08-2013

Naš ­čas, 21. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek, soboto in nedeljo bo zmerno snežilo.

Temperature ponoči do -4, podnevi do 3 stopinje C.

šte­vil­ka 8

četr­tek, 21. februarja 2013

Naša četica koraka …

1,80 ­EVR

Vpis in izzivi

n bš

n tp

Tako mis­lim Tako se imenuje akcija Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki letos praznuje 60-letnico delovanja. A tokrat v četici niso malčki, ampak snežaki. Po vsej Sloveniji v teh dneh otroci izdelujejo snežake, jih fotografirajo in pošiljajo na zvezo v Ljubljano, kjer bodo sestavili »zimsko četico«. V torek so v akciji sodelovali tudi mali Velenjčani, ki so pred Vilo Mojca iz precej posedenega in ledenega snega vseeno izdelali svojo četico. In pri tem neizmerno uživali. Morda bodo, če bo konec tedna res zapadel nov sneg, akcijo še ponovili.

Razpisi za vpis v srednje šole in visokošolske zavode so znani, zdaj morajo odločitev sprejeti mladi. Pri tem jim bodo v pomoč informacije, ki so jih pridobili na informativnih dnevih minuli petek in v soboto.

Nekateri med njimi so se veselili, ker jim tega dne ni bilo treba v šolo, njihovi starši pa malo manj, saj se – vsaj večina – zaveda, da odgovor oziroma odločitev, kam naprej, ni enostavna. V teh časih pa sploh ne, saj je odprtih življenjsko pomembnih vprašanj kar nekaj. V ospredju sta zagotovo vsaj dve: izbrati izobraževanje in poklic, ki mladostnika sicer ne veseli, a bo zanj po uspešno končanem šolanju lažje dobil službo, ali pa se odločiti za takšnega, v katerem bo užival, a je že danes jasno, da bo po končanem šolanju s precej večjo verjetnostjo pristal na zavodu za zaposlovanje. Glede na vse večje število staršev z nizkimi dohodki postaja eden od zelo pomembnih elementov pri odločitvi tudi denar, saj kljub subvencijam prevozov in malic postaja strošek šolanja vedno teže obvladljiv.

Vlada oziroma pristojno ministrstvo je možnosti nadaljnjega izobraževanja še dodatno zapletlo. Bolj, kot so to storili v zadnjih desetih letih, so pri letošnjem razpisu spodbudili vpis v programe za izobraževanje v deficitarnih poklicih. Za to je na eni strani vlada omejila vpis v gimnazije, na drugi pa predvidela več prostih mest v tehničnih šolah, in to ne glede na realne možnosti zapolnitve oddelkov. To bi morda bilo celo prav, če bi »teren« za večje zanimanje za tehnične poklice pripravljali dalj časa in na več področjih. Tako pa se ob tem postavlja vprašanje, kako naj starši ali kdo drug devetošolca prepriča za vpis v program orodjar, oblikovalec kovin, krovec, varilec …, če že nekaj desetletij velja, da so največ vredni gimnazijci. Kako naj se odloči za deficitarni poklic, če sodijo ti med slabše plačane.

Kdo lahko bodočemu srednješolcu z veliko verjetnostjo zagotovi, da bo v tem poklicu ob koncu šolanja res dobil službo. Še posebej, ker se tudi naši manj zahtevni proizvodni programi selijo v manj razvite države.

Tudi ta vlada se je očitno lotila sprememb v šolstvu na hitro in na nepravi strani. Vse se začne pri gospodarstvu, so prepričani mnogi. Tega bi bilo potrebno najprej okrepiti. Kajti ko bo to imelo prihodnost in programe, bo teklo tudi izobraževanje in vse ostalo.

Letošnja zima je res prava pravljica

En rudar ostal v bolnišnični oskrbi

Na Golteh obratujejo vse naprave, snega je dovolj, jim pa pogosto ponagaja vreme

Stebrni udar v severnem krilu jame Preloge poškodoval šest rudarjev – Lani v premogovniku 75 nezgod pri delu Milena Krstič - Planinc

Velenje, 15. februarja – V delovni nezgodi, ki se je v petek, dvajset minut čez polnoč, zgodila v severnem krilu jame Preloge, se je poškodovalo šest rudarjev. Takoj so jih ustrezno oskrbeli. Trije so bili po pregledu v zdravstvenem domu zaradi lažjih poškodb napoteni k svojemu osebnemu zdravniku, tri pa so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je eden ostal v bolnišnični oskrbi. Nihče od poškodovanih ni bil v življenjski nevarnosti.

O dogodku je bil takoj obveščen glavni republiški inšpektor Anton Planinc, ki si je kraj nezgode kmalu po dogodku tudi ogledal.

Nepravilnosti v zvezi z okoliščinami nesreče naj ne bi ugotovil.

Skupinsko delovno nesrečo je povzročil stebrni udar. »Gre za nenadno sprostitev napetosti, ki je lokalno omejena. Čeprav je premogovnik tehnološko zelo dobro opremljen s številnimi merilniki in inštrumenti, se stebrnih udarov na

Mira Zakošek

žalost ne da napovedati vnaprej. Delo rudarjev je še vedno delo v posebnih delovnih pogojih,« je povedal predsednik uprave PV dr. Milan Medved in dodal, da pa imajo za preprečevanje stebrnih udarov vzpostavljene posebne varnostne ukrepe, ki jih tudi redno izvajajo.

Dogodek se je zgodil na ozko omejenem prostoru, stran od neposrednega proizvodnega območja, tako da je odkop premoga potekal nemoteno.

Ob tej skupinski delovni nezgodi smo pogledali statistiko varnosti in zdravja pri delu, čemur v Premogovniku Velenje posvečajo veliko pozornosti. Lani so opravili 160 pregledov požarne varnosti, izvedli 1.339 usposabljanj in preverjanj znanja zaposlenih, opravili 1.738 preventivnih in drugih pregledov zaposlenih v Skupini, zgodilo pa se je 75 nezgod pri delu. n

Letošnja zima je resnično takšna, kot si jo lahko samo želimo. Že dolgo ni bilo tako, da bi se lahko otroci med zimskimi počitnicami smučali in sankali tudi v dolini. Je pa čutiti, da so zimski športi zamrli, saj hribčki niso tako oblegani, kot

so bili nekoč.

Na Golteh so sicer kar zadovoljni.

Zima se je začela zelo zgodaj, že v začetku decembra. Takrat so tudi odprli smučišča. December je bil po besedah direktorja Ernesta Kovača boljši od lanskega.

Januarja pa jim jo je zagodlo vreme, le redki so bili dnevi, ko je bilo mogoče

smučati. Tako so imeli kar 20 odstotkov gostov manj. Februar pa je dober, seveda upajo, da bo tudi v prihodnje tako. Če ocenijo na grobo, je doslej zimska sezona za kakšnih 15 odstotkov boljša od lanske. Tudi z zasedenostjo hotela so kar zadovoljni, januarja je bil zaseden 85-odstotno, v tem mesecu pa kaže še na nekoliko boljši rezultat.

Snega je dovolj na vseh smučiščih, tako da tudi vse naprave obratujejo. Upajo, da bo tako vse do velike noči, do takrat naj bi namreč trajala letošnja smučarska sezona.

Tudi na Rogli zadovoljni Zadovoljni so tudi na Rogli, kjer so doslej zabeležili že okoli 100 tisoč smučarjev, kar je nekoliko več kot lani v tem času. Med smučarji je kar 60 odstotkov Slovencev, med tujci pa je največ Hrvatov in Madžarov. Smučarski pogoji so dobri, obratujejo pa vse naprave. n

Naš ­čas, 21. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

Končno rešene težave z odpadki Pri projektu ureditve zbirnega centra Podhom sodeluje 5 občin Zgornje Savinjske doline Položnice za smeti za gospodinjstva ne bodo nižje, ampak višje Tatjana Podgoršek

Po slabih treh letih usklajevanj sta v začetku meseca župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi in tehnični direktor podjetja GIC Gradnje Venčeslav Cajzek podpisala pogodbo o izvedbi projekta ureditev zbirnega centra Podhom in izvedbi protipoplavnih ukrepov na območju zbirnega centra. Vrednost projekta so ocenili na več kot

596 tisoč evrov. Denar zanj bodo zagotovile podpisnice dogovora o skupnem nastopanju pri izvedbi projekta - pet lokalnih skupnosti v Zgornji Savinjski dolini: poleg nosilke Občine Gornji Grad še Občine Nazarje, Ljubno, Luče in Solčava.

Koliko bo katera prispevala zanj, je odvisno od števila prebivalcev.

Največ bo primaknila občina Ljubna (slabih 28 odstotkov), najmanj občina Solčava (dobrih 5 odstotkov

Marcel Hriberšek iz podjetja PUP Saubermacher Velenje je povedal, da stane danes gospodinjstva v občini Gornji Grad 4-kratni odvoz oziroma praznjenje 120-litrske posode približno 11 evrov na mesec.

Za koliko bo cena višja po ureditvi zbirnega centra, bo pokazal elaborat, ki ga morajo še izdelati. Okvirno naj bi se približala cenam, ki jo za to storitev plačujejo gospodinjstva v Velenju - 20 evrov in več, odvisno od količine odpadkov.

Pisarna državnega svetnika v Velenju Velenje, 15. februarja - V novem sestavu Državnega sveta, ki se je konstituiral 12. decembra lani, je predstavnik lokalnih interesov tudi dr. Milan Medved. Državni svetnik bo imel pisarno v upravni stavbi Mestne občine Velenje, za pogovor z njim pa se je potrebno predhodno dogovoriti v tajništvu župana Mestne občine Velenje, po telefonu ali po elektronski pošti. n

Pisali podjetnikom in obrtnikom Šmartno ob Paki - V teh dneh je lokalna skupnost naslovila na obrtnike in podjetnike v svojem okolju pismo, v katerem jih prosi za sodelovanje pri nakupu sodobnega defibrilatorja. Gre za napravo, ki lahko reši življenje ljudem s težavami srca. Naprava stane blizu 4.000 evrov.

V pismu so še zapisali, da kljub razmeram, ki jih silijo v varčevanje in umno gospodarjenje na vseh ravneh, ne zanemarjajo vlaganj v stvari, ki prinašajo višjo kakovost življenja v občini, vendar jim pomanjkanje denarja ne omogoča tudi takšnega izdatka. Občina se bo donatorjem zahvalila z izvirnim likovnim delom iz zbirke del, ki nastajajo na tradicionalni Martinovi likovni koloniji. Avtorji del so člani Društva šaleških likovnikov Velenje. n tp

DURS in CURS skupaj?

Velenje – Ker bo Hrvaška najverjetneje 1. julija letos postala članica Evropske unije, se bo z meje umaknila carina in na to se Slovenija že pripravlja. Če bo sprejet nov zakon o davčni in carinski službi, ta pa je že v proceduri, se bosta davčna in carinska služba, DURC in CURS, najverjetneje povezali.

Kako se bo to odrazilo na delu davčnih uradov, konkretneje Davčnega urada Velenje? »V prvi fazi je predvideno povezovanje predvsem na ravni generalnega davčnega in carinskega urada, za regijske davčne oziroma carinske urade pa ni še nič določenega,« pravi Iztok Verdnik iz službe za odnose z javnostjo na DURS. Na vprašanje, če bo morebitna reorganizacija Davčnemu uradu Velenje odnesla kakšno delovno mesto, pa je odgovoril, da se število zaposlenih zaradi povezovanja oziroma reorganizacije ne bo zmanjšalo. n mkp

Stranke zadovoljne Velenje – V času, ko smo ljudje z marsičim nezadovoljni, se lahko na Upravni enoti Velenje pohvalijo, da so stranke zadovoljne z delom in storitvami, ki jih nudijo državljanom. V lanskem letu so jim dali oceno 4,75 na lestvici od 1 do 5. Pred dvema letoma – zadovoljstvo strank merijo vsaki dve leti – je bila ocena 4,55. n mkp

vrednosti naložbe). Projekt naj bi končali v dveh, treh mesecih, odvisno od vremenskih razmer.

Stanko Ogradi je povedal, da bodo izvedbo projekta lokalne skupnosti financirale iz taks, ki jih bodo sicer morale vračati ministrstvu za kmetijstvo in okolje. »Z izgradnjo zbirnega centra in protipoplavnih ukrepov na območju centra bomo končno rešili težave z

odpadki oziroma ustvarili pogoje za njihovo ločeno zbiranje. Poleg tega bodo lahko uporabniki določene odpadke, ki ne sodijo med mešane komunalne odpadke, dostavili v zbirni center. Sicer pa se v naši občini ukvarjata z odpadi dva koncesionarja, z zbiranjem in prevozom velenjski PUP Saubermacher, z odlaganjem pa celjski Simbio.« Bo morda ureditev zbirnega cen-

Stanko Ogradi: »Projekt naj bi končali v dveh, treh mesecih.«

tra znižala stroške zbiranja in odvoza smeti za gospodinjstva v omenjenih občinah? »Ne, nasprotno. Ker občine nismo izpolnjevale pogojev za ločeno zbiranje odpadkov, smo morale iz proračunov pokriti koncesionarju razliko med dejansko ceno in ceno, ki jo je ponudil na razpisu.

Po izvedbi projekta ovir za dvig cen ne bo. Na naslednjem sestanku se bomo pogovarjali o možnem dvigu cen, prav tako bomo poskušali ugotoviti, kje so še možni kakšni prihranki.« Po izgradnji zbirnega centra bodo občine investitorice pravno formalno uredile lastništvo objekta glede na deleže sofinanciranja ter ga predale v uporabo izbranemu koncesionarju. n

Poškodovani mostovi Šmartno ob Paki – Lanske novembrske poplave so v lokalni skupnosti med drugim poškodovale tudi tri mostove: pred Lokovico, v središču Rečice ob Paki in brv v spodnjem delu Rečice ob Paki.

Zaradi nevarnosti, da bo prvi večji naliv odnesel most pred Lokovico, so se obnove tega lotili takoj, ostala mostova zahtevata obsežnejša obnovitvena dela. Zanju je občina že naročila projektno dokumentacijo. Za most »pri Cen« je ta že izdelana, projektna vrednost, ki vključuje tudi obnovo vodovoda pod mostom, sam most in perišče, znaša blizu 75 tisoč evrov. Šmarški župan Janko Kopušar je povedal, da so sicer mostova, ki zahtevata večja vlaganja, prijavili v sanacijski program, s katerim bodo kandidirali za pridobitev državnih sredstev. Ker je most »pri Cen« že delno porušen, bodo tega obnovili

Brežine in brv v Rečici ob Paki bodo uredili šele prihodnje leto.

letos, ne glede na to, ali bodo uspešni na razpisu ali ne. Če ne bodo dobili denarja iz sanacijskega načrta, bodo kandidirali za sofinanci-

ranje na drugih državnih razpisih.

Obnove brvi v spodnjem delu Rečice ob Paki, ki je naložbeno še bolj zahteven projekt od prej ome-

njenega, se bodo zaradi omejenih financ predvidoma lotili po koncu obnove mostu »pri Cen«. n Tp

Sneg, dež, asteroid in druge padavine Sneg še kar pada, vlada se drži - Vladajoči na jubileju »pri nas« - Dolenjska prehiteva Šaleško - »Od Celja do Žalca …« - Celje v znamenju košev Ne, gospod Prešeren, vremena Kranjcem se niso še zjasnila! Nasprotno, nad našo deželico se zbira vse več temnih oblakov. Ti nam ne grozijo le z dežjem in snegom, grozijo nam s še čim hujšim. Ob vsem tem upam, da se ne bo ponovila še kakšna zlovešča napoved katerega od naših pesnikov.

Pri nas še kar traja politično neurje. Ob snegu in dežju padajo še težke besede, pozivi in obtožbe. Ob vsem majavem, čemur smo priča, le vlada noče in noče pasti. Za to pa ni »kriva« le sama, kriva je tudi neenotnost na drugi strani. Kjer se jih nekaj kar naprej prepira, drugi dobiček ima!

Nekateri se ob vsem tem le bojijo, da naša barka ob tako nestabilnem vodstvu, kakršnega naj bi imela, ne bi zadela ob kakšno večjo čer. Ali v več čeri - kar v kakšno »trojko«. Potem nam tudi Cankarjeva napoved o tem, da si bo narod pisal sodbo sam, ne bo več veliko pomagala. Spet bomo hlapci. Pa čeprav smo že veliko govorili o tem, da vsaj po osamosvojitvi nismo več za »hlapce rojeni«.

Ob tem, ko se ne moremo otresti premiera in vlade, poskušajo drugi z raznimi interpelacijami. Zdaj, ko ima polovica šolarjev zimske počitnice, prvak SD napoveduje interpelacijo zoper superministra Žigo Turka. Pa ne zato, ker bi se mu želel maščevati, ker je »povozil« njegove enotne šolske počitnice. A se je tudi ob tej interpelaciji pojavila velike neenotnost. Čeprav bi lahko žaganje ministra Žige pomagalo tudi k žaganju vlade.

»le« 24-letnico, so pripravili veliko akademijo, ki je niso veliko zmotili niti sneženi zombiji, ki so »pozdravili« njihovo slavje. Na njem so namenili veliko besed tudi kritikom njihove stranke in še posebno predsednika SDS Janeza Janše. Ta stranka je pripravila slavje v slatinskem kulturnem domu, če bi ga v katerem od tamkajšnjih hotelov, bi bila kar na tujem. Hoteli Jožeta Pipenbaherja so namreč zaradi prevelike zadolženosti pristali v angleških rokah. Kaj lahko pa z nakupom preidejo v rusko lastništvo. Tem je namreč Rogaška Slatina zelo ljuba.

Z vlado in njenim obiskom na Dolenjskem pa so povezane tudi napovedi o gradnji južnega dela tretje razvojne osi. Kot vse kaže, bodo vsaj del te nove prometnice začeli graditi prej kot severni del čez Koroško in Šaleško dolino. Vsaj novomeški obvoznici naj bi dobro kazalo, tako bo tamkajšnje gospodarstvo s sodobno prometnico bolje in prej povezano kot šaleško. Vsaj ob tem bi lahko rekli, da za vse ni kriva le država.

Celje pa izgublja eno osnovno šolo. In to ne navadne, ampak tako imenovano Waldorfsko šolo, ki jo obiskujejo otroci iz enajstih občin Savinjske regije. Čeprav se bo iz Celja selila v Žalec, to ne bo tako daleč, saj je že zdaj gostovala v nekdanji Vrtnarski šoli v Medlogu, to je na obrobju žalske občine. Za selitev so se odločili zato, ker so imeli doslej le začasne prostore, v prostorih UPI Žalec pa bodo našli trajno rešitev. Tako bo v tem poslopju, kjer je bila nekoč stara žalska osnovna šola, donedavna pa je v njej gostovala griška šola, ko so tam gradili novo, zdaj spet gostila mlade šolarje.

Celje, kjer je sicer moška košarka zadnja leta v zatonu, pa se pripravlja na evropsko prvenstvo v tem športu. Tu bo potekal prvi del in na tekme in v Celje kot knežje mesto bi radi pritegnili čim več obiskovalcev. Zato se že udeležujejo predstavitev na tujem, predvsem v državah, od koder bodo k njim prišle košarkarske ekipe.

Povsem enotna pa je bila največja vladajoča stranka SDS. Ta se je v soboto zbrala na našem območju v Rogaški Slatini. Čeprav so slavili

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ­RTV družba, d.o.o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 evr (8,5 % DDV 0,14 evra, cena izvoda brez DDV 1,66 evr). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

21. februarja 2013

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43 e­-mai­l: ­press@­nascas.si TRR - Nova LB, Velenje: 02426­-0020133854 Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas d.o.o.

nk

Tisk: Tiskarna SET d.d.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji.

Letno izide do 52 številk.

Naš ­čas, 21. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

21. februarja 2013

V Premogovniku zaključili akcijo Kaj zanima velenjske svetnike?

Inovator leta Najbolj obiskan je Muzej Velenje Zakaj zdravniki odhajajo Terezijo Jaklič (SDS) je zanimalo, katere turistične točke so v Velenju najbolj obiskane? Odgovor so ji pripravili na TIC Velenje, kjer ugotavljajo, da turisti najpogosteje obiščejo Muzej Velenje, pod okrilje katerega sodijo Kavčnikova in Grilova domačija, Hiša mineralov, spominski sobi v Topolšici in na Graški gori (lani so zabeležili 15.509 obiskov).

Muzej Velenje je imel zaradi požara lani le dobrih 9.500 obiskovalcev, Vilo Bianko je obiskalo 28.667 turistov. Veliko obiskovalcev naštejejo tudi na Erikovih ekoloških programih (4.550). Na TIC-u opažajo, da turisti radi obiščejo tudi mestno središče v Titovim spomenikom. Pozojevo grajsko pot, otroški festival, tradicionalni Srednjeveški dan ter kulturne in športne prireditve.

Kaj se dogaja z gradom Turn?

V Uradu za investicije na vprašanje Terezije Jaklič (SDS), kaj se dogaja z gradom Turn, odgovarjajo, da je trenutno objekt prazen, iz njega so zaradi slabih bivalnih razmer izselili vse najemnike. So pa objekt zaščitili in tako preprečili nadaljnje propadanje.

Mestna občina Velenje ga je lani večkrat skušala prodati, iskala pa je tudi investitorja za rekonstrukcijo, a zaenkrat ni bila uspešna.

Letos rekonstrukcija križišča pri Obircu Franc Sever (SDS) v svetu Mestne občine Velenje že dolgo opozarja na nujno rekonstrukcijo križišča pri Obircu. V Uradu za komunalne zadeve so mu pojasnili, da je bila projektna dokumentacija izdelana že predlani, začetek del pa je bil zaradi rebalansa državnega proračuna iz lanskega leta prestavljen v letošnjega. Mestna občina Velenje ima kot soinvestitor te naložbe v proračunu zagotovljena sredstva.

iz Zdravstvenega doma?

Franc Sever (SDS) je tudi opozoril na problem odhajanja dobrih zdravnikov iz velenjskega zdravstvenega doma. Tam odgovarjajo, da slabi ne morejo odhajati, ker takšnih nimajo. Pravijo, da se s problemom pomanjkanja zdravnikov resnično srečujejo - podobno kot drugod po Sloveniji, vendar problematiko dobro obvladujejo. Tako prihajajo z julijem v Velenje nova zdravnica specialistka družinske medicine, vračata pa se tudi dve kolegici, ena s porodniškega dopusta, druga pa končuje specializacijo družinske medicine. Poleg tega imajo trenutno na specializaciji šest zdravnikov družinske medicine, enega iz urgentne medicine, tri iz pediatrije, na pripravljalnem programu pa imajo še dve pediatrinji, eden pa začne pripravljalni postopek.

Zaposleni so prispevali 207 koristnih predlogov, najboljše so nagradili Velenje, Šoštanj, 12. februarja – V Skupini Premogovnik so v torek s podelitvijo nagrad najboljšim inovatorjem, promotorjem inovacijske dejavnosti in najboljši organizacij-

ke ter Mladi menedžer 2012. Med drugim je poudaril, da mora vsak zaposleni čutiti dolžnost, da z idejami pripore k boljšemu poslovanju podjetja. Predsednik uprave PV dr.

Urad za družbene dejavnosti je preveril pobudo svetnice Irme Furst Lah, da bi v vrtcu zbirali oblačila in igrače otrok in jih podarili tistim, ki jih potrebujejo. V vrtcu pravijo, da so plišaste igrače že zbirali in ne vidijo ovir, da speljejo tudi to akcijo.

So poslikane oglasne plošče dovoljene?

Irmo Furst Lah je zanimalo tudi, če so poslikane obcestne plošče za oglaševanje v občini dovoljene?

Na Uradu za urejanje prostora pojasnjujejo, da je to začasna rešitev in da so popustili številnim organizatorjem prireditev. Je pa to posledica še neudejanjenega razpisa oddaje oglasnih površin v najem najugodnejšemu ponudniku. Računajo, da bodo razpis objavili v prihodnjih mesecih. n

Nagrajenci akcije Inovator leta 2012.

ski enoti zaključili akcijo Inovator leta 2012. Akcijo sta tretjič zapored izvedla Premogovnik in HTZ. O izjemnem pomenu inovativnosti je prisotnim v kulturnem domu v Šoštanju spregovoril Boštjan Gorjup iz BSH Hišni aparati Nazarje, prejemnik nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosež-

Milan Medved pa je poudaril, da so v Premogovniku lani, zahvaljujoč inovativnemu pristopu in izjemni motivaciji, premagali težave, ki so jih pestile. V letošnje leto so stopili s polnim zagonom za nove inovativne ideje, ki bodo še izboljšale in optimizirale poslovne procese in tehnologijo.

Več razumevanja »njihovih« težav Tema, o kateri so tokrat razpravljali mladi, je bila zelo široka, saj so govorili o težavah, ki jih učenci višjih razredov osnovnih šol najbolj občutijo pri odraščanju. Parlament je tudi letos pripravila in koordini-

z odraščanjem, najprej zastavijo, kaj lahko sami storijo. Šele potem naj poprosijo za pomoč odrasle.

Zanimivo je, da dobro razmišljajo, saj se zavedajo, da so v obdobju odraščanja, ko jim »svetijo žarnice«, ko imajo tisoč želja in ne vedo, v katero smer naj gredo. Opažajo svoje telesne spremembe, ob tem, da si želijo biti najlepši in najboljši.

Tokrat v sejni dvorani niso sedeli občinski svetniki, ampak mladi parlamentarci iz vseh osnovnih šol v Šaleški dolini. Želijo si, da bi bila njihova mladost manj obremenjena z visokimi pričakovanji odraslih.

rala Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, a so tokrat dali mladim nekoliko drugačno nalogo kot ponavadi. Sekretarka zveze Tinca Kovač nam je povedala: »Sicer je parlament potekal podobno kot prejšnja leta, mladi so sklepe oblikovali v skupinah. A letos smo želeli, da ko opredelijo težave v zvezi

Dejstvo je, da vseh težav sami ne morejo rešiti, zato je prav, da jim prisluhnemo tudi odrasli. Omenili so, da imajo težave, ker se ne znajo učiti, da je preveč informacij, da doživljajo samo zahteve. Zato lahko odrasli, ki smo odraščanje tudi sami preživeli, veliko storimo že z zgledom. A to ni vedno dovolj.«

Krašovec, v kategoriji najboljši promotor pa Franjo Mazaj, Bojan Gajšek in Roman Bračič. Za najboljšo organizacijsko enoto v inovativnosti so razglasili Pripravo dela (prehodni pokal je prevzel Anton Kotnik, vodja oddelka tehnološke priprave elektro naprav). n

Sicer pa osebno pogrešam tudi več druženja z vrstniki v času po šoli, da bi kdaj spontano zaigrali košarko ali nogomet. Tako pa preveč čepimo doma in se pogovarjamo preko facebooka in skypa.« Rok Korošec iz osnovne šole Šalek je bil še bolj oseben. Povedal nam je: »Kot največjo težavo pri odraščanju čutim psihično nasilje, učenje, težave s starši, ki nam ne zaupajo. Ko

ga sicer razrešimo kar sami. Odrasli pa bi nam zagotovo lahko pomagali, da bi bilo naše odraščanje lažje.

Kadar imamo težave, se po mojem vsi obrnemo nanje, sploh na starše.

In skupaj iščemo rešitev. To najdemo ali pa tudi ne.« Simpatični Rok prizna, da imajo mladostniki še nekje precej težav. Pri ljubezni. »Veliko težav je zaradi nje, ko si zaljubljen, se je težje tudi učiti.« Tako se na valentinovo tudi na otroškem parlamentu niso izognili težavam, ki jih imajo najstniki zaradi ljubezni. Pa čeprav so jih le oplazili. Iz vseh razprav mladih pa je bilo razbrati predvsem to, da so preobremenjeni. Velikokrat ne po svoji krivdi in željah. Da ne bi razočarali učiteljev in staršev, veliko časa, ki bi ga raje namenili druženju

Tinca Kovač

Rok Korošec

Lana Golob

ki prihaja iz Šmartnega ob Paki, nam je povedala: »Zanimivo mi je bilo, da imajo na velenjskih šolah precej težav s fizičnim nasiljem med vrstniki, tudi otipavanjem.

Tega na naši šoli nismo zasledili. Pri nas smo ugotavljali, da ima večina od nas premalo časa. Težave imamo z ocenami, sploh s tem, kako jih sprejemajo starši. Večina pričakuje od nas še več. Včasih mislimo, da so zato sitni, a vemo, da nam hočejo le dobro. Res ni lahko vedno izpolniti pričakovanj naših staršev.

hočeš iti ven, ti mama ne pusti, ker ti reče, da se moraš učiti. To ni učinkovito, ker se ponavadi tudi potem ne gremo učit. Želimo si pač več časa preživeti ob druženju s prijatelji, nočemo sedeti le za knjigami in se učiti. Zahteve pa so precej velike.

Drži pa tudi, da so eni preobremenjeni, ker imajo po šoli treninge in druge aktivnosti, drugi pa se preprosto nočejo učiti.« Na vprašanje, ali na šoli prihaja tudi do nasilja med vrstniki, je potrdil in dodal: »Predvsem psihično nasilje je, ponavadi

z vrstniki, posvetijo učenju, treningom, vajam. Vsi pa očitno v tem ne uživajo. Že kmalu bodo ugotovitve in sklepe mladi Šalečani delili na regijskem otroškem parlamentu, ki bo v velenjski vili Mojca. Marca pa jih bodo predstavniki regije, izbrani na njem, predstavili tudi v čisto pravem parlamentu v Ljubljani. Tam bodo tisti dan glavni govorniki.

V želji, da jih odrasli ne le slišijo, ampak jim tudi pomagajo čez vse čeri odraščanja.

Mladi so med odraščanjem preobremenjeni in velikokrat izgubljeni – Starejši, sploh starši, jim »težijo«, čeprav mladi vedo, da jim hočejo le dobro – Preveč informacij najstnike zmede

župana velenjske občine Bojana Kontiča, so svoje misli o težavah pri odraščanju oblikovali v štirih delovnih skupinah, nato pa so jih predstavili vrstnikom in odraslim.

Prisluhnili so jim predvsem ravnatelji osnovnih šol, svetovalni delavci, predstavnik policijske postaje Velenje in zaposleni v občinski upravi.

V akcijo so vključili vse koristne predloge, ki so jih prevzeli promotorji na posameznih delovnih področjih. Sodelovalo je 22 promotorjev in 132 inovatorjev z 207 koristnimi predlogi, od tega so jih 132 že realizirali.

V kategoriji najboljši inovator so si mesta od 1. do 3. razdelili: Danijel Šibanc, Boštjan Gorjup in Boštjan

Bodo v vrtcu zbirali oblačila?

Na dan zaljubljenih govorili o težavah Velenje, 14. februarja – V četrtek so sejno sobo velenjske mestne hiše zasedli mladi, predstavniki višjih razredov vseh osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Enkrat letno, na otroškem parlamentu, so mladi tisti, ki dobijo glavno besedo, odrasli pa jim prisluhnejo. Tudi tokrat je bilo tako.

Po uvodnem pozdravu gostitelja,

3

Odrasli so včasih tudi sitni V skupini sovrstnikov pa so bili med razpravo o težavah pri odraščanju pomešani mladi iz vseh šol v dolini. Osnovnošolka Lana Golob,

n Bojana Špegel

Naš ­čas, 21. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Priložnost za družinski proračun Med lani zbranimi 12 tisoč 200 tonami odpadkov v skladišču Dinosa v Velenju 1.670 ton drobnega odkupa - Najvišji izplačan znesek tudi 1.000 evrov – Vse več »črnih« odkupovalcev - Država »nagrajuje« sebe namesto zbiratelje Tatjana Podgoršek

Po poročanju nekaterih častnikov so posledice krize prisilile Slovence k zavzetejšemu zbiranju odpadnih surovin. Z zbiranjem starega železa, papirja, stekla naj bi si vse več gospodinjstev izboljšalo svoje družinske proračune. Lani naj bi bilo izdanih 30 tisoč potrdil raznim fizičnim osebam zaradi prijave oprostitve plačila davka. Veljajo te ugotovitve tudi za gospodinjstva v Šaleški dolini, ki jo še vedno uvrščajo med območja z višjimi družinskimi proračuni? Odgovore na vprašanja v zvezi s tem smo poiskali pri Boštjanu Vrancu, vodji Skladišča Velenje, ki je v lasti družbe Dinos iz Ljubljane.

Ste zaznali v zadnjih letih tudi v vašem skladišču večje število občanov, ki si z zbiranjem in nato odprodajo odpadnih surovin poskušajo izboljšati družinski proračun? »Seveda, sploh prejšnji mesec, ko ste mediji objavili namero vlade RS za spremembo zakona, v katerem je ta predvidela ukinitev drobnega odkupa. Ta se je pri nas januarja povečal za 50 odstotkov, kar pomeni, da so posamezniki pohiteli z zbiranjem in nato odprodajo materiala, ker so se zbali, da bodo ob zaslužek. Da so naredili »čistko«,

dokazuje februar. Tega sicer še ni konec, a se je odkup malo ustavil.

K temu so najbrž nekoliko pripomogle tudi vremenske razmere.« Se s poglabljanjem krize povečuje drobni odkup? »Tega ne morem trditi. Lani smo zbrali približno toliko odpadnih surovin kot leta 2011 – 12.200 ton,

od tega je bilo drobnega odkupa 1.670 ton, kar je celo nekoliko manj kot predhodno leto. Razloge za to pripisujemo večjemu številu tako imenovanih »črnih« odkupovalcev. Ti odkupujejo odpadne surovine pri strankah na domu in jih potem raje odpeljejo na zbirališča v tujino. S tem se izognejo

tretjič pa, ko zadevo pripelješ na odlagališče.« Včasih je veljalo, da zbirajo baker, železo, izpraznjene akumulatorje … le Romi. »To je že kar nekaj časa mit.

Danes je zbirateljev več. Med našimi strankami, med katerimi je večina kar stalnih, so upokojenci,

Lani so na skladišču Dinosa v Velenju zbrali 12 tisoč 200 ton odpadnih surovin, od tega z drobnim odkupom 1.670 ton.

Brata Panić: več drobnega odkupa Z odpadnimi surovinami kot glavno dejavnostjo se v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini ukvarjata tudi brata Panić. Srdžan z odkupom, sortiranjem in prodajo odpadnih surovin v Kokarjah, Predrag pa z zastopstvom za odpadke in reciklažo odpadkov v Skornem pri Šoštanju.

Slednji je povedal, da je bilo lani drobnega odkupa za približno 100 tisoč evrov več kot leta 2011. »Morda«, je menil, »je eden od razlogov za precejšen porast nagradno žrebanje za stranke. Trudimo se preživeti, kajti konkurenca pri tem je velika. Stranke smo pridobivali tudi tako. Bile so iz cele Slovenije,« je še dejal Predrag.

Po zagotovilih Srdžana je bilo pri njih drobnega odkupa v primerjavi z letom 2011 več za približno 35 odstotkov. »Naše stranke prihajajo predvsem iz tukajšnjega okolja. Po večini so kmetje, ki so se odločili »pospraviti« po dvorišču in v okolici kmetije.« Na vprašanje, ali se z zbiranjem in sortiranjem odpadnih surovin v današnjih časih da preživeti, pa je odgovoril: »Trenutno, ko je zima, stanje ni dobro.

