08 2022 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 24. 2. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (-2/7 °C) možne padavine, v soboto (-1/6 °C) in nedeljo (-2/4 °C) bo oblačno.

Četrtek, 24. februarja 2022

številka 8 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

Ali imate radi spremembe? Diana Janežič

Bodo maske padle? Tudi letošnja pustovanja bodo drugačna, kot smo jih bili vajeni dolga leta in ki imajo v Sloveniji bogato tradicijo. Zdaj smo vsi v maskah že dve leti, na pustno soboto in pustni torek pa bi se mnogi, najbolj otroci, vendarle želeli sprostiti in poveseliti v pustnih kostumih svojih domišljijskih junakov. Odrasli pogrešamo

lokalne tradicionalne karnevale ali sprevode mask, kjer bi se ob pikrih šalah o aktualnem družbenem dogajanju lahko nasmejali. Gradiva tudi letos ne bi manjkalo! Ob epidemičnihm omejitvah in njihovih aktualnih sprostitvah so se štiri slovenska mesta, ki so člani Združenja evropskih karnevalskih mest – Ptuj, Dobova, Šoštanj

in Mozirje – dogovorila, da pripravijo sprehode skozi ta štiri mesta, vsako na »svoj« dan. Člani Turistično olepševalnega društva Šoštanj se bodo v soboto po 16. uri sprehajali skozi Šoštanj, Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski pa na pustni torek skozi Mozirje. 🔲 Vabljeni »naključni« obiskovalci!

Naš čas je poskusno izšel v barvah Osma številka Našega časa, ki je izšla 27. februarja 1997, je bila nekoliko drugačna. Časopis je prvič izšel deloma v barvah. Bil je to poskus in le ena od sprememb, ki jih je uredništvo napovedovalo

za časopis. Kot so zapisali, so načrtovali še vsebinske spremembe in k predlogom povabili tudi bralce. Tako se je na takratni naslovnici zapisalo tako, kot smo napisali tudi na tokratni: načrtujemo

spremembe in tudi mi vabimo k vašemu sodelovanju. V barvah pa izhajamo torej že 25 let! 🔲

Adijo šola, pozdravljene počitnice! 24

Mož reče ženi zvečer v postelji: »Kaj če bi midva kdaj spremenila položaj?« Žena pomisli in odgovori: »Prav. Jutri bom jaz zvečer gledala nogomet, ti boš pa zlikal perilo.« Pa vi? Imate radi spremembe? Greste po nakupih vedno v isto trgovino, v soboto na tržnico k isti branjevki, pijete kavo le v eni kavarni in le eno vrsto piva, vprašate za mnenje vedno iste ljudi? Drobne spremembe popestrijo življenje, prinesejo tudi drugačen pogled na svet okrog nas in nam dajo nove izkušnje. Velike spremembe so bolj dramatične, lahko tudi usodne. Zamenjava ali izguba službe, preselitev, izguba drage osebe, poroka, ločitev, odselitev otrok iz domačega gnezda, je le nekaj tako velikih. Teh se večina od nas boji, še bolj, če so nepričakovane, se zanje težko odločimo in se nanje dolgo pripravljamo. Tokrat vas nagovarjam kot nova urednica tednika Naš čas in vam obljubljam nekaj sprememb. Seveda, boste rekli, vsaka nova metla drugače pometa. A nič pretresljivega se ne bo zgodilo. Prvi cilj celotne ekipe, ki za vas vsak teden sestavlja vaš priljubljeni časopis, je, da bi ga še naprej z veseljem brali in v njem dobili informacije, ki vas zanimajo, in zgodbe, ki vas pritegnejo, vam povedo nekaj novega. Ker pa je vsake toliko prav, da kaj spremenimo in ker ima vsak človek pač svoje ideje, kako opraviti zaupano mu delo in sprejeti odgovornost za to, se bo Naš čas počasi malo spremenil. Oblikovno in vsebinsko smo si zastavili svoje cilje, vse z namenom, da bi bil časopis sodoben, berljiv, privlačen, zanimiv, aktualen. V njem bodo prostor še vedno imeli ljudje, ki imajo kaj povedati, ki počnejo dobre stvari za vse nas, ki imajo zanimive poklice, naloge, hobije, ki nam lahko povedo, kaj počnejo in tako komu predajo svoje znanje, izkušnje ali ga nagovorijo, da tudi sami poskusijo kaj novega. Saj veste, spremembe so sol življenja. Ker, kot že zapisano, želimo predvsem ugajati večini naših stalnih bralcev, naročnikov in pridobiti tudi nove bralce, vas v tokratni številki vabimo k sodelovanju. V anketi na strani 11 vam ponujamo anketo, s katero želimo dobiti čim več vaših mnenj o tem, kaj najraje berete, česa ne ter o čem bi želeli brati oziroma izvedeti več. Napišite nam tudi svoje predloge, kakšen časopis bi želeli vsak četrtek vzeti v roke. Po najboljših močeh se bomo potrudili, da bomo vaše predloge upoštevali. Anketo najdete tudi na naši facebook strani, kjer se prav tako trudimo, da vam prinašamo hitre, zanimive in aktualne novice. Želimo si, da spremembe v časopisu pričakujete z radovednostjo in sprejmete z veseljem. Naj bodo to drobne, ne usodne spremembe, ki vam bodo popestrile četrtkovo branje Našega časa. 🔲

Od ponedeljka, 21. februarja, sproščanje omejitvenih ukrepov Ob umirjanju epidemije covida-19 se je vlada odločila za precejšnje sproščanje omejitvenih ukrepov. Od ponedeljka, 21. februarja, razen v zdravstvu, socialnem varstvu in zaporih, izpolnjevanje pogoja PCT ni več potrebno. V šolah je odpravljeno samotestiranje, ostajajo pa obvezne maske. Te so še naprej obvezne tudi pri gibanju v zaprtih javnih prostorih. Z današnjim dnem so odpravljene vse epidemiološke omejitve v industriji, trgovini, turizmu in gostinstvu ter drugih storitvenih dejavnostih. Pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) tako ne bo treba več dokazovati,

sproščajo se omejitve delovnega časa gostinskih lokalov, odpirajo se nočni klubi, v storitvenih dejavnostih ne veljajo več omejitve pri številu ljudi. Še naprej pa bo treba upoštevati splošna pravila uporabe zaščitnih mask, razkuževanja rok, medosebne razdalje in zračenja prostorov. Uporaba zaščitnih mask je obvezna pri gibanju in zadrževanju na vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih, razen v lokalih za mizami. Na odprtih prostorih pa so maske priporočljive, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje vsaj 1,5 metra. Ukinjeno je brezplačno testiranje s hitrimi antigenskimi testi.

Proračun bo kril zgolj še hitre teste za dejavnosti, kjer se to še naprej zahteva. V šolah je tako za učitelje kot učence odpravljeno obvezno presejalno testiranje. Zbiranje ljudi je dovoljeno brez omejitev števila prisotnih in brez pogoja PCT. Še naprej morajo osebe s potrjeno okužbo v izolacijo, posameznikom v primeru tveganega stika z okuženim s koronavirusom pa ni več treba v karanteno. Jim pa pristojni priporočajo, da se sedem dni od zadnjega tesnega stika z okuženim testirajo, v obdobju 14 dni od stika pa naj se izogibajo nenujnim stikom z drugimi. 🔲

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

Kolesarski turizem tudi v lokalnem okolju doživlja neverjeten vzpon

LOKALNE novice

Kanalizacija v smeri Florjana Kjer je le mogoče, gradi Občina Šoštanj kanalizacijsko omrežje, ki ga priključuje na centralni kanalizacijski sistem, tudi na območjih, ki jih ministrstvo za okolje in prostor ne uvršča med tiste, ki jim to pripada. »Zdi se nam smiselno, da izkoristimo dobro razvejani centralni kanalizacijski sistem povsod tam, kjer je to le mogoče. Letos prihaja na vrsto območje proti Florjanu,« je zadovoljen podžupan Šoštanja Viki Drev. 🔲

Z informacijskimi posodobitvami do še boljše informiranosti Velenje – Po novem lahko dogajanje v mestnem središču spremljate 24 ur na dan prek panoramske kamere na povezavi »Velenje v živo - Mestna občina Velenje«. Na območju Velenjske plaže (območje Viste, avtokampa in čolnarne) in prenovljenega Starega trga v Starem Velenju so nadgradili brezplačno brezžično omrežje WiFi Velenje, ki bo obiskovalcem omogočalo kvalitetnejši dostop do svetovnega spleta. Delno pokrite lokacije z WiFi so Sončni park, Velenjski grad, skakalnica, Vila Bianca, Rdeča dvorana, upravna občinska stavba in Titov trg, Dom kulture, promenada, dvorišče šolskega centra in zdravstvenega doma, avtobusna postaja, mladinski hotel in Cankarjeva ulica. Že od leta 2008 uporabnikom brezplačnega brezžičnega omrežja WiFi Velenje občina zagotavlja varen in zanesljiv dostop do interneta na prostem. Ves čas omrežje nadgrajujejo z novimi dostopnimi točkami.

Danes javna razprava o lokalnem programu kulture Velenje – Mestna občina Velenje je pripravila Osnutek Lokalnega programa kulture 2022–2028 in kulturne ustvarjalce povabila, da do 23. februarja pošljejo svoje predloge. Danes ob 18. uri bodo v mali dvorani Doma kulture Velenje organizirali javno razpravo o osnutku lokalnega programa kulture in vse zainteresirane vabijo, da se je udeležijo.

Več sredstev za turistične programe in projekte Velenje – Na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave) je objavljen Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov na področju turizma v Mestni občini Velenje za leto 2022. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in projektov na področju turizma v Mestni občini Velenje z naslednjimi vsebinami: delovanje društva, promocijsko-informativne dejavnosti, dejavnosti na področju ohranjanja naravne in kulturne dediščine, dejavnosti urejanja in varstva okolja, organizacija izobraževanj, seminarjev, predavanj in delavnic z namenom pospeševanja razvoja turizma ter realizacija turističnih projektov. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago v proračunu za izvedbo javnega razpisa, je za področje A Sofinanciranje programov, projektov turističnih društev 17.000 evrov, za področje B Sofinanciranje programov, projektov turističnih podmladkov pa 4.000 evrov. Za obe področji skupaj je letos na voljo 2.000 evrov več sredstev kot lani. Rok za oddajo vloge je 14. marec 2022 do 14. ure.

Dvigalo za invalidnega otroka predali družini Velenje – 23. februarja je Mestna občina Velenje pri družini Berložnik v Silovi simbolično namenu predala novo dvigalo za invalidnega otroka, za katerega je sredstva z dobrodelno akcijo zbrala Krajevna organizacija Rdečega križa Šentilj. Zbranih je bilo 31.615 evrov, od tega je Odbor za pomoč občankam in občanom MOV daroval 10 tisoč evrov. V dobrodelni akciji so sodelovali še: RKS OZ Rdeči križ Velenje, Aktiv Rdeči križ Premogovnika Velenje, Aktiv delovnih invalidov skupine Premogovnik Velenje, Sindikat delavcev prometa in zvez ter anonimno podjetje iz Ljubljane. Vsa gradbena dela je skupaj z armaturo prostovoljno izvedlo podjetje Nizke gradnje Rošer, Viljem Rošer, s. p., podjetje RGP, d. o. o., pa je doniralo beton. 🔲

lokalne novice NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

24. februarja 2022

Kolesarski turizem predstavlja gospodarsko dejavnost, ki bogati lokalno okolje – Tudi veliko obiskovalcev Velenjske plaže pride tja s kolesom oziroma v Velenju iščejo kolesa in priložnosti za kolesarjenje Jasmina Škarja

V Hudi luknji so 18. februarja s simbolično predajo ključev šoferju bagra obeležili pričetek gradnje kolesarske povezave proti Koroški. Čeprav dela na novi kolesarski povezavi proti Mislinji tečejo že nekaj časa, je bilo čutiti zadovoljstvo, kajti kolesarski turizem tudi v lokalnem okolju doživlja neverjeten vzpon. Ker turiste zanimajo tudi zgodbe, tako v Občini Mislinja kot Mestni občini Velenje, računajo, da jih bodo lahko uspešno povezali in vpletli v pokrajino, polno doživetij in lokalnih zgodb. Čeprav gre za investicijo, vredno okrog 16 milijonov evrov, ki jo sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj ter ministrstvo za infrastrukturo, sta tako pri idejnem projektu kot projektni dokumentaciji in pridobivanju zemljišča sodelovali tudi obe občini, ki sta prispevali del sredstev za gradnjo iz mehanizma Dogovor za razvoj regij.

Kolesarski turizem je lahko pomembna turistična panoga. Naša dolina lahko ponudi tudi veliko kolesarskih užitkov in prelepih pogledov na čudovito naravo v objemu zelenja,« je dejal Dermol, ki računa, da se bomo leta 2023 že lahko popeljali po novi kolesarski stezi, ki bo po njegovem mnenju najlepša kolesarska steza v Sloveniji.

luknjo, ki je prava atrakcija. Pogovarjali smo se z ministrstvom za okolje in prostor, smo v fazi pridobivanja dovoljenja. Računamo, da bomo lahko ta koroški biser zapeljali v zanimivo zgodbo in vzbudili zanimanje turistov,« je dodal Borovnik in izpostavil dobro sodelovanje z MO Velenje. »Čeprav Huda luknja spada pod mislinjsko občino, si ne po-

poslanke in poslance, da podprejo poroštveni zakon. Želim si, da bi se odsek Velenje–Šentrupert začel čimprej graditi ter da bi se istočasno tudi oba zaključila, da tako dodatno ne obremenjujemo občinskih cest, ki so (še posebej tiste v pristojnosti države) v zelo slabem stanju.« Od infrastrukturnega ministrstva župan pričakuje, da bodo

Kolesarska povezava bo prava atrakcija Trasa nove kolesarske poti bo od Velenja potekala po stari opuščeni železniški progi in se v Gornjem Doliču navezala na obstoječo kolesarsko povezavo, bolje poznano pod imenom Štrekna, in s tem naprej na Dravsko kolesarsko pot, ki v Slovenijo pri Dravogradu pride iz Avstrije. Župana Velenja Petra Dermola veseli, da so uspeli zagotoviti vsa soglasja in pridobiti zemljišča ter tako izpolnili ključne pogoje za realizacijo projekta. »Lokalna skupnost se je odpovedala 3,7 milijonom sredstev iz Dogovora za razvoj regij ravno zato, da se preusmerijo v razvoj kolesarskih poti, kajti prepoznali smo, da gre za enega ključnih projektov za nadaljnji razvoj turizma. Kolesarstvo je namreč v vzponu, tudi veliko turistov, obiskovalcev Velenjske plaže, obišče plažo s kolesom oziroma v Velenju iščejo kolesa in priložnosti za kolesarjenje. Verjamem, da bomo to izkoristili v največji možni meri in trajnostno mobilnost približali tako domačinom kot obiskovalcem.

Dela na novi kolesarski povezavi proti Mislinji tečejo že nekaj časa.

Preplet naravnih, gastronomskih in zgodovinskih znamenitosti

stavljamo mej. Zavedamo se, da smo lahko le skupaj močnejši in uspešnejši.«

Investicijo je pozdravil tudi mislinjski župan Bojan Borovnik, ki prav tako vidi nove priložnosti v razvoju kolesarjenja, saj kolesarski turizem predstavlja gospodarsko dejavnost, ki bogati lokalno okolje. »Danes je pomemben dan za obe občini, kajti pred štiriinpetdesetimi leti se je železniški promet ustavil, danes se ponovno poganja. Kolesarjenje je eden izmed ključnih projektov za nadaljnji razvoj turizma. Zavedamo se, da lahko na tem področju veliko naredimo. Obetamo si tudi, da bomo lahko naredili korak naprej in zaradi prepleta naravnih, gastronomskih in zgodovinskih znamenitosti razširili turistično ponudbo in kolesarje obdržali za kakšen dan ali dva. Za obiskovalce želimo odpreti tudi Hudo

Začasno zaprta pot od Sela do kamnoloma v Paki

Župan Peter Dermol pa se je v izjavi dotaknil tudi odločitve o poroštvenem zakonu, ki je za občino Velenje zelo pomemben. »Zavedamo se, da ne bomo nič pridobili, če zgradimo samo avtocesto do Slovenj Gradca, ampak šele takrat, ko bo zgrajen tudi odsek do Šentruperta. Za nas je ta informacija pomembna. Skupaj s predsednikom odbora za gradnjo tretje razvojne osi Maticem Tasičem smo v odprtem pismu predsednika vlade pozvali, naj pospeši postopke za sprejem poroštvenega zakona za odsek hitre ceste Šentrupert–Velenje. Zato informacijo, da je bil vložen v vladno proceduro, pozdravljamo in apeliramo na

🔲

Velenje prijazno tudi pešcem

Zaradi gradnje kolesarske povezave iz Velenja proti Mislinji bo do nadaljnjega zaprta pot od Sela do kamnoloma v Paki. Kot sporočajo z Mestne občine Velenje, se zavedajo, da je postala ta pot ob Paki priljubljena za mnoge pešce in kolesarje, a je zaprtje nujno za izvedbo nove kolesarske povezave. Vse uporabnike poti prosijo za strpnost in razumevanje.

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, v. d. odgovorne urednice. Novinarke: Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik. Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Želijo si, da bi se odsek Velenje–Šentrupert začel čimprej graditi

letos začeli s prenovo Kidričeve, Šaleške in Škalske ceste, ki so zelo obremenjene in v zelo slabem stanju zaradi tovornega prometa. »Čeprav smo bili dogovorjeni, da se letos prenova cest prične, žal do danes nimamo zagotovila, da se bo to zgodilo. Upam, da podpišemo dogovor, si damo skrajne roke in se jih držimo, kajti tudi mi na teh cestah zagotavljamo soudeležbo. Posebej za to imamo rezervirana sredstva, tako da moramo vedeti, kako in kaj. Na tem področju imamo nekaj rešitev, ki smo jih tudi že predstavili ministrstvu in direkciji za infrastrukturo, tako da verjamem, da bomo dokončno dosegli dogovor in poslovne modele ter se skupaj lotili sanacije cest in razbremenitve tovornega prometa iz mestnega središča.«

🔲

Mestna občina Velenje se je letos prijavila za sodelovanje v aktivnostih Načrtujmo skupaj zdravo mesto! v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto in tako začela projekt priprave lokalnega načrta hodljivosti. V okviru projekta z anketo zbirajo podatke o pogojih za hojo in stanju v prostoru. Na povezavi do spletne ankete https://canvis.app/hoja-v-velenju se bosta uporabniku odprla pogled na zemljevid Velenja in možnost, da na določenem mestu v prostoru ustvari okno za opis stanja in predstavitev svojih opažanj. Število vnosov podatkov ni omejeno. Anketa bo aktivna do 7. marca. 🔲

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 24. 2. 2022 barve: CMYK, stran 3

POGOVOR

24. februarja 2022

Vsi smo lahko zmagovalci, če se v to prepričamo Zdravniki izbirajo službe tam, kjer imajo boljše pogoje za delo – Velenje je mesto priložnosti in teh priložnosti bo tudi v prihodnje še veliko Jasmina Škarja

Aleksandra Vasiljević je diplomirana medicinska sestra splošnih ambulant velenjskega zdravstvenega doma. Opravlja tudi delo podžupanje Mestne občine Velenje, zadolžena je za družbene dejavnosti. Svoje delo tako v službi kot politiki opravlja predano, odgovorno, srčno in prizadevno. Povabili smo jo na pogovor. Kako vidite in doživljate čas korone, kakšni občutki vas spremljajo, kako strpni smo ljudje? »Dobri dve leti se s sodelavci prilagajamo novim izzivom, ki jih je prinesel covid-19. Kot zdravstvena delavka lahko rečem, da smo zaposleni vse napore vložili v to, da preprečimo in obvladujemo širjenje virusa. Na začetku prvega in drugega vala sem opažala, da so bili ljudje zelo strpni, prijazni, uvidevni, zadnje čase pa opažamo vse prej kot to. Več je nestrpnosti, ljudje od zdravstvenih delavcev zahtevajo vse več. Vsakodnevno spreminjanje pravil in odlokov je namreč v ljudeh spodbudilo nezaupanje v stroko in delovanje zdravstvenega sistema, zaradi česar so se njihove stiske samo poglabljale. Poudarjam, da zdravstveni delavci smo in še vedno opravljamo izbrani poklic, ker je to naše poslanstvo in ker želimo pomagati ljudem. Zavedamo se, da ljudje potrebujejo zdravniško pomoč in zdravstveno oskrbo, pozabljajo pa, da smo tudi zdravstveni delavci samo ljudje, ki želimo pomagati.« Ali je zdravje še vedno vrednota? »Zdravje je največja vrednota takrat, ko zbolimo oziroma zdravje izgubimo. Tudi čas koronavirusa je prinesel nove poglede na svet. Ljudje smo začeli drugače

razmišljati o svojem vsakdanu, tudi delujemo drugače. V sodelovanju z MO Velenje smo pristopili k cepljenju z veliko mero odgovornosti in med prvimi v Sloveniji uvedli sistem pozivanja pacientov na cepljenje v času, ko je cepiva primanjkovalo. Med prvimi v Sloveniji smo razvili lastno aplikacijo za pozivanje posameznih starostnih skupin na cepljenje in bili pri tem zelo uspešni. V občinah Šmartno ob Paki, Velenje in Šoštanj smo glede precepljenosti nad slovenskim povprečjem (60,9 odstotka). Rezultati so dobri, pa vendar bi poudarila, da je cepljenje še vedno eden najbolj učinkovitih mehanizmov za varovanje zdravja. Ne samo za to bolezen, tudi za vse ostale nalezljive bolezni. Ljudi, ki ne verjamejo v cepivo, ni veliko, so pa glasnejši od tistih, ki v znanost, stroko in cepivo zaupajo.«

bila tudi izvoljena. Ključna prelomnica v moji politični karieri je bila kandidatura za državnozborske volitve leta 2018, kar mi je prineslo veliko dodatnih političnih izkušenj. Zaznamovalo je mene in mojo politično pot. Z lanskim imenovanjem podžupanje se moja politična pot nadaljuje in mi ponuja možnosti razvoja tako na osebnem kot političnem nivoju.«

ocenjujem sebe, veliko raje imam, da moje delo ocenijo prijatelji in vodje. Kot timski človek delujem v smeri, da zastavljene cilje tudi dosegamo. Kot družaben človek sem zelo rada med ljudmi, na različnih dogodkih, saj tako začutim utrip in se pogovarjam z ljudmi. Veliko predlogov prenesem s terena, skupaj jih preučimo in iščemo rešitve v korist in dobrobit občank in občanov.« Smo v času številnih gradenj v občini, prestrukturiranja regije, v času podeljevanja koncesij v zdravstvu. Kako kot diplomirana medicinska sestra vidite zdravstveno dejavnost v prihodnje v lokalnem okolju?

»Zagotovo je dostop do zdravstvenih storitev tako v državi kot v Velenju zaradi epidemije precej omejen. Korona kriza je pokazala marsikatere napake, prinesla pa tudi številne spremembe, tako za zaposlene v zdravstvu Do zdaj ste si nabrali že kot tudi za občanke in precej političnih izkuobčane. Vedeti pa morašenj. Kot podžupanja ste te, da si v Zdravstvenem vpeti v dogajanje v lokaldomu Velenje, ki pokrinem okolju. Kako gledaAleksandra Vasilijević: »Tudi zdravstveni delavci va še Občini Šoštanj in te na svoje začetke, ste smo samo ljudje, ki želimo pomagati.« Šmartno ob Paki, resničse od nekdaj videli tudi no prizadevamo, da je za v politiki? zdravje ljudi čim bolje poskrbljeKako ocenjujete delo podžupanje, »Kot majhna deklica sem rasla no. A korona terja svoje, in tudi kako aktivni ste na terenu in kav družini, ki je spremljala političmi smo samo ljudje. Tudi mi lahko tere naloge kot podžupanja še pono dogajanje, ne samo lokalno, zbolimo in mnogi med nami so na sebej radi opravljate? tudi regionalno in globalno, tako robu zmogljivosti. Javno znano je, da sem bila vzgajana v takšnem »Če primerjam svoje poslan- da v Sloveniji zdravnikov primanjokolju. V politiko sem vstopila stvo – delo medicinske sestre – in kuje. Smo v situaciji, ko zdravnizgodaj, kot simpatizerka Mlade- delo v občinski upravi, lahko po- ki izbirajo službe tam, kjer imajo ga foruma SD, aktivno pa sem tegnem vzporednice. Gre za tim- boljše pogoje za delo. Poudariti vključena v lokalno politično sko delo. Vse, kar počnemo, so moram, da je po zakonu koncesija dogajanje od leta 2014, ko sem odločitve, ki jih sprejemamo sku- del javnega zdravstva in ne pomeprvič kandidirala za svetnico v paj. Pomembno je timsko delo. ni nobene privatizacije zdravstva, svetu Mestne občine Velenje in Nerada govorim o svojem delu in nobenega plačevanja zdravstvenih

storitev. Glede podeljevanja le-teh bo zagotovo opravljena še kakšna širša razprava. Zdravstveni delavci se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo v lokalni skupnosti in z občinsko upravo. Ves čas dobro sodelujemo in iščemo najboljše rešitve.« Pristojni ste za področje družbenih dejavnosti. Kateri investicijski projekti so v teku, katera področja so bila v času epidemije še posebej aktivna in katera najbolj na udaru? »Letošnja največja investicija na področju družbenih dejavnosti je gotovo Urbani park, katerega vrednost investicije je ocenjena na 1.455.000 evrov. Je pa na tem področju odprtih še nekaj investicij. Izvajamo dela za pridobitev bivalne enote VDC Saša v Velenju, naredili bomo prizidek na CVIU Velenje, kmalu se bo začela rekonstrukcija Doma za varstvo odraslih Velenje. Želimo si tudi energetske sanacije Zdravstvenega doma Velenje, čakamo na razpis ministrstva za satelitski urgentni center, za katerega tudi računamo, da ga bo Velenje imelo čez nekaj let. Je pa epidemija še posebej zaznamovala družbene dejavnosti. Občina je aktivno pristopila k izvajanju aktivnosti prostovoljcev Udarnikov Mladinskega centra Velenje in podprla njihov projekt Naše ulice so prazne, naša srca ne, ki je med drugim prejel naziv Slovenske filantropije za naj projekt medgeneracijskega prostovoljstva. Organizirali smo zagotavljanje brezplačnih toplih obrokov v času največje krize. Zagotavljali smo tudi zaščitno opremo za vse javne zavode, koordinirali ureditev testiranj in PCT za občane, povečalo se je tudi število vlog za enkratno denarno pomoč.« Kako vidite Velenje v prihodnosti? Na katerih področjih lahko gradimo boljši jutri?

»Velenje je mesto priložnosti in teh priložnosti bo tudi v prihodnje še veliko. Smo tudi mesto s srcem in imamo ogromno srčnih ljudi. Pomagamo, kadar lahko, se povezujemo in sodelujemo. Čakajo nas velike spremembe, čaka nas prestrukturiranje regije zaradi zaprtja Premogovnika. Računamo tudi, da bomo s pomočjo države lahko realizirali mnoge načrte in projekte, s katerimi želimo ustvariti nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Prav tako občina aktivno izvaja več ukrepov, s katerimi želimo preprečiti odhod mladih v službe v večja mesta ter spodbuditi vračanje Velenjčanov po šolanju. Verjamemo, da bo za dobro zaposlitev in kakovostno življenje v Velenju res dovolj priložnosti.« Ker smo ravno v času olimpijskih iger in se veselimo uspeha Glorie Kotnik, povejte, kako športno dejavni in aktivni ste in kako preživljate prosti čas? »Glede na to da je moj prosti čas skoncentriran na nekaj ur v dnevu, se takrat posvečam športnim aktivnostim. Najraje se zatečem k boksu, kjer črpam največ energije za izzive, ki me čakajo v naslednjem dnevu. Še vedno ohranjam telesno aktivnost, ki mi daje največ energije in optimizma. Pri športnih aktivnostih si zbistrim misli in se pripravim na nove delovne zmage in nov delovni dan. Takšna je tudi miselnost športnikov, tudi Glorie, ki je dokazala, da je s trdim delom in pozitivno naravnanostjo moč doseči vse. Za njo je težka zgodba, ki jo je premagala, ne samo s treningi, tudi z miselnostjo in s pozitivno energijo. Do sebe, svojega telesa in okolice. Na koncu je zmagala. Vsi smo lahko zmagovalci, če se v to prepričamo in v tej smeri tudi delujemo.«

Počastili spomin na Kajuha Spomin na borce legendarne XIV. divizije in Karla Destovnika - Kajuha so člani Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOV Velenje s polaganjem vencev pred spomenike padlih prejšnji konec tedna počastili v Paki, Cirkovcah, Ravnah, pri Žlebniku in na Graški Gori. Letos še posebej slovesno, saj smo stopili v Kajuhovo leto, ko obeležujemo 100. obletnico njegovega rojstva. Karel Destovnik - Kajuh se je v spomin naroda zapisal kot pesnik upora, boja za človekove pravice in kot narodni heroj. Andreja Katič, predsednica združenja, je v svojem nagovoru orisala junaške boje v naših krajih in poudarila: »Dejstvo je, da se moramo partizanskemu narodnoosvobodilnemu boju zahvaliti, da smo ostali kot narod in da govorimo danes lahko slovensko. Da so se partizani borili skupaj z zavezniki proti fašizmu in nacizmu. In da žal tudi danes, ko bi moral biti spomin na vojne grozote še živ, nekateri širijo iste parole kot

Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bosta na spletni strani www.velenje.si objavljena dva javna razpisa s področja mladih:

Javni razpis za soﬁnanciranje mladinskih projektnih aktivnosti, ki jih bo v letu 2022 soﬁnancirala Mestna občina Velenje, in

Mussolini in Hitler pred in v času 2. svetovne vojne. Nihče ni več vreden kot drugi.« Osrednja proslava je bila tudi pri spomeniku Osreške peči v Ravnah pri Šoštanju, kjer je predsednica ZB NOB Krajevne organizacije Vinska Gora Janja Rednjak o vsaki vojni med drugim dejala: »Konča se s solzami.

