09 2015

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (-1/8 °C), soboto (-2/10 °C) in nedeljo (-2/9 °C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 5. marca 2015

ĹĄtevilka 9 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

MoĹĄki imajo moÄ?nejĹĄo besedo Tatjana PodgorĹĄek

Stopili smo v ŞenskiÂŤ prazniÄ?ni mesec. Prvi na seznamu je dan Ĺžena. Praznuje Ĺže od 1917. leta kot mednarodni praznik Ĺžensk. Dan ni bil izbran nakljuÄ?no. Tega dne leta 1911 je namreÄ? v poĹžaru v tekstilni tovarni v New Yorku veÄ? kot 140 Ĺžensk izgubilo Ĺživljenje, med tem ko so protestirale zaradi neÄ?loveĹĄkih delovnih razmer. V sodobnejĹĄih Ä?asih velja 8. marec za dan poudarjanja ekonomske, politiÄ?ne in socialne enakopravnosti Ĺžensk ter njihovih doseĹžkov na vseh podroÄ?jih. Pa se lahko pohvalimo, da nam samo ĹĄe malo manjka do omenjenih enakopravnosti? Ne, kajti meje, merila praviloma ĹĄe vedno oblikujejo, postavljajo v mnogih primerih moĹĄki.

Posledice gospodarske krize in sprememb se v druĹžbi najbolj dotakne najranljivejĹĄih skupin, v katere sodimo tudi Ĺženske. Podatki kaĹžejo, da so ĹĄe vedno nekatere za enako delo plaÄ?ane slabĹĄe kot moĹĄki, da je v slabĹĄe plaÄ?anih sektorjih veÄ? Ĺžensk kot moĹĄkih. Pri iskanju dela je sreÄ?a veÄ?krat na strani ÂťhlaÄ? kot krilÂŤ.

Vikend za ples mladosti in radosti Velenje, 27. in 28. februarja – Maturantski plesi so v Velenju vedno bili poseben dogodek. To velja tudi za letos, ko je v petek RdeÄ?o dvorano napolnilo kar 1400 obiskovalcev, v soboto pa malo manj kot 900. Sobotni maturantski ples je bil poseben tudi zato, ker je na njem zaplesala 50. generacija velenjskih gim-

nazijcev, na obeh veÄ?erih pa je svoj ples, ki napoveduje skorajĹĄen konec srednjeĹĄolskih let, praznovalo 336 maturantov in maturantk.

Direktor ĹĄolskega centra Ivan Kotnik je v nagovoru letoĹĄnji generaciji maturantov in maturantk poudaril: ÂťVi ste naĹĄi biseri, diamanti, smaragdi in dragulji. Ostanite taki

do zakljuÄ?ka, saj vaĹĄa zgodba ĹĄe ni konÄ?ana in ne bo, dokler vam ne bomo delili zakljuÄ?nih spriÄ?eval.ÂŤ Oba veÄ?era sta bila slavnostna, lepa.

Tako za maturante in maturantke kot njihove svojce. Še ena lepa misel se je utrnila v spomin. S 50. generacijo gimnazijcev jo je delil ravnatelj Rajmond Valcl: Želim vam, da

Oktobra poslovni center Standard

Med podpisom pogodbe (z leve): Franc Krevzel, Vlado Jezernik, mag. Robert Hudournik, Bojan KontiÄ?

Velenje, 3. marca – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, direktor za ekonomiko in finance podjetja Esotech mag. Robert Hudournik, direktor podjetja Elektro Jezernik Vlado Jezernik in direktor podjetja Krevzel Instalacije, storitve, Franc Krevzel so podpisali pogodbo za izvedbo sanacije Poslovnega centra Standard.

Zanj je Mestna obÄ?ina pridobila dober milijon 300 tisoÄ? evrov nepovratnih evropskih sredstev, celotna naloĹžba pa bo veljala milijon 700 tisoÄ? evrov (razliko

plaÄ?a obÄ?ina iz proraÄ?una). Prostore Standarda so Ĺže odkupili od Mercatorja, prihodnji mesec pa se zaÄ?enja sanacija, ki bo zakljuÄ?ena do konca septembra.

V poslovnem centru bodo zagotovili prostorske pogoje za razvoj podjetniĹĄtva in spodbujali ustvarjanje novih delovnih mest. Na voljo bo 1.846 m2, ki naj bi zadoĹĄÄ?ali za 40 mladih inkubiranih podjetij, Âťco-workingÂŤ prostor in pisarne za podjetniĹĄki inkubator. Najemnina đ&#x;”˛ Mz bo prvih pet let simboliÄ?na.

bi v sebi vedno gojili zavest, da ste svet in da ga lahko zato spreminjate. Ĺ˝elim vam, da bi bili vedno modri in soÄ?utni in da bi v Ĺživljenju uspeli uresniÄ?iti vse svoje potenciale, da bi suvereno stopali po poti, ki ste si jo zaÄ?rtali ...ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ˝enske smo pomembno volilno telo in bolj izobraĹženi del prebivalstva, a kljub temu le sem in tja kakĹĄna postane celo predsednica drĹžave, vlade ali uprave. Ĺ˝enskam poloĹžaji moÄ?i ĹĄe vedno niso enako dostopni; ne glede na to, kako so sposobne, angaĹžirane in ambiciozne, veliko teĹžje in redkeje pridejo do vrha. Pa naj bo to v politiki ali gospodarstvu. Po nekaterih podatkih 10 odstotkov podjetij v Sloveniji vodijo predsednice uprav (med temi ni niti enega drĹžavnega podjetja). Pogovor o tem, zakaj Ĺženske kljub boljĹĄi izobrazbi nimajo enakih kariernih moĹžnosti, je vedno teĹžak, saj na naÄ?elni ravni nihÄ?e ne diskriminira. V podjetjih se pogosto niti ne zavedajo, da njihova organizacijska kultura in kadrovska politika odganjata Ĺženske. Ĺ˝e samo dejstvo, da je med zgornjim slojem menedĹžmenta sedemkrat manj Ĺžensk kot moĹĄkih, hladno sporoÄ?a, da se spolna diskriminacija dogaja, Ä?eprav (morda) nezavedno.

Kljub nekaterim spremembam in temu, da Ĺženske, sploh mlajĹĄe, postajajo samozavestnejĹĄe, delim mnenje z mnogimi: naj ob vsakem 8. marcu ĹĄe tako obrnemo svet, imajo moĹĄki moÄ?nejĹĄo besedo. ÄŒe veljajo prazniki za tiste, ki na poseben naÄ?in obeleĹžijo vsebino doloÄ?enih plasti Ĺživljenja te druĹžbe, potem potrebujemo dan Ĺžensk! Ĺ e vedno, kajti ne kaĹže, da bi bilo lahko kmalu drugaÄ?e.

bĹĄ

đ&#x;”˛

Bojan KontiÄ? predsednik Konference SD

TRIO ALEKSANDRE ÄŒERMELJ

đ&#x;”˛

PREDPRODAJA VSTOPNIC

6.

RDEČ MAREC A DV ORAN OB 2 A 0.00

e generacije

jejo Ko praznu Ĺžene in moĹžje‌ OdliÄ?na glasba, okusni prigrizki in velik izbor vin....

WIN E

BAR

C H O C O LA T E

Rezervacije: 041 745304

mz

DIRIGENT PATRIK GREBLO

RdeÄ?a dvorana Velenje, Galactica, Festival Velenje, TIC Velenje, Petrol, OMV, M holidays

ob 19.30

Glasba za vs

RTV SLOVENIJA

vabi na koncert

11. marec

Aleksandra ÄŒermelj - vokal Gregor FtiÄ?ar - klavir Miha Koren - kontrabas

Od sobote dalje je predsednik Konference SD Slovenije, najviĹĄjega organa stranke med kongresoma, Bojan KontiÄ?, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje in predsednik obmoÄ?ne SD Velenje. KontiÄ? je prepriÄ?an, da so prav Socialni demokrati tisti, ki bodo v prihodnje znali prisluhniti in uveljaviti staliĹĄÄ?a ljudi.

Zaveda se, da ni mogoÄ?e biti vsem vĹĄeÄ?en, je pa prepriÄ?an, da je treba zlasti poskrbeti za prijazno Ĺživljenje veÄ?ine ljudi in uveljavljati njihove interese: ÂťTistih, ki uveljavljajo interes kapitala, je tako ali tako v Sloveniji dovolj,ÂŤ pravi in dodaja, da je v Ä?asu gospodarske rasti treba odpraviti nekatere omejitve in izboljĹĄati kakovost Ĺživljenja prebivalcev. ÂťTorej, mi postavljamo na prvo mesto ljudi,ÂŤ poudarja KontiÄ?, ki pravi, da bosta skupaj s kolegico Darjo LavtiĹžar Bebler skuĹĄala krmariti socialnodemokratsko ÂťladjoÂŤ predvsem tako in se pri tem Ä?im bolj izogibati Ä?erem, ki bodo na poti. Seveda bosta tesno sodelovala s predsednikom stranke mag. Dejanom Ĺ˝idanom.

tp

Gosti: MePZ Svoboda Ĺ oĹĄtanj

ALFI NIPIÄŒ ALENKA GODEC MAJA KEUC NUĹ A DERENDA DARJA Ĺ VAJGER

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

5. marca 2015

Mladi z upravo obÄ?ine

LOKALNE novice

Minister Žmavc v Velenju

Mladi vedno bolje organizirani – Veliko predlogov za nove projekte

Velenje, 26. februarja – V Ä?etrtek ob 18. uri je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? v mestni hiĹĄi sprejel Gorazda Ĺ˝mavca, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Skupaj s sodelavci je ministru predstavil dejavnosti obÄ?ine in aktivnosti, s katerimi spodbujajo medkulturno povezovanje, strpnost in solidarnost med obÄ?ankami in obÄ?ani.

