bahun kot delavski direktor, Ĺ˝iga Debeljak kot direktor strateĹĄkih financ in digitalnega razvoja, dva glavna direktorja (Lan Lin in Ciao Liu) ter dva nekdanja nadzornika Yegui Tang in Shaoqian Jia.

Gorenje sooblikuje prihodnost bivanja Predstavljajo platformo Connect Life, ki so jo prejĹĄnji mesec predstavili v Las Vegasu – Ĺ˝e v prvi polovici letoĹĄnjega leta bodo povezljive pametne aparate ponudili nizozemskemu trĹžiĹĄÄ?u Mira ZakoĹĄek

Ljubljana, 11. februarja – Gorenje se s platformo Connect Life predstavlja na razstavi doseŞkov slovenske industrije pametnih stavb in doma ter gozdno-lesne verige Future Living. Razstavo o prihodnosti bivanja skupaj s partnerji pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije in bo v Domu gospodarstva v Ljubljani na ogled do 11. aprila. Organizirana je kot razstavni salon reťitev in izdelkov s poudarkom na inovativnih doseŞkih in novih reťitvah Slovenije.

Razstava je namenjena predstavitvi ponudbe, izdelkov, storitev in razvojnih doseĹžkov slovenske industrije in tudi znanosti na podroÄ?ju pametnih stavb in gozdno-lesne verige. Organizirana bo kot razstavni salon reĹĄitev in izdelkov, inovativnih doseĹžkov in novih reĹĄitev za bivanje ter obogatena z vsebinami navidezne in virtualne resniÄ?nosti. Gospodarska zbornica Slovenije jo pripravlja skupaj s StrateĹĄko razvojno-inovacijskim partnerstvom Pametne stavbe in dom z lesno verigo, v katerem je Gorenje eden najaktivnejĹĄih Ä?lanov.

V Ä?asu, ko postajamo vse bolj mobilna, inteligentna in povezana druĹžba, si tudi v Gorenju prizadevajo razvijati reĹĄitve, ki uporabnikom poenostavljajo Ĺživljenje. Tako se Gorenje na razstavi predstavlja s povezljivo platformo Connect Life, ki omogoÄ?a povezovanje naprav, ljudi in storitev. Gre za aplikacijo, s

ConnectLife zdruĹžuje znanje Gorenja in Hisensa

Platforma ConnectLife je del vsekanalne poslovne strategije, ki jo v Skupinah Gorenje in Hisense razvijajo z novimi digitalnimi storitvami, pri tem pa v celoti prisluhnejo zahtevam uporabnikov. Z lansiranjem prve verzije ConnectLife za premijsko blagovno znamko Atag na Nizozemskem bodo tako Ĺže v prvi polovici letoĹĄnjega leta potroĹĄnikom poenostavili poenostavljeno Ĺživljenje z vrhunskimi pametnimi aparati. katero so se prejĹĄnji mesec skupaj s skupino Hisense predstavljali v Las Vegasu, in so jo januarja letos predstavili tudi na sejmu CES v Las Vegasu.

Platforma ConnectLife je zdruĹžljiva tako s povezanimi kot tudi nepovezanimi napravami. Vsi izdelki, funkcionalnost, storitve, navodila za uporabo in dodatne uporabne vsebine bodo namreÄ? zdruĹženi v eni aplikaciji. Z novimi digitalnimi storitvami potroĹĄniku omogoÄ?ijo novo izkuĹĄnjo in dodano vrednost. Uporabniku ponudijo preprostejĹĄo in brezskrbno izkuĹĄnjo, povezljivost pa zaradi dostopnosti podatkov o uporabniĹĄkih navadah, uporabi aplikacije in aparatov prinaĹĄa pomembne prednosti tudi za podjetje.

ÂťNaĹĄi potroĹĄniki hitro sprejemajo uporabniĹĄke izkuĹĄnje, ki jih razvijajo digitalni giganti v svetu povezanih ljudi, naprav, storitev in blagovnih znamk. ÂťConectLife je nadaljevanje tega pristopa v naĹĄi industriji in uresniÄ?evanje priÄ?akovanj naĹĄih digitalnih potroĹĄnikov. Povezljivost bo v nekaj letih standardna lastnost vseh gospodinjskih aparatov, ki bo omogoÄ?ila, da bodo aparati znali

poskrbeti zase (naroÄ?iti pomivalno sredstvo ali sporoÄ?iti servisno napako), znali bodo komunicirati z drugimi aparati (pralni stroj bo poslal suĹĄilnemu stroju optimalne parametre za suĹĄenje) in znali bodo komunicirati s potroĹĄniki na naraven naÄ?in preko pogovornih vmesnikov,ÂŤ pravi vodja digitalnega marketinga v Skupini Gorenje Vladimir Nardin. đ&#x;”˛

V Skazi srkajo kavo iz ekoloĹĄkega lonÄ?ka Velenje – Podjetje SKAZA se bo v letu 2019 odreklo 850.000 evrom prihodka od prodaje za odgovorno ravnanje z okoljem in s tem pomagalo kupcem, da zamenjajo plastiko za enkratno uporabo z ekoloĹĄko trajnostno plastiko, so sporoÄ?ili iz podjetja in sami dali temu zgled. 368 Skazinih zaposlenih se je pridruĹžilo Skaza Coffee Cup gibanju, kar pomeni, da so vsi zaposleni prejeli ekoloĹĄki lonÄ?ek za kavo s svojim imenom in s tem popolnoma opustili uporabo lonÄ?kov za kavo za enkratno uporabo iz kavomatov. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 2. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 6. februarja InĹĄpekcija uprave za varno hrano je v obÄ?ini Radovljica odkrila prostore, v katerih je moĹĄki brez dovoljenj klal ĹĄportne konje in iz njih pripravljal mesne izdelke za nadaljnjo prodajo.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je prejela delni rezultat mikrobioloĹĄke analize mesnega pripravka za kebab, ki izhaja iz Poljske, in v nekaterih vzorcih odkrila salmonelo.

InĹĄpekcija je na Gorenjskem odkrila nezakonit zakol konj in prodajo mesnih izdelkov.

Po tem, ko je zunanji minister Miro Cerar predlagal, naj Slovenija prizna Juana Guaidoja za zaÄ?asnega predsednika Venezuele, so v SD in DeSUSu opozorili, da bi moral pred odloÄ?itvijo o tem razpravljati drĹžavni zbor oziroma zunanjepolitiÄ?ni odbor.

Na juĹžnem otoku Nove Zelandije se je razplamtel velik gozdni poĹžar, ki je uniÄ?il Ĺže veÄ? tisoÄ? hektarjev povrĹĄin, zaradi njega pa so evakuirali prebivalce iz okoli 100 hiĹĄ.

29 Ä?lanic zveze Nato je v Bruslju podpisalo protokol o pristopu Makedonije k zavezniĹĄtvu.

ÄŒetrtek, 7. februarja Upravno sodiĹĄÄ?e je zavrnilo pritoĹžbo nekdanjega Ĺžupana Kopra Borisa PopoviÄ?a, ki je zaradi domnevnih nepravilnosti na zadnjih volitvah zahteval ponovno ĹĄtetje glasovnic.

Na veÄ?er je potekala osrednja drĹžavna proslava ob dnevu kulture.

Slavnostni govornik na drĹžavni proslavi je bil Vinko MĂśderndorfer.

Znanstveniki so na dnu ledenika na Antarktiki odkrili ogromno votlino, veliko 40 kvadratnih kilometrov, in opozorili, da to pomeni, da se plast ledu taja ĹĄe hitreje, kot so predvidevali.

NemĹĄki urad za varstvo konkurence je podjetju Facebook prepovedal zbiranje podatkov z drugih spletnih strani, tudi s tistih, ki so z njim povezane.

Britanska premierka Theresa May se je v Bruslju pogovarjala s predsednikom Evropske komisije Jeanom Claudom Junckerjem o izboljĹĄanju loÄ?itvenega sporazuma, ki bi omogoÄ?il urejen brexit, a pogovor ni prinesel preboja.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Kriza v Venezueli se je ĹĄe naprej stopnjevala. Venezuelska vojska je po ukazu predsednika Nicolasa Madura zaprla mejo s Kolumbijo, da bi prepreÄ?ila uvoz ameriĹĄke humanitarne pomoÄ?i.

Petek, 8. februarja PreĹĄernov dan je bil dela prost.

InĹĄpektorji Evropske komisije, ki so na Poljskem opravljali analizo spornega mesa iz ene od poljskih klavnic, so konÄ?ali delo.

Izvedeli smo, da njihovo poroÄ?ilo sledi v roku meseca dni.

Finci so se oglasili s prvimi izsledki raziskave uÄ?inkov ob uvedbi temeljnega dohodka za dva tisoÄ? tamkajĹĄnjih brezposelnih.

Kot kaĹže, jih dohodek ni spodbudil k iskanju dela v tolikĹĄni meri, kot si je obetala finska vlada.

Sestra tajskega kralja, princesa Ubolratana Mahidol, je pretrgala tradicijo kraljevega nevmeĹĄavanja v politiko in napovedala kandidaturo na parlamentarnih volitvah.

V nogometnem centru Flamenga na obrobju Ria de Janeira je izbruhnil silovit poĹžar, v katerem je umrlo ĹĄest mladih nogometaĹĄev in ĹĄtirje Ä?lani osebja najbolj priljubljenega kluba v Braziliji.

V poĹžaru je Ĺživljenje izgubilo deset ljudi.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je v srediĹĄÄ?u Berlina uradno odprla nove prostore nemĹĄke obveĹĄÄ?evalne sluĹžbe BND.

Sobota, 9. februarja Izvedeli smo, da je sporno meso za kebab priĹĄlo tudi Ĺže do kupcev.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor HrovatiÄ? se je ob tem zavzel za sledljivost surovin v mesnih izdelkih.

Premier Ĺ arec je na slovesnosti v Stranicah dejal, da vodi predrugaÄ?enje zgodovine v teĹžave, Âťzato si Ĺže enkrat priznajmo, da je bil narodnoosvobodilni boj v Ä?asu druge svetovne vojne edini, ki je tudi mednarodno priznan pri zahodnih zaveznikih.ÂŤ GrĹĄki parlament je kot prvi ratificiral protokol o pristopu Makedonije k zavezniĹĄtvu NATO.

Tudi po Srbiji so znova potekali protestni shodi proti predsedniku drĹžave Aleksandru VuÄ?iću.

Kljub nizkim temperaturam so demonstracije potekale v veÄ? kot 40 krajih po drĹžavi.

Venezuelski opozicijski politik in samooklicani zaÄ?asni predsednik drĹžave Juan GuaidĂł je dejal, da ne Ĺželi izkljuÄ?iti moĹžnosti ameriĹĄkega posredovanja v drĹžavi, da bi odstavili predsednika NicolĂĄsa Madura.

Evropska diplomatska sluĹžba je opozorila, da v Bruslju deluje na stotine ruskih in kitajskih obveĹĄÄ?evalcev.

Nedelja, 10. februarja

V Franciji so Ĺže 13. zaporedni konec tedna potekali protesti rumenih jopiÄ?ev. Na veÄ?inoma mirnih protestih so izbruhnili manjĹĄi spopadi s policijo.

Fiskalni svet je vnoviÄ? opozoril, da vlada z rebalansom proraÄ?una za leto 2019 naÄ?rtuje previsoko rast porabe.

Minister za zdravje Samo Fakin se je sreÄ?al z direktorji zdravstvenih domov. Razpravljali so o razmerah v primarnem zdravstvenem varstvu in obremenjenosti zdravnikov.

Celjska bolniĹĄnica je zaradi poveÄ?anega ĹĄtevila bolnikov z respiratornimi obolenji in gripo odpovedala vse nenujne specialistiÄ?ne internistiÄ?ne ambulantne preglede ter vse nenujne naroÄ?ene operativne posege.

Britanska premierka Theresa May je v odzivu na pismo vodje laburistov Jeremyja Corbyna, v katerem je nanizal pet pogojev glede brexita, zavrnila njegov

Ilka Ĺ tuhec je ĹĄe enkrat postala svetovna prvakinja v smuku.

Veselili smo se, ko je Ilka Ĺ tuhec drugiÄ? postala svetovna prvakinja v smuku in tako ubranila naslov izpred 2 let.

Okoli 150 slovenskih zamejskih dijakov je v Gorici pripravilo shod in s slovenskimi pesmimi odgovorilo na faĹĄistiÄ?no provokacijo gibanja Blocco studentesco z dne prej.

Sirske demokratiÄ?ne sile so sporoÄ?ile, da so zaÄ?ele napad na t. i. Islamsko drĹžavo na zadnjem obmoÄ?ju, ki ga ta ĹĄe nadzira na vzhodu Sirije v pokrajini Deir Ezor.

TurÄ?ija je pozvala Kitajsko, naj zapre centre za pridrĹžanje, v katerih naj bi bilo zaprtih milijon Ujgurov. Na protestu v srediĹĄÄ?u Madrida, ki sta ga organizirali desni stranki, se je zbralo veÄ? deset tisoÄ? ljudi, ki nasprotujejo pogajanjem ĹĄpanske vlade za zmanjĹĄanje napetosti v avtonomni pokrajini Katalonija.

MadĹžarski premier Viktor Orban je napovedal nove davÄ?ne in posojilne olajĹĄave za druĹžine kot del prizadevanj njegove vlade za poveÄ?anje ĹĄtevila rojstev. Ponovil je tudi odloÄ?no nasprotovanje migracijam.

Ponedeljek, 11. februarja

Ĺ tefan Hadalin s srebrom

Sporazum je prva ratificirala GrÄ?ija.

14. februarja 2019

Ĺ tefan Hadalin je na svetovnem prvenstvu v Ă…reju postal svetovni podprvak v kombinaciji. VrhniÄ?an je bil po smukaĹĄkem delu kombinacije 30., a je s prvim Ä?asom slaloma skoÄ?il na oder za zmagovalce.

To je 23. kolajna na svetovnih prvenstvih za slovensko smuÄ?anje, a ĹĄele 5. moĹĄka. SuĹĄa med naĹĄimi smuÄ?arji je na SP trajala kar od leta 2001, ko je bil Mitja Kunc na slalomu v St. Antonu bronast.

poziv, da bi Velika Britanija ostala v carinski uniji, pozdravila pa predlog za pogovore z laburisti.

Torek, 12. februarja DrĹžavni zbor je na izredni seji ratificiral pristopni protokol Severne Makedonije k Natu z 72 glasovi za in 12 proti, s Ä?imer je Slovenija kot druga Ä?lanica Nata po GrÄ?iji ratificirala protokol.

Po nekaj nestrpnih izjavah predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija (v nedeljo pred tem je dejal, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina, in da je tisti, kdor zanika ta pojav, sostorilec tistega, kar se je zgodilo), a obenem izjavil, da ne razume, zakaj se slovenski politiÄ?ni vrh razburja. Miro Cerar je na to odvrnil, da bo Tajanija nagovoril pisno.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani se je opraviÄ?il za besede, a obenem dodal, da ne razume razburjenja slovenskega politiÄ?nega vrha.

Makedonija se je v skladu s prespanskim sporazumom uradno preimenovala v Severno Makedonijo.

Avstralski premier Scott Morrison je, potem ko je njegova manjĹĄinska vlada doĹživela hud udarec v parlamentu, napovedal ponovno odprtje spornega azilnega centra na BoĹžiÄ?nem otoku.

V Franciji je bilo veÄ? uglednih novinarjev suspendiranih ali odpuĹĄÄ?enih, potem ko je priĹĄlo na dan, da so prek zasebne Facebookove skupine koordinirali spletno nadlegovanje Ĺžensk.

Oditi v miru Strokovna revija za zdravnike in farmacevte Medicina danes vsako leto razpiĹĄe nateÄ?aj Dobra praksa za vzorne ali inovativne primere delovanja v zdravstvu. Razpis je namenjen izpostavitvi novih pristopov izvajanja zdravstvene oskrbe, pri Ä?emer je pomemben kriterij dobre uvrstitve novo povezovanje bodisi med zdravstvenimi timi ali med zdravstvenimi delavci in bolniki. Pozitivizma v slovenskem zdravstvu ĹĄe kako manjka; veÄ?inoma v javnost pricurljajo neprijetne novice o odstopih, ki so navadno predvsem posledica sporov in slabih odnosov. TakĹĄen primer je tudi nedavni odstop predstojnika kliniÄ?nega oddelka za kirurgijo srca in oĹžilja v Univerzitetnem kliniÄ?nem centru (UKC) Ljubljana Tomislava KlokoÄ?ovnika.

Med letoĹĄnjimi prijavami na Dobro prakso je zmagala ekipa zaposlenih v Domu starejĹĄih Logatec in zdravstvenem domu Logatec. V delovanje zdravstvene nege in medicinske oskrbe TjaĹĄa Zajc so sistemsko vkljuÄ?ili paliativno oskrbo. Da ne bo pomote: paliativna obravnava ni povezana s trenutno ĹĄe vedno kontroverznim vpraĹĄanjem evtanazije. Asistirana smrt pod medicinskim nadzorom, za katero se ponekod po svetu lahko odloÄ?ijo hudo bolni posamezniki, je pri nas prepovedana.

Paliativna oskrba je druga zgodba. Gre za sistem ukrepov za mirnejĹĄi zakljuÄ?ek Ĺživljenja pri bolnikih brez moĹžnosti ozdravitve.

Zdravniki so osredotoÄ?eni na lajĹĄanje boleÄ?ine ob umiranju, kar lahko pomeni tudi ukinitev nekaterih zdravil bolnikom. KljuÄ?na pa je pozornost na posameznikove duĹĄevne stiske – zanje je poskrbljeno s psiholoĹĄkim svetovanjem za umirajoÄ?ega in njegove bliĹžnje.

Pred osmimi leti sem bila s takratnim sluĹžbenim kolegom z Mladine prisotna na intervjuju s slovensko strokovnjakinjo za paliativo UrĹĄko Lunder. V spominu mi je ĹĄe dolgo odzvanjalo njeno vpraĹĄanje: bi si Ĺželeli hitre, nenadne smrti, ali umiranja, s katerim se morate sooÄ?iti? Moj takratni odgovor je bil nedvoumen: v visoki starosti umreti neboleÄ?e, tako da se enostavno ne zbudiĹĄ, se zdi dober zakljuÄ?ek Ĺživljenja. Saj poznate izraz, da nekdo “zaspiâ€?. Ljudje so nekako pomirjeni, ko se tako poslovijo posamezniki v visoki starosti. Razumljivo: misli na dolgotrajno fiziÄ?no boleÄ?ino in daljĹĄe trpljenje ob umiranju so straĹĄljive.

Paliativna oskrba v prvi vrsti zahteva veliko komunikacije o tabu temah: minljivosti, strahovih ob koncu Ĺživljenja, iskanju miru, da je slovo na koncu Ä?im manj travmatiÄ?no za vse vpletene. Pristop je – na Ĺžalost – prej izjema kot pravilo v 111 domovih starejĹĄih v Sloveniji, kjer Ĺživi pribliĹžno 17 tisoÄ? ljudi ali ĹĄtirje odstotki starejĹĄih od 65 let. Po vsej drĹžavi naj bi delovale mobilne enote za paliativno oskrbo na domu, vendar pa niso v vseh regijah izpolnjeni pogoji za pri tem potrebne kadre. Nekako pa to niti ni najhuje: Mateja Lopuh, vodja za zdaj edine slovenske paliativne mobilne enote in nacionalna koordinatorka za paliativno oskrbo, je v lanskem intervjuju za Medicino danes pojasnila teĹžke razmere, v katerih delajo vpleteni v mobilne enote. ÄŒe umirajoÄ?i Ĺželi biti v domaÄ?i oskrbi, se mu to omogoÄ?i, Ä?e ni zdravstvenih razlogov, da bi bil v bolniĹĄnici. Svojci so pogosto razburjeni, ko Ĺželi umirajoÄ?i ostati doma. Ne zaradi strahu, da bi bilo kaj narobe, ampak zato, ker se – milo reÄ?eno – ne prenesejo.

V tistem pred leti izvedenem pogovoru za Ä?lanek o paliativi je Lundrova za Mladino dejala, da si, Ä?e bi izbirala, nikakor ne bi izbrala hitre tihe smrti. Kot je opaĹžala, ljudje v dobro vodeni paliativni oskrbi pogosto odprejo teme, ki se jih prej niso upali dotakniti. Se pomirijo, reflektirajo, nato pa zares mirno odidejo.

Tudi za svojce je pri poslavljanju in po odhodu laĹžje, Ä?e vedo, da bliĹžnji ni trpel in ni bil sam. Ali pa se, Ä?e so se slabo razumeli, zgodi, da se zbliĹžajo in poravnajo stare zamere.

Izbor letoĹĄnje zmagovalne dobre prakse je pomemben zato, ker je Ĺžaromet usmeril v Ä?loveÄ?nost, ki bi morala biti sistemska, ne pa svetla izjema. Paliativna oskrba je opomnik za razmislek o tem, v kakĹĄni druĹžbi bi si Ĺželeli Ĺživeti. Naj se sliĹĄi ĹĄe tako kliĹĄejsko: najveÄ?je bogastvo v Ĺživljenju so na koncu dneva prijateljstva, ljubezen, toplina okolice. Zato je letoĹĄnji zmagovalni tim obenem tudi opomin na lastno odgovornost pri ustvarjanju medosebnih odnosov celo Ĺživljenje, da na koncu ne bi ostali sami. đ&#x;”˛

Sofinancirali bodo 15 MKÄŒN Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih finanÄ?nih sredstev za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav (MKÄŒN) za leto 2019, za kar bodo letos namenili 15.000 evrov.

Prijavo za dodelitev sredstev in vse priloge morajo zainteresirani oddati do konca avgusta. UpraviÄ?enci so fiziÄ?ne osebe, ki so lastniki stanovanjskih stavb na obmoÄ?ju zunaj aglomeracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije. ViĹĄina sofinanciranja za posamezno stanovanjsko hiĹĄo znaĹĄa 1.000 evrov. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 2. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

GOSPODARSTVO, IZOBRAŽEVANJE

14. februarja 2019

Z optimizmom preĹžeto sreÄ?anje gospodarstvenikov, podjetnikov in obrtnikov Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je s sodelavci sprejel gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike – Zagotovil jim je, da si bodo v obÄ?ini tudi v prihodnje prizadevali, da jim zagotovijo Ä?im boljĹĄe pogoje za delo – ÄŒastni gost sreÄ?anja je bil menedĹžer leta 2018 in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije BoĹĄtjan Gorjup

Mestna obÄ?ina sofinancira podjetniĹĄtvo

ObÄ?ina sofinancira podjetniĹĄtvo na ĹĄtevilnih podroÄ?jih: spodbuja naloĹžbe v gospodarstvo, zagon podjetij v inkubatorjih in parkih, podpira subjekte inovativnega okolja, svetuje in razĹĄirja znanje, spodbuja usposabljanje v obliki posebnega izobraĹževanja, promocijskih aktivnosti podjetij, ustvarjanja novih delovnih mest, povezovanja podjetij, projektov inovacij, subvencioniranje najemnin poslovnih prostorov, spodbuja socialno podjetniĹĄtvo ter projekte, pomembne za razvoj mestnega srediĹĄÄ?a.

Mira ZakoĹĄek

Velenje, 5. februarja – SreÄ?anje je bilo optimistiÄ?no in polno humorja, za kar sta poskrbela tako Ĺžupan Bojan KontiÄ? kot gost BoĹĄtjan Gorjup. KontiÄ?ev pozdrav in novoletna Ä?estitka sta bila prav posebna.

Izkoristil je, da ga je Gorjup pred tem spomnil, da je 5. februar vstop v kitajsko novo leto, kar je zelo spretno vnesel v svoj pozdravni govor. BoĹĄtjan Gorjup pa je bil inovativen s svojo predstavitvijo svoje bogate izobraĹževalne in podjetniĹĄke poti, predstavil pa je tudi visoke cilje, ki si jih je zadal kot predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

Tudi te je predstavil inovativno, v

â?ą

BoĹĄtjan Gorjup je vizijo SaĹĄa regije predstavili v obliki zapisa v NaĹĄem Ä?asu, ki bo izĹĄel 5. 2. 2025.

produkte z visoko dodano vrednostjo. ÂťMi se zelo dobro zavedamo pomena energetike v tem prostoru, a od drĹžave priÄ?akujemo, da nas neha obravnavati diskriminatorno. Dokaz, kako maÄ?ehovska

Vsem potencialnim in obstojeÄ?im podjetjem je na voljo brezplaÄ?no svetovanje od razvoja ideje do prodora na trg, svetovanja z davÄ?nega, pravnega, finanÄ?nega podroÄ?ja, izvajajo tudi promocijske aktivnosti za podjetja.

obliki Ä?asopisa Delo, ki bo izĹĄlo 5. februarja leta 2025. V njem bo po njegovih napovedih pisalo, da bomo imeli Slovenci za 50 milijard evrov izvoza, 60 tisoÄ? evrov dodane vrednosti na zaposlenega in 2000 evrov bruto plaÄ?e.

Cilje Savinjsko ĹĄaleĹĄke regije pa je predstavil v naĹĄem Ä?asopisu, NaĹĄem Ä?asu, ki bo prav tako izĹĄel 5. februarja leta 2025. Napovedal je, da bomo zapisali, da je tretja razvojna os zakljuÄ?ena, da gospodarstvo dobro dela in da Ĺživijo tukaj zadovoljni obÄ?ani. Ĺ˝upan KontiÄ? je z zadovoljstvom poudaril, da tukaj nastajajo ĹĄtevilna nova podjetja, ki niso veÄ? povezana z energetiko in Gorenjem, imajo svojo vizijo in

je drĹžavna politika do tega okolja, je dejstvo, da prejema Posavje v obÄ?inske proraÄ?une letno po 10 milijonov evrov, Velenje pa niÄ?,ÂŤ je med drugim poudaril. Za drugi primer diskriminatornega obravnavanja pa navedel nezgrajeno hitro cesto, ki bo ĹĄe dolga leta ovirala tukajĹĄnji razvoj. ÂťSicer pa je tako, da smo v tej dolini vedno Ĺželeli, da nam predvsem pustijo, da se sami ukvarjamo z naĹĄimi teĹžavami, naĹĄimi izzivi, s tem, kaj Ĺželimo in kako to tudi doseĹžemo. Kadar so nam to dovolili, smo imeli dobre rezultate, Ä?e so se vmeĹĄavali, so nastale teĹžave,ÂŤ je ĹĄe dejal. V prihodnost pa se je zazrl optimistiÄ?no in z obljubo, da

PoveÄ?ali poslovno cono

Z razliÄ?nimi ukrepi privabljajo investitorje, ki bi z razvojem svoje dejavnosti ustvarjali pogoje za nastanek novih delovnih mest.

Poslovno cono Stara vas so poveÄ?ali za 23 tisoÄ? m2 in uredili cestno, komunalno, elektroenergetsko ter telekomunikacijsko infrastrukturo. Zagotovili so 9.476 m2 urejenih zemljiĹĄÄ?, namenjenih podjetnikom. Letos pa zaradi interesa podjetij naÄ?rtujejo ponovno razĹĄiritev, in sicer za dodatnih 7.842 m2.

â?ą

Za dodatno spodbudo in veÄ?jo konkurenÄ?nost so zniĹžali komunalni prispevek za naloĹžbe v podjetniĹĄtvo za 50 odstotkov.

bodo naredili vse, kar je v njihovi moÄ?i, da omogoÄ?ijo tukajĹĄnjim podjetnikom kar najbolj uspeĹĄno delo in "da privabimo tudi tiste, ki so pripravljeni tukaj delati in ustvarjati nova delovna mesta z viĹĄjo dodano vrednostjo. Seveda pa bomo morali tudi v Sloveniji marsikaj spremeniti. Med drugim to, da bomo izobraĹževali za poklice, ki pomenijo razvoj, ki jih gospodarstvo potrebuje, ne

pa zato, da bodo ti po konÄ?ani izobrazbi odĹĄli na tuje, ker doma zanje nimamo dela. Lani je bilo takĹĄnih v Sloveniji kar 17 tisoÄ?," je ĹĄe dejal in izrazil upanje, da postane tukajĹĄnje okolje dom najuspeĹĄnejĹĄih podjetnikov.

Zbrane je pozdravila tudi Karla Sitar, direktorica SaĹĄa inkubatorja, ki je bil tudi gostitelj le-

Lani sofinancirali v viĹĄini 121.782 evrov

Lani so za spodbujanje zagona podjetij in zmanjĹĄanje brezposelnosti sofinancirali 23 podjetij s prispevkom v viĹĄini 121.782 evrov. Sofinancirane naloĹžbe so znaĹĄale 1,06 milijona evrov, z njimi pa bodo ustvarili 13 novih delovnih mest.

Prave informacije iz prve roke ZaÄ?enjajo se informativni dnevi – Na ĹĄolskem centru v Velenju 632 mest za novince Velenje – Jutri in v soboto bodo potekali po Sloveniji informativni dnevi. Na njih bodo lahko bodoÄ?i dijaki in njihovi starĹĄi ter ĹĄtudenti pridobili prave informacije iz prve roke.

Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje jih bodo jutri zaÄ?eli ob 9. oziroma ob 11. uri, v popoldanskem Ä?asu ob 15. uri na lokacijah v kulturnem domu, v veliki predavalnici centrove ViĹĄje strokovne ĹĄole ter na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru. V soboto bodo vse ĹĄole centra pripravile informativni dan ob 9. uri.

Za prihodnje ĹĄolsko leto so na Ĺ olskem centru razpisali 632 prostih mest za novince v 22 srednjeĹĄolskih programih ter

140 mest za nadaljevanje izobraĹževanja v poklicno-tehniÄ?nih programih. Teh imajo pet. Novost v ponudbi je nov vajeniĹĄki program – elektrikar.

Na ViĹĄji strokovni ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje bodo bodoÄ?i ĹĄtudenti pridobili potrebne informacije jutri ob 11. in 15. uri, v soboto pa ob 9. in 10.30. V novem ĹĄtudijskem letu je moĹžen vpis le v ĹĄtiri programe, prostih mest v programu Komunala in varstvo okolja, v katerem so izobraĹževali le izredne ĹĄtudente, niso razpisali. Niso pa zaradi ukinitve programa zmanjĹĄali ĹĄtevila vpisnih mest, ampak ostajajo na ravni tekoÄ?ega ĹĄtudijskega leta. Za novince je predvidenih 220 mest za redni in 195 mest za izredni ĹĄtudij.

Na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja Velenje Ĺže vrsto let objavijo vpis za 50 prostih mest za novince in toliko so jih predvideli tudi za prihodnje ĹĄtudijsko leto. Jutri (v petek) bodo informativni dan zaÄ?eli ob 10., popoldne pa ob 15. uri, dan kasneje pa ob 10. uri.

Ob istem Ä?asu bo potekal informativni dan tudi na Fakulteti za energetiko Univerze Maribor, ki ima sedeĹž v KrĹĄkem, dislocirani oddelek pa na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru v Velenju. Za visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program 1. stopnje Energetike so razpisali 70 mest za redni in 20 za izredni ĹĄtudij, za univerzitetni ĹĄtudijski program 1. stopnje Energetike pa 22 za redni ĹĄtudij. đ&#x;”˛

tp

â?ą

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje in Ä?astni gost BoĹĄtjan Gorjup

slenih 62 delavcev. Na tem gradijo prihodnost, Marca bo objavljen razpis ki obeta viĹĄjo dodano za sofinanciranje letos, za vrednost. Mlade spodkar imajo v proraÄ?unu 100 bujajo, da se opogimijo in zakorakajo po samotisoÄ? evrov. stojni podjetniĹĄki poti, pri tem pa jim pomagajo toĹĄnjega sreÄ?anja. S ponosom zagotoviti prostorske, tehnoloĹĄke je povedala, da imajo Ĺže 4000 in ekonomske platforme za njihov kvadratnih metrov proizvodnih, razvoj, odpiranje novih delovnih pisarniĹĄkih in coworking prosto- mest, prijazno podporno okolje rov, da jim je uspelo ustanoviti in podjetniĹĄko kulturo. đ&#x;”˛ 44 podjetij, v katerih je zapo-

Kako si s sodobnimi storitvami olajĹĄamo vsakdan Ko razmiĹĄljamo o tem, katera dejavnost je z razvojem pustila velik peÄ?at na vsakodnevnem Ĺživljenju, veÄ?ini od nas verjetno prve na misel pridejo telekomunikacije. Morda se nam tudi zdi, da se v bankah ni kaj dosti spremenilo. Vendar pa sta tehnologija in posluh za potrebe strank botrovala ĹĄtevilnim izboljĹĄavam in danaĹĄnja izkuĹĄnja poslovanja z banko je popolnoma drugaÄ?na kot pred leti.

Ena takih so gotovo najsodobnejĹĄe plaÄ?ilne kartice. Debele denarnice s sveĹžnjem bankovcev in kovancev so namreÄ? preteklost. Ni nam veÄ? treba skrbeti za to, da imamo pri sebi dovolj gotovine za plaÄ?evanje obveznosti. S pojavom plaÄ?ilnih kartic je namreÄ? tudi plaÄ?evanje doĹživelo pravo revolucijo – od plaÄ?ilnih kartic z magnetnimi trakovi, prek kartic s Ä?ipom do brezstiÄ?nih kartic. ÂťPlaÄ?evanje z brezstiÄ?nimi karticami je postalo samoumevno, z njimi pa lahko plaÄ?ujemo skoraj povsod – hitro, preprosto in varno – kartico le prislonimo k plaÄ?ilnemu terminalu in pri veÄ?jih nakupih plaÄ?ilo potrdimo z vnosom ĹĄtevilke PIN,ÂŤ pojasnjuje Mojca Vozelj.

