07 2020

Naš ­čas, 20. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-2/11 °C), soboto (3/12 °C) in nedeljo (4/13 °C) bo pretežno sončno.

Četrtek, 20. februarja 2020

številka 7 | leto 67

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

Preveč in premalo Tina Felicijan

Na Šolskem centru Velenje veliko obiskovalcev Konec preteklega tedna so potekali na vseh šolah in fakultetah po Sloveniji informativni dnevi, na katerih so vodstva bodočim dijakom in študentom predstavljala vpisne pogoje in izobraževalne programe. Na velenjskem šolskem centru so se na vseh šolah zelo potrudili in poskrbeli za zelo pestre predstavit-

ve, ki so jih obogatili tudi s kulturnimi programi in konkretnimi prikazi praks, ki so še posebej bogate v njihovem Medpodjetniškem izobraževalnem centru.

Na vseh šolah so bili tudi zelo zadovoljni z zanimanjem za izobraževanje pri njih. Čeprav zaključuje na velenjskih osnovnih

šolah šolanje okoli 300 učencev, se je informativnega dneva udeležilo 500 dijakov tudi iz bližnje in daljne okolice in še približno toliko njihovih staršev. Seveda si na šolah sedaj želijo, da bi bil tako dober kot obisk na informativnih dnevih tudi vpis. 🔲

j

Pust bo mastnih in krivih ust V Šaleški dolini več otroških pustovanj, največje na pustni torek v velenjski Rdeči dvorani Šaleška dolina, 21. februarja – Letošnji pust ne bo imel težkega dela, saj je bila zima doslej tako mila, da se mu ne bo treba posebej truditi, da jo odžene. Otroci vseeno komaj čakajo, da se v pustnem času, ki bo letos med zimskimi počitnicami, spremenijo v različne junake in like. Tudi letos bodo imeli v Šaleški dolini veliko priložnosti za vesela otroška pu-

stna rajanja, ki jih ob koncu tega tedna pripravljajo v kar nekaj društvih prijateljev mladine (DPM).

DPM Paka bo otroško pustno rajanje pripravila že jutri. Od 17. ure dalje vabijo v Dom krajanov Paka, kjer pripravljajo ples, rajanje in pustno pojedino. V Kavčah se bodo DPM-jevci udeležili krajevne pustne povorke, ki se bo začela v nedeljo ob 14. uri,

TOREK, 25. FEBRUAR 2020, MED 17. IN 19. URO

ZBOR POVORKE V DRUŽBI KURENTOV NA TITOVEM TRGU OB 16.30.

pred domom krajanov. Skupaj s preostalimi pustnimi šemami se bodo nato odpravili skozi kraj, zaključek pustne povorke pa bo v domu krajanov, kjer se bodo posladkali s pustnimi dobrotami, ki jih po navadi pripravijo krajanke same. Tudi DPM Šentilj bo otroško pustovanje pripravilo v nedeljo. V tamkajšnjem domu krajanov bo potekalo med 15. do

17. uro. V goste so povabili tudi zabavno klovneso Tinko Šminko. DPM Šmartno ob Paki bo otroško pustovanje pripravilo v šmarškem kulturnem domu. Začeli bodo ob 15. uri, za plesne ritme pa bo poskrbel Duo opala.

Vse maske bodo obdarili, poleg tega bodo pripravili izbor za naj družinsko masko.

Več o pustu na straneh 3 in 24

Razvajaj se v mestu V počastetev dneva žena in materinskega dne bo Mestna občina Velenje tudi letos v sodelovanju s številnimi soorganizatorji (predvsem najemniki lokalov v središču mesta) pripravila tradicionalno prireditev Razvajaj se v mestu.

Aktivnosti bodo potekale med 6. in 27. marcem.

Osrednji dogodek bo modna revija, ki jo bodo pripravili v soboto, 7. marca, ob 10. uri na ploščadi pred Centrom Nova. 🔲

mz

V vsem tem aktualnem dogajanju se kulturni praznik zdi kot lanski sneg. Torej kot da ga ne bi bilo. (Pa saj ga ni bilo. Praznika ali snega?) Jaz pa, recimo, se ravnam po tolikokrat izrečenih in tako malokrat storjenih mislih, naj bo kultura del vsakdanjika. In se potemtakem še vedno vračam k besedam, ki sem jih prebrala na Prešernovo. Zrelo in nekako ljubko obenem so tako konkretno in hkrati obče, predvsem pa velenjetvorno povzele bistvo kulturnega življenja. In to brez besedišča, ki sodi v ode. »Vzeti si čas in obiskati kulturne dogodke, kupiti vstopnico, podpreti lokalne avtorje, se lepo obleči in iti v gledališče, prebrati Koledar prireditev, poznati koncertni abonma in mladinski abonma Mladost, si ogledati razstave, brati, brati, brati, ustvarjati, se zanimati, se kulturno obnašati (začnimo s prosim, hvala), sprejemati druge in drugačne, raziskovati svojo in kulturno dediščino drugih narodov, promovirati svoje mesto, ceniti trud, ki ga avtorji in organizatorji vložijo v pripravo in izvedbo programa, norme, načela, biti dober, vse to je kultura.« To sem prebrala na Facebook strani mladinskega kulturnega kluba eMCe plac, »kjer se ful zakaja, pije, preprodaja.« * Očitno mladina, ki se tam zbira, ne počne samo tega, kakor mnogi posplošujejo. Kaže, da je res tudi kulturna. In razmišlja, saj se objava zaključi z vprašanjem, ki odgovori samo zase in s tem pove več, kot bi esej o duhovni kondiciji lokalnega občinstva: Pravijo, da so kulturni dogodki premalo obiskani, ker jih je preveč. So trgovski centri polni, ker jih je premalo?

Komentar se mi sicer ne zdi potreben, vseeno pa bi rada kar se da kulturno povedala, da najbrž sploh nikoli ni šlo za pomanjkanje prireditev, ampak za pomanjkanje kulture. Takšne, o kakršni govori zgornji navedek. Človeško potrebo po absorpciji kulturo-umetniških dobrin očitno zadovoljuje nekaj drugega. Kar je podkrepljeno tudi s tem, da današnje izobilje tako imenovanih kulturnih prireditev ne privabi bistveno več ljudi, kot ga je tisto pomanjkanje. Od »nč se ne dogaja« do »preveč se dogaja« se pravzaprav nič ni spremenilo – večje število ljudi (večje pomeni sorazmerno veliko glede na število prebivalcev) se na prireditvah, ki lahko gredo vsaj pogojno v koš s kulturnimi, zbere le redko.

Mislim, da je tako prav toliko zaradi nekakšne kronične nezainteresiranosti, ki je iz nekega razloga zajela večji del prebivalcev, kot zaradi pomanjkanja učinkovite promocije ali za sprostitve željno publiko premalo všečnega programa. Mogoče gre za to, da današnji način življenja izključuje proste popoldneve in sproščene večere, ki jih kulturne prireditve zahtevajo. Morda to še ne pomeni, da ljudje abstinirajo od kulturno-umetniške produkcije.

Vendar se bojim, da za veliko večino (razen za profesionalno ali ljubiteljsko aktivne na kulturno-umetniškem področju) to pomeni prav to. Ali pa uživajo neki nadomestek duhovne hrane. Je to odgovor na vprašanje, zakaj kulturne prireditve niso obiskovane tako, kakor bi se za mesto takšnega formata s takšnimi okoliščinami za kulturni razcvet vsakdanjega življenja pričakovalo?

Ali je nekje zatajil prenos kulturnega načina življenja iz pričakovanj v prakso ali pa se je naš smisel za zabavo in druženje tako spremenil, da ne vključuje več zbiranja ob raznih priložnostih na prijetnih lokacijah in širjenja duhovnih obzorij, temveč daje prednost kopičenju materialnih dobrin. * To je rima dveh velenjskih raperjev, ki sta s svojo glasbo (ki tudi je umetnost in »kamenček v pisanem mozaiku kulture«!) in s tem Velenje kot »meko slovenskega hip-hopa« uveljavila dobesedno po celi Sloveniji. Mimo grede (pa ne da je to v kateremkoli kontekstu pomembno resnično kulturnim ljudem), Mrigo in Ghet sta otroka priseljencev. In ulice. Tretji skupni album sta izdala na slovenski kulturni praznik. Še! Check it out … Pa še bonus track: mogoče je čas za miselni premik z mesta odmirajočega rocka na mesto rastočega hip-hopa. Pa tudi jazza, techna in nekaterih drugih zvrsti. Kajti to so v tem trenutku žive umetnosti, ki tudi brez akademskega zaledja postavljajo Velenje na mednarodni zemljevid. In od kod so? Z institucionalnega piedestala niso. Zato niso vzvišene, čeprav tako z izvedbo kot vsebino visoko sežejo. 🔲

Naš ­čas, 20. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

20. februarja 2020

Spet bodo premikali meje

LOKALNE novice

Mladinski delavci so se pripravili na delavnice za mlade, ki bodo zasnovali novo, že tretjo lokalno mladinsko strategijo

Izbirajo prostovoljce Velenje, 12. februarja – Mladinski svet Velenje, Mladinski center Velenje in Mestna občina Velenje so pod častnim pokroviteljstvom župana Bojana Kontiča objavili javni natečaj, preko katerega bodo na osnovi prijav izbrali prostovoljke, prostovoljce in naj prostovoljno organizacija leta 2019 v mestni občini Velenje. Natečaj bo odprt do 12. marca, naj prostovoljca in naj prostovoljno organizacijo pa bodo razglasili na prireditvi ob dnevu za spremembe 3. aprila. Prijavljene prostovoljke in prostovoljci se bodo potegovali za naziv v dveh starostnih kategorijah, in sicer do 30 let ter nad 30 let. Ključni namen natečaja je promocija prostovoljstva. 🔲

mkp

Razgrnjeno vrednotenje nepremičnin Vsi lastniki nepremičnin, ki so podali pripombe k predlogu modelov vrednotenja nepremičnin in so se nanašale na zarise vrednostnih con ter višine vrednostnih ravni nepremičnin na območju mestne občine Velenje, si lahko do vključno 14. marca na Uradu za urejanje prostora Mestne občine Velenje ogledajo javno razgrnjene objave o tem in poročila o prejetih pripombah. 🔲

mz

Skupna udarniška akcija Velenje, 14. februarja – Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je sprejel predstavnike Občine Bosanski Petrovac.

Predstavil jim je občino, vodja Urada za javne finance in splošne zadeve Amra Kadrić pa jim je predstavila uspešne projekte. Sprejema sta se udeležila tudi direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik in vodja prostovoljne skupine MC Udarnik Andrej Cvernjak, saj je prav Mladinski center Velenje v teh dneh spremljal goste iz Bosne in Hercegovine.

Predstavniki Občine Bosanski Petrovac so izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju, ki se je začelo pred dvema letoma z obiskom velenjske prostovoljne skupine Udarnik. Julija želijo organizirati veliko udarniško akcijo. Na njihovo povabilo pa so se poleg velenjskih prostovoljcev že odzvali tudi prostovoljci iz Splita in Beograda. V okviru udarniške akcije bodo izvedli kar sedem projektov, ki bodo izboljšali kakovost bivanja lokalnega prebivalstva.

Tina Felicijan

Letos ima velenjska mladina pomembno nalogo: sestaviti nov lokalni program razvoja delovanja mladih, ki bo opredelil cilje in ukrepe mladinske politike v mestni občini Velenje za naslednjih pet let. To bo že tretja lokalna mladinska strategija, ki bo občini, mladinskim in drugim organizacijam narekovala, kakšne programe in projekte naj izvajajo za različne skupine mladih občank in občanov, opredelila pa bo tudi načine in višino sofinanciranja.

Strategija bo nastala pod okriljem Mladinskega centra Velenje kot poglavitnega javnega zavoda, ki deluje na mladinskem področju, in Mladinskega sveta Velenje, ki združuje lokalne nevladne mladinske organizacije.

Metoda pridobivanja vsebine bo enaka kot pri prvih dveh. Strategijo bodo izoblikovale različne družbene skupine mladih v sode7. marca bo potekala delavnica za neorganizirano mladino, na katero so vabljeni prav vsi mladi ne glede na status ali interes, zaradi lažje organizacije in pogostitve pa so želene prijave na spela.verdev@mc-velenje.si.

lovanju z mladinskimi delavci in lokalnimi odločevalci po sistemu »od spodaj navzgor« – najprej bodo mladi na delavnicah izrazili svoje potrebe, želje, ideje o aktivnostih ali infrastrukturi na osmih področjih – od izobraževanja

Da bi mladinske delavce pripravili na vodenje delavnic z osnovnošolci, srednješolci, mladimi s posebnimi potrebami, organizirano in neorganizirano mladino, so pretekli konec tedna izvedli izobraževanje za mladinske tre-

Mladi za Veleje spet premikamo meje – v tem sloganu bo nastajal 3. lokalni program razvoja delovanja mladih v MOV.

Usposobilo se je 15 mladinskih trenerjev.

do zaposlovanja, od kulture do športa, od varovanja okolja do turizma. Nato bodo izglasovali prednostne predloge, mladinski delavci pa jih bodo razvrstili med cilje in ukrepe nove mladinske strategije, ki bo veljala med leti 2021 in 2025. Predlog lokalnega programa razvoja delovanja mladih bodo nato predstavili odločevalcem. Sprejet bo v mestnem svetu.

nerje. Spoznali so mrežo lokalnih mladinskih organizacij, obstoječo mladinsko infrastrukturo, programe, aktivnosti in druge priložnosti ter razvoj lokalne mladinske politike in njene temeljne dokumente. Nato pa so zasnovali delavnice za mlade, na katerih bodo krojili dogajanje na mladinskem področju v naslednjih petih letih.

Marca se bo na delavnicah srečalo najmanj 15 osmo- in deveto-

šolcev z vsake velenjske osnovne šole, okrog sto dijakov iz različnih programov Šolskega centra Velenje, en razred učencev Centra za vzgojo in izobraževanje Velenje, čim več predstavnikov mladinskih društev in drugi mladi, ki želijo vplivati na kakovost svojega življenja v lokalni skupnosti. 🔲

Savinjsko-šaleška naveza

Bodo le prisluhnili glasu ljudstva?!

Kaj bo novo – Celjani »pod« Američane – Voda iz pipe – Sobe v gradu Predstavniki občin Velenja in Bosanskega Petrovca

Župan Občine Bosanski Petrovac Dejan Prošić je bil še posebej presenečen, da poteka v občini Velenje toliko različnih programov, ki so za občane brezplačni. 🔲

O digitalnih potrebah občin Velenje, 11. februarja – Na peti regionalni delavnici o digitalnih potrebah občin je direktor velenjske občinske uprave mag. Iztok Mori opozoril na težave, predvsem prepočasno odzivanje države pri reševanju skupnih projektov, kot so občinske eVloge na portalu eUprave. Z njim so se strinjali tudi sodelavci in predstavniki drugih občin, vsi pa so bili mnenja, da je treba občankam in občanom omogočiti urejanje zadev z občino in njenimi zavodi od doma in kadarkoli.

Udeleženci delavnice so opozorili tudi na zelo slabo digitalno pismenost, tako zaposlenih kot občanov, predvsem pa na to, da ta vprašanja razrešujejo parcialno, kar je drago in nikakor ni racionalno. Udeleženci so izpostavili tudi potrebo po skupni točki za investitorje, ki bi tako na enem mestu dobili dovoljenja od različnih subjektov, občin, upravnih enot in drugih. 🔲

mz

Za kmetijstvo 78 tisočakov Mestna občina Velenje je za letos že objavila razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja. Za to namenjajo 78 tisočakov, vloge pa je treba oddati do 27. marca. 🔲

NAŠ ČAS izdaja. časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

mz

Nekaj novega se nam menda zagotovo obeta: nove volitve ali nov mandatar. Sicer pa nič novega. Politiki se še vedno gledajo malo postrani, celo taki, ki naj bi sodili bolj skupaj. A velja, da jih nekateri ocenjujejo tudi po tem, kdo vse h komu hodi. Ob tem pa še niti ne vemo več, kdo res h komu sploh sodi. Ampak to pa res ni nič kaj novega. Celo Janša menda že nekako ni več prepričan, če bo prepričal dovolj »privržencev«, da morda le ne bi bilo treba na predčasne volitve. A predsednik vlade naj bi (če še ni obupal) po napovedih danes nadaljeval nov krog pogovorov o možnem mandatarju za sestavo nove vlade. Ob tem pa ankete kažejo, da je velika večina Slovencev za predčasne volitve. Zlobneži bi rekli, da to pomeni, da bomo vendarle dobili rešilnega mandatarja. Saj – kdo pa še posluša ljudi.

Zapleti, v katere smo se zapletli po odstopu premierja, pri nas nikakor niso edini, s katerimi se ukvarjamo v naši deželi. V Celju, kjer so se pred časom razveselili, ko se je končno začela gradnja novih objektov bolnišnice, še vsi niso prepričani, če je res konec zapletov okoli nadzornikov gradnje in s tem seveda tudi gradnje same. Ob tem pa tako bolniki, ki morajo v to ustanovo, kot tudi zaposleni opozarjajo, kako nujni so novi prostori. Drugi pa, ki se vedno bojijo, da je z združevanjem bank ogrožen tudi njihov denar, vsaj z malo strahu pričakujejo rezultate združitve oziroma prevzema Abanke. Pred leti so izgubili »svojo« Banko Celje, ko jo je prevzela Abanka, zdaj je le-to prevzela mariborska NKBM. Dejansko pa so Celjani prišli pod Američane, saj je ob Evropski banki za obnovo in razvoj lastnik NKMB eden od ameriških skladov. Ob vsem tem novem ne vedo, če bo šlo vse po starem.

Po starem pa ne bo v Celju marsikaj na cestnem področju. Poleg vsega drugega, kar »na cestnem področju« gradijo in urejajo, na Ljubljanski cesti urejajo zadnjo etapo krožišča Glazija. Z njim bodo končno bolje uredili promet z Ljubljanske ceste proti osrednji celjski garažni hiši Glazija ter proti Bolnišnici in Policiji. Še večjega pomena bo, ko bodo parkirno hišo še povečali, po tej cesti proti krožišču bo v prihodnje potekal tudi izvoz reševalnih vozil iz Zdravstvenega doma. Seveda pa bo krožišče tudi povečalo pretočnost prometa po

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Ljubljanski cesti. Ta je namreč pomembna vpadnica iz zahodne smeri, po njej vozi tudi veliko avtobusov s šolarji.

Medtem ko ponekod še marsičesa ne vedo in so nekatere stvari še močno motne, so si v Rogaški Slatini naliti »čiste vode«. Slatinska občina je namreč v svoji odločitvi za trajnostni razvoj tudi podpisala pristopno izjavo za pridobitev certifikata Voda iz pipe. To seveda pomeni, da se bodo odrekli vodi iz različnih plastenk in drugačni embalaži. Zato lahko tudi vsi, ki obiskujejo občino ali kakšno njihovo prireditev, pričakujejo, da jim bodo postregli z vodo iz pipe. Za vse to jih zavezuje tudi pridobitev zlatega znaka Green destination. Še nekatere druge stvari, ki se dogajajo v Rogaški Slatini, so povezane z vodo. Čeprav ne ravno pitno. Pisali smo že, da naj bi sredi leta sredi mesta začeli graditi nadhod Sonce – a sredi leta naj bi enega od pomembnih objektov že odprli. To bo naravovarstveni center Sotla, ki bo stal v Nimnem na obali Vonarskega jezera. Ko bodo to nekdanje jezero znova napolnili z vodo. Ta center je sad sodelovanja slatinske občine v mednarodnem projektu Vezi narave, tako bodo precej denarja za postavitev tega naravoslovnega centra dobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Svojo ponudbo pa bodo obogatili tudi v Kozjanskem parku oziroma natančneje – na Gradu Podsreda. Uresničujejo že dolgoletno željo in pobudo, da bi v tem gradu, »najbolj grajskim med gradovi na Slovenskem«, uredili tudi nekaj sob za počitek in prenočevanje.

Take prostore so zdaj uredili v spodnjem gospodarskem poslopju.

Ker število obiskovalcev, tujih in domačih, vse bolj narašča, bodo ta prenočišča prišla še kako prav. Še to: v Celju ne urejajo le cest vseh vrst in kolesarskih poti, lotili so se tudi obnove pešpoti. Kot tiste, ki vodi proti Celjski koči. Uredili bodo 300-metrski odsek, ki pelje tudi mimo hiše znane celjske svetovne popotnice Alme M. Karlin. To je posebne vrste pot, saj bo »tlakovana« s stopnicami.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 20. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

20. februarja 2020

Kaj zanima Spomnili se bodo 76. obletnice prihoda velenjske svetnike? XIV. divizije na Štajersko Svetniki Mestne občine Velenje so tudi na zadnji seji postavili nekaj vprašanj in pobud – Povzemamo nekaj najbolj zanimivih Mira Zakošek

Aktivno v prestrukturiranje premogovnih regij

Sebastian Apat (SDS) je podobno kot na prejšnji seji dr.

Franc Žerdin (SD) opozoril na pazljivost, ki je potrebna pri prestrukturiranju premogovnih regij in pravičnem prehodu na zaprtje Premogovnika Velenje ter opustitve rabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj. Strategija in akcijski programi morajo biti sprejeti do konca letošnjega leta, ob tem pa je poudaril, da bi moralo biti vse skupaj zastavljeno tako, da bi bile organizirane čim širše razprave, seveda tudi v občinskem svetu.

Direktor občinske uprave mag.

Iztok Mori je zagotovil, da bo tako. Doslej so opravili vse potrebne aktivnosti in računajo, da bo v finančni perspektivi v obdobju od leta 2021 do 2027 za te namene na voljo 327 milijonov evrov (večinoma seveda Šaleški dolini in Zasavju). Njihova delovna skupina bo posredovala na ustrezna ministrstva in na pristojne v Evropski uniji pobudo, da se že v prve akcijske načrte vključi socialna varnost zaposlenih v energetskih podjetjih in seveda tudi priprava programov prezaposlovanja in preusposabljanja.

Bodimo pripravljeni na izgubo delovnih mest!

Veronika Juvan (NSi) se je veselila uspehov Saša inkubatorja, o katerih je prebirala v našem časopisu. Vseeno pa je glede na dogajanje v velikih podjetjih tukajšnjega okolja zaskrbljena. Energetiki sledi tudi Gorenje, kjer naj bi imeli konec leta blizu 1000 delavcev manj zaposlenih. Menila je, da bi se morali že danes pripraviti na morebitno gospodarsko krizo in s prijaznimi ukrepi (nižje najemnine, morda kakšno leto brezplačno …) privabiti investitorje od drugod. Skratka, na dogajanje v velikih podjetjih se je treba pravočasno pripraviti!

Podžupan Peter Dermol je povedal, da občina na dogajanja v gospodarskih subjektih nima vpliva, da pa za tista področja, na katerih lahko kakorkoli pripomore za večji podjetniški razcvet, zadnja leta zelo veliko delajo. Najbolj ponosni so na Saša inkubator, ki je pomembno »otoplil« podjetniško klimo in pomagal ustvariti 100 delovnih mest, med katerimi so tudi takšna, ki že ustvarijo po milijon evrov prometa. Po 100 tisoč evrov letno so namenjali za financiranje projektov, znižali so komunalni prispevek, uredili Poslovno cono

Območno združenje Zveze borcev za vrednote NOB Velenje v sodelovanju s krajevnimi organizacijami jih bo pripravilo v Paki, Cirkovcah, Ravnah in Zavodnjah Milena Krstič – Planinc

Stara vas … Podjetjem pa pomagajo tudi pri čim hitrejši pridobitvi potrebne dokumentacije za njihova vlaganja. Vse to so zagotovili tudi Gorenju za gradnjo nove tovarne televizorjev, za katero upajo, da bo čim prej stekla. Se pa tudi zelo dobro zavedajo, kako zelo to podjetniško okolje potrebuje novo cestno povezavo, zato bodo, po besedah Petra Dermola, naredili vse, da do izgradnje čim prej pride.

Je dodeljevanje neprofitnih stanovanj transparentno?

Franca Kosa (DeSUS) je zanimalo, po kakšnem kriteriju se delijo neprofitna stanovanja. Ob tem je opozoril na primer, ko je bil prosilec na listi na 20. mestu, v bloku so razdelili 40 stanovanj, njemu ga še niso, še vedno pa je na 10. mestu. Zanimalo ga je tudi, v kakšnem položaju so neporočeni pari in kako lahko neprofitna stanovanja dobijo tudi tisti, ki imajo dobre zaslužke.

Odgovoril mu je Bojan Prelovšek z Urada za investicije in razvoj. Zatrdil je, da je celotni postopek povsem transparenten. Stanovanja delijo na osnovi javnega razpisa po državnem pravilniku, ki so ga potrdili tudi svetniki. Oblikujejo prednostno listo, ki je javno objavljena, vsak prosilec pa ima vedno vpogled v trenutno stanje. Stanovanja delijo po vrstnem redu, ampak glede na velikost stanovanja, ki posameznemu prosilcu pripada To pomeni, da lahko na primer 50 kvadrantih metrov veliko stanovanje dobi le tričlanska družina, posameznik, ki mu je namenjeno takšno med 20 in 30 kvadratnimi metri, pa mora počakati, tako dolgo, da bo takšno na voljo. Povedal je tudi, da je zunajzakonska skupnost povem izenačena z zakonsko, zaslužki tistih, ki so upravičeni do neprofitnih stanovanj, pa so tudi limitirani (za dva družinska člana v lanskem letu mesečno 2.655 evrov).

Širokopasovni priključki

Tjašo Oderlap (SD) je zanimalo, kaj je z obljubljenimi širokopasovnimi priključki, ki si jih še posebej želijo ljudje na podeželju, saj nimajo dostopa do njih.

Odgovorila ji je vodja Urada za finance Amra Kadrič, ki je povedala, da je ta izgradnja v domeni države, ki je tudi že objavila razpise za to gradnjo, a ni bilo interesa. Občine pa se nanje ne morejo prijaviti. Izrazila je upanje, da bodo načrtovani novi razpisi bolj uspešni.

Šaleška dolina – »Pred 76 leti je Štirinajsta divizija iz Suhorja, preko Hrvaške, Sedlarjevega, Gračnice, Socke, Kozjaka, Pake, Graške gore, Raven in Zavodenj, kamor je prispela 21. februarja 1944, krenila na svoj legendarni pohod. V njem je v hudih bojih z nemškimi okupatorji padla skoraj polovica borcev. Veliko jih je bilo ranjenih. V spomin na obletnico znamenitega pohoda v Območnem združenju zveze borcev za vrednote NOB Velenje skupaj s krajevnimi borčevskimi organizacijami vsako leto pripravimo slovesnosti,« vas nanje vabi sekretarka ZB NOB Velenje Marjana Koren.

Jutri, v petek, 21. februarja, bosta spominski slovesnosti potekali v Paki in Cirkovcah v mestni občini Velenje. Ob 15. uri se bo slovesnost začela pri spomeniku v Paki. Slavnostni govornik bo podpredsednik območnega združenja Srečko Meh, program

S sekretarko Marjano Koren smo se o tem, kje bodo potekale letošnje slovesnosti, pogovarjali v obnovljenih prostorih: »Celih 18 let sem si želela, da bi jih obnovili. Prvič imamo v prostorih tudi povsem novo opremo.«

pečeh v občini Šoštanj. Začeli jo bodo ob 11. uri. Slavnostni govornik bo podpredsednik združenja Bojan Voh, program pripravlja Kulturno umetniško društvo Ravne, nastopili bodo Moški pevski zbor Ravne, Ženski pevski zbor Planika, harmonikarji in vaška godba. Istega dne ob 14. uri se bo v Zavodnjah, na kmetiji Žlebnik, začel poklon borcu in pesniku Karlu Destovniku – Kajuhu. Slavnostni govornik na dogodku bo minister za kulturo mag. Zoran Poznič, nastopili bodo Moški pevski zbor Kajuh in učenci Osnovne šole Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj.

Iz Lajš pri Šoštanju bo do Zavodenj organiziran že 22. pohod k Žlebniku. Pohodniki se bodo ob 11. uri zbrali pri Kodrunovi domačiji. Pohod organizirata Mladi forum SD Šaleške doline in Občinska organizacija SD Šoštanj.

Na vseh prireditvah bodo prisotni praporščaki in Šaleška konjenica. 🔲

V Velenju bodo pusta pokopali v Šaleku

Nadaljevanje s prve strani Največje otroško in družinsko pustno rajanje bo tudi letos na sam pustni torek, 25. februarja, v velenjski Rdeči dvorani. Organizatorji (Festival Velenje, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Rdeča dvorana Velenje, Mladinski center Velenje, Turistična zveza Velenje, Zavod za turizem Šaleške doline in Mestna občina Velenje) bodo za uvod v dogodek tudi letos organizirali pustno povorko od Titovega trga

do Rdeče dvorane. Na Titov trg vabijo maske ob 16.30, pridružili pa se jim bodo tudi kurenti. Nagrada za vse, ki se bodo priključili povorki, bo brezplačen krof.

V dvorani se bo rajanje, ki ga bo vodil Boštjan Oder, razživelo ob 17.30. Vse do 19. ure bodo družine lahko uživale ob glasbi, za katero bo poskrbel DJ Mrky. Tudi letos bodo organizatorji nagradili najboljše družinske maske in eno posamezno.

Predavanje Živimo vizijo nič

Nov prostorski načrt

Velenje – Mestna občina Velenje se je priključila sklopu aktivnosti za doseganje Vizije nič. V sklopu tega vabijo na predavanje z naslovom Živimo vizijo nič, ki bo v sredo, 4. marca, ob 17. uri v kulturnem domu Velenje. Gre za certificiran program s ciljem zmanjšanja števila prometnih nesreč in njihovih posledic. Deluje na temeljnih področjih varne infrastrukture, varnih vozil, strokovnih in merljivih programov ozaveščanja in vzgoje, medsebojnih odnosih in zakonodaji ter varnem sistemskem okolju celovite družbe. 🔲

mz

🔲

In kako je s tem v Velenju? Petra Cerjak, ki se v Uradu župana ukvarja z informacijami javnega značaja, pravi, da so to vprašanje v celoti uredili z zakonodajo že

in članica izvršnega odbora ZB NOB Velenje Andreja Katič, v programu bodo nastopili krajani Cirkovc in moški pevski zbor iz Doliča.

V soboto, 22. februarja, bo slovesnost pri spomeniku padlih partizanov v Ravnah v Osreških

Pustna povorka, rajanje na toplem

Snemanje sej velenjskega občinskega sveta zakonito Nekatere slovenske občine so se znašle v nemilosti informacijske pooblaščenke, ker nezakonito snemajo in nekatere tudi prenašajo zasedanja občinskih svetov.

pripravljajo učiteljice OŠ Šalek, otroci DPM iz Pake ter pevski zbor društva upokojencev Paka.

Uro in pol kasneje, ob 16.30, se bo pri spominski plošči na osnovni šoli začela svečanost v Cirkovcah. Slavnostna govornica bo ministrica za pravosodje

leta 2015. Snemanje, prenašanje in arhiviranje posnetkov imajo natančno opredeljeno tudi v poslovniku sveta. 🔲

mz

Svetniki Sveta Mestne občine Velenje so potrdili nov občinski prostorski načrt, ki je nastajal dalj časa. V strokovnih službah so ga pripravljali vse od leta 2013 po zakonsko predpisanem postopku. V celoti so ga uskladili z državnimi organi in vsemi nosilci urejanja prostora v tukajšnjem okolju.

Osnutek tega dokumenta je bil lani jeseni javno razgrnjen. Nanj so dobili kar nekaj pobud in pri-

Že tradicionalno slovo pustnim norčijam bodo s pokopom pusta pripravili v Šaleku. Tu prizadevni domačini že vrsto let organizirajo zanimivo prireditev z obilo pustnih šem, hudomušnih misli in debelih solz, ki vedno pritegne številne firbce in druge obiskovalce, ki se željo pokloniti času in spominu, ko smo vsaj enkrat letno lahko vsi malo bolj klovni in klovnese. Pokop pusta, ki za

pomb, predvsem pa so tako vse zainteresirane natančno seznanili s spremembami namenske rabe njihovih zemljišč.

V največji možni meri so prisluhnili podjetjem in jim tako omogočili nadaljevanje proizvodnje in širitev lokacij, če so za to izrazila željo. Dana so prostorska izhodišča za nadaljnje izvajanje koncesije Premogovniku Velenje, spreminjanje namenske rabe iz kmetijskih v stavbna zemljišča

leto dni zdrsne iz našega spomina, se bo zgodil na pepelnično sredo. Da gre za resno prireditev, ki jo pripravi Turistično društvo Šalek, pa kaže tudi to, da se bo pokop Pusta Pepija začel pripravljati že ob 10. uri. Pepija bodo pokopali ob 16. uri. Tokrat napovedujejo okolju bolj prijazen pokop, tudi letos pa pričakujejo, da bodo z žalnim vencem prišle v goste mozirske pustne starešine. 🔲

-b, tf

je uravnoteženo z nadaljnjim zagotavljanjem kmetijskih površin za obdelavo in produkcijo …

Seveda pa daje nov dokument tudi vsa prostorska izhodišča za načrtovano izgradnjo hitre ceste Šentrupert–Velenje jug–Slovenj Gradec jug, prav tako pa tudi za usklajen razvoj turizma in delovanje vseh drugih pomembnih področij družbe ter za ohranjanje okolja in narave. 🔲

mz

Naš ­čas, 20. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

20. februarja 2020

Gospodarsko zbornico vodi Tomaž Korošec Na skupščini Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so izvolili za predsednika Tomaža Korošca, novi pa so tudi štirje člani upravnega odbora: dr. Robert Agnič, mag. Marko Mavec, Matej Šušteršič in Tomaž Korošec

Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je ena najbolj reprezentativnih, njihove članice zaposlujejo 66 odstotkov vseh zaposlenih v tukajšnjem okolju, ustvarijo 75 odstotkov prihodkov in imajo 80 odstotkov kapitala.

❱

Mira Zakošek

Velenje, 11. februarja – Zasedala sta dosedanji upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, takoj za tem pa je bila še skupščina te institucije. Na obeh organih so ocenili delo v lanskem letu in si zastavili načrte za letos.

Izvolili pa so tudi štiri nove člane upravnega odbora, to so dr. Robert Agnič (Plastika Skaza), mag.

