07 2022 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 17. 2. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (-2/9 °C) bo sončno, v soboto (2/7 °C) in nedeljo pa rahel dež ali sneg (1/9 °C)

Četrtek, 17. februarja 2022

številka 7 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

Z vztrajnostjo do največjih zmag Maja Oderlap

Navdušujoč sprejem za Glorio Velenje – Na velenjski Visti so v nedeljo mnogi navdušeno sprejeli našo olimpijko, deskarko Glorio Kotnik, ki si je po izjemno razburljivi tekmi v Pekingu izborila tako želeno bronasto medaljo in presenetila navijače drugje, predvsem pa v domovini in domačem Velenju. S prisrčnim sprejemom so si ji zahvalili za leta prizadevnega športnega udejstvovanja, medalja pa je pokrila številne boleče izkušnje v preteklosti in izpolnila njene cilje in lepe sanje. Čeprav

ji danes družina pomeni največ, je ta medalja delček tistega, kar ji je manjkalo na njeni športni poti. Na Visti je bil sprejem za Glorio, organiziran v sklopu olimpijskega festivala Peking 2022, ki je v času olimpijskih iger potekal v nekaterih krajih v Sloveniji pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije, Smučarske zveze Slovenije, radia Val 202, ter tukaj Občine Velenje, 🔲 njene športne zveze in Rdeče dvorane. Več na strani 17.

Začela so se volilna opravila Kandidatne liste je že mogoče vlagati, skrajni rok za to pa je 24. marec – Do 9. marca morajo organizatorji volilnih kampanj odpreti posebne transakcijske račune Mira Zakošek

Po uradnem razpisu rednih državnozborskih volitev, ki bodo 24. aprila, so v ponedeljek začeli teči roki za njihovo izvedbo. Politične stranke in volivci tako lahko že predlagajo kandidate za poslance, kandidatne liste pa bo mogoče vlagati do 24. marca. Stranke seveda nadaljujejo s predvolilnimi aktivnostmi. Predsednik republike Borut Pahor je že prejšnji teden razpisal redne državnozborske volitve, ki bodo potekale 24. aprila, za dan, s katerim začnejo teči roki za izvedbo volilnih opravil, pa določil 14. februar. Od ponedeljka tako lahko politične stranke določajo svoje kandidatne liste in vlagajo kandidature. Kandidate za poslance lahko predlagajo politične stranke in volivci. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci oziroma v posamezni volilni enoti

s podpisi najmanj 100 volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj 1.000 volivcev.

❱

marca do polnoči, ko se izteče rok za vložitev kandidatnih list. Še prej, do 9. marca, pa morajo organizatorji volilne kampanje odpreti posebne transakcijske račune, s katerih bodo

Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci, oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi najmanj 100 volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj 1.000 volivcev.

Volivci imajo prav tako od ponedeljka že možnost, da s podpisi izrazijo podporo posameznim listam za vložitev kandidature. To lahko storijo na upravnih enotah, ki so v ta namen predvidoma odprle posebna okenca, volivcem pa se za obisk upravne enote ni treba naročiti. Tiste stranke in liste, ki bodo želele vstopiti v volilno tekmo, lahko to storijo do 24.

poravnavali vse stroške volilne kampanje. Ta bo uradno stekla 24. marca. Na volilno tekmo se sicer po napovedih podajajo vse parlamentarne stranke, na prestop parlamentarnega praga pa bodo ciljale tudi nekatere zunajparlamentarne in nove stranke. Vse pa pospešeno nadaljujejo priprave na 🔲 kampanjo.

Gotovo ni Slovenca, ki v teh dneh ne spremlja 24. olimpijskih iger, ki se odvijajo v kitajskem Pekingu. Čeprav so igre nekoliko drugačne, kot smo jih bili do zdaj vajeni – v smislu nošenja mask, testiranja, karanten in tako rekoč skoraj povsem umetnega snega in umetno narejenih prizorišč, svet spremlja okrog 3000 športnikov iz 91 držav, med njimi tudi iz Slovenije. Naši športniki so v domovino prinesli izjemno bero medalj. Dihali smo s skakalci in skakalkami, stikali pesti za smučarje, biatlonce, tekače, deskarje in jokali ob uspehu z našo bronasto Velenjčanko Glorio Kotnik. Ko navijamo za naše, smo tako zelo enotni, ko poslušamo himno, smo tako zelo ponosni. A najbrž si sploh ne moremo zares zamišljati, koliko let, desetletij truda, odrekanja, zgodnjega vstajanja, težkih treningov in dolgih voženj so prestali naši olimpijci, ko so stremeli samo k enemu cilju. Koliko neuspehov, popolne izgorelosti so doživeli, predno so stopili na olimpijske stopničke. Kolikokrat so v solzah zaspali in jezno kričali v ostri zimi, ko ni vse šlo po načrtih. Sprašujem se, koliko stisk so doživeli, medtem ko so pokrovitelji, trenerji in javnost nanje pritiskali in zahtevali rezultate. Včasih smo prav krivični, ko s kavča spremljamo dogajanje in se nato še pritožujemo, če se kaj ni odvilo tako, kot bi si mi želeli. Vse naše športnike, na katere smo tako zelo ponosni, pa povezuje ena lastnost – vztrajnost. Tudi ko je bilo najtežje, niso obupali. Verjeli so, da zmorejo. Da bo posijalo sonce. Zaupali so. Vase. V svoje sposobnosti. In v tistih nekaj ljudi, ki so bili z njimi ne glede na vse. Znova in znova. Naši olimpijci so nam gotovo lahko zgled pri vztrajnosti. Kolikokrat ljudje prehitro obupamo, bodisi v partnerstvu, na delovnem mestu, pri učenju, rekreaciji … Včasih smo morda preveliki perfekcionisti, in če ni vse popolno in ravno tako, kot smo si zadali, odnehamo. Morda je prišel čas, da si damo še kakšno priložnost in ponovno poskusimo. Morda je prišel čas, ko se moramo naučiti biti prijazni do sebe. In gotovo bodo prišli tudi uspehi. V to sem prepričana. In ko bodo prišli, se ne pozabimo nagraditi. V tem, včasih že povsem norem svetu, bo dovolj že sproščen klepet s prijateljico ali pa le kakšna prosta urica, ki jo bomo lahko izkoristili za sprehod skozi pomladni gozd. Vzemimo si čas in razmislimo, česa si želimo. Globoko vdihnimo in nato vztrajajmo na svoji poti. Majhni koraki nas vedno peljejo do velikih zmag. Gloria Kotnik se je, resda skozi šivankino uho, uvrstila na olimpijske igre, a za tem so leta življenja, ki jih je posvetila deskanju in vztrajala, tudi ko ni bilo lahko. Življenjski vrtiljak nam prinaša vzpone in padce. Najbolj pomembno je, da se znamo pobrati in trdno verjamemo v svoje korake. Z dobro energijo, s strastjo in s tistim leskom v očeh. 🔲

Poklon Štirinajsti in Kajuhu V prihodnjih dneh bodo člani Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Velenje, ki ga vodi Andreja Katič, namenili veliko pozornosti spominu na Štirinajsto, eno najmočnejših enot narodnoosvobodilne vojske, ki je 6. januarja 1944 čez Sotlo pri vasi Sedlarjevo ponovno stopila na slovenska tla. Ravno v drugi polovici februarja je bíla težke boje na Štajerskem, tudi v naših krajih. V njeni sestavi je bila tudi kulturniška skupina, ki je spodbujala dvigovanje narodne zavesti, njen član pa je bil tudi Karel Destovnik - Kajuh. V Šoštanju, kjer je bil rojen pred stotimi leti, mu namenjajo celo letošnje leto. Štirinajsti in Kajuhu se bodo jutri, v soboto in nedeljo (18., 19. in 20. februarja) poklonili člani Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Velenje, njihovi simpatizerji in krajani. Že drugo leto zapored večjih slovesnosti ne morejo pripravljati, vence pa bodo položili k spomenikom padlih, jutri ob 15.00 v Paki in ob 16.30 v Cirkovcah. V soboto ob 11.00 bo slovesnost v Osreških pečeh v Ravnah, ob 14.00 pa na Žlebnikovi domačiji, kjer je padel Kajuh. V organizaciji Mladega foruma SD bodo mnogi tja odšli peš. Slovesnost pa bo tudi v nedeljo ob 20.00 na Graški gori. Vence bodo položili tudi k drugim spominskim obeležjem, tudi na Kajuhov grob na pokopališču v Podkraju. 🔲

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

Specifika majhne občine se kaže povsod

LOKALNE novice

Plačilo stroškov energentov Šmartno ob Paki – V letošnjem proračunu Občine Šmartno ob Paki so (na pobudo tamkajšnjih občinskih svetnikov iz vrst SD-ja) zaradi dviga cen življenjskih potrebščin rezervirana sredstva za dodelitev enkratne pomoči za plačilo stroškov energentov za leto 2022. Na nedavni dopisni seji so svetniki potrdili potreben pravilnik, ki ga je pripravila občinska uprava, in ta že velja. Na spletni strani je tako občinska uprava že objavila tudi potrebne obrazce. Enkratna subvencija znaša do 150 evrov, namenjena pa je za plačilo stroškov elektrike, zemeljskega plina, kurilnega olja, drv, peletov in briketov oziroma drugih energentov. Do subvencije so upravičeni občani občine Šmartno ob Paki, katerih dohodek na družinskega člana ne presega minimalnega dohodka na podlagi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Poleg tega morajo imeti upravičenci najmanj tri leta pred oddajo vloge prijavljeno stalno bivališče v Občini in so hkrati tudi plačniki stroškov energentov. Na občinski upravi so še povedali, da si bodo prizadevali denar upravičencem izplačati v čim krajšem roku po predložitvi popolne vloge, saj bo na ta način pomoč občanom, ki potrebujejo pomoč za plačilo stroškov ogrevanja takoj, zagotovo najbolj učinkovita. 🔲

Polovico strešnikov je doniralo podjetje Polak Ker smo prejeli nepopolne podatke, v prejšnji številki Našega časa pri navajanju sponzorjev, ki so pomagali pri obnovi hiše Vodovnikovih v Podgorju, ni bilo omenjeno podjetje Izdelovanje cementnih izdelkov Marija Polak Rožič, s. p. Podjetje je doniralo polovico strešnikov za obnovo strehe.

Sofinanciranje programov upokojencev Velenje – Mestna občina Velenje je že objavila javni razpis za sofinanciranje programov organizacij upokojencev v Mestni občini Velenje letos. Za to namenjajo 22.500 evrov. Prijavitelji morajo prijave oddati do 11. marca. Razpis so prvič objavili lani, da bi pomagali organizacijam upokojencev pri njihovem delovanju. Lani so med 7 prijavljenih organizacij razdelili 20 tisoč evrov. Sofinancirajo predvsem informiranje ter svetovanje članom, prostovoljno delo, aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa, strokovno vzgojo članov, skrb za lastno zdravje, programe druženj, medgeneracijsko sodelovanje, kulturno izražanje in kreativnost …

Spodbude gospodarstvu Kmalu bo objavljen razpis Mestne občine Velenje za spodbude gospodarstvu. Tako kot lani bo na voljo 100 tisoč evrov. In kdo so lanski prejemniki teh sredstev? Za naložbe so razdelili dobrih 59 tisoč evrov. Po 5000 tisoč evrov so prejeli LUCI, Reakt, Gostinstvo Iztok Bezjak, INSI, MEDIC-UM STORE, prodaja medicinske opreme, Okrepčevalnica Carlos, IN.SIST, MINU PRO. MAXI-MAT je prejel 4.420, AIKA 3.700, Lesarstvo Hudovernik 3.554, IN.SIST, GLOBAL NM, gostinstvo 2.321, 3 MAJ 2.730,98 in Birt marketing 2.295 evrov. Za zagon podjetij v inkubatorju so namenili dobrih 29 tisoč evrov. Po 10 tisoč evrov sta prejela GRAŠKA1 in MooHero Janez Turk, DATAGRAD pa je dobil 9.412,90 evra. Za promocijske aktivnosti je 2 tisoč evrov prejela Malinca, za širjenje znanja in dejavnosti pa 3 tisoč evrov prejelo podjetje AMIBIT. 🔲

Zavod za turizem Šaleške doline bo ta konec tedna obeležil mednarodni dan turističnih vodnikov, ki ga od 21. februarja 1990 praznujejo kot rojstvo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov. Video vsebine boste lahko od danes do ponedeljka spremljali na spletni strani visitsaleska.si in družbenih omrežjih pod geslom @visitsaleska. Skladno z aktualnimi omejitvami zbiranja in ob upoštevanju PCT pogoja pa bodo izvedli več vodenih ogledov, in sicer: sobota, 19. 2. 2022, ob 10. uri – brezplačen voden ogled Sončnega parka v Velenju, nedelja, 20. 2. 2022, ob 10. uri – brezplačen voden ogled Šoštanja, ponedeljek, 21. 2. 2022, ob 12. uri – brezplačen interaktiven voden ogled Velenja. Vodili bodo dijaki Šole za storitvene dejavnosti in študenti Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje. Na brezplačna vodena ogleda vabi tudi Muzej Velenje, in sicer v ponedeljek, 21. 2. 2022, ob 10. uri na brezplačen voden ogled Muzeja usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju in brezplačen voden ogled Velenjskega gradu. 🔲

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Pogovor s podžupanom Občine Šmartno ob Paki Jankom Avberškom Tatjana Podgoršek

Super volilno leto 2022 se zaključuje z lokalnimi volitvami. Če bi kot podžupan Občine Šmartno ob Paki potegnili črto pod iztekajoči se mandat, kaj bi lahko pod njo napisali? »Vlogo podžupana opravljam že peti mandat. Zanje lahko rečem, da ima vsak svoje posebnosti. Zadnjega bi lahko označil kot dokaj stresnega. Začel se je z lokalnimi volitvami, na katerih so se svetniška mesta koalicije in opozicije razpolovila. Za usklajevanja pri sestavi delovnih teles je bilo potrebnega kar veliko truda, prilagajanja, ‹šlo› je kar nekaj živcev. Ko so se stvari konsolidirale, je nastopila epidemija covida-19, ki že pušča določene posledice na družabnem življenju in tudi glede investicij. Nekatera načrtovana vlaganja smo udejanjili. Največ zadovoljstva poraja začetek izgradnje prizidka k vrtcu, na obzorju je še nekaj večjih investicij. Ob koncu mandata podžupana bi bil lahko kar zadovoljen.«

»Priprave na začetek izgradnje prizidka so potekale kar dolgo. Letos smo k njej končno pristopili in dela potekajo po načrtu. Končana naj bi bila do letošnjega junija, temu pa bosta sledili notranja ureditev in energetska sanacija obstoječega dela vrtca. Po načrtih naj bi bila končana do začetka prihodnjega šolskega leta. Seveda so pred nami še drugi projekti. Če omenim večje, potem je to že

»Na pobudo občinskih svetnikov iz vrst stranke SD bodo socialno šibki občani prihodnji mesec dobili pomoč pri plačilu stroškov za energente. Smo ena redkih občin, ki smo k temu pristopili pred državo. V postopku je izvedba participativnega proračuna, ki je letošnja novost. Nadejamo se, da bo sredi prihodnjega meseca že steklo glasovanje o predlaganih projektih. Na nedavni koordinaciji smo se dogovorili o ponovnem razpisu za stalno prisotnost pediatra v naši zdravstveni postaji. Razpis bomo ponavljali, dokler ne dobimo prijave in rešimo te težave. Vesel bi bil, če bi nam to uspelo do konca mandata. Želim si še vlaganj v nadaljnjo izgradnjo kanalizacijskega omrežja, posodobljenih cestnih odsekov, vračanja družabnega življenja, ki ga je covid-19 povsem omejil. Konec leta nas čakajo lokalne volitve, kjer želim, da zmagajo programi in razum. Naj bodo izvoljeni ljudje, ki bodo naše občane združevali in ne razdvajali.«

❱

»Ker je občina majhna, Ste koordinator dela z 10 vaškimi skupnostmi. Je to vaša prednostna skrb ali je za kakšen razvojni je moč najti sledi vašega delovanja tudi premik potrebnega na drugih področjih? veliko več truda kot v »Res sem koordinator dela z 10 vavečjih občinah, osnovne škimi skupnostmi, a to ni največja pripotrebe pa niso toliko oriteta mojega dela. Vaške skupnosti so posvetovalno telo župana in tu se manjše kot v slednjih.« Janko Avberšek: »Naša občina je specifična, ima pogovarjamo o manjših, a potrebnih nekatere prednosti, a je njena majhnost ves čas velika vlaganjih za izboljšanje kakovosti žicokla v razvoju.« vljenjskega okolja občanov, predvsem Kako vidite dosedanji razvoj lokalne skupa o aktivnostih na področju različnih oblik dalj časa načrtovana izgradnja podhoda pod pnosti in kakšnega si želite v prihodnje? druženja. Sicer pa vodim odbor za razpola- železniško progo v Šmartnem ob Paki. Smo ganje s sredstvi požarne takse, za zaščito in tik pred začetkom izvedbe, projekt naj bi bil »Naša lokalna skupnost je najmanjša v Šareševanje, trenutno sem predsednik komisije končan še letos. Žal se odmikajo izgradnja leški dolini in se z velenjsko ter šoštanjsko ne za izbor projektnih predlogov v okviru par- krožišča Bole in nadaljevanje sanacije ceste more primerjati. Je specifična, ima nekatere ticipativnega proračuna, do Prašnikarja in bivšega podjetja prednosti, a je njena majhnost ves čas velika vsak teden sodelujem na Vino, izgradnja krožišča v Gorenju, cokla v razvoju. Na mnogih področjih se sre»Z iztekajočim kolegiju župana in obpreplastitev ceste Paška vas–Gore- čuje s podhranjenostjo, kadrovsko, še bolj pa se mandatom činske uprave, aktivno nje in že dolgo pričakovana predsta- finančno. Ker tudi o razumevanju države za sem vključen v postopvitev projekta rekonstrukcije ceste majhne občine ne moremo govoriti, razpisi sem lahko kar ke pri vseh večjih infrav Rečici ob Paki. Gre za projekte, so pisani bolj na kožo velikim, je za kakšen zadovoljen.« strukturnih projektih, ki so povezani z državo, in pri teh razvojni premik potrebnega veliko več truda sem tudi član skupine imamo težave. Zagotovil o začetkih kot v večjih občinah, osnovne potrebe pa niso predstavnikov občine kot investitorja pri iz- njihovih izvedb smo slišali že veliko, tudi in- toliko manjše kot v slednjih. Menim, da bo gradnji prizidka k vrtcu, ki se sestaja na koor- frastrukturni minister na lanskem delovnem brez aktiviranja obrtnih con in novih delovdinaciji vsak teden. Vsekakor pa je moja pri- obisku v lokalni skupnosti ni skoparil z njimi, nih mest predvsem za mlade, to okolje začelo marna naloga nadomeščanje župana v času a se še vedno ni nič zgodilo. Sem kar malo nazadovati. Biti samo spalna občina starejnjegove odsotnosti. Moje delo je kar pestro.« skeptičen glede njihove realizacije, čeprav je ših namreč ne pelje daleč. Veliko priložnost minister omenjal leti 2022 in 2023.« vidim v izgradnji tretje razvojne osi. Razvoj Poleg izgradnje prizidka k javnemu vrtcu Sonlokalnih skupnostih ob takih prometnicah je ček kot največji naložbi v samostojni občini Do izteka mandata je še nekaj mesecev. Kaj drugačen kot v naši občini.« naj bi letos v sodelovanju z državo pristopili bi želeli še postoriti v tem času in kakšne so 🔲 k izvedbi dveh, treh večjih cestnih projektov. realne možnosti za izvedbo?

❱

Mednarodni dan turističnih vodnikov

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

17. februarja 2022

Nujno čim prej sprejeti poroštveni zakon Predsednik odbora za izgradnjo tretje razvojne osi dr. Matic Tasič in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol sta ponovno javno opozorila na nujnost, da bi bil čim prej sprejet poroštveni zakon za odsek Šentrupert–Velenje in da bi se gradnja tudi na tem odseku čim prej tudi začela. Tako bi se lahko celotna trasa od Šentruperta do Slovenj Gradca zaključila in odprla istočasno. Na lanskem obisku Vlade Republike Slovenije v tukajšnji regiji je minister za infrastrukturo Republike Slovenije Jernej Vrtovec povedal, da vlagajo vse napore v to, da bo v roku meseca dni (to je do sredine oktobra 2021) poroštveni zakon v obravnavi. Dejstvo je, da je za odsek Šentrupert–Velenje državni prostorski načrt sprejet in da je trasa dokončna. DARS je za omenjeni odsek večino zemljišč že odkupil. V izdelavi je projektna dokumentacija in novelacija presoje vplivov na okolje, pridobiva se okoljevarstveno

Uredništvo: Maja Oderlap (direktorica, urednica Radia Velenje), Diana Janežič (v. d. odgovorna urednica Našega časa), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

dovoljenje. V drugi polovici leta naj bi bila oddana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za odsek Šentrupert–Velenje in objavljen javni razpis za ugotavljanje sposobnosti izvajalca. Začetek gradnje odseka pa je predviden takoj po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. »Menimo, da si ob vseh teh postopkih ne moremo privoščiti zavlačevanja iz naslova poroštva, ampak je treba k sprejetju pristopiti v najkrajšem možnem času,« sta poudarila in dodala: »Pričakujemo, da pospešite postopke za sprejem poroštvenega zakona za odsek Šentrupert–Velenje. Verjamemo, da je čimprejšnje dokončanje izgradnje hitre ceste v interesu vseh, še posebej pa si to zaslužijo naši občanke in občani, vaši državljanke in državljani.«

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 17. 2. 2022 barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

17. februarja 2022

Toplotna energija dražja za dobrih 30 odstotkov Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je poslal odprto pismo ministru Alešu Hojsu, v njem pa zanikal, da bi se v Šaleški dolini toplotna energija podražila za 200 odstotkov Mira Zakošek

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol se je odzval na besede ministra Aleša Hojsa, ki je dejal, da se je najvišji dvig cene toplotne energije zgodil v občinah, ‚ki jih vodijo leve stranke‘, in pri tem neposredno omenili Mestno občino Velenje, kjer naj bi se cena toplotne energije dvignila za 200 odstotkov. To je v odprtem pismu, ki mu ga je napisal, odločno zanikal in razložil, da se je variabilni del cene toplote s prvim septembrom lani resnično zvišal v višini 59,4 odstotka, fiksni del pa ostal nespremenjen. »To pomeni, da je povprečni dvig

celotnega stroška toplote na letnem nivoju, ki vključuje fiksne, variabilne stroške, davke in prispevke, za uporabnika znašal od 30 do 35 odstotkov. Ključni razlog za dvig cene je povišanje cen CO2 kuponov, ki so se v zadnjem letu podražili za skoraj 300 odstotkov. V Šaleški dolini se že leta zavzemamo, da bi bili CO2 kuponi za toplotno energijo Ključni razlog za dvig cene toplotne energije je povišanje cen CO2 kuponov, ki so se v zadnjem letu podražili za skoraj 300 odstotkov.

brezplačni, kar bi po našem mnenju bilo edino pravično. Sredstva, ki jih naša podjetja in gospodinjstva plačujejo za CO2 kupone v ceni toplotne energije, se stekajo v podnebni sklad, iz katerega nameravate sedaj financirati energetske vavčerje,« je zapisal župan Dermol. Razložil je tudi, da znaša variabilni del cene toplotne energije v Velenju 0,61689 evra na MWh (brez DDV), kar je najnižja cena za ogrevanje v Sloveniji. Za primerjavo variabilni del cene toplote po občinah znaša: Ptuj 145,58235; Jesenice 104,15000; Ljubljana 75,33989; Maribor 68,25781; Celje 53,99000 in

Slovenj Gradec 53,66926 evra na MWh. »Kljub temu menimo, da je obremenitev stroškov toplotne energije za gospodinjstva previsoka, zato lokalni skupnosti subvencionirata ceno v višini 3,26395 evra/MWh, kar znese skupaj na letnem nivoju 723.752 Minister Hojs se je sicer v oddaji Tarča opravičil, če morda številka o višini podražitve ni bila prava, a dodal, da župan ni zapisal, koliko se je toplotna energija dejansko podražila.

Variabilni del cene toplotne energije znaša v Velenju 0,61689 evra na MWh, kar je najnižje v Sloveniji, občini Velenje in Šoštanj pa to subvencionirata v višini 724 tisoč evrov. evrov, od tega je delež Mestne občine Velenje v višini 593.365 evrov in Občine Šoštanj 130.386 evrov. Komunalno podjetje Velenje pokriva tudi Občino Šoštanj, kjer pa župan ne prihaja iz vrst SD, temveč iz stranke SDS, in je cena toplotne energije enaka kot v Velenju,« je med drugim še zapisal v odprtem pismu. Seznanil pa ga je tudi s številnimi projekti, ki lajšajo socialno stisko občanov, za kar namenjajo iz občinskega proračuna kar milijon 300 tisoč evrov. Omogočajo

plačevanje položnic brez provizije, zagotavljajo brezplačno vožnjo z mestnim potniškim prometom za vse prebivalce in občane, brezplačno izposojo mestnih koles, brezplačno pravno svetovanje, za starejše in gibalno ovirane imajo organiziran brezplačen prevoz z osebnim avtomobilom … Poleg tega pa bodo letos za subvencioniranje stroškov oskrbe z vodo in s toplotno energijo namenili 1,168 milijona evrov, za subvencije za vrtec pa več kot pol milijona evrov. Odprto pismo je Peter Dermol sklenil: »V marsičem smo v Velenju posebni, a ne po tem, da se je cena toplotne energije dvignila za 200 odstotkov. Dobrobit naših občanov, vaših državljanov, bo v našem mestu vedno na prvem mestu!!!« 🔲

Velenje se lahko pohvali s številnimi mladimi podjetniki Saša inkubator se je tudi v šestem letu delovanja uspešno soočal z novimi izzivi – Ustvarili so trdne temelje, na katerih gradijo nove programe za razvoj podjetništva – Soustvarili so več kot 100 novih podjetij, v katerih je zaposlenih 120 perspektivnih mladih ustvarjalcev Mira Zakošek

V šestih letih delovanja se lahko Saša inkubator pohvali s številnimi uspehi. Samo v lanskem letu je bilo ob njihovi podpori ustanovljenih 31 podjetij, ki so ustvarila 45 novih delovnih mest. Poleg tega pa so kljub korona krizi uspešno izvedli 43 dogodkov in opravili 1381 ur svetovanja. Pravi razcvet se je začel, ko so v letu 2015 dobili poslovne prostore v Podjetniškem centru Standard. Začeli so spodbujati podjetniško razmišljanje mladih in ustvarjati programe za rast in razvoj zagonskih podjetij. V šestih letih je tako nastalo 100 novih podjetij in 120 novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, ki kot takšna predstavljajo zelo bogato osnovo prihodnjega prestrukturiranja regije.

V središču so podjetja in njihovi uspehi

SAŠA inkubatorja pa so prejela priznanja za inovacije SŠGZ - Abimit, Autotech in Datagrad. »Ko seštejemo strast, znanje in prave ljudi ter pomnožimo s podporo podjetniške in lokalne skupnosti, je rezultat neizbežen.« je dodala direktorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej.

Odpirajo vrata v prihodnost

Direktorica Saša inkubatorja Ana Anžej je ponosna na mednarodno konferenco Future X, na kateri domači in tuji strokovnjaki predstavljajo trende in teh-

platformo odprtega inoviranja na tem področju. Za projekt Future so prejeli evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva za področje naložbe v podjetniška znanja. Postali so tudi član strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva Tovarne prihodnosti.

Podjetniki v inkubatorju najdejo »svoj prostor pod soncem«

Mestna občina Velenje je leta 2015 za razvoj podjetništva in ustvarjanje novih delovnih mest v SAŠA regiji zagotovila skoraj 2.000 m2 prostorov v Podjetni-

❱

Mestna občina Velenje je lani za delovanje poslovnega inkubatorja zagotovila sredstva v višini 100 tisoč evrov, svoje programe pa razvijajo in financirajo skozi nacionalne in evropske projekte.

SAŠA inkubator je stičišče kreativnih podjetij in posameznikov, ki imajo ob vsebinski podpori ekipe inkubatorja odprte možnosti za hitrejši in bolj intenziven razvoj. Leto 2021 je bilo za podjetja SAŠA inkubatorja izjemno uspešno. Startup Graška, ki proizvaja rastlinske izdelke iz regionalnih Lani so kljub zdravstveni krizi izvedli kar 43 dogodkov, mnoge tudi »v živo«. Na sliki med predavanjem sestavin, je novembra prodrl v direktorice Ane Anžej. trgovsko verigo SPAR in INTERSPAR po vsej Sloveškem centru Standard. Od takrat strukturirane programe gradimo niji, prejeli pa so tudi Za startupe je značilno, da so so v inkubatorju prepoznali šte- skupnost, ki bo predstavljala platinvesticijo Poslovnih vilne dobre poslovne ideje in s formo za iskanje novih priložnohitri in prilagodljivi, tako tudi podporo ter svetovanjem posta- sti in ustvarjanje večje dodane angelov Slovenije. pri podjetnih, ki so v Saša vili temelje za ustanovitev 100 vrednosti za podjetja«, je dejala Slednji so v preteklem letu investiramladih podjetij in 120 novih de- Anžejeva. inkubatorju, korona kriza li tu v podjetje GT lovnih mest. V letu 2021 so prini pustila večjih posledic. Collection, ki osvapravili vsebinsko zasnovo objek- Spomladi odpirajo Podjetja so se dobro znašla. ja nove trge z lastno ta Kreativni center Čuk, kjer je prostore tudi v Šoštanju blagovno znamko zaživel tudi sodoben coworking Kmalu bo coworking prostor modnega nakita. Startup Spor- nologije prihodnosti. Future X prostor, kjer svoje ideje trenutno zaživel tudi v Šoštanju, kjer bo timist je bil uspešen na razpisu je največji dogodek, ki povezuje razvija 16 podjetnikov. Objekt vi- ekipa SAŠA inkubatorja na Slovenskega podjetniškega sklada slovenske korporacije in evropska dijo kot stičišče kreativnih podje- voljo za svetovanje in pomoč in tako prejel 54.000 € zagonske- zagonska podjetja na področju in- tij in posameznikov, ki imajo ob podjetnikom na njihovi poti do ga kapitala za razvoj podjetniške dustrije 4.0. Lani, ko so konferen- vsebinski podpori odprte možno- uspeha. Prostor brez skupnosti ideje personaliziranih izdelkov za co organizirali že četrtič (seveda sti za hitrejši in bolj intenziven in kakovostnega programa je mlade športnike. Kar tri podjetja na daljavo) so odprli tudi novo razvoj. »Pomembno je, da skozi še vedno samo prostor – zato

❱

❱ ❱

Lani so pridobili še dodatne prostore v Kreativnem centru Čuk v Starem Velenju. Saša inkubator in »njegova podjetja » rastejo iz leta v leto. Uspešni pa so tudi na področju pridobivanja nepovratnih sredstev za svojo dejavnost. Financira jih SPIRIT - SIO (subjekti inventivnega okolja), so partnerji v projektih POPRI, ERASMUS+…

v sodelovanju z Občino Šoštanj načrtujejo tudi nove programe, dogodke in izobraževalne delavnice za posameznike, ekipe in podjetnike.

Nov program European Startup Universe

SAŠA inkubator je postal strateški partner programa European Startup Universe, ki je namenjen tisočim evropskim startupom v začetni fazi, s ciljem povezovanja in sodelovanja ustanoviteljev podjetij, vlagateljev in ekspertnih strokovnjakov iz cele Evrope. ESU se odvija pod pokroviteljstvom Marie Gabriel, Evropske komisarke za inovacije, raziskave, kulturo in izobraževanje in mlade. V ESU so se vključile številne

evropske države: Grčija, Hrvaška, Ciper, Francija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Romunija in Španija, predstavnik in strateški partner za Slovenijo pa je SAŠA inkubator. Tako že meseca marca začenjajo z intenzivnim 6-tedenskim programom, ki Startupom omogoča brezplačen dostop do 6-ih online delavnic, 6-ih online pogovorov z ustanovitelji uspešnih Startupov, domačih in tujih ekspertov, predvsem pa odpira priložnost za povezovanje z eksperti in vlagatelji iz celotne Evrope. Prijave so odprte: Slovenian Startup Universe (thestartupuniverse.org)

Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave), objavljen Javni razpis za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in/ali projektov, ki jih bo v letu 2022 sofinancirala Mestna občina Velenje. Javni razpis bo trajal od 25. februarja do 25. marca 2022. Vljudno vabljeni k sodelovanju.

🔲

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 4

SOCIALA, GOSPODARSTVO

17. februarja 2022

Hrano zbirajo vsak večer Da hrana, ki je trgovine ne prodajo, ne konča na kompostu, skrbijo številni prostovoljci, ki se vsak delovnik izmenjujejo na terenu Tina Felicijan

»Včasih, ko se vozim iz Vinske Gore v Velenje, razmišljam, da je večina doma in se odpravlja spat, jaz pa grem na delo,« razlaga prostovoljka Janja Rednjak, medtem ko se z osebnim avtomobilom v ponedeljek zvečer vozimo od trgovine do trgovine. Čeprav se včasih vrne šele okrog pol desete in ne prejema nadomestila za gorivo, ji nikoli ni žal, »ker vem, da naredim dobro delo. Mene to ne utruja, ampak me krepi. To rada počnem. Ne zato, da bi ugajala, ampak zato, ker iz osebnih izkušenj vem, kaj ljudem v težkih situacijah pomeni, da jim nekdo pomaga.« Podobno razmišlja okrog 150 prostovoljcev v projektu Donirana hrana, ki vsak večer, ko se trgovine zaprejo, prevzamejo hrano, ki je trgovci niso prodali, in jo zjutraj razdelijo ljudem v stiski. Na terenu se izmenjujejo člani Lions kluba Velenje, ki je lokalni nosilec projekta in je prvi začel zbirati in posredovati donirano hrano socialno šibkejšim, Rotary kluba, Rdečega križa in Strokovnega sveta za socialna vprašanja Območne organizacije Socialnih demokratov Velenje. Delo slednje koordinira predsednica Janja Rednjak, ki je hrano začela voziti že leta 2014. »Ni vse v denarju. Prostovoljec pride domov poln občutka, da je vreden, spoštovan, spoznava ljudi, se vključuje v družbo, kar ga resnično obogati,« razmišlja. Začnejo s prevzemom ključa v Domu za varstvo odraslih, kamor prepeljejo hrano, da jo drugi

❱

Majhen prtljažnik je hitro poln, zato se pred zadnjim prevzemom ustavimo v zbirnem centru, da Hedvika Rener in Janja Rednjak spravita donirano hrano do jutra, ko jo prostovoljci razdelijo.

