08 2014

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (-1/11 0C) bo sonÄ?no, v soboto (0/9 0C) in nedeljo (-2/10 0C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 26. februarja 2015

ĹĄtevilka 8 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

Bo pomoÄ? pravoÄ?asna?

Milena KrstiÄ? – Planinc

V Sloveniji se pospeĹĄeno vzpostavljajo urgentni centri. Nadomestili bodo sedanje nujne medicinske pomoÄ?i v zdravstvenih domovih. O tem, kako bo to videti, je ĹĄe vrsta nejasnosti celo v strokovnih krogih, saj pravilnik, ki bo urejal to podroÄ?je, ĹĄe ni sprejet.

Ekipe nujne medicinske pomoÄ?i so v enem letu v Sloveniji opravile 32.461 nujnih intervencij na terenu in v njih oskrbele 32.716 oseb. Ob tem so 820 oseb oĹživljale in pri 270 osebah dosegle vrnitev spontanega krvnega obtoka na mestu dogodka.

Marsikje v Sloveniji, zlasti v oddaljenejĹĄih krajih, jih skrbi reorganizacija oziroma ukinitev nujne medicinske pomoÄ?i. Bo brez nje za bolj oddaljene v ogroĹžajoÄ?em Ĺživljenjskem stanju, kakrĹĄen je denimo nenadni srÄ?ni zastoj, pomoÄ? pravoÄ?asna?

SliĹĄimo, da bodo v bolj oddaljenih krajih gasilci tisti, ki bodo pomagali pri reĹĄevanju Ĺživljenj. Opremljeni z defibrilatorji bodo marsikje pred urgentno ekipo. Gasilci so tudi sicer vedno med prvimi, ki priskoÄ?ijo na pomoÄ?, ko je ta potrebna. Ne razmiĹĄljajo – pridejo, pogasijo, gredo ... In organizirani niso veÄ? Âťpo gasilskoÂŤ. To krilatico pa mirno lahko uporabimo za drĹžavo.

Poklon Ĺ tirinajsti in Kajuhu Ĺ aleĹĄka dolina – Enainsedemdeset let je minilo od prihoda XIV. divizije na Ĺ tajersko in prav toliko let, odkar je nedaleÄ? o doma pod sovraĹžnimi streli omagal Karel Destovnik – Kajuh. V spomin na legendarno divizijo in pesnika so v Ĺ aleĹĄki dolini v petek in

soboto pod okriljem ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje potekale ĹĄtevilne prireditve. Bile so v Paki, na obmoÄ?ju Velenja v Cirkovcah ter OsreĹĄkih peÄ?eh, na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja pa v Zavođ&#x;”˛ mkp dnjah in Ĺ oĹĄtanju.

Kako si drugaÄ?e razlagati dejstvo, da pred reorganizacijami sluĹžb nujne medicinske pomoÄ?i in po vzpostavitvi mreĹže urgentnih centrov v Sloveniji (vzpostavljena mora biti najkasneje konec letoĹĄnjega leta, ker smo se v zameno za denar EU za to zavezali), ĹĄe ni temeljnih dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali, kaj se nam obeta? Ni ne Ĺže omenjenega pravilnika, ne naÄ?rta reorganizacije obstojeÄ?e mreĹže.

Prvi naj bi ĹĄel v javno obravnavo sredi marca. Do takrat pa je to pomembno podroÄ?je neznanka, prepuĹĄÄ?ena ugibanjem in zaskrbljenosti.

Ponekod za to za vsak sluÄ?aj Ĺže zbirajo podpise proti ukinitvi nujne medicinske pomoÄ?i v njihovih zdravstvenih domovih in opozarjajo na neenakost pri zagotavljanju ustrezne zdravstvene oskrbe.

Ohlajena Ĺ aleĹĄka dolina?

Skrbi jih odzivni Ä?as in dostopnost. Nujne medicinske pomoÄ?i in drĹžave. đ&#x;”˛

Zadnji vikend so bili radiatorji, prikljuÄ?eni na daljinski sistem ogrevanja v Ĺ aleĹĄki dolini spet nekoliko bolj mrzli. Na Komunalnem podjetju Velenje so nam potrdili, da so bile vhodne temperature toplotne energije, ki jih dobijo iz TEĹ , dejansko niĹžje od obiÄ?ajnih, to pa se v zadnjem Ä?asu ni zgodilo prviÄ?. Podobnih motenj v zadnjih desetletij niso poznali.

Informacije, da gre za namerno potezo vodstva Holdinga Slovenske elektrarne zaradi nedoreÄ?ene cene toplotne energije nam, zaradi odsotnosti vodilnih, ni uspelo preveriti. Vodstvo Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj je konec lanskega leta zahtevalo poviĹĄanje cene toplotne energije za potrebe ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline, ki pa jih organi upravljanja Komunalnega podjetja niso sprejeli. đ&#x;”˛

Golte potrebujejo finanÄ?no prestrukturiranje

mz

DrĹžava unovÄ?ila banÄ?na poroĹĄtva O zahtevah Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, da mora Razvojni center energija vrniti odobrena nepovratna sredstva, smo Ĺže pisali, prav tako tudi o prizadevanjih vodstva, ki je skuĹĄalo dokazati, da so bila sredstva namensko porabljena, ali pa doseÄ?i vsaj sporazum o vrnitvi tega denarja. Po

vabi na koncert

besedah direktorja Sandija Vasleta je bilo z ministrstvom dogovorjeno, da poÄ?akajo do 24. februarja, ko je imel Razvojni center energija skupĹĄÄ?ino delniÄ?arjev, kjer naj bi oblikovali predlog o plaÄ?ilu. O tem pa niso odloÄ?ali, saj je drĹžava Ĺže v Ä?etrtek, 19. februarja, unovÄ?ila banÄ?na poroĹĄtva.

6.

RDEČ MAREC A DV O OB 2 RANA 0.00

ÂťZakaj se je ministrstvo odloÄ?ilo unovÄ?iti 5,5 milijona evrov banÄ?ne garancije, kljub temu, da so bile te veljavne do konca letoĹĄnjega leta, nam ni poznano, so nam pa s tem naredili veliko poslovno ĹĄkodo in onemogoÄ?ili nadaljevanje naÄ?rtovane sanacije druĹžbe. Poslovodstvo druĹžbe namreÄ? sporazuma brez po-

trditve na skupĹĄÄ?ini ni moglo podpisati, le ta pa je bila sklicana v skladu z zakonom o gospodarskih druĹžbah,ÂŤ pravi Vasle, ki sedaj upa, da bo ministrstvo vsaj odloĹžilo unovÄ?enje. đ&#x;”˛

mz

RTV SLOVENIJA

PREDPRODAJA VSTOPNIC

DIRIGENT PATRIK GREBLO

RdeÄ?a dvorana Velenje, Galactica, Festival Velenje, TIC Velenje, Petrol, OMV, M holidays

MAJA KEUC, NUĹ A DERENDA, ALFI NIPIÄŒ, ALENKA GODEC, DARJA Ĺ VAJGER

Rekreacijski center Golte se sooÄ?a z likvidnostnimi teĹžavami. Na to (poleg drugega) v veliki meri vplivajo krediti, ki so jih najeli za posodobitev hotela. Direktor Ernest KovaÄ? vidi reĹĄitev v reprogramiranju dolgov, z lastniki pa se pogovarjajo tudi o novi dokapitalizaciji. O tem so se Ĺže pogovarjali Ĺžupani savinjsko-ĹĄaleĹĄkih obÄ?in, ki so solastnice tega centra. Ti so izrazili pripravljenost (o tem bodo seveda odloÄ?ali svetniki) ob zagotovilu, da bi ta center v dveh letih dosegel rentabilno poslovanje. Lani so ustvarili za milijon 400.000 evrov prihodkov, izguba zadnjih let pa Ĺže dosega 800.000 evrov. đ&#x;”˛

Zelena priloga

od strani 15 do 21

mz

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Aplikacija iHelp reĹĄuje Ĺživljenja

LOKALNE novice

Razpis za stanovanja Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Rok za oddajo vlog se izteÄ?e 3. aprila. Okvirni rok za izdelavo prioritetne lestvice pa je julij. đ&#x;”˛

26. februarja 2015

mkp

Letos za sofinanciranje enkrat veÄ? Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je lani prviÄ? predvidela v obÄ?inskem proraÄ?unu 5.000 evrov za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih Ä?istilnih naprav. Zanimanje je bilo precejĹĄnje, saj je na razpis prispelo 10 prijav. Letos je za ta namen predvidenih enkrat veÄ? sredstev. Kdo bo upraviÄ?en do 1.000 evrov sofinanciranja, bo znano po 15. maju, ko se izteÄ?e rok za oddajo vlog. đ&#x;”˛

tp

Notarska zbornica podarila 4.700 evrov Ĺ oĹĄtanj, 18. februar – Slovenski notarji so zbirali in preko Notarske fundacije podarili 4.700 evrov za dve socialno ĹĄibki druĹžini v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Sredstva so zagotovili na pobudo velenjskega notarja Marka SalmiÄ?a, ki je prejĹĄnji teden v Vili Mayer Ĺžupanu Darku Menihu bon tudi predal. Predaje se je udeleĹžil tudi generalni sekretar Notarske zbornice Slovenije Aleksander Ĺ anca.

Mestni obÄ?ini Velenje ĹĄe certifikat Srcu prijazna obÄ?ina – Za storitev na mesec 320 evrov - Doslej v projekt vkljuÄ?enih 312 obÄ?anov

Ĺ˝upan je ob tem opozoril, v kako teĹžkih razmerah Ĺživijo nekatere druĹžine in se za radodarno nakazilo iskreno zahvalil, notar pa je izrazil veselje nad odloÄ?itvijo Notarske zbornice Slovenije, da je preko fundacije lahko pomagala tudi v tem okolju, ter izrazil prepriÄ?anje, da bo ĹĄla pomoÄ? nedvomno v prave roke.

Kako deluje aplikacija?

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 23. februarja – Mestna obÄ?ina Velenje se ponaĹĄa s ĹĄtevilnimi nazivi. Od ponedeljka tudi s certifikatom Srcu prijazna obÄ?ina.

Prejela ga je na osnovi vkljuÄ?itve v projekt mobilne aplikacije iHelp, ki je namenjena hitremu SOS obveĹĄÄ?anju v primerih nujne zdravstvene pomoÄ?i. Aplikacija se trenutno uporablja na pametnih telefonih, ki uporabljajo operacijski sistem Android. BrezplaÄ?no mobilno aplikacijo in njem pomen so predstavili javnosti na novinarski konferenci v zaÄ?etku tedna.

Za storitve 320 evrov na mesec

PomoÄ? bo zagotovo priĹĄla v prave roke.

pomoÄ?i namreÄ? le redko nudi pomoÄ? v manj kot ĹĄtirih minutah od prejema klica na pomoÄ?, po ĹĄtirih minutah pa zaÄ?nejo moĹžganske celice odmirati. ÂťAplikacija povezuje ljudi v nujnih primerih. Ponuja kakovostne in pomembne informacije v trenutkih, ko potrebujemo pomoÄ? ali znanje, ko gre za reĹĄevanje Ĺživljenj.ÂŤ

Ob tej priloĹžnosti je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? povedal, da se je lokalna skupnost lotila projekta lani jeseni s ciljem boljĹĄega, varnejĹĄega in s tem kakovostnejĹĄega Ĺživljenja obÄ?anov. ÂťBrezplaÄ?na aplikacija iHelp je dobrodoĹĄla novost pri pomoÄ?i ob ne-

AndraĹž Ogorevc (prvi z leve) je Ĺžupanu Mesten obÄ?ine Velenje Bojanu KontiÄ?u izroÄ?il certifikat Srcu prijazna obÄ?ina.

sreÄ?ah, nenadnem zastoju srca in drugih nujnih zdravstvenih teĹžavah.ÂŤ Zagotovil je, da bo lokalna skupnost redno izvajala promocijske aktivnosti v zvezi z aplikacijo ter ozaveĹĄÄ?ala ljudi o pravilnem izvajanju temeljnih postopkov oĹživljanja, uporabe defibrilatorja ter jih spodbujala k aktivnemu vkljuÄ?evanju nudenja pomoÄ?i v nujnih primerih. Mestna obÄ?ina Velenje bo za storitve aplikacije namenila 320 evrov na mesec. Za obÄ?ane bo brezplaÄ?na. ÄŒe se lokalna skupnost ne bi vkljuÄ?ila v sistem, pa bi obÄ?ana enake storitve stale 30 evrov na leto.

Do sedaj je na obmoÄ?ju Mestne obÄ?ine Velenje v projekt vkljuÄ?enih

312 obÄ?anov (od dobrih 18.000 v Sloveniji), med njimi je 7 reĹĄevalcev, 2 medicinski sestri, nekaj gasilcev in 1 zdravnik. Do konca leta naj bi bilo vkljuÄ?enih ĹĄe precej veÄ? ljudi.

Povezujejo ljudi v nujnih primerih Po besedah idejnega vodje iHelp AndraĹža Ogorevca iz druĹžbe Mids, inteligentno reĹĄevanje Ĺživljenj, je cilj aplikacije zdruĹžiti Ä?im veÄ? ljudi z znanjem prve pomoÄ?i (laike, profesionalce in organizacije), pripravljene pomagati v nujnih primerih v varnostno mreĹžo, znotraj katere bo reĹĄevanje mogoÄ?e prej kot v ĹĄtirih minutah. Ekipa nujne medicinske

S pomoÄ?jo brezplaÄ?ne mobilne aplikacije iHelp uporabnik s pritiskom na gumb poĹĄlje SOS obvestilo in tako aktivira varnostno mreĹžo. ÂťAplikacija deluje kot dodatno orodje pri klicu na pomoÄ?. VpraĹĄa nas, kdo potrebuje pomoÄ?, kaj in kje se je zgodilo, nato nas poveĹže s ĹĄtevilko 112. Temu sledi obveĹĄÄ?anje okolice v radiju 300 do 500 metrov.

Okolica so drugi uporabniki iHelp, ki se v tistem trenutku zadrĹžujejo v omenjenem radiu in o dogodku prejmejo obvestilo. Ti se odzovejo na pomoÄ? in reĹĄevanje steÄ?e. Vzporedno se z aplikacijo oddajajo tudi informacije o trenutni lokaciji ponesreÄ?enca, lokaciji najbliĹžjega defibrilatorja, hkrati pa nas korak za korakom vodi skozi temeljne postopke oĹživljanja.ÂŤ Ogorevc zagotavlja, da se s hitro uporabo mreĹža aktivira v 20 sekundah in s tem za ĹĄest- do desetkrat skrajĹĄa Ä?as reĹĄevanja in moĹžnost preĹživetja. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

đ&#x;”˛

Gradbena dela zakljuÄ?ena Slovenj Gradec - Gradbena in instalacijska dela v urgentnem centru SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec so zakljuÄ?ena, izdano je tudi Ĺže uporabno dovoljenje, v bolniĹĄnici Ä?akajo samo ĹĄe na opremo. Dobavitelja opreme bo v okviru skupnega razpisa za sedem urgentnih centrov, ki se je iztekel prejĹĄnji teden, izbralo ministrstvo za zdravje, je STA povedal direktor SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec Janez Lavre. đ&#x;”˛

tp

Nov torkov program za otroke Velenje, 24. februarja – V Vili Mojca bodo vsak torek od 15. do 18. ure popoldne izvajali nov program, ki so ga pri MZPM Velenje poimenovali ÂťBodi veselÂŤ. Primeren je za otroke, ki se radi igrajo in ustvarjajo, ali pa potrebujejo kakĹĄno pomoÄ? pri uÄ?enju in nalogah. Triurni brezplaÄ?ni program bo vodila prostovoljka Tanja Kompan. V ponedeljek, 2. marca, bodo nadaljevali tudi s ĹĄolo za starĹĄe. Tokrat bo ob 17. uri v Vili Mojca predavala psihologinja Elen UrĹĄiÄ?. Naslov predavanja je ÂťOpolnomoÄ?imo mladostnika na poti v samostojnostÂŤ. V torek ob 17. uri pa bodo v Vili Mojca in v ĹĄoĹĄtanjski Mayerjevi vili pripravili ĹĄe redno meseÄ?no Torkovo peto, ustvarjalnico za otroke in starĹĄe. đ&#x;”˛

bĹĄ

Za program ĹĄporta 33 tisoÄ? 700 evrov Ĺ martno ob Paki – Na februarski seji sveta so ĹĄmarĹĄki svetniki potrdili predlog letoĹĄnjega programa ĹĄporta. V lokalni skupnosti so se odloÄ?ili, da bodo podpirali ĹĄport posameznikov, kolektivni ĹĄport in ĹĄportno rekreacijo. V letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu so za ta namen predvideli 33.700 evrov, od tega najveÄ? (28.700 evrov) za kolektivni ĹĄport. Razpis za sofinanciranje programa ĹĄporta bo lokalna skupnost objavila konec tega meseca, rok za oddajo prijav pa je 20. marec. Na obÄ?inski upravi so ĹĄe povedali, da je v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu predvidenih za tekoÄ?e vzdrĹževanje ĹĄportnih objektov (stroĹĄki pođ&#x;”˛ tp pravil in tekoÄ?ega vzdrĹževanja) 19.200 evrov.

Bo iz Kada le kaj kanilo upokojencem? ÄŒakanje in upanje, da bodo doÄ?akali – Pri ÂťnepremiÄ?ninskemÂŤ se premika – ÄŒudeĹž pri Grobelnem – Polzela se odmika Ko so upokojenci ĹĄe enkrat veÄ? ÂťgojiliÂŤ up, Ä?eprav Ĺže skoraj brez upa zmage, so jim sindikalisti vlili novo upanje. Prvi bojevnik Karl, ki je sicer Ĺže vse od kovanja koalicije brezmejno napovedoval dvig pokojnin, pa Ä?eprav za ceno ÂťnevstopaÂŤ v vlado, je pred kratkim znova pokleknil in pristal, da se pokojnine uskladijo ĹĄele naslednje leto. Ker da paÄ? ÂťrazumeÂŤ potrebe drĹžave. A tovrstnih potreb oÄ?itno ne ÂťrazumejoÂŤ sindikati oziroma so naĹĄli novo moĹĄnjo, iz katere bi lahko financirali ne redne, ampak izredno uskladitev pokojnin, kot jo predvideva zakon. Denarja za tako uskladitev ne bi zagotovili iz ubogega proraÄ?una, ampak iz Kapitalske druĹžbe – Kada. Usodna dneva za uskladitev sta menda (vsaj) dva: danaĹĄnji (Ä?etrtek), ko naj bi svet Zpiza odloÄ?al o izredni uskladitvi pokojnin, in jutriĹĄnji, ko naj bi bilo znano, kakĹĄna je bila dejanska lanska gospodarska rast.

Upokojenci bodo tako Ä?akali ‌ Nekateri ne le na to, da bi doÄ?akali viĹĄje penzije, morda tudi na to, da bodo doÄ?akali mesta za zadnji poÄ?itek. ÄŒeprav v nekaterih krajih, kjer je mest na pokopaliĹĄÄ?ih zmanjkovalo ali Ĺže kar zmanjkalo, hitijo, da bi jim nudili vsaj to. Tudi v Celju, kjer jim je, kakor smo Ĺže pisali, zmanjkalo takih mest, so se na hitro zganili in bo kmalu na voljo nekaj novih mest za Ĺžarne pokope.

Premika se znova nekaj tudi na drĹžavni ravni. Pri nepremiÄ?ninah oziroma pri vnoviÄ?nem naÄ?rtovanju rojstva nepremiÄ?ninskega davka. Kjer se naÄ?rtuje kaj vzeti, tam se hitro iĹĄÄ?e pot za ÂťreĹĄitevÂŤ. ÄŒeprav vse v zvezi s tem na novo obujenim davkom ĹĄe ni jasno, je Ĺže sliĹĄati, da lahko ta davek spodnese tudi to vlado. Pa Ä?eprav z vrha napovedujejo, da ta ne bo posebno oster, niÄ? kaj viĹĄji od sedanjih dajatev za uporabo stavnih zemljiĹĄÄ?. Nekaj takega. A nasprotniki menda Ĺže strnjujejo vrste.

Nekaj se pripravlja, drugo se poÄ?asi zakljuÄ?uje. Nekateri pravijo, da naj bi se pri gradnji nadvoza oziroma zunaj nivojskega kriĹžanja ceste Celje–RogaĹĄka Slatina–Rogatec ter glavne ĹželezniĹĄke proge Zidani Most–Šentilj in

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

meddrĹžavne Grobelno–Rogatec–HrvaĹĄka zgodil Ä?udeĹž. Vsaj za zdaj napovedujejo, da ne bo zamude. Ko je sredi leta 2013 drĹžavna direkcija za ceste podpisala pogodbo z izvajalcem gradbenih del, so zagotovili, da bo promet po novem stekel avgusta letos. In zaenkrat ĹĄe kaĹže, da bo res tako.

S tem objektom se bodo najbolj oddahnili vozniki, saj so morali v Grobelnem stati kar pred tremi zapornicami. BoljĹĄe pogoje bivanja bodo imeli tudi stanovalci tega kraja. NaloĹžba bo veljala 17 milijonov evrov, gradnja veÄ? kot 1500 metrov dolgega nadvoza in drugega potrebnega pa 15 milijonov. 85 odstotkov je tako imenovanega evropskega denarja iz sklada za regionalni razvoj. Le ena Ĺželja se Ĺ entjurÄ?anom in Ĺ marÄ?anom, ki jih povezuje novi nadvoz, menda ĹĄe ne bo izpolnila. Ob tej gradnji so jim namreÄ? obljubili tudi kolesarsko stezo in ploÄ?nik ob drĹžavni cesti proti bliĹžnji vasi. Pa s tem slabo kaĹže.

Z izgradnjo nadvoza bo reĹĄen najveÄ?ji problem na tej cesti, drugi, malo manjĹĄi, ĹĄe Ä?aka na reĹĄitev. To je kriĹžiĹĄÄ?e v Mestinju, kjer cesta naravnost vodi proti zdraviliĹĄki RogaĹĄki Slatini, desno pa proti zdraviliĹĄkemu PodÄ?etrtku. Tu so nakazali veliko reĹĄitev, dokonÄ?ne ĹĄe ni. Jasno je, da to ne bo veÄ? ĹĄtirikrako kriĹžiĹĄÄ?e (ali kroĹžiĹĄÄ?e), saj je ĹĄmarska obÄ?ina odcep proti turistiÄ?nima krajema Lembergu in Sladki Gori Ĺže zaprla. Zgradili so namreÄ? novo cesto iz samega srediĹĄÄ?a Mestinja.

Od srediĹĄÄ?a upravnega centra pa se oddaljuje Polzela. Nikakor ne zaradi teĹžav v njihovi tovarni nogavic, ampak zaradi varÄ?evanja. Sledila bo Ĺže nekaterim ÂťcentromÂŤ v Ĺžalski obÄ?ini, kjer so Ĺže zaprli krajevne urade. In bo tako imela Upravna enota Ĺ˝alec le ĹĄe urad na Vranskem.

Pa ĹĄe to: V Celju se mnogi ĹĄe vedno pritoĹžujejo nad visokimi ograjami, ki so jih postavili ob avtocesti. ZlobneĹži pravijo, da morda zato, da se onesnaĹžen zrak s ceste ne bi meĹĄal z onesnaĹženim v mestu. Ali obratno, seveda.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

26. februarja 2015

Ĺ tirinajsta prinesla luÄ?

V OsreĹĄkih peÄ?eh v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju so se v soboto s spominsko sveÄ?anostjo poklonili legendarni diviziji Milena KrstiÄ? - Planinc

Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 21. februarja – ObmoÄ?no zdruĹženje za vrednote NOB Velenje je skupaj s krajevnimi borÄ?evskimi organizacijami v petek in soboto pripravilo niz sveÄ?anosti, s katerimi so zaznamovali 71-letnico pohoda legendarne XIV. divizije na Ĺ tajersko. Vse dogodke, od Sedlarjevega, je spremljala Ĺ aleĹĄka konjenica.

Visok sneg, mraz, lakota, slaba obutev, pomanjkanje streliva, utrujenost, izÄ?rpanost, hudi boji, ranjeni in mrtvi so bili stalnica divizije, ki je 6. januarja leta 1944 krenila iz Suhorja v Beli krajini na veÄ? kot 500 kilometrov dolgo pot. V noÄ?i iz 6. na 7. februar je pri Sedlarjevem preÄ?kala Sotlo ter vstopila na Ĺ tajersko. Na zaÄ?etku je divizija ĹĄtela 1.112 borcev. V teĹžkih in pomembnih bojih, ki jih je bojevala z nekaj-

krat moÄ?nejĹĄim sovraĹžnikom (Bohor, Okroglica, GraÄ?nica, KonjiĹĄka gora, Lindek, PaĹĄki Kozjak, Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, Bele Vode, GraĹĄka gora, Mozirske planine), je po pohodu ostalo Ĺživih 698 borcev in bork.

V OsreĹĄkih peÄ?eh v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju se slavne divizije, njenega prihoda v te kraje in preboja, spominjajo vsa leta. Proslava, na kateri sta nastopila moĹĄki in Ĺženski pevski zbor iz Raven, ravenska godba, harmonikarji in uÄ?enci tamkajĹĄnje podruĹžniÄ?ne ĹĄole, je bila Ä?ustvena. Ob

spomeniku padlim borcem je zadonela mogoÄ?na Pesem XIV. divizije, ki jo je spisal Ä?lan kulturniĹĄke skupine divizije Karel Destovnik – Kajuh, uglasbil pa Sveto Marolt Ĺ pik.

Slavnostni govornik SreÄ?ko Meh, Ä?lan izvrĹĄnega odbora ZB NOB Velenje, je dal poudarek ponosu. Ponosu nad tistim, za kar so se borili in kar so izborili borci, partizani, in ponosu nad tem, kot je rekel, da lahko spregovori zbranim in pove tisto, kar Ä?uti kot sin partizana. ÂťBorili so se za svobodo. Na Ĺ tajersko so pri-

Slavnostni govornik SreÄ?ki Meh: ÂťTudi danes ni nobene potrebe, da pred komerkoli pokleknemo.ÂŤ

Rekli so â?ą Herman LeĹĄnik iz Velenja: ÂťVsako leto pridem v OsreĹĄke peÄ?i. Sam ĹĄtejem Ĺže ĹĄtiriinosemdeset let, a tukaj sem tudi letos in bom, dokler bom lahko. Tistih teĹžkih Ä?asov, borb, odrekanj, Ĺžrtev ..., tega ne smemo nikoli pozabiti.ÂŤ Vojko ReĹžen iz Ĺ oĹĄtanja: ÂťPomembno je prenaĹĄanje vrednot NOB na mlade. Taki spominski dogodki so kot nalaĹĄÄ? za to. Vesel sem vedno, ko jih ugledam.ÂŤ

nesli luÄ?. Tudi zaradi njih ĹĄe danes Ĺživimo v svobodni Sloveniji. Borili so se, kot se danes v nekih novih Ä?asih borijo delavci, za preĹživetje, za spoĹĄtovanje ... Leta 1941 so rekli ne okupatorju in tudi danes ni nobene potrebe, da pred komerkoli pokleknemo, je dejal.

ÂťVedno, ob vseh spominskih dogodkih na tiste teĹžke Ä?ase, tudi tukaj v OsreĹĄkih peÄ?eh, pa se mi v misli prikrade stavek iz Ĺ˝upanÄ?iÄ?evih spominskih zapisov o Kajuhu – Kadar bom sliĹĄal visoko nad smrekami samotni klic kanje, bom tiho pomislil nate in na tvoj Ä?ili polet ...ÂŤ. đ&#x;”˛

V OsreĹĄkih peÄ?eh se jih vsakiÄ? zbere veliko.

Peť do Žlebnika

Poklon tudi v Cirkovcah V poÄ?astitev pohoda XIV. divizije na Ĺ tajersko smo tudi v Cirkovcah pripravili krajĹĄo spominsko slovesnost v petek, 20. februarja, ob 17. uri. Organizatorji proslave so bili ZdruĹženje borcev za vrednote NOB Velenje, KO ZB Ĺ kale in KS Cirkovce.

V kulturnem programu so sodelovali uÄ?enci podruĹžniÄ?ne ĹĄole z lepim recitalom partizanskih pesmi, oktet iz DoliÄ?a z ubranim petjem in Ä?lani ansambla Aubreht. S svojo udeleĹžbo je program popestrila tudi Ĺ aleĹĄka konjenica.

K sveÄ?anosti sta prispevala tudi govornika, predsednica KS Cirkovce Brigita Verboten in podpredsednik ZB NOB Velenje tovariĹĄ Bojan Voh. Proslave pred spominsko ploĹĄÄ?o na osnovni ĹĄoli v Cirkovcah, so se udeleĹžili predstavniki MO Velenje in zdruĹženja za vrednote NOB Velenje ter Ä?lani veteranov vojne za Slovenijo.

Kljub mrzlemu vremenu pa se je sveÄ?anosti udeleĹžilo veliko Ä?lanov ZB NOB Ĺ kale in krajani iz Cirkovc. Vsem se zahvaljujemo, da so se poklonili spominu na pohod XIV. divizije.

Lajťe, 21. februarja – V soboto je pri Kajuhovem spomeniku pri Žlebniku v Zavodnjah potekala spominska slovesnost ob 71-letnici smrti narodnega heroja, pesnika, ťoťtanjskega rojaka Karla Destovnika – Kajuha.

Socialni demokrati Ĺ oĹĄtanja in ZdruĹženje borcev za vrednote NOB Velenje sta do Zavodenj organizirala tradicionalni pohod. Na Ä?elu pohodnikov sta letos stopala predsednik ObmoÄ?nega zdruĹženja borcev za vrednote NOB in Ĺžupan Velenja Bojan KontiÄ? in poslanka drĹžavnega zbora Andreja KatiÄ?. đ&#x;”˛

Na pot so krenili iz LajĹĄ.

đ&#x;”˛

ODBOR KO ZB Ĺ kale

mkp

Film o Kajuhu

Rekli so â?ą

Za zakljuÄ?ek vseh prireditev v spomin na obletnico pohoda XIV. divizije na Ĺ tajersko in smrti Karla Destovnika – Kajuha so si v Ĺ oĹĄtanju obiskovalci ogledali film RTV Slovenija: Za sreÄ?nejĹĄe dni – Kajuh Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 21. februarja – Za sreÄ?nejĹĄe dni – Kajuh je naslov 45-minutnega dokumentarnega filma RTV Slovenija, ki so ga na predveÄ?er pesnikove prezgodnje smrti 22. februarja 1944 prikazali v Ĺ oĹĄtanju, njegovem rojstnem in njemu nadvse ljubem mestu. Ĺ˝upan Darko Menih je bil ponosen: ÂťSpomin na Kajuha ohranjamo in ga spodbujamo s ĹĄtevilnimi dogodki in poimenovanji. Po njem nosi ime park, ĹĄola ... SreÄ?en sem, da bomo prav tukaj lahko prvi videli film, ki je bil v precejĹĄnjem delu tukaj tudi posnet,ÂŤ je rekel.

Po osemintridesetih letih je to pravzaprav prva filmsko-dokumen-

Ustvarjalci in sodelujoÄ?i so se po ogledu filma obÄ?instvu tudi predstavili.

TakĹĄnega dogodka nista zamudila ne Ĺžupana KontiÄ? in Menih, ne poslanka KatiÄ?eva.

tarno posneta oddaja o enem najveÄ?jih slovenskih poetov, biserov, ki bi ga bilo treba nenehno loĹĄÄ?iti, kot se

je izrazil direktor KnjiĹžnice Velenje Vlado VrbiÄ?. Vsako odstiranje njegove zapuĹĄÄ?ine, vsak novi vpogled va-

njo utrjuje to mnenje in o pesniku pove kaj novega.

Zanimivost: ekipa, ki je ustvarila film, je pred ĹĄoĹĄtanjsko predpremiero v KnjiĹžnici Velenje, kjer hranijo del njegove zapuĹĄÄ?ine, ki je v lasti druĹžine MeĹĄiÄ?, ob brskanju po njej odkrila ĹĄe eno pesem, ki ĹĄe ni bila objavljena ...

Ogled filma, prisotna je bila ekipa, ki ga je ustvarila na Ä?elu z Majdo Ĺ irca iz dokumentarnega programa RTV Slovenija, so omogoÄ?ili ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ObÄ?inski odbor ZZB Velenje in KnjiĹžnica Velenje.

Film je reĹžiral Slobodan Maksimović. Ob Esadu BabaÄ?iću je bil tudi scenarist. Kajuha pa je upodobil Matija Rupel.

O Kajuhu v filmu spregovorijo nekateri poznavalci njegovega Şivljenja in dela, ki so bili prav tako v Šoťtanju – pesnik, prevajalec, umetnostni zgodovinar dr. MiklavŞ Komelj, skrbnik rokopisne zbirke in zbirke starih tiskov v Narodni in univerzi-

Dr. MiklavĹž Komelj: ÂťKajuh je pesnik boja.ÂŤ Matija Rupel: ÂťPoÄ?aĹĄÄ?en sem, da sem bil Kajuh, pa Ä?eprav le v filmu.ÂŤ Slobodan Maksimović: ÂťBerite Kajuha, ker je izjemen.ÂŤ Esad BabaÄ?ić: ÂťTudi Ä?as, ki ga Ĺživimo, bi bil potreben pesnika, kakrĹĄen je bil Kajuh.ÂŤ Vlado VrbiÄ?: ÂťKajuh je bil med stosedemdesetimi narodnimi heroji v Sloveniji edini kulturnik.ÂŤ Marijan Rupret: ÂťS pomoÄ?jo arhiva stopamo v Ĺživljenje ljudi in njihovo intimo.ÂŤ Andrej Lupinc: ÂťS hladno optiko nam je uspelo Ä?ustva prenesti gledalcem.ÂŤ Dr. Emil Cesar: ÂťTa film je resniÄ?ni poklon Kajuhu.ÂŤ

tetni knjiĹžnici Marijan Rupret, literarni zgodovinar in velik poznavalec Kajuha dr. Emil Cesar, pa domaÄ?ina Vlado VrbiÄ? in Ivo Stropnik. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

26. februarja 2015

35 let DruĹĄtva varnostnih inĹženirjev

TehniÄ?na konferenca TOP TAPES skupine Fori Gostili 60 poslovnih partnerjev iz 13. drĹžav – globalnih igralcev na svetovnem trgu kabelske industrije V dneh od 16. do 17. februarja je pripravila Skupina Fori tehniÄ?no konferenco TOP TAPES, ki se je je udeleĹžilo 60 poslovnih partnerjev iz 21 podjetij iz 13. drĹžav, med drugim iz AlĹžirije, AzerbajdĹžana, HrvaĹĄke, Irana, NemÄ?ije, Rusije, Katarja, Savdske Arabije in Srbije.

Gostom je v uvodu dobrodoĹĄlico v sedmih jezikih izrekel predsednik uprave skupine Fori Milan ForĹĄtner, ki je v nadaljevanju s kratkim nagovorom tudi odprl prvo tehniÄ?no konferenco.

Nosilka konference je bilo eno od Forijevih podjetij, Tekstilna tovarna Okroglica, d. d. (TT Okroglica), ki predstavlja nosilni steber razvoja blagovne znamke TOP TAPES – najveÄ?jih svetovnih proizvajalcev kablov, v katerem so strokovnjaki s podroÄ?ja tehnologije za kabelsko industrijo predstavili inovacije in prihodnje usmeritve.

Vsi udeleĹženci konference so pomembni globalni ÂťigralciÂŤ na svetovnem trgu kabelske industrije in pomembni tehniÄ?ni strokovnjaki s tega podroÄ?ja, zato je bila njihova prisotnost v Sloveniji izjemnega pomena za nadaljnjo krepitev blagovne znamke TOP TAPES. Prav tako pa je bila ĹĄtevilna mednarodna udeleĹžba potrditev, da podjetje TT Okroglica uspeĹĄno nadaljuje strategijo, da se uveljavi kot dobavitelj najveÄ?jim svetovnim proizvajalcem v kabelski industriji.

Predstavljenih je bilo 10 mednarodnih referatov, iz katerih so bili razvidni najnovejĹĄi trendi tehniÄ?nega razvoja na trgu kabelske industrije.

Prav tako so si prisotni v razpravi izmenjali ĹĄtevilna pomembna tehnoloĹĄka znanja, izkuĹĄnje, priÄ?akovanja in poglede na trenutni ter bodoÄ?i razvoj panoge nizko-, srednje- in visokonapetostnih energetskih kablov v svetovnem merilu.

Podjetji TT Okroglica s proizvodnjo v Sloveniji in Qingdao Sinositec, Co. Ltd. s proizvodnjo na Kitajskem, sta tako ne samo utrdili in nadgradili strateĹĄka partnerstva s svojimi kupci, temveÄ? odigrali tudi pomembno vlogo pri povezovanju tehniÄ?ne stroke v kabelski industriji na mednarodni ravni. Skupno oblikovani povzetki tehniÄ?ne konference kaĹžejo na velik dodatni trĹžni potencial in moĹžnosti, da TT Okroglica svoje razvojne moĹžnosti

tudi nadalje uspeĹĄno aplicira na ĹĄiritev produktnega portfelja in osvajanje novih trgov. Hkrati pa skupni zakljuÄ?ki na konferenci pomenijo priznanje najveÄ?jih proizvajalcev v kabelski industriji, da TT Okroglica in Qingdao Sinositec kot dobavitelja ne samo uÄ?inkovito odgovarjata na zahteve in priÄ?akovanja najzahtevnejĹĄih kupcev, temveÄ? postajata zanesljiva sistemska razvojna dobavitelja. To je nedvomno pomemben mejnik za dolgoroÄ?ni razvoj podjetja, ki tako ostaja pomemben generator ekonomskega razvoja in rasti v regiji. Ĺ e posebej so ponosni, ker so na konferenci med drugim sklenili, da prva tehniÄ?na konferenca Skupine FORI 2015 preraste v tradicionalno letno mednarodno tehniÄ?no konferenco kabelske stroke. đ&#x;”˛

Predsednik uprave Skupine Fori Milan ForĹĄtner je prepriÄ?an, da bosta podjetji TT Okroglica in Qingdao Sinositec ter blagovna znamka TOP TAPES svojo prepoznavnost v svetu ĹĄe poveÄ?evali.

Potem, ko je bilo DruĹĄtvo varnostnih inĹženirjev (in tehnikov) ustanovljeno ob strokovnem posvetu o poĹžarni varnosti v gasilskem domu v Velenju, letos teÄ?e Ĺže 35. leto bolj ali manj aktivnega delovanja. ÄŒlanov je bilo ves Ä?as od 35 do 70, aktivnih nekaj manj. Kljub temu je bilo velenjsko druĹĄtvo, ki je delovalo na obmoÄ?ju obÄ?in zgornjeavinjske, koroĹĄke in ĹĄaleĹĄke regije, dolgo obdobje celo med najaktivnejĹĄimi v drĹžavi. Krizni Ä?asi so ga prizadeli, tako kot ĹĄtevilna druga druĹĄtva. Vendar se varnostni inĹženirji niso prepustili maloduĹĄju, ampak so lani ob nekaj strokovnih posvetih in ekskurzijah ĹĄe posebej uspeĹĄno organizirali strokovni posvet v TEĹ , kar je dalo vodstvu novo samozavest. Letos bodo tako jubilej zaznamovali ĹĄe bolj delovno.

DruĹĄtvo zagnano vodi mag. Nikola VlahoviÄ? ob zelo aktivnem dolgoletnem sekretarju rudarskem in varnostnem inĹženirju Miloradu Ĺ ikmanu ter kolegih iste stroke Andreju Majdaku, BoĹĄtjanu Brileju, Francu Mlinarju ter nekaterih drugih, zato ni dvomiti, da bo svoje poslanstvo v korist zaposlenim v industriji, obrti ter podjetniĹĄtvu uspeĹĄno opravljalo tudi v prihodnje. Na obÄ?nem zboru bodo postavili temelje za tekoÄ?e delo in prihoMag. Nikola Vlahović: "Kljub teĹžavam dnjih nekaj let, smo izzaradi pomanjkanja sredstev je lepo delati vedeli od predsednika z ljudmi, prostovoljci, ki imajo radi delo, ki Vlahovića. koristi drugim, sodelavcem in drĹžavljanom." đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Ste oddali napoved od dobiÄ?kov?

Vsi, ki ste lani prodali delnice ali enote premoĹženja vzajemnih skladov, imate najpozneje do ponedeljka Ä?as za oddajo napovedi za odmero dohodnine od kapitalskih dobiÄ?kov.

Pri finanÄ?nem uradu morajo vloĹžiti napoved za odmero dohodnine tudi tisti varÄ?evalci, katerih skupni znesek obresti na denarne depozite je lani presegel tisoÄ? evrov. Prav tako morajo napoved oddati vlagatelji, ki so ustvarili dobiÄ?ek z izvedenimi finanÄ?nimi instrumenti.

Termo-tehnika, d. o. o. je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih Ä?rpalk in hladilnih naprav. Zaradi poveÄ?anja dejavnosti objavljamo prosto delovno mesto:

VODJA SERVISA IN MONTAĹ˝

za toplotne Ä?rpalke in hladilne naprave Naloge in odgovornosti: • • • • •

vodi in usmerja delo serviserjev in monterjev na podroÄ?ju servisiranja in montaĹž toplotnih Ä?rpalk in hladilnih sistemov, usklajuje naroÄ?ila in dela pri pogodbenih serviserjih – monterjih tako doma kot v tujini, skrbi in organizira izobraĹževanje lastnih in pogodbenih serviserjev doma in v tujini, izbira, naroÄ?a in skrbi za ustrezno servisno opremo in prevozna sredstva, tesno sodeluje z razvojnim in prodajnim sektorjem v podjetju in jih podpira s statistiko servisnih posegov in predlogi za izboljĹĄave.

Zahtevana znanja in osebne lastnosti: • • • • • • • • • •

visokoĹĄolska ali univerzitetna izobrazba s podroÄ?ja strojniĹĄtva (energetika), mehatronike oziroma elektrotehnike (ĹĄibki tok), petletne izkuĹĄnje na tem ali podobnem podroÄ?ju, sposobnost timskega dela, dobro poznavanje raÄ?unalniĹĄkih orodij, dobro znanje angleĹĄkega jezika, zaĹželeno znanje nemĹĄkega jezika, obvladovanje vodstvenih veĹĄÄ?in, zaĹželeno osnovno znanje podroÄ?ja ogrevanja, toplotnih Ä?rpalk, hladilnih naprav itd., vozniĹĄki izpit B-kategorije, bivanje v bliĹžini podjetja (do 30 km).

Nudimo: Zaposlitev za nedoloÄ?en Ä?as v mladem in ambicioznem kolektivu na zelo perspektivnem podroÄ?ju obnovljivih virov energije. OmogoÄ?eno je delo v podjetju, ki ima vsakoletno rast, izvozno usmerjeno strategijo z lastnim razvojem in prodajo.

Prav tako pa nudimo tudi permanentno izobraĹževanje tako doma kot v tujini ter lepe osebne dohodke s stimulativnimi dodatki.

Pisne proĹĄnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev poĹĄljite do 5. 3. 2015 na naslov: Termo-tehnika, d. o. o., Orla vas 27 a, 3314 BraslovÄ?e, ali na elektronski naslov: alenka.kucer@kronoterm.com. Za dodatne informacije pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko: 03 703 16 20 ali 041 605 951.

Nivig prevzela sinova Na Ä?elu uspeĹĄnega druĹžinskega podjetja iz Ĺ oĹĄtanja menjava generacije – Josip Petrak posle prepustil Luki in AljoĹĄi Milena KrstiÄ? - Planinc

Šoťtanj, 13. februarja – Nivig, podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo je v Šaleťki dolini prisotno Şe polnih devetindvajset let.

Prihodnje leto jih Ä?aka okrogli jubilej. Vsa leta druĹžba temelji na dejavnosti nizkih gradenj, od vodovodov, kanalizacij, plinovodov, cest, ploÄ?nikov, zunanjih ureditev, malih Ä?istilnih naprav.

Tako bo najbrĹž tudi v prihodnje, Ä?eprav pod novim vodstvom druĹžinskega podjetja. OÄ?e Josip Petrak je mesto direktorja prepustil mlajĹĄemu sinu Luki, vso operativo pa starejĹĄemu AljoĹĄi. Sam se po ĹĄtiriinĹĄtiridesetih letih dela seli v najveÄ?je podjetje v drĹžavi, kot pravi, v njem pa bo zajemal iz pokojninske blagajne; v podjetju, ki ga je ustvaril, pa ostaja prokurist. Sinovoma bo ĹĄe naprej na voljo z nasveti in izkuĹĄnjami.