Porušenimi domovi. Konča se z iskanjem grobov in s polaganjem vencev. Konča se z govori, kot je danes ta moj. Iskreno si želim, da ga ne bi imela. Da bi namesto spominjanja na Osreške peči in nadčloveški pohod herojske 14. divizije prebirali pesmi Karla Destovnika - Kajuha, napisane v jeseni življenja, brez prezgodnje

smrti, brez nepotrebnega trpljenja. Iskreno si želim, da bi namesto poklona padlim junakom in junakinjam naše doline, nekje ob Velenjskem jezeru opazovala njihove vnuke in pravnuke sredi igre, sredi veselja. Nasmejane in srečne.« 🔲

Javni razpis za soﬁnanciranje in ﬁnanciranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje v letu 2022. Javna razpisa bosta trajala od 28. februarja do 31. marca. Razpisna dokumentacija bo dosegljiva na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave). Vljudno vabljeni k sodelovanju. Mestna občina Velenje

🔲

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

Podjetniške ideje s ščepcem popra POPRI – nacionalno tekmovanje za najboljšo podjetniško idejo med mladimi POPRI tekmovanje že več kot 10 let osnovnošolci zadnje triade (7., 8. in 9. organizira Primorski tehnološki park, razred), dijaki in študenti ter mladi do 29 SAŠA inkubator pa aktivno sodeluje let, ki za poslovno idejo še nimajo odprkot regionalni partner za severovzhodno tega podjetja. Goljeva je prepričana, da Slovenijo. Od leta 2020 ima nacionalno se mladim splača sodelovati, saj najboljpotrditev, saj so kot soorganizatorji pri- še ekipe prejmejo točke za Zoisovo štistopili ministrstvo za gospodarski razvoj pendijo, izkušnje javnega nastopanja in in tehnologijo, Javna medijske pozornoagencija SPIRIT in sti, razvijajo kreativSlovenski podjetninost, samoiniciativški sklad. Tekmovanost in odgovornost, nje spodbuja mlade stkejo poslovne vezi k inovativnemu razz uspešnimi gospomišljanju, ustvarjaldarstveniki in se ponosti in podjetnosti. vezujejo s podobno Valentina Golja iz mislečimi sovrstniki. SAŠA inkubatorVelika motivacija so ja pravi, da je bilo tudi finančne nagraprvič organizirano de, saj je nagradni leta 2003, od takrat sklad težak 30.000 pa se ga je udeležievrov (500 EUR za lo že 3489 mladih. ekipe, ki se uvrstijo »Naši glavni cilji v finale; 2.000 EUR dela z mladimi so, za 1. mesto, 1.300 Valentina Golja: »Mladi so zelo EUR za 2. mesto, da si razširijo obinovativni, pogumni in podjetni, zorje, spremenijo na700 EUR za 3. mezato računamo, da bodo tudi letos čin razmišljanja ter sodelovali in predstavili svoje dobre sto na nacionalnem da iščejo rešitve in podjetniške ideje.« tekmovanju). ne problemov. Zelo pomembno je, da mladim ponudimo Podjetnost mladih je naložba možnost, da uresničujejo svoje zamisli za prihodnost in iščejo podjetniške priložnosti.« Valentina Golja dodaja, da bodo pred regijskimi predizbori organizirali dogoPrejeli 38 prijav dek, na katerem bodo izpilili pitchanje Vseslovensko tekmovanje mladih bo in podrobnosti. »Verjamemo, da je vepotekalo na regijskih predizborih 8. ali liko idej, ki čakajo na uresničitev in da 9. marca, nacionalno tekmovanje pa 5. finančna nagrada ni edina motivacija. aprila. Do roka za prijavo na tekmova- Na poti do zmage je največji zaklad – nje in oddajo poslovnih modelov 14. fe- znanje,« poudarja. 🔲 jš bruarja je prispelo 38 prijav. Sodelujejo

24. februarja 2022

Hisense in A-soft Šolskemu centru Velenje donirala interaktivno tablo Sodelovanje med gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami je ključno Hisense International in njegov distributer ter razvojni partner A-soft sta Šolskemu centru Velenje podarila interaktivno tablo, s katero bo dijakom na voljo vrhunska interaktivna delovna površina, ki bo popestrila pridobivanje znanja ter jih spodbudila k poglobljenemu sodelovanju v učnem procesu. Dr. Boštjan Pečnik, izvršni podpredsednik za Raziskave in razvoj v Hisense Europe, je ob predaji table dejal: »Zavedamo se, da je sodelovanje med gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami ključnega pomena za uspešen razvoj mladih bodočih strokovnjakov, tudi iz Šolskega centra Velenje, ter celotne družbe. Prav zdaj širimo ekipo v raziskavah in razvoju v Velenju, kjer bomo v prihodnje zaposlovali številne inženirje.« Tudi direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik je vesel sodelovanja, še posebej, ker je v času pouka na daljavo informacijska

tehnologija dobila ogromen zagon v vseh izobraževalnih programih. »Veliko sredstev in energije smo vložili v opremo in v izobraževanje dijakov, študentov in učiteljev. Zavedamo se, da je digitalizacija ena ključnih prioritet družbe, ki zahteva sodobno opremo, orodja, tehnologijo

Mednarodno priznanje za sadne jogurte Zelene doline Arja vas – Mlekarna Celeia iz Arje vasi je število prestižnih nagrad za svoje izdelke pred nedavnim dopolnila še z mednarodnim priznanjem potrošnikov za sadne jogurte Zelene doline v plastenkah. Na desetem izboru so ti v svoji kategoriji

prejeli naziv izbran produkt leta. Raziskavo je izvajala ugledna raziskovalna hiša NielsenlQ, v njej je sodelovalo 348 izdelkov, decembra lani in januarja letos pa jih je ocenjevalo 1714 udeležencev. V okviru neodvisne mednarodne

in izobraževanje. Zelo pohvalno je, da podjetja prepoznavajo pomembno vlogo šole in pomagajo pri opremljanju. Novo pridobljena znanja bodo gotovo olajšala mladim vstop na zahteven trg dela.« 🔲

jš

raziskave je naziv izbran produkt leta v različnih kategorijah prejelo 35 izdelkov. V mlekarni so na uspeh ponosni, saj potrjuje, da so potrošniki prepoznali kakovost izdelkov, ki se ponašajo tudi s certifikatom pridelani brez gensko spremenjenih organizmov. 🔲

Mojster si lahko šele po več kot 10 letih Čeprav so poklici orodjar, rezkalec in ključavničar nujno potrebni, nimajo prave prihodnosti, ker so podcenjeni, pravi samostojni podjetnik Vladimir Mandelc iz Rečice ob Paki – Namesto v »penzijo« za samostojnega podjetnika Tatjana Podgoršek

Pred mladimi, ki zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje, je zelo pomemben korak v življenju – odločili naj bi se za poklic, ki bo zanje poklic prihodnosti. Nekateri so morda odgovore na vprašanja, ki se jim pri tem zastavljajo, dobili na nedavnih informativnih dnevih, drugi jih še iščejo.

Premalo pozornosti usposabljanju kadra

❱

»Ni jim lahko biti v teh časih pred takim izzivom,« pravi samostojni podjetnik Vladimir Mandelc iz Rečice ob Paki – nosilec dejavnosti Popravilo kmetijske mehanizacije in izdelava kovinskih konstrukcij – ter pojasnjuje: »Časi so danes naravnani tako, da si mladi želijo čim prej čim več zaslužiti, povsod pa se tako ne da. Pri tem izhajam iz svojih izkušenj. Sem izučen orodjar, in to je poklic, v katerem si lahko mojster šele po več kot 10 letih izkušenj in trdega dela.« Opravlja torej poklic prihodnosti, saj so orodjarji, rezkalci, ključavničarji že nekaj časa zelo iskani? »Težko bi temu pritrdil. So namreč preveč podcenjeni. Naj ima nekdo

še tako veselje in voljo do tega, skoraj vsakogar mine ob pogledu na plačilno listo.« Po njegovem mnenju šolski sistem izobraževanja za omenjene poklice ne sledi potrebam in zah-

»Vsi vlagajo le v razvoj tehnologije, kar je potrebno, žal pa pri tem namenjajo premalo pozornosti usposabljanju kadra, ki je kljub robotizaciji potreben.« tevam časa. Mladi imajo sicer po končani poklicni Vladimir Mandelc: »Za odločitev o poklicu niso ali srednji šoli kar nekaj tepomembni samo volja, veselje, ročne spretnosti in oretičnega znanja, nimajo znanje, ampak še marsikaj drugega.« pa prakse. Ta je prav tako zelo pomembna, če ne še bolj za to, da odgovarja. Brez podpore računalnikov si takšen, kot od tebe delodajalec priča- in druge tehnologije bi danes težko, prikuje. Bi lahko takšen odnos do poklicev znava, toda: »Vsi vlagajo le v razvoj tehpripisali razvoju tehnologije? Delno tudi, nologije, kar je potrebno, žal pa pri tem

še kakšnih drugih poklicev, informativnih dnevov pa takrat še ni bilo. Tako je sledil večini prijateljev, vrstnikov, ki so odšli na šolanje na Rudarski šolski cennamenjajo premalo pozornosti uspo- ter Velenje, saj se jih je kar nekaj odlosabljanju kadra, ki je kljub robotizaciji čilo za poklic orodjarja. Prve izkušnje je potreben. Lahko se na računalnikih kon- pridobil v tovarni Gorenje Velenje, delo struirajo in modelirajo orodja ter pripra- na domači kmetije pa je »težilo« k temu, ve, na programskih strojih pa se strojno da se je naučil še veščin konstruiranja, obdelajo. Vendar so za zagon teh orodij tehnoloških rešitev in ključavničarskega in priprav potrebne tudi ročne spretno- dela. Danes ugotavlja, da se je odločil sti, s pomočjo katerih določena orodja prav? »Glede na to da sem iskan in da in priprave zaženeš v proizvodnji ali, kot imam dela, ki ga rad opravljam, dovolj, rečemo po domače, jim daš dušo. Za bi rekel, da sem se odločil prav.« to pa so potrebni orodjarji, vzdrževalci, Tako dobrega mojstra, kot je Vladimir, ključavničarji … Na računalnikih kon- bi najbrž težko našli. Težko pa tudi člostruirajo in modelirajo visoko strokovno veka s takšno zanimivo življenjsko odlousposobljeni ljudje, ne morejo pa roboti čitvijo. Leto preden je začel izpolnjevati strojev popravljati in vzdrževati, kar je pogoje za upokojitev je namreč stopil na pot samostojnega podjetnika. Kaj ga je vodilo k »Šele sedaj vidim, koliko znanja temu? »Razlogov je več. in izkušenj imam. Danes nisem le Pač stvari niso šle v takorodjar, rezkalec, ključavničar v eni šni smeri, kot sem si žeosebi, ampak tudi razvojni dobavitelj lel. Nerazumevanje delodajalca me je vse bolj večji slovenski firmi.« obremenjevalo, zato sem se odločil tako, kot za nemoten potek proizvodnje zelo po- sem se. In storil sem prav. Zanesljivo trmembno. Kakšen je odnos do »iskanih« dim, da sem se za takšen korak odločil omenjenih poklicev, naša družba med vsaj 10 let prepozno. Šele sedaj vidim, drugim dokazuje s tem, da za izvedbo koliko znanja in izkušenj imam. Danes večjih projektov izbere tuje izvajalce. nisem le orodjar, rezkalec, ključavničar v Cena izvedbe projekta ni vedno pravo eni osebi, ampak tudi razvojni dobavitelj merilo za izbor.« večji slovenski firmi,« je sklenil Vladimir Mandelc.

❱

Vsaj 10 let prepozna odločitev

Vladimir je še povedal, da je sam izbral poklic orodjarja bolj po naključju. Premalo je imel možnosti za poznavanje

🔲

Naš čas, 24. 2. 2022 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

24. februarja 2022

Iščejo dobro v slabem V Skupini Veplas Velenje zaradi težav v nabavni verigi pri partnerjih zastoji v proizvodnji – Lani za blizu 15 odstotkov nižji prihodki, letošnji naj bi bili višji za približno 30 odstotkov Tatjana Podgoršek

Iščejo dobro v slabem, bi lahko označili prizadevanja več kot 240 zaposlenih Skupine Veplas Velenje pri premagovanju posledic epidemije covida-19, ki predstavlja zanje velik izziv.

Proizvodnja avtodomov razprodana za dve leti »Z izzivi, ki so posledice epidemije, se srečujemo praktično vsak dan. Zadnji val nas je krepko ‹udaril›. Zaradi okužb ali karanten se srečujemo s precejšnjo odsotnostjo zaposlenih, še večja težave pa povzročajo motnje v nabavnih verigah pri naših glavnih partnerjih in s tem posledično tudi pri nas. Zaradi tega beležimo v zadnjih šestih mesecih zastoje v proizvodnji oziroma tudi ustavitev slednje. Najbolj prizadet je program avtodomi, ki je postal zadnje leto naš vodilni program. Predstavlja kar 70 odstotkov prihodkov. V tem trenutku smo v čudnem položaju. Namreč, toliko naročil kot jih imamo, doslej še nismo imeli, hkrati pa stroji stojijo, del zaposlenih je doma ali so v nižjem tempu, ta mesec bomo zaposlili nove ljudi. Izzivi so res veliki, vendar se jim prilagajamo in jih za zdaj z ukrepi

dokaj uspešno tudi premagujemo. Smo optimisti in verjamemo našim partnerjem, ki napovedujejo ureditev razmer do junija,« je pojasnil dr. Gregor Vedenik, izvršni direktor Skupine Veplas.

❱

Letošnji cilji: izpolnitev naročil kupcev ter za približno 30 odstotkov višji prihodki iz naslova prodaje

Iskanje dobrega v slabem velja tudi za ostale aktivnosti, ki so jih v teh nestabilnih časih izvajali v skladu s sprejeto strategijo in na osnovi katerih uspešno utrjujejo sloves uveljavljenega proizvajalca high-tech kompozitov ter izdelkov z večjo dodano vrednostjo. Na nek način je covid kriza, priznava sogovornik, povzročila večje razvojne korake, kot so jih predvideli za ta čas. Ves čas epidemije namreč izvajajo digitalno-tehnološko transformacijo, avtomatizirajo delovne postopke, reorganizirajo proizvodnjo. Znotraj strateških panog so razmejili tveganja oziroma so okrepili

Dr. Gregor Vedenik: »Ko mislimo, da smo težave že rešili, se te vračajo. Izzivi so veliki, a se z ukrepi ustrezno odzivamo in prilagajamo.«

sodelovanje z večjimi partnerji ali pridobili nove. Poleg programa avtodomi, kjer strateško sodelujejo s tremi največjimi ‚akterji‘ na tem področju v Evropi, so pospešili aktivnosti v panogi medicine, kjer že 20 let sodelujejo s švedsko družbo Aria in povečujejo število partnerjev na področju strojegradnje, okrepili so sodelovanje z več kot 20 partnerji v programu balistične zaščite. »Tudi z

❱

razpršenostjo poslovnih partnerjev želimo zagotoviti dolgoročno vzdržnost in s tem nadaljnji razvoj podjetja.« Čeprav razmere niso naklonjene večjim vlaganjem, so vsemu navkljub pristopili k izvedbi približno 2 milijona evrov vredne naložbe v izgradnjo novih prostorov, ki jo izvaja podjetje Veplas Lak. Je nujna, pravi Vedenik, če želijo uresničiti cilje Skupine in pričakovanja poslovnih partnerjev. Gradbena faza projekta je ‹pod streho›, letos naj bi izvedli še potrebne inštalacije ter postavili strojni park. Naložbo naj bi končali čez leto dni.

»Najbolj prizadet je program avtodomi, ki je postal zadnje leto naš vodilni program. Predstavlja kar 70 odstotkov prihodkov.«

Zadnja večja pridobitev – robotska celica v Šoštanju

Lani za približno 15 odstotkov nižji prihodki od načrtovanih Na osnovi napovedi njihovih kupcev so za lani predvideli približno 22 milijonov evrov čistih prihodkov. Zaradi posledic epidemije in prestrukturiranja programov so bili ti nižji za približno 15 odstotkov. »Kljub težavam nismo odpuščali, ohranili smo zmogljivosti oziroma jih celo povečujemo. Nadejamo se in tudi storili

bomo vse za doseganje letošnjih ciljev. Dva sta jasna: izpolnitev naročil naših kupcev ter za približno 30 odstotkov višji prihodki od prodaje. To nam bo omogočilo izvedbo ostalih ciljev Skupine Veplas, ki ostajajo optimistični in smeli,« je sklenil Gregor Vedenik. 🔲

Načrt obveščanja uporabnikov pitne vode v Šaleški dolini v letu 2022 Zdravstveno ustrezna pitna voda je ključnega pomena za zdravje vsake skupnosti. Pomembno je, da smo vedno pripravljeni na morebitne izredne razmere in ustrezno seznanjeni, na kakšen način bomo v teh primerih obveščeni o potrebnih ukrepih. V Komunalnem podjetju Velenje imamo izdelan načrt ukrepanja in obveščanja uporabnikov v

primeru izvajanja ukrepov, omejitev ali prepovedi glede uporabe pitne vode iz javnih vodovodnih sistemov v Šaleški dolini. V spodnji tabeli so prikazani načini obveščanja in podajanja informacij v različnih situacijah. Svetujemo vam, da redno spremljate vsaj en medij, preko katerega podajamo informacije.

Načrt obveščanja in podajanja informacij o kakovosti pitne vode v Šaleški dolini v letu 2022 Oskrbovalno območje

Oskrbovane krajevne skupnosti, mestne četrti in vaške skupnosti

Obvestila o omejitvah, prepovedih pitja pitne vode, o ukrepih ter odstopanjih

R1 Velenje

Konovo, Šmartno, Šalek, Paka pri Velenju, Bevče, Gorica, Stara vas, Črnova, Prelska, Vinska Gora

Paški Kozjak

Paški Kozjak, Paka pri Velenju

Grmov vrh

Šoštanj, Skorno-Florjan, Lokovica, Pesje, Stara vas, Staro Velenje, Levi breg zahod, Levi breg vzhod, Desni breg, Podkraj, Kavče, Šentilj, Andraž, Veliki Vrh - Gavce, Šmartno ob Paki, Gorenje - Skorno, Mali Vrh, Gora Oljka, Paška vas, Podgora, Rečica ob Paki

Mazej

Topolšica, Ravne, Plešivec, Gaberke, Škale, Hrastovec, Cirkovce, Konovo

Moj radio Radio Velenje www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje www.velenjcan.si www.velenje.com www.velenje.si www.sostanj.si www.smartnoobpaki.si VTV studio

Bele Vode

Bele Vode, Visočki Vrh

Javni objekti

Šaleška dolina

Časovna opredelitev obveščanja in časovni roki

Kaj zajema načrt obveščanja uporabnikov pitne vode? Načrt obveščanja uporabnikov pitne vode v Šaleški dolini zajema nabor sredstev javnega obveščanja, ki bi jih v podjetju uporabili za obveščanje uporabnikov v primeru, ko voda zaradi različnih razlogov ne bi bila varna za uporabo. Naravne nesreče (poplave, potresi, žled, nevihte, suša…), rutinske napake (okvare na cevovodih, napake v delovanju črpalk ali opreme, izpadi

Obvestila o neskladnostih v hišnem omrežju

Obvestila o večjih okvarah in sanacijah

Letno poročilo o kvaliteti pitne vode

Rezultati analiz, izjave o skladnosti

Moj radio Radio Velenje www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje www.velenjcan.si www.velenje.com VTV studio

Naš čas www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje

www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje Služba za tehnologije in nadzor, Primorska 8a, Šoštanj vprašanja: kpv@kp-velenje.si

Napovedane prekinitve 24 ur prej, nepredvidene čim prej

do 31.3. za preteklo leto

pon-pet, 7:00-15:00

Osebno obvestilo Čim prej, najkasneje v 2 urah

Čim prej, najkasneje v 7 dneh

Komu oziroma kam sporočiti, če so težave s pitno vodo? V primeru, da imate pomisleke glede kakovosti pitne vode ali težave zaradi nezadostne oskrbe, lahko to sporočite 24-urni dežurni službi Komunalnega podjetja Velenje na telefonski številki 03 898 94 20 (hladna pitna voda), 03 896 12 56 (ogreta pitna voda) ali pokličete na brezplačno številko 080 80 34. električne energije…) in druge nepredvidljive nesreče (razlitje nevarnih snovi v prometnih nesrečah ipd.) lahko vplivajo na kakovost pitne vode. Če bi bile težave neobvladljive in bi pitje vode lahko predstavljalo tveganje za uporabnike, bi v podjetju takoj izvedli obveščanje uporabnikov s pomočjo sredstev javnega obveščanja, ki so navedena v načrtu obveščanja. Uporabniki bi

bili obveščeni o potrebnih ukrepih, kot so prepoved pitja vode iz javnega vodovoda, prekuhavanje vode, možnostih nadomestne oskrbe, priporočilo pitja embalirane vode, prepoved pitja vode iz pipe za rizične skupine ipd. Javne ustanove, kot so vrtci, šole, zdravstvene ustanove, domovi za ostarele in živilski obrati, bi obvestili tudi osebno.

Načrt obveščanja uporabnikov vključuje tudi ustaljene postopke obveščanja s pomočjo sredstev javnega obveščanja v primeru večjih okvar in sanacij vodovodnega omrežja.

Kje uporabniki dobijo informacije o kakovosti pitne vode? Informacije o kakovosti pitne vode so objavljene na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje www.kp-velenje.si. Za morebitna vprašanja smo vam na razpolago tudi na elektronskih naslovih pitnavoda@kp-velenje.si ali kpv@kp-velenje.si. Vsi rezultati analiz pitne vode so dostopni na vpogled v Službi za tehnologije in nadzor, na Primorski cesti 8a, v Šoštanju. Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 6

GOSPODARSTVO

24. februarja 2022

Strnjen pregled zemljišč za stanovanjsko in poslovno gradnjo

Žabja perspektiva

30 let sramote

Nova publikacija, ki prinaša razvojne možnosti – Na voljo je veliko površin, velik je tudi interes investitorjev – Najbolj pritegne trasa 3. razvojne osi Diana Janežič

Mestna občina Velenje je v začetku leta 2022 izdala publikacijo, ki prikazuje vse evidentirane večje razvojne površine v občini, namenjene bodoči poslovni in stanovanjski rabi. V njej je poleg fotografij območij, posnetih z dronom, prikazana tudi infrastrukturna oprema območja, delež lastnine MOV, QR koda s povezavo na tekst veljavnega prostorskega akta in šifra območja v Občinskem prostorskem načrtu. Kjer je mogoče, je dodan načrt predvidene zazidave in ocenjena razpoložljiva površina posameznih območij. Publikacija bo zaradi pogostih sprememb v prostoru obnovljena večkrat letno. »Ideja je bila, da bi v tej publikaciji na enem mestu združili poslovne, stanovanjske in turistične priložnosti z namenom privabljati nove investitorje, ki bodo s svojimi programi in projekti soustvarjali podobo našega mesta prihodnosti. Objavljena je na naši spletni strani, kjer bodo sodelavci spremljali novosti, spremembe, predvsem bodo odstranili območja, površine, ki bodo oddane. Namenjena je gospodarstvenikom Šaleške doline in tudi tistim iz drugih okolij, ki imajo namen vlagati v Velenju ali širiti svoje zmogljivosti,« je publikacijo predstavil direktor občinske uprave mag. Iztok Mori. Kot je povedal, se je v zadnjem letu interes vlagateljev za gradnjo stanovanj neverjetno povečal. S tega vidika so vsa zemljišča, ki so

v lasti MOV, in tudi tista, ki niso, ter za katera so prostorski akti že narejeni, vpisali v publikacijo. Investitorji intenzivno zbirajo informacije in kažejo interes tudi za gradnjo večjih stanovanjskih kompleksov. Na drugi strani je tudi ljudi, ki bi želeli kupiti stanovanje v Velenju, veliko.

Zemljišča v mestnem središču in na obrobju Prvi pregled publikacije pokaže, da je na voljo veliko zemljišč na različnih območjih mestne občine, tako v mestu kot na obrobju. Kako bodo uporabljena in ali bodo pozidane vse zelene površine? Mag. Mori odgovarja: »Najboljša zemljišča so naše zlato, zato je treba biti previden, komu prodamo posamezno zemljišče in za kakšen namen. Ob nakupu zemljišča se bodo morali novi lastniki v pogodbi zavezati, da bodo zgradili takšen objekt, kot je predviden v prostorskem aktu, kjer so idejne zasnove že narejene. Verjamemo, da sta kompromis in sodelovanje pri novogradnjah občanov in občank zelo

pomembna, in njihovo mnenje se bo upoštevalo. Razumem, da ljudje zelene površine, ki jih v mestu uporabljajo že dalj časa, vzamejo za svoje in je vsak poseg vanje občutljiv. Investitorji se tega zavedajo in v svojih projektih nakažejo in ponujajo rešitve, ki bodo ljudem privlačne; torej načrtujejo ozelenitev stanovanjskih sosesk ter ureditev otroških igrišč in sprehajalnih poti.«

Čaka nas veliko dela »Prihodnjih 10, 20 let bo v Velenju v smislu novega razvoja zelo intenzivnih. Skupaj bomo v gospodarstvu morali iskati rešitve, nove programe, ki bodo ustvarili nova delovna mesta z dodano vrednostjo. V skladu z Nacionalno strategijo izstopa iz premoga in prestrukturiranja premogovnih regij moramo poiskati nove poslovne priložnosti, kar gradnja poslovnih con in privabljanje investitorjev tudi prinašata. Veliko pričakujemo od sklada nepovratnih sredstev za prestrukturiranje, a 90 odstotkov dela bomo morali opraviti sami.

Dolgoročno načrtujemo, da bomo z manjšanjem proizvodnje v Premogovniku Velenje in nato z njenim prenehanjem uporabili tudi degradirana zemljišča pridobivalnega območja. Namenili bi jih poslovnim conam oziroma turistični dejavnosti. Pri tem tesno sodelujemo s Premogovnikom Velenje, da bi ta zemljišča čim prej sprostili in jim omogočili drugo namembnost,« je o viziji za nadaljnji razvoj še povedal Iztok Mori. 🔲

Za poslovne investitorje je najbolj zanimivo območje ob trasi nove ceste na 3. razvojni osi, to je predvsem pod staro elektrarno. Tja je umeščena ena največjih poslovnih con, ki že nastaja in kjer je interes velik. V roku nekaj mesecev so prodali dve zemljišči, investitorji pa se pripravljajo na gradnjo in pridobitev gradbenega dovoljenja.

Cene kvalitetnega lesa zaradi pomanjkanja lesa na trgu višje Letošnja 16. licitacija lesa je ponovno postregla s presežki in pozitivno presenetila. Dražba je tudi razstava najlepšega in najkakovostnejšega lesa, ki zraste v slovenskih gozdovih in ga lastniki prepoznajo kot visokokakovostnega. Za najdražji hlod, gorski javor, je kupec odštel 47.838 evrov ali 23.800 evrov za m3, kar je absolutni rekord dosedanjih dražb. Rekordni so bili tudi število kupcev, število oddanih ponudb in povprečna cena prodanega lesa, ki je znašala 390 evrov na m3. »Ponovno se je izkazalo, da v naših gozdovih raste pravo bogastvo in da ga lastniki gozdov znajo prepoznati,« je poudaril predsednik Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline Jože Jeromel, ki je pritrdil, da so cene kvalitetnega lesa zaradi pomanjkanja lesa na trgu višje. »Do zdaj največja količina lesa na licitaciji kaže na konkurenco med kupci, za kar si pripisujemo nekaj zaslug. Prav gotovo je konkurenca iz leta v leto večja, pričakujemo pa višje cene lesa tudi v prihodnje. Les je ne samo povprečne, temveč

Pisal sem pred kakšnega pol leta o slavnih obletnicah naše države in o tem, kako si ljudje postavljajo spomenike, da jih torej slavi sedanjost in prihodnost. Lani je minilo 30 let od trenutka zgodovine, ki je tej državi naklonil toliko sreče, da se je demokratizirala. Le pol leta kasneje, natančneje februarja 1992, ravno te dni je 30 let od tega, so se zgodili izbrisani. Gre za strašni madež v zgodovini slovenske države, o katerem bi se morali še vedno pogovarjati, ga razumeti, analizirati, a se pač, kot o vseh slabih stvareh, o tej temi raje ne govori. Zato zelo na kratko: država je z eno potezo več kot 25.000 ljudem odvzela stalno bivališče, izvedla je administrativno etnično čiščenje in tisoči ljudi so se znašli brez osnovnih človekovih pravic. Izgubili so dokumente, niso Jure Trampuš mogli obiskovati zdravnikov, niso se mogli zaposliti, otroci niso dobili štipendij. Nekateri tega niso vedeli, nekaterim so birokrati pred očmi razrezali osebne izkaznice, nekatere so na silo deportirali iz države, drugi so jo bili primorani zapustiti sami. Da se je zgodila množična kršitev človekovih pravic, so potrdila slovenska sodišča, vključno z ustavnim. Enako je dvakrat razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice. A izbris ni bila edina napaka te države. Ko je deset let po njem postalo jasno, kaj je sporni zakon povzročil, se je politika začela izmotavati. Desni so strašili pred okupatorji in visokimi odškodninami, levi so se delali, da problem rešujejo, pa četudi so se ga izogibali ali sprejemali zakone, ki so izbrisanim pomagali le deloma. Ne samo da je bilo politiki vseeno za krivice, ki jih je povzročila država, stisko ljudi so brezsramno izkoriščali za svoje cilje. Tudi za hujskanje, zavajanje in manipuliranje. Dve stvari sta danes, 30 let po izbrisu, povsem jasni. Prvič, osnovni element – ideološka podstat, če že hočete – izbrisa je bil nacionalizem. Izbrisani so bili ljudje, ki so prihajali iz držav nekdanje Jugoslavije in niso vložili zahteve za slovensko državljanstvo ali pa ga niso pridobili. Brez izključujočega nacionalizma, ne ljubezni do domovine, pač pa zavračanja drugih, ne bi bilo izbrisa in množice žalostnih zgodb. Drugi nauk pa je povezan z birokracijo, z banalnostjo zla. Niso bili samo Igor Bavčar, Lojze Peterle in Slavko Debelak tisti, ki so izvedli izbris, ljudem so osebne izkaznice uničevali uslužbenci na javnih upravah, iz države so jih pošiljali policisti, njihove pritožbe so leta in leta brez resne presoje zavračali sodniki nižjih sodišč. Navadni dolgočasni, državni uslužbenci, veliko izmed njih je bilo gotovo dobrega srca, a so vseeno mirno izvrševali neustavne, krivične zakonske uredbe. Kot je nekoč Adolf Eichmann mirno in po črki zakona ljudi pošiljal na vlake smrti, zraven pa v tabele vestno beležil njihovo število. Po vsaki vojni, po vsakem zločinu kričimo nikoli več, a vedno znova smo presenečeni, da se zlo v takšni ali drugačni obliki vrne. Kar nas pripelje v današnji čas, v moje mesto, mesto, ki je nastalo s priseljevanjem. V Slovenijo, v Velenje prihajajo državljani tujih držav, tudi iz Kosova in Albanije. Iščejo boljše delo, iščejo boljšo državo. Veliko stereotipov se valja naokoli. Veliko sovraštva do tujcev kali pod gladino brezbrižja. Kot državljanu, ki je odraščal v tem mestu, mladost pa vedno rodi najlepše spomine, mi je res čisto vseeno, kdo so oni, kakšen jezik govorijo, v katerega boga verjamejo. Država je tista, ki jim mora pomagati, da se v novem okolju počutijo bolje. Država je tista, ki mora vsem ljudem na enak način omogočiti boljše življenje. Država je tista, ki ljudi ne sme potiskati na socialni rob. Nacionalizem je zloraba ljubezni do domovine. V sodobni, demokratični in vključujoči družbi so edino legitimno zatočišče nacionalizma meddržavne nogometne tekme, ki trajajo 90 minut, pa še takrat si nasprotniki na koncu v športnem duhu stisnejo roke. Moja dežela je Slovenija, ki spoštuje vse ljudi, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje ali katerokoli drugo osebno okoliščino. V moji deželi so vsi njeni ljudje. 🔲

tudi vrhunske kvalitete. Pripravili se bomo, da bomo lahko sprejeli največjo možno količino lesa, ki bo dostavljena na licitacijo,« je dodal Jeromel, ki ga veseli, da gre za izjemen les, ki se uporablja za

izdelke z višjo dodano vrednostjo, kot so glasbila, pohištvo, izdelki za uporabo pri izdelavi vozil, plovil ipd. 🔲

jš

Na dražbi je bilo razstavljenih in prodanih 36 drevesnih vrst. Poleg gorskega javorja še oreh, sliva, dob, graden, gorski brest, kostanj, veliki jesen, češnja, macesen in smreka. Tudi najbolj neobičajna vrsta – bršljan – je dosegla dobro ceno in bila tudi prodana. Foto J. Miklavc

Naš čas, 24. 2. 2022 barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

24. februarja 2022

Ni vse delo očem vidno V javnem zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki zadovoljni z opravljenim delom v preteklem letu – Kritike so neupravičene – Novosti odvisne predvsem od denarja Tatjana Podgoršek

V občini Šmartno ob Paki delujeta dva javna zavoda, poleg tamkajšnje osnovne šole tudi mladinski center. Je organizator in koordinator aktivnosti na področju kulture, turizma in športa.