Največ je kruha, pripravljenih toplih jedi, zelenjave in sadja.

prostovoljci zjutraj prevzamejo in razdelijo ljudem, ki jo potrebujejo. Nato obidejo nakupovalne centre Velenjka, Velenje, Mercator in Interspar v Šaleku. »Vse je zelo tempirano. Zamujati ne smemo, včasih pa moramo počakati, da hrano pripravijo. Podpišemo, da smo hrano prevzeli, in jo naložimo v avto. Precej neprijetno je, kadar dežuje ali sneži. Takrat

»Žalosti me, da nekateri ne sprejemajo pomoči. Veliko je ljudi, ki potrebujejo hrano, a jim je nerodno. Dejstvo je, da je človek, ki ima službo, si prizadeva za samostojnost, pa še vedno potrebuje donirano hrano, da se lahko preživlja, zelo prizadet. Vendar se moramo vsi zavedati, da je danes revščina posledica sistema, ne le odločitev posameznika,« razmišlja Janja Rednjak. še bolj hitimo, da se paketi ne zmočijo,« pripoveduje, da je zbiranje donirane hrane pomembna in odgovorna naloga. Prav tako pa koordinacija prostovoljcev. »V našem odboru je 14 prostovoljcev. Na vrsto pridemo vsake štiri tedne, in vsak dan gre na teren druga oseba. Urnike sestavim za tri mesece vnaprej, treba pa je poskrbeti tudi za menjavo terminov,

Velenje kot najboljša izbira za mlade

Velenje je partner pri projektu TalentMagnet, s katerim želijo preprečevati beg izobraženega kadra iz malih in srednje velikih mest. Kot eno izmed osemnajstih evropskih mest razvijajo modele, orodja in načrte, ki bodo v pomoč pri privabljanju talentov in ohranjanju transnacionalnih izkušenj ter znanja v lokalnem okolju. Pripravili smo kratek film z naslovom Tvoja izbira za prihodnost, v katerem lahko mladi najdejo nekaj idej za prihodnost. »Mestna občina Velenje si z različnimi aktivnostmi prizadeva, da bi Velenje postalo najboljša izbira za mlade, primer dobre prakse – pilotno mesto, kjer svoje priložnosti za življenje in ustvarjanje najdejo tako mladi kot tudi mlada podjetja. Verjamemo, da bomo z dobrimi projekti in skozi proces prestrukturiranja, ki nas čaka v prihodnjih letih, za to ustvarili dobre pogoje. S povezovanjem, z vzajemnostjo in s pozitivno energijo že sedaj odlično sodelujemo,« pravi župan Mestne

❱

Mlade želijo čim bolj vključiti v procese prestrukturiranja.

občine Velenje Peter Dermol, ki mlade poziva, da skupaj z mestno upravo aktivno pomagajo ustvarjati dobro prihodnost. Sodelujejo naj pri številnih načrtovanih projektih, lahko pa jih tudi sami predlagajo. Župan je ponosen tudi na aktivnosti, ki so jih izvedli na osnovi sugestij mladih na lanskem medgeneracijskem forumu. Še posebej štiri pomembno vplivajo na še boljšo kakovost življenja. Mladim so za 50 odstotkov znižali komunalni prispevek, sprejet je pravilnik o dodeljevanju najemnih stanovanj v najem mladim, več sredstev namenjajo za sledenje ciljem lokalnega programa razvoja delovanja mladih, mlade aktivno vključujejo v razvojne projekte, znesek enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka so podvojili in sedaj znaša 300 evrov. Spodbujajo delovanje SAŠA inkubatorja in podpirajo mlade

Slednje trgovci pripravijo v velikih vrečah. Pomislite, kako težka je polna vreča kruha! Zato Janjo, ki zaradi bolezni ne sme dvigovati težkih bremen, na terenu običajno spremlja Hedvika Rener, včasih pa mož Igor Rednjak. »V naši prostovoljski skupini delujemo predvsem ženske. Kadar je hrane veliko, je delo za eno žensko precej naporno, saj moramo hrano tudi preložiti iz avtomobila in jo shraniti v zbirnem centru.« Tam jo v skladu s pravili za ravnanje z živili presortirajo in spravijo v hladilnike in na police ter izpolnijo evidence. Ko je hrana pod ključem, je delo opravljeno. Že zgodaj zjutraj pa ključ

GOSPODARSKE novice

S projektom TalentMagnet želijo preprečiti beg izobraženega kadra – So eno izmed osemnajstih evropskih mest, ki sodelujejo v tem projektu, ki je za MO Velenje vreden dobrih 140 tisoč evrov Mira Zakošek

saj hrano vsekakor moramo prevzeti.« Običajno vse gladko teče, včasih pa zamudam botrujejo višje sile, tudi prometne nesreče in policijske kontrole. »Danes hrane ni tako veliko kot običajno,« pokomentira na predvečer kulturnega praznika, ko se je nabralo precej pripravljenih toplih in hladnih jedi, nekaj zelenjave in pekovskih izdelkov.

Projekt Donirana hrana, sprva imenovan Viški hrane, se je v Sloveniji začel leta 2012, dve leti kasneje pa ga je v lokalni skupnosti začelo izvajati društvo Lions klub Velenje. Takrat je bil predsednik Stane Breznik. Oba z ženo Mileno vse odtlej zbirata donirano hrano. »Ko vidiš odziv ljudi, ki prejmejo donirano hrano, se začneš zavedati, da s svojim delom za nekoga narediš nekaj dobrega, in to te res pritegne,« pravi. »Prostovoljno delo pri projektu Donirana hrana zahvaljujoč dejstvu, da v njem sodeluje več društev in okrog 150 prostovoljcev, ni tako obremenjujoče za posameznika,« ocenjuje. Najbolj aktivni prostovoljci gremo na teren približno enkrat na mesec. To delo je sicer obveznost, a se večinoma uspemo uskladiti. Se pa že pogovarjamo z lokalno skupnostjo o možnostih za centralno koordiniranje vseh prostovoljcev, kar bi olajšalo logistiko projekta,« pravi. Bistvo projekta Donirana hrana

❱

Posneli so promocijski film z naslovom Tvoja izbira za prihodnost, v katerem lahko mladi najdejo nekaj idej za prihodnost.

podjetnike, ki so na začetku svoje karierne poti. Med izvajanjem projekta TalentMagnet sodelujejo s predstavniki različnih področij iz Velenja in upajo, da bo to še dodatno prispevalo k boljšemu lokalnemu okolju in postalo privlačneje za mlade talente. Za dosego tega cilja bodo v okviru projekta razvili več privlačnih orodij, med drugim aplikacijo za pametne telefone v slovenščini. Skupaj s partnerskimi mesti pa bodo razvili in preizkusili več modelov, orodij in vodnikov. Projekt, ki je v višini 85 odstotkov financiran iz programa Interreg Danube, bodo zaključili do konca leta, njegova vrednost pa za Mestno občino Velenje znaša 140.600 evrov. 🔲

Prodanih okoli 750.000 e-vinjet Za vožnjo po slovenskih avtocestah in hitrih cestah so od začetka meseca obvezne e-vinjete. Od uvedbe novega sistema so v Darsu preverili že več kot 100.000 vozil, pri čemer so zaznali dobrih 5000 kršitev. Potrdili so jih v 1356 primerih, več tisoč jih še preverjajo. Dars je sicer v dobrih dveh mesecih prodal 748.800 e-vinjet, od tega 91 odstotkov letnih.

Boljši položaj gospodinjstev Delež gospodinjstev, ki s svojimi dohodki mesec preživijo brez težav, se je lani glede na predlani povečal za devet odstotnih točk, na 29 odstotkov. Delež tistih, ki težko oz. zelo težko preživijo mesec, se je znižal z 20 na 13 odstotkov. Več gospodinjstev bi si lahko privoščilo enotedenske letne počitnice in poravnalo nepričakovane izdatke. Delež gospodinjstev, ki so mesec preživela z manjšimi težavami, je znašal 26 odstotkov (predlani 31 odstotkov), delež tistih, ki so mesec preživela dokaj lahko, pa 32 odstotkov (predlani 28 odstotkov).

Enotedenske letne počitnice bi si lahko privoščilo 81 odstotkov vprašanih, kar je štiri odstotne točke več kot leta 2020. Nepričakovane izdatke v višini do 700 evrov bi jih lahko poravnalo 73 odstotkov, sedem odstotnih točk več kot leto prej. Stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti je bila 1,6-odstotna oz. za eno odstotno točko nižja kot leto prej.

Odgovorno z odpadki Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je obiskal Toplarno Celje in se seznanil z delovanjem edine naprave za termično obdelavo nereciklabilnih odpadkov in blata v Sloveniji. Po obisku je minister mag. Andrej Vizjak povedal, da je epidemija razgalila nekatere probleme tudi na področju ravnanja z odpadki. Slovenija na tem področju ni samozadostna. »Del odpadkov, ki bi jih v Sloveniji lahko termično obdelali, se je odvažalo v tujino ali odlagalo na deponije, kar ni dobro.« Obrnjena piramida ravnanja z odpadki predvideva, da poskušamo v največjem delu preprečiti nastajanje odpadkov, da do njih sploh ne pride. »Na dnu piramide ni samo

je zmanjševanje količine zavržene hrane in posredovanje neoporečne hrane ljudem, ki je ne morejo kupiti. Da lahko zberejo in posredujejo čim več hrane, ki bi sicer končala na kompostu, pa so morali prilagoditi zakonodajo. »Prej je bil rok uporabe hrane deklariran z zapisom do določenega datuma, po novem zakonu iz leta 2017 pa z zapisom najmanj do določenega datuma,« pojasnjuje, da zdaj lahko posredujejo tudi živila, ki jim je rok uporabe pravkar pretekel, a so še užitna.

Med prostovoljci v projektu Donirana hrana je tudi Velenjčanka Hedvika Rener. »Imam čas in veselje do dela z ljudmi in za ljudi. Nikoli mi ni odveč. Zadovoljna in srečna sem, da lahko pomagam ljudem v stiski.« prevzamejo prostovoljci društev DU Velenje, Invalid Konovo in MDI Šaleške doline, ki hrano izmenično delijo v svojih prostorih. O njihovem delu bomo poročali v naslednji številki Našega časa. 🔲

odlaganje, temveč tudi možnost termične obdelave.« Naprava v Celju predstavlja primer dobre prakse v Sloveniji, »ki nam bo lahko pomagal tudi pri načrtovanju ostalih objektov oziroma naprav v državi«.

Naložbe v kmetijstvo Kmetijsko ministrstvo je v uradnem listu objavilo nova razpisa za kolektivne naložbe v predelavo, trženje oz. razvoj kmetijskih proizvodov za letos ter za kolektivne naložbe kmetijskih gospodarstev. Višina razpisanih nepovratnih sredstev v prvem razpisu znaša štiri milijone evrov, v drugem pa tri milijone evrov. Predmet prvega razpisa je podpora za kolektivne naložbe v ureditev distribucijskih centrov, v katerih se izvaja predelava, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov. Cilja podukrepa sta povečanje dodane vrednosti in spodbujanje trženja kmetijskih proizvodov. Vlogo za sredstva iz tega razpisa bo mogoče oddati med 7. marcem in vključno 7. majem. 🔲

vsak dan

Naš čas, 17. 2. 2022 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

17. februarja 2022

Slovenija ima odlične obrtnike in podjetnike Slovensko gospodarstvo, tudi malo gospodarstvo, je kljub krizi v dobri kondiciji – Podjetnik, ki se podaja na podjetniško pot, mora vedeti, kaj je tisto, kar želi delati v življenju Jasmina Škarja

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh se zaveda, da je konkurenčnost slovenskih podjetij vse večja. Mnoge preseneti podatek, da malo gospodarstvo predstavlja kar devetindevetdeset odstotkov celotnega gospodarstva. »To prinaša prilagodljivost in možnost hitrega odziva na spremembe. Slovenija je po številu prebivalcev majhna, a premore ogromno inovativnosti in naprednih podjetij,« pove v uvodu predsednik zbornice, ki je pretekli teden obiskal slovenski paviljon v Dubaju, kjer se je odvil poslovni forum v organizaciji javne agencije Spirit Slovenija, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije na temo visokokakovostnih izdelkov in celovitih storitev slovenskega malega gospodarstva. Kakšne posledice puščajo ukrepi za odpravljanje posledic epidemije v podjetništvu? »Moram reči, da kljub korona krizi, ki traja od marca 2020, podatki kažejo, da je gospodarstvo v dobri kondiciji in kriza ni pustila velikih posledic. To velja tudi za malo gospodarstvo. Upamo, da se celotna situacija kmalu umiri in bomo lahko normalno živeli in delali, kajti Slovenija ima odlične obrtnike in podjetnike.« Kako komentirate spreminjajoča se navodila in ukrepe, ki se tudi v podjetništvu spreminjajo z danes na jutri? »Na to smo že opozorili tako vlado kot NIJZ. Podjetništvo se ne more prilagajati tako hitro, kakor se dogajajo spremembe. Torej z danes na jutri. Predvidene bi morale biti vsaj teden dni vnaprej, da bi se podjetja lahko pripravila. Če bo takšno stanje

Slaba napoved iz Bruslja Slovenska rast bo letos precej nižja kot lani, inflacija pa bo močno poskočila, napovedujejo v Bruslju. Evropska komisija je prejšnji četrtek napoved gospodarske rasti v Sloveniji za letos poslabšala za 0,4 odstotne točke na 3,8 odstotka, za prihodnje leto pa nekoliko izboljšala na 3,6 odstotka. Rast naj bi bila tako v Sloveniji letos nekoliko pod povprečjem v območju evra, prihodnje leto pa nad povprečjem. Komisija je Sloveniji za letos napovedala tudi 3,7-odstotno inflacijo, kar je tudi nad evropskim povprečjem.

še trajalo, bi bilo dobro, da se to spremeni.« Katere gospodarske dejavnosti so bile prvo in katere drugo leto najbolj prizadete, katere najbolj rastejo in bogatijo? »Težko rečem, katera podjetja so v času koronavirusa obogatela. Lahko pa rečem, da je predvsem proizvodna dejavnost dobro delala, saj se jih virus ni preveč dotaknil. Najbolj trpele so gotovo storitvene dejavnosti, mali obrtniki in podjetniki. Na tem mestu bi omenil gostinsko in turistično panogo, ki je še danes v največji krizi. Prepričan sem, da mora država vsem zaposlenim v tej panogi še danes pomagati.« Ali moramo dati prednost domačim podjetjem pred tujimi? »Ponosni smo lahko, da imamo v Sloveniji odlična domača podjetja, ki so razvojno naravnana. Blagostanje v državi bo, če bodo podjetja imela delo, kajti ta podjetja dajejo lokalnim skupnostim razvoj, saj zaposlujejo ljudi iz lokalnega okolja. Prepričan sem, da morajo imeti prednost pred tujimi podjetji.« Kot predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije spremljate različne zgodbe. Se vas katere posebej dotaknejo? »Moram reči, da dobivam kar nekaj dopisov, e-pošte, mnogi se tudi oglasijo pri meni. K sreči imamo na krovni organizaciji 58 zaposlenih, med katerimi

V Mestni občini Velenje je bilo v letu 2021 na novo registri registriranih 266 podjetnikov in izbrisanih 133 podjetnikov. Kaj vam te številke povedo? Branko Meh: »Zadovoljen sem, da smo stopili v kontakt z vlado in ministrstvom in so nas poslušali, kaj narediti in kako slovenskemu gospodarstvu dati spodbudo.«

»Številke povedo, da se veliko mladih odloča, da gredo na svoje, da mnogi odpirajo svoja podjetja. Kar se tiče zapiranja podjetij, je treba vedeti tudi, da se neka nekatera zapirajo po naravni poti. Ljudje se tudi upokojijo, nekateri prodajo, nekateri pa so tudi zaradi težav primorani svoje podjetje zapreti.«

V Sloveniji je prijavljenih več kot 206.000 podjetij. Glavni izvozni trgi za slovenska podjetja so države članice EU, kot so Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Švica, Francija in druge. Slovenija proizvaja in izvaža večinoma motorna vozila, električno in elektronsko opremo, stroje ter medicinske in farmacevtske izdelke. V primerjavi z EU Slovenija najbolj izstopa po visokem deležu tehnološko srednje zahtevnih izdelkov.

da bi imela vlada karkoli z njeno prodajo Madžarom. Dokument, ki so ga pridobili v uredništvu necenzurirano.si, pa razkriva drugačno sliko. Slovenski državni holding (SDH), krovni upravljavec premoženja države, se je namreč že pol leta nazaj dogovoril, da bo od ameriškega finančnega sklada York Global Finance kupil 43-odstotni lastniški delež Save. To bi pomenilo, da bi večinska lastnica Save postala slovenska država. A je prišlo do spremembe in SDH zares ali za kamuflažo (kot menijo nekateri) Savo prodaja Madžarom.

Razpis za javna najemna Sava v pasti politike stanovanja v Predvidena prodaja Save, naj- Ljubljani večje domače turistične skupine, ki ima v rokah hotele na najboljših lokacijah v državi, odmeva v javnosti in medijih. Predsednik vlade Janez Janša, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in nekateri najvidnejši člani vladnih strank ves čas zanikajo,

je kar nekaj svetovalcev. Skupaj pomagamo tistim, ki dejansko ne vidijo izhoda. Mnogim podjetnikom smo pomagali priti iz krize. Pomembno je tudi, da imamo 62 območnih zbornic, ki pokrivajo celotno področje Slovenije in pokrivajo obrtnike, ki se obračajo direktno nanje. Vsi pa pomaga pomagajo, kolikor lahko, da podjetja in samostojni podjetniki izplavajo iz krize.«

V Ljubljani se za sosesko Novo Brdo danes odpira razpis za 473 novih javnih najemnih stanovanj Stanovanjskega sklada RS. Gre za stanovanja v velikosti med 25 in 90 kvadratnimi metri, ki so prilagojena mlajšim družinam

in starejšim. Stanovanja so v 18 objektih, v podzemnih garažah pod objekti pa je še 522 parkirnih mest. V novi soseski bo stanovanjski sklad ponudil sodoben standard bivanja z različnimi storitvami, otroškimi igrišči in zelenimi površinami, so izpostavili. Stanovanja so v bližini priključka na mestno ljubljansko obvoznico in avtocesto. V neposredni bližini soseske so tudi postajališča mestnega potniškega prometa, soseska pa ponuja tudi možnost najema avtomobila po sistemu car sharing.

Se tudi Sviz pripravlja na stavko? Glavni odbor Sviza je sklenil, da bo ta teden potekalo izrekanje članstva o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju, napovedani za 9. 3. Zahtevajo sklenitev sporazuma o plačilu dodatnega dela zaradi epidemije in zvišanje plač vsem zaposlenim. 🔲

Kaj svetujete bodočim podjetnikom, kako naj se spopadejo s časom, v katerem živimo? »Podjetnik, ki se podaja na podjetniško pot, mora dobro vedeti, kaj bo počel in kaj je tisto, kar želi delati v življenju.

Treba je povedati, da je od denarja, ki ga zaslužiš, malo tvojega. Če od posla dobiš tri do pet odstotkov, je to dobro, kajti ostalo so stroški, prispevki, davki, materialni stroški. Tega se morajo zavedati vsi, ki se podajajo na podjetniško pot. Ko se sprijazniš s tem, si šele na pravi poti, poti podjetništva.« V času izrednih razmer je bilo precej dela na črno. Kaj se je dogajalo? »Ves čas smo opozarjali, da ni prava pot, da se podjetja zapirajo. Vsi vemo, da ljudje iščejo druge poti. Storitve, ki so nujno potrebne, so se opravljale na črno, namesto da bi najeli podjetje. Zaradi tega je tudi država izgubila prispevke, davke, ki bi iz tega naslova prihajali v državno blagajno. Gotovo je zaprtje podjetij v tem času prinašalo velik razmah črne in sive ekonomije.« Kako gledate na pomoč gospodarstvu v času epidemije? Mnogi podjetniki morajo vračati sredstva, čeprav v času epidemije niso veliko delali. Nekateri zdaj jemljejo kredite. »Glede na to da je vlada, tudi s pomočjo za odpravljanje posledic epidemije, sprejela 10 PKP programov, ki so omogočali boljše poslovanje podjetij – čakanje na delo, subvencioniranje krajšega delovnega časa in temeljni osebni dohodek (pri katerih smo sodelovali tudi mi), kajti bilo je pomembno, da naredimo vse, da bo slovensko gospodarstvo prebrodilo

krizo – se zdaj dogaja, da morajo tisti, ki so presegali 20 odstotkov prometa, državno pomoč vračati. Na obrtno-podjetniški zbornici smo mnenja, da teh sredstev ne bi bilo treba vračati, da se sredstva pustijo v podjetju, da gredo za razvoj, predvsem pa, da se razdelijo zaposlenim, saj so tudi oni pripomogli k temu, da je bilo podjetje uspešno in ni padlo v krizo. Zato mislimo, da mora vlada še enkrat premisliti, da bi morala ta sredstva ostati v podjetjih.« Letos meseca julija zaključujete svoj devetletni mandat predsednika. Na katere dosežke ste posebej ponosni? »Ko sem prišel na zbornico, je imela okrog enega milijona minusa, ni bila v dobrem stanju. Povedati je treba tudi, da je zbornica v tem času iz obveznega prešla v prostovoljno članstvo. Zadovoljen sem, da smo jo stabilizirali, da dela pozitivno, najbolj ponosen pa sem na to, da obrtniki in podjetniki znova zaupajo v zbornični sistem ter verjamejo, da je zbornica tista, ki jim pomaga pri delovanju in reševanju težav. V času pandemije pa sem najbolj ponosen na to, da smo stopili v kontakt z vlado in ministrstvom in so nas poslušali, kaj narediti in kako slovenskemu gospodarstvu dati spodbudo. Bistveno je, da smo skupaj kreirali PKP 10, da lahko danes govorimo o 6,5-odstotni gospodarski rasti v Republiki Sloveniji.« 🔲

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

17. februarja 2022

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 9. februarja Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu rednih državnozborskih volitev. Potekale bodo 24. aprila. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 14. februarja, kandidature pa bo moč vlagati do 24. marca, ko bo stekla tudi uradna volilna kampanja. Tako kot se je dogovoril zdravniški sindikat Fides, tudi drugi sindikati javnega sektorja zahtevajo dvig uvrstitve vseh delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov.

Pahor je razpisal parlamentarne volitve.

Trenutna močna gospodarska konjunktura po oceni fiskalnega sveta zakriva slabšanje strukturnega položaja javnih financ. V koronski krizi sprejeti ukrepi, ki niso povezani z epidemijo covida-19, bodo v prihodnje stanje javnih financ slabšali za 2,2 odstotka BDP na leto. Stranka Levica je v državni zbor vložila pobudo za zakonodajni referendum o zakonu o ratifikaciji sporazuma z OCCAR, s katerim želi preprečiti vladne načrte za nakup osemkolesnih oklepnikov tipa boxer. Predsednik vlade Janez Janša je s samotestiranjem potrdil okužbo z novim koronavirusom. Države članice EU so pisale Moskvi in rusko vlado povabile, naj svoje varnostne pomisleke predstavi Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Četrtek, 10. februarja Evropska komisija je napoved gospodarske rasti v Sloveniji za letos poslabšala za 0,4 odstotne točke na 3,8 odstotka, za prihodnje leto pa izboljšala na 3,6 odstotka. Komisija je Sloveniji obenem za letos napovedala 3,7-odstotno inflacijo. Vlada je potrdila predlog zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Ta med drugim prinaša digitalne bone v vrednosti 150 evrov, do katerih bodo upravičeni dijaki, študenti in starejši od 55 let, ki se bodo udeležili subvencioniranih tečajev.

Se bo akutna faza pandemije končala že letos?

Notranji minister Aleš Hojs je v štirih urah zaslišanja pred preiskovalno komisijo zavrnil očitke o političnem vmešavanju v policijo. Rusija in Belorusija sta začeli skupne desetdnevne vojaške vaje, ki na Zahodu krepijo bojazni, da bo Moskva napadla Ukrajino. Pogovori o reševanju ukrajinske krize, na katerih so se v četrtek zvečer v nemški prestolnici sestali

politični svetovalci voditeljev t. i. normandijske četverice, ki jo sestavljajo Rusija, Ukrajina, Nemčija in Francija, niso prinesli konkretnih rezultatov ali skupne izjave. Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek pozval ameriške državljane, naj zaradi povečanega tveganja ruske invazije nemudoma zapustijo Ukrajino. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je ocenil, da bi se lahko akutna faza pandemije končala že letos.

Petek, 11. februarja Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvrševanje člena zadnjega interventnega zakona, ki za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred. Premier Janez Janša je ocenil, da ustavno sodišče spet politizira. Nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar je pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, v nadaljevanju zaslišanja izpostavila, da je deležna političnih pritiskov.

Ruske vojaške vaje skrbijo Zahod.

pripravila agencija Ninamedia, so pokazali, da bi na državnozborskih volitvah aprila 23,9 odstotka vprašanih glasovalo za stranko Gibanje Svoboda. Sledi SDS z 21,2 odstotka glasov, na tretje mesto pa bi se uvrstila SD z 8 odstotki glasov. V Moskvi so ob svarilih Washingtona pred rusko invazijo v Ukrajino obsodili ameriško »histerijo« in »provokativno špekulacijo«.

Nedelja, 13. februarja

Demokratična alternativa, skupina, ki se je zbrala okoli ekonomista Jožeta P. Damijana, je objavila svoj program. Kot so zapisali, se želijo pri »uresničevanju razvojnih rešitev povezati s sorodnimi progresivnimi silami na politični sceni«. Srednje, višje in visoke šole ter dijaške in študentske domove so virtualno »zasedli« učenci in dijaki. Informativni dnevi so zaradi epidemioloških razmer tudi tokrat potekali v spletni obliki. Koristne informacije za lažjo odločitev o izbiri šolanja so pripravile tudi nekatere študentske in dijaške organizacije. Na italijanskem otoku Sicilija je v četrtek pozno zvečer znova izbruhnil vulkan Etna.

Sobota, 12. februarja Končali so se letošnji virtualni informativni dnevi za vpis na fakultete ter višje in srednje šole. Predsednik republike Borut Pahor se je udeležil spominske slovesnosti ob 77-letnici zločina na Frankolovem v Stranicah v soteski Graben. Ob tem je v govoru pozval k mirni rešitvi krize na severovzhodu Evrope. Po petkovem opozorilu Washingtona, da bi Rusija lahko v nekaj dneh napadla Ukrajino, je seznam držav, ki so pozvale svoje državljane k umiku iz Ukrajine, vse daljši. Tudi naše ministrstvo za zunanje zadeve zaradi nadaljnjega poslabšanja varnostnih razmer v Ukrajini slovenskim državljanom odsvetuje potovanja v to državo. Tistim, ki so tam, pa priporoča, naj državo brez odlašanja zapustijo. Rezultati ankete Vox populi, ki jo je za Dnevnik in Večer

Še eno medaljo na olimpijskih igrah so nam in sebi priskakali skakalci.

Slovenija je na olimpijskih igrah v Pekingu dobila novo, že sedmo odličje. Tokrat so srebrno kolajno na ekipni tekmi osvojili skakalci Lovro Kos, Cene Prevc, Timi Zajc in Peter Prevc. Premagali so jih zgolj Avstrijci, tretji pa so bili Nemci.

Torek, 15. februarja Žan Kranjec si je po sanjski drugi vožnji prismučal srebrno medaljo.

Vulkan Etna spet bruha.

okence upravnih enot, v okviru katerega je mogoče določene storitve na upravnih enotah opraviti preko video klica. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je v odzivu na poziv odbora DZ za pravosodje k analizi izpolnjevanja pogojev za sodniški mandat dejal, da za takšno naročilo ni pravnih podlag.

Letos Slovenijo čakajo državnozborske, predsedniške in lokalne volitve ter volitve v DS. V državnem proračunu je za izvedbo vseh volitev predvidenih nekaj več kot 9,3 milijona evrov, od tega 4,7 milijona evrov za volitve v DZ, ki Slovenijo čakajo že aprila. Žan Kranjec je osvojil srebrno kolajno na zimskih olimpijskih igrah na Kitajskem. Do svojega prvega odličja na največjih tekmovanjih pa se je zavihtel z osmega mesta po prvi vožnji. Revija Jana je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma za Slovenko leta 2021 razglasila antropologinjo in sociologinjo Niko Kovač. Kanadska policija je po dolgotrajnih poskusih razgnala množico protestnikov proti epidemiološkim ukrepom, ki so vzpostavili blokado na mostu Ambassador na ključnem mejnem prehodu med Kanado in ZDA. Po zgledu Kanadčanov je okrog 450 vozil protestnikov proti koronskim omejitvam protestiralo tudi v Parizu in se odpravilo proti Bruslju.

Ponedeljek, 14. februarja Stranka SAB je predstavila svoj volilni program, s katerim se bodo podali na letošnje državnozborske volitve. Kot ključne naloge so izpostavili stabilizacijo javnih financ, skrb za upokojence, demografski sklad, zeleno preobrazbo, povrnitev pravne države in dokončanje infrastrukturnih projektov, kot sta 2. tir med Divačo in Koprom ter 3. razvojna os. Do 138 zahtev za izboljšanje družbene, politične, ekonomske in okoljske situacije v državi, ki so jih oblikovali v pobudi Glas ljudstva, se je opredelilo deset strank. Na upravnih enotah začenjajo s pilotnim projektom Virtualno

Reprezentativni sindikati zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege tudi na današnjem nadaljevanju pogajanj z vladno stranjo niso zbližali stališč glede sindikalnih stavkovnih zahtev, med drugim po zvišanju plač. Sindikati bodo tako v sredo izvedli stavko, ki so jo sicer napovedali konec januarja. Predsednik države Borut Pahor je drugi dan uradnega obiska na Portugalskem na slovesnosti prejel častni doktorat Univerze v Lizboni za svoja prizadevanja za spravo in dialog ter za stalno privrženost temeljnim evropskim vrednotam.

Borut Pahor je na uradnem obisku na Portugalskem na slovesnosti prejel častni doktorat Univerze v Lizboni.

Zdravstvena stroka je na posvetu o epidemioloških razmerah začrtala smer postopnega sproščanja epidemioloških ukrepov. Predlagala je odpravo pogoja PCT v bankah, poštah, upravnih enotah in trgovinah, o čemer mora odločati še vlada. Organi DeSUS so sprejeli sklep o skupnem oblikovanju kandidatne liste z LIDE Igorja Zorčiča. Evropski statistični urad Eurostat je v drugi oceni potrdil 5,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP) tako v območju evra kot v celotni EU. Nemški kancler Olaf Scholz je prispel v Moskvo, kjer bo na prvem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom skušal doseči zmanjšanje napetosti glede Ukrajine. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se nekatere ruske vojaške enote, ki so razporejene v bližini Ukrajine, začele vračati v svoja oporišča.

Plebiscitarno? Ne bo. Napovedujejo, da bodo aprilske volitve plebiscitarne. Boste volili? Zdi se, da bodo sledile duhu osamosvojitve po pomembnosti, a ne številčnosti. Mar ni že nepredstavljivo, če bi volilo 70 odstotkov upravičencev? Upadanje želje in volje oddati svoj glas je dejstvo, smo ga zmožni spremeniti? Začenja se, obraz na obraz, stas na stas. In politično besedičenje o večnih temah; ker je sistem utečen in so zato popravki minimalni, temelječi predvsem na ideoloških protislovjih, denar pa diši enim in drugim, položaji tudi. Kaj potrebujejo ljudje?! Pa koga to zanima? Samo poglejte, kako postopno so vsi skupaj sesuli javno zdravstvo, da ni več ustavnega dostopa do zdravnika. Slovenija že leta ni Špela Kožar več servis, kot bi ga naj kot država nudila. Ni zaposlitev, ni stanovanj, ni domov za starejše, naj nadaljujem? In zdaj si bodo tisti, ki so že leta glasni, spet dovolili kričati: Vse bo drugače? Kdaj smo volivci nazadnje poslušali o vsebini, kdaj o potrebi po popolnem restartu? Kdaj si ga bo kakšna vlada drznila? Recimo v kulturi: ko se minister usede na stol na Maistrovi, večino proračuna nameni institucionalnemu delovanju. Zato ključni problemi ostajajo, leto za letom. Zaposleni na eni, samozaposleni na drugi strani. Kot da ne gre za en ekosistem. Eni varni in mirni, drugi v stiski in na preži. Seveda se da drugače … a je treba sistem obrniti na glavo in stati za svojo odločitvijo, ne glede na vse. To pa lahko v politiki počno vizionarji. Imamo kje kakega? Vi ste vrgli puško v koruzo, Vi bi morali že zdavnaj odstopiti, Vi boste vse nacionalizirali, Vi ste nas prodali Madžarom, Vi pa ste prvi prodali skladu York, Vi ste kupovali orožje med epidemijo, Vi niste gradili domov za starejše, Vi dopustujete z lobisti v zdravstvu, Vi tudi, itn. Predvolilna soočenja kot medsebojno obtoževanje in merjenje egov. Halo, mi smo tu?! Državljani?! Ki nas zanima: Kdaj bomo spet imeli svojega zdravnika in zobozdravnika, brezplačno? Kdaj bomo s svojo plačo lahko živeli? Kdaj si bomo lahko kupili stanovanje? Nas slišite? Pred dnevi sem ga poslušala. Aleksandra Gadžijeva. Popoln umetniški trenutek; ko začutiš vsak zven tona, ko si v mehurčku, kot eno s pianistom in orkestrom. Podobno izpopolnjeno se počutim ob čustvenih reakcijah športnikov ob osvojenih medaljah. Sedem olimpijskih. Prelepo. Zakaj narod tako izjemnih posameznikov ne premore izjemnih politikov? Ker v politiki ni konkurence. Vsakdo je lahko predstavnik ljudstva. Četudi si nizko izobražen, niti potrdila o nekaznovanosti ti ni treba predočiti. Jap, nizek osnovni standard, nizka politična kultura in sposobnost vodenja. In tako smo prišli od bučarjev k pojbičem, od samostojne države do njene razprodaje, najboljšemu sosedu. Spet bo tuhtanje, koga obkrožiti? A naj bo plebiscitarno vsaj po vsebini: torej stran od avtoritarnih teženj. In z upanjem, da naslednjič povsem nova generacija velikopotezno vstopi v to igro. 🔲

Razdelili 20 tisoč evrov Velenje – Odbor za pomoč občankam in občanom Mestne občine Velenje dobro opravlja svojo vlogo, saj se lahko hitro odziva in takoj ukrepa, ko se pojavijo težave. Vodi ga Drago Kolar, ki je svetnike na zadnji seji seznanil, da so lani obravnavali 12 vlog in razdelili skoraj 20 tisoč evrov posameznikom in družinam. V največ primerih so plačali mesečne položnice, kupili hrano in druge nujne življenjske potrebščine, prispevali so za letovanje otrok in sofinancirali nakup dvigala za invalidnega občana. Dodatna sredstva v višini 20 tisoč evrov, ki jim jih je ob koncu lanskega leta namenila Mestna občina Velenje, pa so namenili Varstveno delovnemu centru SAŠA, Domu za varstvo odraslih Velenje, Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje in Plavalnemu klubu Velenje. »Upravičence, postopek in merila dodeljevanja denarnih pomoči iz podračuna za dobrodelne namene določa pravilnik. Do denarnih pomoči po tem pravilniku so upravičeni huje materialno ogroženi posamezniki in družine, ki so vse zakonske možnosti za rešitev socialne stiske že izkoristili in so se zaradi spleta neugodnih okoliščin, na katere niso mogli vplivati, znašli v takšnem položaju, da ne morejo 🔲 Mz poravnati najnujnejših obveznosti,« pravi Drago Kolar.

