08 2019

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 1

V petek (-1/120C) delno oblaÄ?no, v soboto (-5/70C) in nedeljo (-5/50C) preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 21. februarja 2019

ĹĄtevilka 8 | leto 66

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

Po tednu dni poÄ?itnic delo, odloÄ?itve ...

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Vgradnja dvigala - misija nemogoÄ?e?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Stavbe, ki so bile grajene prej, preden so v tiste, ki so viĹĄje od ĹĄtirih nadstropij, zaÄ?eli vgrajevati dvigala, stanovalcem dandanes, ko v njih biva vedno veÄ? starejĹĄih oseb, invalidov, oseb, ki potrebujejo nenehno zdravniĹĄko oskrbo ..., predstavljajo velikanski problem. Marsikje bi si ga Ĺželeli reĹĄiti z vgradnjo dvigala, kar pa le redkim uspe. Po sedanji stanovanjski zakonodaji je to namreÄ? bolj Âťmisija nemogoÄ?eÂŤ kot kaj drugega.

Stanovanjski zakon namreÄ? za gradbena dela in izboljĹĄave, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, zahteva 100-odstotno soglasje etaĹžnih lastnikov. Tega doseÄ?i pa je iz razliÄ?nih razlogov – spremenjenega financiranja, razprĹĄenosti lastniĹĄtva ‌ zelo teĹžko.

Skoraj v vsakem tovrstnem objektu se pojavi etaĹžni lastnik, ki iz razliÄ?nih razlogov – Ĺživi v pritliÄ?ju in dvigala ne potrebuje, nima sredstev za doplaÄ?ilo razlike med zbranimi sredstvi rezervnega sklada in stroĹĄkom vgradnje dvigala (s podpisom se etaĹžni lastnik zaveĹže tudi k plaÄ?ilu), nima interesa, nagaja stanovalcem, ne da soglasja. Brez tega pa gradbenega dovoljenja ni. Brez gradbenega dovoljenja pa dvigala tudi ne.

Tega vpraĹĄanja se zavedajo tudi v Mestni obÄ?ini Velenje, kamor se obÄ?ani veÄ?krat obraÄ?ajo na pomoÄ? zaradi tovrstnih teĹžav. Zaradi tega so v preteklih obdobjih sodelovali v vseh javnih predstavitvah posameznih variant osnutka sprememb stanovanjske zakonodaje ter podzakonskih aktov in opozarjali na ta pereÄ? problem. Ker pa doslej v zvezi s tem ni priĹĄlo ĹĄe do nobene spremembe, se je Ĺžupan Bojan KontiÄ? s pismom obrnil na ministra za okolje in prostor. Poziva ga, da se takoj loti spremembe zakonodaje.

Predlaga ukinitev 100-odstotnih solastniĹĄkih deleĹžev za vsa gradbena dela in izboljĹĄave, ki pomenijo nujno potrebo po izvedbi zaradi zagotavljanja Ĺživljenjskih pogojev etaĹžnih lastnikov posameznega objekta. Poziv je v vednost posredoval tudi poslanskim skupinam v drĹžavnem zboru in svetniĹĄkim skupinam v Mestni obÄ?ini Velenje. Glede na to, da to ni edino okolje, ki se sooÄ?a s tovrstnimi teĹžavami, je priÄ?akovati, da mu bodo pritegnili tudi drugi.

Za blizu 81.100 osnovnoĹĄolcev in 33.950 dijakov vzhodne Slovenije se konÄ?ujejo zimske poÄ?itnice. Za njimi je teden dni zimskega veselja, v katerem so se lahko udeleĹžili vrste dejavnosti in programov, ki so jih zanje pripravila predvsem druĹĄtva prijateljev mladine in ĹĄportne zveze.

Ob ugodnih vremenskih pogojih so si lahko dali duĹĄka tudi v ĹĄportnih aktivnostih in zabavi na snegu, kot se za zimske poÄ?itnice spodobi, in si nabrali moÄ?i za nadaljnje ĹĄolske obveznosti.

Za vse pa najbrĹž poÄ?itnice vsem moĹžnostim in ugodnim vremenskim razmeram navkljub niso bile povsem brezskrbne. Med drugim za devetoĹĄolce in dijake zakljuÄ?nih letnikov, ki so pred pomembno Ĺživljenjsko odloÄ?itvijo: katero pot izobraĹževanja izbrati za dosego poklicnega cilja? Slediti pri tem Ĺželji, veselju, priÄ?akovanju starĹĄev, trgu delovne sile? Na nekatera vpraĹĄanja, ki jim bodo morebiti pomagala pri tem oziroma na poti samostojnosti, so lahko pridobili informacije na informativnih dnevih. Ti so bili na srednjih, viĹĄjih, visokih ĹĄolah ter na oddelku Fakultete za energetiko Univerze Maribor v Velenju obiskani podobno kot lani. Vsem Ĺželimo uspeĹĄen zaÄ?etek ter Ä?im manj preteĹžko premostljivih ovir na poti do zastavljenega cilja. đ&#x;”˛

tp

đ&#x;”˛

Mineva 75 let od pohoda XIV. divizije na Ĺ tajersko

Ĺ˝upan KontiÄ? opozarja DUTB na slabo vzdrĹževanje

Spominske slovesnosti v petek v Paki in Cirkovcah, v soboto v Ravnah in Zavodnjah Ĺ aleĹĄka dolina – Mineva 75 let od znamenitega pohoda XIV. divizije na Ĺ tajersko. Na poti iz Suhorja preko Sedlarjevega, GraÄ?nice, Socke, Kozjaka, Pake, GraĹĄke gore, Raven, Zavodenj je divizija v bojih z okupatorjem izgubila skoraj polovico od 1.112 partizanov, ki so krenili na pohod 6. januarja 1944, veliko jih je bilo ranjenih. V spomin na legendarno divizijo ZdruĹženje borcev za vrednote NOB Velenje skupaj s krajevnimi organizacijami vsako leto februarja pri spomenikih v Paki, Cirkovcah, Ravnah in Zavodnjah organizira spominske slovesnosti.

V petek, 22. februarja, ob 15. uri bo ta pri spomeniku v Paki.

Slavnostna govornica bo ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ?. Ob 16.30, prav tako v petek,

bo sveÄ?anost pri spominski ploĹĄÄ?i na osnovni ĹĄoli v Cirkovcah.

Slavnostni govornik bo Ä?astni obÄ?an Velenja SreÄ?ko Meh. V soboto, 23. februarja, ob 11.

uri bo spominska slovesnost pri spomeniku padlih partizanov v OsreĹĄkih peÄ?eh v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Slavnostni govornik bo podĹžupan Mestne obÄ?ine Vele-

nje in Ä?lan IO ZB NOB Velenje Peter Dermol, ob 14. uri pa poklon borcu in pesniku Karlu Destovniku Kajuhu pripravljajo v Zavodnjah na kmetiji Ĺ˝lebnik.

Slavnostni govornik bo podpredsednik ZB NOB Velenje Bojan Voh. Tudi letos, Ĺže 21-iÄ?, bo iz LajĹĄ pri Ĺ oĹĄtanju k Ĺ˝lebniku organiziran pohod. Pohodniki se bodo zbrali pri Kodrunovi domaÄ?iji ob 11. uri. Na voljo bodo imeli dve poti, krajĹĄo, ki traja malo manj kot dve uri, in daljĹĄo, ki traja dve uri in pol. Organizator pohoda je Mladi forum SD Ĺ aleĹĄke doline in obÄ?inska organizacija SD Ĺ oĹĄtanj.

Na vseh prireditvah bodo prisotni praporĹĄÄ?aki in Ĺ aleĹĄka konjenica. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? Mestne obÄ?ine Velenje je na DruĹžbo za upravljanje terjatev bank, ki je lastnica stavbe Centra Nova v srediĹĄÄ?u mesta, naslovil pismo o slabem vzdrĹževanju in nujno potrebni sanaciji. S stavbe namreÄ? odpadajo marmorne ploĹĄÄ?e, dvigalo je v okvari (s tem je tudi onemogoÄ?en dostop vsem uporabnikom do KnjiĹžnice, ki je v prvem nadstropju), stekla so razbita ‌ Vse to seveda zelo negativno vpliva na podobo srediĹĄÄ?a mesta. ÂťVelenje je prejemnik ĹĄtevilnih nagrad in laskavih nazivov. Radi se pohvalimo, da smo najlepĹĄe veÄ?je mesto v Sloveniji, in za to si prizadevamo z razliÄ?nimi ukrepi. Neurejenost tako pomembne stavbe, kot je Center Nova, je naravnost nedopustna,ÂŤ poudarja KontiÄ? in ob tem ĹĄe posebej poudarja, da je Velenje tudi invalidom, starosti in otrokom prijazno mesto, kar pa ta stavba, v kateri je tudi KnjiĹžnica, nikakor ni. Vodstvo DUBT je pozval, da obÄ?anom Ä?im prej omogoÄ?ijo normalen dostop v mestno knjiĹžnico in da seveda đ&#x;”˛ zagotovijo tudi varnost vsem, ki se gibljejo okoli stavbe.

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

100 let BolniĹĄnice TopolĹĄica Vodilni za invazivno pljuÄ?no diagnostiko na tej strani Trojan

Ponovno brezplaÄ?ni bus Od 1. marca do predvidoma 31. decembra bodo v Ĺ oĹĄtanju ponovno uvedli brezplaÄ?ni avtobus (poimenovan kot bus) za uporabnike redne avtobusne linije na relaciji TopolĹĄica – avtobusna postaja Ĺ oĹĄtanj – Podkraj pri Velenju, in sicer vsak delovnik od ponedeljka do petka z odhodom iz TopolĹĄice ob 9:12, 10:12, 16:12, 17:12 ter odhodom iz Podkraja ob 10:32, 11:32, 17:32, 18:32. Prevoze bo opravljalo podjetje NOMAGO. đ&#x;”˛

Bodo Ä?istili tudi skozi mesto? Ĺ oĹĄtanj – V lanskem letu so od Velenja do Ĺ oĹĄtanja in od Ĺ oĹĄtanja do Penka zelo lepo oÄ?istili breĹžino reke Pake. Glede na naplavine in zaraĹĄÄ?enost pa bi si v Ĺ oĹĄtanju letos Ĺželeli, da se uredi tudi korito reke skozi mesto. Pobuda o tem je bila na ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Ĺže naslovljena. đ&#x;”˛

mkp

Za socialo veÄ? kot 76.700 evrov Ĺ martno ob Paki – Skrb za starejĹĄe je v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, pravijo na tamkajĹĄnji obÄ?inski upravi, velika. IzraĹžajo jo tudi s plaÄ?ilom storitev zanje. Za ta namen so lani porabili veÄ? kot 76.700 evrov proraÄ?unskega denarja. NajveÄ? za plaÄ?ilo socialnovarstvene storitve pomoÄ? druĹžini na domu, ki jo izvaja velenjski Center za socialno delo. V povpreÄ?ju je lani to storitev uporabilo 11 obÄ?anov, zanjo pa je lokalna skupnost plaÄ?ala 30.900 evrov.

V domovih za starejĹĄe je decembra lani prebivalo 6 starejĹĄih obÄ?anov, ki jim je obÄ?ina doplaÄ?evala domsko oskrbo. Za to je namenila dobrih 26.000 evrov. Med veÄ?jimi odhodki sociale je ĹĄe plaÄ?ilo druĹžinskega pomoÄ?nika. Do tega sta upraviÄ?ena dva obÄ?ana, v preteklem letu pa so znaĹĄali stroĹĄki zanju dobrih 19.800 evrov. đ&#x;”˛

tp

Preko 180 pritoĹžb zdravnikov koncesionarjev Ljubljana – Preko 180 zdravnikov koncesionarjev se je pritoĹžilo na odloÄ?be o Ä?asovno omejenih koncesijah za obdobje 15 let, ki so jih ObÄ?ine oziroma Ministrstvo za zdravje izdali v skladu z novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, blizu 50 pa jih je vloĹžilo tudi toĹžbo na Upravno sodiĹĄÄ?e. ZdruĹženje zasebnih zdravnikov pa je med tem podalo pobudo za oceno ustavnosti veÄ? Ä?lenov zakona. đ&#x;”˛

mkp

Za PUP Saubermacher dodatnih 21 tisoÄ?akov za odpadno embalaĹžo Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je Ĺže pred Ä?asom opozoril Ministrstvo za okolje in prostor na probleme zaradi velikih koliÄ?in odpadne embalaĹže in odpadnih nagrobnih sveÄ?.

Vlada je nato konec leta lani sprejela uredbo o ravnanju z odpadno embalaĹžo, s katero je omogoÄ?ila, da tisto, ki je niso prevzele druĹžbe za ravnanje z odpadno embalaĹžo, oddajo v nadaljnjo obdelavo izvajalcem te obdelave. Pogoje za to so doloÄ?ili, zagotovili pa tudi sredstva. V Velenju so pogodbo podpisali s PUP Saubermacher, in mu zagotovili v ta namen dobrih 21 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

mz

PrviÄ?, a ne zadnjiÄ?

SolÄ?ava, 13. februarja – ObÄ?ina SolÄ?ava se je letos prviÄ? vkljuÄ?ila v akcijo Skupnosti obÄ?in Slovenije Odprta vrata. ObÄ?ine tudi na ta naÄ?in Ĺželijo opozoriti na ĹĄtevilne dobre in uspeĹĄne projekte ter predstaviti delo obÄ?inske uprave. Albina Ĺ tiftar, direktorica obÄ?inske uprave, je povedala, da so bili z odzivom obÄ?anov zadovoljni. Sploh obiska uÄ?encev tamkajĹĄnje podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole ter vrtca.

Ob tej priloĹžnosti je Ĺžupanja Katarina Prelesnik obÄ?anom predstavila naÄ?rte obÄ?ine ter si vzela Ä?as tudi za pogovor o drugih, zanje pomembnih temam. UÄ?encem in vrtÄ?evskim otrokom pa je predstavila predvsem delo obÄ?inske uprave.

Ker si v lokalni skupnosti Ĺželijo dobrega sodelovanja z obÄ?ani ĹĄe naprej, ker Ĺželijo pridobiti informacije o potrebah in nadaljnjem razvoju obÄ?ine, bodo dan odprtih vrat pripravili tudi prihodnje leto. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

tp

Tatjana PodgorĹĄek

LetoĹĄnje leto je za BolniĹĄnico TopolĹĄica jubilejno. Praznuje namreÄ? 100-letnico delovanja. Jubilej bodo zaznamovali s prireditvami, ki se bodo vrstile celo leto. Bodo pa to bolj strokovna sreÄ?anja zdravstvenega in nezdravstvenega osebja. Osrednji dogodek bo proslava 8. novembra, namenjena zaposlenim, upokojencem ter poslovnim partnerjem bolniĹĄnice.

tno pa pribliĹžno 20 tisoÄ? bolnikov. Glavnina bolnikov prihaja iz celjske regije, v zadnjem Ä?asu pa beleĹžijo veÄ?ji priliv bolnikov z diagnozo invazivnih pljuÄ?nih bolezni iz vzhodne Slovenije.

V 100 letih je bolniťnica – meni sogovornik – zabeleŞila pri-

Vila Breda, ki je v lasti Ministrstva za zdravje RS (upravlja pa jo BolniĹĄnica TopolĹĄica), je predvidena za prodajo.

V bolniĹĄnici pravijo, da je teĹžko reÄ?i, kako bo ta potekala, saj se razhajajo zmoĹžnosti kupcev in cenitev samega objekta.

Lokalne meje vse ĹĄirĹĄe

VrĹĄilec dolĹžnosti direktorja bolniĹĄnice Jurij Ĺ orli pravi, da je ustanova v 60, 70 letih iz centra za zdravljenje tuberkuloze prerasla v danes pomemben center za diagnostiko kroniÄ?nih in akutnih pljuÄ?nih obolenj. Je edina sekundarna bolniĹĄnica oziroma vodilna ustanova za zdravljenje in diagnostiko pljuÄ?nih obolenj na tej strani Trojan. Na leto se v njej zdravi blizu 4000, ambulanZmogljivosti bolniĹĄnice TopolĹĄica je 100 postelj, od tega jih je 9 namenjenih intenzivi, od 25 do 30 je negovalnih, druge so namenjene akutnim bolnikom.

Poleg CT aparata se bolniĹĄnica ponaĹĄa ĹĄe s sodobno endoskopsko opremo za diagnostiko dihal in prebavil ter opremo, potrebno za diagnostiko neinvazivnih bolezni srca in dihal.

daljĹĄujejo plaÄ?ilni roki. StroĹĄki materiala in dela so vsak dan viĹĄji, dodatnega denarja za to pa ni.

Sanacijski program poteka celo bolje, kot je predvideno, skoraj za tretjino smo uspeĹĄnejĹĄi, vendar generalno to pomeni zelo malo. Vsak dan nas pestijo hude likvidnostne teĹžave, vsak dan

Jurij Ĺ orli: ÂťV bolniĹĄnici Ĺže danes izvajamo zahtevnejĹĄe preiskave za diagnostiko pljuÄ?nih bolezni v vzhodni Sloveniji.ÂŤ

bliĹžno enako ĹĄtevilo vzponov in padcev, doĹživela veliko turbulentnih let, iz vsakega obdobja pa je zrasla v ĹĄe moÄ?nejĹĄo bolniĹĄnico, ĹĄe bolj usmerjeno k bolnikom in potrebam prebivalstva. Danes je v dobri kondiciji in vzponu. ÂťJe pa res, da bolniĹĄnico, tako kot druge tovrstne ustanove v drĹžavi, Ĺže nekaj Ä?asa pestijo finanÄ?ne in kadrovske teĹžave. Kredite odplaÄ?ujemo, se pa poveÄ?ujejo obveznosti do dobaviteljev in po-

se ukvarjamo s tem, kako zagotoviti nujno opremo in zdravila za leĹžeÄ?e ter ambulantne bolnike. Za zdaj nam to ĹĄe uspeva brez ĹĄkode za bolnike, teĹžko pa reÄ?em, koliko Ä?asa bo ĹĄe tako.ÂŤ

Lansko poslovno leto sklenili z blizu 130 tisoÄ? evri izgube

Z lanskimi poslovnimi rezultati so zelo zadovoljni, zagotavlja Ĺ orli. Ministrstvo za zdravje je bolniĹĄnici odobrilo 450 tisoÄ? evrov izgube, ÂťpridelalaÂŤ jo je pribliĹžno 130 tisoÄ? evrov. Glavni razlog zanjo pa je rast plaÄ?, ki jih je ministrstvo izpogajalo s sindikati, pri tem pa ni zagotovilo dodatnega denarja. ÂťTreba

â?ą

21. februarja 2019

Na leto zdravijo blizu 4000 bolniĹĄniÄ?nih in pribliĹžno 20 tisoÄ? ambulantnih bolnikov.

je najti notranje rezerve, a teh je vsak dan manj. PoviĹĄale so se cene elektriÄ?ne energije, komunalnih storitev, priÄ?akujemo pomembno poviĹĄanje cen ogrevanja, ne kaĹže pa na viĹĄje cene storitev, razen za inflacijo.ÂŤ

BolniĹĄnica ima kljub teĹžavam svetlo prihodnost

Ne glede na finanÄ?ne in kadrovske teĹžave Jurij Ĺ orli napoveduje bolniĹĄnici svetlo prihodnost.

V njej Ĺže danes opravljajo zahtevnejĹĄe preiskave za invazivno diagnostiko pljuÄ?nih bolezni, kot na primer v terciarnem centru v Mariboru, kar je eden od pomembnih elementov, na katerem je vredno graditi prihodnost. ÂťPotrebe prebivalstva po diagnosticiranju in zdravljenju bolezni so vsak dan veÄ?je, v bolniĹĄnici pa stremimo k izpolnjevanju procesov zdravljenja v skladu s sodobnimi doktrinami. Glavna ovira so finance. Dodatnega denarja za nakup potrebne opreme ni, Ä?akamo na odloÄ?itev na nacionalni ravni,ÂŤ je ĹĄe dejal Jurij Ĺ orli, ki se je pred dvema dnevoma seĹĄel z aktualnim ministrom za zdravje o vpraĹĄanju 'bolniĹĄnica danes in bolniĹĄnica jutri'. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Od sendviÄ?a, papirja do obÄ?inskih priznanj PoÄ?itek za razmislek – SendviÄ? in Magna – Seganje po rekordih – Operacija v Ĺživo – Sodelovanje mladih Za vsakogar nekaj, bi lahko rekli za dogajanje zadnjih in sedanjih nekaj dni. Za mlade sta bila petek in sobota ÂťinformativnaÂŤ, ta teden pa lahko o tem mirno razmiĹĄljajo. Tudi odrasli so bili ÂťtradicionalnoÂŤ obremenjeni s svojim vsakdanom, pa so se tudi lahko vsaj malo razvedrili. ÄŒe ne z drugim, s ÂťÄ?udeĹžnimÂŤ sendviÄ?em, ki je iz naĹĄega parlamenta odnesel ĹĄe enega poslanca. Kakor koli Ĺže ocenjujemo akcijo tega poslanca, spet sliĹĄimo kritiÄ?ne misli, da so (pre)mnogi poslanci kot hitro pokvarljivo blago in imajo kratek rok trajanja. NaĹĄo deĹželico ĹĄe kar pretresa tudi Âťprimer MagnaÂŤ. Zdaj so sicer dosegli okoljevarstveni kompromis, a naloĹžbeniki nam oÄ?itno ĹĄe ne zaupajo, pa so uvedli nedeljsko izmeno, a v avstrijskem Gradcu. Ne premaknejo se tudi ne tretja os, drugi tir in nov karavanĹĄki predor. Ĺ˝ivahno je vsaj v pripravah na evropske volitve. Te so paÄ? za mnoge zelo mamljive.

Kot so za mnoge mamljivi rekordi ali da vsaj segajo vse viĹĄje. Saj veste, v RogaĹĄki Slatini se ĹĄe niso odpovedali najviĹĄjemu stolpu v Sloveniji. Njihov Kristal naj bi bil del kompleksa z najveÄ?jimi orglami v Evropi, morda celo na svetu. V Ĺ˝alcu Ĺželijo ĹĄe viĹĄje seÄ?i s svojo svetovno znamenito Fontano piv Zeleno zlato. Letos se bo predstavilo ĹĄe veÄ? pivovarjev s pivi iz zgolj slovenskega hmelja. Bolj ÂťzmogljiviÂŤ bodo tudi novi vrÄ?ki, ki jih bodo dodali dosedanjim. V veÄ?je bo moÄ? toÄ?iti desetkrat po deci piva; bodo pa tudi manjĹĄi za pokuĹĄino le treh vrst piva. Po rekordu segajo tudi v Bistrici ob Sotli. V novi telovadnici, ki naj bi nadomestila sedanjo, naj bi namreÄ? uredili tudi plezalno steno, morda res najviĹĄjo v drĹžavi. Brez napovedi kakĹĄnega rekordnega podatka pa se lotevajo gradnje sodobnega ĹĄportno-telovadnega objekta tudi v Ĺ torah. Bila pa naj bi zelo veÄ?namenska: za telovadbo ĹĄolarjev, razliÄ?ne ĹĄportne prireditve in tudi kulturne. VeÄ? v enem torej!

Poseben rekord priÄ?akujejo letos tudi v celjski druĹžbi Simbio. Dosegli naj bi ga v sodelovanju z vrtiÄ?karji in osnovnoĹĄolci s ÂťsvojegaÂŤ obmoÄ?ja. Gre za Ĺže uveljavljeno akcijo zbiranja starega papirja. Tudi letoĹĄnjo bodo sklenili junija, Âťvmesni rezultatiÂŤ pa kaĹžejo, da bi lahko letos presegli rekordno koliÄ?ino iz leta 2010, ko so zbrali 713 ton odpadnega papirja. Do zaÄ?etka prejĹĄnjega meseca so ga otroci iz vrtcev in osnovnoĹĄolci zbrali 392 ton, kar je 50 ton veÄ? kot lani.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Celjska bolniĹĄnica pa je v fazi iskanja. Do konca marca je namreÄ? ÂťodprtoÂŤ javno naroÄ?ilo za izvajalca prve etape gradnje nadomestnih objektov bolniĹĄnice. To je prva od ĹĄtirih etap postopne prenove celotne bolniĹĄnice. Zdaj kar polovica oddelkov deluje v starih poslopjih, najstarejĹĄi je ĹĄe iz leta 1887. Nova stavka bo stala prav med tem ÂťzgodovinskimÂŤ objektom ter novim urgentnim centrom. Ta je Ĺže med gradnjo pripravljen tako, da bodo nad njim zgradili ĹĄe ĹĄtiri nadstropja.

Gradnja novih objektov ne bo enostavna, saj bo nekako spominjala na operacijo v Şivo. V novozgrajene objekte bodo sproti selili medicinske dejavnosti iz starih, te potem ruťili in gradili nove ‌ Seveda nikoli na ťkodo bolnikov.

Ni pa Ĺživahno le v Celju, je tudi nad Celjem. Ob obiÄ?ajnih smuÄ?arjih so na Celjski koÄ?i Ĺže nekaj Ä?asa tudi mladi iz tujih mest, s katerimi ima Celje tesne stike. Po zimovanju mladih iz Doboja in Slavonskega Broda tu zdaj nabirajo smuÄ?arske izkuĹĄnje mladi iz BaĹĄke na otoku Krku. Celje in BaĹĄka sodelujeta Ĺže 60 let, toliko let ima Celje v tem kraju tudi dokaj sodoben poÄ?itniĹĄki dom, v katerem vsako leto letujejo mladi in tudi odrasli iz Celja in sosednjih obÄ?in. Tu pripravljajo tudi ĹĄole v naravi. Celjska gimnazija Lava pa je konec prejĹĄnjega meseca gostila dijake in profesorje iz Dubrovnika. Celjani jim bodo obisk vrnili jeseni. Ta celjska srednja ĹĄola Ĺže nekaj Ä?asa sodeluje z veÄ? sorodnimi ĹĄolami v tujini. Letos bodo k njim priĹĄli ĹĄe mladi Ĺ panci, lani so gostili dijake iz NemÄ?ije in ÄŒeĹĄke.

Pa ĹĄe to: v Celju bodo oÄ?itno zelo ÂťinovativnoÂŤ reĹĄili podelitev obÄ?inskih priznanj. Ker je bilo predlogov nadpovpreÄ?no veliko, bodo veÄ? podelili tudi priznanj. Nekateri pravijo, da bodo tako najbolj ÂťelegantnoÂŤ reĹĄili predvsem podelitev najviĹĄjega priznanja, Ä?astnega obÄ?ana.

Enakomerno, bi kdo rekel, med desnico in levico. Ustrezna komisija predlaga za to priznanje upokojenega celjskega ĹĄkofa Stanislava LipovĹĄka ter Iva Grobelnika za pogum v NOB, najbolj poznanega po osvoboditvi zapornikov iz Starega piskra.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 3

Zaorali v pravo smer V 15 letih delovanja MedpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega centra Ĺ olskega centra Velenje 112 domaÄ?ih in mednarodnih projektov – Ĺ e center odliÄ?nosti?

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 14. februarja – Ĺ olski center Velenje (Ĺ CV) je v slovenskem in tudi ĹĄirĹĄem prostoru prepoznan po razliÄ?nih ĹĄolah in izobraĹževanjih, med njimi pa je ĹĄe posebej opazen MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center (MIC). 15 let je od tega, kar so ga osnovali na nekdanjih degradiranih povrĹĄinah Premogovnika Velenje.

nekdanji velenjski Ĺžupan SreÄ?ko Meh in dr. Franc Ĺ˝erdin, nekdanji direktor Premogovnika Velenje, ki so prav tako omogoÄ?ili gradnjo centra, ki povezuje izobraĹževanje in gospodarstvo.

Center odliÄ?nosti – za zanimive ideje mladih

Ob tej priloĹžnosti so predstavniki MIC-a seznanili udeleĹžence z zgodovino nastanka in razvoja

ponosni in jih lahko trĹžimo, izvajamo programe, ki omogoÄ?ajo udeleĹžencem izobraĹževanja in usposabljanja pridobitev potrebnih kompetenc za trg dela. NaĹĄa posebnost je Energetski poligon, velika prednost so vrhunska oprema in kadri. Izdelujemo prototipe in male serije za podjetja.

Pomembno je povezovanje inĹženirjev, dijakov, ĹĄtudentov, gospodarstvenikov ‌ PrepriÄ?an sem,

5 – nekakĹĄen center odliÄ?nosti, ki bi bil mladim z zanimivimi podjetniĹĄkimi idejami na voljo 24 ur na dan. V njem bi lahko idejo razvili ter na razpoloĹžljivi vrhunski opremi izdelali vrhunski izdelek. Center odliÄ?nosti so Ĺže predstavili dvema prejĹĄnjima vladama, obe sta ga potrdili, a za zdaj odloÄ?itve ĹĄe ni.

Med aktualnimi projekti, ki prav tako dokazujejo, da je MIC

RdeÄ?a nit letoĹĄnjega ponovoletnega sreÄ?anja je bilo 15 let delovanja MedpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega centra. Posameznikom in podjetjem, ki so pomembno prispevali k izgradnji in razvoju MIC-a, so podelili posebno zahvalo.

Je prvi tovrstni center v drĹžavi in – po mnenju njegovega vodja Darja Lihtenekerja – ponos regije SaĹĄa in Slovenije, vzorÄ?ni primer za drĹžavo, srednjo Evropo in zahodni Balkan. Jubilej so zaznamovali pred tednom dni s tradicionalnim ponovoletnim sreÄ?anjem poslovnih partnerjev, predstavnikov lokalnih skupnosti ter gospodarstva. Med gosti so bili ĹĄe aktualni minister za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport dr. Jernej Pikalo, nekdanja ĹĄolska ministra dr. Slavko Gaber in dr. Igor LukĹĄiÄ?, dr. Tea Petrin, ministrica za gospodarstvo v Ä?asu zaÄ?etka izgradnje MIC-a, ter

3

AKTUALNO

21. februarja 2019

centra ter pri tem izpostavili nekaj projektov, ki so pomembno zaznamovali obdobje 15 let njegovega delovanja. Po zagotovilih Lihtenekerja dejavnost temelji na nenehnem pridobivanju novih znanj in izkuĹĄenj, na raziskovalni dejavnosti dijakov in zaposlenih, na povezovanju z domaÄ?imi in tujimi strokovnjaki in partnerji. Z razliÄ?nimi aktivnostmi dokazujejo prizadevanja po sledenju potrebam delodajalcev in delojemalcev. ÂťOd zaÄ?etkov delovanja MIC-a do aktualnega ĹĄolskega leta smo izvedli 112 domaÄ?ih in mednarodnih projektov.

Imamo izdelke, na katere smo

Doslej so z domaÄ?imi in mednarodnimi podjetji podpisali Ĺže 43 pogodb o sodelovanju. Na letoĹĄnjem sreÄ?anju s podjetji Jezernik Velenje, Proavto Novak Lokovica in Prvomajska Zagreb.

da lahko skupaj tudi v prihodnje poiĹĄÄ?emo nove priloĹžnosti,ÂŤ je med drugim menil Darko Lihteneker. Naslednji korak, ki si ga Ĺželijo, je izgradnja objekta MIC

most med izobraĹževanjem in gospodarstvom, so omenili: Moneta 3 (projekt za krepitev nadaljnjih poklicnih kompetenc, potrebnih za trg del), Atena (za za-

Rekli so â?ą Janko PogorelÄ?nik, direktor Ĺ CV: ÂťIzgradnja MIC-a je bil pred 15 leti korak v pravo smer, v smer povezovanja strokovnega ĹĄolstva z gospodarstvom. V tako dobro opremljenem centru lahko pridobijo udeleĹženci izobraĹževanja znanje in spretnosti, ki jih v posameznih podjetjih ne morejo pridobiti, ker so specializirana. Ĺ˝elim si, da bi bilo povezovanje z gospodarstvom v prihodnje ĹĄe moÄ?nejĹĄe, pav tako pa, da bi poleg ministrstva za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport razumela delovanje MIC-ov in pomagala pri vzdrĹževanju njihove kondicije ĹĄe ministrstvi za gospodarstvo ter za delo, druĹžino in socialne zadeve.ÂŤ Mag. Ivan Kotnik, nekdanji direktor Ĺ CV: ÂťMIC je nekaj posebnega v slovenskem prostoru in tudi ĹĄirĹĄe. Sploh zato, ker smo priĹĄli v sistem pri stranskih vratih, ker je bil prvi v drĹžavi in ker je odliÄ?en. ÄŒe nas nekateri na zaÄ?etku niso razumeli, nas zagotovo razumejo danes. ÄŒe zaorjeĹĄ z ekipo v pravo smer, se da marsikaj narediti. Mi smo dokazali, da se na 6.100 kvadratnih metrih ĹĄolskih povrĹĄin na obmoÄ?ju, na katerem je ĹĄe pred kratkim tekla proizvodnja premoga, da narediti drugaÄ?ne zgodbe.

Ustvarili smo ustrezne pogoje, svojim nekdanjim sodelavcem in udeleĹžencem izobraĹževanja pa Ĺželim, da dane moĹžnosti Ä?im bolje izkoristijo.ÂŤ Dr. Slavko Gaber, ĹĄolski minister v Ä?asu zaÄ?etka izgradnje MIC-a: ÂťTakrat smo na ministrstvu stavili na moÄ?an Ĺ CV in stava je bila na sreÄ?o prava. Vesel sem, ker je MIC ĹĄe vedno takĹĄen, kot so obljubljali – most, ki povezuje izobraĹževanje in gospodarstvo. V prihodnje bo treba slediti ter pravoÄ?asno nadgrajevati in dograjevati tehnologijo ter vse ostalo, da bo MIC vsaj ohranil doseĹženo.ÂŤ Dr. Franc Ĺ˝erdin, takratni direktor Premogovnika Velenje: ÂťPremogovnik Velenje je bil v 50 % soustanovitelj Ĺ CV-ja in smiselno se nam je zdelo, da nekdanjo deponijo premoga iz jame Ĺ kale in ugreznine namenimo za reĹĄevanje vpraĹĄanj z laboratoriji za potrebe dijakov in ĹĄtudentov. Nekaj Ä?asa je trajalo, da smo skupaj ugotovili, kaj hoÄ?emo. Imeli smo vizijo, cilje. Nastal je Ä?udovit projekt. Mislim, da si danes Ĺ CV-ja in gospodarstva regije ne moremo zamisliti brez MIC-a, in ponosen sem, da sem sodeloval v delu zgodbe.ÂŤ Mag. Ludvik Golob, generalni direktor Premogovnika Velenje: ÂťZ MIC-em sodelujemo Ĺže vrsto let na veÄ? podroÄ?jih. NajveÄ? priloĹžnosti je seveda v izobraĹževanju, v katerem pridobivajo dijaki in naĹĄi zaposleni potrebno funkcionalno znanje.ÂŤ poslene, Ĺže vkljuÄ?ene v program formalnega izobraĹževanja za odrasle), projekt s podroÄ?ja trajnostne oblike transporta Smile ter projekt usposabljanja za mentorje dijakov in ĹĄtudentov.

Minister dr. Jernej Pikalo pa je med drugim dejal, da je v slovenskem prostoru veÄ? MIC-ov, ki so ena od zgodb o uspehu v izobraĹževanju, a velenjski je posebej dober. Na leto izobrazi blizu 2000 ljudi. ÂťMIC-i so eden od naÄ?inov, kako lahko pomagamo ljudem do ustrezne izobrazbe,

podjetjem pa do ustreznih kadrov.ÂŤ Prav strategiji izobraĹževanja odraslih, konkretneje generaciji 50 +, namerava ministrstvo v prihodnje nameniti ĹĄe veÄ?ji poudarek.

Tako kot na vseh dosedanjih ponovoletnih sreÄ?anjih so tudi ob koncu letoĹĄnjega podpisali nove pogodbe o sodelovanju.

Kulturno noto dogodku je prispeval stand up komik AleĹĄ Novak. đ&#x;”˛

Kaj jih zanima in kaj predlagajo velenjski svetniki?

Garderobe stadiona je treba prenoviti Dr. Franc Ĺ˝erdin (SD) je predlagal, da se letos zagotovijo sredstva za dokumentacijo za posodobitev razsvetljave stadiona in prenovo garderob, ki so v zelo slabem stanju, stare so namreÄ? Ĺže 50 let. Vodja urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek mu je pritrdil in povedal, da se te teĹžave zavedajo in tudi iĹĄÄ?ejo reĹĄitev. SkuĹĄali bodo pridobiti nepovratna sredstva iz Fundacije za ĹĄport. ÄŒe jim bo to uspelo, bodo postopke priprave na gradnjo zaÄ?eli ĹĄe letos.

VeÄ? pozornosti kmetovalcem

Anita LemeĹž KljajiÄ? (SD) je pohvalila spodbude, ki jih Mestna obÄ?ina Velenje namenja razvoju gospodarstva in podjetniĹĄtva. Tudi to, da Ĺžupan pripravi sreÄ?anja z njimi. Predlagala pa je, da bi takĹĄna sreÄ?anja pripravil tudi za kmetovalce.

Voda v garaĹžni hiĹĄi pri Zdravstvenem domu

Aleksandra Vasiljević (SD) je opozorila na vodo, ki se nabira v spodnji etaĹži parkirne hiĹĄe pri Zdravstvenem domu Velenje, in predlagala prouÄ?itev

sanacije. GaĹĄper Koprivnikar iz Urada za komunale dejavnosti je povedal, da so s teĹžavo seznanjeni, da pa niso odkrili nobenih pomanjkljivosti. Voda, ki se je tam nabirala, naj bi bila zaradi topljenja snega zasneĹženih avtomobilov, ki so tam parkirali. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je predlagal, da naj to vpraĹĄanje spremljajo in po potrebi predlagajo reĹĄitve.

Abonmaji za obiskovalce?

Andrej KmetiÄ? (SDS) je povedal, da so stanovalci na Gorici nezadovoljni zaradi tega, ker velja pri njih 24-urno plaÄ?evanje parkirnine. Opozoril je na teĹžave, ki jih imajo zaradi tega med vikendi, ko imajo obiskovalce. Predlagal je parkirne abonmaje tudi zanje. GaĹĄper Koprivnikar z Urada za komunalne dejavnosti je pojasnil, da so v Velenju modre cone upraviÄ?ile namen. Veljajo pa ĹĄtirje parkirni reĹžimi, odvisno od potreb. V mestu so na primer parkiriĹĄÄ?a med vikendom prosta, zato tam v tem Ä?asu plaÄ?ila niso potrebna, na Gorici pa se plaÄ?ilu med vikendom niso mogli izogniti, so pa uvedli 2- do 4-urne brezplaÄ?ne intervale.

Protestno zaprtje ceste

Mihael Letonje (SLS) je menil, da bi morali v Velenju protestno zapreti

cesto zaradi prepoÄ?asne priprave na izgradnjo hitre ceste. PodĹžupan Peter Dermol je predstavil vse aktivnosti, ki so jih izvedli po tem, ko je na zaÄ?etku letoĹĄnjega leta kazalo, da se bo gradnja znova odmaknila. Povedal je tudi, da so dobili zagotovilo, da naj bi gradnjo na treh odsekih zaÄ?eli ĹĄe v letoĹĄnjem letu. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? pa je dodal, da bi z zaprtjem ceste prizadeli predvsem tukajĹĄnje gospodarstvo in prebivalstvo.

Oba pa sta zagotovila, da bodo vse aktivnosti skrbno spremljali, izrazila pa sta tudi Ĺželjo, da bi se ustavno sodiĹĄÄ?e Ä?im prej opredelilo do ustavne presoje in bi aktivnosti tudi za gradnjo odseka od Velenja do Ĺ entruperta Ä?im prej stekle in da bi bila oba odseka dograjena soÄ?asno. Vsaka druga reĹĄitev ni sprejemljiva.