Minister si je v velenjskem kulturnem domu ogledal ĹĄe predstavo Folklorne skupine ÂťMariborÂŤ iz Argentine. đ&#x;”˛

Mori direktor obÄ?inske uprave Na javnem nateÄ?aju za direktorja obÄ?inske uprave v Mestni obÄ?ini Velenje, ki je bil objavljen 1. septembra lani, je bil izbran mag. Iztok Mori. Zoper sklep o neizbiri sta dva kandidata vloĹžila pritoĹžbo. Komisija za pritoĹžbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije je odloÄ?ila, da se izpodbijana sklepa odpravita, ter zadevo vrnila organu prve stopnje, to je Mestni obÄ?ini Velenje, v ponovno odloÄ?anje. ÂťMeni je bila ta odloÄ?itev sicer nelogiÄ?na, a sem jo spoĹĄtoval in imenoval komisijo, ki je opravila razgovore s kandidati in jih tudi ocenila.

Tudi ta komisija je ocenila, da je najprimernejĹĄi kandidat mag. Iztok Mori, nekdanji komandir velenjske policije,ÂŤ pravi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki je v ponedeljek, 2. marca, podpisal imenovanje direktorja obÄ?inske uprave. Tokrat niso prejeli nobenih pritoĹžb.

Mag. Iztok Mori je diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom. đ&#x;”˛

Velenje, 27. februarja – V prostorih kluba eMCe plac so se v petek dopoldne predstavniki 16 velenjskih mladinskih organizacij, ki se zdruĹžujejo v Mladinski svet Velenje, sreÄ?ali s predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje. Na Ĺže 3. tradicionalnem posvetu so upravo obÄ?ine poleg Ĺžupana Bojana KontiÄ?a zastopali njegovi najoĹžji sodelavci, vodje posameznih uradov in vsi trije podĹžupani, pridruĹžila pa se jim je tudi poslanka v drĹžavnem zboru Andreja KatiÄ?. SreÄ?anje je bilo delovne narave, saj se je v preteklih dveh letih izkazalo, da mladi pogosto ne vedo, kakĹĄne projekte izvaja obÄ?ina, uprava pa je iz prve roke izvedela, kaj si Ĺželijo mladi. Tudi letos je ÂťpadloÂŤ nekaj novih idej. Pri uresniÄ?evanju pa bodo svoj deleĹž zagotovo dodali tudi mladi sami.

Najprej so predstavniki MO Velenje predstavili obÄ?inske projekte in plane za letoĹĄnje leto. Za tem je

sledila kratka predstavitev lokalnih mladinskih druĹĄtev in njihovih letoĹĄnjih planov. Po predstavitvah je bila beseda pri mladih, ki so predstavili nekaj pobud. Predsednica Mladinskega sveta Barbara Kelher jih je predstavila tudi nam: ÂťPrvo sreÄ?anje mladih z upravo je bilo bolj formalno, Ĺže lansko pa je obrodilo velik rezultat, naĹĄo HiĹĄo bendov. Mladi so prav na tem sreÄ?anju povedali, da si Ĺželijo prostore za vaje glasbenih skupin, le tri mesece kasneje, 25. maja, pa so dobili HiĹĄo bendov.

Tudi letos smo se na sreÄ?anje dobro pripravili. Ĺ˝elimo si, da za potrebe informiranja obÄ?anov zaĹživi mobilna aplikacija dogodkov. Ĺ˝elimo si, da se uredi raÄ?unovodstvo za mladinske organizacije, ki se sedaj morajo znajti vsaka po svoje. Ĺ portna in kulturna druĹĄtva imajo to Ĺže urejeno. Ĺ˝elimo si tudi, da se uredi prezraÄ?evanje kluba eMCe plac, saj je, kadar je klub poln, zrak v njem ze-

lo slab.ÂŤ Poleg tega so na sreÄ?anju mladi dali pobudo, da obÄ?ina zagotovi stanovanja za visoko izobraĹžene mlade in mlade pare brez otrok, da bodo ti ostali v mestu.

Sicer pa smo sliĹĄali, da je v pripravi nova strategija mladih v MO

Velenje, ki naj bi bila sprejeta letos do konca leta. Želimo si, da se proraÄ?unska postavka za sledenje ciljem, zapisanih v njej, v prihodnjih letih dvigne,ÂŤ nam je ĹĄe povedala Barbara Kelher. Ob koncu sreÄ?anja je Ĺžupanu predala ĹĄe namizno igro ÂťSpoznaj VelenjeÂŤ, ki je nastala v lanskem letu v okviru EU projekta Mladi za Veleje – premikamo meje.

Igro so ob odhodu prejeli vsi predstavniki obÄ?ine in prisotnih mladinskih organizacij. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Rekli so â?ą Ĺ˝upan Bojan KontiÄ?: ÂťMladi so pomembna, Ä?e ne najpomembnejĹĄa skupina prebivalcev in prebivalk Ĺ aleĹĄke doline. Zato je prav, da jim prisluhnemo. Na sedaj Ĺže tradicionalnih sreÄ?anjih Ĺželimo sliĹĄati, kaj od lokalne skupnosti priÄ?akujejo in da povedo, kaj so pripravljeni sami storiti, da skupaj pridemo do cilja. Tudi letos je tako, dobili smo kar nekaj predlogov, ki jih bomo skuĹĄali skupaj uresniÄ?iti.ÂŤ Drago MartinĹĄek, vodja Urada za druĹžbene dejavnosti: ÂťMladi sami pripravljajo novo razvojno strategijo za delovanje mladih v naslednjih petih letih. PrepriÄ?an sem, da bomo letos priĹĄli do pravih razmislekov, kaj mlade najbolj muÄ?i. Letos se izteka prvo ĹĄtiriletno obdobje, odkar smo oblikovali strategijo. Ko smo pregledovali uÄ?inke, smo ugotavljali, da smo uspeli aktivirati mladino, ki sedaj deluje bolj organizirano, bolj usklajeno. Ponudili smo jim infrastrukturne moĹžnosti, od Stare pekarne do eMCe Placa in HiĹĄe bendov. PriÄ?akujem, da se bodo vsebine le ĹĄe nadgrajevale.ÂŤ

Nadaljevanje gradnje vodovoda Velenje, 27. februarja – Januarja je MO Velenje objavila javni razpis za izbiro izvajalca nadaljevanja izgradnje vodovoda v Vinski Gori. V tretji fazi naj bi letos na dveh odsekih v moÄ?no razvejanem kraju zgradili 4157 metrov novega vodovoda, istoÄ?asno pa bodo poloĹžili dobrih 600 metrov kanalizacijskega omreĹžja. Ponudbe zbirajo do jutri, ko jih bodo javno odprli in izbrali izvajalca del. Ta bo imel po tem, ko bo zaÄ?el izgradnjo, 120 dni Ä?asa, da jo tudi dokonÄ?a. đ&#x;”˛

bĹĄ

BrezplaÄ?no pravno svetovanje Velenje – Mestna obÄ?ina od leta 2009 obÄ?ankam in obÄ?anom omogoÄ?a brezplaÄ?no pravno svetovanje. V lanskem letu ga je poiskalo 1.050 obÄ?ank in obÄ?anov, starih od 18 do 93 let. PodroÄ?ja, za katera so potrebovali nasvet, so razliÄ?na, od dednega do kazenskega prava. Veliko zanimanja za to storitev je tudi med prebivalci Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki, vendar ti do nje brez finanÄ?ne udeleĹžbe obÄ?in, đ&#x;”˛ mkp niso upraviÄ?eni.

PREMOGO������E�E��E�d.d.

Partizanska�cesta�������20��elenje

Premogo�nik��elenje��d.�d.��razpisuje

zbiran����on��b�za�o��a�o� kom���k�a� Avtokam����z�ro�v�na��m Predmet�najema Predmet� najema� je� kompleks� Avtokamp� Jezero,� na� naslovu� Cesta��imona�Blatnika�27,�3320�Velenje�in�obsega: • objekt�Avtokamp,�ťt.�stavbe�439�1,� neto�tlorisna�povrťina�187�m2, • objekt�recepcija�Avtokamp,�ťt.�stavbe�440�1,� neto�tlorisna�povrťina�197�m2�in • ograjen�prostor�za�kampiranje,�parcelna�ťt.�937,�k.o.� 2 Velenje,�v�izmeri�22.2�9�m .

Razpisnaďż˝dokumentacija ďż˝azpisnoďż˝dokumentacijoďż˝lahkoďż˝odďż˝Ä?etrtka,��.ďż˝3.ďż˝201ďż˝,ďż˝daljeďż˝doďż˝ iztekaďż˝ rokaďż˝ zaďż˝ oddajoďż˝ ponudbďż˝ prevzameteďż˝ naďż˝ sedeĹžuďż˝ Premogovnikaďż˝ Velenje,ďż˝ d.ďż˝ d.,ďż˝ Partizanskaďż˝ cestaďż˝ 78,ďż˝ 3320ďż˝ Velenje��sobaďż˝11��aliďż˝zahtevate,ďż˝daďż˝vamďż˝joďż˝poĹĄljemoďż˝poďż˝poĹĄtiďż˝oz.ďż˝ elektronskiďż˝poĹĄti.

