08 2020

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek bo (-2/90C) sonÄ?no, v soboto (-3/100C) delno oblaÄ?no, v nedeljo (2/80C) deĹževno.

ÄŒetrtek, 27. februarja 2020

ĹĄtevilka 8 | leto 68

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

Pisan, glasen in norÄ?av pust

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Koronavirus Mira ZakoĹĄek

V preteklih dneh je pust bolj kot zimo – ta letos sploh ni Ä?akala, da jo ĹĄeme spodijo iz deĹžele, Ä?eprav morda vendarle ĹĄe ni rekla zadnje besede – preganjal blazno resne misli. S ĹĄoĹĄtanjskega in mozirskega karnevala je politikom in gospodarstvenikom poslal marsikatero ĹĄalo s pikrim priokusom resnice. Na pustno rajanje za najmlajĹĄe pa je spustil samo domiĹĄljijske junake s super moÄ?mi in ljubka bitja.

OÄ?itno ve, Ä?esa nam primanjkuje – kritike, ampak tudi humorja, radosti in kanÄ?ka Ä?arovnije. (VeÄ? na zadnji strani).

Gorenje nadaljuje reorganizacijo Velenje – V Gorenju nadaljujejo postopke reorganizacije z namenom, da izboljĹĄajo poslovanje in poveÄ?ajo uÄ?inkovitost. Reorganizacija druĹžb Gorenje in Hisense Gorenje Europe predvidevata tudi zmanjĹĄevanje ĹĄtevila delovnih mest. V zvezi s tem trenutno potekajo postopki za ugotavljanje preseĹžnih delavcev, ki po zagotovilih Gorenja teÄ?ejo z vkljuÄ?evanjem sindikata in sveta delavcev.

V Gorenju bodo ĹĄtevilo indirektnih delovnih mest v proizvodnji zmanjĹĄali za 176. Doslej so jih predvsem z mehkimi ukrepi, kot so upokojevanja, Ä?akanja na upokojitev in premeĹĄÄ?anja v direktno proizvodnjo, zmanjĹĄali za 128. ÂťProgram preseĹžnih delavcev s poimenskim seznamom za druĹžbo Gorenje bo predvidoma sprejet do konca marca, odpovedi bomo

zaÄ?eli vroÄ?ati v zaÄ?etku aprila,ÂŤ so pojasnili v Gorenju. Za Hisense Gorenje Europe, ki od 1. januarja letos zaposluje 880 reĹžijskih delavcev iz Gorenja, pa bo program preseĹžnih delavcev pripravljen do konca februarja.

Predvidenih je bilo 152 preseĹžnih delavcev, od tega raÄ?unajo, da jih bodo z mehkimi metodami zmanjĹĄali vsaj za sto.

(VeÄ? na strani 5)

Spomin na XIV. divizijo je Ĺživ

Ĺ˝e nekaj tednov je, razen morda politiÄ?nih meĹĄetarjenj, to ĹĄtevilka ena naĹĄega zanimanja, pa na Ĺžalost tudi obsedenosti, ki je presegla vse razumne meje.

Pa ob tem nikakor ne mislim, da nevarnega virusa ni treba jemati resno, a to, kar smo z njim naredili, Ä?lovek res teĹžko razume. Namesto da bi ljudi dobro obvestili, za kakĹĄno bolezen pravzaprav gre (gripi podobna bolezen s poviĹĄano temperaturo in znaki okuĹžbe dihal: kaĹĄelj, teĹžje dihanje), kako naj se samozaĹĄÄ?itno obnaĹĄajo (zares dosledna osebna higiena, zlasti umivanje rok in izogibanje tesnim stikom z obolelimi) in ob vsem tem vseeno Ĺživeli Ä?im bolj normalno, delamo nepopisno paniko na vseh podroÄ?jih. Viruse bi Âťustavljali celo s policijo in vojsko, zapirali mesta in mejeÂŤ, pa Ä?eprav ĹĄe predobro vidimo, kako enostavno se nam izmuznejo. Paniko pa delamo tudi z naĹĄtevanjem umrlih, s Ä?imer ustvarjamo vtis, kot da bolezen sploh ni ozdravljiva.

Najprej smo se posmehovali Kitajcem in njihovim ukrepom, za njihove teĹžave v boju z virusom pa krivili njihov sistem, potem pa je virus ÂťpoletelÂŤ na ta visokostni zahod in ‌ poÄ?nemo isto in ĹĄe bolj paniÄ?no, kot so to Kitajci. Dejstvo je, da Ĺže Evropa ob tem ni odigrala svoje vloge, saj ni zastavila enostavnih, jasnih, enotnih in razumljivih usmeritev. Tako v vsaki drĹžavi delamo nekaj po svoje. Tudi v Sloveniji z neinformacijami (ki jih menda nimajo niti zdravstveni delavci – se pa zanje oÄ?itno tudi niso potrudili), delamo dodatno paniko. Svoj piskrÄ?ek seveda prilivamo ĹĄe mediji (in posebej fake news), ki poroÄ?amo predvsem o tem, koliko je na novo obolelih, koliko je mrtvih, kako ni veÄ? zaĹĄÄ?itnih mask in razkuĹžil, kako so v Italiji povsem izpraznili trgovine ‌ Zanimivo. Na gripo in vse druge bolezni, ki tudi ÂťpustoĹĄijoÂŤ po drĹžavi, smo Ä?isto pozabili, pa zaradi njih ljudje tudi umirajo.

Lani jih je v tem Ä?asu v Sloveniji samo za posledicami gripe umrlo 160, koliko je to letos? Tega podatka paÄ? ni, ker je gripo zasenÄ?il koronavirus.

Da ne bo nesporazuma, ne mislim, da nevarnosti ne bi jemali resno. Ampak Ä?as je, da prevlada razum, da vsakdo opravi tisto, kar lahko (vsak posameznik s samozaĹĄÄ?ito poskrbi zase, zdravstvo pa hitro in uÄ?inkovito ukrepa, ko bo treba). Sicer se nam kaj lahko zgodi, da bodo naĹĄo visoko razvito (a oÄ?itno vse bolj paniÄ?no) civilizacijo zares premagala kakĹĄna tako preprosta bitja, kot so virusi. đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄko eko gibanje kritiÄ?no do izjav ministra

3 Ĺ aleĹĄka dolina, 21. in 22. februarja – Konec tedna je ObmoÄ?no zdruĹženje Zveze borcev za vrednote NOB Velenje v sodelovanju s krajevnimi organizacijami pripravilo v Paki in Cirkovcah na obmoÄ?ju Velenja ter v Ravnah na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja sveÄ?anosti v spomin na

76. obletnico prihoda Ĺ tirinajste divizije na Ĺ tajersko, v Zavodnjah pa so se poklonili tudi borcu legendarne divizije in pesniku Karlu Destovniku – Kajuhu. Na vseh prireditvah so bili prisotni praporĹĄÄ?aki đ&#x;”˛ mkp in Ĺ aleĹĄka konjenica.

Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Ĺ aleĹĄko eko gibanje se je kritiÄ?no odzvalo na izjavo ministra za okolje in prostor Simona Zajca, ki je na njihovo zahtevo po zadrĹžanju uredbe o seĹžigalnicah odpadkov in napravah za soseĹžig odpadkov, ki so mu jo predali prejĹĄnji teden (od tem piĹĄemo na 7. strani), odgovoril, da vlada uredbe ne more zadrĹžati, ker za to ni pravne osnove. V Ĺ aleĹĄkem eko gibanju so prepriÄ?ani, da to ne drĹži in da je uredba v nasprotju z ustavo. Prav tako sumijo, da gre v primeru uredbe za lobistiÄ?ni akt, ki je narejen zgolj po Ĺželjah upravljalcev naprav in je hkrati v ĹĄkodo ljudi. Ugotavljajo namreÄ?, da v postopku javne obravnave v razpravo ni bil vkljuÄ?en nihÄ?e, so pa ĹĄtevilna podjetja in ustanove podale svoja mnenja, predloge in pripombe.

V gibanju menijo, da je uredba diskriminatorna, ker omogoÄ?a tako rekoÄ? neomejene izpuste nevarnih in strupenih snovi. Spomnili so ĹĄe, da sta parlamentarna odbora za zdravje in okolje prejĹĄnji teden pozvala vlado, da opravi evalvacijo veljavne zakonodaje na podroÄ?ju seĹžiga in soseĹžiga odpadkov, zlasti pri izvajanju te dejavnosti v okoljsko degradiranih obmoÄ?jih, ter predlaga spremembe, ki bodo v bodoÄ?e tovrstna obmoÄ?ja v veÄ?ji meri zaĹĄÄ?itile pred okoljskimi emisijami. Zato priÄ?akujejo, da bo ministrstvo njihovo zahtevo za zadrĹžanje uredbe o seĹžigalnicah in napravah za soseĹžig temeljito preuÄ?ilo in da bo minister vladi v roku 15 dni predlagal zadrĹžanje njenega izvajanja, so ĹĄe zapisali. đ&#x;”˛

mkp

ZELENA PRILOGA, strani 15-18

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

27. februarja 2020

Da ne bi pozabili Velenje med finalisti za razvojni prodor Med finaliste za nagrado zlati kamen 2020, priznanje za razvojno prihodnost, se je od 212 obÄ?in uvrstilo enajst obÄ?in, med njimi tudi velenjska. V regiji od KoroĹĄke do Posavja sta bili poleg Velenja finalistki ĹĄe obÄ?ini Slovenske Konjice in KrĹĄko. Nagrado zlati kamen za najbolj razvojno prodorno obÄ?ino leta 2020 v Sloveniji je prejela Idrija.

V obrazloĹžitvi so organizatorji za Mestno obÄ?ino Velenje zapisali, da Âťsodi med vodilne kraje v Sloveniji, ko gre za projekte trajnostne mobilnosti in energetske sanacije, izstopa pa tudi pri prijemih za tehnoloĹĄko ozaveĹĄÄ?anje prebivalcev. Velenje izstopa po domiselnosti in inovativnosti razvojnih prijemov. Je med vodilnimi kraji pri nas, ko gre za spodbujanje, osveĹĄÄ?anje in izobraĹževanje, povezano z vkljuÄ?evanjem novih tehnologij v razvoj. Posamezne 'pametne' reĹĄitve so uporabili tudi v praksi, in to zlasti na podroÄ?jih trajnostne mobilnosti in spremljanja porabe energije.ÂŤ đ&#x;”˛

ObÄ?inski razpisi Ĺ martno ob Paki – Pred nedavnim je uprava ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki na svojih spletnih straneh objavila letoĹĄnje prve razpise, in sicer za pridobitev nepovratnega denarja za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih Ä?istilnih naprav (MKÄŒN), za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeĹželja ter za spodbujanje malega gospodarstva. V letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu je predvidenih za kmetijstvo 19.000 evrov ali 4.000 evrov veÄ? kot lansko leto. Ta denar upraviÄ?enci vsako leto porabijo v celoti. ViĹĄina denarja za sofinanciranje izgradnje MKÄŒN je enaka znesku preteklega leta – 10.000 evrov. Za ta namen je obÄ?inska uprava na osnovi prejetih vlog izplaÄ?ala le 3.000 evrov. Za sofinanciranje razvoja malega gospodarstva pa je predvidenih 3.500 evrov, kar je toliko kot lani. Na obÄ?inski upravi so povedali, da je bila lani poÄ?rpana le polovica vsote. đ&#x;”˛

tp

Izgradnja ceste v Gorenju Ĺ martno ob Paki – Na vrhu Gorenjskega klanca, v vaĹĄki skupnosti Gorenje, se oblikuje zaselek na osnovi sprejetega zazidalnega naÄ?rta. VeÄ?ino infrastrukture so stanovalci zaselka uredili sami, letos pa so ob podpori vaĹĄke skupnosti na obÄ?insko upravo naslovili predlog za asfaltiranje dovozne ceste na vzhodni strani zaselka.

Na nedavnem skupnem sestanku obÄ?anov, lastnikov zemljiĹĄÄ?, uporabnikov in obÄ?inske uprave so se dogovorili, da se bo slednja takoj lotila pridobivanja tehniÄ?ne dokumentacije. Financiranje izgradnje bo potekalo po sedaj Ĺže ustaljeni praksi, in sicer neposredni uporabniki ceste prispevajo denar za pripravo spodnjega ustroja, lokalna skupnost pa financira material in preplastitev.

StroĹĄki ureditve in posodobitve 150 metrov dolgega cestnega odseka bodo znani po pridobljeni reĹĄitvi odvodnjavanja. Potrebnih del naj bi se lotili ĹĄe pred letoĹĄnjim poletjem. đ&#x;”˛

tp

Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a vse zainteresirane osebe, da bo na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Razpisi in objave), objavljen

Javni razpis za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in/ali projektov, ki jih bo v letu 2020 sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje.

Javni razpis bo trajal od 26. februarja 2020 do 25. marca 2020.

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Po skupĹĄÄ?ini Ĺ aleĹĄkega druĹĄtva Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje so v vili Bianci spoznali monografijo Prekmurje v vrtincu pariĹĄke mirovne konference 1919 Tina Felicijan

Ĺ aleĹĄko druĹĄtvo Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje je z letno skupĹĄÄ?ino vstopilo v Ä?etrto leto delovanja, katerega osrednji namen je ohranjanje spomina in krepitev zavesti o pomenu prispevka generala Rudolfa Maistra Vojanova in njegovih prostovoljcev k ozemeljski celovitosti Slovenije po prvi svetovni vojni. ÂťSmatramo, da je Maister z borci najbolj zasluĹžen za to, da sta leta 1918 Ĺ tajerska in Prekmurje ostala slovenska. ZaÄ?rtal je danaĹĄnje meje Slovenije. Predvsem je pa pomembno, da Slovenci preko delovanja teh druĹĄtev izraĹžamo veÄ? domoljubnega in drĹžavljanskega poguma ter ne pozabimo, da slovensko ozemlje in slovenski jezik nista samoumevna, temveÄ? smo se morali za to boriti in se moramo ĹĄe danes zavzemati,ÂŤ je namen druĹĄtva predstavil predsednik Drago MartinĹĄek.

V preteklem letu so se zavzeli za izvedbo obseĹžnega likovnega nateÄ?aja za otroke. Vse velenjske petoĹĄolce, ki so tudi dobili knjigo Toneta PartljiÄ?a Deklica in general, so pozvali k ustvarjanju na temo vsebine knjige, nato pa v avli obÄ?ine postavili razstavo.

S tem so otrokom predstavili tematiko in jim pribliĹžali delovanje

druĹĄtva. Posvetili so se tudi 100. obletnici ustanovitve slovenske univerze, katere politiÄ?no oÄ?e je bil dr. Karel VerstovĹĄek. Ob 100. obletnici prikljuÄ?itve Prekmurja k matiÄ?nemu narodu pa so posvetili letno ekskurzijo in se udeleĹžili slovesnosti v Beltincih in Murski Soboti.

LetoĹĄnje leto bo prav tako delovno, napoveduje predsednik. ÄŒlanom se obeta veÄ? priloĹžnosti za druĹženje in kulturno udejstvovanje. Novembra pripravljajo veÄ?er Vojanovih pesmi in zborovskega petja domoljubnih pesmi,

Monografijo Prekmurje v vrtincu pariĹĄke mirovne konference 1919 o vlogi ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri doloÄ?anju slovenskih (prekmurskih) mej je predstavil avtor dr. UroĹĄ LipuĹĄÄ?ek (novinar, zgodovinar ter dopisnik RTVS iz svetovnih prestolnic, trenutno iz Pekinga) v pogovoru z Marjanom Ĺ iftarjem (podpredsednik uprave Ustanove dr. Ĺ iftarjeva fundacija, ki je izdala monografijo ob lanski 100. obletnici prikljuÄ?itve prekmurskih Slovencev k matiÄ?nemu narodu). Gost veÄ?era je bil prvi predsednik Republike Slovenije Milan KuÄ?an. predstavili pa bodo tudi strip o generalu Maistru. Obiskati nameravajo PosoÄ?je. Vse aktivnosti pa bodo potekale v upanju,

da se zgodovinska prizadevanja Slovencev za slovenstvo ne bi pozabila. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Celje kazijo tudi ÂťdrĹžavniÂŤ odpadki Imamo mandatarja ali bomo voli-li? – Kritike in pohvale – Ĺ tore navzgor – Kraljevski blok – Prevorje ostanejo Ni res, da so vroÄ?e razmere pri nas krive, da ni snega. Razen Ä?e velja, da so tudi v ostalem delu Evrope razmere pregrete. No, Ä?e sodimo po ÂťbojuÂŤ za denarno pogaÄ?o Ä?lanic EU, potem bo morda kar drĹžalo. Pri nas je ĹĄe vedno vroÄ?a dilema: predÄ?asne volitve ali Ä?udeĹž z mandatarjem. Tudi po tem, ko sliĹĄimo, da so nekateri v predvolilni boj vmeĹĄali ĹĄe policijo in Knovs, naj bi bilo vendarle bolj verjetno, da smo Ĺže moÄ?no stopili proti predÄ?asnim volitvam. A nekateri verjamejo, drugi ĹĄe upajo, tretji pa se bojijo drugaÄ?nega izhoda. Ta izhod z mandatarjem je morda danes Ĺže znan. Tudi Ä?e je, se nekateri ÂťobiÄ?ajniÂŤ Slovenci ob vsem tem poÄ?utijo nelagodno in z obÄ?utkom, da nekateri paÄ? ne sodijo skupaj. Pa Ä?eprav ob tem tudi sliĹĄimo, da gre za dobro vseh Slovencev in Slovenije. To frazo paÄ? mnogi radi uporabljajo in zlorabljajo.

Pri mnogih so slovenski politiki v tem odloÄ?ilnem Ä?asu izgubili vrednost, v Celju je, na preseneÄ?enje mnogih, drugaÄ?e. Celjani namreÄ? delo Ĺžupana in obÄ?inskega sveta ocenjujejo za uspeĹĄno. Vsaj tako kaĹže raziskava ene od agencij, ki opravlja tako preverjanje. Za oba velja, da je ocena boljĹĄa, kot je drĹžavno povpreÄ?je. Za najveÄ?ji pridobitvi ocenjujejo projekta Celebus in KolesCe, to je sistem mestnih avtobusov in kolesarske mreĹže. Da se razmere v celjski obÄ?ini spreminjajo na bolje, ocenjuje skoraj polovica anketirancev, a dobra desetina, da na slabĹĄe. Slaba polovica jih tudi meni, da je najveÄ?ji problem Celja pomanjkanje delovnih mest in to bi po njihovem mnenju morali zaÄ?eti reĹĄevati takoj. Veliko pa jih tudi meni, da bi morali veÄ? pozornosti ĹĄe vedno namenjati oĹživitvi mestnega jedra.

Ob dobri oceni projekta KolesCE v Celju ĹĄe nadaljujejo izgradnjo mreĹže kolesarskih povezav. Prav ta Ä?as gradijo kolesarsko stezo na Lavi, marca jo bodo zaÄ?eli urejati na Partizanski cesti in v ÄŒopovi ulici.

Precej denarja je za ta dela namenila obÄ?ina, denar priÄ?akujejo tudi od ustreznega evropskega sklada. Skupaj naÄ?rtujejo kar 44 odsekov kolesarskih povezav, glavnino del bodo konÄ?ali do konca prihodnjega leta. Na zadnji seji mestnega sveta pa so govorili ĹĄe o drugaÄ?nih ukrepih za boljĹĄe Ĺživljenjske pogoje. Tako o zamenjavi zemljine pri

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

celjskih vrtcih, ki poteka Ĺže nekaj Ä?asa, dela pa Ĺželijo Ä?im prej konÄ?ati, kot tudi o sanaciji najbolj prizadetih obmoÄ?ij zaradi ÂťnapakÂŤ v celjski kotlini v preteklosti. Ob tem so opozorili na nekatere pozitivne premike, pa tudi na to, da jih veliko dela ĹĄe Ä?aka. Mnoge Celjane motijo tudi velike ÂťgomileÂŤ odpadkov ob Ĺželeznici v ÄŒreti, tik ob znanem celjskem Âťsvinjskem sejmuÂŤ. Tu ne gre za kako lokalno malomarnost, ampak ÂťdrĹžavnoÂŤ. Te nevarne odpadke so sem navozili ob obnovi ĹželezniĹĄkega omreĹžja. Zataknilo pa se je pri predelavi. Tako je zdaj velika koliÄ?ina tega materiala sicer zaĹĄÄ?itena s folijo, a Celjani terjajo, da jo Ä?im prej ÂťoÄ?istijoÂŤ in odstranijo.

V Ĺ torah pa naj bi letos le uresniÄ?ili dolgoletni naÄ?rt, da bodo ÂťobÄ?ino dvignili na viĹĄjo ravenÂŤ. Iz starega poslopja v ÂťniĹžinskemÂŤ starem delu kraja naj bi se letos konÄ?no le preselila na Lipo, to je v zgornji del Ĺ tor. In svoje prostore bo tudi imela v zgornjem nadstropju – tamkajĹĄnje trgovine. Se pa obÄ?ina ne bo selila sama, z njo se bo v nove oziroma prenovljene prostore selila tudi krajevna knjiĹžnica. Kaj bo v sedanjih prostorih obÄ?ine, ĹĄe ni znano – obÄ?ina ga Ĺželi prodati.

V Spodnji Kostrivnici, v slatinski obÄ?ini, pa bodo dobili kraljevska stanovanja. No, ne bodo ravno tako imenitna, le stala bodo v bliĹžini znanega Kraljevega vrelca. ObÄ?ina RogaĹĄka Slatina bo namreÄ? tu v sodelovanju Stanovanjskim skladom RS zgradila stanovanjski blok z desetimi neprofitnimi stanovanji. StroĹĄke si bosta delila pribliĹžno na pol, enako tudi ĹĄtevilo stanovanj; po pet jih bo v lasti sklada in obÄ?ine.

Za gradnjo v manjĹĄem kraju so se odloÄ?ili tudi zaradi enakomernejĹĄega razvoja obÄ?ine; da bi mlade druĹžine privabili tudi v manjĹĄe, a vsekakor zelo zanimive kraje.

Pa ĹĄe to: PrevorÄ?ani slavijo! Zaradi protestov ob ukinitvi table z napisom Prevorje, ker da ta kraj sploh ne obstaja, je ministrstvo za infrastrukturo po ostrih protestih obÄ?anov, pa tudi ObÄ?ine Ĺ entjur, vendarle popustilo. Kraja s tem imenom formalno sicer res ni (je pa krajevna skupnost), je pa v srcih ljudi! Zato zanje to pomeni veliko zmago.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 3

3

SPOMINSKE SLOVESNOSTI

27. februarja 2020

SonÄ?en dan poln ponosa in spomina na Karla Destovnika Kajuha Kajuhova dediĹĄÄ?ina je precejĹĄnja Slavnostni govornik je bil minister za kulturo mag. Zoran PozniÄ? – Spomin nanj je organiziran Ĺže dvaindvajsetiÄ?

Jasmina Ĺ karja

ÂťTa veÄ?er smo prviÄ? po dolgem Ä?asu poĹĄteno jedli,ÂŤ je pripovedoval o poslednjem sreÄ?anju s Kajuhom MatevĹž Hace, Âťbil je namreÄ? pustni torek. Nekaj Ä?asa je sedel med nami tudi Kajuh. Sedel je za peÄ?jo in si grel premrle roke. V obraz je bil shujĹĄan in zaraĹĄÄ?en.ÂŤ

Iz knjige Kajuh, Zbrano delo

In 22. februarja 2020 je bila v Zavodnjah proslava v spomin na borca, narodnega heroja in pesnika Karla Destovnika Kajuha, ravno na pustno soboto, na domaÄ?iji v okolici Ĺ oĹĄtanja, kjer je zaradi neprestanih pohodov, hudih bojev ter pomanjkanja hrane poÄ?ivala kulturniĹĄka skupina in kjer je Ä?lane ĹĄtabne patrulje in kulturniĹĄko skupino pred ĹĄestinsedemdesetimi leti presenetila nemĹĄka patrulja, pod streli katere je omahnil njen vodja Karel Destovnik Kajuh.

Iz njegove moÄ?i lahko Ä?rpamo moÄ? za sodobne bitke, ki jih Ĺžal ne manjka

ÂťKarel Destovnik Kajuh je bil tovariĹĄ v najĹĄirĹĄem pomenu be-

sede, bil je partizanski borec, ki je s pesmijo vlival pogum soborcem. Velikokrat je bil postavljen ob rob kot zapostavljen slovenski pesnik, zato zahvala tako MO Velenje, ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, KnjiĹžnici Velenje za Ä?udovit objekt in Kajuhov prispbek, ki je tudi v pesniĹĄkem smislu precejĹĄen. ÂťIz njegove moÄ?i, mladega uporniĹĄkega fanta s toliko talenti, lahko Ä?rpamo moÄ? za sodobne bitke, ki jih Ĺžal ne manjka,ÂŤ je poudarila ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ? in dodala, da je vesela in ponosna, da na takĹĄne dogodke pride veliko ljudi, tudi mladih, sploh ker je v tem Ä?asu med mladimi zaĹživelo prepriÄ?anje, da zgodovine ni treba poznati, da se s preteklimi bitkami ni vredno ukvarjati in da je bolje zreti samo v prihodnost. ÂťTak dogodek pribliĹža mladim informacije, kaj se je dogajalo v preteklosti, ko je bilo potrebno sprejemati pogumne odloÄ?itve.

To so bili mladi fantje in dekleta, ki so se uprli okupatorju, ki je v naĹĄih krajih Ĺželel popolno germanizacijo. Zato danes moramo obujati spomin, se jim zahvaliti, da govorimo slovensko, da imamo svojo drĹžavo, predvsem pa morajo ostati opomin, kakĹĄno gorje prinaĹĄajo vojne. Zato je do-

22. Kajuhovega pohoda so se udeleĹžili tudi ministrica za pravosodje, minister za kulturo, podĹžupan MO Velenje in Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

bro sprejemati tudi zgodovino, ki mora biti uÄ?iteljica, da se takĹĄni dogodki nikoli veÄ? ne zgodijo, vrednote tistega Ä?asa pa Ĺživimo ĹĄe naprej.ÂŤ V Ä?ast Kajuhu ohranjamo spomin nanj. Tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je ponosna na rojaka, Ĺ oĹĄtanjÄ?ana, partizana, pesnika, Ä?igar prisotnost je ĹĄe vedno Ä?utiti in zaznati. ÂťPrizadevamo si ohranjati kulturno dediĹĄÄ?ino in spomin nanj tako s prireditvami kot poimenovanji nekaterih objektov (cesta, park, ĹĄola, rojstna hiĹĄa). Najbolj ponosni pa smo na spominski center na Ĺ˝lebnikovi domaÄ?iji, ki smo ga zgradili pred petimi leti in je trajnostni spomenik v Ä?ast enemu najveÄ?jih partizanskih pesnikov. Tu poteka tudi planinska pot, veliko ljudi si ogleda zgradbo, ki je opremljena z rekviziti.

Prihajajo tudi ĹĄtevilne ĹĄole, ki

tako ohranjajo spomin nanj,ÂŤ s ponosom izpostavi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih.

izpostavimo in znova ugotavljamo, kaj je vredno in kaj je naĹĄa popotnica za prihodnost.ÂŤ

Mlada energija je nepremagljiva

Življenje v miru in soŞitju je naťe poslanstvo

Minister za kulturo mag. Zoran PozniÄ? je izrazil zadovoljstvo, da je na sreÄ?anje priĹĄlo tolikĹĄno ĹĄtevilo pohodnikov in da se tudi s tem ohranja spomin ne samo na NOB, ampak na vso kreativno energijo, ki so jo takrat mlade generacije vloĹžile v upor, umetnost preĹživetja in obstoj slovenskega naroda, ter v kreativen razmislek o prihodnosti, napredku, enakosti, svobodi in skupnem Ĺživljenju. Škoda, ker se je politika oddaljila od osnovnih vrednot in se vÄ?asih obnaĹĄa maÄ?ehovsko ter njihova glavna skrb vÄ?asih ne gre v pravo smer. Tudi takĹĄne prireditve so namenjene temu, da jih

Spomin ĹĄestinsedemdeset let dolg Bojan Voh na sveÄ?anosti v OsreĹĄkih peÄ?eh v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju: ÂťNe sramujmo se partizanske borbe za svobodo, za slovensko zemljo, jezik in kulturo.ÂŤ

Pohod v spomin na Kajuha je v okviru Mladega foruma SD Ĺ aleĹĄke doline skupaj z ObÄ?insko organizacijo SD Ĺ oĹĄtanj organiziran Ĺže dvaindvajsetiÄ?. Na vpraĹĄanje, kdo je bil Kajuh, podĹžupan MO Velenje Peter Dermol odgovori: ÂťNarodni heroj, ki je s svojim Ĺživljenjem priboril svobodo slovenskemu narodu, zato se moramo spominjati nanj preko razliÄ?nih dogodkov kot opomin in spomin na tisto obdobje, ki je bilo za mnoge mlade kruto. Danes, ĹĄestinsedemdeset let kasneje, lahko zato Ĺživimo, ponosni moramo biti in hkrati opozarjati na to, kaj lahko nemir v druĹž-

bi prinese. Ĺ˝ivljenje v miru in soĹžitju naj bo naĹĄe poslanstvo.ÂŤ Tudi podĹžupan ugotavlja, da je spominski center v zadovoljstvo in ponos obeh obÄ?in. ÂťDobro in tvorno sodelujemo in bomo tudi v prihodnje. V Ĺ oĹĄtanju imajo vso naĹĄo podporo in verjamem, da bo ĹĄe precej dogodkov tudi v prihodnje vezanih na Kajuhov spomin.ÂŤ Na prireditvi se je zbralo veliko ljudi, ki spoĹĄtujejo zgodovino in narodnoosvobodilno borbo, brez katere danes ne bi imeli drĹžave.

Prisoten je tudi obÄ?utek, da so lokalna politiÄ?na nesoglasja na takih dogodkih pozabljena, posamezni besedni izzivi pa na njih nimajo Ä?esa iskati in niso dobri za naĹĄo druĹžbo. Organizatorji raÄ?unajo, da bodo ljudje tudi naslednjih ĹĄestinsedemdeset let Ä?im bolj enotno prihajali in odhajali z Ĺ˝lebnikove domaÄ?ije in bo Kajuhova dediĹĄÄ?ina element, na katerem bomo lahko gradili tudi svojo prihodnost. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą Mag. Zoran PozniÄ?: ÂťRazliÄ?no misleÄ?ih je precej, a prav je, da izrazimo spoĹĄtovanje do tistih, ki so dali svoja Ĺživljenja za Ä?as, v katerem Ĺživimo svobodno. Lahko se jim samo poklonimo in jih ohranjamo v spominu.

Minister za kulturo navduĹĄen nad Vilo Mayer

Zbrane je nagovoril podpredsednik ObmoÄ?nega zdruĹženja Bojan Voh (prvi z leve).

Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 22. februarja – V spomin na 76. obletnico prihoda XIV. divizije na Ĺ tajersko je ZdruĹženje borcev za vrednote NOB Velenje skupaj s krajevnimi borÄ?evskimi organizacijami v Paki, Cirkovcah, Ravnah in Zavodnjah pripravilo spominske slovesnosti. V Ravnah je v soboto potekala pri spomeniku padlih partizanov v OsreĹĄkih peÄ?eh. Slovesnost so tankoÄ?utno, kot to znajo, pripravili v Kulturno-umetniĹĄkem druĹĄtvu Ravne. DruĹĄtvo z bogato tradicijo je eno prvih, ki so ga ustanovili v kraju. Vsa leta ob vseh pomembnih praznikih in obletnicah pripravi kulturne dogodke. Na tokratnem so nastopili MoĹĄki pevski zbor Ravne, Ĺženski pevski zbor Planika, harmonikarji, recitatorji, godba Zarja.

V OsreĹĄke peÄ?i je udeleĹžence na proslavo pripeljal poln avtobus Ä?lanic in Ä?lanov borÄ?evske organizacije iz Ljubljane. Med udeleĹženci, ki so priĹĄli k spomeniku, je bila

posebej toplega sprejema deleĹžna 91-letna Valerija Skrinjar – Tvrz, partizanka, ĹĄifrantka legendarnega partizanskega komandanta Franca Severja – Frante v operativnem ĹĄtabu Ĺ landrove in ZidanĹĄkove brigade, ki je z njim doĹživela pekel bojev na Menini planini ter preboj petstotih borcev iz obroÄ?a veÄ?tisoÄ?glave esesovske divizije.

O tem je bil posnet film Preboj.

Zbrane je nagovoril Bojan Voh, podpredsednik obmoÄ?nega ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje. Med drugim je dejal: ÂťTisti, ki podpirajo faĹĄizem, nacizem ali kolaboracijo, delujejo proti temeljem slovenske suverene, demokratiÄ?ne in neodvisne drĹžave, priborjene v neĹĄtetih krvavih spopadih ter tisoÄ?ih Ĺžrtvah, so proti Ä?lovekovim pravicam in svoboĹĄÄ?inam. Partizanstvo je bil edini in spontan odgovor slovenskega naroda, ki se je temu uprl z vsemi silami in v tem tudi uspel. Zatorej, dokler bo Ĺživa generacija, ki

V OsreĹĄke peÄ?i je priĹĄla tudi Valerija Skrinjar – Tvrz, partizanka, ĹĄifrantka pri legendarnem komandantu Francu Severju – Franti.

nam je ustvarila osnovne pogoje za samostojno drĹžavo, dokler se bomo ljudje ĹĄe spominjali teh svetlih trenutkov naĹĄe zgodovine ter priborjene samostojnosti na osnovi plebiscitarne odloÄ?itve leta 1990, ko se je kar 94 odstotkov

Slovenk in Slovencev opredelilo za samostojno Slovenijo, nam tudi razni pritiski in kratenja Ĺže zagotovljenih pravic ne bodo priĹĄli do Ĺživega. Ne sramujmo se naĹĄe partizanske borbe za svobodo, za slovensko zemljo, jezik in kulturo. Ne sramujmo se rdeÄ?e zvezde, simbola kmetov in proletariata, svobode in enakosti, ne sramujmo se partizanske pesmi, ki ogreje srce in orosi oko. Vse preveÄ? naĹĄih zavednih ljudi je dalo vse svoje premoĹženje in svoja Ĺživljenja za te sanje in ideale. To pa je najveÄ?, kar lahko nekdo da. Tega ne pozabimo.ÂŤ UdeleĹžencem proslave se je za obisk in spoĹĄtovanje, ki so ga s tem pokazali, zahvalil predsednik krajevne borÄ?evske organizacije Ivan Stvarnik in jih povabil na zakusko k Ivanu in FranÄ?iĹĄki TopliĹĄek, ki vse leto s posebno toplino skrbita za spomenik padlim v OsreĹĄkih peÄ?eh. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ˝upan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih je ministra za kulturo mag. Zorana PozniÄ?a povabil na ogled Vile Mayer. (foto: T. R.)

Ĺ oĹĄtanj, 22. februarja – V soboto je Vilo Mayer na povabilo Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darka Meniha obiskal minister za kulturo mag. Zoran PozniÄ?. Kot akademskega kiparja ga je najbolj zanimala zbirka Ivana Napotnika. Nad njegovimi deli in nad celotno vilo je bil navduĹĄen.

ObÄ?ini je Ä?estital za velik posluh pri ohranjanju kulturne dediĹĄÄ?ine, k Ä?emur sodi tudi sofinanciranje knjiĹžnih gradiv z domo-

znansko vsebino. Tako je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj z nakupom 500 izvodov pomagala tudi pri izidu knjige Prestreljene sanje Vlada VrbiÄ?a.

Ministru so v Ĺ oĹĄtanju predstavili tudi projekte v okviru priprav na leto 2022, ko bodo obeleĹžili 100. obletnico rojstva Karla Destovnika - Kajuha, ĹĄoĹĄtanjskega rojaka, slovenskega pesnika in narodnega heroja. đ&#x;”˛

mkp

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

27. februarja 2020

Ĺ aleĹĄki govedorejci so lahko drugim za zgled V zadnjih mesecih so se cene uskladile – SuĹĄna zima grozi pripravi krme – V kmetijski politiki je veÄ? neznank Tina Felicijan

Govedorejsko druĹĄtvo Ĺ aleĹĄka dolina trenutno zdruĹžuje 105 Ä?lanov z obmoÄ?ja treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in, kar predstavlja veÄ?ino kmetovalcev, ki se preĹživljajo bodisi s proizvodnjo mleka bodisi redijo bike pitance ali dojilje in je po besedah predsednika GaĹĄperja Napotnika eno najmoÄ?nejĹĄih in tudi najbolj aktivnih na Celjskem. Preteklo leto si bodo zapomnili po govedorejski razstavi, ki so jo po desetih letih priredili v MetleÄ?ah, letos pa se bodo posvetili rednim letnim aktivnostim, med katerimi prevladujejo razne oblike izobraĹževanj. Teh glede na ĹĄiroko paleto znanja, potrebnega za uspeĹĄno govedorejo, ni nikoli preveÄ?.

Cene so trenutno stabilne

Glavna panoga Ä?lanov Govedorejskega druĹĄtva Ĺ aleĹĄka dolina je reja krav molznic in prireja mleka. Med njimi je tudi kar nekaj veÄ?jih pitancev, v teĹžjih pogojih za kmetovanje pa se ukvarjajo z rejo krav dojilj s teleti. Je mleÄ?na proizvodnja najbolj razĹĄirjena, ker se najbolj obrestuje? ÂťOdvisno od obdobja. Trenutno imamo Ĺže kar nekaj Ä?asa dokaj ugodne razmere, ki so se nekako ustalile okoli leta 2015, ko so bile mleÄ?ne kvote ukinjene in so cene padle, zdaj pa sta se ponudba in povpraĹĄevanje uskladila in so ce-

ne stabilne. To ni zelo dobiÄ?konosna panoga, a trenutno pokriva stroĹĄke, ki nastanejo. Za zdaj kaĹže, da bo tako ostalo. Pri mesu so nihanja cen veÄ?ja. Z mlekom smo dokaj samooskrbni, medtem ko gre precej slovenskega mesa v tujino, k nam pa se uvaĹža.

Slovenski kmetje so teĹžko konkurenÄ?ni tujim, denimo vzhodnoevropskim, ki imajo drugaÄ?ne pogoje. Saj je pri mleku podobno, a zadnji dve leti sta bili dokaj ugodni za slovenske mlekarje zaradi suĹĄe v NemÄ?iji, ki je ogromen trg,ÂŤ pojasnjuje sogovornik.

Je zaradi afer z neprimernim mesom iz tujine slovensko meso kaj bolj cenjeno? ÂťMislim, da mesarji iĹĄÄ?ejo meso slovenskega porekla, ki je tudi certificirano.

Znak izbrana kakovost – Slovenija je vedno bolj uveljavljen. Tudi kupci bolj povpraĹĄujejo po domaÄ?em. Slovenska proizvodnja vendarle ni masovna, ker je naĹĄe geografske razmere ne dopuĹĄÄ?ajo, kar je pravzaprav prednost, ki jo moramo potroĹĄniku predstaviti in ga tako spodbuditi k nakupovanju slovenske hrane.ÂŤ Pa je zaradi teĹžjih pogojev za kmetovanje, ki zahtevajo veÄ? roÄ?nega dela ali posebne mehanizacije, veÄ? Ä?asa in znanja za relativno malo pridelka, naĹĄ kmet sploh lahko konkurenÄ?en? ÂťBiti mora ĹĄe toliko bolj iznajdljiv. TeĹžko je.

Nekaj kmetov s hribovitih obmoÄ?ij se usmeri v ekoloĹĄko kmetova-

rejcev odloÄ?a za to in v Ĺ aleĹĄki dolini v tej panogi opaĹžamo velik napredek. EkoloĹĄkih mleÄ?nih proizvajalcev pa niti ni, kajti morali bi imeti organiziran odkup in predelavo tega mleka, Ä?esar pri nas ĹĄe ni. Je pa celjska mlekarna Ĺže zaÄ?ela odkupovati seneno mleko, ki ima viĹĄjo kakovost.ÂŤ Pa se eko kmetovanje poplaÄ?a? ÂťTo je odvisno od kmetije do kmetije.

Zagotovo morajo biti primerni

Predsednik DruĹĄtva govedorejcev Ĺ aleĹĄka dolina GaĹĄper Napotnik

nje in v tem doseĹže neko razliko v ceni, pri obiÄ?ajno pridelanih proizvodih pa ne. VeÄ?ina bolj oddaljenih kmetij na teĹžje dostopnih obmoÄ?jih ni povsem specializiranih in kmetovalci hodijo tudi v sluĹžbo. A kmetijska dejavnost se mora sama pokrivati, sicer ne more biti uspeĹĄna na dolgi rok.ÂŤ

Ĺ aleĹĄki kmetovalci sledijo eko trendu?

ÂťPri tem ima zelo pozitivno vlogo Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄke doline, ki ima svojo blagovno znamko Ekodar in odkupuje Ĺživali iz ekoloĹĄke prireje in prodaja ekoloĹĄko meso, tako da se nekaj

â?ą

Glede na ĹĄtevilne mlade prevzemnike kmetij ĹĄaleĹĄka govedoreja zagotovo ima prihodnost.

pogoji in njim primerna panoga. Tudi ekoloĹĄka kmetija mora imeti dovolj veliko proizvodnjo, da lahko s pridelki poravna stroĹĄke. V Ĺ aleĹĄki dolini imamo primere dobre prakse.ÂŤ

Kaj pa pesti ĹĄaleĹĄke govedorejce?

ÂťV prvi vrsti naĹĄe razmere, ki niso ravno idealne. Govedorejci dostikrat naletijo na razne birokratske zaplete. Veliko je govora o bolezni modrikastega jezika, proti kateri trenutno cepimo Ĺživali.

Vsak si Ĺželi ĹĄe boljĹĄih odkupnih cen, kar lahko doseĹžemo z viĹĄa-

njem kakovosti svojih izdelkov.

Vedno smo odvisni od vremena, ki je v naĹĄi enaÄ?bi neznanka.

VpraĹĄanje je, kako se bo iztekla letoĹĄnja zima in kaj bo prinesla pomlad. Medtem ko se je lani pridelovalna sezona zaÄ?ela ugodno, letoĹĄnja suha zima ni najboljĹĄi obet, saj se lahko Ĺže spomladi pojavi suĹĄa. Prva spomladanska koĹĄnja je najbolj kakovostna in najbolj izdatna. ÄŒe je Ĺže takrat pomanjkanje, je teĹžko zagotoviti krmo za celo leto. V Ĺ aleĹĄki dolini, ki je hribovita, pa suĹĄa udari ĹĄe prej in moÄ?neje,ÂŤ odgovarja GaĹĄper Napotnik, ki se na druĹžinski kmetiji v TopolĹĄici ukvarja s pridelavo in predelavo mleka.

Kaj pa obeta prihodnost? ÂťTa je zelo odvisna od nove evropske kmetijske politike. Ne vemo ĹĄe, kaj bo prinesla. Trenutno se na drĹžavni ravni sprejemajo evropske uredbe, ki bodo narekovale subvencije za naslednjih sedem let, pri Ä?emer menjava vlade verjetno ni pozitivna okoliĹĄÄ?ina. VpraĹĄanje je tudi, kaj bo na kmetijskem podroÄ?ju prinesel izstop Velike Britanije, ki je kupovala veliko mleÄ?nih izdelkov iz Evrope. Ne vemo, kaj nas Ä?aka v zvezi z omejevanjem izpustov toplogrednih plinov in drugih predpisov, saj je govedoreja zelo povezana z varovanjem okolja, omejevanje kmetovanja pa podraĹži pridelavo. Spremljali smo lahko proteste kolegov v NemÄ?i-

ji in na Nizozemskem, kjer so se predpisi o ĹĄtevilu Ĺživali in izpustov zaostrili, medtem ko smo mi Ĺže prej imeli stroĹžje.ÂŤ Jih skrbi, da bi lahko morebitni vplivi soseĹžiga na okolje zmanjĹĄali kakovost in poslediÄ?no ceno njihovih pridelkov? ÂťNi ĹĄe pravih raziskav o vplivih. VpraĹĄanje je, kakĹĄni bodo izpusti. Zagotovo je vse to potrebno dobro preuÄ?iti,ÂŤ je ĹĄe povedal GaĹĄper Napotnik in dodal, da bodo v druĹĄtvu budno spremljali dogajanje in po potrebi odreagirali, saj hrano za svoje Ĺživali pridelujejo v domaÄ?em okolju in vsi vplivi iz njega gredo naprej v prehransko verigo. đ&#x;”˛

Na obÄ?nem zboru druĹĄtva so strokovne sluĹžbe predstavile rezultate mleÄ?ne kontrole, ki so pokazale, da imamo v Ĺ aleĹĄki dolini nekaj zelo uspeĹĄnih rejcev, ki so tudi v slovenskem merilu med najboljĹĄimi po koliÄ?ini proizvedenega mleka. ŠaleĹĄki govedorejci so lahko po doseĹženih rezultatih v mleÄ?niproizvodnji drugim za zgled,ÂŤ pravi GaĹĄper Napotnik in dodaja, da so v zadnjih letih veliko vloĹžili v posodobitve hlevov. Ĺ˝ivali pa boljĹĄe pogoje bivanja povrnejo z bolj kakovostnimi in obilnimi pridelki.

NaĹĄa prednost je, da nismo najveÄ?ji Premogovnik do leta 2040?

Marko Jevťnik je prejemnik zlatega priznanja za repo in zelje – Slovenci imamo bolj kot repo raje kuhano, kislo in sveŞe zelje Jasmina Škarja

Korenine kmetije JevĹĄnik ali po domaÄ?e ÂťPri MatevĹžuÂŤ segajo trideset let nazaj, ko je po nakljuÄ?ju na kmetiji ostalo nekaj kislega zelja, ki ga je oÄ?e zamenjal za drugo dobrino in ugotovil, da bi se dalo s tem tudi kmetovati in tako Ä?isto sluÄ?ajno odkril ÂťpodjetniĹĄko idejoÂŤ. Zdaj so v Lazah pri Velenju med najveÄ?jimi pridelovalci zelja v Sloveniji, veseli, da pridelujejo kakovostno kislo zelje in kislo repo. ÂťZelje in repa imata pomembno vlogo na naĹĄih jedilnikih, ĹĄe posebej v zimskem Ä?asu. V najboljĹĄih letih smo pridelali sto ton zelenjave,ÂŤ pove Marko JevĹĄnik, gospodar na kmetiji, ki se s pridelavo zelenjave ukvarja bolj zares od leta 2013, ko je posel prevzel od oÄ?eta.