Zadolženi za medgeneracijsko dogajanje »Prvenstveno je bilo poslanstvo javnega zavoda nuditi mladim v prostem času različne oblike neformalnega druženja, izobraževanja ... Ker pa je lokalna skupnost manjše okolje, kjer je staranje prebivalstva morda še bolj opazno kot v večjih sredinah, smo danes v bistvu zadolženi za medgeneracijsko izvajanje omenjenih dejavnosti. Teh tudi lani zaradi omejitev in ukrepov nismo mogli izvajati, kot smo si želeli. Smo se pa omejitev navadili, se naučili in se jim prilagodili, zato smo večino zastavljenih aktivnosti izpeljali,« je odgovorila direktorica javnega zavoda Mirjam Povh na vprašanje, v kolikšni meri je javni zavod v lanskem, drugem covid letu, izpolnil svoje poslanstvo. Med izpeljanimi aktivnostmi (delavnice za otroke in odrasle, prireditve, tečaji v živo in po spletu) najbolj izstopata projekt 130 let savinjske železniške proge ter tradicionalni Poznopoletni festivali s šestimi dogodki. Oba sta bila zahtevna, velika zalogaja, ki so ju izpeljali tako, kot so načrtovali. Upoštevajoč covid

ukrepe so z odzivom na vse izpeljano zadovoljni.

Kritike so neupravičene Sogovornico veseli dejstvo, da je kljub omejenim možnostim, ki vplivajo na višino prihodkov, javni zavod lansko poslovno leto sklenil s pozitivno ničlo. V največji meri je za to 'zaslužnih' blizu 500 nočitev v mladinskem hostlu ter na osnovi dobro zastavljenega programa praznovanja že omenjene-

❱

»Očitno mora biti nekdo predpražnik za čiščenje nekaterih stvari. Kritizirajo in izražajo nezadovoljstvo predvsem tisti, ki jih stvari ne zanimajo, ki sami vanje niso vpeti. Mi vseskozi delamo, vendar je v našem delu ve-

Kritizirajo in izražajo nezadovoljstvo predvsem tisti, ki jih stvari ne zanimajo, ki sami vanje niso vpeti.

tudi izven občinskih meja, izvajanja neformalnih oblik izobraževanja, druženja … To je nekaj, kar je ljudem ter posledično tudi okolju v pomoč pri razvoju. Vsaka pozitivna kritika je dobrodošla. Kritike povprašamo za predloge, a jih od večno nezadovoljnih doslej še nismo slišali,« odgovarja Povhova. Prejemajo pa pohvale, zahvale za sodelovanje in delovanje pri projektih od ljudi, zavodov v regiji in na ravni države, še pojasni. Čeprav razmere v zadnjih dveh

Že sprejemajo in vodijo goste Izvedba novosti v letošnjem programu zavoda bo odvisna predvsem od denarja, ki bo na voljo. Še odločneje nameravajo stopati po začrtani poti na področju turizma, več aktivnosti snujejo za mlade, saj je letos evropsko leto mladih. Seveda ohranjajo dogodke v okviru Poznopoletnega festivala, načrtujejo izvedbo Martinovanja, že dve leti čakajo na

❱

Omejitev so se navadili, se jim prilagodili, zato so večino zastavljenih aktivnosti izpeljali.

možnost organizacije koncerta mladih, še neuveljavljenih glasbenih skupin … »Pri pripravi koledarja dogodkov za prihodnja dva meseca imamo vse zmogljivosti povsem zasedene, kar vliva optimizem in napoveduje pestro dogajanje na področju društvenega ter družabnega življenja v nadaljevanju leta. V okviru Tic-a, katerega dejavnost je zaživela lani pod okriljem projekta Martinov svet (eden od evropskih projektov, ki smo ga vodili in izvedli), smo poskrbeli za veliko promocijskega materiala. In velika novost je, da že tudi mi sprejemamo goste ter jih vodimo po našem okolju,« je sklenila Mirjam Povh. 🔲

Vabijo h glasovanju

Poleg Poznopoletnega festivala je lansko leto najbolj zaznamoval projekt praznovanja 130-letnice savinjske železniške proge.

ga jubileja železniške proge pridobljen denar sponzorjev. Zakaj potemtakem vse več nezadovoljstva, toliko kritik na račun delovanja javnega zavoda, za katerega je treba priznati, da je med nekaterimi občani kamen spotike že od začetkov delovanja pred 25 leti?

liko takega, kar se morda nikoli ne bo pokazalo navzven (pisanje projektov, priprave na njihovo izvedbo …). Prepričana sem, da so kritike neupravičene vse od ustanovitve zavoda. Njegovo delovanje je začrtano v smeri razvoja, aktivnosti oziroma sodelovanja

letih niso najbolj naklonjene delovanju zavoda, so jih izkoristili. Dokaz za to so med drugim tudi majhni koraki predvsem na področju turizma, kjer zaznavajo precej večjo prepoznavnost lokalne skupnosti, lokalni ponudniki pa večje povpraševanje.

Šmartno ob Paki – Na upravi občine Šmartno ob Paki so zadovoljni s prejetimi predlogi v okviru participativnega proračuna. Letos so ga uvedli prvič. Na razpis je prispelo kar 14 predlogov, ki so jih najprej pregledali sami, sedaj pa jih bodo prevetrili še v petčlanski posebni komisiji. Pojasnili so, da so vsi oddani predlogi že objavljeni na občinski spletni strani, na glasovanje pa se bodo uvrstili tisti, za katere bo omenjena komisija presodila, da ustrezajo vsem pogojem sklepa o postopku izvedbe participativnega proračuna. Predlogi so zelo raznovrstni, vsebinsko pa se nanašajo na ureditev sprehajalnih poti s klopmi, postavitev otroških igral in ureditev obstoječih športnih objektov, nakup aditivov za zorenje gnojevke, občani si želijo tudi postavitve nadstreška za samopostrežne avtomate, nakupa lutk za učenje postopkov oživljanja ter ureditve odvodnjavanja. H glasovanju za predloge vabijo vse občane, starejše od 16 let. Glasovanje bo potekalo na spletni strani ali preko glasovnic v stavbi občinske uprave od 14. do 21. marca. Vsak občan lahko odda le en glas. Če jih bo oddal več, bodo upoštevali prvi oddani glas. 🔲

Uporabnikom komunalnih storitev smo na voljo za svetovanje Vzpostavili smo pisarno za svetovanje, v kateri bodo lahko uporabniki komunalnih storitev pridobili dodatne informacije glede obračuna svojih stroškov, pa tudi nasvet, kako privarčevati na račun energetske sanacije in racionalnega obnašanja pri ogrevanju. Že sedaj je v Velenju v okviru mreže ENSVET za občane na voljo brezplačno strokovno svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. V Šaleški dolini je cena toplotne energije med najnižjimi v Sloveniji tudi zato, ker skušata lokalni skupnosti Velenje in Šoštanj, kot edini občini, breme podražitve cene v čim manjši meri prenesti na končne uporabnike – gospodinjstva, zato ceno že nekaj let subvencioniramo. Za lajšanje težav pri plačilih v Komunalnem podjetju Velenje uporabnikom omogočajo tudi obročno plačevanje položnic. Prav tako bomo v sodelovanju z Upravo Mestne občine Velenje v naslednjih dneh sklicali sestanek upravnikov večstanovanjskih stavb in tudi z njimi opravili razgovor, kako še dodatno ukrepati pri zniževanju stroškov za ogrevanje. Zavedamo se, da je kljub občinskemu subvencioniranju cene v zadnjih mesecih dvig cen energentov povzročil velik pritisk na končne uporabnike, zato smo se odločili, da še dodatno pomagamo in vzpostavimo pisarno za svetovanje, ki bo na voljo vsem uporabnikom komunalnih storitev. Na sedežu Komunalnega podjetja Velenje (Koroška cesta 37b) bodo lahko uporabniki vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 13. uro pridobili dodatne informacije gle-

de vseh stroškov in obrazložitev postavk, ki so navedene na položnici. Prav tako bodo lahko prejeli nasvet, kako znižati strošek za toploto iz več vidikov tudi s pomočjo energetsko sanacijo. Že sedaj imamo v Velenju v okviru mreže ENSVET za občanke in občane organizirano brezplačno strokovno svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih, kjer pomagajo tudi pri pridobivanju sredstev Eko sklada. Za razgovor v svetovalni pisarni se lahko naročite na tele-

fonski številki 041 232 176 ali preko elektronskega naslova robert.spegel@ensvet.si. Na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje https://kp-velenje.si/ je na voljo portal (https://velenje.3tav.si/ Prijava?ReturnUrl=%2f), kjer lahko uporabniki sami spremljajo vse podatke, ki so vezani na njihovo odjemno mesto (tudi porabo za zadnjih deset let). V Komunalnemu podjetju Velenje smo v času uradnih ur (vsak delovni dan med 7. in 15. uro) za uporabnike dosegljivi tudi na brezplačni telefonski številki 080 80 34 (izbor številka 4) in telefonski številki 03 89 61 100. Uporabniki lahko tudi pišejo na elektronski naslov prodaja@kp-velenje.si ali odgovor poiščejo na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje https://kp-velenje.si/ (Uporabniški center/Pogosta vprašanja). Prebivalci Šaleške doline se preko Komunalnega podjetja Velenje ogrevajo s toplotno energijo iz Termoelektrarne Šoštanj. Ceno odkupa energije na pragu Termoelektrarne Šoštanj določi Agenci-

ja za energijo Republike Slovenije, ki pa se iz leta v leto, tudi zaradi vedno dražjih emisijskih kuponov, viša. Variabilni del cene toplotne energije v Velenju s subvencijo znaša v 49,55 evra/MWh, kar je najnižja cena ogrevanja v Sloveniji. Za primerjavo: variabilni del cene toplote v evrih na MWh z DDV po občinah znaša – Ptuj 165,62; Jesenice 112,42; Ljubljana 91,91; Maribor 83,27; Slovenj Gradec 67,77 in Celje 65,87. Lokalni skupnosti skušata breme stroškov v čim manjši meri prenesti na končne uporabnike – gospodinjstva, zato subvencionirata ceno toplotne energije v višini 3,98 evra/MWh. Kar na letnem nivoju pomeni, da subvencioniramo toploto v višini 723.752 evrov, od tega je delež Mestne občine Velenje 593.365 evrov in Občine Šoštanj 130.386 evrov. V teku je preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki pomeni prehod na nov sistem daljinskega ogrevanja, ki bo ekonomsko in okoljsko najbolj učinkovit ter sprejemljiv in bo popolnoma neodvisen od premoga. S

Koroška cesta 37/b 3320 Velenje prehodom na trajnostne zelene tehnologije za pripravo toplote, ki bodo predstavljale varen in neodvisen vir energije, bomo poskrbeli za zanesljivo oskrbo s toploto za več kot 40.000 prebivalcev in industrijske uporabnike, zmanjšali oziroma izničili izpuste toplogrednih plinov ter dostopne cene elektrike in ogrevanja za vse prebivalce in s tem preprečevanje oz. omejevanje energetske revščine. Prijazen pozdrav.

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 8

ZA ZDRAVJE

24. februarja 2022

Je zdrava prehrana res zdrava? Kaj sploh je zdravo, eko, bio? Včasih je družina večinoma jedla skupaj, danes nimamo več te lepe navade, da bi tudi med tednom jedli skupaj – Ne dajmo otroku soka rdeče pese, ki ga sami ne maramo, mi pa se medtem mastimo s čipsom Jasmina Škarja

za Nemčijo, Italijo in Avstrijo, ‚organsko‘ pa je npr. v rabi v anglosaških državah. Kako nakupuje hrano Forstner Holeškova? »Sama nakupujem hrano po sistemu, ki sem si ga ustvarila glede na vse, kar sem preučila in še vedno preučujem in preizkušam. Na prvem mestu je hrana, ki jo na domačem vrtu pridelam sama ali pa kdo od domačih. Na dru-

»Včasih smo večinoma kuhali iz osnovnih sestavin in nismo uporabljali industrijsko predelane hrane, ki vsebuje različne dodatke, kot so konzervansi, ojačevalci okusa, barvila, emulgatorji. Ti dodatki lahko v našem telesu povzročijo zelo različne odzive in otežujejo prebavo ter izkoristek hranilnih snovi. Včasih je družina večinoma jedla skupaj, danes

Na veliko področjih stvari niso povsem zanesljive. Na žalost je tako tudi pri hrani. Danes je na tržišču mnogo izdelkov, ki imajo različne oznake in nas vabijo k nakupu. Zelo pomembno je, da se zavedamo, kaj te oznake pomenijo in kakšne lastnosti ima hrana, ki jo kupujemo. Oznake bio, eko in organic so registrirane in nadzorovane oznake, »Na prvem mestu je hrana, ki jo na domačem vrtu za katere veljajo zelo pridelam sama ali kdo od domačih. Na drugem je strogi predpisi o načitista, ki jo kupim pri kmetu, ki mu zaupam in poznam nu uporabe. »Oznake njegovo pridelavo oz. predelavo. Na tretjem pa je ekološko, biološko in organsko pomenijo v ekološko pridelana hrana iz Slovenije, lahko tudi državah Evropske uniintegrirana hrana, še posebej če vem, od kod prihaja.« je isto, saj velja v vseh državah enotna zakonodaja, ki natančno določa pravila ekološkega pride- gem je tista, ki jo kupim pri kme- pa velikokrat starši jedo v službi, lovanja, kontrolo, certificiranje tu, ki mu zaupam in poznam nje- otroci v šoli ali vrtcu, in nimamo in označevanje ekoloških živil,« govo pridelavo oz. predelavo. Na več teh lepih navad, da bi tudi v uvodu pove Nataša Forstner tretjem mestu je ekološko pridela- med tednom jedli skupaj. Zaradi Holešek, diplomirana živilska na hrana iz Slovenije, lahko tudi velike ponudbe že pripravljenih tehnologinja, nutricionistka za integrirana hrana, še posebej, če jedi in tudi dostave hrane na dom brezglutensko prehrano in pre- vem, od kod prihaja. Sledi ekolo- posegamo zaradi pomanjkanja hrano ob avtoimunskih boleznih. ško pridelana hrana iz tujine. Na časa vedno večkrat po že priprazadnjem mestu je ostala hrana vljeni hrani in jemo kar po poti »Na prvem mestu je iz tujine, če je to nekaj takega, ali pa tudi pred televizijo, kar včahrana, ki jo na domačem kar potrebujem ali si želim – v sih tudi ni bila navada. Sama zelo vrtu pridelam sama.« mojem primeru recimo ananas,« podpiram kuhanje iz osnovnih Oznaka ‚ekološki‘ je predpi- razloži in ugotavlja, da sta se tako sestavin in obed za mizo v mirsana v Evropski uniji za sloven- prehrana kot način prehranjeva- nem okolju, kjer so prisotni vsi ali ski jezik, ‚bio‘ v Evropski uniji nja skozi leta zelo spremenila. pa vsaj večina članov družine.«

❱

Zakaj jesti lokalno pridelano hrano in sadje? Najbolj optimalna hrana za naša telesa je tista hrana, ki raste v bližnjem in širšem okolju, ker so naši organi in prebavni sistem nekako prilagojeni hrani, ki so jo uživali tudi naši predniki. Seveda pa vsa hrana, ki si jo morda tu in tam zaželimo, ne raste pri

nas, in je prav, da si tu in tam privoščimo tudi hrano (zelenjavo in sadje), ki ne raste tukaj. Kako izbrati? »Vedno poslušajmo lastno telo, ki nam bo zelo dobro povedalo, kako se po določeni hrani počuti, in mu dajmo čim več hrane, po kateri bomo imeli veliko energije, po njej ne bomo utrujeni ali zaspani in nam ne bo povzročala težav pri prebavi –recimo nas ne bo napihovala,« pojasni Forstner Holeškova, ki se ji zdi pomembno, da s tem, ko jemo večinoma lokalno pridelano hrano, hkrati podpiramo domače kmete in proizvodnjo hrane v naši okolici, kar predstavlja veliko prednost, saj je hrana tako v najkrajšem času na našem krožniku. »Takšna vsebuje največ hranilnih snovi, predvsem vitaminov, katerih količina se v zelenjavi in sadju potem ko ga poberemo, hitro zmanjšuje.«

Narava ponuja ogromno različne divje hrane

Nataša Forstner Holešek: »Če želimo otroku približati zelenjavo, mu jo pripravimo na tak način, da bo prijetna na pogled – in dodajmo kaj, kar ima rad.«

Kot živilska tehnologinja je tudi pri začimbah, zeliščnih čajih in oreščkih velika zagovornica uporabe domačega. »Veliko lahko sami naberemo. Narava ponuja ogromno različne divje hrane, ki jo lahko posušimo ali zamrznemo in si pripravimo zalogo. Seveda pa nekatere kulture pri nas ne uspevajo, takrat pa posežemo po izdelkih, ki so uvoženi. Vedno pa preverimo proizvajalca, od kod prihaja izdelek in kdo ga je pakiral, če želimo uživati kakovosten izdelek. V veliko pomoč so nam lahko nasveti Zveze

potrošnikov Slovenije, ki velikokrat objavi primerjalne teste in ocene pa tudi odpoklice izdelkov (kot je bil lani primer s preveliko vsebnostjo etilen oksida v sezamu in kasneje še v sladoledu).« Kaj pa zdrave navade in kako jih vpeljati v svoj vsakdan? »Začnemo lahko kadarkoli, ni nam treba čakati na novo leto ali nov teden. Družina je tista primarna celica, v kateri lahko starši ogromno naredimo z zgledom, se zdravo prehranjujemo in živimo. Zavedajmo se, da otroci vedno kopirajo naša dejanja in ne poslušajo, kaj jim govorimo. Na primer – ne dajmo otroku soka rdeče pese, ki ga sami ne maramo, mi pa se medtem mastimo s čipsom. Ko bomo sami pili zelenjavni sok in nas bo otrok opazoval, bo prej ali slej tudi sam posegel po njem. Če na primer želimo otroku približati zelenjavo, mu jo pripravimo na tak način, da bo prijetna na pogled, in dodajmo kaj, kar ima rad. V zelenjavni sok mu lahko za začetek zmešamo banano. Verjemite mi, da bo po določenem času želel piti zelenjavni sok brez banane, ker bo opazoval, kaj počnemo mi,« pripoveduje Nataša Forstner Holešek, ki se ji zdijo pozitivni zgledi staršev in okolice najpomembnejši. »Pojdimo velikokrat v gozd in dihajmo svež zrak, otrokom bo zabavno, za nas pa neverjetno sproščujoče in zdravilno. Predvsem pa začnimo z vsako novo navado počasi in ne spreminjajmo vsega naenkrat. To bo prevelik stres za naše telo in bomo zelo hitro obupali. Opazujmo, kaj nam ustreza in kaj ne. Vsaka malenkost, ki jo redno izvajamo, pa prinaša boljše počutje na dolgi rok, kar pa je tudi naš cilj,« je prepričana sogovornica. 🔲

Vsak dan lahko telovadite in se razgibate v naravi Vadbe v Šoli zdravja potekajo na prostem, v vseh letnih časih in vremenskih razmerah, na 248 lokacijah po Sloveniji – Povprečna starost članov je 71 let – Nekatere skupine so zrasle v pevske, plesne in pohodne skupine Jasmina Škarja

dobremu počutju in življenju. »V trinajstih letih smo se dobro razširili, kar dokazuje, da nam uspeva in da nekaj prispevamo za dobro prebivalstva.«

Društvo Šola zdravja deluje na področju športa, zdravja in prostovoljstva ob podpori ministrstva za zdravje. Njihova osnovna dejavnost je brezplač- Vadijo na prostem in na vadba Metoda 1000 gibov, ki tudi pozimi jo trenutno vsako jutro izvaja več Povprečna starost članov je 71 kot štiri tisoč članov. Vse vadbe let. Vaje so zastavljene tako, da potekajo na prostem, v naravi, se ljudje dobro ogrejejo in razv vseh letnih časih in vseh vremenskih razmerah, na Vadba Metoda 1000 gibov različnih, kar 248 je namenjena ozaveščanju lokacijah po Slovejavnosti o pomenu redne niji. Ker potekajo telovadbe kot delu zdravega na prostem, na primerni razdalji, brez načina življenja za ohranjanje uporabe rekvizitov kakovostnega psihičnega in in brez morebitnefizičnega počutja. ga medsebojnega stika, je vadba primerna tudi v času epidemije. Ana Pirih iz Šole gibajo. Kdo so vaditelji? »To so zdravja pravi, da številni člani usposobljeni posamezniki, ki poposkusijo in kmalu ugotovijo, vezujejo skupine v določenem da je takšen način gibanja velik kraju. Gre za starejše vaditelje, prispevek k njihovemu zdravju, ki prikazujejo metode gibanja in

❱

hkrati povezujejo skupine. Zanimivo je tudi, da so marsikje skupine zrasle v pevske, plesne in pohodne skupine. V epidemiološko boljših časih vaditelji hodijo tudi po šolah, vrtcih, domovih za starejše, kjer prav tako prikazujejo vadbe in gibanje širijo naprej,« razlaga Pirihova. Trenutnim časom so se prilagodili tudi tako, da vadbo ponujajo preko zooma in malih zaslonov v jutranjih oddajah lokalnih TV postaj in tako gibanje širijo po celi Sloveniji.

Prisotni so v Velenju in Šoštanju, želijo si organizirati skupino tudi v Šmartnem ob Paki Želijo si, da bi vadba Metoda 1000 gibov potekala v vsaki občini in bila tako dostopna komurkoli, ki bi si želel spremeniti življenje na bolje oziroma okrepiti svoje zdravje. S tem pa bi lahko skupaj spreminjali gibalne navade prebivalstva. »Na vašem koncu bi si želeli, da bi

Ana Pirih: »Želimo si, da bi vadbe potekale v vsaki občini in bile tako dostopne vsakomur, ki bi želel spremeniti življenje na bolje oziroma okrepiti svoje zdravje. S tem pa bi lahko skupaj spreminjali gibalne navade prebivalstva.«

bilo organiziranih več skupin. Delujejo v Velenju in Šoštanju, v Žalcu, na Polzeli, v Mislinji, Črni na Koroškem in Mozirju, na Dobrni in v Šmartnem ob Paki pa ne. Zato spodbujamo posameznike, da nas pokličejo, mi jim bomo pomagali organizirati novo skupino,« še dodaja Ana Pirih iz društva Šola zdravja, ki se ji zdi najpomembneje,

da na takšen način spodbudijo še koga, ki bi mu tovrstna vsakdanja vadba kot oblika druženja v skupini koristila. »Saj veste,

kjer je volja, je tudi pot, še posebej je dobro, da smo na zraku in se gibamo.« 🔲

lokalne novice

Naš čas, 24. 2. 2022 barve: CMYK, stran 9

ZA ZDRAVJE

24. februarja 2022

Naj postane zdrav način življenja naša prioriteta V občinah Šmartno ob Paki in Šoštanj upad bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi, v občini Velenje pa porast – Ob sumu na možgansko kap ali srčni infarkt takoj pokličemo na pomoč na številko 112 Jasmina Škarja

Bolezni srca in žilja so poleg rakavih obolenj najpogostejši vzrok prezgodnje smrti. Med najpogostejše bolezni srca in žilja spadajo zvišan krvni tlak, koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen in kronična ledvična bolezen. Kateri so vzroki možganske kapi? Odgovarja Anja Strmšek, dr. med. z Območne enote Celje NIJZ. »Kapi najpogosteje nastanejo zaradi ateroskleroze, pri kateri se žile, ki dovajajo svežo kri tkivom in organom (arterije), naplastijo z maščobnimi oblogami. Sčasoma se zaradi omenjenega procesa arterije zožijo, kar povzroča moteno prekrvavitev tkiv in organov. Ateroskleroza lahko poteka povsem brez simptomov, lahko se kaže z bolečinami ali drugimi simptomi v področju telesa, ki ni dovolj prekrvavljeno, ali pa pride zaradi natrganja oblog in posledičnega strjevanja krvi do nenadne zapore arterije. To se zgodi pri možganski kapi ali srčnem infarktu. Ker je ob nenadni zapori arterije prekrvavitev organa ali dela organa kritično ovirana, lahko pride do odmiranja tkiva, kar lahko z zgodnjo prepoznavo simptomov in ustreznim odzivom v veliki meri preprečimo,« odgovarja zdravnica Anja Strmšek.

Ateroskleroza je povezana z različnimi dejavniki tveganja Kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za razvoj bolezni? »Mednje sodijo povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi, sladkorna bolezen, čezmerna telesna teža, kajenje, nezdrava prehrana, nezadostna telesna dejavnost in stres. Če ima posameznik enega ali več dejavnikov tveganja, zelo pogosto zboli zaradi srčno-žilne bolezni. Na nekatere izmed njih nimamo vpliva. Med drugim so za razvoj ateroskleroze dovzetnejši moški v primerjavi z ženskami. Na kar precejšnji del dejavnikov tveganja pa je mogoče vplivati z zdravim življenjskim slogom ali z zdravili. Tudi pri posameznikih z že znanim srčno-žilnim obolenjem je ključno odpravljanje oziroma obvladovanje dejavnikov tveganja, saj na ta način upočasnimo napredovanje ateroskleroze in njene zaplete.«

Preventivni pregledi potekajo v ambulantah družinske medicine Za pravočasno odkrivanje srčno-žilnih in drugih kroničnih obolenj oziroma odkrivanje tveganja za njihov razvoj je v Sloveniji na voljo preventivni program Skupaj za zdravje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno

zdravje. Preventivni pregled poteka v ambulanti družinske medicine in je namenjen vsem, starim nad 30 let oziroma mlajšim, če so družinsko obremenjeni s srčno-žilnimi obolenji ali sladkorno boleznijo. Poleg svetovanja za zdrav življenjski slog in po potrebi predpisa ustrezne terapije je posameznik na preventivnem pregledu deležen usmeritve na aktivnosti za krepitev zdravja v lokalni center za krepitev zdravja ali zdravstveno-vzgojni center.

Zelo pomemben je čas, da bolnik najhitreje dobi ustrezno pomoč Dr. med. Anelia Gaceva iz Zdravstvenega doma Velenje konkretnega odgovora, zakaj je prišlo do upada bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi v občinah Šmartno ob Paki in Šoštanj ter dvigu le-teh v občini Velenje, nedvoumno ne more podati. Lahko pa pove, da so na upad vplivali številni kazalniki. »Eden izmed njih je migracija prebivalstva in naseljevanje mlajše populacije v omenjene občine z upadom incidence možganske kapi, življenjski slog prebivalstva, navade in

razvade ter zdravljenje in spremljanje kroničnih bolezni od izbranih osebnih zdravnikov, prav tako preventiva srčno-žilnih bolezni in kazalnikov tveganja za njihov nastanek,« odgovarja in opozori na znake, ki tudi laikom pomagajo prepoznati bolnika z možgansko kapjo (pomaga nam kratica GROM):

Kako ukrepati pri sumu na možgansko kap in srčni infarkt? »Zelo pomemben je čas, da takšen bolnik najhitreje pride v zdravstveno ustanovo in dobi ustrezno pomoč. Zavedati se moramo resnosti situacije, saj sta srčni infarkt in možganska kap življenjsko ogrožajoči stanji, ki nemudoma zahtevata ustrezno zdravniško pomoč. Zato ob sumu na možgansko kap ali srčni infarkt pri pacientu takoj pokličemo na pomoč na številko 112, bolnika namestimo udobno, če je nezavesten v stabilen bočni položaj, ne nudimo hrane in tekočine, vzdržujemo prosto dihalno pot, pripravimo zdravstveno izkaznico, seznam z redno terapijo, ki jo prejema, pripravimo se na opis dogodka ob prihodu zdravnika (kdaj so se začele težave, morebiten sprožilec, poškodba, kronične bolezni, prisotni krči, bruhanje, prehodna izguba zavesti, zadnji

GOVOR – pri bolniku z akutno nastalo možgansko kapjo opazimo, da ne more pravilno povedati/ponoviti preprostega stavka, da se mu jezik ‹zapleta› ali da sploh ne more govoriti. ROKA – če sumimo, da je nekdo utrpel možgansko kap, ga prosimo, da iztegne obe roki v višini ramen in jih obdrži. Zdravemu človeku to ne sme predstavljati problema, nekomu, ki je doživel možgansko kap, pa bo najverjetneje ena roka omahnila. OBRAZ – pacienta prosimo, da nam pokaže zobe, se nasmeji. Pri zdravem človeku opažamo simetričnost obraza. Bolnik z akutno nastalo možgansko kapjo bo imel obrazno asimetrijo, povešen levi ali desni ustni kot. MINUTA – vsaka minuta šteje. Če te znake opazimo pri našem bližnjem, nemudoma pokličemo na pomoč najbližjo zdravstveno ustanovo in povemo, da na podlagi ugotovljenih znakov sumimo, da je naš bližnji utrpel možgansko kap. obrok pacienta) in skupaj z bolnikom mirno počakamo na prihod reševalne ekipe,« še razloži Anelia Gaceva vodja službe nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Velenje.