Marko Mavec (Premogovnik), Matej Šušteršič (Eurofins Erico) in Tomaž Korošec (Gorenje), in novega predsednika skupščine.

Volitve so bile potrebne zaradi kadrovskih menjav v tukajšnjih podjetjih. Zaradi tega je odstopil dosedanji predsednik dr. Blaž Nardin, ki je po novem dekan Fakultete za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu (do nedavnega je služboval v Gorenju).

Najpomembnejša za nadaljnji razvoj gospodarstva in podjetništva je tretja razvojna os, ki jo je treba čim hitreje začeti graditi

Dosedanji predsednik dr. Blaž Nardin je ponosen na delo, ki so ga opravili v slabih treh letih njegovega mandata. »Naredili smo kar nekaj premikov za razvoj podjetništva in ustvarjanja pozitivne klime za to. Mislim, da je bilo zelo pomembno, da smo se povezale vse institucije, ki se ukvarjamo s temi vprašanji. Še posebej naj pohvalim res dobro sodelovanje s Saša inkubatorjem in Klubom podjetnikov,« je de-

jal in posebej poudaril dosežke na področju inovativne dejavnosti in spodbujanja inovativnosti.

Spomnil je na res lepo lansko obeležitev 40-letnice zbornice in 20-letnice organizirane inovativne dejavnosti.

Novi predsednik Tomaž Korošec je po izvolitvi napovedal, da bo zbornica svoje aktivnosti tudi v prihodnje usmerjala zlasti v pet področij: krepitev članstva, izboljšanje infrastrukture in podpor-

nega okolja, spodbujanje inovativnosti in podjetništva ter razvoj kadrov za potrebe gospodarstva. »Glede na to, da sem funkcijo prevzel sredi mandata, je logično, da nadaljujemo zelo dobro zastavljeno delo. Še posebej pa si bom vsekakor prizadeval, da postanemo še bolj reprezentativni, da pridobimo še več članov,« je poudaril.

Upoštevajoč dejstvo, da se regija SAŠA nahaja na začetku

zelo zahtevnega procesa prestrukturiranja, ki je povezano s postopnim prehodom v ogljično nevtralnost, je treba ustvarjati nova delovna mesta in istočasno dvigovati dodano vrednost na zaposlenega. SŠGZ bo zato aktivno sodelovala pri pripravi regijskega razvojnega programa za novo finančno perspektivo 2021–2027 in pri pripravi strategije za pravično tranzicijo premogovnih regij.

Kdo je Tomaž Korošec?

Je univerzitetni diplomirani inženir strojništva, zaključil pa je tudi podiplomski študij s področja menedžmenta kakovosti na Sheffield Business School, Sheffield Hallam University, v Veliki Britaniji. Od leta 1996 je zaposlen v Gorenju, kjer je najprej delal v programu kuhalnih aparatov, leta 2001 je postal namestnik direktorja proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov, dve leti kasneje izvršni direktor za proizvodnjo v Sloveniji in leta 2014 izvršni direktor za proizvodnjo za celotno Skupino Gorenje. Ko je Gorenje prevzel novi lastnik, je postal izvršni podpredsednik, odgovoren za področje proizvodnje, investicij in vzdrževanja. 🔲

Če uživaš v poslu, te praviloma spremlja tudi uspeh Skaza je lokalni skupnosti prijazno podjetje Aleksander Ocepek – mizar in steklar iz Šmartnega ob Paki, svetuje bodočim srednješolcem, naj najprej prisluhnejo sebi, pri opravljanju posla pa željam in zahtevam strank – Tudi v tem poklicu si lahko mojster in gospod Tatjana Podgoršek

Konec minulega tedna so bodoči srednješolci in študentje na informativnih dnevih pridobivali informacije, ki naj bi jim bile v pomoč pri lažji odločitvi o nadaljevanju izobraževalne poti.

Danes 50-letnemu Aleksandru Ocepku iz Šmartnega ob Paki je pridobitev informacij služila bolj za seznanitev programa in pogojev izobraževanja na Srednji lesarski šoli v Mariboru, kajti že pred informativnimi dnevi se je odločil, da bo mizar.

klica zaradi minimalnega zaslužka in opravil, ki so jih pri delodajalcih morali marsikdaj opravljati. Slab glas se tako širi naprej, čeprav danes, roko na srce, poklic še zdaleč ni več tako ozko usmerjen, kot je bil na začetku moje poklicne poti.

Vse se spreminja: zahteve in potrebe strank, drugačni so materiali, stroji ...« Mizarstvo si je oblikoval po svoje, pojasnjuje. Odločil se je

pomagaš odstraniti dileme, mu svetuješ, prisluhneš njegovi želji in je nato zadovoljen. Gospod pa, če si s kakovostnim delom in pravim pristopom pridobiš zaupanje čim širšega kroga ljudi in s tem reference za druge naročnike. Konkurenca je danes velika, a znanja, spretnosti, ustvarjalnosti ti nihče ne more vzeti.« Je za stranke pomembnejša kakovost izdelka ali

Mizarstvo je lahkot udi umetnost »Les mi je ljub material, ker je topel, ker imajo izdelki iz njega svoj čar in ker sem velik ljubitelj narave. Z veseljem opravljam svoje delo, in ker uživam v poslu, uspeh ne more izostati. Zame je pomembno še toliko bolj, ker vodim družinsko podjetje. Že kmalu po šolanju sem se tako odločil in moram priznati, da sem bil takrat kar korajžen. Res mi je bil v oporo tudi oče, ki je mizaril pred mano, a pot, po kateri stopam, sem si začrtal sam,« je pripovedoval ob srečanju v njegovem mizarsko-steklarskem ateljeju.

Poklic mizarja danes sodi med deficitarne, med mladimi dokaj nepriljubljene poklice. Aleksander meni, da je za to v veliki meri kriva država, ki je vrsto let dajala prednost gimnazijskim programom, premalo pa strokovno-tehničnim oziroma poklicnim. Danes se na srečo stvari spreminjajo, a vrzeli ni mogoče odpraviti v kratkem času. Med mladimi je še vedno za te poklice premalo pravih spodbud. »Ne znajo jih navdušiti. Tisti, ki opravljajo – na primer – delo preko študentskega servisa, znajo povedati, da so dobili odpor do po-

Tradicijo mizarstva Ocepek po očetu Ivanu nadaljujeta Aleksander in njegov sin Aleš.

za bolj umetniško pot in ji dodal še steklarstvo. Dejavnosti imata kar nekaj stičnih točk, še izvemo.

Za opravljanje obeh sta potrebni spretni roki, ideje, stranki lahko ponudiš celovite rešitve. Si lahko mojster in gospod v tem poklicu? »Seveda. Mojster si, če naročniku, ki je v dvomih o zamišljeni postavitvi opreme v stanovanjski prostor,

njegova cena? Ljudje smo različni, ugotavlja sogovornik. So taki, ki vidijo njegov izdelek, se vanj zaljubijo in ga želijo ne glede na ceno. Tisti, ki iščejo predračune, pa praviloma izberejo najcenejšo možnost, za katero se lahko kasneje izkaže, da to ni najboljša rešitev. Na vprašanje, kaj bi svetoval tistim, ki se odločajo o tem,

ali bi postali mizarji? »Najprej naj prisluhnejo sebi. Ne smejo se odločati: samo da bom imel poklic, potem pa bo že. Do posla je treba nekaj čutiti, sicer zadovoljstva in s tem uspeha v življenju ne bodo dosegli. Če pa imajo nekaj od tega v sebi, pa kar pogumno naprej.«

Spodbude že v osnovni šoli

Po besedah sogovornika so v dejavnost družinskega podjetja, ki bo prihodnje leto praznovalo 30-letnico delovanja, vpeti vsi v družini. Le tako lahko takšno mikropodjetje, kot je Steklarstvo – mizarstvo Ocepek, tudi deluje, zagotavlja. »Vsak ima svojo idejo, o njih se pogovorimo in temu sledi akcija, pa naj gre za opremo vseh vrst ali modne dodatke iz lesa in stekla. Zadovoljen sem, ker stopa po moji poti že tretja generacija mizarjev pri hiši – sin Aleš. Trenutno si nabira izkušnje v mizarski delavnici v Celju, ob popoldnevih pa pomaga meni.« O tem, kaj je dobrega in kaj slabega v podjetništvu in odnosu države do njega, nismo razpredali. Bolj o tem, kako bi bilo treba spremeniti izobraževalni sistem.

Po njegovem mnenju bi morali za strokovne poklice spodbujati mlade v osnovni šoli, v srednji šoli bi bili lahko ti ob primerni motivaciji in zaslužku že koristni za državo. »Ni treba odkrivati tople vode, za zgled nam je lahko sosednja Avstrija.« Kakšni pa so njegovi cilji? »Da bi bili še naprej prepoznavni po kakovostnih in unikatnih izdelkih, kar pomeni, da bo treba slediti novostim, pridobivati nova znanja. Seveda si želimo čim širši krog zadovoljnih strank in da bi še naprej s takim veseljem v vsak izdelek vložil del sebe,« je sklenil Aleksander Ocepek. 🔲

Družbena odgovornost je do te mere prepletena s poslovnimi cilji podjetja, da sta obe komponenti praktično neločljivi Velenje, 12. februarja – V torek sta na konferenci Zlati kamen in SBC Klub slovenskih podjetnikov slovesno razglasila zmagovalca skupnega projekta Dobra družba, katerega namen je grajenje mostov med podjetji in občinami. Organizatorji so s priznanjem Lokalni skupnosti prijazno podjetje nagradili Plastiko Skaza iz Velenja.

jami in sponzorstvi, pri čemer je bila še posebej pohvaljena njena poslovna spretnost pri izbiri lokalnih projektov. Za primer dobre prakse je bil izpostavljen projekt Žegnan studenec, katerega namen je zagotoviti dodatni vir pitne vode za občino Rečica ob Savinji. Poleg različnih aktivnosti za zaposlene in pomoči mladim pa so organizatorji velik

Nagrado je prevzela Janja Urankar Berčon, vodja službe za odnose z javnostjo v podjetju Skaza. (Foto: arhiv podjetja)

Podjetje, ki sodi med najbolj navdihujoča evropska podjetja, v osrčje svojega delovanja vseskozi postavlja trajnostno naravnanost in družbeno odgovornost. Pri slednji se osredotoča tako na svoje zaposlene, ki večinoma prihajajo prav iz lokalne skupnosti, kot tudi na področja širše družbe in okolja.

Organizatorji so v obrazložitvi nagrade izpostavili Skazin tek Otrok otroku, ki v dobrodelnosti združuje otroke iz vse Slovenije, obenem pa v sodelovanju z lokalnim atletskim klubom ter športno zvezo spodbuja zdrav način življenja. Skaza širšo skupnost podpira s številnimi donaci-

poudarek namenili tudi Skazini močni okoljski ozaveščenosti. V svoji panogi prednjačijo v uporabi ekoloških materialov in delujejo po principih krožnega gospodarstva, ob tem pa skoraj v celoti pridelajo energijo za svoje delovanje.

Direktor podjetja Bart Stegeman je ob prejemu nagrade napovedal, da bodo v prihodnje še naprej vlagali v ljudi in skupnost ter pri tem delovali po načelih trajnostnega razvoja. Kot njihov naslednji korak pa je poudaril prizadevanja za uveljavitev bio osnovanih izdelkov tudi v segmentih elektro in pohištvene industrije. 🔲

mkp

Naš ­čas, 20. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

20. februarja 2020

Šaleška dolina postaja turistično vse bolj prepoznavna V zadnjih treh letih, odkar je bil ustanovljen Zavod za turizem Šaleške doline, so bili narejeni pomembni koraki za turistični razvoj – Še odločnejši pa se obetajo v prihodnjih dveh letih Mira Zakošek

Šaleška dolina sodi med 35 vodilnih slovenskih turističnih destinacij. Pohvalijo se lahko s številnimi novimi turističnimi produkti in inovativnimi promocijami. In vsega tega bo po napovedih direktorja Francija Lenarta v prihodnjih dveh letih še več, saj so za to pridobili znatna nepovratna sredstva. Povabili smo ga na pogovor.

Leto 2019 je bilo očitno zelo uspešno? »Ja zagotovo eno najuspešnejših v naši triletni zgodovini. Naredili smo kar nekaj pomembnih presežkov. Še posebej sem ponosen, da se nam je uspelo uvrstiti med 35 slovenskih vodilnih destinacij po kategorizaciji Slovenske turistične organizacije (STO). Izoblikovali smo novo spletno stran »www.visitsaleška.si«, ki temelji na povsem novih platformah, prilagojenih uporabnikom. Omogočamo jim, da hitro pridejo do informacij in da lahko direktno tudi rezervirajo prenočišča in turistične produkte v Šaleški dolini.

Pripravili smo tudi ogromno fotografskega (400 do 500 fotografij in video materiala (3 nosile filme in 40 spotov). V to smo vključili 30 turističnih ponudnikov, tudi s podeželja Šaleške doline. Pripravili pa smo tudi drug promocijski material in kataloge v petih jezikih. Oblikovali smo novo krovno blagovno znamko Velenje, ki jo bomo začeli intenzivno promovirati v prihodnjih mesecih. Seveda pa je bilo še ogromno drugih dogodkov, izobraževanj, strokovnih ekskurzij … Seveda smo tudi zelo ponosni, da smo uspeli oblikovati petzvezdično doživetje Velenje Undergraund, ki je eno od dvanajstih, ki jih STO priznava kot avtentična doživetja v slovenskem prostoru. Omeniti pa

moram še našo Velenjsko plažo in to, da smo bili tudi lani prvi med naravnimi kopališči.« Vse to, kar ste dosegli, vam je omogočilo, da ste pridobili tudi znatna sredstva za financiranje dejavnosti? »Vsekakor. Najpomembnejše je, da smo si pridobili status vodilne turistične destinacije in številne reference. To nam je namreč omogočilo, da smo že lani lahko kandidirali na prvem pozivu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologije za financiranje vodilnih destinacij za dvig kompetenc in nadaljnji turistični razvoj. Naša prijava je bila dobro ocenjena in tako smo pred dobrim tednom že tudi prejeli sklep o dodelitvi skoraj 260 tisoč evrov za letošnje in prihodnje leto.« In kam konkretno boste usmerili ta sredstva? »V razvoj integralnih turističnih produktov in petzvezdičnih doživetij.

S tem imamo izkušnje, saj nam je lani uspelo »narediti« že dobro prepoznano petzvezdično doživetje Velenje Undeground.

Tudi naši naslednji projekti bodo usmerjeni v produkte s področja premogovništva, usnjarstva, polpretekle zgodovine, atraktivnega in poslovnega turizma.« Boste pa tudi digitalno inovirali kulturno dediščino. Kaj konkretno? »No, ravno temu projektu je namenjen osrednji del nepovratnih sredstev. Gre za pripravo digitalnih petzvezdičnih projektov. Digitalizirali bomo rudniški jašek in potem nadaljevali s simulacijo odkopavanja premoga in posle-

dic tega. Zaključili bomo s pogledom na digitalizirano nekdanjo vas Škale, ki je potopljena pod Velenjskim jezerom. V Šoštanju bomo digitalizirali trg Bratov Mravljakov kot usnjarsko in arhitekturo dediščino in ga seveda potem navezali na usnjarsko zgodbo družine Vošnjak. Tretji petzvezdični projekt pa je digitalizacija Titovega spomenika, ki ga

na skoraj 70 straneh in v štirih jezikovnih različicah. Predstavitev je bila atraktivna z vsem razpoložljivim video materialom, seveda pa smo predstavljali ponudbo cele Šaleške doline v sodelovanju s turističnim gospodarstvom Šaleške doline.

Zelo pozitivno smo bili presenečeni nad odzivom. Izvajali smo namreč tudi atraktivno di-

Kaj pa Velenjska plaža, katere upravljalec ste? »Lani nam vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno, tako da re-

Podatek

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

Prenočitvene zmogljivosti - št. sob

431

436

432

426

481

491

493

493

np

Prenočitvene zmogljivosti - št. ležišč

1.033

1.242

1.204

1.190

1.227

1.260

1.253

1.065

1.202

Prihodi turistov - skupaj

29.498

34.537

33.666

36.214

36.399

39.792

44.020

47.214

46.671

Domači turisti

16.808

20.734

19.414

21.613

22.913

25.051

27.022

28.399

28.099

Tuji turisti

12.690

13.803

14.252

14.601

13.486

14.741

16.998

18.815

18.572

Prenočitve turistov skupaj

110.505

130.354

124.638

129.855

125.235

130.500

137.157

152.561

143.812

Domači turisti

67.326

81.430

75.233

79.335

82.178

85.081

86.363

90.839

86.133

Tuji turisti

43.179

48.924

49.405

50.520

43.057

45.419

50.794

61.722

57.679

3,7

3,8

3,7

3,6

3,4

3,3

3,1

3,2

3,1

Povprečna doba bivanja

Franci Lenart

bomo povezali s kulinarično ponudbo tukajšnjega okolja. Bomo pa v okviru dviga kompetenc turističnega gospodarstva organizirali za vse turistične ponudnike 7 tematskih izobraževanj, da bodo dobili nova znanja in kompetence s svojega področja.« Uspešna je bila vaša letošnja prva aktivnost, predstavitev na sejmu Alpe Adria? »Res je bila dobra. Pravzaprav tudi pri tem vsako leto napredujemo. Tokrat je bil naš prostor v marmorni dvorani, kjer so bile predstavljene najuspešnejše slovenske turistične destinacije.

Predstavili smo nov obsežen produktni katalog, ki smo ga izdali

Pojasnilo k tabeli (Vir SURS, Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj) SURS pojasnjuje, da je sicer v lanskem letu prišlo do težav pri zbiranju in obdelovanju podatkov. Posodobljene podatke bodo ponudili predvidoma marca 2020, ko bodo podatki dejansko primerljivi. Sicer lahko padec števila prihodov in nočitev glede na predlansko leto pojasni napaka SURS-a in beleženje delavcev, ki so ostajali v Velenju daljše časovno obdobje v letu 2018, pod turistične prihode in nočitve. Gostili so tudi odmeven in množičen dogodek Gold Wings Slovenija, ki je v Velenje pripeljal okoli 1.000 obiskovalcev, ki so tu prespali več dni. Lani vreme ni bilo ugodno, saj je bilo število sončnih in toplih dni precej nižje kot leto prej, kar se pozna tudi pri številu enodnevnih obiskovalcev Velenjske plaže in gostov Campinga Velenje, ki je v letu 2019 tudi zvišal cene njihovih storitev. Številke jih motivirajo, da si še bolj zavzeto prizadevajo za produktni razvoj turizma v regiji, promocijo in trženje, poudarjajo na Zavodu za turizem. gitalno promocijo preko družbenih omrežij. Zabeležili smo več kot 400 tisoč ogledov na Facebooku, 40 tisoč obiskovalcev je komentiralo naše dogodke, dobili pa smo tudi več kot tisoč novih sledilcev. To so številke, ki so res visoke in so nas presenetile.« Še en zanimiv produkt pripravljate »Velenje Trippstory – Lov na izgubljeno svetilko skrivnosti.« Kaj pa bo to?

V Skupini Premogovnik Velenje spodbujajo inovacije – Najboljšim so se s slovesnostjo posebej zahvalili za dosežke lanskega leta leti pa se je akciji pridružila tudi premogovniška hčerinska družba Sipoteh. Razglasili so najboljše inovatorje po doseženi gospodarski koristi in izračunu enkratnih nagrad, najboljše promotorje ino-

spoznali, saj imamo od tega vsi koristi (seveda tudi donedavnega manj poznani manjši turistični ponudniki), pa še nepovratna sredstva lahko pridobivamo.

Skupaj si lahko privoščimo tudi uspešnejšo promocijo na domačih in tujih trgih. Seveda pa se vključujemo v organizacijo dogodkov tudi v tukajšnjem okolju za domače, pa vse bolj tudi za druge obiskovalce.«

ŠALEŠKA DOLINA

Zahvalili so se najboljšim inovatorjem Velenje, 13. februarja – V Muzeju premogovništva Slovenije je potekala že deseta prireditev Inovator leta, ki jo tradicionalno pripravljata Premogovnik Velenje in HTZ Velenje, zadnji dve

»Tudi tega smo financirali s pridobljenimi sredstvi v preteklem letu. V tem primeru gre za digitalizirano zgodbo, ki je namenjena družinam z otroki.

To je mobilna aplikacija, ki jo je mogoče naložiti na pametne telefone. Zgodba se začne v vili Bianki, obiskovalce pa nato dve uri skupaj s Piko vodi skozi mesto. Obiskovalci bodo spoznavali zanimivosti Velenja, raziskovali, pridobivali nagradne točke in se vse bolj bližali skritemu zakladu (svetilki skrivnosti). To je seveda skrita lokacija, ki je ne smem izdati. Seveda bodo udeleženci,

vacijske dejavnosti ter najboljše organizacijske enote in najboljša področja v minulem letu.

Najboljši promotor inovacijske dejavnosti v letu 2019 je postal Franjo Mazaj, drugi je

bil Klemen Mevc, tretji pa Silvo Pečovnik.

Najboljši inovator v letu 2019 je postal Danilo Rednjak, drugi je bil Jože Tevž, tretje mesto pa je pripadlo Rolandu Korenu.

Foto Miran Beškovnik

kot sem rekel – predvsem družine z otroki, tudi nagrajeni.« Seveda pa delujete v tukajšnjem okolju tudi povezovalno, dogodke organizirate tudi za tukajšnje prebivalce? »Že ob ustanovitvi smo se zelo dobro zavedali, da bomo rezultate dosegali, če se bomo povezali in oblikovali skupno zgodbo, skupno ponudbo Šaleške doline, pa tudi širše. Zdaj so to že vsi

Najboljši med inovatorji, pri katerih ni bilo možno izračunati gospodarskega prihranka, je postal Sašo Tajnik.

Najvišjo nagrado za najboljše področje v inovativnosti je prejelo Proizvodno-tehnično področje Premogovnika Velenje.

kordnega obiska nismo dosegli, smo pa dosegli z njo še večjo prepoznavnost in dobre ocene. Znova je bila ocenjena kot najboljše slovensko naravno kopališče. To nas veseli, nas pa tudi obvezuje, da nenehno razmišljamo, kaj še postoriti, da bo še atraktivnejša in še bolj privlačna tako za domače kot tuje goste. 🔲

predvsem po naši Velenjski odkopni metodi, ki je plod našega lastnega inženirskega znanja in razvoja, kot taka pa je edinstvena tudi v svetovnem merilu. Vesel sem, da se v našem premogovniku še naprej trudimo biti inovativni in vedno boljši. To po-

Kar 175 inovacijskih predlogov V akciji Inovator leta 2019 je bilo skupaj podanih 175 predlogov, realiziranih pa je bilo kar 156 predlogov. V lanskoletni akciji je sodelovalo 130 avtorjev in soavtorjev. Izračunana gospodarska korist – prihranek, brez upoštevanja širših pozitivnih učinkov – je leta 2019 znašala nekaj več kot 1.717.711 evrov. Za izplačilo nagrad avtoricam in avtorjem novih idej in celotni skupini promotork in promotorjev so namenili 52.772 evrov.

Najboljša organizacijska enota v inovativnosti pa je postala Strojna služba Premogovnika Velenje.

Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec je prejemnikom priznanj čestital in poudaril: »V Premogovniku Velenje smo vedno bili dobri inovatorji. Ne nazadnje smo kot inovatorji tudi svetovno znani –

trjujejo številne inovacije naših sodelavcev. Danes je priložnost, da se jim za njihovo inovativno razmišljanje in prispevek podjetju tudi zahvalimo.« 🔲

Naš ­čas, 20. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 12. februarja SDS je na predsednika preiskovalne parlamentarne komisije o domnevnem pranju denarja v NKBM ter nezakonitem financiranju SDS Janija Möderndorferja naslovila dopis, v katerem mu predlaga naznanitev in pregon suma storitve kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov. Kot so zapisali, namreč sumijo, da so iz LMŠ v javnost prišli podatki o nakazilih madžarskih zasebnih podjetij.

Vodja poslancev SMC Igor Zorčič je dejal, da je ponudba LMŠ za sodelovanje na volitvah nesprejemljiva in da so pogovori zašli.

Na Krvavcu so policisti obravnavali padec otroka s sedežnice.

K sreči je bilo v bližini dovolj dobrih ljudi, ki so otroka zadržali, tako da se je zgodba končala brez hujših poškodb.

Četrtek, 13. februarja Vodja SDS Janez Janša je sporočil, da je mogoče, kar zadeva vsebino, sestaviti večinsko koalicijo. Pestro je bilo v SAB, kjer so se posamezni poslanci pogovarjali o sodelovanju s koalicijo.

Janez Janša je sporočil, da je mogoče – kar zadeva vsebino – sestaviti večinsko koalicijo.

Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić je sporočila, da s kazensko ovadbo, ki naj bi bila vložena proti njej, uradno ni seznanjena, zanjo je izvedela iz medijev.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so opozorili, da kroži veliko število različnih virusov gripe, kar povzroča veliko obolevnost med otroki in mladostniki.

Na sedežu banke v Amsterdamu je eksplodirala pisemska bomba, še eno eksplozivno pošiljko pa so odkrili v prostorih

Žabja perspektiva

M oj ca Š t r u c

ameriške tehnološke družbe Unisys Corp v mestu Leusden.

Policija je domnevala, da gre za poskus izsiljevanja.

Iz Švice so sporočili, da bodo 17. maja izvedli referendum o vključenosti države v schengen.

Ameriški senat je s 55 glasovi za in 45 proti potrdil predlog zakona, ki predsedniku ZDA Donaldu Trumpu onemogoča vojno poti Iranu brez privolitve kongresa.

Petek, 14. februarja Na družbenih omrežjih se je oglasil premier v odstopu. »Vprašati se moramo, ali želimo Orbanovo Slovenijo, ali želimo suvereno, nam lastno Slovenijo. Ve se, kateri predsedniki strank imajo zdaj odločitev v svojih rokah. Izbira je jasna,« je zapisal.

Iz zapora je bil izpuščen Andrej Šiško. Vodjo Štajerske varde so v Mariboru pričakali podpor-

Za tiste, ki so pomagali otroku na Krvavcu, policisti predlagajo posebno priznanje.

Odhajajoča hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović se je prišla v Ljubljano poslovit od slovenskega predsednika Boruta Pahorja.

Vzhodni del Turčije je zajela snežna nevihta, ki je povzročala preglavice v prometu.

20. februarja 2020

Ponedeljek, 17. februarja

Meta Horvat se je pred domačim občinstvom povzpela na tretje mesto.

svetovni pokal. Domače navijače je razveselila Meta Hrovat, ki je osvojila tretje mesto.

V Avstriji se je na drugo stopničko povzpel smučarski skakalec Timi Zajc.

Janez Janša je v govoru na akademiji ob 31. obletnici ustanovitve stranke SDS v Murski Soboti v luči odstopa premierja Marjana Šarca poudaril, da SDS visoko obletnico obeležuje tudi po letu izgubljenih priložnosti za Slovenijo. Kot je še poudaril, so vrata SDS za sodelovanje vedno odprta, tudi za tiste, ki sodelovanje vztrajno zavračajo.

Premier v odstopu Marjan Šarec je novinarjem dejal, da vlade ni zrušil on. »Zrušili so jo tisti, ki niso razumeli, da je manjšinska vlada naporna, šibka sama po sebi in ne potrebuje vsak dan novih kosti za glodanje v javnost.« Francoski predsednik Emmanuel Macron je na varnostni konferenci v Münchnu med drugim dejal, da postaja Francija neučakana zaradi pomanjkljivega odgovora Nemčije pri krepitvi Evropske unije po brexitu. Opozoril je tudi, da postaja Zahod vedno bolj šibek.

Sobota, 15. februarja V Kranjski Gori je potekala tekme v veleslalomu za ženske za

Skupina akademikov je posvarila pred vladavino Janeza Janše.

Nedelja, 16. februarja

Javnomnenjske raziskave so medtem kazale, da bi na volitvah, če bi te potekale ta dan, zmagal SDS z 19,6-odstotno podporo, drugo mesto pa bi zasedel LMŠ, ki mu je podpora padla na 17,1 odstotka. Generalni sekretar stranke SAB Jernej Pavlič je poudaril, da z njihove strani nikoli niso potekali pogovori za vstop v vlado Janeza Janše.

Mednarodna skupnost je na donatorski konferenci v Bruslju zbrala 1,15 milijarde evrov za pomoč Albaniji po novembrskem potresu.

V Veliki Britaniji so začeli odpravljati posledice nevihte Dennis.

Znova nas je razveselil Timi Zajc, ki je po samo eni izpeljani seriji smučarskih poletov pristal na 3. mestu.

Torek, 18. februarja

Kitajske oblasti so sporočile, da je med smrtnimi žrtvami koronavirusa tudi šest zdravstvenih delavcev.

niki in člani skupine, pri čemer je policija udeležence popisala, Šiško pa je zbranim dejal, da se vidimo na volitvah.

Stranka DeSUS je objavila prioritete, za katere v primeru vstopa v programsko vlado zahteva časovnico in zagotovljena finančna sredstva. Kot so sporočili, jih vrednotijo na okoli dve milijardi evrov. Največ se jih nanaša na zdravstvo in skrb za starejše, med njimi je tudi ustanovitev ministrstva brez listnice ali vladnega urada za demografska vprašanja.

Kitajske oblasti so sporočile, da je med smrtnimi žrtvami novega koronavirusa na Kitajskem tudi šest zdravstvenih delavcev, še 1716 je bilo okuženih.

Izraelske sile so izvedle nov napad na Sirijo. Izstrelile so več raket na vojaške cilje blizu Damaska in pri tem po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice ubile tri sirske vojake in štiri pripadnike iranske revolucionarne garde.

Za približno 144 tisoč učencev in dijakov iz osrednjega in zahodnega dela države so se začele zimske šolske počitnice.

Skupina akademikov je v javnost poslala pismo, v katerem svari pred vladanjem SDS. Kot so zapisali, je politika te stranke med drugim nesprejemljiva zaradi odkrite retorike sovraštva in potvarjanja zgodovine.

Timi Zajc si je v dveh dneh prislužil dve odličji.

V eni od moskovskih cerkva je 26-letnik z nožem napadel vernike in pri tem poškodoval dve osebi. Veliko Britanijo je zajela nevihta Dennis, ki so jo spremljali silovit veter in nalivi. Ti so povzročali poplave in terjali tudi prvo smrtno žrtev.

V Makedoniji je bila ministrica Rašela Mizrahi prisiljena zapustiti položaj, ker je na novinarski konferenci nastopila pred napisom s prejšnjim imenom svoje države.

V Tajvanu so potrdili prvo smrt zaradi okužbe z novim koronavirusom.

Kostariški policiji je uspel rekordni zaseg petih ton kokaina, ki so jih odkrili skrite v kontejnerjih za Nizozemsko.

V zagrebški soseski so na stopnicah, ki vodijo v klet stanovanjske zgradbe, našli odvrženo truplo ženske, ki je bilo zavito v preprogo. Po identifikaciji so ugotovili, da gre za mladoletno dekle.

Umrl je Janez Zmazek, znani slovenski kitarist in pevec.

V sindikatu in društvu novinarjev Slovenije so protestirali zoper odpuščanja novinarjev družbe Delo. Kot so dejali, se z ukrepi uničuje časnik in ruši slovensko novinarstvo.

Slovesno je kot peti predsednik Hrvaške prisegel Zoran Milanović.

Na smučišču v Va i l u v ameriški zvezni državi Kolorado se je moškemu ob padcu Na Delu so (spet) s sedežniodpuščali. c e s m u čarska jakna ovila okoli vratu in glave, in sicer tako, da je 46-letnik zaradi zadušitve umrl.

V Grčiji je potekala 24-urna stavka proti predlogu pokojninske reforme, ki med drugim predvideva povišanje starostne meje za upokojitev.

Na vzhodu Ukrajine je v spopadih med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti umrl najmanj en človek, še več ljudi je bilo ranjenih.

V Vuhanu je po okužbi z novim koronavirusom umrl direktor bolnišnice Liu Džiming.

Sozažig tovarn V tistih čas, ko so še slavili heroje borbe, a se je pozornost preusmerjala na heroje dela, so bile tovarne, naše fabrike, kot so jim rekli, središče človekovega življenja. Tovarne so dajale kruh, varnost, prijatelje, predvidljivost, dom, vzpostavljale so družbo, zraven pa gradile stanovanja, ceste, počitniške domove, podpirale športna in kulturna društva, galerije in knjižnice, zbore in orkestre, vsak vijak, ki ga je delavec mukoma privil v nastajajoči proizvod, je imel namen. Tovarne so to pripadnost gradile načrtno in delavci niso delali samo zase, za polne želodce in položnice, delali so tudi za druge, za kolektiv, za tovarno, za prihodnost, za industrijsko-socialistični čudež. Tovarne in delo v njih je bilo takrat del življenj. Tovarne so gradile novo družbo, novega človeka, ta človek je gradil tudi njih.

Nato je prišlo do menjave sistema. Razbila se je celica solidarnosti, vsak od nas je postal podjeten, čas delavcev pa je minil. Nekoč so bili delavci družbena bitja, zdaj so ostali Jure Trampuš sami. Norme družbenih pričakovanj so se spremenile, in četudi je tam na robu mesta še obstala kakšna tovarna, je bila ta vedno manj naša in vedno bolj njihova. Delavci so izgubili kolektiv in se velikokrat, ko je klecnil nekdanji industrijski ponos, tudi krivili za to, kar se je zgodilo z njihovo tovarno. Ostali so v času, ki ga ni bilo več.

Seveda je šlo za prevaro, tudi te velike nekdanje tovarne so imele napake, nekatere so izkoriščale ljudi, druge uničevale okolja, tretje so bili vodene diletantsko. A ne glede na to, ne glede na nostalgijo, ki nam preteklost vedno slika v lepših barvah, so tiste tovarne dajale smisel, v vesoljni nered so vnašale red.

Zdaj tega reda ni več. Okoli nas buči kaos, inflacija nezaupanja, informacij, v povezani množici smo vedno bolj osamljeni, negotovi, zmedeni, ranljivi. Kraji se spreminjajo v lupine, ljudje v androide. Težko je biti odgovoren za stvari, na katere nimaš vpliva.

Ljudje potrebujemo skupnost, potrebujemo, če želite, tovarniške kolektive.