Upam, da bo spomladi bolje, sicer ne vem, kako bomo v prihodnje.«

plačilu dohodnine, država pa je ob dohodek in surovine. Naša država namreč ne nagrajuje zbirateljev, ampak sebe, ker od enega in istega kosa zahteva trikratno odvajanje davka. Tega plačaš, ko izdelek kupiš, nato, ko ti ga nekdo vgradi, Na Območni podjetniško-obrtni zbornici Velenje so povedali, da ima med njihovimi člani registrirano zbiranje odpadnih surovin kot glavno dejavnost eno podjetje in en obrtnik. Koliko pa je med njihovimi člani takih, ki uvrščajo zbiranje odpadnih surovin v stransko dejavnost, bi težko ocenili.

ki velikokrat povedo, da zbirajo denar za vnuke. Ne manjka invalidskih upokojencev, delavcev z nizkimi plačami, pa brezposelnih, predvsem tistih, ki so izgubili pravico do nadomestila.« Koliko potrdil ste izdali lani in

koliko denarja ste izplačali strankam? »7.700 potrdil smo izdali lani, koliko denarja pa smo izplačali strankam, je poslovna skrivnost.« Kakšna je bila najvišja vsota, ki ste jo izplačali fizični osebi v letu 2012? »Mislim, da je šlo kar v 1.000 evrov.«

Boštjan Vranc: »Dokler ni bilo krize, se ni nihče spuščal v zbiranje odpadnih surovin. Sedaj, ko so začutili, da je to ena od možnosti za preživetje, pa …«

Kaj vse prinašajo zbiralci in kaj se najbolj splača pripeljati na Dinos? »Prinašajo od časopisov, reklam (teh se na leto zbere od 100 pa tudi do 200 kilogramov), barvne kovine, kable, aluminijske pločevinke od pijač … Največjo vrednost imajo še vedno baker, medenina, aluminij,

21. februarja 2013

Kaj je droben odkup? »To je odkup, v katerem fizična oseba prinese na zbirališče odpadni material iz gospodinjstva (časopis, reklamne letake, zloženke, barvne kovine, železo …). Pri odkupu mora priložiti davčno in osebno številko za izplačilo zneska, ki si ga je zaslužila. Če znesek presega 125 evrov, mora priložiti še transakcijski račun, na katerega nakažemo denar,« je pojasnil Boštjan Vranc.

železo.« Glede na zelo aktualno krajo bakrenih izdelkov zahtevate od »prodajalca« tudi potrdilo o njihovem izvoru? »Te pravice nimamo. Ima jo policija. V našem skladišču se odkupu tovrstnega materiala, za katerega ocenimo, da je sumljivo, izognemo oziroma ga odklonimo.« Ste lani koga odklonili? »Smo.« Ste v primerjavi z minulimi leti lani zabeležili večji odkup odpadnih surovin od podjetij? »Pri podjetjih se pozna kriza drugače. Ker nimajo naročil, imajo posledično manj odpadnih surovin.

Je pa sortiranje bolj dosledno.« Z zbiranjem in sortiranjem odpadnega materiala iz gospodinjstev se v Šaleški dolini ukvarja tudi podjetje PUP Saubermacher. Je to vaš konkurent ali obratno? »Mi smo bolj partnerji, kajti na Dinosu ne zbiramo komunalne embalaže, kot so plastenke, lončki in podobno. Zbiramo pa – na primer – papir in oboji beležimo primanjkljaj glede na prejšnja leta, kar pomeni, da ga nekdo pobira iz zabojnikov in ga vozi drugam.« n

te možnosti, če mi služi zdravje.

Nekaj moramo početi. Kar nekaj je takih ljudi, ki pri obnavljanju stanovanja ali hiše zmečejo vse na en kup in raje, kot da sami vozijo stran, pokličejo nekoga, da jim ta kup odstrani. Če bi ga pripeljali na Dinos, bi dobili zelo malo, če pa odpadke sortiraš in pripelješ, kar počnem jaz, pa - kot rad rečem: iz blata narediš kaj uporabnega in tudi kaj zaslužiš.«

Stanislav Točaj: »Sem občasna stranka, odpadne surovine pa vozim na Dinos iz več razlogov: da vrnem industriji, kar je uporabnega, in s tem preprečim morebitno odložitev materiala v naravo, nenazadnje pa si s tem nekoliko izboljšam družinski proračun.

Pokojnine so nizke, vsak evro pride prav. Zakaj ne bi izkoristil

Vse večja energetska učinkovitost V Valjevu proizvodnja že stekla Z novim programom je KSSENA, ki vodi energetsko zasnovo občine, pomembno izboljšala učinkovitost rabe energije Mira Zakošek

Mestna občina Velenje se že vse od leta 1995 intenzivno ukvarja z energetsko zasnovo občine, ki jo nenehno dograjujejo, lani pa so izdelali popolnoma nov koncept, ki ga je potrdilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije in kateremu morajo tudi poročati o vseh opravljenih aktivnostih v zvezti z učinkovito rabo energije, uporabo obnovljivih virov energije in izboljšanja oskrbe z energijo, ki zajema proizvodnjo, prenos in distribucijo. S tem je občinsko vodstvo seznanilo tudi občinske svetnike, ki so bili z opravljenim zadovoljni.

In kaj so med drugim opravili v lanskem letu?

Opravljene so bile nekatere delne sanacije prostorov šol in krajevnih skupnosti. Postavili so 6 novih energetsko samozadostnih uličnih svetilk v Sončnem parku, ki niso priklopljene v omrežje, ampak za svoje delovanje izkoriščajo energijo sonca in vetra, opravljene pa so bile tudi številne ozaveščevalne akcije, namenjene občankam in občanom naše občine in širše javnosti.

Med letošnjimi aktivnostmi je najobsežnejša obnova Zdravstve-

nega doma Velenje, za katero Mestna občina Velenje pridobiva nepovratna sredstva v okviru javnega razpisa za energetsko sanacijo stavb, ki so v lasti lokalne skupnosti. Računali so, da bodo pridobili sredstva tudi za energetsko sanacijo Galerije Velenje, kar pa jim zaradi velikega števila prijav iz vseh slovenskih okolij ni uspelo.

Nadaljevali bodo še s postavitvijo energetsko samozadostnih luči v Sončnem parku (računajo, da jih bodo postavili 30). n

Aktivnosti prestrukturiranja proizvodnih lokacij, ki si jih je zaradi racionalizacije zastavilo Gorenje, potekajo po načrtu Mira Zakošek

Velenje, Valjevo - Gorenje je že leta 2006 preneslo del proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevo, kjer so zgradili tovarno.

Lani je zrasla ob njej še ena hala (naložba je veljala 21 milijonov evrov), kjer je prejšnji teden tudi že stekla redna proizvodnja še enega dela hladilno-zamrzovalnega programa, ki so ga tja prenesli iz

Velenja. Računajo, da bodo v obeh obratih že letos izdelali 800.000 aparatov. V Valjevo so preselili večino proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov, razen vgradnih in samostojnih aparatov, ki sodijo

V Velenju ohranjajo zahtevnejše aparate v višji cenovni razred.

Ta prenos proizvodnje je sestavni del obsežnega prestrukturiranja proizvodnih lokacij. Tako želijo povečati dobičkonosnost poslovanja in izboljšati konkurenčnost.

Po zastavljenih ciljih potekajo tudi druge optimizacije proizvodnih lokacij. Tako so iz tovarne na Finskem že prenesli proizvodnjo

kuhalnih aparatov na proizvodno lokacijo na Češkem. Prav zdaj pa prenašajo celotno proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev iz tovarne na Švedskem v Velenje. Ta naj bi stekla že v kratkem. V poletnih mesecih pa bodo v Velenje preselili še celotno proizvodnjo pomivalnih strojev, ki jih doslej tukaj še niso proizvajali. Računajo, da bo proizvodnja stekla septembra.

Ko bodo procesi optimizacije zaključeni, bo imelo Gorenje tri

Septembra v Velenju tudi pomivalni stroji proizvodne lokacije, največjo v Velenju, ostali dve pa v Srbiji in na Češkem. n

Naš ­čas, 21. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

V SREDIŠČU

21. februarja 2013

Mislinja stavi na razvoj turizma Lani so v občini Mislinja uredili odlično kolesarsko stezo, ki bi jo radi proti Velenju nadaljevali skupaj z Velenjčani – Skupna investicija v cesto na Graški gori žal ne bo uresničena, če se bodo s cesto povezali z Roglo, bo to na mislinjskih skakalnicah omogočalo tekme nordijske kombinacije Mislinja, 11. februarja – Zadnji dan v januarju je mislinjska občina s 100-odstotno podporo občinskih svetnikov in svetnic dobila proračuna za leto 2013. V njem bo letos manj, kot so načrtovali 20. decembra, ko so proračun za letos dali v javno obravnavo. Država jim je znižala sredstva za delovanje občine, še posebej pa jih je prizadela omejitev števila vlog na razpisu Ministrstva za kmetijstvo in okolje, namenjenih za obnovo in razvoj podeželja. Pripravljenih so namreč imeli pet projektov, prijavili pa so lahko le enega. To nam ob obisku mislinjskega župana Franca Šilaka ta razloži v uvodu, saj je bil ravno zaradi tega januar zelo delaven. »Opraviti smo morali pravi mali rebalans proračuna, praksa pri nas pa je, da si za proračun vzamemo več časa, kar se obrestuje,« še doda.

Dolič dobi nov večnamenski prostor Vseeno je vesel, ker bodo uspeli v letu 2013 v Mislinji več kot pol občinske blagajne nameniti novim investicijam. »Namesto sprva

načrtovanih 5,7 milijoMO Velenje, vsaj kakšno na evrov so se prihodki leto počakati. Prav tako še občine znižali na 5,3 nekaj drugih odsekov cest milijona evrov. Občina v Mislinji. se letos ne bo zadolOb tem Franc Šilak ževala, za naložbe pa poudari, da je vesel in bomo letos namenili hvaležen svetnikom, da dobrih 3 milijone 21 so sprejeli odločitev, da tisoč evrov, kar je 52 kljub finančno težki situ% letošnjega proračuaciji niso okrnili sredstev na,« nam pove župan za delovanje društev, ki in doda, da je proračun resnično veliko in dobro vedno krmarjenje »med delajo. »Aktivnost naših Scilo in Karibdo«, saj društev daje utrip kraju, so na eni strani velike v tej gospodarski situaciji potrebe in legitimne pa vse težje pridobivajo zahteve občanov, ki sponzorje. Res ne bi bilo želijo boljše ceste, več prav, da bi jim odtegnili kulture in športa, na občinsko pomoč pri delodrugi pa kruta realnost, vanju,« doda župan. da je sredstev za vse vedno premalo. »Upam Mislinjski župan Franc Šilak je s prvo polovico pa, da bomo na razpimandata zadovoljen. Med drugim želi, da sih uspešni tudi letos, čim prej uredijo manjšo obrtno cono, saj doslej smo namreč bili. gospodarstva nimajo prav veliko.

Lani smo bili uspešni Po dveh letih na mestu mislinjna dveh razpisih; pridobili smo so prijavili le posodobitev vaškega sredstva za ureditev vaškega jedra jedra v Dovžah, ker menijo, da ima- skega župana si ta želi, da bi bila v Šentflorjanu, kjer bomo posodo- jo s tem projektom največ možno- tudi druga polovica mandata vsaj bili tudi pločnik. Pridobili pa smo sti za uspeh. Žal pa bo morala tako uspešna, kot je bila prva. »Velitudi sredstva za ureditev večnamen- posodobitev ceste Migalec–Graška ko smo vlagali v posodobitev cest, skega prostora v Doliču.« za letos gora, ki so jo pripravljali skupaj z veliko odsekov nam je uspelo že

urediti. Posodobili smo vrtec, najpomembnejša investicija lani pa je bila izgradnja kolesarske steze od Mislinje do Zgornjega Doliča. To je pomembna pridobitev za občino, sploh ker gre za varnost naših prebivalcev, ki sedaj lahko tudi s kolesom varno prečkajo mislinjski klanec.« Ob tem župan pravi, da je tempo prihodnjega razvoja v veliki meri odvisen od dogodkov v državi, zdi pa se mu prav, da so razvojni načrti pripravljeni čim prej. Tudi če ne bodo hitro na vrsti. »Eden takih je nadaljevanje gradnje naše kolesarske poti proti Velenju, zato smo bili z Mestno občino dogovorjeni, da v svoj projekt ureditve kolesarske poti skozi Hudo luknjo vključi tudi 2,5 kilometra trase, ki Mislinjo loči do velenjske občinske meje. Žal smo naleteli na nerazumljive administrativne zapreke; ker je del trase v drugi regiji, projekt ni 'šel skozi'.

Mi pa smo verjeli, da bo to celo kakšen adut več, da do izgradnje pride.« Puške pa niso vrgli v koruzo; s projektom poskušajo najti nove poti do nepovratnih sredstev, ker bo projekt finančno zahteven. Zato bo ta kolesarska pot verjetno prišla na vrsto šele čez dve, tri leta.

Boljši pogoji za obrt Kolesarjenje na in turizem Koroškem res Mislinja ima nekaj več kot 4 tisoč varno prebivalcev. »Svojega« gospodarstva nikoli ni gradila na večjih tovarnah, saj se veliko domačinov na delo vozi v Velenje ali na Koroško.

Imajo pa kar nekaj obrtnikov in prav njim želijo zagotoviti pogoje, da bodo v občini ostali in pritegnili

Šaleška dolina je vključena v raziskavo ranljivosti na okolje, s pomočjo katere naj bi odpravili škodljive vplive na zdravje ljudi Mira Zakošek

Šaleška dolina se vključuje v projekt »Take a Breath! Adaptation Actions to Reduce Adverse Health Impacts of Air Pollution (TAB)«, v katerem izdelujejo oceno ranljivosti na okolje, financira pa ga Evropski sklad za regionalni razvoj. Na tej osnovi naj bi potem zmanjšali negativne vplive onesnaževanja. Po besedah doc. dr. Samar Al Sayegh Petkovšek z Inštituta ERICo Velenje so analizo pripravili na osnovi podatkov o izpustih in izpostavljenosti zračnim onesnažilom ter umrljivosti v obdobju od 2006–2010.

Podatke so primerjali z drugimi območji v Sloveniji in Evropi.

Vpliv individualnih kurišč izničili V analizi ugotavljajo, da sta največja onesnaževalca zraka industrija in promet, vpliv individualnih kurišč, ki so problematična v drugih okoljih, pa smo z dobrim sistemom daljinskega ogrevanja skoraj povsem izničili.

Največji delež emisij prispeva Termoelektrarna Šoštanj (skoraj vse: žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in prahu). Sicer pa je treba poudariti, da so se vse emisije v obravnavanem obdobju zmanjševale, povprečne koncentracije pa tudi niso prekoračevale mejne vrednosti za varstvo ekosistemov na nobeni merilni postaji. Le v letu 2006 je bila koncentracija SO2 na Velikem Vrhu

Vplivi na okolje ne vplivajo na umrljivost

ečne Povprtracije obdobju sicer konceoračujejo vanem niso prekoračevale k ne premejnih mejne vrednosti za ! i t zdravje ljudi, vendar s o vredn pa po mnenju Al Saye-

Raziskovalci so temeljito analizirali tudi vplive okolja na umrljivost in ugotavljajo, da je ta vpliv zelo majhen, saj je bila skupna umrljivost na območju pristojnsti Upravne enote Velenje povsem izenačena s povprečjem za celjsko regijo, v nekaterih obdobjih je bila celo manjša.

Problem sta ozon in prah Čeprav emisije SO2, NO2 in skupnega prahu iz industrijskih naprav v Šaleški dolini upadajo, prašni delci in O3 ostajajo problematični z vidika varovanja zdravja ljudi.

Povprečne letne koncentracije v obravna-

n

Občni zbor lastnikov gozdov Metleče – V sredo, 27. februarja, ob 9.30 se bodo v sejni dvorani Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Metlečah pri Šoštanju sešli na občnem zboru člani Društva lastnikov gozdov Šaleške doline.

Na njem bodo pregledali opravljeno delo v preteklem letu, sprejeli okvirni delovni program za letos, spregovorili pa naj bi še o delovanju Zveze lastnikov gozdov Slovenije in spremembah zakonodaje v gozdarstvu.

Na občni zbor so povabili tudi lokalne investitorje in upravljalce obstoječih obratov, v katerih izkoriščajo biomaso. Povabili so jih zato, da jim predstavijo svoje konkretne potrebe po zagotavljanju surovine zanjo. n tp

n Bojana Špegel

Šoštanj, 13. februarja – »Poplavljencem« pride prav sleherna pomoč. V občini Šoštanj so takoj po 5. novembru obljubili, da jim bodo pomagali, kolikor jim bodo lahko. V sredo so pomoči, ki so je bili ti že deležni, izročili še naročilnice za 300 evrov. »Denar smo zagotovili v proračunu, gre pa za skupaj 33.300 evrov. Večina občanov bo naročilnice uporabilo za nakup keramike, stenskih in fasadnih barv ter stavbnega pohištva,« je povedal župan Darko Menih. Ostalim bo naročilnica prišla prav pri nakupu bele tehnike in prehrambenih artiklov.

Občina Šoštanj je pri izboru upoštevala vladna merila in kriterije upravičenosti do pomoči: poplavljena klet in uničena ozimnica ter bela tehnika, poškodovana kletna infrastruktura, poplavljeno stanovanje in stanovanjska oprema. Naročilnice pa je prejelo sto enajst občanov.

prekoračitve maksimalne dnevne koncentracije zahtevajo nadaljevanje meritve. Še zlasti se ji zdi problematičen promet, katerega vpliv še ni dovolj raziskan.

gh Petkovškove občasne

še kakšnega novega. »Priložnosti vidimo predvsem v razvoju obrti in turizma. Smo v fazi sprejemanja prostorskega načrta, pri katerem upam, da bomo umestili manjšo obrtno cono za potrebe storitvenih obrti. Nekateri naši obrtniki že imajo težave, ker opravljajo dejavnost v strnjenem naselju, predpisi pa so vedno strožji. Tem želimo omogočiti, da pridobijo prostore v občini in ostanejo tukaj.« Edini so si, da ima Mislinja zaradi naravnih danosti in neokrnjene narave veliko možnosti za razvoj turizma. »Ujeti smo med dva velika turistična centra, tistega na Rogli in našega, na Kopah. Letos bomo na Kopah uredili nov večnamenski prostor, če bomo le uspeli na razpisu.« V njem bi radi predstavili Naturo 2000, uredili pa naj bi tudi trgovinico, v kateri želijo ponujati dobrote s podeželja, poleg tega pa naj bi vanj umestili zeliščarski center. S tem bi tudi lokalnemu prebivalstvu omogočili, da v turističnih zgodbah Mislinje še bolj sodelujejo. Še letos si želijo posodobiti tudi cesto od Tolstega Vrha proti Rogli. »To bi bila pomembna pridobitev, sploh ker odpira možnosti razvoja hribovskim kmetijam, mislinjske skakalnice pa bi lahko povezali s smučarskim centrom Petre Majdič na Rogli. S tem bi lahko v naš prostor umestili tekmovanja in treninge za nordijsko kombinacijo, kar je velik, za razvoj turizma pomemben korak,« konča naš sogovornik. Kot vedno se bo zgodba vrtela po željah domačinov le, če bo denar.

Naročilnica za fasadno barvo

TEŠ in promet najbolj onesnažujeta izenačena z mejno vrednostjo.

Takrat je bilo na Velikem Vrhu tudi število prekoračitev mejne vrednosti za urno koncentracijo za varstvo zdravja večje od dovoljenega. Koncentracije SO2 po letu 2006 nikjer niso prekoračevale mejnih vrednosti za varstvo ekosistemov in zdravje ljudi. Tudi povprečne letne koncentracije NO2 niso prekoračevale mejnih vrednosti za zaščito rastlin in za varstvo zdravja. Več težav je bilo z ozonom. Število primerov s preseženo mejno vrednostjo za 8-urno koncentracijo ozona (O3) na merilnih mestih Zavodnje in Velenje je bilo večje, kot je mejna vrednost za varstvo zdravja ljudi. Število prekoračitev je bilo zlasti veliko v letih 2006 in 2007, sicer pa je treba povedati, da se s tem pojavom srečujejo povsod v Sloveniji.

5

Sanacija, ko skopni Šoštanj, 14. februarja – Novembrske poplave so občini Šoštanj povzročile za 5,2 milijona evrov gmotne škode. Vsega poškodovanega, veliko je bilo zlasti plazov, občina ne bo zmogla obnoviti brez državne pomoči. Za tri manjše plazove pa so denar, gre za skupaj 73.000 evrov, zagotovili v proračunu. Gre za plazove Kusterbajn, Razbornik in Karlovčec. Občina Šoštanj je z razpisom izbrala izvajalce in jih uvedla v delo. Začeli pa bodo takoj, ko skopni sneg. n mkp

Naš ­čas, 21. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 6

DOMA IN PO TUJEM

6

21. februarja 2013

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 13. februar Domača politična agonija se je nadaljevala.

Janez Janša je med obiskom vlade na Dolenjskem in v Beli krajini dejal, da ne namerava po zaupnico v državni zbor, saj »si država ne more privoščiti štirih mesecev in pol mrtvega teka«.

Po ugibanjih, ali bo naslednji premier Miro Cerar, je ta jasno povedal, da ceni prizadevanja Pozitivne Slovenije za rešitev politične krize, saj je Slovenija v nezavidljivem položaju, dobra se mu zdi tudi zamisel o projektni vladi, a sam mandatar ne bo.

upokojitvi skrit pred svetom«, a bo v molitvi ostal blizu Cerkvi. V nagovoru duhovnikom rimske škofije se je zavzel za »resnično prenovo Katoliške cerkve«.

Petek, 15. februar Dan po pogovoru s predsedniki parlamentarnih strank je bil predsednik države Borut Pahor skrajno optimističen pri oceni dogovora v zvezi

letih 1990-1991. Predsednik države Borut Pahor je izpostavil potrebo po novem intelektualnem zaletu in oblikovanju narodne enotnosti glede prihodnosti.

V Nemčiji se je v središču velikega škandala znašel Amazon - spletni velikan se je namreč soočal z obtožbami, da je zaposloval varnostnike z neonacističnimi povezavami za ustrahovanje svojih tujih delavcev.

V ZDA se je končal lov na nekdanjega policista Dornerja, ki je bil osumljen umora treh sodelavcev in ki je tudi ostalim, ki so nekdaj delili službo z njim, napovedal grd konec. Dorner je nazadnje umrl zaradi strelne rane v glavi, ki si jo je, kot kaže, zadal sam.

Nedelja, 17. februar

Karlu Erjavcu se ne bo več ukvarjal z vprašanjem LB.

Konzorcij bank in Pivovarne Laško je znova začel prodajo največjega slovenskega trgovca Mercatorja, ki so ga pretekli teden v Londonu predstavljali zainteresiranim vlagateljem.

V Postojni so se ukvarjali z veselimi temami: praznovanjem 800. obletnice turističnega ogleda Postojnske jame.

Predstavniki skupine G20 so se sestali v Rusiji.

Obvezali so se, da se bodo poskušali izogniti valutni vojni.

z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe. A manj kot dan pozneje je prišla nova vest: premier se je odločil, da so zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, V Policijskem sindikatu Slovenije so prebrali ki je vodil usklajevanje navodilo, ki so ga iz Generalne policijske upra- glede arbitražnega spove poslali koprskim policistom. V njem so jih razuma in spora zaraopomnili na padec števila izvedenih ukrepov v di Ljubljanske banke, cestnem prometu, nad čemer so bili v sindikatu odvzeta vsa pooblastila v zvezi z bankami. zelo ogorčeni.

Po vseh fakultetah Odbor DZ za delo je po več kot osmih urah druge obravnave potrdil predlog zakona o delov- in srednjih šolah so se dogajali informativni nih razmerjih.

Ameriška bonitetna hiša Standard & Poor's je dnevi.

V Zvezi svobodnih znova znižala kreditno oceno Slovenije, tokrat sindikatov so se odločna A-. Člani skupine G20 so se obvezali, da se bodo poskušali Kitajsko gospodarstvo je bilo v povsem dru- no uprli predlagani izogniti valutni vojni. gačnem stanju, a je vendar tamkajšnja vlada klasifikaciji naložb Kosovo je na dan, ko je praznovalo peto oblesklenila, da bo okrnila tako novoletna slavja kot Slovenskega državnega holdinga in poslance tnico neodvisnosti, priznal še Egipt. V Prištini tudi druge ekstravagantne pogostitve, na katerih pozvali, da je ne potrdijo.

Vlada je razrešila štiri člane medresorske sku- so ob rojstnem dnevu priredili vojaško parado, se je z denarjem razmetavalo kot z listjem. pine za izbrisane in njenega vodjo ter imenovala na ulicah so izobesili kosovske, albanske in ameČetrtek, 14. februar riške zastave. pet novih članov in novega vodjo.

Predsednik republike je sklical srečanje vodij Med največjim mestnim vrvežem v pakistanRepubliški stanovanjski sklad je v javnem razparlamentarnih strank. Zbrani so se strinjali, da pisu v najem ponudil garsonjere in od eno- do skem kraju Hazara na območju mesta Kveta, podpirajo tri ključne projekte ter da bodo storili štirisobna stanovanja v 19 krajih po Sloveniji. kjer večinoma živijo šiiti, je eksplodiral tovornjak vse, da bodo ti izvedeni.

Najbolj odmevna novica dne je prihajala iz s tisoč kilogrami razstreliva. Umrlo je 79 ljudi, vesolja. Osrednjo Rusijo je 180 je bilo ranjenih. namreč zajel dež meteoritov, ki so eksplodirali v zraku, Ponedeljek, 18. februar Na dan, ko so se za približno polovico slovendelci pa so dosegli tudi tla in razbijali okna, zaradi česar skih šolarjev začele enotedenske zimske šolske je bilo ranjenih okoli 1200 počitnice, je generalni državni tožilec Zvonko ljudi. Zvečer, nekaj po 20. Fišer opozoril na pritiske, ki naj bi jih na tožilsko uri, pa se je našemu planetu organizacijo izvajalo notranje ministrstvo. Pri na rekordno bližino približal asteorid.

Venezuelske oblasti so objavile prve fotografije predsednika Huga ChaveStrinjali so se, da se strinjajo o treh ključnih projektih. za, potem ko je pred dvema mesecema na Kubi prestal Končala se je stavka carinikov. Njihov sindikat operacijo zaradi raka. Chavez se na fotografijah in finančno ministrstvo sta podpisala sporazum: smeji, ob njem pa sta njegovi hčeri. redno zaposleni bodo službe ohranili, brez nje pa Svet je obšla vest, da je Oscar Pistorius, atlet bo ostalo 75 zaposlenih za določen čas. brez nog, ki je sodeloval na olimpijskih in paraoRuski znanstveniki so našli dele Guverner Marko Kranjec je opozoril, da je limpijskih igrah, uradno obtožen umora svojega meteorita, ki je padel v petek. bančni sistem lani po prvih podatkih Banke Slo- dekleta. tem je posebej izpostavil »nezakonite nadzore« venije ustvaril 606 milijonov evrov izgube. nad tožilstvom. Hitro se je odzvala Barbara BrezTo pa ni bila edina bančniška vest dne. Mediji Sobota, igar, ki je dejala, da nadzor ne pomeni pritiska. so poročali, da naj bi imela NLB več kot 200 16. februar Nove meritve javnega mnenja so pokazale, da milijonov evrov izgube, a da si je Janko Medja Premier Janez Janša je dejal, da je reševanje podpora vladi še vedno pada. Od vseh političnih med tem privoščil drago vozilo in generalnega vprašanja LB prestavljeno na višjo raven. Poja- strank je še najbolje kazalo SD. In prav njihov sekretarja brez bančniških izkušenj.

Višje sodišče je potrdilo odločbo Komisije za snil je, da se je s predsednikom hrvaške vlade predsednik Igor Lukšič je znova stopil pred novipreprečevanje korupcije, ki je ljubljanskemu Zoranom Milanovićem dogovoril za zagotovitev narje. Dejal je, da bodo v stranki verjetno v vsakem primeru vložili interpelacijo zoper ministra županu Zoranu Jankoviću zaradi kršitev zakona kontinuitete pogajanj, ki so v končnici.

V Kočevju so pripravili slovesnost s podelitvijo Turka, četudi za njen uspeh ne bo dovolj glasov. o integriteti naložila tri tisoč evrov kazni.

Znova je blestela Tina Maze. Na svetovnem priznanj pripadnikom specialne brigade Moris in Posebej pa je poudaril, da pričakuje, da se bodo v prvenstvu je v veleslalomu osvojila srebrno prvi generaciji nabornikov teritorialne obrambe v tem tednu zadeve v politiki »razgalile do te mere, da ne bo več možno sedeti na dveh stolčkih«. medaljo.

Ruski znanstveniki so sporočili, da so ob jezeru Dobro je šlo tudi skupini Slovenske Čebarkul odkrili dele meteorita, ki je v petek železnice. Po velikih vsotah izgub, o padel nad osrednjo Rusijo. katerih smo poslušali pretekla leta, so tokrat izboljšali poslovanje in letalo Torek, 19. februar: 2012 sklenili s čistim dobičkom v vreStranka SD je predstavila interpelacijo, ki jo dnosti 2,4 milijona evrov. usmerjajo proti ministru Turku. V njej mu očitaV preiskavi nepravilnosti pri pridojo vzpostavljanje slabega vzdušja v resorjih, ki jih bivanju evropskih sredstev za obnovo pokriva, in razgrajevanje javnega šolstva. Mediji dvorca Betnava v Mariboru je tožilstvo so poročali, da bodo interpelacijo podprli tudi vložilo obtožnico tudi za Hildo Tovšak Tina Maze je svetovno prvenstvo zaključila s poslanci DeSUSa. in Mirka Kraševca. petim mestom v slalomu in tremi medaljami.

Branimir Štrukelj je razburil z ugotovitvijo, da Benedikt XVI. je sporočil, da bo »po Miro Cerar je povedal, da sam mandatar ne bo.

Afrika? AAAA! Tjaša Zajc

Če bi se tujec za potep po Sloveniji odločal na osnovi branja Slovenskih novic, k temu pa dodal še statistiko prometnih nesreč, bi se naše državice ognil v velikem loku. Dobil bi predstavo, da ga bi, takoj ko bi nogo pomolil z letališča, zbil pijani norec za volanom. V deželo, prežeto s korupcijo, kjer trenutno precej pogosto potekajo protesti, ni varno iti. Povrh vsega pa lahko nepoučen posameznik Slovenijo povezuje le z Jugoslavijo in misli, da se je vojna tu šele dobro končala …

Podobno izgleda prepričanje ljudi o Afriki. Večina tistih, ki slišijo, da odhajaš tja, zadrži dih, se zmrazi in si misli, da si bodisi mazohist ali pa vsaj kronični odvisnik od adrenalina. Kdo pri zdravi pameti bi šel nekam, kjer divjajo vojne, kraljujejo diktatorji in revščina, suše povzročajo lakoto in pomanjkanje vode. Ob Ruandi je edina asociacija pogosto genocid in skorajšnje prepričanje, da je odhod tja enosmerna vozovnica. Kot da se država v skoraj dvajsetih letih (!), kolikor jih je že minilo od genocida, ne bi premaknila, razvila, spremenila.

Le malokdo se zaveda, kakšen razcvet se počasi, v lastnem tempu, na mnogih področjih dogaja v Afriki. Je pester kontinent z miljardo prebivalcev, 54 državami, ki se med sabo razlikujejo po razvitosti, kulturi, jezikih, pokrajini in še čem. Evropa ima 50 držav. So enake?

Napačne predstave niso nobeno presenečenje, ko pa, razen če sam ne odpotuješ v katero od držav, iz medijev dobivaš zgolj podatke o konfliktih, mnoge nevladne organizacije pa bombardirajo s slikami lačnih in žejnih otrok. Poglejmo torej še drugo resnico.

Kljub temu da več kot polovica prebivalcev živi na ruralnih območjih in je po nekaterih podatkih manj kot 30 odstotkov celine pokrite z elektriko, se ozaveščenost in povezanost s svetom povečuje s pomočjo mobilnih telefonov. Kenija postaja vlečni konj v tehnološkem razvoju.

Pred nekaj leti se je tam začelo mobilno bančništvo in korenito spremenilo upravljanje z denarjem ter odprlo nove možnosti za razvoj mobilne tehnologije. S pomočjo mobitelov si lahko ljudje prenakazujejo ali shranjujejo nizke vsote, kot je en evro. Formalno bančništvo uporablja zgolj okoli 20 odstotkov ljudi, ostalim 80 se to zaradi nizkih dohodkov niti ne splača. Zato tudi skokovito narašča število mobilnih telefonov. Nekateri posamezniki imajo več kot enega, gotovo pa sta v enem gospodinjstvu vsaj dva. Zato so začele brihtne in nad tehnologijo navdušene glave razmišljati še naprej. Navadni mobiteli, ki smo jih pri nas uporabljali pred leti, so tu še marsikaj drugega kot le pripomočki za klepetanje.

Potenciala za razvoj je veliko. Denimo v kmetovanju: ko kmetove rastline napade neznan škodljivec ali njegova krava zboli, mora čim prej ugotoviti, kako ukrepati. Kmet z oddaljenega območja, ki v svoji hiši nima elektrike, kaj šele računalnika ali interneta, lahko s ključnimi besedami in mobitelom v roki rešitev najde v petnajstih minutah. Vse to zaradi projekta Question Box, ki povezuje posameznika s problemom in centralo z operaterji, ki imajo dostop do interneta. Če odgovora na njegovo vprašanje ne vedo takoj, ga poiščejo in sporočijo v desetih do petnajstih minutah. Potem so tu aplikacije, namenjene pomoči nosečnicam, aplikacija, s katero posameznik ugotavlja realno ceno mestnega prevoza - ta je lahko, če cen ne poznaš, hitro preplačana. Še marsikaj drugega je v nastajanju.

Zadnji dve leti v Afriki narašča število mladih podjetij in tehnoloških inkubatorjev – prostorov, kjer lahko mladi razvijajo svoje ideje, se pogovarjajo z drugimi, dodatno izobrazijo in povežejo med sabo. Samo na univerzi Makerere v uganski prestolnici vsako leto diplomira okoli 900 študentov tehnologije, razvoja, računalništva in programiranja.

Ena nujnih sestavin, ki je še vedno v pomanjkanju, je predvsem samozavest Afričanov, ki jo je zgodovina uspešno teptala. Ko se bodo mladi postavili zase, se znebili prepričanja, da so dobri predvsem tuji izdelki, in začeli bolj izkoriščati lastne potenciale, bo Afrika še bolj zacvetela. Čeprav se velike spremembe dogajajo počasi, črna celina že danes ponuja ogromno. Veliko sonca, veliko optimizma. Je daleč od zgolj tega, kar si preveč ljudi stereotipno predstavlja. n

SD je predstavil interpelacijo zoper ministra Turka.

je iz vladnih gradiv za nadaljevanje pogajanj o stavkovnih zahtevah koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja razvidno, da bo znižanje plač v povpre-

čju »7,75-odstotno, v šolstvu pa več - v srednjih šolah 9,5-odstotno, v osnovnih 11,6-odstotno in v glasbenih celo 17-odstotno«.

Zunanji minister Karl Erjavec je »zamrznil« imenovanje 17 novih veleposlanikov, ker – kot je dejal - so nekateri neusklajeni, ker vlada razpada in ker bi to morali biti ljudje, za katere obstaja široko soglasje.

V bližini meje z Nigerijo so ugrabili sedem francoskih turistov, tri odrasle in štiri otroke.

V večjih bolgarskih mestih so izbruhnili množični protesti proti vladi in revščini v državi, ki so terjali tudi smrtno žrtev.

Naš ­čas, 21. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

MLADI

21. februarja 2013

Končno prave zimske počitnice Zanimivo je bilo na snegu, pa tudi na toplem – Veliko zanimanje za šport in gledališko delavnico Velenje, 19. februarja – Tudi letos bodo minile, kot bi mignil. Kratke in sladke zimske počitnice so se že prevesile v drugo polovico. V torek smo preverili, kako jih osnovnošolci preživljajo v različnih aktivnostih, ki so jih pripravili velenjski organizatorji. Kaj hitro smo ugotovili, da njihovo ponudbo dobro izkoristijo. Počitnice so res uživali s polno žlico!