Zelo pomembna je skrb za duševno zdravje Dolgotrajni stres lahko povzroča zdravstvene težave, vpliva pa tudi na kvaliteto našega življenja in naše splošno zadovoljstvo. Niki Jakol, univ. dipl. psihologinja Centra za krepitev zdravja, razloži, da skušajo delovati preventivno ter ljudi informirati o pomembnosti skrbi za duševno zdravje in uspešno spoprijemanje s stresom. »Le-ta je sicer zelo pogost in tudi normalen del našega vsakdanjega življenja, izziv pa je v tem, kako ga uravnotežiti s primernim odzivanjem ter zadostno količino sproščanja in počitka. Zato v centru izvajamo

kratke podporne delavnice o spoprijemanju s stresom, tesnobo in depresijo ter o tehnikah sproščanja, nudimo pa tudi individualne razgovore. Trenutno skupinske delavnice potekajo po spletu, v živo pa individualno. Izkušnje udeležencev so večinoma pozitivne in navdihujoče. Pogosto povedo, da so ozavestili in začeli bolje razumeti, kaj počnejo in kaj se jim dogaja, predvsem pa so dobili konkretne ideje in spodbude, kako si lahko pomagajo sami. Tako spoznajo, kako lahko dolgoročno poskrbijo za svoje duševno zdravje in dobro počutje. Izjemna naložba v zdravo in zadovoljno življenje, se strinjajo,« še doda psihologinja, ki zaključi, da je program namenjen odraslim, ki se lahko prijavijo sami ali pa so napoteni od zdravnika oz. iz ambulante družinske medicine. 🔲

Kajenje med najstniki je še vedno priljubljena razvada Mladostniki se načeloma upirajo vsemu, kar je staro in dolgočasno, zato delajo stvari, ki so jim prepovedane – Znano je, da mladi, ki pričnejo s kajenjem, v veliki večini trpijo zaradi precej nizke samopodobe Jasmina Škarja

31. januarja smo obeležili dan brez cigarete. Podatki kažejo, da se razširjenost kajenja v Sloveniji sicer zmanjšuje, a še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije. Žal večina kadilcev začne kaditi pred 18. letom starosti. Mladi tako ostajajo ranljiva skupina ljudi, ki potrebuje večjo zaščito za izboljšanje stanja na področju rabe psihoaktivnih snovi, med katere spada tudi uporaba tobaka in konoplje. Spletna raziskava (SI-PANDA) je pokazala tudi, da je v času pandemije covida-19 precejšen delež kadilcev kadil več kot pred njo. Kajenje oziroma raba tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Je eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih rakavih obolenj, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter številnih drugih bolezni in zdravstvenih težav.

Mladostniki pričenjajo kaditi okoli 13. leta starosti Mag. zdravstvene nege Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje Karmen Petek je opozorila, da je, čeprav se število kadilcev v razvitem svetu kot tudi pri nas počasi zmanjšuje, zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da je med najstniki kajenje še vedno precej priljubljena razvada. »Mladostniki se načeloma upirajo vsemu, kar je staro in dolgočasno,

zato tudi delajo stvari, ki so jim prepovedane. Po statističnih podatkih naj bi mladostniki pričeli kaditi okoli 13. leta starosti, največ pa jih kadi pri starosti 18 let. Odvisnost od tobaka se med mladimi kadilci zelo hitro razvije, polovica naj bi postala odvisna, še preden pokadijo sedem cigaret na mesec. Med 15-letniki beležimo višanje odstotkov uporabnikov elektronskih cigaret, vodnih pip in brezdimnih tobačnih izdelkov, med odraslimi pa višanje odstotka uporabnikov elektronskih cigaret,« je pojasnila Petkova, ki je prepričana, da je v našem okolju informacij o novih izdelkih še zelo malo, tako da so tudi mladostniki večkrat napačnega mnenja, da jim uporaba takšnih nikotinskih izdelkov ali konoplje ne more škoditi. V resnici pa njihova redna uporaba pelje v močno odvisnost.

vpliva na vzdrževanje primerne telesne teže. Podobni vzroki se pojavljajo tudi pri fantih. Kajenje jim velikokrat predstavlja beg iz vsakdanjega življenja ter jim lajša večje ali manjše čustvene obremenitve, s katerimi se srečujejo med šolanjem in v

Mnogo je dejavnikov, ki vplivajo na to, da mladi začnejo kaditi Številni najstniki posežejo po prvi cigareti zaradi družbenega vpliva in radovednosti. Veliko je tudi otrok, ki so tak vedenjski vzorec spoznali v primarni družini. Kje je vzrok za pričetek kajenja med dekleti in kje med fanti? »Pri dekletih pride največkrat do kajenja zaradi podpore vrstnikov in odobravanja tovrstnega ravnanja. Številne posežejo po cigaretah zaradi kljubovalnosti, družabnosti in mnenja, da kajenje koristno

medosebnih odnosih. Mladi, ki pričnejo s kajenjem, v veliki večini trpijo zaradi nizke samopodobe,« odgovarja Petkova, ki se ji zdi pomembno zavedanje, da je uporaba izdelkov z nikotinom med mladostniki in mladimi odraslimi še posebej tvegana zaradi razvoja zasvojenosti z nikotinom, škodljivih učinkov na intenziven razvoj možganov v tem starostnem obdobju in večjega tveganja za začetek kajenja tradicionalnih tobačnih izdelkov.

Tobačni dim vsebuje več kot 7.000 različnih kemičnih snovi Kajenje s tobakom je ena najbolj razširjenih oblik zasvojenosti in se uvršča med vedenjske in duševne motnje, ki nastanejo zaradi uživanja psihoaktivnih snovi. Zakaj je cigareta nevarna in kaj povzroča? »Nikotin v nekaj sekundah po vdihu prodre v možganske celice, kjer se veže na receptorje, ki pričnejo izločati dopamin, »hormon sreče«. Ta je odgovoren za prijetne občutke in sprostitev. Ko prične njegova količina padati, človek začuti potrebo po ponovnem zaužitju cigarete. S tem je krog odvisnosti že zelo zgodaj sklenjen. Tobačni dim vsebuje več kot 7.000 različnih kemičnih snovi, stotine od teh so škodljive zdravju, okoli 100 jih povzroča raka. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov moti razvoj možganskih omrežij, ki nadzorujejo pozornost, učenje in dovzetnost za zasvojenost. Privede lahko do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti.«

Pomembna vloga staršev Zaradi razvojnih sprememb, ki se dogajajo v telesu mladostnika, je torej pomembno, da mladi psihoaktivnih snovi ne uporabljajo. Kaj pomeni podpora bližnjih pri odvajanju od kajenja? »Tako pri

Zaskrbljujoč je podatek, da vsak dan postane odvisnih kar 100.000 otrok in mladostnikov po vsem svetu. 9 odstotkov slovenskih najstnikov kadi vsak dan, 40 odstotkov jih je že poskusilo kaditi, v starosti med 15. in 24. letom pa kadi že 24 odstotkov vseh. Skoraj 4 odstotki vseh 17- letnikov redno uporabljajo konopljo – 44,5 fantov in 40,5 deklet. zmanjševanju kot preprečevanju uporabe psihoaktivnih snovi imajo starši pomembno vlogo. Biti morajo vzgled in pri mladostniku prepoznati dobre lastnosti ter področja, kjer je uspešen, in ga pri tem vzpodbujati. Treba ga je naučiti, da se zna pohvaliti tudi sam. Tako si neodvisno od mnenja drugih gradi pozitivno samopodobo in krepi osebno čvrstost.« Kaj svetuje kadilcem? »Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo kajenje opustiti sami, brez pomoči. Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenje, svetujemo, da se vključijo v številne brezplačne programe za opuščanje kajenja v Sloveniji. V Centru za krepitev zdravja nudimo skupinsko in individualno obravnavo,« je še povedala mag. zdravstvene nege Karmen Petek, ki je prepričana, da je najpomembneje, da ljudje ne obupajo, četudi jim kajenja ni uspelo opustiti 🔲 prvič, drugič ali tretjič.

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

24. februarja 2022

Oda klasičnim glasbenikom Vse življenje sem obdana z glasbo in ji tudi predana. V tem času sem se nasitila vprašanj, kot so: Kaj še ne znaš igrati klavirja, saj ga vadiš že celo življenje? In kaj potem, ko znaš eno skladbo, zakaj jo še vedno ponavljaš? In kako na tekmovanju ločijo, kdo je boljši, saj se ni možno odločiti, kdo bolje zaigra? In kaj sploh počneš na faksu, razen tega da vadiš klavir? Kako to, da sploh obstaja faks, kjer lahko študiraš klavir? Pa potem do tega, zakaj moram vaditi prav vsak dan in zakaj ne morem en teden pred koncertom oditi v Portorož na počitnice ... In še in še in še ... Zato sem se odločila, da bom izkoristila svoje trenutno literarno ustvarjanje pri tedniku Naš čas, ki me mimogrede izjemno veseli, da laike in morda tiste, ki ne vidijo smisla v vadenju, glasbi in izobraževanju, naučim nekaj novega. Imeli bodo možnost razširiti lastno obzorje splošne razgledanosti. Morda bodo z branjem pridobili nekaj več spoštovanja do klasične glasbe, jaz pa upam, da bom v naslednjih mesecih prikrajšana za nekaj ponavljajočih se vprašanj. Ta zapis bo, srčno verjamem, govoril iz ust mnogih klasičnih glasbenikov. Torej, kje bi začela, še sama ne vem. Gre za zelo zelo strokovno in obsežno tematiko. Klasičen glasbenik je človek, ki je sposoben na samostojnem koncertu izvesti eno uro in pol glasbe na pamet. Če si ne znate predstavljati te sposobnosti, jo lahko primerjate z branjem knjige. V eni uri in pol povprečen bralec prebere 50 strani knjige. Torej lahko nastop klasičnega glasbenika, ki igra na pamet, primerjate z recitiranjem 50 strani knjige na pamet. Ja, ni več tako enostavno, kajne? Naj povem, da je to pri pianistih malo drugače (ker sem pač pianistka, bom ves čas govorila s tega vidika). Ker gre za harmonski inštrument, je lahko en del melodije (en zveneči ton) sestavljen iz npr. 8 tonov, torej je not v primerjavi s črkami v knjigi približno 8-krat več. Potem sledi vprašanje, zakaj tako dolgo vadimo določeno skladbo, zakaj jo izpopolnjujemo, ko že znamo vse note. Torej – tudi če bi kdo citiral na pamet 50 strani knjige, bi bilo pomembno, kako recitira. Pomembno bi bilo, da razume, kaj govori, da

lahko prepriča poslušalce. Podobno je pri glasbi, vendar mnogo bolj zahtevno in poglobljeno. Ne samo da dober klasičen glasbenik pozna zgodovino glasbenih obdobij, pomembne skladatelje, ki so delovali v tem obdobju ter vsa njihova pomembnejša dela. Če se osredotočimo na eno skladbo – npr. Beethovnovo sonato; mora dober glasbenik podrobno poznati obdobje, v katerem je ustvarjal Beethoven. Poznati mora stilne, slogovne značilnosti tega obdobja ter tudi zgodovinski čas, ki ga bo upošteval pri analiziranju Beethovnove sonate. Potem mora natančno poznati Beethovnov kompozicijski stil, hkrati upoštevati tudi izvajalsko prakso (kako so v času Beethovna – klasicizma igrali) obdobja, v katerem je ustvarjal. To je samo osnova. Sledi natančno poznavanje Beethovnovega opusa, v katerega lahko uvrstiš skladbo, ki jo igraš. Pri tem moraš upoštevati tudi, v katerem življenjskem obdobju je skladbo napisal, da lahko pri interpretaciji upoštevaš vpliv življenjskih okoliščin. Tukaj se delo šele začne. Osnova je, da se naučiš pravilnih not. Vendar pazi! Vsaka nota ima svojo dolžino, svojo artikulacijo (ali je kratka, dolga, poudarjena, nepoudarjena, nošena itd.), svojo dinamiko (lahko je tiha, glasna, srednjeglasna …). Vse našteto – dolžina, artikulacija, dinamika – mora ustrezno soditi tudi v določeno frazo, ki je sestavljena iz več not. Vsaka nota znotraj fraze pa mora smiselno vplivati na naslednjo noto in biti tudi posledica prejšnje. Ste še z mano ali ste se izgubili v poplavi informacij? Kot bi rekli Topshopovi prodajalci izdelkov: to še ni vse! Pri vseh frazah in celotni skladbi je treba upoštevati skladateljevo idejo, ki jo je bolj ali manj zapisal v notah. Gre za dinamične oznake skozi celotno skladbo, za tempo, ki mora biti ustrezen, za ustrezne predahe, pavze, za obliko skladbe (sonata, rondo, 3-delna pesemska oblika itd.). Če ideje ni razumljivo napisal, pa jo moraš z logičnim razmišljanjem in z uporabo svojega znanja prepoznati sam. Potem sledi tudi določanje viška in nižišča v celotni skladbi. Pa tudi vsaka fraza ima svoj višek in nižišče. No, tudi intonacija tonov je pomembna, večja, kot je razdalja med toni (večji kot je interval), večji je časovni razmik. Pa potem

sposobnost izpostavitve določenega tona, ki je pomemben znotraj enega akorda. Aja, pa potem je zelo pomembna harmonija. Posebne akorde, nenavadne za obdobje ali pa nenavadne v okviru določene fraze, moraš poznati oz. razumeti njihovo funkcijo ter jih izpostaviti tako ali drugače. Potem pa so tu še tehnični problemi, ki jih je treba vaditi, barve, ki jih želiš izvabiti iz klavirja, pa potem uporaba pedala ... No, lahko bi govorila v neskončnost. Ko je recimo proces vsega naštetega približno končan, sledi nastop pred občinstvom ali morda igranje na tekmovanju. Komisija oziroma občinstvo upošteva vse zgoraj našteto. Pomembno je tudi, da upoštevaš skladateljevo idejo, hkrati pa dodaš skladbi osebno noto. Pomembna so čustva in občutki, ki jih želiš predati ljudem, pa vendar ne v preveliki meri, ker moraš vključevati tudi razum, da ne oskruniš skladateljeve ideje. Se vam še vedno zdi nerazumljivo, kako je možno, da klasični glasbeniki študiramo glasbo oz. se specializiramo za določen inštrument? Potem niste prebrali tega zapisa. Glasba in umetnost sta v iskanju perfekcije neskončna. Gre za čisto stvaritev, ki tako idealno povezuje estetiko – racio ter naše izražanje, čustva – emotio. Pri tem so tu v pomoč specializirana znanja o harmoniji, kontrapunktu, zgodovini, skladateljih, interpretacijah, tehnični uporabi inštrumenta, zvoku, tonu itd. Gre za izjemno zahteven posel. Marsikdo bo po branju tega zapisa rekel: pa vi ste nori, da se s tem sploh ukvarjate. Pa naj za protiutež povem, da te glasba zasvoji. Delo, odkrivanje, poslušanje in izvajanje največjih del klasičnih velikanov v vsej zgodovini človeštva ima neverjeten vpliv. Poustvarjanje teh del pa te zasvoji. Telo, dušo, srce, glavo. Največji odvisniki smo glasbeniki. Jah, žal močno dvomim, da kakršnokoli zdravljenje pomaga. Pa ni potrebe, da bi, ker brez glasbe ne bi bilo kulture. Brez kulture pa ne bi bilo družbe – nas samih! Vsekakor bi na koncu želela dodati, da bi naše delo oz. način življenja zaslužil več spoštovanja. Amen. 🔲

Lara Oprešnik

Ustvari cvet, en češnjev cvet MZPM Velenje 8. februarja objavila nagradni ustvarjalni natečaj v počastitev Kajuhovega leta 2022 – Rok za oddajo del je 15. julij Velenje – V torek, 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, je Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje objavila ustvarjalni natečaj, s katerim vabijo vse, še posebej pa otroke in mladostnike, da skupno v Kajuhovem letu počastimo spomin na pesnika, ki je simbol slovenskega upora in pokončne volje do življenja, rojaka Karla Destovnika s partizanskim imenom Kajuh. Kljub temu da je dočakal le 21 pomladi, je za seboj pustil bogato ustvarjalno dediščino. Na MZPM Velenje že 55 let njegovo ime in spomin ohranjajo tudi s Kajuhovo bralno značko, ki je zaznamovala otroštvo in mladost številnih Šalečanov. Februarja 1967 so takratni osnovnošolci v Šaleški dolini pod okriljem MZPM Velenje prvič osvajali Kajuhovo bralno značko. Po njem so jo poimenovali tudi zato, ker je bil in je simbol pokončne volje do življenja, navdih. Kajuhova bralna značka je neizbrisno zaznamovala mladost številnih generacij osnovnošolcev iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, na zvezi pa so ponosni, ker mladi še vedno radi berejo. V lanskem šolskem letu, ko je pouk kar nekaj mesecev potekal na daljavo, je Kajuhovo bralno značko usvojilo 3097 osnovnošolcev iz Šaleške doline, 133 devetošolcev pa je dobilo naziv Zlati bralec/ bralka, saj so Kajuhovo bralno značko usvojili vsako leto devetletke. To je dokaz več, da

mladi še vedno radi berejo, saj število dobitnikov Kajuhove bralne značke kljub epidemiji ni upadlo. Ker na MZPM Velenje vedo, da mladi radi tudi ustvarjajo – nenazadnje jih k temu spodbujajo tudi z natečajem Evropa v Šoli, 48 let dolgim ustvarjanjem v Mali Napotnikovi kiparski koloniji ter pri številnih drugih projektih – so se odločili, da ob 100-letnici Kajuhovega rojstva pripravijo ustvarjalni natečaj. Izmed okoli 150 nežnih in odločnih pesmi, ki izžarevajo čas, v katerem jih je Kajuh ustvaril, so za navdih izbrali eno njegovih najlepših – Samo en cvet, en češnjev cvet. Likovno-ustvarjalni natečaj je namenjen otrokom in mladostnikom, a pri tem ne omejujejo starosti sodelujočih. Veseli bodo, če se bodo ustvarjanju pridružili tudi mladi po srcu. Vabijo vas, da se poigrate s češnjevimi cvetovi; majhnimi, velikimi, papirnatimi, odtisnjenimi, izrezanimi, narisanimi, kvačkanimi, polstenimi … Na čim bolj kreativen in zanimiv način ustvarite češnjev cvet, cvetočo vejo ali češnjevo drevo in sodelujte na natečaju. Izdelke pošljite ali jih prinesite v Vilo Rožle do 15. julija 2022. Na zvezi bodo pripravili spletno razstavo in izbrali najizvirnejša dela, ki jih bodo nagradili. Dela bodo septembra razstavili tudi v Vili Rožle, kjer je sedež MZPM Velenje. 🔲

Film o Janji Garnbret Vzpon do zlata Festival Velenje, Kino Velenje in Športna zveza Velenje vabijo na velenjsko premiero športnega dokumentarnega filma STENA – VZPON DO ZLATA/THE WALL – CLIMB FOR GOLD, ki bo v veliki dvorani Kina Velenje v petek, 25. februarja, ob 19. uri, ponovna predstava pa še v soboto, 5. marca, ob 17. uri. Film, ki ga je režiral Nick Hardie, pripoveduje zgodbo štirih plezalk – Janje Garnbret, Shaune Coxsey, Brooke Raboutou in Mihe Nonaka, ki se soočajo s športnim izzivom življenja, ko skušajo nastopiti na prvem tekmovanju v športnem plezanju na olimpijskih igrah v Tokiu 2020. Stena je intimna, čustvena in epska zgodba, osupljivo potovanje športnic z vsega sveta, ki navdihujejo in navdušujejo. Na premierni projekciji bo z gostjo Janjo Garnbret poklepetal Nik Lemež. Vstopnice (4 EUR) lahko rezervirate na vstopnice@festival-velenje.si ali 03 898 25 90. 🔲

Mehurček samote Ona Čepaityte Gams

Vsem nam se je že kdaj v življenju zgodila ena prisiljena samota, ko smo se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov znašli v nekakšnem mehurčku časa in prostora, onemogočeni početi običajne stvari, ki ustvarjajo naš ustaljen vsakdanji ritem. Ne samo takrat, ko ne moremo, ker ne zmoremo, ampak predvsem, ko bi lahko, ampak ne smemo. Eno določeno časovno obdobje, ki v daljši različici, seveda, še bolje pride do izraza. Recimo, kot Žan Košir v izolacijskem hotelu med olimpijskimi igrami. Ali Robinson Crusoe na samotnem otoku. Ali nam trenutno najbolj poznane koronske karantene vseh možnih vrst. Ko je čas ustavljen, tvoje možnosti početi običajne stvari pa omejene. Če veš, kdaj bo tega konec, je to olajševalna okoliščna, če si še prostorsko omejen, pa oteževalna. Omejitve socializacije – te znajo pa biti najhujše. Ko dejansko ostaneš sam s seboj v tem svojem mehurčku, ker na koncu vsi ostali, tudi tisti najbližji, živijo normalna življenja, samo ti tavaš okrog v svojem paralelnem svetu, se tu pa tam skušaš priklopiti na različne fragmente svojega običajnega sveta (mehurčki se zelo lepo prilepijo na vse površine!), na trenutke misliš, da ti celo uspeva, a prej ali slej ugotoviš, da je to samo iluzija. Takrat si razočaran, tudi žalosten. Sam si in najti moraš svoje dogajanje, ki bo ohranilo tako pomembno stanje duha in možgane pri delu, voljo in razpoloženje pa pri čim višjih notah. Tega se lotevamo različno. Eni preberejo vse knjige tega sveta ali pogledajo nešteto filmov, za katere je prej zmanjkalo časa. Lotijo se novih konjičkov – raznorazna ročna in umetniška dela so seveda zakon. Temeljito pospravijo in morda celo preuredijo stanovanje. Poslušajo glasbo. Hodijo na neskončne sprehode. Nekateri osmislijo ta čas tudi s pisanjem dnevnika ali drugo obliko pisne refleksije. Nekateri pa začnejo kuhati, čeprav morda prej niso kaj dosti. Hrana kot dogajanje in vsakodnevna inspiracija. Banalno? Daleč od tega. Se spomnite glede česa se je najbolj pritoževal naš olimpijec v izolacijskem hotelu? Zaradi hrane. Robinson na samotnem otoku si jo je sicer moral namisliti, da je sploh preživel. Na kaj ponavadi odnesemo dobre ali slabe spomine iz bolnice? Na hrano. Tudi šolski spomini so v veliki meri vezani na hrano. In ta najlepši iz otroštva – prav tako nanjo. Še vonj imajo, prav čutimo ga, kako diši po tej ali drugi mamini ali babičini jedi. Ti dišeči spomini v nas prikličejo še spomine na prostor, spomnijo na določene dogodke, letni čas, družbo, določene ljudi. Neverjetna moč. Hrana je tako osnovna stvar, brez nje ne moremo. Njeno pomanjkanje nas lahko travmatizira ali zaznamuje poseben odnos do nje za vso življenje. Je ključna v tradicijah narodov sveta – lahko pove najzanimivejše stvari o kulturnih, geografskih in družbenih značilnosti ljudi na vseh koncih našega planeta. Lahko je objekt strokovnih raziskav najrazličnejših znanstvenih disciplin. Vsak dan pa ... lahko je pravi glavobol, če nimamo veselja do kuhanja ali pa pride skoraj do umetniške vrednosti ali načina in filozofije življenja. Tokrat sem se lotila gruzijskih hačapurijev, ki jih moja družina naravnost obožuje. Gor na Baltiku je namreč kavkaška kuhinja nekakšna različica balkanske tukaj, zato kar nekaj njihovih kuharskih navad kroži tudi po litvanskih domovih in gostilniški ponudbi. Hačapuri – ploščati kruh s sirnim nadevom, je ena najbolj tipičnih gruzijskih jedi. Sicer vsaka regija ima svojega, mi imamo najraje tistega iz Imereti pokrajine. Ah, Gruzija. Bila sva enkrat, zagotovo se kdaj vrnemo. Do takrat pa hvala za inspiracijo in, kot menda pravijo na Valu 202 – hačapuri obvezno. 🔲

Torek, 1. 3., ob 16.00

Razglasitev najizvirnejših pustnih mask ob 17. uri! bomo izvedli V primeru slabega vremena tno rajanje. pus no virtual

Naš čas, 24. 2. 2022 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

24. februarja 2022

Radijski in časopisni MOZAIK

Naša kultura ± nova oddaja na radiu Velenje Kultura izhaja iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti« in se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen. V prenovljeni podobi radia Velenje je precej oddaj posvečenih kulturi in njenim ustvarjalcem. Ena takih je Naša kultura, ki jo poslušate vsak ponedeljek ob 13.20 uri. V oddaji spodbujamo lokalno in regionalno kulturo, kulturna društva, posameznike in dejavnosti, ki dvigujejo kulturno udejstvovanje ljudi v naši dolini in okolici. Kultura in njeno udejstvovanje je namreč izjemno pomembno tako za razvoj posameznika kot tudi skupnosti. V Šaleški dolini smo na tem področju zelo dejavni: razstave, knjižne zbirke, recitali, predstave in drugi pomembni dogodki, ki pomembno oblikujejo tukajšnje življenje in ga še dodatno bogatijo. Kljub težki situaciji, ki je v času korone pestila in še pesti ustvarjalce, se mnogi

trudijo, da bi kulturo obdržali na čim višjem nivoju in jo predvsem širili med ljudi. Radijsko oddajo Naša kultura pripravlja in vodi simpatična Karolina Destovnik. »V oddajo povabim predvsem goste, ki so tesno povezani z delovanjem kulture na lokalnem območju. Goste izbiram povsem naključno ali v odvisnosti od dogodkov, ki se bodo zgodili v času, ko se oddaja zavrti. V Velenju in sosednjih občinah so številni, ki se s kulturo ukvarjajo zgolj ljubiteljsko ali pa profesionalno. Pred mikrofon sem tako že povabila dr. Toneta Ravnikarja s katerim sva se dotaknila šaleških gradov, z muzealcem Damjanom Kljajičem sva obujala spomine na Velenje. Kajetan Čop se je z nami v etru družil ob pomembnem jubileju narodnega heroja, partizana, publicista in kulturnika Karla Destovnika-Kajuha. Razkrivala sva odtis Kajuha v času njegovega odraščanja in danes med mladimi ter se dotaknila

tudi letošnjega Kajuhovega leta« pravi Destovnikova. »Nove družbene razmere so postale eksperimentalni laboratorij za drugačno umetnost, kultura je na spletu poskušala poiskati stik z ljudmi, v spremenjenih razmerah pa je v tem času tudi sama utrpela škodo. Vsi se zavedamo, da so računalniški zasloni lansko leto in letos postali več kot le naše okno v svet, vendar se mi zdi to okno vsak dan bolj varljivo. Postaja namreč očitno, da celotne kulture ni mogoče preseliti v virtualni svet. Si predstavljate, kinodvorana brez gledalcev, gledališča brez gledalcev, torej prostori v katerih se igralci in

publika obojestransko navdihuje in napolnjuje. Vrata knjigarn so bila zaklenjena. Vzgajanje in ohranjanje kulture še nikoli ni težilo k povečani notranji težnji, ko se zdi, da je družba postala tako globoko razslojena in razrezana, kot nikoli do danes …« še dodaja ter si ob enem želi, da oddaji prisluhnete tudi v bodoče, kajti obetajo se številne nove, dobre, lokalne zgodbe z ljudmi, ki so na kulturnem področju izjemno dejavni. Oddaji Naša kultura lahko prisluhnete tudi v ponovitvi vsak torek ob 19.20 uri. 🔲

Karolina Destovnik

✁✁✁✁✁✁

ANKETA

Zanima nas vaše mnenje! Dragi bralci tednika Naš čas! Vabimo vas k sodelovanju pri oblikovanju vsebine in videza vašega priljubljenega časopisa. Pošljite nam izpolnjeno anketo na naš naslov: Naš čas, Kidričeva 2 A,3320 Velenje, ali jo odvrzite v naš nabiralnik na sedežu uredništva. Anketo lahko izpolnite tudi na Facebook in spletni strani Našega časa. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali pet sodelujočih in jim podarili praktične nagrade. Vaše uredništvo

3. Katere vsebine so vam v časopisu Naš čas všeč? Obkrožite ustrezno številko: 3 – zelo mi je všeč, 2 – niti/niti, 1 – ni mi všeč.

5. Ali je katerih vsebin v časopisu po vašem mnenju preveč ali premalo? Obkrožite ustrezno številko: 1 – preveč, 2 – premalo, 3 – ravno prav.

Ni mi všeč

Niti/ niti

Zelo mi je všeč

Lokalne novice

Aktualno

Gospodarstvo

Zdravstvo, sociala

Izobraževanje

Kultura

Kolumna Žabja perspektiva

Kolumna Alternator

Glasbene novice

Pogovor, intervju

Poštna številka in kraj:_________________________________

Šport

Podpis:______________________________________________

Mladi

Udeleženec lahko kadarkoli zahteva popravek ali izbris podatkov, kar stori pisno na naslov Naš čas, d. o. o., Kidričeva cesta 2a, 3320 Velenje..

Med vami

Vrtiljak (čvek; frkanje)

Modro bela kronika

TV spored

S podpisom te ankete dovoljujem, da družba Naš čas, d. o. o., uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov zgolj za namene anketiranja. Ime in priimek:_______________________________________ Naslov:______________________________________________

1. Kako pogosto kupujete/berete časopis Naš čas? Obkrožite. a) Sem naročnik/-ca. b) Vsak teden. c) Občasno. č) Redko. 2. V (vsakem) izvodu Našega časa preberem: a) nič ali le manjši del vsebine, b) približno polovico vsebine, c) večino vsebine ali prav vse, č) preletim vsebino, preberem vsebino pod fotografijo.

4. Katere vsebine pogrešate v časopisu ali katere bi spremenili? Zapišite predloge. ___________________________________________________ ___________________________________________________ ___________________________________________________ ___________________________________________________

Preveč

Premalo

Ravno prav

Lokalne novice

Aktualno

Gospodarstvo

Zdravstvo, sociala

Izobraževanje

Kultura

Kolumna Žabja perspektiva

Kolumna Alternator

Glasbene novice

Pogovor, intervju

Šport

Mladi

Med vami

Vrtiljak (čvek; frkanje)

Modro bela kronika

TV spored

6. Kaj bi spremenili ali dodali v časopisu Naš čas? Obkrožite enega ali več odgovorov. a) več fotografij b) krajše članke c) daljše, bolj poglobljene članke č) nič ne bi spreminjal/a d) drugo (dopišite): __________________________________ ___________________________________________________

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

24. februarja 2022

frkanje » Levo & desno «

Na kolo

Končno se povezujemo s Koroško. Drugo leto se bomo lahko tja peljali – in Korošci k nam – po sodobni – kolesarski poti.

Eni se ukoreninijo

Valentin naj bi prinesel ključ od korenin. Upamo, da ne bo prinesel (spet) korenin nekaterim v parlamentu.

⏫

Branko Rednak (levo), predsednik krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Škale, in Henrik Sadek, najstarejši krajan KS Cirkovce, sta pokomentirala lanskoletno postavitev replike Izakove bolnice, ki je med 2. svetovno vojno delovala v Cirkovcah.

Direktor Knjižnice Velenje Drago Martinšek in sodelavka Metka Pivk Srdič sta slavnostno snela in počečkala plakat, ki je dolge mesece kazil vhod v knjižnico. »Današnji dan se bo z zlatimi črkami zapisal v kroniko knjižnice, plakat pa bomo arhivirali, čeprav bomo z veseljem pozabili te čase,« sta oznanila.