Rokďż˝zaďż˝oddajoďż˝ponud�� Ponudnikiďż˝morajoďż˝svojoďż˝ponudboďż˝zďż˝vsemiďż˝zahtevanimiďż˝prilogamiďż˝ izďż˝razpisneďż˝dokumentacijeďż˝poslatiďż˝doďż˝1ďż˝.��.ďż˝201��doďż˝12.ďż˝ure.ďż˝ ďż˝odatneďż˝informacije ďż˝odatneďż˝informacijeďż˝vďż˝zveziďż˝zďż˝razpisomďż˝dobijoďż˝zainteresiraniďż˝vďż˝ delovnemďż˝Ä?asuďż˝prekoďż˝telefonaďż˝03ďż˝899ďż˝61ďż˝2��aliďż˝041ďż˝374ďż˝636ďż˝ oz.ďż˝poďż˝elektronskiďż˝poĹĄti:ďż˝matija.rovsnik@rlv.si.

Premogovnik�Velenje,�d.�d.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

NaĹĄi veliki 2,6-odstotne teĹžave Kaj naj ĹĄe poraste? - SodiĹĄÄ?e odloÄ?ilo v prid JJ - Gradovi padajo - DrĹžava Celju ÂťpoĹžrlaÂŤ milijon - Spet prodaja kamnoloma ÄŒe padamo, so teĹžave, Ä?e rastemo tudi. Zadnje, in teh ne malo, je povzroÄ?ila 2,6-odstotna gospodarska rast, ki nam jo je uspelo doseÄ?i lani. Namesto da bi zaradi tega enotno skakali od veselja, smo se spet razdelili.

Na tiste, ki menijo, da bi to rast bilo treba deliti, in na tiste, ki menijo, da naj bi s to rastjo okrepili naĹĄe ÂťtemeljeÂŤ, da bomo lahko rasli ĹĄe naprej.

Razumljivo je, da bi nekaj od tega kolaÄ?a po petih suĹĄnih ÂťneusklajevalnihÂŤ letih radi dobili upokojenci, ĹĄe posebno tisti, ki ob polni mizi nekaterih sami vedno nimajo kaj dati v usta.

Mnogi navijajo za to, vsi (ĹĄe vedno) ne, in vztrajajo pri prvotnem sklepu, da bo usklajevanje pokojnin naslednje leto. Ĺ e precej je takih ÂťustÂŤ, za katere taka gospodarska rast predvideva poveÄ?anje dajatev oziroma prejemkov. In konÄ?no, ker mnogi ĹĄe vedno menijo, da (le) gospodarstvo v glavnem prispeva k rasti, v tem sektorju tudi priÄ?akujejo viĹĄje plaÄ?e. Spisek takih, ki bi sesali iz skodelice rasti, pa je ĹĄe veÄ?ji. Nekateri se ob tem bojijo, da bi radi (spet) razdelili veÄ?, kot smo ustvarili, drugi terjajo, da se krepitev mora poznati tudi v Ĺžepih.

Za vse pa gospodarska rast in boj za njene uÄ?inke le ni bila glavna tema. Po deĹželici je namreÄ? pljusknilo sporoÄ?ilo Vrhovnega sodiĹĄÄ?a, ki je odpravilo poroÄ?ilo Komisije za prepreÄ?evanje korupcije v zvezi s premoĹženjskim stanjem VelenjÄ?ana JJ. ÄŒeprav se to ni spuĹĄÄ?alo v vsebino poroÄ?ila, je ugotovilo pomanjkljivost, ker se JJ ni mogel opredeliti o poroÄ?ilu; tedanji predsednik KPK Goran KlemenÄ?iÄ?, sedaj pravosodni minister, katerega odstop JJ zahteva, meni drugaÄ?e.

Stvar ima ĹĄirĹĄe politiÄ?ne razseĹžnosti, saj je zaradi tega poroÄ?ila poslediÄ?no padla JanĹĄeva vlada. Zadeva bo gotovo ĹĄe dolgo odmevala.

Ne padajo pa pri nas le kakĹĄne odloÄ?itve sodiĹĄÄ? ali komisij, dobesedno padajo tudi naĹĄi gradovi. V nekdanjih Ä?asih so jih napadali puntarski kmetje, zdaj narava. Tako je odpadlo veliko kamenja z gradu Lemberg pri Novi Cerkvi v vojniĹĄki obÄ?ini. Lastnik gradu je sicer Franci Zidar, ki se je po tem lastniĹĄtvu dobesedno spremenil v zidar-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ja in grad poskuĹĄa obnoviti tudi sam. Vendar sam popolne obnove verjetno ne bo zmogel, pomagati bo morala tudi drĹžava. Tako padanje ni nekaj novega, podobno se je tu dogajalo Ĺže pred skoraj dvema desetletjema, tedaj so tudi postavili zaĹĄÄ?itne ograje. Te so tudi zdaj zadrĹžale kamenje, da ni povzroÄ?ilo ĹĄkode. Ĺ e hujĹĄe se je zgodilo na gradu Ptuj, kjer so nastale velike razpoke tudi na grajskem dvoriĹĄÄ?u.

Da usoda ÂťstaremuÂŤ res ni naklonjena, se je pokazalo tudi v Celju. Tu so letos naÄ?rtovali obnovo Muzejskega trga, Ä?rne toÄ?ke v kneĹžjem mestu. A je ne bo. In to zaradi drĹžavnega zniĹžanja povpreÄ?nine, ki je Celjanom ÂťpoĹžrlaÂŤ milijon, ki so ga nameravali nameniti obnovi tega trga. Kljub krizi pa naj bi v tem mestu uredili letos vsaj eno ÂťmuzejskoÂŤ stvar. Obnovili in na ogled naj bi namreÄ? postavili ostanke rimskega mozaika, ki so ga odkrili ob obnovi Glavnega trga. Pri tem naj bi jim pomagali celo Turki, strokovnjaki za tovrstne mozaike iz mesta Gaziantep, celjskega partnerskega mesta. In Turki naj bi zaradi tega tudi nekaj brezplaÄ?no pomagali pri teh delih. O tem se je celjska delegacija pred kratkim tudi pogovarjala na obisku v tem turĹĄkem mestu.

Z gradnjo oziroma negradnjo je povezano tudi dogajanje okoli nekdanjih pomembnih gradbenih druĹžb Gradis in CMC. Ne zaradi njihove dejavnosti, zaradi prodaje. SteÄ?ajnemu upravitelju prve je konÄ?no uspelo prodati upravno poslopje druĹžbe, zdaj bo poskuĹĄal spraviti v denar ĹĄe veÄ?ji in ĹĄe vedno sodoben samski dom. Kmalu bo objavljen tudi razpis za prodajo kamnoloma PireĹĄica. Poskusi prodaje teÄ?ejo Ĺže dolgo, zdaj je novost ta, da je kamnolomu drĹžava vrnila rudarske pravice, s tem pa je tudi nekoliko poskoÄ?ila cena. Kamnolom je tudi v ÂťkondicijiÂŤ, saj je v najemu in deluje. Na isti lokaciji v PireĹĄici prodajajo ĹĄe dva ÂťostankaÂŤ CMC – betonarno in asfaltno bazo.

Pa ĹĄe to: tudi v obÄ?ini Ĺ marje ĹĄe ne verjamejo, da nam bo vsem res kmalu bolje. In so tako v torek tudi tam odprli obÄ?insko blagajno.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

5. marca 2015

ÂťVsak mora plaÄ?ati le tisto, kar uporabljaÂŤ ÂťDavek na deލ so uporabniki plaÄ?evali Ĺže doslej – ViĹĄina stroĹĄka odvisna predvsem od velikosti tlorisne povrĹĄine strehe Tatjana PodgorĹĄek

Od letoĹĄnjega 1. januarja so stroĹĄki odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja padavinskih odpadnih voda s streh tudi v Ĺ aleĹĄki dolini urejeni po obstojeÄ?ih predpisih. Spremembe so ÂťpoĹžegnaliÂŤ obÄ?inski svetniki v vseh treh obÄ?inah, na terenu pa so povzroÄ?ile kar precej negodovanja. ÂťTo ni davek na deĹž, kot storitev poimenujejo nekateri. Spremembe tudi ne veljajo samo v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ampak so morale stvari urediti vse obÄ?ine v Sloveniji,ÂŤ je poudaril vodja poslovne enote Vodovod – kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje PrimoĹž RoĹĄer, ki smo ga v zvezi z omenjenimi spremembami nekaj povpraĹĄali.

Gre za nov stroĹĄek ali so gospodinjstva to Ĺže plaÄ?evala? ÂťNe gre za nov stroĹĄek, ampak so uporabniki plaÄ?evali odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje padavinskih voda s streh Ĺže doslej, stroĹĄek pa je bil sestavni del stroĹĄka odvajanja komunalnih odpadnih voda in se je prerazporedil med vse uporabnike ne glede na to, koliko stroĹĄkov v zvezi z odvajanjem in Ä?iĹĄÄ?enjem padavinske vode so dejansko povzroÄ?ali. EU zahteva, da mora vsak uporabnik plaÄ?ati le tisto storitev, ki jo dejansko uporablja. Z uredbo so bile obÄ?ine in komunalna podjetja zadolĹženi, da stroĹĄek, ki so ga doslej plaÄ?evali vsi, razdelijo samo med tiste uporabnike, ki padavinsko vodo s streh dejansko odvajajo v javno kanalizacijo.