Za zaljubljene v šport Najprej gremo v Rdečo dvorano, kjer odmevajo piski piščalk, zvoki 'ping pong' žogic, ki udarjajo ob mize, in razigrani glasovi mladih, ki uživajo v različnih športih. Nika Kugonič, mentorica v zimski šoli Zmaga Koštruna, ki poteka pod okriljem zavoda Rdeča dvorana in Športne zveze Velenje, nam pove: »Najprej smo dve do tri urice v Rdeči dvorani, kjer igramo namizni tenis, tenis in odbojko, potem gremo na strelišče Mrož, kjer otroci streljajo z zračno puško. Na koncu pa nas čaka plavanje in skakanje v vodo v zimskem bazenu. Udeležba je odlična, danes je z nami 20 otrok, vsak dan se nam pridruži še kakšen več. Res uživajo v teh kratkih zimskih počitnicah. Tako je tudi na Golteh, kjer poteka smučarski tečaj, imajo pa tudi srečo z vremenom.«

je! o n t š Lu j se a k i s r Ma imo! nauč

V gledališču za poredne mulčke so letos tudi zombiji. Improvizacija na odru male udeležence najbolj navduši.

Vid Plešnik je zaljubljen v šport. »Najraje imam nogomet, ki ga tudi treniram. Med zimskimi počitnicami sem se ravno zato, ker imam rad šport, odločil za zimski tabor Zmaga Koštrina.

Danes sem že igral tenis in odbojko, oboje imam rad. Tako kot dopoldne sem tudi popoldne v gibanju, saj imam trening nogometa. Igram vezo, ciljam na Barcelono. To je moj življenjski cilj. Počitnic si sploh ne znam zamišljati drugače, kot da jih preživljam s športom.«

Jutri bo pestra predstava Tinca Kovač iz Medobčinske zveze prijateljev mladine je, ko smo prišli v Vilo Mojca, pripravljala sneg za otroke, ki so pozneje pred vilo izdelovali snežake. V vili sami pa tudi ni bilo pusto. Potekal je računalniški tečaj, delavnice, na podstrešju pa Gledališče za poredne mulčke. »Vsak dan nas je več, saj se še malo ogrevamo. Sklepamo, da bo obisk vsak dan večji, tako kažejo tudi izkušnje iz preteklih let.« In nanj so dobro pripravljeni, saj jim pri počitniških aktivnostih pomagajo tudi prostovoljci.

Zanimanje za strojništvo, turizem ...

Na informativnih dnevih šol Šolskega centra Velenje precej večje zanimanje za strojništvo, elektrotehniko, gastronomijo, turizem – Zadovoljni tudi na Visoki šoli za varstvo okolja Tatjana Podgoršek

Velenje, 15. in 16. februarja - Letos osnovno šolo končuje več kot 17 tisoč 60 učencev, srednješolsko izobraževanje pa 18 tisoč 850 dijakov, od tega v osnovnih šolah v Šaleški dolini 409.

Večina med njimi se je minuli petek in soboto mudila na informativnih dnevih, ki so jih pripravile srednje in visoke šole. Na njih so lahko iz prve roke pridobili informacije, ki jim bodo pomagale pri lažji odločitvi o nadaljnji poti izobraževanja.

Matija Založnik z osnovne šole Gustava Šiliha Velenje je z zanimanjem prisluhnil predstavitvi programov, možnostim izobraževanja, informacijam o življenj in delu, vpisnem postopku ter še o čem na informativnem dnevu na Medpodjetniškem izobraževalnem centru Šolskega centra Velenje (ŠCV). »Pravzaprav sem se že odločil, kam se bom vpisal po osnovni šoli. Zanima me strojništvo. Na informativnem dnevu sem želel videti pogoje, v katerih poteka pouk, spoznati organizacijo in podobno. Moram reči, da sem zadovoljen z videnim in slišanim.« Jože Podbregar z osnovne šole Mozirje pa se je udeležil informativnega dne Rudarske šole ŠCV. »Sestrin fant je rudar in mi je o poklicu govoril vse lepo, zato sem danes tu, da slišim še dijake. Slišal sem veliko informacij, ki mi bodo dobrodošle. Če mi bodo pomagale pri odločitvi?

Tudi,« je povedal Jože.

Sicer pa so na šolah Šolskega centra povedali, da je obisk na letošnjih

informativnih dnevih presegel pričakovanja. Kljub manjšemu številu devetošolcev v Šaleški dolini je bilo udeležencev več kot prejšnje leto.

Posebej navdušuje zanimanje za strojništvo, elektrotehniko ter gastronomijo in turizem, kjer je bilo devetošolcev

in njihovih staršev skoraj enkrat več v primerjavi z lanskimi informativnimi dnevi. Zanimanje za ostale programe

centra pa je bilo primerljivo s preteklimi leti.

Prihodnji mesec čakajo bodoče devetošolce in študente že prve aktivnosti, povezane z nadaljnjim izobraževanjem. Treba bo oddati prijave za vpis, ki jih bodo na srednjih šolah zbrali do 5. aprila. Kandidati za vpis v smeri umetniške gimnazije pa morajo prijave oddati do 5. marca, 23. marca pa jih čaka še preizkus nadarjenosti.

Prijave za višješolske programe morajo dijaki oddati do 8. marca, za viso-

košolske pa do 5. marca.

Na Fakulteti za energetiko s sedežem v Krškem in dislocirano enoto

v Velenju je bila udeležba na informativnih dnevih nekoliko nižja od pričakovane, vendar verjetno zato, ker so v zadnjih mesecih opravili veliko obiskov in predstavitev študijskih programov dijakom zaključnih letnikov srednjih šol. Študijske programe so predstavili že približno 500 dijakom na več kot 20 srednjih šolah po vsej Sloveniji.

Na Visoki šoli za varstvo okolja so zabeležili 60 obiskovalcev, kar je tolin ko kot lani.

7

Zavijem še na podstrešje vile, kjer mladi gledališčniki ravno vadijo italijansko izgovorjavo. Potem krepijo gib, čaka jih še branje tekstov. Vidno uživajo, tudi smejejo se veliko, za kar zna poskrbeti njihov mentor Boštjan Oder, ki se potrudi, da vsako leto pripravi kaj novega. »Letos smo združili vse, kar znamo, od giba do improvizacije.

Ta jim je najbližje. Skupina je velika, danes nas je 14, do petka, ko bomo staršem in prijateljem pripravili predstavo, pa nas čaka še veliko dela. Vsak dan ustvarimo del predstave, ki jo bomo v petek sestavili v gledališki kolaž. Večina od udeležencev osnove že pozna, radi hodijo v gledališče, zato vedo, kako se je treba gibati po odru.

Najmlajša udeleženka je drugošolka, najstarejša devetošolka, tako da smo zelo pestra skupina,« nam pove.

Katarina Perger v Gledališču za poredne mulčke ni prvič. Pove nam: »Letos je že tretje leto, ko zimske počitnice preživljam v teh delavnicah. Luštno je, marsikaj sem se doslej naučila. Gledališče imam rada, pa tudi družba je super. Dopoldne mine, kot bi mignil. Konec tedna se bomo šli z družino smučat, sicer pa sem popoldne tudi na snegu. Živim na podeželju, v teh dneh se veliko sankamo. Tudi to je zabavno.« Karin Božič Rihter se je letos malim gledališčnikom pridružila prvič. Zakaj? »Obožujem ples in gledališče, to so moje sanje.

Rada bi bila igralka, zato se trudim že sedaj. V šoli vedno upam, da bom dobivala petke. Tukaj je fajn in smešno, dobila sem tudi nekaj novih prijateljic. Popoldne plešem, rada imam hip-hop in balet, ali pa grem malo ven s prijateljicami. Nočem biti preveč pred računalnikom, saj bodo počitnice čisto prehitro minile.« n Bojana Špegel

Nika Kugonič in Vid Plešnik

Učne ure o javni upravi za mlade Srečanje vodstva velenjske občinske uprave in predstavnikov mladinskih organizacij ni bilo zadnje – Pripravljajo delavnice, na katerih bodo mladi spoznali, kako deluje javna uprava Velenje, 13. februarja – Prejšnjo sredo se je na pobudo velenjskega župana Bojana Kontiča vodstvo občinske uprave v prostorih Vile Biance srečalo s predstavniki mladinskih organizacij, ki so članice Mladinskega sveta Velenje. Gre za srečanje, za katerega so se dogovorili konec januarja, ko je v velenjskem Mladinskem centru potekal projekt Mladi o okolju. Župan je namreč takrat ugotovil, da mladi ne poznajo razvojnih projektov občine, saj so predlagali predvsem tisto, kar občina že izvaja ali pa načrtuje v bližnji prihodnosti.

Na srečanju, ki je potekalo v Vili Bianca, so se poskušali dogovoriti, kako odpraviti slabo informiranost mladih o delu občinske uprave. Župan je predlagal, da bi se vodstvo občine odslej bolj redno, na primer dvakrat letno, srečevalo s predstavniki mladinskih organizacij. Vodje občinskih uradov so mladim predstavili področje dela ter pristojnosti

občinske uprave in delovni načrt uradov Mestne občine Velenje za letošnje leto. Več pozornosti so seveda posvetili tistim dejavnostim in projektom, ki mlade najbolj zanimajo. Dogovorili so se tudi, da bo občinska uprava v sodelovanju z mladinskimi organizacijami pripravila tudi delavnice za posamezna področja (npr. socialno podjetništvo, raba prostora, športne in kulturne prireditve ...).

Dogovorili so se še o oblikovanju ožje delovne skupine, ki bo pripravila predlog sistema učinkovite komunikacije med mladimi in občinsko upravo.

Poleg tega so predstavniki občine napovedali, da bodo v MO Velenje pripravili izobraževalni projekt Učne ure o javni upravi, v katerega bodo skušali vključiti vse dijakinje in dijake zaključnih letnikov velenjskih srednjih šol. n bš

Naš ­čas, 21. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

21. februarja 2013

Proceduralni zapleti upočasnjujejo energetsko obnovo V Bolnišnici Topolšica pričakujejo, da bodo konec tega meseca lahko pokrili likvidnostno luknjo – Rok za dokončanje najkasneje konec junija Tatjana Podgoršek

Z velikim zadovoljstvom so se po precejšnjih zapletih lani poleti v Bolnišnici Topolšica lotili energetske obnove bolnišnice in s tem največje naložbe javnega zavoda od izgradnje objekta Planika leta 1964. Projekt, vreden 2,5 milijona evrov, naj bi po prvotnih načrtih končali konec lanskega leta, a se to ni zgodilo.

Dodatna dela in denar Po zagotovilih direktorja bolnišnice primarija Leopolda Rezarja sta razloga predvsem dva. Naleteli so na precej slabše stanje objekta Planika (ki so se ga lotili najprej), kot so pričakovali. Za odpravo pomanjkljivosti so bila potrebna dodatna dela. Med drugim so morali zaradi dotrajanosti zamenjati električno napeljavo, na novo urediti kanalizacije, tudi ostrešje objekta in še vrsto drugih zadev. Drugi razlog za upočasnitev energetske obnove objekta Planike in tudi zato, da še niso pristopili k energetski obnovi druge stavbe - Smrečine, pa je ekonomske narave. »Iz povsem proceduralnih

zapletov nam namreč pristojno ministrstvo še ni začelo nakazovati odobrenih 2 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev za energetsko sanacijo objektov, tako da imamo veliko likvidnostno luknjo.

Prva nakazila pričakujemo konec tega meseca in v začetku prihodnjega meseca nadaljevanje začete energetske obnove. Prav tako smo se z ministrstvom za zdravje dogovorili za podaljšanja roka končanja projekta do 1. maja oziroma najkasneje do konca junija.« V objektu Planika so za zdaj v celoti obnovili tretje in drugo nadstropje, do konca februarja naj bi končali obnovo prvega nadstropja in mansardnega dela objekta, nato pa jih čakata še pritličje in klet.

Do potrebnega denarja tudi z dolgoročnim kreditom Za koliko bo zaradi dodatnih del naložba dražja od predvidene vrednosti, v tem trenutku ne vedo.

Prav tako ne, koliko bo stala energetska obnova objekta Smrečina.

Zagotovo pa bodo – meni Rezar

Objekt Smrečina še čaka na začetek obnove

- vlaganja zahtevala dodatnih nekaj 100 tisoč evrov. Na vprašanje, od kod naj bi dobili potreben denar, je Rezar odgovoril: »Če ne bi imeli predvidene finančne konstrukcije, se naložbe ne bi lotili. Tako pa računamo, da bomo v drugi polovici leta, ko bodo dela končana in izdelan končni obračun, najeli dolgoročni kredit, ki bo - po ocenah stal bolnišnico od 150 do 200 tisoč evrov na leto. Menimo, da bomo

to breme lahko poravnali in ob tem tudi ohranili pretežni del amortizacije za nakup medicinske opreme.« Izpolnjevanje obveznosti bo vse prej kot lahko, a je Rezar prepričan, da bo pri tem svoje odtehtalo dejstvo, da bodo z uresničitvijo zahtevne naložbe omogočili zaposlenim precej boljše delovne pogoje, bolnikom, ki bodo prihajali v bolnišnico, pa visoko raven nastanitve. V sobi bodo največ tri postelje, vsaka

soba bo imela tudi kopalnico in stranišče.

Reorganizacija in preimenovanje bolnišnice

dela. Za ta namen načrtujejo med drugim nekatere reorganizacijske ukrepe ter preimenovanje bolnišnice. To jim bo omogočila sprememba statuta, ki naj bi jo potrdili na seji sveta zavoda 26. februarja. Po novem naj bi se imenovala Bolnišnica za pljučne bolezni Topolšica.

Tako preimenovanje naj bi bolje opredelilo njeno glavno dejavnost, jo naredilo bolj prepoznavno. Kot poudarja Leopold Rezar, so v bolnišnici na začetku delovanja (leta 1919) zdravili tuberkulozo, kasneje ostale pljučne bolezni. Danes velja za najstarejšo »pljučno« ustanovo v Sloveniji. Ne glede na spremembo imena – zagotavlja Rezar –bodo ohranili vse dejavnosti, ki jih že izvajajo. V njej naj bi zdravili bolnike z boleznimi pljuč iz celotne koroške in celjske regije, za lokalne potrebe (predvsem za območje Šaleške ter Zgornje Savinjske doline, morda tudi širše) pa tudi blizu 30 odstotkov bolnikov s področja internistike. n

Po zagotovilih Rezarja bodo z energetsko obnovo bolnišnice lažje uresničili enega od prednostnih ciljev bolnišnice - dvig kakovosti

Medeno slabo leto

Diabetiki tudi 'zumbajo'

Delo čebelarskega društva Šmartno ob Paki lani med drugim zaznamovala slovenska akcija Odprta vrata slovenskih čebelnjakov – Letos bi radi prekrili streho na domu

Lani začet uspešen preventivni program “Zazumbajmo za urejen krvni sladkor” bodo nadaljevali – Več pohodov, tri preventive, nova znanja o neuropatskih bolečinah

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 10. februarja – »Za nami je sicer dokaj delovno leto, ki pa ga bo večina čebelarjev, ne samo našega društva, želela čim prej pozabiti. Razlog za to je slaba bera medu. V primerjavi z letom 2011, ki je bilo glede tega rekordno, smo lani pridelali le tretjino tiste

količine medu. Zaradi vremenskih razmer je bilo leto zelo naporno tako za čebelarje kot same čebele,« je začel poročilo o opravljenem delu v preteklem letu na nedavnem občnem zboru čebelarskega društva Šmartno ob Paki njegov predsednik Tomaž Lesnjak.

Med drugim je še povedal, da je poleg skrbi za čebele in njihov

promocijskih aktivnosti na sejmih, kmečkih tržnicah, v vseslovenski akciji Tradicionalni slovenski zajtrk v slovenskih šolah in vrtcih so pozornost namenili podmladku, zbranem v čebelarskem krožku na šmarški osnovni šoli.

Lesnjak je še dejal, da je bila njihova velika želja ureditev strehe na čebelarskem domu, vendar jim

Lanska letina je bila za čebele in čebelarje zelo naporna, so med drugim menili na občnem zboru društva.

Čebelarsko društvo šteje 15 članov, gospodarijo s približno 180 čebeljimi družinami. Ob normalni letini pridelajo blizu 3 tone medu, največ cvetličnega (če medi, tudi smekovega), sicer pa gozdnega in kostanjevega. Največji čebelar med njimi je s 40 čebeljimi družinami Marko Drev iz Paške vasi.

pridelek najbolj zaznamovalo delo društva akcija Odprta vrata slovenskih čebelnjakov, v katero so se vključili s postavitvijo stojnice s svojimi izdelki v središču Šmartnega ob Paki, dan kasneje pa so v prostorih svojega čebelarskega doma predstavili še njihovo delo.

Poskrbeli so tudi za izobraževanje članov ter tvorno delovali v organih Čebelarske zveze Saša in Čebelarske zveze Slovenije. Poleg

takšne naložbe njihova skromna »blagajna« ni dopuščala. Zato upajo, da bodo načrtovano aktivnost lahko uredili letos. Poleg tega so med letošnje prednostne naloge uvrstili še skrb za pridobivanje novih članov, izobraževanje članstva in nadaljnje osveščanje širše javnosti o pomenu čebelarstva in čebeljih izdelkov. n

Velenje, 15. februar – Velenjsko društvo diabetikov je eno najbolj aktivnih v državi. Da so celo najboljši, je prepričana njihova energična predsednica Romana Praprotnik. Ta je celo na letnem občnem zboru društva poskrbela, da ta ni bil niti malo dolgočasen. Vsi, ki so prišli v restavracijo Jakec, so namreč skupaj z inštruktorico 'zazumbali' ob ritmih glasbe. Tako so to zdravo vadbo spoznali tudi tisti, ki je morda med letom niso.

Lansko leto je namreč velenjsko društvo prvič izvajalo projekt »Zazumbajmo za urejen krvni sladkor«, ki ga ne bi bilo, če predsednica ne bi pridobila sredstev na kar dveh razpisih. »Želeli smo, da v rekreaciji in gibanju združimo vse generacije, kar nam je uspelo prav z 'zumbo'. Prav zaradi tega projekta smo bili tudi medijsko opaženi. Namen pa je bil, da se o sladkorni bolezni govori vse leto, ne le novembra, ko zaznamujemo svetovni dan te bolezni,« poudari Praprotnikova. In doda, da bodo uspešen program nadaljevali tudi letos. Lani ga je Romana Praprotnik predstavila tudi v Berlinu, kjer so se srečali diabetiki iz vse Evrope.

Program jim je bil tako zanimiv, da so ga predstavili tudi na spletnih straneh evropske zveze diabetikov IDF Europe. »To doslej ni uspelo nobenemu drugemu slovenskemu društvu diabetikov,« ponosno doda sogovornica. Letos bo sodelovala tudi na svetovnem kongresu v Avstraliji, kamor sredi novembra odhaja ekipa iz Slovenije kar za ves mesec dni.

Leto 2012 ni bilo lahko, ker je bilo v društvu malo denarja. Brez

tega pa so tudi preventivne akcije, ki se jim posvečajo vse leto, težje izvedljive. Pohodi so bili stalnica, saj je gibanje za sladkorne bolnike izjemno pomembno. »Organizirali smo tudi tri preventivna okrevanja, ki

sodelovanje ponudil sam.

Z zgodbami do novih spoznanj

Letos v velenjskem društvu diabetikov, ki ima že nekaj let nekaj več kot 600 članov, izvajajo še eno akcijo. Člane bi radi čim bolje seznanili z neuropatsko bolečino. O njej je na občnem zboru že spregovoril dr. Damijan Justinek. Na spletni strani društva so objavili podrobnosti nagradnega razpisa za zgodbe z osebno izkušnjo bolnikov z neuropatsko bolečino. Najboljše zgodbe bodo bogato nagrajene, iz njih pa bodo tudi bolniki več izvedeli o neuropatski bolečini. To je kronična bolečina, ki jo izzoRomana Praprotnik: ve poškodba ali bolezen v »O diabetesu še vedno premalo go- živčnem sistemu. Bolniki jo vorimo, bolnikov pa je vse več.« najpogosteje opisujejo kot pekočo, mrazečo, zbadajoso bila dobro obiskana. Vsaj toliko čo, sunkovito ali gomazečo. Nevrojih bomo zato pripravili tudi letos. patska bolečina je uganka tako za Poleg tega se bomo še več posve- bolnike kot zdravnike, zelo pogočali pravilnemu merjenju sladkorja sto pa se z njo srečujejo prav bolniki v krvi, organizirali bomo posebne z napredujočo sladkorno boleznijo. Še vedno si v društvu prizadedelavnice, predavanja. Predvsem zato, ker bomo s tem razbremenili vajo za nakup fundus kamere za tudi preobremenjene ambulante, preglede očesnega ozadja, kar je saj lahko kontrolo sladkorja v krvi za diabetike izjemno pomembno, bolniki kvalitetno opravljajmo tudi saj bolezen pogosto prizadene oči. sami,« še izvemo. Praprotnikova je Nekaj sredstev zanjo so že zbrali, vesela in ponosna, ker bodo v Vele- a še ne dovolj. Časi žal tovrstnim nju letos že tretjič zapored gostili akcijam niso več najbolj naklonjeni. n Bojana Špegel državni kviz o sladkorni bolezni, tokrat v soorganizaciji s Centrom srednjih šole Velenje, ki je društvu

Naš ­čas, 21. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

21. februarja 2013

Pravljični večer za odrasle

Utrinek z otvoritve razstave del Janeza Bernika v velenjski Galeriji.

Velenje, 13. februarja – V sredo so v Knjižnici Velenje gostili odlične slovenske pravljičarje in mojstre govorjene besede iz različnih knjižnic po Sloveniji. Tako so nas v čarobni svet pravljic popeljali Mojca Plaznik (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica), Igor Černe (Mariborska knjižnica), Liljana Klemenčič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj), Darinka Čobec (Knji-

žnica Lenart) in Vesna Radovanovič (Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota). Čudovit večer je z nežnimi zvoki citer popestrila evropska prvakinja v igranju na citre, Velenjčanka Tanja Lončar.

Kljub obilnemu sneženju, ki pa je, resnici na ljubo, dalo pravljičnemu večeru svojevrsten pečat, je bil večer odlično obiskan. Navdušeni obiskovalci pa so dokazali, da pravljice niso

9

namenjene le otrokom in da jim še kako radi prisluhnejo tudi odrasli.

Ob slovenskih in tujih ljudskih pravljicah, prigodah in legendah smo se nasmejali, uživali in tudi zamislili, saj prav vsaka pripoved s seboj prinaša globoko sporočilnost. In zato še kako drži misel, ki je bila povedana v uvodni besedi večera: čeprav mi ne bomo živeli večno, pravljice zagotovo bodo. n Metka Pivk Srdič

Slike, ki opisujejo življenje V Galeriji Velenje je na ogled je 24 figur in krajin slikarja Janeza Bernika iz njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja, ki ga mnogi ocenjujejo za najbolj plodno – Sodi v vrh likovne ustvarjalnosti 20. stoletja Velenje, 18. februarja – Do 9. marca bo v Galeriji Velenje na ogled razstava del uglednega akademika Janeza Bernika, ki je nastala pod pokroviteljstvom Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za to priložnost so izbrana dela iz umetnikove »donacije« Moderni galeriji, razstavljena dela pa sodijo v zadnje obdobje umetnikovega ustvarjanja.

Razstavo sta odprla velenjski župan Bojan Kontič ter akademik in osebni Bernikov prijatelj akademik Niko Grafenauer, s katerim sta skupaj ustvarjala tudi Novo revijo. »Zame je Bernik v prvi vrsti velik slovenski slikar, modernist, pa niti ne zgolj avantgardist, je namreč klasik modernega slikarstva. V njegovih delih se v estetski podobi prikazujejo življenjske izkušnje. To je značilno zanj, ne govori pa le o njego-

vem doživljanju tega sveta, ampak tudi marsikoga od nas. Je izrazit individualist, pri človeški figuri se ukvarja z avtorefleksijo, v kateri se srečujejo tako strah in groza kot tudi veselje in bolečina, samota.

To je v mojem razvidu značilno za zadnje obdobje njegovega ustvarjanja, ki je zame v njegovem opusu najpomembnejše, saj s svojimi podobami presune človeka, ki jih vidi,« nam je povedal Grafenauer in dodal, da je Bernik tudi odličen pesnik.

Ob otvoritvi razstave sta bili veseli tudi obe kustosinji; Milena Koren Božiček iz Galerije Velenje in Breda Ilich Klančnik iz Moderne galerije, ki je leta 2005 pripravila veliko pregledno razstavo slikarjevih del. Ob otvoritvi razstave v Velenju nam je povedala: »Bernikovo delo ima izjemen pomen za slovensko

V galeriji danes predstavitev kataloga Skupni projekt šestih mest, združenih v projekt EPK 2012, je bil tudi likovni projekt Uf, industrija. V velenjski galeriji so lani novembra uspešno zaključili razstavo Gorenje z vizijo. Kljub velikim naporom, da bi lani izdali tudi katalog, se to ni uresničilo. Katalog, ki ima kar 195 strani, je izšel februarja. V njem so združene zgodbe 6 slovenskih »kreativni industrij« skozi prizmo družbenih analitikov in ustvarjalcev razstav. V galeriji Velenje bodo katalog predstavili danes ob 15. uri.

likovno umetnost. Če pogledamo postave še živečih avtorjev, ki so po likovni plati polnili drugo polovico 20. stoletja, je to zagotovo eno od osrednjih imen. Res da je izbor tokrat zožen le na dve temi, na Bernikovo pozno pokrajino in figuraliko, medtem ko je razstava leta 2005 zaobjela njegov celoten opus. Žal zgodba z donacijo, ki jo je želel predati Moderni galeriji, še ni rešena. Imamo pa pri nas deponirane njegove slike, kipe in tapiserije. Vesela sem, da se kot uvod v umetnikovo 80-letnico del njegovih slik pojavlja v velenjski galeriji v sežeti obliki. Avtor si namreč želi, da bi bila njegova dela dostopna širši javnosti.« n bš

Knjižničarji šestih knjižnic so dokazali, da pravljice niso namenjene le otrokom.

S koncertom do brezplačne šole Osnovna šola Nazarje s pomočjo sredstev donatorjev in lastnimi aktivnostmi omogoča, da so vse aktivnosti za otroke brezplačne

Osnovna šola Nazarje, ki je poznana kot prva brezplačna šola v Sloveniji, tudi letošnje leto nadaljuje to tradicijo. Kolektiv Osnovne šole Nazarje s pomočjo donatorjev, sponzorjev in gospodarstvenikov ter aktivnega udejstvovanja učencev ter staršev pri peki peciva za prodajo že peto leto zapored organizira dobrodelni koncert z vodilom »Za smeh v otroških očeh«. Izkupiček

Prihajajo mladi glasbeniki iz Zagreba V veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje se bo 1. marca ob 19.30 predstavil Pihalni orkester Akademije za glasbo v Zagrebu.

Mladi umetniki, študentje pihalnega, trobilnega in tolkalnega oddelka akademije, bodo svoje poslušalce popeljali v svet domišljije pod dirigentsko palico

prof. Šimeta Vulelija.

Tudi tokratno abonmajsko sezono bo s spomladanskim koncertom zaključil Pihalni orkester Premogovnika Velenje. 24. aprila bodo s sončnimi melodijami poskrbeli, da vam bo zaigralo srce. n Mz

od prodanih vstopnic koncerta ter peciva bo namenjen izključno brezplačnemu šolanju učencev Osnovne šole Nazarje in podružnice Šmartno ob Dreti.

Da bi iskrice sreče, veselja in zadovoljstva v očeh vseh otrok žarele ves čas, so poskrbeli s skupnim prizadevanjem in sodelovanjem z lokalno skupnostjo donatorji ter gospodarstveniki.

Na koncertu, ki bo 7. marca ob 18. uri v športni dvorani v Nazarjah, bodo nastopili pevski zbori OŠ Nazarje, mešani pevski zbor Nazarje, Glasbena šola Nazarje, Fešta band - Velenjski trubači, Matjaž Jelen, ansambel Zaka' Pa Ne in ansambel Zmaji.

Predprodaja vstopnic poteka v tajništvu osnovne šole Nazarje in trgovinah Mercator Nazarje ter Sam Nazarje. n Irena Budna

Očaran nad lesom Na obisku v ateljeju kiparja Franca Ravnjaka v Šoštanju Milena Krstič - Planinc

Na obisk h kiparju Francu Ravnjaku v njegov prostoren atelje v mestu sem se napovedala zgodaj.

Zgodaj za umetnika. Okoli devete sva se pogodila. Pa zanj ni bilo prezgodaj, saj začenja zarana, da do pozne noči postori, kar si zamisli.

Potarnal je, da mu je dan prekratek.

V smeh je bruhnil, ko sem mu razložila, da je to zato, ker upokojenci za kako stvar, ki so jo prej opravili v eni uri, potem potrebujejo dve ... »Dan mine, kot bi mignil. Res,« je ponovil. »Ponavadi imam po pet, šest kipov v delu. Potem jih gledam, vsakega malo obdelam, če mi ne gre, pustim. Če mi pa gre, lahko delam ves dan in vso noč. Včasih se mi zdi kar škoda, da je treba tudi spati.« Rama ga je bolela. Od izsekava-

nja, obdelovanja lesa in barvanja podstavkov, na katere bo postavil skulpture ob bližajoči se razstavi.

A ko ga ponese, ko boža, občuduje, oblikuje, dleta, o bolečini ne razmišlja. Še čuti je ne. »Les je zame živa stvar, ki jo lahko obračaš, gradiš ...,« pravi. Obrača in gladi že pol stoletja. »Les me je prevzel že v prvem razredu osnovne šole.

Ko sem iz njega delal ladjo, sem si zasekal prst ...« Kolateralna škoda nesreče pri delu je bilo ponavljanje razreda. »To me še danes tišči. Ko sem ponavljal, sem mavec še nosil in pisati sem moral z levo roko.« Še danes pri kiparjenju uporablja obe roki. Mogoče levo celo večkrat. »Spominjam se - doma sem v Remšniku nad Radljami ob Dravi, da je prišel enkrat naokoli en zapornik. Ptiče je rezljal. Vedno sem ga opazoval. Noža nisem imel, pa mi je posodil en »partcepl«. To je bilo veselja! V šoli, ko smo imeli pri učitelju Cestniku likovni pouk, sem vedno tičal pri njem, vedno po šoli sem šel k njemu, da sem mu pomagal delati kalupe. Spodbujal me je, da bi šel v kiparsko šolo, a v moji

Pripravlja se na razstavo. Kipi bodo od sredine marca do sredine aprila na ogled v TEŠ.

družini je bilo sem otrok ...,« razumevajoče doda.

Vsak les mu je ljub, vsak mu je izziv. »Češplja, oreh, nagnoj, hruška, češnja ... Poseben čar imajo.

Lesa ne barvam. Vsak ima svojo strukturo. Samo poiskati jo moraš, da dobiš senčenje.« Lesa mu ne zmanjka, ker mu ne manjka tudi prijateljev. »Pride, pokliče, pove, da je hruško podrl ... Dobim pač.« Vzdihne pa, ko ga vprašamo po motivih. »Ko dobim v roke les, ga obrnem in takoj vidim, kaj bi lahko napravil iz njega ... Včasih si zamislim in se zmotim. A imam vedno rezervo. Če delam moškega in ga kaj pofrližim, naredim žensko ...« Njegove skulpture so tiste od najmanjših, deset

centimetrov velikih, do takih štirimetrskih. »Velik kip je lažje napraviti kot malega. Majhnega kosa ne moreš prijeti tako kot lahko velikega. Včasih sem vse delal na držo, ampak to je naporno. Zdaj sem si napravil stojalo.« Koliko kipov je doslej izdelal? Kdo bi si ga vedel? Tega niti pod razno ne ve. Nikoli ni štel. Jih je pa bilo kakšnih sedemsto. Tam nekje. Čez palec.

Se je pa, to je priznal, od vsakega, ki ga je prodal ali dal, težko poslovil.

Veliko njegovih kipov je šlo daleč, daleč po svetu ... »Kip mi je pa tako težko prodati, res ...,« pravi. »Zato pa jih imam toliko tukaj. V vsakem je veliko dela, energije. Čim en kip dam, me je manj.« Nikoli, ampak res nikoli pa ne bi za nobeno ceno prodal Družine v bedi. » V Nemčiji je še delal, ko ga je ustvarjal. Dokončal ga je pred natanko tridesetimi leti, vanj pa vložil dve leti dela. »Hčerka, ko je bila še otrok, si ga je izbrala ... Saj so še drugi, a ta je neponovljiv. Ni variante, da bi šel kam ...« Napotnika, slavnega kiparja v lesu iz Zavodenj, spoštuje.

Kako ga ne bi? »V vili Mayer sem oskrbnik, vsak dan gledam njegove kipe, ampak v resnici pa najbolj občudujem in jih imam za vzornike Janka Dolenca, pa Antona Blatnika, Dragico Čadež Lapajne ...« Atelje je vedno poln. Če ne kipov, pa prijateljev. Od vsepovsod prihajajo. Od blizu in daleč. Ker ni topel samo les, ampak tudi sam. »Ti, ki hodijo k meni v atelje, so taki prijatelji, ki res uživajo. Pravzaprav sem vabim le take, ker »Za vsakim kipom mi je težko, nikoli pa ne bo od tod je tukaj moja duša.« šla Družina v bedi. Nima cene,« pravi umetnik Franc Ravnjak.

n

Naš ­čas, 21. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 10

KULTURA

10

21. februarja 2013

Uspešni na regijskem tekmovanju Mladi glasbeniki so se izjemno dokazali - Kar 19 zlatih priznanj Sredi februarja vsako leto potekajo po državi regijska tekmovanja mladih glasbenikov, ki predstavljajo osnovno raven največjega nacionalnega glasbenega tekmovanja - Tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG). Letošnjega, 16. regijskega tekmovanja celjskega in koroškega območja (gre za eno od sedmih regij), ki je med 12. in 14. februarjem potekalo na glasbenih šolah v Celju in Velenju, se je udeležilo kar 188 glasbenikov iz osemnajstih glasbenih šol. Na sporedu je bilo naslednjih devet disciplin: klavir, flavta, oboa, fagot, klarinet, saksofon, kljunasta flavta, petje in komorne skupine

s trobili, saj se posamezne discipline izmenjujejo v triletnih sklopih.

Med vsemi tekmovalci celjske in koroške regije je bilo 33 učencev in dijakov iz velenjske glasbene šole.

Ti so pred strokovnimi komisijami nastopili zelo uspešno in osvojili 19 zlatih, 11 srebrnih in 2 bronasti priznanji. Zlata priznanja so prejeli: Neža Tovšak (klavir, I. a), Rok Tadej Brunšek (klavir, I. a), Vita Hofinger Mihelič (klavir, I. b), Lara Oblak (flavta, I. a), Klara Kikec (flavta, I. c), Jona Zamrnik (oboa, I. a), Karin Plazl (oboa, I. b), Viktorija Razdevšek (oboa, I. b), Andraž Železnik (fagot, I. a), Lara Ramšak (klarinet, I. c), Juš Emeršič (sakso-

fon, I. a), Urban Vesel (saksofon, I. a), Anže Koprivec (saksofon, I. a), Patrik Tori (saksofon, I. b), Timotej Šalamon (saksofon, I. b), Polona Plaznik (petje, I. a), Zarja Frančiška Gošnik (petje, I. b), Andreja Krt (petje, I. b) in trobilni kvartet v sestavi Jan Ovčjak, Gašper Dermol, Oskar Rednak in Ahac Pustinek.

Odlični rezultati mladih glasbenikov govorijo o angažiranem večletnem delu in trudu učencev ter njihovih učiteljev. Ker se raven tekmovanja vsako leto dviguje in postaja vedno bolj zahtevna, velja iskreno čestitati vsem tekmovalcem, profesorjem, korepetitorjem, pa tudi staršem, ki vedno stojijo za

delom svojih otrok. Kot krona treh tekmovalnih dni sta bila organizirana dva koncerta prvonagrajencev, prvi v sredo, 13. 2., v Celju in zaključni v četrtek, 14. 2., v Velenju.

