08 2020

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 1

V petek (0/12 0C) rahel sneg ali dež, v soboto (-3/5 0C) in nedeljo (-3/8 0C) sončno.

Četrtek, 4. marca 2021

številka 8 | leto 68

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Sindikata pričakujeta poenotenje doline Milena Krstič - Planinc

Začela se je nova Bicy sezona Topli dnevi so bili odločilni, da se je ta ponedeljek že odprla Bicy sezona.

Brezplačna izposoja koles je ena od ugodnosti, ki jih svojim občanom zagotavljata občini Velenje in Šoštanj. Sistem je povezan v obe občini, kar mu daje še večjo vrednost, letos pa so ga obogatili še s 70 sodobnimi električnimi kolesi.

Novo sezono sta simbolično odprla župana Peter Dermol in Darko Menih, ki sta na prireditvenem prostoru tudi preizkusila električni kolesi in bila nad njimi zelo navdušena. »Presenečen sem nad tem, kako čisto tečejo ta kolesa,« je po vožnji dejal Darko Menih in bil navdušen tudi nad ambientom prireditvenega prostora, Peter Dermol pa je dejal, da ima sam sicer raje kolesa, pri katerih se je treba med vožnjo bolj truditi. Takšnih je v sistemu prav tako 70, vsa pa so redno servisirana. Razporejena so na 16 postaj na velenjskem in pet na šoštanjskem območju. Sistem upravlja Zavod za turizem. Direktorica Alenka Kikec je povedala, da vanj že vpisujejo na sedežu TIC v Vili Binaci in prostorih uprave Občine Šoštanj. Vsako marčevsko soboto dopoldne pa bo vpis in preizkus novih električnih koles možen tudi na Cankarjevi v Velenju. 🔲

Umrl je častni občan mag. Ivan Marin V ponedeljek, 1. marca, ponoči je umrl častni občan Mestne občine Velenje mag. Ivan Marin. Žalno sejo so pripravili včeraj popoldne v glasbeni šoli, žalna knjiga pa je še danes med 8. in 13. uro odprta v občinski dvorani.

Mag. Ivan Marin je bil zelo pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja v Sloveniji. Bil je direktor glasbene šole, predaval je umetnostno vzgojo – glasbo na Gimnaziji Velenje, vodil Rudarsko godbo, kasnejši Pihalni orkester Premogovnika Velenje in dekliški pevski zbor Gimnazije. Rudarska godba je pod njegovim vodstvom navduševala številne poslušalce, prepričala ocenjevalne komisije in glasbene kritike. Dosegli so več prvih mest in priznanj za odličnost. V času njegovega vodenja je bila zgrajena Glasbena šola Velenje in prizidek k njej, dobila je status srednje šole, predvsem pa se je število mladih, ki so si želeli pridobiti vsaj osnovno glasbeno znanje, izjemno povečalo. Za svoja prizadevanja in pedagoško glasbeno delo je prejel številna priznanja, plakete in nagrade.

Med drugim je postal častni član Slovenskega orgelskega društva in dobil nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju v glasbenem šolstvu. Leta 2002 je zaradi zaslug za razvoj glasbe in glasbenega šolstva postal tudi častni občan Mestne občine Velenje. 🔲

mz

Prvi del obnove Starega Velenja gre proti koncu Prenova Starega Velenja uspešno napreduje. Prvi del, ki je zajemal rušenje stare stavbe (ki je bila najbolj poznana po lokalu Čuk) in po strogih navodilih Zavoda za kulturno dediščino izgradnjo nove, gre h koncu. Po besedah Alenke Rednjak, vodje Urada za premoženje in investicije, ki bdi nad to naložbo, bodo dela zaključena skladno s pogodbo in najkasneje do konca meseca. Že v teh dneh pa bodo

objavili javne razpise za oddajo prostorov, v katerih pričakujejo predvsem obrtnike (tja se bo vrnil tudi čevljar) in podjetnike.

Tudi drugi del obnove, ki je zajemal porušitev stavbe nekdanje pekarne, izgradnjo novega objekta, ureditev trga ter prenovo komunalne in cestne infrastrukture, poteka po sprejetem programu in naj bi bil zaključen do konca leta. 🔲

V Sloveniji poteka priprava osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. V SAŠA regiji so scenariji postavljeni okrog predlaganih letnic prenehanja rabe premoga leta 2033, 2038 in 2042.

Prva letnica je nerealna, drugo »zagovarja« EU, tretjo pa z argumenti, na osnovi študij in izračunov, sindikata SDE in SPESS, ki opozarjata na prevečkrat pozabljeno dejstvo, da premogovnika ne moreš enostavno zapreti od danes na jutri, predvsem pa na to, da mora tako pomemben dokument, kot je Strategija za izstop …, obvezno vsebovati posebno poglavje, v katerem bodo dogovorjene rešitve za neposredno zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje in Termoelektrarni Šoštanj kot tudi za posredno zaposlene v SAŠA regiji. Zagotovilo za to pa morata predstavljati zakonski okvir in vir financiranja.

Ob tem ni nepomembno dejstvo, da ima okoli 65 odstotkov zaposlenih v obeh družbah poklicno in tehnično izobrazbo in bodo za prezaposlitev potrebovali podjetja, ki jim bodo omogočala vsaj približno enakovreden življenjski standard, kot ga imajo danes. To pa ne bo mogoče samo, kot pravijo v sindikatih, s »kompetenčnimi centri«. Sindikati za najbolj optimalno letnico za izstop iz premoga predlagajo leto 2042 kot tisto, ki pomeni začetek postopnega štiriletnega izstopa iz premogovništva, torej na točko nič. V teh letih bi lahko prezaposlili, upokojili ali s kakšnimi drugimi ukrepi uredili položaj za od 100 do 200 zaposlenih letno, kar bi bilo bistveno lažje kot od 800 do 1.200 zaposlenih naenkrat.

O tem pričakujejo poenotenje politike v Šaleški dolini. Svet Mestne občine Velenje je odločitev, torej leto 2042 z dodatnimi štirimi leti za zapiralna dela, že sprejel. Prejšnji teden, ko sta se po videokonferenci sestala velenjski župan Peter Dermol in minister za okolje in prostor Andrej Vizjak sta si bila tudi enotna, da je treba Premogovnik Velenje zapreti čim kasneje in pri tem upoštevati tudi ekonomske in socialne vidike, ne samo okoljskega.

Pričakujejo, da bo tako tudi v Šoštanju, čeprav so svetniki na eni od sej, ne tako dolgo nazaj, ureditev smradu iz zračilnega jaška PV na območju TEŠ pogojevali z »grožnjo«, da bodo v primeru, da se težava ne reši v ustreznem času, od države zahtevali ustavitev izkopavanja premoga in podprli ter zagovarjali ambiciozen program iz Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij z načeli pravičnega prehoda, ki predvideva konec rabe premoga leta 2033. »Občino Šoštanj smo seznanili s študijo in nekako smo se strinjali, da je najbolj ugodna letnica tista, ki jo predlagamo sindikati. Jih pa razumem.

V zvezi s prezračevalnim jaškom jim je v preteklosti nekdo, pa mislim, da ne iz PV ali TEŠ, dal zavezo, ki je ni izpolnil. Kratko so potegnili že prej, tudi pri gradnji bloka 6. Nič drugega niso dobili kot eno samo krožišče, Spodnja Sava pa praktično vso novo infrastrukturo ... Zaveze bo treba izpolniti. Občina to pričakuje in v tem jih podpiram,« pravi prvi sindikalist Premogovnika Velenje Simon Lamot.

Sindikata SDE in SPESS skušata z argumenti na osnovi študij in izračunov prepričati tudi odločevalce. Njihovi dve študiji sta tudi edini, ki sta pokazali, kako zelo pomemben je TEŠ v povezani s PV, za zagotovitev zanesljive in cenovno ugodne samooskrbne Slovenije z električno energijo in na to, kaj se utegne zgoditi, če pride do predčasnega zapiranja. Če ne bodo (u)slišani, če smer in hitrost uvajanja elektroenergetske preobrazbe ne bosta premišljeni, ne bodo soglašali z zapisanim v strategiji. Prisiljena bosta, kot napoveduje Lamot, začeti izvajati sindikalne aktivnosti. Zato je poenotenje doline tako pomembno. 🔲

Prvi del prenove Starega Velenja je že skoraj zaključen. Kako dela potekajo, si je ogledal tudi župan MOV Peter Dermol (desno).

Sindikatoma je za izhod iz premoga sprejemljiva samo letnica 2042

16

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Vseslovensko srečanje veteranskih organizacij

Za CO2 kupone za toplotno oskrbo 4 milijone evrov? Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol se je s sodelavci sestal z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom.

Izpostavila sta številne teme, projekte, ki bi v prihodnosti lahko bistveno prispevali k razvoju doline. Minister je predstavil usmeritve in stališče države, projekte, ki jih bodo podpirali in sofinancirali.

Govorila sta tudi o iskanju alternativnih virov energije za toplotno ogrevanje Šaleške doline. Cena postaja namreč zaradi vse dražjih CO2 kuponov, ki jih po besedah Dermola do nedavnega sploh nismo plačevali, nesprejemljiva. »Že večkrat smo predlagali, da bi bili oproščeni plačevanja kuponov za toplotno oskrbo ali pa da bi znotraj podnebnega sklada poiskali model, ki bi omogočal, da bi se finančna sredstva vračala v dolino,« je poudaril velenjski župan, minister pa obljubil sofinanciranje novih projektov, ki bodo bolj prijazni do okolja.

Govorila sta tudi o ohranitvi energetske lokacije v tem okolju in bila enotna, da je treba velenjski premogovnik zapreti čim kasneje, pri tem pa upoštevati poleg okoljskih tudi ekonomske in socialne vidike.

Starostna skupina starejših od 80 let že cepljena Velenje – Osebje velenjskega zdravstvenega doma je do sedaj cepilo že celotno prvo starostno skupino – starostniki nad 80 let, ki so se prijavili na cepljenje, to je približno 1000 oseb. Nadaljujejo s cepljenjem starostnikov med 75 in 79 letom starosti, ki so se prijavili na cepljenje, takšnih je okoli 800. Vrstni red cepljenja je bil določen v Nacionalni strategiji cepljenja proti Covidu-19.

Najprej bodo cepljene najbolj rizične skupine: starejši od 60 let in mlajši s pridruženimi boleznimi. Ko bodo cepljeni vsi iz rizičnih skupin, bo Zdravstveni dom Velenje na svoji spletni strani objavil aplikacijo, preko katere se bodo lahko na cepljenje prijavili vsi občanke in občani, ki so mlajši od 60 let in nimajo pridruženih kroničnih bolezni

S predsedniki KS in MČ tokrat na ločenih sestankih Velenje – V Mestni občini Velenje je bila navada, da se je župan v tem času srečal s predsedniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Zaradi trenutne situacije se je Peter Dermol odločil, da letos pripravi z njimi individualne razgovore, na katerih bo prisluhnil željam, pripombam in pobudam ljudi iz posameznih območij občine. Nekatere pogovore je že opravil. Krajani Šentilja si želijo pločnik v bližini šole in vrtca, v Pesju bi radi posodobili komunalno infrastrukturo, v Podkraju pa si želijo nov dom krajevne skupnosti. Ko bodo zbrali vse želje in pobude, bodo opredelili tudi prioritetni vrsti red izvedbe projektov.

Tudi ta teden testirajo s hitrimi testi Velenje – V Rdeči dvorani tudi ta teden poteka testiranja na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi med 7. in 14. uro.

Februarja so naredili že 6.278 testov, pozitivnih je bilo 81. Po priporočilih zdravstvene stroke občankam in občanom izvedbo presejalnega testiranja s hitrimi testi priporočajo, saj gre za izjemno pomemben ukrep, ki v času epidemije in visokih tveganj okužbe pomaga zaustavljati širitev virusa in hkrati omogoča omejeno opravljanje določenih dejavnosti. Prav tako po priporočilih stroke svetujejo, da se čim več občank in občanov odloči za cepljenje, ko bodo prišli na vrsto, saj bomo le tako uspešni pri zaustavitvi virusa in bomo končno lahko spet normalno zaživeli brez mask, razkužil in izolacije.

Za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov 30 tisoč evrov Velenje – Mestna občina Velenje bo letos namenila iz proračuna za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov 30.000 evrov. Razpis je odprt do 29. marca. Predvsem so ta sredstva namenjena projektom za preprečevanje nasilja, za pomoč žrtvam nasilja, za delo s povzročitelji nasilja, za preprečevanje zasvojenosti (prepovedane droge, alkoholizem, motnje hranjenja, igre na srečo in druge oblike zasvojenosti), za vključevanje v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in varovanje duševnega zdravja, za izboljšanje življenja osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, za medgeneracijske in druge skupine za samopomoč in številne druge aktivnosti na tem področju. 🔲

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

4. marca 2021

mz

Ob 30-letnici vojne za Slovenijo bo v začetku julija na novem velenjskem prireditvenem prostoru vseslovensko srečanje veteranskih organizacij Mira Zakošek

Velenje, 25. februarja – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je gostil predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajorja Ladislava Lipiča in predsednika Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaža Časa. Dogovorili so se, da bo Velenje v začetku julija gostilo vseslovensko srečanje veteranskih organizacij ob 30. obletnici vojne za Slovenijo.

Srečanje bo potekalo v začetku julija letos na novem prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru, ki lahko sprejme več tisoč obiskovalcev. Odločitev sta že potrdili predsedstvi obeh veteranskih organizacij. »Vodstvo Mestne občine Velenje skupaj z vsemi veteranskimi organizacijami ohranja spomin na osamosvojitvene dogodke ter z različnimi aktivnostmi in prireditvami prenaša védenje in spomin na občane tudi na mlajše rodove – tudi s pomočjo enote Muzeja Velenje, Spominskim centrom 1991, ki smo ga v Velenju slavnostno odprli oktobra 2018. Spominski center predstavlja obiskovalcem dogodke

Gostje so si ogledali tudi prizorišče srečanja – novi prireditveni prostor, po katerem jih je vodil vodja te naložbe Drago Martinšek, vodja Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje.

in procese, povezane z osamosvajanjem Slovenije v lokalnem okolju. Hkrati je srečališče članov veteranskih organizacij in vseh drugih domoljubov vseh generacij. Spominski center, ki ga upravlja Muzej Velenje, obuja domoljubne vrednote, spoštovanje in ljubezen do slovenskega naroda, kulture in države,« pravi župan Peter Dermol in oddaja, da bi radi spominski park nadgradili še s parkom državnosti, v katerem bi bila ob osrednjem pomniku vojne za Slovenijo, tetraedru, predsta-

vljena tri obdobja, ki so zaznamovala pot Slovencev do lastne države. Z obeležjem »1918« bo predstavljen zgodovinski pomen domačina dr. Verstovška in generala Maistra, drugi sklop obeležja bodo zavzemale vsebine iz let 1941–1945, s tretjim obeležjem »1991« pa bo predsta-

vljena osamosvojitvena vojna za Slovenijo. Za vodenje projekta bodo imenovali koordinacijski odbor, katerega člani bodo tudi predstavniki veteranskih združenj in organizacij. 🔲

Spominski park bi radi izpopolnili s parkom državnosti, v katerem bi ob osrednjem pomniku vojne za Slovenijo zaznamovali tri obdobja Slovencev na poti do svoje države.

Savinjsko-šaleška naveza

Lahko se delamo, da ga ni, a nevarno tli Spet ogroženi? – Gasilci in Heroj – Zgodbe o Lastovki – Z bobrom v center – Prodali »Plečnika« Zdaj ga imamo pa že dovolj! Zato tokrat nisem mislil prav nič pisati o njem. A kaj, ko še vedno kroji naše ponašanje, naše delo, naše življenje. Koronavirus je res prava nadloga, ki spravlja ljudi v postelje, bolnišnice – žal tudi v krste. In ko smo že mislili, da se stvari umirjajo, da bo vsa država spremenila barvo na lepše, podatki nočejo in nočejo kreniti navzdol. Obalno-kraška regija, kamor so uprte oči mnogih »celinskih« Slovencev, se vse bolj »odeva v črno«. Zato ni čudno, da notranji minister Hojs ne razmišlja o odpravi policijske ure, saj da ta preprečuje še več zbiranja; predsednik vlade razmišlja celo o ustavitvi javnega življenja. Vse to je tudi pokvarilo ponedeljkov praznik Civilne zaščite. Njeni člani bodo očitno imeli še veliko dela.

S pravimi požari so se zadnji čas precej ukvarjali gasilci. Nazadnje na Golteh, ko je ogenj zajel in uničil še eno od naših planinskih koč. Precej dela imajo že tudi z nekaterimi večjimi travniškimi požari. O požarih in gašenju zadnji čas govorijo tudi v Žalcu. Spominjajo se namreč 140. obletnice ustanovitve Požarne brambe Žalec.

Ob jubileju so v žalski knjižnici odprli tudi priložnostno razstavo o ustanovitvi in razvoju žalskega gasilstva. V Žalcu je bil tudi sedež Zveze slovenskih požarnih bramb za tedanjo Spodnje Štajersko.

Ob vsem tem se v središču slovenskega hmeljarstva spominjajo tudi enega največjih požarov v tem kraju: sredi januarja 1960 je zagorela in z veliko količino hmelja zgorela Hmeljarna. Gasilci so že svoje vrste heroji zaradi svojega požrtvovalnega delovanja, ob letošnjem jubileju pa so res tudi dobili »heroja«. Kot se za mesto hmelja in piva spodobi, so zvarili svoje lastno pivo in ga poimenovali Heroj!

Jeseni, če bo glede koronavirusa šlo vse po sreči, naj bi ga točili tudi iz ene od pip v žalski fontani piv. Nazaj pa bi se radi tudi v prihodnosti spominjali krajani Polzele. Na »zlata leta«, ko so iz njihove tovarne nogavic odhajali izdelki daleč naokoli. Zdaj, ko je Lastovka odletela in pristala v estonskih rokah, naj bi jih na lepe čase spominjal vsaj muzej. Muzej nogavičarstva. Da bi zvedeli čim več zanimivih zgodb, so poprosili nekdanje zaposlene, da jim zaupajo svoje spomine na delo v tovarni.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Posebne vrste zgodbic so za nekatere tudi posebno žlahtne rožice.

V tem resnem času, ko so mnogi precej upočasnili korak, so te še bolj pohitele. Mislim seveda na velikonočnice, posebnost le nekaterih območij pri nas. Letos so namreč zacvetele kar nekaj tednov prezgodaj; torej tudi veliko pred praznikom, po katerem nosijo ime – veliko nočjo. Rastišča teh zaščitenih rastlin naj bi bila pri nas le štiri: dve na Ponikvi pri Šentjurju ter eno na Boču v slatinski občini. Četrto pa … tega poznavalci nočejo izdati, da ga ljudje ne bi »izropali«. Zaveza k molčečnosti vsaj v tem primeru drži.

Celjska znamenitost pa je dobila novega lastnika! Znano stavbo v središču mesta, katere del je tudi Kino Metropol, v njej pa je dolgo delovala Banka Celje, je dobila novega lastnika. Vendar, kot pravijo, ostaja v regiji – kupilo naj bi jo podjetje iz sosednje občine.

Ta skoraj 95 let star objekt, ki ga mnogi imenujejo kar Plečnikova stavba (prepoznaven je tudi po tem, da ima na vrhu velik križ), je Deželna banka, ki ga je dobila v denacionalizacijskem postopku, prodajala kar nekaj časa. Mnoge v Celju zdaj seveda zanima, kaj bo v njej po novem. Vsaj kino naj bi ostal. Šolarji so imeli letos kar veliko težav z obiskovanjem šol, zato je tudi pouk precej trpel, toda osnovnošolci (in tudi »vrtičkarji«) so se vseeno izkazali: vsaj pri zbiranju odpadnega papirja. V tovrstni akciji zbiranja, ki jo pripravlja celjska družba Simbio, so do začetka tega meseca zbrali kar 349 ton odpadnega papirja. To je le 30 ton manj kot leto poprej. V letošnji akciji, ki je namenjena predvsem ekološkemu osveščanju mladih, sodeluje 23 osnovnih šol širšega celjskega območja ter 9 podružničnih. Akcija zbiranja papirja bo v tem šolskem letu trajala še do konca maja.

Pa še to: če se bo uresničilo vse, kar je napovedano, bo v tem tednu zelo pestro. Ne le v športu, ko poteka na Rogli svetovno prvenstvu v deskanju. Danes »slavimo« obletnico odkritja prve okužbe s KV v Sloveniji, jutri naj bi bilo na celjskem sodišču ponovno sojenje Janezu Janši; zaradi razžalitve ga tožita dve TV novinarki.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

4. marca 2021

3

Župani so si ogledali gradbišče hitre ceste v Gaberkah Župani Slovenj Gradca, Mislinje, Šoštanja in Velenja so si skupaj s članom uprave družbe DARS ogledali potek gradnje tretje razvojne osi – Z videnim zadovoljni Jasmina Škarja

25. februarja so si župani občin Mislinja Bojan Borovnik, Šoštanj Darko Menih in župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler s sodelavci na povabilo župana Mestne občine Velenje Petra Dermola ogledali potek gradnje hitre ceste v Gaberkah.

delovanja in pričakuje takšna srečanja tudi v prihodnje. S kakšnimi težavami se najpogosteje srečujejo? »Na samem začetku smo imeli nekaj težav zaradi tovornega prometa, saj vemo, da je Velenje strnjeno naselje in je veliko prometa speljanega skozi mestno središče. Zato na sestanku z Darsom sproti iščemo naj-

državnih pa smo že večkrat podali kritiko, da so v MO Velenje neurejene. Ob naših zadnjih pogovorih smo tudi povedali, da pričakujemo, da te ceste nemudoma obnovijo neodvisno od del na gradbišču. Našli pa smo rešitev, kako tovorni promet spraviti iz mestnega središča. Verjamem, da nam uspe in bo sanacija stekla že prihodnje leto.«

Upajo, da bodo tudi na Koroškem lahko kmalu zasadili prvo lopato

Severni krak hitre ceste bo povezal Velenje s Slovenj Gradcem. Kaj to pomeni za samo

tos lahko zasadili prvo lopato.

Trenutno smo v fazi izbora izvajalcev. Upam, da sam postopek revizije ne bo trajal predolgo in bomo kmalu priča temu, kar vidimo tukaj v Velenju.« V teh dneh poteka na Koroškem tudi javna razgrnitev gradiva, ki se nanaša na 17-kilometrski odsek načrtovane hitre ceste na tretji razvojni osi od Otiškega Vrha do meje z Avstrijo pri Holmcu,« še pove slovenjgraški župan. Po videnem na četrtkovem ogledu poteka gradnje se je spodbudnim besedam pridružil tudi župan Občine Mislinja Bojan Borovnik: »Vesel sem povabila

Zadovoljni tudi zato, ker se utrjuje nasip med jezeri

Kako pa dela na območju Gaberk vidi župan Šoštanja Darko Menih? »Od zasaditve prve lopate meseca oktobra lani do danes se je na območju Gaberk in Škal veliko naredilo. Lahko smo zadovoljni tudi v Šoštanju, saj nam bo priključek v Gaberkah približal hitro cesto, tudi promet bo stekel bolj tekoče – tako do Ljubljene kot na Koroško. Slišali smo, da se izvajalci držijo rokov, služi jim še vreme. V naši občini smo zadovoljni tudi zaradi odvoza materiala, ki ga odlagajo na obmo-

sever kot jug. Za nami so obsežna zemeljska dela, izvedena so dela na globokem temeljenju, rastejo tudi že prvi stebri. Ta odsek smo razdelili na osem pododsekov.

Za odsek Jenina je vloženo gradbeno dovoljenje – prvi sklop javnega naročanja je pravnomočno zaključen, pričakujemo, da bomo gradbeno dovoljenje pridobili spomladi in se bo tudi gradnja na Koroško lahko pričela. Objavili smo razpis, na območju Velenja (sklop BH) odprli ponudbe, zdaj se pregleduje ustreznost ponudb, vloženo je gradbeno dovoljenje.

Projektna dokumentacija se zaključuje tudi za ostale pododseke,

Vsi prisotni so izrazili tudi zadovoljstvo, da dela potekajo po terminskem planu, kar kaže, da bo plan izvedljiv in bodo dela na tem delu zaključena do konca leta.

Sam odcep med Velenjem in Slovenj Gradcem naj bi bil zgrajen do leta 2025, celoten do Šentruperta pa do leta 2027.

Na ogledu je bil navzoč tudi član uprave družbe DARS Boštjan Rigler. Dela na gradbišču, na katerem predvidevajo zaključek del konec leta, je predstavil vodja nadzora projekta iz podjetja DRI upravljanje investicij Uroš Selen.

Podpiramo zgodbo sodelovanja

»Zadovoljni smo s tem, kar vidimo, s samo koordinacijo in komunikacijo z izvajalcem del na gradbišču. Sproti skupaj iščemo tudi rešitve, kajti težav ne manjka. Zavedam se, da je pomembno prisluhniti našim krajanom in vsakodnevno iskati rešitve, je dejal župan MO Velenje Peter Dermol, ki podpira zgodbo so-

ugodnejše rešitve in smernice.

Povezava med Šoštanjem in Gaberkami bo kljub temu, da smo iskali rešitve z izvajalcem del skozi Gaberke, zaprta do konca leta. Morali bomo še malo stisniti zobe in potrpeti. Verjamem, da nas čaka pozitivna in dobra zgodba v prihodnje,« je še dodal župan MO Velenje. Občina kljub vsemu želi krajanom z različnimi ukrepi vsaj malo olajšati vsakodnevno vožnjo. Zato ob občinskih cestah, ki se uporabljajo kot neuradni obvozi (Plešivec– Potočnik, Transformator–Vodušek), urejajo razširitve ob cestah, s čimer skušajo izboljšati pretok prometa. »Kar se tiče lokalnih cest, so urejene zgledno, glede

Vodja nadzora DRI Uroš Selan: »Izvaja se dostopna cesta do premogovnika, ki bo služila zgornjemu delu od Velenja do Slovenj Gradca. Višek materiala se bo odvažal do Premogovnika Velenje. Trenutno zaključujemo gradnjo pilotov za nadvoz čez hitro cesto in pilotno steno v dolžili dvesto metrov ob deviaciji regionalne ceste. Na tem mestu bomo postopoma tudi začeli izkop za hitro cesto.« Koroško? Župan MO Slovenj Gradec Tilen Klugler: »Sem optimističen, stojimo na gradbišču, poti nazaj ni. Tako Koroška kot Velenje potrebujemo hitro cesto zaradi konkurenčnosti, gospodarskega razvoja, normalnega pretoka vozil itd. Veselim se in upam, da bomo tudi na območju naše mestne občine le-

na gradbišče, saj si nisem niti približno znal predstavljati, kako sama gradnja hitre ceste poteka, vesel pa sem tudi zaradi zavedanja, da bo ta v bližnji prihodnosti prinesla pomemben prispevek tudi naši občini, saj se bomo tako izognili gostemu prometu, ki vsa leta poteka skozi središče občine Mislinja.«

čje ugreznin med Velenjskim in Družmirskim jezerom, ki bo območje utrdilo, zaradi česar bomo lahko Šoštanjčani mirneje spali.«

Na gradbišču je dnevno med petdeset in sedemdeset delavcev

Od začetka do danes so bila narejena obsežna gradbena dela, predvsem globoko temeljenje, rastejo tudi prvi stebri viadukta. »Držimo se časovnih rokov, dela na tem odseku naj bi bila zaključena konec letošnjega leta,« je izjavil član uprave družbe DARS Boštjan Rigler. »Gre za manjši odsek na celotni trasi, a ne nepomemben, saj predstavlja vstopno točko za razvoj gradbišča tako na

pripravljajo se vloge za gradbeno dovoljenje,« je opisal Boštjan Rigler in zaključil predstavitev gradbišča z besedami, da sledijo tempu in terminskemu planu, ki je predviden za ta odsek. »Gradnja Šentrupert Velenje pa malo zaostaja zaradi ustavne pritožbe na državni prostorski načrt, vendar tudi tam potekajo vse aktivnosti.

Zaključuje se projektiranje, intenzivno poteka odkup »rušencev«, parcelacija za odkup zemljišč, poteka pridobivanje okoljevarstvenega soglasja. Če bodo stvari tekle dokaj normalno, predvidevamo, da bomo tudi tam lahko začeli priprave na javna naročila, izdajo gradbenega dovoljenja in 🔲 samo gradnjo.«

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

4. marca 2021

Skaza izbrana za sodelovanje z univerzo v Koloradu Univerza Kolorado Boulder je ena najpomembnejših ameriških raziskovalnih univerz, ki je samo leta 2018 za raziskave namenila 514 milijonov dolarjev – Izjemna priložnost za spoznavanje ameriškega trga Milena Krstič - Planinc

Velenje, 24. februarja – Podjetje Skaza s sedežem v Velenju, ki doma in po svetu navdihuje s svojimi trajnostnimi rešitvami za izzive sodobnega časa, je nedavno naredilo velik vtis tudi na Univerzo v Koloradu v mestu Boulder. Zmagalo je na dveh projektnih razpisih, v sklopu katerih bodo ameriški študenti MBA programa Leeds School of Business na študiji primera Skaze aktivno proučevali in vzpostavljali trajnostni model poslovanja. Tovrstno sodelovanje z eno najpomembnejših raziskovalnih univerz je odlična popotnica za preboj na ameriški trg.

V okviru sodelovanja, ki bo potekalo od februarja do konca aprila, bodo imeli študenti MBA programa Leeds School of Business priložnost, da na osnovi resničnih situacij, tekočih izzivov ter priložnosti podrobno spoznajo slovensko podjetje in njegovo delovanje.

Pri prvem projektu, ki se osredotoča na poslovanje, bodo pripravljali strategijo za vstop podjetja na ameriški trg, kjer bodo morebitne ideje in spremembe takoj tudi implementirali. Tako podjetju kot študentom bo to omogočalo enostavno opazovanje rezultatov

Bart Stegeman: »V Skazi želimo svoje vrednote ponesti tudi ven iz državnih meja.«

in sprememb v dejanskem času.

Z drugim projektom s področja okoljevarstva in trajnostnega razvoja pa se bo skupina študentov v sodelovanju z dr. Branko Viltužnik, vodjo oddelka raziskav in inovacij v Skazi, poglobila v recikliranje plastike. Skupaj bodo pregledali vso zakonodajo na področju plastike v Združenih državah Amerike ter analizirali deleže in vrsto reciklirane plastike v posameznih državah. »Med izvajanjem projekta nameravamo v ZDA poiskati proizvajalce ter predelovalce plastike, s katerimi si delimo vrednote

Dr. Branka Viltužnik: S projektom iz okoljevarstva in trajnostnega razvoja se bomo s študenti poglobili v recikliranje plastike.«

in bi lahko v prihodnje sodelovali. Poslovni model, ki ga bomo razvili v sodelovanju z ameriškimi študenti, pa bomo uporabili za pripravo in vzpostavitev svoje proizvodnje čez lužo,« je o načrtih povedal direktor podjetja Skaza Bart Stegeman.

V Skazi se zavedajo, da je sodelovanje z Univerzo Kolorado Boulder kot eno najpomembnejših ameriških raziskovalnih univerz, ki je samo v letu 2018 za raziskave namenila kar 514 milijonov dolarjev, izjemna priložnost za spoznavanje ameriškega trga. 🔲

Jure Podkrižnik predsednik Kluba podjetnikov SAŠA regije Klub podjetnikov Saša regije je dobil novega predsednika. Dosedanjega predsednika Vladimirja Pogača (sedaj bo podpredsednik) je nasledil Jure Podkrižnik, direktor podjetja Podkrižnik z Ljubnega. Ob imenovanju je dejal, da se bo zavzemal za povezovanje med različnimi akterji, saj meni, da ima regija še veliko možnosti, ki pa jih bomo lahko izkoristili samo s skupnimi močmi.

Sicer pa so na seji govorili predvsem o aktivnostih, povezanih z Nacionalno strategijo za izstop iz premogovništva in prestrukturiranje regij. V tem sklopu je prijavljenih skoraj 50 projektov iz SAŠA regije, ki so bili ocenjeni in razvrščeni po projektnih merilih. Vrednost oddanih projektov presega 1 milijardo evrov.

Trenutno poteka dialog med izvajalcem nacionalne strategije in Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v zvezi s pripravo območnih načrtov.

Ni pa še odgovora Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na pobudo, ki je bila podana skupaj z Zasavsko regijo za podelitev posebnega statusa premogovnim regijam in sprejem posebnega zakona za prestrukturiranje. 🔲

mz

GOSPODARSKE novice Ustavno sodišče zadržalo »prisilno upokojevanje« Ustavno sodišče je začasno zadržalo zakonska določila glede upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. Med tem ko sindikati to odločitev pozdravljajo, so v gospodarski in obrtni zbornici odločitev sprejeli z obžalovanjem, saj ocenjujejo, da nova ureditev, ki jo je v zakonodajo vnesel sedmi protikoronski zakon, uravnoteža pravice delodajalcev in zaposlenih.

Turizem še velika neznanka Tudi letos bodo zaradi pandemije trende v slovenskem turizmu izrazito krojili domači gostje, obisk tujih pa bo močno pogojen s številom cepljenih, kar bo očitno ključ za mednarodna potovanja in predvsem letalski turizem. Domači turisti bodo gotovo čim prej skušali porabiti tudi pridobljene vavčerje, če tega že niso storili.

Ikea pričakuje dva milijona obiskovalcev Slovenskim kupcem se ne bo več treba voziti v Ikeine trgovine v Celovec, Zagreb in Trst. Ikea je namreč prejšnjo sredo v Ljubljani tudi uradno odprla svoja vrata. Odprtje so pospremili z manjšo slovesnostjo, saj kaj več sedanja epidemija ne dovoljuje. Prve tedne si morajo kupci termin nakupovanja rezervirati na spletu. Rezervacija je brezplačna, a nekateri so že izkoristili priložnost in prodajajo svoje rezervacije.V Ikeini trgovini je naenkrat lahko 700 ljudi, računajo pa, da se bodo kupci v njej zadržali okoli dve uri. Ko se bodo okoliščine normalizirale, v ljubljanski trgovini pričakujejo okoli dva milijona obiska letno. Trgovina ima približno 22.000 kvadratnih metrov nakupovalnih površin, v ponudbi pa je okoli 9500 izdelkov.