Kateri uporabniki so dolĹžni plaÄ?ati storitev in kateri ne? ÂťDolĹžni so jo plaÄ?ati le tisti uporabniki, ki imajo padavinsko odpadno vodo s svojih streh speljano v javno kanalizacijo, meĹĄano ali mete-

dratnimi metri zadoĹĄÄ?a zadrĹževalnik z blizu 3 kubiÄ?nimi metri volumna. Ker evidence o obstojeÄ?ih zadrĹževalnikih na terenu nimamo, ob orno. Doslej so namreÄ? tudi gospo- obraÄ?unavamo pribliĹžno 3050 upo- reklamiranju uporabnikov njihovo dinjstva na podeĹželju, ki so v javno rabnikom.ÂŤ ustreznost preverjamo. NatanÄ?nekanalizacijo odvajala samo komuNekateri uporabniki pa so upra- je so tehniÄ?ne zahteve glede zadrĹženalno odpadno vodo, v delÄ?ku cene viÄ?eni do 50-odstotnega zniĹžanja valnikov padavinske vode obdelane plaÄ?evala tudi stroĹĄek odvajanja in te storitve. v zloĹženki na naĹĄi spletni strani.ÂŤ Ä?iĹĄÄ?enja padavinske odpadne vode ÂťRes je. Do tega so upraviÄ?eni tiImajo gospodinjstva poleg zadrs streh, kar ni bilo prav. Storitve pa sti, ki imajo ob objektih zgrajene Ĺževalnikov ĹĄe kakĹĄno moĹžnost za ni treba plaÄ?evati uporabnikom, ki zadrĹževalnike padavinske vode, ki zmanjĹĄanje tega stroĹĄka? odvajajo padavinsko vodo ÂťÄŒe imajo moĹžnost, s streh v zasebne kanale da preko ponikovalnic z odtokom v odvodnik ali odvajajo padavinsko ponikovalnico. vodo na prepustno, Koliko gospodinjstev bo prodnato obmoÄ?je, moralo plaÄ?evati storitev ja, sicer teĹžko. Sevepo novem in koliko ne? da pa si lahko zadrĹžeÂťNa obmoÄ?jih, kjer je valnik uredijo tako, da zgrajen meĹĄan sistem javdel tega volumna upone kanalizacije – predrabijo za pranje avtovsem mesto Velenje in del mobilov, zalivanje vrmesta Ĺ oĹĄtanj – ima veÄ?itov ipd.ÂŤ na uporabnikov speljano Za koliko stroĹĄek stopadavinsko vodo s streh ritve po novem podrav javno kanalizacijo, ker Ĺži komunalne storitve? nimajo drugih moĹžnosti. ÂťOsnova za izraÄ?un Mnogo manj pa je tega v odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, padavinske odpadne kjer gospodinjstva to vovode je tlorisna povrdo v precejĹĄnji meri pre- PrimoĹž RoĹĄer: ÂťStoritev ni nova in tudi ni davek na deĹž.ÂŤ ĹĄina strehe, s katere ko ponikovalnic odvajajo se voda odvaja, in triv peĹĄÄ?eno prodnata tla. Pri pripra- ob veÄ?jih padavinah akumulirajo letno povpreÄ?je letnih padavin, izvi podatkov smo preverjali dejan- vodo in jo preko duĹĄenega iztoka merjenih na referenÄ?ni vremenski sko stanje na terenu in moram reÄ?i, na dnu zadrĹževalnika postopoma postaji. Za obmoÄ?je Ĺ aleĹĄke doline da imamo za zdaj reklamacij manj odvajajo v javno kanalizacijo. S tem je ta v Slovenj Gradcu. ÄŒe primerkot odstotek. Sicer pa reĹĄujemo te se zmanjĹĄuje obremenjenost javne jamo stroĹĄek za 150 kvadratnih mesproti z ogledom dejanskega stanja kanalizacije in dolgoroÄ?no poveÄ?u- trov veliko tlorisno povrĹĄino strehe na terenu, in Ä?e je reklamacija upra- je poplavna varnost naselij. Za pov- individualne hiĹĄe s povpreÄ?no poraviÄ?ena, tudi takoj uredimo obraÄ?un preÄ?no enodruĹžinsko hiĹĄo s tlorisno bo pitne vode 15 kubiÄ?nih metrov storitve. To storitev v tem trenutku povrĹĄino strehe med 150 in 200 kva- na mesec, so uporabniki do sedaj plaÄ?evali za odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje

Rekli so â?ą PrimoĹž RoĹĄer o cilju obraÄ?unavanja te storitve: ÂťPoleg zahteve evropske direktive po vzpostavi sistema obraÄ?unavanja po naÄ?elu, da vsak uporabnik plaÄ?a le dejanske koriĹĄÄ?ene javne storitve, se z izgradnjo zadrĹževalnikov in ponikalnic dolgoroÄ?no zagotavlja veÄ?ja poplavna varnost.ÂŤ

Razpis za neprofitna stanovanja na dve leti Prosilci z lestvice 2013 morajo podati nove vloge – Rok za oddajo vlog je 3. april Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 25 februarja – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je na svojih spletnih straneh objavila razpis za najem neprofitnih stanovanj v letoĹĄnjem in prihodnjem letu. Vlagatelji lahko vse potrebne podatke in vloge pridobijo v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Zadnji razpis so objavili pred dvema letoma. Nanj je prispelo 65 vlog. ÂťPolovici prosilcem s prednostne lestvice smo stanovanjsko vpraĹĄanje reĹĄili, iz druge polovice so si nekateri prosilci le-tega uredili sami, nekaj pa jih ostaja ĹĄe odprtih,ÂŤ pravi Andrej Volk, svetovalec za okolje in prostor v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. ÂťTudi stari prosilci morajo sedaj podati nove vloge. Ĺ˝ivljenjske in bivalne okoliĹĄÄ?ine so se v teh dveh letih morda spremenile.ÂŤ ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj trenutno razpolaga s 130 stanovanji. Vsa razen dveh garsonjer, ki sta v postopku pridobivanja energetske izkaznice, so zasedena. RaÄ?unajo, da bi v dveh letih lahko oddali 15 stanovanj, od tega 12 prosilcem na lestvici A in 3 z lestvice B. Na lestvico uvrstijo prosilce z viĹĄjimi dohodki, ki si lahko privoĹĄÄ?ijo stanovanja viĹĄje kakovosti

se otroci osamosvojili, v manjĹĄe stanovanje, saj so s tem tudi stroĹĄki niĹžji.ÂŤ Prioritetna lestvica naj bi bila izdelana junija, najpozneje julija. ÂťOdvisno je od veÄ? dejavnikov.ÂŤ Ko bo sprejemanje vlog zakljuÄ?eno, jih bodo pregledali, Ä?e so popolne. Vlagatelje nepopolnih vlog bodo pozvali, da to dopolnijo. ÂťKomisija si bo stanovanjske razmere nekaterih prosilcev tudi ogledala. Zakon to dopuĹĄÄ?a, ni pa to obvezno. Po dosedanji praksi smo si ogledali bivalne raz-

â?ą Andrej Volk: ÂťObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ima danes v lasti 130 stanovanj.ÂŤ

in viĹĄjo najemnino. Devet stanovanj bodo pridobili letos ĹĄe pred koncem leta s preureditvijo dveh enot nekdanjega vrtca, ki sta po selitvi v nove prostore ostali prazni.

Veliko novih prosilcev si, za razliko od obdobja pred krizo, Ĺželi manjĹĄa stanovanja. Tisti, ki stanovanje Ĺže imajo, pa si vÄ?asih tudi Ĺželijo v manjĹĄe. ÂťDruĹžine, ki so v preteklosti dobile v najem veÄ?je stanovanje, si Ĺželijo v novih okoliĹĄÄ?inah, ko so

TeĹžava je neplaÄ?evanje najemnin. Doslej po najbolj drastiÄ?nem ukrepu, izselitvi, ĹĄe niso posegli.

mere pribliĹžno polovice prosilcev.

Tako si komisija laĹžje predstavlja, ali so doloÄ?ene toÄ?ke upraviÄ?ene.ÂŤ Ko bo toÄ?kovanje konÄ?ano, bodo prosilci prejeli odloÄ?be o doseĹženem ĹĄtevilu toÄ?k, na kar se bodo lahko tudi pritoĹžili. V takih primerih bo treba pritoĹžbo obravnavati, kar tudi zahteva svoj Ä?as. ÂťKljub temu raÄ?unamo, da bo prioritetna lestvica izdelana junija, najpozneje na zaÄ?etku julija,ÂŤ ocenjuje Volk. đ&#x;”˛

komunalne ter padavinske odpadne vode 20,55 evra na mesec, po novem plaÄ?ujejo 23,86 evra z davkom in okoljsko dajatvijo, razlika je 3,31 evra. Pri 200 kvadratnih metrov veliki tlorisni povrĹĄini strehe so do sedaj plaÄ?evali 20,55 evra, po novem plaÄ?ujejo 25,50 evra na mesec ali 4,95 evra veÄ?. Na drugi strani pa bodo uporabniki, ki padavinske vode s streh ne odvajajo v javno kanalizacijo, sedaj za odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje komunalne odpadne vode plaÄ?evali 18.95 evra ali 1,61 evra manj kot pred uvedbo novega obraÄ?una.ÂŤ Kako pa je z veÄ?stanovanjskimi objekti? ÂťV veÄ?stanovanjskih objektih je ta stroĹĄek za gospodinjstva bistveno niĹžji, saj se skupni stroĹĄek razdeli glede na ĹĄtevilo stanovanjskih enot.