Podrobna preobrazba se je na nekem drugem nivoju odvila v naši dolini. Ni tako daleč nazaj, tega časa se zelo dobro spominjam, takrat, ko so začeli graditi šesti blok in je velika večina prebivalcev Šaleške doline na zadržano kritiko, na še tako majhen pomislek odgovorila z jezo in napadom. Sindikalisti so organizirali protestni zbor, ki je smešil politično stranko, katere kritika se je kasneje izkazala za upravičeno. Takrat so tovarne v mislih tukajšnjih ljudi še obstajale, takrat so dolini še dajale smisel, pa tudi polne želodce in kruh za položnice.

V zadnjih desetih letih pa je prišlo do spremembe, do kopernikanskega preobrata. Tovarn, takšnih, kot so bili nekoč Gorenje, rudnik in elektrarna, ni več. Cesar je padel iz trona, izigral je zaupanja delavcev in ljudi, ti pa so začeli dvomiti, uprli so se avtoriteti, ki zagovarja, da se v šoštanjskih kotlih poleg slabega lignita zažigajo bolj kalorične smeti (kar se v tej dolini ni zgodilo prvič).

Zgodba o sozažigu ima dva konca, eden so strupne snovi – ni industrije brez emisije, drugi je naše ravnanje. Šaleška dolina, njena narava, njeni ljudje so bili žrtvovani za elektrifikacijo države, res sta elektrika in premog dajala kruh tisočerim, a ta kruh je bilo velikokrat grenek. Danes je ta grenki premogovniški kruh še tanjši, še bolj voden.

Po drugi strani pa tudi mi sami ustvarjamo odpadke, ne ustvarjajo jih le v Ljubljani ali Celju, nastajajo tudi pri nas, tudi mi hodimo po dvakrat na dan v trgovine, kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, v hladilnike tlačimo plastiko, kupujemo pločevinke piva, četudi bi lahko uporabljali steklenico. Na karti slovenskih »zero-waste« trgovin našega mesta ni zaznati. Če torej želimo znova zgraditi skupen duh, kolektiv, pripadnost, zaupanje – vse to pa so stvari, ki povezujejo ljudi, ki so se uprli načrtovanemu sozažigu v termoelektrarni, moramo hkrati začeti pri sebi. Ljudje nismo le rezultati ideoloških struktur, vsaj deloma smo avtonomni. Seveda je za to potreben napor, a ta osmišlja nesmiselnost. Ekološki upor je le prvi korak. Drugi je bolj zahteven, boj zoper zažiganje smeti je klic k sistemskim družbenim spremembam.

In tovarne? Namesto da se pogovarjamo o starih dobrih časi, se raje pogovarjamo o tem, zakaj sledimo kultu dela, zakaj v času avtomatizacije delovnih procesov ne razmišljamo o zmanjševanju produkcije in krajšanju delovnega časa. Če bomo manj delali, manj proizvajali, manj trošili, bomo tudi manj onesnaževali okolje … 🔲

Klepet pod arkadami: Jožica Grobelnik Velenje, 25. februarja – Gostja februarskega Klepeta pod arkadami, ki ga bo vodil muzealec Damijan Kljajič, bo Šalečanka Jožica Grobelnik, ki bo pripovedovala o udarniškem delu, življenju v graščini Gorica, službovanju v Gorenju, poznanstvu zadnjega prebivalca znamenite Kavčnikove domačije Ferda Kavčnika, pa tudi o svojem aktivnem življenju danes. Pogovor se bo začel ob 18. uri na Velenjskem gradu. 🔲

tf

Naš ­čas, 20. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

MED VAMI

20. februarja 2020

Vpis otrok v Vrtec Šoštanj je iz leta v leto večji Občina Šoštanj bo za vsak slučaj, če prostora v enotah Vrtca Šoštanj ne bo mogla zagotoviti vsem, pripravila nov pravilnik o omejitvi vpisa – Nadomestil bo trinajst let starega Milena Krstič – Planinc

Šoštanj – Zadnja štiri leta v Vrtcu Šoštanj narašča število otrok, ki ga obiskujejo. Vsako leto jih je več. 1. septembra 2017 so imeli vpisanih 354 otrok, leto za tem 376, potem 388, 1. septembra 2019 jih je bilo med 30 in 40 več.

Ker pa imajo starši možnost, če je v oddelku še prostor, da otroka vpišejo tudi med letom, danes enote Bibo v Šoštanju, Urško v Topolšici in Mojco v Gaberkah obiskuje 422 otrok. Oddelki so kljub povečanemu normativu skoraj povsod polni. V enoto in oddelek, v katerem je še prostor, lahko starši otroke še vpišejo.

Kako starši to sprejemajo? »Saj je kak izpad, češ da bo kdo otroka nesel županu, če ne bo zanj v vrtcu prostora. Ampak je redek,« pravi ravnateljica mag.

Milena Brusnjak, ki Vrtec vodi od leta 2007.

Doslej ni bilo treba ustanavljati komisij, ki bi ugotavljale, kdo ima prednost

Od tega leta, pravi, je Občina Šoštanj, ki je ustanoviteljica Vrtca, vsako leto poskrbela za vse otroke, ki so potrebovali varstvo.

1. septembra nikoli ni bilo težav.

»Velika zahvala za to, da nam ni bilo treba odgovarjati na vprašanja staršev, zakaj ni prostih mest, ali ustanavljati komisij, ki bi ugotavljale prednost vpisa, gre županu, svetu Občine in uslužbencem občinske uprave. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje,« pravi ravnateljica.

❱

»Saj je kak izpad, češ da bo kdo otroka nesel županu, če ne bo zanj v vrtcu prostora. Ampak je redek.«

❱

Prejšnji in ta teden v oddelkih potekajo delavnice o pustu.

Otroci izdelujejo maske, prepevajo, rajajo in se veselijo bližnjega praznika norčij.

Za vsak primer, če prostora ne bodo mogli več zagotavljati vsem, pa bo Občina Šoštanj pripravila nov pravilnik o omejitvi vpisa, ki bo nadomestil trinajst let starega. Da je to nujno, je nakazal lanski izjemen porast vpisanih otrok v enoto Mojca v Gaberkah. »Ob tem smo se začeli spraševati, kaj pa, če se zgodi, da bo vpis tolikšen, da bo potrebna omejitev? Za to bomo potrebovali zelo natančne kriterije,« pravi Tjaša Rehar,

infrastruktura in spremljevalni objekti, ki omogočajo kakovostno življenje in se v njem dobro počutijo. V Šoštanju imamo krasen vrtec in osnovno šolo, novo glasbeno šolo, lep kulturni dom, urejen zdravstveni dom … Mladim družinam je na voljo vsa infrastruktura, ki jo potrebujejo. Najbrž se tudi zato starši ne odločajo tako pogosto, kot so se včasih, da bi otroka v vrtec vpi-

Ravnateljica Vrtca Šoštanj mag. Milena Brusnjak: »V tem času je treba zaužiti veliko vitaminov. Kako vam gre?«

predstavnica za stike z javnostjo na Občini Šoštanj.

Vrtec jih bo zapustilo dvaindevetdeset

Čeprav bo 1. septembra letos Vrtec Šoštanj zaradi prehoda v osnovno šolo zapustilo 92 otrok (v Topolšici 15, Gaberkah 8 in Šoštanju 69), pričakujejo glede na porast števila otrok še dodatno povečanje vpisa. »Tako kot vsakič bomo otroke vpisovali do zasedbe prostih mest.« Zaradi izjemnega vpisa v vrtec v Gaberkah so tam lani odprli

dva nova oddelka. Kako dolgo bosta zadoščala, pa je vprašanje.

Na Občini Šoštanj zato razmišljajo o novogradnji. A čez noč to ne gre. »Želimo si ga, seveda,« pravi ravnateljica. »Predvsem pa bi si želeli večje prostore. Ti, ki nam jih je odstopila Krajevna skupnost Gaberke, so čudoviti, lepe štiri igralnice imamo, žal pa so prostorsko neustrezni.«

Zakaj se vpis tako hitro povečuje?

»Mladim družinam je v vsakem okolju izjemno pomembna

sali v Velenje. Zakonodaja jim omogoča, da ga lahko vpišejo v katerikoli vrtec v Sloveniji, če je v njem prosto mesto. Z novim vrtcem so se v Šoštanju bistveno izboljšali pogoji tako za otroke kot zaposlene. Ko pomislim na tista leta, ko smo imeli vrtec na štirih, petih lokacijah v Šoštanju,« pravi.

Reharjeva pa postreže s konkretnim podatkom – junija leta 2014, preden so v Šoštanju odprli nov Vrtec, je Vrtec Velenje obiskovalo 33 šoštanjskih otrok, danes ga obiskuje 16.

Pomembno je spoznanje, kako pomembna je predšolska vzgoja

Pomembno vlogo pri povečanju vpisa ima tudi spoznanje, da je predšolska vzgoja za otroka pomembna. Stari starši so v prvih letih življenja otrok pri tem zelo pomembni, kasneje pa otrok potrebuje vrstniško igro, sodelovalno učenje in strokovno usposobljeno vzgojiteljico. Tudi zato starši v vrtec otroke vpisujejo prej.

So odličen kolektiv. Strokovne sodelavke so dobro usposobljene in vredne zaupanja. V Vrtcu Šoštanj je 70 zaposlenih, od tega 51 strokovnih delavk (vzgojiteljic in pomočnic), ostali pa delajo v podpornih službah – kuhinji, čiščenju, administrativno-finančni in vodstveni službi. 🔲

Priseljenski otroci se hitro vključijo med vrstnike

V oddelkih imajo tudi nekaj otrok priseljencev, drastičnega porasta pa ne opažajo. Vrtec je vključen v projekt SIMS – razvojno naravnan projekt za delo z otroki priseljencev in njihovo uspešnejše vključevanje iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem.

Vsi se hitro vključijo med sovrstnike, ugotavljajo.

Električne polnilnice so tudi za dijake velik izziv V torek, 4. februarja, je na Medpodjetniškem izobraževalnem centru Šolskega centra Velenje potekala slovesna predaja polnilne postaje za električne avtomobile. Na prireditvi je direktor Šolskega centra Janko Pogorelčnik izpostavil, da mora šola slediti trendom razvoja in se prilagajati lokalnemu gospodarstvu. »Zelo ponosen sem, saj je e-mobilnost ena od poti, ki se bodo v prihodnje pojavljale. Dijaki se bodo lahko usposabljali na realnih vozilih in polnilnih postajah.« Ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Peter Rozman je orisal, kako je prišlo do Petrolove donacije dveh polnilnih postaj, in dodal, da želijo ostati v koraku s časom. »To je naša vsakdanja realnost. Naši dijaki, avtoserviserji in avtoservisni tehniki se morajo usposobiti na tem področju. Pomembno vlogo pri donaciji dveh polnilnih postaj sta imela tudi nekdanji predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik in njegov

nekdanji srednješolski profesor mag. Albin Vrabič. S skupnim sodelovanjem imamo zdaj v Velenju še dve polnilnici, skupno so štiri. Za nas je velik izziv, da se jih bomo v prihodnje naučili tudi uporabljati.«

Predstavnik Petrola Žiga Primožič je poudaril, da gre tudi njihovo podjetje v smeri trajnostnih

rešitev za okolje, da so tudi zanje takšni projekti pozitivni. »Ker sodelujemo že z nekaterimi šolskimi centri po Sloveniji, kar se je izkazalo za dobro, odločitev za družbo Petrol ni bila težka.

Vedno podpiramo tovrstne pro-

jekte. Naš največji izziv je, da ljudem razložimo, da je e-mobilnost lahko prijetna in ugodna. Trendom Evrope sledimo tudi mi, saj želimo ostati v stiku s strankami.

Naslednji dve leti bosta na tem področju prelomni,« je izpostavil Primožič. Ob koncu je sledil podpis donatorske pogodbe in simbolična otvoritev električne

Peter Rozman: »Želimo v korak s časom.«

Vsako posilstvo je zločin Ministrica za pravosodje Andreja Katič se je na povabilo generalnega sekretarja OECD Angela Gurrie v Parizu udeležila OECD konference na visoki ravni o boju proti nasilju nad ženskami.

Ministrica Katičeva je v uvodnem nagovoru poudarila skrb vzbujajočo nacionalno statistiko, ki kaže, da je skoraj polovica žensk, starejših od petnajst let, že bila žrtev ene od vrst nasilja.

Šolski center Velenje je prva stična točka s šolstvom na področju e-mobilnosti

V 90,8 odstotka primerov so bili napadalci očetje, možje, bratje in sinovi. »Pravica do osebne varnosti, s tem pa tudi pravica do življenja brez nasilja, je ena temeljnih človekovih pravic. Dolžnost države je, da vzpostavi učinkovit sistem ter mehanizme za zaščito in podporo žrtvam,« je dejala.

Velik napredek pri zaščiti žrtev je Slovenija naredila s sprejetjem

novele Zakona o kazenskem postopku, saj se z njo v ospredje postopka postavljajo žrtev in njene pravice. Kot ključno za prihodnje je ministrica Katičeva izpostavila zakonsko spremembo definicije kaznivega dejanja posilstva v smer modela soglasja.

Tudi zaradi zgodb žrtev, ki so bile predstavljene na konferenci, je ministrica pozvala vse države k ratifikaciji Istanbulske konvencije. 🔲

mz

polnilnice, ob kateri je koordinator projekta Boštjan Hribar demonstriral priklop novega šolskega električnega avtomobila na polnilno postajo, ki bo namenjena izključno pedagoškemu izobraževanju. 🔲

jš

Na tem področju jim ne bo zmanjkalo izzivov.

Voda ustrezna in varna za pitje Šaleška dolina – V Komunalnem podjetju Velenje, kjer izvajajo nadzor nad pitno vodo po celotni Šaleški dolini, izvajajo vzorčenje v svojem laboratoriju dvakrat tedensko. Lani so v okviru notranjega nadzora odvzeli 898 mikrobioloških in fizikalno-kemijskih vzorcev, od tega na pipah uporabnikov 183 mikrobioloških in 183 fizikalno-kemijskih vzorcev ter 5 vzorcev za občasne preiskave. Republiški nadzor nad pitno vodo izvaja Nacionalni laboratorij Maribor. V okviru republiškega nadzora je bilo odvzetih 32 mikrobioloških in prav toliko fizikalno-kemijskih vzorcev vode za redne preiskave in 5 vzorcev za občasne preiskave. Vsi vzorci so bili ustrezni. 🔲

mkp

Naš ­čas, 20. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

20. februarja 2020

Bodoči dijaki lahko veliko prijetnih vtisov odnesejo s predstavitev na informativnih dnevih Na ŠC Velenje zadovoljni z obiskom v vseh programih – Gostili so tudi nekatere delodajalce – Večje zanimanje tudi za rudarske poklice Jasmina Škarja

V srednjih šolah in na fakultetah so pretekli konec tedna organizirali informativne dneve, na katerih so učenci lahko dobili podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju ter druge informacije. Šolski center Velenje je obiskalo preko tisoč otrok in njihovih staršev (okoli 500 otrok), kar je nekaj več kot lansko leto in glede na to, da je generacija otrok, ki letošnje leto zaključuje osnovno šolo po številu zelo podobna lanski generaciji, jih to razveseljuje. V Velenju letos OŠ zaključuje blizu 300 devetošolcev, torej je bilo med obiskovalci tudi veliko otrok iz okoliških krajev … »Na šolah smo jim podali vse pomembne informacije o programih, ki jih pri nas izvajamo, o uspehih naših dijakov tako pri pouku kot na maturi in poklicni maturi, ter o različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih, o možnostih izmenjav, gostovanj v tujini v okviru različnih projektov, opravljanja prakse v tujini, ne nazadnje pa tudi o možnostih prehoda, nadaljevanja na študijskih programih.

Obiskovalci so si lahko ogledali tudi naše prostore, opremo, se

pogovarjali z dijaki, učitelji …,« je razložila Gabrijela Fidler, univ. dipl. psih. »Vse prireditve, ki so tekle v zadnjih mesecih, so že bile usmerjene v informativne dneve. Zelo pomembno je, da dijaki in študentje dobijo še tiste

in njihovih staršev (skupaj 291).

Z zadovoljstvom ugotavljajo, da zanimanje za vse poklice v strojništvu narašča in je število devetošolcev, ki se zanimajo za programe srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja,

neformalne informacije, tudi od dijakov in študentov, in tako spoznajo še tisto, kar se na predstavitvah ne da videti,« je pojasnil direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik. Učencem in staršem je še priporočal, da si dobro ogledajo, kaj šole ponujajo, pridobijo informacije iz različnih zornih kotov, jih primerjajo ter se odločijo, kot se jim zdi, da je zanje najbolje.

primerljivo z lanskim, ko so prav tako zaznali porast bodočih „strojnikov“. Prav tako so veseli, da so gostili kar nekaj delodajalcev, ki so se že na informativnem dnevu lahko predstavili bodočim dijakom.

Navezovanje stikov z bodočimi delodajalci

Na ŠSGO so v vseh treh terminih gostili 116 devetošolcev

Pravljica za mavrične ljudi V kulturnem domu je potekal 8. dobrodelni koncert Elektro in računalniške šole. Tokratni dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča.

Zbrane je v njegovem imenu pozdravil podžupan Peter Dermol.

Namen dobrodelnega koncerta je, da šola z zbranimi sredstvi pomaga dijakom iz socialno šibkejšega okolja. Letos so z zbranimi sredstvi oz. donacijami šolski

sklad obogatili s 3.000 evri.

Na koncertu so sodelovali pevski zbor ŠC Velenje, dijaki glasbeniki ERŠ, pevka Alja Krušič ter Matjaž in Tjaš Jelen.

Vsebinsko so ga posvetili pereči podnebni problematiki, to pa nadgradili s poezijo slovenskih pesnikov o Sloveniji. 🔲

Lidija Šuster

Prepletali smo poti do srčnih vezi Prostovoljci so pod mentorstvom koordinatoric prostovoljnega dela na Šolskem centru Velenje Maše Kolšek in dr. Karmen Mikek v prelepem ambientu vile Bianca prepletali poti in tkali srčne vezi.

Tokrat so kot prostovoljci z glasbenim programom in likovnimi deli sodelovali dijaki gimnazijskega 1. U z razredničarko Jelko Oder ter dijaki 2. GH iz Šole za storitvene dejavnosti z razredničarko Marijano Novak,

ki so poskrbeli tudi za čudovito sladko kulinarično presenečenje.

Pridružili so se jim tudi najstarejši plesalci, stanovalci Doma za varstvo odraslih, ki so dogodek s plesno točko še dodatno popestrili. S skupnimi močmi so dokazali, da so srčne vezi, ki jih skozi leta tkejo med različnimi generacijami, resnično močne in bodo vsakemu od njih za vedno ostale v prelepem spominu. 🔲

MK

Na šoli bomo še naprej »izpopolnjevali znano in raziskovali neznano«

Peter Rozman, ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje, je izpostavil, da ga veseli večje zanimanje za poklice v rudarstvu. Dejstvo je, da Šaleška dolina ostaja premogovna regi-

ja še nekaj desetletij in da Premogovnik Velenje potrebuje, in bo tudi v prihodnje potreboval kadre za osnovno dejavnost – pridobivanje premoga (geotehnike, geostrojnike-rudarje in tudi strojne tehnike ter mehatronike

in se v programe srednjega poklicnega izobraževanja (izobraževanje traja tri leta) po navadi vpiše okrog 130 do 140 dijakov, ki prihajajo z različnih koncev.

Po koncu triletnega izobraževanja dijaki pridobijo poklic in se lahko zaposlijo ali pa se vpišejo v poklicno--tehniško izobraževanje (še dodatni dve leti). Dijaki, ki prihajajo iz savinjske in koroške

Ob druženju in zbiranju informacij so učenci in njihovi starši lahko začutili tudi utrip na posamezni šoli.

operaterje). Da pa se „zeleni glas okoljevarstva“ vse bolj širi v naš vsakdan, zaznavajo tudi v večjem zanimanju devetošolcev za še en poklic prihodnosti, za katerega izobražujejo na šoli, poklic okoljevarstvenega tehnika.

Svetovalna delavka Nina Gošnik Simeonović je pojasnila, da je vsako leto obisk zelo raznolik

regije, tudi iz Celja, Vojnika, Dobrne itd., lahko bivajo v dijaškem domu, ki ima svoje prostore v Dijaško-študentskem domu MC Velenje.

Kaj pa rudarstvo?

»Naša dolina je že tradicionalno vrsto let prežeta z rudarskimi poklici, tako je tudi nastala

in je pomembna tema, sploh za dijaka, ki se odloča o svoji poklicni poti in ga zanima rudarski poklic. Pri tem ima veliko vlogo tudi država in lokalna skupnost, saj je naša skupna skrb, da tem učencem in dijakom pomagamo poiskati možnost zaposlitve.

Ne glede na to, kako se bo vse skupaj obrnilo v prihodnje, je dejstvo, da so bili izobraževalni programi rudarskega področja pred desetletjem prenovljeni in vsebujejo tudi strokovne module, ki niso neposredno vezani le na podzemno pridobivanje mineralnih surovin. Tako se lahko dijak usposobi tudi za delo v peskokopih, kamnolomih, gradnji tunelov in predorov (cestogradnja),« razloži Gošnik Simeonovićeva.

Tudi na Elektro in računalniški šoli so bili zadovoljni z obiskom za vsa področja razpisanih programov. Na Šoli za storitvene dejavnosti je bilo največ zanimanja za programa ekonomski tehnik in gastronomija in turizem. Na gimnaziji pa so z obiskom informativnih dnevov zadnji dve leti spet zadovoljni, saj Gimnazija Velenje glede na rezultate, ki jih dosega, dijakom vsekakor daje dobro in kvalitetno osnovo za nadaljnji študij. Da bi se razblinili vsi morebitni dvomi, so po uvodni predstavitvi devetošolci lahko poklepetali še z dijaki, ki so jim predstavili življenje in delo na šoli še iz svojega zornega kota, njihovi starši pa so se o tem pogovarjali z učitelji in imeli tako priložnost izvedeti iz prve roke vse, kar jih je zanimalo. 🔲

Ogled dobre prakse projekta SPIN-KRVS Velenje, 11. februarja – V prostorih Gaudeamusa v Velenju je potekal ogled dobre prakse projekta SPIN – KRVS, ki pripravlja in izvaja projekte Evropske unije s področja izobraževanja in usposabljanja. Vodilni partner INVEL Inkubator za razvoj podjetništva, d. o. o., je v sodelovanju s povabljenimi gosti (predstavniki ciljnih skupin projekta in organizacij) predstavil dosedanje izkušnje, dosežene rezultate in učinke projekta SPIN v širšem okolju. V projekt SPIN – KRVS je vključenih več kot 1.200 zaposlenih, od tega 268 oseb z ohranjeno zaposlitvijo in opravljenih 9.970 ur usposabljanj za pridobivanje dodatnih znanj/ kompetenc za večjo zaposljivost in bolj učinkovit nastop na trgu dela. 🔲

radio velenje com

Naš ­čas, 20. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Kajuh, kot ga še nismo doživeli Izšel je roman, ki slikovito predstavi prekratko življenjsko zgodbo Karla Destovnika Kajuha, obenem pa oriše duha njegovega časa Tina Felicijan

»Do te knjige je pripeljalo kar nekaj naključij v mojem življenju,« je o motivih za pisanje pravzaprav zgodovinskega romana, saj večji del zgodbe sestavljajo dejstva iz Kajuhovega življenja, začel pripovedovati avtor Vlado Vrbič, ki je odraščal v Šoštanju – le tri hiše proč od hiše Kajuhove mame, kjer je menda iskal pozornost, še preden bi si to uspel zapomniti. »Sestra mi je razlagala, da sem poleti šel k Destovnikovi mami, se slekel in sedel na zid.

Morala je pome in bilo jo je strašno sram,« je omenil anekdoto, ki sicer nima nič z njegovim kasnejšim zanimanjem za Kajuha, je pa dovolj komična, da je ne gre zanemariti, ko govorimo o njegovem (posrednem) stiku z njim. Ko se je v osnovni šoli kot vešč deklamator na pamet učil njegovih verzov, mu še ni pomenil prav dosti. Ko se je zaposlil v Kulturnem centru Ivana Napotnika – bilo je to obdobje slovenskega osamosvajanja in so bili ljudje »malce zmedeni, precej se jih je obrnilo proti naši zgodovini,« – pa se mu je zazdelo, da je Kajuh zapostavljen in je treba nekaj ukreniti.

Tako so ob 50. obletnici njegove smrti v sodelovanju z lite-

rarnim zgodovinarjem Emilom Cesarjem izdali njegovo biografijo, »ki je še vedno ena najlepših, kar smo jih tu izdali,« in priredili simpozij, kasneje tudi razstavo in pravzaprav se v Knjižnici Velenje nikoli niso prenehali ukvarjati z njim. Kasneje so pri Mešičih v Penku našli njegovo zapuščino – zanimiv vir raziskovanja.

Vrbič je denimo dokazal, da se je Kajuh rodil 13. in ne 19. de-

cembra, »kar ni zelo pomembno odkritje, je pa v prid poštene zgodovine.« Pred petimi leti so izdali še zbirko njegovih pesmi – okrog 150 jih je, ki jo bo Litera letos ponatisnila. Zadnje naključje, ki je Vrbiča pripeljalo do pisanja romana o Kajuhu, pa je pogovor z direktorjem Beletrine Mitjem Čandrom, po katerem je obljubil, da bo sam premislil o sestavlja-

nju biografskih podatkov, misli iz pisem in pesmi ter pripovedovanj virov v lirično pripoved z neizogibnim tragičnim koncem. In se naposled odločil.

Roman še ni vse

Vrbič je izbral literarni pristop k pripovedovanju o Kajuhovem življenju, ker je strokovnih besedil o njem že dovolj. »Zdelo se mi je prav, da ga približam

tistim, katerim je namenil svojo poezijo – čim širšemu krogu ljudi. Edini način za to je bil roman, ki temelji na dokumentih.

V 90 odstotkih je knjiga povsem resnična, a hkrati izmišljena, saj sem moral ta dejstva oplesti z domišljijo, da so postala zanimivo branje.« Bralec se lahko v marsikateri vrstici romana ustavi in podvomi, da si je Kajuh s prijatelji izmenjal zapisane misli. Da

»To ni pesmarica,« pravi avtor, ki je v roman le tam, kjer je bilo umestno, prepisal kakšen Kajuhov verz ali kitico. Prestreljene sanje te zgodovinske osebnosti ne poveličujejo niti kot literata niti kot partizana. Prikazujejo ga, kakršen je bil v svojem bistvu – sanjač, poln upanja, ki se je bil pripravljen postaviti za svoje sanje, četudi je moral zato pasti.

Knjižne zgodbe kot iztočnice za pogovore o življenju Knjižnica Velenje z raznimi projekti spodbuja bralno kulturo pri vseh starostnih skupinah, v bralnem krožku Cool knjiga pa se družijo najstniki Tina Felicijan

Mladi bralci, stari od 12 do 15 let, oziroma osnovnošolci med 6. in 9. razredom, se od leta 2001 dobivajo v velenjski knjižnici na bralnem krožku Cool knjiga za spodbujanje branja kakovostne literature in razumevanje njenih vsebin z različnih zornih kotov.

Vsak mesec izberejo knjigo s polic z mladinsko literaturo ali pa jim sodelavka knjižnice Andreja Kac predlaga v branje zgodbe, ki odpirajo razne življenjske teme. Nato jih povabi k razpravi in spodbuja tudi njihovo literarno ustvarjalnost. »Včasih se bolj ukvarjamo s sporočilom knjige, drugič se več pogovarjamo o samem žanru, pisateljskem slogu, predstavimo jim nastajanje knjige in razmišljamo o lastnih literarnih idejah. Marsikdo že kaj zapiše, pa si ne upa pokazati,« je povedala.

Koliko pa je med mladimi zanimanja za poglobljeno branje in razpravljanje? Ne glede na splošne trende v bralni kulturi in preživljanju prostega časa

9

KULTURA

20. februarja 2020

mladostnikov, še vedno precej, odgovarja sogovornica. »K nam zahaja veliko osnovnošolcev, ki veliko berejo. Ker ima večina otrok veliko drugih obveznosti, pa je skupina krožka zelo razgibana. Letos jih je nekoliko manj kot lani, okrog pet. V nekem obdobju redno hodijo, včasih pa ni nikogar. Težko je ponuditi termin, ki bi ustrezal vsem,« pravi.

Navduševati za branje in razpravljanje

S krožkom spodbujajo najstnike k branju leposlovja in jim pomagajo oblikovati svoje kriterije za vrednotenje čtiva. Predstavijo

V Knjižnico Velenje je včlanjenih okrog 2800 osnovnošolcev.

Otrokom in mladostnikom na letni ravni izposodijo skoraj 90 tisoč enot gradiva. Med starejšimi osnovnošolci so najbolj priljubljene knjige, ki obravnavajo različne najstniške tegobe, ter knjige z znanstvenofantastično tematiko. Številni pa radi posegajo tudi po poučnih knjigah o živalih, psihologiji, puberteti ali svetovnih rekordih.

jim različne besedilne vrste in oblike dela z besedilom. Z razpravo o vsebini prebranega pa jih motivirajo za druženje in komunikacijo, oblikovanje stališč

sooči. Skozi izkušnje literarnega junaka se namreč identificira z njim in vživi v dogajanje ter razmišlja, kako bi ravnal sam.

Tudi če vsi člani krožka knjige

Kajuha poznamo kot partizanskega pesnika, ustreljenega v Zavodnjah med prebojem Štirinajste divizije na Štajersko. Šalečani zaradi zbiranja, raziskovanja, predstavljanja in ohranjanja njegove dediščine o njem že marsikaj vemo. Tudi njegovi verzi so nam znani. Pa vendar ga lahko ob branju romana Prestreljene sanje, ki ga je pri Literi izdal Vlado Vrbič, izvemo še marsikaj.

Ne le o njegovi človeški plati – družinskih vezeh, zdravju, mladostnih ljubeznih, izgubah, hrepenenjih, prijateljstvih, dvomih, nepopustljivem socialnem čutu in drugih osebnostnih lastnostih, ki so najstnika pognale v uporniško gibanje. Tudi o socialnih razmerah v Šoštanju pred drugo svetovno vojno, nemški okupaciji na šaleških tleh in v Ljubljani, narodni zavesti, protifašističnih bojih ter drugih okoliščinah, ki so krojile njegovo poezijo od socialnorealistične do uporno revolucionarne.

❱

Prva prestavitev knjige Prestreljene sanje bo v ponedeljek, 24. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu Šoštanj, ko bo pogovor z Vladom Vrbičem vodila Milojka B. Komprej. V torek, 25. februarja, ob 19.19 pa bo pogovor z njim v Knjižnici Velenje vodil urednik založbe Litera Orlando Uršič.

bi tako mlad poba izbiral takšne besede in imel takšne nazore?

Ja, jih je imel, kar dokazujejo pisma med Kajuhom in Micko, Silvo, Nahtigalom in Primicem, ki jih je Vrbič spretno pretvoril v dialoge med knjižnimi junaki.

Avtor je o glavnem junaku in njegovi družini veliko izvedel tudi iz pogovorov s Šoštanjčani, sestajal se je s sorodniki njegovih prijateljev. Iz arhiva je izbrskal dva dokumenta iz časa Kajuhovega obveščevalnega dela v Ljubljani.

Na spletu je raziskoval, kakšna je bila medvojna Ljubljana. Skratka, verodostojnost je velika dodana vrednost tega literarnega

dela, ki še ni zadnja beseda o Kajuhu. Knjižnica Velenje namreč z občinama Velenje in Šoštanj načrtuje še nekaj izidov, posvečenih 100. obletnici Kajuhovega rojstva. »Radi bi izdali vso njegovo pisemsko korespondenco, vse prevode njegovih pesmi, delali bomo strip o Kajuhu, pogovarjamo se o svečani akademiji v Ljubljani, državni slovesnosti in priložnostni razstavi v Narodni univerzitetni knjižnici, ki bo na spletu objavila vse gradivo o njem, skratka načrtov imamo veliko,« je še povedal

teme, s katerimi mlade bralce ozavestijo o njih, jim podajajo odgovore na vprašanja, ki se odpirajo med odraščanjem, pomagajo razvijati samostojno kritično razmišljanje in izražanje.

Sicer mladostniki najpogosteje posegajo po fantazijskih zgodbah. Zanimajo jih dogodivščine junakov. Dekleta več berejo o najstniški ljubezni, fantje pa ponovno berejo stripe. Ti so v zadnjem času, ko je izšlo več stripovskih verzij klasične literature, doživeli nekakšen preporod. S povednimi ilustracijami

Predtekmovanje mladih glasbenikov

❱

Kaj najbolj vliva na razvoj bralca? »Najbolj vzor v družini. Če berejo starši, bo verjetno tudi otrok. Zelo prisoten je tudi vrstniški vpliv.

Mislim pa, da tudi bralni krožki, kot je Cool knjiga, pomagajo razvijati bralno kulturo.«

Cool knjiga ja odprt krožek za spodbujanje branja kakovostnega mladinskega leposlovja. Najstniki se lahko vključijo kadarkoli.

Dobivajo se od oktobra do maja ob petkih ob 18. uri v mladinski sobi velenjske knjižnice.

in izražanje misli, kar je uporabna veščina za življenje. Cool knjiga ima vzgojni moment tudi v tem smislu, da mladostnike izobražuje in ozavešča o procesu odraščanja, jim pomaga razvijati razne socialne veščine in čustveno inteligenco. »Z razpravo o temah mladinskih del lahko pomagamo razrešiti marsikatero situacijo, v kateri se najstnik znajde, ali dilemo, s katero se

niso prebrali, se lahko vključijo v razpravo na osnovi odlomka, ki ga na druženju preberemo, ker izpostavlja neko temo, ali po razmisleku drugih udeležencev v razpravi.«

Kaj ponuditi?

Sogovornica s knjižnih polic izpostavlja zbirki Odisej in Metuljev let, saj vsebujeta knjige, ki osvetljujejo aktualne družbene

🔲

Med 3. in 7. februarjem je na glasbenih šolah v raznih krajih Slovenije potekalo 23. predtekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki ga organizira Zveza slovenskih glasbenih šol.