NajveÄ?ji projekti zadnjega obdobja, ki jih je druĹžba izvajala v Ĺ aleĹĄki dolini, so bili kohezijski projekti na vodovodu Ĺ aleĹĄke doline. ÂťDelali smo tri odseke, odsek Ĺ oĹĄtanj–Šmartno ob Paki–ReÄ?ica, dolg pribliĹžno 13 kilometrov, Konovo–Cirkovce v dolĹžini 4 kilometre in vodovod Paka od

Direktorski stol v tej pisarni ostaja oÄ?etov – Josipov, pravita sinova AljoĹĄa in Luka.

VodonÄ?nika do Toplice, ki je dolg 8 kilometrov,ÂŤ pravi Josip Petrak.

Prav slednji je bil tisti, ki ga je prepriÄ?al, da na direktorski stol (Ä?eprav ne dobesedno, ker bo ta v podjetju ĹĄe vedno pripadal Josipu, kot sta se iz spoĹĄtovanja odloÄ?ila sinova) sede mlajĹĄi sin Luka Petrak. ÂťLuka je lani izvedel zelo zahteven projekt Paka. Zanj in za nas testni. Speljal ga je odliÄ?no in pravoÄ?asno. Presenetil je. Ob svoji izobrazbi je potrdil tudi sposobnosti vodje. Tako sem 15. decembra lani sprejel odloÄ?itev, da se umaknem, delo pa prepustim mladim.ÂŤ Luka Petrak je konÄ?al strojno fakulteto, smer letalstvo. ÂťA saj veste, kako je danes. Tam dela ni ... Bo pa namesto letala vozil podjetje in delal vodovode,ÂŤ je praktiÄ?en Petrak starejĹĄi. NajbrĹž mu to ne bo problem, saj ima kljub mladosti z delom v podjetju Ĺže veliko izkuĹĄenj. ÂťV njem sem

ÄŒaka jih zahtevno leto Do poslov je vse teĹžje priti ali, kot se je izrazil starejĹĄi Petrak, po izkuĹĄnjah iz letoĹĄnjega odpiranja dveh javnih naroÄ?il bo to leto, ko se bodo vrstile Âťmisije nemogoÄ?eÂŤ.

Ponudnikov je na trgu veliko, kohezijski projekti so zakljuÄ?eni, novih je malo, velikih ni, denarja je vsa manj, tako v obÄ?inah kot drĹžavi.

â?ą

V druĹžbi je zaposlenih 12 ljudi. Vse projekte izvajajo z lastno mehanizacijo.

Pri veÄ?jih obsegih del si pomagajo s kooperanti.

praktiÄ?no prisoten od ĹĄestega leta starosti, tu sem delal tudi kot dijak, potem kot ĹĄtudent. Redno sem v podjetju zaposlen tri leta, v zadnjem letu pa sem se intenzivno zaÄ?el uÄ?iti prevzemati tudi bolj odgovorne zadeve.ÂŤ StarejĹĄi sin AlojĹĄa Petrak bo kot gradbenik v Nivigu ĹĄe naprej vodil operativni del poslov. ÂťTo je moja Ĺželja, moja smer. Teren in delo z ljudmi sta mi blizu. Rekel bi lahko, da je to delo, ki me osvobaja. TeĹžko bi zdrĹžal v pisarni. Zunanje okolje je moj dom, tam se najbolje poÄ?utim.ÂŤ Izziv mu predstavljajo teĹžke izpeljave doloÄ?enih vodov, raziskovanje, stvari, ki so v projektih pomanjkljivo, vÄ?asih vse preveÄ? povrĹĄno napeljane, treba pa jih je reĹĄiti. Trenutno dela pri izgradnji meteorne kanalizacije v Ĺ oĹĄtanju.

Oba sinova zagotavljata, da bosta podjetje in njegovo poslanstvo peljala naprej. ÂťOÄ?e ga je pustil v odliÄ?ni kondiciji, vsi zaposleni v njem pa se bomo na vse pretege trudili, da tako tudi ostane. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 5

S faksa takoj praksa Tak je naslov javnega povabila, ki je namenjen mladim brezposelnim diplomantom – Njim je namenjeno tudi javno povabilo Delovni preizkus za mlade Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 20. februarja – Zavod za zaposlovanje z ukrepi aktivne politike zaposlovanja in znatnimi

namenjen preverjanju njihovih delovnih izkuĹĄenj, kompetenc, znanj in spretnosti na konkretnem delovnem mestu pri konkretnem delodajalcu,ÂŤ pravi Darinka SoviÄ? PeÄ?nik

loÄ?enega nadomestila za stroĹĄke, ki nastajajo pri delovnem preizkusu v viĹĄini 200 evrov (pokritje zdravniĹĄkega pregleda, zavarovanja za primer nesreÄ?e pri delu in delno pokri-

â?ą

Cilj je zaposlitev, pridobivanje izkuĹĄenj in poveÄ?anje konkurenÄ?nosti mladih na trgu dela.

sredstvi, ki jih za to namenja drĹžava, spodbuja k zaposlovanju. Javna povabila delodajalcem, ki lahko z odzivom na javno povabilo pridobijo doloÄ?ene subvencije drĹžave, so namenjena razliÄ?nim ciljnim skupinam. Dva tokratna spodbujata predvsem zaposlovanje mladih, ki jih je pred uradi za delo v Sloveniji in tudi Velenju vedno veÄ?.

Delovni preizkus za mlade Ciljne skupine za vkljuÄ?itev v to javno povabilo so mladi, ki ĹĄe niso dopolnili 30 let starosti. Prijavljeni morajo biti v evidenci brezposelnih oseb. ÂťDelovni preizkus je

5

GOSPODARSTVO

26. februarja 2015

Darinka SoviÄ? PeÄ?nik: ÂťIzhodi v zaposlitev iz subvencijskih programov so precejĹĄnji.ÂŤ

z ObmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda za zaposlovanje Velenje. ÂťTo pomeni, da imajo mladi na eni strani moĹžnost preizkusiti delovno mesto, ali je pravo in ali je res zanje, delodajalci pa preveriti mlado brezposelno osebo, Ä?e je dejansko prava, ali se bodo ujeli, ali ima prava znanja.ÂŤ Delodajalci so upraviÄ?eni do do-

tje stroĹĄkov mentorstva).

Delovni preizkus lahko traja najveÄ? en mesec in najmanj 100 ur.

Usposabljanje na delovnem mestu

denci brezposelnih oseb prijavljeni najmanj 3 mesece. ÂťPreizkuĹĄajo se sposobnosti brezposelnih, hkrati pa se izvaja usposabljanje. VkljuÄ?eni pridobijo nova znanja, nove izkuĹĄnje na konkretnem delovnem mestu.ÂŤ Delodajalec ima moĹžnost usposabljati brezposelno osebno do tri mesece usposabljanja. ÂťTri mesece je namenjeno zgolj mladim do 30. leta starosti, dva meseca za zahtevnejĹĄa dela in en mesec za enostavna dela.ÂŤ

S faksa takoj praksa Veliko zanimanja med mladimi je vzbudilo javno povabilo S faksa takoj praksa. Namenjeno mladim do 30. leta starosti, ki so zakljuÄ?ili terciarno izobraĹževanje. Po prejĹĄnjem sistemu je najmanj VI. stopnja izobrazbe oziroma viĹĄja ĹĄola in navzgor. ÂťProgram je namenjen pridobivanju prvih delovnih izkuĹĄenj in subvencijo lahko delodajalci uveljavljajo za tiste, ki ĹĄe niso bili nikdar zaposleni, torej so iskalci prve zaposlitve.ÂŤ Delodajalci se zaveĹžejo zaposliti mlado brezposelno osebno za najmanj eno leto, delodajalcu pa se za to dodeli subvencija 6.000 evrov.

Na zavodih za zaposlovanje so raÄ?unali, da bo zanimanje veÄ?je, kot je. V ObmoÄ?ni sluĹžbi Velenje so doslej prejeli 15 ponudb, ampak te ĹĄe prihajajo, povpraĹĄevanje je. ÂťSpodbujamo in vabimo delodajalce, da se odzovejo,ÂŤ pravi Darinka SoviÄ?

PeÄ?nik. đ&#x;”˛

Ukrep je namenjen celotni populaciji brezposelnih oseb, tako mladim kot tudi starejĹĄim, ki so v evi-

GOSPODARSKE novice TEĹ na vladi Ministrstvo za infrastrukturo bo skupaj s finanÄ?nim ministrstvom pripravilo gradivo za vlado o izvajanju zavez Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (TeĹĄ) glede ĹĄestega bloka. Na zaÄ?etku meseca je namreÄ? prejelo ĹĄesto razliÄ?ico investicijskega programa za projekt. TeĹžava nastane, ker se je cena premoga z 2,25 evra za gigajoul zviĹĄala na 2,75 evra za gigajoul. Vrednost projekta se zaradi tega ne spreminja in ostaja pri 1,428 milijarde evrov.

Bo pa viĹĄja cena premoga, kot ugotavlja generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) BlaĹž KoĹĄorok, vplivala na finanÄ?ne kazalce investicije - likvidnost, izkaze uspeha v prihodnjih letih. Prihodki bodo tako niĹžji, kot so bili naÄ?rtovani. Iz najnovejĹĄe razliÄ?ice investicijskega naÄ?rta izhaja, da bo TeĹĄ v prvih ĹĄtirih letih obratovanja ĹĄestega bloka skupno ustvaril veÄ? kot 210 milijonov evrov izgube.

Kot kaĹžejo podatki, bo lastna cena proizvedene elektriÄ?ne energije iz novega bloka skupaj s stroĹĄki CO2 znaĹĄala skoraj 75 evrov na megavatno uro, kar je skoraj dvakrat veÄ? od trenutne trĹžne cene. TeĹĄ naj bi po zadnjem investicijskem naÄ?rtu prviÄ? pozitivno posloval leta 2020, ko naj bi trĹžne cene elektriÄ?ne energije presegle 60 evrov na megavatno uro. đ&#x;”˛

mz

Veliko zanimanja za Gorenjeve komercialne zapise Gorenje je 20. februarja izdalo 10-meseÄ?ne komercialne zapise z 2,20-odstotno letno obrestno mero v skupni nominalni vrednosti 27 milijonov evrov, kar je za 35 odstotkov veÄ?, kot je bil sprva predviden obseg izdaje.

Zanimanja je bilo veliko, kar pomeni, da vlagatelji Gorenju zaupajo. Predviden je ĹĄe drugi krog vpisa, in sicer od 2. marca do 1. decembra letos.

Na ta naÄ?in je Gorenje pridobilo sveĹža sredstva za sezonsko financiranje poslovanja. DruĹžba ima namreÄ? viĹĄje potrebe po denarnem toku v zaÄ?etku leta, nato pa se te niĹžajo do zadnjega Ä?etrtletja, ko izkaĹže preseĹžek denarnega toka.

Skupaj z lanskoletno izdajo petletnih obveznic in tokratno izdajo desetmeseÄ?nih komercialnih zapisov je Gorenje v samo ĹĄtirih mesecih na kapitalskih trgih pridobilo 100 milijonov evrov. đ&#x;”˛

mz

Za 1,6 odstotka viĹĄja industrijska proizvodnja Ljubljana, V Sloveniji se je vrednost industrijske proizvodnje lani v primerjavi z letom 2013 zviĹĄala za 1,6 odstotka, decembra pa je tako na letni kot tudi na meseÄ?ni ravni narasla za 0,1 odstotka. K rasti v lanskem letu so najveÄ? prispevala podjetja v predelovalnih dejavnostih.

NajsodobnejĹĄa tehnologija, novi izdelki, kakovost

đ&#x;”˛

BoljĹĄa gospodarska klima Ljubljana - Kazalnik gospodarske klime je februarja znaĹĄal 4,1 odstotne toÄ?ke. Tako je bil kazalnik gospodarske klime za 1,2 odstotne toÄ?ke viĹĄja kot januarja in za 13 odstotnih toÄ?k viĹĄji kot februarja lani. Najbolj optimistiÄ?ni so v storitvenih dejavnostih in predelovalni industriji. Kljub temu pa ameriĹĄka bonitetna agencija Sloveniji napoveduje zgolj poÄ?asno okrevanje.

Skromni gospodarski obeti in prevelika zadolĹženost pa naj bi bili naĹĄi najveÄ?ji teĹžavi, ki nam pri tej agenciji tudi ne dvigujeta bonitetno oceno.

Podjetje Sternad Şe 50 let v koraku z izzivi v malem gospodarstvu in podjetniťtvu – V kovinarstvu se razmere izboljťujejo

đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

DruĹžinsko podjetje Sternad, proizvodnja in zastopstvo, iz Zgornjih GorÄ? pri BraslovÄ?ah beleĹži 50-letnico obstoja. Njegov ustanovitelj in dolgoletni direktor Janez Sternad (med drugim tudi eden od ustanoviteljev ObmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice Velenje) je svojo podjetniĹĄko Ĺžilico najprej usmeril v avtoprevozniĹĄtvo, nato pa v dejavnost obdelave kovin. V nadaljnjih letih se je podjetje ĹĄirilo na razliÄ?na podroÄ?ja. KlasiÄ?ni mehanski obdelavi so dodali CNC obdelavo kovin in brizganje plastiÄ?nih mas. Danes se podjetje ponaĹĄa z najsodobnejĹĄo tehnologijo CNC mehanske obdelave, s pomoÄ?jo katere v tem trenutku 12 zaposlenih za domaÄ?e in tuje poslovne partnerje izdeluje hidravliÄ?ne komponente za slovenske rudnike. Izdelki iz zelo kakovostnih orodnih jekel ter zelo natanÄ?ni izdelki iz aluminija in medenine pa so namenjeni sanitarni tehniki in bivalnim prostorom. NajveÄ?ji domaÄ?i poslovni partnerji podjetja so Premogovnik Velenje, Ĺ˝elezarna Ravne, Liv Postojna, med tujimi pa Danfoss in Bosch Reixroth.

Da gre za hitro rastoÄ?e podjetje, dokazuje vzpenjanje po lestvici gazel v savinjsko-zasavski regiji. ÂťObstajati pol stoletja ter pri tem beleĹžiti v danih gospodarskih razmerah takĹĄen razvoj, kot ga naĹĄe podjetje,

je vse prej kot enostavno. ÄŒe so bili na zaÄ?etku za uspeĹĄno poslovanje podjetnika obrtnika dovolj dobra organiziranost, kakovostni izdelki in pridnost, je danes k temu potrebno dodati ĹĄe najsodobnejĹĄo tehno-

9001 pa vsako leto dopolnjujejo in nadgrajujejo.

Janez Sternad mlajĹĄi, ki je po oÄ?etu prevzel vodenje podjetja, meni, da se razmere v kovinski industriji v drĹžavi poÄ?asi izboljĹĄujejo. ÂťZa spod-

gradijo na novih izdelkih, storitvah, Ä?ezmejnem sodelovanju. Njihov osrednji cilj je vsaj ohraniti, Ä?e ne ĹĄe dvigniti raven kakovosti izdelkov ter postati odliÄ?no in okolju prijazno slovensko podjetje. RazmiĹĄljajo o poveÄ?anju proizvodnje, kar pomeni ĹĄiritev proizvodnih prostorov, nakup novih strojev in opreme ter dodatna delovna mesta.

Bruselj - V evrskem obmoÄ?ju so se cene Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in januarja na letni ravni zniĹžale za 0,6 odstotka, kar je najveÄ?ji padec od julija 2009.

Deflacijo smo imeli januarja v kar 23 drĹžavah Ä?lanicah. Najbolj so se cene na letni ravni zniĹžale v GrÄ?iji (-2,8 odstotka). Surs pa je medtem na zaÄ?etku februarja objavil, da so se cene Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in v Sloveniji januarja na meseÄ?ni ravni zniĹžale za 1,3 odstotka, na letni ravni pa je bila deflacija 0,5-odstotna.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Evropo napada deflacija

vss.scv.si

Janez Strnad mlajĹĄi in Janez Sternad: Âť Prihodnost gradimo na odzivih na izzive, Ä?ezmejnem sodelovanju, kakovosti izdelkov, nadaljnjem posodabljanju proizvodnje.ÂŤ

logijo, slediti in se odzivati na izzive trga ter zadovoljiti ĹĄe nekatere pogoje, kot so certifikati. Brez slednjih se ni mogoÄ?e prijaviti na razpise, za njihovo pridobitev pa je treba postoriti marsikaj,ÂŤ pravi Janez Sternad. Kot je povedal, je podjetje lani pridobilo 3 A bonitetno odliÄ?nost, pred leti pridobljen okoljski certifikat in certifikat kakovosti ISO

budnejĹĄe delovno okolje manjkata plaÄ?ilna disciplina in malo boljĹĄa organiziranost veÄ?jih gospodarskih druĹžb. ÄŒeprav smo manjĹĄe fleksibilno in prilagodljivo podjetje, je vÄ?asih naroÄ?ila od danes na jutri kar teĹžko izpolniti.ÂŤ Kot zagotavlja aktualni direktor, se bodo tudi v prihodnje trudili in dopolnjevali program. Prihodnost

ViĹĄja strokovna ĹĄola Ĺ C Velenje vabi k vpisu v programe: ď‚&#x; Informatika ď‚&#x; Elektronika ď‚&#x; Mehatronika ď‚&#x; Geotehnologija in rudarstvo ď‚&#x; Gostinstvo in turizem ď‚&#x; Varstvo okolja in komunala

PRIDRUŽITE SE NAM POD MAVRICO ZNANJA Rok za oddajo prijave je 9.3.2015

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka

Sreda, 18. februarja Guverner BoĹĄtjan Jazbec je o ravnanju Banke Slovenije v Ä?asu sanacije bank odgovarjal ministrom – ni jih ĹĄe uspel prepriÄ?ati, zato so sklenili, da bo naprej pojasnjeval na naslednji seji vlade.

Za kar nekaj zavitih oÄ?i je bil kriv predsednik vrhovnega sodiĹĄÄ?a Branko MasleĹĄa, ko je dejal, da ne bo odstopil s funkcije, tudi Ä?e ustavno sodiĹĄÄ?e v zadevi Patria ugotovi krĹĄitev naÄ?ela nepristranskosti.

Kot smo sliĹĄali, predlog spremenjenega Ä?lena v zakonu doloÄ?a, da se obvezno osnovno ĹĄolstvo v javnih ĹĄolah financira iz javnih sredstev, iz katerih se lahko financira tudi zasebno ĹĄolstvo, vendar pod pogoji, kot jih doloÄ?a zakon.

Britanska protiteroristiÄ?na organizacija je analizirala pisma IS, ki dokazujejo, da skrajneĹži naÄ?rtujejo pohod na Evropo prek Libije.

Britanski premier David Cameron je napovedal, da bodo morali mladi brezposelni opravljati javna dela, Ä?e bodo hoteli dobivati socialno podporo.

26. februarja 2015

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

so bile ĹĄtevilne ĹĄole zaprte, nastalo pa je seveda tudi obilo teĹžav v prometu.

V argentinski prestolnici Buenos Aires se je zbralo veÄ? kot 400 tisoÄ? ljudi, ki so na simboliÄ?nem pohodu tiĹĄine zahtevali pravico v primeru sumljive smrti toĹžilca Alberta Nismana.

GrÄ?ija je Bruselj uradno zaprosila za podaljĹĄanje obstojeÄ?ega programa evropske finanÄ?ne pomoÄ?i za ĹĄest mesecev, ki ga je NemÄ?ija Ĺže zavrnila.

Petek, 20. februarja ZabeleĹžili smo svetovni dan socialne praviÄ?nosti.

In prav ta dan je drĹžavni zbor z glasovi vseh treh koalicijskih partneric sprejel rebalans letoĹĄnjega drĹžavnega proraÄ?una, s katerim se proraÄ?unski primanjkljaj zviĹĄuje na 1,39 milijarde evrov.

Z Islamsko drĹžavo povezani skrajneĹži so v samomorilskih napadih na vzhodu Libije ubili najmanj 40 ljudi. Ĺ lo naj bi za maĹĄÄ?evanje za

Vlada je ministrstvu za infrastrukturo naloĹžila, da projekt drugi tir Koper–DivaÄ?a do Ä?etrtka, ko se izteÄ?e rok, prijavi na evropski razpis.

Hrvaťka predsednica Kolinda Grabar - Kitarović je dejala, da bi bil najkonkretnejťi ukrep za izhod drŞave iz krize odstop hrvaťkega premierja Zorana Milanovića.

Na tekmi za Zlato lisico je Tina Maze odstopila.

mor je pojasnil, da mu poslanci po eni strani oÄ?itajo, da so davki previsoki, po drugi strani pa, da so izdatki premajhni.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je na zasebni avdienci v Vatikanu sprejel nemĹĄko kanclerko Angelo Merkel, ki mu je predstavila program nemĹĄkega predsedovanja skupini drĹžav G7.

V Dubaju je ponoÄ?i izbruhnil poĹžar v eni najviĹĄjih stolpnic v mestu.

Ognjeni zublji so zajeli zgornji del 366 metrov visoke stanovanjske stolpnice, Ĺžrtev ni bilo.

GrĹĄki politiÄ?ni vrh je napovedal poglobljeno sodelovanje s Kitajsko na vseh podroÄ?jih, vkljuÄ?no z obrambnim, Ä?eprav je GrÄ?ija Ä?lanica zveze Nato.

Nedelja, 22. februarja V Bosni in Hercegovini so napadli imama islamske skupnosti, ki je znan po svoji ostri kritiki dĹžihadizma in nasprotovanju rekrutiranja mladih za boje v vrstah Islamske drĹžave v Siriji in Iraku.

Jure TrampuĹĄ

Britanski novinarji so ujeli v past nekdanja zunanja ministra.

Britanski novinarji so v past, podobno tisti, ki je odnesla Zorana Thalerja, ujeli nekdanja zunanja ministra. Poslanca sta podjetjem obljubljala lobiranje v zameno za bogato denarno plaÄ?ilo.

Torek, 24. februarja Izvedeli smo, da bo najveÄ?ja parlamentarna stranka na prihajajoÄ?em kongresu spremenila ime: stranka Mira Cerarja bo po novem SMC – Stranka modernega centra.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je zavrnilo predlog za zadrĹžanje izvrĹĄevanja sodbe Ivana ÄŒrnkoviÄ?a in Antona KrkoviÄ?a, dokler ne bo odloÄ?itve o nju-

V BudimpeĹĄti sta se sreÄ?ala ruski in madĹžarski predsednik.

MadĹžarski premier Viktor Orban se je v BudimpeĹĄti z Vladimirjem Putinom dogovoril o poĹĄiljanju ruskega plina.

ÄŒetrtek, 19. februarja Poslanci SDS so vloĹžili predlog dopolnitve zakona o banÄ?niĹĄtvu in novele zakona o Banki Slovenije. Ĺ olska ministrica je mirila: v rebalansu proraÄ?una za 2015 ni denarja za plaÄ?ilo uÄ?ne pomoÄ?i in subvencije za ĹĄole v naravi, a bo vlada zagotovila sredstva za izpolnjevanje zakonskih obveznosti.

DrĹžavni zbor je prav takrat konÄ?al obravnavo predloga rebalansa letoĹĄnjega proraÄ?una. Premier Cerar in finanÄ?ni minister Mramor sta poudarila njegovo izrazito naloĹžbeno naravnanost.

Francoski poslanci so glasovali, a niso izglasovali nezaupnice vladi premierja Manuela Vallsa.

Vzhod Severne Amerike je imel drugaÄ?ne teĹžave – spopadali so se s hudim mrazom, zaradi katerega

Sobota, 21. februarja Ĺ e je odmevalo sprejetje proraÄ?una. FinanÄ?ni minister DuĹĄan Mra-

Poziv k miru.

V Kijevu se je ob prvi obletnici mnoĹžiÄ?nih prozahodnih protestov na Trgu neodvisnosti oziroma Majdanu na Âťpohodu dostojanstvaÂŤ zbralo okoli 10 tisoÄ? ljudi.

V norveĹĄki prestolnici so pripravili prav poseben poziv k miru. VeÄ? kot tisoÄ? muslimanov je okrog najveÄ?je sinagoge v mestu sklenilo t. i. prstan miru.

NedaleÄ? od Gradca v Avstriji se je zruĹĄil cestni most Ä?ez ĹželezniĹĄko progo, ki Gradec povezuje z Dunajem in s Salzburgom.

TurĹĄka vojska je ponoÄ?i vdrla Ä?ez mejo na sever Sirije in v nenavadni operaciji preselila otomanski mavzolej in ĹĄe razstrelila ostanke majhne turĹĄke eksklave ob reki Evfrat.

Ponedeljek, 23. februarja

V hudem mrazu so zamrznili tudi znameniti slapovi.

Predstavniki zaposlenih na univerzah in ĹĄtudentov so protestirali proti konceptu novega zakona o visokem ĹĄolstvu.

Sindikati so od vlade zahtevali, da Ĺže letos dvigne pokojnine, saj smo imeli v letu 2014 gospodarsko rast, s Ä?imer so izpolnjeni pogoji za izredno uskladitev pokojnin.

Victor Hugo, veliki francoski pisatelj, je nekoÄ? v svojih NesreÄ?nikih zapisal: ÂťNevedneĹže pouÄ?uj, kolikor le lahko; druĹžba je kriva, ker vsem ljudem ne omogoÄ?a brezplaÄ?nega izobraĹževanja, in mora odgovarjati za nevednost, mrak, ki ga ustvarja.

Kadar duĹĄa ostane v temi sama, bodo storjeni grehi. In kriv ni tisti, ki zagreĹĄi greh, paÄ? pa tisti, ki povzroÄ?i to temo.ÂŤ Za napake ne bodo nikoli krivi ignoranti, nevedneĹži, ĹĄibki, ampak njihovi gospodarji, moÄ?ni, bogati in pametni.

Gre za besede, napisane pred 150 leti, dolg roman govori o tedanji ali pa ĹĄe malo starejĹĄi Franciji, revoluciji, pariĹĄki vstaji, moralnih vpraĹĄanjih, politiki, ljudeh. In v duhu razsvetljenstva predpostavljajo, da mora druĹžba ustanavljati institucije, ĹĄole, ki bodo neukim, ÂťgreĹĄnimÂŤ ljudem podajale znanje in vĂŠdenje.

Ta citat zelo velikokrat uporabljajo zagovorniki brezplaÄ?nega ĹĄolstva.

NamreÄ? znanje v moderni druĹžbi ne bi smelo biti dobrina, osebna naloĹžba, namenjena tistim, ki si jo lahko privoĹĄÄ?ijo, paÄ? pa je znanje del Ä?loveĹĄke kulture, civilizacije, ki bi moralo biti nediskriminatorno na voljo vsakemu od nas. Ena generacija bi morala znanje prenaĹĄati na tisto, ki prihaja za njo, morala bi ga obogatiti s svojimi izkuĹĄnjami in ga deliti naprej. Vsem, tako revnim kot bogatim, tako veĹĄÄ?im kot neveĹĄÄ?im.

Sam sem odraĹĄÄ?al v takĹĄnem svetu. Ĺ ola je bila dostopna skoraj vsem, kdor ni imel dovolj, mu je pomagala drĹžava. Za vpis na fakulteto je bilo vsaj nekaj ĹĄtipendij, bivanje v ĹĄtudentskem domu je bilo relativno poceni, kdor se je zmotil pri izbiri fakultete, je lahko poskusil ĹĄe enkrat.

Tisti, ki niso dokonÄ?ali ĹĄtudija, niso bili kaznovani. Jim je paÄ? spodrsnilo, mladi imajo pravico do eksperimenta, pri osemnajstih, devetnajstih letih paÄ? ne moreĹĄ vedeti, kaj boĹĄ poÄ?el v Ĺživljenju. Kar je tudi prav. Popoln socialni inĹženiring, to smo se nauÄ?ili Ĺže v usmerjenem izobraĹževanju, ne obstaja.

A stvari se spreminjajo. Na ministrstvu za ĹĄolstvo pripravljajo predlog, po katerem bodo morali tisti ĹĄtudentje, ki zaradi razliÄ?nih vzrokov ne bodo konÄ?ali fakultete, ki ne bodo diplomirali v ustreznem Ä?asu, vrniti del stroĹĄkov ĹĄtudija. Kdor ne bo konÄ?al fakultete, bo torej kaznovan, dobri ĹĄtudentje bodo nagrajeni, slabi, nemoralni pa kaznovani, saj naj bi bili sami krivi za svoje neuspehe. Seveda bodo obstajale izjeme, a logika, ki se skriva za predlogom novega zakona, Âťza obratnimi ĹĄolninamiÂŤ, je skrajno neoliberalistiÄ?na. Znanje ni veÄ? javna last, dostopna vsem, paÄ? pa postaja dobrina, do katere je brezplaÄ?no upraviÄ?en samo tisti, ki stopa po vnaprej predpisanih poteh. Kaj pa tisti, ki so si premislili in si izbrali drugo pot? Kaj pa oni, ki so sredi ĹĄtudijskega procesa zaÄ?eli delati in diplome ne potrebujejo? Kaj pa tretji, ki so se pri izbiri fakultete zmotili? ÄŒetudi ne diplomiraĹĄ, to ne pomeni, da nisi osvojil doloÄ?enega znanja, ki ga lahko druĹžbi, ki naj bi tako velikoduĹĄno vlagala vate, ĹĄe vedno vrneĹĄ.

Seveda manj izobraĹženi danes Âťne Ĺživijo v grehuÂŤ, to je besednjak minulega sveta, a praviloma velja, da je v druĹžbi, kjer so v povpreÄ?ju bolj izobraĹženi ljudje, manj kriminala, veÄ? solidarnosti, medosebne zaupnosti, tudi veÄ? dodane vrednosti in po mnenju nekaterih celo veÄ? sreÄ?e. A to ni bistveno – veÄ? znanja ti gotovo ponudi boljĹĄe razumevanja sveta okoli sebe, veÄ? moÄ?i za spreminjanje tistega, kar misliĹĄ, da je narobe, veÄ? sposobnosti, da pridobljene izkuĹĄnje deliĹĄ z drugimi. Res je, da se vsega znanja ne nauÄ?iĹĄ v ĹĄolah, veliko ga najdeĹĄ pod mostom, a ĹĄola je vseeno osrednjega pomena.

Sprejet je bil rebalans proraÄ?una, ki primanjkljaj zviĹĄuje na 1,39 milijarde evrov.

egiptovsko bombardiranje njihovih poloĹžajev.

TurÄ?ijo, Izrael, Libanon in Jordanijo je zajelo sneĹžno neurje. Oblasti so prebivalcem svetovale, naj ostanejo doma.

FinanÄ?ni ministri Ä?lanic evrskega obmoÄ?ja so na izrednem sestanku dosegli dogovor o podaljĹĄanju programa finanÄ?ne pomoÄ?i GrÄ?iji za ĹĄtiri mesece.

Avstralijo so pretresale informacije o posilstvih Ĺžensk, pri katerih naj bi bile na udaru predvsem tuje ĹĄtudentke.

Živeti v temi

Tragedija je tokrat pretresla ÄŒeĹĄko.

ni ustavni pritoĹžbi, so sporoÄ?ili z ustavnega sodiĹĄÄ?a.

Kriminalisti so bili posebej delavni na obmoÄ?ju Maribora. V hiĹĄnih preiskavah so iskali dokaze o kaznivem dejanju oĹĄkodovanja upnikov za skoraj 20 milijonov evrov – mediji so neuradno poroÄ?ali, da naj bi ĹĄlo za posle, povezane s holdingom Zvon Dva. Na vzhodu ÄŒeĹĄke je oboroĹženi 62-letni moĹĄki vdrl v restavracijo in zaÄ?el streljati, pri tem pa ubil osem ljudi. Na koncu je sodil tudi sebi.

Ruski naftni velikan Gazprom je opozoril, da obstaja Âťresno tveganjeÂŤ za nadaljnjo dobavo plina Evropi, saj Ukrajina ni nakazala predplaÄ?ila.

Litva je sklenila, da bo zaradi novih geopolitiÄ?nih razmer znova uvedla obvezno sluĹženje vojaĹĄkega roka.

OÄ?itno se stvari spreminjajo. Znanje bi nekateri radi privatizirali, poÄ?asi postaja ekskluzivno. Ĺ˝e danes ĹĄtudij predstavlja velik finanÄ?ni zalogaj za vso druĹžino, v prihodnje bo teĹžje. Kdor se je spomnil uvajanja kazni za tiste, ki fakultete ne konÄ?ajo, o visokoĹĄolskem izobraĹževanju ne ve veliko. Ve pa veliko o ĹĄtevilkah ‌ Pa ĹĄe to pravzaprav ne, morda zna preobraÄ?ati Excelove tabele, Ĺže osnovna vpraĹĄanja o makroekonomskih uÄ?inkih so zanj preteĹžka.

V zadnjih petindvajsetih letih se je Slovenija zelo spremenila. Spreminja se ĹĄe naprej, a ne v pravo smer. Privatizacija znanja pomeni temo za vse. đ&#x;”˛

Zadovoljstvo Slovencev VeÄ?ina Slovencev, natanÄ?neje 81 odstotkov, je zadovoljna s svojim Ĺživljenjem, vendar pa so kritiÄ?ni do poloĹžaja doma. 58 odstotkov vpraĹĄanih Slovencev pa ocenjuje, da stvari v Sloveniji ne gredo v pravo smer, ugotavlja evropska raziskava.

Pri oceni trenutne nacionalne in evropske gospodarske situacije ter osebne situacije 51 odstotkov Slovencev pozitivno ocenjuje svoj osebni poloĹžaj, 60 odstotkov pa jih, kot pozitivno vidi finanÄ?no stanje svojega gospodinjstva.

NajviĹĄje na lestvici zadovoljstva so sicer Danci, Nizozemci in Ĺ vedi, kjer je s svojim Ĺživljenjem zadovoljnih veÄ? kot 95 odstotkov ljudi, na dnu pa Grki in Bolgari, kjer je zadovoljnih le 41 oziroma 46 odstotkov vpraĹĄanih.

V sploĹĄnem so priÄ?akovanja Slovencev za prihodnjih 12 mesecev razmeroma nizka in deleĹž pesimistov znatno presega deleĹž tistih, ki na nacionalni ravni v tem Ä?asu priÄ?akujejo izboljĹĄanje. Po mnenju veÄ?ine vpraĹĄanih (57 odstotkov), je trenutno najpomembnejĹĄa zadeva, s katero se Slovenija sooÄ?a, brezposelnost. Na drugo mesto vpraĹĄani postavljajo gospodarski poloĹžaj v Sloveniji (47 odstotkov), Ä?etrtina vpraĹĄanih pa, kot najpomembđ&#x;”˛ nejĹĄo zadevo navaja javni dolg.

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 7

7

ZDRAVSTVO

26. februarja 2015

NMP v Velenju satelit UC Celje?

DrĹžava pripravlja projekt mreĹže urgentnih centrov v Sloveniji in s tem reorganizacijo sluĹžb nujne medicinske pomoÄ?i Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 20. februarja – V Sloveniji se pospeĹĄeno vzpostavljajo Urgentni centri (UC). Nadomestili bodo sedanje Nujne medicinske pomoÄ?i (NMP) v zdravstvenih domovih in bolnikom omogoÄ?ali (menda) ĹĄe hitrejĹĄo in uÄ?inkovitej-

â?ą

V Sloveniji se vzpostavlja in gradi deset urgentnih centrov.

ĹĄo obravnavo v nujnih primerih. V drĹžavi jih bo deset, Velenju najbliĹžji bo v Celju.

Za vzpostavitev mreĹže UC je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 30 milijonov evrov, deleĹž Slovenije znaĹĄa 5,3 milijona evrov.

Rok za vzpostavitev centrov je konec letoĹĄnjega leta, z vzpostavitvijo pa se bodo reorganizirale, spremenile ali ukinile dosedanje sluĹžbe

Nujne medicinske pomoÄ?i (NMP) v zdravstvenih domovih po Sloveniji. Tudi v Velenju.

Kaj bo to prineslo tukajĹĄnjim prebivalcem, kako bodo UC delovali, smo se pozanimali pri direktorju Zdravstvenega doma Velenje JoĹžetu ZupanÄ?iÄ?u.

Resnici na ljubo tudi sam vseh podrobnosti (ĹĄe) ne pozna, saj pravilnik o UC ĹĄe ni sprejet. Zato je tudi sam zgolj ugibal.

nedelje, prazniki) pa v prostorih deĹžurne ambulante oziroma nujne medicinske pomoÄ?i. ÄŒe je potreben ĹĄe dodatni, nujni, tretji izhod ekipe nujne medicinske pomoÄ?i na teren, direktor JoĹže ZupanÄ?iÄ? pravi, da imajo za te primere o izhodu sklenjen dogovor s sosednjimi zdravstvenimi domovi, tako kot ga mo-

rajo imeti vsi zdravstveni domovi.

VelenjÄ?ani ga imajo s Celjani. ÂťV praksi se ĹĄe ni zgodilo, da bi angaĹžirali celjsko ekipo, tudi v primeru, ko je bila potrebna tretja ekipa, smo jo zagotovili sami.ÂŤ

Kako bo v prihodnje?

Pri tem je ĹĄe vrsta nejasnosti tudi v strokovnih krogih, saj pravilnik, ki bo urejal to podroÄ?je, ĹĄe ni sprejet.

Predlog bo v javni razpravi v sredini

Organiziranost NMP danes V ZD Velenje je NMP danes organizirana z dvema ekipama, ki delujeta 24 ur na dan.

Eno ekipo sestavlja zdravnik z dvema reĹĄevalcema v urgentnem vozilu, drugo ekipo pa dva reĹĄevalca z urgentnim vozilom. V drugo ekipo v primeru drugega nujnega izhoda vkljuÄ?ijo deĹžurnega zdravnika, ki sicer v rednem delovnem Ä?asu dela v svoji ambulanti, zunaj rednega delovnega Ä?asa (ponoÄ?i,

Tudi nujna stanja v Celje?

JoĹže ZupanÄ?iÄ?: ÂťDejanski status naĹĄe sedanje NMP bomo spoznali ĹĄele, ko bo novi pravilnik sprejet.ÂŤ

Spomenik Nestlu Žganku je narejen tako, da lahko s tipanjem makete mesta o njem veliko izvedo tudi slepi in slabovidni.

Danes nujne primere v ZD Velenje obdelajo zdravniki tudi v rednih ambulantah. Za otroke in mladostnike v predĹĄolskem in ĹĄolskem dispanzerju Ä?ez dan, v noÄ?nem Ä?asu, ob koncu tedna ter med prazniki pa deĹžurna sluĹžba oziroma NMP. Pediatrinje poleg svojih pacientov pregledajo tudi vse druge akutno obolele ali poĹĄkodovane otroke in mladostnike iz ĹĄirĹĄe okolice, ki pridejo po pomoÄ? v velenjski Zdravstveni dom, Ä?eprav v Sloveniji uradno ni pediatriÄ?ne deĹžurne sluĹžbe na primarni ravni zdravstvenega varstva.

Po novem pa naj bi se tudi skrb za nujne primere, ki danes iĹĄÄ?ejo pomoÄ? v deĹžurni ambulanti, prenesla na UC. ÂťNaĹĄi zdravniki bi gledali

gre za ugibanje, kajti dejanski status velenjske NMP bo znan ĹĄele, ko bo sprejet nov pravilnik.

UC Celje naj bi imel organizirano nujno medicinsko pomoÄ? tudi za otroke, prisotnost pediatra pa zagotovljena 24 ur na dan.

AngaĹžirana bo najbliĹžja ekipa Nujni klici bi potekali izkljuÄ?no preko ĹĄtevilke 112. ÂťDispeÄ?er za naĹĄe obmoÄ?je bi bil v dispeÄ?erskem centru Maribor. ÄŒe bi bil ta preobremenjen, bi klic prevzeli v Ljubljani.ÂŤ DispeÄ?erski center bi imel pregled nad vsemi urgentnimi ekipami in vozili z dvema reĹĄevalcema.

Glede na nujni dogodek bi angaĹžiral najbliĹžjo ekipo. S tem bi, kot zagotavljajo na ministrstvu, skrajĹĄali odzivne Ä?ase, zagotovili hitrejĹĄo pomoÄ? akutno obolelim ali poĹĄkodovanim in dvignili raven nujne medicinske pomoÄ?i.ÂŤ đ&#x;”˛

Center za zdravljenje bolezni ĹĄÄ?itnice

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 21. februarja – Na svetovni dan turistiÄ?nih vodnikov 21. februarja se je velenjski TuristiÄ?no informacijski center pridruĹžil ĹĄtevilnim mestom tako doma kot v tujini in pripravili prav posebno lokalno turistiÄ?no vodenje. Ĺ˝e od lanskega poletja enkrat meseÄ?no pripravljajo tematska vodenja po mestu. V Vili Bianci, kjer se zberemo v soboto dopoldne, izvemo, da so vedno bolje obiskana. In da jih ni malo, ki nikoli ne manjkajo. A tokratno vodenje je bilo drugaÄ?no, tudi zato so starostno pestro skupino priÄ?akale kar tri turistiÄ?ne vodnice.

Zbralo se nas je okoli 40, kar ni malo. Res pa je, da so bili med nami Ä?lani celjskega DruĹĄtva za slepe in slabovidne, ki so jih tokrat povabili na spoznavanje Velenja. Z razlogom. Februarsko vodenje je bilo namreÄ? pripravljeno tako, da je bilo prilagojeno tudi tistim, ki ne vidijo ali sliĹĄijo, imajo gibalne ovire. Glavna turistiÄ?na vodnica je bila Marija BrloĹžnik, ki nam je, ko smo se ĹĄe zbirali, povedala: ÂťNaĹĄo turistiÄ?no ponudbo smo tokrat prilagodili tako, da bodo obiskovalci spoznali Velenje s Ä?uti. Zato je danaĹĄnje vodenje posebno, saj smo se potrudili, da bo zanimivo tudi naĹĄim stalnim udeleĹžencem. Velenje bomo spoznali s pomoÄ?jo vseh naĹĄih Ä?utov, ne samo vida in sluha, kot smo navajeni. Tokrat ga bomo vonjali,

â?ą

izkljuÄ?no svoje paciente, kar bi bila zanje velika razbremenitev.ÂŤ Vsi ostali bi morali iskati pomoÄ? v UC Celje. Na triaĹžnem mestu bi jih razvrstili po stopnjah nujnosti in zagotovili, da bi nujni primeri dejansko dobili pomoÄ? takoj, ostali glede na njihovo stopnjo nujnosti,ÂŤ pravi ZupanÄ?iÄ?, ki pa ĹĄe enkrat poudarja, da

ÂťNajbrĹž bo treba popraviti 9. Ä?len Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pravi, da je zdravstveni dom zdravstveni zavod, ki ima med drugim organizirano nujno medicinsko pomoÄ? in zagotavlja tudi reĹĄevalno sluĹžbo, Ä?e ta ni organizirana v bolniĹĄnici.ÂŤ

nujne medicinske pomoÄ?i – to bi bil urgentni zdravnik, in ĹĄe eno ekipo, ki bi jo sestavljala samo dva reĹĄevalca, obe ekipi pa bi sluĹžili samo intervencijam na terenu.ÂŤ

Ko mesto predstavijo vsi naĹĄi Ä?uti SenzoriÄ?no vodenje po Velenju navduĹĄilo vse udeleĹžence – Med njimi so bili ĹĄtevilni slepi in slabovidni – Mesto smo spoznavali s pomoÄ?jo vonja, okusa, tipa ‌

marca, sprejet naj bi bil v prvi polovici letoĹĄnjega leta. ÂťVsebine ne poznamo niti v zdravstvenih domovih, neuradno pa naj bi bil za obmoÄ?je naĹĄega zdravstvenega doma pristojen UC Celje. Mi bi imeli v njem status satelita oziroma bi bili dislocirana enota tega centra. Enota bi obsegala eno ekipo

Marija BrloĹžnik

okuĹĄali, tipali.ÂŤ In res je bilo tako. Ĺ˝e v Vili Bianci smo lahko potipali in povonjali velenjski ÂťkolmÂŤ in izvedeli vse o lignitu, velenjskih jezerih. OkuĹĄali smo vodo, pa domaÄ?o Ä?okolado iz Luciferja. Kdor je Ĺželel, je lahko izkuĹĄnjo delil s slepimi in si Ä?ez oÄ?i prevezal trak. Njihov svet ni lahek, smo ugotavljali. Potem smo se skupaj, poÄ?asi, odpravili proti Titovemu trgu, kjer smo ob spomeniku Nestlu Ĺ˝ganku izvedeli veliko o zgodovini mladega mesta in tipali maketo ob njegovem spomeniku. Marija je poskrbela za zanimivo razlago, nostalgijo smo ĹĄe enkrat zaÄ?utili ob bombonih Âťgu-

Rekli so â?ą Med udeleĹženci senzoriÄ?nega spoznavanja Velenja je bil tudi moÄ?no slaboviden domaÄ?in Franc Ĺ˝erdoner. Povedal nam je: ÂťVse, kar pomaga slepim in slabovidnim skozi Ĺživljenje, mi je vĹĄeÄ?. ÄŒeprav sem domaÄ?in, sem Ĺželel spoznati Velenje tudi s tem sprehodom po mestu. Lahko reÄ?em, da je mesto dobro urejeno in prilagojeno slepim in slabovidnim, morda manjkajo le talne oznake za tiste, ki niÄ? ne vidijo. Je pa res, da je mesto zelo odprto, kar je pri gibanju laĹžje. Vodenje po mestu mi je bilo vĹĄeÄ?, je pa res, da je bilo precej zgoĹĄÄ?eno. Zagotovo bi se dalo povedati in pokazati ĹĄe marsikaj, vendar to v dobri uri in pol, kolikor je trajalo naĹĄe druĹženje, ni mogoÄ?e.ÂŤ -guÂŤ, ki smo jih oboĹževali v socialistiÄ?nih Ä?asih. Pot je tekla mimo spomenika rudarju, glavnih stavb ob Titovem trgu, na promenado, kjer smo izvedeli ĹĄe veÄ? o mestu in prenovi mestnega srediĹĄÄ?a. Ob koncu smo kljub mrzlemu vetru, ki nas je biÄ?al vso naĹĄo pot, ugotavljali, da je bilo senzoriÄ?no vodenje po Velenju zanimivo tudi za domaÄ?ine. Ne le da smo izvedeli marsikaj novega, izkuĹĄnja je bila drugaÄ?na. Gostje iz Celja so bili navduĹĄeni, saj je veÄ?ina poznala Velenje le kot rudarsko mesto v njihovi bliĹžini. Sedaj tudi oni

vedo veliko veÄ? o njem, okusili so ga na veÄ? naÄ?inov. In verjamemo, da se bodo prav zato v mesto ĹĄe vrnili.