Zbiralnico odpadkov pri Ĺ aleĹĄki 19 bodo praznili pogosteje

Karmen Grabant (SD) je opozorila na teĹžave prebivalcev Ĺ aleĹĄke 19, ker je njihov otok za zbiranje odpadkov nenehno poln, zato si Ĺželijo njegove razĹĄiritve. GaĹĄper Koprivnikar je povedal, da so si otok ogledali in ugotovili, da predstavljajo najveÄ?jo teĹžavo meĹĄani odpadki, ki jih tukaj odlagajo tudi dru-

gi stanovalci. Dogovorili so se, da bodo ta otok odslej praznili trikrat tedensko.

Za spremembo stanovanjske zakonodaje

Suzana KavaĹĄ (SDS) je opozorila na slabo stanovanjsko zakonodajo, ki doloÄ?a, da se morajo s posegi v stanovanjskih blokih strinjati vsi stanovalci. Predlagala je, da se pripravi predlog sprememb in se ga posreduje poslancem drĹžavnega zbora. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je pojasnil, da je to zahtevo Ĺže posredoval odgovornemu ministrstvu in tudi dobil zagotovilo, da se spremembe Ĺže pripravljajo.

Slabo odvodnjavanje prenovljene Ĺ marĹĄke ceste?

Sebastjan Apat (SDS) je opozoril, da odvodnjavanje lani prenovljene Ĺ marĹĄke ceste ni ustrezno. GaĹĄper Koprivnikar je povedal, da so bili na teĹžavo opozorjeni in da zatekanja vode niso opazili. TeĹžavo bodo spremljali: je pa dodal, da je bila predvidena drugaÄ?na reĹĄitev, ki pa je Zavod za spomeniĹĄko varstvo ni potrdil.

Statutarnopravna komisija bo prouÄ?ila poslovnik

Že vse od spremembe poslovnika sve-

ta, ki doloÄ?a, da lahko vsak svetnik postavi na seji eno ustno vpraĹĄanje, ki ga mora vnaprej napovedati zato, da mu odgovorni lahko takoj odgovorijo na seji, se pojavljajo nesoglasja. Sebastijan Apat (SDS) je na tokratni seji zato predlagal, da poslovnik ĹĄe enkrat pregleda statutarnopravna komisija in se do njega opredeli.

Matej Jenko (Dobra drĹžava) je Ĺželel postaviti vpraĹĄanje, katerega vsebine pa ni natanÄ?no opredelil, saj je najavil zgolj, da ga bo postavil s podroÄ?ja delovanja obÄ?inskega sveta. Z zavrnitvijo se ni strinjal, Ĺžupan Bojan KontiÄ? je dal, tako kot doloÄ?a poslovnik, to na glasovanje. Svetniki so potrdili, da najava ni bila pravilna in vpraĹĄanja ni mogel postaviti. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

SVETNIKI

21. februarja 2019

Kdo so svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in kaj jim je v mestu vĹĄeÄ? ter kaj ne V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa smo predstavili prvi del lani izvoljenih svetnikov ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, tokrat vam predstavljamo ĹĄe ostale. Vsakega od sodelujoÄ?ih smo vpraĹĄali, kdo je ter kaj mu je v Ĺ oĹĄtanju vĹĄeÄ? in kaj ne. Njihove odgovore objavljamo po vrstnem redu, kakor smo jih prejeli.

UrĹĄa Kurnik (Lista Borisa GoliÄ?nika) je zakljuÄ?ila ĹĄtudija managementa in organizacije dela in je direktorica poslovne enote druĹžbe Habit, d. o. o. Pravi, da jo ĹĄtevilni poznajo kot osebo, ki rada pomaga, znana pa je tudi kot soorganizatorka nekaterih dogodkov.

V Ĺ oĹĄtanju ji je vĹĄeÄ?, da se v mesto znova vraÄ?a Ĺživljenje. V zadnjem obdobju je bilo organiziranih kar nekaj uspeĹĄnih dogodkov za vse generacije. V prihodnosti Ĺželi ĹĄe naprej veliko delati na pomoÄ?i ĹĄibkim in iskati poti za nagrajevanje nadarjenih otrok.

Ker ne Ĺželi biti negativen Ä?lovek, razmiĹĄlja le o pozitivnih stvareh.

SreÄ?ko PotoÄ?nik (Lista Viktorja Dreva) prihaja iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju, je poroÄ?en oÄ?e dveh sinov in dedek. Ĺ˝e dobrih 36 let je zaposlen pri Zavarovalnici Triglav, d. d., je Ä?lan veÄ?jih druĹĄtev (predsednik Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj, pa tudi Ä?lan planinskega, ĹĄportnega in kulturnega druĹĄtva) in Ĺže Ä?etrti mandat svetnik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ter Ä?lan treh komisij.

Vesel je, da se je v zadnjih letih v Ĺ oĹĄtanju veliko naredilo na obnovi cest, vodovodov, kanalizacije in sanacije plazov, ureditvi Trga Svobode. Kot dobro vidi tudi gradnjo nove Glasbene ĹĄole.

Meni, da v Ĺ oĹĄtanju industrija preveÄ? kroji usodo obÄ?ine in njenih prebivalcev. Spominja se obljub, da se bodo ohranila dobra delovna mesta in razoÄ?aran ugotavlja, da je realnost drugaÄ?na. RaÄ?una na vztrajnost do poplaÄ?ila ĹĄkode, ohranjanje delovnih mest in razvoj dejavnosti, ki bo mlade zadrĹžala v dolini. RazmiĹĄlja, da je treba ĹĄe veÄ? storiti na promociji turizma in poiskati moĹžnosti za ureditev jezera in njegove okolice.

Bojana Ĺ˝nider (SD) je diplomirana ekonomistka, zaposlena v upravi Mestne obÄ?ine Velenje kot viĹĄja svetovalka za investicije ter kohezijske projekte. Pravi, da svoje delo z veseljem opravlja, najveÄ? v Ĺživljenju pa ji pomeni druĹžina, vloge Ĺžene, mame in babice. Prosti Ä?as namenja najbliĹžjim, z moĹžem rada obiskuje okoliĹĄke planine in kolesari.

V Ĺ oĹĄtanju ji je vĹĄeÄ?, da se je v zadnjem mandatu priÄ?elo vlagati proraÄ?unska sredstva tudi v mesto in mestno jedro – meni le, da je treba tem projektom zdaj dati vsebine, saj da je tega ĹĄe vedno premalo.

Prav niÄ? ji ni vĹĄeÄ?, da se Ĺ oĹĄtanj najveÄ?krat ĹĄe vedno omenja le v povezavi z blokom 6 in korupcijo. Sama bi Ĺželela, da je mesto prepoznavno po dobrih projektih in po dobrih, prijaznih in sposobnih ljudeh, kar po njenem Ĺ oĹĄtanjÄ?anke in Ĺ oĹĄtanjÄ?ani tudi so.

Dragica Lesjak (SDS) je rojena Ĺ oĹĄtanjÄ?anka, ki si je v svojem kraju ustvarila druĹžino, ima tri otroke in dva vnuka. Po konÄ?ani srednji ĹĄoli se je zaposlila v Gorenju, kjer se je veliko nauÄ?ila in delala vse do upokojitve. Ĺ oĹĄtanj ji je vĹĄeÄ?, ker je majhno mesto in se vsi v njem v glavnem poznajo.

Pravi, da je v obÄ?ini dobro poskrbljeno za ljudi, tako da lahko vsak najde kaj zase, pa naj iĹĄÄ?e na kulturnem, ĹĄportnem ali drugem podroÄ?ju. Ĺ e bolj kvalitetno Ĺživljenje ljudem po njenem prepreÄ?uje negativizem.

MaĹĄa Stropnik (Lista Borisa GoliÄ?nika) veÄ? kot 15 let dela kot uÄ?iteljica, v prostem Ä?asu je aktivna prostovoljka. Pravi, da oboje jemlje kot poslanstvo in da rada pomaga. V osmih letih dela na mestu predsednice TuristiÄ?nega druĹĄtva je pridobila ĹĄtevilne izkuĹĄnje, tako pozitivne kot negativne. Je ponosna gasilka PGD Ĺ oĹĄtanj mesto, 12 let svetnica ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, 4 leta svetnica Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj in ĹĄe kaj.

Rada ima tako Ĺ oĹĄtanj kot Ĺ oĹĄtanjÄ?ane. V prvi vrsti upa na sistemsko ureditev praviÄ?nega nadomestila obÄ?ini, krajevnim skupnostim in vsem prebivalcem ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj s strani HSE. Ĺ˝eli si tudi, da bi bilo mesto prijazno vsem generacijam ter da bi se razvijalo na podroÄ?ju turizma, ĹĄporta in kulture ter postalo bolj prijazno do mladih in mladih druĹžin, do aktivnih druĹĄtev, do malih gospodarstvenikov.

Peter Radoja (SDS) je Svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Ĺže kar nekaj mandatov in meni, da zato dokaj dobro pozna tako probleme obÄ?ine kot razvojne moĹžnosti, ki jih je ĹĄe treba izkoristiti. Je poveljnik ĹĄtaba civilne zaĹĄÄ?ite v obÄ?ini, predsednik KS Lokovica, predsednik TuristiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj ter vodja tradicionalnega karnevala pusta ĹĄoĹĄtanjskega.

V Ĺ oĹĄtanju mu je vĹĄeÄ? premiĹĄljen razvoj, ki omogoÄ?a kvalitetno Ĺživljenje vsem obÄ?anom. Meni, da v Ĺ oĹĄtanju ob tem ne pozabljajo na vrednote in

66. mednarodni karneval

PUST Ĺ OĹ TANJSKI

2. marca ob 15.00

ÂŤ K A J L I T R V I K ÂťKARNEVALS

Predstavile se bodo skupine iz HrvaĹĄke, Makedonije, Srbije in Slovenije (godba Zarja, LajĹĄe, Pristava, Ĺ entvid, Ĺ alek, Videm pri Ptuju, Dobova, Pust mozirski, KoĹĄi ĹĄoĹĄtanjski, kurenti...)

MaĹĄkarada

v Ĺ portni dvorani Ĺ oĹĄtanj od 15. ure dalje z ansamblom Smeh in Vreme ljubavi.

Nagradni sklad za najlepĹĄe maske 2000 eur.

tradicije, ki so jim bile prepuĹĄÄ?ene ter na bogato zgodovino, ki se jo trudijo ohraniti.

Po njegovem je slaba stran Ĺ oĹĄtanja ignoranca industrije, ki izkoriĹĄÄ?a ta prostor ter dobrine v dobiÄ?konosne namene. Meni, da se prebivalcem v zameno premalo vraÄ?a ter s tem zavira razvoj, ki bi vsaj blago nadomestil degradacije v obÄ?ini. Moti ga tudi odseljevanje mladih izobraĹženih ljudi v druge kraje ter v tujino. Razlog za slednje pa vidi v zgreĹĄenih kadrovskih potezah v domaÄ?ih podjetjih.

Viktor Drev (Lista Viktorja Dreva) Ĺže od rojstva Ĺživi v TopolĹĄici. Pravi, da ima svoj kraj in obÄ?ino zelo rad, zato je ves Ä?as aktivno vkljuÄ?en v tamkajĹĄnje Ĺživljenje. 24 let je bil predsednik Krajevne skupnosti TopolĹĄica, decembra lani je zaÄ?el tretji mandat kot podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Vse od ustanovitve obÄ?ine je bil tudi Ä?lan obÄ?inskega sveta, vrsto let je bil zaposlen v Gorenju. Ĺ oĹĄtanjska obÄ?ina mu je zelo vĹĄeÄ?. Meni, da je ravno dovolj majhna, da se ljudje med seboj poznajo, da ĹĄe vedno Ĺživi medsosedska pomoÄ? in sodelovanje, po drugi strani pa je tako velika, da omogoÄ?a razvoj gospodarstva, tako lepa, da je moĹžno graditi na promociji in turizmu ter tako stara, da se lahko Ä?asti njeno bogato zgodovino oz. kulturno dediĹĄÄ?ino. Ĺ˝eli si, da bi bil Ĺ oĹĄtanj poznan predvsem po Kajuhu, Napotniku, Termah TopolĹĄica, Smrekovcu ‌ in ne zgolj po Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj. Pravi, da mu predvsem ni vĹĄeÄ? odnos drugih do Ĺ oĹĄtanja.

Meni, da bi si Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zasluĹžili, da vsi spoznajo, kaj so obÄ?ina in njeni prebivalci Ĺžrtvovali in ĹĄe vedno Ĺžrtvujejo za proizvodnjo elektrike.

David Ravnjak (SDS) je po izobrazbi gradbeni tehnik, veÄ? kot 25 let zaposlen na zavarovalnici Adriatic Slovenica. PribliĹžno toliko Ä?asa je aktiven tudi v lokalni politiki. Deloval je v veÄ? komisijah in delovnih telesih obÄ?ine, funkcijo obÄ?inskega svetnika pa letos upravlja tretjiÄ?. V mandatu od leta 1998 - 2002 je bil podĹžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. UĹživa v druĹženju z vnukom, rad je tudi v naravi. Poleg sluĹžbe se ukvarja tudi z zbirateljstvom starin, umetnin ter starih godal.

Meni, da je Ĺ oĹĄtanj mesto, ki ima ĹĄe veliko potenciala na vseh podroÄ?jih, od nas pa je odvisno, ali te potenciale prepoznamo. VĹĄeÄ? mu je nova trĹžnica, ki pa nujno potrebuje vsebino, da jo bodo obÄ?ani vzeli za svojo.

V Ĺ oĹĄtanju po njegovem mnenju manjka prave podjetniĹĄke miselnosti. Vesel bi bil, Ä?e bi se na tem podroÄ?ju v kratkem kaj spremenilo, da bi se tudi

pripadniki podjetniĹĄke naravnanosti videli in prepoznali v tem mestu. Ĺ˝eli si, da mladi ostajajo, se razvijajo ter Ä?utijo pripadnost temu okolju.

Jasmina ÄŒernoĹĄa (SDS) prihaja iz Florjana pri Ĺ oĹĄtanju, je Ĺžena in mati dveh otrok. KonÄ?ala je ĹĄtudij ekonomije, opravlja delo raÄ?unovodkinje. Trenutno teÄ?e njen drugi mandat v Svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, v okviru delovanja je tudi Ä?lanica Svetov dveh javnih zavodov, Javnega zavoda Vrtec Ĺ oĹĄtanj in Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje (CVIU) Velenje ter Ä?lanica treh obÄ?inskih komisij.

Kot pravi, ima Ĺ oĹĄtanj zanjo posebno mesto. Meni, da ima pestro in zanimivo zgodovino ter kulturno dediĹĄÄ?ino, izpostavlja tudi ĹĄtevilna uspeĹĄna druĹĄtva, podjetja, ĹĄolo, skoraj nov vrtec. PrepriÄ?ana je, da so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani dobrosrÄ?ni ljudje.

Slab prizvok Ĺ oĹĄtanju in Ĺ aleĹĄki dolini nasploh daje po njenem mnenju predvsem napetost med HSE in lokalnim okoljem zaradi degradacije okolja, pri Ä?emer v zameno za omejeno rabo prostora Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ne dobijo niÄ?. Pravi, da Ĺ oĹĄtanju trenutno manjkata tudi razvojna industrijska cona z novimi delovnimi mesti in pa spodbude za priseljevanje mladih druĹžin.

Petra LipiÄ?nik (Lista Viktorja Dreva) je Ĺže drugi mandat predsednica KS TopolĹĄica in deseto leto predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva TopolĹĄica PodeĹželje. Je mamica dveh otrok, zaposlena v druĹžinskem podjetju in prviÄ? svetnica v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Pravi, da je vedno aktivna, polna volje in energije, organizatorka razliÄ?nih prireditev in dogodkov v TopolĹĄici in ena izmed tistih, ki svoje mnenje povedo na glas.

Vesela je, da ima obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj veliko zelenih povrĹĄin, da se razvija in da so ceste obnovljene.

PogreĹĄa kolesarke povezave skozi mesto in boljĹĄi izkoristek turistiÄ?nega potenciala. Moti jo, da se obÄ?ina in tamkajĹĄnji prebivalci ogromno Ĺžrtvujejo za pridobivanje energije, v zameno pa, po njenem, dobijo veliko premalo.

ObÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj sicer ĹĄteje 20 Ä?lanov, mi pa smo jih skupaj predstavili 19. Do razlike prihaja, ker je zaradi nadaljevanja dela v obÄ?inski upravi Mateji Kumer (LMĹ ) mandat prenehal, kdo jo bo namestil pa bo znano na marÄ?evski seji.

Po naĹĄih informacijah naj bi to bil naslednji z liste, mag. Damjan KonovĹĄek. đ&#x;”˛

mĹĄ

Odbor predsednikov vaĹĄkih skupnosti

Novo vodstvo TD Skorno

Ĺ martno ob Paki – Pretekli teden je Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar sklical odbor predsednikov vaĹĄkih skupnosti (VS), ki deluje kot njegov posvetovalni organ.

To je bil prvi sklic v novem mandatu, zato je KopuĹĄar predsednikom VS najprej predstavil naÄ?in delovanja samega odbora in moĹžnosti njegovega sodelovanja pri oblikovanju politike dela v lokalni skupnosti. Predsedniki pa so vodstvu obÄ?ine predstavili glavne toÄ?ke njihovega programa dela, pri Ä?emer so veÄ? pozornosti namenili aktivnostim v tem letu. Razprava je pokazala, da so se predsedniki pri pripravi svojih investicijskih potreb zavedali omejenosti obÄ?inskega proraÄ?una in dejstva, da se v doloÄ?enem obdobju veÄ? vlaganj izvaja na enem delu obÄ?ine, v drugem obdobju pa drugje. Dobili so tudi zagotovilo (takĹĄna je bila tudi dosedanja praksa), da bo najveÄ? dela opravljenega tam, kjer bodo svojo pripravljenost za sodelovanje pri izvedbi izrazili krajanom s svojim delom in ostalimi aktivnostmi. V predlogu letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una je vsaki VS na voljo po 500 evrov.

Ĺ oĹĄtanj – Na obÄ?nem zboru TuristiÄ?nega druĹĄtva Skorno so konec januarja imenovali novo vodstvo. Za predsednika za naslednje ĹĄtiriletno obdobje so imenovali SreÄ?ka Stropnika, blagajniÄ?arka bo MaĹĄa Stropnik, tajnica pa Tanja KolĹĄek.

đ&#x;”˛

tp

đ&#x;”˛

mkp

radio velenje com

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

21. februarja 2019

GOSPODARSKE novice Dva odprta dneva Skaze Velenje – V podjetju Skaza so se letos odloÄ?ili za dva odprta dneva. V petek, 1. marca, bodo gostili osnovnoĹĄolce, dijake in ĹĄtudente, v soboto, 2. marca, pa tiste, ki jih zanima delo v podjetju ali pa se Ĺželijo seznaniti z njihovim naÄ?inom dela, vrednotami, cilji, proizvodi. Zmogljivosti prvega dne so Ĺže zasedene, za drugi dan (sreÄ?anje traja od 10. do 12. ure) pa se je potrebno prijaviti do ponedeljka, 25. februarja. UdeleĹžencem bodo predstavili podjetje, ogledali si bodo proizvodnjo, omogoÄ?ili pa jim bodo tudi druĹženje z zaposlenimi.

Finance vabijo na Ĺ aleĹĄki forum ÄŒasnik Finance bo 28. februarja v Vili Bianca v Velenju, ob 17. uri pripravil Ĺ aleĹĄki forum. Sogovorniki bodo Hinko Ĺ olinc z infrastrukturnega ministrstva in Stojan Nikolić iz uprave HSE. Dogodek pa bodo zaÄ?eli s pogovorom s predsednikom uprave Darsa TomaĹžem Vidicem. Govor bo seveda o tretji razvojni osi.

Energetika bo naslednja pomembna toÄ?ka dogodka, tako aktualna vpraĹĄanja ĹĄaleĹĄke in tudi vseslovenske energetike. To bo ĹĄe toliko bolj aktualna tema, ker so na konferenci Energetske zbornice Slovenije govorili tudi o zakonu o zapiranju termoelektrarne in premogovnika. Sogovornikoma bodo lahko zastavili vpraĹĄanja tudi gledalci.

Ob okrogli mizi pa bodo o ĹĄaleĹĄkem gospodarstvu govorili s predsednikom Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije Brankom Mehom, predsednikom Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice BlaĹžem Nardinom in direktorjem oskrbovalne verige in IT v Skazi Bartom Stegemanom. VisokotehnoloĹĄko velenjsko gospodarstvo bosta zastopali podjetji Mega M in Amibit. DruĹžinsko kmetijo pa TomaĹž Drev z DomaÄ?ije LamperÄ?ek.

Nova strategija za Slovenijo Evropska banka za obnovo in razvoj je sprejela novo strategijo za Slovenijo za obdobje 2019–2024. StrateĹĄki prioriteti sta krepitev konkurenÄ?nosti in dobrega upravljanja s spodbujanjem privatizacije ob uvajanju instrumentov za podporo zasebnim podjetjem ter prehod v zeleno gospodarstvo s podporo zelenim tehnologijam, so sporoÄ?ili.

Vlada naÄ?rtuje previsoko porabo Fiskalni svet je objavil oceno predloga rebalansa proraÄ?una za leto 2019, ki ga je pripravila vlada. Po njegovem mnenju bi morala biti vlada bolj previdna pri naÄ?rtovanju tako javnofinanÄ?nih izdatkov kot tudi prihodkov. V Ä?asu ugodnih gospodarskih razmer varÄ?evanje res ni potrebno, menijo v Fiskalnem svetu, a hkrati opozarjajo, da vlada z rebalansom proraÄ?una za leto 2019 kljub temu naÄ?rtuje previsoko rast porabe.

Iz predloĹženih dokumentov namreÄ? izhaja, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov viĹĄja kot lani.

Predvidena poraba v rebalansu proraÄ?una pa je prevelika za 270 milijonov evrov. S takĹĄno rastjo javne porabe Slovenija zapuĹĄÄ?a strukturno ravnovesje, to pa Ĺže pomeni tveganje za srednje- in dolgoroÄ?no vzdrĹžnost javnih financ, opozarja Fiskalni svet.

Da njegova opozorila niso iz trte izvita, nakazuje tudi ohlajanje gospodarstva pri naĹĄih najveÄ?jih ekonomskih partnerjih NemÄ?iji in Italji. Italija Ĺže korakav recesijo, NemÄ?ija pa je na njenem robu. Industrijska proizvodnja evroobmoÄ?ja je v zadnjem letu upadla za 4,2 odstotka, kar je najveÄ?ji upad po letu 2009. ZmanjĹĄevanje industrijskih naroÄ?il pa lahko hitro privede do manjĹĄih prihodkov, dobiÄ?kov in krÄ?enja delovnih mest v slovenski industriji, s tem pa tudi drugje po gospodarstvu.

Polovica delodajalcev ne najde ustreznih kadrov Slovenija je lahko zadovoljna pri zaposlovanju. Pri nas je bilo konec lanskega leta 2000 veÄ? prostih delovnih mest in 23.600 veÄ? zasedenih delovnih mest kot leto prej. Ĺ tevilo zasedenih delovnih mest se je poveÄ?alo tudi v zadnjem Ä?etrtletju in se poveÄ?uje od drugega Ä?etrtletja 2014. Na trgu dela je sicer ĹĄe vedno strukturno neskladje, saj polovica delodajalcev ne najde ustreznih kandidatov.

Poskusni uvedbi temeljnega dohodka na Finskem slabo kaĹže Bolj slabo kaĹže tudi poskusni uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka na Finskem. Prvi rezultati namreÄ? ne dosegajo priÄ?akovanj.

Poskusna uvedba temeljnega dohodka v viĹĄini 560 evrov brezposelnih Fincev, ki sodelujejo v projektu, ni spodbudila k iskanju dela, jim je pa omogoÄ?ila manj stresno in bolj zdravo Ĺživljenje. V poskusu finske vlade, ki se je zaÄ?el leta 2017 in ga bodo sklenili konec letoĹĄnjega leta, sodeluje 2000 Fincev, starih med 25 in 58 let, ki so bili izbrani nakljuÄ?no.

Sistem za samodejno zaviranje Od leta 2020 bo v EU obvezen sistem za samodejno zaviranje v sili, ki bo poskrbel za samodejno zaviranje pred oviro pri hitrosti do 60 kilometrov na uro. Sistem bo torej namenjen reĹĄevanju Ĺživljenj ter zmanjĹĄevanju ĹĄtevila trkov in materialne ĹĄkode predvsem v mestnem in primestnem okolju. Sistem bo obvezen le za nove avtomobile, registrirane od leta 2020, vgradnja v stare avtomobile pa ni predvidena. đ&#x;”˛

mz

Pristop, podjetniki z druĹžbenim uÄ?inkom ReĹĄevanje druĹžbenih vpraĹĄanj preko podjetniĹĄke zgodbe je cilj, zaradi katerega so ustanovili druĹĄtvo – Usmerjeno je v inovativno reĹĄevanje socialnih, gospodarskih in drugih vpraĹĄanj okolja Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – PodjetniĹĄki center Pristop, model sodelovanja podjetniĹĄkega okolja, ki ima sedeĹž v Ĺ oĹĄtanju, se je lani preimenoval v DruĹĄtvo Pristop, podjetniki z druĹžbenim uÄ?inkom. ÂťDruĹĄtvo smo ustanovili z Ĺželjo zdruĹževanja podjetnikov, ki Ĺželijo delovati ĹĄirĹĄe. Ne samo druĹžbeno odgovorno, ampak tako, da s svojim delovanjem, dejavnostjo pomagajo reĹĄevati druĹžbena vpraĹĄanja preko podjetniĹĄke zgodbe. Temu reÄ?emo socialna inovacija,ÂŤ pravi predsednik druĹĄtva Franci PeÄ?nik, ki vodi delovanje coworking prostora Pristop Ĺ oĹĄtanj in sooblikuje nastajanje regijskega socialnega inkubatorja ter drugih podpornih oblik sodelovanja in povezovanja.

Upravljajo prostor sodela

DruĹĄtvo upravlja prostore PodjetniĹĄkega centra Pristop, ki ga imenujejo prostor sodela coworking prostor. V njem lahko podjetniki, s. p.-ji, prekarci, svobodnjaki, inovatorji ‌ najamejo stalno ali nestalno mesto. ÂťÄŒlani

Kumer, ki je bila pred zaposlitvijo na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj uporabnica coworking prostora, in seveda predsednik druĹĄtva PeÄ?nik, ki je tudi vodja programa PreĹ˝IVIM, v katerem mladim druĹžinam nudijo celostno podporo, ki vkljuÄ?uje tudi nematerialni kapital Ä?loveĹĄkega odnosa, bliĹžine, svetovanj in pogovorov.

Franci PeÄ?nik: ÂťDruĹĄtvo se je takoj ob ustanovitvi povezalo z ZdruĹženjem socialne ekonomije Slovenije in postalo poslovna enota oziroma podruĹžnica za Savinjsko-ĹĄaleĹĄko regijo.ÂŤ

druĹĄtva so v glavnem uporabniki coworking prostora, vanj pa vabimo tudi tiste, ki Ä?utijo z naĹĄim delom in poslanstvom,ÂŤ pravi PeÄ?nik.

Trenutno so najbolj aktivni Ä?lani DruĹĄtva Pristop Sonja Bercko, s katero so se naĹĄli v zadnjem letu, ko je svojo dejavnost umestila v Kavarno Ĺ oĹĄtanj, Mateja

â?ą

Vsak tretji petek v mesecu potekajo v Kavarni Ĺ oĹĄtanj podjetniĹĄki zajtrki.

Vabijo podjetnike, ki si prizadevajo za druĹžbeni uÄ?inek, da se jim pridruĹžijo.

Pomagajo oblikovati nove vsebine trga

DruĹĄtvo Pristop, podjetniki z druĹžbenim uÄ?inkom, se dejavno vkljuÄ?uje v oblikovanje novih vsebin Trga bratov Mravljakov. ÂťObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je vzporedno s fiziÄ?no prenovo trga oblikovala oĹžjo in ĹĄirĹĄo delovno skupino. V njej zastopamo interese podjetnikov oziroma javno sfero kot ve-

zni Ä?len med ObÄ?ino, javnostjo in vsemi zainteresiranimi, ki Ĺželijo sooblikovati program.ÂŤ Posebej veseli so razmiĹĄljanj ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj o vzpostavitvi podpore mladim podjetjem v smislu, da bodo lahko ta za uporabo prostorov na trgu prejela dodatne toÄ?ke, subvencijo ...ÂŤ

Enota ZdruĹženja socialne ekonomije

DruĹĄtvo se je takoj ob ustanovitvi povezalo s krovno organizacijo – ZdruĹženjem socialne ekonomije Slovenije, in postalo poslovna enota oziroma podruĹžnica zdruĹženja za savinjsko-ĹĄaleĹĄko regijo. ZdruĹženje usmerja podjetniĹĄtvo, katerega glavni cilj ni delitev dobiÄ?ka, ampak vraÄ?anje le-tega nazaj v podjetje. Usmerjeno je v inovativno reĹĄevanje socialnih, gospodarskih in drugih vpraĹĄanj in si prizadeva za vkljuÄ?evanje ranljivih skupin na trg dela. ÂťSedeĹž ima v naĹĄem coworkingu in je to ĹĄe en korak v povezovanju, ki ga Ĺželimo okrepiti.ÂŤ đ&#x;”˛

Po kakovosti vin ne zaostajajo DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ martno ob Paki lani preseglo plan – OdliÄ?en odziv na dveh novih prireditvah – S kmetijsko ministrico o zaĹĄÄ?iti malih vinogradnikov Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 1. februarja – ÂťLanske vremenske razmere vinogradnikom niso bile naklonjene. Tistim, ki jim je uspelo ohraniti zdrav vinograd, je sicer ob trgatvi zmanjkalo posode, pridelek drugih pa je bil skromnejĹĄi. Sladkorne stopnje tudi niso bile tako visoke kot pretekla leta. Kletarjenje je bilo zahtevno, a verjamem, da nam je uspelo, saj smo tudi lani organizirali kar nekaj izobraĹževanj, predavanj o vzgoji in zaĹĄÄ?iti trte ter negi vina, strokovno ekskurzijo,ÂŤ je na rednem obÄ?nem zboru DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki poudarila ob pregledu na opravljeno delo predsednica druĹĄtva Mojca Praprotnik.

Praprotnikova je poudarila, da so lani v celoti uresniÄ?ili zastavljen plan, izvedli so tudi dve novi prireditvi (postavitev klopotca in tridnevno druĹženje z vinogradniki v lanskem decembru). Odziv na obe prireditvi je bil zelo dober in s tem trud poplaÄ?an.

Ocenjevanje vin kot eden najbolj

priÄ?akovanih dogodkov je potrdilo, da delajo dobro. Pridelali so vrhunsko vino letnik 2017, kar je potrdila tudi povpreÄ?na skupna ocena letnika 18,19 toÄ?ke, to pa je najviĹĄja povpreÄ?na ocena doslej. ÂťMalo nas je, a po kakovo-

bolezni in njihovega odpravljanja, prav tako so Ä?lani druĹĄtva sodelovali na ĹĄtevilnih prireditvah v lokalni skupnosti in njeni okolici, vkljuÄ?ujejo se v aktivnosti na Vinski turistiÄ?ni poti, izvedli so delovne akcije v Martinovi

joÄ?im pa bodo podelili na javni prireditvi. ÂťObÄ?ani so izrazili Ĺželjo po ĹĄe veÄ?ji seznanitvi o kakovosti vin domaÄ?ih pridelovalcev, zato bomo prireditev pripravili za ĹĄirĹĄo javnost.ÂŤ Prav tako ostajata sestavni del delovnega pro-

Delajo dobro, a kot pravijo, ĹĄe obstajajo neizkoriĹĄÄ?ene priloĹžnosti.

sti vin prav niÄ? ne zaostajamo za velikimi.ÂŤ Poleg omenjenega je druĹĄtvo lani organiziralo ĹĄe teÄ?aj za sommelierja, ki se ga je udeleĹžilo veliko mladih, pokuĹĄino vin z namenom odkrivanja napak,

Leto in pol je od takrat, ko je TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki skupaj s ĹĄmarĹĄkimi vinogradniki zasnovalo vinsko turistiÄ?no pot. V tem Ä?asu jo je obiskalo pribliĹžno 30 skupin, veÄ? kot 350 turistov iz Slovenije, Italije, NemÄ?ije, Avstrije, Nizozemske, Velike Britanije, ZDA ... Med obiskovalci je vse veÄ? tudi Ä?lanov druĹĄtev vinogradnikov iz vse Slovenije.

Letos priÄ?akujejo ĹĄe veÄ? obiska, saj snovalci poti zelo dobro sodelujejo s Kampom Menina, navezujejo pa stike tudi z ostalimi turistiÄ?nimi ponudniki v bliĹžnji okolici.

vasi ob ĹĄmarĹĄki ĹželezniĹĄki postaji, kjer ima druĹĄtvo svoje prostore. Na Veseli Martinovi soboti ob obÄ?inskem prazniku so razglasili kletarja leta in se predstavili na dogodku ob ustanovitvi blagovne znamke Vina deĹžele Celjske.

DruĹĄtvu zdruĹžuje 124 ljubiteljskih vinogradnikov in kletarjev iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Tudi za letos so si zastavili obseĹžen program.

Znova predvidevajo kar nekaj strokovnih predavanj, med drugim znova o senzoriki vin in odkrivanju napak, ocenjevanje vin letnika 2018, priznanja sodelu-

grama obe lanski odmevni prireditvi ter sodelovanje na ĹĄtevilnih drugih dogodkih v okolju in ĹĄirĹĄe. Dejavnost druĹĄtva kot enega najbolj aktivnih v drĹžavi je prepoznala tudi Zveza druĹĄtev vinogradnikov in vinarjev Slovenije ter predstavnike druĹĄtva povabila v upravni odbor zveze. Tudi za ta namen bo zveza v Ĺ martnem ob Paki 22. marca pripravila pogovor o tem, kako zaĹĄÄ?ititi male vinogradnike. Pogovora naj bi se udeleĹžili aktualna vinska kraljica Meta FrangeĹž ter ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 13. februar Predsednik republike Borut Pahor je za nedeljo, 26. maja, razpisal evropske volitve.

Istega dne se je Pahor odzval na v Bazovici izreÄ?ene besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija. Dejal je, da priÄ?akuje, da se bo Tajani v celoti ogradil od besed.

21. februarja 2019

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

PtiÄ?ek

poÄ?astila spomin na slovenske Ĺžrtve faĹĄistiÄ?nega in nacistiÄ?nega reĹžima.

Venezuelski veleposlanik na Dunaju, pristojen za Slovenijo, Jesse Alonso ChacĂłn Escamillo je slovensko priznanje Juana GuaidĂłja za zaÄ?asnega predsednika Venezuele oznaÄ?il za ÂťnapakoÂŤ in ob tem omenil tudi moĹžnost protiukrepov.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je na meji med ZDA in Mehiko razglasil izredne razmere, Ä?eĹĄ da so tamkajĹĄnje razmere katastrofalne.

Izvedeli smo, da so protestniki v Franciji dan prej verbalno napadli francoskega filozofa in pisatelja.

Savdska Arabija je s francoskim podjetjem Naval Group podpisala preliminarni dogovor o gradnji bojnih ladij v okviru savdskih prizadevanj za razvoj domaÄ?e vojaĹĄke proizvodnje.

Predsednik Pahor je evropske volitve razpisal za 26. maj.

Marjan Ĺ arec je predsednikoma SMC in SAB pojasnil, da LMĹ z njunima strankama ne bo oblikovala skupne evropske liste.

Italijanski minister za promet Danilo Toninelli je ostro dejal, da je gradnja 270-kilometrske ĹželezniĹĄke povezave med Francijo in Italijo potrata javnega denarja.

Vodja venezuelske opozicije Juan Guaido, ki ga je velik del mednarodne skupnosti priznal za zaÄ?asnega predsednika Venezuele, je na zborovanju v Caracasu pozval prostovoljce, naj v drĹžavo pripeljejo pomoÄ?, ki jo je blokiral Nicolas Maduro.

Obrambni ministri zveze Nato so v Bruslju zaÄ?eli dvodnevno zasedanje, na katerem razpravljajo predvsem o tem, kako se pripraviti na svet brez pogodbe o nameĹĄÄ?anju jedrskih raket srednjega dosega med ZDA in Rusijo.

ÄŒetrtek, 14. februar

Srednje ĹĄole in fakultete so obiskali bodo srednjeĹĄolci in ĹĄtudenti.

Kitajski organi so se zaradi vse veÄ?jih teĹžav z odpadki odloÄ?ili, da za obiskovalce, ki nimajo alpinistiÄ?nih dovoljenj, zaprejo bazni tabor pod Mount Everestom. Ĺ panski premier Pedro Sanchez je za 28. april sklical predÄ?asne parlamentarne volitve.

Sobota, 16. februar

Zunanji ministri Evropske unije so zadrĹžani do poziva Donalda Trumpa.

Cerkev se spopada z vse veÄ? aferami.

zaÄ?asnega venezuelskega predsednika z namenom, da ta razpiĹĄe demokratiÄ?ne predsedniĹĄke volitve.

Vlada je razreĹĄila generalnega direktorja uprave za izvrĹĄevanje kazenskih sankcij JoĹžeta PodrĹžaja Kuba je sporoÄ?ila, da so ZDA v Karibsko morje poslale svoje vojake, da bi pripravile ÂťagresijoÂŤ na Venezuelo.

Iz HrvaĹĄke so sporoÄ?ili, da je tam zaradi gripe v zadnjih tednih umrlo 75 ljudi.

Nekaj pozornosti v javnosti je vzbudila Shamima Begum, ena od treh ĹĄolark, ki so se iz vzhodnega Londona leta 2015 pridruĹžile t. i. Islamski drĹžavi. Zdaj je namreÄ? dejala, da ne obĹžaluje niÄ?esar, a da se Ĺželi vrniti v Veliko Britanijo.

Petek, 15. februar Na srednjih ĹĄolah in fakultetah so potekali informativni dnevi.

Po nekaj izmenjanih twitih je evropska komisarka Violeta Bulc predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija povabila na skupen obisk RiĹžarne in Bazovice, kjer bi

Borut Pahor se je sreÄ?al s predstavniki neparlamentarnih politiÄ?nih strank, ki so mu predstavili staliĹĄÄ?a do sprememb delno neustavne volilne zakonodaje.

Ministrstvo za javno upravo je sporoÄ?ilo, da bo od zunanjega izvajalca zahtevalo odĹĄkodninsko kazen zaradi neosveĹževanja podatkov na koprskih Ĺžupanskih volitvah.

Na povabilo Juana Guaidoja je v Venezuelo prispelo pet evropskih poslancev. A tamkajĹĄnje oblasti so jim vstop v drĹžavo zavrnile zaradi zarotniĹĄkih motivov.

Delegati Stranke Alenke BratuĹĄek so na rednem volilnem kongresu v Ljubljani za predsednico stranke ponovno izvolili Alenko BratuĹĄek, ki je bila tudi edina kandidatka za ta poloĹžaj.

Potekal je izbor slovenske pesmi za pesem Evrovizije.

