07 2021

Naš čas, 25. 2. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (2/17 °C), soboto (2/13 °C) in nedeljo (0/10 °C) bo pretežno sončno.

Četrtek, 25. februarja 2021

številka 7 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Hura, spet v šoli!

Lažne novice vse bolj preplavljajo naš vsakdan, splet in medije Mira Zakošek

Tako iskrivega navdušenja, kot smo ga videli med osnovnošolci ta ponedeljek zjutraj, ko so po dolgih štirih mesecih sedenja za računalniki in šolanja na daljavo znova stopicali proti svojim šolam, ne bomo pozabili. Dan je bil veliko bolj vesel od prvih šolskih dni. Želeli so si družbe, pa tudi novih znanj, do katerih seveda »pridejo« veliko bolj uspešno v svojih učilnicah v neposrednih pogovorih z učiteljicami in učitelji. Tudi v njihovem imenu kličemo vsem: pazite

nase in na druge, da bodo lahko osnovnošolci, pa upamo, da čim prej tudi srednješolci, normalno končali šolsko leto.

Prve šolske dneve so, podobno, kot je v mestni občini Velenje tradicionalno, poskrbeli, da so bile šolske poti čim bolj varne. Na vseh najbolj frekventnih točkah so na to vse udeležence v prometu opozarjali člani združenja šoferjev in avtomehanikov ter mestni redarji. 🔲

Poklonili so se Štirinajsti in Kajuhu Obeležitve tradicionalnega pohoda Štirinajste na Štajersko v hudi februarski zimi leta 1944 in spomina na padlega partizanskega pesnika, tukajšnjega rojaka Karla Destovnika Kajuha, so v Šaleški dolini tradicionalno veličastne. Tudi letošnje so bile takšne, čeprav je šlo (zaradi epidemiološke situacije) zgolj za položitve vencev k spominskim obeležjem in globok poklon predsednice Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Andreje Katič, podpredsednika Bojana Voha, sekretarke Marjane Koren in vodstev krajevnih organizacij Zveze združenj borcev. 🔲

Ustvarjalne počitnice Tudi med zimskimi počitnicami so se vrstile predvsem spletne ustvarjalne delavnice Velenje, 15.–19. februarja – Letošnje zimske počitnice so minile v spomladanskem ozračju. Sonce je otroke in družine zvabilo na prosto, stran od ekranov, brez katerih zadnje mesece niso mogli.

Ker počitniška druženja, ki jih sicer v Velenju pripravljajo številne organizacije, zaradi epidemije še niso bila mogoča, so nekateri nekaj aktivnosti preselili na splet. Že v začetku tedna so pustovali, nato pa so prevladovale ustvarjalne delavnice.

Z Galerijo Velenje so si otroci izdelovali pustne lasulje iz

kartona in časopisa, ogledali pa so si lahko tudi premiero kratkega filma, ki je nastal ob lanski Pikini razstavi Razkošje domišljije slovenske ilustratorke Marjance Jemec Božič in je objavljen na YouTube kanalu Festivala Velenje. Sodelavci Festivala Velenje pa so povabili še na ustvarjalno čajanko mini lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja in jo ob glasbeni spremljavi v živo izvedli v spletni dvorani aplikacije Zoom. Knjižnica Velenje je objavila spletno različico Pravljične joge. Nina Časl je pripravila

vaje na temo pesmi Janeza Bitenca Na saneh, tako pa gledalce navdušila za zimske norčije v hribih. Spletne počitniške vsebine pa so nastajale tudi v vili Rožle, kjer sodelavci Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje že nestrpno pričakujejo otroke na ustvarjalnih, igrivih in poučnih druženjih. Objavili so delavnico izdelovanja kurentovih mask, ptičje hišice in pogač iz semen za ptičje priboljške. 🔲

tf

mz

O lažnih novicah že nekaj časa veliko govorimo, imamo občutek, da se jih znamo braniti, a so na žalost vse bolj »zavzele« naš vsak dan. Moram priznati, da kakšni občasno nasedem tudi sama in bojim se, da kdaj pa kdaj kakšno neumnost prenesem tudi naprej, čeprav se zelo trudim, da se to ne bi zgodilo.

Najbolj problematične so seveda tiste lažne novice, ki so rezultat namernih dezinformacij in prevar, ki se širijo po ustaljenih komunikacijskih poteh, torej medijih in še posebej spletu. Še zlasti jih je veliko v tem času, ko »živimo« bolj kot kdaj koli na družbenih omrežjih in ko še posebej tisti manj spretni in bolj dovzetni uporabniki niti slučajno ne ločijo zrnja od plev, torej niso pozorni, če prebirajo »strokovna mnenja« zgolj preprostih laikov, kakšnega manipulatorja – avtorja rumene oziroma lažne novice ali strokovnjaka. Nekritično »kupijo« in »prodajajo« dalje različne naravnost neverjetne teorije zarote, polnijo z njimi svojo duhovno preproščino ali zgolj vrzeli v svojem znanju, in kar je težje, ne verjamejo in ne želijo verjeti bolj argumentiranim in strokovno bolj utemeljenim pomislekom in dejstvom. Zase so prepričani, da je resnica to, kar so prebrali ali slišali v najbolj mrakobnih delih medmrežja, namenjenih le najbolj »posvečenim«, kjer jim mimogrede še povedo, da tega v mainstream medijih gotovo ne bi prebrali ali slišali. Ob tem se seveda ne vprašajo, od kod vsem tem piscem vse te neverjetne informacije in ali niso zato prav ti morda del globalne zarote, o kateri pišejo. Moj drobni nasvet: poglejte vsaj, kdo je avtor, kje in kdaj je objava ugledala luč sveta, da ne boste po nepotrebnem obremenjali svoje pameti.

Najbolj moteče v tem času pa so vsekakor novice, povezane s koronavirusom, boleznijo, ki ima tisoč obrazov in je kruto posegla v naš vsakdan. Dejstvo je, da vseh odgovorov, povezanih s tem virusom, ni in jih še nekaj časa ne bo – in znanstveniki o tem tudi odprto govorijo. Toda ta znanstveni dvom je dovolj, da se pojavlja veliko »mazačev«, ki vedo več kot ves znanstveni svet. Prav v drobovje poznajo cepiva (čudno, da formul ne prodajajo dalje) in stresajo nebuloze, ki pa očitno pri marsikom padejo na plodna tla. Dvom ali vsaj nelagodje, ki ga mnogi že tako čutijo ob kakršnem koli cepljenju, ti, največkrat zagrizeni nasprotniki, širijo predvsem mednje. Pri tem pa najbolj preseneča in vznemirja, da veliko dvomljivcev prihaja tudi iz zdravstvenih vrst (a ne od zdravnikov). In vse to kljub jasnim dokazom, da se razmere umirjajo (vsaj kar se števila umrlih in potrebnih bolnišnične oskrbe tiče) tudi zaradi velike precepljenosti zdravstvenih delavcev ter varovancev in osebja v domovih za varstvo odraslih. Kljub vsem dokazom, da je bolezen pogosto huda in da tudi blaga oblika pušča morda trajne posledice.

Strah pred čipiranjem, spremembo DNK, zmanjšanjem človeške vrste … in podobnimi domislicami je pač lahko večji od vseh možnih koristi, ki jih cepljenje prinaša. 🔲

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

25. februarja 2021

Kampanja »Samo JA pomeni JA!«

LOKALNE novice

Župani SAŠA regije za SAŠA pokrajino Velenje, 18. februarja – Na posvetu županov SAŠA regije so župani znova poudarili nujnost po čimprejšnji vzpostavitvi pokrajin, a rekli odločen ne sedanjemu predlogu, ki predvideva povezavo s Koroško. Zavzeli so se za samostojno regijo Saša, ki praktično že živi.

Ogledali si bodo gradbišče hitre ceste Velenje – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je danes skupaj s predstavniki Darsa povabil na ogled gradbišča tretje razvojne osi župana Mislinje Bojana Borovnika in Slovenj Gradca Tilna Kruglerja. »Moja navada je, da redno spremljam vse projekte, ki sodijo pod okrilje Mestne občine Velenje, in seveda tudi vse državne projekte, ki potekajo v tem okolju. Prioriteta je v tem trenutku vsekakor tretja razvojna os. Skupaj s kolegoma si bomo pogledali, kako dela potekajo, in se seveda seznanili tudi z vsemi morebitnimi težavami, ki bi lahko ovirali zastavljeno gradnjo ali pa motili naše občane,« pravi župan Peter Dermol, ki si ob vseh priložnostih tudi prizadeva, da bi gradnja čim prej stekla tudi na odseku ceste med Velenjem in Šentrupertom.

Odgovorne vedno znova opozarja, da bi morebitna nesočasna izgradnja (v tem trenutku je napovedana) pomenila preveliko prometno obremenitev za Partizansko cesto in bi bilo v tem primeru potrebno iskati drugačne rešitve.

Brezplačno testiranje tudi ta teden Tudi ta teden poteka v Rdeči dvorani brezplačno testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi me 7. in 14. uro.

Testiranje s hitrimi testi je izjemno pomemben ukrep, ki v času epidemije in visokih tveganj okužbe pomaga zaustavljati širitev virusa in hkrati omogoča omejeno opravljanje določenih dejavnosti. Od 1. januarja pa do konca prejšnjega tedna so v Rdeči dvorani s hitrimi testi testirali že 6.307 oseb.

Ponovno odprta bazen in fitnes Ob sproščanju ukrepov sta začela obratovati tudi Bazen Velenje in fitnes na bazenu. Da bi se izognili čakalnim vrstam, je rekreacija časovno omejena, termin pa je treba predhodno rezervirati.

Velenje, 20. februarja – Po izpovedih o spolnem nadlegovanju in nasilju je Inštitut 8. marec v državni zbor vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo predlogu redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja. Nastopil je čas, da zastareli model prisile pri kaznivih dejanjih posilstva in spolnega nasilja zamenja model »Samo JA pomeni JA«.

Predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač in nekdanja ministrica za pravosodje Andreja Katič sta v soboto s sprehodom po Cankarjevi ulici v Velenju simbolno nagovorili državljanke in državljane k zbiranju podpisov v podporo spremembi Kazenskega zakonika po modelu »Samo JA pomeni JA!«.

Predlog »Samo JA pomeni JA« je po mnenju predsednice Inštituta 8. Marec Nike Kovač zakonska ureditev, ki nudi največjo stopnjo zaščite žrtev: »Vemo, da v Sloveniji samo 14 odstotkov primerov kaznivega dejanja posilstva pride na tožilstvo.

Vemo, da se žrtve bojijo prijavljati tovrstna kazniva dejanja, ker so postopki na sodiščih pogosto travmatični. Čas je, da sprejmemo zakonodajo, ki sporoča, da je tega konec in slavi nedotakljivost našega telesa.«

Bivša ministrica za pravosodje Andreja Katič je v času svojega mandata začela aktivnosti za potrebne spremembe kazenske zakonodaje po modelu »Samo JA pomeni JA!« in se za te spremembe zavzema še danes, saj, kot pravi, tovrstna kazniva deja-

tovrstne zakonodaje na ministrstvu za pravosodje pa do danes, ocenjujem, da je ne samo tukaj v Velenju, ampak tudi v drugih krajih po Sloveniji dozorela miselnost slovenske družbe in da lahko ta veliki korak za ženske pravice, pa tudi moške v nekaterih prime-

zagovarja aktualno vodstvo ministrstva za pravosodje, še vedno nekako krivdo prelagamo na žrtve. Mislim pa, da lahko vsi odkrito priznamo, da sta ljubezen in spolnost lepi samo takrat, ko sta oba soglasno za to. Zato vsekakor podpiram model »samo

JA pomeni JA«, ker mislim, da je čas, da tudi Slovenija stopi med najbolj razvite družbe tega sveta.« Ob upoštevanju navodil zdravstvene stroke kampanja za zbiranje podpisov prvenstveno poteka virtualno, po elektronskih in drugih medijih. Podpis podpore je možno oddati osebno na upravni enoti ali digitalno preko e-uprave. nja ne poznajo politike: »Mislim, rih, res naredimo. Ampak za to Zbiranje traja predvidoma do 5. da je že od vsega začetka znano, potrebujemo konsenz širše po- marca 2021. 🔲 Urška Kljajič da zagovarjam model »Samo JA litične družbene skupnosti. Če pomeni JA«. Če pogledam situa- pogledamo sedanji model prisile cijo od naših začetkov sprememb in model »NE pomeni NE«, ki ga

Savinjsko-šaleška naveza

Tudi letos bodo počastili ženske Promocijska akcija Razvajaj se v mestu, ki jo že tradicionalno pripravlja Mestna občina Velenje ob mednarodnem dnevu žena, bo letos potekala od 5. do 31. marca. Lokale v središču mesta so ob tem povabili, da tudi letos pripravijo posebne promocijske akcije, namenjene ženskam. Ne bodo pa letos pripravili tradicionalne modne revije; napovedujejo jo za jesen, če bodo seveda takrat epidemiološke razmere boljše.

Veliko »oblakov« na jasnem nebu

Slovenski dan brez zavržene hrane

»Če se boste preveč sprostili in premalo pazili, vas lahko zajame val!« - ne, to ni kakšno »obmorsko« opozorilo staršev ali vzgojiteljev otrokom. To je opozorilo »pristojnih« vsem nam. Koronavirus se še nikakor ne da. Se je res le malo spočil, da bo udaril z novim valom?

In kot je bilo že doslej, je nekatere takih napovedi strah, drugi se le nasmehnejo. Se pa v tem zatišju odpirajo nova ali še nepojasnjena vprašanja. O »poslovanju« pri nabavi zaščitne opreme, možnosti poslovanja gostiln ali obratov za pripravo hrane z drugimi imeni. Mnogi od teh bi lahko vsaj v omejenem obsegu pripravljali hrano za zaposlene tudi med pandemijo. Pa jih o tem ni nihče prav obvestil. Škoda je velika, bo kdo kriv!? Spodbudnejša je vest iz Celja: občina je že objavila razpis za letošnjo pomoč gospodarstvu, prizadetem zaradi ukrepov epidemije. Za to so namenili 275 tisočakov.

Ne potekajo pa pri nas le »covid« preiskave. Nadaljujejo se tudi hišne.

O nekaterih zaradi suma kaznivih dejanj goljufije, ki so jih izvajali tudi na našem območju, smo že pisali. Tem so se pridružile še take o sumu goljufij na škodo Evropske unije. Gre za sum nepravilnosti pri projektu SRIPT (Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo TURIZEM). Za nekatere nečedne posle pa je sodba te dni že padla in vzbudila precej pozornosti. Ljubljansko sodišče je obsodilo (sodba sicer še ni pravnomočna) skupino naših priznanih zdravnikov, tudi s Celjskega, zaradi nedovoljenega sprejemanja daril kot uslugo za naročanja medicinskega materiala. Izrekli so jim tako zaporne kot tudi denarne kazni. Ni pa sodišče potrdilo predloga tožilca o začasni prepovedi opravljanja poklica. Končane so tudi preiskave vzrokov onesnaževanja reke Dravinje. Po prepričevanju družbe Konus Konex, da vse odpadne vode odvajajo na industrijsko čistilno napravo, je pristojna inšpektorica lani s posebnih preizkusom ugotovila, da to ni res, in jim prepovedala neposredno odvajanje take vode v Dravinjo. Zdaj je končno vse urejeno, kot je treba. In tudi plačane vse globe.

V Podčetrtku pogledujejo nazaj in naprej, saj se bodo lotili obnove kar dveh starih objektov. Pisali smo že, da so nedavno od zadnjih lastnikov odkupili »njihov« grad, uresničili naj bi tudi napoved, da se

Lidl Slovenija (ki je že dolgo vključen v projekt donirana hrana – letno poklonijo kar okoli 200 ton različnih izdelkov, ki jih prispevajo njihovi kupci) in program Ekošola sta v okviru pobude »Slovenski dan brez zavržene hrane« razpisala literarni natečaj na temo o zavrženi hrani. Razpisali so nagradni natečaj družinskega pisanja zgodb o zavrženi hrani, saj ugotavljajo, da nastane kar 50 odstotkov zavržene hrane v družinah z otroki. Najboljših pet zgodb bo zaživelo v ilustracijah slovenskih ilustratorjev, nagrajenih pa bo tudi z Lidlovimi boni v vrednosti 200 evrov. 🔲

mz

Za MKČN v Šoštanju letos 15.000 evrov Šoštanj – Občina Šoštanj je objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). Upravičenci do sofinanciranja v višini 1.000 evrov so fizične osebe, ki so lastniki stanovanjskih stavb na območju občine Šoštanj, in sicer na območjih zunaj aglomeracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije.

V proračunu občine Šoštanj so za te namene letos zagotovili sredstva v višini 15.000 evrov. Upravičencem jih bodo do porabe sredstev dodeljevali po vrstnem redu prispelih popolnih vlog.

Lidlov literarni natečaj Lidl Slovenija in program Ekošola sta v sredo v okviru pobude »Slovenski dan brez zavržene hrane« razpisala literarni natečaj z naslovom Zgodbe o zavrženi hrani. Družine z otroki, ki so vključeni v predšolsko, osnovnošolsko ali srednješolsko izobraževanje, lahko zgodbe oddajo do vključno 10. marca. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

mkp

Strah pred valovi – Ostre kazni – Promocija vin in … – Dobimo se v Celju

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

bodo že letos lotili prvih obnovitvenih del. Za začetek vsaj takih, da bi preprečili nadaljnje propadanje tega objekta. Radi bi tudi našli kakšnega zasebnega investitorja. Za sofinanciranje načrtovanih del se je Občina že tudi prijavila na razpis ministrstva za kulturo. Pripravljajo se tudi na obnovo starega gospodarskega objekta – Banovine v Virštanju. V njem bodo uredili Center za promocijo vin, kulture in turizma. S tem želijo pridobiti še dodatno ponudbo na podeželskem območju Obsotelja in Kozjanskega. Za naložbo pričakujejo tudi prispevek evropskega kmetijskega sklada in slovenskega programa za razvoj podeželja.

Nujne obnove so se že lotili v Kalobju v šentjurski občini. Potres s centrom v Petrinji je tudi tako močno poškodoval podružnično osnovno šolo v Kalobju, da v ponedeljek otroci niso mogli v prostore v prvem nadstropju in podstrešju. Objekt bodo še temeljiteje pregledali in ugotavljali nosilnost. Vse učence so prestavili v pritličje, vrtec pa bo začasno deloval v gasilskem domu. V Slovenskih Konjicah pa se še niso odločili, kaj bodo z Roglo; namreč z nekdanjo znano pekarno in slaščičarno s tem imenom v središču mesta. Ta objekt je že nekaj časa sameval. Občina ga je zdaj odkupila, kaj bodo z njim, pa še ni znano. Vsekakor ga je treba urediti skladno z načrtom ureditve starega mestnega jedra. Za to ureditev bodo morda odkupili še kakšno poslopje. In ko smo že pri slaščičarni – Šentjur je ob letošnjem vseslovenskem letu Josipa Ipavca dobil posebno sladico: Ipavčevo bogatinko. Tamkajšnji Šolski center, v katerem izobražujejo tudi bodoče slaščičarje, je ob tem posebnem letu izvedel natečaj za sladico šole. Sodelovali so dijaki in študentje vseh smeri, a zmagala je dijakinja »slaščičarka« Nika Novak.

Pa še to: Mestni marketing Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celje kljub še »močno aktivni« koroni na spletni strani vabi občane z novo akcijo Dobimo se v Celju. No, seveda ne gre naslova akcije jemati dobesedno. Ne vabijo občanov na množična druženja v knežjem mestu, ampak gre le za akcijo predstavljanje aktualne ponudbe z različnih področij v mestnem jedru! 🔲

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 25. 2. 2021 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

25. februarja 2021

OPPN za območje Družmirskega jezera Na Občini Šoštanj trenutno pridobivajo zahtevane strokovne podlage, obenem pa pričakujejo odločitev Ministrstva za okolje in kmetijstvo o tem, ali bo v postopku treba izvajati tudi celovito presojo vplivov na okolje.

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – V fazi načrtovanja, deloma pa tudi že izvedbe, je projekt preureditve okolice Družmirskega jezera v Šoštanju. Občina želi to območje urediti v rekreacijsko-turistični park, ki bo namenjen širokemu krogu uporabnikov, tako mladim kot starejšim, domačinom in turistom. Navezal se bo na obe Tresimirjevi igrišči, otroško in športni park.

Projekt je razdeljen v tri faze.

Prva, Ekološka sanacija – revitalizacija plitvine v Šoštanjskem jezeru, je že končana. V sklopu te je družba RGP za naročnika Termoelektrarno Šoštanj izvedla dodatno varovanje brežin obstoječega protipoplavnega nasipa.

Zdaj prehaja v drugo fazo – ureditev peščene pešpoti okoli jezera v dolžini enega kilometra in novo dovozno cesto iz Koroške

ter večjim parkiriščem, sledila ji bo tretja, ki jo v Šoštanju najtežje pričakujejo. Vključuje izgradnjo postajališč za avtodome, električne polnilnice za avtomobile, prostore za upravljanje, izgradnjo adrenalinskega parka …

Na Občini Šoštanj so prepričani,

❱

dogovoru z Občino Šoštanj, po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo tretjo fazo financirala Občina Šoštanj iz proračuna.

Za tretjo fazo je potrebna sprememba Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje

Družmirskega jezera. Pobudo za pripravo OPPN za dele enot urejanja prostora za to območje so objavili septembra lani, sprejetje odloka pa je v okvirnem programu dela občinskega sveta predvideno za septembrsko sejo. S tem

Od Elektra Celje, Direkcije RS za vode in Zavoda RS za varstvo narave so prejeli dodatne zahteve za izdelavo strokovnih podlag.

da bo prostor, ki naj bi bil končan v dveh letih, postal priljubljen prostor za šport in rekreacijo ter druženje nasploh.

Prvo in del druge faze bo uredila Termoelektrarna Šoštanj v

bi imeli izpolnjene pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja za tretjo fazo projekta. »Gre za ureditev dela zahodnega in južnega dela obale jezera zelenih in športno-rekreativnih

površin. Postopek je trenutno v prvotni fazi, ker smo od Elektra Celje, Direkcije RS za vode in Zavoda RS za varstvo narave prejeli dodatne zahteve za izdelavo strokovnih podlag, in sicer za idejno zasnovo elektrifikacije območja, za hidroloKaterim vodnim in ško-hidravlično študijo obvodnim živalim območja in za izdelavo predstavlja območje jezera elaborata oziroma naugodno življenjsko okolje? črta upravljanja, s katerim bo treba preveriti, katerim vodnim in obvodnim živalim prostor predstavlja ugodno življenjsko okolje,« je povedala Verona Hajnrihar, višja svetovalka za urejanje prostora v Skupni občinski upravi SAŠA regije.

Na Občini Šoštanj že pridobivajo zahtevane strokovne podlage, obenem pa pričakujejo odločitev Ministrstva za okolje in kmetijstvo o tem, ali bo v postopku OPPN treba izvajati tudi celovito presojo vplivov na okolje. Ob tem intenzivno odkupujejo zemljišča in pridobivajo služnosti.

❱

🔲

OPPN ureja območje, veliko približno 20 hektarov, večji del predstavljajo vodna zemljišča. Foto: jkš

Od besed k dejanjem Svetniki Občine Šmartno ob Paki o pomoči tamkajšnjemu gospodarstvu za blaženje posledic epidemije Covida-19 – Potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo prizidka k javnemu vrtcu Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 22. februarja – Dnevni red letošnje prve seje sveta Občine Šmartno ob Paki ni napovedoval ničesar posebnega, a ni bilo povsem tako.

Zaplet pri sprejemanju dnevnega reda

Zataknilo se je pri sprejemanju dnevnega reda seje sveta. Samostojni svetnik Darko Pokleka je namreč predlagal umik točke o imenovanju predstavnikov ustanoviteljice v svet zavoda Osnovne šole bratov Letonje Šmartno ob Paki. Svoj predlog je utemeljil s tem, da ga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni povabila k sodelovanju, »ampak me je izvzela iz postopka za predlaganje kandidatov za omenjeno dolžnost. To se ni zgodilo prvič. Res sem izstopil iz svetniške skupine SDS, a ostajam član stranke in tudi občinski svetnik.

Menim, da bi možnost za predlaganje kandidatov moral imeti. Zanima me, zakaj je nisem imel?« Peter Rosenstein (SDS), predsednik komisije, je očitke Pokleka, da gre morebiti za nagajanje ali načrtno ignoriranje, odločno

zavrnil. Sara Pirnat, občinska pravnica in tajnica komisije, je skupaj z županom Jankom Kopušarjem poskušala stvar pojasniti, a je Pokleka vztrajal pri umiku točke z dnevnega reda. Preostalih 11 svetnikov Poklekovega predloga na glasovanju o umiku ni podprlo, ampak so sprejeli predlagani dnevni red.

V svetu zavoda novi trije predstavniki ustanoviteljice

Darko Pokleka se je oglasil tudi pri sklepanju o predlaganih predstavnikih ustanoviteljice (občine) v svet zavoda šmarške osnovne šole. Tokrat ga je »zbodel« način glasovanja o kandidatih. Po pojasnilu Sare Pirnat in zagotovilu Petra Rosensteina, da je glasovanje potekalo transparentno preko Zoom konference, je župan Kopušar dal predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na glasovanje. 11 svetnikov je v svet omenjenega zavoda potrdilo predlagane kandidate: Anito Kosmač (predlagatelj stranka SDS), Davida Podbrežnika (predlagatelj stranka SMC) ter Nino Podgoršek (predlagatelj stranka SD).

Pomoč gospodarstvu, prvi korak za začetek izgradnje prizidka k vrtcu

V naslovu zapisane besede »od besed k dejanju« veljajo za sprejem Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za blaženje posledic epidemije Covid-19 v gospodarstvu v lokalni skupnosti ter potrditev Dokumenta identifikacije investicijskega projekta Gradnja prizidka k vrtcu v Šmartnem ob Paki.

Darko Pokleka: »Res sem izstopil iz svetniške skupine SDS, a ostajam član stranke in tudi občinski svetnik.«

Svetniki Občine Šmartno ob Paki so tudi tokrat zaradi ukrepov zasedali v dvorani kulturnega doma. Na njej je župan pozval svetnike k sodelovanju, naj poskušajo delovati v dobro vseh ter za razvoj lokalne skupnosti.

Šmarški svetniki so se namreč že pri sprejemanju letošnjega občinskega proračuna na lanski decembrski seji odločili, da bodo 20 tisoč evrov proračunskega denarja namenili za pomoč tamkajšnjim gospodarstvenikom, samostojnim podjetnikom in mikropodjetjem, ki zaradi epidemija novega korona virusa beležijo velik izpad dohodka. Za to je bilo treba sprejeti pravilnik. V njem predvidevajo pomoč za dva ukrepa za obdobje od marca do konca maja ter od druge polovice oktobra do konca lanskega leta: gre za povračilo fiksnih stroškov in stroškov najemnine za poslovne prostore. Zgornji znesek, ki ga lahko dobi upravičenec, znaša 1500 evrov. »Ne delamo si utvar, da bomo s tem rešili njihovo preživetje, želimo pa gospodarstvenikom pokazati, da razumemo

Seznanili se bodo z osnutki pokrajinske zakonodaje Šoštanj – V sredo, 3. marca, se bodo ob 14. uri v Kulturnem domu Šoštanj na redni seji sestali svetnice in svetniki Občine Šoštanj. Na dnevnem redu imajo deset točk.

V uvodu se bodo seznanili z osnutki pokrajinske zakonodaje

(zakonom o ustanovitvi pokrajin, zakonom o pokrajinah, zakonom o financiranju pokrajin) in do osnutkov pokrajinske zakonodaje zavzeli stališče. To bo bržkone podobno tistemu, ki so ga na januarski seji oblikovali v Mestni občini Velenje, na kateri

so se ponovno zavzeli za ustanovitev pokrajine Saša, pri čemer ostajajo odprti za to, da se pokrajini pridružijo še druge zainteresirane občine.

Med drugim se bodo seznanili z idejnimi zasnovami energetske prenove in dozidave Osnovne

šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj in podali mnenje k izbranemu kandidatu za direktorja Knjižnice Velenje Dragu Martinšku. 🔲

mkp

njihov položaj in jim želimo pomagati,« je še pojasnil Kopušar.

Sprejem Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo prizidka k vrtcu pa je prvi korak k načrtovani eni največjih naložb v samostojni občini.

Vredna je dobra 2 milijona evrov.

Potrjen omenjeni dokument je potreben za prijavo na javni

razpis pristojnega ministrstva za dodelitev nepovratnih sredstev, hkrati pa bo sedaj lahko občinska uprava pospešeno pripravila dokumentacijo za objavo javnega razpisa za izbor izvajalca del. Če bo šlo vse gladko, naj bi se izgradnje lotili julija letos, končali pa jo julija 2022.

Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave), objavljen

Javni razpis za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in/ali projektov, ki jih bo v letu 2021 sofinancirala Mestna občina Velenje.

Javni razpis bo trajal od 26. februarja 2021 do 29. marca 2021.

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

🔲

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Esotech na pragu vnovične rasti Postati želijo stabilen regionalni igralec, ki bo postavljal trende razvoja prihodnosti v ekologiji, energetiki in upravljanju družbene infrastrukture Milena Krstič - Planinc

Velenje – Leta 2020 se bomo spominjali predvsem po izbruhu globalne pandemije virusa Covid-19. Prekrižal je številne načrte, spremenil pričakovanja ter v marsičem, tako v dobrem kot tudi slabem, spremenila življenje in poslovanje. Koliko in kako jih je družbi Esotech? Koliko in kako pa jim je leto spodbudilo nova razmišljanja, poglede? O tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Markom Škobernetom.

bolj učinkovit, kako hitreje in z manj nepotrebnimi koraki in stiki doseči enak ali boljši rezultat. Ne nazadnje pa tudi o tem, kako poskrbeti za temeljne medčloveške odnose, dobro voljo in elan v delovnih ekipah tudi v času, ko novi izzivi prihajajo hitreje kot dobre novice iz teme preteklega leta.«

Spoznanje o ranljivosti

Po desetletjih razmeroma visoke blaginje v razvitih družbah sveta je ta kriza prinesla spoznanje o naši ranljivosti, nepripravljenosti na neidealne scenarije razvoja dogodkov in zgodovinskih gibanj, hkrati pa je to kritično obdobje v marsičem pokazalo, da lahko, Marko Škoberne: »Pred nami moramo in zmoremo živeti tudi so projektni izzivi, ki smo jih drugače, pravi Škoberne. »Družnačrtovali, se zanje kadrovsko ba se mora bolj posvetiti varova- in tehnološko usposobili in bodo nju okolja in boju proti podnebtemelj našega prihodnjega nim spremembam in spoznanju, razvoja in eksistence.« da je samooskrba s kakovostno in zdravo hrano, vodo in cenovno dostopno energijo bistveno bolj »Razlika med pomembna od dostopa do mnozmagovalci in žice produktov in proizvodov, ki poraženci v jih niti ne potrebujemo. Zadnje prihodnosti bo v obdobje je vsem prineslo premislek o temeljnih vrednotah in saznanju, vztrajnosti moumevnih danostih. Šele leta, in delu.« ki prihajajo, pa bodo pokazala, česa smo se kot družba iz težkega obdobja, ki še traja in bo – upam Letos polna zasedenost – kmalu za nami, naučili.« Po tretjem letu zniževanja obsega poslovanja so zaradi ugodne Poravnati bo treba in povečane prodaje v zadnjih dolgove in izgube mesecih vendarle na pragu vnoNujno bo treba poravnati dolgo- vične rasti, še posebej, če bodo ve in izgube, ki so nastali kot po- kot družba uspeli prebroditi tudi sledica mirovanja gospodarstva za gospodarske tokove izjemno in družbe, se prilagoditi novemu težavne epidemiološke razmere, načinu življenja in dela. »Verja- ki upočasnjujejo tudi poslovne mem, da je prav vsak med ote- tokove in omejujejo nujne stike. ženimi okoliščinami poslovanja, »Že danes lahko z gotovostjo čakanjem na delo, v času reorga- načrtujemo tako rekoč polno zanizacije projektov in ob soočanju sedenost virov za letošnje leto in z logističnimi preprekami razmi- pričakujemo tudi boljše poslovne šljal o tem, kako biti v prihodnje rezultate. Pred nami je obdobje,

❱

ko bomo še bolj kot doslej razpeti med sedežem družbe in bolj oddaljenimi lokacijami po jugovzhodni Evropi. Pred nami so regionalni projektni izzivi, ki smo jih načrtovali, se zanje kadrovsko in tehnološko usposobili in bodo temelj našega prihodnjega razvoja ter eksistence.« Pomembna prioriteta pa še naprej ostaja domači trg.

