08 2016

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 1

V petek (2/6 0C), soboto (1/6 0C) in nedeljo (4/10 0C) bo preteĹžno oblaÄ?no. MoĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 25. februarja 2016

ĹĄtevilka 8 | leto 63

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

Odgovornost Tatjana PodgorĹĄek

Obudili spomin na legendarno Ĺ tirinajsto

3

Pretekli konec tedna so v Ĺ aleĹĄki dolini zaznamovale ĹĄtevilne prireditve v poÄ?astitev 72-letnice legendarnega pohoda Ĺ tirinajste na Ĺ tajersko. Prireditve so bile dobro obiskane, slovesnosti pa so potekale povsod tam, kjer je Ĺ tirinajsta bila najteĹžje boje. Osrednja slovesnost je bila v Ravnah v OsreĹĄkih peÄ?eh.

20 delavcev TEĹ na Ä?akanju Ĺ oĹĄtanj, 23. februarja – Delavci Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj so v veliki negotovosti. V petek jih je bilo 20 napotenih na Ä?akanje na delo na domu, v torek pa jim je direktor mag. Arman Koritnik na zboru delavcev pojasnil razmere v kolektivu, ki je v postopku prestrukturiranja. Lansko poslovno leto so sklenili z izgubo (ta je do konca oktobra dosegla 50 milijonov evrov), ĹĄtevilo zaposlenih pa so zmanjĹĄali za 11 odstotkov na 359. Trenutno obratuje le ĹĄesti blok, saj za Ä?etrtega in petega ĹĄe vedno niso pridobili okoljskega dovoljenja. Koritnik upa, da ga bodo za ĹĄtirico dobili v enem mesecu, bi se

Ne sodim med ljudi, ki stalno nergajo in iĹĄÄ?ejo dlako v jajcu tudi tam, kjer je ni. A Ä?ez to, kar se je zgodilo v povezavi s tovarno sladkorja v OrmoĹžu, pa ne morem. Sploh, ker naj bi bil za kazen kriv komunikacijski ĹĄum!? Primer je ĹĄe eden od dokazov, kako si odgovornost predstavljajo nekateri javni usluĹžbenci, ki prejemajo plaÄ?o iz drĹžavnega proraÄ?una, vanj pa se steka denar od davkoplaÄ?evalcev.

Skoraj 9 milijonov evrov kazni za to, ker je nekdo od drĹžavnih usluĹžbencev odloĹžil ÂťdeloÂŤ in vse stavil na zadnji dan, v teh Ä?asih, ko ĹĄe vedno govorimo o krizi in njenih posledicah, je ĹĄlamparija brez primere. Jeza je ĹĄe toliko veÄ?ja, ker vem, da tudi postavitev tovarne ni bila zastonj, da je zaposlovala toliko in toliko delavcev, med katerimi se je veÄ?ina po njeni ukinitvi znaĹĄla na zavodu za zaposlovanje, da je od pridelave sladkorne pese Ĺživelo toliko in toliko kmetij, ki so se morale prilagoditi novim razmeram, kot so vedele in znale. Za nameÄ?ek pa danes nekateri ocenjujejo, da bi tovarna lahko ĹĄe sluĹžila svojemu namenu, Ä?e bi ‌ Podobnih zgodb, katerih ÂťbotriÂŤ so drĹžavni usluĹžbenci ali njihovi ĹĄefi, je ĹĄe kar nekaj. Ena, recimo, ni daleÄ? stran od nas. Zelo uspeĹĄno podjetje z zavidanja vrednimi priznanji, s 60 zaposlenimi, je veÄ? let Ä?akalo na pridobitev soglasja za izgradnjo novih proizvodnih prostorov. Ĺ iritev so narekovale potrebe, razvoj in ĹĄe kaj. Ko je lastnik to ob obisku v podjetju potarnal takratnemu gospodarskemu ministru, je ta pri svojih uradnikih preverjal, kje so zadrĹžki, a mu ti niso znali odgovoriti, ker vloge najprej niso naĹĄli, kasneje pa so le priznali, da je ta od prejetja dalje Ä?akala na ÂťobdelavoÂŤ na dnu spodnjega predala pisalne mize. ÄŒlovek ima obÄ?utek, da v javnem sektorju veliko stvari ne deluje tako, kot bi moralo, da je preveÄ? napak, ker ni odgovornosti in nadzora. ÂťSmo samo ljudje in delajo jih tudi drugje,ÂŤ pogosto sliĹĄimo izgovor. DrĹži. Je pa razlika, ali to napako narediĹĄ v svojo ĹĄkodo ali v ĹĄkodo drugih in ne nazadnje tudi drĹžave. Si za napako odgovoren sam ali jo prevaliĹĄ na pleÄ?a drugega. Si zanjo sankcioniran ali zgolj opomnjen. Veliko napak naĹĄe birokracije smo davkoplaÄ?evalci niÄ? krivi in dolĹžni Ĺže plaÄ?ali, ob tem, da se naĹĄe Âťblagajne ne ĹĄirijoÂŤ, Ĺživljenjski stroĹĄki rastejo, drĹžava pa jemlje vedno veÄ?. Zanimivo ob tem je, da naĹĄi drĹžavni uradniki sicer radi povedo, da so visoko izobraĹženi in zato upraviÄ?eni do veÄ?jih plaÄ?. Vendar pa oÄ?itno do skromne odgovornosti. Pristojna ministra, ki sta v primeru (za nekatere) sladkega greha doloÄ?ila osebno odgovornost petim drĹžavnim usluĹžbencem, kazni zanje nista javno razkrila. Pa saj to niti ni pomembno, kajti tudi Ä?e odletijo, je plaÄ?nik blizu 9 milijonov visoke kazni znan. Doslej ĹĄe nisem sliĹĄala, da bi kakĹĄen minister ali drĹžavni uradnik plaÄ?al za svojo napako iz lastne denarnice, tako kot moramo to storiti navadni drĹžavljani. đ&#x;”˛

pa lahko postopek ĹĄe zavlekel, ker se Ĺželijo v postopek vkljuÄ?iti okoljske organizacije. Povedal je tudi, da bodo odpovedali pogodbe podizvajalcem del v TEĹ , to delo pa naj bi po prekvalifikaciji prevzeli zaposleni.

V petek se je odzval tudi sindikat TEĹ , ki po besedah predsednika Danila Tajnika, ocenjuje, da dogajanje poteka mimo socialnih partnerjev in brez dialoga s sindikatom, zato so opozorili na moĹžnost stavke, ki pa so jo v torek, po prejetih pojasnilih, za zdaj umaknili. đ&#x;”˛

Poslanska pisarna Jana Ĺ koberneta

mz

Na Premogovniku pogajanja vÄ?eraj Tudi na Premogovniku Velenje je zadnje tedne vroÄ?e. Uprava in oba podjetniĹĄka sindikata se pogajajo glede sklenitve letoĹĄnjega socialnega sporazuma. S pogovori so nadaljevali vÄ?eraj (po zakljuÄ?ku naĹĄe redakcije). Predsednik podjetniĹĄkega sindikata SPESS Ferdinand Ĺ˝erak je povedal, da so na ponedeljkovih pogajanjih ĹĄe bolj

zbliĹžali staliĹĄÄ?a, vendar tega, ali bo nov socialni sporazum vÄ?eraj Ĺže podpisan, ni napovedal, je pa poudaril, da bodo, Ä?e bodo posegli v plaÄ?e, zaostrili sindikalni boj. Predsednik novoustanovljenega sindikata SDRES Asmir BećareviÄ? pa je povedal, da so upravi Ĺže vroÄ?ili opozorilo pred đ&#x;”˛ mz napovedjo stavke.

Tanja StrniĹĄa in Jan Ĺ koberne

Ĺ oĹĄtanj, 19. februarja – V veliki sejni dvorani ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je potekala okrogla miza na temo kmetijske politike ob odprtju poslanske pisarne

poslanca SD Jana Ĺ koberneta. Pisarna bo odprta vsak tretji petek v mesecu ob 17. uri (naslednja torej 18. marca), ob tem pa bodo potekali pogovori na razliÄ?ne aktualne teme, je povedala predsednica obÄ?inske organizacije SD Ĺ oĹĄtanj Bojana Ĺ˝nider.

Nadaljevanje na 2. strani. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

25. februarja 2016

Ĺ koberne odprl poslansko pisarno Nadaljevanje s 1. strani Tokrat je Jan Ĺ koberne gostil drĹžavno sekretarko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanjo StrniĹĄa, ki je prisotne seznanila z novostmi v kmetijski politiki, letoĹĄnjimi razpisi (objavljeni bodo v prvi polovici leta) in prednostih, ki jih prinaĹĄajo spremembe Zakona o kmetijskih zemljiĹĄÄ?ih za kmete.

V drugi polovici leta je predvidena objava javnih razpisov za agromelioracije na komasacijskih obmoÄ?jih, izgradnjo namakalnih sistemov, namenjenih veÄ? uporabnikom, za naloĹžbe v prilagoditev kmetijskih gospodar-

stev na zahteve kmetovanja na hribovsko-gorskih obmoÄ?jih, izgradnjo ĹĄirokopasovnega omreĹžja, ekoloĹĄko pridelavo, za naloĹžbe v predindustrijsko predelavo lesa idr.

Sredstev, ki so namenjena za razpise v kmetijstvu, je v letu 2016 za 142 milijonov evrov, seveda pa vsi razpisi niso investicijski.

Pomembno je, da se je poslanske pisarne udeleĹžilo kar nekaj kmetovalcev in obe svetovalki za to podroÄ?je iz KZ Ĺ aleĹĄka dolina, ki so postavljali konkretna vpraĹĄanja, na katera so tudi v veÄ?ini primerov dobili odgovo-

Vrednotnice – priÄ?akovanja se niso izĹĄla

re. Glede vpraĹĄanj, za katera bo potrebno ĹĄe kaj preveriti, pa bodo odgovori posredovani naknadno, npr. o niĹžinskih kmetijah v Slatinah in Gaberkah.

Poslanske pisarne bodo potekale vsak tretji petek v mesecu ob 16. uri, naslednja bo torej 18. marca, v veliki sejni dvorani ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Trg svobode 12, Ĺ oĹĄtanj. Teme bodo razliÄ?ne, o Ä?emer boste seveda obveĹĄÄ?eni, je povedala Bojana Ĺ˝nider, predsednica obÄ?inske organizacije SD Ĺ oĹĄtanj, ki je organizator poslanskih pisarn. đ&#x;”˛

Odprli Delavsko hranilnico Ĺ oĹĄtanj, 19. februarja – V petek je v Ĺ oĹĄtanju v prostorih obÄ?inske stavbe odprla vrata Delavska hranilnica. Otvoritveni trak so prerezali JoĹže Stegne, predsednik uprave Delavske hranilnice, Martina SeĹĄelj, vodja Agencije Ĺ oĹĄtanj, in Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih. V Delavski hranilnici bodo obÄ?ani Ĺ oĹĄtanja med drugimi storitvami, ki jih hranilnica nudi, lahko znova plaÄ?evali tudi poloĹžnice (tiste, ki so jih Ĺže pred tem) brez đ&#x;”˛ provizije.

Registriranih je bilo manj del, kot so priÄ?akovali, in prodali manj vrednotnic, kot so raÄ?unali Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Lanski januar je prinesel novi Zakon o prepreÄ?evanju dela in zaposlovanja na Ä?rno. Po enem letu se vse bolj kaĹže, da sprememba ni prinesla pozitivnih uÄ?inkov. Registriranih je bilo manj del, kot je bilo priÄ?akovati, pa tudi prodanih je bilo manj vrednotnic, kot so raÄ?unali. ÂťZlasti upokojence, ki so Ĺželeli ĹĄe dodatno zasluĹžiti, je nov sistem priglasitve oziroma nakupa vrednotnic ter meseÄ?nih obveznosti do finanÄ?ne uprave odvrnil od tega, da bi priglasili delo,ÂŤ ugotavljajo na Upravni enoti Velenje. Podobno kot drugod. Predvidevajo pa tudi, da se bo zopet poveÄ?alo delo na Ä?rno, in predlagajo poenostavitev sistema.

Spomnimo. Zakon je za osebno dopolnilno delo uvedel vrednotnice. Cena ene znaĹĄa 9 evrov (z njo se posameznik plaÄ?a prispevke za socialno varnost). Vrednotnica velja en mesec, prodajajo jih na upravnih enotah ob predhodni registraciji dopolnilnega dela. Kupiti jo mora naroÄ?nik del, v nekaterih

primerih izvajalec sam. NaroÄ?nik mora za opravljeno delo izdati raÄ?un, posameznik, ki opravlja dopolnilno delo, pa mora te dohodke vkljuÄ?iti v napoved za odmero akontacije dohodnine.

DrĹžava je od uvedbe vrednotnic priÄ?akovala veliko. Dobila pa? ÂťNa Upravni enoti Velenje smo lani evidentirali 89 priglasitev osebnega dopolnilnega dela in prodali skupno 263 vrednotnic. Najbolj pogosta vrsta dela, ki so jih ljudje izvajali kot osebno dopolnilno dejavnost, je bila obÄ?asna pomoÄ? v gospodinjstvu ter izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov. V nekaj primerih je bilo kot osebno dopolnilno delo prijavljena tudi dejavnost inĹĄtrukcij in varstvo otrok,ÂŤ s podatki, kako je bilo na Upravni enoti Velenje, postreĹže mag.

Franja TevĹž, vodja oddelka.

Ob tem na upravni enoti ugotavljajo, da ĹĄe vedno manjka toÄ?ka, kjer bi stranke na enem mestu lahko dobile vse informacije o vseh oblikah dela (samozaposlovanje, pogodbeno delo, upokojensko delo, avtorske pravice, podjemne pogodbe ...)., namesto da hodijo od vrat do vrat

(FURS, ZPIZ, Zavod za zaposlovanje, ZZZS, CSD), da pridejo do vseh Ĺželenih informacij. Stranke namreÄ? ĹĄe vedno prihajajo k njim po informacije o priglasitvi osebnega dela, izstavljanju raÄ?unov, pisanju poroÄ?il, plaÄ?evanju dohodnine ... in postavljajo vpraĹĄanja, ki ne sodijo v njihovo pristojnost, ampak v pristojnost drugih.

KakĹĄen pa je finanÄ?ni izkupiÄ?ek? V Ä?asniku Finance so ga po letu dni od uvedbe novega zakona izraÄ?unali oziroma ocenili, da je birokratska ÂťreĹĄitevÂŤ vpraĹĄanja dela na Ä?rno stala 646 tisoÄ? evrov (zagonski in tekoÄ?i stroĹĄki), prinesla pa 158 tisoÄ?akov, od tega 35 tisoÄ? evrov zavodu za zdravstveno zavarovanje, 123 tisoÄ? evrov pa zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Da so torej tekoÄ?i stroĹĄek precej viĹĄji od koristi. DrĹžava pa je prepriÄ?ana, da koristi so, saj naj bi bila bilanca glavnega cilja zakona – spodbujanje zakonito opravljenega dela – pozitivna. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Pogled od zgoraj na mater Zemljo

Za pet odstotkov viĹĄja nadomestila Ĺ oĹĄtanj – Na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je vrednost toÄ?ke za izraÄ?un nadomestila za uporabo stavnega zemljiĹĄÄ?a letos viĹĄja za pet odstotkov v primerjavi z lani, za vse dejavnosti v enaki vrednosti. Kot davek na nepremiÄ?nine plaÄ?ana nadomestila ÂťbogatijoÂŤ prihodke obÄ?inskega proraÄ?una. Odmeri jih finanÄ?ni urad z odloÄ?bo na osnovi sklepa o vrednosti toÄ?ke, ki ga sprejme obÄ?inski svet. đ&#x;”˛

mkp

Komunala odpisala skoraj 73 tisoÄ?akov Ljubljana, 22. februarja – V projektu enkratnega odpisa dolgov, pri katerem so sodelovali obÄ?ine, podjetja, vlada in humanitarne organizacije, so skupaj odpisali za skoraj 1,9 milijona evrov, veÄ? kot 3500 ljudem v stiski. Med podjetji se ĹĄtevilna niso Ĺželela izpostaviti, med tistimi, za katere pa so podatki znani, je najveÄ? odpisala NLB (227.544,76 evra), na tretjem mestu pa je Komunalno podjetje Velenje, ki je odpisalo 71.259,18 evra dolga. đ&#x;”˛

V mestni blagajni se je obisk poveÄ?al Velenje – Od zaÄ?etka leta izvaja Mestna obÄ?ina Velenje projekt Mestne blagajne v prostorih Delavske hranilnice, ki ima sedeĹž na Ĺ aleĹĄki cesti 20. ObÄ?ani so spremembo lokacije pozitivno sprejeli, saj se je obisk Mestne blagajne precej poveÄ?al. V primerjavi z lanskim januarjem se je v letoĹĄnjem januarju ĹĄtevilo plaÄ?anih poloĹžnic podjetij v Mestni blagajni poveÄ?alo za 19 odstotkov, ĹĄtevilo plaÄ?anih poloĹžnic javnih zavodov in drugih proraÄ?unskih uporabnikov pa kar za 58 odstotkov. K veÄ?jemu obisku v veliki meri prispeva omogoÄ?anje plaÄ?evanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a ter daljĹĄi delovni Ä?as Mestne blagajne. ObÄ?anke in obÄ?ani lahko poloĹžnice brez provizije plaÄ?ujejo vsak delovni dan od 8.30 do 17. ure. Provizijo za plaÄ?ilo poloĹžnic, ki jih izdajajo podjetja, krijejo podjetja sama, medtem ko provizijo za plaÄ?ilo poloĹžnic proraÄ?unskih uporabnikov plaÄ?a Mestna obÄ?ina Velenje đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

mz

V Vitanju originalne kamere kozmonavtov – Ĺ˝upan ne bo vozil traktorja? – Na LjubeÄ?ni so selili in se veselili Tudi staro ÂťÄ?tivoÂŤ pride prav. Zadnje dni so se mnogi zabavali ob branju magnetograma seje vlade. Ne nove, nekdanje ŞenskeÂŤ vlade.

Branje ni zanimivo le zato, da bi zvedeli, kako naj bi se bila predsednica tedanje vlade ÂťsamokandidiralaÂŤ za evropsko funkcijo, tudi – za nekatere ĹĄe bolj –, kaj in kako ministri na vladi govorijo. Zelo zanimivo! Smo pa zadnje dni dobili tudi potrdilo, da sta naĹĄa deĹželica in severna soseda Avstrija res zelo blizu. In da jim radi sledimo. V primeru migrantov se je to dobro pokazalo. Res pa je, kaj pa naj bi drugaÄ?e naredili, Ä?e nam ta soseda zapre mejo in sprejema le omejeno ĹĄtevilo teh nesreÄ?nikov. Ĺ˝ep paÄ? noÄ?emo postati, kot nekateri radi govorijo, ko krojijo tovrstno politiko. In smo na juĹžno mejo napotili ĹĄe nekaj vojakov. Ĺ˝ep tudi ne moremo biti, saj se Ĺže po raznih koncih drĹžave vrstijo protesti zaradi strahu pred nastanitvenimi centri za begunce. Nekatere dosedanje zapirajo, tudi na celjskem sejmiĹĄÄ?u, drugod jih ne sprejemajo. Na koprskem pa so skoÄ?ili v zrak zaradi drugega vzroka – ker bi radi, da v zraku ne bi ostal drugi ĹželezniĹĄki tir. Ne bi radi, da bi se priprlo njihovo okno v svet.

Na naĹĄem koncu pa so bile zadnje dni oÄ?i spet uprte proti Vitanju.

Ne zato, ker v tamkajĹĄnjem Ksevtu (tudi v odnosu z ObÄ?ino) ĹĄe niso razÄ?istili vseh stvari, predvsem zato, ker so v Kulturnem srediĹĄÄ?u evropskih vesoljskih tehnologij odprli novo zanimivo razstavo. Na ogled so originalne fotografske in filmske kamere, ki so jih kozmonavti uporabljali v zadnjih 50 letih in naredili posnetke Zemlje. Posebnost je tudi okno vesoljske ladje Vostok, skozi katero je astronavt German Titov pred 55 leti povrĹĄje Zemlje posnel prviÄ?. Razstavo so pripravili skupaj z ruskim centrom za raziskave in usposabljanje kozmonavtov iz Zvezdnega mesta. V Vitanju bo na ogled eno leto.

V bliĹžnjih Slovenskih Konjicah pa ne bodo gledali na zemljo, ampak v njo. Tam seveda, kjer potekajo vodovodne cevi. PoroÄ?ali smo Ĺže, da imajo v njihovem vodovodnem sistemu velike izgube vode. Veliko so jih Ĺže odpravili, vseeno pa ocenjujejo, da so izgube ĹĄe vedno nad 45-odstotne. Napake bodo odpravljali v veÄ? krajih v obÄ?ini, najveÄ?ja dela bodo v samem konjiĹĄkem centru. Za odpravo vseh napak

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

bodo potrebovali nekaj let.

Celjski Ĺžupan Bojan Ĺ rot pa je obÄ?anom nalil ÂťÄ?istega vinaÂŤ. Vsaj svetnikom (posredno prek televizije pa tudi ostalim obÄ?anom, ki so ga hoteli posluĹĄati) je razloĹžil, da ÂťopevaniÂŤ novi avto ne bo na voljo le njemu, ampak tudi drugim; ponovil je, da je iz stranke SLS izstopil povsem iz osebnih razlogov, s predsednikom stranke Markom ZidanĹĄkom pa da nista na bojni nogi. Presedlanje Tine Kramer z mesta direktorice obÄ?inske uprave v (ZidanĹĄkov) Simbio pa Ä?isto sluÄ?ajno pada v ta Ä?as. Nekatere je tudi presenetil s ÂťproraÄ?unsko napovedjoÂŤ, da bo obÄ?ina kupila nov moÄ?nejĹĄi traktor. Za razna komunalna dela obÄ?inska ÂťreĹžijeÂŤ – ne za osebne prevoze. A tudi ne za prevoz gradbenega materiala. V vodstvu celjskega Zdravstvenega doma ĹĄe namreÄ? niso ugasnile zamisli, da bi si zgradili nove potrebne prostore. Zato se ĹĄe tudi niso sprijaznili s ÂťtatvinoÂŤ, ko jim je obÄ?ina pobrala precej privarÄ?evanega denarja, namesto novih pa naj bi potrebne prostore uredili v obÄ?inskem objektu ÂťÄ?ez cestoÂŤ. Kot kaĹže, boja ĹĄe ni konec, nastalo je le zatiĹĄje.

Bolj miroljubno pa z zamenjavo ÂťobjektovÂŤ ravnajo na LjubeÄ?ni.

Tam so zdruĹžili moÄ?i obÄ?ani, Elektro Celje in delavci enote za varstvo narave in na ustreznejĹĄe mesto prestavili posebno ÂťdruĹžinsko hiĹĄoÂŤ. V resnici je ĹĄlo za gnezdo druĹžine ĹĄtorkelj. Par si je zgradil gnezdo na elektriÄ?nem drogu, kar pa se je zaradi elektriÄ?nih vodnikov izkazalo za nevarno. Zato so ga prestavili na takega brez vodnikov. Krajani so ob tem pripravili pravo selitveno slovesnost, zdaj pa bodo vsi nestrpno priÄ?akovali vrnitev para. Upajo, da bosta z novo lokacijo zadovoljna in bosta tudi tu vzgojila novo druĹžino. IzkuĹĄnja iz bliĹžnjega Arclina sicer kaĹže, da ni vedno tako.

Pa ĹĄe to: Ä?eprav kocka naj ne bi ĹĄe dokonÄ?no padla, se nekateri bojijo (drugi pa upajo), da bo sedanji minister PoÄ?ivalĹĄek potolkel nekdanjega Lahovnika. Oziroma njegov zakon, ki je menedĹžerjem v druĹžbah v veÄ?inski drĹžavni lasti omejeval plaÄ?e. Novi minister pa bi jim spet razprl krila.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

25. februarja 2016

Dvainsedemdeset let od prihoda Ĺ tirinajste Ministrica za obrambo na slovesnosti v OsreĹĄkih peÄ?eh: ÂťNeustraĹĄnost, tovariĹĄtvo, domoljubje, strategija, vztrajanje v sledenju svojim ciljem nam je lastno ĹĄe danes.ÂŤ

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina – Ĺ aleĹĄka dolina je konec tedna z veÄ? slovesnostmi poÄ?astila spomin na 72. obletnico prihoda Ĺ tirinajste divizije na Ĺ tajersko. SveÄ?anosti je pripravilo ZdruĹženje borcev za vrednote NOB Velenje skupaj s krajevnimi organizacijami.

V petek sta slovesnosti potekali v Paki in Cirkovcah, v soboto v OsreĹĄkih peÄ?eh v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju in Zavodnjah pri Ĺ˝lebniku, kjer je padel pesnik in borec Karel Destovnik – Kajuh. Na vseh prireditvah je bila prisotna Ĺ aleĹĄka konjenica, ki je Ĺže v sre-

do krenila na pot iz Sedlarjevega. Na sveÄ?anosti v OsreĹĄkih peÄ?eh pa je bila prisotna tudi Garda slovenske vojske, ki opravlja naloge najviĹĄjega vojaĹĄkega protokola.

Slavnostna govornica, ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?, je v svojem nagovoru med drugim dejala, da je bila Ĺ tirinajsta divizija na svojem pohodu deleĹžna izjemne podpore in pomoÄ?i domaÄ?inov. Ĺ e posebej od PaĹĄkega Kozjaka naprej. ÂťTa podpora ni bila enostavna zaradi nemĹĄkega nasilja in neprestanih groĹženj,ÂŤ je dejala. ÂťNeustraĹĄnost, tovariĹĄtvo, do-

moljubje, strategija, vztrajanje v sledenju svojim ciljem. To so vrline naĹĄega naroda, ki so bile ob veliki podpori civilnega prebivalstva izkazane v narodnoosvobodilnem partizanskem boju.

Vrline, ki so jih izkazali general Maister in njegovi borci za severno mejo in ki so bile izkazane v vojni za samostojno Slovenijo.

To so vrline, ki jih – ťe vedno – premoremo tudi danes, je dejala. Spomnila se je rojaka, pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika – Kajuha, vodjo kulturniťke skupine Štirinajste. Da smo ohranili naťo identiteto in nať jezik, smo se borili z besedo

in pesmijo, ko je bilo treba, smo se za svoj obstoj, svobodo in prihodnost znali boriti tudi z oroĹžjem. Kajuh s svojim Ĺživljenjem in smrtjo pooseblja ta naĹĄ boj,ÂŤ je rekla.

V OsreĹĄkih peÄ?eh, kjer je stisnjena na majhnem prostoru v gozdiÄ?ku jugovzhodno od Kaplanove domaÄ?ije Ĺ tirinajsta bila enega najteĹžjih bojev, je spomenik ĹĄtiriindvajsetim padlim borcem. Zanj zgledno skrbi Fanika TopliĹĄek. Res je topla. Pra-

vĹĄnji priimek nosi. Pri TopliĹĄkovih udeleĹžence vsakiÄ? ogrejejo s Ä?ajem. ÂťSpomini starih starĹĄev, ki so vse to doĹživljali in videli, kako so mladi fantje, stari okoli dvajset let, tu krvaveli, Ĺživijo v meni naprej. Toliko je danes star moj vnuk ...ÂŤ Vse leto skrbi, da je spomenik ozaljĹĄan s sveĹžim cvetjem, nikoli suhim, da je okolica urejena.

DomaÄ?inka Alojzija Stopar se veÄ?krat sprehodi do spomenika in ne manjka na nobeni sveÄ?ano-

Slavnostna govornica ministrica za obrambo Andreja KatiÄ? z Ĺžupanoma Velenja in Ĺ oĹĄtanja, Bojanom KontiÄ?em in Darkom Menihom.

Fanika TopliĹĄek skrbi, da je pri spomeniku vse leto sveĹže cvetje.

Ĺ aleĹĄka konjenica je od Sedlarjevega do Zavodenj v ĹĄtirih dneh prehodila 174 kilometrov dolgo pot.

sti: ÂťTreba se jih je udeleĹžiti, da se ne bi pozabilo,ÂŤ pravi. Tokrat je priĹĄla skupaj s prijateljem Ivanom Kumrom. Ta Ĺže od svojega osemnajstega leta Ĺživi na tujem, a se poÄ?asi vraÄ?a v rodne Ravne. Februarja 1944 je bil star pet let, njegova domaÄ?ija je bila streljaj stran, pet, deset minut hoje: ÂťSpominjam se,

kako je zjutraj pokalo. Ko je ponehalo, mi je brat, imel jih je ĹĄtirinajst rekel – greva gledat, kaj se je zgodilo. On je ĹĄel naprej, jaz pa sem iz strahu obstal pri Kaplanovem mlinu. Ko je priĹĄel nazaj, mi je povedal, da je videl mrtve soldate.ÂŤ Ĺ˝e petnajsto leto zapored Ĺ aleĹĄka konjenica prehodi pot Ĺ tirinajste od Sedlarjevega do Zavodenj. PrviÄ? so se na pot podali pred petnajstimi leti. ÂťSpremljali so nas lokalni vodiÄ?i, saj poti nismo poznali. Letos smo jo zmogli povsem sami,ÂŤ pravi Stane Tepej, predsednik Ĺ aleĹĄke konjenice. V ĹĄtirih dneh so od Sedlarjevega – od bodeÄ?e Ĺžice, kot je rekel – do cilja pri spomeniku, kjer je padel Kajuh, prejezdili 174 kilometrov. Na poti jih

Ivan Kumar: ÂťNe sme se pozabiti.ÂŤ

Alojzija Stopar

je bilo triindvajset. ÂťTeĹžko je bilo zaradi moÄ?no razmoÄ?enega terena. NajteĹžja je vsakiÄ? prva etapa, od Sedlarjevega do Ĺ tor, ki je dolga 51 kilometrov,ÂŤ pravi.

Na dolgi poti jih pozdravljajo in spodbujajo domaÄ?ini. Nekaj pa jih je, druĹžin in posameznikov, ki si zasluĹžijo posebno zahvalo, ker poskrbijo, da logistika ne zataji, da so pod streho tudi konji, da so vsi siti in na toplem, druĹžine BuÄ?an in Busar iz Opoke pri Ĺ torah, DelÄ?njakovi s Frankolovega ter Mira MeĹĄko iz Socke in Peter Skaza iz Velenja. đ&#x;”˛

Tudi na nov predlog trase vrsta pripomb Nova trasa hitre ceste v Ĺ martnem ob Paki pomaknjena na obmoÄ?je gore Oljke – VeÄ?je spremembe v Podgori – Javna seznanitev spomladi Tatjana PodgorĹĄek

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki ugotavljajo, da so na ministrstvih za okolje in prostor ter infrastrukturo znova pospeĹĄili aktivnosti za umeĹĄÄ?anje trase hitre ceste tretje razvojne osi. PrejĹĄnji mesec so prejeli staliĹĄÄ?a do podanih pripomb in predlogov na lanski javni razgrnitvi, temu je sledil delovni sestanek s projektanti na sedeĹžu obÄ?ine in ogled na terenu, pred nedavnim pa so jim na sestanku v Ljubljani predstavili predlog nove optimizirane trase hitre ceste na obmoÄ?ju lokalne skupnosti.

Bolj pomaknjena na obmoÄ?je gore Oljke

Na vpraĹĄanje, kakĹĄna je nova razliÄ?ica optimizirane trase in v Ä?em se razlikuje od prejĹĄnje, je

Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar odgovoril: ÂťV primerjavi s prejĹĄnjo je zadnja varianta bolj pomaknjena na obmoÄ?je gore Oljke. VeÄ?je spremembe so tudi na juĹžnem delu vaĹĄke skupnosti Podgora, konkretneje na obmoÄ?ju blagovnih rezerv in kamnoloma. Tu se trasa ceste odmika bolj vzhodno v poboÄ?je, predvidena navezovalna cesta pa se prikljuÄ?uje juĹžneje, kot je bilo prvotno predvideno z rondojem, ki bo pod hitro cesto.ÂŤ Ali je ta razliÄ?ica za lokalno skupnost, predvsem pa za prizadete obÄ?ane, bolj sprejemljiva od prejĹĄnje?

Kot je dejal KopuĹĄar, bi strokovno to teĹžko ocenil. Projektanti delajo po navodilih stroke, iĹĄÄ?ejo reĹĄitve, predvsem pa se prilagajajo kmetijcem. Ti so bili edini, ki niso dali pozitivnega soglasja v prejĹĄnjih postopkih. Koliko pa je

nova optimizirana trasa sprejemljiva za lokalno skupnosti oziroma prizadete obÄ?ane, pa – tako KopuĹĄar – nazorno dokazujejo ĹĄtevilne pripombe, predlogi in zahteve. V tem trenutku jih imajo Ĺže veÄ? kot 20, na obÄ?inski upravi pa jih priÄ?akujejo ĹĄe od vaĹĄkih skupnosti Podgora, ReÄ?ica ob Paki in Veliki Vrh – Gavce. ÂťOblikovali jih bomo skupaj in jih v teh dneh pisno posredovali ministrstvu za okolje in prostor.

Upamo, da jih bodo pripravljalci predloga drĹžavnega prostorskega naÄ?rta upoĹĄtevali. Sicer pa so nam povedali, da bodo novo razliÄ?ico trase javnosti predstavili spomladi in nato nadaljevali postopke za pripravo drĹžavnega prostorskega naÄ?rta. Jasno so nam tudi nakazali, da po sklepu vlade RS iz lanskega marca ÂťobdelujejoÂŤ le traso F2/2, druge v

tem trenutku niso aktualne oziroma za pripravljalce niso sprejemljive.ÂŤ

Trije sklopi zahtev in predlogov

Kot je dejal sogovornik, bodo predloge in zahteve razdelili v tri sklope. V prvem bodo tisti, ki se nanaĹĄajo na obÄ?ane, ki jih bo umestitev hitre ceste na obmoÄ?ju lokalne skupnosti ka-

korkoli prizadela. Med drugim gre za zahteve po informiranju, obveĹĄÄ?anju, nudenju potrebne pravne pomoÄ?i, zaĹĄÄ?ito tistih, ki bodo ostali brez objektov, Ĺželijo seznam objektov, predvidenih za ruĹĄenje. Zahteve drugega sklopa se bodo dotikale same hitre ceste in povezovalne ceste: od preÄ?kanja, zagotavljanja dostopov, zmanjĹĄevanja vplivov na okolje ‌ Tretji sklop zahtev in

predlogov pa se bo nanaĹĄal na del, ki bo posredno vezan na umestitev hitre ceste v prostor. ÂťPri tem bomo zahtevali zagotovitev zaĹĄÄ?ite pred poplavami v Podgori, ReÄ?ici ob Paki, dopolnitev cestnega omreĹžja na tem obmoÄ?ju in ĹĄe druge ukrepe, ki bodo morali slediti hkrati z izgradnjo hitre ceste.ÂŤ Predloge in zahteve bo oblikovala skupina, ki so jo ustanovili, pri tem pa jim bo s tehniÄ?nim znanjem in doloÄ?enimi izkuĹĄnjami pomagal tudi zunanji sodelavec projektant. Na vpraĹĄanje, kaj svetuje prizadetim obÄ?anom, se je Janko KopuĹĄar odzval: ÂťTeĹžko svetujem kaj konkretnega. Prav zaradi tega smo predlagali, da drĹžava, ki vodi postopek in je investitorica projekta, organizira v obÄ?ini projektno informacijsko pisarno, v kateri bodo obÄ?ani dobili informacije in odgovore na svoja vpraĹĄanja. ObÄ?ina jim ne more dati zavezujoÄ?ih obljub, saj tudi izpolnitev njihovih zahtev ni v njeni moÄ?i.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

25. februarja 2016

Rezultat boljĹĄi zaradi veÄ? prihodkov in zmanjĹĄanja stroĹĄkov V Termah TopolĹĄica januar in februar boljĹĄa v primerjavi z lanskima – Vlaganja v obnovo nastanitvenih zmogljivosti v hotelu Vesna Tatjana PodgorĹĄek

Po poroÄ?anju Skupnosti slovenskih naravnih zdraviliĹĄÄ? se je leto 2016 zanje zaÄ?elo obetavno, saj so prejĹĄnji mesec v zdraviliĹĄÄ?ih zabeleĹžili dobro obiskanost in zasedenost zmogljivosti.

Obisk domaÄ?ih in tujih gostov je dosegel slabih 106 indeksnih toÄ?k, pri prenoÄ?itvah pa dobre 104. O dobrem letu je po rezultatih prvega meseca sicer prezgodaj sklepati, a je spodbuda, priÄ?akovanja o uspeĹĄnem letu pa dvigujejo tudi naÄ?rtovana vlaganja v razvoj zdraviliĹĄkega turizma. Se lahko z omenjenim pohvalijo tudi v naravnem zdraviliĹĄÄ?u Terme TopolĹĄica?

Bolje od naÄ?rtov

ÂťSe,ÂŤ pravi direktorica zdraviliĹĄÄ?a Lidija FijavĹž Ĺ peh in nadaljuje, ÂťTako kot drugim naravnim zdraviliĹĄÄ?em tudi nam gre na roko bolj zelena kot bela zima. BeleĹžimo pozitivne trende na domaÄ?em in tudi na izbranih tujih trgih. V primerjavi z lanskim januarjem je v letoĹĄnjem fiziÄ?na rast noÄ?itev veÄ?ja za dobrih 8 odstotkov, kar je bolje od priÄ?akovanj. Tudi februarja kaĹže dobro, saj imamo zmogljivosti prakti-

dobro zasedenih. ÂťÄŒe gledamo izkoriĹĄÄ?enost zmogljivosti skozi celo leto, smo lahko zadovoljni.

V poletnih mesecih pa je zanimanje za apartmajsko ponudbo veÄ?je od moĹžnosti, zato bi kazalo razmisliti o njeni razĹĄiritvi.ÂŤ Po mnenju Lidije FijavĹž Ĺ peh je k precej boljĹĄim lanskim rezultatom poslovanja v primerjavi z letom 2014 poleg boljĹĄega obiska gostov precej pripomoglo tudi obvladovanje stroĹĄkov poslovanja.

Obnova nastanitvenih zmogljivosti Letos nameravajo posodobiti veÄ?ji del nastanitvenih zmogljivosti v hotelu Vesna.

Ä?no zasedene.ÂŤ

Spodbudni rezultati lanskega leta

Po zagotovilih sogovornice so tudi doseĹženi poslovni rezultati lanskega leta spodbudni. Poslovali so pozitivno. NatanÄ?nih ĹĄtevilk za vse dejavnosti ĹĄe nimajo, tiste, ki jih Ĺže imajo, pa to potrjujejo. Med gosti so Ĺže po tradiciji prevladovali v 60 odstotkih domaÄ?i, pri preostalih 40 pa prednjaÄ?ijo gostje iz NemÄ?ije, Avstri-

je, Italije, Nizozemske in drĹžav bivĹĄe Jugoslavije.

Medicinska dejavnost je bila v okvirih prejĹĄnjih let. Pomemben del ĹĄe vedno predstavlja ambulantna fizioterapija, ki je namenjena predvsem zavarovancem iz lokalnega okolja, kaĹžejo pa se trendi poveÄ?anja obnovitvene rehabilitacije in stacionarnega zdraviliĹĄkega zdravljenja.

Tudi 27 enot Apartmajskega naselja Ocepkov gaj, ki se ponaĹĄa s 4 zvezdicami, je bilo lani

Premogovnik Velenje za uresniÄ?itev svojega poslanstva in naÄ?rtov potrebuje mlade in ustrezno usposobljene sodelavce, zato razpisuje

KADROVSKE Ĺ TIPENDIJE ZA Ĺ OLSKO LETO 2016/2017 program

GEOSTROJNIK RUDAR GEOTEHNIK PRIJAVLJANJE Kandidati za razpisane ĹĄtipendije naj prijave poĹĄljejo ali prinesejo najkasneje do 30. junija 2016 na naslov: PREMOGOVNIK VELENJE, d. d.

Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE K prijavi je treba priloĹžiti: • proĹĄnjo za ĹĄtipendijo in kratek Ĺživljenjepis, • potrdilo o vpisu v izobraĹževalni program, • fotokopijo zadnjega ĹĄolskega spriÄ?evala.

IZBOR KANDIDATOV Pri izboru kandidatov bomo upoĹĄtevali uÄ?ni uspeh in druge doseĹžke v dosedanjem ĹĄolanju, nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter druga merila, doloÄ?ena v aktih druĹžbe.

VIĹ INA Ĺ TIPENDIJE ViĹĄina kadrovske ĹĄtipendije ter pravice in obveznosti ĹĄtipendistov so opredeljene v aktih druĹžbe.

Kandidatom, ki se bodo prviÄ? vpisali v prvi letnik, bomo v ĹĄolskem letu 2016/17 podelili dvojno ĹĄtipendijo.

raven izobrazbe

ĹĄtevilo ĹĄtipendij

4 5

10 8

UGODNOSTI, KI JIH PREMOGOVNIK VELENJE NUDI Ĺ TIPENDISTOM ZA POKLIC GEOSTROJNIK RUDAR IN GEOTEHNIK: • kadrovska ĹĄtipendija, • kakovostno praktiÄ?no izobraĹževanje, • plaÄ?ilo jamskega dodatka pri praktiÄ?nem izobraĹževanju, • dodatek za uspeĹĄnost pri praktiÄ?nem usposabljanju z delom, • brezplaÄ?en zdravniĹĄki pregled, • brezplaÄ?na zaĹĄÄ?itna sredstva, • brezplaÄ?na malica, • brezplaÄ?en prevoz s pogodbenimi avtobusi, • moĹžnost podaljĹĄanja ĹĄtipendije v programih PTI (3+2), • moĹžnosti zaposlitve v povezanih druĹžbah, • najboljĹĄi ĹĄtipendisti bodo imeli prednost pri zaposlitvi.

O rezultatih izbora bomo kandidate obvestili po 20. avgustu 2016.

SREÄŒNO!

VeÄ?jih vlaganj za letos ne predvidevajo. NaÄ?rtujejo pa posodobitev nastanitvenih zmogljivosti v veÄ?jem delu sob hotela Vesna, kar pa ne bo dovolj, da bi namesto dosedanjih treh dobil ta ĹĄtiri zvezdice. ÂťGostje, ki prihajajo, pa poleg tega izkazujejo ĹĄe potrebo po klimatizaciji sob v poletnih mesecih, dodatne vodne atrakcije, Ĺželijo si ĹĄe veÄ? urejenih sprehajalnih poti, ĹĄe zanimivejĹĄe animacijske programe ‌ Ker vsega ne morejo urediti, bodo poskuĹĄali njihovo zadovoljstvo doseÄ?i z drugimi, denarno manj zahtevnimi aktivnostmi. đ&#x;”˛

Plastika Skaza razmiĹĄlja barvito Frankfurt, 12.–16. februarja – Plastika Skaza je na najpomembnejĹĄem sejmu potroĹĄnih izdelkov na svetu Ambiente v Frankfurtu predstavila svojo ponudbo barvitih izdelkov za dom s sloganom ÂťThink colourfulÂŤ oziroma ÂťRazmiĹĄljaj barvitoÂŤ. Kupcem iz vsega sveta je predstavila izdelke blagovne znamke Cuisine, ki so jih obogatili s ĹĄtirimi novimi pastelnimi barvami v skladu s smernicami za sezono 2016/17, skupaj pa jih predstavljajo v veÄ? kot 25 barvah. Poudarek pri dizajnerskih kuhinjskih izdelkih C!Cuisine bo v prihodnosti ĹĄe bolj vkljuÄ?itev biorazgradljivih materialov, pa tudi nanomaterialov in antibakterijskih materialov. ÂťNa sejmu se je pokazalo, da je obiskovalce zanimala linija izdelkov iz reciklatov, saj je kupcev, ki Ĺželijo v gospodinjstvu uporabljati okolju prijazne izdelke, vedno veÄ?,ÂŤ pravi direktorica Plastike Skaze Tanja Skaza.

V Frankfurtu je navduĹĄil tudi koĹĄ za bioloĹĄke odpadke Bokashi Organico, ki je v Sloveniji bolj poznan kot Organko. PovpraĹĄevanja kaĹže, da bo podjetje ponudilo ĹĄe veÄ?ji nabor izdelkov, ki spodbujajo lastno ekoloĹĄko pridelavo hrane ter podpirajo Ĺživljenjski slog ljubiteljev vrtnarjenja. Na sejmu Ambiente se je predstavilo veÄ? kot 4800 razstavljavcev, obiskalo pa ga je okoli 134.000 poslovneđ&#x;”˛ Ĺžev iz vsega sveta.