⏩

Takole prešerno sta se razveselili sprostitve ukrepov vodja kabineta župana Aleksandra Forštner in vodja Urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje Karla Sitar, ki sta odpravo epidemioloških razmer na Visti praznovali kar z dvigom zastavic. Vse zato, da bosta znova dovoljena druženje in organizacija dogodkov. Prvi večji dogodek bo gotovo družinsko pustovanje prihodnji torek. Upata le, da je odpovedi in mrtve sezone zdaj zares konec.

Naj odpihne veter

Zadnja leta po Evropi in tudi Sloveniji pihajo močni vetrovi, ki naredijo veliko škode. Naj jim bo, če pihajo iz prave smeri in bodo odpihnili, kar je slabo, pustili pa, kar nujno potrebujemo.

Maske gor, maske dol

Dolga leta je bil na vhodu v banko napis: Vstop Z masko prepovedan. Zadnji dve leti je napis: Vstop BREZ maske prepovedan.

Zima ali korona

Pust pregovorno preganja zimo. Priporočilo za letos: pusti zimo, preženi korona virus.

ZANIMIVOSTI

Koale tudi uradno ogrožena vrsta V Avstraliji so koale, ki živijo vzdolž večjega dela njene vzhodne obale, tudi uradno razglasili za ogrožene, s čimer jim želijo zagotoviti še večjo zaščito. Koale so avstralski nacionalni simbol, a se njihovo število zaradi gozdnih požarov, krčenja naravnega habitata in bolezni drastično zmanj-

ukrepov za zaščito njihovega habitata in za zamejitev upadanja populacije. Avstralska ministrica za okolje Sussan Ley je dejala, da za zaščito koal oblasti sprejemajo »ukrepe brez primere«. Izpostavila je obljubo vlade, da bo ta za zaščito in obnovo habitata koal na vzhodni obali Avstralije namenila 50 milijonov avstralskih dolarjev. Okoljske skupine so pomoč pozdravile, vendar pa so ob tem poudarile, da je treba odpraviti tudi temeljne vzroke za upad populacije te vrste.

Slovenski kozolec v Veliki Britaniji šuje. Množični gozdni požari, ki so v Avstraliji divjali od avgusta 2019 do marca 2020, so populacijo koal zdesetkali. V tem času je v požarih poginilo ali se poškodovalo več kot 60.000 koal. Koale, ki so simbol edinstvenega avstralskega ekosistema, so že leta 2012 uvrstili med ranljive vrste, a od takrat avstralskim vladam še ni uspelo izboljšati njihove populacije. Po parlamentarni preiskavi Novega Južnega Walesa naj bi koale v Avstraliji do leta 2050 izumrle, če vlada ne sprejme nujnih

Britansko-slovensko društvo je v Henleyu ob Temzi postavilo nov kozolec, ob katerem se bodo lahko v Veliki Britaniji živeči Slovenci in vsi ostali ponovno zbirali na tradicionalnih piknikih. Prvotni kozolec je prišel v Anglijo ob osamosvojitvi Slovenije. Pripeljala ga je Jana Valenčič kot razstavni eksponat za promocijo Slovenije v blagovnici Tiffany v Londonu, po končanem dogodku pa ga je podarila etnološkemu muzeju v Oxfordu. Kozolec je najprej stal poleg muzeja, potem

pa so ga prestavili v arboretum. Britansko-slovensko društvo je v zgodnjem poletju tam prirejalo piknike predvsem z namenom podpiranja prijateljstva med Britanci in Slovenci, živečimi v Veliki Britaniji. Kozolec so pred leti zaradi slabega stanja in drugačnih načrtov arboretuma odstranili. Ves čas pa so si na novem kraju želeli postaviti novega. Takratni slovenski veleposlanik v Londonu Tadej Rupel jih je pri tem podpiral in pomagal pri iskanju nove lokacije ter pridobivanju sredstev. Nov kozolec je svoje mesto našel ob reki Temzi, v parku Gillotts Field, na obrobju mesta Henley, ki je pobrateno z Bledom. Nov kozolec – pomanjšano različico Lahovega kozolca iz Migolice na Dolenjskem – je zasnoval tesarski mojster Damjan Bajc. Velika Britanija je tako bogatejša za naš kozolec, tam živeči Slovenci pa imajo ponovno 'svoje mesto' ob

kozolcu, kjer sklepajo nova prijateljstva in sodelovanja med Slovenijo in Veliko Britanijo.

Džin iz slonjih iztrebkov Upokojena profesorja biologije iz Velike Britanije, Paula in Les Ansley, sta se odločila, da bosta svoja upokojenska leta preživela v Južni Afriki. Tam sta obiskala živalski rezervat, kjer ju je med drugim pritegnilo dejstvo, da so sloni zelo izbirčni glede hrane. Jedo namreč le najkakovostnejše

rastline, njihovo telo pa absorbira oziroma predela manj kot polovico zaužite hrane. Les Ansley, velik ljubitelj gina, se je vprašal, če bi bilo mogoče to kakovostno rastlinsko hrano v iztrebkih uporabiti za dodajanje okusa njegovi priljubljeni pijači. Vodstvo rezervata jima je na njuno prošnjo poslalo slonje iztrebke in nastal je Gin Indlovu (kar v regionalnem jeziku pomeni slon). Nabiranje in izbiranje vrhunskih arom za ta gin pa je tako prepuščeno kar izbirčnim slonom. Les Ansley najboljše primerke išče v divjini Južne Afriki, nato pa zbrane, posušene in oprane iztrebke namoči v toplo vodo, da se sčasoma sprosti okus, ki je odvisen tudi od letnega časa in vremena. Iztrebki se nato pridružijo brinovim jagodam, koriandru in drugim klasičnim sestavinam gina. Vsaka serija Indlovu Gina je opremljena s koordinatami mesta, na katerem so bili iztrebki pobrani, saj ti po svojih sestavinah niso enaki. Vsebujejo različne vrste trav, korenin, sadja, skorje dreves in še česa, zato imajo različne serije proizvodov različen okus.

Jagoda velikanka v Guinnessovo knjigo rekordov Izraelski kmetovalec Čahi Ariel je vzgojil najtežjo jagodo na svetu. Jagoda velikanka tehta 289 gramov in je približno petkrat težja od povprečnih predstavnic svoje vrste. V Guinnessovi knjigi rekordov je zapisano, da je ‚dolga‘ 18 centimetrov, njen prerez pa meri 34 centimetrov. Kmetovalec Ariel je lani, ko je videl, kako veliko sadje raste na njegovi

družinski kmetiji, že slutil, da bi lahko jagoda postala 'rekorderka'. Medtem ko je čakal na potrditev, da gre za rekord, pa je jagodo velikanko hranil kar v zamrzovalniku. Nenavadno hladno vreme v začetku leta 2021 je upočasnilo proces zorenja jagod, kar je omogočilo, da je jagoda pridobivala na teži, navajajo na spletni strani knjige rekordov. Do postavitve novega rekorda pa je najtežjo jagodo v rokah držal kmetovalec iz japonske Fukuoke, ki je leta 2015 v svojem pridelku našel 250-gramsko jagodo.

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 13

ZELENA PRILOGA

24. februarja 2022

Spoštovane ljubiteljice in ljubitelji zelenih površin! Letošnja mila zima je bolj zelena kot bela, zato je konec februaja pravi čas tudi za izid Zelene priloge na osrednjih straneh našega in vašega tednika Naš čas. Na omenjenih straneh boste našli kopico idej in informacij kmetovalci, vrtičkarji, vrtnarji, sadjarji, pa tudi gozdarji in še kdo, ki rad ureja svoj vrt, kmetijsko površino, gozd ... Piko na i predstavlja setveni koledar, ki je lahko vsem zapriseženim vrtičkarjem in tudi ostalim v veliko pomoč. Skratka, prisrčno vabljeni k prebiranju zanimivih informacij!

Gradite hišo in (že) razmišljate, kako poskrbeti za odpadne vode in izkoristiti brezplačno deževnico?

NAJBOLJŠE PO UGODNI CENI ČISTILNE NAPRAVE IN SISTEMI ZA DEŽEVNICO Čistilna naprava One2clean Inovativna čistilna naprava nemške kakovosti, ki poskrbi za družinski proračun in okolje. Visok učinek čiščenja, v rezervoarju ni električnih komponent. Praznjenje le enkrat na tri leta, nizka poraba energije in minimalno vzdrževanje. Rezervoar je povozen.

Deževnica

Ponikalni sistemi

Z uporabo deževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode. In denarja. Priporočamo vam uporabo brezplačne deževnice za pranje avtomobila, splakovanje WC-ja, pranje perila in zalivanje vrta.

Enostavnejši, učinkovitejši in bolj kompaktni sistemi, ki nadomeščajo navrtane betonske cevi in kamnita nasutja. Sestavite poljubno velikost ponikalnice. Vse v povozni izvedbi.

www.cistilnenaprave-dezevnica.si Armex Armature d.o.o., Ivančna Gorica, info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70, 051 652 192

Drofenikova ulica 8 3230 Šentjur 03 828 13 40 041 763 856 031 623 150 andrej@agroteh.si aljosa@agroteh.si

www.agroteh.si

Investitorji veliko časa namenjajo razmišljanju in izbiri arhitekturnih rešitev, gradbeni fiziki in materialom, ki so povezani s samim objektom. Velikokrat pa zmanjka časa za dobro tržno raziskavo in izbiro sistema čistilne naprave ter za prihodnje družinske prihranke za zbiranje in uporabo deževnice. Sledi še izbira rešitve za ponikanje odvečne deževnice in prečiščene odpadne vode ter zdaj že obvezni sistemi za vgradnjo lovilcev olj in maščob. Zato bomo v članku pripravili nekaj napotkov, kako izbirati in izbrati omenjene rešitve.

Čistilno napravo kupujemo le enkrat v življenju

No, obstajajo tudi investitorji, ki so jo kupili dvakrat. Da ne bi bili med njimi, je dobro vedeti, da je ponudba čistilnih naprav zelo pestra in da se razlikujejo po veliko več stvareh, kot jih lahko opazi laično oko. Še večje razlike so med ponudniki, in prvo pravilo je, da je nakup pri specializiranem ponudniku s tradicijo vedno najboljši nakup. Veliko nespecializiranih ponudnikov iz preteklosti danes ne obstaja več ali pa so se preusmerili. In njihovi kupci so ostali brez servisov,

brez podpore ter brez pomoči pri težavah. Tudi nakup samo glede na ceno se ne izkaže za najboljšo nakupno strategijo. Pogosto se nizke nakupne cene precej zvišajo zaradi transportnih stroškov (težki rezervoarji potrebujejo večje "stroje"), zahtevnejše (in dražje) manipulacije na gradbišču, druge modele zaznamuje zahtevnejši način vgradnje. Nekatere čistilne naprave zahtevajo betonsko podlago, druge zaradi tanke stene rezervoarja v navodilih zahtevajo hkratno zasipavanje in polnjenje rezervoarja z vodo ... Obstajajo tudi električno zelo potratni modeli čistilnih naprav in naprave, ki za svoje pravilno delovanje in priznanje garancije zahtevajo redno dodajanje (dragih) dodatkov. Ena takšnih čistilnih naprav, ki zadosti vsem zgoraj omenjenim lastnostim in pričakovanjem razgledanega investitorja, je čistilna naprava one2clean nemškega proizvajalca Graf, ki jih zastopa podjetje Armex iz Ivančne Gorice. Na svoji spletni strani cistilnenaprave-dezevnica.si prav za ta model naprave pogosto objavijo tudi posebne akcijske ponudbe. Za vse neučakane pa objavljamo še njihovi telefonski številki – 01 786 92 70 in 031 200 222.

Pomembno je izbirati med napravami z dolgimi garancijskimi pogoji brez doplačila. Življenjska doba boljših rezervoarjev čistilnih naprav je več kot 50 let, zato boljši ponudniki brez težav za njih ponujajo 25 let garancijske dobe. Pri sodobnih električnih komponentah (računalniki, kompresorji) pa izbirajte med tistimi s 36-mesečnimi garancijami. Ko smo že pri tem, je pomembno vedeti, da najbolj inovativne čistilne naprave v rezervoarju nimajo nikakršnih električnih in drugih premikajočih se delov in so zato bolj zanesljive in skoraj ne potrebujejo vzdrževanja. Kar se ne giblje in česar ne poganja elektrika, se ne more polomiti ali pregoreti, pravi zdrava kmečka pamet. Pa tudi voda in elektrika nista najboljša prijatelja. Se strinjate?

Deževnica bo vedno brezplačna voda – za prihranek proračuna in pa "mokra" rezerva za hude čase

Danes sicer še ni z zakonom predpisana obveznost uporabe deževnice za splakovanje straniščnih školjk, lahko pa se to zgodi v bližnji prihodnosti. Deževnica je poleg tega, da je brezplačna, uporabna tudi za pranje perila, zalivanje vrta, pranje avta. Ker je brez vodnega kamna in klora, ima številne prednosti pred vse dražjo "obdelano" pitno vodo. Izračuni kažejo, da lahko z zbiranjem in uporabo deževnice prihranite do 50 odstotkov pitne vode, ki nam jo vsak mesec že leta in desetletja računajo komunalna podjetja. Če se nam bo zgodilo še bolj vroče vreme s še daljšimi sušnimi obdobji, je pomembno, da izberete dovolj velik zbiralnik. Investicija v komplet za zbiranje deževnice se lahko povrne že v nekaj letih in potem brezplačna deževnica samo še dodaja "cin-cin" v družinski proračun. Pri nakupu sistema pa ne pozabite primerjati enako z enakim. Eni ponudniki ponujajo samo rezervoarje, drugi pa kompletno "one-stop-shop" rešitev z vsemi tesnili, predfiltri, črpalno tehniko s pravilno urejenim odvzemom vode. Podjetje Armex iz Ivančne Gorice predstavlja ponudnika s kompletno rešitvijo pa tudi sistem vam dostavijo brezplačno. 🔲

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 14

ZELENA PRILOGA

Ko je pred vrati pomlad Pomlad je pravi čas za zimski rez sadnega drevja in vinske trte. Rez je nujen ukrep, saj s tem oblikujemo krošnjo, opravimo prvo redčenje in poskrbimo za zračnost krošnje, ki je predpogoj za manj težav z boleznimi in s škodljivci. Med rezjo skrbno opazujemo zdravstveno stanje dreves. V času brstenja (od leta do leta se razlikuje) je čas za spomladansko škropljenje sadnega drevja ne prezgodaj! Vsako prehitro škropljenje je brez učinka, saj je v času mirovanja rastlin učinek škropljenja zelo slab. Proti rastlinskim boleznim (plesni, škrlup, breskova kodravost, listna luknjičavost koščičarjev, hrušev ožig) zelo dobro delujejo bakreni pripravki. Uporabimo jih, ko so nočne temperature nad 0 stopinjami. Proti rastlinskim škodljivcem – predvsem zimskim jajčecem je v času brstenja priporočljiva uporaba mineralnih ali rastlinskih olj. Baker in olje se lahko mešata, oba pa sta dovoljena tudi v ekološki pridelavi. Spomladansko škropljenje je

priporočljivo opraviti temeljito – drevesa dobro oblijemo, da škropilna brozga doseže vse kotičke na lubju. To počnemo v mirnem delu dneva, ko ne piha, zgodaj zjutraj ali pozno popol-

24. februarja 2022

Redno odpravljanje parazitov omogoča našim živalim lepše, nam pa bolj varno življenje

KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.

03 898 49 70 • www.kz-saleskadolina.si

PRIPRAVE NA POMLAD IN NOVO SEZONO! Semenski krompir MONTE CARLO ➜ že od 1,38 €/kg+ddv AGRIA ➜ že od 0,80 €/kg+ddv

Na voljo strokovno svetovanje naših izkušenih svetovalcev!

VSE ZA USPEŠNO SEMENSKA KORUZA ČEBELJARJENJE Akcija velja do 8. 6. 2021! Pravočasno naročilo vam zagotovi želeno sorto!

5 % popust na čebelarsko opremo! Za člane ČZS.

dne, ko so čebele v panju. To škropljenje priporočamo tudi zato, ker je na vrtu velikokrat to edino škropljenje, ki ga opravimo v celem letu. Če ste ljubitelj krompirja in ga imate namen v letošnjem letu posaditi, je sedaj pravi čas, da si priskrbite pravo seme.

Kvalitetno seme je pogoj, da lahko pričakujete dober pridelek. Izbor sorte pa je prepuščen vam, glede na vaše želje, potrebe in pričakovanja. Sorte se ločijo po zgodnosti, barvi mesa in kožice, občutljivosti na bolezni in škodljivce, jedilni kakovosti in primernosti za uporabo in občutljivosti za fiziološke napake. Na tisoč in eno vprašanje

MOČNE IN ZDRAVE SADIKE

o sortah, sajenju, gnojenju, varstvu pred boleznimi in škodljivci, odpornosti na bolezni…vam bodo odgovorili naši sodelavci v poslovalnicah KZ Šaleška dolina, kjer boste našli tudi ves potreben repromaterial. Veliko užitkov pri aktivnostih na vrtu in v sadovnjaku vam želi 🔲

Z ljubeznijo do živali. Šaleška Veterina d.o.o. Cesta talcev 35, 3320 Velenje Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

03 891 11 46, 031 688 600

Kmetijska Zadruga Šaleška dolina

Partizanska 2, Velenje | www.zeleznina.si | info@zeleznina.si | 03 898 23 50

VRTNO ORODJE S pomladjo se prične delo na vrtu, v sadovnjaku in gozdu. Železnina Hudovernik vam s svojo ponudbo vrtnega orodja in zaščitnih sredstev olajša delo. Sedaj je odlična izbira škarij za obrezovanje, žagic in ostalega ročnega orodja po ugodnih cenah.

NOVO v ponudbi: VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH PLOŠČIC (novosti) in SANITARNE OPREME – po SUPER CENAH! Za ureditev vašega doma: bogata izbira keramike, kopalniškega pohištva, sanitarne opreme, armatur, 3D izris kopalnice

Poleg ostale že znane ponudbe

NOVA VELIKA IZBIRA: • vinil talne obloge • laminat, parket • notranja vrata

Prikaz delovanja novega rezalno-cepilnega stroja KRPAN na sejmu Agritech v Celju / 9. - 13. marec / Železnina Hudovernik Vas pričakuje – postrežemo z nasmehom!

Pester izbor »putk« v trgovini Košarica Spregovorimo nekaj besed o »putki«, ki je pustila pečat pri nas, v Sloveniji. Štajerska kokoš je edina avtohtona pasma kokoši na Slovenskem. Je nadvse cenjena in iskana sorta. Ime “štajerka” se je verjetno razširilo zato, ker so jih na Štajerskem redili v največjem številu. V času svoje nesnosti tehta štajerska kokoš od 1,8 do 2,2 kg. Najbolj priljubljen tip štajerske kokoši je temno rjave barve. Štajerka je pridna »putka«, zelo prilagodljiva, odporna na bolezni in je tipična kmečka kokoš. Naslednjo velja omeniti grahasto nesnico. Lahko se primerja z

rjavo nesnico, ki je pri nas najbolj poznana. Znese približno toliko jajc kot najboljša nesnica, tj. rjava kokoš. Če želite imeti veliko jajčk, nabavite rjave ali pa grahaste kokoši, ki so si po nesnosti podobne. Pridne nesnice so tudi črne kokoši, vendar pri nas niso toliko poznane. Lahko jih primerjamo z rjavo in tudi grahasto nesnico. Ko se odločate za nakup nesnic, vam priporočamo naslednje: rjave kokoši, grahaste, štajerke in črne nesnice. Le zakaj ne bi imeli pestrega in raznolikega izbora nesnic? Vse nesnice imajo rade pestro in raznoliko

hrano ter vitamine. Omenjeno vam je na voljo v trgovini Košarica. Poleg tega vam nudimo tudi enodnevne piščančke za pitanje in enodnevne nesnice. Vse vrste nesnic bodo v Trgovini Košarica na voljo 11. marca letos, naročila pa so možna do vključno 9. marca. Obiščite nas in svetovali vam bomo po najboljših močeh in se na koncu veselili naših ter vaših uspehov. Pričakuje vas trgovina Košarica, trgovina prijaznih ljudi! 🔲

mag. Nives Pirmanšek, Košarica Pesje

Košarica Pesje Špeglova 16 03/ 891 91 40 Košarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

Akcija (do odprodaje zalog): Ariel tekoči prašek 70 pranj white/color Lenor mehčalec 5l moder/rumen

ina Trgov nih z prija i! ljud

12,95 € 12,95 €

Super ugodno - izjemna izbira    

semena semenski krompir zemlja za sejanje in presajanje organska in mineralna gnojila

Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 15

ZELENA PRILOGA

24. februarja 2022

Dimnikar še vedno prinaša srečo

pride oziroma kako moramo ravnati, da do tega ne pride? Janez Rataj svetuje: »Do takšnih nesrečnih dogodkov prihaja zaradi nepravilno vgrajenih kurilnih naprav, njihove nepravilne uporabe, uporabe neprimerne kurjave in premalo prezračenega prostora.« Dimnikarji pregledujejo kurilne in druge naprave obdobno. Pri novih ali rekonstruiranih napravah dimnikar opravi prvi pregled, pri katerem preveri skladnost vgraditve s projektno dokumentacijo in z veljavnimi predpisi. Izredni pregledi so pregledi, ki se navadno opravijo po naročilu pristojnega inšpektorja, naroči pa jih lahko tudi

Se primete za gumb, ko srečate dimnikarja? Saj veste, zakaj. Ker, baje, prinaša srečo. Če verjamete v to ali ne, vam zagotovo prinese srečo, ko očisti kurilne naprave in dimnike, prezračevalne naprave, klimate in podobne naprave v hiši ali delovnih prostorih ali izmeri emisije dimnih plinov in vas opozori na napake. S tem vam lahko celo reši življenje.

uporabnik sam. Vsako leto mora sicer dimnikar opraviti redni letni pregled, pri katerem pregleda, ali so naprave še ustrezne za obratovanje. Pregleda tudi, ali so na napravah morda nastale kakšne poškodbe, nepravilnosti, ali so ustrezno urejeni dovodi zraka. Če dimnikar ugotovi nepravilnosti, izda pisno opozorilo in določi rok, do kdaj naj uporabnik pomanjkljivosti odpravi. Po tem roku mora preveriti, ali je stanje ustrezno. Če uporabnik pomanjkljivosti ne odpravi, obvesti pristojno inšpekcijsko službo. Zagotovo je odveč vprašanje, zakaj je treba naprave čistiti. Naprave in dimne vode se čisti, da se odstrani morebitne

saje in druge (recimo katranske) obloge s površin naprav, ki pridejo v kontakt z dimnimi plini ali ostanki zgorevanja. Le z rednim čiščenjem se ustrezno zagotavlja požarna varnost in s tem poveča varovanje življenj in okolja. V porastu so centralne kurilne naprave na trda goriva, to so polena, peleti in kamini. Najmanj zamazane so kondenzacijske plinske kurilne naprave, ki so na visokem tehnološkem nivoju in so tudi najmanjši onesnaževalec okolja. Razveselite se torej obiska dimnikarja, poskrbel bo za vašo varnost. Ko vas obišče enkrat, vas bo obdobno obiskoval redno, saj podjetja vodijo evidence 🔲 uporabnikov.

Foto: Envato Elements

Kurilna sezona je opredeljena kot obdobje med 1. oktobrom tekočega leta in 31. majem naslednjega leta. Obisk dimnikarja je obvezen in zakonsko predpisan. Dimnikarske storitve opravljajo licencirani dimnikarji. Kot pojasni strokovni sodelavec podjetja EKO dim Janez Rataj, je »namen rednih dimnikarskih pregledov varovanje zdravja, življenj, premoženja pa tudi okolja. Prav tako je namen tudi zagotavljanje učinkovitejše rabe goriv. Pogoj za vse to je, da so naprave za ogrevanje, odvajanje dimov in prezračevanje redno in primerno vzdrževane. Pregledovati je treba vse naprave, ki se uporabljajo za ogrevanje prostorov,

torej peči, kamine in podobno. Da dimnikar pregleda kurilno napravo, je posebej pomembno vsaj enkrat na leto, kadar ta dalj časa ni bila v uporabi ali je v uporabi le občasno.« Vsi smo že slišali za kakšen nesrečni dogodek, ko je v prostoru, hiši prišlo do zastrupitve ljudi z ogljikovim monoksidom. V prostorih, v katerih so kurilne naprave, ki so odvisne od zraka v prostoru, morajo biti obvezno nameščeni tudi senzorji ogljikovega monoksida. Glasni alarm v primeru preseganja mejnih vrednosti lahko reši marsikatero življenje, saj je zastrupitev s tem plinom brez barve in vonja lahko usodna. Zakaj do tega

SEDAJ TUDI V CELJU! Lava 6, 3000 Celje 051 301 777 | prodajalna.celje@uniforest.si

DA BO VAŠA ZELENICA UREJENA Latkova vas 81d, 3312 Prebold | www.uniforest.si

Sodobni sekalniki lesa Sekalniki lesa so namenjeni za pripravo lesnih sekancev, uničevanje grmovja, mletje vej in drugih lesnih ostankov.

Sekalnik je lahko traktorski, elektromotorni ali gnan z dizel motorjem. Elektromotorni se uporabljajo za mletje mizarskega odpada in tudi v žagarskih obratih za predelavo vseh vrst lesnih ostankov v lesne sekance. Traktorski sekalniki se priklopijo na tritočkovno vpetje traktorja, poganja ga kardanska gred. Različni tipi izvedb sekalnikov so prilagojeni za različna opravila, manjša ali

večja in bolj zahtevna. Sekalnik Bider TS 20 je namenjen za preprosto domačo uporabo. Zaradi posebej patentiranega rotorja in prilagojene razporeditve nožev ga lahko poganja tudi traktor manjše moči (od 30 KM). Izmetna cev je zložljiva, kar omogoča lažji transport. Za boljšo uporabnost je dodan priklop za enoosno prikolico, na katero se nakladajo sekanci. Posebna oblika rotorja poskrbi, da sekanci niso preveliki in se

lahko uporabljajo za kurjenje z dozirnimi sistemi. Sekalnik TS 30 je nekoliko večji, ima sekalni rotor (boben) z osmimi porazdeljenimi noži. Nameščeno ima izmenljivo mrežo, ki preprečuje izmet velikih kosov. Opremljen je z elektroniko, ki gosenico ustavi, če pride do preobremenitve. TS 4535 je največji nošen traktorski sekalnik. Ima razširjen vhodni »ustnik«, ki omogoča polnjenje z dvigalom. Za transport lesa ima gosenico in

zobato kolo, ki sta hidravlično gnana. Za izmet sekancev skrbi turbina, na katero je nameščena vrtljiva izmetna cev, ki ima na koncu nastavljivo loputo. Večji sekalniki se lahko namestijo na prikolice z dvigalom, pogon je lahko iz traktorja ali dizel motorja. Sekanci se nato uporabljajo v pečeh centralnega ogrevanja. Odjemne naprave in polžni transporterji avtomatsko dozirajo se🔲 kance v peč.

1 TO 2 SR 3 ČE 4 PE 5 SO 6 NE 7 PO 8 TO 9 SR 10 ČE 11 PE 12 SO 13 NE 14 PO 15 TO 16 SR 17 ČE 18 PE 19 SO 20 NE 21 PO 22 TO 23 SR 24 ČE 25 PE 26 SO 27 NE 28 PO 29 TO 30 SR 31 ČE

Marec

od 15.00

do 14.00

do 8.00 od 10.00 od 14.00 od 16.00

do 8.00 od 10.00

do 15.00 od 16.00

do 14.00 od 15.00

od 14.00

do 8.00 od 10.00

do 12.00 od 13.00

do 16.00 od 17.00

1 PE 2 SO 3 NE do 10.00 4 PO 5 TO 6 SR do 11.00 7 ČE od 12.00 do 8.00 8 PE 9 SO 10 NE od 13.00 11 PO 12 TO 13 SR do 11.00 14 ČE od 12.00 15 PE 16 SO Velika noč 17 NE Velikon. ponedeljek 18 PO do 10.00 19 TO 20 SR 21 ČE 22 PE 23 SO 24 NE 25 PO 26 TO Dan upora 27 SR 28 ČE 29 PE 30 SO

April

do 9.00 od 10.00

do 17.00

od 8.00

do 8.00 od 9.00

do 10.00 od 11.00

do 12.00 od 14.00

do 12.00 od 13.00

do 9.00 od 10.00 do 13.00

Praznik dela

1 NE 2 PO 3 TO 4 SR 5 ČE 6 PE 7 SO 8 NE 9 PO 10 TO 11 SR 12 ČE 13 PE 14 SO 15 NE 16 PO 17 TO 18 SR 19 ČE 20 PE 21 SO 22 NE 23 PO 24 TO 25 SR 26 ČE 27 PE 28 SO 29 NE 30 PO 31 TO

Maj

1 SR 2 ČE 3 PE 4 SO 5 NE 6 PO 7 TO 8 SR 9 ČE 10 PE 11 SO 12 NE 13 PO 14 TO 15 SR 16 ČE 17 PE 18 SO 19 NE 20 PO 21 TO 22 SR 23 ČE 24 PE Dan državnosti 25 SO 26 NE 27 PO 28 TO 29 SR 30 ČE

Junij

do 13.00 od 14.00

od 12.00

do 12.00 od 14.00

do 14.00 od 15.00

do 18.00

od 15.00

do 13.00

od 17.00

do 13.00 od 15.00

do 9.00 od 10.00 od 8.00

do 16.00 od 17.00

od 8.00

do 18.00

od 15.00 od 19.00 do 9.00 od 10.00

do 18.00

do 8.00 od 9.00

do 15.00

do 16.00 od 17.00

do 13.00 od 14.00 do 17.00

Legenda

1 PE 2 SO 3 NE 4 PO 5 TO 6 SR 7 ČE 8 PE 9 SO 10 NE 11 PO 12 TO 13 SR 14 ČE 15 PE 16 SO 17 NE 18 PO 19 TO 20 SR 21 ČE 22 PE 23 SO 24 NE 25 PO 26 TO 27 SR 28 ČE 29 PE 30 SO 31 NE

Julij

cvetnice

listnate rastline

1 PO 2 TO od 16.00 3 SR 4 ČE 5 PE od 8.00 do 14.00 6 SO od 15.00 7 NE 8 PO do 18.00 9 TO 10 SR do 8.00 11 ČE od 8.00 12 PE od 14.00 13 SO od 7.00 do 8.00 14 NE od 9.00 Marijino vnebovzetje 15 PO 16 TO od 8.00 17 SR od 7.00 do 8.00 18 ČE od 17.00 do 18.00 19 PE 20 SO 21 NE 22 PO 23 TO do 10.00 24 SR od 11.00 25 ČE 26 PE 27 SO 28 NE 29 PO 30 TO 31 SR

Avgust

plodovke

1 ČE 2 PE 3 SO 4 NE 5 PO 6 TO 7 SR 8 ČE 9 PE 10 SO 11 NE 12 PO 13 TO 14 SR 15 ČE 16 PE 17 SO 18 NE 19 PO 20 TO 21 SR 22 ČE 23 PE 24 SO 25 NE 26 PO 27 TO 28 SR 29 ČE 30 PE do 11.00 od 12.00

do 17.00

do 9.00 od 10.00

do 12.00 do 9.00 od 10.00

do 14.00 od 15.00

od 10.00

do 8.00

do 12.00 od 13.00

September

korenovke

do 14.00 od 15.00

od 13.00 do 9.00 od 10.00

do 15.00 od 16.00

do 14.00

do 11.00 od 12.00

od 8.00 do 9.00 od 10.00

neugodni dnevi

1 SO 2 NE 3 PO 4 TO 5 SR 6 ČE 7 PE 8 SO 9 NE 10 PO 11 TO 12 SR 13 ČE 14 PE 15 SO 16 NE 17 PO 18 TO 19 SR 20 ČE 21 PE 22 SO 23 NE 24 PO 25 TO 26 SR 27 ČE 28 PE 29 SO 30 NE Dan reformacije 31 PO

Oktober

prvi krajec

mlaj

1 ČE 2 PE 3 SO 4 NE 5 PO 6 TO 7 SR 8 ČE 9 PE 10 SO 11 NE 12 PO 13 TO 14 SR 15 ČE 16 PE 17 SO 18 NE 19 PO 20 TO 21 SR 22 ČE 23 PE 24 SO Božič 25 NE Dan samostojnosti 26 PO 27 TO 28 SR 29 ČE 30 PE 31 SO

ščip

do 15.00 od 16.00

do 11.00

od 9.00 do 10.00 od 11.00

do 10.00 od 11.00

od 10.00

do 9.00 od 10.00

do 11.00 od 12.00 do 9.00

do 14.00 od 16.00

December

zadnji krajec

od 16.00

do 14.00

do 9.00 od 10.00 do 12.00

do 11.00 od 12.00

do 9.00 od 10.00

do 13.00 od 14.00

Dan spomina na mrtve

1 TO 2 SR 3 ČE 4 PE 5 SO 6 NE 7 PO 8 TO 9 SR 10 ČE 11 PE 12 SO 13 NE 14 PO 15 TO 16 SR 17 ČE 18 PE 19 SO 20 NE 21 PO 22 TO 23 SR 24 ČE 25 PE 26 SO 27 NE 28 PO 29 TO 30 SR

November

Koledar biološkega vrtnarjenja 2022

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 16

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 17

ZELENA PRILOGA

24. februarja 2022 Tradicija pusta sega že v predkrščansko dobo, saj so praznike, ko so se šemili, poznali že stari Rimljani. Nošenje mask se je kljub nasprotovanju cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju. Upor je prenehal po 10. stoletju in od takrat pustni teden predstavlja čas, ko se z veseljem našemimo in udeležimo različnih zabav in plesov v maskah. V Šaleški dolini in širši okolici pustne običaje najbolj ohranjata dve društvi: Turistično olepševalno društvo Šoštanj in Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski.

