09-2013

Naš čas, 28. 2. 2013, barve: CMYK, stran 1

V petek, soboto in nedeljo bo pretežno sončno.

Temperature ponoči do -4, podnevi do 8 stopinj C.

številka 7

1,80 EVR

četrtek, 28. februarja 2013

Statistika so ljudje Milena Krstič – Planinc

Tako mislim

Število prijavljenih oseb na zavodu za zaposlovanje je v Sloveniji decembra doseglo najvišjo številko od začetka krize: 118.061 brezposelnih! Najbolj se je povečalo število brezposelnih v starostni strukturi od 55 do 59 let in mladih. Relativna brezposelnost se je povzpela na kričečih 13 odstotkov.

Spomin na Štirinajsto je živ povsod dobro obiskane. Pripravili so jih na vseh tistih točkah, kjer so bili boji najhujši. To je bilo v Paki pri spomeniku, kjer je XIV. divizija prišla s Kozjaka in prečkala cesto ter nadaljevala pot proti Cirkovcam (zbranim je govoril dr. Franc Žerdin, podžupan Mestne občine Velenje). Slovesnost je bila tudi pri spominski plošči na osnovni šoli

v Cirkovcah, najbolj množična pa je bila udeležba pri spomeniku v Ravnah v Osreških pečeh, kjer je pri preboju XIV. divizije iz sovražnikovega obroča izgubilo življenje 14 partizanov. Slavnostni govornik Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje in predsednik združenja borcev za vrednote NOB Velenje, je zbranim slikovito opisal ta legendar-

To je statistika. Neizprosna. Vse prešteje. Do decimalke. A vsak od teh 118.061 je še kaj drugega kot številka. Je zgodba, vse bolj žalostna, zapletena in – upam, da samo navidez - brezizhodna.

Na notranjih straneh pišemo o dveh, gospe, ki je stara 57 let in ve, da je ne bo zaposlil nihče. Ve pa tudi, da brez slehernega evra na plečih sorodnikov ne bo mogla več dolgo živeti. Mož, ki jo je vzdrževal, dokler je delal in ko je nekaj malega še dobil nadomestila, bo na upokojitev in pokojnino čakal še sedem let. O tem, da bi do takrat zmogel plačevati povišan prispevek za prostovoljno vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni govora. Če še za kruh ni. Torej se mu bo upokojitev še bolj oddaljila.

3

69 let mineva od tradicionalnega pohoda Štirinajste v naše kraje.

Takrat je snega nasulo še več kot tokrat, pa še mraz je bil veliko hujši. Borčevska organizacija skupaj z lokalnim prebivalstvom, Mladim forumom SD in številnimi drugimi poskrbi, da ta veličasten dogodek ne bi zatonil v pozabo. Letošnje prireditve so bile kljub obilici snega

V istem mesecu se je število delovno aktivnih prvič po marcu 2003 po podatkih Statističnega urada RS spustilo pod 800.000 - na 792.948 delovno aktivnih. Samo decembra se je število delovno aktivnih znižalo za nekaj več kot 12.000 oseb.

ni pohod. Divizija pa je nadaljevala pot proti Zavodnjam. Slovesnosti so zaključili pri spomeniku padlega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha pri Žlebniku v Zavodnjah, kjer je zbranim govoril Jan Škoberne, predsednik Mladega foruma SD. 

Mega snežak Šmartno ob Paki – Člani Športno-rekreativnega društva Gavce – Veliki Vrh izkoristijo vsako priložnost za druženje. Minulo nedeljo so bile razlog za druženje prijetnega s koristnim posledice obilnejših snežnih padavin.

Ob vhodu v naselje so namreč postavili mega snežaka. Pri merjenju so ugotovili, da je visok več kot 7 metrov. Da so se zabavali ob postavljanju snežaka in tudi, ko je ta že »pozdravljal« mimoidoče, ni treba posebej pisati. Če bi dobili zgled še v kakšni vaški skupnosti, ne bi bilo najbrž nič narobe. Prav nasprotno.

Denarno nadomestilo je po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS decembra prejemalo 35.614 brezposelnih. Tisti, ki jim po prenehanju pravice, ki izhaja iz dela, ni uspelo najti novega dela, lahko zaprosijo za denarno socialno pomoč. A kaj ko zaradi novih meril, ki upoštevajo tudi premoženje posameznika, to pa je v številnih primerih zelo neživljenjsko, ne pridejo zraven. Popolnoma onemogočeni so. Naprimer: imajo del stanovanja, s katerim pa ne morejo razpolagati, ga ne morejo ne prodati ne oddati.

Mlajši brezposelni. Tudi univerzitetno izobraženi še leta po končanem študiju živijo na plečih staršev. Primer, o katerem pišemo na notranjih straneh. 29 let je star. Diplomiran ekonomist. K sreči, če je to sreča – ker nima nobene lastnine – je vsaj do socialne pomoči upravičen.

Delal bi marsikaj. A enkrat ima previsoko izobrazbo in ga zato ne vzamejo, drugič pa ni iz tistega kraja – delo išče po vsej Sloveniji – pa ga tudi ne vzamejo. Tretjič, kar vedno bolj velja, pa je še to, da so malo boljša delovna mesta že rezervirana. Za prijatelje, znance, stranke … Začaran krog, razmišlja. Slej ko prej mu bo zmanjkalo tistih, na katere vsak teden naslovi tri ali štiri ponudbe in bo skušal 'presekati' kje v tujini.

Zgodb, podobnih, kot so te, je v vrstah na zavodih za zaposlovanje toliko, kot je brezposelnih. Pa se kljub temu vse novice, kakorkoli obrneš ali prestaviš, v Sloveniji začenjajo s politiki. Pa jih med brezposelnimi ni.

 tp



Golte z novim priznanjem Golte so v preteklih letih prejele že vrsto nagrad. Bile so najboljše slovensko smučišče med srednje velikimi smučarskimi središči, družini prijazno smučišče, bile so zmagovalec lanskoletnega Skiareatesta v urejenosti smučarskih prog ter prejemnik zlatega priznanja za priljubljeni alpski hotel in restavracijo.

Njihov direktor Ernest Kovač pa si je prislužil naziv upravljavec leta 2012. Letos so tem priznanjem dodali še 2. mesto v kategoriji Najboljše slovensko smučarsko središče. Naziv jim je podelila priznana svetovna turistična organizacija In Your Pocket.  mz

Naš ­čas, 28. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

28. februarja 2013

Podvojili število mladinskih projektov

Sneg razveseljeval in pustošil Šaleška dolina - Obilno sneženje je preko vikenda romantične sicer razveseljevalo, mnoge pa tudi jezilo, predvsem pa povzročalo številne nevšečnosti ne le izvajalcem zimske službe, ampak tudi reševalcem, gasilcem, elektro službam … Gasilci so med drugim odstranjevali drevesa, ki so se na cestišča podrla v Lokovici, Hrastovcu in Škalah.

V Ravnah so pomagali delavcem Elektra. Drevo je namreč padlo na elektro omrežje in začelo goreti. Delavci Elektra so to območje izključili iz omrežja, gasilci pa so nato odstranili vejevje. Del Raven je bil tako v nedeljo zvečer nekaj časa brez elektrike. Podobno je bilo okoli 22. ure v nedeljo zvečer tudi v Škalah. Tudi tu je bil del območja zaradi vej, ki so padle na elektro omrežje, brez elektrike. n

Akustika za rentgen Velenje - Lions klub Velenje bo v petek, 15. marca, ob 19.30 v domu kulture Velenje pripravil že 4. dobrodelni koncert Akustika, na katerem bodo nastopili vrhunski izvajalci: Helena Blagne, Andrej Šifrer, Uroš Perič, skupina AVE, Rhythm factory - tolkalisti glasbene šole Velenje ter Lions band, ki ga sestavljajo člani Lions kluba Velenje. Izkupiček sredstev od koncerta bomo namenili za dobrodelne namene, in sicer za nakup digitalnega rentgena v Zdravstvenem domu Velenje. n mz

Priznanja Civilne zaščite bodo delili v Šoštanju Šoštanj, 6. marca - 1. marec je od leta 1990 dan Civilne zaščite. Z njim želijo vsako leto opominjati in krepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami in o vlogi Civilne zaščite.

Vsako leto regijski štab Civilne zaščite skupaj s celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje ob tem dnevu pripravi regijsko prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad Civilne zaščite. Letošnja bo v sredo, 6. marca, ob 16. uri v šoštanjskem domu kulture. Na njej bodo podelili 3 plakete, 32 bronastih (od tega 23 za enkratna dejanja ob poplavah v letu 2012), 16 srebrnih in 3 zlate znake Civilne zaščite.

Imena dobitnikov bodo znana tik pred dogodkom. n bš

Za ultrazvok 6.200 evrov Velenje - Šaleški koronarni klub, ki združuje bolnike srčnih in žilnih bolezni, je pripravil dobrodelni koncert za nakup zelo potrebnega urgentnega ultrazvoka za službo nujne medicinske pomoči velenjskega Zdravstvenega centra. Za aparat, katerega predračunska vrednost znaša 31.000 evrov, so tako zbrali 6.200 evrov. Koncert so pripravili v sodelovanju z Društvom za pomoč občanom, ki ga vodi Drago Kolar. Povedal je, da se bodo zdaj s prošnjami obrnili še na podjetja in posameznike in tako skušali zbrati še manjkajoča sredstva. Sredstva zbirajo na poslovnem računu Šaleškega koronarnega kluba Velenje številka: IBAN SI56 0242 6025 7094 281, sklic 0017022013.

Mladinski svet Velenje spodbuja društva in organizacije, da pripravijo in prijavijo dobre mladinske projekte – Ti bogatijo življenje mladih v Velenju Velenje, 25. februarja - Mladinski svet Velenje (MSV) je krovna mladinska organizacija, ki združuje kar 17 mladinskih društev in organizacij. Med njimi so Šaleški študentski klub, Društvo tabornikov rod Jezerski zmaj, Bošnjaško društvo, SKEI mladi Velenje in številni drugi. Kljub raznolikosti njihovih dejavnosti se vsi trudijo, da povezujejo mlade in ustvarjajo program zanje. Velenjska občina njihovo delovanje podpira tudi finančno:

Nova sestava sveta javnega zavoda Šmartno ob Paki - Na nedavni seji sveta so svetniki sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center. Sprememb so se lotili zaradi nedelovanja Mladinskega društva Šmartno ob Paki, ki je imelo doslej v svetu javnega zavoda tri predstavnike.

Po novem so tako v 7-članskem svetu zavoda 4 predstavniki ustanoviteljice Občine in 3 predstavniki zainteresirane javnosti. Predstavniki občine so svetniki Klemen Slemenšek, Vesna Žerjav, Marjanca Rogel Peršič in Jožef Stakne, po 1 predstavnika v svetu pa imajo Klub študentov šmarške fare ter šmarško turistično društvo in društvo prijateljev mladine. n tp

Barbara Kelher

kako pripraviti prijavo za mladinski razpis.

Barbara Kelher nam je v uvodu povedala, da je to, da so sistemsko financirani, zelo dobro. »Smo tudi »krivci« lokalnega programa delovanja mladih. Občina pa vsako leto razpiše okoli 35 tisoč evrov za mladinske projekte in programe, zato ga lahko tudi uresničujemo,« poudari. In doda, da so tudi zato že lani začeli z delavnicami, na katerih predstavnike mladinskih organizacij naučijo prijaviti projekte in programe, saj imajo mnogi pri tem težave. »Da se lahko uspešno prija-

predstavitvijo štirih dobrih projektov, ki so bili uspešni na lanskem razpisu; to so bili projekti »Ni nam vseeno« taborniškega rodu Jezerski zmaj in trije projekti, ki so bili izvedeni v letnem kinu; koncert, učne delavnice društva Venera in projekt »drsališče« hokejskega kluba Velenje. »Interes za oblikovanje dobrih programov in projektov iz leto v leto narašča. Letos smo skupaj z Mladinskim centrom naredili analizo za obdobje zadnjih dveh let. Ugotovili smo, da je število vlog naraslo približno za polovico. Namen razpisa

Na delavnici Mladinskega sveta Velenje so udeleženci izvedeli veliko o dobrih projektih, ki so jih pripravili in izvedli mladi.

5. marca se bo iztekel razpis za oddajo mladinskih programov in projektov. O tem smo se pogovarjali s podpredsednico MSV Barbaro Kelher, ki je skupaj z Jankom Urbancem prejšnji vikend vodila delavnico, na kateri se je 15 mladih iz različnih organizacij seznanilo,

viš na razpis, je treba spoznati celotno razpisno dokumentacijo, vedeti, kaj so cilji in kaj metode, kako mora biti prijava pravilno izpolnjena.

Udeležencem smo predstavili tudi strategijo mladih v MO Velenje, jim pojasnili, kako je ta nastajala in kakšni so njeni cilji.« Nadaljevali so s

je zagotovo ta, da občina podpre kvalitetne projekte, ti pa med letom bogatijo mladinsko sceno v Velenju;« nam ob koncu pove Barbara Kelher. In doda, da se tudi letos rojevajo dobre zamisli, zato verjame, da bo leto pestro. n bš

n

Za gradnjo malih čistilnih naprav po 500 evrov subvencije Velenje - Mestna občina Velenje ima sodoben kanalizacijski sistem, ki je v veliki meri priključen tudi na centralno čistilno napravo Šaleške doline. Poleg tega pa vsako leto soinvestira gradnjo malih čistilnih naprav na območjih, kjer tega sistema ni. Lani so se na razpis prijavili štirje občani, ki so prejeli po 500 evrov subvencije. n

Postavili bodo novo postajališče Šoštanj – Potniki, ki se vozijo z avtobusi, se v dneh, ko »pada«, radi umaknejo pod streho, na postajališču pa zaščitijo pred vetrom. Na cesti Šoštanj–Gorenje (vas), na meji z občino Šmartno ob Paki, je dotrajano postajališče, ki ga bo Občina Šoštanj na željo tistih, ki ga uporabljajo, uredila še letos. Za postavitev novega so v proračunu že zagotovili sredstva. n mkp

Očiščevalne akcije ne bo Šmartno ob Paki - Občina je za ta konec tedna (v petek in v soboto) predvidela večjo očiščevalno akcijo. Na njej bi tudi s pomočjo vojske, predvsem pa predstavnikov vaških skupnosti, lastnikov zemljišč ob reki Paki, društev, organizacij, klubov v lokalni skupnosti čistili nabrežine reke Pake, ki »cvetijo« od lanskih novembrskih poplav dalje.

Razlog za odpoved so vremenske razmere.

Kdaj bodo organizirali čistilno akcijo, za zdaj še ne vedo. Dejstvo pa je, da na kasnejši očiščevalni akciji ne bodo odstranili polomljenega vejevja in dreves, ker tega ne dovolijo naravovarstveniki zaradi gnezdenja ptic, plastiko, so dejali na občinski upravi, pa lahko pobirajo, kadar je. n

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

Premiera na tretji razvojni osi Po Velenjčanu Žalčanka? - Smeh v tragičnem času - Bomo še prosili za dež? Če je šlo vse po načrtih - pri nas pa to pogosto ne gre, smo včeraj dobili novo mandatarko. To lahko tudi pomeni, da na čelu vlade na bo več Velenjčan, ampak se bo ta položaj po še nesojeni cesti tretje razvojne osi pomaknil nižje proti Žalcu. Alenka Bratušek je tam preživela sicer le prvi dve desetletji življenja, a dovolj, da Žalčani pravijo, da je njihova. Čeprav bi po podobni logiki lahko tudi Celjani rekli, da je njihova, saj se je rodila v Celju. V tamkajšnji bolnišnici. Prerekanje o »lastništvu« seveda nima smisla, saj četudi bo postala predsednica vlade, od tega naj veliko ne pričakujejo. Tudi Velenjčani od Janeza Janše niso kaj imeli.

Stara vlada naj bi torej padla in s tem naj bi bilo konec politične krize.

Tako vsaj pričakujejo optimisti, drugi se bojijo, da miru še ne bo. Saj da je nova koalicija tako heterogena in njeni voditelji tako polni sami sebe, da bodo težko hodili po isti poti. Toda če bi pri njih res prevladala skrb za Slovenijo, za premagovanje težav ljudi, stremljenje za lepši jutri, potem bi morda šlo. Saj menda še velja, da kjer je volja, je pot. In zakaj res ne bi krenili po novi poti v lepšo prihodnost. Sliši se sicer malo obrabljeno, a lepo.

Res tudi prelepo, da bi se lahko uresničilo?! Bomo videli, kako bo. Nekateri tudi ob tem pravijo, da je vse v božjih rokah. Drugi, da je seveda v naših.

In ko še vedno velja prepričanje, da smo v resnih časih, se v Celju že pripravljajo na Dneve komedije. Tudi ta prireditev bo pod »udarom« recesije, zato bo brez spremljevalnega programa, bodo pa na njej že naslovi nekaterih predstav kazali na čas, v kakršnem so. Tako bodo med

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

drugimi na ogled predstave Parole, parole, Sleparja v krilu, Živalska farma, pa tudi predstava z naslovom Sen. Sanje naj bi bile spet dovoljene. V času, ko ljudem sicer ni do smeha, jih bodo poskušali razvedriti vsaj na tem festivalu smeha.

V Celju ljudem zadnje dni res ni do smeha. Tu so bili namreč prvi v državi deležni posebne »deževne« dajatve. Dajatve, ki je nekako padla z neba in se preko streh prevalila v njihove denarnice. Za dež, ki pada na njihove strehe in nato z imenom voda steče v kanalizacijo, morajo namreč plačati. Več, kot je dežja, in večjo streho, ko imajo, več bodo plačevali. Pa Celjani seveda pri tem niso nikakršna izjema, saj to čaka vse. Le da so Celjani orali ledino in so na ustreznem podjetju prvi razjezili ljudi. Saj jim je ta dajatev skoraj dobesedno padla na glavo. Kdo si bo zdaj tudi v hudem sušnem obdobju upal prositi za dež?

Morda bodo zaradi nove dajatve bolj previdni tam, kjer kanalizacijo šele urejajo. Kot na primer v vzhodnem delu žalske občine. Sekundarno kanalizacijo so dokončali na območju Petrovč. Ob strošku priključitve, ki bo nekaterim povzročal težave, bodo verjetno res pazili, da voda s strehe ne sodi v kanalizacijo. V večini primerov je to mogoče urediti, povsod morda niti ne. Morda pa bomo zdaj deževnico le bolj uporabljali za zalivanje vrtov in kakšne druge namene. V vsem slabem je nekaj dobrega.

Kot je v mnogem dobrem tudi kaj slabega. Letos se nas je zima usmilila, mladi in starejši smučajo in sankajo tudi na bližnjih bregovih, zato so imeli tudi šolarji bolj vesele počitnice - a zima z obiljem snega je povzročila tudi veliko težav. Ne le v prometu. Padala so tudi drevesa, stanovalci v starejših hišah pa so se s strahom ozirali na ostrešja, da ne bi klonila pod težo. Z vrha nas pač lahko vedno kaj preseneti.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­-0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

nk

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 28. 2. 2013, barve: CMYK, stran 3

PO POTI ŠTIRINAJSTE

28. februarja 2013

Spomin na Štirinajsto je živ

3

Spominskih svečanosti ob devetinšestdesetletnici prihoda legendarne divizije v te kraje se je kljub snegu in mrazu udeležilo veliko ljudi Milena Krstič - Planinc

Osreške peči, 23. februarja – Sobotno jutro in dopoldne je bilo za ostati doma in gledati skozi okno kako naletava ... A v Osreških pečeh, kjer je Štirinajsta divizija pred devetinšestdesetimi leti bila hud boj in izgubila štirinajst mož, je bilo vse pripravljeno za obuditev zgodovinskega spomina in poklon. Sekretarka Območnega ZZB za vrednote NOB Marjana Koren, ki jo je pot v

Bojan Kontič, slavnostni govornik v Osreških pečeh: »Nihče nas ne bo imel za leve fašiste. Nikoli!« Ivan Toplišek je k spomeniku v Osreških pečeh skrbno namestil zastave. »Protokol mora biti,« je rekel.

Damijan Hrovatin: »Iz Sežane nas je prišlo šestintrideset.«

V Osreških pečeh je padlo štirinajst borcev Štirinajste Ravne vodila med prvimi, »da se bodo konjeniki, praporščaki in drugi lahko malo okrepčali,« kot je rekla, je v avto dala lopato. »Za vsak slučaj«. Pa je bila cesta tako »spucana«, da lopata ni bila potrebna, šal pa je, tako kot kje drugje, prišel zelo prav.

Družina Ivana Topliška vsako leto, že od leta 1988, spodnje prostore svoje hiše odstopi udeležencem, nastopajočim, praporščakom, gostom ... Da stopijo malo na toplo. Z ženo Frančiško vzdržujeta spomenik v Osreških pečeh. »Sosed Simon Lenko, mlad človek, pomaga,« je pripovedoval, ko se je pripravljal, da pred svečanostjo k spomeniku odnese še zastave. »Protokol mora biti,« je bil jasen. Pohvalil je svoje Ravenčane, ki poskrbijo za program.

Vse od prvega do zadnjega. Pohvalil je tudi tiste, ki so se tri dni, posebej vneto pa v jutru pred svečanostjo, spopadali s snegom, da je bilo vse počiščeno kot na kaki avstrijski av-

Štirinajsto divizijo so sestavljale Tomšičeva, Šercerjeva in Bračičeva brigada. Na svoj veliki pohod je divizija (skupaj 1.125 borcev) krenila 6. januarja 1944 iz Suhorja v Beli krajini ter v noči na 7. februar 1944 pri Sedlarjevem prešla Sotlo. Nemci so divizijo večkrat skušali zajeti in uničiti. S trikrat, pa tudi do osemkrat večjo številčno premočjo jim to ni uspelo. Toda izgube so bile velike. Na celotni poti je Štirinajsta izgubila 367 borcev (mrtvi, ujeti, pogrešani), 261 jih je bilo ranjenih ali bolnih.

25. februarja je nemška vojska formalno končala svojo ofenzivo.

KO ZB Škale je skupaj s KS Cirkovce pri spominski plošči na šoli v Cirkovcah pripravil kulturni program, ki so se ga udeležili številni krajani. Sodelovali so učenci podružnične šole, pevci iz Doliča in ansambel Aubreht.

tocesti. Pred štirinajstimi dnevi je v hribu nad spomenikom veter dobesedno položil gozd. »Ena smreka je padla po spomeniku in se prelomila. A spomenik je močan, vzdržljiv, kot so bili borci Štirinajste, ki so se na tem mestu prebili skozi sovražni obroč in šli naprej proti Belim Vodam,« je bil slikovit.

Snega je bilo v soboto skoraj toliko kot leta 1944. Ni si bilo težko predstavljati borcev, slabo oblečenih, lačnih, premrzlih, ki za noben korak niso vedeli, ali ne bo tudi zadnji, ki so imeli za seboj že skoraj dvomesečni pohod po snegu, skozi sovražnikove obroče, brez pravega orožja, na robu človeških moči ...

Devetinšestdeset let kasneje je bil

na istem kraju osrednji govornik predsednik Območne borčevske organizacije Bojan Kontič več kot jasen. Tudi nazoren, ko je z roko pokazal iz desne proti levi: »Nikoli!

Nikoli ne bomo dovolili, da bi nas kdo imel za leve fašiste! To sporočamo s kraja, ki bi mu lahko rekli sveto mesto NOB, kjer je Štirinajsta

V petek sta bili svečanosti v Paki in Cirkovcah, v soboto tudi pri Žlebniku v Zavodnjah, kamor so jo najbolj neustrašni iz Lajš mahnili peš

divizija bila obupen boj za preboj in verjela v svetlo prihodnost. Danes živimo v času, ki je težak in naporen, ki ljudem ne vliva optimizma, ki je mnogim prinesel izgubo zaposlitve, sredstev za preživljanje ... Težko je, a niti približno tako težko, kot je bilo takrat. Upanje umira zanje, pogum in optimizem je treba ohraniti. Winston Churchill je nekoč dejal: »Potrebo je zbrati pogum, če želiš ostati in povedati, kaj misliš.« Je pa treba zbrati pogum tudi za to, da sedeš in poslušaš. Danes nam manjka predvsem tega,« je dejal.

Snega in zime se niso ustrašili niti Primorci. Damijan Hrovatin, predsednik občinske organizacije ZZB Sežana, je v Osreške peči pripeljal šestintrideset udeležencev, čeprav je bilo na njihovem koncu še huje kot tukaj. »Samo nekaj jih je od-

na pot.« Prišli so že drugič na pobudo Sežančana Slavka Filipčiča, ki ga je v te kraje privabila ljubezen.

Udeležence svečanosti - ta v Osreških pečeh ni bila edina, že dan prej sta bili v Paki pri Velenju in Cirkovcah, v soboto tudi v Zavodnjah pri Žlebniku, kjer je padel pesnik in narodni heroj Karel Destovnik – Kajuh - pa je privabilo spoštovanje. Na vse so prišli tudi mlajši. Pogumni.

Nekateri so se z delom poti Štirinajste spoprijeli peš. Štiri dni pa je bila, trinajstič zapored, na poti tudi Šaleška konjenica. 

Kajuhov gaj 9. spominski pohod po potek XIV. divizije čez Paški Kozjak – Poklonili so se tudi Kajuhu Paški Kozjak, 17. februarja – Prejšnjo nedeljo se je 22 pohodnikov zbralo pri planinski koči na Paškem Kozjaku, od koder so krenili na pohod po poteh spominov. Z mislimi so bili v letu 1944. Tudi zato, ker so bile letošnje zimske razmere skoraj take kot takrat. Snega na Ostrici je bilo skoraj do pasu. Prepoteni so se ustavili na mestu, kjer so lani pritrdili spominsko tablo z vrezano pesmijo XVI. divizije, letos pa so ob pesmih Ostriškega kvarteta, ki ga sestavljajo nekdanji člani rudarskega okteta (ti so bili tudi pobudniki prvega pohoda), namestili tudi v les vrezan Kajuhov portret. Drago Karl Seme pa je zbranim interpretiral Kajuhove pesmi. Organizatorji so ob tem predlagali, da ta prostor poimenujejo Kajuhov gaj, saj je bil pesnik pred 69 leti v četi, ki je prečkala Ostrico.

Šaleška konjenica štiri dni na poti Prireditve od Sedlarjevega preko Planine, Štor, Socke, Paškega Kozjaka, Pake, Cirkovc, Raven, je spremljala Šaleška konjenica Pohod traja štiri dni. »Prvi dan jezdimo od Sedlarjevega preko Buč, Lesičnega, Planine, Šentruperta do Štor. To je osem ur ježe, prespimo v Štorah. Ta dan je najbolj naporen.

Drugi dan krenemo naprej preko Vojnika do Frankolovega, kjer prespimo drugič. Tretji dan gremo do Socke in preko Graške gore, Cirkovc do Velenja, kjer prenočimo tretjič, zadnji, četrti dan pa je spet naporen – preko Graške gore do Raven, Zavodenj in Šoštanja do Velenja,« je pot opisal Stane Tepej.

Na poti v prav posebnih razmerah je bilo petnajst jahačev. »Letos smo se dobesedno prebijali čez zamete. Predvsem na Paškem Kozjaku in čez ravenske gozdove je bilo naporno.«

povedalo, pa še to v glavnem starejši, ki so oddaljeni od središča Sežane in se sami z avtomobili do avtobusnega postajališča niso upali podati

Šaleška konjenica v Cirkovcah

Stane Tepej: »Ne samo nas, oskrbeti je treba tudi konje.«

A ne samo za jezdece, tudi za konje. »Pohoda se lahko udeležijo samo konji, ki imajo veliko kondicije, ki so dobro pripravljeni.« Tako kot jezdeci. Vsako leto pa vzamejo s seboj koga na novo, dva ali tri, da so pripravljeni za naslednjič.

Ljudje jih na poti sprejemajo zelo lepo. Domačini jih pozdravljajo, nudijo tople napitke …

Stane Tepej je opisal tudi, kako pohod poteka: »Ena ježa traja dve do tri ure, potem imamo odmor, ki je nujen zaradi konjev. V enem dnevu je čiste ježe šest do osem ur. Pohoda se že zaradi logistike, prenočiti

je le treba kar nekaj konjev, ne more udeležiti več kot petnajst jahačev.

Gostoljubje nam nudijo prijatelji, konjeniki. V Štorah Busar in Bučar, ki imata primerno štalo, na Frankolovem Božo Delčnjak, v Velenju pa Peter Skaza v Konjeniškem klubu.« Posebej naporen del poti je bil letos iz Socke proti Kozjaku in spust s Kozjaka, kjer so se morali izogniti klasični poti čez gozd. Šli so po cesti naokrog. Asfalt pa konjem ni pisan na kopita.  mkp

Pohod so tudi letos končali v planinski koči na Paškem Kozjaku, kjer je druženje od dobri hrani trajalo pozno v noč. Ob letu osorej pa se spet snidejo na jubilejnem 10. pohodu spominov, nam je še povedal organizator pohoda Oto Gradišnik st.  bš

Naš ­čas, 28. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 4

GOSPODARSTVO

4

Velenjka že spreminja podobo Velenjski nakupovalni center Velenjka spreminja celotno strategijo, ki jo bodo dokončno udejanjili do konca poletja Mira Zakošek

Novi avstrijski lastniki nakupovalnega centra, ki se po novem imenuje Velenjka, že uresničujejo zastavljeno strategijo, v središču katere je ženska. »To nikakor ne pomeni, da pri nas moški ne bodo zaželeni. Nasprotno, prepričani smo, da bodo k nam sledili ženskam,« pravi Janez Korpič, menedžer centra Velenjke.

Center bodo precej spremenili.

dili novo restavracijo.« Ta centru zagotovo najbolj manjka,« dodaja Korpič, ki se v tem času dogovarja tudi za nove atraktivne trgovine, ki bodo »prišle« v center. S tem bodo zapolnili vrzel, ki v centru manjka, to je ponudba priljubljenih znamk oblačil za zahtevnejše kupce. V prihodnjih tednih bo tako kar naprej kaj novega. Predvidenih je tudi nekaj arhitektonskih sprememb predCenter vsem pri prvem letno obišče vhodu na hodni1,2 milijona kih nakupovalobiskovalcev, ki nega centra. V Janez Korpič: »Seveda bodo pri nas tudi v »pustijo« v njem celoti pa naj bi prihodnje moški dobrodošli.« blizu 30 milijonov obnovo oziroevrov Prilagodili ga bodo ženskim potre- opravili tudi nakupe. ma strategijo cenbam, predvsem pa ga skušajo spre- Tu naj bi bile ženske tra sklenili do četrtemeniti v prostor za druženje, kjer doma, moški pa naj bodo ga rojstnega dne centra, se bodo obiskovalci dobro poču- gostje, pravijo. to je do 19. septembra. n tili, kjer bodo posedeli, se zabavaPreurejanje so po besedah Korli, se imeli lepo, ob tem pa seveda piča že začeli. Najprej bodo ure-

V Karbon po CAR BON Milena Krstič - Planinc

Lani so v Karbonu razgradili 800 vozil, pričakovali so, da jih bodo vsaj 1.000 Stanje v razgradnji izrabljenih vozil v Sloveniji močno odstopa od zadanih ciljev, saj veliko izrabljenih vozil konča na divjih odlagališčih oziroma se nestrokovno razgradijo, za neuporabnimi deli pa se izgubi vsaka sled, kar predstavlja ve-

Vozilo razgradijo po okoljski zakonodaji. Tudi tega.

liko nevarnost za okolje. Pristojni državni organi se te problematike zavedajo, vendar pa reševanje tega vprašanja zahteva veliko medresorskih usklajevanj.

Ne samo tisti, ki se ukvarjajo s prevzemom in razgradnjo izrabljenih motornih vozil, vsi, predvsem pa zadnji lastniki, bi se morali zavedati, kako zelo pomembno je, da so vozila, ki so sestavljena iz več ekološko oporečnih sestavin, pravilno razgrajena. Zato v družbi Karbon vsako leto izvedejo kakšno posebno akcijo, v kateri zadnje lastnike vozil

opogumijo k temu, da jih pripeljejo v razgradnjo, in jih tudi nagradijo.

Zato so v podjetju Karbon pri-

Z različnimi akcijami spodbujajo lastnike, da izrabljeno vozilo oddajo v razgradnjo pravili akcijsko ponudbo, s katero želijo vzpodbuditi imetnike k predaji izrabljenih vozil v pooblaščene obrate za razstavljanje, kjer jih bodo strokovno in po zakonodaji razsta-

V javno-zasebno bi stopila Andrejc in Esotech Kdo bo gradil in izvajal storitev, bo na predlog komisije odločil šoštanjski svet sredi marca Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 21. februarja – Na razpis za koncesijo za izvedbo projekta Vrtec Šoštanj, ki ga bodo gradili v javno-zasebnem partnerstvu, sta se prijavila dva ponudnika, in sicer Andejc, d. o. o., iz Šoštanja in Esotech, d. d., iz Velenja. »Zelo veseli smo, da sta na razpis prispeli dve ponudbi, in to dveh dobrih podjetij. To je v teh kriznih časih zelo pomembno,« je po javnem odpiranju ponudb v četrtek dejala predsednica razpisne

komisije, višja svetovalka za investicije in projekte v Občini Šoštanj Marija Anžej. Na javnem odpiranju so pregledali pogodbeno ceno za uro uporabe objekta in konzorcijsko pogodbo, ki sta zdaj predmet nadaljnje obravnave.

Kot je še povedala Anžejeva, bo komisija v svojem končnem poročilu pripravila predlog za sejo občinskega sveta - ta je predvidena sredi marca.

Izbranega izvajalca bodo potrdili svetniki, Občina Šoštanj pa bo po tej odločitvi z njim nadaljevala pogajanja o ceni.

Nov šoštanjski vrtec, ki bo pod eno streho združil sedanje na več lokacijah razdrobljene enote Lučko, Barbko in Brino ter oddelek Biba v mestu (pod Vrtec Šoštanj pa sodita tudi oddelka Mojca v Gaberkah in Urška v Topolšici), bo stal na prostoru nekdanje osnovne šole Biba Roecka, ki jo bodo porušili. Vrtec Šoštanj z vsemi enotami in oddelki obiskuje okoli 350 otrok.

Letos 3,7 milijona ton premoga Velenje - V poslovnem načrtu za letos je predvideno, da bodo v Premogovniku Velenje nakopali 3,7 milijona ton premoga, kar je nekoliko manj kot lani, ko so ga nakopali 3,9 milijona ton. Bo pa imel po predvidevanjih višjo kurilno vrednost. Ta je lani povprečno znašala 10,68 giga joulov na tono, letos pa bo 11,38.

V Velenje selijo proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev Velenje - Potem ko je Gorenje že začelo proizvajati hladilno-zamrzovalne aparate v Valjevu, v teh dneh intenzivno prenašajo na lokacijo v Velenje celotno proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev iz tovarne na Švedskem. Ta naj bi stekla že v kratkem. V poletnih mesecih bodo v Velenje preselili še celotno proizvodnjo pomivalnih strojev.

Po nekaterih podatkih je letno v Sloveniji blizu 50.000 izrabljenih motornih vozil. 10 odstotkov je zajetih v razgradnjo tako, da končajo kot novi materiali

Kako zagotoviti večjo učinkovitost ravnanja z izrabljenimi vozili?

Po definiciji je izrabljeno motorno vozilo nerabno ali zavrženo vozilo, ki se mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov, in je zato postalo odpadek. Vozilo je sestavljeno iz 10.000 različnih delov, zaradi nevarnih snovi v njih pa sodijo nekateri deli motornega vozila med nevarne odpadke.

28. februarja 2013

vili. Tako bo odsluženo vozilo uničeno okolju prijazno, pridobljene surovine pa se bodo lahko ponovno uporabile v proizvodnji novih vozil.