V stranka LMĹ so pojasnili razloge za odstop Darija KrajÄ?iÄ?a z mesta poslanca. Kot so dejali, je KrajÄ?iÄ? s krajo sendviÄ?a naredil nedopustno dejanje in je zato moral prevzeti odgovornost.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani se je slovenskemu narodu opraviÄ?il za svoje besede na nedeljski slovesnosti ob dnevu spomina na Ĺžrtve fojb v Bazovici.

Vlada je sprejela staliĹĄÄ?e o Venezueli in tako je Slovenija Juana Guaidoja priznala za

Predsednik Evropskega parlamenta se je za svoje besede opraviÄ?il.

Ponedeljek, 18. februar

Predsednik republike Borut Pahor je na varnostni konferenci v MĂźnchnu poudaril pomen enotne Evrope. Kot je dejal, je vraÄ?anje k nacionalnim politikam le kratkoroÄ?na reĹĄitev, ki vodi v staro geopolitiko in od katere ne bo imel nihÄ?e niÄ?esar.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je potrdil, da bo izredna pooblastila uporabil za gradnjo zidu na meji z Mehiko.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je duhovniĹĄkega poklica razreĹĄil nekdanjega ameriĹĄkega kardinala Theodora McCarricka, ki ga je disciplinska komisija v Vatikanu spoznala za krivega, da je odrasle in mladoletne napeljeval k spolnim odnosom.

Na ulicah Barcelone se je na protestnem shodu zaradi sojenja nekdanjim katalonskim voditeljem zbralo okoli 200 tisoÄ? udeleĹžencev.

V Veliki Britaniji je zaradi nestrinjanja s politiko vodje stranke glede brexita in antisemitizma sedem poslancev zapustilo laburistiÄ?no stranko.

VeÄ? zunanjih ministrov Evropske unije je v Bruslju izrazilo zadrĹžanost do poziva ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa, naj sprejmejo in sodijo 800 borcem skrajne skupine Islamska drĹžava, ki so jih ameriĹĄke sile zajele v Siriji.

Torek, 19. februar Ministrstvo za ĹĄolstvo je sporoÄ?ilo, da bodo od septembra dalje vsa uÄ?na gradiva, vkljuÄ?no z delovnimi zvezki, brezplaÄ?na tudi za drugoĹĄolce.

Sindikata SDPZ in SPD sta s PoĹĄto Slovenije sklenila stavkovni sporazum, ki prinaĹĄa nekaj sprememb tudi glede dela poĹĄtarjev.

Svet pokojninskega zavoda je potrdil redno uskladitev pokojnin, s Ä?imer bodo izplaÄ?ila za februar viĹĄja za 2,7 odstotka.

Venezuelska vojska se je odloÄ?ila za stanje poviĹĄane pripravljenosti. Tako so sklenili, po-

đ&#x;”˛

Nedelja, 17. februar Izvedeli smo, da se je dan prej v Sofiji zbralo veÄ? kot dva tisoÄ? skrajnih desniÄ?arjev iz Bolgarije in drugih evropskih drĹžav, ki so se kljub ostremu protestu politiÄ?nih strank in judovskih skupin s pohodom z baklami poklonili nacistiÄ?nemu generalu Hristu Lukovu.

Mediji so poroÄ?ali tudi, da je sobotne protestne shode v Franciji, na katerih se je zbralo veÄ? kot 40 tisoÄ? ljudi, zaznamoval verbalni antisemitski napad na francoskega filozofa in pisatelja Alaina Finkielkrauta.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je pozval evropske drĹžave, naj sprejmejo veÄ? kot 800 borcev t. i. Islamske drĹžave, zajetih v Siriji, in jih postavijo pred sodiĹĄÄ?e.

ÂťGlej, mami, ptiÄ?ek!ÂŤ mi z malega otroĹĄkega igriĹĄÄ?a pred belo hiĹĄo kliÄ?e Kalin. Res, v roÄ?icah drĹži drobno temno rjavo kepico. Vse kaĹže, da je padel iz gnezda na visokem benjaminu.

StarĹĄa ga obupano kliÄ?eta in preletujeta grmovje, od koder sta ga poprej sliĹĄala Ä?ivkati. S prestraĹĄenimi kriki se pribliĹžujeta tudi Kalinu, saj zdaj Ĺže vesta, da je njun otrok v rokah maKaja AvberĹĄek lega Ä?loveka. PtiÄ?ka ne moremo vrniti v gnezdo, ne zna ĹĄe leteti, ptiÄ?ja starĹĄa pa ga tudi ne moreta odnesti s sabo domov. ÄŒe ga pustimo v grmovju, bo zagotovo umrl, vzamemo ga s sabo, zdaj zdaj se bo popolnoma stemnilo. Smola, ravno pred par dnevi smo vrgli v smeti kar nekaj ĹĄkatel za Ä?evlje. Najdemo nizko leseno ĹĄkatlo z dvema odprtinama namesto roÄ?ajev in prosojnim plastiÄ?nim pokrovom, prej je bil v njej viski ali podobna pijaÄ?a, to noÄ? pa bo v njej poÄ?ival ptiÄ?ek. Na dno naloĹžimo nekaj zmeÄ?kanega kuhinjskega papirja, da vse skupaj deluje bolj gnezdasto in domaÄ?e, ter upamo, da bo ptiÄ?ku dovolj toplo in udobno. Zjutraj naslednjega dne ptiÄ?ek laÄ?no Ä?ivka in poizkuĹĄa prhutati s kratkimi perutkami, zasmili se mi, ĹĄkatla je prenizka. Najdem veÄ?jo ĹĄkatlo, kartonasto, v njej je razstavljeni lestenec, ptiÄ?ek jo potrebuje bolj kot stari zarjaveli predmet. Iz ĹĄtirih sten in pokrova izreĹžem pravokotne odprtine, na dno poloĹžim sveĹž, nepokakan zmeÄ?kan kuhinjski papir in razmiĹĄljam, kako ptiÄ?ka nahraniti. Najdem plastiÄ?no brizgalko, ki smo jo pred tem uporabljali za Ä?iĹĄÄ?enje Kalinovega nosa. PtiÄ?ek refleksno odpira kljunÄ?ek in po kapljicah pije vodo. ÂťKaj pa, Ä?e mu dava malo mleka?ÂŤ, predlaga Deyan. ÂťMislim, da ptiÄ?i ne pijejo mleka, vsaj njegova vrsta ne ...ÂŤ ÂťMorda bi mu lahko dala malo hrane za ribe, nekaj zelo mehkega in neĹžnega, tale ptiÄ?ek je ĹĄe dojenÄ?ek ...ÂŤ Grem v bliĹžnjo trgovino, kjer ribje hrane nimajo, imajo nekakĹĄne palÄ?ke s semeni in medom za papagajÄ?ke pa hrano za pse in maÄ?ke. Kupim maÄ?jo konzervo, zelo majhen koĹĄÄ?ek tistega, kar je notri, razmehÄ?am z veliko vode. ÂťZa prvo silo bo, zdaj bom na internet pogledal, kako delati z bejbi kosom.ÂŤ ÂťIn kaj naj s to maÄ?jo hrano, jo dava na kroĹžniÄ?ek pred hiĹĄo za kakĹĄno sluÄ?ajno sprehajalko?ÂŤ ÂťMa ne, bom jaz pojedel ...ÂŤ Sto ljudi, sto Ä?udi, si mislim. Isti dan v specializirani ptiÄ?ji trgovini kupimo vreÄ?ko meĹĄanice posuĹĄenih zmletih muhic, Ä?rviÄ?kov, travic, sadeĹžev in semen. PtiÄ?ek veselo in na veliko odpira kljunÄ?ek, hranimo ga z najmanjĹĄo kavno ĹžliÄ?ko, kar jih premoremo. Hecen je, izgleda, kot bi mu bil trup prevelik za dolge tanke noĹžice, po vrhu glavice je malo pleĹĄast. Ne vem ali zato, ker je morda iz gnezda padel na glavo, ali pa je ta predel tik nad kljunom zadnji, na katerem ptiÄ?kom zraste perje. Parkrat ga zjutraj najdem zunaj ĹĄkatle, toliko moÄ?i je Ĺže pridobil, da se je nekako prerinil skozi odprtine, najdem ga tudi Ĺže na viĹĄjih lesenih policah, torej mu izgleda tu in tam uspe tudi majÄ?keno vzleteti. Soba je Ĺže precej polna manjĹĄih in veÄ?jih ptiÄ?jih drekcev, velikost najveÄ?jih je glede na velikost ptiÄ?ka prav presenetljiva in tudi razveseljiva, vse kaĹže, da ptiÄ?ku motorÄ?ek dobro dela. PtiÄ?ek raste in zdaj ima seveda tudi Ĺže ime. Ime mu je PtiÄ?ek. Ne vemo, katerega spola je, premajhen je ĹĄe, da bi lahko razumeli. ÄŒe je fantek, bo kmalu Ä?rn z rumenim kljunom, Ä?e je punÄ?ka, bo rjava z rjavim kljunom. Zdaj mi ga Ĺže laĹžje uspe ujeti, zgodi se celo, da mi sam skoÄ?i na roko, da ga nahranim. Zalotim se, da se z njim pogovarjam kot z otrokom. Zdaj ni veÄ? v ĹĄkatli v sobi v pritliÄ?ju, nabavili smo mu ptiÄ?jo kletko in ga prinesli v dnevno sobo v prvem nadstropju. Zbudi se s soncem, s kratkimi Ä?ivki sporoÄ?a, da je laÄ?en. LaÄ?en je na dve uri, in ko ga hranimo, zadovoljno cvrlika kot kakĹĄna mucica, le da ta prede. Ko je sit, se napravi v kepico in zaÄ?ne meĹžikati. VÄ?eraj sem ga dala na sonÄ?ek, sedel je na strehi kletke, meĹžal in uĹžival. Seveda ga bomo spustili v naravo, morda bomo na terasi najprej preizkusili, ali zna leteti. Neki gospe se je menda zgodilo podobno – naĹĄla je drobnega kosa, ga Ä?uvala in hranila, dokler ni vzletel. Takrat ga je spustila na svobodo, vendar se je kos nenehno vraÄ?al. Zares je odĹĄel ĹĄele, ko si je naĹĄel ljubico. Lahko se zgodi, da kosa, za katerega nekaj Ä?asa skrbi Ä?lovek in ga vrne v gnezdo, preden zna leteti, starĹĄi zavrĹžejo, ker preveÄ? smrdi po Ä?loveku. Zato bo PtiÄ?ek ĹĄe nekaj Ä?asa z nami. Tako ljub mi je postal, zdaj imamo dva ptiÄ?ka – enega velikega Kalina in enega malega kosa. In jaz sem ptiÄ?ja mamica. Podobne oÄ?i imata – Ä?rne biserÄ?ke. Me Ĺže kliÄ?e, PtiÄ?ek kos, kmalu za njim me bo tudi ptiÄ?ek Kalin, pa dober tek!

Prijaviti je treba dohodke iz oddaje premoĹženja Od septembra bodo vsa uÄ?na gradiva brezplaÄ?na tudi za drugoĹĄolce.

tem ko je predsednik ZDA Donald Trump zagrozil venezuelskim vojaĹĄkim poveljnikom s posledicami, Ä?e ne bodo podprli zaÄ?asnega predsednika Juana GuaidĂłja.

Poljska je zahtevala opraviÄ?ilo za izjave novega izraelskega zunanjega ministra Izraela Kaca, ki je dejal, da so ĹĄtevilni Poljaki sodelovali z nacisti.

Ljubljana, Velenje – Zavezanci, ki dosegajo dohodke iz oddajanja premoĹženja v najem, morajo do 28. februarja vloĹžiti napoved za odmero dohodnine od dohodkov, doseĹženih z oddajanjem premoĹženja v najem. Do 28. februarja morajo oddati napovedi tudi zavezanci za odmero dohodnine, ki so v letu 2016 dosegli dohodke iz kapitala (obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih drĹžavah Ä?lanicah EU, Ä?e skupni znesek obresti presega 1.000 evrov), dobiÄ?ka od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deleĹžev ter investicijskih kuponov, dividend in drugih obresti, dobiÄ?ka od odsvojitve izvedenih finanÄ?nih instrumentov. Obrazci za te napovedi so dostopni na FU Velenje oziroma na spletni strani FURS-a, zavezancem pa predlagajo đ&#x;”˛ mkp elektronsko oddajo napovedi preko e'Davkov.

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 7

7

MED VAMI

21. februarja 2019

Ĺ oĹĄtanj pred preureditvijo Trga bratov Mravljakov Pripravljajo razpis – ZaÄ?etek del naÄ?rtujejo avgusta letos, dokonÄ?anje sredi prihodnjega leta Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se loteva prometne, oblikovne in vsebinske prenove Trga bratov Mravljakov. Z njo bodo s trga umaknili promet in vzpostavili javni prostor za sreÄ?anja, druĹženje.

Dragocena nepovratna sredstva

Projekt je razdeljen v dve fazi in dve proraÄ?unski leti – letoĹĄnje in leto 2020. V prvi bo veÄ?ji poudarek na prometni in oblikovni preureditvi, v drugi privabljanju dejavnosti, ki bodo kljuÄ?ne

za oĹživitev trga. Za preureditev Trga bratov Mravljakov kot obmoÄ?je prijaznega prometa bo ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj prejela 818.000 evrov nepovratnih sredstev (od tega 85 odstotkov Kohezijskega sklada in 15 odstotkov slovenske udeleĹžbe kohezijske politike) za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti.

V tem Ä?asu intenzivno pripravljajo razpis za izvedbo. Projekt je razdeljen v dve fazi – za proraÄ?unski leti 2019 in 2020. Polovico sredstev bodo porabili letos, polovico v naslednjem letu.

Kot pravi podĹžupan Viki Drev,

stitorju, ki bo za trg gradil stanovanja, podelila stavbno pravico,ÂŤ razlaga podĹžupan.

Ne samo vizualna, tudi vsebinska prenova

V okviru nalog Celostne prometne strategije si je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zadala nalogo oĹživitve starega mestnega trga. Ĺ˝upan je lani imenoval oĹžjo delovno skupino, ki se ukvarja z mestnim marketingom.

OĹžja delovna skupina ima v prvi vrsti za nalogo postavitev temeljnih dogajanj, vsebin. Lani so Ĺže pripravili dva veÄ?ja dogod-

PodĹžupan Viki Drev: ÂťHkrati deluje aktivna skupina za oĹživljanje trga in njegovih vsebin.ÂŤ

raÄ?unajo, da bodo lahko zaÄ?eli delati avgusta letos, zakljuÄ?ili pa do sredine prihodnjega leta.

Cona brez prometa

Volumenski prikaz novogradnje – stanovanjski del.

ÂťTrg skladno s Celostno prometno strategijo spreminjamo v cono brez prometa, v nekakĹĄno nadaljevanje Trga svobode. Za Trg bratov Mravljakov so predvideni tudi enaki materiali, le razmerje bo drugaÄ?no. Na Trgu svobode je 80 odstotkov kamnitih ploĹĄÄ? in 20 odstotkov grani-

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj si prizadeva urediti podobo in degradirano stanje tako na trgu kot v okolici.

tnih kock, na Trgu bratov Mravljakov bo obratno. Predviden je fiksni oder za prireditve, urbana oprema od klopi do koĹĄev za odpadke in dreves,ÂŤ pravi. V sklopu investicije bodo obnovili tudi komunalno infrastrukturo (vodovod, kanalizacijo), javno razsvetljavo ter uredili dve peĹĄ povezavi do Muzeja usnjarstva ter novo parkiriĹĄÄ?e za stanovalce.

Projekt vkljuÄ?uje obnovo do stanovanjskih objektov. Objek-

te, ki so v lasti ali solastniĹĄtvu ObÄ?ine in gravitirajo na trg, bodo tudi obnovili.

Investitor stanovanj dobi stavbno pravico

Hkrati z obnovo Trga bratov Mravljakov pripravljajo projekte in dokumentacijo za obmoÄ?je, ki vodi s trga proti tovarni Gorenje. ÂťTam je predvideno poruĹĄenje vseh starejĹĄih objektov in gradnja 20 do 22 novih stanovanjskih enot. ObÄ?ina bo inve-

â?ą

Preurejen trg bo privlaÄ?nejĹĄi za uporabnike in obiskovalce, predvsem pa bolj varen.

ka, za katera Ĺželijo, da postaneta tradicionalna – Trg v cvetju in PrviÄ? v ĹĄolo. Hkrati z vizualno prenovo bo trg dobil novo vsebino, ki jo bodo bogatili podjetniki, male gospodarske druĹžbe ‌ đ&#x;”˛

Marsikatero teĹžavo se da reĹĄiti brez toĹžarjenj Mestna obÄ?ina Velenje svojim obÄ?ankam in obÄ?anom Ĺže deset let omogoÄ?a brezplaÄ?no pravno svetovanje – Letno se jih za nasvet naroÄ?i in ga tudi dobi okoli tisoÄ?

Milena KrstiÄ? – Planinc

VelenjÄ?ani se, v tem se ne razlikujejo od drugih, radi prepirajo. SrĹž sporov so najveÄ?krat sluĹžnosti, meje, medsosedski

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je tudi v lanskem letu, tako kot Ĺže devet let pred tem (pisarna je vrata odprla januarja leta 2009), svojim obÄ?ankam in obÄ?anom omogoÄ?ila storitev brezplaÄ?nega pravnega svetovanja.

Obisk je bil podoben kot leto pred tem. Okoli tisoÄ? ljudi, prej kakĹĄen veÄ? kot manj, je v enem letu potrkalo na vrata (pred tem pa se za obisk naroÄ?ilo) pisarne brezplaÄ?nega pravnega svetovanja.

Pri pravni svetovalki Poloni Kramer so iskali (in dobili) nasvete z razliÄ?nih podroÄ?ij prava.

â?ą

Vsak je zgodba zase

odnosi in odnosi z upravniki v veÄ?stanovanjskih blokih ‌ ÂťLani so se tudi precej loÄ?evali,ÂŤ pravi.

ÂťVsak od njih je v pisarno priĹĄel s svojo zgodbo. Bile so iz zelo razliÄ?nih pravnih podroÄ?ij, pravzaprav ga ni bilo podroÄ?ja, na katerem ne bi iskali reĹĄitve. NajveÄ? pravnih vpraĹĄanj, s katerimi so povezane teĹžave VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov, je s podroÄ?jem druĹžinske zakonodaje ter kazenskega, stvarnega, obligacijskega prava,ÂŤ razlaga Kramerjeva.

Svetovanja potekajo ob torkih med 14. in 16. uro, prvo in 3. sredo v mesecu med 12. in 14. uro, drugo in Ä?etrto sredo v mesecu med 15. in 17. uro ter ob Ä?etrtkih med 8. in 10. uro.

Za nasvet se je treba naroÄ?iti

Tisti, ki potrebuje brezplaÄ?no pravno svetovanje, se mora zanj naroÄ?iti. ÂťNajave – lahko po telefonu ali osebno v Mestni obÄ?ini Velenje – so potrebne, da

80 odstotkov zadev se da reĹĄiti takoj Kramerjeva pravi, da se da veÄ? kot 80 odstotkov zadev reĹĄiti takoj. ÂťSploh, Ä?e ljudje pridejo pravi Ä?as. Ĺ˝alostna sem, ko vidim, da je morda kdo za kak dan ali teden zamudil pomemben datum in zato zadeve ne more reĹĄiti. V pravu so roki zelo pomembni.ÂŤ

Polona Kramer: ÂťOpaĹžam, da so VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani Ĺže dokaj dobro osvojili stari rimski rek ignorantia iuris nocet, kar pomeni, da nepoznavanje prava ĹĄkoduje.ÂŤ

laĹžje organiziramo delo. Trenutno je Ä?akalna doba pribliĹžno deset dni.ÂŤ Vsakemu je na voljo pribliĹžno 20 minut. ÂťV tem Ä?asu poskuĹĄamo najti odgovor na vpraĹĄanje, ki ga pesti. Velikokrat zadeve reĹĄimo Ĺže ob prvem sreÄ?anju, vÄ?asih se je treba dogovoriti ĹĄe za kakĹĄnega, vÄ?asih pa je treba koga napotiti na sodiĹĄÄ?e, policijo.

Vesela sem, da je vedno manj poĹĄiljanj od vrat do vrat. Trudimo se, da skupaj z drugimi ustanovami Ä?im veÄ? zadev reĹĄimo na enem mestu.ÂŤ

Nepoznavanje prava ĹĄkoduje

Za vsako malenkost nista potrebna odvetnik in sodiĹĄÄ?e. ÂťOpaĹžam, da so VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani Ĺže dokaj dobro osvojili stari rimski rek Âťignorantia iuris nocetÂŤ, kar pomeni, da nepoznavanje prava ĹĄkoduje.

Pogosto na moje veliko veselje pridejo Ĺže prej, preden pravni problem nastane, in vpraĹĄajo, kaj bi lahko naredili, kako bi kaj napisali ‌ in zadevo velikokrat sami reĹĄijo brez slabe volje in brez stroĹĄkov.ÂŤ Vsak VelenjÄ?an ima pravico do najveÄ? treh brezplaÄ?nih pravnih nasvetov. ÂťNekateri to moĹžnost uporabijo le enkrat, dru-

agresijo, vÄ?asih je kdo bolj glasen, kot bi bil sicer, bolj razburjen. ÂťK sreÄ?i ima pisarna prostore v stavbi Mestne obÄ?ine, kjer je varnostnik. Ta vÄ?asih koga do nas pospremi, vÄ?asih pa pomaga, Ä?e je treba koga malce

bolj neprijazno odsloviti. Ampak naÄ?eloma so VelenjÄ?ani prijazni in dobrovoljni ljudje in tega je resniÄ?no zelo malo.ÂŤ đ&#x;”˛

â?ą

ÂťVedno se me dotaknejo zgodbe, v katere so vpleteni otroci in v katerih je prisotno druĹžinsko nasilje. V takih primerih vÄ?asih tudi skupaj zajoÄ?emo.ÂŤ

gi se vÄ?asih vrnejo tudi zato, da povedo, kako so svojo pravno teĹžavo reĹĄili. Veliko se jih pride zahvaliti. Zato bi se, Ä?e lahko, v imenu vseh teh zahvalila naĹĄemu Ĺžupanu Bojanu KontiÄ?u, ki je prepoznaval to storitev kot dobro in jim jo omogoÄ?il.ÂŤ

VÄ?asih je treba koga tudi odsloviti

Ljudje smo razliÄ?ni. VÄ?asih kakĹĄna teĹžava v kom sproĹži tudi

NLB-KlikIn-90x150-mm.indd 2

13/02/2019 16:04

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Velenje, 14. in 15. februarja – Vstop v srednjo ĹĄolo in na fakulteto je prav gotovo ena od veÄ?jih prelomnic v Ĺživljenju posameznika. Izbira bodoÄ?ega poklica ni preprosta naloga, a je odloÄ?itev ob podpori starĹĄev zagotovo laĹžja ob pravih informacijah. Blizu 17.700 devetoĹĄolcev in veÄ? kot 19.600 dijakov zakljuÄ?nih letnikov je lahko odgovor na vpraĹĄanje, kam naj se vpiĹĄem, pridobilo na informativnih dnevih minuli petek in soboto. Poleg informacij so se lahko seznanili ĹĄe z nekaterimi uÄ?itelji in si ogledali uÄ?ilnice ter opremo. BodoÄ?im dijakom je v novem ĹĄolskem letu na voljo veÄ? kot 23.000 vpisnih mest, bodoÄ?im ĹĄtudentom pa 18.632 vpisnih mest rednega in izrednega ĹĄtudija.

Izbira je velika, vsak program ponuja nekaj dobrega

Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje so za prihodnje ĹĄolsko leto razpisali prostih mest za novince 632 v 26 srednjeĹĄolskih programih ter 140 mest za nadaljevanje izobraĹževanja v petih poklicno-tehniÄ?nih programih. Tina KraljiÄ? iz okolice Novega mesta je priĹĄla na informativni dan Gimnazije Velenje, umetniĹĄki program. ÂťPravzaprav sem se Ĺže odloÄ?ila, kje bom nadaljevala pot izobraĹževanja, Ĺže pridobila nekaj informacij, a teh ni nikoli preveÄ? in vse so dobrodoĹĄle. V Velenje sem priĹĄla, da se prepriÄ?am na lastne oÄ?i o opremi moĹžnostih, uÄ?iteljih, okolju ‌. OdloÄ?itev, kje bom nadaljevala, ni bila teĹžka, kajti Ä?e veĹĄ, kaj ĹželiĹĄ, Ä?e slediĹĄ svojim sanjam in si pri tem odgovoren, tako kot

21. februarja 2019

ÄŒe veĹĄ, kaj si ĹželiĹĄ, ni teĹžko Na informativnih dnevih Ĺ olskega centra Velenje veÄ? kot 1000 obiskovalcev – Presenetljivo veÄ?je zanimanje za sploĹĄni program gimnazije sem sama, je precej laĹžje. Gotovo je veliko teĹžje tistim, ki sledijo Ĺželjam starĹĄev in morda zaposlitvenim moĹžnostim.ÂŤ Da odgovor na vpraĹĄanje, kam naj se vpiĹĄem, ni enostaven, je menil tudi devetoĹĄolec Ajdin Kadrić iz Velenja. ÂťIzbira je velika, vsak program ponuja nekaj dobrega. VeÄ?ina mladih imamo cilje v Ĺživljenju, a vÄ?asih je to premalo. Konkretno mene zanima ekonomija, zato iĹĄÄ?em informacije v zvezi s tem na Ĺ oli za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje.ÂŤ Za devetoĹĄolca Tilna Rotovnika iz Ĺ oĹĄtanja pa je izziv program raÄ?unalniĹĄtva. ÂťSem se praktiÄ?no Ĺže odloÄ?il, kje bom nadalje-

val. Na informativnem dnevu se Ĺželim bolje seznaniti s podrobnostmi izobraĹževanja, s Ä?im takim, kar je lahko pod drobnim tiskom. Nekako Ĺželim potrditev, da sem se odloÄ?il za poklic, ki me zanima, veseli in mi kasneje omogoÄ?a tudi zaposlitev.ÂŤ

Z obiskom relativno zadovoljni

Tako kot na minulih informativnih dnevih so se na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje tudi na letoĹĄnjih potrudili predstaviti v najboljĹĄi luÄ?i. Poleg predstavitve programov, ogledov so sreÄ?anje z bodoÄ?imi dijaki in njihovimi starĹĄi popestrili s kulturnim programom. ÂťZ obiskom na in-

O iskanju reĹĄitev in zastavljanju ugank smo se pogovarjali z avtorjem Cicibanovih ugank ob slikovitih ilustracijah, ki so zbrane tudi v knjigi

ÂťVsaka uganka najprej potrebuje reĹĄitev. Opazovati svet in iskati reĹĄitve, ki potrebujejo uganke, je poseben naÄ?in razmiĹĄljanja, ki mi je domaÄ? od nekdaj,ÂŤ je o starodavni, a ĹĄe kako aktualni obliki pesnjenja zaÄ?el pripovedovati etnolog, RTV napovedovalec, avtor veÄ? scenarijev za televizijske oddaje in ustvarjalec radijskih dokumentarnih oddaj, sestavljalec vpraĹĄanj za televizijske kvize, avtor znanstvenih Ä?lankov, otroĹĄkih besedil in tudi ugank, VelenjÄ?an dr. AmbroĹž KvartiÄ?, ki je uganke rad spletal in jih razvozlaval Ĺže kot otrok in dodobra izbrusil slog. ÄŒeprav rima in metrum ĹĄe zdaleÄ? nista najpomembnejĹĄa Ä?lena dobre uganke.

â?ą

Si Ĺželite izziva?

AmbroĹž KvartiÄ? vam zlahka ustreĹže: Kljub svoji sivi glavi, ni ravno umna prit.

A pameti ne rabi.

Koristen je zabit. Kaj je to?

so zaznali v programih s podroÄ?ja strojniĹĄtva, veÄ? za avtoserviserja. UdeleĹženci informativnih dnevov na Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli so izrazili veÄ?je povpraĹĄevanje po programu elektrikar. Zelo zadovoljni so bili z obiskom na gimnaziji, saj je bil ta za sploĹĄni program vsaj dvakrat veÄ?ji kot na lanskih informativnih dnevih.

PomembnejĹĄi dnevi

Po seznanitvi oziroma pridobitvi potrebnih informacij v zvezi z nadaljnjim izobraĹževanjem sledijo odloÄ?itve. Srednje ĹĄole bodo prejemale prijave za vpis do 2. aprila. Najkasneje do 8. aprila bo ministrstvo na spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma ĹĄolah, do 17. aprila bo znana odloÄ?itev o morebitni omejitvi vpisa. Do 23. aprila bodo lahko

Po pridobitvi informacij o moĹžnostih nadaljevanja izobraĹževanja jih sedaj Ä?aka odloÄ?itev.

Kdo in kaj? Razvozlaj!

Tina Felicijan

formativnih dnevih smo relativno zadovoljni, ĹĄtevilke so primerljive z lanskimi. Obiskalo nas je blizu 470 bodoÄ?ih dijakov in veÄ? kot 600 starĹĄev. Med njimi je bilo tudi veÄ? osmoĹĄolcev, na gimnaziji so zaznali tudi sedmoĹĄolce. VpraĹĄanja v zvezi s programi, moĹžnostmi nadaljnjega izobraĹževanja, prevozi in podobnim je bolj zanimalo starĹĄe, ki so se obraÄ?ali na nas tudi po informativnih dnevih,ÂŤ je povedala UrĹĄka Koletnik, ĹĄolska svetovalna delavka na Ĺ olskem centru.

VeÄ? prijav, kot je bilo zanimanja, si Ĺželijo v programih geostrojnik rudar, geotehnik in okoljevarstveni tehnik, na Ĺ oli za storitvene dejavnosti je bilo nekaj manj zanimanja za program gastronom hotelir, veÄ? kot lani pa za program ekonomski tehnik. Primerljiv obisk z lanskim

ÂťZa pravo uganko je potrebno dodajanje informacij, ki vsaka zase lahko kaĹžejo na kup stvari, ĹĄele ko jih poveĹžeĹĄ, pa dajo reĹĄitev. Pravzaprav gre za naÄ?in reĹĄevanja vpraĹĄanj, zato so dobrodoĹĄle pri razvijanju tovrstnega naÄ?ina razmiĹĄljanja tako pri sestavljanju kot pri reĹĄevanju,ÂŤ pravi in dodaja, da je treba znati najti dobre metafore in paziti na semantiko, predvsem jedrna-

to podajati namige.

Uganke so kot Ĺžanr pripovedne folklore prisotne od vekomaj. Zastavljanje ugank in na drugi strani sprejemanje izziv reĹĄevanja ugank je star kot Ä?loveĹĄtvo, ker je nekako znak inteligence, pravi sogovornik. ÂťSodobne uganke, ki so pesniĹĄki Ĺžanr, gradi na tej tradiciji, dodaja pa razne estetske elemente, kot je rima, da so denimo bolj v koraku s Ä?asom, da

Dr. AmbroĹž KvartiÄ?: ÂťUganka je oreh, ki ga moraĹĄ razbiti in nato ponovno sestaviti skupaj, kar je straĹĄansko zabavno poÄ?etje.ÂŤ

â?ą

Uganke VelenjÄ?ana dr. AmbroĹža KvartiÄ?a, ki so v letih med 2015 in 2018 izhajale v reviji Ciciban, so nastajale v sodelovanju z ilustratorjem Igorjem Ĺ inkovcem. Lani je izbrane uganke izdala Mladinska knjiga v zbirki ÄŒebelica.

pritegnejo.ÂŤ KakĹĄne so najboljĹĄe uganke po njegovem okusu? ÂťTiste, katerih reĹĄitev so stvari, s katerimi se vsi vsak dan sreÄ?ujemo, pa jih najveÄ?krat sploh ne opazimo in o njih ne razmiĹĄljamo.

In tiste z elementi, ki vsi po vr-

sti namigujejo ĹĄe na kaj drugega, skupaj pa lahko dajo samo eno reĹĄitev.ÂŤ KakĹĄna pa je najveÄ?ja napaka, ki jo lahko sestavljalec naredi? ÂťDa uporabi besedo, ki je reĹĄitvi podobna, ima isti koren ali pa je celo reĹĄitev sama.ÂŤ

uÄ?enci prijavo prenesli na drugo srednjo ĹĄolo oziroma drug program ne glede na ĹĄtevilo prijav, po tem roku pa praviloma le ĹĄe na ĹĄole, na katerih bodo ĹĄe prosta mesta. O morebitni omejitvi vpisa bodo bodoÄ?i dijaki obveĹĄÄ?eni najpozneje do 29. maja, seznam ĹĄol z omejitvijo vpisa ali o moĹžnostih veÄ?jega vpisa bo ministrstvo objavilo 22. maja. Prijavljeni devetoĹĄolci bodo morali izbranim ĹĄolam posredovati dokazilo o izpolnjevanju vpisnih pogojev do 18. junija.

Za preizkus nadarjenosti ali spretnosti, ki je potreben za vpis v nekatere programe, se morajo uÄ?enci prijaviti najpozneje do 4. marca, preizkus nadarjenosti za umetniĹĄke programe pa bo na velenjski gimnaziji potekal v soboto, 16. marca.

ViĹĄja, visoka, fakulteta

Z obiskom na informativnih dnevih so zadovoljni na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja Velenje, na kateri ocenjujejo, da je bil ta nekoliko boljĹĄi v primerjavi z lanskim.

Na Fakulteti za energetiko je bilo zanimanje za njihove programe podobno lanskemu. VeÄ? zanimanja so udeleĹženci izrazili za visokoĹĄolski kot univerzitetni ĹĄtudij, veÄ? vpraĹĄanj so starĹĄi postavili v zvezi z vpisom tujcev. ÂťObisk na informativnih dnevih je bil nekoliko slabĹĄi v primerjavi z lanskim, ne pa najslabĹĄi v letih delovanja ĹĄole,ÂŤ so povedali na ViĹĄji strokovni ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje. VeÄ? zanimanja je bilo za program gostinstvo in turizem, pribliĹžno enako za programa elektronika in mehatronika, precej slabĹĄi pa za program informatika. Po mnenju vodstva ĹĄole je to posledica ustanovitve nove ĹĄole v Slovenj Gradcu. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

AmbroĹž KvartiÄ?, ki se vse bolj predaja literarnemu ustvarjanju, Ä?eprav ĹĄe vedno redno piĹĄe strokovne Ä?lanke, je uganke, ki jih Ĺže veÄ? let sestavlja za revijo Ciciban, lansko leto izdal v knjigi z naslovom Kdo in kaj? Razvozlaj!. Zastavljene so ob ilustracijah raznih scen – v kopalnici, gozdu, afriĹĄki dĹžungli, na bazenu in marsikje drugje, kjer je mnoĹžica stvari, reĹĄitve pripisanih ugank pa so le nekatere. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 9

9

TURIZEM

21. februarja 2019

Grajska gospoda turistiÄ?na znamka Ĺ aleka TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek vse bolj prepoznavno po dveh prireditvah: StarotrĹĄki dan in na Ĺ aleĹĄkem gradu straĹĄi – Trenutno se pripravljajo na pusta: pripravili bodo pustni voz in pokop Pepija Eden pomembnejĹĄih turistiÄ?nih biserov Ĺ aleĹĄke doline je vasica Ĺ alek z veliÄ?astno razvalino gradu, ki se na vzhodni strani Velenja ponosno dviga nad dolino, ki nosi po njem ime. Prizadevni turistiÄ?ni delavci so ga znali v zadnjih letih primerno poudariti in naplesti okoli njega zanimivo zgodbo, ki je skupna ĹĄtevilnim prireditvam, ki jih organizirajo v kraju ali pa z njo gostujejo drugje. S tem si tudi zagotovijo udeleĹžbo drugih druĹĄtev na svojih prireditvah, ki postajajo vse bolj zanimive. Ĺ e posebej impozantna je njihova grajska gospoda, ki je postala Ĺže kar prava turistiÄ?na blagovna znamka Ĺ aleka. Vsako leto grajske kostume tudi dopolnijo. Da so na svojih nastopih ĹĄe bolj prepriÄ?ljivi, pa bodo letos za grajsko gospodo organizirali tudi plesne vaje. Tako bodo na prireditvah znali predstaviti plese, ki so jih bogataĹĄi plesali na

Foto: F. MarĹĄnjak

svojih zabavah. To se bo zgodilo Ĺže na njihovi najpomembnejĹĄi prireditvi StarotrĹĄki dan, ki ga tradicionalno organizirajo konec

avgusta, letos bo to v soboto, 24. avgusta. Nanjo se Ĺže zdaj pripravljajo, saj jo Ĺželijo ĹĄe obogatiti in nadgraditi in z njo privabiti

v svoj kraj ĹĄe veÄ? obiskovalcev.

Pa ĹĄe eno prireditev izpostavlja predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek Marija BrloĹžnik. Poi-

menovali so jo na Ĺ aleĹĄkem gradu straĹĄi. ÂťLani je odliÄ?no uspela, obiskovalci so nas moÄ?no presenetili, bilo jih je toliko, da smo

jih komaj zvrstili, da so si lahko vsi ogledali straĹĄila, ki smo jih pripravili. Seveda pa nam je to vdahnilo dodatni elan, da to prireditev ĹĄe nadgradimo in jo postavimo ĹĄe bolj v ospredje,ÂŤ pripoveduje BrloĹžnikova.

Poleg tega pa se bo v Ĺ aleku letos dogajalo ĹĄe marsikaj. Ĺ˝e tradicionalno pripravijo pustni voz, s katerim sodelujejo na pustnem karnevalu v Ĺ oĹĄtanju, v kraju pa je Ĺže dolgo poznan pokop pusta Pepija (pogrebcev je vsako leto veÄ?, obiskovalcev pa tudi). V sodelovanju s Kulturnim druĹĄtvom Dudovo drevo bodo 21. junija pripravili prireditev O kresi se dan obesi, njihovi Ä?lani pa bodo sodelovali tudi na ĹĄtevilnih drugih prireditvah, ki jih bodo organizirala tukajĹĄnja turistiÄ?na druĹĄtva in TuristiÄ?na zveza Ĺ aleĹĄke doline. Ĺ tevilne aktivnosti bodo pripravili tudi za najmlajĹĄe, ki jih prav tako vabijo v druĹĄtvo. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

Med manjĹĄimi, a med najbolj delovnimi druĹĄtvi

Lepote alpske arhitekture

TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki praznuje 30-letnico uspeĹĄnega delovanja – Izkoristiti naravne danosti, ki jih ni malo – Nova brunarica dodaten veter v jadra

Dom na Menini, Center Rinka ter kmetija VrlovÄ?nik na SolÄ?avskem

Tatjana PodgorĹĄek

V galeriji slovenskih arhitektov DESSA V Ljubljani so konec januarja odprli razstavo Slovenska alpska arhitektura 2008–2018. Posebna strokovna Ĺžirijaje od 30 predlogov izbrala 10 najboljĹĄih, med njimi projekte Prenova planinske koÄ?e na Menini (PD Gornji Grad), Center trajnostnega razvoja Rinka iz

ÂťDruĹĄtvo v celoti izpolnjuje poslanstvo, ki so mu ga doloÄ?ili na ustanovnem obÄ?nem zboru pred 30 leti. Je vse bolj prepoznavno v lokalni skupnosti in zunaj njenih meja, po ĹĄtevilu Ä?lanov sodi med manjĹĄa, po vsebini pa se lahko postavi ob bok velikim,ÂŤ je menila BoĹža Polak, predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki, ob pogledu na tri desetletja prehojene poti. Jubilej bomo praznovali prihodnji mesec s prireditvijo, ki jo pripravljajo v sodelovanju s ĹĄmarĹĄkimi Ä?ebelarji ter pevsko skupino Prijatelji.