Zadnji čas za vpis lastninskih pravic na Vegradovih nepremičninah Stečajna upraviteljica Vegrada je vse upnike, ki še niso uredili vpisa lastninske pravice na nepremičninah, na katerih jim je bila priznana izločitvena pravica, prek spletnih strani Ajpesa še zadnjič pozvala, naj v zemljiški knjigi uredijo dejansko stanje lastništva. Če tega ne bodo storili, bo začela prodajati premoženje, za katerega je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan Vegrad, ki je v postopku stečaja od oktobra 2010.

Tehnološki velikani že plačujejo medijem Avstralija je kot prva država na svetu ta teden sprejela zakon o digitalnih medijih, ki tehnološkim velikanom, kot sta ameriški Google in Facebook, nalaga plačilo lokalnim medijem, ko distribuirajo njihove novice na svojem družbenem omrežju.

Hrvati so odprli terase lokalov Hravati iščejo rešitev za svojo turistično sezono, saj so od nje zelo odvisni. Gostinci na Hrvaškem so tako lahko že od 1. marca odprli terase lokalov in restavracij, je povedal premier Andrej Plenković.

Spoštovati pa morajo epidemiološke ukrepe.

Več kot polovica oljčnih olj v Hrvaških trgovinah neustreznih

5HJLVWUDFLMD QD GRJRGHN MH PRæQD SUHNR H SRäWH PODGL IRUXP VDVD#JPDLO FRP

3RYH]DYD GR GRJRGND ER XGHOHæHQFHP SRVUHGRYDQD QDNQDGQR

Koliko goljufij na račun potrošnikov je že leta z različnimi prehrambnimi izdelki v trgovinah, dokazuje tudi prodaja kakovostnih oljčnih olj.

Na Hrvaškem so se inšpektorji spet zapodili med police, ugotovitev pa je bila porazna. Več kot polovica oljčnih olj v hrvaških trgovinah, ki so označena kot ekstra deviška oljčna olja, ne ustreza navedeni kategoriji, so ugotovili inšpektorji. V hrvaški skupnosti združenj oljkarjev in pridelovalcev olja ocenjujejo, da cena ekstra deviškega oljčnega olja, ki ga izdelajo na Hrvaškem, v maloprodaji ne more biti manj kot osem evrov za liter. Ko gre za olja, ki jih v nekoliko boljših poslovnih pogojih in s subvencijami pridelujejo v Španiji in Italiji, pa ocenjujejo, da njihova maloprodajna cena ne more biti nižja kot približno 5 evrov in pol. Podobna zgodba je seveda tudi v drugih državah.

ǃ$ ǒƯǟƧ, ǃDŽǕ-( 'NJƱƣƳ2

Več uporabnikov mobilne banke

ĨHVʤLWʋPɛ ɼɊ PʋUʎɤ

ȷHʏQʋURʏȸʑə ʏȸʑʧɤ ͆ʑQɈ (ʏʖʜɔ SRʔʦə ʘɔ JɈ PʝUɈ ʖȷHʤɔ YVɪɖ

ȳɏ SRʔʦə ɔʫSɼʙʜLʤɔ ʣYʝȳɏ ΆʖʆʙȳʑʜMʂȴɏ Vʋʜȳɏ 2ʠUɪɓ :ʖQʓȾʑɨ

Konec prejšnjega leta je mobilno banko uporabljalo 20 odstotkov več uporabnikov kot leto prej, pišejo v biltenu Banke Slovenije. Število uporabnikov je poskočilo na več kot 901.566, kar pomeni, da to sodobno bančno pot uporablja skoraj vsak drugi prebivalec Slovenije. Z rastjo števila uporabnikov raste tudi število transakcij, pa tudi vrednost plačil, opravljenih preko mobilne banke. Ta so se med letom povečala za 53 odstotkov. 🔲

mz

Občina Mozirje prodala delež v družbi Golte Mozirje – Svetniki Občine Mozirje so na nedavni zadnji seji občinskega sveta razpravljali tudi o prodaji svojega deleža v družbi Golte.

Odločili so se za prodajo deleža, saj so dobili zagotovilo direktorja družbe, da ima ta pogumne načrte za nadaljnji razvoj omenjene turistične destinacije. Snuje jih na večjem poudarku letnega turizma.

Občina Mozirje je dokapitalizirala družbo Golte za takratnih 150 tisoč mark (toliko je vložila tudi Mestna občina Velenje), današnja vrednost deleža pa znaša dobrih 3000 evrov. 🔲

tp

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 5

POGOVOR

4. marca 2021

Sindikatoma je za izhod iz premoga sprejemljiva samo letnica 2042 Tako pomemben dokument, kot je Strategija, s katero bomo določili letnico izstopa iz premoga, mora obvezno vsebovati del, v katerem bodo dogovorjene rešitve za neposredno zaposlene v PV in TEŠ kot tudi za posredno zaposlene v SAŠA regiji Milena Krstič – Planinc

Velenje – V Sloveniji poteka priprava osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija), ki v središče postavlja prehod dveh slovenskih regij, močno zaznamovanih s premogovništvom, Savinjsko-šaleško (SAŠA) in Zasavsko regijo.

V SAŠA regiji so scenariji, postavljeni okrog predlaganih letnic prenehanja rabe premoga, v Zasavju, kjer ni več delujočih rudnikov in termoelektrarne, pa okrog možnega nadaljnjega socialno-ekonomskega prestrukturiranja regije.

Prestrukturiranje z načeli pravičnega prehoda

Ključni namen Strategije je opredeliti premogovne regije in določiti letnico izstopa iz premoga z določitvijo scenarija za celovito družbeno in gospodarsko prestrukturiranje v skladu z načeli pravičnega prehoda, identificirati ustrezne vire na nacionalni in EU ravni, opredeliti ključne vidike zapiranja Premogovnika Velenje v tehničnem smislu, z vidika vpliva na zaposlene in skupnost ter z vidika varovanja in ohranjanja okolja.

Pri pripravi osnutka Strategije je bil uporabljen pristop »od spodaj navzgor«. Poglede, podatke in mnenja so delili predstavniki sindikatov, občin, nevladnih organizacij, regionalnih in območnih razvojnih agencij, formalnega in neformalnega izobraževanja, energetske družbe, gospodarstva, ministrstva, državne agencije, inštituti in evropske institucije.

Za sindikate ključno, da nihče ne ostane na cesti

V pripravo osnutka Strategije sta vključena tudi Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) Premogovnika Velenje in Sindikat delavcev v energetiki (SDE).

Leta 2017 je Ekonomski inštitut na pobudo obeh sindikatov izdelal študijo z naslovom Oportunitetni stroški ukinitve

TEŠ in PV. »To je do sedaj edina izdelana študija, v kateri je prikazan makroekonomski vpliv morebitnega zaprtja obeh družb na regijo in državo. V Nemčiji je dialog pri pripravi nacionalne strategije potekal desetletje in s precejšnjim številom študij, ki so pojasnile socialni in gospodarski vidik prehoda, varnost oskrbe z električno energijo, energetsko revščino, in kar je najpomembneje, višino sredstev ter vire za blažitev negativnih posledic izstopa iz premoga za zaposlene v premogovništvu. Ključni moment, da so udeleženci v Nemčiji dosegli letnico izstopa iz premoga, je bila obljuba, ki so jo politiki dali rudarjem: »Nihče ne bo ostal na cesti«. Zaradi tega menimo, da mora tako pomemben doku-

❱

»Po zadnjih raziskavah Evropa v svetovnem merilu prispeva le do 10 odstotkov količin CO2, od tega 2 odstotka Nemčija. Če se do leta 2050 popolnoma razogljiči, drugi pa ne bodo naredili ničesar, bo samo ogrozila svoje gospodarstvo.«

ment, kot je Strategija, s katero bomo določili letnico izstopa iz premoga, obvezno vsebovati del, v katerem bodo s sindikati dogovorjene rešitve za neposredno zaposlene v obeh družbah kot tudi za posredno zaposlene v SAŠA regiji,« je jasen predsednik SPESS Simon Lamot.

50 ali 100 novih delovnih mest na leto ne bo prispevalo k socialnemu prestrukturiranju zaposlenih

»Pomembno dejstvo, na katero se pri prestrukturiranju pozablja, je, da v SAŠA regiji rudarjev ni možno prezaposliti v drug premogovnik na enaka delovna me-

Za pravičen prehod ne more biti najpomembnejši kriterij doseganje podnebnih ciljev Sindikata SPESS in SDE opozarjata tudi na dejstvo, da se v osnutku Strategije pri večkriterijski analizi posameznega scenarija za najpomembnejši kriterij uporablja »doseganje podnebnih ciljev«.

Menita, da bo Slovenija zaveze iz Pariškega sporazuma pri izpustih iz termoelektrarn dosegla mnogo pred letom 2050, vprašanje pa je, kaj se bo dogajalo z izpusti v prometu in industriji. Zaradi tega v strategiji, ki nosi besedno zvezo »z načeli pravičnega prehoda«, ta kriterij nikakor ne more biti daleč najvišje ovrednoten. »Če že, potem bi to moral biti kriterij socialna varnost zaposlenih v premogovništvu in SAŠA regiji, za tem zanesljivost oskrbe in končna cena električne energije ter energetska revščina,« pravi Lamot.

Simon Lamot: »Če bi imeli boljše pogajalce v času pogajanj za 10-letno perspektivo, bi imeli odpustke, kot so jih imele Poljska, Češka in še kdo.«

bila za izhod iz premoga najbolj primerna. »Pripravljalci strategije, družba Deloitte, so ves čas zatrjevali, da nimajo dovolj časa finančno ovrednotiti posameznega scenarija. Sam menim, da je pri tako pomembni strategiji nujno potrebno za vsako predlagano letnico narediti finančno analizo posledic, ki jih posamezna letnica povzroči v sociali, pri strošku zapiralnih del, ocenjenih na izkušnjah RTH v višini dve milijardi evrov, stroških predčasne razgradnje TEŠ, strošku sanacije ugreznin in monitoring ter vzdrževanju nasipa med jezeroma, strošku socialnih politik zaradi povečane energetske revščine, izračunu dviga električne energije za prebivalstvo in industrijo, strošku nadomestnih objektov za proizvodnjo električne energi-

5 žno 200 milijonov evrov našega denarja. Zakaj rečem našega?

Zato, ker če bi imeli boljše pogajalce v času pogajanj za 10-letno perspektivo, bi imeli odpustke, kot sta jih imeli Poljska, Češka in še kdo, in bi ta denar v bistvu ostal v dolini. Ko smo pa naredili projekcije za naslednje obdobje, se pa kaže, da bo samo v obdobju do leta 2042, če je to letnica, ki jo sindikati zagovarjamo kot najbolj smiselno, plačali v podnebni sklad za CO2 kupone približno 2,5 milijarde evrov. Evropa nam pa daje 150 milijonov?«

Predčasno prenehanje v SAŠA regiji v svetovnem merilu ne predstavlja omembe vredne spremembe

»Dejstvo je, da podnebne spremembe niso lokalne narave in da predčasno odkopavanje premoga v SAŠA regiji v svetovnem merilu ne predstavlja omembe vredne spremembe.

Vpliv prenehanja pridobivanja lignita v Velenju bo v primerjavi s svetovnimi razmerami v pridobivanju premoga in lignita zanemarljiv. Letno nakopljemo okoli 3 milijone ton premoga, kar predstavlja 0,5 promila proizvodnje premoga v osmih največjih proizvajalkah v svetu.«

Potrebujejo poenotenje Šaleške doline Sindikata sta naročila dodatno študijo scenarijev pridobivanja premoga in procesa zapiranja PV ter vpliva na TEŠ z vidika delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema in povečanja energetske revščine v Sloveniji. Z empiričnimi podatki in v dialogu skušajo prepričati udeležene, da bi bila letnica 2042 tista, ki bi bila za izhod iz premoga najbolj primerna. Pri tem potrebujejo poenotenje Šaleške doline, njene politike.

Svet Mestne občine Velenje so prepričali. Sklep o tem (z dodatnimi štirimi leti za zapiralna dela) so svetnice in svetniki sprejeli oktobra lani. sta, kot so to počeli v Nemčiji. V trenutku prenehanja izkopavanja premoga bo po naših ocenah in projekcijah družbe PV brez službe ostalo od 800 do 1.200 neposredno zaposlenih v TEŠ in Skupini Premogovnik, od tega na PV 600. Zaradi tega ustvarjanje novih delovnih mest po 50 ali 100 na leto ne bo prispevalo k socialno varnemu prestrukturiranju zaposlenih v premogovništvu, kvečjemu bo povzročilo primanjkljaj kadra na trgu dela za potrebe premogovnika. V sindikatih pravimo, da bi morali iti po nemškem modelu, sprejeti kompromis s politiko, da nihče od zaposlenih v premogovništvu (in tudi v TEŠ) ne bo ostal brez zaposlitve. Način prehoda, reševanje socialne problematike in vir sredstev mora biti zakonsko urejen sočasno s sprejetjem letnice izstopa iz premoga, v nasprotnem primeru bomo prepuščeni sami sebi,« je odločen sindikalist.

Ne glede na letnico zapiranja pa se pojavi še ena posebnost.

Premogovnik za doseganje proizvodnje, ki jo potrebujeta blok 6 in blok 5 (slednji naj bi obratoval do leta 2027) vsako leto potrebuje približno 50 do 60 novih zaposlitev. »Prav je, da vsi, ki se bodo zaposlili v premogovniku samo za določeno obdobje, že ob zaposlitvi vedo, kam se bodo lahko prezaposlili, prekvalificirali, samozaposlili, predčasno upokojili po prenehanju izkopavanja.«

Ne na vrat na nos!

Slovenija je zavezana doseči ogljično nevtralnost in prenehati uporabljati premog za proizvodnjo električne energije do leta 2050. »Sindikati si prizadevamo, da letnice izhoda iz premoga – za nas je sprejemljiva 2042, dorečena pa mora biti do konca prve polovice letošnjega leta – ne bi določili na vrat na nos. Prehitro, ne samo za SAŠA regijo, ampak

❱

»Prav je, da vsi, ki se bodo zaposlili v premogovniku samo za določeno obdobje, že ob zaposlitvi vedo, kam se bodo lahko prezaposlili, prekvalificirali, samozaposlili, predčasno upokojili.«

tudi za Slovenijo, ne bi pomenilo nič dobrega,« pravi Lamot.

Sindikat SDE in Sindikat PV sta naročila dodatno študijo scenarijev pridobivanja premoga in procesa zapiranja PV ter vpliva na TEŠ z vidika delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema in povečanja energetske revščine v Sloveniji, v kateri skušajo z empiričnimi podatki in v dialogu prepričati odločevalce, da bi bila letnica 2042 tista, ki bi

je, ki bo zanesljiva in stroškovno primerljiva in ne bo povzročala bega energetsko intenzivnih panog v države z manj strogimi okoljskimi zahtevami,« pravi.

Pravični prehod iz 40 milijard padel na 10 milijard

Za pravični prehod bo potrebno ogromno denarja. »Vsi se zmagoslavno kitijo s Skladom za pravični prehod, ki pa je v bistvu največji poraženec evropske pandemije – iz 40 milijard evrov so ga zmanjšali na 10 milijard.« Večina sredstev je še vedno namenjena Nemčiji, Poljski in drugim državam, za Slovenijo naj bi bilo za obe regiji (ni pa še povsem dogovorjeno) namenjenih okoli 150 milijonov nepovratnih sredstev za obdobje sedmih let. »Sliši se veliko in nekaj je. A če pogledamo, koliko denarja plača TEŠ v podnebni sklad preko CO2 kuponov ... Od leta 2010 do leta 2020 smo vplačali pribli-

TEŠ oziroma HSE plačuje od vsake emitirane tone CO2 takso v višini med 80 in 100 milijoni evrov letno. Denar se nabira v skladih, ki so namenjeni zeleni preobrazbi Slovenije. »Vsaj polovica tega denarja se mora preliti nazaj v regijo, zlasti v občini Velenje in Šoštanj. Samo to bo omogočilo pravičen prehod. Do leta 2042 bo v podnebni sklad preko Teša vplačanih najmanj 2,5 milijarde evrov. Če ta denar vrnemo v Šaleško dolino, ne potrebujemo popolnoma nič drugega.« Ker že teče dopolnitev načrta porabe sredstev podnebnega sklada, dodaja, pa je prav, da se del teh sredstev že z letošnjim letom začne vračati v dolino, predvsem za sofinanciranje novih zelenih tehnologij in ureditev degradiranih površin ter ostalih okoljskih zahtev prebivalcev. 🔲

Naš čas, čas, 4.

4. 3.

3. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 66 Naš

6

PREGLED TEDNA TEDNA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

Mojca Štruc

Sreda, 24. februar Vlada je v sredo določila besedilo predloga novele kazenskega zakonika, ki pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost prinaša model JA je JA. Člani izvršnega odbora DeSUS in štirje strankini poslanci so se danes odločili, da gredo skupaj naprej. Poslanci se strinjajo, da bo DeSUS delovala kot zmerna opozicija, je po seji povedal predsednik stranke Karl Erjavec Vladni urad za komuniciranje (Ukom) je sporočil, da je zavrnil plačilo računa za opravljanje javne službe STA januarja letos, zato so se začeli pozivi, naj se to takoj uredi, saj gre za poskus razgradnje in uničenja STA. Ljubljanski župan Zoran Janković je postal častni meščan Sarajeva. Naziv so mu na predlog tamkajšnjega župana Abdulaha Skake danes podelili sarajevski svetniki.

Državni svetniki kljub pomislekom prikimali predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu.

Zoran Janković je postal častni meščan Sarajeva.

Cepivo, ki ga je razvilo ameriško podjetje Johnson & Johnson, je visoko učinkovito proti hudim oblikam Covida-19, je danes sporočil ameriški urad za hrano in zdravila (FDA).

Madžarska je postala prva država članica EU, ki je začela množično cepiti proti Covidu-19 s cepivom kitajskega proizvajalca Sinopharm.

Rekordno visoke februarske temperature se nadaljujejo, danes je bilo najtopleje na Primorskem. V krajih Dolenje in Bilje so izmerili 25,3 stopinje Celzija, kar je nov februarski rekord.

Ob pol osmih zvečer je zagorela in nato kljub posredovanju gasilcev zgorela Mozirska koča na Golteh.

Najboljša slovenska športnica lanskega leta Anamarija Lampič je predčasno osvojila mali kristalni sprinterski globus v svetovnem pokalu.

Četrtek, 25. februar Poslanci LMŠ, SD, Levica in SAB so v DZ vložili zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, ki bi ugotavljala morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij za nedopustno politično vmešavanje v delo policije.

Osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost od četrtka nima več oznake interno, saj jo je vlada umaknila. Zaradi nedostopnosti vsebine gradiva, na osnovi katerega bo Slovenija lahko črpala sredstva iz evropskega instrumenta za okrevanje po koronavirusni krizi, je na vlado letelo precej kritik.

Voditelji članic EU so ocenili, da epidemiološke razmere ostajajo resne in da so nove različice dodaten izziv, zato je treba ohraniti stroge omejitve in obenem okrepiti prizadevanja za dobavo cepiv.

Avstralija je kot prva država na svetu sprejela zakon o digitalnih medijih, ki tehnološkim velikanom, kot sta ameriški Google in Facebook, nalaga plačilo lokalnim medijem, ko distribuirajo njihove novice na svojem družbenem omrežju.

Trgovina švedske Ikee je v Ljubljani tudi uradno odprla vrata.

Ema Klinec je osvojila naslov svetovne prvakinje na srednji skakalnici.

Ema Klinec je na uvodni tekmi smučarskih skakalk na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah Oberstdorfu osvojila naslov svetovne prvakinje na srednji skakalnici, Anamarija Lampič pa je osvojila bronasto medaljo v sprintu v klasični tehniki.

Oboroženi moški so napadli šolski internat na severozahodu Nigerije in pri tem verjetno ugrabili več kot 300 deklet.

Petek, 26. februar Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je lani po prvi oceni državnega statističnega urada zmanjšal za 5,5 odstotka. V Banki Slovenije so ocenili, da so protikrizni ukrepi za zdaj pomagali ohraniti prevladujoči del gospodarskega potenciala.

Premier Janez Janša je predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal pismo z vabilom, naj komisija oblikuje skupino za ugotavljanje dejstev, ki naj v najkrajšem možnem času obišče Slovenijo in se prepriča o stanju demokracije, vladavine prava, neodvisnosti sodstva in svobode ter pluralnosti medijev pri nas. Opozicijske stranke so se na Janševo pismo odzvale kritično. V Evropski komisiji so poudarili, da je svoboda medijev steber demokracije in da je primeren okvir za oceno položaja medijev njihovo letno poročilo o vladavini prava.

Anže Lanišek je na Svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah osvojil bron in 4. kolajno za Slovenijo.

evrovizijskem odru jo bo prvič predstavila v prvem predizboru 18. maja.

Ameriški predstavniški dom je sprejel kar 1900 milijard dolarjev vreden predlog zakona za boj proti pandemiji Covida-19 in pomoč ekonomiji, posameznikom ter zveznim državam.

Najboljši slovenski smučarski skakalec letošnje sezone Anže Lanišek (261,5 točke) je na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu na srednji napravi osvojil bron.

Tadej Pogačar je zmagovalec prve preizkušnje svetovne kolesarske serije v sezoni. Tekma je bila v Združenih arabskih emiratih.

Nedelja 28. februar Pomanjkanje zdravnikov, posebej na podeželju, ostaja velik izziv pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe za občane. Manjka tako družinskih zdravnikov, pediatrov, ginekologov, ortodontov, oftalmologov kot tudi kliničnih psihologov. Češka je po besedah njenega predsednika Miloša Zemana zaprosila za dobavo ruskega cepiva Sputnik V.

Praznovala je Civilna zaščita. V minulem letu je njeno delo močno zaznamovala epidemija virusa covid-19, saj je bila njihova pomoč usmerjena predvsem na to področje.

Vlada je sprejela posodobljeno Nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19. V njej so bolj podrobno opredeljene prednostne skupine za cepljenje. Premier Janez Janša pa je na seji DZ pojasnil, da se zaradi novih različic koronavirusa, razmišlja ali ukrepati glede na predviden načrt ali za krajši čas spet zaustaviti javno življenje.

Zunanji minister Anže Logar je gostil srečanje zunanjih ministrov skupine Central 5 (C5), ki jo sestavljajo vodje diplomacij Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Logar je predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU, precej pozornosti pa so namenili tudi razmeram v pandemiji covida-19 v državah skupine C5.

Mariborski dijaki, ki so v začetku februarja sodelovali na shodu na Trgu svobode za vrnitev v šolske klopi, so prejeli pozive na zagovor pred sodnikom za prekrške zaradi kršenja zakona o nalezljivih boleznih, Letošnji teden boja proti raku v ospredje postavlja obvladovanje raka s cepljenjem. Okužbam lahko pripišemo približno 15 odstotkov vseh rakov v svetu, zato stroka poleg upoštevanja ostalih preventivnih priporočil poziva tudi k cepljenju otrok proti HPV in hepatitisu B.

Torek, 2. marec Svetovalna skupina za Covid-19, ki se je prvič sešla v novi sestavi pod vodstvom infektologinje Mateje Logar, je za sredino sejo vlade je pripravila več predlogov rešitev.

Med drugim predlaga vrnitev dijakov v šole po modelu C. Tako bi se polovica dijakov vrnila v šolo, druga polovica pa bi se šolala od doma, po tednu dni pa bi se dijaki izmenjali.

Anamarija Lampič in Eva Urevc sta v smučarskem ekipnem teku osvojili bronasto medaljo.

Janez Janša je pisal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.

V Sloveniji so danes dokončno potrdili prvi primer južnoafriške različice novega koronavirusa.

Obolelo osebo so odkrili v mariborski regiji po povratku iz Afrike.

V Izraelu so od začetka cepljenja proti Covidu-19 decembra lani z vsaj enim odmerkom doslej cepili polovico prebivalcev.

Ameriške obveščevalne agencije v poročilu o umoru savdskega novinarja Džamala Hašodžija leta 2018 v Turčiji trdijo, da je umor odobril savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman.

Slovenske smučarske skakalke Nika Križnar, Špela Rogelj, Urša Bogataj in Ema Klinec so na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu po napetem boju za 1,4 točke zgrešile ekipni naslov, a se vseeno zelo veselile srebra.

Sobota, 27. februar V Obalno-kraški statistični regiji je v skladu s četrtkovo odločitvijo vlade od sobote ponovno prepovedano zbiranje ljudi.

Pevka Ana Soklič bo Slovenijo na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije v Rotterdamu zastopala s pesmijo Amen. Na velikem

4.

4. marca marca 2021 2021

V 66. letu je v noči na nedeljo umrl dolgoletni zagrebški župan Milan Bandić. Zanj je bil usoden srčni infarkt. Tekel mu je že šesti mandat.

Na afriški celini, ki ima okoli 1,2 milijarde prebivalcev, so do zdaj potrdili nekaj manj kot štiri milijone primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo pa je več kot 100.000 ljudi.

Mjanmarska policija je na nedeljskih množičnih protestih – najbolj krvavih od državnega udara pred štirimi tedni – v več mestih streljala na protestnike s pravimi naboji.

Najboljša slovenska športnica lanskega leta Anamarija Lampič in Eva Urevc sta v finalu ekipne tekme v smučarskem teku na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu osvojili bronasto medaljo.

Ponedeljek, 1. marec Končale so se tudi zimske počitnice za šolarje v zahodnem delu države. V šolske klopi so se tako vrnili vsi osnovnošolci in dijaki zaključnih letnikov, v šolah pa še naprej veljajo posebni epidemiološki ukrepi.

Ali nam novi sevi virusa spet ustavljajo življenje?

Bodo dijaki kaznovani zaradi protesta za odprtje šol?

Predstavniki Pravne mreže za varstvo demokracije so na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti odloka o začasni prepovedi zbiranja v času epidemije.

Po poročanju TV 24UR smo po angleškem in južnoafriškem sevu dobili še nigerijski sev novega koronavirusa. Potrdili so ga pri najmanj sedmih okuženih. Naraščajo pa tudi primeri angleškega seva.

Predsednica SD Tanja Fajon je pozvala prvake koalicijskih strank, naj poskrbijo za uveljavitev amnestije za dijake, ki so zaradi udeležbe na shodu za odprtje šol prejeli pozive k sodniku za prekrške. Premier Janez Janša ob tem meni, da bi v SD morali prevzeti odgovornost za ravnanja, ki so jih povzročili „z javnim hujskanjem zoper preventivne ukrepe“.

Vse večji razkol v Evropi nastaja zaradi cepiv. Vse več držav je začelo reševati te težave z lastnimi nakupi mimo usmeritev Evropske unije. Ob tem je zanimivo, da marsikje še niso porabili dobav iz EU. V Sloveniji je po objavljenih podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) neporabljenih skoraj četrtina dostavljenih odmerkov cepiv proti Covidu-19.

Naslov Kakšne so vaše vrednote?

2,5 milijona ljudi po svetu je doslej umrlo zaradi koronavirusa.

Pol milijona v ZDA, v Sloveniji skoraj 4000. New York Times je pred kratkim objavil pretresljiv 15-minutni dokumentarni posnetek z ene od enot intenzivne nege, na katerih sta bili dve medicinski sestri nekaj dni opremljeni tudi s kamero. Cilj prispevka je pokazati, kako pandemijo na dnevni ravni doživljajo medicinske sestre. Njihov vsakdan sestavlja organizacija video klicev s svojci, da se lahko poslovijo od bolnikov, za katere je zmanjkalo možnosti intervencij. Ko zapustijo delovno mesto, se Ime Priimek medicinske sestre sprašujejo, kateri bolniki bodo na njihovi naslednji izmeni še tam. Zaradi izkušenj zadnjega leta vedo, koga verjetno naslednji dan ne bo, a bo na njegovi postelji že nekdo drug.

Bi želeli biti mesece ali leta priklopljeni na kopico aparatur? Ali bi se raje poslovili hitreje, z Tjaša Zajc medicinsko zagotovljeno odsotnostjo bolečin?

Ti pogovori so pri nas še v povojih. V ZDA je rahlo bolje. Ker zdravstvo deluje po principu prostega trga, ker državljani izbirajo med 900 zavarovalnicami, ker državljani niso bolniki, ampak potrošniki, so pričakovanja za oskrbo drugačna kot pri nas. Ker je zdravstvo tam izjemno drago, so zahteve po dobri izkušnji visoke. Vse bolj tudi ob smrti. Že dolgo obstajajo t. i. načrti pozne oskrbe, ki naj bi bili del posameznikove zdravstvene kartoteke. Ti načrti zajemajo posameznikove vrednote, nazore in želje v zvezi s smrtjo. To pomeni, da lahko posameznik v načrt zapiše, da ne želi biti za vsako ceno priklopljen na naprave za ohranjanje pri življenju. V času, ko je teh odločitev zmožen, lahko zapiše in izrazi, da v primeru kome ne želi biti priklopljen na naprave, ampak da zavrne zdravljenje in sprejme sredstva za lajšanje nelagodja in bolečine. Takšen načrt ali izjava lahko tudi prepreči, da se v nezavidljivem položaju odločevalca ne znajdejo svojci. Čeprav jim ni lahko, takšen načrt lahko olajša njihov mir, da je človek umrl po lastni želji.

Tudi v ZDA so ti postopki in pogovori še v zgodnjih fazah. Odprta so vprašanja, ali je naloga zdravnikov, da se z bolnikom pogovorijo o željah v primeru potrebe po agresivnem zdravljenju? Raziskave kažejo, da 84 odstotkov starejših posameznikov od 65 let takšnega pogovora z zdravnikom ni imelo. Stopnja napak v medicinskih načrtih ob koncu življenja je 37 odstotkov. Ko so zdravnike vprašali, ali vedo, kje v dokumentaciji njihovih bolnikov je načrt napredne medicinske oskrbe, jih je le 31 odstotkov odgovorilo z visokim zaupanjem, da vedo, kje ti dokumenti so, je v nedavni kolumni za portal za zdravstveno informatiko (Healthcare IT News and Opinion) zapisal pulmolog, intenzivist, profesor na Stanfordu Ryan Van Wert, ki že sedem let razvija platformo za lažje zbiranje in dostop do teh dokumentov iz bolnišnic.

V Sloveniji se zavedanje o starajoči populaciji in z njo povezanimi pomembnimi vprašanji šele začenja. Trenutno je v razpravi zakon o dolgotrajni oskrbi. V februarski kolumni sem pisala o tem, da je leto 2020 odprlo prostor za odkrite pogovore o zadnjih dneh življenja. To se nanaša na možnost bivanja doma do zadnjega in tudi na zdravstveno oskrbo, ki bi jo želeli, če se znajdemo v situaciji, da o sebi ne zmoremo več odločati. Za začetek se moramo začeti odkrito pogovarjati. Da bo na koncu manj bolelo. 🔲🔲

Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave), objavljen

Javni razpis za sofinanciranje programov organizacij upokojencev, ki jih bo v letu 2021 sofinancirala Mestna občina Velenje.

Javni razpis bo trajal od 5. marca 2021 do 6. aprila 2021.

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 7

Več občanov, večja prostorska stiska

Razrešili sedem stanovanjskih vprašanj Mestna občina Velenje je sredi lanskega leta objavila nov stanovanjski razpis, na katerega se je prijavilo več kot 300 prosilcev – Prednostna lista je objavljena javno in jo bodo dopolnjevali tudi naprej

V občini Mozirje pred izgradnjo dveh prizidkov – Na obzorju energetska prenova osnovne šole in telovadnice Tatjana Podgoršek

Na lanski decembrski seji sveta Občine Mozirje so tamkajšnji svetniki pri obravnavi težav s pomanjkanjem prostora v mozirski osnovni šoli ter v vrtcu menili, da se mora lokalna skupnost reševanja tega vprašanja lotiti dolgoročno. Rešitev predstavlja izgradnja prizidka k omenjenima javnima zavodoma, pravi mozirski župan Ivan Suhoveršnik.

Mira Zakošek

V Mestni občini Velenje je kljub temu, da so pretekla leta v sodelovanju s Stanovanjskim skladom razrešili veliko stanovanjskih vprašanj, še vedno zelo veliko tistih, ki nestrpno čakajo nanja. Na razpis, ki so ga objavili sredi lanskega leta, se je prijavilo več kot 300 prosilcev, največ povpraševanja pa je po malih stanovanjih.

Vse prošnje je po besedah Alenke Rednjak, vodje Urada za premoženje in investicije, pregledala in ocenila posebna komisija in jih tudi uvrstila na prednostno listo, ki je bila javno objavljena.

Po tej listi tudi odobravajo do-

❱

Trenutno pripravljajo vse potrebno za gradnjo stanovanj, namenjenih starejšim, na območju Trebuše.

delitev stanovanj, ki se sprostijo.

Letos je bilo takšnih primerov že sedem in sedem posameznikov in družin se že lahko veseli bivanja v najetih stanovanjih.

Prednostna lista prosilcev za stanovanja je objavljena javno in tako bo tudi ostalo. Bodo pa jo sproti posodabljali in tako omogočili prosilcem, da vidijo, kdaj lahko računajo, da bodo prišli na vrsto. Seveda morajo pri tem do-

7

MED VAMI

4. marca 2021

Prostorsko stisko vrtca in osnovne šole bodo dolgoročno rešili z izgradnjo prizidka k obema javnima zavodoma.

V zadnjih letih od 300 do 400 več prebivalcev

Prva večja skupina stanovanj bi lahko bila, če bo šlo vse po sreči, zgrajena na zelenici med pošto in reko Pako.

sledno upoštevati tudi kvadraturo stanovanja, ki posameznemu prosilcu pripada. To pomeni, če je nekdo na prednostni listi prvi, pripada pa mu enosobno stano-

❱

pa že dogovori s Stanovanjskim skladom za skupno reševanje teh vprašanj. Najprej bi bila lahko zgrajena stanovanja, namenjena starejšim, v Trebuši.

Trenutno si najemnih stanovanj v mestni občini Velenje želi okoli 300 prosilcev, največ povpraševanja pa je po malih stanovanjih.

vanje, bo moral počakati tako dolgo, da bo takšno na voljo.