Oba sta pokazala in dokazala visoko raven našega (javnega) glasbenega izobraževanja. Najboljše tekmovalce regijskega tekmovanja (tem se bo pridružilo še 14 dijakov, ki - razen pevcev - nimajo regijskega dela tekmovanja) sedaj čaka finalni nastop na 42. državnem tekmovanju, ki bo od 11. do 21. marca v Novem mestu, Krškem, Brežicah in Črnomlju. n

Venera in Valentin Šmartno ob Paki, 15. Februarja - »Če to delajo Danci, je pornografija, če to delajo Francozi je erotika, če to delajo Italijani je ljubezen … v Sloveniji se pa ne spodobi«, sta poslušalce nagovorila Tatjana in Klemen na praznovanju valentinovega v šmarškem Marofu. A kot kaže, v Šmartnem ob Paki ne mislijo tako, saj se jih je na večeru erotične poezije in proze Venera in Valentin zbralo prijetno število. Izbrana literatura, odlični interpreti in poslušalci, med katerimi je bilo videti tudi župana Janka Kopušarja, so primerno proslavili praznik zaljubljencev. Kako drugače kot z ljubeznijo.

No, treba je reči, da je zbornik erotike Valentin in Venera, iz katerega so na praznovanju valentinovega brali Jana, Nejc, Tomaž in Tina, delo šentjurskih in šaleških literatov, ki so ta skupni projekt zaključili leta 2004 in naleteli na dober

odziv. Tako dober, da so se na javnem skladu za kulturne dejavnosti in na zvezi kulturnih društev Velenje, skupaj z mladinskim centrom Šmartno ob Paki odločili, da večer erotike ponudijo še enkrat. Malo je imel vmes tudi odlični Jože Krajnc, drugače bi se najbrž težko prebili čez strani zbornika, ki začenja s sladkimi, nadaljuje z gladkimi, preide na spolzke in konča z opolzkimi teksti. Da so se odločili prav, je dokazoval poln prireditveni prostor in na trenutke muzajoči, na

trenutke pa celo zardeli obrazi prisotnih. Ja, je pač tako, da o ljubezni, sploh telesni, ne govorimo javno. In si je seveda ne izkazujemo. Kot da je bolj normalno to, da se sovražimo kot pa ljubimo. Kakorkoli že, večer je prijetno izzvenel tudi ob kozarčkih koktajlov, ki so jih nudili skrbni gostitelji, in ambientalni glasbi mladih domačih ustvarjalcev. In če so si ga zapomnili, potem se ni bati za ljubezen.

Pevska skupina iz Slovenj Gradca je na festivalu Veseli veter poskrbela za skomine po poletju. Tako vizualno kot glasbeno.

Velenje, 15. februarja - Festival Velenje je v sodelovanju z Ruskim centrom znanosti in kulture iz Ljubljane ob koncu tedna pripravil dneve ruske kulture. V petek so v Kinu Velenje pripravili večer ruskega animiranega filma; ob 18. uri so vrteli risanke za otroke, ob 20. uri pa za odrasle. V soboto so v velenjskem Domu kulture izve-

dli 2. mednarodni festival ruskih otroških pesmi Veseli veter. Pravzaprav je bil tovrstni festival že tretji, a je prvič potekal z drugim imenom. Na prireditvi je nastopilo okoli 160 pevcev in pevk iz Slovenije in kar nekaj sosednjih držav.

Sobotni večer je bil finalni, letos pa je v predizborih sodelovalo več

Bojan Pavšek

Vem, da zamujam! Praznik kulture je bil že pred davnimi trinajstimi dnevi. To je v današnjih brzinskih časih že tako dolgo obdobje, da lahko praznik počasi hiberniramo, saj bo tako naslednje leto spet tukaj. Zamuda kolumenske tematike je tokrat argumentirano opravičljiva, saj sem šele sedaj na vrsti za polnjenje alternatorskega stolpca. Žal pa mi srce ne da, da bi zapustil območje osmega februarja brez besede ali dveh. Tokrat je metafora zgodbe postavljena na obronke, obsijane z soncem, ki jih slovenska populacija uvršča med najbolj čaščena območja. In s tem utemeljenim razlogom so močno opevana tudi v naši himni. Ja, lotil se bom trte in njenih plodov, ki jim skozi tradicionalne in pogosto skrbno varovane procese zorenja vdahnemo vinsko dušo.

Sprehod po lokalni kulturni sceni presenetljivo odkrije, da imamo sončnih obronkov, kjer ustvarjajo kreativne vinarke in vinarji, tudi v Šaleški dolini na pretek. Lanski EPK je zagotovo postregel z zvrhano bero kulturnega vina, ki smo ga vsi občani in tudi ostali obiskovalci intenzivno srkali celo leto. Žlahtni okusi so bili razdeljeni v 24 različnih sort, ob katerih so se lahko vsi žejni kulture in z njo povezanega umetniškega ustvarjanja kvalitetno napijali do konca.

Seveda je vsaka sorta, preden je bila ponujena širšemu avditoriju, morala prebroditi vse razvojne faze. Izbira tipa sorte, primerne lokacije in pa ekipe, ki je pomagala pri njenem gojenju in rasti, so sodili med odločilne faktorje, ki jih vsebujejo tovrstni postopki pridelave. Skozi vse leto se je veliko pozornosti posvečalo tudi različnim boleznim in parazitom, ki so hote ali nehote ogrožali njen razvoj.

n Milojka B. Komprej, foto Dejan Tonkli

Ruska kultura navdušuje

V slabih dveh letih delovanja je Ruski center znanosti in kulture pripravil veliko zanimivih dogodkov in še okrepil rusko-slovensko prijateljstvo – Dobro sodelovanje tudi z Velenjem

So spet trte obrodile, prijat'li?

kot 300 mladih pevcev in pevk, ki so tako pomagali krepiti bogate vezi rusko-slovenskega prijateljstva, pa tudi mednarodnega sodelovanja. Pevski sestavi so bili zelo različni, od večjih pevskih zborov do solistov, nastopi pred skoraj polno dvorano pa prisrčni.

Odnose krepijo s kulturo Direktor Ruskega centra znanosti in umetnosti, ki so ga v Ljubljani uradno odprli aprila 2011, je Rifat Pateev, ki poleg funkcije direktorja opravlja tudi funkcijo svetnika pri

Veleposlaništvu Ruske federacije.

Na sobotnem koncertu je, kot nam je povedal, zelo užival. Povedal pa nam je: »Ruski center v Ljubljani deluje na številnih področjih, prioritete pa so širjenje ruskega jezika, zato pripravljamo tečaje ruskega jezika z ambicijo, da bi bili ti najboljši. Veliko si prizadevamo za predstavitev ruske kulture, zato organiziramo koncerte z zelo znanimi glasbeniki, razstave slikarjev in fotografov. Sam center ima celo vrsto studiev, šol in delavnic, od slikarstva do dramskih študijev, glasbene in zelo močne baletne šole, kjer poučujejo ruski pedagogi ali pa Slovenci, ki so končali ruske akademije. Naš center je zelo moderno tehnično opremljen, tako da ima zelo dobro knjižnico, virtualni ruski muzej, kjer lahko hodite po dvoranah ruskega muzeja st. Petersburg in si ogledujete slike. Imamo tudi zelo močno virtualno čitalnico.« Mednarodni festival ruskih otroških pesmi je že tradicionalen, izvemo. »To je sicer drugi festival z imenom Veseli veter, prvi je nosil drugačen naziv. Z Velenjem že imamo tradicijo sodelovanja, v okviru programa EPK je lani poleti tu nastopil naš jazz ansambel in takrat smo se z vašim županom dogovorili, da bo v tej vaši lepi dvorani potekal letošnji gala koncert festivala,« še izvemo.

Ob tem so v Centru zelo hvaležni Festivalu Velenje za soorganizacijo dogodka.

Seveda je bilo potrebno tu in tam preskočiti tudi kakšno poleno in nekatera med njimi so bila na prvi pogled precej debela. Ampak tam, kjer je volja in ustvarjalni adrenalin, tudi nekoliko višji preskoki ne povzročajo prevelikih preglavic. Trgatve so se odvijale v različnih letnih časih. Pač odvisno od tega, kakšen tip opojne substance se je želelo proizvesti. Vse skupaj je romalo v preše, kjer so odpadli še zadnji elementi grenkobe in neprebavljivosti. In rezultati so bili mnogokrat nad pričakovanji. Tako avtorjev kot konzumentov. Sveže postreženi, včasih preko dneva, spet drugič pozno ponoči. Ampak vedno tako, da so brbončice prišle na svoj račun. In tako vse do letošnjega januarja, ko so nam v domu kulture še enkrat v besedi in gibljivi sliki strnjeno servirali vseh štiriindvajset kulturnih receptov in s tem velenjski EPK sveženj tudi uradno spravili pod streho. Piko na i je s februarskimi rimami v prazničnem duhu dodal Andrej Rozman Roza z interpretacijo doktorja Fig Fig in se s tem še enkrat izkazal za pravega sommelierja njegove poezije. Ob kulturnem prazniku pa se poleg Zdravljice, na žalost že kar tradicionalno, pojavlja še ena zgodba. Tista o nerazumljivosti ustvarjalne simbioze alim, če hočete, o hiranju soustvarjanja. Mislim predvsem na lokalne ustvarjalce, ki v zavetju svojih obronkov izdelujejo zelo zanimive in pogosto nadpovprečne sorte. Toda ko napoči trenutek, da bi bilo smiselno recepte in vizije svojega početja deliti z ostalimi kulturniki, takrat se vedno nekaj zakisa. Vzrokov za ta naravni pojav je seveda več. Vsem pa je skupni imenovalec ta, da okus pač ni dober. Na plan zato mnogokrat privrejo različne teorije zarote o zunanjih vplivih na kvaliteto rezultata, ki so samo slepi izgovori in preusmeritev pozornosti stran od negovanja ali ustvarjanja komunikacijskih kanalov med kulturniki. To žal niso recepti ustvarjalne kreativnosti. To niso načini proizvodnje žlahtnih sort, ki v sebi združujejo harmonijo različnih okusov. Takšna odtujevanja še posebej niso zaželena v kriznih časih, ko je potrebno oporo iskati pri istomislečih. Če se kulturni ustvarjalci tako ali drugače prepoznajo v kulturni interpretaciji zgodbe o žlahtni kapljici in sprejmejo dejstvo, da se ima vsaka kvalitetna vinska klet za svojo uspešno prepoznavnost zahvaliti predvsem pestremu asortimanu različnih vrst vina, potem smo na poti proti skupni zdravljici. Pripravimo kozarce in si (kmalu) nalijmo čistega vina.

n bš

n

Grafika: Bojan Pavšek

Naš ­čas, 21. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

107,8 MHz

21. februarja 2013

11

Gl asbene novi č ke

Marko, Jernej, sedaj še Rok »Kadar nisem v službi, rad pogledam kakšen dober film, za zabavo odigram partijo šaha ali se predajam športu (fitnes, košarka). Po horoskopu sem devica, jem vse, kar je užitno, še posebej pa sem ljubitelj mesnih dobrot. Kave ne pijem, kadim tudi ne, od pijač pa mi še najbolj prija voda.

Pravijo, da sem skuliran tip in velik optimist … v glavnem … ni panike.« Tako je zapisal o sebi tonski tehnik na Radiu Velenje Dragan Berkenjačevič, ki je ta trenutek na očetovskem dopustu.

V celjski porodnišnici je namreč minulo soboto popoldan privekal na svet tretji sin Dragana in Mirjane – Rok. Korenjak je tehtal dobrih 3500 gramov, velik pa

je bil 52 centimetrov. Kot pri prvorojencu Marku in nato Jerneju je Dragan tudi tokrat sodeloval pri porodu. »Fajn ekipa smo bili, škarje za prerez popkovine sem držal v rokah tretjič. Vse je minilo brez težav.« Vedeli so, da bo fant, saj so to pokazali vsi ultrazvoki. So si morda želeli hčere? »Želeli smo si zdravega otroka,« je odgovoril Dragan in še povedal, da sta Marko in Jernej novega družinskega člana dobro sprejela. Srečni družinici tudi naše čestitke! n Tp

Slovenija pošilja Evropi elektronske ritme Straight Into Love je naslov pesmi, s katero bo Slovenija nastopila na letošnjem evrovizijskem tekmovanju na Švedskem. Hannah, slovenska predstavnica na 58. izboru za Pesem Evrovizije, jo je napisala kar sama.

Skladbo najlaže uvrstimo v kategorijo elektronske plesne glasbe, ki je v zadnjih dveh letih prevladujoč trend popularne glasbe na obeh straneh Atlantika.V produkcijski ekipi je poleg avtorice in izvajalke še producent, glasbenik in DJ Gregor Zemljič, s katerim Hannah

ga albuma Nad mestom se dani. Album se je uvrstil tudi med pet najbolje prodajanih albumov v Sloveniji v letu 2012 in kot kaže, bi kmalu lahko postal tudi platinast. Po uspešnih prodajah vseh treh albumov in mnogih razprodanih koncertih so Aljaž Farasin, Matjaž Robavs in Metod Žunec tudi na ljubljanskem koncertu dokazali, da upravičeno sodijo med najbolj cenjene skupine v Sloveniji. Izjemen nastop in polna dvorana navdušenih poslušalcev so bili pika na i čudovitega večera, ki se je začel s podelitvijo priznanj. Podobno vzdušje lahko kmalu pričakujemo tudi v Velenju, ko bo skupina Eroika 8. marca nastopila na gala koncertu ob dnevu žena v Rdeči dvorani.

Lady Gaga pod kirurški nož Lady Gaga, o kateri zadnje čase ni bilo prav veliko slišati, je zaradi zdravstvenih težav morala odpovedati preostale koncertne datume svoje turneje Born This Way Ball. Kot so ugotovili zdravniki, ima poškodbo kolčnega sklepa, zato jo bodo morali operirati, potem pa bo morala še kar nekaj časa počivati. V okviru svoje tretje turneje, na kateri je predstavljala zadnji album Born This Way, je zvezdnica obredla praktično že ves

Mali Rok že uživa v domači oskrbi.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE AVTOMOBILI Bar pozabe je še ena skladba skupine Avtomobili z njihovega albuma Pozna pomlad. Album je izšel v začetku lanskega oktobra, ko so zabeležili 30 let delovanja. Skladba je nekoliko trša od tistih, ki smo jih vajeni od skupine v zadnjem času, vendar je v sozvočju s sporočilom besedila in mogoče tudi z našim vsakdanjikom.

TINKARA KOVAČ Skladba Rastemo je že peti singel Tinkare Kovač z njenega istoimenskega albuma, ki je izšel decembra lani. Tokrat sta Iztok Turk in Tinkara ustvarila izjemno priredbo skladbe skupine Buldožer, ki jo je napisal Marko Brecelj. Tinkarin prodoren vokal, elektro zvoki in posodobljen ritem dajejo skladbi novo podobo.

DAN D 8. marec bo dan, ko bodo Dan D v Kinu Šiška odigrali še zadnji koncert v sklopu turneje Tiho in hkrati predstavili nov istoimenski album. Sedemnajst koncertov se je zgodilo v okviru omenjene turneje in enega od teh so fantje zabeležili tudi na nosilec zvoka, ki ga bodo prvič predstavili ravno na tem koncertu.

HAMO & TIRBUTE 2 LOVE Spomladi bo izšel prvenec ljubljanske skupine Hamo & Tribute 2 Love, na katerem bo šestnajst avtorskih skladb, nastalih od leta 2006 do danes. Nase je zasedba, ki jo vodi Matevž Šalehar Hamo, prvič opozorila s skladbo Do You Believe, prvi singel v slovenščini Vija vaja ven so objavili leta 2011, sledila pa mu je še vedno aktualna balada Gremo se igrat boga.

ESKOBARS Skupina Eskobars po skladbi Vidim ti v očeh predstavlja že drugi single s prihajajočega novega albuma. Ni dovolj je naslov nove skladbe, ki bo našla mesto na drugem albumu zasedbe, katerega izid napovedujejo za pozno jesen. Novi album bo bolj zrel, zvoki bolj prečiščeni, aranžmaji pa neposredni, temelječi predvsem na kitarah.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

1. MI2 - Še en dan 2. AEROSMITH with CARRIE UNDERWOOD - Can't Stop Loving You 3. COVER LOVER - Vse je v glavi Skupina Mi2 predstavlja novi single.

Gre za skladbo z naslovom Še en dan, ki so jo člani skupine napisali za novo animirano satiro na nacionalni televiziji. Skladba na šaljiv način pripoveduje o večni slovenski bolezni, o delitvi na naše in vaše. Zaradi odličnih odzivov, ki so jih bili deležni takoj po premiernem predvajanju satire, so se odločili, da skladbo ponudijo v poslušanje tudi radijskim in drugim poslušalcem. Mi2 pa so se lotili tudi ustvarjanja še ene avtorske plošče.

Izid lahko pričakujemo v roku enega leta.

sodeluje že nekaj let. V ekipi so tudi Erik Margan, s katerim je Hannah pred kratkim združila moči v projektu Stella Mercury, Marko Primužak in zagrebški producent Matija Rodić. Projektno ekipo, ki je izbrala skladbo, so sestavljali Andrej Karoli, Mirko Štular in Blaž Tišler z Vala 202, Aleksander Radić in Andrej Hofer iz razvedrilnega programa Televizije Slovenija, Sabrina Povšič Štimec iz Službe za odnose z javnostjo RTV Slovenija in Olga Škrube iz pravne službe RTV Slovenija.

Nova pesem in nova podoba Po lahkotni poletni pesmi s preprostim naslovom Moja pesem, ki je osvojila vrhove glasbenih lestvic v Sloveniji, je tik pred valentinovim Alya predstavila nov single Zlaži se mi. Energična pevka se je tokrat vrnila k bolj rockerskemu zvoku, ki mu sledi tudi spreme-

svet, ostalo pa ji je še nekaj koncertov v domovini - po nekaterih podatkih še dvajset. Po zaključku turneje se namerava 26-letna zvezdnica ponovno posvetiti novemu albumu, ki je napovedan za letošnje leto in nosi delovni naslov Artpop.

Končan že 63. San Remo V gledališču Ariston v San Remu se je minuli vikend končal že 63. festival italijanske popevke. Na sobotnem zaključnem večeru najbolj znanega italijanskega glasbe-

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1. Vasovalci - Ni več prela 2. Spev - Z njo 3. Zupan - Ljubezen in gore 4. Javor - Ljubezen na vasi 5. Primorski fantje - Ne vem, ne vem 6. Ribniški pušeljc - Rojstna hiša 7. Navihanke & Vesele Štajerke - Navihane Štajerke 8. Zaka' pa ne - Do poroke le na roke 9. Erazem - Postojna ti moja 10. Rubin - Na koncu ovinka

... več na www.radiovelenje.com

njena podoba. Mojstrica preobrazb se je odločila, da videz simpatične kratkolaske zamenja za ostrejši look z daljšimi in temnejšimi lasmi. Priprave na snemanje skladbe so potekale skoraj pol leta, vendar ko je Alya z uigranim bandom prišla v studio, ni trajalo dolgo, da so jo posneli. Avtorja pesmi sta A. J. Carlssen in Cvetka Omladič, glasbo pa so v živo odigrali Jani Hace, Roman Ratej, Bor Zuljan in Franci Zabukovec.

Zlata plošča za Eroiko Skupina Eroika je minuli petek na koncertu v Ljubljani pred razprodano dvorano Grand Hotela Union prejela zlato ploščo za uspešno prodajo svojega zadnje-

nega festivala je svoje skladbe najprej predstavilo vseh 14 finalistov, ob koncu pa so trije izvajalci z največ glasovi nastopila še enkrat. Občinstvo v dvorani in pred televizijskimi ekrani so najbolj prepričali Marco Mengoni, skupina Elio e le storie tese ter zasedba Moda.

Končni zmagovalec je nato postal Marco Mengoni s skladbo L' essenziale. Kritike je prepričala tudi zasedba Elio e le storie tese, ki je prejela nagrado za naj aranžma za skladbo La canzone monotona. Mengoni bo sicer maja zastopal Italijo tudi na letošnji evrovizijski popevki. Dva dni prej, v petek, je v San Remu potekal tudi izbor v kategoriji mladih izvajalcev, v kateri je zmagal Antonio Maggio s skladbo Mi servirebbe sapere. Festival je kot vsako leto postregel s številnimi gosti, osrednja osebnost zaključnega večera pa je bil Andrea Bocelli.

Naš ­čas, 21. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

21. februarja 2013

Nezaupanje

Dva Janka (prvi z leve) Povšetov - uspešen podjetnik, velik podpornik šmarskih društev, drugi Kopušarjev - šmarški župan, športni zanesenjak. »Slednji prvemu: »Nismo krivi, če smo dobri. Žal nismo povsod tako, a verjamem, da smo ekipa, ki bo znala povleči voz v najboljšo smer.« In odziv Povšeta: »Katera pa je zate takšna smer? Saj veš, sto ljudi, sto čudi in toliko najboljših poti.«

Je Slovenije res že izgubila vse zaupanje!?

Nekateri namreč pravijo, da za črpanje kredita Evropske investicijske banke za dokončane bloka 6 še poroštvo države ni dovolj. No, saj že tudi mnogi Slovenci vladi in državi vse manj zaupamo.

Nedorasli Mladi so spregovorili o odraščanju. Tudi kritično. Saj veliko mladih vidi, da mnogi odrasli sploh niso odrasli.

Povezava

Ne, tole ni šala. Takole si mladi Velenjčani predstavljajo naslovnico časopisa, ki bo izšel 16. februarja 2023. Kot kaže, bo na Pikinem festivalu Ficko že elektronski, v Šoštanju bomo gradili TEŠ 12 in končno bomo dobili avtocesto. Jim lahko zamerimo, da so tako optimistični? Ne, mladost je pač čas za sanje.

Presneti zajci!

Ne zgodi se pogosto, da se ljudje zunaj nasadov zelenjave pritožujemo nad zajci, saj se zdijo majhne živali v mestu nadvse prikupne. A v Denverju so spoznali, da sploh ni nujno tako. Na parkirišče njihovega letališča se je namreč zgrnilo na stotine divjih zajcev, ki lastnikom parkiranih vozil povzročajo številne nevšečnosti. Zajci grizejo žice in tudi druge dele avtomobilov, zaradi česar so na letališkem parkirišču že

dobili tri zahteve za odškodnino. »Če upoštevamo, da je bilo v letu 2012 na letališču parkiranih 4,3 milijona vozil, je odstotek poškodovanih avtomobilov zanemarljiv,« je dejala tiskovna predstavnica letališča Laura Coale. A očitno vseeno dovolj velik, da so se lotili preventivnih ukrepov. Vsak mesec veterinarske službe odstranjujejo zajce (povprečno jih mesečno ulovijo 100) in jih vračajo v divjino, okoli letališča nameščajo nove ograje z gostejšimi letvami, nad parkirišče pa so namestili letve, primerne za orle, jastrebe in sokole, zaradi česar naj bi se zajci začeli umikati s tega območja. Zaenkrat nič od našteta

Sta skregana? Čeprav je mogoče videti tako, ne gre za to. V resnici sta zaskrbljena. Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, in Srečko Meh, poslanec državnega zbora, prihajata iz iste stranke - SD. Tej ankete za morebitne predčasne volitve kažejo kar dobro. Torej to ni razlog njune zaskrbljenosti. Drugače pa je s tistim, kar dnevno prihaja iz politike, gospodarstva, bank ... To pa je nekaj, kar zbuja skrb. Ne samo pri njiju.

ni posebej pomagalo. Zato je svoj nasvet letališki upravi ponudil neki mehanik z lovskimi izkušnjami - če vozniki na podvozje nanesejo sledi lisičjega ali kojotjega urina, bo zajcem to zagotovo vzelo tek.

je že začela malce krčiti,« je povedala Sellarsova.

Kazen za tiste, ki ne pojedo vsega

V začetku dvajsetega stoletja je veljalo, da je evropski bizon ali zober v naravi popolnoma iztrebljen. Danes pa se žival, ki teče s hitrostjo dirkalnega konja in lahko preskoči dva metra visoko oviro, vrača: v različnih evropskih gozdovih živi okoli 2000 teh največjih evropskih kopenskih sesalcev, še

Restavracija Hačikjo v japonskem Saporu se je odločila, da morajo njihove stranke, ki jedi iz riža in lososovih iker ne pojedo do konca, oddati donacijo. Tako je zapisano že v jedilnem listu, kjer je tudi poja-

snjeno, da je donacija pri jedi tsuko meši v primeru nedokončanja predvidena, ker sestavine pridobivajo ribiči, ki delajo v težkih delovnih razmerah, ki so včasih tako nevarne, da tvegajo življenje. Kot pravijo v restavraciji, se hvaležnost za hrano, ki je na voljo z delom ribičev, izkaže tako, da se v skledi ne pusti niti enega samega riževega zrna. So pa v restavraciji dodali, da omenjeno kazen od strank v resnici redko zahtevajo, poleg tega pa jih večina jed tsuko meši poje do konca.

Vrača se evropski bizon

Bobnar ritnic Jorge Perez Gonzales je šolani jazz tolkalec in arhitekt, ki se je rodil v Bostonu, odraščal v Madridu, diplomiral pa na ameriški univerzi Berklee. A doslej zanj verjetno še niste slišali. Pred kratkim je postal zelo znan, ko je na spletnem omrežju YouTub objavil posnetek, v katerem igra na ženske ritnice. V tednu dni si je video ogledalo skoraj 2,5 milijona ljudi. Jorge je sicer vse skupaj naredil z namenom promocije svoje skupine Patax. Očitno mu je odlično uspelo, saj o njegovem podvigu poročajo številni svetovni mediji.

Noge ji ne nehajo rasti 38-letna Mandy Sellars iz Lancashira ima neverjetno zdravstveno težavo: ta ji je povzročile neustavljivo rast nog. Ogromno levo nogo so ji morali celo amputirati, saj se je vnela. A kljub temu se rast ni prenehala: na delu, kjer je bila noga odrezana, je znova začela rasti, in

sicer v roku treh let za en meter oziroma dva kilograma. Genetične raziskave so potrdile, da je Mandy edina oseba na svetu s to boleznijo, ki še nima imena. Seveda se zelo težko premika, pomaga si s posebnim invalidskim vozičkom. Zdravniki so uspeli razviti zdravilo, ki bi nadomestilo njen unikatni mutiran gen s terapevtskim genom. To naj bi rast nog ustavilo. »Zdravilo sem začela jemati septembra in noga se

Območje Saše se nikakor ne more bolje povezati z Ljubljano. Osrednja Slovenija pa bi se rada čim prej povezala z Avstrijo. A ne preko Velenja. S »koridorjem« preko Solčavskega bi rada vsaj začasno postala obmejna regija. Le toliko, da bi prišla do evropskih sredstev. Kaj gre res to tako enostavno?!

Velika potreba V Sloveniji beračenje ni prepovedano. Le kako bi to prepovedali, ko pa postaja za mnoge vse bolj potrebno.

Nekatere je sram Tudi veliko moških je žrtev nasilja v družini.

Več, kot kaže statistika.

Le da je moške to sram priznati.

Brez povezave V Velenju je zadnji čas več porok. Več ljudi pa je tudi zaprosilo za izdajo dovoljenj za orožje.

Ampak to naj ne bi bilo nič povezano.

Pozor!

Bolj ko država stiska večja je socialna stiska.

Trgovec »odplaval« tisoč pa jih živi v ujetništvu. To je mogoče, ker so leta 1923 poljski in nemški strokovnjaki ustanovili prvi center za ohranitev evropskega bizona. Ti so leta 1952 v naravo izpustili prva dva mlada samca, naslednje leto pa še dve samici. Štiri leta kasneje je bil trud poplačan, saj se je v tamkajšnji divjini rodil prvi zdrav mladič. Danes je zobrov približno tri tisoč, živijo pa na Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Ukrajini, Rusiji, Belorusiji, Litvi, Latviji, Danski in Španiji. Kmalu naj bi jih ponovno naselili tudi v Nemčiji in na Nizozemskem, s tovrstnimi idejami pa se ukvarjajo tudi naši južni sosedje.

V Mozirju ne bodo dobili še enega trgovca.

Ljudje ugibajo, če so ga odnesle visoke vode, saj je bilo zemljišče, kjer naj bi stal trgovski center, ob zadnjih visokih vodah poplavljeno. Ali spoznanje, da tamkajšnji kupci že zdaj težko »plavajo.«

Brez slovesa Pust je mimo. Maske in norčije so še. Predvsem na višjih ravneh.

Naš ­čas, 21. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

MED VAMI

21. februarja 2013

Pri sedemnajstih v partizane

13

Ivan Jovan že štiri desetletja vodi krajevno borčevsko organizacijo Vinska Gora – S sedemnajstimi leti je šel v partizane za pomočnika mitraljezca in bil težko ranjen – Še dandanes se udeležuje spominskih svečanosti – V Osreških pečeh nikoli ne manjka Milena Krstič – Planinc

Velenje – V šestinosemdeseto gre. Štirideset let že vodi krajevno borčevsko organizacijo Vinska Gora.

Udeležuje se vseh dogodkov, ki obeležujejo narodnoosvobodilno vojno. »Povsod se oziram, ali bom ugledal še kak znan obraz iz tistih časov. Pa ga ne,« pravi z žalostjo v glasu. Med vsemi »njegovimi« so le še trije, ki pomnijo tiste čase. V Vinski Gori je bilo v NOB aktivno udeleženih 280 domačinov, padlo jih je štiriindvajset. O tem priča spomenik pri večnamenskem domu. »Skrbno ga čuvamo in urejamo, ker to ne sme v pozabo.« V soboto pride v Osreške peči.

Zagotovo. Čeprav na svečanostih vse težje dolgo stoji. A zdrži. Ker je vredno, pravi. »Zaradi mladine in drugih. Zelo sem ponosen nanje, saj spoštujejo NOB.«

Pohvalimo ga, da dobro izgleda.

Bil je poklicni voznik, prevozil ogromno kilometrov. Še danes, zdaj živi v Podkraju, vozi avtomobil. »Lani sem šel v Žalec na zdravniški pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja in moral sem tudi k psihologinji. Bila je mlada in sem si mislil, da ji bom že kos. Povedal sem ji, kaj bi rad, pa me vpraša, če se mi ne zdi, da sem bil pred tridesetimi leti boljši kot sem zdaj. Sem ji odgovoril, da je tako rekla tudi žena ... No, za tri leta so mi še podaljšali.

Več ne.« Komaj sedemnajst jih je imel, ko je 15. maja 1944 iz Črnove, kjer se je rodil, stopil v Tomšičevo brigado. Še istega leta, 6. oktobra, je bil v Razborju nad Slovenj Gradcem ranjen. Na to ga od takrat spominja tudi pet centimetrov krajša noga. »Še dobro, da sem jo odnesel, lahko bi bilo tudi drugače,« je

realen. »Okreval je na Pohorju v Pavčkovi bolnici na Kopah, kamor so namestili najtežje ranjence in tiste, ki so bili nepokretni. Tam je dočakal konec vojne in veliko strahu. »Nemci so prišli enkrat samo dobrih sto metrov stran. Tam so bile štiri bolnice, ta, v kateri sem bil, stoji še danes.« S partizani pa je sodeloval že prej kot kurir, predvsem s terenci.

Pred tem je sodeloval v borbah za Zgornjo Savinjsko dolino, Ribnico na Pohorju, v Letušu. Bil je pomočnik mitraljezca. Ogromen tovor je bilo treba prenašati. Po petih, desetih kilometrih je postala teža neznosna. »Velikokrat sem mislil, da ne bom zdržal, pa ni bilo izbire.

Težko je bilo. Ni bilo hrane, obutve ... Velikokrat smo se spraševali, ali bo do konca zime konec vojne, ampak je bil sovražnik premočan.« V partizane je šel, ko je dobil

poziv za nemško vojsko. »V brigadi nisem nikoli občutil, da smo levi ali desni, bolj ali manj krščanski. Družilo nas je enostavno dejstvo, da če ne bomo držali skupaj, če ne bomo enotni, ne bomo preživeli vojne.« Tomšičeva brigada je bila v sestavu 14. divizije. Čeprav sam na njenem pohodu ni sodeloval, je spremljal vsak korak te slavne divizije in ga vsako leto v spominu tudi obudi. »Divizijo so sestavljali Tomšičeva, Šercerjeva in Bračičeva brigada.

Tisoč dvesto borcev! Iz Suhorja so na Štajersko krenili čez hrvaško ozemlje in v njihovem spremstvu prišli v Sedlarjevo, kjer so prečkali Sotlo, se prebili na Gračnico in pot nadaljevali mimo Štor ter ob Frankolovem na Lindek in nato v Socko, se povzpeli na Brdce. Snega je bilo nepopisno veliko. Na Brdcah, na čistini in v visokem snegu, kjer se niso mogli boriti kot v gozdu, jih je

7. redni občni zbor kulturno-športnega društva Vulkan Bele Vode – Uspešno minulo obdobje – Tudi načrtov ne manjka

poti po mejah Belih Vod, predvsem pa utrjevanje in pospeševanje druženja naših članov v kar največjem možnem številu.

Ob tej priložnosti smo posebno zahvalo izrekli nekaterim našim članom - Alešu Rezoničniku in celi družini Rezoničnik, Anici Pudgar, predsednici krajevne skupnosti ter bivšemu predsedniku društva Stanku Podvratniku za njihov neizmeren trud, pomoč in resnično aktivno sodelovanje pri vseh projektih društva.

Drugi del našega druženja smo nadaljevali z zelo okusno večerjo iz

me pa res vrže iz tira. Poskušam se zadržati, kolikor se da. Prizadene me tudi, ko kdo reče: pa saj ni več borcev. Drži. Vedno manj nas je, a se borimo, da bo spomin na nas ostal živ, tudi ko nas ne bo več. Kar poglejte Maistrove borce. Teh ni več, še vedno pa so živi odbori Ljubljana, Kamnik in Maribor. Vesel sem, ko vidim, kako mladi čuvajo slavno preteklost. Čuvajo resnico, ne laž.« n

n Učenci in učitelji OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj

Z uspehi raste tudi število članov

ce. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez veliko vloženega truda, prostega časa, volje, zagnanosti vseh, ki smo pri projektu kakorkoli pomagali z delom ali denarnimi prispevki. Zelo pa nam je pomagala tudi finančna pomoč KS Bele Vode in Občine Šoštanj.

Po štirih letih izredno uspešnega vodenja je predsednika Stanka Podvratnika nasledila Marjeta Mazej, ki je predstavila tudi cilje za letošnje leto. Poleg že utečenih dejavnosti si bomo prizadevali uvesti kar nekaj novosti, kot so ustvarjalne delavnice, kresovanje, označitev planinske

24 padlo ... Od tam so se povzpeli na Paški Kozjak, se spustili v Pako, šli v Cirkovce in na Graško goro.

Tam so bili že tako izčrpani, da niso mogli več hoditi. Potem pa v sotesko v Osreških pečeh, kjer jih je padlo štirinajst, šestindvajset so jih zajeli, glavnina pa se je srečno po drugi strani iz Raven prebila proti Zavodnjam. Pri Žlebniku je padel Kajuh,« pripoveduje.

Divizija je na poti v Zgornjo Savinjsko dolino izgubila polovico borcev.

Ko danes posluša, kako nekateri omalovažujejo NOB, pravi: »To

Ob preimenovanju naše šole, ob 90-letnici Kajuhovega rojstva, zaradi pomena Kajuhovih pesmi in tudi zaradi nadaljevanja pesniškega poslanstva, to je pesnjenja Toneta Pavčka, smo v Kulturnem domu Šoštanj 14. februarja pripravili prireditev Naš Kajuh in njegove sledi.