»Tudi pri vodenju in organizaciji projektov delamo pomemben korak naprej. Več trgov potrebuje več izkušenih in fleksibilnih kadrov, predvsem pa drugačen pristop, ki ga počasi, a vztrajno prilagajamo novim izzivom.«

Pestro tako na domačih kot tujih trgih

V tem trenutku so polno angažirani v projektih na ELES-u (RTP Referenca za energetsko Velenje, RTP Beričevo, RTP Krpogodbeništvo ško, RTP Tolmin), v TE Šoštanj Razvijajo gradbeni inženiring, na raznih investicijsko vzdrževalenergetsko pogodbeništvo, v ka- nih projektih, v skupini Sloventerem so lani pridobili prvo refe- ska industrija jekla (SIJ), s prorenco in povečujejo proizvodnjo jekti v Acroniju in Metalu Ravne, elektroenergetskih nizko napeto- na Dravskih elektrarnah pri obstnih in krmilnih omar. Za okre- novi pretočnih polj, v Velenju pri

Staro mestno jedro v fazi prenove za naročnika Mestno občino Velenje.

❱

Lani so uspešno pripeljali do konca izgradnjo čistilne naprave v Dolenjskih Toplicah, projekt vodooskrbe v Kanalu ob Soči, izgradnje plinskih turbin v TE Brestanica, ureditev komunalne infrastrukture v Bovcu, energetsko sanacijo v Veržeju, rekonstrukcijo transporta premoga na Rudniku Pljevlja, novelacijo idejnega projekta termoenergetskega bloka 8 v TE Kakanj, več projektov v TE Šoštanj, na DEM in v družbah ACRONI ter ELES in množico manjših, a za poslovanje družbe prav tako pomembnih projektov.

❱

»Med oteženimi okoliščinami poslovanja smo razmišljali o tem, kako biti v prihodnje bolj učinkoviti, kako hitreje in z manj nepotrebnimi koraki in stiki doseči enak ali boljši rezultat.«

prenovi Starega mestnega jedra, dograditvi KČN Mozirje, pri izgradnji kotlarne na biomaso v Slovenj Gradcu.

Tudi na tujih trgih je dogajanje pestro. V Zhytomiru (Ukrajina) delajo pri rekonstrukciji čistilne naprave za komunalne odpadne vode. Po skoraj končanih gradbenih delih prehajajo v fazo montaže tehnološke opreme, v BiH v občinah Nevesinje in Orašje gradijo vodooskrbo, v Makedoniji v občinah Karbinci in Štip na Hrvaškem pa za zdaj tri komunalne čistilne naprave (Varaždinske Toplice, Slatina in Primošten).

»Čutimo tudi, da se prebuja domači trg. Povpraševanje na področjih, v katerih konkuriramo, raste, hkrati pa se močno zaostrujejo pogoji konkurenčnosti.

Znanje in tehnološki 'know how' pa sta žal še vedno premalo cenjena, čeprav se brez tega, vsaj v energetiki in ekologiji, zgodi bore malo.« Ker je projektov, ki jih čakajo, precej, teritorialna razpršenost pa velika, imajo velike potrebe po inženirskih kadrih, predvsem s področja gradbeništva, elektrotehnike in strojništva, zato jih vabijo, da se jim pridružijo.

Pred vrati nova naročila

Postati želijo razvojni trendmaker

Pred vrati je večje naročilo za industrijsko čistilno napravo v Srbiji, pri katerem čakajo samo še na podpis pogodbe, že v kratkem pa pričakujejo tudi naročila za nekaj komunalnih čistilnih naprav na Hrvaškem.

Veliko projektov, velika teritorialna razpršenost, veliko potreb po inženirskih kadrih.

pitve proizvodne sposobnosti izdelave elektro omar so temeljito posodobili obstoječe, precej zastarele prostore, poskrbeli za možnost dela v okviru najnovejših standardov na tem področju, v nadaljevanju pa načrtujemj še optimizacijo tehnoloških postopkov in organizacijsko nadgradnjo.

25. februarja 2021

V Esotechu so na pragu novega obdobja razvoja družbe v stabilnega regionalnega igralca, ki bo postavljal trende razvoja prihodnosti v ekologiji, energetiki in upravljanju družbene infrastrukture. »Izziv je dosegljiv in na dlani. Zato je čas, da v polnosti zaženemo svoj podjetniški potencial, oblikujemo nove produkte prihodnosti in povečamo prodajni doseg. Zavedamo se, da bo razlika med zmagovalci in poraženci v prihodnosti v znanju, vztrajnosti in delu. Čas, ki prihaja, nam je naklonjen. Omogoča nam, da s tehnološkimi inovacijami, evolucijo in digitalizacijo dela ter z visoko stopnjo zavezanosti ekipni dinamiki, medsebojni solidarnosti in spoštovanju sami določimo temeljne smernice svoje prihodnosti.« 🔲

Kotlovnica na lesno biomaso v fazi izgradnje za naročnika Mestno občino Slovenj Gradec.

Danes so ribe na naših jedilnikih pogosteje kot nekoč Ribolov začnejo spomladi, ko postrvi dosežejo želeno velikost in se začne čas za piknike v naravi – Letno vzgojijo približno pet tisoč kilogramov rib – Ne samo v času posta, tudi sicer ljudje pojemo vedno več rib Jasmina Škarja

V Sloveniji letna proizvodnja v akvakulturi (gre za vzrejo sladkovodnih in morskih organizmov) znaša okrog dva tisoč ton. V sladkih vodah praktično vzrejamo le ribe, zato lahko govorimo kar o ribogojstvu. Večina slovenskih ribogojnic je majhnih družinskih podjetij, ki zadostijo potrebam lokalnega trga. V času posta smo bližnjo družinsko ribogojnico obiskali tudi mi – ribnik Steska v Šentilju. V manjšem gojijo postrvi, večji pa je namenjen športnemu ribolovu. V njem so krapi, kleni, tolstolobiki, ploščiči,

amurji, rdečeperke … »V sklopu dopolnilne dejavnosti imamo registrirano ribogojstvo in pridelavo rib,« pove Eva Vršnik, ki razloži tudi, da se je njihova zgodba začela leta 1997, ko so začeli K o o graditi ribnike. se glavna sezona jeseni konča, pripravijo ribnik Z ribolovom začnejo za vzrejo majhnih rib. »Zelo pospomladi membna pri vzreji rib je namreč »Prvotno sta bila ribnika name- temperatura in pretočnost vode, njena za osebno uporabo. Leta ki je pomembna za proizvodnjo 2000 sta bila dokončana in so- kisika. Če je zima mila, si moravaščani so začeli povpraševati mo pomagati z vodnimi areatorji, po svežih postrvih in seveda, če da vodo obogatimo s kisikom. Ribi bilo mogoče tudi kakšno po- bolov začnemo spomladi, ko postrv pojesti. Tako smo začeli našo strvi dosežejo želeno velikost in zgodbo,« pripoveduje Vršnikova. se začne čas za piknike v naravi.«

»Upam, da se bo življenje kmalu vrnilo v ustaljene tirnice, da aprila odpremo vrata in strankam omogočimo tudi ribolov, da bodo ljudje lahko izkoristili tudi naravne danosti izvirske vode.«

Povpraševanja po ribah je danes tudi v lokalnem okolju več

Na letni ravni v ribniku vzgojijo približno pet tisoč kilogramov rib.

Kaj pove ta številka v primerjavi s časi v preteklih letih? »Če primerjam vzrejo rib izpred desetimi leti, bi lahko rekla, da se je povpraševanje po tovrstni hrani povečalo.

Tako na osnovi izkušenj vidimo, da se trend s prehranjevanjem rib povečuje. Opažamo tudi, da ljudje radi posegajo po namazih in dimljenih postrvih. Zato se že kar nekaj časa ukvarjamo tudi s predelavo postrvi. S temi izdelki smo sodelovali tudi na ocenjevanju ribjih izdelkov v Avstriji leta 2018, kjer smo prejeli srebrno

priznanje za dimljeno postrv in bronasto priznanje za namaz iz dimljenih postrvi. Vse izdelke se da kupiti pri nas, vendar zunaj letne sezone samo po naročilu.« Če sta se nekoč v času posta na naših mizah znašla le kruh in voda, je danes drugače. Ljudje precej posegamo po ribah. Idej za pripravo je veliko, ponudba pa zelo raznolika. Tudi v lokalnem okolju smo veliki ljubitelji rib, saj v času posta pojemo veliko rib. »Kdor prisega na kakovost, pa raje pride po sveže ulovljene postrvi,« poudari Eva Vršnik, ki še zaključi, da ribe še vedno najraje jemo pečene na žaru, nekateri pa se tudi radi poigrajo z različnimi recepti in pripravami. »Žal pa je tudi pri nas epidemija pustila posledice, prodaja rib ni bila najboljša, sploh, ker naše redne stranke niso mogle priti do nas zaradi omejitve gibanja na 🔲 občine.«

Naš čas, 25. 2. 2021 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

25. februarja 2021

POPRI se bodo pomerili

GOSPODARSKE novice Likvidnost dokaj dobra Likvidnostni položaj slovenskega gospodarstva je za zdaj razmeroma dober, se pa slabša, zato se pripravljajo nove sheme za podjetja, ki lahko preživijo in se tudi razvijajo, je ta teden povedal finančni minister Andrej Šircelj. Turizem, gostinstvo in razvedrilne dejavnosti, na primer, potrebujejo posebno izhodno strategijo.

Dijakom in študentom najmanj 5,89 evra Od petka velja nova najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del za dijaško in študentsko delo. Ta je sedaj 5,89 evra.

V Bistrici ob Sotli ni več Gorenja Družba Hisense Gorenje je zaprla proizvodni obrat v Bistrici ob Sotli, v katerem je od leta 1982 potekala predvsem proizvodnja mehanskih komponent. Edini kupec, ki se ukvarja s proizvodnjo igralniških aparatov, jim je namreč sporočil, da od januarja ne namerava več podaljšati sodelovanja. Vsem 29 zaposlenim so ponudili, da lahko, če tako želijo, nadaljujejo delo v Gorenju in tistim, ki so se za to odločili, so omogočili delo v obratu v Rogatcu, kjer prav tako poteka proizvodnja mehanskih komponent.

Med njimi tudi 10 ekip iz Velenja Velenje – SAŠA inkubator je tudi letos regijski partner nacionalnega tekmovanja v podjetniških idejah POPRI za mlade od 12. do 29. leta starosti, na katerega se je prijavilo 344 mladih iz vse Slovenije. Na letošnjem tekmovanju, ki bo prvič v celoti digitalno, se bo pomerilo 134 ekip (osnovnošolci, dijaki, mladi), od tega bo kar 10 ekip iz Velenja. Ideje so mladi razvijali od doma, ob podpori mentorjev in videotečaja POPRI digital. S sodelovanjem mladi razvijajo ustvarjalnost, podjetnost, se naučijo timskega dela, navezovanja stikov z različnimi ljudmi ter lahko od izkušenih podjetnikov dobijo koristne povratne informacije za

svojo poslovno idejo. Nagradni sklad POPRI znaša 30.000 evrov, ki ga zagotovi Slovenski podjetniški sklad. Za Koroško, Savinjsko, Podravsko regijo in Pomurje bo SAŠA inkubator v četrtek, 4. marca 2021, organiziral predizbor z ustnimi zagovori po spletu. Člani komisije bodo med prispelimi predlogi izbrali najboljše iz vsake kategorije, ki se bodo uvrstili v drugi krog predizbora in bodo svoje izdelke predstavili tudi ustno v obliki 5-minutnega »pitcha« (kratke in navdihujoče predstavitve pred komisijo).

Na predizborih se bodo prve tri najbolje uvrščene ekipe iz vsake kategorije in iz vsake regije uvrstile na nacionalno tekmovanje, ki bo 7. aprila 2021 na digitalnih platformah.

Tekmovanje POPRI organizira Primorski tehnološki park v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Javno agencijo za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije SPIRIT Slovenija in s Slovenskim podjetniškim skladom.

Zelo malo bančnih kreditov Pandemija ne stiska le velik del gospodarstva, sploh storitvenega, ampak počasi tudi banke. Lani so imele banke sicer še za 450 milijonov evrov dobička, kar pa je za petino manj kot leto pred tem, letos pa jih čakajo bistveno slabši rezultati. Kot ugotavlja guverner banke Slovenije Boštjan Vasle, je največja težava to, da praktično nimajo posla, saj je rast posojil prebivalstvu zanemarljiva, rast posojil podjetjem pa celo negativna.

Se pa z dobrimi rezultati lahko pohvali Skupina NLB. Ta je lani ustvarila 268,9 milijona evrov čistega dobička, kar je je 38,9 odstotka več kot leto prej. Na rezultat je močno vplival prevzem srbske Komercijalne banke.

Precejšen padec gradbenih del V lanskem letu je v območju z evrom padel tudi obseg gradbenih del. Ta je v primerjavi z letom 2019 upadel za 5,7 odstotka, na ravni EU pa za pet odstotkov, je objavil evropski statistični urad Eurostat.

Decembra je bil v mesečni primerjavi padec 3,7- in 3,3-odstoten, Največji upad v Evropi je v decembru beležila Slovenija (-13,1 %).

Prodali za četrtino manj avtomobilov Slabo gre tudi prodaji avtomobilov. Prodaja novih avtov v Evropski uniji je januarja upadla za 24 odstotkov, v Sloveniji pa več kot 29 odstotkov.

Se pa avtomobilska industrija vse bolj nagiba k električni prihodnosti. Tako je tudi ameriški avtomobilski proizvajalec Ford sporočil, da namerava v Evropi posodobiti svojo tovarno, za kar ji bo namenil eno milijardo evrov. S to naložbo želi do leta 2030 tu izdelovati le električne avtomobile.

Državne subvencije v Evropi so v zadnjem četrtletju preteklega leta spodbudile številne nove registracije električnih in hibridnih vozil. Podatki Združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov kažejo, da se je zato tržni delež vozil z alternativnim pogonom v Evropi v zadnjem četrtletju leta 2020 močno povečal. Vozila na električni pogon so v zadnjih treh mesecih leta 2020 predstavljala 16,5 odstotka vseh novih registracij v EU. V enakem obdobju leta 2019 je bil njihov delež le 4,4 odstotka. Tudi hibridna vozila postajajo vse bolj priljubljena. Delež novih registracij v EU se je v enem letu povečal s 7,1 na 15,1 odstotka.

Izračunajte, koliko bi prihranili z lastno sončno elektrarno.

Druga največja licitacija lesa Organizatorji letošnje licitacije vrednejših sortimentov lesa v Pamečah pri Slovenj Gradcu, ta se v teh dneh zaključuje, so z rezultati glede na okoliščine zelo zadovoljni. Po ponujeni količini je bila to druga največja licitacija, kakovost je bila še nekoliko boljša kot minula leta, ponudbe je oddalo rekordnih 46 kupcev. Skupni promet licitacije dosega 1,2 milijona evrov.

Brezplačno in hitro s spletno aplikacijo ECE Sonce.

GEN-I z rekordnim dobičkom

Na ece.si lahko s spletno aplikacijo ECE Sonce z nekaj kliki pridobite izčrpno poročilo s celostnim vpogledom v energetske potrebe svojega objekta in konkretno rešitvijo za sončno elektrarno ter ogrevalni sistem. Odgovorimo vam na vprašanja o potrebni moči elektrarne, predvideni letni proizvodnji, denarnih prihrankih, višini naložbe in njeni dobi vračanja ter višini subvencije Eko sklada.

Večje razlike med bogatimi in revnimi Pandemija in z njo povezana recesija sta še povečali razlike med bogatim severom in revnejšim jugom EU. Napetosti med obema deloma povezave se bodo najbrž spet zaostrile jeseni ob razpravah o proračunskih pravilih za države članice. Očitno pa bo v Evropi po koncu krize Nemčija še močnejša kot prej. 🔲

mz

ECE d.o.o., Vrunčeva 2 a, 3000 Celje

Skupina GEN-I je v letu 2020 presegla načrte in ob rekordni prodaji 127,4 TWh električne energije ustvarila najvišji dobiček do sedaj – 15,4 milijona evrov. Skladno s svojo zavezo za zmanjševanja ogljičnega odtisa se je pri oskrbi svojih odjemalcev v Sloveniji z začetkom letošnjega leta povsem odpovedala uporabi energije fosilnih goriv. Odjemalci lahko od januarja sami izbirajo vir elektrike, ki jim je najbliže.

Brezplačni informativni izračun za lastno sočno elektrarno je lahko v vašem e-nabiralniku že danes.

Dodatne informacije in pogoji za pridobitev informativnega izračuna so dosegljivi na www.ece.si.

🔲

5

Urbana akademija vabi mlade kreativce Velenje – Neprofitni urbanistični studio ProstoRož in Center za kreativnost iščeta naslednjo generacijo mladih kreativcev, ki bo spreminjala slovenska mesta. V okviru Urbane akademije 2021 iščejo urbanistične rešitve, ki dvigajo kakovost javnega prostora, prispevajo k urbani prenovi, spodbujajo kreativni razvoj kraja inrešujejo njegova okoljska vprašanja. Mlade urbanistične kolektive ali posameznike pozivajo, da pošljejo urbanistične ideje na e-naslov info@ prostoroz.org do 28. februarja.

Mestna občina Velenje bo podprla predlagane projekte potencialnih prijaviteljev iz Velenja in omogočila realizacijo svežih in kreativnih urbanističnih idej. Zato vabi mlade kreativce s področja arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in oblikovanja, da se odzovejo pozivu studia ProstoRož. 🔲

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 17. februar Sodišče je odločilo, da so obtoženi zdravniki Vane Antolič, Rok Vengust, Samo Karlo Fokter in Robert Janez Cirman krivi nedovoljenega sprejemanja daril od podjetja Emporio Medical, pri katerem so zdravniki za protiuslugo še naprej naročali medicinski material določenega proizvajalca. Sodišče je obtoženim izreklo od 10 mesecev do treh let zaporne kazni, denarne kazni in odvzem premoženja.

Slovenska Karitas je na današnjo pepelnično sredo, ko se v Katoliški cerkvi začne 40-dnevni post pred veliko nočjo, začela tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola. Tokrat poteka z geslom Moja poteza.

25. februarja 2021

Žabja perspektiva

Mojca Štruc

pozno zvečer dobila zaupnico tudi v poslanski zbornici, s čimer je preskočila zadnjo oviro za prevzem oblasti.

Najboljša slovenska smučarska skakalka to zimo Nika Križnar je na tekmi SP v romunskem Rasnovu prišla do druge zmage v karieri.

Petek, 19. februar

Voditelji skupine najrazvitejših držav G7 so se na srečanju zavzeli za okrepitev cepljenja v revnih državah.

Napovedali so več milijard dodatnih finančnih sredstev za ta namen.

V 68. letu starosti je v Novem sadu umrl znani kantavtor in glasbenik Đorđe Balašević. Pred dnevi so ga sprejeli na infekcijsko kliniko kjer se je zdravil zaradi pljučnice, kasneje pa se mu je zdravstveno stanje poslabšalo in je umrl.

Zapoznelo pojasnilo, da lahko gostinec kljub koronskim omejitvam sklene pogodbo s podjetjem in izvaja storitve ponujanja hrane in pijače, je razjezilo gostince, ki sedaj razmiOpravljenih je bilo 112.822 cepljenj. šljajo o nadomestilu za izpad dohodka ali skupinski tožbi.

Na Akademiji za gledališče, raV saborni cerkvi v Beogradu so dio, film in televizijo (AGRFT) so dosedanjega zagrebško-ljubljanskev vednost dobili prijavo, ki jo je na ga metropolita Porfirija ustoličili Univerzo v Ljubljani (UL) zaradi kot 46. patriarha Srbske pravoslavspolnega nadlegovanja med študi- ne cerkve (SPC). jem na akademiji vložila Mia Skrbinac. Igralka je prva javna oseba v Sloveniji po začetku gibanja #jaztudi, ki se je izpostavila kot žrtev spolnega nasilja.

Evropsko sodišče za človekove pravice je Rusiji danes odredilo, naj takoj izpusti opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, saj da je njegovo življenje v zaporu ogroNasin rover je pristal na Marsu. ženo.

Na Okrožnem sodišču v Kopru se je začelo sojenje poslovnežu Sergeju Racmanu, obtoženemu sodelovanja pri organizaciji proPreiskovalci Nacionalnega prei- stitucije v klubu Marina na Ajševici skovalnega urada (NPU) so se lo- pri Novi Gorici. Racman krivde ne tili 29 hišnih preiskav zaradi suma priznava. kaznivih dejanj goljufije na škodo Ameriška vesoljska agencija NaEU in zlorabe položaja pri proje- sa je uspešno izpeljala pristanek ktu Strateškega razvojnega inova- roverja Perseverance (Vztrajnost) cijskega partnerstva Turizem. Ogla- na Marsu v kraterju, ki so ga posili so se tudi pri nekdanji kmetijski imenovani Jezero – po istoimenministrici in predsednici stranke skem kraju v Bosni in Hercegovini.

DeSUS Aleksandri Pivec.

Vodstvo DeSUS je sklenilo, da bo predsednika DZ Igorja Zorčiča obvestilo o tem, da je DeSUS v opoziciji. DeSUS sporazuma z V predsedniški palači so zaznavlado ne bo podpisal. movali 30. obletnico razglasitve Poslanci skupščine Zdravniške ustavnega amandmaja XCIX (99) zbornice Slovenije so na ustanov- k ustavi RS, s katerimi je Slovenini seji soglasno potrdili mandat ja izstopila iz pravnega reda jugonovoizvoljeni predsednici Bojani slovanske federacije. Predsednik Beović. republike Borut Pahor je v govoru V Evropski komisiji so obsodili med drugim poudaril, da sedanje obtožbe slovenskega premierja Ja- politično razpoloženje, v katerem neza Janše na Twitterju, da avtorica je več konflikta kot sodelovanja, kritičnega članka spletnega medija ni vzdržno.

Politico o položaju medijev v SloPredsednik ZDA Joe Biden je po veniji laže. Ob tem so izpostavili, ogledu proizvodnje Pfizerjevega da so sovraštvo, grožnje in osebni cepiva proti Covidu-19 v Michiganapadi na novinarje nesprejemljivi. nu dejal, da ne more z gotovostjo Vlada novega italijanskega pre- napovedati, kdaj se bodo razmere mierja Maria Draghija je v četrtek spet normalizirale, a izrazil upanje, da se bo to zgodilo do božiča.

Moskovsko sodišče je zavrnilo pritožbo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnija na zaporno kazen, ki so mu jo prisodili zaradi kršenja pogojne zaporne kazni.

V Rusiji so potrdili prvi primer prenosa podtipa DeSUS sporazuma z vlado ne bo podpisal. ptičje gripe H5N8 na člo-

Pahor meni, da sedanje politično razpoloženje ni dobro.

veka na svetu. Okužbo so potrdili pri sedmih zaposlenih na perutninski farmi.

Nedelja 21. februar Na pobudo Unesca smo zaznamovali mednarodni dan maternih jezikov. Tema letošnjega spominskega dneva, s katerim želi Unesco spodbuditi spoštovanje svojega in tudi drugih maternih jezikov po svetu, je Spodbujanje večjezičnosti za vključevanje v izobraževanje in družbo.

V Sloveniji smo zaznamovali tudi mednarodni dan turističnih vodnikov. Turistični vodniki so ob tej priložnosti pripravili številna zanimiva vodenja, ki pa bodo zaradi epidemije Covida-19 večinoma potekala virtualno.

Občina Žalec je pridobila gradbeno dovoljenje za razširitev poslovne cone Arnovski gozd, v kateri trenutno deluje več kot 30 različnih podjetij.

V združenju za dostojno starost Srebrna nit protestirajo proti podeljevanju koncesij domovom za starejše. Krepiti je treba javni sistem socialnega varstva, ki je opredeljen tudi v ustavi, so pozvali.

Četrtek, 18. februar

Sobota, 20. februar

Bolnišnica Topolšica ni več covidna bolnišnica.

Zaradi izboljšanja epidemiološkega položaja v državi in zmanjšanja števila hospitaliziranih covidnih bolnikov bolnišnici Topolšica in Sežana nista več covidni bolnišnici.

Rusija je registrirala tretje cepivo proti Covidu-19, CoviVac, ki ga je izdelal ruski center za raziskave in razvoj imunobioloških preparatov Čumakov. Rusija je trenutno edina država, ki ima tri svoja cepiva proti Covidu-19.

Ponedeljek, 22. februar Osnovnošolci in dijaki zaključnih letnikov na vzhodu Slovenije so se po zimskih počitnicah in večmesečnem šolanju na daljavo znova vrnili v šole.

V vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah je po zadnjih podatkih ministrstva za izobraževanje aktivno okuženih 119 otrok in 271 zaposlenih. V karanteni je 2933 otrok oz.

139 oddelkov.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) pozivajo vlado k umiku pred tednom dni predlagane prenove plačnega sistema, ker ukinja enotni plačni sistem.

Predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin je na Twitterju predlagal predsedniku vlade Janezu Janši, naj vlada v Slovenijo povabi misijo Evropske unije, ki bi

preiskala stanje medijske svobode v Sloveniji.

Slovenska Karitas začenja 14. dobrodelno akcijo Ne pozabimo, v kateri zbirajo sredstva za pomoč najrevnejšim družinam, otrokom in starejšim na območjih v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Severni Makedoniji in Albaniji.

Zunanji ministri EU so dosegli politični dogovor o uvedbi novih sankcij proti odgovornim za prijetje in obsodbo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnija. Obsodili so tudi vojaški udar v Mjanmaru in izrazili pripravljenost na sprejetje sankcij proti osebam, ki so neposredno odgovorne zanj.

Britanska vlada namerava do 21.

Za vzhodni del države so se končale zimske počitnice junija v Angliji odpraviti vse omejitve, ki so povezane z zajezitvijo pandemije Covida-19, je v britanskem parlamentu napovedal britanski ministrski predsednik Boris Johnson.

Torek, 23. februar Janez Poklukar je dobil podporo DZ in postal novi zdravstveni minister. Med prve naloge uvršča spopad z epidemijo in tudi s tem povezano izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Ustavno sodišče zadržalo izvajanje nove ureditve upokojevanja starejših delavcev.

Slovenija dobiva novo letalsko družbo z imenom SouthEast Airlines, ki bo v začetni fazi ponujala predvsem čarterske prevoze z letali Airbus A320.

Pri italijanskih železnicah Trenitalia razmišljajo, da bi neposredno železniško povezavo s svojimi hitrimi vlaki Frecciarossa vzpostavili tudi s Slovenijo. Potnike naj bi vozil med Benetkami in Ljubljano.

Janez Poklukar je postal novi zdravstveni minister.

Taksisti so nadaljevali opozorilne aktivnosti. Še naprej zahtevajo od vlade spremembo odloka, v skladu s katerim se morajo vsake tri dni testirati na novi koronavirus.

V ameriški zvezni državi Virginija bodo odpravili smrtno kazen. Virginija je 23. ameriška zvezna država s prepovedjo smrtne kazni. Teh je sicer v ZDA vse manj. Leta 2020 so v celotni državi izvršili 17 smrtnih kazni.

V enajstih mestnih občinah je v le štirih urah skoraj 1500 voznikov uporabljalo mobilni telefon med vožnjo, razkrivajo podatki terenske raziskave Javne agencije RS za varnost prometa.

Največ kršitev med jutranjo in popoldansko prometno konico je bilo v Celju, skupaj kar 295 kršitev, sledita Ljubljana in Novo mesto.

Ruske podmornice in rumeni golf Naj to kolumno začnem z zabavno zgodbo.

Te dni sem jo ujel na enem od podcastov, ki me spremljajo na poti v službo in spet nazaj, zdaj, ko se družba vendarle odpira in lahko tu in tam odidem v redakcijo, seveda peš, z ležernim korakom človeka, ki se dela, da se mu nikamor ne mudi.

Vse skupaj se je dogajalo na Švedskem v Jure Trampuš času hladne vojne. Država je bila nevtralna, a ves čas je živela v strahu pred ruskim medvedom. Švedska ima, kot vemo, dolgo razčlenjeno obalo, veliko otokov, zalivov, pristanišč, lagun, nešteto možnosti, da se od nekod prikrade ruska nuklearna podmornica in napade nič hudega sluteče Švede. Po resnem incidentu, ko je ruska podmornica U137 nasedla malo pred švedsko obalo, so se kar naenkrat začeli pojavljati periskopi, enkrat tu, drugič tam, vedno več ribičev je v megli zaznavalo meglene obrise ruske nevarnosti. Zato je vojska reagirala. Pod gladino so na strateških točkah nastavili hidrofone, ki so nato prisluškovali sumljivim zvokom. In kar naenkrat so se začele podmornice pojavljati po vsej obali Švedske, bilo jih je toliko, da so jih Švedi začeli iskati z vojaškimi helikopterji. Včasih so v morje vrgli bombe, a nič ni prišlo na plan. Leta so minevala, ruske podmornice pa so še vedno nesramno izzivale švedsko vojsko. Padel je komunizem, padel je Berlinski zid, podmornice pa so še vedno plule sem ter tja. Nekdanji švedski premier Carl Bildt je celo pisal Borisu Jelcinu in ga prosil, naj neha, saj je hladne vojne že konec. A Jelcin je vse zanikal, kar je bil dokaz več, da ruske podmornice pljujejo pred švedsko obalo.

Po ducat in še nekaj letih se je švedska vojska odločila, da pride zadevi do dna. Ugotovili so, da enega od sumljivih zvokov povzroča plavanje minka, za drugega, ki je bil še bolj sumljiv, niso našli krivca.

Poklicali so dva znanstvenika biologa, ki sta raziskovala podvodne zvoke. Pripeljali so ju v vojaško bazo, kjer so jima – bila sta prva civilista – predvajali »specifičen zvok« ruskih podmornic.

Kot spuščanje nekakšnih mehurčkov je zvenelo vse skupaj, morda nekaj tihega cviljenja, kot da bi kdo cvrl slanino, a še zdaleč ni bilo podobno zvoku, ki ga pod vodo oddaja podmorniški propeler. Ker sta bila znanstvenika pač znanstvenika, sta naredila preizkus in hitro ugotovila, da je »specifičen zvok« povezan z ribami. Ugotovila sta tudi, da so se podmornice pojavljale tam, kjer so se nahajale jate sledov. Ribe ne govorijo, a to ne pomeni, da so tiho. Sledi svoj ribji mehur praznijo na poseben način, zrak spuščajo skozi analno odprtino, »prdijo« pač. In kadar ribiči z mrežo ujamejo na tisoče teh rib, zvok paničnih in na smrt preplašenih rib zaznajo prisluškovalne podvodne naprave. Po odkritju izvora »specifičnega zvoka« incidentov s podmornicami pred švedsko obalo ni bilo več. Švedska vojska je seveda slišala tisto, kar je želela slišati. Ker je bila prepričana, da prihaja ruska invazija, so v izločanju zraka iz ribjega mehurja prepoznali rusko nevarnost. Povsem enako je danes, politiki verjamejo tisto, kar želijo verjeti. Ko Janša preganja komuniste, jih najde za vsakim vogalom, ko vlada govori o sovražnih medijih, je vsak medijski zapis nov dokaz, da so novinarji do vlade v resnici sovražno razpoloženi. Tisti, ki so sveto prepričani, da imajo prav, se navadno motijo – ne želijo poslušati argumentov, ki njihovo teorijo postavljajo pod vprašaj. Švedski lov na slede, ki so se preoblekli v ruske podmornice, se danes dogaja tudi pri nas.

Zaključujem z nečim čisto drugim. Te dni se je poslovil Đorđe Balašević, eden redkih glasbenikov, ki se je sredi devetdesetih let v Srbiji javno uprl nacionalistični politiki. Za mulca, ki je odrasel z rokovskimi rifi, se nekako ni spodobilo, da bi poslušal njegovo panonsko melanholijo. Vendar sem jo, vsako poletje, ko sem se na obali Jadrana vozil v rumenem stričevem golfu in gledal, kako je stric obračal njegovo kaseto. Avto je škripal, stric je zadovoljno kadil in vozil, zunaj so šumeli škržati, Balašević pa je pel.

In poje še naprej. 🔲

Za kmetijstvo skoraj 80 tisočakov Velenje – Iz proračuna bo Mestna občina Velenje za kmetijstvo in razvoj podeželja namenila 78.200 evrov (za naložbe v kmetijsko proizvodnjo, v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, pomoč v gozdarstvu in podporo delovanju društev s področja kmetijstva in podeželja). Sredstva bodo razdelili z javnim razpisom, ki je odprt do 2. aprila. Postavko so povečali, lani so za to namenili dobrih 60 tisoč evrov. 🔲

mz

Naš čas, 25. 2. 2021 barve: CMYK, stran 7

7

POLITIKA

25. februarja 2021

Kako se v svetu Mestne občine Velenje sliši glas opozicije?