GOSPODARSKE novice PriÄ?al Simon Tot Ljubljana, 18. februarja – Nekdanji direktor TeĹĄa Simon Tot je preiskovalni komisiji drĹžavnega zbora za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri naloĹžbi v TeĹĄ 6 zagotovil, da je investicijska vrednost projekta ĹĄe danes 1,3 milijarde evrov. Kot je ocenil, je ĹĄlo pri kasnejĹĄem "napihovanju" cene za zavajanje. Tot je pokazal tudi na akterje, ki so bili povezani z njegovo "ruĹĄitvijo" – gre za Ä?lane projektne skupine, ki so novembra 2010 podali odstopne izjave.

Naprodaj premoĹženje Avta Celje Celje, 20. februarja – SteÄ?ajni upravitelj Avta Celje Matija ViÄ?ar bo na javni draĹžbi z zviĹĄevanjem izklicne cene skuĹĄal prodati halo za osebna in tovorna vozila s funkcionalnim zemljiĹĄÄ?em na IpavÄ?evi ulici v Celju. ViÄ?ar je izklicno ceno doloÄ?il v viĹĄini 2,8 milijona evrov, varĹĄÄ?ina pa znaĹĄa nekaj veÄ? kot 285.000 evrov. Prav tako bo ViÄ?ar na javni draĹžbi skuĹĄal prodati tudi 100-odstotni poslovni deleĹž druĹžbe Avto Celje TehniÄ?ni pregledi. Izklicno ceno je doloÄ?il v viĹĄini 4,3 milijona evrov, varĹĄÄ?ina pa znaĹĄa 437.805 evrov.

Slovenija je poslovala zadovoljivo Ljubljana – Lani je preseĹžek tekoÄ?ega raÄ?una plaÄ?ilne bilance Slovenije znaĹĄal 2,8 milijarde evrov, kar je za 203 milijone evrov veÄ? kot predlani. Dobro je na to vplival moÄ?an izvoz. Neto zunanji dolg je znaĹĄal 12,1 milijarde evrov in je bil za 2,5 milijarde evrov manjĹĄi kot pred enim letom. Bruto dolg je decembra znaĹĄal 44,7 milijarde evrov, od tega smo bili tujim upnikom dolĹžni 32,7 milijarde evrov.

V letu 2015 se je nominalni izvoz blaga v Sloveniji poveÄ?al za 4,4 odstotka, Umar pa ob tem priÄ?akuje, da bo izvoz ĹĄe naprej najveÄ?ji dejavnik rasti BDP-ja. Seveda pa je to lahko velika nevarnost, Ä?e se bodo naĹĄi trgi zaÄ?eli zapirati.

Poslovili smo se od dveh bank Ljubljana, 18. februarja – Slovenija se je poslovila od dveh bank, ki sta bili velik servis domaÄ?im prevzemom. Vlada je v vlogi skupĹĄÄ?ine Factor banke, Probanke in DruĹžbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) soglaĹĄala s poenostavljeno pripojitvijo obeh nekdanjih bank k DUTB.

Ideje predstavljajo investitorjem Velenje – V PodjetniĹĄkem centru Standard te dni poteka PodjetniĹĄki trampolin. Gre za 6-tedenski intenzivni program za pomoÄ? pri oblikovanju podjetniĹĄkih idej. Potekajo delavnice za razvoj idej, predavajo vrhunski mentorji, prisotni pa so tudi investitorji iz Slovenije in tujine. Sodeluje 12 skupin, ĹĄestim pa bodo ob koncu omogoÄ?ili, da svoje podjetniĹĄke ideje predstavijo morebitnim investitorjem.

V Pivovarni LaĹĄko bodo odpuĹĄÄ?ali LaĹĄko – V skupini Pivovarna LaĹĄko so izraÄ?unali ĹĄtevilo zaposlenih, ki jih bodo odpustili, zdaj imata sindikat in svet delavcev 30 dni Ä?asa za pripombe. Od pribliĹžno 900 zaposlenih jih bo delo izgubilo 120, je povedal predsednik uprave DuĹĄan Zorko. Za program odpuĹĄÄ?anja je novi lastnik Heineken zagotovil 6,5 milijona evrov odpravnin.

Pivovarni LaĹĄko in Union naj bi se zdruĹžili do 1. julija, dolgoroÄ?no pa naj bi v skupini LaĹĄko ostalo 750 ljudi.

NiĹžja napoved svetovne gospodarske rasti Svetovne gospodarske zgodbe in teĹžave udarjajo vse. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je zaradi trenutnih razmer objavila niĹžjo napoved svetovne gospodarske rasti za letos. Rast svetovnega bruto domaÄ?ega proizvoda bo le triodstotna. Ĺ e v novembrski napovedi je OECD predvidela 3,3-odstotno rast. ZniĹžala je tudi predvideno rast za prihodnje leto.

V Sloveniji 72 tisoÄ? gospodarskih druĹžb V Sloveniji je po podatkih poslovnega imenika bizi.si trenutno skoraj 72 tisoÄ? gospodarskih druĹžb. V podjetniĹĄki zgodovini Slovenije je bilo do danes skupaj ustanovljenih skoraj 102 tisoÄ? gospodarskih druĹžb, izbrisanih pa nekaj veÄ? kot 30 tisoÄ? oziroma slaba tretjina. Lani je bilo na novo ustanovljenih 5.500 druĹžb, izbrisanih pa 4.271, kar je najveÄ? v zadnjih desetih letih. Na izbrise so med drugim vplivale likvidacije, prisilne likvidacije, prisilne poravnave ali steÄ?aji. Pri tej ĹĄtevilki bi sicer morali vedeti, koliko je bilo odprtih in zaprtih podjetij brez enega zaposlenega. Ve se namreÄ?, da je prodaja podjetij v Sloveniji velik posel. Nekateri jih imajo veÄ? deset in tako podjetje lahko v 24 urah kupite za okoli 7 tisoÄ? evrov.

Turnaplast zaposluje v LaĹĄkem LaĹĄko, 22. februarja – Velenjsko podjetje Turnaplast, ki je v zaÄ?etku leta najelo prostore druĹžbe Aha Secaplast v LaĹĄkem ter prevzelo vso njeno dejavnost, je zaposlilo tudi 67 od nekdanjih 70 delavcev te laĹĄke druĹžbe, ki je od lanskega avgusta v steÄ?aju. Turnaplast, ki je bil ustanovljen prav zaradi najema Aha Secaplasta, je sicer del skupine Turna, ki je Ĺže vrsto let pomemben dobavitelj komponent za industrijo bele tehnike, pa tudi za avtomobilske proizvajalce ter za gradbeno industrijo. Aha Secaplast je bil eden vodilnih slovenskih proizvajalcev izdelkov in polizdelkov iz plastiÄ?nih mas. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 5

Ĺ irijo nabor storitev in naroÄ?nikov ERICo, InĹĄtitut za okoljske raziskave Velenje, se po konÄ?ani gradnji ĹĄestega bloka in uspeĹĄno izvedeni okoljski sanaciji Ĺ aleĹĄke doline vse bolj posveÄ?a trĹžni dejavnosti – Kljub rahlemu padcu prodaje storitev so leto zakljuÄ?ili z dobiÄ?kom ter najviĹĄjo bonitetno oceno Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – ÂťOb zakljuÄ?eni izgradnji in poskusnem obratovanju bloka 6 Termoelektrarne se je iztekel okoljski monitoring, ki smo ga izvajali med gradnjo. Zaradi uspeĹĄne okoljske sanacije Ĺ aleĹĄke doline pa se zmanjĹĄuje tudi deleĹž storitev za lastnike, zato veliko pozornosti v Ericu posveÄ?amo trĹžni in razvojni dejavnosti,ÂŤ pravi direktor InĹĄtituta za okoljske raziskave ERICo Velenje mag. Marko Mavec. Poleg tega je drĹžava oklestila sredstva za raziskovalno dejavnost, zaradi Ä?esar smo bili prisiljeni zmanjĹĄati svoje raziskovalne aktivnosti.ÂŤ

to ne nazadnje potrdili s certifikatom odliÄ?nosti z najviĹĄjo bonitetno oceno AAA (pred tem so imeli AA). ÂťNe moremo se pohvaliti z ne vem kakĹĄno rastjo in ne vem kakĹĄnimi dobiÄ?ki, ven-

pnostih. ÂťV Ĺ aleĹĄki dolini smo izvajali vrsto okoljskih monitoringov in projektov za izboljĹĄanje stanja okolja za naĹĄa najveÄ?ja naroÄ?nika – Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj in

Leto ni bilo slabo

Zaznamovala ga je rahla rast gospodarstva, kar se je kazalo v nekaterih novih naloĹžbah v Sloveniji. Pri njih ERICo sodeluje z izdelavo poroÄ?il o vplivih na okolje, ki so obvezna sestavina gradbene dokumentacije za veÄ?je objekte in posege. ZmanjĹĄan deleĹž storitev za lastnike – Gorenje, Termoelektrano in Premogovnik – so uspeĹĄno nadomeĹĄÄ?ali na drugih trgih, ĹĄirili nabor storitev in ĹĄtevilo naroÄ?nikov ter

5

GOSPODARSTVO

25. februarja 2016

da precej posegata v to, kakĹĄen bo videz Ĺ aleĹĄke doline v prihodnosti. Upamo, da bo tako tudi ostalo. Oba sta v preteklosti naredila ogromno. TEĹ je uredil svoj vpliv na zrak in vode, PV je zelo aktiven pri sanaciji tal tako v predelih, kjer se rudarjenje ne izvaja veÄ?, kot v tistih, kjer se.ÂŤ Lani so izdelali poroÄ?ilo o vplivih na okolje za novi blok termoelektrarne na Kosovem. Od prisotnosti na trgih jugovzhodne Evrope so priÄ?akovali veÄ?, a socialno stanje v tem delu regije jim tega ta Ä?as ne omogoÄ?a. ÂťÄŒe moraĹĄ vse moÄ?i usmeriti v to, kako se nahraniti, o tem, kako sanirati okolje, paÄ? ne razmiĹĄljaĹĄ.ÂŤ

Vse bolj prisotni na hidroelektrarnah Mag. Marko Mavec: Šaleťka dolina danes izstopa po kakovosti zraka in kakovosti voda.

dar so ĹĄtevilke pozitivne, varnost poslovanja pa stabilna.ÂŤ

Manj okoljskih aktivnosti za TEĹ in PV

Storitve opravljajo za naroÄ?nike v energetiki, premogovniĹĄtvu, rudarstvu, industriji, drĹžavnih institucijah ter lokalnih sku-

Premogovnik Velenje. Teh storitev pa je vedno manj. Ĺ e pred desetimi leti je deleĹž storitev, ki smo jih izvajali za TEĹ in PV, predstavljal 80 odstotkov prihodkov, danes jih le ĹĄe 20, promet pa je veÄ?ji, kot je bil v tistih letih. Oba imata zelo odgovoren odnos do okolja in se zavedata,

Že poldrugo desetletje opravljajo kemijske in bioloťke raz-

iskave vode ter mulja v akumulacijah hidroelektrarn na Savi, Dravi in SoÄ?i. ÂťLani smo spremljali obratovanje treh hidroelektrarn na Spodnji Savi ter ĹĄtirih na Dravi in zaÄ?eli izvajati nadzor izvedbe naravovarstvenih ureditev pri gradnji akumulacijskega bazena HE BreĹžice,ÂŤ pravi mag. Mavec. Tudi obeti so spodbudni. ÂťNapoveduje se gradnja odlagaliĹĄÄ?a nizko- in srednjera-

â?ą

ÂťÄŒe moraĹĄ vse moÄ?i usmeriti v to, kako se nahraniti, o tem, kako sanirati okolje, ne razmiĹĄljaĹĄ.ÂŤ

dioaktivnih odpadkov v Vrbini pri KrĹĄkem in ĹĄiritev terminalov v Luki Koper, kjer smo prisotni kot izdelovalci ĹĄtudij vplivov na okolje.ÂŤ

Raziskovalni programi poudarjajo divjad

V sklopu ciljnega raziskovalnega programa Zagotovimo.si hrano za jutri so za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter javno agencijo za razisko-

Ĺ aleĹĄka dolina je laboratorij na prostem

Ĺ aleĹĄka dolina je bila ĹĄe pred dvema desetletjema moÄ?no degradirana, nujno potrebna temeljite okoljske sanacije. Danes izstopa tako po kakovosti zraka kot kakovosti voda.

Na tem poligonu – laboratoriju na prostem – so strokovnjaki Erica usmerjali in merili uÄ?inke sanacije in se uÄ?ili. Danes to znanje uporabljajo drugje in z njim pomagajo drugim.

valno dejavnost Republike Slovenije izvajali projekta, katerih cilj je zmanjĹĄati konflikte med prebivalci in divjadjo v mestih in na podeĹželju. ÂťUrbana okolja imajo vse veÄ? teĹžav s sivo vrano, ki se tudi vedno bolj mnoĹži, na podeĹželju predstavljajo velike teĹžave parkljarji, ki s paĹĄo povzroÄ?ajo vse veÄ? ĹĄkode na travinju.ÂŤ Za Lovsko zvezo so doloÄ?ali razmnoĹževalni potencial in genetske znaÄ?ilnosti srnjadi na obmoÄ?ju celotne Slovenije, za DARS pripravili monitoring vpliva avtocest na prosto ĹživeÄ?e Ĺživali, skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije Ĺže drugo leto izvajajo obseĹžni mednarodni projekt LIFE, ki vkljuÄ?uje celovito spremljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah, za DruĹžbo za drĹžavne ceste opremljajo cestne odseke z ultrazvoÄ?nimi odvraÄ?ali, ki prepreÄ?ujejo trke z divjadjo.

Iz lanskih aktivnosti pa velja ĹĄe enkrat omeniti organizacijo odmevnega mednarodnega kongresa o lovstvu in upravljanju divjadi, ki so se ga udeleĹžili predstavniki petnajstih drĹžav.

Laboratorij ĹĄiri paleto

V laboratorijski dejavnosti so v Ericu lani razĹĄirili paleto na podroÄ?ju preskuĹĄanja premogov, trdnih alternativnih in bio goriv, vpeljali nove postopke doloÄ?itve nekaterih onesnaĹžil, razvili metodologijo testiranja surovin, polizdelkov in izdelkov iz industrijske konoplje, izvajali pa so tudi analitiko Ĺživil, predvsem Ä?ebeljih đ&#x;”˛ pridelkov.

Hribovskim in majhnim kmetijam bije huda ura Posvet zadruĹžnikov KoroĹĄke in SaĹĄa regije o aktualnih dogajanjih v kmetijstvu – Potrebnega bo veÄ? sodelovanja Tatjana PodgorĹĄek

Gaberke, 16. februarja – Ĺ˝e nekaj let pripravlja ZadruĹžna zveza Slovenije regijske posvete zadruĹžnikov, ki jih namenjajo Ä?lanom upravnih in nadzornih odborov zadrug ter vodstvenim delavcem le-teh. Za zadruĹžnike KoroĹĄke in Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije je bil na turistiÄ?ni kmetiji Apat v Gaberkah pri Ĺ oĹĄtanju. Na njem so pozornost namenili aktualnemu dogajanju v kmetijstvu, programu razvoja podeĹželja do leta 2020, zakonu o promociji kmetijskih in Ĺživilskih proizvodov, dotaknili pa so se ĹĄe sodelovanja med zadrugami ter sodelovanja zadrug s trgovskimi sistemi.

Stavijo na promocijo kmetijskih izdelkov

Po mnenju Petra Vriska, predsednika zadruĹžne zveze, je bilo lansko leto po pogojih kmetovanja eno boljĹĄih let, po cenah kmetijskih proizvodov pa katastrofalno. Cene mleka so padle za 20 odstotkov, moÄ?no so padle tudi cene govejega, svinjskega mesa. Uvedba ruskega embarga je povzroÄ?ila v drĹžavah EU veliko ĹĄkodo, obÄ?utila pa jo je najbolj Slovenija, kjer so kmetije majhne, veÄ?ina kmetov pa kmetuje na povrĹĄinah z omejenimi dejavniki. PomoÄ?, ki jo bo dobila drĹžava za mleko in svinjsko me-

so, bo bolj simboliÄ?na. ReĹĄitev se – po njegovem mnenju – kaĹže predvsem pri primerni promociji domaÄ?ih kakovostnih izdelkov. ÂťPotrebno bo ĹĄe bolj prepriÄ?ati slovenskega potroĹĄnika za nakup domaÄ?e hrane, izdelkov, kar pa ne bo enostavno, saj bo za to moral plaÄ?al veÄ?. Koliko veÄ? je pripravljen dati za kakovost od najniĹžje cene velikokrat spornega blaga iz tujine, je v teh razmerah veliko vpraĹĄanje. Promocija bo uspeĹĄna, Ä?e mu bomo dokazali, da so domaÄ?i proizvodi res kakovostni in boljĹĄi.ÂŤ

VpraĹĄanje, Ä?e bodo predlagane spremembe dovolj

Program razvoja podeĹželja do leta 2002 prinaĹĄa precejĹĄnje

takim kmetijam, da bi te laĹžje zaĹživele.

Sosedsko ljubosumje

Z regijskega posveta na turistiÄ?ni kmetiji Apat v Gaberkah

spremembe, vse prej kot prijazen pa je do hribovskih in manjĹĄih kmetij, ki jih tudi na obmoÄ?ju regije SaĹĄa ne manjka. UdeleĹženci sreÄ?anja so bili pri obravnavi sprememb kritiÄ?ni. Po zagotovilih Vriska je zadruĹžna zveza na svetu za kmetijstvo predlagala

Ohranjajo vrednost kapitala Na obmoÄ?ju KoroĹĄke ter regije SaĹĄa delujeta dve zadrugi – KoroĹĄka kmetijsko -gozdarska zadruga Slovenj Gradec ter Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina. Obe poslujeta uspeĹĄno. Po podatkih ZadruĹžne zveze Slovenije sta v letu 2014 ustvarili 52 milijonov evrov prometa.

PonaĹĄata se z blizu 12 milijonov evrov kapitala, ki ga ohranjata tudi v krizi. Skupaj imata 200 zaposlenih, ĹĄtejeta pa veÄ? kot 1300 Ä?lanov. Njune prednostne dejavnosti so odkup mleka, lesa, govejega mesa in sadja.

nekatere spremembe, med drugim moĹžnost vkljuÄ?itve omenjenih kmetij v razpise in pridobitev spodbud. ÂťVendar je vpraĹĄanje, ali bodo te zadoĹĄÄ?ale za ohranitev hribovskih in majhnih kmetij, ki so sicer zelo pomembne za ohranjanje podeĹželja in tamkajĹĄnje ljudi,ÂŤ je menil Vrisk.

PriloĹžnost za kmete, tudi na obmoÄ?ju, kot je Ĺ aleĹĄka dolina, je proizvodnja zelenjave. V tem je Slovenija slabo samooskrbna, lani pa jim je uspelo v tem programu doseÄ?i bistveno poveÄ?anje subvencij za pridelavo. Pri tem vidi Vrisk pomembno vlogo zadrug, ki bi s skupnim nakupom mehanizacije pomagale

Glede na dosedanje poskuse sodelovanja med njimi je bil kritiÄ?en. Lahko bi sodelovale veliko bolje, Ä?e ne bi bilo prisotnega "sosedskega ljubosumja". VeÄ?ina med njimi pa se ni pripravljena ukloniti nikomur ali se Ä?emu odreÄ?i. Ĺ˝elijo si, da bi Semenarna Ljubljana, ki jo je zveza prevzela pred nekaj Ä?asa, postopoma postala jedro povezovanja, sodelovanja zadrug na posameznih segmentih.

Kot nam je ĹĄe dejal, mu je Ĺžal, da ob teĹžavah zadruge ZKZ Mozirje kmetje Zgornje Savinjske doline niso prisluhnili pobudam o prikljuÄ?itvi h Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina. Tudi tu so bili razlogi za to slabi sosedski odnosi. Kratko bodo potegnili tamkajĹĄnji kmetje, saj izkuĹĄnje kaĹžejo, da so razen zadruĹžne – po njegovih besedah – vse druge oblike sodelovanja med njimi đ&#x;”˛ dolgoroÄ?no neprimerne.

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka

25. februarja 2016

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 17. februar

Ponedeljek, 22. februar

Vlada je pripravila srednjeroÄ?ni obrambni program 2016–2020, v katerem je poveÄ?evanje izdatkov za obrambo predvideno za leto 2018, poveÄ?anje sredstev za investicije v modernizacijo pa leta 2019.

Notranja ministrica Vesna GyĂśrkĂśs Ĺ˝nidar je stopila pred medije in povedala, da se vse drĹžave Âťstrinjamo, da je pot v EU treba omogoÄ?iti samo tistim, ki so upraviÄ?eni do zaĹĄÄ?iteÂŤ, ter napovedala, da bo Slovenija sledila avstrijskim kvotam.

DrĹžavno pravobranilstvo je prejelo zahtevo pravosodnega ministrstva po uvedbi postopka zoper pravobranilca Lucijana BembiÄ?a zaradi prepozno oddane toĹžbe drĹžave zaradi kazni Evropske komisije.

DrĹžavni zbor je na izredni seji z 69 glasovi za in petimi proti aktiviral Ä?len zakona o obrambi, ki vojski za tri mesece podeljuje policijska pooblastila. Vojska bo po napovedih vlade razporejena na tiste dele zelene meje, ki so se iz izkuĹĄenj pokazali za najbolj obÄ?utljive in kjer je priÄ?akovati najveÄ? primerov nezakonitega prestopa meje.

Predsednik vlade Miro Cerar v luÄ?i migrantske krize ljudi poziva k mirnosti, strpnosti in k duhu solidarnosti ter pomoÄ?i. Po njegovem ni nobenega razloga, da bi se zdaj, ko moramo biti ĹĄe bolj enotni, posluĹĄalo tiste, ki spodbujajo k nestrpnosti, hujskaĹĄtvu, ksenofobiji in strahu.

Pravosodni minister je zahteval postopek zoper pravobranilca Lucijana BembiÄ?a.

Politika ĹĄe razmiĹĄlja, koliko slovenske glasbe bomo posluĹĄali v radijskih programih.

Koreji, ki ga je pred tednom dni dobil od kongresa.

Savdska Arabija se je zavzela, da bi sirske upornike oboroĹžili z raketami zemlja–zrak, s Ä?imer bi se tako laĹžje branili pred zraÄ?nimi napadi vladnih sil in ruske vojske.

Sobota, 20. februar Na vrhu EU so voditelji pozvali Avstrijo in Slovenijo k omilitvi ukrepov na meji. Slovenski premier Miro Cerar se je na to odzva z besedami, da Slovenija v omilitev ne bo privolila.

V Ĺ enÄ?urju je potekal protestni shod proti migrantskemu centru.

FidĹži je doseglo neurje pete stopnje, najmoÄ?nejĹĄi tropski vihar doslej, v katerem je Ĺživljenje izgubilo vsaj pet ljudi, veliko je bilo tudi materialno opustoĹĄenje.

V glavnem mestu TurÄ?ije se je zgodil nov teroristiÄ?ni napad, v okviru katerega je eksplozija avtomobila bombe ubila najmanj 28 ljudi, 61 pa jih je ranila.

ViĹĄje prizivno sodiĹĄÄ?e v Turkuju je zavrnilo vse obtoĹžbe proti finskemu oroĹžarskemu koncernu Patria, ki je obtoĹžen dajanja podkupnin med prodajo oklepnih vozil HrvaĹĄki.

Francoski parlament je izglasoval podaljĹĄanje izrednih razmer ĹĄe za tri mesece, do 26. maja.

ÄŒetrtek, 18. februar Policijski naÄ?elniki Avstrije, Slovenije, HrvaĹĄke, Srbije in Makedonije so v Zagrebu podpisali izjavo o skupnem pristopu profiliranja in prevoza prebeĹžnikov. ÄŒlani odbora drĹžavnega zbora za obrambo so se na seji soglasno in brez razprave strinjali, da pobuda varuha Ä?lovekovih pravic za zaÄ?asno zadrĹžanje izvajanja Ä?lena 37.a zakona o obrambi ni utemeljena ter s tem vojski podelili nekatera policijska pooblastila.

Sirski observatorij za Ä?lovekove pravice je sporoÄ?il, da je bilo v letalskih napadih koalicije pod vodstvom ZDA na severovzhodu Sirije ubitih 38 civilistov.

PapeĹž je zakljuÄ?il turnejo po Mehiki.

FidĹži je zajelo neurje s katastrofalnimi posledicami.

Francoske oblasti so izdale zahtevo, da mora biti begunsko taboriĹĄÄ?e DĹžungla v francoskem mestu Calais izpraznjeno do torka zveÄ?er, sicer bo prebeĹžnike pregnala policija.

V Dublinu se je zbralo okoli 20 tisoÄ? ljudi, ki so izraĹžali nasprotovanje politiki varÄ?evanja in uvedenemu davku na vodo.

V mestu Kalamazoo v ameriĹĄki zvezni ameriĹĄki drĹžavi Michigan je moĹĄki ubil najmanj sedem ljudi. Ustrelil jih je na veÄ? krajih, pri Ä?emer je Ĺžrtve izbiral nakljuÄ?no.

Nedelja, 21. februar

Predsednik republike Borut Pahor pa je imel prijaznejĹĄo nalogo. VroÄ?il je jabolko navdiha skupini raziskovalcev, ki je prva potrdila povezavo med okuĹžbo z virusom zika in mikrocefalijo.

ZDA in Rusija sta sporoÄ?ili, da bo prekinitev sovraĹžnosti v Siriji zaÄ?ela veljati v soboto, 27. februarja. Prekinitev ognja, ki bo stopila v veljavo v soboto opolnoÄ?i, ne bo veljala za skrajno Islamsko drĹžavo, Fronto al Nusra in druge teroristiÄ?ne skupine.

Britanski premier David Cameron pa je v nagovoru v britanskem parlamentu opozoril, da bi izstop Velike Britanije iz Evropske unije ogrozil gospodarsko in nacionalno varnost Velike Britanije.

Torek, 23. februar Amnesty International opozarja, da mednarodni zaĹĄÄ?iti Ä?lovekovih pravic grozi propad, Slovenijo je ob tem okrcal zaradi beguncev, izbrisanih in Romov.

Parlamentarni odbor za kulturo je zaradi odloĹžilnega veta drĹžavnega sveta ponovno obravnaval novelo zakona o medijih ter jo podprl. Iz izjav zlasti poslancev SMC je mogoÄ?e sklepati, da bo novelo ponovno podprl tudi drĹžavni zbor

Nekdanji notranji minister in poslanec SDS Dragutin Mate je sporoÄ?il, da izstopa iz stranke.

Okoli 28 tisoÄ? protestnikov, ki nasprotujejo gradnji novega ameriĹĄkega mornariĹĄkega letalskega oporiĹĄÄ?a na odmaknjenem delu japonskega otoka Okinava, je sklenilo Ä?loveĹĄko verigo okoli japonskega parlamenta v Tokiu.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je sklenil petdnevni obisk Mehike z maĹĄo v Ciudad Juarezu na meji s Teksasom.

Kazensko sodiĹĄÄ?e v Bagdadu je na smrt obsodilo 40 moĹĄkih, ki so domnevno vpleteni v pokol vojaĹĄkih rekrutov junija 2014 v Tikritu.

Donald Trump je dobil glasove tudi na strankarskem zborovanju v Nevadi

Petek, 19. februar Pletlo se je okrog novele zakona o medijih, ki ureja kvote slovenske glasbe v radijskih programih. Po vetu drĹžavnega sveta namreÄ? vsebina ni imela veÄ? trdne podpore v vladni koaliciji.

Odbor drĹžavnega zbora za obrambo je obravnaval predlog vlade za podelitev dodatnih pooblastil vojski pri nadziranju drĹžavne meje in ga brez glasu proti potrdil. ÄŒeprav je Avstrija ĹĄele zaÄ?ela uveljavljati dnevne kvote za sprejem prebeĹžnikov na meji s Slovenijo, je Ĺže razmiĹĄljala o dodatnem zniĹžanju teh ĹĄtevilk.

AmeriĹĄki predsednik Barack Obama je podpisal zakona o sankcijah proti Severni

ZDA in Rusija sta se dogovorili za prekinitev sovraĹžnosti v Siriji.

Avstrija je sporoÄ?ila, da na mejo s Slovenijo poĹĄilja dodatnih 450 vojakov.

V dveh eksplozijah v Homsu na zahodu Sirije je bilo ubitih najmanj 46 ljudi. To je bil eden najhujĹĄih napadov v mestu v petih letih vojne.

Avstrija se je odloÄ?ila, da na mejo s Slovenijo poĹĄlje dodatnih 450 vojakov. Vojska naj bi pomagala pri preverjanju ljudi in vozil ter varovanju zelene meje.

Makedonske oblasti so sporoÄ?ile, da afganistanskim prebeĹžnikom ne dovolijo veÄ? vstopa v drĹžavo.

Strankarska predvolilna zborovanja v ZDA se nadaljujejo. Donald Trump se uspeĹĄno kosa z ostalimi republikanci. Sedaj je zmagal na strankarskih zborovanjih v Nevadi, pred tem pa Ĺže v New Hampshiru in JuĹžni Karolini ter osvojil drugo mesto v Iowi.

Evropska unija je izrazila zaskrbljenost zaradi ukrepov drĹžav ob balkanski migrantski poti za zajezitev prihodov migrantov. Toda tudi znotraj Evrope ni stanje kaj drugaÄ?no.

Belgija je sporoÄ?ila, da je zaÄ?asno znova uvedla nadzor na meji s Francijo.

Sirska vlada je sprejela pogoje dogovora o prekinitvi ognja v Siriji, ki so ga v ponedeljek dosegle ZDA in Rusija.

Ker ni nobenih resnih znakov, da bi Opec res kmalu zmanjĹĄal Ä?rpanje, so cene nafte v torek spet drsele navzdol, Mednarodna agencija za energijo pa napoveduje, da okrevanja cen nafte vsaj ĹĄe leto ali dve ne bo.

UradniĹĄki strah Zgodba bi bila bizarna, Ä?e ne bi razkrivala miselnih struktur, po katerih deluje marsikdo in marsikaj v tej drĹžavi.

Takole je torej bilo: reĹžiser malo starejĹĄe mlajĹĄe generacije je dobil navodilo, da pripravi drĹžavniĹĄko proslavo ob dnevu kulture. Proslava ob drĹžavnem prazniku v velikih dvoranah Cankarjevega doma ni kar tako, ogledajo si Jure TrampuĹĄ jo predsedniki, kulturna smetana, malomeĹĄÄ?anski povzpetneĹži, proslava ima protokol, podeljujejo se nagrade, Slovenija se tisti dan spomni, kako pomembna je kultura. ReĹžiser je nekaj Ä?asa okleval, a je ponudbo sprejel. Ustvarjanje drĹžavniĹĄkih proslav je lahko umetniĹĄki izziv, a sprejel jo je tudi zaradi moĹžnostih subverzivnih sporoÄ?il, ki bi jih, seveda z ustrezno umetniĹĄko vrednostjo, postavil na oder.

RazmiĹĄljal je o tem, kaj pomeni narod, kako ta identitetno politiÄ?ni projekt razumemo danes. Gre za Ä?isto legitimen premislek.

PriĹĄle pa so teĹžave. Najprej se je zapletlo pri scenografiji, pri Ĺžici. Zamislil si je, da jo postavi na oder, v ozadje, morda intimno stilizirano. Ĺ˝ica se dobro dopolnjuje s PreĹĄernovim verzom o sosedu, ki ni veÄ? vrag, paÄ? pa le mejak. Vendar ne, uradniki so mu povedali, da Ĺžica ne spada na veliki oder, “ne se sploh truditâ€?, je dejal eden od njih. “Prej kot slej ti jo bodo prepovedali, Ä?e ne drugaÄ?e, zadnji dan, ĹĄkoda Ä?asaâ€?. To se ne spodobi, to ni prav, kako bi se poÄ?utila slovenske politiÄ?na elita, Ä?e bi na drĹžavniĹĄki praznik v imenu Ä?aĹĄÄ?enja kulture same sebe opazovala v ogledalu.

Problemi so se kopiÄ?ili. Upravni odbor PreĹĄernove proslave, tisti svet modrih metuzalemov, ki skrbi, da PreĹĄern in politiki ne bi bili preveÄ? uĹžaljeni, se ni strinjal, da bi bili na steni za nastopajoÄ?imi projicirani Ä?rno-beli grbi. To ne gre, toliko grbov, toliko drĹžavnega patosa je nevarno. Zahtevali so le en barvni grb in portrete PreĹĄerna, objavljene v toÄ?no doloÄ?eni knjigi. Kako drugaÄ?e narisan PreĹĄeren s prevelikim nosom ali preveÄ? razmrĹĄenimi lasmi bi bil lahko sporen. Potem jih je zmotil eden od nastopajoÄ?ih, ki je znan po druĹžbenokritiÄ?nih besedilih. ÄŒetudi bi pripravil pesem o narodu, mu niso zaupali. Ker besedila niso dobili vnaprej, so umetnika preprosto preÄ?rtali. Bilo bi prenevarno. Na koncu so na sceno postavili ĹĄe roĹže. RoĹže, kiÄ?asti cvetliÄ?ni aranĹžmaji, paÄ? morajo biti na odru, so konstitutiven del vsakega slavljenja drĹžave. Brez roĹž namreÄ? ni niÄ?esar ‌ ReĹžiserjeve Ĺželje niso posluĹĄali.

Po koncu prireditve je umetnik prebral protest, govoril je o cenzuri, a sploĹĄen vtis je bil, da je Ĺželel provocirati, politika da ne sodi na kulturno prireditev, so mu navrgli.

Kar je tako absurdno, da je Ĺže lepo. PreĹĄeren namreÄ? ni pisal le o luni, ki bije, in UrĹĄki, ki se vrti v ritmu cimbal, pisal je o narodu, svobodi, miru. Njegova Zdravljica je politiÄ?ni manifest, zato je bila prepovedana in zato je slovenska himna. To razumejo otroci v osnovni ĹĄoli, Ä?udno, da tega ne razumemo ljudje iz upravnega odbora PreĹĄernovih nagrad. Je tako preprosto? Gre za neznanje?

Seveda ne. Ljudje, ki so omejili umetnika, so se dobro zavedali, kaj je Ĺželel sporoÄ?iti. Zavedali so se, da bi lahko bil kritiÄ?ni pogled na Slovenijo preveÄ? resniÄ?en, zato so ga omejili in bili na koncu zadovoljni s tem, kaj je nastalo. Trepljali so se po ramenih in si Ä?estitali, ker je slovenska himna tudi v arabskem in japonskem jeziku zvenela tako lepo, medtem pa je reĹžiser v zaodrju prebiral protestno izjavo.

Pri vsem vseeno ni ĹĄlo zgolj za politiko. Ĺ lo je za tudi strah. Uradniki, s katerimi se je pogovarjal umetnik, so mu veÄ?krat dejali, da ga razumejo, podpirajo, ampak, saj veste, tukaj sem v sluĹžbi, imam druĹžino, kredit, Ä?e vam pustim, kar ste si zamislili, je lahko kdo uĹžaljen. Vedno je bil zadaj ta nekdo, veliki, neopredeljivi vseobseĹžni strogi ĹĄef, ki bi lahko kaznoval niĹžjega uradnika. Kdo ve, morda pa si je roĹže zaĹželela sama kulturna ministrica, morda pa bi Ĺžica zmotila predsednika vlade, ker ima sam raje tehniÄ?ne ovire.

UradniĹĄki strah in bojazljivost sta se zalezla v strukture drĹžave in onemogoÄ?ata spremembe, inovacije, napake. Raje delajmo tako kot sedaj, mlaÄ?no, preverjeno, raje ne tvegajmo, saj bi lahko zgreĹĄili. To, da napake prinaĹĄajo izkuĹĄnje, te pa znanje, je nepomembno. To, da je umetnost tista, ki opisuje in samoizpraĹĄuje Ä?loveka, njegov obstoj in hkrati sama sebe tudi. To, da namen kulturnega praznika ni samo slavljenje lavreatov paÄ? pa umetniĹĄki oris Ä?asa in prostora ravno tako.

Pred nekaj meseci mi je AleĹĄ Debeljak, pesnik, prijatelj, ki se je tako nenadno poslovil, med opisom slovenske kulturne politike in krajine navrgel nekaj besed. “Vse to je straĹĄno, res straĹĄno.â€?

Imel je prav, vse to je resniÄ?no straĹĄno. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 7

7

UTRIP

25. februarja 2016

Brez vizije kot mornar brez kompasa NaÄ?elnik Upravne enote Velenje Fidel Krupić: ÂťPreprosto ne vemo, kaj bi radi s to drĹžavo.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

posledice? ÂťNe, zaradi tega ne ... Z vrha Fidel Krupić ni samo naÄ?elnik Uprav- sploh ni nobenega odziva. Odne enote Velenje. Je tudi izvrsten pozna- ziv, in to pozitiven, je valec javne uprave, v kateri je zaposlen bolj od bralcev, tudi zadnjih osem let. Strokovnjak z veliko kolegov. Od tistih, izkuĹĄnjami. Magister evropskega prava. ki jim je to pisanje Njegova vodila pri delu so stoodstotna v resnici namenjeizpolnitev priÄ?akovanj strank, kakovost no, pa ni odziva, in debirokratizacija. ne pozitivnega in Pred leti ga je kot takega prepoznal ne negativnega.ÂŤ Opozarjate na poGregor Virant, ki je kot minister za javmanjkanje vizije v no upravo v JanĹĄevi vladi zaÄ?el reforjavni upravi. mo javnih sluĹžb v Republiki Sloveniji. ÂťTo, da vizije ni, je Povabil ga je v svojo DrĹžavljansko listo.

A ko je Virant postal predsednik drĹžav- najveÄ?ja teĹžava. Prenega zbora, od koder bi lahko segel na- prosto ne vemo, kaj bi ravnost v srĹž zbirokratizirane drĹžave, radi s to drĹžavo. Javni se ni zgodilo kaj dosti. Pravzaprav se sektor je zgolj neke vrste je. Njegovi zavezniki in podporniki, ki servis za davkoplaÄ?evalce. so verjeli v program, vĹĄeÄ?en volivcem, Moral pa bi biti bolj ciljno usmerdrĹžavljanom, so ga zaÄ?eli zapuĹĄÄ?ati hi- jen, na doloÄ?enih podroÄ?jih cenejĹĄi, na doloÄ?enih tro po tistem, ko so spopodroÄ?jih pa tudi znali, da (tudi) iz te moÂťNaroÄ?ili so moÄ?nejĹĄi. Stvari, ke ne bo kruha. Med prvifunkcionalno urejene tako, kot mi, ki se je zaradi tega poanalizo, da zdaj so danes, niso opslovil, je bil Krupić, ponivedo, kdo smo in timalno urejene. knil pa je tudi Virant sam.

Krupić pa ĹĄe vedno verkaj poÄ?nemo. ÄŒe bi ÄŒe bi bilo tako, kot jame, da se da. Ĺ e vedno priĹĄli kdaj naokoli, bi je v javni upravi, v kakem podjetju, bi opozarja. Ĺ e vedno prelahko videli.ÂŤ to Ĺže zdavnaj prodlaga. Na razliÄ?ne naÄ?ine. padlo.ÂŤ Tudi s pisanjem kolumn v ÄŒe je pa tako zapleteno ... enem od uglednih slovenskih Ä?asnikov. ÂťTo pa sploh ni res. Komplicirano je V njih izraĹža svoja mnenja, prepriÄ?anja in poglede ter z njimi spodbuja k raz- samo na prvi pogled. Hitro se da odmisleku, iskanju boljĹĄih reĹĄitev ... V njih komplicirati. Treba pa je dati jasna nazna biti tudi oster, kritiÄ?en, nikoli pa Ĺža- vodila in smernice ter v to vloĹžiti nekaj volje. ljiv. Povabili smo ga na kavo.

Mene recimo moti, da drĹžava zgolj ÄŒutite zaradi tega pisanja kdaj kakĹĄne

â?ą

in manj pridni. ÂťVedno se zaÄ?ne z vrha. Od tam mora ÂťPomembna sprememba, ki bi bila v biti komanda. Saj se pojavljajo doloÄ?eni pozitivni primeri, ni pa to sistemsko javnem sektorju nadvse dobrodoĹĄla – tako za zaposlene kot davkoplaÄ?evalce urejeno.ÂŤ Je bil vsaj v zadnjem letu in pol po za- – bi bila, Ä?e bi bil usluĹžbenec, ki je bolj dnjih volitvah in imenovanjih narejen priden, lahko tudi bolje plaÄ?an, tisti, ki je manj, manj, tisti, ki je zelo slab, pa bi kakĹĄen premik? ÂťSam ne vidim nobenega posebnega lahko ostal tudi brez dela. Nagrajevanje premika. Ko opazujem, kako na mini- po delu. Tega ni. Imamo uravnilovko.

Jaz bi na primer rad pomagal, da bi strstvih delujejo razliÄ?ne sluĹžbe, se mi kdo hitreje pridobil gradbeno dovoljezdi, da je kaos ĹĄe veÄ?ji, kot je bil.ÂŤ nje, vendar imam preVse pa se dogaja v malo ljudi za to. ReLjubljani. ÂťTisto, kar je zunaj ĹĄitev bi bilo nadurno ÂťVse. Od tam nas Ljubljane, kot da ne delo. Ne morem pa ga tudi zelo podrobno odrediti, ker za to, da analizirajo, skeniraobstaja.ÂŤ bi ga tudi plaÄ?al, v projo ... Pri svetovalni raÄ?unu ni denarja.ÂŤ druĹžbi A.T. KearZaposleni pa niso prostovoljci? ney so naroÄ?ili celo funkcionalno anaÂťVendar niso daleÄ? od tega. Mnogi milizo. Zanjo so plaÄ?ali blizu 400.000 evrov, da zdaj vedo, kdo smo in kaj slijo, da so v javni upravi visoke plaÄ?e.

Ne bi rad kogarkoli izpostavljal, ampak poÄ?nemo.ÂŤ Ceneje bi bilo, Ä?e bi ĹĄli sami na te- Ä?e delavec ali delavka pri okencu zasluĹži ren. Pa ĹĄe slika bi bila bolj jasna, okoli 600 evrov neto oziroma popreÄ?ni uradnik pod 1.000 evrov, potem to niizostrena. so neke plaÄ?e. Res je, da je sluĹžba staÂťV osmih letih, odkar sem naÄ?elFidel Krupić: ÂťNe se skrivati za zakonodajo!ÂŤ nik Upravne enote Velenje, sta nas, bilna, da so plaÄ?e vsak mesec, a so zgolj Ä?e se prav spomnim, obiskala samo in samo fiksne. Pri nas ni nobenih dodva ministra, pa mogoÄ?e ĹĄe kak drĹžavni datkov.ÂŤ dosti podroÄ?ij, na katerih ga ni.

Prav nobenih? ÄŒe bi sam imel moĹžnost, bi dal poo- sekretar. Tisto, kar je zunaj Ljubljane, ÂťEdini dodatek je dodatek na delovblastila javnim usluĹžbencem, da delajo kot da ne obstaja. Vem, da je celo Slovein naredijo vse v korist davkoplaÄ?eval- nijo teĹžko obiskati v kratkem obdobju, a no dobo, tak kot je povsod, malica in cev oziroma konkretne stranke. Tak je vsaj doloÄ?ena podroÄ?ja bi si lahko kdo prevoz na delo. ÄŒe je. Glede na to, da v Ĺživo ogledal in potem ocenil, ali stvar imamo v Velenju Lokalca, pa tudi tega princip dela na naĹĄi upravni enoti.ÂŤ ni. Regres je zelo zmanjĹĄan, boĹžiÄ?nic funkcionira ali ne.ÂŤ Hja, kaj pa zakonodaja?

Kaj pa, ko se recimo naÄ?elniki uprav- in nagrad ni.ÂŤ ÂťNe se skrivati za zakonodajo! Ne razPa ĹĄe sreÄ?ni s(m)o lahko, da je v Velenih enot dobite skupaj? Kako pa takrat lagati – drĹžava to prepoveduje, zakononju sedeĹž upravne enote. kaĹže? daja to dovoljuje, predpisano je tako in ÂťZa zdaj. Tendence, da bi sedeĹž preÂťSaj se sploh ne dobivamo veÄ?. Niti za tako mora biti .... To ni res! Vsak predselili v Celje, namreÄ? obstajajo. Ampak pis se da brati ĹĄirĹĄe. Seveda so doloÄ?ene novo leto ne. To so vse ukinili.ÂŤ Ste pa nenehno na udaru. Davkopla- dokler smo tu, bomo delovali v podpostvari, mimo katerih ne moreĹĄ. A veliko Ä?evalci znamo pohvaliti, znamo pa bi- ro lokalnemu okolju. NaĹĄe stranke so je predpisov, ki se jih da razlagati v koti tudi hudo kritiÄ?ni, sploh do uradni- naĹĄi sosedje, znanci, ljudje, s katerimi rist davkoplaÄ?evalcev, jim pomagati, da kov. Tako kot vsi drugi pa so ljudje, z Ĺživimo.ÂŤ pridejo do rezultata.ÂŤ đ&#x;”˛ dobrimi in slabimi lastnostmi, pridni ZaÄ?ne se pri vrhu. predpisuje doloÄ?ene stvari, potem pa, Ä?e niso izvedene, kaznuje. Manjka pa vmesna pot, svetovanje.