Nastopili so člani krožka Na odru in izbirnega predmeta gledališki klub, vokalna skupina, folklorna skupina Lepi kamen, plesna skupina Plesni mojster ter učenci Glasbene šole Frana Koruna Koželjskga Velenje.

Dotaknili smo se Kajuha in Pavčka, povezali smo preteklost s sedanjostjo ter prepletli teme: rojstvo, družina, ljubezen, domovina. Predstava je bila dobro izhodišče za pogovor o otrokom oddaljeni preteklosti, za razvijanje domoljubja in zanimanja za poezijo.

Predstavo so si ogledali vsi učenci, v četrtek, 7. marca, pa so na predstavo vabljeni še starši in drugi.

Naš Kajuh in njegove sledi

Člani kulturno-športnega društva Vulkan Bele Vode smo se v soboto, 16. februarja, zbrali pri Razpodovniku na 7. rednem občnem zboru društva. V prisotnosti 50 članov smo analizirali delo preteklega leta in zastavili cilje za tekoče leto 2013.

Pri oceni preteklega leta smo bili vsi enotni, da je bilo leto 2012 eno najuspešnejših in najaktivnejših v zgodovini obstoja društva.

Leta 2005, ko je bilo društvo ustanovljeno, je štelo 22 članov, danes jih imamo že 91. V teh osmih letih je bilo postorjeno marsikaj.

Naredili smo odbojkarsko igrišče, brunarico pri igrišču, nadstreške, greznico, toaletne prostore s toplo vodo, otroško igrišče s toboganom, rusko kegljišče, zunanje lesene mize in klopi, gostili smo razne kulturne skupine, se udeleževali pohodov, izletov in še bi lahko naštevali.

V preteklem letu smo igrišče temeljito obnovili - asfaltirali smo igrišče in dovoz, postavili stebre, napeli nove zaščitne mreže, postavili košarkarke koše, uredili okolico igrišča, kot tudi notranjost brunari-

Ivan Jovan: »Drži, vse manj nas je. Na spominskih dogodkih skorajda ne uzrem več koga iz tistih časov.«

kuhinje kmetije Razpodovnik, nazdravili na novo uspešno leto društva Vulkan in se ob prijetnih zvokih treh brhkih deklet iz ansambla Eksperiment zavrteli pozno v noč …

Prepričani smo, da smo vsa leta obstoja društva Vulkan delali dobro, za kar velja zahvala vsem pridnim članom, in da smo odločeni nadaljevati začrtano pot. Vsi skupaj smo si obljubili tudi letošnje leto pokazati kar največ in ob takšni vnemi bomo brez vsakega dvoma dosegli zastavljene cilje. n KŠD Vulkan

Spomin na Štirinajsto V petek in soboto številne svečanosti ob 69-letnici pohoda legendarne Štirinajste – Od Sedlarjevega do Zavodenj bo prireditve spremljala Šaleška konjenica Šaleška dolina – Krajevne organizacije Zveze borcev in Mladi forum Socialnih demokratov Velenje v sodelovanju z Območnim združenjem ZZB za vrednote NOB Velenje bodo v naslednjih dneh z več dogodki zaznamovali spomin na legendarni pohod Štirinajste divizije na Štajersko pred 69 leti.

Osrednja slovesnost bo v soboto, 23. februarja, ob 11. uri pri spomeniku v Osreških pečeh v Ravnah pri Šoštanju, kjer je divizija pri preboju iz sovražnikovega obroča izgubila štirinajst borcev.

Pot je nadaljevala proti Zavodnjam, kamor se že petnajst let pod okriljem Mladega foruma Socialnih demokratov peš podajajo pohodniki. Ob 12. uri bodo krenili izpred Kodrunove domačije v Lajšah, pridruži pa se jim lahko vsak, ki želi. Pri spomeniku padlega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha pri Žlebniku bo ob 14h svečanost. Že jutri, 22. februarja, bo slovesnost v Paki, kamor je divizija prišla s Kozjaka, in na kraju, kjer je danes spomenik, prečkala cesto in pot nadaljevala proti Cirkovcam. Svečanost se začne ob 15. uri. Dve uri za tem, ob 17. uri, pa pripravljajo slovesnost tudi v Cirkovcah, kjer se je divizija ustavila in nato nadaljevala pot proti Graški gori.

Vse prireditve od Sedlarjevega preko Planine, Štor, Socke, Paškega Kozjaka, Pake, Cirkovc, Raven do Zavodenj bo spremljala Šaleška konjenica. n mkp

Naš ­čas, 21. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

VI PIŠETE

21. februarja 2013

Biseri maturantskega plesa Maturantski »poprčki«

V gimnaziji Koluszki

»BEST« na gimnaziji Dijaki prvih letnikov smo se 4. februarja v okviru mednarodnega projekta »BEST« odpravili na izmenjavo na Poljsko. Cilj projekta je spoznavanje kulturnih razlik in zanimivosti. Ob tem obisku smo raziskovali izvor svojih imen, spoznavali smo lokalne legende ter oblikovali maskoto. Za maskoto naše skupine smo izbrali mastodonta.

Ob prihodu v mesto Koluszki so nas v šoli pričakale družine in učitelji. Nastanjeni smo bili pri zelo gostoljubnih družinah. Mesto je zelo majhen kraj, precej raztegnjeno naselje v pretežno ravninskem delu severne Poljske.

Drugi dan smo v prostorih 2. gimnazije Koluszki izvajali različne delavnice. Učili smo se tradicionalne plese, preučevali pomen imen, sestavljali slovarje, izdelovali nakit ... Popoldne pa smo imeli zabavne

športne igre in ogled studia Mania Studio.

Tretji dan smo se odpravili v prestolnico Varšavo. Tam smo si ogledali nekaj glavnih znamenitosti, kot so stari mestni trg, kraljeva palača in najvišja stavba v mestu, ki je bila darilo Sovjetske zveze poljskemu narodu. Četrti dan smo se odpravili v mesto Łódź; tu smo si ogledali Piotrkowska ulico, ki je ena najdaljših ulic v Evropi. Po tem 5-kilometrskem sprehodu smo si prislužili veliko prostega časa za nakupovanje v ogromnem trgovskem centru Manufaktura. Mesto Lodž je namreč znano po tekstilni industriji in celotno tovarno so spremenili v ogromen kompleks zgradb, namenjenih različnim dogodkom in prireditvam. Zvečer smo imeli v mestnem kinu predstavo za starše, kjer smo imeli krajše predstavitve

naših držav in nekaj plesnih in pevskih točk. Sodelovali so dijaki iz petih evropskih držav: Poljska kot gostiteljica, Portugalska, Ciper, Turčija in Slovenija. Mi smo poleg zanimivosti dežele ponudili tudi slovensko potico in zaplesali polko na glasbo Avsenikov.

Zadnji, peti dan je sledilo pakiranje in poslavljanje, ki je bilo za večino zelo čustveno, nato pa pot nazaj v Slovenijo.

Ta izmenjava nam bo vsem ostala v lepem spominu, predvsem po novih prijateljstvih, zabavnih trenutkih v šoli in pri družinah ter tudi po zanimivem in pestrem programu, ki so nam ga pripravili gostitelji.

V projekt je vključena le manjša skupina dijakov prvih letnikov, sodelujejo pa mentorice Sandra Dostal, Zlata Zevnik in Darja Joger Avberšek, sicer profesorice na naši gimnaziji. n Špela Kaiser, 1. c Gimnazija Velenje

Tako, še dober teden dni, pa bodo letošnji maturanti in maturantke Šolskega centra Velenje v velenjski Rdeči dvorani zaplesali četvorko. Večina od maturantov in maturantk je obleko skoraj zagotovo že izbrala. Kaj pa ostalo? Make up, frizura, dodatki, čevlji? Ste se že odločili(e) ali še vedno iščete? Torej ...

Nekaj za dekleta Čeprav bi ličenje za maturantski ples lahko bilo drugačno in bolj divje – ne pretiravajte. Pozabite na bleščice, ki ste jih uporabile za novoletno zabavo. Preden se boste odločile, ali bo vaš make up v popularnem gotskem slogu ali pa morda bolj suptilen in prefinjen, razmislite, kakšno frizuro boste imele. Razpuščenim in rahlo razmršenim lasem pristajajo zadimljene oči (smokey eyes) in nevtralna barva šminke.

Stroga linija frizure ali lasje, speti v nizek rep, dovoljujejo močan odtenek šminke (poiščite svoj odtenek fuksije ali močno oranžne) in nevtralno senčilo za veke.

Oči samo poudarite s tanko linijo tuša, trepalnice dvakrat namažite oz. uporabite umetne trepalnice.

Upoštevajte, da je manj več. Močna šminka in poudarjene oči so enostavno preveč.

Tudi mame si lahko privoščijo kratek paž, saj bodo kar naenkrat mlajše za deset let. In še nasvet: ne uporabljajte pudra v prahu, saj postanejo gube tako bolj vidne.

Seveda potrebujete tudi čevlje.

Letos se ni potrebno omejevati, vse je modno: platforme, špičaki, balerinke, polne pete, prozorne pete, lak, žamet, pentlje, zaponke, kačja koža, neon ... Lahko si privoščite zelo nekonvencionalne materiale. V mamino torbo pa

le dajte udobne čevlje, v katerih boste lahko dočakale jutro.

Seveda ne gre brez nakita. Tudi letos je moden predimenzioniran nakit okoli vratu in ogromni uhani. Vendar pazite: če imate na ramo padajoče uhane, je to dovolj, ogrlica ni potrebna. In obratno.

Kaj pa fantje? Še vedno iščete kravato, ki bo barvno ustrezala soplesalkini obleki?! Nehajte. Imejte svoj stil, saj je maturantski ples tudi vaš. n

Mladi novinarji na Radiu Slovenija Kako shujšati enkrat za vselej?

V soboto, 26. januarja, so poslušalci prvega programa Radia Slovenija lahko poslušali oddajo Hudo, ki so jo pripravili mladi novinarji OŠ Šalek Velenje.

V okviru programa za nadarjene učence – novinarske delavnice – smo oddajo pričeli pripravljati že 14. januarja, ko so v uvodu učenci poslušali dvourno predavanje o radijskem mediju in radijskem novinarstvu.

Tu so se tudi razdelili v štiri skupine in izbrali temo oddaje – internet. Dobili so delovne naloge, ki so jih morali opraviti do naslednjega srečanja, 22. januarja.

Ena skupina je pripravila 5-minutno oddajo o izbrani državi EU. Izbrali so Finsko. Ves material so posneli samostojno in ga kasneje tudi sami zmontirali. Oddaja bo na sporedu marca in bo tekmovalna.

Druga skupina je pripravila anketo z naključnimi mimoidočimi in jo nato v šoli zmontirala.

Naslednja skupina je pripravila reportažo na isto temo in intervjuvala 4 učence in gospo Brišnik, učiteljico matematike in izbirnih predmetov, ter gospoda Košaka, učitelja fizike in tehnike.

Učencem so bili mentorji trije novinarji in dva tonska tehnika Radia Slovenija. Ko so bili prispevki zmontirani, so učenci napisali še celoten scenarij za 55-minutno radijsko oddajo Hudo.

Najbolj zanimivo in vznemirljivo je bilo oddajanje v živo iz največjega studia Radia Slovenije, kjer je sodelovalo vseh 14 mladih novinarjev in poslušalcem predstavilo OŠ Šalek Velenje in svoje prispevke na temo interneta. Po oddaji so si ogledali še hišo Radia Slovenije, njene studie in redakcije.

Prav gotovo je bila to nepozabna izkušnja za mlade novinarje OŠ Šalek in odlična popestritev običajnih učnih vsebin v osnovni šoli. n Mentorici Janja Frangeš in Sanja Jazbinšek Sever

Vtisi mladih novinarjev Sploh ne morem verjeti, da sem bila na Radiu Slovenija. Oddaja je tekla v živo, na začetku smo se predstavili, bolj ko je šla oddaja h koncu, bolj sem bila napeta, nato sem pa uživala. Pred odmorom smo zadrževali dih in gledali lučko, že v naslednjem trenutku pa smo si oddahnili in se sprostili. Hvala za izkušnjo, ki sem jo delila še s trinajstimi učenci OŠ šalek. n Brigita Špital, 7. b

S sošolkami smo pripravile anketo o internetu. Z mentorjem smo odšli pred nakupovalni center, da bi dobili odgovore na vprašanja o uporabi interneta.

Postavila sem vprašanja mlademu paru, ki sta mi kljub moji nervozi vseeno z veseljem odgovorila. Ker nismo imeli veliko časa, smo morali v kratkem času najti čim več zanimivih in različnih odgovorov. Ko smo se vrnili v šolo, je sledilo urejanje in montiranje posnetkov.

Sedaj sem začela resno spoštovati delo novinarjev, saj smo porabili dve uri časa za prispevek, dolg dve minuti. n Živa Bračič, 7. a

Čeprav smo že krepko zakorakali v novo leto, se številni še vedno trudijo izgubiti tistih nekaj odvečnih kilogramov, ki so jih pridobili čez praznike, a jim nikakor ne uspe. Če ste v zadnjem času nenadoma pridobili nekaj kilogramov, potem dobro premislite, kaj počnete drugače kot prej. Morda pogosteje posegate po sladkarijah? Vam zmanjkuje časa za telovadbo? Preverite, kaj vse je lahko vzrok za nenaden skok teže. Preden se v boju zoper kilograme odločite za drastične spremembe, raje poskusite z majhnimi, ki vam lahko prinesejo velike rezultate. Tako opustite nekatere razvade, zaradi katerih se redite. Pri izgubi odvečnih kilogramov je namreč pomembno, da temeljito premislite, kaj boste pojedli.

Zgrešeno je razmišljanje, da je treba preskočiti večerjo, da bi shujšali. Mnogim se namreč potem dogaja, da zato, ker preskočijo večerjo, za kosilo ali popoldansko malico pojedo kar dvakrat ali trikrat več, kot bi sicer.

Res pa je, da morate, če želite shujšati, za večerjo jesti nekaj čim manj redilnega, na primer na žaru pečen piščančji ali puranji zrezek z zelenjavno prilogo ali kakšno slastno solato, medtem ko se na primer krompirju in testeninam v večernih urah izogibajte. Prednost

takšnega prehranjevanja je tudi v tem, da boste lahko tako jedli do konca življenja in vzdrževali vitko postavo, medtem ko se mnogim po koncu kakšne ekstremne diete zgodi, da potem, ko začnejo spet jesti normalno, hitro dobijo nazaj vse med dieto izgubljene kilograme. Takšni in drugačni še dodatno sladkani sokovi, gazirane pijače in alkohol vsebujejo precej kalorij in lahko otežijo hujšanje. Če torej želite shujšati, raje kot takšne redilne napitke pijte navadno ali mineralno vodo ter nesladkan (ohlajen) čaj, ki si ga lahko po lastnem okusu skuhate kar sami doma. S tem se boste tudi bolj odžejali kot s kakšnimi sladkimi in kaloričnimi napitki, pa še vnos kalorij bo manjši.

Ob ustrezni prehrani je seveda treba poskrbeti za dovolj gibanja, predvsem za redno kardiovaskularno vadbo, s katero se porablja precej kalorij in s katero izgoreva precej maščob v telesu. Tako, nekaj nasvetov ste dobili, če kljub vsemu ne bo šlo, vam ponujamo izziv - hujšajte z nami! Trimesečna Cindi delavnica Zdravo hujšanje se bo pričela v ponedeljek, 25. februarja, ob 16.30 v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje. n Karmen Petek, mag. zdrav. nege

Zanimiv pričetek počitnic na Plešivcu Radoživo so zimske šolske počitnice pričeli plešivški taborniki – z zimovanjem.

V noči s 15. na 16. februar so z dvigom zastave, večernim sankanjem na Dolarjevem hribu, sprejemom novih članov v podčeto Divji volk Plešivec, likovno delavnico in večerjo, ki so si jo pripravili sami, preži-

veli raznolik večer.

Na šolskih blazinah in v spalnih vrečah je v šoli Plešivec prespalo kar 16 tabornikov.

Z jutranjo telovadbo, zajtrkom, pospravljanjem in spustom zastave se je letošnje zimovanje končalo. n Franka Klančnik

Naš ­čas, 21. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

ŠPORT, VI PIŠETE

21. februarja 2013

15

Častniki so tekmovali po Belem zajcu 19. državnega prvenstva slovenskih častnikov in 10. Zveze veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju se je udeležilo 37 ekip oziroma 111 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije.

Za letošnje tekmovanje je značilno, da je bilo končno dovolj snega, da je lahko potekalo na klasični 1450 m dolgi superveleslalomski progi, z višinsko razliko 135 m in 12 vratci po smučišču Beli zajec.

Streljanje z malokalibrsko puško leže, pa so tekmovalci opravili na improviziranem strelišču na Moravi. Seštevek obeh panog smučanja in streljanja se šteje kot skupen rezultat tekmovanja.

Častna gosta tekmovanja sta bila generala Albin Gutman in Ladislav Lipič ter predstavnik načelnika GŠSV polkovnik Miha Škrbinc.

Vsi so bili z udeležbo in izvedbo tekmovanja izredno zadovoljni in so se strinjali, da je to tradicionalno tekmovanje na Golteh kljub športnemu navdihu spodbujeno s plemenitimi čustvi, kot so tovarištvo, solidarnost, domoljubje, ki pa so v okolju, v katerem živimo, v današnjem času, žal, redkost.

Prvo mesto je med častniki dosegla ekipa 670. Log. bataljona Slovenske vojske, ekipa iz Velenja pa je bila sedma. Med veterani je bila najboljša ekipa Območnega zdru-

ženja veteranov vojne za Slovenijo Gornja Gorenjska, velenjska ekipa se je uvrstila na dvanajsto mesto.

Posebno priznanje je prejela tudi najstarejša ekipa; to je bila ekipa Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje I., ki je skupaj štela 236 let.

Pokrovitelj tega tradicionalnega tekmovanja je bil Generalštab Slovenske vojske, organizator obe krovni organizaciji, izvajalec pa obe organizaciji iz Velenja. Organizacijski odbor pod vodstvom Dušana Ajtnika, tudi člana predsedstva Zveze slovenskih častnikov, pa je poskrbel, da je bila organizacija n tekmovanja na visoki ravni.

Presegli sami sebe Organizatorjem skokov za ženske na Ljubnem čista desetka – V prihodnje še višji cilji Ljubno, 16. in 17. februarja Na Ljubnem je bil minuli konec tedna smučarski praznik. Člani tamkajšnjega Smučarsko skakalnega kluba BTC so pripravili dve tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Po mnenju mnogih so se letos organizatorji

14. Menihov memorial Namiznoteniški klub Spin Šoštanj je na pustno soboto, 9. februarja, v osnovni šoli KDK, podružnica Topolšica, organiziral 14. Menihov memorial – mednarodni turnir v namiznem tenisu za veterane in rekreativne igralce.

Poleg šoštanjskega župana Darka Meniha so prisotne z obiskom razveselili tudi najožji sorodniki Menihove rodbine.

Tekmovalce in gledalce je pozdravila predsednica kluba, Mirjana Ramšak, tekmovanje pa je vodil namiznoteniški strokovnjak Franci Bartol, sodnik in dolgoletni

član Namiznoteniške zveze Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 64 tekmovalcev. Moto turnirja pa ni le tekmovanje in spomin na pomembne posameznike, temveč

prijazno druženje in veselo doživetje z izmenjavo izkušenj in znanja med prijatelji tenisa.

Prav to je bilo doseženo tudi tokrat.

K uspešni organizaciji turnirja so veliko prispevali tudi mnogi sponzorji. n Mirjana Ramšak, foto: Slavko Kovač

resnično zelo potrudili, saj je bil dogodek povsem primerljiv z vsemi tekmami v veliko bolj cenjenih moških obračunih v največjih smučarsko skakalnih središčih: tribune, varnostniki, igrala za otroke, steklena dvorana za skakalke, vip prostori, velika platna, predvsem pa tisoči navijačev, ki so z aplavzom pospremili vsako skakalko in srčno navijali za vražje Slovenke. Organizatorjem je Fis že po sobotni tekmi prisodila čisto desetko, tekmovalke pa so z besedami pohvale, ki so deževale, samo še dodatno potrdile, da so se izkazali kot organizatorji in tudi kot gostitelji ter s športno-zabavnim spektaklom utrdili sloves Ljubnega kot najbolje obiskane ženske tekme v sezoni. Za las je manjkala le pika na i: stopničke katere od 8 vražjih Slovenk, ki so nastopile v družbi preostalih 34 najboljših skakalk iz 14 držav.

Vendar dve četrti mesti (v soboto Špela Rogelj, v nedeljo pa Katja Požun) in uvrstitve ostalih Slovenk je bera, ki bi je bil vesel še tako zahteven trener, organizator in nenazadnje tudi gledalec. Na obeh tekmah je slavila 16-letna

Japonka Sara Takanashi in si tako pred zadnjima dvema tekmama že priskakala veliki kristalni globus.

Predsednik organizacijskega odbora in generalni sekretar SSK Ljubno BTC Rajko Pintar je dan po prazniku na Ljubnem strnil vtise: »Zadovoljni smo. Napori so se obrestovali. Menim, da smo presegli sami sebe in pričakovanja.

Veseli smo podpore obiskovalcev.

V dveh dneh smo jih našteli 9.000.

Razpoloženje je pokazalo, da smo na pravi poti.« Na vprašanje, kaj bi bilo potrebno v prihodnje še postoriti, je Pintar odgovoril: »Seveda imamo še višje cilje.« Po njegovih besedah jih čaka veliko dela pri povečanju skakalnice. Naslednje štiri, pet let bodo dekleta še skakala na 100-metrskih skakalnicah, nato bodo prešla na 120-, 130-metrske. »Imamo načrte za povečanje skakalnice. Zavedamo se, da bo to velik zalogaj, vendar smo pripravljeni,« je še dejal Rajko Pintar. n Tatjana Podgoršek, foto: Studio Bomba

Mnenja in odmevi Cene ogrevanja povzročajo jezo Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo lastniki stanovanj v stanovanjskih blokih v Nazarjah, na Zadrečki cesti 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 25, 29, 31 in 33 se ne strinjamo s 60-odstotno podražitvijo fiksnega dela cene ogrevanja, ki jo je dvignila Energetika Nazarje. Gre za sklep o izdaji soglasja k tarifnemu sistemu za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v občini Nazarje z višino tarifnih postavk za toploto na distribucijskem omrežju.

Z dokumentom 301-139/2012/2 dne 30.

10. 2012 je vaše ministrstvo dalo soglasje k prvič oblikovani izhodiščni ceni daljinskega ogrevanja za koncesionarja Energetika Nazarje. Menimo, da ne bi smelo biti tako, in hočemo, da zadevo ponovno proučite in soglasje umaknete iz sledečih razlogov: V Uradnem listu RS, št. 28/2012 v uredbi o oblikovanju cen za tarifne odjemalce v 6. členu piše, da se fiksni del cene ne spreminja! Takšnih podražitev ni zaslediti pri drugih občinah. Fiksni del cene naj bi bil namenjen investicijam, ki pa jih Energetika Nazarje ne predvideva, pač pa bo iz teh prejemkov Občini Nazarje plačevala najemnino v višini 33.240 evrov letno ter koncesijsko dajatev v višini 0,33 EUR/

MWh. Investicije niso potrebne, saj kotli v kotlovnici niso stari, imajo jih celo tri, distribucijsko omrežje pa je bilo v večini obnovljeno tudi z evropskimi sredstvi. To, da gre za prvič oblikovano izhodiščno ceno, ne drži. Energetika Nazarje nam že od svojega obstoja dobavlja toplotno energijo.

Obstaja koncesijska pogodba iz leta 2000!

V Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin, št. 4, (27.2.2007) je Občina Nazarje izdala Odlok o izvajanju izbirne javne službe distribucije toplote in hladu v občini Nazarje, v katerem je podelila koncesijo družbi Energetika Nazarje, d. o. o. Da je nova cena morebiti primerljiva s cenami drugod po Sloveniji, pomeni samo to, da se ji moramo upreti, kot se podobnim podražitvam upirajo po državi. Poleg tega pa plače po območjih močno odstopajo, znano pa je, da je Zgornja Savinjska dolina in s tem tudi Nazarje glede plač pri repu v državi.

Naša zahteva je tudi, da se uvede nov, pregleden in dosleden način obračunavanja fiksnega dela, saj je že obstoječi glede na nekatere anomalije zelo sporen. Na našo zahtevo smo dobili od občine in Energetike vpogled v vaše soglasje, predstavniki občine in podjetja pa nam niso omogočili vpogled v izpolnjen obrazec za izračun nove cene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce, čeprav smo to izrecno zahtevali in je to

omogočeno na primer prebivalcem občine Gornji Grad, ki imajo distributerja toplotne energije podjetje Eko toplota energetika, d. o. o., iz Ljubljane. Tam imajo zavedeno, da pride bruto cena 1,57 eur/kW/mesec, medtem ko za nas po novem velja 2,82 eur/ kW/mesec!!! Toliko o primerljivih cenah po Sloveniji!!! Seznanjeni smo s tem, da se nazarskim svetnikom na seji občinskega sveta nove cene niso predstavile na razviden način in da so bili verjetno zavedeni, ko so dali soglasje za te nove cene. To je možno sklepati tudi iz tega, ker so bili na zadnji seji razdeljeni pri sprejemanju soglasja k dopolnjenim splošnim pogojem za preskrbo s toplotno energijo. Soglasja niso sprejeli in bodo te pogoje obravnavali še enkrat.

Za nameček, če je Energetika Nazarje nov koncesionar z vsemi starimi uslužbenci, odjemalci, razvodnim sistemom, kotli itd., a le z novimi cenami in koncesijo - kje so nove pogodbe? Mi nismo dobili nobenih v podpis in jih s tako nastavljenimi cenami ne bomo podpisali. Smo na trgu; gospodinjstev v blokih, ki odjemamo toploto iz Energetike, je približno 160 in razmišljamo, da si bomo način ogrevanja in dobavitelja morali spremeniti. Kje bo potem občina, ki ji Energetika ogreva prostore, dobila denar za najemnino?

Ne želimo sponzorirane toplotne energi-

je, je pa tudi mi ne bomo sponzorirali občini! Kaže, da so županja Majda Podkrižnik in nekateri svetniki, ki so pred volitvami obljubljali, da bodo delali v dobrobit občanov, to obljubili le nekaterim. K nam jih ni bilo. Tokrat narod ne bo vse pozlatil, nočemo biti žrtvovani občani za dobrobit Energetike in Občine Nazarje, ki se obnaša predvsem pridobitniško. Občina je 33-odstotni lastnik Energetike, za posodobitev sistema ogrevanja je leta 2002 dobila nepovratna sredstva, a zastopa predvsem svoje interese in ne interese občanov. Njen interes je, da se znebi izgube, ki jo Energetika pridobiva na slabih linijah ogrevanja, in jo prevali na občane - odjemalce toplotne energije.

Pejo Burič, Zvone Jelen

Kritika na restavracijo Jezero pri Velenju V soboto sva bila s partnerjem na večerji v restavraciji Jezero pri Velenju. Ker imajo lepo ureditev prostora, pa še sveče prižgejo pri jedi, sva bila prepričana,da bo večerja vrhunska. Naročila sva dve oradi, krompir in sadno kupo. Najprej je bilo rečeno, da bo riba pečena na žaru, dobila pa sva pravo nasprotje tega. Riba je bila nezačinjena in pečena v olju in imela je okus po pomfriju

ne po morski hrani. Naj omenim še, da naju je natakarica zelo preganjala, saj nama je prinesla jedilni list, nato pa čez minuto že spraševala, kaj bova. Meni je prinesla borovničev sok in ker ga ne maram preveč, sem jo prosila, če mi ga lahko zamenja, pa mi je odvrnila, da ne more, ker je že na računu. Poleg tega sem naročila pomfri, dobila pa pečen krompir. Po hrani sva se odločila še za sladico, vendar sva jo želela naročiti kasneje, kar sva ji tudi povedala, pa nama ni dala mira tako da sva jo potem morala. Pričakovala sva svežo smetano dobila pa staro, tako da je čisto pokvarila celo sladico. Imela sem še pol sadne kupe, pa me je natakarica že spraševala, če mi jo lahko odnese. Še večje presenečenje pa je sledilo, ko sva dobila račun, in sicer skoraj 59 evrov. Bila sva zelo razočarana, saj sva za ta denar dobila popolnoma neokusno in staro hrano. Naj omenim še, da ko je partner rekel za račun in odšel k blagajni, je šele začela pisati račun, torej kako da mi ni mogla menjati soka, če račun sploh ni bil natipkan. Ta natakarica je bila zelo nadležna, saj človeku ne pusti še pojesti v miru in se v miru odločiti. Edina dobra stvar je bila glasba. Naj se malo zamislijo nad svojim delom in začnejo pripravljati gostom hrano, kot se spodobi, če že računajo takšno vsoto.

Nina Pilih

Naš ­čas, 21. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

ŠPORT

21. februarja 2013

Drugo mesto nedosegljivo? Aluminij jim že leze pod kožo Nesrečni poraz Gorenja s Silkeborgom – V soboto (16.30) v Rdeči dvorani še neporažene Poljske Kielce Za rokometaši Gorenja, aktualnimi slovenskimi prvaki, je znova zelo naporen teden. Sredi prejšnjega so v državnem prvenstvu lažje, kot so verjetno pričakovali, zmagali v Trebnjem, v soboto so v 9. krogu lige prvakov gostovali na Danskem, sinoči pa so v predzadnji tekmi rednega dela prvenstva gostili Krško.

V ligi prvakov so doživeli tretji poraz. V devetem, predzadnjem krogu skupinskega dela tekmovanja, so v soboto na Danskem v nadvse napetih zadnjih minutah tekme nesrečno izgubili s Silkeborgom s 26 27. Danci so zmagoviti gol dosegli v zadnji sekundi tekme.

Poraz je bil za slovenske prvake še toliko bolj boleč, ker so bili večji del tekme boljši. Po prvem delu igre so imeli prednost dveh golov, pred tem pa celo vodili že s štirimi. Tudi v začetnih minutah nadaljevanja so dajali ton igri. Znova so imeli večkrat prednost štirih golov, nato pa so začeli popuščati, grešiti pri

podajah in strelih na domači gol.

Slabih deset minut pred koncem so domači prvič izenačili (22 : 22) v tem delu igre, potem ko so gostje znova imeli prednost štirih (22 : 18). Danci so bili v naletu, zlasti se je razigral mladi, skoraj dva metra visoki Rasmus Lauge Schmidt, ki je bil s sedmimi goli tudi najboljši strelec Danske. Rokometaši Gorenja ga nikakor niso znali zaustaviti, zabil je dva gola zapored in popeljal svojo ekipo – kot se je pozneje pokazalo – v neulovljivo vodstvo.

Gostje se kljub temu niso predali.

Znova so zaigrali zelo agresivno in zbrano, v upanju, da se domov vrnejo vsaj s točko. Na zadetek zaostanka je najprej znižal Matej Gaber, po napaki domačih v napadu je po hitri nasprotni akciji Jure Dolenec zadel za 26 : 26, do konca pa je bilo še približno deset sekund. Domačim oziroma odličnemu Schmidtu pa je bilo tudi toliko časa dovolj, da je v zadnji sekundi zadel za zmago in seveda postal junak te tekme, s katero so se Danci oddolžili gostom za poraz v velenjski Rdeči dvorani.

S tem porazom so si rokometaši Gorenja zelo zmanjšali možnosti, da bi v drugi del tekmovanja napredovali z drugega mesta, ki prinaša vsaj na papirju lažjega nasprotnika, poleg tega pa povratno tekmo doma. Drugo mesto se krog pred koncem nasmiha Metalurgu, ki je v soboto v gosteh premagal ruski Sankt Peterburg kar s 32 : 14, torej

z 18 goli razlike. Makedonci so zaradi boljše medsebojne razlike v golih zamenjali Gorenje na drugem mestu. Spomnimo, Velenjčani so v Skopju izgubili s sedmimi goli razlike, doma pa zmagali »samo« s šestimi. Da bi velenjski rokometaši napredovali v izločilni del tega imenitnega tekmovanja na drugem mestu, morajo v soboto v Rdeči dvorani premagati vodilne Kielce.

Poljaki so še brez poraza, v tem krogu pa so doma premagali francoski Chambery s 36 : 32. Morebitna zmaga pa še ne bi bila dovolj, ampak bi moral Metalurg v svoji dvorani izgubiti ali pa igrati samo neodločeno s Silkeborgom. To pa je težko verjeti.

Zdi se, da v spodrsljaj Metalurga tudi trener Branko Tamše ne verjame: »Ta nesrečni poraz na srečo ni usoden za naše napredovanje v drugi del Lige prvakov, nas je pa oddaljil od želenega drugega mesta.

Silkeborg je pač znal izkoristiti veter v jadra, ki ga je imel vso tekmo. Od prvega dela tekmovanja se sedaj želimo posloviti z zmago nad izjemno močnimi Poljaki. Ne upam pa v neke čudeže v Skopju. Očitno bomo končali na tretjem mestu, žal z enakim številom točk, če bomo premagali Kielce. Skratka, naredili bomo vse, da jih kot prvi in edini v tem delu lige premagamo.« n vos

Pirančanke potopile še drugič Rokometašice Veplasa so v obdobju enega meseca že drugič v gosteh ugnale ekipo Pirana. Najprej so Velenjčanke izločile Primorke v četrtfinalu pokalnega tekmovanja, tokrat pa so jih nadigrale še v državnem prvenstvu.

Velenjčanke so že v uvodnih minutah odločno pokazale, da so prišle v Portorož po zmago. Vseh 60 minut so bile tiste, ki so narekovale tempo, minimalno rezultatsko prednost pa so v 2. polčasu samo poviševale.

Odločilno so se odlepile v zadnjih 10 minutah 1. pol-

časa, čeprav so v 26. minuti imele v polju le 4 igralke.

Strnjena obramba je delovala zelo enotno, skozi njo pa so domačinke težko prodirale. Proti koncu 1. polčasa se je v vrstah Velenja poškodovala Fatkičeva, ki žal ni mogla nadaljevati srečanja. Vendar to ni ustavilo Velenjčank, ki so dobile še večji zagon in v 2. polčasu zaigrale še bolj odločno ter v 44. minuti vodile že s +10 (27 : 17). Na koncu so malo popustile, a zmaga ni bila nikoli ogrožena. n G. T.

Tako so igrali Liga prvakov – skupina C, 9. krog Silkeborg - Gorenje Velenje 27:26 (12:14)

Bjerringbro Silkeborg: Šijan, Green (10 obramb), Jakobsen, N. Nielsen 1, M. Nielsen 3 (2), Olafsson 2, Mortensen 2, Schmidt 7, Jörgensen 1, Kirkegaard 2, Hansen 4, Baagöe 1, Kristiansen, K. Nielsen, Schilling 4.

Gorenje Velenje: Gajić (19 obramb), Taletović, Melić 4 (1), Bezjak 1, Pucelj 2, Dolenec 9 (2), Cingesar 1, Cehte 4, Miklavčič, Gaber 2, Golčar, Dobelšek, Gams 3, Bajram, Ovniček, Dujmović. Trener: Branko Tamše Sedemmetrovke: Bjerringbro-Silkeborg 3 (2), Gorenje Velenje 3 (3).

Izključitve: Bjerringbro-Silkeborg 6, Gorenje Velenje 6 minut.

Drugi izidi: Kielce - Chambery 36:32 (18:17), St. Peterburg - Metalurg 14:32 .

Vrstni red: 1. Kielce 9 tekem - 18 točk, 2.

Metalurg 9 – 12, 3. Gorenje Velenje 9 – 12, 4. Bjerringbro-Silkeborg 9 – 8, 5. Chambery 9 – 2, 6. St. Petersburg 9 – 2. Prve štiri ekipi so se že uvrstile v osmino finala

1. NLB Leasing liga, 20. krog Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 24:37 (11:16)

Gorenje: Melić 6, Bezjak 5, Pucelj, Dolenec 8, Cingesar 2, Cehte 4, Miklavčič 4, Gaber 2, Golčar, Dobelšek 2, Gams 1, Bajram 1, Dujmovič 1. Trener: Branko Tamše.