K sodelovanju smo povabili vodje svetniških skupin in samostojne svetnike, ki niso povezani v koalicijo, ki jo v svetu Mestne občine Velenje sestavljajo Socialni demokrati, ki imajo osemnajst svetnikov, in DeSUS s tremi svetniki Mira Zakošek

Vodjem svetniških skupin in samostojnim svetnikom, ki niso sestani del koalicije velenjskega občinskega sveta, smo zastavili pet vprašanj. Odgovore objavljamo po vrstnem redu prejetja.

»Marsikaj bi spremenili, a razmerje moči tega ne omogoča«

Jože Hribar, Naše Velenje: »Kolikor mi je znano, nobena od naših pobud ni bila upoštevana. V tem mandatu je opozicija medla, vladajoča stranka pa tako dominantna, da lahko s svojim glasovalnim strojem naredi karkoli.

Primer: že konec marca, prvem delu pandemije, smo zahtevali odprtje kmečke tržnice, pa se to ni zgodilo. Sedaj v drugem delu pa lahko tržnica obratuje normalno. To je pač odvisno predvsem od tega, kdo da pobudo. Smo bili tudi proti podražitvi parkirnih abonmajev. Zaman.

Drugo vprašanje je provokativno. Osebno sem večino sejnin podaril za različne donacije društvom, organizacijam …, občanom prisluhnem in dajem tudi pobude, ki pa po navadi naletijo na gluha ušesa. Kot npr. pobuda za podaljšanje veljavnosti parkirnih abonmajev. Zato smo z vlaganjem pobud zadržani.

Projekti so eno, realnost pa nekaj povsem drugega. Dejstvo je, da občina potrebuje načrte za prihodnost, ki pa morajo biti ljudem razumljivi ter z izvedljivimi jasnimi cilji. Občane zanima, ali bodo čez 10, 20 let službe ali pa bodo mladi zaposlitve še v prihodnosti iskali drugje. Ne zanimajo jih pa predstavitve, ki mejijo že na znanstveno fantastiko, kot smo ji

Zanimalo nas je • Katere vaše pobude v občinskem svetu so se slišale in bile upoštevane?

• Del mandatnega obdobja je za vami, kaj ste vi osebno naredili za občino oziroma občane?

• Kot kaže, do sosežiga v TEŠ ne bo prišlo. Kako gledate na to?

• Dva razvojna projekta, namenjena prestrukturiranju gospodarstva, sta vam bila že predstavljena, kako ju ocenjujete?

• Kaj bi radi postorili, pa svoje pobude še niste podali ali ni bila uslišana?

Jože Hribar

bili priča na zadnji seji mestnega sveta. Ljudi zanima perspektivna, dobro plačana in zanesljiva služba. In nič drugega!

Sosežiga v TEŠ ne potrebujemo. TEŠ deluje na premog, in dokler bo premog, naj jo poganja premog in ne odpadki iz vse Evrope. Na Šaleško dolino iz Ljubljane gledajo kot na državni svinjak … Ljubljano bi imeli čisto in belo, pa seveda poceni elektriko. Šaleška dolina pa naj bo umazana, degradirana, revna, tam nekje na Koroškem, kamor nas želijo sedaj regijsko umestiti.

Velenje je na državni ravni v podobni situaciji kot naša opozicija v mestnem svetu. Nihče nas ne

Velenjska plaža z največjim prireditvenim prostorom v Sloveniji Prireditveni prostor in oder, ki je urejen atraktivno, trajnostno in funkcionalno, omogoča trajnostno sanacijo zaradi rudarske aktivnosti degradiranega območja. Skupaj z Velenjsko plažo, ki jo vsako leto obišče okrog 100 tisoč obiskovalcev in je trikrat zapored prejela laskavi naziv najbolj urejeno naravno kopališče v Sloveniji, tvorita enega največji turističnih potencialov v Šaleški dolini. Tukaj se bodo odvijali množični in manjši družabni dogodki, glasbeni koncerti, kulturne, festivalske in druge prireditve. Vsebine že načrtuje nedavno oblikovani programski svet. 🔲

tf

Šaleška dolina 4.0 Zavod za turizem Šaleške doline vodi projekt Šaleška dolina 4.0 za dvig kompetenc vodilnih turističnih destinacij in razvoj njihove turistične ponudbe v letih 2020 in 2021. Vodilna destinacija Šaleška dolina, ki jo sestavljata Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj, je ena od 35 vodilnih destinacij v Sloveniji. Ključni atributi destinacije so povezani predvsem z zdraviliškim, aktivnim, kulturnim in festivalskim turizmom. V sklopu operacije se osredotočajo na razvoj kakovostnih turističnih produktov in unikatnih turističnih doživetij, digitalno inoviranje lokalne nepremične kulturne dediščine, izboljšanje znanja, veščin in kompetenc zaposlenih in ostalih udeležencev v turizmu in gostinstvu,

upošteva. Res pa je tudi, da je TEŠ v drugi občini. Tam pa so se že sami odločili, kako in kaj.

Marsikaj bi radi spremenili, izboljšali …, ampak trenutno razmerje moči tega ne omogoča Ljudje so izbrali na volitvah in odločitve do naslednjih volitev so v rokah zmagovalcev, ker opozicije v mestnem svetu skorajda ni. So svetniki iz opozicije, ki se v dveh letih niso niti enkrat oglasili, če pa so se že, se je pobuda nanašala predvsem na njihov okoliš. Izjema je Matej Jenko, ki pa nima podpore v mestnem svetu, celo v opoziciji ne, kar pa je nerazumljivo, saj ima mnogo dobrih predlogov.«

»Prizadevamo si za boljšo varnost pešcev in voznikov«

Andrej Vrbec, SDS: »Žal ni bila upoštevana niti ena pobuda, ki sem jo podal osebno. V manjši meri so sicer bile upoštevane pobude nekaterih svetnikov iz vrst naše svetniške skupine, te so deloma izboljšale akte, ki jih sprejemamo.

Podprli smo Civilno iniciativo Ohranimo zeleno mesto, ki je bila oblikovana zato, ker je MO Velenje z zamenjavo namenila pozidavo zelenice na območju

nastaja pa tudi šest turističnih produktov. Tri produkte skupaj s partnerji razvijajo v digitalizaciji, z njimi pa bodo kandidirali na natečaju za pridobitev znaka SUE. Oblikovali bodo tri nove inovativne turistične produkte, ki vključujejo objekte in elemente kulturne dediščine. Ključni elementi pri razvoju novih turističnih produktov in unikatnih turističnih doživetij pa so industrijski turizem, rudarska dediščina, dediščina socializma oziroma polpretekle zgodovine, kulinarična doživetja in aktivno spoznavanje kulturno-turistične ponudbe. 🔲

tf

Razvoj gastronomskega turizma Letos je Slovenija nosilka naziva Evropska gastronomska regija. »V Šaleški dolini je področje kulinarike še v povojih, zato si bomo na ZTŠD prizadevali za razvoj lokalne kulinarike in gastronomskih produktov. Že v pomladnem delu načrtujemo izobraževanje za gostinske in ostale ponudnike na temo Razvoj gastronomskih turističnih produktov in prehrambeni trendi s specifikami gostov v gastronomskem turizmu,« sporočajo z Zavoda za turizem Šaleške doline, ki sledi tudi strategiji rasti slovenskega turizma. Slednja opisuje Slovenijo kot zeleno butično destinacijo za 5-zvezdična doživetja. Odličen primer 5-zvezdičnega kulinaričnega doživetja je obed v najgloblji jedilnici v Sloveniji Velenje Underground, ki ponosno nosi znak Slovenia Unique Experience. 🔲

tf

Andrej Vrbec

mestne četrti Desni breg. S to menjavo MO Velenje ne bo reševala stanovanjske problematike.

Stanovanja, ki naj bi se zgradila na tej parceli, se bodo prodajala po tržni vrednosti, občina pa s tem ne bo pridobila neprofitnih stanovanj. S pozidavo bo postala preobremenjena že tako obremenjena Kersnikova cesta, na katero naj bi imeli izvoz stanovalci novih objektov. Menimo, da bo nastal tudi problem parkirnih prostorov. Žal pobuda ni bila sprejeta.

Obstaja veliko dvomov o tem, koliko pozitivnega bi sosežig prinesel za življenje in zdravje prebivalcev, za zdravo in kakovostno

bivanjsko okolje. Na eni od naslednjih seji sveta MO Velenje pričakujemo seznanitev z ugotovitvami skupine za civilni nadzor nad nameravanim sosežigom.

Vsak projekt, ki odpira nove razvojne možnosti, nova delovna mesta, je vsekakor pozitiven.

Ocenjujemo, da so razvojno naravnani. V Velenju je potrebno prestrukturiranje gospodarstva.

Pogoj za to pa je 3. razvojna os.

Veseli me, da so se začeli premiki v tej smeri. Menimo, da bi bilo za širše iskanje razvojne naravnanosti, sledenje trendom in spodbujanja inovativnosti treba ustanoviti strateški svet v okviru delovanja občinske uprave.

Prizadevamo si za boljšo varnost pešcev in voznikov v prometu. Pereče je tudi vprašanje nudenja kakovostne zdravstvene oskrbe (npr. obisk psihološke in psihiatrične ambulante, saj glede na število pacientov ob delu le enega psihiatra ti pacienti ne dobijo dovolj kakovostne zdravstvene obravnave). Pri proračunu smo pogrešali participativno obliko proračuna. Predlagali smo več sredstev za štipendije, več za spodbujanje podjetništva.«

»Večina predlogov je bila slišana«

Veronika Juvan, N.Si: »N.Si je dala kar nekaj pobud in večina je bila slišana. Ideja N.Si je postavitev avtomatov z lokalno ponudbo, znižanje plačila vrtca za odsotnost otroka, dogovor s Hisensom, da uporabi že obstoječe prazne tovarne za proizvodnjo TV-jev.

Povezujem se s krajevno skupnostjo, v kateri živim, in ob zgoraj naštetih pobudah sem predlagala, da se v naši krajevni skupnosti postavi prikazovalnike hitrosti, kar vsaj malo zmanjša hitrost voznikov. Ob moji pobudi se je uredil prostor z nekdanjo avtobusno postajo zgoraj na Konovem.

Za sosežig so v sedanjem bloku 6 bistveno prenizke temperature, treba bi bilo zgraditi sežigalnico, ki bi ustrezala visoki temperaturi, ki je potrebna za sosežig, ob tem pa imeti izjemno strogo selekcijo, kateri odpadki gredo v sosežig.

Prestrukturiranje premogovnih regij se bo zgodilo, to je dejstvo.

Vendar še vedno nisem slišala alternative velenjskemu premogu za TEŠ in to pogrešam. Omenjale so se neke zaposlitve, pa vendar na srednjih šolah po Velenju še ni druge možnosti za prešolanje oziroma programov, ki jih že poznamo. Projekt stara elektrarna

Veronika Juvan

me je navdušil in sem izjemno vesela, da so se tam stvari začele dogajati. To je bila ena od stvari, ki je mene do sedaj najbolj motila, saj je kazila podobo Velenja.

Predlagala sem, da bi v križišču avtopralnice (pri Moemaxu – Kalii) uredili semaforje, takšne, kot so pri križišču za Laze in Bevče, da tam ne bi bilo krožišča, vendar temu ni nihče prisluhnil. Predlagala sem osvetlitev prehoda za pešce pri odcepu za železniško postajo, tudi to ni urejeno. Je še nekaj cestne problematike, za katero sem predlagala rešitve, a niso bile upoštevane.« 🔲

S socialno aktivacijo na trg dela Projekt Socialna aktivacija As – Aktiviraj Se! vabi nove udeležence v brezplačni program za krepitev socialnih veščin Velenje – Marca se bo začel že tretji krog programa socialne aktivacije za lažji vstop na trg dela, zato Društvo Novus in Zavod Uspešen.si vabita vse brezposelne, ki si v sklopu 6-mesečnega programa želijo dvigniti samopodobo in motivacijo, si inovativno, celostno in kakovostno povečati zaposlitvene možnosti ter se učinkovito vključiti v trg dela.

V programu bodo posamezniki aktivno reševali svojo socialno in zaposlitveno problematiko.

Skupinska strokovna predavanja, ustvarjalne delavnice in pridobivanje praktičnih znanj za učinkovit nastop na trgu dela pa bodo podprta s pridobivanjem neposrednih delovnih izkušenj pri delodajalcih in z individualnimi svetovanji.

V skupino se lahko vključijo prejemniki denarne socialne pomoči, vpisani v evidenco brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje ali v evidenco začasno nezaposljivih oziroma neaktivnih

s kompleksno socialno problematiko. Vsi aktivni udeleženci programa bodo upravičeni do dodatka za aktivnost, dodatka za prehrano in povračila morebitnih stroškov prevoza. Vse informacije so dosegljive na telefonski številki

064 260 054, pa tudi na zavodu za zaposlovanje in centru za socialno delo. 🔲

tf

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

25. februarja 2021

Počutje na delovnem mestu vpliva na zdravje in produktivnost Projekt Erasmus+ TIWA, ki ga koordinira Ljudska univerza Velenje, želi zaposlene naučiti, kako postati boljši sodelavci, vodjem pa pokazati, kako v podjetjih ustvariti čim boljše delovno ozračje Milena Krstič – Planinc

Velenje – Andragoški zavod Ljudske univerze Velenje je koordinator dvoletnega projekta TIWA (idealna delovna atmosfera). Financira ga Evropska unija v okviru programa Erasmus+. Skupna višina nepovratnih sredstev, namenjenih projektu, znaša 295.850 evrov, od tega za Ljudsko univerzo Velenje 60.400 evrov.

Kako ustvariti čim boljše delovno ozračje?

»Cilj projekta je ozaveščanje o pomenu zdravega delovnega okolja, dobrih človeških odnosov ter dobrega počutja na delovnem mestu. Vse to vpliva na produktivnost in zdravje, prispeva k zmanjšanju bolezni in poškodb ter posledično na manj odsotnosti z dela. Zaposlene želi naučiti, kako postati boljši sodelavci,

hkrati pa vodjem pokazati smernice, kako ustvariti čim boljše delovno vzdušje v podjetjih,« pravi Mihaela Orozel, vodja projektov na Ljudski univerzi Velenje.

Odnosi med zaposlenimi in vodstvom so pomembni na kateremkoli delovnem mestu. Razvijanje medčloveških odnosov na delovnem mestu obsega proces usposabljanja zaposlenih, obravnavanje njihovih potreb, spodbujanje kulture na delovnem mestu in reševanje konfliktov med različnimi zaposlenimi ali med zaposlenimi in vodstvom.

varnost, stres, motivacijo, kvalitetno vodenje, čustveno zadoščenost, empatijo in sodelovanje. S partnerji bodo izbrskali primere podjetij ali organizacij, ki delovnemu vzdušju namenijo veliko pozornosti in se zavedajo njegovega pomena pri gradnji organizacijske kulture.

❱

Partnerstvo sestavljajo organizacije Growtcoop in Indepcie iz Španije, I & F Education iz Irske, Institut INPRO iz Češke in Bulgaria Training iz Bolgarije.

Učni moduli Idealni vodja

Izsledki in sklepi projekta TIWA bodo dobrodošli vodjem, Partnerji v projektu na prvem srečanju v Velenju februarja 2020. direktorjem, kadrovikom in zaposlenim. »Poročilo o pomenu Poznavanje pozitivnih in in organizacijah. V projektu v so- povzroča negativnost in stagni- pozitivne delovne atmosfere in negativnih dejavnikov delovanju s partnerji iz Španije, ranje na delovnem mestu. Za njenem vplivu na zaposlene ter V srži projekta je torej ustvarja- Irske, Češke in Bolgarije iščejo pomembna področja, ki vidno uspehe podjetij je za vse sodelujonje idealne delovne atmosfere za dejavnike, ki pozitivno vplivajo vplivajo na delovno atmosfe- če države že pripravljeno. Na vozaposlene in vodstvo v podjetjih na delovno vzdušje in tisto, kar ro, izpostavljajo srečo, zdravje, ljo je na spletni strani projekta,«

Počitniški teden preživelo na snegu precej šolarjev in dijakov Počitnice na snegu zaživele, a letos tudi zaradi ukrepov za mnoge težko dosegljive – Smučarsko lep konec tedna je izkoristilo veliko ljubiteljev smučanja Jasmina Škarja

pravi Orozelova. V prvem letu so razvili že tudi učne module z naslovom Idealni vodja, v njem pa so podrobneje predstavili dejavnike, ki vplivajo na delovno atmosfero ter pripravili že tudi študije primerov podjetij, ki so strategije za izboljšanje atmosfere in odnosov med zaposlenimi v delovno okolje že uspešno vpeljale.

se nahajajo na vseh prodajnih mestih in odpravljeno testiranje za prebolele oziro- omogočeno vsakodnevno brezplačno tevstopnih točkah na vlečnico. Obratuje- ma cepljene, kar je zagotovo spodbudilo stiranje. »Tudi v drugem tednu počitnic je Zimsko idilo so v času zimskih počitnic jo vse žičniške naprave, od četrtka do družine in posameznike, željne smučanja, obisk dober. Obratujejo vse naprave, vreštevilni poiskali na bližnjih slovenskih nedelje je na smučišču Jasa in Košuta da se odpravijo na bele strmine. Največja menske razmere pa so za smuko idealne. smučiščih, kjer je zaenkrat še dovolj sne- možna tudi nočna smuka,« razloži vod- prednost je bilo seveda čudovito vreme, Upamo, da bodo razmere dovolile obražne odeje. Številna smučišča organizirajo ja prodaje Kalanova, ki še poudari, da v saj so nas visoke temperature in sončno tovanje čim dlje, predvsem pa si želimo, tudi smučarske tečaje, mnoge da bi nas morda presenetila še kadružine, učenci in dijaki vzhokšna pošiljka snega in nam tako dnega dela države pa so tako omogočila daljše obratovanje.« pretekli teden poiskali priloLaura Razgoršek s koče Kaštivžnosti za prijetno preživljanje nik na Kopah: »Zaenkrat smo z počitniškega časa. obiskom zadovoljni, čez vikend je Suzana Srdić, direktorica seveda smučarjev več kot med tedružbe Golte, je zadovoljna dnom, minule dni je dnevno smuin vesela, da so njihovo smučalo okrog dva tisoč smučarjev. čišče v preteklem tednu obiskale različne strukture smučarjev, družine predvsem iz vzhodne regije Slovenije, ni pa manjkalo tudi ostalih smučarjev iz vse Slovenije. »V tem tednu pričakujemo predvsem smučarje iz zahodne regije Slovenije, iz katere šolarji in dijaki sedaj preživljajo počitnice. Smučarji zelo dosledno upoštevajo vsa priporočila in ukrepe, večjih kršitev nismo zaznali,« je povedala Srdićeva, ki hkrati vabi vse, da ta Za varnost in upoštevanje ukrepov na smučiščih skrbijo tudi policisti, za uporabo žičniških naprav pa še teden izkoristijo priložnost in vedno velja negativen izvid testa na novi koronavirus, ki ni starejši od 7 dni, enako velja za delavce na idealne pogoje za smuko, zato smučišču. Še vedno ga lahko brezplačno napravite na vseh bližnjih smučiščih.

Laura Razgoršek vabijo vse, da obiščejo in doživijo Golte v zimski smučarski zgodbi.« času zimskih počitnic vsem smučarjem vreme razvajale celotni teden in nas še v Večina upošteva varnostne ukrepe, nekaj Simona Kalan, vodja prodaje podjetja omogočajo tudi brezplačno testiranje. Do tem tednu. Če gledamo obiskanost v prej- izjem pa je takih, ki se ne držijo varnoUnitur: »Glede na čas zimskih šolskih kdaj bodo obratovali? »Ob predpostavki šnjem tednu, je bilo največ obiskovalcev stne razdalje, ne uporabljajo mask in jih počitnic smo v prejšnjem tednu na Rogli optimalnih vremskih pogojev načrtuje- iz koroške, podravske in savinjske stati- moramo opozoriti na upoštevanje predbeležili večinoma smučarje iz vzhodne- mo, da bo smučišče Rogla obratovalo stične regije. Kljub temu pa se je našlo pisov. Smučarje tudi sproti opozarjamo, ga dela Slovenije, v tem tednu so naši do 4. aprila.« kar veliko obiskovalcev (predvsem med da vstopajo posamično v kočo, ne sedijo smučarji še iz zahodnega dela. Sprostitev Klara Poberžnik, vodja prodaje na Ko- vikendom), ki so prihajali tudi iz osre- zunaj in ob vstopu uporabljajo maske. ukrepa prehajanja med regijami je pripo- pah: »Z obiskom med zimskimi počitni- dnjeslovenske regije ter preostalih delov Žal pa se z idealnimi pogoji za smuko mogla k boljšemu obisku smučišča. Ves cami smo (upoštevajoč vse ukrepe in države,« razloži Poberžnikova, ki zaklju- letošnja zimska sezona ne bo rešila. Zelo čas tudi skrbno spremljamo in v celoti stanje v državi) zelo zadovoljni. Vidi se, či, da smučarji predpise spoštujejo in se se pozna upad prometa. Bomo videli, upoštevamo predpisane in priporočene da so bili posamezniki željni smučanja, zavedajo, da so maske in razkuževanje kako bo v prihodnje.« 🔲 ukrepe Nacionalnega instituta za javno in smo bili zelo veseli, da je tudi vlada rok, predvsem pa ohranjanje medsebojzdravje in drugih pristojnih institucij. prisluhnila pobudi in dovolila prehod ne razdalje ključnega pomena, da se lahNaše obiskovalce seznanjamo z veljav- med regijami ter podaljšala veljavnost ko začne stanje v državi počasi vračati nimi ukrepi preko opozorilnih tabel, ki testov na sedem dni. Prav tako je bilo v normalo. Prav tako je posameznikom

Pomagali bodo mentorji

V drugem letu izvajanja projekta bodo nastale praktične smernice in igre, ki bodo namenjene zaposlenim za aktivno sodelovanje pri ustvarjanju in ohranjanju pozitivnega delovnega ozračja. »Projekt bomo zaključili z usposabljanjem mentorjev, kako pomagati podjetjem pri ustvarjanju TIWE – idealne delovne atmosfere, kar naj bi jeseni potekalo v Bolgariji,« pa pravi koordinatorka projekta Lucija Grušovnik. 🔲

Projektno učenje mlajših odraslih Velenje – Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje je julija lani začel izvajati program PUM-o (Projektno učenje mlajših odraslih). Izvajali ga bodo do aprila leta 2022. Gre za program neformalnega izobraževanja s pridobivanjem kompetenc, ki pomagajo mlajšim odraslim (od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti) približati trg dela in vstopanje nanj ter k dejavnemu sodelovanju v družbi. Za udeležence je program brezplačen, povrnjene dobijo tudi potne stroške in nagrado z dodatkom za aktivnost. Od lanskega oktobra poteka na daljavo.

Januarja letos so za izvajanje pridobili prostore na Šaleški cesti (v prostorih nekdanjega Borova). Pri izvedbi programa jim poleg Mestne občine Velenje pomagajo HSE, Vivapen Celje, Gorenja Hisense, BSH Hišni aparati Nazarje in Plastika Skaza, sodelujejo pa tudi z avtošolo Relax in Rdečim križem Velenje. 🔲

mkp

Generacijski forum s starejšimi Velenje – Včeraj je preko Zoom aplikacije potekal generacijski forum s starejšimi. »S starostniki in medgeneracijskim sodelovanjem pomembno bogatimo našo lokalno skupnost.

Zavedamo se, da se naši občani v tretjem življenjskem obdobju srečujejo s posebnimi situacijami, izkušnjami.

Njihovim stiskam in željam smo želeli prisluhniti, hkrati pa smo jim predstavili naše najnovejše projekte, s katerimi prispevamo h kvalitetnejšemu življenju v tem starostnem obdobju,« je povedal župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je forum tudi vodil.

Teme generacijskega foruma so: potrebe po novi infrastrukturi (domovi za starejše, oskrbovana stanovanja, varovana stanovanja), dostopnost do zdravstvene oskrbe (pomoč na domu, nega na domu, dolgotrajna oskrba …), financiranje društev upokojencev in razno. 🔲

mz

Naš čas, 25. 2. 2021 barve: CMYK, stran 9

KULTURA

25. februarja 2021

9

Spominsko obeležje in razgledna točka Na Strževi domačiji v Škalah, rojstnem kraju zavednega Slovenca dr. Jožefa Krajnca, so ob 200. obletnici njegovega rojstva postavili spominsko obeležje z razglediščem Tina Felicijan

Škale, 17. februar – Prejšnjo sredo je minilo natanko 200 let od rojstva slovenskega pravnika in univerzitetnega profesorja, zavednega Slovenca dr. Jožefa Krajnca, rojenega leta 1821 na Strževi domačiji v Škalah.

Medtem ko ga v tujini, posebno v Avstriji, in v strokovnih pravniških krogih dobro poznajo, pa za eminentnega rojaka ve le malo domačinov.

V škalskem društvu Revivas, ki si prizadeva za raziskovanje krajevne zgodovine, negovanje spominov in pretvarjanje zanimivosti v turistične produkte, je zato vzniknila pobuda za postavitev spominskega obeležja na domačiji, ki je zaradi lokacije z razgledom ob planinskih poteh in kulinarične ponudbe tudi obetavna izletniška točka.

Tako so Miklavžinovi, ki danes gospodarijo na Strževi domačiji kot sodelavci Mestne občine Velenje (ki je financirala postavitev obeležja) in Muzeja Velenje (ki so poskrbeli za strokovno vsebino), idejo z veseljem uresničili.

Domačinom in obiskovalcem

Misel, da je potrebno primerno ohranjati spomin na pomembne domačine, se je porodila že pred leti. Med njimi je tudi dr. Jožef Krajnc, ki je bil tudi pomemben znanilec slovenske miselnosti na tujem, pravi vodja urada za družbene dejavnosti MOV Drago Martinšek. »Po vztrajnem nagovarjanju društva Revivas smo se

septembra lani odločili, da postavimo spominsko obeležje na njegovi rojstni domačiji. To je še en dokaz več, da znamo ceniti svojo zgodovino. V tem letu, ki

❱

K spominskemu obeležju, ki je tudi lepa razgledna točka in kotiček za počitek, je vabljen vsakdo.

Prav tako tudi k Miklavžinovim, ki radi postrežejo domače dobrote.

smo ga poimenovali kar Krajnčevo leto, ga bomo opremili še s spomenikom. Trenutno zbiramo idejne predloge kiparjev za izdelavo portreta.« Postavitev spomenika načrtujejo jeseni. Dotlej bo

Muzej Velenje pripravil še publikacijo, »v kateri bo premalo znani rojak iz Šaleške doline podrobneje predstavljen in približan širšim množicam. Veseli pa

smo tudi, da bomo obiskovalce lahko usmerjali na to točko, ki poleg vsebine o Jožefu Krajncu ponuja tudi lep pogled na našo dolino, prepoznavne objekte in okolico,« napoveduje direktorica Mojca Ževart.

Kolikor jim bodo zdravstvene razmere dopuščale, bodo k obeležju vabili obiskovalce od blizu in daleč – na samostojni ali voden ogled. »Z izpostavljanjem znanih osebnosti iz našega kraja, njihovega dela in zapuščine, jih želimo približati domačinom in širši javnosti, tako pa promoviramo Škale kot turističen kraj.

Strževa domačija je na križišču pešpoti po krajevni skupnosti Škale-Hrastovec, ki so zelo

oblegane. Domačini bodo zdaj lahko spoznali rojaka, drugi obiskovalci pa tudi okolico,« je dodano vrednost obeležja za lokalni turizem izpostavila predsednica

društva Revivas Vera Pogačar, Darja Miklavžina s Strževe domačije pa dodaja: »S tem obeležjem naša kmetija z dopolnilno dejavnostjo peke peciva pride še bolj do izraza. Domačini že vedo, da so pri nas vedno dobrodošli, z veseljem pa bomo postregli tudi drugim obiskovalcem.«

Sodobno in naravno

Spominsko obeležje je v hrib nad cesto umaknjena razgledna točka, opremljena s klopjo in stoli, razglediščem na jugozahodno hribovje z označenimi vidnimi točkami, informativno tablo o življenju in delu dr. Jožefa Krajnca, na podstavku pa portretni spomenik za zdaj nadomešča tabla

REKLI SO❱

Vera Pogačar: »V tem jubilejnem letu se bomo še posebno potrudili, da bomo čim večkrat povabili obiskovalce na obeležje in predstavili dr. Jožefa Krajnca ter naš domači kraj.« Drago Martinšek: »Občina bo v ta projekt vložila okrog 20 tisoč evrov, v kar seveda ni všteto vloženo prostovoljno delo domačinov, ki ga je nemogoče meriti z denarjem.« Mojca Ževart: »Dr. Jožefu Krajncu se lahko za njegovo strokovno delo in držo ob različnih življenjskih preizkušnjah brez vsakega zadržka poklonimo in potrdimo, da smo majhen narod velikih ljudi.«

Pravnik in univerzitetni profesor dr. Jožef Krajnc (17. 2. 1821 (Škale) – 22. 2. 1875 (Praga)) je bil poleg Tomaža Dolinarja najpomembnejši slovenski jurist evropskega slovesa v 19. stoletju. Na graški univerzi je bil zasebni docent civilnega prava v slovenskem jeziku. Poučeval je tudi na pravni akademiji v Sibinju na Sedmograškem, po imenovanju za profesorja avstrijskega civilnega prava v Innsbrucku pa je prišel na praško univerzo, kjer je imel do smrti predavanja iz avstrijskega civilnega in rudarskega prava. Zasnoval je moderni sistem avstrijskega civilnega prava, pri čemer je postavil temelj znanstvene in sistematične obdelave občega državljanskega zakonika. Med kratko politično dejavnostjo je bil poslanec za slovenjgraški okraj v dunajskem državnem zboru. Skupaj z dr. Kavčičem je bil najaktivnejši in tudi najnaprednejši slovenski poslanec. Najpomembnejše je bilo Krajnčevo zavzemanje za program Zedinjene Slovenije, pri čemer se je med drugim zavzemal tudi za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in na sodiščih. Najbolj odmevno je bilo njegovo glasovanje, predvsem pa zavzemanje za takojšnjo uresničitev sklepa dunajskega parlamenta o odpravi podložništva. Po ukinitvi državnega zbora se je Krajnc prenehal politično udejstvovati.

Zaradi svojih političnih stališč pa je imel kasneje precej težav v akademski karieri. Tako je bila med drugim zavrnjena njegova prošnja za profesuro na graški univerzi. (Povzeto po Šaleškem biografskem leksikonu) z njegovo ilustracijo, saj ohranjenih fotografij ni. »Ker je obeležje v naravnem okolju, smo izbrali trajnostne in na zunanje vplive odporne materiale. Prepletata se les in kovina, ki simbolizira tudi Krajnčevo zapuščino – temelje avstrijskega civilnega prava,« je

arhitektka Ana Glinšek, prav tako domačinka in prostovoljka društva Revivas, predstavila zasnovo sodobno, a v sozvočju z naravo oblikovanega obeležja. 🔲

Na čaju z Maticem Velerjem

Številnim odprli poslovno pot Velenje - Lani so v SAŠA inkubatorju začeli z novim programom Šola za vlagatelje, s ciljem povečati mrežo poslovnih angelov, vlagateljev, ki lahko že z majhnimi vložki, svojim znanjem in poznanstvi zelo pomagajo zagonskim podjetjem v zgodnji fazi razvoja. Vzpostavili so platformo za potencialne investitorje, ki jo bodo v prihodnosti nadgradili s ključnimi znanji. Na ta način so omogočili začetek poslovanja 132 investitorjem, od tega jih je kar 8 iz Velenja. Šolo podpira in financira Slovenski podjetniški sklad, izvajajo pa jo v sodelovanju s Poslovnimi angeli Slovenije, KIKŠtarterjem in Katapultom.

V okviru programa so na prvi stopnji organizirali devet izobraževanj po celotni Sloveniji, z glavnim ciljem predstaviti osnove vlaganja tveganega kapitala. Na drugi stopnji so na devetih dogodkih gostili priznane domače in tuje vlagatelje, ki so z udeleženci delili zanje in izkušnje na posameznih področjih in jim pomagali poglobiti znanje.

Mrežo potencialnih investitorjev so gradili z individualnimi razgovori, mreženji in neformalnimi srečanji.