V objektu s tlorisno povrĹĄino strehe 200 kvadratov pa je lahko 30 ali celo 40 stanovanj.ÂŤ Je doloÄ?ila viĹĄino nove cene uredba, komunalno podjetje ali kdo drug? ÂťElaborat o predlogu cene smo pripravili na osnovi uredbe na Komunalnem podjetju Velenje, o njem je odloÄ?al svet ustanoviteljic. Ustreznost elaborata je preverjal trĹžni inĹĄpektor, poslati smo ga morali tudi na pristojno ministrstvo. Dvoma o pravilno izraÄ?unani ceni ne more biti.ÂŤ Je torej ta primerljiva s cenami v drugih slovenskih obÄ?inah? ÂťSeveda. Z uvedbo storitve smo Ä?akali do konca roka, ki ga doloÄ?a uredba. V Celju so to storitev uveljavili Ĺže pred veÄ? kot enim letom.

NaĹĄe cene so zelo primerljive, sko-

raj enake kot v omenjeni obÄ?ini.ÂŤ Ali obilnejĹĄe padavine, ki smo jim priÄ?a v zadnjih letih, vplivajo na viĹĄino cene storitve? ÂťPo statistiÄ?nih podatkih Agencije RS za okolje nihanja med leti niso tako izrazita, kot bi mislili.

Padavin je v povpreÄ?ju enako Ä?ez leto, vendar se v zadnjih obdobjih velika koliÄ?ina padavin fokusira na dva letna Ä?asa – spomladi in jeseni.

Zato imamo obÄ?utek, da je padavin veÄ?. KoliÄ?ina padavin v zadnjih treh letih, izmerjena na referenÄ?ni postaji v Slovenj Gradcu, kaĹže, da je leta 2011 padlo na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline 934 litrov deĹžja na kvadratni meter, leto kasneje 1275 litrov, leta 2013 pa 1110 litrov na kvadratni meter. PovpreÄ?je zadnjih treh let znaĹĄa za referenÄ?no postajo 1153,9 litra na kvadratni meter. Kot zanimivost naj povem, da je na obmoÄ?ju Slovenj Gradca v povpreÄ?ju blizu 80 litrov deĹžja na kvadratni meter veÄ? kot na obmoÄ?ju referenÄ?ne postaje Celje.ÂŤ Ali nova storitev pomeni veÄ? prihodka za komunalno podjetje? ÂťKomunalno podjetje Velenje s to novo storitvijo ne bo imelo veÄ?jih prihodkov. Skupni prihodki iz obeh storitev (odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja komunalne odpadne vode ter odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja padavinske odpadne vode) morajo biti praviloma enaki kot pred uvedbo novosti. Gre samo za prerazporeditev plaÄ?evanja stroĹĄkov pri uporabnikih glede na obseg in koliÄ?ino uporabljenih storitev.

Dela pa je z uvedbo nove storitve za Komunalno podjetje Velenje veÄ?.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

5. marca 2015

Kam gre zaposlovanje?

V OS Velenje posebno pozornost namenjajo zaposlovanju mladih, prvih iskalcev zaposlitve, starejĹĄih od 50 let in prejemnikov denarnega nadomestila Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 26. februarja – Januarja se je registrirana brezposelnost poveÄ?ala. V evidenco brezposelnih so se prijavljale osebe, ki jim je ob koncu leta prenehala zaposlitev za doloÄ?en Ä?as. Konec januarja je bilo v obmoÄ?ni sluĹžbi Zavoda za zaposlovanje Velenje (na ĹĄestih uradih za delo – Velenje in Mozirje v savinjsko-ĹĄaleĹĄkem delu ter Slovenj Gradec, Ravne na KoroĹĄkem, Radlje ob Dravi in Dravograd na KoroĹĄkem) registriranih 7.861 brezposelnih oseb, kar je 342 oseb oziroma 4,5 odstotka veÄ? kot decembra lani.

Najbolj se je brezposelnost poveÄ?ala v Mozirju V primerjavi z januarjem 2014 je bila brezposelnost na obmoÄ?ju manjĹĄa za 5,5 odstotka, v Sloveniji za 4,3 odstotka. ÂťNajveÄ?je zmanjĹĄanje beleĹžimo na koroĹĄkih uradih za delo. V Radljah ob Dravi se je prijavilo v evidenco brezposelnih 15,5 odstotka manj brezposelnih oseb kot v istem obdobju lani. Ĺ˝al pa to ne velja za urada za delo Velenje

VkljuÄ?itve v ukrepe APZ Januarja so v OS v ukrepe aktivne politike zaposlovanja vkljuÄ?ili 203 osebe, med njimi 64 oseb v ukrep Usposabljanje in izobraĹževanje, od tega v SAĹ A regija 40 oseb.

139 oseb se je vkljuÄ?ilo v ukrep Kreiranje delovnih mest, vsi v javna dela, od tega v SAĹ A regiji 75.

in Mozirje, kjer se je brezposelnost v primerjavi z januarjem lani poveÄ?ala. Najbolj v Mozirju, za dobrih 8 odstotkov, v Velenju pa za 1,5 odstotka. V SAĹ A regiji beleĹžimo najveÄ?ji priliv v brezposelnost zaradi izteka zaposlitve za doloÄ?en Ä?as, prijave trajnih preseĹžkov in iskalcev prve zaposlitve. Razloge za poveÄ?an priliv v brezposelnost na uradu za delo Mozirje pa lahko med letom iĹĄÄ?emo v treh steÄ?ajih v Zgornji Savinjski dolini. To so bila podjetja Glin invalidsko podjetje, zgornjesavinjska kmetijska zadruga in Vario 2000 ter trenutno manjĹĄim zaposlitvenim moĹžnostim v teh okoljih,ÂŤ pravi Sabina Tomlje, svetovalka generalne direktorice Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

moĹžni gradbeni delavci, fasaderji tesarji, zidarji, ali kljuÄ?avniÄ?arji,ÂŤ pravi Tomljetova.

Zaposlitvene moĹžnosti Zaradi ukinitve obvezne prijave prostega delovnega mesta pri zavodu za zaposlovanje od sredine aprila 2013 nimajo veÄ? podatkov o vseh prostih delovnih mestih v drĹža-

â?ą

Trije steÄ?aji in trenutno manjĹĄe zaposlitvene moĹžnosti na Uradu za delo Mozirje so brezposelnost poveÄ?ale za 8 odstotkov.

Na Uradu za delo Velenje tako z delodajalci Ĺže dobro sodelujejo. DeleĹž prostih delovnih mest, objavljenih v sodelovanju zavoda, je porasel za dobrih 80 odstotkov med vsemi objavljenimi prostimi delovnimi mesti.

Mini zaposlitveni sejmi

Bo gradbeniĹĄtvo omililo brezposelnost?

Poleg priliva v brezposelnost pa so beleĹžili tudi odliv v zaposlitev. Januarja so s pomoÄ?jo ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ), zlasti javnih del in rednega zaposlovanja na obmoÄ?ju OS Velenje, zaposlili 418 oseb, od tega na uradih za delo Velenje in Mozirje 215 oseb. PrecejĹĄnjo razliko pa v odlivu v zaposlitev letos beleĹžijo v Mozirju, kjer se je januarja odjavilo kar za 50 odstotkov veÄ? oseb kot v istem mesecu lani. ÂťKljub trenutno manjĹĄim zaposlitvenim moĹžnostim v SAĹ A regiji priÄ?akujemo poveÄ?an odliv zaradi zaposlovanja v gradbeniĹĄtvu. V Ä?etrtek smo na uradu za delo Velenje, v Kariernem srediĹĄÄ?u, za potrebe petih delodajalcev organizirali mini zaposlitveni sejem s podroÄ?ja gradbeniĹĄtva, kamor smo povabili 253 neposredno zaposljivih brezposelnih oseb, ki zaposlitev iĹĄÄ?ejo kot po-

vi. ÂťDelodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso gospodarske druĹžbe v veÄ?inski lasti drĹžave, lahko objavo prostega delovnega mesta zagotovijo sami. O tem jim zavoda ni potrebno obveĹĄÄ?ati.ÂŤ Letos bodo nadaljevali z intenzivnim delom Pisarne za delodajalce ter s svetovalci za delodajalce. Okrepili bodo sodelovanje, tako s tistimi, ki so Ĺže sodelovali z zavodom pri iskanju kadrov, kot tistimi, ki do teh doslej niso iskali med brezposelnimi.

Sabina Tomlje: ÂťMini zaposlitveni sejmi so priloĹžnost za delodajalce in brezposelne.ÂŤ

NajveÄ? povpraĹĄevanja po poklicih v gradbeniĹĄtvu Januarja so delodajalci OS Velenje sporoÄ?ili 265 prostih delovnih mest. NajveÄ? povpraĹĄevanja je bilo po naslednjih poklicih: zidarji (19), tesarji (18), vozniki teĹžkih tovornjakov in vlaÄ?ilcev (13), kuharji

V akcijskem naÄ?rtu OS Velenje so si med drugim zadali kontinuirano izvajanje mini zaposlitvenih sejmov po uradih za delo glede na prepoznane potrebe trga dela. Nanje bodo ciljno vabili neposredno zaposljive brezposelne osebe in delodajalce, ki bodo objavili prosta delovna mesta.