Letošnja akcija, v Karbonu so jo začeli 15. februarja, trajala pa bo do 15. maja, bo potekala tako, da zadnji lastnik izrabljeno motorno vozilo pripelje v obrat za razstavljanje vozil v Velenju. »Pri nas bo prejel potrdilo o uničenju vozila, ki ga mora predložiti ob odjavi iz prometa. Poleg tega bo prejel gotovinsko plačilo ter bon ugodnosti »CAR BON«, s katerim bo lahko prejel določene servisne usluge pri novem vozilu,« pravi Peter Sever iz Karbona.

To ni prva tovrstna akcija. Podobne so bile že prejšnja leta, z vsemi dosedanjimi pa so bili zadovoljni.

Seveda bodo izrabljena vozila sprejemali v izgradnjo in izdajali potrdila o uničenju tudi po 15. maju, vendar takrat brez bona ugodnosti. n

TEŠ še vedno brez odgovora Termoelektrarna Šoštanj do včeraj še vedno ni prejela informacij Evrop­ ske investicijske banke o črpanju 440 milijonov evrov posojila. Zaradi tega je v velikih težavah, saj bi morali Alstomu do konca tega meseca, torej danes, poravnati 167 milijonov evrov. V začetku marca pa bi jim morali poravnati še nadaljnjih pol milijona evrov.

Morebitna zavrnitev kredita bi imela po besedah direktorja TEŠ Franca Rosca nepopravljive posledice tako za Teš kot Holding Slovenske elektrarne in celotno slovensko energetiko. n mz

V Valjevu, kjer je proizvodnja hladilno-zamrzovalnih aparatov stekla prejšnji teden, bodo letos proizvedli 800 tisoč aparatov.

Računajo, da bo proizvodnja stekla septembra. Ko bodo procesi optimizacije zaključeni, bo imelo Gorenje tri proizvodne lokacije; največja bo v Velenju, ostali dve pa v Srbiji in na Češkem. Prejšnji teden, med šolskimi počitnicami v tem okolju, so bili delavci Gorenja na kolektivnem dopustu. n

Prodali bi tudi HSE in s tem TEŠ in Premogovnik Ljubljana - V tem času se veliko govori o prodaji državnih podjetij. Če bi do tega prišlo, bi Državni holding prodajal tudi podjetja na Celjskem. Med drugim naj bi to veljalo za Holding Slovenske elektrarne. Na prodaj naj bi bilo 49 odstotkov tega podjetja, katerega sestavni del sta tudi Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje. n

Branko Sevčnikar spet v TEŠ Nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon Tot je maja lani odpovedal delovno razmerje Francu Roscu in Branku Sevčnikarju, ker sta opozarjala, da je bil novelirani investicijski program štiri zastavljen nerealno. O tem sta obvestila tudi pristojno ministrstvo. Ker sta ocenila, da sta odpoved prejela nezakonito, sta vložila tožbo. Obravnava naj bi bila v torek, vendar pa je Rosec, ki je med tem postal direktor termoelektrarne, svoj predlog umaknil, s Sevčnikarjem pa dosegel pobot, tako da mu je ponudil delovno mesto v Termoelektrarni Šoštanj. n

Mercator naprodaj Ljubljana - Konzorcij lastnikov Mercatorja je prejel večje število nezavezujočih ponudb za nakup 53 odstotkov delnic trgovske družbe. Predstavitve se je udeležilo devet ponudnikov. Hrvaški Agrokor tudi tokrat poleg nekaterih skladov velja za enega glavnih igralcev v igri za nakup. Hrvati so v zadnji ponudbi za delnico Mercatorja ponujali 221 evrov, tokrat naj bi bila cena po ocenah analitikov nižja. n

Razprodaja v Garantu Polzela - Stečajni upravitelj polzelskega Garanta Tomaž Kos pravi, da bo stečajni postopek tega nekdaj velikega pohištvenega podjetja zaključen sredi leta 2016. V času od začetka postopka mu je uspelo odprodati za okoli 280 tisoč evrov zalog (proizvode prodaja 70 odstotkov ceneje). V začetku tega meseca je oddal v najem skladiščne prostore, zdaj pa začenja odprodajo nepremičnin. Do podjetja so upniki prijavili za 5,5 milijona evrov terjatev . n

mz

Naš čas, 28. 2. 2013, barve: CMYK, stran 5

AKTUALNO

28. februarja 2013

5

be smo imeli prijavljenih 656 prostih delovnih mest, kar je za 28,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.«

V vrsti na zavodu

Bil je »uraden« dan, hodniki zavoda za zaposlovanje v Velenju pa polni. Dobesedno vrste.

Vsak od teh, ki je v tej vrsti, ima svojo zgodbo, svoja pričakovanja, želje.

Na eno razpisano delovno mesto se jih prijavi 200, celo 300 Fetija Kurtiši se je na zavod prijavila pred tremi meseci. Prej jo je vzdrževal mož. Kot gradbinec je delal zdaj pri enem, zdaj pri drugem zasebniku. Eni so plačevali bolj, drugi manj redno.

Zdaj sta ostala brez vsega. »Popolnoma brez denarja. Tri mesece sva dobivala socialno pomoč. Zdaj sva še brez te. Živiva pri sorodnikih. Mož se bo lahko upokojil šele čez sedem let. Treba pa je jesti, kupiti zdravila ... Kako naj živiš brez slehernega evra? Stara sem oseminpetdeset let, delala bi karkoli, a kdo me bo zaposlil?«

Vse več brezposelnih, vse manj razpisanih delovnih mest Milena Krstič - Planinc

Velenje, 25. februarja – V zadnjih treh letih, od leta 2010, je stopnja registrirane brezposelnosti na uradih za delo Mozirje in Velenje upadala, oktobra lani pa se je začela dvigati. Beležili so povečan priliv mladih, ki so zaključili izobraževanje, nato pa je v novembru in decembru prišlo do povečanja zaradi prenehanja delovnega razmerja iz

Januarja v SAŠA regiji 4.147 brezposelnih poslovnih razlogov, izteka zaposlitve za določen čas. Na osnovi tega se je v decembru brezposelnost v območni službi in na nacionalni ravni bistveno povečala.

Rast se v januarju ni umirila

»Rast brezposelnosti se tudi v januarju ni umirila. Začetek leta je zaznamovan s številnejšimi prijavami, saj je bilo lansko leto zaradi slabih go-

spodarskih razmer zelo neugodno,« pravi pomočnica direktorja Območne službe Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje Velenje Sabina Tomlje. Konec januarja je bilo na zavodu prijavljenih 8.614 brezposelnih, 809 oseb oziroma 10,4 odstotka več kot decembra.

V SAŠA regiji pa beležijo 4.147 brezposelnih, od tega 540 iskalcev prve zaposlitve, 634 oseb, starih do 25 let, 1.347 je starih 50 let ali več, dolgotrajno brezposelnih pa 1.716 in trajno presežnih delavcev in stečajnikov 946.

Skoraj za polovico manj razpisanih delovnih mest

Kljub velikemu številu na novo prijavljenih pa na osnovi razpisanih prostih delovnih mest letos beležijo tudi odjave iz evidenc brezposelnih.

Tomljetova pravi, da se je na območju SAŠA regije v januarju odjavilo 291 oseb, zaradi zaposlitev oziroma

Sabina Tomlje: »Recesija še vedno traja in napovedi za letos niso obetavne.«

samozaposlitev 122. »To pomeni, da se je zaposlilo sicer 34,4 odstotka manj brezposelnih kot lanskega januarja. Recesija še vedno traja in napovedi za letošnje leto niso obetavne.Kljub temu v SAŠA regiji beležimo 279 prostih delovnih mest v januarju, kar je sicer tudi za 43,5 odstotka manj kot v istem obdobju lani, z vidika celotne območne služ-

Razmišlja o tujini

Spodaj se srečam z Donaldom Čokaro. Na zavodu je prijavljen že dve leti. Končal je ljubljansko Ekonomsko fakulteto. »Ponesrečeno smer. Poslovno informatiko. Včasih je bila to perspektivna smer,« pripoveduje. Na teden napiše v poprečju tri, štiri prošnje. »Doslej sem jih napisal gotovo že več kot sto. Zelo redki pokličejo vsaj na pogovor. Toliko, da zvem,

Zaradi nove vladne uredbe od 1. marca 2013 višje cene pitne vode ter odvajanja in čiščenja odplak Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje

Na 23. redni seji sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., ki je potekala 21. februarja 2013, je bil sprejet sklep o dvigu cen vodnih dejavnosti (oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odplak).

Nove cene pričnejo na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki veljati 1. marca 2013.

Osnova za dvig cen je nova Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, uveljavljena 1. januarja 2013. Uredba temeljito spreminja dosedanji sistem izvajanja in obračunavanja komunalnih storitev. Med drugim predvideva izenačitev cen med široko in industrijsko potrošnjo. Tako v široki potrošnji predpisuje manjši dvig cen za individualne hiše in večjega za večstanovanjske objekte, v industrijski potrošnie pa se bodo cene znižale.

Pred časom je bil v Našem času že objavljen prispevek o pričako-

Primerjava obstoječih in novih cen vodnih dejavnosti Široka potrošnja Storitev

Obstoječa cena

Nova cena

Odstotek spremembe

Vodarina

0,4651 EUR/m3

0,5836 EUR/m3

+ 25,48

Odvajanje odplak

0,2106 EUR/m3

0,2730 EUR/m3

+ 29,63

Čiščenje odplak

0,6635 EUR/m3

0,5470 EUR/m3

-17,56

Omrežnina - voda dN 20

/

4,8192 EUR/kom

/

Omrežnina - odvajanje odplak dN 20

/

2,1711 EUR/kom

/

Omrežnina - čiščenje odplak dN 20

/

3,5770 EUR/kom

/

Obstoječa cena

Nova cena

Odstotek spremembe -25,58

Industrijska potrošnja Storitev Vodarina

0,7842 EUR/m3

0,5836 EUR/m3

Odvajanje odplak

0,2941 EUR/m3

0,2730 EUR/m3

-7,17

Čiščenje odplak

0,6635 EUR/m3

0,5470 EUR/m3

-17,56

Omrežnina - voda dN 20

/

4,8192 EUR/kom

/

Omrežnina - odvajanje odplak dN 20

/

2,1711 EUR/kom

/

Omrežnina - čiščenje odplak dN 20

/

3,5770 EUR/kom

/

vanem dvigu cen vodnih dejavnosti, ki je predvideval povišanje cen za 60 %. Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje se s takšnim dvigom cen ni strinjal.

Cene bodo tako na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki od 1. marca, kakor je razvidno tudi iz spodnje tabele, višje za manj kot 30 in ne za 60 %.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

Odnosi z javnostjo

Fetija Kurtiši: »Kdo me bo zaposlil pri sedeminpetdesetih?«

Donald Čokara: »Na teden napišem tri, štiri prošnje.«

te, da se na eno delovno mesto prida ne ustrezam pogojem. Enkrat javi tudi 200 ali celo 300 prosilcev?« imam previsoko izobrazbo za de- Devetindvajset let ima, občutek, da lovno mesto, ki je prosto. Šel bi tudi živi na plečih staršev in da prejema za trgovca. Drusocialno podpogič nisem iz praro, je neznosen.

Kako preživeti brez vega kraja. Iščem Zdaj razmišlja o enega samega evra? povsod po Slovetem, da bo šel. V niji,« je pripovetujino. doval. Aktiven je tudi sicer. SamoiTo sta dva iz vrste. Na zavodu za zobražuje se, da bi imel delodajalcu zaposlovanje pa jih je vsak dan več.  ponuditi še kaj več, da bi si izboljšal položaj na trgu dela. »Si predstavlja-

RGP sanira hidroobjekte Z novimi referencami do novih poslov Družba RGP pridobiva pomembne reference tudi pri rekonstrukcijskih delih na hidroobjektih. Konec lanskega leta so pridobili posel na hidroelektrarni Doblar 1. V prihodnje se v tej dejavnosti odpirajo velike poslovne možnosti in družba RGP želi del svojega prihodka pridobiti tudi iz teh del.

HE Doblar predstavlja eno od hidroelektrarn na reki Soči na odseku med Tolminom in Novo Gorico in obratuje že od leta 1939.

Rekonstrukcija zahteva sanacijo pogonskih elementov HE Doblar.

Dela so še posebej zahtevna, ker so vsi objekti pod zemljo, potekajo pa tudi v turbinskih jaških. Že material je do tja težko dostaviti. Pomagajo si z dvema transportnima dvigaloma. Dela bodo predvideno potekala do konca septembra tega leta.

V Skupini Premogovnik Velenje si nenehno prizadevajo za ustvarjanje dodatnih prihodkov in sprejemajo tudi vedno bolj zahtevne proSanacija je zahtevna, saj so objekti jekte. pod zemljo. 

Naš ­čas, 28. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 6

DOMA IN NA TUJEM

6

28. februarja 2013

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 20. februarja

Zapletalo se je v zvezi z zaposlitvami. Komisija za preprečevanje korupcije je tako sporočila, da zaposlitvi Nike Janše (hčere Janeza Janše) in Tadeja Tanka (sina poslanca Jožeta Tanka) ustrezata zakonski opredelitvi korupcije. Istega večera se je na to odzval direktor družbe Plinovodi, ki je zaposlila omenjena, in dejal, da zaposlitvi res nista bili v skladu s tedanjo sistematizacijo, vendar so napako odpravili.

Poudaril je, da nanj ni vplival nihče.

V stranki DL so po seji sveta stranke sklenili, da bodo podprli konstruktivno nezaupnico, če bo ta vložena. Gregor Virant je dejal, da je prepričan, da bi ta vodila do predčasnih volitev ali pa do »dobre vlade«.

Mediji so medtem poročali, da naj bi se v strankah PS, DL in DeSUS dogovarjali, da bodo Alenko Bratušek predlagali za kandidatko za mandatarko. V SD so se o tem še odločali.

Rasmussen je na zasedanju obrambnih ministrov zavezništva v Bruslju opozoril, da bo imel Nato ob nadaljnjem zmanjševanju porabe za obrambo težave pri zaščiti prebivalstva držav članic in države spodbudil k večjim vložkom v povezavo.

Petek, 22. februarja

Pozitivna Slovenija je vložila konstruktivno nezaupnico in sporočila, da SD, DeSUS in DL podpirajo Alenko Bratušek za mandatarko.

Lukšič je bil zadovoljen z bianco odstopno izjavo, ki jo je spisal Jan-

Evropska komisija je napovedala nadaljevanje slabih napovedi za gospodarsko dejavnost v območju evra in opozorila, da je Slovenija po Umarju uvrščena med države z največjim predvidenim padcem BDP. Slovenski obrambni minister Aleš Hojs je napovedal, da bodo v misiji EU za urjenje malijskih vojakov sodelovali tudi trije slovenski vojaki.

Nedelja, 24. februarja

Znova nas je pred vrati čakal sneg.

Na francoskem snegu pa je zgodovino pisala Tina Maze. Že 9 tekem pred koncem sezone si je z zmago v superkombinaciji priborila veliki kristalni globus in postala prva Slovenka, ki ji je uspelo kaj takšnega.

Zgodovinski Meribel V noči na ponedeljek so v ZDA podelili zlate kipce.

čali, da vodi levosredinska koalicija Piera Luigija Bersanija, v bitki za večino v senatu pa zmaguje desnosredinska koalicija Silvia Berlusconija.

Papež Benedikt XVI. je spremenil vatikanska pravila in tako omogočil, da se lahko konklave začne prej kot v 15 dneh po njegovem odstopu.

Ponoči je v Los Angelesu je potekala 85. podelitev filmskih nagrad

V SD so bili jasni, da dosedanjega finančnega ministra v vladi nočejo.

Predsednik vlade Janez Janša je v televizijskem pogovoru razburil z besedami, da so v SDS očitno žal edini, ki jim je mar za Slovenijo.

Po protestih zaradi porasta cen elektrike je odstopila bolgarska vlada premierja Bojka Borisova, ki mu protestnikov ni uspelo pomiriti z odstavitvijo finančnega ministra in obljubami o znižanju cen.

Četrtek, 21. februarja

Po seji sveta stranke PS je Zoran Janković povedal, da za mandatarko predlagajo začasno vodjo stranke Alenko Bratušek. Hiter odziv so na twitter zapisali v SDS: »Trajanje Bratuškove kot PV bo premo sorazmerna dolžini njenega krila«. Pričakovano so sprožili ogromno kritik na svoj račun.

Predsedstvo SD je sklenilo, da bo podprlo nezaupnico vladi Janeza Janše, a le, če bo Zoran Janković odstopil z mesta predsednika PS. Na ugotovitve KPK z dne pred tem sta se odzvala tako Jože Tanko kot premier Janša. Slednji je dejal, da bi bil v Sloveniji, če bi do vseh pristopali tako kot do njega, kriv vsak, Tanko pa je dejal, da so

Tanko in Janša zatrjujeta, da otroka do službe nista prišla zaradi njiju.

ugotovitve »KPK v primeru zaposlitve mojega sina popolna bedarija«.

Omenjena sta naštela še primere, ki so po njunem prav tako potrebni preiskave, in KPK je tega istega dne potrdila, da preiskujejo tudi zaposlitev Helene Türk, hčerke nekdanjega predsednika republike Danila Türka, v javnem zavodu Ljubljanski grad.

Sobota, 23. februarja

Že zjutraj smo 'kidali', saj je zima z vso močjo pokazala zobe. Sneg je znova povzročal preglavice na cesti.

Bolj navdušeni nad zimo pa smo bili zaradi svetovnega prvenstva v smučarskih skokih, na katerem je Peter Prevc zasedel 3. mesto. Bronasta medalja je bila tudi njegova prva posamična uvrstitev med prvo trojico.

Peter Prevc je na svetovnem prvenstvu skočil do brona.

Predsednik Pahor je navkljub zaključku predvolilne kampanje še naprej dokazoval, da želi biti med ljudmi. Pridružil se je fizioterapevtkam društva za pomoč osebam z motnjami in sodeloval pri izvedbi terapij therasuit z otroki s posebnimi potrebami.

Po petih letih smo se spomnili nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška.

Francoska alpska vasica je leta 1992, med zimsko olimpijado v Albertvillu, gostila hokejiste in alpske smučarke, a tega se redko kdo spomni. Le kdo pa si ne bo zapomnil 24. februarja 2013, tiste sončne nedelje …

Ko je Tina Maze prvič izrekla željo po velikem kristalnem globusu pred leti, se je marsikdo nasmehnil. Marsikdo, ki je zdaj prej kislega kot veselega obraza. Zakaj tako mislim? Ker je to, kar letošnjo zimo počne Mazejeva, popolnoma »neslovensko«. Navsezadnje je njene sposobnosti uvidel Italijan, ki mu zdaj marsikdo raje kot njegove sposobnosti očita njegovo obnašanje – o frekvenčni aferi so se recimo na socialnem omrežju Twitter razpisali mnogi, medtem ko primerjanje Andrea Massija s fašistom sploh ni naletelo na burne odzive; popolnoma »slovensko«.

Po aferi je predsednik smučarske zveze Primož Ulaga v enem izmed intervjujev dejal, da bi alpsko smučanje potrebovalo novega Toneta Vogrinca – bi bilo to res pametno? Sama Vogrinčevo ime še vedno najprej povežem s prehitrim koncem kariere Mateje Svet, ki je svojo odločitev (končno) pojasnila pred mesecem dni v oddaji Pogledi Slovenije; med vrsticami je dejala, da ni bilo dobrodošlo misliti z lastno glavo. In še vedno je tako, sodeč po karieri Mazejeve. Če bi namreč ostala del zveze in s tem večje skupine, tiste sončne nedelje gotovo ne bi bilo. Mislim, da se tega zavedamo vsi, amaterski gledalci in profesionalni vodje, zato je še toliko bolj žalostno, da se nihče na ves glas ne zahvali Massiju, da se mu nihče ne prikloni.

S konstruktivno nezaupnico je Alenka Bratušek stopila korak bližje mandatarstvu.

ković. Da nastaja nova vlada, je potrdil tudi vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer, ki je dodal, da so že stekli tudi pogovori o koalicijski pogodbi, v kateri bosta eni ključnih tem SDH in slaba banka.

Ustavno sodišče je potrdilo svetniški mandat Francu Kanglerju in s tem razveljavilo sklep državnega sveta, ki decembra lani ni potrdil njegovega svetniškega mandata.

Isto sodišče je še odločilo, da prenos tožilstva v pristojnost ministrstva za notranje zadeve ni protiustaven, saj pooblastila in samostojnost tožilcev ostajajo nedotaknjena.

Nova varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je s simbolično primopredajo poslov od svoje predhodnice Zdenke Čebašek Travnik tudi uradno začela delo v svoji novi funkciji.

Pod medijskimi žarometi je bil Janko Medja. Navkljub zgodbi okrog najema vozil za upravo, svetovalnih pogodb in kadrovanja v Novi Ljubljanski banki je nadzorni svet sporočil, da Medjo brezpogojno podpira.

Atene je prizadelo hudo neurje.

Špela Kožar

Tina si je zagotovila veliki kristalni globus.

Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič je članom sveta stranke DL napisal pismo, v katerem je razkril svoj pogled na politični položaj in dejstvo, da DL v koalicijo s PS ne bi smela.

Zveza potrošnikov Slovenije je sporočila, da je ob pregledu 26 žitaric za zajtrk, namenjenih otrokom, ugotovila, da je večina preverjenih izdelkov vsebovala celo več sladkorja od nekaterih sladkarij.

Konec ni bilo niti zgodbe o konjskem mesu. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je sledi konjske DNK odkrila tudi v Sparovih gourmet tortelinih.

Na Cipru so dobili novega predsednika Nikosa Anastasiadesa.

Na dirki v Daytoni se je zgodila nesreča, v kateri so na tribuno prileteli guma in več manjših delov dirkalnikov – vsaj 28 privržencev avtomobilistične serije Nascar je bilo ranjenih.

Ponedeljek, 25. februarja

Kot sta obljubila, sta s položajev odstopila ministra SLS Franc Bogovič in Radovan Žerjav. Janša je v odzivu na Žerjavov odstop prek twitterja sporočil: »Vlado je zapustil najslabši minister za gospodarstvo v zgodovini Slovenije.« Žerjav se mu je za oceno njegovega dela zahvalil.

V medijih se je medtem že ugibalo o imenih, ki bodo zasedla ministrske položaje v vladi Alenke Bratušek. Predsednik državnega zbora naj bi postal vodja poslanske skupine SD Janko Veber.

Vrhovno sodišče je odločilo, da premier Janša v primeru tožbe KPK nima prav. Dejali so, da Janša v ničemer ni izkazal pravno relevantno težko popravljivih posledic, kot je zatrjeval, in zatorej ni ugodilo njegovi zahtevi, da KPK s spletnih strani umakne obremenilno poročilo.

V Italiji so zaključili predčasne volitve. Tamkajšnji mediji so poro-

oskar. Zlatega kipca za najboljši film je dobil film Misija Argo.

Torek, 26. februarja

Na domačem političnem parketu je bilo živahno. Zdelo se je, da so v teku vse priprave na odločanje o vloženi konstruktivni nezaupnici vladi. Voditelji strank nove koalicije pa so se že dogovorili za sestanek v četrtek. Četudi so bile zadnje ure aktualne vlade, se je minister Žiga Turk odzval na očitke, zapisane v inter-

Naslednje vrstice sem verjetno že uporabila v kaki od prejšnjih kolumen, a kaj, ko me izjava danes zelo znane osebnosti, ki je pred dvema desetletjema prišel živet v Ljubljano, še vedno »preganja«: Slovenci povprečne ljudi kujete v zvezde, nadpovprečno talentirane pa onemogočate na vsakem koraku. Hja, Jung bi verjetno iskal vzvode v kolektivnem nezavednem, jaz jih iščem v geografski danosti – v dvomilijonski državi so pač presežki preveč izstopajoči, saj je premalo tistih, ki izstopajo in hkrati premalo t.i. zdrave konkurence.

Zato me že zdaj preveva občutek, da bomo ob koncu izjemne Tinine sezone deležni več medijskih objav ali gostilniških čvekov o nesoglasjih znotraj zveze kot pa portretov o eni najboljših športnic vseh časov. Ker bi v tem primeru morali priznati veličino Andrea Massija.

Veličino, ki bi jo verjetno marsikatera druga smučarska zveza zagrabila z obema rokama. A ne naša, kar je očitno tudi iz nekega intervjuja, ko je dejal, da ne bi imel nič proti, če bi mu kdo želel slediti in opazovati Tinine priprave, če bi imel torej vlogo mentorja.

Zdajšnje vodstvo raje obvešča medije. Zdajšnje vodstvo raje dopusti odhod Mateje Robnik.

Ulaga napoveduje spremembe, a te bodo morale biti precej korenite – morale bodo začeti pri majavih temeljih. Če bo šlo le za lepotne popravke, bomo še naprej imeli funkcionarje, ki bodo »pametovali«, in nekdanje športnike, ki bodo uhajali na druge frekvence. Slednje je težje razumeti, saj so nekoč sami želeli biti najboljši.

Bojim se, da bomo na novo Tino Maze ponovno čakali več kot desetletje. In da jo bomo pričakali le, če jo bo pod okrilje vzel kak tujec – vsi domači, ki so želeli kaj spremeniti, so namreč že zdavnaj zapustili zvezo. Bojim se tudi, da bo to po koncu Tinine kariere storil Andrea Massi.

So več let za isto storitev plačevali dvojno?

pelaciji zoper njega. Dejal je, da so vsi očitki, z izjemo tistega o neizvrševanju odločbe ustavnega sodišča glede ureditve financiranja visokega šolstva, neresnični.

V Adrii Airways so posumili, da so zaradi sklepanja fiktivnih pogodb za posredništvo pri prodaji letalskih vozovnic več let plačevali dvojno – zato so vložili kazenske ovadbe zoper nekdanje vodilne v družbi.

Nad egiptovskim mestom Luksor se je zgodila nesreča z balonom. Padlo je 20 turistov, preživela pa sta le pilot balona in en turist.

Evropa je zajemala sapo po italijanskih parlamentarnih volitvah.

Tudi na evropskih borzah je v tem duhu zavladala velika negotovost.

Delnice so padle, prav tako evro.

Iz Gaze je bila na jug Izraela izstreljena raketa. Odgovornost je prevzela skupina, povezana s Fatahom.

Zato naj za konec storim tisto, kar bi morali že pred petimi leti – hvala Andrea Massi, da si vzel pod okrilje Tino Maze, jo pripeljal do vrhunskih rezultatov in s tem Sloveniji povrnil ugled alpske smučarske velesile. Hvala, da smo se zaradi tebe tisto sončno nedeljo zapisali v zgodovino. n

Kljub rdečim številkam ugoden finančni rezultat Celje, 25. februarja - Splošna bolnišnica Celje je lansko poslovno leto sklenila z več kot 823 tisoč evri izgube, kar je manj kot odstotek celotnih lanskih prihodkov . Kljub temu - je na ponedeljkovi novinarski konferenci dejal njen direktor mag. Marjan Ferjanc - je poslovni rezultat ob danih pogojih poslovanja v letu 2012 zelo dober.

Pojasnil je, da je bolnišnica lani prejela 90 milijonov evrov ali za dober odstotek manj denarja kot predhodno leto. Po drugi strani pa je lani bolnišnica, ki je leto 2011 sklenila s blizu 300 tisoč evri izgube, znižala raven stroškov za blizu 1,2 milijona evrov. n tp

Naš čas, 28. 2. 2013, barve: CMYK, stran 7

IZ NAŠIH KRAJEV

28. februarja 2013

Voda utopila tretjino proračuna

7

»Takoj so jim na pomoč prisko- proti Lokovici, cesto v Belih Vodah čili Mercator s paketi živil, Rdeči od Svetega križa proti Smrekovcu. križ in Karitas. Turistično društvo Topolšica - podeželje je pripravilo Šoštanj ni zadelo 200 kg hrane, Gorenje je pomaga- prvič Leta 2009 je občino že doletela lo z belo tehniko, pomagal je Lions Državne pomoči še ni, čeprav so od klub ... Vedeti morate, da je bila vo- katastrofa v Lokovici. Kot zanimida v Pohrastniku tako silovita - cel vost – Lokovica je bila edini prenovembrskih poplav minili že štirje meseci del občine, ki mu je tokrat nometer so jo imeli, da je dobe- V Šoštanju so utrpeli za 5,2 milijona vembra voda prizanesla. sedno odnašala pohištvo Takrat pa so se v Lokoin belo tehniko. Zahvaevrov gmotne škode – Občina, podjetja in Škode za vici sprožili trije ogroljujem se vsem, ki so 5,2 milijona posamezniki pomagajo, kolikor lahko pomagali.« evrov - tretjina mni plazovi, odneslo je hišo in cel breg. »DrVlada je dala slovenproračuna žava nam je takrat v neskima Karitas in RdeMilena Krstič - Planinc kaj dneh nakazala denar voda, in je občina za najnujnejše že čemu križu za pomoč za in še v istem letu smo uspeli plačala 400.000 evrov, pomoč držapoplavljence 1,5 milijona Šoštanj, 20. februarja – Novem- ve v Šoštanj še ni prispela. Od vlaodpraviti vse tri plazove.« evrov. Pomoč je bila razdeljena po bra lani je po Šoštanju dobro uda- de upravičeno pričakujejo, da jim v Komaj se je poleglo, ko je leto za pravilih, deležni so je bili tudi Šorilo. Po ljudeh, njihovem imetju in kratkem nakaže kaj, da se bodo štanjčani. Najvišja možna pomoč tem udarilo spet. Tokrat na drugi infrastrukturi. Rane se počasi celi- lahko lotili večjih obnov. strani, v Belih Vodah, kjer je Klošnije bila 2.000 evrov. jo, stene in tla sušijo, škodo po maca odnesla mostove, dele ceste. Te V ici n d V proračunu lem odpravljajo, a kot pravi župan Spomin živ, kot škode še niso povsem sanirali. »V a Darko Menih: »Po Šoštanju udari večkrat.« telov ejšnji postrgali še zadnje Šoštanja Darko Menih, še dolgo ne bi bilo včeraj tem primeru od države nismo dobir so p olagali prej je bila popla- popisala občinska komisija, pomaga- evre »Hvalabogu, da se vsaj bo, kot je bilo. li niti evra. Po novembru pa se dolg p tedenarket V občini Šoštanj je bilo poplavlje- do nas krepi, še vedno upamo ...« vljena Topolšica, li so predsedniki krajevnih skupnosti Čeprav je škode kar za 5,2 milijo- ljudem ni kaj zgodilo. Lahp od koder se je voda in gasilci. Bila je ogromna. »Blizu 200 nih 111 individualnih hiš in stanona evrov, kar je tretjina letnega pro- ko pa bi se, glede na to, kaširila in plazila proti plazov, na 150 kilometrih je spodje- vanj. Zaradi škode, ki jo je ujma 760 otrok je ostalo računa - toliko ga je torej odnesla ko hitro je prišla huda ura. NajFlorjanu, Šoštanju, Gaber- dlo, spodneslo ali odneslo bankine, povzročila, so v Občini Šoštanj ne- brez telovadnice Precej jo je skupila telovadnica kam, Ravnam ... K sreči smo takoj poškodovan je bil vodovod, kanali- mudoma ustavili vse naložbe, postavke v proračunu pa osnovne šole. Bila je meter pod vosklicali krizni štab civilne zaščite, zacija ... Pod vodo je bilo 50 kmedodobra »razmeta- do. »Da je zlo še večje, je tam poleg vključno z vsemi štirimi gasilskimi tijskih gospodarstev, poplavljeOd e li«, da so zagoto- vode udarila fekalna kanalizacija. društvi. Vključili vso razložljivo me- ne so bile javne zgradbe, med v a drž acijo vili intervencijska Res je bilo grozljivo. Takoj smo nahanizacijo in začeli takoj reševati,« drugim PV Center Zimzelen n a sredstva in v pro- ročili dezinfekcijo prostorov, da ne je župan živo podoživel novembr- v Topolšici, Muzej usnjarstva za s e niti š računu postrgali še bi prišlo še do kakšne epidemije.« sko divjanje in pustošenje po obči- v Šoštanju, osnovna šola Karla a evr V letošnjem proračunu občine Gornji Grad Ker telovadnica še ni last Občine zadnje evre. Tako so ni. »Pohrastnik je bil popolnoma Destovnika – Kajuha, Pilon cenlahko vsakemu prizade- – zanjo dajalcu lizinga dolgujejo še zalit, gasilci so s čolni reševali ljudi. ter, zdravstveni dom.« za naložbe blizu 400 tisoč evrov – Letos še Občina je takoj vključila vse grad- temu gospodinjstvu zagotovili po šest obrokov, so z Raiffeisen banko Prebivalce iz petih hiš smo morali odpravljanje posledic neurij iz minulih let našli skupni jezik za sanacijo. »Ko preseliti na varno. V Topolšici so bince, koncesionarje, da so šli z vse- 300 evrov.

Nekatere projekte so morali prelo- smo dvorano popolnoma osušili in gasilci reševali tudi živijo ...« Zmanj- mi razpoložljivimi stroji na teren, Tatjana Podgoršek kalo je elektrike, telefoni niso delali. in takoj, ko je začela voda upadati, žiti. »Še vedno upam, da bodo z reba- iz nje postrgali gnil tervol, talno gre»Ljudje pa k sreči niso bili panični, ljudem omogočili, da so lahko pri- lansom ti projekti prišli ne vrsto letos tje, parket ..., se je obnova začela.« V občini Gornji Grad načrtujejo, da se bo v letošnji proračun nateklo strpno so čakali pomoč.« Obljuba, da bo po počitnicah obali najkasneje v začetku naslednjega šli domov.« nekaj več kot 3,2 milijona evrov prihodkov, od tega naj bi za naložbe naleta. Za to imamo vse pripravljeno, nova končana, je bila optimistična, Najprej pomoč ljudem samo denar še potrebujemo,« pravi a v Šoštanju upajo, da bodo kakšen menili dobrih 400 tisoč evrov. »Mnogo premalo za nujne potrebe. Tudi Opustošenje je bilo Občina je na pomoč pozvala pod- župan Menih. Med drugim je ome- teden po končanih počitnicah učenci letošnja zima nam ne gre na roko. Namesto da bi več denarja namenili za strašno Škodo je na terenu že nekaj dni po jetja in posameznike, odzvala se je nil toplovod v spodnji Lokovici, ne- res že lahko znova telovadili v njej. naložbe, ga bomo morali nameniti več, kot smo predvideli za izvajanje zim ske službe. S to težavo se ne srečujemo le v naši lokalni skupnosti, ampak tistem, ko so postorili najnujnejše, tudi vojska. kaj cest v Šoštanju, cesto za graščino tudi v drugih slovenskih občinah. Družno pa ugotavljamo, da je denarja vse manj, obveznosti, ki nam jih nalaga država, pa vse več. Svoje dela še kriza. V malih občinah moramo tako vedno več denarja odvajati za vzdrževalna dela, ki jih zaradi zakonodaje ne moremo zaobiti. Občani to težko

Želja več kot denarja

Z Zeleno jeklenko do ugodnosti vse leto Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujemo.

Po njo lahko skoËimo sami, mimogrede, saj nam je na voljo na veË kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, tudi v Velenju, Šoštanju, Mozirju, Mislinji in še marsikje drugje. Lahko pa jo enostavno in hitro naroËimo kar na dom na brezplaËni številki 080 2005.

Katerokoli pot že uberemo, Zelena jeklenka nas vselej prijetno nagradi.