Vzpostavili so tudi tesnejše stike s podjetniki, ki se spogledujejo z investiranjem v zagonska podjetja in pripravili osnutek za vzpostavitev regijskega sklada tveganega kapitala. Upajo, da bodo financiranje omogočili iz evropskih sredstev, drugače pa bodo oblikovali manjši sklad z zasebnimi vlagatelji. 🔲

mz

Nov krožek o fotografiranju Univerza za tretje življenjsko obdobje je razpisala nov krožek z naslovom Fotografiranje in filmčki na mobilnem telefonu. Prijave 🔲 zbirajo do konca februarja.

lokalne novice

Razstava modnih skulptur Velenjčana Matica Velerja bo v Galeriji Velenje na ogled še do 6. marca, avtor pa jo je predstavil tudi v spletnem pogovoru Tina Felicijan

Ker je bila razstava Modni svetovi Matica Velerja: teatralna ekspresivnost večidel zaprta zaradi omejitev delovanja galerija, je predstavljena virtualno. Kustosinja mag. Milena Koren Božiček pa je z avtorjem pripravila tudi video pogovor, s katerim je Galerija Velenje nadomestila dogodek Na čaju z …, ki ga običajno priredijo ob razstavi, da podrobneje predstavijo gostujočega umetnika. Objavljen je na YouTube kanalu Festivala Velenje, razstava pa bo na ogled še do 6. marca.

Matic Veler je z željo, da bi odkril »nekaj več« v modi in raziskal svojo idejo obleke v prostoru, odšel v London na Royal College of Art in se nepričakovano soočil z vprašanjem: »Kdo sem?« Spoznavanje samega sebe je namreč za umetnika nujen proces, v katerem ugotovijo, zakaj ustvarjajo, kar ustvarjajo, razvijejo močno filozofijo in stojijo zanjo, je prepričan avtor. »Z ustvarjanjem in študijem, med drugim tudi literature o estetiki, sem začel spoznavati samega sebe, razvoj svoje estetike in kako je nanjo vplivalo tudi Velenje.« V domačem mestu

ga je namreč navdušila arhitektura, zato je aktualno razstavo zasnoval prav za Galerijo Velenje, v njej pa soočil brutalistično arhitekturo z barokom ter kontrasti, ki jih izkazujejo tako obleke kot druge skulpture.

Do dosežkov v svetu modne umetnosti in industrije, čeprav jih ima navkljub mladosti precej, je skromen, pravi, saj veliko pričakuje od sebe. Sodeloval je že na

raznih modnih revijah in pri drugih projektih, vendar se v modni industriji, ki je do začetnikov še posebej kruta, ne počuti dobro.

Zato trenutno svoje izdelke, ki

jih vidi kot umetniške instalacije, želi prikazovati v muzejih in galerijah. 🔲

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

25. februarja 2021

Obujanje spominov na osamosvajanje Letos mineva 30 let od osamosvojitve Slovenije, jubilej pa bo Muzej Velenje z bogatim programom praznoval celo leto Tina Felicijan

30. obletnica osamosvajanja in razglasitve neodvisnosti Slovenije ne bo spregledana niti v Šaleški dolini, kjer za raziskovanje in primerno predstavljanje takratnih dogodkov na tem območju skrbi Muzej Velenje. »Po svojih močeh bomo poskušali prispevati k temu, da državljane spodbudimo k domoljubju, pravilnemu odnosu do domovine in države ter s tem povezanih vrednot,« napoveduje direktorica Mojca Ževart.

Odprta vrata Spominskega centra 1991

tem jubilejnem letu ta enota našega muzeja čimbolj dostopna,« pravi direktorica in vabi na dneve odprtih vrat z vodenim ogledom, ki bodo letos bolj pogosti.

Okrepili pa bodo tudi promocijo spominskega centra med mlajšimi generacijami. Računajo predvsem na obiske šolarjev. V skladu s samim imenom centra pa bodo še več pozornosti posvetili spominjanju obdobja osamosvajanja Slovenije z različnimi dogodki, predvsem pa z zbiranjem pričevanj in gradiva.

Spletna akcija

Obdobje rojevanja samostojne Slovenije in njegovo ozadje s poudarkom na dogajanju na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline so muzealci v sodelovanju s samimi udeleženci in drugimi,

Konec januarja je Muzej Velenje začel objavljati spletne vsebine, povezane z obdobjem osamosvajanja. Prvi od 12 12 izbranih predmetov s stalne razstave Spominskega centra 1991, ki jih bodo predstavili na družbenih omrežjih in spletni strani, je prvi sloven-

ponazarja tudi stvarno, ekonomsko narodovo samostojnost in neodvisnost,« so utemeljili izbor. »Prvi slovenski denar, ki je bil takrat še brez imena in se ga je zato med ljudmi kasneje oprijelo ime »bon«, so tiskali v strogi tajnosti v celjski tiskarni Cetis med novembrom 1990 in januarjem 1991 ter

❱

»Dobrodošli vsi, ki bi z nami želeli podeliti svoje spomine na ta čas, predstaviti kakšen predmet, fotografijo, dokument ali kaj drugega, kar lahko naše védenje še obogati.«

vedno uporabljati jugoslovanske dinarje. Prvi slovenski denar, ki so mu v državnem zboru po dolgotrajnem tehtanju nadeli ime tolar, pa je med Slovenci zaokrožil 9. oktobra 1991, ko je Slovenija skladno z določili Brionskega sporazuma izstopila iz jugoslovanskega monetarnega sistema ter začela z menjavo jugoslovanskih dinarjev z novo slovensko valuto.«

Še film in gostujoča razstava

Poleti bo Muzej Velenje gostil razstavo Vojaškega muzeja Slovenske vojske o slovenski brzostrelki MGV-176, ki so jo izdelovali v tovarni Gorenje, »kar je še premalo poznana zgodba, povezana s slovenskim osamosvajanjem v našem neposrednem okolju,« meni Mojca Ževart, zato upa, da bo razstava pritegnila čim

Na vseh »bonih« sta bila upodobljena Triglav in knežji kamen, bankovci pa so se med seboj ločili po barvi in izpisani nominalni vrednosti.

❱

ki so ga od blizu spremljali, povzeli na večmedijski razstavi v Spominskem centru 1991 na Kopališki. »Razstava je zagotovo zanimiva za marsikoga. Doslej smo gostili že kar veliko obiskovalcev, med njimi mnoge člane veteranskih organizacij in drugih, ki so doživeli to obdobje. Razveseljujejo nas dobri odzivi, da smo lepo predstavili najpomembnejše obdobje slovenske narodne zgodovine.

Zato bomo poskrbeli, da bo v

❱

več domačinov. Pripravili bodo posebno predstavitev Marčevska vseslovenska Velenjski otroci in Spominskega centra 1991 akcija muzejev in galerij osnovnošolci sodelujejo v za Kulturni bazar, na kaNaprej v preteklost bo likovnem natečaju Muzeja terem se bodo ponudniki kulturne vzgoje tudi letos posvečena prav jubileju Velenje z naslovom Vse srečali z izobraževalnimi osamosvojitve. najboljše Slovenija. institucijami in jim predstavili pedagoške programe. Napovedujejo pa še ski denar. »Za razliko od zasta- ga nato skrivali na različnih loka- kratek dokumentarni film o pove in himne, ki imata predvsem cijah v okolici Ljubljane. Zaradi mnikih vojn v Šaleški dolini. 🔲 simbolno vlogo, je nacionalni de- določil Brionskega sporazuma nar tisti nepogrešljivi spremlje- smo morali Slovenci prve mesevalec osamosvajanja naroda, ki ce po razglasitvi neodvisnosti še

Mozirski gaj za to sezono zaprl svoja vrata smo tega odprli tudi v januarju in februarju in vas povabili v prvo Zimsko pravljico v Mozirskem gaju.« Ekipa sedaj komaj čaka pomlad, ki ji bodo in vsem njenim čarobnim barvam izrekli dobrodošlico. Seveda računajo, da boste tudi vi tam. 🔲

Mozirje – V preteklih dneh so v Mozirskem gaju sklenili Zimsko pravljico in park tako za nekaj časa zapira svoja vrata. »Kljub vsem težavam zaradi virusa in zaprtim mejam,« pravi Maja Horvat, vodja tamkajšnjega piarja, »so minuli vikend dokazali, da nas imajo obiskovalci iz vse Slovenije še vedno radi in da so komaj čakali, da nas bodo lahko ponovno obiskali.« Zimsko pravljico v Mozirskem gaju je namreč v zadnjem vikendu, prvi vikend, ko so občinske meje padle,

obiskalo kar 1.000 ljudi.

Zato z optimizmom zrejo v prihodnje mesece in upajo, da bodo, če bo takratna epidemiološka slika to dovoljevala, ponovno odprti konec marca ali v začetku aprila, kar bo odvisno tudi od vremena.

V minuli sezoni so lahko tulipane v najlepšem razcvetu pokazali le preko spleta. Poleti so se morali odpovedati tradicionalni poletni razstavi eksotičnih živali in čudovitih lipicancev. Prav tako je bila Božična bajka Slovenije, okrašena z 1,6 milijona

prazničnih lučk, v decembru odprta le trikrat. »Vseeno smo se trudili, da smo vsem našim obiskovalcem pričarali čim bolj čarobno sezono,« pravi Maja in dodaja: »Izpeljali smo 10. tekmovanje za najtežjo bučo in podrli rekord. Vse Slovence smo povabili na zanimivo razstavo buč velikank. Začarano vas smo popestrili še s tremi prav posebnimi novimi hiškami, park pa ozaljšali z unikatnimi lesenimi skulpturami. Prvič, v vsej, več kot 40-letni zgodovini parka, pa

mz

Ona Čepaitytė Gams

Tisto poletje, ko sva en mesec preživela na road tripu po hrvaški obali – prvič v mojem življenju, še tistem, preden sem se uradno preselila v Slovenijo, se je v oranžnem Fiatu Puntu menjavalo samo nekaj CD-jev. Zlasti soundtrack filma Blow (da, tistega z Johnnyjem Deppom) in Đorđe Balašević. Veliko njegovih. Kar nekaj časa, tudi še več mesecev kasneje, je bila moja prevladujoča zgodnja predstava glasbene pokrajine, ki odmeva v Sloveniji, njegova glasba. Zdelo se mi je, da ga poslušajo vsi. Priznam, na začetku ga sama nisem razumela in mi ni bil niti malo blizu.

Tudi tega vročega poletja leta 2003, ko sem spoznavala lepote hrvaške obale, vse od Pule (ne Pulja, ampak Pule – tiste, kjer bi v neki drugi zgodbi prisedla k njemu, ki tam igra na kitaro in čaka na avtobus, ki nikoli ne prispe), preko Trogirja, Šibenika, Pelješca, Hvara in vse tja do Dubrovnika. Kasneje teh mest nisem več srečevala, sva pa srečevala njihove prebivalce v Mariboru, v Križankah, na koncertih, kjer jih je panonski mornar na jedrih svoje brezmejne ladje vsaj za tisti večni, nikoli minljivi večer popeljal v lepši svet, dal jim je upanje. Za razliko od številnih zvezdnikov se mi zdi, da so mu ljudje verjeli, da so njegove pesnitve iskrene. Vse tiste nesrečne ljubezni, vsa samospraševanja o smiselnosti bivanja in ne nazadnje kolektivni spomin, vezan na nekdanji skupni prostor, ki so ga risale nove meje, so se zgodile vsem. In skupaj z njim so se spraševali, ali so tukaj res le zaradi ravnovesja med zvezdami. Enako kot tedaj, ko je v avtu, seveda še brez klime in s konstantno odprtim oknom, skozi katerega je neusmiljeno žgalo za moje severnjaške navade prevroče jadransko sonce, namesto lahkotnejše in bolj osvežujoče poletne glasbene družbe, sedel Balašević. Kot pravi sopotnik – saj veste, ko moraš premagovati dolge kilometre, nam predvsem pomaga dobra družba, pogovor in dobra glasba.

Kasneje, ko smo vsako poletje zopet premagovali zmeraj istih 1500 kilometrov v drugo smer, proti severu, je bil prav tako vedno v predalu za CD-je. Takrat mu je delala družbo še kakšna litvanska glasba, nekaj klasike, otroške pravljice (te so namreč zakon za dolge vožnje brez ipadov in telefonov!), pa stari dobri (tudi jugo) rock. Priznam, v vseh letih ob opazovanju njegovega fenomena sem ga skušala ponotranjiti, a brez tekočega razumevanja besedil in vsega prirojenega in doživetega kulturnozgodovinskega ozadja nisem prišla do tja, enostavno ni mogel biti moj.

Fenomen glasbe je res izjemen. Poveže lahko ljudi, ki nimajo skupaj nič drugega, samo isto glasbo, ki jo imajo radi. Poveže lahko tudi različne generacije, različne kulture. Odpre vrata za marsikateri pogovor. Kolikokrat ste imeli občutek, da imate nekaj skupnega z ljudmi, ki jih niste ravno dobro poznali, ste pa izvedeli, da radi poslušate isto glasbo? Morda ste tudi spremenili mnenje o nekom, ko ste to izvedli, ga zagledali z drugimi očmi?

Po drugi strani pa lahko ima glasba kot oblika kulturne komunikacije pomembno vlogo pri vzbujanju občutka za prostor, občutka pripadnosti določenemu kulturnemu oz. zgodovinskemu okolju in posledično lahko poveže ljudi, ki tam živijo, z izredno močnimi vezmi. Je prav tako unikatna stvaritev tega določenega prostora in tudi časa in najbolj razumejo jo tisti, ki so tam doma. 🔲

Na razpis za izvedbo občinskih proslav se je mogoče prijaviti le še jutri Jutri se izteče rok za oddajo prijav za izvedbo občinskih proslav.

Mestna občina Velenje je takoj po novem letu objavila razpis, s katerim je povabila lokalne kulturne ustvarjalce, da pripravijo občinske proslave. Za vsako namenjajo 3.000 evrov.

Nova fotografska razstava v mestni hiši

🔲

V avli Mestne občine Velenje je na ogled fotografska razstava Velenjčana, ljubiteljskega fotografa in upokojenca Premogovnika Velenje Miroslava Brešarja, ki svoje dneve, odkar je upokojen, bogati s fotografiranjem zanimivih motivov. Razstava bo na ogled do 26. marca. 🔲

Ravnovesje med zvezdami

mz

mz

Fotografije in filmčki na pametnem telefonu Velenje – Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje je na novo razpisalo krožek z naslovom Fotografije in filmčki na pametnem telefonu. Potekal bo preko aplikacije ZOOM. Mentor krožka bo Andrej Slonšek. Rok za e-prijave je do konca februarja.

Udeleženci se bodo seznanili z osnovno in poglobljeno uporabo svojih fotografij na pametnem telefonu, se naučili oblikovati albume, arhivirati starejše fotografije, vstavljati besedilo na fotografije in ustvarjati video filmčke. 🔲

mkp

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

25. februarja 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Sodelujte pri izboru glasbe Poslušalci Radia Velenje imate možnost sodelovati pri izboru glasbe. Za ta namen imamo kar nekaj oddaj. Tako lahko po elektronskih omrežjih (radiovelenje.com, radio.velenje@nascas.si) glasujete za lestvico Radia Velenje, ki jo potem v živo vrtimo vsak torek ob 17. uri. Vsak dan lahko izbirate pesem tedna, ki jo potem zavrtimo ob koncu oddaje, ob sobotah zjutraj ob 8. uri pa lahko tudi v živo (897 5003 ali 897 5003 ali pa po SMS 031 26 26 26) izbirate pesem tedna, ki jo potem poslušate vsak dan dvakrat. Ob nedeljah zjutraj ob 8. uri vrtimo vaše glasbene želje, naj pa spomnimo ljubitelje narodnozabavne glasbe tudi na oddajo Minute z domačimi ansambli, ki je na sporedu Radia Velenje

1. SOPRANOS – Ukradi me nazaj 2. MIKI VLAHOVIČ - Le tebe rad imam 3. MANOUCHE – Ma sej je vseen Po dveh bolj poskočnih lanskoletnih uspešnicah Nimam skrbi in Na smeh mi gre skupina Sopranos v letošnjem letu ponuja svojim privržencem novo, bolj čustveno skladbo Ukradi me nazaj. Pod glasbo in besedilo pesmi se podpisuje Rok Lunaček, ki je s skupino sodeloval že pri prejšnjih dveh singlih.

Voditeljica petkovih popoldnevov Karolina Destovnik ob 17. uri gosti glasbenike.

ob nedeljah popoldne ob 17. uri, pripravlja in vodi pa jo glasbenik Nejc Pačnik.

Domači zabavni glasbi so namenjeni petkovi popoldnevi, ko v živo gostimo pevce in skupine in predstavljamo novosti na tem področju. Gosti jih voditeljica petkovih popoldnevov Karolina Destovnik.

Jutri bo naš gost v živo (z njim boste lahko tudi poklepetali po telefonu) Gašper Rifelj, ki bo predstavil tudi svojo novo pesem Dan za metulje, ki je izšla pri založbi Studio Gong. 🔲

mz

GLASBENE novice režima Slobodana Miloševića.

Celine Dion prestavila evropsko turnejo

Umrl je Đorđe Balašević V 68. letu starosti je v petek, 19. februarja, umrl znani kantavtor in glasbenik Đorđe Balašević. Tri dni pred tem so ga sprejeli na infekcijsko kliniko v Novem Sadu, kjer se je zdravil zaradi pljučnice po okužbi s Covidom-19, kasneje pa se mu je zdravstveno stanje poslabšalo in je umrl. Balašević se je rodil 11. maja 1953 v Novem Sadu. Začetek njegove glasbene kariere sega v leto 1977, ko je postal član glasbene skupine Žetva.

Kasneje je ustanovil skupino Rani mraz, ki je po izdaji dveh albumov razpadla.

Leta 1982 je začel samostojno kariero. Izdal je skupaj 12 albumov. Bil je priljubljen v vseh državah na območju nekdanje Jugoslavije. S svojo poezijo in glasbo je trajno zaznamoval glasbeno sceno v celotni regiji.

Desetletja je prebujal najgloblja čustva v poslušalcih vseh generacij, ki njegove pesmi še vedno znajo na pamet. Njegovo glasbeno pot je sicer močno zaznamovala vojna v nekdanji Jugoslaviji, zaradi protivojnih stališč in pozivanju k miru in sožitju med narodi pa je padel v nemilost

Kanadska pevka Celine Dion je zaradi trenutnih razmer in pandemije Covida-19 prestavila svojo evropsko turnejo.

52-letnica je bila tako že drugič prisiljena prestaviti turnejo Courage, na kateri bo predstavila svoj 15. album v angleščini. Znani so že novi datumi prvega dela njene evropske turneje, ki se bo začela 25. maja 2022 v Birminghamu. Mesec dni kasneje bo zvezdnica obiskala tudi našo južno sosedo

in 25. junija 2022 nastopila v zagrebški Areni.

Celine Dion je v 35-letni karieri prodala skoraj 250 milijonov albumov, pohvali pa se lahko tudi s številnimi nagradami, med akterimi je tudi pet grammyjev in dva oskarja.

Našli nove pesmi Rajka Dujmića Znani hrvaški avtor Nenad Ninčević, prijatelj pokojnega glasbenika Rajka Dujmića, je našel demo posnetke desetih še neobjavljenih pesmi, ki jih je

pred sedmimi leti posnel z nekdanjim članom skupine Novi fosili. Kot je povedal, pesmi pred objavo ne bodo spreminjali, do-

strogih epidemioloških ukrepov in brez občinstva v dvorani. V Roterdam naši južni sosedje pošiljajo 22-letno pevko Albino, ki je strokovno žirijo in občinstvo prepričala s skladbo Tick-Tock.

Mlada Splitčanka, ki so jo gledalci spoznali v glasbenem šovu The Voice Hrvatska, je slavila v konkurenci 14 izvajalcev.

Miki Vlahovič predstavlja prvo samostojno skladbo končali jih bodo le produkcijsko. Rajkov glas in zvok klavirja je Nenad posnel na telefon, a je kasneje ta telefon izgubil. No, k sreči ga je našel. Izbrane pesmi bo kmalu posnel tudi v studiu, ves projekt pa naj bi bil končan do jeseni.

Čeprav je Miki Vlahovič znan kot član skupine Victory, se v teh dneh predstavlja tudi s prvo samostojno skladbo Rad te imam. Glasbo je napisal sam, Rok Lunaček je napisal besedilo, Krešimir Tomec pa je poskr-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. ANSAMBEL GREGORJA KOBALA Ko hodim po gozdnih poteh 2. ANSAMBEL DAR - Sem fantič mlad zavriskal 3. ANSAMBEL GAŠPERJA KAVŠKA - Gasilska veselica 4. ANSAMBEL MURNI - Murn je taka žvat 5. ANSAMBEL VRLI MUZIKANTI - Poljubi me za dobro jutro 6. ANSAMBEL VIHARNIK - Ko v jutranjem soncu 7. ANSAMBEL VESELI SVATJE - Dej se mal nasmej 8. ANSAMBEL JODEL EXPRESS - Našla si z drugim srečo 9. ANSAMBEL ŠALJIVCI - V sreči in nesreči 10. ANSAMBEL ZADETEK - Zadnji poljub

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NINA PUŠLAR

Priljubljena pevka je 15-letnico kariere praznovala s spletnim prenosom velikega koncerta, ki ga je spremljalo navdušeno večtisočglavo občinstvo. Dogodek je potekal na Bledu, na ekskluzivnem koncertu pa se je Nini pridružil tudi Matjaž Robavs.

Hrvaška na Evrovizijo pošilja Albino s skladbo Tick-Tock V soboto bomo izvedeli, s katero skladbo nas bo Ana Soklič predstavljala na Evroviziji 2021.

Hrvaška pa je medtem že izbrala svojo skladbo. Dora, hrvaški izbor za pesem Evrovizije, je letos že tretjič zapored potekala v Opatiji, tokrat ob upoštevanju

LESTVICA domače glasbe

LEA SIRK

bel za zvočno podobo in aranžma te izredno subtilne skladbe.

Miki z ženo Petro letos praznuje 25 let poroke in pesem se je kot nalašč ujela z njuno obletnico, saj gre za intimno ljubezensko skladbo, zato se je tudi odločil, da jo zapoje sam. Čeprav se je Miki odločil izdati samostojno skladbo, pa še vedno ostaja član priljubljene skupine Victory, ki letos praznuje častitljivi jubilej – 30 let delovanja.

Lea Sirk je po težkem letu, v katerem se je razšla tudi z dolgoletnim partnerjem, izdala novo pesem Shame. Gre za osebnoizpovedno pesem, ki je v trenutku ustvarjalnosti nastala v angleškem jeziku, zato jo v taki obliki predstavlja tudi javnosti.

ANJA HRASTOVŠEK

Anja Hrastovšek, ki prepeva tudi v mednarodno priznani vokalni zasedbi Jazzva, je s svojim jazz

kvartetom The Oakleys posnela skladbo z naslovom Tja bi šla. Anja je tokrat pripravila lahkotno skladbo, ki združuje jazz s popom, in govori o naši trenutni realnosti.

MANOUCHE

Skupina Manouche, ki nas s svojo glasbo, humorjem in pozitivno energijo razveseljuje že deset let, se predstavlja z novo pesmijo Ma sej je vseen. Govori o novoletnih zaobljubah, da bomo izgubili odvečne kilograme in se začeli ukvarjati s športom.

DAN D

Po akustičnem nastopu, s katerim so krstili Krater Cankarjevega doma, skupina Dan D na radijske valove pošilja elektronsko poskočnico Bits. Skladba je novi singl skupine z albuma Knjiga pohval in pritožb (Milo za drago).

107,8 MHz

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

25. februarja 2021

frkanje » Levo & desno «

Pomlad

Nekateri pri nas so veseli pomladi v zimskem času. Drugi bi raje več prijazne pomladi v parlamentu in politiki nasploh.

Potreba

Praksa torej kaže, da se veliko ljudi odloča za že rabljena oblačila in obutev, tudi za nekatere druge že rabljene, pa morda obnovljene izdelke. Ne le zaradi tega, ker je to »in«; mnogi iz potrebe.

Policija

⏫

Svetnik SD v svetu Mestne občine Velenje Jože Ograjenšek Dragu Martinšku, trenutno še vodji Urada za družbene dejavnosti: »Boš že še videl, kako pogrešal boš seje občinskega sveta, potem ko se boš prestavil med knjige!« Pa ni bilo videti, da mu je kaj žal, mu je pa, tako kot on zna, šaljivo odvrnil: »Knjige so vsaj tiho!« No, Čvek ve, da so tam tudi knjižničarke.

⏫

⏫

Podžupanja Mestne občine Velenje in svetnica SD Aleksandra Vasiljević svetniški kolegici in ravnateljici Osnovne šole Šalek Ireni Poljanšek Sivka: »Pridružujem se tvojemu velikemu veselju, ker imaš otroke spet v šoli, in prepričana sem, da tudi učiteljem in drugemu osebju zaradi tega ne bo preveč težko vsak ponedeljek zjutraj na testiranje«. Sivkova ji je seveda pritrdila, čeprav ni bila tako prepričana, da je testiranje čisto enostavno.

Pred enim mesecem so v Šoštanju na seji občinskega sveta soglasno zavrnili možnost sosežiga odpadkov v TEŠ.

Ključna za to je bila recenzija, ki so jo izdelali v celjskem Inštitutu za okolje in prostor, in prepričljiva predstavitev direktorice inštituta dr. Cvetke Ribarič Lasnik.

Ko je pred začetkom seje pogledovala prihod tistih, ki jih bo imela na »drugi strani«, pa jo je malce zaskrbelo. Čveku se je zdelo, da razmišlja: »Lej, lej … štirje, pet ... pripravljalcev poročila, en, dva, trije ... iz TEŠ, dva, trije … iz HSE. Bom zmogla sama ali naj pokličem okrepitev?«

Medtem ko so nekateri kritični, da je na cestah preveč policistov, se drugi jezijo, da so – glede na (ne)red v prometu – ti še premalo aktivni. Pa kljub temu nekateri zahtevajo še ležeče policaje.

Veliko padlih

Spet smo v času, ko se mnogi odločajo za 40 dni brez alkohola. Med takimi, ki se odločajo za tako akcijo, jih vsako leto veliko pade.

Normalnost

Bolj kot se vleče sedanja KV doba, vse več ljudi se sprašuje, kdaj bomo končno zaživeli normalno. Ne pričakujmo tega od vlade in drugih odločujočih pri nas; odvisno je največ od korone.

Je prav?

Mar je res prav, da je vse prav, kar rečejo ali naredijo »pravi«?!

Zakaj cesta

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Znanstveniki 18.000 let staro školjko označili za starodavno glasbilo Kar 18.000 let stara školjka, ki so jo leta 1931 našli v francoskih Pirenejih, bi po zadnjih izsledkih lahko bila eno najstarejših doslej odkritih glasbil, je objavila revija

Science Advances. Školjko velikosti dlani, ki je pritegnila pozornost znanstvenikov, je hranil Prirodoslovni muzej v francoskem Toulousu.

Veliko školjko iz vrste tritonov so leta 1931 odkrili v jami Marsoulas in jo nato shranili v muzejski zbirki ter pozabili nanjo. Šele nedavno so se znanstveniki ponovno dokopali do nje in jo na francoskem nacionalnem centru za znanstveno raziskovanje podrobneje analizirali. Ugotovili so, da je bila uporabljena kot glasbeni instrument, je povzela nemška tiskovna agencija DPA. V članku piše, da školjki manjka vrh, ki je bil po presoji znanstvenikov najverjetneje namenoma odstranjen zato, da bi bilo mogoče na školjko igrati. Kot

navaja DPA, so uspeli hornisti na školjko zaigrati tone C, visoki C in D. V školjki je nekaj vreznin, našli pa so tudi sledi rdečega pigmenta, kar lahko kaže na to, da je predstavljala simbolični objekt.

Znanstveniki so napovedali, da bodo školjko analizirali še s pomočjo 3D modelov, saj sumijo, da je bil nanjo nameščen tudi ustnik.

Jama Marsoulas se nahaja v francoskih Pirenejih, na njenih zidovih pa so v 19. stoletju odkrili več prazgodovinskih poslikav.

Sicer pa se Slovenci ponašamo z – po zapisu Narodnega muzeja Slovenije – najstarejšim glasbilom na svetu. Gre za neandertalčevo piščal iz Divjih bab, staro 60.000 let.

Slovenska puška na Pokljuki vzbujala pozornost Čehinja Marketa Davidová, ki je na Pokljuki zmagala na najdaljši 15-kilometrski preizkušnji, je pozornost vzbujala tudi s svo-

jo rožnato puško, okrašeno s samorogi. Slikovito kopito, za katero se je nemški časnik Stern pred časom spraševal, če je najlepše v zgodovini biatlona, je ustvaril Slovenec Matej Grum. »To je dolga zgodba, ki sega v leto pred olimpijskimi igrami 2018. Čehi so naročili večje število kopit in obljubil sem jim eno brezplačno. Odločili so se za Marketo, jaz sem ga izdelal.

Spomnim se, da sta njen fant in trener ponj prišla prav za božič, da je bila nato nova puška lahko darilo,« se spominja Grum sodelovanja s Čehi.

Slovenska mojstrovina je za takrat 20-letno Čehinjo postala tudi nekakšen talisman za prve uspehe, saj ji je uspel hiter preboj v člansko reprezentanco.

Z njo se je še kot mladinka uvrstila v olimpijsko ekipo.

In poslikava s samorogi? »To si je zaželela sama. Nekako verjame v moč samoroga, ta motiv ji je všeč in prijatelj Jure Možina mi je pomagal, da je nastal ta motiv,« razlaga Grum.

Kopito je iz orehovega, lipovega in javorovega lesa, vmes so karbonske plasti. »Jaz delam kopita tako, vsak izdelovalec pa to počne po svoje.« Očitno so biatlonci z njegovimi kopiti zelo zadovoljni,

med drugimi jih uporabljajo Čehinja Lucie Charvatová, Ukrajinki Olena Pidrušna in Julija Džima, Rusinja Larisa Kuklina, Kazahstanka Galina Višnjevskaja ter številni drugi. Tudi Slovenci, z izjemo Jakova Faka in Lee Einfalt.

Odkrili ostanke najstarejše tovarne piva na svetu Ameriški in egiptovski arheologi, ki raziskujejo na enem najpomembnejših zgodovinskih najdišč v Egiptu, so odkrili najstarejšo 'pivovarno' na svetu. V

njej so lahko naenkrat proizvedli približno 22.400 litrov piva, ki so ga starodavni Egipčani uporabljali pri obredih žrtvovanja.

Domneva se, da najdba izvira iz časa vladavine kralja Narmerja.

Britanski arheologi so obstoj pivovarne v Egiptu prvič omenili na začetku 19. stoletja, vendar niso mogli natančno določiti njene lokacije. Zdaj so jo, kot kaže, našli.

V starodavnem mestu Abidos, ki se nahaja v puščavi zahodno od reke Nil 500 kilometrov juž-

no od Kaira, so odkopali osem enot z dimenzijami 20 x 2,5 metra. V vsaki od njih je približno 40 lončenih posod v dveh vrstah, ki so jih starodavni Egipčani uporabljali za ogrevanje mešanice zrn in vode za pripravo piva, je sporočilo egiptovsko ministrstvo za turizem in starine. Starodavna pivovarna lahko naenkrat proizvedla približno 22.400 litrov piva.

Veliko smrti zaradi onesnaženega zraka Onesnaženje zraka je v petih največjih mestih na svetu lani povzročilo 160.000 prezgodnjih smrti, čeprav se je kakovost zraka ponekod zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa izboljšala. Stanje je bilo najslabše v indijskem New Delhiju, kjer je po ocenah zaradi delcev PM

Na Koroškem tarnajo, da jim primanjkuje delovne sile. Tudi Šaleška dolina naj bi se še razvijala in namesto premogovništva uvajala nove dejavnosti, za kar bodo potrebovali nove zaposlene. Zakaj torej nova cesta, ko pa se ne bo več treba na delo voziti proti Ljubljani?!

Brez premoga

Nekatere je dosežka knapov malo strah, drugi se veselijo.

Mislimo na nedavni rekordni dnevni napredek pri odkopavanju premoga. Če bodo še naprej večkrat dosegali take rekorde pri dnevnem napredku, bo premoga prej zmanjkalo in dolina bo prej »izstopila« iz premogovne regije.

Vodniki

V že dolgo časa trajajoči korona dobi so brez dela tudi turistični vodniki. Politični »vodniki« raznih vrst pa so vseeno dovolj zaposleni.

Le za ženske

Naša vlada je očitno bolj naklonjena ženskam kot moškim. Ženam je ugodila in odprla skoraj vse trgovine.

Gostilne so še vedno zaprte.

(Razen, če niso!).

Večplastno vprašanje

Le kdaj bomo vse to, kar smo zamudili, »not spravli«!?

2,5 umrlo 54.000 oseb. V japonskem Tokiu je bilo po ocenah z onesnaženjem povezanih 40.000 smrti, preostale pa pripadajo kitajskemu Šanghaju, brazilskemu Sao Paolu in mehiškemu Ciuduad de Mexicu.