Rednjakova seveda upa, da bo čim prej stekla kakšna nova stanovanjska gradnja in da bodo tako lahko rešili več stanovanjskih vprašanj. Trenutno so sicer v pripravi šele projekti, potekajo

Trenutno lahko računajo zgolj na izpraznjena stanovanja. Ta skrbno pregledajo, jih po potrebi obnovijo in potem tudi takoj oddajo v najem. Teh je kar nekaj, letos jih je bilo že sedem. 🔲

V Šoštanju bo pomoč na domu izvajal Dom za varstvo odraslih Velenje

Po njegovih navedbah število prebivalcev v tamkajšnjem okolju raste od leta 2005, ko so zgradili stanovanjski blok na Brcah, nato so na Podrožniku »zrasli« trije novi bloki, četrti je v izgradnji, investitor napoveduje izgradnjo petega objekta. Dodatna stanovanja se obetajo še z obnovo objekta nekdanje občinske uprave, znotraj Mozirja so pred dnevi za ta namen predvideli še en objekt. »S tem bomo na novo pridobili blizu 150 stanovanj, v porastu je tudi individualna izgradnja. V zadnjih letih beležimo v naši lokalni skupnosti od 300 do 400 prebivalcev več in »posledice« se kažejo v prostorski stiski v vrtcu in osnovni šoli. Oba smo v minulih letih že dogradili, s predvidenimi tokratnimi rešitvami pa bomo prostorsko stisko v obeh javnih zavodih rešili dolgoročno.« S prizidkom k vrtcu bodo pridobili prostor za dva dodatna oddelka, nove prostore bo dobila kuhinja, sprostila se bo še možnost za tretjo enoto. V projektu za razširitev šolskih prostorov sta predvideni dve dodatni učilnici, nova zbornica za učitelje, preurejajo večnamenski prostor za potrebe

Na Podrožniku že stojijo trije novi bloki, v izgradnji je četrti, investitor pa napoveduje postavitev še enega stanovanjskega objekta.

šolske knjižnice. »Oba projekta prijavljamo na razpis pristojnega ministrstva in upamo, da bomo uspešni. Takoj po znanih rezultatih razpisa se bomo lotili priprave projektne dokumentacije za izvedbo izgradnje in objavili razpis za izbor izvajalca.« Vrednost obeh projektov je blizu 2 milijona evrov. Natančnejša vrednost naložbe, pravi Suhoveršnik, bo znana z izborom izvajalca del.

Energetska prenova z javno-zasebnim partnerstvom

Poleg prizidka k osnovni šoli in vrtcu se – kot pravi Suhoveršnik – v lokalni skupnosti lotevajo še

izgradnje prizidka h kulturnemu domu in energetske prenove občinskih objektov. V preteklih letih so energetsko prenovili že vrtec, podružnični osnovni šoli v Šmihelu in Lepi Njivi, zdravstveni dom, sedaj sta na programu za omenjeni ukrep še mozirska osnovna šola in športna dvorana. »Vlaganja načrtujemo z javno-zasebnim partnerstvom. Po programu naj bi se aktivnosti lotili še letos. S tem bo občina s prihranki v 15 letih poravnala svoj delež pri tem.« Vrednost te naložbe ocenjujejo na približno milijon evrov, od tega naj bi lokalna skupnost prispevala polo🔲 vico potrebnega denarja.

Tukaj je! Večja. Modernejša.

NOVA proizvodna hala.

Aplast Aplastd.o.o. d.o.o.Žalec - Žalec

Ekonomska cena ure storitve in cene storitev za uporabnike se ne spreminjajo Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 3. marca – Na dnevnem redu včerajšnje seje sveta Občine Šoštanj so imeli svetnice in svetniki dve točki, povezani s socialnovarstveno storitvijo Pomoč družini na domu. Sklepali so o prenosu izvajanja te storitve s Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enote Velenje, na Dom za varstvo odraslih Velenje in dali soglasje k ceni storitve.

Ekonomska cena ure storitve se ne spreminja, ostaja na ravni cen iz leta 2019. Soglasje k ceni je bilo bolj pravnoformalno dejanje, ki je potrebno zaradi spremembe izvajalca, da bo imel osnovo za obračunavanje izvajanja storitve. Ne spreminjajo pa se tudi cene storitve za uporabnike in ostajajo na ravni cen iz leta 2017. Občina Šoštanj krije upravičencem polovico plačila stroškov neposredne oskrbe na domu. Cena je za različne upra-

vičence različna, odvisno od tega, v katerem dohodninskem razredu je upravičenec. Po zakonu pa so plačila oproščeni upravičenci, katerih delež neto mesečnega dohodka na družinskega člana je v primerjavi s povprečno plačo v preteklem koledarskem

❱

Dom za varstvo odraslih Velenje že izvaja storitev za Občino Mislinja.

letu nižji od 45 odstotkov. Sicer pa je najnižja cena ure, ki jo plača uporabnik storitve na delovni dan, 3,27 evra, najvišja v občini Šoštanj pa 9,52 evra.

Dom za varstvo odraslih Velenje bo storitev za občino Šoštanj izvajal od 1. aprila letos. Usmeritev, da naj izvajanje socialnovarstvene storitve začnejo pre-

vzemati domovi za starejše, ki so ustanovljeni za zagotavljanje celostne zdravstvene in socialne oskrbe starejših in invalidnih oseb, je že pred leti sprejela država in z zakonom o socialnem varstvu opredelila, da storitve, ki jih zakon opredeljuje kot javno službo, lahko opravljajo v okviru mreže pod enakimi pogoji zgolj in samo javni socialnovarstveni zavodi. V Šoštanju so se na osnovi dobrih referenc odločili, da bo za njihove občanke in občane storitev izvajal Dom za varstvo odraslih Velenje. Ta to storitev od letošnjega leta že izvaja za Občino Mislinja.

Odločitev, da bo to storitev izvajal Dom za varstvo odraslih, ne prinaša za občinski proračun dodatnih finančnih posledic. Letos imajo v Šoštanju za izvajanje te storitve zagotovljenih 160.000 evrov. 🔲

Zagotavljamo še BOLJŠE pogoje dela. PRIJETNEJŠE delovno okolje.

STIMULATIVNO plačilo in številne možnosti izobraževanja. Širitev proizvodnih kapacitet odpira nova delovna mesta: • • • •

Pravnik (1) Informatik (1) Samostojni komercialist (1) Referent v komerciali (1)

• • • •

Pomočnik vodje skladišča (2) Skladiščnik (2) Voznik - skladiščnik (1) Delavci v proizvodnji (več delovnih mest)

Vloge sprejemamo po e-pošti: zaposlitve@zagozen-aplast.si .

Razpisne pogoje najdete na www.aplast.si ali 03 713 14 35 .

Aplast d.o.o. je eno izmed vodilnih podjetij, ki se ukvarja s preoblikovanjem plastičnih mas v Sloveniji in Srednjevzhodni Evropi.

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

4. marca 2021

Izobraževanje za mentorje intermedijskega ustvarjanja Uglasbena

poezija Stojana Kneza

Mladinski center Velenje vabi v okviru projekta konS na brezplačno usposabljanje za bodoče mentorje delavnic interaktivnega ustvarjanja, ki se bo začelo 15. marca Mladinski center Velenje je od leta 2019 partner v projektu konS, ki združuje in povezuje intermedijske umetnosti z znanostjo in tehnologijo. Udeleženci v sodobni raziskovalni umetnosti so se namreč zavzeli za vzpostavitev boljših pogojev za vzdrževanje in razvoj tega področja v Sloveniji. V sklopu projekta konS so v Velenju izvedli že številne delavnice izdelovanja raznih elektronskih naprav, programiranja, kriptiranja in druge teme iz sveta znanosti in tehnologije ter njuni uporabi in razvoju v umetnosti.

Pritegnili so vse generacije in se prilagodili tudi omejitvam zaradi epidemije ter delavnice preselili na splet. Ponovno pa nudijo tudi brezplačna izobraževanja za vse, ki želijo postati strokovno podkovani mentorji v interaktivnem ustvarjanju.

Novo znanje za udejstvovanje v sodobnem svetu

Projekt konS deluje na širokem polju interaktivnega ustvarjanja, pri katerem se križajo umetnost, biotehnologija, robotika, elektronika, programiranje in druge atraktivne prakse. Raziskovalnim in ustvarjalnim posameznicam in posameznikom nudi platformo za sodelovanje s stro-

❱

Če vas zanimajo različne napredne tehnologije, bi radi svoje znanje povezali z različnimi praksami, ga obogatili in predali naprej, lahko postanete mentorji in mentorice za izvajanje delavnic v projektu konS.

kovnjaki, možnost razvoja osebnih idej, timsko delo ter ustvarjanje na presečišču znanosti in umetnosti. S tem pa priložnost za navduševanje otrok in mladih za razmišljanje zunaj okvirjev in v igrivem ustvarjanju – v spodbujanju vznemirljivih situacij, iz katerih vzplamti ustvarjalna energija umetnikov, znanstvenikov, inženirjev in drugih vizionarjev, ki svoje projekte razstavljajo v galerijah sodobnih raziskovalnih umetnosti. Poslanstvo projekta

❱

pa je tudi spodbujanje javne razprave in seznanitev družbe za priložnosti in nevarnosti, ki obstajajo ob nerazumevanju sodobnih tehnologij.

Delavnice interaktivnega ustvarjanja so navdušile že marsikoga, usposobljeni mentorji pa imajo vedno možnosti za izpopolnjevanje znanja. (Foto: Ksenija Mikor)

gramerji, biotehnologi, umetniki, fotografi, pedagogi, znanstveniki, tudi dijaki in študenti.

Usposabljanje se bo začelo 15. marca ob 17. uri v Regionalnem multimedijskem centru Kunigunda (Trg mladosti 7). Če vam termin ne ustreza, vam bodo organizatorji ponudili alternativo.

Usposabljanje namreč poteka tudi v Novem mestu, Mariboru in Novi Gorici.

Zato se na spletni povezavi, ki je objavljena na Facebook dogodku konS usposabljanje.

Usposabljanje za bodoče mentorje | vabilo, prijavite vsi, ki želite postati vezni člen med znanjem in ustvarjalnostjo. Usposabljanje bo izvedla ekipa Zavoda Kersnikova. 🔲

Kdo, kdaj in kje?

Usposabljanja za mentorje se lahko udeležijo vsi, ki bi svojo energijo radi posredovali mladim in znanja željnim, še posebno zaželeni pa so matematiki, mehatroniki, elektrotehniki, pro-

Poslanstvo projekta konS je spodbujati javne razprave in senzibilizacijo družbe za priložnosti in nevarnosti, ki obstajajo ob nerazumevanju sodobnih tehnologij.

konS - Platforma za sodobno raziskovalno umetnost, je projekt, izbran na javnem razpisu za izbor operacij Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Partnerji v projektu so Kersnikova, Aksioma, Projekt Atol, Cona Zavod, @ LJUDMILA, MKC Maribor, LokalPatriot in Akademija umetnosti Univerza v Novi Gorici.

Na lanskem natečaju za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro Mentorjev feferon, ki ga razpisujeta revija Mentor in Javni sklad za kulturne dejavnosti, je nagradno uglasbitev poleg zmagovalne pesmi Revolucija Marka Levarčića in dveh drugih prejela tudi pesem Poslanec velenjskega avtorja Stojana Kneza.

V blues slogu jo je uglasbil in izvedel član komisije za Mentorjev feferon Matej Krajnc, objavljena pa je na portalu YouTube. Nov razpis Mentorjev feferon 2021 je že objavljen na spletni strani JSKD, odprt pa je do 25. junija. 🔲

Genialnost pod krinko Velenje – Festival Velenje bo ob mednarodnem dnevu žena na ploščadi pred Domom kulture Velenje in na njihovih spletnih platformah pripravili tematsko razstavo Genialnost pod krinko; ženski dosežki, podpisani z moškim imenom. Z njo bodo osvetlili zgodbe žensk, ki so ustvarjale pod moškimi psevdonimi, in žensk, katerih uspehe so pripisali njihovim moškim kolegom.

Tudi tako bodo opozorili na pogosto prikrito neenakopravnost 🔲 med spoloma.

Brezplačno izobraževanje do leta 2022 Drugo leto projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2018–2022 je za nami. Moram priznati, da je bilo res uspešno. Vsi programi, ki jih izvajamo v okviru projekta, so financirani s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada. Občanom Savinjsko-Šaleške regije omogočamo brezplačno vključitev v različne izobraževalne programe in v prvem letu projekta, smo skupaj s partnerji, v različne programe vključili 947 posameznikov. Vesela sem, da nam je uspelo skupaj s partnerji pripraviti kakovostne in zanimive izobraževalne programe in da smo posameznike z njimi uspeli vzpodbuditi k vseživljenjskem učenju. Nekaj posameznikov se je vključilo v več kot en program, nekateri tudi v štiri ali več.

Na naše delo sem ponosna, saj s partnerji dosegamo zastavljene cilje.

In kaj smo vam tokrat pripravili? Kot veste delujemo na različnih lokacijah, od Velenja pa vse do Solčave. In v Centru za samostojno učenje Nazarje (v Jakijevi hiši) vam ponujamo dva programa; 60 urni osnovni računalniški program z naslovom Pametni telefoni ter 100 urni tečaj usposabljanja za življenjsko uspešnost Izzivi podeželja. Z Izzivi podeželja začnemo v torek, 9. marca 2021, ob 9. uri. Srečanja bodo praktično naravnana, preko katerih boste spoznali uspešne zgodbe vašega lokalnega podeželja, ter se seznanili z možnostjo razvoja lastne poslovne ideje. S Pametnimi telefoni začnemo v sredo, 10. marca 2021, ob 17. uri. Skozi praktične delavnice boste spoznali različne funkcije, ki vam jih ponuja vaš telefon.

Programa bo vodil predavatelj Andrej Slomšek, ki ima bogate izkušnje z izvajanjem obeh programov.

Projekt je namenjen tako zaposlenim kot tudi brezposelnim osebam. Poudarek je na starejših od 45 let ter osebam s končanim največ triletnim izobraževalnim programom. Cilj projekta je vključenim osebam omogočiti pridobitev temeljnih in poklicnih znanj, spretnosti in veščin, na kratko kompetenc, s katerimi lahko izboljšajo svojo zaposljivost in povečajo konkurenčnost na trgu dela.

V programe se lahko vključujejo tako posamezniki, kot tudi podjetja. Prav sodelovanje s podjetji se je izkazalo za zelo uspešno, bodisi z malimi kot tudi z velikimi. Uspešne zgodbe smo zapisali z različnimi podjetji, npr. BSH, KLS Ljubno, Skaza, Komunalno podjetje Velenje, Zavod Ruj ter podjetje Skupina Gorenje, ki je v času od 2017 do 2021 v izobraževanje vključilo preko 420 svojih zaposlenih.

Kljub velikemu interesu vodilnih v podjetju, pa je za vključitev potrebna volja posameznika in le-ti se največkrat za vključitev v program odločijo na podlagi zadovoljstva njihovih sodelavcev in znancev. Podjetje lahko usmeri svoje zaposlene k izobraževanju, namesto njih pa se ne more odločiti. To mora naredi vsak posameznik sam.

In po dosedanjih izkušnjah je najpomembnejši prav prvi korak – odločitev za prvo vključitev. Od tu dalje je vse lažje. Udeleženci spoznajo, da je lahko izobraževanje zabavno, sproščeno in družabno ter da lahko nova znanja uporabljajo tako v službi kot tudi doma.

vpliva na naš organizem in kaj lahko sami naredimo zase, nam bosta predstavili univ. dipl. psihologinji Niki Jakol in Sabina Prešiček. Na delavnicah boste spoznali dejavnike, povezane z doživljanjem stresa, ter pridobili znanja in veščine za vsakdanjo rabo. Spoznali boste tudi osnovne značilnosti sproščanja in se pri tem preizkusili v treh različnih tehnikah sproščanja (dihalne vaje, postopno mišično sproščanje ter vizualizacija pomirjujočega kraja), ki jih lahko izvajate tako doma kot tudi v službi.

Zdravo jem (6 srečanj po 90 minut) Res znamo jesti? Na delavnicah boste spoznali smernice prehranjevanja, ki nas krepijo tam, kjer je v današnjem načinu življenja najbolj potrebno, da se obvarujemo pred boleznimi, ki nas najpogosteje prizadenejo. Seznanili se bomo s sestavo in pripravo zdravih obrokov ter se opremili z znanji in veščinami za postopno uvajanje sprememb navad prehranjevanja. Delavnica poleg skupinskih predavanj zajema tudi individualno svetovanje, pod vodstvom univ. dipl. inž. živ. tehnol. Gorana Pandola.

Gibam se (6 srečanj po 120 minut)

Na Ljudski univerzi Velenje smo organizirali čisto nov, 40 urni program krepitve zdravja Zdrav življenjski slog – skupaj krepimo zdravje, ki ga bomo izvajali skupaj s strokovnjaki iz Centra za krepitev zdravja ZD Velenje. Program je namenjen zaposlenim, ki se pri opravljanju dela srečujejo s težavami zdravja, kot posledica hitrih sprememb in stresa.

Program, s katerim začnemo 3. marca 2021, ob 16.30 uri , zajema štiri sklope, praktične oblikovanih delavnic, ki jih predstavljam v nadaljevanju:

Spoprijemanje s stresom in tehnike sproščanja (5 srečanj po 90 minut) V času nenehnega hitenja in velikega toka informacij se vedno več ljudi sooča s stresom ter z njim povezanimi težavami (depresija, pomanjkanje energije, slabša koncentracija …). Kako stres

Leta in prisilna drža (delo za računalnikom, trakom …) v naše življenje prinašajo potrebo po rednem razgibavanju in gibanju. Glavni namen zadnjega sklopa delavnic je pridobitev ocene vaše telesne pripravljenosti in tudi motiviranje ter posredovanje znanja in veščin za samostojno izvajanje telesne vadbe za aktiven življenjski slog. Poleg skupinskih srečanj program zajema individualno svetovanje, delavnico testa hoje (na 2 km ali 6 minut), kjer vam bodo, na podlagi vaših zmožnosti in vašega zdravstvenega stanja, predlagali najprimernejši način telesne aktivnosti. Delavnice se bodo izvajale s pomočjo dipl. kineziologa Matije Vravnika in dipl. fizioterapevtke Valerije Vasle.

to, ali vam (ali vašim bližnjim) omenjene težave že povzročajo preglavice ali pa želite delovati zgolj preventivno.

Naš cilj projekta je narediti našim udeležencem vsak dan lep, nepozaben, tak, ki šteje. Delovna mesta se modernizirajo, posodabljajo in spreminjajo. Spreminjajo se tudi zahteve delovnih mest ter znanj, ki jih morajo posedovati delavci. Dobro je, da se delavci zavedajo, da so njihova znanja in spretnosti njihova konkurenčna prednost. Včasih so govorili »Več znanja kot imaš, več veljaš.« in to zagotovo drži tudi danes. In v kolikor je kdo še vedno v dvomu o smiselnosti izobraževanja, je v okviru projekta na voljo tudi brezplačno karierno svetovanje. Tam se skupaj s svetovalko oblikuje načrt do želenih kompetenc, ki posamezniku prinašajo večjo konkurenčnost na trgu dela.

V prejšnjem projektnem obdobju smo zapisali 1386 uspešnih zgodb. Verjamem, da lahko tudi v tem projektnem obdobju vsak najde program zase in zapiše svojo zgodbo (več na www.lu-velenje.si).

Mateja Šeliga, koordinatorka projekta

Prijave: Mateja Šeliga 03/777-74-67 | mateja@lu-velenje.si

Bolezni modernega sveta (2 srečanji po 90 minut) Veliko ljudi se srečuje z dejavniki tveganja, kot so povišan krvni sladkor, zvišan krvni tlak in zvišane maščobe v krvi. Na delavnici, ki jo bo vodila diplomirana medicinska sestra Andreja Zadravec, boste spoznali mejne vrednosti ter pomen zvišanih vrednosti dejavnikov tveganja na kakovost vašega življenja. Spoznali boste tudi, kako ustrezno spremeniti življenjski slog, ne glede na

tf

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 9

Ponosno prepevajo pesem upora Ob lanski 100-letnici obstoja Moškega pevskega zbora Kajuh smo na srečanje povabili člana z najdaljšim stažem, Rudija Germana Tina Felicijan

Lani je minilo stoletje od ustanovitve Pevskega društva Velenje, ki je pod taktirko uglednega velenjskega glasbenika in skladatelja Frana Koruna Koželjskega glasbeno bolj ali manj aktivno delovalo vse do začetka druge svetovne vojne.

Zato sta sodelavca Muzeja Velenje Damijan Kljajič in Mateja Medved vzela pod drobnogled glasbeno druženje, ki ima v Velenju dolgo tradicijo, saj je prve zbore, cerkvene in posvetne, ki so vzniknili v Šaleški dolini v drugi polovici 19. stoletja, omenjal že letopisec Šaleške doline, šmarški župnik Fran Saleški Cizej. »Po koncu druge svetovne vojne je zbor obnovil svoje delovanje, ki je potekalo tudi v okviru DPD Svoboda. V začetku šestdesetih let se je društvo preimenovalo po šaleškem rojaku Karlu Destovniku Kajuhu, leta 1962 pa je zbor prvič nastopil z novim imenom Moški pevski zbor Kajuh Velenje. Hkrati z razvojem skromnega trga Velenje v eno najmodernejših

slovenskih mest se je razvijala in rasla tudi pevska tradicija velenjskega pevskega društva,« sta med drugim zapisala v članku za lanske Šaleške razglede, izsledke raziskovanja pa bosta predstavila tudi na razstavi, ki bo kmalu objavljena v razstavišču podhoda Pošta.

❱

Zvestoba vrednotam

Rudi German je rojen Velenjčan. Domačija njegovega deda je bila tam, kjer je zdaj Gorenje. Bil je dijak prve generacije takratnega Centra srednjih šol.

Izučil se je za električarja in se najprej zaposlil v premogovniku, nato pa je služboval v Gorenju, kjer je bil v prostem času nadvse aktiven pri organizaciji rekreacije, vključil pa se je tudi v pevski zbor pod taktirko Julija Pačnika. Ko je ta zapustil podjetje, ga je sosed Zmago Frankovič, takratni pevovodja MPZ

Rudi German: »Zelo si želimo še naprej prepevati in upamo, da se nam bodo pridružili mlajši, ki bodo tradicijo nadaljevali.«

Kajuh, leta 1972 povabil v zbor in rad se mu je pridružil. Kmalu bo minilo 50 let, odkar prepeva

Rudi German že dve desetletji prepeva tudi v Lovskem pevskem zboru Škale, poleg glasbe pa je njegov prosti čas napolnjeval šport, ki se mu je, dokler so mu leta dopuščala, posvečal z veliko vnemo.

Velenje, 22. februar – Minilo je 77 let, odkar je bil na Žlebnikovi domačiji ustreljen borec XIV. divizije, partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh, prihodnje leto pa bomo slavili 100. obletnico njegovega rojstva. Jubilej bo pospremil nov sveženj knjig, v katerih bo zbrana že in še ne objavljena zapuščina šoštanjskega rojaka. Zanjo se močno zavzema direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič, ki je ob lanski obletnici Kajuhove smrti pri založbi Litera izdal roman Prestreljene sanje. Zbrano dokumentarno gradivo, ki verodostojno priča o junakovem življenju in delu, je očitno uspešno povezal v literarni pripovedi, saj je roman med največkrat izposojenimi slovenskimi romani, ki so izšli leta 2020. Čeprav je roman izšel tik pred začetkom korona krize in zato ni bil deležen obsežne promocije z gostovanji v knjižnicah, knjigarnah in šolah, je našel pot med bralce. Poleg izposoje v knjižnicah, ki je še vedno na visoki ravni, tudi prodaja ni bila slaba. »Mislim, da se je knjiga dobro prijela. Bila je predstavljena v številnih medijih in tako je novica prišla med bralce. Prejel sem tudi veliko odzivov, tako po telefonu z vseh koncev Slovenije kot na domačih ulicah,« poroča avtor, ki pa je nekoliko razočaran, da Prestreljene sanje niso na knjižničnih policah vseh šaleških šol. Ko je roman pisal, je imel

ga je zelo malo. Redko katera šola omogoča izposojo proznih in pesniških del šaleških avtorjev, malo je zbornikov iz zbirke Šaleški razgledi in drugih domoznanskih knjig. V naših skladiščih je tega gradiva še veliko, zato bomo razmislili, kako bi ga ponudili šolam. V Knjižnici Velenje pa v okviru projekta, s katerim bomo poskušali zapomniti to vrzel, načrtujemo tudi srečanja domoznancev ter pedagogov s podro-

s Kajuhovci, in težko verjame, da so tako hitro minila. Nič čudnega, ko pa je bilo druženje na vajah in prepevanje množicam kljub odrekanju in kompromisom tako prijetno, razmišlja.

Dinamika v zboru je bila živahna, pomni. Veliko ljudi se je izmenjalo v vrstah. Vedno pa je to bilo prijetno druženje in pre-

jo predvsem narodno zavedno pesem. Vseskozi namreč gojijo revolucionarno, partizansko narodno pesem, pesem upora.

Podobnih zborov je bilo precej, vendar so po osamosvojitvi usahnili, medtem ko Kajuhovci še danes trdno stojijo, čeprav takrat, ko je zapihal svež veter, pesem upora mnogim ni šla več v uho. »Pred osamosvojitvijo je bila ta pesem, res polna zanosa, zelo iskana. Bili smo je željni pevci in tudi občinstvo. Ko se je sistem spremenil, je bilo čutiti, da Internacionala, denimo, ali pa

partizanske pesmi v nekaterih krogih niso več tako zaželene.

Smo eni redkih, ki smo jih gojili ne glede na spremenjen odnos do njih. Kajti tisti, ki so tudi v novih časih bili pripadni idejam pesmi upora, so jo iskali še bolj kot prej,« pripoveduje, kako se je spreminjal odnos do domoljubne pesmi, pa tudi, kakšen učinek na narodno zavest ima po njegovem mnenju njihovo prepevanje. »Pesem ima moč.

Zborovska pa še posebno. Ne samo za pevce, temveč za vse, ki ji prisluhnejo. Ljudi je bodrila, povezovala. Vsi, ki so ostali zvesti vrednotam narodne zavesti, ji še vedno radi prisluhnejo, jih prevzame in zanese. Mi pa jo pojemo, ker želimo, da se te vrednote krepijo, ohranjajo in imamo do njih primeren odnos.« 🔲

MPZ Kajuh je štel tudi več kot 60 članov. Sčasoma se je število dvakrat prepolovilo in zbor danes druži 15 pevcev, nekaj že veteranov, nekaj pa tudi mlajših članov.

Slednji so vedno zaželeni in dobrodošli. Trenutno se Kajuhovci srečujejo na daljavo in kujejo načrte za povratek na odre, ko bodo razmere znova naklonjene vajam in nastopom.

Ustvarjalno raziskovanje slikarstva

Nastajajo novi knjižni izidi na temo zapuščine Karla Destovnika Kajuha, ob letošnji obletnici njegove smrti pa je minilo tudi eno leto od predstavitve romana Prestreljene sanje namreč pred očmi predvsem mladega bralca. Ker roman pripoveduje o resničnem življenju mladeniča iz Šaleške doline, ki je pustil pečat v slovenskem prostoru, obenem pa oriše življenje na našem območju pred okupacijo in med njo, ima posebno domoznansko težo. »Preverjal sem, v kakšni meri je v lokalnih šolskih knjižnicah zastopano domoznansko gradivo, in ugotovil, da

pevanje. Nastopali so doma, po domovini in na tujem, vabili pa so tudi goste iz evropskih držav.

Po Rudijevem spominu, v katerega so se najbolj vtisnila gostovanja v Kissleggu, Frankfurtu, Altenstadtu in Železni Kapli, so edini, ki že več desetletij vsako leto nastopajo na spominskih slovesnostih na Graški gori, pri Žlebniku in drugod.

In med redkimi v Sloveniji, ki na repertoar še vedno umešča-

»Pesem ima moč.

Zborovska pa še posebno. Ne samo za pevce, temveč za vse, ki ji prisluhnejo.«

Kajuh živi v knjigah

Tina Felicijan

9

KULTURA

4. marca 2021

čja slavistike in zgodovine, da jih bomo spodbudili k spremljanju lokalnega dogajanja na literarnem in drugem domoznanskem področju.« O življenju in delu Kajuha je že veliko napisano, za kar ima zasluge tudi Knjižnica Velenje, prav tako pa za nov sveženj knjig, ki bodo Kajuha ob 100-letnici njegovega rojstva predstavile iz različnih zornih kotov. »Prve tri monografije bodo izšle že letos. Prva, Kajuh v glasbi, je tik pred tiskom. Sledila bo knjiga vseh prevodov Kajuhovih pesmi, ki jih lahko prebiramo v skoraj 30 jezikih, nato pa knjiga njegove proze. Prihodnje leto bomo v eni knjigi objavili Kajuhovo pisemsko korespondenco, zbrali bomo vse objave njegovih pesmi, sledi knjiga njegovih fotografij, ki jih ni tako malo, na koncu pa še strip, namenjen predvsem mladini, ki ga pripravljata Zoran Smiljanič in Marjan Pušavec,« napoveduje sogovornik, ki se zavzema tudi za to, da bo vso zbrano gradivo o Kajuhu tudi digitalizirano in predstavljeno na spletu. 🔲

S prihajajočimi knjigami bo raziskovanje Kajuhovega življenja in dela ter knjižno predstavljanje njegove zapuščine zaokroženo.

Predstavljeno pa bo tudi digitalno in prosto dostopno na spletu.

Šoštanj – Od 18. februarja je v Mestni galeriji Šoštanj na ogled razstava Med dvema svetovoma akademske slikarke Uršule Skornšek. Spremno besedo k razstavi je napisala mag. Milena Koren Božiček, ki je v uvodu zapisala: »Slikarsko ustvarjanje je usmerila v spomine na preteklost, ki jih je prepletla z lastnimi občutji in ustvarjalnim raziskovanjem slikarstva. Srečujemo pa jo tudi v drugih ustvarjalnih tehnikah grafičarke in včasih tudi ilustratorke. Razstavljena dela so nastala iz skrivnostne identitete posameznika, problematike sodobne družbe, njene spremenljivosti in izbirnosti ter zunanjih in notranjih vplivov, ki zahtevajo stalno prilagajanje in spreminjanje posameznika. Za izhodišče v mnogih primerih uporablja fotografije najbližjih iz osebnega arhiva in medijske aktualnosti.

Natančnost že ustvarjene fotografske podobe zabriše s slikarskimi posegi vse do še prepoznavnega obrisa. Gledalcu s tem vzbuja asociacijo na videno in znano, vendar je končna podoba popolnoma avtorska in sugestiv-

na v sestavljanju in razblinjanju kompleksnosti.« Uršula Skornšek je diplomirala na ALU leta 2016, poleg slikanja se ukvarja tudi z grafiko in ilustracijo. Do sedaj je imela tri samostojne razstave in trinajst skupinskih. Odprtje razstave je potekalo po spletu in je še vedno

na ogled na Facebook strani Zavoda za kulturo Šoštanj, ki je razstavo postavil v okviru svojega programa Februar, mesec kulture.

Razstavljena dela bodo na ogled do 12. marca. 🔲

Milojka B. Komprej

Od anusa do želve na 18. festival Pranger Kritiki Peter Semolič, Diana Pungeršič in Veronika Šoster so med devet izstopajočih pesniških izidov minulega leta, ki bodo na letošnjem 18. festivalu Pranger dobili posebno mesto, uvrstili tudi pesniško zbirko Od anusa do želve velenjskega literata Iva Stropnika, ki je komisijo prepričal z besedami, spletenimi v lirskoslovarska gnezda –

avtorjevo osebno pesniško obliko. »Lirskoslovarska gnezda so pesmi o marsičem, a najprej in predvsem o besedah. Tako vsako pesem uvaja slovarsko geslo. Ta v pričujoči zbirki sledijo abecedi od besede anus do besede želva, vendar jim ne sledi slovarska razlaga besede, ampak pesem v prozi. Vse pesmi so pisane v obliki nizanja vprašanj, pri tem pa gre

vedno za retorična vprašanja, saj pesnik ne ponuja odgovorov, ampak jih prepušča bralki in bralcu,« je v recenziji zbirke Od anusa do želve med drugim zapisal pesnik in prevajalec Peter Semolič. Zbirka bo skupaj z avtorjem Ivom Stropnikom izpostavljena 'na prangerju' v Rogaški Slatini in Ljubljani med 6. in 10. julijem. 🔲

tf

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

4. marca 2021

Pol stoletja »hiše kultnega betona« Letos mineva 50 let od izgradnje arhitekturnega bisera, v katerem je danes osrednji velenjski razstavni prostor, zato bo tudi program Galerije Velenje v sozvočju z jubilejem Tina Felicijan

Medtem ko je bil lani v središču pozornosti kulturni dom ob 60. obletnici otvoritve, bo letos v ospredju kulturna zgradba ob njegovem boku, v kateri je od leta 1971 do selitve v Center Nova delovala Knjižnica Velenje, od leta 1975 in vse do danes pa Galerija Velenje. Slednja je pred petimi leti svojo 40-letnico delovanja slavila v prenovljeni stavbi, ki je že 50 let hram kulture in umetnosti.

Prostor, ki prevzame …

Stavb iz brutalističnega obdobja 70. let je več, a je ta arhitektura Adija Miklavca, ki je v šaleškem prostoru pustil pečat tudi s tedaj zelo odmevno cerkveno arhitekturo v Skornem, poseben biser, čeprav je v tem modernističnem mestu nekoliko manj berljiva, kot bi bila v mestu s prevladujočo historično arhitekturo, pravi mag. Milena

stroke, ki imajo obilo izkušenj iz tujine in ga lahko primerjajo z mnogimi drugimi. Pravijo, da je perfekten za raznovrstne postavitve, ki se lahko ujamejo z arhitekturo, kar je dokaz njene kakovosti, pa tudi našega dela,« razmišlja kustosinja.

… in Velenje povezuje s svetom

V jubilejnem letu stavbe, ki je bila namensko načrtovana kot kulturni objekt in kulturi tudi ves čas služi, želijo samo arhitekturo in njeno 50-letno zgodbo ovrednotiti in podrobneje predstaviti. Z evalvacijo arhitekture

ture, na prvo razstavo v hiši pa so postavili prav njegova dela in tako velenjski prostor hitro povezali s svetom.

Tudi številne druge aktivnosti ob jubileju bodo slonele na ponovno bogatem razstavnem programu, ki se bo celo leto navezoval na stavbo. Po načelu

❱

Številni arhitekti in akademiki so velenjsko galerijo ocenili za vrhunski primer brutalistične arhitekture.