Ne slovimo po koliÄ?ini, temveÄ? po kakovosti

ÂťOdprl sem dopolnilno dejavnost kisanje zelja in repe, vzporedno s tem pa zaÄ?el graditi rastlinjake, v katerih poleti vzgajamo paprike, kumare in veÄ? vrst paradiĹžnikov. Na njivah gojimo ĹĄe razliÄ?ne vrste solate. Stranke prihajajo iz Ĺ aleĹĄke doline pa tudi iz KoroĹĄke. NaĹĄi odjemalci so bolniĹĄnica, vrtci, nekatera podjetja in javne ustanove. "Tega, da so stranke zahtevne, sem se navadil, vendar se trudim zadovoljiti ĹĄirĹĄi krog uporabnikov, saj le tako lahko zagotavljam Ä?im bolj

kakovostno vrtno zelenjavo. NaĹĄa kmetija je vkljuÄ?ena v kontrolo integrirane pridelave zelenjave, kar pomeni, da kmetujemo okolju prijazno in ne dodajamo nobenih ojaÄ?evalcev okusa. Verjamem, da nam uspeva, saj se stranke rade vraÄ?ajo," razloĹži JevĹĄnik.

Kislo zelje in repa sta prejela Ĺže veÄ? uglednih priznanj za kakovost

ja zelenjava je varna," nasmejano odvrne JevĹĄnik.

Zelje nam je dobro uspelo in gre tudi bolj v promet

ÂťSezona 2019 je bila zelo namenjena zelju. Mnenja so sicer deljena in odvisna od lokacij. Pri nas smo s sezono zelo zadovoljni, saj imamo precejĹĄni del pokrit, vreme tako ne vpliva na rast. Pridelali smo okrog osemdeset ton, polovico za kisanje, polovico sveĹžega, repe pa okrog osem ton. Pogoj za dobro zelje je kolobarjenje, da menjaĹĄ kulture. Zelje gre bolj v promet, tudi zaradi ozimnice, veÄ? je tudi naÄ?inov kulinariÄ?ne uporabe. Veseli pa me tudi to, da se potroĹĄniki vedno bolj zavedajo lokalno pridelane hrane.ÂŤ

Dokaz, da je Marko JevĹĄnik lahko ponosen na pridelano zelenjavo, so tudi ugledna priznanja, ki se jih je v teh letih nabralo kar nekaj. "Tista najpomembnejĹĄa so okvirjena in izpostavljena. Najbolj ponosen sem seveda na zadnji dve zlati priznanji, za kislo repo in zelje, ki sem ju prejel januarja 2020. Sem namreÄ? edini prejemnik v Sloveniji, od pridelovalcev integriranje pridelave kislega zelja in repe, ki ga podeljuje slovensko ZdruĹženje za integrirano pridelavo zelenjave.ÂŤ Zelje in repa sta Kaj to pomeni, ga lahko redno na jevpraĹĄam? ÂťTo, da je dilniku. V 100 g kikontrola zelo zahslega zelja ali repe tevna in jo izvaja je samo 15 kalorij, InĹĄtitut za varno zato ju lahko uvrhrano, evidenco vostimo med nizkodim vse leto. Letos kaloriÄ?no hrano in so npr. kontrolirali s tem na seznam Ĺžisolato (radiÄ?). Ker vil, ki jih lahko upovem, da delam prav rabljamo pri shujĹĄevalin ne greĹĄim, se jih nih in oÄ?iĹĄÄ?evalnih dietah. tudi ne bojim. Mo-

Velik del prostega Ä?asa preĹživimo v rastlinjaku

Sogovornik poudari, da se nenehno trudijo za Ä?im viĹĄjo kakovost pridelave in predelave, da bi s tem zadovoljili zahteve kupcev. ÂťPri tem pomagajo tudi oÄ?e, otroci in partnerka. V druĹžinsko podjetje smo vpeti vsi, velik del prostega Ä?asa preĹživimo v rastlinjaku in na njivi,ÂŤ razloĹži JevĹĄnik in Ĺže zre v mesece, ko bo iz zemlje pokukal prvi regrat in si bodo mnogi privoĹĄÄ?ili zdravilno in okusno regratovo solato. ÂťPri nas bomo takrat pripravljeni na prvo solato kristalko, ki jo bomo sadili 1. marca, po veliki noÄ?i pa Ĺže porezali prve solate. Verjamem, da bodo odliÄ?ne in zdrave, skoraj kot regrat,ÂŤ ĹĄe samozavestno odvrne Marko JevĹĄnik, ki rad kmetuje in se Ĺže veseli sodelovanja tudi s potomci, ki kaĹžejo podoben interes. Tako se za prihodnost zdravo pridelane zelenjave in osveĹĄÄ?ene stranke v Ĺ aleĹĄki dolini ni bati. đ&#x;”˛

ÂťPoleg kislega zelja in repe ponujamo tudi sezonsko sveĹžo zelenjavo (solato, cvetaÄ?o, brstiÄ?ni ohrovt, paradiĹžnik, papriko, kumare, peterĹĄilj).ÂŤ

Prvi moĹž HSE Stojan Nikolić je ocenil, da obratovanje Premogovnika Velenje ne bo smiselno do leta 2054, kolikor je Ĺživljenjska doba TeĹĄa 6. Optimalen izkop bi lahko dosegali do leta 2045, a je ĹĄe nekaj manevrskega prostora. DokonÄ?no zaprtje Premogovnika tako lahko priÄ?akujemo po letu 2040.

Premogovnik Velenje se ne bo zaprl naenkrat, zapiralna dela bodo trajala tudi po tem, ko bodo nehali izkopavati premog, zato prehod ne bo tako drastiÄ?en. Kot je dejal Nikolić, tudi ni smiselno, da bi TeĹĄ ob zaprtju premogovnika deloval dlje, saj cena uvoĹženega premoga ne bo konkurenÄ?na. đ&#x;”˛

Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a vse zainteresirane osebe, da sta na spletni strani www.velenje.si objavljena dva javna razpisa s podroÄ?ja mladih: • Javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti, ki jih bo v letu 2020 sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje, in • Javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni obÄ?ini Velenje v letu 2020.

Javna razpisa bosta trajala od 27. februarja 2020 do 30. marca 2020.

Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (za obÄ?ane/ javne objave in razpisi).

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 5

Denis OĹĄtir je VelenjÄ?an, nemirnega in zvedavega duha. Ĺ˝e v gimnazijskih Ä?asih se je eno leto ĹĄolal v Ameriki, kar ga je zelo zaznamovalo na njegovi nadaljnji poslovni poti. DoĹĄtudiral je novinarstvo, opravljal ĹĄtevilna dela tako v novinarstvu kot na podroÄ?ju korporativnega komuniciranja, sodeloval je tudi z naĹĄo medijsko hiĹĄo.

Nazadnje je bil direktor korporativnega komuniciranja v Gorenju, kjer so ga novi lastniki prepoznali in mu zaupali vodenje poslovnega razvoja za platformo Vidaa v celotni skupini Hisense International. Najprej je bil podroÄ?ni vodja za obmoÄ?je Evrope, bliĹžnjega vzhoda in Afrike, zdaj je pristojen za ves svet. ÄŒestitke! Postali ste zelo pomemben poslovni Ä?lovek? ÂťNe bi rekel pomemben, predvsem sem garaÄ?. Zelo veliko delam, je pa res, da delam zabavne stvari, da v tem uĹživam, predvsem pa je fino najti kakĹĄen nov izziv, se ga lotiti in potem videti, kaj se da iz tega narediti.ÂŤ Kako se je pravzaprav zgodilo, da ste preĹĄli iz novinarstva in ÂťpiarjaÂŤ v poslovne vode? ÂťTelevizijske platforme so Ĺže pred Ä?asom pritegnile mojo pozornost, in ko sem spoznal, Ä?esa se loteva Hisense, je bil to zame Âťzadetek v polnoÂŤ. Dobro sem vedel, kako trdo delo me Ä?aka, a sem se zanj odloÄ?il brez oklevanja.ÂŤ In za kaj sploh gre? ÂťTelevizorje danes izkoriĹĄÄ?amo mnogo preslabo. Na njih bi lahko poÄ?eli ĹĄe veliko drugega, kot da gledamo zgolj linearne kanale. Novi aparati imajo posebne gumbe za Netflix pa YouTube in tako lahko Ĺže sedaj s pomoÄ?jo interneta dostopamo do drugaÄ?nih vsebin oziroma do vsebin na drugaÄ?en naÄ?in. Vse se je zaÄ?elo z zdaj Ĺže dobro uveljavljenim sistemom gledanja programov s Ä?asovnim zamikom. Televizor pa nam omogoÄ?a tudi, da nanj s pomoÄ?jo interneta namestimo – podobno kot na osebni raÄ?unalnik – ĹĄe ĹĄtevilno drugo programsko opremo. Ti programi se

5

GOSPODARSTVO

27. februarja 2020

Slovenec med Kitajci Na pogovor smo povabili VelenjÄ?ana Denisa OĹĄtirja, direktorja poslovnega razvoja za platformo Vidaa v Skupini Hisense International seveda razlikujejo od tistih, ki jih nameĹĄÄ?amo na raÄ?unalnike. In to je tisto, kar poÄ?nem. Z ekipo iĹĄÄ?emo najboljĹĄe moĹžne partnerje po vsem svetu in njihove programe integriramo v naĹĄo platformo za pametne televizorje.ÂŤ Kako je to videti v praksi? ÂťSaj vem, da se vse tole sliĹĄi zelo ÂťvesoljskoÂŤ, a je zelo preprosto. Uporabnik Hisensovega televizorja, ki ima nameĹĄÄ?eno platformo Vidaa, lahko hitro in enostavno izbere tisto vsebino svetovnih in lokalnih ponudnikov, ki jo Ĺželi. V Sloveniji so to razliÄ?ni ponudniki kabelske in IP televizije, ki imajo svoje aplikacije, komercialna televizija ima svojo aplikacijo, pa javna TV ima svojo aplikacijo. Kar poÄ?nemo mi, je, da lokalno in v svetu poiĹĄÄ?emo in izberemo najboljĹĄe vsebine in zgradimo tak uporabniĹĄki vmesnik, ki bo v srediĹĄÄ?e postavil uporabnika. Vse skupaj bo delovalo tako, da bo platforma pred uporabnika postavila v pravem trenutku prav tisto vsebino, ki si jo bo zaĹželel.ÂŤ Kako daleÄ? pa ste z razvojem te platforme, letos je bila na sejmu v Las Vegasu nagrajena? ÂťHisense jo je zaÄ?el razvijati Ĺže leta 2014, zdaj pa so spoznali, da je to zanje tako zelo pomembno, da terja ĹĄe mnogo veÄ? pozornosti. Zato smo v Atlanti v ZDA ustanovili hÄ?erinsko podjetje, v katerem skupaj dela preko 300 razvojnikov, ki seveda tesno sodelujejo ĹĄe z ekipo na Kitajskem.

Jaz vodim ekipo, ki se ukvarja s poslovnim razvojem.

Platforma je zanimiva, je drugaÄ?na, z njo smo pritegnili pozornost. Ne le na januarskem sejmu v Las Vegasu, Ĺže prej, na najveÄ?jem sejmu televizijske tehnologije IBC v Amsterdamu in lani na IFA v Berlinu so nas opazili in smo tako Ĺže priĹĄli do tiste toÄ?-

nect Life, ki smo jo na Vidaa Ĺže predstavili.ÂŤ

Denis OĹĄtir in dr. Lan Lin - predsednik uprave Hisensa

Med predstavitvijo v Las Vegasu

ke, ko nas zdaj ponudniki vsebin poiĹĄÄ?ejo in nam ponujajo roko.

NaĹĄa skrb je zdaj, da izberemo res tiste najboljĹĄe, tiste, ki so na posameznih trgih najmoÄ?nejĹĄi in za uporabnike najprimernejĹĄi.ÂŤ Televizor pa bo tudi srediĹĄÄ?e pametnega doma. To je tudi odliÄ?na priloĹžnost za Gorenje? ÂťRavno te dni smo o tem govorili preko videokonference. Dejansko postavljamo televizijo v srediĹĄÄ?e pametnega doma. Ne-

kaj Ä?asa je kazalo, da bi to lahko bil mobilni telefon, ki ga je seveda mogoÄ?e uporabiti, ampak ljudje vedno Ĺželimo uporabljati najveÄ?ji razpoloĹžljivi zaslon. Televizija je sredi dnevne sobe, je pametna, zmogljiva in nam omogoÄ?a mnogo veÄ?. Hisense Ĺže ima takĹĄno platformo na Kitajskem.

Platforma Juhaokan ima veÄ? kot 50 milijonov meseÄ?nih uporabnikov, uporabniki pa na njej vsak dan preĹživijo po 6 ur. Tudi Gorenje Ĺže ima dobro aplikacijo Con-

V Gorenju veÄ?jih teĹžav z dobavo materialov ni Veljajo poostreni ukrepi: prepovedali sluĹžbene poti, uvedli preglede in preventivne ukrepe Mira ZakoĹĄek

V Gorenju doslej veÄ?jih teĹžav pri dobavi materiala ali polizdelkov zaradi izbruha koronavirusa na Kitajskem ĹĄe niso imeli, predvsem zato, ker so bili materiali in surovine ob izbruhu bolezni Ĺže na poti proti Evropi.

Zadnje dni pa imajo nekaj zapoznelih dobav materiala, ki pa ĹĄe ne vplivajo obÄ?utneje na proizvodnjo in so jih uspeli nevtralizirati, izpade zaradi zamud pa bodo ustrezno nadomestili. ÄŒe pa bi se teĹžave v tovarnah kitajskih dobaviteljev stopnjevale, pripravljajo hitri prehod na evropske vire, hkrati pa posebej pozorno spremljajo tudi razmere v Italiji, kjer tudi imajo dobavitelje.

Ves Ä?as tudi intenzivno delajo, tudi s pomoÄ?jo sodelavcev na Kitajskem, s kitajskimi

dobavitelji, da bi, Ä?e imajo npr. teĹžave v tovarnah, odpremili tisti material, ki ga imajo Ĺže na zalogi. ÄŒe bi bilo to nujno, bi uporabili tudi letalske prevoze, Ä?e bi bilo to ekonomsko smotrno.

Vsi zaposleni (okrog 15), ki so se v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta vrnili iz Kitajske, so zdravi in so v sluĹžbi, okuĹžb s koronavirusom niso imeli. Kljub temu so uvedli stroge preventivne ukrepe, ki ĹĄe vedno veljajo, Ä?eprav so potovanja v Kitajsko in iz Kitajske prepovedana. Prepoved sluĹžbenih potovanj so razĹĄirili tudi v Italijo in na vse druge sluĹžbene poti.

Prepoved velja do nadaljnjega. Prav tako zaposlenim odsvetujejo zasebna potovanja na ogroĹžena obmoÄ?ja (npr. poÄ?itnice, smuÄ?anje v Italiji itd.). Za tiste, ki so v Italiji pred kratkim Ĺže bili ali ki so bili tam zaÄ?asno, na primer na katerem od letaliĹĄÄ? med dvema letoma, in so se vrnili ali se bodo vrnili v prihodnjih dneh, prav tako velja stroga karantena, spremljanje zdravstvenega stanja in vrnitev na delo ĹĄele po tem, ko bodo s testom na koronavirus potrdili, da niso okuĹženi. Pri izvajanju osnovnih preventivnih ukrepov se

ravnajo po navodilih pristojnih in strokovnih institucij (NIJZ, Center za nalezljive bolezni), ukrepe pa so z uvedbo karantene in testiranj ĹĄe poostrili.

Preventivne ukrepe izvajajo tudi znotraj druĹžbe, pri Ä?emer se prav tako ravnajo po navodilih za to pristojnih zdravstvenih institucij. Zaposleni so dobili navodila o doslednem razkuĹževanju rok, higieni kaĹĄlja, razkuĹževanju delovnih povrĹĄin. V poslovnih in proizvodnih prostorih so nameĹĄÄ?eni razkuĹževalci rok, ki poleg redne higiene rok zagotavljajo uÄ?inkovito zaĹĄÄ?ito pred prenosom in ĹĄirjenjem virusa.

Hkrati so uvedli ukrepe tudi za vse obiskovalce (npr. voznike tovornjakov, ki vstopajo v varovano obmoÄ?je Gorenja), ki prihajajo iz Italije ali morebitnih drugih obmoÄ?ij, kjer bi se zgodili izbruhi korona virusa. Takoj si morajo nadeti zaĹĄÄ?itne maske, pri vhodu v podjetje jim mora osebje izmeriti temperaturo, prav tako je treba vso dokumentacijo, povezano s prihodi iz Italije, zakljuÄ?iti prednostno in Ä?im prej. đ&#x;”˛

In kaj konkretno omogoÄ?ajo te aplikacije? ÂťDejansko postavljamo televizor v srediĹĄÄ?e doma. Na njem se vse dogaja. Na primer: izbereĹĄ doloÄ?en recept, aplikacija omogoÄ?a takojĹĄnjo preveritev, Ä?e so v hladilniku vse potrebne surovine, in avtomatsko vklopi peÄ?ico na potreben program. Televizor, ki je vrhunska, in obiÄ?ajno tudi zelo velika naprava, pa je tudi srediĹĄÄ?e druĹžabnega Ĺživljenja. Na njem posluĹĄamo glasbo, otroci se na njem uÄ?ijo, lahko tudi igrajo.

Predvsem pa je pomembno, da bo uporabnikom hitro ponudil toÄ?no tisto, kar si Ĺželijo.ÂŤ Kako pa je delati za tako veliko korporacijo, kot je Hisense, oziroma kako je delati za Kitajce? ÂťImam sreÄ?o, da te velike korporacije ne Ä?utim preveÄ?. Vidaa deluje namreÄ? kot nekakĹĄen start-up. Prijetno je delati z njimi, ker so vrhunski strokovnjaki.

Kar mi gre malo na Ĺživce, je, da je v takĹĄni korporaciji veliko nenehnega poroÄ?anja, ampak kar je treba, je treba! Seveda vÄ?asih prihaja tudi do jezikovnih razlik, a v moji ekipi kolegi govorijo tako kitajsko kot angleĹĄko in s tem nimamo teĹžav. Na nekaterih podroÄ?jih je vodenje zelo hierarhiÄ?no, drugje horizontalno, je pa izjemno veliko izzivov, kar mi je najbolj vĹĄeÄ?.ÂŤ Ste pa zelo veliko na poti? Ne bom vpraĹĄala, kakĹĄen je vaĹĄ delovnik, mogoÄ?e kakĹĄen je bil januar, glede na to, da ste bili februarja tudi vi zaradi koronavirusa bolj doma? ÂťRes je to naporno, ĹĄe zlasti sedaj, ko smo ostali Slovenci brez svojega nacionalnega prevoznika in so letaliĹĄke povezave izjemno slabe. Sploh ne vem, Ä?e se kdo

zaveda, koliko teĹžav povzroÄ?a to vsem, ki delamo s tujino. S Frankfurtom, preko katerega imamo najveÄ? nadaljnjih povezav, smo povezani enkrat dnevno, in ĹĄe to ob neugodnem Ä?asu. Potem mi ne preostane niÄ? drugega, da vstajam sredi noÄ?i in se odpeljem do Gradca, ki mi je najbliĹžje ...

Januarja je bilo res naporno, skoraj 10 dni sem bil na sejmu v Las Vegasu, dvakrat zapored v Tel Avivu, kjer smo se enkrat denimo za tri dni dobili z ruskimi partnerji, ker je to najbolj enostavno, ker oboji ne potrebujemo vizumov. Ĺ e enkrat sem moral na hitro v Frankfurt, kjer sem bil na sestanku z Deutsche Telekomom.

Konec lanskega leta mi je Google sporoÄ?il, da sem v lanskem letu skoraj ĹĄestkrat obkroĹžil zemljo. Toliko potovanj se zdi veÄ?ini Âťzelo fensiÂŤ, pa niso. Res je naporno. Na sreÄ?o mi je uspelo delo organizirati tako, da sem vsaj za konce tedna doma z druĹžino in da lahko, denimo, spremljam tekme obeh otrok, ki sta navduĹĄena ĹĄportnika.

Preden ste prevzeli to delovno obveznost, ste bili direktor korporativnega upravljanja v Gorenju. Kako vidite to podjetje s sedanjega zornega kota? ÂťOsebno sem prepriÄ?an, da so pred Gorenjem veliki izzivi, da pa je to super podjetje, ki ima odliÄ?ne zaposlene. Treba pa je razumeti, da ima novi lastnik svoje zahteve. Nekaj podobnega sem Ĺže prestal v enem mojih prejĹĄnjih podjetij. Recept je preprost. Treba se je odpreti spremembam, biti nanje pripravljen in sprejeti nove izzive, ki vedno pridejo. Jaz sem optimistiÄ?en in prepriÄ?an, da bo Gorenje s Hisensom zgodba o uspehu. Nikakor me ni strah sprememb, ki jih novi lastniki uvajajo, vem pa, da za veÄ?ino ljudi niso preproste. A tudi verjamem, da so v podjetju izjemno pridni delavci, odliÄ?ni inĹženirji, da ima sposoben vodstveni kader in da bo pot sprememb pot k skupnemu uspehu.ÂŤ đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

ZAPOSLOVANJE

27. februarja 2020

Leto zakljuÄ?ili z najniĹžjim ĹĄtevilom registrirano brezposelnih oseb v zadnjih 15 letih V lanskem letu so delodajalci ObmoÄ?ni sluĹžbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje sporoÄ?ili 7.743 prostih delovnih mest, najveÄ? za zaposlitev v predelovalnih dejavnostih in gradbeniĹĄtvu Milena KrstiÄ? – Planinc

Januarja so v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja (APZ) vkljuÄ?ili 98 oseb, v lanskem letu 1.957 oseb, med njimi najveÄ?

(1.100) v ukrep Usposabljanje in izobraĹževanje.

Velenje – Konec januarja letos je bilo v ObmoÄ?ni sluĹžbi (OS) Zavoda Republike Slovenije Velenje, ki povezuje ĹĄest Uradov za delo: Velenje ter Mozirje v savinjsko-ĹĄaleĹĄkem delu ter Slovenj Gradec, Ravne na KoroĹĄkem, Radlje ob Dravi in Dravograd v koroĹĄkem delu, registriranih 5.055 brezposelnih oseb.

Kako bo letos?

ÂťNapovedana je mirnejĹĄa gospodarska rast. Nakazujejo se spremembe v poslovanju nekaterih podjetij; priÄ?akujemo zmanjĹĄevanje potreb po zaposlitvah dodatnega kadra pri manjĹĄih delodajalcih, prestrukturiranje podjetij, odpuĹĄÄ?anje veÄ?jega ĹĄtevila

NajniĹžje ĹĄtevilo v zadnjih 15 letih

To je za 155 oseb oziroma dobre 3 odstotke veÄ? kot januarja lani (v Sloveniji za 3,6 odstotka manj). V primerjavi z lanskim decembrom pa se je registrirana brezposelnost v OS zviĹĄala za 455 oseb oziroma 9,9 odstotka, medtem ko se je v Sloveniji zviĹĄala za 6 odstotkov. Na Uradu za delo (UD) Velenje je bilo v evidenci prijavljenih 1.977 brezposelnih oseb, kar je za 0,9 odstotka veÄ? kot pred enim letom in za 10,9 odstotka veÄ? kot decembra lani. ÂťPrimerjava ĹĄtevila registrirano brezposelnih oseb s preteklimi leti kaĹže, da smo leto 2019 zakljuÄ?ili z najniĹžjim ĹĄtevilom registrirano brezposelnih oseb v zadnjih 15 letih. PreĹĄli smo celo pod mejo decembra 2008, ko je bilo v evidenci brezposelnih na OS Velenje prijavljenih 5.089 oseb. Samo ĹĄtiri OS v Sloveniji so imele decembra lani niĹžje ĹĄtevilo brezposelnih v primerjavi z navedenim letom,ÂŤ pravi direktorica OS Velenje NataĹĄa DeteÄ?nik.

NataĹĄa DeteÄ?nik, direktorica OS Velenje: ÂťBojim se, da se bo trend poveÄ?anega priliva v evidenco brezposelnih iz januarja premaknil v februar. Prav danes imamo organizirane prijave veÄ?jega ĹĄtevila brezposelnih oseb.ÂŤ

Kandidatov primanjkuje

ÂťV evidenci brezposelnih ostajajo prijavljene osebe z razliÄ?nimi ovirami in omejitvami. Primanjkuje kandidatov, po katerih delodajalci konstantno povpraĹĄujejo,ÂŤ pravi DeteÄ?nikova.

Januarja letos so delodajalci zavodu sporoÄ?ili 537 prostih delovnih mest. Najpogosteje so iskali

sodelavce za zaposlitev v predelovalnih dejavnostih, elektroinĹĄtalaterje, zidarje, voznike teĹžkih tovornjakov in vlaÄ?ilcev, natakarje ...

Lani so delodajalci zavodu sporoÄ?ili 7.743 prostih delovnih mest, najveÄ? za zaposlitev v predelovalnih dejavnostih, sledi gradbeniĹĄtvo.

Med brezposelnimi osebami OS Velenje izstopajo v primerjavi s slovenskim povpreÄ?jem naslednje kategorije: • brezposelne Ĺženske: OS 50,5 %, UD 49,7 % (SLO 48,4 %) • mladi do 24 let: OS 11 %, UD 10,4 %, (SLO 8,9 %) • steÄ?ajniki: OS 18,5 %, UD 19,0 %, (SLO 17,5 %) • Invalidi: OS 23,4 %, UD 19,2 % (SLO 16,9 %)

â?ą

Denarno nadomestilo je decembra prejemalo 1354 brezposelnih oseb ali 29,4 % vseh brezposelnih. V Sloveniji je ta deleĹž znaĹĄal 24,5 %.

delavcev ali nepodaljĹĄevanja pogodb o zaposliti za doloÄ?en Ä?as,ÂŤ ugotavlja direktorica OS Velenje.

Nekako se je to odrazilo Ĺže januarja. V evidenco brezposelnih v OS Velenje se je na novo prijavilo 852 oseb, kar je za 131 oseb oziroma 18,2 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani (na ravni Slovenije 0,6 odstotka manj). Na UD Velenje se je januarja na novo prijavilo v evidenco 358 oseb (15,9 odstotka veÄ? kot januarja lani). Med novimi prijavljenimi na ravni OS je bilo 525 oseb (3,1

Je ĹĄtudentsko delo ĹĄe konkurenÄ?no?

Po novem na raÄ?un ĹĄtudenta najmanj 4,56 evra, z raÄ?una delodajalca pa najmanj 7,62 evra Tina Felicijan

Z novim letom se je spremenila najniĹžja bruto urna postavka zaÄ?asnih in obÄ?asnih del dijakov in ĹĄtudentov. Po novem minimalna urna postavka za ĹĄtudentsko delo ne sme biti niĹžja od zneska minimalne plaÄ?e za leto 2020, preraÄ?unanega na uro dela povpreÄ?ne meseÄ?ne delovne obveznosti za polni delovni Ä?as, to je 174 ur.

Tako se je iz prejĹĄnjih 4,89 evra zviĹĄala na 5,40 evra. StroĹĄek delodajalca, Ä?e ta ni davÄ?ni zavezanec, zdaj namesto 6,90 znaĹĄa 7,62 evra, davÄ?ne zavezance pa ura ĹĄtudentskega dela stane najmanj 7,22 evra.

Z zaÄ?asnimi in obÄ?asnimi deli si dijaki in ĹĄtudenti ne pridelajo le zasluĹžka, temveÄ? tudi delovno dobo. Zato se znesek na napotnici razlikuje od zneska na tekoÄ?em raÄ?unu. Ĺ tudentski servis od minimalne urne postavke 5,40 evra odvede prispevek ĹĄtudenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako ĹĄtudentu ostane 4,56 evra. Na osnovi ĹĄtudentovega in delodajalÄ?eve-

dobe lahko dobijo v petih dneh.

Aplikacijo za informativni izraÄ?un pa najdejo tudi na spletni strani ĹĄtudentskega servisa, kjer so v njihovem profilu zabeleĹženi vsi podatki o zasluĹžkih in plaÄ?anih prispevkih.

Gorenje bo ĹĄe zaposlovalo ĹĄtudente

V ponudbi ĹĄtudentskega dela prevladujejo streĹžbe, sledita prodaja in proizvodnja, nekaj je pisarniĹĄkih in promocijskih del, najmanj je strokovnih.

â?ą

Razlika med ĹĄtudentovim brutom in netom je prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

ga prispevka se ĹĄtudentu prizna pokojninska doba. Ko oba skupaj vplaÄ?ata 60 odstotkov bruto povpreÄ?ne meseÄ?ne plaÄ?e v Sloveniji, se ĹĄtudentu prizna en mesec delovne dobe, vendar ne veÄ? kot dvanajst v koledarskem letu. Vodja velenjske izpostave Ĺ tudentskega servisa Maribor

Bojana Pocajt je povedala ĹĄe, da lahko ĹĄtudenti za izraÄ?un pokojninske dobe zaprosijo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vlogo za izpis informacije o trajanju zavarovanja za zavezance lahko posredujejo po poĹĄti ali jo oddajo prek portala Moj eZpiz. Izpis pokojninske

Delovnih mest, ki jih poskuĹĄajo delodajalci kar najhitreje zapolniti s ĹĄtudentskim delom, je ĹĄe vedno najveÄ? v proizvodnji.

VpraĹĄanje, ali je ĹĄtudentsko delo z novo minimalno urno postavko ĹĄe konkurenÄ?no rednim delovnim razmerjem, smo naslovili na podjetje Gorenje, ki je med najveÄ?jimi lokalnimi povpraĹĄevalci za delo v proizvodnji.

Kot odgovarja Karmen PuĹĄnik iz kadrovske sluĹžbe, je na osnovi izraÄ?unov vrednost ĹĄtudentske ure dela ĹĄe vedno ugodnejĹĄa kot ura dela zaposlenega delavca. V Gorenju bodo ĹĄtudentsko delo ĹĄe naprej uporabljali predvsem za proizvodnjo, saj s tem laĹžje reĹĄujejo kratkotrajno poveÄ?anje obsega dela.

VeÄ? prijavljenih kot odjavljenih V OS Velenje so januarja zabeleĹžili veÄ? novo prijavljenih brezposelnih oseb in manj odjavljenih zaradi zaposlitve. Na OS Velenje se je z razlogom zaposlitve odjavilo iz evidence 281 oseb (16,4 odstotka manj januarja 2019, v UD Velenje pa 105 oseb (22,2 odstotka manj). Ĺ tevilo delovno aktivnega prebivalstva se spremlja z dvomeseÄ?nim zamikom in ĹĄe vedno naraĹĄÄ?a: na OS Velenje za 0,4 odstotka veÄ? delovno aktivnih v primerjavi z letom poprej, na UD Velenje 0,7 % veÄ?. Stopnja registrirane brezposelnosti se je prav tako novembra ĹĄe vzniĹžala: na OS Velenje za 0,1 odstotno toÄ?ko in na UD Velenje za 0,7 v primerjavi z istim mesecem lanskega leta.

Iz lanske statistike OS Velenje

• iz evidenc zavoda se je zaposlilo 3.671 oseb (621 dolgotrajno brezposelnih oseb, 55,7 odstotka brezposelnih se je zaposlilo najkasneje 6 mesecev po prijavi); • med vsemi sporoÄ?enimi prostimi delovnimi mesti so delodajalci pri 61,6 odstotka Ĺželeli sodelovanje zavoda pri iskanju kandidatov; • 59,3 odstotka brezposelnih oseb, ki so jih vkljuÄ?ili v programe usposabljanja in izobraĹževanja, se je zaposlilo v 6 mesecih po zakljuÄ?ku aktivnosti (zaÄ?asni podatki). odstotka veÄ? kot lani ta Ä?as), ki se jim je iztekla zaposlitev za doloÄ?en Ä?as, na UD Velenje 199.

162 oseb je na OS preĹĄlo v odkrito brezposelnost, ker je njihovo delo postalo trajno nepotrebno, na UD Velenje 84. OdpuĹĄÄ?anja so bila zaznana tako pri manjĹĄih, srednjih kot velikih podjetjih in tudi med agencijskimi delavci. ÂťPoleg tega sta december in januar obarvana izrazito sezonsko, ko delodajalci iz dejavnosti gradbeniĹĄtva delavcem prekinejo delovno razmerje oziroma se jim izteÄ?e pogodba o zaposli-

tvi za doloÄ?en Ä?as. TakĹĄnih oseb je bilo letos na OS 150.ÂŤ Ali se trend poveÄ?anega priliva v evidenco brezposelnih nadaljuje tudi v februarju? ÂťO tem je glede na to, da smo ĹĄele sredi meseca, ĹĄe prezgodaj sklepati.

Neuradni podatki sicer kaĹžejo, da Ä?e do konca meseca ne bo veÄ?jih preseneÄ?enj, bomo lahko rekli, da gre za povpreÄ?ni meseÄ?ni priliv. Se pa bojim, da ne bo tako, saj imamo na UD Velenje Ĺže ta Ä?etrtek organizirane prijave veÄ?jega ĹĄtevila brezposelnih oseb.ÂŤ đ&#x;”˛

ZasluĹžek ĹĄtudentov in stroĹĄek delodajalcev Znesek na napotnici (bruto znesek ĹĄtudenta) -15,50 % Prispevek za ĹĄtudenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Nakazilo na TRR ĹĄtudentu 16 % koncesijska dajatev 2 % koncesijska dajatev 8,85 % prispevek delodajalca za pokojninsko in inalidsko zavarovanje 0,53 % prispevek delodajalca za poĹĄkodbe pri delu in poklicne bolezni 6,36 % prispevek delodajalca za zdravstveno zavarovanje 22 % DDV (na koncesijski 16 % + 2 %) in prispevke delodajalca (8,85 % + 6,36 %) Skupaj za plaÄ?ilo v evr

5,40 â‚Ź 0,84 â‚Ź 4,56 â‚Ź + 0,86 â‚Ź + 0,11 â‚Ź + 0,48 â‚Ź + 0,03 â‚Ź + 0,34 + 0,40 â‚Ź 7,62 â‚Ź

Glavni adut ĹĄtudentskega dela je ĹĄe vedno fleksibilnost pri kratkotrajnem poveÄ?anju obsega dela, nadomeĹĄÄ?anju bolniĹĄkih odsotnosti in v podobnih okoliĹĄÄ?inah. Ĺ tudentsko delo tudi ni obremenjeno s potnimi stroĹĄki, malico in drugimi dodatki.

Festival Velenje bo iskal alternative

V Ĺ aleĹĄki dolini povpraĹĄevanje po ĹĄtudentskem delu najbolj poraste v Ä?asu Pikinega festivala, sicer pa Festival Velenje celo leto nudi delo ĹĄtudentom in dijakom v hostesni sluĹžbi in obÄ?asno pri izvedbi delavnic. Samo v izvedbo Pikinega festivala je vsako leto vkljuÄ?enih okrog 250 dijakov in ĹĄtudentov. V povpreÄ?ju vsak opravi 70 ur, kar skupaj znaĹĄa okrog 17.500 ur na festival. Po

stari minimalni urni postavki je bil stroĹĄek Festivala Velenje za ĹĄtudentsko delo okrog 124 tisoÄ? evrov. Po novi urni postavki pa bo znaĹĄal vsaj 133 tisoÄ? evrov.

Bodo zato morali ĹĄtudentsko delo omejiti? Nekaj stvari bodo zagotovo morali racionalizirati oziroma poiskati ĹĄe druge moĹžnosti, denimo vkljuÄ?evanje brezposelnih ali spodbujanje k prostovoljnemu delu, odgovarja direktorica Barbara Pokorny. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 7

Najhitreje gre pri zapuĹĄÄ?inskih zadevah

Zdravnica pogodbe ĹĄe ni podpisala

Na Okrajnem sodiĹĄÄ?u Velenje imajo v delu najveÄ? izvrĹĄilnih zadev – Pri kazenskih, pravdnih in nepravdnih zadevah je povpreÄ?ni Ä?as trajanja sodnih postopkov daljĹĄi Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – ÂťPoslovanje Okrajnega sodiĹĄÄ?a v Velenju, ki je organizacijska enota OkroĹžnega sodiĹĄÄ?a v Celju, je bilo leta 2019 uspeĹĄno. V celoti smo obvladali pripad zadev, hkrati pa smo veliko pozornosti posvetili predvsem reĹĄevanju starejĹĄih nereĹĄenih zadev,ÂŤ je preteklo leto ocenila predsednica Vlasta Lajlar.

V delo so prejeli 12.125 vseh zadev, skupaj pa so jih imeli v delu 13.031, reĹĄili pa so jih 12.191. ÂťUgotavljamo, da je ĹĄtevilo nereĹĄenih zadev vsako leto manjĹĄe.

Konec lanskega leta smo imeli nereĹĄenih 833 zadev. V delu imamo tudi veÄ?je ĹĄtevilo izvrĹĄilnih Ĺže odÄ?rtanih zadev, ki jih imenujemo „mrtvaki“ in jih intenzivno in tekoÄ?e obdelujemo. Zadovoljni smo, ker se tudi ĹĄtevilo teh zadev iz leta v leto zmanjĹĄuje.ÂŤ Od julija 2019 zaradi daljĹĄe odsotnosti sodnice prejemajo in tudi reĹĄujejo celoten pripad nepravdnih zadev iz pristojnosti Okrajnega sodiĹĄÄ?a v Ĺ˝alcu. ÂťVsi rezultati pa so doseĹženi s strokovnim in zavzetim delom. V kolektivu vladajo dobre razmere in pozitivna energija. Zavedamo se, da bomo samo s kolektivnim, kakovostnim in predanim delom tudi v bodoÄ?e dosegali dobre rezultate.ÂŤ Na Okrajnem sodiĹĄÄ?u Velenje je zaposlenih 38 oseb, od tega 6 sodnikov, 4 viĹĄji pravosodni svetovalci – strokovni sodelavci ,in 28 javnih usluĹžbencev. S takĹĄno kadrovsko zasedbo uspeĹĄno obvladujejo pripad in dosegajo dobre rezultate.

PovpreÄ?no trajanje sodnih postopkov je odvisno od posame-

7

AKTUALNO

27. februarja 2020

Kdaj se bodo zavarovanci lahko zaÄ?eli vpisovati v ambulanto sploĹĄne medicine v Zdravstveni postaji Ĺ oĹĄtanj, kjer je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj za opravljanje dejavnosti podelila koncesijo?

Milena KrstiÄ? - Planinc

Predsednica okrajnega sodiĹĄÄ?a Velenje Vlasta Lajlar: ÂťRezultati so doseĹženi s strokovnim in zavzetim delom vseh zaposlenih.ÂŤ

â?ą

Okrajna sodiĹĄÄ?a so od 15. aprila lani pristojna za odloÄ?anje o postavitvi odrasle osebe pod skrbniĹĄtvo.

znega podroÄ?ja. Najhitreje se reĹĄujejo zapuĹĄÄ?inske zadeve, pri katerih postopek povpreÄ?no traja okoli dva meseca, pri ostalih pomembnejĹĄih zadevah, kot so kazenska, pravdna in nepravdna, pa je povpreÄ?ni Ä?as trajanja sodnih postopkov nekoliko daljĹĄi. Ĺ e vedno imajo v delu najveÄ? izvrĹĄilnih zadev.

Med novostmi v zakonodaji je treba omeniti nov DruĹžinski zakonik, po katerem so Okrajna sodiĹĄÄ?a od 15. aprila lani pristojna

Ĺ oĹĄtanj, 20. februarja – Ker v javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje po odhodu zdravnice sploĹĄne medicine z Zdravstvene postaje Ĺ oĹĄtanj, obÄ?ankam in obÄ?anom niso mogli trajno zagotoviti primerne, kakovostne in strokovne zdravstvene oskrbe, so se v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj na predlog vodstva Zdravstvenega doma odloÄ?ili, da razpiĹĄejo koncesijo.

Za obdobje 15 let z moĹžnostjo podaljĹĄanja ĹĄe za petnajst so jo podelili Ani Zamrnik Kolenbrand, dr. med., specialistki druĹžinske medicine. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani

za odloÄ?anje o postavitvi odrasle osebe pod skrbniĹĄtvo. Predlagatelji so praviloma fiziÄ?ne osebe – sorodniki, v doloÄ?enih primerih pa tudi pristojni centri za socialno delo, ki so zakoniti udeleĹženci ne glede na to, kdo je predlagatelj. ÂťSodiĹĄÄ?e postavi odraslo osebo pod skrbniĹĄtvo, Ä?e so izpolnjeni zakonski pogoji. Za ta namen postavi izvedenca psihiatriÄ?ne stroke, ki med drugim ugotovi, ali oseba, ki zaradi motnje v duĹĄevnem razvoju ali teĹžav v duĹĄevnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmoĹžnost razsojanja, sama brez ĹĄkode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. SodiĹĄÄ?e postavi stalnega skrbnika in v konÄ?nem sklepu doloÄ?i obseg skrbnikovih obveznosti in pravic.ÂŤ

â?ą

Obremenitev zdravnika druĹžinske medicine na primarni ravni je 1.900 glavarinskih koliÄ?nikov.

zdaj teĹžko Ä?akajo, da bo zaÄ?ela delati. ÄŒeprav so v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj za razpis koncesije Ĺže pridobili soglasje tako Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slove-

Tudi Ana Zamrnik Kolenbrand, dr. med., teĹžko Ä?aka, da zaÄ?ne delati v zdravtveni postaji Ĺ oĹĄtanj.

nije kot Ministrstva za zdravje, morajo pred podpisom pogodbe z zdravnico, tako kot veleva zakonodaja, poÄ?akati ĹĄe na konÄ?no soglasje ministrstva. Ĺ ele potem bo sledil najprej podpis pogodbe, potem pa vpisovanje pacientov. Želim si, da bi se to zgodilo v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu,ÂŤ pravi tudi zdravnica, ki je na nov zaÄ?etek pripravljena. Ambulanto bo

imela v prostorih Zdravstvene postaje Ĺ oĹĄtanj, vanj bo preselila popolnoma novo opremo in pohiĹĄtvo ter s seboj ÂťpripeljalaÂŤ dve medicinski sestri, srednjo in referenÄ?no. ÂťZ obema sestrama sem Ĺže delala, naĹĄe delo je Ĺže uteÄ?eno.ÂŤ Na ministrstvo je bila posredovana vsa dokumentacija. ÄŒe bo ĹĄlo gladko in brez zapletov ter predolgega Ä?akanja, bi ordinacijo v Ĺ oĹĄtanju lahko odprla v zaÄ?etku aprila. V nasprotnem se lahko zavleÄ?e.

Vpisi pacientov v ambulanti, ki bo dvakrat tedensko odprta tudi popoldne, bodo potekali od prvega dne izvajanja dejavnosti. Pri tem je treba vedeti, da imajo vse zavarovane osebe pravico do izbire osebnega zdravnika v sploĹĄnih ambulantah. Zdravnik je dolĹžan sprejeti vse zavarovance, ki si ga izberejo. Lahko so tudi od drugod. Zdravnik druĹžinske medicine na primarni ravni lahko vpis odkloni ĹĄele, ko doseĹže obremenitev 1.900 glavarinskih koliÄ?nikov.

đ&#x;”˛

PO ZIMI DIĹ I

NAJ VAS OÄŒARAJO OMAMNI VONJI IN OKUSI ZIMSKIH JEDI

Ĺ aleĹĄko EKO gibanje predalo ministru podpise

UĹ˝IVAJTE V KULINARIÄŒNEM DOĹ˝IVETJU V VILI HERBERSTEIN

Zahtevajo, da vlada zadrĹži izvajanje uredbe o seĹžigalnicah odpadkov in napravah za soseĹžig, pripravi novo uredbo in v pripravo vkljuÄ?i medicinsko stroko Milena KrstiÄ? - Planinc

Ljubljana, Ĺ oĹĄtanj, 20. februarja – Minister za okolje in prostor Simon Zajc je prejĹĄnji Ä?etrtek sprejel predstavnike Ĺ aleĹĄkega EKO gibanja. Predali so mu veÄ? tisoÄ? zbranih podpisov za zadrĹžanje Uredbe o soseĹžigalnicah odpadkov in napravah za soseĹžig. Okoljski minister pravi, da pravne osnove za zadrĹžanje nimajo, da pa bi lahko predloge upoĹĄtevali ob morebitni novi uredbi. Ĺ aleĹĄko EKO gibanje zahteva, da Vlada Republike Slovenije prioritetno obravnava in nemudoma zadrĹži izvajanje Uredbe in izdajo vseh soglasij oziroma dovoljenj na osnovi te uredbe ter da pripravi novo uredbo o (so)seĹžigalnicah odpadkov, pri Ä?emer naj

vkljuÄ?i tudi medicinsko stroko, ki je bila doslej izkljuÄ?ena.

PriÄ?akujejo, da bo minister zadevo obravnaval prioritetno ter da bo predlagal zadrĹžanje izvajanja uredbe in prekinitev postopkov izdaje okoljskih dovoljenj na osnovi te uredbe. Ĺ˝elijo tudi, da se loti priprave nove uredbe, ki bo naravnana bolj zaĹĄÄ?itniĹĄko do okolja in zdravja ljudi, pri pripravi pa mora sodelovati tudi zdravniĹĄka stroka.

Kot so zapisali, bo soseĹžig odpadkov ĹĄe poslabĹĄal kakovost Ĺživljenja in dela v Ĺ aleĹĄki dolini.

Izpostavili so, da bo dolino obremenjevalo dodatnih veÄ? tisoÄ? tovornjakov z odpadki (160.000 ton letno). Ti bodo povzroÄ?ali hrup, izpuĹĄne pline in smrad.

Pepel in ostali strupeni odpadki kurjenja bodo odloĹženi na ob-

moÄ?ju jezer, kjer poteka rekreativna in turistiÄ?na dejavnost. Pri seĹžiganju se v ozraÄ?je sproĹĄÄ?ajo trdi delci PM10 in PM2,5, ultrafini delci, duĹĄikovi oksidi, Ĺžveplov dioksid, klorovodikova in fluorovodikova kislina, dioksidi itd. Med drugim svarijo, da predpisane omejitve onesnaĹževanja okolja ne zagotavljajo varnosti za zdravje ljudi.

NaĹĄtevajo ĹĄe veÄ? negativnih posledic uredbe. Med drugim, da so odpadki izjemno privlaÄ?na in donosna dejavnost, zato obstaja veliko tveganje za koruptivne prakse in sistemsko korupcijo.

Zaradi dodatno onesnaĹženega okolja pa se bodo po njihovem mladi ĹĄe bolj izseljevali iz Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

ÄŒetrtek, 20. februar

Predsednik Pahor je napovedal drugi krog posvetovanj o izboru kandidata za premierja.

trdil, da ni bil pobudnik za uvedbo dodatka.