Zaželeni minister

V mnogih občinah si močno želijo, da bi jih obiskal minister za delo, družino in socialne zadeve. Nekatere le zato, da bi lahko rekli, da jih je obiskal k(K)ralj!

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 13

ZELENA PRILOGA

25. februarja 2021

Letošnja zima je v dolini bolj zelena kot bela, zato je konec februarja pravi čas za izid Zelene priloge na osrednjih straneh našega in vašega tednika Naš čas. Na omenjenih straneh boste našli kopico idej in informacij kmetovalci, vrtičkarji, živinorejci, vrtnarji, sadjarji, pa tudi gozdarji in še kdo, ki ureja svoj vrt, kmetijsko površino, gozd ...

Prijazno ste vabljeni k prebiranju zanimivih informacij!

Ograje za vrt Vrt običajno ogradimo z ograjo in s tem fizično omejimo dostop.

S tem ga vsaj simbolično zaščitimo pred takšnimi in drugačnimi zunanjimi vplivi, določenimi škodljivci, zagotovimo pa si tudi nekakšno intimnost.

Pri izbiri ograje naletimo na zahtevno nalogo, kako jo postaviti. Poznamo zidane, betonske in lesene ograje, danes pa so zelo priljubljene žičnate in panelne ograje. Panelni ograjni elementi so sicer dražji od ograje iz varjene mreže v rolah, vendar številne prednosti prepričajo investitorja. Na ta način dobimo za sprejemljiv denar ograjo lepega videza.

Panelne ograje so stabilne in ne potrebujejo vzdrževanja. Panele so na voljo v več barvah, individualni graditelji pa se največkrat odločajo za ograje do višine 1,5 metra.

Postavljanje panelnih ograje je relativno preprosto, lahko pa se dogovorite tudi z izvajalcem.

Postavitev mrežnih ograj je še preprostejša. Tudi tukaj je treba najprej natančno izrisati in zakoličiti ograjo ter kupiti primerno količino vseh elementov (stebrov, podpornikov, veznih elementov, mrež ...). Ko izkopljemo luknje za stebre, sledi postavitev ograje. 🔲

Jure Beričnik

13

Odvoz do 2m3 kosovnih odpadkov iz individualnih gospodinjstev na naročilnico V februarju 2021 so vsa gospodinjstva, skupaj z računom za ravnanje z odpadki, prejela naročilnico za odvoz kosovnih odpadkov. Odvoz odpadkov poteka v okviru javne gospodarske službe ravnanja z odpadki in je za gospodinjstva enkrat letno brezplačna, do največ dveh kubičnih metrov (2 m3).

Gospodinjstva izpolnijo naročilnico za odvoz kosovnih odpadkov in jo podpisano pošljejo na naslov PUP-Saubermacher d.o.o., Koroška cesta 46, 3320 Velenje, po faxu 03 896 87 19 ali na e naslov: podjetje@pup-saubermacher.si in sicer štirinajst dni pred želenim odvozom.

Vsaj tri dni pred odvozom pa bo gospodinj-

stvo obveščeno o točnem datumu odvoza.

Vsi kosovni odpadki se na dan odvoza, do 6h zjutraj, pripravijo na dogovorjeno odjemno mesto.

Kesonov ne postavljamo.

Za blok uredi naročilo kesona upravnik.

Med kosovne odpadke ne sodi: gradbeni material, kot tudi keramika, wc školjka, keramični umivalniki…, odpadki, ki vsebujejo azbest, avtomobilski deli, gume, okenski okvirji s steklom, zeleni odrez (vejevje…), nevarni in mešani komunalni odpadki.

Naštete odpadke je možno pripeljati v zbirni center. Oddajo gradbenih se plača po ceniku podjetja.

N E Č A L P Z E BR so v n ih o d p a d k o v

o d v o z ko 16. 8. do 10. 11. od 25. 2. do 15. 7. in

ti, iatorji, gospodinjski apara li, mize, omare, jogiji, rad sto , … tvo ge hiš pro po : pre so i iti, dk viz Kosovni odpa igrač, športni rek unalniki, luči, večji kosi hladilniki, televizorji, rač

Rastlinjaki 2 x 2,4 m

3x4m

3x4m

Delovni čas zbirnih centrov

244 eur

Za naročilo in informacije pokličite ali pišite na e-naslov: profilplast@profilplast.si

031/675 639

Dostava po pošti 30,5 EUR.

• rastlinjaki po meri • menja se le folija (na 5 do 8 let) • primerni za zimsko zelenjavo, poleti za paradižnik

GSM 031 675 639

Profilplast, d. o. o.

Zavrh nad Dobrno 10, 3204 Dobrna www.profilplast.si e-naslov: profilplast@profilplast.si

www.profilplast.si

ZC VELENJE 1 (ob jezeru) OD APRILA DO KONCA SEPTEMBRA – pon.–pet. od 8. do 18. ure, sob. od 8. do 12. ure, dan pred praznikom odprto do 14. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.

OD OKTOBRA DO KONCA MARCA – pon.–pet. od 8. do 17. ure; v soboto od 8. do 12. ure, dan pred praznikom odprto do 14. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.

ZC PODHOM ob odlagališču Podhom TOREK od 8. do 15.30; ČETRTEK od 10. do 17. ure Dan pred praznikom odprto od 7. do 14. ure.

1. SOBOTA V MESECU od 8. do 12. ure.

Če je prva sobota praznik, se odprtje prestavi na drugo soboto v mesecu.

Delovni čas zbirnih mest

ŠOŠTANJ za Gasilskim domom Šoštanj: 2. in 4. SOBOTA v mesecu, od 9. do 12. ure, na prazničen dan zaprto. ŠMARTNO OB PAKI ob pokopališču Šmartno ob Paki: 1. in 3. SOBOTA v mesecu, od 8. do 12. ure, na praznični dan zaprto.

V ZM Šoštanj in Šmartno ob Paki se lahko odda le odpadna električna in elektronska oprema, leseni razstavljeni deli in kovine.

Kosovne odpadke je možno brezplačno pripeljati v zbirni center. Vstop v zbirni center je s tekočo položnico za ravnanje z odpadki in z osebnim dokumentom.

www.pup-saubermacher.si

T 03 896 87 11 | F 03 896 87 19 | E podjetje@pup-saubermacher.si

Prvo škropljenje V boju proti boleznim in škodljivcem igra pomembno vlogo prvo škropljenje, ki ga opravimo v predpomladnem času, ko so sadne rastline še v mirovanju.

Najprej bomo začeli s škropljenjem z bakrovim sredstvom Bio Plantella Baker. Z bakrom zelo dobro razkužimo rane, zato prvo škropljenje kombiniramo z rezjo. Baker deluje tako, da okrepi rastlino v boju proti boleznim in s tem škropljenjem dodamo tudi pomembno mikrohranilo, ki izboljša fotosintezo.

A ne pozabimo, da številni škodljivci, njihove ličinke in jajčeca prezimujejo na drevesih, grmih in drugih olesenelih rastlinah v našem vrtu. Skrivajo se v lubju debla in vej. Vsaka špranja je lahko pribežališče škodljivca. Zato je pomembno, da opravimo zimsko škropljenje z oljnim sredstvom Bio Plantella Olje za škropljenje, ki bo škodljivce uničil.

V času škropljenja moramo paziti na nekaj osnovnih pravil. Da bo res učinkovito, celotno rastlino temeljito omočimo, da kar teče z nje. PaziPlantellini vrtnarski nasveti mo, da je v času škropljenja in še vsaj 6 ur po škropljenju temperatura nad 5 °C. Izberemo dan brez vetra in močnega sonca. Seveda ne sme po škropljenju deževati, ker nam to spere sredstvo, sicer moramo škropljenje ponoviti ob ustreznih vremenskih pogojih. Škropljenje je najbolj učinkovito v fazi, ko se brsti začnejo napenjati. Če je le možno, škropljenje ponovimo čez 7 do 14 dni. Pazimo, da škropimo le do faze mišjega ušesca, sicer lahko poškodujemo cvet in smo ob pridelek. Prav tako bakra in olja ne mešamo, ker se lahko mešanica sesiri in se učinkovitost delovanja močno zmanjša. 🔲

Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

ZELENA PRILOGA

25. februarja 2021

Vsem lastnikom govedi, ovac in koz se iskreno zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje v akciji cepljenja proti bolezni modrikastega jezika in jih vljudno vabimo, da z analizo blata preventivno ukrepajo proti zajedalcem.

100 % ORGANSKO GNOJILO ZA PRVOVRSTEN EKO PRIDELEK • omogoča 30 % več pridelka, • aktivira mikroorganizme za tvorbo humusa v tleh, • pridelki so boljše kakovosti: z več vlaknin, antioksidantov, vitaminov in mineralov.

Priskrbite si brezplačen vodič:

Šaleška Veterina d.o.o.

ORGANSKO GNOJENJE: ZDRAVA TLA, ZDRAVA HRANA

Cesta talcev 35, Velenje T 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00 Sobota: 8.00 – 13.00

plantella.si/vodici-za-vrtnarjenje

Vrtnarite z nami.

080 81 22 | Plantella.si

7 korakov do lepe trate 1. Odstranimo odmrlo ostanke

Zgodaj spomladi je na trati polno odmrlega listja in drugih organskih ostankov, ki jih preprosto odstranimo z grabljenjem, ker dušijo travo pri rasti.

2. Odstranimo mah

Zelenega mahu ne grabimo stran, ker ga razsejemo po celi parceli. Uporabimo sredstvo Plantella Proti mahu, ki jo potresemo v količini 10 kg/100m2 in počakamo 7 do 14 dni, da mah povsem porjavi. Nato ga odstranimo.

3. Košnja

Kosimo v suhem vremenu. Višina pokošene trate pa naj bo 4 do 5 cm.

4. Zračenje

Z bogato tradicijo na krilih prihodnosti

Plantellini vrtnarski nasveti čjo zračnost in propustnost za vodo in hranila.

Podjetje Itro, danes zastopnik enega največjih svetovnih proizvajalcev kmetijske mehanizacije CNHI za Slovenijo, je v letošnjem letu doseglo še en mejnik v svoji bogati zgodovini. Leto 1991 sovpada s Fiatovim prevzemom Fordovega traktorskega dela, iz tega pa je nekoliko kasneje nastala tudi znamka New Holland.

Družba Itro je bila ustanovljena leta 1991 na trdnih temeljih predhodnega sodelovanja tovarne v Štorah in proizvajalca Fiat in se danes ponaša z bogatimi izkušnjami, s ponudbo najsodobnejše kmetijske mehanizacije, z najbolj razširjeno servisno mrežo, s široko paleto ponudbe nadomestnih delov in poprodajno podporo ter s tesno povezanostjo s strankami.

V treh desetletjih smo v podjetju Itro zbrali ogromno izkušenj, a nikoli nismo počivali na lovorikah. Verjamemo v razvoj in v prihodnost. Naš poudarek je na sodobnosti, zanesljivosti, varnosti in kljub temu, da je New Holland v številnih pogledih pionir in orje ledine, se v naši veliki družini

6. Gnojenje

Trato enakomerno pognojimo s Plantella Specialnim gnojilom za travo. Gnojimo vsaj 1x mesečno: april, maj, junij, vse do septembra.

Gnojilo potresemo pred dežjem.

7. Dosejevanje trate

Ko odstranimo mah in plevel, so nekatera mesta ostala gola.

Za dosejevanje uporabimo mešanico obloženega semena Plantella Contessa, ki je z ovojem zavarovano pred ptiči, poleg tega pa ima dodana hranila in vse potrebne snovi za hitrejše kaljenje. 🔲

Vanes Husić, univ. dipl. inž., agr., antellin strokovnjak

Zračimo po drugi ali tretji košnji, in sicer z vilami ali strojem prezračevalnikom. Trata bo gostejša in bolj trpežna za gaženje.

Zračimo 1x ali 2x letno.

5. Peskanje

Ko smo trato prezračili, potresemo po površini Plantella Izbrane kremenove peske za ve-

Košarica Pesje Špeglova 16 03/ 891 91 40 Košarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

Ne spreglejte – ta hip zelo ugodno: Zemlja Naturahum 70 lit.

Substrat Humin N8 70 Gnojilo Fertiplus 20 kg Gnojilo Bioorganik 20 kg

ina Trgov nih z prija di lju

6,99 € 11,90 € 8,99 € 13,99 €

Bogata izbira semenskega krompirja!

V mesecu marcu in aprilu sprejemamo naročila za 4-tedenske piščance za nadaljnjo rejo ter enodnevne piščance in kokoši jarkice.

domače počutijo tudi enostavni in robustni delovni konjički, vsem našim proizvodom pa so skupne preizkušene in izboljšane rešitve iz preteklosti v sožitju z najsodobnejši sistemi iz sedanjosti in prihodnosti. Gonilo razvoja je trajnostno kmetovanje, kjer je New Holland vodilna znamka (Clean Energy Leader), saj v kmetovanje uvaja nove tehnologije, ki razbremenjujejo okolje (vodik, metan). Živimo v zahtevnih časih, ki pred nas postavljajo ogromno izzivov. Pri podjetju Itro in pri znamki New Holland združujemo naše izkušnje ter poslovno in tržno vztrajnost s sodobno ponudbo vrhunske kmetijske mehanizacije in prodajno ter poprodajno podporo, obenem pa skušamo ostati ves čas v stiku s sedanjostjo ter s pogumnim pogledom v prihodnost.

Vsega tega ne bi zmogli brez naših izjemnih strank in končnih kupcev, ki z dejanji potrjujejo in prispevajo k temu, da je New Holland vodilni v Sloveniji že 30 let.

Dobrodošli v naši veliki družini. 🔲

"Ni ga čez domač krompir" V naših krajih še vedno radi rečemo, da ga ni čez domač krompir. V svojih vrtovih vedno najdemo dovolj prostora, da zasadimo vsaj nekaj vrstic krompirja. Že vnaprej vemo, da pridelek ne bo zadostoval, za celoletno samooskrbo, ampak ga bomo pridelali ravno dovolj za tiste prve gurmanske užitke.

Nadvse priljubljene so zelo zgodnje sorte krompirja. Med temi je pogosto sajena slovenska avtohtona sorta »kifeljčar« oz. kresnik. Gomolji sorte kresnik so izrazito podolgovati in zaviti, s plitvimi očesi. Pridelek je srednji, tvorijo ga majhni, a številni gomolji. Tradicionalno

se v kuhinji uporablja kot mlad pečen krompir.

Ne glede na pogostost sajenja smo v Trgovini Košarica za vas pripravili velik izbor sort semenskega krompirja, tako tiste ta zgodnje, kakor tudi tiste poznejše sorte, ki jih je vredno preizkusiti. Večina teh sort je primerna za shranjevanje čez zimo.

Opozorili bi vas na srednje pozno sorto »monte carlo«, ki ima srednje do velike gomolje rdeče barve z belim mesom. Sorto krasi popolna odpornost na krompirjeve ogorčice, navadni krastavosti in plesni. Ima visoko toleranco na sušo in vročino ter se dobro skladišči. Pridelek

je bogat, s srednje debelimi gomolji, ki so primerni za kuhanje, pečenje in »pommes frites«.

Krompir sadimo v odcedno prst, ki smo jo pognojili bodisi z zrelim hlevskim gnojem, pomešanim s kompostom, bodisi z različnimi organskimi ali mineralnimi gnojili.

V Trgovini Košarica vam nudimo odlično izbiro semen in semenskega krompirja, organska in mineralna gnojila, kakor tudi ročno orodje.

Obiščite nas in z nasmehom v očeh vam bomo svetovali po najboljših močeh! 🔲

mag. Nives Pirmanšek, Košarica Pesje

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 15

Temeljno gnojenje Ko se zemlja segreje in je suha, je godna za obdelavo ter za osnovno oziroma temeljno gnojenje. Uporabimo ekološko peletirano organsko gnojilo, da pripravimo zemljo na prihod vrtnin.

Rodovitna zemlja je taka, ki je bogata s humusom in v njej odlično uspevajo raznolike vrtnine. Humus je sestavljen iz organskih komponent, kot so huminske in fulvo kisline, humin.

Drugi del pa je anorganski. Sestavljajo ga različni minerali, ki služijo kot osnovna hranila za rastline. Le-ta nastaja v vseh ti-

15

ZELENA PRILOGA

25. februarja 2021

Plantellini vrtnarski nasveti pih tal, kjer je prisotna organska snov.

Humus vzdržujemo v zdravih, rodovitnih tleh s pravilnim in rednim dodajanjem organske snovi. Ekološko vrtnarjenje je prava smer, s katero bomo na dolgi rok ohranili rodovitnost naše vrtne zemlje. Spomladi nam je osnova organsko gnojenje z ekološkim gnojilom v obliki peletov Plantella Organik. Gnojilo je termično obdelano, kar pomeni, da ne vsebuje nobenih bolezni, škodljivcev ali semen plevelov.

Vsebuje pa veliko huminskih in fulvo kislin, ki so osnovni gradniki humusnega kompleksa. Tako vplivamo direktno na procese humifikacije – tvorjenje humusa v domači zemlji. Gnojilo potresemo po zemlji pred dežjem ali dobro zalijemo, da se hranila raztopijo in so na voljo rastlinam.

Ko poskrbimo za dovolj organske snovi, iz katere bo nastal humus, na svojem vrtu hitro opazimo, da je prisotnih veliko manj bolezni in škodljivcev. Predvsem pa vidimo, da z rednim organskim gnojenje in dognojevanjem z gnojilom Plantella Organik povečamo pridelek vsaj za 30%. 🔲

Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak

Prehrana in zdravje krav molznic ZAGOTAVLJAJO: - odlično ješčnost - zdrave in odporne živali - vrhunske rejske rezultate BREZ

GSO

NUDIMO: - izračun krmnih obrokov - svetovanje iz prakse v prakso - pomoč pri usklajevanju prehrane ob rezultatih mlečne kontrole

Sprejem naročil: (02) 654 40 90

Krmljenje krav molznic pomembno vpliva na zdravstveno stanje, razvoj mikroorganizmov v vampu in s tem tudi na vsebnosti v mleku. Če imamo nizko sečnino v mleku, priporočamo krmljenje kakovostnih beljakovinskih mešanic (npr. »34%«, »40%«, »FARMA«, »RS«) ali beljakovinskih koncentratov (»K-31«, »K-35«). Nizka vsebnost beljakovin v mleku kaže na primanjkljaj energije, kar se pogosto zgodi v začetku laktacije.

Posledica so lahko ciste, motnje plodnosti ter ketoze. V tem primeru priporočamo krmljenje s specialnimi visokoenergetskimi mešanicami (npr. »K-PROFI-

KET«, »K-KOT«, »K-EN«). Po drugi strani previsoke vsebnosti beljakovin v mleku kažejo na tveganje za previsoko zamaščenost krav, kar poveča tveganje za presnovne težave v naslednji laktaciji. Debele krave običajno v začetku laktacije slabo jedo, kar povzroča večje tveganje za ketozo, katero pa spremlja največkrat tudi zamaščenost jeter. V primeru nizkih vsebnosti maščob v mleku priporočamo specialno krmno mešanico »K-FIBER«, ki zelo blagodejno deluje na delovanje vampa in vzdržuje višje vsebnosti maščob v mleku. Dolgoročna posledica nepravilne prehrane v čredi

je zmanjšana dolgoživost krav.

Veliko število krav se v čredah izloči že pred četrto ali peto laktacijo, ko bi živali lahko dosegale najvišjo proizvodnjo mleka.

Rezultat tega so visoki amortizacijski stroški osnovne črede, ki se kažejo tudi v pomanjkanju lastnih plemenskih telic za obnovo črede. Pester izbor krmnih mešanic v naši mešalnici v Mariboru, ki deluje pod blagovno znamko »Agronatur«, pokriva vse potrebe uspešne kmetije s proizvodnjo mleka. Prav tako smo s strokovnim svetovanjem skozi vsa leta pridobili zaupanje mnogih kmetij, katere so danes uspešne v pridelavi mleka. 🔲

Marko Hohler, svetovalec za prehrano, PP - AGRO d.o.o.

Preprosto spravilo hlodovine in enostavno cepljenje Cepilniki drv TITANIUM in ECO

Krožne žage

GOZDARSKI VITLI

Rezalne klešče

051 647 716 | prodajalna@uniforest.si | www.uniforest.si

Delo v gozdu je zahtevno in naporno. Zato je še toliko bolj pomembno, da so stroji za spravilo lesa in pripravo drv varni in enostavni za uporabo. V podjetju Uniforest pri razvoju strojev prav temu namenjajo posebno pozornost.

Gozdarski vitli za spravilo lesa iz gozda so njihov paradni konj.

V svojem asortimanu imajo 3 kategorije gozdarskih vitlov: Standard, Premium in Profi.

Gozdarski vitli STANDARD so osnovna različica vitlov z verižnim pogonom z vlečno silo od 3 do 8 ton. Imajo novo ogrodje, pregibno zaščitno mrežo in veliko prostora za odlaganje verig na sprednji strani vitla. Gozdarski vitli PREMIUM so kakovostno in tehnološko dovršeni gozdarski vitli z vlečno silo od 3,5 do 9 ton. Vgrajeno imajo 3-lamelno sklopko proizvajalca LUK, na sprednjo stran vitla pa so namestili spodnji škripec in zaklop z magnetom. Elektrohidravlični gozdarski vitli Premium imajo pogon črpalke preko zobniškega gonila s krogličnimi ležaji FAG. Vgrajeno imajo hidravliko proizvajalca HAWE s sedežnimi ventili, ki ne izgubljajo tlaka, elektromagnetnim ventilom z visokotlačnim oljnim filtrom v krmilnem bloku, rezervoar za olje pa je iz nerjavečega jekla.

Tritočkovni enobobenski in dvo-

bobenski PROFI gozdarski vitli z vlečno silo od 6,5 do 12 ton so namenjeni profesionalni uporabi. V tem segmentu ponujajo tudi gozdarske vitle s konstantno vlečno silo ter eno- ali dvobobenske vgradne vitle, ki se na traktor fiksno vgradijo spredaj ali zadaj.

Z dovršeno obliko cepilnikov so poleg lahkotnega dela dosegli še, da je uporabniku na voljo vse pri roki, saj ima veliko prostora za odlaganje dodatne opreme, ki uporabnika pri delu ne ovirajo.

Cepilniki imajo serijsko vgrajene litoželezne črpalke, prav tako

Cepilniki TITANIUM so varni in omogočajo enostavno cepljenje polen. Cepilniki imajo serijsko vgrajeno pobiralko za dvigovanje cepljencev ter ročico za njihovo pridržanje, kar omogoča varno in natančno cepljenje. Dodatno tudi cepilna miza, ki nudi možnost nastavitve dveh višin za cepljenje dolgih in kratkih polen, olajšuje delo in tako zmanjša delovno obremenitev uporabnika.

lahko uporabniki izbirajo med tremi načini delovanja: s kardanom, z elektromotorjem, ter na kombiniran način, pri katerem lahko uporabniki izbirajo način pogona.

Za podrobnejše informacije obiščite njihovo spletno stran www.uniforest.si ali se oglasite v najbližji kmetijski zadrugi. 🔲

1 PO 2 TO 3 SR 4 ČE 5 PE 6 SO 7 NE 8 PO 9 TO 10 SR 11 ČE 12 PE 13 SO 14 NE 15 PO 16 TO 17 SR 18 ČE 19 PE 20 SO 21 NE 22 PO 23 TO 24 SR 25 ČE 26 PE 27 SO 28 NE 29 PO 30 TO 31 SR

Marec

od 7.00

od 2.00 do 13.00 od 23.00 do 2.00 od 3.00 do 17.00

do 20.00 od 21.00 do 15.00

od 3.00 do 20.00 od 21.00 do 7.00 od 8.00 do 16.00 od 17.00

do 10.00 od 11.00

do 3.00 od 4.00

od 2.00 do 3.00 od 4.00 do 20.00 od 3.00 do 8.00 od 17.00

od 7.00

do 19.00

do 21.00 od 22.00

do 22.00 od 23.00

od 1.00 do 19.00 od 20.00

do 5.00

1 TO od 6.00 2 SR od 5.00 do 10.00 3 ČE od 11.00 do 5.00 4 PE od 6.00 5 SO do 7.00 6 NE od 8.00 7 PO do 7.00 8 TO od 9.00 do 14.00 9 SR od 1.00 do 9.00 10 ČE od 17.00 do 8.00 11 PE od 9.00 12 SO do 15.00 13 NE od 17.00 14 PO do 7.00 15 TO od 9.00 16 SR do 23.00 17 ČE 18 PE od 18.00 19 SO 20 NE do 6.00 21 PO od 7.00 do 11.00 22 TO od 12.00 do 19.00 23 SR od 5.00 do 12.00 od 14.00 24 ČE Dan državnosti 25 PE do 13.00 od 15.00 26 SO 27 NE do 13.00 od 15.00 28 PO 29 TO do 11.00 od 12.00 30 SR do 13.00 od 15.00

do 12.00 od 19.00 do 21.00 od 22.00

do 20.00 od 21.00

do 23.00

do 23.00

od 2.00

do 11.00 od 20.00

do 10.00

do 5.00 od 6.00

do 11.00 od 12.00 do 1.00 od 2.00

do 21.00 od 23.00

od 5.00 do 15.00 od 16.00

do 14.00 0d 15.00 do 20.00 do 20.00

Legenda

1 ČE 2 PE 3 SO 4 NE 5 PO 6 TO 7 SR 8 ČE 9 PE 10 SO 11 NE 12 PO 13 TO 14 SR 15 ČE 16 PE 17 SO 18 NE 19 PO 20 TO 21 SR 22 ČE 23 PE 24 SO 25 NE 26 PO 27 TO 28 SR 29 ČE 30 PE 31 SO

Julij do 21.00

cvetnice

listnate rastline

1 NE od 22.00 od 1.00 do 13.00 2 PO od 14.00 od 9.00 do 11.00 3 TO od 12.00 do 22.00 4 SR od 23.00 5 ČE 6 PE do 5.00 7 SO od 6.00 do 20.00 8 NE od 21.00 9 PO 10 TO do 10.00 11 SR od 11.00 12 ČE 13 PE do 18.00 14 SO od 19.00 Marijino vnebovzetje 15 NE od 2.00 do 13.00 16 PO od 21.00 do 23.00 17 TO od 1.00 do 5.00 18 SR od 6.00 19 ČE do 13.00 20 PE od 14.00 do 20.00 21 SO od 21.00 do 12.00 22 NE od 13.00 do 6.00 23 PO od 7.00 do 17.00 do 5.00 24 TO od 6.00 do 17.00 25 SR 26 ČE od 7.00 do 22.00 27 PE 28 SO od 20.00 29 NE do 2.00 od 11.00 30 PO 31 TO

Avgust

plodovke

1 SR 2 ČE 3 PE 4 SO 5 NE 6 PO 7 TO 8 SR 9 ČE 10 PE 11 SO 12 NE 13 PO 14 TO 15 SR 16 ČE 17 PE 18 SO 19 NE 20 PO 21 TO 22 SR 23 ČE 24 PE 25 SO 26 NE 27 PO 28 TO 29 SR 30 ČE do 11.00 od 12.00 do 5.00 od 15.00 do 3.00 od 4.00 do 15.00 od 16.00 do 21.00 od 22.00 do 4.00 od 5.00 do 22.00

do 14.00 od 15.00

do 13.00 od 14.00 do 4.00 od 5.00

do 16.00 od 17.00

do 15.00 od 16.00

do 11.00 od 12.00

od 1.00 do 6.00 od 7.00 do 14.00

do 13.00 od 14.00 do 15.00 od 16.00 do 7.00 od 8.00 do 7.00 od 8.00 do 17.00 do 18.00 od 19.00

do 6.00 od 7.00

September

korenovke

neugodni dnevi

1 PE do 14.00 2 SO od 15.00 do 14.00 3 NE od 15.00 do 6.00 4 PO od 7.00 do 4.00 5 TO od 5.00 6 SR 7 ČE 8 PE od 9.00 d0 13.00 9 SO od 14.00 10 NE do 17.00 11 PO od 18.00 12 TO do 20.00 13 SR od 21.00 do 9.00 14 ČE 15 PE od 23.00 16 SO do 20.00 17 NE od 21.00 do 16.00 18 PO od 17.00 do 8.00 19 TO od 9.00 do 21.00 20 SR od 22.00 21 ČE do 21.00 22 PE od 22.00 do 9.00 23 SO od 18.00 do 8.00 24 NE od 9.00 do 21.00 do 22.00 25 PO od 23.00 26 TO 27 SR do 6.00 od 7.00 28 ČE do 23.00 29 PE 30 SO Dan reformacije do 19.00 od 20.00 31 NE

Oktober

prvi krajec

mlaj

ščip

1 SR do 4.00 2 ČE od 5.00 do 22.00 od 5.00 do 9.00 3 PE od 10. do 11.00 4 SO do 10.00 5 NE od 11.00 6 PO do 10.00 7 TO od 11.00 8 SR do 10.00 9 ČE od 11.00 10 PE do 7.00 11 SO od 8.00 12 NE 13 PO do 8.00 14 TO od 9.00 15 SR do 8.00 16 ČE od 10.00 do 21.00 od 6.00 do 17.00 17 PE od 18.00 do 5.00 18 SO 19 NE 20 PO od 22.00 od 1.00 do 18.00 21 TO od 19.00 22 SR do 11.00 23 ČE od 12.00 24 PE Božič 25 SO Dan samostojnosti do 5.00 26 NE od 6.00 27 PO 28 TO do 14.00 29 SR od 15.00 do 20.00 30 ČE od 21. do 22.

31 PE od 6.00 do 18.00

December

zadnji krajec

do 22.00 od 23.00 do 2.00 od 9.00 do 18.00

do 5.00 od 6.00

do 12.00 od 13.00

od 5.00

od 7.00 do 20.00 do 6.00 od 23.00 do 17.00 od 18.00 do 6.00 od 7.00 do 15.00

do 2.00 od 3.00

od 1.00

do 2.00 od 3.00

do 1.00 od 2.00

od 12.00 do 23.00

od 5.00 do 10.00

do 17.00 od 18.00 do 19.00

Dan spom. na mrtve do 9.00 od 10.00 do 13.00

1 PO 2 TO 3 SR 4 ČE 5 PE 6 SO 7 NE 8 PO 9 TO 10 SR 11 ČE 12 PE 13 SO 14 NE 15 PO 16 TO 17 SR 18 ČE 19 PE 20 SO 21 NE 22 PO 23 TO 24 SR 25 ČE 26 PE 27 SO 28 NE 29 PO 30 TO

November

do 19.00

Praznik dela

1 SO 2 NE 3 PO 4 TO 5 SR 6 ČE 7 PE 8 SO 9 NE 10 PO 11 TO 12 SR 13 ČE 14 PE 15 SO 16 NE 17 PO 18 TO 19 SR 20 ČE 21 PE 22 SO 23 NE 24 PO 25 TO 26 SR 27 ČE 28 PE 29 SO 30 NE 31 PO

Junij

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

do 20.00 od 21.00

do 8.00 od 9.00

do 12.00 od 13.00 do 15.00 do 7.00 od 8.00 do 18.00 od 19.00

do 11.00 od 13.00

do 11.00 od 12.00

do 8.00 od 9.00

do 9.00 od 10.00

do 6.00 od 7.00

od 2.00

do 4.00

1 ČE od 5.00 2 PE 3 SO Velika noč 4 NE Velikon. ponedeljek do 12.00 5 PO od 13.00 6 TO do 16.00 7 SR od 17.00 8 ČE do 15.00 9 PE od 16.00 10 SO 11 NE do 18.00 12 PO od 19.00 13 TO do 19.00 14 SR od 20.00 do 23.00 15 ČE 16 PE 17 SO od 21.00 18 NE 19 PO do 3.00 od 4.00 20 TO do 11.00 21 SR 22 ČE od 1.00 23 PE do 7.00 od 8.00 24 SO 25 NE 26 PO do 4.00 Dan upora 27 TO od 6.00 do 13.00 od 14.00 28 SR do 7.00 od 16.00 29 ČE do 15.00 30 PE od 16.00 do 19.00

Maj

16

od 7.00 do 19.00

do 18.00

April

Koledar biološkega vrtnarjenja 2021

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 16

25. februarja 2021

Naš čas, 25. 2. 2021 barve: CMYK, stran 17

V soboto v Topolšici dvakrat gorelo

Epidemija alkoholizma

Enkrat zagorelo v dimniku, enkrat v garaži Milena Krstič - Planinc

Šoštanj 20. februarja – Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Topolšica so v soboto hiteli na dve intervenciji v kraju. Najprej so okoli pol devete zjutraj hitro in uspešno obvladali dimniški požar. Obsežnejši pa je bil popoldanski, do katerega je prišlo v garaži stanovanjske hiše v Topolšici okoli dvajset minut pred 15. uro.