Izključitve: Gorenje 4 minute, Trimo 2,; 7 m: Gorenje 3 (3), Trimo 4 (4).

Drugi izidi: Maribor Branik - Jeruzalem

Ormož 40:34 (21:19), Cimos Koper - Istrabenz Plini Izola 30:26 (12:12), Sviš Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško 20:27 (12:14), Ribnica Riko hiše - Sevnica 32:27 (17:14), Krško - Krka 27:30 (15:17). Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 20 tekem - 38 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 20 – 35, 3. Cimos Koper 20 – 30, 4. Maribor Branik 20 – 30, 5. Trimo Trebnje 19 – 20, 6. Krka 20 – 19, 7. Ribnica Riko hiše 20 – 16, 8. SVIŠ Ivančna Gorica 20 – 15, 9. Istrabenz Plini Izola 19 – 12, 10. Jeruzalem Ormož 20 – 12, 11. Sevnica 20 – 8, 12. Krško 20 - 3

Liga Telemach, 15. krog Elektra Šoštanj –Rogaška Crystal 41 : 42 (30 : 31, 21 : 24, 11 : 12)

Elektra Šoštanj: Collins 9 (3-4), Podvršnik 11 (6-8), Zagorc 3 (3-4), Julevič 9 (4-4), Brčina 3, Lekič, Bajramlič 6 (2-4), Bukovič, Atanackovič.

Vrstni red: 1. Zlatorog Laško 27, 2. Maribor Messer, 3. Helios Domžale oba 26, 4.

Tajfun 25, 5. Rogaška Crystal 24, 6. Elektra Šoštanj 23, 7. LTH Castings Mercator 21, 8. Slovan, 9. Hopsi Polzela oba 18, 10.

Grosuplje 17.

Radenska Classic, modra skupina 4. krog

Šoštanj Topolšica – Panvita Pomgrad 3 : 0 (29, 15, 21)

Šoštanj: Ivartnik, Žnider, Lipovac, Bojinović, Gomivnik, Nastić, Boženk, Akrap 5, Pavić 3, Menih, Koželnik, Zupanc, Uršič 9.

5. krog

Salonit Anhovo – Šoštanj

Topolšica 3 : 0 (9, 19, 21

Šoštanj Topolšica: Ivartnik, Žnider, Lipovac, Bojinović, Gomivnik, Nastić, Akrap, Pavić, Menih, Koželnik, Zupanc, Uršič.

Vrstni red: 1. ACH Volley 23, 2. Salonit Anhovo 18, 3. Calcit Volleyball 14, 4.

Panvita Pomgrad 8, 5. Šoštanj Topolšica 5, 6. Maribor 4

Kegljanje, 2 liga – vzhod – 14. krog Litija : Šoštanj 2:6 (3191:3197)

Šoštanj: Sečki – 561 (1), Križovnik – 395 – Novak- 117 – 512 (1), Kramer – 539 (1), Petrovič – 564 (1), Pintarič – 504 (0), Hasičič – 517 (0).

Članice, 1. A DRL – ženske, 17. krog RK Piran Marina Portorož : ŽRK Veplas Velenje 26:31 (9:14)

Portorož: Športna dvorana Lucija, 16. februar 2013. 100 gledalcev. Sodnika: Kos in Pajič.

Veplas Velenje: Zec (22 obramb), Vajdl 4, Naglič 4, Nakić 1, Hrnčič 7, Fatkić 2, Čečkova 5 (1), Sivka 8, Oblak, Mičić -, Tomić -, Ferenc -, Simić.

Trener: Gabrijela Tadić Sedemmetrovke: Piran 5 (6), Velenje 1 (3).

Izključitve: Piran 4 minute, Velenje 12 minut.

Naslednja tekma: Državno prvenstvo, 1.A DRL – 18. krog Velenje, Rdeča dvorana: VEPLAS VELENJE – NAKLO Peko Tržič Sobota, 23. 2. 2013 ob 20.00 uri.

Za Rudarjem uspešne priprave v Medulinu – Spodbudna igra v prijateljskih tekmah Nogometaši Rudarja so prejšnji štiri prijateljske tekme, vse zmagali, odpravi še tiste napake, ki so bile teden preživeli na pripravah v zna- kar je vsekakor spodbudno.« Razve- opazne v Medulinu. Nadaljevanje nem hrvaškem športnem središču seljuje tudi, da so jih obšle poškod- prvenstva želimo dočakati čim bolj Medulin. Ob zelo napornih trenin- be, le tu in tam je bila kakšna lažja, uigrani. Vsi skupaj pa moramo biti gih so odigrali tudi štiri tekme. Med ki bo že po nekaj dneh pozabljena. potrpežljivi, kajti čez noč ne moreš potjo so se ustavili v Kopru in z 2 Do prve spomladanske prvenstve- spremeniti nekaterih »navad«. Ob : 1 premagali člana tretje tem je zelo spodbudno, da slovenske lige – zahod fantje iz dneva v dan potrMas Techom Ankaran. jujejo, da znajo igrati, imajo V Medulinu so bili z 2 : 1 voljo in so odločeni, da se v boljši od Zvijezde iz Graspomladanskih krogih pokadačca in s 3 : 0 od Saražejo v veliko boljši luči, kot jeva, oba člana Prve lige so se v jesenskih.« BiH, v zadnji tekmi pa z Prvi delni pokazatelj, kaj 2 : 1 od Pomorca, ki igra v lahko pričakujemo od nogohrvaški drugi ligi. Čeprav metašev Rudarja v drugem so prijateljske tekme eno, delu, bo seveda že uvodna prvenstvene pa drugo, so tekma z Aluminijem. »Ta te zmage morda le dober bo za nas zelo pomembna. obet, da bodo RudarjeZato že sedaj vabim gledalvi strelci v drugem delu ce, da se v čim večjem števispretnejši pred nasprotnilu zberejo na tribuni in nam kovimi vrati. V jesenskem pomagajo priti do prvih spodelu se niso izkazali, saj mladanskih točk. Pravimo so med vsemi dosegli najJernej Javornik: »Moramo biti potrpežljivi.« – dan se po jutru pozna,« manj golov. poudarja Jernej Javornik.

Trener Jernej Javornik je bil zado- ne tekme je le še slabih deset dni. Zadnji test pred gostovajem Kidrivoljen z možnostmi za trening. Rudarji bodo že na uvodni na veli- čanov pa bodo imeli s trenerjevim »Pravi čas smo zamenjali kraj pri- ki preizkušnji. Gostili bodo Alumi- prejšnjim klubom Roltek Dobom, prav, saj je doma zima pokazala nij, ki jih je jeseni premagal tudi članom druge lige, ki prezimuje na svoje zobe. Vreme nam je dobro ob jezeru, izločil pa jih je tudi iz drugem mestu. n S. Vovk služilo, tako da smo vse, kar smo pokalnega tekmovanja. načrtovali, nemoteno opravili. Imeli »Sedaj je pred nami zadnji del smo kar devet treningov, odigrali priprav. Čim bolj bomo poskušali

Nerazpoloženi strelci v Šoštanju Po zmagi in odlični predstavi proti Heliosu so navijači domače Elektre pričakovali podobno igro tudi proti gostom iz Rogaške. Šoštanjčani naj bi se jim oddolžili za poraz, ko so v 6. krogu v Rogaški Slatini izgubili s košem razlike. To pa se ni zgodilo, saj je bila tudi tokrat Rogaška boljša za točko – gostje so slavili z 42 : 41.

Tako imajo gostje sedaj nekaj upanja na uvrstitev med štiri. Do konca morajo trikrat zmagati, Tajfuna v zadnjem krogu doma morajo premagati kar z 19 točkami razlike.

Košarkarji Elektre pa imajo le še malo možnosti za uvrstitev med prve štiri ekipe, kljub temu pa so lahkos predstavami v letošnjem prvenstvu zadovoljni.

Gostje so imeli tokrat v Šoštanju na tribunah dobro podporo svojih navijačev, ki so celo preglasili domače občinstvo. V zelo izenačeni in bojeviti tekmi so strelci na obeh straneh povsem odpovedali. Gledalci so bili priče pravemu strelskemu

postu. Če se srečanje konča z 41 : 42, bi vsakdo takoj pomislil, da gre verjetno za rokometni izid, če pa gre za košarkarsko tekmo, bi vsakdo najbrž pomislil, da so imeli izjemno uspešne obrambe.

Vzrok pa je bil drugje: v preveč nervozni igri obojih, kar se je kazalo v nenavadno slabem zadevanju koša. Po desetih minutah je bilo 11 : 12, nič bolje pa ni bilo v nadaljevanju. V tretji četrtini celo samo 9 : 7. Ob štirih izenačenjih in sedmih spremembah v vodstvu si nobena ekipa ni priigrala kakšne bistvene prednosti. Domači so vodili največ za štiri, gostje pa za pet točk. Tretjo četrtino so Šoštanjčani pričeli s petimi zaporednimi zgrešenimi trojkami, kar pa gostje niso znali izkoristi.

Tako za igralce kot tudi za navijače je bila to zelo stresna tekma, ki se je v tem slogu nadaljevala čisto do konca. Pri vodstvu Rogaške za

točko 42 : 41 so imeli gostje še šest sekund in 21 stotink pred koncem tudi žogo in napad za mirno pot do zmage. Elektra jim je uspela z dobro obrambo vzeti žogo, še preden so uspeli izvajati avt, vendar Šoštanjčani nato napada niso uspeli izkoristiti.

V ekipi Elektre je bil najboljši temnopolti David Collins, ki je v 22 minutah zbral sedem skokov , dosegel 9 točk in podelil tri blokade.

Največ, 11 točk, je dosegel Andrej Podvršnik, Mensud Julevič pa 9.

Sebastjan Krašovec, trener Elektre Šoštanja: »Po takšni tekmi je težko reči kaj pametnega. Rezultat pove vse. Veliko košarke gledalcem nismo privoščili. Iz igre smo oboji zadeli 24 metov. Na koncu je odločila ena žoga, gostje pa so imeli več sreče pri odločitvi.« Košarkarji Elektre v naslednjem krogu v soboto gostujejo na Kodeljevem pri Slovanu. n

V soboto v Šoštanj prihaja ACH Volley Prva zmaga v modri skupini Odbojkarji Šoštanja Topolšice so prejšnjo sredo dosegli svojo prvo zmago v modri skupini. Še drugič v letošnji sezoni so premagali ekipo Panvite Pomgrad. Tudi tokrat so bili v Šoštanju boljši s 3 : 0.

Pri Šoštanjčanih se je po poškodbi vrnil na parket podajalec Marko Bojinvović in dokazal, da je za šoštanjsko ekipo njegova prisotnost na parketu izjemno pomembna.

V zelo izenačenem prvem nizu so

bili ob koncu boljši domači odbojkarji, ki so dobili niz z 31 : 29. Kot bi jim ta niz pobral preveč moči in volje, so v nadaljevanju gostje, ki jih vodi bivši igralec Šoštanja Dejan Fujs, povsem popustili. Naslednja dva niza sta bila izenačena zgolj do prvega tehničnega odmora, nato pa so pobudo prevzeli domači odbojkarji in drugi niz dobili prepričljivo s 25 : 15, tretjega pa s 25 : 21.

V soboto so nato odbojkarji Šoštanja Topolšice gostovali pri ekipi Salonita Anhovo. Spomnimo, da so v drugem krogu prvega dela Šoštanjčani iz Kanala odnesli celo točko, tokrat pa jim ni uspelo pripraviti

presenečenja, saj so bili domačini prepričljivo boljši s 3 : 0.

V prvem nizu Šoštanjčani niso imeli nikakršnih možnosti, saj so osvojili vsega devet točk. V nadaljevanju so varovanci Zorana Kedačiča zaigrali bolje, se bolje upirali favoriziranim gostiteljem, v drugem nizu so nato dosegli 19, v tretjem pa 21 točk.

Sinoči so Šoštanjčani gostovali v Kamniku pri Calcitu, v soboto pa v Šoštanj prihaja najboljša slovenska odbojkarska ekipa – mednarodno uveljavljeni ACH Volley.

Srečanje v Šoštanju se bo pričelo ob 20. uri. n

Naš ­čas, 21. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

ŠPORT

21. februarja 2013

To je do sedaj moja najboljša sezona

Ne pozna besede pretežko

Anja Drev bo edina Slovenka z najboljšimi gluhimi in naglušnimi v alpskem smučanju na svetovnem prvenstvu v Nemčiji – Njena želja je končati gimnazijo in nato študij veterine ali zootehnike

Sprejem za trenutno drugo najuspešnejšo slovensko smučarko, Šmarčanko Ano Drev Z mislimi pri olimpijskih igrah – Navijači so se že organizirali Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 15. februarja – Na veleslalomski tekmi svetovnega prvenstva v Schladmingu pred tednom dni je poleg Tine Maze slovensko zgodbo o uspehu dopolnila tudi Šmarčanka Ana Drev. Z 10. mestom na najtežjem veleslalomu v tem letu je izenačila svojo najboljšo uvrstitev v sezoni. Prehitela je svetovno veleslalomsko podprvakinjo Eleno Curtoni ter olimpijsko zmagovalko Viktorio Rebensburg.

Po olimpijskih igrah v Torinu leta 2006 je dosegla svojo drugo uvrstitev med najboljšo deseterico na velikem tekmovanju.

Njenega uspeha so bili nadvse veseli tudi njeni soobčani, sploh pa člani Fan kluba Ane Drev iz Šmartnega ob Paki, ki so dan po uspešnem nastopu skupaj z lokalno skupnostjo pripravili pred tamkajšnjim Mercatorjevim nakupovalnim centrom sprejem za trenutno drugo najboljšo slovensko lisičko.

Ana nam je povedala, da je z 10. mestom zelo zadovoljna in da je sezona 2012/ 2013 njena najboljša do sedaj. »Rezultati na zadnjih tekmah svetovnega pokala so sicer kazali na padec forme, a sem se

hitro pobrala. V sebi sem čutila, da nisem toliko slabša, kot so kazali dosežki. Na tekmi nisem znala ponoviti nastopov s treningov.

Kakorkoli že, zbrala sem največje število točk v svetovnem pokalu doslej. Ko sem začela sezono, sem si želela, da bi v njej naredila korak ali dva najprej. Če jo primerjam z minulima dvema, sem zanesljivo zelo blizu zastavljenemu cilju.« Pred svetovnim prvenstvom je zelo dobro trenirala v Kranjski Gori, kjer je teren podoben, le podlaga ni bila takšna, kot je bila v Schladmingu.

Glede na to, da je v veleslalomu na 22. mestu, je njena prednostna želja do konca sezone uvrstitev v finale svetovnega pokala. Z mislimi pa je tudi že pri olimpijskih igrah v Sočijo prihodnje leto. Zanjo bodo tretje. »Prihodnjo sezono si želim vsaj ponoviti rezultate iz letošnje.

Bom pa dala vse od sebe, da jih še izboljšam in da se s svojimi zvestimi navijači veselim podobno, kot se tokrat,« je še dejala Ana Drev.

Marjan Knez, predsednik Fan kluba Ane Drev, je na sprejemu povedal, da svojo junakinjo spremljajo že 10 let, praktično od njenega prvega nastopa na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu. »Bili smo z njo, ko ji

17

Tatjana Podgoršek

V nemškem Nesselwangu bodo od 22. februarja do 2. marca tekme za svetovni pokal gluhih in naglušnih v alpskem smučanju.

Med najboljšimi iz vsega sveta bo nastopila tudi Anja Drev iz Florjana

smučarskega kluba Mozirje, kjer trenira v skupini starejših deklic in dečkov. Njihov trener je Bojan Napotnik. Anja, ki se je rodila z okvaro sluha, trenira in tudi tekmuje med slišečimi starejšimi deklicami pod okriljem Smučarske zveze Slovenije. Na tekmovanjih gluhih

Ana Drev: »Ko sem začela sezono, sem si želela, da bi v njej naredila korak ali dva najprej. Danes sem zelo blizu zastavljenemu cilju.«

ni šlo najbolje, z njo smo danes, ko se je po 7 sušnih letih vrnila v svetovni vrh. Dejstvo, da je sedaj bolj samozavestna, da je prebrodila krizo, ki je bila bolj v glavi kot v nogah; razmere v slovenski smučarji pa jo silijo k temu, da bodo njene uvrstitve na tekmah svetovnega pokala ter na olimpijskih igrah v Sočiju imele le enojno številko.« Po zagotovilih Kneza so priprave za ogled zimskih olimpijskih iger prihodnje leto že v polnem zamahu. Navijači so se že organizirali in zagotovo bodo 18. februarja, ko bo na sporedu tekma v veleslalomu, bodrili Ano ob progi. n

Anja Drev bo na svetovnem prvenstvu gluhih in naglušnih tekmovala v slalomu, veleslalomu, superveleslalomski kombinaciji in smuku.

pri Šoštanju. Vstopnico za tekmovanje si je kot edina predstavnica Slovenije prislužila z rezultati na tekmah evropskega pokala za gluhe v zadnjih štirih letih. Tekmovala bo v slalomu, veleslalomu, superveleslalomski kombinaciji in v smuku.

Na smučke je stopila pri šestih letih v alpski šoli Smučarskega kluba Velenje, tri leta kasneje pa postala članica Gornjesavinjskega

in naglušnih pa sta ji poleg staršev v veliko oporo Zveza za šport invalidov Slovenije – paraolimpijski komite ter Zveza društev gluhih in naglušnih Ljubljana.

Na svetovno prvenstvo se je pripravljala pod vodstvom Draga Dreva (očeta ta hip druge najboljše slovenske alpske smučarske Ane Drev) na Golteh, sodelovala pa je tudi na treningih s člani kluba.

Njeni vzorniki so prav vsi uspešni slovenski smučarji, ker – pravi – ve, koliko truda in dela je potrebno vložiti za dosego vidnejših rezultatov.

Njen prvi vzornik pa je bil žal že pokojni stric Bojan.

Mama Sonja nam je povedala, da Anja ne pozna besede pretežko, čeprav je usklajevanje šolskih obveznosti s treningi zelo naporno. »Predvsem zato, ker so ti praktično takrat, ko je tudi pouk. Zamujeno poskuša nadomestiti tako, da snov kopira, status športnika v prvem letniku športnega oddelka velenjske gimnazije in status, ki ga ima zaradi okvare sluha, pa ji omogočata individualne razlage profesorjev. Ti so ji res pripravljeni pomagati, brez njihove pomoči Anji ne bi uspelo premagovati vseh šolskih obveznosti. Po svetovnem prvenstvu bodo te v ospredju.« Ko Anja ne smuča, rada vzame v roke kakšno knjigo, spremlja dogodke doma in po svetu. Rada ima živali, zato že nestrpno čaka, kdaj se bo družina preselila na kmetijo, ki jo urejajo Drevovi v Lepi Njivi. Tam bo imela tudi možnost za preverjanje znanja, ki ga je pridobila na tečaju jahač 1. »Živali ima tako rada, da želi po uspešno končani gimnaziji na študij veterine ali zootehnike.« In kakšne cilje si je zadala za tekmovanje na svetovnem prvenstvu v Nemčiji? Da bi čim uspešneje n zastopala barve Slovenije.

Aljaž Osterc državni prvak v NK D-15 in ekipno 2. mesto v skokih za SSK Velenje

Skupaj s »fenovci« na sprejemu pred Mercatorjevim nakupovalnim centrom v središču Šmartnega ob Paki, kjer je bilo zelo veselo in bučno.

Uspešni v Žalcu V soboto, 16. februarja, je Karate zveze Slovenije v sodelovanju s tehničnim organizatorjem Karate klubom Žalec v športni dvorani OŠ Žalec v Žalcu organizirala državno prvenstvo za člane in članice ter veterane in veteranke za leto 2013.

Državnega članskega in veteranskega prevenstva so se uspešno udeležili tudi karateisti karate kluba

Tiger Velenje in karate kluba Velenje, ki sta dva med 78 klubi, registriranimi v Karate zvezi Slovenije. Člani in veterani so dosegli izjemne rezultate. V članski konkurenci v katah posamezno sta si Azra Golač (KK Tiger) in Alena Musić (KK Velenje) razdelili 3. mesto, Pečnik Gašper (KK Tiger) je bil 5.

Najbolj se je izkazal Omer Tabaković (KK Tiger), ki je v težki kategoriji sicer predal lanskoletno titulo državnega prvaka, a zasedel še vedno odlično 2. mesto v kategoriji nad 84 kg. Med veterani in veteran-

Boljši od domačinov Šoštanjčani so v Litijo odpotovali z namenom, da osvojijo vsaj točko, dobili pa so obe. Trener Fidej je domačega stratega presenetil z nekoliko spremenjeno postavo. Prav to se je pozneje pokazalo za odločilno potezo. Gostujoči igralci so srečanje pričeli zelo odločno in svoje nasprotnike premagovali v vseh elementih kegljanja. Tako je bilo že po prvi igri 2 : 0 za goste, ki so imeli prednost 25 kegljev. Ta prednost je v igri drugega

V nedeljo, 10. februarja, je v Logatcu potekalo državno prvenstvo v skokih in nordijski kombina-

ciji za dečke do 15 let. V skokih je Aljaž Osterc v kategoriji do 14 let osvojil 2. mesto, na četrto mesto se je povzpel Ožbej Jelen, sledili pa so mu Rok Jelen na 9. mestu, Gašper Brecl na 11., Jan Bombek na 14. , Sven Zagomilšek na 26. in Denis Pikelj na 29. mestu. V kategoriji dečkov do 15 let je David Strehar osvojil 9., Patrik Vitez pa 14. mesto.

DP člani: 32 klubov 66 tekmovalcev DP veterani: 15 klubov 28 tekmovalcev kami je Mladen Panič (KK Tiger) dosegel odlično 5. mesto v katah posamezno, še boljša pa je bila Šefka Golač (KK Tiger), ki je že kar sedmič pometla z vso konkurenco v katah posamezno in osvojila prvo mesto. Tretje mesto je pripadlo še eni Velenjčanki - Nataliji Kenda iz n Karate kluba Velenje.

para narasla na 80 kegljev, na semaforju pa je pisalo 4 : 0 za gostujočo ekipo. S tem je bil prvi cilj Šoštanjčanov dosežen. V igri je bil nato še tretji par. Takrat pa se je pričela prava drama. Domačini so iz lučaja v lučaj zmanjševali razliko, ki je pred zadnjim setom znašala le še 15 kegljev. Psihološko dobro pripravljena Šoštanjčana sta odbijala vse hujše napade ter tako obranila minimalno prednost. V soboto se bodo Šoštanjčani pomerili še z enim dolžnikom. Na domačih stezah pričakujejo ekipo Konstruktorja. Pričetek srečanja bo n tokrat ob 17. uri.

Člani SSK Velenje so bili tudi tokrat še posebej uspešni v nordijski kombinaciji, saj so se v prvo deseterico uvrstili kar štirje člani. Državni prvak je postal Aljaž Osterc, 4. mesto je osvojil Ožbej Jelen, 7.

Gašper Brecl in 8. Rok Jelen. Ostali rezultati: 21. Jan Bombek, 22. Sven Zagomilšek, 26. Denis Pikelj, 28.

Patrik Vitez, 31. Jerneja Brecl in 33.

David Strehar.

Kljub odsotnosti Vida Vrhovnika, ki je tokrat zaradi bolezni ostal doma, je ekipa SSK Velenje v postavi Ožb ej J elen, Rok Jelen, David Strehar in Aljaž Osterc na ekipni skakalni tekmi osvojila odlično 2. mesto. n

Tudi Jelenko in Berlot na svetovno prvenstvo Italijanski Val di Fiemme bo od 20. februarja do 3. marca prizorišče svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju. Barve Slovenije bodo zastopali skakalci, skakalke, kombinatorci, tekači in tekačice. Med njimi tudi člana Smučarsko skakalnega kluba Velenje Gašper Berlot in Marjan Jelenko. Slednjega je doletela čast, da bo nosil slovensko zastavo. Prva preizkušnja ju čaka že jutri na mali skakalnici (106 m) in v teku na 10 km.

Primož Triplat, glavni trener, veliko pričakuje: »Upam, da bodo kombinatorci na svetovnem prven-

stvu pripravili presenečenje. Tekaško smo dokaj dobri, moramo pa na tekmah skakati kot na treningih. Želimo po eno uvrstitev do 15., 20. in do 30. mesta. Na ekipni tekmi pa je cilj uvrstitev do osmega mesta.« Marjan Jelenko: »Če bo vse na pravem mestu, mi lahko uspejo rezultati, ki sem jih nanizal že na tekmah svetovnega pokala. Skoki so kar na vrhunski ravni, tekaško pa sem imel sedaj nekoliko prosto.« Gašper Berlot: »Želim in pričakujem boljše skoke. n Nato bo na teku veliko lažje.«

Naš ­čas, 21. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 18

MODROBELA KRONIKA

18

21. februarja 2013

Nevarne petarde delal doma Vozijo tudi starejši Velenjski policisti 33-letnemu Šmarčanu zasegli smodnik in opremo – Na območju Velenja kar štiri hude poškodbe zaradi petard

Na območju PU Celje je bilo zaznanih tudi pet primerov poškodovanja premoženja s pirotehničnimi izdelki (osebni avto, poštni nabiralnik, okno in fasada, telefonska govorilnica, prometni znak)

Milena Krstič - Planinc

Velenjski policisti so zasegli smodnik in opremo za izdelovanje pirotehničnih sredstev. (foto: PU Celje)

Velenje – Policisti in kriminalisti Policijske postaje Velenje so decembra in v januarju obravnavali štiri poškodbe s pirotehniko. Zgodili so se v Velikem Vrhu na območju Šmartnega ob Paki, v Florjanu pri Šoštanju, Vinski Gori in Velenju. V vseh štirih nesrečah so bila uporabljena eksplozivna sredstva, ki so prepovedana, kupljena pa na črnem trgu. Komandir Policijske postaje Velenje mag.

Iztok Mori je že za prejšnjo številko Našega časa povedal, da so policisti v zvezi s tem opravili več hišnih preiskav in spisali kazenske ovadbe.

j Skupacisti li so pojskem v u l na Ce decembar rju u em lansk šnjem janosov in leteogli 1.177 knih zas irotehnič . p ov izdelk S Policijske uprave Celje pa so zdaj sporočili, da so z zbiranjem

obvestil ugotovili, da je petarde z izjemno močnim detonacijskim učinkom izdeloval in prodajal 33-letni občan z območja Šmartnega ob Paki. Osumljenega so kazensko ovadili.

Eden od poškodovanih s pirotehničnimi sredstvi – pri uporabi petarde si je izredno hudo poškodoval roko - je to kupil od omenjenega Šmarčana.

Glede morebitne uporabe pri njem izdelanih petard tudi pri ostalih poškodovanih pa policisti še zbirajo obvestila. n mkp

Nova številka, stari prijatelji Velenje, 15. februarja – Odgovor na zelo različne težave, ki jih imajo mladostniki, je tudi pogovor s svetovalci na telefonu za otroke in mladostnike TOM. Pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije deluje že od leta 1990, svetovalne skupine pa so združene v nacionalno mrežo, saj delujejo v Idriji, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Slovenskih Konjicah, Tolminu in Velenju. »Naša svetovalna skupina je na vrsti enkrat tedensko, sedež

TOM telefon za otroke in mladostnike Nova telefonska številka je 116 111 imamo v Vili Mojca. Pogovori na TOM telefonu so brezplačni, zaupni, anonimni, vsak klic pa vzamemo resno,« nam poved Tinca Kovač iz MZPM Velenje. TOM telefon deluje vsak dan do 12. do

20. ure, nanj se obrne veliko mladih. Eni se želijo le pogovoriti, drugi kaj vprašati, tretji pa imajo večje težave, zato svetovalci poskrbijo, da jih mladostniku pomagajo rešiti strokovno.

Pred kratkim so se priključili tudi mednarodni mreži svetovalnih telefonov za svetovanje mladostnikom.

V prehodnem obdobju bo še veljala stara telefonska številka. n bš

Iz policijske beležke Opita v vozila metala pločevinke Velenje, 12. februarja – V torek zvečer sta na Cesti talcev pijana 40- in 23-letni moški, stara znanca policije, hodila po sredi ceste in v mimo vozeča vozila metala kepe in prazne pločevinke. Policisti, ki so prišli na kraj, ju niso mogli umiriti, zato so oba do streznitve pridržali. A tudi tam ni bilo miru.

Mlajši je v prostoru za pridržanje poškodoval leseno ležišče, zaradi agresivnosti pa so mu morali nadeti lisice za roke in noge (body cuff). Za začetek sta oba prejela po en plačilni nalog za tri prekrške, mlajši pa si je zaslužil tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari.

Preglasno moti Velenje, 12. februarja – V torek so policisti preglasno glasbo utišali tujemu stanovalcu, ki je motil druge v Mladinskem hotelu na Efenkovi, v petek ponoči pa gostom bistroja L v Šaleku. V soboto so zaradi motenja nočnega miru posredovali pri stanovalki na Podgorski cesti.

Voznik z marihuano Velenje, 13. februarja - V sredo popoldan so policisti pri postopku mlajšemu vozniku osebnega avtomobila zasegli

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se je lani veliko ukvarjal z vsemi udeleženci v prometu, od najmlajših do najstarejših

zavitek s prepovedano drogo marihuana. Dva zavitka marihuane pa so moškemu zasegli tudi v četrtek na Cankarjevi.

Na Selu s teleskopsko palico Velenje, 13. februarja – Pri kontroli »kriminalnih žarišč« so policisti v sredo mlajšemu moškemu zasegli teleskopsko palico. Po zakonu o orožju pa mu bodo napisali še odločbo o prekršku.

Pijan razgrajal Velenje, 15. februarja – V petek popoldan je v stanovanju na ulici Koželjskega razgrajal pijan moški. Posredovati so morali policisti.

Vozil z odvzetim vozniškim Velenje, 17. februarja – V nedeljo zvečer je na Lipi neznani voznik osebnega avtomobila z njim zaparkiral dovoz do graščine. Policisti so na vozilu pustili obvestilo o prekršku. Voznika so kasneje na vožnji s tem avtom ustavili in ugotovili, da ima z odločbo sodišča začasno odvzeto vozniško dovoljenje, zaradi česar so avto zasegli. Preizkus z

indikatorjem alkohola pa je pri vozniku pokazal več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka, zato bodo zoper njega podali tudi obdolžilni predlog na sodišče, oddelek za prekrške.

Omagal pred blokom Velenje, 18. februarja – V ponedeljek dopoldan je pred blokom na Tomšičevi obležal pijan moški, povratnik.

Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v bolnišnico, policisti pa so mu napisali plačilni nalog.

Nad natakarico Velenje, 18. februarja – V ponedeljek ponoči se je v bistroju Kino na Koroški cesti v pijanem stanju do natakarice, ki se jo je tudi fizično lotil, nedostojno vedel mlajši moški. Preden so na kraj prispeli policisti, je lokal zapustil, a so se z njim kasneje vseeno srečali, toliko, da so mu napisali plačilni nalog.

Vredno pohvale Pohvala gre občanu, ki je policistom v sredo, 13. februarja, izročil žensko denarnico z vsebino, ki jo je našel pred trgovino Hofer. Lastnici iz Velenja so jo policisti že vrnili.

Velenje – Aktivnosti Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu še zdaleč niso povezane samo s prvim šolskim dnem in varnostjo mladih v prometu, ampak se številne aktivnosti, ki so namenjene vsem generacijam, pripravljajo tudi med letom.

Lani, nadaljevali pa bodo tudi letos, so v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi organizirali kar nekaj okroglih miz, ob katerih so obravnavali različne teme, od mobilnosti v zrelih letih, zakonodaje, do vožnje in pravil vožnje v večpasovnih krožiščih.

Aktivnosti se je udeležilo preko 250 krajanov, nadaljevali pa jizh bodo - po besedah predsednika velenjskega sveta Karla Draga Semeta - tudi letos.

Pred dežurno ambulanto trčil v peško Velenje, 13. februarja – V sredo je voznik osebnega avtomobila na dvorišču zdravstvenega doma pred dežurno ambulanto zadel peško.

Ta je v nesreči utrpela lažje poškodbe. Zdravniško pomoč so ji nudili v dežurni ambulanti.

Zaradi nesreče je bila avtocesta štiri ure zaprta Vransko, 14. februarja – V četrtek okoli 5. ure zjutraj se je na avtocesti v bližini Vranskega, v smeri proti Mariboru zgodila prometna nezgoda, zaradi katere je bila avtocesta štiri ure zaprta. Vzrok prometne nezgode je bila prekratka varnostna razdalja. Voznik tovornega vozila je močno zavrl, ko je opazil, da je močno zavrl voznik osebnega avtomobila, ki je vozil pred njim. Tovorno vozilo je zaneslo, nato pa se je prevrnilo. Pri tem se je po vozišču razsulo nekaj tovora, kalcita. 25-letni voznik tovornega vozila se je v prometni nesreči hudo poškodoval.

Priklopnik obstal Polzela, 14. februarja – Na nezavarovanem železniškem prehodu v Bregu pri Polzeli je v četrtek nekaj po 13. uri na tirih obtičal priklopnik tovornega vozila. Vanj je trčil potniški vlak. Pri tem se je nekaj potnikov lažje poškodovalo.

Odnesel za 3.000 evrov Šempeter, 15. februarja – V petek zvečer je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Cesti na Roje. Ukradel je prenosni računalnik, zlatnino, ročne ure in mobilni telefon. Lastnik je oškodovan za najmanj 3.000 evrov.

Za vlomilce ni zime Velenje, 15. februarja – V petkovem jutru je bilo vlomljeno v ograjeno območje podjetja Domstan na Koroški cesti, kjer je vlomilec na

Posebej ponosni so na akcijo Starejši voznik, v kateri so lahko ti preverili svoje znanje v cestnoprometnih predpisih na teoretični in praktični ravni. Tovrstne akcije so bile organizirane tudi drugod po Sloveniji, v Velenju pa je bila udeležba med vsemi slovenskimi mesti največja. Praktičnega dela se je udeležilo skoraj 200 starejših voznikov.

Karel Drago Seme: »Govorili smo tudi o pogostih vzrokih prometnih nesreč.«

n

Več prometnih in vozniških dovoljenj Velenje – Kriza se ne pozna na vseh področjih enako. V Upravni enoti Velenje je bilo lani izdanih 300 prometnih dovoljenj več kot pred enim letom, in sicer 2.750, več je bilo tudi vozniških dovoljenj.

Lani 3.900, kar pa je 240 več kot leta 2011. n mkp

Eden zbežal peš, a se je vrnil V enem dnevu tri nesreče, ki jim je skupen beg povzročiteljev Velenje, 13. februarja – V sredo so se na območju Velenja zgodile kar tri nesreče, ki jim je skupno, da so povzročitelji s kraja odpeljali ali odšli, kot da se ni zgodilo nič.

Najprej je sredi opoldneva voznik tovornega vozila s priklopnikom z znanimi registrskimi številkami zaradi nepravilnega premika oplazil voznico osebnega avtomobila, nato pa kljub zvočnemu opozarjanju voznice odpeljal v smeri proti Arji vasi. Pobeglega voznika so policisti izsledili na avtocesti v smeri proti Ljubljani.

Popoldan je voznik honde zaradi neprilagojene hitrosti na Gregorčičevi trčil v parkiran avto. Po trčenju sta voznik in sopotnik s kraja pobegnila peš. Policisti, ki so prišli na kraj, so hitro ugotovili, da sta registrski tablici nameščeni na avtomobilu, ukradeni. Mladeniča, izkazalo se je namreč, da sta oba mladoletna, sta se na kraj potem vrnila. Voznik je večkratni kršitelj cestno prometnih predpisov. V tej nesreči je utrpel tudi telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali najprej v dežurno ambulanto, potem pa v bolnišnico. V nadaljevanju ga čaka še sodišče, oddelek za prekrške.