Na ministrstvu za delo, ki ga vodi ministrica Ksenija Klampfer, so potrdili, da jih je obiskala policija. Ugotovili so namreÄ?, da lahko do sluĹžbene elektronske poĹĄte ministrice dostopajo tudi ĹĄtevilne nepooblaĹĄÄ?ene osebe.

V bolniĹĄnici v Padovi je umrl 78-letni moĹĄki, ki je bil okuĹžen z novim koronavirusom.

Medtem se je domov vraÄ?alo italijansko letalo z drĹžavljani Evropske unije z ladje Diamond Princess, tudi z dvema Slovencema.

V Iranu so potekale parlamentarne volitve. Po prvih delnih in neuradnih izidih so v prednosti konservativci, ki naj bi zasedli veÄ? kot polovico do zdaj preĹĄtetih sedeĹžev v madĹžlisu.

Sobota, 22. februar Na pustno soboto so marsikje po drĹžavi potekala pustna rajanja.

Na Ljubnem je medtem potekala tekma za svetovni pokal v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske. Predstavnice Slovenije so si ekipno priborile srebro.

ZveÄ?er je potekal izbor slovenske predstavnice za pesem Evrovizije – Ema. Zmagala je

Informacijska pooblaĹĄÄ?enka Mojca Prelesnik je potrdila, da so na policiji uvedli inĹĄpekcijski postopek, v katerem preverjajo, ali so policisti res neupraviÄ?eno pregledovali evidence doloÄ?enih poslancev oziroma politikov.

Na ministrstvu za zunanje zadeve so potrdili, da sta med okuĹženimi z novim koronavirusom na ladji za kriĹžarjenje Diamond Princess tudi dva slovenska drĹžavljana, dva, ki nista okuĹžena, sta Ĺže v Sloveniji, ĹĄe dva pa

Ä?akata na prevoz v Evropo.

Zaradi laganja kongresu in ustrahovanja priÄ?e med preiskavo ruskega vpletanja v ameriĹĄke volitve leta 2016 so na 40 mesecev zapora obsodili Rogerja Stona, zaveznika Donalda Trumpa.

Francija in NemÄ?ija sta podpisali 150 milijonov evrov vreden dogovor o razvoju prototipa novega bojnega letala, ki naj bi bil konÄ?an do leta 2026.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je razkril naÄ?rte za gradnjo veÄ? tisoÄ? novih domovanj za judovske naseljence v Vzhodnem Jeruzalemu.

Ana SokliÄ?, ki je v finalu premagala Lino Kuduzović ter se v svojem prvem komentarju zahvalila Jezusu Kristusu.

V Italiji so v deĹželah BeneÄ?ija in Lombardija potrdili ĹĄe eno smrtno Ĺžrtev ter Ĺže okoli 50 primerov okuĹžb z novim koronavirusom, zaradi Ä?esar so oblasti zaprle ĹĄole in podjetja. Iz Kitajske so medtem poroÄ?ali o upadu ĹĄtevila okuĹženih, v JuĹžni Koreji pa o podvojitvi novih okuĹžb.

Pred parlamentom v BudimpeĹĄti se je zbralo okoli dva tisoÄ? ljudi, med njimi tudi ĹĄtevilni Romi, ki so protestirali proti madĹžarski vladi, ker zavraÄ?a plaÄ?ilo odĹĄkodnine romskim otrokom, ki so jih nezakonito segregirali v ĹĄoli na vzhodu drĹžave.

Nedelja, 23. februar

Petek, 21. februar Iz urada predsednika republike so sporoÄ?ili, kdaj bo drugi krog posvetovanj o izboru kandidata za mandatarja. Povedali so ĹĄe, da je Pahor povabil vodje poslanskih skupin petih strank: SDS, SMC, NSi, DeSUS in SAB. V nadaljevanju zagovora v povezavi z oÄ?itki o zlorabi poloĹžaja pri izplaÄ?evanju dodatka za stalno pripravljenost je nekdanji dekan na ekonomski fakulteti DuĹĄan Mramor za-

V Italiji je bilo z novim koronavirusom okuĹženih Ĺže veÄ? kot 150 ljudi, trije so umrli.

TamkajĹĄnja vlada je sprejela ukrep o izolaciji enajstih mest v Lombardiji in BeneÄ?iji, kjer so odpovedali pustne karnevale, ĹĄportna tekmovanja in druge prireditve.

Ker smo vedno veÄ? posluĹĄali o hitrem ĹĄirjenju koronavirusa pri naĹĄih zahodnih sosedih, smo bili seveda vse bolj zaskrbljeni. A pristojni so poudarjali, da panika in strah nista potreba, Ä?eprav skoraj ni veÄ? dvoma, da se bo koronavirus pojavil tudi pri nas.

OÄ?itno strah doma ĹĄe ni bil pretiran, saj so na pustno nedeljo po drĹžavi kot naÄ?rtovano potekale ĹĄtevilne prireditve. Posebej Ĺživahno je bilo v Cerknici in na Ptuju, kjer so praznovali kar 60 let festivala in kamor se je ob priloĹžnosti zgrnilo 40 tisoÄ? ljudi.

ObmoÄ?je ob meji med TurÄ?ijo in Iranom je stresel potres z magnitudo 5,7, ki je v TurÄ?iji povzroÄ?il najmanj devet smrtnih Ĺžrtev, med njimi so bili ĹĄtirje otroci. V Iranu je najmanj 75 poĹĄkodovanih.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je na mednarodnem sreÄ?anju ĹĄkofov v Bariju posvaril pred ÂťnepraviÄ?nimi reĹĄitvamiÂŤ za izraelsko-palestinski konflikt, pri Ä?emer se je nanaĹĄal na Trumpov mirovni naÄ?rt za BliĹžnji vzhod.

Ponedeljek, 24. februar Na prvi dan poÄ?itnic za uÄ?ence vzhodnega dela drĹžave je Ministrstvo za zdravje ob poveÄ?evanju sploĹĄne zaskrbljenosti zagotovilo, da zaĹĄÄ?itni ukrepi za drĹžavljane Slovenije zaradi koronavirusa za zdaj niso potrebni.

So se pa zato ponekod po drĹžavi Ĺže odraĹžale posledice izbruha koronavirusa na slovensko gospodarstvo. Minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je tako povedal, da drĹžava Ĺže razmiĹĄlja o ukrepih.

Mediji so ljudi opozorili, da so – Ä?e zdravnik zanje odredi karanteno zaradi moĹžnosti

ÄŒeprav so pristojni zatrjevali, da sploĹĄna zaĹĄÄ?ita z maskami ni potrebna, so ljudje praznili police.

Kot predstavnica Slovenije na Evrovizijo letos potuje Ana SokliÄ?.

Na ladji sta bila med okuĹženimi tudi dva slovenska drĹžavljana.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 19. februar Nenapovedano so Ĺ˝an MahniÄ? in ĹĄe preostala dva Ä?lana Knovsa obiskali NPU, pri obisku pa zahtevali informacije tudi o konkretnih predkazenskih postopkih, ki so bili v zadnjem Ä?asu veÄ?krat izpostavljeni v javnosti.

Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar je potrdila, da je poslance zanimal tudi predkazenski postopek o financiranju stranke SDS, veliko razburjenja pa je poĹžel MahniÄ?ev nasvet Bobnarjevi, naj misli na svojo V odsotnosti prihodnost. predsednika Svet SMC je analiKNOVS-a, je ziral potek pogajanj podpredsednik Ĺ˝an o morebitni novi koMahniÄ? s ĹĄe dvema aliciji s SDS, NSi in Ä?lanoma obiskal NPU. DeSUS. KonÄ?ne odloÄ?itve ĹĄe niso sprejeli, so se pa strinjali, da vodstvo stranke nadaljuje pogovore o oblikovanju morebitne nove vlade.

Britanska vlada je predstavila sistem priseljevanja po izstopu iz Evropske unije. Kot so pojasnili, je namen toÄ?kovnega sistema, ki ga bodo zaÄ?eli uporabljati naslednje leto, privabiti visokokvalificirane delavce.

V eksploziji mine, na katero je naletel konvoj njihovih vozil, je umrlo osem osebnih straĹžarjev jemenskega obrambnega ministra Mohameda Al MagdiĹĄija. Minister je ostal nepoĹĄkodovan.

NemĹĄka vlada je potrdila uvedbo osnovne pokojnine. Gre za dodatek za tiste, ki imajo kljub polni delovni dobi – vsaj 33 let z najmanj 30 odstotki povpreÄ?ne plaÄ?e – manj kot 1250 evrov pokojnine.

27. februarja 2020

Ptuj je praznoval 60-letnico pustnega festivala.

okuĹžbe - upraviÄ?eni do bolniĹĄkega nadomestila, ki bremeni ZZZS. ZveÄ?er so priĹĄle v javnost neuradne informacije, da so SDS, NSi, SMC in DeSUS sklenili dogovor o sestavi nove vlade, ki jo bo vodil Janez JanĹĄa.

Na zahodu NemÄ?ije je neki voznik avtomobil zapeljal v pustno povorko, v kateri je bilo veliko otrok. PoĹĄkodoval je najmanj 30 ljudi.

Izvedeli smo, da je za koronavirusom v Italiji umrlo sedem ljudi, okuĹženih je bilo do tistega dne 229. DrĹžava je sprejela izredne ukrepe, medtem pa je HrvaĹĄka napovedala okrepitev zdravstvenega nadzora na mejnih prehodih s Slovenijo.

Bolniki in lekcije o Ĺživljenju Roi Shternin je izraelski podjetnik, ki gradi razliÄ?ne aplikacije za zdravstvo. V mladih letih je Ĺželel postati zdravnik. Pot mu je prekriĹžala neznana bolezen – slabo poÄ?utje, utrujenost, na koncu se je s teĹžavo premaknil s postelje. 33 specialistov, ki jih je obiskal v skupnem seĹĄtevku, zanj ni imelo odgovora. Nekateri so bili zaradi manjka diagnoze prepriÄ?aTjaĹĄa Zajc ni, da je hipohonder brez resnih teĹžav.

Roi trenutno Ĺživi v Avstriji, dela pa tudi v ZDA. Danes Ĺživi normalno, ker je, ko so zdravniki obupali nad njim, veÄ? let prebiral zdravstvene strokovne Ä?lanke in poskuĹĄal sam najti vzrok za svoje slabo poÄ?utje. Na koncu je posumil, da ima redko bolezen – sindrom POTS. Eden od zdravnikov ga je s testiranjem tudi potrdil in ustrezno zdravljenje se je zaÄ?elo.

Ko sem ga vpraĹĄala o njegovem pogledu in razliÄ?nih izkuĹĄnjah z razliÄ?nimi zdravstvenimi sistemi, se je najprej malce zamislil.

Univerzalni vzorec vseh sistemov je, da so bolniki brez diagnoze ali s slabo opredeljenim zdravstvenim stanjem obravnavani slabo, je na koncu sklenil. TeĹžko je Ä?ustvovati z nekom, ki se pritoĹžuje o boleÄ?inah in teĹžavah, a je videti Ä?il in zdrav.

Bettina Ryll je ĹĄvedska zagovornica bolnikov z melanomom. To je postala po smrti moĹža, ki je imel melanom. Ker ima gospa Ryll medicinsko izobrazbo, je bila ena najhujĹĄih stvari zanjo, da je ob diagnozi moĹža vedela, da moĹž nima nobene moĹžnosti za preĹživetje, a mu tega ni mogla povedali. Kmalu je seveda to izvedel. Razprave o tretjem otroku so zamenjale razprave o smrti.

Umrl je v manj kot letu dni. Po osmih letih od njegove smrti je Rylljeva ĹĄe vedno aktivna zagovornica bolnikov in advokatka za reĹĄitve za njihove teĹžave, predvsem dostopnosti do zdravljenja.

Kot pravi Rylljeva, se je od smrti njenega moĹža za bolnike marsikaj spremenilo, predvsem pri pridobivanju informacij. Ker jih v Ä?asu bolezni njenega moĹža ni bilo veliko, je ustanovila evropsko mreĹžo za bolnike z melanomom. Bila je advokatinja za bolnike znotraj Evropske zveze za onkologijo (ESMO), danes pa perspektivo bolnikov predstavlja v posebni skupini pri Evropski komisiji. KakĹĄno moÄ? imajo bolniki in advokati? Kot pravi gospa Ryll, bi teĹžko rekla, da imajo moÄ?, saj ne morejo preglasiti odloÄ?evalcev. Imajo pa vpliv z ustvarjanjem pritiska. In dokler ljudje umirajo, je pritisk za dostop do boljĹĄega zdravljenja in dragih zdravil nujen, pravi.

Z obema omenjenima posameznikoma sem govorila med iskanjem perspektiv bolnikov in njihovega mnenja o zdravstvu. Govorila sem tudi z advokatko bolnikov iz ZDA, kjer se sooÄ?ajo s precej drugaÄ?nimi teĹžavami kot pri nas. Zaradi zapletenosti sistema in odnosov med izvajalci zdravstvenih storitev in zavarovalnicami bolniku advokat pride prav predvsem za pomoÄ? pri navigaciji znotraj neobvladljivega ameriĹĄkega sistema.

Vsi ti pogovori so mi dali misliti, da ustvarjanje pogojev za karseda normalno Ĺživljenje ljudi s kroniÄ?nimi boleznimi terja veliko truda. Bolniki in advokati imajo po mojem mnenju zelo nehvaleĹžen poloĹžaj. V boju za boljĹĄe Ĺživljenje in izboljĹĄave v zdravstvenem sistemu se, Ä?e pogledamo povrĹĄno, predvsem pritoĹžujejo ali pa so tako videti njihovi nenehni opisi lastnih teĹžav. In kdo ima v svetu, ki Ä?asti optimizem, rad pesimiste in nergaÄ?e? ÄŒe si zanje vzameĹĄ Ä?as, pa so ti ljudje lahko zakladnice razliÄ?nih modrosti. Tako bolniki kot njihovi advokati in zagovorniki v sebi nosijo Ĺžalostne, a tudi spoĹĄtovanja in obÄ?udovanja vredne izkuĹĄnje. Pogosto so slika moÄ?i volje in odloÄ?nosti ter ranljivost Ä?loveka obenem. Veliko dragocenih lekcij o Ĺživljenju lahko delijo. ÄŒe đ&#x;”˛ smo jim le pripravljeni prisluhniti.

Torek, 25. februar Ĺ e je naraĹĄÄ?ala skrb pred okuĹžbo s koronavirusom.

Univerzitetna kliniÄ?na centra Ljubljana in Maribor sta tako vnoviÄ? sporoÄ?ila, da v Sloveniji ĹĄe nista potrdila primera tovrstne okuĹžbe.

Janezu JanĹĄi se Javnost sta pozvanasmiha tretje la, naj ne nasedajo mandatarstvo. provokacijam, ki jih ĹĄirijo nekateri mediji in posamezniki na druĹžbenih omreĹžjih.

Borut Pahor se je s SDS, SMC, NSi in DeSUS posvetoval o moĹžnosti sestave nove vlade. Vodji poslancev SMC in NSi sta ga obvestila, da so stranke dorekle besedilo osnutka

koalicijske pogodbe, a da bo o vstopu v vlado odloÄ?al svet stranke, vodja poslanske skupine SDS pa je za mandatarja predlagal Janeza JanĹĄo.

HrvaĹĄki premier Andrej Plenković je potrdil prvi primer okuĹžbe z novim koronavirusom na HrvaĹĄkem. Kot je dejal, gre za mlajĹĄega Ä?loveka z blaĹžjo obliko okuĹžbe. O dveh okuĹženih so poroÄ?ali tudi Avstrijci. Zaradi virusa so na Kitajskem prviÄ? po 35 letih preloĹžili letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa, ki bi se moralo zaÄ?eti marca.

V indijski prestolnici New Delhi so pred obiskom ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa

izbruhnili izgredi, na katerih so ljudje protestirali proti novemu zakonu o drĹžavljanstvu. Umrlo je sedem ljudi, 90 je bilo ranjenih. Ĺ˝ivahno je bilo tudi v Londonu. Na sodiĹĄÄ?u se je zaÄ?ela glavna obravnava glede zahteve ZDA za izroÄ?itev ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea, pred sodiĹĄÄ?em pa se je zbralo veÄ? njegovih podpornikov, ki so s protesti zahtevali njegovo izpustitev na svobodo.

V 92. letu starosti je umrl nekdanji predsednik Egipta Hosni Mubarak, ki je drĹžavo vodil 30 let, dokler ga niso po izbruhu mnoĹžiÄ?nih protestov leta 2011 odstavili.

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 9

9

MED VAMI

27. februarja 2020

Center starejĹĄih Zimzelen Smo Slovenija v malem VeÄ?ina domov za starejĹĄe je z mesecem januarjem podraĹžila oskrbnino – Zimzelen za en odstotek, novo usklajevanje predvideno v marcu Zaradi dviga stroĹĄkov dela so se v marsikaterih domovih za ostarele dvignile cene oskrbnine. Vsak izvajalec je skladno s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev izraÄ?unal potreben dvig. PovpreÄ?na cena oskrbe se je poviĹĄala za petnajst do dvajset centov na dan.

PodraĹžitve so posledica spremembe obraÄ?unavanja in dviga minimalne plaÄ?e v januarju 2020, zaradi Ä?esar so se stroĹĄki dela v domovih za starejĹĄe in posebnih zavodih poveÄ?ali za od pet do osem odstotkov. Ob izredni januarski uskladitvi cen je oskrbnino v domu dvignil tudi Center starejĹĄih Zimzelen. Direktorica Centra starejĹĄih Zimzelen Andreja Ĺ tefan BukoviÄ? pove, da se je cena oskrbe dvignila za en odstotek, kar je 5,5 evra na mesec. Ĺ e eno usklajevanje je predvideno za marec, ko bodo usklajevali cene v skladu s koĹĄarico osnovnih Ĺživljenjskih stroĹĄkov, ki bo objavljena v uradnem listu.

NaĹĄa kakovost so sodelavci, imamo dober tim

Zimzelen je nastal pred desetimi leti. Od prvih nekaj stanovalcev, ki so se v dom vselili na zaÄ?etku, do danes je dom polno zaseden, v njem biva sto sedeminpetdeset stanovalcev. Oskrbovalci prihajajo iz ĹĄtevilnih obÄ?in, najveÄ? jih je iz MO Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in z ljubljanskega obmoÄ?ja, pa iz Celja in Ĺ˝alca. ÂťNaĹĄa kakovost so sodelavci, imamo dober tim, so dobro izobraĹženi, veĹĄÄ?i dela s starejĹĄimi ljudmi. To je tisto, kar nas dela moÄ?ne,ÂŤ razloĹži Ĺ tefan BukoviÄ?eva in doda, da je slika vseh slo-

rejo v zadostni meri zunaj doma udeleĹževati aktivnosti, potrebnih za vzdrĹževanje ustrezne kakovosti Ĺživljenja. ÂťUdeleĹženci so zadovoljni. Ocenjujemo, da je program zelo dober za starejĹĄe upokojence, ki se Ĺže teĹžje vkljuÄ?ujejo, saj je zanje manj poskrbljeno.ÂŤ

Kako priti v dom za starejĹĄe?

ÂťV Sloveniji je sistem ĹĄe vedno tak, da Ä?e uporabnik nima dovolj sredstev oziroma svojci (otroci), ki so zavezanci za plaÄ?ilo, tudi sami ne zmorejo plaÄ?ila in nimajo dovolj sredstev, je doplaÄ?nik storitev obÄ?ina. EnainĹĄestDirektorica Andreja Ĺ tefan BukoviÄ?: deset odstotkov vseh stanovalcev ÂťImamo kar nekaj aktivnih 'hotelskih si oskrbo v celoti plaÄ?uje samih, gostov'. Predvsem prihajajo iz VelenjaÂŤ. ĹĄtirim odstotkom v celoti plaÄ?ujejo svojci, petindvajset odstotkov venskih domov v tem Ä?asu podobna je takih, da deloma stroĹĄke pokriva in so vse postelje zasedene. ÂťKer je obÄ?ina, trem odstotkom pa svojci, dom zgradil Premogovnik Velenje, je oskrbovanec in obÄ?ina.ÂŤ Ĺ tefan Buto dom, ki v prvi vrsti pripada obÄ?a- koviÄ?eva ĹĄe dodaja, da si tudi v prinom obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in MO Velenje. hodnje v Zimzelenu Ĺželijo zadrĹžati NaĹĄa prioriteta je sprejem domaÄ?i- visoko zaupanje stanovalcev, svojcev nov, nato pa pridejo na vrsto tudi ti- in zaposlenih, saj je zanje zelo posti iz bolj oddaljenih krajev. ÄŒakalna membno, da delajo dobro ter da jim doba je odvisna tudi od Ĺželja, za eno- tako stanovalci kot svojci zaupajo. đ&#x;”˛ Jasmina Ĺ karja posteljno sobo se Ä?aka malo dlje.ÂŤ

Želimo si ťiritve v programskem smislu

Direktorica Ĺ tefan BukoviÄ?eva je posebej ponosna na aktiven dan, program, ki je namenjen starejĹĄim nad 80 let, ki ĹĄe bivajo doma. Gre za socialnovarstveni program, ki od leta 2016 poteka v Deosovih domovih, namenjen pa je predvsem starejĹĄim od 80 let, ki bivajo v domaÄ?em okolju in se zaradi razliÄ?nih ovir ne mo-

Zimzelen je nastal pred desetimi leti na pobudo in pod okriljem Premogovnika Velenje. Od prvih nekaj stanovalcev, ki so se v dom vselili na zaÄ?etku, do danes je dom polno zaseden. Ĺ˝e nekaj let deluje pod okriljem podjetja Deos, ki zdruĹžuje osem Centrov starejĹĄih iz vse Slovenije.

Dom za varstvo odraslih – Pomembno je zadovoljstvo zaposlenih in stanovalcev Januarja niso dvignili cene oskrbnine – NajveÄ? proĹĄenj za domsko namestitev je z velenjskega obmoÄ?ja V Domu za varstvo odraslih Velenje januarja niso dvignili cene oskrbnin zaradi dviga minimalne plaÄ?e. Dvig cene naÄ?rtujejo z redno letno uskladitvijo v marcu. ÂťDvig naĹĄe cene je vsako leto dosti niĹžji kot drugje, ker se pri dvigu in izraÄ?unu oskrbe upoĹĄteva tudi amortizacija, naĹĄa je dosti niĹžja, ker nismo nov dom, imamo staro zgradbo. ÄŒeprav vlagamo vanj, vloĹžena sredstva ne dvignejo toliko amortizacije, da bi lahko bila tudi cena toliko viĹĄja, Âťpoudari direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc.

V zadnjem Ä?asu beleĹžimo rast proĹĄenj iz gorenjske in ljubljanske regije. ÂťNaĹĄe kapacitete so povsem zasedene. Konec decembra smo imeli na Ä?akalni listi petsto trideset prosilcev, ki so vlogo oddali v zadnjih treh letih. V letu 2019 smo v domsko varstvo sprejeli sedeminĹĄtirideset prosilcev.

ProĹĄnje prosilcev, ki so jo oddali pred letom 2017, vodimo kot neaktualne proĹĄnje, proĹĄnje v mirovanju ali evidenÄ?ne proĹĄnje. Prosilci lahko proĹĄnjo obnovijo z novim Mnenjem o zdravstvenem stanju, in po obravnavi le-te na komisiji se jih ponovno uvrsti na listo Ä?akajoÄ?ih. Vodimo tudi vloge, ki prihajajo iz ostalih regij, postopek pa je popolnoma enak kot pri vseh drugih.ÂŤ

Devetnajst odstotkov jih prihaja iz drugih obÄ?in

ÂťTo so tudi tisti, ki imajo svoje najbliĹžje sorodnike na obmoÄ?ju MO Velenje ali obÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, Âťizpostavi direktorica PotoÄ?nik KrajnÄ?eva. Kako je s plaÄ?ilom stroĹĄkov oskrbnine? ÂťV letu 2019 so domsko oskrbo pokrivali oskrbovalci sami v najveÄ?jem deleĹžu, to je enainosemdeset odstotkov, svojci oziroma drugi zavezanci za doplaÄ?ilo v desetih odstotkih in obÄ?ine v devetih odstotkih. Nekaj je tudi takih, ki jim obÄ?ina ni samo doplaÄ?nik oskrbe, nekaterim

Direktorica Violeta PotoÄ?nik Krajnc: ÂťProsilci oddajo evidenÄ?no proĹĄnjo tudi na zalogo, da se poÄ?utijo varne, da so vlogo oddali.ÂŤ

posameznikom krije stroĹĄke domske oskrbe v celoti. NajveÄ? proĹĄenj za domsko namestitev prihaja z velenjskega obmoÄ?ja, podobno je stanje pri stanovalcih. Iz MO Velenje prihaja slabih devetinpetdeset odstotkov stanovalcev, dvanajst odstotkov iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, dva odstotka pa iz obÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Nekaj jih prihaja tudi iz Mislinje, Mozirja in MO Slovenj Gradec.ÂŤ Za stanovalce so gotovo poleg dobrega poslovanja domov za starejĹĄe, ki poslediÄ?no pomeni tudi zanje boljĹĄe poÄ?utje in dostojnejĹĄe Ĺživljenje, pomembna dobra organizacija dela, dober kader in zadovoljstvo tako zaposlenih kot stanovalcev, kar po mnenju direktorice Violete PotoÄ?nik Krajnc v velenjskem domu imajo in na kar so tudi najbolj ponosni. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Na Konovem se upokojenci Tudi s sreÄ?anji ohranjajo pripadnost Gorenju veliko druĹžijo V Krajevni skupnosti Konovo imajo pododbor DruĹĄtva upokojencev Velenje, ki ima 160 Ä?lanov. Vodi jih Danica Krivec, ki je lansko leto konec marca zaradi bolezni odstopila, je pa zdaj sporoÄ?ila, da Ĺželi upokojence voditi ĹĄe eno leto, do izteka mandata.

Na zboru Ä?lanov so po tem, ko je vodenje od aprila lani pododbor vodila Marija Skrt, ponovno potrdili Danico Krivec.

Predsednica je obljubila, da bo-

do dejavnosti ĹĄe bolj pestre, da bo obstojeÄ?im aktivnostim dodala nove vsebine in da se bo povezovala z drugimi druĹĄtvi.

Zbor Ä?lanov so popestrili Konovski ĹĄtrajharji in Konovski harmonikarji. Zbora so se udeleĹžili tudi podĹžupanja Darinka Mravljak, predsednik krajevne skupnosti Konovo Zvone Lah in predsednik DU Velenje Franc Vedenik. đ&#x;”˛

ms

Na Altermedu tudi vseslovensko sreÄ?anje upokojencev Na Celjskem sejmu bo med 13. in 15. marcem potekal Ĺže 16.

Altermed – sejem zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, zdravilstva, zeliĹĄÄ?arstva, zdrave prehrane, naravne kozmetike in okolju prijaznega bivanja. LetoĹĄnja novost bo Altermed senior, v okviru katerega bo organizirano vseslovensko sreÄ?anje upokojencev. Podobno vseslovensko sreÄ?anje upokojencev je Celjski sejem gostil Ĺže leta 1998. Takrat se ga je udeleĹžilo 25.000 upokojencev.

Na sejmu Altermed se bodo predstavili razstavljalci z zdravo prehrano, masaĹžami, medicinskimi in ortopedskimi pripomoÄ?ki, potekala bo predstavitev projekta varstva starejĹĄih na kmetijah in priloĹžnosti za Ĺživljenje v sobivanjski skupnosti in drugih moĹžnosti bivanja. Na sejmu bodo predstavljene tudi razliÄ?ne đ&#x;”˛ inovativne reĹĄitve in projekti.

Velenje – 27. marca 2004 je bil v vasi Gorenje ustanovljen Klub upokojencev Gorenje s prvim predsednikom Ivanom AtelĹĄkom. Na letoĹĄnjem obÄ?nem zboru so zaznamovali 16 let delovanja in 70-letnico Gorenja, ob tem pa negotovo spraĹĄevali, kakĹĄno bo Gorenje v prihodnje.

Tudi tokrat so ocenili opravljeno delo in bili zelo zadovoljni. Ĺ e vedno so ĹĄportniki Gorenja upokojencev drugi najboljĹĄi v Sloveniji, v letu 2019 so prejeli 18 pokalov, 4 na drĹžavni ravni, enega na tekmovanju Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev. Evidentirano je 870 Ä?lanov, od katerih je Ä?lanarino za 2020 plaÄ?alo 734 Ä?lanov, 85 Ä?lanov pa je starejĹĄih od 80 let, na zboru pa jih je bilo rekordnih 411. Letos naÄ?rtujejo enako ĹĄtevilo aktivnosti, 1. aprila pa se selijo v prostore Gorenja servis na Partizansko 12. Tajnik kluba upokojencev Gorenje DuĹĄan Jeriha, ki skrbi za organizacijo in usklajevanje vseh aktivnosti, je prepriÄ?an, da bo tudi v prihodnje potekalo vse po naÄ?rtu. Sedanjemu vodstvu so mandat podaljĹĄali za dve leti. Novi – stari predsednik JoĹže StaniÄ? pa je dejal: Âť18 let sem v pokoju. Trdim, da je bilo Gorenje moÄ?no podjetje in ĹĄele sedaj so ga morali zaradi

slabe ekonomike prodati. Okolica in obÄ?ina so v tem Ä?asu v zelo nezavidljivem poloĹžajuÂŤ. TomaĹž KoroĹĄec, izvrĹĄni podpredsednik Gorenja, je predstavil aktivnosti v Gorenju. Dejal je: ÂťKar nekaj reorganizacij je Ĺže bilo, zadnja na zaÄ?etku letoĹĄnjega leta, ko se je organiziranost postavila na novo. Gorenje, d. o. o., ostaja nosilec proizvodne in razvojne aktivnosti. Storitvene dejavnosti so prenesene na Hisense s sedeĹžem v Ljubljani, ki bo nosilec aktivnosti, vendar fiziÄ?nih prenosov

za zdaj ĹĄe ni bilo. V tem letu in pol je bil poudarek na poveÄ?evanju prodaje in zmanjĹĄevanju stroĹĄkov. VÄ?asih je treba sprejeti odloÄ?itve, ki niso lahke, da veÄ?ina preĹživi in gre naprej. Ustvarjajo tudi nove projekte, druge bodo prenovili. Z vodstvom na Kitajskem se dogovarjajo tudi o tovarni televizorjev. Ni lahko, veliko je napetosti, delajo cele dneve. Motivacijo najdejo tako, da zgodbo peljejo naprej, tudi zaradi vseh, ki smo v preteklosti gradili Gorenje.ÂŤ Na koncu

se je vsem upokojencem zahvalil za vse, kar so pretekli rodovi prispevali za razvoj in delovanje naĹĄega Gorenja. Dejal je: ÂťLetos praznujemo 70-letnico. Cela ekipa se trudi, da bo Gorenje obstajalo tudi naprej.ÂŤ Upokojence Gorenja sta pozdravila tudi predsednik podjetniĹĄkega sindikata SKEI Ĺ˝an Zeba in predsednik pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev Franc Vedenik in jim predstavil delo in aktivnosti, v katere se lahko vkljuÄ?ijo. đ&#x;”˛

JoĹže StaniÄ?, nekdanji direktor Gorenja, ki je upokojen 18 let, je poudaril, da je bilo ob njegovem odhodu to podjetje v dobri kondiciji.

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

MED VAMI

27. februarja 2020

MaterinĹĄÄ?ina je tisto, kar nas oblikuje Skrb za slovenski jezik naj ostane ena naĹĄih prioritet – Uporabo slovenĹĄÄ?ine bi morali utrjevati – Ĺ iri se uporaba angleĹĄÄ?ine, ki je globalni jezik Jasmina Ĺ karja

V petek, 21. februarja, smo poÄ?astili mednarodni dan maternega jezika z namenom spodbujanja spoĹĄtovanja svojega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanja veÄ?jeziÄ?nosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti. Tema letoĹĄnjega dneva je Jeziki brez meja. Da je takĹĄen dan dobra priloĹžnost, da razmislimo o svojem jeziku, nam pove mag. slovenskega jezika in knjiĹževnosti na OĹ Mihe Pintarja Toleda Paulina GroĹĄelj, ki opozori na dejstvo, da se z materinĹĄÄ?ino sreÄ?amo v zgodnjem otroĹĄtvu in je naĹĄ prvi jezik, s katerim spoznavamo svet. V materinĹĄÄ?ini govorimo, piĹĄemo, beremo, jo doĹživljamo. Navdaja nas z domaÄ?nostjo, toplino, ljubeznijo in s sproĹĄÄ?enostjo.

Na svoj jezik moramo biti ponosni

ÂťMaterinĹĄÄ?ina nas spremlja od rojstva do smrti, tisti, ki so rojeni v Sloveniji, se sooÄ?ajo z njo od

Pozvonim ravno v Ä?asu kosila. Prav zato, da vidim, kako ga pripravijo. Iz kuhinje diĹĄi po eksotiÄ?nih zaÄ?imbah. Del pulta je rezerviran za prenosni raÄ?unalnik in tehtnico. Za mizo so ĹĄtirje: starĹĄa Mira in Mirko Sajko ter sinova Vid in mlajĹĄi Gal. Jedo praĹžene gobe s sojino omako, riĹž in polnjene zavitke. Na prvi pogled Ä?isto obiÄ?ajno kosilo. Pa vendar so tiste nevidne sestavine jedi na kroĹžniku izjemno skrbno uravnoteĹžene. Vid in Gal sta namreÄ? dva od sedmih Slovencev, ki imajo redko presnovno bolezen homocistinurijo.

Namesto 'zakaj' so se vpraĹĄali 'kako'

Oba sta nenavadno hitro rastla. Zato so zdravniki najprej sklepali, da imata Marfanov sindrom. Potem so se zaÄ?ele teĹžave z oÄ?mi. Ĺ˝e v vrtcu sta bila izjemno slabovidna. Gal je bil z manj kot tremi odstotki vida Ĺže slep. Ko je obiskoval prvi razred na zavodu za slepe in slabovidne v Ljubljani, sta se mu utrgali obe oÄ?esni leÄ?i in sta prosto plavali v oÄ?esu. Obe so mu odstranili, niso pa mu vstavili umetnih, ker je ĹĄe rasel. Danes brez oÄ?al sploh ne vidi, z oÄ?ali pa na eno oko. Ne kaj prida, a dovolj, da lahko vozi kolo, ne pa tudi avtomobila.

V iskanju diagnoze so obiskovali bolniĹĄnice po Sloveniji, naposled pa so ĹĄli v Gradec, kjer so konÄ?no izvedeli: otroka, ki sta Ĺže bila najstnika, imata homocistinurijo. Vidu, ki mu je ostalo manj kot deset odstotkov vida, so oÄ?esne leÄ?e pri njegovih 26 letih preventivno nadomestili z umetnimi, da bi mu prihranili, kar je moral prestati brat. NaÄ?eloma vidi brez oÄ?al, jih pa potrebuje za branje ali voĹžnjo. Medtem ko se je Vid uspeĹĄno izogibal zlomom, ki so posledica zaradi bolezni krhkih kosti, jih je Gal

zaÄ?etka, tisti, ki pridejo k nam, pa se z njo zaÄ?nejo sooÄ?ati z zaÄ?etkom vstopa v naĹĄo drĹžavo.

Otroci z vstopom v ĹĄolo Ĺže razumejo slovensko, nekateri se celo zavedajo, da je to naĹĄ maternijezik, dejansko pa ne pomislijo, da je to naĹĄa materinĹĄÄ?ina, saj je samoumevna. To je tisto, kar kasneje spoznavajo in se uÄ?ijo, materinĹĄÄ?ina je tisto, kar nas oblikuje, nam daje zavest, da smo Slovenci, da je to naĹĄ jezik in da smo lahko nanj ponosni,ÂŤ razmiĹĄlja GroĹĄljeva.

Kdaj se je zaÄ?ela slovenĹĄÄ?ina?

ÄŒe bi za vsakdanje potrebe hoteli reÄ?i, kdaj je nastala slovenĹĄÄ?ina, bi bil najboljĹĄi odgovor, da seveda Ĺže pred samo osamosvojitvijo, smo pa res tisto pravo zavest dobili v Ä?asu osamosvojitve na podlagi svojega jezika in kulture. Dosegli smo jo mnogo pred pridobitvijo samostojne drĹžave, saj lahko Slovenci knjige v maternem jeziku beremo od leta 1550, ko je PrimoĹž Trubar s Ka-

tekizmom in Abecednikom utemeljil knjiĹžni jezik. ÂťSama sem se Ĺže rodila v Âťnovo SlovenijoÂŤ in mislim, da sem dokaj zavedna Slovenka, naĹĄ jezik je zelo lep in hkrati precej kompliciran, predvsem dvojina. Vsakdo, ki pride k nam, pravi, joj, pa zakaj imate to dvojino.ÂŤ

Rekli so â?ą Pevec Zlatko je prepriÄ?an, da se jezik razvija z

njegovo uporabo v razvoju kulture in umetnosti. ÂťZavedati se moramo, da je jezik temelj nekega naroda, dobro je, da se tega zavedamo. Moja naloga je, da ne glede to, da nas je samo dva milijona, ne gledam na glasbo v trĹžnem jeziku. ÄŒe bi sam npr. ustvarjal v balkanskem ali angleĹĄkem jeziku, bi imel veÄ? posluĹĄalcev. A kje pa piĹĄe, da veÄ? posluĹĄalcev prinese veÄ? zadovoljstva? Dokazal sem vsem, ki pravijo, da slovenski jezik ni speven, ampak trd, da se da, Ä?e se hoÄ?e. Zavedam se pomena jezika in ostajam pri slovenskem jeziku ... Tako kot sem zaÄ?el, bom tudi nadaljeval.ÂŤ

Kako mladim privzgojiti ljubezen do materinĹĄÄ?ine?

Žal se vse prepogosto dogaja, da Slovenci svoj jezik pogosto zanemarjamo v vsakodnevni rabi. Pozna se ťiritev uporabe angleťkega jezika, pri sporazumevanju mnogi uporabljajo tuje besede. Mislim, da se mladi niti ne zavedajo, koliko angleťkih besed imajo v svojem izrazoslovju.

SlovenĹĄÄ?ina v ĹĄolah je ĹĄe vedno slovenĹĄÄ?ina, poskuĹĄamo govoriti knjiĹžno. Problem je angleĹĄÄ?ina ÂťlajkanjeÂŤ, dostop medijev, ki paÄ?i naĹĄo slovenĹĄÄ?ino. Zakaj mladi danes reÄ?ejo: ÂťGremo na drink, namesto da bi rekli, gremo na pijaÄ?oÂŤ? To je ĹĄkoda za jezik, bolj bi morali biti ponosni na jezik in svoje besede. Pozna se vse veÄ?ja prevlada angleĹĄÄ?ine v dnevni rabi, ki preraĹĄÄ?a v osrednji jezik svetovne komunikacije. Vse se zaÄ?ne Ĺže pri otrocih, ki gledajo risanke, tu se zaÄ?enja. Super je, Ä?e so kakĹĄne risanke v angleĹĄÄ?ini,

ÂťMaterinĹĄÄ?ina je tisto, kar nas oblikuje, nam daje zavest.ÂŤ

ampak potem naj bodo loÄ?ene; v slovenĹĄÄ?ini in angleĹĄÄ?ini. Seveda je dobro, da se otroci Ĺže zgodaj uÄ?ijo angleĹĄÄ?ine, nemĹĄÄ?ine in italijanĹĄÄ?ine, bi bilo pa fino, da najprej obvladajo slovenĹĄÄ?ino, potem se tako ali tako po uÄ?nem naÄ?rtu naknadno doda tuj jezik, ko otrok Ĺže dokaj obvlada slovenĹĄÄ?ino,ÂŤ razmiĹĄlja GroĹĄljeva.

Pisana bera jezikov na naĹĄem obmoÄ?ju

ÂťV Velenju Ĺživi tudi precej tujcev, prebivalcev iz Albanije, Bosne, Srbije, HrvaĹĄke, zato je mednarodna bera jezikov kar pestra,

odnos nekaterih do slovenskega jezika pa zaniÄ?evalen. Na Ĺ olskem centru Velenje je nekaj takĹĄne populacije, mogoÄ?e nekateri celo zapeljejo Slovence, da zaÄ?no govoriti njihov jezik, in ne obratno. In potem se spraĹĄujemo, kako je to mogoÄ?e? Problem priseljencev je v tem, da se nekateri z veseljem nauÄ?ijo slovenĹĄÄ?ine, nekateri pa uÄ?enje odklanjajo. Tudi sama sem pouÄ?evala tujce in vidim, da so nekateri tukaj res zaradi boljĹĄega Ĺživljenja, nekateri pa pri nas samo vidijo priloĹžnost in Velenje kot odskoÄ?no desko z moĹžnostjo zaposlitve kasneje v NemÄ?iji, Ĺ vici itd. Tega celo ne skrivajo, kar je na neki naÄ?in Ĺžalostno.ÂŤ Kje mag.slovenskega jezika in knjiĹževnosti Paulina GroĹĄelj vidi reĹĄitev nastale situacije? ÂťZelo enostavno bi morali ljudem povedati, da Ä?e

SreÄ?ni, da sta Ĺživa Pred svetovnim dnem redkih bolezni smo obiskali druĹžino Sajko iz Velenja, v kateri imata brata Vid in Gal izjemno redko presnovno bolezen, ki ju je zavezala Ĺživljenju s tehtnico staknil precej. ÄŒeprav so tako pozno dobili diagnozo in zaÄ?eli zdravljenje – zaradi tega sta oba utrpela Ĺže veliko posledic, o tem ne govorijo z grenkobo. ÂťMi smo se odloÄ?ili, da bomo iz tega potegnili nekaj pozitivnega in smo s tem preprosto zaÄ?eli Ĺživeti. Ker smo se drĹžali navodil za obvladovanje bolezni, nista imela veÄ? teĹžav,ÂŤ pove mama.

cistinurijo pa ni le Ĺživljenje s tehtnico in prehranskimi dopolnili, paÄ? pa tudi z zdravniki in farmacevti. Vsake tri mesece obiĹĄÄ?eta zdravnika, da dobita recept, nato pa iz lekarne pripeljeta poln nakupovalni voziÄ?ek prehranskih dopolnil in drugih zdravil v meseÄ?ni vrednosti okrog 3.000 evrov za vsakega.

Je bilo teĹžko sprejeti odpovedovanje gurmanskim uĹžitkom? StarĹĄa pravita, da sta se Vid in Gal hi-

â?ą

Življenje s tehtnico

Homocistinurija zahteva skrbno naÄ?rtovanje vsakega obroka.

Pomembno je, da dnevni vnos aminokisline metionin, ki je Vid in Gal ne moreta pravilno pre-

Mira Sajko: ÂťNamesto da bi se ukvarjali z vpraĹĄanji, zakaj mi, smo se zaÄ?eli ubadati z reĹĄitvami – kako Ĺživeti, da bomo Ä?im manj prikrajĹĄani.ÂŤ

â?ą

Mirko Sajko: ÂťOd naĹĄega primera dalje so zdravniki bolj pozorni.ÂŤ

snoviti, ni prevelik. Zato sta raÄ?unanik in tehtnica v kuhinji druĹžine Sajko kljuÄ?na gospodinjska pripomoÄ?ka. Preden Vid in Gal karkoli zauĹžijeta, morata preveriti vsebnost metionina v Ĺživilu.

Nato morata preraÄ?unati, koliko ga lahko dasta na kroĹžnik, in ga nato stehtata. Pojesta lahko le malo mesa in mleÄ?nih izdelkov, zato njuna prehrana temelji na zelenjavi. Po kosilu pa ob kavi ne jesta piĹĄkotov (Ä?eprav Mira peÄ?e odliÄ?ne priboljĹĄke, ki so praktiÄ?no brez greha), ampak tablete, s katerimi zauĹžijeta aminokisline in druga hranila, ki jih s hrano ne dobita dovolj. Ĺ˝ivljenje s homo-

Kaj je homocistinurija?

Homocistinurija je prirojena motnja presnove aminokisline metionin zaradi okvare encima cistation sintaza. Zato pri presnovi metionina v cistin nastaja toksiÄ?ni homocistin, ki v telesu napada kolagenske vezi. Bolniki imajo teĹžave z oÄ?mi in lahko tudi oslepijo, okvare na centralnem ĹživÄ?nem sistemu, okostju, oĹžilju, pogosti so strdki, tudi osteoporoza. Metionin je prisoten v vseh Ĺživilih, najveÄ? pa v mesu, mleÄ?nih izdelkih in jajcih.

Zato morajo bolniki omejevati vnos metionina s hrano. Bolniki poleg visokih doz vitamina B6 in folne kisline uĹživajo ĹĄe medicinska prehranska dopolnila v obliki praĹĄkov in tablet. Za homocistinurijo zboli eden od pribliĹžno 200 tisoÄ?ih otrok, Ä?e okvarjen gen nosita oba starĹĄa, Ä?eprav nimata znakov bolezni.

tro disciplinirala. ÂťVedel sem, kaj je zame dobro in kaj ne,ÂŤ pove Vid, ki je od nekdaj bil bolj strog do sebe in se ni pregreĹĄil. Gal, ki je bil malo manj dosleden, pa se je zgledoval po bratu. Danes starejĹĄi Ĺživi povsem obiÄ?ajno Ĺživljenje, mlajĹĄi nekoliko manj. Vid je Ĺželel ĹĄtudirati pravo, a se je ideji odpovedal, ker bi ĹĄtudij takĹĄne koliÄ?ine literature najbrĹž bil preveÄ? zahteven za njegov vid. Po konÄ?ani srednji ekonomski ĹĄoli se je zaposlil. Je ljubiteljski fotograf, ki ga pritegnejo tako slikovite podobe narave kot energiÄ?no dogajanje na ĹĄportnih igriĹĄÄ?ih.

Slednjemu je ĹĄe posebno predan

Ĺželijo tu Ĺživeti, se morajo nauÄ?iti jezika, ga spoznati, se asimilirati, drugaÄ?e se lahko zgodi, da bo naĹĄ jezik celo propadel in zamrl in ga po ulicah ne bomo veÄ? sliĹĄali. Prav bi bilo, da smo ponosni na svoj jezik, da ostane in se obdrĹži kot samostojen jezik.ÂŤ đ&#x;”˛

Dobro se je zavedati, da v materinĹĄÄ?ini govorimo, piĹĄemo, beremo, doĹživljamo in nas navdaja z domaÄ?nostjo.

ReĹĄitev ohranjanja in pismenosti slovenskega knjiĹžnega jezika med mladimi strokovnjaki vidijo v pisani in brani besedi ter prepisovanju in pisanju.