Marija BrloĹžnik nam je zaupala, da se pri vodenju po Velenju vedno prilagodijo skupini. ÂťPrilagodimo se njihovim Ĺželjam, Ä?asu in sposobnostim. Velenje je vsako leto bolj prijazno tudi invalidom. Veliko je Ĺže bilo narejenega, veliko ĹĄe bo. Res pa je, da po mestu najveÄ? vodimo starejĹĄe. Tokrat smo prviÄ? po mestu popeljali slabovidne in slepe, kar je bil za nas poseben izziv.ÂŤ OdliÄ?no đ&#x;”˛ so se spoprijeli z njim.

Celje – Na Oddelku za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo SploĹĄne bolniĹĄnice Celje so kot prvi v drĹžavi oblikovali Center za zdravljenje bolezni ĹĄÄ?itnice. S tem omogoÄ?ajo bolnikom s teĹžavami omenjene Ĺžleze hitro in kakovostno obravnavo na enem mestu,

ob bok uspeĹĄnim svetovnim centrom,ÂŤ sta povedala MatjaĹž Pustovrh ter predstojnik omenjenega oddelka BoĹžidar KrofliÄ?.

Operacije ĹĄÄ?itnice izvajajo od maja 2013, doslej pa so operirali 65 bolnikov. Zaradi objektivnih okoliĹĄÄ?in za zdaj operirajo samo benigne

MatjaĹž Pustovrh (prvi z leve) in BoĹžidar KrofliÄ?: ÂťPo izkuĹĄnjah smo ĹĄe daleÄ? od starejĹĄih kirurgov pri operacijah ĹĄÄ?itnice, vendar smo zaradi dobrih rezultatov samozavestni.ÂŤ

torej tudi kirurgijo ĹĄÄ?itnice, kar je prav tako nova storitev v bolniĹĄnici. ÂťBolnikom je prihranjena pot v razliÄ?ne ustanove in stiki z veÄ? specialisti. Prednost centra je tudi ta, da lahko pri operiranih neposredno po posegu prepoznamo morebitne poĹĄkodbe Ĺživcev za grlo in pravoÄ?asno ukrepamo. Glede na zaplete nas dosedanji rezultati postavljajo

strume, pri katerih ultrazvoÄ?na preiskava ni kazala, da bi ĹĄlo za ĹĄirjenje za prsnico. Povedala sta ĹĄe, da je bolnikov z boleznimi ĹĄÄ?itnice v celjski regiji vedno veÄ?, obolevnost pa je veÄ?ja pri Ĺženskah kot pri moĹĄkih.

Med operiranimi je bilo 57 Ĺžensk in le 8 moĹĄkih z vozliÄ?ki na ĹĄÄ?itnici. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

MED VAMI

26. februarja 2015

Razvoj zahteva sodelovanje vseh Delni obÄ?ni zbor V ospredju dejavnosti ÄŒebelarskega druĹĄtva MlinĹĄek Velenje izobraĹževanje, skrb za podmladek – ÄŒebelnjak ob jezeru in Ä?ebelarska pot za zdaj samo ideja – Stropnika zamenjal GlinĹĄek Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒebelarsko druĹĄtvo MlinĹĄek Velenje ĹĄteje veÄ? kot sedemdeset Ä?lanov, ki so na nedavnem obÄ?nem zboru pregledali opravljeno delo v preteklem letu in sprejeli okvirni letoĹĄnji delovni program.

Dosedanji predsednik druĹĄtva Edo Stropnik je v poroÄ?ilu izpostavil izobraĹževanje Ä?lanov, katerega namen je veÄ?ja uÄ?inkovitost Ä?ebelarjenja, ozaveĹĄÄ?anja Ä?ebelarjev o pomenu zdravljenja Ä?ebel. Na strokovni ekskurziji so se seznanili s primeri dobre prakse, vkljuÄ?ili pa so se tudi v vseslovensko akcijo Tradicionalni slovenski zajtrk. Kljub lanski katastrofalni letini so zbrali 23 kilogramov medu, leta 2013 pa veÄ? kot 45 kilogramov. Veliko pozornosti so namenili ĹĄe skrbi za izobraĹževanje mladih v vrtcih ter osnovnih ĹĄolah. ÂťÄŒebelarjenje je za marsikoga naÄ?in Ĺživljenja, razmiĹĄljanja in ima dokaj individualen znaÄ?aj. ÄŒebelarsko druĹĄtvo pa za obstoj, delo in razvoj zahteva veliko sodelovanja vseh –

Z obÄ?nega zbora, na katerem so na nadomestnih volitvah za novega predsednika druĹĄtva izvolili Mirana GlinĹĄka.

mlajĹĄih in starejĹĄih Ä?lanov,ÂŤ je menil njegov novi predsednik Miran GlinĹĄek. Ta je ĹĄe povedal, da je letoĹĄnji delovni program druĹĄtva obseĹžen, razdeljen je na ĹĄtiri podroÄ?ja, v njem pa so znova najveÄ? pozornosti odmerili skrbi za Ä?ebele, usposabljanju, izobraĹževanju, pridobivanju novih Ä?lanov, izmenjavi znanja in izkuĹĄenj. Organizirali bodo strokovne ekskurzije in izlete. NaÄ?rtujejo akcijo Dan odprtih vrat, sodelovanje v vseslovenski akciji Tradicionalni slovenski zajtrk. ÂťPrizadevali si bomo, da bo druĹĄtvo ostalo odprto in

Ĺ tevilo Ä?lanov raste Pred 20 leti so v Skornem ustanovili turistiÄ?no druĹĄtvo. Bilo je povezano, zagnano, motivirano. In vse odtlej delajo tako. Delajo za kraj, krajevno skupnost, za obÄ?ino. Za njimi je sedaj ĹĄe eno uspeĹĄno leto delovanja in o vsem tem so poroÄ?ali na 20. rednem letnem obÄ?nem zboru. PoroÄ?ila so ga podali predsednik druĹĄtva Matej SkornĹĄek in predsednika obeh sekcij druĹĄtva (ĹĄportna sekcija in sekcija MePZ Skorno).

Vsa so bila z velikim aplavzom potrjena in pohvaljena pri gostih. TuristiÄ?no druĹĄtvo Skorno Ĺže vrsto let

skrbi za ohranjanje starih navad in ĹĄeg (liÄ?kanje koruze, sv. Trije kralji, miklavĹževanje, kresovanje ‌), ureja kraj in obeleĹžja NOB, prireja manjĹĄe in veÄ?je prireditve (obÄ?inska prireditev ob dnevu drĹžavnosti, otroĹĄki Ĺživ Ĺžav, prireditev ob dnevu Ĺžena ‌) in tako skrbi za kulturni utrip kraja ter ĹĄportnega duha Ä?lanov druĹĄtva in krajanov. Skrbno sodeluje tudi z drugimi druĹĄtvi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj.

Tokrat so izvedli ĹĄe volitve upravnega odbora in obeh sekcij. Predsednik druĹĄtva ĹĄe naprej ostaja Matej SkornĹĄek, predsednik ĹĄportne

dostopno za vsakogar, ne samo za tiste, ki imajo doloÄ?eno raven strokovnega znanja, ampak tudi za tiste, ki v sebi Ä?utijo Ĺželjo po Ä?ebelarjenju in druĹženju z nami.ÂŤ Ĺ e naprej bodo s pomenom Ä?ebel in delom Ä?ebelarjev seznanjali otroke v vrtcih in ĹĄolah. Ĺ˝e pred Ä?asom so razmiĹĄljali o postavitvi Ä?ebelnjaka ob jezeru in ureditvi Ä?ebelarske uÄ?ne poti. Za zdaj je ostalo le pri ideji.

Morda, pravijo Ä?lani, bodo letos le lahko storili korak dlje v sodelovanju s tukajĹĄnjo lokalno skupnostjo. đ&#x;”˛

sekcije druĹĄtva je postal SreÄ?ko Stropnik, meĹĄani pevski zbor druĹĄtva pa bo vodila Tadeja SkornĹĄek.

Zaradi dobrega programa in medsebojnega sodelovanja je TD Skorno verjetno najĹĄtevilnejĹĄe druĹĄtvo v ĹĄoĹĄtanjski obÄ?ini. Tudi tokrat so na obÄ?nem zboru sprejeli 12 novih Ä?lanov, tako da jih sedaj ĹĄtejejo kar 190. Poleg ĹĄtevilnih prej omenjenih nalog bo letos za druĹĄtvo najpomembnejĹĄa naloga organizacija prireditve v mesecu maju, s katero bo TuristiÄ?no druĹĄtvo Skorno praznovalo 20. obletnico delovanja. In na koncu ne ostane drugega kot pohvale in lepe Ĺželje druĹĄtvu za uspeĹĄno delo tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

ObÄ?ni zbor

đ&#x;”˛

Franc Kos

Cirkovce – V prostorih podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole v Cirkovcah sta pred nedavnim tamkajĹĄnja krajevna skupnost (KS) in krajevna organizacija RK pripravili Ĺže 14. sre-

so krajani kljub posledicam krize ĹĄe pripravljeni pomagati soÄ?loveku v stiski. ÂťTisti, ki jemljejo, obiÄ?ajno niso sreÄ?ni. SreÄ?ni so tisti, ki dajejo,ÂŤ je menil SuĹĄec.

dnice sveta Brigite Verboten so lani obiskali in obdarili 28 starejĹĄih krajanov, starih nad 70 let. Zaradi okleĹĄÄ?enega letnega proraÄ?una pa je tokrat Ĺžal KS prispevala za sre-

Ä?anje starejĹĄih krajanov, starih veÄ? kot 70 let, in krvodajalcev. Prvih je v kraju 28, krvodajalcev pa 12.

Ob tej priloĹžnosti je predsednik krajevne organizacije RK Cirkovce Cveto SuĹĄec izrazil zadovoljstvo, ker

V prizadevanja pomagati socialno ĹĄibkim krajanom, krajanom, ki sami ne morejo skrbeti zase in so osamljeni, mladim druĹžinam brez zaposlitev, se vkljuÄ?uje tudi krajevna skupnost. Po besedah predse-

Ä?anje manj kot ostala leta. Tako kot SuĹĄec se je tudi Verbotnova zahvalila vsem, ki sodelujejo pri izvedbi aktivnosti, ter krvodajalcem, ki z darovano krvjo reĹĄujejo Ĺživljenja.

in DruĹĄtva brigadirjev Velenje (DBV). Na njih so poudarili naloge, ki jih Ä?akajo letos. Med drugim bo to ureditev statusa ZBS, ki deluje v javnem interesu, ter umestitev vloge in pomena brigadirstva v izobraĹževalni sistem.

Na skupĹĄÄ?ini DBV so ocenili opravljeno delo v lanskem letu,

predsednik Koloman LainĹĄÄ?ek pa je podelil priznanja zasluĹžnim za opravljeno delo v preteklem delu.

Priznanje so prejeli: Branka Sovinek, BlaĹž DukariÄ?, Leon LainĹĄÄ?ek, Ferdinand Ĺ˝erak in Mirko Lorger ter posebno priznanje za sodelovanje ZdruĹženju borcev za vrednote NOB Velenje, ki ga je prevzela Marjana Koren.

Dvema Ä?lanoma so dodelili naziv Ä?astni Ä?lan, in sicer dolgoletnima brigadirjema Mariji Hostnik in Milanu Lukmanu.

Velenje, 23. februarja – V Velenju sta v ponedeljek potekali skupĹĄÄ?ini Zveze brigadirjev Slovenije (ZBS) v kraju in obÄ?ini. Tem so podelili tudi priznanja. Predsednik KS je tudi pozdravil udeleĹžence zbora in spregovoril o moĹžnostih gradnje doma krajanov. Uradnemu delu obÄ?nega zbora je sledilo prijazno druĹženje.

Za razvedrilo so poskrbeli Ä?lani ansambla Pvaninski Abuhi. đ&#x;”˛

je informiranje. Ĺ˝elimo si veÄ? informacij o naĹĄih aktivnostih preko naĹĄe Zveze, in to v obliki biltena.

Pri tem se ne smemo izgovarjati na raÄ?unalniĹĄko informiranje, saj od vseh prisotnih na zboru niti 5 % Ä?lanov informacij o naĹĄem delovanju ne bere z raÄ?unalnika.

Zahvaliti se moramo naĹĄi obÄ?ini, ki zelo vzorno skrbi za invalide, vendar je nujno, da pri novih projektih ĹĄe bolj opozarja projektante, da je potrebno izvedbo opraviti v skladu z zakonom o invalidskih organizacijah.

PodĹžupanja Breda Kolar in Katja Remic Novak, ki sta bili prisotni na seji, sta nam prisluhnili in upam, da bosta naĹĄe pobude in Ĺželje prenesli obÄ?inskim organom, tako da jih bomo s skupnimi moÄ?mi ĹĄe laĹžje reĹĄevali.

Ĺ˝e 14. sreÄ?anje starejĹĄih krajanov in krvodajalcev

Zborovali brigadirji nja. Vodstvo druĹĄtva se zaveda, da je formula za uspeh med drugim skrita tudi v timskem delu, in to tudi uspeĹĄno uresniÄ?uje. Predsednica se je ob koncu zahvalila vsem Ä?lanom druĹĄtva za tvorno sodelovanje. Poudarila je, da so nekateri krajani bili, drugi pa so danes ĹĄe posebej zasluĹžni za delovanje in prepoznavnost druĹĄtva

in na morju, ki sta jih organizirali MedobÄ?insko druĹĄtvo invalidov ali Zveza delovnih invalidov Slovenije. ÄŒlani so se udeleĹževali raznih ĹĄportnih podroÄ?nih in drĹžavnih tekmovanj ter raznih ĹĄportnih sreÄ?anj. V druĹĄtvenih prostorih je odbor skupaj z medobÄ?inski druĹĄtvom invalidov organiziral razna predavanja in delavnice roÄ?nih del. ÄŒlanom, ki se skozi Ĺživljenje teĹžko prebijajo, smo pomagali tudi s hrano, ki smo jo prejeli od Slovenske banke hrane. Razdeljevali pa smo tudi viĹĄke hrane, pripravljene v trgovinah. ÄŒlani naĹĄega odbora so v preteklem letu opravili veÄ? kot 3.200 prostovoljnih ur in tako invalidom pomagali vsaj malo polepĹĄati njihovo Ĺže tako teĹžavno Ĺživljenje.

Seveda se pri delu sreÄ?ujemo tudi z raznimi teĹžavami. Ena od njih

MaĹĄa Stropnik

foto: Arhiv TD Skorno

Ĺ entvid - ÄŒlani Kulturno-ĹĄportnega druĹĄtva Vulkan so se v soboto, 21. februarja, zbrali na svojem rednem letnem obÄ?nem zboru. PriĹĄlo jih je kar 63. Po uvodnem pozdravu in opravljenih formalnostih je predsednica druĹĄtva Marjeta Mazej predlagala, da se KĹ D Vulkan preimenuje v Kulturno-ĹĄportno turistiÄ?no druĹĄtvo Vulkan in krajĹĄe DruĹĄtvo Vulkan. Predlog so Ä?lani soglasno potrdili. Predsednica je podala tudi poroÄ?ilo o opravljenih nalogah v preteklem letu. ÄŒlane je seznanila ĹĄe s finanÄ?nim poroÄ?ilom in predstavila naÄ?rt dela za letos. Kulturno-ĹĄportno druĹĄtvo Vulkan praznuje letos deseto obletnico obstoja in delova-

Velenje, 19. februarja – Invalidi odbora invalidov mestne obÄ?ine Velenje smo se v Ä?etrtek zbrali na delnem letnem zboru invalidov, da pregledamo naĹĄe delo v preteklem letu. V naĹĄ odbor je vÄ?lanjenih 1.278 invalidov iz MO Velenje, razen krajevne skupnosti Konovo.

Odbor je vkljuÄ?en v medobÄ?insko druĹĄtvo invalidov Ĺ aleĹĄke doline, ki ga sestavljajo ĹĄe odbor invalidov obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, obÄ?ine Ĺ martno ob Paki in aktiv invalidov Premogovnika Velenje.

V odboru smo celo leto naĹĄim invalidom nudili socialno pomoÄ? v obliki obiskov na domu, v bolnicah, domovih za starejĹĄe, popeljali smo jih na razna sreÄ?anja med odbori in druĹĄtvi tudi zunaj naĹĄe obÄ?ine.

Preko poverjenikov smo jih informirali o delu odbora. NaĹĄi Ä?lani so se udeleĹžili rehabilitacije v zdraviliĹĄÄ?ih

DruĹĄtvo Vulkan

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

tp

A. C.

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 9

Neiztrohnjeno srce.

To je bistvo kulture!

Je bistvo kulture, ki smo ga v soboto, 7. februarja, kljub slabi vremenski napovedi in moÄ?nim vplivom drugih kultur (virusnih in bacilnih) v Domu kulture Velenje z veÄ? vidikov osvetlili pevci MeĹĄanega

pevskega zbora Gorenje iz Velenja.

Podali smo se na pot razmiĹĄljanja o tem, kaj sploh pomeni kultura, kaj je tista energija, ki jo Ĺžene, in kako jo doĹživljamo, obÄ?utimo in Ĺživimo.

Skozi vse pore tega razmiĹĄljanja je

pronicala in bila z nami pesem slovenskih poetov, ki so jo uglasbili slovenski skladatelji. Saj veste: ÂťKdor poje, slabo ne misliÂŤ. In to iskreno menimo tudi pevci MePZ Gorenje, ki si za dober zgled postavljamo dr.

Franceta PreĹĄerna, oÄ?eta slovenske visoke poezije, ki je Slovenijo postavil na zemljevid visoke pisane besede. Postavil nas je tja, kamor sodimo. A vzor nam ni le zaradi pesmi, ki nas bodrijo, krepijo, navdihujejo z narodnim ponosom in veselijo naĹĄega duha. Nanj smo ponosni tudi zato, ker je bil preĹĄerna oseba, ki je s svojo ĹĄirino vplivala na mnoge in mnogokaj. Saj poskuĹĄamo takĹĄni biti tudi mi sami, ko z naĹĄo pesmijo med vas prinaĹĄamo sreÄ?o, veselje, iskrive nasmehe, a tudi razmiĹĄljanja, kaj je tisto, kar v Ĺživljenju res ĹĄteje.

A le pogled na svet, ki ga do sedaj nismo poznali, lahko razĹĄiri naĹĄe zavedanje o sebi in drugih. Tako se v zaÄ?etku junija odpravljamo na ÄŒeĹĄko, da poglobimo naĹĄe vrednote, spletemo nova prijateljstva in ponesemo prelepo slovensko pesem in besedo v svet, ki jo vse premalo pozna.

Se najdeĹĄ v zgoraj napisanem?

PridruĹži se nam! Vsak ponedeljek zveÄ?er v glasbeni ĹĄoli Velenje.

Za tiste, ki se vam je porodila ideja: Neiztrohnjeno srce ... aaaaaa Nina PuĹĄlar. Ne ne, Neiztrohnjeno srce – France PreĹĄeren. đ&#x;”˛

VaĹĄ MePZ Gorenje

Literarni uspeh mladih piscev UÄ?enci sedmih razredov OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje smo se odzvali na razpis Centra srednjih ĹĄol Ĺ entjur in poslali svoje literarne prispevke.

V Ä?etrtek, 12. februarja, smo bili povabljeni na javno razglasitev rezultatov literarnega in ustvarjalnega nateÄ?aja. Literarnega dela nateÄ?aja se je udeleĹžilo 9 uÄ?encev naĹĄe ĹĄole, pisali pa smo na temo Torta preseneÄ?enja.

UÄ?enci ĹĄole v Ĺ entjurju so nam pripravili prijeten kulturni program.

9

MED VAMI

26. februarja 2015

Nato pa je direktor razglasil zmagovalce. Podelili so tri nagrade za ustvarjalne prispevke in nagrade za literarne prispevke. Na literarnem podroÄ?ju so bili zmagovalci kar ĹĄtirje uÄ?enci, med njimi tudi dve uÄ?enki naĹĄe ĹĄole, in sicer Tita Pirec ter Klara LipovĹĄek. Razen priznanja sta do-

bili tudi praktiÄ?no nagrado: njihove dobrote, ki so jih dijaki njihove ĹĄole sami pripravili v svojem ĹĄolskem programu, ter darilni bon za njihove slaĹĄÄ?iÄ?arske ali pekovske izdelke.

Da pa je bil dan ĹĄe lepĹĄi, so nam pripravili pogostitev, na kateri ni manjkalo dobrot iz njihove kuhinje.

đ&#x;”˛

Zaplesalo bo 336 maturantov in maturantk V Akciji Biseri maturantskega plesa 2015 bomo oba veÄ?era izbirali letoĹĄnje finaliste Ĺ˝e Ä?etrto leto zapored bomo ob koncu tega tedna, ko bosta tako jutri kot v soboto v velenjski RdeÄ?i dvorani maturantska plesa dijakov in dijakinj zakljuÄ?nih letnikov Ĺ olskega centra Velenje, izbirali Bisere maturantskega plesa. Skupaj jo pripravljamo NaĹĄ Ä?as, Ĺ CV in modni kreatorki Jelena StevanÄ?ević in Petra Meh. Jutri bodo Ä?etvorko, druĹžabne, standardne in latinskoameriĹĄke plese, zaplesali dijaki strokovnih in poklicnih ĹĄol Ĺ CV, v soboto pa gimnazijci. Ker je prvih veÄ?, bo jutri v RdeÄ?i dvorani kar okoli 1400 obiskovalcev, v soboto pa okoli 900. Za glasbo bo na obeh veÄ?erih skrbela skupina Night Jump, gostinski del pa so zaupali podjetju Gorenje Gostinstvo.

Finalisti objavljeni Ĺže Ä?ez teden dni Kot vedno doslej bo ĹĄtiriÄ?lanska komisija pred fotografski objektiv povabila tiste, ki se nam boste zdeli najbolj zanimivi, izvirni, tudi usklajeni. Do sedaj se je vedno izkazalo, da veÄ?ina tistih, ki nas je prepriÄ?ala, za ples, ki ga nihÄ?e ne pozabi, ni odĹĄtela premoĹženja.

Ideje in pogum ĹĄe vedno ĹĄtejeta. Komisija je Ĺže nestrpna, saj nas prav zanima, kdo nas bo presenetil letos. Bodo tokrat spet izstopali fantje kot pred dvema letoma, bodo dekleta bolj prepriÄ?ljiva? Odgovor boste dobili Ĺže v prihodnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa, 5. marca, ko bomo poleg 18 finalistov objavili tudi prvi kupon, s katerim boste lahko glasovali za vaĹĄ biser.

PrepriÄ?ani smo, da bodo prav vsi maturanti in maturantke usklajenost v veÄ? mesecih nauÄ?enih plesnih korakov dopolnili s sveÄ?ano podobo. TakĹĄno, kot je vĹĄeÄ? njim. In takĹĄno, da se bodo sami dobro poÄ?utili. In da bodo vĹĄeÄ? svojim najbliĹžjim, ki jih bodo tudi najbolj opazili. Tiste, ki jih bomo opazili mi, bomo povabili pred objektiv fotografa Bekima Lutollija, potem pa bo komisija, ki jo poleg modnih kreatork Jelene StevanÄ?ević in Petre Meh ter vizaĹžistke Mirele Muminović sestavlja ĹĄe novinarka NaĹĄega Ä?asa Bojana Ĺ pegel, med izbranimi in fotografiranimi izbrala 18 finalistov. Po prvem krogu glasovanja, ki bo tudi letos teklo izkljuÄ?no s kuponi, objavljenimi v NaĹĄem Ä?asu, bomo 12. marca objavili 9 maturantov in maturantk, ki bodo najbolj vĹĄeÄ? naĹĄim bralcem. Zadnji glasovalni kupon bomo objavili 19. marca, Ĺže teden dni kasneje, v Ä?etrtek, 26. marca, pa bomo v vili Bianci razglasili rezultate. Tudi letos bomo razglasili bisera (2) med dekleti in fanti, svoj, strokovni, pa bosta izbrali tudi modni kreatorki.

OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje

Mnenja in odmevi

ÂťBog tiÄ?i v denarjuÂŤ Pravi Iztok Ĺ majs Muni, ko ob vseh priznanjih, ki jih je deleĹžen v tujini, ĹĄe vedno iĹĄÄ?e sponzorje (beri mecene) za predstavitve svojih del v prestiĹžnih svetovnih galerijah.

V Firencah v palaÄ?i ''Casa di Dante'' bodo 1. marca podelili nagrade in priznanja Sandro Botticelli nekaterim modernim vrhunskim slikarjem kot priznanje za njihovo umetniĹĄko ustvarjanje. Med nagrajenci je tudi VelenjÄ?an Iztok Ĺ majs Muni, ki je sicer v Italiji prejel Ĺže veÄ? priznanj za svoje delo.

Kot pravi, se podelitve najbrĹž ne bo udeleĹžil, saj mu zdravje in finanÄ?ne moĹžnosti tega trenutno ne dopuĹĄÄ?ajo. Prav denar je ovira tudi za pred-

Ogledali smo si ĹĄe ustvarjalne izdelke, ki so bili poslani na razpis. Nato pa smo se odpravili proti Velenju.

Iskrene Ä?estitke vsem udeleĹžencem nateÄ?aja, ĹĄe posebej pa nagrajenkama. Ĺ˝elimo jima ĹĄe veliko literarnih uspehov.

BISERI maturantskega plesa

SpoĹĄtovani!

stavitev njegovih del v galeriji Amsterdam Whitney v New Yorku. Iskanje ustreznih sponzorjev mu je namreÄ? vse manj prijazno, v sedanji krizi pa se zaveda, da je umetnost porinjena ob rob, pa Ä?eprav z njo promovira tudi drĹžavo in mesto, v katerem Ĺživi.

Muni prav te dni priÄ?akuje odgovor, ali so njegova dela morda sprejeta na pekinĹĄki bienale, kjer je uspeĹĄno sodeloval Ĺže leta 2008, upa pa tudi, da ga bo dr. Francesco Saverio Russo ponovno uvrstil med pomembna imena modernega slikarstva v reviji Affetto arte, kjer se je sicer znaĹĄel Ĺže trikrat. ÄŒe mu bo nekako le uspelo zagotoviti dovolj denarja, pa naÄ?rtuje, da se bo s svojimi deli udeleĹžil jesenske predstavitve umetnikov v Londonu. đ&#x;”˛

V zadnjem obdobju so se pojavile govorice o neracionalni rabi finanÄ?nih sredstev druĹžbe TEĹ v Ä?asu mojega mandata, saj naj bi predsednik Sindikata dejavnosti energetike (SDE) Branko SevÄ?nikar dobival plaÄ?o iz druĹžbe TEĹ .

Branko SevÄ?nikar je bil pred nastopom funkcije predsednika SDE zaposlen v TEĹ , in sicer na delovnem mestu stikalec. Informacije, da je to delovno mesto vezano na obratovanje danes Ĺže zaustavljenega bloka 3, so zavajajoÄ?e in kaĹžejo na nepoznavanje tehnoloĹĄkih in organizacijskih procesov v druĹžbi TEĹ . To delovno mesto je namreÄ? neposredno vezano na vse obratujoÄ?e bloke, danes blokov 4, 5 in 6. Trajna zaustavitev bloka 3 ni in ne more biti nikakrĹĄen razlog, da tega delovnega mesta ne bi bilo veÄ?.

Z nastopom funkcije predsednika SDE je na podlagi doloÄ?il Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije Branko SevÄ?nikar priÄ?el profesionalno opravljati svojo funkcijo, pri Ä?emer mu je pripadala viĹĄina plaÄ?e, dogovorjena s posebnim dogovorom o naÄ?inu izraÄ?una plaÄ? za Ä?as opravljanja funkcije, na katerega pa TEĹ nima nikakrĹĄnega vpliva. Ta dogovor je bil namreÄ? sprejet leta 2000 med takratnim DrĹžavnim sekretarjem za Energetiko in takratnim predsednikom SDE. Kljub profesionalnemu opravljanju funkcije SDE se je bil Branko SevÄ?nikar dolĹžan vsako jutro javiti v TEĹ in tudi drugaÄ?e je moral biti na razpolago druĹžbi.

Menim, da je tovrstno medijsko manipuliranje odvra-

Ä?anje pozornosti od realnih problemov druĹžbe TEĹ in celotne skupine HSE, kjer pa se lahko finanÄ?ne posledice kaĹžejo v zelo negativni obliki. Za stabilizacijo razmer bo nujno potreben konsenz med vodstvi posameznih druĹžb in predstavniki sindikatov. S tovrstnim medijskim obraÄ?unavanjem imam kar nekaj izkuĹĄenj in te mi dokazujejo, da se teĹžave tako ne reĹĄujejo, temveÄ? se kopiÄ?ijo.

Vedno sem deloval v korist druĹžbe in ne posameznika, in sicer tako, da sem spoĹĄtoval sprejete predpise in dogovore. đ&#x;”˛

Peter Dermol

Sto v enem stanovanju?

V tem Ä?asopisu je bil dne 19. 2. 2015 objavljen pogovor novinarke z naÄ?elnikom Upravne enote Velenje. Ko sem prebral, da je v nekaterih stanovanjih prijavljenih tudi sto oseb, mi je priĹĄla na misel primerjava z Gogoljevimi Mrtvimi duĹĄami. Razlika je v tem, da v romanu goljuf prekupÄ?uje z imeni mrtvih ljudi, v velenjski zgodbi pa bi naj bili vsi udeleĹženci Ĺživi. Morda pa zadeva le ni tako enostavna? Zelo dvomim, da usluĹžbenci, ki so te prijave bivaliĹĄÄ? realizirali, ne bi vedeli, da se sto normalnih ljudi ne more gnesti v enem stanovanju. Kaj pa, Ä?e imajo ti prijavitelji nekakĹĄne ezoteriÄ?ne sposobnosti, da se lahko po potrebi dematerializirajo? TakĹĄnih pa je moĹžno naseliti v zelo majhen prostor neskonÄ?no mnogo. To naj sluĹži le kot namig pristojnim organom, ki menda zadevo Ĺže preiskujejo. đ&#x;”˛

Franc Planinc

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

PRIREDITVE

26. februarja 2015

Dve poslastici za konec meseca kulture

KNJIĹ˝NI kotiÄ?ek Ĺ VIGELJ- MERAT, Brina: Slovenski obraz od – Odrasli / 821.163.6 - Slovenski romani Slovenska avtorica, ĹživeÄ?a v Franciji, znana pod imenom Brina Svit, je konec lanskega leta zopet obogatila svoj literarni opus z novim romanom Slovenski obraz. Pisati ga je zaÄ?ela Ĺže pred nekaj leti, ko jo je znameniti argentinski ples zvabil v svojo domovino. Ko je prispela v Argentino, je po nakljuÄ?ju sedla v taksi, ki ga je vozil

argentinski Slovenec. Svet argentinskih Slovencev jo je vedno bolj zaÄ?el zanimati in rezultat tega je ta roman. Najprej ga je napisala v francoĹĄÄ?ini, kot Ĺže nekatera prejĹĄnja dela in ĹĄele nato v slovenĹĄÄ?ini.

V francoski razliÄ?ici je morala doloÄ?ene stvari razloĹžiti Francozom, npr. kdo so domobranci, kdo so partizani ‌, kar v slovenskem romanu ni bilo potrebno. Lepo je spregovoril o romanu in pisateljiÄ?inem delu na predstavitvi knjige tudi Andrej Rot: ‌ Ona govori o Ä?loveĹĄki zgodbi izpred 70 let, ampak vsi nosimo posledice te zgodbe.

Jih nosimo in jih bomo ĹĄe nosili.ÂŤ Brina Svit je zgodbo Andreja Rota prihranila za konec zbranih popisanih Ĺživljenj, katere so si vse na nek naÄ?in tako podobne in hkrati tako razliÄ?ne. Zgodbam dodajo teĹžo ĹĄe avtoriÄ?ine fotografije glavnih ÂťjunakovÂŤ. Romanu da poseben Ä?ar ĹĄe ena zgodba, ki jo Brina mojstrsko vplete k ostalim zgodbam. To je zgodba o poljskem pisatelju Witoldu Gombrowiczu, ki se prav tako znajde na drugi strani sveta, v Argentini. Toda njegova usoda je nasprotna od slovenskih. Slovenci so bili pripravljeni narediti vse, da bi v tujem svetu obdrĹžali svojo identiteto, on pa vse, da bi svojo identiteto izgubil in postal samo pisatelj.

KAKĹ NA dobra knjiga ml – Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Knjiga je lahko tudi najboljĹĄa prijateljica. ÄŒe iĹĄÄ?emo kakĹĄen nasvet, informacijo, se Ĺželimo druĹžiti in zabavati, jo samo vzamemo s knjiĹžne police, doma ali v knjiĹžnici in dan nam postane ĹĄe bogatejĹĄi. Slikanica, KakĹĄna dobra knjiga, prinaĹĄa veÄ? razliÄ?nih zgodb, pesmi, ugank priljubljenih slovenskih avtorjev. Zgodbe, uganke, pesmi so obogatene z ilustracijami, ki besedilom dodajajo ĹĄe svojo zgodbo. VeÄ?ina besedil in ilustracij je izbranih iz revij Ciciban in Cicido, ki izhajajo enkrat meseÄ?no za naĹĄe najmlajĹĄe posluĹĄalce in bralce. Izbrala in uredila jih je Barbara HanuĹĄ, dolgoletna sodelavka obeh revij. Posebnost slikanice je tudi v tem, da je dvojeziÄ?na. DvojeziÄ?na besedila pomenijo tudi most med kulturami. Tako boste besedila lahko brali v slovenskem in srbskem jeziku. ÄŒe slovenĹĄÄ?ine ali srbĹĄÄ?ine ĹĄe ne poznate najbolje, pa bi jo

radi, vam le ta besedila ponujajo odliÄ?en prvi zven. Branje je Ä?udeĹžno popotovanje.

Verjamem, da boste tudi vi, ko boste knjigo odloĹžili, vzkliknili: ÂťKakĹĄna dobra knjiga!ÂŤ

PAVLIÄŒ, Emilija: Mamica, nauÄ?i me kuhati ml – Mladina / 641 - Priprava jedi ÄŒe Ĺželite otroke popeljati v svet zdrave kuhinje, je knjiga Emilije PavliÄ? ravno pravĹĄnja pomoÄ?. Avtorica z njo tudi nas odrasle opozarja, kako zdravo je Ĺživeti z Ĺživo hrano, ki raste okrog nas. V knjigi se preko kuharskih receptov sprehajamo skozi letne Ä?ase. Recepti so razvrĹĄÄ?eni po mesecih in le ti nas spomnijo, katera sveĹža zelenjava nas lahko Ä?aka na domaÄ?em vrtu ali na kmeÄ?ki trĹžnici, da jo uporabimo pri pripravi dnevnih obrokov. Tako za februar avtorica pravi, da bomo do pusta ĹĄe jedli malo mesa, potem pa se je dobro postiti.

Vsaj nekaj Ä?asa. Meso naj zamenjamo z leÄ?o, fiĹžolom ali Ä?iÄ?eriko: v solati, enolonÄ?nicah, juhah ali polpetih. Zimski radiÄ?, kislo

Argentinska folklorna skupina in Pihalni orkester Akademije na odru doma kulture Velenje Velenje, 26. februarja – Festival Velenje ob izteku kulturno bogatega februarja za obÄ?instvo pripravlja ĹĄe dve poslastici. Nocoj prihaja iz Argentine v goste folklorna skupina Maribor, na odru pa se jim bo pridruĹžila ĹĄe domaÄ?a skupina Ĺ aleĹĄkega folklornega druĹĄtva Koleda. Dan zatem bo nastopil Pihalni orkester Akademije za glasbo Ljubljana, ki ga bo vodil nizozemski dirigent Jan Cober, po-

UVODIĆ-VRANIĆ, Ljubica: PustolovĹĄÄ?ina osebne preobrazbe od – Odrasli / 159.9 - Psihologija Avtorica Ljubica Uvodić-Vranić nas s to knjigo popelje na razburljivo potovanje in raziskovanje naĹĄe osebnosti. V knjigi bomo naĹĄli spoznanja, ki nam pomagajo razumeti duĹĄevno zdravje. DuĹĄevno zdravje ponazori s ĹĄtiriperesno deteljico, simbolom sreÄ?e. Vsak listiÄ? zapolnjuje en pojem. Prvi oznaÄ?uje negovanje samozavesti, drugi Ä?ustveno polnjenje, tretji opredeli meje v medosebnih odnosih in njihovo ohranjanje, Ä?etrti pa predstavlja Ä?lovekovo dejavno Ĺživljenje. NaĹĄa morda najpomembnejĹĄa naloga je negovanje samozavesti. Samozavest je prepriÄ?anje, da bomo s svojim ravnanjem dosegli Ĺželene rezultate oziroma Ä?e Ĺželenega rezultata ne bomo dosegli, da zmoremo prenesti negativne posledice. ListiÄ?i deteljice so med sabo povezani in si tudi pomagajo.

Ko delujemo na enem podroÄ?ju, posredno delujemo tudi na drugih. ÄŒe negujemo samozavest, smo zaradi tega laĹže dejavni in se tudi laĹže Ä?ustveno polnimo. OdliÄ?en priroÄ?nik za vse odrasle, ki Ĺželimo rasti. đ&#x;”˛

AK

V nedeljo nadomestna predstava Velenje, 1. marca – V okviru abonmaja ljubiteljskih gledaliĹĄÄ? so to nedeljo poskrbeli za zamenjavo zaradi bolezni odpovedane predstave Gospa poslanÄ?eva. V goste so povabili Cuker teater iz PortoroĹža, ki bo ob 17. uri na odru male dvorane kulturnega doma zaigral Slike po dolini Ĺ entflorjanski.

Igra je nastala po predlogi Ivana Cankarja. Zgodba govori o Ä?loveku, ki si zaĹželi imeti, kar imajo drugi. Da bi to dosegel, sklene pogodbo s hudiÄ?em.

Ne ve, ali je v njem ali pri njem. ÄŒlovek dobro pozna ljudsko duĹĄo, zato đ&#x;”˛ bĹĄ ve, da bo z laĹžjo dosegel vse, kar z resnico ne bi mogel.

no svojih starĹĄev ali starih starĹĄev, ki jo tudi Ä?utijo kot svojo.

Jutri pa v Velenje prihaja Pihalni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, ki ĹĄteje pribliĹžno 75 ĹĄtudentov Oddelka za pihala, trobila in tolkala. Orkestrov repertoar zajema ĹĄirok spekter iz standardne klasiÄ?ne ter jazzovske literature, mladi glasbeniki pa ĹĄe posebno pozornost posveÄ?ajo slovenskim skladbam za to zasedbo.

Festival Velenje v mesecu kulture obiskovalce na oba dogodka vabi brezplaÄ?no, vstopnice pa je potrebno pred dogodkoma prevzeti na blagajni Festivala Velenje. đ&#x;”˛

kdaj • kje • kaj VELENJE

9.00

ÄŒetrtek, 26. februar 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 18.30 Dom kulture Velenje, velika dvo.

Folklorni nastop Folklorne skupine Maribor iz Argentine 19.19 KnjiŞnica Velenje Pogovor z dr. Vojkom Strahovnikom 20.30 Max klub Boťtjan Simon & VELKRO (Max Klub jazz festival – 3. koncert)

zelje, leĹĄniki, orehi so zdrava, pa vÄ?asih po krivici zapostavljena februarska hrana.

Vsakemu receptu je dodan kakĹĄen pouÄ?en nasvet. Ali ste Ĺže pripravili krompirjevo polento? ÄŒe ĹĄe ne in ste za kuharski izziv, poiĹĄÄ?ite recept v knjigi in jo pripravite skupaj z vaĹĄim otrokom. Verjamem, da boste uĹživali, tako v pripravi, kot pri obroku. Pa dober tek!

sluĹĄalci pa bodo lahko uĹživali ob solistiÄ?nih delih Erika Kranjca na marimbi.

Folklora je v Ĺ aleĹĄki dolini moÄ?no zasidrana Ĺže od nekdaj. Ĺ aleĹĄko folklorno druĹĄtvo Koleda ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in velik ugled. IzroÄ?ilo slovenske folklore se je ohranilo tudi v deĹželah, kamor so se po vojni preselili ĹĄtevilni Slovenci – in ena takĹĄnih drĹžav je Argentina. Folklorna skupi-

na iz Argentine si je nadela ime po mestu Maribor, saj je veÄ?ina plesalcev potomcev ĹĄtajerskih priseljencev v Argentino. V preteklem letu so zaznamovali 20-letnico delovanja. Skupina aktivno nastopa po vsej Argentini, kjer predstavlja predvsem slovenske ljudske plese kot tudi argentinsko folklorno izroÄ?ilo. Na gostovanju v Sloveniji in Velenju se bodo predstavili z gorenjskimi in ĹĄtajerskimi plesi ter argentinsko folkloro, v katero sodijo plesi chacarera, gato in escondido. Skupina pod vodstvom Ane SenovrĹĄnik ĹĄteje 12 plesalcev, ki na svojih nastopih po svetu vedno s ponosom predstavljajo domovi-

9.00 10.00 10.00 10.30 21.00

govorimo KnjiĹžnica Velenje KnjiĹžni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo DrsaliĹĄÄ?e Velenje Turnir v hokeju na ledu / Igra na velike gole UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica Mladi popotnik – Pariz Garderoba Kolede, PreĹĄernova 9 a Dan odprtih vrat Kolede Dom kulture Velenje, mala dvorana Predstava za otroke Tri kepice prometa eMCe plac Klubski veÄ?er FIFA: ĹĄportna stavnica

Petek, 27. februar

Nedelja, 1. marec

5.00

9.00

19.30 19.30 20.00 20.00 21.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Turna smuka Komna Kavarna Lucifer in Wine bar Angel Glasbeni veÄ?er z Manco Dremel in Zalo IrgoliÄ?

Dom kulture Velenje, velika dvor.