Letos so mladi glasbeniki tekmovali v igranju na trobila, tolkala, harmoniko, tamburico, v kitarskem in klavirskem duu, v komornih skupinah z godali in klavirjem ter v jazzu solo.

Tekmovalci Glasbene šole Velenje so se odlično odrezali, saj jih od 34 nastopajočih kar 27 napreduje na državno tekmovanje, ki bo marca na glasbenih šolah Štajerske in Pomurja. 🔲

Nataša Ževart Pavšek

Letos pod žarometi kulturni dom

pritegnejo k branju in mu dodajo novo dimenzijo, prispevajo pa tudi k lažjemu razumevanju vsebine. Med nekoliko mlajšimi so priljubljene pustolovske serije Pasji mož, Dnevnik nabritega mulca, Grozni Gašper, starejši najstniki pa radi berejo Igre lakote, zgodovinske in kriminalne zgodbe. 🔲

Velenje – Zakaj je bilo pročelje velenjskega kulturnega doma ob otvoritvi mestnega središča zastrto? Ker hram kulture, tedaj med najlepšimi in najbolj sodobnimi v Jugoslaviji, še ni bil dokončan.

Na njegovem odru so kulturniki prvič stopili pred občinstvo ob dnevu republike 29. novembra 1960. Zato bo Festival Velenje ob letošnji 60. obletnici otvoritve kulturnega doma žaromete usmeril na ta objekt modernizma pod spomeniškim varstvom in ga predstavil z različnih zornih kotov. Mesečni koledarji prireditev v občini bodo prinašali zanimivosti o arhitekturni in drugi opremi objekta, preteklem in sodobnem dogajanju v njem, obetajo pa se tudi prireditve, posvečene jubileju. 🔲

tf

Naš ­čas, 20. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

20. februarja 2020

Koncert učiteljev Glasbene šole Velenje V ponedeljek, 10. februarja, so izredno zanimiv koncert v veliki dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega pripravili učitelji glasbene šole. Na koncertu, ki je že tradicionalen, saj ga prirejajo že vrsto let, je to-

krat ob slovenskem kulturnem prazniku v različnih zasedbah in žanrih nastopilo 21 učiteljev.

Raznovrstnost repertoarja je za-

jemala vse, od tanga, klasike, jazza, ljudskih in modernih skladb, celo godba je bila na sporedu.

S svojimi odličnimi nastopi so

učitelji poskrbeli, da so poslušalci navdušeni zapustili dvorano. 🔲

Tadej Žibrat

Sama sreča v Srečolončnicah Šoštanj, 12. februarja – Srečolončnice so prinašalke sreče. Ne samo otrokom, ampak vsem, ki verjamejo v ta mala bitja, upodobljena v rdeči srajčki, z dolgimi nožicami v simpatičnih čeveljcih. Da verjameš vanje, moraš nositi v sebi veliko iskrenosti.

Tako bi na kratko povzeli razstavo Danijele Lončar, profesorice razrednega pouka iz Nazarij.

Odprtje v Mestni galeriji Šoštanj je pospremil odličen glasbeni program šoštanjskega oddelka glasbene šole, na njem je spregovorila Anamarija Stibilj Šajn, ki je na koncu povedala: Ilustrativni pristop, ki se mu je avtorica zapisala, je preprost, ploskoven, reduciran na bistveno in stiliziran. Zaznamovan je z močnim emocionalnim nabojem, ki pa ne omaja likovne premišljenosti

in vsebinske osmišljenosti. Vsak detajl je zgovoren in izrazen, ko pa se ilustracijam pridružijo še besede, se raznolika medija po-

vežeta v (po)polnost. Danijela Lončar pa dokaže, da povsem suvereno prestopi na še eno svoje kreativno področje. Avtorici je

Foto: Nace Serdinšek

čestitala tudi za dve knjigi Srečolončnice in pesmi, ter Srečolončnice in zgodbe, ki so verodostojno dopolnilo razstavi. Danijela Lončar je povedala, da je začela ustvarjati naključno, čeprav ji je likovni svet blizu, in da je navdih za zgodbe jemala tudi od svojih učencev. Vsekakor so njene Polonice dovršene, v svoji iskrenosti živijo tako v risbah kakor med platnicami knjig, zato lahko pričakujemo nadaljevanje. Danijela Lončar, ki je sicer rojena v Brežicah, je vsekakor ustvarjalka, ki še ni rekla zadnje besede.

Zavod za kulturo Šoštanj, organizator razstave, je razstavo umestil v februar, ki ga praznujemo kot mesec kulture. Razstava bo na ogled do 6. marca. 🔲

Milojka B. Komprej

Leto bo namenjeno praznovanju Šoštanj, Ravne, 14. februarja – Občni zbor Pihalnega orkestra Zarja »Sedemnajsto leto vas pozdravljam z mesta predsednika«, je občni zbor Pihalnega orkestra Zarja začel Srečko Potočnik. Po uvodnem pozdravu je delo predal delovnemu predsedniku in hkrati podpredsedniku sestava Francu Krevzlu. Oba skupaj imata veliko zaslug, da lahko člani tega priznanega orkestra več igrajo in ustvarjajo kot pa se ukvarjajo z organizacijskimi in finančnimi zadevami. Teh je zagotovo veliko, predsednik je v svojem poročilu med drugim omenil selitev v nove prostore, ki je zahtevala kar nekaj logističnih ukrepov. Pri pregledu delovnega utripa sestava Potočnik ni skoparil s pohvalo, pa tudi z grajo ne. Predvsem je bil kritičen do udeležbe posameznikov na vajah, saj odsotnost pomeni dvakratno delo za tiste, ki so že tako vestni. Kdaj je bil tudi samokritičen, predvsem pa je naštel bogato biro koncertov, sodelovanj in tekmovanje. Posebej ponosen je bil na izvedbo novoletnega koncerta v Šoštanju, ki so ga uresničili izključno člani, in program orkestra. Gostovali so v Slavoniji, izvedli čedalje bolj priljubljeni tabor mladih godbenikov, imeli veliko vaj in tudi Oktet Zarja, ki deluje znotraj godbe, je vedno bolj prepoznaven. »Veliko delamo z mladimi, a tudi starejši so nepogrešljiv del sestava, nekakšno okostje vsega,« je še pohvalil tudi nekatere posameznike. Med njimi gospodarja orkestra Zvoneta

Ledineka, ki je v nadaljevanju podal poročilu o bogatem arhivu skladb. Kar 1100 različnih je v popisu, samo lani so pridobili šestnajst skladb. Predsednik se je posebej zahvalil Občini Šoštanj, prisotnemu županu Darku Menihu, pa tudi podžupanu Viktorju Drevu za izkazano podporo in nove čudovite prostore. V orkestru je registriranih 149 članov, letos so medse sprejeli sedem mladih, nekaj pa jih bo zaradi nesodelovanja izgubilo članstvo.

Letošnje leto bo namenjeno pra-

strokovnemu vodju in dirigentu Miranu Šumečniku. Nedvomno je prav on tisti, ki je orkester pripeljal do odličnosti. Godba že vrsto let tekmuje v najvišji koncertni kategoriji pihalnih sestavov in prinaša s tekmovanj zlata odličja. Tudi lani so v Krškem dosegli zlato priznanje s pohvalo in Šumečnik se je v prvi vrsti zahvalil vsem članom, upravnemu odboru, županu in pohvalil svoja namestnika Davida Jana in Gašperja Obšteterja. Vesel je, da lahko vodi tako kvaliteten se-

redu, podelili so nekaj pohval in priznanj, si določili plan za letos in zaploskali posameznikom, ki so še posebej vestni. Delovni predsednik se je zahvalil krajevni skupnosti Ravne, ki jih je gostila v njihovem domu. Župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki budno spremlja delo orkestra in se veseli uspehov, ki večajo ugled Šoštanja, jim je med drugimi čestital in obljubil nadaljnje dobro sodelovanje.

Pa še nekaj iz konteksta zbora.

Pihalni orkester Zarja je v vseh

Proslave Matjaž Šalej

Proslave ob kulturnih praznikih so vedno dobrodošla postpraznična téma, po dela prostih dnevih, pa naj bodo državne ali lokalne. Kritični smo do njih, po navadi pa najbolj odmevajo te ob kulturnih praznikih. Kulturniki z ostrino svojega svobodomiselnega duha zelo pogosto ošvrknejo politiko, recimo o tem, kakšen mačehovski odnos ima do umetnostnega dela kulturne ustvarjalnosti, ki je osmislilo slovenski narod in narodno zavest.

Spomnimo se samo nekaj odličnih govorov v bližnji preteklosti, od Möderndorferjevega do letošnjega Ire Ratej. Letošnja govornica je med drugim samoironično tudi potrkala na vest tistih, ki nas kulturnike, ki živimo od davkoplačevalskega denarja, vseskozi označujejo kot »zažiralce« družbe ... Pa pustimo to nikoli končano zgodbo ...

Tudi domače občinske proslave ob državnih praznikih so zelo zanimive in marsikatera odlična. Že slabo desetletje jih izmenično po ključu pripravljajo, praviloma dan pred osrednjo državno proslavo, velenjske osnovne šole. Seveda ne ob petkih popoldan, da smo si na jasnem glede organizacije, ob petkih popoldan imamo kulturniki (pa tudi čez vikend) svoje redne prireditvene dejavnosti in čez vikend najbolj zažiramo davkoplačevalce. A če pustimo ob strani govornike, ki so praviloma vedno sami naši, se lahko dobro razpravlja tudi o modelu proslav. Te si, kot že rečeno, po ključu uspešno rotirajo osnovne šole. No, saj kaj že imajo od tega, resnično in pohvalno je opaziti porast uspešnosti in odmevnosti proslav. Od nekdaj okornih proslav v začetkih, pred desetletjem, so se res razvile v že prav zavidanja vredne, ki si jih je bilo nekatere z veseljem ogledati ali zapomniti. In neumestno bi bilo kakšno šolo izpostaviti, ker že nepisano rivalstvo med šolami vodi k temu, da se v glavnem vse spiralno vrti k čedalje boljšim, bolj sofisticiranim obeleževanjem slovenske državnosti, samostojnosti, enotnosti, kulturnosti in še česa, kar praznujemo. Čedalje bolj je tudi opaziti, da so kot akterji v proslave vedno bolj vpeti tudi učitelji. To je še posebej razveseljivo, saj ravno medgeneracijska sinergija učencev in pedagogov poudarja to, kar je smisel pedagoškega dela; kulturna vzgoja, sodelovanje (seveda tudi medgeneracijsko) in vzgoja z zgledom. Slednje je morda v drugih vzgojnih primerih (potrošništvo, trajnostni razvoj, okoljska in socialna ozaveščenost) na šolah mnogokrat zapostavljeno ali vsaj nima takšnih učinkov, kot bi želeli.

Ob vsem izpostavljenem pa se ravno zaradi dosega kvalitete pri nekaterih ustvarjalcih že pozna zasičenost, izpelost in tendenca sklenitve tovrstnih kulturnih in režijskih podvigov. Pa ravno zdaj, ko se je vzpostavila kvaliteta. Morda bi veljalo v sistem zapeljati še domače srednje šole, kombinirati z njimi ali pa morda kakšno proslavo prepustiti profesionalcem? Morda je proslav čisto enostavno že preveč in bi veljalo poleg osrednje občinske proslave izpeljati in obeležiti le še kakšno drugače!

Morda kulturno projektno – z zaključenim dogodkom, kot je koncert, predstava.

In ko smo že pri Prešernu in literatih, imam vedno znova in znova pomisleke ob Prešernu. Ne zato, ker imamo kulturni praznik in Ta veseli dan kulture povezan z njim. Da, bil je in ostaja največji in najpomembnejši pesnik – literarnozgodovinsko. A je toliko vpet v vse kulturniško proslavljanje, da mi je včasih kar hudo, ko pozabljamo na premnoge in izjemne slovenske literate 20. in 21. stoletja. Recimo takšne, kot so bili modernisti, pa Kosovel, četverica avtorjev legendarne zbirke Pesmi štirih. Izjemnih nacionalnih literarnih imen, kot so poetov in prozaistov je veliko: Jančar, Zupan, Debelak, A. Novak, Jesih, Makarovičeva, Zajc, Ihan, Osti, Kajuh, Balantič ... pa morda tudi kakšen Rezman ...

Težko je našteti vse, ki bi se jih lahko ob praznikih spomnili.

Lepo bi bilo slišati njihovo tehtno misel, njihove besede in glas, na kakšni proslavi več ali pa morda imeti celo kakšno proslavo (naših politikov) manj. 🔲

Resničnostni pogovor z Mišo Molk Predsednik, podpredsednik in dirigent med nekaterimi dobitniki pohval. Foto: Dušan Dobnik

znovanju 95-letnice delovanja šoštanjske godbe, svečani koncert bo maja v kulturnem domu Šoštanj. Omenil je še odlično sodelovanje z glasbeno šolo, saj so učenci iz Velenja in Šoštanja velik doprinos in hkrati up orkestra. To je bilo dobro izhodišče naslednjemu poročevalcu,

stav, in upa, da bo lahko vedno dal možnost mladim solistom.

Povedal je, da je bilo lansko leto na nek način zgodovinsko, saj so kljub temu, da niso imeli dobrih pogojev za vadbo, dosegli izjemen uspeh.

Občni zbor je v nadaljevanju tekel po predvidenem dnevnem

obdobjih prepoznaven in spoštovan sestav. Poznajo ga po vsej Sloveniji, izjemno dobro je sprejet tudi zunaj meja domovine.

Za tak uspeh je potrebno trdo in strokovno delo, predanost in znanje. In mnogo discipline, tako osebne kot celega sestava. 🔲

Milojka B. Komprej

Velenje, 20. februarja – V Knjižnico Velenje se vračajo tako imenovani resničnostni pogovori, ki jih vodi dr. Aleš Črnič. Gostja prvega večera v drugi sezoni serije pogovorov Jaz in ti, drugi in mi bo nesporna diva slovenske televizije Miša Molk. Pogovor o televiziji in medijih, njihovi družbeni vlogi nekoč in v naših postfaktičnih časih, o slovenski popevki in mednarodni popularni glasbi, o odnosih med javnimi in komercialnimi mediji, pa o spreminjajoči se vlogi žensk v sodobni kulturi, o mladosti in staranju, mamah in hčerah, filmu, družboslovju, spolnosti, smehu in še o čem se bo začel nocoj ob 19.19 v preddverju knjižnice. 🔲

tf

Naš ­čas, 20. 2. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

20. februarja 2020

Radijski in časopisni MOZAIK

Obeležili svetovni dan radia Dan pred dnevom zaljubljencev praznujemo svoj svetovni dan tudi radijci. »Če imaš radio, nisi nikoli sam – v radiu imaš vedno prijatelja,« so zapisali v Organizaciji Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco), ko so leta 1946 13. februar razglasili za svetovni dan radia.

S tem so podčrtali izjemen pomen radia, ki doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev.

Radio je medij z relativno nizkim denarnim vložkom, a velikim dosegom. S prilagajanjem poslušalcem, zlasti mlajšim generacijam, ostaja aktualen tudi v času digitalizacije medijev. Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Slovenije je bilo ob koncu lanskega leta pri nas 53 izdajateljev radijskih programov, ki so imeli skupaj 98 veljavnih dovoljenj za izvajanje radijske dejavnosti. Status radijskega programa posebnega pomena je imelo 11 programov, med njimi tudi Radio Velenje.

Radijskih programov, ki se razširjajo v digitalni radiodifuzni tehniki, je bilo lani 19 in

1. REBEKA DREMELJ – Zdravo sreča 2. ČUKI – Vse je fajn 3. ORLEK – Zame si pela ta blues

so bili dostopni na območju celotne države.

Velenjski radijci smo zadovolji, da nas sprejemate v svoje domove in si dovolite, da

vas razvajamo s prijetno glasbo, in seveda, da poskrbimo, da ste o aktualnih dogajanjih 🔲 mz čim prej obveščeni.

Stjepan Hauser izdal prvi samostojni album Classic

vedala, da bo skupina ponovno posnela videospot za pesem z naslovom Rage.

Modrijani z novo pesmijo Ljubiva ki pa jo je leta 2016 zaradi nosečnosti prekinila. Janet Jackson, sestra pokojnega kralja popa Michaela Jacksona, je zaslovela v 80. letih minulega stoletja. Med njenimi najbolj znanimi skladbami so Someone To Call My Lover, Nasty, Controle, That's The Way Love Goes, Miss You Much in Black Cat.

Modrijani so sredi koncertne turneje z naslovom Modrijani osebno. Gre za koncerte, na katerih pride njihovo petje drugače do izraza, saj pojejo pesmi, ki jih na veselicah redko slišimo in je ob glasbi tudi veliko osebnih pripovedi in smeha. Kot pravijo, so po koncertih vedno ganjeni: »Za nami je sedem koncertov. Ti

pripravljajo in snemajo tudi nove pesmi. Polka z naslovom Ljubiva je prva v nizu novih polk. Napisala sta jo Rok Švab in Rok Lunaček, posneli pa so jo v studiu pri producentu Tadeju Miheliču.

Čuki sporočajo: Vse je fajn, če fajn smo ljudje Vse je fajn, če fajn smo ljudje, pravijo v najnovejši pesmi priljubljeni Čuki. Skladba je živahna in temperamentna in gre hitro v uho. Vse je fajn je prava pesem za vesele dni, prav takšne, kakr-

Ruska policija ustavila snemanje videospota Pussy Riot Na njegovi spletni strani je prvi koncert napovedan v Parizu 2. aprila, zadnji pa 31. julija v Los Angelesu. Po trenutno napovedanih datumih bosta slovenskim oboževalcem najbližja koncerta v Milanu in Budimpešti, a sta že razprodana. Stjepan Hauser skupaj z Luko Šulićem sicer tvori duo 2Cellos, njegov samostojni album pa sledi oktobrski izdaji Šulićevega samostojnega projekta Vivaldi – Štirje letni časi.

Janet Jackson se podaja na ameriško turnejo Ameriška pevka Janet Jackson je napovedala izid novega albuma z naslovom Black Diamond, ki ga bo poleti predstavila na turneji po ZDA. Glasbenica, ki je pred nekaj leti pri petdesetih prvič postala mati, se tako vrača na sceno. Nazadnje se je na turnejo podala leto po izidu njenega 11. studijskega izdelka Unbreakable,

1. Ansambel Spev – Zate bi dal 2. Ansambel Murni – Murn je taka žvat 3. Ansambel Naveza – Če želiš 4. Ansambel Poskok – Iskrena ljubezen 5. Ansambel Viharnik – Ko v jutranjem soncu 6. Ansambel Vražji muzikanti – Ne zanikaj 7. Ansambel Jodel express – Našla si z drugim srečo 8. Ansambel Lenarti – Ostani še minuto 9. Ansambel Tik Tak – Dovolj je dni v življenju 10. Prifarski muzikanti – Takrat

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO INES ERBUS Pevka Ines Erbus, ki se je širši javnosti predstavila v tretji sezoni šova Znan obraz ima svoj glas, predstavlja svoj novi, že deseti singel z naslovom Šah mat. 26-letnica je glasbo napisala skupaj z znanim producentom Martinom Štibernikom, ki je zaslužen tudi za aranžma, besedilo najnovejše pesmi pa je delo Nenada Ninčevića.

Ruska policija je minulo nedeljo v Sankt Peterburgu vstopila na snemanje novega videospota protivladne feministične punk skupine Pussy Riot in jo prisilila, da je prenehala snemati.

Skupino je obtožila snemanja

BASSLESS koncerti nas dobesedno polnijo.

Po nastopih, ko začutimo, kako smo si v pesmih blizu z ljudmi, smo dejansko spočiti in znova zaljubljeni v to, kar počnemo že 20 let.« Modrijani pa v tem času

nezakonitega video posnetka, ki spodbuja homoseksualnost, je članica Nadežda Tolokonikova zapisala na Twitterju. Javna promocija homoseksualnosti je namreč v Rusiji zločin po zakonodaji, ki jo je potrdil predsednik Vladimir Putin. Punk zasedba Pussy Riot sicer slovi po stališčih proti Putinu. Tolokonikova, ki je že prestala več kot leto zapora zaradi žaljenja ruskega verskega prepričanja, je v ponedeljek po-

Slovenska pevka Rebeka Dremelj je na valentinovo objavila svojo novo pesem z naslovom Zdravo sreča. Kot pravi Rebeka, je nova pesem pozitivna, vesela in nas bo tudi takrat, ko bomo slabe volje, zagotovo spravila v dobro voljo.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

GLASBENE novice

Stjepan Hauser, polovica dua 2Cellos, je izdal prvi samostojni album z naslovom Classic. Za album je Hauser skrbno izbral svoje najljubše klasične skladbe in jih aranžiral prav za igranje na violončelo. Album bo predstavil na samostojni svetovni turneji, na katero se bo podal aprila.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

šni prihajajo zdaj – počitniški in pustni. Pesem so člani družine Potrebuješ – Jože, žena Andreja in hčerki Eva in Petra, prvič v živo zapeli nekaj sto povabljencem na Jožetovem abrahamu pred dobrima dvema letoma.

Refren pesmi pa je tudi avizo in rdeča nit priljubljene televizijske oddaje Pri Črnem Petru, ki se po nekajmesečnem premoru vrača na male zaslone 21. februarja.

Pred kratkim je v Los Angelesu potekala podelitev mednarodnih a cappella video nagrad AVA in slovenska a cappella skupina Bassless je slavila kar dvakrat. Zasedba, ki je lani izdala svoj prvi album z naslovom Bassless is More, je za video skladbe Swiss Lady osvojila prvo nagrado v kategoriji najboljši kostum oziroma maska ter drugo nagrado v kategoriji humoristični video.

JURE LESAR Jure Lesar je avtor glasbe in besedil, pevec in kitarist. Njegov prvi album Zemljin sin, ki

www.radiovelenje.com

ga je izdal leta 2018, je naletel na odličen odziv občinstva in medijev. Glasbenik že pripravlja nov album, ki naj bi izšel jeseni, in v teh dneh predstavlja prvi singel z naslovom Je kaj novega .

DITKA Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je s svojim avtorskim pristopom in uglasbitvami ljubezenske poezije Ferija Lainščka ustvarila obsežen glasbeni opus. Tokrat je uglasbila Lainščkovo pesem z naslovom Ne vem, če veš iz pesnikove pravkar ponatisnjene pesniške zbirke Ljubi me, kot sonce sije.

HELENA BLAGNE Helena Blagne se v letu 2020 vrača z novim singlom Led in sol, uspešnico, ki že osvaja poslušalce. Pesem govori o na novo prebujeni ljubezni, o ženski, ki znova najde ljubezen. Skladba je v teh dneh dobila tudi videospot, ki je bil posnet na čudoviti lokaciji v hotelu Rikli na Bledu.

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Naš ­čas, 20. 2. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

20. februarja 2020

frkanje » Levo & desno «

Kombinacija Glede na izkušnje iz zadnjih zim lahko organizatorji zimskih tekmovanj začno razmišljati o novi kombinaciji. Malo po snegu, malo po travi.

Informacije

🔴

Šoštanjski upokojenci izkoristijo vsako priložnost, da se imajo fajn. Na predvečer praznika zaljubljencev so si v Štefovi kleti v Gornji Dubravi v Medžimurju na Hrvaškem organizirali Valentinov ples. Udeležilo se ga je kar 70 članic in članov društva.

Zaposleni v kleti niti pod razno niso verjeli, da so na plesu upokojenci. Kako bi ti lahko tako dolgo zdržali, so se spraševali. Začeli so namreč že pred kosilom, zaključili pa, ko je bila posoda od večerje že davno pomita. Zagotovo pa bi verjeli naslednji dan, če bi jih slišali, kako so se spraševali, zakaj jih bolijo kolena in peče v križu.

⏩

Ko se srečata direktor uspešnega podjetja Mega M Matej Meža, ki je vodilno na področju sodobnih govornih in podatkovnih komunikacij, in direktor Miel, d. o. o., Andrej Rotovnik, kjer razvijajo idejne rešitve in sledijo trendom v avtomatizaciji, medsebojno komuniciranje poteka iz oči v oči, kar je še vedno zelo pomembno za človeka. Brez mobilnega telefona, Facebooka, pošiljanja in preverjanja sporočil. Ko si z nekom v družbi, je to pač nevljudno in gre večini ljudi tudi zelo na živce. Kajne? Takšna strokovnjaka že vesta.

⏩

»Pred 17 leti, ko je bila smučarka SP Ana Drev skoraj še deklica, smo jo prvič pospremili na snežene poljane in kasneje navijali zanjo na vseh smučarskih dogodkih, na svetovnih prvenstvih, v smučarskem pokalu ter kar štirih olimpijadah …, zato smo bili radi v njeni družbi tudi minulo soboto, ko ji je bilo morda najtežje, saj je pod Vitrancem v Kranjski Gori simbolično vzela v roke naš šopek namesto palic in smuči,« nam je dejal Marjan Knez, predsednik kluba njenih športnih navdušencev izpod Gore Oljke.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Najboljša je fotografija mišk, ki se pričkata za drobtino kruha V Veliki Britaniji so pred kratkim razpisali natečaj, v okviru katerega je naravoslovni muzej izbiral najboljšo fotografijo leta.

Odzvalo se je kar 48 tisoč fotografov, v pestrem naboru pa je komisija izbrala 25 finalistov.

Odločitev o zmagovalni fotografiji leta prepustili glasu ljudstva, ki je izbralo delo Sam Rowleya – fotografijo dveh mišk, ki se na postaji londonske podzemne železnice ravsata za zadnjo drobtinico kruha. Avtor je fotografijo naslovil »Pričkanje na postaji«, prizor pa je posnel v nočnih urah na eni od postaj podzemne železnice. »Vsi vemo, da na teh postajah živi ogromno miši, a mislim, da jih do zdaj še nihče od

nas ni videl v takšni luči,« je dejal 25-letni fotograf. Da bi ujel kar najboljši posnetek, je en teden v nočnih urah oprezal za živalmi na različnih londonskih postajah in tam ostajal vse do jutranjih ur, ko so začeli prihajati potniki.

Priznal je, da so ga mimoidoči večkrat začudeno gledali, ko se je ulegel na tla, in skušal v objektiv ujeti kakšen zanimiv prizor.

Odkrili novo vrsto prednikov ljudi Znanstveniki so odkrili novo vrsto prednikov ljudi, ki so nekoč živeli na območju zahodne Afrike. Gre za vrsto, ki se je pojavila pred okoli 360 tisoč do milijona leti in naj bi se razvila, še preden se je vrsta homo sapiens razcepila na neandertalce in vejo homo sapiens, ki ji pripadamo tudi današnji ljudje. Pripadniki te nove vrste naj bi imeli potom-

Šolarji so končali z informativnimi dnevi. Politiki še ne.

Eni informativne ponudbe še vedno dajejo, drugi se odločajo, kam bi se usmerili.

Oboji upajo na kaj koristnega. Bolj zase kot za ljudi.

Eni in drugi S sosežigom nenevarnih odpadkov bi lahko podjetja, ki bi se s tem ukvarjala, lažje zadihala. Zaradi očitkov o poslabšanju ozračja pa bi težje dihali ljudje.

Preimenovanje Zadnje čase gasilci vse manj gasijo prave požare, vse bolj pa množično pomagajo pri odpravljanju vremenskih in drugih nevšečnostih. Zato nekateri že menijo, da bi jim bilo treba spremeniti ime.

Vsi ne, saj za gasilce že dolgo velja, da so resnično vsestranski.

Čisto, čisto Še vedno pogosto na različnih mesti in krajih slišimo staro reklo, da si moramo natočiti čistega vina. Žal pa je še mnogo krajev, kjer bi bili že s čisto vodo zadovoljni.

Težak dostop

ce s predhodniki današnjih prebivalcev Afrike, ravno tako, kot so imeli neandertalci potomce s predhodniki sodobnega človeka v Evropi. Kot pravijo znanstveniki, imajo zato ljudje iz zahodne Afrike v genetskem zapisu med dvema in devetnajstimi odstotki zapisa te novoodkrite vrste. »Vsi so se nato parili z vsemi. Mislim, da bomo v prihodnje našli še več teh novih vrst,« je dejal eden vodilnih raziskovalcev Joel D. Irish.

Tudi v Sloveniji vse več potrošnje ob valentinovem Sodeč po podatkih o potrošnji v času valentinovega lahko reče-

mo, da smo dan zaljubljencev tudi v Sloveniji sprejeli za svojega. Potrošniške navade in trende med valentinovim vsako leto analizira mednarodna raziskava Mastercard Love Index, ki pod drobnogled vzame transakcije

s kreditnimi, debetnimi in predplačniškimi karticami iz več kot 53 držav po vsem svetu. Kot razkrivajo podatki, se zaljubljenci najraje razvajajo z dobro hrano, še vedno pa svoje ljubljene radi obdarujemo s cvetjem in nakitom. V svetu je medtem vse bolj priljubljeno podarjanje doživetij.

Globalno se je od leta 2017 potrošnja za valentinovo povišala za 17 odstotkov, v Sloveniji pa celo za 39 odstotkov.

Bolj zdrava bela moka Skupina znanstvenikov iz Velike Britanije je odkrila genom, ki v pšenici določa količino prehranske vrednosti bele moke.

Odkritje raziskovalcem pod vodstvom dr. Alison Lovegrove omogoča, da lahko pri vzgoji pšenice križajo različne vrste žit in s tem višajo raven vlaknin v tistih žitih,

ki so sicer z vlakninami siromašna. Omenjeno križanje privede do pšenične bele moke oziroma belega kruha, ki ima dvakrat višjo hranilno vrednost kot običajno. Če bo nova različica belega kruha prišla na trg (znanstveniki

predvidevajo, da se bo to zgodilo v petih letih), lahko pričakujemo pozitivne učinke na zdravje pri ljudeh, ki se belemu kruhu ne morejo odreči. Več vlaknin namreč zavira razvoj bolezni, kot so debelost, diabetes in celo rak.

Res lena psička Američanka Tracy Buck je pred leti posvojila psičko Stello.

Ker jo je dobesedno rešila ulice, je bila Stella takrat izjemno koščena in Tracy ji je skušala polepšati vsakdan. V zavetišču so novo lastnico opozorili, da je psička izjemna jedka, ki pa jo je, odkar je bila v zavetišču, zelo težko pri-

Nekateri se jezijo, ker je do velenjskega starega gradu tako slab dostop. Pozabljajo, da je bila to nekoč vrlina.

Viadukt Zamisel, da bi dva dela bodoče hitre ceste povezali v viaduktom, nima le povezovalne vloge, tudi močno ločevalno. Saj nikakor ne povezuje vseh Velenjčanov.

Red – s silo V premnogih družinah smo še vedno priča preveč nasilja. Ker hočejo nekateri narediti red na silo. A je včasih menda bolje malo nereda kot red s silo.

Pust Pravijo, da bo imel tudi letos Pust veliko dela. Ali pa tudi ne – ko je pa menda že vse res.

Dobro in slabo praviti do sprehoda. Stella se je res izkazala za trmasto. Kadar je čas za rekreacijo, se vztrajno upira, po dolgem prepričevanju pa naposled le stopiclja za lastnico – a se že po nekaj metrih vrže na tla in naredi mrtvo. Če želi Tracy nadaljevati pot, mora psičko božati in jo priganjati na različne načine. S svojo trmoglavostjo je Stella postala lokalna znamenitost, saj si želi njeno igranje mrtveca ogledati čim več ljudi.

Je že dobo, če so vozniki tudi med vožnjo seznanjeni, kaj se dogaja na cestah. Ampak naj se ne seznanjajo o tem z uporabo mobilnih telefonov v rokah.

Novo ime Kot vse kaže, si bo moralo šolsko ministrstvo izmisliti novo ime za počitnice v tem času. Ime »zimske« počitnice pač menda ne bo več primerno. Sicer pa je za šolarje verjetno kar vseeno, kako se imenujejo, samo da so počitnice.

Naš čas, 20. 2. 2020, barve: CMYK, stran 13

Pri vsaki vlogi izhaja iz sebe Z glasom in stasom spretna Vanja Iva Kretič obuja ljubljanske graščake, oživlja lutke, nagovarja občinstvo, interpretira poezijo ali prozo, ustvarja kamišibaj, posoja glas risanim junakom, nastopa v oglasnih sporočilih in je študentka na AGRFT Tina Felicijan

Kot gimnazijko jo je splet okoliščin privedel v pravkar ustanovljeno Lutkovno gledališče Velenje, v katerem je na premierni uprizoritvi predstave Pikina nedelja nadomestila odsotno igralko in ostala v gledaliških vodah, čeprav se je vpisala na študij založništva. Vedno pa je imela željo, da bi lahko živela od gledališča. Temu je tudi sledila, saj je bilo založništvo zanjo »enostavno preveč dolgočasno,« pove in doda, da ima kot svobodna umetnica drugačen način življenja, v katerem ni rutine, ves čas dobiva izzive in je z mislimi v službi, tudi kadar ni. Tako je ob zaključku študija začela delati na Ljubljanskem gradu, ustvarja predstave na temo zgodovine gradu. Danes je domačinka Vanja Iva Kretič samozaposlena v kulturi. Živi in največ dela v Ljubljani, kjer tudi zaključuje magistrski študij oblike govo-

ra na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Polje svojega delovanja iz gledališča in drugih uprizoritvenih dejavnosti širi na vodenje raznih prireditev, raziskovanje in ustvarjanje kamišibaja, literarna branja in sinhronizacijo risank. Sprva je glas posojala junakom malih ekranov, danes pa v maternem jeziku interpretira junake velikih filmskih platen.

Domov ali v nebesa

Po krstu v bolnišnici, kjer sta Petra in hudo bolna in prizadeta Sofija preživeli prve tedne po porodu, se je Petra odločila, da hoče domov. »Sofiji sem rekla, da lahko gre z mano ali pa v nebesa. Nisem tako krut človek,

Rekli so ❱

»Tudi otroci s posebnimi potrebami potrebujejo otroštvo – igro in prosti čas,« poudarja Petra Greiner in poziva porodnišnice, bolnišnice, svojce prijatelje: »Ne pozabite na mamo.« Tako kot bolan otrok namreč tudi ona potrebuje veliko pozornosti in podpore.

❱

»Nisem se še odločila, ali je huje imeti otroka v puberteti ali s posebnimi potrebami,« je v smehu dejala mati treh otrok.