Železni repertoar izpopolnili

Polakova (druťtvo vodi tretji mandat) je ťe pojasnila, da so v letih delovanja druťtva njegov Şelezni repertoar ne samo ohranili, ampak ga tudi izpopolnili. Tako so vaťkim igram, martinovanju,

najveÄ?je druĹĄtvene doseĹžke je Polakova uvrstila oblikovanje Vinske turistiÄ?ne poti, pa Pot naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine, povezovanje druĹĄtev na njihovih bolj etnoloĹĄko zasnovanih prireditvah, povezovanje z zavodi, posamezniki, turistiÄ?nimi ponudniki v lokalni skupnosti, lani so na ta seznam uvrstili ĹĄe postavitev nove druĹĄtvene brunarice v Martinovi vasi. Od 94 Ä?lanov je pri njeni postavitvi sodelovalo 27 prostovoljcev, ki so opravili veÄ? kot 900 prostovoljnih ur. ÂťNovi druĹĄtveni prostori predstavljajo dodaten veter v jadra, saj bomo lahko izvedli ĹĄe veÄ? aktivnosti v Martinovi vasi, ki se mi zdi zelo lep in posreÄ?en prireditveni prostor v osrÄ?ju kraja. Ljudje, ki pridejo na prireditve, se tu odliÄ?no poÄ?utijo.ÂŤ

Denar najveÄ?ja ovira

TuristiÄ?no druĹĄtvo naj bi bilo sopotnik pri umeĹĄÄ?anju lokalne skupnosti na zemljevid turistiÄ?nih destinacij. ÂťTakĹĄno

bo v bliĹžnji prihodnosti na voljo veÄ? denarja in da se bodo tudi lokalni ponudniki, ki se poÄ?asi prebujajo, pridruĹžili skupnim prizadevanjem. Ĺ e bolje bi bilo, Ä?e bi se nekdo poklicno ukvarjal s povezovanjem turistiÄ?nih ponudnikov.

V druĹĄtvih delamo prostovoljno, namenjamo za dejavnost svoj prosti Ä?as, kar pa je za organiziran turizem premalo.ÂŤ

zatorji izrazili Ä?estitko projektantom in investitorjem za projekte, ki so obogatili slovenski alpski prostor. SliĹĄati pa je bilo ĹĄe to, da na razstavi Slovenska alpska arhitektura 2008–2018 predstavljajo 30 preseĹžkov alpske arhitekturne produkcije, zgrajenih v zadnjih desetih letih v slovenskem obmoÄ?ju, kot jo doloÄ?a Alp-

Dejavnosti ĹĄe izpilili

Cilji delovanja ĹĄmarĹĄkih turistiÄ?nih zanesenjakov, meni BoĹža Polak, niso visoko leteÄ?i. Ĺ˝elijo ohraniti in izpiliti vse dejavnosti, ki jih Ĺže izvajajo: vaĹĄke igre, prireditev Pozdrav jeseni, Kletarjev krst vina, advent, lani so prviÄ? organizirali Slovo staremu letu, skrb za urejen videz kraja. V druĹĄtvu deluje skupina za zeliĹĄÄ?a, v kateri dajejo velik poudarek izobraĹževanju. VeÄ?krat imajo obÄ?utek, da niso le turistiÄ?no druĹĄtvo, ampak center, ki zdruĹžuje interese razliÄ?nih generacij.

Ivo Ĺ inkovec

Lansko leto je bilo zelo delovno, so ugotavljali na petkovem obÄ?nem zboru.

ocenjevanju balkonov, izletom, skrbi za lep videz kraja, organiziranju prireditev z etnoloĹĄkimi vsebinami dodali ĹĄe prireditev Pozdrav jeseni, BuÄ?arijo, blagoslov adventnega venca, Kletarjev krst vina, razliÄ?ne delavnice, usposabljanje, sodelujejo na sejmih, se udeleĹžujejo prireditev, na katere jih povabijo, se prijavljajo s projekti na razpise Lasa. PraktiÄ?no vsako leto obseĹžnemu delovnemu programu dodajo ĹĄe kaj novega. Med

njegovo vlogo vidimo tudi v druĹĄtvu, in kolikor je v naĹĄi moÄ?i, to poÄ?nemo.

Veliko pa je odvisno od denarja, ki ga v druĹĄtvu nimamo v izobilju, obÄ?ina, pri kateri imamo podporo, pa tudi ne.

Imamo pa ideje, kar ni zanemarljivo,ÂŤ pravi Polakova. V obÄ?ini ni moĹžnosti za razvoj visokega turizma, ima pa kar nekaj drugih naravnih danosti. ÂťNavsezadnje je obÄ?ina tranzitna, leĹži na meji treh zelo zanimivih dolin. Upamo, da

Ĺ e najmanj je med njimi podmladka, zato bodo letos slednjemu namenili zelo veliko pozornosti. Za ta namen so se povezali s ĹĄmarĹĄko osnovno ĹĄolo, naĹĄli sogovornika in verjamejo, da tudi mlade, ki bodo prevzeli naloge starejĹĄih. ÂťTudi mladi so polni idej. Mi smo tu zato, da jim pri njihovi izvedbi pomagamo in nudimo logistiÄ?no podporo,ÂŤ je sklenila BoĹža Polak. đ&#x;”˛

SolÄ?ave (ObÄ?ina SolÄ?ava) ter Prenova domaÄ?ije VrlovÄ?nik v Matkovem Kotu na SolÄ?avskem (Otmar Kugovnik).

Desetim arhitektom, med njimi tudi za omenjene objekte, so ob odprtju razstave podelili posebna priznanja ob prisotnosti ĹĄtevilnih gostov, ki so bili vkljuÄ?eni v priprave, financiranje in realizacijo projektov.

Pregledne razstave so se udeleĹžili tudi predstavniki vodstva Planinskega druĹĄtva Gornji Grad, skupaj z Mihom Kajzljem, projektantom obnovitve planinskega doma na Menini (ter bivaka pod Grintovcem). Predsednica Alojzija SuhovrĹĄnik in gospodar PD Gornji Grad Ivo Ĺ inkovec sta ob tem izrazila zadovoljstvo, da je bil inovativen pristop njihovega projektanta opaĹžen tako v naravnem okolju kot tudi pri zahtevni komisiji. Ob odprtju razstave so organi-

ska konvencija, ter da Âťje arhitektura kljuÄ?ni nosilec identitete posameznega prostora, ki nadgrajuje naravno okoljeÂŤ.

Ivo Ĺ inkovec, gospodar Planinskega druĹĄtva Gornji Grad, nam je ob prejemu priznanja za projekt Mihe Kajzlja obnova planinskega doma na Menini dejal, da so kot lastniki, upravljalci ter oskrbniki te priljubljene planinske postojanke, pomembne za ĹĄirĹĄe podroÄ?je Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline, ponosni na pridobitev ter priznanje, za katero so zasluĹžni projektant, investitorji in izvajalci. Po lanskoletni sanaciji vodooskrbnega sistema na Menini je ta pomembna postojanka zdaj v dobrem stanju in ima perspektivo za nudenje razvoja planinskega turizma in planinarjenja na tem obmoÄ?ju. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

21. februarja 2019

Zarja za prihodnost Ĺ oĹĄtanj, Ravne, 15. februarja – Ĺ oĹĄtanjske godbenice in godbeniki so svoj redni obÄ?ni zbor izvedli v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju, saj trenutno priznani orkester nima strehe nad glavo.

Njihov dom, ki je bil v glasbeni ĹĄoli v Ĺ oĹĄtanju, je poruĹĄen, vadijo v TopolĹĄici, a kljub temu polni optimizma in delovne vneme realizirajo nastope in tekmovanja. V jeseni se bodo vselili v nove, boljĹĄe vadbene prostore, Ĺže sedaj pa je njihovo razmiĹĄljanje pozitivno kritiÄ?no. Takole je godbenike pisno pozval eden od Ä?lanov: Zagotovo je bilo postorjenega veliko, Ä?estitke vsem in vsakemu posebej za dosedanje delo, vendar je vedno prostor za izboljĹĄave, naĹĄ dirigent ima zagotovo ĹĄe ogromno idej, vodstvo ima pred sabo mnogo ciljev. Potrudimo se ĹĄe mi.

V takem razpoloĹženju je bilo napisano tudi obĹĄirno poroÄ?ilo dolgoletnega predsednika (kar petnajst let se je nabralo) SreÄ?ka PotoÄ?nika, ki je po tem, ko je na kratko povzel leto 2018 z besedami: Âťdelali smo veliko in zelo uspeĹĄnoÂŤ, natanÄ?no nanizal vse dejavnosti Pihanega orkestra Zarja in med pomembnejĹĄe uvrstil; nastope v lokalni skupnosti, dvakratno izvedbo novoletnega koncerta z gosti, udeleĹžbo na mednarodnem festivalu orkestrov na Ohridu in izvedbo 6. tabora godbenic in godbenikov, ki se ga je udeleĹžilo 55 mladih. Predvsem delo z mladimi je tisto, ki daje orkestru prihodnost, vesel je,

da imajo odliÄ?ne mentorje. Seveda pa je zlata plaketa s pohvalo z mednarodnega tekmovanja na Jesenicah, kjer Pihalni orkester Zarja tekmuje Ĺže vrsto let, tista, ki je zaokroĹžila ĹĄtevilne priprave. Kljub temu je bil predsednik kritiÄ?en, da morajo delati ĹĄe bolje in bolj odgovorno in da okoli 150 Ä?lanov ni realno ĹĄte-

ga v orkester svoje znanje in energijo. Ob temu mu stojijo ob strani vodstvo, pomoÄ?niki in lokalna skupnost, ki pa vedno priÄ?akuje dobre rezultate. Nekako je to pritisk, po svoje pa velika pohvala, saj se mnogi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani radi poistovetij(m)o z ÂťnaĹĄoÂŤ Zarjo. Po planu za naslednje leto, ki vkljuÄ?uje tekoÄ?e delo in

Pripovedovalski izzivi Ona Gams ÄŒepaitytÄ—

Dirigent Miran Ĺ umeÄ?nik med ÂťsvojimiÂŤ godbeniki

vilo te zasedbe. ÂťÄŒast biti del takega sestava si je treba zasluĹžiti,ÂŤ je povzel PotoÄ?nik, ki sam dobro ve, kako trdo je treba delati. Ob tem se je zahvalil ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, Ĺžupanu Darku Menihu, ki ima posluh za njihovo delo in poleg sponzorjev skrbi, da nimajo teĹžav z nabavo instrumentov, opreme, s prostori za vaje in drugim.

Posebej se je zahvalil podpredsedniku Francu Krevzlu, na katerega se lahko vedno zanese, in seveda strokovnemu vodju, dirigentu Miranu Ĺ umeÄ?niku, ki vla-

tekmovanja ter selitev v nove prostore, ter po pozdravih gostov, med njimi tudi ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana Darka Meniha, so godbeniki zakljuÄ?ili zbor, ki so ga zaÄ?eli s priloĹžnostnim sestavom iz vrst orkestra in glasbene ĹĄole.

ReÄ?emo lahko, da se je obÄ?nega zbora udeleĹžilo res veliko Ä?lanic in Ä?lanov, mladih in starih, da so enakomerno zasedeni v organih druĹĄtva in da je v sestavu nekako Ä?utiti medgeneracijski duh, zaupanje v vodstvo ter Ĺželjo po nadaljevanju tradicije prepoznavnega sestava. ÄŒe je to recept za uspeh, bi se ga veljalo drĹžati. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

Gostilna, kot je bila nekoÄ?

Predstavljamo ambientalno muzejsko postavitev starinske gostilne, ki z mnogimi zanimivimi eksponati navduĹĄuje obiskovalce Velenjskega gradu Tina Felicijan

Rekonstrukcijo gostilne iz prve polovice prejĹĄnjega stoletja, zagotovo poznate. Verjetno pa ne poznate mnogih predmetov, ki so v njej razstavljeni. Ne v vitrinah, kot je to obiÄ?ajno za muzejske zbirke, ampak v ambientu, v katerem lahko obiskovalec podoĹživi pretekli Ä?as. Velenjski muzealci so jih pridobili predvsem iz gostiln po Ĺ aleĹĄki dolini ter jih razstavili tako, da ustvarjajo harmoniÄ?ni ambient, ki je Ĺže veÄ?krat postal filmska kulisa ali prostor razliÄ?nih video projektov.

Prostor sreÄ?evanja

Gostilne so nekdaj nudile prav vse, kar nudijo sodobne, le da v nekoliko drugaÄ?nih oblikah.

Glasbo so igrali predhodniki jukeboxov. PijaÄ?o so hladile posebne omare s predalom za led.

Goste so zabavale razne igre. Predvsem pa so ti zabavali drug drugega. ÄŒe so danes gostilne le ĹĄe en prostor druĹžabnega Ĺživljenja, so nekdaj bile osrednji. ÂťGostilne so bile glavno stiÄ?iĹĄÄ?e pretoka informacij. Tam so se ljudje sreÄ?evali, si izmenjevali novice in mnenja, prebirali Ä?asopise, se zabavali,ÂŤ je kustos Muzeja Ve-

Rekli so â?ą

ÂťObiskovalce pogosto zanima, ali je tu tudi v preteklosti bila gostilna. V tem prostoru nikoli, je pa nekoÄ? bila v nekem drugem prostoru na Velenjskem gradu,ÂŤ pove BlaĹž VerbiÄ?.

Gostilna Muzeja Velenje na Velenjskem gradu daje popoln obÄ?utek Ä?asa, ki je tekel pred skoraj sto leti.

lenje BlaĹž VerbiÄ? utemeljil, zakaj v muzejski postavitvi niso le mize, stoli in klopi, toÄ?ilni pult, kredence, lestenci, kozarci, vrÄ?i in druga obvezna oprema, ampak

o narodnem prebujanju, snovale so se Ä?italnice, krepila se je kultura. Komunikacija, ki je potekala v gostilnah, je bila izjemnega pomena.ÂŤ

Pravila vedenja

tudi posebni kosi, ki ponazarjajo predhodnike sodobnih medijev.

Gostilne so bile rezervirane predvsem za zrelo moĹĄko druĹžbo, ki ni le gasila Ĺžeje ali preganjala dolgÄ?as, temveÄ? tudi konstruktivno razpravljala. Velikokrat so gostilne predstavljale stiÄ?iĹĄÄ?e intelektualnega razvoja in druĹžbenega napredka. ÂťTudi na naĹĄih tleh so se v gostilnah, kot je ta muzejska, zaÄ?ele netiti misli

GostilniÄ?arji so si Ĺželeli predvsem redne goste, ki so bili tudi redni plaÄ?niki. To je bila osnova gostilniĹĄkega bontona, na kar opozarja tudi humoren napis, razstavljen v muzejski gostilni in prikazan na fotografiji. V drugi vrsti so priÄ?akovali

spoĹĄtovanje gostitelja, gostov in samega prostora.

ResniÄ?no domaÄ?e

Gostilne so nudile predvsem hiĹĄne specialitete in lokalne produkte. Transportni stroĹĄki so bili namreÄ? visoki. ÂťIzjema so bile redke pijaÄ?e. Denimo vino iz bolj oddaljenih krajev. Ali pa brezalkoholna pijaÄ?a s sadnim okusom, ki se je shranjevala v posebnih steklenicah, imenovanih kraherl.ÂŤ V gostilnah Ĺ aleĹĄke doline se je dalo dobiti brezalkoholno pijaÄ?o z okusom maline, proizvajali pa so jo v Ĺ martnem ob Paki.

Tam so naĹĄli tudi nekaj aparatov za polnjenje sodavice in kraherla. DomaÄ?ini si pravkar prizadevajo, da bi to obrt obudili in z njo popestrili turistiÄ?no ponudbo kraja. đ&#x;”˛

Zdi se, da Ĺživimo v obdobju, ko je zgodba spet za nekaj Ä?asa zmagala v boju z informacijo. Z njo prepriÄ?ujemo, manipuliramo, pouÄ?ujemo, laĹžemo, razlagamo, prodajamo, pojasnjujemo. Iz strahu, da bi bili spregledani, narobe razumljeni ali pa preveÄ? dobro razumljeni, vsi kar naprej pripovedujemo. Pripovedovanje kot naÄ?in umetniĹĄke, pedagoĹĄke komunikacije Ĺživi na odru, za katedrom, v muzejih. V glavi nam vendar vsem Ĺže ĹĄumi od zgodb.

Z zgoraj citiranimi mislimi je lansko leto napovedovala tradicionalni marÄ?evski slovenski Pripovedovalski festival njena nova programska vodja, pripovedovalka Ĺ pela Frlic. Pripovedovalska inspiracija pa med alternatorske vrstice vletela po zahvali PravljiÄ?nega veÄ?era za odrasle, ki je potekal v Velenjski knjiĹžnici 6. februarja letos. Tega, Ĺže sedmiÄ? zapored in v sodelovanju z Mariborsko knjiĹžnico organiziranega dogodka, sem se udeleĹžila prviÄ?. Tradicionalno dobro obiskan tudi letos, kljub precejĹĄnji gneÄ?i na mestnem koledarju dogodkov, je ĹĄest odliÄ?nih in raznolikih pripovedovalcev veÄ?era priÄ?akal z dobrim obiskom.

Lahko bi rekli, jih je z obiskom tudi obdaril, kajti pripovedovanje brez posluĹĄalca lahko izgubi tudi svoj pomen in namen. V danaĹĄnjem Ä?asu predvsem vizualnega zgodbarjenja (slovenski izraz za bolj razĹĄirjen angleĹĄki storytelling), Ä?e Ĺže ne omenjamo njihovega osrednjega naÄ?ina doĹživljanja preko neĹĄtetih zaslonov, predstavlja ustno izreÄ?ena in v Ĺživo doĹživljena zgodba Ĺže skoraj muzejsko vrednost. Tudi v tem vseprisotnem in skoraj Ĺže tekmovalnem â€œĹĄumenju zgodbâ€?, ki seĹžejo vse od Facebook profilov do trgovinskih polic, zavzema ustno pripovedovanje iz oÄ?i v oÄ?i, v bliĹžini in prisotnosti pripovedovalca in posluĹĄalca prav posebno mesto. NamreÄ?, Ĺže od nekdaj velja ustno pripovedovanje za intimno tradicijo med pripovedovalcem in obÄ?instvom – bodisi je to vaĹĄka skupnost, nekoÄ? zbrana ob ritualnem ognju, ali intima starĹĄa in otroka, ki tako blagodejno deluje v veÄ?ernih urah vsakdana. In ja, tudi pri nas ĹĄe vedno najbolj veljajo mamine “zgodbe iz otroĹĄtvaâ€? ali “prigode bolhe Pipiâ€? od 'ta starejĹĄe' sestrice, ker ne, ni ga Ä?ez zgodbe, sploh, Ä?e se ustalijo in ritualizirajo – lahko postajajo v doloÄ?enem obdobju tudi nujno potrebne.

Pripovedovanje v Ĺživo je tudi ustvarjalni proces, ki nastaja tukaj in zdaj, pred tvojimi oÄ?mi in v tvoji prisotnosti, je enkratna priloĹžnost aktivno sodelovati v tem ustvarjalnem procesu, s pomoÄ?jo zgodbe se povezati s tistim, ki jo pripoveduje. ÄŒe smo seveda tega ĹĄe zmoĹžni. ZmoĹžni aktivno posluĹĄati – od zaÄ?etka do konca, s pravo mero koncentracije in prisotnosti. Brez vmesnega nestrpnega preklapljanja in skakanja na druge, Ä?eprav tudi povezane vsebine. Tako kot se je zgodilo tudi z glasbo zaradi njene dostopnosti v posneti obliki. Neizmerne moĹžnosti, ki jih ponujajo neĹĄtete ure, preĹživljene na portalih, kot sta You Toube ali Spotify, se nikakor ne morejo primerjati z glasbo, ki jo doĹživimo v Ĺživo. Ker samo na koncertu lahko doĹživimo trenutek, ko se glasba rodi pred tvojimi oÄ?mi in v tvoji prisotnosti in ki bo zagotovo pustila veliko globlji vtis kot tista, ki si jo doĹživel preko posnetka, Ä?etudi vrhunskega in morda posnetega v Ĺživo. AmeriĹĄki skladatelj David Lang je v zagovor Ĺživega izvajanja glasbe namenoma pisal skladbe, ki jih ne bi bilo mogoÄ?e posneti. Kot ena najbolj znanih med njimi velja The Whisper Opera. Izvajana je namreÄ? tako tiho, da je ni mogoÄ?e posneti, tudi v Ĺživo jo je moÄ? sliĹĄati samo v neposredni bliĹžini izvajalcev.

In vendar – Ä?eprav vÄ?asih z veliko truda – se koncertne dvorane danes ĹĄe zmeraj napolnijo, tudi gledaliĹĄÄ?a in drugi prostori, v katerih zgodbe Ĺživijo, imajo svojo publiko. V marcu, prihajajoÄ?em mesecu pripovedovanja, pa se morda preizkusimo ĹĄe v vlogi posluĹĄalca. V najbolj prvinski obliki zgodbarjenja nas torej Ä?aka odliÄ?en program 22. Pripovedovalskega festivala, osrednjega tovrstnega dogodka v slovenskem prostoru. đ&#x;”˛

PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA

HITRO IN UGODNO!

041 349 846

Vojko Podbornik, s.p.

Silova 6 c, Velenje

Pri plaÄ?ilu z gotovino ceneje kot konkurenca.

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 11

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

PosluĹĄalci lahko sooblikujete naĹĄe glasbene oddaje Izboru glasbe namenjamo na Radiu Velenje veliko pozornosti in jo skuĹĄamo kar najbolj prilagajati okusu naĹĄih posluĹĄalcev. Ponujamo vam tudi ĹĄtevilne glasbene oddaje, v katerih lahko tudi sodelujete ali pa celo izbirate ĹĄtevilne pesmi, ki jih potem posluĹĄate cel teden, nekatere pa tudi kar cel mesec.

Vsak dan lahko izbirate pesem tedna, ki vam jo potem seveda tudi zavrtimo. Ob torkih vrtimo v Ĺživo Lestvico Radia Velenje, zanjo lahko glasujete na spletni strani Radia Velenje (radiovelenje.com). Ob sredah

prihajajo na svoj raÄ?un ljubitelji roka v oddaji rok ĹĄok, v kateri pogosto v Ĺživo gostimo izvajalce. Tudi Ä?etrtkova frekvenca mladih je glasbeno obarvana, ustvarjalci oddaje namreÄ? tudi izbirajo glasbo, ki je blizu mladim. Ob petkih ob 17. uri gostimo slovenske glasbenike in predstavljamo njihove nove skladbe. Ob sobotah zjutraj malo po pol deseti uri izbiramo pesem tedna, zanjo lahko glasujete po telefonu v Ĺživo ali pa poĹĄljete SMS sporoÄ?ilo. Izbrano pesem potem posluĹĄate vsak dan v oddajah Radia Velenje.

1. MANCA ŠPIK & ISAAC PALMA – Po tebi diťi mi ljubezen 2. ZAKA PA NE IN KLARA LORGER – Ne primerjaj me z njo 3. SOPRANOS – Svoboda srca

Ob nedeljah popoldne pa ĹĄe posebej pridejo na svoj raÄ?un ljubitelji domaÄ?e glasbe. Gostimo narodnozabavne skupine, na sporedu pa imamo tu-

di oddajo Minute z domaÄ?imi ansambli, ki jo vodi glasbenica Maja Oderlap. đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Umrl pevec Šaban Šaulić

od prodaje ploĹĄÄ?e pa je bil namenjen zdravljenju pevke Ĺ erbi. Zadnje obdobje njenega Ĺživljenja so namreÄ? zaznamovale hude teĹžave s sladkorno boleznijo, zadnja leta pa je Ĺživela v domu starejĹĄih obÄ?anov v Radencih.

Po hudi prometni nesreÄ?i v NemÄ?iji je v nedeljo umrl priljubljeni srbski pevec narodne glasbe Ĺ aban Ĺ aulić. NesreÄ?a se je zgodila na severozahodu NemÄ?ije, ko se je pevec peljal s koncerta v Bielefeldu na letaliĹĄÄ?e v Dortmundu.

Po navedbah nemĹĄke policije je nesreÄ?o povzroÄ?il 34-letni nemĹĄki drĹžavljan, ki je bil vinjen in brez vozniĹĄkega dovoljenja. Ĺ aulića so po prometni nesreÄ?i prepeljali v bolniĹĄnico, kjer je zaradi hudih poĹĄkodb umrl. Star je bil 67 let.

Na Evrovizijo potujeta Zala Kralj in GaĹĄper Ĺ antl

veÄ?jimi uspeĹĄnicami zasedbe je pesem Black Hole Sun. Po razpadu skupine je skupaj s Ä?lani skupine Rage Against The Machine ustanovil skupino Audioslave. Skupina Soundgarden se je nato ponovno zdruĹžila leta 2011. Sredi turneje maja 2017 je Cornell po koncertu v Detroitu storil samomor.

Po toksikoloĹĄkem poroÄ?ilu je pred tem zauĹžil veÄ? razliÄ?nih zdravil, od pomirjeval do uspaval. Ĺ aban Ĺ aulić je bil srbski pevec in glasbeni producent. Rojen je bil 6. septembra 1951 v Ĺ abcu. Ĺ˝ivel in delal je v Beogradu, imel je tri otroke. Prvi album je izdal leta 1969, ko je bil star 18 let. Za njegovi najveÄ?ji uspeĹĄnici veljata skladbi DoÄ‘i da ostarimo zajedno in Dva galeba bela. V Srbiji in regiji, tudi v Sloveniji, je imel ĹĄtevilne koncerte in nastope.

Nastaja film o Chrisu Cornellu V nastajanju je dokumentarni film o Chrisu Cornellu, pokojnem frontmanu skupin Soundgarden in Audioslave.

Film o Ĺživljenju enega od zaÄ?etnikov ameriĹĄkega grungea z izjemnim glasovnim razponom bodo producirali Cornellova vdova Vicky, Brad Pitt in Peter Berg, ki bo film tudi reĹžiral. Cornell je bil pevec skupine Soundgarden vse od ustanovitve leta 1984 do leta 1997, ko je skupina razpadla. Med naj-

11

107,8 MHz

21. februarja 2019

Umrla je Ĺ erbi V bolniĹĄnici v RakiÄ?anu je v petek zveÄ?er v 59. letu starosti umrla Barbara Ĺ erbec - Ĺ erbi, nekdanja pevka skupine Agropop, v kateri je sicer sodelovala vse do njenega razpada leta 2000. Skupina je najveÄ?je uspehe doĹživela v 80. letih minulega stoletja. Ena njihovih najveÄ?jih uspeĹĄnic je album Za domovino z Agropopom naprej, ki je bil prodan v 110.000 izvodih, skupaj pa so prodali okrog pol milijona kaset in ploĹĄÄ?. Skupina je v ĹĄestnajstih letih delovanja izdala 15 albumov. Leta 2010 so izdali ĹĄe en album uspeĹĄnic v Ĺživo, dobiÄ?ek

ta MohoriÄ? s Three Bridges, Rene z Ne poveĹĄ, Fed Horses s Ti ne poznaĹĄ konjev, Ula LoĹžar s Fridays, Lumberjack z Lepote dna, OkustiÄ?ni z Metulji pleĹĄejo in INMATE s skladbo Atma. Tekmovanje, ki ga je vodila Ajda Smrekar, je potekalo v dveh krogih. V prvem krogu je triÄ?lanska strokovna Ĺžirija v sestavi Darja Ĺ vajger, Lea Sirk in Vladimir Graić izbrala dve najboljĹĄi pesmi in ju poslala v superfinale. Zmagovalno skladbo so nato doloÄ?ili posluĹĄalci in gledalci s telefonskimi glasovi.

Skupina Sopranos predstavlja novo skladbo

Slovenijo bosta maja na 64. tekmovanju za Pesem Evrovizije v Tel Avivu zastopala Zala Kralj in GaĹĄper Ĺ antl s pesmijo Sebi. Tako so v soboto odloÄ?ili gledalci in posluĹĄalci Eme ter strokovna Ĺžirija. Ta je najprej izbrala dva superfinalista, poleg zmagovalcev ĹĄe Raiven s pesmijo Kaos, zadnjo besedo je nato imelo obÄ?instvo s telefonskim glasovanjem. Na letoĹĄnji Emi je nastopilo deset izvajalcev.

Poleg superfinalistov ĹĄe Kim s pesmijo Rhythm Back to You, Rena-

Priljubljena skupina Sopranos, ki jo sestavljajo priznani glasbeniki, je v letoĹĄnji mesec zaljubljenih vstopila z novo avtorsko skladbo Svoboda srca. Tokrat se kot avtorica skladbe podpisuje pevka skupine Iris OĹĄlaj, za aranĹžma pa je poskrbel avtor ĹĄtevilnih uspeĹĄnic AleĹĄ Zibelnik. Skupina, ki se pridno pripravlja na izid studijskega albuma, je bila v zadnjem letu zelo dejavna, poleg ĹĄtevilnih nastopov po Sloveniji pa so nastopili tudi kot spremljevalna skupina Helene Blagne na koncertu ob njeni 30-letnici glasbenega ustvarjanja v Ljubljani.

Manca Ĺ pik in Isaac Palma sta po skladbi Oba, ki sta jo posnela konec leta 2016, znova zdruĹžila moÄ?i in tik pred valentinovim na radijske postaje poslala novo pesem Po tebi mi diĹĄi ljubezen. Skladba je tudi himna letoĹĄnje sezone resniÄ?nostnega televizijskega ĹĄova Ljubezen po domaÄ?e. Glasbo zanjo je napisal Raay, besedilo pa Rok LunaÄ?ek.

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL POSLUH - Ker te ljubim 2 ANSAMBEL LUNCA - ÄŒe bi le enkrat me objel 3 SAVINJSKI KVINTET - Zgodba o sreÄ?i 4 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Muzika 5 POSKOÄŒNI MUZIKANTI - Srce le eno v nama bije 6 ANSAMBEL LIVADA - Valentinovo 7 GORENJSKI KVINTET - Ko zaprem oÄ?i 8 SLOVENSKI ZVOKI - Moj dragi rad me ima 9 KVARTET SVIT Z MARINO - Dobra volja 10 RAZIGRANI FANTJE

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO OKUSTIÄŒNI Vokalno glasbeni duet OkustiÄ?ni, ki ga sestavljata Mate Brodar in Karin ZemljiÄ?, je preteklo soboto na EMI predstavil novo skladbo Metulji pleĹĄejo. Z njo duet napoveduje tudi album prvenec, ki bo ĹĄe pred poletjem izĹĄel pri ZKP RTV SLO.

RENE Mladi pevec RenĂŠ se je z novo skladbo Ne poveĹĄ minulo soboto predstavil na EMI. Avtor glasbe, besedila in aranĹžmaja je njegov brat Jean MarkiÄ?, pesem pa je meĹĄanica funka, r’n’b-ja in dance popa. RenĂŠ se je slovenski javnosti prviÄ? predstavil lani poleti s singlom En pogled, nastopil pa je tudi na Popevki 2018.

JOHN F. DOE Blejski rokerji John F. Doe predstavljajo nov singl PuĹĄÄ?ava. S skladbo napovedujejo nov album z naslovom Druga stran, ki bo izĹĄel v drugi polovici aprila.

Album prinaĹĄa sveĹž zvok, ki bo preseneÄ?enje za vse, ki

so vajeni njihovega dosedanjega ustvarjanja.

METAL 4 LIGNIT IzĹĄla je Ä?etrta iz serije kompilacij Lignit, na katerih se predstavljajo lokalni izvajalci iz Ĺ aleĹĄke doline. Prva je izĹĄla leta 1998, druga 2001 in tretja leta 2014. Tokratna kompilacija je Ĺžanrsko bolj specifiÄ?na, saj so na njej zbrane avtorske skladbe skupin, ki gojijo razliÄ?ne podzvrsti metala.

Pri projektu je sodelovalo trinajst metalnih zasedb.

NUĹ A DERENDA NuĹĄa Derenda, ki je lani praznovala 20-letnico samostojne glasbene poti, predstavlja spot za pesem Kadarkoli, ki jo je predstavila konec lanskega leta. Ker lani zaradi jubileja skorajda ni imela prostih dni, je sklenila, da bo letos veÄ? Ä?asa posvetila sebi in druĹžini, pripravlja pa tudi akustiÄ?ni album starih uspeĹĄnic.

Naš čas, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

21. februarja 2019

frkanje

⏩

»Jaz sem pa mislil, da boš napredoval ... Da greš za direktorja Teša ... Še pomislil nisem, da greš na zavod za zaposlovanje in da zaključuješ s termoelektrarno,« se je čudil Mišo Melanšek, ko mu je prijatelj Peter Radoja razkril, zakaj je v zadnjih tednih tako pogosto segal v denarnico. En tak poseg je pred nedavnim obelodanil tudi Čvek. Radoja torej ne bo direktor elektrarne, bo pa, tako kot že vrsto let, direktor Pusta Šoštanjskega. Pravi, da mu ta funkcija tudi bolj leži.

» Levo & desno «

Strah Nekateri pri nas se očitno res bojijo tujcev. Ne strinjajo se celo s tem, da bi v Tešu kurili tudi premog, uvožen iz tujine. Pa čeprav bi tudi v tem primeru veljalo, da bi obogatili domačega.

Manj in več Gripa pri nas končno popušča. V bolnišnicah bo spet večja gneča. Ne bolnikov, ampak obiskovalcev!

Razdvojenost Na različnih področjih večkrat slišimo všečni slogan, ki naj bi veljal za mlade: sledi svojim sanjam. Tudi na zadnjih informativnih dnevih se je prii razpoložljivih delovnih mestih pokazalo, da to nikakor ne drži povsem.

⏫

Vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra Šolskega centra Velenje Darko Lihteneker – Lihti nad darilom enega od udeležencev prireditve ob jubileju centra očitno ni bil najbolj navdušen. Po mnenju Čveka si je ob tem zastavil kar nekaj vprašanj. »Res je, da se mesa ne branim, tudi klobasa je nekaj posebnega. Se pa sprašujem, ali ni morebiti posebna tudi njena vsebina. Glede na aktualno afero s poljskim mesom in našimi neučinkovitimi inšpektorji mi pa res ni treba leto pred penzijo »pokvariti« svojega zdravja.«

Naše razmere

⏪

Direktorica SAŠA ORA Biljana Škarja in višja svetovalka za turizem MOV Urška Gaberšek redno spremljata novosti v turizmu. Čvek bi si mislil, da ju nič več ne more presenetiti. Nova destinacijska znamka Velenja pa jima je vzela sapo, da sta ostali brez besed. Je bil razlog za to navdušenje ali šok – tega pa Čvek ne ve.

maga pri izboljšanju razpoloženja in bolj realnem pogledu na svet.

Ruski predsednik Vladimir Putin je znan tudi po svojih aktivnostih v športu. Prejšnji teden pa si je med treningom z judoisti laž-

Na Norveškem je Judith, tudi sama trojčica, rodila trojčke in s tem postala spletna zvezda. Izračuni namreč kažejo, da je verjetnost, da se zgodi kaj takšnega, kot se je njej, ena proti šest milijonov. Judith je dejala, da si nikakor nikoli ni predstavljala, da bi rodila trojčka. »Odkar jih imam, je vse skupaj nori tobogan,« je dejala nekoliko utrujena mama. Philip, Amelia in Henrik pa so k sreči zdravi in krepki. »Niso potrebovali pomoči pri dihanju in lepo jedo,« je povedal srečni očka. Instagramov profil novopečenih staršev (poimenovan »trojčica s trojčki«) ima že skoraj 26 tisoč sledilcev.

je poškodoval prst na desni roki.

Do poškodbe je prišlo v boju z Beslanom Mudranovom, olimpijskim šampionom v judu leta 2016. Srečala sta se v Sočiju, kjer se je Putin pridružil treningu ruske reprezentance v judu. Udeležil se ga je po vrhu o Siriji s turškim in iranskim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom in Hasanom Rohanijem. Ob tem je novinarjem dejal, da mu šport po-

Trojčica s trojčki

Pogled naokoli Po Zgornji Savinjski dolini se šaleška kmetijska zadruga vse bolj ozira tudi po Spodnji.

Pri tem nima nihče nič kaj proti, če je to dobro za vse.

Dvig da, ne potop

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Putin si je na treningu poškodoval prst

V naši gospodarski sedanjosti se prepletata optimizem in pesimizem. Nekateri slednje razumejo tudi kot nekakšen pritisk proti dvigovanju plač, drugi bolj kot kruto realnost.

Ukradli ledeniško vodo V Kanadi so tatovi iz skladišča ukradli 30 tisoč litrov ledeniške vode. To sicer uporabljajo za izdelavo vodke, ni pa jasno, kaj bodo z njo počeli tatovi. Toliko vode naj bi potrebovali za polnitev

okoli 150 tisoč steklenic vodke.

Ledeniška voda je izredno čista, policija pa vrednost ukradenega ocenjuje na med šest in osem tisoč evrov. Ukradena voda je bila skladiščena v rezervoarju v mestu Port Union, David Meyers, predsednik podjetja Icberg vodka, ki je lastnik ukradene vode, pa v šali ne izključuje niti možnosti, da so tatovi ledeniško vodo za-

mešali za vodko. Bolj resno glede na izpeljavo tatvine – ocenjuje, da gre za delo nekoga, ki je vedel, kaj počne. Kanadska policija se je seveda lotila preiskave.

Povprečno pojemo 43 kilogramov mesa letno Zadnji podatki kažejo, da se je poraba mesa na globalni ravni v zadnjega pol stoletja povišala za približno 20 kilogramov na osebo. Povprečna letna poraba mesa na osebo je trenutno nekje pri 43 kilogramih, prebivalci Evrope in Severne Amerike pa pričakovano potrošimo mnogo več mesa od povprečja – približno 80 kilogramov na osebo na leto.

Najbolj mesojedi so sicer Španci in Avstrijci, vsak Slovenec pa v povprečju poje 71 kilogramov mesa letno. Ta

poraba v Sloveniji sicer od leta 2003 (ko smo porabili 92,9 mesa na osebo) vztrajno pada.

Zaradi ljubezni lahko boli tudi telo Ob nedavnem prazniku zaljubljencev so strokovnjaki opozorili tudi, da lahko konec ljubezenske zveze povzroča hude težave za telo. V skrajnem primeru se lahko pojavijo težave pri delovanju srca, podobne srčnemu napadu. Bolj pogosto se pojavlja nespečnost. Stres namreč vpli-

Slovenija je uspešna izvoznica, najbolj je izvoz zadnja leta povečevala v Nemčijo.

Razmere se spreminjajo. Nekatere je strah, da se ne bi naša deželica tako, kot se je z Nemčijo dvigovala, s tem gospodarstvom tudi potapljala.

Naprej, nazaj Čudne stvari se dogajajo: bolj ko smo govorili, da bo Slovenija pri prehrani vse bolj samooskrbna, bolj smo napredovali – nazaj.

(Ne) odgovornost Naše največje in najpomembnejše podjetje je torej postala družba z omejeno odgovornostjo. Mnoge zaposlene je strah, da bi bila tudi »omejeno« odgovorna do zaposlenih.

Žile Ker so naše prometna aorte zamašene, si mnogi vozniki kar sami delajo obvode.

Manj zasoljeni va na biološke procese, ki sicer uravnavajo spanje. Zaradi nakopičene žalosti se um težko umiri in se ne spočije. Srčne bolečine lahko povzročijo tudi tesnobo, ki jo spremlja neenakomeren srčni utrip. Žalost in bridkost vplivata tudi na delovanje živčnega sistema, zaradi razdraženosti pa pride do nekontroliranih izbruhov.