Gotovine tako praktiÄ?no skoraj ne potrebujemo veÄ?, ko pa jo, je ta zaradi ĹĄiroke mreĹže bankoma-

Mojca Vozelj, vodja NLB – Poslovalnice Rudarska

tov vedno na dosegu roke. Tudi bankomati se posodabljajo in postajajo prijaznejĹĄi. ÂťNajsodobnejĹĄi brezstiÄ?ni bankomati omogoÄ?ajo dvige z brezstiÄ?nimi karticami.

So hitri, priroÄ?ni in varnejĹĄi, saj kartico k bankomatu le prislonimo, zato smo lahko brez strahu pred t. i. skimmingom kot tudi brez strahu pred tem, da bi nam bankomat ÂťpoĹžrlÂŤ kartico,ÂŤ ĹĄe zakljuÄ?uje sogovornica in vas vabi v NLB – Poslovalnico Rudarska v Velenju.

Propagandno sporoÄ?ilo

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 2. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

14. februarja 2019

Treba je posluĹĄati in sogovornika tudi sliĹĄati SreÄ?anje s psihologinjo Gabrijelo Fidler, ĹĄolsko svetovalno delavko na Gimnaziji Velenje Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ˝e kar nekaj let poznam psihologinjo in ĹĄolsko svetovalno delavko na Gimnaziji Velenje Gabrijelo Fidler in lahko pritrdim tistim dijakom, ki jo oznaÄ?ujejo z verzom Toneta PavÄ?ka ... Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaĹĄ – sence. Predvsem slednjega bo v naslednjih dneh in tednih veliko, saj so pred vrati informativni dnevi, nato pa vpis v srednje ĹĄole in na univerze, torej Ä?as, v katerem dijaki in devetoĹĄolci pogosteje tudi pri svetovalnih delavcih iĹĄÄ?ejo odgovore na vpraĹĄanja, kako izbrati, kje nadaljevati.

Ne ponuja informacij na pladnju

Že pribliĹžno 20 let opravljam delo ĹĄolske svetovalne delavke na Ĺ olskem centru Velenje. Primerjava mojih zaÄ?etkov z danaĹĄnjim Ä?asom je odraz stanja v druĹžbi. Mladi namreÄ? prihajajo k nam s slabĹĄo samopodobo, negotovostjo. Po eni strani imajo preĹĄtevilne moĹžnosti izbire, po drugi pa starĹĄe, ki namesto

njih prevzemajo odgovornost o pomembnih odloÄ?itvah,ÂŤ je povedala. Vloga svetovalcev, je dodala, pri tem ni enostavna, ker jih je treba usmeriti, kje in kako naj iĹĄÄ?ejo informacije, kar pa Ä?loveka lahko hitro zavede, da pri tem nehote prevzame preveÄ? aktivno vlogo. Sama ne ponuja informacij na pladnju, pojasnjuje, ampak poskuĹĄa dijake spodbuditi, da so pri pridobivanju teh sami aktivni, jih usmerja k razmiĹĄljanju, kaj Ĺželijo postati, kako naj spoznavajo samega sebe. OdloÄ?itev za poklic je in mora biti dolgotrajen proces. ÂťZa neodgovorne in neodloÄ?ne je to teĹžka naloga, ki jo prelagajo do tik pred zdajci, kar jim povzroÄ?a veliko stresa – ne le njim, tudi njihovim bliĹžnjim.ÂŤ Sama je mati najstnice in devetoĹĄolca in v ĹĄali pravi, da tudi pri njej kdaj velja, da je ÂťkovaÄ?eva kobila bosaÂŤ.

Saj ko svetujeĹĄ drugim, si laĹžje objektiven, pri svojih bliĹžnjih pa si Ä?ustveno vpleten, zato teĹžje na teĹžavo pogledaĹĄ z distance. ÂťKo je posebej teĹžko, si pomagam tako, da si postavim vpraĹĄanje, kako bi v takem primeru svetovala drugim. Moji otroci in moji

bliĹžnji me pravzaprav v Ĺživljenju nauÄ?ijo najveÄ?.ÂŤ KakĹĄen mora biti Ä?lovek, da lahko svetuje, pomaga mladim pri zanje pomembnih odloÄ?itvah, kot je izbira poklica? ÂťTeĹžko vpra-

njem, v ozadju pa se skriva druga potreba, stiska.ÂŤ Svetovalec mora biti – po njenih besedah – aktiven tudi na drugih podroÄ?jih, kajti poleg druĹžine in ĹĄole otroka oblikuje tudi okolje, v katerem Ĺživi, se

Gabrijela Fidler: ÂťÄŒe Ä?lovek ni pripravljen pri sebi niÄ? storiti, postaviti samemu sebi pravila in doloÄ?ene omejitve, potem uspeha ne more priÄ?akovati.ÂŤ

ĹĄanje,ÂŤ pravi, Âťnajprej mora znati posluĹĄati, sogovornika sliĹĄati in prepoznati mora njegove potrebe tudi med vrsticami. Se marsikdaj zgodi, da pride k meni po nasvet dijak s povsem banalnim vpraĹĄa-

giblje. Poleg rednega dela deluje tudi kot zagovornica otrok v okviru varuha Ä?lovekovih pravic, pri Ä?emer spremlja otroke, poskuĹĄa sliĹĄati njihov glas v razliÄ?nih uradnih postopkih.

Je Ä?lovek, ki zapre vrata in pusti v prostoru dogodke tekoÄ?ega dne, zaupane ji teĹžave? Se trudi, odgovarja, dela na sproĹĄÄ?anju, je ĹĄportno-rekreativno aktivna, a ji velikokrat, to kar jo spraĹĄujem, ne uspe povsem. ÂťKo pridem domov, domaÄ?i prepoznajo, kakĹĄen dan sem imela, Ĺže po tem, kako odloĹžim jakno, kako pozdravim.

Res je teĹžko zapreti vrata in jih naslednji dan odpreti, ker se te stvari tudi Ä?ustveno dotaknejo.

A raje to, kot da bi postala robot, neobÄ?utljiva za teĹžave drugih.ÂŤ Sama meni, da je najbrĹž komu tudi zoprna, ker ni samo prijazna, ampak tudi postavlja meje, pravila, ker komu ÂťteĹžiÂŤ, s pojasnjevanjem, da sta organizacija in samodisciplina tisti, ki vodita do uspeha. Taki pogovori dijakom takrat niso vĹĄeÄ?, a jih je kasneje v Ĺživljenju Ĺže sreÄ?ala, ki so ji povedali, kako prav je imela.

Ĺ olski sistem potrebuje spremembe

Fidlerjeva meni, da ĹĄolski sistem potrebuje spremembe. Te bi morale biti premiĹĄljene in postopne, dati bi morale veÄ?ji poudarek razvijanju odgovornosti otrok, njegovemu samostojnemu delu preko projektnih nalog, pove-

zovanju predmetov, spodbujati ustvarjalnost in podjetniĹĄko Ĺžilico zato, da bodo v Ĺživljenju tudi kasneje bolj uspeĹĄni, samoiniciativni. ÂťVse pogosteje opaĹžam, da so otroci premalo soÄ?utni do soÄ?loveka, bolj tekmovalni, preveliki individualisti. StarĹĄi danes vzgajamo narcise, ki so usmerjeni predvsem vase, ne znajo si poiskati prijateljev, svojega podpornega okolja, ki bi jim pomagalo, preveÄ? so vpeti v virtualni svet, ki pa ni resniÄ?en. Tudi glede tega bi bilo treba marsikaj postoriti, meni.

Kaj bo svetovala tistim, ki se bodo nanjo obrnili z vpraĹĄanjem, kje nadaljevati? Zagotovo to, kar je Ĺže omenila, poleg tega pa ĹĄe, naj se ne bojijo in nasedajo informacijam, kako je nekaj teĹžko, zahtevno. Nobena pot ni preteĹžka, Ä?e je volja. ÂťSicer pa nobena odloÄ?itev ni dokonÄ?na.

Vedno se da ĹĄe kaj spremeniti na Ĺživljenjski poti, Ä?e je za to volja in pripravljenost. Na fakulteti sem imela – na primer – kolega, ki je ĹĄtudiral teologijo, danes pa je ĹĄportni novinar,ÂŤ je sklenila pogovor Gabrijela Fidler. đ&#x;”˛

IzobraŞujejo vse generacije za trg dela 15 let Medpodjetniťkega izobraŞevalnega centra Šolskega centra Velenje – IzobraŞujejo pravi kader za podjetja – Snujejo zanimive projekte in prototipe

lokalnim skupnostim, podjetjem.

Zanje razvijamo stvari, so naĹĄi podizvajalci, jih izobraĹžujemo.ÂŤ

Tatjana PodgorĹĄek

izobraĹževalnih programih. Zelo aktualna sta projekta usposabljanja mentorjev ter projekt Atena, v okviru katerega izvajamo dodatno pomoÄ? pri izobraĹževanju odraslih. Verjamem, da izobra-

Na kaj ste ĹĄe posebej ponosni?

Lihteneker: ÂťMIC ni le most med izobraĹževanjem in gospodarstvom na pedagoĹĄkem podroÄ?ju, temveÄ? tu snujemo tudi zanimive projekte, izdelujemo prototipe

Janko PogorelÄ?nik: Âť Prav zaradi kakovosti kadrov, opreme in pripravljenosti za delo je tudi usposabljanj dijakov in ĹĄtudentov iz tujine na MIC-u vse veÄ?.ÂŤ

Darko Lihteneker: ÂťNajveÄ?ja prednost sta kakovosten kader in vrhunska oprema. UdeleĹženci izobraĹževanja pridobijo potrebno funkcionalno znanje.ÂŤ

Ĺžujemo pravi kader za podjetja.ÂŤ Lihteneker: ÂťMIC je prav tako Ĺže vrsto let vpet v razliÄ?ne mednarodne projekte, ki jih sofinancira EU. NaĹĄi dijaki odhajajo na enomeseÄ?no prakso v tujino, na MIC-u pa se prav tako na enomeseÄ?ni praksi usposabljajo dijaki in ĹĄtudenti iz tujine. Prihajajo iz Ĺ vedske, NemÄ?ije, Ĺ panije, HrvaĹĄke, Srbije, Makedonije.

Nekateri se vraÄ?ajo kot inĹženirji podjetij, institucij, s katerimi podpisujemo dolgoroÄ?ne pogodbe o sodelovanju, skupnem nastopu na trgih EU. Doslej smo podpisali pogodbe z veÄ? kot 50 podjetji in institucijami. Poleg tega smo pomemben partner zbornicam,

za podjetja ter jim ponujamo svoje izdelke. V zadnjih letih smo razvili laboratorijsko opremo, ki jo je kupilo 10 podjetij, s pomoÄ?jo velenjskega Gorenja smo opremili nekatere ĹĄole v Srbiji s kakovostno didaktiÄ?no opremo.

NaĹĄ lasten in najveÄ?ji projekt je avtomatiziran sistem za izposojo koles Micikel, s katerim smo opremili tudi obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ravne na KoroĹĄkem, Prevalje, Ptuj, KrĹĄko, BreĹžice, KoÄ?evje, uspeĹĄni smo bili na razpisu obÄ?ine Kamnika ‌ V sodelovanju z mladimi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline smo razvili sistem simulatorja varne voĹžnje, ki je eden najkakovostnejĹĄih v

Pred 15 leti je na lokaciji Starega jaĹĄka v Velenju tukajĹĄnji ĹĄolski center zasnoval MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center (MIC) s 43 specializiranimi uÄ?ilnicami, vrhunsko opremljenimi delavnicami in laboratoriji za elektroteh-

niko, mehatroniko, strojniĹĄtvo in robotiko, iz katerih prihaja vse veÄ? praktiÄ?nih in uporabnih reĹĄitev. Deluje pod okriljem Ĺ olskega centra Velenje, namenjen pa je za pridobivanje potrebnih znanj dijakov, ĹĄtudentov in odraslih (zaposlenih ali brezposelnih). Je prvi tovrstni center v drĹžavi. Pred-

VPIS PREDĹ OLSKIH OTROK ZA Ĺ OLSKO LETO 2019/2020 bo potekal od 4. 3. 2019 do 15. 3. 2019, med 7.00 in 16.00, v zbornici enote Vrtiljak (Cesta talcev 20, Velenje).

Vlogo za vpis otroka v vrtec in Pogodbo o doloèitvi medsebojnih pravic in obveznosti starťev in vrtca lahko dobite na spletni strani vrtca www.vrtec-velenje.si ali na mestu samega vpisa.

S seboj prinesite podatke o vaĹĄem otroku in podatke starĹĄev (emĹĄo ĹĄtevilke, naslovi, telefonske ĹĄtevilke, na katere ste dosegljivi).

V kolikor si boste vpisno dokumentacijo natisnili s spletne strani vrtca, je potrebno izpolniti Vlogo za vpis otroka v vrtec ter dva izvoda (enostarťevske druŞine) oz. tri izvode Pogodbe o doloèitvi medsebojnih pravic in obveznosti starťev in vrtca (ki jih podpiťeta oba starťa).

V kolikor Ĺželite vpisati otroka v izmenski program, prinesite s seboj potrdilo delodajalca, da je vaĹĄe delo izmensko.

Velja za oba starĹĄa.

StarĹĄi, ki ste vloĹžili vlogo za vpis otroka za ĹĄolsko leto 2018/2019 in vaĹĄ otrok ni bil sprejet v vrtec, morate ponovno oddati vlogo za vpis otroka v vrtec. Za otroke, ki Ĺže obiskujejo naĹĄ vrtec, ni potrebno oddajati nove vpisne dokumentacije. Vpis v vrtec velja do izpisa.

V omenjenem terminu (4. 3. -15. 3. 2019) vpisujemo otroke, ki se bodo v vrtec vkljuèili v mesecu septembru ali oktobru in bodo takrat izpolnjevali starostni pogoj (dopolnjenih 11 mesecev starosti), starťi pa ne boste veè uveljavljali pravice do starťevskega dopusta.

Dodatne informacije so vam na voljo na telefonskih ťtevilkah: 05 908 64 28, 051 650 821 (Jana Flego) in 05 908 64 20, 041 313 031 (Mateja Lipiènik).

Vljudno vabljeni!

stavljamo ga kot most med izobraĹževanjem in gospodarstvom. O MIC-u danes in jutri smo se pogovarjali z Jankom PogorelÄ?nikom, direktorjem Ĺ olskega centra, ter Darkom Lihtenekerjem, vodjem MIC-a vse od ustanovitve dalje.

MIC naj bi bil most med gospodarstvom in izobraĹževanjem. V kolikĹĄni meri je to ĹĄe danes?

PogorelÄ?nik: ÂťMorda ĹĄe bolj kot na zaÄ?etku. PrepriÄ?an sem, da je v teh letih dosegel svoj namen: povezati izobraĹževanje in gospodarstvo oziroma izvaja dejavnost tako, da dijaki, ĹĄtudenti in vsi drugi udeleĹženci naĹĄih izobraĹževanj dobijo del znanja na MIC-u, del pa v podjetjih. Ta kombinacija je odliÄ?na.ÂŤ Zagotavljate, da je tudi medgeneracijski most.

PogorelÄ?nik: ÂťDrĹži. Na eni strani je v aktualnem ĹĄolskem letu na Ĺ CV 1614 dijakov, 360 ĹĄtudentov, na drugi strani pa vsaj 500 udeleĹžencev izobraĹževanja odraslih.

Lihteneker: ÂťVsako leto nas obiĹĄÄ?e tudi 500 uÄ?encev iz osnovnih ĹĄol iz vse Slovenije, tu izvajajo tehniÄ?ne dneve. Na MIC-u pridobijo potrebno znanje za trg dela vse generacije.ÂŤ Katere so njegove reference oziroma prednosti?

Lihteneker: ÂťNajveÄ?ja sta kakovosten kader in vrhunska oprema.

UdeleĹženci izobraĹževanja pridobijo potrebna funkcionalna znanja.ÂŤ PogorelÄ?nik: ÂťPodjetjem in njihovim zaposlenim ponujamo moĹžnosti sofinanciranih izobraĹževanj na posameznih strokovnih podroÄ?jih, ki imajo temelje v naĹĄih srednjeĹĄolskih in viĹĄjeĹĄolskih

Evropi. Eden veÄ?jih projektov, na katerega smo ponosni, je tudi 3D-tiskalnik. Veseli smo, da ga imajo na Visoki ĹĄoli za strojniĹĄtvo v Beogradu, na srednjih ĹĄolah v Valjevu, v TeĹĄanju, NikĹĄiću, nekatere slovenske ĹĄole. Pogodbo o dobavi smo podpisali tudi z zagrebĹĄkim Ducatijem.ÂŤ KakĹĄne je odziv gospodarstva?

PogorelÄ?nik: ÂťOdkar je Slovenija samostojna, tolikĹĄnih potreb po kadrih ĹĄe ni bilo. Veseli me, da se vse veÄ? podjetij ozira tudi po gimnazijskih dijakih, ki jih prepoznavajo kot bodoÄ?e vrhunske strokovnjake. Podjetja ponujajo ĹĄtipendije, sodelujejo pri promocijah, predstavitvah, raziskovalnih nalogah, pomagajo z opremo.

Zavedajo se, da morajo pri vzgoji kadrov vseskozi intenzivno sodelovati.

Lihteneker: Gospodarstvo nas podpira z donacijami ali vrhunsko opremo (Gorenje, Metrel d. d. ‌).

O ciljih pravite ‌ Lihteneker: ÂťTrudili se bomo, da bomo ĹĄe naprej prepoznavni kot razvojno naravnan kolektiv, ki ga zahteve in soodgovornost po kakovostnem, uporabnem znanju ter vzgoja za vseĹživljenjsko uÄ?enje vodijo k vse veÄ?jemu in intenzivnejĹĄemu povezovanju izobraĹževanja in dela ter zagotavljanju kakovostnih poklicnih kadrov na mednarodno primerljivi ravni. Radi bi bili ĹĄe naprej prepoznavni kot arhitekti novega znanja in dobrega partnerstva.ÂŤ PogorelÄ?nik: ÂťStrokovne izobraĹževalne programe Ĺželimo razvijati v povezavi z gospodarstvom tako, da bodo naĹĄi dijaki, ĹĄtudentje in drugi udeleĹženci pridobivali nova znanja na primerni opremi s sodobnimi uÄ?nimi metodami in pristopi.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 2. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

14. februarja 2019

Do obÄ?inskega praznika stalna razstava o novejĹĄi zgodovini Velenja Pogovor z Mojco Ĺ˝evart, direktorico Muzeja Velenje, o delovanju te naĹĄe kulturne ustanove, ohranjanju in ĹĄirjenju kulturne dediĹĄÄ?ine v Ĺ aleĹĄki dolini Mira ZakoĹĄek

Za vami je pestro leto, saj ste svoje dejavnosti ĹĄe obogatili s ĹĄtevilnimi dodatnimi aktivnostmi in Muzej Velenje tako ĹĄe bolj povezali s tukajĹĄnjim okoljem. ÂťRes je. Leto 2018 je bilo pestro; v Muzeju Velenje ga je zaznamovalo predvsem dvoje. Bilo je evropsko leto kulturne dediĹĄÄ?ine, mi pa smo ga poimenovali tudi leto obletnic.

V vseh dvanajstih mesecih smo skuĹĄali kulturno dediĹĄÄ?ino ter ljudi, organizacije in dogodke, ki so zaznamovali naĹĄo preteklost, na razliÄ?ne naÄ?ine kar najbolj pribliĹžati ĹĄiroki javnosti in razliÄ?nim ciljnim skupinam. Mislim, da lahko, ko se ozremo nazaj, ocenimo, da nam je to kar dobro uspevalo.

Kot ste rekli, Muzej Velenje Ĺželimo Ä?im bolj povezati z okoljem, v katerem delujemo, zato si ves Ä?as prizadevamo ohranjati dosedanja in ustvarjati nova sodelovanja. Zelo dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo, tudi z njenimi oĹžjimi deli, pa z vzgojnimi in izobraĹževalnimi institucijami, s ĹĄtevilnimi druĹĄtvi, organizacijami, tudi s podjetji. Verjamem, da s povezovanjem delamo korake v pravo smer in da je vedno veÄ? tistih, ki vidijo, da lahko tudi muzej prispeva h kvalitetnejĹĄemu Ĺživljenju, prijaznejĹĄemu okolju in razvoju skupnosti.ÂŤ ÄŒestitke tudi zaradi res lepe osvetlitve, s katero ste ÂťnarediliÂŤ grad, ki ga imamo ĹĄtevilni VelenjÄ?ani za pomemben simbol Velenja in se ga razveselimo vedno, ko se vraÄ?amo domov, ĹĄe bolj mogoÄ?en.

Še bolj mogoÄ?en. To je besedna zveza, ki jo je ob oceni prenovljene osvetlitve Velenjskega gradu uporabilo najveÄ? tistih, ki so z nami delili svoje mnenje. In ni jih bilo malo. Odziv, ki smo ga bili deleĹžni po tem, ko smo prviÄ? priĹžgali nove luÄ?i, priÄ?a o tem, da grad VelenjÄ?anom res veliko pomeni, da je velenjska prostorska, kulturna in identitetna ikona.

Nanj smo ponosni in ĹĄtevilni njegovo podobo tesno povezujemo s podobo domaÄ?ega mesta. Ko ga vidimo, vemo, da smo doma.

Veseli smo, da so novo osvetlitev pohvalili tudi fotografi. Seveda pa je pravi naslov za Ä?estitke, pohvale in zahvalo Mestna obÄ?ina Velenje, ki je financirala in vodila prenovo osvetlitve Velenjskega gradu. Tudi sicer Mestna obÄ?ina Velenje s skrbjo za Velenjski grad ter s podporo naĹĄi dejavnosti dokazuje, da mesto, ki letos sicer praznuje ĹĄele svojih 60 let, ceni in spoĹĄtuje tudi tisto, kar je bilo narejeno pred 'rojstvom' mladega mesta.ÂŤ VaĹĄe delo seveda vidimo predvsem iz palete prireditev in drugih dejavnosti. Koliko pa se jih je pravzaprav zgodilo v preteklem letu? ÂťOkoli 150 dogodkov smo v Muzeju Velenje naĹĄteli v lanskem letu. Ta ĹĄtevilka pove, da se je pri nas veliko dogajalo. Vanjo so zajeti odprtja razstav, pogovorni in filmski veÄ?eri, koncerti, predstavitve publikacij ‌ Skratka, raznoliki dogodki, s katerimi skuĹĄamo predstaviti, kaj v muzeju poÄ?nemo, in predvsem tisto, kar v muzeju hranimo. Dejavni smo bili

tudi na drugih podroÄ?jih. Veliko obiskovalcev k nam privabijo pedagoĹĄki in andragoĹĄki programi, izdali smo 15 publikacij, obnovili grajski balkon in del ostreĹĄja, uredili nova razstaviĹĄÄ?a, odprli novo enoto ‌

Ena od skrbno negovanih idej so Mladi muzealci, delavnice, s katerimi privabljate otroke in jim pribliĹžujete zgodovino. ÂťDelo z otroki je eno tistih podroÄ?ij, ki se mu v Muzeju Velenje precej posveÄ?amo, in Mladi muzealci so ena od uspeĹĄnih oblik pribliĹževanja kulturne dediĹĄÄ?ine najmlajĹĄim. Kulturna vzgoja mladih je izjemno pomembna, zato stik z njimi skuĹĄamo poiskati na razliÄ?ne naÄ?ine. Precej otrok sicer pride k nam s ĹĄolo ali z vrtcem,

nekateri s starĹĄi. Vse leto pripravljamo otrokom in druĹžinam namenjene dogodke v muzejskih prostorih, z njimi pa se druĹžimo tudi drugje. Predstavljamo se na otrokom namenjenih prireditvah, redno sodelujemo z glasbeno

ĹĄolo, lani smo vzpostavili zelo dobro sodelovanje z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje.

Enkrat meseÄ?no gremo na obisk v vilo RoĹžle in tam predstavimo del naĹĄih dejavnosti; vsebine, za katere ocenimo, da so mladim blizu, da jih bodo pritegnile. Sodelujemo s taborniki, povezali smo se z Nogometnim klubom Rudar Velenje, povezujemo se tudi z drugimi ĹĄportnimi klubi.

Veseli smo, kadar vidimo, da nekoÄ? Mladi muzealci tako ali

drugaÄ?e ostajajo z nami tudi v kasnejĹĄih letih.ÂŤ

daje nov elan za delo, na kaj ste najbolj ponosni?

VaĹĄa osnovna dejavnost so seveda stalne muzejske postavitve, veliko jih imate in zelo pestre so. ÂťMuzej Velenje deluje na veÄ? lokacijah. NaĹĄa osrednja enota je muzej na Velenjskem gradu, kjer je na ogled 11 stalnih postavitev in vedno tudi kakĹĄna obÄ?asna razstava. Ob teh lahko obiskovalci spoznajo preteklost naĹĄega obmoÄ?ja, njegov razvoj, zanimivosti in posebnosti, seznanijo pa se lahko tudi s sakralno in sodobno umetnostjo ter z eno od treh muzejskih afriĹĄkih zbirk na Slovenskem. Muzej usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju je po velikosti naĹĄa druga enota, lani smo odprli tudi vrata Spominskega centra 1991, ki predstavlja obdobje osamosvajanja Slovenije.

Upravljamo Hiťo mineralov v Starem Velenju, Galerijo F-bunker, imamo dve spominski sobi – eno v Topolťici, drugo na Graťki gori.

Tam smo ob spominski sobi uredili tudi spominski park. Ponosni smo na dva dragocena etnoloĹĄka spomenika, ki sodita pod okrilje naĹĄega muzeja – na KavÄ?nikovo dimnico v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem in Grilovo domaÄ?ijo v Lipju pri Velenju. Razstavljamo ob peĹĄpoti na grad, v velenjskih podhodih in pogosto v velenjski galeriji na prostem. NaĹĄe razstave lahko vidite na proÄ?elju Steklene direkcije, na mestnem stadionu, v preddverju Hotela Paka ‌ Z razstavami gostujemo v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ martnem ob Paki in v ĹĄtevilnih muzejih in galerijah po Sloveniji, pa tudi v tujini. Del naĹĄega muzeja je konservatorsko-restavratorska delavnica, srce muzeja, kor radi reÄ?emo, pa muzejski depo.

Potem so tu ťe strokovna knjiŞnica, bogata fototeka, hemeroteka, avdio in video gradivo ‌

ÂťNajbolj ponosna sem gotovo na odzive obiskovalcev Muzeja Velenje in prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline, ki nam pogosto povedo, da naĹĄe delo opazijo, da ga cenijo in da jim veliko pomeni. Lepo je sliĹĄati, da so veseli naĹĄih razstav v mestnem srediĹĄÄ?u, da radi prihajajo na naĹĄe dogodke, da se pri nas dobro poÄ?utijo. Ponosna sem na sodelavke in sodelavce, ki imajo iskreno radi Muzej Velenje in delo, ki ga opravljajo, ter znajo delovati kot ekipa. Ponosna sem, da je Muzej Velenje kolektiv, ki svoje poslanstvo in druĹžbeni prispevek prepoznava tudi v tem, da smo kar se da dostopna in odprta ustanova, v kateri je vsak lepo sprejet. V naĹĄe delo redno vkljuÄ?ujemo prostovoljce, omogoÄ?amo opravljanje prakse, druĹžbeno koristnega dela, rehabilitacijo na delovnem mestu in druge podobne programe. Vsi, ki tako ali drugaÄ?e sodelujejo z nami, povedo, da se pri nas poÄ?utijo Âťkot domaÂŤ.ÂŤ

Kako pa ste vi osebno doĹživljali preteklo leto, kaj vas ob vsej tej pestri ponudbi najbolj navduĹĄuje, kaj vam

Murski tolmuni v Velenju Na kulturni praznik je KnjiĹžnica Velenje odprla svoja vrata novi pesniĹĄki zbirki, v kateri sta svoje pesniĹĄko izroÄ?ilo zdruĹžila hrvaĹĄka knjiĹževnica BoĹžica JeluĹĄić in slovenskohrvaĹĄki knjiĹževnik Zlatko Kraljić Na predstavitvi nove pesniĹĄke zbirke Murski tolmuni, ki je izĹĄla pri Ĺ aleĹĄkem literarnem druĹĄtvu Hotenja, je beseda stekla in tekla o vodi in rekah, ki ne loÄ?ujejo bregov, temveÄ? jih povezujejo. Reki Drava in Mura sta povezali tudi BoĹžico JeluĹĄić in Zlatka Kraljića, ki ju druĹži knjiĹževno ustvarjanje in Murakon – vsakoletna literarna sreÄ?anja v Sv. Martinu ob Muri.

SreÄ?ali smo se z nasprotujoÄ?ima si poloma izpovedi in upodabljanja sveta. NiÄ? kaj prijetno podobo sodobnega sveta in Ä?loveka v njem po Kraljićevem grozljivem apokaliptiÄ?nem videnju, kar je zaÄ?el v prejĹĄnji zbirki Achtung Auschwitz, je stanovska kolegica JeluĹĄićeva v spremni besedi okarakterizirala takole: ÂťKljub napovedim o Âťsmrti poezijeÂŤ in obÄ?utku, da je v modernem pesniĹĄtvu Ĺže vse napisano, se v zadnjih desetletjih pojavljajo pesniĹĄke zbirke novih avtorjev, ki vnaĹĄajo silovitost in sveĹžino v ta opeĹĄani in izÄ?rpani organizemÂŤ.

Osnovne znaÄ?ilnosti Kraljićeve-

ga ustvarjanja pa so Âťsilovitost, brezkompromisnost, satiriÄ?nost, neposredni govor in razbijanje kalupa.ÂŤ

govoril o svojem prijateljevanju z Muro, njenih bregovih in pesku, v katerega je kot otrok in mladeniÄ? risal podobe, ki mu jih je

ko je ob primerjavi Mure in Pake za slednjo rekel, da ga bolj spominja na kanal, v kateri ribice ne morejo najti prostorÄ?ka, tolmunÄ?-

Literarni veÄ?er sta popestrila kitarist Mihael Hrustelj in solistka Klara KlanÄ?nik. Pesmi je v slovenskem in hrvaĹĄkem jeziku brala Ĺ˝eljka Gaber, pogovor pa je povezovala Tatjana Vidmar.

Smo potemtakem nekako spregledali vso boleÄ?ino v Kraljićevi duĹĄi ob krizi idealov, pomanjkanju empatije, banalizaciji javnega Ĺživljenja, podivjanem potroĹĄniĹĄtvu, ko nam je v odgovor spre-

narekovalo srce? Sta jih Mura in Ä?as odnesla nekam daleÄ?, daleÄ? in naplavila vso nesnago, ki zdaj prevladuje v njegovem ustvarjanju?

Smo sprejeli kot obeĹĄenjaĹĄko, humoristiÄ?no njegovo domislico,

ka, kamor bi se lahko zatekle in kjer bi naĹĄle malce miru?

Ali pa je to njegov glasni ÂťObtoĹžujemÂŤ!

Na drugem polu smo posluĹĄali BoĹžico JeluĹĄić, ki je govorila veÄ?

9

o Muri in Dravi, o rekah Ĺživljenja, svojem boju za njuno ohranitev naĹĄim zanamcem. Ta boj je presenetljivo neĹžen, tih, kot je neĹžna in tiha avtorica. V tej tihoti pa njene besede kot tiha voda derejo bregove. Udarjajo moÄ?neje kot najteĹžji stroji in najbolj straĹĄno oroĹžje.

Urednik zbirke Nejc Robida je v spremni besedi o poeziji BoĹžice JeluĹĄić napisal tudi tole: ÂťPesem je lahko vse to in je vedno odziv na naravo, tisto apoliniÄ?no, ki nas miri in nam daje zavetje, in tisto dioniziÄ?no, ki nam preti ob povodnjih in naravnih katastrofah, ko svet za trenutek izstopi iz svojega taktometra.ÂŤ Bilo je Ä?udovito sprehajati se z njenimi besedami ob Muri, Dravi po deĹželah, ki jih povezujeta, o ljudeh, ki Ĺžive na bregovih teh dveh rek, o njenem odnosu do PreĹĄerna, o kulturnem prazniku, ki nam ga zavida, a bi predenj postavila Âťpraznik zemljeÂŤ, na katero pa Ĺžal prepogosto kar pozabimo. Za piko na i – ali bolje viĹĄnjo na smetanovo torto – je avtorica postavila, ko si nam je zaĹželela prebrati pesem, ki jo bo sama izbrala. ÂťJuha od krumpiraÂŤ - torej je kuharski recept lahko tudi Ä?udovita pesem. đ&#x;”˛

DuĹĄan M. Pirc

Seveda pa so v Ĺživljenju ĹĄe vedno neke Ĺželje, novi cilji, kaj bi ĹĄe radi postorili, ali drugaÄ?e: kakĹĄni so vaĹĄi naÄ?rti za letos? ÂťPostorili bi vsekakor radi ĹĄe zelo veliko! Seveda pa naĹĄe delo in naÄ?rte v veliki meri usmerjajo in sooblikujejo sredstva, ki jih imamo na voljo. Za letoĹĄnje leto je med naĹĄimi glavnimi cilji prenova dveh stalnih postavitev na Velenjskem gradu: razstave o novejĹĄi zgodovini naĹĄega mesta, ki bi jo radi odprli ob obÄ?inskem prazniku, in razstave, s katero predstavljamo izjemno najdbo okostij prednikov slona v Ĺ kalah pri Velenju leta 1964. Gre za razstavi, ki bosta lahko zelo privlaÄ?ni za ĹĄirok krog ljudi in s tem tudi pomembna dopolnitev kulturno turistiÄ?ne ponudbe Velenja.ÂŤ đ&#x;”˛

Mojstrovine vrbopletarja Verdnika zdaj v Prlekiji Ĺ oĹĄtanj, VerĹžej, 5. februarja – V Rokodelskem centru DUO VerĹžej je na ogled zaÄ?asna razstava pletarskih mojstrovin ĹĄoĹĄtanjskega vrbopletarja Ivana Verdnika (1928–2006). Razstavo so prviÄ? pripravili leta 2016 v Vili Mayer pod okriljem ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj z naslovom ÂťVse nam je naredu, kar smo ga fehtali.ÂŤ Od takrat gostujejo z njo po razliÄ?nih slovenskih krajih. Gostovanje v VerĹžeju v sodelovanju z Zavodom Marianum je deveto zapored.