Vanja Iva Kretič obvlada tudi kamišibaj. Na lanskem 2. mednarodnem festivalu kamišibaja Beli delfin v Piranu sta z Boštjanom Odrom za predstavo Dilema. Kdo ima prav? zmagala.

Foto: Žiga Bratoš.

Nenehno raziskovanje

Če želi biti dobra v tem, kar počne, ne sme nikoli biti dobra. Protislovje? »Če bi po nekem nastopu rekla, »to je bilo pa res dobro,« bi to nehala početi,« pravi in pojasni, da njen poklic zahteva nenehno raziskovanje, izpopolnjevanje, premagovanje izzivov, tudi zvrhano mero ustvarjalnosti. Vsak projekt je nova misija, h

Vanja Iva Kretič je kraljica Viktorija Britanska v pred kratkim predstavljenem družinskem filmu Dolittle, papiga Mek v Skrivnem življenju mačk, oglasi se v animiranih filmih Mali jeti, Playmobil in mnogih drugih televizijskih in kinematografskih risankah. V nekaterih sinhronizira vidnejše vloge, v drugih pokrije vse stranske, v tretjih je glas v množici.

Pred mednarodnim dnem redkih bolezni je v Velenju gostovala ustanoviteljica Zavoda 13 Petra Greiner, ki je pred devetimi leti rodila deklico Sofijo s trisomijo 13. Zdravniki so ji napovedali le nekaj dni življenja, a Sofija se ga je oklenila in ostala v družini, ki svojo izkušnjo deli z drugimi, tako pa opogumlja, bodri in daje oporo ljudem v podobnih okoliščinah ter hkrati ruši tabuje o redkih boleznih in ozavešča o drugačnosti.

13

POGOVOR

20. februarja 2020

kateri je treba pristopiti z enako mero znanja, doslednosti, profesionalnosti pač. »Jezik je tako živ, da ga lahko ves čas raziskuješ. V govoru je neskončno možnosti, zato dolgočasja ni. Zelo cenim slovenski knjižni jezik in vsak dan pogledam v slovar za

kakšno besedo. Cenim pa tudi narečja in ne odstopam od tega, da sem Štajerka, čeprav živim v Ljubljani.«

Gledati, poslušati, govoriti hkrati

Sinhroniziranje ima celo vrsto zakonitosti.

Vanja Iva v studiu gleda risani film, posluša junake, ki običajno govorijo angleško, in hkrati bere vloge, ki jih sinhronizira, saj se mora premikanje ust na sliki ujemati z njeno izgovorjavo.

Obenem posluša še režijo. »Sliši se zakomplicirano, a ti pride v kri. Je pa to proces. Vse j e p ot re b n o preposlušati, pregledati, se prepričati, da je slovnično pravilno. Kadar delamo za otroke, je odgovornost toliko večja, saj ima naše delo tudi vzgojni moment. Če otroci ne slišijo knjižnega jezika doma, če so površni pedagogi v šoli – kje pa sploh slišijo knjižni jezik in zborno izreko?« razmišlja in doda, da obvladati knji-

»Ne pozabite na mamo« Utrinki iz navdihujočega pogovora za vse, ki jim je življenje naložilo preizkušnje z boleznijo in bližino smrti kot se to morda sliši, ampak v ima premočan smisel za hu- je uspeh, saj je družina z najdevetih letih sem to že toliko- mor. Petra je namreč urejena, slabšim možnim izidom že sprikrat povedala …« Takrat je is- vedrega obraza in o stvareh, ki jaznjena. kreno povedala tudi, da je utru- jih drugi raje zamolčijo ali spreZdravil v nasprotju s pričakojena, razočarana, jezna, da ima gledajo, govori glasno in spro- vanji nima veliko. Petra ji daje takega otroka, da naj že enkrat ščeno. pripravke iz konoplje, saj je bila umre, če že vsi govorijo, da bo.

Petra je že podpisala doku- deklica zaradi zdravil proti epiMorala je tolažiti vse okrog se- ment o paliativnem zdravljenju leptičnim napadom zaspana in be, sama pa ni mogla izraziti, Sofije. »Premalo se pogovarja- vse manj podobna sebi. »Manjše kaj potrebuje. Vse je bilo osre- mo o paliativi in evtanaziji, o zlo je, da je prisotna in ima kdaj dotočeno na Sofijo. Počutje in darovanju organov. Sofija se je napad. Pri zelo bolnih otrocih psihično zdravje Petre pa je bi- rodila in bi morala umreti. S zdravniki staršem prepuščajo lo zanemarjeno. Ker si želi, da tem sem razčistila pred deveti- več odločitev in bolj proste robi mame posebnih otrok imele mi leti, zato nisem več občutlji- ke.« Odkar uživa konopljo, je več pozornosti, jim bo posvetila va na to.« Vsaka priložnost za motorično napredovala, z druletošnji pohod z rdečimi baloni majhen napredek pri žino ima močnejši stik, bolj je in še enkrat poudarila: mama njenem zdravju prisotna, nasploh je redko bolprizadetena. »Konoplja ga otroni čudežno ka ni slazdravilo. Če ba, če je je v osebi nek srečna. potencial, Petri nalahko pomaga mreč jav pri napredovanost, ki sicer nju. Ne dela pa z zanimanjem namesto telesa,« spremlja zapise meni Petra. v njenem spleDružino je rojstvo tnem dnevniku bolne Sofije prizadein aktivnosti Zalo, a Petra se ni ustravoda 13, velikokrat šila nove nosečnosti, očita, da je saj je bila preza mamo pričana, da je otroka, čirojstvo še enegar življenje ga prizadeteje pravzaprav ga otroka statives čas na nitstično nemogoPetra Greiner: »Otroci s posebnimi potrebami nam kažejo, kaj je ki, nekako pre- v življenju res pomembno. Se imeti lepo, biti v družbi, pojesti kaj če. Pravzaprav si malo potrta in jo je zelo želela. dobrega. Po svoje sem hvaležna za Sofijo.«

»Igra je svoboda, ko nisi ujet niti v kraju niti v času. Takrat sem nekdo drug, lahko sem kdorkoli, a sem hkrati v svojem bistvu najbolj jaz. Sem nekje drugje, a hkrati najbolj prisotna. Ko sem na odru ali v studiu, ne obstaja nič drugega. Takrat zunanje ni pomembno, čeprav v resnici je. Najbrž gre za neko obliko meditativnega stanja.« žni jezik zanjo pomeni poznati zakonitosti dovolj dobro, da se lahko znajde v dilemi. Spet protislovje? »Obvladati ne pomeni poznati prav vse posebnosti, ampak pomeni v določenih situacijah smiselno dvomiti in znati ta dvom razrešiti.« Pri samem oblikovanju glasu pa se poskuša približati izvirniku. Čeprav je njen bazni glas nizek, je sposobna piskajočih glasov drobnih, nežnih risanih junakov.

Igra je ekskurzija

Pri sinhronizaciji sicer nima časa za študij vloge. Pride na snemanje, dobi scenarij in bere.

Sicer pa se likom, ki jih interpretira, posveti. O njih razmišlja in

❱

igra ni beg iz lastnega vsakdanjika, le ekskurzija v neznano.

V vsakem liku, ki ga interpretira, pa je del nje. Včasih tudi tisti del, ki ga doslej sploh ni poznala. Prek njih odkriva samo sebe, se postavlja v različne življenjske situacije, razmišlja, kako bi v njih ravnala.

Dolgčas razvija ustvarjalnost

Vanja Iva Kretič živi izjemno aktivno življenje, v katerem je njen hobi hkrati njen poklic, v prostem času pa se rekreira, uživa v dolgih druženjih in pogovorih s prijatelji, išče tišino in se prepušča dolgočasju. »Dolgčas razvija ustvarjalnost. Danes ima-

»Ne gledam daleč naprej. Vem, da me življenje pravočasno pripelje do projektov, ki jih v tistem trenutku potrebujem ali sem jim dorasla.«

jih poskuša razumeti, postaviti njihova dejanja v kontekst. Vendar jim ne dovoli, da bi jo spreminjali. Nanjo vplivajo samo v trenutku, ko je na odru. Kar se tam zgodi, tam ostane. Niti je liki ne zasledujejo, niti jih sama ne veže nase. In nobenega ne pogreša, ko se na odru poslovi od njega. »Ker nikoli ne bi bila kdo drug kot jaz sama.« Zanjo

»Ko sem rodila Leva, je smrt šla iz našega doma. Nismo se več ubadali s tem, kako dolgo bo Sofija živela.« Staršem otrok s posebnimi potrebami Petra svetuje, naj jih pač sprejmejo in jih imajo preprosto radi. »Lažje je živeti, če otroka sprejmemo in ga nehamo primerjati z drugimi, sanjariti o tem, kako bi bilo, če bi bili zdravi, žalovati, ker nekaterih izkušenj nikoli ne bodo imeli. To je brez veze. Mene je sprejemanje Sofije naučilo sprejemati druga dva otroka točno takšna, kot sta, pa tudi druge ljudi.« 🔲

Tina Felicijan

mo težavo s tem, da se lahko kadarkoli zamotimo s telefonom.

Ni nam več dolgčas in ne razmišljamo, kako bi ga pregnali,« še pove in doda, da sama dolgčas izkoristi za premišljevanje in izpraznjenje misli. Še enkrat – protislovje? Tudi tokrat ne. 🔲

Začenja se cikel pub kvizov Velenje, 21. februarja – Šaleški študentski klub bo v sklopu projekta Plays nadgradil večere igranja družabnih iger s ciklom pub kvizov, na katerih bodo udeleženci preizkušali svoje sive celice. Na tematske kvize splošne razgledanosti se bodo lahko prijavljale ekipe treh do štirih članov. Prvi pub kviz bodo izvedli jutri ob 20. uri v mladinskem kulturnem klubu eMCe plac. 🔲

Pohod z rdečimi baloni: Kaj pa ona?

Na pobudo Petre Greiner se ob mednarodnem dnevu redkih bolezni 29. februarja v zrak dvignejo rdeči baloni. Pohod z rdečimi baloni, ki opozarja na tiste, od katerih družba pogosto odvrne pogled, bo letos potekal s sloganom Kaj pa ona?, s tem pa bo pozornost z bolnih otrok preusmeril na matere, ki so v skrbi zanje največkrat na stranskem tiru. V Velenju se bo odvijal v soboto, 29. februarja, ob 11. uri iz Knjižnice Velenje po središču mesta.

tf

Di(v)jaške počitnice v eMCe placu Velenje, 23.–27. februarja – Med zimskimi počitnicami bo tudi dijakom na voljo zabaven družabni program. Pripravlja ga mladinski kulturni klub eMCe plac, ki bo v počitniškem tednu odprt vsak dan od 13. ure dalje, nudil pa bo družabne igre, ročni nogomet, X-box in druge aktivnosti za preganjanje dolgega časa. 🔲

tf

vsak dan

Naš čas, 20. 2. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

MED VAMI

20. februarja 2020

Država skoraj brez posluha V 10 vaških skupnostih v občini Šmartno ob Paki letos znova v ospredju ceste in nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja – Lani vlaganj za dobrih 260 tisoč evrov Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki – Za odgovor na vprašanje, kaj se bo letos dogajalo v 10 vaških skupnostih (VS) v občini Šmartno ob Paki, tamkajšnji podžupan in koordinator dela z VS Janko Avberšek ni potreboval časa za razmislek: »Odgovor se ponuja ob pogledu na dotrajano cestno infrastrukturo in zakonske obveznosti v zvezi z ureditvijo javnega kanalizacijskega omrežja. Predsedniki odborov VS so nam že posredovali okvirne programe, ki jih bomo na občinski upravi preučili, jih ovrednotili, se skupaj s predsedniki VS odpravili na teren in nato oblikovali konkreten program prednostnih vlaganj. Takšno prakso smo uvedli lani, pokazala se je za dobro, saj so lahko krajani iz prve roke izvedeli, kaj bomo uredili, kaj ne in zakaj ne.«

Za ceste iz občinskega proračuna, za kanalizacijo iz najemnin

Po besedah Avberška načrtujejo posodobitev dela regionalne ceste iz Rečice proti Podgori, ki je v najslabšem stanju. Treba jo je razširiti in urediti hodnik za pešce. So pa pri tem naleteli na težave. Cesta je namreč v

Največ vlaganj namenjajo posodobitvi infrastrukture – posodobljen odsek v Rečici ob Paki

projektu izgradnje hitre ceste 3. razvojne osi predvidena kot gradbiščna in je zato potrebno usklajevanje z državo. »Ker so stvari z izgradnjo hitre ceste nedorečene, država pa praktično brez posluha za naše potrebe, v lokalni skupnosti razmišljamo, da bi izvedli najnujnejša dela, ki bodo zagotovila večjo varnost vseh udeležencev v prometu.« Naslednja na seznamu je cesta v Roje, prav tako v VS Rečica ob Paki. Tudi pri tej ne gre brez težav. Njena posodobitev je povezana z izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja, ki naj bi ga gradili skupaj s sosednjo občino

Braslovče. »Žal se projekt odmika, saj tudi za to država ni podprla pobude o skupni prijavi na razpis za pridobitev nepovratnega denarja. Vse kaže, da bomo morali za posodobitev te ceste poskrbeli v večji meri sami.« Tudi pri ureditvi odseka ceste proti čistilni napravi v Podgori je postavljen vprašaj. Zanj namreč velja omejitev zaradi že omenjene izgradnje hitre ceste. Avberšek upa, da bodo vprašanje z veliko mero razumevanja uredili. »Zagotovo bomo upoštevali še dogovor s predsedniki odborov VS in se lotili ureditve cestnih odsekov, na katerih bodo kraja-

ni poskrbeli za podlago, asfaltiranje pa bo strošek občine. Takšen dogovor že velja za odsek ceste na Gneču v VS Gorenje, kjer je nastalo novo naselje.« Na seznamu nadaljnjih vlaganj v ureditev javnega kanalizacijskega omrežja pa so priključitev 5, 6 hiš na omrežje v Gavcah ter nadaljevanje izgradnje omrežja v VS Mali Vrh. Ne vedo pa še, ali bodo nadaljevali kanalizacijska dela v delu VS Slatina. Pri projektiranju so se namreč pojavile težave pri pridobitvi služnostnega dovoljenja.

Na vprašanje, koliko denarja je predvidenega v letošnjem občinskem proračunu za VS, je Janko Avberšek odgovoril: »Vsaka VS ima za svojo dejavnost na voljo 500 evrov, za cestno infrastrukturo je predvidenih približno 60.000, za kanalizacijo v Gavcah in v VS Slatina 40.000 evrov.

Glavnina denarja za kanalizacijsko omrežje bo iz najemnin Komunalnega podjetja Velenje. Koliko bo tega, v tem trenutku še ne vemo. Vemo pa, da bo ureditev kanalizacije v VS Mali Vrh stala od 80.000 do 100.000 evrov.« Avberšek je še povedal, da so tudi lani največ denarja v lokalni skupnosti vložili v ureditev cestne in kanalizacijske infrastrukture. Vrednost teh naložb je znašala blizu 260.000 evrov. 🔲

V Ravnah je kultura doma Ravne pri Šoštanju, 25. januarja - Ni strahu, da bi pravičen in lep svet izginil je na občnem zboru zaključil poročilo o delu KUD Ravne za leto 2019, predsednik društva Marko Potočnik. Stavek se je navezoval na doseženo in zaobjemal delo vseh desetih sekcij tega društva, v katerem se čuti nova energija. Še posebej so ponosni na projekt Tu smo doma, ki so ga izvedli lani novembra. A, da sedanjosti ni brez preteklosti, se zaveda tudi sedanji, trinajstčlanski upravni odbor, ki se je ob začrtanih ciljih, s spoštovanjem ozrl tudi nazaj. Kulturno umetniško društvo Ravne ima bogato preteklost, kar ne nazadnje dokazuje tudi množično članstvo, saj je duh društva privabil skoraj tretjino prebivalcev Raven.

Lanski uspeh in sodelovanje z gostjo Tinkaro Kovač (ja, tako je, osrednja gostja novembrske prireditve je bila lanska zmagovalka Melodij morja in sonca) se bo letos nadgradil s prireditvijo Lepo je biti skupaj, priprave na film, bilten in na vsebino že tečejo. Predsednik, ki mu resnično ne manjka idej in energije pa načrtuje tudi večji koncert s prej omenjeno gostjo in ravenskimi

Srce med vinogradi

PUSTNE ČAROVNIJE

kulturniki, ki ga bo umestil v mesto Šoštanj.

Občni zbor, ki je potekal v prostorih REKS-a, je vodila delovna predsednica Katja Melavec. Na njem sicer niso rešili vseh vprašanj, so pa soglasno potrdili plan za leto 2020, ki se že izvaja. Bogat in naravnan na vse starostne skupine in okuse. Del je naravnan tudi na ohranjanje vrednot NOB. V uvodnem delu je zapel Moški pevski zbor Ravne, zaigral harmonikarski orkester, znotraj KUD-a pa ne manjka niti recitatorjev, »plehmuzike«, vokalne ženske skupine in da ne naštevamo. Ena izmed sekcij soi ravenski »štrajharji«, znana skupina, ki je leta in leta gojila ljudski melos, sedaj pa vabi medse nove moči. Na koncu so podelili priznanji, Valentini Sovič za oblikovanje in scensko izdelavo in Roku Bačovniku za film ob projektu Tu sem doma in za vse fotografije, ki sestavljajo bogat mozaik njihovega dela.

Občni zbor so pozdravili mnogi gostje, vsi so jim čestitali za doseženo in zaželeli še vnaprej sodelovanja, dobrih idej in lepih medsebojnih odnosov, po katerih so ravenski kulturniki znani. 🔲

MBK

Po hribih

V občini Kungota, na skrajnem zahodu Slovenskih goric, tik ob meji z Avstrijo, najdemo prav posebno cesto, ki se iz določenega kota oblikuje v srce. »Naše srce je med vinogradi« je tudi slogan Turističnega društva Svečina, katerega člani so s sodelovanjem avstrijskih kolegov iz Ratan (Ratsch) po razoranem gričevnatem svetu dolin in sle-

posebnosti tega območja.

Svečina je ohranila tipičnost gručaste slovenjegoriške vasi in je zato spomeniško zaščitena. Zanimivosti kraja so grad, spominska plošča na cerkvi sv. Andreja, posvečena velikemu znanstveniku 16. stoletja Andreju Perlachu, vinogradniški muzej Kebl, Palički hrib z razglednim stolpom, kužni znamenji na Špičniku in Paliču,

tem krajem svojevrstno podobo.

Po ogledu in postanku za malico in pokušino dobrega svečinskega vina smo nadaljevali pohod proti srcu, ki ga pot, ki se vije med vinogradi špičniških strmali, izriše ob pogledu izpod kipca svetega Jurija na konju. Kip stoji tik ob kmetiji Dreisibner, na kateri so za nas pripravili okusno malico in nam predstavili bogat

men, predvsem pa med vinogradi in skozi dvorišča slovenskih in avstrijskih vinogradniških kmetij, speljali niz poti, poimenovanih Mednarodna pot nordijske hoje med vinogradi VINOTOUR. Posebnost teh poti je, da jih lahko poljubno prehodimo in prilagajamo dolžino. Planinci PD Velenje smo se na eno takih poti odpravili v sredo, 12. februarja.

Da bi bila pot zanimivejša, smo k sodelovanju povabili predstavnico svečinskega turističnega društva, ki nam je med potjo povedala veliko zanimivosti in

predvsem pa splet cest, ki tvorijo srce med vinogradi.

Pot smo začeli v centru kraja, se med vinogradi povzpeli na sleme, kjer se svet prevesi na avstrijsko stran, nadaljevali malo po naši, malo po avstrijski strani in prispeli do vinogradniškega muzeja Kebl, ki je sredi vinorodnega okoliša Svečinskih goric, tik ob meji z Avstrijo. Tu se nam je odprl pogled na obe strani meje, vse od Pohorja in Kobanskega do Koralp na avstrijski strani.

Pa seveda na vse doline, vasi in predvsem vinograde, ki dajejo

izbor vrhunskih in kakovostnih vin, pridelanih na prisojnih pobočjih, ki obdajajo kmetijo.

Polni lepih vtisov in nove energije smo se vrnili v Svečino, kjer nas je čakal avtobus.

SOBOTA, 22. 2., OB 10. URI,

VELIKE ČAROVNIJE TONIJA IN JANA TOREK, 25. 2., OB 17. URI,

Euromarkt Center d.o.o., Šmartinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

ČAROVNIK GREGA

OBISKALI NAS BODO TUDI KORANTI 311 IZ PTUJA! KROFI ZA VSE PUSTNE MASKE!

🔲

Anka Pugelj

Naš čas, 20. 2. 2020, barve: CMYK, stran 15

BISERI maturantskega plesa

Princeske ostajajo princeske »Maturantski ples. Nič koliko modnih člankov, nasvetov in fotografij v vseh teh letih … In rezultat?

Maturantke še vedno želijo biti princeske. Tudi moja. Pika.« Leto 2020 nam vseeno prinaša obilo novih modnih trendov, katerim bomo dodale pridih 60ih in 70-ih. Oblačila so oblikovana bolj kreativno in domiselno ter čisto nič dolgočasna. Kroji so elegantni, fini in navdihnjeni z 90-imi. Linije so čiste. Prevladujejo barve in vzorci, ki so na trenutke prav psihedelični.

Prevladujoči vzorec so še vedno pike, sledijo grafični printi in vzorci starih tapet, ki so jih naše babice imele na stenah, zavesah in zofah.

Neonske barve, ki so prisotne že nekaj let, se tokrat kombinirajo med seboj. Naj vas ne bo strah obleči neonsko zelene z neonsko rumeno ali oranžno.

Vse je dovoljeno, le s črno barvo ne mešajte, saj je kontrast prevelik. Navkljub poplavi ne-

15

BISERI, MLADI

20. februarja 2020

onskih barv so outf iti v eni barvi vedno bolj popularni.

Monokromatske kombinacije so običajno v zemeljskih tonih, pri katerih to dosežemo le to. Pri tem ne smemo pozabiti, da so v

monokromatski kombinaciji tudi čevlji in torbica, saj v nasprotnem primeru izničimo občutek skladnosti.

Obleke, ki so že nekaj let prisotne, so tokrat pletene oziroma kvačkane. Pomislite na babičin prt na mizi in ideja za letošnje poletje je tu. Če vas je groza kvačkane obleke, si lahko omislite kvačkan modrček, ki ga oblečete pod sako ali jopo, saj se je letos zopet vrnilo spodnje perilo kot vrhnji kos oblačila. Modrček je lahko tudi iz tkanine ali usnja.

Usnje ni rezervirano le za hladen zimski čas, temveč ga bomo lahko letos oblekli tudi v toplejših mesecih. Oblikovalci so se odločili, da bodo klasični črni in rjavi barvi dodali kričeče barve usnja, iz katerih so krila, hlače, jakne in obleke. Še tako suhoparen videz lahko povzdigne jakna v kričeče rdeči ali oranžni barvi.

Klasičnemu moškemu hlačnemu kostimu, ki je lahko tudi črtast ali rožast, se je pridružil še te-

lovnik, pod katerim je srajca s širokim, dolgim ter špičastim ovratnikom, ki spominja na 70a leta – tako imenovani disco ovratnik. Zopet so se pojavile bermuda hlače, ki jih lahko kombinirate k suknjiču namesto dolgih hlač. Še vedno je na modnih pistah mogoče videti til v tisoč in eni varianti, v njem smo se utapljali že lansko leto. Tokrat so iz njega tudi lahke, večplastne in razkošne obleke, ki nudijo volumen in dramatičnost. Barvna lestvica teh je od belo-črne do roza barve. Tudi perje se nikakor ne želi posloviti, saj so sedaj iz perja že korzeti, ne samo krila in boe. Večplastna maxi krila

❱

Monokromatska izbira oblačil je hit tudi letos, vendar pazite, da so v odtenku tudi vsi modni dodatki.

so hit letošnje pomladi, saj so vsestranska in uporabna ob različnih priložnostih. Lahko ste plesalka flamenka ali balerina.

Za drzne in malce predrzne pa so tu različni izrezi in prerezi na oblačilih, ki iz običajnega kroja naredijo pravo skulpturo.

Mojster tega laserskega izrezovanja in oblikovanja je Velenjčan Matic Veler. Njegova dela so čista umetnost.Vrnimo se k našim princeskam. Kolikor mi je znano, bodo tudi letos obleke barvne, dolge in z visokimi

prerezi, volani in til bodo valovali mimo nas, obleke pošite in obšite s kamenčki in čipkami, skratka: že videno. Rečem lahko samo: mea culpa, mea maxima culpa, dragi straši, predvsem mame, če sem vas vsa ta leta prepričevala, kaj in kako. Mame nimamo pojma.

Tudi jaz, vsaj tako pravi moja princeska. 🔲

Petra Meh

Tekmovanje v podjetniških idejah mladih POPRI Mladi predstavljajo svoje ideje in se učijo podjetnosti – Med finalisti tudi ekipa iz Velenja Jasmina Škarja

inkubatorju in nadaljuje, da so zelo ponosni na ekipe iz Velenja. Tekmovalo je enaindvajset ekip, od tega dvanajst dijaških, devet osnovnošolskih in ena študentska. Prva tri mesta v finalu prinašajo denarno nagrado 500 evrov nepovratnih sredstev iz slovenskega podjetniškega sklada in agencije SPIRIT Slovenija, dve najboljši ekipi pa se potegujeta tudi za tekmovanje v New Yorku.

V četrtek, 13. februarja, so v Saša inkubatorju v Velenju na vseslovenskem tekmovanju v podjetnosti mladih – POPRI izbrali najboljše podjetniške ideje mladih iz vzhodne Slovenije. SAŠA inkubator je v letu 2020 postal regijski partner tekmovanja, ki ga organizira Primorski Tehnološki park. Letos so prejeli 115 prijav z idejami, razdelanimi v Mladi se poslovni načrt, vedno bolj za katerimi stoji zavedajo kar 328 mladih, vrednosti 74 mentorjev in navdiha in 72 izobraževal- Mladi uresničujejo svoje zamisli podjetnosti nih ustanov. in iščejo podjetniške priložnosti »Danes opaNa predizbore, žamo, da si ki so potekali na štirih lokacijah mladi želijo postati podjetniki, po Sloveniji, poleg Primorske- saj je podjetništvo postalo trend, ga tehnološkega parka še v Saša start-upi se vzpenjajo, vendar ne Inkubatorju v Velenju, Tehnolo- gre vedno zelo enostavno in škem parku Ljubljana in Podje- vsakdo ne postane Mark Zuckertniškem inkubatorju Podbreznik, berg,« se nasmeje Anžejeva. S se je uvrstilo 90 ekip. Tekmova- predizbori bodo organizatorji nje POPRI je bilo prvič organi- vzpostavili širšo mrežo sodelozirano leta 2003, od takrat pa se vanja med izobraževalnimi inga je udeležilo že 3.489 mladih. stitucijami in podjetništvom. Tako bodo mladim tekmovalcem Podjetnost mladih je omogočili tesnejši stik z lokalnaložba za prihodnost nim podpornim okoljem in go»Dogodek v Velenju je odlič- spodarstvom. no uspel, mladi vedno prinesejo svežino, ideje in novo energijo,« Reši nas lahko ideja razloži Ana Anžej, vodja stikov z Jure Hriberšek, Nanobot: »Lajavnostjo in projektov pri Saša ni smo zmagali, letos svojo zgod-

»Naš glavni cilj dela z mladimi je, da si razširijo obzorje, spremenijo način razmišljanja ter da iščejo rešitve in ne težav.« Skrivnost Majev (Lukas in Tarik)

bo nadgrajujemo. Vse ideje smo združili v eno in napravili ojačevalnik za kitaro, povsem analogen. Zavedamo se konkurence na trgu, vendar sta naši prednosti moč in kvaliteta. Ojačevalnik je uporaben za delo v studiu in to je tržna niša, ki nas zanima.

Meni osebno največ pomeni, da lahko idejo razvijam naprej na ustvarjalen, inovativen in podjeten način.« Lukas Kotnik in Tarik Pašagić, TempTea: »Ideja je v zagonu že

nekaj let in čeprav je na trgu že precejšnja konkurenca proizvajalcev čajev, je tudi z našo zgodbo možno uspeti. Gre za zgodbo Olmekov, ki so že iz kakava delali grenko pijačo, Maji so to izpopolnili in dodali še nekaj sestavin. Od tod tudi ideja, da čaju dodamo čokolado. Stranke so zadovoljne, odzivi pa večinoma dobri. Seveda moramo svojo zgodbo še dodelati.« 🔲

Jure in Luka pogumno stopata na pot podjetništva.

V kategoriji osnovnošolcev so se na nacionalno tekmovanje POPRI uvrstile ekipe Madl, Turnado in Podnebni pravičniki.

Srednješolci pa so prepričali z idejami Nanobot (ekipa iz Velenja), Tutko in Ris. Čestitke vsem ekipam, mentorjem in zahvala članom strokovne komisije: Martin Blazinšek, Jure Boček, Flora Cvetka Tinauer, Aleš Cverlin, David Mernik in Rok Areh.

Naš čas, 20. 2. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

20. februarja 2020

Ovniček in Burič slavila v Velenju Rokometaši Gorenja so v drugem nastopu skupinskega dela pokala Evropske rokometne zveze skupine C doživeli nov poraz – S 35 : 28 jih je premagal Nantes, ob Paris Saint-Germainu trenutno drugi najmočnejši klub francoskega prvenstva Proti gostom, za katere igrata tudi njihova nekdanja igralca Rok Ovniček in Senjamin Burič, so zlasti v prvem polčasu igrali slabše, kot so gledalci pričakovali in seveda tudi sami želeli.

Zlasti v prvem polčasu so zelo težko zadevali, zaradi napak izgubljali žoge, grešili pri podajah, strelih in dobivali poceni gole.

Nasprotnik je začel dvoboj zelo odločno. Po hitri igri in z dvema goloma zelo razpoloženega krilnega igralca Valera Rivera (34) je v uvodnih minutah povedel z 2 : 0. V 17. minuti je imel že neulovljivo prednost sedmih zadetkov (12 : 5). Pred tem vodstvom je njihov prvi vratar Cyril Dumoulin v razmiku dveh minut ubranil sedemmetrovki Vladu Matanoviću in Domnu Tajniku, ob prvi pa je bil za dve minuti izključen Matic Verdinek. Prednost sedmih golov so gostje imeli tudi po prvih tridesetih minutah, v zadnjem napadu tega dela tekme pa so celo vodili z najvišjo razliko osmih golov (19 : 11).

Drugi polčas so domači začeli zelo dobro in na trenutke potrjevali, da lahko igrajo dobro

Zgodba bi bila lahko drugačna

tudi proti tako močni ekipi, kot je Nantes. V obrambi so bili trdnejši, v napadu učinkovitejši. V tem delu igre so jim bili rezultatsko celo povsem enakovredni. V manj kot minuti so dosegli dva zadetka zaporedoma za zmanjšanje zaostanka na štiri gole.

Strelca sta bila Grega Okleščen in Verdinek, za katerega je bil to prvi gol iz igre. Nekaj minut

zatem (37. minuta) je bilo približno tisoč gledalcev na nogah, saj so se z Matanovićevim uspešnim strelom in dvema Verdinekovima, nasprotniku približali na samo dva gola razlike (19 : 21).

Gledalci so še bučneje začeli navijati in najbrž je bilo med njimi kar precej takšnih, ki so verjeli v presenečenje. Toda sledila je izključitev Okleščena. Izkuše-

Kdaj prva zmaga?

Pred velenjskimi nogometnimi knapi krčevit boj za obstanek – Vsak dvoboj bo zanje kvalifikacijski V zadnji preizkušnji pred sobotnim nadaljevanjem 2. dela prvenstva v prvi ligi so nogometaši Rudarja gostovali v Mariboru in izgubili z 0 : 1. Edini zadetek je dosegel Amir Dervišević na začetku drugega polčasa z natančno izvedeno najstrožjo kaznijo.

Rudarji bodo v prvi letošnji tekmi za točke gostovali pri Triglavu, enem od neposrednih tekmecev v boju za obstanek. Po jesenskem delu Velenjčani na zadnjem mestu za sedmimi Kranjčani zaostajajo kar za dvanajst točk, za osmim Taborom enajst, predzadnji Bravo pa ima devet točk več od njih. Maribor, ki ima tako kot Aluminij štiri točke manj od vodilne Olimpije, pa bo na osrednji tekmi 21. kroga gostil prav vodilne Ljubljančane. V Rudarju so prepričani, da bodo ostali v družbi najboljših moštev. Glede na velik zaostanek bo to gotovo prav mali čudež. Ti pa se dogajajo, če verjameš vanje, pravijo. »Veliko smo trenirali, odigrali veliko prijateljskih tekem in verjamem, da bomo boljši, kot smo bili jeseni, in da bomo imeli tudi več sreče. Ta jim je kar nekajkrat obrnila hrbet, ko so po dobri igri ostali brez želenega – prepotrebnih točk. Gotovo jih je najbolj bolela izguba točk proti novincema. V Sežani so proti Taboru v 16. krogu vodili z 1 : 0, v sodnikovem dodatku pa se je zgodila nesrečna roka Davida Hrubika in izenačenje. Potolažiti so se morali z znanimi besedami: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Precej slabše so jo odnesli dva kroga zatem v Ljubljani.

navijači so se morali sprijazniti, da morebitnega presenečenja ne bo. Vtis pa vseeno ostaja, da bi bil morda rezultat ugodnejši, če bi vseskozi igrali tako kot v obdobjih, ko so se jim rezultatsko približali. Pomembno je, da so pokazali značaj in dobili izkušnjo več pred sobotnim gostovanjem pri moštvu Abanca Ademar Leon. Španci so v prvem krogu izgubili z Nantesom kot gostje z 28 : 34, v drugem pa doma z Magdeburgom s 27 : 31.

Za Nantes sta največ zadetkov dosegla krilna igralca Rivera (9) in Balaguer (5), pet golov je dosegel tudi njihov Velenjčan Ovniček.

nejši in telesno močnejši gostje so hitro znova prevzeli pobudo in po nekaj minutah imel prednost petih zadetkov (20 : 25).

Deset minut pred koncem so se Velenjčani z golom Aleksa Kavčiča Špancem približali na tri gole (26 : 29). Nato jim je nasprotnik z goloma Ovnička in Romea Balaguerja ušel za šest golov (32 : 26) in tudi najbolj goreči

zaostanka za predzadnjim. Smo pač v takšnem položaju. Potrudili se bomo, da to popravimo.