Naš čas, 17. 2. 2022 barve: CMYK, stran 7

Ljudje nimajo volje, da bi se pritoževali in spraševali Če mislite, da niste bili pravočasno obravnavani, da so bila kršena pravila o čakalni vrsti pa se zdravnik do vas ni ustrezno obnašal, lahko poiščete pomoč Jasmina Škarja

Pomembno je, da pacienti tudi v času koronavirusa poznajo svoje pravice, saj lahko to pripomore tudi k višji kakovosti zdravstvene oskrbe. Če so pravice kršene, se lahko posamezniki obrnejo tudi na zastopnike pacientovih pravic. Po nasvet, pomoč ali zastopanje pri uresničevanju pravic po Zakonu o pacientovih pravicah se lahko obrnejo vsi, ki se jim zdi, da so njihove pravice kršene. Delo zastopnika je za paciente brezplačno.

V lanskem letu zastopnica prejela sto štirideset prošenj

Na sedežu NIJZ, območna enota Ravne na Koroškem, delo zastopnice tretje leto opravlja mag. Milena Pečovnik, ki v času covida opaža predvsem to, da ljudje nimajo volje, da bi se pritoževali in spraševali. »V lanskem letu sem imela enako število zadev kot leto prej – sto štirideset, čeprav se ljudje vedno bolj zavedajo svojih pravic. Tudi po strukturi so si bile podobne. Težave so predvsem zaradi fizične dostopnosti zdravstvenih delavcev, mnogo jih ne pride do osebnega zdravnika, na določenih področjih se podaljšuje čas obravnav, kar prav tako ni dobro. So pa izvajalci zdravstvenih storitev bolj kot v preteklosti odzivni po e-pošti. V Velenju predvsem starejši težje pridejo do pomoči, mnogo jih potrebuje pomoč mlajših. Na obravnavo covida-19 pa ni bilo pripomb.«

Veliko bolnikov sploh nima osebnega zdravnika

ZDRAVSTVO, SOCIALA

17. februarja 2022

S problemom dostopnosti osebnih zdravnikov, ki zaradi covida-19 težave povzroča po celotni Sloveniji, se soočajo številni bolniki, saj je osebnih stikov manj. »Na vseh sestankih skupaj z

ministrom ugotavljamo, da veliko bolnikov sploh nima osebnega zdravnika. Na Koroškem in v Velenju je v primerjavi z ostalimi deli Slovenije situacija celo ugodnejša. Če me pokliče kdo brez osebnega zdravnika, posredujem in pomagam, da čim prej najdemo ustrezno rešitev. Kar se tiče dostopnosti, pa imam tudi sama občutek, da ljudje vedno težje pridejo do osebnega zdravnika. V Velenju imamo sistem e-naročanja, platformo, na kateri lahko pacienti naročijo zdravila, napotni napotnice, potrdila in se naročijo na

Čeprav se zavedanje pacientov o pravicah povečuje, imam občutek, da ljudje premalo poznajo svoje pravice. Kolegice ostalih območnih enot imajo bistveno več zadev, zato se sprašujem, ali so ljudje bolj zadovoljni z zdravstvom in obravnavami v lokalnem okolju kot v drugih delih Slovenije, ali pa morda niso dovolj pogumni.

pregled. Je pa res, da je v Velenju veliko tistih nad 65 let, ki niso spretni z računalniki in imajo težave, saj je za tak način naročanja dobrodošla spretnost rokovanja z računalnikom.«

Kje je rešitev za pomanjkanje zdravnikov? Tudi v koncesiji?

»Težko rečem. Pravijo, da bodo zdravnike, ki bi delali v družin družinski medicini, motivirali z višjimi plačami in s koncesijami. V tem ne vidim problema, saj so tudi koncesionarji kot javni zdrav zdravstveni zavodi zavezani Zakonu o varstvu pacientovih pravic. Tudi oni morajo poslati odgo odgovor, opraviti prvo obrav obravnavo, če pride do krši kršitve. V tem ne vidim razlike. Enako kot javno zdravstvo imajo dovoljeno število pacientov, posegov.«

Vsaka medicinska nevšečnost še ni napaka

Zastopnik pacientovih pravic pacientom poda osnovne infor informacije, nudi stro strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve tudi na področjih uvelja uveljavljanja pravic s področja zdrav zdravstvenega varstva,

zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Kako poteka svetovanje v praksi? »V skladu z zakonom jim brezplačno pomagam, da zavarujejo svoje koristi. Vsakdo, ki meni, da ni bil pravočasno obravnavan, so mu bila kršena pravila o čakalni vrsti oziroma meni, da se zdravnik do njega ni pravilno obnašal, ali pa so podani indici, da bi lahko prišlo do napačnega zdravljenja

❱

Starejši pacienti so pri obravnavi in dostopnosti storitev bolj prizadeti, saj so izvajalci zdravstvenih storitev bolj odzivni po e-pošti kot telefonu.

(če pacienti to mislijo), lahko pokliče in se posvetuje. Vedno sem dosegljiva v času uradnih ur. Je pa res, da je treba navesti, pri katerem zdravniku je prišlo do nesporazuma in za kakšno napako gre. Dostikrat ugotovimo, da ljudje niso bili dovolj seznanjeni in niso znali vprašati, za kaj gre in kakšne posledice ima določen poseg. Zato priporočam, da si ljudje napišejo vprašanja, preden gredo k zdravniku,« razlaga Pečovnikova in poudari, da so v lanskem letu imeli pet prvih obravnav kršitev pacientovih pravic. »V nobenem primeru za območje ZZZS Ravne na Koroškem ni šlo za ugotovljeno kršitev, temveč za pojasnjevanje posameznih primerov. Dodam pa lahko, da je treba upoštevati predpisane roke za vložitev zahteve za obravnavo kršitev. Če gre za neprimeren odnos zdravnika do pacienta, je zelo pomembno upoštevati 15-dnevni rok za pojasnilo, šele potem lahko vložim zahtevo za prvo obravnavo,« dodaja zastopnica pacientovih pravic, ki je dosegljiva po elektronski pošti, telefonu in v živo, čeprav v tem času veliko dela tudi od doma.

Paciente zanima, ali imajo pravico do odškodnine

Zastopnik lahko na podlagi pacientovega pooblastila izvajalcu predlaga način, na katerega naj se ugotovljena nepravilnost odpravi – doseže sporazumna rešitev. Obenem pa lahko predlaga povrnitev škode, ki je bila pacientu domnevno povzročena. Kako potekajo pritožbeni postopki? »Na prvi obravnavi se ugotovi dejansko stanje in razčistijo vprašanja. Včasih se zdravstveni delavec opraviči, kadar gre za sum zdravniške napake, se zahteva izredni strokovni nadzor, kjer posebna komisija ugotovi, kaj se je dejansko zgodilo. Pacienti lahko dobijo tudi nadomestilo materialnih stroškov. Moram pa poudariti, da ta obravnava ni povezana z odškodnino.« Kaj paciente najpogosteje zanima? »Veliko sprašujejo, ali imajo pravico do odškodnine. Odškodnina je vezana na civilno pravni postopek. Je pa res, da je, če bi v tem postopku strokovni nadzor ugotovil hujše napake, to v naslednji fazi že indic za civilno pravni postopek in bi odškodnina pacientu tudi pripadala.«

Zgodilo se je, da je o pozitivnem rezultatu covid testa govorila vsa vas

Posledice epidemije bodo za bolnike zaradi prestavljenih operacij in pregledov ter daljših čakalnih vrst vidne čez čas. Zaradi česa se ljudje najpogosteje obračajo na vas? »Covid-19 je tema, ob kateri me še vedno stisne, saj je zaradi covida in ukrepov precej ljudi z resnimi obolenji ostalo brez obravnave oziroma se je ta zamaknila, kar se bo videlo kasneje. V tem času nisem imela nobene obravnave s področja onkologije oziroma da bi bile bolnikom s takšnimi obolenji kršene pravice glede obravnave. Je pa povečano število zadev na področju pravice do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Zgodilo se je, da je o pozitivnem rezultatu covid testa govorila vsa vas že pred seznanitvijo bolnika o rezultatu testa. Pritožb zaradi cepljenja nisem obravnavala, dobivam pa kar nekaj pošte anticepilcev, ki so precej aktivni.« 🔲

Pripravljajo se na Dnevni center aktivnosti Društvo upokojencev Velenje bo odprlo prvi Dnevni center aktivnosti za starejše v Šaleški dolini Tina Felicijan

Velenje – Potem ko je Društvu upokojencev Velenje po večletnem prizadevanju septembra lani uspelo pridobiti društvene prostore na Kidričevi cesti in preurediti dvorano, ki je osrednji prostor za izvajanje raznih dejavnosti, zdaj prenavlja še pisarne in se tako pripravlja na otvoritev Dnevnega centra aktivnosti. »Ko smo po treh letih pridobili lastništvo teh prostorov, smo dobili možnost za bolj suvereno izvajanje dejavnosti društva, ki bo tu lahko širilo ponudbo vsebin članom in drugim upokojencem. V ta namen smo se tudi reorganizirali in bomo za izvajanje dejavnosti vzpostavili Dnevni center aktivnosti,« pojasnjuje predsednik Franc Vedenik. Po Sloveniji uspešno delujejo že številni Dnevni centri aktivnosti, namenjeni povezovanju, vključevanju in druženju pretežno starejših ter tudi mlajših uporabnikov. V Velenju pa je novost, pravi predsednik. »Tu želimo članom in drugim upokojencem poleg

Franc Vedenik: »Naša vizija je, da v društvenih prostorih nastane center za vse velenjske upokojence in tudi druge občane, ki se bodo želeli udeležiti aktivnosti. To je vizija, ki jo je imel že Nestl Žgank v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Mi jo uresničujemo in nadgrajujemo.«

❱

Dnevni center aktivnosti bo deloval medgeneracijsko. Aktivnosti bodo prilagojene občanom v tretjem življenjskem obdobju, sodelovali pa bodo lahko tudi mlajši.

Osrednji družabni prostor Društva upokojencev Velenje, kjer bodo izvajali program Dnevnega centra aktivnosti, bo kmalu zaživel. Trenutno pa je zaradi prenove pisarn v njem tajništvo društva.

obstoječih programov ponuditi nove. Sestavili smo strokovni svet, ki bo zasnoval vsebine in pripravil program aktivnosti. Kadrovsko je zelo močan. Predsednica je Breda Kolar, člani pa zdravnici Nadi Hribar in Aleksandra Žuber ter Vlado Vrbič.«

Zasnovali so že dva projekta, s katerima bodo kandidirali za evropska sredstva. Oba sta namenjena ozaveščanju o demenci. »Prvi je bolj strokovne narave – opisal bo stanje demence med našimi člani in ponudil aktivnosti za omilitev te problematike.

Drugi pa je bolj umetniški. Na literarnih delavnicah bodo udeleženci obravnavali različne vidike te bolezni in pisali o njih v obliki pesmi, anekdot in drugih izdelkov.« Društvo upokojencev Velenje pa z Društvom NOVUS in

Univerzo za tretje življenjsko obdobje Velenje sodeluje tudi v projektu Di-FIT, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo in omogoča tudi zaposlitev. Tako je Dnevni center aktivnosti v začetku februarja dobil strokovno sodelavko, ki bo vodila tudi aktivnosti s področja digitalizacije. Namen projekta Di-FIT je

namreč krepitev digitalnih kompetenc tako nevladnih organizacij kot tudi njihovih uporabnikov, med katerimi je ključna ciljna skupina starejša populacija. Sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije so namreč za starejše velik izziv. Usposabljanje članov društva za uporabo različnih digitalnih tehnologij pa bo veliko pripomoglo k socialni vključenosti celotne cilje skupine. Dnevni center aktivnosti ne bo deloval le v osrednjih prostorih Društva upokojencev Velenje, temveč tudi na terenu. Enote bodo vzpostavili v prostorih krajevnih pododborov društva in na drugih primernih lokacijah, kjer bodo izvajali dejavnosti predvsem za upokojence. 🔲

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 8

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

17. februarja 2022

Iz visoke šole prerasli v fakulteto Poleg visokošolskih strokovnih študijskih programov s področja varstva okolja bo Fakulteta za varstvo okolja lažje izvajala tudi univerzitetne Tina Felicijan

Varstvo okolja je neposredno povezano z razvojem Šaleške doline, ki je za sabo potegnil degradacijo okolja tako z vidika neposrednega onesnaževanja kot izgube mnogih rodovitnih površin in naravnih habitatov. Zaradi številnih sprememb v okolju se je pojavila potreba po okoljskih monitoringih, pridobivanju znanj ter njihovem prenosu v širšo skupnost. »V tem je ključen prispevek Visoke šole za varstvo okolja, ki se je razvila in strokovno napredovala prav v tem okolju – znanja s področja spremljanja sprememb v okolju in sanacije okolja namreč lahko prenašamo tudi v širši slovenski prostor. Kar nekaj strokovnjakov, ki učijo na šoli, je domačinov in so svojo kariero ustvarili z znanstveno raziskovalnim delovanjem na področju varstva okolja v dolini,« pove dekan dr. Boštjan Pokorny in dodaja, da je z ustanovitvijo Visoke šole za varstvo okolja prek Regijskega študijskega središča leta 2007 lokalna skupnost naredila prvi korak na poti do univerzitetnega mesta, ki lahko s ponudbo znanja in veščin s področja okoljevarstva pritegne študente iz cele Slovenije, domačinom pa omogoča kakovostno terciarno izobraževanje ter ustvarjanje kariere v domačem kraju. Šola, ki je nasledila okoljevarstveno dediščino Šaleške doline, dobro prakso profesionalnega varstva okolja, vzpostavljeno med lokalnimi skupnostmi in industrijskimi objekti v njih, nadgrajuje in jo pripravlja na prihodnje okoljske izzive tako z vzgojo in izobraževanjem kadrov kot s strokovnim in znanstveno raziskovalnim delom. Nedavno so se na šoli razveselili novice, da je pridobila status fakultete, kar prinaša pomembne

prednosti za razvoj z učinki na lokalno in širše okolje.

Interdisciplinaren študij

Fakulteta za varstvo okolja bo še naprej izvajala prvo- in drugostopenjski visokošolski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije. »Okoljevarstvo kot študij je prav tako kot sama dejavnost interdisciplinarno. Vključuje pred-

in pojasni, da angažirani študenti nimajo veliko težav pri iskanju zaposlitve v svojem poklicu. Morda splošna javnost varstvo okolja napačno povezuje predvsem z ekologijo, ki se pravzaprav ukvarja predvsem z odnosi med vrstami ter med organizmi in ekosistemom. Te vsebine predstavljajo sicer pomemben, a vendarle manjši del študijskih

Dr. Boštjan Pokorny: »Izkazalo se je, da smo kriterije za spremembo statusa v fakulteto celo bistveno presegli. Zato sem prepričan, da bomo nivo pedagoške, znanstveno raziskovalne in strokovne dejavnosti kot fakulteta v prihodnosti še lažje vzdrževali in nadgrajevali.«

vsem mnoge vidike naravoslovnih, biotehničnih in humanističnih ved. Diplomanti so zaposljivi tako v turizmu kot industriji, kmetijskih dejavnostih, komunalnih podjetjih, pri izvajalcih monitoringa stanja okolja, v laboratorijih, pa tudi raziskovalnih in odločevalskih institucijah,« našteva

programov Fakultete za varstvo okolja. »Večina študija je usmerjena v varstvo naravnih virov in okolja, zmanjšanje vplivov človekove dejavnosti na okolje, spremljanje teh vplivov, predvsem pa povezovanje razvoja z varstvom. Namen našega študija ni strogo naravovarstvo in okoljevarstvo.

Na Fakulteti za varstvo okolja so pred nekaj dnevi pridobili koncesijo tudi za izvajanje drugostopenjskega študijskega programa in bodo lahko že v prihajajočem študijskem letu vpisali redne študente. Še naprej bodo izvajali po en visokošolski strokovni in magistrski študijski program. Glede na potrebe in možnosti pa bodo razvijali tudi univerzitetne programe in tudi doktorski študij.

Poanta namreč ni v brezpogojnem zavračanju poseganja v okolje, temveč v konstruktivnem, razumnem, trajnostnem razvoju.« Globalna družba se je v minulem obdobju nekritično pehala za gospodarsko rastjo, ki je narava dolgoročno ne more prenesti. V zadnjih nekaj letih pa zastavlja prihodnost v smeri trajnostnega razvoja. S tega vidika je poklic ekotehnologa še kako perspektiven. »Drugačen odnos do okolja oziroma narave kot osnovnega elementa, ki omogoča obstoj in razvoj človeštva, bo terjal drugačna znanja, ki so bila v preteklosti pogosto nekritično uporabljena oziroma povsem spregledana.« Prvostopenjski program, za katerega imajo koncesijo že od samega začetka delovanja in ga zato izvajajo kot redni študij, so pred leti uspešno prenovili. »Sledili smo predlogom študentov in učiteljev, predvsem pa potencialnih delodajalcev, kot so komunalna podjetja, velika podjetja, ki naše diplomante potrebujejo bodisi zaradi zmanjševanja vplivov proizvodnje na okolje bodisi se ukvarjajo z okoljevarstvom. Program smo razvili tako, da spodbuja tako tiste splošne kompetence, ki so pomembne za takojšen začetek uspešnega službovanja, kot tudi strokovno specifične denimo s področja okoljskega monitoringa in novih tehnologij na področju varstva okolja in narave.« Podobno prenovo načrtujejo za drugostopenjski program, za katerega so pred nekaj dnevi dobili koncesijo, kar bo v prihodnjem študijskem letu omogočalo izvajanje rednega magistrskega študija s področja varstva okolja in ekotehnologij v Velenju. »Sedaj pričakujemo precej večji vpis tudi na magistrski študij. Zato bomo lahko smelo šli v spremembo programa v sodelovanju s ciljnimi

Mesec intermedijskih umetnosti Na predvečer Prešernovega dne se je v Velenju začel konS modul, ki bo potekal do 26. februarja

Velenje, 7. – 26. februar – Mladinski center Velenje v sodelovanju s številnimi organizacijami iz lokalnega okolja in konzorcijem konS slavi letošnji kulturni praznik ves februar, ko bodo številne lokacije po Velenju zapolnjene s prepletom umetniških produkcij, intermedijskih delavnic, okroglih miz in predavanj, performansov ter zabavnega spremljevalnega programa, s katerim bodo organizatorji in avtorji predstavili sodobno raziskovalno umetnost v prepletu z znanostjo in tehnologijo. Začeli so z zastavami. Dve sta na ogled v Knjižnici Velenje. Umetniški projekt Nejca Trampuža, Srđana Prodanovića in Tima Koprivška ByeByeWorld.exe je generator kolaža, ki deluje kot interaktivna avdiovizualna aplikacija. Interaktivni generator ustvarja kolaže nadrealističnih krajin, interakcija pa temelji na toku

V Pekarni lahko prisluhnete kompoziciji iz zvokov aktivnosti žuželk in pajkov. Zvočno instalacijo v prostoru je pripravil Boštjan Perovšek.

novic, bolj ali manj tesno povezanih z okoljsko problematiko. Voranc Kumar pa se s projektom Površina posveča odnosu med telesom in računalniško grafiko. Na presečišču tehnologije in epistemologije raziskuje odnos, ki se spleta med človeškim telesom in računalniškim programom pri repliciranju vizualnih lastnosti kože.

Festival konS modul pa je otvoril tudi novo Pekarno v prenovljenem Starem trgu. Tam je vsak dan med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro na ogled umetniška instalacija glasbenika Boštjana Perovška Zvočna prepletanja. Njegovo umetniško delo deluje na področju spajanja znanosti in umetnosti. Znanstveno proučevanje vibracijskih signalov živali

delodajalci in tudi z lokalnim okoljem, tudi z vključevanjem vsebin, ki bodo lahko v podporo pri prestrukturiranju regije. Najprej bomo najprej oblikovali posamezne študijske module, kasneje pa bomo mogoče razvili tudi kakšen k temu usmerjen samostojen študijski program.«

Odslej fakulteta

Dekan dr. Boštjan Pokorny pove, da ima sprememba statusa v fakulteto vsaj tri prednosti: vpis na fakulteto bo za dijake bolj atraktiven, lažje bo sklepati pedagoška in znanstveno raziskovalna sodelovanja z uveljavljenimi tujimi institucijami, omogočen bo razvoj novih, tudi univerzitetnih in kasneje doktorskih študijskih programov. Sama preobrazba v fakulteto pa kaže na uspešno delo predhodnice – visoke šole, ki je ustrezno razvijala znanstveno raziskovalno in strokovno dejavnost, s tem pa si omogočila uspešen zaključek procesa spremembe statusa. »Ker ni bil enostaven, smo na dosežek

še toliko bolj ponosni. Svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu je vlogo sprva zavrnil. Na to povsem neutemeljeno odločitev smo se odzvali z evalvacijo in s primerjavo našega strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela in dosežkov ter kazalnikov znanstvene odličnosti z drugimi fakultetami, ki niso del javnih univerz. S tem smo dokazali, da smo že kot visoka šola po vseh kazalcih sodili v zgornjo četrtino, po mnogih najpomembnejših pa smo bili celo v samem vrhu visokošolskih zavodov, ki so mnogo pred nami dobili status fakultete.« Sredi januarja so odločevalci vendarle ugodili spremembi statusa v fakulteto. Botruje mu tudi velik preboj, ki so ga v zadnjih letih naredili na kadrovskem področju s širitvijo raziskovalne skupine, v kateri je trenutno zaposlenih deset raziskovalcev. Med njimi je nekaj vodilnih v Sloveniji in tudi širše na njihovih področjih delovanja, kar je dober nastavek za razvoj 🔲 tretjestopenjskega študija.

»Velenje je zagotovo študentom prijazno mesto, glede vsebin in študijske infrastrukture pa še ne more konkurirati z univerzitetnimi mesti. Kakovost in atraktivnost študentskega življenja je namreč v prvi vrsti odvisna od stalne prisotnosti študentov v mestu. Večina študentov, ki se izobražujejo pri nas, pa tudi zaradi stanovanjske stiske in morda splošne percepcije Velenja kot industrijskega mesta ne živi tu. Torej, ne da ni vsebin, ki bi ustvarjale utrip študentskega mesta, temveč predvsem ni dovolj stalno prisotnih študentov, ki bi jih uporabljali in bi jih tudi želeli razvijati v zanje še bolj atraktivne oblike. Če želimo, da bodo študenti stalno prisotni, jim moramo ponuditi infrastrukturo za bivanje. Idealno bi bilo, če bi Šaleška dolina dobila pravo središče za študente, denimo manjši kampus, s čimer bi postala pravo visokošolsko središče,« razmišlja dr. Boštjan Pokorny.

Multimedijskem centru Kunigunda začela ustvarjalna delavnica za otroke, temelječa na iskanju analogij med tehnološkim razvojem in likovno vsebino. Izdelovali bodo tiskana vezja, kakršna sestavljajo matične plošče vseh elektronskih naprav, le da bodo te matične plošče postale kreativne stvaritve z umetniško vsebino. Ob 17. uri bo Beam Team (Stella Ivšek in Anja Romih) v sodelovanju s Črtom Trkmanom v prostorih Nakupovalnega centra Mercator, kjer je včasih bila trgovina Hummel, predstavil interaktivno instalacijo Knock knock: What's there? s humanoidno prikaznijo v izložbi, ki V ponedeljek, 21. februarja, zre na ulico in čaka na človeški stik. ob 18., uri bo v Vili Bianca Motnje, ki jih obiskovalec povzroči s svojo interakcijo, postanejo vez potekala okrogla miza med resničnim svetom in projekPametna mesta in skupnosti, cijo. Jutri (18. februarja) ob 20. uri na kateri bodo med drugim pa bo glasbenik in skladatelj Gašper preverili, na kateri točki je Selko z zasedbo Borzak v mali dvoVelenje na poti do pametnega rani velenjskega kulturnega doma predstavil projekt X.U.L. – glasbemesta prihodnosti. no kompozicijo zvočnih vzorcev, prvine in tekstur, ki se gibljejo od (biotremologija) je namreč z vidika ume- sodobnega glasbenega klasicizma do imtnosti zanimivo predvsem zaradi zvoč- provizirane elektronske godbe. Medtem ne manifestacije aktivnosti živali, skozi ko spremljevalno koncertno dogajanje specifično organizacijo zvočne mase pa zaradi razmer, ki še ne dopuščajo plelahko seže tudi v polje komunikacije med snih dogodkov, odpovedujejo, pa skoraj živimi bitji. Kompozicijo tvorijo neob- vsak dan do 26. februarja napovedujejo delani zvoki aktivnosti žuželk in pajkov, izobraževalne, ustvarjalne in umetniške ki so naknadno elektronsko obdelani. vsebine. Spored je objavljen na družbenih Danes (17. februarja) ob 16. uri se bo v omrežjih Mladinskega centra Velenje. 🔲 konS ≡ Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je odprta in razvijajoča se struktura, ki si prizadeva vzpostaviti povezave med skupnostmi, institucijami znanja, raziskovalnimi središči in gospodarstvom na sistemski ravni, pri čemer so vse strani zainteresirane za soustvarjanje trajnostne, varnejše in bolj etične prihodnosti v dinamičnem, nenehno spreminjajočem se svetu.

❱

Tina Felicijan

Kako lahko Fakulteta za varstvo okolja sodeluje v procesu prestrukturiranja Šaleške doline? Z vzgojo in izobraževanjem kadra, ki bo lahko ponudil kritičen razmislek. »Ključni doprinos visokih strokovnih šol je usposabljanje kadra neposredno za potrebe trga delovne sile. Kot fakulteta pa stopamo na višji nivo pomena terciarnega izobraževanja. V zadnjih letih se namreč v družbi vse preveč poudarja nujnost visokošolskega izobraževanja študentov zgolj z vidika njihove takojšnje zaposljivosti. Prepričan sem, da je pri visokošolskem izobraževanju poleg nujnosti posredovanja uporabnih znanj za delodajalce ključno tudi razvijanje mišljenja in akademskega razmisleka. Cilj Fakultete za varstvo okolja je zato tako usposabljanje kadrov za neposredno reševanje tehničnih in drugih aplikativnih izzivov kot zagotavljanje širine diplomantov, da bodo ne le zaposljivi, ampak bodo z naravoslovnimi, družboslovnimi in humanističnimi znanji sposobni tudi kritičnega razmišljanja,« pojasnjuje dekan. Dodaja še, da bo treba vse strateške odločitve na področju sprememb izobraževanja v prid prestrukturiranja regije sprejemati zelo premišljeno in daljnovidno, da bodo lahko dolgoročno učinkovite.

Naš čas, 17. 2. 2022 barve: CMYK, stran 9

KULTURA

17. februarja 2022

Pestra paleta umetniških praks Galerija Velenje bo letos predstavila več lokalnih avtorjev, osrednji projekt pa bo prenova stalne zbirke sodobne slovenske umetnosti na Velenjskem gradu Tina Felicijan

Do 5. marca bo v Galeriji Velenje na ogled slikarska razstava Katje Felle, ki je umetniško izobraževanje začela na velenjski likovni gimnaziji, sledila pa ji bo kiparska razstava Paole Korošec, lanske prejemnice priznanja Riharda Jakopiča, ki obravnava vprašanja prostora in konceptualnosti ter ju mojstrsko prepleta z reševanjem vprašanj kulturne dediščine. »Poskušamo namreč predstaviti čim več različnih tehnik, predvsem tistih, ki se pojavljajo na novo, imajo nove doprinose in so presežki ne le v slovenski, ampak tudi evropski umetnosti,« pojasnjuje kustosinja mag. Milena Koren Božiček in dodaja, da se je avtorica nedavno vrnila z rezidenčnega izpopolnjevanja v Parizu, kjer je nedvomno užila nove vplive na svoje lucidne, humorne in hkrati opozarjajoče instalacije. Smernici predstavljanja novih praks umetniškega izražanja sledi tudi intermedijska razstava robotskih stvaritev, ki bo na ogled od sredine aprila do sredine maja. Pod okriljem programa Trbovlje – novomedijsko mesto (kjer deluje Maša Jazbec, ki se je lokalnemu občinstvu že predstavila s samostojno razstavo umetniško-znanstvenih instalacij) namreč nastajajo alternativni projekti, novomedijske razstave in postavitve ter druge vsebine s področja novomedijske avantgarde. V Galeriji Velenje bodo predstavljeni zadnji

produkti robotskega ustvarjanja stripa in portretov, razstavo pa bodo pospremila tudi predavanja in delavnice. Septembrska razstava bo tradicionalno posvečena ilustraciji. V času Pikinega festivala bo v Galeriji Velenje gostoval Marjan Manček – ilustrator, karikaturist in filmski animator, ki je v svoji karieri sodeloval s številnimi pesniki in pisatelji ter razstavljal po širnem svetu. Na pregledni razstavi se bo predstavil z ilustracijami in animiranimi filmi. »Upamo pa, da bomo lahko pokazali tudi Tačka – lik, ki je postal ikona otroškega programa na nacionalni televiziji,« se nadeja kustosinja. Na prelomu oktobra v november bo z deli v keramiki gostovala oblikovalka Kristina Rutar, ki se

je zavezala glini in jo obravnava na narativni ravni. »Izpostavlja materialnost, njene možnosti in jo predvsem povezuje s predstavitvenim prostorom in v izzivih do posameznega gledalca, ki je neobhodni člen njenega projekta.«

Trije domačini

Junij bo tradicionalno posvečen Inventuri – pregledni razstavi dijakov likovne smeri umetniškega programa Gimnazije Velenje, ob kateri prvo priložnost za samostojno predstavitev v Galeriji Velenje dobijo tudi nekdanji dijaki velenjske likovne gimnazije oziroma mladi ustvarjalci iz Šaleške doline. Letos bo med Inventuro v drugem nadstropju galerije na ogled razstava akademske slikarke Klavdije Zupanc, ki se

ukvarja predvsem z grafiko in oblikovanjem. Julija bo na vrsti fotografska razstava. »V zadnjih dveh letih, ko je epidemija močno omejila delovanje kulturno-umetniških ustvarjalcev, smo se odločili, da

❱

bomo lokalnim ustvarjalcem posvetili še več pozornosti. Letos smo povabili fotografa Aljošo Videtiča, ki se ukvarja predvsem s portretno fotografijo, pri čemer stavi na spontanost izbire motiva, trenutka posnetka in ujete svetlobe.« Razstava bo posebno zanimiva za lokalno občinstvo, saj bodo na fotografijah mnogi doma znani obrazi.

Ob zaključku kariere kustosinje in muzejske svetnice bo mag. Milena Koren Božiček poskrbela še za prenovo in pripravo vodnika po Stalni zbirki sodobne slovenske umetnosti na Velenjskem gradu. Na ogled bodo ostala nosilna dela, ki so tudi zasnovala zbirko. Dopolnila jo bodo nekatera nova dela, ki so za zdaj v depoju. V prepletu z digitalnimi panoji pa bodo predstavljena tudi dela, nastala v zadnjih dveh desetletjih.