Predstavljajo okoli sto vrbopletarskih mojstrovin, ki so ĹĄe danes v domaÄ?i uporabi, poleg tega pa izdelki izĹžarevajo mojstrov Ä?ut za estetiko, njegovo natanÄ?nost, spretnost in potrpeĹžljivost ter izjemno lepoto vrbovega lesa.

Vsi izdelki so predstavljeni v ponatisu kataloga, na odprtju razstave pa je bil predvajan tudi kratki dokumentarni film Ivan reĹžiserja Jake Ĺ uligoja, nastal v Ä?asu raziskovanja bogate vrbopletarjeve zapuĹĄÄ?ine. ÄŒe vas pot zanese v Prlekijo, vabljeni k obisku razstave, ki bo na ogled do 5. aprila. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 2. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

Jazz klinika Ĺže prihodnji teden Ob Max klub Jazz festivalu bo ponovno potekala Kreativna jazz klinika, ki bo z vrhunskimi profesorji in umetniki v Velenje znova privabila jazz ustvarjalce iz vse Slovenije in tujine Tina Felicijan

Velenje, 18.–23. februar – Sklop individualnih in skupinskih glasbenih delavnic, predavanj, koncertnih in improvizacijskih veÄ?erov Kreativna jazz klinika bo Ĺže Ä?etrto leto zapored potekala pod umetniĹĄkim vodstvom mednarodno uveljavljenega velenjskega saksofonista Jureta Pukla. ÂťKot vsako leto smo tudi letos poskrbeli za nekaj novih mentorjev, ki prihajajo iz ZDA, Velike Britanije, Nizozemske, Avstrije in seveda Slovenije. Med vsemi mentorji bi izpostavil dva zvezdnika jazzovske scene. To sta Han Bennink, evropska free jazz legenda na tolkalih, in Jeff

Ustvarjalnega muziciranja pod mentorstvom 16 izvrstnih glasbenikov se bo letos udeleĹžilo okrog 80 ĹĄtudentov iz dvanajstih, veÄ?inoma evropskih drĹžav. Le 30 odstotkov jih prihaja iz Slovenije, kar dokazuje, da se je klinika dodobra uveljavila v ĹĄirĹĄem prostoru.

Tain Watts, eden najbolj vplivnih bobnarjev zadnjih 30 let,ÂŤ pravi Jure Pukl in dodaja, da so tudi ostali predavatelji in mentorji priznani svetovni glasbeniki. Peter Evans je eden najbolj priznanih trobentaÄ?ev/improvizatorjev, ki

obvlada tako jazzovsko tradicijo, svobodno improviziranje kot tudi konceptualne pristope in je neke vrste inovator. Johnathan Kreisberg je ameriĹĄki kitarist, ki nastopa s svojim kvartetom ali triom po vseh glavnih festivalih ĹĄirom sveta, v Sloveniji ĹĄe ni nastopal ali pouÄ?eval. UdeleĹžence bodo navduĹĄevali tudi odliÄ?na ĹĄvedska vokalistka s slovenskimi koreninami Emilia Martensson, markantni basist Joe Sanders, ki je med drugim tudi novi Ä?lan Brd Mehldau tria, saksofonistka Melissa Aldana, ki je kot prva Ĺženska instrumentalistka zmagala na slovitem tekmovanju Thelonious Monk Competition 2013, ter basist in kreativni direktor

Kreativno jazz kliniko bo spremljal koncertni program, povezan z Max klub Jazz festivalom. V ponedeljek ob 20.30 se bo v veliki dvorani doma kulture zaÄ?el koncert Big Banda RTV Slovenije s solisti Juretom Puklom, Lenartom KreÄ?iÄ?em in Tadejem TomĹĄiÄ?em, gost veÄ?era pa bo Jeff Tain Watts. V torek in Ä?etrtek bo koncert strokovno-umetniĹĄkih gostov klinike potekal v Max klubu, v sredo v orgelski dvorani glasbene ĹĄole, v petek v Galeriji Velenje, zaÄ?enjali pa se bodo ob 20. uri. ZakljuÄ?ni koncert udeleĹžencev klinike bo v soboto ob 18. uri v veliki dvorani glasbene ĹĄole.

Stanje nekulture MatjaĹž Ĺ alej

britanske zaloĹžbe Whirlwind Recordings Michael Janisch, ki bo predstavil glasbeno zaloĹžniĹĄki posel v 21. stoletju. đ&#x;”˛

Gambatte – naj se zgodi najboljĹĄe Po desetih letih delovanja v sklopu DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov se je keramiÄ?arska skupina Gambatte odloÄ?ila ustanoviti svoje druĹĄtvo. Tako od januarja letos delujejo pod imenom Kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo Gambatte.

V statut so med drugim zapisali, da zdruĹžujejo ljubitelje keramike in ustvarjanja z glino, da Ĺželijo svoje Ä?lane tudi izobraĹževati o razliÄ?nih tehnikah in naÄ?inih oblikovanja gline ter svoje znanje predajati na delavnicah, ĹĄirĹĄe cilje pa je pojasnila predsednica druĹĄtva Gambatte Viktorija Meh: ÂťV druĹĄtvu Ĺželimo keramiko pribliĹžati ljudem, zato izdelujemo uporabne predmete, posode in okrasne predmete, ki ljudem prinaĹĄajo lepo misel in pozitivno energijo. Predvsem pa so naĹĄa znaÄ?ilnost izdelki v veliki formi.ÂŤ Za novim druĹĄtvom Gambatte je Ĺže bogata desetletna zgodovina.

Ob prenovi vile Biance so izdelali prebivalce Velenja v naravni velikosti – rudarja z Ĺženo, Piko NogaviÄ?ko, babico, deklico ‌, v sklopu projektov Evropske prestolnice kulture so izdelali velike bele maske, ki danes krasijo steno ob vili Bianci. Doslej so sodelovali na petih mednarodnih

ÄŒlani druĹĄtva Gambatte so z glinenimi blazinami sodelovali na lanskem festivalu vezenja.

(Foto: arhiv druĹĄtva)

festivalih vezenja in med drugim izdelali glinene zavese, obleke skozi Ä?as, blazine. VkljuÄ?ili so se v praznovanje 55-letnice Velenja.

Z delavnicami in razstavami so sodelovali z domovi za starejĹĄe ter za Zimzelen v TopolĹĄici naredili 10 velikih glinenih kipov, za velenjski dom starejĹĄih pa figure iz zgodbe o Muci copatarici. Ob razliÄ?nih priloĹžnostih organizi-

rajo delavnice oblikovanja gline za osnovnoĹĄolce. Razstavljajo na spomladanskem cvetliÄ?nem sejmu ter ob koncu leta.

V druĹĄtvu Gambatte je trenutno 16 Ä?lanov razliÄ?nih starosti, poklicev in interesov, vse pa povezuje ljubezen do oblikovanja gline.

Njihov naÄ?in dela je projektni, ustvarjajo tematsko vodeno, a z veliko ustvarjalne svobode. Za

V Ĺ oĹĄtanju opus Slike Ĺ˝arka Vrezca Ĺ oĹĄtanj, 7. januarja – Na veÄ?er pred kulturnim praznikom so v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli razstavo akademskemu slikarju Ĺ˝arku Vrezcu iz Ljubljane. Z opusom Slike se je predstavil ĹĄoĹĄtanjskemu obÄ?instvu in utrdil sloves uspeĹĄnega avtorja, prejemnika kar 32 nacionalnih in mednarodnih nagrad, med drugim tudi dvakratne nominacije za PreĹĄernovo nagrado. Vrezec je imel do sedaj veÄ? kot 140 samostojnih razstav (ravno v tem Ä?asu razstavlja tudi v Leku), Ä?ez 500 skupinskih, njegova dela so bila na ogled v priznanih galerijah skoraj povsod po Evropi, v Kanadi in ZDA, na Kubi, Panami in ZdruĹženih arabskih emiratih.

Avtorja je predstavil Matija Plev-

nik, diplomiran umetnostni zgodovinar, in med drugim povedal: ÂťTeĹžiĹĄÄ?e njegovega ustvarjanja Ĺže veÄ? desetletij zaznamuje Ä?ista abstrakcija, po Ä?emer je javnosti

tudi najbolj poznan. Tudi priÄ?ujoÄ?a razstava nadaljuje VrezÄ?evo raziskovanje likovnega abstrahiranja, se pravi nepredmetne likovne umetnosti. Predstavljeno je veÄ?je Kajetan ÄŒop in Ĺ˝arko Vrezec

prvo leto samostojnega delovanja si je druĹĄtvo Gambatte v letni naÄ?rt med veÄ?jimi nalogami zapisalo delavnico in razstavo na pomladanskem cvetliÄ?nem sejmu, s posebnimi izdelki pa bodo zaznamovali tudi 60 let mesta Velenje. đ&#x;”˛

Diana JaneĹžiÄ?

ĹĄtevilo likovnih del intimnega, manjĹĄega formata (ustvarjena v tehniki akril na papirju, na principu kolaĹžiranja), ki so postavljena drugo ob drugem. Slike so intimni dnevniĹĄki zapiski, ki postavljeni skupaj sestavljajo linearen Ä?asovni trak, preĹžet z vsakokratnimi vsakodnevnimi razmiĹĄljanji, izkuĹĄnjami, obÄ?utki, skratka z izrazito osebno liriÄ?no noto. Posamezno delo je likovno dovrĹĄeno in je avtonomni likovni organizem z lastnim gibalom in logiko ‌ V dogodku je sodelovala Glasbena ĹĄola Frana Koruna KoĹželjskega Velenje, razstavo je uradno predal ogledu Kajetan ÄŒop, ki se je zahvalil avtorju za edinstven prispevek k programu galeriji in prazniku kulture. đ&#x;”˛

14. februarja 2019

MBK

V javnosti ĹĄe niso Ä?isto usahnile nedavne nacionalne kulturne tĂŠme, kot so vzpon in padec komika Borisa Kobala, ki se je kar sam dramsko pokopal ter po vseh neprimernih odzivih naredil sam svoj moralni kriĹž. Zabavno je bilo tako malo z distance prebirati komentatorje in kolumniste, kot so Desa Muck, Miha Mazzini, Tone PartljiÄ? ‌ Ĺ tevilni in polemiÄ?ni so bili odzivi tudi na socialnih omreĹžjih. Moj ogorÄ?eni prispevek v tej kulturni norosti je bil, da sem si enostavno izbrisal njegovo mobilno ĹĄtevilko z mobilca.

Nadaljevalo se je z vzponom, padcem in medijskim linÄ?em kulturnega ministra Dejana PreĹĄiÄ?ka. ÄŒez kaĹĄen dan se je zgodila tudi medijska podpora. Kako pa se politika pozna med sabo, najbolj zgovorno pove dejstvo, da ga je njegov strankarski predpostavljeni ves Ä?as svojega prvega medijskega odziva naslavljal s ÂťPraĹĄiÄ?ekÂŤ. Ĺ˝alostno je, kako malo se poznajo in kaĹĄne so zgodbe o strankarskem kadrovanju. Se je pa minister tudi odzval, pokesal, ponudil odstop skupaj z lokalnim sekretarjem in razdelil kulturno srenjo na dva pola. No, nekatere sorodne primerke bi morali kar nasilno odstaviti, saj se samozadostno oklepajo funkcij do skrajnih moĹžnosti.

Veter se ĹĄe ni polegel, ko je nastopil kulturni praznik. Spet se je nadaljevalo z vsakoletnim govorom vodje PreĹĄernovega sklada, ki je spet izstrelil puĹĄÄ?ice med kulturno srenjo. Mnogi so njegov govor kvalitetno postavljali pred tistega pred letom ali dvema. Dejstvo pa je, da bo MĂśderndorfer svoj mandat kljub lucidni kritiki kulturne politike zaznamoval predvsem z dejstvom, da vsakoletno da misliti in vedeti, kar si kritiÄ?en umetniĹĄki (in ne kulturni) ustvarjalec misli o politiki. Njegovi govori bodo zaznamovali mandat njegovega vodenja sklada in njegov naslednik bo moral stopiti v velike Vinkove Ä?evlje, vsaj kar se govorov in njihove pronicljivosti tiÄ?e. In kljub temu da veÄ?ina stvari drĹži, nisem prepriÄ?an, da bodo njegove besede spremenile pogled oblasti na kulturo. Narava politike se ne bo spreminjala, kultura je paÄ? pri nas eno najpomembnejĹĄih orodij strankarskih interesov, ki jo uporabljajo predvsem tako, da s kulturnim populizmom prepriÄ?ujejo mnoĹžice in si s tem utrjujejo oblast, hkrati pa ji ves Ä?as jemljejo.

Za kulturno birokracijo je prihodnost takĹĄna, kot jo slika visoka umetnost – nesprejemljiva, slepa, a zares jo slepi le njena obilna polsestra mnoĹžiÄ?na kultura. Umetnost postavlja spoznavne, razvojne, moralne in etiÄ?ne meje. MnoĹžiÄ?na kultura v dojemanju umetnika paÄ? ne. ObiÄ?ajni drĹžavljan je le slehernik, ni ustvarjalec, je potroĹĄnik in morda poustvarjalec. Glasbo potrebuje za ples in poĹžviĹžgavanje, sliko za dekorativo interierja, literaturo za poÄ?itniĹĄko zabavno-napeto branje, gledaliĹĄÄ?e za smeh in razvedrilo, film izkljuÄ?no za zabavo in sproĹĄÄ?anje razliÄ?nih primarnih funkcij strahu smeha, adrenalina ...

Ampak po tistem, kaj povpreÄ?nega ali nadpovpreÄ?no zavednega drĹžavljana muÄ?i, mori, Ĺžali, pa kulturna politika nima odgovora.

DrĹžavljan se premalo zaveda, da ne sme slepo zaupati kulturnim dobrinam v smislu kruha in iger. Vedno se ujame v to past. V kulturno politiko se je zasadilo in razraslo seme plevela, ki duĹĄi druĹžbo, duĹĄi predvsem tiste principe druĹžbe, ki jim pravimo morala, etika, celostni pogled na svet, prihodnost, tudi nacionalno ali lokalno, ali zdrava kmeÄ?ka pamet – Ä?e Ĺželite. Kaj nam bodo veliki odri, Ä?e ne bo denarja za program, Ä?e se bo na odrih dogajala preteĹžno zabava, Ä?e bodo lepo dekorirani, a vsebinsko prazni. Kaj nam bo lepa glasba, Ä?e je zapeta brez emocionalnega naboja, celo na slabe rimarske stihe, kaj nam bo poezija, Ä?e se ne najdemo v njej in je sama sebi namen ...

Kolegica kolumnistka s sosednje strani Ä?asopisa Ĺ pela KoĹžar in profesionalna kulturna novinarka je na osrednjem nacionalnem medijskem portalu nedavno objavila izvrsten kulturni zapis – kolumno z naslovom ÂťGre za stanje duhaÂŤ, o zgoraj omenjenih temah, poteh in stranpoteh kulture iz bliĹžnje kulturne preteklosti. Vredno jo je prebrati, tudi Ä?e se ne boste strinjali z vsem. Ali paÄ? morda, ker je kritiÄ?na in senzibilna novinarka. Ker sam prihajam iz kulturniĹĄke hiĹĄe in ob vsem tudi nekaj piĹĄem, pojem, riĹĄem, fotografiram, torej imam izkuĹĄnje iz produkcijske in postprodukcijske sfere, sem prepriÄ?an, da kulturo ubija nizko stanje duha, pomanjkanje vrednot. Tista nekultura, ki izhaja iz mase, tista kulturna politika, ki ne potrebuje etiÄ?nih, moralnih in ĹĄe kakĹĄnih vrednot, ki poÄ?ne dobro samo to, da zelo uspeĹĄno kulturno kadruje s svojimi kadri.

Tista, ki se ne drĹži osnovnih in univerzalnih moralnih vrednot.

Kulturo ubija tudi birokracija, ki postaja sama sebi namen v vseh sferah. Kot da si jo je drĹžava izmislila zato, da bodo imeli zaposleni politiÄ?ni pristaĹĄi stol in bodo ÂťnaĹĄiÂŤ na vseh poloĹžajih, ali pa, da je v statistiki pomembno ĹĄtevilo obiskovalcev in ne kvaliteta umetniĹĄkih gostov in dogodkov. Da je obiskan in lep dogodek lahko znotraj ĹĄe kako prazen. Ker polna dvorana ĹĄe ne pomeni kvalitete dogodka in visoka naklada in prodaja knjige ne pomeni bogate vsebine ... đ&#x;”˛ ÂťJa, psi lajajo, karavana pa gre dalje!ÂŤâ€

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 2. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

14. februarja 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Obiskala sta nas Miki in Robi iz skupine Victory V naĹĄem uredniĹĄtvu dobro vemo, da radia niÄ? ne ustvarja bolje od dobre glasbe! In tako vsak petek popoldne pripravljamo radijsko oddajo Glasbene novosti, v okviru katere iz tedna v teden v studio Radia Velenje vabimo glasbene goste, vÄ?asih pa z njimi poklepetamo tudi kar po telefonu.

Minuli teden sta bila z nami Miki in Robi iz skupine Victory. S seboj nista pozabila prinesti kitare, s pomoÄ?jo katere sta Ĺže pred oddajo razvnela razpoloĹženje v studiu.

DruĹženje v etru je nato potekalo v Ĺživo, med klepetom pa sta fanta veÄ?krat ubrano zaigrala in zapela. SliĹĄali smo lahko novosti, ob njih pa imeli tudi priloĹžnost obujanja spominov na Ä?ase, ko so bili Victory ĹĄe nekoliko prepoznavnejĹĄi kot danes.

Vse skupaj je naĹĄi moderatorki Karolini Destovnik (in verjetno tudi posluĹĄalcem) ustnice vleklo uĹĄesom naproti in naredilo ĹĄe eno lepo radijsko oddajo. TakĹĄnih si đ&#x;”˛ obetamo ĹĄe veliko.â€

Iz dnevne sobe je naslov novega albuma, na katerem bodo Alyini najveÄ?ji hiti v Ä?isto drugaÄ?ni preobleki. Alya je ploĹĄÄ?o ustvarila s svojim bendom, pri ustvarjanju pa sta se jim pridruĹžila harmonikar Jure Tori in Berislav BlaĹževiÄ? iz Parnega valjaka. Nad dogajanjem je bdel priznani producent Dejan RadiÄ?ević, ki je Ĺže sodeloval s Siddharto, Neisho in hrvaĹĄko skupino Vatra. In zakaj se je Alya odloÄ?ila, da album poimenuje Iz

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

pa sta glasbenika znova zdruĹžila moÄ?i in nastala je pesem Po tebi m i diĹĄi

noÄ?eĹĄ spustiti, " pravi glavni avtor besedila, kitarist Martin Lunder.

Los Ventilos so pod taktirko producenta Jerneja KrĹžiÄ?a skladbam Bolj poÄ?asi, Jeseni in 100-krat (okoli mene) dodali ĹĄe dve novi skladbi in izdali EP s petimi pesmimi, ki bo izĹĄel v liÄ?ni USB-stekleniÄ?ki na USB-kljuÄ?ku.

italijansko-egipÄ?anskih korenin Mahmood z avtorsko skladbo Soldi (Denar). Zmagovalec bo lahko, razen Ä?e se ne bo tej moĹžnosti odpovedal, predstavljal Italijo na letoĹĄnjem tekmovanju za pesem Evrovizije. Drugo mesto je osvojil Ultimo, prav tako predstavnik mlajĹĄe generacije, z balado I tuoi particolari, tretje pa trio moĹĄkih vokalov Il Volo s skladbo La musica che resta.

Grammyji so podeljeni V Los Angelesu je minulo nedeljo potekala Ĺže 61. podelitev prestiĹžnih glasbenih nagrad grammy.

Country pevka Kacey Musgrave je prejela pozlaÄ?eni gramofon za najboljĹĄi album leta (Golden Hour), skupaj pa je osvojila tri grammyje.

Childish Gambino je pobral ĹĄtiri grammyje, med njimi za posnetek leta (This is America).

Za najboljĹĄega novega

dnevne sobe? "Na lansko Valentinovo smo pripravili dva dvoranska koncerta, ki smo ju zapakirali v intimno sfero z rekviziti na odru, dajali so pravi obÄ?utek dnevne sobe – tam so bili lestenec, kavÄ?, posebne luÄ?i, sveÄ?niki, vaze ...

PoÄ?utili smo se naravnost odliÄ?no, tudi publika je bila zato ĹĄe bolj sproĹĄÄ?ena in domaÄ?a," je dejala Alya in dodala: "Po teh koncertih sem intenzivno razmiĹĄljala, kako takĹĄno stvar ujeti v moment in jo posneti, in tako je nastala nova ploĹĄÄ?a in koncept Iz dnevne sobe. "

Manca Ĺ pik in Isaac Palma znova zdruĹžila moÄ?i Skladba Oba, prva skupna pesem Mance Ĺ pik in Isaaca Palme, ki sta jo posnela konec leta 2016, je navduĹĄila mnoge ljubitelje slovenske zabavne glasbe in na spletni strani YouTube Ĺže pred Ä?asom presegla magiÄ?no mejo petih milijonov ogledov. Zdaj

1. ADI SMOLAR – Daj mi svoju ruÄ?icu 2. BOMB SHELL – Bodi ti 3. Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ feat. LEYA – Tebe ne dam Daj mi svoju ruÄ?icu je hudomuĹĄna pesem Adija Smolarja, ki je izĹĄla na njegovem zadnjem albumu z naslovom Prav zdaj. Album je izĹĄel oktobra lani po skoraj sedemletnem diskografskem premoru priljubljenega koroĹĄkega kantavtorja, na njem pa je deset novih skladb.

GLASBENE novice

Alya iz dnevne sobe

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

ljubezen. Skladba bo postala himna letoĹĄnje sezone resniÄ?nostnega televizijskega ĹĄova Ljubezen po domaÄ?e. Dobila je tudi video preobleko, pri kateri so poleg Mance in Isaaca sodelovali tudi nekateri udeleĹženci ĹĄova, ki smo jih videli v prejĹĄnji oddaji Ljubezen po domaÄ?e ali pa jih bomo videli v prihajajoÄ?i sezoni.

Los Ventilos in Raiven Ljubljanski rokerji Los Ventilos so lani s singlom Bolj poÄ?asi napovedali, da pod taktirko producenta Jerneja KrĹžiÄ?a odpirajo novo poglavje skoraj 20-letne kariere. Konec leta so objavili ĹĄe skladbo Jeseni, zdaj pa je na vrsti nova pesem z naslovom 100-krat (Okoli mene), ki je nastala kot duet s pevko Raiven. "Skladba govori o odnosu Ĺženske in moĹĄkega na Ä?ustveni prelomnici, ko ne veĹĄ, ali bi bil z nekom ali ne, ko veĹĄ, da ti ni do njegove bliĹžine, a ga

Zmagovalec Sanrema raper Mahmood s pesmijo Soldi V Sanremu se je minulo soboto z velikim finalom sklenil Ĺže 69. festival italijanske popevke. V gledaliĹĄÄ?u Ariston je v soboto znova nastopilo vseh 24 letoĹĄnjih nastopajoÄ?ih, na zapletenem glasovanju pa je slavil mladi pevec

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Posluh – Ker te ljubim Ansambel Lunca – ÄŒe bi le enkrat me objel Savinjski kvintet – Zgodba o sreÄ?i Igor in Zlati zvoki – Muzika PoskoÄ?ni muzikanti – Srce le eno v nama bije Slovenski zvoki – Moj dragi rad me ima Ansambel Livada – Valentinovo Gorenjski kvintet – Ko zaprem oÄ?i Kvartet Svit z Marino – Dobra volja Razigrani fantje – Ne prva ne zadnja

www.radiovelenje.com

JAN IN NINA Danes zveÄ?er, v Ä?etrtek, 14. februarja, bosta na velikem valentinovem koncertu v velenjski RdeÄ?i dvorani nastopila Jan Plestenjak in Nina PuĹĄlar. ZaÄ?elo se bo ob 20. uri, prva bo na oder s spremljevalno skupino stopila Nina, za njo pa ĹĄe Jan s svojim bendom.

DITKA Glasbenica Ditka predstavlja nov singel z naslovom Ljubi me, kot sonce sije. Skladba je delo Ĺže uglaĹĄene avtorske zasedbe – Ditka je ustvarila glasbo, avtor besedila je Feri LainĹĄÄ?ek, avtor aranĹžmaja pa Gorazd ÄŒepin.

RAIVEN Raiven bo po nastopu na Emi 16. febraurja, na katerem bo kot deseta nastopila s skladbo Kaos, izdala EP-ploĹĄÄ?o z naslovom REM, ki bo izĹĄla na

umetnika oziroma novo umetnico je bila proglaĹĄena mlada Britanka Dua Lipa, Cardi B pa je kot prva Ĺženska v zgodovini osvojila grammyja za najboljĹĄi rap album (Invasion of Privacy). H.E.R. je dobila grammyja za najboljĹĄi R&B album (H.E.R.), Drake pa za najboljĹĄo rap pesem (God's Plan), Lady Gaga in Bradley Cooper sta dobila grammyja za najboljĹĄi pop duet za pesem Shallow z albuma A Star Is Born.

Lady Gaga je skupaj osvojila tri grammyje, ki so jih sicer skupaj podelili v kar 81 kategorijah.

digitalnih platformah 17. februarja. Na ploĹĄÄ?o je uvrstila pet skladb: Ĺ irni ocean, Kralj Babilona, 13, Ledenik in Kaos.

GAĹ PER RIFELJ GaĹĄper Rifelj po decembrskem singlu ÄŒakaj me svojo glasbeno pot nadaljuje z valentinovim singlom. Tokrat je k sodelovanju povabil njemu zelo ljube Kvatropirce, skupaj pa so predelali eno najlepĹĄih ljubezenskih balad Jana Plestenjaka Moja ljubica.

SIDDHARTA V petek, 15. februarja, bo izĹĄla tudi vinilna verzija zadnjega albuma skupine Siddharta Nomadi. Na albumu bo tako kot na cedeju deset skladb, po pet na vsaki strani vinilke, tisti, ki so ploĹĄÄ?o naroÄ?ili pravoÄ?asno, pa bodo prejeli izvod s podpisi Ä?lanov skupine.

Naš ­čas, 14. 2. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

»Ali nisi ti govoril o tem, da bi bilo treba posodobiti železniško povezavo z Velenjem? Menda Slovenske železnice zdaj dejansko razmišljajo o tem,« je šoštanjski svetnik Boris Goličnik segel v roke svetniškemu kolegu in poslancu Francu Roscu. »Sem govoril, sem. Samo da jaz nisem mislil na del, o katerem se zadnje dni govori in bi prišel prav trgovcem s tujim premogom … Jaz sem mislil na obnovo proge proti Koroški. Očitno so me nekje napak razumeli ...«

14. februarja 2019

frkanje » Levo & desno «

Po starem Minil je pester praznik kulture. Veliko prireditev, še več besed. Zdaj pa spet vse po starem.

Nič se ne mudi Velenjski Premogovnik se ponaša z lepo urejeno muzejsko »jedilnico« globoko pod zemljo. Nekateri se bojijo, da bo kmalu ves premogovnik postal en sam muzej.

⏩

Čvek je mlade dame na sliki (od leve Brigita Kropušek Razinger, Biljana Škarja, Vesna Berločnik in Jožica Sofija Andrini) verjetno zalotil pri popoldanskem honorarnem delu.

Videti je, da so prevzele reklamo za Šaleški biser. Po nasmešku sodeč jim je bil kar všeč. Je pa Čvek ob tem slišal, da je včasih na takšnih srečanjih šampanjec tekel v potokih. Pa so očitno to sedaj ukinili. Verjetno zato, ker so ženske po šampanjcu še lepše ...

Staro za novo S pomočjo evropskih sredstev bomo namesto dosedanjega Starega Velenja dobili novega. Ampak namesto stare pekarne ne bomo dobili nove in namesto poslopja Stari trg 11 verjetno ne bomo dobili novega Čuka. Nekateri se bojijo, da bo na starem nekaj povsem novega, drugi pa vendarle upajo, da bo tudi novo kot staro.

Tehnični sodelavci Festivala Velenje Rok Rednak, Davorin Štorgelj in Gregor Fidej so se na predstavitvi Hotenj pojavili na odru, namesto da bi delovali izza njega, kot je to običajno. Je to nova oblika lastne produkcije Festivala Velenje, so se spraševali obiskovalci, ki tudi niso vedeli, ali se je novopečeni trio poimenoval Fuš band, ker ima težave z intonacijo, ali zato, ker kdaj pa kdaj takole nastopa mimo rednega dela.

No, z intonacijo naposled ni bilo nič narobe, torej …

Opozorila Poštarji tudi z napovedjo stavke opozarjajo na vse slabše pogoje dela. Vendar že dolgo za to niso krivi le psi.

Prešerna Le kdaj bomo dočakali čas, ko bomo vsi Slovenci prešerni?!

SLO – ZDA

ZANIMIVOSTI

V Rusiji izredne razmere zaradi severnih medvedov Oblasti na arktičnem delu Rusije, poimenovanem Nova Zemlja, so pred kratkim zaradi invazije severnih medvedov razglasile

v bližini vrtcev namestili dodatne zaščitne ograje, ljudi pa vozijo na delo s posebnimi vozili.

Hongkong zajeli divji prašiči V Hongkongu se prebivalci na ulicah, igriščih, v nakupovalnih centrih in še kje srečujejo z divjimi prašiči. Ti tam niso nič

je število divjih prašičev v mestu več kot podvojilo, zveri, ki vedno bolj očitno izgubljajo strah pred ljudmi, pa lahko tehtajo tudi do 200 kilogramov. Od leta 2014 so sicer zabeležili le 10 primerov napadov, a se je polovica njih zgodila lani. Oblasti so do zdaj preučile že veliko predlogov, kako bi lahko rešili t. i. prašičjo krizo, a do zdaj niso našle učinkovite rešitve.

Pri 97 letih vrnil vozniško dovoljenje

izredne razmere. Medvedi se namreč zbirajo v bližini naselbin, zabeležili pa so tudi primere, ko so vstopili v stanovanjska poslopja in celo napadli ljudi. V bližini naselbine Belušja Guba, ki je upravno središče Nove Zemlje, so jih opazili najmanj 52. Od šest do deset medvedov se na območju naselbine zadržuje stalno. »Ljudje so prestrašeni. Bojijo se zapustiti domove in njihov vsakdan je moten. Starši se bojijo pustiti otroke v šolo ali vrtec,« so zapisale lokalne oblasti. Da bi si vsaj delno zagotovili varnost, so

Iz Velike Britanije prihaja vest, da je tamkajšnji 97-letni princ Filip vendarle prostovoljno vrnil vozniško dovoljenje, potem ko se je pred kratkim zapletel v prometno nesrečo. Norfolška policija mu je že takrat priporočila, naj bo za volanom bolj pazljiv. Čeprav sam v nezgodi ni bil poškodovan, si je

nenavadnega, pravzaprav jih je vedno več. »So precej udomačeni in prijazni,« pravijo nekateri prebivalci, a dodajajo, da je treba vseeno biti previden, ko so v bližini otroci. V zadnjih petih letih se

ji je opravičil, sklenil pa je tudi, da vrne vozniško dovoljenje. Policija bo preiskavo o prometni nesreči kljub temu izpeljala do konca.

Pretep v domu starostnikov Policija v kanadskem okrožju Rideau Lakes je morala minuli teden posredovati v pretepu, ki je izbruhnil v enem od domov

starostnikov. V središču pozornosti sta bili dve starejši občanki, ki sta se sprli zaradi stola. Občanki, stari 79 in 86 let, sta želeli pri igri tombole sesti na isti stol, v svoji trmi pa nobena od njiju ni želela popustiti. Kot je pojasnila

policija, je prepiru sledil fizični obračun. Vanj so se vključili tudi preostali stanovalci. Na srečo do hujših poškodb ni prišlo, policistom pa tudi ni bilo treba izvleči lisic.

Modna revija hišnih ljubljenčkov V New Yorku je potekala 16. modna revija hišnih ljubljenčkov, na kateri so si lastniki domačih živali svoje štirinožne prijatelje oblekli v najrazličnejše kreacije. Živali so se tako spremenile v angele, neveste, ženine, lutke ...

Prvič se je po modni stezi sprehodil tudi pitbul, ki si pri hoji pomaga z invalidskim vozičkom.

Dogodek je imel tudi dobrodelno noto, saj so organizatorji sporočili, da bodo zbrana sredstva namenili organizaciji za reševanje in pomoč brezdomnim živalim v tem ameriškem velemestu.

Če bo že »potekel mandat« prvi dami Melaniji, se lahko na sam ameriški vrh zavihti senatorka slovenskega rodu Amy Klobučar oziroma Klobuchar. Tako lahko še naprej ostane, da bo v Združenih državah glavno besedo imela Slovenka.

Zatrpan koledar Komaj je minil 8. februar, že se bliža 8. marec. Vmes za ogrevanje pa še valentinovo. Po duševni hrani k bolj telesni.

Je že K? Predvsem z gospodarske strani že slišimo opozorila, da od KRIZE že marsikje čutijo vsaj K. Drugi pravijo, da še KR gre.

Ključar Danes je Valentin. Pravijo, da ima ključ od korenin. Kot dan zaljubljencev pa seveda tudi do src. In tako pomaga priti še do česa.

Nič pravljičnega Kar so nam obljubljali, še zdaleč nimamo. Slovenija ni še nikakršna pravljična dežela. Če je sploh še kaj pravljičnega, je to vsaj zimska idila. A kaj, ko še prave zime zadnji čas nimamo. No, vsaj za to (menda) ni kriva oblast.