Priprave so bile dobre, naporne, igralci so vse, kar so morali, naredili na visoki ravni. Imeli smo veliko prijateljskih tekem in videli, v kakšnem stanju so nogometaši.

Verjamem vanje in želimo pokazati tistim, ki od nas ničesar ne pričakujejo, da se motijo.«

Odšli, prišli

Dolgo so imeli vrabca v roki, na koncu pa ostali praznih rok. Tudi proti Triglavu (3. krog) jeseni niso imeli 'sreče'. Kljub vodstvu domačih z 2 : 0 so z igralcem manj izenačili. Nato so ostali še brez drugega izključenega igralca in Kranjčani so prednost dveh igralcev unovčili s tretjim zadetkom ter zmago. Gorenjci so se veselili uspeha proti njim tudi v 12. krogu, ko so ob jezeru izgubljali z 0 : 1, nato pa v sodnikovem dodatku izenačili.

Skratka, dvoboj med Triglavom in Rudarjem, ko bodo stekli na igrišče že ob 14. uri, bo pravi derbi. Takšne tekme so pogosto morda manj kakovostne, a bolj razburljive. »Mi potrebujemo točke, enako domači, zato bo ta derbi gotovo zanimiv,« poudarjajo velenjski nogometni kna-

pi. Obljubljajo, da bodo dali vse od sebe, da bi se domov vrnili s tremi točkami, kar bi pomenilo njihovo prvo zmago v tej sezoni.

Najbrž pa bi bili zadovoljni že s točko. Na novi zahtevni tekmi bodo že tri dni zatem na gostovanju pri podprvaku jeseni, Aluminiju, v 23. krogu pa bodo gostili jesensko prvakinjo Olimpijo.

Ljubljančani so jim v 14. krogu z zmago s 6 : 0 v Stožicah zadali najvišji jesenski poraz.

Verjame v igralce

Rudarjev trener Andrej Panadić je v ponedeljek na srečanju trenerjev in kapetanov (z njim je bil Damjan Trifković) v Nacionalnem nogometnem centru Brdo pri Kranju znova poudaril, da verjame: »Res je, da gremo v ta del sezone z devetimi točkami

Moštvo je v primerjavi z jesenjo nekoliko spremenjeno. Novi obrazi so: Hrvata 25-letni Mateo Panadić (trenerjev sin), ki je bil nazadnje nekaj mesecev v Rogaški); 30-letni Dino Škvorc je bil ob prihodu Velenje brez kluba; ter 20-letni Srb Jovan Vladimir Pavlović (ki je bil na Slovaškem pri Trenčinu). Gre za igralce, ki so se veliko selili.

Klubske barve so zamenjali le trije: Rijad Kobiljar (23) je odšel v nemški Uerdingen (3. liga); Nejc Pušnik (21), ki zaradi poškodb ni veliko igral, je posojen drugoligaški Rogaški; nadarjeni Haris Kadrić (naslednji mesec bo dopolnil 20 let) pa se je po jesenski posoji vrnil k Olimpiji. Začel je v Rudarjevi nogometni šoli, nato odšel v Bravo, v sezoni 2018/19 pa prestopil k NK Olimpiji. 🔲

Za Rudar so na generalki proti Mariboru igrali:

S. Vovk

Rudar: Radan, Čosić, Džinić, Pavlović, Filipović, Krefl, Andjelković, Črnčič, Koprivnik, Kuzmanović, Petrović. Igrali so še: Stopajnik, Pušaver, Ejup, Škvorc, Kašnik, Trifković, Kitek, Vošnjak, Panadić, Jovan.

Najboljši domači strelec je bil z osmimi zadetki Matic Verdinek, ki je zelo dobro igral tudi v obrambi: »Nantes je dobra ekipa, boljša od nas. V prvem polčasu nismo bili pravi, nismo prikazali vsega, kar zmoremo. Če bi igrali šestdeset minut tako kot na začetku drugega polčasa, bi bila lahko zgodba drugačna. Igrali so zelo hitro, prav zaradi tega smo delali napake. Zasluženo so zmagali, našim fantom pa bi čestital za prikazano igro, saj mislim, da smo v tem trenutku dali od sebe vse, kar smo lahko proti taki ekipi. Mi trenutno še nismo tako zreli, da bi lahko premagovali takšne nasprotnike. Mogoče bomo kdaj.«

Pričakoval malo več

Trener Zoran Jovičić: »Razlika je bila očitna. Če smo realni, je to vrhunska ekipa, bolj izkušena. Niso nas podcenjevali, to je dejstvo. Bila je to dobra šola za nas. Na koncu moram biti pozitiven. Lahko smo vsi zadovoljni, da lahko igramo s takimi ekipami. Mogoče sem pričakoval malo več, toda kvaliteta je na njihovi strani. Sedaj bomo dobro analizirali igro Ademarja. Naš cilj je, vsaj enkrat zmagati. Videli bomo, če nam bo to tudi uspelo.«

Vedno se je lepo vrniti

Rok Ovniček je odlično dirigiral svoji ekipi. Na to mnenje je odgovoril: »Zato sem v Nantesu; to je moja naloga.« Nato je nadaljeval: »»Taktično smo se dobro pripravili na Gorenje. Razliko smo naredili že v prvem polčasu. V drugem je prišlo do manjšega padca koncentracije, ampak potem smo se zbrali in vrnili na stara pota ter tekmo, tako kot smo želeli, mirno pripeljali do konca.« Na omembo, da so mu gledalci, približno tisoč jih je bilo v dvorani, posebej zaploskali, ko je pritekel na igrišče, pa: »Občutki so lepi, ko spet igraš doma.

Vedno se je lepo vrniti domov, četudi si na drugi strani. Tako je pač to v športu. Vsak gre svojo pot. Hvala jim.« 🔲

Stane Vovk

TAKO so igrali 1. liga NLB, 18. krog Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 24:34 (13:17) Gorenje Velenje: Taletović (12 obramb), Husejnović (3 obrambe), Verdinek 9 (5), Kavčič A. 6, Matanović 3 (1), Miklavčič 3, Kavčič M. 3, Okleščen 2, Mazej 2, Haseljić 2 (1), Tajnik 1, Bojanić 1, Celminš 1, Grmšek 1, Levc, Šol. Trener: Zoran Jovičić Drugi rezultati: Izola - Urbanscape Loka 29:30 (14:18), Trimo Trebnje - Krka 31:31 (18:14), Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 24:34 (13:17), Celje Pivovarna Laško - Koper 28:24 (17:11), Celje Piv. Laško Koper 28:24 (17:11), Riko Ribnica - Dobova 29:25 (15:11), Slovenj Gradec 2011 - Maribor Branik 29:25 (15:13), Trimo Trebnje - Krka 31:31 (18:14), Butan plin Izola - Urbanscape Loka 29:30 (14:18).

Vrstni red po 18. krogu: 1. Celje 35, 2. Ribnica 31. 3. Gorenje 27, 4. Trimo 23, 5. Dobova 19, 6. Jeruzalem-Ormož 18, 7.

Koper 15, 8. Krka 13, 9. Slovenj G. 13, 10.

Loka 13, 11. Maribor 7, 12. Izola 3.

Pokal EHF, skupina C, 2. kr.

Gorenje Velenje - Nantes 28:35 (12:19) Gorenje Velenje: Taletović (8 obramb), Husejnović (1 obramba), Verdinek 8 (3), A. Kavčič 6, Šol 3, Okleščen 3, Matanović 2, Miklavčič 2, M. Kavčič 2, Celminš 1, Mazej 1, Tajnik, Levc, Grmšek, Bojanić. Trener: Zoran Jovičić.

7 m: Gorenje 6 (3), Nantes 5 (5); izključitve: Gorenje 10 minut, Nantes: 8 minut

Nantes: Domoulin 8 obramb, Nielsen 3 obrambe, Garcia 1, Ovniček 5, Burić 3, Nyokas 4, Rivera 9, Augustinussen 2, Pechmalbec 1, Tournat 1, Feliho, Minne, Lazarov 4, Balaguer 5, Briet, Damatrin.

Vrstni red: Magdeburg in Nantes po 4, Ademar in Gorenje 0. V četrtfinale napredujeta najboljši ekipi.

Državno prvenstvo za ženske, 14. krog Ptuj - Velenje 26:40 (11:18) Velenje: Simič, Hadžič, Tomič 5, Smonkar 5, Ferenc 7, Žekič 1 (1), Pritržnik 4, Pikl 10 (1), Žagar, Meža, Tabakovič 6, Rotovnik 2 (1). Trenerka: Snežana Rodić.

7 m: Ptuj 5 (5),Velenje 4 (3); izključitve: Ptuj 4 minute, Velenje 10 minut.

Drugi rezultati: Z'dežele - Zelene doline Žalec 15:21 (7:11), Izola - Krim Mercator 18:30 (8:13), Krka - Ž.U.R.D. Koper 26:19 (13:9), Litija - Mlinotest Ajdovščina 26:27 (9:15).

Vrstni red: 1. Krim 13 tekem - 26 točk, 2.

Mlinotest 14 - 26, 3. Zelene doline Žalec 14 - 22, 4. Krka 13 - 16, 5. Z'dežele 13 - 16, 6. Koper 14 - 12, 7. Velenje 14 - 8, 8. Izola 14 - 6, 9. Litija 14 - 3, 10. Ptuj 13 - 1.

Kegljanje, 2. liga, vzhod, 14. krog Šoštanj - Pergola hiše 1 : 7 (3154 : 3288) Šoštanj: Hasičič – 536 (0), Šehič – 504 (0), Jug – 525 (0), Sečki – 511 (0), Petrovič – 538 (0), Arnuš – 540 (1).

Naš čas, 20. 2. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

ŠPORT

20. februarja 2020

Rekordno število Niklas Tamše vice prvak Evrope prijavljenih tekmovalk

Jovičić še dve sezoni Vodstvo kluba RK Gorenje Velenje je še za dve sezoni podaljšalo sodelovanje s trenerjem Zoranom Jovičićem - Pogodbo je imel do konca letošnje. »V klubu sem zadovoljen. Dobro se počutim tukaj, zato sem se tudi odločil za to potezo.

Imamo ekipo, s katero smo v zadnjem letu in pol naredili velik napredek in na tej poti bi radi gradili tudi naprej. Veseli me, da smo ekipa, ki diha skupaj, to mislim, da se odraža tudi na igrišču. Uspehi, ki smo jih osvojili v lanski sezoni, pa tudi v letošnji, ko smo že presegli cilje v evropskem tekmovanju, se za nas še zdaleč ne zdijo samoumevni. Ob koncu tekoče sezone bomo ponovno postavili nove cilje za naprej. S končno podobo ekipe za novo sezono bomo tudi vedeli, kako visoki so lahko. Moja želja je seveda, da bi obdržali čim več igralcev, kakšna bo pa realnost, bomo videli,« je ob tem dejal Jovičić. 🔲

Na Ljubnem konec tedna vse najboljše skakalke na svetu – Najbolj ponosni na domačnost – Pričakujejo od 7 do 10 tisoč obiskovalcev vsak dan Tatjana Podgoršek

Ljubno ob Savinji že kar nekaj let v svetu ni poznano le kot evropsko splavarsko mesto, ampak tudi kot eno od prestižnih prizorišč tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Ta konec tedna, 22. in 23. februarja, bodo člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC, ki sodi med tri najboljše tovrstne klube v državi, organizirali 9. svetovni pokal v smučarskih skokih za dekleta. Na sporedu bosta posamična in ekipna tekma FIS. Slednja je letos ponovno ena od le dveh v sklopu turneje svetovnega pokala. »V tem trenutku je za nastop na tekmah prijavljenih rekordno število tekmovalk, kar 65 iz 16 držav, kar je 10 tekmovalk več, kot jih je bilo lani. To je tudi največ udeleženk na tekmah svetovnega pokala na katerikoli tekmi doslej. Veseli smo tega presežka, ker dokazuje, da smo odlični organizatorji, da se tekmovalke in njihovo spremstvo v tukajšnjem okolju dobro počutijo,« je povedal predsednik olimpijskega komiteja Rajko Pintar. Kot je še dodal, je vsaka tekma velik zalogaj, tako finančni kot organizacijski. Ponosni so lahko na marsikaj, najbolj pa na domačnost, ki jo ustvarja 200 prostovoljcev. Po tem se tudi razlikuje-

jo od drugih organizatorjev tekem v smučarskih skokih za dekleta.

Po strmini pred štirimi leti obnovljene skakalnice pod Rajhovko se bodo spustile vse najboljše skakalke na svetu. Manjkala bo le poškodovana Slovenka Urša Bogataj. »Veseli smo, ker nam je z mnogo naporov uspelo tudi tokrat zagotoviti dovolj velike količine snega.« Tekmovalni kraj poka po šivih tudi zaradi nastanitvenih zmogljivosti za tekmovalke, ostale člane njihovih ter snemalnih TV ekip. Od Ljubnega do Logarske doline zagotovo ni nobene proste postelje, zagotavlja sogovornik.

Spektakel pod Rajhovko privabi na Ljubno vsako leto več tisoč ljubiteljev zimskih športov. Po besedah Pintarja pričakujejo od 7 do 10 tisoč obiskovalcev vsak dan. Poleg športnega dela so znova pripravili bogat spremljevalni program, ki bo poskrbel tako za otroke kot odrasle. 🔲

Jutri (v petek) bodo dekleta ob 12. uri opravila uradni trening, 2 uri kasneje bodo kvalifikacije. V soboto, ko bo na sporedu ekipna tekma, bo ob 10.15 na sporedu poskusna serija, tej bo ob 11.05 sledila svečana uradna otvoritev tekme. Takšen je tudi program nedeljske posamične tekme.

Velenjski karateist Niklas Tamše je na Evropskem prvenstvu v Budimpešti v kategoriji do 55 kg osvojil srebrno kolajno. V finalu je moral s tesnih 3 : 4 priznati premoč reprezentantu Azerbajdžana Huseynovu.

Minuli vikend, med 7. in 9. februarjem, je v Budimpešti, na Madžarskem potekalo Mladinsko evropsko in U21 prvenstvo.

Slovenske barve je pod vodstvom petih reprezentančnih trenerjev zastopalo trideset reprezentantk in reprezentantov. Največ veselja je slovenski reprezentanci prinesel srebrni Niklas Tamše, ki je lanskoletno deveto mesto iz Svetovnega prvenstva v Čilu le še oplemenitil. Do kolajne so ga popeljali odlični nastopi, le kanček več sreče v finalni borbi pa bi mu prinesel še boljši rezultat.

Niklasu je karate pomemben del njegovega življenja že od petega leta starosti. Klub povprečni

lanski sezoni je bila menjava kluba in trenerja prava odločitev. Šolske obveznosti na Srednji zdravstveni šoli Celje uspešno usklajuje z vsakodnevnimi treningi doma in tudi v tujini. Od lanskega leta je njegov matični klub Karate klub Shotokan Radenci, v katerem pod strokovnim vodstvom Branka Krambergerja vzdržuje

kondicijo, usvaja nove tehnike, prijeme in skupaj kujeta taktike za prihajajoča tekmovanja. Enkrat tedensko se jima na treningih pridruži priznani hrvaški trener Vlado Bošnjak, s katerim Niklas pili tehnike, agilnost in hitrost.

Svojega in največjega slovenskega uspeha na evropskem tekmovanju se Niklas še ne zaveda in pravi: »Vem, da sem osvojil kolajno, v resnici pa še podoživljam tekmovanje, sprejemam čestitke in lepe želje. S trenerjem sva analizirala borbe. Vem, da je to trenutno moj največji uspeh v karieri, kaj sledi … s trdim delom je vse mogoče« Pred vrati so že tekmovanja na domačih in mednarodnih boriščih, v maju pa Svetovni pokal za mlade na Cipru, kjer bodo nove priložnosti, da svojemu izkupičku doda nove točke na Svetovni WKF lestvici, ki ga trenutno 🔲 umešča na 5. mesto.

V Topolšici prekrižali loparje 21. Menihov memorialni turnir v namiznem tenisu privabil številne igralce Topolšica, 8. februarja – Namiznoteniški klub Spin Šoštanj je na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, v Podružnični osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha v Topolšici organiziral 21. Menihov memorial v namiznem tenisu za veterane in rekreativne igralce. Tradicionalni mednarodni turnir v spomin na Bogdana Meniha je odprla predsednica namiznoteniškega kluba SPIN Šoštanj Mirjana Ramšak, v nadaljevanju sta prisotne pozdravila župan Občine Šoštanj Darko Menih in žena pokojnega Bogdana Meniha Majda Menih. Na turnirju so bili prisotni tudi ožji sorodniki družine Menih. Tekmovanje sta za zeleno mizo odprla župan Občine Šoštanj Darko Menih in podpredsednik NTK Spin Šoštanj Tone Leber.

Menihov mednarodni turnir za veterane in rekreativce je v Topolšico privabil 77 udeležencev.

Nastopili so v šestih moških in dveh ženskih kategorijah, v posameznih kategorijah pa so zmagali Jure Pejovnik, Matevž Žgank, Bo-

Kegljanje Črna serija porazov se nadaljuje Tudi tokrat šoštanjskim kegljačem ni šlo. Še več, spet so bili poraženi na domačih stezah. Kaj se pravzaprav dogaja z ekipo, ki po jakosti sodi na vrh razpredelnice? To sezono še niso okusili slasti zmage, porazi pa se vrstijo drug za drugim. Želenih uspehov jim ne prinašajo niti domače steze. Rezultatov, ki jih fantje dosegajo na treningih, nikakor ne morejo prenesti na tekme. Začetek sobotne tekme je bil sicer zelo dober, a je trajal le 30 lučajev, ko so gostje iz Radelj prevzeli vajeti v svoje roke. Gostitelji so po igri prvega para zaostajali z 0 : 2 in 44 kegljev. Nekoliko boljšo igro in izboljšanje rezultata je domači

jan Maselj, Fredi Vodušek, Miro Šemrov, Kruno Ječmenjak, Franciska Pad, Dragica Lapanja ter dvojice Pad/Belavič, Žgank/G. Štor in Vodušek/Kozjek.

Turnir je potekal v športnem duhu in prijateljskem druženju.

Ob šestih igralcih iz Madžarske (petih igralcih in ene igralke) in treh hrvaških igralcih so bili drugi udeleženci iz raznih krajev Slovenije, največ iz okolice

Šoštanja in Velenja. Pred lepim številom gledalcev, predvsem v času polfinalnih in finalnih dvobojev, je za vodenje tekmovanja poskrbel Janez Zore.

V klubu so bili z opravljeno nalogo zadovoljni, zadovoljni pa so bili tudi tekmovalci in gledalci, zato upajo, da bo ob prijazni podpori številnih donatorjev turnir živel tudi v prihodnje. 🔲

Skoki

strateg pričakoval od tekmovalcev drugega para, a od tega ni bilo nič.

Slaba igra domačega para je šla na roko gostov, ki so povedli z 0 : 4 in s prednostjo kar 116 kegljev. S tem je bilo upanje za prvo domačo zmago zapravljeno. Domačim fantom je uspelo v igri tretjega para le nekoliko ublažiti težak poraz.

Para v tej igri sta si razdelila točki.

Zaradi DP v kombinaciji U-23, bo naslednji krog na sporedu 29 februarja. Šoštanjčani bodo gostovali v Dravogradu. To soboto in nedeljo se bodo tekmovalci v Šoštanju in Slovenskih Konjicah borili za naslov regijskega prvaka. Prvenstvo bo štelo tudi kot kvalifikacije za nastop na DP. Pravico do nastopa na DP bo pripadla prvim štirim tekmovalcem. Nastop ima že zagotovljen Kirbiš (KK Konjice) kot peti predstavnik OTS Celje.

Na nedeljo, 16. 2., je v Žireh potekalo DP za dečke do 14 in 15 let. Velenjski orli so bili odlični. Enej Faletič je postal državni prvak, dosegel je tudi najdaljšo daljavo v vseh serijah, njegov uspeh je dopolnil Žiga Gajster s 13. mestom in napredoval za eno mesto v primerjavi s 1. serijo; zelo uspešno se je na skakalne smučke po poškodbi vrnil Luka Filip, ki je posebej z drugim skokom pokazal, da je zlom ključnice že preteklost; zasedel je 25. mesto.

G. F.

🔲

🔲

Odlični mladi velenjski orli

Naš čas, 20. 2. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Obljube imajo dolgo brado Bo po desetih letih obljub in prestavljanja nadaljevanja sanacije državne ceste iz Zavodenj proti Šoštanju naposled drugače?

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 11. februarja – Župan in podžupan Šoštanja Darko Menih in Viki Drev sta v torek v Šoštanju gostila državna sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Bojana Kumra in Nino Mauhler ter vodjo Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo Tomaža Willenparta. Tema pogovorov je bilo nadaljevanje prenove državne ceste Zavodnje– Šoštanj.

Obljube o prenovi imajo vsaj deset let dolgo brado. Če smo čisto natančni, so se prve pojavile že leta 2007. To je ena tistih državnih cest, ki v državi najdlje

20. februarja 2020

Mobilni telefon in omejena pozornost

2020:

• razpis za izvedbo enega kilometra ceste; • izdelava projekta za preostalih pet kilometrov; • krožišče Ravne–Lajše– Šoštanj.

❱

En kilometer ceste od Zavodenj proti Šoštanju še letos?

V križišču Ravne–Lajše–Šoštanj je v zadnjih letih pogosto prihajalo do prometnih nesreč. (foto: T.R.)

čaka na izvedbo. Deset let so jo v državnem proračunu prestavljali iz leta v leto.

Bo zdaj drugače? Podžupan občine Drev pravi, da upa glede na to, da so se o nadaljevanju obnove pogovarjali zelo konkretno.

»Letos bodo izvedli razpis za izvedbo na odseku ceste v dolžini enega kilometra od Zavodenj proti Šoštanju. Sanacija naj bi se v tem letu tudi pričela. Državna sekretarja sta obljubila tudi, da bodo letos začeli, v prihodnjem

letu pa zaključili tudi izdelavo projekta za preostalih približno petih kilometrov državne ceste do Lajš. Zelo veseli pa smo tega, da naj bi bil letos končan tudi projekt ureditve križišča Ravne– Šoštanj v Lajšah. V tem križišču je v zadnjih letih pogosto prihajalo do prometnih nesreč zaradi ne dovolj dobro urejenega vključevanja ceste iz Raven. Na tem odseku je predvideno krožišče.« 🔲

Kolesarsko omrežje še v zahodnem delu Velenja Naložba bo veljala 1,8 milijona evrov, večino pa predstavljajo nepovratna sredstva – Zgradili bodo skoraj 8 kilometrov kolesarskih poti Glede na to, da so vremenski pogoji za gradnjo dobri, Mestna občina Velenje že začenja graditi kolesarsko omrežje tudi na zahodnem delu Velenja. Za to so dobili nepovratna sredstva iz evropskih celostnih teritorialnih naložb, naložba pa bo veljala 1,8 milijona evrov.

V sklopu tega projekta bodo

zgradili kolesarsko povezavo od trgovskega centra Velenjka do Velenjskega jezera. Na tej poti, ki bo dolga skoraj 5 km, bodo zgradili tudi dve brvi in podvoz pod železnico. Na cesti talcev bodo potegnili dobrih 700 metrov, na Jenkovi 250, na poti pod parkom 480, ob železniški progi 370 in na Cesti Simona Blatnika 1.120

metrov kolesarskih poti.

Dve pokriti kolesarski parkirišči bosta ob sedežu družbe Gorenje Hisense, in sicer za 85 koles, eno ob Velenjski plaži za 22 mest in eno pri Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega za 16 koles.

Zgradili bodo tudi dve novi postaji Bicy, in sicer za 20 koles na Velenjski plaži (tu bodo uredili

tudi parkirišče za 44 koles) in v Stari vasi za 8 koles.

Na Mestni občini Velenje zagotavljajo, da bodo vsa drevesa, ki jih bodo morali zaradi izgradnje kolesarskega omrežja odstraniti, nadomestili. Računajo, da bodo dela zaključena do septembra letos. 🔲

POLICIJSKA kronika Mladoletnik zabodel vrstnika Velenje, 12. februarja – Policisti so v sredo okoli 14. ure v bližini osnovne šole na Gorici obravnavali medvrstniško nasilje, v katerem je mladoletnik dvakrat zabodel vrstnika in ga lažje telesno poškodoval.

Mladoletnika sta se sporekla, ker naj bi eden vznemirjal prijateljico drugega. Eden od njiju je med prepirom izvlekel nož in drugega mladoletnika dvakrat zabodel ter ga lažje poškodoval. Mladoletniku je bila nudena zdravniška pomoč.

Policija je na kraju našla odvržen nož. Povzročitelja je pridržala in ga nato v večernih urah izpustila. Po do zdaj zbranih podatkih ga bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve lažje telesne poškodbe.

Gasilcem povzročil za 500 evrov škode Vinska Gora – V Vinski Gori je bilo v sredo vlomljeno v gasilski dom. Vlomilec je vanj prišel skozi okno, v njem pa skušal vlomiti v kovinsko omaro. Povzročil je za 500 evrov škode.

Vlomi v kleti Velenje, 13. februarja – Prejšnji teden so velenjski policisti

obravnavali tri vlome v kleti.

V četrtek zjutraj dva vloma v stanovanjskih blokih na Gorici. Vlomilec je odnesel več vrednejših predmetov. Enega oškodovanca je oškodoval za okoli 2.000 evrov, drugega za 1.000 evrov.

V nedeljo, 16. februarja, pa je neznanec vlomil v klet na Tomšičevi. Iz nje je odtujil moško gorsko kolo vredno 800 evrov.

Dva trka Velenje, 16. in 17. februarja – V nedeljo se je prometna nesreča pripetila v Plešivcu. Povzročil jo je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil po levi strani vozišča. Z ogledalom je trčil v voznika, ki je pripeljal naproti.

V ponedeljek pa je do prometne nesreče prišlo na odseku ceste Velenje–Dobrna v bližini Hramš. Vzrok je bilo prehitevanje preko polne črte in nenadno zaviranje. K sreči v nesreči nihče ni utrpel poškodb.

Policisti so obema povzročiteljema nesreč izdali plačilni nalog.

Tatvina kolesa Velenje, 17. februarja – V ponedeljek so policisti na Kersnikovi ulici v Velenju obravnavali tatvino moškega gorskega kolesa znamke X Fact, črno-zelene barve. Lastnik je imel kolo zaklenjeno na hodniku stanovanjskega bloka.

Zaradi proizvodnje konoplje v pripor Žalčanoma zasegli več kot 900 sadik prepovedane konoplje, okoli dva kilograma posušene konoplje, manjšo količino konopljine smole in več opreme za gojenje – Grozi jima zaporna kazen od enega do deset let Velenje, Žalec – Žalski policisti so konec preteklega tedna, 15. februarja, opravili več hišnih preiskav pri dveh moških, starih 38 let, ki sta na svojih domovih, vikendu ter zapuščenih hišah na žalskem območju gojila konopljo.

Pri enemu od njiju so v kletnih prostorih odkrili dva prirejena prostora za gojenje konoplje in okoli 190 sadik le-te. Konopljo in opremo za gojenje so mu zasegli.

Zasegli so mu tudi okoli pol kilograma posušene konoplje, manjšo količino konopljine smole in gotovino, za katero sumijo, da jo je osumljeni pridobil s prodajo prepovedane droge. Pri drugem so v kletnih prostorih našli in zasegli dva šotora, prilagojena za gojenje konoplje, na podstrešju pa še dodatni prostor za to. Zasegli so mu tudi okoli 150 sadik konoplje ter nekaj posušene konoplje.

Hišno preiskavo so žalski policisti opravili tudi v stanovanjski hiši na žalskem območju, ki je njuna skupna last. V hiši sta imela tri prostore, prirejene za gojenje konoplje, ob hiši še dva večja šotora. V hišnih prostorih so našli dober kilogram posušenih delcev konoplje, v šotorih pa okoli 570 sadik konoplje. Skupno so 38-letnikoma z žalskega območja zasegli več kot 900 sadik konoplje, okoli dva kilograma posušenih delcev konoplje, manjšo količino konopljine smole ter več opreme za gojenje konoplje. Oba sta bila s kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja 'neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog' po členu 186/1 KZ1, privedena k preiskovalnemu sodniku, ki jima je odredil pripor. Grozi jima zaporna kazen od enega do desetih let.

Velenjski policisti pa so že prej, v torek, 11. februarja, opravili hišno preiskavo pri 33-letnemu Velenjčanu ter našli in zasegli dober kilogram posušene konoplje in nekaj sadik sveže. Velenjčan je konopljo gojil v vrtni uti ob hiši, kjer Žalčanoma zasegli več kot 900 je imel prostor posebej prirejen za gosadik konoplje, Velenjčanu dober jenje le te. kilogram posušene. (foto: PU Celje)

Mobilni telefon je postal nepogrešljiv del našega vsakdana. Ko so se pojavili prvi prenosni telefoni, so bili veliko večji, težji in bistveno okornejši kot današnji. Eden prvih je bil CarryPhone, tehtal je nekaj kilogramov, iz aparata je štrlela antena, slušalka pa je bila povezana z žico tako kot pri klasičnem stacionarnem telefonu. Oglaševali so ga kot lahkega, prenosnega in pripravljenega za telekomunikacije 21. stoletja, nadaljnji razvoj mobilne telefonije pa je bil eden ključnih segmentov tehnološko-informacijskega razvoja in globalizacijskega procesa. Tudi cena takratnega aparata je bila povsem drugačna, kot so današnje cene, vključno z izbiro in dostopnostjo. Prvi naročniki so sklenili pogodbe za napravo in priključek šele julija 1991, plačali pa so takratnih osem tisoč nemških mark, kar je danes dobrih štiri tisoč evrov.

Takrat so si jih lahko privoščili le bolj premožni in poslovneži. Ne glede na njegovo težo in okornost je hitro postal statusni simbol, kar velja tudi za današnje modele.

Sicer pa so danes mobilni telefoni povsem drugačni. V mislih nimam le velikosti, teže, videza in cene, ampak tudi njihovo uporabnost in vsestranskost. Prve mobilne telefone so lahko uporabljali zgolj za pogovore in čisto nič drugega, današnjim pa se zaradi tehničnega in tehnološkega razvoja vsestranska uporabnost nenehno spreminja in izboljšuje. Ne glede na starost, izobrazbo, poklic, kraj, regijo, državo ali kontinent so mobilni telefoni bolj ali manj prisotni vsepovsod. Nič čudnega, da je tako, saj nas proizvajalci in prodajalci vsakodnevno obsipavajo z oglasnimi sporočili in seznanjajo z novimi modeli, tehničnimi izboljšavami ter ocenami, kateri med njimi je najbolj pameten. Današnji telefoni imajo številne funkcije in programe za njihovo vsestransko uporabo v vsakdanjem življenju, da jih malokateri uporabnik izkoristi v celoti.

Razširjena uporaba mobilnega telefona je v nekaterih okoljih problematična. Strokovnjaki izpostavljajo in opozarjajo predvsem na uporabo v cestnem prometu. Številne raziskave so potrdile visok delež voznikov motornih vozil, ki med vožnjo uporabljajo mobilni telefon.

Po podatkih Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa je takšnih kar tri četrtine slovenskih voznikov, zato ne preseneča podatek, da so leta 2018 (za leto 2019 podatki še niso znani) policisti obravnavali 22.725 voznikov, ki so med vožnjo uporabljali mobilni telefon. Uporaba mobilnega telefona je med tistimi dejavniki, ki so v uradni policijski statistiki vzrokov prometnih nesreč bolj v ozadju, toda kljub temu v znatni meri vplivajo na število prometnih nesreč in varnost v cestnem prometu.

Vozniku motornega vozila, ki uporablja mobilni telefon med vožnjo, se reakcijski čas podaljša za približno petdeset odstotkov. In ni problematično samo to. Strokovnjaki opozarjajo, da je uporaba mobilnega telefona med vožnjo enako nevarna, kot če bi voznik imel 0,8 promila alkohola v krvi. Ne glede, ali voznik drži telefon ob ušesu in se pogovarja ali s palcem drsi po zaslonu in prebira prejeto sporočilo ali se seznanja z novicami na spletu, se njegova sposobnost zaznavanja dogajanja v prometu bistveno zmanjša in ima podoben učinek kot vožnja pod vplivom alkohola.

Uporaba mobilnega telefona med vožnjo zmoti in omeji našo pozornost na vožnjo ter vse okoliščine, na katere bi morali biti pozorni in jih upoštevati. Vsebina na zaslonu ali pogovor zajame velik del naše pozornosti, tako da nismo sposobni zaznati in obdelati še okoliščin iz prometa. Kazen za telefoniranje med vožnjo znaša 120 evrov, kar je v primerjavi s posledicami prometne nesreče, ki jo lahko zaradi tega povzročimo, pravi drobiž. Zato upoštevajmo opozorila in nasvete policistov. Ko se usedemo za volan, naj bo mobilni telefon v žepu ali predalu. Z obema rokama držimo volan, pogled pa usmerimo na cesto in v ogledala. Le tako bomo ohranili popolno pozornost na okolišči🔲 ne v prometu in se varno pripeljali do cilja.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Iz POLICISTOVE beležke Zasegli sumljivo rastlino

Sin pomiril očeta

Velenje, 14. februarja – V petek so velenjski policisti v poostrenem nadzoru šestim osebam zasegli manjšo količino neznane zelene rastline v PVC vrečkah.

Sumijo, da gre za prepovedano drogo – marihuano. Ko bodo znani rezultati analize, bodo ukrepali.

Velenje, 16. februarja – V nedeljo popoldan so policisti šli v Plešivec, kjer je prišlo do nasilnega ravnanja bivšega partnerja do bivše partnerke, ko je ona prišla na njegov dom, kjer je živela, preden sta se razšla, po nekaj svojih stvari. Sin je očeta pomiril, policisti pa mu bodo napisali plačilni nalog.

Pes se je strgal z verige Šoštanj, 14. februarja – Ko je v petek mlajša krajanka v Florjanu pri Šoštanju s svojo psičko stopila iz hiše, se je sosedov pes strgal z verige, pritekel do njiju in naprej napadel psičko, potem pa v predel gležnja ugriznil lastnico. Policisti bodo proti lastnici popadljivega psa uvedli prekrškovni postopek.