Avgusta pa bo sledila še slikarska razstava Velenjčana Mitje Konića, ki je po končani Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani izobraževanje nadaljeval v Nemčiji ter živi in ustvarja med Münchnom in Slovenijo. »Z distanco dojema svoj položaj tu in v svetu in prednostno zajema predvsem slikarski ritual. Ustvarjanja distancira od političnih prioritet, potrošništva, digitalizacije kot tudi od prednostnih trendov v vizualni umetnosti. Svoje koncepte gradi na intelektualnih in filozofskih temeljih človeške vloge v naravi in med njenimi prebivalci in z avtorskim izražanjem.« Leto pa bodo sklenile članice lokalnega Kulturno umetniškega društva Koncentrat – likovne umetnice, ki so s svojim entuziazmom navduševale v alternativnih projektih Stare Pekarne. »Danes je v Starem Velenju namesto tega z umetniškim delovanjem revitaliziranega industrijskega objekta nov objekt, ob ogledu katerega sem žal bila razočarana. Mislim, da ta razdrobljeni prostor ne nadomešča prejšnjega skupnega kreativnega prostora. Zdi se preveč izumetničen za ustvarjalnost, ki jo potrebujejo nove generacije predvsem na začetku svoje poti. Alternativne scene ne moremo postaviti v nek sterilen prostor. Poleg tega pa so ti novi prostori veliko premajhni za ateljeje,« je pokomentirala Milena Koren Božiček v upanju, da bodo ustvarjalke, združene v Koncentratu, kljub temu uspele nadaljevati svojo prakso. 🔲

Postmedijsko slikarstvo Katje Felle Uršula Skornšek

V drugi polovici 90-ih let preteklega stoletja je generacija likovnih ustvarjalcev (h kateri so med drugimi spadali Miha Štrukelj, Arjan Pregl, Sašo Vrabič, Žiga Kariž …) pri nas tako rekoč uveljavila medijsko podobje v klasični sliki. V svoja dela so začeli vključevati že obstoječe podobe, ki pa so do takrat pripadale različnim množičnim medijem. S tem so »tradicionalno« štafelajno sliko pretvorili v neke vrste ekran, nasičen z vrsto vizualnih in tekstualnih informacij z večplastno strukturo. Teoretik Peter Weibel je za tovrstno slikarstvo – slikarstvo, ki prikazuje že upodobljeno realnost – uvedel termin postmedijska slika. V svojem besedilu Postmedijsko stanje namreč poudarja pomen novih medijev kot ustvarjalcev novih umetnostnih gibanj, ki pa so hkrati odločilno vplivali na tradicionalne, historične medije, kot sta slikarstvo in kiparstvo, jih ‹prisilili› v spremembe ter jih na ta način ohranili pri življenju. O postmedijski sliki lahko govorimo tudi pri slikarstvu Katje Felle. Kot ena izmed vidnejših predstavnic slikarstva mlajše generacije se še posebej dobro znajde v času, prenasičenem z medijskimi podobami, katerih pogost namen je manipulacija dojemanja vseobče realnosti. Ravno v tem kontekstu pa lahko

tudi ‹beremo› njena dela – namreč kot opozorila, ki izpostavljajo to »manipulativno razsežnost sodobnega medijskega sveta« (op.: B. Zrinski). Felletovo zanima predvsem komuniciranje preko različnih digitalnih medijev, podoba in njena transformacija oz. popačenje, ki se zgodi, ko ta potuje skozi določene komunikacijske kanale do končnega prejemnika. Osrednji predmet njenega raziskovanja je torej naše zaznavanje v kontekstu (te) komunikacije, ki jo tvorimo s pomočjo elektronskih medijev, družbenih omrežij in drugih medijsko posredovanih podob in tekstovnih sporočil. Podobe iz digitalnega sveta prenese na drug nosilec, t. j. štafelajno sliko, in na ta način virtualno pretvori v haptično – tipno, s tem pa

tudi »zablokira« sicer trenutno in minljivo/izmuzljivo digitalno podobo. To se izraža predvsem v njenih delih iz serije Motnje v komunikaciji, ki jo vedno znova dopolnjuje in nadgrajuje z novim materialom in kjer že sam naslov jasno opisuje problematiko, ki jo dela naslavljajo. Gre za slike velikega formata, na katerih slikarka »zamrzne« trenutke neodzivnosti računalniškega programa, napako na televizijskem ekranu, telefonu in/ali drugih aplikacijah sodobne tehnologije, in jo za nedoločen čas zadrži na tradicionalnem slikarskem formatu. S tem, kot sama pravi, onemogoči odpravo napake/motnje, kar gledalca še dodatno iritira. »Slike so simulacija tehnologije in njene zmotljivosti. So

prisvojitev tega, s čimer se srečujejo sodobni ljudje, so izlet iz resničnega v virtualno in nazaj.« (op.: K. Felle) Iritacijo oziroma draženje doseže tudi z uporabo živih barv, močnih kontrastov in dinamičnih kompozicij, ki skupaj tvorijo punkte, dražljaje, ki pošljejo gledalčevo oko na popotovanje po tej na videz neskončni slikarski krajini, prežeti s simboli sodobnega komunikacijskega sistema. Dela, naslikana v klasičnih tehnikah akrila in olja na platnu, simulirajo računalniško grafiko, ki s povečevanjem postaja čedalje bolj neberljiva in »pikslasta«, kar je razvidno tudi iz določenih elementov slike (mreže, pikslasti napisi, pojav kvadrata kot digitalnega šuma), ki to ‹nepopolnost› poudarjajo, s tem pa nas zopet

Foto Ksenija Mikor

opominjajo, da je v vseh sistemih, tudi tehnično najbolj dovršenih, vedno prostor za napako. Razstava 500 GB (Petsto gigabajtov) je torej tako konceptualno kot tudi likovno nadgradnja cikla Motnje v komunikaciji,

teme, ki jo Katja Felle raziskuje že več kot desetletje. Skozi njo je umetnica povezala starejša dela z novo produkcijo in jih, kot je to v naravi digitalnega, strnila v zbirko zapisov sodobnih vizual🔲 nih podob.

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

17. februarja 2022

Ker ni hotela biti vdova Erica Johnson Debeljak je v Knjižnici Velenje doživela izjemno topel sprejem in v pronicljivem pogovoru z Andrejo Ažber predstavila po izboru bralcev najboljšo knjigo lanskega knjižnega sejma Tina Felicijan

Velenje, 1. februarja – Pisateljica, publicistka in prevajalka Erica Johnosn Debeljak se je rodila v San Franciscu, v Slovenijo pa se je preselila, ko se je poročila s slovenskim pesnikom, publicistom, prevajalcem in sociologom kulture Alešem Debeljakom. Njemu, »ki ji je podaril dar pisanja,« je posvetila knjigo o svoji osebni izkušnji žalovanja in vdovstva po njegovi smrti, prepleteni z zgodbami zgodovinskih vdov. »Knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica vsekakor ni le unikaten literarni hibrid avtobiografskih spominov in pronicljive antropološke analize vdovstva, temveč je tudi globinska psihološka samoanaliza z dragocenimi uvidi za slehernega bralca. To lahko povem iz svoje izkušnje, ker sem nekatere mamine reakcije izpred sedemnajstih let, ko je umrl moj oče, zares razumela, šele ko sem prebrala to knjigo,« je knjigo predstavila sodelavka Knjižnice Velenje Andreja Ažber. Erica Johnson Debeljak, ki je iz odziva okolice kmalu po tragičnem dogodku zaznala pričakovanje, da se bo bodisi »vrnila domov« bodisi prevzela tradicionalno vlogo vdove kot neomajne nosilke spomina na moža, je »destruktiven peklenski prvi krog žalovanja po nenadni Aleševi smrti premagovala z vstopom v dialog z dejanskimi literarnimi in bibličnimi vdovami. Ker sama ni želela obtičati v tej vlogi, je stopila v zahteven proces osebnostne transformacije, da bi se na novo ustvarila,« je voditeljica nastavila vprašanje, ali je po šestih letih trdega dela na sebi že na koncu poti. »Nisem zavračala skrbi za njegovo zapuščino. Pravzaprav se sprašujem, kako izgubo moža prenesejo ženske, ki se ne morejo vračati k spominom nanje, kakor se lahko jaz vračam k njegovim besedam. Zavračala sem ta lik vdove, ženske, ki žaluje – nisem hotela biti samo to. Nekako sem začutila, da sem zdaj kot vdova v družbi manj kot prej, ko sem bila žena. Tega nisem mogla sprejeti.

Zato sem začela raziskovati lik vdove v zgodovini. Še prej pa, čisto na začetku, ko sem imela občutek, da to življenje ni več moje, da sem bila izgubljena in se vsako jutro spraševala, kdo sem jaz, sem začela raziskovati žalovanje in nato je začel nastajati material za knjigo.«

in ritmično stekel, je naposled ženo preimenovala v kraljico in jo rimala s prasico – žensko, ki ne pripada več očetu ali (še) ne pripada (pokojnemu) možu, in se je tako »izvila patriarhalnim sponam« na dejanski in simbolni ravni. Do njenega predloga je bila založba zadržana. »Ne da

o stvareh, ki jih sicer ne bi delila s sosedi. Pred izidom sem bila zelo živčna. Bala sem se, kaj bo rekla Aleševa mama, kako bodo knjigo doživljale starejše konservativne ženske, kako jo bo sodila splošna družba, medtem ko sem bila prepričana, da jo bodo intelektualci kot vsebinsko močno knjigo razu-

Večjezičnost kot priložnost Aleš Ojsteršek

❱

Erica Johnson Debeljak je uredila tudi knjigo razglednic Saj grem samo mimo, ki jih je Aleš Debeljak strastno zbiral. Pisal in podarjal jih je bližnjim in znancem ob raznih priložnostih. »Ta knjiga je homage Alešu, ki je bil krasen oče, sin, brat, mož in prijatelj. Prikazuje ga na drugačen način kot njegova poezija.«

Del slovenske javnosti, »ki je preveč obremenjena s precej hinavsko politično korektnostjo,« je knjigo ob izidu bolj kot po vsebini sodil po platnicah – po naslovu, v katerem so pravzaprav zakodirani ženski arhetipi v tradicionalni patriarhalni družbi, ki jih avtorica antropološko analizira. Torej, zakaj prasica – beseda, »ki se je zataknila v marsikaterem slovenskem grlu?« Gre za zvenečo ustreznico angleški slabšalni besedi za žensko whore, ki bi jo lahko v slovenskem prevodu nadomeščala cela vrsta slabšalnic. »Kurba, vlačuga, pička … Za moške jih še zdaleč ni toliko in zvenijo celo kot kompliment,« je med iskanjem prave besede opazila avtorica. Da bi naslov zvočno

sem hotela provocirati, ampak ta vloga ženske je glavna tema te knjige, zato sem vztrajala.« Na knjigo se hvaležno odzivajo vdove, tudi vdovci, ki jo doživljajo kot terapevtsko knjigo. »Ja, tudi zame je ta knjiga bila terapevtska. Kot obred prehoda iz enega stanja v drugega. Na pogovoru v Hospicu so mi dejali: ko izgubiš starše, izgubiš preteklost, ko izgubiš otroka, izgubiš prihodnost, in ko izgubiš partnerja, izgubiš sedanjost. A če izgubiš sedanjost, še vedno imaš prihodnost. Na neki način sem se s to knjigo borila prav za to.« Še vedno pa nimamo recenzije kakega intelektualca s področja ženskih študij. »Mnogi knjigo označujejo kot brutalno iskreno. Ja, govorim

meli in sprejeli. Vendarle pa sem požela podporo, ljubezen njegove mame, mnogih žensk, medtem ko so izid mnogi Aleševi, najini kolegi, kar ignorirali.« Razočarana je, da je ta knjiga dobila zelo malo recenzij, medtem ko so prejšnje zbrale mnoge. »Sem bila prej kot neki podaljšek Aleša in so mi 'dovolili' pisati, zdaj, ko nastopam sama, pa ne več?« se ob tem sprašuje. Imeniten večer pa je s svojo mislijo o knjigi sklenila obiskovalka Nuša Gošnik: »Štejem si v veliko čast, da je Erica med nami. Poznam jo že vrsto let kot kolegico pri igri bridža. Lahko povem, da je ta knjiga terapevtska knjiga, ki je ne moreš le enkrat prebrati in odložiti na polico. V roke jo moraš vzeti večkrat in se zamisliti nad vsemi temi resnicami, ki jih je Erica zapisala. Nisem še prebrala avtobiografije, ki bi tako iskreno pripovedovala o tako težkih doživetjih. Mislim, da si knjiga ne zasluži le naziva knjiga leta, ampak še marsikaj večjega.« 🔲

Velenju dolgo lastno večkulturno skupnost so odličen ekonomski izhodiščni položaj, odlično izobraževanje, jezikovna bližina prebivalcev z migrantskim ozadjem, pripadnost športu in kulturi uspešno dvignili na zavidljivo raven na številnih področjih. Z opuščanjem koncepta neskončne rasti in v prehajanju k trajnejšim modelom postane aktualno naše današnje početje - s katerimi ukrepi torej nasloviti ohranjanje visokih ravni dosežkov ob napovedi sprememb v gospodarskem okolju (opuščanje premogovništva), ki imajo lahko vpliv na nižanje socialno ekonomskega statusa družin in spremembe na področju narodnostne sestave prebivalstva, kjer jezikovna razdalja postaja večji izziv. Da bi se slednje lahko posebej v Velenju dobro obrestovalo, še ni bilo mogoče zaslediti. Ni bilo recimo mogoče zaslediti »poslovnih« pobud tipa konfucijskih učilnic, še poskus z zdravstvenim osebjem, ki bi lahko komuniciralo še v katerem od drugih jezikov (albanskem npr.) razen seveda v slovenskem, je naletel na medijski napad. Odkar nas je pandemija koronavirusa C19 pospravila v spletne seje in dnevno poslovno okolje postaja tudi vse bolj večjezično, se samo ponuja vprašanje ali in kako je mogoče to pretvoriti v prednost. Morebiti še v zgodnjem obdobju (v vrtcu, v šoli) in ne šele, ko pristanemo v poklicu. Nedavni nacionalni posvet na Pedagoškem inštitutu o vključujočih izobraževalnih politikah je spomnil, da so se opredelitve večjezičnosti v času spreminjale. V poročilu je PI izpostavil naslednje: »Če so nekoč v njej (večjezičnosti, op.a.) videli tudi negativne posledice za kognitivni in čustveni razvoj posameznika, je danes razumljena v poudarjeno pozitivnem smislu in kot posameznikova neprekinjena, dinamična zmožnost obvladovanja dveh ali več jezikov, katere koristi niso vezane le na večjezičnega posameznika, posameznico, temveč vključujejo celotno družbo.« In od lani, ko smo v Ustavo Republike Slovenije umestili tudi slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih, kar bo gluhoslepim dodatno olajšalo vključevanje v družbo, slovenska družba jasno kaže znamenja razumevanja prednosti, ki jih prinaša prakticiranje večjezičnosti. Na podlagi dobrih praks vrtcev, šol, civilne družbe in gospodarskih družb, ki so že izkazale primere odličnih praks rasti s pomočjo rabe večjezičnosti, se zdi, da bi dodatno podporo procesu morala izkazati državna in lokalna raven - vlada in občinska vodstva. Obe sta s strani širšega skupnega evropskega kulturnega prostora spodbujeni, da okoli šole vzpostavljata partnerstva in povezave za podporo učenju jezikov. Za premik k širši rabi ne bo zadoščalo strokovno usposobljeno učiteljstvo, ti bodo prakticirali kot do sedaj. S ciljem, da bi otrokom pomagali razviti čim več potenciala in jih navdušiti za znanje. Spomnimo, skupnost bo napredovala toliko hitro, kot bodo napredovali njeni člani in večjezičnost je lahko priložnost in nadalje, da izobraževalni sistemi po prvem tujem resneje posegajo še in že po drugem tujem jeziku. 🔲

Osem vabil v 21. pomlad Lirikonfesta Velenje Ustanova Velenjska knjižna fundacija je ob Prešernovem dnevu objavila osem literarnih razpisov – vabil v letošnje Lirikonfestovo podnebje, ki bodo odprta do 8. oz. 30. marca Velenje – Letos bo na tradicionalnem književnem srečanju z mednarodnimi gosti v Velenju – 21. festivalu liričnega in potopisnega ustvarjanja Lirikonfest – predstavljenih 21 festivalno izbranih slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov novejše poezije, 21 festivalno izbranih novejših slovenskih pesniških zbirk za odrasle in

festivalno izbrani slovenski literarni potopis. Velenjska knjižna fundacija književnike tokrat vabi k refleksijam na temo debatnega književnega omizja O naravi – »puščavi« in »goščavi« slovenske poezije v 3. desetletju 21. stol. (nenaravnost – nepristnost, prisiljenost, izumetničenost, neslovenskost; naturnost, sprevrženost; nadnaravnost – nadizkustvenost in duhovnost;

protestniškost – družbenokritična napadalnost). Začela je tudi zbirati predloge za podelitev treh literarnih nagrad in dveh priznanj. 21. Lirikonfest bo pospremila v fotomonografijo Lirikonfest Velenje 2002–2022 vključena festivalna antologija Lirikon21 enaindvajsetih festivalno izbranih avtorjev in prevajalcev slovenske in prevedene novejše poezije za odrasle, izbranega eseja in refleksij na temo

letošnjega književnega omizja ter izmed knjižnih objav v letu 2020 izbranega slovenskega literarnega potopisa. Mednarodna književniško-prevajalska rezidenca pa bo v Velenju z nagradnim ustvarjalnim bivanjem gostila izbranega književnega ustvarjalca oz. prevajalca. V lani zasajenem Gaju poezije Velenje ob Škalskem jezeru bodo »posvečena« drevesa letošnjim lavreatom. V Starem Velenju pa bo s književnimi omizji in pesniškimi branji zaživel Lirikonfestov rezidenčni paviljon Rezervat za poezijo. Vabila bodo objavljena na lirikonfest-velenje.si do 8. oz. 30. marca. Datum 21. Lirikonfesta Velenje, ki bo predvidoma potekal v juniju (ali septembru), pa zaradi nepredvidljivosti zdravstvenih razmer trenutno še ni določen. 🔲

Sončne srede s knjigami Velenje – Vsako sončno sredo (ker deževne kaplje knjigam na prostem ne prijajo) med 10. in 17. uro bo Velenjska knjižna fundacija okenske police stavbe v Starem trgu 26 v Starem Velenju obložila z najmanj štirimi ducati knjig z velenjsko noto in jih ponudila za simbolični prispevek, tako pa spodbujala kulturo kupovanja knjig in kulturno oživljanje starotrške četrti. Obenem vabi tudi do starotrškega Knjigolina21, samopostrežnega knjigomata (v prehodu stavbe v Starem trgu 35) s svežo zalogo lokalne literature. 🔲

Prebirajo Kajuhove pesmi Šoštanj – Zavod za kulturo Šoštanj, ki vodi aktivnosti letošnjega Kajuhovega leta v Šoštanju, je povabil k sodelovanju tudi različna društva in organizacije. Vsako soboto ob 11. uri v Kajuhovem parku berejo Kajuhovo poezijo. Na takšen način posvečajo pozornost rojaku, ki letos praznuje 100. obletnico rojstva. 🔲

Naš čas, 17. 2. 2022 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

17. februarja 2022

Radijski in časopisni MOZAIK

Diana in Tea sta naši novi sodelavki

Foto jkš

Novinarski ekipi Radia Velenje in tednika Naš čas sta se pridružili novi sodelavki. Diana Janežič je izkušena novinarka, ki se po odsotnosti vrača v svoj poklic. »Po desetih letih premora sem se vrnila k svojemu poklicu, s katerim imam 26 let izkušenj. Všeč mi je ta novi – stari izziv. Ekipa je krasna, takoj smo se ujeli, vsi so pripravljeni pomagati, sodelovati. Odlično se počutim. Takoj sem znova »padla noter«. Spoznati moram sicer še nov sistem dela, koncept časopisa in radia, pa tehnologija se je malo spremenila od takrat, ko sem nazadnje delala kot novinarka. A ker so vsi kooperativni, bom to znanje zagotovo hitro osvojila,« pravi Diana, ki ceni odkritost, poštenost, sodelovanje pa tudi pestrost in akcijo, ki ju novinarski poklic prinaša. »Vedno me zanimajo

ljudje, njihove zgodbe. Rada berem knjige, grem na sprehod v naravo, potujem (upam, da kmalu spet), uživam z vnukinjami, rada pa tudi v miru in tišini kaj ustvarjam – z glino, šivam, vrtnarim,« o sebi pove zgovorna dama, doma iz Podkraja. Tea Rednak pa končuje študij na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Velenjčanka pravi, da je izredno vesela, da opravlja delo, ki je razgibano, pestro in ji omogoča, da spoznava nove ljudi in njihove zgodbe. »Kolektiva v tem kratkem času še nisem uspela dobro spoznati, ampak glede na to da so me prijazno sprejeli in da se počutim res dobrodošlo, verjamem, da se bomo kmalu še bolj povezali in dobro delovali kot ekipa. Ponudili so mi že veliko nasvetov, vedno so mi na voljo za vsa vprašanja, ki jih, sploh

zdaj na začetku, ni tako malo,« iskreno pove velika ljubiteljica športa, ki svoj čas rada namenja tudi branju knjig in pitju kave v dobri družbi. Rada spoznava druge kulture, navdušujejo pa jo še tuji jeziki. 🔲

GLASBENE novice

Česa publiki ne bi nikoli razkril? Pogovarjali smo se s Šentiljčanom Robertom Goterjem – Svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko je ponosen oče dveh sinov – V teh dneh se pripravlja na nov stand up s harmoniko – Preverili smo, kako stand up sploh nastane in kje po napornem dnevu poišče sprostitev Korona časi so precej prizadeli glasbeni sektor. Kako se s tem soočate vi? »V času korone se je učenje diatonične harmonike delno preselilo na splet, nastopi so seveda usahnili, po drugi strani pa se je ravno zaradi dejstva, da smo bili ljudje zaprti doma, prodaja računalniškega programa in harmonik povečala.« Pred dobrima dvema letoma ste v velenjskem kulturnem domu pripravili prvi Stand up s harmoniko. Kako se je šaliti na svoj račun? »Vedno sem rad zabaval ljudi, v bistvu že od šolskih klopi naprej, od leta 1993 pa sem začel igrati v ansamblih, kjer se je z glasbo prepletalo tudi veliko humorja. V zadnjih letih se je stand up v

Sloveniji močno razvil, zato sem v njem videl priložnost formata, kjer v dobri uri zabavaš ljudi, da se sprostijo in pozabijo na običajne skrbi.« Kako pa sicer potekajo priprave na stand up? Najbrž je nekoliko drugače kot pri skladanju skladb … »Pri stand upu moraš izhajati iz sebe, iz svojih izkušenj, pripetljajev, dogodivščin, in jih seveda zapakirati v humorno zgodbo. Gledalec mora imeti občutek, kot da stresaš šale iz rokava, seveda pa je tukaj, kot pri glasbi, zadaj veliko dela in priprav.« Nekdaj so bili na narodnozabavnih odrih aktualni predvsem humoristi Vinko Šimek, Mito

Trefalt, Tone Fornezzi, iz naše doline tudi Strašna Jožeta … Kako gledate nanje? In kako na današnje, moderne stand up komike? »Na omenjene humoriste lahko gledamo kot na nekakšne predhodnike stand upa. Osebno mi je zelo všeč Vinko Šimek, saj je vedno premikal meje in si za takratne čase zelo veliko upal. Bistvo je zdaj podobno, s tem da ima sodobni stand up hitreješe elemente in več doživljajske vsebine. Med novejšimi stand up komiki so mi najbolj všeč Uroš Kuzman, Admir Baltič, Gašper Bergant in Tadej Toš.« Katerega dela svojega življenja ne bi nikoli razkrili publiki? »Nikoli ne bi razkril svoje dejanske starosti (smeh).« Izjemno povezani ste s sinovoma Valom in Žanom Janom. Kaj skupaj najraje počnete? »Svoja sinova imam neizmerno rad in smo zelo povezani. Radi se sprehajamo, smučamo, igramo šah, namizni nogomet, se pogovarjamo. Zelo mi je všeč, da imata oba rada glasbo in humor.« Gresta sinova po vaših stopinjah, tudi kar se tiče glasbe? »Na svoja sinova sem neizmerno ponosen. Oba obiskujeta Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega, starejši Val igra klavir in orgle, Žan Jan klavirsko harmoniko, veseli pa ga tudi diatonična harmonika.« Kje poiščete sprostitev? Kako si polnite baterije?

»Najbolj od vsega me sprošča šport. Že tri leta obiskujem fitnes, rad tečem in hodim, nekaj malega kolesarim, baterije pa si napolnim tudi ob dobri knjigi, filmu in sprehodih v naravi. Starejši, kot je človek, bolj zna ceniti lepote narave. Zelo uživam v sončnih vzhodih in zahodih. Zelo rad pa se zapeljem tudi s svojim motorjem.« Nekoč ste bili z ansamblom Goter žur band znani po odličnih zabavah. Vas mika, da bi skupino spet sestavili? »Po 13 letih igranja v ansamblu sem se leta 2005 odločil za samostojno pot in odločitev je bila pravilna. Res je, s skupino Goter žur band smo bili znani po tem, da smo vedno poskrbeli za dober žur, kar dokazuje tudi

dejstvo, da smo mnogo let po prenehanju našega delovanja vedno dobivali ponudbe za nastope. Seveda pride kdaj tudi trenutek, ko pogrešaš igranje v skupini, ampak o tem, da bi sestavil skupino, ne razmišljam več.« Zakaj si je vaš stand up vredno ogledati? Zakaj je poseben? Vsi, ki so željni zabave in sprostitve, vabljeni v petek, 25. februarja, ob 19. uri na predstavo Stand up s harmoniko v Kulturni dom Mozirje. Veliko bo zabave, smeha, humorja in novih stvari, ki jih še niste slišali ali videli. Trebušne mišice bodo aktivne, to vam obljubim. 🔲

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

17. februarja 2022

⏪

O tem, da so se svetniki občine Šoštanj razveselili nove sejne dvorane, smo že poročali. Je pa Čvek ujel del pogovora Borisa Goličnika, Borisa Lambizerja in Maše Stropnik, ki so preverjali, s katere strani bi bilo dobro postaviti kamere, saj bodo po novem prenosi sej potekali v živo. Gotovo so tehtali tudi, katere sedeže je treba bolj pokriti. Kaj se je »izcimilo«, pa bomo tako kmalu videli.

frkanje » Levo & desno «

Stavka

Zdravstvo je včeraj stavkalo. Pacienti so marsikje mislili, da je to počelo že prej.

Usoda

Naše življenje je vse polno dvoumnosti. Recimo o usodi. Kaj ni čudno, da o njej ljudje praviloma govorijo, ko jim ne gre dobro.

Zasluge in nasprotniki

Nekateri naši politiki govorijo, da se čutijo ogrožene. Seveda, ko pa se radi pohvalijo z zaslugami. Za zasluge pa imaš vedno tudi nasprotnike.

Glorificirana Vista Velenjska Vista je končno zablestela in bila v medijih glorificirana. No, glorificirana je bila Gloria. Vista je bila slučajno zraven.

⏫ ⏫

V soboto, 12. februarja, so Cankarjevo ulico za nekaj minut zasedli človekovi najboljši prijatelji. Člani pasje male šole so se med sobotnimi nakupovalci učili socializacije – ne lajaj, prijazno se seznanjaj in sporazumevaj z drugimi. Morda pa bi takšen mini tečaj socializacije koristil še komu.

Takole navdušeno so na velenjski Visti v nedeljo postavile podžupanja Aleksandra Vasiljevič (od leve), Janja Rednjak, predsednica strokovnega sveta za zdravstvena in socialna vprašanja pri SD Velenje in žena velenjskega župana Neca Dermol. Vse po vrsti obožujejo šport in velenjsko Visto, kamor rade zahajajo, še posebej, kadar se na njej ustavijo tako izjemne osebnosti kot je olimpijka Glorija Kotnik. Njej so tudi namenjeni tile prijazni nasmeški. Sloveniji in njej pa zastave.

Pravne domislice

Angleški princ Andrew se je očitno izvlekel iz seksualnega škandala z mladoletnico. Ja, če je posilstvo dobro plačano, potem sodi v drugačno pravno kategorijo.

ZANIMIVOSTI

Z zelenim čajem nad respiratorne viruse Rezultati znanstvenih raziskav kažejo, da uživanje zelenega čaja zagotavlja učinkovito zaščito pred virusi gripe in potencialno pred okužbami dihal, ki jih povzročajo drugi virusi. Skupina znanstvenikov je izvedla študijo, da bi ocenila veljavnost dokazov o učinkovitosti grgranja čaja in uživanja katehinov iz čaja pri preprečevanju virusnih okužb dihal. Rezultati študije, objavljene v European Journal of Nutrition, so pokazali, da katehini v zelenem čaju preprečujejo širjenje virusa v zgornjih dihalih z ustvarjanjem zaščitne pregrade v grlu. Epigalokatehin galat, kot osnovna sestavina katehina iz čaja, deluje neposredno protivirusno, fizično se veže na viruse in jih odstrani iz zgornjih dihal. »Epigalokatehin galat in epigalokatehin se vežeta na hemaglutinin na površini virusa in

na nevroaminidazo ter tako preprečujeta, da bi se virusi ujeli na celično površino, s tem pa okužbo z gripo. Glede na dokaze epigalokatehin galat, ki je temeljna sestavina čajnih katehinov, zagotavlja učinkovito zaščito pred virusi gripe in adenovirusi ter bi lahko ščitil tudi pred okužbami dihal, ki jih povzročajo drugi virusi, glede na objavljene rezultate raziskav. Zanimanje za nefarmacevtske posege, ki lahko upočasnijo ali preprečijo širjenje nalezljivih bolezni, se je povečalo zaradi pandemij bolezni, kot sta gripa in koronavirus. Rezultati te znanstvene študije, ki so jo izvedli na Japonskem in v ZDA, kažejo, da večja kot je dnevna poraba katehinov, bolj izraziti so preventivni učinki na širjenje virusnih okužb dihal. Raziskave kažejo, da je grgranje čaja in uživanje katehinov iz čaja razmeroma preprost in učinkovit način za preprečevanje širjenja virusnih okužb dihal. Študija ugotavlja, da bi lahko bila uvedba uživanja katehinov iz čaja in/ali grgranje čaja v dnevno

rutino učinkovit nefarmacevtski poseg pri preprečevanju virusnih okužb dihal.

V EU kot novo živilo odobren hišni muren Evropska komisija je v četrtek odobrila novo živilo na trgu EU, in sicer žuželko Acheta domesticus oziroma hišnega murna. Gre za tretjo žuželko, ki je bila odobrena za prodajo na trgu EU po sušenem rumenem mokarju in kobilici selki. Hišni muren bo za uživanje tako na voljo v celoti,

zmrznjen, posušen ali v prahu, so sporočili iz Bruslja. Države članice EU so hišnemu murnu ali čričku odobrile dovoljenje za vstop na trg EU po sprejeti oceni Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Izdelki, ki bodo vsebovali to novo živilo, bodo ustrezno označeni, da bi opozorili na morebitne alergijske reakcije, so še pojasnili na Evropski komisiji.

Evropska komisija je tako v preteklem letu za prodajo na evropskem trgu odobrila tri vrste žuželk. Kot so pojasnili, uporaba žuželk kot vira beljakovin ni nova, žuželke pa se pogostokrat znajdejo na krožnikih številnih držav po svetu. Komisija je v preteklosti izpostavila tudi okoljske koristi gojenja žuželk za hrano. Te temeljijo na visoki učinkovitosti pretvorbe krme žuželk, manjšem izpustu toplogrednih plinov, manjši porabi vode in obdelovalnih površin ter uporabi biokonverzije na žuželkah kot tržni rešitvi za zmanjšanje živilskih odpadkov.

Vrane bodo pobirale ogorke Švedsko podjetje Corvid Cleaning »najema« vrane, ki z zbiranjem cigaretnih ogorkov pomagajo pri čiščenju ulic Södertälje. Divje vrane bodo usposobili in s hrano nagradili za čiščenje mesta, zbrane ogorke pa bodo

odlagali v posebej izdelane stroje. Po mnenju Christiana Günther-Hanssena, ustanovitelja Corvid Cleaning in človeka, ki vodi program čiščenja, bi metoda zbiranja odpadkov z vranami lahko zmanjšala stroške čiščenja za 75 %. Günther-Hanssen namreč pravi, da program ptic k sodelovanju ne bo silil. Namesto tega bodo ptice spodbujane s sistemom, ki jim zagotavlja hrano za vsak odložen cigaretni ogorek. Po podatkih Fundacije Keep Sweden Tidy na švedskih ulicah vsako leto konča več kot milijarda cigaretnih ogorkov. Ti odpadki

je mogoče usposobiti za opravljanje določenih nalog. »Lažje jih je učiti in večja je možnost, da se učijo drug od drugega. Hkrati je manjše tveganje, da bi po nesreči pojedle smeti,« je za The Guardian povedal Günther-Hanssen. »Ocenjeni stroški dvigovanja cigaretnih ogorkov danes znašajo okoli 80 švedskih öra ali več na cigareto, nekateri pravijo celo dve kroni. Če vrane poberejo ogorke, je ta cena okoli 20 öre na ogorek. Prihranki za občino so odvisni od tega, koliko cigaretnih ogorkov poberejo vrane. Projekt se bo začel s pilotno fazo v Södertäljeju.

predstavljajo približno 62 % vseh odpadkov na ulicah. Fundacija dodaja, da Södertälje za čiščenje ulic porabi 20 milijonov švedskih kron (skoraj 1,9 milijona evrov). Zaradi svoje inteligence so vrane ptice, ki so bile izbrane za program čiščenja. Raziskave kažejo, da imajo te ptice sposobnost razmišljanja sedemletnih otrok in jih

Strateg za ravnanje z odpadki iz občine Södertälje Tomas Thernström je dejal: »Zanimivo bi bilo videti, ali lahko to deluje tudi na drugih področjih. Vrane lahko naučimo, da poberejo cigaretne ogorke, ne moremo pa naučiti ljudi, da jih ne vržejo na tla. To je zanimiva misel.«

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 13

Bernarda Ravljen, za domače in prijatelje Nada, je gospodinja v DEOS Centru starejših Zimzelen v Topolšici. Šele pri petinštiridesetih letih je spoznala, da je res poklicana za ta poklic. Četudi je celo življenje rada pomagala drugim, se bolj trudila za njihovo dobro počutje kot za svoje, sta ji ta dar pomagala spoznati sinova. »Končala sem kmetijsko-gospodinjsko šolo v Šentjurju, bila šivilja v Elkroju, nato pa 23 let delavka v proizvodnji v Gorenju. Delo je bilo fizično težko, mehansko, in ko sta med počitniškim delom za trakom moja sinova spoznala, kaj delam vsak dan, sta mi predlagala, naj vendarle poiščem nekaj drugega, manj napornega.« Težko bi trdili, da je delo gospodinje oziroma socialne oskrbovalke v domu za starejše lažje od dela za trakom, ne fizično, še manj psihično. A zadovoljstvo, ki ga prinese ob zavedanju, da si naredil nekaj dobrega za sočloveka, da si mu polepšal dan, hkrati pa si se ob tem naučil poslušanja, pogovarjanja, strpnosti, skromnosti, potrpežljivosti, spoštovanja in modrosti starejših, odtehta vse drugo. »Vsak dan dobim več kot dam,« pravi Nada in dodaja: »Preden sem se zaposlila v Zimzelenu, sem na dom za starejše gledala kot na kraj, kjer ljudje lepo živijo, nisem pa pomislila, da tam tudi umirajo. Danes vem, da umirajo, a do danes sem se naučila in sprejela, da je smrt sestavni del življenja. Tega so me naučili tudi stanovalci.«

Lepa sem, dobra sem

Ko je Nada prišla v Zimzelen, najprej kot čistilka, je bil to eno leto star center starejših. Koncept dela so skupaj postavljali vodstvo in nov delovni kolektiv. Niso se zgledovali po uveljavljenih konceptih, direktorica je imela drugačno vizijo. Namreč zasnovati bivalne enote, v vsaki je 19 stanovalcev, vsaka enota pa ima svojo gospodinjo. Ni jih izbirala glede na ustrezne kvalifikacije za to delo, temveč je iskala primerne gle-

Dom je tam, kjer se dobro počutiš in kjer te imajo radi Gospodinja v domu za starejše je marsikomu najbližja domača oseba – Vsak dan dobi več kot da Nada Ravljen je prepričana, da so pogovor, strpnost in spoštovanje temelj za dobre odnose.