Eden takih je bil Ĺže omenjeni sejem s podroÄ?ja gradbeniĹĄtva v februarju. V marcu

(13), strokovni sodelavci za zdravstveno nego (12), izvajalci suhomontaĹžne gradnje, ĹĄtukaterji (10), delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah (10), strugarji (9), Ä?istilci, streĹžniki in gospodinjski pomoÄ?niki v uradih, hotelih in drugih ustanovah (7), upravljalci strojev za zemeljska dela (7), orodjarji (6), prodajalci (6), gradbinci (6), natakarji (5), betonerji (5).

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – KamnoseĹĄtvo PodpeÄ?an je v Velenju prisotno Ĺže dvaindvajset let.

Pred ĹĄtirimi leti je na Ä?elo druĹžinskega podjetja, ki ga je pred tem vodil oÄ?e, stopil sin Sebastjan PodpeÄ?an. V podjetju sta poleg njega zaposlena ĹĄe Ĺžena ter dva delavca.

â?ą

Med novostmi je milimeter debel kamen, lepljen na elastiÄ?no podlago, primeren za zunanje in notranje prostore.

Kot mlad podjetnik je dokaj hitro okusil in spoznal podjetniĹĄtvo s tiste manj prijazne plati in okusil plaÄ?ilno nedisciplino, izigravanje zakonodaje ... ÂťPodjetje ugasne, gre v steÄ?aj, dolgovi za njim ostanejo. Naenkrat vznikne novo podjetje pod drugim imenom, dolgovi starega pa so pozabljeni ...,ÂŤ pravi. ÂťNisem edini, ki bije bitko s podjetji, ki so nam dolĹžna Ĺže nekaj let. Podjetje za razvoj, ta pa je danes nujen, potrebuje sredstva. ÄŒe bi bila plaÄ?ilna disciplina drugaÄ?na, kot je, bi lahko bili ĹĄe bolj uspeĹĄni.ÂŤ Zanimivo, da se je sprva kamnoseĹĄtva otepal. Nekako se ni videl v njem. Spogledoval se je z drugimi kariernimi izzivi, a se tik pred zdajci, saj kri ni voda, odloÄ?il, da bo kamnosek kot oÄ?e. Delo

Sebastjan PodpoÄ?an: ÂťVedno je treba v korak s Ä?asom. Zadnja pridobitev je CNC stroj.ÂŤ

v tej dejanosti se spreminja, spreminja se tehnologija, trendi ... Novosti ima rad. ÂťMonotonost pri delu ne bi bila zame.ÂŤ Kot Ĺže ime podjetja pove, se ukvarjajo z obdelavo kamna, montaĹžo, zaĹĄÄ?ito ...

Vsa leta so se specializirali za nagrobnike, sedaj pa se spogledujejo tudi z drugimi moĹžnostmi, ki jih kamen s svojo strukturo in praktiÄ?no neuniÄ?ljivostjo nudi, od okenskih polic, kuhinjskih pultov, stopnic, proÄ?elij zgradb, celih ali njenih delov.

Kamen ima tudi ceno. Graniti so cenovno dostopnejĹĄi kakor vÄ?asih, izbira je vsako leto veÄ?ja. NajdraĹžji so temnejĹĄi graniti. Koliko danes stane en nagrob-

nik, teĹžko reÄ?e. Poleg tega, iz kakĹĄnega kamna je, je to odvisno tudi od velikosti, napisa, dodatkov, oblikovanja ... Nekateri nagrobniki so prava umetniĹĄka dela, pravi arhitekturni biseri. Letos so se modernizirali, nabavili so CNC stroj in v kratkem ĹĄe moĹžnost graviranja obraza, vtisnjenega v kamen. Ĺ˝elje naroÄ?nikov? ÂťZelo razliÄ?ne. StarejĹĄi so bolj za klasiko, mlajĹĄi naroÄ?niki iĹĄÄ?ejo kaj novega, drugaÄ?nega, izvirnega.

V vsem jim ustreĹžemo in najbolj zadovoljni smo, Ä?e so zadovoljne stranke.ÂŤ Iz svoje prakse se kake posebej nenavadne Ĺželje ne spomni, ima pa rad, Ä?e je zadeva bolj teĹžavna, ker mu iskanje reĹĄitev

Zavarovanje za primer brezposelnosti Ob koncu decembra 2014 je 1.703 oz. 22,6 % brezposelnih oseb na OS Velenje prejemalo denarno nadomestilo, od tega 947 oseb na UD Velenje in Mozirje (v Sloveniji 21,3 %).

PovpreÄ?na viĹĄina bruto izplaÄ?anega denarnega nadomestila je v SAĹ A regiji znaĹĄala 690,49 evra (v Sloveniji 683,15 evra).

Struktura brezposelnih oseb v SAĹ A regiji Ĺ e vedno je med brezposelnimi veÄ? kot polovica Ĺžensk. Vseh brezposelnih, starih do 24 let, je v SAĹ A regiji blizu 14 odstotkov, nekoliko veÄ? na obmoÄ?ju UD Mozirje (15,4 %). V starosti do 29 let je nad slovenskim povpreÄ?jem obmoÄ?je UD Velenje, kjer beleĹžijo kar 20-odstotno brezposelnost mladih (slovensko popreÄ?je se giblje okoli 16 %). V evidenci pa je tudi 26 odstotkov starih 50 let in veÄ?.

Na obmoÄ?ju UD Mozirje je zaradi lanskih steÄ?ajev seveda viĹĄja stopnja prijavljenih oseb zaradi steÄ?ajev in trajnih preseĹžkov (27 %, OS Velenje 20 %, slovensko popreÄ?je 21,5), slabih 17 odstotkov je iskalcev prve zaposlitve. ÂťOb zavedanju problematike zaposlovanja mladih, prvih iskalcev zaposlitve, starejĹĄih oseb od 50 let in prejemnikov denarnega nadomestila skozi svetovalne obravnave, prosta delovna mesta in vkljuÄ?evanje v ukrepe APZ, posebno pozornost posveÄ?amo tem skupinam.ÂŤ đ&#x;”˛

Kriza udarila tudi po nagrobnikih Sebastjan PodpeÄ?an iz KamnoseĹĄtva PodpeÄ?an pravi, da je samo v prvem letu krize promet upadel za polovico – ÄŒeprav so nagrobniki ĹĄe vedno na prvem mestu, pa je vse veÄ? njihovega obdelanega kamna tudi drugje

naÄ?rtujejo izvedbo zaposlitvenega sejma za varilce in kljuÄ?avniÄ?arje, aprila s podroÄ?ja strojniĹĄtva, elektrotehnike in proizvodnih del, septembra za invalide, oktobra pa bodo v sodelovanju s sluĹžbo EURES za celotno OS organizirali Ä?ezmejni zaposlitveni sejem sezonskega zaposlovanja v turizmu.

IzraÄ?uni marca in maja, preplaÄ?ila maja in julija

Pozimi je mrtva sezona VpraĹĄamo ga, kako dolgo mora naroÄ?nik Ä?akati na nagrobnik. ÂťV sezoni, ki traja od poletja do oktobra, en mesec. Pred 1. novembrom bi radi vsi uredili grobove in takrat je dela najveÄ?. Zdajle pa je mrtva sezona. Zime so vedno take.ÂŤ predstavlja izziv. ÂťMonotono, rutinsko delo ni zame.ÂŤ KamnoseĹĄtvo je tudi fiziÄ?no naporno delo. ÂťZdaj se kakĹĄna stvar Ĺže da premagati s stroji, ko pa gre za montaĹžo, so najbolj zanesljive roke. NaroÄ?nikom tudi svetuje, ne vsiljuje pa jim svojih nasvetov.

Eni ga posluĹĄajo, drugi ne ...

Kamen, marmor gre poleg nagrobnikov seveda ĹĄe kam drugam. Na drugem mestu so police za okna, notranje in zunanje.

Material veÄ?inoma kupujejo v tujini, ker je cenejĹĄi kot pri nas. ÂťTo delamo tudi zaradi nabav iz prve roke, pri nas vsak posrednik hoÄ?e svojo marĹžo.ÂŤ Da zasluĹžiĹĄ, pa je treba trdo delati. Kriza se je zarezala tudi v kamen. Ĺ˝e prvo leto je vzela skoraj polovico prihodkov, naslednja leta ĹĄe tretjino od tega. Pozna se tudi to, da pogrebnin in drugih od drĹžave plaÄ?anih stroĹĄkov, povezanih s pokopom in pogrebom, drĹžava ne priznava veÄ?. ÂťPogreb je drag, za spomenik velikokrat ne ostane dovolj.ÂŤ ObmoÄ?je, na katerem delajo, obsega Ĺ aleĹĄko in Zgornjo Savinjsko dolino, delali pa so tudi Ĺže na Primorskem in v tujini. đ&#x;”˛

Podatkov ni veÄ? moĹžno popravljati, ugovarjali boste lahko po prejetju informativnega izraÄ?una dohodnine Ljubljana, Velenje, 27. februarja – FURS (FinanÄ?na uprava Republike Slovenije) napoveduje, da bodo prvi sveĹženj informativnih izraÄ?unov dohodnine ali – kot reÄ?ejo na finanÄ?ni upravi – ÂťtranĹĄoÂŤ za leto 2014 oddali poĹĄti 31. marca, drugega pa 29. maja. V tem Ä?asu pospeĹĄeno vnaĹĄajo podatke in pripravljajo vse potrebno za sestavo informativnih izraÄ?unov. Zdaj tudi ni veÄ? mogoÄ?e vplivati na nobenega od podatkov, ki bodo v informativnem izraÄ?unu, zavezanci bodo podatkom lahko ugovarjali, ko bodo izraÄ?un prejeli.