K sreči so bili gasilci hitri, na kraj so prišli v slabih petih minutah, tako da jim je požar uspelo lokalizirati in preprečiti, da se ni razširil na strešni del. Poveljnik gasilskega društva Topolšica in vodja intervencije Franc Hriberšek je za pomoč pri gašenju zaradi bližine več zgradb, pri gašenju pa je bila potrebna tudi večja količina vode, zaprosil gasilce PGD Šoštanj. Škoda je precejšnja. Zgorelo je vse, kar je bilo v garažnih prostorih, k sreči v njej ni bilo vozil. Dodobra je uničil fasado objekta, precej

(foto: arhiv PGD Topolšica)

pa je uničena tudi otroška soba v zgornjem delu stanovanjske hiše.

Požar policisti in kriminalisti obravnavajo kot sum storitve kaznivega dejanja

povzročitev splošne nevarnosti. Zagorelo naj bi zaradi plinskega žara, ki ga je lastnik za nekaj trenutkov pustil brez nadzora. 🔲

V OPN tudi poplavna študija

Roku Majeriču iz Šoštanja obtožnica očita storitev dveh kaznivih dejanj napada na uradne osebe Celje, Šoštanj – Na celjskem sodišču so opravili predobravnavni narok zoper 24-letnega Roka Majeriča iz Šoštanja, ki ga obtožnica bremeni dveh napadov na policiste med opravljanjem njihovega dela na Koroški cesti v Šoštanju sredi novembra lani. Krivde ni priznal.

17. novembra je patruljo napadel od daleč. Iz stanovanja je nanjo z zračno puško streljal sredi belega dne, ko je patrulja v središču mesta opravljala kontrolo prometa.

Pri tem je policistko obstrelil v nogo.

Ko je zaradi tega dogodka že stekla sodna preiskava, pa se je izkazalo, da naj bi Majerič nanje streljal že dan prej, a takrat ponoči, ko je z zračno puško poškodoval policijski avto.

Za napad na uradno osebo, pri katerem storilec uporabi orožje, je predpisana kazen do pet let zapora.

Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden.

Šoštanj – V okviru izdelave Občinskega prostorskega načrta (OPN) je Občina Šoštanj pridobila obsežno hidrološko-hidravlično študijo za območje celotne občine. Študija kaže na perečo poplavno problematiko, predvsem območja Metleč in Pohrastnika ter tudi Šoštanja, kar se je v dosedanjih neurjih že večkrat pokazalo. Poplavno ogrožena območja so tudi območja ob Toplici, Klančnici in Bečovnici, Velunji in Florjanščici.

Hidrološko-hidravlična študija, ki jo je izdelalo podjetje EHO projekt iz Ljubljane, prikazuje poplavne razrede obstoječega stanja v prostoru ter razrede poplavne nevarnosti v primeru, če bi se izvedli omilitveni ukrepi, ki jih študija predlaga. 🔲

mkp

🔲

POLICIJSKA kronika

Šoštanj, 9. februarja – V torek sta se v prometni nesreči v Šoštanju lažje poškodovali voznica osebnega vozila in njena sopotnica. Do prometne nesreče je prišlo okoli 16. ure v bližini pošte, kjer sta zaradi izsiljevanja prednosti trčili dve osebni vozili.

Povzročitelj in njegova sopotnica v prometni nesreči nista bila poškodovana. Vozniku so zaradi povzročitve prometne nesreče policisti izdali plačilni nalog.

Vijugal po cesti Velenje, 10. februarja – V sredo dopoldne je občan seznanil policiste, da na relaciji Arja vas – Velenje voznik kombiniranega vozila vijuga po vozišču. Policisti so voznika ustavili in z njim opravili alkotest. Ta je pokazal, da je imel voznik 0,60 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega bodo podali obdolžilni predlog.

Iz blagajne v svoj žep Velenje, 11. februarja – Velenjski policisti so v četrtek obravnavali kaznivo dejanje goljufije. V eni od velenjskih trgovin si je tam

Čeprav morda ne čutimo ali vidimo, vseprisotnost alkohola v naši družbi dosega epidemiološke razsežnosti. V zadnjem letu se o alkoholizmu sicer ne govori toliko, kar pa ne pomeni, da je kar čez noč izginil in da ga ni več. Ravno nasprotno, pri marsikom oziroma marsikje se je le potuhnil in tli v senci posledic in ukrepov za zajezitev koronavirusa.

Alkoholizem je v Sloveniji že dolgo let in desetletij eden od največjih problemov javnega zdravja. Zakaj je tako, je moč razbrati iz statističnih podatkov, in sicer: 43 % prebivalcev Slovenije med 25. in 64. letom pije čez meje manj tveganega pitja; 650 oseb vsako leto umre zaradi posledic prekomernega pitja alkohola; 10,5 litra čistega alkohola znaša poraba na prebivalca, starejšega od 15 let … Po uradnih evidencah vsak odrasli prebivalec letno spije 3 litre žganih pijač, 38 litrov vina in 93 litrov piva. Pri tem je treba upoštevati, da gre za uradne in registrirane podatke prodaje alkoholnih pijač, brez tistih, ki se prodajo brez računa ali zvarijo in pripravijo v zidanicah in kleteh. Slaba tolažba ali dodatna obtožujoča okoliščina je, da ne samo Slovenija, ampak celotna Evropska skupnost, vključno s Švico in Norveško, sodi po porabi alkoholnih pijač v svetovni vrh.

Alkoholizem je uvrščen med prve tri probleme javnega zdravja, saj – sodeč po statističnih podatkih – skoraj vsak drugi Slovenec že čezmerno pije. Alkoholizem ni problematičen le v cestnem prometu, ampak predstavlja problem v celotni družbi. Po podatkih pristojnih institucij so le v preteklem letu neposredni stroški zdravljenja prekomernega pitja alkohola pri nas znašali skoraj 50 milijonov evrov. Po podatkih NIJZ so zdravstveni stroški povezani s prekomernim pitjem alkohola celo višji od stroškov zdravljenja diabetesa. V primerjavi s preteklimi leti je ta številka sicer manjša, saj so epidemiološki ukrepi preprečili obratovanje gostinskih lokalov, zabavne prireditve in druženja na javnih prireditvah, izlete ob koncih tedna, počitnikovanje in dopustovanje je bilo prav tako omejeno in onemogočeno, vključno z martinovanjem in decembrskimi prazničnimi prireditvami.

Toda pri alkoholizmu niso problematični samo stroški zdravljenja. Bolj problematično je to, kar alkohol in opitost ustvari in še vedno ustvarja, saj se nanaša na življenja alkoholikov, njihovih družinskih članov, sorodnikov, prijateljev, znancev in velikokrat povsem naključnih ljudi, s katerimi so vpleteni v prometne nesreče, prepire, pretepe in druge oblike nasilja. Zato so vsi projekti, tako državnih institucij kot nevladnih organizacij, za osveščanje o nevarnostih alkohola ter zmanjšanje prekomernega uživanja alkohola dobrodošli in potrebni. O kulturi pitja, predvsem pa škodljivih in nevarnih posledicah prekomernega pitja alkohola, je treba spregovoriti in govoriti, ne glede na vse dosedanje formalne in neformalne, strokovne ali laične razprave. Zaradi alkohola smo namreč priča žalostnim in tragičnim dogodkom in zgodbam, ne glede, ali govorimo o prometnih nesrečah, nesrečah pri delu, družinskem nasilju, stiskah, ki jih doživljajo družinski člani in zlasti otroci zaradi pomanjkanja ljubezni, skrbi in finančnih sredstev za osnovne življenjske potrebščine …, kar jim povzroča stiske in duševne posledice, ki marsikoga spremljajo še dolgo ali celo do konca življenja. Čas normalizacije in sprostitev omejitev bo pokazal realno stanje in sekundarno škodo, ki jo je koronavirus ustvaril v tem času. Torej, ko bomo sneli maske, se bodo pokazale resnične razsežnosti škode, ki jih ta hip morda še ne vidimo ali ne prepoznamo. Zaradi osebnih, socialnih in ekonomskih stisk bo to obdobje kritično in problematično, saj zna poglobiti okoliščine, ki lahko vplivajo na povečano pitje alkohola. In to je razlog, da se soočimo s tem velikim problemom. Vsak po svoje, po najboljših močeh in z namero, da izboljšamo svoje življenje in s tem tudi življenje drugih ljudi. Tako nam bo vsem lepše.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Streljanja na policiste ni priznal

Izsiljevanje v nesrečo

17

MODROBELA KRONIKA

25. februarja 2021

zaposleni v treh mesecih iz blagajne protipravno prilastil 3.000 evrov. To je počel tako, da je na računih administrativno izkazoval minus (da kupci fiktivno vračajo kupljene predmete).

Nasilje v družini Velenje, 11. in 14. januarja – Velenjski policisti so prejšnji teden spet obravnavali dva primerna nasilja v družini. V četrtek jih je občanka obvestila, da ji mož grozi z ubojem. Policisti so pri zbiranju obvestil ugotovili, da tovrstno nasilje traja že dalj časa.

Nasilnemu možu so izrekli ukrep prepovedi približevanja, čaka ga tudi kazenska ovadba.

V nedeljo okoli 1. ure zjutraj pa jih je obvestila druga občanka, da jo je partner pretepel. Do nje je bil nasilen že pred tem, nad njo je vršil tudi psihično nasilje. Tudi v tem primeru so nasilnežu izrekli ukrep prepoved približevanja, za kaznivo dejanje nasilja v družini pa bodo napisali ovadbo.

Pri vključevanju na avtocesto trčil v tovornjak Arja vas, 12. februarja – V petek zjutraj se je zgodila prometna nesreča, v kateri se je lažje poškodoval voznik osebnega avtomobila. Nesreča se je zgodila

na avtocestnem uvozu v Arji vasi.

Voznik je pri vključevanju na avtocesto trčil v tovorno vozilo.

Voznik pobegnil, a ne za dolgo Šoštanj, 13. februarja – V soboto zvečer ob 21. 45 je se na odseku ceste Gaberke – Velunja pripetila prometna nesreča, povzročitelj pa je s kraja pobegnil.

Voznika osebnega avtomobila wv golf, serije IV, ki je s kraja

odpeljal proti Šoštanju, je patrulja izsledila v Gaberkah.

Razdalja je bila prekratka Velenje, 15. februarja – V ponedeljek se je na Celjski cesti v Velenju zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je trčil v vozilo, ki je vozilo pred njim. V trčenju se je eden od voznikov lažje poškodoval.

Iz POLICISTOVE beležke

🔲

Poškodbe niso bile samo posledica padca Velenje, 16. februarja – V torek zvečer se je pri padcu v enem od trgovskih centrov poškodovala ženska. Pri zbiranju obvestil pa se je izkazalo, da njene poškodbe niso samo posledica padca, ampak tudi zaradi nasilja v družini, zato so možu, osumljenemu kaznivega dejanja, izrekli ukrep prepovedi približevanja. Čaka ga tudi kazenska ovadba.

Zaradi groženj ju bodo ovadili Velenje, 17. februarja – V sredo sta v Hrastovcu moški in ženska grozila ženski. Policisti so na kraju zbrali obvestila in ju bodo kazensko ovadili zaradi kaznivega dejanja groženj.

Plačal prazno škatlo Velenje, 17. februarja – V sredo popoldan je Velenjčan prijavil policistom goljufijo preko spleta. Naročil je izdelek, ga tudi plačal, dobil pa prazno škatlo.

ponaredil njegov podpis in tako sklenil tri naročniške pakete pri Telemachu. Za njim poizvedujejo.

Stric se je sprl z nečakinjo Spet malo »trave« Velenje, 17. februarja – V sredo dopoldan so policisti posredovali v sporu med stricem in nečakinjo, do katerega je prišlo v Podgori. Odločili so se, da bodo za kršitelja uvedli prekrškovni postopek.

S ponarejenim podpisom sklenil pogodbe Velenje, 18. februarja – V četrtek zvečer se je na Policijski postaji oglasil občan.

Policistom je povedal, da je neznanec

Velenje, 18. februarja – V četrtek popoldan so Velenjčanu pri redni kontroli zasegli neznano rastlino. Ker so domnevali, da je šlo za prepovedano »travo«, so jo poslali v analizo.

Pes napadel občana Šoštanj, 19. februarja – V soboto zvečer je v Šoštanju pes napadel občana.

Zoper lastnika, ki psa ni ustrezno varoval, bodo policisti uvedli prekrškovni postopek.

Pištola ni bila prava Velenje, 19. februarja – V petek popoldan je v bližini Šolskega centra mlajša oseba razkazovala pištolo. Policisti so mu jo – šlo je za imitacijo – zasegli. Čaka ga obdolžilni predlog.

Varnostnica ga je zasačila Velenje, 19. februarja – V petek dopoldan je varnostnica v eni od velenjskih trgovin pri kraji izdelka, vrednega 75 evrov, zalotila »kupca«. Policisti bodo zoper njega podali kazensko ovadbo.

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

ŠPORT

Blesteča predstava rokometašev Gorenja Na povratni tekmi osmine finala pokala EHF domači Borac potolkli do tal – Zmagali z 32 : 16 Stane Vovk

Strelsko so bili najbolj razpoloženi Domen Tajnik z osmimi goli in Matic Verdinek ter Aleks Kavčič s po petimi. Verdinek, pred dvema sezonama kralj strelcev lige NLB, s tekme na tekmo dokazuje, da se vrača na raven igre, ki ga je krasila pred hudo poškodbo, v kateri je ostal brez palca leve roke. Srečal v nesreči je bila v tem, da je desničar.

Velenjski rokometaši so v prvi tekmi slavili ‹samo› s štirimi goli razlike. V njihovi igri je bilo precej napak. Tudi vratarja Aljaž Panjtar in Emir Taletović nista imela svojega dne. Skupaj sta zbrala le osem obramb. V soboto pa je bila igra v Banjaluki, drugem največjem mestu BiH, imenitna. Odlični so bili pred svojima vratarjema, ki sta prav tako blestela, in za nasprotnika prehitri v napadu.

Njihovo sijajno igo potrjuje tudi izjava domačega trenerja Veselina Vujovića, da nikoli v dosedanji karieri ni doživel tako sramotnega poraza. Sploh pa je bilo zanj neverjetno, da so njegovi rokometaši v drugem polčasu, torej v tridesetih minutah, velenjska vratarja premagali samo petkrat. Na tamkajšnji trenerski stolček je ta uveljavljeni in izkušeni rokometni strokovnjak sedel v začetku prejšnjega meseca, da bi Borac pod njegovo dirigentsko palico, kot smo lahko prebrali, naredil nov korak v domačem prvenstvu

25. februarja 2021

in Evropi. Po 16. krogu so v domači tako imenovani Premier ligi tretji. Vodi Izvidžać (25 točk), 2. je Sloga Doboj (24), 3. Borac (24). A, kot je Vujović dejal po hudem porazu: »Kot da je tu Evropa, daleč smo od Evrope.« Povsem drugačne volje je bil seveda Zoran Jovičić, ki po velenjskem dvoboju ni bil povsem zadovoljen. Zato po njem tudi besede: »Zmaga s štirimi goli je veliko, lahko pa tudi nič.« Seveda pa so se, kot pove razlika šestnajstih golov, odlično pripravili na povratni dvoboj in

samozavestno odpotovali v Bosno. Po nepričakovano visoki zmagi ni bil evforičen. »Nikoli ne pojemo slavospevov in jih tudi po takšnih zmagah ne, pa tudi po porazih ne govorimo o tragediji. Že v Velenju bi morala biti razlika dosti večja.

Gostje so imeli dva dodatna pristranska igralca (op. p. romunska sodnika), kar je vplivalo na rezultat. Ta bi bil gotovo višji, če tega ne bi bilo. Odkrito rečeno, bil sem zelo jezen, da se to dogaja. Fantje trdo trenirajo, rokometu se posvečajo z ljubeznijo, enako se tudi sam kot

trener. Skratka, vsi smo veliki ljubitelji tega športa, potem pa se dogaja to, kar se je v naši dvorani. Žal na to ne moremo vplivati. V Banjaluki je bilo sojenje zelo korektno, bili smo popolnoma osredotočeni, pokazali smo svoje pravo znanje, nasprotnika nadigrali v vseh elementih rokometne igre ter zasluženo ostajamo v tem tekmovanju. Fantje zaslužijo vse čestitke. V Bosni so predstavili slovenski rokomet v najlepši luči. Pokazali so moderno igro, ki jo vseskozi gojimo.« Njihovi ljubitelji si gotovo želijo, da ta zmaga oziroma vseh šest dosedanjih (najprej so izločili italijansko Seino, nato finske Cockse iz Riihimäkija) ne bi bilo njihovo zadnje dejanje v evropski ligi. »Ne smemo biti prežeti z evforijo,« je trener ponovil prejšnje besede. »Pred nami je prvenstvena tekma z Loko (včeraj – op. p.). Tudi proti njim moramo biti

Sedaj s Čehi Nasprotnik velenjskih rokometašev v četrtfinalu EHF evropskega pokala bo češko moštvo HC Robe Zubri. Prva tekma bo predvidoma 20. ali 21. marca v gosteh, povratna pa teden dni pozneje doma. Če bodo boljši, se bodo v polfinalnem dvoboju pomerili z zmagovalcem četrtfinalnega para med HC Neva SPB (Rusija) in AEK Athens HC (Grčija).

Drugi pari: CS Minaur Baia Mare (Romunija) - Sabbianco Anorthosis Famagusta (Ciper), HC Neva SPB (Rusija) - AEK Athens HC (Grčija) in Pölva Serviti (Estonija) - Ystads IF (Švedska).

Aljaž Panjtar in Emir Taletović sta skupaj ubranila kar 27 nevarnih žog (prvi 16, drugi 11).

psihično in fizično kar najbolj pripravljeni. Naša liga je pač takšna, da lahko vsak premaga vsakega, če ni osredotočenost ne le sto-, ampak 120-odstotna.

Vesel sem, da se počasi vrača Verdinek.

Njegova igra še ni na prejšnji ravni, ampak verjamem, da bo kmalu. Žal imamo še vedno težave s poškodbami. V največje zadovoljstvo mi je, kar je najbolj pomembno, da si fantje na vsaki tekmi prizadevajo iz sebe potegniti maksimum.

Ob term verjamem, da ima ta mlada ekipa še precej možnosti za še boljšo igro.«

Borac začel dobro, a potem …

Bosanski rokometaši so dobro začeli, hitro povedli z 2 : 0, nato s 3 : 1 Kmalu zatem je domači trener spoznal, da se je uštel pri presoji kakovosti Slovencev, in upanje na napredovanje se je hitro razblinilo. Gostje so potrebovali le nekaj minut, da so se ogreli in začeli svoj rokometni ples. Po zadnjem domačem vodstvu (6 : 5) so ose, kot je njihov vzdevek, začele frčati po igrišču. Za prvo njihovo vodstvo s +4 (11 : 7) je me drugim poskrbel tudi vratar Panjtar, ki je zadel prazna vrata. Imel je še eno takšno priložnost, vendar ni bil natančen. Po njem je Vujović že drugič vzel minuto odmora, toda Velenjčani so bili pač enostavno predobri zanje. Do odhoda na odmor je njihova prednost narastla na +6 (17 : 11). Tudi v nadaljevanju je bila njihova hitra igra ob izvrstnih obrambah obeh vratarjev, ki sta bila za Vujovića in njegove igralce sploh nerešljiva uganka, navdihujoča. V tem delu so bili najmanj za razred boljši in jim na koncu pripravili potop s +16. 🔲

Precej sprememb v Rudarju

Seudin Softić zamenjal Petra Dermola

Nadaljevanje druge lige predvidoma 20. marca po spremenjenem sistemu

Cilj: letos obstanek, v prihodnji sezoni vrnitev na pota stare slave Stane Vovk

Stane Vovk

Po sprostitvi nekaterih vladnih ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa so se tudi druga ligaška nogometna moštva po dobrih štirih mesecih prejšnji teden začela pripravljati na nadaljevanje prvenstva. Predvidoma bodo boji za točke spet stekli 20. marca. S tem bodo imeli trenerji na voljo pet tednov, da po dolgem premoru čim bolj pripravijo igralce na drugi del.

Ta bo nekoliko spremenjen. Jesen so končali z 12. krogom. Najprej bodo odigrali še preostale jesenske tri kroge, kar bo polovica prvenstva. Velenjčani enega več, ker so njihovo gostovanje v Lendavi v zadnjem krogu zaradi obolelosti nekaterih tamkajšnjih igralcev preložili na prihodnji mesec. Po odigranih petnajstih krogih bodo ligo prepolovili in tekmovali po enokrožnem sistemu, vanj pa prenesli vse točke jesenskega dela.

Prvih osem moštev bo igralo v ligi za prvaka, drugih pa za obstanek.

Medtem so nogometaši velenjskega Rudarja v drugem tednu priprav. Po nekajmesečnem premoru so se morali igralci hitro vživeti v delo, saj je le še slab mesec do nadaljevanja prvenstva.

Dolga odsotnost z igrišča je seveda pustila posledice v telesni pripravljenosti igralcev in tudi v njihovem zdravstvenem stanju.

Trener Almir Sulejmanović v zvezi s tem poudarja: »Priprave smo začeli previdno, da se igralci počasi spet navadijo na trdo delo.

Prve dni po vrnitvi so imeli nekateri težave, prisotne so tudi manjše poškodbe, ampak iz dneva v dan je bolje. Treningi tečejo že po

ustaljenem ritmu, seveda pa smo vsi komaj čakali, da se vrnemo na zelenico, in tudi razpoloženje med nami je temu primerno.« Po jesenskem delu jih je zapustilo pet ključnih igralcev. Zdi se, da jim je najbolj žal, da so ostali brez izkušenega Damjana Trifkovića (33). »Odločil sem se, da se s klubom razidem. Vem, da bi lahko ostal, saj sem imel z njim še enoinpolletno pogodbo. Tu so tudi leta, prihajajo mladi. Ne vem še, kaj bo v prihodnje. Pustil sem vse odprto, pogovarjam se za kakšno službo, morda bom še igral v kakšni manj kakovostni oziroma nižji ligi. Vse je odprto. Bomo videli,« jer pojasnil svojo odločitev igralec, ki je bil med tukajšnjimi ljubitelji nogometa eden najbolj priljubljenih igralcev.

Odšli so še Berat Beciri (24), Luka Lovenjak (19), Žiga Ovsenek (23) in vratar Klemen Mihelak (19), ki je zanje igral kot posojeni igralec Domžal. Torej igralci, ki so v finišu jesenskega

dela bolj ali manj redno igrali. »Veseli pa smo,« poudarja trener, »da nam je uspelo dobiti nekaj novih igralcev. Verjamem, da bo konkurenca za posamezna mesta kar dobra.« Kristijan Barič (21) se je vrnil iz Šmartnega, Adam Vošnjak (20) iz Kopra, Denis Tubić (21) iz Domžal, iz Maribora je prišel kot igralec brez kluba Alan Hočevar (28), iz Olimpije pa Celjan – vratar Kristijan Sekulić (21).

V velenjskem klubu so prejšnji dobili novo vodstvo. Za predsednika so izbrali Seudina Softića, ki je – kot s ponosom pove – otrok Rudarja. Na tem položaju je zamenjal prejšnjega prvega moža kluba Petra Dermola, ki je po smrti Bojana Kontiča postal

Rudar – spremembe v vodstvu kluba

Novi člani upravnega odbora so: Seudin Softić (predsednik), Gregor Vedenik (podpredsednik), Beno Sovič, Boštjan Turinek, Matjaž Funtek, Simon Dobaj, Andrej Markus in Senad Musić. Direktor kluba je postal Dajan Pavlović. Prejšnji v tej vlogi Zoran Keršič ostaja v klubu kot njegov pomočnik. V vlogi športnega direktorja pa bo še naprej Živojin Vidojević. 🔲

župan Mestne občine Velenje.

Softić se je po prevzemu te, najbrž tudi nehvaležne dolžnosti, hitro srečal z igralci in strokovnim vodstvom.

O »pisanj«‹ nove Rudarjeve zgodbe pa je povedal: »Zavedam se zahtevne vloge. Po dveh, treh pogovorih sem razmišljal, ali bi se odločil zanjo, prevagala sta srce in ljubezen do Rudarja.

To bo zame tudi poseben izziv.

Vem, da klub ni na zeleni veji.

Z našim trdim delom ga bomo skušali spraviti na pota stare slave, da spet postane to, kar je bil dolgo leta.« Velenjčani so po jesenskih dvanajstih krogih s tekmo manj in

petnajstimi točkami na devetem mestu druge lige. Čeprav zadnja Brda in predzadnje Šmartno 1928 za njim zaostajata za devet oziroma sedem točk, še ne morejo biti brezskrbni, če imamo v mislih le obstanek v drugoligaški druščini. Pred njimi je še enajst dvobojev, a novi predsednik pravi: »Verjamemo, da bomo obstali v drugi ligi, celo želimo, da bi se po odigranih štirih tekmah uvrstili v zgornji del lestvice, torej v ligi za prvaka in se borili za mesta od 1 do 8. Tekem je še dovolj.

V naslednji sezoni pa bo naš cilj vrnitev med najboljša moštva.« 🔲

TAKO so igrali Evropski pokal EHF, 2. tekma osmine finala Seudin Softić

Borac Banjaluka - Gorenje Velenje 16:32 (11:17); prva tekma: 32:28 (15:10) Gorenje: Panjtar (16 obramb), 1 Taletovič (11 obramb), Tajnik 8, Verdinek 5, Aleks Kavčič 5, Haseljić 4, Sokolič 4, Drobež 2, Grmšek 2, Velić 1, Panjtar 1, Pajt, Starc, Miklavčič, Komar, Taletović, Slatinek Jovičić, Mlivić; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Borac 1 (0), Gorenje Velenje 4 (3); izključitve: Borac 12 minut, Gorenje.

Prva liga NLB (člani), 17. krog

Rezultati: Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož 36:32 (21:15), Celje Pivovarna Laško - Dobova 37:18 (18:14), Ljubljana Koper 26:36 (16:23), Maribor Branik - LL Grosist Slovan 29:27 (18:12), Butan plin Izola - Slovenj Gradec 2011 18:31 (9:13), Gorenje Velenje - Urbanscape Loka (včeraj); prestavljeno: Krka - Trimo Trebnje.

Vrstni red: 1. Celje 16 tekem - 32 točk, 2.

Trimo 16 - 27, 3. Gorenje 14 - 26, 4. Koper 16 - 19, 5. Ribnica 16 - 18, 6. Slovenj Gradec 16 - 18, 7. Jeruzalem - Ormož

15 - 16, 8. Dobova 15 - 10, 9. Maribor 13 - 10, 10. Slovan 17 - 9, 11. Loka 15 - 9, 12. Ljubljana 15 - 8, 13. Izola 14 - 5, 14.

Krka 14 - 5.

Prva A DRL, ženske 17. krog

Mlinotest Ajdovščina - Velenje 35:23 (20:6) Velenje: Simić (3 obrambe), Meža (3 obrambe), Hadžić, Tomić 3, Ferenc 9, Žekić 3, Priteržnik 3, Rotovnik 1, Kotnik, Franc 1, Dobrotinšek 2, Brglez 1, Pikl; trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Mlinotest 4 (2), Velenje 4 (4); izključitve: Mlinotest 8 minut, Velenje 4.

19. krog

Rezultati: Krim Mercator - Ptuj 49:15 (25:8); včeraj: Zagorje - Zelene doline Žalec, Krka – Koper, Mlinotest Ajdovščina - Z‘dežele; prestavljeno: Izola – Velenje.

Vrstni red: 1. Krim 15 tekem - 30 točk, 2. Mlinotest 15 – 27, 3. Krka 14 - 22, 4. Z‘dežele 14 - 18, 5. Žalec 12 - 16, 6.

Zagorje 16 - 15, 7. Koper 13 - 7, 8. Izola 14 - 7, 9. Velenje 15 - 6, 10. Litija 15 - 6, 11. Ptuj 13 - 2.

Naš čas, 25. 2. 2021 barve: CMYK, stran 19

ŠPORT, KNJIGE

25. februarja 2021

Prvi cilj odbojkarjev OK Šoštanj – Topolšica dosežen

KNJIŽNI kotiček

Na derbiju s Črnučami potrdili prvo mesto, v osmini finala s Krko Milena Krstič Planinc

Šoštanj – Zadnji krog 1. B lige je prinesel zanimiv in razburljiv derbi letos dveh najboljših ekip – Šoštanja - Topolšice in Črnuč. Ekipi je pred medsebojno tekmo na lestvici ločevala le točka v korist Šoštanjčanov.

Domača ekipa je bila že pred tekmo okrnjena, saj si je na enem od treningov pred tekmo kapetan Denis Robida poškodoval gleženj.

Namesto njega je na mestu korektorja začel Luka Volovlek, v nadaljevanju pa je na tem igralnem položaju zaigral Urban Fužir.

Prvi niz je bil izjemno izenačen in napet, nobena od ekip si ni priigrala večje prednosti. Pred samo končnico so s 16 :13 povedli domačini, a so odbojkarji Črnuč po napaki v napadu domače ekipe povedli z 19 : 18. Ekipi sta se v končnici borili za vsako žogo; to se je Šoštanjčanom obrestovalo, prvo zaključno žogo so si priigrali po dveh zaporednih napakah gostov. Do vodstva z 1 : 0 so domači prišli po točki Bora Jeseja Rotarja.

V drugem nizu so Ljubljančani od prve točke krenili silovito. Na začetni

udarec izkušenega Žana Novljana so prišli do hitrega vodstva z 10 : 3. Pri rezultatu 16 :11 pa je prišlo do neljubega dogodka in poškodbe pri Črnučanih.

Martin Valenčič je nerodno pristal in si pri tem poškodoval koleno. Po daljši prekinitvi je sledila serija sedmih za-

porednih točk Šoštanjčanov, a niz je kljub temu pripadel gostom.

Izgubljen niz je očitno podžgal domačine, ki so za potrditev prvega mesta potrebovali le dva osvojena niza. Spet so zaigrali zelo zbrano tako v napadu

Jurij Žavbi dal priložnost tudi rezervistom, ki pa so izkoristili svojo priložnost in izid v nizih izenačili na 2 kot v obrambi, prav tako so dobro ser- : 2. V petem nizu pa so domači spet virali. Po izenačenem začetku je pri zaigrali veliko bolje in se na koncu po rezultatu 15 : 14 domača ekipa nani- točki Bora Jeseja Rotarja veselili 20. zala tri zaporedne točke – najprej je zmage na 21 tekmah. V osmini finabil v napadu uspešen Primož Trobiš, la se bodo Šoštanjčani pomerili z nonato še na začetnem udarcu, za tretjo vomeško Krko, Črnuče pa s Hočami. zaporedno točko pa je bil uspešen še Največ točk sta v domači ekipi dosegla Primož Trobiš (22) in Bor Jese Rotar (21), pri gostih je bil s 14 točkami najučinkovitejši Matic Rojnik. »Čestitke fantom za zmago! Potem, ko smo med tednom ostali brez našega kapetana Robide, ki si je zvil gleženj, so fantje prikazali nekaj, kar krasi samo velike ekipe. Stopili so skupaj, dvignili raven igre in z neverjetno željo in borbenostjo premagali zelo dobro ekipo Črnuč, še enkrat več se je pokazal karakter te ekipe, zaradi katerega so tokrat zmagovalci. 20 zmag v sezoni, brez večjih nihanj in neporaženi v domači dvorani so podatki, ki Še enkrat več se je pokazal karakter te ekipe. jih je v športu težko doseči.

Prvi cilj je tako dosežen, domači blok. Ta niz je domačim dal pred nami je še en, izredno zahteven, krila, vodstva niso več izpustili iz rok, a verjamem, da bomo na koncu uspezmago z 2 : 1 v nizih in s tem prvo me- šni,« je po koncu tekme povedal trener sto pa je z asom potrdil Luka Lazar.

Zoran Kedačič. 🔲 Ko so Črnučani ostali brez teoretičnih možnosti za prvo mesto, je trener

V Klubu deskanja na snegu Deska preživljajo sezono skorajda brez tekmovanj in z okrnjeno ekipo tekmovalcev Tina Felicijan

olimpijskih igrah, medtem ko so leta 2018 v Pjongčangu barve velenjskega kluba zastopali trije: Glorija Kotnik, Tim Kevin Ravnjak in Tit Štante, danes član kluba Viharnik.