Koncert Pihalnega orkestra Akademije za glasbo Ljubljana Havana bar Cuba libre party DrsaliĹĄÄ?e Velenje Curlig eMCe plac Klubski veÄ?er Karaoke

Sobota, 28. februar 8.00 9.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje Dvorana Centra Nova GledaliĹĄka delavnica Na odru

DrsaliĹĄÄ?e Velenje Turnir v hokeju na ledu / Igra na velike gole 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Komedija Slike po dolini Ĺ entflorjanski

Ponedeljek, 2. marec 8.30 12.00

12.30 14.00 17.00

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 26.2., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 27.2., 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 1.3., 11.00 PravljiÄ?ne urice • Do 3. 3., Vse najboljĹĄa pomlad v Citycentru. Pomlad po potrkala na vrata in sprehajali se boste ob bujno cvetoÄ?i preprogi. • Ujemite Citycentrova zimska dekleta za vikend, 28.2. n 1.3. na Celjski koÄ?i. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

17.00 19.30 20.00

Ljudska univerza Velenje Priprave na izpit Znanje slovenĹĄÄ?ine na osnovni ravni Ljudska univerza Velenje Predstavitev brezplaÄ?ne moĹžnosti pridobitve mednarodnega certifikata s podroÄ?ja gostinstva Ljudska univerza Velenje Predstavitev orodja ProfilPASS Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Vila Mojca Velenje Predavanje Elen UrĹĄiÄ? na temo OpolnomoÄ?imo mladostnika na poti v samostojnost KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ure pravljic v srbskem jeziku Glasbena ĹĄola Velenje, uÄ?ilnica P9 Otvoritveni koncert na novih vadbenih orglah Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: slovenska komedija AvtoĹĄola

Torek, 3. marec 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje 15.00 Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel 16.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek 17.00 Vila Mojca Velenje

Torkova peta 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje VeÄ?er tretjega letnika umetniĹĄke gimnazije, razstava in koncert 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predavanje Mars in razvoj civilizacije na Zemlji

Sreda, 4. marec 6.00 14.00 17.00 19.19 19.30

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod HrvaĹĄko Zagorje Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic KnjiĹžnica Velenje Predavanje Draga SmiljaniÄ?a Recepti iz domaÄ?e lekarne Dom kulture Velenje Drama PGD Kranj in GledaliĹĄÄ?a Ptuj Mrtvec pride po ljubico (Beli abonma in izven)

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 26. februar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na ustvarjalnica 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepeti pod Pustim gradom

Sobota, 28. februar 10.00 Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj Elektra Ĺ oĹĄtanj : JanÄ?e Energetika (kadeti U17) 18.00 Ravne - spomenik v OsreĹĄkih peÄ?eh ObÄ?ni zbor KUD Ravne 19.00 Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj Elektra Ĺ oĹĄtanj : Helios Suns)

Ponedeljek, 2. marec 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni sejem 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski Bridge turnir

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 26. februar 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates

Nedelja, 1. marec 16:30 HiĹĄa mladih Spremenimo svoj vsakdan, razgibajmo Ĺživljenje in odvrzimo odveÄ?ne kilograme!- Uvodni sestanek 19:30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Veseloigra s ĹĄtirimi prizori; Micki je treba moĹža

Ponedeljek, 2. marec 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (ĹĄolska in predĹĄolska skup.)

18:00 HiĹĄa mladih – sejna soba Lista za napredek obÄ?ine 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba

Torek, 3. marec 14.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – kitara 18.00 Marof – zgornja dvorana Joga 18.00 Dvorana Marof TeÄ?aj druĹžabnih plesov

Sreda, 4. marec 16.30 HiĹĄa mladih - dile Plesna ĹĄola Spin 19.00 Dvorana Marof ZvoÄ?na kopel z gongi

Lunine mene

Torek, 3. marec 17.00 Vila Mayer Ustvarjalnica za mlade in velike

Sreda, 4. marec 19.00 Mestna knjiŞnica Šoťtanj Predavanje - Živa voda, kaj je to?

5.

marca, ob 19:05, polna luna - ĹĄÄ?ip

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka FANTOVSKA LETA Boyhood (ZDA) Drama, 166 minut ReĹžija: Richard Linklater Igrajo: Patricia Arquette, Ellar Coltrane, Lorelei Linklater, Ethan Hawke, Lijah Smith idr.

Petek, 27. 2., ob 20.00

KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 2 3D How to Train Your Dragon 2 Animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina – sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 105 minut ReĹžija: Dean DeBlois Slovenski glasovi: PrimoĹž Forte,UrĹĄka Hlebec, Dani Bavec, Katja Ajster, Gojmir LeĹĄnjak idr.

EX_MACHINA

Petek, 27. 2., ob 18.00

Nedelja, 1. 3., ob 19.00 – mala dvor.

BACEK JON FILM

ANNIE

Shaun the Sheep (VB, Francija) Animirana pustolovĹĄÄ?ina za najmlajĹĄe brez dialogov, 85 minut ReĹžija: Mark Burton, Richard Goleszowski Nedelja, 1. 3., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

Annie (ZDA) DruĹžinska komedija, muzikal, 118 minut ReĹžija: Will Gluck Igrajo: QuvenzhanĂŠ Wallis, Cameron Diaz, Jamie Foxx idr.

Sobota, 28. 2., ob 18.00 Nedelja, 1. 3., ob 18.00

Ex_Machina (ZDA, VB) ZF triler, 108 minut ReĹžija: Alex Garland Igrajo: Oscaar Isaac, Domhnall Gleeson, Alicia Vikander, Chelsea Li, Corey Johnson, Evie Wray idr.

Sobota, 28. 2., ob 20.15 Ponedeljek, 2.3., ob 18.00

IGRA IMITACIJE

AVTOĹ OLA (Slovenija)

LEVIATAN Leviathan (Rusija) Drama, 141 minut ReĹžija: Andrej Zvjagincev Igrajo: Aleksej Serebrijakov, Elena Ljadova, Vladimir VdoviÄ?enkov, Roman Madjanov, Ana Ukolova idr.

Petek, 27. 2., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 28. 2., ob 20.00 – mala dvor.

The Imitation Game (VB, ZDA) Biografska drama, triler, 114 minuti ReĹžija: Don Hall, Chris Williams Igrajo: Keira Knightley, Benedict Cumberbatch, Matthew Goode, Charles Dance, Mark Strong, Rory Kinnear idr.

Nedelja, 1. 3., ob 20.15

Komedija, kriminalka, 79 minut ReĹžija: Janez Burger Igrajo: MaruĹĄa Majer, Gregor ÄŒuĹĄin, Vesna PernarÄ?iÄ?, Ivo Ban, MatjaĹž TribuĹĄon, Vlado Novak, Gregor Zorc idr.

Ponedeljek, 2. 3., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 11

11

REPORTAŽI

26. februarja 2015

Odprt za novosti in drugaÄ?nost Jure Pukl z glasbenimi prijatelji navduĹĄil v velenjskem Maxu – Nagrada PreĹĄernovega sklada mu godi – Leto polno dela in izzivov Bojana Ĺ pegel

Velenje, 12. februarja – PrejĹĄnji Ä?etrtek se je v domaÄ?e mesto vrnil po nekaj mesecih. Trenutno je namreÄ? letoĹĄnji nagrajenec PreĹĄernovega sklada, saksofonist in skladatelj Jure Pukl, na Ĺže prej naÄ?rtovani evropski turneji. V okviru te je nastopil tudi na letoĹĄnjem Max Jazz Club Festivalu, ki ga Jure programsko vodi zadnjih nekaj let. Tokrat se je na odru predstavil z odliÄ?nimi glasbeniki iz NemÄ?ije, ZDA in Velike Britanije, zasedbo pa so poimenovali NEO Gravity. Poln Max je bil navduĹĄen, saj smo bili deleĹžni pravega glasbenega razvajanja, med posluĹĄalci pa je bilo tokrat res veliko mladih. In tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je Jureta Ĺže povabil na kosilo. Kdaj si ga bosta privoĹĄÄ?ila, pa je teĹžko reÄ?i. Jure bo namreÄ? letos zelo zaseden.

Ko pride domov, si po navadi zaĹželi krvavic. Tokrat ni bilo Ä?asa niti zanje. Ko pride naslednjiÄ?, bo morda dobil skledo regrata, ki ga vedno spomni na dom. Doma je

po koncertu le prespal, saj so fantje Ĺže naslednje jutro krenili na pot proti NemÄ?iji. V dneh po prejemu visoke drĹžavne nagrade Jureta kliÄ?ejo z vseh strani. A je vesel vsake pozornosti, Ä?estitke, vpraĹĄanja, prav niÄ? mu ni preteĹžko. ÂťDa dobim PreĹĄernovo nagrado, sem izvedel 10. decembra lani, ko sem se ravno vraÄ?al s turneje po Japonski. Ko smo pristali v New Yorku, sem odprl elektronsko poĹĄto in prebral veselo novico. ObÄ?utek je bil dober. Ker pa so me prosili, da novico obdrĹžim zase, sem jo.ÂŤ Razkrili so jo mediji dan pred kulturnim praznikom. Isti veÄ?er so mu nagrado podelili na drĹžavni slovesnosti, kjer je Jure tudi nastopal. ÂťTa sobota je bila zame kaotiÄ?na. Zjutraj sem pristal na graĹĄkem letaliĹĄÄ?u po tem, ko smo prejĹĄnjo noÄ? igrali v MĂźnchnu. Turnejo smo imeli namreÄ? Ĺže postavljeno, preden sem izvedel za nagrado. Ustvarjalci drĹžavne slovesnosti so me vpraĹĄali, Ä?e bi zaigral na njej solo. Ne igram rad sam, saj saksofon ni harmonski in-

strument, zato sem predlagal, da grem na oder s skupino NEO Gravity. ObÄ?utek je bil dober, Ä?eprav sem bil precej utrujen. Le dve noÄ?i prej sem se vrnil iz New Yorka, noÄ? pred podelitvijo tudi zaradi Ä?asovne razlike nisem mogel spati. Zato sem se na trenutke poÄ?util kot v transu. Ĺ e dobro, da je make-up deloval,ÂŤ doda med smehom vedno dobrovoljni Jure.

so za naĹĄo deĹželo nekateri sliĹĄali pr viÄ? prav zaradi mojega kon-

ÂťTakrat sem zaÄ?el aktivno vaditi saksofon, v Mariboru pa so takrat Ĺže imeli srednjeĹĄolski glasbeni program, zato sem se iz velenjske gimnazije preĹĄolal tja. Z 18 leti sem ĹĄel na Dunaj, kjer sem ĹĄtudiral klasiÄ?ni saksofon.ÂŤ Diplomo je nadgradil ĹĄe z magisterijem, vmes pa se je Ĺže veliko ukvarjal z jazzom. Pa ni bila kriva le jazz klinika, ki jo Vse bolj prepoznaven je v Max clubu izjvajal V obrazloĹžitvi nagrade so poulegendarni BoĹĄko PetroviÄ?, ki ga je kar kmadarili, da je ne le zgled mladim slovenskim glasbenikom, amlu povabil, da je zaigral pak tudi ambasador sloz njim. ÂťZaÄ?elo se je Ĺže s venske kulture v svetu. skupino Funk You, ki je To obÄ?uti tudi sam. prav tako povezana z Max clubom. Potem sva z BoriÂťSkozi leta delovasom HoleĹĄkom ĹĄe bolj aktivno zaÄ?ela z jazzom,ÂŤ se spominja Jure. Danes nastopa na koncertnih odrih z najveÄ?jimi zvezdniki jazzovske glasbe, kritiki pravijo, da je V velenjskem Maxu je Jure Pukl z zasedbo NEOGravity navduĹĄil ĹĄtevilno ÂťvzhajajoÄ?a zvezda nove kreobÄ?instvo, ki fantov kar ni hotela spustiti iz odra. Dan prej so nastopili v ativne generacije, ki glasbo Padovi, dan kasneje Ĺže v NemÄ?iji. energiÄ?no pelje v drugo stoletje.ÂŤ To poÄ?ne tudi z ustvarjanja na svetovni glasbeni sceni sem certa,ÂŤ pripoveduje. Jure po sve- njem lastne glasbe in ne le preigraopazil, da me prepoznajo. Ko se tu potuje in nastopa Ĺže dolgo. Po vanjem. Kadar ni na turneji, veliko vraÄ?am na turneje po razliÄ?nih dr- tem, ko je v velenjski glasbeni ĹĄoli vadi. Tudi po sedem ur dnevno. Ĺžavah, vedo, kdo sem in da sem iz konÄ?al osnovno izobraĹževanje – Za New York, kjer Ĺživi zadnja tri Slovenije. Ko sem bil pred kratkim najprej je igral klarinet, ĹĄele potem leta, pravijo, da je svet v malem. na turneji po ÄŒilu, je povsod pisa- saksofon, je namreÄ? prav zaradi Tako ga doĹživlja tudi sam. ÂťLjudje lo Âťe SloveniaÂŤ, tudi na Japonskem glasbe od doma odĹĄel pri 16 letih. delajo to mesto zelo specialno. V

njem se ne poÄ?utiĹĄ kot tujec, redko se pogovarjamo, od kod je kdo.

Kar se tiÄ?e jazz glasbe, pa je to zagotovo mesto, v katerem Ĺživi najveÄ? vrhunskih glasbenikov, saj je to svetovni center te glasbe.ÂŤ Tudi zato se je preselil tja, ker mu odpira nova vrata. Januarja letos je izdal svoj novi, Ĺže sedmi album, in to pri priznani zaloĹžbi Fresh Sound New Talent iz Barcelone, ki je ena vodilnih za jazzovsko glasbo v svetu. ÂťPlaÄ?ali so celo vse stroĹĄke snemanja, kar je danes redkost. Direktor je moje delo spremljal Ĺže nekaj let, sedaj je presodil, da glasbo res soustvarjam z najboljĹĄimi,ÂŤ pravi Jure, ki sicer trenutno igra z vsaj 10 razliÄ?nimi zasedbami.

Pri ustvarjanju glasbe je zelo odprt tudi za druge zvrsti, kar dokazuje tudi z dosedanjimi sodelovanji z rock, hip-hop in elektronskimi zasedbami. ÂťVedno sem pripravljen na kaj novega, na kaj drugaÄ?nega,ÂŤ pravi. Po konÄ?ani evropski turneji ga Ä?aka snemanje dveh ploĹĄÄ? v Berlinu, kjer bo nastopil kot gost, potem se vrne Ä?ez luĹžo.

Poleti bo veliko v Evropi, saj bo predaval na glasbenih delavnicah v Marezigah, Pragi in Avstriji. Vsekakor pa bo del poletja preĹživel v Nerezinah, kjer druĹžina Pukl dopustuje Ĺže od nekdaj. đ&#x;”˛

Nove zgodbe LonÄ?arskega centra TopolĹĄica NavduĹĄujoÄ?e delavnice za pedagoge in vzgojitelje – V programu javnih del zaposlujejo tri osebe – Skupaj snujejo kreativno prihodnost Milena KrstiÄ? - Planinc

TopolĹĄica, 13. februarja – ÂťNajveÄ?je priznanje projektu je izrekla uÄ?iteljica, ki pouÄ?uje Ĺže veÄ? kot trideset let. Doslej ĹĄe ni bila na delavnici ali izobraĹževanju, kjer bi dobila toliko uporabnega znanja, da bi ga lahko Ĺže naslednji dan uporabila pri pouku. ÄŒetudi je to izjavila, da

LonÄ?arstvo Bahor je majhno druĹžinsko podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil Igor, lonÄ?ar in karateist po duĹĄi. ÂťLonÄ?ar mora pri svojem delu umiriti um in izostriti fokus, ohranjati mora fiziÄ?no moÄ? in biti veĹĄÄ? vztrajanja in zbranosti na poti proti zastavljenemu cilju. Tukaj prepoznam moÄ?ne povezave z borilnimi veĹĄÄ?inami, s karatejem.ÂŤ

kreativnega dela z njo.

PrejĹĄnji teden so predstavitvene delavnice pripravili za likovne pedagoge in vzgojitelje. ÂťPokazati smo jim Ĺželeli, kaj lahko ponudimo kot keramiki, lonÄ?arji, da jim bo v pomoÄ? pri njihovem delu.ÂŤ Presenetila jih je ĹĄtevilnost. Odziv je bil izjemen. Blizu osemdeset ĹĄolnikov in vzgojiteljev iz vse Slovenije je priĹĄlo

RazmiĹĄljajo o uvedbi lonÄ?arskega abonmaja Stari gasilski dom v TopolĹĄici Ĺže gosti LonÄ?arski center TopolĹĄica.

V njem bo Zavod za razvoj in promocijo lonÄ?arstva odprl majhno trgovinico z vsem potrebnimi materiali za delo z glino. ÂťLjudem bomo pomagali izdelek tudi narediti, lahko bodo uporabljali lonÄ?arski ÂťfitnesÂŤ, tukaj ustvarjali,ÂŤ so polni zamisli.

Ena od idej, ki jo razvijajo, je lonÄ?arski abonma, sklop lonÄ?arskih delavnic, ki bi se na doloÄ?ene dneve dogajale vse leto. UdeleĹžencem bi poleg materialov, pomoÄ?i pri ustvarjanju omogoÄ?ili, da izdelke tudi ÂťspeÄ?ejoÂŤ, jih dokonÄ?ajo.

bi nas razveselila, nam je s tem dala potrditev tistega, za Ä?imer se tako Ĺženemo,ÂŤ je v prostorih novo zasnovanega LonÄ?arskega centra TopolĹĄica, Zavoda za razvoj in promocijo lonÄ?arstva, dejal Igor Bahor.

Za najem prostorov v Starem gasilskem domu so pred kratkim podaljĹĄali pogodbo. Prostor jim ponuja moĹžnosti in priloĹžnosti, da svoje delo pribliĹžajo ljudem in jim pomagajo pri razvoju njihovih aktivnosti pri oblikovanju gline in

Kaj imata skupnega glina in karate?

v TopolĹĄico z Jesenic, iz Nove Gorice, Novega mesta, Murske Sobote ... In zadovoljnih odĹĄlo. V dveh dneh so s ĹĄtirimi mentorji izvedli osem delavnic. ÂťDobro je bilo. Neverjetno dobro,ÂŤ je bil sreÄ?en Bahor. ÂťVsebina delavnic je bila razliÄ?na, rdeÄ?a nit pa tehnika vtisovanja in vtiskovanja, ki jo lahko uporabljajo tudi v medpredmetnih povezavah, denimo z zgodovino. Poleg dekorativnih tehnik so udeleĹženci spoznali tudi delo na lonÄ?arskem

Ekipa, ki ji idej zlepa ne zmanjka. ÂťSpet je uspelo,ÂŤ so bili navduĹĄeni nad potekom delavnice za uÄ?itelje in vzgojitelje.

vretenu, postopek dela z glino za popolne zaÄ?etnike in metodologijo dela z otroki od Ä?etrtega leta starosti naprej.ÂŤ Ĺ˝e lansko leto so izvedli zanimiv projekt Zgodbe lonca. ÂťOd tam smo imeli ĹĄe malo materialnega zagona, da smo lahko izvedli tudi ta projekt, ki je bil za udeleĹžence popolnoma brezplaÄ?en. Krili so si samo stroĹĄke prevoza,ÂŤ se je v pogovor vkljuÄ?ila Jana Bahor.

Ljudje postajamo vse bolj navduťeni nad naravnimi materiali, med njimi tudi glino. Že ko smo snovali prvi projekt, smo to prepoznali, potrdilo pa se je z zanimanjem. Tudi tokrat so bila v ťtirih dneh zasedena vsa mesta v vseh delavnicah. Zelo hitro v skupini za delo na vretenu, pri katerih lahko sprejmemo samo dvanajst oseb,

toliko, kot imamo vreten.ÂŤ V javna dela so vkljuÄ?ili tri osebe. Akademsko slikarko Sonjo Hrastnik JanÄ?iÄ?, ki je bila vkljuÄ?ena Ĺže v projekt Zgodbe lonca.

Usposobila se je za lonÄ?arko in mentorico. Tudi Majda Popelar, ki je po osnovnem poklicu socialna delavka, je bila Ĺže vkljuÄ?ena v

Zgodbe lonca, zakljuÄ?no fazo. Delala je na dekorativnih tehnikah, zdaj pa je vodila delavnice. Nova je Deja GolÄ?man, ki je angaĹžirana v programu uvajanje podjetniĹĄtva. ÂťSkupaj sestavljamo programe in razmiĹĄljamo, kako bomo te naĹĄe delavnice spravile v denar, ko bo projektnih sredstev konec,ÂŤ navdu-

ĹĄena nad njimi povesta Bahorjeva.

Imajo veliko moĹžnosti, da njihova vkljuÄ?itev od javnih del preide v kakĹĄno trdnejĹĄo obliko. ÂťSame so dobesedno padle notri, kot se reÄ?e. Izjemne in zelo predane za delo so. Prava ekipa smo. Od Deje, ki je magistra ekonomskih in poslovnih ved, se tudi sami veliko uÄ?imo.

Med umetniĹĄke duĹĄe vnaĹĄa red in sistem.ÂŤ đ&#x;”˛

ÂťZa smeh v otroĹĄkih oÄ?ehÂŤ Na Osnovni ĹĄoli Nazarje si Ĺže nekaj let prizadevajo, da bi vsem otrokom, vsaj v ĹĄolskih aktivnostih, omogoÄ?ili enake moĹžnosti. Ĺ˝e pred leti so se zato odloÄ?ili organizirati dobrodelni koncert z vodilom ÂťZa smeh v otroĹĄkih oÄ?ehÂŤ, z izkupiÄ?kom katerega zagotavljajo uÄ?encem brezplaÄ?no sodelovanje pri vzgojno-izobra-

Ĺževalnih dejavnostih, tudi nadstandardnih. To naj bi omogoÄ?il tudi letoĹĄnji dobrodelni koncert, ki ga bodo pripravili v Ä?etrtek, 5. marca, ob 18. uri v Ĺ portni dvorani Nazarje. RaÄ?unajo, da bo odziv obÄ?anov vsaj takĹĄen, kot je bil pretekla leta. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

26. februarja 2015

Med najboljĹĄimi v Sloveniji Mladinski pevski zbor Osnovne ĹĄole Nazarje je pod taktirko mentorice in zborovodkinje Katje Gruber v Kulturnem domu Nazarje pripravil pravo glasbeno poslastico z naslovom ÂťOd rocka do popaÂŤ. Ker otroci radi prepevajo popevke, se je Katja Gruber odloÄ?ila pripraviti projekt, ki zajema popevke od leta 1945 do danes. Iz vsakega desetletja je izbrala po tri ali ĹĄtiri skladbe, ki so se jih uÄ?enci nauÄ?ili, hkrati pa jim je predstavila ĹĄe skupino ali posameznika, ki te skladbe prepeva, saj to ni zgolj predstava za gledalce, temveÄ? tudi uÄ?na ura za uÄ?ence.

Na Osnovni ĹĄoli Nazarje je pevska tradicija Ĺže dolgo zakoreninje-

Katja Gruber

na. V Zagorju ob Savi so nastopili Ĺže trikrat, od tega so kar dvakrat dobili naziv najboljĹĄi mladinski pevski zbor v Sloveniji, v lanskem letu pa jim je ta naziv uĹĄel za piÄ?lih nekaj desetink. ÄŒez mesec dni se bodo odpravili v Prago na tekmovanje mladinskih zborov z vsega sveta. V konkurenci osemnajstih prijavljenih zborov se bodo predstavili z zahtevnim programom.

Katja Gruber, zborovodkinja: ÂťBilo je kar teĹžko poiskati pesmi, ki so po obsegu primerne za te mlade pevce. Veliko sem imela transponiranja, veliko sem napisala tudi sama

in se nauÄ?ila, kako se naredijo karaoke. To je seveda vse znanje, ki ga bom lahko ĹĄe naprej uporabljala. V tem projektu so se otroci zelo razpeli in se veselim dela z njimi. Popevke bomo zdaj dali na stran in zaÄ?eli vaditi zahtevnejĹĄe pesmi, saj nas Ä?aka tekmovanje na ÄŒeĹĄkem, ob koncu ĹĄolskega leta se bomo udeleĹžili tudi zanimive prireditve Zborovski Bum v Mariboru, kjer se bo na Ljudskem vrtu zbralo veÄ? kot 5000 osnovnoĹĄolskih otrok in bomo skupaj zapeli ob spremljavi orkestra.ÂŤ

Naj vas poletno obarvani naslov kolumne ne zavede. Ne bo ĹĄlo za priroÄ?ne nasvete, kako pripraviti trebuĹĄne radiatorÄ?ke, da bodo na plaĹži strumno zavzeli osvajalsko formo. Tudi ne bom dregnil v veÄ?no jabolko modnega spora, ali so kroksi primerni za eleganten veÄ?erni sprehod po obmorski promenadi. Teh poletno vroÄ?ih tem je sicer na pretek, a trenutno smo ĹĄe v hladnem objemu tetke zime. In stari ljudje vedno pravijo, da tudi letos ne bo odĹĄla kar tako in brez dolgega slovesa. Pa naj kurenti cingljajo ĹĄe tako moÄ?no in na poskok. Prostor pod soncem je tokrat namenjen spregledanim kreativnim potencialom, ki se na vso moÄ? trudijo prebiti skozi teĹžko prehodne plasti vsakdana do zasluĹženega poloĹžaja v druĹžbi.

Grafika: Bojan PavĹĄek

VeÄ?er, v katerem bi uĹžival tudi Marjan Spomin na kulturnika Marjana MarinĹĄka ĹĄe kako Ĺživ – Citre so bile njegov instrument, zato so tudi letoĹĄnji veÄ?er obarvali z njihovimi zvoki Marjanke, ki jih je ustanovil in vodil Marjan MarinĹĄek, so poskrbele za uvod v glasbeno pester spominski veÄ?er.

di ustanovitelj Citrarskega druĹĄtva Slovenije in njegov prvi predsednik.

Seveda to ĹĄe ni vse, saj je bil tudi strastni zbiralec, pisatelj ‌ V njegov spomin sta letos Ĺže Ä?etrtiÄ? zapored Festival Velenje in Citrarsko druĹĄtvo Slovenije pripravila veÄ?er, na katerem so poleg ljudskih pesmi zvenele predvsem milozvoÄ?ne citre. ÄŒetrti Marjanov veÄ?er so naÄ?rtovali na dan, ko je praznoval rojstni dan. A ker je konec januarja napoved kazala, da bo narava pokazala svoje zobe, so veÄ?er prestavili. Za-

radi zasedenosti nekaterih nastopajoÄ?ih pa so morali delno spremeniti tudi program. VeÄ?er so zaÄ?ele Ä?lanice velenjske univerze za 3. Ĺživljenjsko obdobje, citrarska skupina Marjanke, ki jih je ustanovil in prva leta vodil prav Marjan MarinĹĄek. S tremi pesmimi, med njimi je bil tudi valÄ?ek, so poskrbele za lep uvod v nostalgiÄ?ni veÄ?er. V nadaljevanju je Peter Napret, sedanji predsednik Citrarskega druĹĄtva Slovenije, ki v Festivalu nadaljuje tudi program vsakoletnega citrarskega festivala,

Izvolili novo staro vodstvo Velenje, 16. februarja – Minuli ponedeljek so Ä?lani in Ä?lanice vseh ĹĄaleĹĄkih kulturnih druĹĄtev – skupaj jih je 39 – opravili redno 4. skupĹĄÄ?ino, ki je bila tokrat volilna. Ĺ e naslednja ĹĄtiri leta ostaja predsednik Matej Mraz, izvolili pa so novega podpredsednika. To je MatjaĹž Ĺ alej.

Imenovali so tudi izvrĹĄilni odbor zveze. V njem so Tatjana Vidmar, Neva TrampuĹĄ, Drago Seme, Nina Mavec Krenker, Milojka B. Kom-

predstavil dve mladi citrarki, ki sta bili na regijskem tekmovanju najbolje ocenjeni. Prva se je predstavila Maja Rotovnik, za njo pa Vanesa VreÄ?iÄ?. Na odru sta se skupaj predstavila ĹĄe Peter Napret, ki je tudi profesor na velenjski glasbeni ĹĄoli, in Janja Brlec, danes najbolj prepoznavna in najveÄ?krat nagrajena slovenska citrarka. Ĺ tevilne goste, med katerimi je bila tudi Marjanova druĹžina, sta z violino in citrami razvajala Ĺže pred zaÄ?etkom veÄ?era v preddverju male dvorane. đ&#x;”˛ bĹĄ

ka B. Komprej zastopa zvezo v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, JoĹže robida pa v Ĺ martnem ob Paki. ÂťNaĹĄa zveza je ena redkih v drĹžavi, ki je ohranila domicil nad celotno Ĺ aleĹĄko dolino in se ni razdruĹžila. Ugotavljamo, da smo se odloÄ?ili prav, saj smo tako ne le pestrejĹĄi, ampak tudi uspeĹĄnejĹĄi. Na skupĹĄÄ?ini smo pregledali tudi delo v preteklem letu, ki je bilo raznovrstno in uspeĹĄno, in sprejeli naÄ?rt za letos. Razprava je bila tudi pod toÄ?ko ÂťraznoÂŤ zelo zanimiva,ÂŤ nam je povedala strokovna sodelavka zveze Tatjana Vidmar.

Matej Mraz bo ljubiteljske kulturnike vodil ĹĄe ĹĄtiri leta.

prej, JoĹže Robida, Ivo Stropnik in Salih BiĹĄÄ?ić. To je pisana paleta kul-

turnih ustvarjalcev, vsak od njih pa je pristojen za svoje podroÄ?je. Miloj-

Bojan PavĹĄek

đ&#x;”˛

Mladinski pevski zbor osnovne ĹĄole Nazarje

Velenje, 19. februarja – Je Şivel en Marjan, je kulturo 'mel rad ‌.

S temi besedami je Irena Zalar v Ä?etrtek zveÄ?er nagovorila polno malo dvorano velenjskega kulturnega doma. Da to drĹži, vemo vsi, ki smo poznali Marjana MarinĹĄka. Dolga leta je bil direktor takratnega Kulturnega centra Ivana Napotnika, v katerem je bil pozneje organizator prireditev. Bil je zaÄ?etnik poletnih kulturnih prireditev, med zaÄ?etniki Pikinega festivala in zaÄ?etnik citrarskega festivala v Velenju. Bil je tu-

Prostor pod soncem

đ&#x;”˛

BĹĄ

Vsakdo od nas pozna vsaj enega ali veÄ? ljudi, ki posedujejo posebne talente. Eni so sposobni iz odpadnega lesa ustvariti prave estetsko-funkcionalne preseĹžke. Spet drugi z neverjetnimi kombinacijami vrtijo pletilko skozi volnene ĹĄtrene, ki dajejo prvotni izolaciji ovc povsem drugo dimenzijo in namen. Med njimi najdemo tudi takĹĄne, ki svoja Ä?utenja izlijejo v Ä?udovite literarne zgodbe. Prav tako smo dnevno priÄ?a nastanku osupljivih fotografskih motivov ali pa nas z glasbo toplo objamejo predstave uliÄ?nih virtuozov. Vendar ti in ĹĄe mnogi drugi nadarjeni posamezniki ostajajo pogosto spregledani. Ĺ e posebej nevidni so v danaĹĄnjem Ä?asu, ko imata zanesljiva prihodnost in osebni uspeh izrazito afiniteto predvsem do vrednotenja v denarju. Zato ni Ä?udno, da so Ä?ustva, ki dejansko ustvarjajo bistvo polnosti ustvarjalnega Ĺživljenja, zanemarjena. Nimamo veÄ? Ä?asa za njih. Tako se recimo obÄ?utek osebnega zadovoljstva pri doseganju dobrih delovnih rezultatov razblini pri trku z zavistjo sodelavcev in nemalokrat celo nadrejenih. Ali pa kreativne pedagoĹĄke pristope izniÄ?i predpisana uporaba kurikulumov, ki temeljijo na poneumljanju in masovni manipulaciji misli. In tam, kjer okolica za to nima posluha, tudi za talente ni kruha. NaĹĄa kotlina premore obilico ljudi, ki so sposobni svoje znanje, voljo in inovativni pristop do dela materializirati. NajveÄ?krat sicer ostanejo ideje o tem, kako bi lahko kakĹĄen izdelek ugledal luÄ? sveta, nezaupljivo zaklenjene v domaÄ?ih predalih. Izvedba takĹĄnih projektov je namreÄ? pogojena z zanesljivo ekipo sodelavcev in sredstvi, ki so na voljo za njegovo uresniÄ?itev. Pogosto so najbolj uÄ?inkovite stvari v razvojni fazi tudi najdraĹžje, saj zahtevajo ogromno razvojnega kadra, analiz, testiranj, prototipov ... In ker so mnoga podjetja tudi pri nas zaradi dihanja na krizne ĹĄkrge vedno bolj podobna potopljenim ambientom, je pomoÄ? zasebnega sektorja v takĹĄnih primerih ĹĄe toliko bolj vpraĹĄljiva. Tako so talenti prisiljeni sami prigrebsti na povrĹĄje, da bi se lahko nauĹžili morebitnih Ĺžarkov uspeha. Pot je skoraj zagotovo podloĹžena ĹĄe s poleni konkurence ali tistih, ki izhajajo iz prepriÄ?anja, da uspeh ali nadpovpreÄ?je v takĹĄnih Ä?asih paÄ? ni zaĹželen pojav. Vse to pa ne obeta niÄ? dobrega. Lojalna konkurenca postane sovraĹžnik. Mlade talentirane generacije dobijo predznak neizkuĹĄene (beri: nebodigatreba) delovne sile. Togi podjetniĹĄki sistemi z velikimi dobiÄ?konosnimi apetiti se ne zmorejo veÄ? prilagajati novodobnim zahtevam trga. Serviranje navideznih poslovnih uspehov postaja Ĺže kar nacionalni ĹĄport. Velikost podjetja in ĹĄtevilo zaposlenih sta trenutno najviĹĄje rangirani statistiki uspeha. Pristni odnosi, konstruktivna komunikacija in kreativne sinergije pa hlaÄ?ajo nekje zadaj kot Ä?rni raÄ?ki, oĹžigosani z namerno ukinitvijo evolucijske pravice napredovanja v labode. Zato Ĺželim vsem tistim, ki so (ĹĄe) dovolj pri moÄ?eh, da Ä?im prej izvedejo samozavesten manever odklona iz smeri titaniĹĄkih plovb. Napotite se na obmoÄ?ja, kjer ne vladajo ledene gore. Kjer hladno neprijetnost stali zavedanje o bistvu ustvarjanja. Tam je doma (naĹĄe) sonce.

Koledin dan odprtih vrat Velenje, 28. februarja – Ĺ aleĹĄko folklorno druĹĄtvo Koleda Ĺže 44 let predstavlja slovensko ljudsko izroÄ?ilo doma in po svetu. V tujini so gostovali veÄ? kot 60-krat, prepotovali Evropo, bili v ZDA in na Tajvanu. Uveljavili so se kot kakovostna in uspeĹĄna skupina in se predstavili na vseh veÄ?jih evropskih folklornih festivalih. S folkloro se ukvarjajo ljubiteljsko. UÄ?ijo se in predstavljajo ljudske plese, pesmi in ĹĄege, skrbijo za izvirne narodne noĹĄe in seveda tudi glasbila. To soboto med 10. in 12. uro bodo pripravili dan odprtih vrat in pokazali svoje prostore na PreĹĄernovi 9 a. Pokazali bođ&#x;”˛ do kostume in jih predstavili s plesom, pesmijo in glasbo.

Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

26. februarja 2015

Radijski in časopisni MOZAIK

Mitja Švener Mitja Švener sodi med naše mlajše radijske sodelavce. Naši zvesti poslušalci so ga že lahko slišali v dnevnih in tudi nočnih oddajah Radia Velenje. »Če me sprašujete, kateri program mi je bolj pri srcu, bi se težko opredelil, kajti vsak ima svoje posebnosti. Nočni je specifičen, ker ga poslušajo po celi Sloveniji in zaradi drugačnih poslušalcev. Ti so predvsem starejši in tisti, ki so na nočnih dežurstvih, izmenah. Ti so bolj pripravljeni sodelovati, radi povedo svoje izkušnje, človek tako izve za marsikatero modrost. To, da te spoštujejo, ti na svoj način tudi povedo. Med tako imenovanimi dnevnimi poslušalci pa so različne generacije, ki prav tako zahtevajo svoje. Rad delam z vsemi in sem zelo vesel, ker mi odgovorna urednica radia Mira Zakošek

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

pusti proste roke pri izbiri glasbe in rubrikah, ki jih pripravljam sam,« je povedal. V studiu Radia Velenje »nastopa« kot človek, ki je vse v eni osebi: tonski tehnik, napovedovalec oziroma moderator.

Mitja je povedal, da ga je tonska tehnika začela zanimati v srednji šoli. Njegove sp o s o b n o sti in željo po čim

več znanja so opazili nekateri ljudje okoli njega in ga povabili k sodelovanju pri različnih dogodkih. Pridobival je izkušnje, na tečajih dopolnjeval znanje, vse skupaj pa nadgradil na faksu v Kopru. Ker mu kot igralcu Lutkovnega gledališča Velenje nastopanje in druženje z mikrofonom ni tuje, je tu in tam posnel še kakšno reklamno sporočilo. »Moram povedati, da sem z Radiem Velenje najprej sodeloval kot soustvarjalec rubrike Frekvenca mladih. Velenjski mladinski center me je povabil. Spoznal sem, da bi se lahko na radiju dokazal še kako drugače. Kot naročeno je prišla lanska avdicija, na katero sem se prijavil in bil izbran. Vesel sem, ker so se mi ponudile priložnosti za uresničitev mojih želja. Še toliko bolj super pa je, da lahko to, kar me veseli, počnem v domačem kraju in na domačem radiu,« je še dejal Mitja Švener.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno – po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. LETEĆI ODRED – Sanjao sam moju ružicu

2. ČUKI – Ta vlak 3. PINK - Try

Tp Mitja Švener se je z Radiem Velenje najprej »srečal« kot soustvarjalec radijske rubrike Frekvenca mladih.

V tokratnem nekoliko retro obarvanem izboru pesmi tedna ste lahko izbirali med nekaterimi starejšimi radijskimi uspešnicami. Med tremi predlogi je z veliko prednostjo zmagala hrvaška zasedba Leteći odred iz Osjeka z njihovo veliko uspešnico iz devetdesetih let prejšnjega stoletja Sanjao sam moju ružicu.

GLASBENE novice LESTVICA domače glasbe

Rudolf Gas se vrača na slovensko sceno s skladbo Del neba Rudolf Gas, ki ga poznamo po sodelovanju v zasedbi k.u.t. Gas in po samostojni glasbeni karieri, se po sedmih letih vrača na slovensko glasbeno sceno. Za prvi single s prihajajočega novega albuma je izbral skladbo Del neba. Glasbo in aranžma je napisal sam, za tekst je poskrbela Eva Leskovšek, poleg Rudolfovega glasbenega dela pa je na basu zaigral Jani Hace, za klavir je poskrbel Aleš Ogrin, na saksofonu pa je bil Tadej Drobne.

Rudolf je tudi dobitnik zlatega petelina z zasedbo k.u.t. Gas, s katero je izdal albuma Erotika in Fashion, nato pa je glasbeno pot nadaljeval samostojno. Že prvi single Playboy (2001) ga je uspešno ponesel na slovenske radijske valove, sledila pa sta tudi izjemno odmevni singel Lahko me ljubiš (2005), s katerim je napovedal album RG Style, in leta 2008 skladba Men je fajn.

Od leta 2009 se je posvetil povsem drugačni glasbeni karieri kot vodja big banda Slovenske vojske.

Blur bodo izdali prvi album po 12 letih Britanska skupina Blur bo aprila izdala nov studijski album po kar dvanajstih letih.

Album, ki nosi naslov The Magic Whip, bo izšel 28. aprila, skupina pa ga je posnela lani v Hongkongu. Po albumu Think Tank iz leta 2003 bo to njihov prvi album, že zdaj pa je na voljo prvi single z albuma Go Out. Skupina Blur si je leta 2003 vzela petletni premor, leta 2009 pa je nastopila na koncertu v Hyde Parku in pozneje

vom Povej mi, koliko ti še pomenim jaz. Posnel je melodično pop-rock skladbo, ki se sicer začne umirjeno, s klavirjem in njegovim odličnim vokalom, kasneje pa se razvije v hitrejše ritme. Glasbo je napisal mladi glasbenik Nino Ošlak, besedilo Igor Pirkovič, pod aranžma pa se podpisuje Damjan Pančur iz produkcijske hiše Pancho Production. Pesem bogatijo instrumenti, ki so vsi odigrani in posneti v živo: klaviature Nino Ošlak, kitare in bas Damjan Pančur, za bobne je poskrbel Klemen Markelj, spremljevalne vokale pa je odpela pevka Neža Bračun – Nessy.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

Glasbeno doživetje ob dnevu žena

www.radiovelenje.com

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Svetlin - Nataša Smeh - Bodi moja mala Poet - Sprehajam se Vikend - Lahko bi te objel Ansambel Saša Avsenika in Jurij Zrnec - Cuzi muzi popek špric Naveza - Še te ljubim Boštjan Konečnik - Kriza Javor - Nagajivo srce Malibu & Mirko Šlibar - Na valentinovo Novi spomini & Rock partyzani - Nocoj pri meni druga spi

zelo NA KRATKO

EMA 2015 še v Glastonburyju. Leta 2010 so posneli dokumentarni film o skupini, ki je zaznamovala glasbeno sceno 90. let, a novega albuma do zdaj ni bilo. Blur so bili ob Oasis in Pulp eni od treh ključnih nosilcev britpopa, gibanja, ki je preplavilo Veliko Britanijo v 90. letih in se od tam razširilo v svet. Izdali so sedem albumov, njihove najbolj znane skladbe pa so Country House, Beetlebum, Girls & Boys, Parklife in seveda Song 2.

Van Morrison bo izdal 16 priredb svojih pesmi v duetih Pevec soula Van Morrison je napovedal 35. studijski album z naslovom Re-Working The Catalogue. Z gosti, kot so Bobby Womack, Michael Buble, Mick Hucknall, Steve Winwood in Joss Stone, je posnel 16 priredb pesmi iz svoje bogate zbirke 360 skladb. Namenoma se je odločil za manj znane pesmi, izogibal pa se je priredbam uspešnic iz osemdesetih. Prva skladba, ki jo že lahko slišimo, je Real Real Gone, ki je prvič izšla na albumu Enlightenment leta 1990, Morrison pa jo je posnel s kanadskim vokalistom

in grammyjevim nagrajencem Michaelom Bubléjem.

George Ivan Van Morrison se je rodil 31. avgusta 1945 na Irskem, v svoji karieri pa se lahko pohvali s številnimi uspešnicami, kot so Brown Eyed Girl, Gloria, Moondance, Have I Told You Lately in druge. V svoji karieri je bil nagrajen s šestimi grammyji in nagrado brit za izjemen prispevek h glasbi.

Tomaž Ahačič predstavlja novo pesem

Tomaž Ahačič Fogl se po odličnih nastopih v oddaji Znan obraz ima svoj glas uspešno podaja na samostojno glasbeno pot. Nekdanji član zasedbe Yuhubanda se tokrat predstavlja z novo pesmijo z naslo-

Že tretje leto zapored bo velenjska Rdeča dvorana prizorišče vrhunskega glasbenega dogodka, posvečenega dnevu žena. Po izjemnih koncertih tria Eroika pred dvema letoma in zasedbe Perpetuum Jazzile lani, ko si je oba koncerta skupaj ogledalo kar šest tisoč obiskovalcev, se tudi letos obeta enkraten glasbeni večer. Tokrat bodo za praznično razpoloženje poskrbeli Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla ter izjemni vokalni solisti. Trem vrhunskim slovenskim pevkam, Nuši Derendi, Darji Švajger in Alenki Godec, se bosta pridružila še legendarni Alfi Nipič in mladi up slovenske glasbe Maja Keuc. Izvajalci bodo obudili zlate čase slovenske popevke, večer pa popestrili tudi s priredbami znanih tujih skladb. Po besedah dirigenta in idejnega vodje Patrika Grebla se nam obeta edinstven in s čustvi prežet večer dobre glasbe v živo. Koncert z naslovom Z glasbo za lepši jutri bo v soboto, 6. marca, ob 20. uri v velenjski Rdeči dvorani.

V soboto, 28. februarja, bomo dobili izvajalca, ki bo Slovenijo zastopal na letošnjem festivalu Evrovizije na Dunaju. V soboto bo namreč potekala letošnja Ema, na kateri se bo za zmago potegovalo osem izvajalcev: Alya & Neno Belan, Clemens, I.C.E., Jana Šušterčič, Maraaya, Martina Majerle, Rudi Bučar in Tim Kores – Kori.

TOTO Legendarna ameriška rock skupina Toto bo poleti prvič obiskala Slovenijo. V okviru turneje ob izidu njihovega novega albuma TotoXIV bodo 2. julija nastopili v ljubljanski Hali Tivoli. Kot predskupina bo nastopila domača vokalna zasedba Perpetuum Jazzile, ki je predelala veliko uspešnico skupine Toto Africa.

KATARINA MALA Trdo delo in dolga pot sta bili potrebni, da je prvenec Katarine Male Ciao, Ciao uzrl luč sveta.

Album prinaša 13 avtorskih skladb,

od katerih so tri popolnoma nove, večina pa že znanih uspešnic (Ciao Ciao, Kavbojke, Znucana, Kreditno sposobna …). Pri ustvarjanju pesmi in albuma je sodelovalo kar šest različnih producentov.

DJ UMEK Z marcem bo dom našega najbolj znanega didžeja Umeka večinoma v tujini. Če gre verjeti napovedim, se namreč vse do leta 2017 poslavlja od naših klubov. Kako resna je ta trditev, se bomo lahko prepričali v naslednjih dveh letih, vsekakor pa Umek pred odhodom pripravlja veliko poslovilno zabavo v izolski Ambasadi Gavioli.

NINA PUŠLAR Ob dnevu žena bo 7. marca ob 19. uri nastopila na koncertu v Mozirju v tamkajšnjem domu kulture. Nina prihaja z najboljšim kar zna - s svojo koncertno serijo, ki jo je po zelo uspešnih Valentinovih koncertih poimenovala ... Malo drugače. Tudi letos se ji bodo v Mozirju pridružili posebni gostje: skupina J.I.M.S in zelo posebna vokalna skupina Rečiški pobi.

Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

26. februarja 2015

frkanje » Levo & desno «

Visoko in nizko Tudi v družbah, kjer »izdelujejo« visoko napetost, lahko pri poslovanju padejo zelo nizko.

Urgentno Zaradi urejanja urgentnih centrov v Sloveniji so marsikje nastala resna stanja. Novi primeri, ki terjajo urgentno posredovanje.

Prednost tujkam

⏫

Boris Goličnik, poveljnik šoštanjskega gasilskega poveljstva, prijatelju pevcu Miranu Rudanu: »A je rekel, da mu je žal, kot ima las na glavi? Zakaj jih pa ima?« Lahko njima, ko sta preventivno z obžalovanjem opravila pri frizerju ali z mašinco doma.

⏪

Aleš Ojsteršek je bil med vodenjem otroškega parlamenta zelo zamišljen. In še bolj resen. Ne le, da je bila med aktivnimi razpravljalci tudi njegova najstarejša hči Eva, mladi so mu jasno in glasno povedali, da v prihodnosti vidijo predvsem robote. »In kako naj temu prilagodimo šolstvo?« se je verjetno spraševal direktor republiškega urada za izobraževanje. Težka bo.

Te dni je v Parizu na službeni poti.

Morda pa tam dobi kakšno novo idejo.

⏫

Darka Lihtenekerja, vodjo Medpodjetniškega izobraževalnega centra Šolskega centra Velenje (ŠCV), ljudje poznajo kot veseljaka in »žurerja«. Še pod vtisom večera prejšnjega dne, na katerem ni manjkalo srbske narodne glasbe, se na srečanju poslovnih partnerjev ŠCV ni mogel upreti ritmom starogradskih pesmi. Direktor centra mag. Ivan Kotnik ni trenil z očmi.

Očitno se je bal, da bo Lihti poleg rok dvignil še noge in pokazal, da obvlada tudi kolo.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI očitno morali biti spremenjeni. Severna Koreja se je poleg omenjenega ukrepa odločila še, da odpove vsakoletne množične igre oziroma gimnastični festival, ki je v državo prav tako privabil ogromno tujcev.

Za odpoved niso navedli posebnega razloga.

Učijo se plavati kot morske deklice V Montrealu so pred kratkim odprli šolo, na kateri se je mogoče naučiti prav posebnega načina plavanja – drsečega plavanja, kot naj bi to počele morske deklice. V šoli AquaMermaid, ki jo je ustanovila Marielle Chartier Henault, se tečajniki zares oblečejo v morsko deklico in zaplavajo pod vodo. Ustanoviteljica se je za korak odločila, ko se je morala na enem svojih manekenskih snemanj preleviti v mitološko bitje, izkušnja pa ji je bila nadvse všeč. Očitno ni bila edina: plavalni tečaj je zelo priljubljen, zanj se odločajo različne generacije, in sicer tako ženske kot moški. »Medtem ko starejši gledajo predvsem na pozitivne učinke vadbe, pa gledajo najmlajši na to kot na izpolnitev sanj,« pravi Henaultova. Plavanje na način, kot to počne morska deklica, temelji na sinhronem plavanju. »Na začetku imajo tečajniki težave, saj niso navajeni, da sta nogi povezani, ampak po nekaj urah se jih večina navadi. Ne gre za nekakšno znanost,« je še povedala.

Razočarana nad ženinom se je Bi tekli na poročila kar s letošnjem maratonu v Severni svatom Koreji? Ne morete. V mestu Rumpur na severu Indije Na spletni strani, ki tujcem nudi potovanja po Severni Koreji, so minule dni objavili novico, da se je država odločila, da tujim državljanom prepove sodelovanje na letošnjem maratonu v prestolnici Pjonkjang.

Uradni razlog je strah pred ebolo, pri čemer vlada ni navedla, od kod ta strah izvira. »Žal moramo obvestiti, da amaterski in profesionalni tekači s tujim državljanstvom letos ne bodo mogli tekmovati na maratonu v Pjonkjangu,« so zapisali.

Omenjeni maraton sicer vsako leto privabi več sto tekačev iz tujine, a tokrat bodo načrti zainteresiranih

je potekal poročni obred mladega para – ko naj bi 25-letni ženin Jugal Kishore nevesti nadel nakit, je doživel epileptični napad in se zgrudil.

Medtem ko je bil v bolnišnici, je v

23-letni nevesti vrela jezna kri. Bila je namreč hudo razočarana, ker ji je zaročenec zamolčal svojo bolezen.

In tako se je brž odločila izbrati drugega moža: enega od gostov na poroki, ki je bil svak njene sestre, je zaprosila, če bi se on poročil z njo, in izbranec je pristal. Ko se je nesojeni ženin vrnil iz bolnišnice, je prosil nevesto, naj si premisli, češ da se mu bodo prijatelji in sorodniki

posmehovali, če pride domov brez neveste. A Indira je bila neomajna.

To je izjemno razburilo Kishora in njegovo družino, ki so vložili pritožbo na policijski postaji. »A ker je nevesta sedaj že poročena, kaj naj naredimo?« so kmalu spoznali in družini sta spor razrešili ter umaknili pritožbo.

zaskrbljen, čeprav vremenska napoved ni problematična in smo pripravili načrt za izredne razmere,« je dejal župan mesta, kjer bi narasla voda, ki bi prestopila peščene sipine, lahko ogrozila 140 hiš.

Italijani članom IS pripravili turistične Pričakovanje visoke napotke plime

V Franciji se je te dni začelo obdobje neobičajno visoke pomladne plime. Da bi jo videli, se na francosko obalo Atlantika zgrinjajo množice radovednežev, ki jih še posebej zanima znameniti Mont-Saint-Michel, ki je znova otok. Slikoviti skalnati otoček kilometer od severne obale Francije, na katerem stoji

opatija, ob oseki stoji sredi kopnega, ob visoki plimi pa je obdan z morjem. Gladina morja bo po napovedih najvišja 21. marca, ko bo t. i. plima stoletja in bo vodna gladina prav pri vrhu lestvice. Sliši se lepo: hoteli na Mont-Saint-Michelu so za marec že zasedeni, pričakujejo pa tudi številne enodnevne goste. A visoka plima lahko pomeni tudi nekaj poplavljenih območij. »Seveda sem

Kdo pravi, da naše okolje ni naklonjeno tujim vlagateljem?! Tujke, ki so konec tedna v Mariboru »vlagale« svoje sposobnosti, so lepo uspele. Naše so se jim umaknile s poti.

Spet po starem Navdušenja ob slovenskem kulturnem prazniku je vse manj. Spet smo krenili na stare tirnice medsebojnih odnosov.

Učinkovitost Šele izkazalo se bo, kako dobro je Pust opravil svoje delo. Zima še vedno lahko pomiga z repom in postavi cestarje in komunalce na novo preizkušnjo. In občinske proračune tudi.

Elan Pravijo, da potrebujemo več elana. A Elan prodajamo.

Belo in črno Zaradi evropskih predpisov se mnogi pridelovalci mleka bojijo, da se jim zaradi pridelovanja belega mleka črno piše.

Strah

Medtem ko so skrajneži Islamske države napovedali, da bodo v svojem pohodu zavzeli tudi Rim, si Italijani s tem očitno ne delajo velikih skrbi. Največ odzivov na napoved je bilo namreč humorno obarvanih, nekateri vsebujejo tudi turistične nasvete. Tako so Italijani skrajneže med drugim opozorili, da vlaki v Italiji redno zamujajo, da prihajajo prepozno, saj so Rim že uničile italijanske oblasti, ter da v mestu ni več veliko mladih devic. »Prosim, ostanite doma. Toliko težav imamo v mestu, da ne moremo še vas dodati na ta dolgi seznam,« pa se glasi poziv, s katerim se strinja večina državljanov naše zahodne sosede.

Nekateri si nikakor ne bi želeli, da bi imeli previsoko gospodarsko rast. Potem bi morali zvišati plače, pokojnine … Pa bi tako tudi navadnim ljudem šlo vsaj malo bolje.

Po učinku Policija naj bi najbolj čutila posledice varčevalnega oziroma revnega državnega proračuna. Morda pa bodo le dobili več, če bodo s kaznimi proračun bolj polnili. In bodo tako spet oni spodaj (vozniki) » gor plačali«.

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 15

Zelena priloga Samooskrbni zelenjavi vrt Ĺ˝ivimo v Ä?asu, ko si Ĺželimo zdrave zelenjave, bogate s hranili. Za mlajĹĄe generacije je mnogokrat vir mamin ali babiÄ?in vrt, a marsikdo se Ĺželi vrtnarjenja lotiti tudi sam ali pa vrt imeti le za sprostitev in druĹženje. Tu se pojavi vpraĹĄanje, kako do zemlje za vrtnarjenje in kako se nauÄ?iti vrtnariti?

Kdor ima Ĺželjo, najde tudi pot, zato je do zemlje za domaÄ?i vrt moĹžno priti tudi, Ä?e nimamo lastnih povrĹĄin. Vedno veÄ? obÄ?in v Sloveniji ponuja v najem obdelovalne povrĹĄine, v zadnjih letih pa tudi posamezniki del njiv spreminjajo v vrtiÄ?karske oaze. Tudi obÄ?ina Velenje ima dolgoletno tradicijo oddajanja zemljiĹĄÄ? v najem za vrtiÄ?karje. Na lokaciji ob Ĺželeznici smo v sodelovanju z obÄ?ino in mlado druĹžino v lanski sezoni izvajali delavnice na temo vrtnarjenja. Gotovo bo glede na trende tudi vedno veÄ? posameznikov oddajalo povrĹĄine, upamo pa, da bo tudi vedno veÄ? takih, ki vrta ne more-

1

15

ZELENA PRILOGA

26. februarja 2015

Prvi sonÄ?ni Ĺžarki ljubitelje vrtov in narave Ĺže vabijo na plano. Lep dan lahko izkoristite za pripravo tal na vrtu in za gnojenje vrtne trate. Potem pa so Ĺže na vrsti prve gredice, ki bodo vse leto dajale sveĹžo in zdravo zelenjavo. V sadovnjaku lahko obreĹžete drevje in posadite nova sadna drevesa, okrasno grmiÄ?evje, iglavce in trajnice. Tudi nekatere balkonske in okenske rastline lahko presadite in jih dognojite. Prav takĹĄne nasvete vam ponujamo v danaĹĄnji prilogi, v kateri boste lahko izvedeli veliko zanimivega. KakĹĄen naj bo zelenjavni vrt, kako ga naÄ?rtovati, kako velikega pomena za dober pridelek je kolobarjenje. Loreta VlahoviÄ? iz Kluba Gaia vam praktiÄ?no opisuje potek del od gnojenja do sajenja. Oglejte si novost, aplikacijo NAREDIVRT.SI, ki bo marsikomu v dragoceno pomoÄ? pri uspeĹĄnem vrtnarjenju. Klub Gaia bo osmim bralcem, ki bodo prvi pravilno odgovorili na nagradno vpraĹĄanje, podelil praktiÄ?ne nagrade. Da vam bo delo laĹže in uspeĹĄneje steklo smo zbrali ponudbe proizvajalcev in trgovcev, ki vam ponujajo marsikaj koristnega. Z dobro voljo lahko tudi na majhnem koĹĄÄ?ku zemlje pridelate zdravo zelenjavo za vso druĹžino.

glavni posevek in naknadni posevek. Primer: na prostoru, kjer bomo sadili paradiĹžnik sredi maja, je zaĹželeno zgodaj spomladi posaditi solato in posejati redkvico.

Te bomo maja in junija porabili in bo ostalo dovolj prostora za razvoj paradiĹžnika. Ravno tako doloÄ?ene vrtnine, kot je grah, sejemo veÄ?krat na leto.

NaÄ?rtovanje vrta

jo obdelovati in ga bodo odstopili mlajĹĄim.

KolikĹĄen naj bo zelenjavni vrt ?

Odvisna je od ĹĄtevila Ä?lanov druĹžine, ki se bodo oskrbovali, pa tudi od vrtnin, ki jih Ĺželimo gojiti. S projektom samooskrbni ekoloĹĄki vrt Kluba Gaia smo v dveh letih obdelovanja in na

razliÄ?nih lokacijah dokazali, da je 60 m2 dovolj za redno oskrbo z zelenjavo ĹĄtiriÄ?lanske druĹžine, v kateri sta dva otroka in dva odrasla. To je oskrba s sveĹžo zelenjavo v Ä?asu rasti, od aprila do novembra, brez zelenjave za ozimnico in krompirja.

Stalnost oskrbe je zelo odvisna od kvalitetne izrabe prostora, tako da imamo predposevek,

Pri snovanju vrta je gotovo naÄ?rtovanje eno najbolj zahtevnih, a hkrati najbolj pomembnih opravil pri vzgoji zdrave, domaÄ?e in okusne zelenjave.

Seznam, kaj v gospodinjstvu radi jemo, veÄ?inoma hitro sestavimo. Potem pa se zaÄ?nejo vse teĹžja in teĹžja vpraĹĄanja.

Koliko rastlin potrebujemo, da bo dovolj za vse nas? In koliko nam jih velikost vrta sploh dopuĹĄÄ?a? Kam umestimo rastline, da bodo dobro rastle? Kateri so slabi in kateri dobri sosedje?

Kako sestavimo meĹĄane posevke? Katere koristne rastline

bodo najbolje zapolnile vmesni prostor med rastlinami?

NaÄ?rtovanja se lahko lotimo sami s skiciranjem in vpisovanjem vrtnin ter sestavljanjem.

Pred samim naÄ?rtovanjem pa je potrebno poznati zgodovino vrta, pa tudi marsikatero informacijo o rastlinah, zato je naÄ?rtovanje s skiciranjem precej zahtevno opravilo in se ga malokdo loteva sistematsko.

BrezplaÄ?na aplikacija naredivrt. si enostavno in privlaÄ?no razporedi vrtnine na 4 poljine z upoĹĄtevanjem pravil izmenjave

rastlin na gredicah v odvisnosti od potreb po gnojilih ter dobrih in slabih 'zelenih' sosedov. Aplikacijo naredivrt.si smo ustvarili skupaj strokovnjaki Kluba Gaia in podjetja Unichem.

Najdete jo na spletni strani www.naredivrt.si. đ&#x;”˛

Loreta VlahoviÄ?, klub Gaia

KakĹĄne so prednosti Organika pred drugimi organskimi gnojili?

Prvi trije bralci, ki pokliÄ?ejo na brezplaÄ?no telefonsko ĹĄtevilko 080 81 22 in pravilno odgovorijo dobijo v darilo gnojilo Plantella Organik 7,5 kg, naslednjih 5 pa Bio Plantella Nutrivit.

Krompir Slovenci imamo izredno pestro kulinariko, znani smo po ĹĄtevilnih domaÄ?ih jedeh. Prav gotovo pa v njih kot priloga prevladuje krompir. Kmetje vedno najdejo kakĹĄno njivo zanj, tudi vrtiÄ?karji imajo radi domaÄ?ega. Pred izbiro sorte krompirja se moramo odloÄ?iti med zgodnjimi sortami, srednje zgodnjimi, srednje poznimi in poznimi sortami. Sorte krompirja se razlikujejo tudi po barvi mesa in barvi koĹžice. Barva mesa je lahko bela, krem bela, svetlo rumena, rumena, zelo rumena in vijoliÄ?na. Barva koĹžice je lahko svetlo rumena, rumena, rjavo rumena, svetlo rjava, rdeÄ?a. Pri izbiri sorte se odloÄ?amo tudi po tem, kako je neka sorta obÄ?utljiva ali odporna na bolezni ali ĹĄkodljivce. Tako kot s ĹĄtevilnimi vrtinam tudi s krompirjem kolobarimo, torej ga sadimo vsako leto na drugo gredo, s Ä?imer zadrĹžujemo napad ĹĄkodljivcev in bolezni. Dobri sosedje krompirju so bob, nizek fiĹžol, grah, hren, brstiÄ?ni ohrovt, ĹĄpinaÄ?a, koruza, koleraba.

Slabi sosedje pa so paradiĹžnik, zelena in Ä?ebula. Krompir sadimo marca in aprila, ko se tla otoplijo do 9 °C in ne priÄ?akujemo veÄ? niĹžjih temperatur. ZgodnejĹĄi pridelek bomo imeli, Ä?e ga bomo tri do ĹĄtiri tedne naka-

ljevali v plitvih zabojÄ?kih v svetlem in nekoliko toplejĹĄem prostoru na temperaturi 18–20 °C. ÄŒe je pretoplo ali pretemno, bodo cime predolge, slabe kakovosti in se bodo lomile. Ko so cime dolge 1–2 cm, posadimo krompir na prosto, pri Ä?emer moramo paziti, da jih ne poĹĄkodujemo. Pomembno je, da zgodnje sorte sadimo nekoliko globlje, da imajo veÄ?jo zaĹĄÄ?ito pred mrazom, potrebujejo pa tudi manjĹĄo razdaljo kot pozne sorte.

SploĹĄna sadilna razdalja naj bo 60 cm med vrstami in 40 cm v vrsti. Globina sajenja je 3 do 6 cm. Vljudno vas vabimo v naĹĄe kmetijske trgovine v Velenju, Ĺ oĹĄtanju, Ĺ martnem ob Paki ter Nazarju, kjer imamo na zalogi ĹĄirok izbor semenskega krompirja. Vsekakor z nakupom ne odlaĹĄajte, ker doloÄ?enih sort krompirja kmalu zmanjka.

2 NaÄ?rt vrta z aplikacijo Da bi sestavili naÄ?rt, morate aplikaciji naredivrt.si zaupati: • kako velik bo vaĹĄ zelenjavni vrt, • koliko oseb je v gospodinjstvu ter • katero zelenjavo najraje vidite na svojem kroĹžniku.

Tako pripravljen naÄ?rt boste lahko nosili naokrog, saj je celotna aplikacija zasnovana tako, da jo lahko spremljate ĹĄe na raÄ?unalniku, tablici, telefonu, celo TV-ju. Seveda pa si ga lahko tudi natisnete. Z izdelavo naÄ?rta s pomoÄ?jo aplikacije naredivrt.si boste dobili tudi ĹĄtevilo rastlin, sadilne razdalje in kori-

stne sosedske rastline, ki pozitivno delujejo na rast osnovnih vrtnin. Tako lahko prave rastline izboljĹĄajo okus vrtninam ali jih varujejo pred boleznimi in ĹĄkodljivci. Tako bazilika in zelena izboljĹĄata okus paradiĹžniku, ĹĄetraj ob fiĹžolu odganja uĹĄi. Ka-

đ&#x;”˛

Marjan SevÄ?nikar

milice na vrtu privabljajo koristne pikapolonice. IstoÄ?asno se na njej naselijo uĹĄi in tako manj napadajo druge rastline. Vonj kamiliÄ?nega cvetja odganja metulje, katerih gosenice povzroÄ?ajo ĹĄkodo na kapusnicah.

Proti gosenicam sadimo na vrt tudi Ĺžajbelj, odganja jih tudi vonj paradiĹžnikovih listov. đ&#x;”˛

Prodaja, servis, rezervni deli!

VSE NA ENEM MESTU ZA VRTIÄŒKARJE VELIKA IZBIRA NAJKVALITETNEJĹ EGA SEMENSKEGA KROMPIRJA ELITA IN SUPER ELITA!

ADORA, AGATA, AGRIA, ALADIN, ANUSCHKA, ARINDA, ARIZONA, ARROW, BELLA ROSA, BISTRA, CARLINGFORD, CASABLANCA, CATANIA, COLOMBA, CVETNIK, DESIREE, GOURMANDINE, JAERLA, KENNEBEC, KIS-BISTRA, KIS-MIRNA, KIS-SORA, KRESNIK, MAJESTIC, MANITOU, MARABEL, MARIS BARD, MINERVA, MONTE CARLO, MOZART, PRIMURA, RED FANTASY, ROMANO, RUDOLPH, SANTE, TOLUCA.

Pakirano: 3 kg, 5 kg, 10 kg, 25 kg ter po 100 gomoljev

PRAVOÄŒASNO SI ZAGOTOVITE IZBRANO SORTO!

Loreta VlahoviÄ?, klub Gaia

ÄŒEBULÄŒEK (belokranjka, hol. rumen, rdeÄ?i, sturon...)

ÄŒESEN (jari domaÄ?i, jari beli, ptujski...)

Ĺ ALOTKA (rdeÄ?a red sun, rumena golden ...)

SEMENA (vrtnin, cvetlic in zeliĹĄÄ?)

VELIKA IZBIRA VRTNEGA ORODJA motike, lopate - ''ĹĄtiharice'', vilaste lopate, grablje ...

Prekopalnik Texas samo 472,00 €

MINERALNA IN ORGANSKA GNOJILA

Plantella Organik, Bioorganik, biogrena ...

SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN: Frutapon, Cuprablau-Z, Champion, Ziram ...

NARAVNA ZAĹ ÄŒITA RASTLIN

EkoloĹĄka in naravi prijaznejĹĄa sredstva za krepitev rastlin in za zaĹĄÄ?ito pred boleznimi ter ĹĄkodljivci

NA VOLJO BREZ IZKAZNICE!!!

!

Z vami in za vas

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

ZELENA PRILOGA

26. februarja 2015

3 Gnojenje Ko smo naredili naÄ?rt, se moramo lotiti priprave tal za sajenje. Najprej moramo pripraviti pravo strukturo tal, da se ne bo zadrĹževalo preveÄ? vode v obmoÄ?ju korenin in bodo tla ravno prav zraÄ?na. Neodvisno od tega, kako smo naredili naÄ?rt, priporoÄ?amo vrt pognojiti z Organikom, ki je 100-odstotno organsko dolgodelujoÄ?e gnojilo v obliki pelet z najveÄ? suhe in organske snovi. Gno-

v ĹĄolskem in ĹĄtudijskem letu 2015/2016 razpisuje naslednje izobraĹževalne programe: SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA Ĺ OLA

VIĹ JA STROKOVNA Ĺ OLA

2. TRILETNI PROGRAMI ď‚&#x; Mehanik kmetijskih in delovnih strojev ď‚&#x; Slaťèièar ď‚&#x; Pek 3. DVOLETNI PROGRAM Pomoènik v biotehniki in oskrbi

ď‚&#x;

4. PROGRAM 3+2 ď‚&#x; Ĺ˝ivilsko prehranski tehnik (3+2) ď‚&#x; Kmetijsko podjetniĹĄki tehnik (3+2) Prijave oddajte do 3. aprila 2015 na Ĺ olski center Ĺ entjur.

UPRAVLJANJE PODEĹ˝ELJA IN KRAJINE - za naziv inĹženir kmetijstva in krajine ď‚&#x; Ĺ˝IVILSTVO IN PREHRANA - za naziv inĹženir Ĺživilstva in prehrane ď‚&#x; GOSTINSTVO IN TURIZEM - na naziv organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu ď‚&#x; NARAVOVARSTVO - na naziv inĹženir naravovarstva. ď‚&#x;

Ĺ olski center Ĺ entjur, Cesta na kmetijsko ĹĄolo 9, 3230 Ĺ entjur

1. Ĺ TIRILETNI PROGRAMI Ĺ˝ivilsko prehranski tehnik ď‚&#x; Kmetijsko podjetniĹĄki tehnik ď‚&#x; Naravovarstveni tehnik ď‚&#x;

Prijave oddajte: 9. marca 2015 na ViĹĄjeĹĄolsko prijavno sluĹžbo.

Informacije: www.sc-s.si Informacije dobite na Ĺ olskem centru Ĺ entjur ali na telefonski ĹĄtevilki

03 746 29 00

Uvajanje samooskrbe – pridelana hrana na Ĺ olskem centru Ĺ entjur Ĺ olski center Ĺ entjur je zavod z veÄ? kot stoletno tradicijo pridelave hrane. Danes izvaja srednje poklicne, strokovne ter viĹĄjeĹĄolske izobraĹževalne programe, ki se nanaĹĄajo na pridelavo, predelavo, ponudbo hrane ter varstvo narave.

Vsi izobraĹževalni programi so posredno in neposredno vezani na ĹĄolsko posestvo. Trenutno obdelujemo sadovnjake, vinograd, njive, rastlinjak. Od teh povrĹĄin predstavlja deleĹž eko travniĹĄki sadovnjak in eko njiva.

Celotna pridelava in predelava Ĺživil na ĹĄoli je povezana tudi s praktiÄ?nim poukom dijakov in praktiÄ?nim

izobraĹževanjem doloÄ?enega dela ĹĄtudentov. Dijaki in ĹĄtudenti tako teoretiÄ?no znanje konkretizirajo v praktiÄ?nih situacijah, pridobivajo nove praktiÄ?ne izkuĹĄnje, ideje o sa-

mozaposlitvi, pripravljajo predloge izboljĹĄav in postajajo samostojnejĹĄi pri strokovnem delu.

PrepriÄ?ani smo, da lahko kot izobraĹževalni zavod ter pridelovalec in

predelovalec veliko doprinesemo k osveĹĄÄ?anju potroĹĄnikov o pomenu in nujnosti lokalno ter ekoloĹĄko pridelane hrane ter s tem ohranjanju đ&#x;”˛ narave.

jilo je bogato s fulvinskimi in huminskimi kislinami in hranili. Zaradi bogate sestave tega gnojila je poraba manjĹĄa kot pri drugih podobnih gnojilih.

Organska gnojila v obliki peletov so v primerjavi s tradicionalnimi gnojili (goveji, konjski, piĹĄÄ?anÄ?ji gnoj ipd.) visoke kvalitete in zanesljiva, ker so termiÄ?no obdelana in ne vsebujejo patogenih ostankov in semen plevelov. Pomembna so tudi zaradi vnosa organske snovi, iz katere se tvori humus v tleh, ki ima kljuÄ?no vlogo pri delovanju mikroorganizmov

v tleh. Optimalno je, Ä?e je deleĹž humusa v tleh 3–5 %.

Bolj mrtva, izÄ?rpana tla ali pri novogradnjah je priporoÄ?ljivo gnojiti z organskim gnojilom, ki vsebuje mikroorganizme in s tem oĹživi tla.

V zadnjih letih lahko izbiramo med organskimi gnojili, ki so formulirana za posamezne skupine vrtnin v odvisnosti od njihovih potreb: za plodovke, za listnato zelenjavo, za jagodiÄ?evje.

ZnaÄ?ilno je, da so tla v Sloveniji revna s pomembnim hranilom

kalijem, zato je zelo koristno, da ga dodamo Ĺže pri osnovnem gnojenju in pripravi tal, tako da uporabimo organsko gnojilo z veÄ?jo vsebnostjo kalija iz naravnih virov v obliki pelet. ÄŒeprav tla pred sajenjem in setvijo pognojimo, to ne bo dovolj za najbolj poĹžreĹĄne vrtnine, zato jih priporoÄ?amo gnojiti s tekoÄ?im gnojilom za vrt, ki ima dodane alge. Te blagodejno delujejo na rastlino in krepijo odpornost na vplive okolja in nevsakdanje razmere. đ&#x;”˛

Loreta VlahoviÄ?, klub Gaia

www.rastlinjak.si

VROĂˆE CINKANO, UV folija drĹži 10 let!

3, 4 ali 5 m ĹĄirine, z ali brez oken.

Vabljeni na dan odprtih vrat v Agromehaniko Maribor v soboto 28.2.2015 med 8 - 14h, Primorska 9, Maribor

Izkoristite zimski popust!

ŽE OD

36,60

â‚Ź

7

Tel. (02) 33 18 980, www.agromehanika.si

razliÄ?ni modeli, od 22 - 70 konjev od 8.500 eur

mulÄ?ar kladivar MK 105 - 220 od 1.250 eur

freza F 105 - 220 od 1.290 eur

razliÄ?ni modeli, od 0,8 - 5 ton od 14.900 eur

vrtalkasta brana od 2.500 eur

BREZ KABINE od 13.900 EUR

disk kosilnice od 2.800 eur

S KABIN0

od 16.800 EUR

Vse cene vkljuÄ?ujejo DDV. Slike so simboliÄ?ne.

AGROTEH VRBEK d. o. o. m: 070 819 822 e: info@agroteh.si w: www.agroteh.si

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 17

17

ZELENA PRILOGA

26. februarja 2015

Spomladi sadimo v veÄ?jem obsegu KakĹĄne rastline bi sadili za Ĺživo mejo? Imamo veÄ? moĹžnosti. Lahko uporabimo naslednje rastline: thuje (ciprese smaragd), tise, smreke, lovorikovec, puĹĄpan, gaber, liguster, Ä?eĹĄmin ‌ Prvih pet naĹĄtetih rastlin je zimzelenih, preostale tri pa ne. Listi se jeseni posuĹĄijo in odpadejo. Pri gabru se listi posuĹĄijo, vendar celotno zimo ostanejo na rastlini. Odpadejo ĹĄele pomladi. Pri nas so zelo popularne thuje (ciprese smaragd), Ä?eprav to ni avtohtona rastlina. So zelo praktiÄ?ne, ker jih ob strani ni potrebno obrezovati, le po vrhu. Ĺ˝iva meja iz teh rastlin je poleg tega tudi vizualno zelo lepa. Vse druge rastline za Ĺžive meje, razen tise, je potrebno ob strani obrezovati, Ä?e noÄ?emo, da se nam preveÄ? razĹĄirijo. ÄŒe sadimo ra-

stline, je zelo pomembno, kako jih negujemo. Posebno to velja za prvo leto po sajenju. Rastline je potrebno konkretno zalivati, vendar ne prepogosto. Koristno je tudi, da jih nekoliko pognojimo. Poleg sadik lahko damo tudi lubje, da nimamo dela s plevelom, ki raste med rastlinami. ÄŒe kupujemo rastline, je pomembno, kako so vzgojene. BoljĹĄe so tiste rastline, ki so od samega zaÄ?etka vzgojene v loncih. To lahko vidimo tako, Ä?e rastlino vzamemo iz lonca, mora biti koreninska gruda prepletena s koreninami in se ne sme usuti iz nje. Na trgu je zelo veliko ponudnikov, ki prodajajo rastline v loncih. To ĹĄe zdaleÄ? ne pomeni, da so te res tudi rasle v loncih. Velikokrat vam taki ponudniki za zelo nizko ceno ponudijo, da vam bodo

take rastline posadili. Tako velikokrat ni moĹžno videti, kakĹĄno koreninsko grudo imajo rastline, ki ste jih kupili. Rastline, ki so lahko tudi v loncih, niso pa rasle v njih, imajo manj korenin, zato bodo prvo leto Ĺživotarile. Nekatere se lahko tudi posuĹĄijo. Take rastline so pred nakupom rasle na njivi. To ne bi bilo niÄ? narobe, Ä?e bi ponudniki takĹĄne rastline prodajali v koreninski grudi z veliko zemlje in zavito v juto.

ObiÄ?ajno imajo rastline z veliko premajhno koreninsko grudo poslediÄ?no premalo korenin.

Zelo pomembno je tudi, kje so rastline vzgojene. Rastline razliÄ?no dobro prenaĹĄajo prenos iz enega podnebja v drugo. đ&#x;”˛

Zlatko Novak, univ. dipl. inĹž.

Vzgoja in prodaja cipres Smaragd ď‚&#x;

ď‚&#x;

ď‚&#x;

ď‚&#x;

zelo ugodne cene cipres Smaragd razliènih velikosti letna vzgoja preko 20.000 cipres za Şive meje vzgoja ostalih rastlin za Şive meje smreke omorike, tise, lovorikovec, èeťmin, puťpan, liguster ... vse rastline so vzgojene v loncih

 03 5726 113, 083 835 534, 031 585 848

Drevesnica Zlatko Novak, Ĺ entrupert 35, 3303 Gomilsko, www.prodaja-cipres.com

Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli Sol ima bogato zgodovino. Bila je zelo pomemben del Ä?loveĹĄtva. Ĺ˝e od pradavnine je Ä?lovek cenil sol, njen okus in uÄ?inek na zdravje. Bila je tako dragocena, da so jo plaÄ?evali v zlatu. Kdor je imel sol, je bil bogat. Od soli so plaÄ?evali poseben davek cesarju, za to je bila pogosto tihotapsko blago.

V preteklosti je bila sol pomembna za zdravje ljudi. Iz nje so dobili potreben jod, ki je pomemben element za pravilno delovanje ĹĄÄ?itnice. NepogreĹĄljiva je tudi za normalno delovanje moĹžganov, spomina in miĹĄljenja.

PRIPOROÄŒILA ZA MANJĹ E UĹ˝IVANJE SOLI V PREHRANI • • • • • • •

(Martin Krpan, Ilustrator Tone Kralj, 1954, vir: http:// en.wikipedia.org/wiki/ Martin_Krpan )

Danes je sol dejavnik tveganja za razvoj srÄ?no-Ĺžilnih bolezni. Dokazano je, da Ä?ezmerno uĹživanje soli ĹĄkoduje zdravju.

V Sloveniji je preko 70 % smrti posledica najpogostejĹĄih kroniÄ?nih bolezni, med katerimi vodijo bolezni srca in oĹžilja.

Prekomeren vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za poviĹĄan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek moĹžganske kapi ter drugih bolezni srca in oĹžilja. Prevelika koliÄ?ina zauĹžite soli je dejavnik tveganja za nastanek drugih kroniÄ?nih bolezni (bolezni ledvic, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, debelosti in raka Ĺželodca). Ĺ tevilne raziskave kaĹžejo, da prebivalci

Izbirajte Ĺživila, ki nimajo dodane soli (natrija).

Izogibajte se Ĺživilom, ki vsebujejo veliko soli (industrijsko predelana, polpripravljena, pripravljena ter konzervirana Ĺživila/obroki), Izogibajte se dosoljevanju jedi iz navade (pri mizi in pri kuhanju), ne da bi jo prej poizkusili. Mnogim je dosoljevanje Ĺže navada.

Izberite manj slan kruh in kruĹĄne izdelke.

Redko in v manjĹĄih koliÄ?inah uĹživajte prekajeno meso in mesne izdelke.

Pri pripravi obrokov uporabljajte razliÄ?na zeliĹĄÄ?a/zaÄ?imbe (sveĹža, suha ali zamrznjena) namesto kuhinjske soli.

industrializiranih drĹžav uĹživamo veliko preveÄ? soli. Odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 150 % presegamo dnevni, po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ter Organizacije ZdruĹženih narodov za prehrano in kmetijstvo (angleĹĄko Food and Agriculture Organization of the United Nations; kratica FAO) ĹĄe varen vnos soli. Mladostniki le-tega presegajo za okoli 100 %, otroci pa za 67 %.

uĹživanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije za obdobje 2010–2020, katerega kljuÄ?ni cilj je zmanjĹĄevanje vnosa soli pri prebivalcih Slovenije ter zmanjĹĄevanje tveganja za nastanek bolezni, povezanih s prekomernim vnosom soli (natrija).

Vir: http ://www.zazdravje.net/, Marija KoÄ?evar Feta http://cindi-slovenija.net/index.php?option=com_ content&task=view&id=289&Itemid=30 http://nesoli.si/

VNOS IN VIRI ZAUĹ˝ITE SOLI Glavni viri soli v naĹĄi prehrani so Ĺživila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli (industrijsko predelana, polpripravljena, pripravljena ter konzervirana Ĺživila oziroma obroki), dosoljevanje pri pripravi hrane in pri mizi ter obroki, zauĹžiti zunaj doma. Z osnovnimi Ĺživili zauĹžijemo povpreÄ?no od 5 do 6 g soli dnevno in tako Ĺže preseĹžemo priporoÄ?ila SZO. Na podlagi Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 je bil sprejet Nacionalni akcijski naÄ?rt za zmanjĹĄevanje

Zdravs�ven��d����elenje� Vodniko�����������Velenje

Pravilna oskrba predĹželodcev krav molznic – kljuÄ? uspeĹĄne prireje mleka Genetski napredek in teĹžnja po vedno viĹĄji proizvodnji mleka zahtevata tudi maksimalno uÄ?inkovitost vampa in s tem optimalno mikrobno aktivnost. To nam omogoÄ?a, da iz krme, ki jo molznica zauĹžije, izvleÄ?emo najveÄ?jo moĹžno koliÄ?ino energije in mikrobnih beljakovin kot produkt razmnoĹževanja mikroorganizmov v vampu (oskrba s kakovostnimi aminokislinami).

Najbolj ekonomiÄ?ni so torej takĹĄni obroki, ki izkoriĹĄÄ?ajo sposobnosti predĹželodcev preĹžvekovalca v najveÄ?ji meri.

RazliÄ?ne vrste krme razliÄ?no vplivajo na delovanje predĹželodcev glede na vsebnosti in fizikalne lastnosti. Voluminozna krma z vsebnostjo vlaknin, natanÄ?neje uÄ?inkovitih vlaknin, spodbuja rast bakterij, ki razgrajujejo strukturne ogljikove hidrate. Vplivajo na poveÄ?ano izloÄ?anje sline s pufri in aktivnost preĹžvekovanja. NajpomembnejĹĄi produkt razgradnje je ocetna kislina, pomembna za proizvodnjo mleÄ?ne maĹĄÄ?obe. Po drugi strani mikroorganizmi, ki razgrajujejo nestruk-

turne ogljikove hidrate (predvsem ĹĄkrob in sladkorji) proizvajajo predvsem propionsko kislino, ki ima pomemben vpliv na kisanje vampove vsebine. Torej je za uÄ?inkovito delovanje predĹželodcev v sploĹĄnem pomembna pravĹĄnja oskrba z uÄ?inkovito vlaknino ter hkrati zadostna oskrba z nestrukturnimi ogljikovimi hidrati in beljakovinami.

Poleg omenjenega je danes poznana pozitivna uporaba kvasovk (Saccharomyces cerevisiae), ki jih tudi v naĹĄi Tovarni moÄ?nih krmil v Mariboru dodajamo v ĹĄtevilne krmne meĹĄanice. Kvasovke vplivajo na poveÄ?ano ĹĄtevilo mikroorganizmov v vampu in s tem uÄ?inkovitejĹĄo prebavo (Newbold in sod. 1995).

Prav tako je pridelek mikrobnih beljakovin pri molznicah z visoko proizvodnjo omejen ter s tem potreba po beljakovinah, ki uidejo razgradnji v vampu, veÄ?ja. Za ta namen v doloÄ?enih krmnih meĹĄanicah vkljuÄ?ujemo beljakovinske komponente zaĹĄÄ?itene pred razgradnjo v vampu (K-19 PLUS, K-19 PROFAT). SlabĹĄe koruzne (mikotoksini) in trav-

ne (manjĹĄa vsebnosti beljakovin in energije) silaĹže, glede na prejĹĄnja leta, prav tako poslabĹĄujejo uÄ?inkovito prebavo v vampu in prav gotovo tudi vplivajo na poveÄ?ano tveganje za ketozna obolenja, ki jih lahko uspeĹĄneje prepreÄ?ujemo s krmilom K-PROFIKET. PovpreÄ?ni krmni obroki v Sloveniji za molznice predstavljajo tudi do 50 % in veÄ? koruzne silaĹže, ob tem pa marsikatera kmetija uporablja velik deleĹž Ĺžit. Pogostokrat takĹĄni obroki vsebujejo prevelik deleĹž ĹĄkroba in sladkorjev, s tem pa predstavljajo potencialno nevarnost za pojav acidoze. TakĹĄne obroke je potrebno primerno nadomestiti s komponentami, ki vsebujejo manj razgradljivih ogljikovih hidratov. V nasprotnem primeru velik del neizkoriĹĄÄ?enih hranil konÄ?a v blatu.

Preverite krmne obroke molznic, saj lahko nemalokrat z enostavnimi prijemi poveÄ?ate ekonomiÄ?nost vaĹĄe prireje. đ&#x;”˛ PP Agro, d. o. o., Maribor Marko Hohler, svetovalec za prehrano Ĺživali

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

ZELENA PRILOGA

4 Kako

sadimo

Ko imamo tla pripravljena, sadike in semena nabavljene, je najbolje, da jih razporedimo po parceli po priporoÄ?enih sadilnih razdaljah in se ĹĄele nato lotimo sajenja.

Seme po setvi pokrijemo s tanjĹĄo plastjo fine prsti, sadike pa priporoÄ?amo zaliti s pripravkom, ki vsebuje aminokisline in vitamine, kar bo spodbudilo hitro rast novih korenin in moÄ?no ter

kompaktno rast rastlin. PoslediÄ?no bo rastlina bolj zdrava in sposobna nastaviti veliko pridelka. Paziti je potrebno tudi na globino sajenja. Solatnice sadimo na enako globino, kot so bile sadike, kapusnice in

26. februarja 2015

plodovke posadimo nekoliko globlje.

UpoĹĄtevajmo, da bodo rastline bolj zdrave, Ä?e bo prostor okrog njih zraÄ?en in bodo imele dovolj prostora za razvoj. đ&#x;”˛

Loreta VlahoviÄ?, klub Gaia

Zelena delovna mesta

POSEBNE CENE

za omejeno koliÄ?ino cepilnikov drv iz zaloge.

Ugoden NAJEM cepilnikov drv.

ROBUST d.o.o., Arja vas 104, SI - 3301 PetrovÄ?e T: 03 703 88 23, M: 031 819 788, E: info@robust.si, W: www.robust.si

Evropska unija kot tudi Slovenija nista obmoÄ?je, ki bi bilo bogato z viri surovin, zato je veÄ?ji del industrije odvisen od uvoza surovin in goriv, velikokrat iz precej nestabilnih regij.

Uporaba surovin iz odpadkov zato postaja nujnost, tehnologije predelave pa so vedno bolj konkurenÄ?ne.

V Sloveniji zberemo najveÄ? Ĺželeznih in barvnih kovin, papirja in kartona ter plastike. Prioriteta

je ĹĄe vedno zbiranje odpadkov in le v manjĹĄi meri predelava odpadkov z inovativnimi tehnologijami.

V ospredju je vedno bolj prehod na lokalno pridobivanje recikliranih surovin, ki omogoÄ?a nova zelena delovna mesta, zmanjĹĄanje stroĹĄkov Ä?ezmejnega transporta odpadkov ter moĹžnost predelave sekundarnih surovin v nove izdelke v Sloveniji.

V Velenju v Centru za obdelavo odpadkov Karbon, d. o. o., zbiramo in predelujemo veÄ? vrst nekomunalnih odpadkov: kovine in barvne kovine, les, plastiko, papir in karton ter ostalo embalaĹžo. Smo tudi regijski center za zbiranje in predelavo izrabljenih vozil in odpadne

HoĹĄnica 42 A, 2318 Laporje, Slovenija Mob.: 041 / 656 325, 040 / 708 501 Molzni robot MR-S1 do 70 krav

Dvojni molzni robot MR-D1 do 110 krav

elektriÄ?ne in elektronske opreme.

Tehnologiji razgradnje elektriÄ?ne opreme in izrabljenih vozil sta si precej podobni, saj gre pri obeh za razstavljanje odpadka na posamezne vrste materialov (kovine, plastika, barven kovine, steklo, les ‌), ki so nato predani registriranim predelovalcem.

ÂťLokalniÂŤ princip omogoÄ?a, da so odpadki zbrani in predelani Ä?im bliĹžje mestu nastanka, hkrati pa zagotavlja zelena delovna mesta.

OmogoÄ?a manjĹĄe obremenjevanje okolja, bogatejĹĄo surovinsko bazo za kroĹžno gospodarstvo in uÄ?inkođ&#x;”˛ vito politiko zaposlovanja.

Smo ĹĄola s tradicijo, znanjem in izkuĹĄnjami, ki jih z veseljem, odgovornostjo in ljubeznijo posredujemo mladim. Ĺ ola, kjer je lĂŠpo doma.

Ljubljanska cesta 97 3000 Celje

VABIMO K VPISU 2015 SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA Ĺ OLA vabi k vpisu v programe

cvetliÄ?ar, vrtnar, hortikulturni tehnik, aranĹžerski tehnik VIĹ JA STROKOVNA Ĺ OLA vabi k vpisu v programe

Avtomat za krmo do 100 teliÄ?kov ALMA

Mobilni avtomat MILK SHUTTLE

hortikultura, snovanje vizualnih komunikacij in VESELIMO SE trĹženja VAĹ EGA OBISKA. Tradicija je na naĹĄi strani, znanje tudi.