Recimo. ÄŒe smo na davÄ?nem podroÄ?ju zadeve uredili tako, kot smo jih, bi bilo treba ljudem pomagati pravilno izpolniti kak obrazec ali pa ga izpolniti namesto njih.

Pri dohodnini je bil tak napredek doseĹžen, je pa ĹĄe

Zdravstvena zavarovalnica veÄ? storitev ne plaÄ?a V BolniĹĄnici TopolĹĄica opravijo na leto blizu 2400 preiskav s CT aparatom – Zanimanja za samoplaÄ?niĹĄko storitev ni – Predlog za ĹĄiritev programa neuspeĹĄen

â?ą

Tatjana PodgorĹĄek

Nakup CT aparata je bil vreden blizu 1,5 milijona evrov, od tega so slabo polovico prispevali obÄ?ani, donatorji in ministrstvo za zdravje, ostalo je primaknila bolniĹĄnica.

Prispevek ministrstva je bil edini veÄ?ji prispevek bolniĹĄnici doslej.

V tukajĹĄnjem okolju je pred leti stekla obseĹžna akcija zbiranja denarja za nakup novega CT aparata za BolniĹĄnico TopolĹĄica.

Kako je aparat izkoriĹĄÄ?en danes, zanima nekatere obÄ?ane, mi pa smo to preverili pri vodstvu bolniĹĄnice.

â?ą

Cena preiskave lahko doseĹže blizu 150 evrov, odvisno od tega, za kateri del telesa jo izvajajo in ali jo opravijo s kontrastom ali brez njega

V povpreÄ?ju 2500 preiskav na leto

Njen direktor Leopold Rezar je povedal, da aparat uporabljajo od leta 2009. Z njim so bistveno izboljĹĄali diagnostiko, preiskave so kakovostnejĹĄe, obravnave bolnikov hitrejĹĄe, zdravljenje uÄ?inkovitejĹĄe. Koliko preiskav

lahko opravijo na leto, jim doloÄ?i zdravstvena zavarovalnica. ÂťKrepko presegamo predviden program preiskav, saj jih ne izvajamo le za ambulantne, ampak tudi hospitalizirane bolnike.

Lani smo ga presegli za blizu 8 odstotkov. V povpreÄ?ju je bilo preiskav 2500. V povpreÄ?ju zato, ker zdravstvena zavarovalnica storitev toÄ?kuje, koliko toÄ?k je vredna katera preiskava, doloÄ?a sama. Lahko bi z aparatom pre-

gledali ĹĄe veÄ? ambulantnih bolnikov, Ä?e ne bi zadnja dva meseca podaljĹĄali Ä?akalnih dob. Za ta ukrep smo se odloÄ?ili zaradi preseganja programa. Ĺ˝e tako smo se preveÄ? ÂťzajedliÂŤ v prihodke. ÄŒe namreÄ? preseĹžemo program, nam veÄ? opravljenih storitev zavarovalnica ne plaÄ?a. Mimogrede – prihodki bolniĹĄnice znaĹĄajo blizu 10 milijonov evrov na leto. Po do sedaj znanih podatkih smo lani opravili veÄ? storitev v

vrednosti 680 tisoÄ? evrov, kar je za naĹĄo bolniĹĄnico zelo veliko.ÂŤ Poleg omejitev programa se sreÄ?ujejo ĹĄe s kadrovskimi teĹžavami. V tem trenutku si pomagajo z gostujoÄ?imi radioloĹĄkimi inĹženirji. Kljub temu, dodaja Rezar, omogoÄ?ajo bolnikom samoplaÄ?niĹĄko storitev, a zanjo ni zanimanja, ker je preiskava za danaĹĄnje Ä?ase relativno draga.

Cena te lahko doseĹže blizu 150 evrov, odvisno od tega, za kate-

â?ą

Program je dogovorjen V zvezi z veÄ?jo izkoriĹĄÄ?enostjo CT aparata v bolniĹĄnici v TopolĹĄica smo se obrnili ĹĄe na ObmoÄ?no enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na KoroĹĄkem. Direktorica obmoÄ?ne enote Danijeli Ĺ tumberger nam je na vpraĹĄanje, po kakĹĄnem kljuÄ?u se doloÄ?a ĹĄtevilo preiskav za kakĹĄno bolniĹĄnico in zakaj le toliko teh bolniĹĄnici v TopolĹĄici, odgovorila: ÂťProgram CT preiskav je dogovorjen z vsakoletnim SploĹĄnim dogovorom.

Za leto 2015 je veljalo, da je progam naÄ?rtovan v enakem obsegu kot je bil v predhodnem letu. Predvidoma bo to naÄ?elo veljalo tudi za letos, vendar ĹĄe SploĹĄni dogovor za pogodbeno leto 2016 Ä?aka na sprejem na Vladi RS. Program se lahko poveÄ?uje v okviru dogovorjenih sredstev na osnovi pobud izvajalcev.

V ObmoÄ?ni enoti Ravne na KoroĹĄkem smo imeli v letu 2015 pogodbeno dogovorjen ta program z obema bolniĹĄnicama: s SB Slovenj Gradec za 2503 in z BolniĹĄnico TopolĹĄica za 2157 preiskav. Program CT preiskav je plaÄ?an po modelu, ki ga opredelijo partnerji za SploĹĄni dogovor.

Poudarjam, da se obseg programa doloÄ?a oziroma spreminja s SploĹĄnim dogovorom, ko partnerji za dogovor dogovorijo program storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in doloÄ?ijo obseg sredstev.ÂŤ

ri del telesa jo izvajajo in ali jo opravijo s kontrastom ali brez njega.

ÄŒakalne dobe v mejah

Po zagotovilih sogovornika so Ä?akalne dobe za pregled s CT aparatom v bolniĹĄnici ĹĄe v dovoljenih mejah. Se pa boji, da kmalu ne bo veÄ? tako za vse vrste preiskav. Prednost imajo namreÄ? hospitalizirani bolniki, nato bolniki, ki prihajajo na preiskave z njihovega strokovnega podroÄ?ja, za druge se bodo Ä?a-

kalne dobe poveÄ?ale. ÂťJe pa tako, da moramo bolnike z nujno napotnico pregledati v 24 urah (teh napotnic je zelo malo), bolnike z napotnico z oznako hitro, ki jih je najveÄ?, v treh mesecih, z oznako redno pa v ĹĄestih mesecih.ÂŤ Leopold Rezar je ĹĄe povedal, da so pristojnemu ministrstvu Ĺže predlagali razĹĄiritev programa CT preiskav, a za zdaj zelene luÄ?i za to ĹĄe niso dobili. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 8

8

BISERI, IZOBRAŽEVANJE

25. februarja 2016

BISERI maturantskega plesa

Nikar preveÄ? ekstravagantno Februar se hitro izteka, Ä?asa za priprave na letoĹĄnji maturantski ples dijakov in dijakinj zakljuÄ?nih letnikov velenjskega Ĺ olskega centra je vse manj. Letos bodo, kot verjetno Ĺže veste, maturantski plesi kat trije. Prva dva za dijake vseh tehniÄ?nih ĹĄol bosta 11. in 12. marca, zadnji, na katerem bodo zaplesali velenjski gimnazijci, pa 18. marca. NaĹĄi modni kreatorki Petra Meh in Jelena StevanÄ?ević sta doslej Ĺže nanizali nekaj nasvetov za popoln videz na ta posebni veÄ?er za maturante, maturantke in njihove mame, danes so na vrsti oÄ?etje, strici, bratje in ostali predstavniki moĹĄkega spola, ki bodo gostje maturantskega plesa. Njuni nasveti so tudi danes zelo praktiÄ?ni, zato jih vzemite na znanje.

Takole pravita: ÂťMaturantski

ples je torej pred vrati in iz omare bo treba vzeti obleko. Vi Ĺžal niste maturant in si ne morete privoĹĄÄ?iti prevelike ekstravagance. Res je, da so pravila zato, da se krĹĄijo, vendar ne vedno in ne na sveÄ?anem plesu vaĹĄega otroka.ÂŤ Sedaj pa sledite njunim nasvetom. Oblecite moĹĄko obleko in kritiÄ?no preverite: Ali vam je ĹĄe prav? Je Ä?ista in zlikana? Je ĹĄe vedno modna? ÄŒe ste na vsa vpraĹĄanja odgovorili pritrdilno, potem se postavite pred ogledalo in preverite: rokavi vaĹĄega suknjiÄ?a ne smejo biti predolgi, saj boste videti nemarno. Rokav srajce mora 1 cm gledati izpod rokava suknjiÄ?a. Uporabite manĹĄetne gumbe. Kravata? Da ali pa ne. Odvisno od vas. Verjetno jo boste ob polnoÄ?i obesili na stol in tam tudi pozabili. Priporo-

Ä?ljiva je spodnja majica, saj bo vpila vaĹĄ pot, ko boste s svojim otrokom oz. partnerico noreli po plesiĹĄÄ?u. Veliki potni madeĹži niso ravno estetski.

SuknjiÄ? in zapiranje: Obstaja veÄ? tipov suknjiÄ?ev, enoredni, dvoredni, s tremi gumbi, z dve-

VeÄ?er tujih jezikov na gimnaziji V torek, 16. februarja, smo v glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega izvedli VeÄ?er tujih jezikov v angleĹĄÄ?ini, nemĹĄÄ?ini, francoĹĄÄ?ini in ĹĄpanĹĄÄ?ini. Sodelovalo je preko 60 dijakov, ki so peli, igrali, recitirali in uprizorili ĹĄtevilne skeÄ?e, s Ä?imer so pokazali neverjeten talent za tuje jezike. Obiskovalci, med katerimi so bili poleg dijakov in uÄ?iteljev tudi starĹĄi, so bili nad veÄ?erom navduĹĄeni. NastopajoÄ?i in obi-

skovalci si Ĺželijo ĹĄe veÄ? takih veÄ?erov. Ĺ pela Amon, 2. C: Gimnazija Velenje je pripravila VeÄ?er tujih jezikov, zato smo se priĹĄli druĹžit in izkazat podporo tudi naĹĄi soĹĄolki, ki nastopa. Jeziki se mi zdijo pomembni, saj so osnova sporazumevanja med ljudmi.

Govoriti znam slovensko, nemĹĄko, hrvaĹĄko in malo ĹĄpansko.

Zdi se mi, da se jezike najbolj nauÄ?imo v ĹĄoli, veliko pa nam dajo tudi filmi. VeÄ?er jezikov se mi je zdel zelo zanimiv, ker so bile toÄ?ke tako raznolike. TakĹĄni dogodki so dobra stvar, saj se druĹžimo s soĹĄolci in seveda posluĹĄamo in gledamo pripravljene toÄ?ke v razliÄ?nih jezikih,

tako se mogoÄ?e tudi navduĹĄimo ĹĄe nad kakĹĄnim. ÄŒe bi lahko govorila samo en jezik, bi govorila francosko.

SaĹĄa Malenković, 2. C: Danes smo bili na VeÄ?eru jezikov, razumela pa sem kar nekaj toÄ?k, saj govorim angleĹĄko, nemĹĄko in malo tudi ĹĄpansko. TakĹĄne prireditve se mi zdijo super stvar, saj spoznamo jezike, ki jih mogoÄ?e do zdaj nismo poznali. Jeziki so zelo pomembni, zato se

mi zdi, da se jih moramo nauÄ?iti Ä?im veÄ?, lahko nam ĹĄe kako pridejo prav. NajlepĹĄi jezik se mi zdi francoĹĄÄ?ina. No, sama se jezikov najveÄ? nauÄ?im v ĹĄoli, pa seveda tudi z branjem knjig in gledanjem filmov. Tudi teÄ?aji so super stvar! Program mi je bil zelo vĹĄeÄ?, za vsak tuji jezik je bilo veÄ? zelo zanimivih toÄ?k, ki so bile dovolj enostavne, da je veÄ?ina razumela, o Ä?em so govorili, tudi Ä?e ne govorimo tega jezika.

Bilo je zelo zabavno!

Karin LeĹĄnik, 2. U: Sodelovala sem pri danaĹĄnjem veÄ?eru jezikov, in sicer pri francoĹĄÄ?ini, v kateri smo imeli recitacijo, ki smo jo predstavili tudi z igro.

Sodelovala sem tudi pri angle-

ĹĄÄ?ini, pri kateri sva s soĹĄolko pripravili reklamo in oglaĹĄevali Ä?udeĹžni ĹĄampon, s pomoÄ?jo katerega se ti ni treba niÄ? uÄ?iti.

Petke letijo same! To smo organizirali pri pouku francoĹĄÄ?ine in angleĹĄÄ?ine. VeÄ?eri jezikov se mi zdijo zelo zanimivi. Jeziki so zelo pomembni, ĹĄe posebej, Ä?e potujemo, da se lahko sporazumevamo in prilagodimo okolju.

Lara GorĹĄek, 2. B: Sodelovala sem pri toÄ?ki angleĹĄÄ?ine. ToÄ?ko

si je izmislila naĹĄa profesorica angleĹĄÄ?ine. Na nastop smo se pripravljali pri pouku. VeÄ?eri jezikov so mi zelo vĹĄeÄ?, lahko bi jih organizirali tudi veÄ?krat letno, saj je to odliÄ?na priloĹžnost, v kateri zdruĹžimo pouÄ?no z zabavnim. Jeziki so pomembni za prihodnost, izmenjave, sporazumevanje v tujini, razgledanost.

Zdi se mi, da bi morali na naĹĄi ĹĄoli dati ĹĄe veÄ? poudarka jezikom, saj so zelo pomembni. Mislim, da smo vse dobro izpeljali in da je bilo vsem vĹĄeÄ?, saj je bil program zelo raznolik.

Za aktiv tujih jezikov Jelka Oder Foto: StaĹĄ Zupanc, 1. B đ&#x;”˛

ma ‌ Vedno pa velja isto pravilo; Ä?e imate na suknjiÄ?u dva gumba in stojite, je prvi (zgornji) vedno zaprt, drugi (spodnji) pa je odprt. Oba gumba zapremo le v zelo sveÄ?anih prilikah. V sedeÄ?em poloĹžaju gumbe odprite! Enako velja za tri-

redno zapiranje. Prvi gumb je vedno zaprt, drugi redko, tretji nikoli. To zapiranje priporoÄ?ajo samo visokim moĹĄkim.

Prevelik suknjiÄ? vam bo deformiral rokave, premajhen pa vas bo vezal Ä?ez ramena in hrbet, ter pokvaril ovratnik oz. fazono le-tega. Rob oz. dolĹžina suknjiÄ?a vam mora prekrivati zadnjico. DolĹžino preverite tako, da v pest primete blago suknjiÄ?a. ÄŒe je rob daljĹĄi, je suknjiÄ? predolg in obratno. Predolg suknjiÄ? vas bo pomanjĹĄal.

SuknjiÄ? ima zadaj tudi razporke. Enega, dva ali pa je brez.

Preverite, da se razporek ne odpira, saj bi to pomenilo, da

vam je suknjiÄ? preozek Ä?ez boke.

HlaÄ?e: V hlaÄ?ah morate obvezno imeti pas!

HlaÄ?e morajo biti zlikane in dovolj dolge, da se usedejo na peto Ä?evlja.

V predolgih hlaÄ?ah boste videti smeĹĄno in neurejeno. Na nogah imejte dokolenke, saj poraĹĄÄ?ena koĹža, ki gleda izpod hlaÄ?nic, ni ravno privlaÄ?na.

V nobenem primeru ne imejte na sebi pletenega puloverja, flanelaste srajce, razvleÄ?enih suknjiÄ?ev ali zgubanih hlaÄ?.

Kaj je pika na i (poleg vaĹĄe partnerice)? ÄŒevlji. ÄŒevlji, ki ste jih oÄ?istili in namazali s kremo.

UĹživajte v plesu in na zabavi, ki naj vaĹĄemu otroku ostane v lepem spominu! Tudi zaradi vas. đ&#x;”˛

Jelena StevanÄ?ević in Petra Meh

Iz hladilnikov prihaja branje za znanje Pred kulturnim praznikom je Gorenje Ĺže podarilo tri svoje retro hladilnike za ÂťizmenjavoÂŤ knjig, v kratkem jih bodo postavili tudi znotraj Gorenja Velenje – Gorenje bo za projekt brezplaÄ?nih izmenjevalnic knjig podarilo ĹĄolam in lokalnim skupnostim ohiĹĄja svojih oblikovalskih barvnih hladilnikov serije Retro. Pisani hladilniki bodo tako postali shrambe za knjige, iz katerih si bo vsakdo lahko postregel z nekoliko drugaÄ?no hrano – hrano za duĹĄo.

Zamisel o brezplaÄ?ni izmenjavi knjig po vzoru angleĹĄke Little Free Library se je tudi v Sloveniji Ĺže dodobra prijela. HiĹĄke, v katerih lahko pustimo knjige, za katere bi Ĺželeli, da jih prebere ĹĄe kdo drug ali pa pobrskamo za kakĹĄno, ki bi jo sami Ĺželeli prebrati, ÂťrastejoÂŤ po vsej drĹžavi.

Pa ne le hiĹĄke – v Slovenj Gradcu so na pobudo knjiĹžniÄ?arke Zuhre Horvat iz EkoloĹĄkega druĹĄtva v knjiĹžne omare spremenili kar odsluĹžene hladilnike, v katerih podarjene knjige na varnem in suhem poÄ?akajo nove bralce. Po enakem vzoru so Ĺželeli izmenjavo knjig zato urediti tudi drugje – v osnovnih ĹĄolah in lokalnih skupnostih.

V Gorenju vedo, da branje prinaĹĄa znanje, zato pravijo Âťsmo se odloÄ?ili domiselno idejo podpreti in jo ĹĄe nadgraditi ter ji dati nov zagon. V akciji Branje za znanje bomo tako za brezplaÄ?ne izmenjevalnice knjig namesto rabljenih hladilnikov podarili ĹĄolam in lokalnim skupnostim nova ohiĹĄja naĹĄih dizajnskih barvnih hladilnikov iz serije Retro, ki s svojo priljubljenostjo dokazujejo, da se retro in sveĹžina ĹĄe kako dobro dopolnjujeta.ÂŤ Ker gre za ohiĹĄja hladilnikov brez elektriÄ?nih delov in kompresorjev, so ti popolnoma varni in

Na varnem in suhem knjige poÄ?akajo na nove bralce.

bodo lahko stali tudi na prostem, tako da bodo dostopni Ä?im veÄ? bralcem.

Pred slovenskim kulturnim praznikom so v Gorenju retro ohiĹĄja hladilnikov za izmenjevalnice knjig Ĺže podarili trem osnovnim ĹĄolam in trem lokalnim skupnostim na KoroĹĄkem,

bodo pa ustregli tudi drugim institucijam ter obÄ?inam, ki bi se Ĺželele akciji pridruĹžiti in tudi same v svojem okolju brezplaÄ?no ponuditi branje za znanje. Hladilnik za izmenjavo knjig bodo za svoje zaposlene postavili tudi znotraj Gorenja. đ&#x;”˛

Mz

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 9

Gorenjeva akademija za razvoj inovativnih izdelkov

ÂťKajuh je bil moj vzornikÂŤ

Z Akademijo za razvoj inovativnih izdelkov (Create Academy) je Gorenje povezalo gospodarsko prakso, domaÄ?o in dve tuji univerzi – Prvim 22 sluĹĄateljem podelili diplome Mira ZakoĹĄek

ment v celotni skupini Gorenje.

ZaÄ?eli smo z menedĹžersko akademijo pred mnogimi leti in to je bila odliÄ?na osnova za razvoj ostalih izobraĹževalnih vsebin, ki so sedaj povsem mednarodne,ÂŤ dodaja VodopivÄ?eva, ki pravi, da

Nad novo obliko sodelovanja z Gorenjem je bil navduĹĄen tuVelenje, 17. februarja – Goredi rektor Univerze v Ljubljani nje je podelilo diplome prvi gedr. Ivan Svetlik, ki je poudaril, neraciji 22 diplomantov Gorekako pomembno je, da nastajanje Create Academy – GorenjejoÄ?e znanje Ä?im hitreje po razve akademije za razvoj novega izliÄ?nih poteh pride do uporabnidelka. Gre za edinkov, da pride do stven mednarodni uporabnih idej in V skupini Gorenje se je lani izobraĹževalo tudi njihove koizobraĹževalni pro76 odstotkov zaposlenih, za kar so gram, ki je del Kormercializacije. Deporativne univerze jal je: ÂťProjekt Gonamenili milijon evrov Gorenja, z njim pa renje Create Acaspodbujajo inovatidemy v veliki meri vnost v podjetju in nadgrajuje- se z izobraĹževanjem intenzivno prispeva k temu, da gremo tudi jo znanja pri razvoju novih iz- ukvarjajo Ĺže 25 let, organizirajo mi po tej poti. ZgledujoÄ? se po delkov. Pri tem so se v Skupini pa ga na vseh ravneh delovnega dobrih univerzah po svetu trdiGorenje povezali s priznanimi procesa. mo, da je to tisto, kar moramo univerzami v Ljubljani, na NizoÂťDanes se svet okoli nas spre- delati, Ä?e hoÄ?emo, da tudi javzemskem in Ĺ vedskem. minja hitreje kot kadarkoli prej, na univerza sluĹži namenu, za ka-

â?ą

9

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

25. februarja 2016

UdeleĹženci prve Gorenjeve akademije za razvoj inovativnih izdelkov. V Gorenju so akademijo ustanovili lansko leto, v sodelovanju z univerzami v Ljubljani, na Ĺ vedskem in Nizozemskem. IzobraĹževanje je uspeĹĄno konÄ?alo 22 veÄ?inoma vodilnih delavcev Gorenja.

V letoĹĄnjem letu se celjska Veronikina nagrada za poezijo z Veronikinim mesecem ĹĄiri tudi v druge kraje v okolici Celja. V Velenju so prav na dan 72. obletnice smrti naĹĄega velikega rojaka, pesnika Karla Destovnika Kajuha, v Mestni knjiĹžnici Velenje pripravili veÄ?er o slovenski domoljubni poeziji. O tem sta se pogovarjala pesnika Tone Kuntner in Ivo Stropnik. Ugotovila sta, da po Kajuhu v Sloveniji nimamo prav veliko domoljubne poezije, Tone Kuntner je velika in svetla izjema. Kuntner je (za koga morda malce nenavadno), velik poznavalec in privrĹženec Kajuhove poezije, Kajuh je bil njegov vzornik v mladih letih, vedno rad recitira njegove pesmi, kar je res doĹživeto dokazal tudi v Velenju. Pravi, da Ä?lovek, ki je tako kot Kajuh daroval Ĺživljenje

v boju proti okupatorju, res ljubi svojo domovino. Najbolj ga je bolelo, ker so mu Âťnjegovi prijateljiÂŤ prepreÄ?ili, da bi na spravni slovesnosti leta 1990 v KoÄ?evskem rogu pred vsemi recitiral

Kajuhovo pesem Slutnja. Pesnika Kuntner in Stropnik sta druĹžno ugotovila, da prava domoljubna (domovinska) poezija ne more in ne sme biti domena niti đ&#x;”˛ leve niti desne strani.

Muniju ĹĄe dve priznanji V palaÄ?i Borghese v Firencah so pred kratkim podeljevali priznanja Lonardo da Vinci nekaj znanim umetnikom, ki so s svojimi deli sodelovali na nekaterih odmevnih razstavah v Italiji. Med nagrajenci je bil tokrat tudi VelenjÄ?an Iztok Ĺ majs Muni, ki je tako svoji bogati zbirki dodal ĹĄe to prestiĹžno priznanje. Poleg Leonardovega priznanja je prejel tudi nagrado mesta Noto, ki je Unescovo zaĹĄÄ?iteno urbano naselje s svojo znaÄ?ilno mediteransko labirintsko tlorisno strukturo in prelepo okolico, ki navdihuje ĹĄtevilne umetnike in znanstvenike z vsega sveta. To je Ĺže njegovo sedmo priznanje za likovno ustvarjanje v piÄ?lih dveh letih.

V tisku je tudi knjiga the Art of Excellence, ki jo bo izdala skupina "GAA", mednarodno organizirana skupina kritikov in menedĹžerjev. V tej knjigi je Muni predstavljen z dvema deloma, ki sta znaÄ?ilni za njegovo petintridesetletno ukvarjanje (slikovni prototip – izum diagram, pattern painting ...).

Muni zatrjuje, da bi bil ĹĄe mnogo bolj uspeĹĄen in svetovno prepoznaven, Ä?e bi bilo njegovo kulturno snovanje vsaj nekoliko bolj finanÄ?no podprto. Tako pa so Ĺže priprave slik za razstave, njihovo poĹĄiljanje, zavarovanja ‌ tako velik stroĹĄek in tudi na-

Muni z najnovejĹĄimi priznanji in knjiĹžnimi objavami

por, da zmore le nekaj takĹĄnih dogodkov na leto.

Muni trenutno s trinajstimi slovenskimi avtorji razstavlja v Mali galeriji v Kranju na temo iluzija volumen. đ&#x;”˛

Dr. Peter Kukovica, Franjo Bobinac, dr. Ivan Svetlik in mag. Irena Vodopivec naÄ?rtujejo uspeĹĄno sodelovanje na podroÄ?ju izobraĹževanja tudi v prihodnje.

TakĹĄno obliko izobraĹževanja so po besedah direktorice kadri in izobraĹževanje mag. Irene Vodopovec uvedli lani v okviru lastne Korporativne univerze Gorenja.

ZdruĹžiti so Ĺželeli najnovejĹĄa teoretiÄ?na in praktiÄ?na znanja, zato so povabili k sodelovanju nizozemsko TehniĹĄko univerzo v Delftu, TehniĹĄko univerzo Chalmers iz Ĺ vedske ter Univerzo v Ljubljani.

V izobraĹževanje so vkljuÄ?ili delavce podroÄ?ij razvoja, oblikovanja, produktnega vodenja, vode-

â?ą

Razvojne centre ima Gorenje na sedeĹžu podjetja v Velenju, pa tudi na Nizozemskem, Ĺ vedskem, ÄŒeĹĄkem in v Srbiji

nja blagovnih skupin, prodaje, nabave, kakovosti, proizvodnje ter vse druge, ki sodelujejo v procesu ustvarjanja novega izdelka v Skupini Gorenje. ÂťGre za korporativno univerzo, v katero vkljuÄ?ujemo kljuÄ?ne ljudi in menedĹž-

â?ą

Z akademijo za razvoj inovativnih izdelkov so zdruĹžili svoje vrhunsko znanje z znanjem treh univerz, kar so naredili kot prva korporacija v regiji

spreminja pa se tudi Gorenje.

Postali smo mednarodni v veÄ? ozirih: osvajamo nove trge zunaj Evrope, poleg mednarodnih proizvodnih zmogljivosti smo v ĹĄtirih drĹžavah odprli tudi kompetenÄ?ne centre za raziskave in razvoj, v tujini je zaposlenih okrog 40 odstotkov naĹĄih sodelavcev, v Skupini Gorenje pa imamo sodelavce 42 razliÄ?nih nacionalnosti. Imamo ambiciozne cilje.

Vse to zahteva korak naprej. Zagotoviti moramo, da korporacijska kultura preĹžema delovanje v celotni Skupini in da se znanje naĹĄih zaposlenih enakomerno krepi. S programom Gorenje Create Academy postavljamo ne le nov mejnik v internem izobraĹževanju, temveÄ? predvsem trdne temelje za doseganje sedanjih in prihodnjih strateĹĄkih ciljev,ÂŤ pa je na slovesnosti ob podelitvi diplom poudaril predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.

V Mozirju Kopalniťki rock’n’roll

terega je vzpostavljena: da sluĹži svojemu okolju in tudi industrijskim in drugim organizacijam.ÂŤ Svetlik je ĹĄe dejal, da gre za kroĹženje znanja med akademsko in poslovno sfero na mednarodni ravni, kar je za univerzo zelo pomembno. ÂťNe le korporacije, kot je Gorenje, tudi univerze morajo danes stopati v mednarodni prostor, zato je bila ta izkuĹĄnja tudi s tega vidika za nas zelo dragocena.ÂŤ V Gorenju so prepriÄ?ani, da hitra odzivnost, odprtost do sprememb ter sposobnost prilagajanja omogoÄ?ata druĹžbi nadaljnjo rast, konkurenÄ?nost ter trajnostni razvoj. S skrbno pripravljenimi in izvedenimi vsebinami izobraĹževanja in usposabljanja zaposlenih pa stopajo hitreje po poti poslovne odliÄ?nosti. đ&#x;”˛

Ne le, da so se mozirski amaterski gledaliĹĄÄ?niki, ki so v prejĹĄnji generaciji imeli veÄ?desetletno tradicijo prirejanja iger v domaÄ?em in okolju Zgornje Savinjske doline, po desetletju mrtvila vrnili v mlajĹĄi zasedbi, Ĺže tretje leto zapovrstjo na domaÄ?em odru in v gosteh prikazujejo nov koncept in sodobna odrska dela. Tako je bilo tudi v soboto, 13., ter nedeljo, 14. februarja (konec tega tedna pa bosta ĹĄe ponovitvi), saj so na odru kulturnega doma v Mozirju uprizorili komedijo KopalniĹĄki rock’n’roll.

Lahkotno komedijo je reĹžiral AleĹĄ PodriĹžnik. Zgodba se odvija le na eni, nekoliko intimni lokaciji, a je polna drobnih domislic, prikaza detajlov, medsebojnih odnosov in simpatij, ki privrejo na dan, ko se za to pokaĹže priloĹžnost. Ob zabavi, ki sta jo pripravila na svojem

Ko vzame v roke stvar prava baba.

domu sodelavca za vse zaposlene iz kolektiva, so priĹĄle na dan razliÄ?ne pri delu skrite simpatije, osebnostne teĹžave, zasvojenost, nizkotna Ä?ustva, ljubosumje, hinavĹĄÄ?ina, varanje ter drugi vsakdanji, a pogosto nezdravi odnosi. Ogledalo odseva naĹĄe drobne norosti v wc-ju in pod tuĹĄem, ki sta dejansko ustrezna kulisa mnogih naravnih brezsramnih poÄ?etij, a hkrati tudi mesto sooÄ?anja s samim seboj.

Srednja generacija mozirskih amaterskih gledaliĹĄÄ?nikov je z delom ameriĹĄkega dramaturĹĄkega para Van Zandt & Milmore, ob dobri reĹžiji in scenografiji Simona Ermenca in Vesne SkornĹĄek, pred gledalce postavila humorno, a tudi zbadljivo podobo naĹĄe vsakdanjosti, naĹĄih prikritih hotenj, poĹželenj, strasti in tudi hudobij. Zelo gledljivo in spodbudno. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

25. februarja 2016

Dobili so svobodo KeramiÄ?arska sekcija DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov Gambatte je dobila veÄ?je prostore, v kateri bodo lahko ustvarjali velike forme Tina Felicijan

Po tem, ko se je slikarska sekcija DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov preselila v nove prostore na GoriĹĄko 45, so se ljubitelji ustvarjanja z glino in lesom razveselili nove delavnice, ki jo je Mestna obÄ?ina Velenje uredila v nekdanjih prostorih Centra ponovne uporabe v poslovni coni Rudarski dom. ÂťPomenijo nam svobodo, saj nam omogoÄ?ajo delo,ÂŤ je zadovoljno dejala Viktorija Meh, Âťsrce in duĹĄa skupine Gambatte,ÂŤ smo sliĹĄali na otvoritvi. ÂťSo prostorni, svetli, vzduĹĄje v njih je prekrasno,ÂŤ je naĹĄtevala. Ustvarjanje z glino, ki omogoÄ?a uresniÄ?evaje praktiÄ?no vseh idej, je zanjo sprostitev, ob tem pa se fantastiÄ?no poÄ?uti, pravi.

Ĺ e bodo vraÄ?ali skupnosti

Posebnost skupine Gambatte – ime pomeni 'naj se zgodi najboljťe' – je ustvarjanje velike forme,

Izgube in razumevanja odhajajoÄ?ih MatjaĹž Ĺ alej

Program ob predstavitvi nove delavnice Gambatte so pripravili glasbeniki osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha.

ki zahteva veliko znanja in napora pa tudi Ä?asa, da se posuĹĄi. Precej prostora zavzameta tudi plinska in elektriÄ?na peÄ?. Prav zato so se loÄ?ili od kolegov slikarjev in drugih, ki lahko svoje manjĹĄe izdelke hitro pospravijo.

Naloga obÄ?ine je, da spodbuja tudi ljubiteljsko ustvarjalnost.

ÂťZnani smo po tem, da znamo vlagati v kulturo, z njo Ĺživeti in v kulturi tudi uĹživati,ÂŤ je povedal podĹžupan Peter Dermol, ki je obljubil tudi nadaljnje sodelovanje. Ker obÄ?ina umetnikom omogoÄ?a ustvarjanje, ti ljudem poklanjajo skulpture. ÄŒlani skupine Gambatte so opremili Ĺže

Zimzelen v TopolĹĄici, velenjski dom za starejĹĄe obÄ?ane, vilo Bianco, 8-metrska keramiÄ?na zavesa je zdaj v obÄ?inski sejni sobi, naÄ?rtujejo pa izdelavo velikih form, ki bodo na prostem. đ&#x;”˛

ObÄ?utili rudarsko dediĹĄÄ?ino Ob svetovnem dnevu turistiÄ?nih vodnikov so domaÄ?ini in gostje uĹživali na senzoriÄ?nem vodenju po nadzemnem delu Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije Tina Felicijan

Velenje se vsak mesec postavi na ogled svojim prebivalkam in prebivalcem, ki lahko z vodiÄ?kami TuristiÄ?no-informacijskega centra Velenje brezplaÄ?no spoznavajo skrite zgodbe znanih kotiÄ?kov. Na dan turistiÄ?nih vodnikov pa so del Muzeja premogovniĹĄtva, ki je sicer prijazen tako gluhim in nagluĹĄnim kot slepim in slabovidnim, spoznali tudi z drugimi Ä?utili. Tako so v strojnici, ki sicer ni na ogled, prisluhnili stroju, ki skozi jaĹĄek Ĺ kale iz leta 1888 (istega leta, kot je bil zgrajen pariĹĄki Eifflov stolp) spuĹĄÄ?a obiskovalce v podzemni del muzeja. V eni minuti se dvigalo spusti 157 metrov pod po-

vrĹĄje. Ob sprehodu skozi Ä?asovni stroj so si ogledali nekdanje in sodobne podporne konstrukcije jaĹĄkov in postali ob stroju, ki je napravil Velenje. Nakopani premog je namreÄ? zvlekel na dan.

Izvozni stroj, ki je v 35 letih izpod zemlje zvlekel 85 milijonov ton premoga, je lahko naenkrat potegnil 16 ton. Obiskovalci, tako domaÄ?ini kot izletniki, so se na lastne prste lahko prepriÄ?ali, da je premog toplejĹĄi od kamna, saj so na geoloĹĄkem stebru s prevezanimi oÄ?mi tipali razliÄ?ne sloje kamnin, ki poÄ?ivajo pod Ĺ aleĹĄko dolino. Ĺ tefka Pirnat iz okolice Ljubljane, ki je o senzoriÄ?nem vodenju brala v Ä?asopisu in se ga naposled skupaj s sestro iz Vele-

VodiÄ? po Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije Matej GoriĹĄek je radovedno Ĺ tefko Pirnat z lahkoto prepriÄ?al, naj pobrska po rudarski garderobi.

nja, h kateri je ĹĄla na obisk, tudi udeleĹžila, pa je obÄ?utila ĹĄe teĹžo rudarske oprave, ko so v Ä?rni garderobi izpod stropa vlekli jamska oblaÄ?ila.

Kaj pa se je najbolj vtisnilo

Mladen MelanĹĄek v Jakijevi hiĹĄi

otrokom? Okus Ligijeve Ä?okolade, ki jih je Ä?akala ob koncu vodenja.

Naslednje turistiÄ?no vodenje za obÄ?ane bo 5. marca po Hođ&#x;”˛ telu Paka.

V vsakem obdobju Ĺživljenjskega kroga (in koledarja) izgubimo kakĹĄnega velikana umetnosti, znanosti, lepih kultur ... Vedno se Ĺživljenjski krog obraÄ?a in obrne. Pa vendar se nam zdi, da je vÄ?asih izgub preveÄ?, preveÄ? boleÄ?e in zaznavne so. V zaÄ?etku leta smo bili priÄ?a tragiÄ?ni izgubi pesnika AleĹĄa Debeljaka, pesnika, katerega delo je z vso teĹžo prikazalo njegovo vrednost ĹĄele ob njegovi Ĺžalostni izgubi. Tudi nekaj drugih poetiÄ?nih duĹĄ nas je zapustilo v preteklih tednih, katerih izgube smo se zavedali ĹĄele z njihovim odhodom. Njihova premiĹĄljevanja, zapise ali enostavno pomembno kreativno delo je vodila njihova Ĺživljenjska pot, usoda. Za njimi ostajajo izjemna dela, ki se jih po navadi zavedamo, ko njihove lastnike izgubimo. Njihovih odhajanj se zavemo ĹĄele, ko nas te izjemne osebnosti, ustvarjalci zapustijo. Ostajajo le dela, ki jih preĹživijo, ki so njihov poklon civilizaciji, kulturi, znanosti in resniÄ?nemu razvoju naĹĄe druĹžbe. Pa naj bo njihov pomen kakrĹĄen koli, nacionalni ali globalni. Vedno znova nas pretrese smrt, predvsem takĹĄna nenavadna, nepriÄ?akovana, povezana s trpljenjem, s platjo Ĺživljenja, ki je ne poznamo. Jo morda samo slutimo. Pa naj bo to morda poznana osebnost ali pa samo nakljuÄ?en znanec s sosednje strani ulice. Morda se je ravno zaradi njihove ponotranjenosti, Ĺživljenjskega iskanja, razumevanja bivanja in minevanja njihov opus zdel enkraten, zagoneten, teĹžko dojemljiv in nerazumljen, da so ga lahko razkrili ĹĄele s svojim koncem.

Pravzaprav so analize bivanja razumnikov in ustvarjalcev ter njihova kreativnost svojevrstne unikatne zgodbe, zgodbe zase, ki so hkrati kaĹžipot njihovega bivanja in ustvarjanja. Po navadi se Ĺživljenjske zgodbe obrnejo tako, da se ĹĄele s smrtjo, z drugaÄ?nim naÄ?inom, zadnjimi ustvarjalnimi urami ali enostavno s (posthumnim) premislekom zavemo, kako pomembne so bile te osebnosti. Neprecenljive za nas, za skupnost, narod, civilizacijo. Nobena Ĺživljenjska pot ni popolna, idealna, in ravno v tem je bil tudi v njihovem primeru smisel njihovega Ĺživljenja, bivanja ali – Ä?e Ĺželite – posredovanja njihovih pomembnih ter vizionarskih informacij nam smrtnikom, ki smo jih obÄ?udovali, a premalo cenili. Ravno ta nepopolnost jih je naredila in povzdignila v ideale. Tako kot je morda starogrĹĄkega Ahila za nesmrtnega naredila njegova edina ĹĄibkost, smrtnost povezana z njegovo ranljivo peto (tetivo), zaradi katere je postal nesmrten. Nesmrten je postal zaradi svojih dejanj, junaĹĄtev in njegovega preseĹžka v stvareh, ki so se dogajale okoli njega. Zaradi dogodkov, ki jih je na svojstven naÄ?in reflektiral in uporabil za nekakĹĄno prihodnjo blaginjo.

Filozof – semiotik in literat Umberto Eco, pesnik in publicist AleĹĄ Debeljak, poet in rocker – ÂťkameleonÂŤ David Bowie, pesnik in eden od tvorcev sodobne slovenske poezije 20. stoletja Kajetan KoviÄ? ter ĹĄtevilni so odĹĄli, odhajajo. Za njimi bo ostalo njihovo delo, spomin in zavedanje, da so bili nekaj veÄ? zato, ker so bili popolni v svoji nepopolnosti. Prepoznavni so bili drugaÄ?e, kot jih je kazala njihova vsakodnevna podoba. Zato, ker smo jih zaÄ?utili z razumom, s srcem in z njihovimi deli ustvarili oseben somiĹĄljeniĹĄki odnos. TakĹĄen, ki je ohranjal osebno distanco, ker smo imeli z njimi manj osebnega stika, kot bi si ga morda Ĺželeli imeti.

Vsaka odhajanja so boleÄ?a, vendar ko odide (pre)mlada duĹĄa, po starosti ali po intelektu (duĹĄe kreativnih ustvarjalcev so vedno mlade in vedno iĹĄÄ?ejo nekaj novega, pronicljivega), se ĹĄele zavemo, da je odĹĄla oseba, ki je bila za vse nas, ki smo jo poznali le z deli, nekako samoumevna. Kot da je Ä?isto normalno, da je tu nekje med nami ali za nas ter vedno na voljo, da se strinjamo z njegovim premiĹĄljevanjem. Kot da je ta samoumevnost biti med nami nekaj dokonÄ?nega. Nekaj, kar imamo poleg njegovih idej in rezultatov tudi za svoje – to njihovo bivanje. Pa ni tako. Vsako bivanje je minljivo, vsako delo pa odzvanja ĹĄele s preseĹžniki, z estetskimi, intelektualnimi, moralnimi, fizikalnimi, estetskimi ali kakrĹĄnimi koli Ĺže. To je veliÄ?ina velikih. Tudi teh, ki so nas zapustili pred kratkim, in teh, ki nas ves Ä?as zapuĹĄÄ?ajo. đ&#x;”˛

Ĺ˝alski ilustrator Mladen MelanĹĄek, ki kot ilustrator deluje Ĺže od leta 1988, se je v svoji slikarski karieri posveÄ?al razliÄ?nim tehnikam – od akvarela, suhih barvic, kaligrafije, airbrusha in ĹĄe drugih, v zadnjem obdobju pa je naklonjen predvsem digitalni tehniki. V svoji bogati karieri je ilustriral Ĺže veÄ? knjig, tako strokovnih, lepopisnih, zadnjih 15 let pa predvsem otroĹĄkih pravljic.

V Jakijevi hiĹĄi – Galeriji Nazarje – bo do konca februarja razstavljal ilustracije otroĹĄkih pravljic, predvsem pa svoj prvenec Polhca Poldija, ki je v celoti njegovo delo – tako pravljica kot ilustracije. Ilustracije so nastajale celih sedem mesecev. đ&#x;”˛

Irena Budna

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

25. februarja 2016

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Radijski studio smo posodobili Radijska tehnologija se hitro spreminja in kolikor je le mogoÄ?e in smiselno, skuĹĄamo slediti sodobnim trendom. Je pa to vÄ?asih zahtevno in tudi zelo zapleteno. Tako smo konec prejĹĄnjega tedna zgolj poveÄ?ali studijsko mizo (da bodo lahko na njej vsi raÄ?unalniki, monitorji, mikrofoni in vse, kar paÄ? sodi zraven). Mizo so nam zelo natanÄ?no izdelali v Mizarstvu Meh Velenje.

Zato se jim iskreno zahvaljujemo.

A vse skupaj je bilo v studiu videti zelo razdejano. Takoj po oddaji sta vodja tehnike Mitja ÄŒretnik in tehnik Dragan Berke-

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

njaÄ?eviÄ? izkljuÄ?ila vse naprave (oh, koliko kablov je to). V Mizarstvu Meh so Ĺže v delavnici pripravili vse potrebno za montaĹžo studijske mize (ker je bila izdelana na milimetre natanÄ?no, ni bilo veÄ?jih teĹžav),

potem pa je bilo treba vse aparature znova prikljuÄ?iti. Fantje so res zavihali rokave in kot vedno uspeli. Ob uri smo se Ĺže oglasili iz ÂťprenovljenegaÂŤ studia, ki je gotovo funkcionalnejĹĄi. Tega so se seveda najbolj razveđ&#x;”˛ selili naĹĄi tehniki in moderatorji.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. ORLEK – SonÄ?en dan 2. JELENA ROZGA – Udajem se 3. ALEX VOLASKO – Pesem in poljub Zasavska skupina Orlek predstavlja novo skladbo SonÄ?en dan, s katero so se udeleĹžili tudi festivala Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016 na prvem festivalskem Poprock veÄ?eru. SonÄ?en dan je neĹžna ljubezenska balada izpod peresa tekstopisca Metoda ÄŒeĹĄka, ki jo je uglasbil kitarist Orlekov Bojan Bergant, in je nekoliko drugaÄ?na od obiÄ?ajnih skladb skupine.