Spet volitve ženska, v katero je trčil, zlomila zapestje. Le dva dni kasneje je spet sedel za volan in bil deležen številnih kritik. Ranjeni ženski je nato napisal pismo, v katerem se

Po lanskih domačih parlamentarnih in lokalnih volitvah nas letos čakajo evropske volitve. Tudi te vsaj nekateri jemljejo vse bolj resno.

NaĹĄ Ä?as, 14. 2. 2019, barve: CMYK, stran 13

13

MED VAMI

14. februarja 2019

Razpenjajo mavrico prijateljstva med generacijami Na OĹ Antona AĹĄkerca so zaznamovali 10-letnico projekta, ki s tesnim medgeneracijskim sodelovanjem krepi za dobre medosebne odnose najpomembnejĹĄe vrednote: spoĹĄtovanje, strpnost, poĹĄtenost, odgovornost Tina Felicijan

Otroci in uÄ?itelji OĹ Antona AĹĄkerca, starĹĄi ter babice in dedki, otroci iz Vrtca Velenje, uÄ?enci Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, Ä?lani Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje in stanovalci Doma za varstvo odraslih se Ĺže deset let sreÄ?ujejo na aktivnostih v sklopu projekta Razpnimo mavrico prijateljstva med generacijami. Na ĹĄoli so ga zasnovali, ker so otroci izrazili Ĺželjo po razvijanju vrednot, pomembnih za Ĺživljenje v soĹžitju kljub starostnim in drugim razlikam. Sami so tudi predlagali, da bi to dosegli s tesnejĹĄim sodelovanjem med generacijami. In tako je nastal projekt, ki v soustvarjanju uÄ?encev z otroki iz vrtca in CVIU ter medgeneracijskim sodelovanjem uÄ?encev s starejĹĄimi bogati Ĺživljenjske izkuĹĄnje vseh udeleĹžencev.

Ustvarjanje, kulturno udejstvovanje, gibanje

Otroci iz enot vrtca Vrtiljak in Najdihojca enkrat meseÄ?no pridejo na ustvarjalno sreÄ?anje z uÄ?enci, ki zanje pripravijo dejavnosti na temo ene od barv mavrice. UÄ?enci se poleg uÄ?iteljev preizkusijo kot mentorji pri izvedbi dejavnosti, tako pa tudi praktiÄ?no uporabijo

â?ą

preveÄ? prostega Ä?asa. Nekateri zaradi peĹĄanja moÄ?i ali bolezni ne zmorejo veÄ? poskrbeti za svoje osnovne vsakodnevne potrebe. ÂťMedgeneracijska solidarnost je v tem primeru ne le potrebna, ampak skoraj nujna,ÂŤ pravi in dodaja, Âťbolj ko se Ĺživljenje upoÄ?asnjuje, daljĹĄi in bolj enoliÄ?ni postajajo dnevi. Vsak dogodek, ki to enoliÄ?nost razbije, priÄ?akovanje dogodka, ĹĄe posebej pa moĹžnost pri tem aktivno sodelovati, v Ĺživljenje starostni-

Takole so se pred desetimi leti zaÄ?ele zdruĹževati generacije, ki se sreÄ?ujejo ĹĄe danes.

znanje, pridobljeno zlasti pri izbirnih predmetih. ÂťRazvijajo socialne veĹĄÄ?ine, Ä?ustveno empatijo ter krepijo obÄ?utek odgovornosti za mlajĹĄe. Ti pa v soustvarjanju in interakciji s starejĹĄimi navezujejo nove stike, razvijajo ob tem obÄ?utke samozavesti in samopotrditve ter premagajo morebitno negotovost ali strah ob stiku z neznanim ĹĄolskih okoljem,ÂŤ je koordinatorica projekta Marija GlinĹĄek opisala uÄ?inke aktivnosti na

Projekt je dobil dve mednarodni nagradi Evropske unije v okviru projekta generation@school (2012 in 2013), ĹĄola pa je v okviru razpisa za kulturno ĹĄolo dobila za projekt posebno priznanje.

mlajĹĄe in starejĹĄe, ki sodelujejo tudi na prireditvi Zapojmo skupaj ob 8. februarju, ko se jim pridruĹžijo prav vsi udeleĹženci projekta.

Teh je namreÄ? ĹĄe mnogo, pripadajo pa starejĹĄim generacijam. S starejĹĄimi druĹžinskimi Ä?lani, upokojenci in starostniki se uÄ?enci sreÄ?ujejo na raznih prireditvah in aktivnostih, ki potekajo v DVO. Skupaj pa obiskujejo tudi dejavnosti, kot so ustvarjalne delavnice, peka peciva ali sprehodi. Otroci, ki v mestih obiÄ?ajno Ĺživijo brez starih starĹĄev in se z njimi redko sreÄ?ujejo, nekateri pa nikoli, pogreĹĄajo izkustvo Ĺživljenja z nekom iz starejĹĄe generacije, na katerega bi se ob prijetnih sodoĹživetjih Ä?ustveno navezali ter preko njega spoznavali po-

sebnosti, spretnosti, znanje in vrednote njegove generacije, razlaga GlinĹĄkova in nadaljuje: ÂťS projektom Ĺželimo otrokom z razliÄ?nimi dejavnostmi omogoÄ?iti Ä?ustven stik s starejĹĄo generacijo, spoznavanje in tkanje skupnih doĹživetij, ki bodo kot pozitivna izkuĹĄnja vplivala na oblikovanje kasnejĹĄega osebnega odnosa do starejĹĄih.ÂŤ Poleg tega pa otroci pridobivajo novo znanje, izkuĹĄnje in spoznavajo modrosti, ki jim bodo pomagale v Ĺživljenju.

Ti se namreÄ? po tem, ko se upokojijo in se njihovi otroci osamosvojijo, pogosto sooÄ?ajo z osamljenostjo, enoliÄ?nostjo vsakdanjega Ĺživljenja, pomanjkanjem socialnih stikov in aktivnosti, s katerimi bi si zapolnili naenkrat kar

NaĹĄi tuji sopotniki o nas

Mojca Ĺ truc

Tudi njen moĹž je bil rojen v Uzbekistanu in je ĹĄtudiral v Tomsku, a svoje Ĺžene ni spoznal tam. Vsak zase sta tako odkrivala ostrino Sibirije, ki ni le iz trte zvita fraza. ÂťZima tam je zares huda. Ĺ e posebej, Ä?e prideĹĄ iz toplega okolja, kot je Uzbekistan. Toda tudi teĹžkim klimatskim pogojem se Ä?lovek prilagodi,ÂŤ pravi Kadyrova in pojasnjuje, da je v Sibiriji zima dolga pol leta, del tega obdobja pa je izrazito ostra. V Ä?asu, ko je to neposredno izkuĹĄala, je spoznala moĹža, ki je takrat Ĺže delal v Sloveniji. ÂťSem je priĹĄel sluÄ?ajno, takrat je kot strokovnjak sodeloval z Institutom JoĹžefa Stefana,ÂŤ pripoveduje Lilianna in se spominja, da je bilo miĹĄljeno, da bo v Sloveniji zaÄ?asno. Danes njen moĹž, ki je doktor fizike, dela kot vodilni strokovni sodelavec v velenjskem podjetju Artes. Lilianna je po izobrazbi uÄ?iteljica razrednega pouka, v Sloveniji je uspeĹĄno opravila strokovni izpit za podroÄ?je vzgoje in izobraĹževanja, nekaj let odrasle pouÄ?evala ruĹĄÄ?ino na Ljudski univerzi Velenje, trenutno pa dela na CVIU Velenje. ÂťNikoli si nisem mislila, da bom Ĺživela v tujini. To je namreÄ? povezano s tem, da je treba pretrgati nekatere vezi in se navaditi na novo okolje,ÂŤ pravi. Toda prihoda v Velenje ne bi opisala kot ĹĄok. ÂťNa zaÄ?etku mi je sicer bilo teĹžko, ker nisem

govorila jezika. Ampak prihod v lepo in urejeno okolje je kveÄ?jemu pozitiven ĹĄok,ÂŤ je dejala Kadyrova.

UÄ?enje slovenĹĄÄ?ine s pomoÄ?jo uÄ?benika

ÄŒeprav je bil obÄ?utek z zaÄ?etka bivanja v Velenju, ko je odprla okno in posluĹĄala ljudi z ulice ter jih skuĹĄala razumeti, pa nikakor ni ĹĄlo – nenavaden, se je priuÄ?ila tudi jezika. ÂťTakrat mi je moĹž ponudil uÄ?benik slovenskega jezika za tujce in odĹĄel v sluĹžbo,ÂŤ se spominja Lilianna in pravi, da je ĹĄlo tudi tako. Pripoveduje, da je pred kratkim posluĹĄala znanega ruskega novinarja, publicista in pisatelja, ki je razlagal, da je ruĹĄÄ?ina nelogiÄ?en jezik. ÂťMoram povedati, da je slovenĹĄÄ?ina v svoji nelogiÄ?nosti precej podobna ruĹĄÄ?ini,ÂŤ pravi naĹĄa sogovornica v smehu. Danes seveda ne uporablja veÄ? uÄ?benika za zaÄ?etnike, rada pa veliko

bere. ÂťBlizu so mi razliÄ?ne zvrsti literature in sem vesela, da jih dobro razumem in doĹživljam. Skoraj tako kot v ruĹĄÄ?ini,ÂŤ ĹĄe pravi Lilianna. Zaveda pa se, da se bo jezika uÄ?ila vse Ĺživljenje. ÂťSicer pa mislim, da se morate tudi vi – nosilci jezika – truditi, da ohranite njegovo lepoto,ÂŤ je svetovala. Doma Lilianna veÄ?inoma govori rusko, v naĹĄi mestni obÄ?ini Velenje je tudi lokalna turistiÄ?na vodnica v ruskem jeziku, letos pa vodi tudi kroĹžek ruĹĄÄ?ine na Univerzi za 3. Ĺživljenjsko obdobje.

Noben Rus se ne smeji rad

Ko se Kadyrovi vraÄ?ajo proti vzhodu, obiÄ?ajno obiĹĄÄ?ejo starĹĄe. Ti zdaj Ĺživijo na polotoku Krim in sami nimajo moĹžnosti, da bi priĹĄli na obisk v Slovenijo. ÂťSicer pa njihovo Ĺživljenje poteka obiÄ?ajno, nekaj teĹžav imajo v tistem delu sveta le bolj politiÄ?no aktivni,ÂŤ razmiĹĄlja Lilianna. Zaradi velikosti Rusije, ki povezuje 86 razliÄ?nih republik in regij in v kateri Ĺživi 140 milijonov prebivalcev, nerada posploĹĄuje o lastnostih tamkajĹĄnjih prebivalcev. ÂťEno pa je res skupno vsem: noben Rus se ne smeji rad,ÂŤ pravi in dodaja, da so to sicer zelo gostoljubni in odprti ljudje, a se preprosto ne smejejo, Ä?e nimajo razloga za to. ÂťÄŒe se vam nasmeji kakĹĄen Rus, ste lahko 100-odstono Lilianna Kadyrova je nekoÄ? Ĺživela v najveÄ?ji drĹžavi na svetu, prepriÄ?ani, da zdaj pa je zadovoljna v Velenju. se vam je na-

kov vnese neko novo Ĺživljenjsko energijo, veselje, cilj in smisel.ÂŤ Zato so sreÄ?anja z otroki zanje tako dragocena.

Kako naprej? ÂťZnan pregovor pravi, da se Âťzmagovalnega konja ne menjaÂŤ.

Seveda bo po 10 letih verjetno potrebno organizacijsko podobo projekta osveĹžiti s Ä?im novim, zamenjati kakĹĄno manj uÄ?inkovito aktivnost, a osnovna idejna zasnova in organizacijski koncept ostajata in bomo z njimaa poskuĹĄali zdruĹževati generacije tudi v drugem desetletju,ÂŤ je ĹĄe zapisala Marija GlinĹĄek. đ&#x;”˛

Veliko obiskovalcev ob kulturnem prazniku

ÂťTu je zdaj naĹĄ dom.ÂŤ Kot hÄ?i Rusinje in krimskega Tatara je prvih 16 let Ĺživljenja preĹživela v Uzbekistanu. Tam je obiskovala rusko ĹĄolo, po obveznem ĹĄolanju pa se je po razpadu Sovjetske zveze odloÄ?ila za ĹĄtudij v Rusiji. A ne v njenem glavnem mestu. Lilianna Kadyrova, ki Ĺže 15 let Ĺživi v Velenju, je ĹĄtudijska leta preĹživljala v mestu Tomsk v Sibiriji.

â?ą

Marija GlinĹĄek: ÂťPrepriÄ?ani smo, da je medgeneracijsko solidarnost mogoÄ?e vzpostaviti le, Ä?e jo kot vrednoto privzgojimo Ĺže otrokom ter kasneje mladostnikom.ÂŤ

smejal od srca. Neiskrenih in povrĹĄnih nasmeĹĄkov tam ni. Zakaj bi se smejal, Ä?e nimaĹĄ razloga?ÂŤ pojasnjuje razmiĹĄljanje Rusov VelenjÄ?anka Kadryova.

Prav nasmeĹĄki so bili tisto, kar je sama najprej opazila, ko je priĹĄla med nas. ÂťMoj prvi vtis je bil, da se v Sloveniji veliko smehljate,ÂŤ pravi in se spominja nasmeĹĄkov iz trgovine ali poĹĄte. Danes se jih je vsaj malo nalezla tudi sama. Z moĹžem sta od lanskega septembra Ä?lana plesne skupine TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek, v kateri uĹživata v srednjeveĹĄkih plesih, ki jih jemljeta kot hobi in naÄ?in druĹženja.

Življenje gradi v Velenju

Pri nas jo je presenetilo tudi to, da je drĹžava tako majhna. ÂťTukaj se mi zdi, da imam vse pri roki. V nekaj urah si lahko na morju ali v drugi drĹžavi,ÂŤ pripoveduje. Ko je ĹĄe ĹĄtudirala, je za pot iz Tomska do sosednjega mesta potrebovala od ĹĄtiri do pet ur voĹžnje z avtomobilom. ÂťKar je blizu,ÂŤ dodaja.

Prednost Velenja vidi v tem, da je mesto urejeno, lepo in polno varnih con za peĹĄce, ki omogoÄ?ajo samostojnost tudi njeni hÄ?eri. ÂťZame je to majhno mesto, v katerem je mogoÄ?e hoditi peĹĄ, kar je ĹĄe ena velika prednost,ÂŤ ĹĄe pravi in izpostavlja, da rada Ĺživi tu, Ä?eprav je morda manj moĹžnosti za sluĹžbo kot v kakĹĄnem veÄ?jem mestu. S teÄ?ajev ruĹĄÄ?ine pozna mlade Slovence, ki hrepenijo po Ĺživljenju v veÄ?jih mestih, ona pa si Ĺživljenje zdaj gradi v Velenju. ÂťTu je zdaj naĹĄ dom,ÂŤ poudarja in dodaja, da se je tu vedno poÄ?utila sprejeto in da je hvaleĹžna za prijatelje, ki jih je naĹĄla đ&#x;”˛ med nami.

Velenjski muzealci so ob slovenskem kulturnem prazniku v svojih enotah na Velenjskem gradu, v HiĹĄi mineralov, v Muzeju usnjarstva na Slovenskem, v Spominskem centru 1991 in v Galeriji F-bunker brezplaÄ?no odprli vrata in povabili obiskovalce, da praznujejo z njimi. Tudi letos je bil odziv izjemno dober, saj so na Velenjskem gradu gostili veÄ? kot 1500 obiskovalcev, v vseh naĹĄtetih enotah skupaj pa kar veÄ? kot 2050 obiskovalcev. V soboto, 16. februarja, bodo ob 17. uri na Velenjskem gradu pripravili sobotno glasbeno popoldne z naslovom ÂťPovodni moĹž na Velenjskem graduÂŤ.

Na tokratnem sobotnem koncertu bodo sodelovali uÄ?enci oddelka za harmoniko Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. đ&#x;”˛

KnjiĹžna fundacija zbira predloge Velenjska knjiĹžna fundacija in 18. Mednarodni Lirikonfest Velenje vabita k predlaganju kandidatov za 16. podelitev mednarodne Pretnarjeve nagrade – Ä?astnega naslova ambasador slovenske knjiĹževnosti in jezika 2019 ter k objavi izvirne in prevedene vrhunske poezije XXI. st. v festivalnorevijalni antologiji Lirikon21. Vabilo je odprto do 8. marca 2019, nagrada pa bo skupaj z velenjico – Ä?aĹĄo nesmrtnosti, Lirikonovim zlatom in krilato Ĺželvo podeljena na festivalni Akademiji PoetiÄ?na Slovenija 2019. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 14. 2. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

REPORTAŽA

14. februarja 2019

Divjad v ĹĄaleĹĄkih gozdovih

Kaj lovci (lahko) poÄ?nejo?

Pri varuhih gozda in zaĹĄÄ?itnikih kmetijskih povrĹĄin – lovcih, smo se pozanimali, kakĹĄno je aktualno stanje divjadi v ĹĄaleĹĄkih gozdovih, pa tudi v urbanem okolju Tina Felicijan

Katere prostoĹživeÄ?e Ĺživali so v gozdovih v Ĺ aleĹĄki dolini in okolici najbolj pogoste, katere so ogroĹžene in katere so iz naravnega okolja izginile? So sreÄ?anja z njimi bodisi v gozdovih bodisi v urbanem okolju pogosta? So lahko nevarna? Ne nazadnje, kdo in kako skrbi za vitalnost in pestrost Ĺživalskega sveta v naravi? Med drugim so to lovci, ki poroÄ?ajo, da na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline sreÄ?ujejo veliko razliÄ?nih vrst divjadi: srnjad po vsej okolici Velenja in tudi v mestu, damjake na obmoÄ?ju Turna, divje praĹĄiÄ?e vsenaokrog, lisice tako v gozdovih kot ob cestah in v mestih, ponoÄ?i ĹĄtevilne jazbece in polhe, za katere je dovoljen odlov, pretkane kune niso redke, jih pa redko vidijo, prav tako razigrane poljske zajce, ki pridejo na plano predvsem zgodaj zjutraj. V viĹĄjih predelih obrobja Ĺ aleĹĄke doline opaĹžajo tudi medvede, ki te kraje preÄ?kajo med selitvijo na avstrijsko KoroĹĄko. Nedavno pa so se tod naselili tudi ĹĄakali. Nekatere Ĺživali pa so iz naravnega okolja izginile.

Gozdni robovi potrebujejo posebno nego

Lovci pozorno spremljajo stanje na gozdnih robovih, ki so izjemnega pomena za Ĺživljenje drobne divjadi. Tam namreÄ? gnezdijo mnoge ptice in Ĺživijo divji zajci, katerih populacija znova naraĹĄÄ?a, medtem ko jih nedavno sploh ni bilo videti. Lovci povedo, da je vÄ?asih na tem obmoÄ?ju Ĺživelo veliko divjih rac in fazanov. Slednjih ni veÄ?. V 70. in 80. letih so jih v naravo intenzivno vlagali – po 200 vsako leto, a se zaradi izsekavanja grmiÄ?evja in drugih kmetijskih posegov v gozdne robove niso prijeli. Zadnjih nekaj let ponovno poskuĹĄajo, a bolj zato, da bi ljudje sploh videli fazane v naravnem okolju. PreĹživijo namreÄ? ne.

Race pa so stalne prebivalke tudi mestnih delov reke Pake. ÂťA

Divje Ĺživali v urbanem okolju

Ä?e natanÄ?neje pogledate, opazite, da prevladujejo samÄ?ki – tisti pisani. Ker so rjave, torej samiÄ?ke, v veliki manjĹĄini, je tudi naraĹĄÄ?aja vedno manj,ÂŤ nas lovec Bogdan Dolenc pouÄ?i, da vtis o veliki populaciji rac pri nas pravzaprav vara.

Srnjad je zdesetkana

Ker je prejĹĄnja huda zima, ko je bilo na viĹĄje leĹžeÄ?ih predelih tudi meter snega, zelo prizadela srnjad, se lovci v letoĹĄnji intenzivno ukvarjajo z njo. ÂťV pretekli zimi je veliko srnjadi poginilo.

Zato je v letoĹĄnji ĹĄe toliko bolj pomembno, da ljudje srnjadi ne preganjajo, da nadnjo ne spuĹĄÄ?ajo psov,ÂŤ opozarja sogovornik, ki na terenu od mnogih kmetovalcev sliĹĄi, da so obiski srnjadi v bliĹžini hiĹĄ in vrtov v primerjavi s prejĹĄnjimi leti izjemno redki. Za to so poleg naravnih okoliĹĄÄ?in krivi tudi psi, ki jo preganjajo. ÂťSrnji mladiÄ? je zelo nebogljen in ne more ubeĹžati psu. V Ä?asu visokega snega tudi srne ne morejo dolgo beĹžati. Pes jih lahko preganja do smrti. Kmetje nas velikokrat pokliÄ?ejo, da so naĹĄli raztrgano srno, pa ne le v odmaknjenih gozdovih, ampak tudi v primestnih.ÂŤ Tudi po obilnih jesenih, kakrĹĄna je bila letoĹĄnja, je Ĺživljenje

Predsednik Lovske druĹžine Velenje Bogdan Dolenc: ÂťLovci skrbimo za gozdove, travnike, ĹĄirĹĄo okolico in vsa prostoĹživeÄ?a bitja v njej. Glede na to, da smo prostovoljno druĹĄtvo in nimamo veliko pooblastil za ukrepanje v primeru zaznanih krĹĄitev, imamo veliko odgovornost.ÂŤ

divjadi pozimi trdo. Lovci divjadi ne smejo hraniti. Lahko postavljajo privabljalna krmiĹĄÄ?a predvsem za praĹĄiÄ?e, da jih odvrnejo od travin in v rodnem Ä?asu od njiv. Glede na trenutne razmere kaĹže, da bo letoĹĄnja zima blagodejna za divjad, predvsem za srne, ki so najbolj obÄ?utljive.

ÂťSrne so postale del naĹĄega urbanega okolja. VeÄ? jih sreÄ?amo v mestu kot v okolici, ni jih veÄ? strah ljudi. Lani smo reĹĄevali srno, ki se je zataknila v ograjo pri OĹ Livada. Drugo smo naĹĄli na obmoÄ?ju Ĺ olskega centra Velenje, ko se je zatekla v garaĹžo.

Predlani smo srno naĹĄli v garaĹži Mercatorjevega centra. Skorajda mestna Ĺžival je postala tudi kuna.ÂŤ *** Volkov tu ni. So se pa s HrvaĹĄke priselili sorodniki volkov in psov – ĹĄakali. Ti so zelo podobni lisici, a so nekoliko veÄ?ji in temnejĹĄe barve. ÂťV Ĺ aleĹĄki dolini smo jih Ĺže opazili. Divjadi naredijo veliko ĹĄkode. A so zaĹĄÄ?iteni. Ne smemo jih omejevati, da ne bi ogroĹžali divjadi. Za Ä?loveka niso nevarni, ker so plaĹĄni. ÄŒe ga sluÄ?ajno opazite med hranjenjem, pa raje ne silite vanj.

V zadnjem Ä?asu je tudi v naseljih v Ĺ aleĹĄki dolini veliko divjih Ĺživali. ÂťVelenje slovi po polnih gozdovih,ÂŤ pravi sogovornik, in nadaljuje, da je to obmoÄ?je sicer specifiÄ?no, ker je tako gosto poseljeno, da divje Ĺživali nimajo veÄ? veliko prostora. ÂťDa se prehranijo, gredo v naselja.ÂŤ Ne opazimo jih, ker na plano pridejo ponoÄ?i. Pogoste so kune in lisice. VÄ?asih z gozdnega obmoÄ?ja Ĺ kal na prosto pridejo damjaki. ÂťNa obmoÄ?ju Ĺ kalskega jezera, konjeniĹĄkega kluba, v smeri Ĺ enbrica, kjer so prehodi damjakov, predvsem ponoÄ?i in zgodaj zjutraj velja posebna previdnost.

Damjaki so lahko teĹžki tudi sto kilogramov in lahko na avtomobilu naredijo veliko ĹĄkodo,ÂŤ opozarja poznavalec prostoĹživeÄ?ih Ĺživali v Ĺ aleĹĄki dolini.

Kadar je sezona lova na doloÄ?eno vrsto divjadi odprta, je veliko odstrelijo ob cestah. Na cesti od Velenja do Celja se zgodi veliko prometnih nesreÄ? zgolj zaradi divjadi. ÂťSamo lani smo s ceste od RdeÄ?e dvorane do Velenjke pobrali preko 30 kadavrov srnjadi. Ta zdaj Ĺživi na obmoÄ?ju trim steze. VÄ?asih se je lahko porazgubila po sadovnjaku. Odkar je na tem griÄ?u travina, se srne ni-

*** V ĹĄaleĹĄkih gozdovih upada ĹĄtevilo srnjadi.

Populacije ostalih Ĺživali so stabilne ali naraĹĄÄ?ajo, kar velja predvsem za divje praĹĄiÄ?e.

Ti se ĹĄe niso spustili v naselja. ZadrĹžujejo se na podeĹželskih travnikih in ne silijo v ljudi. Ti jih vidijo bolj poredko, veÄ?krat pa lahko zaznajo njihov specifiÄ?ni vonj. Predvsem so ĹĄtevilni v AndraĹžu, Ĺ entilju in Stebovniku. Se namreÄ? hitro mnoĹžijo – samica lahko prviÄ? skoti Ĺže pri devetih mesecih, prijajo jim podnebne razmere, tudi hrano zlahka najdejo. *** ÂťProstoĹživeÄ?e Ĺživali niso Ä?loveku nevarne, Ä?e ne sili vanje,ÂŤ pravi Bogdan Dolenc. *** Veliko ĹĄkode na kmetijskih povrĹĄinah naredi siva vrana, odkar je odlagaliĹĄÄ?e odpad-

Lovska druĹžina Velenje na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline deluje Ĺže od leta 1947. Organizirana je kot druĹĄtvo, financira se iz Ä?lanarin, Ä?lani delujejo prostovoljno, njihova nagrada pa je, da lahko veliko Ä?asa preĹživijo v naravi in vidijo tisto, kar drugi obiÄ?ajno ne, pravi predsednik Bogdan Dolenc. Lovska druĹžina plaÄ?uje koncesnine za uporabo zemljiĹĄÄ?, lovci stanje divjadi urejajo po naÄ?rtih Zavoda za kmetijstvo in gozdarstvo, odstrele opravijo po nalogu ministrstva, odstreljeno Ĺžival lahko za lastno uporabo ali prodajo odkupijo od drĹžave, ki je lastnica vse divjadi, del izkupiÄ?ka pa namenjajo tudi prepreÄ?evanju ali odpravi ĹĄkode, ki jo na kmetijskih povrĹĄinah naredi divjad.

Lovska druĹžna je odgovorna za vzpostavljanje in ohranjanje ravnovesja prostoĹživeÄ?ih Ĺživali. Urejajo divjad ob cesti in na cesti, skrbijo za gozdne robove in Ĺživali, ki tam prebivajo, za srnjad in drugo divjad. Opravljajo lovsko Ä?uvajsko sluĹžbo – nadzorujejo krivolov, obveĹĄÄ?ajo inĹĄpektorje o krĹĄitvah v gozdovih, kot je spuĹĄÄ?anje psov s povodcev, odlaganje odpadkov, drugo onesnaĹževanje. Poleg tega pobirajo kadavre divjih Ĺživali, ki poginejo v prometnih nesreÄ?ah. Redno se udeleĹžujejo sreÄ?anj s policisti in Ä?lani civilne zaĹĄÄ?ite ter izvajajo vaje za primere raznih naravnih nesreÄ?. Lovci so namreÄ? izvrstni poznavalci razliÄ?nih terenov, stranpoti in mnogih skritih kotiÄ?kov. ÂťNaĹĄe delo je Ä?edalje bolj obseĹžno, naĹĄa organizacija pa je vse starejĹĄa in zaradi pritiskov urbanega okolja vseh nalog ne bo veÄ? zmogla opravljati,ÂŤ razmiĹĄlja Bogdan Dolenc.

Najbolj aktivni Ä?lani so namreÄ? starejĹĄi od petdeset let. Mladi se za ta hobi oziroma ĹĄport le redko odloÄ?ijo. ÂťZahteva veliko obveznosti, finanÄ?nih vloĹžkov v opremo, ne nazadnje tudi za oroĹžje, ki pa je po danaĹĄnji zakonodaji zgolj ĹĄe za v omaro.

Uporablja se lahko le za razredÄ?enje kake divjadi ali za odstrel bolnih Ĺživali,ÂŤ razlaga in vseeno sporoÄ?i dobro novico: ÂťV svoje vrste smo zadnji dve leti prejeli devet lovcev, mlajĹĄih od 30 let, kar nas je sila razveselilo. To je fenomen v Sloveniji.ÂŤ majo veÄ? kam zateÄ?i, zato begajo Ä?ez cesto,ÂŤ pojasnjuje sogovornik in opozarja: ÂťProstoĹživeÄ?e Ĺživali se do konca borijo za Ĺživljenje. Na cesti poĹĄkodovana srna ali jazbec sta zelo nevarni Ĺživali.

Nikomur ne svetujem, da sam posreduje, Ä?e Ĺžival v prometni

kov pri jezerih zaprto, pa je pogosta tudi v mestu, kjer razmetava smeti. *** Ljudje krÄ?imo Ĺživljenjski prostor divjadi.

Ne le urbana srediĹĄÄ?a, tudi njihova okolica je vse bolj pozidana, travniki so oÄ?iĹĄÄ?eni, grmiÄ?evje je izsekano, starih divjih travin ni veÄ?. NajboljĹĄa hrana za divje Ĺživali je v bliĹžini Ä?loveĹĄkih bivaliĹĄÄ?. Ĺ e posebej na vrtovih. *** LisiÄ?ja steklina je z rednim cepljenjem praktiÄ?no iztrebljena. Zadnjih 30 let lovci niso naĹĄli obolele lisice. Te bolj muÄ?ijo garje, ki se prenaĹĄajo tudi na domaÄ?e Ĺživali. Tudi zato jih ne gre spuĹĄÄ?ati v gozd, Ä?eprav lovci redno zagotavljajo odlov okuĹžene lisice.

Pes je ĹĄe vedno volk

Kaj pa, ko urbana Ĺžival pride v divje okolje? UdomaÄ?eni psi niso redni obiskovalci gozdov le na podeĹželju, ampak tudi v neposredni okolici naselij. Mnogi prebivalci mest imajo pse in jih vodijo v naravo. Premalo pa se zavedajo, da so psi ĹĄe vedno volkovi, pravi Bogdan Dolenc. ÂťPsa sam nagon sili v to, da preganja divjad,ÂŤ opozarja in dodaja, da lovci v gozdovih vidijo toliko zapuĹĄÄ?enih in klateĹĄkih maÄ?k in psov kot nikoli prej. Veliko je tudi psov, ki jih ljudje brezvestno spuĹĄÄ?ajo s povodcev. Te Ĺživali naredijo ogromno ĹĄkode. ÂťPopulacija poljskega zajca je bila v Ĺ aleĹĄki dolini dokaj visoka. Zdaj moraĹĄ imeti sreÄ?o, da vidiĹĄ veÄ? kot enega,ÂŤ je dal za primer. đ&#x;”˛

V Cirkovcah se mladi vse bolj vkljuÄ?ujejo v delo Cirkovce so po ĹĄtevilu prebivalcev sicer majhne, delijo se na Ĺ kalske in Ĺ martinske Cirkovce, naĹĄtejejo 73 hiĹĄ ter okoli 220 prebivalcev. Mladi postajajo v kraju vse bolj aktivni, kar nekaj jih je v novem svetu krajevne skupnosti, ki ga vodi Dani Avbreht. Takoj po izvolitvi so poprijeli za delo in tudi izpeljali kar nekaj aktivnosti. ÂťOrganizirali smo miklavĹževanje. MiklavĹž je v spremstvu parkeljnov in angelÄ?kov obiskal otroke po domovih in jih obdaril s skromnimi darilci, med katerimi ni manjkala tudi ĹĄiba. V prostorih osnovne ĹĄole je otroke sredi decembra obiskal Dedek Mraz. Seveda pa smo poskrbeli tudi za kulturni program in prijetno druĹženje; pripoveduje Dani Avbreht, ki doda, da so pred

nesreÄ?i ne pogine. Posledice so lahko hude. ÄŒe na cesti zbijete divjo Ĺžival, nemudoma pokliÄ?ite 113. Lovci imamo organizirano 24-urno deĹžurstvo in na poziv policije pridemo in ukrepamo.ÂŤ

LetoĹĄnjega pohoda se je udeleĹžilo rekordno ĹĄtevilo krajanov, kar 68.

prazniki obiskali tudi svoje najstarejĹĄe krajane in jih skromno obdarili.

V krajevni skupnosti imajo tudi zelo aktivno ĹĄportno in kulturno druĹĄtvo, ansambel bratov Avbreht. Oba s svojim delom povezujeta krajane in skrbita za vse veÄ?jo prepoznavnost Cirkovc. Ĺ portno druĹĄtvo je organiziralo med drugim Ĺže 20. tradicionalni pohod po obronkih krajevne skupnosti, na katerem so ĹĄe posebej poskrbeli za otroke, ki so iskali skriti zaklad.

Ansambel bratov Avbreht pa je organiziral prav tako Ĺže tradicionalno koledovanje.

Letos naÄ?rtujejo ĹĄe kar nekaj prireditev. Bodo pa seveda tudi delavni, med drugim bi radi posodobili kar nekaj cestnih odseđ&#x;”˛ kov.