Info www.hvu.si | 03 428 59 00

Avtomat za krmo do 40 teliÄ?kov PAULA

NOVO NOVO NOVO

www.robomar.si

NOVO NOVO NOVO

Prvi dvojni molzni robot v Sloveniji

Nudimo vam:

V podjetju Robomar vam ponujamo: • Molzne robote BoumaticRobotics S1 in D1 • Boumatic molziĹĄÄ?a razliÄ?nih vrst in velikosti - Molzne robote BoumaticRobotics S1 in D1 • Hlevsko opremo FELDER Servis in • Hladilno tehniko za hlajenje mlekarazliÄ?nih vrst Ĺža velikosti Boumatic - MolziĹĄÄ?a montain • Robotsko krmljenje Ĺživine HETWIN NON-STOP - Hlevsko opremo Felder • Avtomate za napajanje teliÄ?kov URBAN Dvojni molzni robot BoumaticRobotic v Sloveniji, na Kmetiji • ÄŒistilna sredstva za- molzno opremo Hladilna tehnika za hlajenje mleka Majcen. Ogledi moĹžni po prehodni najavi. • ElektriÄ?ne agregate razliÄ?nih moÄ?i z lastnim motorjem KIPOR

- Robotsko krmljenje Ĺživine HETWIN - Avtomati za napajanje teliÄ?kov URBAN - ÄŒistilna sredstva za molzno opremo - ElektriÄ?ni agregati razliÄ?nih moÄ?i z lastnim motorjem KIPOR - Servis in montaĹža NON-STOP

Ajda od setve do Ĺžetve Danes dajemo vedno veÄ?ji pomen kakovosti hrane in zdravemu prehranjevanju, tudi ajda je rastlina, ki ima ugodno hranilno razmerje, poleg tega ne vsebuje glutena in ima ugodno aminokislinsko sestavo. Vedno veÄ?ji je poudarek na lokalno pridelani hrani, trajnosti pridelavi hrane in s tega vidika je pridelava ajde ĹĄe toliko pomembnejĹĄa.

V sodelovanju s ÄŒebelarsko zvezo Slovenije smo v letu 2014 izvedli odmeven projekt posevka ajde: ÂťOd setve do Ĺžetve, kar sejemo, to ĹžanjemoÂŤ.

Poleg naĹĄe ĹĄole so bile v projekt vkljuÄ?ene ostale biotehniĹĄke ĹĄole. Osnovni namen projekta je pospeĹĄevanje ekoloĹĄke pridelave in predelave medovitih sort ajde in s tem ohranjanje avtohtone kranjske Ä?ebele. Vsaka ĹĄola je v projektu sodelovala z enim dogodkom, ki se je vezal na vegetacijsko obdobje ajde. Mi smo ajdo posejali na 0,50 ha in organizirali Ĺžetev medovite ajde na star – tradicionalen roÄ?ni naÄ?in. Dogodek je potekal v prijetnem ozraÄ?ju, saj so dijaki s profesorico Sergejo Jekl pripravili pouÄ?no prigodo in bogat glasbeni program, uĹživali smo ob neĹžnem zvoku citer Neli Zidar Kos in lepem petju naĹĄih dijakinj.

PoĹžeto ajdo smo dali v suĹĄilnico, jo dosuĹĄili na 12 % vlage, oÄ?istili in jo dali v mlin. Tako smo pridelali ekoloĹĄko ajdovo moko.

V letoĹĄnjem letu nadaljujemo projekt, kjer bomo prouÄ?evali in primerjali medovitost avtohtonih sort ajd. đ&#x;”˛

Ĺ tefanija Kos Zidar

NaĹĄ Ä?as, 22. 1. 2015, barve: CMYK, stran 19

Kako obogatiti in negovati dar narave – zemljo?

Zemlji moramo nekaj dati, pa nam bo to bogato povrnila. VÄ?asih smo posegali predvsem po domaÄ?em hlevskem gnoju in domaÄ?em humusu. Rodovitna zemlja vsebuje veliko mikroorganizmov. Ti poskrbijo, da je zemlja bolj zraÄ?na, da ima boljĹĄo strukturo in veÄ?jo "odcednost" tal. Zemljo je potrebno negovati, zanjo skrbeti, jo gnojiti in kolobariti. Gnojenje s hlevskim gnojem priporoÄ?amo predvsem jeseni, oktobra. ÄŒe se gnojenja lotimo kasneje, lahko nizke temperature onemogoÄ?ajo razkrajanje.

Mineralna gnojila so umetna, zato jih vrtiÄ?karjem ne priporoÄ?amo. Delujejo hitro, v kratkem Ä?asu izboljĹĄajo lastnosti tal. Uporabljajo se predvsem pri veÄ?jih obdelovalnih povrĹĄinah (npr. za koruzo in pĹĄenico). Najbolj pogosta umetna gnojila so NPK (obstaja veÄ? vrst z razliÄ?nimi deleĹži elementov), KAN (27 % duĹĄika) in UREA (46 % duĹĄika, najhitreje se razkroji).

Sedaj vrtiÄ?karji posegajo po organskih gnojilih, ki jih imenujemo kar naravna gnojila in so v obliki peletov. Prednost teh gnojil pred hlevskih gnojem je v doziranju manjĹĄih koliÄ?in, delujejo pa ĹĄe bolje. Organska gnojila delujejo dolgoroÄ?no, imajo 100 % organskih snovi, velik deleĹž suhe snovi in manjĹĄo koliÄ?ino vode. Gnojila so termiÄ?no obdelana tako, da ne vsebujejo semen, klic in bolezni. Z redno uporabo teh gnojil tla ustrezno preskrbimo z zrakom, vlago in zadostno koliÄ?ino hranil. NaĹĄtete snovi so predvsem pomembne za vrhnji del zemlje, kjer se nahaja najveÄ? mikroorganizmov.

ORGANIK je organsko gnojilo, ki zelo pozitivno vpliva na rodnost zemlje. Je brez vonja in omogoÄ?a veÄ?ji ter bolj kakovosten pridelek. PriporoÄ?amo ga vsem vrtiÄ?karjem.

BIOGRENA je visokokakovostno "konjsko" organsko gnojilo, ki vsebuje visoko ĹĄtevilo mikroorganizmov in vzpostavlja bioloĹĄko ravnovesje v tleh.

PriporoÄ?amo ga vrtiÄ?karjem, ki Ĺželijo izboljĹĄati strukturo tal in imeti velik pridelek.

VETISA-ORGO je 100-odstotno organsko kokoĹĄje gnojilo, ki izboljĹĄuje in krepi koreninski sistem. Rastline so odpornejĹĄe na bolezni in suĹĄo.

ORGANO je nadomestek hlevskega gnoja, ki izboljĹĄuje strukturo in zraÄ?nost tal (tla se bioloĹĄko aktivirajo). PriporoÄ?amo ga za povrĹĄine, kjer so predhodno uporabljali hlevski gnoj. Dozira se v manjĹĄih koliÄ?inah in je enostaven za uporabo. ÄŒe Ĺželite izvedeti veÄ? ali z nami deliti vaĹĄe izkuĹĄnje, nas obiĹĄÄ?ite v trgovini KoĹĄarica v Pesju, nas pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 03/ 891 91 40 ali nam đ&#x;”˛ piĹĄite na facebook Trgovina KoĹĄarica Pesje.

KoĹĄarica Pesje, Ĺ peglova 16, tel.: 03/ 891 91 40

Za Vať vrt in sadovnjak iz naťe pestre ponudbe: • Gnojilo Organik 20 kg 15,99 € • Gnojilo Biogrena 25 kg 20,90 € • Semenski krompir 0,45 €/kg Dessire A 35/55 • Semenski krompir 1,14 €/kg Maris Bard E 35/55 • Sadjarsko gnojilo 9,99 € PK 14-28+mg, 25kg Na zalogi velika izbira ostalega semenskega krompirja, semenske koruze, vrtnih semen in vsega ostalega za Vať vrt!

PrisrÄ?no vabljeni!

5 Kolobarjenje ohranja rastline zdrave Mnogokrat se spraĹĄujemo, ali je potrebna menjava rastlin na gredicah oziroma kolobar. Zaradi razliÄ?nih zahtev rastlin po hranilih in mikroelementih je ta menjava nujna.

Vrtnine iz iste druŞine naj bi na isto mesto priťle ťele po 4-5 letih, zato je najbolj pogosta 4-letna izmenjava vrtnin. Dejstvo je, da so nekatere rastline poŞreťnice po gnojilih, druge pa v tla veŞejo duťik (metuljnice: grah‌) in bogatijo tla. Menjava in razporeditev rastlin na osnovi potreb po hranilih se imenuje poljinski sistem kolobarjenja.

Prvo poljino obilno pognojimo s peletiranim organskim gnojilom, saj je namenjena poĹžreĹĄnicam, kot so plodovke, buÄ?nice in zgodnji krompir. Drugo poljino gnojimo s poloviÄ?nim odmerkom organskega gnojila, ki je namenjena kapusnicam, te pa kombiniramo s solatnicami. Tretjo poljino gnojimo z eno Ä?etrtino odmerka organskega gnojila, kamor bomo sadili korenovke in solatnice. ÄŒetrta je namenjena stroÄ?nicam, ki same bogatijo tla, in Ä?ebulnicam, ki potrebujejo le malo ali niÄ? gnojenja.

3.

4.

5.

6.

7.

lih (zelje, cvetaÄ?a, brokoli, ohrovt); plodovke – (paradiĹžnik, paprika, jajÄ?evec, krompir); kobulnice – (pastinak, peterĹĄilj, korenÄ?ek, zelena); ĹĄpinaÄ?nice – (blitva, ĹĄpinaÄ?a, rdeÄ?a pesa); solatnice ali druĹžina koĹĄaric (solata, radiÄ?, endivija, Ä?rni koren); buÄ?nice (kumare, buÄ?e, lubenice, melone);

Drugi tip menjave rastlin je po skupinah rastlin 1.

2.

stroÄ?nice – izboljĹĄujejo rodovitnost tal (grah, fiĹžol, bob, Ä?iÄ?erika); kapusnice – so poĹžreĹĄnice po hrani-

Pojdimo v pomlad s tremi sejmi Kako zasnovati samooskrbni zelenjavni vrt, kako se lotiti obrezovanja sadnega drevja in jagodiÄ?evja, katera semena vam bodo prinesla najbolj bogat in zdrav pridelek? Odgovore na ta in ĹĄtevilna druga vpraĹĄanja boste dobili na jubilejnem 20. sejmu Flora. Ob Flori spomladanski celjski sejemski trojÄ?ek sestavljata ĹĄe 14. sejem Poroka in 11. sejem Altermed ter Ä?ez vikend ĹĄe 38. dneva Ä?ebelarstva ApiSlovenija. Tri dneve vsega za vrt in dom, za sreÄ?o in za zdravje, lahko v Celju obiĹĄÄ?ete od 13. do 15. marca.

20. jubilejna Flora s ĹĄe veÄ? ponudbe za urejen vrt in dom Razstavljalci na 20. Flori napovedujejo ugodne nakupe najboljĹĄih semen, sadik in zeliĹĄÄ?, sadnega in okrasnega drevja, izbirati bo mogoÄ?e med trajnicami in enoletnicami, eko sadikami zelenjave in eko diĹĄavnicami. Kreacije mladih vrtnarjev in cvetliÄ?arjev bodo odliÄ?na priloĹžnost za navdih, kako urediti vrt in okolico doma. Bogato razstavno ponudbo (oprema za vrtnarjenje in vrtna mehanizacija) bodo dopolnjevale aktualne delavnice, predavanja in svetovanja za strokovno javnost in ljubitelje.

Na 11. sejmu Altermed veliko pozornosti konoplji – 14.

Poroka o top poroÄ?nih trendih

prijaznega bivanja Altermed bo letos v veÄ?ji sejemski dvorani K. V treh sejemskih dneh bo veÄ? kot 100 predavanj, predstavitev in zdravih kuharskih doĹživetij. Posebna pozornost bo namenjena razpravi o vsestranski uporabnosti ter predvsem demistifikaciji konoplje.

Prvi sejemski dan v Celju pripravljajo tudi poseben program za seniorje. 14. sejem Poroka pa prinaĹĄa top poroÄ?ne trende, vrhunske kreacije na modni pisti, sejemske ugodnosti ter ideje in nasvete za popoln poroÄ?ni dan.

Vsa predavanja in trije oz. ĹĄtirje sejmi za ceno ene vstopnice Obiskovalci si lahko natanÄ?en program dnevnega dogajanja na sejmiĹĄÄ?u ogledajo na spletni strani www.ce-sejem.si. Z nakupom dnevne vstopnice imajo obiskovalci prost vstop na vse prireditve sejmiĹĄÄ?a. Z eno vstopnico lahko v petek obiĹĄÄ?ejo tri sejme, Ä?ez vikend pa ĹĄe mednarodno prodajno razstavo ApiSlovenija. Za obiskovalce so prvi sejemski dan pripravili posebno akcijo (pri nakupu 2 vstopnic za odrasle Vam 13.3. tretjo vstopnico podarijo; akcija velja ob soÄ?asnem vstopu treh oseb). Sejme Flora, Poroka in Altermed je mogoÄ?e vse tri dni obiskati od 9. do 18. ure. đ&#x;”˛

NajveÄ?ji sejem zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, zdravilstva, zeliĹĄÄ?arstva, zdrave prehrane, naravne kozmetike in okolju

Voda je energija, voda je Ĺživljenje Za planet Zemljo velja, da kar 70 % njene povrĹĄine pokrivajo reke, jezera, morja, oceani. Toda vsa ta voda le ni uporabna. Na naĹĄem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa ĹĄe precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode poveÄ?ala za ĹĄestkrat. Ĺ˝e danes je mnogo deĹžel na svetu, kjer je pomanjkanje vode, ĹĄe posebej Ä?iste pitne, veliko. Voda je Ĺživljenjskega pomena za vsa Ĺživa bitja. Voda omogoÄ?a normalno funkcioniranje Ä?loveĹĄkega organizma, pa tudi vzdrĹževanje higiene, zato jo za ta namen porabimo precej veÄ? kot za fizioloĹĄke potrebe. NajveÄ? vode pa se porabi v industriji, prometu, kmetijstvu in drugih gospo-

19

ZELENA PRILOGA

26. februarja 2015

darskih panogah. Voda je tudi Ĺživljenjski prostor za ĹĄtevilne rastline in Ĺživali. Voda je bila in bo osnovni pogoj za rast in Ĺživljenje, je javna dobrina, ki pa je lahko tudi precej draga. Zato se v zadnjem Ä?asu veliko govori tudi o rabi ÂťpodtalniceÂŤ. S sodobno opremo je moĹžno hitro in natanÄ?no ugotoviti, kje se voda nahaja. S posebnimi napravami se voda iz podtalja ÂťpripeljeÂŤ na povrĹĄino.

To vodo lahko potem uporabljamo za razliÄ?ne namene.

Vedno veÄ? ljudi se odloÄ?a za geotermalno energijo, ker s tem lahko prihranijo tudi do 70 % pri stroĹĄkih ogrevanja. đ&#x;”˛

8. Ä?ebulnice (Ä?ebula, Ä?esen, por).

Vrtnine naj si sledijo po vrstnem redu , lahko pa tudi katero od skupin preskoÄ?imo.

Nikakor pa ni zaĹželen obratni vrstni red.

Najbolj enostavna pa je menjava vrtnin z globokimi koreninami in tistimi, ki imajo plitve korenine.

MoĹžna je tudi izmenjava rastlin na gredicah na osnovi uporabnih delov rastlin: plod, list, cvet, koren. đ&#x;”˛

Loreta VlahoviÄ?, klub Gaia

Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

ZELENA PRILOGA

26. februarja 2015

Nagradna križanka Erico P R O DA JA L N A L AT KOVA VA S

-30!

snežna freza MTD ME 66

704 98 €

REDNA CENA: 1.007,11 €, motor MTD SnowThorX 80, 4-takt OHV 277 cm3 7,5 KS, širina 66 cm, elektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj

U P R AVA

snežna freza MTD OPTIMA ME 76

1.199 99 €

ERICo Velenje, d. o. o.

Koroška 58, Velenje, tel.: 03/ 898 19 30 www.erico.si

Na inštitutu ERICo, d. o. o., smo usposobljeni in akreditirani za široko paleto okoljskih analiz, med drugim tudi za vzorčenja in analize tal. Izvajamo določitve vsebnosti vseh pomembnih makrohranil ter svetujemo pri gnojenju.

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 9. marca 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Erico«. Izžrebali bomo 3 nagrade (osnovna analiza vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti).

DOKAZANO BOLJŠE MLEKO

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče

Primerjava kakovosti upošteva samo mleko pridelovalcev in predelovalcev, ki so člani GIZ mlekarstva Slovenije. Raziskava primerja skupno število mikroorganizmov (SŠMO) in vsebnost somatskih celic (SC), ki sta ključna parametra za določanje higienske kakovosti mleka. Pri primerjavi ni upoštevana vsebnost mlečne maščobe ter vsebnost beljakovin. Upoštevani so povprečni podatki za januar–november 2014 GIZ mlekarstva Slovenije. Oglaševalec skrbi za redno objavljanje podatkov GIZ mlekarstva Slovenije na svoji spletni strani www.mlecnacesta.si.

P R O I Z VO D N JA

Pestra in ugodna ponudba programa

-10%

Dereze MOUNT TRACK

Dereze ICE TRACK

26 € 57

Fotografije so simbolne.

Tla so površinski del zemeljske skorje.

Zaradi počasnega nastajanja in regeneracije predstavljajo neobnovljiv naravni vir. Izpostavljena so številnim procesom degradacije in drugim nevarnostim, ki izvirajo iz naravnih ali človekovih dejavnikov. To so erozija, onesnaženje, pozidava, ipd. Če tla vsebujejo prekomerne vsebnosti škodljivih snovi, govorimo o onesnaženju.

Poglavitni viri onesnaženja tal so iz industrije, prometa, kmetijstva in mest.

Tudi sami lahko pripomoremo k zmanjšanju obremenitve tal. Pri gojenju rastlin uporabljamo gnojila v skladu s potrebno založenostjo tal s hranili. Ta podatek pridobimo s kemijsko analizo tal. Poznavanje lastnosti tal je podlaga za uravnovešeno gnojenje obdelovalnih površin. S pravilnim gnojenjem ne preobremenjujemo okolja, tudi pridelek je obilnejši in bolj zdrav.

motor MTD SnowThorX 90, 4-takt OHV 375 cm3 10,5 KS, širina 76 cm, elektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj

34 59 €

REDNA CENA: 29,54 € Dereze za čevlje za zasnežene in poledenele površine.

REDNA CENA: 38,43 € Dereze za čevlje za zahtevnejše pohodnike in planince.

PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, SI – 3312 Prebold | Slovenija T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.30–16.00, sobota: 7.30–11.00

Vrtnarstvo Hudobreznik Jure, s.p.

Šoštanj – Metleèe

041 776 298

ENOLETNICE IN TRAJNICE

Balkonsko cvetje • Maèehe

ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Tudi v letošnjem letu bo odvoz kosovnih odpadkov potekal na naroèilnico.

Odvoz kosovnih odpadkov (pohištvo, jogiji, sanitarna oprema, radiatorji, gospodinjski aparati, hladilniki, televizorji, raèunalniki, luèi, veèji kosi igraè…) je javna gospodarska služba in je za gospodinjstva enkrat letno brezplaèna.

Prosimo vas, da novost sprejmete in ne oddajate kosovnih odpadkov (tudi železne, bakrene, aluminijaste odpadne predmete) nepooblašèenim prevzemnikom.

Odvoz bo organiziran na podlagi zbranih in podpisanih naroèilnic, ki bodo priložene k raèunom za zbiranje in odvoz odpadkov v mesecu marcu. Naroèilnica je objavljena tudi na spletni strani www.pupsaubermacher.si (obrazci).

Gospodinjstva, ki potrebujejo odvoz kosovnih odpadkov, naj èimprej pošljejo izpolnjeno in podpisano naroèilnico na naslov PUPSaubermacher d.o.o., Koroška cesta 46, Velenje ali na e-naslov: podjetje@pup-saubermacher.si zaradi optimalne organizacije prevozov. Za gospodinjstva v blokih prevzame naroèilo upravljalec bloka. Naroènik bo telefonsko obvešèen o datumu prevzema kosovnih odpadkov. Prevzem kosovnih odpadkov bo izveden ob prisotnosti naroènika.

Seveda je možno vse kosovne odpadke brezplaèno pripeljati v zbirne centre v Šaleški in zgornji-savinjski dolini. Pred vstopom v zbirni center je potrebno uslužbencu pokazati položnico PUP-Saubermacher d.o.o. in osebni dokument.

Delovni èas zbirnih centrov:

CENTRALNI ZBIRNI CENTER VELENJE 1 (ob Škalskem jezeru) od novembra do februarja: poned., sreda, petek od 7. do 15. ure, torek in èetrtek od 7. od 17. ure, sobota od 8. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto; od marca do oktobra: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto. Dan pred praznikom je ZC Velenje 1 odprt do 15. ure.

ZBIRNI CENTER VELENJE 2 (bivše skladišèe gradbenega materiala) vsako soboto od 8. do 10. ure, ob praznikih zaprto.

ZBIRNI CENTER ŠOŠTANJ (bivša trgovina gradbenega materiala za gasilskim domom Šoštanj) vsako soboto od 10.30 do 12.30 ure, ob praznikih zaprto.

ZBIRNI CENTER ŠMARTNO OB PAKI (ob pokopališèu Šmartno ob Paki) 1. in 3. sobota v mesecu od 8. do 12. ure, prazniki zaprto.

PODHOM, torek in èetrtek, od 8.30 do 15. ure. Vsaka 1. sobota od 8. do 12. ure.

V primeru, da je ta dan praznik, se prestavi na 2. soboto v mesecu.

Brezplaèen odvoz kosovnih odpadkov

NOVO!

za vsa gospodinjstva Šaleške in zgornje-savinjske doline po predhodnem naroèilu

od 16. 3. do 13. 11.

Veè informacij: www.pup-saubermacher.si • Tel.: 03 896 87 11 • fax: 03 896 87 19 Prvi slovenski proizvajalec s certikatom »Pridelano/proizvedeno Brez GSO«.

NOVOST: SMS obvešèanje o terminih odvoza odpadkov Veè na www.pup-saubermacher.si (SMS)

08.43

10.36

18.48

19.05

20.12

07.48

20.45

14.22

11.40

11.28

11.58

11.14

07.40

00.30

14.10

01.52

12.58

Praznik dela

05.42

19.19

06.13

12.36

1 PE Jože 2 SO Boris 3 NE Aleksander 4 PO Cveto 5 TO Angel 6 SR Janez 7 ČE Stanislav 8 PE Viktor 9 SO Gregor 10 NE Izidor 11 PO Žiga 12 TO Pankracij 13 SR Servacij 14 ČE Bonifacij 15 PE Zofka 16 SO Janez 17 NE Jošt 18 PO Erik 19 TO Ivo 20 SR Bernard 21 ČE Feliks 22 PE Milan 23 SO Željko 24 NE Suzana 25 PO Gregor 26 TO Zdenko 27 SR Janez 28 ČE Avguštin 29 PE Magdalena 30 SO Ivana 31 NE Angela

11.34

23.42

10.52

23.42

15.56

11.27

07.13

04.53

01.22

20.16

13.13

03.47

13.03

16.05

17.42

18.19

1 PO Fortunat 2 TO Erazem 3 SR Pavla 4 ČE Franc 5 PE Valerija 6 SO Norbert 7 NE Robert 8 PO Medard 9 TO Primož 10 SR Marjeta 11 ČE Srečko 12 PE Janez 13 SO Anton 14 NE Vasilij 15 PO Vid 16 TO Beno 17 SR Dolfe 18 ČE Marko 19 PE Julijana 20 SO Silverij 21 NE Alojz 22 PO Ahac 23 TO Kresnica 24 SR Janez Dan državnosti 25 ČE Hinko 26 PE Stojan 27 SO Ema 28 NE Hotimir 29 PO Peter in Pavel 30 TO Emilija

JUNIJ

05.21

19.57

07.41

18.59

08.22

00.51

19.51

16.16

13.14

10.16

07.02

02.50

20.39

PE GRADNJE

Koroška cesta 40 A, Velenje

Vaš partner pri urejanju okolja PE VRTNARSTVO www.pup.si

01.55

20.57

05.44

14.06

1 SR Hugo 2 ČE Franc 09.07 3 PE Ljuba 4 SO Izidor Velika noč 21.04 5 NE Vinko Velikonočni ponedeljek 6 PO Vilijem 07.08 7 TO Darko 8 SR Albert 9 ČE Tomaž 14.47 10 PE Mehtilda 11 SO Leon 19.44 12 NE Lazar 13 PO Ida 22.12 14 TO Valerij 15 SR Helena 23.00 16 ČE Bernarda 17 PE Rudi 23.31 18 SO Konrad 19 NE Leon 20 PO Neža 01.28 21 TO Simeon 22 SR Leonida 06.25 23 ČE Vojko 24 PE Jurij 15.13 25 SO Marko 26 NE Marcelin Dan upora 27 PO Jaroslav 03.07 28 TO Pavel 29 SR Robert 16.03 30 ČE Katarina

1 NE Albin 2 PO Janja 3 TO Marin 4 SR Kazimir 5 ČE Janez 6 PE Nika 7 SO Tomaž 8 NE Janez 9 PO Frančiška 10 TO 40 mučencev 11 SR Krištof 12 ČE Gregor 13 PE Kristina 14 SO Matilda 15 NE Klemen 16 PO Hilarij 17 TO Jerica 18 SR Edvard 19 ČE Jožef 20 PE Srečko 21 SO Benedikt 22 NE Vasilij 23 PO Jože 24 TO Gabrijel 25 SR Minka 26 ČE Maksima 27 PE Rupert 28 SO Janez 29 NE Ciril 30 PO Bogo 31 TO Benjamin

MAJ

12.43

06.04

03.24

23.24

04.20

1 SR Bogoslav 2 ČE Marija 3 PE Irenej 4 SO Urh 5 NE Anton 6 PO Bogomila 7 TO Ciril in Metod 8 SR Špela 9 ČE Veronika 10 PE Ljubica 11 SO Olga 12 NE Mohor 13 PO Evgen 14 TO Franc 15 SR Vladimir 16 ČE Marija 17 PE Aleš 18 SO Miroslav 19 NE Vincenc 20 PO Marjeta 21 TO Danilo 22 SR Majda 23 ČE Branislav 24 PE Kristina 25 SO Jakob 26 NE Ana 27 PO Sergij 28 TO Zmago 29 SR Marta 30 ČE Peter 31 PE Ignac

JULIJ

23.40

20.47

14.24

04.07

15.23

02.47

16.15

08.14

02.16

21.49

18.37

16.23

14.21

11.11

Koroška c. 40 a, Velenje

20.35

21.31

16.53

04.03

1 SO Peter 2 NE Alfonz 3 PO Lidija 4 TO Dominik 5 SR Marija 6 ČE Ljubo 7 PE Kajetan 8 SO Miran 9 NE Janez 10 PO Lovrenc 11 TO Suzana 12 SR Klara 13 ČE Lilijana 14 PE Demetrij Marijino vnebovzetje 15 SO Marija 16 NE Rok 17 PO Pavel 18 TO Helena 19 SR Ljudevit 20 ČE Bernard 21 PE Ivana 22 SO Timotej 23 NE Filip 24 PO Jernej 25 TO Ludvik 26 SR Viktor 27 ČE Jože 28 PE Avguštin 29 SO Janez 30 NE Roza 31 PO Rajko

AVGUST

10.33

10.51

10.03

06.22

22.41

11.24

22.22

09.45

22.52

14.08

07.40

03.29

01.24

00.36

20.57

21.29

21.44

19.51

14.33

05.32

17.43

04.41

15.55

04.36

19.40

13.48

11.02

Koroška cesta 46, Velenje

04.50

10.59

08.41

11.54

1 TO Tilen 2 SR Štefan 3 ČE Dora 4 PE Zalka 5 S0 Lovrenc 6 NE Zaharija 7 PO Marko 8 TO Marija 9 SR Peter 10 ČE Nikolaj 11 PE Milan 12 SO Gvido 13 NE Filip 14 PO Rasto 15 TO Nikodem 16 SR Ljudmila 17 ČE Frančiška 18 PE Irena 19 SO Suzana 20 NE Svetlana 21 PO Matej 22 TO Mavricij 23 SR Slavojko 24 ČE Nada 25 PE Gojmir 26 SO Justina 27 NE Kozma, Damjan 28 PO Venčeslav 29 TO Mihael 30 SR Sonja

SEPTEMBER

13.05

22.31

02.06

23.06

10.09

07.24

07.07

07.22

07.18

03.38

20.52

11.18

23.38

10.45

21.50

10.31

02.22

22.03

1 NE Vsi sveti 2 PO Dušanka 3 TO Silva 4 SR Drago 5 ČE Zahar 6 PE Lenart 7 SO Engelbert 8 NE Bogomir 9 PO Teodor 10 TO Andrej 11 SR Martin 12 ČE Emil 13 PE Stanislav 14 SO Nikolaj 15 NE Polde 16 PO Jerica 17 TO Gregor 18 SR Roman 19 ČE Elizabeta 20 PE Srečko 21 SO Marija 22 NE Cilka 23 PO Klemen 24 TO Janez 25 SR Katarina 26 ČE Konrad 27 PE Vigil 28 SO Jakob 29 NE Radivoj 30 PO Andrej 23.44

07.27

18.47

13.24

NOVEMBER

ISO 9001 Q-789 ISO 14001 E-108

1 ČE Julija 2 PE Bogumil 3 SO Terezija 4 NE Frančišek 5 PO Marcel 6 TO Vera 7 SR Marko 8 ČE Brigita 9 PE Abraham 10 SO Danijel 11 NE Milan 12 PO Maks 13 TO Edvard 14 SR Veselko 15 ČE Terezija 16 PE Jadviga 17 SO Marjeta 18 NE Luka 19 PO Etbin 20 TO Irena 21 SR Urška 22 ČE Vendelin 23 PE Severin 24 SO Rafael 25 NE Darija 26 PO Lucijan 27 TO Sabina 28 SR Simon 29 ČE Ida 30 PE Marcel 31 SO Bolfenk

OKTOBER

01.47

20.27

18.15

17.26

16.12

13.21

08.24

01.21

16.14

05.02

16.14

03.22

16.48

Legenda

00.34

APRIL

MAREC

počitek zaradi mrka

korenaste vrtnine

plodovne vrtnine

listnate vrtnine

cvetje

12.11

16.14

11.29

08.40

1 TO Marijan 2 SR Blanka 3 ČE Franc 4 PE Barbara 5 SO Savo 6 NE Miklavž 7 PO Ambrož 8 TO Marija 9 SR Valerija 10 ČE Smiljan 11 PE Danijel 12 SO Aljoša 13 NE Lucija 14 PO Dušan 15 TO Kristina 16 SR Albina 17 ČE Lazar 18 PE Teo 19 SO Urban 20 NE Julij 21 PO Tomaž 22 TO Mitja 23 SR Viktorija 24 ČE Eva Božič 25 PE Božič Dan samostojnosti 26 SO Štefan 27 NE Janez 28 PO Živko 29 TO David 30 SR Evgen 31 ČE Silvester

DECEMBER

ščip

mlaj

zadnji krajec

prvi krajec

19.58

11.31

06.26

03.31

01.13

22.26

18.45

13.59

07.46

23.25

12.26

23.34

11.09

KOLEDAR BIOLOŠKEGA VRTNARJENJA 2015

Naš ­čas, 26. 2. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

Ĺ PORT

26. februarja 2015

Nevideno v RdeÄ?i dvorani Gorenje po vrhunski igri zadnjih petnajst minut premagalo moĹĄtvo s severa Evrope kar s trinajstimi goli razlike Vsekakor ostajajo v igri za napredovanja med osem najboljĹĄih moĹĄtev v pokalu evropske rokometne zveze. Igrajo v skupini A, kjer so poleg njih glavni favoriti nemĹĄki Hamburg, pred dvema letoma celo evropski klubski prvak, ĹĄvicarski Winterthur in norveĹĄki Haslum, ki so ga gostili na sobotni drugi tekmi, v sobotnem tretjem krogu pa bodo gostovali v Ĺ vici. Na prvi tekmi skupinskega dela so na gostovanju v NemÄ?iji izgubili s petimi goli razlike. Do deset, petnajst minut pred koncem te tekme so bili domaÄ?im povsem enakovredni, precejĹĄen del prvega polÄ?asa pa celo boljĹĄi. Ĺ˝al pa visokega ritma niso vzdrĹžali povsem do konca.

Po besedah trenerja Ivana Vajdla morajo doma dobiti vse tri tekme, pa ĹĄe kaĹĄno v gosteh, Ä?e Ĺželijo napredovati v Ä?etrtfinale. Na dobri poti so.

V soboto so norveĹĄki Haslum premagali s 34 : 21. Zmage z dvoĹĄtevilÄ?no razliko pa si niso priigrali tako gladko, kot bi sodili po izidu. NorveĹžani so zaÄ?eli zelo samozavestno. Nekajkrat so imeli celo prednost ĹĄtirih golov, zadnjiÄ? po slabih desetih minutah igre (8 : 4).

Nato je trener Ivan Vajdl naĹĄel reĹĄitev, kako zaustaviti podjetne goste in spodbuditi svoje igralce k igri, ki bi jim zagotovila prvo zmago v skupinskem delu. V 10. minuti je med vratnici poslal Klemna Ferlina, ki je znova potrdil, da

je v odliÄ?ni formi. V NemÄ?iji je zbral 18 obramb, tokrat celo dve veÄ?. Njegove odliÄ?ne obrambe so omogoÄ?ile hitre nasprotne napade in na odmor so odĹĄli Ĺže s petimi goli prednosti (18 : 13). Prve ĹĄtiri minute v nadaljevanju so minile brez zadetkov, nato pa je Szyba poviĹĄal vodstvo na ĹĄest golov (19 : 13). A so ponovili zaÄ?etno igro. Njihov igralski Ĺžar (razen pri Ferlinu) je ugasnil, Ĺžilavi gostje so to izkoristili in se v 44. minuti tretjiÄ? pribliĹžali na zaostanek dveh golov (21 : 23). Sledilo

Bosta tako vesela tudi po sobotni tekmi?

Zadnjih petnajst minut je bila domaÄ?a mreĹža nedotaknjena, v gostujoÄ?i pa kar enajst Ĺžog.

kar enajst golov, vratar Ferlin je dobesedno zaklenil vrata, saj je do konca njegova mreĹža ostala nedotaknjena in sijajna igra je bila nagrajena z visokimi trinajstimi goli razlike.

V soboto prva zmaga v gosteh?

Trener Ivan Vajdl ni bil preseneÄ?en nad takĹĄnim potekom tekme: ÂťVesel sem, da nas po relativno visokem vodstvu gostov ni zajela panika. Po menjavi vratarja in spremem-

Klemen Ferlin in Michat Szyba

je novo prebujenje in do konca tako rekoÄ? vrhunska igra domaÄ?ih rokometaĹĄev. Zgodilo se je to, kar v RdeÄ?i dvorani ĹĄe nismo videli na neki evropski tekmi. Dosegli so

bi obrambe s 5-1 na 6-0 smo zaÄ?eli igrati tako, kot smo se dogovorili. V drugem delu je nastopilo spet nekaj minut naĹĄe slabe igre.

Prednost ĹĄestih golov razlike je hitro splahnela na samo dva. Prevlada gostov ni trajala dolgo. Znova smo se zbrali in po odliÄ?ni igri v zadnjih petnajstih minutah visoko zmagali. Fantom Ä?estitam za borbenost, ĹĄe zlasti vratarju Ferlinu, da je tako odliÄ?no opravil svoje delo, s Ä?imer smo laĹže priĹĄli do prve zmage. Ta visoka zmaga, odliÄ?ne

ÄŒestitke poljskemu reprezentantu Pred zaÄ?etkom tekme z NorveĹžani so gledalci poljskega reprezentanta Michat Szyba nagradili z moÄ?nim ploskanjem. Predsednik velenjske ĹĄportne zveze Bogdan Plaznik in direktor kluba TomaĹž JurĹĄiÄ? pa sta mu izroÄ?ila posebno priznanje zveze, s katerim sta mu Ä?estitala za bronasto medaljo na januarskem svetovnem prvenstvu v Katarju.

Jernej Javornik: ÂťPoskusili bomo zmagati!ÂŤ S tekmami 22. kroga se v soboto in nedeljo zaÄ?enja drugi del prvenstva v prvi ligi – Ob jezeru vodilne DomĹžale (15.00) Z enotedensko zamudo bo v soboto in nedeljo stekel drugi del prvenstva v prvi nogometni ligi. ZaÄ?eti bi se moral Ĺže prejĹĄnji konec tedna, vendar so uvodni krog zaradi neugodnih vremenskih razmer preloĹžili na zaÄ?etek marca, prvenstvo pa bodo nadaljevali ta konec tedna s tekmami 22. kroga. NogometaĹĄi Rudarja bodo gostili vodilne DomĹžale. Po jesenskem delu za njimi na trenutnem ĹĄestem mestu zaostajajo kar za osemnajst toÄ?k.

Velenjski nogometaĹĄi so edini, ki so se pripravljali vseskozi doma, saj si zaradi denarne stiske niso mogli niti za nekaj dni privoĹĄÄ?iti odhoda v hrvaĹĄko Istro, kjer so del treninga opravili prejĹĄnja leta. Zato so morali v pripravljalnem obdobju zaradi s snegom pokritih ali razmoÄ?enih igriĹĄÄ? pripravljalne tekme igrati zunaj Velenja, v Avstriji, na HrvaĹĄkem, v KidriÄ?evem, Mariboru.

Prav z Mariborom so pri njih doma odigrali zadnjo pripravljalno tekmo.

DomaÄ?i so oslabljene goste (manjkali so Ivan Knezović, Dragan Jelić, Damjan TrifkoviÄ?, Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, Ivan Firer in Enis Saramati) premagali s 3 : 0. Le z vodilnim moĹĄtvom druge lige KrĹĄkim so se pomerili na

vratarjeve obrambe in uÄ?inkovita igra proti NorveĹžanom zadnjih petnajst minut nam gotovo dovoljujejo, da odpotujemo na sobotno tekmo v Ĺ vico zelo samozavestno.

Upam, da ne bo padcev oziroma nihanja v igri, saj bomo lovili prve toÄ?ke v gosteh. Z zmago bi se za velik korak pribliĹžali uvrstitvi v Ä?etrtfinale.ÂŤ

morebitnem porazu bi skorajda zanesljivo izgubili vodilni poloĹžaj, saj bo Maribor, ki na drugem mestu s tekmo manj za njimi zaostaja le za tri toÄ?ke, gostil Koper. Podobno kot DomĹžale v Velenju je favorit proti moĹĄtvu z Obale. ÂťA favoriti ne zmagujejo vedno,ÂŤ pravi Rudarjev trener Jernej Javornik in dodaja: ÂťDrugi del Ĺželimo zaÄ?eti, Ä?im bolje. Prve tekme so skorajda vedno nepredvi-

dljive, na njih o izidu odloÄ?ajo malenkosti. Ne poznaĹĄ ĹĄe povsem svoje forme, ker so prijateljske tekme eno, boj za toÄ?ke pa povsem drugo.

DomĹžale so zelo kakovostno moĹĄtvo, imajo velik izbor igralcev. Konec koncev so tudi vodilno moĹĄtvo in prav gotovo so ĹĄe moÄ?nejĹĄi, kot so bili jeseni. Ne glede na to igramo doma in bomo poskusili zmagati.ÂŤ

svojem pomoĹžnem travnatem igriĹĄÄ?u 'parkur', kjer so bila pred leti konjeniĹĄka tekmovanja. NajbrĹž so tudi edini, ki bodo prvenstvo nadaljevađ&#x;”˛ S. Vovk li (skorajda) v enaki zasedbi. Imajo celo igralca manj, saj je v Avstrijo, v celovĹĄki SAK, ki ga trenira njihov nekdanji igralec Goran Jolić, odĹĄel UroĹĄ RoĹĄer. Skupaj s Senadom Jahićem je edini igralec, ki dela v jami velenjskega premogovnika. PriĹĄel je le vratar Matic ÄŒretnik.

Zaradi vsega tega in tudi pogostih poĹĄkodb ter posameznih obÄ?asnih obolenj moĹĄtvo na uvodnih tekmah gotovo ĹĄe ne bo igralo, kot bi si Ĺželel trener Jernej Javornik.

Jesenski prvak pa prihaja ob jezero moÄ?nejĹĄi tudi zaradi Mate Eterovića, v prejĹĄnji sezoni Rudarjevega igralca in najboljĹĄega strelca lige. Iz Rudarja se je odpravil v Iran, kjer pa je predÄ?asno prekinil pogodbo in okrepil (Ĺželel je tudi nazaj v Rudar) DomĹžale, ki bodo gotovo imele v S pripravljalne tekme z Aluminijem. Z golom Nikola Tolimirja so zmagali z 1:0. V belem dresu Damjan Trifković, Mario Babić in Tolimir. glavi samo eno: zmagati. Ob

Klemen Ferlin je na dveh dosedanjih evropski tekmah zbral kar 38 obramb, Michat Szyba pa je bil reĹžiser zmage na prvenstveni tekmi v sredo prejĹĄnji teden v Ĺ kofji Loki. Vse do nekaj minut pred koncem niso igrali, kot bi moralo moĹĄtvo, ki Ĺželi osvojiti drĹžavni naslov. NajbrĹž so domaÄ?ega novinca v ligi podzavestno podcenjevali in kmalu bi jih zelo motivirani nasprotnik za njihovo lagodnost kaznoval. Bili so na pragu drugega poraza v tem prvenstvu. Prvega so doĹživeli v jesenskem delu z aktualnimi prvaki Celjani. Ĺ kofjeloÄ?ani igrajo v dvorani z imenom Poden. Slabi dve minuti pred koncem tega zelo razburljivega dvoboja so bili namreÄ?

VelenjÄ?ani na 'podnu' (Ä?e se nekoliko poigramo z imenom dvorane), saj so domaÄ?i vodili s 27 : 26, v deseti minuti tega dela igre pa celo s tremi (24 : 21). Toda zablestel je Szyba. Poljak je v izdihljajih tekme dosegel dva gola zapored in reĹĄil moĹĄtvo sramotnega poraza.

Gorenje uplinilo Pline RokometaĹĄi Gorenja so v 18. krogu 1.

NLB leasing lige za moĹĄke, v torek, v RdeÄ?i dvorani, premagali Istrabenz Pline Izolo z 32:24 (16:8) in se na prvem mestu razpredelnice po toÄ?kah izenaÄ?ili z vodilnimi Celjani.

NajbrĹž pa bo tako le do sobote, ko bodo pivovarji gostovali v KrĹĄkem. đ&#x;”˛

Stane Vovk

VelenjÄ?anke zaostajale za dva, zmagale za devet V naslednjem krogu bodo na lokalnem derbiju gostile Ĺ˝alÄ?anke Za ĹĄtiri tekme ĹĄtirinajstega prvenstvenega kroga je znaÄ?ilno, da so se na vseh veselile gostujoÄ?e igralke.

Kot gostje so se v Ljubljani proti istoimenski ekipi veselile tudi VelenjÄ?anke. Pokazale pa so dva obraza. Na pot k hÄ?erinskemu klubu Krimovk, ki so ga ustanovili pred dvema letoma, lani pa je napredoval najmoÄ?nejĹĄo ligo, so odpotovale kot favoritinje. Ta vloga pa je verjetno vplivala, da so v prvem polÄ?asu igrale preveÄ? ĹživÄ?no. V njihovi igri je bilo veliko napak, kar so domaÄ?e uspeĹĄno izkoriĹĄÄ?ale in imele po polovici tekme dva gola prednosti. V drugem polÄ?asu so se VelenjÄ?anke le sprostile in povsem nadigrale mlade gostiteljice ter se veselile zmage z devetimi goli razlike (31 : 22). Kljub novima toÄ?kama so ostale na devetem mestu, a poveÄ?ale prednost pred zasledovalkami. Osmim KoprÄ?ankam pa so se pribliĹžale na toÄ?ko zaostanka. V naslednjem krogu bodo na lokalnem derbiju gostile igralke Ĺ˝alca.

PiranÄ?anke so po priÄ?akovanju doĹživele nov (Ĺže Ä?etrti po vrsti) poraz, tokrat z za Krimovkami drugo najmoÄ?nejĹĄo ekipo v ligi – Zagorjem. Slednje so se s to zmago vsaj zaÄ?asno povzpele na prvo mesto, ker bo tekma med aktualnimi prvakinjami in KoprÄ?ankami 3. marca. Na ta dan je prestavljen tudi dvoboj med NakelÄ?ankami in Brankovkami. V prvem dvoboju bi se moral zgoditi Ä?udeĹž, da bi aktualne prvakinje doĹživele poraz. Bolj zanimivo bo gotovo na derbiju med desetimi MariborÄ?ankami (4 toÄ?ke) in zadnjimi igralkami Nakla Peko TrĹžiÄ?, ki imajo na zadnjem mestu le dve toÄ?ki.

Z visoko zmago v gosteh v Ĺ˝alcu so presenetile rokometaĹĄice Krke. V prvem polÄ?asu so zaostajale za pet golov (2 : 7), ob polÄ?asu tega dela igre pa Ĺže imele prednost zadetka, zmagale so z dvoĹĄtevilÄ?no razliko enajstih golov (31 : 22). Poleg tega so imeli tudi za ĹĄtiri minute veÄ? izkljuÄ?itev. NajzasluĹžnejĹĄi za visoko slavje gostij sta bili igralka NeĹža Avbelj in vratarka Karmen KoreniÄ?.