Vse ÂťnapraveÂŤ je bilo treba izkljuÄ?iti in jih po montaĹži mize znova prikljuÄ?iti.

Mitja in Dragan sta to uspeĹĄno opravila.

GLASBENE novice

Na Popevki zmagala Eva Boto Potem ko smo prejĹĄnji vikend dobili prvega zmagovalca Poprock festivala, je sobotni veÄ?er prinesel tudi zmagovalko drugega dejanja Dnevov slovenske zabavne glasbe. Na 40. festivalu Popevka je zmagala Eva Boto s skladbo Kaj je to Ĺživljenje. V finale sta se uvrstili ĹĄe zasedba King Foo s pesmijo ZaÄ?araj me in NuĹĄa Derenda s pesmijo Grafit. O zmagovalki so na koncu odloÄ?ali gledalci in posluĹĄalci s svojimi glasovi.

Strokovna Ĺžirija je podelila ĹĄe nekaj nagrad. Feri LainĹĄÄ?ek je prejel nagrado za najboljĹĄe besedilo pesmi PoÄ?asi, ki jo je zapela Eva Hren. Nagrado za najboljĹĄi interpretacijo je prejela skupina King Foo, njihov Ä?lan Rok Golob pa je bil nagrajen tudi za najboljĹĄo priredbo. S prejĹĄnjega festivala Poprock je nagrado za najobetavnejĹĄo avtorico prejela Anja Kotar za pesem ÄŒas je zdaj. V soboto, 27. februarja, nas Ä?aka ĹĄe zadnje dejanje Dnevov slovenske zabavne glasbe. Na sporedu bo Ema – izbor slovenskega predstavnika na Pesmi Evrovizije 2016.

Pevka Cyndi Lauper se podaja v country vode Pevka Cyndi Lauper je naznanila izid samostojnega albuma Detour, s katerim vstopa v country vode.

Pri projektu je sodelovala s ĹĄtevilnimi country izvajalci, med njimi z Williejem Nelsonom, Emmylou Harris in Alison Krauss. Lauperjeva je sicer odraĹĄÄ?ala v New Yorku, vendar je kot otrok posluĹĄala country. Na albumu, ki bo izĹĄel 6. maja, bosta med drugim tudi priredbi

dveh najbolj znanih skladb legendarne Patsy Cline Walkin' After Midnight in I Fall to Pieces. Pevka bo novi album izdala v obdobju, ko country glasba v ZDA doĹživlja novo rojstvo in sodi med najbolj posluĹĄane Ĺžanre. Svoj zadnji album Memphis Blues je Cindy Lauper izdala leta 2010, najbolj znan pa ĹĄe vedno ostaja njen album She's So Unusual iz leta 1983, ko je zaslovela tudi z uspeĹĄnico Girls Just Wanna Have Fun. V svoji karieri je sicer prodala veÄ? kot 50 milijonov albumov.

Metallica z novo izdajo prvih dveh albumov

Heavy metal skupina Metallica Ĺže veÄ? let napoveduje nov album, ki bo nasledil njihovega zadnjega Death Magnetic iz leta 2008. A kot kaĹže, bo treba nanj ĹĄe malce poÄ?akati. Ravno zato za neuÄ?akane oboĹževalce skupina pripravlja novo izdajo njihovih prvih dveh albumov Kill 'Em All in Ride the Lightning v predelani in razĹĄirjeni obliki. Predelana albuma, ki bosta vsebovala tudi nekaj ĹĄe neobjavljenih posnetkov, bosta izĹĄla aprila. Posebna izdaja albumov bo vsebovala ĹĄe nekaj fotografij iz zasebnih arhivov Ä?lanov skupine.

Metallica je od leta 1981 izdala devet studijskih albumov. Po zadnjem albumu Death Magnetic so leta 2011 v sodelovanju z zdaj Ĺže pokojnim Loujem Reedom izdali album Lulu. Skupina iz Los Angelesa je v 80-ih in 90-ih letih prepriÄ?ala s skladbami, kot so Nothing Else Matters, One, The Unforgiven, Master Of Puppets, Fade To Black in Enter Sandman.

osvojila leta 2009 za album Fearless. Tri grammyje so osvojili tudi Alabama Shakes, Weeknd je dobil dva, med nagrajenimi pa so bili ĹĄe Stapleton, Pitbull, D'Angelo,

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Kirk Franklin, Jason Isbell, Tony Bennett in Ed Sheeran. Nagrado za skladbo leta sta osvojila Mark Ronson in Bruno Mars (Uptown Funk), Justin Bieber pa je osvojil svojega prvega grammyja, in sicer za glasbeni posnetek (Where Are U Now). Nagrade so podelili v 83. kategorijah, za najboljĹĄega novinca jo je pobrala Meghan Trainor.

Slavnostna podelitev je minila tudi v znamenju spomina na pokojnega Davida Bowieja, spomnili pa so se tudi preminule legende bluesa B.B. Kinga ter pokojnih Lemmyja Kilmistera in Glenna Freyja.

Eric Clapton napoveduje nov album

Kendrick Lamar osvojil pet grammyjev Raper Kendrick Lamar je upraviÄ?il naziv favorita in na 58. podelitvi glasbenih nagrad grammy v Los Angelesu pobral pet grammyjev. Taylot Swift je osvojila tri, med njimi najdragocenejĹĄega za album leta (1989). Tako ima v svoji zbirki Ĺže drugi grammy za album leta, prvega je

LESTVICA domaÄ?e glasbe

Britanski glasbenik Eric Clapton napoveduje 22. studijski album, ki bo z naslovom I Still Do izĹĄel 20. maja. Album bo poleg predelanih skladb prinesel tudi nekaj povsem sveĹžih pesmi. Pri projektu so se Claptonu pridruĹžili kitarist Andy Fairweather Low, pevec in klaviaturist Paul Carrack, basist Dave Bronze in bobnar Henry Spinetti. Pevec, pisec, skladatelj in kitarist, ki bo marca praznoval 71 let, se je podpisal pod veÄ? uspeĹĄnic, kot so Layla, I Shot the Sheriff, Wonderful Tonight, Tears in Heaven in druge. Najprej je igral v glasbeni skupini The Yardbirds, pozneje pa se je pridruĹžil zasedbi John Mayal Bluesbreakers, v kateri je zaslovel. Kariero je nadaljeval v skupini Cream. V tem Ä?asu je z znaÄ?ilnim zvokom, dolgimi improvizacijami in novimi harmonijami pomembno vplival na razvoj rock glasbe.

Od leta 1975 ima uspeĹĄno solo kariero. Za svoje delo je prejel veÄ? nagrad, med njimi 11 grammyjev.

1 SAMUEL LUCAS - Pesem o naju 2 Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ - ÄŒakam 3 JAN PLESTENJAK - Prelepa za poraz 4 NINO - Pod tuĹĄem 5 AVTOMOBILI - Stopinje v snegu 6 CRUZZ - Pojem nanana 7 ROK'N'BAND - Pojdi z mano mala moja 8 TABU - Greva dol 9 KU ADN - Omg (Oh my god) 10 Q2O - Kaj si misliĹĄ 2

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO EMA 2016 To soboto bo znano ime tistega, ki bo Slovenijo predstavljal na letoĹĄnjem izboru evrovizijske popevke v Stockholmu. Na tokratnem izboru Ema bodo nastopili Anja BaĹĄ, Anja Kotar, D Base, Manuella, NuĹĄa Derenda, Raiven, Sebastjan Lukovnjak, San Di Ego, Regina in Ĺ˝an SerÄ?iÄ?.

TRKAJ Raper Rok Terkaj predstavlja pesem in videospot z naslovom Dolina MC-jev, ki jo je posvetil svojemu preminulemu prijatelju. V pesmi se je glasbeniku pridruĹžil tudi Omar Naber.

JAN IN OLIVER BliĹža se 4. marec, ko bosta v velenjski RdeÄ?i dvorani v poÄ?astitev prihajajoÄ?ega dneva Ĺžena na gala glasbenem veÄ?eru nastopila Jan Plestenjak in priznani hrvaĹĄki pevec Oliver Dragojević. Gre za Ä?etrti tradicio-

nalni koncert ob dnevu Ĺžena, ki vsako leto poteka z naslovom Z glasbo za lepĹĄi jutri.

SIDDHARTA & URBAN Siddharta predstavlja videospot za skladbo Strele v maju. Gre za drugi single s ploĹĄÄ?e Ultra, ki je nastal v sodelovanju s hrvaĹĄkim avtorjem in izvajalcem Urbanom. Skladbo je med nastajajoÄ?imi pesmimi za album Ultra izbral Urban sam in zanjo tudi napisal hrvaĹĄki del besedila.

POP DESIGN Skupina Pop Design pred nastopom v ljubljanskih StoĹžicah ob dnevu Ĺžena predstavlja novo pesem VpraĹĄaj me (kako Ĺživim). Gre za balado, za katero je besedilo napisal pevec skupine Miran Rudan. Glasbo je napisal MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, ki se je skupini pridruĹžil pred dobrimi tremi leti, konÄ?no podobo nove pesmi pa je ustvaril Martin Ĺ tibernik.

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 12

12

Ĺ PORT

25. februarja 2016

Mario najbolj navduĹĄil

'Rudarji' ne dvomijo o obstanku v elitni druĹĄÄ?ini

V Gorenju prviÄ? razglasili igralca sezone – Odslej vsako leto izbor 'ose leta'

Upajo, da bo vodstvu kluba vendarle uspelo odpraviti finanÄ?ne teĹžave – Na uvodni tekmi (ob 15.00) bodo gostili novinca KrĹĄko Po pribliĹžno dveh mesecih in pol bodo prvoligaĹĄka moĹĄtva nadaljevala prvenstvo. Tri tekme 23. kroga (Gorica – ZavrÄ?, Maribor – Celje in Rudar KrĹĄko) bodo v soboto, preostali dve (Krka – DomĹžale in Olimpija – Lukam Koper) pa v nedeljo.

Spomladanski del bodo na vrhu zaÄ?eli igralci Olimpije s prednostjo treh toÄ?k pred drugim Mariborom, osmih pred Ä?etrtimi DomĹžalami, in enajstih pred Ä?etrto Gorico. Peti ZavrÄ? za LjubljanÄ?ani zaostaja Ĺže za ĹĄestnajst toÄ?k ‌ Za veÄ?ino nogometnih poznavalcev sta glavna kandidata za naslov Olimpija in Maribor, saj je zaostanek drugih za

tnem uvodnem spomladanskem krogu gostovali v Velenju. Tudi Rudarjeva toÄ?kovna bera je bila v prvem delu skromna. Jesen so konÄ?ali na predzadnjem mestu z 22 toÄ?kami. Imajo tri toÄ?ke veÄ? od sobotnega nasprotnika. Dvaindvajset toÄ?k imata tudi osma Krka (gostila bo DomĹžale) in sedmi Koper, ki pa bo pomlad odprl v Ljubljani v dvoboju z Olimpijo. Velenjski klub ĹĄe vedno pestijo finanÄ?ne teĹžave in nogometaĹĄem dolgujejo kar nekaj plaÄ?. Kljub temu pa nogometni rudarji po besedah trenerja Jerneja Javornika dokaj dobro pripravljeni Ä?akajo sobotni spomladanski zaÄ?etek: ÂťPriprave so

nami krÄ?evit boj za obstanek.ÂŤ V moĹĄtvu ni veliko sprememb.

Kot smo Ĺže zapisali v prejĹĄnji ĹĄtevilki, je Senad Jahić odĹĄel v Iran, Matic Ĺ˝itko na Poljsko, Rusmin Dedić pa je prenehal igrati. Novih prihodov ni, ker paÄ? ni denarja.

Bo na zbranost igralcev morda vplivalo tudi dejstvo, da jim vodstvo dolguje kar nekaj denarja?ÂťVerjamem, da bodo fantje vse storili za obstanek v ligi. Seveda pa si vsi Ĺželimo, da bi se Ä?im prej kolikor toliko uredilo finanÄ?no stanje.ÂŤ Skratka, trener z igralci verjame, da bodo gledalci zadovoljni z njihovimi igrami, obenem upajo, da bo tudi vodstvu uspelo.

Eden od stebrov obrambe David KaĹĄnik dodaja: ÂťS takĹĄno kakovostjo, kot jo imamo, obstanek ne sme biti vpraĹĄljiv. Verjamem, da ne bo. Spomladi bo vsaka tekma zelo pomembna. Ĺ e zlasti prva. Zmaga bi nam Ĺže na samem zaÄ?etku dvignila samozavest. Dobro smo pripravljeni in verjamem, da bomo nadigrali goste ter zmagali. S tem bi se od novinca lepo oddaljili.ÂŤ

In kako nogometaĹĄi prenaĹĄajo finanÄ?ne teĹžave?

Na prejĹĄnjih dveh tekmah ni bilo zmagovalca (0 : 0, 1 : 1) in trenerja (z leve) TomaĹž PetroviÄ? in Jernej Javornik sta bila obakrat vendarle zadovoljna tudi s po toÄ?ko. Se bo v soboto razpletlo po reku 'v tretje gre rado' ali bo vendarle eden bolj vesel od drugega?

njimi razmeroma velik. Zdi pa se, da so ponovitvi naslova vendarle bliĹže Ĺ tajerci, ki so se med drugim okrepili tudi z drugim najboljĹĄim strelcem slovenske reprezentance vseh Ä?asov Milivojem Novakovićem (31 golov, 72 nastopov). NajboljĹĄi je dosedanji ĹĄportni direktor Maribora Zlatko Zahović 35 golov iz 80 nastopov, ta ga je tudi pripeljal v klub. LjubljanÄ?ani pa so ostali brez jeseni najboljĹĄega strelca lige AndraĹža Ĺ porarja, ki je odĹĄel v ĹĄvicarski Basel.

Zanimiv bo tudi boj za obstanek v ligi. Po jesenskem delu najslabĹĄe kaĹže novincu, nogometaĹĄem KrĹĄkega, ki bodo v sobo-

Atletika Maja lovila rekord Celje, 20. februarja – V soboto je bilo v Celju (AD Kladivar) prvenstvo Slovenije za Ä?lane in Ä?lanice. Izkazali so se tudi atleti velenjskega kluba. V teku na 60 m je postala drĹžavna prvakinja Maja Mihalinec s Ä?asom 7,27.

Maja Ĺže ima normo za svetovno dvoransko prvenstvo, ki bo marca v Potlandu v ZDA. Zlata je bila tudi Nina DjordjeviÄ? v skoku v daljino s preskoÄ?enimi 635 cm. Ĺ˝al skok ni bil dovolj dolg, da bi jo popeljal na SP v dvorani, je pa nakazal vzpon njene

bile uspeĹĄne. SreÄ?o smo imeli z vremenom. Odigrali smo tudi nekaj zelo moÄ?nih tekem. Kar je najvaĹžneje, igralci so zdravi.

Razen Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a, ki ne bo smel igrati zaradi kartonov, so drugi vsi na voljo. Ta dvoboj bo za nas zelo pomemben. KrĹĄko je naĹĄ neposredni konkurent za obstanek v ligi. PriÄ?akujem, da bodo igralci naredili vse, kar je mogoÄ?e, da zmagajo. Zavedati se moramo, da toÄ?ke proti neposrednemu tekmecu ĹĄtejejo dvojno. PriÄ?akujem zelo teĹžko tekmo, saj se tudi gostje ĹĄe niso sprijaznili z izpadom in gotovo bodo storili vse, da bi nas presenetili.

Skratka, zavedamo se, da je pred

forme po lanski poĹĄkodbi stopala. Bron je osvojil tudi oviraĹĄ Peter HribarĹĄek s Ä?asom 8,37.

Peter je sicer specializiran za tek na 400 m z ovirami, vendar je dokazal, da se tudi na krajĹĄih razdaljah uvrĹĄÄ?a v sam slovenski vrh. ÂťV f i n a lu sem le za stotinko zaostala za osebnim rekordom, ki ga skuĹĄam izboljĹĄati Ĺže nekaj Ä?asa.

Prvih 30 m nisem tekla najbolje, na startu se ĹĄe lovim, drugi

ÂťSeveda si Ĺželimo, da bi bilo drugaÄ?e, ker tudi mi moramo Ĺživeti. Toda ĹĄe vedno smo profesionalci, in ko steÄ?emo na igriĹĄÄ?e, na te teĹžave pozabimo. Imamo paÄ? radi nogomet. OsredotoÄ?eni smo na igro. Verjamem, da imamo zelo dobro moĹĄtvo z odliÄ?nim trenerjem, dobro smo se pripravili in ne dvomim o obstanku v ligi.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Prijateljska tekma DomŞale – Rudar 3:2 (1:0) Strelca za Rudar: Eterović in Praťnikar.

Rudar: Radan, Bevab (od 65. KureĹž), KaĹĄnik, Knezović (od 46. DĹžiniÄ?), KociÄ? (od 75. Bratić), Tolimir (od 65. PiĹĄek), S. Babić (od 65. ÄŒrnÄ?iÄ?), Bolha (od 65.

GrbiÄ?), TrifkoviÄ? (od 78. Grgić), M. Babić (od 65. KrciÄ?) in Eterović (od 65.

PraĹĄnikar).

To je bila zadnja pripravljalna tekma rudarjev pred sobotnim nadaljevanjem prvenstva.

del pa mi steÄ?e. Ne vem, kaj lahko priÄ?akujem na SP, skuĹĄala pa bom odteÄ?i svoj najboljĹĄi izid.

Sedaj Ĺže nastopam na veÄ?jih mitingih v moÄ?nejĹĄi konkurenci, je pa to zaradi ĹĄtevilnih potovanj, ki jih nisem vajena, tudi dokaj naporno. Ĺ˝elim si, da bi se spoÄ?ila in pridobljene izkuĹĄnje prenesla na nastop v Portlandu," si je po teku zaĹželela Mihađ&#x;”˛ linÄ?eva.

V velenjskem rokometnem klubu Ĺželijo igralce motivirati za ĹĄe boljĹĄo igro, da bi resniÄ?no na vsaki tekmi – kot pogosto sliĹĄimo – pustili srce na igriĹĄÄ?u. K temu naj bi igralce spodbujala tudi posebno priznanje 'osa leta'.

Dobil ga bo igralec, ki si bo to 'zasluĹžil s pravim odnosom do Ä?rno-rumenega dresa, svojih navijaÄ?ev in kluba sploh.' Te dni so ga podelili prviÄ?, in to za leto 2015. Z glasovanjem po klubskem spletu so navijaÄ?i ta prestiĹžni naslov namenili Mariu Ĺ oĹĄtariÄ?u.

'Otroci so navduĹĄeni nad njegovo razigranostjo, starejĹĄi nad njegovimi predstavami na parketu. Ekipa ga ceni kot motivatorja, ki na igriĹĄÄ?u in treningih vedno da vse od sebe. Naj gre za obisk otrok v velenjskih osnovnih ĹĄolah, pozdrav navijaÄ?ev ‌ Mario je vedno za akcijo!' so med drugim zapisali v obrazloĹžitvi.

Mario, obÄ?asni reprezentant (bil je tudi v ĹĄirĹĄem izboru reprezentance za nastop na letoĹĄnjem januarskem evropskem prvenstvu na Poljskem), se bo po koncu spomladanskega dela prvenstva vsaj za nekaj Ä?asa poslovil od velenjskega kluba, saj se bo skupaj s StaĹĄem Skubetom pre-

selil v madĹžarski Pick Szeged.

Gotovo bo tudi v tem znanem klubu navduĹĄeval tamkajĹĄnje navijaÄ?e s svojo igro.

Tega uglednega priznanja je bil seveda zelo vesel: ÂťPonosen sem, da so me navijaÄ?i izbrali za igral-

ca leta, za kar se jim iz srca zahvaljujem. Moje igre so seveda plod dela vseh trenerjev in drugih, ki so imeli potrpljenje oziroma delali z mano in mi ponudili, da lahko zaigram v klubu, ki ga imam najraje. Upam, da sem jim ne le v prejĹĄnjem letu, ampak vsa ta leta vraÄ?al, kot se je najbolje dalo. Priznanje je potrdilo, da so tisti, ki so glasovali zame, prepo-

znali moje prizadevanje. ResniÄ?no hvala jim.ÂŤ To je vsekakor lepo popotnica za MadĹžarsko!? ÂťJa, o novem klubu sedaj ĹĄe ne razmiĹĄljam veliko in se ĹĄe ne obremenjujem. Ĺ e vedno nosim dres Gorenja. Pred nami je zelo zahteven spomladanski del (z Mariem smo se pogovarjali pred vÄ?erajĹĄnjo tekmo s Celjani – op. p.). Je pa res, da odha-

jam, in prav zato je in bo ta sezona zame do konca zelo nabita s Ä?ustvi. DoĹživljam jo s posebnim nabojem. Nanjo sem maksimalno motiviran in verjamem, da tudi vsi drugi igralci. Kar nekaj nas odhaja na koncu sezone in bilo bi zelo lepo, da se poslovimo z osvojenim naslovom drĹžavnega prvaka.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Lahti nordijcem ni bil naklonjen Finski Lahti je konec tedna gostil tri tekme nordijskih kombinatorcev. Prva je bila na sporedu Ĺže v petek. Med nastopajoÄ?imi sta bila dva slovenska predstavnika. Marjan Jelenko (112,5 m) je po "prvem polÄ?asu" drĹžal 22. mesto, GaĹĄper Berlot (99,0 m) pa je bil 45. Na 10 km tekaĹĄko preizkuĹĄnjo se je Marjan podal z zaostankom 2:18, Berlot pa 4:14.

Jelenko je po polovici tekme odstopil, Berlot pa je preizkuĹĄnjo konÄ?al na 40. mestu.

Zaradi bolezni kombinatorca nista nastopila na ĹĄtafetni preizkuĹĄnji v soboto.

Za zakljuÄ?ek tridnevnega dogajanja v finskem Lahtiju so se nordijski kombinatorci pomerili ĹĄe na eni posamiÄ?ni tekmi, ki je nadomestila odpadlo na zaÄ?etku sezone v Kuusamu. Vetrovne razmere niso omogoÄ?ale skokov, zato so obveljali rezultati petkove preizkusne serije. Marjan Jelenko je tako imel 34., GaĹĄper Berlot pa 43. mesto. Jelenko se je zaradi bolezni odloÄ?il, da na tekaĹĄkem delu ne bo nastopil, Berlot je zaÄ?el z zaostankom +3:55, a viĹĄe kot do 38. mesta tokrat ni uspel priti.

Vrhovnik z ekipo do olimpijske zmage

Lillhemmer – V Ä?etrtek, 18. februarja, se je na Zimskih mladinskih olimpijskih igrah v norveĹĄkem Lillhemmerju odvila meĹĄana ekipna tekma v smuÄ?arskih skokih. Poleg Bora PavlovÄ?iÄ?a in Eme Klinec je velik del k skupnemu uspehu dodal tudi Ä?lan SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje Vid Vrhovnik.

Po uspeĹĄnem torku, ko je Vid osvojil 5. mesto, so kot ekipa upraviÄ?ili vlogo favoritov in prevlado prikazali Ĺže po prvi seriji. V drugi seriji so prednost le ĹĄe poveÄ?ali in drugouvrĹĄÄ?eno NemÄ?ijo premagali za kar 34 toÄ?k. Tretji so bili Avstrijci.

V petek, 19. februarja, je Vid nastopil ĹĄe v meĹĄa-

ni ekipni tekmi v nordijski kombinaciji. Skakalca Ema Klinec, Bor PavlovÄ?iÄ? in nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik so ekipi najprej priskoÄ?ili prvo mesto. V teku na 3,3-kilometrski tekaĹĄki progi pa sta poleg Vida nastopila tudi tekaÄ?a Anja Mandeljc in Luka Markun. Po ostrem boju je konÄ?ni vrstni red doloÄ?il fotofiniĹĄ. Le za desetinko sekunde je reprezentanca Slovenije ostala na nehvaleĹžnem 4. mestu.

Jerneja drĹžavna prvakinja v skokih

Jerneja Brecl je na drĹžavnem prvenstvu v smuÄ?arskih skokih osvojila naslov drĹžavne prvakinje v kategoriji deklice do 15 let. Jan Bombek je osvojil 5. mesto, Miha JevĹĄenak pa 30. mesto v kategoriji deÄ?ki do 15. Domen Ĺ arlah in Gal Ĺ˝ilavec sta v kategoriji deÄ?ki do 14 let osvojila 43. in 44. mesto.

Osterc zmagal v pokalu Cockta na Ljubnem

Ljubno, 20. februarja – V soboto se je 70 tekmovalcev zbralo na skakalnici v Ljubnem, kjer je SSK Ljubno BTC organiziral tekmovanje v smuÄ?arskih skokih za toÄ?ke pokala Cockta na skakalnici HS 95 za mladince do 16, 18 in 20 let.

Med mladinci do 18 let se je na skakalnici najbolje znaĹĄel AljaĹž Osterc, ki je zmagal. GaĹĄper Brecl je konÄ?al na 9. mestu, 12. mesto je pripadlo Davidu Streharju, Patrik Vitez je bil na 16. mestu. Med mladinci do 20 let je tekmoval MatevĹž Samec in se veselil 4. mesta. Pri mladincih do 16 let pa je OĹžbej Jelen osvojil 10. mesto, Rok Jelen je bil na 13. mestu in Denis Pikelj na 18. mestu. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 13

Nujen bo sestop Odkar je Termoelektrarna odrekla podporo ĹĄoĹĄtanjskemu ĹĄportu, ima najveÄ? teĹžav KoĹĄarkarski klub Elektra Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ÂťPotrebna bo dolgoroÄ?na sanacija kluba. V upravnem in nadzornem odboru smo se odloÄ?ili, da se bomo najprej posvetili finanÄ?nemu prestrukturiranju dolga, in to izvedli do naslednje sezone. Tudi za ceno tega, da Elektra ne ostane v prvem rangu tekmovanja,ÂŤ pravi Stane Breznik, ki je funkcijo predsednika KK Elektre prevzel pred slabim mesecem.

Z njo je povezan Ĺže celih ĹĄti-

Iz TEĹ ne Âťbev ne mevÂŤ Na Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj smo v zvezi s ĹĄoĹĄtanjskim ĹĄportom in Elektro naslovili proĹĄnjo, da predstavijo svoje videnje, svoje poglede na prihodnje delovanje klubov, povezano z njihovim (so)financiranjem.

TEĹ je dolgo vrsto let kot druĹžbeno odgovorno podjetje, ki je nekaj tistega, kar je okolju povzroÄ?al, mu jemal, okolju tudi vraÄ?al. Tudi s ĹĄportom.

Ostali smo brez odgovora.

Ne bev, ne mev. Kot Elektra in ĹĄoĹĄtanjski ĹĄport Ä?ez noÄ? brez sredstev.

13

Ĺ PORT

25. februarja 2016

riinĹĄtirideset let. V njej bil tako igralec kot funkcionar: ÂťSeveda je Elektra doĹživljala Ĺže boljĹĄe Ä?ase in prepriÄ?an sem, da jih bo spet. K sreÄ?i ima koĹĄarka v Ĺ oĹĄtanju ne samo tradicijo, ampak tudi nekaj, kar ni lastno vsem, veliko podporo lokalnega okolja in prebivalstva. ÄŒe bomo zastavili prav, se tudi v prihodnje za to podporo ni bati.

To pa je tisto, kar ĹĄteje.ÂŤ KoĹĄarkarski klub Elektra ima med ĹĄportnimi klubi in druĹĄtvi v Ĺ oĹĄtanju najveÄ? teĹžav, odkar jim je podporo odrekla Termoelektrarna.

Imela je najveÄ?ji proraÄ?un in bila od TeĹĄa tudi najbolj odvisna.

so, da bi pomagali koĹĄarki, odbojki in nogometu, proraÄ?unsko postavko za kakovostni ĹĄport poviĹĄali za 50.000 evrov.

Pomanjkanje denarja se pri Elektri kaĹže tako, da si Ä?lanska ekipa ne more privoĹĄÄ?iti niÄ?.

ViĹĄji rang veÄ? stane

V Ĺ oĹĄtanju deluje Stane Breznik: ÂťNa sreÄ?o ima koĹĄarka v veliko klubov in dru- Ĺ oĹĄtanju veliko podporo lokalnega okolja in ĹĄtev. Samo letos se prebivalcev.ÂŤ jih je na javni razpis za sofinanciranje ĹĄporta prijavilo Prav niÄ?. Okrepitve? Sanje. Na 27. Številna druĹĄtva so manjĹĄa, kratek rok se to kaĹže v ĹĄtevilnih nekaj pa je takĹĄnih, ki tekmujejo izgubljenih tekmah, kar za glavna visoki drĹžavni ravni. To za se- nega trenerja DuĹĄka MaliÄ?evića boj potegne velike stroĹĄke,ÂŤ raz- kot za igralce ni prijetno. laga Ĺžupan Darko Menih.

Tem se odsotnost finanÄ?ne Izgubljene tekme s 40 in podpore Termoelektrarne ĹĄe ka- veÄ? imajo pokritje ko pozna. ObÄ?ina jim pomaga v VeÄ?ina tekmovalcev je srednjeokviru svojih zmoĹžnosti. Letos ĹĄolcev, ki imajo ob igranju ko-

ĹĄarke milijon drugih obveznosti. ÂťV soboto zveÄ?er igrajo Ä?lansko tekmo, v nedeljo mladinsko. Bojim se, da se bo kdo poĹĄkodoval.

Med tednom imajo delo doma, vozniĹĄki izpit, uÄ?iti se morajo ...

Na trening jih lahko pride ĹĄest, sedem. Igramo pa proti profesionalnim ekipam. BoleÄ?e je po tekmi sliĹĄati – izgubili ste za 40 ... Jaz pa sem vesel, da na tekmo sploh pride deset fantov, da jo lahko odigramo. Bojim se, da

sko igro in za veÄ? kot 20 pik premagali Olimpijo.

S profesionalci se kosajo mladinci

V preteklosti, a to so bili drugi Ä?asi, je bilo veliko denarja vloĹženega v igralce in trenerje od drugod. ÂťZdaj tudi za Ä?lansko ekipo igrajo domaÄ?i igralci,ÂŤ trenerjeve besede potrdi predsednik Breznik. Ĺ˝upan Menih pa doda, da je to dobro, saj bo tako v dvora-

Naredili bodo korak nazaj

ÂťZadnja leta je delo z njimi zelo dobro. Dalo pa bi se ĹĄe veÄ?.

Mene osebno recimo moti, da v slabih sedemdesetih letih igranja koĹĄarke v Ĺ oĹĄtanju nismo uspeli v tem okolju ÂťnareditiÂŤ vrhunskega koĹĄarkarja profila Vilfan, Zdovc, Hauptman ... Pridemo do nekega nivoja, tudi do reprezentance, potem pa zmanjka.ÂŤ Zdaj si bodo prizadevali (tudi) za to. Ĺ e prej pa naredili korak ali dva nazaj. Druga, tretja liga? ÂťÄŒez Ä?as pa naprej. Taka je tudi vizija kluba. A tudi Ä?e stopimo nazaj, stroĹĄki so, tekme so ... Treba je plaÄ?ati sodnike, zavarovaGlavni trener Elektre DuĹĄko MalićeviÄ?: Ĺ˝upan Darko Menih: ÂťElektra bi brez nje, osnovne stroÂť ÄŒlanska ekipa si ne more ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in lokalnih sponzorjev ĹĄke. Brez denarja privoĹĄÄ?iti niÄ?.ÂŤ ugasnila.ÂŤ ne gre,ÂŤ pravijo sogovorniki. se bo enkrat zgodilo, da jih bo no priĹĄlo ĹĄe veÄ? gledalcev, s tem na tekmo priĹĄlo osem, da bomo pa se bodo ljudje v kraju tudi Izstop sredi lige ne pride kaznovani ... Dvanajst tekem nas bolj povezali. v poĹĄtev ĹĄe Ä?aka. Upam, da bomo zdrĹžali. Želja ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je, da ÂťVeÄ? kot polovica odigranih teZadaj imamo mlade, ki so mate- ohranimo vse klube, ni pa nuj- kem je za nami. Pravilo KoĹĄarrial. Mladinci so komaj eno leto, no, da na tako visoki ravni, kot karske zveze Slovenije je, da izkar pomeni, da so tudi v tej ka- so. Pomembno je, da klubi ohra- stop Ä?lanske ekipe sredi sezone tegoriji mlajĹĄi za eno leto, igrajo nijo Ä?lanske ekipe, prednost pa poslediÄ?no pomeni izkljuÄ?itev bodo imeli mladi,ÂŤ pravi Ĺžupan. mlajĹĄih selekcij. Tudi zato, da do pa Ä?lanske tekme.ÂŤ Imajo potencial! Ne nazadnje Želimo jih iztrgati ulici, usme- tega ne bi priĹĄlo, smo se zaveo tem govori podatek, da je Elek- riti v zdrav naÄ?in Ĺživljenja, v ka- stno odloÄ?ili, Ä?eprav bo mukotrtrina ekipa U-17 spomladi osvoji- kovostno preĹživljanje prostega pno, da se bomo poĹĄteno borili la 3. mesto v Sloveniji. Na tekmi Ä?asa. Delo z mladimi v Elektri in do konca lige.ÂŤ đ&#x;”˛ za 3. mesto so prikazali vrhun- tudi drugih klubih je dobro in to

Zmaga Mandelca Šmartno ob Paki, 13. februarja – Sekcija namiznega tenisa, ki deluje pod okriljem Športno-rekreacijskega druťtva Gavce – Veliki Vrh, je pripravila dan namiznega tenisa.

Tokratni je bil 10. po vrsti, v telovadnici ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole pa se je v tej nekoÄ? zelo priljubljeni igri na obmoÄ?ju lokalne skupnosti pomerilo 21 tekmovalcev, med njimi ĹĄest uÄ?encev. Igre nekaterih posameznikov so bile zelo dopadljive za oÄ?i, ob koncu turnirja pa se je pri odraslih najbolj veselil Vlado Mandelc pred Rafkom Drevom in Petrom PolovĹĄakom. Med uÄ?enci je zmagal Jan Cukjati, Ĺ˝iga MatjaĹž je bil drugi, tre-

Ĺželimo ohraniti,ÂŤ pravijo na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, kjer nudijo klubu poleg lokalnih sponzorjev najveÄ? podpore. ÂťBrez njih bi ugasnili,ÂŤ pravi Stane Breznik in se vrne k mladim.

SkalÄ?ki odliÄ?ni tudi v kickboksu S tekme v Karlovcu z dobrimi obÄ?utki za prihajajoÄ?e evropsko prvenstvo

Prihodnje leto si organizatorji Ĺželijo ĹĄe veÄ? mladih.

tja pa Gabi Cukjati. NajboljĹĄim je podĹžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko AvberĹĄek podelil medalje in

pokale. Predsednik Športnega druťtva Gavce – Veliki Vrh Franc Mori obljublja, da bodo turnir organizirali

Skrbijo za podmladek Pri Ĺ˝OK Kajuh Ĺ oĹĄtanj veliko pozornosti namenajo vzgoji podmladka. Deklice od 2. do 5. razreda osnovne ĹĄole so vkljuÄ?ene v skupino mini odbojke. Na treningih se uÄ?ijo osnovno tehniko in taktiko mini odbojke, tekmovalne izkuĹĄnje pa si nabirajo na turnirjih mini odbojke. To sezono so se deklice udeleĹžile tekmovanja v LĹ˝M (Liga Ĺžoga miga). V tekmovanje so vkljuÄ?ene ekipe iz ĹĄtajerske, savinjske in koroĹĄke regije. Med 15 ekipami so osvojile 9. mesto, kar je zanje lep uspeh, saj so ekipo sestavljale deklice, ki so se s tekmovanjem sreÄ?ale prviÄ?. V prihodnji sezoni pa se bodo te deklice Ĺže pomerile s svojimi vrstnicami v drĹžavnem prvenstvu. đ&#x;”˛

Foto: Igor Medved

www.nascas.si • www.radiovelenje.com

Ekipa mini odbojke

tudi prihodnje leto, in upa, da se ga bo udeleĹžilo ĹĄe veÄ? mladih. đ&#x;”˛

Tp

Valentinovo nedeljo so velenjski tekvondoisti preĹživeli v Karlovcu na HrvaĹĄkem, kjer so se na European Cup Karlovac Open 2016 preizkusili v 'light kontaktu' v kickboksu. Izredno moÄ?nega prvenstva se je udeleĹžilo 1538 nastopajoÄ?ih iz 159 klubov in 21 drĹžav. VelenjÄ?ani, za katere je bil to drugi nastop v kickboksu, so pokazali, da se brez teĹžav lahko kosajo z nasprotniki iz sorodnih ĹĄportov, nekoliko so jim ponagajala le sodniĹĄka pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki so jih vajeni.

Trener Peter Landeker je bil z nastopi svojih varovancev zelo zadovoljen, saj so pokazali izredno dobro pripravljenost, ki jo ĹĄe intenzivno stopnjujejo, saj jih aprila Ä?aka nastop na Evropskem prvenstvu v tekvondoju v GrÄ?iji. Mesto v reprezentanci si je namreÄ? zagotovilo kar 15 Ä?lanov velenjskega kluba Skala.

V Karlovcu je 1. mesto osvojil Nejc RakuĹĄa (starejĹĄi deÄ?ki, light contact, -52 kg). Druga sta bila Jerneja JenĹĄterle (mladinke, light contact, -65 kg) in Dean VukanÄ?iÄ? (mladinci, light contact, -57 kg). Tretji je bil Patrick PasariÄ? (starejĹĄi deÄ?ki, light contact, -47 kg). V borbah sta se pomerila tudi Luka Krel in Domen Zabukovnik, ki sta ostala tik pod medaljami, ter Klemen GlinĹĄek, ki pa je zaradi poĹĄkodbe moral borbo predati. đ&#x;”˛

Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 14

14

25. februarja 2016

frkanje » Levo & desno «

Meni Nekateri gosti so v naših gostilnah razočarani. Ne morejo namreč naročiti jedi, o kateri toliko poslušajo. Predsednika države na žaru.

Blagajne

⏫

Tanja Kontič je sedla med mlade parlamentarce in vestno zapisovala njihove premisleke o pasteh mladostništva – slaba družba, zasvojenost z računalniki in mobiteli, pomanjkanje samozavesti. Pod pero ji je škilil Ivan Kotnik in napeto poslušal, kaj pesti bodočo generacijo dijakov. »Da se le ne bodo ujeli v pasti,« si je mislil.

⏫

Uršula Menih Dokl, direktorica korporacijske identitete in komunikacij v Gorenju, in dr. Stojan Kukovica, član uprave, odgovoren za upravljanje dobavne verige in logistike ter za kakovost, organizacijo in IT, sta bila ob podelitvi diplom prve kreativne akademije Gorenja kar malo zaskrbljena. Bo treba spet sesti v »šolske« klopi? »No ja, bova že zmogla, je bila odločna Uršula. A kaj, ko bo treba predavanja prestaviti pozno v nočni čas.« Vse njune dnevne ure so namreč za letos že zasedene.

⏩

Le kaj je predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje Zdenko Hriberšek v Osreških pečeh povedal sekretarki Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje Marjani Koren, da se je ta za celo minuto smejala? Marjana, ki si sicer vsako jutro, takoj ko odpre oči, na obraz nadene nasmeh, je bila tokrat namreč zelo resna in zelo stroga. »Joj, joj ... Ko je zraven državni protokol, ni časa za hec. Vse mora biti tip-top,« je rekla in takoj za tem nasmeškom že mrko pogledovala za tistim, ki je vmes parkiral na mestu, ki je bil rezerviran za gardo.

V rudniku Lulo v Angoli so našli beli diamant, ki je po velikosti 27. največji v svetovnem merilu.

Gre za 404,2-karatni diamant, ki v dolžino meri več kot sedem

centimetrov, njegova vrednost pa je ocenjena na 12,8 milijona evrov. »Gre za pomemben dan za našo državo, našo industrijo diamantov ter za projekt Lulo,« je povedal predsednik družbe Lucapa Miles Kennedy. Rudnik Lulo, ki leži na severovzhodu države, je sicer del četrtega največjega rudnika diamantov na svetu Catoce.

Travnata panika Prebivalci avstralskega mesteca Wangaratta so vse bolj obupani, ker njihova dvorišča popolnoma prerašča hitro ra-

stoča vrsta trave, ki so jo prebivalci sami poimenovali Hairy Panic (travnata panika). Trava se je izjemno razrasla zaradi suše, nadležna pa je zaradi nitk, ki se posušijo, nato pa odpadejo in se sprimejo v večje kupe.

Meščani pravijo, da potrebujejo nekaj ur na dan, da jo odstranijo s svojih dvorišč. »Izčrpani smo fizično in psihično. Ne srečo trava ni nevarna za pse in mačke, vseeno pa nam naredi ogromno dela,« je povedal eden od meščanov. Ker trava ne predstavlja nevarnosti, je oblast ljudem ne pomaga odstranjevati.

Želijo si v vesolje Ameriška vesoljska agencija Nasa je pred dvema mesecema sporočila, da išče 14 novih astronavtov, ki bodo imeli priložnost potovati na Mednarodno vesoljsko postajo z raketami zasebnih podjetij SpaceX in Boeing ter

Oživljanje Tudi v Velenju si prizadevajo oživiti mestno jedro.

Da bi se tu čim več dogajalo. Večerno in nočno razgrajanje sem ne sodi.

Počitnice?

Ta teden imajo tudi otroci z našega območja počitnice. Nekateri jih preživljajo delovno. Hodijo v delavnice.

Jezik je živ

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Našli dragocen diamant

Kljub nekaterim spremembam v večini občin še vedno delujejo občinske ali mestne blagajne.

Ampak za mnoge bi bila najboljša sprememba, da takih blagajn brez plačila provizij sploh ne bi potrebovali.

zvestih zbirateljev, potem pa se je izvedelo, da so pri nizkocenovnem letalskem ponudniku Thai Smile osebju naročili, naj se do punčk vedejo kakor do človeških potnikov – če bodo njihovi lastniki seveda plačali zanje sedeže na letalu. Pri letalskem prevoznipotovanja v vesolje z raketo Orion, ki jo Nasa trenutno razvija. Od razpisa do danes je Nasa prejela 18300 prijav kandidatov, s čimer so krepko presegli dosedanji rekord osem tisočih prijav iz leta 1978 (res pa je, da v tistih časih še ni bilo družbenih medijev, preko katerih je agencija tokrat intenzivno oglaševala).

Nasa bo zdaj začela izločevati prijavljene ter izbrala največ 14 Američanov z univerzitetno diplomo iz naravoslovnih ved ali inženirstva.

Na nizkocenovnem letalskem prevozniku se do punčk vedejo kot do živih oseb Še do pred kratkim se je za punčke »luk thep«, kakor jim pravijo na Tajskem, zmenil le malokdo zunaj kroga njihovih

ku so sicer opozorili, da je takšno vedenje do igrač lahko nekoliko strašljivo za druge potnike, zato so predlagali, naj osebje punčkam dodeli čim bolj oddaljene sedeže. Punčke je blagoslovilo več budističnih menihov, ki so jih označili s svetimi simboli, kakor po navadi počnejo z novimi avtomobili ali hišami, zato so mnogi njihovi odrasli lastniki prepričani, da prinašajo srečo, zlasti če se do njih vedeš kot do svojih

otrok, jih pelješ na izlete ali na kosilo ter z njimi v templju moliš – in to tudi počnejo.

Pri izdelavi kipcev oskar uporabljen 3D tisk Kipci na podelitvi najpomembnejših filmskih priznanj – oskarjih, ki jih bodo podelili v prihajajočem vikendu, bodo letos izdelani drugače: za začetek bodo bronasti in ne več kositrni, pri izdelavi pa bodo uporabili tudi 3D tisk. Bronaste kipce so sicer podeljali že od leta 1929; tako bronasti kot kositrni pa so prekriti z vrhnjim slojem 24-karatnega zlata. Po besedah predsednice Akademije Cheryl Boone Isaac so se k prvotni izdelavi kipcev vrnili s pomočjo tehnologije 21. stoletja, ki vsebuje digitalno skeniranje kipca, ki ga natisnejo s 3D tiskalnikom in odlijejo z voskom. Vsak voščeni kipec nato prelijejo s keramičnim slojem, ki se suši na 871 stopinjah Celzija. S tem omogočijo, da se vosek pod keramičnim slojem stopi, ostane pa le votla skulptura. Kipce na kon- cu prelijejo s tekočim bronom pri skoraj 1000 stopinjah Celzija, jih ohladijo in zbrusijo do popolnosti.