Trenutno kaže, da bo velenjsko (ne nazadnje slovensko) deskanje na snegu potrebovalo večletno okrevanje po pretresu aktualnih razmer, da bo ponovno na že doseženi ravni. »Predvidevamo, da bomo delo v našem klubu lahko normalno nadaljevali šele po olimpijskih igrah in tekmovalce

Predsednik kluba Deska Peter Kotnik, nekdanji trener slovenske reprezentance v deskanju na snegu kot aktualni glavni trener paralelnih disciplin kitajske reprezentance, je trenutno na Kitajskem, kjer so razmere za treninge in nastope zaradi omejitev potovanj prav tako težavne.

Gorazd Kralj: »Ta kriza ni konec tega športa, čeprav bodo posledice prisotne daljše obdobje. A s trdim delom ga bomo postavili nazaj na noge.«

začeli pripravljati na naslednje, začeti pa bomo morali praktično znova.

Glede na to, da smo bili navajeni dobrih uvrstitev na tekmovanjih na višjih ravneh, je to za nas močan udarec in veliko razočaranje,« je sklenil Gorazd Kralj, ki upe vlaga na podmladek, čeprav je zaradi pomanjkanja treningov

MILEK, VESNA: Ogledala od – Odrasli 21.163.6-32 – Slovenska kratka proza www.sanje.si/ogledala.html »To niso kolumne, so zapisi, ki so na pobudo pesnika in novinarja Petra Kolška, Tanje Jaklič, Romane D. Šeruga, Mimi Podkrižnik in drugih začeli nastajati kot nekakšen otok lepega sredi velikokrat težkih in zaskrbljujočih informacij in novic na prvi strani Dela. Rekli so, naj bo

rubrika Dobro jutro način, kako bralcem zaželimo dobro jutro, tako zares, naj bo navdih za lep začetek dneva. Vdih in izdih. Drobne male stvari, ki razveselijo, razmišljanja o knjigah, gledališču, filmu, polni luni, nostalgiji, ljubezni, strahu, občutenju narave, o sreči in srečanjih; nekakšne impresije trenutkov, ki ti naredijo dan.« (Vesna Milek)

KOKALJ, VIDA: Levo srce ali ta prekleti ženski roman od – Odrasli 821.163.6 – Slovenski družbeni romani www.primus.si/levo-srce-ali-ta-prekleti-zenski-roman/ Življenje ni pravično, je pomislila. Najlepša leta ti kar tako, mimogrede, zdrsijo skozi prste.

Saj ne da bi se pritoževala, a res ni vedela, kako je pristala pri šestdesetih ... Je sama v celoti dojela, kako se ji je spremenilo življenje, da bi lahko svoja čustva uskladila s spremembo? ...

Mora napisati roman, in to uspešen roman ...

Mislila je, da je njeno srce strto, izrabljeno, otrdelo, da ji je po odtujitvi Matjaža ostala le polovica, leva polovica, ki se lahko odpre le še Lukiju. Zdaj ga je čutila celega, polnega svetle tople krvi, premešane s srečo. Poganjalo je to poživljeno kri po njenih žilah, da jo je hotelo dvigniti, odnesti.

Vse se stara. Še najbolj sama. ... Postala je čustvena, ona, ki se je celo življenje brzdala, čustva potiskala v najbolj hladne predele svoje duše, da je lahko živela ... Čemu se je tako gnala, pehala skozi življenje, dostikrat prizadela druge? Le materi je hotela dokazati, da je kot dekle enako vredna kot fantje, njeni bratje.

Vida Kokalj je po dveh mladinskih romanih (Fant, ki je sejal zvezde in Tri desne, dve levi, ki sta oba izšla leta 2016 in 2018 v zbirki Avtorji) napisala prvi roman za odrasle – zgodbo

Sezona razočaranj

Klub deskanja na snegu Deska so posledice korona krize na šport močno prizadele, saj so tekme v vseh disciplinah večinoma odpovedane. »Na prste ene roke lahko preštejemo tekme za svetovni pokal v paralelnih disciplinah in disciplinah prostega sloga, medtem ko v disciplini kros sploh ni bilo tekme za evropski pokal,« poroča sodelavec kluba Gorazd Kralj. Tako so se cilji, med katerimi so bili tudi nastopi na olimpijskih igrah v Pekingu, oddaljili.

Trikratna olimpijka Glorija Kotnik, članica reprezentance za paralelne discipline, je nedavno postala mamica, zato je izpustila celo sezono. Tim Kevin Ravnjak, ki je nazadnje nastopil na olimpijkinih igrah leta 2018, zaradi poškodb trenutno ne tekmuje, ohranja pa status svetovnega kova v prostem slogu. Eva Kralj, reprezentantka za deskarski kros, ki je zadnjo kros tekmo za evropski pokal odpeljala marca lani, ko je korona že zarezala v spored tekem, je le s težavo trenirala (še najboljše pogoje je imela v Švici) in bila velikokrat razočarana zaradi odpovedanih tekmovanj, prav tako pa reprezentant Žiga Ozebek. Ker niso uspeli zbrati točk, žal nihče ne bo nastopal na naslednjih

19

njihov razvoj trenutno močno oviran. »Mladi ne smejo obupati. Na deskanje na snegu morajo gledati kot na življenjski slog, ki združuje trdo delo in tudi zabavo. Ostati morajo optimistični in predani, prepričan pa sem, da bomo spet blesteli.« 🔲

Na Bazenu Velenje možno rekreativno plavanje Bazen Velenje po novem omogoča rekreativno plavanje od ponedeljka do petka tudi v dopoldanskem času, in sicer od 8. do 14. ure.

Popoldne je med tednom omogočeno plavanja rekreativcev od 18.00 do 20.30, ob sobotah in nedeljah pa od 10.00 do 20.30. Manjši bazen za neplavalce še vedno ni v uporabi. Je pa plavanje časovno omejeno in je treba termin rezervirati. 🔲

o treh ženskah, zgodbo o ljubezni, pravzaprav o njenem pomanjkanju. Mladinski roman Tri desne, dve levi so Slovenske splošne knjižnice uvrstile na spletni portal Dobreknjige.si s priporočilno literaturo za promocijo dobrega branja.

Roman je uvrščen tudi na seznam Bralna značka Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS in ga priporočajo predvsem učencem drugega triletja osnovne šole. 🔲

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

25. februarja

06.20 06.25 07.00 09.05 10.00 10.20 10.40 10.50 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.25 13.30 14.40 15.05 15.50 16.15 16.35 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 01.15 01.45 02.10 02.40 02.50 03.00 03.05

Kultura Odmevi Dobro jutro Počitniški krompir Vafljevi srčki, Golmanka Vafljevi srčki, Babipenka Sovice, Najboljša prijateljica gozda Zmedi gre v Zakajzato, Deževen sončni dan, 1. sez.

Strasti, 1. sez.

Vem!, kviz Moje mnenje, Šolanje med epidemijo – izgubljena generacija?

Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (I.), Soapy Sanderson Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyito alatt Z kot Zofka Za repom, Teci počasi Za repom, Noč in dan Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Zakaj smo jezni?

Na kratko, Medvrstniško nasilje Dinotačke, Kar smo rešili Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Brecht Ugriznimo znanost, Zakaj smo jezni?

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.25 Dobro jutro 11.15 Oktet Planika 2020, 40 let delovanja 13.15 Profil 14.10 Tipično slovensko, Kranjska klobasa 15.00 Nordijsko smučanje - SP, smučarski tek, sprint - klasična tehnika, 16.55 Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (Ž), 20.00 Avtomobilnost 20.55 Nogomet - evropska liga, šestnajstina finala, povratna tekma, prenos 22.50 Ambienti 23.25 Nogomet - evropska liga, vrhunci povratnih tekem šestnajstine finala 23.55 Kristijan Krajnčan contemporary jazz ensemble 00.35 Videotrak 01.35 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 07.55 08.10 09.15 10.05 11.05 12.05 13.05 13.20 14.25 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.35 23.30 00.20 01.15 01.45

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6. sez., 13. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 40. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 41. del Lepotica in zver, 1. sez., 82. del Lepotica in zver, 1. sez., 83. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Šverc komerc, 2. sez., 24. del Komisar Rex, 6. sez., 14. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 42. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 43. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 25. del Ugodno oddam sina, 2. sez.

24UR zvečer Hudson in Rex, 1. sez., 16. del Vohun v nemilosti, 4. sez., 16. del Gotham, 4. sez., 22. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2826. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Na obisku … pri slikarju Milanu Jenku iz Velenja 11:50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:45 Iz oddaje Dobro jutro 13:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Izbrano iz arhiva: Parada humorja, 2008, 1. del 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Iz našega arhiva: LAHKO NOČ, OTROCI! 12 slonov 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 6 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel GŠ Velenje 21:10 Lepote sveta: Naravni in kulturni biseri doline Soče, 1. del 21:45 Videospot dneva 21:50 Iz oddaje Dobro jutro 22:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:10 Nočni program

25. februarja 2021

Sobota,

26. februarja

06.20 06.25 07.00 09.05 10.00 10.20 10.40 10.50 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.20 13.25 13.30 14.40 15.15 15.50 16.15 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 01.00 01.25 01.55 02.10 02.15 02.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Počitniški krompir Vafljevi srčki, Lenina skrivnost Vafljevi srčki, Pobeg Sovice, Čri čriček Zmedi gre v Zakajzato, Preobrazba, 1. sez.

Strasti, TV-nadaljevanka, 1. sez.

Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (I.), Ruska gripa, ameriška nadaljevanka, 1. sez.

Prisluhnimo tišini, Jožetova izkušnja z deinstitucionalizacijo Mostovi - Hidak Danin dinosvet, Bojazljivi dinozaver - Glasna čreda Varuška nindža, Ni ga!

Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Premagajmo covid 19 Duhovni utrip Bacek Jon, Kje je medo?, 6. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tanja Žagar: 20 let glasbene poti Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Nevarni ovinki, italijanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.20 Ugriznimo znanost, Zakaj smo jezni?

10.10 Nordijsko smučanje - SP 11.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (Ž), prenos iz Val di Fasse 13.20 O živalih in ljudeh 14.00 Na vrtu 14.30 Oddajniki in (dobre) zveze 15.25 Migaj z nami 15.55 Nordijsko smučanje - SP, nordijska kombinacija, smučarski tek, 10 km (M), 16.40 Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (Ž), ekipna tekma 20.15 Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (M), kvalifikacije na srednji skakalnici 21.55 Kongo: milijonarji kaosa, francoska dokumentarna oddaja 23.00 Zadnja beseda!

23.45 Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (Ž), ekipna tekma 01.20 Videotrak 02.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.55 08.10 09.15 10.05 11.10 12.10 13.05 13.20 14.25 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.35 22.40 00.25 02.15 02.45

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 6. sez., 14. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 42. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 43. del Lepotica in zver, 1. sez., 84. del Lepotica in zver, 1. sez., 85. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Šverc komerc, 2. sez., 25. del Komisar Rex, 6. sez., 15. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 44. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 45. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 26. del Ugodno oddam sina, 2. sez.

24UR zvečer Eurojackpot Jeklene magnolije, ameriški film Lukova zgodba, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Izbrano iz arhiva: Odkrito povej na glas! 2004 10:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:50 Iz oddaje Dobro jutro 12:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Izbrano iz arhiva: Parada humorja, 2008, 2. del 17:25 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Gašper Poprijan, tuba, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Kenija, Tanzanija, Zanzibar (2008) 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Izbrano iz arhiva: Okarina folk festival, Bled 1998: Datina 22:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Gašper Poprijan, tuba, GŠ Velenje 22:30 Videospot dneva 22:35 Iz oddaje Dobro jutro 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:55 Nočni program

Nedelja,

27. februarja

06.10 06.15 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.20 08.40 08.55 09.10 09.30 09.50 09.55 10.35 10.50 11.35 12.40 13.00 13.15 13.20 13.25 14.05 15.05 16.00 16.30 17.00 17.10 17.15 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 21.10 21.40 22.30 22.40 22.50 22.55 00.35 01.00 01.20 01.25 01.40 01.50 01.55

04.00 07.00 08.00 09.50 10.55 11.40 12.50 13.55 15.00 15.25 16.00 18.50 20.05 22.00 22.55 00.00 02.05 03.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.45 07.55 08.10 08.25 08.45 08.55 09.20 09.45 10.30 12.45 13.00 14.45 15.00 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 22.05 00.00 01.45

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke, To sem jaz, Ian Lojzek, Lojzek, nariši mi snežni plug Lili in Čarni zaliv, Trening, 2. sez.

Ava, Riko, Teo, Skrivnostna uganka Kalimero, Polomija s korenjem Hej, hej, Šapice!, Nova klubska hišica, 1. sez.

Ernest in Celestinca, Snežni metež Z kot Zofka Studio Kriškraš, Pomagajmo si Buck, Ognjemet in poraz Buck, Stik in koncert Za repom, Revne in bogate Za repom, Umazane in čiste Športniki, Nezgoda Male sive celice, OŠ Križevci in OŠ Leskovec pri Krškem Infodrom, tednik za otroke in mlade Holly Hobbie, Pokaži, kaj znaš, kanadska mladinska nad.

Tarča Kaj govoriš? So vakeres?

Prvi dnevnik Šport Vreme O živalih in ljudeh Mestne promenade, Kamnik Čudovita zgodovina smučanja, francosko-švicarska dokumentarna oddaja Alpe-Donava-Jadran Na vrtu Poročila ob petih Šport Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Vrtne prigode, Milo za drago Vreme Dnevnik Sobotni Dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme EMA 2021 Kaj dogaja?

Tanek led, koprodukcijska nad.

Poročila Šport Vreme Sedmi pečat: Žvižgači, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Sobotni Dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Najboljše jutro Spomini, Malči Jakša - Miša, 2. del Alpsko smučanje - SP, veleslalom (M), 1. vožnja Alpsko smučanje - SP, smuk (Ž) Nordijsko smučanje - SP, smučarski tek, skiatlon (Ž) Alpsko smučanje - SP, veleslalom (M), 2. vožnja Nordijsko smučanje - SP, smučarski tek, skiatlon (M) Nordijsko smučanje - SP, nordijska kombinacija, smučarski skoki (Ž Nordijsko smučanje - SP, nordijska kombinacija, smuč. tek, 5 km (Ž) Nordijsko smučanje - SP Avtomobilnost Neločljiva prijatelja, argentinski f.

Zvezdana, Uspelo nam bo "Prešerna noč" v Vrbi 2020, Aleksander Mežek in San Di Ego, akustični koncert Nordijsko smučanje - SP Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Heidi, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Robovlaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Grozni Gašper, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Mali šef Slovenije Znova močna, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Nikoli ne obupaj, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Lukova zgodba, ameriški film Posel mojega življenja, 8. sez.

Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Mi smo Millerjevi, ameriški film Arbitraža, ameriški film Shannon in mavrica, ameriški film Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 09:40 Na obisku … pri slikarju Milanu Jenku iz Velenja 10:40 Jutranji pogovori 1 12:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:35 Izbrano iz arhiva: Informativni program 17 13:20 Izbrano iz arhiva: Naj najnatakarica 1994 14:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Oskar Lojen, tolkala, GŠ Velenje 17:40 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:25 Iz našega arhiva: LAHKO NOČ, OTROCI! 12 slonov 18:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 18:45 Dotiki gora: Storžič skozi Žrelo 19:05 Vrtnarski kotiček 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2827. VTV magazin 20:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala, GŠ Velenje 20:35 Izbrano iz arhiva: Dedci zmorejo, 1. del koncerta Andreja Šifrerja 22:05 Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Kenija, Tanzanija, Zanzibar 23.05 Izbrano iz arhiva: kitarski duo Monika Krajnc Štih in Boris Štih, 1. del koncerta 23:35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00:05 Nočni program

28. februarja

07.00 Milan, Milan na smučišču 07.05 Lojzek, Lojzek, nariši mi svetilnik 07.10 Ava, Riko, Teo. Pujs, ki je hotel biti pišče 07.20 Tinka in Žverca, Tinka in Žverca se hudo spreta 07.25 Mandi, Pulover, 3. sez.

07.30 Timi gre, Zmaj 07.40 Jurij in Pavel, Hobotnica 07.45 Niko, Ponovna uporaba 07.50 Mucika, Redka ptica 08.00 Svetovalka Hana, Težave s perjem 08.10 Pujsa Pepa, Delo in igra, 3. sez.

08.15 Mali Timotej, Ledeno kraljestvo 08.20 Knjiga o džungli, Izlet po džungli, 08.30 Kalimero, Nič ne vidim 08.40 Šola za pošasti, Lužica, 1. sez.

08.50 Dinotačke, Kar ni moglo dol 09.00 Nejko, Nejko gre na pohod 09.10 Vrtne prigode, Netopirjev let 09.20 Bacek Jon, Barka, 2. sez.

09.30 Danin dinosvet, Dinozavrska ženitev - Izgubljenček 10.00 Sveta maša, pren.iz stolnice (MB) 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha, Starostniki, preživetje družbe 11.55 Ljudje in zemlja 12.45 #Zelena generacija/Young Village Folk: Timotej 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Tanja Žagar: 20 let glasbene poti 15.30 Felicita, francoski film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Šola za pošasti, Zmagovalec Krilček, 1. sez.

18.50 Mali Timotej, Vse se vrti 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Politično s Tanjo Gobec 19.25 Zrcalo tedna 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Genialna prijateljica (II.), 2. sez.

21.10 Z Mišo, prof. dr. Tanja Rener 22.00 Poročila, šport, vreme 22.25 Orlek: knap'n'roll, dok. film 23.20 Janez Dovč & Sounds of Slovenia, Kabinetni ljudje, glasbeni spot 23.25 Ansambel Vedun, Slovenska zvočna pestrost starosvetnih cimbal 23.35 Simfonični orkester RTV Slovenija in Francesc Prat (C. Debussy in M. Ravel) 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik 01.00 Politično s Tanjo Gobec 01.10 Zrcalo tedna 01.25 Šport, vreme 01.40 Napovedujemo

04.00 05.40 06.20 06.35 07.05

01.55 02.40

Info kanal Videotrak Duhovni utrip Premagajmo covid 19 Ugriznimo znanost, Zakaj smo jezni?

34. srečanje tamburašev Slovenije, Tamburaški orkester Petrovi tamburaši in Tamburaški orkester Cirkovce Mogočni Misisipi, potopis Ambienti Alpsko smučanje - SP, veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Banskega Alpsko smučanje - SP, superveleslalom (Ž) Nogomet - evropska liga, vrhunci povratnih tekem 1/16 finala Alpsko smučanje - SP, veleslalom (M), 2. vožnja Nordijsko smučanje - SP smučarski tek, ekipni sprint (M), posnetek iz Oberstdorfa Nogomet - državno prvenstvo, Bravo : Mura, 24. kolo Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki, mešane ekipe Kolumbovi predhodniki pravi odkritelji, Amerike, nemška dokumentarna oddaja Bollywood - največja filmska industrija na svetu, dok. oddaja Žrebanje Lota Vikend paket Kaj dogaja?

Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki, mešane ekipe Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.45 07.55 08.10 08.25 08.45 08.55 09.20 09.45 10.30 11.35 12.30 12.45 14.30 14.45 16.50 17.50 18.45 18.50 18.55 20.00 21.50 23.45 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Heidi, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Robovlaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Grozni Gašper, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Mali šef Slovenije Ljubezen po domače Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Jeklene magnolije, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Mi smo Millerjevi, ameriški film Posel mojega življenja, 8. sez.

Popolna preobrazba doma, 7. sez.

Pleši s Katarino!

24UR vreme 24UR Gola zabava, ameriški film Poletni ulov, ameriški film Sosedov sin, ameriški film Pavza!

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:20 12:50 13:40

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja 2826. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2827. VTV magazin Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: Slovenjgraški oktet Lesna, jubilejni koncert ob 20-letnici, 1997 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 7 Cesarjeva nova oblačila, Gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Citrarski ansambel GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Odkrito povej na glas! 2004 Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Gašper Poprijan, tuba, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Izbrano iz arhiva: kitarski duo Monika Krajnc Štih in Boris Štih, 1. del koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

07.30 08.00 09.00 09.50 10.55 12.15 13.25 14.00 14.25 16.30 20.00 20.55 22.00 22.10 23.25 00.00

15:10 17:30 17:55 18:00 18:10 18:35 18:40 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:35 23:00 23:30

Ponedeljek,

Torek,

1. marca

06.30 06.45 07.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.25 13.30 14.40 15.25 16.00 16.05 16.10 16.15 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.20 23.40 00.50 01.15 01.45 02.00 02.05 02.10

04.00 10.30 13.05 13.45 16.00 17.00 17.50 18.00 18.55 20.00 20.50 22.35 23.30 00.05 01.40 02.35

2. marca

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Obzorja duha, Starostniki, preživetje družbe Strasti, TV-nadaljevanka, 1. sez.

Vem!, kviz Z Mišo, prof. dr. Tanja Rener Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (I.) Seks, laži in Edovi posnetki, ameriška nad., 1. sez.

S-prehodi, Vinska povezovanja Dober dan, Koroška Milan, Frnikola Niko, Kaj hoče jajček? Šola za pošasti, Zmagovalec Krilček, 1. sez.

Muk, Severni sij Studio Kriškraš, Pomagajmo si Poročila ob petih Šport Vreme Mestne promenade, Piran Na kratko, Hipster Nejko, Nejko ne ve, kaj si želi Simon, Varuška Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Umetni raj Umetnost v krizi Jazz Party: Lisa Smirnova, Simfonični orkester RTV Slovenija in Darko Butorac (P. I. Čajkovski, F. Gulda) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.20 13.25 13.30

Info kanal Dobro jutro Prisluhnimo tišini Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, prenos z Rogle Zadnja beseda!

Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk: Timotej Sadar+Vuga XX, dokumentarni film Videotrak Mogočni Misisipi, potopis Dediščina Evrope: Brecht, koprodukcijska nadaljevanka Dr. Mukwege, zdravnik, ki rešuje ženske, francosko-senegalska dokumentarna oddaja Pobeg, kratki igrani film AGRFT Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, posnetek z Rogle Videotrak Info kanal

04.00 10.25 10.50 12.20 13.10

14.40 15.15 15.50 16.00 16.05 16.20 16.35 17.00 17.20 17.25 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.50 00.20 00.45 01.00 01.10 01.15

14.30 16.30 17.45 20.00 20.55 23.05 23.25 00.35 01.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.50 08.45 09.50 10.50 12.00 13.00 13.15 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.50 00.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 44. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 45. del Lepotica in zver, 1. sez., 86. del Lepotica in zver, 1. sez., 87. del Komisar Rex, 6. sez., 15. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Šverc komerc, 2. sez., 26. del Komisar Rex, 7. sez., 1. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 46. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 47. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 1. del Šverc komerc, 2. sez., 27. del 24UR zvečer Hiša iz kart, 6. sez., 8. del Vohun v nemilosti, 4. sez., 17. del Budva na morski peni, 1. sez., 1. del 02.05 24UR zvečer, ponovitev 02.35 Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2827. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 18 13:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Izbrano iz arhiva: Otroški festival Kristalček, 2002 17:50 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Lepote sveta: Naravni in kulturni biseri doline Soče, 2. del 18:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Izza Uratnik, flavta, GŠ Velenje 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Ob dnevu civilne zaščite 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Izbrano iz arhiva: Informativni program 19 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Izza Uratnik, flavta, GŠ Velenje 21:55 Izbrano iz arhiva: Večerni gost: Jože Zupanc, 1998 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:50 Nočni program

Sreda,

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.40 09.45 10.45 12.00 12.55 13.10 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.40 02.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Umetni raj Strasti, TV-nadaljevanka, 1. sez.

Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (I.), Srečanje z medvedom, ameriška nadaljevanka, 1. sez.

Duhovni utrip Potepanja - Barangolasok Milan, Milan in pajek Ava, Riko, Teo, Pujs, ki je hotel biti pišče, Ernest in Celestinca, Snežni metež Buck, Ognjemet in poraz, belgijska otroška nadaljevanka Buck, Stik in koncert, belgijska otroška nadaljevanka Poročila ob petih Šport Vreme Koda Kalimero, Polomija s korenjem Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica dobre karme (I.), britanska nadaljevanka, 1. sez.

Tajvan: demokracija v senci Kitajske, francoska dokumentarna oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Slovenija - 30 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Alpe-Donava-Jadran EMA 20 21 Kaj dogaja?

Nordijsko smučanje - SP, smučarski tek, 10 km (Ž) - prosta tehnika Deskanje na snegu - SP:paralelni slalom, prenos z Rogle Nordijsko smučanje - SP smučarski tek, 10 km (Ž) - prosta tehnika Nordijsko smučanje - SP smučarski skoki (Ž), kvalifikacije na veliki skakalnici Nikotin, mamilo, ki povzroča odvisnost, nemška dokumentarna oddaja Dalida, italijansko-francoski film Kaj govoriš? So vakeres?

Nordijsko smučanje - SP smučarski tek, 10 km (Ž) - prosta tehnika, posnetek iz Oberstdorfa Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 46. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 47. del Lepotica in zver, 1. sez., 88. del Lepotica in zver, 1. sez., 89. del Komisar Rex, 7. sez., 1. del TV prodaja Budva na morski peni, 1. sez., 1. del Šverc komerc, 2. sez., 27. del Komisar Rex, 7. sez., 2. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 48. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 49. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 2. del Šverc komerc, 2. sez., 28. del Preverjeno 24UR zvečer Vohun v nemilosti, 4. sez., 18. del Budva na morski peni, 1. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Ob dnevu civilne zaščite 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Izbrano iz arhiva: Informativni program 19 13:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 2008, 1. del 17:20 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 20 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2828. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Porezen 20:50 Izbrano iz arhiva: Dedci zmorejo, 1. del koncerta Andreja Šifrerja 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:50 Nočni program

3. marca

06.20 06.25 7.00 10.05 11.00 11.30 11.55 13.00 13.20 13.25 13.30 14.40 15.15 15.25 15.40 16.15 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.50 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45

Kultura Odmevi Dobro jutro Koda Strasti, TV-nadaljevanka, 1. sez.

Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (I.), Severni sij: Pravljica za odrasle, ameriška nadaljevanka, 1. sez.

Osmi dan Umetnost v krizi Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja Male sive celice, OŠ Križevci in OŠ Leskovec pri Krškem Poročila ob petih Šport Vreme Res sprejeti?, Vegani, dokumentarna oddaja 50 knjig, ki so nas napisale, Gregor Strniša: Vesolje Zmedi gre v Zakajzato, Vidim te, 1. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Little Woods, ameriški film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Panoptikum Res sprejeti?, Vegani, dokumentarna oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 10.55 Dobro jutro 13.10 Nordijsko smučanje - SP smučarski tek, 15 km (M) - prosta tehnika, 15.10 Ambienti 15.35 Vikend paket 17.00 Nordijsko smučanje - SP 20.05 Anton Bruckner, prezrti genij, glasbeno-dokumentarni film 21.10 Moje mnenje 22.00 Žrebanje Lota 22.10 Umori na podeželju (XX.), Smrt v stripu britanska nanizanka, 20 . sez.

23.50 Nordijsko smučanje - SP 01.40 Videotrak 02.35 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.50 08.05 09.00 10.05 11.00 12.10 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.40 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 48. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 49. del Lepotica in zver, 1. sez., 90. del Lepotica in zver, 1. sez., 91. del Komisar Rex, 7. sez., 2. del TV prodaja Budva na morski peni, 1. sez., 2. del Šverc komerc, 2. sez., 28. del Komisar Rex, 7. sez., 3. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 50. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 51. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 3. del Šverc komerc, 2. sez., 29. del 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 1. del Vohun v nemilosti, 4. sez., 19. del Budva na morski peni, 1. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2828. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Izbrano iz arhiva: Informativni program 20 11:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:30 Iz oddaje Dobro jutro 13:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 2008, 2. del 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 8 18:15 Iz našega arhiva: Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tjaž Marin, tolkala, GŠ Velenje 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 STUDIO EVROPA: Demokracija v digitalnem svetu 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Izbrano iz arhiva: Okarina folk festival, Bled 1998: Adesa 22:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tjaž Marin, tolkala, GŠ Velenje 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:45 Nočni program

Naš čas, 25. 2. 2021 barve: CMYK, stran 21

UTRIP

25. februarja 2021

Teden boja proti raku Cepljenje rešuje življenje tudi pri bolezni raka Rak je ena tistih bolezni, ki bi jo večina raje preprečila kot zdravila – a kako? Že nekaj desetletij poznamo strokovno utemeljena priporočila, imenovana Evropski kodeks proti raku. Gre za preprostih in jasnih 12 nasvetov, z upoštevanjem katerih bi lahko dokazano preprečili od 30 % do 50 % vseh vrst raka.

Ti odstotki so previsoki, da bi našo javnost kar obšli. Priporočila Evropskega kodeksa proti raku spodbujajo nekajenje, vzdrževanje normalne telesne teže, telesno dejavnost, zdravo prehranjevanje, omejevanje uživanja alkohola, previdnost pri sončenju, zaščito pred rakotvornimi snovmi na delovnem mestu, varovanje pred ionizirajočimi sevanji.

Spodbujajo pa tudi dojenje in cepljenje proti hepatitisu B ter HPV. Priporočila najdete tudi na novi izobraževalni aplikaciji WASABY, ki je zasnovana po načelu intervalnega učenja z igrifikacijo, ki uporabnikom pomaga razumeti sporočila Evropskega kodeksa proti raku.

Aplikacija je javno dostopna in je namenjena

ne samo mladim od 14. do 19. leta, temveč vsem, ki se želijo seznaniti s pomenom izbire zdravega načina življenja za preprečevanje raka. Aplikacija ima 10 interaktivnih izobraževalnih modulov, ki podirajo mite o možnostih preprečevanja raka. Vsak modul vsebuje video posnetke, praktične nasvete in interaktivne kvize.

Cepljenju je posvečen tudi letošnji teden boja proti raku, ki ga zaznamujemo prvi teden marca. V Sloveniji je cepljenje proti HPV od leta 2009 na voljo brezplačno za vse deklice v 6. razredu osnovne šole. Cepljenje je dostopno tudi ostalim ženskam, vendar je samoplačniško. Ko bodo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotovljena finančna sredstva, bo cepivo proti HPV na voljo tudi za dečke na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja. Cepljenje proti HPV je najbolj učinkovito pred morebitno izpostavljenostjo okužbi s HPV, torej pred prvimi spolnimi stiki. Za zaščito oseb, mlajših

od 15 let, sta dovolj dva odmerka cepiva, za starejše od 15 let pa so potrebni trije odmerki.

Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo zaščita še bistveno daljša. Za cepljenje proti HPV uporabljamo v Sloveniji varno in učinkovito cepivo, ki nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visokorizičnimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu, ter pred dvema nizkorizičnima genotipoma, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic. Cepivo je namenjeno tudi preprečevanju nekaterih drugih predrakavih in rakavih sprememb anogenitalnega področja, ki ga povzročajo visokorizični genotipi HPV. Zavedati se moramo, da cepljenje rešuje življenje tudi pri raku. Zato Ministrstvo za zdravje RS, Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana, Društvo za boj proti raku Velenje poziva, naj priporočila proti raku tudi v času Covida-19 ne obvisijo v zraku. Imejte se radi – poslušajte in opazujte svoje telo, vsakdo ima namreč zdravje v svojih rokah. 🔲

Karmen Petek, mag. zdr. nege

Oven, 21. 3. – 20. 4.

V novi teden boste stopili sproščeni. Ljubljena oseba vam bo pripravila prijetno presenečenje, ki vas bo zelo razveselilo. Lepo gesto lahko partnerju vrnete tako, da mu pripravite romantično večerjo. Imeli boste močno voljo in željo, da bi ugajali ljudem okoli sebe. Z lahkoto se boste povezali z vsemi, s katerimi boste sodelovali pri projektih v službi. Pazite le, da vas neki sodelavec ne bo začel izkoriščati, saj bo nekaj svojega dela poskusil prevaliti na vas. Odločno se mu uprite, saj si boste s tem celo prislužili njegovo spoštovanje. To bo lep nauk, saj vas tudi izkoriščati ne bo več poskušal.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Odločiti se morate o neki situaciji, ki vam sicer ni preveč všeč, ampak sami pri sebi veste, da se ji ne morete izogniti. O stvari ne preveč razmišljati, raje ravnajte intuitivno. Ničesar se vam ni treba bati, saj bo rezultat presenetljivo dober. Glede zdravja se spomnite, da vas vsako pretiravanje precej drago stane, zato bodite zmerni tako pri športnih aktivnostih kot pri hrani. Zna se vam zgoditi, da si boste pretegnili kakšno mišico, izključene pa niso niti želodčne težave.

Namesto hitro pripravljene predelane hrane si raje vzemite malo več časa in si pripravite zdrave obroke iz naravnih sestavin.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

V ljubezni obljubljajte le tisto, česar se boste potem sposobni zares držati.