Edina tekma, na kateri ni bilo zmagovalke, je bila v Celju, kjer so se morale tretje (domaÄ?e rokometaĹĄice) na tekmi s sedmimi Ajdovkami zadovoljiti samo s toÄ?ko. Kljub temu so oboje zadrĹžale isti mesti. đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 23

Ĺ˝elijo vsaj enega od naslovov NogometaĹĄice Rudarja Ĺ kal v drugi del moÄ?nejĹĄe in velikopoteznejĹĄe Ĺ˝e nekaj Ä?asa se na drugi del tekmovalne sezone pripravljajo tudi nogometaĹĄice Rudarja Ĺ kal. Svojo pripravljenost bodo najprej potrjevale v soboto, 14. marca, na polfinalni tekmi slovenskega pokala z Radomljankami (drugi par je Maribor – Teleing Pomurje Beltinci), za prvenstvene toÄ?ke v drugem delu pa osem dni pozneje, ko bodo v 12. krogu na svojem igriĹĄÄ?u gostile Jevnico. di trenerja DuĹĄana Jesenski del so konÄ?ale UrĹĄnika pred zaÄ?etna drugem mestu s ĹĄtirimi kom sezone: ÂťZdetoÄ?kami zaost anka za setkani in pomlavodilnimi Pomurkami, ki jeni smo. Narediti DuĹĄan UrĹĄnik: imajo ĹĄe tekmo manj, ter s Želeti je ĹĄportno!ÂŤ bomo morali korak prednostjo treh pred tretjimi nazaj in zaÄ?eti delaMariborÄ?ankami, Ä?etrte Radoml- ti ĹĄe bolje, Ä?e hoÄ?emo kaj narediti. janke pa za njimi zaostajajo za ĹĄest Igralke so nadarjene.ÂŤ toÄ?k. S tako visoko uvrstitvijo so Zaradi sluĹžbenih obveznosti ali dokaj presenetile glede na napove- poĹĄkodb so novo tekmovalno se-

Ambiciozno v drugi del

zono zaÄ?ele brez nekaterih pomembnih igralk Barbare Nagy, Laure ZagajĹĄek, SaĹĄe Lubec, Larise Ĺ oronda in Ines Pijuković. Kljub takĹĄni ‚zdesetkanosti‘ so presenetile z dobro igro, nepriÄ?akovanim drugim mestom, in sedaj so trenerjeve ambicije veliko veÄ?je. ÂťNe glede na sorazmerno velik zaostanek je ĹĄportno, da ciljamo na oba naslova, tako drĹžavnega kot pokalne-

SmuÄ?anje je super

Golte – Letos vse velenjske osnovne ĹĄole izvajajo na Golteh projekt ÂťNauÄ?imo Velenje smuÄ?atiÂŤ.

To je projekt, v katerega so vkljuÄ?eni vsi petoĹĄolci vseh ĹĄestih osnovnih ĹĄol iz Velenja.

Vseh uÄ?encev, ki bodo pridobivali znanja in veĹĄÄ?ine smuÄ?anja na Golteh, je letos 320. Projekt ÂťNauÄ?imo Velenje smuÄ?atiÂŤ je za otroke in starĹĄe popolnoma brezplaÄ?en. V tem projektu je vkljuÄ?enih veliko otrok, ki so prviÄ? stopili na smuÄ?i.

V Velenju letos Ĺže izvajajo tudi projekt ÂťVrtci na smuÄ?ehÂŤ, v katerem so vsi velenjski vrtci vkljuÄ?eni v enodnevno smuÄ?anje v mestu, tako da upajo, da bodo Ä?ez nekaj let, ko bodo ti vrtÄ?evski otroci

v osnovni ĹĄoli vkljuÄ?eni v projekt ÂťNauÄ?imo Velenje smuÄ?atiÂŤ, stali vsaj enkrat prej na smuÄ?eh.

Katarina: ÂťJaz sem Ĺže bila na smuÄ?eh, sedaj sem se pa popravila, ker Ĺže dolgo nisem smuÄ?ala, in mislim, da je ta teden zame bil najboljĹĄi.ÂŤ Manca: ÂťEn mesec nazaj sem zaÄ?ela smuÄ?ati, zato se mi je zdelo zanimivo in zabavno, ker se bomo druĹžili s prijatelji. S starĹĄi bom verjetno ĹĄe ĹĄla na Golte. TakĹĄna ĹĄola na Golteh je najboljĹĄa.ÂŤ Ermin: ÂťTa projekt se mi zdi super. Sedaj sem prviÄ? na smuÄ?eh, nekajkrat ĹĄe padem, a je v redu.ÂŤ Nemanja: ÂťMeni se ta teden zdi fajn, vredu.

Tudi jaz sem prviÄ? na Golteh. Najbolj vĹĄeÄ? mi

TAKO so igrali Rokomet - pokal EHF, skup. del, 2. krog, skupina A Gorenje – Haslum 34:21 (18:13) Gorenje: Ferlin 20 obramb, B. Burić -, BoĹžović 4, Cehte 1, Medved 3, S. Burić 4, Szyba 6, Skube 9 (3), GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 2, KleÄ? 1, VreÄ?ar 1, DobelĹĄek 1, Gams 1, Nosan 1, DujmoviÄ?.

Trener: Ivan Vajdl.

Haslum: Aasheim 6 obramb (1 x 7 m), Tjemsland 3 obrambe, Soendena 4, Roe 6 (2), Barthold 3, Andreassen, Schoenningsen 1, Brannberger 3, Gjoen, Johannsen, Berens, Pedersen, Patriksson 4.

Trener: Tom Eirik Skarpsno Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Haslum 2 (2). izkljuÄ?itve: Gorenje 4 minute, Haslum 6.

Trenutni vrstni red: Hamburg 4, Winterthur in Gorenje 2, Haslum 0 toÄ?k.

Spored: 28. februarja: Pfadi Winterthur – Gorenje; 8. marca: Gorenje – Winterthur; 14. marca: Gorenje – Hamburg; 21. marec: Haslum – Gorenje.

23

Ĺ PORT

26. februarja 2015

Drugi izidi: Winterthurn – Hamburg 22:26, Hasslum – Winterthurm 23:27, Vrstni red: Hamburg 4, Pfadi Winterthur in Gorenje 2, Haslum 0 toÄ?k.

Prva NLB Leasing liga, 17. kr.

Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 27:28 (16:15) Gorenje: Ferlin (8 obramb), ZaponĹĄek, B. Burić (6 obramb); BoĹžoviÄ? 2, Cehte, Medved 1, S. Burić 3, Szyba 7, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 5, KleÄ?, DobelĹĄek 1, Gams, Nosan 1, Bećiri, Skube 7.

IzkljuÄ?itve: Gorenje 2 minuti, Loka 4; sedemmetrovke: Loka, Gorenje 1 (); Loka Drugi izidi: Celje Pivovarna LaĹĄko - Riko Ribnica 36:24 (18:14), Istrabenz Plini Izola - Jeruzalem OrmoĹž 22:20 (11:10), Maribor Branik - Slovan 37:23 (18:12), Krka - KrĹĄko 34:25 (20:10), Trimo Trebnje - Slovenj Gradec 2011 31:28 (15:13), Sevnica - SVIĹ IvanÄ?na Gorica 29:20 (14:9).

Vrstni red: 1. Celje 17 tekem - 34 toÄ?k, 2.

Gorenje 17 – 32, 3. Maribor 17 – 28, 4. Trimo 17 – 26, 5. Ribnica 17 – 20, 6. Slovenj Gradec

Judo

ga. Pokalni Ĺžreb nam je bil naklonjen. V polfinalu smo se izognili Pomurkam, naĹĄe nasprotnice so igralke Radomelj in upam, da se bomo uvrstili v finale.ÂŤ Vedo, da bodo morale za napredovanje pokazati vse svoje nogometno znanje in upati, da bodo tudi strelsko razpoloĹžene.

Skratka, da bodo dosegel gol veÄ?, saj o udeleĹženkah finala odloÄ?a samo ena tekma. Prvenstveni dvoboj med ekipama je bil jeseni neodloÄ?en. NogometaĹĄice Radomelj so na svojem igriĹĄÄ?u v uvodnem krogu zmagale z 1 : 0, ÂťrudarkeÂŤ pa so se jim v desetem na svojem oddolĹžile s 3 : 1. PriÄ?akujejo, da bodo spomladi ne le bolje pripravljene, ampak tudi moÄ?nejĹĄe. Iz Jevnice je priĹĄla vratarka Jadranka Ĺ˝ilić, ki je zamenjala Teno Horvat. Okrepili pa so se tudi z igralko sredine, reprezentantko Bosne in Hercegovine Amelo Fetahović, ki je nazadnje igrala v slovaĹĄki prvi ligi. Ob tem upajo, da bosta Ĺ orondova in Pijukovićeva kmalu povsem okrevali in vsaj ob koncu prvenstva pomagali soigralkam k Ĺželeni uvrstitvi. đ&#x;”˛

S. Vovk

je bilo, ker smo se smuÄ?ali in ĹĄli na sedeĹžnico.

UÄ?itelji so prijazni, ubogajo, moramo pa tudi veliko delati.ÂŤ David De Costa, ĹĄportni direktor SmuÄ?arskega kluba Velenje: ÂťTa projekt je zaÄ?el JoĹže KavtiÄ?nik v Savinjski dolini s savinjskimi ĹĄolami, letos pa ta projekt izvajamo SmuÄ?arski klub Velenje, ki je izvajalec, drugaÄ?e pa je to projekt Ĺ portne zveze Velenje in Mestne obÄ?ine Velenje.

Oboji skuĹĄamo s skupnimi moÄ?mi ta projekt finanÄ?no speljati. Treba je plaÄ?ati uÄ?itelje in doloÄ?eno opremo in tega – denar – v teh Ä?asih ni tako zlahka zagotoviti. Vsi se trudimo, za ta projekt, ki je dober. Otroci na teÄ?aju ÂťNauÄ?imo Velenje smuÄ?atiÂŤ po dveh dneh po navadi Ĺže zvozijo, nato gredo na trak, velika veÄ?ina pa gre v zadnjih dveh dneh Ĺže na sedeĹžnico in se vozijo po vsem smuÄ?iĹĄÄ?u Golte.ÂŤ Deja BoĹžiÄ?, uÄ?iteljica smuÄ?anja: ÂťPri otrocih se kaĹže velik napredek, zaÄ?eli smo z zaÄ?etniki, ob koncu tedna pa Ĺže vozimo po vseh progah na Golteh, razen na najbolj strmi ĹĄe nismo bili, na vleÄ?nicah pa Ĺže vseh. Bi rekla, da so se Ĺže vsi nauÄ?ili smuÄ?ati, nekateri so sicer ĹĄe na zaÄ?etnih progah, veÄ?ina pa jih Ĺže smuÄ?a in so kar dobri. Sedaj sem Ĺže tretje leto na Golteh in imam Ĺže kar nekaj izkuĹĄenj. V moji skupini je trenutno deset otrok, ki so bili v zaÄ?etku tedna ĹĄe zaÄ?etniki, sedaj pa so Ĺže nadaljevalci.ÂŤ

2011 17 – 16, 7. Krka 17 – 16, 8. Jeruzalem O. 17 – 15, 9. Slovan 17 – 14, 10. Loka 17 – 13, 11.

Izola 17 – 9, 12. SVIŠ17 – 8, 13. Sevnica 17 – 5, 14. Krťko 17 – 2

1. NLB Leasing liga, 18. krog: Gorenje – Izola 32:24 (16:8) Gorenje: Ferlin 11 obramb (1x7 m), B. BuriÄ?

6 ob., ZaponĹĄek 4, ob., BoĹžović 1, Cehte 3, Medved 1, Nosan 2, Szyba 2, Skube 3 (1), VreÄ?ar 1, GolÄ?ar 3, Ĺ oĹĄtariÄ? 8, KleÄ? 3, DobelĹĄek 2, Gams 1, DujmoviÄ? 1. Trener: Ivan Vajdl.

Sedemmetrovke: Gorenje 1 (1), Izola 4 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje 8 minut, Izola 0

Prva A DRL za Ĺženske, 14. krog Ljubljana - Veplas Velenje 22:31 (12:10) Velenje: Amon Edita (10 obramb), Tabaković 1 (1), Tomić 1, Ferenc 3, Nakić Milka 6 (4), NagliÄ?

5 (2), Nakić Branka 1, Amon Ines 2, MiÄ?ić 3, Halilović 9, Alekić, Simić, Pajić.

Trenerka: SneŞana Rodić.

Sedemmetrovke: Ljubljana 5 (6), Velenje 7 (8); izkljuÄ?itve: oboje po 8 minut.

đ&#x;”˛

Irena Budna

Drugi izidi: Piran - Zagorje GEN-I 20:37 (12:19), Zelene doline Ĺ˝alec - Krka 22:31 (14:15), Celje Celjske mesnine - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 23:23 (9:11); 3. marca: Krim Mercator - Ĺ˝.U.R.D. Koper, Naklo Peko TrĹžiÄ? – Branik; zaostala tekma 11. kroga: Krim Mercator in GEN-I Zagorje 38:31 (21:16).

Vrstni red: Zagorje 13 tekem - 24 toÄ?k, 2. Krim 12 – 24, 3. Celje 14 – 18, 4. Ĺ˝alec 14 – 17, 5. Krka 14 – 17, 6. Piran 14 – 17, 7. AjdovĹĄÄ?ina 14 – 15, 8. Koper 13 – 11, 9. Velenje 14 – 9, 10. Branik 13 – 4, 11. Ljubljana 14 – 4, 12. Naklo 13 – 2.

Prijateljska tekma Maribor – Rudar 3:0 (0:0) Strelci: Ibraimi, VolaĹĄ in DĹžiniÄ? (ag.).

Rudar: Rozman, Klinar, DĹžiniÄ?, KaĹĄnik, Krefl, Stjepanović, Tolimir, Bolha, Radujko, Babić in KociÄ?. Igrali so ĹĄe: Jahić, Plesec in OmeroviÄ?

Kegljanje, 2 liga - vzhod 15. k. Ĺ oĹĄtanj: Impol 5 : 3 (3266 : 3189) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 558 (1), PintariÄ? – 526 (0), HasiÄ?iÄ? – 541 (1), Kramer – 554 (1), SeÄ?ki – 545 (0), ArnuĹĄ – 542 (0).

MohoriÄ?eva priborila normo za EP Tekmovalka velenjskega judo kluba Veronika MohoriÄ? je v nedeljo odliÄ?no nastopila na evropskem kadetskem pokalu v Zagrebu.

V moÄ?ni konkurenci judoistov kadetov iz vse Evrope je odliÄ?no opravila svojo nalogo. Le malenkost sreÄ?e in moÄ?i ji je zmanjkalo v boju za tretje mesto. Borbo za bronasto medaljo je vodila ĹĄe 20 sekund pred koncem. IzkuĹĄena madĹžarska tek-

Kegljanje

Z zmago v boj za vrh Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ostajajo v boju za vrh razpredelnice. V 15. krogu so na domaÄ?ih stezah gostili predzadnjo ekipo – ekipo Impola. DomaÄ?i strateg je imel nekaj teĹžav s sestavo ekipe. ÄŒas prehladov in bolezni je opravil tudi s kegljaÄ?i domaÄ?ega kluba, pa tudi gostje so igrali oslabljeni, saj je najboljĹĄega igralca gripa poloĹžila v posteljo. DomaÄ?ini, Ĺželjni zmage, so sreÄ?anje zaÄ?eli zelo odloÄ?no in imeli po igri prvega para prednost 54 kegljev, igralci pa so si razdelili toÄ?ki. Ĺ e bolj odloÄ?ni so bili domaÄ?i igralci v drugem paru. Prikazala sta odliÄ?no igro na polno kot tudi na Ä?iĹĄÄ?enje. Gostje so se poÄ?asi Ĺže predali usodi poraza, saj so domaÄ?ini povedli s 3 : 1. Prednost pred igro tretjega para je narasla na 82 kegljev. Ta prednost je Ĺže pomenila zmago, saj sta v tretjem paru nastopila najboljĹĄa domaÄ?a igralca. Vse do zadnjega seta je kazalo, da bodo

Odbojka

Zmaga dekletom Zmagovalci letoĹĄnjega Turnirja regij, na katerem so nastopili deÄ?ki in deklice, rojeni leta 2000 in mlajĹĄi, so mladi odbojkarji Dolenjske,

movalka, ki ima Ĺže medaljo z evropskega kadetskega tekmovanja, je bila na koncu uspeĹĄnejĹĄa in je zmagala v izteku borbe. Kljub temu je MohoriÄ?eva zelo zadovoljna z osvojenim petim mestom, saj je s tem osvojila prvo normo za nastop na Evropskem kadetskem prvenstvu, ki bo julija v Sofiji v Bolgariji.

Normo za nastop bodo trije velenjski judoisti skuĹĄali doseÄ?i in potrditi na turnirjih na ÄŒeĹĄkem, Poljskem in v NemÄ?iji. MoĹžnosti za nastop na evropskem prvenstvu imata ĹĄe Nik LemeĹž in Hanna Ĺ tor, ki se tokrat turnirja v Zagrebu nista udeleĹžila zaradi poĹĄkodbe in bolezni. đ&#x;”˛

gostje doĹživeli hud poraz z rezultatom 7 : 1. Majhno leĹžernost v igri domaÄ?ega para sta gostujoÄ?a igralca izkoristila in poraz nekoliko ublaĹžila. S to zmago so se Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zopet pribliĹžali vodilnima ekipama, ki sta svoji sreÄ?anji izgubili. Na lestvici vodita Pergola in Litija z 19 toÄ?kami pred Ĺ oĹĄtanjem in Hrastnikom, 18.

Zaradi mladinskega drĹžavnega prvenstva se bo ligaĹĄko tekmovanje nadaljevalo 7 marca. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani gostujejo v Mariboru pri ekipi MiklavĹža.

KegljaĹĄke steze v Ĺ oĹĄtanju v tem Ä?asu ne bodo mirovale. KegljaĹĄka zveza je Ĺ oĹĄtanjÄ?anom in Litiji ponudila organizacijo mladinskega drĹžavnega prvenstva, ki bo to soboto in nedeljo. Ljubitelji kegljanja si bodo lahko ogledali oba dneva tekmovanja od 10. do 19. ure.

Med tekmovalci bomo lahko videli Ä?lane mladinske reprezentance, ki so pred nekaj dnevi nastopili na svetovnem mladinskem prvenstvu.

Pridite, ne bo vam Ĺžal. đ&#x;”˛

ki so v finalu premagali igralce iz ĹĄtajersko-prekmurske regije, pri deklicah pa so bile odbojkarice koroĹĄko-savinjske regije boljĹĄe od vrstnic iz Ljubljane z okolico. Pri deÄ?kih je tretje mesto pripadlo ekipi koroĹĄko-savinjske regije, ki je premagala reprezentanco Ljubljane z okolico.

Zupanc do drĹžavnega rekorda V Ä?asu od 21. do 22. februarja se je v Osijeku odvijalo mednarodno tekmovanje v hitrostnem sestavljanju Rubikove kocke Osijek Open 2015, v organizaciji World Cube Association pod vodstvom WCA delegata Olivera Perge in Bence Barata. Na tekmovanju je nastopilo 50 tekmovalcev iz Slovenije, HrvaĹĄke, MadĹžarske, Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in Italije. Tekmovanje je potekalo v veÄ? disciplinah. VelenjÄ?an StaĹĄ Zupanc je v disciplini Rubikova kocka 3 x 3 dosegel odliÄ?no tretje mesto s povpreÄ?nim Ä?asom 11,54 sekunde in najboljĹĄim poskusom 9,69 sekunde. V disciplini Rubikova kocka 3 x 3 z eno roko je dosegel absolutni drĹžavni rekord s Ä?asom 13,69 đ&#x;”˛ sekunde.

đ&#x;”˛

Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

26. februarja

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.35 11.05 11.30 11.35 11.45 12.10 12.15 12.30 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.25 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.25 01.00 01.50 02.10

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.45 11.10 13.15 13.30 15.00 15.15 16.30 17.00 19.00 19.50 20.00 21.00 23.00 23.20 00.10 00.40 01.30

06.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 08.10 08.35 09.00 09.15 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 12.45 13.40 14.20 15.20 15.55 16.50 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.05 22.50 23.20 00.15 00.45 01.15

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.05 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.55 23.25 23.30

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Mali Vang, ris. film Živalska uganka: Paličnjak Čarlijev cirkus, otr. ser.

Anica, nan.

Infodrom Pogumno naprej, dokum. film Kaj pa ti misliš?, pogov. o dokum. filmu Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov.

Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris.

V boju s časom (II.), 1/13 Točka preloma: DUTB hiti prodajati, ponov.

Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Infodrom Živalski čira čara, ris.

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Odmevi, vreme, šport Osmi dan Sveto in svet: Sožitje Ugriznimo znanost, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelpa, ris.

Pri Slonovih Medvedek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Mili in Moli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Male sive celice, kviz Nord. smuč., smuč. skoki na veliki skakalnici, 1. serija, prenos iz Faluna Dobro jutro Nord. smuč., sp, studijska oddaja Smuč. teki, štafeta 4x5 km (Ž), prenos iz Faluna Studijska oddaja Nord. kombinacija, smuč. skoki na veliki skakalnici, 2. serija, prenos iz Faluna Studijska oddaja Smuč. skoki na veliki skakalnici (M), prenos iz Faluna Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Nord. smuč., sp, nord. kombinacija, smuč. skoki, posn. iz Faluna Nogomet, evrop. liga, Feyenerod – Roma, 1/16 finala, povrat.

Tekma, pren. iz Rotterdama Sodobna družina (III.), 17/24 Polbrat, 6/8 Avtomobilnost, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Medved Rupert, ris.

Glumpki, ris.

Zojina omara, ris.

Wendy, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Queen Latifah show, am. ser.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Kuharski mojster, am. ser.

Ana kuha Moje srce je tvoje, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Barva strasti, nan.

Dubrovniška zora, nan.

24ur, vreme 24ur Epilog Umori ob reki, am. film 24ur zvečer Seznam strank, am. nan.

Kaliforniciranje, am. nan.

24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Pop Corn: Rebeka Dremelj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Petra Finka, skupina Špica Regionalne novice Jesen življenja: pregledna razstava Lojzeta Kralja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

26. februarja 2015

Sobota,

27. februarja

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.35 11.05 11.30 11.35 11.45 12.10 12.15 12.25 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.25 22.00 23.10 00.20 01.10 01.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.25 08.35 09.00 10.05 10.55 12.30 13.15 13.30 15.35 16.45 17.20 18.10 19.05 20.00 20.50 21.20 22.10 00.15 01.05

06.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 08.10 08.35 09.00 09.15 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 12.45 13.40 14.20 15.20 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 22.40 23.10 23.15 00.45 02.40 03.10

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.45 23.50

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Rarg, ris. film Živalska uganka, otr. ser. Čarlijev cirkus, otr. ser.

Anica, nan.

Infodrom Alkohol v našem življenju, dokum. film Kaj pa ti misliš?, pogov. o dokum. filmu Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Mali kralj, ris.

Vipo, ris.

Kapitan Sabljezobi, 22/26 Osmi dan Poročila, vreme, šport Kdo si pa ti?, 2/10 Novice Infodrom Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Med valovi Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Zmoremo dlje, globlje, več!

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo,ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Medvedek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Mili in Moli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Bukvožer, otr. odd.

Aktivatorji, ponov.

Infodrom, ponov.

Impro Tv, odd. za mlade Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

Alp. smuč., sp, superVSL (Ž), prenos iz Banskega Avtomobilnost Nord. smuč., sp, studijska oddaja Smuč. teki, štafeta 4x10 km (M), prenos iz Faluna Alp. smuč., sp, superVSL (Ž), posn.

Migaj raje z nami Nogomet, vrhunci evrop. lige Otoki svetlobe, dokum. film Točka, glasb. odd.

Božanske ženske: Ko je bil bog dekle, 1/3 Starši v manjšini (V.), 4/6 Popravljena krivica, 1/10 Ločitev, iranski film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Medved Rupert, ris.

Glumpki, ris.

Zojina omara, ris.

Wendy, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Tv prodaja Queen Latifah show, am. ser.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.

Ana kuha Moje srce je tvoje, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Barva strasti, nan.

Dubrovniška zora, nan.

24ur, vreme 24ur Skyfall, am. film 24ur zvečer Eurojackpot Tabu, am. film Obrazi v množici, kanad. film 24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Naj viža: ans. Petra Finka, skupina Špica Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš: Besedičica Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: S kolesom do Walesa Regionalne novice Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (1) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

28. februarja

06.10 07.00 07.20 07.45 08.10 08.30 08.55 09.40 10.05 10.20 10.50 11.55 13.00 13.20 13.55 14.25 15.25 15.55 17.00 17.20 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.45 23.50 00.25 01.15 01.25 02.10 02.35

Odmevi Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Timotej hodi v šolo, ris.

Tabaluga, ris. nan.

Studio Kriškraš: Pravljica Bine, nan.

Male sive celice, kviz V boju s časom (II.), 2/13 Infodrom Kdo pa si ti?, 2/10 Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih, 3/3 Tednik, ponov.

Dnevnik, vreme, šport Na vrtu, izob. odd.

O živalih in ljudeh, izob. odd.

Komisar Rex (XII.), 8/12 Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, svet. odd.

Narejeno v Nemčiji, dokum. odd.

Poročila, vreme, šport Vikend paket Ozare Peter Zajec, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Ema 2015 W, am. film Poročila, vreme, šport Restavracija Raw (IV.), 3/6 Ozare, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 Med valovi 07.45 TV-poroka 08.20 Polnočni klub: Zmoremo dlje, globlje, več!

09.30 Alp. smuč., magazin 10.00 Zima je zakon, studijska oddaja 10.15 Alp. smuč., sp, superVSL (Ž), prenos iz Banskega 11.15 Nord. smuč., sp, nord. kombinacija – smuč. skoki, posn.

11.40 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz Garmisch-Partenkirchna 12.55 Nord. smuč., sp, smuč. teki, 30 km (Ž), prenos iz Faluna 14.55 Športni izziv 15.45 Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, prenos iz Faluna 16.45 Nord. smuč., sp, smuč. skoki – ekipno, prenos iz Faluna 19.00 Nogomet, vrhunci evrop. lige, ponov.

20.00 Pametna človeka, am. film 21.30 Trst je naš, igrani film 22.00 Koncerti Aritmični 23.30 Narejeno v Nemčiji, dokum. odd.

00.20 Bleščica, oddaja o modi 00.55 Zabavni kanal POP TV

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 07.50 08.05 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.20 10.10 10.30 10.45 11.40 12.35 12.50 14.40 16.25 18.25 18.55 19.00 20.00 21.45 23.45 01.25 03.00

24ur, ponov.

OTO čira čara Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris.

Hobonavti, ris.

Yoohoo in prijatelji, ris.

Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris.

Maša in medved, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Lego prijateljice, ris.

Grozni Gašper, ris.

Winx klub, ris.

Hitri prstki, ang. ser.

Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser.

Rizzoli in Isles, nan.

Tv prodaja Noro poletje, am. film Zaklad na gori, am. film Nori karate kid, am. film Vrtičkanje 24ur, vreme 24ur Popolna poroka Moj bivši se poroči, am. film Nališpani Pete, am. film Craigslist morilec, am. film Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.40

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš: Besedičica Ustvarjalne iskrice (107): Filcano milo Oglasi Popotniške razglednice: S kolesom do Walesa Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Dotiki gora: Mrzlica Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2276. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Spomin na pevca še živi, posnetek 2. dela koncerta 25 let Društva za boj proti raku Jutranji pogovori Videostrani, obvestila

10.00 10.05 11.05 11.30 11.35 11.55 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.45 22.45 00.15

1. marca

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.30 08.40 08.50 09.05 09.10 09.20 09.30 10.00 10.55 10.50 11.25 12.00 13.00 13.25 14.55 17.00 17.20 18.20 18.45 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 22.25 22.55 23.55 00.20 01.10 01.40

Živ žav Nanigugu, ris.

Svet živali, ris.

Vivi Vijak, ponov. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Zajček Belko, ris.

Vesela kmetija, ris.

Olivija, ris.

Mucika, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Adi v človeškem telesu, ris.

Peter Zajec, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Danov Dinosvet, 17/26 Nedeljska maša, prenos iz župnije Sv. Ana v Slovenskih Goricah Na obisku Prisluhnimo tišini Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Štirje za Teksas, am. film Poročila, vreme, šport Zakulisje Eme 2015 Aplavzi, Anika Horvat, ponov.

Mucika, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Zadnji tango v Halifaxu (I.), 3/6 Intervju: Branko Lustig Cesarski Trst in Slovenci: Mesto pripada zaledju, dokum. odd., 1/2 Poročila, vreme, šport Oblast (I.), 3/10 Slovenski magazin, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

09.35 Glasbena matineja 08.45 Zima je zakon, studijska oddaja 09.00 Alp. smuč., sp, superkomb. (Ž), prenos iz Banskega 10.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz GarmischPartenkirchna 11.55 Alp. smuč., sp, superkomb. (Ž), prenos iz Banskega 13.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz GarmischPartenkirchna 14.25 Nord. smuč., sp, smuč. teki, 50 km (M), vključ. v prenos iz Faluna 15.55 Nogomet, državno prvenstvo, Koper – Celje, prenos iz Kopra 18.10 Devetošolci ne jočejo, nizoz. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Skrivnost violine, nem. glasb. dokum. film 21.00 Umori na podeželju, 2/6 22.30 Hočem navzgor, dokum. odd.

23.30 Prespana pomlad, igrani film 23.50 Koncerti Aritmični 01.25 Zabavni kanal POP TV

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 07.50 08.05 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.20 10.15 10.30 10.45 11.40 12.10 13.05 13.20 15.05 16.50 18.30 18.55 19.00 20.00 22.40 00.55 03.15

24ur, ponov.

OTO čira čara Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Kopalčki, ris.

Hobonavti, ris.

Yoohoo in prijatelji, ris.

Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris.

Maša in medved, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Legende Chime, ris.

Grozni Gašper, ris.

Winx klub 4, anim. film Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser Kozmopolitanska kuharica Rachel Khoo, ang. ser.

Rizzoli in Isles, nan.

Tv prodaja Popolna poroka Po naključju zaljubljena, am. film Oliverjev duh, am. film Kresnik: Ognjeno izročilo, slovenski film 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Delovno dekle, am. film Nepozabne počitnice, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Besedičica 09.40 2275. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2276. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Dober večer gospod predsednik: Janez Janša 11.40 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (1) 12.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.45 Prodajno TV okno 14.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (106): Vozila 18.20 Nanovo: Življenje v dijaškem domu 18.55 Pop Corn: Rebeka Dremelj 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Petra Finka, skupina Špica 21.15 Napovedujemo 21.20 Higiena in bolezni zob 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

2. marca

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.0 10.08 10.35 11.05 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.35 00.45 01.35 02.05

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.45 09.30 10.15 13.00 13.20 13.55 14.30 14.55 15.20 15.55 17.05 17.45 18.10 19.05 20.00 21.00 22.30 23.20 23.45 00.30 POP TV

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub, ponov.

Poročila Dober dan, Koroška Maks in Rubi, ris.

Studio Kriškraš, ponov.

Duhovni utrip Odprta knjiga Poročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi Pisave: Katarina Marinčič, Milan Dekleva in Aleš Šteger Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Medvedek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Mili in Moli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Profesor Pustolovec, ponov.

Zgodbe iz školjke Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Ljudje in zemlja Med valovi Projekt Na deželi, 1/8 Pravljica o povodnem možu, dokum. odd.

O živalih in ljudeh Vikend paket Dober dan, Koroška Prava ideja!

Božanske ženske, 1/3 Točka, glasb. odd.

Boj gospodične Friman, 3/3 Nujni primeri: Življenje, 3/3 Zadnja ura, 5/6 Odprta knjiga, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.20 07.35 08.00 08.50 09.05 09.55 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 14.55 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 22.10 22.40 23.35 00.30 01.20 01.50

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Medved Rupert, ris.

Lupdidu, ris.

Legende Chime, ris.

Queen Latifah show, am. ser.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Delovno dekle, am. film Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Dubrovniška zora, nan.

24ur vreme 24ur Ni vse zlato, kar se sveti, am. film 24ur zvečer Franklin in Bash, nan.

Seznam strank, nan.

Kralji bega, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2276. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo To bo moj poklic: Inženir strojništva Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Na obisku pri… Dragu Karlu Semetu Regionalne novice Spomin na pevca še živi, posnetek 2. dela koncerta Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.00 11.50 12.05 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55

Sreda,

3. marca

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 11.25 12.25 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.40 15.50 16.15 16.45 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.50 01.15 02.05 02.30

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Duhovni utrip Na obisku Prava ideja!

Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov.

Bine: Pravljica o duhcu Pisave Eko utrinki: Ribiške mreže Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Infodrom Olivija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Pokličite babico (III.), 3/10 Mednarodna obzorja Odmevi, vreme, šport Globus, ponov.

Pričevalci: Franc Rehsmann Posebna ponudba Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.30 08.50 09.50 10.15 12.45 13.40

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Medvedek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Mili in Moli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Studio Kriškraš Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na vrtu City folk: Praga Mostovi Hidak EMA 2015 Fant, ki leti, dokum. odd.

Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Odkrito Avtomobilnost Tisto pomlad, franc. film Glasbeni večer, ob 150-letnici rojstva Jeana Sibeliusa Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

14.55 15.30 15.55 16.30 18.10 19.00 19.50 20.00 20.50 21.20 23.05 00.15 01.05

06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.45 09.00 09.30 09.45 11.20 11.35 12.30 12.45 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.10 23.05 23.35 00.30 01.20 02.15 02.45

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.05 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 20.25 20.30 20.40 21.00 22.00 23.30 23.35

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Medved Rupert, ris.

Lupdidu, ris.

Doktor glavca, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstral. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Ana kuha Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Barva strasti, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Kako ugrabiti nevesto, am. film 24ur zvečer Franklin in Bash, am. nan.

Seznam strank, am. nan.

Kralji bega, am. nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Na obisku pri… Dragu Karlu Semetu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Hop hop hop Oglasi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2277. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Dotiki gora: Mrzlica V spomin in opomin: 100-letnica začetka 1. svetovne vojne Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

4. marca

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 12.00 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.25 18.50 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 23.35

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Posebna ponudba Mednarodna obzorja Poročila, vreme, šport Intervju: Branko Lustig Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Globus, ponov.

Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Infodrom Oblakov kruhek Minuta v muzeju Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Dan žena, poljski film Oblak, igrani film Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca: Zakaj in kako izdelati družinsko drevo?

00.05 Dnevnik, ponov.

00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.30 08.50 09.30 10.15 13.05 14.10 14.45 15.45 16.10 16.40 17.30 18.00 19.00 19.50 20.00 21.50 22.20 22.50 00.20 01.10

06.00 07.00 07.10 07.20 07.40 07.50 08.15 07.45 09.00 09.30 09.45 11.20 11.35 12.30 12.45 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.25 23.20 00.15 01.05 01.35

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.30 11.35 11.50 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18,45 19.00 19.05 19.55 20.00 20.30 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Medvedek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Mili in Moli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Bine: Pravljica o duhcu Zgodbe iz školjke Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Alpe, Donava, Jadran Zakulisje Eme 2015 Aplavzi! – Anika Horvat Mostovi Hidak Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa, dokum. film Slovenci po svetu Z Montyjem Donom po franc.

Vrtovih, 3/3 Točka, glasb. odd. Žrebanje Lota Nogomet, državno prvenstvo: Olimpija – Maribor, prenos iz Ljubljane Športni izziv Bleščica, odd. o modi Parkiran, irski film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Medved Rupert, ris.

Lupdidu, ris.

Doktor Glavca, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstral. ser.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Ana kuha Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Dva tedna za ljubezen, am. film 24ur zvečer Franklin in Bash, nan.

Seznam strank, nan.

Kralji bega, am. nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2277. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (108) Otroški program Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Zdravje je … energetska samopomoč, pogovorna oddaja O XIV. diviziji, dokumentarni film Regionalne novice Pop Corn Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 25

GASILCI, KRONIKA

26. februarja 2015

GabrĹĄki gasilci opravili 2134 delovnih ur Gaberke, 18. februarja – Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo (PGD) Gaberke je eno najĹĄtevilnejĹĄih v Ĺ aleĹĄki dolini, zato ni Ä?udno, da so Ä?lani druĹĄtva in njihovi gostje na 85. obÄ?nem zboru dvorano napolnili do zadnjega kotiÄ?ka. Veseli so bili, ker so se jim pridruĹžili tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih ter vodilna v Gasilski zvezi ĹĄaleĹĄke doline Boris Lambizer in JoĹže DrobeĹž. Za uvod so si pogledali kratek film o delu druĹĄtva v letu 2014, ki ga je pripravila Jerneja VidemĹĄek.

Lansko leto je tudi gaberĹĄkim gasilcem najbolj zaznamoval Ĺžledolom. Poveljnik Aleksander JudeĹž je poudaril: ÂťOd 31. januarja, ko smo ĹĄli prviÄ? na teren, do 9. februarja, ko smo oÄ?istili in pospravili ĹĄe zadnje orodje, smo opravili 2134 delovnih ur, prevozili 971 kilometrov ter porabili 562 l nafte in 130 l bencina.

Prve dni akcije smo komaj zagotavljali prevoznost najpomembnejĹĄih prometnih povezav v kraju, deĹžurali smo tudi dve noÄ?i. Ko se je situacija zaÄ?ela umirjati, smo zaposlenim Elektra Celje pomagali pri ponovni vzpostavitvi moÄ?no poĹĄkodovanega elektro omreĹžja. Tako smo pomaga-

li ponovno (po 48 urah) zagotoviti elektriko najprej naĹĄim krajanom, kasneje pa ĹĄe krajanom sosednjih krajev ...ÂŤ. Pri izvajanju sanacije sta se Ĺžal poĹĄkodovala dva Ä?lana dru-

enega poĹžara. Med letom so redno skrbeli za Ä?iĹĄÄ?enje odtoÄ?nih kanalov, pranje ceste, odstranjevanje lesa iz potoka Velunja, ob napovedih moÄ?nejĹĄega deĹževja so izvajali pre-

Predsednik PGD Gaberke Bogdan Lampret se je lani jeseni po 24 letih poslovil od hiĹĄniĹĄkih del. Na obÄ?nem zboru sta mu poveljnik Aleksander JudeĹž in podpredsednik BoĹĄtjan BorovĹĄek v zahvalo za dobro delo podarila sliko gasilske hiĹĄe. (foto: Jerneja VidemĹĄek)

ĹĄtva, priĹĄlo pa je tudi do nekaj poĹĄkodb na opremi in vozilih. Med intervencijami so poudarili ĹĄe gaĹĄenje

Ropar zlatarne v priporu Za izsleditev sostorilca poteka intenzivna preiskava Velenje, 24. februarja – Kot smo Ĺže poroÄ?ali, so velenjski policisti prijeli 19-letnega VelenjÄ?ana, osumljenega, da je v sostorilstvu 5. februarja letos oropal zlatarno na KidriÄ?evi. Kriminalisti so ga, kot so sporoÄ?ili s Policijske uprave Celje, privedli k preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil pripor.

Pri izvedbi ropa mu je pomagal za zdaj ĹĄe neznani storilec. Za njegovo izsleditev preiskava intenzivno poteka.

Roparja sta v prostore prodajalne vstopila zamaskirana in oboroĹžena. Eden je fiziÄ?no napadel zaposlenega, drugi pa medtem ukradel veÄ?jo koliÄ?ino, za 40.000 evrov zlatega nakita. Ker se je zaposleni upiral, sta ga oba potisnila na tla in ga veÄ?krat udarila.

Dva dni po ropu je policijska patrulja PP Velenje na avtobusni postaji opazila dva mlajĹĄa moĹĄka. Eden od njiju je takoj, ko je opazil policista, v koĹĄ odvrgel vreÄ?ko. Pri vizualnem pregledu pa sta policista ugotovila, da je v vreÄ?ki, ki jo je osumljeni odvrgel v koĹĄ, nakit, ki bi lahko izviral iz ropa đ&#x;”˛ zlatarne.

glede vodostaja Velunje, krajevni skupnosti pa so pomagali pri menjavi Şarnic v javni razsvetljavi ‌

Voznica je bila prehitra Velenje, 17. februarja – V torek okoli 9. ure so na vinskogorskem klancu trÄ?ila ĹĄtiri vozila. Prometno nesreÄ?o je zakrivila voznica, ki je zaradi neprimerne hitrosti izgubila oblast nad avtomobilom. V nesreÄ?i je ena oseba utrpela lahke telesne poĹĄkodbe.

NatoÄ?ila, plaÄ?ala pa ne Velenje, 17. februarja – V torek je na bencinskem servisu Petrol voznica natoÄ?ila gorivo, ÂťpozabilaÂŤ pa plaÄ?ati. S pomoÄ?jo videonadzornega sistema so pobeglo izsledili. ÄŒaka jo kazenska ovadba.

PoĹĄkodovani iskali pomoÄ? v Velenju Velenje, 18. februarja – V sredo, pol ure pred polnoÄ?jo, so v Zdravstvenem domu Velenje oskrbeli tri laĹžje poĹĄkodovane osebe, ki so poĹĄkodbe utrpele v prometni nesreÄ?i na obmoÄ?ju KrĹĄkega.

Velenjski policisti so opravili pregled avtomobila in pridobili zdravstveno dokumentacijo. To bodo posredovali krĹĄkim kolegom, ki so krajevno pristojni za obravnavo prometne nesreÄ?e.

Mobilca dobila noge Velenje, 19. februarja – V Ä?etrtek sta bila v Velenju ukradena dva mobilna telefona, eden, Galaxsx S5, v lokalu Sweet na Kardeljevem trgu.

Bil je ĹĄe nov, neuporabljen, lastniku pa odtujen

Veliko so se izobraĹževali, poleg tega pa so maja lani organizirali XII. meddruĹĄtveno tekmovanje za starejĹĄe Ä?lane in Ä?lanice za pokal KS Gaberke, ki je bilo drugiÄ? izvedeno tudi kot Pokalno gasilsko tekmovanje starejĹĄih gasilcev in starejĹĄih gasilk za pokal GZS. UdeleĹžilo se ga je 16 moĹĄkih in 10 Ĺženskih desetin.

Tekmovanje je odliÄ?no uspelo. Njihove desetine so druĹĄtvo zastopale na veÄ? meddruĹĄtvenih tekmovanjih.

S tekmovanja GZ Ĺ aleĹĄke doline za Ä?lane so domov prinesli 3 pokale – Ä?lanice B in veteranke za 1. mesto ter Ä?lani A za 2. mesto. Tudi ostale ekipe so se na tekmovanjih zelo dobro odrezale.

Predsednik PGD Gaberke Bogdan Lampret je povedal veÄ? o delih, ki so potekala v gasilskem domu.

Zamenjali so dotrajane stopnice in jih zaĹĄÄ?itili z nadstreĹĄkom. Veliko dela in finanÄ?nih sredstev je bilo potrebnih, da so prenovili fasado na severni strani doma. Obnovili so tudi garderobe za operativne Ä?lane, zamenjali radiatorje in napeljavo za ogrevanje. Postavili so tudi dva mlaja. đ&#x;”˛

bĹĄ

iz vreÄ?ke. Drugo tatvino pa je neznanec izvedel v Delavskem klubu. V garderobo zaposlenih je tat vstopil skozi sluĹžbeni vhod in odnesel Iphone 4s.

Ukradli audija Velenje, 20. februarja – V noÄ?i na petek je bil na parkiriĹĄÄ?u na TomĹĄiÄ?evi ukraden osebni avto audi A4, svetlo modre barve, limuzina, registrskih oznak CE FP-132. Policisti, ki so opravili ogled kraja, so naĹĄli delce prevrtane kljuÄ?avnice.

Kupil ukradeno kolo?

Velenje, 21. februarja – VelenjÄ?an je preko internetnega oglasa v Ljubljani kupil gorsko kolo.

Doma je pri pregledu ugotovil, da ima kolo izbrisane serijske ĹĄtevilke, in o tem obvestil policiste.

Ker sumijo, da je bilo kolo ukradeno, so ga novemu lastniku zasegli, o prodaji kolesa pa obvestili pristojno policijsko postajo Ljubljana Moste.

Vlom v klet Velenje, 23. februarja – V ponedeljek dopoldan je stanovalec z JurÄ?iÄ?eve policiste obvestil o vlomu v klet. Vlomilec je vanjo priĹĄel z lomom kljuÄ?avnice, odnesel pa nekaj drobnih stvari, vrednih 50 evrov. Pri ogledu kraja pa so policisti ugotovili, da je bilo enako vlomljeno ĹĄe v eno klet. Neznanec je iz nje odnesel nekaj malih gospodinjskih aparatov v skupni vrednosti 300 evrov.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Na delovnem mestu jo je Ĺžalil

napisali, je temu primerno visoka.