Dohodninska lestvica in zneski olajĹĄav so enaki kot za leto 2013.

Rok za vraÄ?ilo dohodnine, Ä?e bosta ta dva datuma obveljala, bo za tiste, ki bodo informativni izraÄ?un prejeli v prvem sveĹžnju, 30. maja, rok za doplaÄ?ilo dohodnine pa 1. junija. Za tiste, ki bodo informativni izraÄ?un prejeli v drugem sveĹžnju, pa sta predvidena roka za doplaÄ?ila in vraÄ?ila na isti dan, 29. julija.

Zavezanci z obdavÄ?ljivimi dohodki, ki izraÄ?unov ne bodo dobili do 15. junija, pa morajo do 31. julija samo oddati dohodninsko napoved. VloĹžijo jo le, Ä?e so imeli obdavÄ?ljive dohodke viĹĄje od 3.302,70 evra oziroma dohodki za opravljeno zaÄ?asno ali obÄ?asno delo na podlagi napotnice pooblaĹĄÄ?ene organizacije presegajo 2.477,03 evra, ali Ä?e so poleg pokojnine, od katere ni bila odtegnjena ali plaÄ?ana akontacija dohodnine, pri akontaciji dohodnine pa niso uveljavljali posebne olajĹĄave za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane, dosegli dohodke, ki presegajo 80 evrov. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

5. marca 2015

Vse kaĹže, da bo ĹĄesti blok junija v omreĹžju Vlada bo v prihodnjih dneh obravnavala Ĺže ĹĄesti novelirani investicijski program ĹĄestega bloka, ki je precej drugaÄ?en od dosedanjih – Ĺ e naprej bodo Ĺ aleĹĄki dolini zagotavljali toplotno energijo Mira ZakoĹĄek

Na zaÄ?etku februarja je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj Ministrstvu za infrastrukturo in finanÄ?nemu ministrstvu oddala usklajen ĹĄesti novelirani investicijski program, ki naj bi ga v prihodnjih dneh obravnavala vlada. Ta za dokonÄ?no izgradnjo ĹĄestega bloka izjemno pomemben projekt je nastajal skoraj dve leti zaradi neusklajenih vhodnih podatkov, ki pa so se od potrditve petega investicijskega programa pomembno spremenili. NajpomembnejĹĄa je vsekakor cena premoga, ki naj bi se po neuradnih informacijah iz 2,25 evra na gigajoul povzela na 2,75 evra. Zaradi tega naj bi Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj v prvih ĹĄtirih letih po zaÄ?etku obratovanja ustvarila izgubo. O ĹĄestem noveliranem investicijskem programu in drugih aktualnih temah smo se pogovarjali z direktorjem termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj dr.

MatjaĹžem Eberlincem.

Zakaj je ĹĄesti novelirani investicijski program nastajal tako dolgo in v Ä?em se razlikuje od prejĹĄnjega? ÂťNovi so vhodni podatki, ki smo jih oktobra lani prejeli od naĹĄega lastnika Holdinga Slovenske elektrarne, celoten dokument pa smo uskladili z dolgoroÄ?nimi razvojnimi projekcijami skupine HSE in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Vse te vhodne podatke je

MatjaĹž Eberlinc

bilo treba predhodno uskladiti. Ti pa seveda vplivajo tudi na predvideno dobiÄ?konosnost Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ Bistvena razlika, je seveda tudi predvidena izguba, ki naj bi po novem v prvih ĹĄtirih letih po zaÄ?etku obratovanja ĹĄestega bloka 6 znaĹĄala kar 210 milijonov evrov? ÂťO ĹĄtevilkah ne bi govoril, saj imajo te za zdaj oznako poslovne skrivnosti. Dejstvo

pa je, da trenutno cene elektriÄ?ne energije konvencionalnim virom niso naklonjene. To se seveda odraĹža tudi v naĹĄem poslovanju. Prav zato moramo vloĹžiti velike napore, da ga racionaliziramo in druĹžbo optimiziramo.ÂŤ V slovenski javnosti je bilo veliko ugibanj, da se bo z novim naloĹžbenim naÄ?rtom vrednost ĹĄestega bloka znova zviĹĄala? ÂťNe, investicijska vrednost ostaja na viĹĄini milijarde 428 milijonov evrov, kot je bila ugotovljena Ĺže maja leta 2013.ÂŤ Blok ĹĄest je praktiÄ?no zakljuÄ?en, Alstom opravlja na njem zadnje preizkuse, kdaj raÄ?unate, da ga boste prevzeli? ÂťVse dejavnosti potekajo po sprejetih rokih, seveda pa se lahko ĹĄe pojavijo kakĹĄne nevĹĄeÄ?nosti. ToÄ?nega datuma prevzema zato ne moremo napovedati, vsekakor pa raÄ?unamo, da bo to, tako kot je predvideno, ĹĄe pred koncem prvega polletja.ÂŤ In kako potekajo trenutni preizkusi, sliĹĄi se, da kar pogosto ÂťpadateÂŤ iz omreĹžja? ÂťVse teÄ?e po naÄ?rtu, pravzaprav smo, Ä?e sem natanÄ?en, celo nekoliko pred njimi. Izpadi, ki jih omenjate, so v toleranÄ?nih okvirih zagonskih preizkusov. Tako je bilo doslej in upam, da bo tudi do konca. Je pa to Ä?as, ko so ĹĄe moĹžna kakĹĄna preseneÄ?enja, zato smo v tem Ä?asu vsi Âťna trnihÂŤ in upamo, da jih bo Ä?im manj.ÂŤ V tem okolju smo pozorni tudi na proizvodnjo toplotne energije, s katero se ogreva velik del Ĺ aleĹĄke doline, v zadnjem Ä?asu je bilo v zvezi s tem nekaj teĹžav, tudi predzadnji vikend v februarju? ÂťRes je priĹĄlo v Ä?etrtek, 19. februarja, do zaustavitve bloka ĹĄest in toplotne postaje

Bilo je dobro leto V slovenskih zdraviliĹĄÄ?ih so se v zimskih poÄ?itnicah pohvalili z dobro zasedenostjo. Tako je bilo tudi v naravnem zdraviliĹĄÄ?u Terme TopolĹĄica, kjer pravijo, da sodijo zimske poÄ?itnice med boljĹĄa poslovna obdobja.

VeÄ? noÄ?itev, za Ä?etrtino manj ambulantnih fizioterapij Sicer pa je direktorica zdraviliĹĄÄ?a Lidija FijavĹž Ĺ peh ocenila, da je bilo leto 2014 za druĹžbo dobro. Prihodki so presegli 6 milijonov evrov, stroĹĄkov je bilo manj kot leta 2013. NajveÄ? prihodkov so ustvarili z noÄ?itvami. ZabeleĹžili so jih veÄ? kot 100 tisoÄ? Âťin dosegli med slovenskimi zdraviliĹĄÄ?i eno najveÄ?jih rasti. 70 odstotkov so jih ustvarili domaÄ?i gostje.ÂŤ Rast ĹĄtevila noÄ?itev so za-

â?ą

â?ą

Lani so presegli 100.000 noÄ?itev.

70 odstotkov so jih ustvarili domaÄ?i gostje

ambulantni fizioterapiji, kjer je lani stopil v veljavo nov model izvajanja dejavnosti, ki ĹĄe naprej omejuje napotitve zavarovancev na rehabilitacijo. ÂťGlede na realizacijo prihodkov iz te dejavnosti je bilo vkljuÄ?enih v ambulantno fizioterapijo lani za 25 odstotkov manj zavarovancev kot leto prej.ÂŤ

NaÄ?rtujejo od 3- do 5-odstotno rast prihodkov Konkurenca in nadaljevanje posledic gospodarske krize narekujeta tempo letoĹĄnjih usmeritev, pravi sogovornica. Novosti naÄ?rtujejo C

M

Y

CM

Za ruske goste je aktualna apartmajska ponudba, hotelska pa ne dosega njihovih kategorizacijskih zahtev

beleĹžili tako v apartmajskih zmogljivostih kot tudi hotelskih, kjer so ponudbo usmerili predvsem na prodajo paketnih nastanitev, kar so gostje dobro sprejeli. Pomemben vir prihodkov ustvarja ĹĄe velnes center Zala. Lanske realizacije pa niso dosegli v bazenski ter medicinski dejavnosti. ÄŒe so vlaganja v uvajanje novih terapij in pristopov opraviÄ?ila namen, pa rezultati zaostajajo pri

MY

CY

CMY

K

pri ponudbi hrane, nekaj manjĹĄih vlaganj v apartmajskem naselju in v okviru velnes ponudbe. To naj bi se odrazilo pri rasti prihodkov. ÂťTa ne bo velika, od 3- do 5-odstotna je realna pri ĹĄtevilu noÄ?itev.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali se bodo morda letos lotili Ĺže nekaj Ä?asa naÄ?rtovane obnove hotela Vesna, pa je FijavĹž Ĺ pehova odgovorila: ÂťPrva na seznamu posodobitev je hotelska kuhinja. So-

be bomo prenavljali v manjĹĄem obsegu, kopalnice pa bodo morale ĹĄe poÄ?akati na leto, ki sledi.ÂŤ Aktivnosti bodo usmerili ĹĄe v pridobivanje novih gostov. Med tujimi Ĺže danes prevladujejo Avstrijci, Nemci, MadĹžari, v porastu je ĹĄtevilo italijanPodjetniskiVikendVelenje_Oglas_NasCas_138x200.pdf