Krajani Kozjaka po poteh Ĺ tirinajste Na pobudo Ota GradiĹĄnika organizirajo krajani PaĹĄkega Kozjaka pohod od koÄ?e na PaĹĄkem Kozjaku do Ojstrice in se tako poklonijo spominu Ĺ tirinajste divizije.

LetoĹĄnji pohod bo potekal to soboto, zaÄ?eli ga bodo ob 9. uri pri planinski koÄ?i in jo druĹžno mahnili po zasneĹženih poteh.

Sicer pa bodo potekale tradicionalne prireditve v spomin na pohod Ĺ tirinajste na Ĺ tajersko prihodnji konec tedna. VeÄ?je slovesnosti bodo pripravili v Paki, v OsreĹĄkih peÄ?eh in pri đ&#x;”˛ Ĺ˝lebnikovi domaÄ?iji.

NaĹĄ Ä?as, 14. 2. 2019, barve: CMYK, stran 15

BISERI maturantskega plesa

Upam, da boste fantje letos drugaÄ?ni, zanimivejĹĄi in bolj samosvoji, ter se ne boste slepo prepustili modnim napotkom vaĹĄih soplesalk. SreÄ?no!

Fantje, bodite samosvoji!

KlasiÄ?ni kroji, zapete kravate, temne obleke in detajli v barvi soplesalkine obleke naj letos ostanejo v omarah.

Moja hÄ?i rada reÄ?e, da so nekateri pari na ĹĄoli naravnost diabetiÄ?ni. Bolj ko razmiĹĄljam, bolj ugotavljam, da je takĹĄna tudi veÄ?ina plesnih parov na maturantskem plesu. Pa ne v ljubezenskem smislu, temveÄ? v barvni usklajenosti pleĹĄoÄ?ih. Ne morem verjeti, da se fantje ne znate postaviti zase! Pa kaj, Ä?e je njena obleka zlata z rdeÄ?imi maki in vijoliÄ?nimi pikami ‌ Ni ti treba obleÄ?i vijoliÄ?ne srajce, si zapeti zlatega metuljÄ?ka in zatakniti rdeÄ? robÄ?ek, da bosta usklajena! Besedo usklajenost so punce dodobra izkoristile zase. Ampak maturantski ples je tudi tvoj – tvoja zabava, tvoje dobro poÄ?utje, tvoji spomini. Verjetno se bo veÄ?ina strinjala z menoj: niste na tekmovanju profesionalnih plesalcev in ne pojete v pevskem zboru. Greste na maturantski ples! ÄŒe tvoja plesalka in njena mama vseeno vztrajata pri Âťbarvni usklajenosti,ÂŤ ker je to ÂťohÂŤ in ÂťahÂŤ in one Ĺže vedo, jima suvereno povej, kakĹĄna bo tvoja barva oblaÄ?il, pa naj jo plesalka ujame. HoÄ?e, noÄ?e? Pa kaj ‌ Zakaj bi se vedno prilagajali fantje?! Ĺ˝e prav, moram priznati tudi, da je te frdamane diabetiÄ?ne barvne usklajenosti iz leta v leto manj ‌ In kaj pravijo trendi za leto 2019? Nikakor se noÄ?e posloviti denim, ki je tokrat svetel in spran. Na modnih pistah so veÄ?ni Ĺžamet, bombaĹž, svila, pa tudi guma oziroma lateks. PriĹĄli so na videz

Kaj je tisto, zaradi Ä?esar menite, da je taborniĹĄtvo eden najboljĹĄih naÄ?inov Ĺživljenja?

Dejstvo, da lahko prek tabornikov otroci razvijejo razliÄ?ne veĹĄÄ?ine, ki jim koristijo pri osebni rasti. Mislim na Ä?isto konkretne motoriÄ?ne sposobnosti, mentalne sposobnosti, natanÄ?nost, znanje prve pomoÄ?i, pripravo hrane, nekaj reda in discipline, skrb za higieno in Ä?istoÄ?o in tudi socialne veĹĄÄ?ine, ki pridejo do izraza v vodih. Taborniki imamo moto, da ustvarjamo boljĹĄi svet, in to poÄ?nemo z vzgojo.

Je za tabornika primeren vsakdo, ki to Ĺželi biti?

V mladih letih res. Nekatere je sicer treba nekoliko bolj pouÄ?iti, ampak mi imamo radi vse otroke.

RJZ velja za enega najveÄ?jih v Sloveniji. V Ä?em je recept za tak uspeh?

To je rezultat dela vodnikov in vodstva v zadnjih 50 letih. Vodstvo je odigralo veliko vlogo, ker je vodnikom vedno nudilo podporo, vodniki pa so bili tisti, ki so znali motivirati otroke tako, da so ti navduĹĄili tudi svoje vrstnike.

Pa bi bilo treba koga posebej izpostaviti?

TakĹĄnih je veliko.

Lahko bi zaÄ?eli z rodom Pusti grad Ĺ oĹĄtanj, saj so njihovi Ä?lani pomagali pri ustanovitvi naĹĄega rodu.

Razmah taborniĹĄtva v Velenju so nato omogoÄ?ili predvsem peda-

15

BISERI, INTERVJU

14. februarja 2019

ne ujemajoÄ?i se potiski in barvni kontrasti, ovratne rute in ĹĄali pa so letoĹĄnji Âťmust haveÂŤ. Tudi Ä?e si minimalist, se lahko pridruĹžiĹĄ temu trendu: dolg ĹĄal in videz barvni ton na ton. Za eksotiÄ?nost pa si lahko omisliĹĄ suknjiÄ? ali plaĹĄÄ? v Ĺživalskih vzorcih, kot so tiger, kaÄ?a in leopard.

MoĹĄke obleke niso samo temne, ampak so tudi svetle in barvite. Prekratke hlaÄ?e, izpod katerih gledajo nogavice, ki so v barvnem odtenku hlaÄ? (denimo rjave hlaÄ?e in oranĹžne nogavice), prekratke hlaÄ?e z zavihki ... Preko obleke se ĹĄe vedno prilegajo bomber jakne v metalnih barvah s kapuco ali pa novost: gumijast plaĹĄÄ? oz. plaĹĄÄ? iz lateksa.

Videti boĹĄ spektakularno!

Vsepovsod je prisoten maximalizem in meĹĄanje razliÄ?nih stilov. Pobrskaj po dedkovih predalih za retro uro.

Na modnih pistah so vladali z dolgim pasom prepasani suknjiÄ?i ter pasovi, ki spominjajo na ĹĄiroke in okraĹĄene boksarske. Ker se vedno bolj uveljavlja uliÄ?na moda, so ĹĄe vedno prisotni ĹĄportni copati, vendar tokrat v luksuzni in elegantni izvedbi. Zanimiva in modna lahko postane tudi ÂťoversizeÂŤ pletenina, ki bo nadgradila tvoje oblaÄ?ilo. Preveliki so lahko tudi plaĹĄÄ?i, vendar je treba paziti, da je spodaj Âťslim fitÂŤ obleka.

In najbolj modni barvi za leto 2019?

OranĹžna in beige/beĹž. Prisotni pa sta tudi veÄ?na Ä?rna in siva v kombinaciji s svetlo modo.

đ&#x;”˛

Na slovenskih modnih pistah smo lahko letos namesto lesenih metuljÄ?kov obÄ?udovali pleksi metuljÄ?ke.

StareĹĄina RJZ Ĺželi, da bi tabornike prepoznavali kot poĹĄtene in odgovorne TaborniĹĄki rod Jezerski zmaj (RJZ), ki letos obeleĹžuje 50 let delovanja, je tik pred vstopom v to leto (26. decembra 2018) potrdil novega stareĹĄino – AleĹĄa OjsterĹĄka – LeĹĄija je nasledil Andrej Ĺ mit – MiĹĄko – Po dobrem mesecu dni delovanja v novi vlogi si sedanji stareĹĄina Ĺželi biti predvsem dober zgled taborniĹĄtva gogiki v naĹĄih vrstah, ki so tabornike pripeljali na ĹĄole. Tu bi izpostavil teto Hermo oziroma Hermo Grozdnik in pa seveda Antona De Costo – Sineta. Poleg njiju so seveda zasluĹžni tudi vsi predhodni stareĹĄine, naÄ?elniki in vodje vodniĹĄkih ĹĄol.

Je Ä?lanstvo v rodu ves Ä?as naraĹĄÄ?alo ali so se pojavljala nihanja?

Nihanja so povsem normalna, tudi v naravi jih sreÄ?ujemo. Ĺ tevilo Ä?lanov je vedno nihalo.

Trenutno nihamo malo navzdol pri ĹĄtevilu vodnikov. Generacije otrok so sicer moÄ?ne, zato se je v zadnjih treh letih vÄ?asih zgodilo tudi, da nismo mogli sprejeti vseh prvoĹĄolcev, ki bi Ĺželeli v naĹĄe vrste. NaĹĄa vizija je tako, da bi izobrazili Ä?im veÄ? dobrih vodnikov in da bi ti ĹĄe naprej delali na visoki ravni.

Bodiva konkretna; koliko je trenutno tabornikov v rodu Jezerski zmaj?

Okrog 540. Medvedkov in Ä?ebelic je okrog 260, gozdovnikov in gozdovnic okrog 180, 15 jih obiskuje vodniĹĄko ĹĄolo, slabih 80 pa imamo vodnikov.

Pa ste zadovoljni z njihovim delom?

Sem. Sicer vedno velja, da se da ĹĄe kaj izboljĹĄati, ampak res sem.

Andrej Ĺ mit je stareĹĄina RJZ od konca lanskega decembra. Kvaliteta je na

Petra Meh

dovolj visoki ravni, imamo pa tudi veliko akcij. Resda to vÄ?asih negativno vpliva na vodnike, ki so v doloÄ?enih obdobjih moÄ?no obremenjeni, je pa trud poplaÄ?an, ko otroci zimovanja ali taborjenja zapuĹĄÄ?ajo z nasmeĹĄki na obrazih.

Ste zadovoljni tudi s sodelovanjem z lokalno skupnostjo?

Zelo. Odprta vpraĹĄanja reĹĄujemo sproti, ravnatelji nas dobro sprejemajo, veseli smo, da smemo za izvajanje aktivnosti uporabljati prostore ĹĄol, Mestni obÄ?ini Velenje smo hvaleĹžni za moĹžnost uporabe Lukove vile in zavedamo se, da je vse to neprecenljivo!

Verjetno sodelujete tudi z drugimi taborniki, rodovi?

V Ĺ aleĹĄki zvezi tabornikov smo zdruĹženi vsi rodovi naĹĄe doline.

Vsako leto pripravljamo skupne mnogoboje in skupen zakljuÄ?ek, obstaja tudi taborniĹĄka rekreacija za vse. Seveda pa se radi povezujemo tudi z ostalimi rodovi iz Slovenije. Nekaj velenjskih tabornikov nas je tudi predavateljev na drĹžavni ravni in tako gre vse to ĹĄe laĹžje.

Toda od kod vam Ä?as in volja za vse to? TaborniĹĄtvo vendar temelji na prostovoljstvu, to pa danes ni posebej pogosto ali priljubljeno.

Ja, taborniki smo res prostovoljci in spodbujamo tudi ostale, da bi kaj storili tudi za svojo duĹĄo in ne le za plaÄ?ilo. Res je, da danes mnogi to zavraÄ?ajo, a pri mlajĹĄih smo ĹĄe uspeĹĄni. Je pa to tisto, kar Ä?loveka bogati. Meni, na primer, so taborniki pomagali pri usvajanju tehniÄ?nih znanj,

Komunalno podjetje Velenje

vodstvenih in govornih sposobnosti in za to sem jim zelo hvaleĹžen. Vem, da je prav, da tudi sam pomagam mlajĹĄim, kolikor paÄ? lahko.

Ste se zato odloÄ?ili za prevzem vloge stareĹĄine rodu?

Hja, moram priznati, da sem bil na zaÄ?etku precej zadrĹžan.

Ko pa so Ä?lani izrazili veliko podporo in Ĺželjo po moji prisotnosti na tej funkciji, sem se prepustil toku. ÄŒutim sicer veliko odgovornost, da sem dober zgled, ki bo taborniĹĄtvo prikazoval v lepi luÄ?i in nas predstavljal kot poĹĄtene in odgovorne ljudi.

Po Ä?em pa menite, da ste trenutno najbolj prepoznavni po naĹĄi dolini?

Po prisotnosti na vseh ĹĄolah in pa po zgodbicah iz Ribnega. Teh nikoli ne zmanjka. đ&#x;”˛

• • • • •

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

Mojca Ĺ truc

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

NaĹĄ Ä?as, 14. 2. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

14. februarja 2019

Sijajni Emir Taletović v izdihljajih SmuÄ?arski praznik na Ljubnem obogatile vraĹžje Slovenke zmage prepreÄ?il izenaÄ?enje V razburljivem ĹĄtajerskem derbiju VelenjÄ?ani slavili pomembno zmago – V Celju Trebanjci prizadejali prvakov drugi poraz RokometaĹĄi Trima so poskrbeli, da bo prvenstvo veliko bolj zanimivo, kot se je zdelo po ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju. V njem so bili branitelji naslova Celjani tudi drugiÄ? v aktualni sezoni boljĹĄi od VelenjÄ?anov in ĹĄe poveÄ?ali prednost pred njimi. Toda na uvodni tekmi 17. kroga so rokometaĹĄi Trima v Zlatorogu dokazali, da se vzviĹĄenost hitro maĹĄÄ?uje. Zmagali so prepreÄ?ljivo, s petimi goli razlike (31 : 26), pa Ä?eprav so domaÄ?i po dobrih dvajsetih minutah imeli tri gole prednosti. Nato pa je bilo konec njihove prevlade. Po prvem polÄ?asu so zaostajali za zadetek. V uvodnih minutah drugega dela so Trebanjci povedli za dva gola, nato so domaÄ?i dolgo lovili njihovo prednost. Vendar jim ni niti enkrat uspel popoln preobrat, ampak so le ĹĄestkrat izenaÄ?ili, nazadnje sredi 42. minute (19 : 19). Nato pa so jim Trebanjci uĹĄli do zasluĹžene in presenetljive zmage.

Veliko bolj napet in izenaÄ?en pa je bil ĹĄtajerski derbi med Mariborom in Gorenjem. Oboji so krog pred tem sklonjenih glav zapuĹĄÄ?ali igriĹĄÄ?a. Z morebitno zmago bi se Branikovci po toÄ?kah izenaÄ?ili z gosti in si nekoliko poveÄ?ali moĹžnosti za uvrstitev v konÄ?nico prvenstva. Gostje, ki niso imeli pravega strupa proti pivovarjem, pa so z naÄ?rtovano zmago Ĺželeli ohraniti razliko za prvima dvema. Glede na to, da so zmagali, jim Celjani sedaj beĹžijo 'samo' za ĹĄest toÄ?k, RibniÄ?ani pa ĹĄe vedno za pet.

Pomembnost derbija se je kazala v igri prvih minut. Oboji so zaÄ?eli previdno. Izbranci Zorana JoviÄ?ića so tako ĹĄele v 8. minuti z golom najboljĹĄega strelca lige Matica Verdineka prekinil neverjetno dolg strelski post svo-

jega moĹĄtva in zniĹžali na 1 : 2.

Po rezultatu 3 : 1 za Branik pa so se VelenjÄ?ani poleteli po igriĹĄÄ?u. V obrambi so zaigrali nadvse odloÄ?no in skupaj z odliÄ?nim vratarjem Emirjem Taletovićem zaprli vse poti do svoje mreĹže, hkrati pa v hitrih nasprotnih napadih neusmiljeno polnili mreĹžo domaÄ?ih. V 26. minuti so po delnem rezultatu 7 : 0 (!) povedli na 8 : 5. Vendar dvoboj ĹĄe zdaleÄ? ni bil odloÄ?en. Ob polÄ?asu je bil rezultat 9 : 11. Drugi polÄ?as so Branikovci nadaljevali uspeĹĄneje in v 35. minuti znova povedli (12 : 11). Deset minut pred koncem so imeli prednost dveh golov (18 : 16) in verjetno upali, da bodo VelenjÄ?ani na koncu na kolenih. Toda v razburljivih in napetih zadnjih minutah so bili gostje mirnejĹĄi. Z delnim rezultatom 3 : 0 (golom Domna Tajnika s sedmih metrov in dvema Vlada Matanovića) je sledil nov

preobrat in vodstvo gostov z 19 : 18. Sledila je izkljuÄ?itev (55. minuta) Davida MiklavÄ?iÄ?a. Ko pa so VelenjÄ?ani v 59. minuti z goloma Verdineka in Tajnika (oba s sedmih metrov) povedli z 21 : 19, je bila bitka videti dobljena.

Trener domaÄ?ih Marko Ĺ ibila je dobre pol minute pred koncem vzel minuto odmora, upajoÄ?, da se morda le izognejo porazu.

DomaÄ?i so po vrnitvi na parket hitro zniĹžali na 20 : 21, VelenjÄ?ani pa prav tako hitro tik pred koncem tekme izgubili Ĺžogo. S tem so nasprotniku omogoÄ?ili, da se reĹĄi poraza. Tri sekunde pred koncem je imel v rokah toÄ?ko Ĺ tefan Ĺ˝abić, mladinski reprezentant, ki za Maribor igra kot posojeni igralec Celja (po tej sezoni se bo vrnil). Imel je neoviran met (tako imenovani zicer), pred sabo le ĹĄe Taletovića, ki pa je z imenitno obrambo prepreÄ?il đ&#x;”˛ S. Vovk izenaÄ?enje.

Tokrat brez toÄ?k Gostje so bili favoriti in zmagovalci – Kljub slabĹĄi igri domaÄ?inov izjemno vzduĹĄje v dvorani

Minulo soboto sta se v 15. krogu 1. DOL v Ĺ oĹĄtanju sreÄ?ali ekipa odbojkarjev Ĺ oĹĄtanja TopolĹĄice in ekipe iz Maribora. ÄŒeprav so pred tekmo za favorita veljali gostje, so domaÄ?ini upali na preseneÄ?enje.

V zaÄ?etku prvega niza je bilo jasno, da na obeh straneh peĹĄa servis. Gostje so naredili kar ĹĄtiri zaporedne napake, je pa kljub temu njihov napad deloval dovolj dobro. DomaÄ?im igralcem ni uspelo drĹžati ritma z gosti in

tako so ti priĹĄli do lahke zmage v prvem nizu pri rezultatu 25 : 17.

Drugi niz so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zaÄ?eli bolje in povedli z rezultatom 4 : 1. Kmalu pa so gostje strnili vrste in le hip za tem vodili z obÄ?utno prednostjo. Ta niz se je zakljuÄ?il z enakim rezultatom kot prvi. Da so MariborÄ?ani moÄ?nejĹĄi, je kazala tudi igra v tretjem nizu. Gostje so vodili ves Ä?as in kljub nekaj pribliĹžkom domaÄ?ih odbojkarjev niz zakljuÄ?ili z zmago pri 25 : 22. ÂťMlada ekipa Maribora je prikazala izjemno borbeno igro. V vseh elementih igre so nas nadigrali, nam pa danes Ĺžal ni uspelo prikazati dovolj borbene igre.

Kljub temu je bilo v dvorani izjemno vzduĹĄje, za kar se navijaÄ?em iskreno zahvaljujem,ÂŤ je dejal igralec OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄice đ&#x;”˛ Marko Plankelj.

Ljubno ob Savinji – SmuÄ?arski praznik v Ljubnem v dolini pod Rajhovko je uspel, pa Ä?eprav vreme organizatorjem ni bilo najbolj naklonjeno. Toda priprave na tekmo so bile tako dobre, da so v treh dneh, od petka do nedelje vseeno tako gledalci kot tekmovalke predvsem uĹživali. Za lep vikend vrhunskih predstav in izjemnih doseĹžkov je s tretjim mestom in prvimi stopniÄ?kami v karieri poskrbela UrĹĄa Bogataj, dopolnitev pa je bilo drugo mesto naĹĄe ekipe na skupinski tekmi in ĹĄe Ä?etrto mesto Nike KriĹžnar.

K uspehu tekme in naĹĄih tekmovalk je veliko prispevalo tudi okoli 13 tisoÄ? navijaÄ?ev, ki so poskrbeli za prijetno vzduĹĄje. Brez njih bi bila tekma, kot ugotavljajo organizatorji, mnogo bolj pusta in prepriÄ?ani so, da bi bili tudi skoki vraĹžjih Slovenk vsaj nekaj metrov krajĹĄi. Tekmovati v domaÄ?em kraju pred domaÄ?o mnoĹžico je paÄ? nekaj povsem

drugaÄ?nega, so ĹĄe dejali.

Na tekmi se je izkazala tudi Jerneja Brecl, ki je s svojim odliÄ?nim skakanjem dokazala, da sodi med najboljĹĄe in je veliko prispevala, k drugemu me-

stu naĹĄe ekipe na skupinski tekmi. Breclova je bila na posamiÄ?ni tekmi v petek 24., v nedeljo pa 14. đ&#x;”˛

Vrhovnik in Brecl do toÄ?k na celinskem pokalu Eisenerz – V nedeljo, 10. februarja, je bila v Eisenerzu tekma celinskega pokala v smuÄ?arskih skokih. Tekmovalci in organizatorji so imeli tokrat obilico teĹžav z vetrom. Zato so morali po 35. tekmovalcu prekiniti posku-

sno serijo, ter dvakrat prestaviti start finalne serije. Po neuspeĹĄnih prestavitvah so se odloÄ?ili za petkov PRC. Vid Vrhovnik je skakalni del konÄ?al na 7. mestu (1:01), GaĹĄper Brecl na 24. mestu (1:36), OĹžbej Jelen pa na 35.

mestu (2:00). Po tekaĹĄkem delu pa je Vid s 6. Ä?asom teka napredoval na 5. mesto, GaĹĄper je obdrĹžal 24. mesto, OĹžbej pa napredoval na 31. mesto. đ&#x;”˛

Velenjski smuÄ?arji v ZDA Tekmovalke in tekmovalci SmuÄ?arskega kluba Velenje uspeĹĄni na International Children Games Lake Placid 2019 Tina Felicijan

Ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje in Ĺ portne zveze Velenje se je pet mladih Ä?lanov SmuÄ?arskega kluba Velenje s trenerjema Jako Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ?em ter UroĹĄem ZagoriÄ?nikom udeleĹžilo zimskih mednarodnih iger ĹĄolarjev. Gre za edinstveno tekmovanje, nekakĹĄne olimpijske igre za kategorije U14/16, katerega posebnost je, da ĹĄportniki ne zastopajo le

â?ą

SmuÄ?arski klub Velenje bo svojo obletnico obeleĹžil s tradicionalno tekmo generacij ter sneĹžno zabavo, ki bo 16. marca na Golteh.

klubov ali reprezentance, ampak mesta, iz katerih prihajajo. Tako so Nejc Zidarn, Vid Kotnik, Ida PreloĹžnik, Zala Rauter in Klara ZagoriÄ?nik zastopali Velenje, z uspeĹĄno udeleĹžbo in dobrimi rezultati pa mednarodni javnosti sporoÄ?ili, da je tu doma tudi smuÄ?anje.

Tekmovalci so na vseh tekmovanjih dosegli izjemne rezultate. Vid Kotnik je na tekmi meĹĄanih ekip v paralelnem slalomu

Ponosni velenjski smuÄ?arke in smuÄ?arji

z dvema zmagama prispeval 2 toÄ?ki in je na koncu osvojil srebrno medaljo. Klara ZagoriÄ?nik pa je v kategoriji deskarski kros osvojila 8. mesto.

SmuÄ?arski klub Velenje praznuje 50 let delovanja

SmuÄ?arski klub Velenje se v teh dneh pripravlja na obeleĹžitev 50-letnice delovanja. Ob tej priloĹžnosti bodo izdali bilten v elektronski obliki, ki bo povzemal zgodovino kluba, njegove

doseĹžke in izpostavljal glavne mejnike. Spomnili se bodo vseh tekmovalk in tekmovalcev, ki so uspeĹĄno zastopali barve kluba izven domaÄ?ega kraja, entuziastov, ki so vsa leta zgradili enega nekoÄ? najmoÄ?nejĹĄih slovenskih (lahko tudi jugoslovanskih) smuÄ?arskih klubov, poudarek pa bo seveda na prihodnosti ter pozitivnih trendih, ki jih zadnja leta z raznoraznimi aktivnostmi dosegajo. VeÄ? o tem boste tudi v NaĹĄem Ä?asu lahko prebrali marca. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 2. 2019, barve: CMYK, stran 17

Gibati se je treba pravilno

V Velenju je veÄ? ĹĄportnih dvoran, tako imenovanih fitnesov, ki nudijo strokovno vodeno uporabo raznih naprav in drugih rekvizitov za krepitev kondicije, pridobivanje miĹĄiÄ?ne mase, oblikovanje telesa ali izgubo odveÄ?nih kilogramov. Center gibanja, ki deluje slabo leto, se izogiba poimenovanju fitnes.

MenedĹžerka in trenerka Katarina Uplaznik pojasnjuje, da se izraz vse pogosteje uporablja za opis zunanje podobe Ä?loveka kot za opis zdravega Ĺživljenjskega sloga. ÂťMi pa verjamemo, da ljudje potrebujejo predvsem zdravo, ne le lepo telo,ÂŤ pravi.

ÄŒeprav si lahko Ĺželimo le dobro, si lahko tudi z gibanjem ĹĄkodujemo – Pravilna izvedba vaje je bolj pomembna od tempa – Pogubni so previsoki cilji

â?ą

ÂťUkvarjanje s ĹĄportom dviguje Ĺživljenjsko energijo, daje motivacijo, seveda pa vpliva tudi na oblikovanje telesa,ÂŤ zagotavlja Katarina Uplaznik in svetuje vadbo vsaj trikrat na teden, lahkotnejĹĄe gibanje pa vsak dan.

Preobremenjujemo hrbtenico

Sprva so v Centru gibanja nameravali pouÄ?evati napredne oblike gibanja – osnove gimnastike in kalistenike (oblike vadbe z lastno telesno teĹžo), ki zahteva-

â?ą

Pri pobiranju s tal ali seganju na polico preveÄ? obremenjujemo hrbtenico.

jo veliko gibljivosti in koordinacije. ÂťA smo ugotovili, da veÄ?ina take vadbe ni sposobna. Zato smo se lotili osnovnih gibalnih vzorcev, kot so poÄ?ep, izpadni korak, dvig nad glavo. Ĺ˝e teh namreÄ? mnogi ne znajo pravilno izvajati. OpaĹžamo, da so tudi tisti, ki so prej obiskovali kake druge ĹĄportne dvorane, narobe nauÄ?eni.ÂŤ Prednost namreÄ? dajejo pravilnemu gibanju, katerega pozitivni uÄ?inki se odraĹžajo v vsakodnevnem Ĺživljenju, ne

Trenerka Katarina Uplaznik (na desni) pravi: Šest mesecev bo v vsakem primeru minilo. V tem Ä?asu lahko ostanete, pri Ä?emer ste, lahko nazadujete, lahko pa napredujete.ÂŤ

nazadnje tudi na zunanji podobi.

Sogovornica pravi, da pri mnogih vsakdanjih gibih, kot je pobiranje s tal ali seganje na polico, preveÄ? obremenjujemo hrbtenico. Uporabljamo sklepe namesto miĹĄic. ÂťMiĹĄice plahnijo, ker jih telo premalo uporablja, sklepi pa se obrabijo. Pojavijo se boleÄ?ine, zmanjĹĄa se gibljivost,ÂŤ razlaga. Trenerji so med

drugim opazili, da mnogi uporabniki naprave, ki simulira hojo po stopnicah, obraÄ?ajo kolena navznoter, kar povzroÄ?a boleÄ?ine tako v kolenih kot v gleĹžnjih in kolkih. BoleÄ?ine v teh sklepih povzroÄ?a tudi pretirana hoja. ÂťMnogi se izgube odveÄ?nih kilogramov lotijo s hojo v hribe. Pri tem pa ljudje z veÄ?jo telesno teĹžo bolj obremenjujejo sklepe. Pri hoji

Golte gostile tudi vojsko Jubilejno drĹžavno prvenstvo slovenskih Ä?astnikov, veteranov vojne za Slovenijo in pripadnikov slovenske vojske v smuÄ?anju in streljanju Golte, 9 februarja - Tokrat je bilo drĹžavno prvenstvo ĹĄe posebej slovesno, saj je bilo jubilejno, Ĺže petindvajseto, za veterane vojne za Slovenijo pa ĹĄestnajsto. Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom GĹ Slovenske vojske, za organizacijo in izvedbo tekmovanja pa sta skupaj z RTC Golte poskrbeli obmoÄ?ni ZdruĹženji slovenskih Ä?astnikov Velenje in Veteranov vojne za Slovenijo Velenje. Za varno izvedbo tekmovanja v streljanju so tako, kot Ĺže zadnja leta poskrbeli pripadniki 20 PEH polka/72. Brigade SV iz Celja pod vodstvom ĹĄtabnega vodnika Franca OstroniÄ?a.

Tekmovanja so se udeleĹžili tudi vabljeni gostje, ki so spremljani tekmovanje ter podelili kolajne in pokale najboljĹĄim. Med tekmovalce so priĹĄli generalni sekretar ZSÄŒ Slovenije, brigadir Martin Jugovec, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, brigadir VenÄ?eslav Ogrinc ter polkovniki BoĹĄtjan BaĹĄ, Gregor Ĺ˝eleznik in Gregor Hafner.

Lepo vreme in dobro pripravljeno smuÄ?iĹĄÄ?e sta omogoÄ?ila odliÄ?no tekmovanje in obiloprijateljskega druĹženja. Tekmovanja se je letos udeleĹžilo 37 ekip, in to 14 ekip obmoÄ?nih ZdruĹženj zveze slovenskih Ä?astnikov, 14 ekip obmoÄ?nih zdruĹženj Veteranov vojne za Slovenijo ter 9 ekip Sloven-

ske vojske, skupno se je pomerilo 111 tekmovalcev iz vse Slovenije.

Tekmovanje je potekalo v ĹĄportnem in prijateljskem vzduĹĄju skladno s priÄ?akovanji in cilji organizacijskega odbora, ki obljublja, da se naslednje leto, drugo soboto v februarju zopet sreÄ?ajo na Golteh. đ&#x;”˛ Janko AvberĹĄek

TAKO so igrali Liga NLB, 17. krog

Maribor Branik - Gorenje Velenje 20:21 (9:11) Gorenje: Logar, Vujović, Taletović 13 obramb (1x7 m); Haseljić, Tajnik 3 (7 m 2/2), Ĺ pelić, Matanović 4 (7 m 2/2), Levc, MiklavÄ?iÄ?, Banfro, Verdinek 8 (7 m 4/4), M. KavÄ?iÄ? 5, A. KavÄ?iÄ? 1 (7 m 1/0), Kete; Trener: Zoran JoviÄ?iÄ?.

Sedemmetrovke: Maribor 4 (3), Gorenje 7 (6), izkljuÄ?itve: Maribor 8 minut, Gorenje 8.

Drugi rezultati: Krka - Jeruzalem OrmoĹž 36:25 (19:12), Celje Pivovarna LaĹĄko - Trimo Trebnje 26:31 (12:13), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 31:27 (17:12), Dobova - SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 32:30

17

REKREACIJA

14. februarja 2019

(15:13), Koper 2013 - Dol Tki Hrastnik 26:24 (11:11).

Vrstni red: 1. Celje 30, 2, Ribnica 29, 3. Gorenje 24, 4. Maribor 20, 5. Koper 19, 6. Loka 18, 8. Trimo 17, 9. OrmoĹž 11, 10. Dobova 10, 11. Dol 7, 12. SviĹĄ 2.

18. krog (17. 2., 19.00): Gorenje – Ribnica.

Prva A Ĺ˝RL, 12. krog Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 46:26 (25:14) 13. krog

viÄ?, Oder 6, Pikl 2, Brcar, PriterĹžnik. Trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Ĺ˝alec 5 (4), Velenje 8 (6); izkljuÄ?itve: Ĺ˝alec 0, Velenje 6 minut.

Vrstni red: 1. Krim Mercator 11 tekem - 22 toÄ?k; 2. Ĺ˝alec 10 – 16; 3. Krka 11 – 16; 4. Celje 12 – 14; 5. Mlinotest 11 – 12; 6. Koper 12 – 8; 7. Ptuj 10 – 5; 8. Ljubljana 11 – 5; 9. Velenje 12 – 2; Zagorje izstopilo iz lige.

Z'doline Žalec – Velenje 28:20 (14:10)

Nogomet – prijateljski tekmi

Velenje: HadĹžiÄ?, SimiÄ?; Smonkar, TomiÄ? 6, Hudovernik 3, Ĺ˝agar, Ferenc 3, Kaltak, Bele, Stojko-

Rudar – Brda (2. liga) 4:0 (2:0), Dravograd (3. liga - sever) – Rudar 1:7 (1:1)

navzdol predvsem kolena, Ä?e ne znajo aktivirati zadnje kinetiÄ?ne verige – torej nositi teĹžo z zadnjimi stegenskimi miĹĄicami in gluteusi, torej miĹĄicami zadnje plati, ki so najmoÄ?nejĹĄe v telesu.ÂŤ Prav aktivaciji pravih miĹĄic v pravilnem poloĹžaju telesa pri izvajanju katerihkoli vaj posveÄ?ajo najveÄ? pozornosti, je povedala Katarina Uplaznik in za spodbudo

tistim, ki se nikoli niso lotili resne vadbe, dodala ĹĄe: ÂťTiste, ki so bili prej disfunkcionalno natrenirani, je teĹžje nauÄ?iti pravilnega gibanja kot tiste, ki se niso nikoli ukvarjali s ĹĄportom.ÂŤ

Varno spreminjanje telesa

Ko se lotimo vadbe, je poleg pravilne izvedbe vaj pomembna tudi njihova izbira. Program treninga mora biti prilagojen posamezniku. Nikakor niso vsi naÄ?ini vadbe primerni za vse. Visoko intenzivna vadba, denimo, ni primerna za ljudi s previsoko telesno teĹžo. Sicer jim pomaga do hitrejĹĄe izgube kilogramov, a ĹĄkoduje njihovim sklepom, ki so pri taki vadbi najbolj obremenjeni. ÂťVisoko intenzivna vadba spodbuja metabolizem, ki pospeĹĄeno deluje tudi po treningu. Zato je priljubljena za hujĹĄanje. Ni pa to edina taka vadba,ÂŤ pravi trenerka, ki raje priporoÄ?a bolj varne poti do lepĹĄega telesa.