Pust preganja zimo. Bo dokončno tudi covid? Pustni čas predstavlja most med zimo in pomladjo. Nekoč je veljalo, da traja od svetih treh kraljev do pustnega torka. Datum pusta se letno spreminja glede na datum velike noči – pustni torek namreč nastopi 47 dni pred njo. Letos se bomo v maškare našemili na pustno soboto, 26. februarja, in v torek, 1. marca.

Kako bo s pustovanjem v Šoštanju in Mozirju?

Šoštanj je poznan kot karnevalsko mesto od leta 1953. Že v povojnih časih je bilo po vaseh opaziti pustni lik Koš, ki se je leta 1987 prvič pojavil na karnevalu v Šoštanju, drugi originalni pustni lik pa je Tresimir. V letošnjem letu, ko po celi državi že dve leti vsak dan obvezno nosimo maske, pa bodo prave maske v svojem poslanstvu preganjanja zime znova okrnjene. Karnevalov in velikih maškarad ne bo, so se pa štiri slovenska mesta,

enega glavnih organizatorjev šoštanjskega pustnega karnevala: »Na začetku februarja smo se zbrali organizatorji karnevalov na slovenskem nivoKoš šoštanjski poju v okviru Združenja nazarja prosti čas usnjarja. evropskih karnevalPustna legenda pravi, da je "faskih mest (FECC) in brikant Vošnjak" svoje delavce dozaradi epidemiobro plačeval. Ob plačilnih dneh so si loške situacije, ki zato nadeli gosposke klobuke in odšli v nas pesti, dorekli, gostilno. Ker so zasluženo plačilo čakale da trenutno ne tudi njihove žene, so si zvečer oprtale moremo organikoše in poiskale svoje utrujene može. zirati karnevalov Ko so jih v koših odnašale domov, na klasični način. njihovega regljanja ni in ni bilo Razmišljali smo, kaj konec, zato danes lik spre-

mlja tudi lesena raglja.

ki so člani Združenja evropskih karnevalskih mest (poleg Šoštanja in Mozirja še Ptuj in Dobova), dogovorila, da se bodo njihove maske sprehodile skozi mestna središča. Med 16. in 18. uro bo v Šoštanju sprehod na pustno soboto, v Mozirju pa na pustni torek. Spraševali smo Petra Radojo, predsednika Turistično olepševalnega društva Šoštanj in

narediti na veselje krajanov, občanov in tudi drugih gostov, ki pridejo v Šoštanj. Sklenili smo, da si bomo medsebojno pomagali s tem, da se bodo maske sprehodile skozi mestna središča.«

Maškare bodo oblast prevzele na pustni četrtek

»Na debeli četrtek bomo kot vsa leta prevzeli župansko oblast. Preverili bomo, ali resnično ni mogoče uprizoriti festivala na način, kot ga poznamo. Župan se bo moral zagovarjati in zagotoviti, da naslednjega leta prepriča občane, da za covidom ne bodo več zboleli,« pravi

Krhki flancati – velika pustna slast! Pravi mini pustni karneval si lahko priredite v domači kuhinji. Priprave pustnih dobrot so tako rekoč neomejene. Tokrat vam dajemo namig, kako pripraviti slastne flancate, s katerimi boste gotovo razveselili vse maškare. Potrebujemo: • 250 g moke • 4 rumenjake • 40 g masla • 1 žlico sladkorja • 1 ščepec soli • 1 žlico ruma • 3 žlice kisle smetane pol žlice limoninega soka • • 2 žlici suhega belega vina • olje za cvrtje • sladkor v prahu za posip

Priprava: Moko presejemo v skledo. Dodamo na koščke narezano maslo sobne temperature, rumenjake, kislo smetano, sladkor, sol, rum, belo vino in limonin sok. Iz seTresimir je bil knez. stavin zamesimo gladko in voljS svojim ljudstvom je naseno testo, ki mora biti malce lil rodovitna polja v bližini danamehkejše. Skledo pokrišnjega Šoštanja. Zgradil je naselbino jemo s čistim prtičem in in kultiviral celoten kraj. Njemu v čast pustimo, da testo vsaj je ljudstvo po njem poimenovalo vas Trepol ure počiva. Na rasimirje, ki se je skozi stoletja preimenovala hlo pomokani delovni v Družmirje. Podoba Tresimirja je veličapovršini testo razvaljasten vojščak s širokim klobukom, odet v mo 3 do 5 mm debelo. S

predsednik Turistično olepševalnega drukože in obut v lesene cokle. V rokah nosi štva Šoštanj. bojevniško palico. Pustni lik TresimirNa pustno soja je obvezen spremljevalec Košev, boto pustni spresaj oba predstavljata pomembhod skozi Šoštanj ne mejnike šoštanjske »To ne bo klasični zgodovine. karneval, kot smo ga vajeni, ampak bo samo sprehod skozi Šoštanj. Ljudje bodo lahko videli Koše in Tresimirje, pa tudi Pust Mozirski je močno oboganekaj skupin iz ostalih karneval- til dogajanje v kraju. V preteklih skih let. Ne bo organizirano tako letih so pustni dogodki potekali kot pretekla leta. Ne bo tribune, cel teden; začeli so se z debelim ne bo prireditvenega prostora. četrtkom in končali na pepel- kolescem (nožem) ga razrežemo Tako bo potekalo pustovanje nično sredo s pokopom pusta. na pravokotnike, velikosti priblitudi v Mozirju in na enak na- Na pustno soboto so pripravili žno 3 x 6 cm. Na sredini vsakega čin tudi v ostalih mestih,« poja- karnevalski sprevod, v katere- pravokotnika z nožem narediga je bila vključena vsaj ena ali mo 2 do 3 zareze. Trakove pred snjuje Radoja. celo več krajevnih zgodb iz pre- cvrenjem med seboj prepletemo. teklega leta, glavnina dogajanja V loncu dobro segrejemo olje. pa je bila na pustni torek, ko je V segretem olju flancate zlapustna vlada v občini Mozirje to rjavo ocvremo. Lonec med prevzela oblast. cvrenjem večkrat pretresemo, Leta 1999 sta avtohtonost in izda flancati lepo narastejo. Flanvirnost pustnih običajev pripe- cate s penovko poberemo iz olja Pustovanje v Mozirju ima dol- ljala Mozirje v združenje evrop- in preložimo na krožnik, ki smo go tradicijo, saj prvi pisni viri go- skih karnevalskih mest (FECC), ga obložili s papirnatimi brisačvorijo, da so mozirski Pustnaki leta 2006 pa se je združenju pri- kami, da odcedimo odvečno mabili aktivni že okrog leta 1891. ključilo tudi Turistično olepše- ščobo. Pred serviranjem jih poPo teh virih bi torej letos zabe- valno društvo Šoštanj s Pustom sujemo s sladkorjem v prahu. 🔲 šoštanjskim. ležili 131 let pustovanj. Dober tek!

Pust Mozirski ima bogato tradicijo

Pravo veselje je imeti zdrave živali

rudninska krmna me{anica z dodatkom vitaminov za govedo, ovce, koze, konje, pra{i~e in perutnino

223401-2022 Grovit Ad 262x90 SI.indd 1

Slovenija, 1/2022, 223401-2022, MK/KS.

Živali ga rade jedo • prijetna aroma st • ugoden vpliv na ra in razvoj • priročno pakiranje

18. 01. 2022 12:33:19

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 18

ŠPORT

24. februarja 2022

Spodbuden začetek drugega dela

Pomembna zmaga

Rokometaši Gorenja so se v prvi letošnji prvenstveni tekmi namučili, a šteje zmaga Z 28 : 25 so se Loki za jesenski poraz oddolžili z dvema goloma razlike

V 8. krogu so rokometaši Gorenja v izenačeni tekmi premagali La Riojo z 32:31

Prvaki so se v soboto, 19. februarja, gotovo nehote spomnili, da so aktualno sezono začeli zelo slabo, z dvema porazoma. Tako v Trebnjem kot v Škofji Loki so jeseni sklonjenih glav odhajali z igrišča. Prav zato so 'morali' drugi del začeti z zmago. Nov poraz bi bil njihov že peti, saj so v 11. krogu obe točki iz Velenja odnesli Celjani, ki so tudi po 15. krogu na vrhu prvenstvene razpredelnice s samo eno izgubljeno točko. Nov poraz bi velenjskim rokometašem najbrž tudi teoretično dokončno pokopal upanje na ubranitev naslova. To je bil gotovo glavni razlog, da so tako kot pokalni dvoboj s Korošci tudi tega začeli malce v krču. Nekaj jeze sta jim povzročila tudi sodnika Ozren Backović in Mirko Palačković s spornimi odločitvami. Začetno živčnost domačih so Gorenjci izkoristili in v 5. minuti povedli z 2 : 0. Tudi po tem vodstvu so gostje igrali zelo

Tekma je bilo polna preobratov. Zmago so si proti trenutno četrtemu moštvu španskega prvenstva priigrali šele v izdihljajih nadvse vznemirljivega dvoboja. Zdi se, da bodo za napredovanje v osmino finala igralci Gorenja (pa tudi Šapnci) trepetali vse do konca skupinskega dela. V torek bodo gostili francoski Aix, v zadnji tekmi v skupini C pa bodo 8. marca gostovali pri švedskem Sävehofu, ki je kar z desetimi goli razlike premagal hrvaški Nexe. Torkov dvoboj so v Rdeči dvorani pred blizu dvesto gledalci bolje začeli Španci, dvakrat povedli z golom razlike, nato tolikokrat tudi s po tremi. Sledil je preobrat in po prvem polčasu so jim slovenski prvaki uhajali za zadetek (16:15). V nadaljevanju so domači hitro povedli za tri gole (18:15). Toda gostje so se spet dvignili in nekajkrat povedli z golom prednosti. Ob bučnem navijanju zlasti neumornih Šaleških graščakov je sledil nov preo-

Karate klub Velenje se ponaša z nazivom najstarejšega neprekinjeno delujočega karate kluba v državi, poleg tega je skupaj s takrat malo številčnimi klubi postavljal temelje za razvoj slovenskega karateja. V več kot 50 letih delovanja so z močno voljo in s skrbjo za tradicijo, znanje, izobraževanje in strokovni pristop prišli tudi dobri rezultati, klub pa je pridobil sloves resnega in močnega karate kluba. V zadnjih letih tekmovalno sezono zaključujejo med prvimi šestimi klubi v Sloveniji. V letih 2017 in 2020 je Karate klub Velenje v skupni razvrstitvi na državni lestvici naj karate klub dosegel 3. mesto, tekmovalno sezono 2021 pa je okronal z naslovom podprvaka.

Nadaljujejo pot prejšnjih generacij Predsednik Karate kluba Velenje Matjaž Cesar pravi, da je ključ do dolgoletnega uspešnega delovanja kluba v tem, da v obzir vselej vzamejo predhodnike – tiste, ki so postavili temelje, in tiste, ki so uspešen začetek uspeli prenesti v delovanje kluba ter nadaljevati začrtano pot. »Dolžni smo izpolnjevati in nadaljevati tradicijo za sedanje in prihodnje generacije. Velika škoda bi bila, če ne bi izkoristili potenciala, ki ga ima karate v Velenju, kjer je okolje izredno naklonjeno športu,« dodaja.

Od najmlajših do najstarejših »Karate klub Velenje trenutno premore okoli 140 članov. Od teh je 89 registriranih športnikov in funkcionarjev pri Karate zvezi Slovenije, 14 reprezentantov, 2 kategorizirana športnika pri Olimpijskem komiteju Sloveni-

Lepa gesta

Rokometni klub Gorenje Velenje je decembra lani organiziral dobrodelno akcijo s sloganom V Rdečo dvorano za dober namen. V duhu prazničnega zadnjega meseca so izkupiček vseh treh decembrskih domačih tekem namenili Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje. Pred začetkom tekme s Škofjeločani sta direktor Janez Gams in sekretarka Tanija Rednak izročila ček generalni sekretarki zveze Bojani Špegel.

navdahnjeno, domači pa slabše od pričakovanega. Ne pomnimo, kdaj so v slabih dvajsetih minutah nasprotniku zabili le skromne tri gole. V 19. minuti je semafor namreč kazal rezultat 3 : 6. Prednost gostov bi bila še višja, vendar se je do tedaj kar s štirimi obrambami izkazal vratar Aljaž Panjtar, ki je bil tudi med najzaslužnejšimi za poznejši preobrat in sploh za prvo prvenstveno zmago v tem letu. Šele v 26. minuti so Velenjčani sploh prvič povedli (10 : 9), na odmor pa odšli z vodstvom 12 : 10. Igralci Gorenja so nervozo pustili v garderobi in se v nadaljevanju pokazali v pravi podobi. Nasprotnik se jim do konca nikoli ni približal za več kot dva gola, tekmo pa so sklenili z zmago, z 28 : 25. 🔲

Stane Vovk

Da premagaš nasprotnika, moraš najprej premagati samega sebe Šport s prazno pestjo, trezno glavo, z močno voljo in vztrajnostjo lahko postane način življenja – V Karate klubu Velenje so stari japonski borilni veščini in njeni tradiciji v Shotokan stilu zvesti že 54. leto Vodja Strokovnega sveta Sensei Igor Bahor, mojster karateja 4. DAN, skrbi, da strokovno delo v klubu teče usklajeno. Za pripravo DAN kandidatov je zadolžen Sensei Silvo Lah, mojster karateja 5. DAN. Da v klubu teče vse po tirnicah, skrbi sekretarka kluba, Sensei Anina Cesar, mojster karateja 3. DAN. Z dvema specialnima skupinama tekmovalcev se ukvarjata Sensei Natalija Anastazija Kenda, mojster karateja 3. DAN, in Shidoin Pia Cesar, mojster karateja 2. DAN. Prva se posveča tekmovalni disciplini Kumite (borbe), drugi tekmovalni disciplini Kate (forme). Ostale vadbene skupine vodijo Danica Šumljak, mojster karateja 2. DAN (Tai Chi), Lidija Božić Mrkonjić, mojster karateja 2. DAN, Maša Kenda, mojster karateja 2. DAN, in Husejn Beganović, mojster karateja 1. DAN. je in ena registrirana para športnica v sistemu Virtus,« pove Matjaž Cesar. Njihovi najmlajši člani so stari 4 leta, najstarejši, Anton De Costa, pa je v tem mesecu dopolnil častitljivih 80 let. »V velik ponos nam je, da še vedno vadi z nami v skupini veteranov, včasih tudi v kakšni drugi skupini. Je velik promotor karateja, ki še vedno vzdržuje zdrav duh v zdravem telesu.« Skupina veteranov, kjer vadijo in trenirajo tudi tisti, ki so v klubu že od začetka delovanja, velja za najstarejšo skupino karateja v Evropi. To skupino vodi Shihan

brat. Po izenačenju so Velenjčani vseskozi Špancem uhajali za zadetek, junaka zadnjih trenutkov tekme pa sta bila Tilen Sokolič in vratar Aljaž Panjtar. Sokolič je dobre pol minute pred koncem zadel za 32:31. Gostujoči trener je nato vzel minuto odmora, po katerem so imeli na voljo še 23 sekund za morebitno izenačitev. V zadnji sekundi je sledil nevaren met, s sijajino obrambno pa se je izkazal Panjtar. 🔲

S. Vovk

starejšim v soseski. Vadeči že s tem, ko se priklonijo vadbenemu prostoru in trenerju, priznavajo avtoriteto in pokažejo spoštovanje. Karateisti pa se v duhu tega športa ne obnašajo samo v vadbenem prostoru. Karate namreč ni samo vadba, je način življenja, pomoč drugim, pozitivno mišljenje, čiščenje duha in misli,« pove Matjaž Cesar. V karate klub se lahko vpišejo tako tisti, ki bi se želeli zgolj družiti, rekreirati in si zbistriti misli, kot tisti, ki jih poleg naštetega žene velika želja tudi po tekmovanju. Pri karateju človek najprej spoznava samega sebe, svoje prednosti in slabosti, se nenehno uči in razvija tako na fizični kot na duhovni ravni. »Da premagaš nasprotnika, moraš najprej premagati samega sebe.« A to še zdaleč ni enostavno, potrebni so močna volja, trdo delo in vztrajnost, pove Matjaž Cesar.

V bodoče … – učitelj učiteljev – Dušan Borovnik, mojster karateja 7. DAN. Prav vsi v skupini so mojstri karateja in so velik vzor mlajšim, hkrati pa s svojim delovanjem tudi vsem ostalim dokazujejo, da je karate primeren za vsa starostna obdobja človekovega življenja. Skupaj z omenjeno skupino veteranov v klubu deluje 15 različnih skupin, v katere so člani razporejeni po starosti in znanju, občasno jih imajo tudi več. »Ob toliko trenerjih, kot jih imamo na razpolago v tem trenutku, licenciranih jih je namreč 13, lahko z 11 delamo na polno. Še dve mlajši članici kluba, Kaja Česko in Šuhra Muharemović, pa sta v fazi prostovoljstva in kasneje priprav za pridobivanje licence,« pove Matjaž Cesar, ki poudarja, da v klubu posebno skrb posvečajo ravno strokovnemu kadru. »V svojih vrstah imamo tudi štiri aktivne sodnike, to so Jozo Ćumur-

džić, mojster karateja 2. DAN, Aleksandra Centrih, mojster karateja 2. DAN, Šuhra Muharemović, mojster karateja 2. DAN in Sensei Zdenko Miklavc, mojster karateja 5. DAN, ki ima najvišjo licenco mednarodnega ranga.«

njem drug drugega, z grajenjem dobrih medsebojnih odnosov in skupinskega duha spoznavajo tudi drugačnost.

Spoznavajo drugačnost

Med glavnimi cilji kluba so spodbuditi mlade k rekreaciji, druženju in k zdravemu načinu življenja, jih potegniti stran od ekranov in z ulice v zdravo športno okolje. Mladim želijo privzgojiti predvsem pozitiven način razmišljanja, disciplino in vztrajnost ter jih s tem okrepiti tudi za soočanje z izzivi v vsakdanjem življenju. »Trenerji otroke učijo, da morajo spoštovati avtoriteto učiteljev in trenerjev v šoli ter staršev doma. Spodbujajo jih, naj ne bodo arogantni in grobi, temveč strpni in prijazni drug do drugega, naj pomagajo sovrstnikom, prijateljem in

Karate klub Velenje ima svoje vadbene prostore v telovadnici Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, kjer učencem te šole omogočajo brezplačno vadbo, s katero s pomočjo dveh licenciranih vaditeljic karateja izboljšujejo njihovo telesno pripravljenost, krepijo razvoj motorike in njihovo samozaupanje. V letu 2021 je bilo njihovo delo bogato nagrajeno, saj je njihova članica Diandra Bekčić postala evropska podprvakinja v para karateju. Slednja sicer trenira skupaj z ostalimi člani in članicami, ki tako s spoznava-

Ne zgolj vadba in tekmovanja, karate je način življenja

»Širša okolica nam verjame in zaupa. Pomembno je, da ohranimo pošten odnos in še naprej transparentno delujemo v širše družbene namene. Tudi v bodoče želimo nuditi brezplačno vadbo karateja otrokom iz socialno šibkega okolja. Vedno poskušamo biti čimbolj prisotni v našem lokalnem okolju in se tudi v prihodnosti odzivati in udeleževati predstavitvenih in ostalih aktivnosti. Dolgoročni cilj kluba je imeti čim več udeležencev na evropskih in svetovnih karate prvenstvih, ki bi ponesli Velenje, Šaleško dolino in Slovenijo v svet.« V bodoče si želijo imeti tudi vadbeni prostor, kjer bi se lahko združevale različne skupine in stili – hišo borilnih veščin. »Predvsem pa si želimo vztrajati na zastavljeni poti, za katero nam dolgoletna tradicija kaže, da je prava,« sklene Matjaž Cesar. 🔲

Tea Rednak

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 19

KRONIKA, UTRIP

24. februarja 2022

POLICIJSKA kronika

TAKO so igrali

Prometna nesreča pri Velenjki

Evropska liga, skupina C, 8. krog Gorenje Velenje - Logrono La Rioja 32:31 (16:15)

Gorenje: Panjtar (4 obrambe), Taletović (2 obrambi), Haseljić 1, Tajnik 8, Pajt 4 (2), Velić, Starc, Miklavčič 3, Drobež, Sokolič 8 (2), Verdinek 3, Šiško 4, Grmšek 1, Jovičić, Mlivić, Predović; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Gorenje 5 (4), La Rioja 3 (2); izključitve: Gorenje: 10 minut, La Rioja 10. Rdeči karton: Jernej Drobež (54) Aix - Magdeburg 28:39 (1:20), Sävehof - Nexe Našice 33:23 (16:12). Vrstni red: 1. Magdeburg 8 tekem 15 točk, 2. Sävehof 8 - 12, 3. Nexe Našice 8 – 10, 4. La Rioja 8 – 5, 5. Gorenje Velenje 8 – 5, 6. Aix 8 – 1.

Liga NLB, 15. krog Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 28:25 (12:10)

Gorenje: Panjtar (10 obramb), Taletović, Haseljić 5, Tajnik 3, Pajt 5 (4:4), Velić, Starc, Miklavčič 3, Drobež, Sokolič, Verdinek 5, Šiško 4, Grmšek 1, Slatinek Jovičič, Mlivić, Predović 2; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Gorenje 4 (4), Loka 7 (7); Izključitve: Gorenje 12 minut, Loka 8. Celje Pivovarna Laško - Herz Šmartno 36:18 (18:10), Trimo Trebnje - Dobova 27:25 (14:12), Grosist Slovan - Jeruzalem Ormož 32:22 (18:13), Slovenj Gradec - Ivančna Gorica 28:25 (11:13), Ljubljana - Maribor Branik 29:34 (12:16), Riko Ribnica - Koper 33:31 (15:14). Vrstni red: 1. Celje 15 tekem – 29 točk, 2. Trimo 13 - 24, 3. Riko 15 - 21, 4. Gorenje 14 - 19, 5. Loka 15 - 18, 6. Slovenj Gradec 2011 15 - 15, 7. Koper 15 - 15, 8. Slovan 14 - 15, 9. Maribor 15 - 13, 10. Dobova 15 - 11, 11. Jeruzalem Ormož 14 - 10, 12. Sviš 15 - 8, 13. Ljubljana 15 - 4, 14. Šmartno 14 - 2.

Prva ŽRL, modra skupina, zaostale tekme, 11. krog: Mlinotest Ajdovščina - Z'dežele 26:22 (13:10), Litija - Zelene doline Žalec 34:25 (15:9); prestavljeno: 18.00 Trgo ABC Izola – Ptuj 21:23 (12:15)

Zagorje - Velenje 27:26 (9:11) Velenje: Simič (5 obramb), Hadžič, Meža, Priteržnik, Tomič, Brglez, Jeras 2, Ferenc 13 (8:6), Žekič 1, Kaltak 2, Černivec, Oder 5 (1:1), Tabakovič 2, Pikl 1; trenerka: Snežana Rodić. Sedemmetrovke: Zagorje 6 (4), Velenje 9 (7); izključite: Zagorje 10 minut, Velenje 14. Vrstni red: 1. Mlinotest 14 tekem 24 točk, 2. Z'dežele 14 - 23, 3. Krim 10 – 20, 4. Krka 12 - 17, 5. Zagorje 11 - 9, 6. Litija 11 - 8, 7. Ptuj 12 - 7, 8. Zelene doline 13 - 6, 9. Velenje 14 – 6, 10. Izola 13 - 4. Zelena skupina: 1. Koper 12 - 24, 2. Olimpija 13 - 17, 3. Logatec 12 - 10, 4. Vrhnika 13 - 10, 5. Sava Kranj 12 - 9, 6. Branik Maribor 10 - 2.

Kegljanje, 2. liga, vzhod, 14. krog Lokomotiva:Šoštanj 6:2 (3167:3108)

Šoštanj: Sečki – 538 (0), Jug – 494 (0), Šehič – 503 (0), Hasičič – 531 (1), Petrovič – 500 (0), Pintarič – 542 (1).

Velenje, 17. februarja – Policisti so v bližini Velenjke obravnavali prometno nesrečo z udeležbo treh vozil. Do prometne nesreče je prišlo zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji. Ena oseba je utrpela lažje telesne poškodbe. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog.

Učenec napadel učenca Velenje, 17. februarja – V popoldanskem času sta na policijsko postajo prišla mati in sin, ki obiskuje Osnovno šolo Gorica. Napadel ga je drugi učenec, pri čemer ga je večkrat udaril. Po zbranih obvestilih bodo zoper osumljenega učenca in njegove starše ustrezno ukrepali.

Ni vrnila izposojenerga denarja Velenje, 17. februarja – Policisti so v dopoldanskem času obravnavali kaznivo dejanje goljufije. Oškodovanec je znanki posodil 1020 evrov gotovine, ki mu jih kljub veljavni pogodbi in dogovoru do danes ni vrnila. Po zaslišanju osumljenih bodo podali kazensko ovadbo.

Poskušal je pobegniti Velenje, 18. februarja – Malo pred polnočjo so policisti med kontrolo stanovanjskega bloka na Gorici v notranjosti opazili moškega. Pri ugotavljanju identitete je policistom izročil nož, nato pa enega izmed policistov odrinil in pobegnil s kraja dogodka. Policista sta ga prijela. Pri nadaljnjem postopku je policistom izročil prepovedano

drogo. Zoper osumljenega bo podana kazenska ovadba.

Ugriznil jo je pes Velenje, 18. februarja – Okoli poldneva je na policijsko enoto prišla občanka, ki jo je v Topolšici v nogo ugriznil pes druge občanke. Po zbranih obvestilih bodo zoper lastnico psa podali odločbo po Zakonu o zaščiti živali.

treh občanov vozniku avtomobila, ki se je peljal po cesti z jezera v smeri proti podjetju Avto Velenje tehnični pregledi, vrgel kamen in mu razbil zadnje steklo. Neznanci so se po dejanju razbežali. Za njimi še poizvedujejo.

Kolesarka povzročila prometno nesrečo

Velenje, 18. februarja – Policisti so bili obveščeni o tatvini več paketov kave iz trgovine. Storilca so prepoznali s pomočjo video nadzornega sistema. Zanj bo podana kazenska ovadba.

Velenje, 19. februarja – V popoldanskem času so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je pripetila v križišču Šaleške in Goriške ceste. Do prometne nesreče je prišlo zaradi nepravilne smeri vožnje kolesarke, ki je trčila v avtomobil. Kolesarka je pri padcu utrpela odrgnine po telesu.

Spor med občanoma

Spor s partnerjem bivše partnerice

Ukradel več paketov kave

Velenje, 19. februarja – V jutranjih urah je občan podal prijavo zoper stanovalca, ki je brez razloga začel vpiti nanj, ga prijel za bundo in ga stresel. Zoper kršitelja bo podan plačilni nalog po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.

Vandal v vozilo vrgel kamen

Velenje, 21. februarja – V ponedeljek je na policijsko postajo prišel občan, ki je povedal, da je bil pred nekaj dnevi na obisku pri svojem sinu, kjer ga je partner njegove bivše partnerice prijel za vrat in ga močno stisni, prijel pa ga je tudi za čeljust. Po zbranih obvestilih bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo.

Velenje, 20. februarja – V nočnem času je eden od skupine

Iz POLICISTOVE beležke Kradel je umetno gnojilo Velenje, 18. februarja – V jutranjem času je trgovina obvestila policiste o tatvini umetnega gnojila v vrednosti 393,80 evrov. S pomočjo videonadzornega sistema so ugotovili lastništvo vozila osumljenega, zoper katerega bodo po dodatnem zbiranju obvestil podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje tatvine.