Gal, ki se je zaradi slabovidnosti izobraĹževal na prilagojenem programu, nato pa izobraĹževanja ni nadaljeval. Ĺ˝ivi obiÄ?ajno in umirjeno Ĺživljenje. Rad se druĹži z drugimi navduĹĄenci za ĹĄport, ĹĄe posebej z navijaÄ?i Rokometnega kluba Gorenje, veliko Ä?asa preĹživi ob jezerih, prvega januarja pa je bil v vodi ĹĄe pred potapljaÄ?i.

Za razliko od njih je zaplaval kar brez neoprena. ÄŒe bi bolezen odkrili pravoÄ?asno, Vid in Gal ne bi imela takĹĄnih zdravstvenih teĹžav in bi povsem normalno odraĹĄÄ?ala. Vendar zato niso jezni. ÂťLahko smo ve-

â?ą

Vid Sajko: ÂťTakĹĄne reÄ?i je treba sprejeti.

Potreben pa je Ä?as, da postanejo samoumevne in del vsakdanjega Ĺživljenja.ÂŤ

seli, da sta ĹĄe Ĺživa,ÂŤ pravi mama.

In ponosni, da so se na tej zahtevni preizkuĹĄnji znaĹĄli tako dobro, saj so marsikje orali ledino.

Samoiniciativno so raziskovali bolezen in iskali pot do zdravja.

Mirko je na ĹĄtudiji primera pod domaÄ?o streho diplomiral iz socialne pedagogike, z diplomskim delom pa je pomembno prispeval k znanju o bolezni. Marsikdaj so morali biti zelo vztrajni, Ä?e ne kar trmasti, da so dosegli primerno obravnavo v zdravstvu in ĹĄolstvu. ReĹĄevali so tako administrativne kot logistiÄ?ne izzive.

Zgodb imajo za celo knjigo. Njihov nauk pa je: iz velikih teĹžav naredimo majhne. ÂťMedtem ko mnogi razmiĹĄljajo prav obratno, so nas vsi ti izzivi obogatili in nas nauÄ?ili drugaÄ?e gledati na Ĺživljenje,ÂŤ je sklenila Mira Sajko. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 11

ViolonÄ?elistka NeĹža VerstovĹĄek je svojo glasbeno pot zaÄ?ela na Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje pri prof. Jerici Ĺ˝geÄ?. Po ĹĄtirih letih igranja jo je zaÄ?ela pouÄ?evati prof. Sanja RepĹĄe. Pod njenim mentorstvom se je udeleĹžila turnej po Sloveniji, leta 2013 pa gostovanja po Portugalski.

KlasiÄ?na glasba je ljubezen, ki jo spremlja od samih zaÄ?etkov

ÂťPrvi spomini segajo daleÄ? nazaj, ko sva pri mojih treh letih skupaj z mami, ki je tudi glasbenica, igrali na klavir. Prvi stik z violonÄ?elom pa se je zgodil na predstavitvenih dnevih, odloÄ?ala sem se med klavirjem in violonÄ?elom, ÂťrazloĹži mlada glasbenica NeĹža VerstovĹĄek, ki je prepriÄ?ana, da samo s talentom, brez trdega dela in poĹžrtvovalnosti v tem poklicu teĹžko uspeĹĄ. Zakaj violonÄ?elo, jo vpraĹĄam? ÂťZvok violonÄ?ela se najbolj pribliĹža Ä?loveĹĄkemu glasu in zame je eden najlepĹĄih instrumentov. Najraje igram romantiko, Roberta Schumanna, v njegovi glasbi se najbolj najdem.

V prihodnje se vidim v pedagoĹĄkem poklicu, saj bi rada svoje znanje predajala naprej in nekaj malega tudi potovala naokrog z violonÄ?elom.ÂŤ Danes je ĹĄtudentka 2. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer jo pouÄ?uje prof.

Karmen PeÄ?ar Koritnik.

Šoťtanj – Meťani pevski zbor Druťtva upokojencev Šoťtanj letos praznuje 70 let delovanja.

Osrednji dogodek, s katerim bodo obeleĹžili jubilej, bo slavnostni koncert 21. marca. Njihovi gostje bodo Oktet TEĹ , je povedala predsednica zbora Anica Rotovnik.

ZaÄ?etki zbora, najprej je bil to moĹĄki pevski zbor, segajo v leto 1950. Prvi zborovodja je bil Ivan NaraloÄ?nik. Kasneje, ko so se mu pridruĹžile Ĺženske, se je preimenoval v MeĹĄani pevski zbor DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj. Pod tem imenom delujejo ĹĄe zdaj in po tem imenu so zelo prepoznavni.

Zbor ĹĄteje 35 pevk in pevcev.

NajveÄ? glasov pripada Ĺženskim, a tudi dvanajst moĹĄkih ni od muh.

Pravijo, da so na moĹĄke Ä?lane zelo ponosne. ÂťSmo homogena skupina, razumemo se med seboj. Vsi smo radi dobre volje. Lepo se imamo, tako na vajah kot nastopih.ÂŤ Najraje prepevajo domaÄ?e, slovenske pesmi. Zborovodkinja Metka AtelĹĄek Oman jih z vso vnemo in Ä?utom ter s precejĹĄnjim potrpljenjem, kot pravi

11

KULTURA

27. februarja 2020

Glasbena pot je nepredvidljiva, vidim se v klasiÄ?ni glasbi VelenjÄ?anka NeĹža VerstovĹĄek v finalu evrovizijskega tekmovanja mladi glasbeniki v klasiÄ?ni glasbi – Za uspeh je potrebne veliko samodiscipline Godala so zadnje Ä?ase popularna

NeĹža VerstovĹĄek se Ĺže lahko pohvali s ĹĄtevilnimi vidnimi priznanji in nagradami z razliÄ?nih mednarodnih in drĹžavnih tekmovanj. (Foto: Domen KuĹžnar)

KakĹĄen odnos imamo ljudje do godal? ÂťLjudje so vedno bolj izobraĹženi o vrsti godal, vÄ?asih skorajda niso vedeli, kaj je to violonÄ?elo, danes je to Ĺže precej prepoznavnejĹĄi instrument. Verjetno tudi nekaj malega zaradi popularizacije svetovno znanega godalnega dueta 2 Cellos, ÂŤ hudomuĹĄno pripomni VerstovĹĄkova.

Slovenci imamo na evrovizijskih tekmovanjih dobre doseĹžke

NeĹža se lahko pohvali, da je med osmimi finalisti evrovizijskega tekmovanja v klasiÄ?ni glasbi, ki ga Ä?lanice EBU organizirajo Ĺže od leta 1982. ÂťNa predizbor sem se prijavila spontano, saj je dobro, da nastopaĹĄ in pridobivaĹĄ izkuĹĄnje. Priti v finale med triindvajsetimi je za klasiÄ?nega glasbenika velik doseĹžek. Pomembno je, da dobiĹĄ priloĹžnost igrati s simfoniÄ?nim

orkestrom RTV Slovenija, kar je ena najveÄ?jih nagrad za zdaj zame kot solistko. Na finale, ki bo 25. marca v Ljubljani, se Ĺže

pripravljam. Igrala bom klasicistiÄ?ni koncert Josepha Haydna, ki sodi v klasiÄ?ni program vsakega Ä?elista.ÂŤ

Veliko je odrekanja, veliko vaj, ki temeljijo na uspehu

Do sedaj se je NeŞa udeleŞila Şe ťtevilnih tekmovanj: Mednarodno tekmovanje Petar Konjović v Beogradu (1. nagrada in laureat tekmovanja), Ars Nova v Italiji (1. nagrada) in tekmovanja TEMSIG (3. nagrada, dve srebrni in ena bronasta plaketa). Svoje glasbeno znanje je izpopolnjevala na poletnih ťolah in seminarjih.

Leta 2017 je nastopila kot solistka v triu violonÄ?el, skupaj z Luko PapeĹžem in Samom FuÄ?ka, v Unionski dvorani (Maribor) s SimfoniÄ?nim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in izvedla Requiem skladatelja Davida Poppra.

Je tudi Ä?lanica Klavirskega tria Aurum, ki je bil ustanovljen leta 2017. Trio je leta 2019 na Mednarodnem tekmovanju ÂťOskar RiedingÂŤ v Celju osvojil 1. nagrado. Sodeluje pri raznih projektih doma in v tujini; poleti

Najraje pojejo domaÄ?e pesmi MeĹĄani pevski zbor DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj bo ob 70-letnici pripravil koncert

DruĹži jih veselje do petja, druĹženja (foto: arhiv DU Ĺ oĹĄtanj).

Anica, pri tem spodbuja. Zelo radi nastopajo. Odzovejo se vsakemu povabilu. Sodelujejo na obÄ?inskih prireditvah, radi zapojejo v domu za starejĹĄe v TopolĹĄici in Velenju, kjer so redni gostje.

Stanovalcem popestrijo marsika-

Valentinovo – praznik, praznik zaljubljencev, praznik ljubezni in praznik naklonjenosti. ÄŒeprav je od valentinovega minilo Ĺže kar nekaj Ä?asa, me spomin vleÄ?e nazaj na poseben veÄ?er valentinove nedelje. Takrat je namreÄ? potekal prav poseben Valentinov koncert MePZ Skorno, in ker sem bil tudi sam del tega z glasbo napolnjenega veÄ?era, lahko iskreno priznam, da je MePZ Skorno priÄ?aral res ljubezensko, pristno ter domaÄ?e ozraÄ?je, ki pa so ga rahlo zaÄ?inili ĹĄe z gosti, z glasbeno skupino Vox Corde in zmagovalcem slovenske note Denisom Trapom. MeĹĄani pevski zbor nas je na koncertu popeljal nazaj v preteklost, saj so nas s prepevanjem Ä?udovitih ljubezenskih zimzelenih in tudi malo bolj modernih melodij resniÄ?no oÄ?arali.

Geslo so poimenovali Dan najlepĹĄih sanj, saj pravijo, da je bil ta veÄ?er res nekaj posebnega in so se jim uresniÄ?ile sanje, saj so po dolgem Ä?asu zopet

kĹĄno popoldne. ÄŒe tam biva kdo od njihovih nekdanjih Ä?lanic in Ä?lanov, so njihovi nastopi ĹĄe posebej Ä?ustveni. Nastopajo pa tudi drugod po Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. Peli so v BoÄ?ni, Ljubljani, Pliberku.

Tekmujejo pa ne. Pojemo za duťo. Naťi glasovi so Şe starejťi in kot taki za tekmovanja tudi manj primerni, pravi. Vpraťam jo, koliko posluha – poleg veselja do petja – pa mora imeti tisti, ki bi se jim Şelel pridruŞiti. Seveda

Anica Rotovnik: ÂťPojemo za duĹĄo.ÂŤ

je zaĹželeno, da ima posluh. ZaĹželeno je tudi, da se vsaj malo spozna na note, posebej dobrodoĹĄli so tisti, ki so kdaj Ĺže prepevali v kakĹĄnem zboru ‌ Ampak sprejmemo pa vsakega. Se paÄ? malo prilagodimo drug drugemu, pa

2018 se je odpravila na turnejo po Evropi z ÂťAuckland Youth OrchestraÂŤ z Nove Zelandije ter z njimi nastopila na svetovno znanem festivalu za simfoniÄ?ne orkestre ÂťYoung Euro ClassicÂŤ v Berlinu. NeĹža je tudi Ä?lanica ĹĄtudentskega simfoniÄ?nega orkestra ÂťGrex SymphoniacorumÂŤ. Danes je ĹĄtudentka 2. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer jo pouÄ?uje prof. Karmen PeÄ?ar Koritnik.

Danes in jutri se vidim samo v glasbi

25. marca bo osem najboljĹĄih nastopilo skupaj s SimfoniÄ?nim orkestrom RTV Slovenija. Izbrani glasbenik pa bo sodeloval na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki 2020, ki bo med 15. in 21. junijem v Zagrebu. Finale tekmovanja bo 21. junija na Trgu kralja Tomislava v Zagrebu.

Glede na precejĹĄnje slovenske uspehe v preteklosti lahko priÄ?akujemo, da bo tudi letos junija v Zagrebu naĹĄ predstavnik na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki 2020 dosegel lepo uvrstitev. Mladi glasbenici pa Ĺželimo ĹĄe veliko strasti in uĹžitkov ob Ä?udovitem godalu, ki postaja vedno bolj prepoznaven in popularen instrument tudi v zabavni glasbi. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

gre.ÂŤ VÄ?asih koga, ki se je upokojil in za katerega vedo, da rad poje, kar sami povabijo, da bi se jim pridruĹžil. Pa marsikdo, kot pove Anica malo za ĹĄalo, veliko pa zares, pogleda stran in reÄ?e: ÂťO, tako star, da bi pri upokojencih pel, pa ĹĄe nisem ...ÂŤ.

Kar nekaj pevk in pevcev imajo, ki v zboru prepevajo Ĺže dolgo.

Fanika Apat Ĺže 43 let! PridruĹžila se mu je, ko ĹĄe ni bila upokojenka. Potem si po staĹžu sledijo: Elica Medved poje 34 let, Fanika Gracer 31 let, JoĹže Medved 26 let. Zanj pravijo, da je tak basist, da ga je treba iskati, zato prav posebej pazijo nanj, da se ne prehladi. Milica PodvinĹĄek in Roman Dvorjak pa v zboru pojeta 19 let.

Predsednica zbora Anica Rotovnik se mu je pridruĹžila pred desetimi leti. Kot deklica je pela v otroĹĄkih in mladinskih zborih, potem je priĹĄla sluĹžba, druĹžina ... in petje je bilo malo potisnjeno na stranski tir. Z upokojitvijo pa je za njeno veselje priĹĄel drug Ä?as. NiÄ? ni omahovala. Danes je tega vesela. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

pripravili veÄ?er, ki je bil obarvan predvsem pevsko in ne tudi igralsko, kakor smo jih bili vajeni v komiÄ?nem muzikalu V vasi mojega dekleta. VeÄ?era pa, kot so sami povedali, ne bi bilo brez veÄ? kot odliÄ?ne zborovodkinje Vesne GlasenÄ?nik, predsednika Marka Podvratnika in tudi izkuĹĄenega benda, ki jih je ta veÄ?er spremljal. Dogodek je povezovala njihova Ä?lanica, oÄ?arljiva Nina Lambizer.

Zbor pa je na koncertu zasijal v popolnoma novih sonÄ?nih barvah, in ne le tistih, ki so jih nosili na sebi, temveÄ? tudi po tistih, ki jih nosijo v sebi.

In da je glasba hrana ljubezni, so na tem koncertu veÄ? kot potrdili.

Dan najlepĹĄih sanj

đ&#x;”˛

D.T.

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

27. februarja 2020

V Velenju je nastopil znani makedonski pianist Simon TrpÄ?eski Velenjskemu obÄ?instvu se je v sklopu abonmaja Klasika, ki ga pripravljata Festival Velenje in Glasbena ĹĄola Frana Koruna KoĹželjskega Velenje, predstavil svetovno znani makedonski pianist Simon TrpÄ?eski. Umetnika, ki kot solist in klavirski pedagog nastopa po vseh glasbenih centrih sveta – od New Yorka, Pariza, Prage, Liverpoola, Stockholma, Los Angelesa, Tokia, ni bilo enostavno motivirati, da se s svojim recitalom predstavi velenjski publiki. Zahvala za to gre umetniĹĄki vodji Abonmaja Klasika, ki je koncert omogoÄ?ila, Jerneji GrebenĹĄek.

Zadnjih nekaj let se v dvoranah Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega kar vrstijo izvrstni nastopi domaÄ?ih in tujih umetnikov, recital Simona TrpÄ?eskega

seveda ni nobena izjema. Njegov nastop je bil nepozaben dogodek ali, ĹĄe boljĹĄe, nepozabno darilo.

Besede teĹžko opiĹĄejo, kako Ä?udovite zvoke iz klavirskih tipk izva-

bi ta veliki pianist. Na trenutke se je zdelo, da je posluĹĄalcem zastal dih; preĹĄli so v stanje najlepĹĄega duhovnega ugodja.

Simon TrpÄ?eski je v stilu velike-

ga mentorja predstavil tudi dve mladi pianistki, Simono Ä?onlić in Ano Marijo BeguĹĄ. Publiki so se predstavili s tremi MadĹžarskimi plesi Johannesa Brahmsa za klavir ĹĄtiriroÄ?no ter z NorveĹĄkimi plesi Edvarda Griega. Konec programa je zaznamovala Armenska rapsodija za dva klavirja, ki ji je seveda sledila ĹĄe obilica dodatkov. HvaleĹžno obÄ?instvo je izvajalce ĹĄe dolgo pozdravljalo s stojeÄ?imi ovacijami. Vsem nam je bilo v nepopisno veselje in Ä?ast biti v tako neposrednem stiku z umetnikom svetovnega kova, kakrĹĄen je Simon TrpÄ?eski. Zvoki, ki nam jih je priÄ?aral s svojim muziciranjem, bodo ĹĄe kako dolgo ostali z nami. đ&#x;”˛

Nikolaj Ĺ˝liÄ?ar

Prepoznavni pogovorni veÄ?eri Ĺ martno ob Paki, 18. februarja – KnjiĹžnica Velenje izvaja knjiĹžniÄ?no dejavnost tudi v ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki, kjer je pred desetletjem in nekaj veÄ? zaĹživela v prostorih nekdanje trgovine.

Pred desetimi leti so na pobudo direktorja knjiĹžnice Vlada VrbiÄ?a in v realizaciji Tatjane Vidmar s sodelavci knjiĹžnice zastavili pogovorne veÄ?ere z bolj ali manj znanimi Ĺ marÄ?ani, z namenom pribliĹžati prostor kraju. Februarja 2010 je bil prvi pogovor z JoĹžetom Kranjcem, kulturnim delavcem, delujoÄ?im na drĹžavni ravni. Minuli torek je spet sedel za mizo s Tatjano Vidmar, a tokrat sta zamenjala vlogi. Prav vse pogovore je doslej vodila Vidmarjeva, Ä?as je bil, da se vloge zamenjajo in zato je bil veÄ? kot primeren izpraĹĄevalec prav prvi gost.

V zanimivem dialogu so ĹĄtevilni povabljeni, bivĹĄi intervjuvanci in ostali izvedeli veliko o Tatjani Vidmar pa tudi to, zakaj ima

Ĺ martno ĹĄe bolj rada. Sicer Ĺživi v Velenju, del Ĺživljenja je preĹživela v Ljubljani, a velik del otroĹĄtva pri svojem oÄ?etu Janku GoriÄ?niku, znanem ĹĄportnem delavcu, zgodovinarju, ĹživeÄ?em v Ĺ martnem. Gostja je po poklicu univerzitetna diplomirana umetnostna zgodovinarka, prepoznavna

delavka v kulturi, zaposlena na velenjskem JSKD. Ceni ljubiteljsko kulturo, blizu ji je gledaliĹĄÄ?e in rada ima tradicijo. Tudi v ReÄ?ici, kjer stoji oÄ?etova hiĹĄa, ki je sedaj njena, je rasla z njo, sama pa jo skuĹĄa nadaljevati. O ljudeh verjame, da so v osnovi dobri, in prav vsi gostje so jo neÄ?esa na-

Kajuh je med ljudmi Velenje, 25. februar – Avtor Vlado VrbiÄ? in urednik zaloĹžbe Litera Orlando UrĹĄiÄ? sta na pustni torek predstavila roman Prestreljene sanje, v katerem je popisana na dejstvih utemeljena in z domiĹĄljijo obogatena Ĺživljenjska zgodba narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha, ki je podlegel strelni rani 22. februarja leta 1944 prav na pustni torek.

Roman ima visok ritem pisanja, je dejal UrĹĄiÄ?. ÂťZaÄ?ne se arhaiÄ?no, a bolj, ko bereĹĄ, bolj Kajuha vidiĹĄ tukaj, danes, med nami.ÂŤ Avtorju je uspelo ustvariti stvaren, a navdihujoÄ? lik, ki je pravzaprav skoraj povsem vzet iz realnosti. ÂťNekdo mi je nekoÄ? rekel, da sem se poistovetil s Kajuhom. Nisem se poistovetil, sem se pa vĹživel. V romanu govori Ä?loveĹĄka plat junakov. ÄŒeprav temelji na dejstvih, sem laĹžje pisal, ko sem uporabil domiĹĄljijo,ÂŤ je povedal VrbiÄ?.

uÄ?ili. V teh desetih letih se je v pogovornih veÄ?erih zvrstilo 40 gostov. Dva sta pogovor zavrnila, osem Ĺ marÄ?anov, s katerimi je do sedaj sedela skupaj za mizo, pa je Ĺže pokojnih. PrepriÄ?ana je, da je ĹĄe mnogo zanimivih Ĺ marÄ?anov, izziv so tudi priseljeni, ki jih je Ä?edalje veÄ?. JoĹže Krajnc je bil odliÄ?en spraĹĄevalec, Vidmarjeva pa se je zahvalila Vladu VrbiÄ?u in Jaku Dvorniku, ki sta zasluĹžna, da knjiĹžnica v Ĺ martnem je, in za priloĹžnost sodelovanja pri tem zanimivem projektu. ÂťDejstvo je, da hodimo drug mimo drugega, mislimo, da se poznamo, pa ugotovimo, da ne vemo skoraj niÄ?ÂŤ, je bila skupna ugotovitev. Vsi pogovori so snemani in kliÄ?ejo po kakĹĄnem literarnem zapisu. Naslednji bo na vrsti jeseni. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

â?ą

Moramo se zavedati, da imamo Slovenci v svoji zgodovini ljudi, na katere smo lahko ponosni, je bilo sporoÄ?ilo predstavitve Prestreljenih sanj.

Govorila sta o njegovi osebnosti, ki se je gradila v trikotniku deda in drugih Ä?lanov druĹžine, vrstnikov in socialnih razmer v industrijskem mestu Ĺ oĹĄtanj, kjer se je rodil in odraĹĄÄ?al in kamor se ni vrnil, odkar se je pridruĹžil boju za osvoboditev okupacije.

Da je bila njegova gonilna sila ljubezen, hkrati pa protest, sta razmiĹĄljala pred polnim preddverjem KnjiĹžnice Velenje, kjer sta v prvi vrsti poleg Milana in Ĺ tefke KuÄ?an ter Andreje KatiÄ? sedela tudi otroka Silve Ponikvar – Kajuhove mladostne ljubezni

Vesna Rojina in David Gregorin.

Socialna praviÄ?nost, svoboda in ljubezen (ki je zanj brez svobode ni bilo) so bile Kajuhove, Ĺžal prestreljene sanje. KakĹĄno pa bi bilo po avtorjevem mnenju Kajuhovo sporoÄ?ilo za danaĹĄnji Ä?as? ÂťGremo nazaj v gozd,ÂŤ je brez oklevanja odgovoril Vlado VrbiÄ?. đ&#x;”˛

O patriotizmu Ona ÄŒepaityte Gams

Ĺ˝e veÄ?krat sem nameravala tej temi nameniti kakĹĄno vrstico v kolumni, a zmeraj sem svoje alternatovsko pero odloĹžila. Tema, ki me spremlja Ĺže vseskozi, vsakiÄ? v drugi situaciji, obliki in z drugim namenom. Saj veste, med dvema drĹžavama razpeto Ĺživljenje, ne nazadnje sem se imela priloĹžnost ukvarjati tudi raziskovalno z razliÄ?nimi narodnimi vpraĹĄanji. Pred kratkim sem se zopet sreÄ?ala s to temo pri pisanju teksta ob obeleĹžitvi letoĹĄnje 30. obletnice obnovitve litovske neodvisnosti iz leta 1990.

Bilo je neznansko teĹžko najti ravnovesje med vsebino, ki se ob takĹĄni priloĹžnosti priÄ?akuje, pridihom osebne izkuĹĄnje in aktualno intelektualno mislijo sodobnega sveta, ki naj bi veljal za “postnacionalnegaâ€?. S kritiÄ?no humanistiÄ?no in druĹžboslovno mislijo oboroĹženo pero se je borilo s precej s Ä?ustveno nabitimi osebnimi izkuĹĄnjami in spomini iz Ä?asov osamosvajanja moje domovine, vse skupaj je iskalo pot med doloÄ?enimi obveznimi zgodovinskimi dejstvi ter slogom pisanja “ob obletniciâ€? in za ĹĄirĹĄega bralca v Sloveniji, ki o zapletenih odnosih na Baltiku na prelomu 80. in 90. let prejĹĄnjega stoletja nima “blagega pojmaâ€?. Na koncu seveda nisem bila zadovoljna z rezultatom in bi naslednjiÄ? raje takĹĄno povabilo odklonila. A kaj, ko si eden od maloĹĄtevilnih predstavnikov baltske drĹžave v Sloveniji in naj bi bilo sodelovanje pri tovrstnih zadevah, Ä?e ne kaj drugega, tvoja dolĹžnost, prispevek ali celo eden od smislov bivanja v drugi drĹžavi. Torej da, prav ste razumeli – sem neutruden patriot svoje domovine. V najbolj pozitivnem smislu tega pojma, seveda.

Se pa Ĺže vseskozi spraĹĄujem, kako lahko sploh osmislimo patriotizem danes, v naĹĄem post-post svetu, ko moramo tako paziti na vse, kar zadiĹĄi po kakrĹĄnikoli ideologiji. Patriotizem, ki ga opredeljujemo kot ljubezen do domovine, naroda, drĹžave (SSKJ) oz. obÄ?utek pripadnosti svoji drĹžavi, narodu, je skozi zgodovino doĹživel marsikateri preobrat. ÄŒeprav patriotizem pogosto povezujemo z nacionalizmom, vÄ?asih jih celo dojemamo kot sopomenke, se moramo zavedati, da segajo korenine patriotizma Ĺže 2.000 let nazaj, ne le v 19. stoletje, ko govorimo o nastanku nacionalizma. GrĹĄka in zlasti rimska antika dajeta korenine politiÄ?nemu domoljubju, ki lojalnost patrii dojema kot zvestobo politiÄ?nemu pojmovanju republike. Povezana je z ljubeznijo do zakona in skupne svobode, z iskanjem skupnega dobrega in dolĹžnostjo praviÄ?nega ravnanja do svoje drĹžave. Ta klasiÄ?ni rimski pomen patrie se ponovno pojavi v kontekstu italijanskih mestnih republik 15. stoletja. Tukaj patria pomeni skupno svobodo mesta, ki jo lahko varuje le drĹžavljanski duh meĹĄÄ?anov. Z nastankom nacionalnih drĹžav tudi patriotizem dobi nove razseĹžnosti. Tako so v devetnajstem in dvajsetem stoletju domoljubje oz. patriotizem spodbudili opomini za obrambo nacionalnega ozemlja v primeru vojnih spopadov, osrednje pa je bilo tudi v procesih nacionalne gradnje, po kateri je skupnemu zamiĹĄljenju (koncept ÂťzamiĹĄljenih skupnostiÂŤ B. Andersona) zagotovilo pozitiven material, s katerim se je bilo laĹžje poistovetiti. V svojem bistvu je torej patriotizem pozitiven pojem, vendar lahko postane z doloÄ?enimi, veÄ?inoma z nacionalistiÄ?nimi konotacijami povezanimi nadgradnjami in uporabami, tudi izkljuÄ?ujoÄ? in nestrpen do drugega, kar je lahko seveda problematiÄ?no. Tako je patriotizem vedno povezan z ideologijo, ki pa zmeraj ima doloÄ?en Ä?ustveni naboj in je s tem subjektiven. A s tem ni niÄ? narobe, le zavedati se moramo tega.

Morda vÄ?asih danes patriotizem zveni kot beseda za v Ä?rno knjigo sodobnega sveta. A se mi zdi, da lahko ravno danes nanj lahko gledamo kot na vrednoto, ki Ä?eprav ni najbolj “inâ€? in sodobna, je v daljĹĄi perspektivi izredno pomembna. Opominja nas na to, da smo lahko navezani na nekaj, kar naĹĄ obstoj in vsakdan dvigne na tisti viĹĄji nivo, v katerem na prvem mestu nismo mi in naĹĄi osebni interesi. Da kdaj naredimo nekaj tudi z viĹĄjim ciljem, ki je zunaj naĹĄega vsakdana. Bodisi za drĹžavo ali mesto, v katerem Ĺživimo, skupnost, v katero smo se rodili. Saj Ä?isto sami na tem svetu res ne moremo preĹživeti. đ&#x;”˛

Zanimiv klepet in vrhunska razstava

Ĺ oĹĄtanj – Danes, 27. februarja, se bo ob 18. uri v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?el Klepet pod Pustim gradom. Tokrat bo gost veÄ?era dolgoletni direktor Ĺ olskega centra Velenje in znani slovenski alpinist, udeleĹženec veÄ? odprav v Himalajo, Ivan IvÄ? Kotnik.

Velenje – Jutri, 28. februarja, bo Muzej Velenje v Galeriji F-bunker odprl novo fotografsko razstavo z naslovom Skozi leÄ?o objektiva v globine sveta. Avtor razstave, izvrstni celjski fotograf Jure Kravanja, ki je razstavljal tudi Ĺže na fotografskem festivalu v New Yorku ter za svoje delo prejel veÄ? priznanj Mednarodne zveze za fotografsko umetnost, s svojim delovanjem skuĹĄa zdruĹžiti likovno dimenzijo podob z njihovo pripovedno in sporoÄ?ilno razseĹžnostjo. Motive za fotografije iĹĄÄ?e predvsem v naravi in arhitekturi, z objektivom pa raziskuje tudi vpetost Ä?loveka v urbano okolje. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

27. februarja 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Vrtnarimo z vami Pa smo se poslovili od pusta, ki je polnil minute na Radiu Velenje zadnjih 14 dni, pa tudi tokratno ĹĄtevilko NaĹĄega Ä?asa smo dodobra napolnili z njim. Letos res ni imel teĹžkega dela, saj mu zime, ki je v deĹželo sploh ni bilo, ni bilo treba niti odganjati.

Upamo, da se ne bo spozabila in priĹĄla zdaj, ko je res nihÄ?e veÄ? noÄ?e.

Zime sedaj noÄ?ejo tudi vrtiÄ?karji in kmetovalci, ki jim namenjamo naĹĄo danaĹĄnjo prilogo, v kateri je veliko nasvetov o opravilih, ki vas Ä?akajo v prihajajoÄ?ih dneh. PrepriÄ?ani smo, da bo marsikaj bolje zraslo, Ä?e boste skrbno prebrali nasvete strokovnjakov. Objavljamo pa seveda tudi dobrodoĹĄel pripomoÄ?ek: setveni koledar.

1. DITKA – Ne vem, Ä?e veĹĄ 2. SMAAL TOKK – Kriza srednjih let 3. INES ERBUS – Ĺ ah mat

Bernarda in Jure Ĺže pripravljata gradbeno prilogo, ki bo izĹĄla v drugi polovici marca.

Dobite ju lahko na 041 39 21 14 (jure@nascas.si) in 031 36 36 37 (bernarda@nascas.si)

Podobnih tematskih prilog pa naÄ?rtujemo ĹĄe veliko. V drugi polovici marca bomo pripravili gradbeno prilogo, v kateri bomo znova zbrali mnoge novosti na to temo. NaĹĄa marketinĹĄka strokovnjaka Bernarda Matko in Jure BeriÄ?nik sta jo Ĺže zaÄ?ela skrbno

Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je s svojim avtorskim pristopom in uglasbitvami ljubezenske poezije Ferija LainĹĄÄ?ka ustvarila obseĹžen glasbeni opus. Tokrat je uglasbila LainĹĄÄ?kovo pesem z naslovom Ne vem, Ä?e veĹĄ iz pesnikove pravkar ponatisnjene pesniĹĄke zbirke Ljubi me, kot sonce sije.

pripravljati in priÄ?akujte, da bosta tiste, ki kaj veste o tej temi ali pa nudite gradbene storitve, zelo kmalu poklicala. Lahko pa ju pokliÄ?ete tudi vi (898 17 50) ali pa nam piĹĄete na epp@nascas.si). đ&#x;”˛

mz

GLASBENE novice

Na Evrovizijo gre Ana SokliÄ? s pesmijo Voda Slovenijo bo na 65. tekmovanju za pesem Evrovizije v Rotterdamu zastopala Ana SokliÄ? s pesmijo Voda. Tako so v soboto zveÄ?er odloÄ?ili gledalci in posluĹĄalci Eme ter strokovna Ĺžirija.

TriÄ?lanska Ĺžirija v sestavi Darja Ĺ vajger, NuĹĄa Derenda in Maja Keuc je v prvem krogu tekmovanja izbrala dve superfinalistki.

Poleg zmagovalke ťe Lino Kuduzović, ki je na Emi nastopila s pesmijo Man like U. Zmagovalno skladbo so nato izbrali posluťalci in gledalci s telefonskimi glasovi. Skupaj je na letoťnji Emi nastopilo 12 izvajalcev. Deset jih je med 74 prijavami izbrala komisija, Saťka in skupina Parvani Violet pa so bili zmagovalci Eme Freť.

Na britih slavili Stormzy, Mabel in skupina Foals

Postanite naroÄ?nik

Na 40. podelitvi britanskih glasbenih nagrad brit, ki je v Londonu potekala prejĹĄnji torek zveÄ?er, je nagrado za najboljĹĄega britanskega izvajalca leta prejel Stormzy. Za najboljĹĄo britansko izvajalko je bila okronana Mabel. Za preseneÄ?enje so med nagrajenci poskrbeli Foals, ki so brita za najboljĹĄo britansko skupino izmaknili zasedbama Coldplay in Bastille, medtem ko je raper Dave prejel nagrado za najboljĹĄi album (Psychodrama).

Za skladbo leta je bila razglaĹĄena Someone You Loved Lewisa Capaldija, ĹĄkotski kantavtor pa je bil nagrajen tudi v kategoriji najboljĹĄi mladi umetnik. Za najboljĹĄega mednarodnega izvajalca in izvajalko sta brita prejela Billie Eilish in Tyler, The Creator.

PosveÄ?al se je tudi samostojnim projektom in nastopom. Svojo prvo samostojno ploĹĄÄ?o Na drugi strani je izdal leta 1997.

IzĹĄel je dvojni album skupine LaÄ?ni Franz Pri zaloĹžbi Celinka je izĹĄel album zasedbe LaÄ?ni Franz z naslovom Tu smo – vaĹĄi smo. Dve zgoĹĄÄ?enki prinaĹĄata 19 uspeĹĄnic, nekaterih Ĺže ponarodelih, med njimi so tudi Bolj star, bolj nor, Praslovan, Ne mi dihat za ovratnik in NaĹĄa draga Lidija. Album je po besedah pevca Zorana Pre-

Umrl je glasbenik Janez Zmazek - Ĺ˝an V 68. letu starosti je minuli teden umrl slovenski kitarist in pevec Janez Zmazek - Ĺ˝an. Zmazek je igral pri skupini BuldoĹžer, dina tudi hommage preminulemu bobnarju skupine Andreju PintariÄ?u. Kot je dejal Predin, so skladbe za album posneli na koncertu v mariborski dvorani Ĺ tuk. S snemanjem so zaokroĹžili 40-letnico delovanja skupine, ki so jo praznovali lani. Skupino LaÄ?ni Franz sta leta 1979 v Mari-

boru ustanovila Predin in Oto Rimele. Vrhunec slave je doĹživela konec 80. let z albumi Ikebana, Adijo, pamet in Ne mi dihat za ovratnik. Zadnji album, ki so ga posneli v prvotni zasedbi, je bil Na svoji strani leta 1986.

Aerosmith bodo 50-letnico delovanja zaznamovali z evropsko turnejo AmeriĹĄki rockerji Aerosmith v letoĹĄnjem letu praznujejo 50-letnico delovanja. Skupina, ki je nanizala vrsto uspeĹĄnic, kot so Dream On, Walk This Way in Janie's Got a Gun, bo jubilej praznovala z evropsko turnejo. Na njihovi spletni strani je prvi koncert napovedan 13. junija v Milanu.

Slovenskim oboĹževalcem bosta poleg koncerta v Milanu med bliĹžjimi ĹĄe nastopa na Dunaju 9. julija in v BudimpeĹĄti 24. julija. Turnejo bo skupina tri dni kasneje sklenila v NemÄ?iji. Aerosmith so bili ustanovljeni leta 1970 v Bostonu.

V karieri so prodali veÄ? kot 150 milijonov albumov, za svoje delo pa so prejeli ĹĄtevilne nagrade, med njimi tudi ĹĄtiri grammyje.

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL SPEV – Zate bi dal 2 ANSAMBEL MURNI – Murn je taka Ĺžvat 3 ANSAMBEL NAVEZA – ÄŒe ĹželiĹĄ 4 ANSAMBEL POSKOK – Iskrena ljubezen 5 ANSAMBEL VIHARNIK – Ko v jutranjem soncu 6 ANSAMBEL LENARTI – Ostani ĹĄe minuto 7 ANSAMBEL VRAĹ˝JI MUZIKANTI – Ne zanikaj 8 PRIFARSKI MUZIKANTI – Takrat 9 ANSAMBEL JODEL EXPRESS – NaĹĄla si z drugim sreÄ?o 10 ANSAMBEL TIK TAK – Dovolj je dni v Ĺživljenju

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO TINKARA KOVAÄŒ Tinkara KovaÄ?, ki je letos Ĺže petiÄ? nastopila na Emi, bo 3. aprila v Kinu Ĺ iĹĄka predstavila svoj novi album.

Rada pa tudi preseneÄ?a.

Ob 30-letnici slovenske metal zasedbe Interceptor se je Master ÄŒulku pridruĹžila v skladbi UniÄ?imo tabuje, reĹĄki ĹĄok rockerji Let 3 pa so jo povabili k snovanju priredbe za skladbo MaÄ?ek v Ĺžaklju.

INMATE Velenjski metalci Inmate se z drugega zaporednega nastopa na Emi vraÄ?ajo zadovoljni, saj jim je v veliki meri uspel nastop, kakrĹĄnega so si Ĺželeli. Tako so lahko na najboljĹĄi moĹžni naÄ?in predstavili novo skladbo Salt, s katero napovedujejo svoj peti album, ki bo izĹĄel v zaÄ?etku prihodnjega leta.

leta 1989 pa se je pridruĹžil skupini Don Mentony Band, v kateri je sÄ?asoma prevzel vodilno vlogo. Don Mentony Band je zaslovel s priredbo skladbe Dannyja Flowersa Tulsa Time (v slovenĹĄÄ?ini Dobra Mrha). Zasedbo je Zmazek vodil vse do danes in bil tudi glavni avtor skladb. Kot tekstopisec in skladatelj je sodeloval tudi z drugimi izvajalci, kot so Rok'n'band, Tanja RibiÄ? in drugi.

UP N' DOWNS

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Mozirska rock skupina UP N' DOWNS predstavlja novi single in videospot z naslovom Drugi jaz. Skladba pri-

haja z albuma Vse, kar sem pozabil II, sicer drugega dela njihove istoimenske trilogije, katere tretji del ĹĄe Ä?akamo.

KIM BEGOVIĆ Slovenska pevka Kim Begović, ki smo jo lahko videli na Emi 2019, predstavlja novo skladbo, in sicer balado z naslovom Calling Me. Skladba je nastala v sodelovanju s ĹĄvedsko-irsko avtorsko ekipo in je pripravljena tudi za mednarodno trĹžiĹĄÄ?e.

WOLF Na letoĹĄnji Emi je s skladbo Maybe Someday nastopil tudi legendarni BoĹžidar Wolfand Wolf, ki se je po 27 letih iz Amerike vrnil v domovino. Zdaj 58-letni Wolf je v izboru za evrovizijsko popevko nastopil dvakrat Ĺže v nekdanji Jugoslaviji. PrviÄ? leta 1984 z zasedbo Randez Vous in skladbo Oh ne, Cherie in drugiÄ? kot solist leta 1986 s pesmijo C'est la vie.

Naš čas, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

VRTILJAK

27. februarja 2020

frkanje » Levo & desno «

Onesnaževanje V tem (predvolilnem) času mnogi opozarjajo, da so tudi nekateri politiki veliki onesnaževalci okolja.

Ponovitev

⏫

⏫Tanja Goljar, Nataša Verdenik in Frenk Goljar so si Pusta Šoštanjskega ogledali napravljeni v enako opravo. Taki so si prostor našli pod odrom, od koder je Natašin partner Peter Radoja v vlogi Petra Klepetca usmerjal in ustavljal skupine v povorki. S pogledi navzgor so ga pri tem spodbujali in na oder pošiljali pozitivno energijo. Tanja je direktorica Amige, majhnega in ambicioznega ženskega kolektiva iz Šoštanja, Nataša pa ena od zaposlenih. Vizija podjetja je stalna pot navzgor in pri tem se podpirajo, kolektivno in posamično tudi zunaj njega.

Še dobro, da ne živimo več od mlina. Če bi se morali zanašati na mletje žita, bi nam letos trda predla. Tale suha zima je skoraj posušila potok. Včasih se je prav spomladi kolo najhitreje vrtelo, letos pa se komaj zažene,« je Drago Pungartnik iz Vovkovega mlina razlagal Petru Habetu z domačije Blažiš na sosednjem hribu. »Veš, meni pa gre tale zgodnja pomlad res na roko.

Vsa kolesa, motorje, avtomobile in vse drugo sem že pripeljal na dvorišče, zagnal mašine, jih zloščil. Včasih sem jih moral do marca skrivati pred snegom. Letos pa je prav luštno!« No, narava res nikakor ne more vsem ustreči. Vsaj kadar lahko postreže s priljubljeno kapljico, pa ji sodeč po njuni dobri volji uspe, si je mislil Čvek.

⏩Boris Gomboc in Marjan Jakob bi morala imeti zdaj, ko sta upokojena, več časa, pa ga, tako kot številni upokojenci, nimata. Ali to pomeni, da tudi zanju velja tisto, da za kakšno reč, ki sta jo kot aktivna zaposlena z lahkoto opravila v eni uri, zdaj kot upokojenca potrebujeta dve? »Kje pa, za naju to ne drži,« sta v en glas hitela pripovedovati med ogledovanjem Pusta Šoštanjskega. »Midva sva še vedno enako urna, kot sva bila.« Sta pa ugotavljala nekaj drugega. Če bi prej vedela, kako fajn je lahko v pokoju, sploh ne bi prej delala.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

91-letnik redno obiskuje fitnes

Da leta niso izgovor za nobeno aktivnost, dokazuje 91-letni Lloyd Black iz ameriške zvezne države Alabama. Upokojeni učitelj se je lani pri 90 letih starosti odločil, da se bo vpisal v fitnes, in vse od takrat prihaja na vadbo redno, trikrat na teden. V fitnesu so ga januarja letos celo razglasili za člana meseca, ko so to objavili na Facebooku, pa je 91-letnik postal prava spletna senzacija. »Gospod Black se je naši družini pridružil pred enim letom in od takrat nas ves čas motivira in navdihuje. Pravi, da je 'mlad' 91 let in rad se pohvali, kako mu je telovadba olajšala vsakodnevna opravila,« pravijo v fitnesu. Lloyd Black njihove ugotovitve potrjuje. »Prišel sem do točke, ko nisem zmogel niti preprostih opravil, kot je delo na vrtu. Zato sem začel hoditi v fitnes in to mi je zelo pomagalo,« pravi.

Med operacijo igrala na violino V londonski bolnišnici King’s College Hospital so pred kratkim operirali 53-letno violinistko Da-

gmar Turner, ki so ji že pred šestimi leti, ko je doživela epileptični napad, odkrili tumor na možganih. A violinistka je z odločitvijo za operacijo odlašala, saj se je bala poškodb, ki bi omejile njeno gibanje rok in s tem sposobnost igranja na instrument. Zdravniki so se tako zdaj lotili operacije, med katero je Turnerjeva ves čas igrala na violino. Tumor je bil namreč v čelnem možganskem režnju, zelo blizu centra, ki nad-

zoruje gibe leve roke – z njeno aktivnostjo med operacijo pa so lahko kirurgi ves čas posega nadzorovali gibanje pacientkinih rok.

Operacija je uspela in Turnerjeva pravi, da je nadvse vesela, da bo lahko še naprej počela tisto, kar ji v življenju največ pomeni. Igrala violino.

Nemčija z najstarejšo miss doslej Nemčija je prejšnji teden dobila najstarejšo zmagovalko lepotnega tekmovanja v državi doslej. Mis države je postala 35-letna Leonie Charlotte von Hase, ki je tudi prva mati, ki je zmagala na tem

Velenjskih nogometaši lahko vsaj malo otežijo delo poročevalcem z njihovih nogometnih dvobojev. Da ne bi v svojih poročilih iz tedna ponavljali isto – kdaj prva zmaga!?

Tako in drugače Je že res, da velja, da je bil tudi letos Pust mastnih in krivih ust. A za mnoge Slovence še vedno velja, da je bil bolj krivih kot mastnih ust. Pa ne le zaradi zdravja.

Sodelovanje?

Sosežig je slab pogoj za prijateljsko sodelovanje okoličanov s takim sosežigovalnim objektom.

Delitev Delitev na premožnejši in revnejši del naše deželice se še kar nadaljuje. Tudi pri mladih. Najprej imajo zimske počitnice šolarji iz (statistično) bogatejšega območja, zdaj še iz vzhodnega, revnejšega dela. Za delno izenačitev je poskrbela le narava – oboje pa je približno enako prizadelo pomanjkanje – snega.

Nova oblačila tekmovanju. Podjetnica, ki vodi spletno trgovino z vintage oblačili, je ob zmagi napovedala, da bo Nemčijo predstavljala z eleganco, dostojanstvom, žarom in močjo. Kot je še dodala, se bo zavzemala za to, da bi bile ženske bolj samostojne in samozavestne. »Ženstvenosti ne določa obleka.

Po mojem mnenju je lepa žen-

ska tista, ki izžareva moč, značaj in pristnost,« je dejala. Uspeha von Hasejeve so se posebej razveselile vse ženske, starejše od 30 let. Organizator tekmovanja Max Klemmer pa je ob dogajanju pojasnil, da se tekmovanje ne osredotoča več samo na zunanjost tekmovalk. »Zdaj so v središču osebnost, značaj in življenjske zgodbe deklet,« je dejal.

Tom in Jerry jih imata 80!

Letos praznujeta svoj 80. rojstni dan risana junaka Tom in Jerry.