Kako naj se torej lotimo spreminjanja telesa brez poĹĄkodb? ÂťVsakomur svetujem, naj se pouÄ?i iz strokovnega gradiva, Ä?e Ĺže ne pride do osebnega trenerja.

Na internetu je veliko vsebin in video prikazov, s katerimi si lahko pomagate,ÂŤ odgovarja in dodaja, da je sicer najveÄ?ja napaka previsoko postavljanje ciljev v prekratkem Ä?asovnem obdobju. ÂťNoben cilj ni previsok, samo treba si je vzeti Ä?as in korak za korakom priti do njega.

Tudi zaradi hormonskih sprememb se je zadev bolje lotiti poÄ?asi in previdno.ÂŤ Po izkuĹĄnjah sogovornice nekateri Ĺže po nekaj tednih obÄ?utijo pozitivne spremembe v telesu, po ĹĄestih mesecih pa zagotovo vsi. Samo vztrajati je treba.

Anina pot

đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Po hribih

Kdo ne pozna Dobrne? To je kraj, ki leĹži v osrÄ?ju zelenih gozdov, kraj s prelepimi sprehodi po parku s kostanjevim drevoredom, kraj, ki je znan predvsem zaradi zdravilne vode s presenetljivimi uÄ?inki. DomaÄ?ini znajo povedati zgodbo o Micki, ki je bila zasluĹžna, da je marsikatera Ĺžena, ki dolgo ni mogla zanositi, prav tu, na Dobrni, spoÄ?ela otroka. Seveda je k temu prispeval zdravilni uÄ?inek vode in tudi zrak in podnebje, ki tu bla-

kotiÄ?ke slika iz novega zornega kota, z novimi doĹživetji.

Planinci UNI III smo se v Ä?etrtek, 7. februarja, odpravili na eno od mnogih poti v okolici Dobrne. Anina pot je dobila ime po zadnji lastnici hiĹĄe s Ä?rno kuhinjo. V njej je namreÄ? bivala vse do leta 2005. Pot smo zaÄ?eli na Dobrni, se po senÄ?ni poti ob potoku sprehodili do vile RuĹžiÄ?ke, ki je Ĺžal v zelo slabem stanju in s svojo neurejeno okolico neugodno deluje na spreha-

ĹĄevec prispeli do Ĺ umejeve domaÄ?ije s Ä?rno kuhinjo. Tu nas je priÄ?akal domaÄ?in, gospod Brecel, nam razkazal veÄ? kot 300 let staro hiĹĄko, nato pa nas je pospremil do domaÄ?ije MarovĹĄek, kjer smo imeli malico. Pripravili so nam riÄ?et z nebeĹĄko dobro domaÄ?o klobaso in domaÄ?im kruhom. Kar teĹžko smo se poslovili od prijaznih domaÄ?inov, ki imajo, mimogrede, tudi odliÄ?no domaÄ?e vino, in nadaljevali pot po gozdni vlaki in po sliko-

godejno in pozitivno vpliva na rodnost. Malokdo pa ve, da so prav k tej Micki hodili pari, ki jim ni bilo dano zaploditi otroka. Kajti Micka je imela Ä?arobno moÄ?. Dame, ki so odĹĄle k njej, menda na kislo mleko, so se po doloÄ?enem Ä?asu polne energije vrnile k svojim moĹžem, in glej ga vraga, Ä?ez devet mesecev se je rodilo dete. Micka z Dobrne je bila botra ĹĄtevilnim takim otrokom, pisma zahvale so menda prihajala iz vseh delov nekdanje drĹžave Jugoslavije. Ko bi le bilo veÄ? takih Mick!

Dobrna je dobila ime po hrastu vrste dob. Tukaj je neĹĄteto moĹžnosti za aktivno preĹživljanje prostega Ä?asa. Potepanje po okoliĹĄkih krajih nam odpira nove svetove in nekatere Ĺže znane

jalce. Pred vilo je namreÄ? kup odvrĹženih avtomobilskih delov, ki nikakor ne sodijo tja.

Vendar mi, upokojenci, paÄ? ne moremo reĹĄiti sveta, zato smo mirno zakorakali dalje in se po gozdni poti povzpeli do cerkve sv. MiklavĹža.

Tu se nam je odprl povsem drug svet. ÄŒe nas je prej zeblo, smo se tu, pred s soncem obsijano cerkvijo, kar poĹĄteno ogreli. Malo zaradi vzpona, malo zaradi sonca, predvsem pa zaradi priboljĹĄkov, ki jih je za nas pripravila Marta, ki je praznovala rojstni dan.

Sledil je spust v dolino, vendar smo se kaj kmalu ponovno povzpeli na Zavrh nad Dobrno, hodili nekaj Ä?asa po asfaltu, potem pa po gozdu okoli vzpetine Gru-

viti soteski ob potoku Drenovec, mimo slapov, do jame Ledenica (Birkeler), v kateri so nekoÄ? shranjevali pivo iz bliĹžnje pivovarne. Pri graĹĄÄ?ini Gutenek pa nas je Ĺže Ä?akal avtobus.

Pot je bila lahka in razgledna, v gozdu smo obÄ?udovali prvi teloh, po travnikih pa so tu in tam trobentice Ĺže naznanjale pomlad. Nekoliko pazljivosti je bilo potrebno le pri spustu ob potoku Drenovec, a ker ni bilo snega ali ledu in je bila pot suha, ni bilo teĹžav.

Skratka, preĹživeli smo Ä?udovit dan, poln sonca in nepozabnih doĹživetij. Samo upamo lahko, da nam bo ĹĄe dolgo dano doĹživljati vso to lepoto. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

NaĹĄ Ä?as, 14. 2. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

14. februarja 2019

Zagovornik naÄ?ela enakosti obiskal Ĺ aleĹĄko dolino DrĹžavni organ za varstvo pred diskriminacijo je prvi obisk v sklopu predstavitvene kampanje po Sloveniji opravil v Ĺ aleĹĄki dolini, kjer se je sreÄ?al z Ĺžupani in odprl terensko svetovalno pisarno Tina Felicijan

Velenje, 5. februar – Zagovornik naÄ?ela enakosti Miha Lobnik bo v prihodnjem obdobju obiskoval slovenske lokalne skupnosti, v katerih bo predstavljal svoje pristojnosti, svetoval na podroÄ?ju vzpostavljanja mehanizmov za odpravljanje diskriminacije in zbiral primere dobrih praks, predvsem pa se bo seznanjal z lokalnimi teĹžavami pri zagotavljanju enakosti. Prvi tak obisk je opravil v Ĺ aleĹĄki dolini, kjer so mu Ĺžupani obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki predstavili

dal, da je Velenje lahko primer dobre prakse na tem podroÄ?ju in lahko sluĹži kot vzor sprejemanja razliÄ?nosti. ObÄ?ina je namreÄ? Ĺže leta 2007 imenovala koordinatorico za enake moĹžnosti Ĺžensk in moĹĄkih, leto kasneje pa je sprejela dveletni Akcijski naÄ?rt za enakost spolov, na osnovi katerega so spremenili tudi poslovnik obÄ?ine in uzakonili dolĹžnost obÄ?inskega sveta, da pri predlaganju kandidatov za organe zasleduje uravnoteĹženo zastopanost obeh spolov. Z namenom prepreÄ?evanja spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu je Ĺžupan sprejel

Zagovornik naÄ?ela enakosti Miha Lobnik (drugi z leve) se je sreÄ?al z Ĺžupani Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki. Ti so mu predstavili teĹžave, s katerimi se sooÄ?ajo v sociali, zdravstvu in pri integraciji tujcev. Zagovornik podpira prizadevanja obÄ?in za dodatna sredstva od drĹžave v procesu integracije priseljencev.

aktualne aktivnosti za zagotavljanje enakosti in tudi izzive, s katerimi se pri tem sreÄ?ujejo. Ĺ˝upani so zagovorniku predstavili primere dobrih praks pri zagotavljanju enakih moĹžnosti za vse obÄ?anke in obÄ?ane. Bojan KontiÄ? je pove-

Miha Lobnik je v Ĺ aleĹĄki dolini spoznaval tudi dobre prakse zaposlovanja invalidov. Obiskal je najveÄ?je invalidsko podjetje v drĹžavi Gorenje IPC, ki trenutno zaposluje 466 invalidov. Ti predstavlja 51 odstotkov zaposlenih v podjetju. S predstavniki lokalnega gospodarstva v okviru Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice je govoril o konkretnih primerih varstva pred diskriminacijo na podroÄ?ju trga dela.

tudi Pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v obÄ?inski upravi Mestne obÄ?ine Velenje in zaĹĄÄ?iti prijaviteljev koruptivnih, nezakonitih ali neetiÄ?nih ravnanj. OkoliĹĄÄ?ine v zvezi z domnevnim spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinÄ?enjem ugotavlja triÄ?lanska komisija, ki tudi svetuje pri zagotavljanju dostojanstva zaposlenih v velenjski obÄ?inski upravi.

ObÄ?ina se je tudi prva v Sloveniji lotila projekta Celovito reĹĄevanje nasilnih dejanj. V prostorih upravne zgradbe pa ima pisarno enota druĹĄtva za pomoÄ? Ĺžrtvam kaznivih dejanj Beli obroÄ?, je zagovorniku poroÄ?al Ĺžupan in dodal, da obÄ?ina uspeĹĄno zagotavlja kakovostno bivanje invalidov in na razliÄ?ne naÄ?ine pomaga socialno ogroĹže-

Terensko pisarno Zagovornika naÄ?ela enakosti, ki je bila tekom obiska Miha Lobnika odprta v upravni stavbi Metne obÄ?ine Velenje, so obiskali trije obÄ?ani. Zastavili so vpraĹĄanja v zvezi s problematiko stanovalcev v veÄ?stanovanjski stavbi v okolici Velenja, z domnevnimi nepravilnostmi v enem izmed invalidskih druĹĄtev ter z viĹĄino nadomestila zaradi nezmoĹžnosti opravljanja dela. ÂťV nobenem izmed primerov svetovalca Zagovornika nista prepoznala diskriminacije. ObÄ?anom sta pojasnila pristojnosti Zagovornika naÄ?ela enakosti in predstavila podroÄ?je njegovega delovanja ter jim neformalno svetovala in jih usmerila na pristojne institucije,ÂŤ so po obisku sporoÄ?ili iz Zagovornikove pisarne. nim posameznikom in druĹžinam.

Po drugi strani pa je dejal, da so prebivalci lokalnih skupnosti Ĺ aleĹĄke doline v primerjavi z drugimi drĹžavljankami in drĹžavljani Slovenije v marsiÄ?em diskriminirani. ÂťPosavske obÄ?ine zaradi nuklearke vsako leto dobijo 10 milijonov evrov iz drĹžavnega proraÄ?una. Ĺ aleĹĄke obÄ?ine pa za vse posledice, ki jih je povzroÄ?ilo pridobivanje premoga in elektriÄ?ne energije, trenutno ne dobivamo niÄ?. Diskriminirani smo tudi s prometno infrastrukturo. Ĺ e danes nimamo hitre ceste in zato nimamo enakih pogojev za Ĺživljenje kot tisti prebivalci Slovenije, ki hitro cesto ali avtocesto imajo. Na vpraĹĄanje, ali se lahko na zagovornika naÄ?ela enakosti obrnejo le posamezniki ali tudi skupina ljudi, ki je v omenjenih primerih diskriminirana, je Miha Lobnik odgovoril: ÂťLahko, a zaradi postopkov ugotavljanja diskriminacije v tem trenutku ne morem zagotoviti, kakĹĄen bi bil izid. Bi pa kot vsem drĹžavljankam in drĹžavljanom svetoval, da poskusijo.ÂŤ Ĺ˝upani in zagovornik so se dotaknili tudi vpraĹĄanja integracije tujcev, zlasti v ĹĄolstvu, zdravstvu in zaposlovanju. ObÄ?ine poskuĹĄajo zagotoviti institucionalne pogoje za prihod tuje delovne sile, vendar pri tem potrebujejo pomoÄ? drĹžave. ÂťTam, kjer so pogoji za Ĺživljenje enaki za vse, je prostora za diskriminacijo manj. Tam, kjer so ljudje nezadovoljni zaradi neenakosti, pa pride do nestrpnosti,ÂŤ je poudaril velenjski Ĺžuđ&#x;”˛ pan Bojan KontiÄ?.

POLICIJSKA kronika TrÄ?il v psa

Telefona dobila noge

Velenje, 6. februarja – V sredo zveÄ?er je voznik osebnega avtomobila v Vinski Gori trÄ?il v psa. Pes je na kraju nesreÄ?e poginil, na vozilu pa je nastala gmotna ĹĄkoda.

Velenje, 7. februarja – V Ä?etrtek dopoldan sta iz garderob na dveh osnovnih ĹĄolah izginila mobilna telefona znamke Huawei. Policisti za storilci poizvedujejo.

Iskali nakit in denar

K sreÄ?i brez poĹĄkodb

Ĺ˝alec, Mozirje, 6. februarja – V sredo je bilo vlomljeno v veÄ? stanovanjskih hiĹĄ na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijskih postaj Ĺ˝alec in Mozirje. Vlomilci so iskali predvsem zlat nakit in denar.

V LoĹžnici pri Ĺ˝alcu je priĹĄel storilec v stanovanjsko hiĹĄo skozi terasna vrata, preiskal prostore in odĹĄel z gotovino in veÄ? kosi nakita. V Malih BraslovÄ?ah je neznanec vlomil skozi pritliÄ?no okno in odnesel nakit. V BoÄ?ni je priĹĄel v hiĹĄo skozi okno, odnesel pa tako nakit kot gotovino. Nekje v istem Ä?asu je bilo vlomljeno tudi v ReÄ?ici ob Savinji. Vlomilec je odnesel veÄ?jo koliÄ?ino zlatnine in denarja.

Dan za tem, v Ä?etrtek, 7. februarja, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo na Polzeli. Vanjo je vlomilec priĹĄel skozi terasna vrata.

OdĹĄel je pa tudi z gotovino in veÄ? kosi nakita.

Ĺ oĹĄtanj, 8. februarja – V petek popoldan se je prometna nesreÄ?a zgodila v Florjanu na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja. Do nje je priĹĄlo zaradi izsiljevanja prednosti. K sreÄ?i v nesreÄ?i ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan.

ZaÄ?etnik ga je pihnil Velenje, 8. februarja – Na slovenski kulturni praznik zveÄ?er, okoli 23. ure, je policijska patrulja v Ĺ kalah ustavila voznika zaÄ?etnika in ga preizkusila z alkotestom. Alkotest je pokazal 0,25 g/kg alkohola v litru izdihanega zraka. V nadaljevanju pa je bilo ugotovljeno tudi, da je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja, zaradi Ä?esar so mu vozilo zasegli.

Nasilen sin Velenje, 9. februarja – V soboto okoli 19. ure je priťlo do nasilja v druŞini v Šaleku. Vinjeni sin je ma-

mo, ko ga je ta opozorila na preglasno predvajanje glasbe, napadel, jo udaril in porinil, vrata pa zaloputnil s tako moÄ?jo, da so se snela s teÄ?ajev in ji padla na nogo. Zaradi intenzitete nasilja in predhodnih krĹĄitev so mu policisti izrekli prepoved pribliĹževanja, podali pa bodo tudi kazensko ovadbo za nasilje v druĹžini.

PoĹžar uniÄ?il celotno ostreĹĄje Ĺ˝alec, 10. februarja – V nedeljo okoli 16. ure je zagorelo na dvoetaĹžni stanovanjski hiĹĄi v Migojnicah. Ogenj je uniÄ?il celotno ostreĹĄje. Do poĹžara je priĹĄlo na lesenem delu pri dimniku. Ĺ koda je ocenjena na 20.000 evrov.

Vlom v gradbena zabojnika Ĺ oĹĄtanj, 11. februarja – V Ĺ oĹĄtanju je v ponedeljek neznanec vlomil v ograjen prostor deloviĹĄÄ?a in nato ĹĄe v dva gradbena zabojnika. Ukradel je vibracijsko ploĹĄÄ?o, motorno Ĺžago, udarno kladivo in veÄ? drugega orodja, s Ä?imer je lastniku povzroÄ?il za dobrih 10.000 evrov ĹĄkode.

Hitri nadzori pokaĹžejo ĹĄtevilne krĹĄitve Celje, 11. februarja – V AD-HOC nadzoru, ki so ga v ponedeljek med 6.30 in 9.30 izvajali na celotnem obmoÄ?ju PU Celje, so zaznali 45 krĹĄitev voznikov, ki med voĹžnjo niso uporabljali varnostnih pasov, 32 krĹĄitev zaradi uporabe telefona med voĹžnjo, 15 krĹĄitev voznikov do peĹĄcev in 91 krĹĄitev peĹĄcev. Podobne nadzore bodo izvajali tudi v prihodnje.

Prometna varnost v letu 2018 Policija ĹĄe ni predstavila poroÄ?ila o delu in varnosti v letu 2018. Toda kljub temu so Ĺže znani podatki o stanju prometne varnosti v cestnem prometu, ki je deleĹžno precejĹĄnje pozornosti tako laiÄ?ne kot strokovne javnosti. Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu je zaradi lege naĹĄe drĹžave in avtocestnega kriĹža, ki povezuje tako severne in juĹžne kot vzhodne in zahodne evropske drĹžave, ena od prioritetnih nalog slovenske policije. TehnoloĹĄko podprt razvoj prometa, druĹžbene spremembe sodobnega sveta in Ĺživljenja vplivajo na prometne tokove tako pri nas kot v svetu, kar ob sodobnih varnostnih izzivih zahteva sistematiÄ?en in strokoven pristop.

Medijska izpostavljenost dela policije, drĹžavnih institucij, Darsa in nevladnih organizacij na podroÄ?ju cestnega prometa je bila namerna. NaÄ?rtno in sistematiÄ?no usmerjeno delo vseh pristojnih institucij je doĹživelo novo potrditev in nov mejnik. Leto 2018 je bilo namreÄ? v prometni varnosti doslej najbolj varno leto, saj je v prometnih nesreÄ?ah umrlo manj kot 100 oseb. Umrlo je 91 udeleĹžencev cestnega prometa, kar je v primerjavi z letom 2017 kar 12,5 % manj, ko so bile 104 smrtne Ĺžrtve. Tudi ĹĄtevilo hudo telesno poĹĄkodovanih udeleĹžencev se je zmanjĹĄalo za 5,4 %, z 851 na 804. Trend zmanjĹĄanja je opazen tudi pri lahko telesno poĹĄkodovanih, in sicer za 3,4 %, tako da je bilo 6.808 poĹĄkodovancev, v letu 2017 pa je bilo 7.050. StatistiÄ?no sliko kvari le podatek, da je ĹĄtevilo vseh prometnih nesreÄ? v primerjavi z letom 2017 poraslo za 2,9 %, in sicer s 17.584 na 18.098 prometnih nesreÄ?. Toda ob ĹĄtevilu mrtvih, hudo in lahko telesno poĹĄkodovanih je ta podatek povsem sprejemljiv in hkrati kaĹže na tehnoloĹĄki razvoj v izdelavi avtomobilov ter zagotavljanju aktivne in pasivne varnosti voznika in potnikov v njem.

Med povzroÄ?itelji prometnih nesreÄ? s smrtnim izidom je bilo najveÄ? voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 57, 14 voznikov tovornih vozil, 12 motornih koles, 4 kolesarji, 1 peĹĄec in 3 ostali udeleĹženci.

Med smrtnimi Ĺžrtvami je bilo 32 voznikov osebnih avtomobilov in 13 peĹĄcev, kar je pribliĹžno enako stanju v letu 2017. Izrazita in ugodna razlika pa je bila pri voznikih enoslednih vozil, saj je umrlo 18 voznikov, med katerimi je bilo 16 voznikov motornih koles in 2 voznika mopedov, v letu 2017 pa je bilo med smrtnimi Ĺžrtvami kar 29 voznikov enoslednih vozil.

Vzroki najhujĹĄih prometnih nesreÄ? so bili klasiÄ?ni, saj je na prvem mestu ĹĄe vedno neprilagojena hitrost glede na stanje voziĹĄÄ?a in stanje v prometu. Na drugem mestu je nepravilna stran voĹžnje, ki ni le posledica neprilagojene hitrosti, ampak predvsem nepozornosti, neizkuĹĄenosti in verjetno tudi uporabe mobilnega telefona. Na tretjem mestu pa je neupoĹĄtevanje pravil prednosti.

Navedene ĹĄtevilke so trden dokaz, da lahko s strokovnim ter sistematiÄ?no zastavljenim delom doseĹžemo kakovostne premike tudi na problematiÄ?nem in zahtevnem podroÄ?ju, kot je cestni promet. Ni dolgo tega, kar smo v Sloveniji evidentirali veÄ? kot 500 smrtnih Ĺžrtev prometnih nesreÄ? letno. Takratne aktivnosti in predstavitve naÄ?rtov za ÂťprepolovitevÂŤ tega ĹĄtevila so se zdele utopiÄ?ne. Ob zmanjĹĄanju ĹĄtevila pod 250 so se napovedi o zmanjĹĄanju ĹĄtevila pod 100 ravno tako zdele nemogoÄ?e. Zdaj pa smo sooÄ?eni z novim mejnikom in novimi cilji, usmerjenimi proti Âťviziji niÄ?ÂŤ.

Da bi se ta ugoden trend nadaljeval, ni dovolj le delo pristojnih institucij in policistov na cesti. Tudi sami lahko k temu prispevamo z bolj doslednim spoĹĄtovanjem predpisov, prilagajanjem hitrosti voĹžnje, upoĹĄtevanjem varnostne razdalje, neuporabo mobilnega telefona, neuĹživanjem alkohola in drugih opojnih substanc pred voĹžnjo ‌ OdloÄ?itev je naĹĄa, tako kot je ravnanje na cesti. Z razsodnim in odgovornim ravnanjem lahko bistveno vplivamo na svojo varnost in varnost ostalih udeleĹžencev v cestnem prometu. Na koncu pa tudi đ&#x;”˛ na policijsko statistiko.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Iz POLICISTOVE beleĹžke Za vrat zaradi cigaret

Glasna glasba ni bila vsem v veselje

Velenje, 6. februarja – V sredo okoli 4. ure so ťli policisti v Staro vas, kjer sta se na Cesti Simona Blatnika zaradi cigaret sprla brata.

Eden od njiju je bil nasilen in je drugega prijel za vrat.

Velenje, 9. februarja – V soboto ob 23.40 so posredovali v stanovanjskem bloku na Ĺ aleĹĄki 20, kjer je stanovalec s predvajanjem glasne glasbe pri noÄ?nem poÄ?itku motil druge stanovalce. Policisti so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

V deĹžurni popustili Ĺživci Velenje, 7. februarja – V Ä?etrtek popoldan je v deĹžurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje pacient izgubil Ĺživce.

Nespodobno se je vedel do deĹžurnega zdravnika in mu grozil.

Domov so ga peljali policisti Velenje, 7. februarja – V Ä?etrtek okoli 21. ure je v Pesju na ploÄ?niku pod teĹžo alkoholnih substanc obleĹžal moĹžakar. ObÄ?an je o tem obvestil policiste. Za leĹžanje na ploÄ?niku so mu napisali plaÄ?ilni nalog in ga odpeljali domov.

Med tekom ga je ugriznil pes Ĺ oĹĄtanj, 11. februarja – V ponedeljek zjutraj je krajan iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju naznanil policistom, da ga je v petek, 8. februarja, ko je tekel s svojim psom, v obe roki ugriznil pobegli pes. Zoper lastnika pobeglega psa bodo policisti napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

V Lidlu ni ĹĄlo Velenje, 11. februarja – V ponedeljek popoldan je v trgovini Lidl varnostnik pri kraji zasaÄ?il obÄ?anko. Zaradi kraje artiklov v skupni vrednosti 13,98 evra jo bodo ovadili.

NaĹĄ Ä?as, 14. 2. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

14. februarja 2019

19

Policijski veterani ĹĄe dobro smuÄ?ajo Po odpadli tekmi zaradi preveÄ? novo zapadlega snega se je v sredo, 6. februarja, zbralo na startu proge Blatnik na Golteh skoraj 90 pripadnikov Policijskega veteranskega zdruĹženja Slovenije na sedmem drĹžavnem tekmovanju v veleslalomu. V izjemnem vremenu so se pomerili na 650 m dolgi, lepo urejeni progi. Ĺ tevilÄ?no je bilo zastopano tudi naĹĄe obmoÄ?je (PVDS Celje). Med najboljĹĄe so se v razliÄ?nih starostnih razredih uvrstili Dragica HriberĹĄek (1.) in Danilo Ĺ˝vikart (2.), oba iz Velenja, Darko RepenĹĄek (2.) Jakob Matijovc (3.) ter Miha LeskovĹĄek (1.) iz odbora Mozirje. Ĺ portno smuÄ?arsko sreÄ?anje so tudi tokrat uspeĹĄno organizirali Ä?lani PVD Sever Celje, odbor Mozirje, ter komisija za ĹĄport pri PVZ Sever Slovenije.

Tekmovanje in progo pa je v zares izjemno dobrih pogojih pripravila skupina FIS merilcev Timing Golte Velenje ter skupina za urejanje smuÄ?iĹĄÄ? in ĹžiÄ?nice ZLTC Golte.

Ob razglasitvi najuspeĹĄnejĹĄih posameznikov in ekip je vse navzoÄ?e navduĹĄil trobilni kvartet Pihalnega orkestra lovenske Policije, zbranim tekmovalcem pa je spregovoril predsednik zdruĹže-

nja Sever dr. TomaĹž ÄŒas in poudaril pomen vsakoletnih sreÄ?anj na Golteh. Omenil je ohranjanje spomina na enotnost v obrambi domovine v vojni za Slovenijo ter zasluge mnogih policistov ter rezervnega sestava Policije.

44 let) Polona ZafoĹĄnik Maribor. Med moĹĄko konkurenco pa so bili najhitrejĹĄi Igor Kos nad 65 (PVDS) Zasavje, med 27 v razredu (1963 do 1954), MiloĹĄ Ĺ poljar, Ljubljana ter med 22 najhitrejĹĄimi (1973 do 1964) Danilo Ĺ˝vikart iz Velenja po kantah na odliÄ?no 2. mesto za PVD Sever Celjske regije

OzaveĹĄÄ?enost do svoje domovine pa je potrebno stalno krepiti ter tudi z nabiranjem kondicije in z druĹženji povezovati vse varnostno-obrambne sile, je ĹĄe poudaril predsednik.

Med veterankami sta se najbolje uvrstili Dragica HriberĹĄek (PVDS) Celje (nad 45) ter (do

Borut Mencinger Gorenjska in najmlajĹĄimi (1974 in ml.) pa je slavil zmago domaÄ?in iz Mozirja za PVDS Celje Miha LeskovĹĄek.

Ekipno zmago so osvojili Ä?lanice in Ä?lani PVDS Celje, ki so s seboj odnesli tudi veliki prehodni pokal. đ&#x;”˛

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Rekli so â?ą

Ĺ˝eleli si boste eno, poÄ?eli pa Ä?isto nekaj drugega. Vse zato, ker si boste Ĺželeli spet obÄ?utiti, kako je, ko ste ljubljeni. Skoraj vse boste naredili narobe, le to, da boste partnerja poskuĹĄali preseneÄ?ati, vam bo dobro uspevalo. Ne bo mu Ä?isto jasno, kaj se dogaja z vami, a nekaj preseneÄ?enj bo tudi zanj prijetnih. Ob tem vam bo poÄ?asi postajalo jasno, kje delate najveÄ?je napake. Od tu naprej ne boste znali najti prave poti. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, pri tem pa bodite povsem iskreni, saj vas sicer lahko napaÄ?no usmeri. TeĹžav z denarjem in zdravjem v naslednjih dneh ne boste imeli. To boste znali ceniti.

Upokojena policistka Dragica HriberĹĄek iz Velenja: SmuÄ?arskih sreÄ?anj sem se udeleĹževala Ĺže kot redno zaposlena v Policiji, kasneje kot veteranka Policijskega zdruĹženja Sever in z veseljem tekmovala ter se sreÄ?evala s kolegicami in kolegi, saj je ob teh dogodkih praviloma na Golteh zares prijetno. Po ĹĄportni poĹĄkodbi na prostem smuÄ?anju sem morala dve leti smuÄ?arsko mirovati, zdaj pa so me spodbudili naĹĄi ÂťsevernjakiÂŤ, spet sem se pridruĹžila in dobro opravila z veleslalomsko progo, kar me navdaja s prepriÄ?anjem, da mojega rekreativnega smuÄ?anja le ĹĄe ni konec. Ob tako lepem doĹživetju na osonÄ?enih Golteh pa sva s kolegom Danilom Ĺ˝vikartom iz Velenja povrh vsega dosegla odliÄ?ni uvrstitvi.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Naredili ste po svojem, Ä?eprav so vam vsi, ki vas imajo iskreno radi, to odsvetovali. Sedaj boste vi tisti, ki boste morali tiho prenaĹĄati, kar ste si sami skuhali.

Dobra stran tega bo, da boste konÄ?no spregledali, kdo vam hoÄ?e slabo in kdo dobro. Prijateljici, ki vas ĹĄe nikoli ni pustila na cedilu, ustrezite le, Ä?e vas bo prosila za pomoÄ?. ÄŒeprav veste, da je v krizi, ki ne skuĹĄajte pomagati sami od sebe. Tako vaĹĄa, kot njena situacija sta obÄ?utljivi, zato bi lahko marsikdo meĹĄanje v njeno Ĺživljenje povsem narobe razumel. Denarja ne zapravljajte nepremiĹĄljeno, ampak ga prihranite za tiste dni, ko ga boste bolj potrebovali. Ĺ˝al so Ĺže na obzorju.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Dobro obdobje je pred vami. Vseeno pa je Ä?as, da se ustavite in premislite o vsem, kar se vam dogaja zadnje Ä?ase. Postali ste zelo Ä?ustveni. Tudi, Ä?e noÄ?ete, Ĺže z izrazom na obrazu pokaĹžete vse, kar se vam dogaja. To vas dela ranljive, sploh, ker se vam bodo ob stresnih situacijah pogosto orosile oÄ?i. Vzrok za takĹĄno obÄ?utljivost je znan le vam. Ĺ˝e nekaj Ä?asa veste, kaj se vam dogaja, a si noÄ?ete priznati.

Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakĹĄne so v resnici. Dobro pa veste, da morate gledati v prihodnost in ne v preteklost. Tistega, ki vas dela sreÄ?nega, imejte Ä?im pogosteje ob sebi.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Karkoli vas bo preĹĄinilo ob slabi novici, bo le trenutno. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da greste naprej. Ĺ˝e v teh dneh boste vedeli, ali ste na pravi poti. Ĺ˝ivljenje vas je Ĺže nauÄ?ilo, da nikoli ne smete slepo zaupati drugim. Tudi tokrat bodite previdni. Nekdo se bo, ko bo z vami, delal zelo prijaznega in soÄ?utnega, za vaĹĄim hrbtom pa vam bo delal veliko ĹĄkodo. Ĺ ele, ko vas bodo ljudje zaÄ?eli gledati drugaÄ?e kot sicer, boste zaÄ?eli ugotavljati, da ne poznajo prave resnice o vas. Ne bo jim je lahko predstavite, a bo vredno. Tisti, ki vam ĹĄkoduje, bo kmalu dobil svojo lekcijo, vi pa boste v vseh pogledih zmagovalec.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Komaj Ä?akate, da se zaÄ?nejo zimske poÄ?itnice, saj veste, da boste tudi vi med tistimi, ki bodo poÄ?ivali. ÄŒe se boste posvetili druĹžini, bodite Ä?im manj pristranski. VaĹĄe obnaĹĄanje ji je v preteklih tednih povzroÄ?alo precej skrbi, nekateri od najbliĹžjih so Ä?utili, da jih potiskate stran. Sedaj boste imeli moĹžnost to popraviti. Ni treba razlagati, zakaj ste se obnaĹĄali tako drugaÄ?e, pokaĹžite jim le, koliko vam pomenijo. ÄŒe vam dogovor, kako preĹživeti poÄ?itnice ne leĹži, imate ĹĄe Ä?as, da spremenite naÄ?rte. Najbolj pomembno je, da boste pozabili na sluĹžbene obveznosti. Vse vas bodo poÄ?akale.

Zdravje vam ne bo veÄ? delalo teĹžav.

JoĹže Miklavc

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Kdo trpi, ne vpraĹĄamo TopolĹĄica, 2. februarja – ÂťObÄ?ni zbor je Ä?as, ko pogledamo nazaj, se pohvalimo in pograjamo, hkrati pa pogledamo naprej,ÂŤ je svoj govor zaÄ?el predsednik gasilskega druĹĄtva TopolĹĄica BoĹĄtjan MikuĹž in v svojem poroÄ?ilu v nadaljevanju nanizal vse dejavnosti druĹĄtva v letu 2018. Veliko jih je bilo, kot vedno so bili gasilci prisotni na raznih akcijah in dogodkih v kraju. Organizirali so tekmovanja, med drugim noÄ?no tekmovanje v rokovanju s starim brizgalnami za pokal Sa-ĹĄa regije. Pomemben prispevek k druĹžabnemu Ĺživljenju je bila ureditev prostora za druĹženje.