Učenec napadel učenca Velenje, 17. februarja - V ponedeljek popoldan je na eni od velenjskih osnovnih šol starejši učenec napadel mlajšega. Pri tem ga je udaril v glavo.

Policisti bodo zbrali obvestila, o dogodku pa podali poročilo na tožilstvo.

Naš čas, 20. 2. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

20. februarja 2020

19

V akciji za novo gasilsko vozilo Za člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki aktivno leto – Med prednostnimi nalogami tudi še večja skrb za podmladek

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Tudi tokrat boste pravi čas začutili, kdaj bo čas, da se spet lotite večjih projektov.

Zanje pa boste potrebovali veliko več energije, kot je trenutno imate. Zmeda na čustvenem področju se bo nadaljevala. Rešitve ta teden še ne boste našli.

Za svoje počutje in dvig imunskega sistema letos še niste naredili prav veliko.

Obljubljali si boste, da boste bolj aktivni, ko pride pomlad. Kljub mili zimi pa boste še naprej pravi zapečkar. Če se bo le dalo, boste doma. Ali boste sami ali v dvoje, pa je tokrat odvisno le od vas. Žal niste prepričani, da si z osebo, ki vam zadnje čase velikokrat krajša čas, želite kaj več. Morda bo odgovor dala prav pomlad, ki bo kmalu tu.

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 15. februarja – »Za nami je še eno razgibano, aktivno leto,« je zbrane na 118. rednem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Šmartno ob Paki nagovoril njegov predsednik Franc Kumar.

Leto 2019 so, po njegovih besedah, zaznamovale tradicionalne aktivnosti, kot so organizacija tekmovanj Gasilske zveze Šaleška dolina za mladino, člane in starejše gasilce, spominsko za Tino, Kristino in Matica, družabno srečanje, druženje s pobratenimi gasilci iz Trnovcev. Tem so ob obisku v Šmartnem ob Paki podarili svoje vozilo za prevoz moštva, sami pa so postavili v garažo tudi rabljeno takšno vozilo, ki so ga kupili od PGD Šoštanj mesto. Kumar je še menil, da gre zasluga za uspešno delovanje društva vsem, ki jim pri uresničevanju zastavljenih aktivnosti stojijo ob strani.

Po besedah Aljaža Zajamška, poveljnika društva, so šmarški operativci lani posredovali 12-krat, v akcijah je sodelovalo 114 gasilcev. Ti so opravili za 117 ur intervencijskega dela. Že vrsto let namenjajo pozornost izobraževanju članov in lani ni bilo nič

od 21. 2. do 27. 2.

- 21. februarja 1914 je bil rojen narodni heroj dr. Dušan Mravljak – Mrož, doma iz Šoštanja; Dušan Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemškimi enotami 8. januarja leta 1943 na Osankarici na Pohorju; - 21. februarja 1942 se je v Celju rodil vrsto let taborniški vodja rodu Jezerski zmaj iz Velenja Anton De Costa; - 21. svečana 1948 je bil v Topolšici rojen šoštanjski župan Darko Menih; - 22. februarja 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc, ki je bil rojen v Škalah pri Velenju; - 22. februarja 1944 se je v Šentvidu pri Zavodnjah tragično končala kratka in neizpeta ži-

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Naslednji teden bo preprosto lep. Vaše življenje bo postalo prijaznejše. Sreča bo velika, delili pa jo boste s tistimi, ki jih imate iskreno radi. Le najbližji razumejo, kaj vam dogodki zadnjih dni sploh pomenijo. Nekaj dni še ne boste najbolj delavni, saj boste lebdeli. K sreči vam v naslednjih dneh ne bo treba veliko delati.

Tako se vam bo uresničila tudi želja, da imate več časa zase. A izkoristili ga boste povsem drugače, kot ste si prej zamislili. Ko se boste umirili, bodo nove ideje kar deževale. Čas gripe in prehladov še ni mimo, zato bolj skrbite za zdravje. Tudi z bolj zdravo prehrano in gibanjem na svežem zraku.

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.

drugače. Poleg omenjenega so lani poskrbeli še za več kosov zaščitne in reševalne opreme, desetine društva so se udeležile meddruštvenih gasilskih tekmovanj, bili so organizatorji tradicionalne gasilske vaje štirih sosednjih društev v mesecu požarne varnosti, poleg te so preverjali usposobljenost še na društveni vaji na industrijskem objektu.

Na letošnjem delovnem programu članov PDG Šmartno ob Paki so vse utečene aktivnosti. So pa pogumno zastavljen program dopolnili še s prizadevanji za širitev svojih vrst

vljenjska pot pesnika Karla Destovnika – Kajuha iz Šoštanja; - 22. februarja 1955 se je rodil ravnatelj Osnovne šole Gorica iz Velenja Ivan Planinc; - 22. februarja 1963 se je rodil Janez Hudej, ki je nastopil kar na štirih Paraolimpijskih igrah v Barceloni 1992, v Atlanti leta 1996, v Sydneyju leta 2000 in v Atenah leta 2004; - 23. februarja 1881 se je v Celju rodil pravnik Janko Sernec mlajši, ki je bil po prevratu leta 1918 imenovan za starešino okrajnega sodišča v Šoštanju; v Šoštanju je sodeloval pri gledaliških igrah in planinskem delu; na občnem zboru Šaleške podružnice SDP 1919 je bil izvoljen za načelnika in je društvo vodil do 1922; - leta 1934 se je 23. februarja na Dobovcu pri Trbovljah rodil dr. Matjaž Kmecl, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni občan Mestne občine Velenje; - 24. februarja 1975 pa so v Velenju začeli z II. stopnjo študija na oddelku za kontrolo kakovosti Visoke šole za organizaci-

z mladimi ter z aktivnostmi za novo gasilsko vozilo. Letos načrtujejo nakup podvozja zanj, prihodnji dve leti pa ostalo. Z omenjeno pridobitvijo bi radi zaznamovali 120-letnico delovanja društva. Zagotovili so, da se bodo za zastavljene cilje potrudili, pri tem pa računajo na razumevanje Občine in donatorjev.

Ob koncu občnega zbora so podelili še priznanja in odlikovanja društva ter Gasilske zveze Šaleška dolina.

Darko Menih (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

jo dela iz Kranja, na katero se je vpisalo 38 slušateljev iz Velenja in okolice; - 25. februarja leta 1993, ko je takratni slovenski minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek v dvorani skupščine občine Velenje odprl mednarodno posvetovanje o zmanjšanju porabe freonov v hladilni, izolacijski in drugi industriji, je Radio Velenje začel svoj program oddajati tudi na frekvenci 107,8 MHz z oddajnika Plešivec, kjer nas lahko poslušate tudi danes;

🔲

Pred vami je dobro obdobje. Nekdo od sodelavcev bo zavisten in vam bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi ostali na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in dobro energijo, ki bo motivacija tudi za vse druge. Tudi počutje se vam bo močno izboljšalo, sploh tistim, ki vas je to zimo v posteljo položila viroza ali prehlad. Spoznali boste, da še vedno drži rek, da se telo pozdravi, ko odpravite težave v duši. Za tiste, ki se odpravljate na zimske počitnice, bodo te letos res lepe in sproščene.

Tudi zaradi novih čustev, ki so v vas prebudila željo po tem, da ugajate. Preobrazba bo zelo opazna.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Še nekaj dni bo vse teklo po vaših načrtih. Čeprav vam denar ne pomeni prav dosti, se vam bo zalomilo ravno zaradi njega. Sploh, ker si boste naenkrat želeli privoščiti zelo velik zalogaj, ki ga ne boste sposobni izpeljati, ne da bi se zadolžili.

Ne bodite trmasti, že nekajkrat vas je izučilo, da življenje preko svojih zmožnosti vedno izstavi visok račun. Tudi partner ne bo podprl vaših idej, zato se umirite. Vzemite si zimske počitnice in krepko razmislite, kako naprej. Morda lahko do istega cilja pridete tudi brez večjih finančnih vložkov. Vikend bo pester, pa ne po vaši zaslugi. Zato bo poskrbel nekdo od mlajših članov družine.

Lev od 23. 7. do 23. 8

- 25. februarja 2018 so se v Pjongčangu v Južni Koreji končale zimske olimpijske igre, ki so se jih udeležili tudi nordijski kombinatorec Marjan Jelenko, alpska smučarka Ana Drev ter deskarja na snegu Gloria Kotnik in Tim Kevin Ravnjak; - v založništvu Revije za antropologijo in novejšo zgodovino Borec in založništva Pozoj Velenje je 26. februarja 1997 izšla knjiga Od zibeli do groba avtorja Jožeta Hudalesa; gre za pionirsko delo velenjskega etnologa dr. Jožeta Hudalesa v raziskovanja družine in za podrobno obdelavo matičnih knjig velenjske župnije sv. Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja; - konec februarja leta 1990 so v velenjski knjižnici prešli na računalniško vodeno izposojo knjižnega gradiva; - 27. februarja 1993 je Viktor Vrtačnik iz Topolšice že tretjič postal mladinski državni prvak v šahu za slepe in slabovidne; - 27. februarja 1997 je izšla prva številka Našega časa v barvah. 🔲 Damijan Kljajič

V spomin. V slovo. V zahvalo.

Zdelo se vam bo, da so se letos vsi zarotili proti vam. To ne bo dobro za vašo samozavest, najhuje pa je, da jo boste v naslednjih dneh močno potrebovali.

Tistemu, ki vam skače v zelje, ne smete pokazati, da se ga bojite. Če boste znali svoje načrte prav predstaviti, boste na dobri poti, da boste zanje dobili tudi potrebno podporo. Ob vsem nagajanju se boste žal večkrat zalotili pri maščevalnih mislih. To vam ne bo prineslo čisto nič drugega kot trenutno olajšanje napetosti. Vsaj nekaj prostih dni vam bo naravnost godilo, zato bodite letos med tistimi, ki si bodo privoščili zimske počitnice. Ne bo vam treba daleč, da vam bo lepo.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Teden bo mineval brez večjih pretresov, od torka dalje pa bo čisto po vaši meri.

Letos boste praznovali tudi pusta, pa čeprav vas bodo o tem prepričali prijatelji in ne vi sami. Zabavno bo, smeh in dobra volja bosta nalezljiva. Če si boste vzeli še kakšen dan za odklop od vsakodnevnih obveznosti, bo življenje še lepše. Ne iščite izgovorov, da nimate časa, ker ga v resnici imate. Je pa res, da se boste doma počutili odlično.

Novo prijateljstvo vam bo namreč pomenilo vsak dan več, zato si boste želeli čim več časa preživeti v družbi osebe, ki bo pospešila vaš srčni utrip. Zdravje bo trdno, spanec tudi.

Tehtnica od 24. 9. do 23.10.

Žal se vam želje, ki so povezane z zimskimi počitnicami, ne bodo v celoti uresničile. Brez skrbi, težavice, s katerimi se trenutno ubadate, so prehodne narave, zato boste načrte le prestavili za nekaj dni. Vznemirjale vas bodo predvsem družinske težave, ki se vlečejo še od lani. Res zna biti težko, vendar ne izgubite zaupanja in vere v dobro rešitev. Ob tem morate najbolj zaupati sebi, saj ste na robu moči, da se držite nazaj in se ne vmešavate. Po karakterju ste zelo močna oseba, zato se potrudite, da tudi tokrat ne boste, ne rekli in ne naredili ničesar, kar bi se vam lahko maščevalo. Zdravje? Utrujenost ni posledica dela, preverite krvne vrednosti.

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.

Pustna sobota bo neverjetno lepa. Zgodilo se vam bo nekaj čisto nepričakovanega, pa vendar vas bo to osrečilo in v vas vzbudilo željo po druženju z ljudmi, od katerih ste se v zadnjih dveh letih močno odtujili. Morda bo to res dan, ki bo za vas pomenil nov začetek. Velikokrat ste sicer že ugotovili, da je življenje težko planirati daleč vnaprej. Tokrat boste to vseeno počeli, saj drugače tudi ne boste mogli. Prihodnost se namreč tokrat ne bo dotikala le vas, ampak tudi vaše družine. Težava bo v tem, da boste na dveh bregovih, nihče pa ne bo imel poguma, da bi sprejel končno odločitev. O svoji še malo razmislite, saj ni rečeno, da ste pripravljeni nanjo.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Veliko boste zdoma, kar vam bo všeč. Ker boste naokoli vandrali sami, partnerju pa niti ne boste dali možnosti, da se vam pridruži, bo ta začel sumiti, da se z vami nekaj dogaja. Pravzaprav bo imel kar prav. Trenutno sta namreč na tanki liniji med sovraštvom in prijateljstvom. Partnerju ne bo ušlo nedolžno spogledovanje z mlajšo osebo, kar vam bo godilo zato, ker vam bo dvigovalo samozavest. Vsakemu godi, če ga opazijo, vendar je treba zato najti pravi čas. Vzemite se v roke, sicer letos pomlad ne bo čisto nič romantična. Sploh, če niste pripravljeni življenja obrniti na glavo.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

FRANČIŠKA MEDVED (1934–2020) MILAN MEDVED (1932–2016)

Niti za en dan v naslednjem tednu ne boste mogli reči, da vam je prepočasi minil. Še nekaj dni vas čaka več uživanja kot resnega dela. Ob tem se premalo zavedate, da ni dovolj, če se v prostem času družite le s partnerjem. Sploh, ker zadnje čase ne veste več, kaj vse se dogaja okoli vas. Zato boste, če boste s tem nadaljevali, zlahka zamudili kakšno pomembno poslovno priložnost. Nujno morate na kakšno kavo tudi s tistimi, ki jih nimate najraje, saj veste, da imajo veliko informacij. Na eno boste zelo težko čakali, a je žal še ne boste dočakali. Občutek, da vam nekaj prikrivajo, bo pravi. Še dobro, rešil vas bo pred slabo odločitvijo.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ti si moja skala. Ti si moj dom.

Zahvala vsem, ki ste vstopili v njuni življenji, kajti sooblikovali ste izjemna človeka.

Rafko Medved (sin) Zaposlenim in sodelavcem Zimzelena Topolšica.

Ker cenite svoje delo, poznate njegovo vrednost, veste, koliko pomenite ljudem, ki so vam zaupani, zato delate dobro. Hvala vam.

Čeprav ste po navadi precej počasni pri urejanju uradnih zadev, boste v naslednjih dneh zelo učinkoviti. Hitro vam bo uspelo urediti nekaj, česar vas je bilo kar malce strah, saj boste imeli pravo motivacijo. Dobili boste pogum, da se lotite še ene krepke spremembe v svojem življenju. Ta bo težja, kot računate. Slaba vest bo namreč iz dneva v dan večja, saj partner sploh ne bo vedel, kaj počnete. Skrivnosti že dolgo ubijajo vajino zvezo. Odločitev, da je letos čas za večje spremembe, pa bo trdna. Sploh, ker se vse bolj bojite za svoje zdravje, zato se zavedate, da nimate več časa, da bi mencali.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Februar vam hitro polzi skozi prste. Po navadi je to za vas poseben mesec, letos pa bo čisto povprečen. Tudi zato, ker nimate časa uživati v drobnih radostih življenja.

Za vami je zelo intenziven teden, kot kaže, pa vam tudi v prihodnjih dneh dela ne bo zmanjkalo. Zato se ne čudite, če vas bo skoraj vsako popoldne, po vrnitvi domov, doletela neverjetna utrujenost. Ne boste se preveč ustrašili, saj se vam bo zdelo, da je to po napornih tednih nekaj povsem normalnega. Ker boste pozitivni, bo slabo počutje v nekaj dneh preteklost. Nekdo od družinskih članov vas bo prosil za veliko uslugo. Premislite, preden rečete, da.

Naš čas, 20. 2. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

20. februarja

06.20 07.00 09.05 09.20 09.35 09.55 10.20 10.45 11.00 11.15 11.45 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.40 15.55 16.05 16.10 16.20 16.30 16.40 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.25 00.50 01.15 02.10

04.00 06.00 10.10 10.55 11.35 13.30 15.05 15.55 16.50 18.25 19.20 19.50 20.25 20.55 22.50 22.55 23.30 00.00 00.35 01.05 02.55

06.00 07.00 07.01 07.35 07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55 12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:10 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:15 21:20 21:50 21:55 22:00 22:45 23:00

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Izzivalci, EBU dok. film: Kiril bo športni komentator Počitniški krompir Mi 4je: Soočenja, nem. nad., 5/6 Vojna in jaz: Sandrine, nem. igrano-dok. ser., 3/8 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

TV-izložba Vem!, kviz TV-izložba Vitaminski dodatki - čudež ali utvara, brit. dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenci v Italiji Brez meja - Határtalan TV-izložba Penelopa, risanka Manja, risanka Timi gre, risanka Čudogozd: V gledališču Mladički: Prevroče, premrzlo, dok. ser. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Recikliranje oblačil, odd. o znanosti Na kratko: Deficitarni poklici Sovice, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Doktor Thorne, brita. nad., 3/3 Ugriznimo znanost: Recikliranje oblačil, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Sobota,

21. februarja

06.20 07.00 09.05 09.20 09.35 09.55 10.20 10.45 11.00 11.15 11.45 12.00 13.00 13.30 15.20 15.55 16.10 16.25 17.00 17.25 18.00 18.15 18.20 18.50 18.55 20.00 21.10 21.55 22.00 23.05 01.05 01.30 02.25

04.00 06.00 08.00 08.50 09.30 10.10

Info kanal Napovedujemo Videotrak Biotopi: Biodiverziteta z Marjano Honigsfeld Adamič, dok. odd.

Dobro jutro Kino Šiška 10, dok. film Biatlon - svetovno prvenstvo: mešane štafete dvojic, prenos iz Antholza Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Ivica Buljan Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 1. del Mami, strah me je, dan. dok. odd.

Videotrak Avtomobilnost Nogomet - evropska liga: napoved kola Nogomet - evropska liga: Bayer : Porto, šestnajstina finala, prenos iz Leverkusna Nogomet na mivki - svetovno prvenstvo, pregled Ambienti Nogomet - evropska liga: vrhunci šestnajstine finala Slovenska jazz scena: Tone Janša Long Way Quartet Videotrak Nogomet - evropska liga: Bayer : Porto, šestnajstina finala, posnetek iz Leverkusna Info kanal

11.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, risanka Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka Tri mucke, risanka Govoreči Tom in prijatelji risanka Reka ljubezni, 2. sez., 51. del Sreča najde pot, 1. sez., 148. del Jutranja ptica, 1. sez., 43. del Jutranja ptica, 1. sez., 44. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 51. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 52. del Reka ljubezni, 2. sez., 52. del Sreča najde pot, 1. sez., 149. del Moja boš, 2. sez., 23. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 45. del Jutranja ptica, 1. sez., 46. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Dobri zdravnik, 2. sez., 13. del 24UR zvečer Ugrabljeni, 1. sez., 12. del Lucifer, 2. sez., 17. del Črni seznam, 5. sez., 15. del Dobri zdravnik, 2. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

07.55 08.05 08.20 09.15 10.05 11.00 11.55

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Na obisku… na Ginekološkoporodniškem oddelku SB Celje Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Mojca in medvedek Jaka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Gašper Poprijan Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Gašper Poprijan Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

20. februarja 2020

11.50 13.20 13.55 15.50 17.25 18.15 19.20 20.00 20.55 22.45 23.40 00.20 01.55 02.55 03.25 04.55

06.00 07.00 07.01 07.35

12.45 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.25 23.00 23.05 00.55 02.50 03.25

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:40 11:05 11:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:55 19:20 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:15 22:20 23:05 23:30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Izzivalci, EBU dok. film: Josephovi prvi koraki Počitniški krompir Mi 4je: Novi začetki, nem. nad., 6/6 Vojna in jaz: Calum, nem. igranodok. ser., 4/8 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

TV-izložba Vem!, kviz TV-izložba Čarovnija zvoka, kan. dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Pastirček, kratki dok. film Osvežilna fronta: Čas Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ema pred Emo Turizem 365: Vzhajajoči turizem Poljske in Makedonije Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Oskrbnik Sanšo, japonski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Crans Montane M. Dekleva - J. Pucihar: Zmaj v Postojnski jami, muzikal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Rasnova Rok'n'Band, posnetek koncerta Vitaminski dodatki - čudež ali utvara, britanska dok. odd.

Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Rasnova Videotrak Doktorica Fosterjeva (II.), brit. nad., 4/5 Potres, norveški film, 2018 Televizijski klub: Izziv: Človek Zadnja beseda!

Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Rasnova Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Naebe Videotrak Info kanal Alpsko smučanje: SP - veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Naebe

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, risanka Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka Tri mucke, risanka Govoreči Tom in prijatelji risanka Reka ljubezni, 2. sez., 52. del Sreča najde pot, 1. sez., 149. del Jutranja ptica, 1. sez., 45. del Jutranja ptica, 1. sez., 46. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 53. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 54. del Reka ljubezni, 2. sez., 53. del Sreča najde pot, 1. sez., 150. del Moja boš, 2. sez., 24. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 47. del Jutranja ptica, 1. sez., 48. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

24UR zvečer Eurojackpot Zasneženo srce, kanadski film Če ostanem, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Kmetijski razgledi Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Miš maš: Naredimo si pustno masko Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Izza Uratnik Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Jakobove poti Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Izza Uratnik Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Nedelja,

22. februarja

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Infodrom - Moje življenje: Čhavoro (Romi) 07.15 Lojzek, risanka 07.20 Rija in Krokodil, risanka 07.25 Mišo in Robi, risanka 07.30 Ernest in Celestinca, risanka 07.45 Marcelino Kruh in vino, ris.

08.05 Čudogozd: V kuhinji 08.20 Mladički, dok. ser. za otroke 08.30 Ribič Pepe: O samozavesti, odd. za otroke 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.00 Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser., 2/10 09.30 Male sive celice: OŠ Ormož in OŠ Naklo 10.15 Infodrom 10.30 Varuška nindža: Dobrodošli v Stanadižu, niz. nad., 1/10 10.55 Ugriznimo znanost: Recikliranje oblačil, odd. o znanosti 11.25 TV-izložba 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 21/22 15.55 Ekipa Bled, slov. nad., 5/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Hej, hej, Šapice!, ris.

18.45 Mandi, risanka 18.50 Vreme 18.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 EMA 2020 21.45 Poročila, Šport, Vreme 22.10 Sedmi pečat: Dheepan, fr. film 00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 01.25 Napovedujemo

04.00 Info kanal 04.55 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Naebe 05.55 Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, prenos iz Pjongčanga 07.10 Najboljše jutro 08.30 Alpski magazin 09.00 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), posnetek iz Naebe 10.25 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Crans Montane 11.15 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, prenos z Ljubnega 12.55 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), vključitev v prenos iz Rasnova 14.40 Biatlon - svetovno prvenstvo: štafeta (M), prenos iz Antholza 16.00 Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, posnetek iz Trondheima 17.00 Biatlon - svetovno prvenstvo: štafeta (Ž), posnetek iz Antholza 18.15 Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, posnetek iz Pjongčanga 19.00 Avtomobilnost 19.30 Videotrak 20.00 Ne, hvala, finski film, 2014 21.40 Zvezdana 22.30 Aritmični koncert - Prismojeni profesorji bluesa 00.10 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Rasnova 01.55 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Naebe 02.50 Videotrak 03.25 Info kanal 04.55 Alpsko smučanje: SP - slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Naebe

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.40 09.10 09.25 09.40 10.10 11.05 12.00 12.30 13.20 14.15 16.05 17.55 18.50 18.55 20.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tri mucke, ris.

Mala miška Mia, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris. Čebelica Maja, ris.

Viking Viki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 1. del Kuharski mojster, 8. sez.

Vrtičkanje Lepo je biti sosed, 2. sez., 11. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 12. del Willy 2, ameriški film Nepopisan list, slovenski film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija, ameriški film 22.30 Blondinka s Harvarda 2, am. film 00.15 Domov za praznike, ameriški film 02.05 Zvoki noči

8:30 8:55 9:00 9:40 11:10 12:10 12:15 13:10 14:40 15:30 16:00 17:30 17:35 17:55 18:00 18:30 18:35 18:55 19:05 19:10 19:55 20:00 20:30 21:55 22:00 23:00 23:20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš: Naredimo si pustno masko Jutranji pogovori 1 AKTUALNO z mag. Markom Mavcem, generalnim direktorjem Premogovnika Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Ptuj v Pustu: etnopovorka Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Sitnobe sitne, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala Dotiki gora: Črni vrh na Pohorju Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2733. VTV magazin 10 let ansambla Šaljivci, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel Popotniške razglednice: Jakobove poti Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

23. februarja

07.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 08.00 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.20 09.25 10.00 10.10 10.35 10.50 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 15.15 15.30 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 20.00 21.00 21.45 22.10 23.45 23.55 00.20 01.15

Živ žav Kravica Katka, risanka Profesor Baltazar, risanka Lojzek, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Žanov svet, risanka Sovice, risanka Trobka in Skok, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Reaktivčki: Brandenburška vrata, Nemčija, risanka Reaktivčki: Saharska puščava, Afrika, risanka Zmedi gre v Zakajzato: Gorjanov zobobol, risanka Muk, risanka Bacek Jon, risanka Odvratne rime, risani film Govoreči Tom in prijatelji, ris. Žogomet, avstral. nad., 10/13 TV-izložba Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Oskrba Slovencev v tujini Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme 20 let Veselih Štajerk TV-izložba Otok zoprnežev, niz. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme V imenu ljudstva, slov. nad., 4/8 Z Mišo Poročila, Šport, Vreme Ljubimca in diktator, niz.-brit. dok. film Za lahko noč: Romova usoda Frane Milčinski Ježek, Jani Kovačič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 04.55 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Naebe 05.50 Videotrak 06.45 Duhovni utrip 07.00 Koda: Združenje Frank je na Evropsko komisijo naslovilo pritožbo zoper Slovenijo 07.35 Ambienti 08.05 Glasbena matineja 08.05 Akademska folklorna skupina France Marolt: Velikan in pritlikavec 08.15 Slovenski ljudski plesi: Goriškega, Beneške Slovenije, Rezije (ob pustu) 08.55 Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, prenos iz Sončne doline 10.25 Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (Ž) superveleslalom, prenos iz Crans Montane 11.15 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos z Ljubnega 13.25 Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (Ž) - slalom, prenos iz Crans Montane 14.20 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), posnetek iz Naebe 14.55 Biatlon - svetovno prvenstvo: skupinski start (M), prenos iz Antholza 15.45 Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Mura, 21. kolo, prenos iz Domžal 18.10 Biatlon - svetovno prvenstvo: skupinski start (Ž), posnetek iz Antholza 18.55 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dinastije: Cesarski pingvini, koprodukcijska dok. ser., 2/5 20.50 Čista ljubezen - glas Elle Fitzgerald, nem. dok. odd.

21.45 Vikend paket 23.05 Zvezdana 00.00 Videotrak 00.55 Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Mura, 21. kolo, posnetek iz Domžal 02.45 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.40 09.10 09.15 09.30 09.45 10.00 10.55 11.50 12.40 13.35 15.25 17.10 18.50 18.55 20.00 22.05 00.00 01.50 02.50

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:20 13:50 14:30 17:30 17:55 18:00 18:30 18:35 19:55 20:00 21:15 21:25 22:55 23:20

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Mala miška Mia, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris. Čebelica Maja, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Viking Viki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 2. del Kuharski mojster, 8. sez.

Lepo je biti sosed, 2. sez., 13. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 14. del Zasneženo srce, kanadski film Blondinka s Harvarda 2, ameriški film Rojen v Jugi 24UR vreme 24UR Mi smo Millerjevi, ameriški film Sprehod po gozdu, ameriški film Nepopisan list, slovenski film Preverjeno, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Miš maš: Naredimo si pustno masko 2732. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2733. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Na obisku… na Ginekološkoporodniškem oddelku SB Celje Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Gašper Poprijan Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Izza Uratnik Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek,

24. februarja

06.30 07.00 09.05 09.20 09.35 09.55 10.20 10.45 11.00 11.15 11.50 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.20 15.50 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.40 01.05 02.00

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Izzivalci, EBU dok. film: Jaka: Vedno na dveh kolesih Počitniški krompir Mi 4je: Odkritja, nem. nad., 1/6 Mi 4je: V očeh drugih, nem. nad., 2/6 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

TV-izložba Vem!, kviz Onkraj avtističnega spektra, kan. dok. odd., 2017 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Sveto in svet: Sakralna glasba TV-izložba S-prehodi: Bojan Brezigar Rojaki Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe: O samozavesti, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetnost igre Baletni večer: Mednarodni koncert baletnih zvezd Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

25. februarja

06.20 07.00 09.05 09.20 09.35 09.55 10.20 10.45 11.00 11.15 11.45 13.00 13.35 14.25 14.40 15.00 15.15 15.45 15.50 15.55 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.55 20.00 20.45 21.55 22.00 23.05 02.55 03.20 04.15

04.00 06.00 10.30 11.00 11.15 11.30 12.25 14.00 15.10 16.00 16.50 17.50 18.55 19.20 20.00 20.50 21.50 23.15 23.50 00.20

Info kanal Napovedujemo Videotrak Infodrom - Moje življenje: Čhavoro (Romi) Zlatko Zakladko: Rdeče češnje rada jem Obzorja duha: Oskrba Slovencev v tujini Dobro jutro Vitanje v vesolju: Sunita, dok. f.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Ivica Buljan Skodelica kave, dok. film, 2016 Ljudje in zemlja, izob. odd.

Onkraj avtističnega spektra, kan. dok. odd., 2017 Nogomet - evropska liga: napoved kola Videotrak Od Rusije do Irana – prečkanje divje meje, potopis, 1/5 Victor Hugo – državni sovražnik, francoska nad., 1/4 Sicilija med ljubeznijo in sovraštvom, am. dok. film, 2018 Pobeg, kratki igrani film AGRFT Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.35 Ruby Mavrica, ris.

08.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.20 Reka ljubezni, 2. sez., 53. del 09.15 Sreča najde pot, 1. sez., 150. del 10.05 Jutranja ptica, 1. sez., 47. del 11.00 Jutranja ptica, 1. sez., 48. del 11.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 55. del 12.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 56. del 13.40 Reka ljubezni, 2. sez., 54. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 151. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 25. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 49. del 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 50. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

21.15 Dobri zdravnik, 2. sez., 14. del 22.10 24UR zvečer 22.45 Gospod, odpusti mi, 1. sez., 6. del 00.15 Črni seznam, 5. sez., 16. del 01.10 Dobri zdravnik, 2. sez., 14. del 02.05 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Zvoki noči

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 19:15 19:20 19:25 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:40 22:45 23:30 23:55

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2733. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Ptuj v pustu: urbana povorka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober večer, g. predsednik Regionalne novice, dnevno informativni program NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Sreda,

04.00 06.00 09.10 09.55 10.40 12.35 13.00 13.30 14.30 16.20 17.15 17.50 18.55 19.25 20.00 20.55 21.55 23.25 23.40 00.25 00.55 01.45

26. februarja

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Izzivalci, EBU dok. film: Ada: Preudarno s hrano Počitniški krompir Mi 4je: Dolga sobota, nem. nad., 3/6 Vojna in jaz: Romek, nem. igranodok. ser., 5/8 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

TV-izložba Vem!, kviz Od šolarja do vojaka, fr. dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Kanape - Kanapé, odd. za mlade Simfonorije, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Mili in Moli, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Smrtonosni dinozavri, angl. dok. ser., 2/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 22/22 Betonske sanje, dok. film, 2019 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 4. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.15 07.00 09.05 09.20

Info kanal Napovedujemo Videotrak Umetnost igre Dobro jutro Slovenski magazin Avtomobilnost Ema pred Emo EMA 2020 Judo: SP, posnetek iz Düsseldorfa Čas kurentov, dok. odd.

Od šolarja do vojaka, fr. dok. odd.

Moja soba: Saška in Robi, resničnostna odd.

Videotrak Prevzgojni tabor, fran. dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: dr. Dan Podjed Vrnitev na Itako, fran.-belg. f.

Kaj govoriš? = So vakeres?

Zadnja beseda!

Videotrak Judo: SP, posnetek iz Düsseldorfa Info kanal

04.00 06.00 09.25 10.20 11.00 11.30 13.00 14.05 15.40 16.45

09.35 09.55 10.20 10.45 11.00 11.15 11.45 12.00 13.00 13.35 14.20 14.35 15.10 15.40 15.50 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 20.05 21.55 22.00 22.50 23.35 00.05 00.30 01.30

19.10 19.50 20.00 20.55 22.00 22.55 00.00 00.40 02.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Izzivalci, EBU dok. film: Lachlan: Prav do vrha Počitniški krompir Mi 4je: Begunci, nem. nad., 4/6 Vojna in jaz: Vera, nem. dok. ser., 6/8 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

TV-izložba Vem!, kviz TV-izložba Skrivna zgodovina pletenja, kan. dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Z Mišo TV-izložba Osmi dan Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Rojaki TV-izložba Male sive celice: OŠ Ormož in OŠ Naklo Poročila ob petih, Šport, Vreme Biotopi: Biodiverziteta z Davorinom Tometom, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Zagros, kurdski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: Midge Ure Biotopi: Biodiverziteta z Davorinom Tometom, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Koda Kanape - Kanapé, odd. za mlade Dobro jutro Betonske sanje, dok. film, 2019 Vikend paket Kitajski van Goghi, kopr. dok. odd.

Nogomet - državno prvenstvo: Mura : Maribor, 22. kolo, prenos iz Murske Sobote Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: V objemu glasbe in baleta na TVS, glasb. dok. odd.

Moje mnenje Deklina zgodba (I.), am. nad., 8/10 Kustosova soba; Igor Zabel: kako narediti umetnost vidno?, dok. f.

Videotrak Nogomet - državno prvenstvo: Mura : Maribor, 22. kolo, posnetek iz Murske Sobote Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.35 Ruby Mavrica, ris.

08.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.20 Reka ljubezni, 2. sez., 54. del 09.15 Sreča najde pot, 1. sez., 151. del 10.05 Jutranja ptica, 1. sez., 49. del 11.00 Jutranja ptica, 1. sez., 50. del 11.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 57. del 12.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 58. del 13.40 Reka ljubezni, 2. sez., 55. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 152. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 26. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 51. del 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 52. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

21.20 Dobri zdravnik, 2. sez., 15. del 22.15 Preverjeno 23.15 24UR zvečer 23.50 Lucifer, 2. sez., 18. del 00.45 Črni seznam, 5. sez., 17. del 01.40 Dobri zdravnik, 2. sez., 15. del 02.30 24UR zvečer, ponovitev 03.05 Zvoki noči

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.35 Ruby Mavrica, ris.