Zelene ugodnosti

Utrinek iz življenja in dela na šoli

razumejo, ker vsak vidi in ocenjuje razvoj okolja le po večjih aktivnostih,« je za uvod v pogovor o letošnjih prednostnih nalogah dejal župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi. Že od leta 2008 sta na seznamu izgradnja prizidka k osnovni šoli in ureditev vrtca. Razmere v slednjem so nemogoče, o čemer so razpravljali tudi na zadnji seji občinskega sveta. Zaradi čakanja na začetek izvedbe projekta, vrednega 3,5 milijona evrov, odlagajo druga nujna vlaganja. »Upamo, da bomo gradnjo lahko začeli prihodnje leto. V tem trenutku se še vedno ukvarjamo s pomanjkanjem denarja. Več, kot smo načrtovali, ga moramo namreč zagotoviti sami. Ponovno bo potrebno pregledati projekt in ugotoviti, če so možne kakšne spremembe, predvsem pa, ali se da kje kaj prihraniti.« V letošnjem proračunu so za potrebe osnovne šole predvideli večji izdatek za prekritje telovadnice.

Sicer pa naj bi se letos v lokalni skupnosti lotili ureditve ulice v naselju Prod. Projekt, vreden več kot 195 tisoč evrov, bodo uresničili tudi s pomočjo sredstev, pridobljenih na razpisu Agencije za kmetijske trge pri ministrstvu za okolje in prostor. Pripravljajo še 292 tisoč evrov vreden projekt ureditve mostu v Novi Štifti, ki naj bi ga usposobili letos, zanj pa pričakujejo del potrebnega denarja po 23. členu zakona o sofinanciranju občin. »Neurje iz leta 2010 je most tako poškodovalo, da smo morali zapreti del ceste Devce–Podhom. Pa to ni edina posledica naravnih nesreč v zadnjem času v lokalni skupnosti. Imamo jih še kar nekaj.« Poleg omenjenega bodo manjše »finančne pozornosti« deležne še lokalne ceste in stanovanjska gradnja, na zadnjem razpisu ministrstva za kmetijstvo in okolje pa so kandidirali še s projektom ureditev trškega jedra. Kdaj se bodo približno 400 tisoč evrov »težkega« projekta tudi lotili, pa bo odvisno od rezultatov razpisa. 

Nakupi plina v Zeleni jeklenki so vselej dobra izbira. Ne samo, da dobimo pregledano in Ëisto jeklenko priroËnih dimenzij, temveË si s tem zagotovimo tudi visoko kvaliteten plin, s katerim lahko pripravimo veliko okusnih kosil za vso družino.

Z Zeleno kartico ugodnosti, ki jo prejmemo vsi, ki Zeleno jeklenko naroËamo z dostavo na dom, prejmemo plin v vsaki 11. Zeleni jeklenki brezplaËno. »e pa Zeleno uspešno priporoËimo še komu, si lahko izberemo eno izmed petih priroËnih daril. Kupon in vse o akciji PriporoËaj zeleno tudi na www.butanplin.si/vsebina/priporocaj-zeleno/.

Zelena nagrajuje našo zvestobo, zato bomo odslej tudi za svoje nakupe pri pooblašËenih prodajalcih celo leto nagrajeni. VeË informacij nam bodo rade volje podali pri našem najbližjem prodajalcu Zelene jeklenke.

VELENJE OSMICA d.o.o., Koroπka cesta 44 pon.-pet.: 7:00-20:00, sob.: 7:00-20:00, ned.: 8:00-13:00 ŠOŠTANJ OSMICA d.o.o., AπkerËeva cesta 24 pon.-pet.: 7:00-20:00, sob.: 7:00-20:00, ned.: 8:00-13:00 MOZIRJE ASC 2000 d.o.o., Praprotnikova ulica 35 pon.-pet.: 7:00-17:00, sob.: 7:00-12:00, ned.: zaprto

Udobna dostava na dom

Dostava jeklenke na dom je ena tistih novosti, na katere se navadimo takoj, ko jih prviË preizkusimo.

Zaradi uËinkovitega sistema dostave se zeleno-modro vozilo Butan plin rade volje ustavi pri nas, naj živimo v še tako odroËnem kraju. Dostava Zelene jeklenke na vse konce in kraje prinaša pravo olajšanje za vse, ki prisegajo na udobje.

NaroËiti Zeleno jeklenko je enostavno, njena dostava pa zanesljiva. Na brezplaËni številki 2005 ali na spletni strani www.butanplin.si jo lahko naroËimo kadar koli, 24 ur na dan. Prijazni telefonisti nas dan pred dostavo pokliËejo, dogovorimo se glede termina ter jeklenka je že pri nas doma. Dostavljajo vsak delovni dan, pa tudi ob sobotah. Ko nam jeklenko dostavi pooblašËeni dostavljavec družbe Butan plin, poskrbi tudi za njeno pravilno namestitev, preventivno preveri napeljavo ter brezplaËno zamenja varnostno tesnilo.

Edina tako varna

Zelene jeklenke imajo na ventilu namešËeno zašËitno folijo. To je trdno zagotovilo, da je bila jeklenka pregledana, oËišËena ter pravilno polnjena z natanko 10 kg plina preverjene kvalitete. Vsaka Zelena jeklenka je opremljena tudi z rezervnim tesnilom, ki se nahaja v matici jeklenke in ki ob priklopu poskrbi za našo dodatno varnost. Zelena jeklenka je vselej brezhibna, s svojimi 523 milimetri višine pa tudi bolj praktiËna za namestitev znotraj vašega kuhinjskega elementa. Izdelana je iz posebnega jekla, zato je ob enaki koliËini plina obËutno lažja. Vsaka Zelena jeklenka je tudi posebej oËišËena, zato ne oddaja slabega vonja.

Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poišËite na www.butanplin.si ali pa Zeleno jeklenko naroËite kar na dom na 080 2005.

Naš ­čas, 28. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

DRUŽBA

28. februarja 2013

»Odgovornost je privilegij in izziv«

neobremenjeni s političnimi zgodbami iz preteklosti. Potrebujemo priložnost, da se izkažemo. Tega bi si želeli. Sicer nimamo konkretnega načrta, »Odgovornosti kako zagotoviti, da bi mladi ne čutim kot lažje pripomogli k razvobreme, ampak kot ju države, pripravljamo Študentsko organizacijo Slovenije bo še naprej vodil Mitja Urbanc – Diplomant obramboslovja privilegij in izziv. Privilegij pa kar nekaj projektov, in študent svetovnih študij je vsestransko kritičen, prizadeven in optimističen – Kot študentski z vidika, da imam glas sto ki bodo dolgoročno pritisočih študentov v Sloveniji. pomogli k boljši družbi, aktivist, ki vedno izrazi svoje mnenje, se posveča predvsem visokošolskemu izobraževanju Izziv pa je najti rešitve, ki izboljšavam v gospodarbodo izboljšale položaj stvu in na drugod.« Štučim več študentov in Tina Felicijan kar ni pametno, pa mi je potem žal. Čeprav Pri delovanju ga vodi misel na svoj odsev v da mu kompedenti so že ob prvih varčedijakov zdaj in v imam visoka pričakovanja in imam rad, da ogledalu: da se zvečer lahko pogleda brez tence, ki jih je valnih ukrepih prevzeli del prihodnosti.« Medtem ko različne študentske organiza- so stvari narejene, pa gotovo nisem perfek- slabe vesti. »Trudim se po svojih najbolj- dobil – družbena bremena, da bi si izboljšali pricije zaradi takšnih ali drugačnih, upraviče- cionist,« razmišlja o sebi. Že kot bruc je ših močeh, da vse izvedem transparentno, kritičnost, samozahodnost, zdaj pa pričakujejo, da nih ali ne, razlogov večkrat pridejo na slab začel delovati na Zvezi študentskih klubov čeprav je včasih težko zaradi vsega, kar se vest, zmožnost argumense bo breme družbeno enakovredno glas, se Velenje in tukajšnja mladinska sce- Slovenije, kjer je bil vodja Odbora za visoko mi naloži. Sem pa res predan temu, kar de- tiranja in predstavljanja v javnosti razporedilo. na vse pogosteje predstavljata kot primer šolstvo, kasneje je bil na Študentski organi- lam,« pravi Mitja, ki v izpitnem obdobju – zelo pomagajo pri opravljanju funkcije, dobre prakse. Ne le zaradi dobrega delo- zaciji Slovenije (ŠOS) aktiven tudi pri ob- ob obveznostih težko najde čas za odklop. sicer pa je do izobraževanja precej kritičen. Treba je verjeti v prave vanja študentskega kluba in drugih oblik študijskih dejavnostih. Kot drugi član pred- Preživi ga s punco, ki je kljub svojemu na- Ker je nekakšen poskusni zajček bolonj- stvari Mitja meni, da nas je prej kot kaj drugemladinske organiziranosti ter posluha ob- sedstva je pred dvema letoma postal naske reforme, je zgrabil priložnost za čine za mladinske projekte, ammestnik predsednice Katje Šoba, možnost neposrednega vplivanja ga zadela kriza vrednot. Morale in etike, pak predvsem zaradi posako je odstopila zaradi pritina odločitve o poteku izobraževa- natančneje, ki ju senčijo finančni cilji. Vrek meznikov, ki svoj čas in skov študentov ob odkrinja v prihodnosti. »Želim si, da bi dnote moramo postaviti na pravo mesto in a s »V dno eli. energijo vlagajo v zagotih nepravilnostih, ki prioriteta pri pripravi vseh politik politiki morajo verjeti v in delali za prave e s v e naj ar ga v vase in , varjanje interesov in so skrhale zaupanje dejansko bili mladi in bi bil pouda- stvari, ki so »dobrobit družbe in državljak ičan ti kaj , e n pravic vrstnikov tav študentske orgarek na zagotavljanju mlajšim gene- nov, posameznikov, ne pa lastno okoriščai r poč o prep nared ne bi ko na lokalni kot nanizacije.

V začetku racijam za boljše pogoje v življenju nje,« pravi in pričakuje, da bodo obstoječe i . l a b Naj aj dovo a mordozitivno cionalni ravni. Med meseca je dobil že in pri osamosvojitvi,« je povzel svo- politične elite prevzele odgovornost za nab si kdar druž ela za p ogum t stalo situacijo, saj se bo tako uveljavila osebnjimi je tudi Mitja drugi mandat predja pričakovanja. čes j sprej ost in p več ko Urbanc iz Topolšisednika ŠOS, v kaMedtem ko so se v javnosti raz- na odgovornost odločanja. tako redrzn menita st in Strog je tudi do sebe. Bolj si zapomni padce, ki je zelo ponoterem bo še naprej pasle polemike o preveč študenP h po ljivo « ce, ki so predvsem ponesrečeni javni nastosen, da izhaja iz kraja, delal vse, kar je v njetih, nezaposljivosti družboslovcev, i . n t s u s vča prerač šljeno pi ali izjave v medijih, kot uspehe, na katere ki ga brez težav pohvali govi moči, da se neprazmanjševanju vpisa in varčevanju i prem kjerkoli. Prijetni spomini vilnosti ne bi dogajale, zav visokem šolstvu, Mitja na situa- je sicer ponosen, a ima raje, da ga ocenjujega vežejo predvsem na ŠŠK gotavlja. »Že kot namestnik cijo gleda širše. Vsak študent bi se jo in kritizirajo drugi. Ob vsem, kar počne, in projekte, ki se jih je udeleževal že predsednika ŠOS sem imel jasno moral odgovorno odločiti za štu- ima v mislih: kaj bi pa mama rekla na to? kot dijak. »Če je kateri akter v Šaleški doli- vizijo, da hočem izboljšati sliko študentskedij, v katerem vidi perspektivo, vi- »Doma pozitivno gledajo na mojo angažini res pomemben in ima dodano vrednost ga organiziranja med mladimi in pred širšo sokošolske institucije pa bi morale ranost. Želim si, da bi bili ponosni name, za mlade, je to gotovo ŠŠK s svojo tradicijo javnostjo. Če to želiš, moraš narediti načrte odgovorno predstaviti prednosti in in čutim, da so. Predvsem mamo kdaj skrbi in projekti, ki so z leti rastli in postali nepo- in zagotoviti interne institute. Zato smo že slabosti študija ter realne možnosti šola. Ampak s pravilno razporeditvijo časa grešljiv del življenja mladih v Velenju,« je ob dnevu svoje izvolitve sprejeli pravilnike za zaposlitev. Zaradi finančne krize ga imam dovolj,« zatrjuje Mitja, ki razmišlja prepričan nekdaj zelo aktiven tabornik in o nadzorni komisiji in razsodišču ŠOS ter Mitja Urbanc: »Imam politično prepričanje, je popačen celoten trg dela, zato bi tudi o svoji družini. »Še ne kar takoj, na dolodbojkar, danes pa vesten študent, razgle- namenski porabi, ki nadzornim organom ki sem mu zvest do mere, dokler sem zvest bilo prilagajanje izobraževanja ne- gi rok pa zagotovo.« Najbolj ga prizadene, kadar se ena ali drudan in artikuliran aktivist, pozoren fant ter omogočajo preprečevanje in sankcioniranje samemu sebi. Tega se držim.« smiselno. Večina držav se zaradi brat in sin, ki je družini v ponos. nepravilnosti, ki se dogajajo v študentskih trenutne situacije ni odločila za po- ga politična opcija obnaša, kot da je njen organizacijskih oblikah,« je pojasnil 25-letni trpanemu urniku vedno ob njem. Po dne- sege v izobraževanje, pač pa ga celo spod- pripadnik ali nasprotnik. »Delovati želim Prizadevati si za večjo aktivist, ki ugotavlja, da je kljub izboljšavam vih, ki so včasih »noro ubijalski«, se skupaj bujajo, saj si s tem zagotavljajo družbeni in objektivno. Kot politolog lahko izhajam iz transparentnost in še nekaj pomanjkljivosti. Motivirajo ga prav sproščata v športu. tehnološki razvoj. »Nikakor ne smemo pri- definicije, da smo vsi politično opredeljeni, poznavanje delovanja spremembe in rezultati, čeprav so glede na stati na to, da bi gospodarstvo narekovalo nisem pa strankarsko obarvan in nimam študentskega Gospodarstvo ne sme prizadevanja morda majhni. razvoj izobraževanja. Je pa res, da morata nobenih strankarskih ambicij.« Pravi, da ga organiziranja Pravi, da je človek, ki si ne bi dovolil za- narekovati izobraževanja biti zaradi širše družbene odgovornosti po- politika nikoli ni preveč zanimala, zato se »Mitja je deloholik in hiperaktivec, bi re- govarjati stvari, ki jih sam ne verjame. »V Po maturi na velenjski gimnaziji se je Mi- vezana, usklajevati pa se je potrebno tudi z nima namena aktivno vključiti v politično kla moja punca,« je karikirano opisal svoj funkciji predsednika ŠOS moram zagovar- tja nameraval vpisati na gradbeništvo, po- negospodarskimi panogami,« je prepričan. življenje v Sloveniji. Bolj se vidi pri delu v značaj. Je radoveden, a ne more samo opa- jati širši interes študentov ter mnenje, ki tem pa se je odločil za Fakulteto za družbe- »Sploh pa izobraževanja ne more narekova- nevladnih organizacijah, tudi mednarodnih. zovati, kaj se dogaja okrog njega. Da bi se se izoblikuje na predsedstvu ŠOS. Moram ne vede, saj ga je vedno zanimalo delo z lju- ti trg dela, ki se spreminja iz dneva v dan, Kjerkoli že, pa se bolj ozira na pozitivne doangažirali, pričakuje tudi od drugih. »Sem pa reči, da imam srečo, da se moja osebna dmi. Za obramboslovje se je odločil, ker je kaj šele na letni ravni,« dodaja. sežke kot na strahove, saj se drži načela: vse impulziven tip človeka, zato so moji odzi- prepričanja dosti križajo z mnenji in stali- bil vedno blizu naravi, program pa združuje Je vztrajen zagovornik mladih kot dela se da, če se hoče. n vi iskreni in direktni, včasih pa rečem kaj, šči, ki jih zagovarjam kot predsednik ŠOS.« naravoslovne in družboslovne vede. Meni, rešitve, ne problema, saj so »polni idej in

Socialno podjetništvo – premalo izkoriščena priložnost?

V Sloveniji še precejšnje nezaupanje v socialno podjetništvo, v Evropi pa nudijo kar 6 % delovnih mest – Velenjska občina razvoj tovrstnega podjetništva podpira, tudi konkretno Velenje, 20. februarja – V četrtek dopoldne je v Vili Bianci potekala delovna razprava o razvoju socialnega podjetništva v Velenju. Pobudnik razprave je bil župan Bojan Kontič - predvsem zato, da v Velenju spodbudijo razvoj tovrstnega podjetništva, ki nudi tudi možnost odpiranja novih delovnih mest. Poleg tega pa v mestu, ki na več področjih kaže čut za solidarnost, želijo vzpostaviti okolje, ki bo omogočalo razvoj socialnega podjetništva, zato bodo v kratkem oblikovali delovno

Da se bodo socialna podjetja hitreje razvija in tudi odpirala nova delovna mesta, lahko veliko storijo lokalne skupnosti.

skupino, ki bo pripravila konkretne ukrepe za nadaljnji razvoj. Župan je izpostavil tudi Center ponovne uporabe Velenje, ki je uspešen projekt Mestne občine Velenje in deluje po sistemu socialnega podjetja. Sonja Bercko, direktorica Inštituta Integra Velenje, pa je predstavila še en primer dobre prakse - Zaposlitveni center GEA, zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, ki kot socialno podjetje v Velenju deluje od 1. julija lani.

Največji potencial je v lokalnih okoljih

Številnim slušateljem je socialno podjetništvo predstavila podpredsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora Republike Slovenije dr. Andreja Črnak Meglič. V uvodu nam je povedala, da prav socialna podjetja, ki delujejo v Evropi, najuspešnejše premagujejo gospodarsko krizo. »Delavcev ne odpuščajo, temveč jih celo dodatno zaposlujejo. V evropskem prostoru socialna ekonomija

predstavlja precejšen del ekonomije Evrope. Zaposlitve v socialnih podjetjih predstavljajo kar 6 % vseh zaposlitev v Evropi.« V dejavnosti socialnih podjetjih naj bi bilo vključenih kar 160 milijonov oseb.

Nam je pa avtorica Zakona o socialnem podjetništvu, ki je bil sprejet leta 2011, tudi povedala, da je v Sloveniji še vedno precejšnje nezaupanje do tovrstnega podjetništva.

Prav zaradi tega je po njenem mnenju potrebno širiti primere dobrih praks. »Veliko ljudi zakona o so-

cialnem podjetništvu in vseh potencialov, ki izhajajo iz zakonskega besedila, sploh ne pozna. Sama vidim največji potencial za razvoj socialnega podjetništva v lokalnih okoljih, ki bi lahko prepoznala socialno podjetništvo kot dejavnost, ki uspešno zapolnjuje lise v ponudbi storitev v javnem interesu na eni strani, na drugi strani pa to odpira možnost za zaposlovanje ljudi, sploh ranljivih skupin, v lokalnem okolju. S tem lahko zelo obogatimo življenje v lokalnem okolju.« Da se socialno podjetništvo počasi razvija, je po mnenju Črnak Megličeve kriva percepcija, da je socialno podjetništvo predvsem profitna dejavnost, in tudi to, da so se doslej v socialnem podjetništvu prepoznali predvsem tisti, ki izvajajo socialnovarstvene programe. »Ti pa ne razumejo, da je socialno podjetništvo predvsem podjetništvo, kar pomeni, da morajo priti na trg, ponujati dobrine in storitve in najmanj pokriti stroške za preživetje. Tista socialna podjetja, ki v Sloveniji že obstajajo, v glavnem izkoriščajo spodbude, ki jih država daje za zaposlovanje v njih.

To je prav, vendar se moramo zave-

dati, da te spodbude po določenem času ugasnejo, zato morajo imeti socialna podjetja vizijo, kako naprej.

Sicer bodo kljub velikim investicijskim vložkom in vložkom človeške energije prenehala obstajati.« Težko je reči, koliko socialnih podjetij v Sloveniji že deluje, na razpise Ministrstva za delo se jih prijavi okoli 100. Največ priložnosti za razvoj socialnega podjetništva vidi v ekološkem kmetijstvu, socialnem turizmu, socialni in pravični trgovini, tudi mnogih povsem proizvodnih storitvah, ki bi lahko zapolnjevale primanjkljaj dobrin na trgu, ki jih profitna podjetja ne proizvajajo, še pojasni. In poudari, da socialna podjetja, tako kot neprofitne organizacije, dobiček, če ga imajo, ne smejo deliti. Vedno ga morajo vračati v dejavnost. Invalidska podjetja, ki jih mnogi napačno prištevajo med socialna, pa lahko razdelijo 40 % dobička. Naloga lokalne skupnosti je po njenem v oblikovanju spodbudnega okolja, ki bo omogočalo zagon socialnih podjetij, velenjska občina pa ima dobre pogoje za to. n bš

Naš čas, 28. 2. 2013, barve: CMYK, stran 9

DRUŠTVA

28. februarja 2013

Počasno umiranje sedanjega čebelarjenja V Čebelarski zvezi Saša kritični do članov in napovedanih sprememb – Zveza tudi v prihodnje dober servis čebelarskim družinam, društvom in čebelarjem Tatjana Podgoršek

Mozirje, 22. februarja – Opravljeno delo v preteklem letu in letošnje smernice delovanja sta bili minuli petek osrednji točki rednega občnega zbora Čebelarske zveze Saša v restavraciji Gaj v Mozirju. Pod njenim okriljem deluje 11 čebelarskih društev oziroma družin in več kot 400 čebelarjev iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Ti s svojim delom vsako leto dokazujejo, da se s skromnimi sredstvi in veliko dela da premagati še tako visoke ovire.

Ivan Čopar, predsednik zveze, je v poročilu o delu v letu 2012 za podkrepitev tega omenil uresničena dva

velika lokalna projekta – odprtje Čebelarskega centra v Lučah ter otvoritev vrta medovitih rastlin in novega čebelnjaka v Mozirskem gaju. Obe pridobitvi sta pomembni za nadaljnji razvoj čebelarstva v širšem okolju. Prav tako tudi izobraževanje članov. Lani je zveza organizirala 8 predavanj, ki se jih je v povprečju udeležilo od 30 do 60 članov, kar je manj v primerjavi s prejšnjimi leti. »Tisti, ki se ne udeležujejo predavanj, se ne smejo čuditi, zakaj imajo slabe čebele, slabe donose medu in zakaj jim čebele preko zime odmro,« je bil kritičen Čopar. Lanska medena letina je bila na območju zveze slaba, saj je dosegla komaj

Na občnem zboru so podelili tudi priznanja. Priznanje za Antona Krefla iz Gornjega Grada.

30 odstotkov povprečnega donosa. V svojem poročilu se je Čopar dotaknil tudi ureditve odnosov med društvi in Čebelarsko zvezo Saša ter Čebelarsko zvezo Slovenije. Menil je, da so po 6 letih ustanovitve zveze presegli razmišljanja, zakaj imajo območno zvezo, če čebelarjem oziroma družinam in društvom ne doprinese nič dobrega. »Bi se pa

moral vsak član sam vprašati, kaj sam stori za dobro delo zveze in nato krovne organizacije. Veliko se pogovarjamo o organizaciji organizacije, kar pa ni produktivno v razmišljanjih, zakaj se družimo. Naša naloga je varovati čebele, opraševanje, pridobivanje medu in ostalih čebeljih pridelkov in izdelava izdelkov iz medu.« Zaskrbljujoče je,

po mnenju Čoparja, poziv Davčne uprave RS glede odprtja transakcijskega računa za prodajo izdelkov iz medu. Sprememba namreč napoveduje, da bo ljubiteljsko čebelarjenje predstavljalo le pridobivanje čebeljih pridelkov. Tisti, ki jih bodo želeli predelati v medene izdelke, pa se bodo morali registrirati kot samostojni podjetniki ali kot dodatno de-

9 javnost na kmetiji z dodatnim transakcijskim računom. »Tako zahtevo je potrebno spremeniti ali preprečiti. V Sloveniji je danes blizu 9.000 čebelarjev, v Čebelarsko zvezo Slovenije jih je včlanjenih 7.500. Če bo v prihodnje ostalo le nekaj velikih čebelarjev z več kot 1.000 čebeljimi družinami, je vprašanje, kako bo z opraševanjem sadnega drevja in ostalega rastlinja v celotni Sloveniji. Če tega nesmisla ne bomo preprečili, bo čebelarjenje, kot ga poznamo danes, počasi umrlo.« V letošnjih smernicah delovanja Čebelarske zveze Saša ostaja najvišje zapisana zahteva, da mora biti zveza dober servis čebelarskim društvom, družinam v prizadevanjih za dobro delo čebelarja, za varovanje čebel in boljši donos čebeljih pridelkov. Poleg izobraževanja, informiranja in družabnosti je v letošnjem delovnem programu še naloga spodbuditi občine obeh dolin za prijavo na natečaj Čebelarske zveze Slovenije Čebelam prijazna občina. 

V vinogradništvu ni pravil, zato je znanje …

Ocenjevanje vin letnika 2011 znova potrdilo kakovostno delo v Društvu vinogradnikov Šmartno ob Paki – V letošnjem delovnem programu 11 prednostnih nalog Tatjana Podgoršek

»Leto 2012 je po nekaj letih standardnih razmer in pogojev za rast vinske trte ter dozorevanje grozdja prineslo kar nekaj sprememb. Zgodnja spomladanska pozeba, večji »pritisk« ptičev in žuželk v obdobju dozorevanja grozdja, v poletnem času pa vročina in posledično suša so nas ponovno opozorili, da tudi v vinogradništvu ni pravil. Zaradi menjave pogojev smo prisiljeni vsako leto obnavljati svoje znanje iz vinogradništva in kletarjenja, saj lahko le tako zagotovimo optimalne pogoje za rast vinske trte in dozorevanje grozdja. Zato smo tudi lani namenili glavno pozornost strokovnim predavanjem iz vzgoje ter zaščite vinske trte in nege vina,« je na nedavnem občnem zboru Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki poudaril njegov predsednik Peter Krajnc.

Ogledalo celoletnega dela je - po besedah Krajnca - vsakoletno ocenjevanje vzorcev vin. To je za vsakega vinogradnika in člana najpomembnejši dogodek. Ocenjevanje letnika 2011 je potrdilo izjemno kakovostno delo vinogradnikov, saj je povprečna ocena vzorcev dosegla 18,17 točke, kar je najvišje v dosedanjem delovanju društva. Z njo so se šmarški vinogradniki uvrstili v sam vrh več kot 50 tovrstnih društev vinorodne dežele Podravje. Glede na možnosti so poskrbeli še za družabnost, se tradicionalno vključili v dogodke na Veseli Martinovi soboti ob občinskem prazniku, pripravili tradicionalne »kleti odprtih vrat« ter med drugim opravili še vzdrževalna dela na brunarici in inventarju v Martinovi vasi. Da so

Delo, predvsem v izobraževanju članov, se najbolj odraža v kakovosti »pridelka« v sodih.

Glede na doseženo povprečno oceno je bil lanski najboljši doslej.

Do 50% cenejše opcije Plus za podjetnike.

1€

*

Sony Xperia T

zavzeto delo predvsem pri izobraževanju članov opazili tudi drugi, po prepričanju Petra Krajnca dokazuje uspešna prijava na lanskem razpisu občin Velenje in Šmartno ob Paki za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja. Tu so pridobili dodaten denar in tako lažje v celoti uresničili zastavljeni plan.

Letošnji delovni program društva je podoben lanskemu. Na njen je zapisanih 11 prednostnih nalog: od že izvedene delovne pokušine vin na teme napake in bolezni vin, njihovo odkrivanje, prepoznavanje in odpravljaje do praktičnega reza vinske trte, zelenih del v vinogradu, strokovnega predavanja o pripravah na trgatev 2013, ocenjevanje vzorcev letnika 2012 in strokovne ekskurzije na Slovaško.

1 €*

Samsung Galaxy SIII 16GB

na paketu PODJETNI SMART 1 z opcijo Mega Plus Opcija Mega Plus

20 € na mesec

Opcija Mega Plus

20 € na mesec

na paketu PODJETNI SMART 1 z opcijo Mega Plus

Telefonija

Internet

Poslovne rešitve

Popolna pisarna

Naprave

* Akcija “Znižujemo naročnino na opcije Plus do 50 %” velja do 31. 03. 2013 oz. do razprodaje zalog in vključuje popust v višini do 50% na izbrano opcijo Plus. Akcija za nove in po pogojih predčasnega nakupa telefona za obstoječe naročnike Si.mobila, ki se z nakupom izbranega telefona hkrati vežejo ob vezavi za 24 mesecev na izbrani paket PODJETNI in izbrano opcijo Plus za 24 mesecev. Več informacij, tudi o pogojih ponovne vezave za obstoječe naročnike in pogojih ponudbe ob 12-mesečni vezavi, je na voljo na 040 40 40 40, www.simobil.si in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Si.mobil d.d., Šmartinska c. 134b, Si-1000 Ljubljana.

BIZNIS HW OPCIJE FEB13 238x150.indd 1

� 2/26/13 1:55 PM

Naš ­čas, 28. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

Mojca uživa med otroki Velenjčanka Mojca Robič se vse manj vidi v plesni dvorani, več pa na odru, med najmlajšimi – Po uspešnem muzikalu Mojčin lepi svet že razmišlja o naslednjem – Doslej izdala tri zgoščenke z glasbo za otroke Velenje, 25. februarja - Pred dvema letoma je v Mojci Robič dozorela ideja, da je čas,da pripravi muzikal za otroke. Drobne idejice so se rojevale že ob snemanju pesmic za otroke, saj je doslej izdala že tri samostojne zgoščenke z avtorskimi pesmimi za najmlajše. Zadnjo, ki je izšla pri založni Panika Records, ki kot ena redkih še izdaja otroške pesmi, je izdala prav ob pripravi muzikala Mojčin lepi svet, ki ga je v nedeljo prvič predstavila v rodnem Velenju.

Ekipo, ki je ustvarila muzikal, je spoznala tudi s pomočjo svoje agentke Janje. Muzikal je nastal v koprodukciji zavoda za kulturo Šoštanj, sodelovala pa sta tudi Alice in Kajetan Čop. »V muzikalu nastopajo plesalke iz naše plesne šole Spin.

Alice in Kajetan sta pri muzikalu

poskrbela za režijo, dramaturgijo in del kostumov. Tomaž Dekleva pa je Ljubljančan, ki je napisal zgodbo. Krasno smo se ujeli. Besedila so poglavitna tema tega projekta, ker nosijo bogato sporočilo. Zanje sem hvaležna svoji dobri prijateljici Klavdiji Bizjak, ki se je tokrat prvič lotila besedil za otroke. Res ji je uspelo. Ena od pesmic je moja, glasbo pa so ustvarjali različni glasbeniki,« nam pove Mojca. In še, da muzikal govori o naši lepi Zemlji, živalih, ljudeh in rastlinah, o tem, kako živimo v sožitju, nit zgodbe pa je prijateljstvo. »Muzikal smo premierno uprizorili 13. oktobra lani v City teatru v Ljubljani. Lani smo do konca leta odigrali 13 predstav, v letu 2013 pa to še nadaljujemo,« izvemo.

»Plesala bom, dokler me bodo nesle noge«

Življenje Mojce Robič je prežeto s plesom in glasbo. »Od malega plešem, to bom počela, dokler me bodo nesle noge. Moje poslanstvo pa je, da delam z otroki,« doda. Z glasbo se je srečala v najstniških letih, ko se je pridružila plesno-glasbeni pop skupini. Otroškim pesmicam in nastopom za najmlajše se je začela posvečati po končanem študiju v letu 2003. »Takrat sem posnela prvi CD za otroke – Moj medvek Jaka, ki je nastal ob moji TV oddaji za otroke. Oboje so dobro sprejeli,« mi pove Mojca. Njena največja idola sta Damjana Golavšek in Romana Krajnčan. »Vedno manj je

avtorjev, ki ustvarjajo prav za otroke. Nisem krasen pevec, sem pa po naravi otrok, znam animirati otroke in zato vztrajam. Taki projekti so zelo dragi, imam srečo, da si lahko z drugim delom omogočim snemanje in izdajanje CD-jev. Kdor nima nič, ne more na to pot. Žal v naših vrtcih tudi ne podpirajo vokalne glasbe, kurikulum tega ne dovoljuje. Še preden slišijo besedila, že odklonijo sodelovanje. Zato je z glasbo za otroke zelo težko živeti.« Njena velika prednost je v tem, da je plesalka, da se zna gibati po odru. »Meni je bil vedno cilj, da se spustim na raven otrok. Ko pojem pesmico o žabicah, skačem kot žabica. Ni me sram, da se valjam po tleh, izkoriščam ves prostor, da se približam najmlajšim.« Želja, da pripravi muzikal, se ji je uresničila. Nova želja je, da to nadaljuje. »Ne vidim se več toliko v plesni dvorani.

Rada bi še ustvarjala muzikale za otroke, nastopala. Morda tudi zato, ker bi rada še enkrat postala mamica; če sem v plesni dvorani, sem veliko odsotna in tega si ne želim.

Muzikali pa so ponavadi dopoldanski. Spremlja jih veliko dobrih energij. Imamo že idejo za nov muzikal, zato verjamem, da jo bomo uresničili,« nam pove Mojca za konec. In doda, da njena plesna šola Spin s tem ne bo zamrla. Ima asistente, ki ji pomagajo pri učenju vseh zvrsti plesa. Odkar je mamica prikupnega Taja, si zna vzeti čas tudi za sinčka in družino. Tudi zato ji je otroški svet sedaj še bližje. n bš

Začetek potovanja helijevega balona V soboto premiera, v nedeljo ponovitev plesne predstave He, he, helium, ki je od 14. januarja nastajala v Velenju – Mednarodna ekipa zelo zadovoljna s pogoji dela Bojana Špegel

Velenje, 2. marČastno ca – »Zelo hvaMakedonski koreograf Igor Kirov, celjska plesalka in pobudnica projekta pokroviteljstvo ležna in srečna Mojca Majcen in italijanska plesalca Armando Disanto in Maurizio Giunti nad projektom je sem, da pleprevzel veleposlanik sno predstavo mu kulture to so- Mojca poznala Gregorja Delejo iz okoliščin sreča v majhni čakalnici Republike Makedonije He, he, helium boto ob 19.30. Po- Hiše kulture Celje, ta pa tesno sode- na lokalni železniški postaji in tu se v Sloveniji Igor ustvarjamo v novili jo bodo v ne- luje s Festivalom Velenje, sta hitro začne zaplet plesne predstave. »S Popov.