V nedeljo je bil svetovni dan maternega jezika.

Predvsem mladi dokazujejo, da je ta jezik še kako živ. Govorijo tako, da jih še njihove matere težko razumejo.

Črn scenarij Šoštanjčani so tako močno podpirali gradnjo bloka 6, ker so pričakovali, da bo elektrarna še naprej dajala domačinom kruh.

A očitno so dobili tako sodobno elektrarno, da je zaposlenih preveč.

Osvajanje Šaleška dolina vse bolj osvaja Zgornjo Savinjsko dolino. Vsaj za Kmetijsko zadrugo s tem imenom to velja.

Živalsko Na cestah ni le veliko zeber, pogosto je na njih tudi veliko mačk in psov. Za krmili vozil pa pogosto še razne druge 'živali'.

Vonj po kavi Zadnji čas pogosto slišimo novo verzijo starega pregovora: tri, štiri skodelice kave na dan preženejo marsikaterega zdravnika vstran. A sumljivo je, če to »reklamirajo« tudi (zasebni) zdravniki.

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 15

ZELENA PRILOGA

25. februarja 2016

ZelenaPriloga

15

Ni veÄ? daleÄ? Ä?as, ko bo napoÄ?ila pomlad, narava bo ozelenela in se odela v razkoĹĄne Ĺžive barve. To je Ä?as, ko imajo vrtiÄ?karji, kmetovalci, sadjarji, vrtnarji, gozdarji in vsi ostali, ki so v stiku z naravo, obilico dela. Svoj lonÄ?ek pa obvezno pristavijo tudi ekologi, saj se nadvse trudijo, da bi vsi skupaj Ĺživeli zdravo in v soĹžitju s Ä?im bolj Ä?istim okoljem. V Zeleni prilogi boste naĹĄli kopico koristnih nasvetov vsi tisti, ki vam je omenjena tematika blizu. ÄŒeĹĄnjo na torti pa predstavlja za vsakega vrtiÄ?karja nepogreĹĄljiv setveni koledar.

Jure BeriÄ?nik

NaÄ?rtovanje vrta in reĹĄevanje teĹžav Pred zaÄ?etkom sajenja zelenjavnega vrta je prvo in najpomembnejĹĄe opravilo naÄ?rt vrta. Ko se odloÄ?imo, kaj bi na vrtu sadili, je potrebno rastline ustrezno razporediti in pripraviti tla. Za nabavo

razvili brezplaÄ?no aplikacijo naredivrt.si, s katero si zaÄ?etniki in izkuĹĄeni vrtnarji z lahkoto naÄ?rtujejo vrt. Na spletni strani pod zavihkom Moj vrt vnesemo osnovne podatke. Za izris aplikacija potre-

spremljevalno gradivo pa nam natanÄ?no pove, kako naj pripravimo tla, kakĹĄna naj bo razdalja sajenja in koliko sadik ali semen bomo potrebovali. A pri tem se pomoÄ? ne ustavi. Skozi rastno sezono nam spletni pomoÄ?nik ob vsaki vrtnini pove, kaj je potrebno postoriti, kako oskrbovati. Na spletni strani naredivrt.si lahko

spremljamo koledar del in piĹĄemo dnevnik dogodkov. Tako bomo izvedeli, koliko gnojila dodati pri novi zasaditvi, na katere spremembe na rastlinah biti pozoren in kako ukrepati. Aplikacija nam tudi svetuje, katere so koristne rastline, ki odganjajo ĹĄkodljivce ali vplivajo na dober okus pridelka.

Na sledi vzrokom teĹžav in iskanje prave reĹĄitve

Znaki pojava bolezni in ĹĄkodljivcev se kaĹžejo na rastlinah in jih

sadik in semen najprej potrebujemo razpoloĹžljivo povrĹĄino.

Pri naÄ?rtovanju vrta je treba upoĹĄtevati potrebe posameznih rastlin po prostoru in hranilih ter ujemanje z drugimi rastlinami.

Pomembno je tudi, kaj je v pretekli sezoni raslo na doloÄ?eni lokaciji. VpraĹĄanj je veliko, a mnogokrat ne poznamo vseh odgovorov.

Aplikacija naredivrt.si

Za olajĹĄanje naÄ?rtovanja zelenjavnega vrta smo strokovnjaki Kluba Gaia in podjetja Unichem

buje podatke: velikost vrta, koliko oseb se bo oskrbovalo in katero zelenjavo Ĺželimo gojiti. Na osnovi podanih podatkov nam aplikacija razporedi vrtnine glede na potrebe po hranilih in dobre sosedske odnose. Izrisan naÄ?rt pokaĹže umestitev posameznih vrtnin,

Nagradno vpraĹĄanje

NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

Katero organsko gnojilo uporabimo za manjĹĄe povrĹĄine in visoke grede in je prilagojeno posameznim vrtninam?

Prvi trije bralci, ki pokliÄ?ete na ĹĄtevilko 080 81 22 in pravilno odgovorite, dobite gnojilo Bio Plantella Nutrivit. Vsi, ki preberete in pokliÄ?ete, pa dobite revijo Gaia s setvenim koledarjem po Mariji Thun za celo leto 2016.

POSEBNE CENE

za omejeno koliÄ?ino cepilnikov drv iz zaloge.

NLB Krediti Ugoden NAJEM cepilnikov drv.

ROBUST d.o.o., Arja vas 104, SI - 3301 PetrovÄ?e T: 03 703 88 23, M: 031 819 788, E: info@robust.si, W: www.robust.si

Vzgoja in prodaja cipres Smaragd + Ĺžive meje, smreke, omorike, tise, lovorikovec, Ä?eĹĄmin, puĹĄpan ...

Greste na novo ali v prenovo?

UresniÄ?ite naÄ?rte o svojem domu s stanovanjskim ali osebnim kreditom.

Vas skrbijo spremembe obrestne mere? Pri kreditu z nespremenljivo obrestno mero bo vaĹĄa meseÄ?na obveznost nespremenjena celotno dobo odplaÄ?evanja kredita. Vabljeni na posvet h kreditnim svetovalcem v naĹĄe poslovalnice.

UGODNE CENE!

 03 5726 113, 083 835 534, 031 585 848

Drevesnica Zlatko Novak s.p.,Trnava 8, 3303 Gomilsko, www.prodaja-cipres.com

www.nlb.si/krediti

01 477 20 00

zlahka opazimo. Da bi znali pravilno ukrepati ter s pravimi sredstvi zmanjĹĄati ĹĄkodo in prepreÄ?iti propad rastlin, moramo ugotoviti vzrok. Za dopolnilo aplikaciji naredivrt.si smo pripravili ĹĄe preprosto aplikacijo SOS diagnostik, s pomoÄ?jo katere boste laĹžje prepoznali teĹžave na rastlinah; te so ĹĄkodljivci, bolezni ali posledice neustreznih rastnih razmer in vremenskih vplivov. Po prepoznani teĹžavi vam aplikacija nudi preizkuĹĄene reĹĄitve, s katerimi jih boste uÄ?inkovito odpravili.

SOS diagnostik nas v nekaj korakih pripelje do pravilne diagnoze in ustrezne reĹĄitve: 1. izberemo tip vrta, kjer smo opazili teĹžavo - sadovnjak, zelenica, zelenjavni vrt, okrasni vrt , 2. izberemo skupino, s Ä?imer zoĹžimo nabor moĹžnih teĹžav; 3. izberemo del rastline, pri katerih je teĹžava najbolj izraĹžena; 4. iz galerije slik poiĹĄÄ?emo tisto, ki najbolj ustreza naĹĄi situaciji; 5. s klikom na sliko prepoznamo teĹžavo in preberemo ukrep, ki nam jo pomaga reĹĄiti.

Ob pojavu sprememb na rastli-

nah, ki niso posledica ĹĄkodljivcev ali bolezni, nam bodo najhitreje in izredno uÄ?inkovito pomagala naravi prijazna sredstva, ki vsebujejo aminokisline in vitamine za rastline ali pripravki iz alg. S ĹĄkropljenjem po listih bodo koristne snovi hitro preĹĄle v obtok po rastlini in spodbudile obnovo. PriporoÄ?ljivo je ĹĄkropljenje nekajkrat ponoviti.

Z upoĹĄtevanjem potreb posameznih rastlin preventivno poskrbimo za njihovo zdravje in dober videz. S hitrim ukrepanjem ob pojavu teĹžav pa te omejimo. Moderni pripomoÄ?ki, kot so aplikacije in ekoloĹĄka sredstva za oskrbo ne le zaÄ?etnikom, ampak vsem omogoÄ?ajo, da z lahkoto pridelate svojo zdravo domaÄ?o zelenjavo. đ&#x;”˛ Loreta Vlahović, strokovnjakinja Kluba Gaia

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

ZELENA PRILOGA

25. februarja 2016

Jabolko - energijsko sadje za mrzle zimske dni

Rastlinjaki

V zimskih dneh je jabolko tisto, v katerem najdemo skoraj vse, kar naĹĄe telo potrebuje za normalno delovanje.

Jabolko, ki velja za enega najdostopnejĹĄih zdravih sadeĹžev, je odliÄ?en vir energije in zdravilnih snovi. Pomaga pri izboljĹĄanju odpornosti telesa, pomembno vlogo pa ima tudi pri prepreÄ?evanju ĹĄtevilnih obolenj.

V tem soÄ?nem sadju najdemo veliko snovi, ki krepijo odpornost organizma – od vitaminov (v lupini jih je kar ĹĄestkrat veÄ? kot v mesu), mineralnih snovi, ki imajo pomembno vlogo v prebavnem sistemu, vlaknin, sladkorja do pektina, ki je danes zelo cenjena snov. JabolÄ?ni pektini namreÄ? na sluznici naredijo prevleko in blaĹžijo vnetja ter pospeĹĄujejo strjevanje krvi in prepreÄ?ujejo arteriosklerozo in infarkt.

Jabolko vsebuje tudi tanin, ki prepreÄ?uje drisko, celulozo, ki krepi Ä?revesne stene, ter balastne snovi, ki zniĹžujejo krvni tlak in holesterol. Okrogel sedeĹž, ki naj bi zbijal tudi vroÄ?ino, priporoÄ?ajo pri putiki, prehladu, boleÄ?inah v grlu oziroma pljuÄ?ih in ledviÄ?nih boleznih.

Zakaj je jabolko primerno za hujĹĄanje? Okoli 100 gramov jabolka ima samo od 50 do 60 kalorij, v njem ni skoraj niÄ? maĹĄÄ?ob. Ker sadeĹž vsebuje tudi okoli dve Ä?ajni ĹžliÄ?ki naravnega sladkorja, nam zagotovi dovolj energije, da zmoremo dieto. Jabolka vsebujejo tudi nekaj vitamina F, ki je pomemben antioksidant za razgrajevanje maĹĄÄ?ob.

Jabolko je zelo priporoÄ?ljiva prehrana ĹĄportnikov, saj s potenjem izgubijo veliko dragocenega kalija. ÄŒe med ĹĄportno aktivnostjo Ĺživcem primanjkuje kalija, miĹĄicam redkeje prenaĹĄajo draĹžljaj, zaradi Ä?esar Ä?loveku zmanjka moÄ?i za naslednji korak. đ&#x;”˛

Sive vrane v urbanem okolju verze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Gozdarskega inĹĄtituta Slovenije izvajajo ciljni raziskovalni projekt ÂťZnaÄ?ilnosti, problematika in upravljanje populacij (sive) vrane v urbanem okoljuÂŤ. Z izvedbo projekta Ĺželijo pripseva-

V zadnjih desetletjih po svetu naraĹĄÄ?a ĹĄtevilo razliÄ?nih vrst vran, v Evropi zlasti sive vrane (Corvus cornix), ki se ĹĄirijo predvsem v (pri)mestnih obmoÄ?jih. NaraĹĄÄ?anje ĹĄtevila vran povzroÄ?a veÄ? teĹžav oz. konfliktov z ljudmi; vrane npr. povzroÄ?ajo

Foto: BoĹĄtjan Pokorny

Trg mladosti 7

ĹĄkodo na kmetijskih pridelkih in na drugem premoĹženju (objekti, avtomobili), onesnaĹžujejo okolje z iztrebki in z raznaĹĄanjem smeti, z oglaĹĄanjem povzroÄ?ajo moteÄ? hrup za prebivalce, plenijo gnezda ostalih vrst ptic, vedno pogostejĹĄi so tudi napadi na ljudi v Ä?asu gnezdenja vran. Pri iskanju reĹĄitev za zmanjĹĄanje teh teĹžav strokovnjaki z Visoke ĹĄole za varstvo okolja skupaj s kolegi z inĹĄtituta ERICo Velenje, Uni-

ti k boljĹĄemu poznavanju vrste, razumevanju in zmanjĹĄanju konfliktnih dogodkov s prebivalci in k manjĹĄi stigmatizacije vrste v javnosti.

Izvedba tega in podobnih projektov omogoÄ?a ĹĄtudentom VĹ VO vkljuÄ?evanje v raziskoval-

no delo, pridobivanje dragocenih izkuĹĄenj in povezovanje ter sodelovanje s kolegi, ki prihajajo z drugih visokoĹĄolskih zavodov. Tako ĹĄtudentje pridobivajo nujno potrebna praktiÄ?na znanja in krepijo sposobnost kritiÄ?nega razmiĹĄljanja ter reĹĄevanja teĹžav v vsakdanjem Ĺživljenju. đ&#x;”˛

Izr. prof. dr. BoĹĄtjan Pokorny

2x4m

3x4m

4 eur

3 x 4 m le 24

Za naroÄ?ilo in informacije pokliÄ?ite ali piĹĄite na e-naslov: profilplast@profilplast.si

031/675 639

Dostava po poĹĄti 30,5 EUR.

• rastlinjaki po meri • menja se le folija (na 5 do 8 let) • primerni za zimsko zelenjavo, poleti za paradiŞnik

Profilplast, d. o. o.

Zavrh nad Dobrno 10 3204 Dobrna www.profilplast.si e-naslov: profilplast@profilplast.si

NajboljĹĄa zaĹĄÄ?ita zelenjave pred toÄ?o, snegom in neurjem Ni razloga, da bi naĹĄ vrt ostal prazen vse do pomladi. S pomoÄ?jo rastlinjaka, lahko tudi manjĹĄega, si lahko bistveno podaljĹĄamo sezono pridelave zelenjave. IzkuĹĄnje kaĹžejo, da brez dodatnega ogrevanja tudi v hudi zimi v rastlinjaku lepo uspevajo zimske solate, motovilec, blitva in celo Ä?ebula. Rukolo, ki smo jo sejali decembra, nabiramo Ĺže februarja.

NajustreznejĹĄi Ä?as za postavitev rastlinjaka je jesen ali zgodnja pomlad. V tem primeru je za pomlad Ĺže vse pripravljeno. Tudi pozimi lahko uĹživamo v svojem vrtiÄ?ku in se ob sonÄ?nih dnevih vanj hodimo gret. Pobiranje zelenjave iz rastlinjaka, ko je zunaj sneg, nudi vsakemu vrtnarju obilo veselja.

info@vsvo.si

Študijski program varstvo okolja in ekotehnologije diplomirani ekotehnolog Prvi prijavni rok: 5. februar – 4. marec 2016

Februarja, ko sonce Ĺže dobiva moÄ?, so lahko temperature v rastlinjaku kar visoke. Merjeno januarja ob 11. uri: zunaj sonÄ?no, zasneĹžena polja, 9 °C, v rastlinjaku 18 °C. Rastlinjak je lahko dober pripomoÄ?ek, da zelenjava obrodi lepĹĄe, sezona pa se podaljĹĄa. Hkrati pa deluje kot zaĹĄÄ?ita pred toÄ?o, snegom, neurji, divjadjo in ostalimi domaÄ?imi Ĺživalmi. Rastlinjak lahko izkoristimo tudi poleti. Takrat v njem dobro uspevajo plodovke, denimo paradiĹžnik. Ob skrbni negi bo obilno rodil ĹĄe pozno v jesen. Ne pozabimo, da nam vrtnarjenje nudi veliko uĹžitkov; je dobra rekreacija za telo in sprostitev duha, obenem pa imamo s pomoÄ?jo rastlinjaka vse leto vedno na voljo sveĹžo domaÄ?o zelenjavo. đ&#x;”˛

Koruza za silaĹžo

PRODAJALNA FORST

Profilplast, d. o. o.

LG 30.311 (320) Za setev po koĹĄnji

LG 33.87 (380)

Standard za veÄ? mleka

SHANNON (400)

NajveÄ? energije iz koruznice

V NARAVI KOT DOMA

LG 34.90 (430)

UPRAVA motorna kosa Sarp TJ35E

Za silaĹžo na Primorskem

1,2 kW, 34,4 cm3, gorivo: meĹĄanica, prostornina rezervoarja 0,7 l, masa 6,4 kg

99

190 cm3, 53 cm ťirina koťnje, 30–70 cm viťina koťnje, 60 l zbirna koťara

HELEN (650)

52 â‚Ź 385 enoroÄ?ajna, motor Kawasaki dvotaktni,

vrtna kosilnica McCulloch M53-190AWRPX

579 â‚Ź motor Honda 3,4 kW,

VeÄ?ni zmagovalec

PROIZVODNJA

Za zalivanje in Ä?iĹĄÄ?enje...

Za veÄ? mleka in mesa najboljĹĄe silaĹžne koruze LGAN -35%

PraktiÄ?no in uporabno

combi system

PESTRA IN UGODNA PONUDBA VRTNEGA PROGRAMA! PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.00–17.00, sobota: 7.00–12.00

Fotografije so simbolne.

i suĹĄini 30

ravilo pr Obvezno sp

Dobite jo v vseh dobro zaloĹženih trgovinah s semeni.

INFO: Dodatne informacije dobite v prospektu na maloprodajnih mestih ter na naĹĄi spletni strani www.agrosaat.si.. Svetujemo tudi po telefonu: osrednja Slovenija, Gorenjska, Dolenjska, Primorska (01 514 00 70); Pomurje (02 545 94 16); Ĺ tajerska, KoroĹĄka, Savinjska (02 795 08 80).

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 17

KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16 Tel.: 03/ 891 91 40

• • • • •

17

ZELENA PRILOGA

25. februarja 2016

Gnojilo Organik 20 kg Gnojilo Biogrena 25 kg Sem. krompir Dessire a 28/35 Sem.krompir Rudolph asi 35/55 Sadjarsko gnojilo PK 14-28+mg 25 kg

15,99 € 20,90 € 1,05 €/kg 0,95 €/kg 9,49 €

Na zalogi je bogata izbira ostalega semenskega krompirja, semenske koruze, vrtnih semen in vse ostalega za vaĹĄ vrt!

Obrezovanje sadja v njegovem mirovanju Ä?no Prisr ni! e l vab j

Raznolikost sadnih vrst nas Ä?ez leto razveseljuje s svojo rastno obliko, lepimi cvetovi in okusnimi plodovi. Vsaka vrsta pa ima svoje posebnosti in zahteve pri obrezovanju med letom.

Pravilno obrezovanje ob primernem Ä?asu odloÄ?ilno vpliva na obliko, cvetenje in rodnost, ki daje Ĺželeni pridelek. Pomembno je upoĹĄtevati vremenske razmere, zato ne obrezujemo, ko zmrzuje in je mokro. Vse veÄ?je rane

vek, s katerim omoÄ?imo celotno drevo ter tako prepreÄ?imo razvoj bolezni. Pazimo, da je rastlina suha, temperatura nad 5 °C ter v Ä?asu, ko ni moÄ?nega sonca in vetra. Ĺ kropljenje ponovimo ĹĄe enkrat v razmaku 10 dni.

Mirovanje sadnih vrst Ä?ez zimo je zelo pomembno za rodnost in prihodnji razvoj. Pozimi se sokovi skozi rastlino pretakajo

dni suhega vremena. Dobro je vedeti, da rez pozimi in zgodaj spomladi spodbudi moÄ?no rast.

Zima in pomlad sta zelo pomembni obdobji za rastline tudi zaradi gnojenja, vnosa hranil v zemljo pred zaÄ?etkom rastne sezone. Po konÄ?anem obrezovanju uporabimo organsko gnojilo Organik, ki poveÄ?a organsko snov v tleh, pospeĹĄi procese humifikacije in nudi sadnim rastlinam dostopna hranila za rast in razvoj.

Izrezovanje predebelih vej

Odvajanje

Spodrezovanje

zamaĹžemo s cepilno smolo in prepreÄ?imo vstop boleznim in ĹĄkodljivcem. Za rez uporabljamo roÄ?no Ĺžago in ostre ĹĄkarje, ki jih pred uporabo in med njo dobro razkuĹžimo. Po obrezovanju je dobro uporabiti bakrov pripra-

zelo poÄ?asi, zato je primeren Ä?as za obrezovanje. Konec januarja, zaÄ?etek februarja zaÄ?nemo obrezovati na Primorskem vse sadne vrste, v preostali kontinentalni Sloveniji pa le stara, odrasla drevesa. Pazimo, da imamo vsaj tri

Za gnojenje trte pa priporoÄ?amo uporabo posebnega organskega gnojila za trte, ki ima dodano Ĺželezo. S tem bomo prepreÄ?ili pojav kloroze, kar je pogost pojav pri vinski trti. Pri ameriĹĄki borovnici je pomembno, da jo pognojimo z organskim gnojilom, posebej prilagojenim za borovnice, ker tako vzdrĹžujemo kisel pH, ki ga potrebuje za uspeĹĄno rast.

Rez v Ä?asu mirovanja

NOVO! NaroÄ?ilo krmil preko spletne strani www.krmilanadom.com

Bil je nekoÄ? in je danes ‌ To je krompir!

Sleherni vrtiÄ?kar se spraĹĄuje, kakĹĄen semenski krompir kupiti: belega, krem ali rumenega? Za bel krompir je znaÄ?ilno, da je zelo dober za pire in praĹžen krompir. ÄŒe pa imate raje peÄ?en in „solatni“ krompir, pa priporoÄ?amo rumenega, saj je bolj okusen in „masten“ kot bel.

Zadnja leta se zaradi nihajoÄ?ih vremenskih razmer ljudje odloÄ?ajo predvsem za saditev zgodnjega semenskega krompirja, ki se ga lahko skladiĹĄÄ?i tudi vso zimo (arrow, maris bard, marabel, primura, agata, adora ...). Priljubljene so tudi slovenske sorte krompirja (kis-sora, kis-pĹĄata, kis-vipava ...). Krompir posadimo v zemljo in po 60

dneh je fizioloĹĄko zrel ter ga lahko izkopljemo. Pri nakupu krompirja se vpraĹĄamo, kakĹĄno ÂťkalibracijoÂŤ gomolja kupiti? Ali 28–35 (drobni) ali 35–55 (debelejĹĄi semenski krompir). ÄŒe kupite drobnejĹĄi semenski krompir, bo imel manj poganjkov (6–9), grmi krompirja bodo manj bogati. ÄŒe pa posadite debelejĹĄi semenski krompir, bo rastlina imela na zaÄ?etku veÄ? hranilnih snovi, ki jih lahko Ä?rpa iz gomolja. Gomolj bo imel veÄ? poganjkov (9–12) in tudi grmi krompirja bodo bolj bogati. Predlagamo veÄ?jo ÂťkalibracijoÂŤ, saj je takĹĄen gomolj krompirja manj obÄ?utljiv na nizke temperature. Tako lahko posa-

dimo gomolje krompirja Ĺže zelo zgodaj, zemljo pokrijemo z belo zimsko kopreno, ki zagotavlja optimalno prepustnost vode, svetlobe in zraka. Ĺ e beseda, dve o ĹĄkodljivcih.

Krompirjeva plesen je najbolj znana bolezen. Znaki obolenja se pojavijo najprej na zgornji strani listov v obliki rumenih peg, na spodnji strani povrhnjice pa opazimo sneĹžno belo plesnivo prevleko. Trosovnike spere deĹž v zemljo, kjer okuĹžijo ĹĄe gomolje. NajpogostejĹĄi ĹĄkodljivec pa je koleradski hroĹĄÄ?. Ukrepe zatiranja prilagodimo pojavnosti generacije. Pri vzgoji krompirja so nadleĹžne tudi strune, ki nam lahko uniÄ?ijo celoten pridelek. ÄŒe Ĺželite izvedeti ĹĄe kaj veÄ? o krompirju, se oglasite v trgovino KoĹĄarica. Skupaj bomo poskrbeli za lep, zdrav in okusen pridelek. đ&#x;”˛

Hvala za zaupanje a br n

ÂŽ

iz

kt u d pro 2016

ÄŒe Ĺželite izvedeti ĹĄe veÄ?, pridite na delavnico s strokovnjakom Kluba Gaia

• 5. 3. ob 9.00 v Lokovici pri Ĺ oĹĄtanju: Obrezovanje kakija, kivija in jagodiÄ?evja • 6. 3. ob 9.00 v KavÄ?ah: Obrezovanje sadnega drevja

đ&#x;”˛ Vanes Husić, strokovnjak Kluba Gaia

Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na naroÄ?ilnico V mesecu marcu 2016 bodo vsa gospodinjstva, skupaj z raÄ?unom za ravnanje z odpadki, prejela naroÄ?ilnico za odvoz kosovnih odpadkov. Odvoz odpadkov poteka v okviru javne gospodarske sluĹžbe ravnanja z odpadki in je za gospodinjstva enkrat letno brezplaÄ?na.

Kosovni odpadki so: pohiĹĄtvo, stoli, mize, omare, jogiji, sanitarna oprema, radiatorji, gospodinjski aparati, hladilniki, televizorji, raÄ?unalniki, luÄ?i, veÄ?ji kosi igraÄ? ‌ Gospodinjstva izpolnijo naroÄ?ilnico za odvoz kosovnih odpadkov in jo podpisano poĹĄljejo

na naslov PUP-Saubermacher, d. o. o., KoroĹĄka cesta 46, Velenje, po faxu ali na elektronski naslov in sicer ĹĄtirinajst dni pred Ĺželenim odvozom. Vsaj tri dni pred odvozom pa bo gospodinjstvo obveĹĄÄ?eno o toÄ?nem datumu odvoza.

Vsi kosovni odpadki se na dan odvoza, do 6h zjutraj, pripravijo na dogovorjeno odjemno mesto.

Vse kosovne odpadke je moĹžno brezplaÄ?no pripeljati na zbirne centre. Vstop v zbirne centre je s poloĹžnico za ravnanje z odpadki in z osebnim dokumentom.

N E Č A L P Z E B R do 15. 11. d k o v od 15. 3. a p d o ih n v so o k z o d vo

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e

in zgornjesavinjske e ĹĄk le Ĺ a a tv js in od za vsa gosp em naroÄ?ilu. doline po predhodn ravljavec bloka. up lo Ä?i ro na i ed ur e Za blok

VeÄ? informacij: T 03 896 87 11 | F 03 896 87 19 | E podjetje@pup-saubermacher.si

Delovni Ä?as zbirnih centrov CENTRALNI ZBIRNI CENTER VELENJE 1 (ob Ĺ kalskem jezeru) od novembra do februarja: poned., sreda, petek od 7. do 15. ure, torek in Ä?etrtek od 7. od 17. ure, sobota od 8. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto; od marca do oktobra: od poPrvi slovenski proizvajalec s certikatom ÂťBrez GSOÂŤ.

nedeljka do petka od 7. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto. Dan pred praznikom je ZC Velenje 1 odprt do 15. ure.

ZBIRNI CENTER VELENJE 2 (bivĹĄe skladiĹĄÄ?e gradbenega materiala) vsako soboto od 8. do 10. ure, ob praznikih zaprto.

ZBIRNI CENTER Ĺ OĹ TANJ (bivĹĄa trgovina gradbenega materiala za gasilskim domom Ĺ oĹĄtanj) vsako

soboto od 10.30 do 12.30 ure, ob praznikih zaprto.

ZBIRNI CENTER Ĺ MARTNO OB PAKI (ob pokopaliĹĄÄ?u Ĺ martno ob Paki) 1. in 3. sobota v mesecu od 8. do 12. ure, prazniki zaprto.

PODHOM: torek in Ä?etrtek, od 8. do 15.30 ure. Vsaka 1. sobota od 8. do 12. ure. V primeru, da je ta dan praznik, se prestavi na 2. soboto v mesecu.

www.pup-saubermacher.si Projekt zbiranja silaĹžne folije poteka do preklica. VeÄ? na spletnih straneh.

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

ZELENA PRILOGA

25. februarja 2016

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

STARO ZA NOVO!

Pomlad prihaja ...

Dnevi se daljĹĄajo, sonce je vse toplejĹĄe in kar samo nas vleÄ?e v naravo.

Sedaj je tudi pravi Ä?as za dela v sadovnjaku in vinogradu. Najprej pohitimo z gnojenjem, Ä?e ga nismo opravili Ĺže v jeseni, nato sledi obrezovanje. To je zelo pomemben ukrep, ki nam razredÄ?i kroĹĄnjo, izboljĹĄa osvetlitev in predstavlja Ĺže prvo redÄ?enje plodov. V Ä?asu nabrekanja brstov opravimo predpomladansko ĹĄkropljenje s kombinacijo oljnega in bakrenega pripravka. To je zelo pomemben ukrep, saj nam prihrani marsikatero teĹžavo med letom (manj bolezni in ĹĄkodljivcev).

Ko se zemlja odtali od zmrzali, je ĹĄe vedno Ä?as za sajenje sadnega drevja (koĹĄÄ?iÄ?arji, peÄ?karji, jagodiÄ?evje ...). Sajenje opravimo po strokovnih navodilih, uporabimo pa kvalitetno certificirano sadiko, kar je pogoj za uspeh pridelave.

BliĹža se tudi Ä?as sajenja krompirja, ki je za nas slovence zelo pomembna kultura, saj skorajda ne znamo pripraviti obroka brez njega. Na trgu je vedno veÄ?ja izbira sort, zato si pravoÄ?asno pri-

skrbite Ĺželjeno sorto. ÄŒe ste ĹĄe v dilemi, vam bodo pri izbiri svetovali naĹĄi prodajalci.

Sorte krompirja delimo po ranosti na zgodnje, srednje, srednje pozne in pozne sorte. Nadaljna delitev je po barvi mesa in barvi koĹžice. Barva mesa je lahko bela, krem bela, svetlo rumena, rumena, zelo rumena in vijoliÄ?na. Barva koĹžice je lahko svetlo rumena, rumena, rjavo rumena, svetlo rjava, rdeÄ?a.

Pri izbiri sorte se odloÄ?amo tudi po tem, kako je neka sorta obÄ?utljiva oziroma odporna na bolezni ali ĹĄkodljivce.

Tudi s krompirjem kolobarimo, torej ga sadimo vsako leto na drugo gredo, s Ä?imer zadrĹžujemo napad ĹĄkodljivcev in bolezni ter Ä?uvamo zemljo.

Krompir sadimo marca in aprila, ko se tla otoplijo do 9 °C in ne priÄ?akujemo veÄ? niĹžjih temperatur. ZgodnejĹĄi pridelek bomo imeli, Ä?e ga bomo tri do ĹĄti-

Informacije:

041 813 949

ri tedne nakaljevali v plitvih zabojÄ?kih v svetlem in nekoliko toplejĹĄem prostoru na temperaturi 18–20 °C. ÄŒe je pretoplo ali pretemno, bodo cime predolge, slabe kakovosti in se bodo lomile.

Ko so cime dolge 1–2 cm, posadimo krompir na prosto, pri Ä?emer moramo paziti, da jih ne poĹĄkodujemo. Pomembno je, da zgodnje sorte sadimo nekoliko globlje, da imajo veÄ?jo zaĹĄÄ?ito pred mrazom, potrebujejo pa tudi manjĹĄo razdaljo kot pozne sorte. SploĹĄna sadilna razdalja naj bo 60 cm med vrstami in 40 cm v vrsti. Globina sajenja je 3 do 6 cm.

Vsekakor z nakupom ne odlaĹĄajte, ker doloÄ?enih sort krompirja kmalu zmanjka.

Vse, kar boste potrebovali pri pomladanskih opravilih, lahko dobite v naĹĄih kmetijskih trgovinah v Velenju, Ĺ oĹĄtanju, Ĺ martnem ob Paki, Nazarjah ter v novi trgovini v LuÄ?ah. ÄŒaka vas bogat izbor krompirja, gnojil, semen, sadik, orodja, sredstev za varstvo rastlin in prijazni prodajalci s strokovnimi nasveti. Lepo vabljeni! đ&#x;”˛

VSE NA ENEM MESTU ZA VRTIÄŒKARJE

Z VAMI IN ZA VAS!

VELIKA IZBIRA NAJKVALITETNEJĹ EGA SEMENSKEGA KROMPIRJA ELITA IN SUPER ELITA! VEÄŒ KOT 40 IZBRANIH SORT! Pakirano: 2,5 kg, 3 kg, 5 kg, 10 kg, 25 kg ter po 25 in 100 gomoljev ADORA, AGATA, AGRIA, ALADIN, ANUSCHKA, ARINDA, ARIZONA, ARROW, BELLA ROSA, BISTRA, CARDINIA, CARLINGFORD, CASABLANCA, CATANIA, CELTIANE, CERISA, COLOMBA, CVETNIK, DESIREE, ELFE, ESMEE, EVORA, GOURMANDINE, JELLY, KENNEBEC, KIS-BISTRA, KIS-SORA, KRESNIK, MANITOU, MARABEL, MARIS BARD, MINERVA, MONA LISA, MONDEO, MONTE CARLO, MONTREAL, MOZART, NATASCHA, PRIMURA, PRINCESS, RED FANTASY, ROMANO, RUDOLPH, SALAD BLAU, SANTE, TOLUCA.

ÄŒEBULÄŒEK:

belokranjka, hol. rumen, majski srebrenjak, ptujski, rdeÄ?i, sturon

ÄŒESEN:

jari (beli, domaÄ?i, rdeÄ?), ptujski

Ĺ ALOTKA:

rdeÄ?a red sun, rumena golden

SEMENA:

vrtnin, cvetlic in zeliĹĄÄ?

MINERALNA IN ORGANSKA GNOJILA

GOTOVITE PRAVOÄŒASNO SI ZA IZBRANO SORTO!

SADNO DREVJE IN JAGODIÄŒEVJE

jablana (elstar, braeburn, carjeviÄ?, fuji, gala, jonathan, kanadka, moĹĄancelj, ontario, zlata parmena, aprimira, breskev, Ä?eĹĄnja, ď€ ga, hruĹĄka, kutina, marelica, nektarina, sliva, viĹĄnja, aronija, borovnica, kosmulja, malina, ribez, robida...

Plantella organik, Bioorganik, Biogrena

SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN

Frutapen, bakreni pripravki, Ziram

VELIKA IZBIRA VRTNEGA ORODJA motike, lopate - ''ĹĄtiharice'', vilaste lopate, grablje, srpi ...

S PREKOPALNIK TEXA

KZ Ĺ aleĹĄka dolina

950 - samo 426,50

€

Ĺ olski center Ĺ entjur – kjer si tradicija in sodobnost podata roko Ĺ olski center Ĺ entjur je ĹĄola z veÄ? kot stoletno tradicijo.

Pouk se je na takratni Kmetijski ĹĄoli zaÄ?el 3. januarja 1910.

Prizadevanja za ustanovitev tovrstne ĹĄole na Ĺ tajerskem so se zaÄ?ela Ĺže prej. 27. marca 1907 je DeĹželni zbor naloĹžil nalogo lokalnim oblastem, da najdejo lokacijo za ĹĄolo in potrebna zemljiĹĄÄ?a.

Ko so postavili nova poslopja po vzoru zgradb kmetijske ĹĄole Grottenhof, pridobili zemljiĹĄÄ?a in imenovali tudi prvega ravnatelja Ivana Belleta, je bila ustanovljena Kmetijska ĹĄola, v zaÄ?etku leta 1910 pa se je zaÄ?el tudi pouk.

Danes je Ĺ olski center Ĺ entjur organiziran kot zavod z dvema organizacijskima enotama – Srednjo poklicno in strokovno ĹĄolo ter ViĹĄjo strokovno ĹĄolo. IzobraĹžuje na podroÄ?ju kmetijstva, Ĺživilstva, naravovarstva ter gostinstva in turizma. Njihovi izobraĹževalni programi vsebujejo prehranjevalno verigo – torej pridelavo, predelavo in ponudbo. Zavzemajo se, da se njihovi dijaki in ĹĄtudenti nauÄ?ijo pridelati, predelati in ponuditi varno in kvalitetno hrano za porabnika.

Na Srednji poklicni in strokovni ĹĄoli izobraĹžujejo za niĹžje poklicno, srednje poklicno, srednje strokovno in poklicno-tehniĹĄko izobraĹževanje. Na ViĹĄji strokovni ĹĄoli pa se ĹĄtudenti izobraĹžujejo po ĹĄtirih viĹĄjeĹĄolskih ĹĄtudijskih programih.

Pomemben del poklicnega in strokovnega izobraĹževanja

je praktiÄ?no izobraĹževanje. V vseh izobraĹževalnih programih ima praktiÄ?ni pouk in praktiÄ?no usposabljanje z delom pomembno vlogo. Ta se opravlja na ĹĄolskem posestvu, v uÄ?nih delavni-

cah, laboratorijih, v nekaterih izobraĹževalnih programih pa tudi pri delodajalcih. Dijaki in ĹĄtudenti torej pridobijo celostno izobrazbo teoretiÄ?nega, sploĹĄnega, strokovnega in praktiÄ?nega znanja.

Vsi izobraĹževalni programi so prenovljeni, zato omogoÄ?ajo pridobivanje sodobnih zanj, moĹžnosti samozaposlitve, ĹĄiritev ustreznih znanj na mlade prevzemnike kmetij na podeĹželju, kar predstavlja temelj pri razvoju podeĹželja Savinjske statistiÄ?ne regije ter Kozjansko-Obsoteljske subregije.

Razvoj podeĹželja ne more funkcionirati brez moÄ?ne socialne

mreĹže na podeĹželju – prispevek k tej pa so ravno izobraĹževalni programi za podroÄ?je prehranske verige. Znanje za podeĹželje je ena od prioritet nacionalnih razvojnih programov.

Ĺ olski center Ĺ entjur omogoÄ?a izvajanje aktivnosti individualne mobilnosti dijakov in ĹĄtudentov v okviru programa VseĹživljenjsko uÄ?enje Erazmus+. To pomeni praktiÄ?no izobraĹževanje v tu-

jini. Cilji tovrstne mobilnosti so: izboljĹĄanje uÄ?nih kompetenc, izboljĹĄanje jezikovnih spretnosti, poveÄ?anje medkulturne zavesti, poveÄ?anje zaposljivosti, poveÄ?anje samozavesti in samospoĹĄ-

tovanja ‌ Seveda se razĹĄiri tudi dijakova oziroma ĹĄtudentova socialna mreĹža, stkejo se prijateljstva, ki trajajo celo Ĺživljenje. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 19

ÂťSpanÄ?ek je boljĹĄi kot ĹžganÄ?ekÂŤ ... pravi ljudska modrost. Spanje ni izguba Ä?asa, ampak potreba – tako kot gibanje in prehranjevanje.

Pomanjkanje spanja lahko povzroÄ?i ĹĄtevilne zdravstvene teĹžave, kot so debelost, sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem in celo nekatere oblike raka. Pomanjkanje spanja je prav tako povezano s ĹĄtevilnimi psiholoĹĄkimi stanji, kot so depresija, anksioznost in psihoza. Ljudje, ki trpijo zaradi nespeÄ?nosti, imajo sedemkrat veÄ? moĹžnosti za udeleĹžbo v hudih prometnih nesreÄ?ah s smrtnim izidom ali hudimi poĹĄkodbami kot tisti, ki dobro spijo.

Spanje je naravno stanje telesnega poÄ?itka in je nujno za preĹživetje. ÄŒloveĹĄko telo ima notranjo bioloĹĄko uro, ki nas opozarja, kdaj je Ä?as za poÄ?itek in spanje. Ta je obÄ?utljiva na svetlobo in temo v dnevu. Poleg tega potekajo v telesu tudi kemiÄ?ni procesi, ki vplivajo na to, da kdaj telo potrebuje energijo za dejavnost in kdaj mora poÄ?ivati. Ĺ olarji potrebujejo od devet do deset ur spanca na dan. Odraslim veÄ?inoma zadoĹĄÄ?a od 7 do 8 ur spanja dnevno.

Spanje pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spomina ter pri uÄ?enju, ĹĄe posebej pri utrjevanju proceduralnega spomina, ki nam omogoÄ?a uÄ?enje razliÄ?nih spretnosti in veĹĄÄ?in. Zaradi njega lahko obvladamo raÄ?unalniĹĄke igrice, gimnastiÄ?ne vaje ali se nauÄ?imo igranja melodije na klavirju.

Spanje moĹžganom omogoÄ?a, da ponovno obdelajo Ĺže nauÄ?ene informacije, tako da se utrdijo in ohranijo. Ptice, na primer, med spanjem ÂťprepevajoÂŤ in s tem ponavljajo pesmi, kar jim jih utrdi in ohrani v spominu. DoloÄ?enim vrstam uÄ?enja koristi tudi kratek dremeĹž Ä?ez dan. Utrujenost

se pojavi, ker moĹžgani lahko sprejmejo le doloÄ?eno koliÄ?ino informacij, preden dobijo moĹžnost za nov sprejem. S spanjem se sprejete informacije obnovijo in utrdijo.

Spanje vpliva tudi na imunski in ĹživÄ?ni sistem ter telesni razvoj. Spanje je tudi Ä?as, ko se obnavlja ĹživÄ?ni sistem. Prek nevronov potekajo tako impulzi na zavedni (gibanje telesa) kot nezavedni ravni (dihanje, prebava).

Hormoni, substance, ki regulirajo doloÄ?ene funkcije telesa, se izloÄ?ajo v Ä?asu spanja ali malo pred njim. Najbolj je znano izloÄ?anje hormona rasti med spanjem, ki je nujen za rast otrok, je pa tudi kljuÄ?en pri obnavljanju miĹĄic.

V zadnjem Ä?asu strokovnjaki povezujejo pomanjkanje spanja tudi s pojavom debelosti. Manj spanca povzroÄ?a poveÄ?anje apetita in omogoÄ?a uĹživanje doda-

tnega obroka hrane. Oslabi metabolizem in zmoti raven hormonov. Po drugi strani pa imajo debeli ljudje veÄ? teĹžav s spanjem. Pomanjkanje spanja torej pomembno vpliva na spoznavne funkcije, Ä?ustveno in telesno zdravje. Motnje spanja so povezane tudi z zmanjĹĄano telesno odpornostjo, poviĹĄanim pritiskom, srÄ?no in moĹžgansko kapjo, vrtoglavico in padci.

Marsikomu se zdi, da je spanje potrata Ä?asa, ki pa ga v danaĹĄnjem Ä?asu primanj-

DomaÄ?i vrt na visokih gredah Za olajĹĄanje dela na vrtu obdelovalno povrĹĄino dvignemo od tal, da nastanejo visoke grede.

Organski material ob razgradnji sproĹĄÄ?a toploto, kar omogoÄ?a, da tako lahko gojimo tudi rastline, ki so bolj zahtevne.

Prednosti dvignjenih gred pred obiÄ?ajnimi gredicami so v tem, da jih ni potrebno prekopavati, pri delu se ni treba sklanjati, zato so primerne tudi za ljudi, ki se teĹžje gibljejo, voda ne zastaja, in rastline imajo veÄ? sonca. Ker gredo naredimo iz ĹĄtevilnih organskih materialov, iz katerih se ob razkrajanju sproĹĄÄ?a toplota, bo zemlja spomladi prej na voljo za setev. Slabost visokih gred je, da se v poletni vroÄ?ini zemlja hitreje izsuĹĄi, zato je potrebno veÄ? zalivati.

To nekoliko ublaĹžimo z zastirko.

Kako naredimo visoko gredo

Izberimo sonÄ?en prostor in material za ogrodje. NajveÄ?krat uporabljamo les. Postavimo jo v smer sever-jug. Ĺ irina naj ne bo veÄ? kot 150 cm, da bomo z rokami dosegli vse dele grede. Naredimo tako visoko, da se nam pri obdelovanju ne bo treba sklanjati, dolĹžina pa je odvisna od prostora in naĹĄih Ĺželja.