Vse se je začelo februarja 1940, ko sta mlada ustvarjalca Bill Hanna in Joe Barbera skušala ustvariti lika, ki bi lahko tekmovala z uspehom vsesplošno priljubljenega miška Mikija. Po prvotni ideji o lisici in psu sta nastala maček

Jasper in miš Jinx, ki sta, tako kot v naravi, sovražno nastrojena drug proti drugemu. V dveh desetletjih sta Hanna in Barbera ustvarila 114 epizod, vse narisane na roke. Po zaprtju oddelka za risanke podjetja Metro-Goldwyn-Mayer sta avtorja presedlala na svoje, a bila kmalu prisiljena poiskati nove poslovne partnerje. Priložnost sta dobila v Pragi, kjer pa je zaradi nizkega plačila in nepoznavanja originala po mnenju gledalcev in strokovnjakov nastalo trinajst »najgrših« risank o Tomu in Jerryju, zaradi katerih so ustvarjalci dobivali celo grožnje s smrtjo. Sredi 70. let sta se Tom in Jerry vrnila k svojima animacijskima »očetoma«. Priljubljena junaka so kasneje sicer začeli kritizirati zaradi preveč nasilnih začetnih epizod, v katerih se tolčeta s kladivi, streljata drug na drugega, vtikata rep v vtičnico, si nastavljata razstrelivo … V novih epizodah sta mišek in muc zato postala prijatelja.

Nenavadna prijatelja Herman in Lundy sta najboljša prijatelja, čeprav je eden golob, drugi pa čivava. Združile so ju njune telesne pomanjkljivosti, saj Herman ne more leteti, Lundy pa ne more hoditi. Danes oba

živita v newyorškem zavetišču za živali, kjer zanju skrbi Sue Rogers. »Hermana so našli pred več kot letom dni. Sedel je na parkirišču avtosalona in se kar tri dni ni premaknil. Takrat so njegovi rešitelji spoznali, da ubogi golob ne more leteti. Ker so druge organizacije predlagale le, da bi ptiča uspavali, sem se odločila zanj skrbeti kar sama,« pravi Rogersova.

Golob zdaj večino časa preždi na posteljici, vsak dan pa ga skrbnica odpelje na zrak, kjer ga skuša stimulirati pri gibanju. Približno osem tednov star kuža pasme či-

Med pripravami na morebitne nove volitve so si že tudi nekateri politiki nadeli nova oblačila.

Zamenjava Čeprav imamo skoraj povsod že kar dobro pitno vodo, nekateri vodi iz pip še vedno povsem ne zaupajo. Če ne za kaj drugega, jo imajo za izgovor. Da namesto po taki vodi sežejo po kakšni drugi in predvsem drugačni pijači.

Odločitev Informativni dnevi so mimo.

Zdaj, ko so mladi oboroženi z informacijami, nekateri menijo, da se bodo z lahkoto odločili za nadaljnje šolanje. A nekateri pravijo, da bo zdaj mnogim odločitev še težja.

Uspelo je vava – Lundy, je v zavetišče prišel pred kratkim. Tja so ga pripeljali njegovi rejci, ki so opazili, da mladiček ne more uporabljati zadnjih nog. Ko je prispel v zavetišče, je bil tako majhen, da bi ga lahko pospravili v srajčni žep. Prijateljstvo med živalcama se je rodilo, ko je nekega dne Sue Hermana za hip odložila na blazino poleg Lundyja. Presenečena je opazila, kako sta se živalci praktično v trenutku stisnili druga k drugi. Herman svojega prijatelja ni napadel s kljunom, Lundy pa goloba ni skušala zagrabiti z zobmi. Čivava tako niti ne trzne, ko ga golob pohodi, slednji pa svojemu prijateljčku pusti, da mu grizlja peruti.

Organizatorjem številnih pustnih prireditev je uspelo, saj so v večini res privabili veliko najrazličnejših mask.

Upajmo, da bodo udeleženci vseh vrst zdaj prisluhnili tudi drugačnim pozivom. Da je že čas, da maske snamejo.

Počasnost Projekt dolgotrajne oskrbe pri nas res traja mnogo predolgo.

Umetnost Tudi pri nas je vse več umetnosti. Zaradi vse bolj toplega vremena in drugačnih vzrokov. Umetno zasneževanje smučišč, umetna drsališča, umetne prsi, umetni nasmeški politikov …

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 15

15

ZELENA PRILOGA

27. februarja 2020

SpoĹĄtovane ljubiteljice in ljubitelji tako ali drugaÄ?e zelenih povrĹĄin! LetoĹĄnja mila zima je bolj zelena kot bela, zato je konec februaja pravi Ä?as tudi za izid Zelene priloge na osrednjih straneh naĹĄega in vaĹĄega tednika NaĹĄ Ä?as. Na omenjenih straneh boste naĹĄli kopico idej in informacij kmetovalci, vrtiÄ?karji, vrtnarji, sadjarji, pa tudi gozdarji in ĹĄe kdo, ki rad ureja svoj vrt, kmetijsko povrĹĄino, gozd ... Piko na i predstavlja setveni koledar, ki je lahko vsem zapriseĹženim vrtiÄ?karjem in tudi ostalim v veliko pomoÄ?. Skratka, prisrÄ?no vabljeni k prebiranju zanimivih informacij!

Spomladanska dela v sadovnjaku Za obrezovanje in ĹĄkropljenje dreves ali grmov mora biti suho in mirno vreme, temperatura pa mora biti tudi ponoÄ?i vsaj 5°C, tako da nikakor ne prehitevajmo. Jesensko ĹĄkropljenje smo Ĺže opravili, za dognojevanje rastlin v sadovnjaku je ravno optimalen Ä?as pred vegetacijo, za rez pa je ĹĄe dovolj Ä?asa vse do konca marca.

Rez koĹĄÄ?iÄ?arjev in trte

Rodni les koĹĄÄ?iÄ?arjev se razlikuje od rodnega lesa peÄ?karjev, zato se razlikuje tudi rez. Plodovi pri koĹĄÄ?iÄ?arjih bodo letos zrasli na poganjkih, ki so iz starejĹĄega lesa izrasli lani, zato rodnih mladih poganjkov ne izrezujemo. PeÄ?karji z razliko od koĹĄÄ?iÄ?arjev rodijo na triletnem lesu. Za vsa drevesa velja, da opravimo rez v suhem vremenu, koĹĄÄ?iÄ?arji pa so na morebitno vlago ĹĄe posebej obÄ?utljivi, zato se moramo prepriÄ?ati, da bo po rezi ĹĄe vsaj dva ali tri dni suho. Poganjki, viĹĄnje, ki so rodili lani, radi ogolijo. KrajĹĄi rodni po-

Spomladansko varstvo v marcu

ganjki se razvijejo ĹĄele na njihovem koncu in v vrhu drevesa.

Pri Ä?eĹĄnji ogolevanje poganjkov, ki so Ĺže rodili, ni tolikĹĄno kot pri viĹĄnji. Enako kot pri drugih sadnih vrstah tudi pri marelici enoletnih poganjkov ne krajĹĄamo. Pri marelici pokonÄ?ne poganjke odstranjujemo Ĺže med letom.

Gnojimo preudarno

V sadovnjaku in vinogradu se spomladi priporoÄ?a gnojenje z dolgo delujoÄ?im organskim gnojilom v obliki pelet Plantella Organik. Tako so sadna drevesa v bioloĹĄko aktivnih tleh s poveÄ?anim humusom bolj vitalna in manj dovzetna za bolezni.

Organsko gnojenje opravimo, ko mine nevarnost pozebe. Zanjo so usodne temperature Ĺže nekaj stopinj pod lediĹĄÄ?em. Z

gnojenjem vsekakor ne prehitevamo, poÄ?akajmo, da drevesa priÄ?nejo aktivno rasti in jih takrat pognojimo. Za potrebe dreves po duĹĄiku, ki je zasluĹžen predvsem za rast, zadostuje Ĺže 1 kg Plantella Organika/10 m2, med rastno sezono pa sadovnjak pognojimo tudi s Plantella Specialnim sadjarskim gnojilom, ki vsebuje veÄ? kalija in ga vsem organskim gnojilom primanjkuje (gnoj, kompost ‌).

Za dobro kondicijo in zdrava drevesa je treba Ĺže v zaÄ?etku vegetacije opraviti prvo ĹĄkropljenje breskev in ostalih koĹĄÄ?iÄ?arjev s pripravkom Vivera Cuprablau-z (60-80g/10 l vode). To storimo, ko se priÄ?nejo odpirati konice luskolistov. Sadovnjak temeljito poĹĄkropimo z bakrenim pripravkom pred prvim obilnim deĹžjem, Ä?e so dnevne temperature vsaj 6–8°C. V bolj deĹževnih letih ĹĄkropljenje z bakrovim pripravkom ponovimo. S tem ĹĄkropljenjem vplivamo tudi na ĹĄkrlup, ki je med najpogostejĹĄimi boleznimi jablan in hruĹĄk. ZmanjĹĄamo tudi moĹžnost pojava jablanovega raka in hruĹĄevega oĹžiga.

Ob hruĹĄevem oĹžigu ĹĄkropimo v Ä?asu cvetenja, v razmaku petih dni, vedno pred padavinami. Pripravek Vivera Cuprablau-z v tem primeru uporabimo v 0,06-odstotni koncentraciji.

Proti boleznim je potrebno ukrepati Ĺže na pragu pomladi.

Na trgu je novo sredstvo Bio Plantella Cuprovin, ki je na osnovi bakra in za nakup ni potrebna izkaznica za fitofarmacevtska sredstva. Sredstvo je foliarno gnojilo na osnovi bakra, ki izboljĹĄa procese fotosinteze, procese encimov in sprejem hranil. Tako so rastline moÄ?nejĹĄe in dajo obilnejĹĄi pridelek. Sredstvo zmanjĹĄuje bolezni tudi pri sadnem drevju. Jablane in hruĹĄke ĹĄkropimo

s koncentracijo 20 g /10 litrov vode, breskve pa 20– 30 g/10 l.

PriporoÄ?ljivi Ä?as ĹĄkropljenja je februarja in marca. Ĺ kropimo le do faze, ko brsti ĹĄe niso v fazi miĹĄjega uĹĄesca (brsti so malo odprti, vidijo se drobni vrĹĄiÄ?ki listov), saj drugaÄ?e lahko poĹĄkodujemo brste. Ponovimo ĹĄe enkrat Ä?ez 10 dni. đ&#x;”˛

vir :Arhiv NaĹĄega Ä?asa

Rastlinjaki 2 x 2,4 m

3x4m

3x4m

244 eur

Za naroÄ?ilo in informacije pokliÄ?ite ali piĹĄite na e-naslov: proďż˝lplast@proďż˝lplast.si

031/675 639

Dostava po poĹĄti 30,5 EUR.

• rastlinjaki po meri • menja se le folija (na 5 do 8 let) • primerni za zimsko zelenjavo, poleti za paradiŞnik

ProďŹ lplast, d. o. o.

Zavrh nad Dobrno 10, 3204 Dobrna www.pro�lplast.si e-naslov: pro�lplast@pro�lplast.si

Za naroÄ?ila do 8. marca 2020 dostava GRATIS!

Preprosto spravilo hlodovine in enostavno cepljenje Cepilniki drv TITANIUM in ECO

KroĹžne Ĺžage

GOZDARSKI VITLI

Rezalne kleĹĄÄ?e

051 647 716 | prodajalna@uniforest.si | www.uniforest.si

Delo v gozdu je zahtevno in naporno. Zato je ĹĄe toliko bolj pomembno, da so stroji za spravilo lesa in pripravo drv varni in enostavni za uporabo. V podjetju Uniforest pri razvoju strojev prav temu namenjajo posebno pozornost.

Gozdarski vitli za spravilo lesa iz gozda so njihov paradni konj.

V svojem asortimanu imajo 3 kategorije gozdarskih vitlov: Standard, Premium in Profi. Gozdarski vitli STANDARD so osnovna razliÄ?ica vitlov z veriĹžnim pogonom z vleÄ?no silo od 3 do 8 ton. Imajo novo ogrodje, pregibno zaĹĄÄ?itno mreĹžo in veliko prostora za odlaganje verig na sprednji strani vitla. Gozdarski vitli PREMIUM so kakovostno in tehnoloĹĄko dovrĹĄeni gozdarski vitli z vleÄ?no silo od 3,5 do 9 ton. Vgrajeno imajo 3-lamelno sklopko proizvajalca LUK, na sprednjo stran vitla pa so namestili spodnji ĹĄkripec in zaklop z magnetom. ElektrohidravliÄ?ni gozdarski vitli Premium imajo pogon Ä?rpalke preko zobniĹĄkega gonila s krogliÄ?nimi leĹžaji FAG. Vgrajeno imajo hidravliko proizvajalca HAWE s sedeĹžnimi ventili, ki ne izgubljajo tlaka, elektromagnetnim ventilom z visokotlaÄ?nim oljnim filtrom v krmilnem bloku, rezervoar za olje pa je iz nerjaveÄ?ega jekla. TritoÄ?kovni enobobenski in dvobobenski

PROFI gozdarski vitli z vleÄ?no silo od 6,5 do 12 ton so namenjeni profesionalni uporabi. V tem segmentu ponujajo tudi gozdarske vitle s konstantno vleÄ?no silo ter eno- ali dvobobenske vgradne vitle, ki se na traktor fiksno vgradijo spredaj ali zadaj.

uporabnika. Z dovrĹĄeno obliko cepilnikov so poleg lahkotnega dela dosegli ĹĄe, da je uporabniku na voljo vse pri roki, saj ima veliko prostora za odlaganje dodatne opreme, ki uporabnika pri delu ne ovirajo. Cepilniki imajo serijsko vgrajene litoĹželezne Ä?rpalke,

Cepilniki TITANIUM so varni in omogoÄ?ajo enostavno cepljenje polen. Cepilniki imajo serijsko vgrajeno pobiralko za dvigovanje cepljencev ter roÄ?ico za njihovo pridrĹžanje, kar omogoÄ?a varno in natanÄ?no cepljenje. Dodatno tudi cepilna miza, ki nudi moĹžnost nastavitve dveh viĹĄin za cepljenje dolgih in kratkih polen, olajĹĄuje delo in tako zmanjĹĄa delovno obremenitev

prav tako lahko uporabniki izbirajo med tremi naÄ?ini delovanja: s kardanom, z elektromotorjem, ter na kombiniran naÄ?in, pri katerem lahko uporabniki izbirajo naÄ?in pogona.

Za podrobnejĹĄe informacije obiĹĄÄ?ite njihovo spletno stran www.uniforest.si ali se oglasite v najbliĹžji kmetijski zadrugi. đ&#x;”˛

Novi TEDNIKâ€ƒĹĄt. 33 14.8.2019  COLO NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

ZELENA PRILOGA

Vrtna opravila so pred nami Konec zime ni veÄ? daleÄ? in vrtiÄ?karji vedno bolj pogledujemo na vrt ter razmiĹĄljamo o prvih spomladanskih opravilih. Eno takih je prav gotovo priprava vrta na prve setve, kar v prvi vrsti vkljuÄ?uje obdelavo tal in osnovno gnojenje.

V nadaljevanju bomo spoznali, kako se lotimo prvih del na zelenjavnem vrtu, kdaj tla prekopavamo in kdaj samo rahljamo, pobliĹže pa si bomo pogledali tudi organsko gnojenje tal, njegove prednosti in vrste organskih gnojil.

Najprej prekopavanje ali globoko rahljanje

Nekateri smo glavno Ĺže opravili jeseni. Prelopatali smo zemljo in dodali organsko gnojilo. Druge Ä?aka to opravilo zgodaj spomladi, ko bodo tla dovolj suha, da jih

jejo rastline z vsemi za rast in rodnost potrebnimi elementi in mikroelementi. Organska snov ima sposobnost, da vsrka vodo in hranila. Voda in minerali s tem ne odteÄ?ejo iz revnih peĹĄÄ?enih tal in so na voljo rastlinam, da jih prevzamejo preko korenin.

Prav tako pa med delci organske snovi nastanejo prazni prostori, ki se napolnijo z zrakom in izboljĹĄajo prezraÄ?enost tal, kar je ĹĄe posebej pomembno na slabo odcednih glinenih tleh.

Izberite ustrezna organska gnojila

Organsko gnojilo naj bo kvalitetno in enostavno za uporabo. Zavedati se moramo, da je za dobro uspevanje rastlin pomembna stalna in dobra sestava tal. Tako je npr. 100-odstotno or-

XXXX

Ĺ t. 33, 14. avgust 2019

Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje

Cesta Žalskega tabora 2 3310 Žalec Tel.: 03/71 21 600 www.ihps.si

STRANKAM NUDIMO ANALIZE VZORCEV TAL, GNOJILNE NASVETE, GNOJILNE NAÄŒRTE, USPOSABLJANJE ZA NPK HMELJAR, NPK PIVOVAR IN RAVNANJE S FFS. Poleg osnovne ANALIZE TAL (pH, fosfor, kalij) doloÄ?amo v vzorcih tal tudi vsebnost humusa, magnezija, bora, rastlinam dostopnega duĹĄika (Nmin), mikroelementov ter vam podamo gnojilni nasvet in izdelamo gnojilni naÄ?rt.

VeÄ? o ponudbi na www.ihps.si.

Na inĹĄtitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije strankam nudimo tudi ...

lahko zaÄ?nejo obdelovati. ÄŒe je naĹĄa prst teĹžka ali srednje teĹžka, jo navadno prekopljemo. Lahka peĹĄÄ?ena tla lahko samo globoko prerahljamo.

Organsko gnojenje

KljuÄ? za rodovitnost pa je kljub dobri pripravi tal prav gotovo kvalitetno organsko gnojilo. Pri tem je bistveno, da v tleh hranimo Ĺživa bitja, ki predelujejo hranila ter v sodelovanju med tlemi in koreninami rastline oskrbu-

gansko gnojilo plantella organik v obliki pelet, ki jih po prekopani, zrahljani in izravnani zemlji preprosto potresemo in nato prekrijemo s tanko plastjo prsti. Za 100 m2 potrebujemo 20 kg takega gnojila. Uporabimo ga lahko jeseni ali spomladi, saj se hranila sproĹĄÄ?ajo odvisno od temperature tal. ÄŒe Ĺželimo tla oĹživiti, dodamo biogreno z veÄ?jo vsebnostjo mikroorganizmov. đ&#x;”˛

... vodene oglede Vrta zdravilnih in aromatiÄ?nih rastlin, prodajo eko sadik zeliĹĄÄ? vzgojenih iz lastnega semena in potaknjencev, razliÄ?na predavanja in delavnice na temo zeliĹĄÄ?.

8. in 9. maja 2020 bodo dnevi odprtih vrat – Vrta zdravilnih in aromatiÄ?nih rastlin.

Poleg osnovne ANALIZE TAL (pH, fosfor, kalij) doloÄ?amo v vzorcih tal tudi vsebnost humusa, magnezija, bora, rastlinam dostopnega duĹĄika (Nmin), mikroelementov ter vam podarjamo gnojilne nasvete in izdelamo gnojilni naÄ?rt.

vir :Arhiv NaĹĄega Ä?asa

Partizanska 2, Velenje | www.zeleznina.si | info@zeleznina.si | 03 898 23 50

VRTNO ORODJE S pomladjo se priÄ?ne delo na vrtu, v sadovnjaku in gozdu. Ĺ˝eleznina Hudovernik vam s svojo ponudbo vrtnega orodja in zaĹĄÄ?itnih sredstev olajĹĄa delo. Sedaj je odliÄ?na izbira ĹĄkarij za obrezovanje, Ĺžagic in ostalega roÄ?nega orodja po ugodnih cenah.

NOVO v ponudbi: VELIKA IZBIRA KERAMIÄŒNIH PLOĹ ÄŒIC (novosti) in SANITARNE OPREME – po SUPER CENAH! Za ureditev vaĹĄega doma: bogata izbira keramike, kopalniĹĄkega pohiĹĄtva, sanitarne opreme, armatur, 3D izris kopalnice

Poleg ostale Ĺže znane ponudbe

NOVA VELIKA IZBIRA: • vinil talne obloge • laminat, parket • notranja vrata

Ĺ˝eleznina Hudovernik Vas priÄ?akuje – postreĹžemo z nasmehom!

27. februarja 2020

VeÄ? o ponudbi na www.ihps.si

ŠOLA, KJER JE LÉPO DOMA.

VABILO K VPISU SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA Ĺ OLA cvetliÄ?ar vrtnar aranĹžerski tehnik hortikulturni tehnik VIĹ JA STROKOVNA Ĺ OLA hortikultura snovanje vizualnih komunikacij in trĹženja

Info: www.hvu.si | 03 428 59 00

Spomladanska oskrba Marec, po starem suĹĄec – mesec suĹĄe, ĹĄtevilni pregovori potrjujejo, da je tako prav, saj se nam potem lahko obeta dobra letina. Je pa marec mesec, ko zaÄ?nemo urejati okolico doma, vrt, se posvetimo tudi okrasnim grmovnicam, sadnemu drevju ... V prispevku bomo razmiĹĄljali, kakĹĄna je spomladanska oskrba, da nas bo cvetje in zelenje razveseljevalo vsak letni Ä?as.

Za veliko vrtnih opravil je v drugi polovici marca in tudi ĹĄe aprila dovolj Ä?asa. Rastline nam bodo hvaleĹžne, Ä?e bo njihovo seme posejano v zemljo, ki bo ogreta na vsaj 8 stopinj Celzija. To prepoznamo po odcvetelih Ĺžefranih, podrasti v gozdu, kot so jeternik, pljuÄ?nik in podlesna veternica.

Zelenjavni vrt – marca je Ä?as za pripravo gred, ki jih pognojimo s kompostom, tla pokrijemo s folijo ali tuneli za kak teden, da se ogrejejo, in ĹĄele nato sejemo oz. sadimo.

Sadni vrt – v prvi polovici marca sadimo sadike brez koreninske grude, sicer lahko Ä?ez celo leto, Ä?e so rastline v loncih. Ne pozabimo na ĹĄkropljenje z bakrom in belim oljem. Jagode temeljito okopljemo, odstranimo odmrle dele ter pognojimo z organskimi gnojili. AmeriĹĄke borovnice nam bodo hvaleĹžne za dodatek kisle zemlje in dognojevanje s specialnimi gnojili.

Trata – trata je ponos vsakega lastnika, najprej jo moramo pograbiti, pri Ä?emer odstranimo mah in polst (ostanki koĹĄnje, odmrli deli trate, plevel ‌). Trato je dobro tudi ÂťvertikuliratiÂŤ in zraÄ?iti ter dodati pesek za veÄ?jo zraÄ?nost. Pred deĹžjem trato pognojimo s poÄ?asi topnimi gnojili do 3 kg/ar Druga polovica aprila je najbolj primeren Ä?as za setev trate. đ&#x;”˛

Ĺ ola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 17

ZELENA PRILOGA

27. februarja 2020

Pomladni nemir ‌ Vse leto se trudimo skrbeti tako za naĹĄe Ĺživali kot za pridelovalne povrĹĄine. A vendarle prvi topli sonÄ?ni Ĺžarki, ko zadiĹĄi po pomladi, v nas prebudijo nemir in Ĺželjo, da se vse skupaj znova priÄ?ne. Ti dnevi so letos Ĺže priĹĄli in nas vse bolj navdajajo z razmiĹĄljanjem, s Ä?im bomo obogatili in pognojili zemljo, kaj in kdaj bomo sejali in sadili, bodisi v rastlinjake ali na prosto. Vedno znova pa se nam poraja vpraĹĄanje, kje bomo vse to kupili.

Na slednje imamo odgovor: v Trgovini KoĹĄarica se vse to dobi na enem mestu! V naĹĄih trgovinah smo celo leto bogato zaloĹženi s krmnimi Ĺžiti (jeÄ?men, pĹĄenica, koruza, oves), krmili in

krmnimi meĹĄanicami (Jata Emona, za vse domaÄ?e Ĺživali).

Kadarkoli v letu imate moĹžnost naroÄ?ila enodnevnih belih piĹĄÄ?ancev, enodnevnih jarÄ?k, pa tudi kokoĹĄi nesnic, ki so tik pred nesnostjo.

V naĹĄih povrĹĄinsko malih trgovinah prijaznih ljudi se leto za letom v tem obdobju za vas nadvse potrudimo in pripravimo ĹĄiroko izbiro semen in vrtnin razliÄ?nih ponudnikov (Semenarna Ljubljana, Royal Seeds, Dotto, Roko ‌). Pestra in skrbno izbrana izbira velja tudi za semenski krompir, jara Ĺžita, koruzo, trave, sadno drevje, sadike vrtnin, diĹĄavnic in roĹž. Za semena in sadike pripravljamo namenske

Odvoz do 2m3 kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na naroÄ?ilnico

substrate za setev in presajanje, pa tudi razliÄ?ne vrste zemlje, primerne za ĹĄirĹĄo uporabo.

Ponudbo v trgovini bogatimo s ĹĄiroko izbiro organskih in mineralnih gnojil ter vsem potrebnim roÄ?nim orodjem, skratka z vsem, kar vam bo zagotovilo boljĹĄi, lepĹĄi in bolj zdrav pridelek.

ObiĹĄÄ?ite nas in z veseljem vam bomo svetovali po najboljĹĄih moÄ?eh, da preĹženemo ta (pred)pomladni nemir. Na koncu se bomo z vami veselili svojih in vaĹĄih uspehov.

PriÄ?akuje vas trgovina KoĹĄarica, trgovina prijaznih ljudi! đ&#x;”˛

V mesecu februarju 2020 so vsa gospodinjstva, skupaj z raÄ?unom za ravnanje z odpadki, prejela naroÄ?ilnico za odvoz kosovnih odpadkov. Odvoz odpadkov poteka v okviru javne gospodarske sluĹžbe ravnanja z odpadki in je za gospodinjstva enkrat letno brezplaÄ?na, do najveÄ? dveh kubiÄ?nih metrov (2 m3).

Kosovni odpadki so: pohiĹĄtvo, stoli, mize, omare, jogiji, radiatorji, gospodinjski aparati, hladilniki, televizorji, raÄ?unalniki, luÄ?i, veÄ?ji kosi igraÄ?‌ Gospodinjstva izpolnijo naroÄ?ilnico za odvoz kosovnih odpadkov in jo podpisa-

o d v o z ko 17. 8. do 15. 11. in 7. .

15 o d 2. .

25 d o Med kosovne odpadke ne sodi:

gradbeni material, kot tudi keramika, wc ĹĄkoljka, keramiÄ?ni umivalniki‌, odpadki, ki vsebujejo azbest, avtomobilski deli, gume, okenski okvirji s steklom, zeleni odrez (vejevje‌), nevarni in meĹĄani komunalni odpadki. NaĹĄtete odpadke je moĹžno pripeljati v zbirni center.

Oddajo gradbenih se plaÄ?a po ceniku podjetja.

KoĹĄarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

Delovni Ä?as zbirnih centrov CENTRALNI ZBIRNI CENTER VELENJE 1 (ob Ĺ kalskem jezeru) OD APRILA DO KONCA SEPTEMBRA – pon.–pet. od 8. do 18. ure, sob. od 8. do 12. ure, dan pred praznikom odprto do 14. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.

OD OKTOBRA DO KONCA MARCA – pon.–pet. od 8. do 17. ure; v soboto od 8. do 12. ure, dan pred praznikom odprto do 14. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.

Od 27. 2. do 4. 3. 2020 oz. do razprodaje zalog Vam nudimo po super cenah: a Trgovinih n z a ij r p ljudi

19,90 â‚Ź / vreÄ?a 9,90 â‚Ź / vreÄ?a 3,89 â‚Ź / vreÄ?a 7,90 â‚Ź / vreÄ?a

PODHOM ob odlagaliĹĄÄ?u Podhom

Popolna odprodaja prodajnega programa v opuĹĄÄ?anju do -80%!!!

TOREK od 8. do 15.30; ÄŒETRTEK od 10. do 17. ure Dan pred praznikom odprto od 7. do 14. ure.

Marca in aprila sprejemamo naroÄ?ila za 4-tedenske piĹĄÄ?ance za nadaljnjo rejo.

Izbira Ä?istilne naprave ni enostavna, posebej, Ä?e upoĹĄtevamo vrsto kriterijev, kot so zanesljivost delovanja, dolga Ĺživljenjska doba in nizki stroĹĄki obratovanja in vzdrĹževanja. ÄŒeprav se zdi Ä?istilna naprava relativno enostaven sistem, pa vendarle dobro deluje ĹĄele takrat, ko je ustrezno vgrajena in vzdrĹževana. To pa pod Ä?rto pomeni tudi to, da jo je dobro iskati pri specializiranih podjetjih in ne pri grosistih. Poznavalec Ä?istilnih naprav se bo pohvalil s preverljivimi referencami, nudil kakovostno svetovanje, imel bo tudi vzdrĹževalno sluĹžbo. Zadnja je lahko celo najbolj pomemben dejavnik nakupa, saj se tako kupec izogne morebitnim neprijetnim preseneÄ?enjem, ko ob nepredvidenem dogodku ostane sam s svojo teĹžavo (Ĺžal se to v praksi dogaja pogosteje, kot bi si Ĺželeli).

Kupec Ä?istilne naprave se mora vsaj okvirno spoznati z naÄ?inom njenega delovanja in kljuÄ?nimi sestavnimi deli. V praksi velja, da so bolj enostavne izvedbe Ä?istilnih naprav pravi recept za zadovoljstvo strank.

Naj bo rezervoar Ä?istilne naprave povozen ali ne?

Morda se bere malo nenavadno, vendar vam informacija o Âťpovoznosti-nosilnostiÂŤ rezervoarja in pokrova rezervoarja 10 ali veÄ? ton

veliko pove o kakovosti Ä?istilne naprave – o uporabljeni kakovosti uporabljenega materiala, o debelini sten rezervoarja ter napoveduje enostaven naÄ?in vgradnje po sistemu Âťpostavi, priklopi in zasujÂŤ. Odpade torej hkratno zasipavanje in polnjenje rezervoarja z vodo, da se izenaÄ?i pritisk na stene rezervoarja in prepreÄ?i sesutje rezervoarja Ä?istilne naprave.

Razvajanje vrta in gospodinjstva z deĹževnico

Zbiranje in raba deĹževnice prispeva k veÄ?jemu zadovoljstvu ljudi in narave. Lovljenje deĹževnice je odliÄ?en naÄ?in, kako premostiti daljĹĄa suĹĄna obdobja, pa tudi kako dosegati znatno niĹžje raÄ?une za vodo. VeÄ?ina ljudi meni, da je deĹževnica primerna le za zalivanje poljĹĄÄ?in in vrtnih rastlin, a lahko njeno rabo izkoristimo tudi v gospodinjstvu. ÄŒe se spraĹĄujete, koliko lahko prihranimo z uporabo deĹževnice? Tudi do 50 % stroĹĄka pitne vode. Koliko vas stane pitna voda? Preverite na poloĹžnici. V desetih letih to sploh ni tako malo, đ&#x;”˛ kajne?

PRVA SOBOTA V MESECU od 8. do 12. ure. V primeru, da je prva sobota praznik, se prestavi odprtje ZC na drugo soboto v mesecu.

Delovni Ä?as zbirnih mest

Ĺ OĹ TANJ za Gasilskim domom Ĺ oĹĄtanj: 2. in 4. SOBOTA v mesecu od 9. do 12. ure, na prazniÄ?en dan zaprto. Ĺ MARTNO OB PAKI ob pokopaliĹĄÄ?u Ĺ martno ob Paki: 1. in 3. SOBOTA v mesecu od 8. do 12. ure, na prazniÄ?en dan zaprto.

V ZM Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki se lahko odda le odpadna elektriÄ?na in elektronska oprema.

www.pup-saubermacher.si

Sprejemamo tudi naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

Kako izbrati ustrezno Ä?istilno napravo?

no poĹĄljejo na naslov PUP-Saubermacher d.o.o., KoroĹĄka cesta 46, 3320 Velenje, po faxu 03 896 87 19 ali na e naslov: podjetje@ pup-saubermacher.si in sicer ĹĄtirinajst dni pred Ĺželenim odvozom. Vsaj tri dni pred odvozom pa bo gospodinjstvo obveĹĄÄ?eno o toÄ?nem datumu odvoza.

Vsi kosovni odpadki se na dan odvoza, do 6h zjutraj, pripravijo na dogovorjeno odjemno mesto. Kosovne odpadke je moĹžno brezplaÄ?no pripeljati v zbirni center. Vstop v zbirni center je s tekoÄ?o poloĹžnico za ravnanje z odpadki in z osebnim dokumentom.

N E Č A L P Z E BR so v n ih o d p a d k o v

mag. Nives PirmanĹĄek, KoĹĄarica Pesje

KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40

gnojilo Biogrena 25 kg gnojilo Bogatin 30 kg zemlja za sajenje VrtiÄ?kar 50 l zemlja za roĹže Florebella 70 l

17

T 03 896 87 11 | F 03 896 87 19 | E podjetje@pup-saubermacher.si

VARÄŒUJTE Z VODO, ENERGIJO IN DENARJEM, NE S KAKOVOSTJO IN ODGOVORNOSTJO DO NARAVE. PrivoĹĄÄ?ite si zanesljive in cenovno ugodne Ä?istilne naprave in sisteme za deĹževnico.

ÄŒistilna naprava One2clean

DeĹževnica

Inovativna Ä?istilna naprava nemĹĄke kakovosti, ki poskrbi za druĹžinski proraÄ?un in okolje.

Visok uÄ?inek Ä?iĹĄÄ?enja, v rezervoarju ni elektriÄ?nih komponent. Praznjenje le enkrat na tri leta, nizka poraba energije in minimalno vzdrĹževanje.

Rezervoar je povozen.

Z uporabo deĹževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode.

In denarja. PriporoÄ?amo vam uporabo brezplaÄ?ne deĹževnice za pranje avtomobila, splakovanje WC-ja, pranje perila in zalivanje vrta.

Ponikalni sistemi Ponikalni sistemi so uÄ?inkoviti, lahki ter omogoÄ?ajo enostavno montaĹžo. Cenovno so postali zelo dostopni.

Lovilci olj in maĹĄÄ?ob Uporaba povsod, kjer se v iztoÄ?nih odpadnih vodah pojavljajo masti ali olja.

www.cistilnenaprave-dezevnica.si

Armex Armature d.o.o., IvanÄ?na Gorica, info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70, 051 652 192

Ali imajo betonski rezervoarji sploh ĹĄe kakĹĄno prednost?

Trdnost, povoznost in stabilnost Grafovih rezervoarjev v visoki talni vodi je primerljiva z betonskimi, medtem ko imajo glede transporta, vgradnje, prilagodljivosti, trajnosti in vzdrĹževanja precej prednosti pred betonskimi. Dostava je mogoÄ?a z malo veÄ?jo avtomobilsko prikolico. Zaradi teĹže od 130 kg in navzgor je manipulacija z njimi na krajĹĄih razdaljah lahko tudi brez strojne pomoÄ?i. Grafovi rezervoarji omogoÄ?ajo vgradnjo tudi v dovoze in parkiriĹĄÄ?a, saj imajo nosilnost od 3,5 pa vse do 40 ton. Tudi vzdrĹževanje je zaradi izredne gladkosti notranjih povrĹĄin nezahtev-

no in v primerjavi z betonskimi zelo poceni. Betonski rezervoarji so do sedaj imeli le ĹĄe eno prednost – niĹžjo ceno izdelka brez upoĹĄtevanja stroĹĄkov dostave in gradnje. Z novo avtomatizirano velikoserijsko proizvodnjo podjetja Graf v NemÄ?iji pa tudi te nimajo veÄ?. Podjetje Armex Armature iz IvanÄ?ne Gorice je dolgoletni partner nemĹĄkega podjetja Graf v Sloveniji in drĹžavah nekdanje Jugoslavije. S svojimi veÄ? kot 28-letnimi izkuĹĄnjami skrbi za svetovanje in vzdrĹževanje Ä?istilnih naprav ter reĹĄitev za deĹževnico.

1 NE Albin od 8.00 2 PO Janja 20.57 3 TO Marin 4 SR Kazimir do 11.00 5 ČE Janez 6 PE Nika 7 SO Tomaž 8 NE Janez 9 PO Frančiška 18.48 10 TO 40 mučencev 11 SR Krištof 12 ČE Gregor 13 PE Kristina do 8.00 14 SO Matilda od 9.00 15 NE Klemen 16 PO Hilarij 10.34 17 TO Jerica od 10.00 do 8.00 18 SR Edvard od 14.00 19 ČE Jožef 20 PE Srečko 21 SO Benedikt 22 NE Vasilij do 9.00 23 PO Jože od 10.00 24 TO Gabrijel 10.28 od 8.00 25 SR Minka do 13.00 26 ČE Maksima od 14.00 27 PE Rupert do 14.00 od 15.00 28 SO Janez 29 NE Ciril 30 PO Bogo do 13.00 31 TO Benjamin

Marec

1 SR Hugo 12.21 do 16.00 2 ČE Franc od 17.00 3 PE Ljuba 4 SO Izidor od 12.00 5 NE Vinko do 13.00 od 14.00 6 PO Vilijem do 8.00 7 TO Darko 8 SR Albert 4.35 od 10.00 do 13.00 od 14.00 9 ČE Tomaž 10 PE Mehtilda 11 SO Leon Velika noč 12 NE Lazar Velikonočni ponedeljek od 8.00 13 PO Ida 14 TO Valerij 15 SR Helena 0.56 od 8.00 16 ČE Bernarda do 13.00 od 14.00 17 PE Rudi 18 SO Konrad do 16.00 od 17.00 19 NE Leon do 13.00 od 14.00 20 PO Neža 21 TO Simeon 22 SR Leonida 23 ČE Vojko 4.26 24 PE Jurij 25 SO Marko Dan upora 26 NE Marcelin do 16.00 27 PO Jaroslav 28 TO Pavel 29 SR Robert 30 ČE Katarina 22.38

April

Praznik dela

do 12.00

1 PE Jože od 13.00 2 SO Boris 3 NE Aleksander od 14.00 4 PO Cveto 5 TO Angel 6 SR Janez od 18.00 7 ČE Stanislav 12.45 8 PE Viktor 9 SO Gregor 10 NE Izidor od 15.00 11 PO Žiga do 10.00 12 TO Pankracij od 11.00 13 SR Servacij 14 ČE Bonifacij 16.03 15 PE Zofka 16 SO Janez 17 NE Jošt do 13.00 18 PO Erik od 14.00 19 TO Ivo 20 SR Bernard 21 ČE Feliks 22 PE Milan 19.39 23 SO Željko 24 NE Suzana 25 PO Gregor 26 TO Zdenko 27 SR Janez do 17.00 28 ČE Avguštin od 18.00 29 PE Magdalena 30 SO Ivana 5.30 31 NE Angela

Maj

1 PO Fortunat do 17.00 2 TO Erazem 3 SR Pavla od 18.00 do 15.00 4 ČE Franc od 16.00 do 12.00 5 PE Valerija 21.12 do 17.00 6 SO Norbert 7 NE Robert 8 PO Medard 9 TO Primož 10 SR Marjeta 11 ČE Srečko 12 PE Janez 13 SO Anton 8.24 od 10.00 do 17.00 14 NE Vasilij od 18.00 15 PO Vid do 10.00 16 TO Beno od 11.00 17 SR Dolfe do 10.00 18 ČE Marko od 11.00 do 8.00 19 PE Julijana od 14.00 20 SO Silverij 21 NE Alojz 8.41 od 13.00 22 PO Ahac do 10.00 23 TO Kresnica od 11.00 24 SR Janez Dan državnosti 25 ČE Hinko 26 PE Stojan do 11.00 od 12.00 27 SO Ema 28 NE Hotimir 10.16 do 18.00 29 PO Peter in Pavel od 18.00 30 TO Emilija

Junij

Legenda

1 SR Bogoslav 2 ČE Marija 3 PE Irenej 4 SO Urh 5 NE Anton 6.44 6 PO Bogomila 7 TO Ciril in Metod 8 SR Špela 9 ČE Veronika 10 PE Ljubica 11 SO Olga 12 NE Mohor 13 PO Evgen 1.29 14 TO Franc 15 SR Vladimir 16 ČE Marija 17 PE Aleš 18 SO Miroslav 19 NE Vincenc 20 PO Marjeta 19.33 21 TO Danilo 22 SR Majda 23 ČE Branislav 24 PE Kristina 25 SO Jakob 26 NE Ana 27 PO Sergij 14.33 28 TO Zmago 29 SR Marta 30 ČE Peter 31 PE Ignac

Julij

do 8.00 od 9.00

od 18.00

do 17.00

do 18.00 od 19.00

do 11.00 od 19.00

do 18.00 od 19.00

do 8.00 od 9.00 do 18.00 od 19.00

do 14.00 od 15.00

do 13.00 od 14.00

od 11.00 do 9.00 od 10.00

od 9.00

cvetnice

listnate rastline

1 SO Peter do 17.00 2 NE Alfonz od 18.00 3 PO Lidija 17.59 4 TO Dominik 5 SR Marija 6 ČE Ljubo 7 PE Kajetan 8 SO Miran 9 NE Janez 14.00-19.00 10 PO Lovrenc 11 TO Suzana 18.45 12 SR Klara 13 ČE Lilijana do 18.00 14 PE Demetrij Marijino vnebovzetje 15 SO Marija 16 NE Rok 17 PO Pavel do 15.00 18 TO Helena od 16.00 19 SR Ljudevit 4.42 20 ČE Bernard 21 PE Ivana 22 SO Timotej 23 NE Filip 24 PO Jernej 25 TO Ludvik 19.58 26 SR Viktor do 10.00 od 18.00 27 ČE Jože 28 PE Avguštin 29 SO Janez 30 NE Roza 31 PO Rajko

Avgust

plodovke

do 16.00

1 TO Tilen od 17.00 2 SR Štefan 7.22 3 ČE Dora 4 PE Zalka 5 SO Lovrenc 6 NE Zaharija od 11.00 7 PO Marko 8 TO Marija 9 SR Peter od 15.00 10 ČE Nikolaj 11.26 do 9.00 11 PE Milan od 10.00 12 SO Gvido do 13.00 13 NE Filip od 14.00 do 14.00 14 PO Rasto od 15.00 15 TO Nikodem 16 SR Ljudmila do 10.00 17 ČE Frančiška 13.00 od 11.00 18 PE Irena 19 SO Suzana do 11.00 20 NE Svetlana od 12.00 do 17.00 21 PO Matej od 18.00 22 TO Mavricij do 10.00 23 SR Slavojko 24 ČE Nada 3.55 do 17.00 25 PE Gojmir 26 SO Justina 27 NE Kozma, Damjan od 13.00 do 10.00 28 PO Venčeslav od 11.00 29 TO Mihael do 12.00 od 13.00 30 SR Sonja

September

korenovke

neugodni dnevi

1 ČE Julija 23.05 2 PE Bogumil 10.00-16.00 3 SO Terezija od 17.00 4 NE Frančišek do 17.00 5 PO Marcel od 18.00 6 TO Vera 7 SR Marko do 17.00 8 ČE Brigita od 18.00 9 PE Abraham do 13.00 10 SO Danijel 2.39 od 14.00 11 NE Milan do 11.00 12 PO Maks od 12.00 13 TO Edvard 14 SR Veselko 15 ČE Terezija do 13.00 16 PE Jadviga 21.31 17 SO Marjeta od 14.00 18 NE Luka do 16.00 19 PO Etbin od 17.00 do 13.00 20 TO Irena 21 SR Urška 22 ČE Vendelin do 11.00 23 PE Severin 15.23 od 12.00 24 SO Rafael do 15.00 od 16.00 25 NE Darija 26 PO Lucijan do 11.00 27 TO Sabina 28 SR Simon 29 ČE Ida do 10.00 od 11.00 30 PE Marcel Dan reformacije 31 SO Bolfenk 15.49

Oktober

prvi krajec

mlaj

ščip

1 TO Marijan 2 SP Blanka 3 ČE Franc do 9.00 4 PE Barbara od 10.00 5 SO Savo do 9.00 6 NE Miklavž od 10.00 7 PO Ambrož do 12.00 8 TO Marija 1.37 od 13.00 9 SR Valerija 10 ČE Smiljan do 10.00 11 PE Danijel od 11.00 do 10.00 12 SO Aljoša 13 NE Lucija od 11.00 do 9.00 14 PO Dušan 17.17 do 10.00 15 TO Kristina od 11.00 16 SR Albina 17 ČE Lazar 18 PE Teo 19 SO Urban 20 NE Julij 21 PO Tomaž 22 TO Mitja 0.41 23 SR Viktorija do 11.00 od 12.00 24 ČE Eva Božič 25 PE Božič Dan samostojnosti do 11.00 od 12.00 26 SO Štefan 27 NE Janez do 9.00 28 PO Živko 10.00-12.00 do 10.00 od 11.00 29 TO David 30 SR Evgen 4.28 do 15.00 31 ČE Silvester od 16.00

December

zadnji krajec

do 16.00 od 17.00

do 9.00 od 10.00

do 15.00 od 16.00

do 12.00 od 13.00

do 9.00 od 10.00

Dan spomina na mrtve

1 NE Vsi sveti 2 PO Dušanka 3 TO Silva 4 SR Drago 5 ČE Zahar 6 PE Lenart 7 SO Engelbert 8 NE Bogomir 14.46 9 PO Teodor 10 TO Andrej 11 SR Martin 12 ČE Emil 13 PE Stanislav 14 SO Nikolaj 15 NE Polde 6.07 16 PO Jerica 17 TO Gregor 18 SR Roman 19 ČE Elizabeta 20 PE Srečko 21 SO Marija 22 NE Cilka 5.45 23 PO Klemen 24 TO Janez 25 SR Katarina 26 ČE Konrad 27 PE Vigil 28 SO Jakob 29 NE Radivoj 30 PO Andrej 10.30

November

Koledar biološkega vrtnarjenja 2020

Naš ­čas, 27. 2. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 18

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 19

BISERI maturantskega plesa

Tradicijo prikrojite po svoje Letos so trendi naklonjeni drznim fantom, ki bodo z veseljem izkoristili priloĹžnost za nenavadne kombinacije, barve in vzorce, lahko pa sledijo tradiciji, a jo nekoliko prikrojijo Tudi moĹĄka moda je iz leta v leto bolj zanimiva, mladostna, barvna, vzorÄ?asta in predvsem dostopna. Malokdo si lahko privoĹĄÄ?i vrhunske obleke znamk, pri katerih se cene gibljejo od 14 tisoÄ? evrov dalje (pst, 800 tisoÄ? evrov je najdraĹžja, saj je poĹĄita z diamanti) in so narejene iz afganistanske paĹĄmine ter delane roÄ?no. V nekaterih vrhunskih oblekah je tudi do 16 tisoÄ? roÄ?nih ĹĄivov in veÄ? kot 200 ur dela. Da jih naĹĄtejem samo nekaj: Desmondo Merrion, William Westmancott, Alexander Amosu, Ermenegildo Zegna, Brioni Vanqusih ll ‌ OdliÄ?ne mladostne obleke po zmernih in dostopnih cenah so na voljo tudi pri nas; tu vam svetujejo in vas obleÄ?e-

jo od nog do glave. Ker je za fante obiÄ?ajno to prva obleka, vam svetujem, da si kupite kvalitetno, da jo lahko nosite ob razliÄ?nih prilikah in kombinacijah tudi kasneje. Modno bolj ozaveĹĄÄ?eni in predvsem pogumni so lahko letos zelo zadovoljni s trendi, saj le ti ponujajo ogromno barv, grafiÄ?nih potiskov, Ĺživalskih vzorcev, Ä?rt, usnja, satena, svile, bombaĹža, organze in oversize zgornjih delov.