Posedovala sta marihuano Velenje, 19. februarja – Policisti so v večernih urah dvema mlajšima občanoma zasegli manjšo količino posušene rastline, za katero so sumili, da je prepovedana droga. Po analizi bodo v primeru pozitivnega rezultata zanju izvedli hitri postopek.

naročiš, CD dobiš! narocila@nascas.si | 03 898 17 50

T. F.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Po čustvenem vrtiljaku na ljubezenskem področju se boste končno malce umirili. Čeprav v odnosih še niste vsega dorekli, se boste uspeli sprostiti in se zbližati s partnerjem ali s simpatijo. Sodelavci vam bodo povzročali nekaj preglavic, a ne dopustite, da to vpliva na vaše delo. Ostanite mirni in poskušajte najti skupno rešitev. Če se ne boste zapletali v prepire, boste ohranili dobro počutje. Ne odločajte se torej za nepotrebne drame, zaradi katerih lahko celo zbolite.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Še vedno se privajate na spremembe, ki so vam precej razburkale življenje. Bodite potrpežljivi, kmalu se bo vse postavilo na svojo mesto. Pazite, da vas spremembe ne obremenjujejo preveč, saj bo to vplivalo tudi na vaše splošno počutje. Ne upirajte se neizogibnim situacijam, saj vas to ne bo pripeljalo nikamor, temveč vam bo povzročilo zgolj dodaten stres. Samski boste pritegnili nove simpatije, a ne spuščajte se v nova razmerja, če niste povsem prepričani, da ste na to tudi pripravljeni. Tisti v razmerju pa poskrbite, da svojemu partnerju posvetite dovolj pozornosti tudi ob napornem delovnem tednu.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Na službenem področju sledi pestro in naporno obdobje, a vaša osebna energija bo naraščala in začutili boste, da ste pripravljeni, da uresničite vse svoje ambicije in načrte. Poskušajte ponovno vzpostaviti ravnovesje med delom in zasebnimi odnosi, saj se boste v nasprotnem primeru oddaljili od svojih najbližjih. Pazite pa tudi na svoje zdravje, saj vam ob obilici dela ne bo nujno naklonjeno. Privoščite si sprehod v naravi, da okrepite svoje počutje in si zbistrite misli.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Niste zadovoljni, da se določene zadeve nikamor ne premaknejo. A prevelika želja po spremembah vas lahko izčrpa in poslabša vaše počutje. Nikamor se še ne mudi, zato pustite, da se dogodki odvijajo v svojem ritmu. Ta čas pa izkoristite za krepitev odnosov in iskrene pogovore z najbližjimi, ki vam bodo nudili oporo v obdobju, ki za vas ni najbolj prijetno. Pogovorite se z njimi, jim zaupajte svoje skrbi in si tako olajšajte dušo.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Pred vami je kreativno obdobje, v katerem lahko že najmanjša ideja preraste v nekaj več. Izkoristite ustvarjalnost tudi na delovnem mestu, kjer se ne bojte izraziti svojih idej. Samski ne hitite v nova razmerja, temveč se posvetite sebi in razrešite stvari iz preteklosti, preden se predate ljubezni. Če ste vezani, boste rahlo odtujeni od partnerja, a to lahko popravite že z malo truda. Jasno izrazite svojo podporo partnerju in si vzemite čas za sproščene dejavnosti in pogovore v dvoje.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Pred vami je nekaj pomembnih odločitev. Preden jih sprejmete, premislite o tem, kaj želite od svojega življenja in kakšne kompromise ste pripravljeni sprejeti v prihodnosti. Izkoristite to obdobje za spoznavanje samih sebe. Ponovno se vprašajte o svojih prioritetah in jih postavite na svoje mesto. V vsakem primeru pa se ne odločajte na podlagi mnenj drugih in se ne obremenjujte s tem, kaj bo o vas mislila okolica, temveč sledite temu, kar čutite, da je prav za vas. Tokrat ste lahko sebični in se postavite na prvo mesto. Če boste predani samim sebi, bo sledilo tudi dobro počutje.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Zadnje čase ste bolj občutljivi, kar vpliva tudi na vaše zdravje. Bodite potrpežljivi do sebe in si ne očitajte stvari, ki jih ne morete več spreminjati. Raje se posvetite sedanjosti in prihodnosti. Pogovor z najbližjimi vam bo dal dodatno motivacijo, izkoristite jo za odločilen korak naprej. Ko boste stopili na pot brez bremen preteklosti, bo sledilo dobro počutje, lažje pa boste razmišljali tudi o novih načrtih. Poskrbite za medsebojno ljubezen in dobre odnose, ki bodo krepili vašo notranjo moč. Ob tem pa dobro premislite o tistih odnosih, ki vam jemljejo energijo in vas ovirajo na zastavljeni poti.

Bodite malce bolj zaupljivi do soljudi, le s tem boste namreč lahko okrepili tako svoje počutje kot tudi medosebne odnose. Poiščite pravo oporo in ne zadržujte svojih skrbi zase, saj vam bo to povzročilo tesnobo, iz katere se boste težje izvili. Vse se bo uredilo, če se ne boste prepuščali negativnim mislim in se zapirali vase. Bolj se predajte življenju in se poskušajte sprostiti, da se bo v vas lahko ponovno prebudila pozitivna energija. Ta bo poskrbela, da bodo izzvenele tudi nekatere skrbi na področju zdravja.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Ne bojte se sprememb, temveč jih sprejmite kot izziv. Fizično in mentalno ste dovolj močni, da se soočite tudi z najbolj zahtevnimi nalogami. To vam bo povzročilo precej stresa, zato poskrbite, da vam bo ostalo dovolj časa za sproščanje v naravi. Tisti v razmerju ohranjajte dobre odnose s partnerjem in se ne spuščajte v prepire, temveč se poskušajte pogovoriti na miren način. Če je potrebno, si vzemite nekaj časa, da se ohladite. Samski pa namenite čas samim sebi, saj na nova razmerja še niste pripravljeni.

Nesrečen poraz na gostovanju

🔲

Znašli ste se na razpotju. Bodite dovolj pogumni in iskreni do sebe, le tako se boste lahko odločili za pravo pot. Ne dopustite, da se namesto vas odločajo drugi, vseeno pa ostanite odprti za predloge in rešitve. Nemiren teden vam bo povzročil tudi nekaj preglavic na zdravstvenem področju. Poskrbite, da namenite dovolj časa svojemu počutju. Ne boste preveč romantično razpoloženi, zato boste še bolj dovzetni za prepire, ki lahko pripeljejo tudi do krepkega premisleka o smislu vztrajanja v razmerju, sploh če bo nerazumevanje prisotno na obeh straneh.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Kegljanje

Srečanje 14. kroga so Šoštanjčani odigrali na 6-steznem kegljišču dvorane Tabor v Mariboru, na katerem ekipa Šoštanja v zadnjih treh sezonah ne pozna poraza. Tudi tokrat so bili zelo blizu uspeha, a so jih mala nezbranost in napake stale zmage. Po tem krogu na lestvici ni prišlo do večjih sprememb. Šoštanjčani ostajajo na 6. mestu s 13. točkami. V naslednjem krogu potujejo v Brežice k trenutno tretje uvrščeni ekipi.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Določeni dogodki se bodo morda odvijali nekoliko bolj hitro, kot bi si želeli, zato jim boste težko sledili. Morali se boste prilagoditi, da boste lahko ujeli ritem dogajanja in se dokončno sprostili. Bolj ko boste pripravljeni na spremembe, hitreje se bo vse postavilo na svoje mesto. Imate vso podporo bližnjih, čeprav se tega ne zavedate ves čas. Dovolite si, da tudi drugi naredijo kaj dobrega za vas in vas razvajajo, saj vam bo to prineslo dodatno energijo za soočanje s trenutno situacijo.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Izberite svojega iz naše bogate zbirke. *Samo za prvih 20 naročnikov letnih naročnin.

Okolica in ljudje okoli vas vam bodo naklonjeni, zato je pravi čas, da to tudi izkoristite in se lotite vseh tistih stvari, s katerimi že dalj časa odlašate. Tudi zdravje vam bo naklonjeno, a kljub temu ne pozabite na dejavnosti, ki krepijo vaše dobro počutje. Samozavestni boste tako v odnosih kot v službi, zato se boste na delovnem mestu tokrat bolj sprostili. Zdelo se vam bo, da ste se dokončno rešili določenih obveznosti in končno boste lahko bolj sproščeno zadihali. Svojo samozavest in sproščenost prenesite na vsa področja življenja in poskušajte okrepiti vse tiste odnose, ki so se v preteklosti skrhali.

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

24. februarja

06:25 07:00 09:00 09:10 09:15 09:20 09:25 09:50 10:20 10:40 12:05 12:20 13:00 13:25 14:20 14:35 15:05 15:40 15:45 15:55 16:35 17:00 17:20 17:50 18:05 18:20 18:50 18:57 20:00 20:55 21:55 22:00 22:45 23:25 00:30 00:55 01:20 02:15

Kultura, Odmevi Dobro jutro A veš, koliko te imam rad, ris. Športniki, risanka Simon, risanka Kepice, risanka Sibila, risani film Skoraj nikoli I., ang. nad., 11/13 Kapucar, belg. nad., 32/52 100 kilogramov do zvezd, fran. f. TV-izložba Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Nadnarava, fran. dok. ser., 4/5 TV-izložba Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyító alatt Mulčki, risanka Gudrun, vikinška kraljična, ser. Krompir, razved. odd. za mlade TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Reaktivčki, risanka Čarokuhinja pri atu: Avstralija Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča Raj – neukročeni planet, kopr. dok. ser., 3/6 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope, hrv. dok. odd. Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

20:00 21:00 21:30 22:00 22:05 22:55 23:55

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.20 08.30 08.45 09.55 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.20 23.00 00.05 01.00 01.55 02.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.45 22.10 22.15 23.05 23.35

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Profil Kdo se boji slovenščine?, dok. odd. Čarokuhinja pri atu: Armenija Henrikova svoboda, dok. portret Zimski pozdrav Šest mojstrov v viktorijanski hiši, brit. dok. ser., 4/4 Kraljice Oranga, špan. dok. odd. Avtomobilnost Ambienti Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj, evrovizijska glasbena koprodukcija Slovenska jazz scena: MareziJazz 2012 Kakor krogla po Evropi, zapiski k verjetni zgodbi Antona Ukmarja, dok. film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Zebra Zigbi, ris. Kaja, ris. Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Govoreči Tom: Superjunaki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 17. del Podaj mi roko, 2. sez., 1. del Zlata kletka, 1. sez., 94. del Zlata kletka, 1. sez., 95. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 8. del Popolna preobrazba doma, 8. sez. Gorski zdravnik, 3. sez., 18. del Zlata kletka, 1. sez., 96. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 25. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 17. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 4. sez., 3. del Strelec, 1. sez., 3. del Strelec, 1. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: S kolesom v Wales Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program O polžu, ki je kupoval novo hišo, gledal. predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Pero in črnilnik Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ... Iz arhiva informativnega programa (29) Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sobota,

25. februarja

06:25 07:00 09:00 09:00 09:10 09:15 09:20 09:25 09:30 09:55 10:25 10:45 12:05 12:20 13:00 13:25 14:25 14:45 15:00 15:35 15:45 16:00 16:10 16:25 16:35 17:00 17:20 17:50 18:05 18:20 18:50 18:57 20:00 21:25 21:55 22:00 23:00 00:50 01:15 02:10

06:00 10:50 12:05 14:15 14:55 15:40 16:10 17:15 18:50

24. februarja 2022

06:00 08:00 09:00 10:55 11:35 11:55 13:10 13:50 14:15 14:55 16:35 16:55 18:55 20:05 22:20 23:45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.20 08.30 08.45 09.55 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.25 23.05 23.10 00.50 02.40 03.20

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.50 10.55 11.20 11.50 12.40 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 22.15 23.05 23.35

Kultura, Odmevi Dobro jutro Počitniški program A veš, koliko te imam rad, ris. Živživalice, risanka Pujsa Pepa, risanka Simon, risanka Kepice, risanka Uka in Čiv gresta v širni svet, ris. f. Skoraj nikoli I., ang. nad., 12/13 Kapucar, belg. nad., 33/52 Loti in izgubljeni zmaj, lat.-est. f. TV-izložba Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Nadnarava, fran. dok. ser., 5/5 Prisluhnimo tišini, izob. odd. TV-izložba Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Mili in Moli, risanka Tib in Tamtam, risanka Kapucar, belg. nad., 28/52 Slovar spolne vzgoje, odd. o spolnosti za mlade Infodrom, tednik za mlade TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Ah, ta leta!, odd. za starejše Družina Jazbečjak, risanka Čarokuhinja pri atu: Mehika Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Zimski pozdrav Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Monty Python: Smisel življenja, britanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Čarokuhinja pri atu: Avstralija Tarča O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu, izob. odd. Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, prenos iz Hinzenbacha Alpsko smučanje - evropski pokal, reportaža iz Maribora Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Lahtija Kraljice Oranga, špan. dok. odd. Črni KKKlanovec, ameriški film Bogovi Molenbeeka, kopr. dok. f. Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Zebra Zigbi, ris. Kaja, ris. Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Govoreči Tom: Superjunaki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 18. del Podaj mi roko, 2. sez., 2. del Zlata kletka, 1. sez., 96. del Zlata kletka, 1. sez., 97. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 9. del Popolna preobrazba doma, 8. sez. Gorski zdravnik, 4. sez., 1. del Zlata kletka, 1. sez., 98. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 26. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 18. del 24UR zvečer Eurojackpot Izkrivljena ljubezen, ameriški film Maškarada, slovenski film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Iz arhiva informativnega programa (29) Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Baskija Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ... Pop corn, zabavnoglasbena odd. Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja,

26. februarja

06:15 07:00 07:10 07:15 07:30 07:35 07:45 08:00 08:10 08:35 09:00 09:40 10:25 10:45 11:00 11:20 11:40 12:15 12:30 12:35 13:00 13:25 13:50 14:05 14:40 15:00 15:30 16:00 16:30 17:00 17:20 17:30 19:00 19:55 20:00 21:00 21:30 22:45 23:15 01:25 01:50 02:35 02:40

Kultura, Odmevi Čudogozd: Noč Trala trali, risanka Vrtne prigode, risanka Pujsa Pepa, risanka Bela in Sebastijan, risanka Tib in Tamtam, risanka Gudrun, vikinška kraljična, ser. Ribič Pepe: Kdo je ugasnil luč? Z kot Zofka, odd. za otroke Krompir, razv. odd. za mlade Male sive celice: OŠ Rodica in OŠ Naklo, kviz Infodrom, tednik za mlade Izzivalci, EBU dok. film: Jaka: Vedno na dveh kolesih Izzivalci, EBU dok. film: Deskar Jonas TV-izložba Ah, ta leta!, odd. za starejše Duhovni utrip Ozare Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV-izložba Podjetno naprej: Mitja Škerjanc, proizvodnja in prodaja stolov Prisluhnimo tišini, izob. odd. Ekipa Bled, slovenska nad., 1/18 Rojaki, odd. o zamejcih Ambienti Na vrtu, izob. odd. Poročila ob petih, Šport, Vreme Luka in Lučka, risanka Sobotno popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? River, britanska nad., 4/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Kafarnaum, kopr. f. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura Vreme Napovedujemo

06:00 Napovedujemo 06:15 Spomini: Prof. dr. Ljubo Bavcon, 2. del 09:20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Garmisch-Partenkirchna 10:25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), prenos iz CransMontane 12:20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Garmisch-Partenkirchna 13:40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), prenos iz Hinzenbacha 15:15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, posnetek iz Lahtija 16:25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Lahtija 18:45 Na dolžnosti (VI.), brit. nad., 1/7 19:55 Utrip 20:15 Zrcalo tedna 20:30 Intervju 21:30 Dobra plat Dorien B., belg. film 23:20 Iztok Mlakar, koncert 01:30 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.30 08.35 09.00 09.15 09.25 09.50 09.55 10.05 10.30 10.45 11.40 13.00 13.15 14.55 15.10 16.50 17.50 18.50 18.55 20.00 22.45 00.55 02.20

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 13.05 15.30 16.00 17.10 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 21.55 22.00 23.00 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Tri mucke, ris. Super krila, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Zdravnica Maruška, 1. sez. Otroci, to smo mi, 1. sez. Domače živalice, 1. sez., 10. del Mini mojstri, ris. Grozni Gašper, ris. Denis in Šavsi: Brez zavor, ris. Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 13. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 13. del Vaše zdravje, naša skrb Poročna koračnica 4: Nekaj starega, nekaj novega, kanadski film Vaše zdravje, naša skrb Zimska poroka, ameriški film Preverjeno Ena na ena 24UR vreme 24UR Bohemian Rhapsody, angleški film Pobegla nevesta, ameriški film Volkovi pred vrati, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Na obisku ... pri slikarju Jožetu Krambergerju Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo O polžu, ki je kupoval novo hišo, gledal. predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Pero in črnilnik Spoznajmo jih ... Dotiki gora: Slap Palenk Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2918. VTV magazin, reg. inf. odd. Večer glasbe Lojzeta Slaka, 1. del Spoznajmo jih ... Jutranji pogovori 3 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

27. februarja

07:00 07:05 07:10 07:15 07:20 07:25 07:30 07:40 07:50 07:55 08:05 08:10 08:35 08:45 08:55 09:10 09:20 09:30 09:45 09:55 10:05 10:15 10:20 10:30 10:55 11:20 11:25 12:00 13:00 13:25 15:00 17:00 17:20 17:30 19:00 20:00 20:55 21:55 22:25 23:20 23:30 23:55 00:45

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Sara in Raček, risanka Svetovalka Hana, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Simon, risanka Kalimero, risanka Kepice, risanka Čarli in Lola, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Niki Vrum, risanka Bela in Sebastijan, risanka Kuhar Štef, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Nezmotljivi detektivi, avstralska otroška nad., 2/40 TV-izložba Ozare Obzorja duha: Zlo Ljudje in zemlja, izob. odd. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Zimski pozdrav Na svoji zemlji, slovenski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Bacek Jon, risanka Nedeljsko popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme V imenu ljudstva 2, sl. nad., 2/8 Delo na zahtevo, kanadskofrancoska dok. odd. Poročila, Šport, Vreme V kamen, v vodo, dok. film Za lahko noč: Bojan Gorišek Philip Glass Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06:15 Duhovni utrip 06:15 Napovedujemo 06:30 Glasbena matineja: Tanja Činč, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao 07:00 Po Sredozemlju s Simonom Reevom, potopis, 1/4 08:05 Ambienti 09:00 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Garmisch-Partenkirchna 09:55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), prenos iz CransMontane 11:25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, 10 km (Ž), prenos iz Lahtija 12:25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Garmisch-Partenkirchna 13:35 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), prenos iz Hinzenbacha 15:55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Lahtija 17:55 New dimension, dok. odd. 18:25 Free spirits - Samosvoji, dok. odd. 18:45 Na dolžnosti (VI.), brit. nad., 2/7 19:50 Žrebanje Lota 20:00 Avstralija v barvah, dok. ser., 2/4 20:55 Arena 21:55 Grunge, zgodba o glasbi in besu, francoska dok. odd. 22:55 Nedeljsko popoldne 00:25 Kaj dogaja? 01:10 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.25 08.30 08.55 09.10 09.15 09.25 09.50 09.55 10.10 10.25 11.25 12.45 13.00 14.55 16.00 16.15 17.55 18.50 18.55 20.00 22.15 00.05 02.05

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 15.50 16.20 17.30 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 22.55 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Tri mucke, ris. Super krila, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Dinomesto, ris. Zdravnica Maruška, 1. sez. Otroci, to smo mi, 1. sez. Domače živalice, 1. sez., 11. del Mini mojstri, ris. Grozni Gašper, ris. Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 14. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 14. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena Malčki na obisku, 2. sez. Vaše zdravje, naša skrb Moževo dvojno življenje, ameriški film Kraljica sveta, 1. sez. 24UR vreme 24UR Jumanji: Dobrodošli v džungli, ameriški film Domek, peklenski domek, ameriški film Najboljša pod košem, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2917. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček 2918. VTV magazin, reg. inf. odd. Aktualno: Naši olimpijci Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Kako se kuha pravljica o Rdeči Kapici, gled. pred. Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Čebelica Adela Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Iz arhiva VTV: V spomin na Karla Destovnika Kajuha, 2014 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

28. februarja

06:20 07:00 09:00 09:10 09:15 09:20 09:50 10:15 10:40 12:05 12:20 13:00 13:25 14:20 15:00 15:35 15:45 16:10 16:30 17:00 17:20 17:50 18:05 18:25 19:00 20:00 21:00 21:55 22:00 22:40 23:15 00:45 01:10 02:00

Zrcalo tedna, Utrip Dobro jutro A veš, koliko te imam rad, ris. Simon, risanka Kepice, risanka Kvartet rogov, risani film Skoraj nikoli I., ang. nad., 8/13 Kapucar, belg. nad., 29/52 Vilijev planet, francoski anim. f. TV-izložba Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Veličastne reke sveta: Amazonka, brit. dok. ser., 1/3 S-prehodi Dober dan, Koroška Mandi, risanka Ribič Pepe: Kdo je ugasnil luč? Z kot Zofka, odd. za otroke TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Kuhar Štef, risanka Šef doma, kuharska odd. Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Šport Umetni raj Ob 330. obletnici rojstva Giuseppeja Tartinija: Tartini Festival Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

1. marca

06:25 07:00 09:00 09:10 09:15 09:20 09:45 10:15 10:35 12:05 12:20 13:00 13:25 14:25 14:40 15:00 15:35 15:50 16:00 16:15 16:30 17:00 17:20 17:50 18:05 18:25 19:00 20:00 21:00 21:55 22:00 22:40 23:50 00:25

06:00 09:00 10:10 12:10 13:00 13:30 14:00 15:15 16:00 16:55 17:25 18:55 20:00 21:15 22:15 22:45 23:15

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Obzorja duha: Zlo Čarokuhinja pri atu: Mehika Prisluhnimo tišini:, izob. odd. Intervju Na lepše Ljudje in zemlja, izob. odd. Redke bolezni v tekmi s časom, izob.-dok. film Sobotno popoldne Temna stran zlata, francoskokanadska dok. ser., 1/2 Po Sredozemlju s Simonom Reevom, potopis, 2/4 Stonehenge: Razkriti izgubljeni krog, brit.-fran. dok. odd. Podjetno naprej Iva, 24, kratki igrani film AGRFT Videonoč

01:15

06:00 10:00 11:10 13:20 14:00 15:20 16:15 17:20 18:20 18:55 20:00 21:00 22:45 23:15 00:15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.05 08.30 08.45 09.50 10.55 11.55 12.55 13.10 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.20 21.50 22.30 00.05 01.00 01.55 02.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Zebra Zigbi, ris. Kaja, ris. Tika taka, ris. Robocar Poli, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 14. del Podaj mi roko, 1. sez., 149. del Zlata kletka, 1. sez., 88. del Zlata kletka, 1. sez., 89. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 5. del Popolna preobrazba doma, 8. sez. Gorski zdravnik, 3. sez., 15. del Zlata kletka, 1. sez., 90. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 3. sez., 11. del Odkupnina, 3. sez., 11. del Odkupnina, 3. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2918. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Skandinavija, 2. del Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Poslanska pisarna: Jani Prednik, poslanec SD v DZ Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

Odmevi Dobro jutro A veš, koliko te imam rad, ris. Športniki, risanka Kepice, risanka Kvartet rogov, risani film Skoraj nikoli I., ang. nad., 9/13 Kapucar, belg. nad., 30/52 Zdravilna voda, češko-slov. film TV-izložba Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Veličastne reke sveta: Nil, britanska dok. ser., 2/3 Duhovni utrip TV-izložba Kanape - Kanapé, odd. za mlade Vrtne prigode, risanka Tib in Tamtam, risanka Nezmotljivi detektivi, avstralska nad., 2/40 Izzivalci, EBU dok. film: Anna: Želim se dotakniti zvezd TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Alpe-Donava-Jadran Tib in Tamtam, risanka Šef doma, kuharska odd. Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Kukavici, češka nad., 8/13 Vojna v Evropi – drama v Ukrajini, nemška dok. ser., 2/2 Vreme Odmevi, Šport Pričevalci: Jože Pižent in Marijan Premrl Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Šef doma, kuharska odd. Tednik Avtomobilnost Po dežju / Nakon kiše, dok. film Joker, kviz Kaj dogaja? Temna stran zlata, francoskokanadska dok. ser., 2/2 Svet brez čebel, fran. dok. odd. Kruha in iger, slovenski film Kaj govoriš? = So vakeres? Nelson Mandela, borec proti apartheidu, francoska dok. odd. Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.20 08.35 09.40 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 22.35 23.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Zebra Zigbi, ris. Kaja, ris. Tika taka, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 15. del Podaj mi roko, 1. sez., 150. del Zlata kletka, 1. sez., 90. del Zlata kletka, 1. sez., 91. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 6. del Popolna preobrazba doma, 8. sez. Gorski zdravnik, 3. sez., 16. del Zlata kletka, 1. sez., 92. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Preverjeno 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 4. sez., 1. del 00.20 Odkupnina, 3. sez., 13. del 01.15 24UR zvečer, ponovitev 01.45 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.10 11.15 11.50 12.20 13.10 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 20.00 20.30 20.45 21.05 22.30 22.35 22.40 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-raz. oddaja Kurentovanje na Ptuju, dok. film Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kurentovanje na Ptuju, dok. film Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2919. VTV magazin, reg. inf. odd. Aktualno Dotiki gora: Storžič Večer glasbe Lojzeta Slaka, 1. del Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

2. marca

06:25 07:00 09:00 09:10 09:15 09:20 09:25 09:55 10:20 10:40 12:05 12:20 13:00 13:25 14:20 14:50 15:15 15:45 16:35 17:00 17:20 17:50 18:05 18:25 19:00 20:00 21:30 21:55 22:00 22:40 23:40 00:15 00:40 01:35

06:00 09:00 10:00 12:05 12:35 13:20 14:00 15:15 16:00 16:40

18:00 19:40

20:35 20:45 21:50 23:10 00:40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.35 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.20 23.00 00.10 01.05 02.00 02.40

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 11.00 11.05 11.35 12.00 12.30 13.20 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Odmevi Dobro jutro A veš, koliko te imam rad, ris. Živživalice, risanka Simon, risanka Kepice, risanka Polž na potepu na kitovem repu, risani film Skoraj nikoli I., ang. nad., 10/13 Kapucar, belg. nad., 31/52 100 kilogramov do zvezd, fran. f. TV-izložba Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Veličastne reke sveta: Misisipi, britanska dok. ser., 3/3 Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice: OŠ Rodica in OŠ Naklo, kviz TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Posebne zgodbe, dok. odd. Bela in Sebastijan, risanka Šef doma, kuharska odd. Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Film tedna: Neznosna lahkost revolucije, nemški film Stopnice, kratki igrani film Vreme Odmevi, Šport Panoptikum Posebne zgodbe: Darovanje organov, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Na lepše Kanape - Kanapé, odd. za mlade Šef doma, kuharska odd. Studio City Alpe-Donava-Jadran Ambienti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: norveška skakalna turneja (M), kvalifikacije, prenos iz Lillehammerja Nedeljsko popoldne Nordijsko smučanje - svetovni pokal: norveška skakalna turneja (Ž), kvalifikacije, prenos iz Lillehammerja Žrebanje Lota Na utrip srca: Svetovni Wagner, nemški glasbeni dok. film Neboa, španska nad., 3/8 Pero Lovšin - Ti lahko, dok. film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Zebra Zigbi, ris. Kaja, ris. Tika taka, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 3. sez., 16. del Podaj mi roko, 1. sez., 151. del Zlata kletka, 1. sez., 92. del Zlata kletka, 1. sez., 93. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 7. del Popolna preobrazba doma, 8. sez. Gorski zdravnik, 3. sez., 17. del Zlata kletka, 1. sez., 94. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 24. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 16. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 4. sez., 2. del Strelec, 1. sez., 1. del Strelec, 1. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2919. VTV magazin, reg. inf. odd. Aktualno Videospot dneva Lepote sveta: Skandinavija, 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Boter petelin Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Studio Evropa: Prihodnost evra in skupnega trga EU Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasbena odd. Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 21

MOEYAERT, BART: Bratje

ml – Mladina M – Leposlovne knjige od 13. leta Vir: https://www.sodobnost.com Knjiga miniaturnih zgodb Bratje vas bo popeljala v otroštvo, polno domislic in zvedavega raziskovanja sveta, majhnih lumparij in bratskih potegavščin, ob katerih pa je ves čas čutiti čudenje nad svetom in

PRIREDITVE

24. februarja 2022

KRESLEHNER, GABI: Nik odide

ml – Mladina M – Leposlovne knjige od 13. leta Vir: https://www.miszalozba.com Nik je tipičen izobčenec: je dober učenec, marsikaj ga zanima, vendar je majhen, sramežljiv, povrhu vsega se rad drži zase. Na piko ga vzame skupina štirih razrednih frajerjev in ga dnevno nadleguje. Nekega dne profesor Niku naroči, naj sošolki Mili, najlepši punci v razredu in eni od »mogočne četverice«, pomaga pri učenju matematike. Mila skozi tedne skupnega učenja povsem spremeni odnos do »čudaškega« sošolca, kar pa sproži plaz nepredvidenih dogodkov. A kaj storiti, ko vsi gledajo stran? Nasilje namreč ne izgine samo od sebe. In Nik to dobro ve, zato se v nekem trenutku postavi zase. Toda stvari gredo predaleč in znajde se pred največjo preizkušnjo v življenju, v kateri bo spoznal, kaj 🔲 je pravi pogum.

VELENJE Četrtek, 24. 2. 16.30 Medpodjetniški izobraževalni center – MIC konS = modul: MIC – predstavitev projektov 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Katje Felle 18.00 Knjižnica Velenje (spletni dogodek) Sončni žarek: spletni bralni klub 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Sodelujte pri pripravi Lokalnega programa kulture 2022–2028, razprava o osnutku lokalnega programa kulture

Petek, 25. 2. 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Umetniški večer 4. U, tradicionalna razstava likovnih del in koncert dijakov 4. letnika Umetniške gimnazije Velenje

Sobota, 26. 2. 8.00-12.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig 21.00 eMCe plac konS = modul: konS spremljevalni glasbeni program: Dancing Bear, dj

Nedelja, 27. 2.

povezanost sedmih bratov. Ker so zgodbe kratke, bodo pritegnile bralce začetnike, in ker jih odlikujejo jezikovne vragolije, bodo v njih uživali tudi starejši, vse pa bosta navdušila toplina in humor. Bart Moeyaert je leta 2019 prejel prestižno nagrado Astrid Lindgren. Brate, zbirko, za katero je Moeyaert prejel nizozemsko nagrado Wouterje Pieterse Prijs za najboljše mladinsko delo leta, je v slovenščino prevedla Mateja Seliškar Kenda.

10.00 Muzej Velenje, Velenjski grad Mladi muzealci: Pustovanje

Ponedeljek, 28. 2.