Naša deželica je letos, vsaj do zdaj, manj zasoljena. Ni snega, ni poledice, zato ni treba po cestah, plocnikih in drugih površinah uporabljati toliko soli. A kljub temu so mnogi prepricani, da so nekatere stvari vseeno bolj zasoljene.

Vsaj nekatere cene!

Živčki Nekateri hitro izgubijo živce. »Najdejo« jih policisti ali zdravstveni delavci!

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 13

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanj je znano in vse bolj uveljavljeno karnevalsko mesto, ki iz leta v leto ob pustnem Ä?asu pritegne vse veÄ? obiskovalcev. Sploh zadnja leta, ko na karnevalu sodelujejo tudi skupine iz ĹĄirĹĄe Slovenije in tujine. LetoĹĄnji je na novi prelomnici. Poleg mednarodnih skupin, skupin iz vse Slovenije, napovedujejo ĹĄtevilne skupine iz domaÄ?ega okolja, in to ne samo iz Ĺ oĹĄtanja, ampak tudi Velenja.

Ĺ oĹĄtanj pred 66. karnevalom ZaÄ?etki pustnega dogajanja v Ĺ oĹĄtanju segajo v leto 1953

â?ą

ZaÄ?etki pustovanj v Ĺ oĹĄtanju segajo v leto 1953. Na fotografiji Janezova mama, ugledna gostilniÄ?arka iz LajĹĄ.

Lik Tresimirja je nastal iz legende o poselitvi doline.

Leta 1964 je organizacijo prevzelo turistiÄ?no druĹĄtvo

ÄŒas se je spreminjal, prihajali so novi organizatorji. Leta 1964 je organizacijo pustovanj s karnevalom prevzelo TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj, potem ga je pripravljajlo takratno Tujsko turistiÄ?no druĹĄtvo, Ĺže vrsto let pa je to v domeni TuristiÄ?no-olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj. ÂťSpomnim se, Ĺže takrat sem bil Ä?lan druĹĄtva, da je bilo nekaj Ä?asa glavno pustno-karne-

Tudi letos bo skupina Ä?lanov KUD Kurent v Ĺ aleĹĄko dolino klicala pomlad. Ta ptujska etnografska posebnost je namreÄ? priĹĄla v Velenje z druĹžino Mirana Repa, PtujÄ?ana po rodu, ki je leta 2000 ustanovil druĹĄtvo in zaÄ?el izvajati kurentovanje. Za preganjanje zime s kurentijo je najprej navduĹĄil svoje sinove, hÄ?er in prijatelje. Do danes se je ta krog poveÄ?al in druĹĄtvo sedaj ĹĄteje 28 Ä?lanov. Skoraj vsi si po sveÄ?nici nadenejo obleke iz ovÄ?je koĹže,

Od leta 2006 prihajajo na karneval v Ĺ oĹĄtanj mednarodne skupine.

valsko dogajanje pred obÄ?insko stavbo oziroma pred banko na PreĹĄernovem trgu, potem pa smo ga zaradi mnoĹžice vozov in skupin ter seveda vse veÄ? obiskovalcev raztegnili na celo mesto Ĺ oĹĄtanj, glavno dogajanje pa umestili na trg bratov Mravljakov,ÂŤ pravi Peter Radoja, predsednik TuristiÄ?no-olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj.

Pust ĹĄoĹĄtanjski blagovna znamka

Leta 1990 so karneval poimenovali v Pust ĹĄoĹĄtanjski. ÂťIde-

ja so nam bili v Pustu mozirskem. Jasno so nam povedali, da moraĹĄ, Ä?e hoÄ?eĹĄ v svet, biti blagovna znamka in imeti nekaj svojega. PreÄ?esali smo zgodovino. Pri ustvarjanju znaÄ?ilne pustne maske KoĹĄ Ĺ oĹĄtanjski pa smo si pomagali s piscem PrimoĹžem Hiengom in njegovimi zapisi o pustnih ĹĄegah in navadah na skoraj vseh koncih Slovenije in tudi v Ĺ oĹĄtanju, ter z zgodovinarjem Tonetom Ravnikarjem, ki nam je dal navdih za Tresimirja,ÂŤ pravi Radoja.

KoĹĄ Ĺ oĹĄtanjski ponazarja Ä?as usnjarjev

KoĹĄ Ĺ oĹĄtanjski ponazarja prosti Ä?as usnjarjev. Ti so si, ko so dobili plaÄ?o, na glavo poveznili gosposki klobuk in ĹĄli v gostilno. Doma so jih do veÄ?era Ä?akale, da prinesejo plaÄ?o, njihove Ĺžene. Ker pa jih ni in ni bilo, so si na ramena oprtale koĹĄe in ĹĄle po svoje utrujene moĹže. NaloĹžile so jih vanje in odnesle domov.

Pri tem so vso pot regljale.

Tresimir vzet iz legende

Lik Tresimirja je nastal iz legende o poselitvi doline pod vodstvom kneza Tresimirja.

Odet je v govejo koĹžo, okoli vratu ima ĹĄal iz ovÄ?jega koĹžuha, na glavi ĹĄirok klobuk z rogovjem srnjadi. Obut je v lesene cokle, v roki pa nosi bojevniĹĄko palico s trakovi iz Ĺživalskih koĹž in lobanjo srnjaka z ostrim rogovjem.

S FECC-em priĹĄle mednarodne skupine

Leta 2006 je Pust ĹĄoĹĄtanjski postal del evropske druĹžine karnevalskih mest. PridruĹžil se je FECC-u, ZdruĹženju evropskih karnevalskih mest. ÂťTakrat nas je bilo kar malce strah. PrepriÄ?ali pa so nas pustni prijatelji iz Mo-

Kurenti Ĺže poplesavajo Tudi velenjski kurenti – tako moĹĄki kot Ĺženske in otroci – poplesavajo Ĺže od sveÄ?nice, 2. februarja, in bodo vse do pokopa pusta na pepelnico, 6. marca

Letos so velenjski kurenti kupili posebne zvonce, ki tehtajo 28 kilogramov, kar je enako teĹži povpreÄ?ne velike kurentije. Gre za drugaÄ?no obliko zvoncev – ĹĄvicarske hruĹĄke, ki imajo glasnejĹĄi zven kot obiÄ?ajni zvonci.

â?ą

Tudi VelenjÄ?ani prispevajo k ohranjanju Unescove nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine Ä?loveĹĄtva. Kurenta so na ta seznam uvrstili leta 2017.

se opaĹĄejo z zvonci, nataknejo gamaĹĄe in zaveĹžejo rute, primejo za jeĹževke in seveda nadenejo larfo – kurentovo kapo, ki ima vĹĄito pobarvano usnjeno naliÄ?je z dolgim nosom in rdeÄ?im jezikom ter bodisi perje bodisi rogove.

Nekdaj so med kurente sme-

V soboto, 2. marca, bo v Ĺ oĹĄtanju 66. pustni karneval. Glavnina dogajanja bo pod odrom na Trgu bratov Mravljakov. RdeÄ?a nit tokratnega bodo nenehne menjave na direktorskem mestu v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, zato so ga poimenovali Pustni vrtiljak.

â?ą

Tokrat se bo zavrtel karnevalski vrtiljak.

Na njem bodo glavni direktorji Termoelektrarne.

Veliko veÄ? kot v preteklih letih bo lokalnih pustov, prihod so napovedale skupine iz vse Slovenije.

Zelo veliko pa bo letos mednarodnih skupin.

denke in mladeniÄ?e. Zanjo se je vil pisan sprevod razliÄ?nih mask. Ĺ˝e prvo leto je sprevod pritegnil ogromno radovedneĹžev. Do leta 1964 so povorko prirejali iz LajĹĄ do Ĺ oĹĄtanja.

zirja. FinanÄ?no s tem res nismo dobili niÄ?esar, kveÄ?jemu stroĹĄke Ä?lanarine, pridobili pa moĹžnost, da lahko kot Ä?lani FECC-a naĹĄe karnevale obogatimo z mednarodnimi skupinami. Tako dandanes laĹžje pridemo do sponzorskih sredstev, ki jih potrebujemo, da lahko karneval sploh organiziramo. VkljuÄ?itev v FECC je bila nedvomno prava. Marsikaj nam je olajĹĄala.ÂŤ

66. Pust Ĺ oĹĄtanjski bo v znamenju pustnega vrtiljaka

Prva karnevalska zvezda Janezova mama

ZaÄ?etki pustnega dogajanja v Ĺ oĹĄtanju segajo v leto 1953. Tistega leta je Janezova mama, ugledna gostilniÄ?arka iz LajĹĄ, na konju prijahala na Trg bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanj. Konja je imela vpreĹženega v klado, prispodobo za neporoÄ?ene mla-

13

REPORTAŽA

21. februarja 2019

Zvesti spremljevalci kurentov so parklji, ki med skakanjem kurentov zganjajo norÄ?ije, njihov prihod pa naznanja pokaÄ?.

Skupaj bodo iz Ĺ aleĹĄke doline preganjali zimo kar 33 dni.

li izkljuÄ?no fantje. Odkar se ĹĄega skuĹĄa popularizirati in tako ohraniti ter prenesti na mlajĹĄe rodove, pa so med kurente stopila tudi dekleta. V Velenju jih je sedem. Predvsem pomagajo

pri druĹĄtvenih aktivnostih in pripravljajo kurentijo, pet pa se jih tudi obleÄ?e in s truĹĄÄ?em zvoncev kliÄ?e pomlad. Med velenjskimi kurenti so tudi otroci. NajmlajĹĄa Ä?lanica druĹĄtva je stara 4 le-

ta. Ne manjka niti mladostnikov, najstarejťi kurent pa je star okoli 60 let. Kurentovanje v Velenju sloni na druŞinski tradiciji – druŞine Rep, Meťko, Amon –, zato so zastopane vse generacije.

Kurentova oprava ali kurentija je teĹžka okrog 40 kilogramov.

NajmanjĹĄa, otroĹĄka, tehta okrog 12 kilogramov. Kurent vedno nosi pet zvoncev, od katerih je zadnji najveÄ?ji, para na boku in na

Organizatorji letos napovedujejo ĹĄe posebej veliko lokalnih pustnih skupin, ne samo ĹĄoĹĄtanjskih, ampak tudi velenjskih. Posebej veseli so, da se jim je uspelo dogovoriti o skupnem nastopu, s Ä?imer Ĺželijo napovedati eno novo lepo zgodbo, ki bo imela prihodnost.

Manjkale ne bodo skupine iz Slovenije in tujine. Zlasti mednarodnih bo letos ĹĄe posebej veliko, Ä?e sklepamo po tem, da bo v Ä?asu pustovanja v Ĺ aleĹĄki dolini in ĹĄirĹĄe skoraj nemogoÄ?e najti prosto sobo. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Rekli so â?ą ÂťZ Vele-

njem smo zaÄ?rtali skupno pot. Velenje ima Piko NogaviÄ?ko, mi imamo Pust Ĺ oĹĄtanjski in to bo zaÄ?etek ene nove lepe skupne zgodbe.ÂŤ

trebuhu pa sta malo manjĹĄa. Nadene si jih toliko, kolikor jih zmore nositi. Ĺ e vedno pa velja, da si postavljaÄ?i opaĹĄejo veÄ?je in teĹžje.

Vsi kurenti so med sabo enakovredni, saj imajo enako moÄ?. Njihov vodja je pokaÄ?, ki jih napove, nato pa kurenti prikaĹžejo kurentov tuĹĄ. Napravijo krog, eden stopi v sredino, najstarejĹĄi pa mu z jeĹževko narekuje tempo, v katerem potresava zvonce. Tempo je vedno hitrejĹĄi, nato pa kurent z jeĹževko da znak, da se ustavi, nakar zaÄ?nejo vsi v krogu poskakovati in glasno zvoniti.

Do sedaj so kurenti obiskali Ĺže veÄ? krajevnih skupnosti na obrobju mesta. Videli jih boste lahko na pustno soboto v nakupovalnem centru na Selah in na pustni povorki na Vranskem. V nedeljo bodo obiskali otroĹĄko pustno rajanje na Polzeli in v TopolĹĄici. Na pustni torek bodo obiskali vse velenjske osnovne ĹĄole in nekatere podruĹžnice, Dom za varstvo odraslih, pustno povorko v Celju in Ĺ˝alcu, nepogreĹĄljivi pa bodo tudi na otroĹĄkem pustnem rajanju in povorki v Velenju. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 14

14 Samanta Mlada VelenjÄ?anka, ki Ĺže nekaj let Ĺživi na Dunaju, tam opravlja sluĹžbo medicinske sestre, vsak dan pa po sluĹžbi pa trenira jiu jitsu. ÂťTo je borilna veĹĄÄ?ina, ki izvira iz Brazilije. Cilj ĹĄportnika je, da nasprotnika s svojo teĹžo in spretnostjo spraviĹĄ na tla, omejiĹĄ njegovo gibanje in mu prepreÄ?iĹĄ premikanje,ÂŤ pojasnjuje Samanta Smajilović. Ona gotovo ve – prejĹĄnji mesec je v tej veĹĄÄ?ini osvojila naslov evropske prvakinje.

Mislila je, da ji ne bo vĹĄeÄ?

Samanta je med bivanjem v Velenju dve leti trenirala tekvondo.

Ko se je preselila na Dunaj, jo je prijatelj veÄ?krat povabil na treninge jiu jitsa, vendar je bila prepriÄ?ana, da to ni zanjo. ÂťRazmiĹĄljala sem, kakĹĄen ĹĄport neki je to, in ko sem ga opazovala, sem mislila, da mi ne bo vĹĄeÄ?,ÂŤ pripoveduje. A je leta 2014 vseeno poskusila in kmalu spoznala, da se je motila. Na treningih je spoznala nekaj dobrih prijateljev, s priuÄ?eno tehniko pa uspela kdaj premagati tudi fante, kar ji je bilo zelo vĹĄeÄ?. ÂťZdaj kar ne morem nehati,ÂŤ pravi Samanta, ki se po redni sluĹžbi vsak dan za dve do tri ure odpravi na trening.

Najbolj je hvaleĹžna svojemu profesorju in partnerju Orlandu Machadi Netu, ki jo motivira in z odliÄ?nim poznavanjem njene borbe nadgrajuje njeno znanje. Priznava, da je veÄ?krat utrujena in da vÄ?asih po sluĹžbi tudi pomisli, da bi trening tisti dan izpustila. ÂťPotem pa kar zavijem tja,ÂŤ dodaja. Meni, da so treningi za ĹĄportne uspehe bistvenega pomena. ÂťTudi talent je sicer dobro imeti.

Toda Ä?e ga nimaĹĄ, se lahko vseeno nauÄ?iĹĄ,ÂŤ razmiĹĄlja Smajilovićeva in ob naĹĄem namigu skromno pokima, da ima sama najbrĹž tudi talent.

V mesecu, ki se izteka, ste gotovo sliĹĄali vsaj kakĹĄno informacijo o raku. Morda, da ĹĄtevilo na novo odkritih rakov in tudi smrti zaradi raka pri nas raste. Ali pa, da v letu povpreÄ?no zboli za rakom okrog 12 tisoÄ? ljudi. Ali pa, da vsako leto 4. februarja obeleĹžujemo svetovni dan boja proti raku.

Morda pa tudi kakĹĄno bolj konkretno zgodbo o tem, kako se zares boriti proti raku.

Diagnoza in tri skrbi

To najbolje vedo tisti, ki jim je uspelo. Ena od njih je danes 15-letna Naja Kofler iz Ĺ oĹĄtanja. Dobro se spominja, da je v otroĹĄkih letih zbolela za virozo, ki ji nikakor ni bilo videti konca. ÂťZ mamo sva celjsko bolniĹĄnico obiskovali Ĺže vsak dan, ko pa niso vedeli veÄ?, kaj storiti, so me napotili na hematoloĹĄki oddelek pediatriÄ?ne bolniĹĄnice v Ljubljani,ÂŤ pripoveduje Naja in pojasnjuje, da so se tam po treh letih rednih polletnih pregledov odloÄ?ili za odvzem kostnega mozga. ÂťV njem so odkrili pet odstotkov rakavih celic in rekli, da se levkemija lahko razvije ali tu-

SREÄŒANJA

21. februarja 2019

Sestri iz Velenja uspeĹĄni vsaka na svojem koncu sveta Samanta in Maja SmajiloviÄ?, prva na Dunaju, druga v Los Angelesu Ĺ˝elela si je dokazati, da zmore

Ĺ˝e pribliĹžno po prvem letu treningov je Samanta Smajilović zaÄ?ela nastopati na razliÄ?nih tekmovanjih. ÂťA sem se borila z veliko tremo, zaradi katere na tekmovanjih nisem bila tako uspeĹĄna kot na treningih,ÂŤ pravi.

Spominja se decembrskega tekmovanja v Braziliji, kjer je oÄ?itno zmagovala, a se nato nenadoma prestraĹĄila in izgubila. ÂťTrener mi je takrat rekel, da nisem mentalno pripravljena za evropsko prvenstvo. Takrat sem si rekla, da bom dokazala, da to lahko naredim,ÂŤ pripoveduje Samanta. In je. V svoji kategoriji je premaga-

la vse tekmovalke in osvojila laskavi naslov. ÂťPodzavestno sem najbrĹž vedela, da lahko zmagam – a pred tekmovanjem tega nisem upala reÄ?i na glas. Vedela pa sem, da sem zelo moÄ?na, stabilna in da imam zelo dobro tehniko,ÂŤ priznava. Z nazivom je od modrega napredovala do vijoliÄ?nega pasu, videla pa je tudi veselje in solze sreÄ?e v oÄ?eh trenerja. ÂťTa uspeh je mejnik v karieri,ÂŤ ĹĄe pravi Samanta in pojasnjuje, da bi lahko bil naslednji izziv morda tekmovanje na svetovnem prvenstvu. ÂťImam pa teĹžavo, da delam polni delovni Ä?as in treniram le po sluĹžbi,ÂŤ pojasnjuje.

Kot dodaja, je veÄ?ina ostalih tekmovalk ĹĄe ĹĄtudentk in laĹžje veÄ? trenirajo. ÂťZa udeleĹžbo na svetovnem prvenstvu je potrebnega ĹĄe veÄ? dela. Trener mi prigovarja, da bi ĹĄlo, jaz pa zaradi sluĹžbe nisem prepriÄ?ana,ÂŤ pravi Samanta.

Premagati nasprotnika je dobro za samozavest

A Ä?etudi se za sodelovanje na svetovnem prvenstvu ne bo odloÄ?ila letos, bo moĹžnosti najbrĹž veÄ?.

Samanta namreÄ? pravi, da bo v tem ĹĄportu vztrajala, dokler se bo lahko gibala.

V jiu jitsu res uĹživa in to je razbrati tudi iz njene pripovedi o razliÄ?nih oblikah tekmovanj. ÂťÄŒe zmagaĹĄ v svoji teĹžnostni kategoriji, imaĹĄ moĹžnost tekmovanja 'open', kar pomeni sooÄ?enje tekmovalk iz vseh kategorij,ÂŤ pravi. Sama je tako Ĺže tekmovala in zdelo se ji je zelo zanimivo. ÂťDobila sem nasprotnico z okrog sto kilogrami, in ko sem jo

gledala, sem mislila, da proti njej nimam nobenih moŞnosti. Bilo je zelo zelo teŞko, vendar sem jo premagala. In ko sem premagala njo, sem laŞje tudi naslednje, pripoveduje Smajilovićeva in dodaja, da so ji tudi tovrstna tekmovanja izziv ťe za prihodnje.

Kot pravi, je zavest, da zmoreĹĄ premagati nasprotnika, zelo koristna tudi za samozavest v zasebnem Ĺživljenju.

Ta se seveda veÄ?a tudi, ko ljudje govorijo o njenih uspehih. ÂťAmpak nisem razoÄ?arana, da se o osvojitvi naslova evropske prvakinje v Sloveniji ni posebej poroÄ?alo. To, da mi je uspelo, mi pomeni dovolj, da ni pomembno, ali drugi govorijo o tem. Pomembno je, da sem dosegla, kar sem Ĺželela,ÂŤ ĹĄe zakljuÄ?uje Samanta Smajilović.

kem znova vraÄ?a v ZDA. ÂťV Slovenijo sem morala priti, da si uredim dokumente za delovno vizo,ÂŤ pravi. Da jo bo dobila, si je morala zagotoviti vsaj dve pogodbi za delo za obdobje treh let. In si ju je. ÂťV tem Ä?asu sem dobila tudi novo agentko. Najin naÄ?rt je, da zaÄ?neva po moji vr-

TeĹžki zaÄ?etki, obetavna prihodnost

Prvih ĹĄest mesecev v Los Angelesu ji je bilo teĹžko. ÂťNajteĹžje se je bilo privaditi na brezdomce. Kar iti mimo pomoÄ?i potrebnega je zame teĹžko. NajbrĹž se nikoli ne bom privadila na to,ÂŤ razmiĹĄlja Maja in pojasnjuje, da se po slabem letu v Velenju v krat-

Foto: Sedin Suljić

nitvi delati s polno paro, in sicer tako v gledaliĹĄÄ?u kot v filmu,ÂŤ pravi Smajilovićeva. Od lanskega marca je v Velenju opravljala bolj tiho delo. ÂťS pomoÄ?jo Davida Bolarića sem snemala promocijski video, s katerim me bo agentka prijavljala na avdicije,ÂŤ pojasnjuje Maja in dodaja, da je v omenjenem delu tako njen scenarij kot igra. ÂťSnemali smo v Velenju in to je bilo super! Ena scena je posneta v galeriji, druga v eni od tukajĹĄnjih igralnic, tretja pa pri mojem oÄ?etu doma,ÂŤ navduĹĄeno razlaga mlada igralka, ki ni samo to. V prostem Ä?asu namreÄ? tudi sama veliko piĹĄe. ÂťNe vem sicer, ali bo kdaj kaj iz tega, morda pa. KakĹĄen kratek film ali igra.ÂŤ

ÂťNikoli ne izgubite upanja!ÂŤ Pet let po boju z rakom je Naja zdrava – V Ĺživljenju vidi veliko priloĹžnosti – Vsem obolelim svetuje, naj nikoli ne izgubijo upanja di ne. Ko nekateri simptomi niso izginili in je zdravnica kostni mozeg vzela ĹĄe enkrat, je bilo spremenjenih Ĺže 40 odstotkov celic,ÂŤ pripoveduje mlada borka. Takrat je vedela, da ima levkemijo (sicer drugaÄ?no obliko) tudi njena babica, zato je ob novici, da je tudi sama zbolela za krvnim rakom, najprej pomislila nanjo. ÂťNajprej sem pomislila, da se bova z babico zdravili skupaj. Moja druga misel je bila ĹĄola in vpraĹĄanje, kako se bom uÄ?ila. Tretja pa skrb o izpadanju las,ÂŤ se spominja Naja.

NajteĹžje ji je bilo, da ni mogla domov

ÄŒeprav je danes obiÄ?ajna najstnica, nosi pomembne datume boja z boleznijo s seboj. Âť6. marca 2013 sem imela prvo kemoterapijo. Kmalu po njej so mi zaÄ?eli izpadati lasje,ÂŤ pravi. Sledi-

li sta ĹĄe dve kemoterapiji, na njen rojstni dan v septembru pa so opravili presaditev kostnega mozga. ÂťVse skupaj se je vleklo okrog leto dni. V tem Ä?asu nisem mogla jesti, zato sem zelo shujĹĄala. V nekem obdobju nisem mogla niti stati na

ti za hip nisem zaÄ?utila Ä?esa takĹĄnega,ÂŤ pravi Naja. NajteĹžje ji je bilo, da ni mogla domov. ÂťVes Ä?as sem bila v tisti sobi. Sicer ni bilo tako hudo, a nisem videla prijateljev, nisem imela druĹžbe ‌ pogreĹĄala sem jih.ÂŤ Vsem, ki se soo-

Naja vidi po dobljeni bitki z rakom v Ĺživljenju veliko priloĹžnosti.

nogah,ÂŤ brez teĹžav razlaga Naja, ki poudarja, da ni nikoli izgubila volje do bitke za Ĺživljenje. ÂťNikoli nisem razmiĹĄljala o slabih scenarijih in tudi od domaÄ?ih ni-

Ä?ajo z rakom, svetuje, naj nikoli ne izgubijo upanja. ÂťNi konec, dokler ni konec. Vedno je upanje, da se lahko zgodi marsikaj,ÂŤ je prepriÄ?ana najstnica, ki doda-

Maja za zdaj noÄ?e trditi, kam jo bo ponesla prihodnost. ÂťTrenutno sem si rekla, da grem za tri leta v Ameriko. Nikoli v Ĺživljenju pa ne veĹĄ, kako se bo obrnilo kasneje,ÂŤ razmiĹĄlja modro.

Pravi, da je imela kar nekaj Ä?asa teĹžave z vpraĹĄanjem, ali je igralstvo njen poklic ali naÄ?in Ĺživljenja. ÂťKo sem se odloÄ?ila, da je naÄ?in Ĺživljenja, sem se odloÄ?ila tudi za uÄ?enje drugih veĹĄÄ?in. In potem sem spoznala, da vse to prispeva tudi k moji igri,ÂŤ pravi Maja. Pravi, da bi rada, da je igralstvo njen naÄ?in Ĺživljenja – ne pa tudi njeno vse. ÂťMnogi igralci se tudi v zasebnem Ĺživljenju obnaĹĄajo kot igralci in so vse teĹžje iskreni. Jaz pa nikoli ne bi bila rada samo igralka in niÄ? drugega,ÂŤ pojasnjuje.

Trenutno najveÄ?krat igra tujko

Maja Vedela je, da Ĺželi biti igralka.

ZaÄ?etki njene kariere so zapisani v Ĺ aleĹĄki dolini, saj je sodelovala v ĹĄoĹĄtanjskem gledaliĹĄÄ?u AGledaĹĄ in Lutkovnem gledaliĹĄÄ?u Velenje. Dvakrat je poskuĹĄala na sprejemnih, a na ĹĄtudij te smeri pri nas ni bila sprejeta.

Potem se je odloÄ?ila in odĹĄla na avdicijo za ĹĄtudij v ZDA. ÂťKmalu potem sem dobila klic, da sem sprejeta. In tako sem odpotovala v Ameriko dosti prej, kot sem si kdaj predstavljala,ÂŤ pravi Maja Smajilović.

Naslednja tri leta namerava igrati v ZDA

ja, da se je z boleznijo laĹžje boriti v bliĹžini ljubljenih. ÂťSama se spominjam maminega negovanja. Ves Ä?as je bila ob meni. Ko nisem mogla jesti, je ĹĄla zame Ä?ez celo Ljubljano, da bi naĹĄla nekaj, kar mi bo ustrezalo,ÂŤ pripoveduje Naja.

O izkuĹĄnji govori brez teĹžav

Naja Kofler danes obiskuje 1. letnik Srednje ĹĄole za gostinstvo in turizem Celje, ima ĹĄest najboljĹĄih prijateljic in rada spi. ÂťVideti sem precej drugaÄ?e kot takrat. Ko sem bila nazadnje na oddelku, kjer sem se nekoÄ? zdravila, je ena sestra celo jokala. Pred petimi leti sem bila manjĹĄa, predvsem pa zelo suha, bleda, brez las. Zdaj sem nekoliko bolj nahranjena,ÂŤ z nasmeĹĄkom pove Naja. Pravi, da je trenutno v malo muhastem obdo-

Smajilovićeva se je Ĺže izkazala z nekaterimi deli. Po koncu ĹĄtudija je napisala svoj kratek film Foreign ali po slovensko Tujec, ki pa je ĹĄe vedno v postprodukciji. ÂťGotovo ga bomo nekoÄ? videli, je pa res vpraĹĄanje, kdaj,ÂŤ pravi. V preteklosti je nastopala tudi v gledaliĹĄkih vlogah, pri Ä?emer je imela v igri Archipelago tudi glavno vlogo. ÂťIgrala sem resniÄ?no osebo, rusko ujetnico v Sovjetski zvezi, zapornico in pesnico,ÂŤ pripoveduje Maja in dodaja, da je bila izkuĹĄnja res zanimiva. Tudi v obeh vnaprej dogovorjenih projektih bo Maja igrala tujko. ÂťOd zaÄ?etka so me nenehne ponudbe vlog tujk nekoliko motile, zdaj pa jih vidim kot odliÄ?no priloĹžnost. Ko sem v Velenju, je moja angleĹĄÄ?ina perfektna, na odru v Los Angelesu pa jo sliĹĄijo nekoliko drugaÄ?e,ÂŤ pravi. Zaveda se, da je obvladanje domaÄ?ega dialekta v tujem okolju proces. ÄŒeprav je v tujem okolju poleg jezika drugaÄ?nega ĹĄe marsikaj, se Maja skorajĹĄnje vrnitve v ZDA veseli. ÂťNekaj stvari je res teĹžko sprejeti ali se navadi nanje, ponuja pa L. A. sonce in odliÄ?no klimo,ÂŤ se veseli. đ&#x;”˛ Mojca Ĺ truc

bju, ko pogosto reÄ?e ÂťneÂŤ ali pa Âťbrez vezeÂŤ. Je pa tudi v novi ĹĄoli spregovorila o svoji izkuĹĄnji. ÂťV srednji ĹĄoli seveda veÄ?ina ni poznala moje zgodbe. Ko sem jo predstavila, so bili zelo preseneÄ?eni in nekateri so priĹĄli do mene, da bi mi izrazili spoĹĄtovanje. VeÄ?krat me ljudje spraĹĄujejo, ali se lahko pogovarjamo o tem.

Meni ni teĹžko,ÂŤ pravi najstnica.

Zaveda se, da nekateri sploh ne razumejo, kaj je rak. ÂťTudi sama ĹĄe zdaj ne morem dojeti. VÄ?asih razmiĹĄljam, ali so bile morda to le sanje. Zdi se neresniÄ?no, toda dejstvo je, da se lahko zgodi vsakomur vsak hip,ÂŤ opozarja Naja in dodaja, da je ozaveĹĄÄ?enost o tem izjemno pomembna.

Po borbi z rakom vidi Naja v Ĺživljenju veliko priloĹžnosti. V prihodnosti si Ĺželi zakljuÄ?iti ĹĄolanje, znati vsaj deset tujih jezikov, delati kot prevajalka, prepotovati ves svet. Njena dosedanja borbenost je odliÄ?na napoved, da ji bo gotovo uspelo. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 15

BISERI, VI PIĹ ETE

21. februarja 2019

15

BISERI maturantskega plesa

StarĹĄi, zablestite s svojimi biseri!

Maturantski ples ni modni izziv le za maturantke in maturante, temveÄ? tudi za njihove starĹĄe – Kaj lahko letos obleÄ?ejo, da mu dobo kos? da je oblaÄ?ilo, ki ga obleÄ?ete, podoba vaĹĄega notranjega jaza. Ta neverbalna komunikacija brez ene same besede izrazi vaĹĄ okus, razpoloĹženje, razmiĹĄljanje in prepriÄ?anost vase.

V kombinacij, ki jo boste izbrali, lahko zasijete ali pa brcnete v meglo. BleĹĄÄ?ice, Ä?ipke in zlatnina na prstih, uĹĄesih in vratu niso merilo okusa in bogastva. Danes je Ĺžal merilo elegantnosti Ĺže oblaÄ?ilo, ki ni

ĹĄportno in razvleÄ?eno. Udobnost je sedaj na prvem mestu, pa naj bo ĹĄe tako nemikavna in vedno bolj ĹĄlampasta. MoĹĄki v kvalitetni obleki in plaĹĄÄ?u, derbi Ä?evljih in usnjenih rokavicah je bolj izjema kot pravilo. Zato ne razumem odraslih moĹĄkih, da na Ĺženino pobudo navleÄ?ejo nase lesen metuljÄ?ek in vse to dopolnijo z lesenimi manĹĄetnimi gumbi ‌ ÄŒemu?!

Vodilo dress code oziroma pravila oblaÄ?enja je spoĹĄtovanje.

SpoĹĄtovanje pravil, ki jih od vas zahteva nek dogodek, na katerega

K. D. Kajuh: Ne klonimo tovariĹĄi PaĹĄki Kozjak – V njegov spomin smo se v prelepem sonÄ?nem sobotnem jutru Ĺže petnajstiÄ? zbrali in krenili izpred doma na PaĹĄkem Kozjaku proti zasneĹženi Ostrici. Tam smo v urejenem Kajuhovem gaju poÄ?astili spomin na Ĺ tirinajsto divizijo in na kulturnika, pesnika in borca

Karla Destovnika - Kajuha.

NaĹĄe spominsko sreÄ?anje, ki ga pobudnik Oto GradiĹĄnik pripravlja Ĺže vrsto let, sta izjemno doĹživeto z recitacijami poezije Kajuha in GradiĹĄnika popestrila Mojca Ĺ˝evart in Drago Seme.

Mir in svoboda nista samoumevna. Žal prav sedaj spremlja-

ste povabljeni. Ne pridite neadekvatno obleÄ?eni, saj boste s tem poslali sporoÄ?ilo vsem okoli sebe, da jih ne spoĹĄtujete. Maturantski ples, kot ga poznamo danes, je sveÄ?an dogodek, zato se tako tudi oblecite.

Mala Ä?rna oblekica je ĹĄe vedno zakon, le da je tokrat lahko v barvah pomladi – rumeni, zeleni, vijoliÄ?ni, rdeÄ?i, roĹžnati ‌ Salonarji, statement nakit in majhna torbica vas bodo vedno reĹĄili iz zadrege HlaÄ?ni kostimi

in hlaÄ?na krila se vraÄ?ajo, le da so iz bogatih tkanin in se spogledujejo s kubizmom.

K a rko l i b o ste oblekli, pa se imejte lepo! Pomembni ste vi in vaĹĄi Ĺže skoraj odrasli otroci, ne gostje pri sosednji mizi. UĹživajte v tem sveÄ?anem dogodku, ki je neponovljiv, pleĹĄite, objemajte se in imejte se radi. đ&#x;”˛

Petra Meh in Jelena StevanÄ?ević

Skrivnosti muzejskega depoja

mo naraĹĄÄ?ajoÄ?e napetosti v razliÄ?nih delih sveta. Vsak glas proti sovraĹĄtvu in vojni ĹĄteje, zato Ä?uvajmo svobodo in mir, tudi z obujanjem teĹžko pridobljene svobode in samostojnosti.

In ĹĄe obljuba – ob letu osorej se spet vidimo. đ&#x;”˛

M. M.

SveÄ?ana obleka iz leta 1975 ViĹĄja kustosinja dokumentalistka Mateja MurkoviÄ? je pobrskala po oblaÄ?ilni zbirki depoja Muzeja Velenje, saj smo ob naĹĄi akciji Biseri maturantskega plesa Ĺželeli pokazati, kakĹĄne so bile nekdaj obleke za sveÄ?ane priloĹžnosti. Prav veliko jih v depoju ne hranijo.

Prevladujejo namreÄ? vsakdanje Ĺženske obleke srednjega meĹĄÄ?anskega sloja, kmeÄ?ki predpasniki, bluze in drugi manjĹĄi kosi oblaÄ?il, ki so se nosili od 50. let dalje. Kakor mnoge druge obleke, ki jih hrani depo, je tudi tisto najbolj sveÄ?ano seĹĄila Ĺ tefanija Mlinar, ĹĄivilja iz Velenja. Izdelala jo je za toÄ?no doloÄ?eno priloĹžnost – praznovanje novega leta 1975. Povedala je, da so Ĺ aleÄ?anke vÄ?asih veliko dale na urejenost ob posebnih priloĹžnostih, kot so razna praznovanja, obisk gledaliĹĄÄ?a, koncertov, slovesnosti. Zanje so si mnoge dale izdelati vsakiÄ? novo obleko. Menda so pred vsakim letnim dopustom obnovile garderobo z modnimi oblekami in jo popestrile z raznimi dodatki. Ĺ˝enske iz srednjega sloja, veÄ?inoma delavskega razreda, so si to lahko privoĹĄÄ?ile. Tako so imele ĹĄivilje veliko dela. đ&#x;”˛ Obleka iz rahlo prosojnega umetnega materiala je ohranila Ĺžive barve. Ima detajlno izdelan pas, ki ji daje poseben peÄ?at.

Matematika nam je v razvedrilo Na osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha Velenje z uÄ?enci odkrivamo tudi podroÄ?ja t. i. razvedrilne matematike. Poleg vsebin, ki so res razvedrilne narave (sudoku, ĹĄtevilske kriĹžanke, kriĹžne vsote ‌), so izjemnega pomena za razvoj miĹĄljenja naloge, ki razvijajo prostorske predstave. Tako se uÄ?enci spopadajo z labirinti na mreĹžah teles, tridimenzionalnimi labirinti, z ogliĹĄÄ?i, robovi in ploskvami kompleksnejĹĄih geometrijskih teles ter njihovimi simetrijami.

Naloge so Ĺže na ravni ĹĄolskega tekmovanja precej teĹžke. Za uvrstitev na drĹžavno tekmovanje je poleg prvega mesta na ĹĄoli potrebno ĹĄe zadostno ĹĄtevilo doseĹženih toÄ?k. Ravno zato smo toliko bolj pono-

sni na naĹĄe uÄ?ence, saj so se na drĹžavno tekmovanje, ki je potekalo, 26. januarja, poleg osmoĹĄolca Miha PodgorĹĄka uvrstili po dodatnem izboru na drĹžavni ravni kar trije devetoĹĄolci. Vsi pa so bili izjemno uspeĹĄni. Miha PodgorĹĄek in Tina Brezovnik sta dosegla srebrno priznanje, Ema Hojan, ki je v lanskem ĹĄolskem letu zasedla prvo mesto v drĹžavi, je osvojila zlato priznanje, Lenart FrankoviÄ? je z doseĹženimi vsemi moĹžnimi toÄ?kami osvojil zlato priznanje in prvo mesto v drĹžavi.

V pokuĹĄino vam ponujamo malo laĹžjo nalogo z naĹĄega podroÄ?ja. đ&#x;”˛

mag. Andreja Oder Grabner

Tina Felicijan

Izbira sveÄ?ane obleke ni maÄ?ji kaĹĄelj. Na voljo je kar nekaj moĹžnosti, vendar vsaka zase potrebuje nekaj truda, znanja o osnovnih modnih zakonitostih in originalnosti. OblaÄ?ilo se mora skladati z vaĹĄim slogom, Ĺželjami, zmoĹžnostmi, miselnostjo.

Ne posnemajte, saj se v oblaÄ?ilu ne boste dobro poÄ?utili!

Stavek Âťnimam kaj obleÄ?i!ÂŤ pomeni, da ne znate kupovati, ste brez domiĹĄljije, niste dovolj posebni niti originalni. Polna omara oblaÄ?il pa ne pomeni, da se znate obleÄ?i, in ĹĄe manj, da imate okus.

Je nekakĹĄna psihoterapija za veÄ?no nezadovoljstvo in potrebe po dokazovanju.

Ljudi morate osvojiti s svojo karizmo in ne z garderobo. Morate se zavedati,

; Labirint v kvadru: kvader sestoji iz vodoravnih slojev kockastih oddelkov (zgornji, srednji in spodnji sloj so dani od leve proti desni). Odebeljene Ä?rte prepreÄ?ujejo prehajanje med sosednjima oddelkoma istega sloja. Med oddelkom in oddelkom neposredno pod njim lahko prehajamo, Ä?e in samo Ä?e je prvi pobarvan belo. PoiĹĄÄ?i najkrajĹĄo pot od oddelka z 1 do oddelka z X! Pot oznaÄ?i z zaporednimi naravnimi ĹĄtevili. Prvi oddelek je Ĺže oznaÄ?en z 1, vsak naslednji sosednji oddelek (kocko) pa s ĹĄtevilom, veÄ?jim za 1.

Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

21. februarja 2019

RibniÄ?anom vzeli kar tri toÄ?ke

ZaÄ?enja se spomladanski nogometni ples NogometaĹĄi Rudarja Velenje v nedeljo v DomĹžalah – Generalka z Aluminijem dobra popotnica za uvodno preizkuĹĄnjo drugega dela prvenstva Konec tedna bodo z 20. prvenstvenim krogom znova oĹživela prvoligaĹĄka nogometna igriĹĄÄ?a.

Seveda si tako trenerji, igralci in seveda tudi vodstva klubov ter navijaÄ?i Ĺželijo, da bi bili sobota in nedelja spomladanski, kot je bil zaÄ?etek tedna.

Najmirneje najbrĹž premor preĹživljajo nogometaĹĄi Maribora, ki imajo po jesenskem delu kar devet toÄ?k veÄ? od druge Olimpije, od tretjih DomĹžal pa kar

petnajst. Veliko bolje kot v jesenskem delu bodo morali igrati zlasti zadnje KrĹĄko, predzadnji Triglav in predpredzadnji velenjski Rudar, Ä?e si Ĺželijo zagotoviti obstanek v ligi. V Rudarju, v katerem je lanska jesen minevala tudi ob praznovanju sedemdesetletnice obstoja kluba, sicer ne razmiĹĄljajo o obstanku. Trener Marijan PuĹĄnik poudarja: ÂťGledam pozitivno, kako bi igrali Ä?im

bolje in osvojili Ä?im veÄ? toÄ?kÂŤ, in dodaja, Âťpriprave so potekale v redu. Fantje so imeli dobre razmere za delo.ÂŤ Okrepili so se le s tremi igralci. Iz Olimpije se je vrnil AljaĹž Krefl (24), nov je Hrvat Marko ÄŒosić (24), ki je svojo pot zaÄ?el v hrvaĹĄkem Interju iz ZapreĹĄiÄ?a, nazadnje pa je bil na NorveĹĄkem v prvoligaĹĄkem klubu Haugesund. Zadnja okrepitev pa je 22-letni bosansko-hercegovski vezist Rijad Kobiljar. Ta igra-

lec se je pred dnevi razĹĄel z ljubljansko Olimpijo, za katero ni odigral nobene tekme. Prva dva sta se Ĺže dobro vkljuÄ?ila v moĹĄtvo, Kobiljar pa bo potreboval ĹĄe nekaj Ä?asa, da se bo po trenerjevih besedah povsem navadil na novo okolje.

V pripravljalnem obdobju so odigrali kar deset tekem. Zadnji test so imeli v KidriÄ?evem proti Aluminiju, ki je bil s tretjim

mestom veliko preseneÄ?enje jesenskega dela. Z goli Ĺ˝ige Ĺ kofleka in Milana TuÄ?ića so zmagali z 2 : 0. ÂťPo zadnjih tekmah me je veselilo predvsem to, da smo bili trdni v obrambi, da smo tudi zadevali. Generalka z Aluminijem je pokazala nekaj dobrih stvari, pa tudi slabih. Te tekme so bile le prijateljske, pripravljalne. Ĺ teje oziroma pomembno bo, kakĹĄen bo odnos igralcev do igre: ali

bo v njih prava zavzetost, poŞrtvovalnost, srce ‌ Skratka, Şelja po dobri igri. Spomladanski del prvenstva bodo v soboto odprli nogometaťi Celja in Gorice. Isti dan bo ťe tekma med Mariborom in Muro.

Preostale tri bodo v nedeljo. Pari so: DomĹžale – Rudar (o 15.30), Triglav Kranj – Maribor in KrĹĄko – Olimpija Ljubljana. đ&#x;”˛

Veselile so se toÄ?ke za samozavest RokometaĹĄice Velenja so v 14. krogu prve lige s KoprÄ?ankami igrale 36 : 36, kar je (ĹĄele) tretja toÄ?ka domaÄ?ih Igralke z Obale so jeseni v svoji dvorani slavile kar z osmimi goli razlike. Gotovo so bile prepriÄ?ane, da se bodo veselile tudi po tekmi v Velenju. DomaÄ?a dekleta pa so po prvi zmagi v prvem krogu v gosteh z Ljubljano upala, da bodo konÄ?no le osvojile drugi par toÄ?k. V posameznih obdobjih so navduĹĄevale in izvedle nekaj zelo lepih akcij. V njihovo igro pa se je gotovo zaradi velike Ĺželje po zmagi prikradlo nekaj nezbranosti in na koncu so morale biti zadovoljne tudi s toÄ?ko.

ZaÄ?ele so za petico. Po dveh minutah so vodile Ĺže s 3 : 0. Do ĹĄeste minute so vodstvo dvignile na ĹĄtiri gole razlike (5 : 1). Nato pa so se gostje zaÄ?ele prebujati, sledil je preobrat in gostje so na odmor odĹĄle z dvema goloma prednosti (20 : 18). Po vrnitvi iz slaÄ?ilnice so domaÄ?a dekleta z dvema goloma izenaÄ?ile, a so gostje v 36. minuti znova povedle (23 : 22). Nato je sledila izenaÄ?ena igra. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu. Ĺ e zlasti je bilo razburljivih zadnjih pet minut, zaÄ?injenih z zaÄ?etniĹĄkimi napakami na obeh straneh in dobrimi obrambami vratark, zato je bila na koncu praviÄ?na razdelitev toÄ?k.

Jutri, v petek (ob 19.00), bodo v Velenju gostovale PtujÄ?anke. đ&#x;”˛

S. Vovk

S. Vovk

V osrednji tekmi 18. kroga lige NLB so rokometaĹĄi Gorenja Velenja zadali Riko Ribnici drugi poraz in se ji pribliĹžali na tri toÄ?ke zaostanka – V soboto (ob 17.00) z Loko To je bila njihova tretja toÄ?ka v medsebojnih dvobojih, saj so jeseni v gosteh igrali neodloÄ?eno. V primerjavi z nekaterimi dvoboji so tega kljub pomembnosti zaÄ?eli zelo odloÄ?no, v njih ni bilo zaÄ?etnega krÄ?a. Za oba tekmeca je bil ta dvoboj zelo po-

Po nekaj dobrih obrambah njihovega vratarja Jaka Glavine so v ĹĄestih minutah povsem izniÄ?ili domaÄ?o prednost (12 : 12). Ob polÄ?asu pa so vendarle domaÄ?i imeli prednost zadetka (15 : 14).

V prvih minutah nadaljevanja je bila igra enakovredna in vsaka

(z devetimi je bil najboljĹĄi strelec derbija) oziroma z delnim rezultatom 4 : 0 omili poraz.

Zoran JoviÄ?ić, trener Gorenja: ÂťBili smo boljĹĄi. ZasluĹženo smo zmagali. Igrali smo precej mirno. Tako paÄ? je treba z Ribnico igrati. Naredili smo malo tehniÄ?-

memben. Gostje so si vsekakor Ĺželeli povrniti izgubljeno toÄ?ko v svoji dvorani jeseni in se na drugem mestu ĹĄe bolj oddaljiti od njih. DomaÄ?e ose pa si tudi niso smele 'privoĹĄÄ?iti' Ä?etrtega poraza, saj bi bilo ob takĹĄnem razpletu v nadaljevanju zanje drugo mesto skorajda nedosegljivo, kaj ĹĄele morda prvo.

Matic Verdinek, Aleks KavÄ?iÄ? in Drago Stojnić so poskrbeli, da so Ĺže v 5. minuti vodili s 3 : 0.

TolikĹĄno razliko so v tem delu igre ponovili ĹĄe ĹĄtirikrat. Nazadnje v 18. minuti (11 : 8). Nato je domaÄ?a razigranost popustila, gostje so zaÄ?eli igrati vse bolj zbrano in vztrajno niĹžati razliko.

stran je dosegla po dva zadetka (17 : 16). Nato so se domaÄ?i s potrpeĹžljivo igro zaÄ?eli rezultatsko oddaljevati. Dobrih deset minut pred koncem je bila ob njihovem prvem vodstvu s petimi goli razlike (26 : 21) zmaga dokonÄ?no zagotovljena. V 57. minuti je Aleks KavÄ?iÄ?, ki je bil z osmimi zadetki skupaj z Verdinekom najbolj strelsko razpoloĹžen v domaÄ?i vrsti, zadel za najviĹĄjo prednost +6 (31 : 25) in dvoboj je bil dokonÄ?no odloÄ?en. Vendar se gostje niso sprijaznili z visokim zaostankom. V zadnjih minutah so izkoristili lagodno igro nasprotnika in z golom Mitje Nosana ter tremi Rista Vujovića

nih napak. ÄŒestitke mojim fantom. V naslednjem krogu bomo gostili Loko. So zelo neugodni, igrajo hitro igro. Spet bomo morali biti zelo potrpeĹžljivi in garati ĹĄestdeset minut.ÂŤ Mitja Nosan, nekdanji igralec Gorenja: ÂťEnostavni nismo bili pravi, da bi domaÄ?im odĹĄÄ?ipnili toÄ?ko ali morda obe ter se jim oddolĹžili za izgubljeno pri nas.

V napadu nam ni steklo, v drugem polÄ?asu tudi v obrambi ne.

ZasluĹžena zmaga Gorenja, prepozno nam je steklo na koncu.

nom, ki so sreÄ?anje zaÄ?eli nekoliko slabĹĄe, nato pa vzeli vajeti v svoje roke in iz luÄ?aja v luÄ?aj zviĹĄevali vodstvo. Vodilno moĹĄtvo je prikazalo eno svojih najboljĹĄih predstav v tej sezoni. Po prikazani igri si sicer Ĺ oĹĄtanjÄ?ani niso zasluĹžili tako visokega poraza, a so tokrat naleteli na razpoloĹženega in boljĹĄega nasprotnika. S tem porazom so Ĺžal ĹĄe korak bliĹžje izpadu, saj so konkurenti zmagali na gostovanju.

Upanje za obstanek ĹĄe vedno tli, vendar bodo morali Ĺ oĹĄtanjÄ?ani do konca sezone zmagati tudi na kakĹĄnem gostovanju, predvsem pa obe sreÄ?anji pred domaÄ?im obÄ?instvom. Prvo priloĹžnost za popravni izpit bodo imeli Ĺže to soboto, ko jim v goste prihaja ekipa Litije 2001. SreÄ?anje na kegljiĹĄÄ?u v Ĺ oĹĄtanju si lahko navijaÄ?i ogledajo od 14. ure dalje.

Kegljanje Vodilni premoÄ?ni za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane Po tednu dni premora so tekmovanje nadaljevali v vseh kegljaĹĄkih ligah. Ekipa Ĺ oĹĄtanja je svoje sreÄ?anje odigrala na Prevaljah pri vodilnem Korotanu in bila visoko poraĹžena. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani niso bili kos razigranim domaÄ?i-

đ&#x;”˛

Stane Vovk

đ&#x;”˛

G. F.

TAKO so igrali Liga NLB 18. krog Gorenje Velenje - Riko Ribnica 31:29 (15:14) Gorenje: Taletović 5 obramb, Vujović 3 obrambe, Logar, Mazej 1, Haseljić, Tajnik, Ĺ pelić 3, Matanović 6, Levc, Stojnić 1, MiklavÄ?iÄ? 1, Banfro, Verdinek 8 (6), M. KavÄ?iÄ?, A. KavÄ?iÄ? 8, Kete 3. Sedemmetrovke: Gorenje 6 (6), Ribica 1 (0); izkljuÄ?itve: Gorenje 16 minut, Ribnica 14.

RdeÄ?i karton: Darko Stojnić (45. - tretja izkljuÄ?itev) Drugi rezultati: Trimo Trebnje – Maribor Branik 28:28 (11:14), Celje Pivovarna LaĹĄko - Dol Hrastnik 45:31 (25:14, SviĹĄ IvanÄ?na Gorica) - Koper 2013 27:26 (12:12), Urbanscape Loka - Krka 29:28 (16:14), Jeruzalem

OrmoĹž - Dobova 35:36 (19:18).

Vrsti red: 1. Celje 32, 2. Ribica 29, 3. Gorenje 26, 4. Maribor 21, 5. Loka 20, 6. Koper 19, 7. Trimo 18, 8. Krka 17, 9. Dobova 12, 10. OrmoĹž 11, 11. Dol 7, 12. SviĹĄ 4.

Prva A drĹžavna rokometna liga, - Ĺženske, 14. krog Velenje – Ĺ˝URD Koper 36:36 (18:20) Velenje: HadĹžić, SimiÄ?, Smonkar 8, TomiÄ?

45, Hudovernik, Žagar, Ferenc 5, Kaltak 2, Bele, Jelťnik 1, Oder 8, Pikl 8, PritrŞnik.

IzkljuÄ?itve: Velenje 10 minut, Koper 10; sedemmetrovke: Velenje 4 (4), Koper 9 (8).

Drugi rezultati: Ptuj - Ljubljana 29:25 (16:16), Zelene doline Žalec - Mlinotest

19:19 (9:11), Krim Mercator - Z'deĹžele Celje 38:20 (24:9).

Vrstni red: 1. Krim 13 tekem – 26 toÄ?k, 2. Ĺ˝alec 11 – 17, 3. Krka 12 – 16, 4. Z'deĹžele 13 – 14, 5. Mlinotest 12 – 13, 6. Koper 13 – 9, 7. Ptuj 11 – 7, 8. Ljubljana 12 – 5, 9.

Velenje 13 – 3. Zagorje izstopilo iz lige.

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 14. krog Korotan - Ĺ oĹĄtanj 7 : 1 (3442 : 3242) Ĺ oĹĄtanj: PintariÄ? – 522 (0), Kramer – 554 (0), HasiÄ?iÄ? – 553 (0), Fidej – 540 (0), PetroviÄ? – 559 (1), SeÄ?ki – 514 (0).

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

21. februarja 2019 65-letni Rajko Pintar ni Ljubenec, ampak se je v tamkajĹĄnje okolje preselil pred 40 leti. Ga tudi nismo vpraĹĄali, Ä?e si je Ĺže pridobil ÂťdomovinskoÂŤ pravico.

Zdelo se nam je samoumevno, da so ga Ljubenci Ĺže potrepljali po rami, rekoÄ?: ti si pa naĹĄ,ÂŤ saj Rajko sodi med peĹĄÄ?ico tamkajĹĄnjih obÄ?anov, ki so s svojim delom in zgledom pomembno prispevali k prepoznavnosti kraja. Najprej kot ravnatelj osnovne ĹĄole Ljubno ob Savinji z velikim posluhom za ĹĄportno dejavnost mladih, njegovo ime je zapisano med soustanovitelji ljubenskega odbojkarskega kluba, veÄ? kot 35 let pa deluje v SmuÄ?arsko skakalnem klubu (SSK) Ljubno BTC kot napovedovalec na tekmah, zadnjih 14 let pa kot predsednik organizacijskega komiteja svetovnega pokala v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske. Prav pred 14 dnevi so na skakalnici pod Rajhovko merile moÄ?i najboljĹĄe smuÄ?arke skakalke na svetu.

Bloudkova plaketa krona 50-letnega dela

ÂťMinuli dnevi so bili pa res naporni,ÂŤ je pritrdil naĹĄi ugotovitvi, Âťa Ä?e se lahko malo pohvalim, tudi uspeĹĄni. UspeĹĄno smo izpeljali tridnevni program, sloven-

Sam ne moreĹĄ narediti niÄ?, skupaj pa veliko in dobro SreÄ?anje z Rajkom Pintarjem z Ljubnega ob Savinji, dobitnikom Bloudkove plakete ska dekleta pa so ta veliki zalogaj nagradila z odliÄ?nimi uvrstitvami,ÂŤ je pripovedoval zadovoljen v druĹĄtvenih prostorih SSK Ljubno BTC. Ponosen je nanje, ponosen na ĹĄtevilne prostovoljce, ljudi, ki v pripravah in pri izvedbi tekem dihajo kot eden. ÂťSam ne moreĹĄ niÄ?, skupaj pa naredimo veliko in dobro.ÂŤ Tri dni po dogodku je bil med dobitniki Bloudkove plakete, najviĹĄjega drĹžavnega priznanja za doseĹžke v ĹĄportu. Prejel jo je za 50-letno Ĺživljenjsko delo. OznaÄ?il ga je kot krona tega, kar je poÄ?el.

Tega pa ni bilo malo, saj je Ĺže pri 16 letih delal prostovoljno v druĹĄtvu Partizan Celje, v katerem je vodil majhne otroke pri orodni telovadbi. Tudi med ĹĄtudijem na Fakulteti za ĹĄport v Ljubljani ni miroval. ÂťPoÄ?aĹĄÄ?en sem bil ob novici, da sem med nagrajenci.ÂŤ Za plaketo ga je predlagal

Atletika Birmingham, 16. februarja – Na svetovni dvoranski seriji Mednarodne atletske zveze v Birminghamu je bila Anita Horvat (Velenje) na 400 m peta (52,85). Horvatova se je v zelo moÄ?ni konkurenci zelo pribliĹžala svojemu drĹžavnemu rekordu 52,22, ki ga je dosegla 8. februarja lani v Madridu. "Vesela sem, da sem se prviÄ? letos spustila pod 53 sekund. Moj cilj je, da bom najbolje pripravljena za dvoransko EP v Glasgowu, smo na dobro poti, da to tudi uresniÄ?im,ÂŤ je med drugim dejala Horđ&#x;”˛ vatova.

đ&#x;”˛

mĹĄ

Rajko Pintar: ÂťPoÄ?aĹĄÄ?en sem bil ob novici, da sem prejemnik Bloudkove plakete.ÂŤ

lo v ĹĄportu od najmlajĹĄih v vrtcu do dijakov in ĹĄtudentov. Ti so imeli vrata obeh telovadnic na Ljubnem vedno odprta zastonj.

tih 1973–1974 je bil Ä?lan ekipe Celja, ki je tekmovala v prvi zvezni ligi v dviganju uteĹži.

Veliko zanimivih zgodb je za-

znamovalo pet desetletij dela v ĹĄportu, pravi, njemu pa se je najbolj vtisnilo v spomin delo s paraplegiki in tetraplegiki. Pri njih je velikokrat videl tisto, kar je v ĹĄportu najbolj cenjeno: borbo, trdo delo, vztrajnost, da se kljub teĹžavam ne prepustiĹĄ maloduĹĄju.

â?ą

Žal moram soglaĹĄati s predsednikom odbora za podelitev Bloudkovih priznanj, da se zaradi vse veÄ?jega vpliva denarja izgubljajo nekatere vrednote, zaradi katerih je ĹĄport postal tako pomembna dejavnost ljudi.ÂŤ

Odgovor na vpraĹĄanje, s Ä?im si lepĹĄa Ĺživljenje upokojenca, je bil priÄ?akovan. S smuÄ?arskimi skoki, izvemo, saj so tekme le del aktivnosti. V tem trenutku si prizadevajo, da bi zbrali potreben denar za izvedbo poletnega gran prixa v smuÄ?arskih skokih

ka. Uspelo mu je namreÄ? zbrati in ohraniti originalno korespondenco in dokumentacijo gradnje prve velike skakalnice na Ljubnem, katere projektant je bil prav Bloudek. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Zanj nikoli ni prepozno – Ĺ aleĹĄki bridge klub organizira teÄ?aje – Temu, ki poteka ob ponedeljkih v hotelu Paka, se ĹĄe lahko pridruĹžite Koncentracija. Tekmovanje traja deset in veÄ? ur.

Skoki

PrejĹĄnji teden je AljaĹž Osterc iz Zavodenj z odliÄ?nimi skoki v Kranju osvojil naziv drĹžavnega prvaka med mladinci smuÄ?arskih skakalcev do 20 let. Kot je pojasnil, je bil s skoki skoraj povsem zadovoljen. ÂťKljub padcu v drugi seriji zdaj vidim, da skaÄ?em dovolj dobro in da lahko po najviĹĄjih mestih posegam tudi, ko se mi kakĹĄen skok malce ponesreÄ?i,ÂŤ razmiĹĄlja AljaĹž. Na tekmi so mu bili najbolj konkurenÄ?ni fantje iz reprezentance, ki pa jih je vse po vrsti ugnal. ÄŒasa za slavje ni bilo, Osterc pa pravi, da bo do konca sezone ĹĄe kar nekaj mednarodnih tekem, na katerih bo spet iskal priloĹžnost za lep rezultat. Slavje bodo menda na vrsti po tekmah. ÂťZa zdaj bi sicer kot najveÄ?ji uspeh doslej ocenil sezono pred dvema letoma, ko sem z ekipo osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka in nastopal v svetovnem pokalu,ÂŤ ĹĄe pravi Osterc, vendar dodaja, da ga najboljĹĄe verjetno ĹĄe Ä?aka.

Pomembna zanj je ĹĄe podpora paraplegikov, za katere je kar nekaj let ob pomoÄ?i druĹžine Rupnik organiziral tekmovanja v namiznem tenisu. Sam se je v mladih letih ukvarjal s ĹĄportno gimnastiko, v le-

PriloĹžnost, da spoznate bridĹž

Horvatova peta

AljaĹž Osterc drĹžavni prvak med mladinci do 20 let

SSK Ljubno BTC, Rajku pa pri tem veliko pomeni ĹĄe podpora obÄ?ine Ljubno, SmuÄ?arske zveze Slovenije, Zavoda RS za ĹĄolstvo, v katerih so prepoznali njegovo de-

za Ĺženske. Je Ä?lan izvrĹĄilnega odbora SmuÄ?arske zveze Slovenije, predstavnik Slovenije v mednarodni smuÄ?arski zvezi. Hoja in vrtenje pedalov na sobnem kolesu sta njegov vir skrbi za zdravje in dobro poÄ?utje. Bloudkova plaketa je nagrada in obveza ... ÂťGotovo, vendar je moja obveza v tem trenutku skrb za naĹĄe naslednike, ki bodo peljali dobro zgodbo naprej. Mislim, da imamo nekaj domaÄ?ih imen, ki bodo nadaljevala delo tima. Ne nameravam se kar umakniti, a v nedogled ne mislim vztrajati,ÂŤ je sklenil Rajko Pintar, Ä?igar osebna zasluga je tudi ohranjanje zapuĹĄÄ?ine inĹž. Stanka Bloud-

Malo Ä?asa so si za klepet o bridĹžu pred zaÄ?etkom lige vzeli Gregor Rus, BoĹžo Jelen in NuĹĄa GoĹĄnik.

Velenje, 16. februarja – V soboto smo se dobili v restavraciji Pod Jakcem, kjer je Šaleťki bridge klub organiziral 2. kolo Slovenske bridge lige. V prvi ligi je nastopilo deset moťtev, v drugi ťtirinajst, kar pomeni, da se je v Velenju zbralo okoli sto bridŞistov iz vse drŞave.

Pred zaÄ?etkom, ker se potem zaradi visoke koncentracije, ki jo je treba imeti okoli deset ur, niso pustili motiti, smo za mizo sedli s predstavniki tukajĹĄnjega klu-

â?ą

Vas zanima? Pridite v ponedeljek ob 18. uri v hotel Paka na zaÄ?etniĹĄki teÄ?aj.

ba. ÂťIgrali bomo od 10. do 18. ure, igralci prve lige ĹĄe tri ure dlje. Ves Ä?as bo potrebna visoka koncentracija,ÂŤ je povedala NuĹĄa GoĹĄnik, dolgoletna Ä?lanica Ĺ aleĹĄkega bridge kluba in predstavnica tekmovalne komisije, ki nam je predstavila klub.

Trenutno prvi, imajo tudi najboljĹĄega

ÂťKlub ĹĄteje 34 Ä?lanov. Zelo veseli smo zadnjih pridobitev – dveh novih igralcev, in sicer velemojstra Mira Novaka iz Lju-

bljane in mojstrice Slavice Bjedov iz Ĺ˝alca. Trenutno smo prvi na lestvici klubov Bridge zveze Slovenije po ĹĄtevilu toÄ?k.ÂŤ NajuspeĹĄnejĹĄi igralec in prvi v Sloveniji je Bojan AmbroĹž. Lani je na tekmovanjih osvojil devet prvih mest (drĹžavno moĹĄtveno, drĹžavno meĹĄano moĹĄtveno, Trial, Osilnica, Plesnik, Postojna, LoĹĄinj, Pulj, Novi Sad). ÄŒlani kluba se sestajajo dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in Ä?etrtkih, ob 18. uri v Hotelu Paka v Velenju. Velikokrat na svoja sreÄ?anja povabijo igralce pobratenih klubov iz Celja in Novega mesta.

moĹžgane, predvsem za koncentracijo duha. Ves Ä?as je v njej treba spremljati dogajanje na mizi in v rokah. PriporoÄ?am jo vsem.ÂŤ

Poteka zaÄ?etniĹĄki teÄ?aj

Tako kot v drugih klubih tudi v Ĺ aleĹĄkem bridge klubu organizirajo zaÄ?etniĹĄke teÄ?aje. Ta Ä?as poteka ob ponedeljkih v prvem nadstropju Hotela Paka. ÂťLahko se nam pridruĹžite. Potrebujete samo dobro voljo, malo vztrajnosti in pripravljenost uÄ?iti se,ÂŤ vabi mednarodni mojster Gregor Rus, ki vodi teÄ?aj.

RazloĹži nam, da lahko bridIgro ge igramo bodipriporoÄ?a si rekreativno, vsem bodisi tekmovalZadnji dve leti no. V tekmovalklubu predseduje nem bridgu je BoĹžo Jelen. ÂťBrielement sreÄ?e izdĹž me je pritekljuÄ?en. gnil pred dvanajÂťV obeh verziBridĹž se igra z 52 obiÄ?ajnimi kartami. stimi leti. Ĺ koda, jah pa je zelo zada sem se zaÄ?el tako ozno uÄ?iti in igra- nimiv. Do tekmovalnih nazivov pridemo ti. To je igra, ki je primerna za vse staro- z nastopanjem na tekmovanjih, bodisi drsti. Ponuja neĹĄteto moĹžnosti, neskonÄ?no Ĺžavnih, turistiÄ?nih, mednarodnih ... PriĹĄtevilo kombinacij. Vsaka partija je novo meren je tudi kot rekreativna igra doma, enkratno doĹživetje. Je intenzivna igra za v krogu druĹžine. Potrebni so samo ĹĄtirje

igralci, kupÄ?ek kart, nekaj Ä?asa in zabava se lahko zaÄ?ne.ÂŤ

Izziv tudi igra po spletu

Koliko Ä?asa tedensko, meseÄ?no, posveÄ?ajo bridĹžu? NuĹĄa GorĹĄnik pravi, da skoraj preveÄ?. ÂťDvakrat tedensko igram v klubu, igram pa tudi na skoraj vseh drĹžavnih in turistiÄ?nih turnirjih, ki jih je zelo veliko. Samo februarja potekajo ĹĄtiri drĹžavna tekmovanja. Igram tudi doma in preko interneta. Slednje mi je poseben izziv, ker igramo v Ĺživo z bridĹžisti iz vsega sveta.ÂŤ BoĹžo Jelen igra trikrat tedensko, z Bridge akademijo pa se udeleĹžuje tudi bridĹž poÄ?itnic na LoĹĄinju, v Kozirici, Logarski dolini. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Za igro so potrebni ĹĄtirje igralci.

Vsak dobi 13 kart. V prvem delu igre se licitira za igro, podobno kot pri taroku, drugi del je igra, v kateri sodelujejo trije igralci.

Nenehno se izobraĹžujejo. Dan pred naĹĄim sreÄ?anjem so z Bridge akademijo, ki jo vodi Marjan Zadel, organizirali nadzorovano igro. UÄ?ili so se licitacije in pravilnega odigravanja.

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, KRONIKA

21. februarja 2019

Gasilcem letos veÄ? kot 800 tisoÄ? evrov

Ĺ oĹĄtanjski gasilci na zbor stoĹĄtiridesetiÄ?

Gasilci so aktivni na vseh podroÄ?jih v krajevnih skupnostih, posebno skrb pa namenjajo vzgoji in usposabljanju mladih Mira ZakoĹĄek

Prvi posredovalec, v okviru katerega so gasilci lani posredovali 14-krat in v dveh primerih reĹĄili Ĺživljenje. Maja lani so s sklepom Ĺžupana izvedli ĹĄe nenapovedano alarmiranje, v katerem so se vsa druĹĄtva odliÄ?no izkazala, izvozila so v ĹĄesti minuti ali celo prej.

Velenje, 13. februar– Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je s predsedniki gasilskih druĹĄtev in predsednikom Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline podpisal anekse k pogodbam za redno delovanje sedmih prostovoljnih gasilskih druĹĄtev v skupni viĹĄini 87.000 evrov za leto 2019.

Sredstva, ki so bila razdeljena po kategorijoi druĹĄtva in rezultatih ocenjevanja delovanja druĹĄtev v preteklem letu, bodo prejeli PGD Velenje, PGD Vinska Gora, PGD Ĺ kale, PGD Pesje,

â?ą

Lani je 2416 operativnih gasilk in gasilcev posredovalo v 385 intervencijah.

PGD Ĺ alek, PGD BevÄ?e in PGD Ĺ entilj.

Mestna obÄ?ina Velenje vsako leto za javno gasilsko sluĹžbo zagotovi tudi sredstva za gaĹĄenje in reĹĄevanje ob poĹžarih, reĹĄevanje ob naravnih in drugih nesreÄ?ah ter ob drugih nesreÄ?ah v skladu z naÄ?rti zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja. Sredstva zagotavljajo tudi za reĹĄevanje sploĹĄnih in preventivnih aktivnosti, izobraĹževanja in

đ&#x;”˛

UdeleĹžili so se kar 21 aktivnosti za mlade

Veliko skrbi namenjajo delu z mladimi. Lani so se udeleĹžili kar 21 aktivnosti za mlade (tekmovanja, teÄ?aji, sreÄ?anja), sodelovali pa so tudi pri izvedbi najveÄ?je

usposabljanja ‌ Letos so za te namene predvidena sredstva v viťini 807.090 evrov. Sofinancirajo tudi menjavo gasilskih vozil za prevoz moťtva. Lani so takťno vozilo nabavili za PGD Vinska Gora, letos pa se bo za PGD Šentilj.

tivnih gasilk in gasilcev posredovalo v 385 intervencijah, 171 je bilo tehniÄ?nih intervencij (prometne nesreÄ?e, nevarne snovi, neurja ...), za katere so zahtevana posebna znanja in oprema.

V mestni obÄ?ini Velenje 2821 gasilcev

Gasilci se morajo stalno usposabljati na razliÄ?nih podroÄ?jih.

Lani se je izobraĹževalo in usposabljalo 349 gasilk in gasilcev.

Gasilci so opravili tudi teÄ?aj interventnega varnega dela na strehi. Izvajati so zaÄ?eli tudi projekt

V prostovoljna gasilska druĹĄtva mestne obÄ?ine Velenje je vkljuÄ?enih 2821 Ä?lanic in Ä?lanov, od tega jih je 749 mlajĹĄih od 16 let.

V lanskem letu je 2.416 opera-

Potrebna so stalna usposabljanja

â?ą

S projektom Prvi posredovalec so posredovali 14-krat in v dveh primerih tudi reĹĄili Ĺživljenji.

regijske vaje Potres 2018, ki je potekala v ĹĄtirih obÄ?inah. Glavni del je potekal prav v velenjski obÄ?ini na lokaciji stare elektrarne.

Sodelovalo je 198 pripadnikov velenjskih druĹĄtev. Vaja je bila ocenjena za uspeĹĄno, s posebno zahvalo obÄ?ini Velenje kot gostiteljici glavnega dela vaje. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika Prepovedali so mu pribliĹževanje Velenje, 13. februarja – V sredo zveÄ?er so na Ĺ ercerjevi obravnavali nasilje v druĹžini. Partner, ki je priĹĄel domov vinjen, je partnerico veÄ?krat udaril. Policisti so mu izrekli ukrep prepoved pribliĹževanja, Ä?aka pa ga tudi ovadba za kaznivo dejanje nasilje v druĹžini.

Oba pobegla izsledili Velenje, 14. februarja – Pobegi s kraja prometnih nesreÄ? se obiÄ?ajno ne izidejo. To lahko potrdita dva, ki sta to poskuĹĄala prejĹĄnji teden, a neuspeĹĄno.

V Ä?etrtek popoldan je voznik osebnega avtomobila trÄ?il na parkiriĹĄÄ?u pred Mercatorjevo TrĹžnico in pobegnil. OÄ?ividka si je zapomnila registrsko ozna-

ko avtomobila in jo posredovala policistom. Ni bilo dolgo, da so ga izsledili.

V soboto, 16. februarja ob pol treh zjutraj, pa jih je poklicala krajanka Gorice, ki je videla voznika, kako je na parkiriĹĄÄ?u poĹĄkodoval tri vozila in odpeljal, kot da se ni zgodilo niÄ?. Patrulja ga je izsledila. Z njim je opravila postopek in alkotest. Ta je pokazal prisotnost 0,67 g/kg alkohola v litru izdihanega zraka.

med nogometno tekmo izginili trije mobilni telefoni in denarnice z gotovino.

V ponedeljek, 18. februarja, pa so iz kolesarnice stanovanjskega bloka na KidriÄ?evi ukradli tri kolesa. Ĺ˝e prej, v sredo, 13. februarja, je iz pomoĹžnega lesenega objekta gasilskega doma Ĺ alek izginilo treking kolo.

Policisti za vsemi storilci poizvedujejo.

Gotovina, kolesa, telefoni

Ogoljufala jih je za spolne usluge

Velenje, 14. februarja – Policisti so imeli v zadnjem tednu kar nekaj dela s tatvinami. V Ä?etrtek je neznanec iz predala v recepciji Mladinskega hotela ukradel okoli 300 evrov menjalnega denarja.

V soboto, 16. februarja popoldan, so iz garderob NK Rudar

Velenje, 17. februarja – V nedeljo zveÄ?er so policisti prijeli storilko veÄ? kaznivih dejanj goljufije. Ta je v zameno za spolne usluge od ogoljufanih moĹĄkih prejela denar, posla pa ni opravila.

V nedeljo se je z njo po telefonu za spolne usluge dogovoril

VelenjÄ?an in se z njo tudi dobil.

IzroÄ?il ji je 70 evrov, osumljenka pa je s pretvezo, da bo naĹĄla primerno sobo, odĹĄla z denarjem in se ni veÄ? vrnila. VelenjÄ?an pa ni bil od vÄ?eraj. Kupil je novo sim kartico za telefon in se z njo ĹĄe enkrat dogovoril za sreÄ?anje.

Osumljenka je tudi v drugo priĹĄla z namero, da vzame denar, a se ji je zalomilo.

Policisti so jo zasliĹĄali za veÄ? primerov kaznivih dejanj goljufije, saj je ustrezala opisu veÄ? oĹĄkodovancev. Zoper njo bodo podali kazensko ovadbo.

Varnostna razdalja je bila prekratka Velenje, 18. februarja – V ponedeljek popoldan je poÄ?ilo v bliĹžini Velenjke. Do trÄ?enja dveh vozil je priĹĄlo zaradi prekratke varnostne razdalje. K sreÄ?i se je konÄ?alo zgolj z gmotno ĹĄkodo.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Pomagali bolniku Velenje, 13. februarja – V sredo je VelenjÄ?an poklical policiste, da so pomagali moĹĄkemu, ki se je ustavil pred njegovo hiĹĄo, govoril nepovezano in kazal oÄ?itne znake duĹĄevnih motenj.

Poskrbeli so, da ga je pregledal zdravnik, po pregledu pa so nudili asistenco pri prevozu v bolniĹĄnico.

FinanÄ?na uprava zasegla cigarete Velenje, 14. februarja – V Ä?etrtek popoldan je na parkirnem prostoru Premogovnika moĹĄki prodajal tobaÄ?ne izdelke. Policisti so o prodaji seznanili

Ĺ oĹĄtanj – V soboto, 23. februarja, se bodo ob 18. uri Ä?lani in Ä?lanice prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj - mesto zbrali na Ĺže 140. rednem letnem obÄ?nem zboru, na katerem bodo poroÄ?ali o opravljenem delu v lanskem letu in sprejeli naÄ?rt dela za letos. Na obÄ?nem zboru bodo podelili tudi odlikovanja in predstavili nove Ä?lane druĹĄtva. Tokratni obÄ?ni zbor bo zaradi visokega jubileja ĹĄe slovesnejĹĄi, kot bi bil sicer.

V druĹĄtvo je vÄ?lanjenih 197 aktivnih Ä?lanov in Ä?lanic, od tega 57 operativnih. Skrbijo za veÄ?inski del poĹžarnega obmoÄ?ja obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj – krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj, Ravne, Skorno – Florjan in Bele Vode.

finanÄ?no upravo, ki je prevzela postopek in tobaÄ?ne izdelke zasegla.

stepla dijaka. Oba lahko raÄ?unata na odloÄ?bo o prekrĹĄku.

V postopku se je nedostojno vedel

Poizvedujejo za pretepaÄ?em

Velenje, 15. februarja – V petek dopoldan so imeli policisti na Vodnikovi zaradi posedovanja cigarete z marihuano v postopku mlajĹĄega moĹĄkega. Ker se je mladeniÄ? med postopkom nedostojno vedel, so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 15. februarja – V petek zveÄ?er je neznanec pred stanovanjskim blokom na Gorici pretepel obÄ?ana. Ta je pri tem utrpel lahke telesne poĹĄkodbe. Za storilcem poizvedujejo, pri tem pa prosijo za pomoÄ? morebitne oÄ?ividce.

Dijaka sta se stepla

Treznil se je v posebnih prostorih

Velenje, 15. februarja – V petek popoldan sta se v Šolskem centru Velenje med odmorom najprej sprla, potem pa

TopolĹĄica, 15. februarja – V petek zveÄ?er so policisti v TopolĹĄici ustavili

voznika osebnega avtomobila. Sumili so, da vozi pod vplivom alkohola. Voznik je preizkus alkoholiziranosti in strokovni pregled odklonil. Zaradi suma, da bo odpeljal naprej, so ga pridrĹžali do streznitve.

Enemu zasegli avto Velenje, 15. februarja – V petek popoldan so v bliŞini Efenkove ustavili voznika osebnega avtomobila. Ker je vozil brez ustreznega vozniťkega dovoljenja, so mu avto zasegli.

mkp

Nepovratna sredstva Ĺ martno ob Paki - Lani je bila obÄ?ina Ĺ martno ob Paki uspeĹĄna pri pridobitvi denarja na veÄ? manjĹĄih razpisih.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da so bila vrednostno najpomembnejĹĄa sredstva za sanacijo poĹĄkodovane infrastrukture zaradi veÄ?jih vremenskih ujm. Iz tega naslova so lani zgradili brv Ä?ez reko Pako v ReÄ?ici ob Paki ter sanirali plaza v Malem Vrhu in Gavcah. V okviru projekta Festival domaÄ?ih okusov so kupili prireditveni ĹĄotor, ozvoÄ?enje in izvedli veÄ? delavnic. Pridobili so ĹĄe sredstva od Eko sklada za postavitev polnilnice za elektriÄ?ne avtomobile in za izvedbo toplotne izolacije pod ostreĹĄjem na objektu Baronije. Skupna vrednost pridobljenih sredstev v letu 2018 je znaĹĄala 170.000 evrov, nekaj od tega je zapadlo v izplaÄ?ilo ĹĄe v leto 2019. ObÄ?ina je za izvedbo veÄ?jih projektov prispevala lastna sredstva v viĹĄini 15 % ter plaÄ?ala DDV. Prav tako so poÄ?rpali ves denar, ki ga lahko pridobijo obÄ?ine za investicije na podlagi Zakona o financiranju obÄ?in v viĹĄini 82.000 evrov.