Nato bodo gostili domačega avtorja, fotografa Petra Marinška, ki se bo predstavil s portretno fotografijo, in sicer portreti smučarke Tine Maze v povezavi z njeno kolekcijo nakita Zlatarne Celje. Portreti bodo tudi rdeča nit razstave Tjaše Rener, svetovne umetnice s Koroškega, ki živi v Afriki in bo v Velenje prinesla živahen kolorit tuje dežele. Ta poudarek pa bo odmeval tudi na osrednji razstavi ob jubileju, ko bodo v galeriji na ogled kiparska in fotografska dela z afriško tematiko Františka Foita. Za prvimi damami slovenske ilustracije bo v času Pikinega festivala letos

❱

Program Galerije je pomembno prispeval k mednarodni izmenjavi v lokalnem kulturnem prostoru in Velenje povezoval s svetom.

Koren Božiček. »Arhitektura stavbe je posebna, intimna in krati reprezentančna. Nastala je v času surovega betona, ki je šokiral javnost, a napovedoval novo obdobje v arhitekturi. Pot k prepoznavanju njene izvirnosti in časovnega odziva na razmere časa kot tudi zanimanje za brutalizem pa v zadnjem času narašča,« je nakazala, da je tema aktualna ne glede na jubilej. »Zelo smo ponosni in veseli, da delujemo v stavbi, ki so jo številni arhitekti in akademiki ocenili kot vrhunski primer brutalistične arhitekture. Gre za odličen galerijski prostor, čeprav je ta arhitektura popolno nasprotje klasičnega pojmovanja galerijskega prostora, torej bele kocke. Je izredno razgiban in zelo zahteven tako za razstavljalce kot za kustose. Mislim pa, da tu lahko primerno in tudi inovativno predstavimo prav vse zvrsti umetnosti, od klasičnih slikarskih, kiparskih, fotografskih postavitev, do sodobnih instalacij, video postavitev – praktično vse smo že predstavili v njej. Prostor pa zelo dobro sprejemajo tudi gostujoči umetniki in drugi iz

Arhitekturni biser so ob prenovi leta 2015 spoštljivo ohranili v vseh najpomembnejših elementih.

in dogajanja v tej zgradbi bodo v projektu z naslovom Zgodba hiše kultnega betona povezali vse zavode, ki so nekoč delovali pod isto streho nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje – Festival Velenje z Galerijo Velenje, Muzej Velenje in Knjižnico Velenje. Osrednji del projekta bo oktobrska razstava v galeriji. V spodnjih prostorih bo historični prikaz nastanka in dosedanjega življenja »hiše kultnega betona«. V zgornjem nadstropju pa bo razstava kiparja, fotografa in popotnika Františka Foita, ki je v Velenje prišel prav v času nastajanja te arhitek-

zvrstne raznolikosti bo zastopana široka paleta umetniških izraznih sredstev. V ospredju bodo avtorji Šaleške in Savinjske doline, vsebine pa se bodo povezovale z življenjem in osebami sveta in Velenja. Marca bodo odprli razstavo Tanje Pak, ene najpomembnejših slovenskih ustvarjalk v steklu, ki je zelo cenjena tudi v evropskem in svetovnem prostoru. Maja bodo na tradicionalni Inventuri razstavljali dijaki umetniške gimnazije, ob njej pa se bo z razstavo grafik s podobami Velenja predstavila nekdanja dijakinja, danes likovna pedagoginja Katarina Aman.

razstavljal moški – Zvonko Čoh, ki je z Milanom Eričem ustvaril prvi slovenski animirani film.

Tako bo poleg ilustracije zastopana še gibljiva slika, program ob razstavi pa bodo pripravili tudi v Kinu Velenje. Predzadnja razstava bo posvečena slikarju Jožetu Šubicu, ki je lani prejel Jakopičevo nagrado, predstavil pa bo dela v keramiki z močno portretno in erotično konotacijo.

Decembra pa bo v galeriji z novim projektom gostovala modna oblikovalka Jana Zornik. 🔲

Brez večanja škode Aleš Ojsteršek

Alternator se je v osnutek Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost že ozrl, to pa danes lahko ponovi, saj je vlada z dokumenta po večanju zahteve javnosti umaknila oznako interno. Seveda je »odklenjen« nemudoma postal vsebina javnih razprav. Šaleški konci so zastrigli z ušesi, ko se je razprava dotaknila predloga ukrepa tretje razvojne osi in tega, ali višina financ in namen odtehtata vložek nasproti prizadevanju zmanjšanja ogljičnega odtisa, ki je prvo od dveh načel, ki naj jih nacionalni načrti z ukrepi naslovijo. Drugo načelo je digitalna transformacija. O asfaltu in cesti predvidoma še kaj v nadaljevanju.

Javni diskurz je hitro pokazal značilno operativnost in agilnost te vlade, ki v ihti mimogrede povozi ali pozabi katero od preteklih zavez, pokazal je alternative akademskega nivoja, ki jim umanjka argument, kako po znanih mejnih pogojih te ideje uresničiti, in pokazal je, da bi sinergija akterjev vendarle še bila mogoča.

Javno je o dokumentu spregovoril pristojni minister (Črnač); gre za primer informativno bogatega nastopa. Če lahko Evropski komisiji priznamo preglednost izvajanja politik, potem je Černaču potrebno priznati, da je v nastopu javnosti (ob upoštevanju načela bolje pozno kot nikoli) zmogel izpostaviti relevantne elemente, načela, metode, časovnico. Kar ostaja neodgovorjeno, je pričakovani končni učinek načrta, pri katerem bi javnost več odziva pričakovala od Urada za makroekonomske analize in razvoj. Predvsem in zato, ker je izhod iz zagat naše starajoče se družbe prepoznan v smeri višanja produktivnosti dela, kar logično povezujemo z vlaganjem v znanje in tehnologijo. Za spodbujanje znanja v družbi osnutek Načrta za okrevanje in odpornost med drugim načrtuje krepitev kompetenc s poudarkom na digitalnih, povečanje odzivnosti izobraževalnega sistema na potrebe gospodarstva, vzpostavitev kompetenčnega centra za državno upravo in krepitev neformalnega učenja – na tem mestu je posebej izpostavljeno vprašanje mladine in mladinske infrastrukture. Napoveduje tudi krepitev vlaganj v raziskave in razvoj ter spodbujanje učinkovitega prenosa znanj in tehnologij v gospodarstvo. Je tega dovolj, UMAR? Na drugi strani slovenskega dokumenta je Bruselj. Na operativni ravni gre za tedenska delovna informativna srečanja slovenskih in bruseljskih pisarn, na katerih se izmenjuje analitika in tehta razumevanje argumentov. Komisija ocenjuje slovenski osnutek na osnovi dobrega ducata meril, v javnosti pa se izpostavljata zgolj dve – 37 % izdatkov mora biti namenjenih naložbam, ki podpirajo podnebne cilje, in 20 % za digitalni prehod. Vsak ukrep, predlagan v načrtu sanacije in odpornosti, pa bo moral upoštevati tudi načelo "ne naredi pomembne škode". Natančneje, obstaja šest okoljskih ciljev, ki jim ne bi smeli povzročiti večje škode: ublažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, vodni in morski viri, krožno gospodarstvo, preprečevanje onesnaževanja in nadzor ter biotska raznovrstnost in ekosistem. Ta obveznost velja za vse reforme in naložbe in ni omejena na zelene ukrepe.

Kako v takšen paket zahtev in načel umestiš precej betona hitre ceste, je strokovno vprašanje posebne vrste. Na tem mestu smo želeli izpostaviti le okoliščine, ki so si jih države skupnega evropskega prostora postavile za cilj in so vanj pripravljene vložiti finančna sredstva. Vložek bo seveda tudi naš, a bo pričakovani prejemek vseeno večji.

Dejstvo je, da sta pred nami dva meseca odprtega dialoga, javnosti dostopnih podatkov, izračunov in analitskih podlag. 🔲

Natečaj za otroke Vse najboljše, Slovenija!

Letošnjo 30-letnico samostojnosti Slovenije bodo v Muzeju Velenje zaznamovali s številnimi dogodki in projekti, posebno pozornost pa bodo namenili domoljubni vzgoji otrok. Zato so razpisali tudi likovni natečaj, s katerim vabijo pedagoge, da skupaj z otroki razmislijo o tem, kaj jim pomeni slovenska samostojnost, kaj za narod pomeni imeti svojo državo, kaj Slovenijo dela posebno, kakšni so njeni simboli, kaj je in kakšna je Slovenija.

»Naj bosta domovina in država v 30. letu Republike Slovenije v ustvarjalni navdih! Poustvarite uradne in neuradne simbole naše države ali poiščete navdih v njenih pokrajinah, znamenitostih, zgodovini in ljudeh,« nagovarjajo muzealci, ki bodo 26. marca v okviru vseslovenske akcije muzejev in galerij Naprej v preteklost! vse zbrane izdelke razstavil s spletno razstavo na muzejski spletni strani in družbenih omrežjih. V za Slovenijo

prazničnem mesecu juniju pa bodo v enem od razstavišč Muzeja Velenje pripravili še pravo razstavo.

Na natečaju lahko sodelujejo vrtci in šole z območja Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Vsak razred ali skupina lahko sodeluje z enim skupnim izdelkom. Muzej Velenje bo izdelke sprejemal do 22. marca, podrobnejši razpisni pogoji pa so objavljeni na muzejski 🔲 tf spletni strani.

Umetniški večer s 4. U Velenje – Dijaki umetniških smeri Gimnazije Velenje bodo tudi letos prirejali večere, na katerih bodo predstavili svojo likovno in glasbeno ustvarjalnost, vendar bodo razstave in koncerti potekali na spletu. Ta petek, 5. marca, se bodo predstavili maturanti. Večer z naslovom Podobe iz sanj se bo začel ob 19. uri. Povezava do Zoom konference, na kateri bodo dijaki obiskovalce usmerjali k spletnemu ogledu razstave in koncerta, je objavljena na spletni strani in družbenih omrežjih Gimnazije Velenje. 🔲

tf

Naš čas, 4.

4. 3.

3. 2021 2021,bar barve: ve:CMYK, CMYK,stran stran11 11 Naš čas,

Radijski in in časopisni časopisni MOZAIK MOZAIK Radijski

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Kakšen je položaj novinark?

V Društvu novinarjev Slovenije smo se ob prihajajočem medna- govorila o izkušnjah s prijavami spolnega nadlegovanja na hrvaški rodnem dnevu žensk vprašali, kakšen je položaj novinark v naši RTV. Sodelovale bodo še Tanja Starič, TV Slovenija, Suzana Perdružbi. Novinarji vseh spolov v zadnjem obdobju delajo v čedalje man, POP TV, Kanal A in Petra Lesjak Tušek, Večer, Društvo nobolj sovražnem okolju, tuje raziskave pa kažejo, da so novinarke še v vinarjev Slovenije. Pogovor bo usmerjala novinarka Radia Slovenija 🔲🔲 veliko večji meri izpostavljene spletnemu nadlegovanju, ki ima mno- Martina Tita Mayer. gokrat spolno konotacijo, in da so posledice takšnega nadlegovanja za ženske bolj travmatične. Podobne so tudi ugotovitve dveletnega spremljanja napadov na novinarje v Sloveniji, ki jih ponazarja izpoved ene od televizijskih voditeljic: »Najhuje je, da zmerjajo moške novinarje drugače, manj osebno, ponižujoče žaljivo kot ženske. Pri ženskah pa res izgubijo vsako najmanjšo mero dostojnosti. Najpogostejši izrazi (po spominu) so – odslužena – prestitutka – piškotarka – plačanka … ipd. To je moreče, depresivno, ubijajoče.« Če je spletno nasilje javno, pa so druge oblike spolnega nasilja, ki se dogaja na delovnem mestu znotraj medijev, kot tudi v stiku z ljudmi, o katerih poročajo, skrite in o njih novinarke govorijo še manj pogosto. O teh vprašanjih bomo novinarke govorile ob 8. marcu v spletnem pogovoru (platforma Zoom, 8. marca ob 19. uri). Špela Stare, generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije, bo v uvodu predstavila ugotovitve poročila o spremljanju napadov na novinarje; Maja Naše novinarke so tudi v tem korona času veliko na terenu. Na sliki Tina Felicijan.

Sever, predsednica Sindikata novinarjev Hrvaške, bo Foto: J.Miklavc

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje

njihovem mnenju tudi njihova najbolj čustvena pesem doslej.

Pod glasbo in besedilo se podpisuje Rok Lunaček, ki je s skupino sodeloval že pri prejšnjih dveh singlih, za aranžma in produkcijo pa je poskrbel član skupine in producent Aleš Zibelnik. Videospot za skladbo so posneli z Rokom Breznikom (Foto Factory), ki je s skupino sodeloval že pri prejšnjih dveh videospotih.

Tokrat so izbrali bolj mirno okolje in v spotu opisali zgodbo dveh parov, ki se zanimivo zaplete.

Pevka Ana Soklič bo Slovenijo na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije v Rotterdamu zastopala s pesmijo Amen. Skladbo v angleškem jeziku je RTV Slo-

Britanski zvezdnik Paul McCartney bo novembra izdal svoj avtoportret skozi 154 izbranih pesmi z naslovom The Lyrics: 1965 to the Present. McCartney je ob tem razkril, da je večkrat razmišljal o svoji avtobiografiji, a ni nikoli našel pravega trenutka zanjo. Je pa vselej pisal pesmi.

Pesniški avtoportret nekdanjega Beatla bo izšel v dveh delih.

Dino Petrić je s svojim vokalom opozoril nase v hrvaških glasbenih šovih, kot sta The Voice in A strana, danes pa velja za že uveljavljenega predstavnika mlade generacije hrvaških pevcev. Mlademu pevcu, ki prihaja s Hvara, se je v uspešnici Sto života pridružila mlada Osiječanka Katarina Grujo.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje

Ana Soklič bo Slovenijo na Evroviziji zastopala s skladbo Amen

Paul McCartney novembra z avtoportretom skozi pesmi

1. DINO PETRIĆ & KATARINA GRUJO – Sto života 2. GAŠPER RIFELJ – Dan za metulje 3. UROŠ RŽIŠNIK IN LAGARD – Naša knapuska kri

LESTVICA domače glasbe

GLASBENE novice

venija razkrila v sobotni oddaji Ema. Pri produkciji je sodelovalo več kot 60 ljudi. Na velikem evrovizijskem odru jo bo prvič predstavila v prvem predizboru 18. maja. Navdih za skladbo je življenje samo, je povedala Ana Soklič.

Za glasbo je poskrbela skupaj z Žigo Pirnatom in Bojanom Simončičem, za besedilo pa skupaj s Pirnatom in ameriškim avtorjem uspešnic Charliejem Masonom, ki je med drugim sodeloval z Miley Cirus in podpisal tudi zmagovalno evrovizijsko skladbo iz leta 2014 Rise Like a Phoenix v izvedbi Conchite Wurst.

11

107,8 MHz 107,8

4.4.marca marca2021 2021

Pesmi zajemajo vsa obdobja McCartneyjevega delovanja, od začetnih mladostniških kompozicij do skladb, ki jih je napisal za legendarne Beatle, preko pesmi za skupino Wings do skladb, ki jih je napisal na samostojni glasbeni poti. V publikaciji bodo objavljena tudi dragocena gradiva iz glasbenikovega osebnega arhiva, rokopisi, pisma in fotografije.

Dejan Krajnc zapušča Poskočne Skoraj celo desetletje je bil Dejan Krajnc s svojo značilno irokezo prepoznavni obraz priljubljene skupine Poskočni, sedaj pa so se njihove poti razšle. 27-letnik se je odločil, da se poda na samostojno pot. Kot je dejal, je po skoraj

in vsak četrtek v tedniku Naš čas

in vsak četrtek v tedniku Naš čas

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

www.radiovelenje.com

Dejan Dogaja. Njegova želja pa je ustvarjati kakovostno zabavno glasbo, ki jo bo predstavljal svojevrstno, rahlo ‚odštekano Nova in hkrati prva skladba pod njegovim novim imenom pride že zelo kmalu.

Konec za elektronski dvojec Daft Punk Po skoraj treh desetletjih se z glasbene scene poslavlja francoski elektronski duo Daft Pank.

Dvojec je konec svoje poti naznanil z osemminutnim videoposnetkom Epilogue, novico pa je potrdil tudi predstavnik za stike z javnostjo. Daft Punk, ki se je na sceni pojavil leta 1993, sta sestavljala Guy-Manuel de Homem-Christo in Thomas Bangalter. S svojim delom sta zaznamovala glasbeno sceno in v skoraj treh desetletjih delovanja pustila pečat z albumi, kot sta Homework iz leta 1997 ter Discovery iz leta 2001, njuni uspešnici Around the World in One More Time pa sta postali del železnega repertoarja vsake plesne zabave.

Sopranos s čustveno balado Skupina Sopranos je lani predstavila dve skladbi – Nimam skrbi, za katero so posneli enega najbolj pisanih videospotov, in Na smeh mi gre, ki so jo posneli v plesnih funky pop ritmih. Tokrat so se člani odločili za mnogo bolj intimno skladbo, ki je po

desetih letih prišel čas, da tudi sam stopi korak bližje svojim sanjam.

Ostaja seveda v glasbi. To je njegovo poslanstvo in to počne s srcem.

V novo obdobje vstopa z umetniškim imenom

Ansambel Veseli Savinjčani – Naj ne gre v pozabo Mladi korenjaki – Štajerc in Primorka Ansambel Zadetek – Zadnji poljub Ansambel Foksnerji – Kuga mi je tega trejba Ansambel Prva liga – Enkrat ni nobenkrat Ansambel Raubarji – Tako posebna Ansambel Roka Žlindre – V tvojem objemu se pomirim Gorenjski kvintet – Ruševine življenja Polkaholiki – Bela roža Veseli svatje – Zakaj si pustil me

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO zelo NA KRATKO NINA PUŠLAR Nina Pušlar po uspešnem koncertu, s katerim je zaznamovala 15 let glasbenega ustvarjanja, na radijske postaje pošilja novo, živo izvedbo uspešnice Za naju, ki je bila premierno izvedena prav na blejskem nastopu, v katerem so gledalci lahko uživali prek spleta.

LARA LOVE & SKY Po dobro sprejeti prvi pesmi Greva en gir sta Lara Love, pevka nekdanje skupine Leeloojamais, in Sky, ime, za katerim se skriva znani studijski glasbenik in član skupine Siddharta Jani Hace, postregla z novo skladbo. Himna je naslov pesmi, s katero se glasbeno vračata v obdobje tako imenovanega novega vala.

BEPOP LADIES Bepop so lani navdušile s hitom Daj se nasmej, pomlad pa bodo razgibale z dvema novostima: z Rebeko so ustvarile himno Ženska,

kot samostojna pesem pa bo zaživela tudi tema oddaje Delovna akcija Verjamem v dobre ljudi.

NATALIJA VERBOTEN Priljubljena glasbenica Natalija Verboten vstopa v pomlad z novo ljubezensko skladbo Ljubim, za katero je besedilo napisala Karmen Stavec, glasbo in aranžma pa Martin Štibernik. Videospot je delo vsestranskega umetnika Igorja Jelena Iggyja, ki je zgodbo spota postavil v prelepo okolje Pirana.

DENIS TRAP Mladi glasbenik Denis Trap, ki prihaja iz okolice Šoštanja, vabi na koncert ob dnevu žena. Skupaj z gosti bo izvajalec skladb Noč in dan in 100, ki se v zadnjih letih izpopolnjuje pri pevki Ireni Vrčkovnik, pričaral čudovit večer. Ogled koncerta bo mogoč na YouTube kanalu in Facebook profilu Denisa Trapa v nedeljo, 7. marca, ob 20. uri.

Naš čas, čas, 4.

4. 3.

3. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 12 12 Naš

12

VRTILJAK

⏩

4.

4. marca marca 2021 2021

frkanje

»Pravzaprav pa so maske kar praktična stvar, saj lahko zaradi njih preprosto izpustim polovico ličenja,« je dejala svetnica SD v svetu Mestne občine Velenje Milena Mraz svoji strankarski kolegici Aniti Lemež Kljajič. Je pa Čvek opazil, da sta obe namenili veliko pozornost ličenju oči, pa tudi, da sta maski skladno skombinirali.

Očitno sta se jih dobro navadili, tako da jima bo morda celo žal, ko jih ne bomo več nosili.

» Levo & desno «

(Ne)zadovoljstvo Na območju med Velenjem in Slovenj Gradcem so zadovoljni s sedanjim potekom gradnje hitre ceste. Ta bo obe območji še bolj povezala: da bo kot eno. Pa zato seveda ni nič čudnega, če ju želijo bolj povezati tudi »pokrajinsko«.

⏬

Kje kuhajo najboljšo kavo in kje jo znajo tudi odlično postreči? S to najbolj pogosto »drogo« sodobnega časa je pač tako, da skorajda vsakdo prisega na svojo. Je pa gotovo ena najboljših tista, ki jo na velenjski občini postreže Uroš Lenart, ki je do nedavnega vodil Vilo Herberstein. Res jo odlično pripravi in postreže s prisrčnim nasmehom, tako da Čvek ne ve, ali je dobra, ker jo tako dobro skuha ali ker je nasmeh tisto, kar pritegne. Še ko je maska gor, se ta vidi.

Prizadetost Kdo je bolj prizadet: gostilničarji, ki svojih lokalov ne smej odpreti, ali redni goste, ki v lokal ne smejo vstopiti in kaj tekočega zaužiti?!

Kdo je več Nekateri se sprašujejo, kaj pri nas velja več: delo ali pokojnine!? Oziroma ministrstvo za delo, ali »penzijska« blagajna. Prvo vodi Kralj, drugo pa Papež!

Kaj pa, če je …

Tudi pri nas so vse bolj »priljubljene« lažne novice.

Težava je v tem, da jih je že težko ločiti od pravih. Saj menda tudi tu velja, da je lahko pri nas že res vse res.

Upanje

⏫

Vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik je že po naravi vesel človek, zdaj, ko je postal že tretjič dedek, pa ga od ponosa dobesedno razganja. Brunu in Miku se je namreč pridružila še Ajda. Toliko lepega je o tem povedal sekretarki Vesni Sovinc, da je ta vsaj za trenutek razmišljala, da bi se odločila še za enega.

Upajmo, da se je novi zdravstveni minister Poklukar od »v. d.« ministra JJ dovolj naučil in bo lahko hitro odkljukal vse težave našega zdravstva.

Ne za vse Letošnji februar nam je prinesel pravo lepo pomlad. A za vse Slovence že ne.

Odmik

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Najstarejša avstralska skalna poslikava 17.300 let stara podoba kenguruja

Kot še piše BBC, so v začetku letošnjega leta raziskovalci na otoku Sulavezi v Indoneziji našli doslej najstarejšo znano jamsko upodobitev živali na svetu, 45.000 let staro upodobitev svinje v naravni velikosti. Za doslej najstarejšo znano risbo pa velja Avstralski znanstveniki so od- 73.000 let stara risba v Južni Afrikrili doslej najstarejšo znano ki, ki spominja na ključnik. najnovejši najdbi sporočil italiskalno poslikavo v državi, okoli janski minister za kulturo Dario 17.300 let staro podobo kenguruFranceschini. ja. V višino meri dva metra in je Pompeji so bili skriti pod kuz rdečo okro naslikana na stropom vulkanskega pepela, blata pu skalnega zavetja v zahodnoain lave od izbruha Vezuva leta vstralski regiji Kimberley, ki sicer 79 do 18. stoletja. Od takrat si slovi tudi po starodavnih aboriV Pompejih so izkopali praktič- na območju sledijo vedno nova ginskih poslikavah na skalah. no nepoškodovano kočijo z ero- arheološka odkritja. Tako so kotičnimi motivi, namenjeno nec minulega leta izkopali dobro procesijam, so danes spo- ohranjen pult rimske okrepčevalročili arheologi. Štirikole- nice, ki je delovala do izbruha sna železna kočija za eno vulkana. Okrepčevalnica s pulali dve osebi je edina svoje tom, ki so ga krasile različne povrste, poudarjajo strokov- dobe, naj bi bila ena najstarejših njaki arheološkega parka. v Pompejih.

Kočijo so odkrili v vili CiPompeji so tudi ena najbolj obivita Giuliana severno od skanih turističnih točk v Italiji.

Pompejev. Uporabljala jo Leta 2019 so zabeležili več kot Strokovnjaki so starost posli- je rimska elita za posebne cere- 3,9 milijona obiskovalcev. kave določili na osnovi radiokar- monialne priložnosti. Na njej sta v bonske analize fosiliziranih osjih bronu upodobljena moški in žengnezd, ugotovitve pa objavili v re- ska v erotičnih prizorih, poroča viji Nature Human Behaviour. Po nemška tiskovna agencija DPA. pisanju BBC gre tako za najstaPrizorišče je v preteklosti že rejša znano slikarijo v Avstraliji. poskrbelo za neverjetno najdbo.

Soavtor študije Sven Ouzman Pred leti so namreč odkrili ostanz Univerze v zahodni Avstraliji ke treh konj, med njimi je bil en meni, pravi, da je podoba ken- še v vpregi. Območje pa so našli Arheologi so med predhodniguruja podobna poslikavam na tudi lopovi, ki so skopali tunele, mi raziskavami na območju, kjer skalah na otokih v jugovzhodni da bi tako ukradli artefakte. bodo gradili tunel pod arheoloAziji izpred več kot 40.000 let, »Pompeji nas še naprej nav- škim spomenikom Stonehenge, kar kaže na kulturne povezave in dušujejo s svojimi najdbami in naleteli na številne najdbe. Med namiguje na še starejšo umetnost tako bo še veliko let, saj morajo drugim so našli grobove iz brov Avstraliji. izkopati še 20 hektarjev,« je po naste dobe, neolitsko lončevino

V Pompejih odkrili lepo ohranjeno kočijo

Stonehenge bi lahko bil zgrajen iz kamnov starejšega spomenika

in ostanke ograde v obliki črke c, ki bi lahko pričali o tem, da je bila na tem območju v zgodovini zelo živa obrt.

Verjetno še veliko bolj zanimiva pa je trenutno ugotovitev, da ostanki antičnega spomenika v Walesu, imenovanega Waun Mawn, nakazujejo, da bi bili lahko kamni, ki so jih uporabili za njegovo postavitev, premaknjeni in uporabljeni za gradnjo slovitega Stonehengea.

Raziskovalci z Univerzitetnega kolidža v Londonu (UCL) so namreč ugotovili nekatere ključne povezave med Stonehengeom, ki datira 3000 let pred našim štetjem, s krogi iz kamenja, imen o v a n i m i Waun Mawn, ki so jih okoli 400 let poprej postavili v 280 kilometrov oddaljenem jugozahodnem Walesu, ko je morda njihova družba migrirala proti Salisburyju v Angliji.

Waun Mawn sicer velja za eno najstarejših in tretjo največjo megalitsko gradnjo kamnitih krogov.

Regija okrog nje je bila po zgodovinskih virih pomembna in gosto naseljena vse do leta 3000 našega štetja, ko se je vse skupaj nenadoma končalo. „Kot bi se nenadoma udrli v tla. Morda je večina populacije migrirala in s seboj odnesla tudi

kamne, ki so predstavljali identiteto njihovih prednikov,“ je besede arheologa iz UCL Mikea Parkerja Pearsona povzela AFP. O skladnosti kamnin iz Waun Mawn in Stonehengea med drugim pričajo analize sedimentov iz lukenj, v katerih so kamni iz obeh lokacij, raziskovalci pa so našli tudi indice, da je bil Stonehenge zgrajen kot kopija spomenika v Walesu. Premer obeh spomenikov je namreč 110 metrov, oba pa sta naravnana na poletni solsticij, še povzema AFP.

Koronavirus ima čudežno moč. Osrednji in severnejši del Slovenije je odmaknil od našega morja.

Vlada hiti Naša vlada je zelo aktivna; predvsem pri raznih kadrovanjih. Kljub taki kadrovski naglici zatrjujejo, da prihajajo pravi ljudje na prava mesta. Razen, če ne.

Cepljenje Presenetil me je napis: enostavno in kakovostno cepljenje. In to kar strojno. No, ponujali so cepljenje drv.

Različno enaki Nekateri še vedno »sanjajo«, kar so nekoč poudarjali, da se bo celotna Evropska unija razvijala enakomerno. Kot ena. A čeprav uradno teza o dveh hitrostih ne drži, se v praksi vse bolj kaže. Še več kot dveh. Vsak po svoje.

Divjaki Ob tem v nekoliko spremenjeni podobi zaživi tudi zgodba o čarovniku Merlinu. Kralj Aurelius Ambrosius je želel postaviti spomenik svojim padlim vojakom.

Za pomoč je prosil čarovnika Merlina. Ta mu je rekel, da na Irskem (irski vladarji so nekaj časa vladali tudi Walesu) stojijo veliki kamni (imenovani Ples velikanov), ki bi jih lahko postavil za spomenik. Kralj se je strinjal in Merlin je kamne po zraku spravil na kraj, kjer stojijo še danes – Stonehenge. Kamniti krogi nastopajo v ljudskih pripovedkah kot okameneli velikani.

Pri nas mnogi še vedno vozijo prehitro; res divjajo. Pa ne le tisti, ki želijo pred čim ali kom pobegniti. Divjanje postaja za nekatere že kar normalna vožnja. In pozabljajo resno geslo: hitro je res hitro prehitro.

Nas bo več?

Slišimo, da je sedanji čas, ko smo več doma, idealen čas, da se bodo družine povečale. A kaj ko je to tudi čas, ko so vsi člani družine doma.

Noč – moč Policijska ura ostaja. Pa ne le zaradi gesla ‚noč ima svojo moč‘.

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 13

13

V SREDIŠČU

4. marca 2021

Le z ramo ob rami lahko ustvarjamo lepši svet

Ob dnevu žena Le še nekaj dni nas loči od 8. marca, dneva žena, ki je zgodovinsko gledano ključno povezan z vprašanjem dela, na kar opozori njegovo izvirno ime – mednarodni dan delovnih žensk. Ta še nedavno velika neenakost, se v teh kriznih časih, ki jih povsod po svetu poglablja epidemija virusa covid-19, marsikje spet povečuje. Poglabljajo pa se tudi druge oblike izkoriščanja, omalovaževanja in poniževanja žensk. Tudi naša družba ni imuna na mačizem, nadlegovanja, seksizma, na različna predalčkanja spolov, diskriminacijo ...

Marsikatera ženska večine teh oblik izkorišča-

nja in zlorabljanja, ne zazna, tudi zato, ker si je sama izborila status, ki jo varuje pred ponižanji, večina pa vendar v svojem življenju doživi vsaj del tistega ponižanja, ki je moškim prizaneseno.

Zato je prav, da ob prazniku, še bolj kot običajno, opozorimo na zmotna mišljenja in napake, se bolj tankočutno ozremo na dogajanja, ki pestijo ženski del populacije in jih skupno pomagamo odpraviti, da bosta oba spola lahko živela v bolj enakopravnem in bolj strpnem okolju. Ženski pogled na osmi marec smo tokrat strnili v dveh pogovorih.

Nekaterih poklicev se še vedno držijo stereotipi Ana Šuperger, študentka: 20-letna Velenjčanka Ana Šuperger je študentka fakultete za dizajn in že stopa na poklicno pot. V sodelovanju z vrstniki namreč pravkar pripravlja idejno zasnovo celostne prostorske prenove mladinskega kulturnega kluba eMCe plac. Dan žena rada praznuje. V otroštvu je z mamo vsako leto obiskala obe babici, tete in sestrične. Na ta druženja ima prijetne spomine. Zdaj pa dan žena praznuje s prijateljicami. Rade si posvetijo pozornost, preberejo kakšno navdihujočo zgodbo in se izobražujejo o zgodovinskih okoliščinah, ki so privedle do ženske emancipacije. »Zdi se mi prav, da se tako spomnimo vseh žensk, ki so kakorkoli prispevale k izboljšanju položaja žensk v družbi in enakopravnosti spolov,« pravi.

Gradi kariero notranje oblikovalke, pri čemer se želi čim več izobraževati, krepiti kritično razmišljanje, odprtoglavost in inovativnost. »Kot mlada ženska se trudim, da na vsakem koraku dam vse od sebe ter pokažem svoje znanje in sposobnosti. Od sebe imam visoka pričakovanja, želim čim več znati, zato se rada izobražujem na različnih področjih, saj za razliko od mnogih žensk po svetu imam ta privilegij. Želim razvijati empatijo in strpnost, biti

spoštljiva, znati prisluhniti ljudem, z njimi sodelovati, poleg tega pa poskrbeti za svoje zdravje, tako fizično kot psihično,« pove, kako razmišlja o sebi in svetu, od katerega pričakuje izzive, vendar tudi možnost, da v stiski najde pomoč. »Mislim, da je enakopravnost spolov v Sloveniji na dokaj visoki ravni. Razlika med spoloma ni tako opazna kot marsikje drugje.

Vseeno pa lahko občasno začutim dvom pri ljudeh, da nečesa ne morem vedeti ali znati, ker sem ženska. Nekaterih poklicev, opravil, tudi hobijev se še vedno držijo stereotipi. Sama ljudem rada dokazujem, da nimajo utemeljenih predsodkov, in pokažem, da znam.

Pa tudi z veseljem podpiram ustvarjalne, uspešne ženske,« pravi in poudarja, da se je o neenakosti na vseh ravneh treba pogovarjati, izpostavljati težave in jih poskušati reševati tako, da prisluhnemo diskriminiranim in odpravljamo ovire, ki še stojijo na poti do enakopravnosti. 🔲

tf

Suzana Kukovičić, oskrbovalka: »Moji spomini segajo v čas pred štiridesetimi leti, ko sem kot osemnajstletnica prišla iz popolnoma druge sredine, Makedonije, v takratno mesto mladih Velenje. Spomini na tisti čas so zelo lepi. Mesto je bilo temperamentno, v izgradnji – bila je ljubezen na prvi pogled. Danes je vse drugače, celo drugače kot pred desetimi leti. Vse se je spremenilo. Razmere, odnosi, življenje, tudi jaz.

Danes imam enainšestdeset let. Nekoč, še ne tako dolgo nazaj, še preden se je začela ekonomska kriza, nismo razmišljali o tem, kaj bo jutri.