Da pa bo delo res zakonito, so poskrbeli za posodobitev statuta. Predsednik je poudaril tudi dobro sodelovanje z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, poveljstvom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, GZ Ĺ aleĹĄke doline in krajevno skupnostjo, kar si Ĺželijo tudi v prihodnje. Tudi 2.650 evrov, ki jih je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj dodatno namenila za delovanje, so namenili za nakup zaĹĄÄ?itne opreme.

Preostanek meseca februarja bo za vas pravo olajĹĄanje, predvsem zato, ker boste reĹĄili vse finanÄ?ne zagate, ki so bile za vas kot mlinski kamen okoli vratu. Nikoli niste bili odvisni od drugih, ĹĄe manj radi ste si denar izposojali. Sedaj drugaÄ?e ne bo ĹĄlo. Poteza je bila pametna in premiĹĄljena, zato boste zmogli vse obveznosti, ki so priĹĄle z njo. ZaÄ?eli se boste zavedati, da ste zaradi stresa in napetosti zanemarili predvsem sebe in svoje poÄ?utje. V naslednjih dneh se boste vsak dan trudili, da to popravite. Na zunaj se to ĹĄe ne bo videlo, vaĹĄe poÄ?utje pa bo iz dneva v dan boljĹĄe. Tudi spanec bo spet trden in sproĹĄÄ?ujoÄ?.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Zamujali boste z delom v sluĹžbi, kar vas bo moÄ?no bremenilo. ÄŒe Ĺželite izkoristiti zimske poÄ?itnice, ne odlaĹĄajte veÄ?. Nekaj dni bo treba delati veÄ? kot sicer, pa boste uspeĹĄno opravili vse, kar morate. Pazite le, da ne boste povrĹĄni. Tokrat bo ĹĄlo za delo, ki mora biti odliÄ?no opravljeno. V prihodnje se boste morali bolje organizirati, saj zadnje Ä?ase veliko energije in Ä?asa izgubljate za nepomembne stvari. Zdravje vam ne bo delalo teĹžav, ĹĄe tiste, ki ste jih Ä?utili v minulih tednih, bodo izzvenele. Zato se boste lotili tudi tistih del, ki ste jih naÄ?rtno odlagali. Ko se boste ob fiziÄ?ni aktivnosti segreli in utrudili, boste veÄ? kot zadovoljni.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Poveljnik Franc HriberĹĄek je v svojem obĹĄirnem poroÄ?ilu navedel, da jim je uspelo uresniÄ?iti vse naloge poveljstva, in Ä?etudi jih je bilo veliko, jih je natanÄ?no naĹĄtel. Pomemben del so bila usposabljanja in izobraĹževanja, k sreÄ?i je bilo nekoliko manj intervencij. Pa vendar je v njih sodelovalo kar 130 gasilcev in zanje porabilo 511 intervencijskih ur. Med drugim so pomagali odstranjevati neeksplodirano ubojno sredstvo. TopolĹĄki gasilci sodelujejo na skupnih vajah in nenapovedanih druĹĄtvenih vajah, ki pripomorejo k usposabljanju

in pripravljenosti gasilcev, k temu pa pripomorejo tudi tekmovanja, na katerih so bili uspeĹĄni predvsem starejĹĄi Ä?lanice in Ä?lani, oboji so osvojili 1. mesto na tekmovanju v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki ligi. Leta 2018 so nakupili tudi nekaj zaĹĄÄ?itne obleke, varovala jih bo pri njihovem nevarnem in izpostavljenem delu. Tudi poveljnik se je zahvalil vsem, ki jih podpirajo, in vsem operativcem, sodelavcem in vsem, ki pripomorejo k uspehu druĹĄtva. Tudi v prihodnje si Ĺželi tega, zato je plan dela za leto 2019 naravnan na vse dosedanje aktivnosti, usposa-

bljanja za potrebe druĹĄtva, zdravniĹĄke preglede, vaje, obnovo druĹĄtvenih prostorov, druĹženje, tekmovanja in nabavo opreme ter zaĹĄÄ?itne obleke.

Pet gasilcev je dobilo druĹĄtvena priznanja, podeljena so bila tudi priznanja GZ Ĺ aleĹĄke doline II in I. stopnje ter priznanja za dolgoletno in aktivno operativno delo.

88. redni obÄ?ni zbor so pozdravili tudi predstavniki GZ Ĺ aleĹĄke doline, poveljstva Ĺ oĹĄtanj in ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. đ&#x;”˛ MBK Foto arhiv druĹĄtva

Gasilke snovale sodobno organiziranost Ĺ˝alec – V soboto, 9. februarja, je v prostorih gasilskega doma Ĺ˝alec potekal posvet Ä?lanic gasilske zveze Savinjsko-ĹĄaleĹĄke in Celjske regije. Posveta se je udeleĹžilo 130 Ä?lanic iz obeh regij. Vodili sta ga Ä?lanica sveta Ä?lanic iz SĹ regije Tatjana Plaskan ter predsednica komisije za delo Ä?lanic Gasilske zveze Ĺ˝alec Suzana KoÄ?evar. ÄŒlanice so govorile o tem, kako izboljĹĄati notranjo in zunanjo podobo gasilske organizacije, o dihalni tehniki kot tehniki sproĹĄÄ?anja ter o

ukrepanju ob naravnih nesreÄ?ah. ÄŒlanice so pozdravili predsednik GZ Slovenije Janko Cerkvenik, poveljnik Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije Boris Lambizer, poveljnik Celjske regije Bojan Hrepevnik, predsednik sveta SĹ regije Branko Verk in predsednik Gasilske zveze Ĺ˝alec Edvard Kugler.

Po posvetu je bilo druĹženje udeleĹženk in pogostitev ter ogled gasilskega muzeja Gasilske zveze Ĺ˝alec. đ&#x;”˛

Na Ä?ustvenem podroÄ?ju se vam obeta zelo zanimiv teden. Ko boste najmanj priÄ?akovali, boste spoznali nekoga, ki bo vse tisto, kar si Ĺželite. Tega se boste precej ustraĹĄili, zato boste sami sebe prepriÄ?ali, da ga idealizirate. Vseeno se boste potrudili, da se bodo vajine poti pogosto kriĹžale. Ob vsakem sreÄ?anju vam bo bolj jasno, da vas prvi obÄ?utek ni prevaral. Pogovori bodo prijetni, zadrege ne bo nikoli.

Bo pa precej slabe vesti, sploh za tiste, ki ste vezani. Partner ne bo ĹĄe niÄ? posumil, a prav dolgo ga ne boste mogli vleÄ?i za nos. ZaÄ?etek nove zveze ali ne? To bo najveÄ?je vpraĹĄanje, ki mu ne boste mogli ubeĹžati. Odgovor bo priĹĄel v trenutku.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Zvezde vam priporoÄ?ajo, da bolj pazite na svoje zdravje, saj obstaja zaradi hitro spremenljivega vremena moĹžnost, da se boste spet sooÄ?ili z glavoboli.

In to, kljub temu da vam gre trenutno v Ĺživljenju vse gladko. Ali pa se o tem le prepriÄ?ujete, v duĹĄi pa Ä?utite, da se pripravlja sprememba, ki si je ne Ĺželite. ÄŒeprav niste sanjaÄ?, si boste v naslednjih dneh upali sanjati. Razlogov bo veÄ?. Med njimi bo tudi ta, da bodo vaĹĄe delo opazili ljudje, ki imajo veliko moÄ?. Partner bo skeptiÄ?en, vi pa vsak dan manj. Pred njim boste zato zaÄ?eli skrivati, kaj se vam dogaja, saj si ne Ĺželite posluĹĄati njegovih strahov. Vi boste v teh dneh skoraj brez njih.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Na prijatelje boste z neko potezo, ki ne bo Ä?isto usklajena z vaĹĄimi prepriÄ?anji, naredili moÄ?an vtis. Verjeli bodo, da ste se moÄ?no spremenili. In to na boljĹĄe, saj boste tokrat pokazali tudi soÄ?utje, ki ga javno ne kaĹžete radi. Vse, kar bo sledilo, bo iskreno. Ob vaĹĄih dejanjih se boste poÄ?utili odliÄ?no. Ob tem si ne boste kupovali sreÄ?e, ampak boste sledili srcu. Vezani boste ob tem obÄ?utili, da vas partner podpira, samski pa podpore okolice sploh ne boste iskali. V sluĹžbi bodo prav tako pozdravili vaĹĄe poÄ?etje, eni bolj, drugi manj odkrito. Najpomembneje pa bo, da boste ob vsem, kar boste poÄ?eli, imeli Ä?isto vest.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

VĹĄeÄ? vam je, da bo zima kmalu zaÄ?ela jemati slovo. ÄŒeprav je bila mila, vam je nenehno povzroÄ?ala teĹžave z zdravjem. Tudi v teh dneh jih boste nekaj ĹĄe obÄ?utili, a bo poÄ?utje bistveno boljĹĄe kot je bilo. Bolezen bo imela tudi pozitivne strani. Poskrbela bo, da boste izpregli in se odpoÄ?ili. Tako mentalno kot telesno. Ker boste imeli veÄ? prostega Ä?asa, boste imeli tudi veÄ? Ä?asa za razmiĹĄljanje. Porodilo se vam bo kar nekaj dobrih idej, ki bi vam lahko prinesel pozitivne spremembe v Ĺživljenju. Zapisujte si jih, da ne boste nanje pozabili. VaĹĄe misli bodo tudi pri nekom, ki je trenutno daleÄ? od vas.

Dobili boste tudi idejo, kako lahko to spremenite. UresniÄ?ite jo takoj!

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Veliko boste delali, zato boste skoraj vsak veÄ?er od utrujenosti kar padli v posteljo. Partner bo zato dobil obÄ?utek, da se mu izogibate. Tudi zato, kar vam bo oÄ?ital, boste veÄ? kot sicer razmiĹĄljali o vaĹĄih Ä?ustvih do partnerja. Pri tem boste znali biti tudi samokritiÄ?ni in iskreni. Ljubosumje, ki ga bo v vas zbujala neka oseba, ki se veliko mota okoli vaĹĄega partnerja, ne bo Ä?isto brez osnove. Dalo vam bo vedeti, da si ga ne Ĺželite izgubiti, zato se boste spet zaÄ?eli truditi, da vama bo skupaj lepo. Zato boste potrebovali veÄ? energije, ki jo lahko dobite tudi s spremembo Ĺživljenjskih navad. Bolj pazite, kaj in koliko jeste!

Naš čas, 14. 2. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

14. februarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.35 15.00 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 00.55 01.20 02.15

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Risova pot, dok. film Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče, odd. TV Lendava Timi gre, ris.

Lojzek, ris.

Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Makroregije - Jadransko-jonska: Zeleno jadranje Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu: Michelangelo - ljubezen in smrt, brit. dok. ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Telečji medaljoni z borovničevo omako in s prilogo iz mešanega riža 11.15 Dobro jutro 14.00 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Areja 15.20 Dober dan 16.35 Kjer bom doma (I.), avstral. nad.

17.30 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Areja 19.10 Biatlon - SP: šprint (Ž), prenos iz Soldier Hollowa 20.20 Avtomobilnost 20.55 Nogomet - EL: Viktoria Plzen : Dinamo Zagreb, prenos iz Plzna 23.30 Nogomet - EL: vrhunci šestnajstine finala 00.00 Slovenska jazz scena: 3. festival slovenskega jazza - Dejan Pečenko Trio 00.45 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.35 08.00 08.25 08.40 09.10 10.10 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 14.00 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 17.15 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.50 22.55 23.00 23.25

24UR OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Dibo, risanka Tika taka, risanka Nina in prijatelji, risanka Čudežna ura Yo Kai, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1/33 TV prodaja Maggie & Bianca, 1/3 Zmorem sama, 1/24 TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/105 TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/106 TV prodaja Usodno vino, 4/98 Maggie & Bianca, 1/4 Zmorem sama, 1/25 Dedinja Vendavala, 1/167 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2/107 Pohlepna gospa Fazilet, 2/108 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1/78 Lepotica in zver, 1/79 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4/8 Policijska družina, 6/5 Podivjani psi, 1/2 Gotham, 2/22 24UR zvečer Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, inf. odd.

Vabimo k ogledu POP CORN Kuhinjica, izobraževalna odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Rad imam ...

Regionalne novice Spoznajmo jih ... beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna odd.

Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, odd. z narodnozabavno glasbo Regionalne novice Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih ... beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

14. februarja 2019

Sobota,

15. februarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.30 15.25 16.30 16.40 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 01.00 01.25 02.20

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Slovenski magazin Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Osvežilna fronta: Devištvo Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ema pred Emo Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Polnočni kavboj, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Račje prsi z marelicami 11.10 Dobro jutro 13.05 Dober dan 14.00 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Areja 15.40 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Willingena 17.40 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Areja 19.10 Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Soldier Hollowa 20.30 Črno ali belo, ameriški film 22.30 Televizijski klub: Ljubim te, čeprav te ne smem 23.25 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Gasilski junaki (Robocar Poli Fire Safety), risanka 07.05 Dibo, risanka 07.20 Tika taka, risanka 07.30 Nina in prijatelji, risanka 07.35 Čudežna ura Yo Kai, risanka 08.00 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 35. del 08.25 TV prodaja 08.40 Maggie & Bianca, 1. sez., 4. del 09.10 Zmorem sama, 1. sez., 25. del 10.10 TV prodaja 10.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 107. del 11.35 TV prodaja 11.50 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 108. del 12.45 TV prodaja 13.00 Usodno vino, 4. sez., 99. del 14.00 Maggie & Bianca, 1. sez., 5. del 14.35 Zmorem sama, 1. sez., 26. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 168. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 109. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 110. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Lepotica in zver, 1. sez., 80. del 21.00 Lepotica in zver, 1. sez., 81. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Blagoslovljeni (Blessed), angleški film 00.20 Kupljeni božič (Surviving Christmas), ameriški film 02.00 24UR zvečer 02.35 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.40 12.05 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 18.55 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.10 23.15 23.20 23.40

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, inf. odd.

Vabimo k ogledu NAJ VIŽA Kuhinjica, izobraževalna odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih ... beremo skupa Kuhinjica, izobraževalna odd.

Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Polarne dežele Regionalne novice 3 POP CORN Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih ... beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

16. februarja

06.15 07.00 07.10 07.30 07.45 08.05 08.30 08.55 09.05 09.30 10.10 10.25 10.55 11.35 12.40 13.00 13.25 14.05 15.05 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.05 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 22.00 23.00 23.30 01.40 02.05 03.00

06.00 06.30 07.00 08.35 08.50 09.30 10.45 12.00 12.55 14.25 15.55 18.00 18.45 20.05 22.00 22.50 23.35 00.40 01.10 01.40 02.15 02.45

Kultura, Odmevi Martina in ptičje strašilo: Vrv Telebajski, lutkovna nan. Žvenkci, ris.

Biba se giba, ris.

Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi Male sive celice: OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in OŠ Dravlje Infodrom, tednik za otroke in mlade V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glasbeno-dok. ser. za mlade Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Izgubljena plemena človeštva, brit. dok. odd.

Kako ostati mlad, britanska dok. odd.

Ekipa Bled, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Alpe-Donava-Jadran Ozare Kuharija na kubik: Rižota z morskimi sadeži, kuharska odd.

Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Ema 2019 Prevara (IV.), am. nad.

Poročila, Šport, Vreme Dekle, ki se je igralo z ognjem, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Info kanal

Videotrak Na lepše Najboljše jutro Slastna kuhinja: Tris telečjega karpača Avtomobilnost Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, posnetek iz Pjongčanga Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Areja Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, vključitev v prenos iz Feldberga Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Oberstdorfa Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Areja Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Willingena Biatlon - SP: zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Soldier Hollowa Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, posnetek iz Cogna Dih, nemški film Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), prenos iz Soldier Hollowa Zvezdana Aritmični koncert - Same babe Videotrak Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 1. vožnja, posnetek iz Areja Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja, posnetek iz Areja Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.45 08.00 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.20 10.45 11.10 11.40 12.10 12.40 14.25 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Viking Viki, ris.

Robovlaki, ris.

Super krila, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Pod košem, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Zak nevihta, ris.

Mia in jaz, ris.

Maggie & Bianca, 1. sez., 1. del Maggie & Bianca, 1. sez., 2. del Maggie & Bianca, 1. sez., 3. del Pasti velemesta, ameriški film Obuti maček, ameriški film Gorski reševalci, 3. sez., 9. del Gorski reševalci, 3. sez., 10. del Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Kot noč in dan, ameriški film Petdeset odtenkov sive, ameriški film 00.30 Downton Abbey, 5. sez., 3. del 01.30 Downton Abbey, 5. sez., 4. del 02.30 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 10.45 11.10 15.25 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 20.30 22.00 22.05 00.50 0.55 1.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Polarne dežele Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab.

NAJ VIŽA Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Rad imam ...

Videospot dneva Spoznajmo jih ... beremo skupaj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2639. VTV magazin, regionalni informativni program Jutranji pogovori Spoznajmo jih ... beremo skupaj 10 čarobnih let Tria Šubic, posnetek koncerta Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

17. februarja

07.00 07.00 07.25 07.30 07.45 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 09.00 09.10 09.25 09.30 10.00 10.10 10.50 11.20 11.30 12.00 13.00 13.25 15.00 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.15 21.45 23.00 00.55 01.20 02.15

06.10 07.00 07.10 08.15 09.40 10.45 12.00 12.55 14.25 15.20 17.00 18.05 18.45 19.50 20.00 20.55 22.00 23.20 00.00 01.15 01.45 02.15 02.45 03.20

Živ žav Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Mili in Moli, ris.

Reaktivčki, Kanada in ZDA, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belg. otr. nan.

Med valovi Ozare Obzorja duha: Kdo so katoličani?

Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Koncert Ansambla Saša Avsenika, 2. del Vaba na vabo, kanadski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ekipa Bled, slov. nad.

Intervju Poročila, Šport, Vreme Irena, lahko noč, dok. odd.

Za lahko noč: Milko Lazar, Svetlana Makarovič: Deseta hči, operatorij Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Zrcalo tedna, Politično s Tanjo Gobec, Šport, Vreme Info kanal

Videotrak, Duhovni utrip Slastna kuhinja: Slani profiteroli Svetovni popotnik: Cesta 40: Andi Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, posnetek iz Pjongčanga Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, 10 km (Ž), prenos iz Cogna Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Areja Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, vključitev v prenos iz Feldberga Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Oberstdorfa Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Areja Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), vključitev v prenos iz Willingena Telemark smučanje - SP: sprint, prenos s Krvavca Biatlon - SP: mešana štafeta dvojic, prenos iz Soldier Hollowa Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, 15 km (M), posnetek iz Cogna Žrebanje Lota Nenavadni obredi, brit. dok. ser. Čista ljubezen - glas Elle Fitzgerald, nemška dok. odd.

Biatlon - SP: mešana štafeta, prenos iz Soldier Hollowa Zvezdana Vikend paket Videotrak Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, posnetek iz Areja Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, posnetek iz Areja Zabavni kanal, Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.45 08.00 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.20 11.10 11.40 12.10 12.45 14.25 16.10 17.05 18.00 18.40 18.50 18.55 20.00 22.05 00.40 01.40 02.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Viking Viki, ris.

Robovlaki, ris.

Super krila, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Pod košem, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Mia in jaz, ris.

Maggie & Bianca, 1. sez., 4. del Maggie & Bianca, 1. sez., 5. del Cel svet ima talent, 2. sez.

Blagoslovljeni , angleški film Hotel Transilvanija, ameriški film Gorski reševalci, 4. sez., 1. del Gorski reševalci, 4. sez., 2. del Vrtičkanje Avto karaoke 24UR vreme 24UR Tu te zapuščam, ameriški film Jej, moli, ljubi, ameriški film Downton Abbey, 5. sez., 5. del Downton Abbey, 5. sez., 6. del Zvoki noči

08.25 08.30 09.00 09.40 10.05 10.10 10.35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš 2638. VTV magazin Vabimo k ogledu 2639. VTV magazin Aktualno: So robotske operacije oči realnost?

Večer glasbe Lojzeta Slaka, 2. del Kuhinjica, izobraževalna odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Melje, melje mlinček, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... beremo skupaj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, odd. z narodno zabavno glasbo Napovedujemo POP CORN Jutranji pogovori Spoznajmo jih ... beremo skupaj Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.35 13.00 13.45 14.10 17.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 23.55

Ponedeljek,

Torek,

18. februarja

06.10 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.35 15.05 16.05 16.15 16.25 17.00 17.30 18.00 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 00.50 01.15 02.10

06.00 08.00 08.05 08.10 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.05 09.10 09.25 09.55 11.00 11.10 14.10 15.30 16.20 16.50 17.30 18.00 18.55 19.25 20.00 20.55 22.45 00.20 00.35

19. februarja

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha: Kdo so katoličani?

Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Sveto in svet S-prehodi Dober dan, Koroška Manja, ris.

Kalimero, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Odvratne rime, ris. film Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Boris, Milena, Radko, TV-priredba gledališke predstave SNG Drama Ljubljana Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 07.00 10.05 11.15 11.50

Info kanal Penelopa, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Balončkovo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Lepši svet, animirana ris.

To sem jaz, Kejla, kratki dok. film za otroke Izzivalci, EBU dok. film: Kamnosek Svit Človek in zver, dok. odd.

Naravna čudesa Zemlje (I), britanska dok. ser.

Slastna kuhinja: Puranji file v sirovi košarici Dobro jutro Dober dan Ljudje in zemlja Med valovi Na lepše Prava ideja Kjer bom doma (II.), avstral. nad.

Nogomet - EL: napoved kola, magazinska odd.

Videotrak Svetovni popotnik: Cesta 40: Patagonija Tannbach - usoda neke vasi (II.), nemško-češka nad.

Prgišče življenja, nemški film Šampanjski twist, kratki igrani film Videotrak, Zabavni kanal

06.00 08.00 08.00 08.05 08.10 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.05

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Luna Petunija, ris.

07.35 Robovlaki, ris.

08.05 Blaze in megakolesniki, ris.

08.55 Screechers Wild: Divji obrat, ris.

09.20 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 5. del 09.50 Zmorem sama, 1. sez., 26. del 10.50 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 109. del 11.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 110. del 12.40 Usodno vino, 4. sez., 100. del 13.55 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 6. del 14.30 In prišla je ljubezen, 1. del 15.30 Zmorem sama, 1. sez., 27. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 111. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 112. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Lepotica in zver, 1. sez., 82. del 21.00 Lepotica in zver, 1. sez., 83. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Smrtonosno orožje, 2. sez., 19. del 23.30 Policijska družina, 6. sez., 6. del 00.25 Zalezovalec, 1. sez., 1. del 01.20 Podivjani psi, 1. sez., 3. del 02.25 24UR zvečer, ponovitev 03.00 Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2639. VTV magazin, regionalni informativni program 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, informativna oddaja 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Jutranji pogovori 19:30 Regionalne novice 19:35 Videospot dneva 19:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj 19:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Aktualno 21:00 Regionalne novice 21:05 Festival narodnozabavne glasbe Guštanj, 1. del 22:05 Napovedujemo 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

Sreda,

12.30 13.00 13.35 14.35 15.25 15.55 16.15 16.25 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.05 01.05 01.30 02.25

09.10 09.25 09.55 11.00 11.15 13.40 14.25 16.45 17.25 19.30 20.00 20.50 21.25 22.30 22.45 23.40

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.55 08.20 08.45 09.15 10.15 11.10 12.05 13.00 14.00 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.55 23.30 00.25 01.20 02.25 03.00

20. februarja

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Platforma: Oblikovanje za sodobni svet Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio city Duhovni utrip Lučka, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji: Prijatelja za vedno, ris.

Firbcologi, ki lula Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Ernest in Celestinca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Beseda na A (II.), brit. nad.

Pred vrati pekla, špan. dok. ser.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Jože Martinčič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.30 15.00 16.05

Info kanal Zimski počitniški program Penelopa, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Balončkovo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Lepši svet, animirana ris.

To sem jaz, kratki dok. film za otroke Izzivalci, EBU dok. film: Deskar Jonas Netopirji, dok. odd.

Naravna čudesa Zemlje (I), brit. dok. ser.

Slastna kuhinja: Jagnječje zarebrnice z omako iz granatnih jabolk in libanonsko solato tabule Dobro jutro Dober dan Ema 2019 Avtomobilnost Alpsko smučanje - SP: paralelna tekma, prenos iz Stockholma Videotrak Ogrožena mesta, fran. dok. ser.

Prava ideja Skrivnost jezera: kitajsko dekle, kopr. nad.

Kaj govoriš? = So vakeres? Šentilj - Spielfeld, dok. film Videotrak, Zabavni kanal

06.00 08.00 08.00 08.05 08.10 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Gospodična Žuža, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Luna Petunija, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 6. del Zmorem sama, 1. sez., 27. del In prišla je ljubezen, 1. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 111. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 112. del Kuharski mojster, 6. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 7. del In prišla je ljubezen, 2. del Zmorem sama, 1. sez., 28. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 113. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 114. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 84. del Lepotica in zver, 1. sez., 85. del Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 6. sez., 7. del Zalezovalec, 1. sez., 2. del Podivjani psi, 1. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Aktualno 11:05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:35 Videospot dneva 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 2640. VTV magazin 20:25 Bonton pri kajenju 20:55 Napovedujemo 21:00 Še pomnite prijatelji, ponovitev 1. dela koncerta 22:15 Vabimo k ogledu 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:25 Videospot dneva 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Videostrani, obvestila

17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.50 00.20 00.45 01.45

09.10 09.25 09.55 10.45 11.25 12.15 15.10 15.55 16.30 17.55 18.45 19.15 19.50 20.00 21.00 21.55 23.05

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.55 08.20 08.45 09.15 10.15 11.10 12.05 13.00 14.00 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.20 02.25 03.00

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Koda Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in OŠ Dravlje Poročila ob petih, Šport, Vreme Podonavska Makroregija Tu EU: Kostadinka Kuneva vključenost invalidov Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Fantastična ženska, čilski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Podonavska Makroregija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

Info kanal Zimski počitniški program Penelopa, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Balončkovo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Lepši svet, animirana ris.

To sem jaz, Paola, kratki dok. film za otroke Izzivalci, EBU dok. film: Fetije in njena prihodnost Vrtne živali, dok. odd.

Naravna čudesa Zemlje (I), brit. dok. ser.

Lučka, odd. TV Lendava Slastna kuhinja: Črnogorski lignji Dobro jutro Dober dan Kuharija na kubik, kuharska odd.

Vikend paket Kjer bom doma (II.), avstral. nad.

Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca, kopr. glasbeno-dok. film Moje mnenje Češko stoletje, češka nad.

Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Gospodična Žuža, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Luna Petunija, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 7. del Zmorem sama, 1. sez., 28. del In prišla je ljubezen, 2. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 113. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 114. del Kuharski mojster, 6. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 8. del In prišla je ljubezen, 3. del Zmorem sama, 1. sez., 29. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 115. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 116. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 86. del Lepotica in zver, 1. sez., 87. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 9. del Policijska družina, 6. sez., 8. del Zalezovalec, 1. sez., 3. del Podivjani psi, 1. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2640. VTV magazin, regionalni informativni program 10:30 Bonton pri kajenju 11:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 10, Dravograd 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Skrbimo za zdravje: Lepotna kirurgija 21:05 Regionalne novice 21:10 POP CORN, Tomcat, Janez Bončina Benč 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 14. 2. 2019, barve: CMYK, stran 21

FISHER, Kerry: Druga Ĺžena

HOSSEINI, Khaled: Morska molitev

Od- Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni roman Roman je zgodba o dveh Ĺženskah. Larino Ĺživljenje je na videz popolno. Ima Ä?udovitega in skrbnega moĹža Massima, prikupnega sina in lepo hiĹĄo. Maggie se je pred kratkim poroÄ?ila z Massimovim bratom Nicom. Z njima Ĺživita ĹĄe njen sin in moĹževa hÄ?erka Francesca iz prvega zakona. Francesci je pred Ä?asom umrla mama in teĹžko sprejme oÄ?etovo novo Ĺženo. Maggie tudi taĹĄÄ?a ne olajĹĄa Ĺživljenja. Neke-

ml – Mladina/M – Leposlovje od 13. leta dalje „Žal mi je, da se ne spominjaĹĄ, kako je v natrpanih uliÄ?icah diĹĄalo po mesnih ocvrtkih in kako smo se z mamo ob veÄ?erih sprehajali okrog trga z urnim stolpom. Ampak tisto Ĺživljenje, tisti Ä?asi

ga dne na podstreĹĄju najde dragoceno ĹĄatuljo, v kateri so ljubezenska pisma Nicove prve Ĺžene Caitlin. Spozna, da je Caitlin varala svojega moĹža z neznancem.

OdloÄ?i se, da bo skrivnost obdrĹžala zase in s tem zaĹĄÄ?itila svojega moĹža in Francesco. Ĺ atuljo vrĹže v smeti. To dejanje povzroÄ?i niz dogodkov, ki naposled prikaĹže pravi znaÄ?aj Larinega moĹža Massima.

VELENJE ÄŒetrtek, 14. februar

se zdaj tudi meni zdijo sanje kot davno zamrle govorice. Najprej so izbruhnili protesti. Sledilo je obleganje. Sipanje bomb z neba. Lakota. Pogrebi. To so stvari, ki jih poznaĹĄ.Âť Morsko molitev je navdihnila zgodba Alana Kurdija, triletnega sirskega begunca, ki mu ni uspelo pripotovati na varno in se je septembra 2015 utopil v morju. Leta 2016 je v Sredozemskem morju utonilo ali izginilo 4.176 ljudi. Med njimi tudi otroci. Ta knjiga je posveÄ?ena tisoÄ?im beguncem, ki so izginili v morju, ko so beĹžali pred vojno in preganjanjem. đ&#x;”˛

AS

Jubilej srbskega druĹĄtva s koncertom tradicionalnega petja Velenje – V Srbskem druĹĄtvu dr. Mladen Stojanović Velenje bodo 14. obletnico ustanovitve druĹĄtva obeleĹžili s koncertom tradicionalnega petja Kozare in Podkozarja – Hercegovine, Krajine, z naslovom ZaviÄ?ajno veÄ?e. Na veÄ?eru bodo sodelovala prijateljska druĹĄtva – DruĹĄtvo guslara Slovenije, SKHD Desanka Maksimović Celje, SKPD Sveti Sava Kranj in KUD Opanak Borkovići iz Republike srbske. Koncert bo v petek, 15. februarja, ob 18. uri v mali dvorani doma kulture v Velenju. Vstop je prost. đ&#x;”˛

Briljantina v Velenju!

mkp

Muzikal Briljantina prihaja 31. marca v RdeÄ?o dvorano!

Dogajanje muzikala je postavljeno ĹĄolsko leto na namiĹĄljeni ĹĄoli Raydell, kjer se mladostniki poslavljajo od brezskrbnega Ĺživljenja. Osrednja lika sta neotesan in predrzen fant Danny Zuko, ki se zaljubi v pridno, lepo vzgojeno dekle Sandy.

Producent Jurij Franko je pripravil muzikal s podobno kreativno ekipo kot pri muzikalu Mamma Mia!.

V glavnih vlogah igrajo SaĹĄa LeĹĄnjek/MaĹĄa Medved kot Sandy in Luka Markus Ĺ tajer/MatjaĹž Kumelj kot Danny. V plesno-pevskem zboru se izmenjujejo talentirani mladi pevci in plesalci. Ob njih nastopajo ĹĄe izbranci iz avdicije in velika imena slovenskega filma in gledaliĹĄÄ?a: Janez HoÄ?evar - Rifle, Gojmir LeĹĄnjak - Gojc, UroĹĄ Smolej, Domen ValiÄ?, Alenka TetiÄ?koviÄ? in Desa Muck. Za glasbeno spremljavo skrbi sedem vrhunskih glasbenikov.

Vstopnice so Ĺže v prodaji na vseh prodajnih mestih Eventima (Petrol, PoĹĄta, OMV) in preko spleta na povezavi: www.muzikali.si LicenÄ?na predstava Briljantina je v celoti prevedena v slovenĹĄÄ?ino! VeÄ? na www.briljantina-muzikal.si

www.briljantina-muzikal.si

PR oglas 90 x 150 Velenje.indd 1

21

PRIREDITVE

14. februarja 2019

10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS 5 jezikov ljubezni, 2. del, pogovorna delavnica 17.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Lara OpreĹĄnik – klavir, koncert 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Petelinji zajtrk, komedija Ĺ entjakobskega gledaliĹĄÄ?a 20.00 RdeÄ?a dvorana Jan Plestenjak in Nina PuĹĄlar, Valentinov koncert

17.00 Velenjski grad Povodni moĹž na Velenjskem gradu, Sobotno glasbeno popoldne z uÄ?enci harmonike Glasbene ĹĄole FKK Velenje 17.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje, Efenkova 61b Jezus, edini reĹĄitelj, predavanje 19.00 Klub eMCe plac RetrosrÄ?nica na Ĺžaru in koncert zasedbe Josip A Lisac 19.00 RdeÄ?a dvorana Rokometna tekma Lige NLB, RK Gorenje Velenje : RD Riko Ribnica

Nedelja, 17. februar 14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir

Petek, 15. februar

Ponedeljek, 18. februar

9.000 Ĺ C Velenje, MIC, Dom kulture Velenje, ViĹĄja strokovna ĹĄola, Gimnazija Velenje 11.00 in 15.00 Informativni dan Ĺ C Velenje 10.00 Fakulteta za energetiko (MIC), KoroĹĄka cesta 62a 15.00 Informativni dan za vpis na dodiplomski ĹĄtudij v ĹĄtudijskem letu 2019/2020 13.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Kartanje, neformalno druĹženje 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana ZaviÄ?ajno veÄ?e, koncert tradicionalnega srbskega petja 19.00 Restavracija Jezero Valentinov plesni veÄ?er z zasedbo 2party.si 21.00 Klub eMCe plac Metal 4 Lignit, koncert

7.30

Sobota, 16. februar 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica 9.00, 11.00, 15.00 Ĺ olski center Velenje, MIC, ViĹĄja strokovna ĹĄola, Gimnazija Velenje Informativni dan Ĺ CV 9.00 Ĺ ivalnica za otroke, Farmin, Katja GuÄ?ek, s. p. Ĺ ivamo copate 10.00, 15.00 Fakulteta za energetiko (MIC), KoroĹĄka cesta 62a Informativni dan za vpis na dodiplomski ĹĄtudij v ĹĄtudijskem letu 2019/2020 10.30 Galerija Velenje Med grafikami Rika Debenjaka, Galerijska sobotnica za otroke

BOG, LE KAJ SMO ZAGREĹ ILI 2

Qu'est-ce qu'on a encore fait au bon Dieu?