Velenju, da sem našla skupni jezik za projekt. K sode- koreografom sva želela, da v preddeljo ob 17. uri. spoznala ekipo lovanju so povabili skladatelja Gora- stavi plešemo plesalci iz bivše JugoSimbolika je Festivala Velenje. So na Bečevskega, ki je ustvaril res moč- slavije. Zato sva oktobra organiziradvojna gostoljubni, organizacija je no avtorsko glasbo, posnel pa jo je la avdicijo v zagrebškem plesnem Simbolika minljivosti in očarljivo- Orkester Hiše kulture Celje pod vod- centru. Tam sva našla plesalko Peodlična. Upam, da bo Velenje dalo dober zgled mestu Celje, kjer plesal- sti balona, polnjenega s helijem, je stvom dirigenta Simona Dvoršaka. tro Valentič. Težava je nastala pri ci nimamo pogojev za delo. Velenje ponudila navdih istoimenske pesmi Tako je nastala širša ekipa projekta. moških plesalcih. Vsi, ki nekaj veljaje zato predstavljalo rešilno bilko za mlade bosanske pesnice Adise Ba- »Za vse ustvarjalce je bila naša bivša jo, že pripravljajo kakšne projekte, naš plesni projekt. Ker je nekoč bilo šić. Pobudnica projekta je bila prav republika očarljiva, lepa kot helijev moških plesalcev na Balkanu ni veliTitovo Velenje, je ideja, da predstava, Mojca Majcen, ki nam je poveda- balon. Tako kot helijev balon izpuh- ko. Še vedno obstajajo stereotipi, da ki govori o razpadu nekdanje skupne la: »Vedno sem imela željo povezati ti, je tudi ta država izpuhtela. Zato bi morali moški igrati nogomet, ne države, nastane tu, še boljša, saj se različne umetnike, ki so mi všeč in simboliko minljivosti povezujemo pa plesati. Plan B naju je pripeljal do povezuje z našo zgodbo,« nam je ne- blizu. Na Kitajskem sem spoznala s helijevim balonom. Ta predstavlja dveh italijanskih plesalcev, ki živita kaj dni pred premiero mednarodne makedonskega koreografa Igorja Ki- dvojnika; to je edini balon, ki je še na Nizozemskem, to sta Armando plesne predstave povedala priznana rova in iskrica je preskočila. Oba sva nad nami v upanju na boljšo priho- Disanto in Maurizio Giunti. Tudi to celjska plesalka Mojca Majcen. V ve- bila rojena v Jugoslaviji, povezale so dnost in povezanost vseh narodov, je velik plus, saj širimo našo kulturo lenjskem domu kulture namreč že od naju tudi zgodbe iz otroštva. Tako ki smo včasih živeli v skupni državi.« in zgodovino tudi onkraj meja,« prisredine januarja nastaja predstava, sva dobila idejo, da naredimo plesno Koreodrama je zgodba o skupini poveduje Mojca. In izda še, da se bo ki bo nekakšno plesno potovanje po predstavo na temo razpada naše bi- potnikov na vlaku Orient Express. po premieri v Velenju Helium vzpel postjugoslovanskem kulturnem pro- vše republike. Pridružil se nam je še Potujoč od vzhoda proti zahodu na odre različnih festivalov v Makestoru. Premiera predstave, ki nastaja sarajevski gledališki par Mirjana in se vlak iz neznanega razloga ustavi doniji, Srbiji, BiH in na Hrvaškem pod okriljem Hiše kulture Celje in Zoran Lešić, ki sta moja umetniška pred slovensko-hrvaško mejo. Sku- ter se na slovenske odre vrnil jeseni. n Festivala Velenje, bo prav tako v do- mami in ati,« pripoveduje. Ker je pina štirih mladih se tako po spletu

28. februarja 2013

Ustvarjam, torej sem Nataša Tajnik Stupar

Ustvarjalnost je gonilo napredka. Ustvarjalnost pušča sledi. Ustvarjalnost poganja sisteme evolucijskega razmišljanja. Ustvarjalnost poganja hormone sreče. Ustvarjalnost je nujnost. Ustvarjalnost je moč in orožje. Ustvarjalnost spreminja svet. Ustvarjalnost je zavezana resnici. Ustvarjalnost poganja tihi, notranji vzgib (tudi če ne prinaša denarja J).

Lahko bi jih pisala v nedogled … svoje misli in razmišljanja o ustvarjalnosti. Po mnenju mnogih trosila modre neumnosti o ustvarjalnosti, ampak zdi se mi nujno, da glasno razmišljam o ustvarjalnosti. Ker je tak čas, ki hoče na mesto človeške ustvarjalnosti, s katero človeštvo raziskuje svojo lastno »biti ali ne biti«, in postavlja temelje novim napredkom, postaviti nek brezustvarjalni vakuum, ki ljudi psihično in duhovno degradira na raven storilnega objekta, ki omogoča le delovanje sistema za t. i. boljšo organizacijo človeškega preživetja. V sledečem pisanju ne mislim na ustvarjanje samo vrhunskih dosežkov znanosti, kulture, umetnosti, proizvodnje … temveč na drobno ustvarjanje v vsakodnevnem življenju, na trenutke, ko občutimo moč lastnih rok in bistrega uma in zadovoljni opazujemo stvaritev svojih rok oz. posledico neke akcije, ki smo jo sprožili. Pa naj bo to peka kruha, postavitev lastne smučarske žičnice, na novo poštrikane kape, položenih ploščic v kopalnici ali samosvoje organizacije lastnega zelenjavnega vrta. V drobnarijah, ki nam omogočajo boljše in kvalitetnejše življenje, je veliko ustvarjalnosti, pa čeprav se nam pogosto zazdijo kot nekaj samoumevnega in nepotrebnega. Včasih tudi tako močno, da dobimo občutek, da smo popolnoma neustvarjalni, da se samo prebijamo iz dneva v dan.

Trenuten kaotičen čas in tekoči dogodki, ki sesipajo življenjske vrednostne sisteme, sesipajo tudi polja vseobče človeške ustvarjalnosti.

S tem močno vplivajo na samopodobo in vrednost kreativnega posameznika, ki s svojim takim ali drugačnim umom gradi družbo in njeno prihodnost.

Najbolj nujno se mi zdi, da vedno znova budimo ustvarjalnost med otroki in mladostniki. Kot pedagoška delavka dostikrat opazim, da včasih, ravno zdaj, med mladostniki usiha želja po tisti pravi, čisti ustvarjalnosti. Glede na maso informacij in dokazov o ustvarjalnosti drugih so pogosto zadovoljni samo z reciklažo idej, ki jih najdejo kot posledico življenjskih situacij, v katerih se znajdejo. Včasih me prav žalosti, ko vidim plagiate mladih ustvarjalcev, ki kot posledica nevednosti družbe in strokovnih posameznikov prosperirajo v državnem sistemu predstavljanja in promoviranja ustvarjalnosti. Najhitreje in najceneje pridejo do površnega rezultata. Po drugi strani pa še dobro, da se še vedno najdejo ustvarjalci, ki so zavezani sledenju neke svoje lastne ideje, ki ne le, da jih pripelje do nekega rezultata, materialnega ali nematerialnega, ampak jih tudi dvigne - osebnostno, duhovno in psihološko. Vedno znova jih obogati z novim spoznanjem, ki te ljudi naredi močnejše, ponosnejše in še bolj čistega uma. Ustvarjalnost krepi kritičen um in zavest po biti, narediti, ustvariti boljše od obstoječega. Mogoče je zdaj čas, da pogledamo, kaj se dogaja z ustvarjalnostjo v našem okolju, ali so na vidiku kakšne posebne metode, da jo čimbolj vzpodbudimo in omogočimo lokalni skupnosti, da začne bolj intenzivno ustvarjati in proizvajati svojo večjo samozadostnost.

Ne gre za to, da bi morali ustvarjati globalne, dobičkonosne uspešnice, gre za ustvarjalnost v kontekstu povrnitve samozaupanja ljudem.

Rezultati vseobče človeške ustvarjalnosti zagotovo naredijo družbo bolj pogumno, bolj odprto za drugačnost, bolj enakopravno in bolj samozadostno. Proizvodnja ustvarjalnih idej lahko izvrže tudi takšne ideje, ki omogočijo proizvodnjo in zanimanje trga, s tem pa tudi začetek svetlejših brezkriznih časov. Med mlade pa je nujno sprožiti cunami ustvarjalnic, takšnih in drugačnih, v katerih se bodo lahko naučili ustvarjanja na vseh področjih kot njihovega novega načina življenja.

Jaz postanem spet stari jaz, ko ustvarjam. Kadar ustvarjam, takrat sem. Ustvarjanje je esenca življenja. n

Naš ­čas, 28. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

107,8 Mhz

28. februarja 2013

11

Gl asbene novi č ke

Ko odpove strežnik V naši časopisni in radijski hiši je običajno živahno vse dni v tednu. Še posebej pa je živahnost zaznati ob ponedeljkih in torkih, ko zaključujemo redakcijo časopisa Naš čas.

Naključnim gostom v redakciji v omenjenih dneh ni težko ugotoviti, da je delovna vnema na vrhuncu. Takrat namreč računalniki, in mi seveda, delamo s »polno paro«. Poleg izmenjave mnenj med novinarkami ali z urednikom o aktualnih temah ali o tem kaj je potrebno pri katerem od člankov še dopolniti, poskrbeti za kakšno dodatno informacijo, oddati slike, je zelo dobro slišen zven tipkovnic.

Prava »štala« pa nastane, kadar zataji računalnik. Kakorkoli je to dobra stvar v svetu tehnološkega napredka na vseh področjih, se

sredah, kar se najraje, in če napaka traja več ur, je lahko vprašljiv tudi izid časopisa v četrtek. O kakšnem dnevu zamika smo tokrat resno razmišljali v torek, ko nam je »ponagajal« strežnik. Da se je mojster, ki skrbi zanj, pošteno potil, vam je verjetno jasno. Sicer pa smo že vsega vajeni, saj smo včasih še v bolj nemogočem položaju. Recimo, ko zboli polovica ekipe, predvsem pa kadar zmanjka električne energije. Takrat, pravimo, lahko kar zapremo »štacuno«. No, kaj takega se ta teden – na srečo - ni zgodilo, in tudi strežnik je naš »profesor« popravil. Zato je pred vami nova številka časopisa Naš čas in v njej zanimivi novinarski prispevki. Ne pozabite ga kupiti ali še bolje se nanj naročiti. Pa prijetno branje! mi ob takih trenutkih počutimo nebogljene, skorajda odrezane od sveta. Če se to zgodi ob torkih ali

n tp

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

SAN DI EGO Nova skupina, ki jo sestavljajo štirje energični in prekaljeni rokerji Sergej Škofljanec, Matic Ajdič, Jure Doles in Martin Rozman, je posnela svoj prvi single. Naslov skladbe je Zadnji cent, napisal pa jo je Sergej Škofljanec.

PANDA Ena najstarejših slovenskih pop skupin je premierno predstavila novi single, v katerem se prvič predstavlja tudi nova Pandina pevka Sara Petrovčič. Naslov nove skladbe je Premakni se k meni.

REBEKA DREMELJ

1. VILI RESNIK Prevarala si me 2. MANUELA BREČKO - Il futuro 3. ALYA - Zlaži se mi Vili Resnik se je z rojstvom sina Matiasa spet raznežil in po lastnih besedah se mu je po dolgih letih spet porodila želja zapeti balado. Kot naročeno se je prav v tem času srečal z Boštjanom Konečnikom, ki je imel napisano nežno pesem. Dogovor je hitro stekel in Vili je po dolgem času zapel balado z naslovom Prevarala si me, ki je prepričala tudi poslušalce Radia Velenje v zadnjem izboru pesmi tedna.

najboljši singel za uspešnico Skayfall. Američanka Lana Del Rey je prejela brita za mednarodno izvajalko, Coldplay pa za najboljši živi nastop. Podelitev britov je potekala v nabito polni londonski dvorani O2, na prireditvi pa so med ostalimi nastopili Robbie Williams, Muse, Justin Timberlake in Taylor Swift.

Vladovo ogledalce

Danes začetek Max klub Jazz Festivala

Emeli Sande slavila na podelitvi britov

Z današnjim koncertom kitarista Janija Modra in njegove zasedbe se začenja letošnja izdaja Max Klub Jazz Festivala. Ob 20. uri se bo v intimnem jazzovskem vzdušju velenjskega Max kluba občinstvu predstavil eden vodilnih slovenskih jazzovskih ustvarjalcev. Jani Moder je študiral na slovitem Berklee College of Music, igral s številnimi uveljavljenimi glasbeniki in orkestri v Evropi, ZDA in Afriki ter kot kitarist sodeloval pri več kot štiridesetih zgoščenkah. Svoj najnovejši album Sky High Low Down je posnel z mednarodno zasedbo, izšel pa je pri avstrijski založbi Barnette Records.

Na njem sodelujejo Jaka Kopač (saksofon), Erik Marenče (hammond) in Klemens Martkl (bobni, tolkala).

Album je prejel odlične kritike, glasba na njem pa je povsem avtorska, sestavljena iz zanimivih in kompleksnih ritmičnih motivov, predane skupinske igre in virtuoznih solističnih potovanj.

Na podelitvi britov, najpomembnejših britanskih nagrad, je letos slavila škotska pevka Emeli Sande.

Robbie Williams prihaja v Zagreb Britanski zvezdnik Robbie Williams bo v okviru stadionske turneje Take The Crown 13. avgusta nastopil na zagrebškem stadionu Maksimir. Vstopnice za koncert na

Rebeka Dremelj se po nekaj mesecih premora vrača na glasbeno sceno. Znova je stopila pred mikrofon in posnela poskočnico Fantje izpod Triglava, ki je delo avtorskega para Vlašič, v njej pa ne manjka ne jodlanja ne harmonike.

BOHEM Pesem Nihče iz vesolja, ki jo je skupina Bohem posnela v Sloveniji in Italiji pod taktirko uspešnega producenta Andree F, dobiva tudi vizualno podobo. Pred dnevi so z Matevžem Kostanjškom posneli videospot, v katerem sodeluje kar 60 statistov.

Bohem so tudi sicer znani po izjemnih videospotih, pri katerih so sodelovali z znanimi režiserji, kot sta Mitja Okorn in Jure Matjažič.

ALEX VOLASKO Po izidu njegovega novega singla Najin trenutek se Alex Volasko predstavlja še z novim videospotom. Lanski uspeh singlov A bi z mano šla in Pravljica je mlademu kitaristu in pevcu dal še več motivacije in potrdilo, da je na pravi poti; obljublja, da bomo lahko njegov prvi album kmalu slišali.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Vasovalci - Ni več prela 2. Zupan - Ljubezen in gore 3. Spev - Z njo 4. Javor - Ljubezen na vasi 5. Primorski fantje - Ne vem, ne vem 6. Ribniški pušeljc - Rojstna hiša 7. Navihanke & Vesele Štajerke - Navihane Štajerke 8. Zaka' pa ne - Do poroke le na roke 9. Rubin - Na koncu ovinka 10. Erazem - Postojna ti moja

... več na www.radiovelenje.com

stadionu so že naprodaj, na voljo pa jih bo 40.000. Če bo koncert hitro razprodan, prireditelji obljubljajo še dodaten nastop, saj bo to edini Williamsov nastop v regiji. Pred izidom albuma Take The Crown se je Robbie za kratek čas vrnil v svojo nekdanjo zasedbo, s katero so posneli album Progress, ki je postal najhitreje prodajani britanski album v zadnjih letih. 38-letni zvezdnik je lani prvič postal oče, z ženo Aydo Field in hčerko Theodoro Rose pa živi v Los Angelesu.

25-letna pevka je zmagala v kategoriji za najboljši album in postala tudi najboljša ženska izvajalka.

Najpomembnejšo nagrado je dobila za album Our Version Of Events.

Poleg Emeli je dva brita osvojil tudi Ben Howard, ki je bil nagrajen za britanski preboj leta in najboljšega moškega izvajalca. One Direction so za dobrodelno skladbo One Way Or Another, ki se je kar v 60 državah uvrstila na prvo mesto glasbenih lestvic, dobili brita za svetovni uspeh, Adele pa je prejela brita za

Vlado Kreslin je s svojima sodelavcema, kitaristom Mirom Tomassinijem in producentom ter multiinstrumentalistom Galom Gjurinom konec leta 2010 ustvaril prefinjeno akustično ploščo z naslovom Drevored. Album nas kot po drevoredu vozi med intimnimi impresijami človeškega mikrokozmosa in glasnejšimi odmevi časa, ki teče mimo nas. Električne kitare in električne orgle hammond se v skladbah prepletajo s cimbalami, harmonikami, ruskimi balalajkami, goslimi in trobentami. S tega še vedno aktualnega albuma Vlada Kreslina so doslej izšli že štirje singli. Skladbam Tam

na koncu drevoreda, Krasni novi svet, Ena pesem in Poj mi pesem pa se zdaj pridružuje še peti single z naslovom Ogledalce povej.

Prva skladba kitarista Kingstonov Dejan Dimec, kitarist skupine Kingston, nam v novem letu ponuja svoj prvi avtorski single. K sodelovanju je povabil legendarni primorski glas - Slavka Ivančiča, ki je s svojo interpretacijo dal komadu Luči umazanega mesta posebno energijo in barvo. Skladba pomeni uvod v serijo pesmi, ki jih je Dejan posnel z glasbenimi prijatelji, in jih bo predstavil na plošči, ki bo izšla jeseni. Single Luči umazanega mesta je Dejan posnel v svojem domačem studiu, kjer je vse instrumente odigral sam, skladbo pa sproduciral v tipičnem akustično-klubskem stilu. Besedilo je delo njegovega prijatelja in odličnega glasbenika Luke Perneka, ki pri projektu sodeluje z več besedili.

Naš ­čas, 28. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

28. februarja 2013

Kaj pa zdaj? Če bo JJ padel kot premier in bodo spremembe na »njegovih« ministrstvih, bo potem le obveljala zadnja predlagana trasa ceste Velenje-avtocesta skozi Šentilj?

O oslih Slišim za prizadevanja, da bi našim oslom vrnili dostojanstvo. Da bi dobili celo slovenskega avtohtonega osla. Bojim se, da se bo težko odločiti za enega.

 Oseminosemdestletni Vladimir Šinkovec, priljubljen med sosedi na Tavčarjevi v Velenju, mnogi pa se ga spominjajo kot učitelja srbohrvaščine najprej v »konjušnici«, kjer je bila šola, potem na Miha Pintarju Toledi, se zime ne ustraši. Z Rudijem Ževartom, s katerim ju nekaj malega veže ista šola, sta v Osreških pečeh odprla pogovor na temo »ni zime za Eskime«. Šinkovec je pri tem nazorno pokazal, da je bilo snega kakšno leto še več, težav z njim pa manj.

 Nekdanji prvi mož Gorenja Jože Stanič in njegova desna roka nekdanji poslovni sekretar dr. Emil Rojc tudi po odhodu iz Gorenja skrbno spremljata dogajanja v tem kolektivu, tako kot včasih pa jima največjo težavo predstavlja pomanjkanje časa. Jože Stanič, ki se je mobilnega telefona včasih branil, zdaj brez njega ne more.

Tudi na srečanju upokojencev Gorenja je bil dosegljiv.

 Darko Menih, šoštanjski župan, je prejšnji teden praznoval rojstni dan. Doma v Topolšici ga čez dan ni videti veliko. Da bo kar težko najti »prazen« dan, ko bi lahko povabili prijatelje in sosede, razmišlja žena Marjana. »Danes spet ne bo šlo. Iz Osreških peči najprej v Zavodnje k Žlebniku, proti večeru v Šoštanj h gasilcem, zvečer pa še v Gaberke h kulturnikom ... Precej pozno bo, ko se vrneva ...«.

Državne pričeske Kje drugje kot v Severni Koreji je v teku kampanja, v kateri ženske »nagovarjajo«, naj s svojimi pričeskami naredijo nekaj tudi za svojo državo. Kako? Ženske so pri izbiri frizure omejene na 18 uradno odobrenih ženskih pričesk, ki so jih potrdili komunistični uradniki, ki želijo zatreti vpliv zahodnih držav. V frizerskih salonih v Pjonjangu tako že visijo slike, na katerih so prikazane odobrene pričeske. Te določajo,

lja tudi za moške, ki imajo na izbiro deset vrst pričesk, vsi pa morajo nositi lasje krajše od petih centimetrov, ostriženi pa naj bi bili na vsakih 15 dni.

Tudi naši okoljevarstveniki in mali delničarji so posnemali mnoge druge in šli iskat »pravico« na tuje. Če gradnje novega bloka Teša že ne bodo ustavili, ga bi lahko vsaj podražili.

Strah Velenjčani naj bi vrtičke uredili tudi na zemljišču, kjer je predvidena trasa bodoče ceste. Če jo bodo vrtičkarji pridno obdelovali, tam ceste res ne bo, saj bodo lahko vztrajali, da bi šla preko najboljših kmetijskih zemljišč.

Sosed naprodaj

Najstarejši maratonec v 101. letu v pokoj

skave na otrocih pa so pokazale, da možgani deklic vsebujejo 30 odstotkov več proteina FOXP2 kot možgani dečkov. Ta protein je tako ključna molekula za komunikacijo pri ljudeh.

Ženske govorijo več, in zato imajo razlog Muham gibanje Ameriški znanstveniki so odkrili, omejeno da načelo, da ženske govorijo več kot moški, še kako drži. Ženske – znanstveno dokazano – govorijo trikrat več kot moški. Povprečna ženska izgovori približno 20 tisoč besed na dan, kar je približno 13 tisoč več, kot jih izgovori povprečen moški. Poleg tega ženske na

Na tuje

Na Kitajskem imajo dovolj mušje samovolje! Tamkajšnje ministrstvo za zdravje je tako pripravilo predlog direktive, ki omejuje število mušnih insektov v javnih straniščih. Muhe na Kitajskem se tako ne bodo več mogle prosto gibati, kjerkoli se jim bo zahotelo. V skla-

Poklical policijo, ker ni hotel v posteljo V ZDA nikakor ne zmanjka zanimivih zgodb. Policija iz Massachusettsa tako poroča, da je 10-letni deček poklical tamkajšnjo številko

Fauja Singh, najstarejši maratonski tekač na svetu, se je odločil upokojiti. Teči je sicer začel pri 89 letih, ko je po smrti žene in sina potreboval nekaj, na kar se lahko osredotoči v življenju. Med drugim je pretekel 42-kilometrsko razdaljo na maratonih v Londonu, Torontu in New Yorku. Star 101 leto je svoj zadnji desetkilometrski tek prete-

Naš »najboljši sosed« je spet naprodaj. In spet so največja prizadevanja, da bi prišel pod »najboljšo sosedo«.

Medved na občini Na velenjski občini imajo medveda. Nič strahu!

Le državni svetnik Milan Medved ima tam svojo svetniško pisarno.

Svečan nič svečán Mesec, ki se končuje, je svéčan. Pri nas v Sloveniji zaradi vsega mogočega dogajanja ni bil nič kaj svečan.

Na glavo Pri nas se rade vse stvari postavijo na glavo. Zaradi s snegom bogate zime smo nekaj časa govorili o zimski pravljici. A ta se je kmalu za mnoge spremenila v pravo zimsko moro.

naj ob tradicionalni korejski obleki ženske nosijo pričesko z ravnimi lasmi, pri bolj zahodnih oblačilih pa lahko izbirajo med skodranimi pričeskami. Po pričeskah prebivalci Severne Koreje ločujejo tudi poročene ženske od samskih. Poročene ženske naj bi tako nosile bolj resne pričeske, pričeske samskih pa so lahko bolj igrive, k čemur spadajo tudi kitke in celo trak. Pa ne gre za seksizem - omejitev pričesk ve-

splošno govorijo hitreje in namenijo več intelektualnega napora za govor. Pa ne le to: strokovnjaki so odkrili, da za to obstaja tudi biološka razlaga. Ženski možgani namreč vsebujejo večje količine t. i. govornega proteina. To so potrdili raziskovalci iz ameriške medicinske fakultete Univerze Maryland, ki so že leta 2001 ugotovili, da je protein z imenom FOXP2 bistven za razvoj govora, naknadne razi-

du z direktivo bodo v posamičnih objektih na kvadratni meter sanitarij trpeli le tri muhe, v straniščih, ki so del večjih javnih prostorov, kot so železniške postaje ali trgovska središča, pa zgolj eno. Javna stranišča poslej tudi ne bodo več smela obremenjevati okolice z neprijetnim vonjem, v primeru, ko gre za več sanitarij skupaj. Pri posamičnih straniščnih objektih bodo ta smela le »lažje smrdeti«.

za nujne primere, ker ni želel zgodaj v posteljo. Fant je poklical po 20. uri in odložil. S policije so poklicali nazaj, oglasila pa se je mama, ki je razložila, kaj se dogaja.

Ker je sina želela naučiti dobrega obnašanja, je policiste prosila, naj kar pridejo. In res se je pri fantu doma oglasil policist, ki mu je razložil, kdaj je primerno poklicati policijo in kdaj ne.

kel v Hongkongu, in sicer v uri in 32 minutah, kar je za minuto bolje kot lani. »Počutim se tako svežega, poln sem moči,« je dejal stoletnik po pretečenih desetih kilometrih.

Ker ga tek tako osrečuje, najbrž ni čudno, da se kljub upokojitvi tekaškim čevljem ne bo zares odpovedal. V prihodnje bo namreč tekel v dobrodelne namene.

Podobno, a različno Po prazniku zaljubljenih se nam bliža še dan žena. Nekateri pravijo, da bi bilo dobro, če bi ta dva praznika kar združili, saj po vsebini sodita skupaj. Drugi menijo, da se v mnogih primerih močno razlikujeta.

Naš ­čas, 28. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

MED VAMI

28. februarja 2013

Cerkev adventistov sedmega dne

Poklon Kajuhu

Danes je v Sloveniji okoli 580 vernikov Krščanske adventistične cerkve - Med 15 centri po Sloveniji ga imajo tudi v Velenju – Versko skupnost, ki za sedmi dan šteje soboto, nam je predstavil pastor Danijel Marin Bojana Špegel

Velenje, 25. februarja – Danes nadaljujemo prestavljanje verskih skupnosti, ki delujejo v Velenju.

Začeli smo z največjo versko skupnostjo, katoliško, nadaljujemo z verjetno najmanjšo. Obiskali smo nove prostore velenjske Krščanske adventistične cerkve, ki si jih urejajo v prostorih nekdanjega doma učencev na Efenkovi 61. Tam smo se srečali z mladim pastorjem Danijelom Marinom, ki opravlja svoje delo v celotni osrednji slovenski regiji. Povedal nam je, da so presrečni, ker so lani junija uspeli kupiti prostore v Velenju; v njih je do konca že urejen prostor za bogoslužje in majhna otroška soba, večji prostor, kjer bo kuhinja in prostor za druženje, pa še ni končan. Ko bo, bodo v njem verjetno postregli tudi brezdomcem, pomoči potrebnim ...

V Sloveniji 580 vernikov V Sloveniji je Adventistična cerkev navzoča že več kot 100 let, natančneje od leta 1908. vero je leta 1940 začel iz Maribora širiti Albin Močnik. Po vojni se je število njihovih vernikov močno zmanjšalo, saj se je večina izselila. »Danes je naša cerkev organizirana kot Slo-

h krstu pristopil šele kot odrasel. Študiral sem v ZDA, na univerzi St. Andrews. To je ena od izobraževalnih ustanov Adventistične cerkve. Po študiju komunikologije in teologije sem se v Slovenijo vrnil leta 2000 in začel delati kot pastor.« Pove še, da je poročen, saj njihova cerkev to dovoljuje, z ženo pa »pričakujeta« prvega otroka, morda celo dvojčka. »Pri nas zastopamo stališče, da je dobro, da je pastor

ljem deluje Humanitarno društvo ADRA Slovenija, ki je del mednarodne organizacije. Že dve leti ga vodi Velenjčanka Maja Ahac.

Pomagamo predvsem na področjih, na katerih je potreben razvoj.

V deželah v razvoju pomagamo ljudem pri pridelavi hrane, dostopu do čiste vode in podobno, v Sloveniji pa organiziramo dobrodelne koncerte in druge akcije, izkupiček pa namenjamo za različne namene.

Pastor Danijel Marin v velenjski sobi za bogoslužje, ki so jo uredili pred kratkim.

venska konferenca, ki je del Jadranske unije konferenc, šteje pa čez 580 aktivnih odraslih in krščenih vernikov, ki se zbirajo v 15 molitvenih domovih v večjih mestih po Sloveniji, od Lendave do Kopra.

Med njimi je tudi ta v Velenju, kjer imamo okoli 25 vernikov,« pove naš sogovornik. V prostoru, kjer je prostora za okoli 40 ljudi, se zberejo vsako soboto. V manjši skupinah preučujejo Sveto pismo, nadaljujejo s pridigo in duhovnim razmišljanjem. Popoldne bogoslužje organizirajo še mladi, nam pojasni pastor Marin, ki je adventist že od rojstva.

Njegov oče je prav tako pastor, sedaj že upokojen. »To je slučajno, med adventisti je mnogo tistih, ki so k veri pristopili, manj tistih, ki smo se vanjo rodili. A tudi jaz sem

poročen, saj lahko drugim še bolj učinkovito pomaga.«

Sobota je gospodov dan Zanima nas, kakšne so še značilnosti njihove vere, ki jih razlikujejo od drugih protestantov. »Vračamo se k čaščenju sobote kot gospodovega dne, kakor je delal tudi Jezus. Za nas je sobota dan počitka, duhovne in telesne obnove, dan za srečanje z Bogom in bližnjimi.« Pripravljajo tudi različna srečanja, izobraževanja, predavanja. Znotraj cerkve imajo številne oddelke, od otroškega do mladinskega, veliko časa pa posvečajo humanitarni dejavnosti zunaj cerkve. »Pod našim okri-

Na čelu 'marauhov-cev' Matej Jenko Ljubitelji gliv, povezani v Gobarsko društvo Marauh Velenje, so na redni skupščini za novega predsednika izvolili Mateja Jenka. Dosedanji predsednik Jože Lekše je zaradi bolezni odstopil. Izrekli so mu posebno zahvalo, saj je bil med glavnimi pobudniki ustanovitve društva in njegov predsednik od ustanovitve leta 2007 do lani. Obenem je - kot so posebej poudarili - pomembno prispeval k njegovi prepoznavnosti, organizaciji razstav, izobraževanju članov društva, šolske mladine ter drugih občanov ... Gobarstvo je zadnja leta postalo popularna oblika 'rekreacije' nabiralcev pa tudi občudovalcev gliv. Zato si tovrstna društva, tudi velenjski 'marauhovci',

Šoštanj, 21. februarja - Na predvečer obletnice smrti pesnika Karla Destovnika Kajuha 22. februarja so se v šoštanjski Mestni galeriji šaleški literati poklonili njegovemu spominu z bralnim večerom. V uvodu je nekaj besed o pesniku, v imenu organizatorja večera Zavoda za kulturo Šoštanj spregovorila Milojka B. Komprej, v nadaljevanju pa so večer oblikovali Tatjana Vidmar, Nina Bizjak in Tomaž Potočnik. Vidmarjeva je predstavljala pesmi iz Kmeclove knjige Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja, zbirke Kajuhove poezije in biografije, ki jo je vanjo vključil Mihael Glavan. Knjiga je izšla v letu 2012 ob 90-letnici rojstva Karla Destovnika Kajuha.

Kajuhovo poezijo so dopolnjevala branja iz zadnjega zbornika šaleških literatov Hotenja 22. Poleg avtorjev Josipa Bačiča Savskega, Alojza Vrenčurja, Zlatka Kraljića, Ramiza Velagića, Božene Tanjšek, Slavice Tesovnik, Dušana Pirca, Hinka Jerčiča, ki so brali sami, sta dela ostalih dvaindvajsetih avtorjev iz zbornika prebirala Bizjakova in Potočnik. Preplet Kajuhove poezije in literature sodobnih ustvarjalcev dokazuje brezčasnost in aktualizacijo slovenske pisane besede. n MBK, foto Dejan Tonkli

O varni rabi spleta Potreba po širokem znanju in osveščenosti o možnih zlorabah svetovnega spleta in informacijskih tehnologij je narekovala, da smo na OŠ Livada v februarju organizirali predavanje za učence od 6. do 9. razreda, za starše učencev od 1. do 9. razreda pa skupni roditeljski sestanek na temo Osveščena uporaba interneta in socialna omrežja. Izvedla ga je ekipa Varni internet iz Ljubljane.

Predavatelji so strokovno in hkrati zanimivo predstavili pozitivne in negativne vidike svetovnega spleta in računalnika, problematiko odvisnosti in možne načine pomoči, koncept družabnih omrežij, računalniških igric in mobilnih aplikacij.

Izobraževanje je bilo organizirano v okviru preventivnega programa To sem jaz, ki smo ga v letošnjem letu pričeli izvajati na OŠ Livada, vodilni cilj pa je oblikovati in krepiti učenčevo realno pozitivno samopodobo.

V času razkola med virtualnim svetom, ki ga živijo, številnih »prijateljev«, s katerimi se obdajajo naši najstniki, raznoterih identitet in resničnim svetom, s pričakovanjem odgovornosti mladih je tako izobraževanje za učence, starše in učitelje nujna stalnica tudi v bodoče. n Dragica Kralj, OŠ Livada

Trudijo se pomagati ljudem Pastor nam razloži, da je Krščanska adventistična cerkev protestantska verska skupnost. Njene korenine segajo preko velikega verskega prebujenja, ki je v 19. stoletju zajelo Evropo in Severno Ameriko, do reformacije 16. stoletja in še dlje nazaj v čas prve krščanske cerkve. »Protestantizem je imel več vej, danes najmočnejša je Evangelistična. Naša cerkev je nastala v ZDA, danes je prisotna v več kot 200 državah sveta in šteje več kakor 16 milijonov krščenih odraslih vernikov. Značilnost naše vere je, da krstimo šele odrasle ljudi - s potopitvijo v vodo, za to pa se odloči vsak sam. Poleg tega poskušamo ljudem približati Sveto pismo in njegova pričevanja; naš namen ni, da skušamo pridobiti čim večje število vernikov, ampak pomagati ljudem, da vzpostavijo osebni odnos z Bogom.« Ob tem doda, da se trudijo, da je njihova cerkev res ločena od države, kar se jim zdi najbolj prav. Financirajo se sami s pomočjo svojih vernikov.

13

Novi predsednik v družbi Amadea Dolenca, predsednika Mikološke zveze Slovenije, ki je bil tudi med udeleženci redne skupščine.

med drugim prizadevajo, da bi se čim več ljudi seznanilo z zakonskimi predpisi tega zanimivega področja in gobarskim kodeksom. To bo tudi

v naslednjem letu njihova glavna naloga, zato v članstvo vabijo čim več ljubiteljev teh gozdnih sadežev. n vos

Trenutno teče projekt »Napolnimo Slovenijo s srečnimi otroki«, ki ga namenjamo socialno šibkim, da lahko gredo poleti na počitnice. Teče tudi akcija »Star papir za novo upanje«, ki jo izvajamo skupaj z Dinosom. Vesel sem, da nekaj naših mentorjev na humanitarnem področju deluje tudi na Šolskem centru Velenje,« še izvemo. Poleg verskega adventisti torej delujejo tudi v vzgoji in izobraževanju in zdravstveno, izvajajo pa tudi številne družbeno koristne dejavnosti. n

Naš ­čas, 28. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 14

VI PIŠETE

14

PGD Šoštanj – mesto: ključ uspešnosti je v enotnosti

teljstvo pa je tisto, kar med seboj veže tudi člane in članice. Da je to trdno, med drugim kažejo besede predsednika Goličnika: »Pred mano je zadnje leto vodenja našega društva, zato si posebej želim, da tudi to leto preživimo tako povezani in enotni, kot smo bili v dosedanjih enajstih letih, kar društvo vodim. Lani sem vam obljubil, da vas ob koncu mandata peljem na tridnevni izlet v vlakom v Beograd.

To obljubo bom letos izpolnil. Ker si to zaslužite in ker vem, da boste tudi v prihodnje tako odlični, kot ste bili doslej.«

Predsednik, ki se mu prihodnje leto izteka mandat, bo društvo peljal na izlet in se jim tako oddolžil za vse, kar so postorili skupaj Milena Krstič Planinc

Šoštanj, 23. februarja – Člani in članice PGD Šoštanj – mesto so se v soboto zvečer zbrali na 134. občnem zboru.