Ta denar so namenili za sanacijo cest. Letos imajo v naÄ?rtu izvedbo ĹĄe dveh projektov, ki so jih prijavili lani. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

21. februarja 2019

19

V porastu razliÄ?ne oblike zasvojenosti V programu za samopomoÄ?, terapijo in socialno rehabilitacijo oseb z razliÄ?nimi oblikami zasvojenosti DruĹĄtva Projekt ÄŒlovek v Velenju predvsem mladoletne osebe s teĹžavami v odraĹĄÄ?anju Tatjana PodgorĹĄek

Pred mesecem dni je ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti podelilo priznanja za podroÄ?je socialnega varstva. Med prejemniki je bilo tudi DruĹĄtvo Projekt Ä?lovek, ki izvaja dejavnost dvakrat na mesec (ob sredah) tudi v Velenju. Prostore ima na tukajĹĄnjem Centru za socialno delo.

Mateja Ĺ vab, specialistka na podroÄ?ju prepreÄ?evanja ĹĄkode, povezane z uĹživanjem drog, strokovna sodelavka v Regijskem sprejemnem centru KoroĹĄke, ki je pristojna za dejavnost tudi na obmoÄ?ju Savinske regije, je povedala, da so v Velenju prisotni od leta 2013. 80 % denarja pridobijo za dejavnost od omenjenega ministrstva, ostalo primaknejo obÄ?ine, v katerih dejavnost izvajajo. ÂťDruĹĄtvo Projekt ÄŒlovek je nevladna humanitarna, neprofitna organizacija, ki nudi pomoÄ? osebam s teĹžavami z zasvojenostjo (prepovedane droge, alko-

hol, igre na sreÄ?o ‌). NaĹĄ program je program za samopomoÄ?, terapijo in socialno rehabilitacijo oseb z razliÄ?nimi oblikami zasvojenosti. Njegov namen je prepreÄ?evanje in zniĹževanje socialnih stisk, povezanih z rabo psihoaktivnih snovi, osnovni cilj pa pomagati posamezniku in druĹžini v stiski k vnoviÄ?ni vzpostaviti kakovostnega Ĺživljenja in vkljuÄ?itvi nazaj v druĹžbo (dokonÄ?ati ĹĄolanje, se uspeĹĄno zaposliti, si urediti Ĺživljenje ‌).ÂŤ Sogovornica je zagotovila, da je Projekt ÄŒlovek ena najveÄ?jih institucij, ki se ukvarja s teĹžavami zasvojenosti v Sloveniji. Lani so delali s 723 uporabniki in 852 svojci, skupaj s 1575 osebami, V ravenskem centru je iskalo pomoÄ?, podporo ali nasvet 74 uporabnikov in 56 svojcev, skupaj 130 oseb, od tega v Velenju pet uporabnikov in ĹĄest svojcev. Uporabniki so bile predvsem mladoletne osebe, ki se sreÄ?ujejo s teĹžavami v odraĹĄÄ?anju (eksperimentiranje s THC, prekomerna

uporaba tehnologije, poslabĹĄanje uÄ?nega uspeha, izostanki od pouka, nedokonÄ?ana ĹĄola, pasivnost). Zaznavajo tudi poveÄ?anje ĹĄtevila oseb s teĹžavami alkohola.

Vsi uporabniki so se vkljuÄ?ili v program na pobudo velenjskega centra za socialo delo. Število uporabnikov se v tukajĹĄnjem okolju poveÄ?uje, je pa motivacija za reĹĄevanje teĹžav, povezanih z uĹživanjem drog, pri zasvojenih osebah zelo nizka. Zaradi tega je zelo pomembno tesno sodelovanje s centrom in drugimi strokovnimi inĹĄtitucijami, s katerimi zelo dobro sodelujemo.ÂŤ

Kako pomagajo?

Na osnovi individualnih pogovorov skupaj z uporabniki izdelajo individualni terapevtski naÄ?rt, v katerem ti opredelijo svoje cilje na razliÄ?nih Ĺživljenjskih podroÄ?jih ter izdelajo konkreten naÄ?rt za njihovo dosego. ÂťNaĹĄa naloga

Novo vodstvo ÄŒD Ravne Ĺ oĹĄtanj

Ĺ oĹĄtanj, Gaberke, 3. februarja – ÄŒebelarska druĹžina Ravne-Ĺ oĹĄtanj ima bogato in veÄ? desetletij trajajoÄ?o tradicijo. S ponosom so Ä?ebelarji to omenili tudi na 113.

od 22. 2. do 28. 2.

- 22. februarja 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc, ki je bil rojen v Ĺ kalah pri Velenju; - 22. februarja 1944 se je v Ĺ entvidu pri Zavodnjah tragiÄ?no konÄ?ala kratka in neizpeta Ĺživljenjska pot pesnika Karla Destovnika - Kajuha; - 22. februarja 1963 se je rodil Janez Hudej, ki je nastopil kar na ĹĄtirih Paraolimpijskih igrah v Barceloni 1992, v Atlanti leta 1996, v Sydneyju leta 2000 in v Atenah leta 2004; - 23. februarja 1881 se je v Celju rodil pravnik Janko Sernec

obÄ?nem zboru, ki je bil minulo nedeljo v Gaberkah. DruĹžina ĹĄteje sedaj 70 Ä?lanov, ki jih ne druĹži samo vzreja Ä?ebel, velikokrat se dobijo tudi na izobraĹževanjih in

mlajĹĄi, ki je bil po prevratu leta 1918 imenovan za stareĹĄino okrajnega sodiĹĄÄ?a v Ĺ oĹĄtanju; v Ĺ oĹĄtanju je sodeloval pri gledaliĹĄkih igrah in planinskem delu. Na obÄ?nem zboru Ĺ aleĹĄke podruĹžnice SDP 1919 je bil izvoljen za naÄ?elnika in je druĹĄtvo vodil do 1922; - leta 1934 se je 23. februarja na Dobovcu pri Trbovljah rodil dr. MatjaĹž Kmecl, izredni Ä?lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje; - 25. februarja 1993 je Radio Velenje zaÄ?el oddajati svoj program na frekvenci 107,8 MHz z oddajnika PleĹĄivec; - 25. februarja 2018 so se v PjongÄ?angu v JuĹžni Koreji konÄ?ale zimske olimpijske igre, ki so se jih iz nĹĄe doline udeleĹžili tudi nordijski kombinatorec Marjan Jelenko, alpska smuÄ?arka Ana Drev ter deskarja na snegu Gloria Ko-

predavanjih ter akĹĄnem od prijetnih sreÄ?anj z drugimi druĹžinami. Minuli obÄ?ni zbor je bil tudi volilni. Predsednik druĹžine ostaja Slavko Drev, podpredsednik in

Pusti grad Ĺ oĹĄtanj (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

tnik in Tim Kevin Ravnjak; - v zaloĹžniĹĄtvu Revije za antropologijo in novejĹĄo zgodovino Borec in zaloĹžniĹĄtva Pozoj Velenje je 26. februarja 1997 izĹĄla knjiga Od zibeli do groba avtorja JoĹžeta Hudalesa; gre za pionirsko delo velenjskega etnologa dr. JoĹžeta Hudalesa o raziskovanja druĹžine in za podrobno obdelavo matiÄ?-

je, da jih pri tem spodbujamo, motiviramo, podpiramo, usmerjamo.ÂŤ ÄŒe uporabnik izrazi Ĺželjo, potrebo ali Ä?e sami ocenijo, da potrebuje celostno obravnavo pri urejanju zasvojenosti, ga poskuĹĄajo zmotivirati za vkljuÄ?itev v terapevtsko skupnost v Ĺ kofji Loki. ÂťOsebe, ki so trdno odloÄ?ene korenito spremeniti svoje Ĺživljenje, prihajajo na pogovore kakĹĄno leto ali dlje. Tisti, ki jih je k njim napotil center ali sodiĹĄÄ?e, pa obiÄ?ajno hodijo tako dolgo, kolikor omenjene ustanove zahtevajo.ÂŤ V drĹžavi deluje veliko druĹĄtev, zavodov, ustanov, ki se ukvarjajo s prepreÄ?evanjem zasvojenosti in zdravljenjem, vendar delujejo vsak zase, zato ni pravih uÄ?inkov. ÂťRes je. Pomembno je, da sorodne strokovne institucije delujemo v dobro zasvojene osebe oziroma njihovih svojcev in ne tako, da ga Ä?im dlje obdrĹžimo v svojem programu, da bi imeli Ä?im veÄ? vkljuÄ?enih uporabnikov (kar je – Ĺžal – neko merilo pri sofinancerjih in viĹĄini dodeljenega denarja). Zato se med seboj aktivno povezujemo, imamo timske sestanke. V naĹĄem programu uporabnike preko pogovora vedno usmerjamo v zanj najprimernejĹĄi program oziroma obliko zdravljenja,ÂŤ je ĹĄe dejala Mađ&#x;”˛ teja Ĺ vab.

tajnik Bojan Gavez, tudi blagajnik DuĹĄan Gorenc ostaja isti. ÄŒastno funkcijo praporĹĄÄ?aka so dodelili Ivanu KonovĹĄku, dolgoletnemu Ä?lanu. Bolj ali manj ostajajo isti tudi Ä?lani nadzornega in upravnega odbora ter disciplinske komisije. DruĹžina je v preteklem letu poslovala dobro, veselijo pa se, da bodo njihovi prostori, ki jih je nekoliko zmanjĹĄala prenova obÄ?inske zgradbe, spet zaĹživeli.

Na obÄ?nem zboru so podelili priznanja in znaÄ?ke zvestobe za 10, 20, 30 in 50 let. Priznanje Antona JanĹĄe III. stopnje so podelili Valentinu Turineku, Antonu Balantu in Stanislavu Volku.

S Ä?ebelarskim pozdravom Naj medi pa je zbor zakljuÄ?il delovni predsednik MatevĹž PodvinĹĄek. đ&#x;”˛

M. B. Komprej, foto: B. Gavez

nih knjig velenjske Ĺžupnije sv.

Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja; - 27. februarja 1997 je izĹĄla prva ĹĄtevilka NaĹĄega Ä?asa v barvah; - 28. februarja 1909 se je v Mariboru rodil DuĹĄan PipuĹĄ, ki je bil glavni rudarski strokovnjak v Premogovniku Velenje v ĹĄestdesetih letih 20. stoletja; - 28. februarja 1945 je okupator v MetleÄ?ah pri Ĺ oĹĄtanju ustrelil deset talcev in kot razlog za to navedel smrt vodje enega od uradov krajevne skupine Ĺ tajerske domovinske zveze, ki ga je ob obisku partizanov zadela kap; - 28. februarja 1975 je velenjska obÄ?inska skupĹĄÄ?ina potrdila elaborat o druĹžbenoekonomski upraviÄ?enosti obstoja NaĹĄega Ä?asa in ustanovila Center za informiranje, propagando in zaloĹžniĹĄtvo. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Ĺ˝e nekaj Ä?asa se vam zdi, da je napoÄ?il Ä?as za spremembo. Ĺ˝al ne boste mogli odloÄ?iti, da bi naredili prvi korak, saj veste, da bo odloÄ?ilen. Poti nazaj ne bo veÄ?, potem se boste morali le ĹĄe truditi in iti naprej. Zato vas bo v teh dneh strah, kaj bo prinesla letoĹĄnja pomlad, ki bo, vsaj meteoroloĹĄko, hitro tu.

Pozimi ste se ĹĄe lahko skrivali za zidovi svoje hiĹĄe, z lepim vremenom, ki streĹže Ĺže v teh dneh, bo to vsak dan teĹžje. VaĹĄ svet je postal preveÄ? virtualen, z realnostjo nimate veÄ? pravega stika. To boste morali presekati. Ne Ä?akajte na jutri, Ĺže danes obiĹĄÄ?ite koga od tistih, ki mu to Ĺže dolgo obljubljate.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

To, da ste zadnje Ä?ase veliko sami, ni dobro za vas. VaĹĄi Ĺživci so namreÄ? precej napeti, tuhtanje pa to le ĹĄe poslabĹĄuje. Po odkritem pogovoru z nekom, ki vam je res blizu, boste spoznali, da ste Ä?ez noÄ? hoteli preveÄ?. Ĺ˝elje bodo ostale, a ne boste veÄ? tako nestrpni. Ĺ˝ivljenje rado preseneti, ko to najmanj priÄ?akujemo.

To se bo v naslednjih dneh zgodilo tudi vam. Dogodek bo prelomen za vaĹĄo prihodnost, saj boste verjetno vse dosedanje naÄ?rte postavili na stranski tir in zaÄ?eli pisati Ä?isto novo zgodbo. V njej bo imel vaĹĄ partner glavno vlogo. SreÄ?na bosta, zato bo tudi vaĹĄe poÄ?utje vedno boljĹĄe.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Takoj, ko je zunaj zadiĹĄalo po pomladi, pa Ä?eprav je ĹĄe zima, ste zaÄ?eli misliti na poletje. LetoĹĄnje bo za vas Ä?isto posebno, zato se boste nanj zaÄ?eli pripravljati Ĺže v teh dneh. Pred vami je zagotovo Ä?as velikih odloÄ?itev. ÄŒe boste na situacijo gledali realno, boste hitro ugotovili, da imate v Ĺživljenju veliko sreÄ?o. Ta sicer ni materialna, je pa v ljudeh, ki vas obkroĹžajo. To, da znate sklepati in obdrĹžati iskrena prijateljstva, bo v naslednjih tednih zelo pomembno. Potrebovali jih boste za svoje naÄ?rte. NihÄ?e, ki ga boste prosili za pomoÄ?, vam te ne bo odklonil. Zdravje? Vsak dan boljĹĄe bo.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Razlogov za dobro voljo bo vsak dan veÄ?. Ĺ˝eleli boste poskrbeti, da zaradi zadnjih dogodkov nihÄ?e od bliĹžnjih ne bo obÄ?util vaĹĄih dvomov, z novico pa jih boste veÄ? kot osreÄ?ili. Vsi skupaj boste zaÄ?eli naÄ?rtovati, kaj bo, ko bo ‌ Ĺ e varÄ?evanje bo laĹžje, ker boste imeli pred sabo jasen cilj. Finance boste spravili v red, na raÄ?unu bo veÄ? kot zadnjih nekaj let. Pazite pa, koliko boste na sveĹžem zraku, saj temperature temu, da bi bili ob na prostem povsem leĹžerni, ĹĄe ne bodo naklonjene. To vas zna stati tudi zdravja, saj boste obÄ?utljivi za prehlade. Tudi glavoboli ne bodo redki.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

PoÄ?itniĹĄki teden bo poÄ?asi jemal slovo, vi pa boste sreÄ?ni, ker ste uspeli izklopiti in obnoviti energijo. Do ponedeljka imate ĹĄe nekaj naÄ?rtov, ki jih prelagate iz dneva v dan. NiÄ? hudega, Ä?e vam ne bo uspelo, saj je bilo bolj pomembno, da ste poskrbeli za notranji mir. Zato poskrbite, da bo takĹĄno poÄ?utje, kot ga imate v teh dneh, ĹĄe trajalo! Ko se boste vrnili k vsakodnevnim obveznostim, vam bo kar malo teĹžko. Misli vam bodo od dela pogosto odtavale k osebnim zadevam. VpraĹĄanja, ki vas muÄ?ijo, niso od vÄ?eraj. Zato ne priÄ?akujte, da boste odgovore naĹĄli v le nekaj dneh.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

VÄ?asih vas jeza zanese in poveste veÄ?, kot bi bilo treba. S tem boste v naslednjih dneh nehote poskrbeli za slabo voljo. Tokrat se boste spravili na partnerja, ki ne bo niÄ? kriv. Resnica bo tokrat bolela vas in ne njega, saj mu boste nehote razkrili, kaj ste naredili. Slaba vest bo velika, poleg tega vas bo strah, kako bo partner sprejel vaĹĄ spodrsljaj. Izkazalo se bo, da vas ima resniÄ?no rad, saj bo odreagiral zelo zrelo. Ponudil vam bo pomoÄ?, ki jo boste z veseljem sprejeli. Sobotni veÄ?er bo nekaj posebnega.

Odprl vam bo oÄ?i. Nikomur ne boste ostali dolĹžni, ĹĄe najmanj tistim, ki vam noÄ?ejo niÄ? dobrega.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Poskrbeli boste, da bodo zadnji dnevi zimskih poÄ?itnic naravnost sanjski. Ĺ˝ivljenje boste uĹživali z veliko Ĺžlico. Tudi zato, ker vas je streznilo neko spoznanje, ki ste ga imeli ves Ä?as na dosegu roke, a ga niste hoteli videti. Sedaj vam bo jasno, da morate vsak dan Ĺživeti polno, kot da je zadnji. ÄŒe boste v druĹžbi mlajĹĄih, se boste veliko smejali, Ä?e vas bodo obkroĹžali vrstniki, pa se ne boste obremenjevali s teĹžavami. Obujanje spominov je vedno lepo, sploh, ker se boste spomnili le lepih stvari. V teh dneh se boste izogibali negativnih ljudi in dogodkov. Dobro vam bo ĹĄlo vse do ponedeljka, ko vas Ä?aka slab dan. K sreÄ?i bo hitro minil.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

KonÄ?no vam bo jasno, kdo je do vas iskren in kdo se le igra z vami. Ne bo vam, lahko priznati, da ste se motili. TolaĹžilo vas bo, da ste bili zaslepljeni, saj ste se resniÄ?no zaljubili. V naslednjih dneh boste izvedeli lepo novico, ki vam bo dala nov polet. Prav zaradi nje boste zaÄ?eli Ĺživljenje veliko bolj skrbno naÄ?rtovati. Skrbi, povezane z vaĹĄim zdravjem, se bodo delno izkazale za upraviÄ?ene. Delno pa se boste pomirili in nehali ves Ä?as misliti le na to, kaj se lahko zgodi, Ä?e se vaĹĄi sumi izkaĹžejo za resniÄ?ne. Zdravje se vam je poslabĹĄalo predvsem zaradi finanÄ?nih skrbi.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Vse bolj se boste zavedali, kaj je v Ĺživljenju pomembno. ÄŒe si boste nakopali preveÄ? dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste po svojih moÄ?eh. ÄŒe ne boste uspeli loviti rokov, ki si jih boste tokrat postavili sami, ne boste jezni. Ne nase in ne na druge. Imeli boste celo toliko energije, da boste poskuĹĄali Ĺživljenje organizirati tudi drugim. Partner ne bo imel niÄ? proti, saj je trenutno malo izgubljen. ÄŒas, ki ga bo preĹživljal z vami, bo najbolj miren del dneva. Zato boste vsak dan znova poskrbeli, da se ob vas spoÄ?ije in na Ĺživljenje zaÄ?ne gledati s ĹĄe bolj vedre plati. Ob tem se boste zabavali tudi vi. ÄŒaka vas nekaj lepih veÄ?erov v druĹžbi prijateljev.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Vse, Ä?esar se zadnje Ä?ase lotite, se spremeni v lahko pot in uspeĹĄen cilj. ZaÄ?eli se boste bati, da je dobrega preveÄ? na kupu in da to lahko pomeni tudi to, da se vam zgodi kaj slabega. To bo le preblisk, saj vam bo jasno, da se vam niÄ? ne dogaja sluÄ?ajno. Veliko ste vloĹžili v to, da sedaj vse teÄ?e tako kot mora.

Jutri zveÄ?er boste lahko veÄ? kot zadovoljni. Pokazati pa tega ne boste smeli, saj bi lahko s tem prizadeli partnerja. Ta namreÄ? ne bo sreÄ?en, ker se mu bodo z vaĹĄim uspehom spremenili njegovi naÄ?rti. O tem se doslej nista pogovarjala. Sedaj se bosta morala. ÄŒeprav vas bo strah, bo vse tako kot mora biti. Ali pa ĹĄe boljĹĄe!

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒeprav ste zaÄ?eli pozabljati na vaĹĄe Ĺželje, se bodo te zaÄ?ele uresniÄ?evati, ne da da bi sami kaj storili zato. Ob tem vam bo glava velela eno, srce pa nekaj Ä?isto drugega. Jasno vam bo namreÄ?, da vas sodelavci ne bodo podpirali, saj se bodo bali za svoj poloĹžaj. VaĹĄ pa se bo okrepil. ÄŒeprav boste imeli veÄ? dela kot sicer, poskrbite, da doma odklopite. Partner bo vedno za akcijo. ÄŒe ne boste imeli prave ideje kako, vpraĹĄajte njega. Poln bo dobrih idej. ÄŒe boste v naslednjih dneh poskrbeli za popoln odklop od vsakdanjika, boste veliko naredili tudi za svoje zdravje. Ravno to namreÄ? potrebujete.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Glava bo Ĺželela veÄ?, telo pa ne bo zato. Telesno ĹĄe nekaj dni ne boste tako moÄ?ni, kot si Ĺželite, saj ste med tistimi, ki jim je to milo zimo ponagajalo zdravje. K sreÄ?i vas bo v naslednjih dneh adrenalin gnal naprej, saj ne boste smeli popustiti delovnega tempa. Zaostanek boste nadoknadili do ponedeljka.

Partner vas bo ob vaĹĄem osebnem prazniku ganil z darilom, ki ga nikakor ne boste priÄ?akovali. Z njim vam bo dokazal, da vas odliÄ?no pozna. Prihranki bodo tokrat odliÄ?no porabljeni, zato vam ne bo Ĺžal niti evra. Letos vama bo konÄ?no uspelo, da drug drugemu uresniÄ?ita potovanje, ki vaju bo ĹĄe bolj povezalo.

Naš čas, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

21. februarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.35 15.05 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.25 00.55 01.20 02.15

06.00 08.00 08.05 08.10 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.05 09.10 09.15 09.30 10.00 10.55 11.10 13.25 14.15 16.40 18.05 18.55 19.25 20.00 20.50 23.30 00.00 00.40

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.55 08.20 08.45 9.15 10.15 11.10 12.05 13.00 14.00 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.20 02.25 03.00

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Podonavska Makroregija Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Moje mnenje Slovenci v Italiji Brez meja, odd. TV Lendava Timi gre, ris.

Lojzek, ris.

Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Makroregije - Jadransko-jonska: Školjkarji iz Boke Kotorske Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, šport, vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu, brit. dok. ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Info kanal

Info kanal Penelopa, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Balončkovo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Lepši svet, animirana ris.

To sem jaz, Frederik, kratki dok. film za otroke To sem jaz, Katarina, kratki dok. film za otroke Izzivalci, EBU dok. film: Toma, glasbeni improvizator Kače, dok. odd.

Attenborough in morski zmaj, brit. dok. odd.

Slastna kuhinja: Pogača iz koruzne moke in gob Dobro jutro Dober dan Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, prenos iz Seefelda Rok 'n' Band, 20 let, koncert Kjer bom doma (II.), avstral. nad.

Firbcologi Videotrak Avtomobilnost Nogomet - evropska liga: šestnajstina finala, povratna tekma, prenos Nogomet - evropska liga: vrhunci povratnih tekem šestnajstine finala Slovenska jazz scena: Tone Janša Long Way Quartet Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Gospodična Žuža, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Luna Petunija, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 8. del Zmorem sama, 1. sez., 29. del In prišla je ljubezen, 3. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 115. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 116. del Kuharski mojster, 6. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 9. del In prišla je ljubezen, 4. del Zmorem sama, 1. sez., 30. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 117. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 118. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 88. del Lepotica in zver, 1. sez., 89. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 10. del Policijska družina, 6. sez., 9. del Zalezovalec, 1. sez., 4. del Podivjani psi, 1. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 POP CORN, Tomcat, Janez Bončina Benč 11:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Melje, melje mlinček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Tokrat grem volit, 1. oddaja 21:50 Iz oddaje Dobro jutro 22:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22:55 Videospot dneva 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

21. februarja 2019

Sobota,

22. februarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.30 15.25 16.25 16.40 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 01.30 01.55 02.50

06.00 08.00 08.05 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.00 09.05 09.25 10.45 11.45 12.00 12.55 14.15 16.10 17.15 17.50 18.15 19.10 19.25 20.05 22.15 23.10

Kultura, Odmevi, šport, vreme Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Alpe-Donava-Jadran Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, šport, vreme Odvratne rime, risani film Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, šport, vreme Zapisan slavi, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Info kanal

Info kanal Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Balončkovo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Lepši svet, animirana ris.

To sem jaz, Anuš, kratki dok. film za otroke Izzivalci, EBU dok. film: Jane in njena mavrična družina Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija superveleslalom (M), prenos iz Banskega Nordijsko smučanje - SP: nordijska kombinacija - skoki na veliki skakalnici, vključitev v prenos iz Innsbrucka Slastna kuhinja: Duet iz ostriža in lososa Dober dan Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija - slalom (M), prenos iz Banskega Nordijsko smučanje - SP: skoki kvalifikacije na veliki skakalnici (M), prenos iz Innsbrucka Nordijsko smučanje - SP: tek na 10 km, prenos iz Seefelda Migaj raje z nami Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Kjer bom doma (II.), avstral. nad.

Infodrom, tednik za otroke in mlade Videotrak Selma, angleško-ameriški film Televizijski klub: Ljubim te, vendar nisem več zaljubljen(a) Videotrak, Zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Luna Petunija, ris.

07.35 Robovlaki, ris.

07.50 Blaze in megakolesniki, ris.

08.10 Screechers Wild: Divji obrat, ris.

08.35 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 9. del 09.05 Zmorem sama, 1. sez., 30. del 10.05 In prišla je ljubezen, 4. del 11.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 117. del 11.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 118. del 12.50 Kuharski mojster, 6. sez.

14.00 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 10. del 14.35 In prišla je ljubezen, 5. del 15.30 Zmorem sama, 1. sez., 31. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 119. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 120. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Lepotica in zver, 1. sez., 90. del 21.00 Lepotica in zver, 1. sez., 91. del 21.55 24UR zvečer 22.30 Eurojackpot 22.35 Plemenita kri, ameriški film 00.25 Kako ugrabiti nevesto, ameriški film 02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 NAJ VIŽA 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš 18:40 Regionalne novice 18:45 Videospot dneva 18:50 Spoznajmo jih … beremo skupa 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Popotniške razglednice, Od neba do zemlje 21:00 Regionalne novice 3 21:05 POP CORN, Tomcat, Janez Bončina Benč 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

Nedelja,

23. februarja

06.15 07.00 07.10 07.30 07.45 08.05 08.15 08.25 08.50 09.00 09.30 10.15 10.25 10.55 11.40 12.40 13.00 13.25 14.05 15.05 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.05 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.30 22.55 01.20 01.45 02.40

Kultura, Odmevi Martina in ptičje strašilo: Igre Telebajski, lutkovna nan. Žvenkci, ris.

Biba se giba, risana nan. Čudogozd: Ribe praznujejo Sporočilo v steklenici II., norveška dok. ser. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. otroška ser.

Male sive celice: OŠ Frana Albrehta Kamnik in OŠ Srečka Kosovela Sežana Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta: Splet, odd. za mladostnike Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Rojstvo samovozečega avtomobila, brit. dok. odd.

Prava pot do telesne vzdržljivosti, brit. dok. odd.

Ekipa Bled, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Duhovni utrip Slovenski magazin Ozare Kuharija na kubik: Jetrca s pire krompirjem, kuharska odd.

Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, šport, vreme Joker, kviz Prevara (IV.), am. nad.

Poročila, šport, vreme Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, šport, vreme Info kanal

06.20 Na lepše 06.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, prenos iz Secret Gardna 08.55 Smučanje prostega sloga svetovni pokal: smučarski kros, prenos iz Sunny Valleyja 10.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), prenos iz Crans Montane 11.00 Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek - skiatlon (Ž), prenos iz Seefelda 11.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), prenos iz Banskega 12.25 Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek - skiatlon (M), prenos iz Seefelda 14.10 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki na veliki skakalnici (M), prenos iz Innsbrucka 16.45 Rokomet - liga NLB: Gorenje Velenje : Loka, 19. kolo, prenos iz Velenja 18.55 Avtomobilnost 19.25 Videotrak Z A12 20.05 Truman, špansko-argent. film 21.55 Zvezdana 22.40 Izštekanih 25, koncert 2018 00.00 Videotrak 00.35 Šport 02.05 Zabavni kanal, Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.45 08.00 08.25 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 11.00 11.30 12.00 12.30 14.25 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.45 00.10 01.15 02.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Viking Viki, ris.

Robovlaki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Pod košem, ris.

Oddbods, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Mia in jaz, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 6. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 7. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 8. del Kako ugrabiti nevesto, ameriški film Oblačno z mesnimi kroglicami, ameriški film Gorski reševalci, 4. sez., 3. del Gorski reševalci, 4. sez., 4. del Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Potovanje v središče Zemlje 2, ameriški film Duh, ameriški film Downton Abbey, 5. sez., 7. del Downton Abbey, 5. sez., 8. del Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš 09:40 Vabimo k ogledu 09:45 Popotniške razglednice, Od neba do zemlje 10:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:10 Videostrani, obvestila 15:25 Vabimo k ogledu 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Naj viža 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Melje, melje mlinček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20:00 2641. VTV magazin, regionalni informativni program 20:30 Jutranji pogovori 22:00 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22:05 Še pomnite, prijatelji, ponovitev 1. dela koncerta 23:20 Videospot dneva 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:50 Videostrani, obvestila

24. februarja

07.00 07.20 07.30 07.40 07.45 07.50 08.05 08.10 08.20 08.35 08.45 09.00 09.10 09.20 09.35 10.00 10.10 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.05 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 21.30 21.50 23.15 00.10 00.35 01.30

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris. nan.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belgijska otroška nan.

Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Velike oči, ameriški film Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, šport, vreme Ekipa Bled, slov. nad.

Z Mišo Šport – nogomet Poročila, šport, vreme Sicilija med ljubeznijo in sovraštvom, am. dok. film Za lahko noč: S. Prokofjev – B. Cullberg: Romeo in Julija, koprodukcijski tv balet Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, šport, vreme Info kanal

06.15 Slastna kuhinja: Široki rezanci z račko po bolonjsko 06.30 Duhovni utrip 06.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, prenos iz Secret Gardna 08.55 Smučanje prostega sloga svetovni pokal: smučarski kros, prenos iz Sunny Valleyja 09.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Banskega 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija - smuk (Ž), prenos iz Crans Montane 11.25 Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek - ekipni sprint, prenos iz Seefelda 12.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Banskega 13.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija - slalom (Ž), prenos iz Crans Montane 14.30 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki na veliki skakalnici - ekipna tekma (M), prenos iz Innsbrucka 16.45 Nordijsko smučanje - SP: nordijska kombinacija - ekipno: smučarski skoki na veliki skakalnici, posnetek iz Innsbrucka 17.15 Nogomet - državno prvenstvo: Krško : Olimpija, 20. kolo, prenos iz Krškega 19.40 Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, štafeta - ekipno, posnetek iz Seefelda 20.15 Žrebanje Lota 20.20 Nenavadni obredi, brit. dok. ser.

21.20 Moja generacija, brit. dok. film 22.50 Zvezdana 23.30 Vikend paket 00.45 Videotrak 01.20 Šport 02.50 Zabavni kanal, Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.45 08.00 08.25 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 10.35 11.05 11.35 12.05 14.30 16.05 17.00 18.00 18.40 18.50 18.55 20.00 22.15 00.35 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Viking Viki, ris.

Robovlaki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Pod košem, ris.

Oddbods, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Mia in jaz, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 9. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 10. del Cel svet ima talent, 2. sez.

Duh, ameriški film Vrabček Richard, nemški film Gorski reševalci, 4. sez., 5. del Gorski reševalci, 4. sez., 6. del Vrtičkanje Avto karaoke 24UR vreme 24UR Moja neprava žena, ameriški film Steve Jobs, angleški film Downton Abbey, 5. sez., 9. del Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:30 Napovedujemo 09:00 Miš maš 09:40 2640. VTV magazin regionalni informativni program 10:05 Vabimo k ogledu 10:10 2641. VTV magazin regionalni informativni program 10:35 Aktualno 11:35 Festival narodnozabavne glasbe Guštanj, 1. del 12:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13:50 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Rad imam…

18:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodno zabavno glasbo 21:15 Napovedujemo 21:20 POP CORN, Tomcat, Janez Bončina Benč 22:20 Jutranji pogovori 23:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih

Ponedeljek,

Torek,

25. februarja

06.10 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.35 15.05 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.00 00.20 00.45 01.40

06.00 08.00 08.00 08.05 08.10 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.05 09.10 09.25 09.55 10.45 11.00 13.45 14.30 15.25 16.20 16.50 17.45 18.20 19.20 20.00 20.55 22.40 00.20 00.35

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.55 08.20 08.45 09.15 10.15 11.10 12.05 13.00 14.00 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.10 22.45 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet S-prehodi Dober dan, Koroška Manja, ris.

Kalimero, ris.

Osvežilna fronta: Splet, odd. za mladostnike Poročila ob petih, šport, vreme Zadnja beseda!

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, Kultura, šport, vreme Umetni raj: 69. Berlinale Oskarji - dan potem Glasbeni večer: Godalni kvartet Tartini: J. Golob, Godalni kvartet Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Info kanal

Info kanal Zimski počitniški program Penelopa, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Balončkovo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Lepši svet, animirana ris.

To sem jaz, Kejla, kratki dok. film za otroke Izzivalci, EBU dok. film: Kamnosek Svit Nutrija, dok. odd.

Naravna čudesa Zemlje (I): Skrajna čudesa, brit. dok. ser.

Slastna kuhinja: Kremna ribja juha s kozicami Dobro jutro Dober dan Na lepše Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prava ideja: Spintec, igralniška oprema Kjer bom doma (II.): Duhovi božične preteklosti, avstralska nad., 2014, 5/10 Oskarji - dan potem Slovenska Matica - 150 let dela za slovensko kulturo in znanost, dok. film Videotrak Svetovni popotnik: Najzanimivejše južnoameriške pustolovščine Tannbach - usoda neke vasi (II.), nemško-češka nad.

Poštarjeve bele noči, ruski film Luči mesta, kratki igrani film Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Gospodična Žuža, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Luna Petunija, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 10. del Zmorem sama, 1. sez., 31. del In prišla je ljubezen, 5. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 119. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 120. del Kuharski mojster, 6. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 11. del In prišla je ljubezen, 6. del Zmorem sama, 1. sez., 32. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 121. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 122. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 1. del Lepotica in zver, 1. sez., 92. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 2. sez., 20. del Policijska družina, 6. sez., 10. del Zalezovalec, 1. sez., 5. del Podivjani psi, 1. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2641. VTV magazin, regionalni informativni program 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, informativna oddaja 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Jutranji pogovori 19:30 Regionalne novice 19:35 Videospot dneva 19:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj 19:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Dober večer, gospod predsednik: Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije 21:00 Regionalne novice 21:05 Festival narodnozabavne glasbe Guštanj, 2. del 22:05 Napovedujemo 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

Sreda,

26. februarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.40 12.30 13.00 13.35 14.35 15.25 15.55 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 23.05 00.10 00.35 01.30

06.00 08.00 08.05 08.10 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.05 09.10 09.25 09.55 10.50 11.00 12.35 14.15 14.55 16.00 18.00 18.50 19.20 20.00 20.50 21.25 22.30 22.50

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.55 08.20 08.45 09.15 10.15 11.10 12.05 13.00 14.00 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.15 02.50

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Umetni raj: 69. Berlinale Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Duhovni utrip Kanape, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. otroška ser.

Poročila ob petih, šport, vreme Koda Ernest in Celestinca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Beseda na A (II.), brit. nad.

Dosje Vreme Odmevi, Kultura, šport, vreme Pričevalci: Alojz Paulin Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Info kanal

Info kanal Penelopa, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Balončkovo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Lepši svet, animirana ris.

To sem jaz, kratki dok. film za otroke Izzivalci, EBU dok. film: Deskar Jonas Svizec, dok. odd.

Naravna čudesa Zemlje (I): Vodna čudesa, brit. dok. ser.

Slastna kuhinja: Piščančji zvitki Dobro jutro Joker, kviz Avtomobilnost Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, 10 km (Ž), prenos iz Seefelda Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, prenos iz Seefelda Kjer bom doma (II.): Novo leto, avstralska nad., 2014, 6/10 Slovenski magazin Videotrak Ogrožena mesta: Benetke, francoska dok. ser.

Prava ideja Skrivnost jezera: kitajsko dekle: Ljubljeni, kopr. nad.

NaGlas!

Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Gospodična Žuža, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Luna Petunija, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 11. del Zmorem sama, 1. sez., 32. del In prišla je ljubezen, 6. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 121. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 122. del Kuharski mojster, 6. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 12. del In prišla je ljubezen, 7. del Zmorem sama, 1. sez., 33. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 123. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 124. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 2. del Lepotica in zver, 1. sez., 93. del Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 6. sez., 11. del Zalezovalec, 1. sez., 6. del Podivjani psi, 1. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Dober večer, gospod predsednik: Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije 11:05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Tokrat grem volit - 1. oddaja 18:30 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:35 Videospot dneva 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 2642. VTV magazin 20:25 Bonton pri odpiranju vrat, na stopnicah, v dvigalu 20:55 Napovedujemo 21:00 Še pomnite prijatelji, ponovitev 2. dela koncerta 22:15 Vabimo k ogledu 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:25 Videospot dneva 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Videostrani, obvestila

27. februarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.30 15.05 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 21.55 22.00 22.55 23.40 00.10 00.35 01.35

06.00 08.00 08.05 08.10 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.05 09.10 09.25 09.55 10.45 11.15 12.00 13.55 16.00 18.10 19.10 19.50 20.00 20.55 21.50 23.15 23.55

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.55 08.20 08.45 09.15 10.15 11.10 12.05 13.00 14.00 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.20 02.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Koda Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Z Mišo Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Frana Albrehta Kamnik in OŠ Srečka Kosovela Sežana Poročila ob petih, šport, vreme Alpska Makroregija Tu EU: Julija Reda - splet in avtorske pravice Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Ponoči je vsaka krava črna, belg. film Ivan brez življenja, kratki igrani film AGRFT Vreme Odmevi, Kultura, šport, vreme Profil: Ervin Hartman ml.

Alpska Makroregija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme Info kanal

Info kanal Penelopa, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Balončkovo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Lepši svet, animirana ris.

To sem jaz, Paola, kratki dok. film za otroke Izzivalci, EBU dok. film: Fetije in njena prihodnost Sove, dok. odd.

Naravna čudesa Zemlje (I), brit. dok. ser.

Kanape, odd. TV Lendava Slastna kuhinja: Piščančji filet po havajsko z ukrajinsko solato Dobro jutro Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, 15 km (M), prenos iz Seefelda Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Seefelda Kjer bom doma (II.), avstral. nad.

Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Currentzis - klasični upornik, nemški glasbeni dok. film Moje mnenje Češko stoletje: 1989, češka nad.

Zadnja beseda!

Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Gospodična Žuža, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Luna Petunija, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 12. del Zmorem sama, 1. sez., 33. del In prišla je ljubezen, 7. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 123. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 124. del Kuharski mojster, 6. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 13. del In prišla je ljubezen, 8. del Zmorem sama, 1. sez., 34. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 125. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 126. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 3. del Lepotica in zver, 1. sez., 94. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 11. del Policijska družina, 6. sez., 12. del Zalezovalec, 1. sez., 7. del Podivjani psi, 1. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2642. VTV magazin, regionalni informativni program 10:30 Bonton pri odpiranju vrat, na stopnicah, v dvigalu 11:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 11, Sremska Mitrovica 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Na obisku…

21:05 Regionalne novice 21:10 POP CORN 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 21

KORNHAUSER FRAZER, Aleksandra: Poti in sreÄ?anja

visoka odlikovanja iz ZDA, Avstralije, Francije, ĹĄe vedno je edina Ĺženska na svetu, ki je prejela prestiĹžno japonsko veliko nagrado Honda.