Zgodbe so žalostne … Predsodek je, da se v domovih za starejše umira, a saj je vedno nekje kraj, kjer umremo. Temu se ne moremo izogniti. Veliko ljudi umre doma, pa se vendar ne bojimo biti doma. Naučila sem se in sprejela, da je smrt sestavni del življenja. Nekatere družine se razbijejo. Stanovalka si je ob rojstnem dnevu želela srečanja s svojimi tremi hčerami, s katerimi je izgubila stik. Ob pomoči centra za socialno delo so jim to željo sporočili, a hčere niso bile zmožne obiskati mame. V devetih letih je niso obiskale niti enkrat.

… in vesele. V domu se rodijo tudi ljubezni, simpatije ali se obudijo stara čustva. Svojci začudeni opazijo, da si starša izkazujeta čustva in nežnost, česar doma nikoli niso videli. Stanovalca sta se odločila starost preživeti v Zimzelenu, v spomin na svojo ljubezen. Spoznala in zaljubila sta se namreč pred mnogimi leti na zdravljenju v Bolnišnici Topolšica in sta nato živela v Ljubljani. de na prepoznavanje čuta za delo z ljudmi, timski duh, temu pa so sledila interna izobraževanja: psihologija, komuniciranje, konflikti, demenca, timsko delo … Nada se spominja prve lekcije: »Stopi pred ogledalo in si reci 'lepa sem, dobra sem, rada se imam'. Napiši pet svojih dobrih lastnosti. Kako mi je bilo to tuje! Bilo je veliko smeha in tudi solz na teh izobraževanjih. Naučila sem se svojim otrokom reči: rada te imam. Vse to mi je polepšalo in olajšalo življenje. Pridobila sem samozavest in zavedam se, da z dobro samopodobo deluješ suvereno in lahko pozitivno deluješ na druge – tako sodelavce in stanovalce kot svojce.« Gospodinja je zdaj v Zimzelenu enakopravni del delovnega tima na bivalni enoti, v katerem so še glavna medicinska sestra, medi-

cinski tehnik, bolničar ter tudi študentje in dijaki.

Pomembno je biti s stanovalci

»Moje delo se zjutraj začne, ko pristavim v naši kuhinji na bivalni enoti čaj, nato pripravim mize za zajtrk in ga prevzamem iz kuhinje, enako druge obroke, ko sem v službi popoldne,« našteva svoje naloge Nada. »Tistim stanovalcem, ki ne morejo k obroku v jedilni del enote, pomagam pri obrokih v sobah. Potem vse pospravim, počistim po sobah, dopoldne pospremim stanovalce na telovadbo. Nato je čas za nas, ko sedemo h kavi, klepetu, zapojemo, se nasmejimo šalam, tudi molimo. Posamezne stanovalce pospremim na sprehod, na prireditev, v knjižnico, na obisk k stanovalcem v

drugih enotah, povabim jih, da skupaj naredimo in spečemo kekse, kruh, pecivo, prebiramo zelišča ali se zamotimo s kakšno drugo ročno spretnostjo. Enkrat na mesec praznujemo rojstne dneve, zaigra harmonika, zapojemo, zaplešemo. Pomembno je, da sem s stanovalci, da se družimo, da je prijetno. Gospe so rade urejene, lepe. Sem frizerka, včasih jim bodisi jaz, bodisi bolničarka lakirava nohte, jih naličiva. Če praznujejo rojstni dan ali je praznik., se rade lepo oblečejo. Zanje grem v trgovino po nove copate, zobno ščetko, kak priboljšek … Vsak stanovalec, stanovalka ima svoje potrebe, želje, svojo osebnost,« se zaveda Nada. Težko sprejema demenco, ko razmišlja, da se vsak stroj lahko pokvari, a tudi popravi, namaže, da spet deluje, človekovi možgani

Tisti, ki so delali, so zdaj kaznovani Gostinci opozarjajo, da trenutno ni nobene komunikacije med tistimi, ki sprejemajo pravila in ukrepe, in med združenji, ki zastopajo gostinstvo in turizem – Vrniti bo treba kar za sto osem milijonov evrov pomoči Dolgotrajno zaprtje gostinske dejavnosti še vedno pušča posledice v gostinski panogi, ki se sooča s številnimi izzivi. Kako do nove delovne sile, kako obdržati gostinski kader v panogi in kako delovati ob še vedno prilagojenih pogojih?

Nadzori nad PCT pogoji so intenzivni

Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blaž Cvar uvodoma izpostavi trenutni nadzor nad izpolnjevanjem PCT pogoja, ki je postal stalnica tudi v gostinskih obratih. »Gostje so se navadili, je pa res, da je zaradi tega upad gostov v lokalih prisoten. Nadzori so namreč intenzivni, resda korektni, vendar se v tem času sprašujemo, ali so smiselni. Imamo namreč kup držav, ki tega nadzora sploh nimajo, in države, ki takšen nadzor imajo, pa jih že sproščajo, zato mislim, da bi tudi pri nas počasi lahko začeli s spro-

POGOVOR

17. februarja 2022

ščanjem. Je pa res tudi to, da je razlog za manjši obisk lokalov tudi to, da se ljudje bojijo druženja, saj so bolj previdni. Jih je pa približno deset odstotkov tudi v karanteni in okuženih, kar se prav tako pozna.«

Pretekli teden je slovenski paviljon v Dubaju obiskala delegacija Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, v okviru katere se je v slovenskem poslovnem središču odvil poslovni forum v organizaciji javne agencije Spirit Slovenija, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter obrtno-podjetniške zbornice Slovenije na temo visokokakovostnih izdelkov in celovitih storitev slovenskega malega gospodarstva.

Trenutno ni podatkov, kdaj bodo sproščali in pomagali panogi

Cvar opozarja tudi na to, da je v tem času treba s panogo, ki je bila prizadeta, previdno ravnati. »Moramo poudariti, da turizem skupaj z gostinstvom in s povezanimi panogami predstavlja dvajset odstotkov BDP. Žal v tem trenutku opozarjamo, da ni nobene komunikacije med tistimi, ki sprejemajo pravila in ukrepe, in med združenji, ki zastopajo gostinstvo in turizem, kar je zaskrbljujoče. Nimamo podatkov, če in kdaj bomo sproščali in pomagali panogi, ki je omejena. Na drugi strani tudi nadomestil za povzročeno škodo ni. Sprašujemo se, ali vlada res odgovorno in skrbno ravna s to panogo.«

Blaž Cvar: »Od obiska svetovne razstave Expo 2020 si obetamo kar nekaj priložnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja.«

Pomoči, ki se mora vračati, je za sto osem milijonov

Člani UO OZS so se zavzeli tudi za to, da podjetjem ne bi bilo treba vračati državne pomoči, temveč bi pomoč namenili za razvoj podjetij in nagrade zaposlenih. Koliko je

med gostinci takšnih, ki morajo pomoč vračati? »Tega je veliko. Pomoči, ki se mora vračati, je za sto osem milijonov. Nikakor ni na mestu, da se od panoge, ki je bila prisilno zaprta (z odlokom smo morali za devet mesecev zapreti svoja vrata) zahteva vračilo pomoči. Gre namreč za tiste, ki so sami s prevzemom in z dostavo hrane poskrbeli za svoje preživetje in preživetje zaposlenih. Tisti, ki so delali, so zdaj namreč kaznovani,«

pa ne. »Pa vendar lahko domsko okolje pozitivno deluje na osebe z demenco, saj se vživijo v vedno enako okolje, v rutino, ki je zanje pomembna, imajo ob sebi iste ljudi, družbo, počutijo se varne in sprejete,« je spoznala.

Gospodinja ustvarja pozitivno klimo

Poslanstvo gospodinje je tudi v tem, da na bivalni enoti ustvarja pozitivno klimo v odnosih med zaposlenimi, stanovalci, svojci, skratka vsemi, ki na enoti živijo ali vanjo vstopajo. Zelo pomembno je zaupanje – tako stanovalcev kot svojcev, ki si ga pridobiš počasi. Včasih je, seveda, tudi težko, kdo ima slab dan, pride do nestrpnosti, nerazumevanja. »Spet je pri tem pomembna moja vloga, da znam situacijo pomiriti, zgla-

razmišlja Cvar, ki se zaveda, da je bil kriterij za pomoč podjetnikom dvajset odstotkov upada prometa. »Res je bil lahko za kakšen odstotek ali dva presežen, vendar nikakor ni na mestu, da morajo zdaj gostinci, ki so se trudili, vračati

❱

V gostinski panogi primanjkuje kar dvajset odstotkov zaposlenih, kar predstavlja osem tisoč zaposlenih.

celotna nadomestila. Tudi plače zaposlenih, ki so bile izplačane. Ne gre namreč za denar, ki je ostal podjetju. Na to opozarjamo že ves čas, pa za to ni posluha.«

Koliko gostinskih obratov je zaprlo svoja vrata?

»Teh podatkov na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ne zbiramo, jih pa ima Statistični urad RS za leto 2020. Za zdaj je skupaj tri tisoč takšnih nastanitvenih in gostinskih obratov, ki so odjavili svojo dejavnost. Jih je pa nekaj tudi na novo registriralo dejavnost, tako da zaenkrat nimamo teh podatkov,« odgovarja Cvar, ki pritrdi, da so številni zaposleni v gostinskih dejavnostih že od

diti, preusmeriti pozornost na kaj lepega. Pomembno je, da se odprto pogovorimo o tem, kakšna so pravila življenja v skupnosti, in da skušamo razumeti, da imamo ljudje različne poglede, želje, potrebe. Stanovalce spodbujam, da drug drugemu pomagajo, tisti, ki so boljšega zdravja in kondicije tistim, ki so šibkejši,« razlaga Nada. Gospodinja je kateremu stanovalcu edina domača oseba, ki jo ima. Otroci ne prihajajo na obisk ali so doma predaleč in pridejo preredko. Tako je gospodinja njihova družina, zaupnica, povedo ji mnoge stvari, ki jih ne bi zaupali svojim otrokom, pripovedujejo ji svojo življenjsko zgodbo. Mnoge od teh niso bile vesele. Zdaj je v domu generacija ljudi, katerih mladost in življenje nasploh so zaznamovali druga svetovna vojna, pomanjkanje dobrin, tudi topline in ljubezni, smrti staršev, sorojencev, težave pri šolanju in v poklicnem delu. Zato se jim ti časi, ki jim mlajši pravimo koronakriza, ne zdijo nekaj tako posebnega. Tudi v njihovih časih so ljudje zbolevali, težko živeli, mladi umirali. Med epidemijo je bilo delo za zaposlene v osebni varovalni opremi naporno, s stalno pretnjo, kdo bo zbolel in kako težko. Ob prepovedanih obiskih so uporabili nove načine povezovanja s svojci – telefonski klici so bili pogostejši, videoklici so sprožili solze, znova so pisali in prejemali pisma. Nada je s svojim poslanstvom, poklicem zadovoljna. Znanja, ki jih je pridobila, ji pridejo prav tudi v zasebnem življenju. »Moja starša sta že starejša in svoje znanje lahko uporabim tudi v odnosih v družini. Znajo me poslušati in vem, kako in kaj reči, da se dobro razumemo. Pogovor, strpnost in spoštovanje naredijo dobre odnose,« je prepričana. Hkrati pa dobro ve, da vsa pridobljena znanja nimajo prave veljave, če človek ni predvsem človek s čutom za sočloveka. 🔲

Diana Janežič

začetka epidemije, ko so imeli dolgotrajno prepoved poslovanja, izgubili zaupanje, potrpljenje in so se zaradi teh nadomestil plač, ki niso zadoščale za pokrivanje stroškov zaposlenih, prezaposlili v druge panoge, kjer teh omejitev ni.« Koliko gostinskega kadra trenutno primanjkuje? »V gostinski panogi primanjkuje kar dvajset odstotkov zaposlenih, kar predstavlja osem tisoč zaposlenih. Za zdaj to zaradi omejenega poslovanja še ne predstavlja velike težave, se bo pa poznalo, ko bomo lahko spet normalno poslovali. Na kadrovskem področju pričakujemo velike težave, na kar tudi opozarjamo,« še doda predsednik sekcije za gostinstvo in turizem Blaž Cvar, ki se mu zdi pomembno, da bi tudi pri nas, kot ponekod drugod, kjer znajo napovedati sproščanje ukrepov in iščejo rešitev, kako nadomestili škodo, ki pri teh omejitvah nastaja, podobno aktivno pristopili k iskanju rešitev. »Tega pri nas ni. Celotna panoga in vse, povezane z njo, so v veliki negotovosti, za kar je krivo neodgovorno ravnanje odločevalcev.« V tem času je delegacija obrtno-podjetniške zbornice v Dubaju, kjer iščejo nove priložnosti in nova partnerstva, čemur je Expo 2020 tudi namenjen, zato si od obiska svetovnega in poslovnega središča veliko obetajo. 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 14

17. februarja 2022

za naš sadovnjak

Obrezujemo sadno drevje! V februarju in marcu imajo sadjarji v sadovnjaku eno najpomembnejših opravil – obrezovanje drevja. Imate tudi vi posajene jablane, hruške, breskve, pa ne veste, kako jih je najbolj primerno obrezati, da bodo obrodile sočne plodove? Na koliko časa pa sploh obrezujemo sadno drevje? In kaj lahko s tem pridobimo? Za odgovore smo prosili Gašperja Kokota, vodjo sadjarstva Turn.

Kaj obrezujemo in česa ne? Zaradi zgodnjega brstenja pride najprej na vrsto grmasto jagodičje, sledijo mu pečkarji: jablane, hruške, kutine, šele potem koščičarji: češnje, višnje, breskve, marelice. Najobčutljivejša vrsta je prav marelica, ki jo lahko obrezujemo šele v marcu. »Glavni namen obrezovanja je uravnavanje pridelka. S primernim obrezovanjem zagotovimo, da imamo vsako leto približno enak in kvaliteten pridelek. Pravo obrezovanje zagotavlja, da vedno obrodijo tiste veje, ki so najbolj vitalne, najbolj sposobne prehraniti plod. Izrezujemo veje, ki so izrojene, ki so stare, puščamo pa mlajše veje, ki bodo zagotavljale lep pridelek kakšno leto ali dve. Obrezujemo, ko je drevo v mirovanju in ni več možnosti za pozebo. Zadnja leta je sicer mraz tudi v aprilu in včasih tudi v maju - ta mraz lahko povzroči kakšne poškodbe na svežih rezih. Zagotovo pa ni primerno predolgo čakati, ker drevje ne sme biti v soku, tako da priporočamo nekje februarja oz. v začetku marca,« pojasnjuje Gašper Kokot, ki dodaja še, da je oreh ali češnjo bolj primerno obrezovati v avgustu, morda septembru. Vse večje posege, če želimo recimo zreducirati krošnjo, pa je dobro obrezati v zimskem času.

Najbolj občutljiva za obrezovanje je marelica. Obrezujemo jo v marcu, ko je že zelo toplo.

Foto EnvatoElements

pride v poštev. Je pa zagotovo razlika med koščičarji in peščičarji, med mladim in starim drevjem, med travniškimi drevesi in temi, ki potrebujejo oporo na šibkejši podlagi. Ni najbolj pomembno, da je drevo povsem pravilno porezano, ampak bolj to, da se je odstranila zadostna količina vej, da je drevo dovolj prezračeno, dovolj osvetljeno, da ni preveč vej, ki senčijo pridelek«

Zamazovanje s smolo: DA ali NE?

Pomembno je uravnoteženo obrezovanje Vsak sadjar ima svoj koncept, ki je pravilen. Predvsem pa ta ni enoleten, temveč tri-, štirileten. Pravi sadjarji vidijo, kaj bodo odrezali letos, kaj prihodnje leto, kaj bo zraslo to sezono in kaj čez eno leto. »Če bi šla dva rezača drug za drugim obrezovati, bi vsak drugače porezala isto drevo. Pomembno je uravnoteženo obrezovanje. Sadno drevje je priporočljivo obrezovati vsako leto, saj tako nimamo prevelikih posegov v drevo – torej vsako leto malo odrežemo, ne vsakih nekaj let več. To je za drevo manjši stres in lepše odganja te nove, rodne veje. Z rezom uravnavamo tudi pridelek. Če je bilo prejšnje leto recimo zelo rodno in pričakujemo, da naslednje leto ne bo toliko, pustimo kakšno rodno vejo več. Način obrezovanja se vsakič prilagaja, da imamo približno enako količino kot prejšnja leta. Je pa priporočljivo vsako leto drevo pregledati, odrezati poškodovane vejice in kakšne divjake, da dosežemo, da je drevo dobro prezračeno in urejeno,« pravi Gašper Kokot. Pomembno je, da obrezujemo že mlado drevje. Če namreč mladega drevesa ne

oblikujemo z rezjo, nam bo raslo proti vrhu, neoskrbovana krošnja se bo v spodnjem delu slabše obrasla, poganjki bodo preveč navpični in se bodo lomili pod težo pridelka, kaj šele snega.

Lahko rast izboljšamo z obrezovanjem? »Lahko. Drevo načeloma slabo raste, če ima preslab koreninski sistem in preslabo črpa hranila. Od začetka moramo zato drevo zelo močno obrezovati, da spodbudimo razvoj koreninskega sistema. V prvih dveh, treh letih je treba drevo rezati nazaj – to pomeni mu prirezati vrh in odstraniti kakšno močnejšo vejo, da dobi pospešek pri rasti v naslednjih letih.«

Če mladega drevesa ne porežemo pravilno, se naredi največ škode.

Ko posadimo katerokoli sadno drevo, si zapišimo sorto, podlago in čas sajenja. Potem se moramo pozanimati, koliko prostora potrebuje. Ljudje pogosto na premajhni površini vzgojijo tri rastline in jih potem pretirano obrezujejo. Posledice so prebujna rast, pregosti poganjki in stroški s številom rastlin. Poleg primerne rezi je zelo pomembno še gnojenje. Rudninske snovi, ki jih potrebuje sadno drevje za svoj normalni razvoj, delimo v makro in mikroelemente. Makroelemente potrebuje rastlina v večjih količinah, zato jih moramo dodajati v obliki hlevskega gnoja

in rudninskih gnojil. Sem sodijo dušik, fosfor, kalij, kalcij in magnezij. Mikroelementov pa potrebujejo rastline manj in jih je največkrat dovolj že v samih tleh. Dobro je, da naredimo analizo tal in se nato odločimo, katera gnojila sadno drevje najbolj potrebuje.

Se vse sadne vrste obrezujejo enako? »Ne. Vsako drevo oziroma že jablana se lahko razlikuje po rezih. Za splošnega porabnika oz. vrtičkarja to mogoče ne

»Zamazovanje je zelo priporočljivo, ni pa nujno pri manjših posegih, pri manjših vejicah, ki so odstranjene in porezane. Pri večjih posegih, če odstranimo kakšno debelo vejo, pa je zelo priporočljivo, da se to zamaže. Tam lahko drevo še dolgo časa izgublja sokove, lahko se dela škoda na odrezanem mestu, se odkruši lubje oziroma pride tudi do kakšnih okužb na tem mestu, zato je priporočljivo, da se to počne, če ima uporabnik čas, če ni časovno in stroškovno potratno.«

Nam bo drevo oprostilo napačne reze? »Če mladega drevesa ne porežemo pravilno, se naredi največ škode. Ko pa je enkrat drevo staro že 5, 10 let, celo več, je bolj pomembno, da se v enem letu ne naredi prevelikega posega v drevo, da na primer ne odstranimo več kot 50 odstotkov volumna krošnje, saj bo potem naslednje leto drevo 'norelo' oziroma bo rast težko umiriti.« 🔲

Naš čas, 17. 2. 2022 barve: CMYK, stran 15

17. februarja 2022

za naš vrt

Čudežna moč sode bikarbone Snov, ki po sestavi spominja na sodo bikarbono, so uporabljali že stari Egipčani. Prvotno so z njo čistili prostore in predmete ter se umivali, pri čemer so ji dodajali različne dišave in olja. Danes vemo, da je soda bikarbona vse to in še mnogo več. Uporabna je pri peki puhastih in krhkih biskvitov, ta kristalni beli prah uspešno čisti oblačila, nepogrešljiva je v domači lekarni in na vrtu, učinkovita pa je tudi pri gašenju požarov. Kakorkoli obrnemo, je soda bikarbona v gospodinjstvu nepogrešljiv in zelo cenjen pripomoček. Odlikuje jo predvsem njena vsestranskost. Poskrbi za puhaste kolače in biskvite, omili kislino paradižnikovih jedi, učinkovito očisti pečico in zažgane ponve, prav tako je nepogrešljiva na vrtu. Z razlogom torej pravijo, da se mora ta beli prah skrivati v vsakem domu.

Odlično naravno čistilo Soda bikarbona je nepogrešljiva pri vseh, ki prisegate na čiščenje z naravnimi čistili. Jedilna soda se lahko doda v pralnem stroju kot nadomestek za mehčanje, odstranjuje pa tudi neprijetne vonjave iz oblačil. Še posebej dobro deluje pri odstranjevanju madežev od čaja in kave. Zelo dobra je tudi v vlogi preprečevalca nabiranja vodnega kamna v pralnem stroju. Še mastne madeže boste odstranili s pasto iz sode bikarbone. Nanesite jo na madež, perilo pa nato operite v stroju. Neprijetnemu vonju, ki ga včasih oddaja koš za umazano perilo, se lahko izognete tako, da na dno potresete nekaj jedilne sode. Postopek je treba ponavljati vsak dan. Posebej priporočljiva je uporaba sode bikarbone pri pranju plišastih igrač, saj te rade romajo v otroška usta. Uporabna je tudi kot čistilno sredstvo za straniščno školjko. Posipamo jo po školjki, čez prelijemo stisnjeno limono, pustimo učinkovati 15 minut, zatem školjko zdrgnemo s krtačko. Zaradi zavedanja, kako zelo previdni moramo biti pri nakupu

takšnih in drugačnih izdelkov, se mnogi odločijo, da si bodo večino teh raje napravili kar doma.

S sodo odmašimo odtoke Če se vaši odtoki radi zamašijo, lahko to preprečite s pomočjo preliva iz sode bikarbone, vode in nekaj žlic kisa. Pest sode bikarbone stresite v odtok in prelijte z mešanico vrele vode in 2 dcl kisa. Preliv učinkuje enako dobro kot katerikoli kupljeni odmaševalec, v nasprotju s temi jedkimi in nevarnimi čistili pa ne onesnažuje vodnih poti in z nehotenim zaužitjem ne ogroža zdravja družinskih članov.

Odstranjuje umazanijo s sadja in z zelenjave Je izjemno uspešna pri odstranjevanju škodljivih pesticidov. Pesticide in umazanijo s sadja in zelenjave učinkovito odstranimo tako, da jih umijemo z vodo, v katero smo primešali sodo bikarbono (eno žlico na liter vode) in kis. To še posebej priporočajo za solate, ki jih kupimo v trgovskih centrih, saj raziskave kažejo, da je prav na njih največ pesticidov. Sledijo citrusi (pomaranče, grenivke, limone), dodatno pozornost pa si zaslužita tudi tista zelenjava in sadje, ki ju pred zaužitjem ne olupimo.

V Ameriki so jo registrirali kot kvaliteten naravni pesticid.

Foto EnvatoElements

Uporabite jo namesto pecilnega praška V receptih pecilni prašek vedno pogosteje zamenjujejo s sodo bikarbono. To je uspešno predvsem v receptih, ki vsebujejo kaj kislega, naj bo to limonin sok, kislo mleko, jogurt ali pinjenec. V nasprotnem primeru raje posezite po pecilnem prašku.

Pomaga pri aknah, glivicah in herpesu Odlično odstranjuje kožne nečistoče. S pilingom, ki ga pripravimo tako, da zmešamo tri čajne žličke sode z eno žličko vode, poskrbimo za hitrejše sušenje aken ali herpesa, razmastimo kožo ter pozdravimo glivična vnetja na koži in nohtih. Z

omenjenim luščilom, ki ga nežno vtremo v kožo, odstranimo tudi odmrle kožne celice, zaradi katerih bi se nam sicer lahko zamašile pore. Na koži ga pustimo učinkovati 10 minut, nato ga izperemo.

Odlična je, kadar nas peče zgaga.

Kaj pa uživanje?

Mnenja o uživanju sode bikarbone so različna. Načeloma nepretirana raba prinaša nekatere koristne učinke na zdravje, saj soda bikarbona deluje bazično, medtem ko virusi in prehladne bolezni, gripa, rak in bolezni srca najbolje uspevajo v kislem okolju in ne morejo preživeti, če je naše telo dovolj alkalno. Sodo redno jemljemo v priporočenih količinah, to je pol ali eno žličko na dan, raztopljeno v vodi. Ne uživamo je med obroki ali eno uro pred njimi

Spomladi jo posujte po vrtnih tleh. Tam odganja polže.

ali po njih, saj takrat organizem potrebuje kislost v želodcu, ki bi jo sicer z užitjem sode odpravili. Toda pozor! Ob pitju počakajte, da se soda bikarbona popolnoma raztopi v vodi. Čezmerna uporaba lahko povzroči želodčne težave in nepravilno izločanje želodčnih sokov, zato naj bodo previdni zlasti tisti z gastroenterološkimi težavami. Verjetno je malo tako vsestranskih snovi, kot je kuhinjska soda bikarbona. S svojimi učinki ne le razveseljuje zveste uporabnike, temveč tudi vedno znova dokazuje, da za koristne pripomočke ni treba zapraviti celega premoženja. Za pol kilograma sode bikarbone boste namreč odšteli pičlih 60 centov. 🔲

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

17. februarja 2022

Grenak priokus – Trebanjcev ni bilo v Velenje

Magdeburg znova premočan Rokometaši Gorenja v gosteh na tekmi 7. kroga evropske lige s 24:34 izgubili z vodilnim moštvom skupine C

Zaradi okužb v moštvu Trima je vodstvo tekmovanja derbi 14. kroga med Gorenje in Trimom preložilo Po uvrstitvi med osem najboljših v slovenskem pokalu (v sredo prejšnji teden) so se aktualni prvaki zavzeto pripravljali na dvoboj s Trimom, saj so se mu želeli oddolžiti za poraz z golom razlike v uvodnem prvenstvenem krogu v Trebnjem. Drugi del prvenstva bi se moral začeti že konec predprejšnjega tedna, vendar se to ni zgodilo. Kot so pojasnili, »so se zaradi slabe situacije okužb z virusom SARS-CoV-2 klubi odločili, da se začetek spomladanskega dela prvenstva zamakne za teden dni.« Toda derbi med Velenjčani in Trebanjci je znova odpadel zaradi virusa pri gostih z Dolenjske. Gostitelji dvoboja so z razumevanjem sprejeli novo odpoved oziroma prestavitev tekme, ob

tem pa zapisali: »V Rokometnem klubu Gorenje Velenje smo se, v upanju na verodostojnost posredovanih dokazil, strinjali s predlogom nasprotne ekipe o preložitvi tekme. Vsem okuženim igralcem RK Trimo Trebnje želimo hitro okrevanje in lahek potek bolezni. Vseeno v našem klubu in v celotni rokometni javnosti ostaja grenak priokus, saj so v RK Trimo Trebnje, kljub temu da se je prestavitev prvenstva izvedla na njihovo pobudo, v terminu 4. februarja, ko je bila prvotno planirana tekma z našo ekipo, organizirali prijateljsko tekmo in s tem po nepotrebnem v težko situacijo spravili sebe in ogrozili varnost svojih igralcev. S tem so v še težjo situacijo spravili naš

klub, ki ga v prihodnjih dneh čakajo pomembne tekme na državnem prvenstvu in odločilne tekme za uvrstitev med 16 najboljših ekip v EHF European League. Ne glede na vse dogajanje zadnjih dni puščamo za sabo in se še naprej osredotočamo na svojo zgodbo, ki jo krasijo trdo delo, poštenje in borba na igrišču, s spoštovanjem vseh pravil rokometne igre. Vsem navijačem se iskreno opravičujemo, da moramo že drugič prestaviti tekmo, ki jo nestrpno pričakujejo ... Svoje misli z današnjim dnem usmerjamo na torkovo (predvčerajšnjim – op. p. ) gostujočo tekmo s SC Magdeburg in nadaljevanje prvenstva z RD Urbanscape Loka, ki bo 19. 2. v Rdeči dvorani.« 🔲

S. Vovk

Velenjčanke končale pokalne nastope Na prvenstvu zadnje Izolčanke so jih izločile po dveh podaljških Izola – Nasprotno od fantov so se velenjske rokometašice v osmini domačega pokala poslovile od nastopov v drugem najmočnejšem domačem tekmovanju. Izolčanke, ki imajo v državnem prvenstvu na zadnjem mestu le štiri točke, dve manj od sedmih Velenjčank, so jih po trdem boju in podaljških premagale s 36 : 31. Vendar rezultat ne odraža pra-

Namizni tenis Dve zmagi Tempa Murska Sobota, Puconci – V soboto, 12. februarja, so igralci Tempa odigrali dve tekmi trinajstega in štirinajstega kroga tekmovanja v 2. državni namiznoteniški ligi. Ekipa Tempa iz Velenja se je na gostovanju

Kegljanje Državno prvenstvo v Tandemu dvojic Ljubljana – Na kegljišču Bežigrad v Ljubljani je potekalo DP v Tandemu dvojic. Na prvenstvu, ki je bilo letos nekoliko okrnjeno zaradi kovida, je smelo nastopiti le 24 parov. Vsaka OTS (območna tekmovalna skupnost) je po uspehih v pretekli sezoni dobila kvoto za tekmovalce. Celjska OTS je imela kvoto treh parov. Ker pa jim v celjski regiji ni uspelo izvesti kvalifikacij, so se klubi dogovorili, da vse tri ekipe, ki nastopajo v ligaških tekmovanjih, dajo po en tekmovalni par. Pivovarna Laško se je zaradi slabih rezultatov in kovida odpovedala nastopu. Konjičani, ki tekmujejo v 1A ligi, pa so lahko zagotovili le en par. Tako so Šoštanjčani dobili priložnost na tekmovanje poslati dva para. Vseh 24 parov se je najprej pomerilo v kvalifikacijah za 16 prostih mest v šestnajstini finala. 12 zmagovalcev in 4 'luzerji' so se uvrstili v nadaljevanje. Na žalost med njimi ni bilo Šoštanjčanov. Par

vega poteka tekme. Tako po prvem kot po drugem polčasu nobena ekipa ni bila v rezultatski prednosti. Sredi prvega polčasa so domače igralke dvakrat povedle z dvema goloma razlike. V zadnjih trenutkih tega dela tekme so sicer vodile gostje z 11 : 10, a so domače v zadnjem napadu izenačile. V drugi polovici rednega so Izolčanke imele večkrat prednost

v Murski Soboti pomerila z ekipo NTK Sobota, v Puconcih pa z ekipo NTK Kema II. Na obeh tekmah so zmagali gostje iz Velenja. Na prvi tekmi v Murski Soboti, kjer je Tempo zmagal z rezultatom 5 : 2, je tri zmage dosegel Miha Kljajič, Tadej Vodušek in Patrik Videc pa po eno. Na drugi tekmi, kjer se je odločalo o vodstvu na prvenstveni razpredel-

Hasičič – Petrovič je izpadel proti kasnejšima finalistoma, drugi par pa proti kasnejšima polfinalistoma. Tekmovalci so prikazali odlično kegljanje, nekateri z malo več sreče, drugi z manj, a štejejo le podrti keglji. Konjičana sta se uvrstila v osmino finala, kjer sta naletela na tekmovalca, ki sta izločila par Križovnik – Fidej. Mlada tekmovalca Proteusa se nista pustila presenetiti in sta z lahkoto opravila tudi s Konjičanoma. Kako močna konkurenca se je udeležila prvenstva, pove podatek, da samo Šoštanjčani nastopajo v drugi ligi, vsi ostali pa v 1A ali v 1B ligi. Zaradi prvenstva ni bilo rednega kroga, ki se je prestavil za teden dni. Državna prvaka sta postala Kamničana. Rezultati: 1. mesto – Burkeljca – Turk (KK Kamnik), 2. mesto – Kranjc – Steržaj (KK Konstruktor), 3. mesto – Lavrič – Pajnič (KK Preteus). Tekmovalci OTS Celje so bili uvrščeni: na 14. mesto par Konjuci – Hrastnik (KK Konjice), 18. mesto par Hasičič – Petrovič (KK Šoštanj), 23. mesto pa je pripadalo paru Križovnik – Fidej (KK Šoštanj). 🔲 L. F.

treh golov. Nazadnje v 53. minuti ob rezultatu 21 : 18. Igralke iz Velenja se niso predale in do zadnjega piska rednega dela zanimivega srečanja izničile njihovo prednost. Tudi prvi podaljšek (2 x 5) ni prinesel zmagovalk. Bilo je 27 : 27. Proti koncu drugega pa so domače 'ribarke' imele več moči in so si priigrale zmago s +5. 🔲

S. Vovk

nici, pa so igralci iz Velenja zmagali kar s 5 : 1. Na tej tekmi sta po dvakrat zmagala Patrik Videc in Miha Kljajič, enkrat pa Tadej Vodušek. S temi štirimi osvojenimi točkami so Velenjčani s 26 točkami na prvem mestu na prvenstveni razpredelnici druge namiznoteniške lige. 🔲 Dak

V tednu dni zmaga in poraz Elektre Šoštanj V zadnjem tednu sta bili na sporedu zaostala tekma 11. kola v gosteh proti lokalnim rivalom Vranom z Vranskega in domača tekma 14. kola proti Komendi. Na Vranskem je bila napeta tekma v zadnjih sekundah žal odločena v korist domačinov, čeprav je bila Elektra ves čas srečanja v prednosti. Štiri dni kasneje je v Šoštanju gostovala ekipa s Komende, ki pa ni bila kos Šoštanjčanom. Kljub ogromno napakam na obeh straneh je Elektra zabeležila zanesljivo zmago, saj se je prav vseh 12 košarkarjev vpisalo med strelce. Sezono je zaradi poškodbe na žalost zaključil kapetan ekipe Aldin Hasič. Elektra na prvenstveni lestvici trenutno zaseda odlično drugo mesto, zaostaja le za Dravogradom, s katerim bo igrala v naslednjem in zadnjem kolu rednega dela. 🔲

jš

Gostje so dvoboj začeli zelo samozavestno. Matic Verdinek je dosegel prvi gol na tekmi, za njihovo drugo, a hkrati zadnje vodstvo, je zadel Jernej Drobež (2:1), po zadetku Timoteja Grmška za izenačenje na 3:3, so se Nemci razigrali in po dobrih desetih minutah tekme povedli z 9:4. V končnici prvega polčasa so naši prvaki zaostajali že za devet golov, na odmor pa odšli z zaostankom osmih zadetkov. Zaradi visoke prednosti je

bilo nadaljevanje za domače rokometaše zgolj formalnost. Vseeno so si v 52. minuti priigrali najvišji razliko enajstih golov (31:20), na koncu pa slavili z desetimi razlike. S to zmago si je trenutno najboljše nemško moštvo tri kroge pred koncem skupinskega dela že zagotovilo igranje v osmini finala tega po kakovosti drugega najmočnejšega klubskega tekmovanja na stari celini. Šestkrat so zmagali, le v 3. krogu so z La Riojo igrali ne-

odločeno. Slovenski prvaki pa po novem, že petem porazu, ostajajo s tremi točkami na petem, predzadnjem mestu. Na zadnjem so s samo eno prav Španci, ki jih bodo Velenjčani gostili v torek, 22. februarja. Naši prvaki morajo zmagati, če želijo še ohraniti upanje, da bodo na koncu tega dela vsaj četrti, s čimer bi se uvrstili v izločilne boje. Oktobra so bili rokometaši La Rioje doma boljši z 31:26. 🔲

vos

Gorenje v četrtfinale domačega pokala V osmini finala so po napetem sosedskem derbiju z 28 : 27 izločili Slovenj Gradec V velenjski Rdeči dvorani je približno 250 gledalcev, med njimi jih je bilo tudi nekaj s Koroške, spremljalo zelo zanimiv obračun. Domači so si po slabem jesenskem delu zmanjšali možnosti za ubranitev naslova, zato jim je morda bolj dosegljiva pokalna lovorika. Seveda imajo še vedno možnosti za ubranitev obeh naslovov. Zato so proti Slovenj Gradcu 'morali' zmagati. Uspeha pa so si želeli tudi Korošci, da bi se po dolgem času le dokopali do prestižne zmage nad njimi. Oboji so igrali zelo zagrizeno in agresivno. Tekma je bila na trenutke tudi zelo živčna, obe strani pa sta imeli kar nekaj pripomb na sojenje. Domači so upravičili vlogo favorita, a so za napredovanje trepetali tako rekoč do konca. Trenerju Ivanu Vajdlu in njegovim igralcem je večji del prvega polčasa kazalo zelo dobro. V 14. minuti so po dveh zaporednih golih Aljoša Yankovskyyja gostje povedli celo z 9 : 5. Edina strelca pri domačih pa sta bila Domen Tajnik z enim golom in Kenan Pajt, ki je bil neustavljiv na krilu, s štirimi. To je bilo sploh najvišje vodstvo na tem 'vročem' dvoboju. Za takšen začetek je bil ob nadvse agresivni igri gostov v obrambi zaslužen tudi vratar Gašper Dobaj, ki je med drugim ubranil tako imenovani ne-

oviran strel Maticu Verdinku ter sedemmetrovko Pajtu. Po sorazmerno velikem zaostanku so izbranci Zorana Jovičića le začeli igrati mirneje, bolj zbrano in tako, kot znajo. Sledil je preobrat. V 25. minuti jih je Peter Šiško popeljal v prvo vodstvo do tedaj (11 : 10), ob odhodu na odmor pa nobena stran ni bila v prednosti

Preveč napak Ivan Vajdl: »Čestitke domačinom za zmago. V igri smo bili do zadnjih sekund, vendar nismo zdržali v domačem napadu, kot smo se dogovorili. Dobro smo igrali v obrambi, dovolj agresivno, da so domači težko prihajali do zadetkov. Nekateri igralci so me presenetili v dobrem pomenu besede. V prvem polčasu, zlasti po visoki prednosti, nam je malo zmanjkalo igre v napadu. Prepoceni smo izgubili nekaj žog, kar so domači dobro izkoristili in nas kaznovali. Imeli pa smo tudi precej izključitev. Glede na težave, ki smo jih imeli zadnjih deset dni, sem zadovoljen s pristopom in samo igro mojih fantov. Če bomo tako nadaljevali, se lahko nadejamo dobrih iger tudi v prvenstvu.«

Šteje zmaga

(13 : 13). Drugi polčas so domače ose začele bolje kot prvega. Po nekajkratnem vodstvu z zadetkom ali dvema je bil v 42. minuti rezultat spet izenačen (17 : 17). Ose so se znova dvignile in se v 53. minuti gostujočim orlom odlepile za tri gole (25 : 22). To je bilo sploh njihovo najvišje vodstvo, vendar odločilno. Gostje so sicer še upali na morebitno izločitev prvakov, vendar se več kot za gol niso uspeli približati. Takšna je bila razlika tudi na koncu tekme oziroma slavje Velenjčanov z najmanjšo možno razliko.