Lahko smo živeli povsem brezskrbno in načrtovali, kam bomo šli, kje nam bo lepo. Ljudje smo se družili med seboj (včasih smo sosedje v bloku celo novo leta praznovali skupaj) kar na hodniku. To so bila čudovita leta druženja.

Danes pa je negotovost del našega vsakdana. Kar se tiče položaja žensk, lahko rečem, da smo bile nekoč bolj spoštovane in enakovredne moškim. V času, ko sem še delala v industrijski dejavnosti, ni bilo govora o zlorabah žensk na delovnem mestu. Ne spomnim se, da bi slišala, da so ženske dobivale nespodobna povabila ali seksistične komentarje.

Danes so nasilje in zlorabe na delovnem mestu, v šolah, na fakultetah žal pogosti. Kot oskrbovalka imam precej različnih izkušenj z ljudmi, sploh, ker sem nekaj časa delala kot socialna oskr-

bovalka v Avstriji. Iskrena bom. Tam je bil odnos svojcev in oskrbovancev povsem drugačen – delo spoštovanja vredno, saj se zavedajo, kako pomembna je tovrstna oskrba in pomoč. Tudi v Sloveniji obstajajo izjeme, vendar jih je zelo malo. Po navadi nas imajo za snažilke, čeprav je naše delo še vse kaj drugega kot čiščenje doma, saj skrbimo za osebno higieno oskrbovanca, nudimo gospodinjsko pomoč, socialno oskrbo ... Na nas se gleda poniževalno. Vem, da bo tudi pri nas nastopil čas, ko bo delo cenjeno, pošteno plačano in človek spoštovan, ne glede na to, kakšno delo opravlja, naš poklic pa nekaj vreden, saj narašča število starejše populacije.

Najhuje je, ko se človeku vzameta dostojanstvo in ponos. Zato potrebujemo 8. marec! Ker se ženske že vrsto let borijo za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Le z ramo ob rami lahko ustvarjamo lepši svet in življenje na tem planetu. Sama vsak dan srečujem ljudi, ki jim pripada obrok iz javne kuhinje, čeprav so delali vse življenje. Ljudi, ki jim primanjkuje osnovnih sredstev, ljudi, do katerih je bilo življenje neprizanesljivo. To je nezaslišano in sramotno za vsako družbo. Sama osebno pa si pri svojih letih ne morem privoščiti bolniške, pa sem večkrat utrujena in preobremenjena. Ko ne morem več, si raje vzamem kak dan dopusta. Ločnico med delom in prostim časom težko določim, saj delam tudi med prazniki in vikendi. Občutno se mi poznajo pri denarju: vsak evro, regres, krizni dodatek in kakšna nadura. Zato tudi v času epidemije delam, čeprav s strahom za svoje zdravje in zdravje ljudi, ki jih obiskujem. Čeprav se bo slišalo malo čudno, iskreno povem, da mi epidemija omogoča, da grem bolj sproščeno skozi mesec. Ne znam si predstavljati, kako je družinam, ki so v tem času ostale brez dohodkov in služb. Tega je žal veliko in sprašujem se, le kakšni čarovniki so, da shajajo iz meseca v mesec.« 🔲

jš

Ognjeni zublji pogoltnili še eno planinsko kočo Planinsko društvo Mozirje se je odločilo, da obnovi priljubljeno Mozirsko kočo, ki je pogorela prejšnjo sredo – Prepričani so, da jim bodo pri tem pomagali mnogi Prejšnjo sredo, 24. februarja zvečer, je do tal pogorela Mozirska koča. Ognjeni zublji so večinoma leseno kočo požirali prehitro, da bi gasilcem, ki so iz doline pridrveli na planino, lahko uspelo kaj več kot zaščititi okolico, da ni bila škoda še večja.

Celjski kriminalisti so v sodelovanju s strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija že opravili ogled pogorišča in zavarovali določene vzorce, ki jih bodo še dodatno preučili, vzroka požara pa do zaključka redakcije še niso potrdili. Predsednik Planinskega društva Mozirje Boštjan Goličnik, ki je bil tisti večer med prvimi gasilci, ki so prišli na kraj požara, je dejal: »Ne morem verjeti, da se je to zgodilo našemu planinskemu društvu. Za lastnika koče, Planinsko društvo Mozirje, kot za celotno planinsko organizacijo je škoda ogromna, četudi je bila koča zavarovana.«

Ne le tisti, ki so prišli na kraj dogodka, tudi domačini, ki so od daleč opazovali, kaj se dogaja na planini (požar se je videl po vsej dolini), so bili pretreseni. Koča ni bila le priljubljena postojanka, bila je tudi nekakšen ponos kraja, točka, ki so jo zaradi domačnosti in prijaznosti vsi radi obiskovali.

Zato je razumljivo, da se je upravni odbor Planinskega društva Mozirje sestal že v petek in po svojem razmišljanju in odzivih okolja sprejel odločitev, da se koča čim hitreje obnovi. Začrtali so tudi prve korake obnove te priljubljene planinske postojanke. Ob tem se sicer zavedajo, da se na območju Savinjskih Alp že sedaj otepajo z dvema zahtevnima projektoma obnove, in sicer Kocbekovega doma na Korošici, ki je pogorel leta 2017, in obnove planinske koče na Okrešlju, ki je pogorela leta 2019. Oba upravlja

Planinsko društvo Celje – Matica.

Planinskemu društvu Mozirje so pri obnovi koče vso možno pomoč obljubili tudi na Občini Mozirje, domačinka projektantka Darja Bezovnik Planovšek pa je obljubila, da bo s sodelavci idejne zasnove nove Mozirske koče pripravila do konca tega meseca. Na Planinskem društvu upajo, da bodo lahko uspešno kandidirali tudi za kakšna nepovratna sredstva iz republiških razpisov.

Najemnica objekta, Velenjčanka Alenka Vetrih, ki je kočo redno obiskovala in urejala, čeprav je bila zaradi pandemije trenutno zaprta, pa nam je med drugim dejala: Mozirsko kočo na Golteh je imela zadnja leta v najemu družba Golte, spomladi leta 2020 so jo vrnili Planinskemu društvu Mozirje, ki je kočo temeljito obnovil in

se bom na Golteh preselila na drugo lokacijo. Vse, kar znam in lahko ponudim, so domače dobrote, ki bodo na voljo zaradi situacije v okrnjeni ponudbi in jo bomo sproti prilagajali,« z žarkom novega upanja poudari Alenka Vetrih, ki je s pestro ponudbo hrane na Mozirski koči v kratkem času poskrbela za različne okuse obiskovalcev koče. »Na novi lokaciji bomo na začetku ponujali verjetno različne enolončnice in zavitke. Še ne vem.

Ko bo znanega kaj več, sporočim. Vem pa, da bom tako tudi sama pomagala pri zbiranju donacij za postavitev novega objekta, ki je bil povsem uničen.« poiskal najemnico. Alenko Vetrih iz Pake pri Velenju je želja, postati oskrbnica, spremljala že nekaj let. Žal so ognjeni zublji povsem obnovljeno kočo prejšnji teden v celoti uničili. Vetrihova je povedala, da je kljub težki situaciji optimistična, saj vidi, da so ljudje pripravljeni pomagati in priskočiti na pomoč. »Kot najemnico so me zelo lepo sprejeli in vključili v vse aktivnosti. Zdaj se vsi skupaj borimo in načrtujemo,

kako naprej, saj sem tudi sama v kočo vložila vso svojo energijo in finančna sredstva, zato da je bila na dobrem glasu, čista in obiskovalci zadovoljni. Bila je moj drugi dom. Hudo je, zato se želim zahvaliti vsem domačinom, gasilcem, planinskemu društvu, ljudem, ki so priskočili na pomoč in še bodo,« je povedala. Ali ostajate s srcem in dušo z domačim izborom hrane med popotniki? »Seveda. V kratkem

🔲

jš, mz

Kdor bi želel kakor koli pomagati pri sanaciji in obnovi, lahko to Planinskemu društvu Mozirje sporoči preko obrazca na njihovi spletni strani: https://pdmozirje.si/ pozar-popolnomaunicil-mozirsko-koco/.

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

TURIZEM

4. marca 2021

Lokalni turistični vodniki že vabijo v Šaleško dolino Mednarodni dan turističnih vodnikov je Zavod za turizem Šaleške doline zaznamoval z nizom brezplačnih vodenj in drugimi aktivnostmi v podporo ugledu in razvoju poklica Tina Felicijan

Velenje, 21. februar – Turizem v Šaleški dolini še nima dolge brade (če ne štejemo časov, ko je dolina slovela kot dolina gradov in na užitke v razgledih vabila goste bližnjih term in radovedne popotnike). Zato smo prvo generacijo lokalnih turističnih vodnikov dobili šele leta 2006.

Bolj, ko se krepi turizem, večjo vlogo imajo ti, saj so velikokrat najbolj neposreden stik obiskovalcev z okoljem, zato njihovo delovanje pomembno dolgoročno vpliva na vtise gostov, s tem pa na ugled destinacije. »Zavedamo se pomembnosti dela turističnih vodnikov in njihove vloge pri ozaveščanju naravne in kulturne dediščine ter tematskih vodenj, ki puščajo pri obiskovalcih pomembne sledi. Ponosni smo na njihovo delo, saj tudi zaradi njih obiskovalci našo destinacijo zapuščajo s prijetnimi spomini in se radi vračajo,« je ob minulem mednarodnem dnevu turističnih vodnikov (21. februarju) dejala direktorica ZTŠD Alenka Kikec in dodala: »Lansko leto je bilo za turistična vodenja zelo težko. Turistični vodniki so bili zaradi razglašene epidemije in vseh ukrepov eni bolj prizadetih.

Kljub temu v novo turistično se-

zono vstopajo z veliko pozitivne energije, saj verjamejo, da si bo turistična panoga hitro opomogla.« Prav v podporo ponovnemu zagonu (lokalnega) turizma, ki ima v letošnji poletni sezoni ob obilici še neizkoriščenih turističnih bonov veliko priložnosti, Šaleška dolina pa lahko kot še

vodenja, z akcijo pa poskušali povečati ugled poklica turističnega vodnika in razširiti glas o ponudbi Šaleške doline.

Vsebine približali na daljavo …

Pet izbranih lokalnih turističnih vodnikov je posnelo pet kratkih videov na petih Ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov so lahko obiskovalci brezplačnega vodenja prisluhnili tudi zgodbam šoštanjskega trga.

❱

Za opravljanje poklica turističnega vodnika je v Sloveniji potrebno pridobiti licenco na lokalni in državni ravni. V Šaleški dolini je v register turističnih vodnikov vpisanih 56 lokalnih turističnih vodnikov – od študentov do seniorjev, ki govorijo večino svetovnih jezikov in številne evropske.

Teja Ružič: »Prihajam iz Šoštanja, prečudovitega mesta svetlobe. Za mano je vila Mayer, ki že čaka na nove obiskovalce, zato vas vabim v Šaleško dolino in upam, da se čim prej vidimo.«

neraziskana destinacija z raznoliko ponudbo privabi številne izletnike, so na ZTŠD ob mednarodnem dnevu izpostavili nekaj lokalnih turističnih vodnikov in pripravili brezplačna tematska

Boštjan Oder: »Prijazni, strokovni, odgovorni, komunikativni, vedoželjni, iznajdljivi, vljudni, družabni in pošteni, včasih tudi rahlo navihani – takšni smo lokalni turistični vodniki Šaleške doline.«

lokacijah v Šaleški dolini – na Šaleškem gradu, Titovem trgu, novem prireditvenem prostoru ob Velenjskem jeze-

ru, pred vilo Mayer v Šoštanju in pri spominski sobi nemške kapitulacije v Topolšici. S simpatičnimi predstavitvami so povabili na oglede kulturnih znamenitosti, doživetja v naravi in razvajanje čutov, objavili pa so jih na spletni strani in družbenih omrežjih Visit Šaleška, na kateri se vrtijo tudi video vsebine Muzeja Velenje.

Ta je ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov povabili

Poklic lokalnega turističnega vodnika je poslanstvo Tina Belina: »V turistični panogi ni niti en dan enak drugemu. In če si človek za to, v tem neizmerno uživaš.« Kako delo v turizmu doživlja Tina Belina, danes sodelavka Zavoda za turizem Šaleške doline, sicer pa predstavnica prve generacije lokalnih turističnih vodnikov, ki je licenco pridobila leta 2006 in na spoznavanje zanimivosti Šaleške doline pospremila številne goste? »Poklic lokalnega turističnega vodnika ni redno delo. Gre za poslanstvo, ki ga opravljaš z žarom, energičnostjo in srcem.

Z ljubeznijo do svoje doline lahko obiskovalcem pripoveduješ avtentično zgodbo in jih z njo navdušiš, da se radi vračajo. Vedno znova in znova. Vsakič po odkritje novega »Naše skritega kotička,« poslanstvo odgovori in doda: je razvijanje »Najboljše pri tem delu pa je, da so produktov, obiskovalci vedno oblikovanje navdušeni nad cedoživetij in lostno ponudbo, ustvarjanje urejeno okolico, kulturno in naravnepozabnih no dediščino, mespominov.« stnim utripom ter gostoljubjem in srčnostjo domačinov. Zakaj? Marsikdo od Šaleške doline ne pričakuje veliko. Menim, da domači trg še vedno dolino stereotipno povezuje z industrijo, kar pa vsekakor ni prav,« nakaže, da imajo lokalni vodniki še veliko priložnosti za navduševanje gostov in spreminjanje percepcije destinacije.

izvajamo tudi tematska vodenja, vodenja s kolesom, na kotalkah, celo na SUP-ih.« V skladu s sodobnimi trendi pa se spreminja tudi ponudba. »Šaleška dolina uspešno sledi viziji Slovenije kot zelene, butične destinacije

❱

Nikoli enako, vedno bolje

Poklic turističnega vodnika je razgiban v vseh pogledih, pravi. Že sama vodenja se namreč zaradi potreb in povpraševanja gostov ves čas spreminjajo. »Klasični način turističnega vodenja je preteklost, zato vodniki

pa že nastajajo trije novi 5-zvezdični produkti na temo premogovništva, usnjarstva in polpretekle zgodovine. Ravno te tri zgodbe namreč tvorijo celosten DNK Šaleške doline,« pojasnjuje, na čem sloni unikatna identiteta destinacije.

Veliko priložnosti vidi tudi v prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru, s katerim se Velenje postavlja na slovenski in tudi mednarodni zemljevid festivalskega turizma. »Verjamem, da bomo ta potencial, ki ga imamo na dlani, znali zelo dobro izkoristiti in z izjemnimi dogodki ter drugimi aktivnostmi v našo dolino privabiti številne obiskovalce.

Tako kot Velenjska plaža z raznoliko ponudbo aktivnosti že nekaj let privablja ogromno ljubiteljev doživetij v vodi in ob njej, bo zaživel tudi prireditveni prostor.«

Goste pričakuje optimistično

Tina Belina: »Pravijo, da mora biti turistični vodnik radoveden in se redno izobraževati v različnih področjih. Tega nam v Šaleški dolini ne manjka.«

za 5-zvezdična doživetja. Menim, da je največji potencial ravno trženje tovrstnih turističnih produktov, ki temeljijo na avtentični zgodbi območja in obiskovalca postavijo v vlogo glavnega akterja, ne samo pasivnega opazovalca,« pravi in za primer izpostavi edinstveno kulinarično doživetje 160 m pod površjem zemlje Velenje Underground, ki že ponosno nosi znak Slovenia Unique Experience. »V okviru operacije Šaleška dolina 4.0

Vpliv epidemije na nadaljnji razvoj turizma v Šaleški dolini še ni znan. Turistični delavci pa verjamejo, da panoga ne bo propadla, čeprav se bo spremenila. »Od letošnje sezone si obetam kakšno nočitev več kot lani, povečano povpraševanje po butičnih produktih in preživljanju počitnic pri manjših ponudnikih na podeželju. Terme Topolšica, Velenjska plaža, turistične, kulturne in naravne znamenitosti bodo zagotovo privabile več turistov kot lansko leto. Vsekakor pa se bodo potovalne navade spremenile in bo za pripravo turističnih paketov potrebno novo razumevanje luksuza, potreb in želja potencialnih turistov, pravilno komuniciranje, marketing in promocija. Menim pa, da bodo avtentična butična doživetja tista, ki bodo letos najbolj pritegnila. Saj najboljše stvari v življenju niso stvari,« je sklenila. 🔲

Tina Felicijan

k ogledu filmov o Grilovi in Kavčnikovi domačiji.

… in tudi v živo

Naloga turističnih vodnikov pa ni le delo s turisti, temveč tudi ozaveščanje lokalnih prebivalcev o kulturni dediščini, zgodovini kraja, zanimivostih in atrakcijah. Zato ZTŠD v sodelovanju s turističnimi društvi in lokalnimi ponudniki prireja razna tematska vodenja. Ker so se le nekaj

dni pred mednarodnim dnevom turističnih vodnikov zdravstvene razmere vendarle toliko umirile, da so po dolgem času ljudi lahko povabili na srečanje v živo, so priredili tri brezplačna vodenja.

Predstavili so vilo Bianco, prenovljeni mestni trg v Šoštanju in nov prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru. V nedeljo pa je vrata muzejskih enot na široko odprl tudi Muzej Velenje in priredil vodene oglede. Sodeč po obisku so tudi domačini (in turistični vodniki, ki so srečanja izkoristili za osvežitev znanja in nabiranje novih zanimivosti) še kako željni zgodb o Šaleški dolini.

Izobraževanje za prihodnost

Ena glavnih nalog turističnega vodnika, ki kakovostno zastopa destinacijo in poskrbi za dobre vtise gostov, je nenehno izobraževanje. Tega se dobro zavedajo tudi na ZTŠD, v katerem izobraževanj niso prekinili niti v dobi korone. Prav ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov so lokalnim vodnikom omogočili pridobivanje znanja za turizem prihodnosti. V okviru operacije Šaleška dolina 4.0 so številne akterje v lokalnem turizmu povabili na tri brezplačna izobraževanja o najbolj aktualnih temah za razvoj turizma: trajnostni turistični produkti zelenih destinacij, 5-zvezdična doživetja in podajanje zgodb. 🔲

Samopostrežni avtomat za kupovanje knjig Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF) je na pobudo pesnika in urednika Iva Stropnika ob letošnji 20-letnici delovanja ustanove na Starem trgu v Velenju postavila Knjigolin21 – ulični avtomat za samopostrežno samodejno kupovanje knjig z velenjsko noto. Tako želi spodbuditi širjenje kulture kupovanja knjig, v ospredje pa postavlja dela lokalnih avtorjev in literaturo, ki obravnava lokalne teme. Gre za enega prvih samopostrežnih avtomatov s ponudbo kulturnih dobrin v Sloveniji. Knjigolin21 bo do prenove velenjskega starotrškega jedra začasno postavljen

pred knjižnim depojem UVKF v arkadnem prehodu poslovne stavbe Stari trg 35, po prenovi starotrškega jedra pa ga bodo preselili v njegovo središče. Velenjski Knjigolin21 pa bo v letošnjem jubilejnem letu 20-letnice UVKF in obenem njenega osrednjega programa – 20. Lirikonfesta Velenje – pospremljen tudi s knjižnimi stojnicami izbranih knjig ob svetovnem dnevu poezije (21. marca), svetovnem dnevu knjige (23. aprila) in ob Lirikonfestovi akademiji Poetična Slovenija (junija in/ali septembra). 🔲

tf

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 15

To ni gostinstvo, ne turizem, ampak možnost preživetja Najemnika doma na Gori Oljki Berta in Aleš Urlep pravita, da je najbolje izkoristiti tisto, kar zmoreš sam – Upata, da posledice korona krize ne bodo prehude Tatjana Podgoršek

Dober glas seže v deveto vas, pravijo. Če to velja za koga, velja za skrbna in prizadevna najemnika planinskega doma na Gori Oljki Berto in Aleša Urlepa iz Šmartnega ob Paki. Pred šestimi leti sta se odločila, da bosta priljubljeno pohodniško točko naredila že bolj prepoznavno. Z gostoljubnostjo in ponudbo jima je to uspelo. Jima je uspelo najti tudi primerne rešitve v času korona krize, ki je gostinstvo še posebej prizadela?

Obrniti je treba ploščo in iti naprej

Načela: znajdi se, kot veš in znaš, preživi, kdor more, se je oprijelo kot rešilne bilke kar nekaj gostincev. »Upamo, da smo obrnili jadro po vetru in da nam bo to omogočilo preživetje. Kako še tudi pravijo: ko se zaprejo vrata, se odpre okno. In za nas je bilo to okno spoznanje že na samem začetku epidemije, da nima smisla čakati na kaj, ker verjetno tako, kot je bilo, ne bo nikoli več.

Kakorkoli se bodo stvari obrnile, bodo pustile posledice, te pa bodo utirale druge poti. Zato je najbolje delati in iti naprej. Mi »grizemo« in ocenjujemo, da za

15

TURIZEM

4. marca 2021

Planinski Dom na Gori Oljki v času korona krize.

zdaj kar dobro,« sta razmišljala ob obisku Berta in Aleš ter nadaljevala: »Že lani spomladi smo si rekli: če vi ne morete do nas, bomo pa mi do vas. Na Facebooku, ki je najbolj poceni možnost obveščanja, smo ljudem ponudili dostavo hrane. Tako ob delavnikih razvažamo malice, ob vikendih kosila, tudi kakšne sladice ponudimo. V božičnem času smo imeli dostavo adventnega koledarčka. To je bila lepa zgodba, ki nam je popestrila dogajanje in naredila december res

december, kot smo ga bili navajeni pred korono. Da smo si lahko »šli to«, pa je bilo treba marsikaj precej spremeniti. Gre namreč za povsem drugačen način dela. Vsemu navkljub to ni gostinstvo, niti turizem. Je neke vrste indu-

Berta in Aleš Urlep: »Upamo, da smo se znašli v teh časih in obrnili jadro po vetru, ki nam bo omogočil preživetje.«

strija, ki pa nam pomeni preživetje. Pogrešamo pristen stisk z ljudmi. Z dostavo hrane jim sicer ustrežemo, a povsem drugače, kot bi si želeli.« Poleg potrebe po preživetju, pravita, ju drži na »vajetih« skrb za družinske člane. Štirje so redno zaposleni, občasno jim priskočijo na pomoč še študenti.

Tako, kot morajo ti dihati vsak dan, morajo tudi jesti. Ne moreš, razmišljata, pustiti družine in vseh drugih, ki sodelujejo v poslu, brez vsega.

Z ukrepi države za branžo se ne ukvarjata preveč. »V življenju smo se doslej že naučili, da je najbolje izkoristiti in se oprijeti tistega, kar zmoreš sam.« Čim prej vrnitev življenja v bolj ustaljene tirnice Urlepova upata, da posledice epidemije Covida-19 zanju ne bodo prehude, ne glede na to, da sta v minulih letih precej vlagala v obnovo nočitvenih in tudi gostinskih zmogljivosti. Lebdenje nad vodo, kot označujeta stanje, naj bi jima po tem, ko se bo življenje vsaj približno vrnilo v stare tirnice, omogočilo, da bodo v obdobje po koroni startali z ničlo. Letošnji načrti? »Čas zanje bo po tem, ko se bodo stvari kolikor toliko normalizirale, ko se bomo lahko znova družili brez mask, varnostne razdalje … Delno sproščanje ukrepov je nadležno, ker moraš gosta nenehno opozarjati na to in ono.

V takih trenutkih si bolj policaj kot gostinec. Želimo si, da bi se to zgodilo čim prej. Optimizem nas še ni povsem zapustil,« sta sklenila Berta in Aleš Urlep.

Prihod pomladi v Citycenter Celje Celje – Medtem ko so nakupovalne ulice Citycentra Celje ponovne zaživele in so odprte vse prodajalne, se lahko obiskovalci do prazničnega ponedeljka, 8. marca, sprehodijo med številnimi cvetočimi kreacijami, ki krasijo osrednji prostor Citycentra Celje. Prvi pomladni vtis so

dodatno popestrila starodobna vozila in motocikla iz vranskega muzeja motociklov Grom. Obiskovalci lahko dobijo idejo, kako si urediti vrt, dom ali domačo okolico, in obenem uživajo v pomladnem prebujanju narave ter za trajen spomin posnamejo fotografijo svojega obiska cvetočega Citycentra.

Razstava cvetja je uvod v pestro pomlad, ki bo v nadaljevanju prinesla sveže pomladne kolekcije prodajaln in praznovanje jubilejnega rojstnega dneva Citycentra Celje sredi marca.

🔲

🔲

mz

Projekt »KroNeBo« Kvalitetno preživljanje aktivne starosti predstavlja tudi obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so dolgotrajne in napredujejo počasi.

Nenalezljive kronične bolezni se pogosteje povezujejo s starejšimi, vendar dokazi kažejo, da se smrti, ki se letno pripišejo nenalezljivim kroničnim boleznim, zgodijo pred 60-im letom starosti.

COVID-19 in kronične nenalezljive bolezni Prim. Jana Govc Eržen, dr. med., spec. družinske medicine ZD Celje Nacionalna koordinatorka za preventivo odraslih Pandemija Covid-19 je močno posegla v naša življenja in vse, kar je bilo v preteklosti samoumevno, dosegljivo in dostopno, je postalo odsvetovano ali celo prepovedano. Pandemija je omejila osebno svobodo, druženje in nas popeljala v razmere, ki so bile pred enim letom nepredstavljive.

Prav posebej je prizadela kakovost življenja starejših in bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Pri bolnikih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi kot so bolezni srca in žilja, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal in rak, je namreč tveganje za razvoj hude in celo usodne bolezni COVID-19 povečano.

Prav zaradi tega je zelo pomembno, da pri bolnikih preprečimo možnost okužbe s SARS-CoV-2.

Zanje je izjemno pomembno dosledno upoštevanje zaščitnih

ukrepov kot so nošenje maske, upoštevanje varnostne razdalje, redno umivanje in razkuževanje rok, izogibanje zaprtim prostorom, kjer je več ljudi (npr. trgovine) in prezračevanje prostorov.

V času epidemije se je zaradi znanih ukrepov pomembno zmanjšala možnost za krepitev zdravja s telesno aktivnostjo.

Mnogi bolniki s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi opuščajo rekreativno telesno dejavnost, ne skrbijo za uživanje zdrave, uravnotežene prehrane, so bolj tesnobni in zaskrbljeni. Povečuje se škodljiva raba tobaka, prav tako pa tudi uživanje alkoholnih pijač, kar še dodatno vpliva na poslabšanje bolezni.

V času epidemije se bolniki soočajo s številnimi težavami, ki so povezane z drugačnimi načini komuniciranja z zdravstvenimi delavci. Nekateri ne znajo uporabljati sodobnih sredstev za komuniciranje na daljavo in zaradi tega težje dostopajo do zdravstvene oskrbe, spet drugi ne želijo obiskati svojega zdravnika ob poslabšanjih, ker se bojijo okužbe v zdravstvenih ustanovah. Iz strahu pred okužbo odpovedujejo naročene obravnave v specialističnih ambulantah. Če ob poslabšanjih ni pravočasnega ukrepanja, se lahko bolezensko stanje pomembno ali celo nepopravljivo poslabša.

Vsem bolnikom s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi svetujem, da se obrnejo na svojega osebnega zdravnika, če opazijo, da se je njihovo zdravstveno stanje

spremenilo, poslabšalo ali če so zaskrbljeni zaradi pojava nepojasnjenih simptomov. Osebnega zdravnika naj seznanijo s svojimi težavami po telefonu, e-pošti, preko videa, zdravnik bo bolniku svetoval in se z njim dogovoril za obisk v ambulanti. Bolnikom svetujem, da upoštevajo navodila zdravnikov in redno uživajo predpisana zdravila. Informacije o bolezni, zdravljenju, obvladovanju zapletov naj pridobijo iz zanesljivih, strokovnih virov. Še posebej pa svetujem in priporočam cepljenje proti COVID-19.

Projekt »KroNeBo« se osredotoča na zmanjševanje dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Projektne aktivnosti bodo usmerjene k ohranjanju in krepitvi telesnega in duševnega zdravja posameznikov, osveščanju o pomenu zdravega življenjskega sloga, izboljšanju življenjskega sloga in tveganih vedenj, razvoju ter izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti prebivalcev in širše javnosti. Z zdravim načinom življenja in ustrezno obravnavo dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, kjer so ti znani, lahko pomembno zmanjšamo pojavnost kroničnih bolezni in njihovega bremena za posameznika, sistem zdravstvenega varstva in družbo kot celoto. Kronične nenalezljive bolezni lahko preprečimo ali odložimo njihov razvoj s spremembo življenjskih navad.

Promocijsko besedilo

Projekt KroNeBo

Opolnomočenje in ozaveščanje o kroničnih in nenalezljivih boleznih Informacije: Zavod za raziskave, izobraževanje In trajnostni razvoj Celje Opekarniška 15/a, 3000 Celje Tel.: 03/ 620 97 06 E-pošta: info@zavod-zri.si Splet: www.zavod-zri.si

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 16

16 Tudi gostinska panoga se je v času Covida-19 znašla v težki situaciji – je med najbolj prizadetimi panogami. Težkim razmeram pa še vedno ni videti konca.

Konec januarja je bilo na zavodu za zaposlovanje samo v panogi gostinstva in turizma že več kot deset tisoč prijavljenih brezposelnih. Okrog tisoč tristo jih je zaprlo svoje gostinske obrate. V težki situaciji so se znašli tudi velenjski gostinci. Nekateri so na začasnem čakanju na delo, nekateri so dobili odpoved delovnega razmerja, nekaj jih je svojo dejavnost zaprlo ali jo preusmerilo drugam. Za okrevanje te panoge bo potreben dober kader, čas in denar, pravijo poznavalci.

EPIDEMIJA

4. marca 2021

Gostinska panoga v času epidemije Panoga gostinstva je še vedno ena najbolj prizadetih v Sloveniji in po svetu – Brez kadrov bo težko nadaljevati kvalitetno opravljanje gostinske dejavnosti – Na Zavodu RS za zaposlovanje že okrog deset tisoč prijavljenih

Žalostna desetletnica Pit stop bara

Da bo tudi v prihodnje del uspešne zgodbe, je še pred kratkim mislil tudi Jože Hribar, najemnik Pit stop bara, ki bo 15. marca zapisal deseto obletnico.

Gre za prvi lokal v Velenju, ki obratuje 24 ur dnevno. Pove nam, da so v tem trenutku, ko se gostinska dejavnost sooča z največjo krizo, občutki mešani.

Je pa vsekakor deset let minilo, kot bi trenil. »Težko je bilo, saj ljudje niso verjeli, da obratujemo 24 ur na dan, da gre za urejen lokal, v katerem je poskrbljeno tako za varnost kot čistočo. Naša ciljni gostje so prehodni gostje, saj se lokal nahaja na bencinski črpalki, kar je zelo dobro. Imamo tudi stalne goste, ki so predvsem starejši od štirideset let.

Gre za pisano paleto ljudi (od podjetnikov do ljudi, ki po delovnem dnevu pridejo naokrog),« pove Hribar, ki se še kako zaveda teže gostinskega poklica, v katerem je največja težava delovna sila. »Sam imam srečo, da sem z ekipo vedno zadovoljen, težave se pojavljajo zaradi stalnih inšpekcijskih nadzorov. Očitno nas imajo za barabine, ki jih je potrebno stalno nadzirati,« razmišlja. Kaj pa sama konkurenca v Velenju? »Vedno manj je je. Ne bi bilo slabo, če bi nas bilo več, tako bi bilo bolj pestro. Ni prav, da se v enem lokalu zbirajo ljudje različnih pogledov. Vsak ima svoje potrebe. V našem lokalu glasba ni v ospredju, pri nas se gostje lahko ob srkanju kave in pitju piva tudi pogovarjajo. Naj tudi dodam, da imajo mnogi motoristi in izletniki pri nas štartno točko, to je že tradicija. Naš stalni gost je tudi Borut Pahor, ki vrsto let prihaja k nam na kavo, kadar ga pot vodi tod mimo. Povedal je, da imamo daleč najbolj urejene wc-je na bencinskih črpalkah.«

Jože Hribar: »Okužbe ne izhajajo iz gostinskih lokalov, hotelov ... «

ložaju, kot smo, brez sredstev, bi morali mi financirati državo.

V gostinstvu služba ni več zagotovljena zaradi ukrepov države.

Ne znam si predstavljati in ne upam razmišljati, kaj bo v prihodnje. Vem samo, da je tale kriza prinesla v našo panogo precej bolezni, smrti in dolgov.

Razumeli bi odlok vlade, če bi bilo javnosti predstavljeno, da okužbe izhajajo iz gostinskih lokalov, hotelov itd., pa teh informacij nimamo, saj stroka in politika ves čas opozarjata na vire okužb, ki naj bi izhajali predvsem iz zasebnih druženj, porok in podobno,« je kritičen Hribar.

Pove še, da mu je epidemija pridelala petdeset tisoč minusa, ki ga bo moral pokriti v šestih mesecih, ko bo opravljanje dejavnosti spet možno. »Kredit sem že vzel, kar pomeni, da novega ne dobim več. Postavili so nas v nemogoč položaj. Nič krivi nič dolžni smo se znašli v precejšnji stiski. Ker ubogamo ukrepe,« ga žalosti in doda, da so bili v precej boljši situaciji gostinci s svojim lokalom. Najemniki (na Petrolu ga ne more kupiti) smo v težkem položaju, saj najemnine niso nizke. Mislim, da imam naj-

Davor Podbregar: »Idej, kaj vključiti v ponudbo, ki jo stalno dopolnjujemo, ne manjka.«

Grega Gradišnik: »Po prvem valu smo se pripravili in opremili za drugi val.«

še koncerte in prireditve, a vse leto nismo organizirali niti enega. Nekaj dni smo imeli odprto dopoldan, zvečer pa bar v enem letu še ni zaživel,« pripoveduje Hribar, ki vidi rešitev v tem, da jim država končno pusti delati.