Ideje lahko dobite tudi na Instagramu, kjer so do sedaj kraljevali razliÄ?ni t. i. influencerji s svojimi drznimi modnimi kombinaciji. Situacija pa se sedaj malo menja, saj jim znane modne hiĹĄe pred velikimi modnimi revijami dostavijo dodatke in oblaÄ?ila, ki jih potem in-

fluencerji kaĹžejo na portalih in ulicah Milana, Pariza, Londona. Street style je s tem izgubil spontanost in inspiracijo ter je vedno bolj uniformiran.

Vseeno pa na ulicah prevladujejo nevtralne nianse, ki jih modni navduĹĄenci popestrijo z moÄ?nimi barvami, kot so oranĹžna, neonsko roĹžnata in smaragdno zelena. Pri tem se briĹĄejo meje med Ĺžensko in moĹĄko modo, saj je tudi pri moĹĄkih polno usnjenih tunik, plaĹĄÄ?ev, ogrlic, torb in torbic, moÄ?nih in pastelnih barv ter leĹžernih pletenin, ki dajejo pridih 70. let in tedanje boemskosti.

Skratka, unisex moda in dodatki. In Ä?e so mame negodovale zaradi ĹĄportne obutve, je ta letos ĹĄe bolj prisotna in ĹĄe bolj robustna.

Modne sandale pa le pustite doma ‌ Seveda ni

nobene potrebe, da eksperimentirate na maturantskem plesu, Ä?e ste pristaĹĄ enostavnosti in tradicije.

Mladostne obleke so lahko tudi klasiÄ?nih barv in krojev, popestrene s snemljivimi kapucami, barvnimi ĹĄivi, zadrgami in poĹĄite s trakovi. Srajca ima lahko vidne ĹĄive in obrobe na ovratniku, manĹĄetah in Ĺžepu, Ĺžep je lahko tudi druge barve. Pod suknjiÄ?em lahko imate potiskano

Gre po poti, ki ji je namenjena Ob ĹĄestem pravem rojstnem dnevu smo poklepetali s smolÄ?ico Ano Rotovnik iz Skornega, ki je v preteklem ĹĄtiriletnem obdobju naredila pomembne karierne korake, v novo obdobje pa gre optimistiÄ?no Tina Felicijan

ÄŒeprav so jo kot malo deklico vsi trepljali, Ä?eĹĄ kakĹĄno smolo ima, da se je rodila na prestopni dan, sama v tem nikoli ni videla nesreÄ?e. Celo zdelo se ji je, da je prav zaradi tega malo posebna.

V dobrem smislu seveda. Dokler ni razumela Gregorijanskega koledarja, niti ni razumela, zakaj je njen rojstni datum na koledarju le vsako Ä?etrto leto. Kljub temu da je vsako leto praznovala in dobila darila, si je vedno Ĺželela, Âťda bi imela vsako leto kot vsi, ki jih poznam, vsaj en svoj dan. Pa ga Ĺžal nimam,ÂŤ je povedala v sproĹĄÄ?enem klepetu nekaj dni pred

ĹĄestim rojstnim dnem in dopolnjenim da bi se spet sreÄ?ali in se spoznali kot 24. letom. odrasli ljudje.

V otroĹĄtvu je tisti pravi rojstni dan praKadar 29. februarja ni na koledarju, so znovala v Ljubljani z drugimi smolÄ?ki iz prijatelj in znanci v zadregi, kdaj naj ji cele Slovenije. Skupaj so slavili na pri- voĹĄÄ?ijo – dan prej ali dan kasneje. Zato reditvi posebej zanje in tako Ana vsako leto 28. februardobili obÄ?utek, da niso edija doÄ?aka polnoÄ? in praznuKo je 29. ni s tako smolo. ÂťVsak otrok je tisto minuto med februfebruar res arjem in marcem. Takrat se svoj rojstni dan doĹživlja na poseben svoj naÄ?in in drugaÄ?e kot odtudi najbolj razveseli voĹĄÄ?il, rasli. Zame je bilo to praznosaj se niti 28. februarja niti 1. dan ‌ vanje s smolÄ?ki nek spektamarca ne poÄ?uti kot slavljenkel, res posebno doĹživetje. Zadnja leta ka. Takrat paÄ? ni njen rojstni dan. Zato teh sreÄ?anj ne prirejajo veÄ? in jih pogre- tudi praznuje bolj skromno, medtem je ĹĄam. ÄŒeprav danes nimam stikov z no- vsak 29. februar zanjo resniÄ?no poseben benim drugim smolÄ?kom, bi bilo lepo, dan in je rojstnodnevno praznovanje

â?ą

Mnenja in odmevi Mnenje DruĹĄtva CI – odbor za Ä?isto in zdravo okolje o spremembah na trasi hitre ceste V medijih se zadnje Ä?ase pojavljajo parcialna pojasnjevanja o upraviÄ?enosti nameravanih sprememb na trasi HC skozi Velenje, ki jih lansira MO Velenje, zato kot druĹĄtvo, ki ima temelje v skrbi za Ä?isto in zdravo okolje in za katerim stojijo vsi stanovalci soseske pri jezeru ter mnogo ostalih zaskrbljenih krajanov ne samo Stare vasi, ampak tudi celotnega mesta Velenje, podajamo nekatera dejstva.

Vodstvo KS Stara vas je na zahtevo sveta KS Stara vas in naĹĄo zahtevo Ĺže pred boĹžiÄ?em 2019 na MO Velenje podala zahtevo za sklic zbora krajanov KS Stara vas. Le-tega MO Velenje do sedaj ĹĄe ni organizirala!

V vmesnem Ä?asu je MO Velenje predsednico KS Stara vas in predsednika KS Pesje 29. 1. 2020 povabila na sestanek na MO, kjer sta od urada za urejanje prostora dobila mnenje MOV o poteku trase HC na juĹžnem delu hitre ceste med prikljuÄ?kom Velenje – jug in Velenje – sever. Pri tem so jih obÄ?inski uradni-

19

BISERI, ODMEV

27. februarja 2020

ki in podĹžupan prepriÄ?evali, da je vse v najlepĹĄem redu!

V mnenju urada za urejanje prostora MO Velenje v prvem odstavku teksta poudarjajo pomen HC za gospodarski razvoj Velenja. Seveda tudi krajani Stare vasi nismo nasprotovali izvedbi ceste skladno z DPN. Imeli pa smo pomisleke pri izvedbi trase mimo rekreativnega dela ob Ĺ kalskem jezeru in stadionu, ki je prostor za udejstvovanje generacij mladine, ĹĄportnikov, je prostor za izvajanje pomembnih dogodkov in sreÄ?anj.

Zahtevali smo in ĹĄe zahtevamo, da se vkop, ki pride na prosto nekaj metrov za zadnjim naseljenim objektom naselja enojÄ?kov, podaljĹĄa v smeri proti deponiji, in sicer tako, da se hrup in plini iz vkopa razĹĄirjajo v ĹĄirĹĄi prostor, oddaljen od naselja in rekreativne cone okoli stadiona.

Delno je bilo naĹĄim zahtevam ugodeno, in to zaradi tehniÄ?nih razlogov, visoke podtalnice in teĹžav pri uporabi ceste.

Niso pa bile upoĹĄtevane zahteve krajanov po omilitvenih pogojih. Ti pogoji se kot posledica naravnih ovir delno izpolnjujejo, ne pa v celoti in ne razbremenijo pomembnega dela rekreacijske cone ob stadionu, ki je delo Stanka Bloudka, katerega delo v ostalih delih Slovenije

spoĹĄtujejo, Velenje pa, Ĺžal, ne.

Sedanja ugotovitev projektantov je, da je del ceste pred vstopom vkopa v masiv ob stari termoelektrarni nemogoÄ?e zgraditi zaradi visoke podtalnice. Visoka podtalnica na tem obmoÄ?ju je dejstvo, ki je bilo znano Ĺže pred naÄ?rtovanjem poteka trase poteka HC, saj sta bila na tem obmoÄ?ju v preteklosti dva bajerja, iz katerih so napajali termoelektrarno s potrebno vodo za njeno delovanje. Torej je bilo znano, da je na obravnavanem obmoÄ?ju veliko talne vode, ki, razumljivo resno ogroĹža ali onemogoÄ?a izvajanje del in kasneje ogroĹža uporabo ceste. Ĺ˝al 5 visoko usposobljenih delavcev (4 arhitekti in 1 gradbeni inĹženir) Urada za urejanje prostora MO Velenje ni preverilo in pridobilo podatkov o tem, kakĹĄno je stanje prostora na obravnavanem obmoÄ?ju, kakĹĄno je stanje terena, ali omogoÄ?a izvedbo nameravanih gradbenih del v Ä?asu soglaĹĄanja in potrjevanja trase, ko se je potrjevala trasa in potrjeval DPN. Tudi niso prisluhnili domaÄ?inom, ki so poznali lego bajerjev in izkoriĹĄÄ?anje vode v njih za delovanje termoelektrarne.

Menimo, da je Urad odgovoren za potrjevanje trase na neustreznem mestu v Ä?asu, ko je bilo moĹžno in potrebno o teh naravnih danostih razpravljati in se odloÄ?iti za drugaÄ?en potek trase HC. V lokalni skupnosti smo v Ä?asu razgri-

SmolÄ?ica Ana Rotovnik bo polnoÄ? na ĹĄesti pravi rojstni dan preĹživela v druĹžbi najboljĹĄih prijateljev.

njanja DPN za HC dobili vsi VelenjÄ?ani zagotovilo, da HC nikakor ne bo potekala v mestu Velenje v odprti izvedbi, kar je bil tudi pogoj za pridobitev soglasja.

Sedaj zaradi tehniÄ?nih teĹžav, na katere je bilo vodstvo MO (Meh, Brodnik, VuÄ?ina) opozorjeno Ĺže v Ä?asu prvih predstavitev trase HC, vendar nanje ni nihÄ?e odreagiral, to ni izvedljivo. Dvomljiva obrazloĹžitev v mnenju MOV, kako naj bi viadukt (most) krajinsko umestil mejo med rekreativnim in bivalno-proizvodnim delom krajine, je druĹžbeno neokusno in predvsem strokovno nedopustno.

CI – odbor za Ä?isto in zdravo okolje, in krajani KS Stara vas zahtevamo revizijo poteka in priprave dokumentov, predvsem Celovite presoje vplivov na okolje, ki bi morala obravnavati vplive HC na okolje in okolja na traso HC v projektnih reĹĄitvah ter dokumentov, na osnovi katerih je bil tak DPN potrjen.

V DPN za del trase od prikljuÄ?ka Velenje - jug do Slovenj Gradca je v 50. Ä?lenu jasno navedeno, da v Ä?asu priprave natanÄ?nejĹĄih tehniÄ?nih projektov za izvedbo del ni dopustno poslabĹĄati okoljskih vplivov ceste na okolje in Ĺživljenje krajanov ter da se pri tem ne sme spremeniti naÄ?rtovani videz obmoÄ?ja. Ĺ˝e samo dejstvo, da navedeni Ä?len DPN ne dopuĹĄÄ?a sprememb, kot so sedaj predvidene z nameravano spremembo iz pokritega vko-

majico, ki odraĹža vaĹĄe staliĹĄÄ?e o doloÄ?enih stvareh. Skratka, tradicijo lahko prikrojite po svoje.

Ne pustite pa se zavesti soplesalki in njenim barvam, ker ste lahko v nasprotnem primeru videti kot njen papagajÄ?ek. RobÄ?ek v Ĺžepu suknjiÄ?a v barvi njene obleke da, srajca nikakor oziroma da, Ä?e se v barvi poÄ?utite dobro. Ples je tudi vaĹĄ, ne samo njen! đ&#x;”˛

Petra Meh

slovesno in buÄ?no. ÂťPrav tako pa dan prej bedim do polnoÄ?i, da se lahko celih naslednjih 24 ur poÄ?utim kot Ä?isto prava slavljenka in prava smolÄ?ica,ÂŤ pravi.

V ĹĄtirih letih, odkar smo prviÄ? klepetali s smolÄ?ico Ano, se ji je zgodilo marsikaj. ZakljuÄ?uje ĹĄtudij na pedagoĹĄki fakulteti, kjer bo vsak Ä?as diplomirala.

Nabrala je nekaj delovnih izkuĹĄenj v Vrtcu Velenje, trenutno pa sluĹžbuje v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj. ZaÄ?ela se je ukvarjati z aromaterapijo in refleksoterapijo. Veliko se ukvarja sama s seboj, raziskuje ezoteriÄ?ne teme, privlaÄ?i jo psihologija Ä?loveka in moÄ? osebnostne rasti. KakĹĄne pa ima rojstnodnevne Ĺželje? NiÄ? posebnega, pravi. ÂťNe verjamem, da se ti uresniÄ?ijo Ĺželje, Ä?e niso v skladu s tvojimi notranjimi vzgibi in zunanjimi vplivi.

Zato si Ĺželim, da bi se mi zgodilo, kar se mora. In verjamem, da bo to najbolje zame. Naj vedno dobim, kar v nekem trenutku res potrebujem. In naj rastem na osebnostni in karierni poti, na kateri Ĺželim spoznavati dobro v ljudeh,ÂŤ je đ&#x;”˛ sklenila skromno.

pa v izvedbo viadukta, zahteva ponovno revizijo in razmislek o tem, kako in kje umestiti HC v prostor.

Tako bodo strokovni delavci Urada za urejanje prostora MO Velenje imeli ponovno moĹžnost, da nestrokovno svetujejo obÄ?anom in vodstvu obÄ?ine, da se nekritiÄ?no in politikantsko potrdi nekaj, kar se po zakonih o umeĹĄÄ?anju objektov v prostor ne sme.

Dolini in naĹĄim potomcem pa bo postavljen spomenik, ki bo spominjal na oblast, ki se ni postavila na stran prebivalcev, prav tako pa bo ta Âťkitajski zidÂŤ na zahodni strani Velenja ostal kot spomin, da so tukaj nekoÄ? imeli tovarno Kitajci, ki so skupaj z oblastniki nasprotovali Ĺželji ljudi in ĹĄÄ?itili interese kapitala (DARS-a). đ&#x;”˛

DruĹĄtvo CI – odbor za Ä?isto in zdravo okolje

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

27. februarja 2020

UpraviÄ?ili svojo vlogo

Imenitna predstava v Ĺ paniji

Pred gostovanjem v Ĺ paniji so VelenjÄ?ani vnaprej odigrali tekmo s Slovenj Gradcem in zmagali z 28 : 22

Po porazih z Magdeburgom in Nantesom rokometaťi Gorenja v gosteh boljťi od Ademarja Leona s 26 : 23 – To soboto (ob 17.00) s Španci v Velenju

Gostje so bili domaÄ?im enakovredni le nekaj uvodnih minut, dvakrat so tudi povedli z golom razlike. Ob izteku prvega dela tekme pa so KoroĹĄci zaostajali Ĺže za pet golov, na odmor pa odĹĄli z zaostankom ĹĄtirih. Po odliÄ?ni igri dobrih deset minut v nadaljevanju so Ĺ aleÄ?ani povedli z najviĹĄjo prednostjo osmih golov in trener Zoran JoviÄ?iÄ? je nato dal priloĹžnost za igro tudi mlajĹĄim igralcem.

Strelec veÄ?era je bil s sedmimi zadetki gostujoÄ?i igralec Rok Cvetko, pri domaÄ?ih pa Miha KavÄ?iÄ? s ĹĄestimi.

Sebastjan SoviÄ?, gostujoÄ?i trener: ÂťIgra je bila dokaj raztrgana. Vseeno pa mislim, da je bil to pravi derbi. Dokaj polna dvorana, priĹĄlo je tudi veliko ljubiteljev iz KoroĹĄke. Skratka, vzduĹĄje je bilo pravo, vendar sem razoÄ?aran nad mojimi igralci, jezen, niso verjeli, da lahko naredimo kaj veÄ?. Naredili smo ogromno ogromno napak, samo tri obrambe

vratarjev. S takĹĄno predstavo je proti odliÄ?ni ekipi, kot je velenjska, seveda nemogoÄ?e uspeti. V naĹĄi igri moramo ĹĄe veliko stvari popraviti oziroma izboljĹĄati.

Predvsem pa bolj verjeti v svoje sposobnosti.ÂŤ Miha KavÄ?iÄ?, najboljĹĄi strelec domaÄ?ih: ÂťTekmo smo slabĹĄe odprli. V obrambi nismo bili pravi, tudi v napadu smo zgreĹĄili kar nekaj Ä?istih priloĹžnosti. Nato

smo ob pomoÄ?i vratarja Taletovića zaigrali bolje v obrambi in s hitrimi protinapadi naredili razliko, ki smo jo do konca tekme obdrĹžali. Vesel sem, da se je na derbiju zbralo toliko navijaÄ?ev in da smo se z novima toÄ?kama ĹĄe bolj pribliĹžali drugemu mestu na lestvici.ÂŤ V vÄ?erajĹĄnjem 20. krogu so gostovali v Trebnjem. đ&#x;”˛

S. Vovk

NajviĹĄja zmaga doslej PtujÄ?anke so premagale kar s ĹĄtirinajstimi goli razlike – Do konca rednega dela ĹĄe trije krogi Velenjske rokometaĹĄice so v zadnjih dveh krogih navduĹĄile trenerko SneĹžano RodiÄ? in seveda tudi svoje ljubitelje. Priigrale so si dve zmagi zaporedoma oziroma so v dosedanjih petnajstih krogih dosegle pet zmag. V 15. krogu so na Ptuju povsem nadigrale nasprotnice in se veselile zmage s ĹĄtirinajstimi goli razlike (40 : 26),

najviĹĄja prednost pa je znaĹĄa ĹĄestnajst zadetkov. To je bila njihova sploh najviĹĄja zmaga v dosedanjem delu prvenstva. Strelsko je blestela Patricija Pikl, ki je kar desetkrat poslala Ĺžogo v mreĹžo domaÄ?ih vratark. Veliko zanimivejĹĄi je bil njihov dvoboj z IzolÄ?ankami v 15. krogu v domaÄ?i dvorani, ki so ga dobile z 22 : 21, in se Primorkam oddolĹžile za poraz prav tako za gol razlike v njihovi dvorani. S tem so prednost pred njimi poveÄ?ale na ĹĄtiri toÄ?ke.

V tem ĹĄtajersko-primorskem dvoboju so bila domaÄ?a dekleta na zaÄ?etku z zadetkoma TjaĹĄe Smonkar dvakrat v prednosti za zadetek. Nato so gostje zaÄ?ele igrati vse bolje, domaÄ?im pa igra ni veÄ? stekla po Ĺželjah. Primorke so bile tudi zelo motivirane, saj bi se z morebitno zmago z domaÄ?imi izenaÄ?ile po toÄ?kah. Po vod-

stvu z dvema goloma prednosti (11 : 9) po prvem polÄ?asu so bile na dobri poti, da uresniÄ?ijo to Ĺželjo. Tudi v prvih minutah nadaljevanja je bilo v igri domaÄ?ih precej napak oziroma zapravljenih napadov, premalo zbrane pa so bile tudi pred svojo vratarko in nasprotnice so hitro povedle s ĹĄtirim goli (13 : 9). Takrat pa

so domaÄ?e igralke znova dvignile raven svoje igre in se zelo borile za vsako Ĺžogo, nasprotnice pa tudi niso popuĹĄÄ?ale, tako da so si oboje nakopale tudi precej izkljuÄ?itev. Pri domaÄ?ih je nekajkrat zablestela vratarka, soigralke pa so tudi delale vse manj napak in po slabih petnajstih minutah so izniÄ?ile prednost gostij na (15 : 15), nato pa kmalu prviÄ? povedle (16 : 15). Gostje so jim hitro vrnile na 17 : 16, a to je bila tudi njihova

zadnja prednost. TjaĹĄa Smonkar je z dvema goloma (skupaj jih je dosegla kar deset) poskrbela za drugo domaÄ?e vodstvo (18 : 17) v tem delu igre. IzolÄ?anke so nato ĹĄe zadnjiÄ? izenaÄ?ile (18 : 18), z zadetkom Piklove in Smonkarjeve so jim domaÄ?e uĹĄle za dva gola (22 : 20). Gostje so se jim pribliĹžale za gol in imele tudi zakljuÄ?no Ĺžogo, a so bile neuspeĹĄne in zmaga je ostala doma.

Tri kroge pred koncem rednega dela prvenstva so z desetimi toÄ?kami na zelo dobrem sedmem mestu. Osma Izola za njimi zaostaja za ĹĄtiri, deveta Litija ima tri toÄ?ke, zadnje PtujÄ?anke pa samo eno.

VelenjÄ?anke bodo v zadnjih treh krogih rednega dela najprej v soboto gostovale v Novem mestu, nato gostile predzadnjo Litijo, v 18. krogu pa redni del sklenile s sosedskim derbijem v Ĺ˝alcu. Ne glede na razplet teh dvobojev so si Ĺže zagotovile igranje v konÄ?nici za razvrstitev od 5. do 8. mesta.

NajboljĹĄe bodo igrale za mesta od 1 do 4. Ekipe bodo v konÄ?nico prenesle vse toÄ?ke in gol razliko. NajslabĹĄa ekipa se bo selila v 1. B ligo. O tem, katera bo to, bodo odloÄ?ile tri medsebojne tekme na tri dobljene zmage med deveto in deseto ekipo po rednem delu.

Rekli so â?ą Nastja Ferenc: ÂťVesele smo, da smo drugiÄ? zapored zmagale, in to proti tekmicam za obstanek v ligi. Sedaj smo te skrbi Ĺže reĹĄene. Z igro v prvem polÄ?asu nismo bile zadovoljne. Zelo slabe smo bile v obrambi, pa tudi v napadu vÄ?asih nismo vedele, kaj bi delale. Bilo je kar precej zgreĹĄenih 'zicerjev'. Poznalo se je

đ&#x;”˛

S. Vovk

Matic Verdinek in Aleks KavÄ?iÄ? sta bila s po petimi goli njihova najboljĹĄa strelca. Enega manj je prispeval Andris CelminĹĄ. S ĹĄestnajstimi obrambami pa se je nadvse izkazal Emir Taletović.

Vratar je po zmagi povedal: ÂťTekmo smo odprli tako kot prejĹĄnje evropske z nekaj strahu, zato smo naredili tudi nekaj napak v prvem polÄ?asu. Vendar se nam je potem ob koncu prvega polÄ?asa vseeno uspelo pribliĹžati na samo zadetek zaostanka. Med odmorom smo se dogovorili, da damo vse od sebe, in kar bo, bo.

Odigrali smo izjemno v obrambi.

Zadeli stoodstotne priloĹžnosti, ki smo jih v prvem polÄ?asu zapravljali, in zasluĹženo se veselimo prvih dveh toÄ?k.ÂŤ Njihova igra veÄ?ji del v prvem polÄ?asu ni obetala konÄ?nega podviga, ki jim vliva upanje za drugo mesto; to pa bi jim omogoÄ?ilo uvrstitev med osem najboljĹĄih. Ĺ panci so zaÄ?eli bolje. V 3. minuti so petiÄ? povedli s prednostjo treh golov, nazadnje v 24. minuti vodstvom 11 : 8. Z goloma Tadeja Mazeja in mladega Timoteja GrmĹĄka, ki pa je bil nato med napadom domaÄ?ih izklju-

Brez ťtirih V zasedbi Gorenja so manjkali Ibrahim Haseljić, AljaŞ Panjtar, Jernej DrobeŞ.

Zaradi viroze, za katero je zbolel tik pred odhodom, pa tudi Miha KavÄ?iÄ?.

Ä?en, so zaostanek zmanjĹĄali na gol zaostanka (10 : 11).

Dobri dve minuti pred koncem polÄ?asa so gostje spet imeli prednost dveh golov (13 : 11), CelminĹĄ je zadel za 12 : 13. DomaÄ?i so imeli dobro minuto za napad,

Zoran JoviÄ?ić

a so ga konÄ?ali neuspeĹĄno. IzenaÄ?iti je poskuĹĄal Vladimir Bojanić.

Nasprotnik mu je to prepreÄ?il s prekrĹĄkom za najstroĹžjo kazen.

Verdinek je tudi drugo sedemmetrovko izvedel zanesljivo in izenaÄ?il. Tik pred zadnjim piskom prvega dela pa so domaÄ?i izkoristili manjĹĄo nezbranost gostov in odĹĄli na odmor z minimalno prednostjo. V nadaljevanju so Slovenci zaigrali veliko bolje, z branjenjem je navduĹĄeval Taletović. S Ä?etrtim KavÄ?iÄ?evim golom so po ĹĄestih minutah igre sploh prviÄ? povedli (16 : 15). Igralci Ademarja v nadaljevanju niso bili kos njihovi odliÄ?ni obrambni igri ter uÄ?inkovitim napadom.

Tudi Matic Verdinek ostaja

Kralj strelcev domaÄ?ega prvenstva v prejĹĄnji sezoni je tako kot David MiklavÄ?iÄ? podaljĹĄal zvestobo Gorenju.

V klubu ostaja do konca sezone 2021/22, MiklavÄ?iÄ? pa do konca naslednje.

Do konca niso uspeli niti enkrat izenaÄ?iti, kaj ĹĄele povsem preobrniti rezultat. Slabe ĹĄtiri minute pred koncem je Bojanić zadel za 24 : 20. Po zniĹžanju za gol so domaÄ?i s tesnim pokrivanjem skuĹĄali reĹĄiti nemogoÄ?e. Takrat je na sceno stopil najizkuĹĄenejĹĄi velenjski igralec, kapetan David MiklavÄ?iÄ?, ki bo Ä?rno-rumeni dres nosil tudi v naslednji sezoni.

Najprej je na zaÄ?etku 58. minute zadel za novih + 4, po Taletovićevi obrambi pa za najviĹĄje vodstvo 26 : 21. Gostitelji so nato z dvema goloma ublaĹžili zanje gotovo nepriÄ?akovan poraz z -3.

Trener Zoran JoviÄ?ić je ob Ä?estitki fantom za izjemno predstavo ĹĄe dejal: "Dosegli smo lepo zmago, padel je ĹĄpanski velikan.

Fantje so prikazali izjemno voljo, Ĺželjo in borbo. To je bilo kljuÄ?nega pomena za zmago. Igrali smo kakovostno in pametno in v klubu upajo, da bo ta velika zmaga privabila v soboto v RdeÄ?o dvorano veliko ĹĄtevilo ljubiteljev rokometa, ki jim bodo pomagali, da potrdijo toÄ?ki iz Leona. đ&#x;”˛

S. Vovk

Napake, ki se ne bi smele dogajati S tekmami 21. in 22. kroga so najboljĹĄa slovenska nogometna moĹĄtva nadaljevala boje za prvenstvene toÄ?ke – Proti tekmecu za obstanek klonili z 0 : 3, proti Aluminiji z 0 : 1 NogometaĹĄi velenjskega Rudarja so pred prvo tekmo za prvenstvene toÄ?ke optimistiÄ?no napovedovali obstanek v druĹžbi najboljĹĄih prvoligaĹĄkih moĹĄtev. Po uvodnem krogu jim ĹĄe vedno slabo kaĹže, saj znova niso okusili slasti zmage. ZaÄ?eli so s porazom. V Kranju jih je Triglav premagal gladko s 3 : 0 in si priigral pomembne toÄ?ke v boju za obstanek v prvoligaĹĄki druĹžbi, rudarji pa so doĹživeli trinajsti poraz. Vse tri gole so prejeli po velikih napakah, v napadu pa si skorajda niso ustvarili pravih priloĹžnosti za gol.

V okvir vrat so velenjski nogometni 'knapi' poslali le dve Ĺžogi, do-

tudi, da so bile nekatere igralke malo bolne in so potrebovale kar nekaj Ä?asa, da so se vĹživele v igro. Ko smo se le zbrale in zaÄ?ele igrati bolj agresivno v obrambi, nam je tudi v napadu ĹĄlo dobro od rok. Pokazale smo, da se lahko tudi po zaostanku –4 vrneĹĄ in zmagaĹĄ.ÂŤ

Trener Andrej Panadić – razoÄ?aran po predstavi v Kranju

maÄ?i pet, razmerje v strelih ven iz okvirja vrat pa je bilo kar 10 : 1 v korist 'orlov'.

Ob toÄ?ko v sodnikovem dodatku

V torkovem 22. krogu so bili v KidriÄ?evem dvoboju z Aluminijem, ki je v uvodnem krogu z 0 : 2 izgubil v Celju, povsem blizu neodloÄ?enemu rezultatu. ToÄ?ko so imeli (skorajda) Ĺže v Ĺžepu. To pa so zapravili v triminutnem podaljĹĄku in izgubili z 1 : 0.

V Kranju je bila statistika na strani domaÄ?ih, v torek pa so bili po njej boljĹĄi gostje. To je bil edini strel 'ĹĄumarjev' v okvir Radanovih vrat, 'rudarji' pa so bili nevarni ĹĄtirikrat. Trenerju na koncu znova ni preostalo drugega, kot da je razoÄ?aran ugotavljal: Žalostni smo. Tako kot v Kranju so se igralci tudi tokrat zelo trudili.

Nismo si zasluĹžili takĹĄnega razpleta. Ĺ e zlasti danes ne.ÂŤ Se jim pa lahko odpre v soboto, ko bodo ob jezeru gostili prav tako ranjeno Olimpijo. Triglav ni 'presenetil' le VelenjÄ?anov, ampak v drugi letoĹĄnji tekmi tudi LjubljanÄ?ane. V StoĹžicah je v torek slavil z 2 : 0. VelenjÄ?anom po Ĺže ĹĄtirinajstem porazu sicer ĹĄe ostaja upanje, da je do konca sezone ĹĄe ĹĄtirinajst krogov. Seveda pa bodo morali v njih igrati veliko bolje, bolj zbrano ter odloÄ?no v obrambi ter poskuĹĄati kakĹĄno Ĺžogo veÄ? od nasprotnika spraviti v njegovo mreĹžo.

V soboto (ob 14.00) bodo Ruđ&#x;”˛ vos darji gostili Olimpijo.

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 21

ÂťDovolj je,ÂŤ je na novinarski konferenci na pragu 56. tekmovanja za Zlato lisico v Kranjski Gori dejala 34-letna Ĺ marÄ?anka Ana Drev, dolgoletna slovenska reprezentantka in ena najboljĹĄih slovenskih veleslalomistk. Neformalna kapetanka slovenske reprezentance, kot so jo poimenovali nekateri, je v svetovni alpski smuÄ?arski srenji nastopala kar 18 let. Da je konec kariere napovedala sredi sezone, se je odloÄ?ila zato, ker se ji je zdelo prav, da seznani javnost s svojo odloÄ?itvijo v sklopu tekmovanja za Zlato lisico. Po tej tekmi smo jo obiskali in ji zastavili nekaj vpraĹĄanj. Nanje je takole odgovorila:

Ana Drev postavila tekmovalne smuÄ?ke v kot V 18-letni karieri je 34-letna Ĺ marÄ?anka, dolgoletna slovenska reprezentantka in ena od najboljĹĄih veleslalomist doĹživela marsikaj – SmuÄ?anje ostaja njena ljubezen in strast

Veleslalomsko tekmo v Kranjski Gori ste spremljati kot gledalka in ne kot tekmovalka. S kakĹĄnimi obÄ?utki? ÂťBilo je zelo ÂťfajnÂŤ. Nisem imela posebnih obÄ?utkov zaradi tega, ker nisem nastopila. Je pa res, da sem imela moĹžnost ĹĄe enkrat od blizu podoĹživeti velik uspeh slovenskih lisiÄ?k. ObÄ?utki s proge in starta so mi ostali in vem, koliko dela je potrebnega, da si v ospredju.ÂŤ Dovolj je, ste dejali po 18 letih tekmovanja v svetovni smuÄ?arski eliti. Kdaj je padla kocka? ÂťPo zadnji hudi poĹĄkodbi kolena lanskega januarja sem si rekla, da si bom vzela malo veÄ? Ä?asa zase. Operaciji je sledila naporna nekajmeseÄ?na rehabilitacija. OdloÄ?ila sem se, da si bom najprej opomogla, nato pa videla, kaj in koliko me Ĺžene naprej. Med rehabilitacijo sem spoznala, da mi je lepo tudi brez smuÄ?anja. JeziÄ?ek na tehtnici pa je bila seveda skrb za lastno zdravje, saj to ni bila edina poĹĄkodba kolenskih vezi. Tako je padla odloÄ?itev, da v Ĺživljenju lahko poÄ?nem ĹĄe kaj drugega.ÂŤ Za vami so dobre in slabe sezone, zdravstvene teĹžave, poĹĄkodbe in vrnitve. ÄŒe se ozrete na vse sezone, kaj bi lahko dejali? ÂťDa je bilo to zelo dolgo in pestro obdobje. V svoji karieri sem praktiÄ?no izkusila vse, kar se je dalo. TakĹĄno Ĺživljenje poklicnega ĹĄportnika pozna marsikdo.

Sem pa bila zanesljivo po vsaki izkuĹĄnji moÄ?nejĹĄa. Vse so mi dale nekaj Ĺživljenjskih lekcij, ki me bodo spremljale tudi po karieri.ÂŤ

21

Ĺ PORT

27. februarja 2020

Ana Drev: ÂťKo govorim o koncu smuÄ?arske kariere, cmoka v grlu ne Ä?utim, ker se za konec nisem odloÄ?ila vÄ?eraj.ÂŤ

So vam pri srcu ostale le vaĹĄe najboljĹĄe uvrstitve ali ĹĄe kaj drugega? Morda sotekmovalke iz slovenske reprezentance, konkurentke iz drugih ekip, razmere v reprezentanci, ki niso bile vedno roĹžnate? ÂťOb pogledu nazaj so najbolj v ospredju lepi trenutki. Mednje ne sodijo le rezultati. Ti so bili pika na i. Veliko je bilo lepih skupnih doĹživetij v ekipi stran od soja luÄ?i, kamer. TeĹžko jih opiĹĄem. Dejansko je ĹĄlo za naÄ?in Ĺživljenja.

Nisem smuÄ?ala le za dobre rezultate, sem se pa seveda trudila, da bi bilo smuÄ?anje Ä?im bolj popolno.ÂŤ Ostajate v stiku z danes nekdanjimi sotekmovalkami iz slovenske in tujih ekip? ÂťOstajamo v stikih. Ko sem tudi nekaterim tujim povedala o konÄ?anju kariere, so mi dejale, da sem pri njih vedno dobrodoĹĄla. Iz drugih reprezentanc so mi

ĹĄe posebej blizu dve francoski reprezentantki in Japonka, ki me je Ĺže dvakrat obiskala. Stike ohranjam ĹĄe z nekaterimi, ki morda niso tako poznane.ÂŤ Kaj pa Mikaela Shiffrin, katere voĹžnje ste menda najpogosteje analizirali? ÂťNisva imeli bliĹžnjega odnosa. Kadar pa sva se videli, sva se pozdravili in spregovorili kakĹĄno besedo.ÂŤ NajbrĹž si takĹĄnega slovesa niste predstavljali? ÂťNe, nisem. Vedno misliĹĄ le na najlepĹĄe, na sreÄ?en konec, ampak mi je bilo oÄ?itno tako namenjeno. ÄŒe sem se Ĺže poĹĄkodovala, pa lahko reÄ?em, da sem dobro preĹživela to obdobje in da sem iz tega potegnila nekaj dobrih stvari.ÂŤ Bi kaj spremenili, Ä?e bi lahko? ÂťSpremenila bi marsikaj. Moje najboljĹĄe sezone, ki so se mi

Med najboljĹĄih deset se je v svetovnem pokalu uvrstila 15-krat.

S sedmimi uvrstitvami med najboljĹĄih ĹĄest si na veÄ?ni lestvici najboljĹĄih slovenskih veleslalomistk deli tretje mesto z UrĹĄko Hrovat. VeÄ? uvrstitev v najboljĹĄo ĹĄesterico na Ĺženskih veleslalomih za svetovni pokal imata le Mateja Svet (23) in Tina Maze (41)

Slovenske ÂťlisiÄ?keÂŤ na tekmi v Kranjski Gori v druĹžbi z ÂťupokojenoÂŤ veleslalomistko Ano Drev

zgodile pri 30 letih in po njih, bi zanesljivo ob boljĹĄem stanju SmuÄ?arske zveze Slovenije priĹĄle precej prej. Tako pa sem v najboljĹĄih tekmovalnih letih (od 20 do 27 leta) imela res slabe razmere za delo. Vsako leto so se menjali trenerji, serviserji, fizioterapevtov takrat sploh nismo imeli. V sedmih letih sem zamenjala 7 trenerjev. NihÄ?e ni delal na dolgi rok. Tudi sama bi kaj drugaÄ?e naredila, nekatere stvari bi gotovo spremenila. Vendar oÄ?itno Ä?lovek potrebuje izkuĹĄnje, da lahko kaj popravi.ÂŤ Ko pogledate nazaj, bi zgodbo ponovili?? ÂťSmuÄ?anje je bilo do lanskega leta moje Ĺživljenje. Ko si v tem, si ne predstavljaĹĄ, koliko dela, truda, naporov si v to vloĹžil. Prej mi je bilo marsikaj samoumevno.

Se mi zdi, da karkoli bom poÄ?ela, bom tudi zaradi smuÄ?anja. Pridobila sem delovne navade, niÄ? mi ni teĹžko narediti. Manjkajo mi sicer delovne izkuĹĄnje, imam pa take, ki mi bodo pomagale, da se bom lahko znaĹĄla v Ĺživljenju.ÂŤ Poslovili ste se brez poslovilne voĹžnje, solznih oÄ?i, tiho in umirjeno, tako kot ste delovali v svetovni smuÄ?arski karavani.

TAKO so igrali Pokal EHF – skupina C, 3. krog Abanca Ademar Leon – Gorenje Velenje 23:26 (14:13)

Gorenje: Taletović (16 obramb), Husejnović, Verdinek 5 (1), CelminĹĄ 4, KavÄ?iÄ? 5, MiklavÄ?iÄ? 3, OkleĹĄÄ?en 3, Bojanić 3, Tajnik 2, GrmĹĄek 1, Mazej 1, Matanović, Ĺ ol, Levc. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Ademar Leon 1 (0), Gorenje Velenje 2 (2).

IzkljuÄ?itve: Ademar Leon, Gorenje Velenje po 6 minut.

4. krog (Velenje, 29. 2., 17.00): Gorenje – Ademar

Liga NLB, 19. krog Gorenje Velenje - Slovenj Gradec 2011 28:22 (14:10)

Gorenje: Taletović (14 obramb), Husejnović (1 obramba), KavÄ?iÄ? M. 6, Verdinek 5 (2), Matanović 3, KavÄ?iÄ? A. 3, Tajnik 3, MiklavÄ?iÄ? 2, GrmĹĄek 2, CelminĹĄ 1, OkleĹĄÄ?en 1, Ĺ ol 1, Bojanić 1, Levc, Mazej. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 5 (4), Slovenj Gradec 2011 12 (9); izkljuÄ?itve: Gorenje 4, Slovenj Gradec 4 minute.

Drugi rezultati: Koper - Jeruzalem OrmoĹž 21:28 (6:16), Urbanscape Loka - Dobova 31:24 (17:11), Krka - Izola 34:30 (16:14), Maribor Branik - Trimo Trebnje 26:32 (13:15) Celje Pivovar-

na LaĹĄko - Riko Ribnica 29:23 (13:14).

Vrstni red: 1. Celje 37, 2. Ribnica 31, 3. Gorenje 29, 4, Trimo 25, 5, 5. OrmoĹž 20, 6. Dobova 19, 7.

Koper 15, 8 Krka 15, 9. Loka 14, 10. Slovenj Gradec 13, 11. Maribor 7, 12. Izola 3.

20. krog: Trimo – Gorenje (vÄ?eraj)

Prva A DRL – Şenske, 15. krog Velenje – Izola 22 : 21 (9 : 11)

Velenje: SimiÄ?, HadĹžiÄ?, Smonkar 10 (3), TomiÄ?

2, Ferenc 4, Ĺ˝ekiÄ? 0, PriterĹžnik 2 (1), Pikl 3, Ĺ˝agar 0, MeĹža, TabakoviÄ? 1, Rotovnik 0. Trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 5 (4), Izola 2 (1); izkljuÄ?itve: Velenje 14 minut, Izola 12 minut.

Drugi rezultati: Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - Zelene doline Ĺ˝alec 23:22 (13:14), Ĺ˝.U.R.D. Koper - Litija 35:29 (19:14), Krim Mercator – Krka 35:18 (17:8).

Vrstni red: 1. Mlinotest 15 tekem - 28 toÄ?k, 2.

Krim 13 - 26, 3. Žalec 15 - 22, 4. Krka 13 - 16, 5.

Z'deĹžele 13 - 16, 6. Koper 15 - 14, 7. Velenje 15 - 10, 8. Izola 15 - 6, 9. Litija 15 - 3, 10. Ptuj 13 -1.

Prva liga Telekom Slovenije, 21. krog Triglav - Rudar 3:0 (1:0)

Strelci: Kumer (45.), Berat (65.), Petrić (83.).

Rudar: Radan, PuĹĄaver, DĹžinić, Ćosić, Pavlović, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 90. VoĹĄnjak), Andjelković, Radić,

ÂťMarsikdo me je vpraĹĄal, Ä?e bom peljala poslovilno voĹžnjo.

Nekako sem Ä?utila, da Ä?e bi jo, to ne bi bila jaz. PosluĹĄala sem samo sebe. SmuÄ?anja nisem nikoli doĹživljala kot neko pretirano dramo. Imela sem teĹžave, bila sem vesela, Ĺžalostna, ko sem hotela nekaj narediti, pa ni ĹĄlo, a sem ocenila, da ljudje bijejo dosti teĹžje bitke na drugih frontah.

SmuÄ?anje se mi ni nikoli zdelo kot nek privilegij in tudi ne nekaj, za kar bi se Ä?lovek metal na glavo. Pravzaprav teĹžko najdem prave izraze, a najbrĹž veste, kaj mislim.ÂŤ Se nameravate posloviti od svojih navijaÄ?ev, sodelavcev in sodelavk?

RazmiĹĄljala sem, da bi na koncu sezone organizirala poslovilni piknik in upam, da bo na Golteh takrat ĹĄe sneg.ÂŤ Ste smuÄ?i pospravili v kot? Je smuÄ?anje ĹĄe vaĹĄa strast? ÂťBila sem zelo vesela, ko sem ĹĄla po poĹĄkodbi prviÄ? na smuÄ?i in ugotovila, da je smuÄ?anje ĹĄe vedno moja ljubezen in strast.

Takrat so me navdajali lepi obÄ?utku in mislim, da bo to ostalo v meni.ÂŤ

Kegljanje Krefl, Petrović (od 66. Koprivnik), Kuzmanović.

Trener: Andrej Panadić Drugi rezultati: Maribor - Olimpija 1:1 (0:1), Celje - Aluminij 2:0 (1:0), DomŞale - Mura 1:2, Bravo - CB 24 Tabor SeŞana 2:1 (1:1).

Vrstni red po 21. krogu: 1. Olimpija 43, 2.

Maribor 39, 3. Aluminij 38, 4. Celje 37, 5. Mura 36, 6. DomĹžale 25, 7. Triglav 23, 8. Bravo 20, 9.

Tabor 19, 10. Rudar 8.

22. krog Aluminij - Rudar 1:0 (0:0)

Strelec: Ĺ˝ivković (90+2) Rudar: Radan, Pavlović, Filipović, DĹžinić, AndĹželković, Ćosić, ÄŒrnÄ?iÄ?, Kuzmanović, Krefl, Petrović (od 90. Panadić), Radić (od 69. Koprivnik). Trener: Andrej Panadić Drugi rezultati: Olimpija - Triglav 0:2 (0:1); vÄ?eraj (sreda): Tabor – DomĹžale, Mura – Maribor, Celje – Bravo.

Vrstni red po 22. krogu: 1. Olimpija 22 tekem – 43 toÄ?k, 2. Aluminij 22 - 41, 3. Maribor 21 - 39, 4. Celje 21 - 37, 5. Mura 21 - 36, 6. Triglav 22 - 26, 7. DomĹžale 21 - 25, 8. Bravo 21 20, 9. Tabor 21 - 19, 10. Rudar 22 - 8.

Sreda 26. februarja: Tabor – DomŞale, Mura – Maribor, Celje –Bravo 23. krog: (29. februarja, 14.00): Rudar – Olimpija

HasiÄ?iÄ? regijski prvak in udeleĹženec DP Na kegljiĹĄÄ?ih v Ĺ oĹĄtanju in Sl. Konjicah je potekalo regijsko prvenstvo za posameznike, ki pa je veljalo tudi za kvalifikacije za nastop na DP. Na prvenstvu je nastopilo 20 tekmovalcev. Barve Ĺ oĹĄtanjÄ?anov so zastopali samo trije tekmovalci, Ä?eprav so imeli pravico nastopiti z devetimi tekmovalci. PoĹĄkodbe in bolezen so paÄ? igralcem prepreÄ?ile nastop. Kar 11 tekmovalcev je bilo iz KK Konjice, po dva prijavljena sta bila iz KK Pivovarna LaĹĄko, KK Komcel – Celje in KK Ljubno. Na ĹĄoĹĄtanjskih stezah je bilo izredno razburljivo, saj so o vodilnem prvega dne odloÄ?ali zadnji luÄ?aji. Vodstva se je veselil domaÄ?i tekmovalec Rasim HasiÄ?iÄ?, ki je poruĹĄil 563 kegljev, le dva keglja manj KonjiÄ?an Gmajner – 559, ĹĄe kegelj manj pa Peperko – KK Konjice. Nedeljski nastopi so precej spremenili vrstni red. Izredno dober nastop HasiÄ?iÄ?a s 596 podrtimi keglji je povedal, da ga bo teĹžko premagati. Ĺ e najbolj sta se mu pribliĹžala Gmajner – 569, in PeÄ?nak – 561 podrtih kegljev. Ostali tekmovalci so bili nekje v pov-

Dejali ste, da zaradi poĹĄkodbe niste Ä?ez noÄ? padli v novo Ĺživljenje, da niste nikoli priĹĄli do toÄ?ke, ko ne bi vedeli, kaj poÄ?eti.