Zvečer je počilo v garaži Nakupovalnega centra, kjer je voznik zaradi nepravilnega premika z avtomobilom trčil v parkiran avto.

Povzročitelja, ki je s kraja odpeljal, so policisti kasneje izsledili.

Nesreči s pobegom pa sta se zgodili tudi v petek, 15. februarja in ponedeljek, 18. februarja. V petek je neznani voznik neznanega vozila trčil v zapornico na Efenkovi in jo poškodoval. Za njim še poizvedujejo. V ponedeljek popoldan pa je voznik osebnega avtomobila seat ibiza na Kajuhovi cesti v Šoštanju, pred slaščičarno, zaradi nepravilnega premika zadel parkiran avto. Vozilo so policisti izsledili pri Kajuhovem domu, kdo je avto vozil pa še ugotavljajo. n silo prišel v dva avtomobila. Odnesel je kotni brusilni stroj, varilni stroj in radiator. V soboto je bilo vlomljeno v bistro Kavnik na letališču v Lajšah. Vlomilec je odnesel več steklenic brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Istega dne je bilo vlomljeno v hiško na Kunta-Kinte.

Storilec je odnesel digitalni sprejemnik in LCD televizor. V noči na ponedeljek pa je bilo vlomljeno v bar Klepetulja v Starem Velenju.

Vlomilec je vzel s seboj kar cel predal z denarjem, več steklenic žganih pijač in žvečilne gumije.

Cik-cak po Aškerčevi Velenje, 17. februarja – V nedeljo ponoči so policisti po klicu občana, da po Aškerčevi cik-cak vozi voznik

osebnega avtomobila clio, šli zadevo takoj preveriti. Z voznikom so se srečali in ga ustavili na Koroški cesti. »Napihal« je več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka, zato ga čaka obravnava na sodišču, oddelku za prekrške.

Tankal v campu Mozirje, 18. februarja – Okoli 30 litrov nafte je neznani storilec v ponedeljek ukradel iz delovnega stroja, pakiranega v campu Menina.

Naš ­čas, 21. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

UTRIP

21. februarja 2013

Delovno 60. leto bevških gasilcev PGD Bevče bo tudi v novem mandatu vodila »stara« ekipa – Posledice poplav v gasilskem domu še odpravljajo Bevče pri Velenju, 16. februarja – »Za nami je šest desetletij. V njih je bilo dobro in slabo. Dobro gre naprej, slabo naj ostane preteklosti. Bodimo ponosni na svojo preteklost, jutri pa ustvarjajmo

pripisati tudi obeležitvi okrogle obletnice delovanja. »Veliko prostovoljnih ur smo namenili zaščiti in reševanju premoženja, vajam, izobraževanju, tekmovanju, družabnim srečanjem

njem 60-letnice našega društva,« je poudaril tudi poveljnik Robert Dolinšek. Nato je predstavil statistične podatke za operativno področje dela. »Imeli smo 17 intervencij, na katere smo šli z 18

V zadnjem času so v Bevčah močno pomladili svoje vrste, po dolgem času imajo tudi svojo ekipo pionirk in pionirjev. Tudi na občnem zboru društva je bilo veliko mladih.

novo dobro!,« je ob koncu poročila o delu Prostovoljnega gasilskega društva Bevče poudaril stari-novi predsednik Mitja Avbreht. Društvo bo namreč po sobotnih volitvah vodila ista ekipa, saj tudi poveljnik ostaja Robert Dolinšek. Da je bilo leto 2012 pestro in aktivno, pa gre

in udarniškim uram. Za nami je leto, v katerem smo sodelovali in pomagali pri organizaciji državnega gasilskega tekmovanja, izvedli tradicionalno tekmovanje za memorial Ivana Grudnika in tekmovanje za pokal KS Bevče, ki je potekalo skupaj s praznova-

vozili in 165 operativci, nekaj teh se je končalo le s pripravljenostjo v garaži (brez izvoza), kajti naši kolegi iz prostovoljnega društva Vinska Gora, s katerimi imamo podpisan sporazum o skupnem alarmiranju, pomoči niso potrebovali. Ob zadnjih poplavah, ki so

prizadele naše območje, smo tudi gasilci Bevč utrpeli nekaj škode, saj je bila dvorana doma zalita s približno 30 cm vode, posledice pa še odpravljamo,« je povedal.

Odlično medsosedsko sodelovanje Veliko časa in energije so posvetili izobraževanju članov in članic, rednemu vzdrževanju opreme, vozil in doma, kjer je od lani tudi nekaj nove gasilske opreme.

Poleg zaščitnih oblek in motorne žage so dobili tudi potopno črpalko. Sicer pa so lanski plan dela 100-odstotno izpolnili, je poudaril predsednik društva. Med drugim so v domu s pomočjo velenjske občine in KS Bevče prenovili centralno ogrevanje. V spomladanskih mesecih so do konca uredili nov prostor za garderobo ter prepleskali dvorano, garaže in prostore v domu. Opravljenih je bilo veliko ur prostovoljnega dela. Veseli so bili uspehov svojih ekip na tekmovanjih, prav tako dejstva, da so po nekaj letih uspeli sestaviti ekipo pionirk in pionirjev. Za dobro pa so ocenili tudi odločitev, da imajo že dve leti skupno proženje alarma s PGD Vinska Gora za obe krajevni skupnosti. »Ob požarih in drugih nesrečah se je že večkrat pokazalo, da je to prava poteza, saj je ob intervencijah na voljo vedno zadostno število ljudi. Upam, da bomo še naprej uspešno sodelovali,« je zaključil Mitja Aubreht. n bš

Vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Citycentru v Celju lutkovna predstava

19

Oven od 21. marca do 20. aprila Kot vsako leto se boste v času, ko si vsi želimo, da zima vendarle mine, začeli zavedati svoje pojave, predvsem postave. Ni dvakrat za reči, da se boste lotili diete, ki je že preizkušena. Vprašanje pa je, koliko volje boste imeli in kako dolgo boste zdržali. Zadnje čase namreč nimate prav veliko vztrajnosti. Še več zase pa boste naredili, če boste po zimskem spanju več v naravi in v gibanju. Finančno stanje ne bo takšno kot si želite, vseeno pa ne zavrzite načrtov za večjo investicijo. Na kupček začnite zlagati takoj, čas za nakup pa še ni ugoden. Zdravje ne bo takšno kot si želite.

Bik od 21. aprila do 21. maja Čeprav ste eden redkih, ki mu letošnja zima še ne preseda, si boste ob koncu tega tedna začeli želeti prihod pomladi. Zato bo krivo predvsem vaše počutje, ki ne bo najboljše. Pogrešali boste nežnosti v dvoje. Polni boste novih načrtov, predvsem zaradi ljubezni. Rekli si boste, da je bil že čas, a ne? Pravzaprav ste sami krivi, da se ni zgodilo že prej, razlog pa je v tem, da še niste bili pripravljeni, ker ste bili preveč prizadeti.. Sedaj ste, vprašanje ali je oseba prava, pa bo še nekaj časa na meniju. Kar ne boste se mogli odločiti, pa čeprav veste, da tokrat niste vi tisti, ki je izbral. Zdravje bo krhko, pazite nase.

Dvojčka od 22. maja do 21. junija Tudi tokrat boste dokazali, da lahko navzven kažete vesel obraz, medtem ko bo v vaši notranjosti vrelo od čustev in zmede. Čeprav bo v vas vse kričalo, se boste smejali in to na ves glas. Ja, skoraj preočitno boste poskušali prikriti vaše pravo počutje. Ljudje se bodo čudili, odkod vam toliko optimizma, izkazalo pa se bo, da je ta le zaigran. Ne bo vam namreč dolgo uspevalo, zlomili se boste v začetku novega tedna. Imunski sistem bo oslabljen, zato ni dvakrat za reči, da vas ne doleti vsaj prehlad če ne kaj več. Bolje se boste počutili šele v začetku naslednjega meseca, tudi zato, ker bo do vas prišla zelo dobra novica. Boljša, kot ste jo pričakovali.

Rak od 22. junija do 22. julija Načrti se vam bodo spreminjali iz dneva v dan, kar vas bo spravljalo ob živce.

In to kljub temu, da sami ne boste veliko krivi za to. V ponedeljek pa se vam bo zdelo, da je prišel čas, da na glas poveste, kaj si mislite o zadevi, ki vas muči že nekaj mesecev. Ne bo vam lahko, tisti, ki mu boste povedali svoje, pa tudi ne bo srečen. Vseeno boste že v nekaj dneh ugotovili, da se je iskrenost tokrat izplačala. Obresti bodo prišle že kmalu, najpozneje do sredine marca. Najmanj, kar sedaj potrebujete, so prijatelji, ki so čustveno na tleh.Ne boste jim mogli pomagati, saj še sebi ne znate, zato se jih raje izogibajte. Preveč energije vam bodo vzeli.

Lev od 23. julija do 23. avgusta Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, bo bolje tako, kot pa da se družite z ljudmi, ki vam le škodijo. Ko si boste vzeli več časa zase in poiskali svoj mir, boste čutili, da se v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti in zna se zgoditi, da se boste lotili marsičesa, kar se sicer ne bi. Oziroma se v preteklih zimskih tednih niste, ker niste imeli volje. Še vaši najbližji bodo presenečeni, ko bodo odkrili vaše nove talente, vi pa sploh, saj še sami niste vedeli, kaj vse ste zmožni narediti. Ponudila se vam bo priložnost, da to tudi unovčite. Če niste gotovi, da boste zmogli, raje recite ne. Tudi zato, da boste še nekaj časa mirni, saj energije nimate na pretek.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra Vzeli si boste nekaj časa le zase in si res napolnili baterije, kar ste nujno potrebovali. Prvi naslednji z delom povezan projekt bo naporen, ker ste si v glavo zapičili, da boste v nekaj dneh nadoknadili čas, ko ste lenarili in spali zimsko spanje. Čeprav se zima ne bo hotela posloviti, boste čutili, da se v vas vrača energija, ki vam jo ponavadi da pomlad. Opazili boste nekoga, ki ga že dolgo na videz poznate, a vam bo tokrat res padel v oči. Pokazal se vam bo v povsem novi luči, še posebej zato, ker bo natančno ugotovil, kaj se dogaja z vami. To pa ni lahko, kar dobro veste. In s tem vas bo očaral.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Če ste si v teh dneh privoščili kratke počitnice, boste imeli veliko manj dela s pomladansko utrujenostjo. Če ne, pa si jih čim prej začnite planirati, saj jih potrebujete. Včasih je podaljšan vikend prav čudežen, kar se obnove energije tiče. In tega si res lahko privoščite, čeprav se vam morda zdi, da nimate časa.

Vsekakor v teh dneh ne pretiravajte s količino dela. Na glavo si ga nakopljite le toliko, da boste zmogli. Sicer boste imeli opravka še s slabo vestjo. Kar se ljubezni tiče, še ne bo tako, kot si želite. Manjkalo bo iskric, ki jih boste verjetno začutili šele, ko bo v deželo res prišla pomlad.

Tudi zato, ker partner potrebuje dodatno spodbudo.

V nedeljo, 24. februarja, ob 13. uri vabljeni vsi otroci na lutkovno predstavo Zvezdica zaspanka, ki bo potekala na osrednjem prostoru Citycentra. Zapomnite si, vsako zadnjo nedeljo ob 13. uri je čas za n lutke.

Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra V dneh, ko boste imeli več časa in miru za razmislek, bodo vaše misli pogosto težke. Skoraj vsi bodo že pozabili kaj se vam je dogajalo, vi pa seveda ne boste.

Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo kaj narobe, se vam bodo mračne misli kar same prikradle v glavo. Zato je prav, da se še bolj zaposlite, saj je to edino pravo zdravilo za malodušje, ki vas najeda že nekaj časa. Pri tem pa pazite, da ne boste pretiravali. Saj veste, kakšni ste, nobene prave mere nimate. Ne pri počitku in ne pri delu. Mimogrede vas zanese in ne znate več uživati v majhnih stvareh. Zdravje bo stabilno, kar vam bo v teh dneh ogromno pomenilo.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

Zgodilo se je … od 22. do 28. februarja - 22. februarja 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc, ki je bil rojen v Škalah pri Velenju; - 22. februarja 1944 se je v Šentvidu pri Zavodnjah tragično končala kratka in neizpeta življenjska pot pesnika Karla Destovnika - Kajuha, ki je bil 21. julija leta 1953 proglašen za narodnega heroja; - 22. februarja 1990 je imel v Velenju svoje predvolilno zborovanje kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije Ivan Kramberger, imenovan tudi »Dobri človek iz Negove«; - leta 1934 se je 23. februarja v Dobovcu pri Trbovljah rodil dr. Matjaž Kmecl, redni član

Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni občan Mestne občine Velenje; - 24. februarja 1975 so v Velenju pričeli z II. stopnjo študija na oddelku za kontrolo kakovosti Visoke šole za organizacijo dela iz Kranja, na katero se je vpisalo 38 slušateljev iz Velenja in okolice; - 25. februarja 1993, ko je takratni slovenski minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek v dvorani skupščine občine Velenje odprl mednarodno posvetovanje o zmanjšanju porabe freonov v hladilni, izolacijski in drugi industriji, je Radio Velenje začel svoj program oddajati na novi frekvenci 107,8 MHz z

etnologa dr. Jožeta Hudalesa na področju raziskovanja družine in za podrobno obdelavo matičnih knjig velenjske župnije sv. Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja; - 27. februarja 1993 je Viktor Vrtačnik iz Topolšice že tretjič postal mladinski državni prvak v šahu za slepe in slabovidne; - 27. februarja 1997 je izšla prva številka NašeKarel Destovnik Kajuh (Foto Arhiv ga časa v barvah; Muzeja Velenje) - 28. februarja 1945 je okupator v Metlečah v oddajnika Plešivec; Šoštanju ustrelil deset talcev in - v založništvu Revije za antrokot razlog za to navedel smrt pologijo in novejšo zgodovino vodje enega od uradov krajevne Borec in založništva Pozoj skupine Štajerske domovinske Velenje je 26. februarja 1997 zveze, ki ga je ob obisku partiizšla knjiga Od zibeli do groba zanov zadela kap. n Damijan Kljajič avtorja Jožeta Hudalesa. Gre za pionirsko delo velenjskega

Nekaj ne prav lepih dogodkov se je zvrstilo v preteklih dneh, zato boste potrebovali še nekaj časa, da pridete k sebi. Če boste upoštevali nasvet zvezd, boste preživeli zelo lep teden, ki vam bo še nekaj časa ostal v spominu. Pa nikar ne mislite, da ste kaj pomembnega zamudili, če niste ves čas z mislimi le pri domu in vsemu, kar se tam dogaja. Čas je, da to vsaj malo odmislite. Končno je prišel čas, ko lahko mislite tudi nase in ne več le na druge. Pri tem pazite, da ne bo partner dobil občutka, da je kaj narobe, saj še ni pozabil, kaj ste ušpičili. Tudi finančno stanje se vam bo v teh dneh krepko popravilo. Povsem nepričakovano. To vas bo pomirilo, zato boste tudi bolj ustvarjalni.

Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Pripravite se, kajti prihaja res razburljivo obdobje v vašem življenju. Iz dneva v dan se bodo dogajale nove stvari. Kot vedno, ko pride do tega, da se rutina vaših dni pospeši, boste en dan v oblakih, drug dan pa bo treba pristati na trdnih tleh.

Tisto, kar bo na prvi pogled najbolje, se bo na koncu izkazalo za najslabše. Kar nekaj načrtov boste spet morali v naslednjih tednih spremeniti. Kar je treba, nikoli ni težko, vsaj vam ne. In tudi tokrat bo tako. Partner bo imel zelo skromno željo. Uresničite mu jo, čeprav vam ne bo dišalo. To bo še bolj utrdilo njegovo vero v vas, čustva bodo še bolj pristna in močna. Prehladu boste žal težko ušli. Če mu ne boste, pa ne bo prav hudo.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Niste prav zahtevni, kadar gre za stvari, ki jih privoščite sebi. Pravzaprav ste na tem področju skromni. V teh dneh pa si boste želeli, da se vam uresniči ena od želja, ki v vas tli že nekaj tednov. Ob tem boste dobro vedeli, da gre za projekt, da pot do cilja ne bo ne kratka in ne lahka. Nekaj časa bo celo kazalo, da se nič ne premika. A se bo, verjemite, le vi boste nekoliko nestrpni. Bo pa zato veliko bolje kazalo pri načrtovanju počitnic, ki ste jih že skoraj odmislili. Sedaj pa se bo izkazalo, da je priložnost, ki se vam ponuja, tako mikavna, da ne boste mogli reči ne. Nikar ne skrbite, kaj to pomeni za vaše delo in službo. Tudi vi si zaslužite oddih, brez slabe vesti.

Ribi od 19. februarja do 20. marca Obdobje slabih dogodkov se bo končalo. Čeprav ste po naravi optimist, vas je v zadnjih dneh ta zapustil. Že naslednji teden bo vse tako, kot mora biti. Končno boste blizu cilja, ki se vam izmika že nekaj dolgih mesecev. Poleg tega boste deležni velike pozornosti domačih in prijateljev, ki vas bo naravnost ganila. Vedeli boste, da je bilo to, za kar ste se kar nekaj časa trudili, res vredno. Nagrada bo lepša kot si mislite. Nekdo vam bo mešal glavo, v pozitivnem smislu. Dobili boste voljo, da se vzamete v roke in poskrbite tudi za svoj izgled, ki ste ga zadnje čase precej zanemarjali. Pri tem ne boste potrebovali denarja, sreča vam bo sijala iz obraza in to vas dela najbolj privlačne. V torek odlična novica!

Naš ­čas, 21. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

21. februarja

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Kljukčeve dogodivščine, lutkovna nan.

10.35 Male sive celice, kviz 11.15 Hikaru čisti hišo, igrani film 11.30 Zadnji šolski dan, ponov.

12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Vreme, šport 13.30 Odkrito, pogov. odd.

14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Roli, Poli, Oli, ris.

15.55 Mladi znanstvenik Janko 16.10 Firbcologi, otr. odd.

16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vreme, šport 17.10 Šport 17.15 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura 18.35 Zlata sekira, ris.

18.45 Dobra ura 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum: Domoljubje 00.30 Ugriznimo znanost 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

07.00 Aleks in glasba, ris.

07.05 Kravica Katka, ris.

07.10 Krtji sestrici, ris.

07.20 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Krtek, ris. nan.

07.55 Gospodič Jakob, ris.

08.00 Erazem in potepuh, 4/5 08.30 Sejalci besed: Fran Milčinski 08.50 Infodrom 08.00 Sneguljčica, lutkov. pred.

10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 12.30 Sp, smuč. teki, sprint (M+Ž), prenos 15.10 Sp, smuč. skoki, kvalif. (Ž), prenos 16.55 Kdo si upa na večerjo?

17.55 Slovenski vodni krog: Učja 18.20 Muzikajeto: Frank Zappa 19.00 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Šport 21.30 Sodobna družina (II.), 18/24 21.55 Marchlands, 2/5 22.40 Točka, glas. odd.

23.30 Zabavni infokanal

06.25 Tv prodaja 06.55 Roli Poli Oli, ris. ser.

07.20 Čarobni vrtiljak, ris. ser.

07.35 Winx klub, ris. ser.

08.00 Fish in Chips, ris. ser.

08.15 Biser, nad.

09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nan.

10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Mentalist, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Lepo je biti sosed, nan.

14.45 Ko listje pada, nad.

15.45 Srčna strast, nad.

16.45 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur,popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

17.55 Larina izbira, nad.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Srce poletja, am. film 22.05 24ur zvečer 22.35 Policijska družina, nan.

23.30 Razočarane gospodinje, nan.

00.25 Chuck, nan.

01.20 Prenova z Debbie Travis, res. ser.

02.20 24ur, ponovitev 03.20 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 Aktualno, pogovor 11.40 Pop corn: Rusko, glasbena oddaja 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Videospot dneva 18.00 Nanovo: Z jogo in jogo smeha nad boljše rezultate 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.15 Regionalne novice 3 21.25 Jesen življenja: Jože Doler iz Šmartna pri Slovenj Gradcu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev

Petek,

22. februarja

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Martina in ptičje strašilo 10.20 Bisergora, nan.

10.35 Potujoči škrat, nan.

11.05 Firbcologi, odd. za otroke 11.30 V dotiku z vodo, 22/26 12.00 Panoptikum: Domoljubje 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Kaj govoriš?=So vakeres?

16.00 Aleks v vodi, ris.

16.05 Megabiti energije, dok. odd.

16.15 Megabiti energije, dok. odd.

16.30 Bizgeci, ris.

16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.05 Moja soba: Jan 18.35 Gozdna druščina, ris.

18.45 Dobra ura 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Totih 50, glas. odd.

20.40 Od jazza do Avsenikov, posn. koncerta 21.25 Med valovi, tv Koper 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Nazaj v življenje barv, pog. odd.

00.15 Kaj govoriš?=So vakeres?

00.30 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal

07.00 Aleks in glasba, ris.

07.05 Kravica Katka, ris.

07.10 Krtji sestrici, ris.

07.20 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Krtek, ris.

07.55 Gospodič Jakob, ris.

08.00 Erazem in potepuh, 5/5 08.30 Sejalci besed: Tone Seliškar 08.50 Infodrom 09.00 Pipi in Melkijad, gled. pred.

09.50 Sp, kombin., smuč. skoki na mali skakalnici (M), prenos 11.00 Dobra ura 12.20 Dobro jutro 14.50 Sp, kombinac., smuč teki na 10 km (M), prenos 15.55 Sp, smuč. skoki (Ž), prenos 17.50 Sp, smuč. skoki, kvalif. (M), prenos 19.15 Nogomet, vrhunci evrop. lige 20.00 Tatovi bogov, muzeji in nezakonita trgovina z umetninami, dok. odd.

21.00 Miranda (I.), 2/6 21.30 Scott in Bailey II., 6/8 22.15 Tovor 200, ruski film 23.45 Točka, glas. odd.

01.05 Zabavni infokanal

06.25 Tv prodaja 06.55 Raziskovalka Dora, ris. ser.

07.20 Čarobni vrtiljak, ris. ser.

07.35 Winx klub, ris. ser.

08.00 Fish in Chips, ris. ser.

08.15 Biser, nad.

09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad.

10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Policijska družina, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Lepo je biti sosed, nan.

14.45 Ko listje pada, nad.

15.45 Srčna strast, nad.

16.45 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

17.55 Larina izbira 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Čenče, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Lep pozdrav z obale, am. film 23.00 Eurojackpot 23.05 Lep pozdrav z obale, nad. filma 00.50 Sanjska dežela, am. film 02.35 24ur, ponovitev 03.35 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 18.00 Miš maš: spoznajmo jih 18.45 Regionalne novice 2 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.10 Gostilna pr Francet (20), zabavno glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev

Sobota,

Nedelja,

23. februarja

06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Bine 07.15 Zgodbe iz školjke: Jaz sem vrtnica 07.25 Radovedni Taček 07.35 Biba se giba, ris. nan.

08.00 Studio Kriškraš 08.20 Kulturni brlog 08.25 Opravila: Kika in Lola čistita zajčjo kletko 08.30 Veliki stroji: Orjaški prekucnik 08.35 Ribič Pepe 08.55 Firbcologi, odd. za otroke 09.15 Bukvožer: Kapitanov ključ 09.25 Male sive celice, kviz 10.05 Infodrom 10.15 Služkinja, igrani film 10.30 Gremo na smuči, 1/4 11.10 Prihaja Lola!, nem. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik 14.25 Prava ideja!

14.50 Med valovi, tv Koper 15.15 Alpe, Donava, Jadran 15.55 Zdravje Slovencev: Aditivi v živilih, 1/5 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.40 Ledena Zemlja: Konca sveta, 1/6 18.30 Ozare 18.40 Pri Slonovih, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija, družinski kviz 21.35 Izgubljen v Riu, franc. film 23.15 Poročila, šport, vreme 23.45 Oglaševalci (III.), 9/13 00.35 Ledena Zemlja: Konca sveta, 1/6 01.25 Ozare, ponov.

01.30 Dnevnik, vreme, šport 02.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal 06.30 Skozi čas 07.00 Dvanajst: Vikar Swarup 08.00 Pogledi Slovenije 09.20 Pisave 09.50 Osmi dan 10.25 Sp, smuk (Ž), prenos 11.40 Sp, smuk (M), prenos 12.30 SP, smuč. teki, skiatlon (Ž), prenos 14.00 Sp, smuč. teki, skiatlon (M), prenos 15.45 Nogomet: FIFA magazin 16.35 Nord. smučanje, sp, prenos 19.45 Nogomet, pokal Hervis, Olimpija : Maribor, četrtfinale, prenos 22.00 33/45, sobotna glas. noč 22.50 Bleščica 23.20 Med valovifokanal 23.50 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 Minuscule, ris. ser.

07.05 Nal in Lili, ris. ser.

07.10 Zajčje uganke, ris. ser.

07.20 Balonar Oskar, ris. ser.

07.35 Chuck in prijatelji, ris. ser.

07.55 Fish in Chips, ris. ser.

08.10 Raziskovalka Dora, ris. ser.

08.35 Pikica in Pepermint, ris. ser.

08.45 Florini zmajčki, ris. ser.

08.55 Pixi in čarobni zid, ris. ser.

09.10 Florjan, gasilski avto, ris. ser.

09.20 Doktor Glavca, ris. ser.

09.30 Pod košem, ris. ser.

09.55 Lego Ninjago, ris.

10.20 Ben 10, ris. ser.

10.50 Beverly Hills 90210, nan.

11.45 Na trdnih tleh, nan.

12.40 Mamice na preizkušnji, dok. ser.

13.40 Kuhajte kot Heston, kuh. ser.

14.10 Po ženini smrti, am. film 16.05 Nadarjeni mož, nan.

17.00 Moja punca, am. fim 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Zohan je zakon, am. film 22.00 Zbogom, dekleta, am. film 00.15 Usodna zapeljivka, am. film 02.05 24ur, ponov.

03.05 Zvoki noči

09.00 Miš maš, otroška oddaja - kaj lahko naredimo iz gline 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Ustvarjalne iskrice (48): živalski vrt 10.00 Jesen življenja: Jože Doler iz Šmartna pri Slovenj Gradcu 10.30 Oglasi 10.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.05 Zavezani slovenski besedi: Ljubka Šorli 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo: z jogo in jogo smeha nad boljše rezultate 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Mura Raba TV 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2092. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Bob leta 2012, posnetek prireditve 21.30 Vabimo k ogledu 21.35 Jutranji pogovori 23.00 Pogovor s Karlijem Čretnikom 00.00 Prodajno TV okno 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

24. februarja

07.00 Aleks in glasba, ris.

07.05 Karli, ris.

07.10 Tinček, ris.

07.15 Teo, ris.

07.20 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Žanov svet, ris.

07.40 Eli in Fani, ris.

07.45 Lokomotivček Tomaž, ris.

07.50 Ava, Riko, Teo, ris.

07.55 Biba se giba, ris. nan.

08.20 Mladi znanstvenik Janko, ris.

08.30 Krtek, ris.

08.35 Dinko pod krinko, ris.

08.45 Nodi v Deželi igrač, ris. ser.

09.00 Ezopovo gledališče, ris.

09.10 Gozdna druščina, ris.

09.20 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

09.45 Pujsa Pepa, ris.

09.50 Fračji dol, ris. nan.

10.15 Šampion Jon, ris.

10.20 Dedek v mojem žepu, 3/66 10.30 Dedek v mojem žepu, 4/66 10.45 Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Totih 50, ponov.

14.05 Od jazza do Avsenikov, ponov.

15.10 Stella, franc. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dekameron, nan.

17.55 Igralci brez maske: Marija Lojk Tršar, 2. del 18.40 Nodi v Deželi igrač, ris.

19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Kdo si upa na večerjo?

20.55 Družinske zgodbe: Družina Starman 21.50 Zdravje Slovencev: Aditivi v živilih, 2/5 22.20 Poročila, vreme, šport 22.55 Sinovi anarhije (IV.), 13/14 23.40 Alpe, Donava, Jadran 00.10 Dnevnik, ponovitev 00.35 Zrcalo tedna, vreme, šport 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal 06.50 Skozi čas 07.20 Globus 07.50 Alpe, Donava, Jadran 08.20 Turbulenca, izob. odd.

09.00 Glasb. matineja: Festival Sevicq Brežice 2012 09.50 Sp, kombinac., smuč. skoki ekipno, prenos 10.55 Sp, superkomb. (Ž), 1. vožnja 11.45 Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint ekipno, prenos 13.10 Sp, VSL (M), 1. vožnja 14.10 Sp, superkomb. (Ž), 2. vožnja 15.00 Sp, nord. komb., smuč. teki 3x5 km (M), vključ. v prenos 16.35 Sp, smuč. skoki, mešane ekipe, prenos 19.15 Sp, VSL (M), 2. vožnja 20.00 Žrebanje Lota 20.05 Mali širni svet (III.), 5/12 21.00 Življenje umetnin, dok. feljton 21.25 Lov na Bin Ladna, dok. odd.

23.00 Angoraangora, igrani film 23.20 Z ljubeznijo, igrani film 23.40 Zabavni infokanal POP TV 06.30 Tv prodaja 07.00 Minuscule, ris. ser.

07.05 Nal in Lili, ris. ser.

07.10 Zajčje uganke, ris. ser.

07.20 Meteor, ris. ser.

07.35 Roli, Poli, Oli, ris. ser.

08.00 Kaja, ris. ser.

08.10 Mija in jaz, ris. ser.

08.35 Pikica in Pepermint, ris. ser.

08.45 Florini zmajčki, ris. ser.

08.55 Pixi in čarobni zid, ris. ser.

09.10 Gasilske zgodbe, ris. ser.

09.30 Pod košem, ris. ser.

09.55 Lego Ninjago, ris. ser, 10.20 Ben 10, ris. ser.

10.50 Beverly Hills 90210, nan.

11.45 Mamice na preizkušnji, dok. ser.

12.45 Preobrazba doma, dok. ser.

13.45 Težave na snemanju, am. film 15.30 Nadarjeni mož, nan.

16.25 Moja punca 2, am. film 18.20 Ana kuha, kuhar. odd.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Na vrat na nos, am. film 22.00 Don Juan DeMarco, am. film 23.55 Kontrolorji leta, am. film 02.15 24ur, ponov.

03.15 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja - kaj lahko naredimo iz gline 09.40 2091. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 2092. VTV magazin 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Poplave 2012: Sanacija vodotokov v MO Slovenj Gradec bo dolgotrajna 11.45 Dotiki gora: Obel kamen 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 13.20 Kuhinjica, tedenski izbor 14.15 Prodajno TV okno 14.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mojca in medvedek Jaka 18.45 Ustvarjalne iskrice (47): valentinčki 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Pop corn, glasbena oddajaRusko 20.10 Vabimo k ogledu 20.15 Jutranji pogovori 21.45 Gostilna Pr Francet (20) 22.45 Bob leta 2012, posnetek 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 25. februarja

06.25 Utrip 06.35 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Oddaja za otroke 10.30 Iz popotne torbe 10.50 Radovedni Taček 11.00 Gremo na smuči, 1/4 11.30 Megabiti energije, dok. odd.

11.40 Megabiti energije, dok. odd.

12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Moja kariera 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Fračji dol, ris.

16.10 Studio kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila ob petih 17.10 Vreme, šport 17.15 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura 18.35 Risanka 18.45 Dobra ura 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Umetni raj 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena 01.10 Duhovni utrip 01.20 Dnevnik, vreme, šport 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Infokanal 07.00 Aleks in glasba, ris.

07.05 Kravica Katka, ris.

07.10 Krtji sestrici, ris.

07.20 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Krtek, ris. nan.

07.55 Gospodič Jakob, ris.

08.00 Erazem in potepuh, 1/5 08.35 Sejalci besed: France Prešeren, nan.

08.55 Infodrom 09.05 Dvojne počitnice, 1/3 09.35 Oddaja za otroke 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 13.40 Točka, glas. odd.

14.35 Med valovi, tv Koper 15.10 Družinske zgodbe: Družina Starman 16.00 Kaj govoriš?=So vakeres?

16.20 Tatovi bogov, dok. odd.

17.30 Dober dan, Koroška 18.00 Prava ideja!

18.25 To bo moj poklic: Voznik, 24/30 19.00 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope: Pasteur, franc. film 21.25 Jack Taylor: Maščevalci, 2/3 23.00 Točka, glas. odd.

23.45 Zabavni infokanal

21. februarja 2013

Torek,

Sreda,

26. februarja

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Studio Kriškraš 10.40 Kulturni brlog 10.45 Zgodbe iz školjke 11.10 Harmonije Evrope: Francija 11.25 Najboljši, igrani film 11.40 Pod klobukom 12.20 Umetni raj 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Metka in Zverinko Zver, ris.

15.55 Dinko pod krinko, ris.

16.05 Eli in Fani, ris.

16.15 Ribič Pepe 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura 18.30 Risanka 18.40 Dobra ura 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika, vreme 20.00 Tarča 21.00 Hrana za prihodnost, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Družinske zgodbe: Družina Starman 00.25 Posebna ponudba 00.45 Dnevnik, ponov.

01.15 Slovenska kronika, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal 07.00 Aleks in glasba, ris.

07.05 Kravica Katka, ris.

07.10 Krtji sestrici, ris. ser.

07.20 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Krtek, ris. nan.

07.55 Gospodič Jakob, ris.

08.00 Erazem in potepuh, 2/5 08.30 Sejalci besed: Ivan Cankar 08.50 Infodrom 09.00 Dvojne počitnice, 2/3 09.30 Oddaja za otroke 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 12.30 Nors. smuč., sp, smuč.t eki, 10 km (Ž), prenos 14.30 Točka, glas. odd.

15.25 Moja Slovenija 16.55 Glasnik 17.35 Mostovi 18.05 Zdravje Slovencev: Ženske spolne motnje, 2/5 18.35 Slovenski vodni krog: Kučnica 19.00 Točka, glasb. odd.

19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto, glas. odd.

20.30 Na utrip srca 21.20 Skrivnost njihovih oči, argen. f.

23.25 Točka, glasb. odd.

00.10 Zabavni infokanal

06.25 Tv prodaja 06.55 Mifi, ris. ser.

07.00 Mojster Miha, ris. ser.

07.10 Mia in jaz, ris. ser.

07.35 Winx klub, ris. ser.

08.00 Fish in Ships, ris. ser.

08.15 Biser, nad.

09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad.

10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Nadarjen mož, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Lepo je biti sosed, nan.

14.40 Ko listje pada, nad.

15.45 Srčna strast, nad.

16.45 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

17.55 Larina izbira, nad.

18.55 24UR, vreme 19.00 24ur 20.00 Doktor Dolittle 3, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Maščevanje, nan.

23.15 Razočarane gospodinje, nad.

00.10 Chuck, nan.

01.05 Prenova z Debbie Travis, res. ser.

02.05 24ur, ponov.

03.05 Zvoki noči

06.25 Tv prodaja 06.55 Balonar Oskar, ris. ser.

07.10 Gasilske zgodbe, ris. ser.

07.35 Winx klub, ris. ser.

08.05 Biser, nad.

09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad.

10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Nepremagljiv dvojec, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Lepo je biti sosed, nan.

14.45 Ko listje pada, nad.

15.45 Srčna strast, nad.

16.45 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

17.55 Larina izbira, nad.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan.

22.00 24ur zvečer 22.30 Dobre zgodbe 22.35 Težki zločini, nan.

23.30 Razočarane gospodinje, nan.

00.20 Chuck, nan.

01.15 Prenova z Debbie Travis, res. s, 02.15 24ur, ponovitev 03.15 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf, oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2092. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.20 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Gostilna pr Francet (20), zabavno glasbena oddaja 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: z motorjem po Švici - gost: Marjan Knez 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan: center ponovne uporabe 18.15 Lahko noč, otroci: Palačinkova torta 18.35 Oglasi 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2093. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna oddaja 20.35 Dotiki gora: Ledeno plezanje: Teranova smer, slap 20.55 Oglasi 21.00 Strokovnjak svetuje: Kako si lahko do zaposlitve pomagam sam?