Trener Zoran Jovičić: »Tesen rezultat. Najbolj pomembno je, da smo zmagali in napredovali na višjo raven pokala. Kot večina derbijev, je bil tudi ta zelo zanimiv in rezultatsko negotov do konca. Nasprotnik je bil neobremenjen. Vseskozi ponavljam, da je Slovenj Gradec dobra ekipa, ki je proti nam dodatno motivirana, ker pač gre za sosedski prestiž. Na začetku smo zgrešili nekaj 'zicerjev', njihov vratar je branil zelo dobro, prišle so tehnične napake in nepričakovano prepričljivo vodstvo gostov, v našo igro pa se je privlekla rahla nervoza. Na pleča smo si naložili dodatno (psihološko) breme, ker smo pač 'morali' zmagati. Vendar smo se rezultatsko vrnili in se vendarle zasluženo veselili.« 🔲

Stane Vovk

TAKO so igrali Pokal Slovenije, osmina finala – moški (člani) Gorenje Velenje – Slovenj Gradec 2011 28 : 27 (13 : 13)

Gorenje: Panjtar (5 obramb), Taletović (5 obramb), Haseljić 4, Tajnik 6 (1 : 1), Pajt 5 (1 : 0), Velić, Starc, Miklavčič 1, Drobež 2, Sokolič 2 (2 : 1), Verdinek 1, Šiško 4, Grmšek 1, Slatinek Jovičić, Mlivić, Predović 2; trener: Zoran Jovičić. Slovenj Gradec 2011: Petrič, Smolnikar, Dobaj (6 obramb); Grobelnik, Cvetko 3, Banfro, Jezernik, Levc 4 (1 : 0), Kotar 1, Lesjak 5, Golčar 3, Krajnc, Komar, Štumpfl 4 (2:1), Yankovskyy 7: trener: Ivan Vajdl. Sedemmetrovke: Gorenje 4 (2), Sl. Gradec 3 (1); Izključitve: Gorenje 2 minuti, Sl. Gradec 10 minut. Drugi rezultati: (igrajo samo eno tekmo), osmina finala: Frankstahl Radovljica – Urbanscape Loka 26 : 36 (12 : 20), Kočevje – Butan Plin Izola 23 : 29 (10 : 16), Velika Nedelja – Ljubljana 24 : 26 (12 : 15), Moškanjci – Gorišnica – Sviš Ivančna Gorica 19 : 28 (10 : 10),

Drava Ptuj – Celje Pivovarna Laško 21 : 49 (10 : 23); včeraj: Dol TKI Hrastnik – Krka; Trimo Trebnje – Riko Ribnica.

Evropska liga, sk. C, 7. krog Magdeburg - Gorenje Velenje 34 : 24 (20 : 12)

Gorenje: Panjtar (13 obramb), Taletović (2 obrambi), Haseljić 4, Tajnik 1, Pajt, Velić 1, Miklavčič 2, Drobež 2, Sokolič 4 (3), Verdinek 4, Šiško, Grmšek 4, Slatinek Jovičić 1, Mlivić 1, Starc, Predović; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Magdeburg 2 (2), Gorenje 3 (3); izključitve: Magdeburg 4 minute, Gorenje 6 minut. Druga rezultata: Nexe Našice - Aix 33:29 (17:12), Logrono La Rioja - Sävehof 29:30 (12:16). Vrstni red: 1. Magdeburg 7 tekem - 13 točk, 2. Sävehof 7 - 10., 3. Nexe Našice 7 - 10, 4. Logrono La Rioja 7 - 5, 5. Gorenje Velenje 7 – 3, 6. Pauc Aix 7- 1.

Liga NLB, 14. krog Izidi: Maribor Branik – Celje Pivovarna Laško 24 : 30 (12 : 12), Urbanscape Loka – Jeruzalem

Ormož 28 : 22 (12 : 8), Koper – Grosist Slovan 32 : 29 (20 : 14), Herz Šmartno – Riko Ribnica 27 : 35 (12 : 14), Sviš Ivančna Gorica – Ljubljana 32 : 24 (14 : 9), Dobova – Slovenj Gradec 31 : 35 (14 : 16); prestavljeno: Gorenje Velenje – Trimo Trebnje. Vrstni red: 1. Celje 14 tekem – 27 točk, 2. Trebnje 12 – 22, 3. Ribnica 14 - 19, 4. Loka 14 – 18, 5. Velenje 13 – 17, 6. Koper 14 – 15, 7. Slovenj Gradec 2011 14 – 13, 8. Slovan 13 –13, 9. Maribor 14 – 11, 10. Dobova 14 – 11, 11. Jeruzalem Ormož 13 – 10, 12. Ivančna Gorica 14 – 8, 13. Ljubljana 14 – 4, 14. Šmartno 13 – 2

1/8 pokala Slovenije, članice ŽRK Trgo Abc Izola – ŽRK Velenje 36 : 31 (23 : 23, 11 : 11)

Velenje: Simič (7 obramb), Hadžič; Priteržnik 3, Brglez 1 (2 : 1), Jeras 4, Ferenc 7 (2 : 1), Žekič 2 (2 : 1), Kaltak 9 (1 : 1), Černivec 2, Oder (1 : 0), Tabakovič 1, Pikl 2; trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Abc Izola 6 (6), Velenje 8 (4); izključitve: Izola 10 minut, Velenje 8 minut

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 17

Olimpijsko dogajanje je tudi v Velenju pošteno dvignilo utrip, zahvaljujoč olimpijki Glorii Kotnik, dobitnici bronaste kolajne v paralelnem veleslalomu deskarjev na snegu na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu. Pokazala je pravo športno vztrajnost, trmo in ljubezen do športa, ki jo spremlja že dvajset let. Za piko na i pa so ji bile naklonjene tudi zvezde, saj je potrditev za svoj olimpijski nastop dobila nekaj dni pred samim začetkom olimpijskih iger na Kitajskem. Skozi šivankino uho se je uvrstila na igre, zahvaljujoč Avstrijki Claudii Riegler, ki je zaradi zapleta s cepivom sprostila eno mesto. Ker ni nihče nič pričakoval od nje, se je lahko brez vsakršnega pritiska pripravila na svoj nastop. In to zelo uspešno. Preteklo sredo zvečer so ji bližnji pripravili srčen in nepozaben sprejem, na katerem je vesela in še vedno vidno ganjena z njimi delila olimpijske utrinke. Bronasti prvakinji je v nedeljo,13. februarja, čestital tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in ji izročil darilni ček v vrednosti 5.000 evrov Mestne občine Velenje za izjemen športni rezultat in navdušujočo športno vrnitev, posebno plaketo za izjemen športni dosežek pa je prejela iz rok predsednika Športne zveze Velenje Bogdana Plaznika.

Tako si je želela medalje

Svojih olimpijskih voženj se še danes dobro spominja. Kot tudi tega, da so ji uspevale. Tudi na treningih je bila sto odstotno prepričana vase. Kako je bilo tekmovati po daljšem premoru? »Mislim, da sem prvič uživala v deskanju, vse se mi je dobro izšlo. Moram pa poudariti, da brez podpore najbližjih ne bi nadaljevala kariere. Zdi se mi, da sem se po rojstvu sina spremenila. Mislim, da mi je materinstvo odprlo drug svet. Sproščena in prilagodljiva sem, vedno, ko je to potrebno, prediham stvari. Ko sem se odpravila na Kitajsko, nisem razmišljala o kolajni, želela sem le upravičiti odsotnost od doma in doseči čim boljši rezultat. Bila sem samozavestna in z vsako vožnjo bolj prepričana vase, tudi v to, da mi medalja z dobro vožnjo ne more uiti,« pove uspešna deskarka, vidno ganjena nad sprejemom doma. Kaj ji pomeni medalja? »Medalja je nagrada za vsa leta trdega dela v športu. Zavedam se, koliko truda je bilo vloženega v to (kar vedo redki), tega se ne da opisati. Vem, kolikokrat mi je spodletelo, pa vseeno nisem obupala. Sem namreč zelo trmasta, gotovo mi je tudi to pomagalo pri tem uspehu in lepo ga je deliti z drugimi. Priznam, da nisem želela biti samo ena izmed tekmovalk na olimpijskih igrah, čeprav je po svoje tudi uvrstitev nanje že dosežek, vendar gre vsak športnik na igre zato, da se dokaže in nekaj doseže. Po kvalifikacijah sem si prav rekla – ne bom še enkrat četrta! Tudi ne vem, kako bi se pobrala po še enem četrtem mestu. Ko si namreč tako blizu, je

ŠPORT

17. februarja 2022

Medalja je nagrada za vsa leta trdega dela v športu Gloria Kotnik pokazala pravo športno vztrajnost, trmo in ljubezen do športa, ki jo spremlja že dvajset let – Brez podpore najbližjih ne bi nadaljevala kariere – O medalji ni razmišljala, želela je le upravičiti odsotnost od doma in doseči čim boljši rezultat

uspehov. Ponosni smo, kajti to je prva zimska olimpijska medalja v Velenju in ogromno šteje,« poudari Geršakova, ki upa, da bodo mlade uspehi športnikov spodbudili k ukvarjanju s športom. »Na Visti imamo veliko športnih površin, tudi za sankanje in deskanje, zato da navdušimo otroke, da pridejo, in jim ponudimo veliko športnih aktivnosti tudi na snegu.«

Skupaj z Glorio na Visti slavili vsi

Njen dolgoletni trener je Peter Kotnik, njen oče in najvztrajnejši ter najzvestejši član ekipe. Tudi vsi ostali člani družine so ji ves čas stali ob strani.

Gloria Kotnik: »Vsi, ki so bili prisotni na sredinem sprejemu pred domačo hišo, so si zaslužili to veselje. Lepo je bilo dobre občutke deliti z drugimi.«

Tudi nedeljski sprejem bronasti junakinji na Visti je minil v prijetnem in sproščenem vzdušju.

težko ostati brez medalje. Tako sem si želela to medaljo, da tega tretjega mesta res nisem želela prepustiti kateri drugi,« dodaja

❱

čas stali ob strani. Že kot majhna deklica je bila namreč zelo živahna, želela je deskati, klasično smučanje je ni zanimalo. Je pa

»Po kvalifikacijah sem si prav rekla – ne bom še enkrat četrta! Tudi ne vem, kako bi se pobrala po še enem četrtem mestu.«

uspešna olimpijka. Kaj pa cilji? »Predihala in prespala bom, potem pa se bom odločila, kako naprej.«

Domači na športnico ponosni do neba in nazaj

Prešerno razpoložena je bila tudi mama Karmen, ki je po velikem uspehu potočila ogromno solz sreče. »Nanjo sem ponosna do neba in nazaj. Veliko je bilo odrekanja, največ je k uspehu prispevala sama, smo ji pa ves

Gloria Kotnik je članica Kluba deskanja na snegu Deska Velenje. Njeni najboljši rezultati do teh olimpijskih iger so bili 4. in 7. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu (2007), 4. mesto v svetovnem pokalu v paralelnem veleslalomu (to nehvaležno mesto je v letu 2018 dosegla kar 3-krat). Njena zadnja tekmovalna sezona je bila v obdobju 2019/2020, ko je dosegala uvrstitev med 10 najboljših. Nato se je posvetila materinstvu in se letos vrnila na snežne strmine.

res, da je kot otrok večkrat želela odnehati. Danes sem vesela, da je vztrajala.« Tudi partner Željko Stević težko opiše občutke. »Med kvalifikacijami sem bil nervozen, potem pa ponosen in srečen. Na koncu je res tako – kar ti šport vzame, ti enkrat tudi vrne. Naj zdaj nekaj časa uživa in ne razmišlja o čem drugem.«

Najpomembneje je, da očitno ni pozabila, kako se deska

Njen dolgoletni trener je kar oče Peter, najvztrajnejši ter najzvestejši član ekipe, ki se je skupaj z Glorio po sedmih letih vrnil v domovino. Vrsto let je bil namreč trener kitajske reprezentance. Kako gledate na hčerin uspeh? »Spremljal sem jo kot oče in trener. Na koncu se je izplačalo. Priznam, da pred njenim nastopom nismo veliko pričakovali in pretiravali z rezultati. Na

prejšnjih dveh olimpijadah smo računali na uspeh, saj je bilo tudi vložene več energije in finančnih sredstev, pa se ni izšlo. A na koncu je najpomembneje, da očitno ni pozabila, kako se deska. Vse se je zgodilo avtomatično. Vsa čast ji, kolajna je tu,« pove oče, ki po njeni prvi vožnji še ni razmišljal o vrhunskem rezultatu, po drugi pa. »Njen rezultat je gotovo senzacija letošnjih olimpijskih iger, prek dodatne kvote je prišla do 32 najboljših. Ni junaka, ki bi stavil nanjo. To je potrditev, da ima vsak, ki pride na olimpijske igre, možnost za uspeh. Tudi v bodoče bi moral olimpijski komite razmišljati, da omogoči vsem slovenskim športnikom, ki imajo kanček možnosti, iti na olimpijado.« Pa vaši načrti? »Nimamo posebnih načrtov, mislim, da bo Gloria nadaljevala s premišljeno taktiko in treningi še nekaj časa. Sam sem zaključil svoje delo kot trener na Kitajskem, končno si bom privoščil nekaj dopusta.« Kako ocenjujete igre? »Velik problem predstavlja gotovo covid-19. Kitajci imajo zelo striktna in stroga pravila in jih tudi spoštujejo. Posledično pa je športnikom onemogočeno normalno treniranje, kar ni lahko. To so bile z moje perspektive ene težjih iger.«

Njena življenjska zgodba je nagrada za njen trud, odrekanje, delo

Strokovna delavka Športne zveze Velenje, Katja Geršak, pove, da Glorio pozna od mladih let. Športna zveza Velenje jo spre-

❱

»Medalja je nagrada za vsa leta trdega dela v športu. Zavedam se, koliko truda je bilo vloženega v to (kar vedo redki), tega se ne da opisati.«

mlja in ji stoji ob strani skupaj z MO Velenje že vrsto let. Prvo mednarodno tekmovanje je odpeljala leta 2004. Kakšna športnica je? »Predvsem je skromno dekle. Njena življenjska zgodba je nagrada za njen trud, odrekanje, delo. Bilo je veliko padcev in malo vzponov, ta zadnji je njen največji, kar se tiče športnih

Z zimskimi olimpijskimi igrami je Glorii uspela veličastna vrnitev med najboljše deskarje na snegu in največja potrditev njene dosedanje športne kariere. Gloria je s svojim zgledom dokazala, da je prava zmagovalka, je na snidenju na Visti v Velenju v nedeljo izpostavil tudi župan Peter Dermol: »Vesel in ponosen sem, da skupaj z junakinjo Glorio slavimo vsi. Velenjčanka, ki je po dvajsetletni karieri dosegla vrhunec v karieri. Tisti, ki poznamo vsaj delček njene zgodbe, vemo, kakšne prepreke je preskočila. Vedno je bila pogumna in odločena, da bo sledila svojim sanjam. Tudi ko je bila prepuščena sama sebi, je bila dovolj samoiniciativna, da ničesar ni prepuščala naključju. Želja je bila večja od ovir, zato je danes lahko ponosna na svojo olimpijsko medaljo. Kako bo Velenje znalo unovčiti medaljo? »Zdi se mi, da je lahko medalja dodaten motiv vsem, ki lahko na različnih področjih, z različnih funkcij pomagamo športu, da to tudi storimo. Lokalna skupnost je lahko velik podpornik. Tudi zaradi tega vsako leto skoraj milijon evrov namenimo športu. Zaradi tega imamo v Velenju športno infrastrukturo, ki je v lasti MO Velenje brezplačna, vse s ciljem in željo, da se čim več mladih vključi v športne aktivnosti in sledijo svojim vzornikom. Gloria Kotnik je lahko izjemna vzornica najmlajšim, in verjamem, da bo deskanje v Velenju tudi v prihodnje na visokem nivoju. Glede na to da se tudi oče Peter vrača domov, sem prepričan, da bo imel več časa in bo lahko pomagal klubu,« je še strnil misli župan, ki navija za vse slovenske športnike.

Prav je, da olimpijski utrip pričaramo tudi doma v Velenju

Nik Lemež: »Vista v Velenju je doživela olimpijski utrip. Pripravili smo veliko športnih aktivnosti in izzivov. Mladi so se lahko preizkusili v teku na smučeh, biatlonu, curlingu, atletiki, na mini skakalnici, sankanju, smučanju, motoričnem poligonu in hokeju. Otroci so lahko spoznali različne zimske športe, na velikem zaslonu pa je bilo mogoče spremljati olimpijce, ki tekmujejo pred praznimi tribunami. Prav je, da olimpijski utrip pričaramo tudi doma v Velenju. Koliko potenciala med mladimi ima Velenje? » Imamo izjemen potencial, tudi rezultatsko smo dokazali, da morajo računati na nas, kajti Gloria Kotnik je dosegla izjemen rezultat. Velenjčani smo lahko ponosni in veseli, da nas je na največji slovenski kulturni praznik tako razveselila.« 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 18

18 Kadar potrebujemo nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev ali drugih reševalcev v sistemu zaščite in reševanja ali policijo, pokličemo številko 112. 11. februar je namenjen promociji številke ter temu, da ljudje spoznajo pomen številke ter vedo, da jo lahko pokličejo, kadar potrebujejo pomoč. Klic na številko 112 je brezplačen, sprejme pa ga regijski center za obveščanje. Operater centra na podlagi zbranih informacij aktivira enoto, ki jo potrebujete (bodisi gasilsko bodisi nujno medicinsko pomoč ali gorsko službo ...)

MODROBELA KRONIKA

17. februarja 2022

Kako pogosto kličemo številko 112? Delo je organizirano v dvanajsturnih izmenah – Skupno so v ReCO Celje v letu 2021 na številki 112 sprejeli skoraj 63.000 klicev – Večina enot je poslanih na teren v času ene do dveh minut

255

POŽAR V NARAVI

126

NESREČA V CESTNEM PROMETU

reševanje in pomoč, odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, reševanje in pomoč, ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče itd.«

Kako poteka delo centra za obveščanje?

V ReCO Celje je skupno zaposlenih deset operaterjev in vodja. Delo je organizirano v dvanajsturnih urnih izmenah v t. i. 'ruskem turnusu'. V vsaki izmeni delata dva operaterja. Celjski

center pokriva skupno 33 občin z več kot 257.000 prebivalci. »Na našem območju deluje 146 gasilskih enot, od tega 6 širšega pomena (koncesija za tehnično reševanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi). Večina klicev za potrebe zdravstva se veže na dispečerski center zdravstva v Mariboru, nekaj pa še vedno na pristojne reševalne postaje (Šmarje pri Jelšah, Laško, Velenje in Mozirje). Poleg tega se preko ReCO aktivi-

V vsaki izmeni delata dva operaterja. ReCO Celje pokriva skupno 33 občin z več kot 257.000 prebivalci.

ra po potrebi tudi helikoptersko reševalno enoto, gorsko reševalno službo, potapljače, jamsko reševalno službo, kinologe in pirotehnike ter se obvešča odgovorne osebe občin ter podjetij predvsem s področja ekologije,« doda Žele, ki izpostavi pomen povezav z ostalimi službami.

Povprečen odzivni čas je štiri sekunde

Skupno so v ReCO Celje v letu 2021 sprejeli na številki 112

skoraj 63.000 klicev (z oddanimi vred pa zabeležili 99.401 klicev). Katere večje dogodke bi izpostavili? »25. februarja smo posredovali pri požaru na Mozirski koči, 27. maja je neurje z močnimi nalivi prizadelo sedem občin, 18. julija se je neurju pridružil še močan veter in povzročil precej škode v enajstih občinah, 29. novembra pa smo posredovali tudi v požaru mizarske delavnice v občini Mozirje. Zelo pomembno je, da je povprečen

POLICIJSKA kronika Grozil mu je v avtopralnici Kaznivo dejanje grožnje Velenje, 7. februarja – V ponedeljek so policisti pri avtopralnici na Cesti talcev obravnavali kaznivo dejanje grožnje in poškodovanja tuje stvari. Osumljeni je oškodovancu, ki je v avtopralnici pral vozilo, grozil in mu vozilo tudi poškodoval. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo.

Kradla je v trgovini Velenje, 7. februarja – V trgovini v Velenju je varnostnik prijel žensko pri tatvini artiklov. Zoper osumljenko bodo policisti podali kazensko ovadbo.

Spolni napad na mladoletno osebo Velenje, 7. februarja – V večernih urah so velenjski policisti prejeli obvestilo o kaznivem dejanju spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let. Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da je osumljeni utemeljeno osumljen tega kaznivega dejanja. V nadaljevanju postopka so mu odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli na sodišče, kjer je bilo zoper njega odrejeno sodno pridržanje.

Ukradel je sef Škale, 8. februarja – Okoli 12. ure so bili policisti obveščeni o najdbi sefa, ki je bil odtujen pri vlomu v objekt v Škalskih Cirkovcah. Na kraju so zbrali obvestila, opravili so ogled kraja najdbe. V zvezi s krajo nadaljujejo z zbiranjem obvestil, v želji, da izsledijo storilca.

Grozila sta ji Velenje, 8. februarja – V torek so policisti obravnavali kaznivo dejanje grožnje, ko naj bi osumljenca grozila oškodovanki oz. prijaviteljici. Z zbiranjem obvestil nadaljujejo.

Velenje, 9. februarja – Dopoldan so policisti odšli na Partizansko cesto, kjer je osumljeni grozil prijaviteljici. Na kraju so zbrali obvestila. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo.

Trije so ga napadli Velenje, 9. februarja – Zvečer se je na PP Velenje oglasil občan in prijavil, da so ga v Velenju napadle tri osebe, pri čemer naj bi pri pretepu uporabile tudi nož.Prijavitelj je bil lahko telesno poškodovan. O kaznivem dejanju, povezanem z nasilništvom, nadaljujejo z zbiranjem obvestil.

Nasilje v lokalu Velenje, 9. februarja – Malo po 22. uri so policisti posredovali v lokalu, kjer je prijavitelja osumljeni z neznanim predmetom udaril po glavi in ga telesno poškodoval. Pri zbiranju obvestil so ugotovili osebne podatke osumljenega. Ko bodo policisti zbrali dodatne informacije, bodo zoper njega podali kazensko ovadbo.

Naročila in plačala, vendar ni dobila Velenje, 10. februarja – V popoldanskih urah so policisti obravnavali kaznivo dejanje s področja goljufije. Prijaviteljica je po spletu naročila artikel v vrednosti 90 evrov, vendar naročenega artikla ni dobila. V zvezi s kaznivim dejanjem nadaljujejo z zbiranjem obvestil.

Izsilil prednost ter povzročil nesrečo Velenje, 10. februarja – V četrtek so policisti na Partizanski cesti obravnavali prometno nesrečo z lahkimi telesnimi poškodbami, do katerih je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Povzročitelju so policisti izdali plačilni nalog.

Poškodovanje tuje lastnine Velenje, 11. februarja – Na Gorici so policisti obravnavali dogodek, povezan s poškodovanjem tuje lastnine. NN je z neznano tekočino poškodoval objekt. Policisti so opravili ogled kraja dejanja in nadaljujejo z zbiranjem informacij.

Varnostnik prijel tatu v trgovini Velenje, 11. februarja – Policisti so po prejemu obvestila varnostnika odšli v trgovino, kjer je prijavitelj pri tatvini prijel osebo in jo zadržal do prihoda policije. Proti osumljencu bodo podali kazensko ovadbo.

Prometna nesreča na bencinskem servisu Velenje, 12. februarja – Velenjski policisti so na bencinskem servisu obravnavali prometno nesrečo. Ogledali si bodo še posnetke, nato pa bodo zoper povzročitelja uvedli prekrškovni postopek.

Lokal obratoval izven obratovalnega časa Velenje, 12. februarja – V noči na petek so policisti prejeli obvestilo, da naj bi lokal v Velenju deloval tudi v nočnih urah. Na kraju so ugotovili, da lokal res obratuje. Zaradi kršitve obratovalnega dovoljenja bodo napisali predlog prekrškovnemu organu.

Preglasna glasba ob 2. uri zjutraj Velenje, 12. februarja – Okoli 2. ure zjutraj so policisti ukrepali na Kersnikovi, in sicer zaradi preglasne glasbe. Zoper lastnika bodo uvedli prekrškovni postopek.

Vlom v objekt Velenje, 13. februarja – Zjutraj so policisti prejeli obvestilo o vlomu v objekt podjetja na Cesti Simona Blatnika. Pri ogledu so ugotovili, da je neznanec vlomil v objekt, vendar za zdaj ne kaže, da je kaj tudi odtujil. Z zbiranjem obvestil nadaljujejo.

Kratek stik povzročil požar Velenje, 13. februarja – V popoldanskih urah so policisti v Črnovi opravili ogled kraja požara, do katerega je prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi pečice. V zvezi z dogodkom bodo napisali poročilo na ODT.

Vozil brez vozniškega dovoljenja Velenje, 14. februarja – V dopoldanskih urah so policisti na Cesti talcev zasegli tovorno vozilo, saj voznik ni posedoval vozniškega dovoljenja. Zoper voznika so napisali obdolžilni predlog.

Policisti opozarjajo: pazite na svoje stvari Na javnih zbiranjih na prostem, v javnih prevoznih sredstvih, na sejmih, zabavah ali drugih krajih, kjer je veliko ljudi, pazite na osebne predmete in jih ne puščajte na vidnih mestih brez nadzora. Telefone in denarnice shranite v notranjih žepih jaken, ki naj bodo zapete. Tudi torbice, v katerih so telefon, denarnica in drugi predmeti, naj bodo vedno zaprte. Tako vas bodo žeparji težje okradli. Med obiski lokalov, trgovin in na ulici ne razkazujte denarja.

294 3

NESREČA V ŽELEZNIŠKEM PROMETU

223

MOČAN VETER

PLAZOVI (ZEMELJSKI)

TEŽJE DELOVNE NESREČE

NESREČE PRI ŠPORTNIH AKTIVNOSTIH

REŠEVANJE OBOLELIH OSEB

Dejan Žele: »Skupno smo v ReCO Celje v letu 2021 sprejeli 62. 875 klicev (z oddanimi vred pa zabeleženih 99.401 klicev).«

POŽAR NA PROMETNEM SREDSTVU

MOČNE PADAVINE, POPLAVE

Zahodno Štajerska regija obsega območje 8 upravnih enot in 33 občin

Izpostava URSZR Celje z regijskim centrom za obveščanje je ena izmed trinajstih izpostav URSZR. Naloge opravlja na območju Zahodno Štajerske regije. Vodja ReCO Celje, Dejan Žele, uvodoma pove, katere so temeljne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: »Odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč, preprečevanje naravnih in drugih nesreč, obveščanje, opozarjanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč, organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč, mobilizacija ter aktiviranje sil in sredstev za zaščito,

POŽAR NA OBJEKTU

79,

od tega 39 HNMP

SPROŠČANJE NEVARNIH PLINOV

NAJDBA NUS

TEHNIČNA POMOČ IN OSTALE MANJ POMEMBNE AKTIVNOSTI

1255

SKUPAJ

2406

V letu 2021 so sicer v ReCO Celje zabeležili 2406 večjih dogodkov.

odzivni čas dispečerja ReCO slabe štiri sekunde, čas pobiranja podatkov od prijavitelja pa je odvisen predvsem od prijavitelja,« še pove vodja regijskega centra za obveščanje Celje Dejan Žele in poudari, da pa je večina enot poslana na teren v času ene do dveh minut. 🔲

Jasmina Škarja

Nova aplikacija za kolesarjenje SAŠA regija – Zaključen je projekt Kolesarske poti Savinjska2go, v okviru katerega je bila vzpostavljena mreža kolesarskih poti SAŠA regije, izdelan je elaborat za postavitev označevalnih tabel na lokalnih in državnih cestah, oblikovan je kolesarski zemljevid in narejena mobilna aplikacija, ki vsebuje podatke o 85 kolesarskih poteh v Savinjsko-Šaleški dolini ter o 200 različnih zanimivih lokacijah in omogoča spremljanje položaja prek GPS povezave. Projekt so izvedli v okviru projekta Mreža kolesarskih povezav SAŠA regije, ki so ga sofinancirale vse občine, koordinirala pa ga je Razvojna agencija SAŠA. Aplikacija zajema območje občin Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Nazarje, Mozirje, Šmartno ob Paki, Velenje in Šoštanj. Razvil jo je ponudnik Monolit2go. Uporabnikom je dostopna brezplačno preko Google play in App trgovine. 🔲

Iz POLICISTOVE

beležke Ni imela dovoljenja za bivanje Velenje, 11. februarja – Policisti so obravnavali osebo, državljanko BIH, ki ji je bilo dovoljenje za bivanje razveljavljeno. Osebi so izdali odločbo o vrnitvi.

Posedovala sta marihuano Velenje, 12. februarja – Policisti so v večernih urah na Kosovelovi ulici dvema osebama zasegli neznano rastlino, za katero sumijo, da je 'trava'. Ko bodo prejeli pozitivno analizo, bodo proti obema uvedli prekrškovni postopek.