KakĹĄni so vaĹĄi novi izzivi? ÂťV prvem obdobju po poĹĄkodbi sem imela najveÄ? dela s samo rehabilitacijo. Ĺ˝elela sem vloĹžiti vso energijo v to, da bom koleno ob pravem Ä?asu rehabilitirala in da te poĹĄkodbe ne bom vlekla v nadaljnje Ĺživljenje. Mislim, da sem vse dobro izpeljala. Ĺ e kar nekaj stvari imam v planu. Ĺ˝elim dokonÄ?ati ĹĄtudij primerjalne knjiĹževnosti in sociologijo kulture. Med tekmovalno kariero sem izdelala blagovno znamko Snow monkey. Gre za novodobno termovko iz nerjaveÄ?ega jekla, ki sem jo uporabljala tudi sama in opremljevalec SmuÄ?arske zveze Slovenije. To je bil bolj konjiÄ?ek, nekaj malega za zraven. Sedaj, ko sem konÄ?ala, sem temu poslu namenila veÄ? pozornosti. Moram reÄ?i, da je kar dosti dela.ÂŤ Bo sedaj veÄ? prostega Ä?asa? Kako ga nameravate izkoristiti? ÂťVÄ?asih imam obÄ?utek, da delam sedaj veÄ?, kot sem prej. Kot poklicni ĹĄportnik potrebujeĹĄ poÄ?itek in si ga vzameĹĄ zato, da boĹĄ kar najbolje pripravljen. Sedaj kar velikokrat potegneĹĄ in ne misliĹĄ veÄ? na tisti poÄ?itek in prav je tako. Ĺ˝elim si, da bi naĹĄla Ä?as za gibanje, saj se zelo rada ukvarjam s ĹĄportom. Ta je ĹĄe vedno del mojega Ĺživljenja.ÂŤ đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek Foto: osebni arhiv

• Po nekaterih podatkih je v 18 letih zbrala: • 147 nastopov v svetovnem pokalu • 2 uvrstitvi na stopniÄ?ke (2. v Flachauu in Mariboru 2016) • 7. v veleslalomskem seĹĄtevku svetovnega pokala 2015/16 • 3-krat na ZOI (9. mesto v Torinu 2006 kot najboljĹĄi rezultat) • 7-krat na SP (7. mesto v St. Moritu 2017 kot najboljĹĄi rezultat) • 2-krat 3. v veleslalomskem seĹĄtevku evropskega pokala (5 posamiÄ?nih zmag)

preÄ?ju prvega dne. Naslov regijskega prvaka je tako pripadel Ĺ oĹĄtanjÄ?anu HasiÄ?iÄ?u, s tem pa si je zagotovil tudi nastop na DP, ki bo marca.

Ostala tekmovalca iz KK Ĺ oĹĄtanj sta dosegla 6. mesto – Pavle PetroviÄ? (548 + 529 – 1077), 8. mesto Brane ArnuĹĄ (537 + 537 – 1074).

Rezultati: HasiÄ?iÄ? (KK Ĺ oĹĄtanj) – 563 + 596 – 1159, Gmajner (KK Konjice) – 559 + 569 -1128, PeÄ?nak (KK Konjice) – 543 + 561 – 1104, Vogrin (KK Konjice) – 547 + 552 – 1099. Vsi ti tekmovalci so si zagotovili nađ&#x;”˛ stop na DP.

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

27. februarja 2020

Izvedli rekordno ĹĄtevilo intervencij Modri odsevniki Minulo soboto so se Ä?lani PDG Velenje sestali na 123. obÄ?nem zboru – Preteklo leto je bilo zahtevno – Letos se veselijo novih pridobitev Tina Felicijan

Velenje, 22. februar – Leto 2019 si bodo velenjski gasilci zapomnili po rekordnem ĹĄtevilu intervencij, ki sicer iz leta v leto naraĹĄÄ?a. Opravili so jih 372, poroÄ?a poveljnik Bojan Brcar, zadovoljen, da so Ä?lani PGD Velenje tudi lani vestno in srÄ?no opravljali svoje poslanstvo pomagati soÄ?loveku v stiski. ÂťV porastu so bile tako intervencije zaradi poĹžarov in drugih naravnih nesreÄ? kot tehniÄ?ne intervencije. NajveÄ?ji porast pa smo zabeleĹžili v tako imenovanih ostalih intervencijah, h katerim ĹĄtejemo reĹĄevanje iz dvigal, odpiranje stanovanj, reĹĄevanje Ĺživali in podobne naloge. Sicer veÄ?jih intervencij ni

â?ą

Opravili so rekordnih 372 intervencij.

bilo in upamo, da jih bo tudi v prihodnje malo. A tudi te manjĹĄe intervencije so lahko zahtevne, sploh kadar gre za posredovanje v prometnih nesreÄ?ah ali ravnanje z nevarnimi snovmi,ÂŤ je povedal in dodal, da se morajo gasilci ravno zaradi vedno veÄ? novih in vedno bolj zahtevnih nalog, ki jih Ä?akajo v nepredvidljivih okoliĹĄÄ?inah, nenehno izobraĹževati.

Lani se je raznih izobraĹževanj pod okriljem gasilskih zvez Ĺ aleĹĄke doline in Slovenije udeleĹžilo veÄ? kot 50 Ä?lanov, veÄ? kot sto pa jih je nova znanja in veĹĄÄ?ine nabiralo na raznih drugih seminarjih, delavnicah in sejmih.

Velenje, 17. februarja – Velenjski policisti so v ponedeljek obravnavali dva primera kaznivih dejanj nasilja. V prvem primeru je ĹĄlo za druĹžinsko nasilje, ko je sin oÄ?etu grozil z ubojem. Policisti bodo sina kazensko ovadili. V drugem primeru je ĹĄlo za medvrstniĹĄko nasilje. Na eni od velenjskih osnovnih ĹĄol je uÄ?enec pretepal soĹĄolce, fiziÄ?no pa je napadel tudi uÄ?iteljico. Policisti so podali poroÄ?ilo na center za socialno delo in drĹžavno toĹžilstvo.

Dolgi prsti Velenje, 17. februarja – V ponedeljek je mladi mamici neznanec med sprehodom po mestu izpod otroĹĄkega voziÄ?ka ukradel nahrbtnik, v katerem je imela kljuÄ?e od avtomobila in otroĹĄke potrebĹĄÄ?ine.

V nedeljo, 23. februarja, je storilec vlomil v osebni avto, parkiran v Ĺ aleku, in iz njega ukradel Ĺžensko torbico.

ReĹže isti?

Velenje, 17. februarja – S prerezanimi pnevmatikami je na parkiriĹĄÄ?ih na obmoÄ?ju Velenja obstalo veÄ? avtomobilov. Eden v ponedeljek, kjer je neznani storilec lastnika avtomobila oĹĄkodoval za 500 evrov. V petek, 21. februarja, pa je neznanec z ostrim predme-

NameĹĄÄ?eni so na vse veÄ? kilometrih slovenskih cest – V poskusni dobi za 30 odstotkov manj povoĹžene divjadi Milena KrstiÄ? - Planinc

Sicer so ob koncu lanskega leta naĹĄteli 64 operativnih Ä?lanov in 27 gasilcev pripravnikov.

nih tekmovanjih. NajveÄ?ji uspeh so dosegle gasilke pripravnice, ki so postale drĹžavne podprvakinje in se Ĺže uvrstile na letoĹĄnje drĹžaLeto so zaznamovale vno prvenstvo, ko bodo skuĹĄale obletnice poseÄ?i po samem vrhu. Na tekPredsednik Karli PrivĹĄek je movanjih so PDG Velenje dobro povedal, da so druĹĄtvene aktiv- zastopali tudi starejĹĄi Ä?lani. nosti, ki niso neposredno vezaÄŒlanstvo je stabilno, je ĹĄe pone na usposabljanja in terensko vedal predsednik. ÂťVsako leto se delo gasilcev, mladim vrstam potekale predpridr uĹži vsaj V PGD Velenje vsem v znamepet otrok, tako je trenutno 188 nju obletnic. da jih je med Ä?lanov, imajo Pomagali so pionirji in mlaz a z n a m ov a dinci vedno vsaj pa ĹĄe 50 Ä?lanov ti 150-letnico 50, kar je zadopodmladka. ustanovitve gavoljivo. Upamo, silskega druda jih bomo Ä?im ĹĄtva v Metliki, 70-letnico usta- veÄ? obdrĹžali in jih nato sprejeli v novitve Gasilske zveze Slovenije Ä?lanske vrste ter tako krepili opein 50-letnico ustanovitve Sloven- rativno jedro.ÂŤ skega gasilskega muzeja dr. Branka BoĹžiÄ?a.

Tudi letos nekaj naloĹžb Posvetili so se delu z mladimi, Velenjski gasilci so zadovoljki so se dobro izkazali na ĹĄtevil- ni s podporo lokalne skupnosti

â?ą

POLICIJSKA kronika Spet nasilje

odvraÄ?ajo srnjad s cest

tom na parkiriĹĄÄ?ih porezal pnevmatike na veÄ? vozilih in povzroÄ?il precejĹĄnjo gmotno ĹĄkodo.

Neznanec je udaril tudi v nedeljo, 23. februarja, ko je z neznanim predmetom na parkiriĹĄÄ?u poĹĄkodoval veÄ? vozil.

Kolesa ĹĄe kar izginjajo Velenje, 18. februarja – PrejĹĄnji teden je na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje s hodnikov stanovanjskih blokov in kolesarnic spet izginilo nekaj koles.

PlaÄ?ala, ne pa prejela Velenje, 18. februarja – Velenjski policisti poroÄ?ajo o novih primerih spletnih goljufij. VelenjÄ?an je v torek prijavil, da je bil pri nakupu akustiÄ?ne opreme, ojaÄ?evalnika in dveh zvoÄ?nikov, ogoljufan za 350 evrov. O nakupu se je preko elektronske poĹĄte dogovoril z (domnevnim) drĹžavljanom Nizozemske in mu za blago tudi plaÄ?al. NaroÄ?enega pa ni prejel, kljub temu da je domnevnega prodajalca na to veÄ?krat opozoril.

Nekaj podobnega se je zgodilo VelenjÄ?anu, ki je kaznivo dejanje policistom naznanil v petek.

Na raÄ?un prodajalca je v Belgijo nakazal 430 evrov za dve ptici kakadu, ki pa v Velenje nista ÂťprileteliÂŤ.

Vlomilci imajo radi Kunta-kinte Velenje, 19. februarja – V sredo je bil na delu vlomilec v vrtiÄ?karskem naselju, ki je med VelenjÄ?ani znano pod imenom Kunta-kinte. Vlomil je v eno od hiĹĄic, vendar v njej oÄ?itno ni naĹĄel tistega, kar je mislil, da bo, zato jo je zapustil praznih rok. Nekaj ĹĄkode je pa vseeno povzroÄ?il. Ĺ e eden se je s slabimi nameni ustavil ob jezeru v petek, 21. februarja. SkuĹĄal je vlomiti v eno od hiĹĄic, a je ostal le pri poskusu.

Nekaj ĹĄkode je naredil s poĹĄkodovanjem vrat.

Uredil si bo okolico Velenje, 24. februarja – V ponedeljek je bilo vlomljeno v klet na ÄŒufarjevi ulici. Neznanec je ukradel baterijsko kosilnico, elektriÄ?ne ĹĄkarje, polnilno postajo in dve bateriji.

Zaradi vse veÄ?jega ĹĄtevila vozil na elektriÄ?ni pogon se bodo morali gasilci bolj posvetiti tako poĹžarni varnosti kot usposabljanju za posredovanje v poĹžarih ali prometnih nesreÄ?ah, v katerih so ta vozila udeleĹžena, saj zahtevajo specifiÄ?en naÄ?in gaĹĄenja. Podobno velja za solarne kolektorje in podobne elektriÄ?ne naprave. in hvaleĹžni zanjo. Pravkar menjujejo vrata in okna na stolpu gasilskega doma. NajveÄ? jim bo pomenila menjava talnih oblog v garaĹžnih prostorih. Zadali so si ĹĄe ureditev ĹĄportnega kotiÄ?ka za balinanje, kjer se bodo lahko druĹžili predvsem starejĹĄi, Ĺželijo pa si ĹĄe nekakĹĄnega nadstreĹĄka, kjer bi lahko izvajali druge druđ&#x;”˛ Ĺžabne aktivnosti.

Iz POLICISTOVE beleĹžke

Ljubljana, Velenje – ÂťEna velikih teĹžav divjadi na nelovnih povrĹĄinah, s katerimi se je marsikdo Ĺže sreÄ?al, je zahajanje divjadi na ceste. Cestno omreĹžje je vedno bolj razvejano, gostota prometa je vedno veÄ?ja, vedno veÄ?je so tudi hitrosti in poslediÄ?no so pogostejĹĄi tudi trki z divjadjo, zlasti s srnjadjo. Letno je v Sloveniji med 4.500 in 6.000 povoĹženih registriranih osebkov srnjadi, kar v popreÄ?ju pomeni veÄ? kot 20 vsak dan. VeÄ?inoma do njih prihaja spomladi, je pa vsak trenutek moĹžnost, da bo srna ali pa katera druga vrsta zaĹĄla na cesto,ÂŤ pravi dr. BoĹĄtjan Pokorny, dekan Visoke ĹĄole za varstvo okolja Velenje, velik strokovnjak s podroÄ?ja ekologije prostoĹživeÄ?ih Ĺživali in vodja projekta Âťmodri odsevnikiÂŤ. V njih so posebne odbojne celice, ki ob osvetlitvi z Ĺžarometi lomijo svetlobo

stran od ceste in ustvarjajo navidezno svetlobno ograjo, ki izgine, ko vozilo odpelje mimo. Odsevniki so modri, ker je ta barva v naravi minimalno prisotna in jo Ĺživali dojemajo kot nevarno.

V projektu Âťmodri odsevnikiÂŤ, ki so ga zaÄ?eli lani aprila z nameĹĄÄ?anjem na vse veÄ? kilometrov slovenskih cest, so se povezali Direkcija RS za infrastrukturo, ki je projektu namenila 430.000 evrov za obdobje treh let, Visoka ĹĄola za varstvo okolja Velenje, Gozdarski inĹĄtitut Slovenije, Lovska zveza Slovenije in drugi.

Na nekaterih odsekih drĹžavnih cest so svetlobne odsevnike namestili Ĺže v preteklih letih. V Ä?asu preizkuĹĄanja leta 2016 so ugotovili, da se je ĹĄtevilo povoĹžene divjadi v prvih mesecih po namestitvi na vseh testnih odsekih zmanjĹĄalo za veÄ? kot 30 odstotkov v primerjavi v enakimi obdobji preteklih let. đ&#x;”˛

Zbor gasilcev in gasilk PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto Ĺ oĹĄtanj – V soboto ob 18. uri se bodo v prostorih gasilskega doma PGD Ĺ oĹĄtanj na obÄ?nem zboru zbrali tamkajĹĄnji gasilci in gasilke.

DruĹĄtvo povezuje skoraj 200 aktivnih Ä?lanic in Ä?lanov, od tega 60 operativnih. Skrbijo za veÄ?inski del poĹžarnega obmoÄ?ja obÄ?ine (mesto Ĺ oĹĄtanj, krajevne skupnosti Ravne, Skorno-Florjan, Bele Vode) in opravljajo nekatere pogodbene naloge za poĹžarno varnost za Termoelektrano Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

v pismu so bile groĹžnje Velenje, 19. februarja – V sredo je obÄ?anka prejela pismo, v katerem ji je nekdo grozil. Policisti bodo z zbiranjem obvestil storilca skuĹĄali izslediti in zoper njega podati kazensko ovadbo.

ÂťOkrogleÂŤ so obiÄ?ajno malo glasnejĹĄe Velenje, 21. februarja – Stanovalca v enem od velenjskih stanovanjskih blokov je v petek pri noÄ?nem poÄ?itku motila glasna glasba pri sosedu. Policisti so motnjo preverili, bili pa razumevajoÄ?i, saj je imela lastnica stanovanja, ki je praznovala okroglo obletnico, glasbo na sobni jakosti. Izrekli so ji opozorilo. Ni pa bilo tako naslednji dan, v soboto, 22. februarja, ko je sosed nad sosedo predvajal glasno glasbo in povzroÄ?al nered.

Temu so policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

Prostovoljni prispevki za odsevni trak Šoťtanj, 23. februarja – V nedeljo so policiste obvestili o dveh osebah, ki sta v Lokovici od voznikov v zameno za odsevni trak pobirala prostovoljne prispevke.

Ob prihodu policistov ju ni bilo veÄ? tam.

Policija predstavlja svoj poklic

Velenje – Velenjski policisti bodo v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in Ĺ olskim centrom Velenje 11. marca ob 10. uri na MIC Velenje, pripravili zanimivo predstavitev poklica policist. Celotno dogajanje bodo popestrili s predstavitvijo opreme iz razliÄ?nih delovnih podroÄ?ij znotraj policije. Predstavila se bo tudi elitna specialna enota, bombni tehniki, obiskovalci bodo lahko videli vodni top policije, konjenico, tu bodo prometna policija, vodniki sluĹžbenih psov s sluĹžbenimi psi, posebna enota policije, maskota PIKA, mobilna policijska pisarna, na ogled pa bo tudi helikopter slovenske policije.

Slovenski drĹžavni gozdovi, d. o. o.

www.sidg.si

Opozorilo obiskovalcem trim steze v Velenju DruĹžba Slovenski drĹžavni gozdovi na obmoÄ?ju mestnega gozda, trim steze, pri Vili Herberstein v Velenju, izvaja seÄ?njo in spravilo lesa.

Zaradi poveÄ?ane nevarnosti obiskovalce trim steze prosimo, da se gozda izogibajo oziroma so pri obisku previdni. Dela se bodo izvajala predvidoma do konca marca 2020.

Prosimo za razumevanje.

mkp

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

27. februarja 2020

Ostajajo podporniki ĹĄporta Ĺ martno ob Paki – ÄŒlani Kluba ĹĄportnih navduĹĄencev, Fan club Ane Drev, so na veleslalomski tekmi za Zlato lisico v Kranjski Gori dodali v mozaik podpore domaÄ?inki Ani Drev ĹĄe en kamenÄ?ek. ÄŒeprav njihova ljubljenka ni nastopila, so se ji na njihov najprimernejĹĄi naÄ?in zahvalili za vse lepe trenutke, ki so jih podoĹživeli ob veleslalomskih progah doma in po svetu v 17 letih. Prav tako za promocijo okolja, iz katerega izhaja.

Tako kot marsikje doslej je bilo blizu 40 ĹĄmarĹĄkih ĹĄportnih navduĹĄencev (med katerimi so bili tudi KoroĹĄci, ZgornejsavinjÄ?ani in Trebanci) tudi v Kranjski Gori prepoznavna navijaĹĄka skupina, zato ne preseneÄ?a, da so bili velike pozornosti deleĹžni zlasti pri mno-

23

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Zdravje vam v naslednjih dneh kljub spremenljivemu vremenu ne bo delalo teĹžav. Strah, da zbolite, zato potisnite na stran in se vendarle lotite dela, ki ga ne morete veÄ? odlaĹĄati. Vezani boste ob tem, da boste veÄ? Ä?asa posveÄ?ali delu, obÄ?utili slabo vest, ker veste, da zanemarjate najbliĹžje. Nikar. Dobro vedo, da vas ni z njimi zato, ker delate, tudi za njihov boljĹĄi vsakdan. Ob koncu tedna pa le izklopite.

Vzemite si vsaj kakĹĄen dan samo zase in druĹžino. S tem boste opravili tudi s svojo slabo vestjo in poskrbeli, da vas bodo spomini greli ĹĄe nekaj dni.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Ĺ marĹĄki ĹĄportni navduĹĄenci so se druĹžili z Ano tudi v Kranjski Gori, Ä?eprav na veleslalomski tekmi ni nastopila.

gih navijaÄ?ih slovaĹĄke alpske smuÄ?arke Petre Vlhove. Ti so se jim pridruĹžili namreÄ? ĹĄe doma pri Meti Hrovat, ki naj bi po upokojitvi Ane Drev prevzela Ĺžezlo slovenske smuÄ?arske alpske reprezentance in kamor je Ĺ marÄ?ane povabil njen oÄ?e ter kranjskogorski Ĺžupan Janez Hrovat. Na sreÄ?anju pri Hrovatovih so se tako druĹžili tako z Ano kot z Meto.

Bo Fan club Ane Drev z upokojitvijo domaÄ?inke usahnil? ÂťMi smo klub ĹĄportnih navduĹĄencev in to bomo ostali. Ĺ e naprej bomo podpirali in bodrili ĹĄmarĹĄke in slovenske ĹĄportnike,ÂŤ je odgovoril na zastavljeno vpraĹĄanje predsednik kluba Marjan Knez. đ&#x;”˛

Tp

Dobro obdobje je pred vami, kar Ä?utite Ĺže nekaj dni. S tem ko ste zaprli ena vrata, ste si odprli nova. Svetloba, ki sije skoznje, je vsak dan bolj moÄ?na in svetla. Ponudba, ki ste jo na tiho priÄ?akovali, bo priĹĄla na zaÄ?etku prihodnjega tedna. ÄŒeprav boste nove priloĹžnosti zelo veseli, bodite previdni. ÄŒe vam kaj ne bo vĹĄeÄ?, to takoj povejte na glas. Predvsem pa ne podpisujte pogodbe, preden jo res dobro preberete, tudi drobni tisk. PoÄ?utje bo, ko bo to za vami, veÄ? kot odliÄ?no. Tudi nesoglasja s partnerjem bodo preteklost. Ugotovila bosta, da se preveÄ? pogreĹĄata, da bi vztrajala pri dogovoru o loÄ?enem Ĺživljenju.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

ÄŒeprav ste Ĺže mislili, da bo letoĹĄnja zima minila brez zdravstvenih teĹžav, ne bo tako. Zdravje vam bo ponagajalo v prvih dneh marca. Poleg sezonskih nadlog s prehladom se bodo oglasile ĹĄe stare teĹžave, verjetno povezane z boleÄ?inami v sklepih. Ne bodite pogumni, zdravje si boste povrnili le s poÄ?itkom. ÄŒe ste samski, se boste v naslednjih dneh poÄ?utili precej osamljeno. ÄŒe ste vezani, pa boste ugotavljali, da sta s partnerjem zadnje Ä?ase preveÄ? v istem prostoru. Napetosti bodo neizogibne, saj si gresta rahlo na Ĺživce. Poskrbite za aktivnosti, ki vas bodo vsaj nekaj ur tedensko odpeljale od doma.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Oba s partnerjem sta se v minulih dneh poÄ?utila odliÄ?no. Tudi zato, ker sta rada skupaj, v Ä?asu poÄ?itnic pa sta si vzela Ä?as zase in drug za drugega. To je vajini zvezi dalo nov polet. Ĺ˝al pa vam bo ob koncu tega tedna pregled trenutnih finanÄ?nih zmoĹžnosti povzroÄ?il precej skrbi. Morali se boste bolje organizirati, saj preveÄ? zapravljate za stvari, ki jih ne potrebujete. Pametno bi bilo, Ä?e bi za nekaj Ä?asa vodenje financ prevzel partner. Veliko bolje je organiziran kot vi. Ker se trenutno dobro razumeta, lahko to ĹĄe okrepi vajino zvezo, vam pa odvzame kup skrbi.

Po hribih

Pohod na Rajhovko Na Ljubnem ob Savinji je bilo prejĹĄnji konec tedna zelo Ĺživahno. SmuÄ?arske skakalke so se na skakalnici pod Rajhovko pomerile v Ĺženskih skokih. Tekme najviĹĄje ravni so bile na Âťmali PlaniciÂŤ, kot Rajhovko radi imenujejo domaÄ?ini, Ĺže deveto leto zapored. Od petka do nedelje si je tekme ogledalo okoli 15 tisoÄ? ljudi. K tako velikemu ĹĄtevilu gledalcev je prav gotovo pripomoglo tudi lepo vreme in pestra gostinska ponudba.

Planinci UNI 3 pa smo bili radovedni, kako je na Rajhovki. Ĺ˝e v Ä?etrtek smo se zbrali na prireditvenem prostoru Vrbje, preÄ?kali Savinjo in se odpravili proti beli lepotici, ki se je bleĹĄÄ?ala v jutranjem soncu. Skakalnica je bila pripravljena na sprejem najboljĹĄih skakalk na svetu. Ĺ tevilne ekipe delavcev so pripravljale ĹĄe zadnje potrebne detajle, da bi res vse potekalo brez nepotrebnih zapletov.

Ob samem prizoriĹĄÄ?u se nismo predolgo mudili, da ne bi bili s svojo prisotnostjo v napoto, zato pa smo dogajanje opazovali z gozdne poti, od koder je bil pogled na beli jezik doskoÄ?i-

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V tem tednu boste uĹžili vsak dan posebej. Aktivni boste od jutra do veÄ?era, a boste za razliko od veÄ?ine dni v letu poÄ?eli tisto, kar res radi poÄ?nete. SreÄ?no obdobje se bo konÄ?alo takoj, ko se boste vrnili v rutino vsakdana. ÄŒaka vaĹĄ namreÄ? veliko dela, zato bo marec tudi letos za vas zelo naporen mesec. ÄŒeprav boste poslovno pred precejĹĄnjo Ĺživljenjsko preizkuĹĄnjo, se vam to na obrazu ne bo videlo, saj boste skrivali prava obÄ?utja. Prevladoval bo strah pred neuspehom, a prav ta vam bo dal moÄ?, da ne boste popustili. Zato boste uspeĹĄni, tudi na daljĹĄi rok.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

ĹĄÄ?a skakalnice kot na dlani. Pogled na globino pod nami je bil za nas kar grozljiv, res morajo biti vraĹžja dekleta, da si upajo skoÄ?iti in pri tem ĹĄe uĹživati. Planinske markacije so nas usmerile na strmo gozdno pot. Tu in tam se je skozi veje dreves zasvetila skakalnica, ki je bila res Ä?isto pod nami. Po slabi uri hoda smo prispeli do vikendov na gozdni jasi. Tu je postala pot nekoliko poloĹžnejĹĄa. Kar laĹžje smo zadihali, ko smo ĹĄli po grebenski poti proti vrhu Rajhovke.

Kmalu smo prispeli do kapelice in liÄ?no urejenega poÄ?ivaliĹĄÄ?a ob njej. Skozi gozdni izsek se je odprl prelep pogled na Ljubno in okoliĹĄke

hribe. Vrh Rajhovke je bil nekaj metrov viĹĄje, a ni zanimiv, ker je gozdnat in nerazgleden.

Menda pa je tu nekoÄ? stal grad grofov Rajhov, po katerih je 815 m visoka vzpetina dobila ime.

VraÄ?ali smo se po kroĹžni poti, ki pa ni bila preveÄ? strma in nas je pripeljala nazaj na Ljubno. Zadovoljni, da smo prehodili tako lepo pot, spoznali Ljubno ĹĄe iz druge perspektive, predvsem pa, da zdaj vemo, od kod poimenovanje Âťskakalnica pod RajhovkoÂŤ, smo se v Vrbju razĹĄli in obljubili, da se na Ljubno ĹĄe vrnemo. đ&#x;”˛

Anka Pugelj, foto: Marija Lesjak

Ne boste si veÄ? na jasnem, kdo okoli vas je iskren do vas. Vedeli boste le, da partner Ĺže nekaj Ä?asa nekaj prikriva. Slaba vest se mu bo pogosto kazala Ĺže na obrazu. ObÄ?utek ne bo dober, sploh, ker se vam bo zdelo, da vsi okoli vas vedo za kaj gre, le vam nihÄ?e ne pove resnice. Zberite pogum in partnerju jasno in glasno povejte, da sumite, da ni iskren. SooÄ?enje verjetno ne bo prijetno. Strah bo tokrat imel velike oÄ?i, posledic pa skoraj ne bo. Skrivnost bo povsem razkrita do sredine prihodnjega tedna.

Prav niÄ? ne boste preseneÄ?eni, saj boste pripravljeni na vse.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

ÄŒeprav ste po naravi vedno prilagodljivi, boste teĹžko opravljali dela, ki vam ne diĹĄijo. Teh pa bo v naslednjih dneh kar nekaj. Marsikaj in marsikdo, ki vam bo v naslednjih dneh prekriĹžal pot, vam bo ĹĄel na Ĺživce. Priznajte si, da trenutno niste najbolj zadovoljni s svojim Ĺživljenjem, saj si Ĺželite manj obveznosti in veÄ? prostega Ä?asa. VeÄ? si ga boste vzeli v teh dneh, a ne dovolj, da bi zadihali s polnimi pljuÄ?i. Pazite na svoje zdravje, saj zaradi napetosti obstaja moĹžnost pogostih glavobolov in dolgih noÄ?i brez spanca. Poskrbite, da utrujenost ne bo trajala. Prijateljica vam bo sporoÄ?ila nekaj zelo lepega.

Veseli boste, ker bo povezano tudi z vami.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ĺ ilijev pohod RazmiĹĄljam, dragi Ĺ ili, kdaj sva se prviÄ? sreÄ?ala. Morda je bilo to na Pohorju, ko sem se udeleĹžila pohorske smuÄ?ine od Kop do Areha in bi se v Ĺ iklarici prav gotovo izgubila, Ä?e se ne bi za mano nenadoma pojavil ti in me potem ĹĄe nekaj Ä?asa bodril in spodbujal, da sem dosegla cilj. Kasneje, v Tatrah, sva se Ĺže poznala. Samo pet nas je bilo, ki smo zbrali pogum in se podali na pohod iz Male v Veliko Studeno dolino. Preko prelaza, s pomoÄ?jo verige, ki je tam visela namesto napete jeklenice. Gospod Jakelj, Roman, SaĹĄo in ti. Nikoli ne bom pozabila, kako zaÄ?udeno je gledal SaĹĄo litrski vrÄ? piva, ki sta si ga z Romanom privoĹĄÄ?ila v pivnici, ko smo se vrnili s ture.

SreÄ?evala sva se ĹĄe na zborih vodnikov SMDO in na sluĹžbeni poti, ko si vodil naĹĄe Ä?etrtoĹĄolce po gozdni uÄ?ni poti Konovo–Debrca. Vedno so z zanimanjem posluĹĄali tvojo razlago, ker si jih znal motivirati in je bila tvoja gozdna pravljica zanimiva in dojemljiva za mlade glave.

Zdaj pa se te, dragi Ĺ ili, spominjamo na pohodih po vlakah, ki si jih ti najraje ubiral, kadar si ĹĄel na Smrekovec. Letos je bil v organizaciji PD Velenje oziroma planinske sekcije TopolĹĄica, TuristiÄ?nega druĹĄtva TopolĹĄica in PD Ĺ oĹĄtanj Ĺže enajsti pohod. Nisem bila na vseh, gotovo pa si bom zapomnila dva najbolj ekstremna. Prvi tak je bil pred leti, ko je bilo toliko snega, da se nam je udiralo do pasu in smo se, tisti seveda, ki nismo imeli smuÄ?i ali krplje, dobesedno po trebuhu plazili Ä?ez sneĹžne zamete. No, letoĹĄnji pohod pa je bil ekstremen zaradi toplega vremena. Sonce nas je prijetno grelo, snega je bilo tu in tam, po senÄ?nih legah, le za vzorec.

Zjutraj smo se zbrali pri Savineku in tisti topel Ä?aj z dodatkom je kar prijal, predvsem pa nam je vsem teknil krof, s katerim so nam postregli.

Po Karovem pozdravnem nagovoru in zahvali druĹžini Vide Mazej iz Âťgostilne SavinekÂŤ ter TuristiÄ?nemu druĹĄtvu TopolĹĄica, ki so poskrbeli za zajtrk, smo napolnili avtomobile in se zapeljali do Encija, kjer nas je priÄ?akala Andreja in smo Ĺže drugiÄ? ta dan pili Ä?aj in se sladkali s priboljĹĄki. Polni energije smo zakoraÄ?ili v gozd in grizli kolena po dokaj strmih vlakah, ki so nas po dobrih dveh urah pripeljale do piramide na vrhu Smrekovca. Tu se nam je odprl prelep pogled na vse ĹĄtiri strani neba. V daljavi so se bleĹĄÄ?ale s soncem obsijane zasneĹžene gore, okrog nas pa gozdovi in doline, ki so se kopale v soncu. Le sneg na Starih stanih je kot bel jezik spominjal na to, da je vendarle ĹĄe zima.

Po obveznem fotografiranju za spomin in dokaz, da se nas je zbralo okoli sedemdeset, smo

se spustili do planinske koÄ?e, kjer smo se vpisali v Ĺ ilijev spominski album, ki ga kot glavni pobudnik spominskega pohoda skrbno vodi Kara, vodnik PD Velenje. Za okusno enolonÄ?nico smo se zahvalili prijaznima oskrbnikoma koÄ?e, ki Ĺže vrsto let skrbita za naĹĄe laÄ?ne Ĺželodce, in gospodu Marku Mazeju (Şagarstvo SavinekÂŤ), dobremu Ĺ ilijevemu prijatelju, ki je pohod finanÄ?no podprl.

Kara je nagovoril vse prisotne, se zahvalil vsem sponzorjem pohoda in vsem nam za udeleĹžbo ter nas povabil Ĺže za naslednje leto.

Brez skrbi, pohod po Ĺ ilijevih vlakah na Smrekovec je zaradi spomina na izvrstnega planinskega prijatelja, turnega smuÄ?arja, gozdarja in nasploh dobrega Ä?loveka Milana PogorelÄ?nika eden tistih, ki jih ne bomo zamudili. Hvala vsem, ki ste pohod omogoÄ?ili, in vsem, ki ste se s svojo udeleĹžbo poklonili njegovemu spominu. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

OdloÄ?ili se boste, da boste zadnje dni v februarju in prve v marcu izkoristili za razvajanje partnerja. Ob koncu tega tedna mu boste pripravili preseneÄ?enje, Ĺže danes pa ga lahko razveselite z majhnim darilom. Ni treba, da mu kaj kupite, ĹĄe bolj vesel bo, Ä?e boste poskrbeli za drugaÄ?e preĹživet dan, v katerem se mu boste popolnoma posvetili. Ja, letos bo z meteoroloĹĄko pomladjo v vaĹĄ dom pot spet naĹĄla iskrena ljubezen. Vsi ne bodo veseli, sploh tisti, ki ste mu nekaj Ä?asa dajali laĹžno upanje, zna pokazati svojo pravo naravo. Pripravite se na polena pod noge.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Nalili so vam Ä?istega vina in vas precej prestraĹĄili. Nov zaÄ?etek ne bo tako teĹžak kot ste se bali, bo pa odpadlo nekaj navad, ki so bile veÄ? let del vas. Vsak dan bo prinesel kakĹĄno novo preizkuĹĄnjo, nemir pa vas bo spremljal ĹĄe nekaj tednov. Stisnite zobe, Ä?e bo zelo hudo, se odpravite na dolg sprehod, na njem pa dajte moĹžgane na paĹĄo. Nasvet zvezd je, da ne dopustite, da se bo kdo od ljudi, ki mislijo, da vse vedo, preveÄ? vtikal v vaĹĄe delo. MolÄ?ite in delajte po svoje, konÄ?ni rezultat bo odliÄ?en, zato boste dvomljivcem zaprli usta.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Zadnje Ä?ase imate precej drugaÄ?en pogled na svet kot vaĹĄi najbliĹžji. Tudi smejite se manj kot drugi okoli vas. PreveÄ? teĹžko zasluĹžite svojo plaÄ?o, da bi pustili, da od vas zahtevajo ĹĄe veÄ? dela in ĹĄe veÄ? odrekanja lastnim uĹžitkom.

Denarja ne zapravljajte nepremiĹĄljeno, saj ĹĄe niste na zeleni veji. Kot kaĹže, bo treba Ä?rtati ĹĄe kakĹĄno druĹžinsko Ĺželjo. Ob tem niste dolĹžni nikomur niÄ? razlagati, Ä?e pa ne bo ĹĄlo drugaÄ?e, pa niÄ? ne leporeÄ?ite. Povejte glasno in jasno, zakaj ste se odloÄ?ili tako, kot ste se. Tudi Ĺžalostni pogledi naj vas tokrat ne omehÄ?ajo!

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Precej ste se spremenili, le redko kaj vam seĹže do srca. Dovolj veliko breme je Ĺže, da se ukvarjate sami s seboj in svojimi teĹžavami. O koncu tedna boste zaÄ?utili, da se vaĹĄ odnos do ljudi okoli vas vendarle segreva.

V veÄ?ji druĹžbi boste spet zgovorni in prijetni. Poslovna odloÄ?itev bo laĹžja, Ä?e boste imeli ĹĄe veÄ? informacij. Potrudite se, da jih poiĹĄÄ?ete Ä?im bolj diskretno. Vse vam ne bodo vĹĄeÄ?, a tako se boste izognili napakam. Zdravje bo ĹĄe obÄ?utljivo, zato pazite nase.

Tudi z zdravo prehrano.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Oddahnili si boste, ker bo poÄ?utje konÄ?no spet takĹĄno, da vam bo omogoÄ?alo opraviti veÄ? dela kot nekaj minulih tednov. V sluĹžbi se nikar ne vtikajte v tuje stvari, saj trenutno nimate urejenih niti svojih. Zato bi se vam to lahko hitro maĹĄÄ?evalo. Prijaznost je ĹĄe vedno kljuÄ? do dobrega sodelovanja, ki ga boste v naslednjih dneh moÄ?no potrebovali. ZaÄ?eli se boste zavedati, da bodo v bliĹžnji prihodnosti vaĹĄe glavne teĹžave finanÄ?ne narave. Trenutno jih ĹĄe obvladujete, a nepredviden stroĹĄek vas bo precej vrgel iz tira. Zategnite pas, novo posojilo bi vas ohromilo, zato niti ne razmiĹĄljajte o njem.

Naš čas, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

27. februarja

06.20 07.00 09.05 09.20 09.35 09.55 10.20 10.45 11.00 11.15 11.50 13.00 13.35 14.25 14.40 15.05 15.35 15.50 15.55 16.05 16.15 16.25 16.35 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.55 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.30 01.00 01.25 02.20

04.00 06.00 10.25 10.55 11.20 13.05 14.10 15.30 16.40 17.50 18.45 19.15 19.50 20.25 20.55 22.50 23.35 00.05 00.40 01.10 03.00

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Izzivalci, EBU dok. film: Kiril bo športni komentator Počitniški krompir Mi 4je: Soočenja, nem. nad., 5/6 Vojna in jaz: Justus, nem. igranodok. ser., 7/8 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

TV-izložba Vem!, kviz Ukrotitev čakalne vrste, kan. dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madž. TV Pod drobnogledom - Nagyító alatt TV-izložba Penelopa, risanka Manja, risanka Timi gre, risanka Čudogozd: V kuhinji Mladički: Skakanje, dok. ser.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Bi nam lahko zrasla nova roka?, odd. o znanosti Na kratko: Družba brez odpadkov Sovice, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Victor Hugo – državni sovražnik, fran. nad., 1/4 Ugriznimo znanost: Bi nam lahko zrasla nova roka?, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Biotopi: Biodiverziteta z Davorinom Tometom, dok. odd.

Dobro jutro Moj narobe svet, dok. film 20 let Veselih Štajerk Za Prekmurje gre!, dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: dr. Dan Podjed Cesarstvo rdečega zlata, fran. dok. odd.

Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Avtomobilnost Nogomet - evropska liga: napoved kola Nogomet - evropska liga: šestnajstina finala, povratna tekma, prenos Judo: SP, posnetek iz Düsseldorfa Nogomet - evropska liga: vrhunci povratnih tekem šestnajstine finala Slovenska jazz scena: Ljubljana jazz selection Videotrak Nogomet - evropska liga: šestnajstina finala, povratna tekma, posnetek Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.35 Ruby Mavrica, ris.

08.05 Ghost Mecard žogice, ris.

08.20 Reka ljubezni, 2. sez., 56. del 09.15 Sreča najde pot, 1. sez., 153. del 10.05 Jutranja ptica, 1. sez., 53. del 11.00 Jutranja ptica, 1. sez., 54. del 11.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 61. del 12.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 62. del 13.40 Reka ljubezni, 2. sez., 57. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 154. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 28. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 55. del 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 56. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

21.15 Dobri zdravnik, 2. sez., 17. del 22.10 24UR zvečer 22.45 Pogumni, 1. sez., 2. del 23.40 Lucifer, 3. sez., 2. del 00.35 Črni seznam, 5. sez., 19. del 01.30 Dobri zdravnik, 2. sez., 17. del 02.25 24UR zvečer, ponovitev 03.00 Zvoki noči

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:10 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:15 21:20 21:50 21:55 22:00 22:45 23:00

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Na obisku… pri Jožetu Čakšu iz Šmarja pri Jelšah Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Sitnobe sitne, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: kvartet tolkal GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: kvartet tolkal GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

27. februarja 2020

Sobota,

28. februarja

06.20 07.00 09.05 09.20 09.35 09.55 10.20 10.45 11.00 11.15 12.00 13.00 13.30 15.20 15.55 16.10 16.25 17.00 17.25 18.00 18.15 18.20 18.50 18.55 19.25 20.00 21.55 22.00 23.05 00.45 01.10 02.05

04.00 06.00 08.30 09.15 09.55 11.00 12.50 13.25 14.30 14.55 15.35 16.50 17.25 19.25 20.00 21.00 22.40 23.35 00.15 00.45 02.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Izzivalci, EBU dok. film: Josephovi prvi koraki Počitniški krompir Mi 4je: Novi začetki, nem. nad., 6/6 Vojna in jaz: Eva, nem. igranodok. ser., 8/8 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

TV-izložba Vem!, kviz Štirinožni kozmonavti, ruska dok. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak, inf. odd.

TV-izložba Gibčna Timea, kratki dok. film, Varuška nindža: Dobrodošli v Stanadižu, niz. nad., 1/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika, Šport, Vreme Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 2. del Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Križana ljubimca, japonski film, 1954 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Prisluhnimo tišini: 250 let Beethovnovega ustvarjanja Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (M) superveleslalom, prenos iz Hinterstodra Dobro jutro Slovenski magazin Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (M) - slalom, prenos iz Hinterstodra O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Južna Koreja – uspeh za vsako ceno, fran. dok. odd.

Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Lahtija Videotrak Doktorica Fosterjeva (II.), brit. nad., 5/5 Povračilo, fran.-španski film Televizijski klub: Zvezda slave Zadnja beseda!

Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Lahtija Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Tri mucke, ris.

07.35 Ruby Mavrica, ris.

08.05 Ghost Mecard žogice, ris.

08.20 Reka ljubezni, 2. sez., 57. del 09.15 Sreča najde pot, 1. sez., 154. del 10.05 Jutranja ptica, 1. sez., 55. del 11.00 Jutranja ptica, 1. sez., 56. del 11.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 63. del 12.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 64. del 13.40 Reka ljubezni, 2. sez., 58. del 14.40 Sreča najde pot, 1. sez., 155. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 29. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 57. del 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 58. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

21.40 Dobri zdravnik, 2. sez., 18. del 22.35 24UR zvečer 23.10 Eurojackpot 23.15 Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

0.55 Mati, zalezovalka, ameriški film 2.40 Dobri zdravnik, 2. sez., 18. del 3.35 24UR zvečer, ponovitev 4.10 Zvoki noči

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:40 11:05 11:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:55 19:20 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:15 22:20 23:05 23:30

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Kmetijski razgledi Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Miš maš, otroška oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Klinc, klarinet Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Nepal s Tonetom Škarjo Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Klinc, klarinet Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Nedelja,

29. februarja

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Infodrom - Moje življenje: Urbani športi 07.15 Lojzek, risanka 07.20 Rija in Krokodil, risanka 07.25 Mišo in Robi, risanka 07.30 Ernest in Celestinca, risanka 07.45 Marcelino Kruh in vino, ris.

08.05 Čudogozd: V trgovini 08.15 Mladički: Premikanje, dok. ser.

08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.00 Smrtonosni dinozavri: Kralj ubijalcev, ang. dok. ser., 3/10 09.25 Male sive celice: OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Leskovec pri Krškem 10.10 Infodrom 10.25 Osvežilna fronta: Ekipa 10.55 Ugriznimo znanost: Bi nam lahko zrasla nova roka?, odd. o znanosti 11.25 TV-izložba 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 22/22 15.55 Ekipa Bled, slov. nad., 6/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Alpe-Donava-Jadran 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 18.45 Mandi, risanka 18.50 Vreme 18.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.20 Prevara (V.), ameriška nad., 1/11 22.25 Poročila, Šport, Vreme 22.50 Sedmi pečat: Kaj počnemo v mraku, novozel.-am. film 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 01.35 Napovedujemo

04.00 06.00 07.00 09.15

02.55

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Pozabljeni Slovenci: Lili Novy, dok. odd.

Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), prenos iz La Thuila Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), prenos iz Hinterstodra Nogomet - državno prvenstvo: Rudar : Olimpija, 23. kolo, prenos iz Velenja Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Lahtija Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Avtomobilnost Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, prenos iz Blue Mountaina V spirali laži, fran. film Zvezdana Tu smo - vaši smo, Lačni Franz - 40 let, posn. koncerta s Štuka Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma, posnetek iz Lahtija Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.40 09.10 09.35 09.50 10.20 11.15 12.10 12.40 13.35 14.25 16.05 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50 00.00 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Mala miška Mia, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris. Čebelica Maja, ris.

Viking Viki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 3. del Kuharski mojster, 8. sez.