Kot je že v navadi na takih srečanjih, so na začetku opravili formalnosti, poročali o delu in se zazrli v naprej. Tudi v jutro, saj so jim tokrat igrali Modrijani. »Celo lansko leto smo trdo delali na nešteto področjih. Tudi na prireditvi Zabava v Šoštanju, Na tokratnem zboru je bila udeležba izvrstna. So bili poleg predanosti na kateri je na veselici društvu za to krivi tudi Modrijani? z Modrijani, kakršne v Šoštanju še ni bilo, uživalo toliko delo, ko si bomo lahko privoščili brizgalnami delalo kar 85 članov obiskovalcev kot še nikoli. Mi za sproščen večer, pridejo med nas.« in članic, ki so opravili 930 prostozabavo nismo imeli časa. Takrat Na tej prireditvi je poleg odbora v voljnih ur dela. Vse imajo prešteto! smo rekli: ko bomo ocenjevali svoje tekmovanju v rokovanju s starimi Sicer pa so lani opravili 28 inter-

Upokojenci zvesti Gorenju „Če malo širše pogledamo v Slovenijo in na naše gospodarstvo, smo lahko „fejst“ žalostni, saj smo skoraj na beraški palici. „Dobro“ doto smo spustili v zrak z velikim zadolževanjem in na žalostno stanje duha v samostojni državi vplivajo strankarska medsebojna

Kljub temu da je družba izpostavljena nenehnim pritiskom, še vedno nekaj sredstev namenja Klubu upokojencev Gorenje, ta pa na drugi strani še vedno podpira vrednote in predvsem pripadnost Gorenju. Lepo je pogledati skupine izletnikov, ki vzbujajo pozornost z rumeni majicami in kapami in tudi tako širijo dober glas po domovini

Predsednik Boris Goličnik in poveljnik Miran Roškar: »Povedati morava, da sva ponosna nanje, ker sva res.«

Društvo šteje 112 aktivnih članic in članov ter 53 otrok vencij, je poročal poveljnik Milan Roškar. Njihovo posredovanje je bilo potrebno zaradi požarov na objektih, gospodarskih poslopjih, v naravnem okolju, posredovali so tudi zaradi požarov na avtomobilih, kar trinajstkrat pa so posegli v dogajanje s tehničnimi intervencijami ... »Pri odpravljanju posledic vodne ujme novembra je aktivno

sodelovalo kar 42 gasilcev. Opravili smo skoraj 1.400 ur dela, z našimi vozili pa v nekaj dneh prevozili blizu 1.000 kilometrov,« je našteval poveljnik. Oba s predsednikom Borisom Goličnikom pa sta izpostavila tudi najpomembnejše, da so vse intervencije izvedli zelo uspešno, predvsem pa brez poškodb.

V občini Šoštanj zelo dobro med seboj sodelujejo vsa štiri gasilka društva. »Med seboj smo pravi prijatelji. Gotovo je rezultat tega tudi to, da smo z županom lani uskladili za kategorijo višjo kategorizacijo vseh štirih društev in nov plan nabave gasilskih vozil in opreme,« so poudarili na občnem zboru. Prija-

Poleg intervencij so lani opravili 10 požarnih straž na prireditvah in kar 44 prevozov pitne vode občanom Ena prednostnih nalog je skrb za gasilski dom, vzdrževanje, obnovo, posodabljanje, opremo. Njihova skrb je bila lani nagrajena. Na razpisu Turistične zveze Slovenije so dobili prestižno priznanje za najlepši gasilski dom v kategoriji najstarejših gasilskih domov v Sloveniji. Da pa so tudi tekmovalni, da znajo, pa kažejo priznanja, nagrade in pokali, ki krasijo notranjost. n

Spodbujamo medgeneracijsko sodelovanje

Nekdanji člani kolektiva Gorenje se redno sestajajo in množično udeležujejo številnih aktivnosti – Vodi jih Jože Stanič Hinko Jerčič

28. februarja 2013

stroškov letovanja. Zelo uspešno se člani vključujejo v različna tekmovanja, predvsem sodelujejo na športnih igrah Gorenja.

V svoji kegljaški sekciji imajo tudi državno prvakinjo Marico Lozič.

V letu 2013 bodo nadaljevali zelo dobro utečene aktivnosti. Še vnaprej bodo obiskovali starejše člane in jim izkazali pozornost ob

Šolsko leto se tudi za upokojence, ki so člani Univerze za tretje življenjsko obdobje, začenja v oktobru. Letos teče že 26 let Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje.

Dodano vrednost v življenju vidimo v novem znanju, medsebojnem sodelovanju, medgeneracijskemu druženju in vključevanju v aktivno

starost. Enkrat mesečno se sestaja upravni odbor in razširjeni odbor, v katerem so prisotni animatorji vseh krožkov. Na teh sestankih se dogovorimo za aktivnosti skozi vse leto.

Ustvarjamo v krožkih, dejavnosti se med sabo prepletajo, pripravljamo pa tudi številne prireditve.

Januar in februar sta bila pestra,

tako pa bo tudi vse do konca šolskega leta. Že zdaj se pripravljamo na tradicionalno praznovanje gregorjevega, zaznamovali pa bomo tudi 15-letnico klekljanja v Velenju.

Pripravili bomo ustvarjalne delavnice in razstavo čipk. n Marija Skrt

Odbor Univerze za tretje življenjsko obdobje mesečno koordinira aktivnosti, ki bodo v pomladnih mesecih še posebej bogate.

Sneg lahko tudi združuje Stanovalci Šlandrove ceste 10, 10/a, 10/b in 11 so se čiščenja snega lotili na svojstven način. Odstranjevanje so izkoristili za prijetno druženje, kjer sta se jim pridružila velenjski podžupan Srečko Korošec in aktivist v Rdečem križu Janez Trbovšek. Želita si čim več podobnih akcij, s katerimi bi omogočili starejšim in invalidom varno gibanje ob blokih in pešpoteh. n Na letošnjem občnem zboru Društva upokojencev Gorenja je bilo več kot 400 članov.

obrekovanja, ki sevajo slabo energijo med ljudi. Katastrofa je, kako se gospodari v državnih firmah,“ je med uvodnim nagovorom članom Kluba upokojencev Gorenje na 8. rednem zboru sredi minulega tedna poudaril Jože Stanič, predhodnik Franja Bobinca na čelu Gorenja.

Več spodbudnih besed je sedanji predsednik Kluba upokojencev Gorenje Jože Stanič izrekel o položaju v Gorenju in prizadevanjem za izboljšanje produktivnosti in konkurenčnosti.

in tudi zunaj nje.

Jože Stanič je izrazil zadovoljstvo tudi nad udeležbo na zboru, saj se ga je udeležilo kar nad 400 članov in torej več kot dobra polovica članstva. Prav je, da se enkrat na leto srečajo, pregledajo delo in sprejmejo plan dela za tekoče leto.

Lani so organizirali številne rekreativne dejavnost s pohodi, izleti, „kopalnimi“avtobusi, letovanji, kopanji v termalnih bazenih ... Letovanja imajo organizirana preko agencij in članom z nižjimi pokojninami prispevajo tudi del

okroglih obletnicah. Udeleževali se bodo tudi akcij Šaleške pokrajinske zveze DU, na kar jih je na zboru povabil njihov predsednik Drago Seme. V zvezo je preko društev in klubov včlanjenih okrog 6.000 članov.

V imenu uprave Gorenja, d. d., je člane kluba upokojencev Gorenje pozdravil Uroš Marolt in prav tako izrazil zadovoljstvo nad številno udeležbo na zboru. Seznanil pa jih je tudi z aktualnimi dogajanji v Gorenju. n

Naš čas, 28. 2. 2013, barve: CMYK, stran 15

BISERI, VI PIŠETE

28. februarja 2013

Počitnice na smučišču Zavodnje Zima in Športno društvo Zavodnje sta poskrbela, da marsikateremu smučarju ni bilo potrebno razmišljati, kje bo preživel letošnje zimske počitnice. Zapadlo je namreč toliko snega, da so lahko člani ŠD

Zavodnje pripravili svoje, daleč naokrog znano smučišče. Čeprav temperature niso bile najbolj ugodne, jim je uspelo progo pripraviti tako, da je bila smuka varna.

Smučišče je začelo obratovati v soboto, 16. februarja, in je obratova-

lo vse dni počitnic od 9. do 17. ure.

Seveda so se tega najbolj razveselili mladi smučarji, pa tudi starejši se niso odrekli prijetni smuki. Ker mladi smučarji, smučišče Zavodnje in palačinke sodijo skupaj, je tudi po

teh dišalo in za vse jih je bilo dovolj.

Glede na število smučarjev začetnikov, ki so te dni opravili prve samostojne vožnje na vlečnici, se je zopet pokazalo, kako pomembna so takšna mala smučišča. Zato upamo, da bodo v prihodnje zime

bolj radodarne, kot so bile zadnje, in bodo lahko živela tudi takšna smučišča.

Obrazi zadovoljnih smučarjev vlivajo ŠD Zavodnje ponovno voljo za vsa opravila, ki so potrebna čez

leto, da se zagotovijo pogoji za obratovanje. Teh pa ni malo. Zato se v imenu vseh, ki so te dni uživali na smučišču, zahvaljujejo tistim, ki pomagajo, da smučišče obstaja in obratuje že skoraj štirideset let.  Športno društvo Zavodnje

15

Biseri maturantskega plesa Jutri in v soboto izbira žirija, potem pa vi Letos se bodo maturantje in maturantke Šolskega centra Velenje na »svojem« plesu, ki ga bo večina zagotovo imela v spominu vse življenje, zavrteli prvi vikend v marcu, torej jutri in v soboto. Tretjič zapored bomo na njih izbirali »Bisere maturantskega plesa«. In to s pomočjo vas, bralcev Našega časa.

A še prej bo svoje morala opraviti strokovna žirija projekta Biseri maturantskega plesa, ki ga Naš čas že tretje leto zapored pripravlja skupaj z modnima kreatorkama Jeleno Stevančević in Petro Meh ter Šolskim Centrom Velenje, kjer je za projekt zadolžena ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Mateja Klemenčič. Žirijo, ki bo oba večera skrbno izbirala letošnje kandidate za izbor najbolj všečnega maturanta in maturantke generacije 2012/13, bodo sestavljali: modni oblikovalki Jelena Stevančević in Petra Meh, vizažistka Mirela Muminović ter novinarka Našega časa Bojana Špegel. Fotografirala jih bosta Edita Fric in Roman Bor. Jutri in v soboto bomo izbirali najbolj zanimive maturante in maturantke, ki jih bomo povabili na fotografiranje. Žirija bo potem opravila izbor in finaliste objavila v eni od naslednjih številk Našega časa, predvidoma drugi v mesecu

vaše sodelovanje pri glasovanju za »Bisere maturantskega plesa«.

Prva dva izbora sta pokazala, da najbolj prepriča izvirnost in domišljija, pri čemer so žirijo doslej velikokrat prepričale garderobe, ki sploh niso bile finančno zahtevne. Tudi zato sta Jelena Stevančević in Petra Meh tudi letos v preteklih mesecih pripravljali modne nasvete za letošnji maturantski ples in vam v njih razkrili letošnje modne trende. Upamo, da ste se tudi zaradi njih lažje odločili, kako boste Lanska zmagovalca Špela izgledali.

Grašič in Matic Reberčnik Maturanti in maturantke, če vas jutri ali v soboto v Rdeči marcu. Potem pa boste besedo dvorani pocukamo za rokav, ker imeli le še vi, bralci in bralke nam boste všeč, ker boste mlaNašega časa. Tokrat bomo izbor dostni, elegantni ali »drugačni«, opravili malo hitreje: s kuponom, upamo, da boste brez zadržkov objavljenim v Našem času, boste stopili pred fotoobjektiv naših lahko za svojega favorita glasovali fotografov, ki se bosta potrudištiri tedne zapored, tako da bomo la, da boste tudi na fotografijah še pred iztekom aprila vedeli, kdo za izbor v Našem času izgledali sta fant in dekle, ki bosta dobi- odlično. Skupaj z vami se že vesela naziv »Bisera maturantskega limo letošnjega finala »Biserov plesa 2013«. Tudi letos bomo maturantskega plesa«, ki se, kot poskrbeli, da bodo maturanti in rečeno, začne na plesu samem. In maturantke, ki bodo sodelovali tudi letos bo za vas najpomembv letošnjem izboru, dobili lepe neje, da se boste na njem zabavali!  nagrade, nagrajevali pa bomo tudi

Tek na smučeh nam podaljša življenje

Sankanje s Svetega Križa Kot že nekaj let zapored, je športno društvo Vulkan iz Belih Vod tudi letos organiziralo tekmovanje v sankanju po naravni progi s Svetega Križa nad Belimi Vodami. Ker nas je zima letos bogato obdarila s snegom, je bila proga odlično pripravljena. Prijavilo se je 14 pogumnih tekmovalcev, zbralo pa se je tudi kar nekaj navijačev. Prvo mesto in s tem tudi naslov prvaka v

letu 2013 je letos osvojil drzni Janez Navodnik, drugo mesto neustrašni Marjan Kotnik, tretje mesto pa si je priboril prvak iz leta 2011 Zdravko Bačovnik, naš sankaški veteran s svojimi legendarnimi sanmi domače izdelave. Da pa vsi ostali tekmovalci, ki so bili le malo počasnejši, ne bi izgubili volje za drugo leto, smo letos podelili tudi tolažilno nagrado. Domen Mazej,

kalnici v Pesju. Ker nas je letošnja zima obdarila z veliko snega, smo se ga lahko, tako otroci kot odrasli, dodobra naužili. Prva postaja je bila na igrišču, kjer so nam otroci z vzgojiteljicama predstavili simpatično igrico, nadaljevali smo proti Lilijskemu griču, kjer smo z neomejeno domišljijo v poltemi ustvarjali snežne skulpture, nato pa nas je na poti čez Konik čakalo še iskanje zaklada.

Slabi dve uri je trajal pohod, vendar nam bosta ti dve uri zagotovo ostali še dolgo v zelo lepem spominu.

skrbo tkiv. Frekvenca srčnega utripa v mirovanju se zmanjša, delo srca pa postane učinkovitejše. Spremeni se tudi presnova. Energetska oskrba celic se izboljša, pretok kisika in hraniv do organov in mišic je povečana.

Pri teku na smučeh je aktivno celo telo in zelo visok odstotek mišic, ki ob delu potrebujejo energijo, ob tem pa izgoreva veliko kalorij. Tek

ateroskleroze, povečajo vitalnost in podaljšajo življenje.

Tek na smučeh ima blagodejen vpliv na telo in psiho v vseh starostnih obdobjih. Z njim razvijamo in vzdržujemo fiziološke in motorične sposobnosti ter zvišujemo biološko odpornost. Po intenzivnih psihičnih ali fizičnih obremenitvah nam omogoča obnavljanje življenjske energije in dobrega počutja. Smučarski tek je dejavnost, ki na lahkoten način zadovolji vse tri komponente zdravja: telesno, psihično in socialno.

Redna in pravilno načrtovana vadba pripravi telo, da se prilagodi vzdržljivostnim zahtevam. Pretok krvi in izmenjava kisika v žilah srca, pljuč in mišic se močno povečata. Srčna mišica postaja postopoma debelejša in močnejša. Srce z vsakim utripom prečrpa več krvi in tako izboljša pre-

na smučeh je zato idealen za uravnavanje telesne teže in izoblikovanje telesa. Telo in obrambni imunski sistem se ob gibanju na svežem zraku okrepita.

Vzdržljivostna vadba sprošča endorfine (»hormone sreče«). Zato ni čudno, da nas prevevajo občutki sreče, ko drsimo po zasneženih poljanah. To pa dosežemo le z rednim izvajanjem aerobne vadbe.

S tekom na smučeh preprečujemo tudi psihične strese. Ob gibanju na svežem zraku in v kontaktu z naravo, odeto v belino, se sprostimo, saj smo varni pred stresi urbanega okolja. Tek na smučeh nas sprošča in odvrača od misli na vsakodnevne težave. S pravilno odmerjeno obremenitvijo vplivamo na uravnavanje hormonske aktivnosti, večamo mentalno energijo, znižujemo psihično

ki je osvojil zadnje, 14. mesto, je prejel veliko slastno čokoladno-bananino torto, ki jo je podelil z vsemi.

V prijetni družbi in dobri pijači smo še malo posedeli in poklepetali. Bili smo mnenja, da smo preživeli čudovito nedeljsko popoldne v prijetni družbi, to pa je tisto, kar nam največ pomeni. 

Zimske radosti z vrtcem Jakec Slovenci smo običajno precej bolj kot k pohvali nagnjeni h grajanju in kritiziranju. Sama pa se skušam temu izogibati, zato sem se odločila z vami deliti zelo lepo izkušnjo, ki smo jo pretekli teden doživeli starši s svojimi otroki na nočnem zimskem pohodu v vrtcu Jakec v Pesju.

Pohod smo začeli v poznem popoldanskem času, ko je za večino staršev delavnika konec. Zbrali smo se pred vrtcem, se opremili s svetlobnimi telesi, v dar smo dobili tudi svetleče zapestnice in po zasneženi poti krenili proti ska-

Vzdržljivostni (aerobni) športi, kot so plavanje, tek, kolesarjenje, nordijska hoja in tek na smučeh, imajo izrazito pozitiven učinek na srčnožilni sistem. Če jih izvajamo redno in s primerno intenzivnostjo, pomembno znižajo dejavnike tveganja (visok krvni tlak, krvni sladkor, krvne maščobe in telesno težo), zmanjšajo pogostost bolezni

Kot mama in predstavnica Sveta staršev bi se želela vzgojiteljicama oz. strokovnima sodelavkama najprej iskreno zahvaliti za njuno pozornost in za tako lep dogodek, hkrati pa sporočiti, da zelo cenimo njun trud in izvirnost ter izjemno organizacijo pohoda.

Lahko si samo želimo, da bi bilo interesa in možnosti za naša skupna druženja še več in da bodo ta v prihodnje obiskana v še večjem številu.  Mag. Mateja Jevšnik

napetost, večamo sproščenost ter izboljšamo razpoloženje. Pomembno znižamo možnost nastopa nevrotičnosti, zvišata pa se sposobnost pomnjenja in koncentracije.

S tekom na smučeh razvijamo in krepimo gibalni aparat. Skrčitve mišic postanejo močnejše in hitrejše. V treniranih mišicah postane mreža kapilar gostejša in pretok preko mišic boljši. Ker so mišice in sklepi prožnejši, je verjetnost nastanka poškodb manjša. Ponavljanje skrčitev mišic na rokah in nogah zagotavlja dober pretok preko ven in dober dotok krvi v srce. Kdor redno teče, ima boljšo prebavo in trden spanec, poleg tega pa potrebuje tudi manj spanja.

Tek na smučeh je »trdo delo«.

Aktivira celotno telo, predvsem notranje mišice nog, rok in ramenskega obroča. Močno so obremenjene tudi mišice trupa, ki mora biti stabilen in ves čas v ravnotežju.

Nihče ni rojen tekač na smučeh, zato se moramo naučiti tudi tehnike. Najprej klasičnega teka, nato pa še drsalne tehnike. Le dobro telesno pripravljeni in z ustreznim znanjem bomo na smučeh tudi uživali.

Redna aerobna športna dejavnost nam omogoča, da smo »fit« - dobrega videza, sproščeni in energetsko nabiti. Pomembno bomo zmanjšali dejavnike tveganja ter obvladali aterosklerozo, s tem pa tudi zmanjšali možnost srčnožilnih dogodkov, kot so srčni infarkt in možganska kap. V zimskih mesecih je tek na smučeh idealno sredstvo za krepitev zdravja.

Nataknimo smuči in uživajmo v smučini. Na cilju nas čakajo prijetna utrujenost, sproščenost, zadovoljstvo in zdravje.  Janez Poles

Naš ­čas, 28. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

ŠPORT

Samo en polčas je bil premalo Rokometaši Gorenja niso uresničili želje, da bi v prestižni tekmi kot prvi premagali odlične Kielce – Gostje so zasluženo slavili s štirimi goli razlike V Ligi prvakov so prejšnji konec tedna končali tekmovanje po skupinah. Rokometaši Gorenja so v 10. krogu skupine C v Rdeči dvorani gostili vodilno moštvo Kielce, ki jih je premagalo z 29 : 25, po prvem delu pa so bili domači v prednosti za zadetek.

Velenjčani so si skupaj z njimi, makedonskim Metalurgom in danskim Silkeborgom že pred tem zagotovili napredovanje v drugi del tekmovanja, kjer bodo igrali na izločanje. Vseeno so želeli kot prvi premagati močne Poljake, ki so že pred začetkom tekmovanja napovedali uvrstitev med štiri najboljša moštva v tem tekmovanju. A niso uspeli.

V prvim polčasu so sicer vlivali upanje, da se bo to zgodilo. V glavnem so bili vseskozi v rezultatski prednosti, za kar sta bila najbolj zaslužna Ivan Gajić, ki je v prvem delu zadržal kar 11 žog, v drugem je dodal še 8 obramb, in edini strelsko nevaren Klemen Cehte. Skupaj z igralcem Kielc Olafssonom je bil s sedmimi goli najboljši strelec tekme.

Gostje so v prvem polčasu le enkrat vodili, in to v 22. minuti z 10 : 9. Toda domači so se hitro zbrali in po štirih zadetkih po vrsti povedli s 13 : 10. Do odhoda na odmor je nasprotnik njihovo vodstvo sicer zmanjšal na zadetek, a je upanje na končni uspeh še vedno

Gorenje proti Flensburgu tlelo. Po dveh zaporednih Gajićevih obrambah takoj na začetku tega dela tekme so njegovi soigralci povedli s 15 : 13, nato pa so začeli popuščati. V 33. minuti je zadrhtela roka Fahrudinu Meliću pri izvajanju sedemmetrovke, in namesto da bi Poljakom spet ušli za gol, so ga prejeli. Gostje so temu dodali še tri zapored in prvič na tekmi povedli z dvema goloma razlike (17 : 15).

Domači so sicer znižali na 16 : 17, nato pa začeli popuščati. Pred nasprotnikovim šestmetrskim prostorom so bili vse bolj nemočni,

Kar štirje mladinci Rokometaši Gorenja, pač tisti, ki so lahko igrali oziroma dobili priložnost, so si dali duška proti zadnjemu Krškemu v tekmi 21. in hkrati predzadnjega kroga rednega dela prvenstva. Zmagali so s 15 goli razlike (36 : 21). Gostje so si v dosedanjem delu priigrali le tri točke. Za predzadnjo Sevnico zaostajajo kar za pet točk in jih v končnici čaka krčevit boj za obstanek.

Slovenski prvaki so proti Krčanom nastopili zelo oslabljeni.

Manjkali so poškodovani oziroma oboleli Marko Bezjak, Matej Gaber, Niko Medved in Janez Gams. Na seznamu za tekmo sta

bila zapisana tudi Jure Dolenec in prvi vratar Ivan Gajić, vendar ju trener Branko Tamše ni poslal na parket, ampak ju je odpočil za sobotno tekmo s Kielcami.

Priložnost so zato proti dokaj mlademu moštvu gostov prvič dobili mladinci Tine Marušič, Jaka Poznič, vratar Nejc Brglez in znova Rok Ovniček. Prva dva sta svoj krstni nastop obogatila s prvima prvoligaškima zadetkoma na veliko veselje navijačev, še bolj pa njunih očetov oziroma staršev.

Ovniček je tega dosegel že prej, saj je bil v postavi že na prejšnjih tekmah drugega dela. Izkazal pa se je tudi Brglez, ki je ubranil tudi

težko so si priigravali priložnosti za gol. Bili so tudi premalo agresivni, saj so na vsej tekmi imeli le eno najstrožjo kazen. V vratih Kielc je začel domačemu vratarju prav tako z dobrimi obrambami konkurirati gostujoči, hrvaški reprezentant Losert, ki je zamenjal nerazpoloženega Szmala. Po hitrih nasprotnih napadih so gostje začeli višati razliko. V 53. minuti so si priigrali najvišjo prednost (26 : 20), deseta zmaga je bila zagotovljena in v preostalih minutah niso več grizli.

In jim tudi ni bilo treba, saj so se

rokometaši Gorenja že pred tem očitno vdali v usodo. Sicer pa je bila to zgolj prestižna tekma, saj se v Skopju ni zgodil čudež. Metalurg je kar s 14 goli razlike premagal Silkeborg. Kljub porazu pa so ljubitelji rokometa v dolini vsekakor zadovoljni z dosedanjimi njihovimi nastopi, saj so se uvrstili v drugi del in s tem izpolnili prvi cilj. To pa tudi pomeni, da bo v Rdeči dvorani gostovalo najmanj še eno vrhunsko evropsko moštvo.

sedemmetrovko.

Oslabljenim in pomlajenim domačim je dokaj mlado moštvo gostov uspešno kljubovalo kakšnih deset minut. Zabili so celo prvi gol na tekmi in imeli še trikrat prednost enega zadetka.

Nato je bilo njihovega veselja konec. Domači so si do odhoda na odmor priigrali prednost osmih golov, ki so jo do konca tekme povečali na 15.

V domači vrsti so bili najbolj učinkoviti Darko Cingesar z osmimi, Fahrudin Melić s šestimi, Luka Dobelšek s petimi in Rok Golčar s štirimi goli. Pri Krčanih pa sta se s po štirimi zadetki strelsko najbolj izkazala Matej Kučič in Jaka Ferkulj, ki ga je za to sezono Gorenje posodilo Krškemu.

Košarka

zaostanku pa so varovanci Sebastjana Krašovca tudi tokrat pokazali odliko, ki jih spremlja že celotno sezono – bojevitost in nepopustljivost, in v drugem polčasu na krilih Atanackoviča in Brčine praktično izničili visok zaostanek ter se približali na vsega dve točki zaostanka.

Za popoln preobrat jim je nato v zaključku srečanja nekoliko zmanjkalo moči, tako da so se domači košarkarji veselili zaslužene zmage, šele četrte v letošnji sezoni.

Odlično je bil pri Elektri razpoložen Simo Atanackovič, ki je dosegel 27 točk in pobral 12 žog pod obročema. 19 točk je dosegel Drago Brčina, 18 pa Andrej Podvršnik.

Sebastjan Krašovec, trener Elektre Šoštanja: »Čestitke Slovanu za zaslu-

Jure Dolenec, igralec Gorenja: »V drugem polčasu enostavno nismo pokazali igre iz prvega, čeprav tudi v njem nismo blesteli.

Igrali smo s premajhnim žarom in premajhno mero odgovornosti, kar se je pokazalo v številnih tehničnih napakah. Dolgo časa nas je zraven držal vratar Gajić.

Menim, da je bila to poleg prejšnje s Silkeborgom naša najslabša predstava v ligi. Igrali smo, kot da bi se ustrašili priložnosti, da lahko premagamo tako močno moštvo. Škoda. V teh dneh se moramo čim bolje pripraviti na sklepni del pokalnega tekmovanja in poskušati vzeti prvo letošnjo lovoriko.

Pričakuje nov spektakel Domačega trenerja Branka Tamšeta prvič ni bilo na novinarsko konferenco. Poslal je svojega pomočnika Boruta Polaskana, ki je najprej vljudno čestital gostom za zasluženo zmago, nato pa še dodal: »Prvi polčas smo odigrali dobro, v drugem pa izgubili nekaj žog v napadu, kar so gostje kaznovali s protinapadi. Kljub današnjemu porazu smo zadovoljni z igro v tem delu tekmovanja.« O novem nasprotniku pa: »Vse možne ekipe so zelo močne. Pričakujem spektakel, kogar koli bomo že dobili.«

»Prvi polčas ni bil za nikamor!« Gostje seveda niso bili zadovoljni s svojo igro v prvem polčasu. Uroš Zorman, sicer kapetan slovenske izbrane vrste, je takole ocenil njihovo igro: »Rokomet, ki smo ga prikazali v prvem polčasu, ni bil za nikamor. Potem smo se v garderobi zmenili, da je treba malce stopiti na plin, igrati hitreje, v obrambi trdneje.

S protinapadi smo dosegli nekaj hitrih golov, se rezultatsko odlepili, predvsem pa igrali kolektivno. Takšna igra prinaša rezultate.

Ko se tega držimo, smo resno in veliko moštva, če pa igramo tako, kot smo v prvem polčasu, smo bolj 'švoh'. Deset zmag zapored je imeniten uspeh, vendar moramo biti stvarni. To ni bila neka 'skupina smrti'. Sedaj je pred šestnajstimi moštvi glavni del, igra na izpadanje. Če bomo pravi, lahko pridemo naprej, če ne, se lahko spotaknemo že v naslednjem krogu.«

Zaslužili so si Zanimive so bile tudi besede gostujočega trenerja Bogdana Wenta na novinarski konferenci: »Zelo sem vesel, da smo zmagali. Imeli smo razpoloženega Loserta, ki je dostojno zamenjal Szmala. V drugem polčasu smo bili precej boljši. Skupinski del smo opravili z odliko in lahko se z mirno vestjo odpravimo na 900 kilometrov dolgo pot. Vmes bomo spili tudi kakšno pivo.

Zaslužili smo si ga.«

Tako so slovenski prvaki ta del tekmovanja končali na tretjem mestu s šestimi zmagami in štirimi porazi, moštvo Kielc pa na prvem z največjim številom možnih točk.

lani - gostitelj sklepnega turnirja rokometnega pokala za moške.

Poleg njih so se nanj uvrstili še Gorenje, Cimos Koper in SVIŠ iz Ivančne Gorice.

Komu prva letošnja lovorika?

Razpored tekem:

Konec tedna, 2. in 3. marca, bo Celje Pivovarna Laško - enako kot

Sobota, 16.30: SVIŠ - Gorenje; 19.00: Celje PL - Cimos Koper; nedelja, 16.30: tekma za tretje mesto; 19.00 : finale n S. Vovk

Tako so igrali Liga prvaka, skupina C – 10. krog Gorenje Velenje - Vive Targi Kielce 25:29 (14:13)

n vos

Zapravili možnost za ligo za prvaka Dva kroga pred koncem rednega dela prvenstva je dokončno jasno, da košarkarji šoštanjske Elektre nimajo več niti teoretičnih možnosti za uvrstitev v ligo za prvaka. Tudi pred tem so bile možnosti minimalne, še posebej ob dejstvu, da šentjurski Tajfun igra odlično - v zadnjem krogu je v Laškem zabeležil še osmo zaporedno zmago.

Elektra je v soboto gostovala na Kodeljevem in nekoliko presenetljivo izgubila s 83 : 91. Srečanje je bilo do sedme minute izenačeno, nato so pobudo prevzeli košarkarji Slovana, ki so vodili že z dvajsetimi točkami naskoka. Kljub visokemu

Žreb osmine finala Lige prvakov na sedežu Evropske rokometne zveze na Dunaju je določil, da bo Gorenje igralo proti Flensburgu, Celje Pivovarna Laško pa proti Hamburgu.

Velenjčane čaka dvoboj z drugouvrščenim moštvom skupine A. Prva tekma osmine finala bo v Velenju med 16. ali 17. marca, povratna v Nemčiji pa med 20. in 24. marcem.

Gorenje se je v svoji zgodovini že srečalo s Flensburg-Handewittom, a od tega je minilo že 16 let. V četrtfinalu pokala EHF je bil klub iz bližine danske meje prepričljivo boljši na obeh tekmah: v Flensburgu je bilo 29:17, v Velenju pa 19:28.

Kot da bi se ustrašili!?

28. februarja 2013

ženo zmago. V prvem polčasu smo odigrali pod vtisom zadnjih dogodkov in obrambno nismo bili niti približno na podobni ravni kot na zadnjih tekmah. V drugem polčasu smo uspeli izničiti zaostanek, vendar smo se pri tem iztrošili in Slovan se je spet oddaljil na varno razliko.« Krašovec je ostal brez svojega pomočnika Žige Mravljaka, ki je dobil ponudbo Krke iz Novega mesta in je sedaj pomočnik Gašperju Potočniku (lanski trener Elektre).

Za mladega šoštanjskega strokovnjaka je bila to odlična priložnost, ki je ni smel izpustiti z rok.

V soboto v Šoštanju gostuje mariborska ekipa Messer. Srečanje v športni dvorani Šoštanj bo ob 20. uri. n

Gorenje: Gajić 18 obramb, Taletović, Melić 3, Bezjak 3, Pucelj, Dolenec 3, Cingesar 2, Cehte 7, Miklavčič, Gaber 3, Golčar 1, Dobelšek, Gams, Bajram 1, Ovniček 1, Dujmović 1.

Kielce: Szmal 2 obrambi, Bučić, Losert 8 obramb, Mazur, Tomczak 5 (2), Jurecki 6, Tkaczyk 1, Olafsson 7, Bielecki 1, Stojković 3 (1), Lijewski 3, Buntić, Musa 1, Zorman 2.

Trener: Bogdan Wenta.

Sedemmetrovke: Gorenje 1 (0), Kielce 4 (3).

Izključitve: Gorenje Velenje 2, Kielce 6 minuta.

Druga izida: Metalurg - Silkeborg 32:18 (18:14), Chambery - St. Peterburg 33:19 (19:8) .

Vrstni red: 1. Kielce 10 tekem - 20 točk, 2. Metalurg 10 – 14, 3. Gorenje Velenje 10 – 12, 4. Bjerringbro-Silkeborg 10 – 8, 5. Chambery 10 – 4, 6. St. Petersburg 10 – 4.

1. NLB Leasing liga, 21. krog RK Gorenje Velenje - RK Krško 36:21 (17:9)

Gorenje: Gajić, Taletovič 7 obramb, Brglez 4 obrambe (1 x 7 m), Melić 6, Pucelj 2, Dolenec, Brglez, Cingesar 8, Marušič 1, Taletovič, Cehte 2, Miklavčič 1, Poznič 2, Golčar 4, Dopbelšek 5, Bajram 1, Ovniček, Dujmovič 2.

Trener: Branko Tamše.

Izključitve: Gorenje 2 minuti, Krško 4; sedemmetrovke: 3 (3), Krško 2 (1).

Drugi izidi: Trimo Trebnje - Cimos Koper 32:32 (17:17), Jeruzalem Ormož Istrabenz plini Izola 32:22 (16:9), Krka Ribnica Riko hiše 32:25 (18:11), Sevnica - SVIŠ Ivančna Gorica 26:30 (14:15).

Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 21 tekem 40 točk,2. Celje Pivovarna Laško 20 – 35, 3. Cimos Koper 21 – 31,4. Maribor Branik 20 – 30, 5. Trimo Trebnje 20 – 21, 6.

Krka 20 – 19, 7. SVIŠ Ivančna Gorica 21 – 17, 8. Ribnica Riko hiše 20 – 16, 9.

Jeruzalem Ormož 21 – 14, 10. Istrabenz Plini Izola 20 – 12, 11. Sevnica 21 – 8, 12. Krško 21 – 3. Sinoči Celje PL - Maribor Branik.

ca 5, 6. Maribor 4

Liga Telemach, 16. krog Slovan – Elektra Šoštanj 91 : 83 (68 : 59, 53 : 26, 23 : 12) Elektra Šoštanj: Collins 2, Podvršnik 5, Zagorc 18 (2-4), Julevič 10 (4-4), Brčina 19, Bajramlič, Bukovič 2, Atanackovič 27 (8-9) Vrstni red: 1. Helios Domžale, 2. Zlatorog Laško oba 28, 3. Maribor Messer, 4.

Tajfun oba 27, 5. Rogaška Crystal 26, 6. Elektra Šoštanj 24, 7. LTH Castings Mercator 22, 8. Slovan, 9. Hopsi Polzela oba 20, 10. Grosuplje 18

Radenska Classic, modra Prijateljska tekma Roltek Dob – Rudar Velenje skupina, 6. krog Calcit Volleyball – Šoštanj Topolšica 3 : 0 (21, 17, 14)

Šoštanj Topolšica: Ivartnik, Žnider, Lipovac, Bojinović 4, Gomivnik 11, Nastić, Boženk, Akrap 2, Pavić 7, Menih 3, Koželnik 2, Zupanc 9, Uršič.

7. krog Šoštanj Topolšica – ACH Volley 0 : 3 (-21, -15, -14)

Šoštanj Topolšica: Ivartnik, Žnider, Lipovac, Bojinović 1, Gomivnik 5, Nastić, Boženk, Akrap 10, Pavić 1, Menih, Koželnik 9, Zupanc 3, Uršič 3.

Vrstni red: 1. ACH Volley 29, 2. Salonit Anhovo 24,. 3. Calcit Volleyball 18, 4.