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

17. februarja 2022

Športnik leta 2021 v tretje vendarle, in sicer 25. februarja

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Zaradi epidemije koronavirusa in ukrepov proti njegovemu širjenju je bilo treba veliko javno prireditev Športnik leta 2021 Zgornje Savinjske doline prestaviti v leto 2022 Nazarje – Prireditev je bila načrtovana za 14. januar in prestavljena na 18. februar, zdaj pa organizatorji upajo, da bo obveljal zadnji, tretji termin, petek, 25. februar, ob 18. uri, v športni dvorani v Nazarjah. Komu je komisija v zadnjih urah lanskega leta namenila nazive športnik leta 2021, ostaja vse do razglasitve na prireditvi uganka. Mozirjan Ivo Milovanovič, ki v sodelovanju z vsemi sedmimi občinami Zgornje Savinjske doline vodi celoletne priprave in z licenčno prireditvijo tokrat že peto leto prireja slovesno glasbeno športno srečanje, je prepričan, da je bil takšen projekt potreben že pred sedmimi leti. S svojimi izkušnjami je tako vzpostavil način, kako najbolj pravično in dostojno nagraditi najboljše športnike leta in se jim na kulturen način zahvaliti za trdo delo, razvoj športa in prepoznavnost krajev, občin ter celotne Zgornje Savinjske doline. Predstavnik komisije za šport občine Mozirje

Jože Jelen, rekreativni športnik ter član komisije za šport OM

Jože Jelen, ki sodeluje kot del organizacijske ekipe, je že pred leti temu pritrdil, zdaj pa se veseli, da se je dogodek prijel in bo imel tudi v prihodnje dober vpliv. O povezavi projekta športnik leta z razmerami v športu v Mozirju in širše je ob tem povedal:

Jože Jelen: V Mozirju imamo kar nekaj športnih objektov, vendar pa opažam, da v zadnjem času narašča število prebivalcev in s tem tudi želja po športnem udejstvovanju tako otrok kot odraslih. Za otroke je poskrbljeno tako v ekipnih kot individualnih športih, opaziti pa je, da v nekaterih panogah primanjkuje trenerjev. Pri odraslih se je zapolnila vrzel rekreacije z dvema kvalitetnima fitnes centroma. Žal je za šport vedno premalo sredstev na vseh ravneh, tako da je športna aktivnost otrok še vedno odvisna pretežno od staršev. Prireditev Športnik leta v Zgornji Savinjski dolini je velika zahvala vsem športnikom, njihovim staršem Ivo Milovanovič z novo oblikovanim ter delavcem v športu. pokalom ŠL 21

🔲

Jože Miklavc

Pritiski iz okolice vam bodo povzročali dodaten stres, a ne dovolite si, da v vas izbruhne tudi jeza. Jasno boste izrazili svoje namere in vztrajali pri svojih odločitvah, drugi pa vas bodo še naprej prepričevali v svoj prav. Situacijo poskušajte umiriti in se ne prepirajte, temveč z umirjenostjo poskrbite, da se vaše počutje ne poslabša. Samski boste čas raje namenjali sebi in se poglobili vase, kar vas bo napolnilo z novo energijo. Izkoristite prosti čas za gibanje, da okrepite svoje zdravje, ki vam lahko ob dodatnem stresu povzroča precej preglavic.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Vaše splošno počutje se bo po dolgem času končno začelo izboljševati, kar se bo poznalo tudi pri vašem odnosu s partnerjem. Samski boste pritegnili številne simpatije, a bodite pozorni, da se odzovete v svojem ritmu in ne pustite drugim, da prevzamejo nadzor nad vami. Na delovnem mestu vas čakajo spremembe, ki pa vam jih bo z dobro energijo uspelo obvladovati in obrniti sebi v prid. Bolj pogosto uporabite svoj instinkt, ki vas bo vodil v pravo smer.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Pred vami je veliko čustvenih dogajanj in morda se jim boste povsem predali. Samski boste bolj sproščeni, tiste v zvezi pa čaka obremenjenost z okolico in s samim sabo, saj si želite ohranjati dobro ravnovesje v razmerju, ki ne bo vplivalo na ostale dejavnosti. Če se boste končno sprostili in umirili, vam bo zdravje odlično služilo. Ne pozabite nameniti časa samim sebi in se napolniti z novo energijo, da boste lažje prenesli čustven teden, ki je pred vami.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Tisti v zvezi boste iskali podporo partnerja, ki jo boste tudi dobili. Samski pa boste odprti za nova poznanstva in simpatije. Delo bo od vas zahtevalo popolno angažiranost, kar pa vam lahko prinese odlične rezultate in osebno zadovoljstvo. Ob napornem tempu si vzemite nekaj časa zase in si odpočijte, poskrbite tudi za krepitev odnosov z najbližjimi. Zdravje vam bo dobro služilo, le misli bodo na trenutke malce zbegane. Končno se bo popravilo tudi finančno stanje, kar vas bo pomirilo.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Poskušate vzpostaviti ravnovesje, da bi lažje zadovoljili svoje želje in želje drugih. Šele ko se boste bolje organizirali in našli dober ritem v sebi, se boste sprostili in postali bolj pogumni za življenje. Vse nove dejavnosti boste tako opravljali z lahkoto in z večjim zadovoljstvom, ostalo pa vam bo tudi nekaj časa zase. Samski ne hitite v nova razmerja, temveč najprej poskrbite zase. Bodite pozorni na svoje počutje v povezavi z drugimi ljudmi in ne pretiravajte z obljubami, če o njih niste prepričani.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Skozi tančice ženskega pogleda

Ljubezen v mojih očeh Danes, ko pišem to kolumno, je v bistvu valentinovo. Dan zaljubljencev, dan ljubezni. A ne bom razpredala o tem, kakšne poglede imamo na ta dan, kako je posvojen iz tujine, kako je to samo dobra marketinška niša, kako bi morali vsak dan tako izkazovati ljubezen drug drugemu in podobno. Danes ti želim povedati, kje vse sem jaz v današnjem dnevu čutila ljubezen. Najprej sem jo čutila ob tem, da sem se zbudila v nov dan, temu lahko rečem ljubezen do življenja. Potem sem čutila ljubezen ob misli, da se bomo znova videle vse sodelavke skupaj. Svojo ljubezen sem izrazila tudi svoji družinici na manjšem listku, ki jih je pričakal na mizi, ko so se zbudili. Nato sem ljubezen čutila ob strahu in skrbi za svojo najmlajšo hčer, ki jo je ujela nadležna viroza in je bila res zelo slabotna. Ljubezen sem čutila ob druženju s sodelavkami, ko smo slavile rojstni dan ene izmed njih. Ljubezen sem čutila tudi ob pogledu na bivši sodelavki, s katerima se vedno rade vidimo. Ljubezen sem čutila do sebe, ko sem si ob slabem počutju dovolila delati bolj počasne korake, upočasniti hiter tok misli in si nakloniti nežnost. Ljubezen sem čutila ob podpori prijateljici, katere mamicin pogreb je bil danes. Čutila sem tako močno ljubezen, da bi brez premisleka vzela težo njene bolečine in jo nosila namesto nje. Ljubezen sem čutila ob pogledu na svojega moža in otroke, ki sem jih ob prihodu malo pocrkljala s slaščicami. Ko pa je ravno valentinovo in nekaj malega dodatne šminke v tem dnevu pač ne škodi. Ljubezen lahko čutimo ali vidimo v marsičem, kako pa ne, če pa je to sila oziroma vesoljna energija, ki objema vse nas. Ljubezen je objem. Ljubezen je poljub. Ljubezen pomeni bodriti drugega, ko je izgubljen v skrbeh. Ljubezen je čutiti strah drugega in mu ga pomagati zmanjšati. Ljubezen je skrb, je empatija, je sočutje in so besede. Ljubezen smo mi vsi in vsi govorimo najlepši jezik tega sveta. 🔲

Renata Podlinšek Knez (Društvo SŽM)

Počutili se boste še bolj drzni in samozavestni kot ponavadi. Če ste v razmerju, je pravi čas, da svojo zvezo še poglobite. Tudi samski boste vedno bolj romantično razpoloženi in polni novih pričakovanj in želja. Delo vam bo povzročalo nekaj preglavic, kar bo vplivalo na vašo motivacijo in načrte za prihodnost. Ne pustite, da vas to vrže iz tira in vpliva na vaše počutje. Prilagodite svoj načrt in sprejmite spremembe, saj se lahko s tem izognete novim težavam na delovnem področju. Pazite pa tudi na svoje zdravje, saj vam ob dodatnem stresu ne bo nujno naklonjeno.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Pred vami je ustvarjalen teden, v katerem boste imeli dobre ideje glede svojega doma in financ. Čeprav se v odnosih navidezno nič ne bo spremenilo, se obetajo manjši premiki, ki jih boste sčasoma začeli opažati tudi sami. Na vas je, ali jih obrnete sebi v prid. Precej poudarka boste dajali na zdravje, ki vas ob določenih trenutkih začenja skrbeti. Poskrbite za svoje počutje in si privoščite sprehod, na katerem boste zbistrili tudi svoje misli. Tako boste z veseljem ohranjali svojo notranjo povezanost in čutili, da začenjate pomembno poglavje v svojem življenju.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Razmislite o svojih navadah, ki vas spravljajo v slabo voljo, saj se to pozna tudi na vaših odnosih in počutju. Če boste na novi poti vztrajni, se vam obetajo spremembe, ki bodo v vaše življenje prinesle zadovoljstvo. To pa bo močno izboljšalo tudi vaše počutje. Samski se sprostite in se prepustite toku, saj na določene situacije ne morete vplivati. Tisti v razmerju bodite pozorni, saj vas lahko razburijo najmanjše malenkosti. Ne prepirajte se in ohranite mirne živce, saj se v nasprotnem primeru obeta prava čustvena drama.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Vedno bolj vas obremenjujejo dogodki iz preteklosti, a spremembe na bolje bodo v vaše življenje prišle le, če se boste znebili bremen iz preteklosti in se osredotočili na sedanjost. Ne bežite od novosti in od ljudi, ki vam lahko prinesejo srečo. Zaradi preobremenjenosti si ne namenjate dovolj časa, kar vpliva na vaše zdravje. Ne načrtujte vsega vnaprej, temveč se naučite prepustiti tudi toku življenja.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Sproščeni boste, morda se boste zato še toliko bolj strastno povezali s simpatijo ali s partnerjem. Ljubezen vam bo naklonjena, kar vas bo veselilo, a ne pustite, da vas to preobremeni. Sproščeno obdobje in dobro počutje izkoristite za nego duha. Začnite s tistimi dejavnostmi, ki pozitivno vplivajo na vaše počutje, saj ga boste na tak način ohranjali tudi v prihodnosti. Ostanite odprti za pogovore in dobre rešitve, s tem se bo namreč tudi na delovnem mestu vse postavljalo na pravo mesto. Ker boste polni energije, boste pritegnili tudi mnoge nove priložnosti, ki jih poskušajte čim bolj izkoristiti.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Pred vami je ogromno dela, a pokazali boste veliko vztrajnosti in volje, kar vam lahko prinese tudi dobre rezultate. Vse se vam bo zdelo čisto novo, a hkrati boste vedeli, kaj je treba narediti in kdaj. Če vam bo partner vračal naklonjenost, se boste v odnosu sprostili, sicer pa se boste začasno odmaknili in čas namenjali predvsem sebi. Tokrat se namreč ne boste želeli prilagajati, saj boste imeli jasno vizijo o tem, kaj si želite in zahtevate. Pazite, da delo ne bo vplivalo na vaše dejavnosti v prostem času, saj bo to znatno vplivalo tudi na vaše zdravje.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Ne boste čutili obremenitve okolja, zato se bo vaše dobro počutje okrepilo. Izkoristite svoje počutje tudi za okrepitev svoje zveze in si ob tem privoščite tudi kakšen dan zase. Veliko čustvenih dogajanj je pred vami in morda si boste zaželeli sprememb na tem področju. Samski se lahko hitro zapletete v ljubimkanje ali kaj več, vendar bodite pozorni, da vas to ne prevzame in vpliva na ostale dejavnosti in na vaše delo. Pred vami je namreč ogromno dela, ki pa ga boste, če boste dovolj pozorni, opravili z lahkoto, kar vam bo prineslo večjo sproščenost in zadovoljstvo.

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

17. februarja

18. februarja

06.25 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, brit. dok. ser., 3/4 10.05 Kdo se boji slovenščine?: Izolski sleng, dok.-izob. odd. 10.35 TV-izložba 10.50 Čarokuhinja pri atu 11.30 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, izob.-zgod. ser. 12.00 Josip Jurčič, dok. portret 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 Sedem svetov - en planet, koprodukcijska dok. ser., 8/8 14.30 TV-izložba 14.45 Slovenci v Italiji 15.15 Brez meja - Határtalan 15.45 TV-izložba 16.00 Mulčki, risanka 16.05 Krompir, razv. odd. za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.35 Ugriznimo znanost: Delovanje imunskega sistema, odd. o znanosti 18.00 Na kratko: Odrast 18.05 Reaktivčki, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme 19.50 Olimpijski dnevnik 20.20 Tarča 21.35 Raj – neukročeni planet, koprodukcijska dok. ser., 2/6 22.35 Vreme 22.35 Odmevi, Kultura, Šport 23.20 Osmi dan 23.20 Vreme 23.55 Dediščina Evrope, brit.-am. film 02.05 Ugriznimo znanost: Delovanje imunskega sistema, odd. o znanosti 02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik 04.05 Vreme 04.10 Napovedujemo

06.25 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dok. ser., 4/4 10.05 Ugriznimo znanost: Delovanje imunskega sistema, odd. o znanosti 10.30 TV-izložba 10.45 Čarokuhinja pri atu 11.20 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, izob.-zgod. ser. 11.50 Tarča 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 Raziskovalca na vozičkih, italijanska dok. odd. 14.35 TV-izložba 14.50 Prisluhnimo tišini: Ivan Štrekelj, izobraževalno-svetovalna odd. 15.05 TV-izložba 15.20 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. 16.00 Mili in Moli, risanka 16.15 Kapucar, belg. nad., 27/52 16.30 Slovar spolne vzgoje: Soglasje, odd. o spolnosti za mlade 16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.35 Alpe-Donava-Jadran 18.00 Duhovni utrip 18.15 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme 19.50 Olimpijski dnevnik 20.20 Zimski pozdrav 21.45 Na lepše 22.15 Vreme 22.20 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Kinoteka: Bežno srečanje, brit. f. 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme 02.25 Napovedujemo

03.15 ZOI Peking 2022, prenosi 03.25 Alpsko smučanje (Ž), alpska kombinacija, smuk 04.50 Napovedujemo 06.45 ZOI Peking 2022, prenosi 06.55 Alpsko smučanje (Ž), alpska kombinacija, slalom 07.45 Smučanje prostega sloga (Ž), smučarski kros 08.35 Hokej (Ž), finale 08.55 Nordijska kombinacija (M), ekipna tekma, skoki 09.50 Hitrostno drsanje (Ž) 1000 m 10.55 Alpsko smučanje (Ž), alpska kombinacija, posnetek 11.55 Nordijska kombinacija (M), ekipna tekma, tek 13.05 Umetnostno drsanje (Ž), prosti program 15.15 ZOI Peking 2022, posnetki 15.15 Hokej (Ž), finale 17.10 Umetnostno drsanje (Ž), prosti program 18.50 Alpsko smučanje (Ž), alpska kombinacija 20.05 Raziskovalca na vozičkih, italijanska dok. odd. 21.00 Avtomobilnost 21.30 Olimpijski dnevnik 22.00 Ambienti 22.30 Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj, evrovizijska glasbena koprodukcija 22.35 Simfonija otožnih pesmi, plesni f. 23.20 Slovenska jazz scena: Zlatko Kaučič Kombo z gosti 00.30 Videonoč 05.05 ZOI Peking 2022, prenosi

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.05 08.10 08.35 08.50 09.55 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.30 23.10 00.15 01.10 02.05 02.45

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.30 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.45 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Zebra Zigbi, ris. Kaja, ris. Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Govoreči Tom: Superjunaki, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 12. del Podaj mi roko, 1. sez., 147. del Zlata kletka, 1. sez., 84. del Zlata kletka, 1. sez., 85. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 3. del Popolna preobrazba doma, 8. sez. Gorski zdravnik, 3. sez., 13. del Zlata kletka, 1. sez., 86. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 22. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 14. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 3. sez., 10. del Odkupnina, 3. sez., 9. del Odkupnina, 3. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-raz. oddaja Popotniške razglednice: Švica Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Krava na Mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Skrivališče, Eva in kozel Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih Iz arhiva informativnega programa (28) Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

17. februarja 2022

Sobota,

19. februarja

06.15 07.00 07.10 07.15 07.30 07.35 07.45 08.00 08.10 08.35 09.00 09.40 10.20 10.35 11.05 11.20 11.40 12.30 12.40 13.00 13.30 13.55 14.10 14.40 15.00 16.00 16.30 17.00 17.30 17.40 18.55 18.57 19.45 20.20 22.20 23.25 23.50 01.45 02.10 03.20 03.25

05.05 ZOI Peking 2022, prenosi 05.05 Hokej (M), polfinale 07.30 Smučanje prostega sloga (Ž), smučarski kros 08.25 Krling (M), tekma za 3. mesto 09.55 Biatlon (M), skupinski start 11.00 Hitrostno drsanje (M), 1000 m 11.40 Smučanje prostega sloga (Ž), snežni žleb 12.20 Smučanje prostega sloga (M), smučarski kros, posnetek 12.50 Umetnostno drsanje, športni pari, kratki program 14.10 Hokej (M), polfinale 16.35 ZOI Peking 2022, posnetki 16.35 Smučanje prostega sloga (Ž), snežni žleb 17.20 Hokej (M), polfinale 19.10 Biatlon (M), skupinski start 20.05 Umetnostno drsanje (Ž), prosti program 21.20 Olimpijski dnevnik 21.55 L. A. zaupno, ameriški film 00.10 Homoterapija – prisilna spreobrnitev, francoski dok. film 01.50 Videonoč 03.45 ZOI Peking 2022, prenosi

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.00 08.25 08.40 09.45 10.55 12.00 13.00 13.15 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.35 23.15 23.20 01.05 01.45

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.50 10.55 11.20 11.50 12.40 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Zebra Zigbi, ris. Kaja, ris. Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 13. del Podaj mi roko, 1. sez., 148. del Zlata kletka, 1. sez., 86. del Zlata kletka, 1. sez., 87. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 4. del Popolna preobrazba doma, 8. sez. Gorski zdravnik, 3. sez., 14. del Zlata kletka, 1. sez., 88. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 23. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 15. del 24UR zvečer Eurojackpot Zimska poroka, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Iz arhiva informativnega programa (28) Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: S kolesom v Wales Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ... Pop corn, zabavnoglasbena odd. Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja,

Kultura, Odmevi Čudogozd: Raketa Trala trali, risanka Vrtne prigode, risanka Pujsa Pepa, risanka Bela in Sebastijan, risanka Tib in Tamtam, risanka Gudrun, vikinška kraljična, otroška ser. Ribič Pepe: Reševanje povodnega moža Z kot Zofka, odd. za otroke Krompir, razv. odd. za mlade Male sive celice: OŠ Vavta Vas in OŠ Mežica, kviz Infodrom, tednik za mlade Skoraj nikoli I., ang. nad., 7/13 Kapucar, belg. nad., 28/52 TV-izložba Forenziki železne dobe, dok. film Ozare NaGlas! Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob.–svet. odd. TV-izložba Podjetno naprej: Ninka Slapnik Dogodki za samske Prisluhnimo tišini, izob. odd. Kako izdelati: Slušalke, brit. dok. odd., 3/3 Rojaki, odd. o zamejcih Na vrtu, izob. odd. Poročila ob petih, Šport, Vreme Slastne medvedje zgodbe, ris. Sobotno popoldne Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Vreme Olimpijski dnevnik EMA 2022, izbor River, britanska nad., 3/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Piranje, it. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Olimpijski dnevnik Vreme Napovedujemo

20. februarja

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05 08.10 08.35 08.45 08.55 09.10 09.20 09.30 09.45 09.55 10.05 10.15 10.20 10.30 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.30 14.55 15.30 17.00 17.30 17.40 18.55 18.57 20.20 21.25 22.10 22.35 00.05 00.20 00.45 01.55

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Sara in Raček, risanka Svetovalka Hana, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Simon, risanka Kalimero, risanka Kepice, risanka Čarli in Lola, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Niki Vrum, risanka Bela in Sebastijan, risanka Kuhar Štef, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Nezmotljivi detektivi, avstralska otroška nad., 1/40 TV-izložba Ozare Obzorja duha: Duhovnost po Dostojevskem Ljudje in zemlja, izob. odd. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Zimski pozdrav Na lepše Ko si odšel, kanadski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Bacek Jon, risanka Nedeljsko popoldne Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Vreme, Olimpijski dnevnik V imenu ljudstva 2, sl. nad., 1/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Misha in volkovi, br.-bel. dok. f. Za lahko noč: Letni časi – Zima Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Olimpijski dnevnik, Vreme Napovedujemo

Ponedeljek, 21. februarja

06.30 07.00 09.00 09.00 09.10 09.15 09.20 09.25 09.55 10.25 10.45 12.05 12.20 13.00 13.25 14.20 14.40 15.10 15.45 16.10 16.35 17.00 17.20 17.50 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.45 23.25 23.25 23.55 00.40 01.05 02.00

03.45 03.55 06.05 06.50 06.55 07.15 08.00 08.50 09.55 10.50 11.30 12.05 15.00 16.35 16.35 17.20 19.05 20.05 22.15 22.45 00.55 02.15 05.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.30 08.35 09.00 09.15 09.25 09.50 09.55 10.05 10.30 10.45 11.40 13.00 13.15 14.55 15.10 16.50 17.50 18.50 18.55 20.00 22.45 00.55 02.20

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 13.05 15.30 16.00 17.10 17.55 18.00 18.25 18.35 18.40 19.00 19.10 19.55 20.00 20.30 20.50 22.20 22.25 23.25 23.40

ZOI Peking 2022, prenosi Alpsko smučanje, ekipna tekma Napovedujemo ZOI Peking 2022, prenosi Smučarski tek (M), 50 km Bob (Ž) Smučarski tek (M), 50 km Krling (M), finale Biatlon (Ž), skupinski start Smučanje prostega sloga (M), snežni žleb Hitrostno drsanje, skupinski start Umetnostno drsanje, športni pari, prosti program Hokej (M), tekma za 3. mesto ZOI Peking 2022, posnetki Bob (Ž), dvosed Alpsko smučanje, ekipna tekma Mačje zgodbe, am. dok. odd. Zelena knjiga, am.-kitajski film Olimpijski dnevnik Zappa, ameriški dok. film Koncert: Pankrti - 40 let Videonoč ZOI Peking 2022, prenosi

05.05 05.05 07.20 07.45 07.55 08.15 08.45 09.25 10.20 11.30 12.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Tri mucke, ris. Super krila, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Zdravnica Maruška, 1. sez. Otroci, to smo mi, 1. sez. Domače živalice, 1. sez., 10. del Mini mojstri, ris. Grozni Gašper, ris. Denis in Šavsi: Brez zavor, ris. Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 13. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 13. del Vaše zdravje, naša skrb Poročna koračnica 4: Nekaj starega, nekaj novega, kanadski film Vaše zdravje, naša skrb Zimska poroka, ameriški film Preverjeno Ena na ena 24UR vreme 24UR Bohemian Rhapsody, angleški film Pobegla nevesta, ameriški film Volkovi pred vrati, ameriški film Pavza!

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih: Jure Pukl, kulturnik leta 2022 v MO Velenje Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Deklica, ki je sovražila knjige, gledal. predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Matevž noče zaspati Spoznajmo jih ... Dotiki gora: Črni vrh na Pohorju Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2916. VTV magazin, reg. inf. odd. Dotiki gora: Črni vrh na Pohorju Pesem za ljubezen, koncert Jana Plestenjaka Spoznajmo jih ... Jutranji pogovori 3 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

13.00 15.15 15.15 17.00 18.50 19.50 20.00 20.55 21.55 22.25 23.45

08.15 08.25 08.30 08.55 09.10 09.15 09.25 09.50 09.55 10.10 10.25 11.25 12.45 13.00 14.55 16.00 16.15 17.55 18.50 18.55 20.00 22.15 00.05 02.05

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 15.50 16.20 17.30 17.55 18.00 18.25 18.35 18.40 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.20 23.35

ZOI Peking 2022, prenosi Hokej (M), finale Napovedujemo ZOI Peking 2022, prenosi Smučarski tek (Ž), 30 km Krling (Ž), finale Smučarski tek (Ž), 30 km Bob (M), štirised Hokej (M), finale, posnetek Zgodbe iz Pekinga Olimpijski mehurček, reportaža iz Pekinga ZOI Peking 2022. zaključna slovesnost ZOI Peking 2022, posnetki Umetnostno drsanje, revija Hokej (M), finale Pasje zgodbe, am. dok. odd. Žrebanje Lota Avstralija v barvah, avstralskobritanska dok. ser., 1/4 Pankovska poezija Patti Smith, francoska dok. odd. Olimpijski dnevnik Nedeljsko popoldne Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Tri mucke, ris. Super krila, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Dinomesto, ris. Zdravnica Maruška, 1. sez. Otroci, to smo mi, 1. sez. Domače živalice, 1. sez., 11. del Mini mojstri, ris. Grozni Gašper, ris. Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 14. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 14. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena Malčki na obisku, 2. sez. Vaše zdravje, naša skrb Moževo dvojno življenje, ameriški film Kraljica sveta, 1. sez. 24UR vreme 24UR Jumanji: Dobrodošli v džungli, ameriški film Domek, peklenski domek, ameriški film Najboljša pod košem, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2915. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček 2916. VTV magazin, reg. inf. odd. Aktualno: Človek in divjad Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Krava na Mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Skrivališče, Eva in kozel Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Naša Drava - zgodovina reke Drave od avstrijske meje do Maribora, dokumentarni film Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Torek,

06.00 10.20 11.30 13.40 14.15 15.30 16.00 16.30 17.40 18.50 20.00 21.10 22.10 22.40 23.05 23.25 23.55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.05 08.30 08.45 09.50 10.55 11.55 12.55 13.10 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.20 21.50 22.30 00.05 01.00 01.55 02.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro Počitniški program A veš, koliko te imam rad, ris. Pujsa Pepa, risanka Simon, risanka Kepice, risanka Zverjasec, risani film Skoraj nikoli I., ang. nad., 8/13 Kapucar, belg. nad., 29/52 Učitelj Žaba, nizozemski film TV-izložba Posebne zgodbe, dok. film Prvi dnevnik, Šport, Vreme Nadnarava, fran. dok. ser., 1/5 TV-izložba S-prehodi: Predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta Sergij Pahor Dober dan, Koroška Ribič Pepe: Reševanje povodnega moža Z kot Zofka, odd. za otroke TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Kuhar Štef, risanka Šef doma, kuharska odd. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pisave: Dušan Šarotar, Milan Jesih in Boris Kolar Glasbeni večer Sozvočje svetov: Noč v Benetkah Imago Sloveniae: Slovanska rapsodija, posnetek s Kongresnega trga v Ljubljani Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Obzorja duha: Duhovnost po Dostojevskem Intervju Prisluhnimo tišini, izob. odd. Na lepše Ljudje in zemlja, izob. odd. Sobotno popoldne Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dok. ser., 1/4 Po Sredozemlju s Simonom Reevom: 1. odd., potopis, 1/4 Dediščina Evrope, hrv. dok. odd. Podjetno naprej Sestrična, kratki igr. film AGRFT 100 točk, kratki igr. film AGRFT Messi se je poškodoval, kratki igrani film AGRFT Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Zebra Zigbi, ris. Kaja, ris. Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 14. del Podaj mi roko, 1. sez., 149. del Zlata kletka, 1. sez., 88. del Zlata kletka, 1. sez., 89. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 5. del Popolna preobrazba doma, 8. sez. Gorski zdravnik, 3. sez., 15. del Zlata kletka, 1. sez., 90. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 3. sez., 11. del Odkupnina, 3. sez., 11. del Odkupnina, 3. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2916. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Skandinavija, 1. del Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Naši olimpijci Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

22. februarja

06.25 07.00 09.00 09.10 09.15 09.20 09.30 09.55 10.20 10.35 12.05 12.20 13.00 13.25 14.25 14.40 14.55 15.25 15.40 15.50 16.05 16.35 17.00 17.20 17.50 18.00 18.25 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 23.00 02.00 02.25 03.20

06.00 09.30 10.40 12.50 13.40 14.15 15.30 16.15 16.50 18.50 20.00 21.00 22.55 23.15 00.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro A veš, koliko te imam rad, ris. Pujsa Pepa, risanka Simon, risanka Kepice, risanka Kvartet rogov, risani film Skoraj nikoli I., ang. nad., 9/13 Kapucar, belg. nad., 30/52 Vilijev planet, fran. animirani f. TV-izložba Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Nadnarava, fran. dok. ser., 2/5 Duhovni utrip TV-izložba Lučka - Pitypang, otroška odd. Vrtne prigode, risanka Tib in Tamtam, risanka Nezmotljivi detektivi, nad., 1/40 Skoraj nikoli I., ang. nad., 7/13 TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenski magazin Tib in Tamtam, risanka Šef doma, kuharska odd. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Kukavici, češka nad., 7/13 Vojna v Evropi – drama v Ukrajini, nemška dok. ser., 1/2 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Prof. dr. Ljubo Bavcon, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Pisave: Dušan Šarotar, Milan Jesih in Boris Kolar Šef doma, kuharska odd. Tednik Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost EMA 2022, izbor Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dok. ser., 2/4 Vprašanje konoplje, dok. odd. Usekanka, norveški film NaGlas! Mehanizem zločina, fr. dok. odd. Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.20 08.35 09.40 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 22.35 23.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Zebra Zigbi, ris. Kaja, ris. Tika taka, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 15. del Podaj mi roko, 1. sez., 150. del Zlata kletka, 1. sez., 90. del Zlata kletka, 1. sez., 91. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 6. del Popolna preobrazba doma, 8. sez. Gorski zdravnik, 3. sez., 16. del Zlata kletka, 1. sez., 92. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Preverjeno 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 4. sez., 1. del 00.20 Odkupnina, 3. sez., 13. del 01.15 24UR zvečer, ponovitev 01.45 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.20 18.25 18.50 18.55 19.55 20.00 20.30 20.55 22.25 22.30 22.35 23.25 23.40

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Aktualno: Naši olimpijci Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz arhiva VTV: V spomin na Karla Destovnika Kajuha, 2014 Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2917. VTV magazin, reg. inf. odd. Dotiki gora: Slap Palenk Pesem za ljubezen, koncert Jana Plestenjaka Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

23. februarja

06.25 07.00 09.00 09.10 09.15 09.20 09.25 09.55 10.20 10.35 12.05 12.20 13.00 13.25 14.20 14.55 15.20 15.55 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.45 23.35 00.10 00.35 01.30

06.00 09.45 10.40 11.30 13.40 14.15 15.30 16.10 17.30 18.45 19.50 20.00 20.00 20.05 20.50 22.10 23.35

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.35 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.20 23.00 00.10 01.05 02.00 02.40

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.25 11.50 12.20 13.25 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Kultura, Odmevi Dobro jutro A veš, koliko te imam rad, ris. Živživalice, risanka Simon, risanka Kepice, risanka Polž na potepu na kitovem repu, risani film Skoraj nikoli I., ang. nad., 10/13 Kapucar, belg. nad., 31/52 Zdravilna voda, češko-slov. film TV-izložba Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Nadnarava, fran. dok. ser., 3/5 Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice: OŠ Vavta Vas in OŠ Mežica, kviz TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Kdo se boji slovenščine?, dok. odd. Bela in Sebastijan, risanka Šef doma, kuharska odd. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Papicha, alžirski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Kdo se boji slovenščine?, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Lučka - Pitypang, otroška odd. Dobro jutro Šef doma, kuharska odd. Studio City Slovenski magazin Veliki koncert Orkestra Mandolina Ljubljana z gosti, dirigent Andrej Zupan Nedeljsko popoldne Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dok. ser., 3/4 Žrebanje Lota Na utrip srca Moj klasični hit: Robert Friškovec Pianistove tipke, švicarski glasbeni dok. film Neboa, španska nad., 2/8 Grapa, dok. film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Zebra Zigbi, ris. Kaja, ris. Tika taka, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 16. del Podaj mi roko, 1. sez., 151. del Zlata kletka, 1. sez., 92. del Zlata kletka, 1. sez., 93. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 7. del Popolna preobrazba doma, 8. sez. Gorski zdravnik, 3. sez., 17. del Zlata kletka, 1. sez., 94. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 24. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 16. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 4. sez., 2. del Strelec, 1. sez., 1. del Strelec, 1. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2915. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Lepote sveta: Skandinavija, 1. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Kako se kuha pravljica o Rdeči Kapici, gled. preds. Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Čebelica Adela Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri slikarju Jožetu Krambergerju Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasbena odd. Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 21

ŠTAUDOHAR, Irena: Kaj hoče ženska?

od – Odrasli 821.163.6-32 – Slovenska kratka proza Vir: https://www.bukla.si

Sigmund Freud se je do konca življenja spraševal, kaj hoče ženska, in ni našel odgovora. Priznana novinarka in publicistka Irena Štaudohar v svoji knjigi raziskuje življenja posebnih žensk, da bi odgrnila tančico tega zapletenega vprašanja. Zanima jo, ali je ženska lahko svobodna, zaljubljena in hkrati srečna, ali pa

je ta želja vedno obsojena na neuspeh. Danes se namreč zdi skorajda bogokletno pisati in premišljevati o tem, da nas ne oblikujejo le okolica, pamet in talenti, temveč tudi strasti in ljubezni. V sodobnem svetu, v katerem si želimo užitkov brez čustev, odnosov brez bolečin in intimnosti brez tveganja, se zdi ljubezen vedno bolj ogrožena. Zgodbe teh žensk so velik navdih, saj so imele pogum, da so bile romantične in strastne, obenem pa so bile glavne junakinje svojih življenj. Tu so pisateljice Colette, Doris Lessing in Nora Ephron, zanosne pustolovke Robyn Davidson, Karen Blixen in Nan Shepherd, intelektualka Susan Sontag, filozofinja Hannah Arendt, razvpiti igralki Zsa Zsa Gabor in Jeanne Moreau, pa tudi Erica Jong, Lee Miller, Georgia O’Keeffe in mnoge druge, ki so, ne da bi pomislile na nevarnosti in brez jasnih načrtov za prihodnost, živele tako, da so uresničile svoje talente, dihale svobodo in odprle srce. Irena Štaudohar je dramaturginja, bila je glavna in odgovorna urednica revije Maska, sooblikovalka programa mednarodnega festivala Mladi levi ter nekaj let tudi urednica Sobotne priloge Dela, kjer danes dela kot novinarka. Njeni občutljivo izpisani in kulturno poglobljeni članki so redno med najbolj branimi besedili, prejšnja knjiga Magija za realiste pa je bila finalistka za Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Kaj hoče ženska? je njena druga knjiga.