Vrtičkanje Lepo je biti sosed, 2. sez., 15. del Lepo je biti sosed, 2. sez., 16. del Willy 3, ameriški film Sreča na vrvici, slovenski film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Morilci, ameriški film Ta nora ljubezen, ameriški film Pesem zate, ameriški film Zvoki noči

09.55 10.25 12.25 13.45 15.55 17.50 18.20 18.55 20.10 21.40 22.35 00.05 01.10

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, otroška oddaja 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Dober večer, g. predsednik 12:10 Videospot dneva 12:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:10 Ptuj v pustu: urbana povorka 14:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Ptuj v Pustu: otroška povorka 19:00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tjaž Marin, tolkala 19:05 Dotiki gora: Anina pot 19:25 Vrtnarski kotiček 19:35 Videospot dneva 19:40 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2735. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 10 let ansambla Šaljivci, 2. del 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miša Časl, flavta 21:55 Popotniške razglednice: Nepal s Tonetom Škarjo 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Nočni program

1. marca

07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.10 08.20 08.30 08.40 08.55 09.05 09.15 09.25 10.00 10.55 11.05 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.45 15.25 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 20.00 21.00 21.50 23.15 23.40 23.50 00.15 01.10

04.00 06.00 06.40 07.30 07.45 08.20 08.45 09.40 11.10 12.40 14.10 15.25 17.25 18.55 20.10 20.20 21.15 22.10 23.05 00.25 00.55 01.45 02.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.40 09.10 09.35 09.50 10.20 11.20 12.20 13.15 15.00 16.50 18.50 18.55 20.00 22.00 00.15 02.00 03.00

Milan, risanka Profesor Baltazar, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Malčki, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Sovice, risanka Trobka in Skok, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Reaktivčki: Lambertov ledenik, Antarktika, risanka Reaktivčki: Niagarski slapovi, Kanada in ZDA, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Muk: Menjalna trgovina, risanka Bacek Jon: Nečakinja, risanka, Govoreči Tom in prijatelji, ris. Žogomet: Sojenje, avstr. nad., 11/13 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnije Cirkovce Sapa ljubezni in čarovnija izdiha, Irena Grafenauer in Mate Bekavac s prijatelji Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Milenković in Mihail Agafita Ozare Obzorja duha: Tom Uzhunnalil Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 2. del Turizem 365: Vzhajajoči turizem Poljske in Makedonije 3/4, bolgarsko-nemški film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme V imenu ljudstva, slov. nad., 5/8 Intervju Požig, dok. film, 2019 Poročila, Šport, Vreme Za lahko noč: Operne arije: Basbaritonist Marcos Fink Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda Glasbena matineja: Slovenski ljudski plesi: Bela Krajina Od Rusije do Irana – prečkanje divje meje, potopis, 1/5 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Hinterstodra Alpsko smučanje - SP: alpska komb. (Ž) - superveleslalom, prenos iz La Thuila Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Hinterstodra Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (Ž) - slalom, prenos iz La Thuila Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Lahtija Rokomet - liga NLB: Jeruzalem Ormož : Celje P. L., prenos iz Ormoža Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom, prenos iz Blue Mountaina Žrebanje Lota Dinastije: Levi, kopr. dok. ser., 3/5 Agata Christie - kraljica kriminalk, nem. dok. odd.

Gianni Rijavec, koncert na gradu Kromberk, Vikend paket Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, posnetek iz Hinterstodra Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, posnetek iz Hinterstodra

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Mala miška Mia, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris. Čebelica Maja, ris.

Viking Viki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 4. del Ekstremno hujšanje 1. sez.

Lepo je biti sosed, 2. sez., 17. del Mati, zalezovalka, ameriški film Kdo bo skrbel zame?, ameriški film Roast Martine Ipša 24UR vreme 24UR Jutranje veselje, ameriški film Črna maša, ameriški film Sreča na vrvici, slovenski film Preverjeno, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, otroška oddaja 09:40 2734. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2735. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:50 Na obisku… pri Jožetu Čakšu iz Šmarja pri Jelšah 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:20 Jutranji pogovori 1 13:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:30 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Sitnobe sitne, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: kvartet tolkal GŠ Velenje 18:35 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Klinc, klarinet 21:25 Jutranji pogovori 2 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

2. marca

06.30 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.35 14.15 14.30 15.05 15.20 15.50 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.15 00.40 01.35

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 1/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Profil: Midge Ure TV-izložba S-prehodi: Matija Rupel Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pisave: Sebastijan Pregelj, Suzana Tratnik in Mitja Čander Glasbeni večer: Posebni koncert Dunajskih filharmonikov Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

3. marca

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 13.00 13.35 14.25 14.45 15.00 15.15 15.45 15.50 16.00 16.10 16.25 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.00 23.05 00.20 00.45 01.40

04.00 06.00 09.30 10.15 10.30 10.50 11.25 14.00 14.50 15.40 16.20 17.15 18.00 19.00 19.10 19.25 20.00 20.50 21.45 22.40 23.55 00.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Infodrom - Moje življenje: Urbani športi Zlatko Zakladko: Po dolini rečice Idrije Obzorja duha: Tom Uzhunnalil Dobro jutro Dober dan Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: dr. Dan Podjed Človek, kam greš?, dok. feljton Turizem 365: Vzhajajoči turizem Poljske in Makedonije Ljudje in zemlja Prišla je sreča (I.), it. nad., 1/24 Juvi, aerobika za otroke, an. ser. Čudogozd: V trgovini Videotrak Od Rusije do Irana – prečkanje divje meje, potopis, 2/5 Victor Hugo – državni sovražnik, francoska nad., 2/4 Severna Koreja in ZDA - šopirjenje z jedrskim orožjem, fran. dok. odd., 2018 Platonov, prir. gled. predstave SNG Drama Ljubljana, 1/2 Videotrak Info kanal

Sreda,

04.00 06.00 09.45 10.35 11.05 13.25 14.20 14.50 15.35 16.45 17.45 18.50 19.25 20.00 20.55 21.50 23.20 23.35 00.20 00.55

4. marca

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 2/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Potepanja - Barangolások Simfonorije, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Mili in Moli, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Smrtonosni dinozavri: Kralj ubijalcev, ang. dok. ser., 3/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz Venezuela - prekletstvo nafte, italijansko-nem. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Ivo Kralj Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.35 14.20 14.35 15.10 15.40 15.50 16.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Pisave: Sebastijan Pregelj, Suzana Tratnik in Mitja Čander Dobro jutro Dober dan Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Lepa Vida ali film o hrepenenju, dok. odd., 2018 Joker, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 2/24 Moja soba: Pred, po, resničnostna odd.

Videotrak Adijo, lakota, niz. dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Najsrečnejši dan Ollija Mäkija, kopr. film, 2016 NaGlas!

Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

04.00 06.00 09.35 10.20 11.00 13.20 14.00 15.25

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Ruby Mavrica, ris.

07.50 Ghost Mecard žogice, ris.

08.05 Reka ljubezni, 2. sez., 58. del 09.00 Sreča najde pot, 1. sez., 155. del 09.55 Jutranja ptica, 1. sez., 57. del 10.50 Jutranja ptica, 1. sez., 58. del 11.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 65. del 12.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 66. del 13.35 Reka ljubezni, 2. sez., 59. del 14.35 Sreča najde pot, 1. sez., 156. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 30. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 59. del 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 60. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi 21.35 Dobri zdravnik, 3. sez., 1. del 22.30 24UR zvečer 23.05 Gospod, odpusti mi, 1. sez., 7. del 00.40 Črni seznam, 5. sez., 20. del 01.30 Dobri zdravnik, 3. sez., 1. del 02.20 24UR zvečer, ponovitev 02.55 Zvoki noči

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Ruby Mavrica, ris.

07.50 Ghost Mecard žogice, ris.

08.05 Reka ljubezni, 2. sez., 59. del 09.00 Sreča najde pot, 1. sez., 156. del 09.55 Jutranja ptica, 1. sez., 59. del 10.50 Jutranja ptica, 1. sez., 60. del 11.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 67. del 12.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 68. del 13.35 Reka ljubezni, 2. sez., 60. del 14.35 Sreča najde pot, 1. sez., 157. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 31. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 61. del 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 62. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi 21.05 Dobri zdravnik, 3. sez., 2. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Lucifer, 3. sez., 3. del 00.30 Črni seznam, 5. sez., 21. del 01.20 Dobri zdravnik, 3. sez., 2. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2735. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Jesen življenja: Marija Križnik in njene vezilje 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Sara Golčman, harmonika 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 AKTUALNO 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Sara Golčman, harmonika 22:40 Videospot dneva 22:45 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Nočni program

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 AKTUALNO 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Kmetijski razgledi 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jernej Šadl, orgle 18:40 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2736. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Ojstrica - Kopinškova pot 20:50 10 let ansambla Šaljivci, 2. del 22:10 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jernej Šadl, orgle 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:35 Nočni program

17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.20 00.45 01.40

17.15 19.30 19.50 20.00 21.00 22.00 22.55 00.20 00.50 02.25

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 3/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi - Hidak, inf. odd.

Rojaki, odd. o zamejcih TV-izložba Male sive celice: OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Leskovec pri Krškem Poročila ob petih, Šport, Vreme Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke, 1. del, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Fran Levstik: Martin Krpan Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Alice in župan, francosko-belgijski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke, 1. del, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Koda Dobro jutro Ambienti Vikend paket Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, prenos iz Drammna Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Maribor, 24. kolo, prenos iz Celja Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Jonas Kaufmann, tenor za vse čase, an. port. film Moje mnenje Deklina zgodba (I.), am. nad., 9/10 Požig, dok. film, 2019 Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, posnetek iz Drammna Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Ruby Mavrica, ris.

07.50 Ghost Mecard žogice, ris.

08.05 Reka ljubezni, 2. sez., 60. del 09.00 Sreča najde pot, 1. sez., 157. del 09.55 Jutranja ptica, 1. sez., 61. del 10.50 Jutranja ptica, 1. sez., 62. del 11.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 69. del 12.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 70. del 13.35 Reka ljubezni, 2. sez., 61. del 14.35 Sreča najde pot, 1. sez., 158. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 32. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 63. del 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 64. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi 21.00 Dobri zdravnik, 3. sez., 3. del 21.55 24UR zvečer 22.30 Pogumni, 1. sez., 3. del 23.25 Lucifer, 3. sez., 4. del 00.20 Črni seznam, 5. sez., 22. del 01.10 Dobri zdravnik, 3. sez., 3. del 02.00 24UR zvečer, ponovitev 02.35 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2736. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Ustvarjalne iskrice, otroška oddaja 18:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir 18:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18:55 Videospot dneva 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku… pri Rajku Pintarju z Ljubnega ob Savinji 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 25

PRIREDITVE

25

Kodelja 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica RoÄ?na dela za dobra dela, delavnica 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Od ultra maratona do ultra maratona, potopisno predavanje Roberta KereĹžije

18:30 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Medgeneracijska pogovorna skupina Ĺ martnice 19:00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine

27. februarja 2020

Ĺ EBESTA, JURAJ: Pes pa v smeh

ml – mladina M - Leposlovne knjige od 13. leta Vir: www.dobreknjige.si Ĺ˝ivljenje s psom povezuje in osreÄ?uje, tudi ko se nam zdi, da gre vse po zlu.

Petnajstletni TomaĹĄ Ĺživi z mamo in oÄ?etom v manjĹĄem stanovanju v bloku, ker pa je oÄ?e nepremiÄ?ninski posrednik in pozna razmere na trgu, so vedno v precepu med tem, da kupijo hiĹĄo na deĹželi ali da prenovijo staro stanovanje. Pri tem, da finanÄ?no niso najbolje podkovani, raÄ?una-

ibby za najboljĹĄo knjigo za mlade. Avtor je bil vpisan na IBBY Ä?astno listo, nominiran pa je bil celo za prestiĹžno slovaĹĄko nagrado anasoft litera ....

TACER, BLANKA: SreÄ?olovke

ml – mladina C-S – Slikanice Vir: www. maratonpozitivnepsihologije.si Avtorja Blanka Tacer in Oskar Sambt Tacer sta v knjigi zbrala 24 otroĹĄkih pesmi o vrlinah, kot so hvaleĹžnost, pogum, vztrajnost, optimizem itd. Pesmi, ki jih je domiselno ilustrirala in obogatila ilustratorka Mojca Fo, nam na igriv naÄ?in slikajo psiholoĹĄke moÄ?i in tako pomagajo k laĹžji komunikaciji o vrlinah in znaÄ?aju z otrokom. Razkrijte otroku pisani svet osebnostnih moÄ?i. Slikanice imajo bogato pripovedno moÄ?, zato jih lahko uporabimo kot vir navdiha in kot medij za ustvarjanje pogovora z otrokom.

Na spletni strani SreÄ?olovk opisujemo vseh

VELENJE ÄŒetrtek, 27. februar 8.00 9.00 10.00 11.00 17.00 20.00

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Okoli Mislinje (UNI 3 - II) Vila RoĹžle PoÄ?itniĹĄki Ĺživ Ĺžav: KNEDLove kuharske Ä?arovnije Galerija Velenje V igri senc, likovne del. za otroke KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, kroĹžek Gasilski dom Velenje Zbor Ä?lanov (PD Velenje) Dom kulture Velenje, vel. dvorana Big Band RTV Slovenija in Seamus Blake, gost: Gregory Hutchinson

Petek, 28. februar 10.00 Vila RoĹžle Ustvarjalne delavnice 10.00 Galerija Velenje V igri senc, likovne del. za otroke 19.00 Galerija F-bunker Jure Kravanja: Skozi leÄ?o objektiva v globine sveta, odprtje fotografske razstave 20.00 Glasbena ĹĄola Velenje, orgelska dvorana Kaja Draksler - Peter Evans duo – Glasbena ponujanja 2020 20.00 Klub eMCe plac Ĺ Ĺ K: Stand up veÄ?er

Sobota, 29. februar 7.00

jo na dementnega dedka, ki je prodal svojo hiĹĄo v Hrabyni in naj bi prispeval svoj deleĹž v zameno za bivanje pri njih. TomaĹĄ je tipiÄ?en najstnik, ki ne razume svojih starĹĄev, ki imata kup teĹžav sama s sabo, oÄ?e celo spozna mlajĹĄo Ĺžensko in se odseli, mama zaÄ?ne fantazirati, da se bo poroÄ?ila s kakĹĄnim starim bogataĹĄem in konÄ?no priĹĄla do hiĹĄe. V tem kaotiÄ?nem stanju je njihov vezni Ä?len psiÄ?ka Ĺ˝ofka, ki jim s svojimi vragolijami in pasjo vdanostjo popestri Ĺže tako pestre dni. Nazadnje celo z leglom psiÄ?kov, za skrb katerih je potrebna cela druĹžina.

Toplo in humorno napisan mladinski roman, ki skozi oÄ?i najstnika predstavi Ĺživljenje na SlovaĹĄkem, medgeneracijsko povezanost in sobivanje Ä?loveka s psom.

Avtor je leta 2008 za roman prejel tudi nagrado Bibiana, ki jo podeljuje slovaĹĄka sekcija IBBY za najboljĹĄe mladinsko delo.

Juraj Ĺ ebesta (1964) je slovaĹĄki pisatelj, teatrolog in prevajalec. Njegov prvi roman Pes pa v smeh (2008) je zaradi svoje duhovitosti in izjemne bliĹžine sodobnim najstnikom prejel ĹĄtevilne nagrade. Tako je knjiga leta 2019 prejela priznanje zlata hruĹĄka za najboljĹĄo prevedeno mladinsko leposlovno knjigo pri nas in nagrado slovaĹĄke sekcije

24 vrlin in za vsako vrlino navajamo ideje za njihovo krepitev s pomoÄ?jo slikanic, dodajamo pa ĹĄe namige za slikanice, ki so lahko v pomoÄ?. Ni treba biti posebej izobraĹžen, da bi z otrokom ustvarjali komunikacijo o vrlinah v slikanici, saj so to poÄ?ele Ĺže naĹĄe babice. VÄ?asih se lahko Ĺže med zgodbo ustavimo in npr. otroka vpraĹĄamo, ali je pravljica do zdaj praviÄ?na. Skupaj z otrokom lahko v ilustracijah poiĹĄÄ?emo upodobitve truda, iskanja reĹĄitev, pozitivnega razmiĹĄljanja. Slikanica, v kateri junak premaga svoj strah, je odliÄ?no izhodiĹĄÄ?e za pogovor o pogumu. VpraĹĄajmo otroka, Ä?esa je bilo strah junaka v zgodbi. Kako je to premagal? ÄŒesa pa se boji otrok? ToÄ?no temu so namenjene SreÄ?olovke. Ustvarjanju komunikacije z otrokom. Ta slikanica pluje nekje med otrokom, ki razpenja nedolĹžna krila, in odraslim, ki je pozabil na pravo poezijo Ĺživljenja.

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 8.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem 11.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Start mednarodnega pohoda z rdeÄ?imi baloni ob mednarodnem dnevu redkih bolezni 17.00 Prostori Eagle, Efenkova 3a Set skodelic, keramiÄ?na delavnica 17.00 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana

ZakljuÄ?ni koncert udeleĹžencev Kreativne jazz klinike Velenje 2020 21.00 Klub eMCe plac DeĹžurni krivci, Molska palca, koncert 22.00 Max klub Velenje Reggie Washington Rh Factory Tribute project feat. Sachal Vasandani – Glasbena ponujanja 2020

Nedelja, 1. marec 20.00 Max klub Velenje Jure Pukl – Broken Circles, koncertni zakljuÄ?ek Kreativne jazz klinike in koncert Max klub Jazz festivala 2020

Ponedeljek, 2. marec 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel

Torek, 3. marec 17.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci beremo knjige, kroĹžek 17.00 Galerija Velenje Pomladni teÄ?aj grafike za mlade in odrasle 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Ĺ˝ivalski magnetki 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana VeÄ?ja od vseh, gledaliĹĄka predstava PreĹĄernovega gledaliĹĄÄ?a Kranj

Sreda, 4. marec 10.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Morning tea at 10am, druĹženje za odrasle 15.30 VeÄ?generacijski center Planet generacij Ĺ ivanje Unicefovih punÄ? iz cunj 16.30 VeÄ?generacijski center Planet generacij Moji zakoni Ĺživljenja, delavnica osebne rasti 17.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Izzivalec ulice 2, projekcija dokumentarnega filma Bojana

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 27. februar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Filmoljubci beremo filme 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota Muzeja Velenje Klepet pod Pustim gradom – Ivan IvÄ? Kotnik

Sobota, 29. februar 19.00 Kulturni dom Šoťtanj ZbeŞi od Şene – komedija

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 27. februar 10.00 Dvorana Marof OtroĹĄka delavnica druĹĄtva Novus

Petek, 28. februar 10.00 Dvorana Marof Delavnica LEGO robotike za otroke

Sreda, 4. marec 16:00 Pred obÄ?insko stavbo v Ĺ martnem ob Paki Rez potomke stare trte

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 1. 3. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – JAZ SEM PRVA! ZADNJA SEM JAZ! • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb • 29.3. KLJUKEC v izvedbi OtroĹĄkega gledaliĹĄÄ?a Marindolus Celje • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Sobota, 29. februar X

Zbirno mesto v Martinovi vasi Pohod na Raduho (2062 m; zimska zahtevna pot), veÄ? informacij dobite na sedeĹžu PD Vsak Ä?etrtek med 19. in 20. uro 19:30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki GledaliĹĄki veÄ?eri z GPK: Vohuni na delu, J. Chapman

Lunine mene

Nedelja, 1. marec 8:00

HiĹĄa mladih – zeleni kotiÄ?ek Meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja

Ponedeljek, 2. marec

2.

marca, ob 20:57, prvi krajec

Juhuhu, pustni Ä?as bil je tu!

V nedeljo, 23. februarja, so Ä?lani DruĹĄtva prijateljev mladine Ĺ martno ob Paki organizirali otroĹĄko pustno maĹĄkarado. MaĹĄkare so se zbrale ob 15. uri pred kulturnim domom Ĺ martno ob Paki, od tu pa odĹĄle na pustno povorko. Ves Ä?as jih je spremljala odliÄ?na glasba, za katero sta poskrbela duo Opala in domaÄ?in Matej s harmoniko. Med potjo so se mladi razposajeno zabavali in smejali. Pustno rajanje so nadaljevali v kulturnem domu, kjer so lahko zaplesali ob veselih ritmih domaÄ?e glasbe. Za vse obiskovalce so pripravili tudi pustni sreÄ?elov s simpatiÄ?nimi dobitki in slastne krofe, ki so se kar stopili v ustih.

Nagrajene so bile vse maĹĄkare, ki jih je bilo okoli sedemdeset. Prav posebno nagrado pa đ&#x;”˛ Nika Drev je prejela najbolj izvirna druĹžinska maska – pavi.

PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI

BACEK JON FILM: FARMAGEDON

Pat a Mat: ZimnĂ­ radovĂĄnky, animirana komedija brez teksta, 73 minut (ÄŒeĹĄka) ReĹžija: Marek BeneĹĄ ÄŒetrtek, 27. 2., ob 17.00 – brez teksta

VOJNA ZVEZD: VZPON SKYWALKERJA Star Wars: The Rise of Skywalker, akcijski spektakel, 141 minut (ZDA) ReĹžija: J.J. Abrams Igrajo: Kelly Marie Tran, Domhnall Gleeson, Adam Driver, Keri Russell, Joonas Suotamo ÄŒetrtek, 27. 2., ob 19.00, 3D

KLIC DIVJINE

IZZIVALCA

Shaun the Sheep Movie: Farmageddon, animirana pustolovĹĄÄ?ina brez teksta, 86 minut (ZDA, Velika Britanija, Francija) ReĹžija: Will Becher, Richard Phelan Petek, 28. 2., ob 17.00 Nedelja, 1. 3., ob 16.00 – otr. mat.

Call of the Wild, druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina,105 minut (ZDA) ReĹžija: Chris Sanders Igrajo: Harrison Ford, Dan Stevens, Omar Sy, Karen Gillian, Bradley Whitford Sobota, 29. 2., ob 17.00 Nedelja, 1. 3., ob 18.00

Le Mans '66, biografska drama, 152 minut (ZDA) ReĹžija: James Mangold Igrajo: Matt Damon, Christian Bale, Caitriona Balfe, Jon Bernthal, Josh Lucas Sobota, , 29. 2., ob 21.15 Ponedeljek, 2. 3., ob 17.00

NE POZABI DIHATI

EMMA

PREKLA

Mladinski film, 98 minut (Slovenija) ReŞija: Martin Turk Igrajo: Jakob Cilensek, Nikola Djuricko, Iva Krajnc, Klara Kuk Petek, 28. 2., ob 19.00 Sobota, 29. 2., ob 18.45 – maladvor.

Nedelja, 1. 3., ob 19.00 – mala dvor.

KomiÄ?na drama, 132 minut (VB) ReĹžija: Autumn de Wilde Igrajo: Anya Taylor-Joy, Johnny Flynn, Bill Nighy, Mia Goth, Miranda Hart, Josh O'Connor Petek, 28. 2., ob 21.00 Nedelja, 1. 3., ob 20.00

Dilda, vojna drama, 137 minut (Rusija) ReĹžija: Kantemir Balagov Igrajo: Viktoria MiroĹĄniÄ?enko, Vasilisa Pereligina, Andrej Bikov, Igor Ĺ irokov ...

Petek, 28. 2., ob 18.00 – mala dvor.

Sobota, 29. 2., ob 20.30 – mala dvor.

NEVERJETNA ZGODBA O VELIKANSKI HRUĹ KI Den utrolige historie om den kĂŚmpestore pĂŚre, sinhronizirana animirana dogodivĹĄÄ?ina, 80 minut (Danska) ReĹžija: Philip Einstein Lipski, Jørgen Lerdam, Amalie NĂŚsby Fick. Slovenski glasovi: JuĹĄ Golmajer, Uma Behrić, Matija Drobne, Rok KuĹĄlan, SreÄ?ko Meh Sobota, , 29. 2., ob 17.15 – mala dvor.

Nedelja, 1. 3., ob 17.00 – mala dvor.

RITEM UDARCEV Beats, komiÄ?na kriminalna drama, 96 minuti (VB) ReĹžija: Brian Welsh Igrajo: Martin Donaghy, Brian Ferguson, Ryan Fletcher, Laura Fraser Ponedeljek, 2. 3., ob 20.00 / filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

27. februarja 2020

Nagradna križanka Picadilly

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti na Radiu Velenje: gost primarij Bojan Vujkovac, dr. med., specialist interne medicine, predstojnik Oddelka za dializo in Centra za zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Tema: redka dedna bolezen

Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vsak dan od 8. ure (razen nedelje) POVABITE ŽENO, MAMO, PRIJATELJICO, POVABITE JIH ZA DAN ŽENA V PICADILLY!

Vse ženske čaka presenečenje.

Picadilly, gostilni lokal, kjer slovijo po odličnih steakih in v široki ponudbi si izberite vam najljubšega, z jajcem, s poprom, po kmečko v naravni omaki, na rukoli v balzamični omaki, v omaki z jurčki ali z jajcem in popraženo hamburško slanino. Za prave gurmane pa dvojni beefstek.

Vabijo vas vsak dan na malico, kosilo ali večerjo, izberete pa lahko tudi katero od dobrot na žlico. Glede na sezono vas vedno presenečajo s s kakšno novostjo na jedilnem listu.

V Picadilly vas vabijo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bone, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru in pester izbor osvežilnih solat.

Vsako sredo vabljeni na Picadilly lojtro!

Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.

10 % POPUSTA ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE! Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Picadilly«, najkasneje do ponedeljka 9. marca. Izžrebali bomo tri okusne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 28. februarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 29. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 1. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 2. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Ulice Houstona bodo varovali robotski policisti Sodobne robote najdemo že tako rekoč na vseh področjih, ki so bila še pred kratkim v izključni domeni človeka. Proizvajalci in delodajalci v to panogo namreč vlagajo vse več denarja, saj so stroški dela pri tem precej nižji, hkrati pa se visokotehnološke naprave ne pritožujejo nad delovnimi pogoji, ne potrebujejo dopusta in ne zahtevajo plače.

Pametni roboti so postali zanimivi tudi za Houstonsko policijo, saj so prve robote policiste že »poslali« na delo.

Roboti policisti bodo delo opravljali na različnih lokacijah po ameriškem mestu Houston, pri čemer pa gre za pilotni projekt. Če se bo ta pokazal za uspešnega, bi napredni roboti policisti lahko v prihodnosti patruljirali na več območjih. Robotski policisti se bodo po parkih in parkiriščih premikali s hitrostjo do pet kilometrov na uro, medtem ko bo na železniških postajah nameščen stacionarni robot. Roboti bodo seveda imeli tudi kamere, s katerimi bo policija lahko spremljala razmere in bodo lahko komunicirali tudi z ljudmi.

Robot policist lahko seveda tudi komunicira z ljudmi, a pri tem uporablja zgolj kratke fraze, kot so na primer »dobro jutro«, »dober dan« in »lahko noč«. Čeprav to ni prvi poskus uvajanja robotov v policijske sile, so se vsi dosedanji tovrstni poskusi izjalovili. Kdo ve, morda bo novi robot imel nekoliko več sreče in se mu bodo kmalu pridružili še drugi, nekoliko bolj izpopolnjeni roboti.

ČETRTEK, 27. februarja

TOREK, 3. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 4. marca

lokalne novice

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 17. do 23. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 17. do 23. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 17. do 23. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. do 23. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 27

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

SENO v kockah, prodam. Gsm: 051 388 874.

BUKOVA DRVA, prodam. MoĹžen razrez in prevoz, (okolica Velenja)

Gsm: 041 786 154.

SENO v kockah, prodam. Gsm: 070 478 802.

ULEŽAN HLEVSKI GNOJ, listnati in silaŞne bale, prodam. Gsm: 041 942 898.

BALE otava, okrogle 10 kom, prodam. Gsm: 031 640 369.

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, cena 7,40 â‚Ź/ kom, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 1. marca 2020, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Sprejemamo tudi naroÄ?ila.

BIKCA ÂťRJÂŤ teĹžkega 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931.

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 29. 2. in 1. 3. 2020, Para Kamcheva, dr. dent. med.;

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, TOMĹ IÄŒEVA, 69 m2, adaptirano l. 2010, 1/5 nad., ER: F (150 210 kWh/m2a). Cena: 95.000 â‚Ź.

SMRTI • SkornĹĄek Franc, roj. 1930, Ĺ oĹĄtanj, Skorno pri Ĺ oĹĄtanju 44 • Lipnik Adolf, roj. 1925, Velenje, Ĺ kale 130 A • Basle Marija, roj. 1941, Velenje, Efenkova cesta 48 • Mrak Stanislav, roj. 1948, Ĺ oĹĄtanj, Lokovica 132 • SuĹĄec JoĹžef, roj. 1934, Velenje, Linhartova ulica 8 • KlanÄ?nik Franc, roj. 1924, Ĺ oĹĄtanj, TopolĹĄica, TopolĹĄica 78A • Stropnik JoĹžef, roj. 1934, Ĺ oĹĄtanj, Florjan 287

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

27. februarja 2020

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, DESNI BREG, 80,4 m2, zgrajeno l. 2010, 1/2 nad., 2 garaĹžni parkiriĹĄÄ?i, atraktivna lokacija.

ER: EI v izdelavi. Cena: 139.000 â‚Ź.

od 28. 2. do 5. 3.

- 28. februarja 1909 se je v Mariboru rodil DuĹĄan PipuĹĄ, ki je bil glavni rudarski strokovnjak v Premogovniku Velenje v ĹĄestdesetih letih 20. stoletja; umrl je 21. junija leta 1975 v Velenju; - 28. februarja 1945 je okupator v MetleÄ?ah ustrelil deset talcev in za razlog za to navedel smrt vodje enega od uradov krajevne skupine Ĺ tajerske domovinske zveze, ki ga je ob obisku partizanov zadela kap; - leto 2020 je prestopno leto; Ä?as, ki ga potrebuje Zemlja, da enkrat obkroĹži Sonce, ni brez ostanka deljiv s Ä?asom rotacije Zemlje okoli njene osi, primerjava z luninimi menami pa je ĹĄe bolj zapletena; to je Ä?loveĹĄtvu Ĺže od nekdaj povzroÄ?alo obilo teĹžav; leta 46 pr. Kr. je Gaj Julij Cezar namesto starorimskega koledarja, ki je imel za osnovo lunarno leto, vpeljal Julijanski koledar oziroma novo sistematiÄ?no razdelitev leta, ki je imela za osnovo sonÄ?no leto; njegova povpreÄ?na dolĹžina

je bila 365 dni in 6 ur. PreseĹžek 6 ur v navadnem letu je bil izravnan vsake 4 leta v prestopnem letu z vstavitvijo enega dneva.

Napaka, ki je nastala, ker je dejanska dolĹžina sonÄ?evega leta za 11 minut in 14 sekund krajĹĄa od julijanskega leta, je bila odpravljena ĹĄele z gregorijanskim koledarjem, ki ga je z bulo Inter gravissmas vpeljal papeĹž Gregor XIII. 24. februarja leta 1582; z gregorijansko reformo je bil doloÄ?en izpad 10 dni s prestavitvijo datuma s 4. na 15. oktober 1582 in prestavitev zaÄ?etka pomladi na 21. marec; - 2. marca 1947 se je v Gorici pri Raztezu v bliĹžini Brestanice rodil naddekan ĹĄaleĹĄko-savinjskega naddekanata duhovnik JoĹže PriboĹžiÄ?, ki je od leta 1996 Ä?astni obÄ?an ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj; - 2. marca 1979 so ustanovili Savinjsko–ťaleĹĄko gospodarsko zbornico; - 2. marca 1987 je bil na Golteh slalom za evropski pokal in za nagrado Titovega Velenja, na njem pa so nastopali tudi tekmovalci iz Zvezne republike NemÄ?ije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Japonske in ZdruĹženih drĹžav Amerike (med njimi tudi uveljavljena imena svetovnega smuÄ?anja: Bittner, Frommelt, PetroviÄ?, ÄŒiĹžman, Benedik in drugi); - 2. marca 1990 so na konvenciji ZKS – Stranke demokratiÄ?ne prenove Velenje, predlagali zaÄ?e-

V spomin Dolfeta Lipnika Na pustno soboto, 22. februarja, smo se na ĹĄkalskem pokopaliĹĄÄ?u poslovili od Dolfeta Lipnika. Sonce je grelo zbrane, nikjer ni bilo oblakov, nikjer senc. Bila pa je pesem, ki jo je celo Ĺživljenje imel rad in skozi katero je izraĹžal svoja Ä?ustva, odnos do narave in sveta. Ĺ kalska pravljica je zazvenela njemu v slovo in nas ĹĄe enkrat spomnila, da je Dolfe od prvega do zadnjega diha ostal ponosen in pokonÄ?en Ĺ kalÄ?an. Njegovo bogato Ĺživljenjsko pot bi lahko strnili takole: v rani mladosti borec za svobodo Slovencev in pravice Ĺ kalÄ?anov, v svojih najplodnejĹĄih letih pomemben gospodarstvenik, v zrelih letih pa prizadeven kulturni delavec, pesnik in pisatelj.

Dolfe Lipnik se je rodil 26. marca 1925 na Ĺ torovi domaÄ?iji v Ĺ kalah kot drugi od ĹĄestih otrok. Kot dijaka klasiÄ?ne gimnazije v Ljubljani so ga v zaÄ?etku leta 1943 mobilizirali Nemci, v Normandiji se je med invazijo predal zaveznikom in se znaĹĄel na Ĺ kotskem, konec leta 1944 pa se je s V. prekomorsko brigado vrnil v Slovenijo in bil nato dodeljen 9. brigadi XVIII. divizije, ki je 9. maja 1945 zmagovito vkorakala v Ljubljano.

Po demobilizaciji septembra 1946 se je Dolfe Lipnik vrnil v Ĺ aleĹĄko dolino in se zaposlil na velenjskem rudniku. Leta 1951 je kot predsednik krajevnega ljudskega odbora zahteval nadomestne gradnje na obmoÄ?ju Ĺ kal zaradi povzroÄ?ene rudarske ĹĄkode in priĹĄel v konflikt z vodstvom rudnika. Izgubil je sluĹžbo in moĹžnost zaposlitve v Ĺ aleĹĄki dolini. Z mlado druĹžino se je zato preselil v Celje in se zaposlil v Kovinotehni, kjer je hitro napredoval od skladiĹĄÄ?nika do Ä?lana uprave. Upokojil se je leta 1984, do takrat pa je bila Ĺže konÄ?ana nova hiĹĄa na robu Ĺ torove domaÄ?ije v Ĺ kalah. Otroka Adi in Tanja sta iz gnezda odletela Ĺže v Celju, Dolfe pa je z Ĺženo Vido uĹžival v pokoju sredi gredic, sadnega drevja, ptic, opazovanja oblakov in snovanja verzov. Oba sta se takoj vkljuÄ?ila v kulturno in dru-

mali OGLASI

Fojanova vila oziroma nekdanji dom Bayerjevih v ReÄ?ici ob Paki (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

tek postopka o ponovni prikljuÄ?itvi krajevne skupnosti Vinska Gora k obÄ?ini Velenje; - v zaÄ?etku marca leta 1979 so pred trgovino TrĹžnica postavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju; - 4. marca 1847 se je v Bielsko-BiaĹ‚a na Poljskem rodil dr. Carl Josef Bayer, ki si je leta 1896 v ReÄ?ici ob Paki kupil zemljiĹĄÄ?e, na katerem si je dal postaviti vilo, kemijski laboratorij in tovarno kemiÄ?nih proizvodov; izumil je za proizvodnjo aluminija pomemben Bayerjev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinica; umrl je 22. oktobra 1904 v ReÄ?ici ob Paki; - 4. marca 1875 se je na Konovem pri Velenju rodil pravnik dr. Ljudevit Brence, ki je bil med drugim od leta 1919 prvi predsednik mariborske podruĹžnice Slovenskega planinskega druĹĄtva; - 4. marca 1975 so v DruĹžmirju zaradi izkopavanja premoga do-

konÄ?no poruĹĄili cerkev sv. Mihaela; namesto te cerkve so v Skornem pri Ĺ oĹĄtanju zgradili novo, posveÄ?eno istemu svetniku; - 5. marca 1904 je bila v Ĺ oĹĄtanju ustanovljena Ĺ aleĹĄka podruĹžnica Slovenskega planinskega druĹĄtva, ki je bila ustanovljena na pobudo Frana Kocbeka, naÄ?elnika Savinjske podruĹžnice SPD; ustanovni shod le-te je bil v hotelu Avstrija (danes Kajuhov dom); - 5. marca 1977 je bil v velenjski RdeÄ?i dvorani boksarski dvoboj med takratnim evropskim prvakom Matejem Parlovom in Francozom Christianom Ponceletom, v njem je prepriÄ?ljivo slavil Mate Parlov; - leta 1985 je bila 5. marca na Golteh prva smuÄ?arska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Ĺ ved Jonas Walldner. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Ĺžabno Ĺživljenje v kraju in postala Ä?lana veÄ?ine druĹĄtev in nepogreĹĄljiva pri vseh dogodkih. Dolfe je pripravljal scenarije za dogodke, pisal priloĹžnostne pesmi, sodeloval v programih prireditev in bil dejaven v pevskih zborih. NesreÄ?a leta 1992 in kasneje bolezen sta ga prisilili k postopnemu umiku iz javnega Ĺživljenja, a ĹĄe vedno je spremljal dogajanje okrog sebe in bil pripravljen dajati nasvete ter obujati spomine. Aktivno je sodeloval tudi pri pripravi zbornika Ĺ kalske zgodbe.

Dolfe je pisal in pel pesmi Ĺže od mladih nog. V Ä?asu sluĹžbovanja na rudniku se je vkljuÄ?il v sindikalno kulturno druĹĄtvo in igral v skeÄ?ih. Opazili so njegov talent in ga poslali v reĹžisersko ĹĄolo v Kranj, kar jim je vrnil z reĹžijami treh obseĹžnih odrskih del. V veseloigri Glavni dobitek je spoznal Vido Polak, ki je postala njegova Ĺživljenjska sopotnica, soigralka ter zvesta zapisovalka in recitatorka njegovih verzov. V obdobju 1996–2005 je Dolfe v samozaloĹžbi izdal ĹĄtiri pesniĹĄke zbirke in eno prozno delo, kasneje je objavljal ĹĄe v zbornikih Literarnega kluba upokojencev Slovenije.

Pred 35 leti, na pustni prireditvi v Ĺ kalah leta 1985, se je Dolfe prviÄ? predstavil v vlogi Ĺ kalskega Pepija, ki je nato Ä?etrt stoletja s svojo hudomuĹĄnostjo in kritiÄ?nim pogledom na aktualne dogodke zabaval staro in mlado na razliÄ?nih prireditvah. Med drugim tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. In nakljuÄ?je je hotelo, da se je Ĺ kalski Pepi poslovil od nas prav na pustno soboto.

Zbranim ob grobu pa je ĹĄe naroÄ?il prebrati svojo pesem Zadnje slovo, ki se zakljuÄ?i takole: Ko bo sonce spet sijalo v vaĹĄa srca in vaĹĄ kraj, bom poskusil, Ä?e bo dalo, spet vrniti se nazaj.

V duhu bom med vami bival, lepih dni se veselil, v vaĹĄi sreÄ?i bom uĹžival, dobre misli vam delil. đ&#x;”˛

V. P.

ZAHVALA Zapustil nas je naĹĄ dragi moĹž, oÄ?e, dedek, pradedek, brat in tast

DOLFE LIPNIK Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

iz Ĺ kal pri Velenju Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťRadia VelenjeÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 6. februarja 2020 so: •

JoĹžica Stropnik, Ĺ martno ob Paki 99, 3327 Ĺ martno ob Paki • Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje • Irena Vodeb, KavÄ?e 22 c, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti.

ReĹĄitev kriĹžanke: ZA VSE GENERACIJE.

Dame in gospodje, Radio Velenje.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom Ĺ kal, prijateljem ter znancem za izreÄ?eno soĹžalje, tople stiske rok in objeme, podarjene sveÄ?e, cvetje in sv. maĹĄe.

Iskrena hvala Mestni obÄ?ini Velenje in gospodu Ĺžupanu za povabilo na Ĺžalno sejo obÄ?ine in cvetje, pogrebni sluĹžbi TiĹĄina, g. Ĺžupniku za lepo opravljen obred in sv. maĹĄo, lovskemu pevskemu zboru, ansamblu Ĺ˝arek, praporĹĄÄ?akom in govornikoma za besede slovesa.

Hvala osebnemu zdravniku dr. JoĹžetu ZupanÄ?iÄ?u, patronaĹžnim sestram in negovalkama za skrb in pomoÄ? na domu ter vsem, ki vas nismo posebej imenovali, a ste nam v teh teĹžkih trenutkih kakorkoli pomagali in naĹĄega dragega pospremili na zadnji zemeljski poti.

107,8 MHz

Ĺ˝alujoÄ?i: Ĺžena Vida, hÄ?erka Tanja, sin Adi in ostali

NaĹĄ Ä?as, 27. 2. 2020, barve: CMYK, stran 28

Pust Ĺ oĹĄtanjski opravil z odliko Obiskovalci so v soboto iz Ĺ oĹĄtanja odhajali zadovoljni Milena KrstiÄ? - Planinc

Šoťtanj, 22. februarja – Pust Šoťtanjski je sobotni karneval v mestu pod Pustim gradom opravil z odliko in presegel samega sebe. V karnevalski povorki se je zvrstilo kar petindvajset skupin, spremljal pa ga je brŞkone rekorden obisk.

Ob spremenjeni trasi, po kateri je ĹĄel letos zaradi prenavljanja Trga bratov Mravljakov, se je po nekaterih ocenah zbralo blizu 6.000 obiskovalcev. Ali jih je bilo dejansko toliko ali je bil kakĹĄen manj, teĹžko sodim, reÄ?em pa lahko, da jih toliko v Ĺ oĹĄtanju na karnevalu v zadnjih vsaj tridesetih letih, odkar ga spremljam, ĹĄe nisem videla.

Zagotovo bi si zasluĹžil veÄ? po-

â?ą

Pust Šoťtanjski je presegel samega sebe – ťe nikoli ni bilo 25 skupin in ťe nikoli 6.000 oblikovalcev.

zornosti na slovenskem turistiÄ?nem zemljevidu, na katerem kot blagovna znamka Ĺ aleĹĄke doline ostaja nekako prezrt, Ä?eprav ne vem, zakaj?

Kar pa se trase (od Gorenja IPC do poĹĄte, kjer je bil glavni oder) tiÄ?e, pa namig. MogoÄ?e bi jo veljalo ohraniti. Prav dobro se je izkazala.

Kakorkoli Ĺže, TuristiÄ?no-olepĹĄevalno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj je s Pustom Ĺ oĹĄtanjskim letos poĹželo ĹĄtevilne pohvale. Prav vidi se, da njihovo

Lokalne skupine so po pustno opozorile na lokalne zadeve. Pristava je ponudila TEĹ 7 za eko seĹžig smeti in pokojnih.

Ljudsko izroÄ?ilo in sodobna ustvarjalnost Na druĹžinski pustni zabavi v Velenju so se male in velike maĹĄkare posule s pisanimi konfeti, naplesale in najedle krofov Tina Felicijan KoĹĄi Ĺ oĹĄtanjski so poleg Tresimirjev osrednji lik Pusta Ĺ oĹĄtanjskega. V mestu jih je videti samo na pustno soboto, med letom pa z njimi gostujejo drugod. V ponedeljek so v Dornavi.

delo temelji na predanosti ĹĄtevilnih zavzetih posameznikov, ki delujejo kot ekipa in za svoje delo in trud tudi niso posebej plaÄ?ani.

Edina nagrada jim je obisk. Zaradi njega (malo pa tudi zaradi svinjskih glav in krofov, ki so si jih za spodbudo privoĹĄÄ?ili na zadnjem premlevanju karnevalskih podrobnosti na veliki Ä?etrtek) se jim je smejalo vse do te srede, ko je Pust Ĺ oĹĄtanjski doĹživel Ĺžalostno slovo. S Âťkrivega mostuÂŤ so

S svojo originalnostjo so navduĹĄevale mednarodne skupine. Na fotografiji skupina iz Strumice v Makedoniji.

ga ob ĹĄtevilnih ĹžalujoÄ?ih poloĹžili v reko Pako.

A nazaj na karneval. Obiskovalci so obÄ?udovali mednarodne skupine, slovenske in tukajĹĄnje. Slednje so opozarjale in s prstom kazale na lokalne zdrahe. Med najbolj aktualnimi je bila skupina TuristiÄ?no-olepĹĄevalnega druĹĄtva iz Pristave, ki je v Ĺ oĹĄtanj pripeljala maketo naÄ?rtovanega najmodernejĹĄega bloka, imenovanega blok TEĹ 7. ÂťS seĹžigom ljudi in pokoj-

nih bo proizvajal najcenejĹĄo elektriÄ?no energijo v svetu. V Pristavi smo odloÄ?eni, da eko energije ne bomo bek metali,ÂŤ so za naloĹžbo navduĹĄevali obiskovalce, saj zanjo potrebujejo njihovo soglasje.

Veselo in zabavno je bilo tudi na maĹĄkaradi, ki so jo pripravili v ĹĄportni dvorani. Med najlepĹĄe maske so opolnoÄ?i razdelili 2.000 evrov. Glavnina je ĹĄla krtom, klovnom in jagodam. đ&#x;”˛

MedobÄ?inska izmenjava. Pust Mozirski je s skupinsko masko Ĺ tirje letni Ä?asi v gaju, prviÄ? predstavljeno v Ĺ oĹĄtanju, poĹžel veliko obÄ?udovanja.

ÄŒeprav je zima letos le oplazila naĹĄo deĹželo, je bilo pustovanje prav tako buÄ?no, kot da prvi znanilci pomladi ĹĄe ne bi pogledali iz zemlje. Pa naj bo tako, saj je pust ena redkih priloĹžnosti v letu, ko se lahko odrasli vrnejo v otroĹĄtvo, skupaj z otroki osvobodijo domiĹĄljijo, preĹženejo resne misli in se vsaj za nekaj dni prelevijo v priljubljene junake.

Tudi letos so se pustne ĹĄeme zbrale na Titovem trgu, kjer jih je tokrat sprejel jezerski moĹž. Povabil je tudi velenjske kurente, ki pri nas gojijo ptujsko pustno tradicijo. Kako je donelo, ko so moĹžje, dekleta in otroci, obleÄ?eni v dolgodlako ovÄ?jo koĹžo in opasani s kravjimi zvonovi, poskakovali na Ä?elu povorke, ki je maĹĄkare vodila na rajanje v RdeÄ?o dvorano!

Med prevladujoÄ?imi pustnimi kostumi iz trgovskih centrov, med katerimi so bile prikupne Ĺživalice, pravljiÄ?na bitja, princeske ter stripovski super junaki, je tudi tokrat bilo nekaj resniÄ?no izvirnih. Opazila jih je posebna pustna komisija, ki je vse maĹĄkare razglasila za zmagovalce, nagrade pa je podelila ĹĄtirim izvrstnim skupinskim maskam.

Transformerji so prepriÄ?ali z domiselno predelavo navadne kartonske ĹĄkatle v avto ali tovornjak, ki lahko ima Ä?loveĹĄko podobo, ali pa Ä?loveka povsem skrije. Na oder so povabili roj kaÄ?jih pastirjev, ki so oÄ?arali z lesketajoÄ?imi krili. DruĹžina Adams je dokazala, da videz vara – Ä?eprav so bili zloveĹĄÄ?e napravljeni, so v resnici dobrosrÄ?ni. Najbolj pa je izstopala druĹžinica sovic, ki je navduĹĄila z detajlno izdelanimi kostumi. đ&#x;”˛