NajviĹĄja priznanja ji je podelila tudi domaÄ?a deĹžela, Ä?eprav ne brez kanÄ?ka pelina zavisti – nihÄ?e ni prerok v svoji domovini.

od – Odrasli / 929 - Biografije

GOLOB, Tadej: Leninov park

Knjiga Poti in sreÄ?anja je pripoved o utrinkih Ĺživljenja Aleksandre Kornhauser - Frazer. Pripoved o otroku iz premoĹžne druĹžine, ki je Ä?ez noÄ? padla v revĹĄÄ?ino in se ni zmogla pobrati; o tem, kaj se pravi biti laÄ?en, drugaÄ?en, odrinjen, kako z otroĹĄkim delom iskati pot iz brezna; pa o ukradenih mladostnih sanjah, ki so

jih izrinile vojna, taboriĹĄÄ?a, morije; in o uÄ?enju, polnem preprek, o ĹĄirjenju pojmovanja domaÄ?ije in o prvih, okornih korakih v svet.

To je tudi pripoved o uresniÄ?evanju sanj drobnega dekletca iz predmestja majhnega mesta majhne deĹžele, ki je zraslo v svetovljanko. Nikoli ni sprejela podrejenosti, nikoli se ni ustraĹĄila naporov, ljubila je izzive in Ĺživela za ustvarjalnost; zvedavo je trikrat obkroĹžila svet.

Njeni doseĹžki so zapisani v veÄ? kot 30 knjigah in stotinah Ä?lankov. Na predavanja so jo vabili v najuglednejĹĄe dvorane sveta. Izjemna mednarodna priznanja niso izostala – imenovanja v svetovne komiteje in akademije,

ZaloĹžba Modrijan - povzetek

od – Odrasli / 821 – 312.4 – Kriminalni romani Nova kriminalka avtorja uspeťnice Jezero.

V majhnem parku sredi Ljubljane odkrijejo truplo Ĺženske, ustreljene v glavo. Dan kasneje na enak naÄ?in umre moĹĄki na Metelkovi. Sta umora povezana? Ljubljana se kuha v vroÄ?inskem valu, v Sloveniji se po volitvah

vzpostavlja nova oblast, Taras Birsa pa ima Ĺže brez tega dovolj svojih teĹžav.

UMOR V LJUBLJANI ÂťZakaj bi kdo ustrelil ostarelo brezdomko?ÂŤ ÂťNekateri ne marajo kloĹĄarjev.ÂŤ ÂťKonkretno?ÂŤ ÂťSte videli plakate proti beguncem, inĹĄpektor? In kaj je begunec drugega kot brezdomec?ÂŤ ZaloĹžba Goga - povzetek

Velenje, 23. februar – To soboto ob 10. uri se bo na DrsaliĹĄÄ?u Velenje zaÄ?ela hokejska tekma Velenjska zimska klasika. Pomerili se bodo mladi hokejski upi kategorije U8 iz hokejskih klubov Velenje, Maribor Lisjaki, Slavija Junior in Celje. Organizatorji vabijo na ogled tekme, sporoÄ?ajo pa, da bo med turnirjem drsađ&#x;”˛ tf liĹĄÄ?e za prosto drsanje zaprto.

KakĹĄen je lik zapornika, ki ga igrate? ÂťMoj Lojz Ĺ uĹĄterĹĄiÄ?, ki ga igram je iskren in brihten fant, ki se zapleta v svoje lastne napake ter vzorce in ne zna videti ĹĄirĹĄe slike v Ĺživljenju, zato je preveÄ?krat Ĺžrtev svojih lastnih dejanj, kar ga privede do komiÄ?nih, humornih Ĺživljenjskih situacij.ÂŤ

ÄŒetrtek, 21. februar 10.00 Vila RoĹžle PoÄ?itniĹĄki Ĺživ Ĺžav za otroke (Muzej Velenje na obisku) 17.00 KnjiĹžnica Velenje, domoznanski oddelek Fran Sever Franta, pogovor 17.00 Pattern City Velenje Arduino, delavnica robotike 19.00 Galerija Velenje Dominik MahniÄ? in Stojan KneĹžević: Pod svobodnim soncem, odprtje razstave 20.00 Max klub Johnathan Kreisberg standard trio feat. Howard Curtis, jazz koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2019

Pogovor s Francem Franto Velenje – Danes, v Ä?etrtek, 21. februarja, ob 17. uri bo v ĹĄtudijski Ä?italnici KnjiĹžnice Velenje pogovor s Francem Severjem – Franto, partizanskim komandantom.

Je eden zadnjih ĹĄe ĹživeÄ?ih velikih partizanskih poveljnikov. Po njegovi knjigi Past na Menini planini, v kateri je opisal enega najveÄ?jih frontalnih bojev partizanskih enot v Sloveniji, snemajo igrano-dokumentarni film Preboj.Z njim se bo pogovarjal Vinko Mihelak, kustos Muzeja Velenje.

Danes, v Ä?etrtek, 21. februarja, bo ob 19.19 v KnjiĹžnici Velenje potekal ĹĄe eden od zanimivih pogovorov, ki jih pripravlja dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ?: Jaz in ti, drugi in mi. Zanimiva in prijetna sogovornica bo tokrat Eva Strmljan

ELIOT REĹ UJE BOĹ˝IÄŒ Foto: UrĹĄa Premik

Kaj najbolj pritegne gledalce? Že sama zgodba, ki ga je privedla do zapora je taka, ki je ljudem blizu. Igrani lik ima v zaporu nekaj privrŞencev, s katerimi nastanejo zanimive humorne prigode.

In humor imajo gledalci radi.ÂŤ Na odgovor, ali pobegne iz zapora, pa bomo morali poÄ?akati do predstave v Ĺ oĹĄtanju, ki bo 6. marca. Monokomedija Zapornik nariĹĄe Ĺživljenje posameznika, ki ga nakljuÄ?ne nesreÄ?ne okoliĹĄÄ?ine Ĺživljenjsko zaznamujejo in v njem zasejejo odkrit prezir, do vseh, ki mu stopijo na pot. đ&#x;”˛

Vogel, Jure Pukl, jazz koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2019 21.00 Klub eMCe plac RGB Series: Cogo meets Nihad Tule, koncert

Sobota, 23. februar 7.00 9.00 10.30 18.00 19.00

Petek, 22. februar

Z Evo Strmljan Kreslin o aktualnih trenutkih Ä?asa

Monokomedija v Ĺ oĹĄtanju

Kako se znajdete na odru, kjer ste sami? ÂťTo, da sem sam na odru, je fajn, ker sem zelo, zelo svoboden in si lahko Ĺživljenje in lik, ki ga igram malo zreĹžiram tudi po svoje.ÂŤ

VELENJE

10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Priprava smoothijev za otroke 10.00 Vila RoĹžle PoÄ?itniĹĄki Ĺživ Ĺžav za otroke (druĹžabne igre) 10.30 Galerija Velenje Zimske poÄ?itniĹĄke likovne delavnice za otroke 12.00 Vila RoĹžle ZakljuÄ?na produkcija ÂťGledaliĹĄÄ?a za poredne mulÄ?keÂŤ 17.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci: Koyaa 20.00 Galerija Velenje Jazz v galeriji: Han Bennink, Peter Evans, Ben van Gelder, Georg

Hokejska tekma na velenjskem drsaliĹĄÄ?u

Domen ValiÄ?, slovenski televizijski voditelj in igralec prihaja v kulturni dom Ĺ oĹĄtanj z monokomedijo ÂťZapornikÂŤ, kjer igra neprilagojenega posameznika, ki se za druĹžbo ne meni dosti in si Ĺživljenje prilagaja po svoje. Pripoved popelje Ä?ez otroĹĄtvo, najstniĹĄka leta in rano mladost, v kateri se sreÄ?uje s socialnimi uradi, diskoteke pa zamenja z zaporom.

Pred prihodom v Ĺ oĹĄtanj smo ga povabili na pogovor.

21

PRIREDITVE

21. februarja 2019

Elliot the Littlest Reindeer, sinhronizirana animirana komedija, 90 minut (Kanada) ReĹžija: Jennifer Westcott Glasovi: Mirko Medved, Tina Ogrin, Aleksander Golja, Jaka ViĹžintin, Katja Ogrin, SaĹĄo PreĹĄeren ÄŒetrtek, 21. 2., ob 17.00

BOHEMIAN RAPSODY Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Bryan Singer Igrajo: Rami Malek, Joseph Mazzello, Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton ÄŒetrtek, 21. 2., ob 19.00

MALA GOSPODIÄŒNA DOOLITLE Liliane Susewind, sinhronizirana druĹžinska domiĹĄljijska komedija , 96 minut (NemÄ?ija)

21.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Galerija Velenje Zimske poÄ?itniĹĄke likovne delavnice za otroke Glasbena Ĺ ola FKK Velenje, vel. dvor.

ZakljuÄ?ni koncert udeleĹžencev Kreativne jazz klinike Velenje 2019 RdeÄ?a dvorana Rokometna tekma Lige NLB, RK Gorenje Velenje : RD Urbanscape Loka Max klub After party – zakljuÄ?ek Kreativne jazz klinike Velenje 2019, jam session

Nedelja, 24. februar 13.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in druĹženje

Ponedeljek, 25. februar 9.00

Galerija Velenje Program za nezaposlene osebe (voden ogled aktualne razstave, delavnica) 14.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Bralne urice za priseljenske druĹžine

Kreslin.

Eva je (po znanem naÄ?elu, da za uspeĹĄnim moĹĄkim praviloma stoji izjemna Ĺžena) menedĹžerka Âťslovenskega Boba DylanaÂŤ. Med drugim je ĹĄtudirala na John Hopkins University in je prekaljena prostovoljka in humanitarka. Kot ustanoviteljica druĹĄtva MOST in Ä?lanica upravnega odbora Evropske kampanje proti nestrpnosti je v Ä?asu balkanskih vojn organizirala psihosocialno pomoÄ? beguncem. Kasneje je (kot ljubljanska mestna svetnica) zasnovala prvi druĹžinski center v drĹžavi – Malo ulico, ki ga vodi ĹĄe danes (ko naÄ?rtujejo ĹĄiritev svojih dejavnosti podpore in vzgoje mladih druĹžin).

AleĹĄ ÄŒerniÄ? obljublja, da bo v pogovoru izkoristil izjemno priloĹžnost in pokukal v zaodrje slovenskega glasbenega zvezdnika, za katerim je nadvse uspeĹĄno leto, naÄ?el pa tudi nekatera najbolj pereÄ?a vpraĹĄanja naĹĄega Ä?asa (o migracijah in beguncih, politikah sovraĹĄtva in kulturi strahu pred drugaÄ?nostjo, izzi-

17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek Pustna ustvarjalna delavnica za otroke

Torek, 26. februar 13.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Ko komunikacija v druĹžini zataji, 2. del 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta, ustvarjalnica: Pomagajmo odgnati zimo 17.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Zdrav duh v zdravem telesu (vadba) 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Branko GradiĹĄnik: Julij avgusta – strogo zaupno po Zakavkazju, predstavitev knjige

Sreda, 27. februar 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba/ ĹĄtudijska Ä?italnica/preddverje Ura pravljic/Komunikacija ali kako naj to povem?, predavanje Janje Rednjak/Menjalnica semen

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga 18.00 Ĺ˝lebnik nad Zavodnjami Branje Kajuhove poezije

Nedelja, 24. februar X

Gaberke Planinski pohod po GaberĹĄki poti

vih sodobnih socialnih in druĹžinskih politik itd.).

Na ReÄ?ici ob Savinji razstavlja Joco Ĺ˝nidarĹĄiÄ?

ReÄ?ica ob Savinji – Ĺ e do sobote bo v avli osnovne ĹĄole na ReÄ?ici ob Savinji na ogled razstava mednarodnega mojstra umetniĹĄke fotografije Joca Ĺ˝nidarĹĄiÄ?a.

Danes in jutri si jo lahko ogledate med 16. in 18. uro, v soboto pa med 10. in 12. uro.

Za sreÄ?nejĹĄe dni Kajuh Ĺ oĹĄtanj – Nocoj, v Ä?etrtek, 21. februarja, bodo ob 19. uri v kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj predvajali dokumentarec z naslovom Za sreÄ?nejĹĄe dni Kajuh. Film je bil premierno v ĹĄoĹĄtanjskem kulturnem domu predvajan pred ĹĄtirimi leti – ob 75-letnici smrti ĹĄoĹĄtanjskega rojaka, pesnika, domoljuba Karla Destovnika - Kajuha. Film

INSTANT DRUŽINA

Green Book, biografska komiÄ?na drama, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Peter Farrelly Igrajo: Viggo Mortensen, Mahershala Ali, Linda Cardellini, Sebastian Maniscalco, Mike Hatton Ponedeljek, 25. 2., ob 17.30

Happy Death Day 2U, srhljivka, 100 minut (ZDA) ReĹžija: Christopher Landon Igrajo: Jessica Rothe, Israel Broussard, Ruby Modine, Suraj Sharma, Steve Zissis

10.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄka ustvarjalna delavnica

Petek, 22. februar 10.00 Dvorana Marof Delavnice LEGO robotike za otroke (RobopionirÄ?ek, RoboleĹĄnik in Robomojster)

Sobota, 23. februar x

Zbirno mesto v Martinovi vasi Zimski pohod

Ponedeljek, 25. februar 14.00 HiĹĄa mladih - sejna soba UÄ?na pomoÄ? za osnovnoĹĄolsko mladino, Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e SAĹ A ÂťGeneracije pod kroĹĄnjoÂŤ

Lunine mene

ÄŒetrtek, 21. februar

Petek, 22. 2., ob 21.15 Sobota, 23. 2., ob 21.15 Nedelja, 24. 2., ob 18.00

SREÄŒEN SMRTNI DAN 2

ÄŒetrtek, 21. februar

Ĺ OĹ TANJ

ReŞija: Joachim Masannek Petek, 22. 2., ob 17.00 Sobota, 23. 2., ob 17.00 Nedelja, 24. 2., ob 17.00 – otroťka matineja Instant Family, druŞinska komedija, 118 minut (ZDA) ReŞija: Sean Anders Igrajo: Mark Wahlberg, Rose Byrne, Octavia Spencer, Isabela Moner, Eve Harlow Petek, 22. 2., ob 19.00 Sobota, 23. 2., ob 19.00 Nedelja, 24. 2., ob 20.15

Ĺ MARTNO OB PAKI

ZELENA KNJIGA

TATIÄŒI Manbiki kazoku, kriminalka, triler, drama, 121 minut (Japonska) ReĹžija: Hirokazu Koreeda Igrajo: Lily Franky, Sakura Ando, Mayu Matsuoka, Kilin Kiki, Kairi Jyo, Miyu Sasaki Petek, 22. 2., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 23. 2., ob 18.00 – mala dvor.

Nedelja, 24. 2., ob 19.00 – mala dvor.

26. februarja, ob 12:28, zadnji krajec

je posnela TV Slovenija v sklopu obseĹžnega projekta Pozabljeni. O svojem osebnem Ä?utenju pesnika bo spregovoril DuĹĄan Pirc, predsednik ĹĄaleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja. Ĺ aleĹĄki literati pa se bodo istega dne ob 18. uri skupaj z Zavodom za kulturo Ĺ oĹĄtanj pesniku poklonili pri spominskem obeleĹžju pri Ĺ˝lebniku. đ&#x;”˛

mkp, tf

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Petek, 22.2. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 17.2. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Ples duhov v otroĹĄkem vrtcu • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb • 24.2.2019 na osrednjem prostoru – Velike skrbi malega petelina v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna • Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

SUPER FUZBALISTIÄŒNI Los futbolĂ­simos, ĹĄportna komedija, 103 minute (Ĺ panija) ReĹžija: Miguel Ă ngel Lamata Igrajo: Julio Bohigas, Helena Milene Mayer, CamuĂąas Iker CastiĂąeira, Toni Marcos Milara Petek, 22. 2., ob 17.30 – mala dvor.

Nedelja, 24. 2., ob 16.00 – mala dv.

LEPI FANT Beautiful Boy, biografska drama, 120 minut (ZDA) ReĹžija: Felix van Groeningen Igrajo: Steve Carell, TimothĂŠe Chalamet, Maura Tierney, Amy Ryan, Timothy Hutton Ponedeljek, 25. 2., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

21. februarja 2019

Nagradna križanka Picadilly

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: prim.

Margareta Seher Zupančič, dr. med., spec. pediatrije iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: pomen cepljenja otrok

Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vsak dan od 8. ure (razen nedelje) POVABITE ŽENO, MAMO, PRIJATELJICO, POVABITE JIH ZA DAN ŽENA V PICADILLY!

Vse ženske čaka presenečenje.

Picadilly, gostilni lokal, kjer slovijo po odličnih steakih in v široki ponudbi si izberite vam najljubšega, z jajcem, s poprom, po kmečko v naravni omaki, na rukoli v balzamični omaki, v omaki z jurčki ali z jajcem in popraženo hamburško slanino. Za prave gurmane pa dvojni beefstek.

Vabijo vas vsak dan na malico, kosilo ali večerjo, izberete pa lahko tudi katero od dobrot na žlico. Glede na sezono vas vedno presenečajo s s kakšno novostjo na jedilnem listu.

V Picadilly vas vabijo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bone, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru in pester izbor osvežilnih solat.

Vsako sredo vabljeni na Picadilly lojtro!

Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.

10 % POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE! Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Picadilly«, najkasneje do ponedeljka 4. marca Izžrebali bomo tri okusne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Ukradli podatke o 14.000 pacientih z virusom HIV V Singapurju je prišlo do velikega hekerskega napada, v katerem naj bi nepridipravi prišli do podatkov 14.000 ljudi, ki so jim postavili diagnozo HIV – med njimi so tujci, domačini in predvsem veliko mladih. Na dan so torej končno prišle podrobnosti

o hekerskem vdoru iz leta 2016.

Kot vse kaže, naj bi bil odgovoren za napad HIV-pozitiven američan, čigar partner je singapurski zdravnik. Dotični hekerski napad se je zgodil samo nekaj mesecev po tem, ko je bilo zlorabljenih preko 1,5 milijona kartotek državljanov Singapurja, med drugim tudi kartoteka predsednika vlade Lee Hsies Loonga.

V zadnjem napadu naj bi bili vključeni podatki o imenih, naslovih, HIV statusih in ostalih informacijah. Uradne oblasti poročajo, da so bili zlorabljeni podatki 5.400 prebivalcev Singapurja in 8.800 tujcev, ki so bili od leta 2013 vpisani v register.

Oblasti verjamejo, da se za napadom skriva ime 33-letnika iz ZDA, ki je od leta 2008 živel v

Singapurju. Mikhy Farrera-Brochez (na sliki) je bil leta 2016 obsojen in zaprt zaradi ponarejanja dokumentov in poslov z drogami, lani pa je bil deportiran. Govora ja o nekdanjem partnerju Ler Teck Sianga, nekdanjega direktorja singapurskega National Publick Health Unit, ki je bil obtožen za pomoč Farreri-Brochezu pri ponarejanju zdravstvenih kartotek, s čimer je prikril HIV pozitiven status. Po pisanju portala naj bi Ler dal svojo kri namesto Farrera-Brocheza, da je lahko ta vstopil v državo. V izjavi za medije je Ministrstvo za zdravstvo obtožilo Lera, da je prisostvoval pri goljufiji in ni sodeloval z oblastmi pri ravnanju z zaupnimi podatki. Šele leta 2016 naj bi opazili, da ima Američan zaupne podatke, vendar so hkrati mislili, da so vse podatke zavarovali in zavzeli tamkajšnji policisti.

Predstavnik policije je povedal, da so bili 22. januarja obveščeni, da naj bi Farrera-Brochez še vedno posedoval HIV register, v katerem so bili zaupni podatki 14.000 pacientov. Uradniki na ministrstvu naj bi skušali priklicati "praktično vse", ki so trenutno nastanjeni v Singapurju, in vse domačine, ki so na seznamu, vendar jim je uspelo stopiti v kontakt s samo z devetstotimi.

Takoj je bila vzpostavljena posebna linija, prav tako pa bo ministrstvo zagotovilo kakovostno svetovanje in morebitne druge storitve.

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

ČETRTEK, 21. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 22. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 23. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 24. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 25. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 26. februarja

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

ONLINE: www.nascas.si

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 27. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 11. do 17. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 11. do 17. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 11. do 17. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 11. do 17. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 21. 2. 2019, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

21. februarja 2019

mali OGLASI STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIČNINE HIŠO, GOSPODARSKO POSLOPJE in 4000 m2 stavbnega zemjišča v kraju Podgora Šmartno ob Paki, možna vselitev takoj, prodam. Gsm: 041 689 748.

HIŠO IN VIKEND v kraju Velika Pirešica, možna vselitev takoj, prodam.

Gsm: 041 689 748

PRIDELKI VINO CVIČEK PTP letnik 2018 prodam.

Po dogovoru je možna tudi dostava.

Gsm 041-385-493.

VINO, rdeče, domače žganje, kocke sena, okrogle bale, prodam.

Gsm: 051 388 874.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOLE ZA FIŽOL, »ušpičene«, velikosti 3,5 m z dostavo 1,50 €/kom, prodam.

Gsm: 070 505 626.

PLUG za gorensko kosilnico, prodam.

Gsm: 051 388 874.

DEŽURSTVA

GIBANJE prebivalstva

DOMAČE OCVIRKE, kvalitetne in okusne, prodam. Gsm: 031 566 415.

Upravna enota Velenje

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

POROKE

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Prodaja, hiša: ŠOŠTANJ, CENTER, 282 m2, adaptirana l. 2005, EI ni potrebna. Cena: 110.000 €.

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI

ŽIVALI

• Tacol Ernest, roj. 1965, Šoštanj, Florjan 273 • Srebre Maksimiljan, roj. 1942, Šo štanj, Lokovica 16B • Radoslovnik Milica, roj. 1932, Šo štanj, Ravne 157 • Mandelc Andreja, roj. 1938, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 48 A • Valentić Milka , roj. 1939, Velenje, Aškerčeva cesta 5 • Goršek Jožef, roj. 1941, Šoštanj, Ravne 112 • Ovčjak Bojan, roj. 1953, Topolšica, Topolšica 118C • Penšek Alojzij, roj. 1928, Velenje, Tavčarjeva cesta 23 • Zaveršnik Slavica, roj. 1934, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 29

NESNICE, rjave, grahaste, črne in peteline, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 24. 2.

2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za večje količine se lahko naročite.

KRAVO Simentalko, brejo, po izbiri, prodam. Tel. 03 589 32 79.

BIKCA, starega 5 dni, pasma Rdeči holstein, prodam. Gsm: 064 110 515

ZAPOSLIMO FRIZERKO v frizerskem salonu MACHO v Velenju.

Info: 031 747 613

LEKARNA VELENJE Prodaja, stanovanje, 2,5-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 65,8 m2, poslovni apartma, zgrajeno l. 1982, adaptirano l. 2010, P/4 nad., EI v izdelavi. Cena: 69.000 €

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 23. 2. do 24. 2. 2019, Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med.

VET. POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

107,8 MHz Nagrajenci križanke »Petka«, objavljene v tedniku Naš čas dne 7. februarja 2019, so:

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice  898 17 50

Adrijana Pristovšek s.p.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

• Olga Filipčič, Ravne 42 / A, 3325 Šoštanj; • Melita Jelen, Laze 9, 3320 Velenje; • Polona Požgane, Bele vode 39, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: VSE ZA PISARNO

V SPOMIN Umrl je

MARIJA ŠUSTER ALOJZ PENŠEK

10. 5. 1929 – 22. 2. 2016

Od njega smo se poslovili v sredo, 20. 2. 2019, na pokopališču Podkraj.

Hvala vsem, ki niste pozabili.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

ZAHVALA ZAHVALA

Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in brat

JOŽEF GORŠEK 20. 3. 1941 – 10. 2. 2019

Zapel je zvon, tebi v slovo…

Poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina…

BOJAN OVČJAK

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter ostale darove.

Hvala dr. Lazarju, osebju Bolnišnice Topolšica, dr. Polesu in sestri Minki za dolgoletno zdravljenje.

Hvala pevcem Ravenskega pevskega zbora, cerkvenim pevcem, govornikom: g. Menihu, ge. Sandri in g. Toplišeku za izrečene besede, hvala duhovnikoma g. Pribožiču in g. Tajniku za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Usar ter praporščakom.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.

1953 – 2019

Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob preran.

O. Župančič

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podporo v težkih trenutkih slovesa.

Posebna zahvala velja osebju Bolnišnice Topolšica za izjemno oskrbo, g. dekanu Pribožiču za opravljen obred, g. Volku za lep nagovor, zaposlenim KZ Šaleška dolina ter pevcem MePZ Svoboda Šoštanj.

Vsi njegovi

Žalujoča žena Zofka, sinovi Jože, Branko in Matjaž z družinami in ostalo sorodstvo.

V SPOMIN

ZAHVALA

Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila draga Zapustil nas je dragi mož in oče

IVANA ČULK

MARTIN GROBELNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter pisna sožalja.

Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.

Vsi njegovi

Je čas, ki da, je čas, ki vzame.

Pravijo, je čas, ki celi rane.

In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.

27. 12. 1931 – 20. 2. 2018

Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.

Vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 2. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 24

V Velenju novo arheoloĹĄko najdiĹĄÄ?e Kjer bodo gradili novo proizvodno halo Gorenja, so med arheoloĹĄkimi raziskavami naĹĄli arheoloĹĄke ostaline keramike iz rimskega obdobja Tina Felicijan

Zaradi izgradnje nove proizvodne hale podjetja Gorenje je podjetje PJP iz Slovenske Bistrice pod nadzorom celjske obmoÄ?ne enote Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Slovenije zaÄ?elo izvajati arheoloĹĄke raziskave na najdiĹĄÄ?u Pesje – ArheoloĹĄko najdiĹĄÄ?e Dolgo polje. Potekajo na povrĹĄini, veliki okrog 16.200 kva-

Takole so se arheologom razkrili kosi in drobci keramike, ki morda seĹžejo v zgodnje rimsko obdobje, a kdo in zakaj jih je tam odloĹžil, ĹĄe ni znano.

dratnih metrov, s katere z delovnimi stroji postopno odstranjujejo zemljino, na delih zemljiĹĄÄ?a z odkritimi arheoloĹĄkimi ostalinami pa izvajajo arheoloĹĄka izkopavanja.

KeramiÄ?ni ÂťtlakÂŤ iz rimskega obdobja

Raziskanih je Ĺže veÄ? kot dve tretjini povrĹĄin, delo arheologov

PeĹĄpot ob Paki ni le priljubljena sprehajalna steza. Predvsem je pomembna bliĹžnjica, ki povezuje Ĺ alek in center mesta. Zato jo s pridom urabljajo tako peĹĄci kot kolesarji, mopedisti, menda celo vozniki avtomobilov. ÄŒeprav je Mestna obÄ?ina Velenje na most Ä?ez Pako pri OĹ Livada, ki povezuje Efenkovo in Stantetovo ulico, Ĺže zdavnaj postavila stebriÄ?ke in onemogoÄ?ila nepooblaĹĄÄ?en prehod z avtomobili, stebriÄ?ke pa je postavila tudi na peĹĄpot pred mostom in niĹžje pri otroĹĄkem igriĹĄÄ?u na Kardeljevem trgu, so vozniki menda naĹĄli naÄ?ine, da so pot presekali. Avtomobilski promet zdaj zanesljivo prepreÄ?uje nova vertikalna ovira, postavljena na peĹĄpoti tik za mostom, pri Stantetovi 19.

Bolj varno, nekoliko manj hrupno, a tudi manj prijazno

ÂťNa teĹžavo so nas Ĺže nekaj Ä?asa opozarjali stanovalci Stantetove ulice, ki so se poÄ?utili ogroĹžene, poleg tega pa so bili zaradi voĹžnje motornih vozil po peĹĄpoti pogosto moteni pri noÄ?nem poÄ?itku,ÂŤ je pojasnil Rudi Vuzem z urada za komunalne dejavnosti MOV in nadaljeval, Âťza postavitev ovir smo se odloÄ?ili za-

Velenje, 20. februarja – ÄŒeprav so letoĹĄnje zimske poÄ?itnice vremensko bolj podobne majskim, je bil poÄ?itniĹĄki utrip v vili RoĹžle prve tri dni poÄ?itnic izjemen. Vabilo MZPM Velenje, da si poÄ?itniĹĄke dni popestrijo z ustvarjanjem in uÄ?enjem novih veĹĄÄ?in, se je dnevno odzvalo veÄ? kot 50 poÄ?itnikarjev. V ponedeljek so drug na drugem ustvarjali tatuje, se uÄ?ili pravil kaligrafije, kreativnost pa so pokazali tudi pri ustvarjanju razliÄ?nih izdelkov. V torek se je kuhinja vile RoĹžle spremenila v pravo otroĹĄko kuhinjo. Priznani chef Danilo IvanuĹĄa je priznal, da je uĹžival v kuhanju zdravih knedlov, pri katerih so bili glavni kuharji otroci. ÂťMarsikje sem Ĺže bil, a tako lepega ambi-

pa je obrodilo sadove, poroÄ?a vodja ZVKDS OE Celje Danijela BriĹĄnik: ÂťOb starem meandru reke Pake je bila odkrita veÄ?ja koncentracija odlomkov keramiÄ?nega posodja, ki ga preliminarno datiramo v zgodnje rimsko obdobje. Iz najdiĹĄÄ?nega konteksta je razvidno, da ne gre za poplavne nanose reke Pake, temveÄ? najverjetneje za namensko odloĹžen material, vendar funkcije s ke-

ramiko ÂťtlakovanegaÂŤ obmoÄ?ja oziroma namena odlaganja posodja ĹĄe ne poznamo. ObmoÄ?je je namreÄ? z izgradnjo objektov tovarne Gorenje moÄ?no degradirano, arheoloĹĄke ostaline na veÄ?jem delu trenutno obravnavanega obmoÄ?ja pa poslediÄ?no uniÄ?ene oziroma poĹĄkodovane do te mere, da je interpretacija oteĹžena.ÂŤ

ArheoloĹĄke ostaline ob tovarni Gorenje, odkrite na rodovitni poplavni ravnici reke Pake, so dokaz, da je bila Ĺ aleĹĄka dolina zanimiva za poselitev tudi v rimskem obdobju. To posredno dokazujejo tudi rimskodobne najdbe na GradiĹĄÄ?u, v Gaberkah pod cerkvijo sv. Urha, v DruĹžmirju na zaradi eksploatacije premoga izginulem arheoloĹĄkem najdiĹĄÄ?u Falkov kloĹĄter, v Ĺ kalah na Groblju, je primerljiva najdiĹĄÄ?a v bliĹžnji okolici naĹĄtela BriĹĄnikova. ÂťKer je skoraj celotno dolinsko dno pozidano, preoblikovano ali pod vodo, so te najdbe ĹĄe toliko pomembnejĹĄe, saj zaokroĹžujejo naĹĄe vedenje o pomembnem ob-

Kuhali, ustvarjali, igrali ‌

dobju naĹĄe zgodovine, hkrati pa utrjujejo tudi tezo arheologa dr.

Jaroslava Ĺ aĹĄlja, da je bila Stara vas pri Velenju v neposredni bliĹžini obravnavanega obmoÄ?ja rimska poĹĄtna postaja Upellae med rimskima naselbinama Celeia (Celje) in Colatio (Stari trg pri Slovenj Gradcu),ÂŤ sporoÄ?a.

Po konÄ?anih raziskavah bodo arheoloĹĄke najdbe analizirane, natanÄ?no Ä?asovno opredeljene ter umeĹĄÄ?ene v ĹĄirĹĄi prostorski kontekst ter predane v hrambo pristojnemu muzeju, ki jih bo predstavil ĹĄirĹĄi javnosti. đ&#x;”˛

enta ne pomnim,ÂŤ nam je povedal, ko je prva skupina 15 malih kuharjev Ĺže veselo mazala slivove cmoke iz buÄ?e in pirine moke. Med drugim so mali kuharji pod mikroskopom pogledali, kako izgledata buÄ?a in Ĺžajbelj. ÂťHrana je zdravilo,ÂŤ je ob tem zatrdil chef. Otroci pa so v obeh skupinah – druga je prav tako ustvarjala in kuhala dobri dve uri – priznala, da bi tako zdravilo z veseljem jedli vsak dan.

IstoÄ?asno so v vili v torek potekale ĹĄe pustno obarvane ustvarjalnice, v katerih so otroci izdelovali maske, BoĹĄtjan Oder pa je pripravljal predstavo z mladimi, navduĹĄenimi za gledaliĹĄÄ?e. Ta bo na ogled jutri ob 12. uri, uro kasneje pa se bodo poÄ?itniĹĄke aktivnosti v sonÄ?nem parku konÄ?ale. PoÄ?itnikarji so vÄ?eraj uĹživali tudi v lego robotiki in ob ustvarjanju lutk. Danes ob 10. uri vabijo v vilo vse, ki imate radi ĹĄport, saj bodo s pomoÄ?jo velenjskega Taekwon-do kluba Skala spoznali ta zanimiv borilni ĹĄport, potem pa bodo lahko ustvarjali navijaĹĄke pripomoÄ?ke. đ&#x;”˛

PoveÄ?ali varnost peĹĄcev Nova vertikalna ovira za umirjanje prometa na peĹĄpoti ob Paki je poveÄ?ala varnost peĹĄcev, ni pa razveselila drugih uporabnikov poti

Kolesarji in mopedisti, ki skuĹĄajo manevrirati med ovirami, se morajo na za tako oviro oÄ?itno preozki stezi ogniti na travo, ki so jo Ĺže dodobra razrili. V to blato je zdaj treba zapeljati tudi z invalidskim ali otroĹĄkim voziÄ?kom, ker je asfaltirani del poti ob oviri preozek.

radi varnosti peĹĄcev, predvsem otrok, ki se gibajo na tem obmoÄ?ju. V neposredni bliĹžini je namreÄ? most pri OĹ Livada, preko katerega so se nekateri kljub prepovedi vozili z motorji, mopedi in celo avtomobili, da bi si tako skrajĹĄali pot od Doma uÄ?encev

Kolesarji se lahko vozijo tudi v conah za peĹĄce, a morajo biti tam posebej previdni. Gibati se morajo s hitrostjo, ki je enaka hoji peĹĄcev, torej pribliĹžno 5 km/h, prav tako pa morajo posebej skrbeti za varnost drugih udeleĹžencev v cestnem prometu.

Vozniki mopedov, ki razvijejo hitrost do 25 km/h, morajo voziti po kolesarskih stezah ter se ravnati po pravilih, ki veljajo za kolesarje. Mopedi, ki razvijejo hitrost do 50 km/h, pa sodijo samo na cesto.

do centra mesta. Most je namenjen izkljuÄ?no peĹĄcem, Ĺžal pa so po njem vozili tudi motoristi in avtomobili.ÂŤ Slednji zagotovo ne bodo veÄ?, po kolesnicah ob ovirah sodeÄ? pa se motoristi niso dali odvrniti od voĹžnje po tej poti.

Ta je zdaj bistveno manj prijazna tudi kolesarjem, ki s prilagojeno hitrostjo in posebno previdnostjo smejo voziti po povrĹĄinah, namenjenih peĹĄcem, pa tudi uporabnikom invalidskih voziÄ?kov, hojc in drugih pripomoÄ?kov za gibalno ovirane osebe, starĹĄem z otroĹĄkimi voziÄ?ki, ne nazadnje samim peĹĄcem.

Ti se morajo zdaj sporazumeti,

Zaradi ovire so nejevoljni predvsem kolesarji.

Tisti bolj spretni jo uspejo obvoziti, veÄ?ina pa mora sestopiti. NiÄ? kaj kolesarjem prijazen ukrep torej.

kdo bo komu odstopil prednost, da se bodo prebili mimo ovir. ÂťZadnjiÄ? sem opazovala, kako sta se zapletla dva sprehajalca psov. OÄ?itno nista pomislila, da se med ovirami ne bodo mogli sreÄ?ati vsi hkrati. Sicer smo se temu smejali, a smo se tudi strinjali, da so ovire res nerodne,ÂŤ je povedala stanovalka sosednjega bloka, ki veliko Ä?asa presedi na bliĹžnji klopi. ÂťPrav je, da se poskrbi za varnost peĹĄcev. ÄŒe za to potrebujemo take ovire, naj bodo,ÂŤ je dejala.

Ovire so postavljene tako, da omogoÄ?ajo prehod invalidom na voziÄ?kih in kolesarjem, vendar morajo ti pred ovirami zmanj-

ĹĄati hitrost, so tudi sporoÄ?ili z MOV. Vseeno pa niso postavljene tako, da bi bil ta prehod kar se da prijeten in kolesarjem, invalidom, mladim druĹžinam prijazen. ÂťMed ovirami sicer pridemo, moramo pa pred oviro ozi-

roma za njo zapeljati z asfalta, da lahko obvozimo stebriÄ?ek.

Vse skupaj je malo pretesno,ÂŤ je povedala mlada mamica, ki se po tej poti vsak dan sprehaja z otroĹĄkim voziÄ?kom. ÂťNisem imela obÄ?utka, da je ta pot nevarna.

Tu in tam se je kdo pripeljal s skuterjem, kar sicer ni prijetno. ÄŒe bi bila pot malo ĹĄirĹĄa in vozniki dovolj previdni, me to sploh ne bi motilo,ÂŤ je dodala. Na oviro pa so jezni mnogi kolesarji. ÂťUpam, da se kdo ne bo potolkel. To me sploh ne bi Ä?udilo,ÂŤ je dejal starejĹĄi gospod, ki je ovire raje premagal peĹĄ. ÂťSeveda bi bilo bolje, Ä?e bi imeli prosto pot.

Kot mama sem zadovoljna, da je poskrbljeno za veÄ?jo varnost otrok na peĹĄpoti. ÄŒeprav realno gledano kolesarji upoÄ?asnimo le nekaj metrov pred oviro in za njo. Nato pa ponovno pospeĹĄimo,ÂŤ je povedala obÄ?anka, ki za prevoz od doma v Ĺ aleku do sluĹžbe v centru najveÄ?krat uporabi kolo. ÂťMislim, da bi bili v prometu nasploh vsi bolj varni, Ä?e bi bili bolj strpni in pozorni drug na drugega. Tako pa veÄ?inoma mislimo nase in na to, kako bomo najhitreje prispeli na cilj,ÂŤ je ĹĄe modro dodala. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Zanimivo je, da se podobnih ovir v tujini skuĹĄajo izogniti in varnost peĹĄÄ?ev poveÄ?ati na drugaÄ?ne naÄ?ine. TakĹĄne, ki predvsem vsem udeleĹžencem v prometu omogoÄ?ajo skupno prijazno sobivanje. Upamo, da je v Ä?asu, ko govorimo o ustreznejĹĄi mobilnosti takĹĄno postavljanje preprek na eni od pomembnih povezovalnih poti v mestu zgolj zaÄ?asna in izjemna reĹĄitev do trajnostno ustreznejĹĄih korakov. Pomembno je, da so ulice privlaÄ?ne za peĹĄce in kolesarje, saj to prispeva, da se veÄ? ljudi odloÄ?i za hojo ali uporabo kolesa.