Na zakoliÄ?enem prostoru odstranimo travno ruĹĄo in jo prihranimo kot organski material, ki bo priĹĄel prav kot sestavina. ÄŒe je moĹžno, poleg ruĹĄe odstranimo ĹĄe zemljo do globine 25–30 cm.

Tudi to zemljo bomo uporabili za gradnjo, zato jo shranimo. ÄŒe grede ne bomo takoj oblikovali, zemljo damo na stran in prekrijemo s folijo, da se na njej ne razraste plevel. Na izbrani povrĹĄini sestavimo: leseno, kamnito, pleteno ali drugaÄ?no ogrodje. Notranjo stran lahko zaĹĄÄ?itimo s folijo.

19

ZELENA PRILOGA

25. februarja 2016

Kako polnimo gredo

Cca 20 cm spodnjega sloja grede je drenaĹžni, zato poloĹžimo veje v obliki mreĹže. Ta sloj bo sluĹžil za prepreÄ?evanje zastajanja vode. Na debelejĹĄe veje naloĹžimo ĹĄe tanjĹĄe in draÄ?je.

Na veje poloĹžimo obrnjene kose travne ruĹĄe. Na ruĹĄo nameÄ?emo zemljo, ki smo jo izkopali na zaÄ?etku, Ä?ez pa ĹĄe kakĹĄen organski material, npr. slamo, listje ‌ Dodamo plast komposta, ki ga prekrijemo s koĹĄÄ?ki lepenke ali slamo, da privabimo deĹževnike.

Dodamo 10–15 cm kakovostne prsti, ki jo pognojimo z organskim gnojilom.

Na tako pripravljeni visoki gredi lahko sadimo praktiÄ?no vse vrtnine, prostor maksimalno izkoristimo, ker ni vmesnih poti, pri sajenju pa upoĹĄtevamo dobre in slabe sosede in koristne rastline, diĹĄavnice in cvetlice. NajboljĹĄe, da v eno gredo posadimo vrtnine kot na eno poljino na vrtu.

Nagradna kriĹžanka ERICo ERICo Velenje, d. o. o. | KoroĹĄka 58, Velenje | Tel.: 03/ 898 19 30 | www.erico.si ReĹĄeno izrezano geslo poĹĄljite najkasneje do 7. marca 2016 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka EricoÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (osnovna analiza vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti).

Tla so prepereli del povrĹĄja zemlje. V njih potekajo razliÄ?ni fizikalno-kemijski in biokemijski procesi. Predstavljajo tudi Ĺživljenjsko okolje mnogim organizmom in so izjemno dragocen neobnovljiv naravni vir, saj je za njihov nastanek oziroma obnovo potrebnih celo do 100.000 let. Tla so za Ä?loveka pomembna z vidika pridelave hrane oz. krme. Tu je kljuÄ?na njihova rodovitnost. Ĺ˝elja vsakega pridelovalca, od velikih kmetov do vrtiÄ?karjev, je obilen, kakovosten in seveda zdrav pridelek. Da bi izboljĹĄali rodovitnost tal ter z vrta pridobili res kakovostna in zdrava Ĺživila, pa je nujno upoĹĄtevati optimalno zaloĹženost tal z rastlinam potrebnimi hranili. Katera hranila tlom dodati, ugotovimo na podlagi analize zaloĹženosti tal s hranili.

Na podlagi gnojilnega nasveta se doloÄ?i, katera hranila in koliko

kuje. Pa vendar je spanje osnovna Ä?lovekova potreba, ki omogoÄ?a poÄ?itek, obnavljanje ter prinaĹĄa veliko prednosti za telo in duha. Pomanjkanje spanca se kaĹže tudi v dremeĹžu Ä?ez dan, teĹžko se osredotoÄ?imo na doloÄ?eno nalogo, smo bolj razdraĹžljivi; morda se nam zmanjĹĄa produktivnost.

Tudi spanju je namenjen Svetovni dan, ki ga od leta 2008 obeleĹžujemo v petek pred spomladanskim enakonoÄ?jem.

UĹživajmo Ĺživljenje s pravo izbiro in naÄ?inom prehranjevanja, redno telesno aktivnostjo in nujno potrebnim poÄ?itkom. Vzemite si Ä?as tudi za spanje.

Viri: http://www2.kclj.si/ikn/INFO/MotnjeSpanja/svetovnidanspanja2011.pdf; http:// www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/1705-8568.pdf, Vesna Pucelj, 2016.

veÄ? kalija kot solatnice ali Ä?ebulnice, zato pognojimo z organskim gnojilom Organik K, saj vsebuje veliko naravnega kalija. Tudi med rastjo rastline potrebujejo veliko hranil, zato jih med sezono veÄ?krat dognojujemo z organskim tekoÄ?im gnojilom Vrt na osnovi alg.

To je pomembno posebej v Ä?asu tvorjenja plodov, saj tako poskrbimo za velike in soÄ?ne plodove, bogate s sladkorji in vitaminom C. Na majhnih povrĹĄinah uporabimo organska gnojila, prilagojena posameznim skupinam vrtnin glede na potrebo po hranilih. Odvisno od vrtnin, ki jih gojimo, uporabimo bodisi Nutrivit za solato, zelje, cvetaÄ?o bodisi Nutrivit za paradiĹžnik in plodovke ali za jagode in jagodiÄ?evje.

Praznovanje 70-letnice obstoja naĹĄe ĹĄole

Oskrba vrtnin

Tudi na visoki gredi potrebujejo vrtnine hranila. Potrebe po hranilih so razliÄ?ne, saj tiste, ki tvorijo velike plodove, kot so jajÄ?evci, paradiĹžniki, paprike, krompir, zelje, potrebujejo veliko veÄ? hranil kot solatnice, ĹĄpinaÄ?nice ali Ä?ebulnice. Za primer: zemljo za paradiĹžnike pognojimo s 4 x veÄ?jo koliÄ?ino organskega gnojila, to je z 2 kg na 10 m2, medtem ko solate le s 0,5 kg na 10 m2.

Spomladi je najbolje gnojiti s kakovostnim organskim gnojilom Organik, saj ima zelo visoko vsebnost organske snovi, vsa glavna hranila (NPK) in mikrohranila ter pomembne fulvinske in huminske kisline, ki so del humusa.

Plodovke in krompir potrebujejo

je potrebno tlom za posamezno gojeno rastlinsko vrsto dodati. S katerimi gnojili bomo hranil dodali, je stvar posameznika. Kmetje in tudi vrtiÄ?karji po veÄ?ini uporabljajo kombinacijo kupljenih mineralnih in domaÄ?ih Ĺživinskih gnojil ali komposta z domaÄ?ega kompostnega kupa.

Na inĹĄtitutu ERICo, d. o. o., smo usposobljeni in akreditirani za ĹĄiroko paleto okoljskih analiz, med drugim tudi za vzorÄ?enja in analize tal. Poznavanje zaloĹženosti tal je osnova za uravnoveĹĄeno gnojenje obdelovalnih povrĹĄin. S pravilnim gnojenjem ne preobremenjujemo okolja, poleg tega pa bo vaĹĄ pridelek obilnejĹĄi in bolj zdrav.

V visoki gredi, narejeni po navodilih in ob dosledni oskrbi vrtnin, bomo uspeĹĄno vrtnarili 5–6 let, po tem Ä?asu pa se zemlja izÄ?rpa in material bo potrebno pripraviti na novo.

Gnojenje rastlin pa je potreb-

no obnavljati vsako leto, ker s pridelki odnesemo z vrta tudi hranilne snovi. đ&#x;”˛ Nevenka Breznik, strokovnjak Kluba Gaia

Ĺ ola letos praznuje 70. obletnico obstoja prve ĹĄole s podroÄ?ja hortikulture v Sloveniji – Ĺ ole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, kot naslednico Vrtnarske ĹĄole Celje, ustanovljene leta 1946. Glede na pomembnost praznovanja bomo za ta namen oblikovali sedem pomembnejĹĄih dogodkov, ki se bodo zvrstili vse do meseca oktobra, ko bomo pripravili osrednjo slovesnost.

Dogodki, ki se bodo zvrstili: • V Ä?asu sejma Flora 2016 bomo 11. marca 2016 organizirali okroglo mizo na temo Prihodnost zelenih poklicev. • Aprila bomo v sodelovanju z Osrednjo knjiĹžnico Celje pripravili razstavo starejĹĄih didaktiÄ?nih gradiv, ĹĄolskih Ä?asopisov, ĹĄolskih fotografij ‌ Razstavo iz Osrednje knjiĹžnice Celje bomo maja preselili na ĹĄolo, gradivo pa bo na ogled do oktobra; tudi na dan osrednje prireditve. • 11. aprila 2016 se bomo predstavili v okviru praznika MO Celje. • Maja bomo za uÄ?ence osnovnih ĹĄol organizirali likovni nateÄ?aj. Za naĹĄe dijake in ĹĄtudente pa bomo razpisali fotografski nateÄ?aj. Iz izdelkov bomo pripravili razstavo. Vodilna tema bi bila letni Ä?asi.

• Zadnji teden septembra, med 26. in 30. septembrom, bomo organizirali tekmovanje dijakov in ĹĄtudentov med ĹĄolami Konzorcija biotehniĹĄkih ĹĄol na temo kaktej in soÄ?nic ter z izdelki dopolnili razstavo ob naĹĄem osrednjem dogodku, ki bo oktobra. Tekmovali bodo tudi dijaki programa AranĹžerski tehnik in ĹĄtudenti programa Snovanje vizualnih komunikacij in trĹženja ter dijaki ĹĄol is tega podroÄ?ja. • Kot osrednji dogodek bomo pripravili sveÄ?ano prireditev in otvoritev razstave. Osrednji dogodek bo 12. oktobra 2016. Na razstavi se bodo predstavili slovenski cvetliÄ?arji in vrtnarji ter strokovnjaki s podroÄ?ja oblikovanja.

Razstavljeni bodo tudi izdelki s tekmovanja kaktej in soÄ?nic ter slike in fotografije z nateÄ?aja na temo letnih Ä?asov. Na osrednjem dogodku bodo sodelovali tudi lastniki oldtajmemerjev. V okviru projekta Erasmus + bo ĹĄola gostila evropske uÄ?itelje vrtnarstva, ki bodo prisotni tudi na osrednji prireditvi.

Kot spremljajoÄ?i dogodek bi ĹĄola izdala tudi tematsko znamko ob 70-letnici. đ&#x;”˛

Ĺ tefanija Kos Zidar in Andreja GerÄ?er

Naš ­čas, 25. 2. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 20

00.10

13.01

18.03

ČE 40 mučencev PE Krištof SO Gregor NE Kristina PO Matilda TO Klemen SR Hilarij ČE Jerica PE Edvard SO Jožef NE Srečko PO Benedikt TO Vasilij SR Jože ČE Gabrijel PE Minka

PO Janez TO Ciril SR Bogo ČE Benjamin

17.17

00.56

11.01

17.22

20.08

22.03

01.57

08.54

18.39

06.23

19.09

19.45

08.46

Velikonočni ponedeljek NE Rupert

Velika noč SO Maksima

20.44

SR Frančiška 02.54 20.40

TO Janez

PO Tomaž

NE Nika

SO Janez

PE Kazimir

ČE Marin

SR Janja

TO Albin

Marec

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 SO Vojko NE Jurij PO Marko Dan upora TO Marcelin SR Jaroslav ČE Pavel PE Robert

13.24

05.59

SO Katarina 05.29

03.37

07.45

08.46

08.10

07.59

10.06

15.53

01.23

13.24

10.47

01.54

14.46

PE Leonida 07.24 02.17

ČE Simeon

SR Neža

TO Leon

PO Konrad

NE Rudi

SO Bernarda

PE Helena

ČE Valerij

SR Ida

TO Lazar

PO Leon

NE Mehtilda

SO Tomaž

PE Albert

ČE Darko

SR Vilijem

TO Vinko

PO Izidor

NE Ljuba

SO Franc

PE Hugo

April

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 TO Angela

PO Ivana

21.30

19.02

23.14

NE Magdalena 14.12

SO Avguštin

PE Janez

ČE Zdenko

SR Gregor

TO Suzana

PO Željko

NE Milan

SO Feliks

PE Bernard

ČE Ivo

SR Erik

TO Jošt

PO Janez

NE Zofka

SO Bonifacij

PE Servacij

ČE Pankracij

SR Žiga

TO Izidor

PO Gregor

NE Viktor

SO Stanislav

PE Janez

ČE Angel

SR Cveto

TO Aleksander

PO Boris

Praznik dela NE Jože

Maj

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 16.33

19.04

19.10

18.34

19.24

23.32

07.52

19.33

08.29

20.48

07.34

16.27

23.06

03.09

SO Hinko NE Stojan PO Ema TO Hotimir

ČE Emilija

05.00

10.10

13.02

SR Peter in Pavel

20.19

Dan državnosti PE Janez

ČE Kresnica

SR Ahac

TO Alojz

PO Silverij

NE Julijana

SO Marko

PE Dolfe

ČE Beno

SR Vid

TO Vasilij

PO Anton

NE Janez

SO Srečko

PE Marjeta

ČE Primož

SR Medard

TO Robert

PO Norbert

NE Valerija

SO Franc

PE Pavla

ČE Erazem

SR Fortunat

Junij

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 04.46

05.01

05.41

08.47

15.45

02.33

15.18

03.34

13.55

22.08

04.30

09.08

12.03

PE Špela SO Veronika NE Ljubica PO Olga TO Mohor SR Evgen ČE Franc PE Vladimir SO Marija NE Aleš PO Miroslav TO Vincenc SR Marjeta ČE Danilo PE Majda SO Branislav NE Kristina PO Jakob TO Ana SR Sergij ČE Zmago PE Marta SO Peter NE Ignac

13.01

01.00

00.57

01.52

ČE Ciril in Metod

SR Bogomila

TO Anton

PO Urh

NE Irenej

SO Marija

PE Bogoslav

Julij

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 13.44

15.20

18.28

00.41

10.32

22.52

11.14

21.33

05.10

10.35

14.33

17.37

20.17

23.09

TO Rok SR Pavel ČE Helena PE Ljudevit SO Bernard NE Ivana PO Timotej TO Filip SR Jernej ČE Ludvik PE Viktor SO Jože NE Avguštin PO Janez TO Roza SR Rajko

22.45

22.21

05.41

11.27

Marijino vnebovzetje PO Marija

NE Demetrij

SO Lilijana

PE Klara

ČE Suzana

SR Lovrenc

TO Janez

PO Miran

NE Kajetan

SO Ljubo

PE Marija

ČE Dominik

SR Lidija

TO Alfonz

PO Peter

Avgust

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

03.12

09.34

18.56

06.51

19.24

06.11

13.52

18.34

21.18

23.19

01.40

05.06

10.11

17.22

ČE Tilen PE Štefan SO Dora NE Zalka PO Lovrenc TO Zaharija SR Marko ČE Marija PE Peter SO Nikolaj NE Milan PO Gvido TO Filip SR Rasto ČE Nikodem PE Ljudmila SO Frančiška NE Irena PO Suzana TO Svetlana SR Matej ČE Mavricij PE Slavojko SO Nada NE Gojmir

SR Venčeslav ČE Mihael PE Sonja

11.03

13.49

21.05

11.56

14.38

03.20

14.55

23.28

04.23

06.22

06.58

07.53

10.33

15.48

09.52

TO Kozma, Damjan 23.43

PO Justina

02.55

September

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

PO Danijel

TO Milan

SR Maks

ČE Edvard

PE Veselko

SO Terezija

NE Jadviga

PO Marjeta

TO Luka

SR Etbin

ČE Irena

PE Urška

NE Severin

PO Rafael

TO Darija

SR Lucijan

ČE Sabina

PE Simon

SO Ida

NE Marcel

02.11

Dan reformacije PO Bolfenk

18.38

21.43

10.26

22.40

08.33

14.43

17.08

17.04

16.30

17.28

03.01

15.51

05.16

SO Vendelin 21.14 21.34

06.23

NE Abraham 06.33

SO Brigita

PE Marko

ČE Vera

SR Marcel

TO Frančišek

PO Terezija

NE Bogumil

SO Julija

Oktober

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

Legenda

cvetje

prvi krajec

listnate vrtnine

počitek zaradi mrka

SR Dušanka

ČE Silva

PE Drago

SO Zahar

NE Lenart

13.18

09.33

14.52

PO Engelbert 20.51

TO Bogomir

SR Teodor

ČE Andrej

PE Martin

SO Emil

NE Stanislav

PO Nikolaj

TO Polde

SR Jerica

ČE Gregor

PE Roman

SO Elizabeta

NE Srečko

PO Marija

TO Cilka

SR Klemen

ČE Janez

PE Katarina

SO Konrad

NE Vigil

PO Jakob

TO Radivoj

SR Andrej

21.46

09.01

20.42

10.34

04.14

01.57

02.23

03.24

02.45

22.45

14.55

04.05

Dan spomina na mrtve TO Vsi sveti 15.43

November

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

plodovne vrtnine

zadnji krajec

ČE Marijan

PE Blanka

SO Franc

NE Barbara

PO Savo

TO Miklavž

SR Ambrož

ČE Marija

PE Valerija

SO Smiljan

NE Danijel

PO Aljoša

TO Lucija

SR Dušan

ČE Kristina

PE Albina

SO Lazar

NE Teo

PO Urban

TO Julij

SR Tomaž

ČE Mitja

PE Viktorija

PO Štefan

TO Janez

SR Živko

ČE David

PE Evgen

SO Silvester

02.29

16.12

04.19

15.32

03.40

18.52

14.15

13.08

13.41

13.41

11.15

05.31

20.44

09.52

ščip

korenaste vrtnine

mlaj

01.06

02.56

07.53

Dan samostojnosti NE Božič

Božič SO Eva

10.03

December

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 21

ZELENA PRILOGA

25. februarja 2016

GliviÄ?na okuĹžba nohtov nih, savnah, toplicah, telovadnicah in skupinskih kopalnicah. MoĹžen je tudi prenos med druĹžinskimi Ä?lani in tudi preko obutve. Za nastanek okuĹžbe je pomembna individualna obÄ?utljivost oziroma dovzetnost posameznika za okuĹžbo. Poleg tega verjetnost za okuĹžbo poveÄ?ajo predhodno poĹĄkodovani nohti, sladkorna bolezen in oslabljen imunski sistem. Tudi s staranjem ĹĄtevilo obolelih naraĹĄÄ?a.

OkuĹžba je pogostejĹĄa pri moĹĄkih in tistih, ki se intenzivno ukvarjajo s ĹĄportom in veliko Ä?asa preĹživijo v ĹĄportnih copatih.

Znaki okuĹžbe se obiÄ?ajno pokaĹžejo na konÄ?nem, prostem delu nohta. Na enem mestu priÄ?ne noht odstopati od podlage, se rumenkasto obarva in zadebeli. Z napredovanjem se povrĹĄina prizadetega nohta poÄ?asi poveÄ?uje in sÄ?asoma postane okuĹžen ves noht. Tudi ĹĄtevilo okuĹženih nohtov se poÄ?asi poveÄ?uje. Pri dolgotrajnih okuĹžbah so nohti krhki, kruĹĄljivi in razpadajo. Skoraj vedno med prsti stopal, predvsem med 4. in 5. ter med 3. in 4. prstom, opazimo znake gliviÄ?ne

Doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatoloĹĄka ambulanta Klinike Doktor 24 To je zelo razĹĄirjena bolezen nohtov, ki se razvija poÄ?asi, veÄ? let, je zelo trdovratna za zdravljenje in se rada ponovi. Strokovno jo imenujemo onihomikoza. Pogosteje se pojavlja na stopalih, predvsem na nohtih palcev. NajpogostejĹĄi povzroÄ?itelj je dermatofitna glivica Trichophyton rubrum. ObiÄ?ajno glivica najprej okuĹži predele med prsti stopal, ki so vlaĹžni, nato pa se sÄ?asoma naseli tudi na nohte, tako da vstopi v prostor pod nohtom, kjer ima odliÄ?ne pogoje za rast in razmnoĹževanje, primerno vlaĹžnost in dovolj hrane. Hrani se namreÄ? s keratinom, ki je poglavitni gradnik nohta, zato je okuĹžba dolgotrajna.

Glivica Trichophyton rubrum se ĹĄiri med ljudmi. Z njo se lahko okuĹžimo v javnih prostorih, kjer ljudje hodimo bosi, na primer v baze-

okuĹžbe koĹže, kot sta luĹĄÄ?enje in razpokanost. ÄŒe odlaĹĄamo z zdravljenjem, bo okuĹžba nohta napredovala in se razĹĄirila tudi na druge nohte. V zaÄ?etni fazi bolezen ne povzroÄ?a teĹžav, moteÄ? je le videz nohta. Z napredovanjem okuĹžbe pa lahko pride do boleÄ?ine med hojo in ĹĄportnimi aktivnostmi ter teĹžav pri noĹĄenju obutve. Poleg tega je oboleli noht tudi vir okuĹžbe za druge ljudi.

Zato je prav, da priÄ?nemo onihomikozo zdraviti Ä?imprej. Najprej moramo biti seveda prepriÄ?ani o diagnozi. Vsaka sprememba na nohtu ĹĄe ne pomeni okuĹžbe.

Podobno sliko lahko vidimo pri luskavici nohtov, pa tudi pri starostno zadebeljenih ali poĹĄkodovanih nohtih. Pregled v dermatoloĹĄki ambulanti obiÄ?ajno te dvome razjasni.

Kadar je prizadeta manjĹĄa povrĹĄina nohta (manj kot 30 %), ga lahko zdravimo lokalno, z zdravilnim lakom, ki vsebuje protigliviÄ?no uÄ?ikovino. V Sloveniji je na voljo lak, ki vsebuje ciklopiroks, v tujini pa tudi lak, ki vsebuje amorolfin. Oboleli

del nohta lahko tudi kemiÄ?no odstranimo z redno uporabo mazila, ki vsebuje 40 % seÄ?nine. ProtigliviÄ?ne kreme, geli ali praĹĄki, ki jih uspeĹĄno uporabljamo za zdravljenje gliviÄ?ne okuĹžbe med prsti stopal, pri okuĹžbi nohtov Ĺžal niso uÄ?inkoviti, ker ne prehajajo v noht in pod njega, kjer se nahajajo glivice. Kadar je obolela velika povrĹĄina nohta, je najuÄ?inkovitejĹĄe zdravljenje z zdravili v obliki tablet ali kapsul. V vsakem primeru je zdravljenje gliviÄ?ne okuĹžbe nohtov dolgotrajno, ker nohti rastejo zelo poÄ?asi. Treba je biti vztrajen. Koristno je sprotno odstranjevanje okuĹženega, konÄ?nega dela nohta s striĹženjem in bruĹĄenjem. Pri tem moramo paziti, da se okuĹžba med nego s pripomoÄ?ki, ki jih uporabljamo, ne prenese na zdrave nohte stopal in rok. NoĹĄenje natikaÄ?ev v bazenih, savnah, toplicah in skupinskih kopalnicah zmanjĹĄa moĹžnost ponovne okuĹžbe. Medprstni prostori in nohti naj bodo suhi, zato jih je treba po umivanju dobro osuĹĄiti. Svetujemo tudi noĹĄenje bombaĹžnih nogavic ter udobne zraÄ?ne obutve. ÄŒe samozdravljenje gliviÄ?ne okuĹžbe nohtov s pripravki, ki so na voljo v prosti prodaji, ni uspeĹĄno, je skrajni Ä?as đ&#x;”˛ za obisk dermatologa.

ciklopiroks

Z lakom Onytec enostavno in udobno pozdravite gliviÄ?no obolenje nohtov.

ENOSTAVNA UPORABA

2

MOÄŒAN UÄŒINEK

3

DOBRO PREHAJANJE V NOHT

4

VARNA UPORABA

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Lahko bi rekli, da vas niÄ? ne izuÄ?i. Zadnji dogodki kaĹžejo, da se iz napak v preteklosti niste Ä?isto niÄ? nauÄ?ili. Kljub temu pa je dejstvo, da ste postali drugaÄ?ni, Ä?esar morda sami ne opazite, vaĹĄa okolica pa zelo. Ĺ˝e kmalu vam bodo to tudi glasno povedali. Ne bo vam vĹĄeÄ?.

Predvsem zato, ker vam sliĹĄano ne bo zvenelo znano. Spoznali pa boste, da izgubljate ljudi, ki so vam vedno stali ob strani. VaĹĄe poÄ?etje namreÄ? ne Ĺžanje odobravanja, nekateri pa vam to, kar se vam dogaja, iskreno privoĹĄÄ?ijo. Ti bodo lepo tiho, brez oÄ?itkov in brez nasvetov. Dobro vedo, da bo odloÄ?itev samo vaĹĄa. Kar se ljubezni tiÄ?e, se obeta nekaj viharnih dogodkov. Nekaj bo dobrih, nekaj ne. Slabe boste skuĹĄali Ä?im prej prespati. Virusi ĹĄe kroĹžijo, zato poskrbite za odpornost.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Zima je ĹĄe v polnem zamahu, mnogi pa v teh dneh uĹživate v zimskih poÄ?itnicah. ÄŒe jih preĹživljate daleÄ? od doma, bodo lepe. ÄŒe ste doma in preĹživljate Ä?isto obiÄ?ajen teden, pa bo teĹžav nekaj veÄ?. ÄŒeprav se vam Ĺživljenje po hudi preizkuĹĄnji konÄ?no vrti tako, kot ste si dolgo Ĺželeli, boste v teh dneh obÄ?utili tako vzpone kot padce. PriloĹžnost, da se vam uresniÄ?ijo sanje, se Ĺžal spet odmika. Ker to veste, postajate brezvoljni. A ĹĄe pred torkom se vam bo ponudila nova priloĹžnost. Nikar ne cincajte, zagrabite jo z obema rokama. ÄŒe ne, vam bo Ĺže kmalu Ĺžal.

Sorodniki vam bodo sicer Ĺže v kratkem pripravili neprijetno preseneÄ?enje. HujĹĄega ne bo, postalo pa vam bo jasno, da morate poskrbeti, da boste manj odvisni od njih. Dobro veste, kako boste to lahko dosegli. Napor bo neizogiben, odrekanja tudi.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Sedaj vam je Ĺže jasno. Treba bo spremeniti naÄ?rt, ki ni kratkoroÄ?ne narave. Zvezde vam svetujejo, da v teh dneh mislite za nekaj mesecev naprej. ÄŒe ne boste, se spet ne bo izĹĄlo.

Zato, ker se v teh dneh odloÄ?ate o prihodnosti, ki ni povezana le z vami, od nje je odvisnih veÄ? ljudi. NiÄ? Ä?udnega, da boste napeti kot struna. Partner bo vse kot po navadi prenaĹĄal izredno potrpeĹžljivo. Vi pa boste na trnih, saj se vam bo zdelo, da se stvari ne vrtijo v pravo smer. Ĺ˝al v teh dneh tudi finanÄ?no ne boste tako uspeĹĄni, kot ste raÄ?unali. Dobro preraÄ?unajte, do kam lahko greste, da se vam ne bo treba zadolĹžiti. Zaradi vsega kar se je zgrnilo nad vas, ne boste dobro spali. To se bo kmalu poznalo tudi na poÄ?utju. Poskrbite, da napetost vsaj malo popusti.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Luna vam bo v teh dneh stala ob strani. ÄŒeprav boste moÄ?no odvisni od vremena, kar boste najbolj obÄ?utili danes in jutri, vam bo pomagal pri okrevanju. Veliko boste v druĹžbi nekoga, ki vam je podoben. Ob njem boste spoznali, kaj vse zamujate, ker ste zadnje Ä?ase preveÄ? apatiÄ?ni. V sluĹžbi ne bodo dolgo molÄ?e opazovali, kaj se dogaja z vami. ÄŒe ne boste spremenili vzorcev obnaĹĄanja, se pripravite na nekaj teĹžkih besed. Najhuje bo, ker tega, kar se pripravlja, v resnici ne priÄ?akujete. Ali pa se prepriÄ?ujete, da nihÄ?e ni opazil, da ste se spremenili. Morali se boste dokopati do odgovora na vpraĹĄanje, kaj si Ĺželite. Novo sluĹžbo, dom, otroka ali partnerja. Morda pa kar vse naenkrat. Lotite se dela, zaÄ?nite, preden pride pomlad.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

80 mg/g zdravilni lak za nohte za odrasle

1

21

Brez piljenja, samo nanesite

ÄŒeprav nikoli niste imeli niÄ? proti zimi, se je boste do zaÄ?etka prihodnjega tedna naveliÄ?ali.

Sploh, ker bo spet pokazala svojo moÄ?. Ob koncu tega tedna vas Ä?aka ĹĄe nekaj preseneÄ?enj, ki vam ne bodo vĹĄeÄ?. Iz njih pa se boste nauÄ?ili marsikaj koristnega. Med drugim tudi to, da ni dobro zaupati sorodnikom, saj vas bodo prav ti najbolj razoÄ?arali. Izkazalo pa se bo, da imate izredno dobrega prijatelja, ki vas tudi tokrat ne bo pustil na cedilu. Pomagal vam bo iskreno in uÄ?inkovito. NiÄ?esar ne bo priÄ?akoval v zameno, zato se ne obremenjujte s tem, kako mu poplaÄ?ati njegov trud.

Denarja, na katerega ste raÄ?unali, v teh dneh ĹĄe ne bo. Lahko se zgodi, da ga ne bo prej kot aprila, zato bodite pri financah bolj pazljivi. Kaj pa ljubezen? No, tu, ne boste imeli pripomb. Partner bo najveÄ?krat tisti, ki vas bo spravil v dobro voljo in smeh.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Prihaja Ä?as, ko bodo vsi okoli vas govorili le ĹĄe o lepih in sproĹĄÄ?ujoÄ?ih stvareh, ki sodijo v Ä?as zimskih poÄ?itnic. Vi ne boste imeli kaj veliko dodati, saj se vam prav sedaj dogaja preveÄ? pomembnih stvari, da bi razmiĹĄljali o lenarjenju in uĹživanju. Pazite, da ne boste dajali obÄ?utka, kot da se vas to, kar se dogaja vaĹĄim prijateljem, sploh ne tiÄ?e. Zamerili vam bodo. Ĺ e vedno boste teĹžko usklajevali Ĺželje z drugimi v druĹžini, ki so, kar se trenutnega dogajanja doma tiÄ?e, povsem drugaÄ?nega mnenja kot vi. Tudi zato, ker vedo, da tveganje ni vedno dobro. Bojijo se, kako se bo vse skupaj konÄ?alo. In bojijo se za vas. To vam bodo pokazali in povedali. Ne zamahnite z roko, kot da ni vsaj nekaj od tistega, kar boste sliĹĄali od njih, res. Dobro bi bilo, Ä?e bi vam dalo misliti. In ĹĄe bolje, Ä?e bi tudi ukrepali. Tako, kot si Ĺželijo vaĹĄi najbliĹžji in po tiho tudi vi.

KliniÄ?no dokazano odpravlja glivice Ĺ˝e 30 sekund po nanosu

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Zanesljiva varnost uporabe

ÄŒe je ĹĄe v zaÄ?etku tedna kazalo, da se bo spet kje zalomilo, boste danes Ĺže zelo zadovoljni.

Uspelo vam je. To vas bo navdalo z velikim zadovoljstvom in ponosom. Tega bo z vami delil tudi partner, ki po svoje ni verjel, da vam bo uspelo. A vam je. S tem ste si odprli kar nekaj novih poslovnih poti, Ĺžal pa ste si nakopali tudi nekaj zamer. Slednje vam ne bodo dobro sedle, saj se zavedate, da ste dregnili v osje gnezdo. Upate lahko, da oseba, ki ste jo s svojim dejanjem poslovno prizadeli, ni maĹĄÄ?evalna. Vsekakor tega ne boste vedeli ĹĄe nekaj tednov. V tem Ä?asu poskuĹĄajte pozabiti na vse skupaj in raje uĹživajte v vsakem dnevu posebej. Sploh, Ä?e ste v teh dneh na dopustu. Kot kaĹže, vas na zaÄ?etku marca Ä?akajo novi izzivi. Zadnje boste potrebovali veliko energije.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

V teh dneh boste predvsem uĹživali in si nabirali novih moÄ?i. Ob tem boste zelo pazili, da se ne boste preveÄ? naprezali, saj ste se ĹĄportno precej zanemarili. Bolj kot na snegu in v naravi boste uĹživali na toplem. Tokrat vam bo godila druĹžba. ÄŒe bodo debate dolge, boste ĹĄe toliko bolj uĹživali v njih. Zavedate se, da ste predolgo tiho delali po navodilih vseh, ki vas obkroĹžajo Ä?ez dan, tako v sluĹžbi kot doma. In da morate zato najti naÄ?in, da vsaj tu in tam pobegnete iz vsakdanjika. Naslednji dnevi bodo toÄ?no takĹĄni. Zato boste v ponedeljek ponosni nase, ko boste nekomu v obraz povedali, kaj si mislite o njem. Tega nikoli si ne bi upali narediti brez dodatnega poguma, ki ga boste dobili prav zaradi pogovorov s prijatelji. Reakcija bo boljĹĄa kot bi lahko priÄ?akovali. VaĹĄ zdravje pa bo vseeno malce trpelo.

Nohti vam bodo hvaleĹžni.

Predstavnik: Angelini Pharma d.o.o.

Koprska ulica 108 A, Ljubljana

od 26. 2. do 3. 3.

- v zaloĹžniĹĄtvu Revije za antropologijo in novejĹĄo zgodovino Borec in zaloĹžniĹĄtva Pozoj Velenje je 26. februarja 1997 izĹĄla knjiga Od zibeli do groba avtorja JoĹžeta Hudalesa; gre za pionirsko delo velenjskega etnologa dr. JoĹžeta Hudalesa na podroÄ?ju raziskovanja druĹžine in za podrobno obdelavo matiÄ?nih knjig velenjske Ĺžupnije sv. Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja; - konec februarja leta 1990 so v velenjski knjiĹžnici preĹĄli na raÄ?unalniĹĄko vodeno izposo-

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Pred uporabo natanÄ?no preberite navodilo! O tveganju in neĹželenih uÄ?inkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

jo knjiĹžnega gradiva; - 27. februarja 1993 je Viktor VrtaÄ?nik iz TopolĹĄice Ĺže tretjiÄ? postal mladinski drĹžavni prvak v ĹĄahu za slepe in slabovidne; - 27. februarja 1997 je izĹĄla prva ĹĄtevilka NaĹĄega Ä?asa v barvah; - 28. februarja 1909 se je v Mariboru rodil DuĹĄan PipuĹĄ, ki je bil glavni rudarski strokovnjak v Premogovniku Velenje v ĹĄestdesetih letih 20. stoletja; - 28. februarja 1945 je okupator v MetleÄ?ah ustrelil deset talcev in kot razlog za to navedel smrt vodje enega od uradov krajevne skupine Ĺ tajerske domovinske zveze, ki ga je ob obisku partizanov zadela kap; - 28. februarja 1975 je velenjska obÄ?inska skupĹĄÄ?ina potrdila elaborat o druĹžbenoeko-

InĹž. DuĹĄan PipuĹĄ (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

nomski upraviÄ?enosti obstoja NaĹĄega Ä?asa in ustanovila Center za informiranje, propagando in zaloĹžniĹĄtvo; - 1. marca 1991 je tekoÄ?e trakove velenjskega Gorenja zapustil sedemmilijonti pralni stroj; - 2. marca 1979 so ustanovili Savinjsko–ťaleĹĄko gospodar-

sko zbornico; - 2. marca 1987 je bil na Golteh slalom za evropski pokal in za nagrado Titovega Velenja, na njem pa so nastopali tudi tekmovalci iz Zvezne republike NemÄ?ije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Japonske in ZdruĹženih drĹžav Amerike (med njimi tudi uveljavljena imena svetovnega smuÄ?anja: Bittner, Frommelt, PetroviÄ?, ÄŒiĹžman, Benedik in drugi); - 2. marca 1990 so na konvenciji ZKS – Stranke demokratiÄ?ne prenove Velenje, predlagali zaÄ?etek postopka o ponovni prikljuÄ?itvi krajevne skupnosti Vinska Gora k obÄ?ini Velenje; - v zaÄ?etku marca leta 1979 so pred trgovino TrĹžnica postavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Ĺ˝al je Ä?as, ko ste lahko delo prelagali iz dneva v dan, mimo. Sanjarjenje vam lahko le ĹĄe poslabĹĄa vsakdanjik, zato se ga Ä?im prej otresite. Z moÄ?mi ste namreÄ? na koncu, zato jih varÄ?ujte za velik projekt, ki je pred vami. Vsekakor boste morali veÄ? misliti nase in manj na druge. Pri tem pa pazite, da boste poskrbeli, da se ne boste preveÄ? zaprli pred vsemi okoli sebe. Potrebujete bliĹžino tistih, ob katerih se dobro poÄ?utite. ÄŒe jih ni ob vas, jih poiĹĄÄ?ite vi. Sicer se vam zna vaĹĄe poÄ?etje Ĺže kmalu maĹĄÄ?evati, kar se bo hitro pokazalo pri zdravju. Preden se boste ob koncu tedna odpravili na pot, dobro preverite, ali imate vse, kar boste zanjo potrebovali. Le tako se boste izognili dodatnim nevĹĄeÄ?nostim. Imejte veÄ? posluha za partnerja in njegove teĹžave. Dvojno vam bo vrnil vse, kar boste v teh dneh storili zanj.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Predali se boste uĹžitkom, ki si jih lahko privoĹĄÄ?ite samo v prostih dneh. Sploh tisti, ki uĹživate zimske poÄ?itnice. Mnogi boste najsreÄ?nejĹĄi v druĹžbi dobre knjige ali filma. A to bo priĹĄlo na vrsto ĹĄele zveÄ?er, Ä?ez dan pa boste aktivni, kot Ĺže dolgo ne. V posteljo boste hodili utrujeni, a zelo zadovoljni. Tudi spali boste dobro. Zjutraj boste sproĹĄÄ?eni, kot Ĺže dolgo ne. Morda se vam bodo ravno zato zaÄ?ele poslovno odpirati ĹĄtevilne nove moĹžnosti, ki napovedujejo pestro popoÄ?itniĹĄko obdobje, ob tem pa se vam ĹĄe preveÄ? truditi ne bo treba. Dobili boste nekaj, kar ste si Ĺže dolgo Ä?asa moÄ?no Ĺželeli.

To vam bo omogoÄ?ilo, da boste ĹĄe nekaj dni v ospredju vseh pogovorov, doma in v druĹžbi. PoĹžrite ponos, ki vas Ĺže predolgo ovira. ÄŒas je, da zaÄ?nete nekaj povsem novega, zato pogumno naprej.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Spet boste morali izbirati med veÄ? moĹžnostmi, nobena pa vam ne bo povsem vĹĄeÄ?. Zato se vam bo ĹĄe nekaj dni zdelo, da vas Ĺživljenje premetava kot ladjo ob Ä?eri. Vzroke boste iskali povsod okoli sebe. Tudi v poloĹžaju planetov in spremenljivem vremenu, ki na ljudi okoli vas tudi ne vpliva najbolje. Na vas pa ĹĄe manj. Svojo novo priloĹžnost, da Ĺživljenje spet steÄ?e tako kot Ĺželite, boste naĹĄli ob koncu tedna ob obisku pri nekom, ki ga zelo cenite. Ne boste mu povedali vsega, a dovolj, da vam bo znal svetovati. Ko bosta s partnerjem zaÄ?ela govoriti isti jezik, bo spet Ä?as za delanje naÄ?rtov.

Do ponedeljka se to zagotovo ne bo zgodilo, saj vam je moÄ?no zameril, ker niste upoĹĄtevali njegove Ĺželje. Bila je veÄ?ja, kot se vam je zdelo. Na cesti se ne dokazujte!

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

LetoĹĄnji februar za vas ni bil lahek mesec, a najhuje je za vami. Marec pa bo, kot kaĹžejo zvezde, prava preizkuĹĄnja. Ĺ e preden pride v deĹželo, se boste spremenili, saj vam je postalo marsikaj veliko bolj jasno. Spet se boste obnaĹĄali odgovorno, predvsem pa boste spet optimistiÄ?no zrli v prihodnost. Za vami bo dobro poÄ?utje priĹĄlo ĹĄele, ko se boste odloÄ?ili, da je priĹĄel Ä?as, da se konÄ?no dokaĹžete. V naslednjih dneh to ĹĄe ne bo realnost, saj ne boste imeli tiste stare energije, lahko pa Ĺže razmiĹĄljate in naÄ?rtujete, kolikor vas je volja. Spoznali pa ste, kdo so vaĹĄi resniÄ?ni prijatelji, saj je bilo v preteklih dneh na preizkuĹĄnji tudi prijateljstvo. S partnerjem bosta od sobote dalje spet naĹĄla bilko, na kateri bosta zaÄ?ela graditi precej poruĹĄen in naveliÄ?an odnos.

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

25. februarja 2016

Ovadili dr. Milana Medveda

Nevzgoj(e)ni semafor

Sumijo ga, da je leta 2007 v imenu HSE preplaÄ?al delnice SoĹĄkih elektrarn in tako posrednikom omogoÄ?il 12 milijonov evrov zasluĹžka Celje, 21. februarja – Celjski kriminalisti so ovadili nekdanjega pomoÄ?nika direktorja na Holdingu slovenskih elektrarn dr. Milana Medveda, je v nedeljo poroÄ?ala POP TV. Sumijo ga, da je leta 2007 v imenu podjetja preplaÄ?al delnice SoĹĄkih elektrarn in tako posrednikom omogoÄ?il 12 milijonov evrov zasluĹžka.

Kot je poroÄ?ala POP TV, so leta 2007, ko je HSE vodil pokojni JoĹže ZagoĹžen, odgovorni zatrjevali, da z nakupom skoraj 20-odstotnega deleĹža v SoĹĄkih elektrarnah ni bilo niÄ? narobe.

Toda celjski kriminalisti in preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada ugotavljajo nasprotno. Ovadili so namreÄ? tedanjega ZagoĹžnovega pomoÄ?nika dr. Milana Medveda, tedanjega pred-

sednika uprave Infond Holdinga MatjaĹža Rutarja in trgovca z vrednostnimi papirji Bogdana PuĹĄnika.

Posel naj bi bil skrbno naÄ?rtovan. Infond Holding naj bi angaĹžiral PuĹĄnika, da je odkupoval deleĹže od manjĹĄinskih delniÄ?arjev SoĹĄkih elektrarn, jih nato prodal Infond Holdingu za 22 milijonov evrov in pri tem zasluĹžil vsaj pol milijona evrov. Infond Holding pa naj bi deleĹže prodal naprej HSE za dobrih 33 milijonov evrov in zasluĹžil 12 milijonov evrov. Po navedbah televizije je HSE za nakup delnic vzel 29 milijonov evrov kredita Ĺže tri mesece prej, preden so sploh dobili soglasje nadzornega sveta za ta posel.

Ovadbo so za NaĹĄ Ä?as in Ra-

dio Velenje potrdili na Policijski upravi Celje, kjer so v sodelovanju s preiskovalci NPU zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Zlorabe poloĹžaja ali pravic po 244. Ä?lenu kazenskega zakonika Specializiranemu drĹžavnemu toĹžilstvu januarja letos kazensko ovadili tri osebe. ÂťS kriminalistiÄ?no preiskavo je bilo ugotovljeno, da je odgovorna oseba gospodarske druĹžbe naklepoma, v ĹĄkodo druĹžbe, opravila nakup poslovnih deleĹžev svoje hÄ?erinske druĹžbe ob posredovanju odgovorne osebe gospodarske druĹžbe iz Maribora, ene izmed delniÄ?arjev hÄ?erinske druĹžbe, ki je s tem poslom pridobila protipravno premoĹženjsko korist, ter fiziÄ?ne osebe, doma z obmoÄ?ja Ljubljane. Slednji je po njiho-

vem dogovoru kot fiziÄ?na oseba v letu 2006 sklenil 10 pogodb o prodaji in nakupu nakupnih opcij z manjĹĄinskimi delniÄ?arji, le-te prodal gospodarski druĹžbi iz Maribora, ki je v nadaljevanju od posameznih manjĹĄinskih delniÄ?arjev za okoli 22 milijonov evrov odkupila poslovne deleĹže hÄ?erinske druĹžbe. Takoj za tem jih je v paketu po 140-odstotni knjigovodski vrednosti prodala gospodarski druĹžbi iz Ljubljane za okoli 34 milijonov evrov, potem ko je bilo pridobljeno soglasje nadzornega sveta druĹžbe, ki mu je prvoosumljeni naklepoma posredoval vrsto zavajajoÄ?ih informacij,ÂŤ je za naĹĄo medijsko hiĹĄo kazensko ovadbo potrdila Milena Trbulin, predstavnica za odnose z javnođ&#x;”˛ stjo Policijske uprave Celje.