O datumu, ko bo lahko znova odprl vrata lokalov, ne razmišlja več, saj se je vdal v usodo in ne računa več na pomoč države, saj, kot pravi, so bili že večkrat speljani na tanek led.

dnje ne bomo izvajali. Se nam je pa precej poznalo, da ob postrežbi hrane nismo smeli streči pijače, saj ob nedeljskih kosilih, zaključenim družbam, tudi ob malicah … ob hrani postrežemo dosti pijače. Ta pa je z izjemo brezalkoholnih napitkov na voljo v zelo omejenem obsegu, kar se nam bo precej poznalo. Pijači v skladišču bo potekel rok, kar bo za nas precejšen strošek. Zakaj so prepovedali alkoholne pijače, pa težko rečem. Eno pivo med malico se mi ne zdi kaj spornega,« še razmišlja Gradišnik, ki se zaveda, da je njihova prednost tudi to, da imajo lokal v svoji stavbi in je sreča v nesreči, da so lastniki lokala in nimajo stroškov z najemnino. »Fiksni stroški so, nekatere je poravnala država, zagotovo pa to ni rešitev v primerjavi z vsemi stroški, ki nastajajo v času zaprtja gostilne,« še razmišlja Gradišnik.

in zaprti tri mesece. V tem času smo se pripravili in opremili za drugi val. Moram reči, da se je tako dostava hrane kot prevzemno mesto s prvim tednom dobro prijelo. Gostje, ki nas redno obiskujejo, so spremembo dobro sprejeli in se prilagodili, tako da smo kar zadovoljni. Težava se je pojavila za terenske goste in delavce, saj so se morali znajti po svoje, kje pojesti hrano, saj zanje ni bil omogočen človeku do-

Davor Podbregar, Pizzeria Basilica: »Na začetku prvega vala sploh nismo vedeli, da lahko imamo odprto, šele po nekaj

stojen način prehranjevanja. Mi smo sicer poskrbeli za primerno embalažo, ki je bila priročna, na voljo imamo tudi pribor za enkratno uporabo,« pove Gradišnik, ki o sklenitvah pogodb s podjetji in strežbi do deset oseb v lokalu do nedavnega ni vedel nič. »Tega odloka tudi v priho-

dneh zaprtja smo ugotovili, da je možen razvoz hrane. Takrat smo začeli delati na polno, tudi nikogar nismo odpustili. V drugem valu epidemije pa se je poznalo, da je večina gostincev začela razvažati hrano, zaradi česar je bilo manj povpraševanja.

A se ne pritožujem. Še vedno

Šele zdaj smo izvedeli, da je možen razvoz hrane

Služba v gostinstvu ni več zagotovljena zaradi ukrepov države

Čas negotovosti za gostince traja že zelo dolgo, kriza je ogromna, državna pomoč in interventni ukrepi niso dovolj predvsem v dejavnostih, v katerih strežejo le pijačo. Preživetje mnogih je vprašljivo. Kako naprej? Jože Hribar odgovarja: »Za gostince ni spodbudnih novic, tako težkih časov še ni bilo.

Niti med drugo svetovno vojno, niti leta 1991 niso bilo gostinski lokali zaprti. Izračunajte si sami. Lani smo bili zaprti šest mesecev, letos še nismo odprli vrat. Prisiljen sem bil zaposlene prijaviti na zavod, poiskale so si službo v proizvodnih obratih.

Prepričan sem, da so ti ukrepi norčevanje iz gostincev. V po-

Blaž Cvar: »Predlagamo, da se vsem gostincem nadomesti izpad prometa in nastalo škodo.«

višjo najemnino v Velenju. Mesečni stroški za oba lokala – tik pred epidemijo, sem v petek, 13. marca lani, na dan, ki se je zame izkazal za zelo nesrečnega, odprl še OK pub v Nakupovalnem centru v Velenju – znašajo nekaj več kot šest tisoč evrov. V tem lokalu sem želel organizirati manj-

Eno pivo med malico se mi ne zdi kaj spornega

Grega Gradišnik, gostilna Pri Brigiti: »Moram reči, da na prvi val epidemije nismo bili pripravljeni, govorilo se je o štirinajstdnevnem zaprtju, temu smo slepo verjeli – na koncu se je izkazalo, da smo bili na čakanju

delamo, imamo dobro hrano in stalne stranke, ves čas skrbimo za kvaliteto. Tudi v drugem valu nismo odpuščali. Je pa težko, ker so se mnogi gostinci znašli v brezizhodni situaciji,« razmišlja in poudari, da se prepoved strežbe pijač pri njih ne pozna preveč, ker dajejo poudarek hrani. Gostje ob hrani pogosteje pijejo vodo,« še opiše situacijo v svojem podjetju Podbregar, ki ima prostor v Velenju v najemu.

Stroške lahko plačuje sproti, saj tudi delajo kot običajno. »V drugih dveh poslovalnicah (v Mariboru in Slovenj Gradcu) pa imamo petdeset odstotkov nižjo najemnino. Nam je pomembno, da delamo, čeprav ni zaslužka, in da imajo vsi zaposleni plačo, da plačujemo vse prispevke in davke. Ni pa ravno dobro, da se je gostinska panoga znašla v tako težki situaciji,« še zaključi Davor Podbregar, ki tega, da lahko opravlja gostinsko dejavnost priprave in postrežbe hrane do deset oseb tudi v lokalu, ni poznal. »Če bi, bi jo gotovo decembra izkoristili. Bili smo prikrajšani, niti Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije nas ni obvestila, gostinci nismo vedeli za to ugodnost.

Mislim, da je bilo vse bolj skrito in prirejeno zgolj za izbrance.

Sem pa vesel, da so stranke prilagodljive in upoštevajo ukrepe.«

Kadre, ki odhajajo, bo zelo težko dobiti nazaj v gostinsko panogo

Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije: »Mi odločevalcem podajamo pobude, predloge in zahteve od samega začetka epidemije. Zavedam se, da je v tem jesensko-zimskem času kriza še posebej težka. Mnogi gostinci finančno ne zmorejo več finančnih bremen, žal pa dolgotrajno zaprtje pomeni tudi odhajanje kadrov iz te panoge, ki se je že v preteklosti ukvarjala s kadrovsko problematiko. Zato pričakujemo, da se v PKP paketih sprejmejo ukrepi, ki bodo nadomestili škodo, nastalo zaradi prepovedi poslovanja. Temu primerni so tudi predlogi: nadomestilo za izpad prometa, višja nadomestila plač za zaposlene, plačevanje regresov, popravek do sedaj uveljavljenih ukrepov o poravnavanju fiksnih stroškov …,« našteva Cvar, ki se z večino gostincev in širšo javnostjo strinja, da je v tej panogi zmeda popolna. »Smiselno bi bilo preprosto razložiti, kaj gostinci lahko počno in česa ne.

Do pred kratkim smo dobivali odgovore, da te dejavnosti na takšen način gostinci ne smemo opravljati, nato je prišlo do preobrata. Ugotovili smo, da bi lahko in bi bilo smiselno, kar smo predlagali že novembra, da bi to dejavnost lahko opravljali tudi gostinci – kot je to izjemoma veljalo za menze – za svoje lastne zaposlene. Zaradi napačne interpretacije in različnega tolmačenja je nastala v tej panogi gromozanska škoda. Zato predlagamo, da se to nadomesti v ukrepih PKP z nadomestilom nastale škode, ki bo doseglo vse gostince, ne samo tistih, pri katerih bo morda ugotovljena odgovornost in pravna podlaga za odškodninske tožbe, in za tiste, ki se bodo odločali za dolgotrajne sodne postopke,« zaključi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem Blaž Cvar. 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 17

Po potopu Borca spodrsljaj z Loko Škofjeločani v zadnjih desetih minutah s presenetljivim nizom do velike točke V 17. krogu proti Škofjeločanom so bili rokometaši Gorenja v vlogi papirnatega favorita. Nekaj dni pred tem dvobojem so gostovali v Banjaluki in ponižali domači Borac ter njihovega trenerja Veselina Vujovića z zmago s šestnajstimi goli razlike (doma so slavili s štirimi) ter se uvrstili v četrtfinale po kakovosti tretjega najmočnejšega klubskega tekmovanja pod okriljem EHF. Dvoboj s Škofjeločani pa je potrdil, da favoriti ne zmagujejo vedno. Po visoki zmagi v Bosni proti Gorenjcem niso bili dovolj zavzeti in zbrani, kar so gostje izkoristili in jim odščipnili točko (24 : 24).

Po sijajnem začetku je kazalo, da bodo tudi Ločane premagali visoko. Morda celo z dvoštevilčno razliko – kot pred tem Borac.

V prvih desetih minutah so bili zelo učinkoviti. Za hrbet gostujočega vratarja so poslali že sedem žog, njihov pa je moral iz svojega gola pobrati samo dve. Nato pa nikakor niso mogli spraviti žoge v mrežo gostov. Ti so povsem prevzeli pobudo, tik pred odhodom v slačilnico so celo izenačili (10 : 10), a je Ibrahim Haseljić imel še dovolj časa, da je svojemu moštvu vendar zagotovil prednost zadetka po prvem delu.

Drugi polčas so začeli brez Aleksa Kavčiča, ki se je ob koncu

prvega poškodoval. Potek igre je bil podoben prvemu delu, a z bistveno razliko. Ni bilo zmagovitega zadetka. Deset minut pred koncem je Domen Tajnik zabil za +6 (24 : 18), kar je bila najvišja razlika na tekmi. Najbrž so (vsaj podzavestno) verjeli, da bo ta razlika dovolj za njihovo štirinajsto zmago. A je bil to račun brez krčmarja oziroma brez Gorenjcev.

Ti so zaigrali enako motivirano kot v drugem delu prvega polčasa in dosegli šest golov zapored, (Velenjčani nobenega) in sekundo pred zadnjim piskom sirene izenačili.

S pomembno točko je bil gostujoči trener Robert Beguš več kot zadovoljen: »Proti evropskemu Gorenju smo pričakovali težko tekmo. Točko smo si več kot zaslužili, ker se nismo predali. Visoko smo zaostajali tako v prvem kot drugem polčasu, pa smo obakrat pokazali karakter in se vrnili. V igri Gorenja se je verjetno poznalo, da je bila za

TAKO so igrali

1, Verdinek 1, Grmšek 1, Starc, Komar, Ravnikar, Velić; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Loka 5 (5); izključitve: Gorenje 8 minut, Loka 2 minuti.

Liga NLB, 17. krog Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 24:24 (11:10) Gorenje: Panjtar (14 obramb), Taletović, Sokolič 5, Haselić 4, Tajnik 4, Drobež 3, Slatinek Jovičić 2, A. Kavčič 2, Pajt 1, Miklavčič

17

ŠPORT, REKREACIJA

4. marca 2021

Liga NLB, 18. krog: Dobova - Gorenje V. 29:39 (15:23)

Gorenje: Panjtar (obramb), Taletović, Husejnović, Haseljić 5, Tajnik 5, Pajt 6 (1:1),

njimi zahtevna evropska tekma.

Na to smo nekoliko računali, seveda pa smo bili zelo motivirani in si priigrali veliko točko.« Zoran Jovičić tudi proti Loki ni imel na voljo vseh igralcev in kljub zahtevni tekmi tri dni pred tem z Borcem je bilo pričakovati zanesljivo zmago. »Gostje so zasluženo osvojili točko. Imeli smo ogromno priložnosti, a jih nismo izkoristili. Tudi iz čistih

priložnosti nismo zadeli. Še vedno se ubadamo s poškodbami, seveda pa je dvoboj pustil na igralcih nekaj fizičnih kot tudi psihičnih posledic. Vsekakor pa visokega vodstva ne bi smeli zapraviti,« se je ozrl na ta zanimiv dvoboj Gorenjev trener. 🔲

Stane Vovk

Velić, Starc (1:0), Miklavčič 4, Drobež 5, Komar, Sokolič 6 (2:2), Verdinek 6, Grmšek 2, Slatinek Jovičić, Mlivić, Ravnikar; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Dobova 1 (1), Gorenje 4 (3), Gorenje 4 (3); izključitve: Dobova 4 minute, Gorenje 8 minut.

Drugi rezultati: LL Grosist Slovan - Ljubljana 32:28 (18:15), Urbanscape Loka Butan plin Izola 26:18 (12:9), Koper - Riko Ribnica 34:32 (16:17), Jeruzalem Ormož

… proti Dobovi spet pravi Z dvema točkama več zamenjali Trimo na drugem mestu – Za prvaki zaostajajo le še za tri V natrpanem ritmu tekem so velenjski rokometaši v 18. krogu gostovali pri Dobovi in kljub nepopolni zasedbi zmagali z dvoštevilčno razliko (39 : 29).

Zavedali so se, da si tako blede predstave, kot je bila s Škofeljčani, ne smejo več dovoliti, pa čeprav večkrat slišimo, da v tej ligi lahko vsak premaga vsakega. Zlasti, kot vedno poudarja

njihov trener Jovičič, če iz sebe ne iztisneš stoodstotno vse tisto, kar znaš. Ali povedano drugače, če pustiš srce na igrišču, dober rezultat ne bi smel uiti. Kako so razmišljali ob morebitnem podcenjevanju Ločanov, lahko sklepom iz besed Ibrahima Haseljiića po visoki zmagi: “Po tekmi z - Krka 31:30 (16:16), Slovenj Gradec 2011 Maribor Branik 25:31 (10:17); prestavljeno: Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško.

Vrstni red: 1. Celje 16 tekem - 32 točk, 2.

Gorenje 16 - 29, 3. Trimo 16 - 27, 4. Koper 19 - 21, 5. Jeruzalem Ormož 7 - 20, 6. Ribnica 18 - 20, 7. Slovenj Gradec 2011 18 - 18, 8. Loka 17 - 12, 9. Maribor Branik 15 - 12, 10. Grosist Slovan 18 - 11, 11. Dobova 16 10, 12. Ljubljana 16 - 8, 13. Izola 16 - 6, 14.

Krka 16 - 6.

UGODNOSTI DO 4500€* Ponudba vključuje: do 4.000 € popusta na vozila iz zaloge.

Bon za 500 € na izbrano dodatno opremo**.

Izdobavo takoj 10 let jamstva na hibridno baterijo Toyota eko financiranje

Dečkova cesta 43,Celje Tel: 03 425 60 80 *4.500€ skupne ugodnosti pomeni seštevek popusta in dodatnih ugodnosti.** bon 500€ velja za določene artikle iz programa dodatne opreme (strešni sistemi, vlečna kljuka, Toyota Protect, zaščita prtljažnika) Ponudba velja do 31.3.2021 oz do razprodaje zalog.

Urbanscape Loko smo se spustili na realna tla. Na današnji tekmi je bil cilj, da damo vse od sebe in da domov nesemo novi dve točki. Ta cilj smo tudi dosegli.”

Začeli so odločno. Ob dobrih obrambah Aljaža Panjtarja so že po treh minutah vodili s 4 : 0. Tudi nadaljevanje je bilo odgovorno in v 20. minuti je njihova prednost znašala že osem golov (16 : 8). S takšno razliko so tudi končali prvo polovico dvoboja. Zavzeto so začeli tudi drugi polčas. V 40. minuti jih je Kenan Pajt s svojim četrtim golom popeljal do najvišjega vodstva +11 (31 : 20).

V naslednjih treh minutah so to razliko ponovili še dvakrat. Tolikšne prednosti tudi odlična moštva težko ujamejo, kaj šele Dobova, ki je pred tem dvobojem za njimi zaostajala za sedemnajst točk. Zato je trener dal veliko priložnosti za igro tudi mladim igralcem, tudi vratarju Alenu Hujsenoviću, ki se je izkazal s štirimi obrambami. Panjtar jih je zbral pet več.

Pajt je bil skupaj s Tilnom Sokolićem in Maticem Verdinekom (vsi po šest) najboljši strelec tekme.

Se bodo oddolžili Trimu?

V soboto se bodo na osrednji tekmi 19. kroga udarili s Trebenjčani. To bo priložnost, da se Dolenjcem v domači Rdeči dvorani oddolžijo za poraz v 6. krogu (28 : 29) in da se še bolj utrdijo na drugem mestu, na katero so se spet povzpeli po gostovanju v Posavju. Po tej že štirinajsti zmagi so se izenačili s Trimom po številu odigranih tekem, vendar imajo dve točki več od njih. Trener še ne ve, ali bo pojutrišnjem kdo (če sploh) od peterice poškodovanih igralcev (Miha in Aleks Kavčič, Branko Predović, Timotej Grmšek, Emir Taletović) lahko zaigral. »To bo derbi kroga. Verjamem, da bo zanimiv. Zaradi tolikšnega števila poškodovanih igralcev za nas ni prišel v pravem času. Četudi bo kdo okreval, njegova pripravljenost ne bo takšna kot pri soigralcih. Trimo je to sezono sestavil zelo kakovostno ekipo.

Zaradi naših težav s poškodbami je tudi favorit. Toda mi igramo doma, resda brez gledalcev, grizli bomo za vsako žogo. Želimo zadržati drugo mesto,« poudarja trener Jovičić pred šaleško-dolenjskim derbijem. 🔲

Stane Vovk

Še pomnite, tovariši Pisalo se je leto 1944. Po severozahodnem predelu Šaleške doline se je prebijala legendarna XIV. divizija. Februarja so potekali hudi boji na območju Graške gore, Šentvida in Belih Vod. Ko je 22. februarja glavnina XIV. divizije pri Kaplanovi domačiji v Ravnah prebila nemški obroč, so se njene izmučene enote razmestile po kmečkih domačijah. Divizijska kulturniška skupina se je namestila pri Žlebniku. Zvečer jih je iznenada napadla nemška izvidniška patrulja. Takrat je padel pesnik Karel Destovnik Kajuh.

Prva zbirka njegovih pesmi je izšla v zasneženih notranjskih gozdovih jeseni leta 1943, prva množična izdaja pa po pesnikovi smrti, v poletnih mesecih 1944.

Zbirko je izdal Propagandni oddelek Glavnega štaba NOV in POS, na naslovni strani pa je prelomljeno lipovo drevo, ki predstavlja Kajuhovo življenjsko pot. Lipa kot izraz njegove privrženosti ogroženemu slovenstvu, zvezda pa kot izraz njegovega svetovnonazorskega prepričanja.

V teh lepih februarskih dneh, sedeminsedemdeset let kasneje, smo se planinci Univerze za tretje življenjsko obdobje odpravili na pohod k Žlebniku. Zaradi epide-

miološke situacije nas je bilo manj kot običajno in smo hodili v dveh ločenih skupinah. Pohoda se je udeležilo kar šest planincev, ki so bili rojeni pred letom 1944, najstarejša med njimi je tisto poletje dopolnila že devet let.

Pot nas je vodila iz Topolšice preko Loma, kjer smo se ob prelepem pogledu na Šaleško dolino predajali toplim sončnim žarkom. Z Loma smo sestopili pri Banku, kjer je bil februarja 1944 nastanjen štab XIV. divizije.

Pri Žlebniku smo se z recitacijo Kajuhove pesmi poklonili njegovemu spominu. Vrnili smo se po južni strani Loma. 🔲

Anka Pugelj

Viri: Kajuh Pesmi 1944 – Faksimilna izdaja (OKS 1987) Kajuh – Spominska monografija (KC Ivana Napotnika Velenje 1994)

Krožek nordijske hoje

Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje je v ponedeljek znova začel delovati krožek nordijske hoje, ki ga vodi primarij Janez Poles.

Dobivali se bodo vsak ponedeljek ob 9. uri na parkirišču pri Škalskem jezeru. 🔲 mz

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI

4. marca 2021

Tudi v času epidemije še število intervencij ni zmanjšalo Letos mineva trideset let, odkar je leta 1991 Svet Evropske zveze odločil, da bo enotna evropska številka za klic v sili 112 – V preteklem letu so se gasilci v Šaleški dolini odzvali na petsto osemnajst intervencij Jasmina Škarja

Ko potrebujemo nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev ali drugih reševalcev v sistemu zaščite in reševanja ali policijo, pokličemo številko 112, sam dan, 11. februar pa je namenjen promociji številke 112 in zato, da ljudje spoznajo pomen te številke ter vedo, da jo lahko pokličejo kjerkoli v Evropski uniji, ko potrebujejo pomoč.

Vse aktivnosti kljub epidemiji potekajo nemoteno

Zapišite datum 11. 2., izbrišite ločilo in dobili boste številko 112, razloži poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline Aleksander Osetič, ki v uvodu poudari, da je bilo število intervencij v preteklem letu za Šaleško dolino približno enako kot leto poprej. »Vsi klici so porazdeljeni približno enako čez vse leto, izstopajo pa meseci julij, avgust in december. To so meseci, ko so ljudje bolj sproščeni. Nekaj malega pa na število intervencij vplivajo tudi vremenskimi pojavi. Tudi v času koronavirusa se intervencije niso bistveno zmanjšale, celo malo povečale. Res pa opažamo, da so nesreče drugače razporejene,« razlaga Osetič, ki ga žalosti, da so v času epidemije gasilci praktično ustavili vsa usposabljanja, gasilsko-športna tekmovanja in druženja. »Smo pa ne glede na epidemijo morali prav tako zelo paziti, da imamo

zdrave in operativno usposobljene enote. V primeru, da katera enota ni sposobna opravljati operativnih nalog zaradi virusa, ta rajon prevzame druga, tako da požarno varnost zagotavljamo nemoteno. Vse naše aktivnosti potekajo kljub epidemiji in jih poskušamo izvajati v skladu z navodili NIJZ oziroma Gasilske zveze Slovenije.«

Številko 112 kličite v nujnih primerih

Številka 112 je enotna evropska številka za klic v sili. Ali vemo, čemu je namenjena? Se dogaja, da ljudje kličejo za povsem druge stvari? Aleksander Osetič odgovarja: »Načeloma ljudje kličejo na številko 112 samo takrat, ko potrebujejo pomoč oziroma hočejo pomagati nekomu drugemu. Se pa tudi dogaja, da se številka zlorablja v druge namene, ki niso povezani s to številko.

Zato pozivam vse, da res kličejo v nujnih primerih in ko resnično potrebujejo pomoč, da ne ovirajo dela operaterjev v klicnih centrih, kajti ravno v tistem trenutku lahko nekdo nujno potrebuje pomoč. Dogajajo se napačni klici, zlorabe pa so redke in se tudi lahko kazensko preganjajo.«

Najpogostejše intervencije so ob naravnih nesrečah

V preteklem letu so se na ravni Gasilske zveze Šaleške doline odzvali na petsto osemnajst intervencij. Najpogostejše so na-

ravne nesreče – 116 intervencij, tehnična in druga pomoč – 198, požari in eksplozije – 68 intervencij, nesreče v prometu – 35, druge nesreče –23 intervencij, nepotrebne oziroma lažne intervencije – 57, jedrski in drugi dogodki – 1 intervencija. »V primerjavi z letom 2019 opažamo porast naravnih in drugih nesreč, manj nesreč pa je bilo prometu. Žal opažamo tudi porast

pri nepotrebnih oziroma lažnih intervencijah,« strne svoja opažanja o lanskoletnih intervencijah poveljnik Gasilske zveze Velenje.

Intervencije z leti postajajo zahtevnejše

Ko gasilci odhitijo na pomoč, ne vedo točno, kaj vse jih čaka na sami intervenciji. Z leti so postale zelo zahtevne in s tehničnega vidika včasih zelo težko

»Zavedati se moramo, da gasilci delujemo prostovoljno, da je potrebno priti v gasilski dom in se opremiti. Zato smatram, da je naš odzivni čas odličen. Vsem gasilcem, ki pomagate, da lahko zagotavljamo štiriindvajseturno pomoč ljudem v stiski, ne glede na vse okoliščine, se iskreno zahvaljujem. Prav tako bi se rad zahvalil lokalnim skupnostim, da podpirajo in spoštujejo delo gasilcev.«

Kadarkoli kličemo na številko 112, si pri oblikovanju sporočila pomagamo z vprašanji, kdo kliče, kaj, kje in kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe in okoliščine na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovani plinovodi ali druge napeljave) in kakšno pomoč potrebujemo?

obvladljive. Nesrečni dogodki na intervencijah pa prav gotovo različno vplivajo na same gasilce. Jim lahko nudite kakšno pomoč po težkih posredovanjih? »Če vodja intervencije oceni, da nekdo od gasilcev (mladi ga-

usposobljenih gasilk in gasilcev.

Kako daleč pa so prvi posredovalci v občini Šoštanj? »V drugi polovici lanskega leta smo v dveh delih usposobili 79 prvih posredovalcev – prostovoljnih gasilcev iz vseh štirih gasilskih društev v občini. Načrtovali smo, da bi že z januarjem letos vstopili v sistem, a se je to zaradi znanih razmer (COVID) malo zavleklo, predvsem z dobavo potrebne opreme,« pravi Boris Goličnik, poveljnik občinskega poveljstva.

V tem trenutku še čakajo na dobavo drugega dela opreme za tovrstna posredovanja.

Nakup te je zagotovila Občina Šoštanj. Vsa bo dobavljena v prvi polovici tega meseca.

Očistili strugo reke Pake Šoštanj – Prejšnji teden je družba NIVO EKO, koncesionar Agencije Republike Slovenije za vode, očistila strugo reke Pake skozi mesto Šoštanj, in sicer od Mercatorja do Tovarnšike poti.

Odpeljali so več kot 10 kamionov zemlje in s tem poskrbeli za večjo poplavno varnost in se-

veda tudi lepši videz struge reke Pake. V Šoštanju pa so veseli tudi tega, da izvajalci pri čiščenju struge niso naleteli na večjo količino odpadkov. 🔲

mkp

Poplavna varnost je večja, videz pa tudi.

V Sloveniji deluje skupaj trinajst regijskih klicnih centrov

Gasilka zveza Šaleške doline, ki deluje na območju mestne občine Velenje, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, sodi pod Regijski center za obveščanje Celje. Ko operater v Regijskem klicnem centru Celje prejme klic na 112, in če gre za območje Gasilke zveze Šaleške doline, klic preusmeri v poklicno jedro PGD Velenje.

Regijski center Celje je namreč

❱

gasilcem, da se s pomočjo pogovora razbremenijo psihološkega pritiska.« Zelo pomembno je tudi sodelovanje z drugimi službami. Gasilci se najpogosteje srečujejo s policisti in reševalci. »Če je nesreča takšnega značaja,

pristojno za zelo veliko območje – od Avstrije do Hrvaške, in je zelo dobrodošlo, da lahko preusmerijo te klice in nekako razbremenijo klicni center, kajti gasilci, ki delajo v poklicnem jedru, zelo dobro poznajo svoj teren, tako da lažje aktivirajo pristojne gasilske enote. »V dopoldanskem času je prisotnih pet gasilcev v poklicnem jedru, popoldan in ponoči pa so trije gasilci. Ko prejmejo gasilci klic na pomoč, se odpeljejo na teren v povprečju od ene do petih minut od prejetega klica,« zaključi pogovor Aleksander Osetič. 🔲

Previdno pri požiganju

Devetinsedemdeset usposobljenih gasilcev čaka samo še na drugi del opreme

Velenje, Šoštanj – Na območju mestne občine Velenje so februarja 2018 začeli izvajati sistem Prvi posredovalec. Deluje tako, da se na zahtevo ekipe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje aktivirajo tudi ekipe prvih posredovalcev, torej tistih, ki prvi pridejo na kraj nesreče. Ekipe so sestavljene iz gasilcev prostovoljnih gasilskih društev.

Prvi posredovalci so aktivirani ob sumu nenadnega srčnega zastoja, večje krvavitve ali tujka v dihalni poti. V mestni občini Velenje je v sistem vključenih več kot sto

da je potrebno reševanje še razširiti, se vključijo v reševanje še ostale službe, ki delujejo v okviru uprave Republike Slovenije za zaščitno in reševanje (jamarji, gorski reševalci, civilna zaščita …). Da poteka to sodelovanje z drugimi službami tekoče, izvajamo različna usposabljanja, na katerih preverjamo usklajenost delovanja,« doda Osetič.

Glede na leto poprej gasilci opažajo porast naravnih in drugih nesreč, manj nesreč pa je bilo v prometu.

Šoštanjski gasilci vstopajo v sistem Prvi posredovalec Milena Krstič - Planinc

silec, nesreča svojca, udeležen otrok v nesreči, težke poškodbe …) po težji intervenciji potrebuje psihološko pomoč, mu pomagamo. Vodja intervencije v takih primerih zahteva preko številke 112 zaupnika. Gre za posebno usposobljeno osebo, ki zna svetovati operativnim gasilcem ali vodji intervencije z razbremenilnim razgovorom. Ta razgovor se mora opraviti po intervenciji v času od dveh do šestih ur, trajal pa naj bi približno pol ure; zraven je priporočljivo, da sodelujejo tudi reševalci in policisti. Če zaupnik oceni, da razbremenilni razgovor ni prinesel pozitivnega učinka, lahko zaupnik aktivira psihologa oziroma psihiatra, ki deluje v okviru Uprave Republike Slovenije za zaščitno in reševanje. Pomembno je, da razbremenilni razgovor pomaga

Takrat jo bodo gasilci tudi uradno prevzeli in vstopili v sistem Prvi posredovalec. »Dobro opremljeni in usposobljeni bomo tako lahko v vsakem trenutku in vsaki situaciji ustrezno ukrepali ob življenjsko ogroženih stanjih, kadar je ključnega pomena hitro izvajanje oživljanja in uporaba avtomatskega defibrilatorja. Upam, da bo tovrstnih posredovanj čim manj, sem pa prepričan, da bo vsak uspešni primer poplačal trud in prizadevanja vseh nas, ki nam je pomoč bližnjemu pač nekakšno življenjsko poslanstvo,« pravi Goličnik. 🔲

Celje, 24. februarja – Na območju v pristojnosti Policijske uprave Celje so konec februarja obravnavali več travniških požarov. Topli dnevi so mnoge spodbudili k opravljanju del na vrtovih, travnikih, sadovnjakih in v vinogradih. Pri požiganju trave in vejevja se nemalokrat zgodi, da ogenj uide izpod nadzora in ogrozi zdravje in življenje ljudi ter njihovo premoženje. Vse, ki nameravajo v naravnem okolju kuriti, opozarjajo, da je v uredbi določeno, da je potrebno kurišče v naravnem okolju urediti tako, da je obdano z negorljivim materialom, da je območje vsaj meter od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi, kurišče mora ves čas kurjenja nadzorovati polnoletna oseba, po končanem kurjenju pa je treba ogenj popolnoma pogasiti. Prav tako je določeno, da se ob povprečni hitrosti vetra, ki je večje od 20 km/h, ali ob sunkih vetra, močnejših od 40 km/h, ne sme začeti kurjenja oziroma je treba takoj prenehati kuriti. 🔲

mkp

Klasična izvedba občnih zborov gasilcev še ni mogoča Šaleška dolina – Februar in začetek marca sta meseca, ko v gasilskih društvih izvedejo občne zbore, ki se zaključijo z druženjem in pogostitvijo. Glede na trenutne epidemiološke razmere in veljavne ukrepe pa za zdaj klasična izvedba občnih zborov gasilskih društev in skupščin gasilskih zvez ne pride v poštev. Gasilci so dobili navodila krovne organizacije, da letno poročilo za leto 2020 po predhodnem pregledu nadzornega odbora potrdi predsednik ali upravni odbor društva oziroma zveze, da ga lahko pravočasno oddajo. Rok za oddajo letnega poročila za leto 2020 na AJPES in obračuna davka od dohodka pravnih oseb za leto 2020 na FURS je 31. marec. Letno poročilo bodo gasilska društva obravnavala na občnem zboru oziroma skupščini takoj, ko bo to mogoče. Obravnava je namreč notranja obveznost društva oziroma zveze. Če bo prišlo do morebitnih vsebinskih razhajanj med že posredovanim letnim poročilom društva na AJPES in naknadno sprejetim poročilom, bodo le-tega naknadno uskladili. 🔲

mkp

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 19

19

KRONIKA

4. marca 2021

Pomagali družini s Paškega Kozjaka

V ponedeljek je praznovala Civilna zaščita

Velenje – Odbor za pomoč občankam in občanom Mestne občine Velenje je dodelil družini s Paškega Kozjaka 1500 evrov. Družina je zaradi pogina mladega pitanega goveda izgubila celotni prihodek, v dodatnih težavah pa se je znašla tudi zaradi vzpostavitve proizvodnje reje krav dojilj. Do pogina živali je prišlo zaradi napake v električni napeljavi. Do denarnih pomoči po pravilniku odbora, ki je bil ustanovljen leta 2009, so upravičeni huje materialno ogroženi posamezniki in družine, ki so vse zakonske možnosti za rešitev socialne stiske že izkoristili in so se zaradi spleta neugodnih okoliščin, na katere niso mogli vplivati, znašli v takšnem položaju, da ne morejo poravnati najnujnejših obveznosti.

V ponedeljek je bil dan Civilne zaščite, 1. marec, ki smo ga v Sloveniji uveljavili takoj po osamosvojitvi leta 1992. Tradicionalno je to tudi priložnost, ko izrazimo priznanje najzaslužnejšim in se hkrati zahvalimo vsem poklicnim in prostovoljnim reševalcem, pripadnikom Civilne zaščite, pa tudi ostalim strukturam (policistom in vojakom) za napore in prizadevanja pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči.

Poveljnik CZZŠ (Zahodno Štajerske regije) Janez Melanšek pravi: »Dan Civilne zaščite je pomemben dan, praznik vseh, ki v Republiki Sloveniji skrbijo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Dan vseh, ki ob razmerah, ko nas ogrožajo naravne in druge nesreče, poskrbijo za učinkovito ukrepanje, varujejo človeška življenja, skrbijo za naša premoženja in preprečujejo usodne posledice za okolje. Je prazničen dan za vse, ki sodelujejo v sistemu varstva pred

🔲

mz

Potrjena povezava Podgora – Letuš Šmartno ob Paki – Vlada je sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za državno cesto Podgora – Letuš; povezava na severni del tretje razvojne osi. Cilj prostorske ureditve je zagotoviti ustrezno cestno infrastrukturo kot del tretje razvojne osi na odseku med avtocesto A1 in Velenjem. Načrtovana državna cesta Podgora – Letuš bo po navedbah vlade kot obvoznica naselja Letuš poleg zmanjšanja okoljske obremenitve izboljšala prometno dostopnost krajev Zgornje Savinjske doline. 🔲

mz

Pes na sprehod ne sme sam!

Policija znova opozarja lastnike psov, da zanje primerno skrbijo in upoštevajo zakonska določila Milena Krstič - Planinc

Celje, Velenje – Na Policijski upravi Celje so v zadnjih dneh prejeli več obvestil občanov, ki so opozarjali na pse, ki so se brez lastnikov gibali bodisi v parkih, na sprehajalnih poteh oziroma v stanovanjskih naseljih na območju. Prav tako so obravnavali posamične primere ugrizov psov, enega od teh, zgodil se je v Šoštanju, smo prejšnji teden zabeležili tudi v rubriki Iz

policistove beležke.