Partner ima namreč do vas velika pričakovanja, vi pa si boste hoteli vzeti nekaj časa le zase in prijatelje. Ker se zaradi novega koronavirusa nekaj časa niste mogli družiti z njimi, jih že močno pogrešate. Počutite se, kot da partner pritiska na vas, vendar pa vam želi le izkazati dovolj pozornosti. Če mu boste lepo in preudarno razložili situacijo, ne bo prišlo do večjih prepirov. Sreča bo v tem tednu namreč na vaši strani. V službi boste blesteli in tudi finančne težave, ki so vas pestile zadnjih nekaj mesecev, se bodo končale.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti precej slabovoljni in brez energije. Le najbližji bodo opazili, da vas še vedno skrbijo določene stvari iz preteklosti. Raje obrnite novi list in se osredotočite na prihodnost.

Premislite o nečem, kar vam je večkrat predlagal dober prijatelj. Pokličite ga in se pogovorite z njim, saj se vam bo njegova ideja v teh spremenjenih časih zdela veliko bolj realna. Ne bodite preveč trmasti, ko boste delali načrte za prihodnost. Poslušajte tudi nasvete bolj izkušenih. Kmalu se bo pokazalo, da je imel prav vaš partner, čeprav mu niste verjeli. Sedaj mu boste, tudi v drugih primerih.

Skozi tančice ženskega pogleda

S čim se hraniš Med tem ko pripravljam malico otrokoma, razmišljam o temi, o kateri bi želela pisati tokrat. Med pripravo nostalgične malice, naribana jabolka z albert keksi, se domislim naslova: »S čim se hraniš?«.

Ne želim govoriti o tem, da obožujem krompir in narezke, da se ves čas spopadam z idejo o zdravi prehrani in da želim v svoje telo vnesti čimveč dobrih hranil. Verjamem to, da je telo hvaležno, če ga hraniš s kvalitetno in raznoliko prehrano. Pozna se na počutju in zdravju.

Zato ob prehrani, ki potuje v naš želodec, razmišljam tudi o hrani, ki se pretaka in steka v naše telo skozi naše misli v naš um.

S čim hranimo njega? Kaj in o čem premišljujemo, kakšno energijo oddajamo in prejemamo, kakšne besede so nam namenjene in kakšne namenimo mi drugim? Če bi lestvico misli narisali v piramidni sistem, kot ga poznamo pri prehrani, kaj

21

Lev, 23. 7. – 23. 8.

bi bilo čisto na vrhu in kaj povsem na dnu?

Hitro si obnovim lestvico s prehrano. Spodaj so hranila, bogata z ogljikovimi hidrati, žita in izdelki iz žit. Če pomislim, da v ta predel zapišemo to »nevidno« hrano, kaj bi zapisali vanj? Pozitivne misli, dobra energija, iskrenost do sebe in drugih, mir, razumevanje, sprejemanje ... Katere bi bile tiste sestavine, ki bi hranile našo dušo, srce in um?

V prehrambeni lestvici se v drugem nadstropju srečata zelenjava in sadje. V ta predel postavim sočutje in empatijo. Vedno najprej do sebe, potem do drugih. Zakaj lahko v konceptu »nevidne« prehrane govorimo o obojestranski izmenjavi? Fizična hrana, ki jo zaužijemo skozi usta, nahrani samo nas, »nevidna« hrana pa deluje v obe smeri. Zagotovo lahko rečemo, da zmoremo samo skozi energijo nekoga občutiti, s kakšno hrano se hrani ta oseba,

in hitro lahko ugotovimo ali so nam všeč podobni okusi.

V tretjem nadstropju razmišljam o hrani, ki je mora biti manj, a je ravno tako pomembna za nas. Bi lahko morda govorili o hrabrih dejanjih, o povezavi z naravo, fizični aktivnosti?

In povsem na vrhu, najbolj slastno. Potrebno, a zelo malo? Ena vrstica čokolade, ne cela. Ne domislim se ničesar, kar bi v tem trenutku uvrstila povsem na vrh. Morda se ti domisliš česa? Skozi tole besedilo, polno prispodob, želim samo, da se vsak zase zamisli in si postavi svojo prehrambeno lestvico »nevidne« hrane. Ko o tem razmišljamo, si to celo narišemo, imamo vso moč in možnost, da kaj izbrišemo, premestimo ali dodamo. Pa še zabavno je.

Prav zanima me, kakšna bi bila videti tvoja piramida. 🔲

Renata P. Knez (Društvo SŽM)

V začetku tedna boste imeli nekaj nesporazumov s partnerjem ali neko drugo bližnjo osebo. Če se boste konflikta lotili mirno, boste trenja razrešili brez večjih težav in zamer. Pred vami je naporen delovni teden, saj se boste morali nadrejenim dokazovati iz dneva v dan. Naj vam ne bo težko delati tudi nekaj nadur, če bo to potrebno, saj veste, da vas tokrat za vrat stiskajo roki, ki se ne dajo prestaviti. Vaš trud se bo kmalu obrestoval, zato ne popustite pritiskom. Proti koncu tedna se boste lahko odpočili in si vzeli nekaj časa samo zase. Razvajajte se na soncu, ki ga bo v teh dneh več, kot ste pričakovali konec februarja.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Zdravi boste kot riba in tudi denarja vam ne bo primanjkovalo, pa vendar se ne boste počutili srečno in sproščeno. Še sami ne boste vedeli, kaj vam v resnici manjka. Družinski člani in prijatelji vam bodo delili različne nasvete, ki pa se vam ne bodo zdeli ugodni in jih tudi ne boste upoštevali. Ne smete se preveč obremenjevati z mnenji drugih. Sami pri sebi veste, da delate tako, kot se vam zdi najbolj prav. Pojdite večkrat na svež zrak. Pomislite tudi na to, da se vas je ob visokih temperaturah že lotila spomladanska utrujenost. Preženite jo tudi z zdravo hrano, telo pa vam bo hvaležno, če se boste odločili za čiščenje.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Pred vami je teden težkih odločitev. Dobro premislite, če je vredno vztrajati.

Sami pri sebi veste, da že več mesecev ni vse tako, kot bi moralo biti. Če razmišljate o prekinitvi neke poslovne naveze, se najprej vseeno poskusite pogovoriti s partnerjem. Čeprav se temu želite izogniti, si boste morali priznati, da je skrajni čas za resen pogovor, saj mu doslej niste povedali vsega. Razložite mu svoje občutke in strahove. Vse bo sprejel z neverjetno potrpežljivostjo in pripravljenostjo pomagati.

Zato bodo dnevi od torka naprej lažji, saj boste do takrat že sprejeli odločitev, kako naprej.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

od 26. februarja do 4. marca • v založništvu Revije za antropologijo in novejšo zgodovino Borec in založništva Pozoj Velenje je 26. februarja 1997 izšla knjiga Od zibeli do groba avtorja Jožeta Hudalesa; gre za pionirsko delo velenjskega etnologa dr.

Jožeta Hudalesa v raziskovanju družine in podrobno obdelavo matičnih knjig velenjske župnije sv. Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja; • 27. februarja 1993 je Viktor Vrtačnik iz Topolšice že tretjič postal mladinski državni prvak v šahu za slepe in slabovidne; • 27. februarja 1997 je izšla prva številka Našega časa v barvah; • 28. februarja 1909 se je v Mariboru rodil Dušan Pipuš, ki je bil glavni rudarski

strokovnjak v Premogovniku Velenje v šestdesetih letih 20. stoletja; umrl je 21. junija 1975 v Velenju; • 28. februarja 1945 je okupator v Metlečah ustrelil deset talcev in za razlog navedel smrt vodje enega od uradov krajevne skupine Štajerske domovinske zveze, ki ga je ob obisku partizanov zadela kap;

Dušan Pipuš (Arhiv Muzeja Velenje)

• 2. marca leta 1947 se je v Gorici pri Raztezu v bližini Brestanice rodil naddekan šaleško-savinjskega naddekanata duhovnik Jože Pribožič, ki je od leta 1996 častni

občan Občine Šoštanj; • 2. marca 1979 so ustanovili Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico; • 2. marca 1987 je bil na Golteh slalom za evropski pokal in nagrado Titovega Velenja, na njem pa so nastopali tudi tekmovalci iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Japonske in Združenih držav Amerike (med njimi tudi uveljavljena imena svetovnega smučanja: Bittner, Frommelt, Petrovič, Čižman, Benedik in drugi); • 2. marca 1990 so na konvenciji ZKS – Stranke demokratične prenove Velenje, predlagali začetek postopka o ponovni priključitvi krajevne skupnosti Vinska Gora k občini Velenje; • v začetku marca leta 1979 so pred trgovino Tržnica postavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju; • v začetku marca leta 1992 so se na slovenskem trgu pojavili prvi Gorenjevi sušilniki perila; • 4. marca 1847 se je v Bielsko-Biała na Poljskem rodil kemik in inovator dr.

Carl Josef Bayer, ki si je leta 1896 v Rečici ob Paki kupil zemljišče, na katero si je dal postaviti vilo, kemijski laboratorij in tovarno kemičnih proizvodov; izumil je za proizvodnjo aluminija – pomemben Bayerjev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinica; umrl je 22. oktobra 1904 v Rečici ob Paki; • 4. marca 1875 se je na Konovem pri Velenju (danes Velenje) rodil pravnik dr. Ljudevit Brence, ki je bil med drugim od leta 1919 prvi predsednik mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva; • 4. marca 1975 so v Družmirju zaradi izkopavanja premoga dokončno porušili cerkev sv. Mihaela; namesto te cerkve so v Skornem pri Šoštanju zgradili novo, posvečeno istemu svetniku; • 4. marca leta 2011 so v družbi Veplas začeli proizvajati izdelkeza letalsko industrijo; vrednost novih prostorov in opreme je 5,6 milijona evrov. 🔲

Pripravlja: Damijan Kljajič

Vedno bolj vas motijo ljudje, ki se do vas obnašajo nesramno, čeprav jim niste storili čisto nič slabega. Med njimi bodo tudi taki, ki bi vam lahko bili hvaležni za marsikaj, kar ste v preteklosti naredili zanje. Pa ne bodo. Sedaj, ko bi njihovo uslugo potrebovali vi, bodo pokazali svoj pravi obraz. Priznati morate, da zadnje čase niste zadovoljni s prihodki. Čeprav ste stroške močno klestili, vas teži, ker ne morete nič več dati na stran. Čeprav je tveganje precej veliko, vas lahko sprememba delovnega okolja zelo osreči. Morda res potrebujete čisto nov začetek na več področjih življenja. Če ne boste niti poskusili, se žal nič ne bo spremenilo.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Ta teden boste imeli velik vpliv na potek dogodkov, vse pa bo odvisno od vaše pripravljenosti na delo. Če se boste zares potrudili in nastopili samozavestno, vam bo uspelo vse, česar se boste lotili. Nek projekt boste zaključili s pohvalami in odobravanjem vaših sodelavcev in nadrejenih. Srečo boste imeli tudi s financami, saj boste prejeli nepričakovan denarni priliv. Gre za dolg, na katerega ste že pozabili, tako dolgo je trajalo. Namesto da bi ga zapravili za nepotrebne drobnarije, ga raje prihranite za večje naložbe. Načrtujete jih že to pomlad, kajne?

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Čeprav se boste trudili, da bi izboljšali nastalo situacijo, poteka dogodkov žal ne boste morali spremeniti. Občutek imate, da vam drugi narekujejo tempo življenja in nikakor ne morete uveljaviti svoje volje in želja. Želeli si boste miru, zato se boste najbolje počutili, če boste sami. Privoščite si masažo, ob kateri boste sprostili svoje misli in telo, ali pa poskusite kakšno tehniko sproščanja, ki je še niste. Ob redni vadbi se boste kmalu začeli počutiti veliko bolje, a vseh vaših skrbi ne bo konec. Mirni boste šele, ko boste uredili finančno področje, na katerem pa vas čaka veliko težkih odločitev. Sprijaznite se tudi z izgubo.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Želite si ljubezni in pozornosti, vendar vas je zaradi slabih izkušenj strah, da bi vas zavrnitev vrgla iz tira. Zavedati se morate, da včasih tveganje obrodi najslajše sadove. Pustite se presenetiti in sprejmite povabilo neke osebe, ki si vas že nekaj časa želi bolj osebno spoznati. Nič se vam ni potrebno bati, saj se bo srečanje pokazalo za zelo prijetno in vam bo morda spremenilo življenje. Tudi če se s to osebo ne boste videli v partnerski zvezi, boste dobili dobrega prijatelja. Skrbelo vas bo za sorodnika, ki se bo znašel v težkem položaju. Pokažite mu, da lahko vedno računa na vas.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Vaši bližnji bodo opazili, da ste precej brezvoljni in raztreseni. Pregled trenutnih finančnih zmožnosti vam bo povzročil veliko skrbi. Ko boste pregledali svoje prihodke in izdatke, boste ugotovili, da preveč zapravljate za nesmiselne stvari, ki jih sploh ne potrebujete. Začnite si zapisovati vse izdatke. Če boste vestni in boste z denarjem začeli ravnati bolj preudarno, boste kmalu rešili trenutno finančno situacijo. Ja, šlo bo tudi brez posojila. Pri delu boste precej raztreseni, zato pazite, da ne boste delali napak. Če potrebujete počitek, si vzemite kakšne dan čisto zase.

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka »Železnina Hudovernik«

25. februarja 2021

RADIO VELENJE

Partizanska 2, Velenje Tel.: 03 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si

NOVO! NOVO! NOVO!

ZNOVA Z VAMI!

Še bogatejša ponudba elektrotehničnega materiala • vse za izgradnjo elektroinštalacij v stanovanjskih, poslovnih ali industrijskih zgradbah • Prenovljen salon KERAMIKE • in SANITARNE OPREME • 3D izris kopalnic Poleg ostale ponudbe novost: ČISTILA DELEO z levjo močjo – odmaši v 2 minutah tudi zelo zamašene odtoke. Zelo primerno tudi za šole, vrtce, industrijo in tudi za gospodinjstva - le v ŽELEZNINI HUDOVERNIK! Železnina Hudovernik vas pričakuje – postrežemo z nasmehom Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«, najkasneje do 8. marca 2021. Izžrebali bomo tri nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po priporočeni pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

www.radiovelenje.com

Kakšna je digitalna zrelost slovenskih šol?

www.radiovelenje.com

Epidemija in šolanje na daljavo, ki so mu (bile) podvržene vse stopnje izobraževanja v Sloveniji, je razgalilo marsikatero pomanjkljivost kot tudi potrebo glede uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in digitalnih orodij pri poučevanju.

V digitalnem stičišču 4PDIH so med julijem in septembrom 2020 izvedli raziskavo o digitalni zrelosti slovenskih šol, v katero je bilo vključenih 111 osnovnih in srednjih šol. Pri digitalno zreli šoli, kot jo razumejo v 4PDIH-u, učitelji in učiteljice v takšni šoli kontinuirano razvijajo svoje digitalne veščine in hkrati spodbujajo tudi učence in učenke pri njihovem samostojnem učenju, razvijanju ključnih veščin za uporabo IKT ter digitalnih orodij. V anketi so med drugim ugotovili, da šole na učenje na daljavo niso bile pripravljene, saj so bile kar pri skoraj 85 % šol potrebne velike spremembe v delovnem procesu. Veliki večini učiteljev in učiteljic se je poučevanje med epidemijo zdelo bolj oz. veliko bolj zahtevno. Le majhen delež šol je poučevanje med epidemijo ocenilo za enako zahtevno kot prej ali bolj enostavno.

Največja ovira je bila pomanjkanje časa za načrtovanje in pripravo vključevanja IKT v svoje procese. Za najpomembnejše aktivnosti so šole izpostavile usposabljanje in izobraževanje zaposlenih o koristih digitalizacije ter zagotovitev dostopa do računalniške naprave vsakemu učencu/dijaku. Le 37 šol od 111 anketiranih izvaja redna usposabljanja za zaposlene in učitelje za razvoj digitalnih kompetenc, nekoliko več šol, 48, pa izvaja redna usposabljanja za razvoj digitalnih kompetenc pri učencih.

Učitelji in šole so bili torej primorani uporabiti nove in drugačne pristope, če so želeli med izobraževanjem na daljavo zagotoviti ustrezno raven sodelovanja in motiviranosti učencev. Na nacionalni ravni Slovenija že vrsto let aktivno spremlja in se vključuje v evropske in mednarodne pobude, smernice in akcijske načrte s področja digitalnega izobraževanja, vendar so izkušnje v času epidemije pokazale delno učinkovitost, predvsem pa prepočasno strateško vpeljevanje sprememb v šolski prostor.

Poučevanje v sodobnih učnih okoljih zahteva od učiteljev in učiteljic sodobne učne pristope. Pri tem zavedajo, da lahko učenci svoje potenciale v polnosti razvijajo zgolj takrat, kadar so lahko pri pouku dejavno udeleženi. Učitelji morajo pri tem znati ustvariti dovolj učnih priložnosti in pri tem smiselno uporabiti obstoječe IKT rešitve in digitalne tehnologije. Le s kombinacijo ustrezne tehnične usposobljenosti in ustreznih didaktičnih oziroma pedagoških pristopov bodo šole lahko suvereno nastopale tudi v digitalni dobi. 🔲

88,9 Mhz 107,8 Mhz 88,9 Mhz 107,8 Mhz

ČETRTEK, 25. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 26. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 27. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 28. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 1. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 2. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 3. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas. si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje (Z nami bo Alenka Centrih iz podjetja PUP Saubermacher, govorili pa bomo o ločenem zbiranju odpadkov); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 15. do 21. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

V tednu od 15. do 21. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, v Škalah, v Pesju in na mobilni postaji Šoštanj - Aškerčeva, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 15. do 21. februarja (v mikro-g/m3) Op.: Mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Naš čas, 25. 2. 2021 barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM sAmI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO KOCKE sena, silažne bale in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

Kdaj | Kje | Kaj

ŽIVALI NEsNICE - tik pred nesnostjo, zaščitene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno ... Kmetija Šraj. Gsm: 031 751 675.

NEsNICE, rjave, cepljene, starost 20 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 28. 2. 2021, od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koroškem: 7,50 €/kom.

Gsm: 041 442 162 ali 02 87 61 202.

• Prodaja, posest, zazidljiva: LOKOVICA, 4.389 m2, 5 parcel z veljavnim gradbenim dovoljenjem za gradnjo 5 stanovanjskih hiš. Priložnost za investitorje.

Cena: 40 € / m2.

• Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORIŠKA, 204,4 m2, zgrajena bo letos, 377 m2 zemljišča, 3. gradbena faza. Cena: 229.950 €.

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

ZOBOZDRAVSTVO V soboto, 27. 2. 2021 in nedeljo, 28. 2. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 8995 559, Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8. in 9. uro

Lunine mene

VELENJE Četrtek, 25. februar 18.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volbenka Pajka, odprtje razstave

Petek, 26. februar 20.00 Spletni dogodek Kluba eMCe plac Neki zdravilnega s Shamanika Kreativa, koncert

DEŽURSTVA ZD VELENJE

23

OBVEŠČEVALEC

25. februarja 2021

27. februarja, ob 9.17,

polna luna ali ščip

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Potujoča fotografska razstava društva Hospic od 1. 3. do 14. 3.

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si, kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času).

Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.

VETERINA Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 11. februarja 2021, so:

• Melita Kamenik, Škale 89 / B, 3320 Velenje; • Vito Jelen, Stanetova 14, 3320 Velenje; • Franc Hleb, Bračičeva 1, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: PRENOVA V VELENJKI

GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE:

ŠKRBIĆ VLADE, Velenje, Kidričeva Cesta 17 in PAVLOVIĆ DRAGICA, Srbija, Mionica, Paštrić B.B. REDNAK VOJKO, Velenje, Paški Kozjak 39A in ZUPANC TANJA, Velenje, Paški Kozjak 39A DUJKOVIĆ BRANISLAV, Celje, Na Zelenici 9 in SATLER DANICA, Velenje, Šalek 86

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let

NAŠ ČAs online POGREBNE STORITVE www.nascas.si »USAR« www.issuu.com/nascas

SMRTI:

Felicijan Anton, roj. 1939, Velenje, Čopova cesta 11 Meh Herman, roj. 1937, Velenje, Podkraj pri Velenju 8A Gašpar Helena, roj. 1924, Šoštanj, Florjan 171

NAŠ ČAs online www.nascas.si

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

www.issuu.com/nascas ZAHVALA

ZAHVALA

Nepričakovano in mnogo prezgodaj se je za vedno poslovila žena, mama, babica

Poslovil se je naš dragi mož, oče, tast in dedek

ANA ANDERLIČ

HERMAN MEH Zaslišal se je zvok siren in lovske puške strel v daljavi; tebi v slovo.

Poln bolečin ostaja nam spomin; ostaja nam praznina, molk in bolečina.

Ni res, da si odšla – nikoli ne boš!

2. 4. 1937 – 12. 2. 2021

Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljala v tišini.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težki izgubi in slovesu stali ob strani in sočustvovali z nami.

1943 – 2021 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani.

Hvala vsem za izrečena sožalja in besede slovesa. Žalujoči vsi njeni

Žalujoči vsi njegovi

V SPOMIN V SPOMIN

Ničesar ni več.

Več ni vprašanj, odgovorov, dejanj.

Ne sonca, ki je svetlobo dnevu dalo.

Ničesar ni več …

Deset let je že, odkar te ni dragi

MARIJA ŠUSTER

ALEKSANDER ZRIMŠEK

10. 5. 1929 – 22. 2. 2016

V mislih si še vedno z nami.

Hvala vsem, ki niste pozabili.

Vsi tvoji

Naš čas, 25. 2. 2021, barve: CMYK, stran 24

Jantar si v zbirki mineralov zasluži posebno mesto Muzej Hiše mineralov predstavlja geološko zbirko mineralov sveta in v tem času praznuje desetletnico delovanja – Zbirka je edinstvena na slovenskih tleh in ena pomembnih programskih točk Velenja – Na razstavišču je trenutno v zbirki okrog osem tisoč kosov »svetlečih kamnov« Jasmina Škarja

12. februarja 2011 je Hiša mineralov v Velenju odprla svoja vrata, pogovori in načrti so se začeli še malo prej. Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart se še spominja, kako je MO Velenje projekt podprla, vanj investirala in pomagala, da je pestra zbirka mineralov postala del družine Muzeja Velenje. »Danes sodi pod okrilje in upravljanje našega muzeja. Je pa zanjo najbolj zaslužen ljubiteljski zbiratelj in poznavalec Jože Rihtar, ki se z zbiranjem, preučevanjem in predstavitvami mineralov ljubiteljsko ukvarja že vrsto let. Ko je ljubiteljska zbirka postala prevelika in mu je zanjo zmanjkalo prostora, se je obrnil na lokalno skupnost. Čas je bil kar pravi, saj je občina takrat ravno razmišljala, s katerimi programi in projekti se bo predstavila v okviru dogodkov Evropske prestolnice kulture 2012, saj je bilo Velenje del projekta kot eno od šestih partnerskih mest. Ravno leto prej pa je zbirateljska zbirka obsijala in zažarela v polnem sijaju na Starem trgu. Je edinstvena na slovenskih tleh in ena pomembnih programskih točk Velenja. Z njo smo tistega leta gostovali v Novem mestu, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, tudi Tržiču ... V Stari trg smo privabili kar nekaj obiskovalcev iz vse Slovenije, v poletnih mesecih si jo

ogleda tudi precej tujih turistov,« pripoveduje direktorica Muzeja Velenje.

Neživa narava zelo pritegne obiskovalce

Izjemen pomen v svetu mineralov ima jantar, ki ga je Jože našel pri svojem delu v premogovniku, nanj je tudi najbolj ponosen. Ta nosilec močnih energij in eden najstarejših svetovnih zakladov si prav gotovo zasluži posebno mesto v zbirki. »Tudi to, da ga postavimo v ospredje svoje zbirke.

Ob vodenih ogledih lastnika in njihovih zgodb se obiskovalci ne naveličajo,« poudari Ževartova.

Rudniški rovi so dobri pričevalci zemeljske zgodovine

Mojca Ževart: »Veseli smo, da imamo tako dragoceno, žarečo, barvito in svetlečo zbirko mineralov tudi v Velenju. Zbirka se širi, zbiratelj pa dodaja vedno nove primerke.«

sodelavcev, ki so se dobro priučili, lahko veliko izvemo o tej neživi naravi, ki zelo pritegne ljudi. Teh barvitih, svetlečih in zanimivih

Jože Rihtar: »Zbirka je zanimiva ne samo za otroke in družine, tudi kot dopolnilo k učnim vsebinam. Učenci tehničnih šol in gimnazijci dostikrat obiščejo Hišo mineralov in teorijo povežejo s prakso.«

predmetov, za katere mnogi verjamejo, da nam prinašajo in predajajo posebno energijo, ter

Hiša mineralov ima tudi v naslednjih mesecih vrsto načrtov.

Skušali jo bodo oživiti in vanjo privabiti čim več obiskovalcev. »Na roke nam gre tudi to, da je lastnik zbirke »mladi upokojenec« in bo imel več časa za sodelovanje z nami. Verjetno je najbolje, če dobijo obiskovalci informacije iz prve roke od snovalca in lastnika. Gotovo nam gre na roko tudi to, da je pred vrati skorajda dokončanje prenove Starega trga.

Verjamem, da bo hiša lahko še bolj dejavno prispevala k oživljanju tega mestnega predela. Že do sedaj je tam potekalo kar nekaj

Zagnani zbiratelj Jože Rihtar, ki ga ljubezen do mineralov in tega neskončnega bogastva spremlja že iz srednješolskih klopi, razloži, da je zadnjih petindvajset let bolj aktiven zbiralec, ki je imel to srečo, da je lahko iskal minerale tudi v rudniških rovih, kjer je bil vsa leta tudi zaposlen. Kateri minerali imajo zanj največjo vrednost? »Najdragocenejša najdba je gotovo jantar iz premogovnika. Je pa tudi precej drugih takih, ki so mi všeč. Na razstavišču je trenutno v zbirki okrog osem tisoč kosov »svetlečih kamnov«. Na začetku, pred desetimi leti, je bilo na ogled tri tisoč eksponatov,« razlaga zbiralec in iskalec mineralov Jože Rihtar, ki pove tudi, da je do dragocenih najdb in lokacij danes težko priti. Če že, pa to veliko stane. »Žal je danes vse v denarju. Gotovo pa tudi Premogovnik Velenje še skriva nekaj bogastva. Če ne bi bil tam zaposlen, nekaterih zakladov ne bi našel. Jantar – ki je zame najdražji mineral, sem našel leta 2008 na tekočem traku.

Gotovo se skriva še kaj kalcita, kremena, tudi kakšen jantar.

Kdo ve?« se sprašuje Rihtar, ki upa, da bodo lahko v prihodnje tej naravni dediščini namenili celotno hišo in v njej uredili tudi zgornje prostore. Morda brusilnico, izpiralnico zlata itd. »Vse je v rokah MO Velenje,« zaključi.

❱

Zagotovo so rovi premogovnikov prostori, v katerih se lahko najdejo različni minerali in pričevalci zemeljske zgodovine. Prepričana sem, da se kaj takega skriva še v nedrjih Šaleške doline. Jože Rihtar je kar nekaj kosov iz zbirke našel prav pri svojem delu – to ga je tudi potegnilo v svet mineralov, fosilov, kamnin ...

Je pa odvisno, kdo ima do njih dostop in kdo prepozna drobce in prosojnost minerala med drugimi snovmi.

prireditev in kulturnih dogodkov, saj je prizorišče primerno tudi za kakšne druge dogodke in srečanja. Ko bo Stari trg zaživel v novi podobi, bo tega gotovo še več kot doslej,« je pozitivna direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart, ki je tudi prepričana, da rudniški rovi še vedno skrivajo veliko skritih zakladov, saj gre za prostor, v

katerem se lahko najdejo različni minerali in pričevalci zgodovine. »Razmišljali smo tudi o tematskih predstavitvah mineralov iz premogovnikov. Še posebej, ker je to povezano z našo dolino in našim lokalnim okoljem.« 🔲

Dans fotr kuha – najbolj zabaven kuhar na spletu ta trenutek!

Zgornjesavinjčan Miha Robnik, oče dveh sinov in ljubiteljski kuhar, je svoje znanje medijske produkcije, veselje do kuhanja in ljubezen do sinov združil v zmagovalno kombinacijo - blog pod imenom »Dans fotr kuha«, ki ga danes redno spremlja že več kot dvajset tisoč ljudi

❱

Jasmina Škarja

Zagotovo ste že slišali za »fotra«, ki zabava številne s preprostimi kuharskimi recepti, v katerih ne manjka humorja, šaljivih zgodbic, govoreče mačke Luci in ribe Mirka, ki komentirata dogajanje v kuhinji. Pod projekt Dans fotr kuha je podpisan Miha Robnik, ki je s svojim blogom pričel praktično po naključju, s promocijskim videom za Narociribe.si, v katerem je predstavil recept za ribe in naletel na odlične odzive. Glavni razlog in motivacija za ustvarjanje bloga pa sta njegova sinova Adam in Samo, saj se med kuhanjem zabavajo, pogovarjajo in seveda kaj dobrega pojejo. Ravno to je sporočilo, ki ga Miha želi prenesti še posebej med vse samske očete in tudi družine: »Kuhajte s svojimi otroki, saj je to odličen način za druženje, povezovanje in kvalitetno preživljanje prostega časa!«

Če hrano smešno poimenuješ, jo bodo otroci raje jedli

Kuharskim receptom Mihe Robnika ne manjka humorja

Spremljate ga lahko na vseh družbenih omrežjih in kanalu YouTube kanalu ter na njegovi spletni strani fotrkuha.si, na kateri so objavljeni vsi recepti, dogodki in njegove zabavne ideje.

Miha želi s svojim blogom približati kuhanje vsem moškim, otrokom in najstnikom, saj želi pokazati, da je kuhanje lahko preprosto in zabavno, še posebej v časih, ko družine več časa preživljajo doma.

in idej, zanj je značilen povsem edinstven pristop. Od kod ideje? »Ideje za zabavna imena in kombinacije receptov segajo že v zgodnje otroštvo, saj sem bil zelo neješč otrok, zato si je oče izmišljeval smešna imena za hrano, ki mi je tako bolj teknila,« pove iskreno. Enak pristop zdaj uporablja tudi pri svojih sinovih: »Če otroke vključiš v pripravo jedi in jih še smešno poimenuješ, bodo tudi z veseljem jedli!« Njegov

youtube kanal Dans fotr kuha je že presegel 2,6 milijona ogledov, ideje za kuhanje pa lahko najdete med več kot šestdesetimi posnetki.

Največji poudarek daje promociji in podpori lokalne prehrane

Lani je nastopil kot tekmovalec v oddaji Masterchef, v katerije zastopal Zgornjo Savinjsko dolino. Z željo, da bi iz tekmovanja

odnesel čim več novega kuharskega znanja, zanimivih receptov, poznanstev in zabavnih anekdot, ki jih rad deli tudi v videih, je zanimivo izkušnjo ocenil za dobro.

Njegov odhod iz 6. oddaje Masterchef je dvignil veliko prahu, saj je imel močno podporo tako med gledalci kot sotekmovalci.

Želje za prihodnost? »Moja velika želja je, da bi blog nekoč dobil tudi nadaljevanje – »čist ta pravo« kuharsko oddajo na televiziji,« pravi Miha. Največji poudarek »fotr« daje promociji in podpori lokalne prehrane, saj uspešno sodeluje z Zvezo slovenske podeželske mladine, v videih pa rad predstavlja predvsem slovenske jedi in tradicionalne recepte iz lokalnih sestavin (Lučki žlinkrafi, kmečki sendvič, 7 simpl receptov, biftek ...).

Izkoristiti želi potencial Evropske gastronomske regije

V tem letu se Slovenija predstavlja kot Evropska gastronomska regija, kar je še razlog več, ki ga Miha Robnik želi izkoristiti kot

ambasador lokalne, slovenske prehrane. Ker ne skriva svojega veselja do kuhanja žlikrofov oz. po domače žlinkrafov, bo v sodelovanju z Zavodom za turizem Idrija promoviral tudi zaščitene idrijske žlikrofe. Na vprašanje, ali so moški res boljši kuharji, Miha odgovori s svojim razmišljanjem: »Mogoče je razlog v tem, da moški po navadi kuhamo za veselje in nam kuhanje ne predstavlja zgolj dnevne obveznosti. Ženske so velikokrat morale kuhati vsak dan, ob točno določeni uri, zato da je bilo vedno na mizi družinsko kosilo. Pa seveda še pomiti posodo in pospraviti kuhinjo. Takšna rutina ti potem lahko vzame veselje do kuhanja. Kar pa seveda ne pomeni, da ženske kuhajo slabše,« zaključi pogovor hudomušno nagajiv in navihan Zgornjesavinjčan Miha Robnik, ki ima nenavadnih kuharskih receptov in zgodb še precej na zalogi. 🔲