Skozi tančice ženskega pogleda

Zasičen urnik? Ne, hvala! Do minute natančno določen vsak gib in premik dneva. Nič prepuščati naključju, spontanosti, odmoru, oddihu. Ne imeti časa za vdih, izdih, zavedanje. Ne videti okoli sebe, zgolj naprej, naprej in še enkrat naprej. Imeti malico stoje, včasih niti grižljaja hrane do poldneva. Piti kavo na kavo ter jo že slepo znati skuhati, da bo točna močna mera kofeina, ki »rukne«. Iti mimo ljudi in jih spregledati, medtem ko te oni iščejo z očmi, saj te želijo pozdraviti. Srečujete se vsako jutro, ti pa med hojo opravljaš in perfekcionistično urejaš svoj urnik. Na telefonu. To pomeni, da nimaš časa gledati ljudi. Ne smeš zapravljati časa. Nimaš časa za klepet. Kaj šele, da bi se ustavila in spregovorila par jutranjih besed. Hitiš ves dan, a konec dneva ne veš, kaj točno loviš. Vsak jutro si rečeš, da boš produktivna, ambiciozna, aktivna, urejena, predana urniku, storilna do zadnje kljukice vseh obveznosti. Vsako jutro ponoviš. Svojo storilnost enačiš z uspešnostjo. Nisi »zmečkana« in imaš postavljene cilje, ki jih brez pardona dosegaš. Ko čutiš utrujenost, je ne priznaš. Prikriješ jo s kavo, zakoplješ se v še več dela, saj nisi »mehkužna«. Ti ne. Ti si dejavna. V konstantnem premiku. Vedno pripravljena. Drugi te doživljajo kot dinamično osebo. Uau, ona je pa res uspešna, si rečejo in ti pravijo. Prekini s storilnostjo, za boga! Le-ta te ne določa. Količina tvojega perfektno splaniranega urnika ne določa, kolikor si vredna! Ne določa tvoje vrednosti. Kdaj dihaš? Saj vem, nenehno. J A kdaj se zavedaš svojega vdiha in izdiha? Delati nič ni neuspeh. Pomeni, da počivaš, saj pridobivaš na energiji. Utrujenost ni tvoj dnevni poraz, ampak sporočilo tvojega telesa, da mora delati nič. Mir, ko se ustaviš, ni strašljiva neznanka, ampak prepotrebno stanje za tvoje duševno zdravje. Tišina v resnici ni tišina, če ji le dovoliš, da ti spregovori. In če kaj, ti želi povedati, da se ustavi. Večkrat na dan. Vedno znova. Vem, da je nenavadno, da bi se ustavila. Zrahljala urnik. To je strašljivo, vem. Ti ne jočeš, ker nočeš. V bistvu bi pa morala. Da skozi solze spoznaš, da tvoja vrednost ni v zasičeni storilnosti, delavnosti, ambicioznosti, nenehni akciji, nepopustljivosti urnika. Tvoja vrednost izvira iz ljubečnosti do sebe, skrbi zase, srčnih potreb, ki se ti prikradejo v misli, ko greš spat in ko sanjaš, iz prijaznih besed med ljudmi, ki ti nekaj pomenijo, iz pristnih odnosov, ki jih v življenju gradiš in neguješ. Živeti po meri svoje duše je tisto, kar loviš. Le da te mora vsake toliko nekdo opomniti na to, da se ponovno vrneš k sebi. 🔲

Ines Vugrinec, Društvo SŽM

7.00-16.00 Društvo Novus (Trg Mladosti 6) Aktivne zimske počitnice za otroke 7.00-16.00 Rdeča dvorana Velenje Zimske športne počitnice Zmaga Kuštrina 9.00-17.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok, zabavne počitniške aktivnosti 10.00 Vila Bianca Počitniško ustvarjanje - poslikava ptičjih hišic

STENA – VZPON DO ZLATA (The wall), športni dokumentarec, 95 min (VB). Režiser: Nick Hardie Petek, 25. 2., ob 19.00

PES Dog, komedija, 90 min (ZDA) Režiser: Reid Carolin, Channing Tatum Igrajo: Channing Tatum, Q'orianka Kilcher Sobota, 26. 2., ob 17.00

CYRANO Cyrano, glasbena drama, 124 min (ZDA, VB) Režiser: Joe Wright Igrajo: Peter Dinklage, Haley Bennett, Kelvin Harrison Jr., Ben Mendelsohn Sobota, 26. 2., ob 20.00

MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI The Boss Baby: Family Business Sinhronizirana animirana družinska ko-

10.00-11.00 in 12.00-13.00 Vila Rožle, Sončni park Zimski počitniški živ-žav v Vili Rožle, ustvarjalnice 10.00-11.30 Galerija Velenje O, te pustne šeme, ustvarjalna delavnica za otroke in mladino 10.00-14.00 Večgeneracijski center – Planet generacij Juhu, počitnice so tu!, počitniške aktivnosti

Torek, 1. 3. 7.00-16.00 Društvo Novus (Trg Mladosti 6) Aktivne zimske počitnice za otroke 7.00-16.00 Rdeča dvorana Velenje Zimske športne počitnice Zmaga Kuštrina 9.00-17.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok, zabavne počitniške aktivnosti 10.00-14.00 Večgeneracijski center – Planet generacij Juhu, počitnice so tu!, počitniške aktivnosti 10.00-13.00 Vila Rožle Zimski počitniški živ-žav v Vili Rožle, pustne ustvarjalnice 10.00-11.30 Galerija Velenje O, te pustne šeme, ustvarjalna delavnica za otroke in mladino 16.00 Mestno otroško igrišče Pust, pust, krivih ust - družinsko pustno rajanje in zabava s 2Party 17.00 Muzej Velenje, Velenjski grad Javno vodstvo po Velenjskem gradu

Sreda, 2. 3. 7.00-16.00 Društvo Novus (Trg Mladosti 6) Aktivne zimske počitnice za otroke 7.00-16.00 Rdeča dvorana Velenje Zimske športne počitnice Zmaga Kuštrina

9.00-17.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok, zabavne počitniške aktivnosti 9.00-11.00 Vila Rožle Zimski počitniški živ-žav v Vili Rožle, delavnica Lego robotike 9.00-13.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Zimske Robo počitnice: ko Lego kocke oživijo 10.00-14.00 Večgeneracijski center – Planet generacij Juhu, počitnice so tu!, počitniške aktivnosti 10.00 Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane Naredi svoj odtis, delavnica sitotiska za otroke 10.00 Zavod za turizem Šaleške doline, Vila Bianca (zbirno mesto) Sprehajalnica za otroke, po Velenju 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom

ŠOŠTANJ Četrtek, 24. 2. 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom

ŠMARTNO OB PAKI Ponedeljek, 28. februar 10:00–12:00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Otroški počitniški živžav: ustvarjalna delavnica z igrami 18:00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Časa ne moremo ustaviti, lahko pa ustavimo osteoporozo, predavanje

medija, 107 min (ZDA), Režiser: Tom McGrath. Glasovi: Primož Ekart, Štefan Kušar, Tjaša Železnik, Jernej Kuntner, Miha Rodman, Mia Lamut, Tanja Đurić Ribič, Blaž Šef, Vesna Pernarčič, Matija Brec, Toja Tetičković Oman, Aleksander - Alex Volasko, Uroš Buh, Maxx Noah Grilc, David Novak, Jan Novljan, Leni Buh, Sergej Čiča, Lan Zupančič, Marjan Bunič Nedelja, 27. 2., ob 16.00

dra Hüller, Hans Löw, Wolfgang Hübsch, Annika Meier, Falilou Seck, Jürgen Tarrach, Henriette Richter-Röhl Ponedeljek, 28. 2., ob 19.00

JAGNJE

Dyrene i Hakkebakkeskogen, sinhronizirana animirana pustolovščina, 75 min (Norveška), 4+. Režiser: Rasmus A. Sivertsen Ponedeljek, 28. 2., ob 17. uri

Dýrið, drama, 106 min (Islandija, Švedska, Poljska). Režiser: Valdimar Jóhannsson. Igrajo: Noomi Rapace, Hilmir Snær Guðnason, Björn Hlynur Haraldsson Nedelja, 27. 2., ob 19.00

PRAVI MOŠKI

POČITNIŠKI KINO ZVERINICE IZ GOZDA HOKIPOKI

ŠOLA ČAROBNIH ŽIVALI

Ich bin dein Mensch Romantična znanstvenofantastična komedija, 105 min (Nemčija) Režiser: Maria Schrader Igrajo: Maren Eggert, Dan Stevens, San-

Die Schule der magischen Tiere, podnaslovljena družinska avantura, 93 min (NEM), 7+. Režiser: Gregor Schnitzler Igrajo: Emilia Maier, Leonard Conrads, Loris Sichrovsky, Nadja Uhl in Milan Peschel Torek, 1. 3., ob 17. uri

Zavodom za kulturo Šoštanj in občino Šoštanj zasnovali v kreativni platformi Opa!celica. Priložnostna grafična podoba se s sodobnim likovnim jezikom poklanja 100. obletnici Kajuhovega rojstva. »Likovni princip in skozenj izražena sporočilnost se je namerno odklonila od grafičnih prijemov, ki so Kajuha vizualno predstavljali v preteklosti, saj je bilo osnovno vodilo pri obli-

kovanju, da se podoba pesnika približa mladim. Prisotnost partizanske antifašistične uporniške simbolike je mlajšim generacijam zelo tuja reč, saj se želijo distancirati od komunikacije, ki spodbuja konflikte in ne vodi k spravi. Energijo raje vlagajo v skupno dobro in se osredotočajo zgolj in samo na prihodnost. Zavoljo tega priložnostna grafična podoba Kajuh 100 let vključuje ele-

Torek, 1. marec 10:00–12:00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof Otroški počitniški živžav: pustna zabava s klovneso Mici

Sreda, 2. marec 10:00–12:00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof Otroški počitniški živžav: Janja in medvedek Tapko

Lunine mene

marec, ob 18:35, prazna luna - mlaj

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Pustno veselje na pustno soboto in torek – obisk kurentov in nagradna igra za pustne šeme. • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

VELIKI RDEČI PES CLIFFORD Clifford the Big Red Dog, sinhronizirana družinska pustolovščina, 96 min (ZDA, Kanada) Režiser: Walt Becker Sreda, 2. 3., ob 17. uri

ZAPOJ 2 Sing 2, sinhronizirana glasbena pustolovščina, 12 min (ZDA) Režiser: Garth Jennings Četrtek, 4. 3., ob 17. uri

SPIDER MAN: NI POTI DOMOV Spider Man: No Way Home, znanstvenofantastična akcija, 159 min (ZDA) Režija: Jon Watts Igrajo: Tom Holland, Zendaya, Benedict Cumberbatch, Jon Favreau, Jacob Batalon Petek, 4. 3., ob 17. uri

Predstavili grafično podobo Kajuh 100 let Šoštanj, 22. februarja – Ob torkovi 78. obletnici smrti narodnega heroja in pesnika upora Karla Destovnika Kajuha so v Mestni knjižnici Šoštanj razstavili predstavitev idejne zasnove in osnovnih elementov priložnostne grafične podobe Kajuh 100 let, ki bo s sodobnim likovnim pristopom vizualno opremila 100. obletnico rojstva pesnika prihodnosti in človekoljuba Karla Destovnika Kajuha. Podobo so v sodelovanju z

mente, ki izražajo optimizem, se spogledujejo z digitalnim svetom in pripovedujejo zgodbe skozi ilustrativne kompozicije. Obenem pa ob podpori barvite svežine ter prepletu retro-modernih črkovnih tipografij poezija ikoničnega Kajuha sproščeno vstopa v svet mlajših generacij,« so ustvarjalci utemeljili zasnovo grafične podobe. 🔲

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

24. februarja 2022

Nagradna križanka »Trgovine SAX«

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Zakaj so USB ključki tako dragi? Nakupovalni center Velenje, Kidričeva 2 b 03 586 11 55 Ponedeljek – petek od 9.00 do 19.00 Sobota od 8.00 do 13.00

Šik, elegantna in razigrana. Takšna je najnovejša kolekcija SAX FASHION, namenjena vsem ženskam in vsem priložnostim. Ponudba je tako pestra, da boste z lahkoto našle nekaj lepega zase. Vabljenje po obleke za vaše najlepše trenutke, saj je čarobnost le korak od vas. Znani po najlepši izbiri oblek za maturantski ples, birme in valete.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Trgovina Sax«, najkasneje do ponedeljka 7. marca Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Če ste brskali po spletnih trgovinah za novim USB ključem, ste kaj hitro ugotovili, da so kar poceni, razen od 1 TB dalje. USB ključki so na voljo v različnih zmogljivostih, od 4 GB do 2 TB, večje velikosti pa so zelo drage v primerjavi z manjšimi. V različnih spletnih trgovinah lahko najdemo model 16 GB že za par evrov, medtem ko je za model 1 TB treba odšteti tudi do skoraj 200 evrov. Jess Raftopoulos, direktorica pri podjetju Dreamware Tech, je pojasnil, da je možen razlog za visoke cene ta, da se privlačnost USB ključev vrti okoli zmožnosti prenosa majhnih do srednje velikih datotek v majhni velikosti. “Za večje datoteke naj potrošnik raje razmišlja o alternativah, kot so zunanji trdi diski ali v zadnjem času zunanji SSD-ji,” je še dejala. Teoretično je zunanji SSD zelo podoben ključku, saj uporabljajo isto tehnologijo za shranjevanje datotek, vendar v veliko večjem obsegu in z izjemno impresivnimi hitrostmi. Najpogostejši razlog za visoko ceno pa je, da ključkov z veliko kapaciteto ne proizvajajo tako masovno kot ključkov z manjšo kapaciteto, saj se uporabniki, ki

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 14. do 20. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

pust

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 14. do 20. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

krofi za vse pustne maske

Obiskali nas bodo tudi kurenti!

🔲

ZAHVALE OSMRTNICE V SLOVO V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas, na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki jih objavite ceneje. V tednu od 14. do 20. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije

mali OGLASI

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, SI-1000 Ljubljana

TOREK, 2, 1. 3. 202 R I. OB 16. U

Takšni pomnilniki namreč operacijskemu sistemu “lažejo”, da imajo na voljo prostor v velikosti 1 TB, v resnici pa imajo na voljo zgolj 16GB. Če uporabnik na takšen medij naloži datoteko, večjo od 16 GB, se prvi zapisani podatki preprosto izbrišejo in nadomestijo z zadnjimi kopiranimi podatki. Tako je pri kopiranju 50 GB velike datoteke na voljo zgolj zadnjih 16 GB podatkov. Tudi hitrost zapisovanja se po zapisanih 16 GB drastično upočasni.

03 898 17 50 suzana@nascas.si

ONESNAŽENOST ZRAKA , SOBOTA 2 2, 26. 2. 20 16. URI. N I . 0 1 B O

potrebujejo veliko prostora, raje odločijo za nakup zunanjega trdega diska ali SSD-ja. Kljub temu pa se na spletnih straneh, kot so Wish.com, pojavljajo ključki z veliko kapaciteto, tudi do 1 TB in več za zelo nizko ceno. Na žalost pa gre za predobro ponudbo, da bi bila resnična.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 14. do 20. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

24. februarja 2022

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

skrbeti za grob, vedno mora goreti svečka. V zameno nudim novo hišo na lepi lokaciji v Velenju. Gsm: 070 666 131.

VOZILA

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA UPOKOJENKA, preskrbljena in preprosta, želim spoznati upokojenca brez cigaret in alkohola. (Velenje-Koroška) Gsm: 031 621 155. IŠČEM dobro družino, ki bi bila pripravljena za pomoč starejši še pokretni osebi. Da bi poskrbeli za njo in ko bo prišel čas za njen pogreb in pokop. Potem mora 10 let

FORD FIESTO 1,3 , letnik 2001, drugi lastnik, 70000 prevoženih kilometrov, registriran do 8.3.2022 prodam. Tel. 03 586 94 11.

od 25. 2. do 3. 3. - 25. februarja 1993 je Radio Velenje začel svoj program oddajati tudi na frekvenci 107,8 MHz z oddajnika Plešivec, kjer nas lahko poslušate tudi danes; - 25. februarja 2018 so se v Pjongčangu v Južni Koreji končale zimske olimpijske igre, ki so se jih udeležili tudi velenjski nordijski kombinatorec Marjan Jelenko, alpska smučarka Ana Drev ter deskarja na snegu Gloria Kotnik in Tim Kevin Ravnjak; - v založništvu Revije za antropologijo in novejšo zgodovino Borec in založništvu Pozoj Velenje je 26. februarja 1997 izšla knjiga Od zibeli do groba avtorja Jožeta Hudalesa. Gre za pionirsko delo velenjskega etnologa dr. Jožeta Hudalesa na področju raziskovanja družine in

PRIDELKI ŽGANJE, več vrst in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI TELIČKO Simentalko, težko 260 kg, prodam. Gsm: 031 640 369. TELIČKO ČB-LIM, prodam. Gsm: 051 314 306.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

V soboto, 26. 2. 2022 in nedeljo, 27. 2. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 485 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Nagrajenci križanke »Galeb«, objavljene v Našem času 10. 2. 2022, so: •

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Tone Gams, Ljubljanska 42/a, 3320 Velenje; • Nevenka Privšek, Jenkova 15, 3320 Velenje; • Valentina Perbil, Paka pri Velenju 35/a, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: GALEB VELENJE

za podrobno obdelavo matičnih knjig velenjske župnije sv. Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja; - 27. februarja 1993 je Viktor Vrtačnik iz Topolšice že tretjič postal mladinski državni prvak v šahu za slepe in slabovidne; - 27. februarja 1997 je izšla prva številka Našega časa v barvah; - 28. februarja 1909 se je v Mariboru rodil Dušan Pipuš, ki je bil glavni rudarski strokovnjak v Premogovniku Velenje v šestdesetih letih 20. stoletja. Umrl je 21. junija 1975 v Velenju; - 28. februarja 1945 je okupator v Metlečah v Šoštanju ustrelil deset talcev in kot razlog za to navedel smrt vodje enega od uradov krajevne skupine Štajerske domovinske zveze, ki ga je ob obisku partizanov zadela kap; - 1. marca 1974 so v šoštanjski termoelektrarni ukinili prisilno upravo; - 1. marca 1991 je tekoče trakove velenjskega Gorenja zapustil sedem milijonti pralni stroj; - 2. marca 1947 se je v Gorici

Termoelektrarna Šoštanj (avtor Damijan Kljajič, Arhiv Muzeja Velenje)

pri Raztezu v bližini Brestanice rodil naddekan šaleško-savinjskega naddekanata duhovnik Jože Pribožič, ki je od leta 1996 častni občan Občine Šoštanj; - 2. marca 1979 so ustanovili Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico; - 2. marca 1987 je bil na Golteh slalom za evropski pokal in za nagrado Titovega Velenja, na katerem so nastopali tudi tekmovalci iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Japonske in Združenih držav Amerike (med njimi tudi uveljavljena imena svetovnega smučanja: Bittner, Frommelt, Petrovič, Čižman, Benedik in drugi); - 2. marca 1990 so na konvenciji ZKS – Stranke de-

mokratične prenove Velenje predlagali začetek postopka o ponovni priključitvi krajevne skupnosti Vinska Gora k občini Velenje; - v začetku marca leta 1979 so pred trgovino Tržnica postavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju; - 3. marca 1858 je v Belih Vodah umrl duhovnik Rafael Wegund. Bil je kaplan pri sv. Janžu v Vinski Gori (1830–1832), kjer je ustanovil nedeljsko šolo, v kateri je poučeval mladino v branju in pisanju. 10. oktobra 1803 se je rodil v Škalah pri Velenju; - v začetku marca leta 1992 so se na slovenskem trgu pojavili prvi Gorenjevi sušilniki perila. 🔲

Damijan Kljajič

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok za objavo ni bilo.

SMRTI • • •

Napotnik Alojz, roj. 1937, Velenje, Malgajeva ulica 9 Albreht Branko, roj. 1976, Šoštanj, Lokovica 15A Kovač Ernest, roj. 1944, Velenje, Koželjskega ul. 5

ŠTEFKA CESAR roj. KUGONIČ 11. 12. 1937 – 21. 2. 2022 »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine.« (1 Kor 13, 4-8)

Sin Franci in hči Natalija z družinama

V SPOMIN Življenjsko pot je sklenil S teboj je bilo vse lepše in lažje.

JOŽE ZIMŠEK 2. 1. 1936 – 16. 2. 2022

dr. IVAN KRALJ

Od njega smo se poslovili 21. 2. 2022 na pokopališču v Podkraju.

31. 7. 1938 – 22. 2. 2017

Žalujoči: žena Marta, sin Darko in hči Karmen z družinama

Vsi tvoji

Naš čas, 24. 2. 2022, barve: CMYK, stran 24

Adijo šola, pozdravljene počitnice! Mladim med zimskimi počitnicami gotovo ne bo dolgčas – Velika večina aktivnosti bo brezplačnih – Na pustni torek, 1. marca, znova veliko družinsko pustno rajanje na otroškem igrišču V ponedeljek se začnejo enotedenske zimske počitnice za osnovnošolce in dijake iz Šaleške doline. Velenjske ustanove so pripravile pester športni in ustvarjalni program aktivnosti za otroke.

Posamezni programi objavljeni na spletnih straneh Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, je povzela dogajanje: »Začelo se bo že v nedeljo s srečanjem Mladih muzealcev na Velenjskem gradu. Ves teden bodo v društvu Novus pripravljali program med 7. in 16. uro za otroke od prvega do četrtega razreda. Športna zveza Velenje bo organizirala športne počitnice. Mladinski center Velenje pripravlja pester program, vsak dan med 9. in 17. uro bo poskrbljeno za delavnice in različne športne igre. Počitniški zimski živ-žav bodo pripravili tudi na sedežu MZPM.« Počitniško ustvarjanje se bo dogajalo v Galeriji Velenje in Vili Bianca, počitniški kino bo na ogled od ponedeljka do petka ob 17. uri. Na pustni torek, 1. marca, od 16. ure dalje, bodo znova lahko organizirali

veliko družinsko pustno rajanje na otroškem igrišču. Omejitev ni, treba je poskrbeti samo za primerno varnostno razdaljo. Aktivnosti je veliko, na spletnih straneh bodo objavljeni posamezni programi. Preverite, kajti za nekatere prireditve se je treba prijaviti.

Štvilne športne aktivnosti V parku Vista bodo ohranjali mini smučišče in mini sankališče. Drsališče Velenje bo v času počitnic za prosto drsanje odprto od ponedeljka do sobote med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, v nedeljo pa med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. Športna zveza Velenje v sodelovanju z lokalnimi športnimi klubi pripravlja zabaven zimski tabor Zmaga Kuštrina, na katerem bodo otroci v družbi vaditeljev spoznali različne športne panoge. Skozi igro in zabavo se bodo lahko preizkusili v dvoranskih športih (nogomet, rokomet, judo, karate, gimnastika, streljanje, atletika, badminton,...) in v zimskih športih, kot sta hokej in sankanje. Teden športa bodo popestrili s plavanjem v velenjskem bazenu.

Športni tabor poteka od Pustni ponedeljka do petka med 9. in 16. uro. torek bo , n V sodelovanju tno obarva rčav s u p z Rdečo dvoragram no zato bo pro l, mladi se no Velenje bodo omogočili brezPustni torek bo različne živali, ki živijo v divjini, in zelo vese a lahko d e v e norčav in vesel plačen najem in poustvarili njihove podobe. s o d o b is d u t športnih površin v Pustni torek bo puNa kvizu bodo lahko udeleženci li a k d posla Rdeči dvorani Velejeno. Prva stno obarvan, zato bo pokazali znanje o živalih, naji. f kro nje, brezplačno streljaskupina bo program norčav in zelo vesel, boljši pa bodo nagrajeni. nje na strelišču SD Mrož, delavnico izva- mladi se bodo seveda lahko poV petek se bodo počitnikarji za simboličen znesek pa plavajala med 9. in 11. uro. sladkali tudi s krofi. Morda si pod vodstvom animatorjev prinje na Bazenu Velenje in drsa- Če bo zanimanja veliko, bodo prav v delavnicah v Vili Rožle pravljali na mednarodni dan nje na drsališču. izvedli še eno delavnico, ki bo izdelate masko za popoldansko žena. Izdelovali bodo cvetoče med 11.30 in 13.30, prispevek otroško pustno rajanje, ki bo, če čestitke s sladkim presenečeZimski počitniški živ-žav staršev pa znaša 10 evrov. Vse bo vreme naklonjeno druženju njem in prikupne mačke, ki bov Vili Rožle ostale aktivnosti v času zim- na prostem, na velenjskem me- do krasile njihove sobe. Izdelke, Ker so se protikoronski ukre- skih počitnic so za počitnikar- stnem otroškem igrišču. ki jih bodo otroci izdelali v času pi s ponedeljkom, 21. februarja, je brezplačne. V ponedeljek, S četrtkovimi delavnicami bo- zimskih počitnic, bodo lahko odsprostili, so program zimskega 28. februarja, bodo pripravili do tematsko obeležili Svetovni nesli domov. 🔲 Jasmina Škarja počitniškega živ-žava v Vili niz ustvarjalnic in zabavnih iger dan prosto živečih živalskih in Rožle, na sedežu Medobčinske na temo zime.« rastlinskih vrst. Spoznali bodo zveze prijateljev mladine Velenje, dopolnili. Bojana Špegel, sekretarka MZPM Velenje, je prepričana, da vseh pet počitniških dni počitnikarjem v Vili Rožle med 10. in 13. uro zagotovo ne bo dolg čas. »Vsak počitniški dan bo drugače tematsko obarvan. Prijave niso potrebne, razen za sredo, 2. marca, ko pripravljamo delavnico Lego robotike, kjer je število mest ome- Međimurci med Prešernom in Kajuhom – Sredi petdesetih so zidarji,

Čeprav naš kraj ni daleč stran, ga preredko obiščemo

tesarji in železokrivci prihajali gradit Velenje – Znani so kot veseli in pridni ljudje, ki jim veliko pomenita bogata folklora in kulinarika

Prenovljeni prostori za šahovsko sekcijo Šahisti so se razveselili prenovljenih in povečanih prostorov – Organizirali bodo brezplačen tečaj šaha za otroke »Ljubitelji šaha na območju Mestne četrti Velenje – Levi breg vzhod so svoj čas skoraj vsakodnevno preživljali z igranjem šaha na prostem na Kardeljevem trgu. Najprej so prinašali vsak svoj šah, ob sanaciji Kardeljevega trga pa so dobili tudi nekaj šahovnic,« pripoveduje predsednica te mestne četrti Zofija Šuligoj. V toplejših dnevih je bilo takšno druženje prijetno, a ob deževnem in hladnem vremenu niso imeli prostorov, kamor bi se lahko zatekli. Njihovo stisko so opazili člani Sveta Mestne četrti, ki so uspeli pridobiti prostore na Stantetovi 16, s čimer so šahistom omogočili druženje in igranje šaha tudi ob hladnejših dnevih. Novi prostori pa so bili potrebni prenove, bili so premajhni in neprimerni za vse ljubitelje šaha, vseh skupaj jih je namreč več kot 30. Niso omogočali kakovostnega druženja vseh, sploh v času korona krize, ko je treba držati primerno razdaljo. Člani mestne četrti so se obrnili na Mestno občino Velenje, ki jim je prisluhnila in ugodila ter prenovila prostore. Ti zdaj omogočajo kvalitetno preživljanje prostega časa šahistov, ki delujejo v okviru Dru-

Na odprtju razstave in literarnem večeru v Knjižnici Velenje Međimurci med Prešernom in Kajuhom so se besede lepo zlile v pesem.

štva upokojencev Šalek. »Zdaj so končno pridobili več prostora, ki si ga res zaslužijo. So izjemno delovni, tudi pri drugih dejavnostih. Kadarkoli pripravljamo kakšen projekt, se lahko vedno obrnemo na šahiste, zmeraj priskočijo na pomoč, zato sem še toliko bolj vesela, da je občina ugodila našim prošnjam in da smo jim uspeli urediti prostor, kjer se druži res veliko število prebivalcev,« še pove Zofija Šuligoj. Zadovoljen pa je tudi predsednik šahovske sekcije Mile Đu-

ričić: »To nam res veliko pomeni. Imamo več prostora in veliko bolj udobno nam je, kot nam je bilo prej. Vsak dan se družimo, igramo šah, vsako sredo pa imamo turnir. Zdaj bo še kakšen večji, saj lahko tu igra in tekmuje več šahistov. V teh prostorih bomo organizirali tudi brezplačen tečaj šaha za otroke. Trenutno imamo štiri mentorje, ki bodo tukaj vsako soboto, tako da se bodo lahko pridružili vsi otroci, ki jih to zanima.« 🔲

Tea Rednak

Kulturno društvo Međimurje Velenje bo letos obeležilo 25-letnico obstoja. Tudi letos so v okviru kulturnega praznika organizirali dva dogodka. Osrednji del dogodka je bilo 15. februarja v Knjižnici Velenje odprtje 14. likovne kolonije z glasbeno literarnim programom, ki so ga poimenovali Međimurci med Prešernom in Kajuhom, nastopili pa so tudi tamburaši. Poleg glasbenega programa so izvedli tudi recitacije del Franceta Prešerna in Karla Destovnika - Kajuha v hrvaškem prevodu. »Nedavno je namreč izšla knjiga Kajuh v drugih jezikih, ki je na voljo tudi v Knjižnici Velenje,« je povedal predsednik društva Matija Blagus, ki je zadovoljen, da so v petindvajsetih letih postali v lokalnem okolju prepoznavni na vseh področjih.

»Prišleki« v Velenju Negovanje in ohranjanje tradicije je osnovna naloga članov Kulturnega društva Međimurje, ki imajo svoje korenine v hrvaškem Međimurju, Zagorju in Podravini, njihova želja pa

ostaja prepoznavnost tako v lokalnem kot širšem okolju. Društvo šteje 145 članov, polovica jih aktivno sodeluje na dogodkih. »Imamo dramsko, tamburaško, kulinarično in folklorno skupino ter nekaj nedefiniranih aktivnosti, na primer predavanja naših članov in zunanjih

❱

Prepoznavni so na vseh področjih, tudi sicer pa se radi družijo in srečujejo na piknikih, izletih in različnih glasbenih večerih.

strokovnjakov. Trudimo se, da vsako leto izpolnimo svoj plan dela, saj se tako lažje predstavljamo in smo v lokalnem okolju prepoznavni,« pripoveduje Blagus, ki se spominja časov, ko so kot »prišleki« prišli v Velenje. »Sredi petdesetih let so naši zidarji, tesarji in železokrivci prihajali gradit Velenje. Najprej kot zaposleni gradbenega pod-

jetja iz Ljubljane, kasneje zaposleni Vegrada, ki so v Velenju tudi ostali.«

Bili so prvi, ki so predstavljali kulinariko etničnih skupnosti V Velenju živijo tri generacije Međimurcev, najaktivnejša je še vedno prva generacija. Kako se spominjajo začetkov? »Sredi devetdesetih let smo postavili kulturno društvo, s katerim smo ohranili tradicijsko kulturo našega kraja, od koder prihajamo. Čeprav naš kraj ni daleč stran, le sto petdeset kilometrov nas loči, ga preredko obiščemo in težko ohranjamo svoje običaje. Zato smo se začeli družiti in zbirati na prireditvah. Organizirali smo tamburaško skupino, ki jo je vrsto let vodil Mile Trampuš, skupaj s folklorno, ki jo še danes vodi Neva Trampuš. Sodelujemo na srečanju folklornih in tamburaških skupin etničnih skupnosti 🔲

Jasmina Škarja