Panvita Pomgrad 10, 5. Šoštanj Topolši-

3 : 2 (0 : 2)

V zadnji pripravljalni tekmi pred sobotnim nadaljevanjem prvenstva so nogometaši Rudarja v Domžalah igrali z Dobom. Po dokaj dobri igri so po prvem polčasu z goloma Daliborja Radujka in Ivana Firerja vodili z 2 : 0. V močnem sneženju v drugem delu so se »domači« bolje znašli kot gostje in zmagali s 3 : 2.

Kegljanje, 2 liga – vzhod 15. krog Šoštanj : Konstruktor II 2 : 6 (3083 : 3209)

Šoštanj: Novak – 498 (0), Sečki – 525 (0), Kramer – 522 (1), Križovnik – 504 (0), Petrovič – 527 (1), Hasičič – 507 (0).

Naš ­čas, 28. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

ŠPORT

28. februarja 2013

17

Praznik odbojke v Šoštanju Bo Javornik začel z zmago?

Evropsko uveljavljena ekipa ACH Volleya je v šoštanjsko športno dvorano kljub obilnem sneženju privabila precejšnje število ljubiteljev odbojke. Videli so odlično igro gostujočih odbojkarjev, dober odpor Šoštanja Topolšice v prvem nizu ter zanimiv »družinski« dvoboj, saj sta si nasproti stala Gašper Koželnik na domači strani in njegov bratranec Jan Klobučar, Šoštanjčan, ki je svojo športno pot začel v domačem kraju, sedaj pa se kljub mladosti odlčno znajde v najboljšem slovenskem klubu. Proti bivšim soigralcem je prikazal izvrstno predstavo, ki so jo nagradili tudi domači navijači.

Odbojkarski prvaki iz Ljubljane so upravičili vlogo favorita in s 3 : 0 premagali ekipo Šoštanja Topolšice. Po sedmih napakah pri servisu so odbojkarji ACH-ja potrebovali kar nekaj časa, da so ujeli pravi ritem. V prvem nizu so domači po drugem tehničnem odmoru celo vodili, zdržali še do izenačenja na 20 : 20, nato pa v zaključku niza gostje niso dovolili presenečenja in dobili ta del igre s 25 : 21.

V preostalih dveh nizih je prišla do izraza razlika v kakovosti, ki so jo gostje po začetnem vodstvu zadržali do konca in dobili niza na 15 oziroma 14.

Tekma je pomenila ugledni ekipi prvakov bolj uigravanje in pripravo pred pomembnimi mednarodnimi nastopi, ko jih čaka še zaključni

turnir srednjeevropske lige, domačim odbojkarjem Šoštanja Topolšice pa je bil dvoboj nagrada za dobro opravljeno delo v dosedanjem delu državnega prvenstva.

Kadar igra ACH na domačih igriščih, je to zagotovo pravi odbojkarski praznik za vsak kraj, saj imajo

prvaki v svoji reprezentančni profesionalni zasedbi še zvezdnike iz tujine, trener Luka Slabe pa je tudi selektor državne reprezentance. Ljudi je torej zanimala tudi primerjava: kako se bodo domači povratniki v elitno druščino borili s profesionalno in neporaženo ekipo v slovenskih prvenstvih.

Najnevarnejši gostujoči odbojkar je bil prav Jan Klobučar, ki je tekmo končal kar s 15 osvojenimi točkami.

Na drugi strani pa so na veselje domačega občinstva odbojkarji Šoštanja Topolšice zaigrali hrabro in dovolj bojevito, uprizorili so tudi nekaj atraktivnih potez, igrali pa brez poškodovanega sprejemalca

Boženka.

Domači trener Zoran Kedačič po tekmi vseeno ni bil nezadovoljen: »Razlika v kvaliteti je več kot očitna. Mojim fantom ne morem zameriti nič, na trenutke so pokazali, da lahko igrajo tudi z velikim ACH-jem. Tekme proti takšnemu

nasprotniku morajo biti spodbuda in motiv za nadaljnje delo tako igralcem, trenerjem kot tudi vodstvu kluba.« Že med tednom so Šoštanjčani prav tako z izidom 0 : 3 izgubili v Kamniku. Tudi proti Calcitu so se dobro upirali v prvem nizu, ko so osvojili 21 točk, v drugih dveh pa 17 in 14.

Včeraj so odbojkarji Šoštanja Topolšice gostovali v Mariboru, v soboto jih čaka še eno gostovanje - v Murski Soboti, zaključek rednega dela prvenstva pa igrajo v sredo, 6. marca, ob 20. uri v svoji dvorani proti odbojkarjem Salonita Anhovo. n

Nordijska kombinacija

Jelenko odličen sedmi na SP

Tenis

Kegljanje

Marjan Jelenko, član velenjskega smučarsko-skakalnega kluba, doma iz Zreč, se je zelo izkazal na tekmi nordijskih kombinatorcev na svetovnem prvenstvu v italijanskem Val di Fiemme. Osvojil je sedmo mesto, kar je druga najboljša slovenska uvrstitev v tej disciplini na svetovnih prvenstvih.

Najboljši je bil Francoz Jason Chappuis. To je druga najboljša uvrstitev slovenskih nordijskih kombinatorcev na svetovnih prvenstvih. Leta 1997 je bil Tržičan Roman Perko v norveškem Trondheimu peti. Drugi Slovenci se niso uvrstil med najboljših 30. Mitja Oranič je tekmo končal kot 32.,

Gašper Berlot je bil 44., Matic Plaznik pa 47. Na ekipni tekmi pa so Jelenko, Berlot, Oranič in Plaznik zasedli deveto mesto. »S skokom sem zelo zadovoljen, čeprav sem imel zelo dobre pogoje. Skočil bi lahko še nekoliko dlje, vendar je tudi ta dolžina kar dobra. Nisem bil veliko za vodilno skupino,« je Jelenko opisal skakalni del. Na tekaški del tekmovanja se je podal z 22 sekundnim zaostankom. Dolgo je bil v vodilni skupini. V prvi tretjini teka tekel odlično, saj je še vedno držal četrto mesto, čeprav so se mu zasledovalci hitro približevali.

Na polovici teka sta se vodilni skupini združili, pri čemer je v nadaljevanju Jelenko taktično tekel na drugem ali tretjem mestu, na koncu pa pritekel sedmo mesto.

Njegovega upeha so se zelo razveselili tudi v klubu, saj je to doslej največjih uspeh njihovega tekmovalca na svetovnih prvenstvih.

n

Konstruktor premočan nasprotnik Šoštanjčani so v tem krogu prikazali eno najslabših iger v tej sezoni. Že sam začetek je pokazal, da domači igralci niso dobro skoncentrirani. Mladi Mariborčani so to pridno izkoriščali in iz lučaja v lučaj povečevali razliko.

Tako so po prvi igri vodili že 2 : 0 s prednostjo 71 kegljev. Domači drugi par je sicer dal nekaj upanja, ki pa so ga gostje takoj spremenili v svoj prid. Pred igro tretjega para je bila tekma praktično že odločena, saj so igralci Konstruktorja vodili 3 : 1 s prednostjo 106 kegljev. Za morebitno točko bi domačini v zadnjem paru potrebovali obe točki, nadoknaditi pa bi morali tudi razliko. Žal so gostje nadzorovali potek srečanja in niso dovolili presenečenja. Domači so v tej igri osvojili le točko in tako nekoliko omilili hujši poraz. Zaradi DP mladincev se bo prvenstvo nadaljevalo čez 14 dni. Šoštanjčane čaka težko gostovanje v Ceršaku. Domači strateg bo imel dovolj časa, da pripravi svoje varovance na pomembno srečanje in da čim prej pozabijo na ta boleč poraz. Kljub porazu Šoštanjčani ostajajo na 6 mestu. Na DP mladincev, ki bo v soboto in nedeljo v Izoli in Litiji, bo barve Šoštanja n zastopal David Mandelc.

Tenis : OP3 – A (U14) in OP3 (U18) Na igriščih TK Šplus (Lj) je med 22. in 25.02 potekal tretji turnir iz serije OPEN za dečke do 14 let (letnik 1999 in mlajši). Na glavnem turnirju (32) so nastopili štirje tekmovalci ŠtkVe. Neposredno uvrščenima Luki Roša in Urhu Justinu sta se skozi sito

kvalifikacij pridružila še dve leti mlajša Tin Krstulović in Marko Kovačević. Vsi velenjski tenisači so prikazali kvalitetno igro in se vsi uvrstili med 16 najboljših.

Največ je spet pokazal najmlajši – Tin Krstulović, ki se je edini prebil v četrtfinale. Do četrtfinala je Tin v štirih dvobojih oddal le 9 iger, najboljšo igro pa je prikazal prav v četrtfinalu, kjer ga je v maratonskem dvoboju po treh urah igre premagal 1. nosilec in drugi igralec s slovenske jakostne lestvice za dečke do 14 let Nick Cmager (ŽtkMb).

Rezultat je bil 7 : 6(6), 3 : 6, 1 : 6. Nick je v nadaljevanju postal tudi končni zmagovalec turnirja.

Istočasno je na igriščih TK Triglav Kranj potekal tretji turnir iz serije OPEN za fante do 18 let. Barve ŠtkVe je uspešno zastopal Matija Kac, ki se je suvereno prebil do polfinala, kjer ga je s 6 : 1,6 : 1 premagal prvi igralec s slovenske jakostne lestvice (U18) Rok Sitar (ŽtkMb).

Zagnanost tekmovalcev ŠtkVe pod strokovnim vodstvom trenerjev Blaža Weissa in Mateja Martinška je zagotovilo, da se bodo tekmovalni uspehi vrstili še naprej.

n bk

V uvodnem krogu drugega dela prvenstva bo v soboto v derbiju moštev z dna lestvice v Velenju gostoval Aluminij, ki je bil jeseni boljši od Rudarja tako doma kot v gosteh Konec tedna bodo po trimesečnem odmoru spet zaživela prvoligaška igrišča. Pari 22. kroga so: Gorica – Celje, Maribor – Triglav, Domžale – Luka Koper, Mura – Olimpija in Rudar – Aluminij. Na štirih tekmah bo začetek tekem že ob 14. uri, le v Mariboru ob 18.30.

V klubih seveda upajo, da ne bo nasulo novega snega in da se ne bo ponovila sobota, ko so morali pokalno tekmo med Olimpijo in Mariborom prekiniti in preložiti na poznejši datum.

Pred nadaljevanjem so na najboljšem in gotovo veliki favoriti za osvojitev prvenstva nogometaši Maribora, ki imajo še neodigrano tekmo z Rudarjem. Pred drugo Olimpijo imajo kar 9 točk predno-

sti, pred tretjimi Domžalami 13, Koprčani na četrtem mestu pa za njimi zaostajajo že za 15 točk.

Moštvo iz štajerske prestolnice se je gotovo dobro pripravilo tudi na nadaljevanje, v katerem bo seveda odločeno, da bo tudi po zadnjem, 36. krogu, ki bo na sporedu 26. maja, na samem vrhu lestvice.

Veliko bolj kot za vrh letvice pa bo gotovo napet boj za obstanek v ligi. Po jesenskih 21 krogih je na najslabšem Mura, ki si je priigrala le 17 točk in bo nadaljevanje začela z zadnjega mesta. Na to slabo bero so gotovo vplivale njihove nerešene finančne razmere. Sobočani so v zimskem prestopnem roku ostali tudi brez dveh odličnih igralcev oziroma strelcev - Mateja Eteroviča, ki je okrepil Rudar, Nusmir Fajić pa se je preselil v štajersko prestolnico.

V krog moštev, ki bodo najbrž do konca (vsaj nekatera) trepetala za obstanek v elitni druščini, lahko uvrstimo še 9. Aluminij (21 točk), 8.

Rudar (21 točk in tekma manj), 7.

Gorica (23) in 6. Triglav (24). Brez skrbi pa z 29 točkami ne morejo biti niti peti Celjani.

Kot za druge bo tudi za Velenjčane zelo pomemben start v drugi del. V derbiju moštev z dna lestvice se bodo ob jezeru udarili z Aluminijem, proti kateremu se jeseni niso

proslavili, saj so obe prvenstveni tekmi izgubili, Kidričani pa so jih za nameček še izločili iz pokalnega tekmovanja. Zatorej bo uvodna tekma zanje zelo pomembna, saj pravimo 'dan se po jutru pozna'.

Upati je, da bodo strelci pred nasprotnikovimi vrati veliko bolj spretni in učinkoviti, kot so bili jeseni. V prvem delu se niso proslavili, saj so po učinkovitosti na samem repu. Dosegli so manj golov kot predzadnji Aluminij in kot zadnja Mura, ki je po učinkovitosti skupaj z Gorico celo na tretjem mestu.

Rudarje - in sploh kakšno prvoligaško moštvo - bo v soboto prvič na tekmi za prvenstvene točke vodil 38-letni Jernej Javornik, ki je - kot smo že pisali - Rudarjev dres nosil kar 15 let in je pred prihodom na to trenersko klop uspešno vodil drugoligaško moštvo Dob. Zamenjal je Aleša Čeha, ki je postal pomočnik novega slovenskega selektorja Srečka Katanca. Mladi trener ne skriva ambicij, saj poudarja, da bi rad v klubu, ki mu je omogočil igralsko kariero, uspel še kot trener. Za začetek si želi, da bi nogometaši njegov prvoligaški trenerski krst kronali z zmago in s tem prekinili točkovni post z Aluminijem. n S. Vovk

Priprave krojilo vreme Članska ekipa NK Šmartno 1928 z optimizmom pričakuje spomladanski del tekmovanja – Ekipa se je okrepila tam, kjer je bilo to najbolj potrebno Tatjana Podgoršek

Članska ekipa NK Šmartno 1928 je jesenski del tekmovanja v drugi slovenski nogometni ligi končala na četrtem mestu. V 15 krogih je zbrala 22 točk. Trener ekipe Oskar Drobne pravi, da so z jesenskim izkupičkom zadovoljni. Nekoliko to zadovoljstvo »kazijo« le predstave pred domačimi navijači. Zato je eden od ciljev spomladanskega dela tekmovanja boljše predstave na domačem terenu. Sicer pa je Drobne o pripravah in ciljih ekipe v drugem delu sezone 2012/ 13 takole odgovoril na naša vprašanja: Priprave na spomladanski del sezone so v zaključni fazi. Ste dobro pripravljeni na nasprotnike? »Priprave smo začeli 21. januarja, opravili pa smo naloge, ki smo jih glede na vremenske razmere lahko.

Zaradi težav s snegom in igrišči smo zelo malo pozornosti namenili taktiki, igri z žogo. Smo pa več delali na moči in pripravljenosti, kar sicer sodi k celoletnim pripravam, ne samo k spomladanskemu delu. Ker pa je ekipa praktično nespremenjena se fantje dobro poznajo. Na pripravljalnih tekmah zato ni bilo zaznati večjih taktičnih težav. Še vedno upamo, da bomo pred začetkom lahko opravili kakšen trening in odigrali tekmo na igrišču z umetno travo ali na naravni podlagi in »sfinalizirali« zadeve.

Malo več dela z žogo pogrešamo, sicer pa je v redu.«

Priprave ste opravili doma »Načrtovali smo nekaj tekem na morju, žal so nam to preprečile vremenske razmere. Še iščemo nasprotnike, s katerimi bi se lahko pomerili na travnatih igriščih, vendar jih iščejo tudi ostali, tako da je zelo težko najti proste termine.« Odigrali ste kar nekaj tekem v pripravljalnem obdobju. So pokazale na kakšne vrzeli? »Odigrani zadnji dve tekmi v jesenskem delu sta pokazali na zrelost ekipe. Upam, da bomo nadaljevali v tej smeri tudi v spomladanskem delu. S pripravljalnimi tekmami je tako: vsa-

Oskar Drobne: »Če bomo tudi doma igrali bolj stabilno in pripravili še kakšno presenečenje zunaj, menim, da se lahko nadejamo lepega uspeha.«

ka ima svojo zakonitost, tu ni vedno v ospredju rezultat. S prikazanimi igrami, željo igralcev v teh tekmah sem zadovoljen. Bo pa vse drugače, ko se bo začelo prvenstvo.« So igralci dovolj motivirani? »Seveda, morajo biti, saj še zdaleč nismo rešili vsega. Zelo hitro se lahko znajdemo v nevarnih vodah. Vse od začetka bo potrebna zbranost, napadalnost, čvrsta obramba, da si bomo čim prej zagotovili tudi teo-

retične možnosti za obstanek. Kajti, potem bo vse lažje. » Dejali ste, da se ekipa v primerjavi z jesensko postavo ni bistveno spremenila, se je pa menda okrepila. »Barve NK Šmartno 1928 v spomladanskem delu tekmovanja ne bosta več nosila Omerovič in Vodeb, sta si pa drese kluba nadela dva izkušena igralca, in sicer Boris Mijatovič (igral je pri Celju, Gorici, pol leta je bil sedaj v Švici), na posodo do konca sezone je prišel Jaka Bizjak, ki je v jeseni odigral kar lepo število tekem za velenjskega Rudarja. Z njima smo okrepili ekipo na mestih, kjer je bila okrepitve najbolj potrebna, zato z optimizmom pričakujem spomladanski del prvenstva.« Za jesenski del tekmovanja ste dejali, da je cilj obstanek v ligi. Kaj pa v spomladanskem delu? »V začetku je bil cilj vezan strogo na obstanek, še vedno je. Je pa tudi res, da so se cilji med sezono malo spremenili. Če bomo tudi doma igrali bolj stabilno in pripravili še kakšno presenečenje zunaj, bi lahko v tej sezoni dosegli lep uspeh.« Prva tekma v spomladanskem delu je predvidena za 10. marec. »Prvenstvo začenjamo pri ekipi Garmin Senčur. Ta tekma bo že marsikaj pokazala. Pravzaprav imamo na začetku težak razpored. V drugem kolu prihaja v goste ekipa Krke iz Novega Mesta, ki je odkrito napovedala boj za prvo ligo. Za tem gostujemo pri konkurentu Beli Krajini, ki bo nujno potrebovala točke za obstanek. Mi bomo v vse tekme poskušali vložiti čim več in iztržiti čim ugodnejši rezultat.« Pomoč s tribun bo dobrodošla »V jeseni je bilo kar nekaj tekem z večjim številom gledalcev. Lepo je, če prihaja pobuda tudi s tribun. V jeseni smo igrali precej bolje v gosteh kot doma, v spomladanskem delu pa želimo ponoviti dobre igre tudi na domačem terenu. To je eden od prednostnih ciljev članske ekipe.« n

Naš ­čas, 28. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 18

PRIREDITVE

18

Knjižne novosti VELENJE

Julliand, AnneDauphine: Dva koraka po mokri mivki

Četrtek, 28. februar 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev kataloga DŠL S potezo čopiča skozi čas 20.00 Max klub Velenje Max klub jazz festival 2013 – prvi koncert Jani Moder in Sky High Low Down 20.00 eMCe plac Četrtkovi družabni večeri – Kiparska delavnica

Pretresljiva izpoved, ki daje na preizkušnjo življenje celotne družine. Že naslov Dva koraka po mokri mivki in naslovna fotografija z deklico, ki hodi oz. stopa nekoliko drugače, dajeta slutiti, o čem bo tekla zgodba. Mati dveletne Thaїs nekega dne na plaži opazi, da deklica pri

Petek, 1. marec

ke pri branju. To so: subvokalizacija (prikrito sočasno govorjenje/ poslušanje), regresija (skakanje nazaj po besedilu) in ozek zorni kot (osredotočanje zgolj na posamezne besede). Poleg številnih napotkov pa so v knjigi tudi vaje za preverjanje naučenega oz. prebranega, s katerimi lahko preverimo, koliko smo dejansko napredovali.

Čeh, Barbara: Škratek Nace na poletni večer vsakem koraku stopa po zunanji strani stopala, skratka drugače kot pri običajni hoji. Nekaj časa se za to ne zmeni, kasneje pa, ko se začnejo pojavljati še nekateri drugi znaki, deklico kljub vsemu pelje na pregled, na katerem ugotovijo, da ima malčica hudo gensko bolezen, pri kateri je zelo malo upanja, da preživi. Anne in Loїcu se v trenutku podre svet. Po začetnem šoku se odločita boriti do konca. Anne, ki ponovno pričakuje dojenčka, skuša na vse načine hčerki omogočiti normalno in srečno življenje, kar pa je ob nenehnih obiskih v bolnišnicah izjemno težko. Njena vsakodnevna mantra pa je: ko življenju ne moremo dodati dni, dodajmo življenje dnevom.

Kuić, Gordana: Vonj po dežju na Balkanu Na Sarajevo je padal topel dež.

Mujezini so se oglašali z okroglih teras, a jih ni bilo videti. Mesto je obstajalo, to so vedeli vsi, a je postalo nevidno. Znašlo se je v tunelu megle, ki se je odpela z okoliških planin in se spustila na minarete ter na naraslo in podivjalo Miljacko.

Nad njo so se vili mostovi, šibki in prestrašeni zaradi besnega bobnenja dotlej mirne rečice.

Takšen je začetek enega od poglavij preproste zgodbe o usodi judovske družine. Odstira zgodovinski pogled na obdobje po prvi svetovni vojni v Sarajevu in življenje mlade družine, ki se skuša vklopiti v takratno družbeno dogajanje in se na nek način osamosvojiti. Vendar pa morajo pri tem paziti, da njihov način življenja in razmišljanja ne bi uničil klene bosanske identitete, tradicije in običajev.

Schmitz,Wolfgang: Hitrejše branje – boljše razumevanje Avtor je skupaj s partnerji razvil nemško različico svetovno uspešnega sistema urjenja branja. Bistvo le-tega je, ne samo, kako se naučimo brati hitreje, temveč tudi, kako se naučimo besedilo razumeti v celoti.

Opozarja tudi, kako pomembna je pravilna tehnika gledanja besedila ter izpostavi tri najpogostejše napa-

Kdaj - kje - kaj

Tretja knjiga Barbare Čeh o škratku Nacetu in njegovih dogodivščinah mlade bralce in poslušalce popelje na koruzno polje. Škratek Nace in njegova sestrica Klara namreč razmišljata, kakšno presenečenje bi pripravila mami za rojstni dan. In v zgodbi izvemo, kako iz koruznega zrna nastane moka, kruh, pokovka, olje itn. Vse to je za škratka Naceta novo in zanimivo.

In na koncu, ko jima očka pokaže, kako se koruza nabere, zlička in pospravi, pripravijo mami pravo zabavo z nabodalci iz koruznih zrn in tabornim ognjem. In čisto na koncu slikanice nas prijetno preseneti še recept za Koruzne stopinje.

Pavček, Tone: Juri Muri v Afriki Le kaj bi lahko novega povedali o Pavčkovi mojstrovini, ki je prvič izšla leta 1988 in je doživela številne ponatise? Tudi najnovejša različica seveda govori o fantu, ki se ni maral umivati in je zato odpotoval med zamorce. Juri je v oddaljeni Afriki marsikaj zanimivega doživel, a milu in vodi se le ni mogel izognit.

Zato na koncu ugotovi, da je najbolje, če se odpravi nazaj domov.

So pa v tej novi izdaji nove tudi ilustracije Damijana Stepančiča, ki da verzom poseben žar. Tej knjigi so se lani pridružile še: Juri Muri drugič v Afriki, Juri Muri po Sloveniji, že letošnjo jesen pa bo luč sveta ugledala zadnja knjiga o tem junaku z naslovom Juri Muri gre po srečo. n Metka Pivk Srdič

CITY CENTER Celje • četrtek, 28. 2., od 14.0019.00, Biotržnica • nedelja, 3.3., ob 11.00 pravljične urice v Džungli Cipercoperček • do 10.3. Vse najboljša pomlad - sprehajali se boste ob bujno cvetoči preprogi • februar, marec » Ujemite naša zimska dekleta in sodelujte v nagradni igri« 9. in 10.3. na Rogli in 2. in 3. 3. na Celjski koči.

18.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za najstnike Cool knjiga 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev zbornika Škalske zgodbe nimajo konca 19.30 Rdeča dvorana Velenje Maturantski ples ŠC Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert Pihalnega orkestra Akademije za glasbo v Zagrebu (abonma POPV in izven) 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Koncert Bred banda (abonma Klub in izven) 21.00 eMCe plac Klubski večer: DJ Dežurni

Sobota, 2. marec 8.00

14.00

Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica Mestni stadion ob jezeru Nogometna tekma NK Rudar Velenje : NK Aluminij 19.30 Dom kulture Velenje Premiera sodobne baletne predstave He, he, helium 19.30 Rdeča dvorana Velenje Maturantski ples ŠCV - Gimnazija 21.00 eMCe plac Klubski večer: Rezident Mark

Nedelja, 3. marec 17.00 Dom kulture Velenje

Ponovitev sodobne baletne predstave He, he, helium

Ponedeljek, 4. marec 10.00

16.00

17.00

17.00

19.19

20.00

Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus Knjižnica Velenje Ustvarjalnice sveta: Brazilija Vila Mojca Velenje Predavanje Stabilni starši – urejeni otroci Knjižnica Velenje Predavanje dr. Mira Cerarja O upanju in nezaupanju Kino Velenje Filmsko gledališče: glasbeni dokumentarec Marley

Torek, 5. marec 10.00 Knjižnica Velenje Učna delavnica Samopregledovanje dojk 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta – ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Velenjski grad Predavanje Način obuditve krajinskega parka 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige Rudija Povšeta Tudi moj majhen boj

Sreda, 6. marec 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Mestni stadion ob jezeru Nogometna tekma NK Rudar Velenje : NK Maribor 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Svetloba je vir življenja

28. februarja 2013

Koledar imen ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 28. februarja 17.30 Dvorana Marof Tečaj družabnega plesa za odrasle 19.15 Dvorana Marof Vodena vadba koronarnega kluba

Petek, 1. marec 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice – predšolska skupina 16.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice – mlajša šolska skupina 17.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice – starejša šolska skupina 19.00 Dvorana Marof Pilates 19.30 ulturni dom v Šmartnem ob Paki F. S. Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA, KUD Polzela (abonmajska predstava)

Sobota, 2. marca 10.30 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica 19.30 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU, KD Opčine Trst (abonmajska predstava)

Februar/svečan

28. Četrtek Roman

Marec/sušec

1. Petek Albin

2. Sobota Janja

3. Nedelja Marin

4. Ponedeljek Kazimir

5. Torek Janez

6. Sreda Nika

Ponedeljek, 4. marca 16.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice – starejša šolska skupina 17.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice – mlajša šolska skupina 18.00 Hiša mladih Svetniška pisarna 19.00 Dvorana Marof Pilates

Lunine mene

Torek, 5. marca 18.00 Dvorana Marof Joga 20.00 Kulturni dom Gorenje Zumba

4.

marca, ob 22.53, zadnji krajec

Dejstva o raku – spoznajte resnico

Plesali bodo

Velenje – Od 4. do 9. marca poteka v Sloveniji Teden boja proti raku. Letošnje njegovo kratko sporočilo je: dejstva o raku – spoznajte resnico.

Velenjsko društvo za boj proti raku, ki z raznimi aktivnosti opozarja širok krog ljudi na pomen preventive in zgodnjega odkrivanja bolezni skozi celo leto, bo letošnji teden zaznamovalo s predavanjem in delavnico, predstavnice društva pa se bodo v sredo, 6. marca, udeležile tudi slavnostne seje Zveze slovenskih društev za boj proti raku na ministrstvu za zdravje. Na njej bodo med drugim podelili priznanja. Med dobitniki bo tudi Premogovnik Velenje.

Sicer pa bo društvo v torek, 5. marca, ob 10. uri pripravilo v študijski čitalnici Knjižnice Velenje učno delavnico samopregledovanja dojk, v sredo, 13. marca ob 18. uri pa bo prav tako v študijski čitalnici knjižnice še predavanje z naslovom Najpogostejši ginekološki raki. Predaval bo Mariusz Kosi, spec. ginekologije, iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Velenje – Jutri (v petek) in v soboto bo Rdeča dvorana v Velenju prizorišče maturantskega plesa dijakov, ki zaključujejo šolanje na šolah Šolskega centra Velenje.

Teh je 478.

Po podatkih jih bo med njimi 144 pristopilo k zaključnemu izpitu, 188 se jih je odločilo končati šolanje na centru s poklicno maturo, 146 pa jih bo opravljalo splošno maturo.

Maturantski ples je zagotovo eden od dogodkov, ki se ga spominja večina dijakov. Vsekakor pa je to prijeten uvod v zrelostni izpit, kot pravijo maturi. Jutri (v petek) se bodo zavrteli dijaki zaključnih letnikov strokovnih šol, v soboto pa še gimnazijci.

n tp

n tp

KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA :

MISIJA ARGO

naj bi šesterico pretihotapili iz države pod pretvezo, da gre za hollywoodsko filmsko ekipo. Zgodba je tako neverjetna, da se lahko pripeti le v filmu. Pa vendar …

(Argo) Film leta! 3 oskarji 2013 (za film, prirejen scenarij in montažo) ter še 48 mednarodnih nagrad!

Triler, drama, 127 minut Režija: Ben Affleck Igrajo: Ben Affleck, Bryan Cranston, John Goodman, Taylor Schilling, Chris Messina, Clea DuVall,, idr.

MALI VELIKI PANDA

Petek, 1. 3., ob 20. uri Sobota, 2. 3., ob 18.15 Nedelja, 3. 3. ob 20.30

Petek, 1. 3., ob 18. uri Sobota, 2. 3., ob 18. uri – mala dvorana Nedelja, 3. 3., ob 16. uri – otroška matineja

Dramatični triler Misija Argo, ki je nastal po resničnih dogodkih, obuja tajni podvig, pri katerem je šlo za življenje ali smrt: za kulisami krize s talci v Iranu je namreč potekalo tajno reševanje šestih Američanov, v katerem sta imela pomembno, a širši javnosti malo znano vlogo CIA in Hollywood – podatek, ki je še dolga leta po dogodku ostal strogo varovana skrivnost.

4. november 1979, vrhunec islamske revolucije. Iranski revolucionarji vdrejo v ameriško veleposlaništvo v Teheranu in zajamejo 52 ameriških talcev. Šestim uspe v kaosu pobegniti in se zateči na dom kanadskega veleposlanika. Argo opisuje tajno operacijo, s pomočjo katere

(Mali veliki Panda (Little Big Panda)- sinhroniziran v slovenščino) Družinski animirani film, 87 minut Režija: Genndy Tartakovsky Slovenski glasovi: David Dolamić, Lea Likar, Kaja Jordan, Meta Černe, Tina Muc, idr.

Zgodba se dogaja nekje sredi veličastnega kitajskega višavja. Ker je vedno manj bambusa, so pande vedno bolj ogrožene.

Predvsem pa njihov obstoj leži v rokah človeka, ki širi svojo naravno okolje in krči gozdove, ki so nujno potrebni za normalno življenje teh čudovitih živali. Pande pa imajo še eno »slabo« lastnost - lenobo.

Nekdo bo moral njihove strasti čim prej zbuditi. To je zgodba o mladi pandi po imenu Manču, ki želi rešiti svoj gozd in prijatelje ter se hkrati upre ljudem. S podporo Ministrstva za kulturo!

KRALJEVSKA AFERA

(Royal Affair) Zgodovinska romantična drama, 137 minut. Režija: Nikolaj Arcel Igrajo: Mads Mikkelsen Trine Dyrholm, Alicia Vikander,Mikkel Boe Folsgaard, Sobota, 2. 3., ob 20.45 Nedelja, 3. 3., ob 18.00 Danska ob koncu 18. stoletja. Lepa in izobražena petnajstletna princesa Karolina Matilda pride na danski dvor za ženo duševno bolnemu in razvratnemu mlademu kralju Kristjanu VII. Kmalu po rojstvu njunega prvega otroka je za kraljevega osebnega zdravnika imenovan svobodomiselni Johann Friedrich Struensee. Struensee, idealist in vizionarski privrženec razsvetljenstva, si hitro pridobi kraljevo naklonjenost, v osamljeni kraljici pa najde sorodno dušo in politično zaveznico.

Med njima se razvname strastna in prepovedana ljubezen, ki za vedno spremeni zgodovino naroda.

MARLEY

Glasbeni dokumentarec, biografija, 145 minut. Režija: Kevin Macdonald Nastopajo: Bob Marley, Ziggy Marley, Cedella Marley, Rita Marley, Neville 'Bunny Wailer' Livington, Chris Blackwell, Neville Garrick, Lee 'Scratch' Perry, idr.

Ponedeljek, 4. 3., ob 20.00 – filmsko gledališče Edini film o Bobu Marleyju, ki ga je avtorizirala njegova družina, je ultimativni filmski dokument o življenju, delu in zapuščini enega najvplivnejših glasbenikov 20. stoletja. Oskarjevec Kevin Mc'Donald (Zadnji škotski kralj, Državniške igre) s pomočjo javnosti doslej neznanega gradiva in skozi pogovore s tistimi, ki so mu bili najbliže, naslika intimen portret človeka za legendo.

Bob Marley, glasbenik, revolucionar, legenda, pa tudi navdušen nogometaš, ljubimec, mož in oče enajstih otrok.

Naslednji vikend, od 8. 3. do 11. 3. napovedujemo: slovensko kriminalno dramo PRELOMNICA, akcijsko grozljivko LOVCA NA ČAROVNICE, glasbeni dokumentarec, biografijo MARLEY, družinsko pustolovščino POGUM (sinhroniziran) ter v filmskem gledališču evropski film leta in z oskarjem nagrajeni tuji film, dramo LJUBEZEN.

Naš ­čas, 28. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

UTRIP

28. februarja 2013

Tihožitja v avli občine Velenje, 19. februar - V avli Mestne občine Velenje si lahko do 15. marca ogledate ustvarjalna dela učencev osnovne šole Gustava Šiliha Velenje. Pod mentorstvom likovnega pedagoga Petra Matka svoja dela razstavljajo petošolci Ana Rožič, Ajla Korajac, Nina Grujičić in Marko Berkenjačevič.

Svoj slikarski potencial so pokazali pri slikanju tihožitij po predlogah umetniških reprodukcij mojstrov 17. stoletja.

Kanoni o Kanoniju Velenje, 28. februarja – V četrtek ob 19. uri bodo v velenjski Kulturnici predstavili knjigo Črta Kanonija Moj oče, psihiater Kanoni. Knjiga pripoveduje o življenju in delu pionirja slovenske psihiatrije dr. Janezu Kanoniju, hkrati pa tudi o zgodovini slovenske psihiatrije. Ob študiju medicine in potem psihiatrije je bil tudi glasbenik, mislec, navdušen smučar, alpinist ter seveda družinski človek. V knjigi spoznamo neverjetno bogato in zanimivo življenjsko zgodbo, skozi njo pa pričevanje o nekem času in pomembnih sodobnikih. Sin Črt Kanoni, ki ga večina od nas pozna kot dolgoletnega novinarja, očeta v knjigi približa tudi zelo osebno. Pogovor z avtorjem bo vodila Milena Ževart.

Filma o Kavčnikovi in Grilovi domačiji Velenje, 28. februarja – Danes, točno opoldne, bodo v muzeju Velenje premierno predstavili filma Žar stoletij – Kavčnikova domačija. Gre za nov film, ki prikazuje zgodbo domačije Kaučelo in ljudi, ki so v njej živeli. Dokumentarni

19

Muni uspešen na Art bienalu 2013 London, Velenje, 25. februarja – Velenjski slikar Iztok Šmajs Muni je eden od 140 umetnikov z vseh koncev sveta, izbranih med 2.000 umetniki, ki se je s svojimi deli uvrstil na letošnji londonski Art bienale. Ta gostuje v Old Town Hall v londonskem Chelseju.