Zakon o zaščiti živali določa, da mora lastnik oziroma skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je ta na povodcu. Za neupoštevanje dolžne skrbi za psa je za lastnika zagrožena globa od 200 do 400 evrov. »Če je pes v preteklosti že koga ugriznil in ima status nevarnega psa, so dolžnosti skrbnika takšnega psa še večje,« opozarja Milena Trbulin, predstavnica za

❱

Neupoštevanje dolžne skrbi za psa lahko lastnika stane od 200 do 400 evrov, če gre za nevarnega psa, pa še več.

odnose z javnostjo na PU Celje. »Zagotoviti mora fizično varstvo psa, poskrbeti, da je ta na povodcu in nosi nagobčnik, da je zaprt

POLICIJSKA kronika Brez izpita, brez avta Velenje, 27. februarja – V soboto zjutraj so policisti ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je vozil brez ustreznega vozniškega dovoljenja.

Vozilo so mu zasegli.

Poziv vozniku motornega kolesa Velenje, 27. februarja – V soboto nekaj po 14. uri je na kolesarski stezi Jenkove ceste v Velenju ob objektu številka 15 prišlo do prometne nesreče z materialno škodo. V kolesarja, ki je kolesaril po Jenkovi iz smeri Tomšičeve proti Prešernovi cesti, naj bi brez zaviranja trčil neznani voznik motornega kolesa, kros izvedbe. Po trčenju sta oba padla po asfaltni površini. Udeleženca sta se po padcu sicer pogovarjala, vendar si nista izmenjala podatkov. Motorist je po pogovoru odpeljal po kolesarski stezi v smeri Ceste talcev.

Gre za motorno kolo kros izvedbe, črno-modre barve. Na vozilu ni bilo nameščene registrske tablice. Voznik je bil oblečen v motoristični kombinezon črno-modre barve, prav tako je imel na glavi motoristično čelado.

Zaradi razjasnitve okoliščin trčenja pozivajo udeleženega voznika, naj pokliče na telefonsko številko Policijske postaje Velenje 03 898 43 94 ali na interventno številko 113. Za podatke o prometni nesreči prosijo tudi morebitne očividce.

Po vozilu polil barvo Velenje, 25. februarja – V četrtek ob 12.15 so policisti obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Neznani storilec je po parkiranem

vozilu polil barvo in povzročil materialno škodo za okoli 400 evrov.

Ponarejen bankovec Velenje, 1. marca – V ponedeljek so v eni od trgovin v Velenju pri dnevnem izkupičku zasledili ponarejen bankovec za 20 evrov. Policisti skušajo izslediti vir kaznivega dejanja ponarejanja denarja.

Istega dne so obravnavali tudi kaznivo dejanje zlorabe ponarejenega gotovinskega sredstva, ko je neznanec z bančno kartico Velenjčanke opravil spletni nakup na spletni strani Amazon v višini 83 evrov.

Zaradi groženj Janši pogojno obsojen Velenje – Okrajno sodišče v Velenju je Luki Štitiću za grožnjo predsedniku vlade Janezu Janši izreklo pogojno obsodbo, v kateri je določilo kazen dveh mesecev zapora, ki pa mu ne bo izrečena, če v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Kot je razvidno iz sodbe, objavljene na spletu, je sodba pravnomočna. Gre za grožnje, ki jih je Štitić 3. novembra lani zapisal na Facebookovi strani Vseslovenska vstaja naroda, med drugim, da »naj se začnejo Janezu Janši noge tresti ko bomo pred njegovo hišo stali in mu metali molotovke v okno«, naj pazi na »varnost svoje žene in otrok« in da bi ga 🔲 morali »obesit na Prešernovem«.

naravnimi in drugimi nesrečami.« Še posebej pa je ta dan prazničen in poseben za vse, ki so za svojo prizadevnost prejeli priznanja za svoje humanitarno poslanstvo. Ker trenutno zaradi epidemije ni bilo možno pripraviti svečane prireditve, bodo priznanja prejemnikom izročena ob prvi priložnosti. »Vsem prejemnikom priznanj iz srca čestitamo in se zahvaljujem za vse, kar ste storili dobrega za dobrobit soljudi in vaše skupnosti. Hvala za vse ure in dneve, ki ste jih nesebično darovali za našo varnost,« še dodaja Janez Melanšek. 🔲

Priznanja Civilne zaščite so letos med drugimi prejeli tudi Boris Lambizer iz Šoštanja (zlati znak CZ), Bojan Brcar in Udarnik MC Velenje (bronasti znak CZ).

v pesjaku ali primernem objektu oziroma v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m.

Vhod mora biti označen z opozorilnim znakom.« Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let. Za skrbnika nevarnega psa je, če ne poskrbi za njegovo varstvo, predpisana globa v višini od 800 do 1.200 evrov.

Občinski odloki tudi določajo, da morajo lastniki psov počistiti iztrebke za svojimi ljubljenčki.

Kljub temu pa je vsakodnevno opaziti nespoštovanje teh določil, s tem pa pogosto tudi nejevoljo občanov in tudi nejevoljo vestnih skrbnikov psov, ki jim je tovrstno opravilo samoumevno. 🔲

Iz POLICISTOVE beležke Maske je treba nositi pravilno Velenje, 24. februarja – V sredo popoldan je varnostnica v eni od velenjskih trgovin poklicala policiste in povedala, da stranke predpisanih zaščitnih mask ne nosijo pravilno. Policisti so pri dveh zaznali prekršek, zato bodo uvedli prekrškovni postopek.

Malo prepovedanega zelenega, malo pa belega Velenje, 25. februarja – V četrtek zjutraj so policisti v postopku na Policijski postaji Velenjčanu zasegli prepovedano drogo marihuano, dan za tem, v petek, pa so na Tomšičevi ulici osebi zasegli alu zavitek s posušeno zelenorjavo rastlino in alu zavitek z belim prahom. Zaseženo so poslali v analizo.

Ukrep velja tudi za sporočila Velenje, 26. februarja – V petek je žrtev kaznivega dejanja nasilja v družini obvestila policiste, da je od bivšega partnerja, ki ima veljaven ukrep prepovedi približevanja, prejela več sporočil po mobilnem telefonu. Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek.

Zalotena pri kraji Velenje, 27. februarja – V soboto dopoldne je varnostnik v eni od velenjskih trgovin pri tatvini izdelkov v vrednosti 10,41 evra zalotil žensko. Čaka jo kazenska ovadba.

Zabava v Šaleku Velenje, 28. februarja – V nedeljo popoldne je krajan Šaleka obvestil policiste, da se v bližini trgovine Mercator zadržuje večja skupina ljudi, ki predvajajo glasno glasbo in se zabavajo. Ko so prišli na kraj, se jih je večina razbežala. Ostal je le eden, ki je povedal, da so se poveselili zaradi njegovega rojstnega dne. Policisti bodo zanj uvedli postopek.

JOHNSON DEBELJAK, ERICA: Devica, kraljica vdova, prasica

od – Odrasli 821-94 – Spomini Vir: https://www.emka.si/ webapp/wcs/stores/servlet/sl/ emkasi/devica-kraljica-vdovaprasica-%28subvencija%29 -p-9789610160250 Devica, kraljica, vdova, prasica presega tradicionalne žanrske oznake. Ni le knjiga spominov, temveč tudi antropološka analiza vloge ženske kot žene, vdove in uganke skozi zgodovino. Govori o žalovanju, ampak tudi o opolnomočenju.

Erica Johnson Debeljak preprede svojo osebno izkušnjo z vzburljivimi zgodbami zgodovinskih vdov. Neustrašno se sooči s tabuji smrti in vdovstva v sodobni družbi: z medikalizacijo in birokratizacijo žalovanja, z bojem za materialno preživetje, ki kljub

manjši pozornosti v primerjavi s čustvenimi vprašanji ostaja osrednja izkušnja vdovstva, ne nazadnje pa z nevarno seksualnostjo vdov. Nastalo je dinamično delo, ki raziskuje najgloblja teoretska in izkustvena vprašanja življenja in smrti ter ženske med njima. »Devica, kraljica, vdova, prasica je fascinantna in pronicljiva knjiga spominov, tako osebno pričevanje o tragediji kot antropološka analiza vloge vdove v različnih verstvih, kulturah, mitih in književnosti. Ponuja nam poučno, a obenem srhljivo spoznanje, kako malo se je vloga vdove spremenila v zadnjih tisoč letih.« (Slavenka Drakulić)

»Vse najboljše, Slovenija!« Muzej Velenje vabi vrtce in šole iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline k sodelovanju na likovnem natečaju z naslovom »Vse najboljše, Slovenija!«. Gre za enega od projektov, s katerimi bo Muzej Velenja zaznamoval 30. obletnico osamosvojitve Slovenije, katerega najpomembnejši del je spodbujanje k domoljubni vzgoji.

Muzej Velenje bo vse zbrane izdelke razstavil s spletno razstavo na

»Že dolgo nisem brala tako modre, imenitno napisane in pretresljive knjige spominov, kot je Devica, kraljica, vdova, prasica. Iz somraka izgube ljubljene osebe je nastala čudovita knjiga: drzno spominsko delo, ki je obenem neusmiljena analiza vdovstva. Pisanje je tako močno, da mi je večkrat izsesalo zrak iz prsi.« (Vesna Goldsworthy)

ISERN, SUSANNA: Velika knjiga superzakladov: tistih, ki so resnično dragoceni ml – Mladina C-Sz – Slikanice zaboji Vir: https://www.mohorjeva. org/izdelek/velika-knjigasuperzakladov/

Kateri pa je tvoj superzaklad?

Sara, Nik, Voranc, Lučka, Patricija, Tej, Jakob, Liza, Zarja in mnogi drugi otroci natančno vedo, da so v resnici zelo bogati.

V novem navdihujočem potovanju avtorskega tandema Isern-Bonilla odkrivajo svoje super zaklade. Verjemite, da jih premorete tudi vi. Le odkriti jih morate.

Družina, prijatelji in učitelji, narava, živali in knjige, ljubezen, znanje in sanje … To je samo nekaj najbolj dragocenih zakladov, ki jih ljudje nosimo v sebi in nas resnično osrečujejo. Prav vsi jih imamo, le da se jih

včasih ne zavedamo. Avtorici nas z besedo in sliko vabita, da raziščemo svojo zakladnico, zloščimo svoje darove ter iz njih črpamo moč za vse velike in male vsakdanje podvige. Ko se namreč zavemo, da najpomembnejše stvari v življenju sploh niso materialne, spoznamo, s kakšnim obiljem 🔲 smo pravzaprav obdarjeni.

muzejskih spletni strani in Facebookovem profilu 26. marca v okviru vseslovenske akcije muzejev in galerij “Naprej v preteklost!”, v za Slovenijo prazničnem mesecu juniju pa bodo v enem od razstavišč Muzeja Velenje pripravili še “pravo” razstavo. 🔲

mz

Lunine mene

KAJ • KJE • KDAJ VELENJE Do 19. 3.: Ko se mama na ogled postavi, otroški likovni natečaj Festivala Velenje Do 22. 3: »Vse najboljše, Slovenija!«, likovni natečaj za vrtce in šole Šaleške in Zgornje Savinjske doline Muzeja Velenje 6.3. Galerija Velenje Najina skodelica, individualna ustvarjalna delavnica za mame in otroke, obvezne prijave: info@ festival-velenje.si 8.3. pred Domom kulture Velenje in spletne platforme Festivala Velenje Genialnost pod krinko; ženski dosežki, podpisani z moškim imenom, razstava ob mednarodnem dnevu žena

6.

marca, ob 2.30, zadnji krajec

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Potujoča fotografska razstava društva Hospic od 1.3. do 14.3.

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek, 4.

4.marca marca

06.20 07.00 10.10 10.35 10.50 11.25 12.00 13.00 13.35 14.20 14.40 15.10 15.45 16.10 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 01.20 01.45 02.10 03.05

04.00 06.00 08.45 10.00 10.55 12.30 15.10 16.30 17.15 19.00 20.00 20.55 21.25 22.00 22.30 23.25 00.55 01.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Res sprejeti?: Vegani, dok. odd.

TV-izložba Strasti, TV-nad., 36/60 Vem!, kviz Moje mnenje: Slovenija in skupna kmetijska politika EU Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja (II.), am. nad., 1/8 TV-izložba Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, port. odd.

Z kot Zofka, odd. za otroke Za repom, izob. odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Prehranska dopol. za kožo, odd. o znanosti Na kratko: Medvrstniška podpora Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Brecht, koprodukcijska nad., 2/2 Ugriznimo znanost: Prehranska dopol. za kožo, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Panoptikum Nordijsko smučanje - SP: nordijska komb., smučarski skoki (M) - velika skakalnica, prenos iz Oberstdorfa Dobro jutro Nordijsko smučanje - SP: nordijska komb., smučarski tek, 10 km (M), prenos iz Oberstdorfa Samorastniške kronike, dok. felj.

Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), kvalifikacije na veliki skakalnici, prenos iz Oberstdorfa Videotrak Povezani z naravo, avstr. dok. odd.

Avtomobilnost Ambienti Sozvočje svetov: Alpske sanje Dan žena v jazz klubu - Dame jazza v gosteh pri Big bandu RTV Slovenija in Sebastianu Cavazzi Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), kval. na vel. skakalnici, posne. iz Oberstdorfa Videotrak Info kanal

Petek, 5.

5. marca marca

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Ugriznimo znanost: Prehranska dopol. za kožo, odd. o znanosti 10.40 TV-izložba 10.55 Strasti, TV-nad., 37/60 11.25 Vem!, kviz 12.00 Globus, Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Severna obzorja (II.), am. nad., 2/8 14.25 TV-izložba 14.40 Prisluhnimo tišini: Prevetritev osebne asistence in sporne čudežne kapljice, izob. odd.

15.00 TV-izložba 15.15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.55 Danin dinosvet, kan. nan., 13/26 16.15 Holly Hobbie, kan. nad., 1/10 16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Slovenski magazin 17.55 Duhovni utrip 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Noč Modrijanov 2018: poklon Sloveniji in njenim ljudem 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Kinoteka: Zakon po italijansko, italijanski film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.15 Napovedujemo

04.00 06.00 09.00 10.15 11.30 13.10 15.05 15.45 16.30

19.15 21.40 23.05 00.00

01.50 02.45 06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.40 07.55 08.50 09.55 10.55 12.05 13.05 13.20 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.35 01.40 02.10

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.50 12.15 12.45 13.35 15.30 16.00 16.05 17.35 17.55 18.00 18.05 18.25 18.45 18.50 19.15 19.15 19.55 20.00 21.05 21.10 21.15 21.50 21.55 22.45 23.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 50. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 51. del Lepotica in zver, 1. sez., 92. del Lepotica in zver, 1. sez., 93. del Komisar Rex, 7. sez., 3. del TV prodaja Budva na morski peni, 1. sez., 3. del Šverc komerc, 2. sez., 29. del Komisar Rex, 7. sez., 4. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 52. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 53. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 4. del Šverc komerc, 2. sez., 30. del 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 2. del Vohun v nemilosti, 4. sez., 20. del Budva na morski peni, 1. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2828. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Studio Evropa: Demokracija v digitalnem svetu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Izbrano iz arhiva: Slovenec leta 2007, posnetek prireditve, 1. del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Iz našega arhiva: Nerodna Avguština, gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci!

Cepecepetavšek Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Miša Časl, flavta, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 7 Regionalne novice, inf. prog.

Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Miša Časl, flavta, GŠ Velenje Lepote sveta: Naravni in kulturni biseri doline Soče, 2. del Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Info kanal Napovedujemo Videotrak Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Saalbach-Hinteglemma Dobro jutro Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, štafeta (M), prenos iz Oberstdorfa O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posamična tekma na veliki skakalnici, prenos iz Oberstdorfa Atletika - EP v dvorani, vključitev v prenos iz Toruna Alibi.com, francoski film Zadnja beseda!

Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posamična tekma na veliki skakalnici, posnetek iz Oberstdorfa Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.45 08.00 08.55 10.00 11.00 12.10 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.45 00.30 02.25 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 52. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 53. del Lepotica in zver, 1. sez., 94. del Lepotica in zver, 1. sez., 95. del Komisar Rex, 7. sez., 4. del TV prodaja Budva na morski peni, 1. sez., 4. del Šverc komerc, 2. sez., 30. del Komisar Rex, 7. sez., 5. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 54. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 55. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 5. del Šverc komerc, 2. sez., 31. del 24UR zvečer Eurojackpot Jenny se poroči, ameriški film Namenjena sva si, belgijski film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Izbrano iz arhiva: Otroški festival Kristalček, 2002 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Izbrano iz arhiva: Slovenec leta 2007, posnetek prireditve, 2. del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

MIŠ MAŠ: Vstopimo v hišo mineralov Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Kvartet tolkal, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Šri Lanka (2009) Regionalne novice, inf. prog.

Izbrano iz arhiva: Okarina folk festival, Bled 1998. Adesa Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Kvartet tolkal, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

12.00 12.25 12.55 13.45 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 22.20 22.25 23.15 23.45

4.

4. marca marca 2021 2021

Sobota, 6.

6. marca marca

06.10 07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.40 07.45 07.55 08.20 08.40 09.10 09.50 09.55 10.35 10.50 11.15 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.30 14.45 15.05 15.55 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.15 22.40 00.30 00.55 01.50

Kultura, Odmevi To sem jaz, Madji Lojzek, risanka Malčki, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Ernest in Celestinca, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Studio Kriškraš, odd. za otroke Buck, belg. nad., 17,18/32 Sobotni krompir Športniki, risanka Male sive celice: OŠ Frana Roša Celje in OŠ Žiri, kviz Infodrom, tednik za mlade Holly Hobbie, kan. nad., 2/10 TV-izložba Tarča NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Mestne promenade: Piran, dok. ser.

Prisluhnimo tišini, izob. odd.

TV-izložba Kolumbovi predhodniki, dok. odd.

Na sončni strani Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Tanek led, kopr. nad., 4/8 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Glasnejša od bomb, f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Nedelja, 7.

7. marca marca

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 9.30 10.00 11.00 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.45 15.15 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 20.55 21.45 22.10 00.00 00.10 00.35 01.30

04.00 06.00 07.00 07.50 08.20 08.55 09.25 10.55 12.25 12.25 13.45 15.35 16.30 19.10 21.05 22.50 23.45 01.25 02.55 03.55

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.30 08.55 09.10 09.20 09.25 09.50 10.50 12.40 12.55 14.55 15.10 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.15 00.25 02.15

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 13.20 14.55 15.30 16.00 17.30 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 20.35 21.20 22.20 23.15 23.45

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Avtomobilnost Katar 2022, Fifina mag. odd.

Alpski magazin Alpsko smučanje - SP, veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Jasne Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Saalbach-Hinteglemma Alpsko smučanje - SP, veleslalom (Ž), 2. vožnja, komb. prenos iz Jasne Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, 30 km klasična tehnika (Ž), kombiniran prenos iz Oberstdorfa Deskanje na snegu - SP, paralelni veleslalom, prenos z Rogle Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Novega Mesta Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Oberstdorfa Atletika - EP v dvorani, vključitev v prenos iz Torunja Novo življenje, francoski film Zvezdana »Dokler se spet ne srečamo«, koncert v spomin Katarini Avbar Šport Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, risanka Leo in Tig, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tri mucke, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Heidi, risanka Kravica Liska, risanka Domače živalice, 1. sez., 1. del Lepši svet, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Mali šef Slovenije Resnica in laži, kanadski film Vaše zdravje, naša skrb Namenjena sva si, belgijski film Vaše zdravje, naša skrb Jenny se poroči, ameriški film Posel mojega življenja, 8. sez.

Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Tomb Raider, angleški film Razgibano življenje samskih, am. f.

Resnica in laži, kanadski film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: Vstopimo v hišo mineralov Ob dnevu civilne zaščite Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: Inf. program 19 Izbrano iz arhiva: Tofov butični gala koncert, 2008, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Izza Uratnik, flavta, GŠ Vel. Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz našega arhiva: Nerodna Avguština, gled. pred. Vrtca Velenje Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci!

Cepecepetavšek Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Vel. Dotiki gora: Porezen Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2829. VTV magazin, reg. inf. odd.

Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Tjaž Marin, tolkala, GŠ Vel. Izbrano iz arhiva: Dedci zmorejo, 2. del koncerta Andreja Šifrerja Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Šri Lanka (2009) Izbrano iz arhiva: 30 let ŠFD Koleda, 1. del koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

04.00 05.55 06.30 06.50 07.25 07.50 08.50 09.25 10.25 11.55 12.40 13.25 15.55 16.45 19.15 21.00 21.10 22.35 23.55 00.25 02.00 02.35

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.30 08.55 09.10 09.20 09.25 09.50 11.50 12.50 13.05 14.40 14.55 16.55 17.50 18.45 18.50 18.55 20.00 21.40 22.35 00.45 02.40

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.20 12.50 13.40 15.10 17.30 17.55 18.00 18.10 18.30 18.35 19.00 19.55 20.00 21.05 21.10 22.40 23.20 23.50

Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Jurij in Pavel, risanka Niko, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Pujsa Pepa, risanka Mali Timotej, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Nejko, risanka Vrtne prigode, risanka Bacek Jon, risanka Danin dinosvet, kan. nan., 14/26 Sveta maša, prenos iz stolnice TV-izložba Ozare Obzorja duha: Sveti Jožef, izziv Ljudje in zemlja, izob. odd.

Zelena generacija: Miha Prvi dnevnik, Šport, Vreme Noč Modrijanov 2018 Na lepše Starši, švicarski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Genialna prijateljica (II.), it. nad., 2/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Ženska, ženske, fr. dok. film Bojan Gorišek - Philip Glass: Metamorphosis Four Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Duhovni utrip Koda Samospevi z mladimi virtuozi Mogočni Misisipi, potopis, 3/3 Ambienti Alpsko smučanje - SP, slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Jasne Alpsko smučanje - SP: supervel. (M), prenos iz Saalbach-Hinteglemma Biatlon - SP, zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Novega Mesta Alpsko smučanje - SP, slalom (Ž), 2. vožnja, vključitev v prenos iz Jasne Smučarski tek - SP, 50 km klasična tehnika (M), vključitev v prenos iz Oberstdorfa Biatlon - SP, zasledovalna tekma (M), prenos iz Novega Mesta Nogomet - DP, 25. kolo, prenos Atletika - evropsko prvenstvo v dvorani, posnetek iz Torunja Žrebanje Lota Vivienne Westwood, brit. dok. film Vikend paket Kaj dogaja? Šport Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, risanka Leo in Tig, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tri mucke, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Heidi, risanka Kravica Liska, risanka Domače živalice, 1. sez., 3. del Lepši svet, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Ljubezen po domače Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Skrivnostno poletje, am. film Vaše zdravje, naša skrb Razgibano življenje samskih, am. f.

Posel mojega življenja, 8. sez.

Mali šef Slovenije Pleši s Katarino!

24UR vreme 24UR Spet doma, ameriški film Mali šef Slovenije Francoski poljub, ameriški film Večna najstnica, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: Vstopimo v hišo mineralov 2828. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2829. VTV magazin, reg. inf. odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: Tofov butični gala koncert, 2008, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Robo TV 8 Iz našega arhiva: Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Miša Časl, flavta, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Večerni gost: Jože Zupanc, 1998 Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 7 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Kvartet tolkal, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Izbrano iz arhiva: 30 let ŠFD Koleda, 2. del koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek, 8.

8. marca marca

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Obzorja duha: Sveti Jožef, izziv moškim 10.40 TV-izložba 11.00 Strasti, TV-nad., 38/60 11.30 Vem!, kviz 12.00 Intervju 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Severna obzorja (II.), am. nad., 3/8 14.25 TV-izložba 14.40 S-prehodi: mag. Neda Rusjan Bric, režiserka in igralka 15.10 Rojaki, odd. o zamejcih 15.25 Dober dan, Koroška 16.00 Milan, risanka 16.05 Niko, risanka 16.10 Šola za pošasti, risanka 16.20 Muk, risanka 16.30 Studio Kriškraš, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Mestne promenade: Škofja Loka, dokumentarna serija 17.55 Na kratko: Vplivneži 18.05 Nejko, risanka 18.10 Simon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Opus: 90-letnica Zlate Ognjanović 23.30 Simfonični orkester Akademije za glasbo, APZ Tone Tomšič in Anton Nanut 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.30 Napovedujemo

04.00 0600 10.00 11.00 13.45 14.00 15.05 15.50 17.00 17.50 18.00 19.00 19.30 20.00 20.55 23.00 00.55 02.25 03.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.50 08.05 09.00 10.05 11.00 12.05 13.05 13.20 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.35 02.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 13.45 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 21.50 21.55 22.25 22.30 23.20 23.50

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Druga koža, dok. film Na lepše Zadnja beseda!

Ljudje in zemlja, izob. odd.

Zelena generacija: Miha Strast do letenja, dok. film Nogomet, magazinska odd.

Videotrak Življenje na strehi sveta, potopis, 1/5 Dediščina Evrope: Mlada leta Astrid Lindgren, šved.-dan. film Ženska, ženske, francoski dok. f.

Biatlon - SP, posnetek iz Novega Mesta Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, risanka Ghost Mecard žogice, risanka Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 54. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 55. del Lepotica in zver, 1. sez., 96. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 1. del Komisar Rex, 7. sez., 5. del TV prodaja Preverjeno, ponovitev Šverc komerc, 2. sez., 31. del Komisar Rex, 7. sez., 6. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 56. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 57. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 6. del Šverc komerc, 2. sez., 32. del 24UR zvečer Takle mamo, 1. sez., 26. del Vohun v nemilosti, 5. sez., 1. del Budva na morski peni, 1. sez., 5. del, črnogorska 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2829. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva: Informativni program 20 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Alfi in Slovenci v Severni Ameriki Spoznajmo jih ... Klara Klinc, klarinet, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Poslanska pisarna: Jani Prednik, poslanec SD v DZ Regionalne novice, inf. prog.

Izbrano iz arhiva: Informativni program 21 Spoznajmo jih ... Klara Klinc, klarinet, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Večerni gost: Izidor Pečovnik Dori Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek, 9.

9. marca marca

06.20 07.00 10.05 10.35 10.50 11.25 11.55 13.00 13.35 14.20 14.40 14.55 15.10 15.40 15.55 16.00 16.05 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 01.55 02.20 03.15

04.00 06.00 10.00 11.15 14.00 14.30 15.00 15.50 16.40 17.50 18.50 20.00 21.50 23.35 23.55 01.10 02.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.05 12.10 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.40 02.10

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 13.50 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.30 20.50 21.35 21.40 22.15 22.20 23.10 23.40

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Opus: 90-letnica Zlate Ognjanović TV-izložba Strasti, TV-nad., 39/60 Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja (II.), am. nad., 4/8 TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Potepanja - Barangolások TV-izložba Milan, risanka Malčki, risanka Ernest in Celestinca, risanka Buck, belgijska nad., 17,18/32 Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (I.), brit. nad., 2/6 Potovanje po prepovedanem Pakistanu, fr. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: dr. Ernest Petrič, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Slovenski magazin Avtomobilnost Orion, dokumentarni film Kaj dogaja?

Joker, kviz Čáp - trenutki odločitev, dok. f.

Videotrak Rokomet - kvalifikacije za EP 2022, Slovenija : Poljska, prenos iz Celja Zakon po italijansko, ital. film NaGlas!

Rokomet - kvalifikacije za EP 2022, Slovenija : Poljska, posnetek iz Celja Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, risanka Ghost Mecard žogice, risanka Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 56. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 57. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 2. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 3. del Komisar Rex, 7. sez., 6. del TV prodaja Budva na morski peni, 1. sez., 5. del Šverc komerc, 2. sez., 32. del Komisar Rex, 7. sez., 7. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 58. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 59. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 7. del Šverc komerc, 2. sez., 33. del Preverjeno 24UR zvečer Vohun v nemilosti, 5. sez., 2. del Budva na morski peni, 1. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Poslanska pisarna: Jani Prednik, poslanec SD v DZ Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva: Informativni program 21 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Informativni program 22 Spoznajmo jih … Sara Golčman, harmonika, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2830. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Pršivec Izbrano iz arhiva: Dedci zmorejo, 2. del koncerta Andreja Šifrerja Spoznajmo jih ... Sara Golčman, harmonika, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Glasbeni gost: Skupina Faraon Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda, 10. marca 10. marca

06.20 07.00 10.05 10.40 11.10 11.30 11.55 13.00 13.35 14.25 14.40 15.20 15.35 16.10 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.15 00.40 01.35

04.00 06.00 09.00 10.00 10.55 13.40 15.20 16.10 17.45 18.50 19.50 20.00 21.00 21.55 23.40 01.30 02.30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.00 12.10 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.30 02.00

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.35 12.00 12.30 13.20 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.15 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 21.55 22.00 22.05 22.55 23.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda Strasti, TV-nad., 40/60 TV-izložba Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja (II.), am. nad., 5/8 TV-izložba Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Frana Roša Celje in OŠ Žiri, kviz Poročila ob petih, Šport, Vreme Res sprejeti?: Transspolne osebe, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Vladimir Bartol: Alamut Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Pavza, ciprsko gr. f.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Res sprejeti?: Transspolne osebe, dokumentarna odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice Dobro jutro V spomin Atiju Sossu, Big band RTV Slovenija gosti Ambienti Vikend paket Nočemo belega kruha, dok. film Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Akordeonist: v harmoniji časa, fran. dok. film Moje mnenje Umori na podeželju (XX.): Caustonski levi, brit. nan., 4/6 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma, posnetek iz Oberstdorfa Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, risanka Ghost Mecard žogice, risanka Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 58. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 59. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 4. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 5. del Komisar Rex, 7. sez., 7. del TV prodaja Budva na morski peni, 1. sez., 6. del Šverc komerc, 2. sez., 33. del Komisar Rex, 7. sez., 8. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 60. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 61. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 8. del Šverc komerc, 2. sez., 34. del 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 3. del Vohun v nemilosti, 5. sez., 3. del Budva na morski peni, 1. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2830. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Izbrano iz arhiva: Informativni program 22 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Robo TV 9 Iz našega arhiva: Polž Vladimir gre na štop, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jernej Šadl, orgle, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri Metki Klevišar Regionalne novice, inf. prog.

Izbrano iz arhiva: Country folk blues festival: Yesterday band, 2008 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jernej Šadl, orgle, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 21

UTRIP

4. marca 2021

SOCIALNI podlistek Depresivna Depresivna. Tako so me označili in diagnosticirali pri štirinajstih letih. Antidepresive sem dobila v paketu z antiepileptiki. Te sem dobila zaradi pojava »grand mal« napadov, katerih vzrok je neznan. Predvidevajo, da zaradi hude poškodbe glave, ki sem jo utrpela kot 17 mesecev star otrok, ko sem padla po stopnicah.

Antidepresive sem jemala 15 let. V prvih šestih letih sem imela za sabo kar sedem poskusov samomora.

Prvič sem pojedla okoli dvesto tablet in zdravniki so se čudili, kako sploh še živim. Kako to, da mi niso odpovedali organi, in kako je možno, da možgani sploh še delujejo? Moje ''zdravljenje'' v psihiatričnih bolnišni-

DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

cah ni obrodilo sadov. Kako jih bo, če te samo nabašejo s tabletami in prepustijo samemu sebi. Naš sistem za duševno zdravje je totalno zgrešen in potencialno nevaren za vse, ki se spopadajo s psihičnimi težavami.

V času, ko so bile muke najhujše, nisem imela nikogar, na kogar bi se lahko obrnila. Imela sem sicer široko družbo, ki me je sprejela le, ko sem bila nasmejana, in mi obrnila hrbet ob vsakem klicu na pomoč. Stanje se je umirilo šele, ko sem na svojo roko opustila antidepresive, a ne brez predhodnih raziskav o stranskih učinkih. Našla sem način, kako jih imeti pod kontrolo.

Ko se je telo po mesecu malo očistilo ''nesnage'', sem zazrla v popolnoma nov svet. Nič več nisem bila zombi. Še vedno kdaj pridejo težki dnevi, a ni tako hudo,

kot je bilo prej na antidepresivih, konstantno. Spopadanje s svojimi mislimi vsa ta leta, odnosom ljudi do mene, ko sem potrebovala pomoč in psihiatrične bolnišnice, so pustile globoke rane. Kar me najbolj moti, pa je to, da je depresija postala trend razvajene mularije. Medtem ko ljudje, ki se spopadajo z vso to bolečino, iskanjem samih sebe, zavrnitvami, resnično depresijo, trpijo v tišini. Naredimo temu konec in se podpirajmo, sploh v najtemnejših časih. Vsi si zaslužimo biti srečni in biti slišani. Ljubezen in razumevanje. ''Včasih misliš, da si želiš izginiti, ampak kar si zares želiš, je, da te nekdo najde.'' za eMCe plac 🔲

Teia Toxic

Skozi tančice ženskega pogleda

»Zakaj SŠM?« Ženske bi lahko primerjala s cvetličnim vrtom: vsaka ima svojo esenco, vse pa potrebujemo svoj prostor, čas in pogoje za rast.

Kadar jih imamo, se razvijemo v občudovanja vreden čudež narave. Kadar jih nimamo, se začnemo boriti za preživetje. Vsaka ima na poti do razvoja svoje esence številne izzive. Nekatere potrebujejo zelo zahtevne terene in pogoje za rast, druge bolj uspevajo v simbiozi z drugimi, tretje lahko dosežejo rast le z izbranimi vrstami, četrte z bodicami odbijajo nezaželeno. Ne glede na to, katera vrsta smo, nismo imune na zunanje okolje, ki oblikuje tudi naše notranje.

Zakoni narave nam to ves čas dokazujejo.

Vzemimo za primer naravne travnike, ki so čudoviti ravno zaradi svoje pestrosti in zmožnosti nenehne obnove. Na vdore od zunaj se vedno odzivajo tako, da sledijo zakonu sinergije. Znanstveniki zadnja desetletja pospešeno ugotavljajo, da rastline med seboj komunicirajo in pri vzpostavljanju rav-

21

novesja vedno izbirajo načine, ki bodo delovali v najvišje dobro. Če bi delovale vsaka zase, bi z izgubo tistih, ki so jih izpodrinile zaradi zmožnosti preživetja, ravno zaradi izgubljene povezave z ostalimi postale bolj obremenjene, izpostavljene in ranljive.

Staroselska ljudstva in ženske v njih poznajo te modrosti. V času krvavitev so se umaknile iz življenja skupnosti, posvečeni čas so namenile negi sebe, pridobivanju uvidov, skupinskim ritualom, predaji znanj.