08.05 Ghost Mecard žogice, ris.

08.20 Reka ljubezni, 2. sez., 55. del 09.15 Sreča najde pot, 1. sez., 152. del 10.05 Jutranja ptica, 1. sez., 51. del 11.00 Jutranja ptica, 1. sez., 52. del 11.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 59. del 12.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 60. del 13.40 Reka ljubezni, 2. sez., 56. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 153. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 27. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 53. del 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 54. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

21.10 Dobri zdravnik, 2. sez., 16. del 22.05 24UR zvečer 22.40 Pogumni, 1. sez., 1. del 23.35 Lucifer, 3. sez., 1. del 00.30 Črni seznam, 5. sez., 18. del 01.25 Dobri zdravnik, 2. sez., 16. del 02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

8:30

8:30

8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 15:30 16:00 16:05 17:15 17:20 19:20 19:25 19:50 19:55 20:00 20:30 20:50 22:10 22:15 22:20 23:05 23:35

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Dober večer, g. predsednik Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Napovedujemo Ptuj v pustu: mednarodna povorka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tjaž Marin, tolkala Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo 2734. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Anina pot 10 let ansambla Šaljivci, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tjaž Marin, tolkala Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:15 13:15 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 19:05 19:10 19:35 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:00 23:25

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2734. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Ptuj v pustu: mednarodna povorka Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Ptuj v Pustu: otroška povorka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miša Časl, flavta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku… pri Jožetu Čakšu iz Šmarja pri Jelšah Regionalne novice POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miša Časl, flavta Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Naš čas, 20. 2. 2020, barve: CMYK, stran 21

KARLOVŠEK, Igor od – Odrasli 821.163.6 – Slovenski družbeni romani Vir: www.emka.si Tik po osamosvojitvi je zakotni slovenski kraj, Jurklošter, prizorišče surovega strelskega obračuna. Osrednji krivec zanj postane računalničar Peter Prah, ki je sicer tisto noč preživel z mladoletno natakarico Ano. Kljub trdnemu alibiju ga, nedolžnega, obtožijo napeljevanja k streljanju, za slednje pa obtožijo zapitega komunalnega delavca Draga Hrova-

Sodišče ni kronika nekega časa, temveč je pripoved o različnih oblikah ljubezni, o mejah prijateljstva, predvsem pa o tem, kako so meje med dobrim in zlim, med etičnim in neetičnim, med pravilnim in napačnim lahko izjemno tanke in zabrisane – in vedno tudi individualno pogojene. Sodišče je nedvomno eden izmed Karlovškovih ustvarjalnih vrhuncev.

JUHANT, MARKO: Recepti v vzgoji od – Odrasli 37 – Vzgoja in izobraževanje Vir: www.emka.si V knjigi so kratki in jedrnati napotki, kako ravnati v specifičnih vzgojnih situacijah; pogosto s poudarki, ki zagotovijo delovanje takega pristopa. Postopek mora biti izpeljan natančno in skladno z otrokom in staršem, ki recept uveljavlja

VELENJE Četrtek, 20. februar 8.00 17.00

17.00 19.00

19.19 20.30

Parkirišče pri bazenu Rajhovka (UNI 3 - I) Dom kulture Velenje, velika dvorana Jure Godler & Tilen Artač stand up, komedija, dodatna predstava Vila Herberstein Kulinarična delavnica: Domače testenine Dom kulture Velenje, velika dvorana Jure Godler & Tilen Artač stand up, komedija, razprodano!

Knjižnica Velenje, preddverje Jaz in ti, drugi in mi: Resničnostni pogovor Aleša Črniča z Mišo Molk Max klub Velenje Šalamon/Matković/Kranjčan Trio, koncert Max klub Jazz festivala

Petek, 21. februar 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, krožek 19.00 Klub eMCe plac Odprtje razstave Laure Ikić: »Kir treš« 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Avdicija, komedija Špas teatra 20.00 Klub eMCe plac Plays pub quiz 20.00 Hotel Paka Seks po slovensko, monokomedija Vida Valiča

Sobota, 22. februar ta. Prah najame odvetnika Domna Dimca, dobrega prijatelja Mateja Žigarta – tožilca, ki zastopa obtožbo v kazenskem postopku. Proces traja dvajset let in Peter Prah je kljub odvetnikovim naporom obsojen. Ob osrednji zgodbi potekajo še vzporedne zgodbe, v središču vseh pa je sodišče. Novi roman Igorja Karlovška je večplasten; je roman o slovenski tranzicijski in posttranzicijski stvarnosti, predvsem o tistih njenih segmentih, ki dnevno zapolnjujejo naše medije: delovanje sodstva, denacionalizacijska vprašanja, sistemska korupcija, bančne luknje. Pri tem so v središču avtorjevega zanimanja posamezniki, ki nezavedno, nehote ali pa po igri naključij zdrsijo v zanje bolj ali manj tuje, uničujoče kolesje nekega sistema. Karlovškov pristop tematikam je vse prej kot predvidljiv ali enostranski in je prefinjeno analitičen: pred bralcem v preletu osebnih, družinskih zgodb brezkompromisno, toda občuteno in s posluhom za humor razgrinja vzroke za to, da je Slovenija danes tam, kjer je. Vendar

21

PRIREDITVE

20. februarja 2020

7.00

Avtobusna postaja Velenje Suho Rušje - turna smuka (PD Velenje) 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica 21.00 Klub eMCe plac Pustovanje

in uporablja, zato recepti. Ob napotkih so razlage s primeri, zakaj je treba tako ravnati. Knjiga zajema nasvete za predšolsko obdobje, šolarje na začetku šolanja in za mlajše ter starejše najstnike. Že sam pregled kazala je bralcem vznemirljiv, saj je ob težavi izpisan recept, ki usmerja mišljenje in dejanja staršev. Marko Juhant je specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti. Svoje izkušnje in spoznanja na področju dela z otroki prenaša na učitelje, vzgojitelje, starše in otroke v obliki predavanj s konkretnimi in praktičnimi primeri, ki jih črpa iz vsakodnevnega življenja. V šoli sta mu bila najljubša odmor in telovadba, danes pa čas najraje preživlja v naravi.

Nedelja, 23. februar 10.00 Velenjski grad Nedeljsko muzejsko druženje z otroki: Pust v Litvi 13.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje

Vegetarijansko kosilo za zdravje in druženje 13.00 Klub eMCe plac Di(v)jaške počitnice, druženje ob igrah

Vlado Vrbič: Prestreljene sanje, predstavitev knjige 20.30 Max klub Velenje Nasheet Waits Equality, Glasbena ponujanja 2020

Ponedeljek, 24. februar

Sreda, 26. februar

9.00

6.00

Knjižnica Velenje, študijska čitanica Lego robotika in programiranje, delavnica 10.00 Večgeneracijski center Planet generacij Zimske počitniške igrarije 10.00 in 11.00 Galerija Velenje Montessori urice, delavnice, obvezne prijave 10.00 Vila Rožle Zimske počitnice v Vili Rožle, ustvarjalne delavnice, Gledališče za poredne mulčke …

17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Pustna ustvarjalna delavnica 20.30 Max klub Velenje Dugh Hammond Trio, Glasbena ponujanja 2020

Torek, 25. februar 10.00 in 11.00 Galerija Velenje Montessori urice, delavnice, obvezne prijave 10.00 Vila Rožle Zimske počitnice v Vili Rožle, ustvarjalne delavnice, Gledališče za poredne mulčke …

15.00 Graška Gora, športno igrišče Pustno srečanje in pokop pusta 16.30 Titov trg Pustna povorka 17.00 Rdeča dvorana Pustno rajanje Pust, pust, krivih ust!

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Iz čustvene stiske s tapkanjem do notranjega miru, delavnica z Janjo Rednjak 18.00 Muzej Velenje Klepet pod arkadami: Jožica Grobelnik 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje

Velenje, 21. februarja – Jutri ob 19. uri bodo v Galeriji Velenje odprli fotografsko razstavo mlade velenjske ustvarjalke na področju digitalnih medijev Laure Ikić, ki je spontane utrinke iz življenja v okolici, zabeležene med vsakdanjim zaznavanjem ljudi in okolja, združila pod naslov Kir treš. 🔲

Gisaengchung, drama, triler, 132 minut (Južna Koreja) Režija: Bong Joon-ho Igrajo: Song Kang-ho, Lee Sun-kyun, Cho Yeo-jeong, Choi Woo-shik, Park So-dam, Lee Jung-eun Sobota, 22. 2., ob 21.05

FANTAZIJSKI OTOK Fantasy Island, animirana komična avantura,sinhronizirana v slovenščinoo, 95 minut ( ZDA, Kanada) Režija: Jeff Wadlow Glasovi: Lucy Hale, Maggie Q, Portia Doubleday, Charlotte McKinney, Kim Coates Sobota, 22. 2., ob 19.00 Nedelja, 23. 2., ob 20.00

GOSPOD LINK: V ISKANJU IZGUBLJENEGA DOMA Missing Link Animirana komična avantura,sinhronizirana v slovenščinoo, 95 minut ( ZDA, Kanada) Režija: Chris Butler Glasovi: Mirko Medved, Aleksander Golja, Tina Ogrin, Sašo Prešeren, Peter Urbanc, Kaya Solo Sobota, 22. 2., ob 17.00 Nedelja, 23. 2., ob 16.00 – otroška matineja

MLEKO Héraðið, komična drama, 92 minut (Islandija, Nemčija, Francija, Danska) Režija: Grímur Hákonarson

ŠOŠTANJ Četrtek, 20. februar

tf

Igrajo: Arndís Hrönn Egilsdóttir, Sveinn Ólafur Gunnarsson, Sigurður Sigurjónsson, Hinrik Ólafsson Sobota, 22. 2., ob 20.15 – mala dvorana Nedelja, 23. 2., ob 19.00 – mala dvorana

SINONIMI Synonymes, komična drama, 123 minut (Francija, Izrael, Nemčija) Režija: Nadav Lapid Igrajo: Tom Mercier, Quentin Dolmaire, Louise Chevillotte Sobota, 22. 2., ob 18.00 – mala dvorana Nedelja, 23. 2., ob 16.30 – mala dvorana

DNEVNIK DIANE BUDISAVLJEVIĆ Zgodovinska biografska drama, 88 minut (Hrvaška, Slovenija, Srbija) Režija: Dana Budisavljević Igrajo: Alma Prica, Igor Samobor, Mirjana Karanović, Ermin Bravo, Krešimir Mikić, Areta Ćurković, Vilim Matula, Jerko Marčić, Krunoslav Šarić, Biserka Ipša Nedelja, 23. 2., ob 18.00

PREKLA Dilda, Vojna drama, 137 minut (Rusija) Režija: Kantemir Balagov Igrajo: Viktoria Mirošničenko, Vasilisa Pereligina, Andrej Bikov, Igor Širokov, Konstantin Balakirev Ponedeljek, 24. 2., ob 20.00 – mala dvorana/ filmsko gledališče

Ponedeljek, 24. februar 18.00 Kulturni dom Šoštanj Predstavitev romana o pesniku Karlu Destovniku- Kajuhu, Prestreljene sanje, avtorja Vlada Vrbiča

ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 23. februar 15:00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Otroško pustovanje

Ponedeljek, 24. februar 10.00 Dvorana Marof Otroške počitniške delavnice 14:00 Hiša mladih – sejna soba Brezplačna učna pomoč – angleščina za otroke

Torek, 25. februar 10.00 Dvorana Marof Otroška pustna zabava

Sreda, 26. februar 10.00 Dvorana Marof Otroške počitniške delavnice

Lunine mene

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga

Petek, 21. februar 18.00 Pri Žlebniku Branje v spomin Karla Destovnika Kajuha

Sobota, 22. februar X

Gaberke Pohod po Gaberški poti 15.00 Od Gorenja IPC (Patrija

CITY CENTER Celje

Laura Ikić: Kir treš

PARAZIT

Avtobusna postaja Velenje Horvatove Stopnice (PD Velenje Potepanje ob sredah) 9.00 Center za družine Harmonija Društva NOVUS Slabe prehranske navade otrok, delavnica 9.00 in 11.30 Vila Rožle Počitniške delavnice Lego robotike 10.00 Galerija Velenje V igri senc, počitniške likovne delavnice 10.00 Vila Rožle Zimske počitnice v Vili Rožle, ustvarjalne delavnice, Gledališče za poredne mulčke …

16.00 Pod Šaleškim gradom Pokop pusta Pepija 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Menjalnica domačih semen 17.30 AZ Ljudska univerza Velenje Odnos do sebe in okolice, delavnica z Bojanom Krevhom 20.30 Galerija Velenje Femi Temowo z gosti, Glasbena ponujanja 2020

dobencinskega servisa) 67. mednarodni Karneval pust šoštanjski po karnevalu Športna dvorana Šoštanj Velika maškarada z nagradami za najboljše maske (nagr. sklad 1500 €)

• Vsak četrtek – BIO TRŽNICA • Vsak petek - od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 23.2. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice – Jaz sem prva!

Zadnja sem jaz!

POČITNIŠKI KINO LEDENO KRALJESTVO II Frozen 2, sinhronizirana animirana pustolovščina, 104 minute (ZDA) Režija: Chris Buck, Jennifer Lee Slovenski glasovi: Srđan Milovanović, Andrej Kušar,Gregor Vidmar, Jakob Lun Brajnik, Luka Rupert, Maša Tiselj Ponedeljek, 24. 2., ob 17.00 sinhroniziran

JEŽEK SONIC Sonic the Hedgehog, družinska akcijska avantura, 100 minut (Kanada, ZDA, Japonska) Režija: Jeff Fowler Igrajo: Jim Carrey, James Marsden, Neal McDonough, Adam Pally, Breanna Watkins Ponedeljek, 24. 2., ob 19.00

TAČKE NA PATRULJI: PRIPRAVLJENI, DIRKA, REŠEVANJE! Paw Patrol: Ready, Race, Rescue!

Sinhronizirana animirana pustolovščina3 risanke, 64 minut (Kanada) Režija: Charles E. Bastien Slovenski glasovi: Rok Mlinar, Vesna Slapar, Katarina Bordner, Lija Trunkelj, Uroš Buh, Maša Tiselj Torek, 25. 2., ob 17.00 - sinhroniziran

KLIC DIVJINE Call of the Wild, pustolovski film, 105 minut (ZDA) Režija: Chris Sanders

23. februarja, ob 16:32, prazna luna (mlaj)

• Pustovanje, 22.2. in 25.2.

• Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb – • 23.2. Pravljična zmešnjava v izvedbi otr. gledališča Marindolus Celje.

• Vsak dan praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.

Igrajo: Harrison Ford, Dan Stevens, Omar Sy, Karen Gillian, Bradley Whitford Torek, 25. 2., ob 19.00

SVET IGRAČ 4 Toy Story 4, animirana komična avantura, 100 minut (ZDA) Režija: Josh Cooley Slovenski glasovi: Aljaž Jovanović, Gasper Jarni, Nina Valič, Jure Mastnak, Goran Hrvačanin Sreda, 26. 2., ob 17.00, 3D – sinhroniziran

DOOLITTLE Družinska komična avantura, 101 minuta (ZDA) Režija: Stephen Gaghan Igrajo: Robert Downey Jr., Antonio Banderas, Michael Sheen, Jim Broadbent, Jessie Buckley Sreda, 26. 2., ob 19.00

PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI Pat a Mat: Zimní radovánky, animirana komedija brez teksta, 73 minut (Češka) Režija: Marek Beneš Četrtek, 27. 2., ob 17.00 – brez teksta

VOJNA ZVEZD: VZPON SKYWALKERJA Star Wars: The Rise of Skywalker Akcijski spektakel, 141 minut (ZDA) Režija: J.J. Abrams Igrajo: Kelly Marie Tran, Domhnall Gleeson, Adam Driver, Keri Russell, Joonas Suotamo Četrtek, 27. 2., ob 19.00, 3D

Naš čas, 20. 2. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

20. februarja 2020

Nagradna križanka Manualna terapija

RADIO VELENJE

Manualna terapija Nakupovalni center Velenje Kidričeva 2 b E: alenkaking@gmail.com

T: 051 348 191

• BOLEČINA V VRATU • BOLEČINA KRIŽA • SINDROM KARPALNEGA TUNELA • MIŠIČNA UTRUJENOST • IŠIAS • GLAVOBOL • TEŽAVE S SKLEPI • TENIŠKI KOMOLEC • ŠPORTNE POŠKODBE

Storitve: • Osteopatske, manipulacijske in artikulacijske tehnike • Analiza telesne drže • Miofascinalne tehnike • Globinska masaža • Trigger point terapija • Manualna limfna drenaža • Nevromišični taping Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Manualna terapija«, najkasneje do ponedeljka, 2. marca.

Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

VOZILA AVTOPRIKOLICO s streho, prodam. Gsm: 031 547 364 ali tel.

03 588 18 46.

NEPREMIČNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča.

Gsm: 031 878 200.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

SEKULAR za obžagovanje lesa (komplet) in sekular za žaganje drvi, prodam. Gsm: 031 547 364 ali tel. 03 588 18 46.

DVE STROPNI okrogli viseči luči, nemška znamka Koziol, moderen retro izgled, grla E27, prodam za 30 €.

Gsm: O41 692 995 SENO in otavo v koskah, prodam. Menjam tudi za drva.

Gsm: 041 780 231.

SENO v kockah, prodam.

Gsm: 070 478 802.

CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nikoli nerabljena, 2000 litrov. Prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121 GUMIJASTI tepihi za Nissan Pathfinder, model 2013. Dobro ohranjeni, originalni, prodam za 20 evr. Gsm: O4I 692 995

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, cena 7,40 €/ kom, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 23. 2. 2020, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Sprejemamo tudi naročila.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, DESNI BREG, 80,4 m2, zgrajeno l. 2010, 1/2 nad., 2 garažni parkirišči, atraktivna lokacija. ER: EI v izdelavi.

Cena: 139.000 €.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 22. 2. in 23. 2. 2020, Robert Kralj, dr. dent. med.;

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

ČETRTEK, 20. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 21. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 22. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 23. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 24. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 25. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 26. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 10. do 16. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 10. do 16. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, KERSNIKOVA, 68,9 m2, zgrajeno l. 1965, 3/5 nad. ER: EI v izdelavi. Cena: 89.000 €.

Zdravniški nasveti na Radiu Velenje: gost primarij Janez Poles, dr. med., specialist interne medicine- kardiolog iz Bolnišnice Topolšica.

Tema: srčne bolezni pri starejših

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 10. do 16. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. do 16. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 20. 2. 2020, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

20. februarja 2020 Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih:

POGREBNA SLUŽBA

GIBANJE prebivalstva

• • •

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

UE Velenje

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POROKE

22. 2. in 23. 2. 2020, Robert Kralj, dr. dent. med.;

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

SMRTI • MEDVED FRANČIŠKA, roj. 1934, Velenje, Goriška cesta 44, umrla 8.2.2020 • GREBENŠEK HELENA, roj. 1936, Velenje, Cesta v Bevče 27, umrla 10.2.2020

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 6. februarja 2020, so: Olga Filipič, Ravne 42 / A, 3325 Šoštanj; Franjo Potočnik, Podkraj 10, 3320 Velenje; Martina Seme, Gregorčičeva 20, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdila o nagradi po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: UGODNO V OSMICI

V SPOMIN ZAHVALA Poslovila se je naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta

ADOLFU LIPNIKU (1925–2020)

FRANČIŠKA MEDVED 4. 8. 1934 – 8. 2. 2020

prejemniku visokega občinskega priznanja leta 2010 grba Mestne občine Velenje

Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.

So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.

Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje

Vekovečna dragih je bližina.

Smrt je le združitve návečer.

Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir.

(M. Kačič)

V nedeljskem jutru se ni več prebudil ljubljeni

Goriška 44, Velenje Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih naše najglobje žalosti in slovesa stali ob strani in sočustvovali z nami. Najlepša hvala družabnici, gospe Andreji Šerbec, za dolgoletno pomoč in oporo naši mami. Iskrena hvala vodstvu in celotnemu osebju Centra starejših Zimzelen v Topolšici za vso nego, skrb in srčno pozornost, ki jo je bila naša draga mama deležna v letih bivanja v domu. Hvala tudi gospodu dekanu Jožetu Pribožiču za redne obiske pri mami in opravljen cerkveni obred ter govorniku gospodu Dragu Kolarju.

Mama je ljubezen in ljubezen je večna. Žalujoči vsi njeni.

DOLFE LIPNIK 1925 – 2020 Ko v večnost odhaja naš oče, dedek, pradedek in brat le srce naj tiho zajoče, zapoje z njim še enkrat pesem, ki vrača spomine in zdravi srca bolečine.

(Dolfe Lipnik)

ZAHVALA

Zadnje slovo bo v soboto, 22. 2. 2020, ob 14. uri na pokopališču v Škalah. Žara bo od 11. ure naprej v poslovilni vežici.

Prehitro nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in tast

ALOJZ KRIČEJ

Žalujoči: žena Vida, sin Adi in hči Tanja z družinama ter ostalo sorodstvo.

1945–2020 Iz majhnih vejic ogenj netiš, kot silna luč v daljavi svetiš.

Vse stvari v kot postaviš, in se na dolgo pot odpraviš.

V SPOMIN

Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje, Godbi veteranov UNI3 in govornikoma.

Zahvaljujemo se tudi Urgentni ekipi ZD Velenje, posebej zdravnikoma Kajtni in Planku, osebju bolnišnice Celje, župniku, pogrebni službi Usar in vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob stani in nam pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči žena Dora, hči Katja z družino in sin Marko z družino.

MARIJA ŠUSTER 10. 5. 1929 – 22. 2. 2016

ZAHVALA Hvala vsem, ki niste pozabili.

Z žalostjo v srcu sporočamo, da se je poslovil

V SPOMIN Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.

S. Gregorčič

ALEKSANDER – SANDI ZRIMŠEK

ANTON KOŠIR 7. 5. 1936 – 7. 2. 2020 Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Hvala za izrečeno sožalje in pozornost.

Minilo je že 9 let, odkar te ni.

Pogrešamo te.

Vsi tvoji

Žalujoči vsi njegovi.

Naš ­čas, 20. 2. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 24

67. Pust Šoštanjski pripravljen!

Danes prevzame oblast in občinsko blagajno Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Po več kot dva meseca dolgih temeljitih pripravah je v Šoštanju vse pripravljeno na sobotni (22. februarja) 67. karneval z naslovom Pust Šoštanjski, ki ga organizira Turistično-olepševalno društvo Šoštanj. Začel se bo ob 15. uri. Pustna povorka bo tokrat (zaradi prenove Trga bratov Mravljakov) pot začela pri Gorenju IPC in krenila po Primorski ter Levstikovi cesti do bencinskega servisa. Osrednja tribuna bo pri pošti.

Pustni povorki bo takt dajal Pihalni orkester Zarja, v njej bodo zagotovo Tresimirji, Koši šoštanjski, Vlak smrti, pripravljene so pustne ekipe iz Šentvida, Skornega, Lajš, Pristave, Vitezi Šaleški iz Šaleka, pa Pust Mozirski, etnografsko društvo Korantov duh Ptuj, koranti iz Vidma pri Ptuju, skupina iz Dobove, Navalovci iz Zagorja ob Savi … Mednarodno zastopstvo prihaja iz Sračincev in Splita (Hrvaška), Rakovice, Vrnjačke Banje, Šabca (Srbija), Strumice (Makedonija), Morgane (Italija) … Posebna gosta karnevala bosta Andrej Klasinc, predsednik FECC za Slovenijo, in 17. princ ptujskega karnevala baron Jakob Zekl Videmski z gardo.

Pust Šoštanjski je nekaj pustnih dolžnosti že opravil. V soboto, 15. februarja, je sodeloval na otvoritveni povorki na Ptuju, uradni evropski karnevalski prestolnici (maja bo gostila 40. kongres Federacije evropskih karnevalskih mest). Na otvoritveni povorki se tradicionalno predstavijo etnografski pustni liki in maske z Dravskega in Ptujskega polja, iz drugih slovenskih krajev s karnevalsko tradicijo in iz tujine. Pust Šoštanjski je sodeloval s Tresimirji in Koši šoštanjskimi ter pusti iz Lajš in Šentvida.

Na današnji debeli četrtek (20. februarja) bo zadnje zborovanje Pusta Šoštanjskega. Na njem se bo mastil s svinjsko glavo, klobasami, vinom in krofi. Obiskal bo Vrtec Šoštanj in podjetja s sedežem v občini, se nasmihal

nekaj obveznosti: v ponedeljek, 24. februarja, in torek, 25. februarja, sodelovanje na karnevalih v Vidmu pri Ptuju in Mozirju, v sredo, 26. februarja, pokop pusta (ob 16. uri pri krivem mostu čez Pako v Šoštanju) in zadnji dan

🔲

Jasmina Škarja

Mozirje – Danes (v četrtek) začenjajo pustne šege in običaje tudi v Mozirju. Pustovanje ima tu že več kot 120-letno tradicijo.

Avtohtonost in izvirnost pustnih šeg v Mozirju sta pripomogla, da se je kraj leta 1999 zapisal med evropska karnevalska mesta (FECC). Karnevalski sprevod, v katerega je vključena vsaj ena ali celo več krajevnih zgodb iz preteklega leta, je postal eden ključnih elementov pustnega dogajanja, zagotavljajo mozirski pustnaki.

Za norčavo druženje na »debeli« četrtek je značilno podeljevanje trških pravic priseljencu, ki je v aktualnem obdobju največ prispeval k razvoju Mozirja. Letos bodo te pravice podelili Kristini

Skornšek. Jutrišnji dan bo namenjen glasbeni zabavi, soboto pa bodo zaznamovali pustnaki z obiskom drugih krajev v Zgornji Savinjski dolini. V nedeljo se bodo pustnaki v maskah na mozirskem trgu zbrali že navsezgodaj in se podali na obhod trške meje, popoldne pa bo tudi letos popestrila otroška maškarada.

Ponedeljkovo okol’ofiranje ansambla 'Boj se ga' se bo (tako kot običajno) prevesilo v pustni torek, ko bodo maske prevzele oblast na občini. Višek dogajanja bo torkova popoldanska tradicionalna karnevalska povorka na trgu Mozirja, na kateri sodelujejo tudi maske iz tujine. Letos pričakujejo sedem tujih skupin,

prisotnost so prvič obljubili tudi Kungoški parklji. Na karnevalu seveda ne bodo obšli vsega, kar »muči« Zgornjesavinjčane. Med drugim bodo ustanovili Mozirsko vardo, katere člani ne bodo nosili pušk, ampak frače za kobilice. S tem samozaščitnim orožjem – kot ga je imenovalo Pustno gobezdalo Robert Kremenak – bodo ukrepali tam, kjer je država najbolj odpovedala na njihovem območju: v zdravstvu, policiji …

Aktualna tema bo še koronavirus. V sredo bodo na Pekovih lavah v Mozirju pusta pokopali in prebrali njegov testament. 🔲

tp

Želijo vsaj toliko mask kot lani

V soboto je Pust šoštanjski sodeloval na otvoritveni povorki na Ptuju, njihov šef Peter Radoja pa sedel na častni tribuni veljakov: 3. vrsta, drugi z leve. (Foto: arhiv društva)

sponzorjem in prevzel občinsko oblast in občinsko blagajno.

Jutri (v petek, 21. februarja) bo pričakal in namestil prve karnevalske skupine, pogostitev za predstavnike teh skupin bo pripravil predsednik TOD Šoštanj Peter Radoja.

Pred začetkom karnevala bo v soboto ob 13.30 v Muzeju usnjarstva na Slovenskem tradicionalni županov sprejem predstavnikov skupin, po karnevalu pa bo v Športni dvorani Šoštanj maškarada z izborom najlepših skupinskih mask. Nagrade: med najlepše bodo razdelili 2.000 evrov ob opolnoči.

Pust Šoštanjski pa po karnevalu in maškaradi ta mesec čaka še

letošnjega februarja, 29., nastop na karnevalu v Dobovi.

Za tem ga čakajo poletna gostovanja. Pust Šoštanjski je povabljen na karnevale na Hrvaškem, v Srbijo, Črno goro, Makedonijo, 🔲 Avstrijo in Italijo.

Pustna povorka bo pot začela pri Gorenju IPC in krenila po Primorski ter Levstikovi cesti do bencinskega servisa. Osrednja tribuna bo pri pošti. Med karnevalom bosta cesti za promet zaprti, prav tako bodo za promet zaprte tudi vse vpadnice na traso karnevala.

Ko so trgovci sami mladi ljudje Na Šolskem centru Velenje je v sodelovanju s Šolo za storitvene dejavnosti lansko leto zaživela prava dijaška prodajalna z rabljenimi oblačili. Dijaki, bodoči prodajalci, se učijo prodajati, delajo inventure, zlagajo in ponujajo blago ter se v vlogi prodajalcev zraven veliko naučijo, razloži Maša Kolšek, ki dijake poučuje o tekstilu. »Oblačila prodajamo po simbolični ceni, nekatera tudi recikliramo, predvsem pa smo veseli, da je zanimanje tako dijakov, učiteljev kot občanov precejšnje.« Kolškova pove, da je trenutno največ povpraševanja po večernih in maturantskih oblekah, ker se bliža maturantski ples in si marsikdo ne more privoščiti, da bi si kupil kaj novega ali pa namenil precej denarja za nakup nove obleke. »So pa dekleta bolj pogoste obiskovalke prodajalne, v kateri se najde vse – od bund, torbic, hlač, oblek itd. Želimo si, da bi se povezati tudi z osnovnimi šolami in razredniki, da bi za našo prodajalno izvedeli in bi po dogovoru poslali dijake, tudi ogrožene družine po brezplačna oblačila,« še razloži Kolškova.

Z Mozirsko vardo nad mučne težave

»Ne samo dijaki in učitelji, tudi občani, sosedje in prijatelji nas obiskujejo.«

»Oblačila nosijo k nam ne samo iz Velenja, tudi od drugod. Odprto imamo trikrat tedensko, v ponedeljek, torek in četrtek med 12.30 in 14. uro.«

Šmartno ob Paki – Prizadevne članice Društva prijateljev mladine Šmartno ob Paki bodo tudi letos poskrbele za pustno razpoloženje v tamkajšnjem okolju. V nedeljo, 23. februarja, ob 15. uri bodo v dvorani šmarškega kulturnega doma pripravile otroško maškarado.

Andreja Krajnc, predsednica

društva, je povedala, da bodo (tako kot lani) tudi tokrat na otroški maškaradi izbirali najlepšo družinsko masko, vsak »našemljen« otrok bo prejel majhno darilce, vse bo zabaval duo Opala. Poskrbeli bodo še za sok in krofe, za katere bodo pobirali prostovoljne prispevke. Pred začetkom rajanja se bodo vse maske lahko predsta-

vile na povorki v središču kraja.

Lani so glavne organizatorke udeleženci otroškega pustnega rajanja spoznali po kostumih zaspančic, letos si bodo nadele kostume v obliki kart. »Želimo si, da bi se dogodka udeležilo vsaj toliko maškar kot lani. To pa je blizu 50,« je še dejala Krajnčeva. 🔲

tp

Ustvarjalne in zabavne počitnice Šmartno ob Paki – Tako kot minula leta bo tudi letos za počitniško dogajanje v občini Šmartno ob Paki poskrbel tamkajšnji javni zavod Mladinski center. Organizatorji zagotavljajo, da so pripravili ustvarjalne in zabavne aktivnosti. Te bodo potekale od ponedeljka, 22., do petka, 28. februarja, od 10. do 12. ure.

Ponedeljkova delavnica bo pustno obarvana, saj si bodo lahko udeleženci na njej po svojih željah izdelali in okrasili pustne maske.

Dan kasneje bo pustna zabava,

na kateri se bodo najbolj živahne in pogumne maske lahko preizkusile v plesu ali karaokah. Čas jim bo zagotovo hitro minil tudi ob igranju zanimivih družabnih iger. Na sredini delavnici se bodo prepustili domišljiji in spominu na dišečo pomlad. Prebujanje narave, zelenje, cvetje in nežni sončni žarki bodo navdih na ustvarjalni delavnici, na kateri bodo izdelovali drobne pozornosti za najpomembnejše ženske v njihovem življenju. Četrtkovo delavnico bodo organizirali v sodelovanju z Dru-

štvom Novus iz Velenja. Zadnji počitniški dan pa se bo odvila še delavnica LEGO robotike, ki jo bodo izvedli Mali ustvarjalci. LEGO delavnica je v Šmartnem ob Paki vedno dobro obiskana. Nanjo organizatorji vabijo otroke, stare od 6. leta dalje, da spoznajo robotiko in programiranje s pomočjo večno priljubljenih LEGO kock. Dodajajo še, da je delavnica primerna za začetnike in tudi tiste, ki so se je kdaj že udeležili, saj bo potekala v več skupinah. 🔲

tp

Pesnik s pesmijo prebudi besede v življenje, da cvetijo in zvenijo …

Velenje – Enajsto leto že zveni čudovita pesem in recitali vseh, ki jih povezuje Mavrica prijateljstva. V Domu kulture Velenje smo poslušali poezijo Franceta Prešerna in Borisa A. Novaka, ki so jo po scenariju Marije Glinšek pripovedovali učenci osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja. V počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika so prepevali otroci, na odru pa smo se veselili lepe pesmi z

Domskimi kerlci Doma za varstvo odraslih, Lastovk univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje, Vokalne skupine Vrtca Velenje in Pevske skupine učiteljev osnovne šole Antona Aškerca Velenje.

Vsi, ki smo prireditev poslušali, smo si enotni, da je ob vseh tegobah, pesem tisto, kar nas potolaži in navdaja z upanjem. In Neja, Miha, Isak, Leon ter Katja

in Boštjan so nas prepričali, da mladi imajo znanje in znajo skupaj s sošolci narediti prireditev, ki povezuje generacije, ki navdihuje in prepriča, da se pesniki niso zaman trudili jezika približati ljudem. Kot je rekel mladi recitator: »Ljudje pri besedovanju sploh ne opazijo besed, zato besede izvedejo kot samotne in žalostne, pesnik pa …« 🔲

M. Skrt