Velenje, 17. februarja – V torek zveÄ?er je priĹĄla na Policijsko postajo trgovka, ker jo je v eni od trgovin na delovnem mestu zmerjal in Ĺžalil njen bivĹĄi. Policisti bodo z njim opravili pogovor in ga zaradi nespodobnega vedenja oglobili.

Velenje, 18. februarja – Po dveh letih psihiÄ?nega nadlegovanja in maltretiranja bivĹĄega partnerja, ki se je nad njo dvakrat tudi fiziÄ?no znesel, se je VelenjÄ?anka le opogumila in policistom naznanila kaznivo dejanje nasilja v druĹžini.

Pomagali kolegom iz Mozirja Velenje, Nazarje, 18. februarja – Velenjski policisti so v sredo zveÄ?er, ko je v Nazarjah pijani sin razbijal in grozil starĹĄema, pomagali kolegom s Policijske postaje Mozirje. A ker ga tudi njim ni uspelo umiriti in je vse napeljevalo na to, da bo krĹĄitev nadaljeval, so ga pridrĹžali do streznitve. S takim ukrepom se ni strinjal. Grozil je tudi policistom in se do njih nesramno vedel. Globa, ki so mu jo

Dovolj ima nasilja

Marihuana pri policistih Velenje, 20. februarja – V petek zveÄ?er so velenjski policisti obÄ?anu na Titovem trgu zasegli tri zavitke marihuane, malo po polnoÄ?i pa na isti lokaciji drugemu ĹĄe dva zavitka.

Brcnil soseda Velenje, 21. februarja – V soboto zveÄ?er sta se v Lipju sprla soseda. Enemu besede niso bile dovolj, zato si je pomagal z brco, s katero je sosedu povzroÄ?il

lahko telesno poĹĄkodbo. Policisti ga bodo ovadili.

Oba sta iskala zdravniĹĄko pomoÄ?

Velenje, 21. februarja – V soboto zveÄ?er je na obisku sina pri materi v KavÄ?ah priĹĄlo do pretepa. SproĹžilo ga je glasno pogovarjanje, zaradi Ä?esar sta si sin in oÄ?im izmenjala nekaj udarcev. Oba sta zaradi laĹžjih telesnih poĹĄkodb iskala zdravniĹĄko pomoÄ?, oba pa zdaj Ä?aka ĹĄe kazenska ovadba.

Neenotna brata Ĺ oĹĄtanj, 22. februarja – Nedeljsko popoldne sta brata v Zavodnjah izkoristila za prepir in izmenjavo Ĺžaljivk. Nista se namreÄ? mogla poenotiti glede popravila in bivanja v hiĹĄi. Ker nista bila tudi enotna niti v izjavah, ki sta jih dala policistom, so ti obema izrekli opozorilo.

Ĺ˝ena mu je strgala majico Velenje, 23. februarja – V ponedeljek popoldan sta se na TomĹĄiÄ?evi sprla moĹž in Ĺžena. Med prepirom je Ĺžena moĹžu strgala majico. Ta je o tem obvestil policijo, ta pa je njej izdala plaÄ?ilni nalog.

25

ÄŒrno-bela statistika prometne varnosti SneĹžne padavine so letos povzroÄ?ile obilo teĹžav voznikom in vzdrĹževalcem cest, toda tako kot pri vseh reÄ?eh, ko je v vsaki stvari nekaj slabega in nekaj dobrega, je tudi v tem (bilo) nekaj dobrega. Navkljub zastojem na cestah, ki so jih povzroÄ?ili vozniki tovornih in osebnih vozil, ki so zaradi zasneĹženega voziĹĄÄ?a oziroma neprilagojene hitrosti voĹžnje zdrsnili z voziĹĄÄ?a ali so povzroÄ?ili prometne nesreÄ?e s trki v druga vozila ali cestne objekte, so sneĹžne padavine ugodno vplivale na prometno varnost, saj so vozniki vozili poÄ?asneje in previdneje, kot bi sicer po suhem voziĹĄÄ?u.

Koliko vpliva bodo te razmere imele na konÄ?no poroÄ?ilo, bomo vedeli ĹĄele naslednje leto.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Znani pa so podatki o prometni varnosti za leto 2014. NedokonÄ?no statistiÄ?no poroÄ?ilo ni le ugodno, ampak je po statistiÄ?nih kazalcih celo najboljĹĄe v zadnjih petdesetih letih. V preteklem letu se je zgodilo 23.880 prometnih nesreÄ?, v katerih je bilo udeleĹženih 38.423 udeleĹžencev. V prometnih nesreÄ?ah je umrlo 108 ljudi, kar je za 17 ali 13,6 odstotka manj kot v letu 2013. Tudi ĹĄtevilo hudo telesno poĹĄkodovanih je bilo manjĹĄe za dobrih 15 odstotkov, v prometnih nesreÄ?ah je bilo 739, v letu 2013 pa 940 oseb hudo telesno poĹĄkodovanih, 7.166 udeleĹžencev je utrpelo lahke telesne poĹĄkodbe.

Posledice prometnih nesreÄ? v preteklih letih in desetletjih so bile veliko bolj tragiÄ?ne in ÂťÄ?rneÂŤ. Cilj zmanjĹĄanja ĹĄtevila mrtvih v prometnih nesreÄ?ah pod 100 je bil pred desetletji skorajda utopiÄ?en in nerealen, toda danes je realnost. ÄŒe pogledamo statistiÄ?ne podatke samo zadnjih desetih let: 2013 – 125, 2012 – 129, 2011 – 141, 2010 – 138, 2009 – 171, 2008 – 214, 2007 – 293, 2006 – 263, 2005 – 258, zlahka opazimo napredek in izboljĹĄanje stanja. Razlogov za ugodne statistiÄ?ne podatke in stanje prometne varnosti je veÄ?, nedvomno pa med njimi imajo najveÄ?jo teĹžo naslednji: •

vzpostavitev avtocestnega kriĹža in poveÄ?anje kilometrov avtoceste in hitre ceste, ki veljajo za najbolj varne vozne povrĹĄine, s hkratnim poveÄ?anjem prometa na avtocestah, k Ä?emur je pripomogla tudi uvedba vinjet;

•

preventivne aktivnosti, ki so jih s skupnimi moÄ?mi izvajale pristojne institucije, so pripomogle, da se je zavedanje ljudi in predvsem udeleĹžencev v prometu spremenilo in izboljĹĄalo;

•

usposabljanje in izobraĹževanje ne zgolj v avtoĹĄolah, ampak tudi na obveznih teÄ?ajih mladih voznikov, je teĹžko izmerljivo, toda pomemben deleĹž imajo poleg teh tudi usposabljanja dijakov in uÄ?encev v srednjih in osnovnih ĹĄolah ter delo v vrtcih s predĹĄolskimi otroki;

•

poostren in ciljno usmerjen policijski nadzor, ki so ga izvajali na kritiÄ?nih odsekih cest in ga prilagajali aktualni problematiki cestnih odsekov oziroma letnega Ä?asa; pri tem sta bili v ospredju kontrola hitrosti voĹžnje ter voĹžnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog;

•

zakonske doloÄ?be, ki so poleg omenjenega obveznega izobraĹževanja mladih voznikov in drugih novosti ÂťprinesleÂŤ predvsem precej zviĹĄane globe in veÄ?ja pooblastila policistom pri obravnavi storilcev prekrĹĄkov – povratnikov;

•

na slovenskem avtomobilskem trgu je vse veÄ? t. i. varnih avtomobilov, ki voznikom in potnikom zagotavljajo veÄ?jo varnost v primeru prometne nesreÄ?e, veÄ?ina novejĹĄih avtomobilov pa je opremljena tudi z dopolnilno opremo in tehniÄ?nimi pripomoÄ?ki, ki zagotavljajo veÄ?jo varnost pri voĹžnji;

•

boljĹĄa opremljenost gasilcev za reĹĄevanje poĹĄkodovancev in napredek na podroÄ?ju medicine.

Dejavnikov je zagotovo ĹĄe veÄ?, toda to so glavni in strategi bodo zagotovo ĹĄe dodatno poskuĹĄali vplivati prav na vse, da bi se ĹĄtevilo prometnih nesreÄ? in z njimi ĹĄtevilo smrtnih Ĺžrtev in poĹĄkodovanih zmanjĹĄalo. V resoluciji nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu za obdobje od 2013 do 2022 je doloÄ?eno, da se do leta 2022 ĹĄtevilo smrtnih Ĺžrtev v prometnih nesreÄ?ah zmanjĹĄa na 70 ali manj. Ali bo ta cilj uresniÄ?en pa je odvisno prav od vseh nas, ki smo tako ali drugaÄ?e na cesti, zato je prav, da se tega tudi zavedamo. đ&#x;”˛

Razgrajal v kleti Velenje, 23. februarja – Okoli pol tretje ure v ponedeljek je krĹĄilec na Ĺ ercerjevi razgrajal v kletnih prostorih stanovanjskega bloka. Policisti so stanovalcem noÄ?ni mir in poÄ?itek omogoÄ?ili z napisanim plaÄ?ilnim nalogom krĹĄitelju.

Vredno pohvale Dve izgubljeni stvari po zaslugi skrbnih obÄ?anov na lastnika Ä?akata pri policistih: kljuÄ?i s Ä?rnim obeskom, najdeni v petek, 20. februarja, na Stanetovi v Velenju, in mobilni telefon znamke Samsung GTS 5230, najden v Velenju v nedeljo, 22. februarja.

TrÄ?ili v kriĹžiĹĄÄ?u Velenje, 20. februarja – V petek okoli pol ene ure sta v kriĹžiĹĄÄ?u Jenkove in TomĹĄiÄ?eve trÄ?ili voznici osebnih avtomobilov. Vzrok za nesreÄ?o je bilo izsiljevanje prednosti. V nesreÄ?i je nastala gmotna ĹĄkoda.

Trk v Pesju Velenje, 22. februarja – V nedeljo ob 11. uri je poÄ?ilo na magistralni cesti Velenje–ŠoĹĄtanj pri odcepu za Esotech. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti trÄ?il v vozilo pred seboj. Vsi trije udeleĹženi v nesreÄ?i so utrpeli laĹžje telesne poĹĄkodbe.

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEĹ ÄŒEVALEC

26. februarja 2015

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAÄŒNO odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve, z vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIÄŒNINE

koruzo tretjikalo prodam.

Gsm: 041 946 944 OKROGLE silaĹžne bale prodam.

Gsm: 041 942 898 OKROGLE silaĹžne bale, prva in druga koĹĄnja, prodam. Gsm: 041 740 934 JABOLÄŒNIK, race, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec in veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

Ĺ˝IVALI PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 1. 3. od 8. do 8.30 v Ĺ aleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 JAGENÄŒKE, teĹžke od 25 do 30 kg, prodam. Gsm: 031 542 798 BURSKO kozo, staro 3 leta, prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Tel.: 03 5871 586 MLADO brejo ovco in dva jagneta prodam. Tel.: 03 5893 279, PleĹĄivec

KUPIM ali vzamem v najem hiĹĄo z vrtom ali manjĹĄo kmetijo.

Gsm: 040 202 800 ZAZIDLJIVO parcelo prodam.

Tel.: 03 5892 352 V NAJEM oddamo 3-sobno stanovanje v standardu. Gsm: 041 817 061

VOZILA

PRIDELKI

PC raÄ?unalnik HP 6000 PRO E8400, z monitorjem, miĹĄko, tipkovnico. LicenÄ?ni windows 7 slo. Prodam za 179 evr.

Gsm: 041 692 995

SENO v kockah in okrogle bale prodam. Gsm: 051 388 874 FIĹ˝OL sivÄ?ek, silaĹžne bale lucerna in

35.500 â‚Ź

Oven od 21. marca do 20. aprila

85.000 ₏ • 3-sobno stanovanje na Goriťki v Velenju, velikosti 87 m2, 5/5 nad., zgrajeno 1981, vseljivo takoj. ER F (150-210 KWh/m2a) Cena 69.000 evr.

69.000 â‚Ź

• 3-sobno stanovanje na Kardeljevi, 73 m2, popolnoma adaptirano 2012, 6/8 nad. ER: C (35-60 kWh/m2a).

Cena 85.000 evr. • Opremljeno garsonjero na odliÄ?ni lokaciji, GoriĹĄka ulica, 30 m2, zgrajeno 1977, 4/5 nad. ER: D (60105 kWh/m2a). Cena 35.500 evr.

Tokrat res ne boste odlaĹĄali, Ä?eprav vas bo strah, kako se bo vse skupaj izteklo. Kepo v Ĺželodcu boste imeli vsaj ĹĄe nekaj dni, potem se boste zaÄ?eli sproĹĄÄ?ati. Predvsem zato, ker boste Ä?utili, da ne bo tako hudo, kot ste se bali. Bodite trmasti in vztrajni, kar sicer ni ravno vaĹĄa odlika. Tokrat se bo splaÄ?alo, hvaleĹžno vam bo tudi telo, ki vas zadnje Ä?ase ni najbolj ubogalo. Napetost je bila kriva tudi za boleÄ?ine v kriĹžu, ki bodo poÄ?asi zaÄ?ele bledeti.

Tudi kar se naÄ?rtov, povezanih z vaĹĄo druĹžino tiÄ?e, ne Ä?akajte na boljĹĄe Ä?ase, ko boste imeli veÄ? Ä?asa. ÄŒe bi ga znali bolje razporejati, bi ga imeli dovolj za vse. Pravi odgovor se skriva v prioritetah. Ko si jih boste postavili, boste imeli Ä?as za vse, kar je res pomembno. Partner naj bo na prvem mestu.

Lev od 23. julija do 23. avgusta

Ĺ˝al bo tudi v zadnjih februarskih in prvih marÄ?evskih dneh ostala vaĹĄa najbolj goreÄ?a Ĺželja ĹĄe vedno neizpolnjena. ÄŒas je, da zaÄ?nete intenzivno delati na tem, da se vam uresniÄ?i, saj je tokrat razplet dogodkov bolj odvisen od vas kot od drugih. Vse kaĹže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Predvsem pa se bo moÄ?no izboljĹĄal odnos med vami in vaĹĄim partnerjem, saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala najveÄ?je napake. VÄ?asih se je dobro spustiti iz oblakov na trda tla, sploh, Ä?e realnost postane groĹžnja za prihodnost. V teh dneh vam ne bo veÄ? dovoljeno sanjati, saj bi s tem le odlagali neizbeĹžno. Ko se boste sooÄ?ili z resnico, bo bolelo. Ko se boste lotili reĹĄevanja problema, ne bo lahko. A bo steklo. Ĺ˝e sredi prihodnjega tedna boste vedeli, da ste se prav odloÄ?ili.

V tednu od 16. do 22. februarja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Postanite naroÄ?nik Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

od 27. 2. do 5. 3.

- 27. februarja 1997 je izĹĄla prva ĹĄtevilka NaĹĄega Ä?asa v barvah; - 28. februarja 1945 je okupator v MetleÄ?ah v Ĺ oĹĄtanju ustrelil deset talcev in kot razlog za to navedel smrt vodje enega od uradov krajevne skupine Ĺ tajerske domovinske zveze, ki ga je ob obisku partizanov zadela kap; - 28. februarja 1975 je velenjska obÄ?inska skupĹĄÄ?ina potrdila elaborat o druĹžbenoekonomski upraviÄ?enosti obstoja NaĹĄega Ä?asa in ustanovila Center

za informiranje, propagando in zaloĹžniĹĄtvo; - 2. marca 1979 so ustanovili Savinjsko–ťaleĹĄko gospodarsko zbornico; - 2. marca 1987 je bil na Golteh slalom za evropski pokal in nagrado Titovega Velenja, na katerem so nastopali tudi tekmovalci iz Zvezne republike NemÄ?ije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Japonske in ZdruĹženih drĹžav Amerike (med njimi tudi takrat uveljavljena imena svetovnega smuÄ?anja Bittner, Frommelt, PetroviÄ?, ÄŒiĹžman, Benedik in drugi); - 2. marca 1990 so na konvenciji ZKS – Stranke demokratiÄ?ne prenove Velenje, predlagali zaÄ?etek postopka o ponovni prikljuÄ?itvi krajevne skupnosti Vinska Gora k obÄ?ini Velenje; - v zaÄ?etku marca leta 1979 so pred trgovino TrĹžnica postavi-

Cerkev sv. Mihaela v DruĹžmirju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

li prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju; - 4. marca 1975 so v DruĹžmirju zaradi izkopavanja premoga poruĹĄili cerkev sv. Mihaela; - 5. marca 1974 je deset temelj-

nih organizacij zdruĹženega dela Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj in Rudnika lignita Velenje podpisalo samoupravni sporazum o zdruĹžitvi v delovno organizacijo Rudarsko-elektroenergetski kombinat - SOZD REK Velenje; - 5. marca 1976 so v Pesju sveÄ?ano odprli nov otroĹĄki vrtec; - 5. marca 1977 je bil v velenjski RdeÄ?i dvorani boksarski dvoboj med takratnim evropskim prvakom Matejem Parlovom in Francozom Christianom Ponceletom, v katerem je prepriÄ?ljivo slavil Mate Parlov; - leta 1985 je bila 5. marca na Golteh prva smuÄ?arska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Ĺ ved Jonas Walldner. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN SEBASTJAN, s. p. Ĺ alek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300

DO KONCA FEBRUARJA

Izdelava in montaĹža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniĹĄkih pultov.

15%

GSM: 070 849 569, del. èas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Novega projekta ste se lotili optimistiÄ?no in tako je tudi prav. Kot kaĹže, se boste Ĺže kmalu veliko bolje poÄ?utili, naredili pa boste tudi zelo veliko. Zagon vam bo dalo dejstvo, da se boste ĹĄe nekaj dni poÄ?utili izigrane, saj se je nekaj ne prav lepega odvilo za vaĹĄim hrbtom. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Sta kot dva pola, ki se neizmerno privlaÄ?ita in teĹžko Ĺživita drug brez drugega. Pa Ä?eprav kdaj tudi poÄ?i. Na delovnem mestu bo precej napeto, doma pa vam bo prijetno. ÄŒe si boste privoĹĄÄ?ili nekaj prostih dni, boste naredili veliko naloĹžbo za prihodnost. Pomladanska utrujenost bo letos verjetno neizbeĹžna, zaÄ?utili pa jo boste Ĺže v teh ĹĄe vedno zimskih dneh.

Rak od 22. junija do 22. julija

ONESNAŽENOST ZRAKA

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. do 22. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Bik od 21. aprila do 21. maja

Ĺ e vedno ste polni zaobljub, ki si jih naloĹžite skoraj vedno, ko vsaj rahlo zadiĹĄi po pomladi. Nekaj ste jih letos Ĺže uresniÄ?ili, Ä?eprav ste ĹĄele na zaÄ?etku. Sprememb, ki si jih Ĺželite, pa ĹĄe ne bo v teh dneh. Nikar ne bodite preveÄ? nestrpni. Doslej vam je uspelo reĹĄiti le malo razvad, ki veste, da vam prav niÄ? ne koristijo, z njimi pa se spopadate Ĺže od novega leta. Sedaj pa boste res s polnim elanom zaÄ?eli z odstranjevanjem nesnage iz vaĹĄega Ĺživljenja.

Imate veÄ? motivov in motivacije, zato ste na dobri poti, da vam uspe. Potrudite se, saj boste tako dokazali ne le sebi, ampak tudi partnerju, da znate drĹžati obljubo. V soboto bo veselo. Ĺ e lepĹĄe bo, ker dogodka ne boste ne naÄ?rtovali in ne priÄ?akovali.

RAZNO

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Pred vami je Ä?uden teden. BeĹžni opazovalci bodo menili, da ste zelo sreÄ?ni in zadovoljni, v resnici pa boste precej nemirni, celo nervozni. Tudi zato, ker se vse preveÄ? spuĹĄÄ?ate v razmiĹĄljanja, ki pa res ne morejo obroditi, kaj dobrega. ÄŒe boste znali razmiĹĄljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepĹĄe. Lepi dnevi vam bodo ĹĄli na roko, saj ste zadnje Ä?ase precej odvisni od vremena. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro poÄ?utje. V dobro voljo vas bodo spravljali predvsem otroci, tako lastni kot tuji. Ob njih boste namreÄ? spoznali, kaj je to iskrenost. To pa zadnje Ä?ase zelo pogreĹĄate. Povsod. Tako doma kot v sluĹžbi.

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

PEUGEOT 206 1.4, letnik 1999, bele barve, elek. steklena streha, 144.000 km, lepo ohranjen, prodam za 1050 evr. Gsm: 041 692 995

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

HOROSKOP

www.kamnosestvo-podpecan.si

POPUST

NA VSE STORITVE

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

Veselili se boste prihodnjega tedna, saj se pribliĹžuje dogodek, ki se ga veselite Ĺže nekaj mesecev. Zdravje pa bo Ĺžal tisto, ki vam ne bo pustilo, da bi v polni meri uĹživali v njem. Tega ne bo vedel nihÄ?e drug kot vi, zato mnogi ne bodo opazili. Le partner bo dobro vedel, da z vami ni vse tako kot bi moralo biti. Zaskrbljen bo, kar vam bo tudi povedal. Pomirili boste njega in sebe. Sploh, Ä?e boste nasvete zdravnika tokrat vzeli bolj resno. Uspevalo vam bo bolje, kot ste si upali Ĺželeti. ÄŒas je, da se malce razvajate, predvsem pa vloĹžite veÄ? v svoje dobro poÄ?utje. Tudi nagradite se lahko in to brez slabe vesti. Ni treba, da je nagrada velika. Morda si privoĹĄÄ?ite obisk frizerja, dobro masaĹžo. Ali pa le druĹženje s prijatelji, ob katerem boste pozabili na vse tegobe. Sami izberite, kaj v teh dneh najbolj potrebujete.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

Kako malo je vÄ?asih treba, da Ä?lovek spozna, kaj je sreÄ?a, kajne? Ob tem, kar se bo dogajalo vaĹĄemu prijatelju, boste vedeli, da ste lahko s svojim Ĺživljenjem ne le zadovoljni, ampak tudi sreÄ?ni. Sploh, ker je zadnje Ä?ase v vaĹĄi druĹžini spet vse tako, kot ste si Ĺželeli. Predvsem pa imate, kar je najbolj dragoceno – zdravje. Ob zavedanju, kako hitro se lahko vse postavi na glavo, boste poiskali stik s starimi prijatelji. NiÄ? hudega, Ä?e ne boste takoj uspeli.

Minilo je veliko Ä?asa, zato ne morete priÄ?akovati, da bodo ob vaĹĄem povabilu kar skoÄ?ili in pritekli k vam.

Boste pa potem toliko bolj zadovoljni. Potrudite se, da ne bo ostalo le pri Ĺželji po veÄ? druĹženja z ljudmi, ki vam imajo kaj povedati. Tokrat ohranite stike. Ker na ljubezenskem podroÄ?ju ne boste najbolj zadovoljni, so lahko obujena prijateljstva tudi zamenjava za to. Prav tako godijo, velikokrat pa so tudi manj naporna.

Ĺ korpijon od 24. oktobra do 22. novembra

Zdelo se vam bo, da ste odklopili in si nabrali novih moÄ?i. Ĺ˝al to ne bo drĹžalo. V preteklih dneh ste ponovno spoznali, da niÄ? ni bolj pomembno kot zdravje in dobro poÄ?utje, saj je, Ä?e imate tega, vse ostalo veliko laĹžje. PoÄ?asi vam bo ĹĄlo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresniÄ?evali tudi druge Ĺživljenjsko pomembne stvari. Predvsem druĹžina si Ĺželi, da bi se vam na usta povrnil nekdanji nasmeh in dobra volja. Da se vam Ĺže vraÄ?a, bodo lahko zaÄ?utili Ĺže v soboto zveÄ?er. Dogodek bo poseben, za vas bo tudi lep, celo ganljiv. Vrnitev v realnost bo prinesel Ĺže ponedeljek. V sluĹžbi se bodo stvari zapletle mnogo bolj, kot ste priÄ?akovali. Tokrat boste prviÄ? obÄ?utili strah pred prihodnostjo. A zapomnite si, da se nobena juha ne poje tako vroÄ?a, kot se skuha. Hladila se bo nekaj dni.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

VaĹĄe Ĺživljenje se je proti vaĹĄi volji zavrtelo v drugaÄ?no smer, kot ste priÄ?akovali. A se vseeno ne boste pritoĹževali. Sprijaznili se boste prej, kot bodo priÄ?akovali vaĹĄi domaÄ?i, ki jih bo vaĹĄe reakcije res strah. ÄŒeprav veste, da vas v prihodnjih dneh Ä?aka veliko obveznosti, ne boste zganjali panike. Mirni boste, dnevi pa bodo vseeno precej kratki za vse, kar boste morali v njih postoriti. Ĺ˝e v nedeljo boste priznali, da v delu uĹživate. Kar verjeti ne boste mogli, da bo tokrat res vse v vaĹĄih rokah. Ker najbolj zaupate prav sebi, vam bo to veÄ? kot godilo. Ĺ˝e prvi rezultati bodo navduĹĄili vse. Pazite, da dobljenega zaupanja ne izgubite zaradi nepremiĹĄljenih besed. ÄŒeprav ne govorite veliko, so vaĹĄi stavki vÄ?asih boleÄ?i. Sploh za tiste, ki ne prenesejo kritike. Tokrat pa boste imeli opravka prav s takimi.

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra

V ljubezni bo ĹĄe naprej vladalo manjĹĄe zatiĹĄje, za kar pa ne boste veliko krivi. Partner potrebuje veÄ? Ä?asa za premislek in odloÄ?itev, kot ste si mislili. Nikar ne silite vanj.

Ko bo pripravljen, bo Ĺže povedal. Vi se boste medtem motili z delom. Veliko ga bo, a vam bo v zadovoljstvo. Sploh tisti del, ki bo od vas zahteval veliko kreativnosti. Te vam v teh dneh res ne bo manjkalo. Ideje si zapisujte, da jih ne boste pozabili. Vseh vam namreÄ? ne bo uspelo uresniÄ?iti, pa Ä?eprav boste imeli dovolj energije, da bi jih lahko. Ker pa tudi tokrat to ne bo odvisno le od vas, ne bo ĹĄlo. Sorodniki bodo od vas zahtevali veliko. Odbilo vas bo, ker bo proĹĄnja zvenela bolj kot ultimat. Ne pustite se! PreveÄ?krat so Ĺže zaigrali na vaĹĄa Ä?ustva, ker dobro vedo, da vas to vedno zlomi.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

Zadovoljni boste, kot Ĺže dolgo ne. Prav niÄ? veÄ? ne boste zaskrbljeni, kar se vaĹĄe prihodnosti tiÄ?e. Tudi zato, ker ste v teh dneh spoznali, kako dobro ste naredili pred Ä?asom, ko niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, Ä?e bi jo. Dobro bo, Ä?e ĹĄe naprej ostanete zvesti svojim obÄ?utkom in svojim sposobnostim, ki jih odliÄ?no poznate. To je prava pot do vaĹĄe sreÄ?e. DruĹžina pa je tako ali tako na to Ĺže navajena in vam zelo stoji ob strani. Nova priloĹžnost se bo ponudila Ĺže kmalu, a ta ne bo slaba. Ĺ˝e slutite, od kod bo priĹĄla ponudba? ÄŒe ĹĄe ne, vam bo jasno do ponedeljka. PokaĹžite, da ste pripravljeni na dogovore, saj se sicer lahko zgodi, da vam spolzi skozi prste. Zdravje bo ĹĄe obÄ?utljivo.

Ribi od 19. februarja do 20. marca

ÄŒe se komu dogaja krivica, pa ni nujno, da je vaĹĄ bliĹžnji, vas vedno boli. V teh dneh se boste morali kar dvakrat krepko ugrizniti v jezik, da ne boste na glas povedali, kaj si mislite o ljudeh, ki bodo imeli dirigentsko palico v rokah. Ko boste izvedeli, kaj se dogaja prijatelju, boste seveda Ĺželeli pomagati. A pri tem pazite! VÄ?asih je lahko dobrohotna pomoÄ? v tako koÄ?ljivih situacijah dvorezen meÄ?. ÄŒeprav vas bodo vodili le dobri nameni, se lahko zgodi, da boste na koncu vi izpadli greĹĄni kozel. Zato krepko premislite, kako daleÄ? ste pripravljeni iti in kaj vse ste za ohranitev neke tuje zveze pripravljeni storiti. Uspelo vam bo obnoviti zaloge energije, pomagali pa vam bodo ĹĄport, spremenjena prehrana in dobra druĹžba. Te bo veliko od danes dalje, razlog pa bo Ä?isto obiÄ?ajen. A bo potek dogodkov precej neobiÄ?ajen. VĹĄeÄ? vam bodo.

Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

26. februarja 2015

RADIO VELENJE

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. - Pogrebno pokopališka dejavnost

03 896 44 90 24 ur na dan Plačilo na obroke

Smo edini, ki na pokopališčih Podkraj in Škale nudimo pogrebno pokopališke storitve v celoti: prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, celovito ureditev vsega potrebnega za zadnje slovo po vaših željah. Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Pišite nam: pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 63. letu starosti, mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati in dedi ČETRTEK, 26. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 27. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Nagrajenci nagradne križanke Jeruzalem Ormož, objavljene v tedniku Naš čas, 12. februarja 2015 so: •

Ana Kugonič, Topolšica 59, 3326 Topolšica • Jure Gaber, Prelska 48 B, 3320 Velenje • Lada Jelen, p.p. 531, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrade prevzamejo v info pisarni tednika Naš čas, Kidričeva 2a, Velenje.

S ponosom ga je navdajala domovina s svojo spokojnostjo gozda, oglašanjem divjega petelina, čarobnostjo Kolpe, rodovitnostjo prsti in slovensko pesmijo.

dr. MIRAN ČAS univ. dipl. ing. gozd.

Od njega se bomo poslovili v petek, 27. 2. 2015 ob 14:00 uri na pokopališču Podkraj pri Velenju

Pogrešali ga bomo: žena Silva, sin Gaber, hči Katarina z Ladom, hči Vita z Jernejem in vnučkom Oliverjem, sestre Bernarda z družino, Alenka in Marjeta ter ostali domači

SOBOTA, 28. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 1. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 2. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 3. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 4. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI Lesjak Ivan, roj. 1945, Šoštanj, Florjan 87; Mohorko Julijana, roj. 1925, Šoštanj, Metleče 9; Bezgovšek Ivanka, roj. 1933,

Šmarje pri Jelšah, Grobelce 4; Ambrož Ana, roj. 1930, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Rosuljska cesta 1.

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

DEŽURSTVA ZAHVALA

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata

FRANC SEMPRIMOŽNIK 12. 7. 1943 – 9. 2. 2015

Smrt je odrešenje za umirajočega, a kruta je usoda za tistega, ki ostane.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

LEKARNA VELENJE

Žalujočo vsi njegovi

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

V SPOMIN

ZOBOZDRAVNIKI

Gomilo vama cvetje krasi, lučke spomina gorijo, povsod sta z nami, draga mama in ate.

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 28. 2. in 1. 3. – Ivan Rajevič, dr. dent. med.

6. januarja in 24. februarja je minilo žalostno leto dni, odkar sta nas zapustila ljuba mama in ate, stara mama in stari ata

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

ZAHVALA

VINDER MARIJA

iz Črnove 20

Žalujoča hči Milica, sinova Franci in Martin z družinami

V SPOMIN

Poslovila se je draga mama, babica in prababica

ROZALIJA JURKO Šenbric 42, Velenje

3. 9. 1915 – 12. 2. 2015 Iskrena hvala dr. Žubrovi, patronažni službi, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, gospodu župniku, pevcem, trobentaču, govorniku, Pogrebni službi Usar, Krajevni skupnosti Konovo, sosedom in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči sin Edo in ostali otroci z družino

FRANC

Vsako slovo je vedno prehitro in težko, a najtežje je takrat, ko zavedno izgubimo ljubljeni osebi, ki sta nas vse življenje ljubila in z nami delila srečo. Odšla sta tja, kjer ni več bolečin, z nami pa je ostala grenka bolečina in na vaju nepozaben spomin. Vsem, ki ste ju ohranili v spominu, z nami delite prijazno besedo, iskrena hvala, še posebej sestrični Marjani Goršek in bratrancu Martinu Sedovniku.

MARJANU LIPOVŠKU 1936–2015 prejemniku priznanja župana Mestne občine Velenje

Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje

NaĹĄ Ä?as, 26. 2. 2015, barve: CMYK, stran 28

Prihodnost je v robotih, povezovanju strok in vseĹživljenjskem uÄ?enju Na 25. medobÄ?inskem otroĹĄkem parlamentu govorili o izobraĹževanju in poklicni izbiri – DruĹžba se hitro spreminja – Mnogi Ĺželijo delo doma – Izziv za odrasle Bojana Ĺ pegel

Velenje, 23. februarja – Lansko leto so osnovnoĹĄolci na drĹžavnem otroĹĄkem parlamentu za temo letoĹĄnjega izbrali izobraĹževanje in poklicno izbiro. V torek so na to temo razpravljali uÄ?enci tretje triade vseh ĹĄol iz Ĺ aleĹĄke doline. Tudi tokrat so se zbrali v velenjski mestni hiĹĄi, njihov gostitelj pa je bil velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?. V pozdravnem nagovoru je poudaril, da naj sledijo svojim poklicnim Ĺželjam in trmasto vztrajajo na poti do cilja. Pohvalil je uÄ?itelje in moĹžnosti izobraĹževanja v Ĺ aleĹĄki dolini. Ni pa mogel mimo teĹžav, ki jih imajo danes mladi, ko konÄ?ajo izobraĹževanje, sploh ti-

parlament, so mladi razmiĹĄljali o razliÄ?nih oblikah izobraĹževanja, dejavnikih izbire poklica, vseĹživljenjskem uÄ?enju in poklicih prihodnosti. Po eni uri dela v skupinah sta po dva predstavnika skupine poda-

velik izziv, povezan tudi z delom, ki ga opravlja. ÂťVelikokrat se sreÄ?ujemo z ravnatelji ĹĄol, z mladimi pa redko. Zato je vodenje parlamenta zame prijeten izziv, saj gre za temo, s katero se ukvarjam v profesional-

je zaÄ?ela razprava, ki jo je usmerjal.

Dodal je ĹĄe, da bodo imeli v prihodnje prednost na trgu dela tisti, ki bodo imeli veliko razliÄ?nih znanj, ki bodo inovativni in se bodo hitro prilagajali. Poklicev prihodnosti pa ne

â?ą

Odraslim bo eden od izzivov, da mladi ostanejo v dolini.

sti, ki imajo izobrazbo, ki na trgu ni veÄ? zanimiva. V Ĺ aleĹĄki dolini so zanj poklici prihodnosti predvsem tehniÄ?ni poklici, povezani z energetiko in tudi rudarjenjem, prepriÄ?an pa je, da bodo potrebni tudi druĹžboslovni.

Inovativnost bo nujna Delo na 25. medobÄ?inskem otroĹĄkem parlamentu je teklo v ĹĄtirih skupinah. Pod vodstvom prostovoljk MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje, ki je organizirala

Vse ĹĄole iz Ĺ aleĹĄke doline so na parlament poslale po 8 predstavnikov. Ti so najprej delali v skupinah, potem pa aktivno sodelovali ĹĄe v razpravi. Odrasli so jih pozorno posluĹĄali.

la sklepe, pri vsakem podroÄ?ju pa so besedo dobili tudi drugi. Imeli so veliko vpraĹĄanj in veliko jasnih staliĹĄÄ?, kar na otroĹĄkih parlamentih vedno znova preseneti. Njihove razprave je usmerjal domaÄ?in AleĹĄ OjsterĹĄek, direktor Urada za izobraĹževanje na ministrstvu za ĹĄolstvo, ki je vodenje parlamenta sprejel kot

nem Ĺživljenju. Ravno v tem obdobju naÄ?rtujemo programe, ki bodo v naslednjih petih letih pomembno zaznamovali poklicno ĹĄolstvo v Sloveniji. VseĹživljenjsko uÄ?enje in poklicno izobraĹževanje bosta podroÄ?ji, v katera bo naĹĄa drĹžava namenila preteĹžni del sredstev za izobraĹževanje,ÂŤ nam je povedal, preden se

bo oblikovalo le ĹĄolstvo, pomemben del bo predstavljalo gospodarstvo.

ÂťNauÄ?ite nas, kako se uÄ?itiÂŤ Mladi parlamentarci so, ko so dobili besedo na plenarnem delu parlamenta, tudi letos dokazali, da znajo zrelo razmiĹĄljati in jasno obli-

kovati svoje misli. Po tem, ko so v ĹĄtirih skupinah razpravljali o razliÄ?nih oblikah izobraĹževanja, dejavnikih izbire poklica, vseĹživljenjskem uÄ?enju in poklicih prihodnosti, se je razvila Ĺživahna razprava. Mladi so ugotavljali, da so med dejavniki izbire poklica najmoÄ?nejĹĄi dejavnik starĹĄi in njihovo mnenje. Ĺ˝elijo pa si ĹĄe veÄ? informacij o posameznih poklicih, da se bodo laĹžje odloÄ?ili. Sploh, ker veÄ?ina koleba med veÄ? moĹžnostmi. Med poklici prihodnosti so izziv videli v povezovanju veÄ? strok, prepriÄ?ani so, da bodo prihodnost moÄ?no zaznamovali roboti. Jasno jim je tudi, da se bodo morali celo Ĺživljenje uÄ?iti, pri poklicu pa jim bo moÄ?no pomagalo tudi neformalno izobraĹževanje in vse izkuĹĄnje, ki si jih lahko pri-

Filip RadivojeviÄ?, OĹ Antona AĹĄkerca Velenje: Že na ĹĄoli smo debatirali o veÄ? temah, sam sem se osredotoÄ?il na naÄ?ine uÄ?enja. Zavedam se, da je vseĹživljenjsko uÄ?enje realnost, z njim doseĹžemo viĹĄjo stopnjo inteligence. Nisem vesel, da je tako, sem pa pripravljen na to. Sam si Ĺželim postati zdravnik ali pa mehatronik. KonÄ?na odloÄ?itev bo odvisna tudi od tega, koliko bom vedel o posameznem poklicu. Vem, da informativni dnevi pomagajo mladim pri odloÄ?anju, sam iĹĄÄ?em informacije tudi na svetovnem spletu. Pri uÄ?enju pa ĹĄe vedno prisegam na knjige in manj na svetovni splet. Sam veliko berem, knjige so zame pomemben svet.ÂŤ Neli Ĺ tefaniÄ?, OĹ Bratov Letonje, Ĺ martno ob Paki: Že na ĹĄoli smo se veliko pogovarjali o poklicih in naĹĄi izbiri. Ugotavljali smo, da je to tema, o kateri se mladi veliko pogovarjamo, saj je izbira poklica za nas pomemben del prihodnosti. Sama ĹĄe ne vem, kako bom izbrala, kolebam pa med predĹĄolsko vzgojo in veterino. Ĺ˝elim si izvedeti Ä?im veÄ? o obeh poklicih, odloÄ?itev pa je zagotovo povezana tudi z mojimi ocenami in omejitvami pri vpisu. Prav je, da se osnovnoĹĄolci veÄ? pogovarjamo o teh temah.ÂŤ

Pasja frizerka se pripelje na dom

Po kantah za Âťsvinjsko glavoÂŤ

V mobilnem pasjem salonu BoĹžana Grgić hiĹĄnim ljubljenÄ?kom nudi celotno nego

35. smuÄ?arsko sreÄ?anje gozdarjev Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline

Milena KrstiÄ? – Planinc

V soboto, 21. februarja, se je v organizaciji DruĹĄtva savinjskih gozdarjev Nazarje ter tamkajĹĄnjega Zavoda za gozdove Slovenije obmoÄ?ne enote Nazarje med vratci smuÄ?iĹĄÄ?a v LuÄ?ah ob Savinji pognalo 55 smuÄ?ark in smuÄ?arjev (gozdarji in lesarji ter predstavniki lastnikov gozdov) z obmoÄ?ja Zavoda za gozdove, OE Nazarje (tudi s krajevno enoto Ĺ oĹĄtanj). Tekmovalno smuÄ?arsko sreÄ?anje, ki se je priÄ?elo Ĺže leta 1968 (le dvakrat doslej je odpadlo), so tokrat prviÄ? organizirali za trofejo Âťsvinj-

Velenje, 13. februarja – Gotovo ste ga opazili! Ne morete ga spregledati. Mobilni pasji salon je prava atrakcija, kjer koli se pojavi. Za zdaj kroĹži po Ĺ aleĹĄki dolini, Zgornji Savinjski dolini in po KoroĹĄki, a Ä?e dobi kak klic od drugje, se zapelje tudi do tja. Kombi, ki je opremljen z vsem potrebnim, kar pasji frizerji pri delu potrebujejo, tudi s hlajenjem ali Notranjost je opremljena z vsem, kar pasja frizerka potrebuje pri delu. ogrevanjem, vozi pasja frizerka, VelenjÄ?anzadnja leta nadgrajevala znanje, kom. ÂťPravi izziv mi predstavljajo ka BoĹžana Grgić. odprla podjetje in zaÄ?ela.ÂŤ mali glodavci. V svojem mobilnem Že od malega je v meni prisoS svojim pasjim salonom ljudem salonu sem imela Ĺže dolgodlake tna ljubezen do Ĺživali. Ko se je bilo prihrani Ä?as in denar, ker pride ona morske praĹĄiÄ?ke, pritlikave kosmatreba odloÄ?iti, je bila izbira poklica do njihovih hiĹĄnih ljubljenÄ?kov, sle- te zajÄ?ke, levÄ?ke. Tudi njim se dlalogiÄ?na. Pasja frizerka bom. V Ä?a- dnjim pa prihrani stres, ker jim ni ka petlja in jim jo je treba na neki su ĹĄtudija sem iskala moĹžnost za treba od doma. Nege in urejene fri- naÄ?in osvoboditi.ÂŤ đ&#x;”˛ pridobitev licence, na HrvaĹĄkem zure pa ne nudi samo kuĹžkom, amopravila teÄ?aj, pridobila certifikat, pak tudi drugim hiĹĄnim ljubljenÄ?-

Tadej Brgles je z motorko izoblikoval svinjsko glavo kot prehodni pokal

dobijo tudi s prostovoljnim delom.

Dobro vedo, da se druĹžba nenehno in hitro spreminja in da bodo temu morali slediti tudi oni. SliĹĄali smo, da si Ĺželijo, da jih v ĹĄolah nauÄ?ijo, kako se sploh naj uÄ?ijo in kako naj sprejemajo novosti, ki jih prinese Ĺživljenje. Sklepe bodo marca podali na regijskem otroĹĄkem parlamentu, ki bo v velenjski vili Mojca, aprila pa ĹĄe v drĹžavnem zboru. Vedno jim bodo prisluhnili tudi odrasli. V Velenju jim bo eden od izzivov dejstvo, da si mnogi mladi po konÄ?anem izobraĹževanju Ĺželijo Ĺživeti in delati v Ĺ aleĹĄki dolini. Ustvarjanje delovnih mest je odvisno tudi od njih, predvsem od tistih, ki drĹžijo v rokah platno in ĹĄkarje v posameđ&#x;”˛ znih obÄ?inah.

ska glavaÂŤ, ki ga prejme vsakokratni predzadnji udeleĹženec tekme v veleslalomu. PrvouvrĹĄÄ?enim so obesili okrog vratu medalje, ekipnim zmagovalcem so vroÄ?ili pokale, hrustljavo zapeÄ?ene tri enakovredne ÂťtrofejeÂŤ svinjske glave pa so dobili SolÄ?avanka Eva Suhodolnik, Ljubenec Ĺ tefan FarkaĹĄ ter Ä?lovek, ki se je udeleĹžil vseh 35 tekem tega gozdarskega tekmovanja (in ostal Ĺživ) LuÄ?an Albin Robnik.

Na progi Raduha so se smuÄ?arji Âťusekali na kanteÂŤ v veÄ? starostnih kategorijah, na prva mesta pa so se

uvrstili SolÄ?avan Simon KlemenĹĄek (15-35 let), GornjegrajÄ?an MatjaĹž Kolar (36-49), LuÄ?an Ivo Kumer (50-59), LuÄ?an Albin Robnik (nad 60) ter v Ĺženski konkurenci LuÄ?anka TjaĹĄa Voler (15-29) in NazarÄ?anka Marjeta Robnik (30 in veÄ? let). V skupini sponzorji pa je osvojil prvo mesto BlaĹž Robnik iz LuÄ?. Prehodni pokal so namenili tudi skupinskemu zmagovalcu, ekipi gozdarjev in lesarjev iz SolÄ?ave, ki je prejela v prehodno last leseno skulpturo svinjske glave, ki jo je z motorno Ĺžago izoblikoval znani ÂťumetniĹĄki kiparÂŤ, aktualni drĹžavni prvak v kiparjenju z motorko Tadej Brgles z Ljubnega. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Prejemniki pokalov Âťsvinjska glavaÂŤ so se veselili tako elitnega odliÄ?ja