Vse to je nam, sodobnim ženskam, odvzeto: danes je počitek in umik ob krvavenju nepredstavljiv. Vrednost si dajemo le, ko se ženemo čez rob. Prav tako nam že, odkar se začnemo zavedati svojega spola, ženskega telesa in potreb, umanjkajo rituali predaj, ki bi nas med seboj povezovali in nam dali veljavo ter prostor pod soncem. Manjka nam modrost starejših žensk in iniciacije ob življenjskih prehodih v različne vloge ter varen prostor, v katerem bi lahko ponovno

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Čeprav je vaša partnerska zveza večino časa zelo harmonična, se v tem tednu pripravite na vzpone in padce, ki bodo posledica nemirnosti in nepotrpežljivosti. Čustveni izpadi bodo pogosti, iz njih pa se bodo razvili tudi manjši prepiri. Vi in vaš partner se bosta morala nastalih težav lotiti mirno in preudarno, saj bosta le tako drug drugemu dopovedala, da se imata še vedno rada. Če bosta znala brzdati svoje živce, bosta hitro ugotovila, da je vajina zveza še vedno trdna in da situacija ni alarmantna. Če imate otroke, bodo ti zelo dobrodošla vez, preko katere bosta ohranjala občutja ljubezni in bližine.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Izpostavljeni boste velikim pritiskom, da sprejmete neko pomembno odločitev, ki je povezana z vašo službo. Že nekaj časa razmišljate o poklicni osamosvojitvi, sedaj pa imate veliko možnosti, da uspešno izpeljete svoje načrte. Na denarnem področju že dolgo niste imeli pred seboj tako lepega obdobja in priložnosti za dober zaslužek. Če imate vizijo in dovolj začetnega denarnega vložka, bodite pogumni in ne odlašajte. Če boste vložili nekaj truda, bo tudi sreča na vaši strani. Veselili se boste novih finančnih izzivov, vlaganj in drugih dejavnosti, ki vam bodo zagotovile dober dobiček. Počutje bo odlično, po pomladi dišeči dnevi bodo po vašem okusu.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

dobile moč. Zato se večkrat počutimo prazne, nerazumljene, odtujene, saj z nakupi, s katerimi ohranjamo lepoto, zaželenost, prepoznavnost, mladost ali dom, ne moremo nahraniti globine duše, ki kliče po bolj prvinskih stvareh. Zato z leti postajamo vse bolj povezane z naravo, saj nismo le simbolno, ampak tudi esenčno povezane z njo. Ženske oblikujemo sinove v bodoče partnerje in može. Če jih želimo zadržati zase, tekmovati z mlajšo žensko in jim predati le vlogo nadomestne mame, v teh navezah izgubljamo vsi. Moški zato, ker jim takšne matere nikoli ne pustijo odrasti in uvideti prave veličine ženske. Mlajše ženske zato, ker so prisiljene v prevzemanje vzorcev, ki jih šibijo, ali pa v borbo za obstanek. In starejše ženske, ki namesto predaje znanj in blagostanja ne pustijo, da bi v cvetličnem vrtu zrasla nova esenca.

Sinergija ženskih moči je cvetlični vrt s prostorom za vse nas in modrostjo številnih ženskih esenc. 🔲

Nives Hudej, društvo SŽM

Pred vami je odličen teden. Družinski člani in prijatelji vam že dolgo napovedujejo svetlo prihodnost. Ker boste končno pridobili več odločnosti, boste sedaj tudi sami začeli verjeti, da ste dovolj sposobni, da uresničite že pred leti zastavljene cilje. Manj vas bo tudi skrbelo, kaj si drugi mislijo o vas. Osredotočili se boste na svoje želje in potrebe in tudi na svoj videz. Končno boste spoznali, da je najbolj pomembno to, kako dojemate sami sebe. Morda se boste odločili za spremembo pričeske ali pa boste z disciplino in trdno voljo uspeli izgubiti nekaj odvečnih kilogramov, ki ste jih pridobili v zadnjih mesecih. Vse, kar boste storili zase, vas bo osrečilo.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Leta trdega dela so vas utrdila in vam odebelila kožo. Kljub temu se boste tokrat malce ustrašili nadrejenih, ki vam bodo napovedali več odgovornosti in dodatnega dela. Priložnost sprejmite brez bojazni, saj imate vse možnosti, da uspešno izpeljete stare in nove naloge. Čeprav boste utrujeni in boste morali kakšen dan delati več, kot bi si želeli, se vam bo to kmalu obrestovalo. Ob večerih si privoščite sprostitev, dokler bo sijalo sonce, pa tudi sprehod v naravi, kjer se boste spočili in zbistrili svoje misli. Po uspešno izvedenem projektu vas čaka finančna nagrada, ki bo odtehtala ves vaš trud. Že sedaj veste, kam boste vložili višek denarja.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Težko se navajate na spremembe. Morda vas bo ravno zato pestro dogajanje v vašem okolju, ki bo tudi posledica lepega vremena, na začetku motilo in celo malo strašilo. Čeprav je situacija zaradi novega koronavirusa tudi za vas stresna, ste pravzaprav precej uživali, ker ste lahko veliko časa preživeli v zavetju svojega doma. Nemir, ki bo posledica strahu pred neznanim, se bo počasi umaknil. Zamenjala pa ga bo potreba po novih doživetjih. Spoznali boste, da lahko v bolj nepredvidljivih okoliščinah tudi uživate.

V službi vas čaka veliko sestankov, novih projektov in izzivov. S svojimi svežimi idejami pa boste na vse vpletene naredili dober vtis.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Če ste imeli zdravstvene težave, boste v teh dne dobili dobre novice, ki vas bodo pomirile. Po dolgem času se boste počutili tako, kot si želite. Energijo boste nadgrajevali iz dneva v dan, sistematično, saj se boste zato tudi sami trudili bolj kot v zimskih mesecih. Pazite, da se ne boste spet prepustili slabim navadam, ki ste se jim v preteklih tednih uspeli odreči. Če boste zopet začeli posegati po hitri hrani ali alkoholu, se bodo vaše zdravstvene težave kmalu vrnile, morda še v hujši obliki. Končno vam bo uspelo, da boste znali uživati v majhnih stvareh in družbi ljudi, ki jim zaupate. Partner bo v teh dneh zelo pozoren do vas.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

od 5. 3. do 11. 3.

- 5. marca 1904 je bila v Šoštanju ustanovljena Šaleška podružnica Slovenskega planinskega društva, ki je bila ustanovljena na pobudo Frana Kocbeka, načelnika Savinjske podružnice SPD; ustanovni shod le-te je bil v hotelu Avstrija (danes Kajuhov dom); Fran Kocbek je že na ustanovnem zboru Šaleške podružnice orisal smer delovanja: »Podružnica naj goji planinsko misel in planinsko obdela pripadajočo pokrajino«; - 5. marca 1974 je deset temeljnih organizacij združenega dela Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika lignita Velenje podpisalo samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Rudarsko elektroenergetski kombinat ali SOZD REK Velenje; 1. julija 1990 je ugasnil SOZD REK Franc Leskošek – Luka, predsednik poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje je postal Franc Avberšek, direktor TEŠ pa je

Postanite naročnik

postal Jaro Vrtačnik; - 5. marca 1976 so v Pesju svečano odprli nov otroški vrtec; - 5. marca 1977 je bil v velenjski Rdeči dvorani boksarski dvoboj med takratnim evropskim prvakom Matejem Parlovim in Francozom Christianom Ponceletom, v katerem je prepričljivo slavil Mate Parlov; - leta 1985 je bila 5. marca na Golteh prva smučarska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Šved Johan Wallner; - v Šoštanju je 6. marca 1875 umrl Peter Musi, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar, začetnik šolskega hranilništva in predvsem učitelj, ki je v Šoštanju preživel večino svojega ustvarjalnega življenja; - 6. marca 1942 so v Mariboru Nemci kot talca ustrelili študenta medicine Ivana Blaža Rőcka Biba, doma iz Šoštanja; - 6. marca 1971 je Franc Leskošek - Luka svečano odprl pokriti plavalni bazen v Velenju; - v Topolšici je 6. marca 2020 umrl politik Ivan Verzolak (vzdevek Ivo); leta 1990 je bil soustanovitelj in prvi predsednik Neodvisnega sindikata Slovenije, leta 1992 je v Velenju ustanovil odbor Slovenske nacionalne stranke; v mandatu

Ivan Blaž Rőck Biba (Arhiv Muzeja Velenje)

1992 - 1996 je bil izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije; rojen je bil 13. avgusta 1944 v Škalah; - 7. marca 1975 se je v Mariboru rodil športnik Sergej Šalamon, ki je leta 2000 postal prvi moški olimpijec na poletnih olimpijskih igrah iz občine Velenje; - dan žena se praznuje 8. marca v spomin na velike ženske demonstracije leta 1909 v ZDA, ko so demonstrantke zahtevale splošno volilno pravico; kot dan mednarodne solidarnosti žensk v boju za politično in ekonomsko enakopravnost je bil sprejet na predlog Klare Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialistk v Kobenhavnu avgusta leta 1910; - 8. marca 1940 je bil v Plešivcu

pri Velenju rojen pedagog, čebelar in literarni ustvarjalec Martin Pustatičnik iz Velenja, ki že vrsto let objavlja literarne prispevke v številnih revijah in samostojnih knjigah; - 9. marca 1940 se je v Mariboru rodil Janez Basle, ki je bil od leta 1982 do leta 1986 velenjski župan; umrl je 30. maja 2015; - 9. marca 1966 je bila ukinjena železniška proga od Pesja do Škal; - 10. marca 1981 je šaleški alpinist Ivč Kotnik kot član jugoslovanske alpinistične odprave odpotoval v Himalajo; cilj odprave je bil četrti najvišji vrh sveta, 8501 meter visoki Lhotse; - 10. marca 2001 so v Šoštanju odprli prostore nove pošte; - 10. marca 2006 so v Galeriji Velenje in v Narodni galeriji v Ljubljani odprli razstavo del kiparja Ivana Napotnika iz Šoštanja; v Galeriji Velenje so predstavili 70 del iz javnih zbirk kiparja Ivana Napotnika, v Narodni galeriji v Ljubljani pa 63 del iz zasebnih zbirk; - 10. marca 2015 je v Topolšici umrl strokovnjak za zgodovino slovenskega in velenjskega premogovništva – rudarski inženir Anton Seher. 🔲 Damijan Kljajič

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!

Čeprav imate svoje načrte, ki bi jih radi čim prej izpeljali, se bodo že na začetku tedna pokazale nepredvidljive nove okoliščine. Postalo vam bo jasno, da vam vsega ne bo uspelo uresničiti. Vedeli boste, da ne smete obupati, vendar vas bo večkrat imelo, da bi. Od nedelje dalje bodo zvezde bolj na vaši strani. Odprle se vam bodo nove priložnosti, na katere niste pomislili ali računali. Morda boste spoznali nekoga, ki vam bo zelo naklonjen in vam bo pomagal k uresničitvi vaših ciljev, ali pa boste nekoliko spremenili svoje želje. Bližnji sorodnik vam bo zamolčal nekaj zelo pomembnega, zato boste storili napako, ki je ne bi, če bi vedeli več.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

V ljubezni se pripravite na iskrene pogovore in pomembno odločitev, ki bo zaznamovala prihodnost vaše zveze. Vaše misli bodo usmerjene predvsem v bližnjo prihodnost. Vanjo ste pripravljeni tudi veliko vložiti, saj čutite, da sta s partnerjem končno uskladila različne poglede. Oba bosta lažje zadihala in se posvetila novim načrtom, tudi vsak na svojem poslovnem področju. Možna je selitev v skupno stanovanje ali celo odločitev za povečanje družine. Vsekakor bo letošnja pomlad za vas izredno dinamična in polna novih dogodivščin. Zato se sedaj posvetite še financam, ker boste potrebovali več denarja kot doslej.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Pri delu boste morali poskrbeti za večjo disciplino in organiziranost. V zadnjih tednih ste si privoščili kar nekaj spodrsljajev, s katerimi ste precej razjezili sodelavce in nadrejene. Bodite bolj samokritični, čustveni izpadi vam v tem trenutku ne bodo prav nič koristili. Morali se boste zresniti in začeti delati bolj odgovorno, saj vaše površno delo vpliva tudi na druge. Če ne boste zavihali rokavov, kar pozabite na napredovanje. Na ljubezenskem področju vas čaka precej miren teden, tudi zato, ker partnerju ne boste povedali, kaj se dogaja v službi. Ker vas pozna, bo vedel, da niste mirni.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Vrtite se v začaranem krogu, ker ste premalo odločni, da bi izstopili iz njega.

Pomembna oseba v vašem življenju bo močno vplivala na vašo samopodobo in življenjske ambicije. Bolj velikodušni boste, kot ste po navadi. To se bo poznalo predvsem pri odnosih s sodelavci. Z enim od njih boste zgradili bolj prijateljsko vez, ki bo temeljila na vzajemni pomoči pri dokončanju nekega pomembnega projekta. Vedeli boste, da delate prav in da se bo vse dobro izteklo, če boste bolj prijazni in optimistični. Dobra volja vas bo spremljala tudi na ostalih področjih življenja, kar bo odlično tudi za vaše zdravje. Ja, boljše bo.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Pripravite se na precej nepredvidljiv teden, v katerem boste verjetno morali izstopiti iz obdobja rutine. V službi vas bo vrgla iz tira sprememba, ki se vam bo sprva zdela negativna. Nova presenečenja vam ne bodo ustrezala, vendar bo za vas najbolje, da se prepustite toku dogodkov in jih sprejmete. Dolgoročno se bo namreč izkazalo, da se pomikate k napredovanju. Če imate voljo in čas, kljub čudnim časom razmislite o dodatnem izobraževanju. Znanje lahko nadgradite na področju, ki vas že dolgo veseli, a nima povezave z vašim sedanjim delom. Znanje je pomembno, sploh če si boste želeli spremeniti okolje, v katerem živite.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

V tem tednu boste največ časa posvetili denarnim zadevam. Že nekaj časa si niste privoščili novih stvari, sedaj pa vas bo zagrabila prava nakupovalna mrzlica. Še dobro, da ne boste imeli veliko prostega časa, saj ne boste imeli nobene prave mere, kaj res potrebujete in kaj kupujete, da potešite čustveno napetost. Težko se boste odločili, kam usmeriti svojo energijo, saj boste polni adrenalina. V službi boste delali še bolj zagnano, kot po navadi. Gnala vas bo želja, da se dokažete. Tudi zato, ker veste, da nekdo komaj čaka na vašo napako. Ne, ne boste mu dali zadovoljstva, da jo dočaka. Partnerja podprite pri njegovih načrtih, saj veste, da mu ogromno pomenijo.

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

4. marca 2021

Nagradna križanka »Wellness Korošec«

RADIO VELENJE

Apartmaji in wellness center Korošec Ljubija 5, 3330 Mozirje

www.turizemkorosec.com GSM: 031 619 634 Delovni čas: Vsak dan od 8.00 do 22.00

Wellness Korošec - ponovno odprti vabljeni na razvajanje v dvoje.

Vabijo vas, da si vzamete čas ter razvajate sebe, svoje drage in si privoščite sprostitev po predhodni rezervaciji v štirih različnih savnah: • Kraljevski savni z vodno posteljo, ki vključuje uporabo finske savne, vodne postelje, sanitarij, notranjega in zunanjega prostora za ohlajanje, • Faraonovi savni in jacuzziju, ki vključuje finsko savno, jacuzzi, vodno posteljo, sanitarije, prostor za ohlajanje, • Mesečevi savni in jacuzziju, ki vključuje finsko savno, jacuzzi, vodno posteljo, sanitarije, prostor za ohlajanje ali • Dolini savn, ki vključuje 2 finski savni, turško savno, infra savno, vodno posteljo, sanitarije, potoček za masažo stopal, bazenček, notranji in zunanji prostor za ohlajanje.

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Wellness Korošec«, najkasneje do ponedeljka 15. marca. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ČETRTEK, 4. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 5. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 6. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 7. marca

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 22. februarja do 28. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

V tednu od 22. februarja do 28. februarja so bile predpisane dnevne mejne vrednosti 50 mikro-g/m3 za PM10, presežene na naslednjih lokacijah: AMP Šoštanj: 24. feb.2021: 52 mikro-g/m3, 25. feb. 2021: 53 mikro-g/m3, AMP Škale: 24. feb.2021: 54 mikro-g/m3, 25. feb. 2021: 58 mikro-g/m3, AMP Pesje:o 24. feb..021: 55 mikro-g/m3, 25. feb. 2021: 53 mikro-g/m3, Na nobeni lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 22. do 28. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 22. do 28. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 8. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 9. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 10. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@ nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje (govorili bomo o prenovi Starega Velenja in novi spletni strani – naš gost bo Bojan Pavšek)); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

V SPOMIN

V SPOMIN Nekdanjemu sošolcu ind. rudarske šole v Zagorju

JOŽE - PEPI POLAK 2. 3. 1928 – 3. 3. 2011

Kogar imamo radi nikoli ne umre, le zelo, zelo daleč je.

Čas beži, a ti si vedno z nami v naših srcih.

Pogrešamo te …

ALBERT JELEN 9. 3. 1941 – 18. 11. 2018

9. marca bi praznoval 80. rojstni dan, na žalost pa ti gorijo svečke na grobu.

Vsa dobrota tvojega srca in vsa ljubezen ostajata z nami.

Kljub težki invalidnosti si ohranil veselo in optimistično razpoloženje.

Nikoli te ne bomo pozabili.

Žena Štefka in hčerka Mojca z družino

Tvoji najboljši prijatelji in nekdanji rudarji iz Hrastnika in Kisovca

Naš čas, 4. 3. 2021, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

4. marca 2021

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO KOCKE sena, silažne bale in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

SENO in otavo, prodam.

Gsm: 031 646 357.

ULEŽAN hlevski gnoj, prodam.

Gsm: 041 942 898.

KOLE (javor) in zajle za pastirja ter macesnov opaž prodam. Gsm: 031 539 051.

ŽIVALI NESNICE - tik pred nesnostjo, zaščitene proti 8 boleznim, prodamo.

Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno ... Kmetija Šraj. Gsm: 031 751 675.

NEPREMIČNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja. Gsm: 031 878 200

V SLOVO

mag. IVANU MARINU (1938 – 2021)

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE Porok ni bilo.

častnemu občanu Mestne občine Velenje • Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, PREŠERNOVA CESTA 22, 83,6 m2, zgrajeno l. 1974, 4/5 nad., ER: EI v izdelavi. Cena: 106.000 €

SMRTI • •

Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje

Paterneš Franc, roj. 1927, Velenje, Arnače 22D Klemenčič Antonija, roj. 1937, Velenje, Stritarjeva cesta 3

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 18. februarja 2021, so: •

Bojan Uršnik, Glavni trg 13, 3325 Šoštanj; • Marica Lednik, Praprotnikova 11, 3330 Mozirje; • Tatjana Perko, Lokovica 101/B, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: PRENOVLJENA OSMICA

• Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORIŠKA, 204,4 m2, zgrajena bo letos, 377 m2 zemljišča, 3. gradbena faza.

Cena: 229.950 €.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

IVAN MARIN in

CIRIL VERTAČNIK Z globoko žalostjo sporočamo, da sta se ta konec tedna za vedno poslovila naša nekdanja sodelavca, prof. Ciril Vertačnik in naš dolgoletni ravnatelj, mag. Ivan Marin.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

POSLOVILA STA SE

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 6. 3. in nedeljo, 7. 3. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 588 24 79 Zdravstvena postaja Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

Ivan Marin je bil eden od nosilcev uveljavljanja glasbenega šolstva v Republiki Sloveniji.

S svojim vizionarstvom in izjemno vztrajnostjo je Glasbeno šolo Fran Korun Koželjski Velenje postavil na eno najbolj vidnih mest na zemljevidu slovenskih glasbenih šol.

Ciril Vertačnik – Cic je prav tako odigral pomembno vlogo pri uveljavljanju glasbenega izobraževanja, bil je mentor in profesor številnim učiteljicam ter učiteljem na velenjski glasbeni šoli.

Kolektiv Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje ob njunem slovesu obema izreka hvaležnost in globoko spoštovanje.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

V SLOVO

CIRILU VERTAČNIKU (1935 – 2021)

prejemniku priznanja župana

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje

23

Naš ­čas, 4. 3. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Znova so se po vsej državi sprostile nekatere dodatne dejavnosti. Tudi v šolah vožnje so veseli, da so lahko po skoraj treh mesecih spet začeli delovati, vendar jih skrbi, kako bo to videti v praksi ob najnovejših in še bolj zaostrenimi priporočili NIJZ. Poleg razkuževanja vozila in obvezne uporabe zaščitne maske za učitelja vožnje in kandidata je obvezno opraviti tudi testiranje na virus Covid-19 s hitrimi antigenskimi testi ali PCR testi.

Usposabljanja pa se lahko udeležijo vsi z negativnim rezultatom, ki po novem ne sme biti starejši od tedna dni. Bego Okanović, član izvršilnega odbora Združenja šol vožnje Slovenije in direktor šole vožnje Relax Velenje, pove, da si z veliko mero truda prizadevajo predpisane ukrepe dosledno uvesti v prakso, a ugotavljajo, da je v takšnih razmerah nemogoče organizirati normalni delovni proces. »V določenih krajih po Sloveniji se testiranja izvajajo le na določenih točkah, ki mnogim kandidatom niso dostopna (predvsem v krajih, kjer ni možnosti uporabe javnih prevoznih sredstev). V tem primeru bi pohvalil Mestno občino Velenje za dobro organizacijo in omogočanje brezplačnega

Testiranje za dokazovanje prisotnosti protiteles proti novemu koronavirusu temelji na dokazovanju prisotnosti protiteles IgM in IgG v krvi, ki se praviloma razvijejo po okužbi. Če so v krvi prisotna protitelesa pomeni, da je človek prišel v stik z virusom.

Specialistka medicine dela, prometa in športa Nija Jager iz ambulante Janežič Blatnik razloži, kako potekajo preiskave in dokazovanje protiteles po preboleli okužbi v njihovi ambulanti.

Kvalitativno in kvantitativno določanje protiteles

»Na eni strani imamo hitre antigenske teste in PCR teste, ki se opravijo z brisom in nam povedo, ali je oseba trenutno okužena z virusom, na drugi strani pa so krvne preiskave za protitelesa IgG in IgM, pri katerih vidimo, ali je bil nekdo predhodno v stiku s Covidom-19 in je po stiku razvil protitelesa.

Vzorce vzamemo iz venske krvi, kar ne predstavlja velikega posega. Najprej jih lahko določimo samo kvalitativno (ali so protitelesa prisotna ali ne), lahko pa se preiskovanec odloči za kvantitativno analizo, pri kateri se številčno določi količina protiteles). Vendar pa še ne vemo, kolikšno število protiteles bi nas obvarovalo pred okužbo. Vemo pa, da so tisti, ki so preboleli covid, bolj varni pred ponovno infekcijo. Je pa še veliko drugih vprašanj. Tako ni jasno, ali se je nujno cepiti z dvema dozama cepiva. Francozi so se npr. odločili, da bodo le z eno dozo cepili ljudi, ki so že preboleli covid. Računajo, da bo to dovolj.

Lahko pa gre le za kalkulacijo, kako precepiti čim več ljudi v čim krajšem času,« še ugiba Nija Jager, specialistka medicine dela, prometa in športa.

Kako ozaveščeni smo o okužbi s koronavirusom?

»Kar se tiče ozaveščanja, vidim, da so mnogi slabo ozaveščeni, tudi med strokovnimi delavci je veliko zmede. Žal se tudi strokovno stvari hitro spreminjajo. Če želiš biti na tekočem,

Poleg maske in rednega razkuževanja vozila je potreben še negativni test V Združenju šol vožnje Slovenije dosegli spremembo, da šolam vožnje namesto 72 ur, omogočajo enkrat tedensko testiranje – Zaradi zaostrenih epidemioloških pogojev je veliko število kandidatov nezainteresiranih za usposabljanje za voznika motornih vozil testiranja s hitrimi testi v Rdeči dvorani. Kljub temu pa je bilo do nedavnega zaradi veljavnih pogojev, ko so tudi kandidati morali na testiranja vsakih 72 ur, veliko število kandidatov nezainteresiranih za usposabljanje za voznika motornih vozil. Večini se je zdelo testiranje na tri dni nerazumno in pretirano,« razlaga.

Izvajajo več tečajev CPP dnevno

V šoli vožnje Relax so se organizirali in vsem kandidatom omogočili, da v času veljavnosti negativnega testa opravijo čim več ur iz praktične vožnje. Za predavanja iz CPP so pogoji enaki kot pri praktičnem usposabljanju, testiranje enkrat tedensko, obvezna uporaba zaščitnih mask

Bego Okanović: »V Združenju šol vožnje Slovenije smo predlagali, da šolam vožnje omogočajo testiranje le enkrat tedensko. Tudi za zdravstvene delavce se testiranje izvaja enkrat tedensko, čeprav imajo dnevno večje število stikov na bistveno manjši razdalji, kot se lahko zagotavlja pri usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil.«

in maksimalno deset udeležencev v učilnici skupaj z učiteljem CPP. »Zato moramo izvajati dva tečaja dnevno, enega za drugim, da omogočimo kandidatom potrebno usposabljanje. Seveda tako šolam vožnje naraščajo stroški, ki jih moramo ovrednotiti pri svojih storitvah. Težava nastaja pri šolah vožnje, ki imajo večje število zaposlenih, saj pod trenutnimi pogoji ni mogoče ustvariti dovolj prihodkov za plačilo stroškov (plač, prispevkov, davčnih obveznosti, najemnin, lizingov / kreditov, zavarovanj …). Izgube se kopičijo in jih ni mogoče popraviti z nobenim interventnim ukrepom. K njihovemu zmanjšanju lahko prispevajo le ukrepi, pod katerimi bodo zagotovljeni kar najbolj enaki pogoji v vseh

Dokazovanje protiteles po preboleli okužbi Večina ljudi, ki je prebolela koronavirus, je vsaj kratkoročno delno zaščitena pred vnovično okužbo – Ljudje še vedno premalo ozaveščeni, tudi ugotovitve in informacije strokovnjakov, ki raziskujejo novi koronavirus, so skope in se hitro spreminjajo moraš ves čas brskati po strokovni literaturi in med rednimi odloki, ki jih vlada zelo hitro spreminja. Veliko ljudi nas kliče, pa niti ne vedo, ali si želijo bris HAGT ali test za protitelesa. Tudi novi izrazi antigen, protitelo je nekaj, kar moram večina še spoznati in sprejeti.«

Ni pravila, zakaj nekdo razvije več, drugi manj protiteles

Priporočila in navodila za opravljanje testov za določanje protiteles in dokazovanje prebolele okužbe so, da jih preboleli opravi po preteku štirih tednov od okužbe. »Jaz pravim, da jih lahko opravijo od dveh do štirih tednov po preboleli okužbi. Če je prehitro, se vidijo samo IgM protitelesa – hitra, akutna, ki hitro tudi padejo, IgG- pa iz prakse vidim, da zelo različno.

Nekdo jih decembra še ima, februarja pa nič več, spet drugemu pa se vlečejo že od avgusta, pa jih po več pregledih še vedno ima. Ni pravila, ne vemo, zakaj pri nekaterih hitro padejo, pri drugih pa tako dolgo vztrajajo. Tudi ni povezano s samim kliničnim potekom bolezni, saj sama pri številnih pacientih opažam, ko pridobivam Hitri antigenski test ima kratko zaznavno okno takrat, ko je virusa veliko v nosno-žrelnem predelu. Testi so lahko tako lažno pozitivni kot lažno negativni.

Rezultat je odvisen tudi od samega jemanja brisa, ali je oseba strokovno usposobljena, pozna anatomijo in fiziologijo.

Nija Jager: »Po okužbi z novim koronavirusom naj bi bili imuni šest mesecev, čeprav smo pri nas že ugotovili, da nekdo takoj po preboleli okužbi, ki je bila potrjena s PCR metodo, ni imel protiteles.«

anamnestične podatke, da sem velikokrat presenečena in se učim vedno znova vsak dan iz prakse,« pripoveduje Nija Jager.

Kakšne posledice pušča koronavirus na naših organih?

»V naši ambulanti pri pregledu krvi za protitelesa obenem opravimo še osnovni laboratorij. Ob tem se po preboleli okužbi v krvni sliki vidi limfocitoza,

kar je znak, da se je krvna slika premaknila v eno smer. Pri pacientih sem opazila več blagih anemij, ki jih primerjalno s starejšimi izvidi istega pacienta ni bilo zaznati. Moram reči, da smo v zadnjih dveh mesecih pri

prebolevnikih že ugotovili kar nekaj anemij. Vendar sem prepričana, da če hitro svetujemo, se bolezensko stanje zelo hitro, brez večjih težav in posledic izboljša. Žal pa lahko pride tudi do poslabšanja stanja. Nastane lahko veliko kroničnih težav, tudi nespecifični simptomi se lahko dolgo vlečejo. Od utrujenosti, omotice, bolečin – dlje kot pri gripi. Zato ne smemo reči, da gre za virus, podoben gripi,

saj je zelo agresiven in deluje tudi na naše organe. Pri nekaterih je imunski sistem še precej časa v precej slabšem stanju kot pred okužbo. Pri nekaterih ljudeh se po preboleli okužbi imunski sistem aktivira preti-

rano in povzroči hudo sistemsko vnetje, ki lahko prizadene različne organske sisteme, ki se lahko pojavljajo tudi pri mlajših bolnikih in tistih, ki so bolezen preboleli v lažji obliki,« opozarja zdravnica Nija Jager, ki poudarja, da v njihovi ambulanti ne opravljajo PCR testov, saj zanje potrebuješ dober laboratorij in veliko opreme. »Investicija je ogromna. To si lahko privoščijo veliki nacionalni laboratoriji.

Pri hitrem antigenskem testu je lažje, saj gre samo za to, da se bris namoči v raztopino, v kateri se antigeni izločijo in nanesejo na kasetno ploščico, tako da je naložba veliko manjša. Je pa res, da je PCR test veliko zanesljivejši. Prej zazna virus in dlje ga zaznava.« Kaj pa grgranje namesto palčke v nos? »Kakšna je občutljivost in specifičnost teh testov, mi ni znano, bi pa rekla, da še nižja kot pri hitrih antigenskih testih. Vsak dan je nekaj novega. Čeprav sem še pred tednom dni rekla, da to pa res ne gre, se očitno vse spreminja,« se hudomušno nasmehne.

Podjetja so po praznikih precej testirala zaposlene

Idejam hitrega testiranja so tako posamezniki kot podjetja zelo različno naklonjena. »Menim, da testiranje vsepovprek nima smisla. Priporočljivo je takrat, ko pride do izbruha, kjer je prevalenca visoka, v populaciji z nizko prevalenco – kar je trenutno naša populacija, je občutljivost precej nizka. Lahko pa povem, da so se podjetja po praznikih kar precej odločala za testiranje zaposlenih. Verjetno tudi zaradi občutka varnosti zaposlenih. Pri nekaterih

primerljivih dejavnostih,« je kritičen Okanović.

Testiranju prilagodili ure vožnje kandidatov

Tudi direktor avtošole Antlej Franc Antlej se strinja, da je dobro, da so ukrepi, kot je razkuževanje avtomobilov in testiranje, saj gre za zdravje vseh – tako učiteljev vožnje kot kandidatov, vendar so prepogosti. »Za vse je bolje testiranje izvesti enkrat tedensko. Smo pa testiranju tudi mi prilagodili ure vožnje, tako da jih kandidati opravijo bolj strnjeno. Žal smo omejeni tudi pri teoretičnem delu (število kandidatov mora biti prilagojeno tudi kvadraturi). Prostore in avtomobile razkužujemo sproti, prezračujemo in prečistimo, da je poskrbljeno za varnost.« Kaj pa stroški? »Tudi za nas je bilo poskrbljeno, vendar ne dovolj. Sredstva bo verjetno treba vračati. Bolje bi bilo, če bi bili drugačni ukrepi in bi zaposlene lahko obdržali, da jih ne bi bilo treba dajati na čakanje. Pri nas smo se potrudili in zdržali tri mesece, problem bi bil, če bi negotovo stanje trajalo dlje časa.

Priznam, da smo komaj čakali, da smo lahko začeli delati,« nam zaupa Franc Antlej. 🔲

Jasmina Škarja

smo test ponovili, nekaj smo jih tudi pravočasno umaknili iz delovnega okolja zaradi asimptomatske okužbe. Moje mnenje je, da tedensko testiranje ni dovolj. Hitri antigenski test pove, da si ti trenutno varen, ne pa kaj bo jutri in pojutrišnjem, čez 5 dni ... Primeren je predvsem za testiranje mehurčkov (skupin), ki so nekaj ur lahko varni med seboj. Se mi pa zdi smiselno, da je vlada sprejela, da prebolevnikov Covida šest mesecev ni potrebno testirati, ker se po mojem dosedanjem znanju virus ne more množiti v tolikšni meri, da bi lahko okužil dalje, če imaš protitelesa.«

Virus se ni prenesel v delovno okolje, če so se zaposleni držali zaščitnih ukrepov

Ne mine dan, ko ne bi zasledili novih objav tudi na temo cepljenja na novi koronavirus.

Vaše mnenje? »Glede na to, da se cepivo uporablja tako kratek čas, mislim, da se infektologi in imunologi še učijo. Strokovne smernice pravijo, da okužba zagotavlja vsaj kratkoročno zaščito pred vnovično okužbo, čeprav smo pri nas že ugotovili, da nekdo takoj po preboleli okužbi ni imel protiteles,« še zaključi specialistka medicine dela, prometa in športa Nija Jager, ki priporoča – videla je tudi iz prakse –, da se virus ni prenesel v delovnem okolju, če so zaposleni redno menjali maske, upoštevali zaščitne ukrepe, razkuževali roke in se držali fizične distance ...« Pri jemanju anamneze okuženih se je pokazalo, da je bil vedno prisoten trenutek neprevidnosti: bili smo na malici skupaj brez mask, skupaj smo se vozili brez zaščite itd. Vedno je bil prisoten trenutek, ko se ljudje niso dosledno držali in upoštevali varnostnih ukrepov. Če osnovne ukrepe spoštujemo in dosledno upoštevamo, ne bo prišlo do prenosa virusa in je ta zaščita dovolj.« 🔲

Jasmina Škarja