Iztok Šmajs Muni je edini umetnik iz Slovenije, ki se je uvrstil nanj, poleg tega je prejel časno diplomo bienala za umetniške dosežke. Na razstavi bienala predstavljajo internacionalno, sodobno umetnost, za velik uspeh pa si zasluži vse čestitke. Že kmalu bo Muni svoja dela

film Grilova domačija pa prikazuje ekomuzej v Vinski Gori, zgodovino domačije in njeno današnjo podobo, ko člani različnih društev oblikujejo njeno muzejsko podobo. Oba filma sta nastala v Studiu Mozaik.

Oven 21. 3. - 20. 4.

Nekaj napornih dni je za vami, saj ste stopili v novo obdobje. Novosti se slišijo dobro, a vi jih jemljete ravno obratno, zato kar precej trpite. Premislite o nečem, kar vam je večkrat predlagala tudi vaša prijateljica. Prevečkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti precej slabovoljni in zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in enkrat za spremembo pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo v tem tednu zagotovo na vaši strani in tudi finančne težave se bodo končale. Še lep čas boste na konju, saj bo priliv res konkreten. A ker gre denar bolj težko od vas, se tega sploh na boste prav zavedali.

Župan občine Chelsea in Iztok Šmajs - Muni na Londonskem bienalu 2013. Žirija, ki je izbrala dela za razstavo, je zapisala: »Gre za močan talent, ki izstopa iz množice.«

razstavil v galeriji Aragon 232. V izbor razstave, kjer se bo predstavilo več umetnikov, ga je uvrstila

Herman razstavlja v Bianci Velenje, 1. marca – Od jutri do 20. marca si lahko v galeriji velenjske vile Bianca ogledate slikarska

Bik 21. 4. - 20. 5.

Počasi se boste začeli spet veseliti juter, dnevov in življenja nasploh. Najhujša kriza je za vami, po tem, ko ste krepko premislili, pa se zna zgoditi, da boste že v teh dneh skušali zgladiti spor. Pa ne bo šlo zlahka. Ljubljena oseba bo zahtevala od vas, da ji zaupate. To vas bo sicer precej vznemirjalo, saj ne boste točno vedeli, kaj se dogaja. Vse se bo dobro izteklo, če ji boste le pustili malo dihati. Če boste preveč nepopustljivi, lahko pride do nerazrešljivega spora. Tega si ne želi nobene od vaju. Zdravje bo prav zaradi stresa precej na udaru, zato poskušajte zanj narediti več. Finance pa tudi še ne bodo na zeleni vaji, zato ne zapravljajte za stvari, ki jih ne potrebujete.

pomembna španska galeristka Maria Floxo. Nase s svojimi deli n opozarja tudi v Maleziji.

Dvojčka 21. 5. - 21. 6.

vanju, ki so ga zaznamovale tudi javne plastike, ki jih lahko vidite tudi v Velenju, Topolšici in Šoštanju. Priredil je že več kot 50 samostojnih razstav doma in na tujem.

Anton Herman bo tokrat predstavil

Dr. Miro Cerar o upanju in zaupanju V ponedeljek, 4. marca, bo v Knjižnici Velenje javno predavanje dr. Mira Cerarja, strokovnjaka za ustavno in upravno pravo, z naslovom O upanju in zaupanju.

Dr. Cerar bo predstavil dva pojma, ki sta neposredno povezana tako z bistvom človeka in njegovim družbenim sobivanjem kot tudi z iskanjem poti iz sedanje krize vrednot, ekonomske in socialne krize.

Organizatorja predavanja sta Knjižnica Velenje in Rotary klub Velenje. Zaradi pričakovanega večjega števila udeležencev zbirajo prijave na: prijave@rotaryklubvelenje.si

Zadnje čase kar prekipevate od energije, vendar pa se vseeno dolgočasite. Spoznali boste, da so bila nekatera pričakovanja zgrešena, vendar si tega ne ženite preveč k srcu. Ne pretrgajte stika s poslovnimi partnerji samo zato, ker so vas pustili na cedilu.

Sploh, če se je to zgodilo zgolj enkrat, se raje odločite za konstruktiven pogovor. Čaka vas namreč izjemno razburljivo in srečno obdobje na vseh področjih. Le na ljubezenskem boste vsak dan bolj v dvomih, da je oseba, s katero ste si že nekaj časa zelo blizu, res prava.

Tako pri zdravju kot pri financah pa vam v začetku marca kaže izjemno dobro. Tudi naložbe ne bo slaba.

Rak 22. 6. - 22. 7. Še vedno imate občutek, da ne morete doseči popolne sreče. Morda ste trenutno preprosto premalo sproščeni. Če imate možnost, si vzemite si kakšen dan samo za lenarjenje, saj se vam zna zgoditi, da boste zaradi napetosti in neprestanega dela še zboleli. Prevelika radovednost vam lahko škoduje, zato se raje brigajte za lastne posle. To bo v naslednjih dneh j lahko, saj nihče ne bo zelo resno jemal vsega, kar se bo dogajalo pri delu. Doživeli boste srečanje, ki bo vplivalo na vašo prihodnost. In to že v teh dneh.

Samski uživajte, če ste vezani, pa bi bilo dobro, da o zadevi temeljito premislite. Lahko se vam namreč zgodi, da vam bo še pošteno žal za dejanja, ki jih nameravate storiti. Po toči zvoniti je še vedno prepozno.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Da pomlad res prihaja, boste vedeli ob koncu tega tedna. Z ljubljeno osebo se boste pogovarjali bolj z dotiki kot z besedami. Tudi sicer boste precej molčeči, kar ni značilno za vas. Zato se bodo vaši najbližji glasno spraševali, kaj se dogaja z vami.

Vi boste previdno molčali, le zakopali se boste v delo in razne opravke. Nespečnost bo porušila vaš dnevni ritem, zato bo popoldanski spanec večkrat nujen. Ponoči pa boste pogosto preveč črnogledih misli, kar ni dobro. Začutili boste tudi posledice neredne prehrane, zato poskrbite za več discipline tudi na tem področju. Kakšen dan posta ne bi škodil, tudi več rekreacije ne.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Slikar in kipar Anton Herman med ustvarjanjem

dela akademskega kiparja in slikarja Antona Hermana. Širši javnosti je poznan predvsem po svojem več kot tridesetletnem kiparskem sno-

stvaritve v olju, motive krajin, tihožitja in portrete, ki jih je ustvaril v zadnjih letih. n

V teh dneh boste dobili zelo lepo darilo, ki sicer ne bo drago, bo pa pozorno. To vas bo čisto raznežilo. Spoznali boste, da imate iskrene prijatelje, ki so vam vedno pripravljeni pomagati. Tudi ko se zdi, da vam pomoč sploh ne bi mogla kaj lepega prinesti. S kolegi, ki so nagnjeni k ogovarjanju, pa se raje ogibajte pogovorov na štiri oči. Tako bi se namreč lahko tudi sami znašli sredi spletke, ki se vas v bistvu sploh ne tiče. Rahlo se boste morda v teh dneh zapletli v finančne težave, saj se ne boste mogli upreti nakupom. Zdelo se vam bo, da se pač morate pripraviti na pomlad. Včasih pretiravanje ne škodi, sploh, če boste ob tem čutili sproščenost in srečo. Da boste le znali ustaviti konje.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10. Čas teče zelo hitro in zato nima smisla, da nenehno čakate na spodbudo. Neka oseba vam je namreč že dlje časa všeč, vendar pa se ji ne upate približati. Tveganje se včasih izplača, tako ali tako pa nimate kaj izgubiti. Žal breme iz preteklosti še vedno rahlo vplivalo na vaše odločitve in počutje. Pomembno je, da se počutite močni in tako vas tudi zdravje ne bo pustilo na cedilu. Poskrbite zato, saj veste kako. Ker uživate v vašem delu, je tudi to lahko način, da najdete ravnovesje v sebi. Da brez drznosti ni napredka, se bo izkazalo tudi v vašem primeru, saj bo učinek več kot odličen. V prvih dneh marca boste presenetili vse, tudi sebe. Pozitivno, seveda.

Škorpijon 24.10. - 22. 11.

www.megatel.si • prodaja@megatel.si

Zvezde vam svetujejo, da se v teh dneh ukvarjate le s svojimi zadevami in pustite pri miru drugače misleče. Čeprav imate ponavadi prav, vam bo tokrat vaša trma le škodovala. Čaka vas prijetno presenečenje na delovnem mestu. Če se boste izkazali, pa lahko pričakujete tudi nagrado. Še enkrat premislite o odločitvah, ki ste jih sprejeli pred kratkim. Okoliščine se bodo nenehno spreminjale, zato se boste ves čas morali prilagajati. Izogibajte se ljudi, ki do vas niso iskreni. Preveč energije vam popijejo. Neprijeten občutek bi lahko zelo bolel, zato najdite ventile, da se boste sprostili. Sicer se lahko zgodi, da vam jo spet zagode zdravje.

03 777 00 77 • nižji stroški in veè funkcionalnosti kot pri klasièni telefoniji • brezplaèna analiza prihrankov, uvedba in šolanje

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Delo, ki vas čaka v teh dneh, vas izjemno veseli, zato vam nič ne bo težko. Spoznali boste, da so bila nekatera pričakovanja zgrešena, kar vas ne bo razveselilo. In to zaradi ljudi, s katerimi boste imeli opravka. Niso vsi tako iskreni in pošteni kot vi, ko naleteti na hinavce, pa ste vedno znova v šoku. Zaželeli si boste drugačnosti, zato bodo nekatere spremembe neizbežne. Znašli se boste v okolju, ki bo za vas preveč resno, da bi lahko v njem iskreno uživali. Ne ustrašite se, saj bo kmalu bolje. Pokličite starega prijatelja, ki ga že dolgo niste videli. Pogrešate ga, priznajte. Tudi partner pogreša vas, a se sploh ne zavedate, da ga odrivate stran od sebe. Zakaj že?

Zgodilo se je … od 1. do 7. marca - 1. marca 1974 so v šoštanjski termoelektrarni ukinili prisilno upravo; - 2. marca 1979 so ustanovili Savinjsko–šaleško gospodarsko zbornico; - 2. marca 1987 je bil na Golteh slalom za evropski pokal in za nagrado Titovega Velenja; na njem so nastopali tudi tekmovalci iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Japonske in Združenih držav Amerike (med njimi tudi uveljavljena imena svetovnega smučanja: Bittner, Frommelt, Petrovič, Čižman, Benedik in drugi); - 2. marca 1990 so na konvenciji ZKS – Stranke demokratične prenove Velenje, predlagali začetek postopka o ponovni

priključitvi krajevne skupnosti Vinska Gora k občini Velenje; - v začetku marca leta 1979 so pred trgovino Tržnica postavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju; - v začetku marca leta 1992 so se na slovenskem trgu pojavili prvi Gorenjevi sušilniki perila; - 4. marca 1975 so v Družmirju zaradi izkopavanja premoga porušili cerkev sv. Mihaela; - 4. marca 1993 so v šoštanjski termoelektrarni z avstrijskim izvajalcem podpisali pogodbo za izgradnjo odžvepljevalne naprave na četrtem bloku elektrarne; - 5. marca 1976 so v Pesju svečano odprli nov otroški vrtec; - 5. marca 1977 je bil v velenjski Rdeči dvorani boksarski dvo-

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Tako srečni boste, da se vam bo videlo že na daleč. Prekipevali boste od dobre volje in energije. Čeprav vam bodo pohajkovanja s prijatelji, ki si jih boste privoščili čez vikend ugajala, ne pozabite na delo in družino. O nekaterih preteklih težavah boste razmišljali drugače kot prej. Spoznali boste, da ste lahko res zadovoljni. Držali se boste bolje kot so to pričakovali od vas tisti, ki vas odlično poznajo. Kmalu boste spoznali, da stvari niso tako črne, kot ste jih sprva videli. Ugotovili boste tudi, da se ne splača obremenjevati z vsako težavo, ki vam jo navrže življenje. razvajajte se, s tem boste razvajali tudi vse okoli vas. Pustite, da vas tok dogodkov ponese s sabo. Včasih je to edino prav, pa čeprav je lahko tudi nevarno, kajne?

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Rušenje cerkve sv. Mihaela v Družmirju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

boj med takratnim evropskim prvakom Matejem Parlovim in Francozom Christianom Ponceletom, v njem pa je prepričljivo slavil Mate Parlov; - leta 1985 je bila 5. marca na Golteh prva smučarska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Šved Jonas Walldner; - v Šoštanju je 6. marca 1875

umrl Peter Musi, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar, začetnik šolskega hranilništva in predvsem učitelj, ki je v Šoštanju preživel večino svojega ustvarjalnega življenja; - 6. marca 1971 je Franc Leskošek – Luka svečano odprl pokriti plavalni bazen v Velenju. n Damijan Kljajič

Zaradi stresa in spremenljivega vremena bo vaš imunski sistem precej oslabljen, zato poskrbite, da boste zaužili dovolj vitaminov in svežega zraka. Sploh, ker ste utrujeni in ker si že nekaj časa ne morete vzeti časa za stvari, ki vas veselijo in vas hkrati napolnijo z energijo. Čeprav ste jo v letošnji dolgi in hudi zimi z zdravjem dobro obnesli, se to lahko spremeni, če ne boste znali poskrbeti zase. Postajate namreč tudi nestrpni, kar čutijo tako sodelavci kot partner. Vzemite se v roke, saj delate škodo sebi in vsem okoli vas. V nedeljo bo do vas prišla novica, ki vas bo najprej prestrašila. Ko boste prespali, boste ugotovili, da ovira ni tako visoka, da je ne bi mogli preskočiti. Le pogumno naprej!

Ribi 21. 2. - 20. 3.

V teh dneh se bodo na vas spomnili tudi prijatelji, ki jih vidite in srečate le občasno.

Veseli boste njihove pozornosti, čeprav boste dajali vtis, da vam osebni praznik nič kaj ne pomeni. Še najbolj veseli pa boste pozornosti partnerja. Ta vas bo tudi letos zelo presenetil, v pozitivnem smislu, seveda. Pristal bo celo na nekaj, kar mu boste predlagali v velikem strahu. In previdno. Zato bo potem še toliko slajše. Dobre novice bodo te dni kar deževale. Po nekaj ne preveč dobrih tednih bodo kot balzam za vašo dušo, ki se bo počasi, z odhodom zime, spet začela veseliti življenja. Načrt, ki ga boste oblikovali konec tega tedna, bo dober.

Držite se ga, saj vztrajnost še vedno ni vaša čednost. Tokrat se vam res splača, hitro boste nagrajeni.

Naš ­čas, 28. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

28. februarja

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Kljukčeve dogodivščine, lutke 10.35 Služkinja, igrani film 10.50 Male sive celice, kviz 11.30 Moja soba: Jan - bmx 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Vreme, šport 13.30 Tarča 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Roli, Poli, Oli, ris.

15.55 Mladi znanstvenik Janko 16.10 Firbcologi, otr. odd.

16.45 Dobra ura z Andrejem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.10 Šport 17.15 Dobra ura z Andrejem 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Andrejem 18.35 Ezopovo gledališče, ris.

18.45 Dobra ura z Andrejem 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: Papež Benedikt XVI. 00.30 Ugriznimo znanost 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

Petek,

1. marca

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Martina in ptičje strašilo 10.20 Bisergora, nan.

10.35 Potujoči škrat, nan.

11.00 Firbcologi, odd. za otroke 11.25 V dotiku z vodo, 23/26 12.00 Sveto in svet: Papež Benedikt XVI. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Aleks v vodi, ris.

15.55 Policaj Črt, ris.

16.05 Megabiti energije, dok. odd.

16.15 Megabiti energije, dok. odd.

16.25 Bizgeci, ris.

16.45 Dobra ura z Akijem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Akijem 18.00 Infodrom 18.05 Moja soba: Lea - pevka 18.35 Gozdna druščina, ris.

18.45 Dobra ura z Akijem 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Na zdravje!

21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Ljubezen do letenja 00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal

07.00 Kravica Katka, ris.

07.05 Pikijeve glasbene dogodivščine, ris.

07.10 Krtji sestrici, ris.

07.20 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Krtek, ris. nan.

07.35 Medvedek in ptiček, ris.

07.40 Dragi domek, ris.

07.45 Erazem in potepuh, 5/5 07.55 Gospodič Jakob, ris.

08.00 Erazem in potepuh, 4/5 08.30 Sejalci besed: Fran Milčinski 08.50 Infodrom 09.00 Pipi in Melkijad, gled. pred.

09.50 Sp, smuč. skoki na veliki skakalnici (M), nord. komb., prenos 11.00 Dobro ura z Milico 12.30 Sp, smuč. teki 4x5 km (Ž), prenos 14.00 Kdo si upa na večerjo?, ponov.

15.20 Sp, smuč. teki 10 km (M), prenos 16.35 Sp, smuč. skoki na veliki skakalnici (M), prenos 19.15 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Nikoli ne reci nikoli, franc. film 21.35 Sodobna družina (II.), 19/24 22.00 Marchlands, 3/5 22.50 Točka, glas. odd.

23.20 Zabavni infokanal

07.00 Kravica Katka, ris.

07.05 Pikijeve glasbene dogodivščine, ris.

07.10 Krtji sestrici, ris.

07.20 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Krtek, ris.

07.35 Medvedek in ptiček, ris.

07.40 Dragi domek, ris.

07.45 Ezopovo gledališče, ris.

07.55 Gospodič Jakob, ris.

08.00 Erazem in potepuh, 5/5 08.30 Sejalci besed: Tone Seliškar 08.50 Infodrom 09.00 Sneguljčica, lutke 10.10 Sp, SVSL (Ž), prenos 11.30 Dobra ura z Andrejem 12.50 Migaj raje z nami 13.20 Sp, smuč. teki 4x10 km (M), prenos 15.30 Sp, SVSL (Ž), prenos 16.55 Atletika, ep v dvorani, prenos 20.00 Putinov poljub, dok. odd.

21.00 Miranda (I.), 3/6 21.30 Scott in Bailey II., 7/8 22.20 Nočni poslušalec, am. film 23.45 Točka, glas. odd.

00.35 Zabavni infokanal

06.25 Tv prodaja 06.55 Raziskovalka Dora, ris. ser.

07.20 Čarobni vrtiljak, ris. ser.

07.35 Winx klub, ris. ser.

08.00 Fish in Chips, ris. ser.

08.15 Biser, nad.

09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nan.

10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Mentalist, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Lepo je biti sosed, nan.

14.45 Ko listje pada, nad.

15.45 Srčna strast, nad.

16.45 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur,popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

17.55 Larina izbira, nad.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Trije tedni, trije otroci, kanad. film 21.45 24ur zvečer 22.15 Policijska družina, nan.

23.10 Razočarane gospodinje, nan.

00.05 Chuck, nan.

01.00 Prenova z Debbie Travis, res. ser.

02.00 24ur, ponovitev 03.00 Zvoki noči

06.25 Tv prodaja 06.55 Raziskovalka Dora, ris. ser.

07.20 Čarobni vrtiljak, ris. ser.

07.35 Winx klub, ris. ser.

08.00 Fish in Chips, ris. ser.

08.15 Biser, nad.

09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad.

10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Policijska družina, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Lepo je biti sosed, nan.

14.45 Ko listje pada, nad.

15.45 Srčna strast, nad.

16.45 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

17.55 Larina izbira 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Predobra zame, am. film 21.55 24ur zvečer 22.25 Nora ljubezen, am. film 23.00 Eurojackpot 23.05 Nora ljubezen, am. film 00.20 Misija v Maleziji, avstral. film 02.05 24ur, ponovitev 03.05 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Aktualno: EPK Maribor 2012 obogatila MO Slovenj Gradec, pogovor 11.35 Vabimo k ogledu 11.40 Pop corn, glasbena oddaja 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Prodajno TV okno 13.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, tabornike – vodniška šola 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Ansambel Slovenski zvoki in Ansambel Tik Tak 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Oglasi 21.25 Dežela šerp (1962), dokumentarni film 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Ansambel Slovenski zvoki in Ansambel Tik Tak 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja Otroški parlament 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Spodnje Savinjske doline, informativna oddaja 20.55 Oglasi 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Gostilna pr Francet (21), zabavno glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Sobota, 2. marca

06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Bine 07.15 Zgodbe iz školjke: Jaz sem deževnik 07.20 Radovedni Taček 07.30 Biba se giba, ris. nan.

07.55 Studio Kriškraš 08.15 Kulturni brlog 08.20 Opravila: Jessa se igra z ovčkami 08.25 Veliki stroji: Gasilno vozilo 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi, odd. za otroke 09.15 Bukvožer: Matilda 09.20 Male sive celice, kviz 10.00 Infodrom 10.10 Moj zmaj leti, igrani film 10.25 Gremo na smuči, 2/4 11.30 Past za Rdečo kapico, anim. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja!

14.55 Na lepše 15.15 Slovenski magazin 15.50 Zdravje Slovencev: Ženske spomne motnje, 2/5 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.40 Ledena Zemlja: Pomlad, 2/6 18.30 Ozare 18.40 Pri Slonovih, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija, družinski kviz 21.30 Parada, koprod. film 23.20 Poročila, šport, vreme 23.55 Oglaševalci (III.), 10/13 00.40 Ledena Zemlja: Pomlad, 2/6 01.30 Ozare, ponov.

01.35 Dnevnik, vreme, šport 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Infokanal

06.55 Skozi čas 07.10 Dvanajst: Felicitas Hoppe 08.20 Pogledi Slovenije 09.50 Sp, nord. smuč. kombinac., sprint ekipno, prenos 10.25 Sp, smuk (Ž), prenos 11.40 Sp, smuk (M), prenos 13.00 SP, smuč. teki, 30 km (Ž), vključ. v prenos 14.00 Migaj raje z nami, ponov.

14.50 Sp, nord. smuč., kombinac., sprint ekipno 2x7,5 km, prenos 16.00 Sp, smuč. skoki, ekipna tekma, prenos 18.55 Rokomet, pokal Slovenije, polfinale (M), prenos iz Laškega 20.40 Atletika, ep v dvorani, posn.

22.30 33/45, sobotna glas. noč 23.25 Bleščica 23.55 Na lepše 00.20 Zabavni infokanal

06.30 Tv prodaja 07.00 Minuscule, ris. ser.

07.05 Medved Rupert, ris. ser.

07.20 Balonar Oskar, ris. ser.

07.35 Fish in Chips, ris. ser.

07.50 Chuck in prijatelji, ris. ser.

08.15 Raziskovalka Dora, ris. ser.

08.40 Dežela konjičkov, ris. ser.

09.05 Perla, ris. ser.

09.30 Winx klub, ris. ser.

09.55 Lego Ninjago, ris.

10.20 Ben 10, ris. ser.

10.45 Beverly Hills 90210, nan.

11.40 Mamica na preizkušnji, dok. ser.

12.40 Prenovimo sobo, res. ser.

13.10 Preobrazba doma, dok. ser.

14.10 Natalee Holloway, am. film 15.55 Nadarjeni mož, nan.

16.50 Čarli in tovarna čokolade, am. ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Troja, am. film 23.00 Kače na letalu, am. film 01.00 Skrivnost gozdne noči, am. film 02.45 24ur, ponov.

03.45 Zvoki noči

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Ustvarjalne iskrice (49): opomnik 10.05 Bob leta 2012, posnetek 11.15 Oglasi 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Videospot dneva 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, tabornike: rod Pusti grad 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Mura Raba TV 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2094. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Pridi, zapleši, koncert ans.

Donačka 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Nedelja, 3. marca

07.00 Aleks in glasba, ris.

07.05 Karli, ris.

07.10 Tinček, ris.

07.15 Krtek, ris.

07.20 Teo, ris.

07.25 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.35 Žanov svet, ris.

07.45 Eli in Fani, ris.

07.50 Lokomotivček Tomaž, ris.

07.55 Ava, Riko, Teo, ris.

08.00 Pokukajmo na zemljo, ris.

08.05 Mladi znanstvenik Janko, ris.

08.15 Dinko pod krinko, ris.

08.25 Timi gre, ris.

08.35 Nodi v Deželi igrač, ris.

08.45 Ezopovo gledališče, ris.

08.55 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

09.20 Pokukajmo na zemljo, ris.

09.25 Pujsa Pepa, ris.

09.30 Šampion Jon, ris.

09.35 Dedek v mojem žepu, 5/66 09.45 Dedek v mojem žepu, 6/66 10.00 Nedeljska maša 10.55 Na obisku, tv Koper 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Na zdravje!

14.45 Gospodar prstanov, anim. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dekameron, nan.

17.50 Igralci brez maske: Marija Benko, 1. del 18.40 Nodi v Deželi igrač, ris.

19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Kdo si upa na večerjo?

21.00 Je res?

21.50 Zdravje Slovencev: Multipla skleroza, 3/5 22.25 Poročila, vreme, šport 22.55 Sinovi anarhije (IV.), 14/14 23.40 Slovenski magazin 00.10 Dnevnik, ponovitev 00.35 Zrcalo tedna, vreme, šport 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Infokanal 07.00 Skozi čas 07.45 Globus 07.40 Kraji in običaji, tv Koper 09.05 Slovenski magazin 09.40 Turbulenca, izob. odd.

10.20 Glasb. matineja 10.55 Sp, SVSL (M), prenos 12.10 Sp, SVSL (Ž), prenos 13.10 Sp, smuč. teki, 50 km (M), vključ. v prenos 13.20 Atletika, ep v dvorani, posn.

13.50 Sp, smuč. teki, 50 km (M), vključ. v prenos 14.55 Košarka, finale pokala članic, prenos 16.40 Atletika, ep v dvorani, vključ. v prenos 18.55 Rokomet, pokal Slovenije, finale (M), prenos 20.40 Žrebanje Lota 20.45 Mali širni svet (III.), 6/12 21.40 City folk: Lizbona 22.05 Kriza civilizacije, dok. odd.

23.00 V glavi, igrani film 23.20 Za zaprtimi očmi, igrani film 23.45 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.05 Medved Rupert, ris. ser.

07.15 Kopalčki, ris. ser.

07.30 Gasilske zgodbe, ris. ser.

07.55 Roli, Poli, Oli, ris. ser.

08.20 Kaja, ris. ser.

08.35 Čebelica Maja, ris. ser.

08.45 Dežela konjičkov, ris. ser.

09.10 Mia in jaz, ris. ser.

09.35 Winx klub, ris. ser.

10.00 Lego Ninjago, ris. ser, 10.25 Ben 10, ris. ser.

10.50 Beverly Hills 90210, nan.

11.45 Mamice na preizkušnji, dok. ser.

12.45 Preobrazba doma, dok. ser.

13.45 Mrtvi kanarčki, am. film 15.25 Nadarjeni mož, nan.

16.20 Hišni pripor, am. film 18.20 Ana kuha, kuhar. odd.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Očka, ne ga srat!, am. film 21.50 Jezne in zaljubljene, am. film 00.05 Boleče slovo, am. film 01.50 24ur, ponov.

02.50 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš: otroški parlament, otroška oddaja 09.40 2093. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 2094. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 11.45 Dotiki gora: Ledeno plezanje: Teranova smer, slap 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža:ans. Slovenski zvoki, ans. Tik Tak 13.20 Kuhinjica, tedenski izbor 14.15 Prodajno TV okno 14.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Ustvarjalne iskrice (48): živalski vrt 18.25 Nanovo, mladinska oddaja 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Pop corn, glasbena oddaja 20.10 Vabimo k ogledu 20.15 Jutranji pogovori 21.45 Gostilna Pr Francet (21) 22.45 Popotniške razglednice: z motorjem po Švici - gost: Marjan Knez 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

28. februarja 2013

Torek,

Sreda,

4. marca

5. marca

06.25 Utrip 06.35 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Radovedni Taček 10.25 Iz popotne torbe 10.45 Tepko, otr. ser.

11.00 Gremo na smuči, 2/4 11.25 Megabiti energije, dok. odd.

11.35 Megabiti energije, dok. odd.

12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Ljubezen do letenja 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Fračji dol, ris.

16.10 Studio kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila ob petih 17.10 Vreme, šport 17.15 Dobra ura z Bernardo 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Bernardo 18.35 Franček gre na športni dan, ris.

18.45 Dobra ura z Bernardo 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Opus: 200-letnica rojstva Giuseppa Verdija 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena 00.45 Duhovni utrip 00.55 Dnevnik, vreme, šport 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Studio Kriškraš 10.35 Kulturni brlog 10.40 Zgodbe iz školjke 11.00 Harmonije Evrope: Nemčija 11.20 Iskanje prijateljev, igrani film 11.35 Pod klobukom 12.20 Opus: 200-letnica rojstva Giuseppa Verdija 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Metka in Zverinko Zver, ris.

15.55 Dinko pod krinko, ris.

16.05 Eli in Fani, ris.

16.15 Ribič Pepe 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Jasno 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Jasno 18.30 Risanka 18.40 Dobra ura z Jasno 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika, vreme 20.00 Odkrito, pogov. odd.

21.00 Ameriški udar, dok. odd.

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Je res?, ponov.

00.25 Posebna ponudba 00.45 Dnevnik, ponov.

01.15 Slovenska kronika, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal

07.00 Kravica Katka, ris.

07.05 Pikijeve glasb. dogod., ris.

07.10 Krtji sestrici, ris.

07.20 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Krtek, ris. nan.

07.35 Medvedek in ptiček, ris.

07.40 Dragi domek, ris.

07.45 Ezopovo gledališče, ris.

07.55 Gospodič Jakob, ris.

08.00 Otroški infokanla 08.50 Infodrom 10.00 Dobra ura z Akijem 11.20 Dobro jutro 14.00 Točka, glas. odd.

14.55 Na lepše 15.20 Je res?

16.20 Putinov poljub, dok. odd.

17.30 Dober dan, Koroška 18.00 Prava ideja!

18.30 To bo moj poklic: Komunalni inženir, 25/30 19.00 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope: Po stopinjah Marie Curei, dok. film 21.20 Jack Taylor: Magdalenske mučenke, 3/3 22.50 Razred zase: Prvi šolski dan 23.15 Točka, glas. odd.

00.05 Zabavni infokanal

07.00 Kravica Katka, ris.

07.05 Pikijeve glas. dogod., ris.

07.10 Krtji sestrici, ris. ser.

07.20 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Krtek, ris. nan.

07.35 Eli in Fani, ris.

07.40 Dragi domek, ris.

07.45 Ezopovo gledališče, ris.

07.55 Gospodič Jakob, ris.

08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 10.00 Dobra ura z Bernardo 11.15 Dobro jutro 14.20 Točka, glas. odd.

15.30 Moja Slovenija 16.50 Glasnik 17.30 Mostovi 18.05 Zdravje Slovencev: Multipla skleroza, 3/5 18.35 Slovenski vodni krog: Ložnica 19.00 Točka, glasb. odd.

19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto, glas. odd.

20.30 Kathleen Ferrier, glas. dok. film 21.20 Wagnerjevo leto 21.35 Nadzor, koprod. film 23.35 Točka, glasb. odd.

00.20 Zabavni infokanal

06.00 Mifi, ris. ser.

06.05 Mojster Miha, ris. ser.

06.15 Megaminiživali, ris. ser.

06.25 Radovedni Jaka, ris. ser.

06.35 Mia in jaz, ris. ser.

07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, nad.

08.15 Biser, nad.

09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad.

10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Nadarjen mož, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Lepo je biti sosed, nan.

14.40 Ko listje pada, nad.

15.40 Srčna strast, nad.

16.40 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

17.45 Misli zdravo 17.50 Larina izbira, nad.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Čista desetka, nan.

21.00 Samo ti, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Samo ti, am. film 23.30 Maščevanje, nan.

00.25 Razočarane gospodinje, nad.

01.20 Chuck, nan.

02.15 24ur, ponov.

03.15 Zvoki noči

06.00 Gasilske zgodbe, ris. ser.

06.25 Radovedni Jaka, ris. ser.

06.35 Medvedek Benjamin, ris. ser.

06.50 Pingvini z Madagaskarja, ris. ser.

07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, nad.

08.15 Biser, nad.

09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad.

10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Nepremagljiv dvojec, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Lepo je biti sosed, nan.

14.40 Ko listje pada, nad.

15.40 Srčna strast, nad.

16.40 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

17.45 Misli zdravo, nad.

17.50 Larina izbira, nad.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan.

22.00 24ur zvečer 22.30 Dobre zgodbe 22.35 Težki zločini, nan.

23.30 Razočarane gospodinje, nan.

00.25 Chuck, nan.

01.20 Prenova z Debbie Travis, res. ser.

02.20 24ur, ponovitev 03.20 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2094. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Vabimo k ogledu 12.00 Pridi, zapleši, koncert ans.

Donačka 13.40 Videospot dneva 13.45 Prodajno TV okno 14.00 Videostrani, obvestila 17.20 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Gostilna pr Francet, zabavno glasbena oddaja 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Spodnje Savinjske doline, informativna oddaja 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje gost: Franc Sever 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje gost: Franc Sever 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: bila je huda mravljica 18.40 Oglasi 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2095. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna oddaja 20.35 Dotiki gora: Čaven 20.55 Oglasi 21.00 Energetska samopomoč: dr.

Suzana Landripet, svetov. odd.

21.30 Vabimo k ogledu 21.35 Dežela šerp (1962), dokumentarni film 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

6. marca

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Ribič Pepe 10.40 Zlatko Zakladko 11.00 Slovenski vodni krog: Unica 11.25 Polž v solati, ponov.

12.00 Ameriški udar, dok. odd.

13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Pujsa Pepa, ris.

15.50 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura z Milico 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Dobra ura z Milico 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Milico 18.35 Neli in Cezar, ris.

18.45 Dobra ura z Milico 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme 19.50 Šport, vreme 20.05 Caramel, libanon. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Dvanajst: Rebecca Horn 00.10 Glasbeni večer 00.45 Turbulenca 01.15 Dnevnik, ponovitev 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal 07.00 Kravica Katka, ris.

07.05 Pikijeve glasb. dogod., ris.

07.10 Krtji sestrici, ris.

07.20 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Krtek, ris.

07.35 Eli in Fani, ris.

07.40 Dragi domek, ris.

07.45 Ezopovo gledališče, ris.

07.55 Gospodič Jakob, ris.

08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 10.00 Dobra ura z Jasno 11.20 Dobro jutro 14.00 Točka, glas. odd.

14.55 Igralci brez maske: Marija Benko 15.30 To bo moj poklic: Komunalni inženir, 25/30 16.15 Glasnik, tv Maribor 16.40 Evropski magazin, tv Maribor 16.55 Slovenci po svetu 17.35 Mostovi 18.05 O živalih in ljudeh, tv Maribor 18.30 Na vrtu 19.00 Točka, glas. odd.

19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Umet. drsanje, ep, revija, posn.

21.50 Bleščica, odd. o modi 22.20 Padec, am. film 00.15 Točka, glasb. odd.

01.05 Zabavni infokanal 06.00 Mifi, ris. ser.

06.05 Mojster Miha, ris. ser.

06.15 Megaminiživali, ris. ser.

06.25 Radovedni Jaka, ris. ser.

06.40 Tv prodaja 07.10 Biser, ris. ser.

08.05 Biser, ris. ser.

09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, hr. nad.

10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Kaos, nan.

13.00 24ur ob enih 14.00 Lepo je biti sosed, nan.

14.40 Ko listje pada, nad.

15.40 Srčna strast, nad.

16.40 Kot ukaže srce, nad.

17.00 24UR popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad.

17.45 Misli zdravo 17.50 Larina izbira, nad.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Brez dvoma, am. film 21.55 24ur zvečer 22.25 Politične živali, nan.

23.20 Razočarane gospodinje, nan.

00.15 Chuck, nan.

01.10 Prenova z Debbie Travis, res. ser.

02.10 24ur, pon.

03.10 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2095. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Vabimo k ogledu 11.05 Športni torek, športna oddaja 11.15 Energetska samopomoč: dr.