LAINŠČEK, Feri: Med nama je angel od – Odrasli 821.163.6-1 Slovensko pesništvo Vir: https://vestnik.si

Prejemnik prestižne Prešernove nagrade za leto 2021, prekmurski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Feri Lainšček, je s svojo poezijo že v preteklosti nagovoril številne bralce. Njegova pesniška zbirka

dimi v osnovnih in srednjih šolah. Njegova nova pesniška zbirka z naslovom Med nama je angel pa je namenjena mladostnikom in odraslim bralcem. Pesnik v njej na svojevrsten način tematizira ljubezen in občutenja, ki so z njo povezana. Skupaj s pretanjenimi ilustracijami Nede Hafner s pesniško zbirko Med nama je angel dobivamo bogato opremljeno knjigo, ki se je bodo gotovo razveselili številni ljubitelji Lainščkove poezije.

"Že vrsto let pišem le ljubezensko poezijo, saj se mi zdi v današnjem času to pravzaprav najbolj angažirano dejanje. Pomembno je, da si ne glede na okoliščine upamo brez cinizma in ironične distance spregovoriti o ljubezni. Še posebej pomembno pa se mi zdi, da smo jo še zmeraj pripravljeni zagovarjati kot temeljno vrednoto, ki nam pomaga, da lahko po človeško bivamo na tem svetu. Na večni tehtnici dobrega in zla je namreč ravno ljubezen tisto, kar zmeraj znova pomaga na strani dobrega, da nas zlo ne povleče dokončno navzdol. In zdaj vsekakor živimo v času, ko je zlo še kako dejavno in se ta večna tehtnica zopet nevarno nagiba na temno stran," pravi Lainšček o svoji zadnji pesniški zbirki.

VELENJE Četrtek, 17. 2. 16.00 Kunigunda - Multimedijski center konS = modul: BridA: Likovni tokokrog, kreativna otroška delavnica 17.00 Bivša trgovina Hummel v NC Mercator konS = modul: KNOCK KNOCK: What's there?, interaktivna a/v instalacija 18.00 Knjižnica Velenje (mladinska soba) Cool knjiga, pogovor o novi pesniški zbirki Vinka Möderndorferja, Romeo in Julija iz sosednje ulice 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Letni koncert trobilcev Glasbene šole Velenje 19.00 Galerija Velenje Pogovor s Katjo Felle 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Gruzija - svet v malem, potopisno predavanje 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Zbogom korona, mi gremo na dopust, stand-up predstava z akordi SiTi Teatra BTC

Petek, 18. 2. 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Pomlad v City centru – sprehod ob bujno cvetoči preprogi od 14.2. do 24.2. • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra • Hitro testiranje na Covid-19, na zuna-

Orgelski koncert - Luka Gojkošek 20.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana konS = modul: Gašper Selko Projekt X.U.L. in zasedba Borzak

Ponedeljek, 21. 2. 17.30-19.00 Vila Rožle, svetovni splet (zoom) Šola za starše: "Otroci so naše največje bogastvo"; sezona 21/22 18.00 Vila Bianca konS = modul: Pametna mesta in skupnosti, okrogla miza 19.00 Kino Velenje, velika dvorana Telesce, drama (Filmsko gledališče)

Torek, 22. 2. 20.22 Dom kulture Velenje, mala dvorana konS = modul: Boštjan Perovšek + OM Produkcija - Zvočna prepletanja V5.6, performans

Sreda, 23. 2. 9.00-11:00 AZ Ljudska univerza Velenje, Večgeneracijski center - Planet generacij Življenje - pogovorna delavnica z Bojanom Krevhom 17.00 Vila Bianca konS = modul: Sodobna raziskovalna umetnost: Maja Smrekar, predavanje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic

njem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

ŠOŠTANJ

Lunine mene

Četrtek, 17. 2. X 2. planinski večer 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga

Sobota, 19. 2. 19.00 Kulturni dom Šoštanj Skiner, večni študent

Nedelja, 20.2. X

Pohod po Gaberško poti (iz Gaberk)

23. februarja, ob 23:32,

Torek, 22. 2.

zadnji krajec

16.00 Spominsko obeležje pri Žlebniku Bil je tak fant, da bi gore premikal

KINO spored SMRT NA NILU

PRI ADDAMSOVIH 2

Death on the Nile, misteriozna kriminalna drama, 127 min (ZDA). Režiser: Kenneth Branagh. Igrajo: Gal Gadot, Annette Bening, Armie Hammer, Kenneth Branagh, Rose Leslie Sobota, 18. 2., ob 19. uri

ŠOLA ČAROBNIH ŽIVALI

The Addams Family 2, sinhr. animirana družinska komedija, 94 min (ZDA, VB, Kanada). Režiser: Greg Tiernan, Conrad Vernon. Glasovi: Uroš Smolej, Iva Krajnc Bagola, Lija Trunkelj, Srdan Milovanovič, Maja Končar, Žiga Bunič, Jan Novljan, Blaž Šef, Jernej Kuntner, Amalja Veger Poles ... Nedelja, 20. 2., ob 16. uri

Die Schule der magischen Tiere Družinska avantura, 93 min (NEM) Režiser: Gregor Schnitzler. Igrajo: Emilia Maier, Leonard Conrads, Loris Sichrovsky, Nadja Uhl in Milan Peschel Sobota, 19 . 2., ob 17. uri

JUNAK Ghahreman, triler/drama, 127 min (Iran, Francija). Režiser: Asghar Farhadi Igrajo: Amir Jadidi, Mohsen Tanabandeh, Fereshteh Sadrorafaii Nedelja, 20. 2., ob 19. uri

UNCHARTED

TELESCE

Uncharted, pustolovščina (ZDA) Režiser: Ruben Fleischer Igrajo: Tom Holland, Mark Wahlberg, Sophia Ali, Tati Gabriell, Antonio Banderas Sobota, 19. 2., ob 20. uri

Piccolo corpo, drama, 89 min (Italija, Slovenija, Francija). Režiser: Laura Samani. Igrajo: Celeste Cescutti, Ondina Quadri, Marco Geromin, Giacomina Dereani, Ivo Ban Ponedeljek, 21. 2., ob 19. uri

NOBLE, Elizabeth M.: Družinske počitnice

od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: https://www.dobreknjige.si Charlie se po smrti svoje ljubljene žene trudi živeti naprej. Ima tri odrasle otroke, dočakal je tudi že vnučke. Čeprav mu otroci ne zaupajo vsega, čuti, da jih premagujejo življenjske težave in skrbi. Želi si, da bi imel ob sebi pokojno ženo Daphne, ki jim je vedno znala prisluhniti in pomagati. Odloči se, da bi svoj osemdeseti rojstni dan rad praznoval v krogu svoje družine. Vse tri otroke skupaj z družinami povabi v idilično podeželsko hišo, kjer si želi, da bodo skupaj preživeli deset dni dopusta. Predvsem pa upa, da bodo zdržali skupaj. Sin Scott je bil dolgo časa zagrizen samec in uspešen poslovnež, a se je povsem nepričakovano poročil s Heather, ki ima že dve hčerki, za povrh pa je še Američanka. Hči Laura se je po osemnajstih letih zakona znašla pred ločitvijo in bolečim spoznanjem, da jo je mož zapustil zaradi mlajše ljubice. Najmlajši sin Nick pa se po prometni nesreči, ki mu je vzela ljubljeno ženo, sam spopada z vzgojo treh majhnih otrok. In poskuša preživeti vsak dan posebej. Charlie čuti, da imajo otroci več težav, kot so mu pripravljeni zaupati, in želi si, da bi jih nepričakovano povabilo na dopust ponovno povezalo in pomagalo zaceliti srčne rane. Čudovit roman, ki nevsiljivo in prizemljeno prikaže življenje v vseh njegovih odtenkih – srečnih, veselih, svetlih, prežetih z ljubeznijo in s smehom, in tistih, ki prinašajo s sabo solze, obup, razočaranje in strah. A na koncu nas spomni, da je prava družina zaklad, ki ga žal nima vsak. Reši nas takrat, ko vse drugo odpove. 🔲

Ne bodi kot drugi, ki je bila prvič natisnjena leta 2007, je kmalu postala kultna in se še danes ponatiskuje. Pesniška zbirka Ne, ki jo je leta 2018 natisnila založba Litera, je izjemno priljubljena med mla-

PRIREDITVE

17. februarja 2022

Izbor, ureditev prispevka: Vesna Gaber Podhovnik

naročiš, CD dobiš! narocila@nascas.si | 03 898 17 50

Izberite svojega iz naše bogate zbirke. *Samo za prvih 20 naročnikov letnih naročnin.

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

17. februarja 2022

Nagradna križanka »Kmetija Plaskan« Kakovostni domači izdelki 24 ur / dan

MESNI IN MLEČNI AVTOMAT VELENJE pri pekarni Friško

na Kidričevi v Velenju (nasproti Tržnice)

Mesni avtomat: DOMAČA SUHA SALAMA BUDALA SLANINA HRENOVKE KRANJSKE KLOBASE PAŠTETA TLAČENKA OCVIRKI SVINJSKA MAST

mali OGLASI VOZILA FORD FIESTO 1,3 , letnik 2001, drugi lastnik, malo prevoženih kilometrov, prodam. Tel. 03 586 94 11.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 20 tednov po zelo ugodni ceni 7,90 €/kom, prodaja v Šaleku, v nedeljo 20. 2. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

BIKCA, pasme RJ, starega 1 mesec, za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 194.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI KRMNO PESO za prašiče, prodam. Gsm:041 261 676. ŽGANJE, več vrst in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

Skozi poletje v času piknikov tudi sveži čevapčiči in pivske klobase.

Boštjan Plaskan – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Lokovica 121, 3325 Šoštanj

V mesnem avtomatu so izdelki kmetije Plaskan iz Lokovice pri Šoštanju in kmetije Banovšek iz Ponikve pri Žalcu. Mlečni avtomat ponuja izdelke kmetije Tonk iz Zgornje Savinjske doline, ki oskrbuje veliko šol in vrtcev po dolini ter Ljubljani. SVEŽA SKUTA KREMNO MASLO SVEŽI SIR Z DODATKI (orehi, zeleni poper, …) NAVADNI TER SADNI JOGURTI različnih okusov.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Kmetija Plaskan«, najkasneje do ponedeljka 28. februarja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Sveti Valentin in valentinovo O izvoru današnjih obredov ob valentinovem obstaja več različic. V Starem Rimu so v prvih letih krščanstva številne obsojence zaradi sprejetja krščanske vere pogosto poimenovali Valentin (velens), kar v prevodu pomeni močan, zdrav. V teh različicah pa v legendah pogosto velja, da je bil prav Valentin povod za današnji praznik zaljubljencev. Znana je zgodba o Valentinu, ki je živel v Rimu, in to v 3. stoletju. Ker je sprejel krščansko vero, so ga mučili in zaprli. Tam se je zaljubil v slepo hčer svojega paznika. Pisal ji je pisma, in od tod izvira običaj pošiljanja verzov in pisem za valentinovo. S svojimi prošnjami je Valentin pripomogel, da se je njegovi ljubljeni povrnil vid. Rimljani so v tem času praznovali Lupercalio. Pred praznikom so očistili mesto Rim. Praznik pa je bil posvečen plodnosti in rodovitnosti. Prirejali so ljubezensko loterijo. Na list papirja so napisali imena deklet, jih dali v skrinjico, fantje pa so nato iz nje vlekli listke in tako izbrali svoje dekle. V svetu se je ta praznik nekoč in se še danes odvija sredi februarja ter predstavlja simbol čistoče, ljubezni in plodnosti. Katoliška cerkev pozna le enega sv. Valentina, ki goduje 14. februarja. Bil je rimski duhovnik za časa cesarja Klavdija II. Poročal je krščanske pare in pomagal kristjanom, ki jih je takratni cesar preganjal. Ker je bilo krščanstvo v tem času kaznivo, se je znašel v zaporu. Valentin se ni odrekel krščanstvu, zato je postal mučenik. Pretepali so ga s palicami, ga kamenjali in napo-

sled obglavili. To se je dogajalo okoli leta 270. Po tem dogodku se je čaščenje sv. Valentina razširilo po Evropi. Že od začetka so se verniki Valentinu priporočali za zdravje, moč, odpornost pred kužnimi boleznimi in za zdravje epileptičnih bolnikov. Tudi legenda o Valentinu mučencu, ki je svoji ljubljeni pošiljal pisma, ni bila pozabljena, zato so ga častili kot varuha zdravih oči, zaljubljenih in novoporočencev. Ker sv. Valentin goduje v predpustnem času in bližajoči se pomladi, so se mu priporočali tudi mladostniki in čebelarji.

žijo voščilnice, slaščice in rdeče vrtnice. V nekaterih državah jugovzhodne Azije je zaradi bojazni pred zahodnim vplivom obdarovanje ob valentinovem prepovedano. Dan zaljubljencev in običaj obdarovanja ob valentinovem smo v Sloveniji pričeli praznovati v devetdesetih letih 20. stoletja. Moj stari oče, ki je bil v tem času mladostnik, mi je pripovedoval,

da je v cerkvi sv. Petra v Zavodnju, ki je imela stranski oltar posvečen sv. Valentinu, medičar po verskem obredu pred cerkvijo postavil štant z medenjaki. To so bili lepo okrašeni srčki z ljubezenskim sporočilom. Dekle, ki ji je fant poklonil tak srček, je bilo zelo počaščeno. Pogosto je sledila poroka; če ne pred bližajočim se pustom, pa v naslednjem letu. Prav je, da ta lep star običaj še vedno praznujemo, vendar naj bodo darila skromna. Pomembno je le to, da jih podarimo z ljubeznijo. Valentin – praznik ljubezni nas le opominja, da ljubezni do ljubljenih ne izkazujemo samo ta dan, temveč vse dni v letu. Ljubiti in biti ljubljen pa naj bi bil privilegij vseh ljudi na našem planetu. 🔲

Jože Lekše

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 7. do 13. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije

V tednu od 7. do 13. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 7. do 13. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Običaji ob prazniku sv. Valentina, ki predstavlja tudi dan zaljubljenih in ljubezni, so se razširili v mnoge države po svetu, vendar v številnih različicah. Ponekod so bile pobudnice pošiljanja sporočil in poklanjanje daril ženske, drugje moški. V novejšem času je valentinovo pogosto pravi raj za proizvajalce in trgovce, ki tr-

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. do 13. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

17. februarja 2022

od 18. 2. do 24. 2. - 18. februarja 1993, ko je pred stavbo velenjske občine potekal protestni shod deklet in žena iz Zavodnja za hitrejše reševanje ekoloških težav Šaleške doline, so na zasedanju velenjske občinske skupščine potrdili novo vlado, ki jo je vodil nekdanji velenjski župan Srečko Meh; - 18. svečana 2001 se je v Zakopanih na Poljskem končala 20. zimska univerzijada, na kateri je bil, z zlatima medaljama v super veleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu, najuspešnejši slovenski tekmovalec Velenjčan Bernard Vajdič; - 19. februarja 1874 je v avstrijskem Bad Gleichenbergu umrl politik in plemič Karel Adamovich de Csepin, ki je bil od leta 1858 tudi lastnik Velenjskega gradu. Kot kandidat slovenske liberalne stranke v slovenjegraškem okolju je nastopil na volitvah leta 1870 ter na volitvah leta 1871 in bil obakrat izvoljen. Pred koncem drugega mandata je predčasno odstopil; - 19. februarja 1939 je bil v Šoštanju ustanovljen aeroklub Naša krila. Člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha, in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra 1939; - znana velenjska učiteljica Herma Groznik je 19. februarja 1997 za svoje delo prejela priznanje slo-

Tone De Costa (avtor Damijan Kljajič, Arhiv Muzeja Velenje)

venskega Zavoda za šolstvo; - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj. Prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja. Bili sta največji in najbolj tragični nesreči v zgodovini velenjskega premogovnika. V prvi nesreči je umrlo 11, v drugi pa 21 rudarjev; - 20. februarja 1947 se je v Malem Idjošu v Srbiji rodil zdravnik Jovan Stupar, ki je bil od leta 1975 zaposlen v zdravstvenem domu v Šmartnem ob Paki. Umrl je v Topolšici, 19. septembra 2020; - 20. svečana 1996 so za predsednika Atletskega kluba Velenje izvolili Marjana Hudeja, ki je to nalogo opravljal do 18. decembra leta 2018, ko so za novega predsednika izvolili Luko Steinerja; - 21. februarja 1914 je bil rojen narodni heroj dr. Dušan Mravljak - Mrož, doma iz Šoštanja. Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemškimi enotami 8. januarja 1943 na Osankarici na Pohorju; - 21. februarja 1942 se je v Celju rodil vrsto let taborniški vodja rodu Jezerski zmaj iz Velenja

Anton De Costa; - 21. svečana 1948 je bil v Topolšici rojen šoštanjski župan Darko Menih; - 22. februarja 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc, ki je bil rojen v Škalah pri Velenju; - 22. februarja 1944 se je v Šentvidu pri Zavodnju tragično končala kratka in neizpeta življenjska pot pesnika Karla Destovnika - Kajuha; - 22. februarja 1955 se je rodil nekdanji ravnatelj Osnovne šole Gorica iz Velenja Ivan Planinc; - 22. februarja 1963 se je rodil Janez Hudej, ki je nastopil kar na štirih paraolimpijskih igrah – v Barceloni leta 1992, v Atlanti leta 1996, v Sydneyju leta 2000 in v Atenah leta 2004; - 23. februarja 1881 se je v Celju rodil pravnik Janko Sernec mlajši, ki je bil po prevratu leta 1918 imenovan za starešino okrajnega sodišča v Šoštanju. V Šoštanju je sodeloval pri gledaliških igrah in planinskem delu. Na občnem zboru Šaleške podružnice SDP 1919 je bil izvoljen za načelnika in je društvo vodil do leta 1922; - leta 1934 se je 23. februarja na Dobovcu pri Trbovljah rodil dr. Matjaž Kmecl, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni občan Mestne občine Velenje; - 24. februarja 1913 se je v Kopru rodil slikar in pedagog Aristid Zornik. - Leta 1966 je prišel v Velenje in se vključil v Klub likovnih ustvarjalcev Šaleške doline. V Zornikovem slikarskem opusu prevladujejo tihožitja, krajine in žanrski motivi. Umrl je v Velenju, 9. julija 1985. 🔲 Damijan Kljajič

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

GIBANJE prebivalstva

V soboto, 19. 2. 2022 in nedeljo, 20. 2. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 484 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

UE Velenje

POROKE

• Aščerić Elvedin, BIH, Zenica, Crkvice 48 in Latić Enesa, Maribor, Veljka Vlahoviča 64

SMRTI • Kovač Franc, roj. 1945, Velenje, Škale 94 A • Plaskan Eromen, roj. 1939, Šmartno ob Paki, Paška vas 7D • Zaljuberšek Ana, roj. 1935, Velenje, Gubčeva cesta 13 • Rogovnik Marija, roj. 1937, Velenje, Šmartinske Cirkovce 3 • Voler Jože, roj. 1957, Velenje, Jenkova cesta 17 • Pirnat Marija, roj. 1943, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 41C • Strnišnik Milena , roj.1963, Velenje, Škale 85D

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama

HELENA FAJDIGA 17. 6. 1925 – 10. 2. 2022 iz Skorna pri Šoštanju

Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner)

V SPOMIN

Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste se poslovili od naše mame. Hvala vam za izrečene besede in stiske rok. Bili ste nam v veliko pomoč in podporo. Hvala pogrebni službi, pevcem kvarteta Oljka, govorniku g. Vovku, izvajalcu Tišine, praporščakom in gospodu župniku msgr. Jožetu Pribožiču za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Verjamemo, da bodo spomini nanjo, na njeno življenje in delo, ostali večno. Žalujoči vsi njeni

Minilo je 5 let, odkar nas je zapustil naš dragi

ZAHVALA

BOGOMIR DOLINŠEK Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si za vse večne dni…

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila naša draga

8. 7. 1944 – 16. 2. 2017

MILENA STRNIŠNIK 1963–2022 iz Škal

Hvala vsem, ki ga niste pozabili

V SPOMIN

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjene darove. Srčna hvala dr. Majdi Kočar in medicinskemu osebju bolnišnice Topolšica za blaženje bolečih trenutkov. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala g. Bojanu Pustineku za sočuten govor in pevcem ter pevkam kvarteta Oljka za prelepe melodije. Najlepše se zahvaljujemo KP Velenje za pripravo in izvedbo pogreba. Hvala Moto klubu Lepena za tolažbo in pomoč v težkih trenutkih ter vsem motoristom, ki ste Mileno pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni

FRANC OBLIŠAR

V SPOMIN

1922–1983 iz Velenja

ALEKSANDER – SANDI ZRIMŠEK

Naš ati, soprog in dedi, bi letos, 20. 2. 2022, dočakal 100 let. Žal ga ni med nami že od 27. 12. 1983. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Pogrešamo te: žena Ivanka in otroci: hčere Andreja, Danica, Majda in Metka z družinami in sin Franc

5. 11. 1933 – 19. 2. 2011

Kar živi, umre. Da se iz časnosti prelije v večnost. (William Shakespeare)

Minilo je že 11 let, odkar te ni. Pogrešamo te. Vsi tvoji

Naš čas, 17. 2. 2022, barve: CMYK, stran 24

Je kolesarjenje lahko nov turistični produkt? Kolesarska povezava se bo z odsekoma med Gornjim Doličem in Velenjem ter Otiškim Vrhom in Dravogradom podaljšala na 34 kilometrov – Čeprav gre za državno kolesarsko povezavo, bo namenjena lokalnemu prebivalstvu Jasmina Škarja

Kolesarsko pot Štrekna so med letoma 2007 in 2013 vzpostavile občine Dravograd, Mislinja in Slovenj Gradec. Trenutno je urejena na relaciji med Gornjim Doličem in Otiškim Vrhom in večinoma poteka po opuščeni nekdanji trasi mislinjske železniške proge, zato lahko na njej še danes srečamo številne obnovljene nekdanje infrastrukturne objekte, kot so denimo železniški most v Slovenj Gradcu, dva predora in kamnit viadukt pri Mislinji, vodni stolp v Otiškem Vrhu in še bi se kaj našlo. »Gre za infrastrukturno eno najbolje urejenih kolesarskih poti, ki je od leta 2017 tudi enotno označena, kmalu pa bo dobila podaljšek na obeh straneh, proti Dravogradu in Velenju,« pojasni strokovni sodelavec RRA Koroška mag. Aleš Rupreht.

Tudi več kot šeststo kolesarjev dnevno

Zanimanje za tovrstno rekreacijo je iz leta v leto večje. Vedno več ljudi rekreativno kolesari, še posebej v teh koronskih časih so v tej obliki rekreacije številni našli nadomestek za onemogočene vadbe v zaprtih prostorih, potovanja in druge aktivnosti. Koliko kolesarjev se vozi po tej kolesarski poti? »Na lep poletni dan je mogoče našteti tudi več kot šeststo kolesarjev dnevno, treba pa je poudariti, da Štrekno uporabljajo tudi sprehajalci, ljudje na rolerjih, ponekod tudi otroci za igro, zato je treba biti včasih precej strpen in upoštevati pravila kolesarjenja. Dodatno je k povečanju števila uporabnikov pripomogla promocijska kampanja, ki jo intenzivno izvajamo

od leta 2019, zato je vedno več kolesarjev iz ostalih delov Slovenije, ki pridejo na enodnevni izlet, ter tudi tujcev, predvsem Avstrijcev in kolesarjev iz ostalih tradicionalno kolesarskih držav, ki pri kolesarjenju po DKP preverijo tudi Štrekno,« pripoveduje Rupreht, prepričan, da nastaja zanimiv turistični produkt, zato v prihodnje načrtujejo povezovanje gostinskih, nastanitvenih in drugih turističnih ponudnikov, nadgradnjo urbane opreme oziroma počivališč ter povezovanje z drugimi kolesarskimi potmi in zanimivostmi ob poti.

Povezava, primerna za družine in starejše

Trenutno je povezava dolga 24 kilometrov, vendar se bo z novozgrajenima odsekoma med Gornjim Doličem in Velenjem ter Otiškim Vrhom in Dravogradom podaljšala na 34 kilometrov. »Ob tem se bo povezala tudi z DKP v Dravogradu ter na državno kolesarsko omrežje v Velenju. Za Štrekno je značilen blag in enakomeren naklon, zato je še posebej primerna za družine in starejše. V celotni dolžini je asfaltirana in ločena od prometa. Velikokrat predvsem družine začnejo v Gornjem Doliču ali Mislinji, se spuščajo proti Otiškemu Vrhu in nato s Štrekna busom vračajo na izhodišče,« doda Rupreht in poudari tudi, da uspešno premoščajo manjkajoče dele kolesarske poti s pomočjo Štrekna busa – mednarodne linije avtobusnega prevoza s kolesarsko prikolico, ki vozi med Velenjem in avstrijskim Labotom v poletnih mesecih. »Projekt je bil vzpostavljen kot pilotna aktivnost evropskega projekta Trans Borders v letu 2019. Avtobus bo

Mag. Aleš Rupreht: »Na lep poletni dan je mogoče našteti tudi več kot šeststo kolesarjev dnevno. Treba pa je poudariti, da Štrekno uporabljajo tudi sprehajalci, ljudje na rolerjih, ponekod tudi otroci za igro.«

vozil tudi letos, predvidoma v enakem obsegu kot lani – med vikendi v juliju, avgustu in septembru.«

MO Velenje namenja sredstva za obe investiciji

Že lani je Mestna občina Velenje uvedla Bicikel bus med Velenjem in Logarsko dolino, ki omogoča, da s kolesom na prikolici tudi izletniki s Koroške pride-

jo v Logarsko dolino. Mag. Katarina Ostruh z Urada za urejanje prostora na Mestni občini Velenje uvodoma pritrdi, da bodo tudi letos nadaljevali s projektom Bicikel bus proti Logarski dolini. Glede kolesarskih povezav pa postreže s podatki, da gre za eno proti Mislinji in drugo proti Dobrni. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je namreč sklenila pogodbo za gradnjo kolesarskih povezav proti Dobrni in Mislinji. »Pri kolesarski povezavi do Dobrne gre za progo dolžine 6,4 km, od tega bosta 2 km samostojnih kolesarskih poti. Strošek občine (za izdelavo in nakup nekaterih zemljišč) znaša 72.000 evrov, medtem ko je celotna investicija vredna 1.200.000 evrov, pri Hudi luknji je bil strošek projektne dokumentacije in zemljišč, ki jih je pridobila MO Velenje, 154.000 evrov, ves projekt je vreden 16 milijonov. Pri zneskih gre za izgradnjo, za sredstva iz mehanizma Dogovor za razvoj regij, od koder je MO Velenje namenjala delež za obe investiciji.«

S kolesom kmalu proti Mislinji in Dobrni

Povezava skozi Hudo luknjo se bo začela na Selu in ob desni strani reke Pake tekla vse do kamnoloma Paka, kjer bo prečkala reko in cesto. Na celotni trasi bodo do Doliča, kjer se priključi obstoječi povezavi (Štrekni), urejeni štirje novi nadvozi, trije mostovi, sanirani trije obstoječi železniški predori in zgrajen en nov predor. Zaradi varnosti uporabnikov bodo izvedli enajst ukrepov, in sicer štiri podajno

»Pristojne institucije, zadolžene za vzdrževanje, se ves čas trudijo, da je kolesarska pot lepo vzdrževana. V preteklem letu je bilo nekaj težav s podrtimi drevesi, privzdigovanjem asfaltne površine zaradi korenin, z nanosi peska na vozišče, vendar se na sestankih in v koordinaciji z občinami trudimo, da je pot ves čas očiščena in varna. Pri tem pomagajo tudi sami uporabniki, ki anomalije javljajo preko telefona ali družabnih omrežij, za kar se jim zahvaljujemo.«

Pasja mala šola v mestu

lovilne ograje, galerijo, pet zaščit brežine in jarek za zadrževanje. Povezava med Velenjem in Dobrno pa se bo iz novozgrajene povezave med Šoštanjem in Velenjem od trgovskega centra Velenjka nadaljevala kot samostojna kolesarska pot ob desni strani ceste do križišča v Črno-

Mag. Katarina Ostruh: »Na trasi nekdanje železnice proti Hudi luknji so še vidni prostorski elementi predorskih portalov, kamnitih opornikov, opornih zidov ter obcestnih oblog in delujejo kot integralni del prostora, ki jih bodo pri izgradnji nove kolesarske povezave skušali čimbolj ohraniti. Ob poti bodo tudi tri počivališča, stojalo za kolesa in pitnik. Predvidena je tudi zasaditev dreves. Ker bo kolesarska trasa urejena v specifičnem prostoru s pestro zgodovino, bodo na počivališčih urejene tudi informacijske table za opis lokacije ter za izris poteka poti.«

vi, nato po lokalni cesti, ki pelje vzporedno z glavno cesto v smeri Pirešice. V Pirešici se bo nadaljevala po novozgrajeni površini in glavno cesto na sredini vinskogorskega klanca prečkala na že obstoječem podvozu. Nato se bo priključila na lokalno cesto in se nadaljevala proti Vinski Gori. Ostruhova pove, da so dela že stekla in se je gradnja v tem mesecu že začela.

Priložnost za razvoj turizma je tudi na strani ponudnikov

Povezava proti Vinski gori bo končana v enem letu, torej decembra letos, povezava do Hude luknje pa leta 2023. »Čeprav gre za državno kolesarsko povezavo, bo namenjena lokalnemu prebivalstvu. Razmišljamo o različnih predstavitvah, promocijskih kartah, dogodkih, akcijah za spodbujanje uporabe in povečanje prepoznavnosti povezav, ki jih urejamo. Prednosti bodo gotovo tudi možnost dnevne mobilnosti med naselji ob poti do Velenja in manjša uporaba vozila, neodvisnost od javnega prevoza in gibanje. Ne smemo pozabiti na rekreacijo in turizem,« razmišlja mag. Katarina Ostruh, ki doda, da o vključevanju drugih vsebin že razmišljajo skupaj z občino Mislinja in RRA Koroška ter pripravljajo različne ideje. »Vsekakor je žogica tudi na strani različnih ponudnikov (gostinci, prenočišča, servisi, izposoja koles ...) in gospodarstvenikov, ki morajo videti priložnosti v tem projektu in pokazati interes za sodelovanje. Tudi Huda luknja je zanimiva, razmišljamo, kako bi jo vključili, odprli za obiskovalce, preko povezave pa približali tudi kulturno dediščino nekdanje železnice, povezave, ki je potekala med Velenjem in Dravogradom. Podobne vsebine pa planiramo tudi proti Vinski Gori.« 🔲

V primeru kolesarske poti proti Hudi luknji je tako pri idejnem projektu kot pridobivanju zemljišča (seveda na njihovi strani) sodelovala Občina Mislinja. Povezava bo namreč potekala približno dve tretjini po velenjski občini in eno tretjino po mislinjski. Tako je izgradnja sofinancirana tudi iz njihove kvote sredstev Dogovora za razvoj regij.

Letos je obrezovanje sadnega drevja še posebej zahtevno

Kako biti prijazen in ubogljiv pes Pasji izlet na Cankarjevo cesto je popestril sobotno dogajanje. Diana Janežič

Kinološko društvo Velenje izvaja več programov šolanja za pse in njihove lastnike oziroma vodnike. Eden od programov je mala šola, ki je namenjena mladim psom od tretjega meseca dalje ter tudi psom brez predznanja. Psi v takšnem tečaju pridejo v stik z drugimi psi in s tujimi ljudmi, učijo se prvih korakov ob nogi in odpoklica ter vadijo poslušnost na ukaza »sedi« in »prostor«. Vadba poteka kot igra, vodniki pa se naučijo tudi pravilno nagraditi in pohvaliti psa. V soboto, 12. februarja dopoldne, so vodniki s svojimi psi iz male šole opravljali socializacijo na Cankarjevi ulici in poželi precej pozornosti. Boris Škrinjar, eden od inštruktorjev v Kinološkem društvu Velenje, je predstavil udeležence in aktivnost: »Psi so stari od osem mese-

cev do eno leto in so že pri koncu tečaja male šole, ki sicer traja 20 ur. Eden od pomembnih ciljev pasje male šole je socializacija, kjer se psi učijo sporazumevanja z drugimi psi in upoštevanja navodil vodnika ob prisotnosti drugih psov. Socializacija v mestu je dobrodošla, ker so v drugačnem okolju, srečujejo tuje ljudi, več je zvokov.«

Dva od vodnikov sta povedala: Džemal Kadrić: »Moj rotvajler Tor je star 9 mesecev in je čudovit pes. Pravijo, da je to agresivna pasma, a po mojih izkušnjah ni tako. Šolanje poteka zelo dobro, učenje je prijetno za pse in tudi za nas, vo-

dnike, saj se tako družimo in izmenjujemo izkušnje.« Alanka Holešek: »Kal je star 11 mesecev in je moj tretji pes. Z veliko dela je vsak dan bolje, potrebujeva pa še nekaj vaje. Takšna aktivnost v mestu je dobra. Tako se spoznavajo psi med seboj, srečujejo več tujih ljudi in premagujejo strah. Redne vaje imamo na vadbišču Kinološkega društva, obisk v mestu pa je nekaj novega, drugačnega in dobrodošlega.« 🔲

Velenje – Na posestvu Turn je v petek, 11. februarja, potekala delavnica obrezovanja sadnega drevja, ki jo je za svoje člane in krajane organiziralo Društvo Revivas Škale v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina in z Zavodom darilo narave. Delavnico je vodil Gašper Kokot, vodja PE Sadjarstvo Turn. Udeležencem je najprej podal nekaj koristnih nasvetov o sajenju, gnojenju in škropljenju sadnega drevja, nato pa se je z njimi podal v sadovnjak. Tam jim je izčrpno pojasnil in prikazal način obrezovanja jablan ter mimogrede razložil tudi, kdaj in kako se obrezuje drugo sadno drevje, kot so breskve, marelice, hruške, češnje, češplje in slive. Opozoril je na izbiro primernega orod-

ja, s katerim se zagotovi raven in čist rez. Poudaril je, da je za zagotavljanje dobrega pridelka pomembno redno in pravilno obrezovanje. Ker lani zaradi pozebe sadno drevje večinoma ni rodilo ali je dalo bistveno manj pridelka kot sicer, je zraslo neobičajno veliko novih poganjkov. V primeru, da bo letošnja letina dobra, vsi ne bi zdržali obremenitve, zato je treba letos še posebej pozorno in bolj intenzivno redčiti veje in nove poganjke. Za večino sadnega drevja je zdaj že primeren čas, da se lotimo tega opravila. Velja si zapomniti, da dosežemo primerno zračnost, če ima vsaka veja ali poganjek prostor do vseh drugih vsaj za eno dolžino škarij. 🔲

Vera Pogačar, foto: Zvone Kodrun