22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

27. februarja

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Ribič Pepe 10.40 Zlatko Zakladko 10.55 Slovenski vodni krog: Voglajna 11.20 Polž v solati, ponov.

12.00 Hrana za prihodnost, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Pujsa Pepa, ris.

15.50 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura 18.35 Risanka 18.45 Dobra ura 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme 19.50 Šport, vreme 20.05 Svet je velik in rešitev je za vogalom, bolg. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Dvanajst: Felicitas Hope 00.05 Glasbeni večer 00.55 Turbulenca 01.25 Dnevnik, ponovitev 02.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal 07.00 Kravica Katka, ris.

07.05 Pikijeve glasb. dogod., ris.

07.10 Krtji sestrici, ris.

07.20 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Krtek, ris.

07.35 Medvedek in ptiček, ris.

07.40 Dragi domek, ris.

07.45 Ezopovo gledališče, ris.

07.55 Gospodič Jakob, ris.

08.00 Erazem in potepuh, 3/5 08.30 Sejalci besed: Josip Jurčič 08.55 Infodrom 09.05 Dvojne počitnice, 3/3 09.35 Oddaja za otroke 10.30 Splošna avdienca, prenos 11.35 Dobro jutro 12.30 Nord. smuč., smuč. teki, 15 km (M), prenos 14.35 Igralci brez maske – Marija Lojk Tršar, 2. del 15.10 To bo moj poklic: Voznik, 24/30 15.40 O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.05 Na vrtu, tv Maribor 16.35 Nord. smuč., sp, kombinac., smuč. skoki na veliki skakalnici (M), kvalif. , prenos 18.15 Nogomet, pokal Helvis, Maribor : Olimpija, četrtfinale, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.40 Košarko čutim 21.25 Črni bratje, 3/3 22.10 Bleščica, odd. o modi 22.45 Akvarij, koprod. film 00.45 Točka, glasb. odd.

01.35 Zabavni infokanal 06.25 Tv prodaja 06.55 Mifi, ris. ser.

07.00 Mojster Miha, ris. ser.

07.10 Meteor, ris. ser.

07.20 Čarobni vrtiljak, ris. ser.

07.35 Winx klub, ris. ser.

08.00 Biser, ris. ser.

09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, hr. nad.

10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Kaos, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Lepo je biti sosed, nan.

14.45 Ko listje pada, nad.

15.45 Srčna strast, nad.

16.45 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24UR popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

17.55 Larina izbira, nad.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Nasmeh Mona Lise, am. film 22.15 24ur zvečer 22.45 Politične živali, nan.

23.40 Razočarane gospodinje, nan.

00.35 Chuck, nan.

01.30 Prenova z Debbie Travis, res. ser.

02.30 24ur, pon.

03.30 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2093. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Vabimo k ogledu 11.05 Športni torek, športna oddaja 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (49) 18.20 Žogarija (7), otroška športna oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Oglasi 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: EPK Maribor 2012 obogatila MO Slovenj Gradec 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Pop corn, glasbena oddaja 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva

Naš ­čas, 21. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

PRIREDITVE

21. februarja 2013

Knjižne novosti Antoine de SaintExupéry.: Mali princ Drobna, »večna« knjižnica, polna modrosti. Uči nas umevanja ljubezni, če se ji le (pre)pustimo.

Pisateljev prvotni namen je bila otroška knjiga, ki pa je prerasla v mnogo več. Zanimivo je tudi, da so ilustracije enakovreden del knjige, saj so nastale izključno kot pisateljevo delo. Mali princ simbolizira nedolžnost, ljubezen, prijateljstvo in upanje.

Mali princ je stopil k vrtnicam. »Čisto nič niste podobne moji vrtnici, ve niste še čisto nič,« jim je dejal. »Nihče vas ni udomačil in ve niste nikogar udomačile. Take ste, kot je bila moja lisica. Bila je samo lisica med tisoči drugih lisic. Toda odkar sva se spoprijateljila, je ni na vsem svetu take, kot je ona.« In vrtnice so bile v veliki zadregi. »Lepe ste, ampak prazne,« je nadaljeval. »Zaradi vas nihče ne bi šel v smrt. Seveda, navaden popotnik bi mislil, da ni razlike med vami in mojo vrtnico. Toda imenitnejša je, kot ve vse skupaj, zakaj ona je tista, ki sem jo zalival, ona je tista, ki sem jo pokrival, ona, ki sem jo varoval pred vetrom. Zakaj ona je tista, zaradi katere sem uničil gosenice (razen dveh ali treh, da bi se iz njih razvili metulji). Zato, ker je ona tista, ki sem jo učil pritoževati se ali se bahati, včasih pa tudi molčati. Dragocena je zato, ker je moja.«

Michele Primi: Tragedies and mysteries of rock'n'roll Ali obstaja prekletstvo rock'n'rolla? Ali »klub 27« res obstaja? Mnogo mladih rokovskih glasbenikov je umrlo ravno v tej starosti. Nekaj njih:

Robert Johnson je eden prvih glasbenikov v zadnjih stotih letih, ki je umrl pri 27 letih. Rodil se je leta 1911 in umrl 1938, vplival je na celo vrsto kitaristov od Erica Claptona do Jimija Hendrixa. Vzrok njegove smrti ni povsem znan, a so jo pripisali zastrupitvi s strihninom, ki je tudi eden od ključnih elementov LSD-ja. Legenda pravi, da je John-

son prodal svojo dušo hudiču, da je dobil talent igranja na kitaro in skladanja pesmi.

Brian Jones: julija 1969 so v bazenu našli mrtvega kitarista in ustanovnega člana Rolling Stonesov. Jonesa, ki je bil velik glasbeni talent, a dokaj muhast človek, se mnogi še danes spominjajo z veliko spoštovanja.

Jimi Hendrix, kitarski rock bog ,se je 18. septembra 1970 zadušil v spanju, ko je velikim količinam vina pridal še uspavalne tablete.

Janis Joplin, pevska kraljica belega bluesa, je umrla 4. oktobra 1970 v Landmark Motor hotelu v Hollywoodu zaradi predoziranja s heroinom v povezavi z morfijem in alkoholom.

Jim Morrison, znan kot Lizard King (kralj kuščarjev), pevec zasedbe The Doors in velik ljubitelj opojnih substanc in alkohola, je naslednji. Umrl je v Parizu 3. julija 1971, našli so ga v banji.

Uradni razlog smrti je bila odpoved srca. Zgodba pravi, da naj bi Jim našel zalogo heroina svoje punce Pamele, ga »posnifal«, ker je mislil, da je kokain, nato pa utrpel srčni napad. Pamela je namesto, da bi poklicala policijo ali reševalce, raje malce legla in zaspala. Ironično je, da je tri leta kasneje zaradi heroina umrla tudi sama, stara 27 let. Kurt Cobain, najbolj znani član zasedbe Nirvana, je s heroinom »zdravil« svoje želodčne težave. Ko je skupina zaslovela in se je srečal s Courtney Love, se je njegova odvisnost še povečala. Na koncu, ko je odigral še zadnji koncert (v Ljubljani), se je odločil, da je dovolj. 5. aprila 1994 je zmešal heroin z valijem in si s puško pognal kroglo v glavo.

Masaru Emoto: Sporočilo vode Masaru Emoto je naredil na ogromno fotografij vode iz celega sveta.

Nato je idejo še nadgradil; vodo je izpostavil klasični in moderni glasbi ter jo nato fotografiral. Pri svojih poskusih je uporabljal destilirano vodo, ki tvori enostavne, jasne kristalne strukture. Vodni kristali so na poskuse izpostavljanja glasbi reagirali različno. Ko je bila voda izpostavljena klasiki, na primer Beethovnovi Pastoralni simfoniji, so nastali čudoviti kristali. Ob poslušanju heavy metala pa je bila slika popolnoma drugačna. Voda je izpostavil tudi pisanim in govorjenim besedam. Vodo je porazdelili v dve epruveti, na eno je napisal »hvala«, na drugo pa »ti, norec«. Epruveti je čez noč pustili stati, nato pa vodo zamrznil in fotografiral izoblikovane kristale. Vodi sta se povsem razlikovali: prva je izoblikovala zelo lepe kristale, druga je bila skoraj črna.

Emoto je tako ugotovil, da voda shranjuje tudi naše misli in čustva.

Slovenski izdaji Emotove knjige so dodani tudi ekskluzivni posnetki slovenskih voda, in sicer iz Ljubljane, Maribora in slapa Savice, ki so bile izpostavljene Zdravljici in pesmi Krst pri Savici, ter nato poslane na preučevanje na Japonn sko.

Kdaj - kje - kaj VELENJE

Četrtek, 21. februarja 10.00 – 18.00 Vila Mojca Zimske počitnice v Vili Mojca 8.00 – 13.30 Rdeča dvorana Velenje, Bazen Velenje Športne počitnice Športne zveze Velenje /različni programi/ 15.00 Galerija Velenje Predstavitev kataloga Uf, industrija 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 20.00 eMCe plac Četrtkovi družabni večeri – Namizni tenis

Petek, 22. februarja 10.00 – 18.00 Vila Mojca Zimske počitnice v Vili Mojca 8.00 – 13.30 Rdeča dvorana Velenje, Bazen Velenje Športne počitnice Športne zveze Velenje /različni programi/ 21.00 eMCe plac Koncert Natečaj Botečaj predizbor

Sobota, 23. februarja 8.00

9.00

Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica Knjižnica Velenje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 15.00 Kunigunda RMC (Gaudeamus) Predavanje o ličenju 16.30 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma Lige prvakov RK Gorenje : RK Kielce 21.00 eMCe plac Koncert skupin Skladne Krek (NOR) in Tilen Pusar (SLO)

Filmsko gledališče: pustolovska drama Pijevo življenje

Torek, 26. februarja 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00-19.00 Mercator center Velenje Smučaj z Rauch-om v Mercatorju, nagradno tekmovanje za obiskovalce in promocija izdelkov 17.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 b Delavnica Fotografiranje 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige Reiki: Energija ljubezni 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert Nebojša Jovan Živković (tolkala) in tolkalna skupina TakNara (Abonma Klasika in izven)

Sreda, 27. februarja 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga 18.00 Univerza za III. življenjsko obdobje, Efenkova 61 Predavanje Urejanje osebne finance 18.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za najstnike Branje je žur, reading is cool

ŠOŠTANJ

Četrtek, 21. februarja 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Pippa Goodhart: Velika knjiga male Neli)

Sobota, 23. februarja

Koledar imen Ponedeljek, 25. feb.

9.00

18.00

Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje Kavarna Šoštanj Redni tedenski bridge turnir

Sreda, 27. februarja 12.00 - 17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Facebook - predstavitev 19.00 Mestna galerija Šoštanj Predstavitev knjige Obračun in pogovor z dr. Henrikom Neubauerjem

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 21. februarja 10.30

17.00

Hiša mladih Počitniška ustvarjalna delavnica Hiša mladih Družabne igre, ročni nogomet, spletna kavarna,…

17.30 Dvorana Marof Tečaj družabnega plesa za odrasle 19.15 Dvorana Marof Vodena vadba koronarnega kluba

Petek, 22. februarja 10.30

17.00

Hiša mladih Počitniška ustvarjalna delavnica Hiša mladih Družabne igre, ročni nogomet, spletna kavarna,…

Sobota, 23. februarja

16.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice – starejša šolska skupina 17.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice – mlajša šolska skupina 19.00 Dvorana Marof Pilates

Ponedeljek, 25. feb.

16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 20.00 Kino Velenje

Nedelja, 24. feb.

18.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj – Slovan (6. krog 1.SKL za mladince U18 – 2. del)

18.30 Dvorana Marof Zvočna kopel z gongi

7 novih jazzovskih spoznanj Velenje, 19. februarja – Prihodnji četrtek se bo začel Max Klub Jazz festival, ki bo tudi letos, tako kot lansko leto, postregel s sedmimi zanimivimi koncerti. Naj spomnimo, da je festival v Velenju potekal od leta 1999 do leta 2002. Na odru Max kluba je gostil številne domače in tuje jazzovske glasbenike, hkrati pa so potekala glasbena jazzovska izobraževanja pod imenom Max klub jazz klinika, ki je pod vodstvom svetovno znanih predavateljev izobraževala mlade glasbenike. Lani so festival v okviru EPK ponovno obudili. K sodelovanju so

21. Četrtek Irena

22. Petek -

Marjeta

23. Sobota Marta

24. Nedelja Matija

25. Ponedeljek Sergij

26. Torek Andrej

27. Sreda -

Gabrijel

Lunine mene

Ponedeljek, 25. feb.

18.00

20.00

17.00 Dom kulture Velenje Otroški muzikal Mojčin lepi svet

Februar/svečan

10.30 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica

14.00 Drsališče Šoštanj Mrzli nosovi, topli nasmehi (igre na ledu) 20.00 Športna dvorana Šoštanj Šoštanj Topolšica – ACH volley (1. državna odbojkarska liga – liga za prvaka, 7. krog)

Nedelja, 24. feb.

21

25.

februarja, ob 21.28, polna luna (ščip)

Torek, 26. februarja Dvorana Marof Joga Kulturni dom Gorenje Zumba

CITY CENTER Celje

Sreda, 27. februarja

povabili domačina, mednarodno uveljavljenega saksofonista Jureta Pukla, ki je prevzel vlogo programskega vodje festivala.

Po izjemnem obisku in navdušenju nad lanskimi koncerti je bilo jasno, da so domačini pogrešali kvalitetne jazzovske dogodke.

Zato letos ista ekipa festival nadaljuje. In to s podporo Mestne občine Velenje, v soorganizaciji Festivala Velenje. Koncerti bodo letos bolj razpršeni; prvi bo prihodnji četrtek, ko bo v Maxu nastopil slovensko-avstrijski Jani Moder kvartet, zadnji pa 16. maja. n bš

• četrtek, 21. 2., od 14.0019.00, Biotržnica • nedelja, 24. 2., ob 11.00 pravljične urice v DžungliZvezdica zaspanka • od 22.2. Vse najboljša pomlad - sprehajali se boste ob bujno cvetoči preprogi • februar, marec » Ujemite naša zimska dekleta in sodelujte v nagradni igri« 23. In 24.2. na Golteh, 16. in 17.2 ter 9. in 10.3. na Rogli in 2. in 3. 3. na Celjski koči.

KINO VELENJE • SPORED POČITNIŠKE PREDSTAVE:

SAPRAMIŠKA 2: SAPRAMIŠJA SREČA Kratki slovenski animirani film, 32 minut. Režija: Robert Waltl Zgodba in scenarij: Svetlana Makarovič Glasovi: Svetlana Makarovič, Robert Waltl, Ljerka Belak, Vesna Zornik, Violeta Tomič, Tadej Pišek, idr. Četrtek, 21. 2., ob 18. uri – mala dv.

ANGELSKI DELEŽ (The Angel's Share) Komedija, drama, 101 minuta. Režija: Ken Loach.

Igrajo: Paul Brannigan, John Henshaw, Gary Maitland, William Ruane, Jasmin Riggins, Roger Allam, idr. Četrtek, 21. 2., ob 20. uri – mala dvor.

ERNEST IN CELESTINA (Ernest et Célestine) Družinski animirani film, 79 minut. Režija: Benjamin Renner, Vincent Patar, Stéphane Aubier Glasovi: Andrej Murenc (Ernest); Saša Mihelčič, Primož Pirnat, Gašper Jarni, Janja Majzelj, Matej Recer, Vesna Pernarčič, Maja Kunšič, idr.

Petek, 22. 2., ob 18. uri – mala dvor.

SKYFALL (Skyfall) Akcijski triler, 142 minut Režija: Sam Mandes. Igrajo: Daniel Craig, Ralph Fiennes, Javier Bardem, Judi

Dench, Helen McCrory, Ben Whishaw, Berenice Marlohe, Naomie Harris, Albert Finney, Ola Rapace, idr.

Petek, 22. 2., ob 20. uri – mala dvorana V novi avanturi skrivnega agenta 007 se James Bond znajde v novi smrtni nevarnosti, ko skuša v Istanbulu zaščititi skrivne podatke britanske obveščevalne službe. Misija se izjalovi, Bond je pogrešan, ključni podatki o identiteti agentov pa so razkriti. Vodja vohunov M se znajde pod drobnogledom oblasti, toda kot se izkaže, Bond ni umrl, temveč M ponudi svojo pomoč pri iskanju zloveščega kriminalca Raoula. Med iskanjem sledi na Kitajskem Bond naleti na vznemirljive skrivnosti iz M-ine preteklosti ...

REDNE PREDSTAVE:

PIJEVO ŽIVLJENJE (Life of Pi) Pustolovska drama, 127 minut. Režija: Ang Lee. Igrajo: Suraj Sharma, Irrfan Khan, Adil Hussain, Rafe Spall, Gérard Depardieu, Shravanthi Sainath, Tabu, idr.

11 nominacij za oskarje'13! Podelitev bo to nedeljo !

Petek, 22. 2., ob 18.30 Sobota, 23. 2., ob 20. uri Nedelja, 24. 2., ob 18.00 Ponedeljek, 25. 2. ob 20. uri – filmsko gledališče

ERNEST IN CELESTINA (Ernest et Célestine) Animirani film, 79 minut. Režija: Benjamin Renner, Vincent Patar, Stéphane Aubier Glasovi: Andrej Murenc (Ernest); Saša Mihelčič, Primož Pirnat, Gašper Jarni, Janja Majzelj, Matej Recer, Vesna Pernarčič, Maja Kunšič, idr.

Sobota, 23. 2., ob 18.00 uri Nedelja, 24. 2., ob 16.00 uri – otroška matineja

JACK REACHER Režija: Kriminalka, drama, 130 minut Režija: Christopher McQuarrie. Igrajo: Tom Cruise, Rosamund Pike, Richard Jenkins, Robert Duvall, Werner Herzog, David Oyelowo, Michael Raymond-James, Nicole Forester, idr.

Petek, 22. 2., ob 21.00 uri Sobota, 23. 2., ob 20.30 uri – mala dvorana Nedelja, 24. 2., ob 19.00 uri – mala dvorana

ANGELSKI DELEŽ (The Angel's Share) Komedija, drama, 101 minuta. Režija: Ken Loach. Igrajo: Paul Brannigan, John Henshaw, Gary Maitland, William Ruane, Jasmin Riggins, Roger Allam, idr.

Sobota, 23. 2., ob 18.30 – mala dvorana

Nedelja, 24. 2., ob 20.30 Glasgow. Robbie, mlad fant, ujet v začaran krog nasilja, kriminala in dolgoročne nezaposlenosti, se pretihotapi v porodnišnico k svojemu dekletu Leonie in novorojencu Luku, odločen, da bo sinu omogočil drugačno življenje. A z Leoniejinim očetom za petami in bližajočo se sodno razpravo to ne bo lahko. Med opravljanjem družbenokoristnih del, ki mu jih je namesto zaporne kazni naložilo sodišče, spozna dobrosrčnega nadzornika Harryja ter Rhina, Alberta in Mo, ki zaradi svoje preteklosti ravno tako kot on ne morejo najti zaposlitve. Ko Harry pisano druščino uvede v skrivnosti, finese in radosti pokušnje viskijev, Robbie odkrije, da ima nos za to žlahtno žgano pijačo.

Kdo bi si mislil, da bo njihovo življenje na glavo obrnil alkohol – pa ne kakšno poceni pivo, ampak eden najboljših viskijev na svetu … S svojim najnovejšim filmom, socialnorealistično pravljico Angelski delež, se veteran Ken Loach vrača v svet simpatičnih zgub in malih kriminalcev, a tam namesto obupa najde humor, optimizem in vero v človeško dobroto.

Naslednji vikend, od 1. 3. do 4. 3., napovedujemo:

nov družinski animirani film MALI VELIKI PANDA (sinhroniziran), triler s petimi nominacijami za letošnje oskarje MISIJA ARGO, zgodovinsko dramo z nominacijo za oskarja za tuji film KRALJEVSKA AFERA ter v filmskem gledališču glasbeni dokumentarec, biografijo MARLEY.

Naš čas, 21. 2. 2013, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

21. februarja 2013

Nagradna križanka Hitex Spalni studio Vitapur-Hitex, Velenjka, Celjska cesta 40, 3320 Velenje www.vitapur.si info@vitapur.si Vabljeni v Spalni studio Vitapur-Hitex, ki se nahaja v drugem nadstropju nakupovalnega centra Velejapark.

V prodajalni boste našli vse za zdrav in kakovosten spanec na enem mestu:

• • • • • •

Odeje Vzglavniki Posteljnina Ležišča Letvena dna Vodne postelje

RADIO VELENJE ČETRTEK, 21. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 22. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 23. februarja

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Hitex«, najkasneje do ponedeljka 4. marca Izžrebali bomo tri privlačne nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Desetak

DARILNI BON

NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE » DOM DEKOR Šoštanj« na Levstikovi 15 v Šoštanju, objavljene v tedniku Naš čas 7. februarja so: 1. nagrado: prt tekač in okrasno košarico prejme: ŽAN AVBERŠEK, Paški Kozjak 34, Velenje 2. nagrado: dve dekorativni blazini po izbiri prejme: MARIJA GABER Prelska 48 b, Velenje 3. nagrado : prt tekač po izbiri prejme: HERMAN MAJERIČ, Gaberke 233, Šoštanj Nagrajenci naj se oglasijo z osebno izkaznico v trgovini DOM DEKOR na Levstikovi 15 v Šoštanju, vsak ponedeljek, torek in petek med 8. in 15. uro, v sredo in četrtek med 11. in 18. uro ali v soboto med 8. in 12. uro, kjer bodo prejeli nagrade. Lahko pa prej pokličete na tel. 059 136 148 ali 031 378 603.

darilni bon

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 24. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 25. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 26. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 27. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

Čarobno! Desetak izpolni vse želje v 4 najboljših nakupovalnih središčih Slovenije.

V tednu od 11. februarja 2013 do 17. februarja 2013 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 11. februarja 2013 do 17. februarja 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DESETAK JE NOVA NAKUPOVALNA VALUTA PO VSEJ SLOVENIJI. Odkrijte raznolike prednosti Desetaka: magični darilni bon lahko unovčite v vseh prodajalnah, gostinskih in storitvenih lokalih v 4 najboljših nakupovalnih središčih v Sloveniji. Naj bodo to modna oblačila in dodatki, tehnika in kulinarične dobrote – Desetak bo izpolnil vse vaše želje. Doživite čarobnost Desetaka – nove darilne bone v vrednosti 10 € najdete v informacijski pisarni Citycentra Celje.

Podrobnejše informacije so na voljo na: www.desetak.si

SES-00089_CCC_Ins_b138xh200.indd 1

20.03.12 11:36

Naš ­čas, 21. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

OBVEŠČEVALEC

21. februarja 2013

mali OGLASI

Inštalacije VOŠNJAK Podvin 19 a, Polzela, gsm 041 464 625

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

- vodovodne instalacije - centralno ogrevanje - prenova kopalnic, polaganje plošèic …

- prenova stanovanj in stanovanjskih hiš …

23

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČNA, 57-letna, upokojenka iz Velenja, si želi spoznati moškega starega do 70 let za resno zvezo. Ag. Alan, gsm: 041 248 647

VOZILA FIAT PUNTO, 1.4, letnik 2007, 69.000 km, klima. Svetlo modre barve, lepo ohranjen. Cena: 4500 evr. Gsm: 041 692 995 ADAPTACIJE hiš, stanovanj, kopalnic na ključ beljenje sten fasad, napuščev zidarska,krovsko kleparska dela menjava oken vrat. Nudimo brezobrestni kredit do 3 let, ugodne cene ...

Gsm: 031 879 739, www.komplet-plus.si

NEPREMIČNINE 3-SOBNO stanovanje, 90.44 m2, 2. nadstropje, na Koroški 8 c v Velenju, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 342 671

PRIDELKI DOMAČE čisto bučno olje prodamo.

Dostava na dom. Gsm: 051 790 036 PRIMORSKA VINA iz kleti Čehovin – Štanjel, prodam. Gsm 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371 419 686

ŽIVALI TELIČKO pasme šarole, staro 7 mesecev, prodam. Tel.: 03 8911 010 TELIČKO simentalko, težko 160 kg, prodam. Gsm: 031 852 334 OVCO in prašiča za zakol prodam.

Tel.: 03 5893 279 ODOJKE, težke od 25 do 35 kg, prodamo. Gsm: 070 216 954

DEŽURSTVA ZD VELENJE

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

23. in 24. 2. – Mirna Franjkovič, dr. dent. med., (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja v Šoštanju

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

• hišo v Rečici ob Savinji, pritličje in nadstropje, leto 2010, 250 m2, parcela 1600 m 2.

Cena 250.000 evr.

• večjo garsonjero spremenjeno v 1-sobno stanovanje v Velenju, 34 m2, 4. nad., obnovljena 2008.

Cena 47.000 evr.

• 3-sobno stanovanje v Velenju, Goriška, 88 m2, 5. nad., obnovljeno 2008. Cena 95.000 evr.

• parcelo v Vinski gori, s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem za poslovni objekt, velikost objekta 1000 m2, velikost parcele 2100 m2. Cena 90,00 evr /m2.

• Prodamo novogradnjo RAZGLED OB PAKI, Velenje, v sedmih etažah, začetek gradnje 2012, vseljivo septembra 2013, velikosti stanovanj od 38 do 119 m2. Cena od 56.000 do 188.000 evr.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE Porokl ni bilo za objavo.

SMRTI

Adolf Blaj, roj. 1942, Radeče, Jelovo 10 a; Terezija Goršek, roj. 1930, Žalec, Pongrac 21; Franc Firer, roj.

1943, Šentjur, Dolga gora 32; Ludvik Gorkič, roj. 1928, Vojnik, Cesta v Tomaž 6 a; Marija Kardoš, roj.

1932, Velenje, Šlandrova cesta 27; Mihaela Založnik, roj. 1931, Velenje, Šalek 105; Ivan Čuber, roj. 1938, Kozje, Drensko Rebro 27 a; Jožef Slapšak, roj. 1938, Laško, Olešče 15; Ana Zabukovšek, roj. 1944, Žalec, Griže 68; Jozefa Kaker, roj. 1925, Nazarje, Zadrečka cesta 11; Valentin Andrej Štiglic, roj. 1934, Mozirje, Savinjska cesta 10; Ludvik Lampret, roj.

1947, Polzela, Polzela 18.

ZAHVALA

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre

MARIJE LESNIK

JOŽEFE REPNIK

7. 12. 1926 – 25. 1. 2013

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v življenju spoštovali, imeli radi in cenili njeno delo. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Okrajnega sodišča v Velenju in njenim nekdanjim sodelavcem. Hvala za darovano cvetje in sveče, ustna in pisna sožalja, govornikoma gospe Mileni Bukvič Dežman in gospodu Marku Jeraju za poslovilne besede, duhovnikoma in diakonu za cerkveni obred, članom ZB, Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste se prišli posloviti od nje in jo pospremili na zadnji poti.

Vsi njeni

Enkrat pa vse mine … odideš v sanje, več te ni, le čas ohrani nam spomine in pesem za teboj zveni.

3. 5. 1924 – 13. 2. 2013

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.

Hvala za darovano cvetje, sveče, maše in izrečeno sožalje.

Vsi njeni

Naš ­čas, 21. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 24

Spomladi 200 novih »občinskih« vrtičkov Uredili jih bodo ob železnici, nasproti teniških igrišč ob Beli dvorani – za gradnjo hitre ceste, zato standard ne bo tako visok kot na Krajnci Velenje, 18. februarja - Na velenjski občini so za letos napovedali nadaljevanje urejanja vrtičkarstva, ki so se ga lotili že pred leti. A v Velenju občinska oblast »divjih« vrtičkarjev ni le preganjala, ampak je s prvim urejenim vrtičkarskim naseljem na Krajnci, na meji med Gorico in Bevčami, pravzaprav vzorno poskrbela za ureditev občinskih vrtičkov, namenjenih pridelovanju zelenjave. Čeprav naselje še ni do konca urejeno, so najemniki zadovoljni. In kot pravijo na občini, je zanimanje občanov za najem občinskega vrtička še precejšnje.

Kot kaže, jim bodo želje lahko uresničili že to pomlad, in to na območju, ki doslej ni bilo »v igri«.

karstvo, saj druge gradnje tam niso možne. Uredili smo 32 kvadratnih metrov velike vrtičke, skupaj jih je 80. Odločili smo se za visok standard; področje smo ogradili, da ne prihaja do »privatizacije poljščin«.

vodo dovažali v večje zbiralnike, tam pa je tudi vodnjak,« pove na začetku naš sogovornik.

Kmalu so ugotovili, da odstranitev vrtičkov v Trebuši ni bila dovolj, da morajo za več reda poskrbeti še

rane, kjer je sicer predviden koriZemlja je rezervirana dor za gradnjo hitre ceste. Dokler do gradnje ne bo prišlo, pa bodo zemljišča uredili v vrtičke in jih oddali v najem. Ker so tam že bile tudi letos. »Kar nekaj mora vsako njive, računajo, da bodo lahko vrtičkarji na njih zelenjavo leto za urejanje vrtičkarstvo pridelovali že letos. prispevati proračun, a d r a »Kmalu bomo najemniki morajo Standprav objavili razpis vsaj nekaj prispene bo ker ne za ureditev vati tudi zato, ker

, visok ako dolgo k e vedo,to območj bo njenou. e m a n arstv vrtičk

Velenjska občina ima trenutno skoraj 300 vrtičkov, ki jih daje v najem za simbolično ceno.

Največ jih je na območju Krajnce v KS Gorica in v Stari vasi pod staro elektrarno. delovali na njih. Sploh ker so tam doslej bile njive, zemlja je dobra,« izvemo. In še, da bodo vrtički tam ostali do izgradnje avtoceste, če bo do nje prišlo, seveda.

Začetek urejanja tehnološkega parka

»Vrtičkarstva ne preganjamo« Maks Arlič, predstojnik urada za urejanje prostora na Mestni občini Velenje, je najprej spomnil, kako so se lotili urejanja vrtičkarstva. »Pred leti smo imeli v Uredili Velenju kar nekaj divsmo parjih vrtičkarskih naselij, kirišča in ki so predvsem zaradi postavili ut, nadstrešnic, kamiobjekt, v nov in drugih »stavb«, katerem ki so sploh pozimi, ko se lahko področja niso bila ozevrtičkarji lenjena, dajale izredno družijo in grd videz. Najhuje je hranijo bilo v Trebuši ob glavorodje.

Maks Arlič: »zavedamo ni vpadnici v mesto.

Edino, kar se pomena samooskrbe Ko smo se odločili, občanov.« m a n j k a , da bomo uredili to sta voda področje, smo na področju Krajnce in elektrika. Vodo bomo napeljali odkupili zemljišče, ki sicer leži pod letos, denar je v proračunu že zagodaljnovodom, ni pa bilo stavbno tovljen. Je pa res, da smo doslej zemljišče. Zato je primerno za vrtič- zagotavljali deževnico ali pa smo

na drugih območjih, kjer so vrtički na občinski zemlji. »Odločili smo se, da vrtičkarjev ne bomo preganjali, saj se zavedamo pomena samooskrbe, v kateri Slovenci še zaostajamo. Zato smo skupaj z vrtičkarji poskrbeli, da naselja ne kazijo več podobe okolja. To velja za naselje pod staro elektrarno, pa tudi v Lipi vzhod, v dolini za bencinsko črpalko v Trebuši, kjer imajo lahko sedaj le mize in klopi, nadstrešnice za paradižnik pa le čez sezono. Pozimi jih morajo odstraniti,« še izvemo. In tudi, da je v Stari vasi približno 130 vrtičkov, na Lipi pa še 60. Najemnina je simbolična, 20 evrov letno. In tako bo ostalo

Nove občinske vrtičke, ki sicer ne bodo ograjeni, bo občina uredila na nekdanjih njivah ob železniški progi na območju TRC jezero. Računajo, da bo zaradi bližine mesta zanimanje za najem veliko. potem bolj resno skrbijo za svoj vrt,« je prepričan Arlič.

Kmalu začetek količenja vrtičkov Mestna občina Velenje je odkupila zemljišča ob železniški progi nasproti teniških igrišč in Bele dvo-

območja, predvsem ureditev poti in parcelacijo območja. Računamo, da bomo zakoličili okoli 200 vrtičkov, standard pa ne bo prav visok, ker ne vemo, kako dolgo bo to območje namenjeno vrtičkarstvu.

V začetku aprila pa računamo, da bomo že lahko objavili tudi razpis za oddajo vrtičkov v najem, tako da bodo lahko najemniki že letos pri-

Na občini računajo, da bo odziv občanov za najem vrtičkov dober, sploh ker bodo zaradi začetka urejanja tehnološkega parka pod staro elektrarno, kjer je veliko vrtičkov, del teh morali ukiniti. »Kot veste, smo v lanskem letu spremenili prostorski akt za ureditev območja med Koroško cesto in cesto Simona Blatnika, na območju pod staro elektrarno. Tam smo prostor rezervirali za tehnološki park, predvsem za podjetja, ki imajo visoko dodano vrednost, saj tam ne bo dovoljena »umazana« industrija. Da lahko ta zemljišča sploh ponudimo v odkup, moramo urediti osnovno infrastrukturo. Zgradili bomo povezovalno cesto, uredili vodovod in kanalizacijo.« Desna polovica travnika pod staro elektrarno bo potem pripravljena za prodajo, na levi polovici pa je zaenkrat še visokonapetostni daljnovod, ki naj bi ga ob gradnji hitre ceste prestavili pod zemljo. Šele potem se bodo zemljišča za gradnjo sprostila tudi na tem delu travnika. n Bojana Špegel

Številne šeme niso odgnale zime Starovaškega veseljaka Pepija so zažgali, »končal« je v Paki – V Velenju veliko otroško pustno rajanje veselo, mask pa manj kot prejšnja leta Velenje, 13. februarja – Pust je mimo, zima pa še kar vztraja. Vseeno so se na edini večji pustni prireditvi v mestu otroci in njihovi starši na pustni torek šegavo trudili, da bi jo odgnali. Čeprav v sicer polni dvorani ni bilo toliko mask kot prej-

šnja leta, so bile nekatere skupinske zelo izvirne. Žal so le tri dobile lepe nagrade. Tričlanska komisija je zmago prisodila družini meduz, ki so bile res izvirne, drugo mesto je zasedla družina muh, tretje pa družina dihurjev. Prav zanimivo je

bilo videti, kako lahko živalski svet izvirno upodobimo tudi v pustnem času. Izbrali pa so tudi najbolj izvirno posamezno masko. Nagrada je pripadla Pink panterju. Vsi nagrajenci so kostume izdelali sami, zato so verjetno tudi prepričali.

Nagrajene maske na velikem otroškem pustnem rajanju v Rdeči dvorani: vse so bile iz živalskega sveta, prepričale pa so z izvirnostjo.

Pepi je »odplaval«

Starovaškega veseljaka Pepija so dostojno pospremili na »oni« svet. A njegov odhod žal ni priklical pomladi.

Na pepelnično sredo pa so se v Šaleku potrudili in skupaj s Starovaškimi veseljaki pripravili že tradicionalno šego pokopa pusta Pepija. Zaradi slabega vremena je žalna povorka po mestu krenila že dopoldne, ob 15. uri pa so pripravili še žalno sejo na mostu čez reko Pako v starem Šaleku. Čeprav pogrebcev ni bilo prav

veliko, so se v Turističnem društvu Šalek skupaj s Starovaškimi veseljaki potrudili in pripravili prav norčavo slovo. Starovaškega veseljaka Pepija so, ko je prišel čas slovesa, najprej zažgali, potem pa vrgli v reko Pako. n bš, bz