Suzana Landripet, svetovalna oddaja 11.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.10 Videospot dneva 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (50): šopek iz gumbov 18.20 Žogarija (8), otroška špor. odd.

18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Policija v primežu izzivov in danosti - gost: Stanislav Veniger, generalni direktor Policije 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Pop corn, glasbena oddaja 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Naš ­čas, 28. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

MODROBELA KRONIKA

28. februarja 2013

V isto trafiko 'udarilo' dvakrat Topolšica, 19. februarja –V torek je bilo vlomljeno v trafiko Maja pri Bolnišnici Topolšica. Vlomilec je odnesel cigarete v vrednosti 250 evrov. V isto trafiko je bilo znova vlomljeno v nedeljo, 24. februarja.

Tokrat je vlomilec odnesel denarnico z denarjem, več plastenk alkoholnih pijač, več cigaret, brivsko peno in več vrst različnih piškotov.

Znanec mu je vzel denarnico Velenje, 19. februarja – Med druženjem na Kardeljevem trgu je brez denarnice ostal moški. To mu je, ko je odšel na stranišče, smuknil 28-letni znanec, sicer povratnik, in kmalu za tem odšel domov. Policisti so se z njim v Šaleku tudi srečali. Čaka ga ovadba za kaznivo dejanje tatvina.

V pekarno po nič Velenje, 24. februarja - V nedeljo ponoči je neznanec poskusil vlomiti v pekarno na Cesti talcev.

Prišel je v garderobo, jo pregledal, odnesel pa ni ničesar. Kar nekaj škode pa je povzročil na stavbnem pohištvu.

Všeč so mu znamke Velenje, 25. februarja - V ponedeljek je vlomilec iz Optike Glas na Šaleški cesti v Velenju odnesel večje število sončnih očal, znamk Carrera, Trussardi, Dior, Gucci, Police, Sting in Ray Ban. Očitno gre za poznavalca ali pa je poznavalec naročnik.

Trije bežali

Trk na Selu

Velenje, 20. februarja – Ne mine teden, da na teh straneh ne poročamo o pobeglih voznikih, ki so se zapletli v prometno nesrečo. Prejšnji teden so jo ucvrli trije. Vsem se ni izšlo.

V sredo dopoldan je počilo na parkirišču pred trgovino Jager na Cesti Simona Blatnika. Neznani voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega premika z njim trčil v tam parkiran avto. Zahvaljujoč očividcem, ki so lastniku poškodovanega vozila nudili podatke o pobeglem vozniku, so policisti tega izsledili.

V petek je neznani voznik na krožišču na Kidričevi cesti v Velenju zaradi neprilagojene hitrosti trčil v drugega voznika in pobegnil. Povzročitelj je že znan, policisti pa so mu plačilni nalog za dva prekrška tudi že napisali.

Istega dne se je nekaj podobnega zgodilo v Šoštanju na Prešernovem trgu. Voznik je trčil v parkiran avto in odpeljal, kot da se ni zgodilo nič.

Tudi ta je bil izsleden in tudi ta si je zaslužil plačilni nalog za dva prekrška.

Velenje, 22. februarja – V petek popoldan se je prometna nesreča zgodila na Selu. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v voznico, ki mu je pripeljala nasproti. V nesreči se je voznica lažje poškodovala, z reševalnim vozilom so jo prepeljali v dežurno ambulanto.

Delovna nesreča v premogovniku Velenje, 21. februarja – V četrtek v popoldanski izmeni se je v delovni nesreči v premogovniku poškodoval 40-letni rudar. Pri opravljanju dela z nakladalnim strojem je prišlo do sprostitve podpornega loka, zaradi česar je stroj potisnilo v zrak, delavec pa je z ramo in glavo udaril v profil obešene tračne proge. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali na zdravljenje v Bolnišnico Celje.

Brez telefona Velenje, 23. februarja – V noči na nedeljo je neznanec v baru Max na Šaleški cesti iz odložene budne mladenki ukradel mobilni telefon znamke Samsung 5500 Galaxy 5E, bele barve. Pri tem je vzel še bankovec manjše vrednosti.

Sodnica ga je poslala v uklonilni zapor Velenje, 23. februarja – Policisti so v soboto ponoči kontrolirali voznika osebnega avtomobila znamke clio, tujega državljana, večkratnega kršitelja cestnoprometnih predpisov. »Napihal« je več kot 0,52 mg alkohola v litru zraka. Pred tem, zvečer, so se policisti z njim že srečali in mu takrat začasno odvzeli vozniško dovoljenje ter prepovedali nadaljnjo vožnjo, a se ni dal. Ker tega ni upošteval, so zoper voznika odredili pridržanje in mu zasegli avto. Naslednji dan so ga privedli na zaslišanje k dežurni sodnici, nato pa v zapore, saj je sodišče zanj odredilo pristajanje uklonilnega zapora.

Zapeljal z vozišča

Táko je geslo preventivne akcije, ki je potekala zadnji teden februarja, vredno pa bi ga bilo imeti pred očmi vsak dan, da se število nesreč na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo zmanjša

Po Sloveniji je zadnji teden v februarju potekal poostren nadzor policije pri spoštovanju predpisov na nivojskih prehodih ceste čez železniške proge. Vse preveč nesreč se zgodi na njih in vse preveč je še voznikov v cestnem prometu, ki ne spoštujejo predpisov, ugotavljajo na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa, ki so v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in drugimi pripravili preventivno akcijo.

V zadnjih petnajstih letih je v Sloveniji v nesrečah na nivojskih prehodih umrlo 115 ljudi. Še dolgo bo v tem okolju odmevala nesreča, ki se je zgodila maja leta 1999, ko je na nezavarovanem železniškem prehodu na cesti Šempeter–Podlog v Savinjski dolini v avtobus, poln otrok iz Šmartnega ob Paki, trčil motorni vlak. Štirje otroci so bili takoj mrtvi. Pred petimi leti februarja je v Šmartnem ob Paki voznik tovornega vozila zapeljal na prehod, ko je po njem pripeljal potniški vlak. Pred enim tednom

Nevarna igra Šoštanj, 25. februarja – V ponedeljek zvečer se je prometna nesreča, v kateri je bil udeležen 17-letni voznik neregistriranega osebnega avtomobila, zgodila na lokalni cesti Gaberke–Ravne pri odcepu za gostišče. Fant je zaradi vožnje po levem smernem vozišču trčil v nasproti vozečega 52-letnega voznika osebnega avtomobila in se v nesreči hudo telesno poškodoval.

Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico. Drugi voznik je utrpel lažje poškodbe. Na kraju nesreče so pomoč nudili tudi gasilci. Mladenič ni imel vozniškega dovoljenja, vozilo, ki je bilo neregistrirano, so mu zasegli. Čaka ga tudi kazenska ovadba za kaznivo dejanje nevarna vožnja, za prekrške pa obdolžilni predlog na sodišče, oddelek za prekrške.

Vlom v gradbeni kontejner Velenje, 25. februarja – V ponedeljek je bilo vlomljeno v gradbeni kontejner na Goriški cesti. Storilec je odnesel večje število raznega električnega orodja.

Velenje, 24. februarja – V nedeljo popoldan so v dežurni ambulanti

Ustavi se! Vlak se ne more.

Milena Krstič - Planinc

velenjskega zdravstvenega doma oskrbeli poškodovanega moškega in ga nato prepeljali v bolnišnico.

Kot voznik osebnega avtomobila se je ponesrečil na Konovski cesti pri odcepu Ceste na grič, ko je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča.

smo prav na teh straneh poročali o nesreči, ki se je zgodila v Bregu pri Polzeli, ko je na tirih obtičal priklopnik tovornega vozila, vanj pa je trčil potniški vlak; nekaj potnikov v njem se je pri tem lažje poškodovalo. To je samo nekaj nesreč, ki so se zgodile na progi Velenje–Celje, po kateri vozijo tako potniški kot tovorni vlaki.

Vzroki za nesreče so različni, velikokrat pa jih povzroči tudi lahkomiselnost in predrznost voznikov.

Strojevodje vidijo marsikaj, celo tekmovanje z vlakom ali pa - naj

Čeprav ni šlo za kršitev, je šlo za kršitev Velenje, 19. februarja – V torek ponoči so šli policisti na Paški Kozjak, kjer naj bi prišlo do kršitve nočnega miru.

Izkazalo se je, da to ne drži. Ker pa so bili policisti že tam, so malo »preverili« voznika, ki je k prijaviteljevi partnerki pripeljal prijateljico. Ugotovili so, da je imel na vozilu opel tigra nameščeni registrski tablici, ki nista pripadali temu avtomobilu, v njem pa še dve, ki sta bili ukradeni v Ljubljani.

Žaljiv do kmalu bivše žene Šoštanj, 20. februarja – V sredo ponoči se je skorajšnji bivši mož v stanovanjski hiši v Florjanu žaljivo in nesramno vedel do žene, s katero sta v ločitvenem

postopku. Pri tem je razgrajal, odraslega sina pa se tudi fizično lotil. Ker je s kraja odšel, preden so prišli policisti, bo plačilni nalog prejel naknadno.

Marihuana pri policistih Velenje, 20. februarja – V četrtek so policisti pri postopku mlajšemu moškemu na Kidričevi cesti zasegli dva zavitka marihuane.

Prepir očeta in sina Velenje, 21. februarja – V petek popoldan sta se v stanovanju na Zidanškovi prepirala oče in odrasli sin. Pri tem sta se žalila, zato so policisti kar obema napisali plačilni nalog.

Glasen rock Velenje, 22. februarja – V soboto ponoči so zaradi predvajanja glasne

glasbe policisti v lokalu Balkan rock caffe na Starem trgu odgovorni osebi izdali plačilni nalog.

se sliši še tako noro - tekmovanje predvsem med mladimi, kdo bo dalj časa ostal na tirih, ko proti njim vozi vlak.

Policisti Policijske uprave Celje večkrat, tokrat pa znova, opozarjajo vse udeležence cestnega prometa na dosledno spoštovanje prometne signalizacije, ki označuje nivojske prehode ceste čez železniško progo, in spoštovanje pravil, ki na teh mestih veljajo. n

Iz lokala v pridržanje Šoštanj, 23. februarja – V nedeljo popoldan se je v kava baru M v Lokovici pijani gost, ker mu niso dali še, nedostojno vedel do lastnika, potem pa tudi do gostov. Pomiril ga ni niti prihod policistov, zato so ga ti odpeljali s seboj in ga namestili v posebne prostore za pridržanje. Njegov odhod iz njihovih prostorov so pospremili še s plačilnim nalogom za tri prekrške.

Žalil, ko je šla mimo Velenje, 24. februarja – V ponedeljek dopoldan se je na Efenkovi cesti stanovalec nedostojno vedel do ženske, ki je šla mimo. Posredovali so policisti.

Plačal takoj Velenje, 24. februarja – V ponedeljek ponoči je v stanovanju v Šaleku motil počitek sosedom stanovalec, tuj državljan. Policisti so mu napisali plačilni nalog, kršitelj pa jim je zahtevani znesek takoj odštel.

En pridržan Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so velenjski policisti v soboto, 23. februarja, pridržali voznika osebnega avtomobila. Istega dne so zasegli tudi en avto.

Vredno pohvale Pohvala gre tokrat varnostniku Gorenja Varovanje, ki je policistom v sredo, 20. februarja, izročil zlato verižico s tremi obeski. Našel jo je pred vhodom v podjetje. Verižica čaka lastnika ali lastnico na Policijski postaji Velenje.

Vlak ima prednost Vožnja z motornim vozilom zahteva tako poznavanje predpisov in pravil vožnje kot tudi sposobnost upravljanja vozila ob upoštevanju vseh okoliščin v prometu. Še posebej previdni in pozorni pa moramo biti, kadar se znajdemo na nivojskem prehodu ceste preko železniške proge, kjer veljajo posebna prometna pravila, ki jih moramo tako poznati kot tudi upoštevati.

Neprevidnost ali neupoštevanje prometne signalizacije nas namreč lahko stane celo življenja, saj se trčenja z vlakom ponavadi končajo z hudimi in tragičnimi posledicami.

Tega se zavedajo tudi v pristojnih institucijah, ki so 20. februarja začele nacionalno preventivno akcijo pod geslom »USTAVITE SE! VLAK SE NE MORE«! Nosilci aktivnosti želijo doseči tri glavne cilje, in sicer: 1. povečati osveščenost udeležencev v prometu o varnem prečkanju železniške proge; 2. zmanjšati število poškodovanih in mrtvih v teh prometnih nesrečah; 3. izboljšati varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo s povečanjem zavedanja in odgovornosti ljudi pri prečkanju železniške proge. Cilji že nakazujejo, da se ta akcija ne bo končala 28. februarja, ampak se bo v bistvu takrat (na terenu) šele začela. Rentabilnost vloženih sredstev in opravljenih aktivnosti pa bomo v statističnih poročilih dokazali sami udeleženci v prometu.

V naši državi je 838 nivojskih prehodov ceste čez železniško progo, od tega so 503 pasivno zavarovani (prometni znaki, ki opozarjajo na nevarnost in približevanje nivojskemu prehodu), 335 pa je aktivno zavarovanih (zapornice, polzapornice ali zaporni bruni in svetlobni ter zvočni signali), tako da je razmerje med pasivno in aktivno zavarovanimi nivojskimi prehodi 40 % : 60 % v prid pasivnih. Zakon o pravilih v cestnem prometu določa, da ima vlak ali drugo prevozno sredstvo, ki se premika po železniških tirih, zaradi svoje velike teže in dolge zavorne poti (nekaj sto metrov do enega kilometra) prednost pred drugimi udeleženci v cestnem prometu.

Dovolj jasno, mar ne?

V sklopu omenjene akcije so predstavili tudi statistične podatke, da se je v zadnjih petnajstih letih na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo zgodilo 520 izrednih dogodkov, v katerih je bilo 223 oeb poškodovanih, 116 pa jih je zaradi poškodb umrlo. Večina prometnih nesreč se je zgodila na pasivno zavarovanih prehodih, označenih s prometnim znakom »Andrejev križ« na lokalnih cestah.

Najhitrejši potniški vlak Slovenskih železnic, ki vozi tudi s 160 km na uro, od trenutka, ko strojevodja zategne zavorno ročko, potrebuje 800 metrov, da se ustavi. Tovorni vlaki, ki so sicer počasnejši, a težji, potrebujejo tudi kilometer.

Iz policijske beležke

21

Navkljub vse večjemu številu zavarovanih nivojskih prehodov in proaktivno–preventivnemu delovanju se na železniških tirih nesreče še vedno dogajajo. Pogostokrat zaradi nepremišljenega ali celo objestnega ravnanja voznikov, ki ne spoštujejo prometne signalizacije niti splošnih načel varnosti v prometu. V letu 2012 je umrlo pet oseb, kar trije na aktivno zavarovanem nivojskem prehodu, kjer je bila nameščena avtomatska zapornica, kar priča o predrznem ali celo nerazumnem ravnanju oseb, ki so se kljub spuščenim zapornicam odločili prečkati železniško progo.

Zato policisti svetujejo, da: • se pri prečkanju nivojskega prehoda obvezno ustavite, če se progi približuje železniško vozilo; • upoštevate prometno signalizacijo in nikoli ne obvozite spuščenih polzapornic; • obvezno ustavite, ko na svetlobnem znaku izmenično utripata rdeči luči; • prečkate železniško progo na nivojskih prehodih; • se ne zanašate na to, da vlak ne bo pripeljal.

Najbolj nevarno je t. i. »rutinsko« prehajanje tirov tistih, ki večkrat dnevno prečkate železniško progo zunaj zavarovanih prehodov. Zato se morate vedno ustaviti in se prepričati, da lahko varno prečkate železniško progo. Ob zmanjšani vidljivosti ali preglednosti je priporočljivo, da odprete okna na vozilu, da lahko bližajoči vlak tudi slišite.

Prečkanje železniške proge zahteva dodatno previdnost. Prva napaka je lahko tudi zadnja. Ne pozabite tega! n Adil Huselja

Naš ­čas, 28. 2. 2013, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Terme Olimia

28. februarja 2013

RADIO VELENJE ČETRTEK, 28. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 1. marca

Bistvo Selfnessa je dejavno spreminjanje samega sebe.

Pot, ki vodi do sreče, se zdi dolga in zavita. Pa je res nujno tako? Odgovor na to ponujajo novi in edinstveni Selfness programi v Sloveniji, ki jih je možno doživeti samo v Termah Olimia.

Selfness paketi že od 90,4 evr/osebo/dan (min. št. nočitev – 2 noči) • • • • •

2x ali 4x polpenzion neomejen vstop v Wellness Orhidelia brezplačna vadba Selfness programov individualni Selfness program s strokovnjakom NOVO! Vadba na Schumanovi plošči

Informacije: Tel.: 03 829 7836 info@terme-olimia.com www.terme-olimia.com Nagrade: 1. nagrada: celodnevni vstop v Wellness Orhidelia za eno osebo, 2. nagrada: kopanje in vstop v savno v Wellness centru Termalija za eno osebo, 3. nagrada: kopanje v Wellness centru Termalija za eno osebo. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Terme Olimia«, najkasneje do ponedeljka 18. februarja. Izžrebali bomo tri privlačne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 2. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 3. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 4. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 5. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 6. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE

Srečko Bestijanić, Paka pri Velenju 73 b, Velenje in Breda Mrak, Paka pri Velenju 73 b, Velenje.

SMRTI

Jožefa Repnik, roj. 1924, Velenje, Škale 94; Herman Peter Majcen, roj. 1927, Velenje, Stari trg 5; Jožefa Nahtigal, roj.

Inštalacije VOŠNJAK Podvin 19 a, Polzela, gsm 041 464 625

- vodovodne instalacije - centralno ogrevanje - prenova kopalnic, polaganje plošèic …

- prenova stanovanj in stanovanjskih hiš …

PROFESIONALNE inštrukcije iz matematike in fizike za osnovne in srednje šole, nudi tim z večletnimi izkušnjami. Pripravljamo na splošno in poklicno maturo. Pridemo tudi na dom, možno tudi dopoldan. Izobraževanje Jonela, 040 226 419 ali 040 977 474.

Izobraževanje Jonela, Gržinič Armando s.p., Stantetova 2, 3320 Velenje.

1936, Šoštanj, Šlandrova pot 4; Marija Cafuta, roj. 1928, Žalec, Grče 43; Marija Zager, roj. 1930, Mozirje, Nove Trate 11; Katarina Slatinšek, roj. 1915, Ljubno, Radmirje 34; Frančišek Šmon, roj. 1937, Slovenj Gradec, Pameče 144; Milan Strojanšek, roj. 1945, Braslovče, Rakovlje 17 e; Safet Selimović, roj. 1936, Ljubljana, Jakčeva ulica 40; Zlatko Tomic, roj.

1928, Celje, Kettejeva ulica 9.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 18. do 24. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. februarja 2013 do 24. februarja 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš ­čas, 28. 2. 2013, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

OBVEŠČEVALEC

28. februarja 2013

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA) *

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČNA, 37-letna, razvezana,

urejena ženska si želi spoznati moškega starega do 56 let za občasno ali resno zvezo. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 58-LETNI vdovec z hišo, urejen, si želi spoznati žensko do svojih let. Ti k meni ali jaz k tebi. Ag. Alan, gsm: 041 248 647

RAZNO PLUG za multikultivator (okrogla glava) prodam. Gsm: 051 388 874 KOVINSKO cisterno za kurilno olje, 2000 l, prodam. Gsm: 031 805 549 DNEVNO garnituro (3+2+1) prodam in podarim dva raztegljiva kavča. Gsm: 070 206 265 NOVEJŠE smuči, samo 1 krat rabljene, dolžina 170 cm, št. pancerja 41, prodam. Gsm: 031 436 241

23

DEŽURSTVA

PRIDELKI KUPIM silažne bale, seno v kockah ali v refuzi. Gsm: 031 398 506 OKUSEN bel krompir prodam. Gsm: 031 523 748 SENO v kockah, 50 kom, prodam. Gsm: 051 388 874 PRIMORSKA VINA iz kleti Čehovin – Štanjel, prodam. Gsm 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371

ŽIVALI PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 3.3. od 8.00 do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502

KUPIM teličko simentalko, staro od 3 do 5 mesecev. Gsm: 041 577 874 PUJSKE, težke od 20 do 40 kg ter domače bučno olje prodamo. Gsm: 041 445 315

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice

(

898 17 50 epp@nascas.si

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči.

Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 8981880.

V SPOMIN

ZOBOZDRAVNIKI 2. in 3. 3. – Ana Franjkovič, dr. dent. med., (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje od 8. do 12. ure).

MARJAN HIRŠELJ

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ

(1940–2013)

Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

član Sveta Mestne občine Velenje

• 1-sobno stanovanje v Velenju, 41 m2, 6/6 nad., obnovljeno 2009.

Cena 53.000 evr.

• večjo garsonjero, spremenjeno v 1-sobno stanovanje v Velenju, 34 m2, 4. nad., obnovljena 2008. Cena 47.000 evr.

• 3-sobno stanovanje v Velenju, Goriška, 88 m2, 5. nad., obnovljeno 2008. Cena 95.000 evr.

• parcelo v Vinski Gori, s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem za poslovni objekt, velikost objekta 1000 m2, velikost parcele 2100 m2. Cena 90,00 evr /m2.

• Prodamo novogradnjo RAZGLED OB PAKI, Velenje, v sedmih etažah, začetek gradnje 2012, vseljivo septembra 2013, velikosti stanovanj od 38 do 119 m2. Cena od 56.000 do 188.000 evr.

Nagrajenci nagradne križanke »Kmetijske zadruge Šaleška dolina z.o.o.«, objavljene v tedniku Naš čas, 14. februarja 2013 so:

Marija Grubelnik, Šentanel 18, 2391 Prevalje, Ivan Pritržnik, Šaleška 2 b, 3320 Velenje Slavka Šmon, Topolšica 47, 3326 Topolšica. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Nagrada je paket ekološkega mesa! Rešitev križanke: EKODAR – SLOVENSKO MESO

Žalna seja bo danes, 28. februarja, ob 18. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje.

Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje

ZAHVALA

Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da.

Poti zdaj naše vodijo tja, kjer ste drugi naši že doma.

Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in pradedi

V SPOMIN

HERMAN MAJCEN

KRAJŠEK mami NEŽIKI 1923-2003

bratom: DRAGU: 1958-1959 MIRANU: 1954-2000 MARJANU: 1948-2005 sestri DANICI 1952-2007

2. 9. 1927 – 18. 2. 2013

očetu SLAVKU 1919-1978

Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.

Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje.

Hvala, da se jih spominjate! hči in sestra Anica z družino

ZAHVALA

Vsi njegovi

ZAHVALA

Zapustil nas je

JOŽICA NAHTIGAL ZLATKO GREBENŠEK 23. 8. 1961 – 15. 2. 2013

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

Iskrena hvala vam spoštovani sorodniki, sosedje, prijatelji in sodelavci Zdravstvenega doma Velenje za izrečeno sožalje, darove in tolažilne besede v najtežjih trenutkih slovesa. Žalujoči: mama Helena, sin Dado ter sestri Darinka in Cvetka z družinami

iz Šoštanja

6. 2. 1936 – 17. 2. 2013 Pomlad je na tvoj vrt Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki prišla in čakala, da prideš ti in sedla je na ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali in bodrili. rožna tla in zajokala, ker te ni.

(S. Gregorčič)

Žalujoči: mož Konrad, hči Metka z družino in sestra Terezija

Naš čas, 28. 2. 2013, barve: CMYK, stran 24

Kako smo (prijavljeno) oboroženi?

Na Upravni enoti Velenje, kjer izdajajo dovoljenja za nošenje orožja, so lansko leto obravnavali 390 zadev – Največkrat so za dovoljenja prosili lovci in športni strelci - Zelo redko za dovoljenje zaradi lastne varnost zaprosijo posamezniki Milena Krstič - Planinc

Velenje – Lansko leto so na Upravni enoti obravnavali 390 zadev, povezanih z orožjem. Več kot leto pred tem, vendar pa to ne pomeni, da se je lani na novo oborožilo tudi toliko posameznikov. V to število so zajeta nabavna dovoljenja (93), vpisi v orožni list (82), odjave orožja iz orožnih listin (74) in zamenjave orožnih listin (132).

Na novo je bilo izdanih 27 orožnih listin.

Orožna listina za varnostno orožje velja 10 let, za lovsko ter športno orožje pa 20 let Na Upravni enoti opažajo padec izdaje nabavnih dovoljenj in porast odjav (oziroma) prodaj orožja, kar bi lahko pripisali tudi recesiji oziroma gospodarski krizi. Orožje ni poceni. Kakšnih 3.000 evrov je skorajda (pre)malo za nabavo konkretne lovske puške.

Zakaj potrebujejo orožje?

Na prvem mestu za lov, na drugem za športno streljanje, nekateri so zbiratelji, nekateri pa zanj zaprosijo zaradi osebne varnosti. Vendar je slednjih zelo zelo malo.

Praviloma gre za kratko ali dolgocevno orožje, ki se uporablja za lovske ali športne namene, v nekaterih primerih pa tudi za kratkocevno orožje, ki ga uporabljajo varnostne službe pri opravljanju svojih nalog, pa tudi za kratkocevno orožje za osebno varnost in zbirateljsko orožje.

Na območju pristojnosti Upravne enote Velenje deluje pet lovskih družin in tri strelska društva, katerih člani lahko pridobijo ustrezno orožno listino, posameznik pa ima lahko več kosov orožja, ki ga potrebujejo ob različnih aktivnostih. Nekaj je tudi zbirateljev orožja, ki pa po zakonu ne smejo zanj nabavljati streliva niti ga ne smejo prenašati naokoli. Nekaj jih je, ki so orožje podedovali in imajo pravico imeti podedovano orožje doma. Tudi ti

pa ne smejo nabavljati streliva za to orožje ali ga prenašati naokoli.

Na območju Velenja sta tudi dve varnostni službi, ki imata za potrebe svojega delovanja v lasti orožje, uslužbenci pa imajo pooblastila za nošenje orožja pri opravljanju svojega dela.

Dovoljenje za nabavo orožja velja šest mesecev Orožje pa lahko ima tudi oseba, ki dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev te potreboval varnostno orožje.

Izpolnjeni morajo biti pogoji Vlogo za nabavo orožja lahko vloži polnoletna oseba na upravni enoti, kjer ima prijavljeno stalo bivališče. A za to, da upravni organ izda posamezniku dovo-

a

ti, d ljenje za nabavo Dokazarebuješ za orožja, streliva, ot o orožni list in rožje pvarnost, je p lo o dovoljenje za ze osebnoh predpisih etih posest orožja, i mora biti izpolnovejš . V zadnjih p ra v njenih kar nekaj težko kega prime . pogojev. Pogoji, letih talenju ni bilo zlasti za pridobida je oseba Ve tev orožne listine in zanesljiva, da posledično nabavo orožupraviči razlog ja in streliva, so zelo strogi, za izdajo orožne listipravi načelnik UE Velenje Fidel ne, torej ali je to lov, šport, osebna Krupić: »Recimo, da ni zadržkov varnost, zbirateljstvo. Obvezen je javnega reda, o čemer se pozani- opravljen zdravniški pregled in mamo tako na sodišču kot policiji, preizkus znanja pri rokovanju z orožjem.« Orožne listine pa ne more pridobiti tisti, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti, ali drugače, ne

Črno ostaja skrito?

Na naše vprašanje, ali se da orožje, ki ni prijavljeno, brez sankcij še prijaviti, so na Upravni enoti Velenje pojasnili: »Rok za legalizacijo orožja je potekel in ga v skladu s področno zakonodajo na ta način ni več možno legalizirati.«

S projektom Starosti prijazna mesta skuša Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pomagati mestom in občinam, da se pripravijo na dva globalna

gim invalidom, otrokom in mladim prijazno mesto. »Resnično se vse prepleta in vsi moramo biti zadovoljni. To skušamo doseči s številnimi aktivnostmi, ki so v tem okolju odlično sprejete, namenjene pa so vsem kategorijam

Vse več je meščanov Poleg staranja prebivalstva po vsem svetu narašča tudi število meščanov. V mestih živi več kot polovica svetovnega prebivalstva, v razvitih državah kar tričetrtine.

demografska trenda - naglo staranje prebivalstva in širjenje urbanizacije.

Slovenci smo pri tem v ospredju v tej ugledni mednarodni mreži sodelujejo vsa tri največja mesta in še osem občin, med katerimi je tudi Mestna občina Velenje. Po uspehih sodimo v sam svetovni vrh, skupaj z Irsko in Kanado.

S projektom bi radi zagotovili zdravo in kakovostno življenje starejših ljudi (stavbne in izvenstavbne površine, prevoz, bivališča, družabno življenje, spoštovanje in vključevanje v družbo, družbeno angažiranje in zaposlitev, sporazumevanje in obveščanje ter storitve skupnosti in zdravstvenih služb). Mesta, ki se želijo pridružiti tej globalni mreži, se morajo zavezati, da bodo svoj razvoj načrtovala tako, da bodo postajala čim bolj prijazna starim ljudem.

Velenje med prvimi Mestna občina Velenje je bila med prvimi, ki se je pridružila temu projektu, sicer pa pravi župan Bojan Kontič, da je to sestavni del usmeritve, da zagotovijo vsem občanom prijazne pogoje za življenje. Tako si je občina poleg naziva starostnikom prijazno mesto prislužila še številne druge, med dru-

Projekt podpira EU Mednarodni projekt Starosti prijazna mesta je v zadnjih letih deležen še dodatne podpore EU in AGE - Evropske platforme starejših ljudi. Platforma je tudi sprejela manifest Starosti prijazna Evropa do leta 2020.

prebivalstva. To zagotovo velja za brezplačni potniški promet, ki omogoča vsem, seveda pa tudi starostnikom, da so »gibljivi«, vpliva pa tudi na njihov standard. Podobnih praks, ki prav tako izboljšujejo standard starostnikov, pa je še veliko. Tudi recimo brezplačno plačevanje položnic preko občinske blagajne, pa brezplačno pravno svetovanje …« Spremljajo standarde bivanja, ki so v tem okolju večinoma dokaj visoki, pomembna nadgradnja pa je vsekakor lani uveljavljen Dnevni center za starejše, ki so ga ustanovili znotraj Zveze društev upokojencev Šaleške doline. Tam se starejši srečujejo, izmenjujejo izkušnje, iščejo odgovore na vprašanja … Izkušnja je izjemno



Na območju Upravne enote Velenje je izdanih 429 orožnih listov in 214 dovoljenj za posest orožja ter 16 dovoljenj za zbiranje orožja. »Po naših ocenah gre za skupno 1.900 kosov orožja,« meni Sebastjan Bernjak, svetovalec za javni red. Upravne enote uradne evidence orožja, iz katere bi bilo možno razbrati natančno število kosov orožja ne vodijo, ker za to nimajo pravne podlage.

Četrtki so za jazz v Maxu

Mestna občina Velenje je bila med prvimi, ki se je priključila projektu mednarodne zdravstvene organizacije, s katerim skušajo polepšati starost Občinam pri udejanjanju teh nalog pomaga Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje iz Ljubljane. Njegov predstojnik Jože Ramovš pravi, da so naleteli na zelo dober odziv mnogih županov.

izda se tistemu, ki je služil civilni vojaški rok.

Približno 1.900 kosov orožja

Velenje starosti prijazno mesto Mira Zakošek

Predvsem zbiratelji, lovci in športni strelci imajo več različnih vrst in kalibrov orožja

Danes začetek, sredi maja konec Max Klub jazz festivala 2013 – Obudili naj bi tudi jazz kliniko

Delež starih se tudi v Sloveniji povečuje Delež starejših od 65 let je znašal v Sloveniji leta 2009 16 odstotkov, delež starejših od 80 let pa skoraj 4 odstotke. Pričakujejo, da se bo do leta 2060 delež starejših ljudi od 65 let povečal na dobrih 33, delež starejših od 80 let pa na dobrih 14 odstotkov.

dobra, zato si bo Mestna občina Velenje prizadevala, da jim zagotovi za to dejavnost ustreznejše prostore.

K temu je treba dodati tudi eno najbolj razvejanih pa tudi najstarejših Univerz za tretje življenjsko obdobje.

Zaslužna je, da so tukajšnji starostniki tudi po upokojitvi aktivni, da se povezujejo, aktivno preživljajo prosti čas, se izobražujejo.

Pomembno pa na pogoje življenja vplivajo tudi mnogi prostovoljci v različnih društvih, seveda tudi v društvih upokojencev, ki obiskujejo svoje sokrajane, jim pomagajo pri njihovih vsakodnevnih opravilih, se z njimi družijo in jim tudi tako lepšajo njihov vsakdan.

Z izpolnjevanjem standarda invalidom prijazno mesto pa je starejšim prav tako olajšano življenje v mnogočem. Gibalne ovire so praktično povsod v mestu odpravljene, to velja tudi za vse javne službe. Poskrbljeno pa je še za marsikaj, na primer zvočni signali za semaforjih … K vsemu temu pa je po županovih besedah potrebno dodati še bogato ponudbo kulturnih, športnih in družabnih prireditev, ki lepšajo vsakdan tudi starostnikom. 

Velenje, 28. februarja – Danes se začenja Max Klub jazz festival 2013. Naj spomnimo, da je v Velenju festival potekal od leta 1999 do 2002, ko je oder Max kluba gostil številne vrhunske domače in tuje jazzovske glasbenike, kot so Boško Petrović, N.H.O Pederssen, Alvin Queen, Philip Chaterine ...

Ob tem je potekala Max Klub jazz klinika, ki je pod vodstvom svetovno znanih predavateljev izobraževala mlade glasbenike.

Ni jih malo, ki so se ravno zato odločili za študij jazza v tujini - med njimi tudi programski vodja lani obujenega festivala, danes mednarodno priznani saksofonist Jure Pukl.

Ta je tudi letos, ko so se na Mestni občini Velenje odločili, da finančno podprejo nadaljevanje jazz festivala, katerega koproducent je Festival Velenje, pripravil pester program za sedem koncertov. »Lani je bilo jasno, da si Velenje želi koncerte s kvalitetno jazz glasbo. Tudi vsi gostujoči glasbeniki so to začutili. Veseli me, da se obuja ideja, da ponovno zaživi tudi jazz klinika, saj je v Velenju veliko mladih, perspektivnih glasbenikov, ki jim želimo dati možnost dodatnega izobraževanja z vrhunskimi strokovnjaki,« nam je povedal organizator Marko Kolšek.

Drevi bo letošnji Max klub Jazz festival odprl avstrijsko-slovenski Jani Moder kvartet. Jani Moder je po uspešnem študiju na slovitem Berklee College of Music eden vodilnih slovenskih jazzovskih ustvarjalcev. Igral je s številnimi uveljavljenimi glasbeniki in orkestri v Evropi, ZDA in Afriki ter kot kitarist sodeloval pri več kot štiridesetih zgoščenkah.

Njegov najnovejši album Sky High Low Down, posnet z mednarodno zasedbo, je izšel pri avstrijski založbi Barnette Records. Na njem sodelujejo Jaka Kopač (alt saksofon), Erik Marenče (hammond orgle) in Klemens Martkl (bobni, tolkala). Glasba je povsem avtorska, sestavljena iz zanimivih in kompleksnih ritmičnih motivov, predane skupinske igre in virtuoznih solističnih potovanj. Album Sky High Low Down je prejel odlične kritike in ponuja veliko glasbenih užitkov, v živo pa ga lahko podoživite nocoj v Max clubu.

Naslednji koncert bo 14. marca, ko v goste prihaja Peter Mihelič trio s pevko Nino Strnad. 28. marca bo na vrsti domačin Miha Koren s svojim mednarodno obarvanim Par Avion Project in vokalistom Danielom Čačijo. Dva koncerta bosta še aprila in dva maja.  bš