Trk zaradi prekratke varnostne razdalje

obravnavali prometno nesreÄ?o s telesnimi poĹĄkodbami. Zgodila se je na eni najbolj prometno obremenjenih cest v mestu, na Ĺ aleĹĄki cesti. PeĹĄec, ki je pregloboko pogledal v kozarec, je ĹĄtiripasovnico preÄ?kal ne delu, kjer to ni dovoljeno. Vanj je trÄ?il osebni avto, peĹĄec pa je bil nekaj Ä?asa nezavesten. Policisti so z alkotestom preizkusili tako peĹĄca kot voznika. Oba sta ÂťnapihalaÂŤ preveÄ?, njuna veseljaĹĄka noÄ? pa se ni konÄ?ala najbolje.

se trudijo, da Ä?im prej najdejo neznanca, ugotoviti pa skuĹĄajo tudi, kakĹĄne znamke je njegov kombi. Policisti skuĹĄajo Ä?im prej ugotoviti vse to tudi zato, da zagotovijo varnost otrok.

ki so ji ponoÄ?i iz bloka na Kersnikovi cesti ukradli gorsko kolo znamke Wilier, belo-rdeÄ?e barve.

Za zdaj ĹĄe neznani tat je lastnico oĹĄkodoval za 400 evrov.

Velenje, 18. februarja – V Ä?etrtek ob 15.20 so velenjske policiste poklicali iz deĹžurne ambulante Zdravstvenega doma, saj se je pri njih oglasil udeleĹženec prometne nesreÄ?e. V njej se je lahko telesno poĹĄkodoval. Policisti so po razgovoru z njim ugotovili, da se je prometna nesreÄ?a zgodila na relaciji med nakupovalnim centrom Velenjka in naseljem Gorica. Zaradi prekratke varnostne razdalje sta na njej trÄ?ila osebna avtomobila, povzroÄ?iteljici prometne nesreÄ?e pa so policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

ÂťV roĹžicahÂŤ Ä?ez nevarno ĹĄtiripasovnico Velenje, 20. februarja – V noÄ?i iz petka na soboto, okoli 3. ure zjutraj, so velenjski policisti

Kdo je neznanec, ki razburja otroke?

Velenje, 17. februarja – Prejťnjo sredo zjutraj je skrbna delavka velenjskega centra za socialno delo velenjske policiste obvestila, da je v vrtcu v Vinski Gori izvedela, da naj bi neznanec z belim kombijem pred ťolo in vrtcem vabil otroke v svoje vozilo. Policisti so opravili razgovore v ťoli in tako pridobili delne podatke in opis voznika. Sedaj

Iz garaĹže izginil Mladoletni nasilneĹž nov motor Velenje, 18. februarja – V Ä?etrtek popoldne je na velenjsko policijsko postajo priĹĄla druĹžina s ĹĄestoĹĄolcem, ki obiskuje OĹ Ĺ oĹĄtanj. UÄ?enec je policistom povedal, da ga je istega dne fiziÄ?no napadel drugi uÄ?enec te ĹĄole.

V temeljitem razgovoru, tudi z odgovornimi na ĹĄoli, so policisti ugotovili, da se to dogaja Ĺže dlje Ä?asa. Policisti so se pogovorili tudi z mladoletnikom, ki je osumljen medvrstniĹĄkega nasilniĹĄtva. O dogodku bodo obvestili tudi Center za socialno delo.

Izginilo gorsko kolo Velenje, 17. februarja – V sredo popoldne je na velenjsko policijsko postajo priĹĄla domaÄ?inka,

Velenje, 20. februarja – V soboto zjutraj so policisti zaÄ?eli iskati nepridiprava, ki je ponoÄ?i vlomil v vikend v Podkraju pri Velenju.

Iz garaĹže je ukradel novo motorno kolo znamke KTM SX-F 250, oranĹžne barve. Ĺ portni motor je vreden 8 tisoÄ? evrov, storilca pa policija ĹĄe iĹĄÄ?e.

BMW ostal brez koles Velenje, 18. februarja – V BevÄ?ah pri Velenju je neznanec z neregistriranega osebnega vozila BMW 320 ukradel aluminijasta platiĹĄÄ?a s pnevmatikami. Lastnik ocenjuje ĹĄkodo na 1.500 evrov.

Ukinili plaÄ?ilo za varstvo vozaÄ?ev V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki uresniÄ?ujejo napovedi o ukinjanju nadstandardov – Na ĹĄoli zagotavljajo, da zaradi tega sprememb ne bo Tatjana PodgorĹĄek

Zaradi nadaljnjega izvajanja ukrepov varÄ?evanja kot posledice zmanjĹĄevanja nakazil iz drĹžavnega proraÄ?una v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki uresniÄ?ujejo napovedi o ukinjanju nekaterih nadstandardnih storitev v javnih zavodih. Tako od januarja letos tamkajĹĄnja osnovna ĹĄola ne prejema veÄ? blizu 2500 evrov na ĹĄolsko leto za varstvo vozaÄ?ev. Teh je pribliĹžno 120. OdloÄ?itev je med uÄ?itelji na ĹĄoli povzroÄ?ila precej slabe volje, ki jo je uÄ?iteljski zbor izrazil v dopisu obÄ?inski upravi. Ta je z njim na nedavni seji sveta seznanila tudi obÄ?inske svetnike.

Storitev v okviru rednih delovnih obveznosti uÄ?iteljev

V dopisu uÄ?iteljski zbor med drugim navaja, da so varstvo strokovni delavci izvajali vestno in v skladu z dogovorom z obÄ?ino

– ustanoviteljico, z ukinitvijo plaÄ?ila pa ta meni, da morajo uÄ?itelji to delo opraviti v okviru svoje delovne obveznosti. ÂťStarĹĄi so na sejah sveta starĹĄev celo predlagali, da bi varstvo moralo opravljati ĹĄe veÄ? strokovnih delavcev. OpaĹžamo naraĹĄÄ?anje ĹĄtevila vozaÄ?ev in po naĹĄem mnenju bi morala obÄ?ina, ki v celoti plaÄ?uje storitev, preveriti, ali so res vsi uÄ?enci upraviÄ?eni do brezplaÄ?nih ĹĄolskih prevozov.ÂŤ UÄ?iteljski zbor ĹĄe predlaga, da obÄ?ina izvaja varÄ?evalne ukrepe in upoĹĄteva veljavno zakonodajo pri koriĹĄÄ?enju ĹĄolskih prevozov v vseh segmentih, ne le pri financiranju osnovnoĹĄolske dejavnosti.

OdloÄ?itev tudi na pobudo revizije

Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar je povedal, da so se za ukinitev plaÄ?ila vozaÄ?ev odloÄ?ili tudi na pobudo opravljene revizije poslovanja lokalne skupnosti. ÂťOb tej priloĹžnosti so nas ti seznanili, da v drugih okoljih uÄ?itelje

zaradi manj ur, kot jih predvidevajo delovne obveznosti, razporejajo v varstvo vozaÄ?ev.

V dopisu nam je uÄ?iteljski zbor zagotovil, da bodo strokovni delavci ĹĄe naprej vestno in odgovorno opravljali svoje naloge varstva vozaÄ?ev.ÂŤ O njihovem predlogu, da naj lokalna skupnost upoĹĄteva veljavno zakonodajo pri koriĹĄÄ?enju ĹĄolskih prevozov, pa KopuĹĄar pravi, da bodo ti ostali urejeni tako, kot so bili doslej. S tem so soglaĹĄali tudi svetniki. Pred dvema letoma opravljena temeljita analiza prevozov je namreÄ? pokazala, da so ti dobro urejeni in uÄ?inkoviti. KakrĹĄen koli poseg vanje bi povzroÄ?il nezadovoljstvo med starĹĄi, uÄ?encem pa poslabĹĄal varno pot v ĹĄolo in iz nje.

Za mnenje smo povpraĹĄali tudi ravnatelja osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki Bojana Jurasa. Ta nam je preko tajnice sporoÄ?il, da v imenu uÄ?iteljskega zbora ne more govoriti, lahko pa zatrdi, da bodo strokovni delavci izvajali varstvo vozaÄ?ev tako, kot so ga v Ä?asu, ko je storitev obÄ?ina plaÄ?evala. đ&#x;”˛

ÄŒe ste iz Velenja ali obiskujete ambulante Zdravstvenega doma Velenje, sem prepriÄ?an, da veste, o katerem semaforju piĹĄem te besede in namenjam tokratno kolumno. Gre za znameniti semafor na KidriÄ?evi cesti, ob mostu Ä?ez reko Pako in kriĹžiĹĄÄ?u z Vodnikovo cesto, kjer stojita velenjski zdravstveni dom in lekarna. Ne glede na to, ali ste se tam peljali v avtomobilu ali s kakĹĄnim drugim vozilom, ali pa ste v vlogi peĹĄca Ĺželeli preÄ?ka- Adil Huselja ti voziĹĄÄ?e, ste zagotovo spoznali ne-vzgoj(e) nost naĹĄega znamenitega semaforja, ki je varnostno svoje mesto dobil tudi v glasbenem spotu. ogledalo NaĹĄ znameniti semafor je resniÄ?no nevzgojen. V Slovarju slovenskega knjiĹžnega jezika piĹĄe, da nevzgĂłjen pomeni, da nekdo ni vzgĂłjen in da ni v skladu z vzgojnimi naÄ?eli, iz Ä?esar lahko sklepamo, da so tudi njegova ravnanja nevzgojena. V slovarju so navedeni primeri nevzgojenega otroka, fanta, Ä?loveka, mnoĹžice ‌ tako da je to povsem jasno. Primer nevzgojenega semaforja ni naveden, kar se morda spremeni po objavi te kolumne, sicer pa to ni namen mojega pisanja. ÄŒeprav ima naĹĄ znameniti semafor manj zahtevno vlogo od semaforjev v kriĹžiĹĄÄ?ih, kjer morajo delovati usklajeno in brezhibno, svoje delo opravlja kot nevzgojen pobalin, ki se ne zmeni za svojo okolico. To najbolj obÄ?utijo peĹĄci, ki Ĺželijo preÄ?kati voziĹĄÄ?e, ne glede, ali prihajajo z ene ali druge strani ceste, saj morajo marsikdaj Ä?akati kar nekaj minut, da se semafor odzove na njihove ÂťproĹĄnjeÂŤ in jim s spremembo luÄ?i na semaforju to tudi omogoÄ?i. VÄ?asih to traja tako dolgo, da peĹĄci izkoristijo trenutek, ko so vozniki motornih vozil dovolj oddaljeni, da steÄ?ejo Ä?ez voziĹĄÄ?e, s Ä?imer storijo prometni prekrĹĄek. In ko se semafor konÄ?no odloÄ?i, da zamenja zeleno luÄ? za voznike z rdeÄ?o in tako omogoÄ?i prehod peĹĄcem, tam peĹĄcev sploh ni veÄ?. Takrat pa se pred odloÄ?itvijo znajdejo vozniki avtomobilov, ki se jezijo, da se morajo ustaviti ob rdeÄ?i luÄ?i zaradi prehoda peĹĄcev, ki jih tam ni. Zato je tudi za njih to situacija, ko razmiĹĄljajo, da bi kar speljali in Âťprevozili rdeÄ?o luÄ?ÂŤ, kar je ravno tako prometni prekrĹĄek. Sicer pa se velika veÄ?ina jezi ali spraĹĄuje, kako je mogoÄ?e, da te napake nihÄ?e ne odpravi.

VpraĹĄanje je na mestu.

V semaforiziranih kriĹžiĹĄÄ?ih bi neusklajeno delovanje semaforjev pomenilo potencialno nevarnost za udeleĹžence v prometu, ne glede nato, ali govorimo o voznikih motornih vozil, kolesarjih ali peĹĄcih. Ĺ˝e ob pravilnem delovanju semaforjev policisti in mestni redarji ugotavljajo dokaj pogoste krĹĄitve v kriĹžiĹĄÄ?ih, med katerimi so tudi neupoĹĄtevanja svetlobne signalizacije ali po domaÄ?e ÂťvoĹžnja v rdeÄ?o luÄ?ÂŤ.

Vloga znamenitega semaforja pa ni niÄ? manjĹĄa. Ker semaforiziran prehod za peĹĄce preÄ?ka veliko ĹĄtevilo mladih fantov in deklet, ki obiskujejo osnovne ĹĄole v bliĹžini in velenjski srednjeĹĄolski center, ima tudi vzgojno funkcijo. Glede na njegovo delovanje lahko reÄ?emo, da ima ne-vzgojno in prav nasprotno od tiste, ki vzgaja in uÄ?i. Zaradi svojega delovanja je marsikoga Ĺže odvrnil od spoĹĄtovanja (svetlobne) prometne signalizacije in ga na neki naÄ?in spodbuja h krĹĄitvam, kar se nezavedno prenaĹĄa tudi na vse ostale cestne povrĹĄine in okoliĹĄÄ?ine, v katerih se bo (mlad) Ä?lovek znaĹĄel.

UÄ?itelji in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z uÄ?enjem ali sistemskimi treningi, se dobro zavedajo pomena doslednega in pravilnega uÄ?enja. ÄŒe se pravilno uÄ?imo in uÄ?enje potrjujemo tudi v realnem Ĺživljenju, bomo nauÄ?eno in usvojeno znanje tudi tako uporabljali. ÄŒe govorimo o preĹživetju na cesti, je to dejansko dosledno spoĹĄtovanje predpisov in osredotoÄ?ena pozornost na trenutne okoliĹĄÄ?ine. Zato nevzgojeni semafor ustvarja veliko veÄ?jo ĹĄkodo in ima veÄ?plastne uÄ?inke. Tovrstne posledice so veliko bolj resne in hude kot izraĹžena ali ponotranjena jeza vseh, ki se morajo ustavljali ob semaforju in Ä?akati, kar ravno tako ni za zanemariti, saj slaba volja in jeza slabo vplivata na naÄ?in voĹžnje in psihofiziÄ?ne sposobnosti voznika.

Upam, da bo to pisanje spodbudilo pristojne, da bodo nevzgojeni semafor pripravili do tega, da bo deloval tako, kot bi moral. ÄŒas bi Ĺže bil. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 23

23

GASILCI

25. februarja 2016

Manj intervencij, veÄ? druĹženja LokoviĹĄki gasilci uspeĹĄni tekmovalci TopolĹĄica, 6. februarja – Tradicionalno na prvo februarsko soboto so v PGD TopolĹĄica opravili letni obÄ?ni zbor. Tokratni je bil 85. Dan pred njim so se na zboru sestali mladi.

Letni obÄ?ni zbor druĹĄtva je Ä?as, ko se v druĹĄtvu ozrejo nazaj in pogledajo naprej. ÂťNaÄ?rti za prihodnost morajo biti vsaj malo drzni, v nasprotnem ne napredujemo, temveÄ? stojimo na

na vajah, mladim in najmlajĹĄim predstavili vozila in opremo ter obnovili znanje upravljanja s tehniko in strojnim parkom. Lani so nabavili novo zaĹĄÄ?itno opremo za operativne gasilce in se posebej zahvalili ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, ki jim je pri tem pomagala.

Imeli so tudi veÄ? lepih in veselih dogodkov. Po dolgem Ä?asu so se namreÄ? zvrstile tri poroke in s tradicionalnim Ë?ĹĄpricanjemË?

tudi letos. Vsem se je zahvalil za pomoÄ? ter jim zaĹželel Ä?im manj intervencij in veliko druĹženja. Povedanemu se je pridruĹžil podĹžupan Viki Drev. Gasilcem se je zahvalil za drĹžavno odlikovanje, ki ga je prejel ob dnevu gasilca.

Poveljnik obÄ?inskega poveljstva Boris GoliÄ?nik pa je med drugim poudaril, da ni teĹžko voditi poveljstva, ker vsi tako dobro sodelujejo. ObÄ?ni zbor so pozdravili

mestu ali nazadujemo,ÂŤ je v svojem poroÄ?ilu zapisal predsednik druĹĄtva BoĹĄtjan MikuĹž. Orisal je najpomembnejĹĄe aktivnosti in dogodke druĹĄtva v lanskem letu.

Poveljnik Franc HriberĹĄek je povedal, da so imeli gasilci v lanskem letu ĹĄest intervencij. Gasilci, ki so v njih sodelovali, so opravili 203 ure. Tudi usposabljali in izobraĹževali so se, v mesecu poĹžarne varnosti sodelovali

so na skupno Ĺživljenjsko pot pospremili ĹĄest svojih Ä?lanov.

ObÄ?nega zbora se je udeleĹžil tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. V svojem nagovoru je znova spomnil, kako zelo pomembna je dobra opremljenost gasilcev. To se je potrdilo v kar nekaj neravnih nesreÄ?ah v zadnjih letih. Tega se zavedajo tudi na ObÄ?ini, zato, kot je rekel, jim bodo pri opremljanju pomagali

tudi predstavniki sosednjih gasilskih druĹĄtev in pobratenega gasilskega druĹĄtva. Ë?Tako, kot nesreÄ?a ne pozna meja, jih tudi prijateljstvo ne pozna,ÂŤ je v imenu predstavnikov teh druĹĄtev rekel predstavnik PGD HajdoĹĄe.

Po podelitvi priznanj, odlikovanj, napredovanj ter sprejemu Ä?lanov v operativno enoto so druĹženje nadaljevali. đ&#x;”˛

T. L.

Ĺ˝elijo si ĹĄe veÄ? mladih Za Ä?lani Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva PaĹĄka vas, ki je lani praznovalo 95-letnico delovanja, je ĹĄe eno uspeĹĄno leto. Tako je ob oceni opravljenega dela v letu 2015 na nedavnem obÄ?nem zboru druĹĄtva menil njegov predsednik Peter Lever.

Poleg tradicionalnih aktivnosti ga je zaznamovala celovita obnova infrastrukture v okolici gasilskega doma v okviru izgradnje kanalizacijskega omreĹžja v PaĹĄki vasi. Ob tej priloĹžnosti so obnovili elektroinĹĄtalacije, uredili meteorno kanalizacijo, funkcionalne povrĹĄine ob obeh gasilskih domovih, asfaltirali povrĹĄine. Pri tem so Ä?lani opravili veliko prostovoljnih ur, pomagali pa so jim tudi posamezniki, nekateri tamkajĹĄnji podjetniki in ObÄ?ina Ĺ martno ob

Paki. Po besedah Leverja si tvornega sodelovanja v druĹĄtvu, med krajani, sorodnimi in ostalimi druĹĄtvi ter lokalno skupnostjo Ĺželijo tudi v prihodnje.

Poveljnik druĹĄtva Marko Kumar pa je pri delu operativne enote, v kateri deluje 36 Ä?lanov, poudaril skrb za izobraĹževanje gasilcev, saj se zavedajo, da bodo le strokovno usposobljeni kos raznovrstnim intervencijam. Tako so lani uspeĹĄno konÄ?ali teÄ?ajno izobraĹževanje 4 Ä?lani, udeleĹževali so se ĹĄe dopolnilnih usposabljanj po programu poveljstva.

Posredovali so v ĹĄtirih primerih, od tega v treh poĹžarih. Desetine druĹĄtva so pridno trenirale za druĹĄtvena tekmovanja, na katerih uspeh ni izostal. Operativci so sodelovali ĹĄe pri pripravi tek-

movanja v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnami za memorial Rudija JeĹžovnika st. ter prireditve NoÄ? na vasi v PaĹĄki vasi. Pozornost so namenili ĹĄe opremi.

V letoĹĄnji delovni program so poleg rednih druĹĄtvenih aktivnosti, nalog ob mesecu poĹžarne varnosti zapisali redne operativne dejavnosti, vzdrĹževanje gasilskih domov, izvedbo prireditve NoÄ? na vasi v PaĹĄki vasi. Še naprej se bomo udeleĹževali usposabljanja in izobraĹževanja Ä?lanov.

VeÄ? energije pa bomo morali vloĹžiti v pridobivanje mlajĹĄih Ä?lanov, v njih vzbuditi veselje za delo v gasilskem druĹĄtvu ter si tako zagotoviti nadaljnji obstoj,ÂŤ je ĹĄe menil Marko Kumar. đ&#x;”˛

tp

Iz POLICIJSKE beleĹžke Ne sme veÄ? blizu

Hud Ĺže sredi popoldneva

Velenje, 18. februarja – V Ä?etrtek ob 18.35 je na velenjsko policijsko postajo poklical zaskrbljen oÄ?e in povedal, da partner njegove hÄ?erke razgraja po njihovem stanovanju. Policiste je prosil za intervencijo.

Odhiteli so k druĹžini in ugotovili, da se je osumljeni sprl s tastom, vendar ni ostalo le pri hudih besedah, saj ga je tudi udaril z glavo. Potem se je sprl ĹĄe s partnerko.

Zaradi teĹže krĹĄitve in predkaznovanosti osumljenca so mu policisti izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja.

Ĺ oĹĄtanj, 19. februarja – V petek okoli 17. ure so imeli velenjski policisti delo s starim znancem. Ta je razgrajal v ĹĄoĹĄtanjskem Bar M. Razbil je dva stola in bil Ĺžaljiv do gostov v lokalu. Tudi po prihodu policistov se ni umiril, zato so ga odpeljali s seboj, na prostost pa so ga izpustili, ko so alkoholni hlapi izhlapeli. Za svoje neprimerno obnaĹĄanje je dobil tudi zajeten plaÄ?ilni nalog.

Avto vzel za Ä?ez noÄ?

Velenje, 18. februarja – V Ä?etrtek zveÄ?er so velenjski policisti obravnavali krajo avtomobila seat toledo. Lastnica ga je parkirala pred velenjskim Ĺ olskim centrom in odĹĄla po opravkih. Ko se je vrnila, avtomobila ni bilo veÄ? tam, kjer ga je pustila. Naslednji dan v jutranjih urah so ga policisti naĹĄli na avtobusni postaji pri PireĹĄici. Neznanec, ki ga policisti ĹĄe iĹĄÄ?e, si ga je oÄ?itno ÂťsposodilÂŤ le za noÄ?no voĹžnjo.

"Nastradala" le ploÄ?evina Velenje, 20. februarja – V petek okoli 15. ure je poÄ?ilo na Ĺ aleĹĄki cesti v bliĹžini velenjskega avtobusnega postajaliĹĄÄ?a.

Tudi tokrat je ploÄ?evina trpela zaradi prekratke varnostne razdalje med vozili. SreÄ?a v nesreÄ?i je bila, da nihÄ?e od udeleĹžencev ni bil poĹĄkodovan. Policisti so povzroÄ?iteljico nesreÄ?e oglobili.

Glasna druĹžina Velenje, 20. februarja – V soboto ponoÄ?i se je razĹživela druĹžina v bloku na Ĺ aleĹĄki cesti 20. Bili so glasni, zato sosedi niso mo-

gli spati. Da se v bloku nekaj dogaja, so policisti zaznali sami, pisno pa je neprimerno ravnanje druĹžine potrdila ĹĄe priÄ?a. KrĹĄitelji noÄ?nega miru so za svoje glasno poÄ?etje dobili tudi plaÄ?ilni nalog.

Zaspal ob cesti Velenje, 20. februarja – V soboto ob dokaj zgodnji 8. uri so policisti posredovali na Foitovi cesti v bliĹžini gostilne SonÄ?ek.

Tam je namreÄ? zaradi opitosti obnemogel moĹĄki, ki je bil tako utrujen, da je zaspal kar ob cesti. Z reĹĄevalnim vozilom so ga odpeljali v velenjski zdravstveni dom, kjer so ga pregledali. Ker se ni primerno vedel na javnem kraju, je od policistov dobil poloĹžnico, ki naj bi sluĹžila tudi za poduk.

Vlomil skozi kletno okno Velenje, 22. februarja – V ponedeljek okoli 13. ure so policisti v Škalah pri Velenju opravili ogled poskusa vloma v stanovanjsko hiťo. Neznanec je vanjo vlomil skozi kletno okno, ki ga je odprl s silo telesa.

K sreÄ?i iz hiĹĄe ni odnesel niÄ?, policisti pa ga bodo vseeno poskuĹĄali najti.

Lokovica, 13. marca – Gasilci v Lokovici so zabeleĹžili Ĺže 108. obÄ?ni zbor. V polni dvorani doma krajanov so skupaj z gosti iz sosednjih, pobratenih in prijateljskih gasilskih druĹĄtev ter s predstavniki GZ Ĺ aleĹĄke doline in drugih druĹĄtev ob udeleĹžbi Ĺžu-

Ĺ oĹĄtanj – mesto so izvedli dve vaji v TEĹ , udeleĹžili pa so se tudi obÄ?inske vaje na objektu Reks v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju.

Poleg vseh operativnih aktivnosti smo bili dejavni tudi na tekmovanjih. Posebej mladi so poĹželi kar nekaj zavidljivih rezulta-

Ĺžnik, ki je poudaril dobro sodelovanje s KS Lokovica, s katero so uspeĹĄno izpeljali tudi prireditev Lokovica praznuje, pa sreÄ?anje s pobratenim druĹĄtvom PGD Ribno. Sodelovali so tudi na raznih Ä?istilnih akcijah v okviru obÄ?ine, postavili mlaje, se udeleĹžili slo-

pana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Draga Meniha najprej prisluhnili besedam o delu v preteklem letu. Po pozdravnem nagovoru namestnika predsednika Borisa Lambizerja so se zvrstila poroÄ?ila, ki so potrdila, da so bili zelo aktivni na razliÄ?nih podroÄ?jih.

Poveljnik PGD Lokovica Marko JuriÄ? je tako podal, da je bila lani na sreÄ?o le ena intervencija, zato pa je bil velik poudarek namenjen izobraĹževanju in usposabljanju. Izvedli smo tudi druĹĄtveni vaji. V sodelovanju s PGD

tov. Mladinci so Ĺže tretjiÄ? zapored osvojili naslov drĹžavnih prvakov v orientaciji, v gasilskem kvizu pa so dosegli 3. mesto. Hkrati so se uvrstili na drĹžavno gasilsko tekmovanje, ki bo letos junija v Kopru. Poleg Ĺže omenjene ekipe so se na drĹžavno tekmovanje uvrstili tudi pionirji in enota Ä?lanic A. Na tekmovanjih sta uspeĹĄni tudi Ä?lanska moĹĄka in Ĺženska A ekipa, vse bolj pa se dokazuje tudi nova veteranska enota.

PoroÄ?ilo predsednika je podal podpredsednik Simon ÄŒremo-

vesnosti ob prazniku sv. Florijana in v druĹĄtvu opravili kar 903 udarniĹĄke ure za urejenost doma in okolice.

Letos si Ĺželijo Ä?im manj intervencij, Ä?im veÄ? takĹĄnih ali ĹĄe boljĹĄih rezultatov, veliko druĹženja in humanega dela ter da bi se leto Ä?im bolj odvijalo po zastavljenih ciljih in Ĺželjah. Hkrati pa se gasilci PGD Lokovica zahvaljujemo Ĺžupanu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in vodstvu TEĹ za finanÄ?ne dotacije in podporo. đ&#x;”˛

Karin Lambizer

Gasilci Premogovnika Velenje imajo moÄ?ne korenine ÄŒlani Prostovoljnega industrijskega gasilskega druĹĄtva Premogovnika Velenje (PIGD PV) so z opravljenim delom v minulem letu lahko zadovoljni. Svoje delo in naÄ?rte za prihodnost so predstavili na 84. obÄ?nem zboru, ki se ga je udeleĹžilo kar 85 odstotkov vseh Ä?lanov. Podana je bila razreĹĄnica staremu vodstvu, izvoljeno je bilo novo. ÂťDruĹĄtvo ĹĄteje 39 Ä?lanov, kar nam omogoÄ?a nemoteno delo tako na operativnem kot tudi na organizacijskem podroÄ?ju. VeÄ?ina nas je operativnih Ä?lanov, ki smo strokovno usposobljeni za posredovanje v izrednih razmerahÂŤ je v svojem poroÄ?ilu navedel predsednik druĹĄtva Simon Dobaj in se obenem vsem Ä?lanom in poveljstvu zahvalil za dobro opravljeno delo. Zahvala je bila namenjena tudi upravi Premogovnika Velenje za dobro sodelovanje in posluh za delovanje druĹĄtva ter donatorjem za nakup nujno potrebne intervencijske opreme.

Poveljnik PIGD PV Boris Ĺ peh je predstavil delo druĹĄtva v minulem letu, v katerem so opravili 3.125 ur. Izpolnjenih je bilo veliko nalog, ker pa Ĺželijo, da bi skupaj pokazali, kaj znajo in zmorejo, ter bili tudi v prihodnje ponos druĹžbe, so izrazili Ĺželjo za organizacijo Ĺženske desetine. ÂťTo leto je priloĹžnost, da se z vsemi desetinami predstavimo na sre-

Ä?anju GERES, ki bo 25. junija v Velenju,ÂŤ je povedal Ĺ peh. ÂťPrav rezultati vaĹĄega veÄ? kot 80-letnega dela so tisti kazalnik, zaradi katerega smo lahko ponosni na to, da imamo v svojih vrstah tako dobro in usposobljeno ekipo, ki ji lahko zaupamo inpzna

Na obÄ?nem zboru je bila podana razreĹĄnica staremu vodstvu, izvoljeno je bilo novo. Svoj mandat sta za 4 leta podaljĹĄala predsednik Simon Dobaj in poveljnik Boris Ĺ peh. Podeljena so bila priznanja Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline za 10, 20, 30 in 40

Svoj mandat sta za ĹĄtiri leta podaljĹĄala ÂťstaraÂŤ poveljnik in predsednik druĹĄtva Boris Ĺ peh in Simon Dobaj.

ter zmore posredovati takrat, ko je to potrebno,ÂŤ je v svojem nagovoru dejal vodja Proizvodnega podroÄ?ja in glavni tehniÄ?ni vodja PV mag. Bogdan MakovĹĄek.

DuĹĄan ReberÄ?nik, strokovna oseba za poĹžarno varnost v PV, je prepriÄ?an, da Âťbrez pomoÄ?i gasilcev svojega dela ne bi mogel opravljati. Delo poteka v simbiozi in tega si Ĺželimo tudi v prihodnje.ÂŤ

let dela v gasilstvu in operativi, gasilki Ä?astnik I. stopnje je postal Bogdan KristavÄ?nik, priznanje Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline I. stopnje je prejel Drago Javornik, drĹžavno priznanje Gasilske zveze Slovenije plamenico II. stopnje pa si je prisluĹžil Boris Ĺ peh (prejel ga bo ob dnevu gasilcev 4. maja). đ&#x;”˛

Metka Marić

Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

25. februarja

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Možganska kap ne izbira, svet. odd.

12.20 Vrtičkarji, 7/10 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Prebežniki, dok. odd.

14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.40 Penelopa, ris.

15.45 Firbcologi 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Planet Devet, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Zahomc 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: M Sora 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Strpnost je umetnost čakanja 00.30 Ugriznimo znanost 00.55 Profil 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.40 Info-kanal

06.15 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15 08.20 08.45 08.50 09.00 09.15 09.55 10.35 11.00 12.20 15.35 16.15 17.00 18.00 18.30 19.00 19.05 20.00 20.30 21.20 23.30 00.25 01.10 02.15

Točka, glasb. odd.

Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris. Živalska uganka, otr. ser.

Emilija, ris.

Vetrnica: Največ in najmanj Čarlijev cirkus, otr. ser.

Pika Nogavička, ris. nan.

Vetrnica: Čas za slovo Pokaži svoj nadarjenost!, kratki igrani film Konci in začetki, dok. film Na lepše Kino Fokus Alpe, Donava, Jadran Halo TV Dobro jutro Zvezdana: On v njej Na poti: z Rudijem Zamanom Halo TV Miranda (III.), 5/6 Miranda (III.), 6/6 Penelopa, ris.

Male sive celice, kviz Avtomobilnost Turki, 2/3 12 let suženj, am. film To je bila naša vojna, 3/5 Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 08.15 08.40 08.55 10.45 11.15 12.10 12.40 13.40 14.40 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 23.00 23.35 00.30 01.20 01.55

24ur, ponov.

Baba, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Kaja, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Otroci, to smo mi, avst. ser.

Anubisova hiša, ang. nan.

Tv prodaja Rio , sinhron. film Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

Prijatelji samo za seks, am. film 24ur zvečer Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.10 17.25 17.30 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn: Puppetz, Up n'Downs Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Trkanje in pozdravljanje Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Vikend Regionalne novice 3 Jesen življenja, dr. Metka Klevišar in Varstvo starejših v Domu Sv. Jožefa v Celju Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

25. februarja 2016 Sobota,

26. februarja

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 01.00 01.25 02.20

06.15 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15 08.20 08.40 08.50 09.00 09.25 10.40 11.10 11.40 12.25 13.40 14.25 15.25 16.05 17.00 18.00 18.30 19.00 19.10 19.15 19.45 20.00 21.30 22.25 22.45 00.00 00.45 01.45 04.00

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 08.15 08.35 08.50 10.45 11.15 12.10 12.40 13.40 14.40 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 23.00 23.05 23.40 01.25 02.00

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.20 12.35 12.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 23.05 00.35 00.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem! kviz Ugriznimo znanost: Planet Devet Vrtičkarji, 8/10 Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Ocean Duhovni utrip: Epifanija Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom Kioka, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.

Med valovi Odmevi, šport, vreme Krvavi prestol, japon. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Točka, glasb. odd.

Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Simfonorije, ris. Živalska uganka, otr. ser.

Emilija, ris.

Vetrnica: Rdeče jabolko Čarlijev cirkus, otr. ser.

Pika Nogavička, ris. nan.

Vetrnica: Orjaška želva Indijske sanje, kratki igrani film Infodromova misija, dok. film Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja Bleščica, odd. o modi O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja Sledi: 200 let OŠ Brezje, dok. odd.

Posebna ponudba, svet. odd.

Migaj raje z nami Dober dan Halo TV Osiveli prijatelji, 1/6 Osiveli prijatelji, 2/6 Olivija, ris.

Tork, ris.

Firbcologi Infodrom Pokvarjenka, ang. film TV arhiv Bučke, satirično inform. parodija, ponov.

Polnočni klub Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Alp. smuč., sp, VSL (M), posn.

24ur, ponov.

Baba, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Kaja, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Beethoven postane zvezda, am. film Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje, ponov.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

Klik – za popolno življenje, am. film Eurojackpot 24ur zvečer Popoln učinek, am. film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Stil Strokovnjak svetuje: Trkanje in pozdravljanje Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Ašrami v Indiji Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: Akustika 2014 Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

27. februarja

06.00 06.05 07.00 07.20 07.45 08.05 08.35 08.50 09.15 09.55 10.10 10.25 11.05 11.55 13.00 13.25 13.50 14.30 14.55 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 23.30 01.00 01.25 02.20

06.00 06.05 07.00 07.20 07.45 08.05 08.35 08.50 09.15 09.55 10.10 10.25 11.05 11.55 13.00 13.25 13.50 14.30 14.55 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 23.30 01.00 01.25 02.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.10 08.35 08.45 09.10 09.35 10.00 10.25 10.50 11.15 11.30 13.00 13.35 13.50 16.25 18.55 18.58 20.00 22.15 00.50 02.35

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 11.15 11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 21.45 22.45 00.15 00.20

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Ples Čebelica Maja, ris. nan.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Studio kriškraš: Lutkovna predstava Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 14/26 Male sive celic, kviz Neverjetna Greta, dok. film Infodrom Kdo si pa ti?, 4/10 TV arhiv Tednik Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Vodni krog: Strunjana Prihodnost Afrike Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Sladkanje z Rachel Allen, 8. del Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016: EMA Fortitude, 7/12 Poročila, vreme, šport Kava v Berlinu, nem. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Ples Čebelica Maja, ris. nan.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Studio kriškraš: Lutkovna predstava Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 14/26 Male sive celic, kviz Neverjetna Greta, dok. film Infodrom Kdo si pa ti?, 4/10 TV arhiv Tednik Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Vodni krog: Strunjana Prihodnost Afrike Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Sladkanje z Rachel Allen, 8. del Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016: EMA Fortitude, 7/12 Poročila, vreme, šport Kava v Berlinu, nem. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

24ur Oto čira čara Florini zmajčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Harold in vijolična voščenka, ris.

Maša in medved, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Lego prijateljice, ris.

Peter Pan, ris.

Grozni Gašper, ris.

Transformerji, ris.

Lego Star Wars, ris.

Tv prodaja Sezona lova 3, am. film Preprosto italijansko, ang. ser.

Tv prodaja Tv mreža, am. film Na žaru – Jan Plestenjak 24ur vreme 24ur Njegovi tastari, am. film Čudoviti um, am. film Težave na zmenku, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroški program Ustvarjalne iskrice (149) Sovice polnjene s sivko Ptuj 2015, posnetek 1. dela festivala Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Čas za nas, tabornike!

Dotiki gora: Pokra in trek do Bumdi Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2367. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Ans. SPEV, Po Slakovi potri 2015 Skrbimo za zdravje: Imate bolečine v križu?

Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila

28. februarja

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.20 08.30 08.35 08.45 08.55 09.05 09.20 09.40 09.45 10.10 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 17.00 17.20 18.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.45 22.10 00.05 00.30 01.25

Živ žav Emilija, ris.

Penelopa, ris.

Zajček Belko, ris.

Tork, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Frančkov Fonzek, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Pujsa Pepa, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Nabriti detektivi, 26/26 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, ponov.

Umetnik, am. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Zakulisje Eme Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Broadchurch (I.), 6/8 Intervju: Nataša Tul Mandič Poročila, šport, vreme Citizenfour, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.15 06.30 07.20 08.05

05.05

Duhovni utrip Zaljubljeni v življenje Posebna ponudba Glasbena matineja: Državno srečanje folklornih skupin Slovenije Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos Alp. smuč., sp, komb. SVLS (Ž), posn.

Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), vključ. v prenos Alp. smuč., sp, komb. SL (Ž), posn.

Slovenija danes Miga z nami Avtomobilnost Zvezdana Pogled v prihodnost, dok. film Žrebanje Lota Generacija Zemlja, 3/3 Pohlep, 1/4 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016: EMA Vikend paket, ponov.

Zakulisje Eme, ponov.

Točka, glasb. odd. Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.

Alp. smuč., sp, komb. SVSL (Ž), posn.

Alp. smuč., sp, komb. SL (Ž), posn.

Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posn.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.10 08.35 08.45 09.10 09.35 10.00 10.25 10.50 11.00 11.25 11.40 13.15 13.30 14.25 16.10 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 22.20 00.20 02.40

24ur, ponov.

OTO čira čara Florini zmajčki, ris. Želvica Lulu, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Harold in vijolična voščilnica, ris.

Maša in medved, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Lego prijateljice, ris.

Peter Pan, ris.

Grozni Gašper, ris.

Transformerji, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lego Star Wars, ris.

Tv prodaja Problematičen mulc, am. film Tv prodaja Lepota ni dovolj, am. ser.

Izginuli potnik, am. film Kung fu panda 2, am. film Vrtičkanje Polona ga žge 24ur vreme 24ur Na žaru – Boris Kobal Klub vražjih babnic, am. film Frankenstein, am. film Zvoki noči

09.25 10.00 11.30 12.25 13.25 15.00 16.10 17.00 17.45 18.15 18.55 19.50 20.00 20.50 22.20 00.10 01.05 01.20 02.05 sledi 02.50 03.40 04.25

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2366. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 2367. VTV magazin, regionalni informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Aktualno: Varna raba interneta 11.55 Iz arhiva VTV: Akustika 2014 13.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.45 Prodajno TV okno 15.00 Videostrani, obvestila 17.10 Prodajno TV okno 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Trkanje in pozdravljanje 18.00 Ustvarjalne iskrice (148), Zgoščenka obešanka 18.20 Nanovo: Kako do prve zaposlitve?

19.00 Pop corn: Puppetz, Up n'Downs 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans. Vikend 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Vsak mora iskati sam svojo pot … - pogovor s Cirilom Zlobcem 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

29. februarja

06.10 06.25 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.05 01.20 01.50 02.40

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Sladkanje z Rachel Allen, 8. del 10 domačih Vem!, kviz NaGlas!

Vrtičkarji, 9/10 Dnevnik, vreme, šport Sveto in svet Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Pujsa Pepa, ris. Čebelica Maja, ris. nan.

Točka preloma, ponov.

Poročila, šport, vreme Kdo si pa ti?, 5/10 Novice eRTeVe Emilija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Umetni raj Oskarji – dan potem Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.40 09.25

Otroški kanal Lajko, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Nodi v deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Vilijeve težave Zgodbe iz školjke: Papir potuje Točka, glasb. odd.

Polmesec nad planikami, dok. film Duhovni utrip Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Metuljčice Ljudje in zemlja Avtomobilnost Halo TV Osiveli prijatelji, 3/6 Osiveli prijatelji, 4/6 Olivija, ris.

Tork, ris.

Veseli Veselko, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Neverjetna Greta, dok. film Zakon srca, 7/14 Scott in Bailey (IV.), 3/8 Scott in Bailey (IV.), 4/8 Zaobljuba v katakombah, dok. odd.

Spomini, pogov. odd.

Halo TV Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

10.15 10.30 11.30 14.05 15.30 16.20 17.00 18.00 18.30 19.00 19.15 19.25 19.30 19.35 20.00 20.45 21.30 22.20 23.05 00.00 01.00 01.45 05.10

06.00 07.00 07.20 07.35 07.40 08.35 08.50 09.40 10.10 11.05 11.20 12.15 12.30 13.35 14.40 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 18.58 20.00 21.30 22.05 23.00 23.55 00.45 01.20

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 19.00 19.05 19.25 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 23.30 23.35

24ur, ponov.

Florjan, gasilski avto, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Moja mam kuha bolje 24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2367. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativa oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Imate bolečine v križu?

Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno ob Savinji Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

1. marca

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.15 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.35 15.45 16.25 17.00 17.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha Vrtičkarji, 10/10 Dnevnik, šport, vreme Studio city, ponov.

Kaj govoriš?=So vakeres?

Poročila Potepanja, tv Lendava Muk, ponov.

Srečo kuha Cmok, ponov.

Profil: Andrej Grafenauer Poročila, šport, vreme Na poti: rodiškega mitskega izročila, 1/3 17.55 Novice 18.00 Utrinki, izob. odd.

18.05 Muk, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Votla krona, 8/10 20.55 Ženska, 1. del, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Jože Korošec, pogov. odd.

00.55 Profil: Andrej Grafenauer 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.40 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.25 08.50 10.05 11.00 12.15 14.35 16.05 17.00 18.00 18.30 19.00 19.10 19.20 19.30 20.00 20.50 21.40 00.25 01.05 01.55 02.55 05.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Simfonorije, ris.

Vetrnica: Nogomet Zgodbe iz školjke, Ples Vetrnica: Oliver ribari na zaledenelem jezeru Točka, glasb. odd.

Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Dober dan Halo TV Osiveli prijatelji, 5/6 Osiveli prijatelji, 6/6 Olivija, ris.

Bacek Jon, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Studio kriškraš: Lutkovna predstava Skrivnost opic, dok. odd.

Možganske vragolije Katherine Mills, 4. del Na poljih Flandrije, 5/10 Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.20 07.35 07.40 07.55 08.45 09.00 09.50 10.20 11.15 11.30 12.45 13.00 14.10 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.15 01.50

24ur, ponov.

Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Italijanska nevesta, ris.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Jezero skrite ljubezni, nan.

Tv prodaja Moja mami kuha bolje!

Dan najlepših sanj Plamen v očeh, nan.

24ur popoldne Italijanska nevesta, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Preverjeno 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno ob Savinji Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Srčki Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2368. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Nepal, Bumdi Pančase Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Načrtovanje dopusta Program Svit, Kako sodelovati?

Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.35 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 21.30 22.00 23.30 23.35

2. marca

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 23.05 00.55 01.20 01.45 02.15 03.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Umetni raj Oskarji – dan potem Dnevnik, vreme, šport Intervju: Nataša Tul Mandič Prava ideja: M Sora Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil: Dr. Marta Verginella Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Na naši zemlji, ponov.

Sara in Raček, ris.

Simfonorije, ris.

Vem! kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport The Sapphites, avstr. film Vreme Odmevi, šport, vreme Amerišla pisma, češki film Turbulenca Profil: Dr. Marta Verginella Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.10 08.40 09.40 10.45 11.00 12.15 14.40 15.25 16.05 17.00 18.00 18.25 18.55 19.05 19.15 19.20 19.50 20.00 20.20 21.10 21.55 22.30 23.00 00.05 00.50 01.50 05.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Juvi Zgodbe iz školjke: Kdo je prijatelj Točka, glasb. odd.