Komedija, 100 minut (Francija). ReĹžija: Philippe de Chauveron. Igrajo: Christian Clavier, Chantal Lauby, Ary Abittan, Medi Sadoun, FrĂŠdĂŠric Chau Sobota, 16. 2., ob 19.00

LEGO FILM 2

Lego Movie 2 Animirana akcijska pustolovĹĄÄ?ina s podnapisi, 106 minut (Danska, Kanada, NorveĹĄka, Avstralija, ZDA). ReĹžija: Mike Mitchell, Trisha Gum. Igrajo: Jason Momoa, Alison Brie, Chris Pratt, Stephanie Beatriz, Elizabeth Banks, Jonah Hill Petek, 15. 2., ob 17.00 Nedelja, 17. 2., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

ALITAA: BOJNI ANGEL

Alita: Battle Angel Akcijska romantiÄ?na avantura, 122 minut (ZDA). ReĹžija: Robert Rodriguez Igrajo: Jennifer Connelly, Eiza GonzĂĄlez, Rosa Salazar, Michelle Rodriguez, Christoph Waltz Petek, 15. 2., ob 21.30 Sobota, 16. 2., ob 21.00 Nedelja, 17. 2., ob 18.15, 3D

KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3 How to Train Your Dragon: 24/01/19 14:47

SmuÄ?iĹĄÄ?e Golte SmuÄ?arski teÄ?aj za otroke 9.00 Ĺ ivalnica za otroke, Farmin, Katja GuÄ?ek, s. p.

Otroci ĹĄivajo denarnico, obesek za kljuÄ?e, vreÄ?ko za malico, torbico, stenske Ĺžepe 9.00 DrsaliĹĄÄ?e Velenje Drsanje za otroke vseh starosti 9.00–15.30 RdeÄ?a dvorana Zimski poÄ?itniĹĄki tabor Zmaga KuĹĄtrina 10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Joga za otroke 10.00 Vila RoĹžle PoÄ?itniĹĄki Ĺživ Ĺžav s pestrimi vsebinami 20.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Big band RTV Slovenija in trije tenorji (Jure Pukl, Lenart KreÄ?iÄ?, Tadej TomĹĄiÄ?, gost: Jeff ÂťTainÂŤ Watts)

Torek, 19. februar 10.00 Vila RoĹžle PoÄ?itniĹĄki Ĺživ Ĺžav s pestrimi vsebinami 17.00 Pattern City Velenje OtroĹĄka ustvarjalna delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 17.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Zdrav duh v zdravem telesu, vadba 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Rodoslovno sreÄ?anje 20.00 Max klub Velenje Jeff ÂťTainÂŤ Watts and friends,

The Hidden World Sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 104 minute (ZDA). ReĹžija: Dean DeBlois. Glasovi: MatevĹž Mueller, Lovro Berden, Katja Ajster, Tadej PiĹĄek, MaruĹĄa Bertoncelj Sobota, 16. 2., ob 17.00, 3D

PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV

Dokumentarni film, 54 minut (Slov.)

ReĹžija, scenarij, montaĹža, fotografija: Matej VraniÄ?. Pripovedovalec: Jure Longyka. Kamera: Matej VraniÄ?, Jernej Ĺ˝upevc, Andrej Voje, Denis Horvat / Glasba: Leon FirĹĄt Sobota, 16. 2., ob 17.30 – mala dvorana

MOĹ˝ IZ OZADJA

Vice Biografska komiÄ?na drama, 132 minut (ZDA). ReĹžija: Adam McKay. Igrajo: Christian Bale, Amy Adams, Steve Carell Petek, 15. 2., ob 19.00 Nedelja, 17. 2., ob 20.30

BOHEMIAN RHAPSODY

Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB). ReĹžija: Bryan Singer. Igrajo: Joseph Mazzello, Rami Malek, Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton Ponedeljek, 18. 2., ob 21.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

koncert Kreativne jazz klinike Velenje

(Evald Flisar), premiera, GledaliĹĄÄ?e pod Kozolcem

Sreda, 20. februar

Nedelja, 17. januar

9.00

17.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Predstava KAJ PA LEONARDO (Evald Flisar), ponovitev, GledaliĹĄÄ?e pod Kozolcem

10.00

10.00 17.00 18.00 19.19 20.00

Vila RoĹžle PoÄ?itniĹĄki Ĺživ Ĺžav s pestrimi vsebinami Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Prehrambena piramida za otroke, pogovor za otroke KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek PoÄ?itniĹĄka pravljiÄ?na ustvarjalnica: Trije praĹĄiÄ?ki KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Peter Kuhar: O Cankarju in Rostoharju, predavanje KnjiĹžnica Velenje, preddverje Predstavitev prostovoljstva v Slovenskem druĹĄtvu Hospic Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Emilia Martensson and friends, koncert Kreativne jazz klinike Velenje

Ĺ OĹ TANJ

Ponedeljek, 18. februar 10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄka ustvarjalna delavnica Barvita pravljica - slike iz peska (Bernarda KovaÄ?iÄ?)

13.00 Klet Kocuvan - Ĺ˝ibret Rez vinske trte 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi, KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki

Torek, 19. februar 10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄka ustvarjalna delavnica Ustvarjamo z volno (Nadja Blatnik)

Sreda, 20. februar 10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄka ustvarjalna delavnica

Lunine mene

ÄŒetrtek, 14. februar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic

Nedelja, 17. februar X

Bele Vode Planinski pohod po Ĺ ilijevih vlakah na Smrekovec (1577 m)

Sobota, 16. februar 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, Muzej Velenje 115 let planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Iskrena spoved (komedija)

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 14. februar 17.00 HiĹĄa mladih - galerija Dile PravljiÄ?na matineja: otroĹĄka predstava ÄŒarobna palica

Sobota, 16. februar 9.00

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica 19.30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Predstava KAJ PA LEONARDO

POÄŒITNIĹ KI KINO od ponedeljka, 18. 2. do petka, 22. 2. (cena vstopnice je 3,50 EUR):

KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3 Ponedeljek, 18. 2., ob 17.00, 3D

SUPER FUZBALISTIÄŒNI Los futbolĂ­simos Ĺ portna komedija, 103 minute (Ĺ panija) ReĹžija: Miguel Ă ngel Lamata. Igrajo: Julio Bohigas, Helena Milene Mayer, CamuĂąas Iker CastiĂąeira, Toni Marcos Milara Ponedeljek, 18. 2., ob 19.00

NEVERJETNA ZGODBA O VELIKANSKI HRUĹ KI Den utrolige historie om den kĂŚmpestore pĂŚre Sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 80 minut (Danska). ReĹžija: Dean DeBlois. Glasovi: JuĹĄ Golmajer, Uma Behrić, Matija Drobne, Rok KuĹĄlan, Nejc Bahor, SreÄ?ko Meh, Marko SimÄ?iÄ?

Torek, 19. 2., ob 17.00

ZELENA KNJIGA Green Book Biografska komiÄ?na drama, 130 minut (ZDA). ReĹžija: Peter Farrelly. Igrajo: Viggo Mortensen, Mahershala Ali, Linda Cardellini, Sebastian Maniscalco, Mike Hatton Torek, 19. 2., ob 19.00

LEGO FILM 2 Sreda, 20. 2., ob 17.00

19. februarja, ob 16:54, polna luna (ĹĄÄ?ip)

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Petek, 15.2. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 17.2. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Vzleteli smo • Pomlad v City centru od 14.2. do 24.2. • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb • 24.2.2019 na osrednjem prostoru – Velike skrbi malega petelina v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna

STAREC IN PIĹ TOLA The Old Man & the Gun KomiÄ?na kriminalka, 93 minut (ZDA) ReĹžija: David Lowery. Igrajo: Robert Redford, Casey Affleck, Danny Glover, Sissy Spacek, Keith Carradine, Tika Sumpter Sreda, 20. 2., ob 19.00

ELIOT REĹ UJE BOĹ˝IÄŒ Elliot the Littlest Reindeer Sinhronizirana animirana komedija, 90 minut (Kanada). ReĹžija: Jennifer Westcott. Glasovi: Mirko Medved, Tina Ogrin, Aleksander Golja, Jaka ViĹžintin, Katja Ogrin, SaĹĄo PreĹĄeren ÄŒetrtek, 21. 2., ob 17.00

BOHEMIAN RAPSODY ÄŒetrtek, 21. 2., ob 19.00

MALA GOSPODIÄŒNA DOOLITLE Liliane Susewind Sinhronizirana druĹžinska domiĹĄljijska komedija , 96 minut (NemÄ?ija) ReĹžija: Joachim Masannek Petek, 22. 2., ob 17.00

INSTANT DRUŽINA Instant Family DruŞinska komedija, 118 minut (ZDA) ReŞija: Sean Anders. Igrajo: Mark Wahlberg, Rose Byrne, Octavia Spencer, Isabela Moner, Eve Harlow Petek, 22. 2., ob 19.00

Naš čas, 14. 2. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

14. februarja 2019

Nagradna križanka AS inženiring, d. o. o.

RADIO VELENJE

Športne aktivnosti na Jezeru

badminton mali nogomet tenis fitnes & spinning vodene vadbe

Zdravniški nasveti: gost; Rok Grčar, dr. med., specialist oftalmolog iz Očesnega centra Irman. Tema: dioptrija

ČETRTEK, 14. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 15. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

Vsak dan 8.00–22.00 ure

REZERVACIJE 041 500 380 www.tenis-jezero.si Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »AS inženiring, d. o. o.«, najkasneje do ponedeljka 25. februarja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

Če želite biti srečnejši, izbrišite profil na družbenem omrežju!

Čeprav mnogi menijo, da jim družbena omrežja večinoma koristijo, saj na njih več ur preživijo z namenom brskanja po drugih profilih, gledanja zabavnih videoposnetkov in branja novic, je v resnici ravno obratno. To so dokazali znanstveniki iz Stanforda, saj so opravili študijo, katere namen je bil ugotoviti vpliv družbenih omrežij na srečo posameznikov. V omenjeno študijo je bilo vključenih 2.844 ljudi, pri čemer jih je polovica uporabljala druž-

beno omrežje Facebook, druga polovica pa je morala njihov profil deaktivirati.

Raziskovalci so pri posameznikih, ki niso uporabljali družbenega omrežja, zaznali bistveno izboljšanje dobrega počutja, predvsem pa so bili srečnejši, bolj zadovoljni z življenjem in so imeli precej nižjo stopno depresije. Ti so namreč namesto za zasloni več časa preživeli s prijatelji in družino ter se niso obremenjevali z lažnim življenjem drugih ljudi. Edina slaba slabost odsotnosti z družbenega omrežja pa je bila ta, da uporabniki niso bili povsem na tekočem z dogajanjem po svetu, saj so bili manj v stiku z aktualnimi novicami. Če pa družbena omrežja uporabljamo na pravilen način, imajo ta lahko tudi pozitivne učinke na naše življenje. Tega moramo uporabljati zgolj kot orodje za povezovanje s prijatelji in družino, pa tudi kot vir informacij, zabave in stikov z drugimi ljudmi. Če pa na družbenih omrežjih visimo zgolj za to, da nadziramo življenje drugih, si bomo s tem povzročili več škode kot koristi, saj bomo zaradi tega zgolj nesrečni in bomo padli v depresijo.

AKCIJA! KUPIŠ 2, DOBIŠ 3!

NA SADJARSTVU TURN IN V KMETIJSKIH TRGOVINAH

Akcija velja za sorti IDARED in BRAEBURN (od 11.2.2019 do 28.2.2019)

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Uporabniki družbeno omrežje Facebook večinoma uporabljamo za povezovanje s prijatelji in domačimi ter za prebiranje zanimivih novic. Zaradi občutka povezanosti z drugimi uporabniki pa nas včasih malo zanese in nanj objavimo tudi informacije in slike, ki tja enostavno ne sodijo. Še huje pa je to, da posamezniki objavljajo lažne novice zgolj zato, da bi pokazali, da je njihovo življenje popolno, čeprav v resici seveda ni tako.

AKCIJA!

1,40 €

1,24 €

ČEBULČEK HOL. RUMENI, 500 g

NAJVEČJA IZBIRA SEMENSKEGA KROMPIRJA! ELITA IN SUPERELITA!

KONKURENČNE CENE! • NA ZALOGI!

SOBOTA, 16. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 17. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 18. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 19. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 20. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 4. do 10. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 4. do 10. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 4. do 10. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 14. 2. 2019, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

14. februarja 2019

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

VOZILA TOYOTA Auris, 1.6i, let 2009, 132 KM, sive barve, prodam. Cena: 5500 â‚Ź. Gsm: O4I 692 995

PRIDELKI

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

VINO CVIÄŒEK PTP letnik 2018 prodam. Po dogovoru je moĹžna tudi dostava. Gsm 041 385 493.

STIKIPOZNANSTVA

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

VINO, rdeÄ?e, domaÄ?e Ĺžganje, kocke sena, okrogle bale, prodam.

Gsm: 051 388 874.

SENO v kockah (30 kom) in v okroglih balah (6 kom), prodam.

Gsm: 041 901 249.

KOLE ZA FIĹ˝OL, ÂťuĹĄpiÄ?eneÂŤ, velikosti 3,5 m z dostavo 1,50 â‚Ź/kom, prodam. Gsm: 070 505 626.

DOMAÄŒE OCVIRKE, kvalitetne in okusne, prodam. Gsm: 031 566 415.

DIATONIÄŒNA harmonika Rutar CFB, velikost (viĹĄina) 34c m, prodamo.

Cena 1600â‚Ź. Gsm: 041 249 245

Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE HIĹ O , GOSPODARSKO POSLOPJE in 4000 m2 stavbnega zemjiĹĄÄ?a v kraju Podgora Ĺ martno ob Paki, moĹžna vselitev takoj, prodam. Gsm: 041 689 748.

HIĹ O IN VIKEND v kraju Velika PireĹĄica, moĹžna vselitev takoj, prodam.

Gsm: 041 689 748

RAZNO

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 16. 2. do 17. 2. 2019, DaĹĄa BurĹĄiÄ?, dr. dent. med.

VET. POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

SAMOPOSTREŽNA

od 15. 2. do 21. 2.

- 16. februarja 1938 se je v Ĺ martnem ob Paki rodil mojster velikih dekorativnih scenskih slik najveÄ?jih glasbenih, gledaliĹĄkih in drugih prireditev po Sloveniji ter v televizijskih oddajah JoĹže Napotnik iz Ĺ martnega ob Paki; - 16. februarja leta 1993 je Ivan AtelĹĄek postal predsednik upravnega odbora Gorenja, vrĹĄilec dolĹžnosti predsednika poslovodnega odbora Gorenje pa je postal JoĹže StaniÄ?, ki je bil predsednik uprave Gorenja vse do upokojitve 2003; - 16. februarja 1995 so velenjski rudarji dosegli rekorden dnevni izkop premoga, saj so ga na ĹĄestih odkopih nakopali kar 30.000 ton; rekord so dosegli tudi na visoko produktivnem odkopu B +25 v jami Pesje, kjer so v enem dnevu nakopali 9500 ton lignita;

- 17. februarja 1821 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodil pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc; - leta 1967 je 17. februarja v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?ela delovati nova avtomatska telefonska centrala; - stanovalcem pogorele ĹĄoĹĄtanjske graĹĄÄ?ine so 17. februarja 1999 sveÄ?ano predali kljuÄ?e triintridesetih obnovljenih stanovanj; - 18. sveÄ?ana 1993, ko je pred stavbo velenjske obÄ?ine potekal protestni shod deklet in Ĺžena iz Zavodenj za hitrejĹĄe reĹĄevanje ekoloĹĄkih vpraĹĄanj Ĺ aleĹĄke doline, so na zasedanju velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine potrdili novo vlado, ki jo je vodil nekdanji velenjski Ĺžupan in poslanec v drĹžavnem svetu Republike Slovenije SreÄ?ko Meh; - 18. sveÄ?ana 2001 se je v Zakopanih na Poljskem konÄ?ala 20. zimska univerzijada, na kateri je bil z zlatima medaljama v super veleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu najuspeĹĄnejĹĄi slovenski tekmovalec VelenjÄ?an Bernard VajdiÄ?; - 19. februarja 1874 je v avstrijskem Bad Gleichenbergu

Darko Menih (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

umrl politik in plemiÄ? Karel Adamovich de Csepin, ki je bil od leta 1858 tudi lastnik Velenjskega gradu; kot slovenski kandidat v slovenjegraĹĄkem okolju je nastopil na volitvah leta 1870 ter na volitvah 1871 in bil obakrat izvoljen; pred koncem drugega mandata je predÄ?asno odstopil; na volitvah je nastopil kot kandidat slovenske liberalne stranke; - 19. februarja 1939 je bil v Ĺ oĹĄtanju ustanovljen aero klub NaĹĄa krila; Ä?lani kluba so ĹĄe istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha in z njim v LajĹĄah pri Ĺ oĹĄtanju prviÄ?

poleteli 24. septembra leta 1939; - Andreja Ĺ verc, ĹĄportnica Velenja za leto 1977, je 19. februarja 1978 postala jugoslovanska prvakinja v krosu; - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreÄ?i, ki sta terjali veliko Ä?loveĹĄkih Ĺživljenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja in sta bili najveÄ?ji in najbolj tragiÄ?ni nesreÄ?i v zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreÄ?i je umrlo 11, v drugi pa 21 rudarjev; - 21. februarja 1914 je bil v Ĺ oĹĄtanju rojen narodni heroj dr. DuĹĄan Mravljak – MroĹž; DuĹĄan Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemĹĄkimi enotami 8. januarja leta 1943 na Osankarici na Pohorju; - 21. februarja 1942 se je v Celju rodil politik, uÄ?itelj in vrsto let taborniĹĄki vodja rodu Jezerski zmaj iz Velenja Anton De Costa; - 21. sveÄ?ana 1948 je bil v TopolĹĄici rojen ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

GIBANJE prebivalstva Prodaja, hiĹĄa: Ĺ OĹ TANJ, CENTER, 282 m2, adaptirana l. 2005, EI ni potrebna. Cena: 110.000 â‚Ź.

UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI • Tajnťek Marija, roj. 1931, Šmartno ob Paki, Podgora 42 B • Vohar Karolina , roj.1938, Velenje, Jenkova cesta 4

PRALNICA IN SUĹ ILNICA PERILA Za najniĹžji moĹžen stroĹĄek lahko kakovostno in hitro operete in posuĹĄite tudi najveÄ?je kose in koliÄ?ine perila (18 kg, 9 kg).

Prodaja, stanovanje, 2,5-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 65,8 m2, poslovni apartma, zgrajeno l. 1982, adaptirano l. 2010, P/4 nad., EI v izdelavi. Cena: 69.000 â‚Ź

KidriÄ?eva 57 a, Velenje | GSM 051 252 210 Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

Nagrajenci kriĹžanke ÂťBriljantinaÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 31. januarja 2019, so: •

Nevenka Kobal, Ravne 150, 3325 Ĺ oĹĄtanj; • Marija Gaber, Prelska 48 / B, 3320 Velenje; • Darja Rehar, PariĹžlje 118, 3314 BraslovÄ?e.

Nagrajenci bodo prejeli nagrado priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: BRILJANTINA

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

ZAHVALA

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

MARIJA PUSTATIÄŒNIK Konovska cesta 48, Velenje Je Ä?as, ki daje, in je Ä?as, ki vzame.

Pravijo, je Ä?as, ki celi rane, je tudi Ä?as, ki nikdar ne mine, ko zasanjaĹĄ se v spomine.

(1945 – 2019) Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v teŞkih dneh in na njeni zadnji poti.

MoĹž Rudi, hÄ?erke Danica, Sonja in JoĹžica z druĹžinami.

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 2. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 24

So poĹĄkodbe posledica obnove ceste?

Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj ocenjujejo, da je najbolje, da se NadveĹžnikovi, Ä?e menijo, da so poĹĄkodbe na njihovi hiĹĄi v Skornem posledica obnove ceste, obrnejo na koncesionarja, saj je ta odgovoren za morebitno ĹĄkodo Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Na januarski seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je svetnik Boris GoliÄ?nik svetnike seznanil oziroma jim posredoval pismo Angele NadveĹžnik iz Skornega pri Ĺ oĹĄtanju. Ta je prepriÄ?ana, da je za njene teĹžave s hiĹĄo v Skornem kriva ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj oziroma podjetje Andrejc. Pod-

â?ą

ObÄ?ina ne more in ne sme plaÄ?evati nobenih odĹĄkodnin, saj je po koncesijski pogodbi to odgovornost koncesionarja.

jetje je kot koncesionar leta 2016 obnavljalo lokalno cesto od Lipe do Puharskega mostu, kjer stoji njena hiĹĄa. Nivo lokalne ceste je poviĹĄalo, na odtoÄ?no cev nalilo asfalt. HiĹĄa, ki je montaĹžna, je zaradi tega popokala. Popokale so masivne stene, odstopila je fasada. ÂťVse od obnove ceste se hiĹĄa vlaĹži. Ker je v isti viĹĄini

kot cesta, jo ob vsakem deĹževju dodatno vlaĹžijo ĹĄe avtomobili, ki vozijo mimo ‌, med drugim navaja NadveĹžnikova in svetnike prosi za pomoÄ?.

Pa ji lahko pomagajo?

Drago Koren, direktor obÄ?inske uprave, meni, da ObÄ?ina za to ni pravi naslov.

Med samo obnovo pritoĹžb ni bilo

Tako kot Ĺže svetnikom je tudi za NaĹĄ Ä?as pojasnil, zakaj ne: ÂťPo koncesijski pogodbi je vsa odgovornost za morebitno ĹĄkodo, ki nastane ob vzdrĹževanju ali obnovi cest, na koncesionarju in ne na ObÄ?ini. Lastnik objekta se mora o tem oziroma morebitni odĹĄkodnini, Ä?e bi se izkazalo, da je vzrok za teĹžave obnova ceste, pogovoriti z njim oziroma zoper njega uporabiti pravna sredstva.

Mi smo vse pritoĹžbe, ki jih je naslovila na nas, takoj posredovali izvajalcu obnove in nadzornemu organu.ÂŤ Koren pravi, da med obnovo ni bilo nobenih pritoĹžb ali opozoril, povezanih s tresenjem hiĹĄe, pokanjem sten. ÂťMenili so le, da je premalo cevi za odvodnja-

vanje ceste. HiĹĄa je pribliĹžno 3,5 m na enem vogalu in 6,5 m na drugem odmaknjena od obÄ?inske ceste. Ob njej stoji kar nekaj objektov, pa na nobenem ni priĹĄlo do poĹĄkodb. Na ObÄ?ini smo prepriÄ?ani, da tudi poĹĄkodbe na NadveĹžnikovi hiĹĄi niso nastale zaradi obnove ceste,ÂŤ pravi direktor uprave.

Kaj pa meteorne vode?

Koren pravi, da so bile tam Ĺže pred obnovo ceste velike teĹžave z zamakanjem zaradi meteornih vod. ÂťHiĹĄa stoji pod strmim poboÄ?jem tik ob navpiÄ?ni skalni steni, od koder ob vsakem deĹževju priteÄ?ejo precejĹĄnja koliÄ?ina vode.

Odvajali so jo z odpiranjem velikih kanalet ob hiĹĄi. Pri tem smo jim s kanali za odvajanje meteorne vode pomagali tudi na ObÄ?ini. Po konÄ?ani obnovi ceste smo te ĹĄe poveÄ?ali. Pri tem je ĹĄlo za povsem dobrohotno pomoÄ? pri reĹĄevanju njihovih teĹžav z zalednimi meteornimi vodami, ki nimajo niÄ? skupnega z obnovo ceste. Zgradili smo tudi nov odtok in drenaĹžo iz vodovodnega jaĹĄka in vseh ostalih izpustov, ki so jih

imeli prej speljane v cesto.ÂŤ

Tudi izvedenca nista povsem prepriÄ?ana

NadveĹžnikovo hiĹĄo sta si ogledala tudi dva izvedenca, ki sta izdelala vsak svoje mnenje. Na Ministrstvo za pravosodje, Direktorat za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo sta podala pobudo za oceno strokovnosti njunih izvidov in mnenj. Izpodbijala sta predvsem mnenje izvedenca, ki ga je naroÄ?ila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj.

Ministrstvo v zakljuÄ?ku odgovora navede: ÂťGlede na to, da

BliĹža se poÄ?itniĹĄki Ĺživ Ĺžav V vili RoĹžle kopica razliÄ?nih dejavnosti

Ĺ e malo, pa bodo tu.

Enotedenske zimske poÄ?itnice za osnovnoĹĄolce iz Ĺ aleĹĄke doline bodo letos od 18. do 22. februarja. Vseh pet poÄ?itniĹĄkih dni bo MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje poskrbela, da poÄ?itnikarjem ne bo dolgÄ?as. V vili RoĹžle bo vsak poÄ?itniĹĄki dan drugaÄ?e obarvan, za nekatere dejavnosti pa se je treba prijaviti, saj je ĹĄtevilo mest omejeno.

PoÄ?itniĹĄki Ĺživ Ĺžav se bo v vili RoĹžle zaÄ?enjal ob 10. uri in trajal najmanj do 13. ure. V ponedeljek, 18. februarja, bodo pripravili niz ustvarjalnic, poudarek pa bo na lepopisju in poslikavi telesa. UdeleĹženci bodo lahko igrali tudi druĹžabne igrice. Isti dan med 11. in 13. uro bo zaĹživelo tudi Gle-

Tudi v Ĺ martnem ob Paki ustvarjalne delavnice Ĺ martno ob Paki – V Mladinskem centru Ĺ martno ob Paki bodo tudi letos poskrbeli za pestre in ustvarjalne poÄ?itnice.

V dneh od 18. do 22. februarja bodo v dvorani Marof vsak dan med 10. in 12. uro potekale poÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice, ki bodo imele vsak dan drugaÄ?en ustvarjalni pridih.

V ponedeljek bodo udeleĹženci pod vodstvom Bernarde Ko-

daliĹĄÄ?e za poredne mulÄ?ke, ki bo mlade popeljalo v svet nastopanja na odru, improvizacije in ustvarjanja. Delavnico, ki je za udeleĹžence brezplaÄ?na, bo vodil BoĹĄtjan Oder iz KUD Dudovo drevo, obvezne pa so prijave. Mladi gledaliĹĄÄ?niki bodo ustvarjali ves teden, v petek

vaÄ?iÄ? ustvarjali slike iz peska na temo Barvita pravljica, dan kasneje bodo skupaj z Nadjo Blatnik izdelovali iz volne razliÄ?ne cofke in ostale preproste izdelke. Sreda bo povsem zmajevsko obarvana, saj si bodo otroci lahko izdelali papirnate zmajevske lutke za na roko, tema Ä?etrtkove delavnice pa bodo priprave na pust. Na njih bodo izdelovali zanimive barvne klovne iz starih CD-

ob 12. uri bodo pripravili tudi zakljuÄ?no produkcijo.

V torek, 19. februarja, bo potekala delavnica o pustnih maskah, saj se bo letoĹĄnji Pust hitro bliĹžal, v sredo pa bodo poÄ?itnikarji izdelovali zanimive lutke. Prav posebne ustvarjalnice bodo pripravili tudi v petek, ko bodo udeleĹženci deleĹžni tudi veselega zakljuÄ?ka zimskih poÄ?itnic. Kaj jim pripravljajo na MZPM Velenje, pa naj ostane ĹĄe skrivnost.

Med zimskimi poÄ?itnicami bo na obisk priĹĄel tudi Muzej Velenje. V Ä?etrtek, 21. februarja, se bo ob 10. uri predstavil Taekwon-do & Kickboks klub Skala iz Velenja, ki praznuje 20-letnico delovanja. KakĹĄna je bila njihova pot, bo povedala kustodinja muzeja Tanja Verboten. Otrokom bodo trenerji in mladi Ä?lani kluba predstavili to zani-

-jev in papirnatih kroĹžnikov. Zadnji dan, v petek, bodo lahko otroci ustvarjalni od 10. do 13. ure na delavnicah LEGO robotike (RobopionirÄ?ek, RoboleĹĄnik in Robomojster). Nanje se je treba predhodno prijaviti, cena delavnice pa je 15 evrov. Vse ostale ustvarjalne delavnice so brezplaÄ?ne.

V javnem zavodu Mladinski center so ĹĄe povedali, da so delavnice primerne za otroke od 5. leta dalje, mlajĹĄi pa se jih lahko udeleĹžijo v spremstvu starĹĄev oziroma odrasle osebe. đ&#x;”˛

tp

mivo borilno veĹĄÄ?ino, v njej pa se bodo lahko preizkusili tudi sami. V nadaljevanju druĹženja bodo pripravili ĹĄe ustvarjalnice na temo borilnih veĹĄÄ?in.

Zelo veliko zanimanje je za KNEDLove kuharske delavnice z znanim chefom Danilom IvanuĹĄo. Potekale bodo v torek, 19. februarja, v kuhinji vile RoĹžle, ki je zaradi donacije podjetja Gospodinjski aparati iz Ljubljane opremljena z novo kuhalno ploĹĄÄ?o. Prva skupina malih kuharjev je Ĺže zasedena, zato so odprli ĹĄe prijave za drugo skupino. Pohitite s prijavami. V goste pa so na MZPM Velenje ponovno povabili tudi Male ustvarjalce iz Maribora, ki bodo tokrat izvajali delavnici Lego robotike za zaÄ?etnike in tiste, ki so malo starejĹĄi in izkuĹĄenejĹĄi. Razpisali so dve skupini, prva bo v zabavni svet lego kock in robotike vstopila ob 9. uri, druga pa ob 11.30. Vpis bo đ&#x;”˛ odprt do zasedbe mest.

Zimski ĹĄportni tabor Zmaga KuĹĄtrina Velenjska ĹĄportna zveza bo tudi med letoĹĄnjimi zimskimi poÄ?itnicami v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in RdeÄ?o dvorano organizirala zimski ĹĄportni tabor Zmaga KuĹĄtrina.

Aktivnosti bodo potekale na igriĹĄÄ?ih v RdeÄ?i dvorani, na bazenu, streliĹĄÄ?u in drsaliĹĄÄ?u.

Organizirali pa bodo tudi teÄ?aje smuÄ?anja in deskanja na Golteh. đ&#x;”˛

mz

pred zaÄ?etkom rekonstrukcije ceste ni bil opravljen ogled morebitnih Ĺže obstojeÄ?ih poĹĄkodb, je pravilen tudi zakljuÄ?ek sodnega izvedenca, po katerem ni mogoÄ?e z gotovostjo trditi, da so vse poĹĄkodbe nastale kot posledica

rekonstrukcije lokalne ceste.

Glede na navedeno nismo naĹĄli razlogov, ki bi utemeljevali nadaljnje postopanje ministrstva v predmetni zadevi.ÂŤ đ&#x;”˛

Trikrat poroÄ?ali varuhu Ä?lovekovih pravic NadveĹžnikova sta se s to zadevo obrnila tudi na Ministrstvo za javno upravo, SluĹžbo za lokalno samoupravo, s pritoĹžbo o delu zaposlenih na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. ÂťMinistrstvo je od nas zahtevalo podrobno pojasnjevanje zadeve. Kar trikrat pa smo o zadevi morali poroÄ?ati tudi Varuhu Ä?lovekovih pravic, kamor smo morali poslati kopijo celotnega spisa o tej zadevi,ÂŤ pravi Koren.

Predstavili novo destinacijo 'Velenje' Od srede, 30. januarja, do sobote, 2. februarja, je potekala na Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u v Ljubljani osrednja sejemska turistiÄ?na prireditev v Sloveniji.

Na jubilejnem 30. mednarodnem sejmu za zeleni aktivni turizem ter kamping in karavaning Alpe Adria se je z okrepljeno ekipo predstavljala tudi turistiÄ?na destinacije Velenje – TopolĹĄica / Ĺ oĹĄtanj.

Zastopali so jo predstavniki Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke do-

Nova destinacijska znamka Velenja Velenje, 11. februar – Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je predstavil nov simbol, ki bo oznaÄ?eval Velenje kot turistiÄ?no destinacijo. Dosedanji simbol rumene vetrnice je zamenjal "V" s stilizirano podobo rudniĹĄkih rovov oziroma valovanja vodne gladine. Velenje je namreÄ? skupaj s TopolĹĄico pri-

line, Gorenja Gostinstva, Term TopolĹĄica in gostujoÄ?i Herbal Glamping z Ljubnega ob Savinji.

Skupni nastop na turistiÄ?nem sejmu je bila tudi odliÄ?na priloĹžnost za promocijo nove destinacijske znamke Velenje. Ĺ˝ivahno dogajanje na domaÄ?em razstavnem prostoru je popestrila animacija skoka Ä?ez koĹžo v izvedbi sodelavcev Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije in pivovarne Skubeer Brewing iz Ĺ ođ&#x;”˛ ĹĄtanja.

dobilo status vodilne destinacije v Termalni Panonski Sloveniji.

TuristiÄ?na prepoznavnost mesta se krepi predvsem zaradi Velenjske plaĹže in razvoja turizma ob ĹĄaleĹĄkih jezerih. Tako je skupni imenovalec destinacije voda, kar sporoÄ?a tudi novi znak. đ&#x;”˛

tf