10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Vikend paket Zakulisje Eme Dober dan Halo TV Zavod za zaposlovanje, 1/6 Zavod za zaposlovanje, 2/6 Olivija, ris.

Bacek Jon, ris. Štiri učesa sredi lesa, ris.

Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Žrebanje Lota Bučke, inform. parodija Čas za Manco Košir V spomin Tomažu Lorenzu Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.15 07.20 07.35 07.40 07.45 08.00 08.25 08.45 09.00 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 13.40 13.45 14.50 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.45 23.20 00.15 01.05 01.40

24ur, ponov.

Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Lalaloopsy, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Trdoglavci, nan.

Plamen v očeh, nan.

24ur popoldne Italijanska nevesta, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

In prišla je Polly, am. film 24ur zvečer Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2368. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Strokovnjak svetuje: Načrtovanje dopusta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (UI 150) Voščilnica za mamo Zvezdica zaspanka, gledališka predstava za otroke Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice 3 Pop corn: Lačni Franc, Nino Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.00 11.10 11.40 12.00 12.15 11.50 17.40 17.55 18.00 18.20 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 25

BOWERS, Chris: Roger Federer od – odrasli 796.3 Igre z Ĺžogo Chris Bowers je spisal obseĹžen vpogled v Ĺživljenje najveÄ?jega igralca v zgodovini tenisa Rogerja Federerja. Vsi, ki z navduĹĄenjem spremljamo tenis, tako otroci, mladostniki in odrasli, se spraĹĄujemo, kdo je najveÄ?ji v tem ĹĄportu. Od zmage na odprtem prvenstvu Francije in v Wimbledonu leta 2009 je teniĹĄki svet veÄ?inoma enoten. Roger Federer je najveÄ?ji teniĹĄki igralec vseh Ä?asov. Bowers pozna Federerja Ĺže od njegovih najstniĹĄkih let. PrviÄ? ga je intervjuval po zmagi med deÄ?ki posamezno v Wimbledonu leta 1998. Avtor knjige je v tem Ä?asu tudi sam Ĺživel v Ĺ vici in tako imel moĹžnost spoznati veÄ?ino ljudi, s katerimi je Federer odraĹĄÄ?al, zato je imel za pisanje Rogerjeve biografije edinstven poloĹžaj med pisci o mednarodnem tenisu.

Ta knjiga je obenem samostojno delo in nadaljevanje treh prejĹĄnjih knjig. (Fantastic Federer, 2005-2006, nato dopolnjena izdaja 2007 ter 2009 Roger Federer- Spirite of Champion). Knjiga je izredno izÄ?rpna, popisana Ĺživljenjska zgodba pa izjemno navdihujoÄ?a. Poslastica za vse ĹĄportne navduĹĄence.

nekaj bolj prazniÄ?nih receptov. Recepti so obogateni s fotografijo, tako da nas jed ĹĄe dodatno prevzame. Knjiga je v osnovi blogerska, saj je zelo osebna in polna zgodb.

Zulejka JaverĹĄek je znana blogerka. Pod imenom Lakotnikov brlog (danes UglaĹĄena kuhinja) je zaÄ?ela pisati blog, da bi ljudem olajĹĄala kuhanje, kajti nekaj let nazaj ĹĄe ni bilo toliko slovenskih kulinariÄ?nih blogov in ĹĄe toliko manj o prehrani na osnovi rastlin.

MLAKAR, Ida: O kravi, ki je lajala v luno ml – Mladina / C – Sz Slikanice zaboji Pred nami je nova slikanica naĹĄe znane pravljiÄ?arke in knjiĹžniÄ?arke Ide Mlakar. Sam naslov slikanice je zelo neobiÄ?ajen. Ampak v pravljici je vse mogoÄ?e. Krava Mrvica je bila v svoji mladosti zelo moÄ?na, koristna in ubogljiva Ĺžival. In takrat je bilo na kmetiji vse v redu. NihÄ?e, se ni ukvarjal z njo. Leta

CABONI, Christina: Tako diĹĄi ljubezen od – Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni romani Roman nas popelje po rodovih Rossinijevih Ĺžensk z zgodbo o popolnem parfumu, ki je njihovi rodbini prinesel slavo in bogastvo. Rossinijeve so bile parfumarke in so svoje Ĺživljenje posvetile iskanju popolnega parfuma. Elena preĹživi veÄ?ino svojega Ĺživljenja z babico, ki si neizmerno Ĺželi, da bi njena vnukinja nadaljevala njihovo tradicijo. Ustvarjala je parfume po tradicionalnem postopku, brez novih tehnologij, ki so trenutno vladale v parfumski industriji. Tako je Elena Ĺže od malih nog razumela skrivno govorico parfumov. Njeni parfumi so nastajali z moÄ?no intuicijo. Parfume je

na kmetiji so tekla in sÄ?asoma se je krava Mrvica postarala in teĹžave so se zaÄ?ele kopiÄ?iti. Ni bila veÄ? moÄ?na, ne koristna in niti mleka ni veÄ? dajala. Namesto mukanja je zaÄ?ela celo lajati in tuliti v luno. Na kmetiji so se zaÄ?eli spraĹĄevati, ali je ĹĄe sploh primerno imeti takĹĄno kravo. Ker niso mogli sami ugotoviti, kaj bi bilo z njo narobe, so na kmetijo poklicali veterinarja. Veterinar po pregledu ni ugotovil niÄ? resnega. Toda kmet je vztrajal, da jo naslednji dan pripelje v ordinacijo na ponovni pregled. Mrvica je ĹĄe isto noÄ? sedla na kolo in na skrivaj pobegnila proti morju, novemu Ĺživljenju naproti. Preprosta Ĺživalska zgodba nam na nevsiljiv naÄ?in predstavi pomembno, a vendarle bolj redko ubesedeno temo, starost in starostniki. Besedilo skozi dinamiÄ?no zgodbo pokaĹže, da utegnejo starostniki v oÄ?eh nekaterih izgledati vÄ?asih malo Ä?ez les, v resnici pa je njihovo Ĺživljenje lahko zelo kreativno, aktivno in polno.

ROBOTHAM, Michael: Utopljeni spomini izdelovala le po naroÄ?ilu stranke. Znala je prisluhniti in razbrati najveÄ?je Ä?loveĹĄke Ĺželje in njihova najgloblja upanja. Ĺ˝ivljenje pred njo postavi teĹžko preizkuĹĄnjo in takrat se Elena zave, da mora slediti le poti parfumov, Ä?e Ĺželi najti smisel svojega Ĺživljenja.

JAVERĹ EK, Zulejka: Vse leto od – Odrasli / 641 Priprava Ĺživil Zulejka JaverĹĄek nas s svojo knjigo Vse leto, popelje na KoroĹĄko in nam predstavi preteĹžno veganske recepte s kmetije, kjer Ĺživi s svojo druĹžino. Knjiga je razdeljena na letne Ä?ase, torej na ĹĄtiri veÄ?ja poglavja. V njih lahko najdete nekaj za zajtrk, nekaj prigrizkov, glavne obroke in seveda sladice pa tudi razliÄ?ne napitke. Recepti se moÄ?no navezujejo na sezonske sestavine, pridelane doma. Tisto, kar najdete na domaÄ?em vrtu ali na bliĹžnji trĹžnici. Tudi vse pomoĹžne sestavine, zaÄ?imbe in diĹĄavnice so take, da jih lahko kupite v vsaki trgovini. VeÄ?ina receptov je dovolj enostavnih, da jih lahko pripravite tudi takrat, ko nimate veliko Ä?asa. Avtorica pa ni pozabila tudi na prazniÄ?ne dni, saj je v knjigi zapisanih tudi

25

PRIREDITVE

25. februarja 2016

od – Odrasli / 821-321.4 Kriminalni romani Utopljeni spomini (The Drowning Man, 2005) je drugi, v slovenĹĄÄ?ino prevedeni roman avstralskega pisatelja Michaela Robothama. Tako kot v knjiĹžnem prvencu Osumljenec (The Suspect, 2004) tudi v delu Utopljeni spomini spremljamo kliniÄ?nega psihologa Josepha O Loughlina in policijskega inĹĄpektorja Vincenta Ruiza. InĹĄpektorja Ruiza potegnejo ustreljenega iz Temze, nedaleÄ? stran pa najdejo Ä?oln, poln krvavih sledi. Poleg poĹĄkodbe noge utrpi tudi izgubo spomina. InĹĄpektorja nekateri celo osumijo, da hlini izgubo spomina ter prekriva resnico, zato se obrne na svojega dobrega prijatelja Joa, ki je psiholog. V Ĺžepu svoje suknje najde fotografijo deklice in postopoma zaÄ?ne ugotavljati, da je to deklica Mickey, ki je skrivnostno izginila pred tremi leti. DekliÄ?in morilec je sicer Ĺže nekaj Ä?asa v zaporu, kamor ga je poslal inĹĄpektor Ruiz sam. Toda sledi ga sedaj pripeljejo do neusmiljenega zloÄ?inca, ki trdi, da ima nekaj njegovega. V pomoÄ? pri iskanju deklice mu je tudi Alisha Barba (Ali), agentka, ki je bila v tem Ä?asu na svojem oddelku suspendirana, in preiskava tako dobiva ĹĄe bolj zapletene razseĹžnosti. đ&#x;”˛

AK

VELENJE ÄŒetrtek, 25. februar 8.00

RdeÄ?a dvorana Velenje Zimska ĹĄola rokometa za uÄ?ence od 5. do 9. razreda (do 9.30) 9.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Zimski tabor Zmaga KuĹĄtrina 9.00 Vila RoĹžle GledaliĹĄÄ?e za poredne mulce (G ZPM), gledaliĹĄka delavnica za otroke od 10. let dalje 9.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Zabavno poÄ?itniĹĄko dopoldne pri NataĹĄi 9.00 DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski center Harmonija PoÄ?itniĹĄke aktivnosti za otroke 9.00 – 13.00 in 15.00 – 20.00 DrsaliĹĄÄ?e Velenje Drsanje za otroke 10.00 Vila RoĹžle Pestro v kuhinji, ko sem sam doma, poÄ?itniĹĄki teÄ?aj kuhanja za otroke od 11. leta dalje 10.00 Vila RoĹžle V Vili RoĹžle ni nikoli dolgÄ?as, poÄ?itniĹĄke ustvarjalnice in igranje druĹžabnih iger 10.00 Bazen Velenje Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda (do 11.30) 10.00 StreliĹĄÄ?e SD MroĹž, KopaliĹĄka 3 Streljanje z zraÄ?no puĹĄko (do 12.00) 11.30 RdeÄ?a dvorana Velenje Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda (do 14h) 11.30 RdeÄ?a dvorana Velenje Ĺ ola nogometa za otroke vseh starosti (do 13.30) 12.00 Bazen Velenje Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda (do 13.30) 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Potopisno predavanje Ane Seher Potovanje po ZdruĹženih arabskih emiratih 20.00 Klub eMCe plac 90'z HipHop

Petek, 26. februar 8.00

RdeÄ?a dvorana Velenje Zimska ĹĄola rokometa za uÄ?ence od 5. do 9. razreda (do 9.30)

9.00

RdeÄ?a dvorana Velenje Zimski tabor Zmaga KuĹĄtrina 9.00 Vila RoĹžle GledaliĹĄÄ?e za poredne mulce (G ZPM), gledaliĹĄka delavnica za otroke od 10. let dalje 9.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Zabavno poÄ?itniĹĄko dopoldne pri NataĹĄi 9.00 DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski center Harmonija PoÄ?itniĹĄke aktivnosti za otroke 9.00 – 13.00 in 15.00 – 20.00 DrsaliĹĄÄ?e Velenje Drsanje za otroke 10.00 Vila RoĹžle Pestro v kuhinji, ko sem sam doma, poÄ?itniĹĄki teÄ?aj kuhanja za otroke od 11. leta dalje 10.00 Vila RoĹžle V Vili RoĹžle ni nikoli dolgÄ?as, poÄ?itniĹĄke ustvarjalnice in igranje druĹžabnih iger 10.00 Bazen Velenje Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda (do 11.30) 10.00 StreliĹĄÄ?e SD MroĹž, KopaliĹĄka 3 Streljanje z zraÄ?no puĹĄko (do 12.00) 11.30 RdeÄ?a dvorana Velenje Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda (do 14h) 11.30 RdeÄ?a dvorana Velenje Ĺ ola nogometa za otroke vseh starosti (do 13.30) 12.00 Bazen Velenje Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda (do 13.30) 19.19 KnjiĹžnica Velenje HumanistiÄ?ni veÄ?er z zgodovinarko Majo Lukanc 22.00 Klub eMCe plac Birthday and a half – elektronika

Sobota, 27. februar 5.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Komna 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 9.00 KnjiĹžnica Velenje KnjiĹžni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 18.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma Ĺ˝RK Velenje : Ĺ˝URD Koper 21.00 Klub eMCe plac Koncert Kholn and Snogg album release

Nedelja, 28. februar

13.00 KAC, Efenkova 61 b Vegetarijansko kosilo za vsakogar Ponedeljek, 29. februar 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ustvarjalnice sveta: ÄŒeĹĄka, deĹžela Ĺ vejka 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predavanje Petre Ĺ˝ist Refleksoterapija 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: dokumentarni film Dom, velenjska premiera

Torek, 1. marec 9.00 9.30 13.00 17.00 17.00 18.00

19.00

19.00

Dom kulture Velenje, vel. dvorana Balcan Dance Project Vol. 1, mednarodni plesni diptih Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Marka JakĹĄeta Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Vila RoĹžle VoĹĄÄ?ilnica za praznik, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe z Niko Juvan Vila Bianca Odprtje likovne razstave Skupina 83 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predstavitev knjige dr. Antje Oswald PriroÄ?nik MMS – zdravje v lastni odgovornosti Gasilski dom Ĺ alek Planinsko druĹĄtvo Velenje se predstavlja – Vladimira Lepko: PohodniĹĄtvo po nacionalnih parkih ZDA in Kanade Visoka ĹĄola za varstvo okolja Harfonija: harfa v delih slovenskih skladateljev, koncert Tine Ĺ˝erdin

Sreda, 2. marec 7.00 10.00 13.00 17.00 17.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: LibeliÄ?e – Strojna - Ĺ entanel KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja, bralni klub za odrasle Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic Ljudska univerza Velenje Predstavitev spomladanskih

Kreativna jazz klinika Velenje

Lutke v Citycentru

Velenje, 22. februarja – Mestna obÄ?ina Velenje, Glasbena ĹĄola Frana Koruna KoĹželjskega Velenje in podjetje ÄŒinela bodo v Ä?asu od 24. do 28. februarja v sodelovanju z VelenjÄ?anom Juretom Puklom v velenjski glasbeni ĹĄoli in Max klubu organizirali Kreativno jazz kliniko Velenje. Jure Pukl, saksofonist in skladatelj, bo v Velenje pripeljal zvezdniĹĄko zasedbo profesorjev. Svoje znanje bodo sodelujoÄ?im predajali Gregory Hutchinson, Melissa Aldana, Kaja Draksler, Raynald Colom, Femi Temowo, Robert JukiÄ? in tudi sam Jure Pukl.

Po predavanjih in vajah bodo zveÄ?er v Max klubu potekali "jam sessioni" – veÄ?eri improviziranega igranja, vodil pa jih bo tudi VelenjÄ?an, odliÄ?ni kontrabasist Miha Koren.

V soboto, 27. februarja, se bo ob 20.30 v Max klubu zaÄ?el zakljuÄ?ni koncert profesorjev jazz klinike, v nedeljo, 28. februarja, pa bo ob 19. uri v veliki dvorani glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega zakljuÄ?ni koncert uÄ?encev.

Citycenter Celje – V nedeljo, 28. februarja, so ob 13. uri otroci vabljeni na lutkovno predstavo Zimske radosti v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Makarenko. Predstava bo na osrednjem prostoru Citycentra.

HOTEL TRANSILVANIJA 2

Benedict Cumberbatch Petek, 26. 2., ob 21.35 Nedelja, 28. 2., ob 18.00

Hotel Transylvania 2 (ZDA) DruĹžinska animirana komedija, sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 89 minut ReĹžija: Genndy Tartakovsky Glasovi: Daniel Bavec, Zala Ä?urić RibiÄ?, Miha Rodman, Lovro Berden, Jernej Kuntner, Denis VuÄ?ak, Jan BuÄ?ar idr. ÄŒetrtek, 25. 2., ob 17.00 – 3D, poÄ?itniĹĄki kino

ALI JE STEVARD V LETALU? Larry Gaye: Renegade Male Flight Attendant (ZDA) Komedija, 99 minut ReĹžija: Sam Friedlander Igrajo: Mark Feuerstein, Jessica Lowndes, Stanley Tucci, Christopher Fitzgerald, idr. ÄŒetrtek, 25. 2., ob 19.00 – poÄ?itniĹĄki kino

Petek, 26. 2., ob 19.45 Sobota, 27. 2., ob 20.30

ROBINSON CRUSOE (Belgija, Francija)

FRANKOFONIJA

Animirana druĹžinska komedija, sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 90 minut ReĹžija: Vincent Kesteloot, Ben Stassen Glasovi: Aleksander Golja, Tina Ogrin, Tina Ogrin, Jaka ViĹžintin, Darja Ĺ vajger, Mirko Medved - sinhroniziran, 3D Petek, 26. 2., ob 18.00 – 3D Nedelja, 28. 2., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

Kriminalka, drama, misterij, 120 minut (ZDA) DruĹžinski pustolovski film, 87 minut ReĹžija: Aleksander Sokurov Igrajo: Louis-Do de Lencquesaing, Benjamin Utzerath, Vincent Nemeth, Johanna Korthals Altes, idr.

Petek, 26. 2., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 27. 2., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 28. 2., ob 19.00 – mala dvor.

ZOOLANDER 2 (ZDA)

V Ĺ˝ARIĹ ÄŒU

Komedija, 100 minut ReĹžija: Ben Stiller Igrajo: Ben Stiller, Penelope Cruz, Will Ferrell, Owen Wilson, Macaulay Culkin,

Spotlight (ZDA) Zgodovinska biografska drama, 128 minut ReĹžija: Tom McCarthy

jezikovnih teÄ?ajev 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana PosluĹĄaĹĄ srce ali glasbo, mladinska gledaliĹĄka predstava (Abonma Mladost in izven) 18.00 Vila Bianca Predstavitev pesniĹĄke zbirke Danija BedraÄ?a Bele pesmi

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 25. februar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Hans de Beer: Leonardov veliki sen 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepet pod Pustim gradom

Ponedeljek, 29. februar 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 18.00 REKS Ravne OtroĹĄka predstava

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 25. februar 10.00 Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice (za otroke od 5. do 10. leta)

Petek, 26. februar 10.00 Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice (za otroke od 5. do 10. leta) Delavnica izdelave nakita (od 10. leta naprej)

Sobota, 27. marec 20.00 Marof Filmski veÄ?er – Nanga Parbat

Torek, 1. marec 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Pogovorni veÄ?er z Ljerko Belak in Bogomirjem Verasom; KD Ĺ oP

Lunine mene

2.

marca, ob 0:11, zadnji krajec

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 25. 2., BiotrĹžnica • Petek, 26. 2., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • 25. 2. do 27. 2., Bike Weekend -ĹĄola kolesarstva in testiranje koles • 27. 2., Dirty jump show • Nedelja, 28.2., 11.00 PravljiÄ?ne urice Nedeljska dĹžungelska dogodivĹĄÄ?ina • Nedelja, 28.2.,13.00, Lutkovna predstava Zimske radosti • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra

Igrajo: Mark Ruffalo, Michael Keaton, Rachel McAdams, Liev Schreiber, John Slattery, Stanley Tucci idr.

Sobota, 27. 2., ob 18.00 Nedelja, 28. 2., ob 20.00 Ponedeljek, 29. 2., ob 17.30

DOM (Slovenija) Dokumentarni film, 82 minut ReĹžija: Metod Pevec Nastopajo: Kaja Skol, Lana Murzina, Antonija JambroĹĄić, Sabina Bohar, Ĺ pela Pintar, Ruth BraÄ?evac, Damjan Habe, Katja Bilban, Majda Zorin, Renata Ĺ toviÄ?ek, Hasib Muharemović, Ifeta Muharemović, Rasim Makalić, Fadil Mehić, Faik Musić, Ferid Hamzić, Ekrem Fazlić, Izet Velagić, Hasib Umić, Enes Malkić, Alenka Gril, Desa Muck idr.

Ponedeljek, 29. 2., ob 20.00 - velenjska premiera z gostom Predfilm: Pola-Pola (9 minut)

Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

25. februarja 2016

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM BREZPLAČNO odpeljemo staro železo,

kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold

Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 28. 2., od

8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 MLADEGA ovna za pleme prodam.

Gsm: 031 542 798 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Gsm: 041 776 361 PRAŠIČA, krmljenega z drobljencem,

RADIO VELENJE travo in krompirjem, prodam. Gsm: 031 523 748 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502

PRIDELKI ZLUŠČENE orehe prodam.

Gsm: 031 542 798 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči.

Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 27. in 28. 2. – Ana Božič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

• Samostojno hišo v Kavčah blizu Velenja, K+P+M, 269,9 m2, zgrajeno 1988, na sončni legi, 1912 m2 zemljišča. ER D(60-105) kWh/m2a.

Cena 170.000 evr.

• Samostojno hišo v Slovenj Gradcu, v idiličnem naselju blizu mesta, K+P+M, 210 m2, zgrajeno 2001, 703 m 2 zemljišča z dvema ločenima stanovanjskima enotama. ER: D (60-105) kWh/m2a. cena 250.000 evr.

ČETRTEK, 25. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 26. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Postanite naročnik

SOBOTA, 27. februarja

Za naročnike do 8 številk zastonj!

NEDELJA, 28. februarja

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 29. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

mali OGLASI

TOREK, 1. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Nagrajenci križanke Frizerstvo MACHO, objavljene v tedniku Naš čas dne 11. februarja 2016, so: •

Nejc Šeruga, Konovska 50, 3320 Velenje; • Vojko Koštomaj, Uriskova 27, 3320 Velenje; • Vid Železnik, Metleče 4, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MACHO

CIT

Naročniki imate 50 % popust.

SREDA, 2. marca

R A U R B E F .

25.-2YC7ENTER CELJE IT

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

O M I R A S E #KOL

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 15. do 21. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. do 21. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 27

Agici Polh v spomin Ĺ˝e najmanj dvajset let je preteklo, odkar so se naĹĄe poti sreÄ?ale in zdruĹžile v naravi, kamor vsi ljubitelji pohodniĹĄtva in planin najraje zahajamo. Ti si imela veliko sreÄ?o, da sta v njej naĹĄla zatoÄ?iĹĄÄ?e in mir skupaj z moĹžem Mihom. Raziskovala sta njene poti in skrivnosti narave, ki jih je v prelepi Sloveniji na pretek.

Kdor ljubi naravok, je odprt tudi za soÄ?loveka in v tovrstnem druĹženju Ä?lovek hitro najde sorodno duĹĄo. Te ÂťduĹĄeÂŤ so hitro naĹĄle stiÄ?iĹĄÄ?e v Univerzi za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje, ki je v tistih Ä?asih v svojem okolju Ĺže tlakovala trdno pot.

KroĹžek Planinarjenje se je leta 1998 izluĹĄÄ?il iz kroĹžka PohodniĹĄtvo in njegov prvi mentor je bil Tvoj moĹž. Bila si mu predana animatorka ali po svoje kar tajnica. MarsikakĹĄno nepozabno potovanje in dopustovanje je minilo prav med to druĹĄÄ?ino, ki je bila Ĺže kar druĹžinsko obarvana.

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

25. februarja 2016

A Ĺžal je to zagnanost maja l.

2005 pretrgala nenadna vest, da se je Tvoj Miha poslovil. K sreÄ?i si ravno med nami, planinci, naĹĄla spet smisel Ĺživljenja in se nam pridruĹžila. Z veseljem smo Te sprejeli medse.

NiÄ? manj preseneÄ?eni smo onemeli te dni, ko je med nas

Po hribih treĹĄÄ?ila vest, da si odĹĄla tudi Ti. Kljub teĹžki bolezni, ki se je prikradla v Tvoje telo, nismo priÄ?akovali, da bo slovo priĹĄlo tako nenadoma. SveĹž je ĹĄe spomin na naĹĄ skupni zakljuÄ?ni izlet preteklega ĹĄolskega leta, ko smo se v zaÄ?etku lanskega julija podali na zate zagotovo oboĹževani VrĹĄiÄ? in Slemenovo ĹĄpico. Iz Tamarja smo nekoÄ? nanjo priplezali ĹĄe pod vodstvom Tvojega moĹža.

Narava je kljub slabĹĄi vremenski napovedi poskrbela za dostojno slovo, saj so meglice skrivnostno odstirale in zastirale oÄ?ake Julijcev, ki so bili odeti v prelepo cvetje, ki je krasilo obrobje naĹĄe poti. Se spomniĹĄ, draga Agica, kako smo na vrhu Slemenove ĹĄpice zapeli naĹĄo Avsenikovo himno ÂťÄŒez zelene trateÂŤ, saj se je tiste dni ravno poslovil naĹĄ Slavko, njen avtor?! Iz grl so se spontano oglasile ĹĄe druge njegove pesmi, ki so krasile obdobja naĹĄe mladosti. Po spustu do bliĹžnjih

jezerc Slemenove ĹĄpice, ko smo naredili polkrog za spominsko sliko, se je za hip izza podeÄ?ih se megel, ki so odhajale v nebo po deĹževni noÄ?i, odstrl vrh Jalovca, ki ga je obsijalo sonce. Takrat smo mislili, da smo ga mi ganili z naĹĄim petjem, sedaj pa vemo, da je bil to pozdrav simbola slovenskega planinstva v slovo Tebi, saj je to bila Tvoja zadnja pot v gore. Ob vraÄ?anju so se iz megle razprli mogoÄ?ni okoliĹĄki vrhovi, med njimi Razor in Prisojnik z Ajdovsko deklico, ki je takrat bila videti ĹĄe posebej Ĺžalostna ‌ Hvala, draga Agica, da smo smeli prijateljevati s Tabo, saj sta z moĹžem velik del Ĺživljenja prebila z nami in nam bogatila vsakdan. Na naĹĄa druĹženja bo ostal lep spomin! đ&#x;”˛

Tvoji pohodniki in planinci UNI 3 Velenje

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEĹ ÄŒE . CEPILNIKI DRV . KROĹ˝NE Ĺ˝AGE . OVIJALCI DRV T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI BenedejÄ?iÄ? Anton, roj. 1931, Celje, Ulica Frankolovskih Ĺžrtev 30; Lukman Terezi-

ja, roj. 1929, Tabor, ÄŒrni vrh 15; Laznik JoĹžef, roj. 1929, Ĺ˝alec, Pongrac 117 a; PeÄ?nik Ljudmila, roj. 1929, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 73; Hleb Terezija, roj. 1926, Ĺ oĹĄtanj, Ravne 28a; Krobat Janko, roj. 1958, Ĺ tore, Kompole 52; Tomić Joso, roj. 1962, Nazarje, ZadreÄ?ka cesta 11.

ZAHVALA Zapustil nas je dragi moĹž, oÄ?e, brat in dedi

MIRAN JUG iz ReÄ?ice ob Paki 55/a, Ĺ martno ob Paki

25. 9. 1956 – 13. 2. 2016 Ob boleÄ?i izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam ob teĹžkih trenutkih stali ob strani in nas bodrili. Hvala za izreÄ?ene besede soĹžalja, podarjeno cvetje, sveÄ?e in svete maĹĄe.

Hvala tudi govornici Zdenki Kolenc, gospodu dekanu Ivanu Napretu za opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste naĹĄega dragega pospremili na prerani zadnji poti.

Vsem ĹĄe enkrat iskrena hvala.

OSMRTNICA

Vsi, ki smo te imeli radi Zapustila nas je in odĹĄla k svojemu MIRANU najdraĹžja NANA

ZAHVALA

MARIJA Ĺ USTER

Z boleÄ?ino sporoÄ?amo, da je odĹĄla od nas draga mama, sestra, teta, babica in prababica

10. 5. 1929 – 22. 2. 2016

MARIJA GOSTEÄŒNIK roj. ROVĹ NIK iz Ĺ oĹĄtanja Leopold, DuĹĄica z Andrejem, Anjo, Niko, Timom, Dejanom in Darinka s TomaĹžem

ZAHVALA

Za zmeraj si zaspala v neskonÄ?ni Ä?as in hkrati boĹĄ ostala tu, del nas.

Za vso dobroto, ki si nam jo dala, mama, babica najlepĹĄa ti hvala.

29. 7. 1920 – 18. 2. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreÄ?eno soĹžalje ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu duhovniku, govorniku g. Volku, pevcem in Pogrebni sluĹžbi Usar. Zahvaljujemo se tudi dr.

Urbancu in medicinski sestri Stanki, patronaĹžni sluĹžbi in gospe Lidiji. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

Nenadoma nas je zapustil dragi moĹž, ati in dedi

ANTON FINKŠT 5. 4. 1939 – 13. 2. 2016

Ob boleÄ?i izgubi se iskreno zahvaljujemo sestrama Mariji in Anici, svakinji Angeli, sorodnikom in prijateljem iz Savinjske in Vranskega.

OdĹĄel je v skrivnostni Prav posebna zahvala Gasilskemu druĹĄtvu Ĺ oĹĄtanj - mesto, Ä?astni svet blage tiĹĄine, straĹži in govorniku. Hvala govornikoma g. Dragu Kolarju in g. JoĹžetu zapustil nam Ĺžalost ZimĹĄku. Lepo se zahvaljujemo MedobÄ?inskemu druĹĄtvu invalidov in lepe spomine.

JoĹže ZimĹĄek Velenje, ĹĄportnikom KS Ĺ martno, ZB pododbor KS Ĺ martno, RdeÄ?emu kriĹžu KS Ĺ martno, strelski druĹžini MroĹž, Desus Velenje, upokojencem balinarjem, kolegom mesarjem, zdruĹženju Veteranov za Slovenijo, stanovalcem in sosedom Ĺ marĹĄke in GraĹĄkogorske ulice Velenje, upokojencem KS Ĺ martno, osnovni ĹĄoli Livada, Bosch Siemens ter dijakom 2. c Gimnazije Velenje, praporĹĄÄ?akom, pevcem in izvajalcu TiĹĄine. Lepa hvala Pogrebni sluĹžbi Komunalnega podjetja Velenje za topel odnos ob tragiÄ?nem dogodku. Hvala vsem za darovane sveÄ?e, cvetje in svete maĹĄe. Lepa hvala g. Ĺžupniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste bili z nami. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi

ZAHVALA

Zapustila nas je

BARBARA VREÄŒKO - LEĹ˝AIĆ, dr. med.

Zahvaljujemo se vsem prijateljem, znancem, sodelavcem in ostalim za izreÄ?eno soĹžalje.

Vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 25. 2. 2016, barve: CMYK, stran 28

Mladi parlamentarci o pasteh mladostniĹĄtva PrejĹĄnji teden so sejno dvorano Mestne obÄ?ine Velenje zasedli mladi parlamentarci – Na 26. medobÄ?inskem otroĹĄkem parlamentu so razpravljali o pasteh mladostniĹĄtva – Veliko razmiĹĄljali o sebi in svetu Tina Felicijan

Anketa med uÄ?enci, ki jo je izvedla MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje, je pokazala, da otroci pasti mladostniĹĄtva vidijo predvsem v zasvojenosti, druĹžbi, druĹžbenih omreĹžjih in elektronskih napravah, past pa so lahko tudi sami sebi.

â?ą

Ĺ olarji iz vse Slovenije se bodo v drĹžavnem zboru zbrali 11. aprila, ko bo potekal drĹžavni otroĹĄki parlament.

O tem so torej razpravljali in izkazali veliko zavedanja in znanja o temi ter razumevanja tako pozitivnih kot negativnih plati sodobnega naÄ?ina Ĺživljenja.

Poleg teĹžav vidijo reĹĄitve

O razpravi o druĹžbenih omreĹžjih in elektronskih napravah je poroÄ?ala Nina Pohorec z osnov-

ne ĹĄole Gustava Ĺ iliha, ki se bo udeleĹžila tudi regijskega otroĹĄkega parlamenta. ÂťUgotovili smo, da je pri socialnih omreĹžjih najveÄ?ji problem zasvojenost. ReĹĄitev je, da poskuĹĄamo pridobiti zaupanje starĹĄev, da nas spustijo ven in se lahko s prijatelji druĹžimo, pogovarjamo in zabavamo v Ĺživo.ÂŤ Tako se jim ne bo treba sporazumevati prek druĹžbenih omreĹžij in biti v virtualni druĹžbi. Bili so tudi kritiÄ?ni do tistih starĹĄev, ki se s svojimi otroki ne ukvarjajo, ampak jih raje zamotijo s telefonom ali tablico. ÂťJaz grem raje na trening atletike,ÂŤ je odloÄ?en Filip Dominković. Zavedajo se namreÄ?, da jim ne grozi le zasvojenost, ampak tudi razne zlorabe, ki preĹžijo na spletu. Poleg nevarnosti pa poznajo tudi reĹĄitve. Vedo, kam se lahko obrnejo po pomoÄ? (TOM telefon, portal tosemjaz.si), da je zaupanje v druĹžini izjemnega pomena, pravi naslov so tudi pedagogi in strokovni delavci v ĹĄoli.

O zasvojenosti pa so razpravljali v skupini, ki je za predstavnika na regijskem otroĹĄkem parlamentu izvolila Nikolo DaniÄ?ića

z osnove ĹĄole Livada. ÂťZasvojenost smo opredelili na zasvojenost s hrano, samopodobo in socialnimi omreĹžji.ÂŤ Mnenj o tem je bilo veliko, sklenili pa so, da je odvisnost najlaĹžje premagati tako, da se zaupamo prijateljem in starĹĄem. ÂťNe sme te biti strah spregovoriti, saj vsi vemo, da ko nekaj poveĹĄ, obÄ?utiĹĄ olajĹĄanje,ÂŤ je spodbudil vrstnike.

Odrasli so pozorno prisluhnili

Na razpravi so odrasli dobili ideje, kako otrokom premagovati pasti mladostniĹĄtva, tudi zasvojenosti z uporabo elektronskih

â?ą

ÂťKo parlamentarne razprave gledaĹĄ po televiziji, se ti zdi, da samo nekaj govorijo. Ko pa sam govoriĹĄ, kar dejansko misliĹĄ, pa je fenomenalen obÄ?utek.ÂŤ Nikola DaniÄ?ić

Skoraj 70 osnovnoĹĄolcev je prejĹĄnji Ä?etrtek staknilo glave na medobÄ?inskem otroĹĄkem parlamentu, ko so jih mentorji vodili v razpravi o pasteh mladostniĹĄtva in jim pomagali razviti pobude in reĹĄitve.

naprav in interneta. Ravnateljica osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Liljana Lihteneker je obljubila, da bo razmislila, kako lahko na ĹĄoli pomagajo pri premagovanju pasti mladostniĹĄtva. V mislih ima podporno skupino za pomoÄ? pri dvigovanju samozavesti. Da je otroku pomembno dati besedo in mu tudi prisluhniti, je opozorila sekretarka MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje Kristina KovaÄ?. Treba pa je tudi reagirati, sploh na zasvojenost z uporabo raÄ?unalniĹĄkih naprav in interneta. ÂťDejstvo je, da vsa ta tehnologija obstaja. Zato je pomembno, da se o njej izobraĹžujemo, da obravnavamo tako prednosti kot slabosti. Otroci so predlagali, da bi v teĹžavah imeli SOS knjiĹžico z nasveti. To se mi zdi dober

predlog in mislim, da ga bomo uresniÄ?ili. Zanimiva je tudi pobuda za skupine za samopomoÄ?.ÂŤ Otroci so ponovno pokazali, da veliko razmiĹĄljajo o sebi

â?ą

Ĺ aleĹĄke doline bodo Nina Pohorec, Filip Dominković, Nikola DaniÄ?ić, Ĺ˝iga Kuntej, Nina Srekar, Gaj MurĹĄec, Ilaz Kurtaj in NeĹža ApĹĄner. Ponovne razprave in iz-

ÂťZavedati se moramo, da se otrok skorajda rodi z raÄ?unalniĹĄkimi napravami. Pomembno je, da ga nauÄ?imo pravilno uporabljati te naprave, ker se trdno zavedamo, da brez njih ne bo mogel preĹživeti – z njimi namreÄ? lahko dobi prave informacije s pravih naslovov in strokovne nasvete.ÂŤ Kristina KovaÄ?

in svetu, imajo veliko koristnih informacij. Regijski parlament Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter Ĺ aleĹĄke doline bo potekal 2. marca v vili RoĹžle. Glas

menjave mnenj se Ĺže veselijo, saj se jim zdi izredno pomembno, da imajo tudi otroci svoj glas, ki doseĹže odrasle. đ&#x;”˛

OmreĹženi za veÄ?jo varnost Mobilna aplikacija iHELP nas v stiski poveĹže z reĹĄevalci, prvimi posredovalci, laiki in bliĹžnjimi – Mestna obÄ?ina Velenje jo vsem obÄ?anom omogoÄ?a brezplaÄ?no Tina Felicijan

Po tem, ko je AndraĹž Ogorevc 42 minut oĹživljal brata dvojÄ?ka, ki je zaradi napaÄ?nih zdravil po operaciji slepiÄ?a doĹživel srÄ?ni zastoj, se je odloÄ?il, da naredi nekaj, da bo pomoÄ? do ljudi priĹĄla prej. NamreÄ? v centru nujne medicinske pomoÄ?i niso imeli na razpolago nobenega interventnega vozila, v bliĹžini pa tudi ni bilo nikogar, ki bi ga lahko poklical na pomoÄ?.

Osnoval je projekt Srcu prijazna obÄ?ina in razvil mobilno aplikacijo iHELP, v katero se najprej registriramo in jo nastavimo – vnesemo svoje zdravstvene podatke, doloÄ?imo lokacije, na katerih najveÄ?krat smo, in dodamo svoje nujne kontakte. Kadar potrebujemo nujno medicinsko pomoÄ? ali jo nudimo komu drugemu, v treh korakih sproĹžimo klic na pomoÄ?, ki doseĹže naĹĄe nujne kontakte, vse uporabnike aplikacije v naĹĄi bliĹžini, seveda pa tudi reĹĄevalno sluĹžbo: iz menija izberemo, za kakĹĄno zdravstveno stanje gre (zastoj srca, zaduĹĄitev, krvavitev, amputacija), izberemo predhodno nastavljeno lokacijo ali jo vpiĹĄemo ter sproĹžimo klic. Tako lahko zelo skrajĹĄamo Ä?as prihoda na pomoÄ?, do takrat pa sami oĹživljamo. Aplikacija nas lahko vodi do najbliĹžjega defibrilatorja – najde njegovo lokacijo na zemljevidu in nas preko GPS usmerja. Tudi do naj-

bliĹžjega zdravstvenega doma, bolniĹĄnice ali lekarne. Vodi nas skozi temeljne postopke oĹživljanja, nudi pa tudi sploĹĄne vsebine prve pomoÄ?i.

Srcu prijazni

Med 25 slovenskimi obÄ?inami je tudi velenjska srcu prijazna, projekt pa izvaja od lanskega februarja. Konec leta je bilo v varnostni mreĹži iHELP veÄ? kot 450 uporabnikov z obmoÄ?ja obÄ?ine.

Zdaj nameravajo v mreĹžo vkljuÄ?iti tudi vse reĹĄevalce, gasilce in prostovoljce.

Zato bodo projekt predstavili zdravstvenemu domu in sluĹžbi za nujno medicinsko pomoÄ?, da bodo lahko iHELP alarmni sistem integrirali v obstojeÄ?i sistem klica na pomoÄ?, v nujno medicinsko pomoÄ? vnesli prve posredovalce, predstavili dostop do baze defibrilatorjev. Gasilci in njihovi druĹžinski Ä?lani pa bodo dobili razĹĄirjen varnostni paket aplikacije, popust pri nakupu defibrilatorjev (ki sicer stanejo okrog 1500 evrov), znanje o temeljnih postopkih oĹživljanja pa bodo obnavljali na seminarjih. Projekt bodo predstavili tudi na osnovnih ĹĄolah in na Ĺ olskem centru.

Poleg tega nameravajo dopolniti spletno bazo defibrilatorjev v Velenju in mesta, kjer so, oznaÄ?iti s prepoznavnimi nalepkami. Imenovali bodo ĹĄe veÄ? koordinatorjev – trenutno je ambasador projekta Drago Kolar – in povabili tudi lokalna podjetja, da postanejo srcu prijazna.

Tako Ĺželi obÄ?ina poveÄ?ati varnost obÄ?anov in jih spodbuditi k solidarnosti.

Kako do aplikacije?

Vsak obÄ?an si lahko brezplaÄ?no namesti aplikacijo z varnostnim paketom 300. Ta omogoÄ?a pet nujnih kontaktov, sproĹži klic v sili na ĹĄtevilko 112 in alarme pri uporabnikih, oddaljenih 500 metrov od naĹĄe lokacije, ter SMS alarme znotraj meja Slovenije. Na svojem pametnem telefonu (imeti mora opera-

cijski sistem android) prenos podatkov (dostop do interneta), GPS in Googlovo lokacijsko storitev. PoiĹĄÄ?ite trgovino z aplikacijami in poiĹĄÄ?ite aplikacijo iHELP. Ko jo namestite, jo odprite in pod nastavitvami aktivirajte raÄ?un.

Aplikacija vas bo vodila skozi aktivacijo, po pomoÄ? pa lahko pridete tudi k Andreju Ruprehtu na obÄ?ino, ki je skrbnik projekta, ali ga pokliÄ?ete na 041 793 645.

Kako do znanja?

S projektom Srcu prijazna obÄ?ina, za AndraĹž Ogorevc Ĺželi podreti katerega je MOV namenila okrog 5.000 Guinessov rekord in v enem dnevu izobraziti 10 tisoÄ? ljudi o evrov, je obÄ?ankam in obÄ?anom omogotemeljnih postopkih oĹživljanja. Ä?ila tudi izobraĹževanje o temeljnih postopkih oĹživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja.

Predstavitve aplikacije z izobraĹževanji bodo ĹĄe 13. aprila, 8. junija in 5. oktobra. Poleg tega bodo iHELP, Le 5 % Slovenk in Slovencev pozna temeljne postopke oĹživljanja. Ko bomo v stiski, nam ne bo t e m e lj n e p o pomagal niti vsak drugi, saj je le 40,2 % ljudi pripravljenih pomagati pri nudenju prve pomoÄ?i. stopke oĹživljanja in uporabo Vsaka druga smrt je zaradi nenadnega srÄ?nega zastoja. V Sloveniji zaradi tega vsak dan umre 5–7 oseb, def ibrilatorna leto pa 2000. Skoraj vsak peti je srÄ?ni bolnik. ja predstavljaOb srÄ?nem zastoju preĹživi le 7 % ljudi. ReĹĄevalci v povpreÄ?ju prispejo v desetih minutah. li tudi na druTako ima oboleli le 10 % moĹžnosti za preĹživetje. gih prireditvah in v sodelovaTrenutno je v varnostni mreĹži veÄ? kot 25 tisoÄ? ljudi. Na 80 % obmoÄ?ja Slovenije je vsaj ena oseba, nju s TuristiÄ?noki je najveÄ? kilometer oddaljena od nas, Ä?e potrebujemo pomoÄ?.

-informacijskim centrom, izobraOdzivni Ä?as na alarm prek aplikacije iHELP je dobri 2 minuti. Ĺževanja pa bodo ĹĄe 80 % nezgod se zgodi doma, veÄ?ina med 1. in 3. uro zjutraj. Navadno pri poveÄ?anem naprej izvajala prostonaporu – spolni odnosi, velika potreba, kidanje snega, razburjanje voljna gasilska druĹĄtva, ob ĹĄportnih prenosih. koronarno druĹĄtvo, RdeÄ?i kriĹž in drugi. Vsi polagajo Vsakdo je dolĹžan pomagati po svojih moÄ?eh, sicer lahko na srce, da ga lahko, ko se enkrat dobi tudi do 3-letno zaporno kazen. ustavi, obudimo le, Ä?e pravilno in dovolj hitro ukrepamo. In kot pri drugih V Sloveniji imamo skoraj reÄ?eh je tudi pri reĹĄevanju Ĺživljenja tako, 1100 defibrilatorjev. da vaja dela mojstra. Zato je vsako priloĹžnost za obnavljanje znanja o masaĹži srca in namestitvi defibrilatorja ĹĄe kako đ&#x;”˛ vredno izkoristiti.