ÂťPredvideno je bilo, da naj bi zagonsko paro zagotavljal blok 5, je pa bilo ves Ä?as znano, da je potrebna zagonska para pri zagonu bloka 6, zato v tem trenutku iĹĄÄ?emo druge reĹĄitve in opravljamo potrebne analize.ÂŤ To pomeni, da je blok pet predviden za obratovanje tudi po zaÄ?etku obratovanja ĹĄestega bloka? Že s prejĹĄnjimi, tako pa je tudi v ĹĄestem noveliranem investicijskem planu bloka 6, ostaja blok 5 v obratovanju kot proizvodni vir.ÂŤ KakĹĄna pa je usoda Ä?etrtega bloka, ki zdaj ĹĄe obratuje? ÂťBlok ĹĄtiri ni bil predviden za obratovanje, v naĹĄih naÄ?rtih je doloÄ?eno, da ga bomo ustavili 1. januarja prihodnje leto. ÄŒe bi se v prihodnjih mesecih odloÄ?ali drugaÄ?e, bi bilo to treba presoditi na osnovi temeljitih tehniÄ?nih, ekonomskih in okoljskih analiz, kar pa teĹžko verjamem.ÂŤ Predvidevate kurjenje tujih premogov? ÂťNe.ÂŤ Vam Premogovnik Velenje zagotavlja dovolj premoga? ÂťPotrebe v celoti usklajujemo.ÂŤ KakĹĄna pa je letoĹĄnja proizvodnja elektriÄ?ne energije? ÂťFebruarskih podatkov ĹĄe nimam, januarja pa je bila deset odstotkov nad naÄ?rtovano.ÂŤ Za direktorja termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj ste bili imenovani za dobo ĹĄestih mesecev, ki se bodo hitro iztekli, kako pa najprej? ÂťOdloÄ?itve o tem ĹĄe nisem sprejel.ÂŤ

Lidija FijavĹž Ĺ peh: ÂťDosegli smo vse zastavljene cilje na podroÄ?ju noÄ?itev, stacionarnega zdraviliĹĄkega zdravljenja in samoplaÄ?niĹĄkih storitev, ne pa na podroÄ?ju ambulantne fizioterapije in bazenske dejavnosti.ÂŤ

V naravnem zdraviliĹĄÄ?u Terme TopolĹĄica lani presegli 100 tisoÄ? noÄ?itev – Paketna ponudba dobro sprejeta – Letos obnova hotelske kuhinje Tatjana PodgorĹĄek

na tem bloku in zaradi tega tudi do podhladitve toplotnega oskrbovalnega sistema. S tem so nastale na podpostaji nenaÄ?rtovane tehniÄ?ne teĹžave. Dodatno je priĹĄlo v petek zjutraj ĹĄe do motenj v oskrbi s hladilno vodo bloka 4, posledica tega pa je bila nekaj Ä?asa zmanjĹĄana moÄ? bloka 4 in s tem tudi zmanjĹĄana dobava toplotne energije odjemalcem. Strokovne sluĹžbe TEĹ so teĹžave v petek Ä?ez dan in v noÄ?i na soboto odpravile in v soboto v jutranjih urah zagotovile nemoteno oskrbo.ÂŤ Torej ne gre za namerno groĹžnjo, ker cena toplotne energije ni usklajena? ÂťKot sem dejal, ĹĄlo je za spet okoliĹĄÄ?in.

Vsekakor pa nas Ä?akajo usklajevanja o prihodnji ceni toplotne energije, podraĹžitve pa je TEĹ predlagal Ĺže lansko leto.ÂŤ SliĹĄi se tudi, da bodo teĹžave z nemoteno oskrbo s toplotno energijo, Ä?eĹĄ da ĹĄesti blok nima toplotne postaje? ÂťTo ne drĹži, blok ĹĄest ima toplotno postajo in je povsem usposobljen za zagotavljanje toplotne energije.ÂŤ In Ä?e pride do izpada ĹĄestega bloka? ÂťZa zdaj je v naÄ?rtu, da v obratovanju ostane blok 5, ki ima prav tako toplotno postajo.ÂŤ Velikokrat se postavlja vpraĹĄanje, da je toplotna energija nekakĹĄen ÂťodpadÂŤ pri proizvodnji elektriÄ?ne energije? ÂťPrvenstveno seveda proizvajamo elektriÄ?no energijo; pri daljinskem ogrevanju gre za sekundarno izrabljanje toplote, a tudi za to potrebujemo premog.ÂŤ Je res, da imate pri zagonu bloka 6 teĹžave z zagotavljanjem zagonske pare in da projekt ni predvideval potrebnih gorilnikov?

skih gostov, nekaj ÂťpremikovÂŤ beleĹžijo ĹĄe na hrvaĹĄkem in srbskem trgu. Kaj pa ruski turisti, na katere so prav tako stavili? ÂťZanje je aktualna apartmajska ponudba, hotelska pa ne dosega njihovih kategorizacijskih zahtev.ÂŤ 7 2.3.2015 12:35:48

đ&#x;”˛

Sprememba lastniĹĄke strukture?

Po nekaterih informacijah naj bi letos priĹĄlo v druĹžbi Terme TopolĹĄica do spremembe pri lastniĹĄki strukturi. NajveÄ?ji lastniki zdraviliĹĄÄ?a so ZdruĹženje multiple skleroze Slovenije, delniĹĄka druĹžba ACH Ljubljana, Fraktal-Consulting Velenje in PPS – Ptujske pekarne Ptuj. ÂťTega ne bom komentirala, ker za kaj takega nisem pristojna. Informacije glede lastniĹĄke strukture in prometa z delnicami Terme TopolĹĄica dajejo le predstavniki nadzornega sveta druĹžbe,ÂŤ je dejala Lidija FijavĹž Ĺ peh. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka

Sreda, 25. februarja Na temo preiskave bank so se skupaj zbrali odbori DZ in posluĹĄali, kar so jim imeli povedati predstavniki organov pregona.

V koaliciji oÄ?itno niso bili zadovoljni s predstavljenim seznamom imen petih kandidatov za nadzornike SDH, saj so zahtevali tri nova.

Ministrstvo za finance je zagotovilo sredstva za izvedbo dodatne strokovne pomoÄ?i uÄ?encem in dijakom.

5. marca 2015

je spremenilo zakon iz leta 1954, ki je za varanje predvidel do dve leti zaporne kazni.

Pri FBI so zatrdili, da so razkrili identiteto pripadnika IS, ki se je pojavil na videoposnetkih obglavljenja ameriĹĄkih novinarjev in britanskega humanitarnega delavca.

Petek, 27. februarja

ÄŒetrtek, 26. februarja Premier Cerar je zatrdil, da vlada – Ä?eprav je svet pokojninskega zavoda podprl izredno uskladitev pokojnin v letoĹĄnjem letu – k temu ne bo dala soglasja.

Dejal je ĹĄe, da guverner Banke Slovenije BoĹĄtjan Jazbec tudi po dodatnih pojasnilih vladi uĹživa njegovo zaupanje, Âťsaj ni nobenih nasprotnih razlogovÂŤ.

Vrhovno sodiĹĄÄ?e je razveljavilo poroÄ?ilo KPK o premoĹženjskem stanju Janeza JanĹĄe iz leta 2013 in povzroÄ?ilo pravi vihar odzivov.

Parlamentarna mandatno-volilna komisija je za predsednika preiskovalne komisije o TeĹĄu 6 izbrala MatjaĹža HanĹžka.

NajviĹĄje juĹžnokorejsko sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da preĹĄuĹĄtvo po novem ne bo veÄ? kaznivo dejanje, s Ä?imer

Nedelja, 1. marca Tako zagovorniki kot nasprotniki so se pripravljali na torkovo razpra-

Luke Koper ter Slovenskih Ĺželeznic.

Objavljena je bila najnovejĹĄa Forbsova lestvica najbogatejĹĄih Zemljanov. Prvo mesto je znova zasedel ustanovitelj Microsofta Bill Gates.

AmeriĹĄki drĹžavni sekretar John Kerry je govoril z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Poudaril je, da morajo Moskva in proruski separatisti, ki jih podpira, storiti vse za uresniÄ?itev dogovora iz Minska o prekinitev ognja.

Tudi nemĹĄki parlament je potrdil podaljĹĄanje finanÄ?ne pomoÄ?i GrÄ?iji.

Protikorupcijska komisija je razmiĹĄljala o ponovnem preverjanju premoĹženjskega stanja Janeza JanĹĄe, SDS pa o interpelaciji Zorana KlemenÄ?iÄ?a.

V Mehiki so aretirali Servanda ÂťLa TutoÂŤ Gomeza, enega najbolj iskanih kriminalcev v drĹžavi in vodjo moÄ?nega mamilarskega kartela Vitezi templjarji.

V Ukrajini se je nasilje nadaljevalo: umrli so trije vojaki, sedem pa je bilo ranjenih.

NemĹĄki parlament je kljub pomislekom nekaterih poslancev in dilemam v javnosti potrdil podaljĹĄanje finanÄ?ne pomoÄ?i GrÄ?iji ĹĄe za ĹĄtiri mesece.

Sobota, 28. februarja Slovenija je imela po prvih neuradnih podatkih statistiÄ?nega urada lani realno 2,6-odstotno gospodarsko rast. In Ĺže smo raÄ?unali, kako je varÄ?evanja konec.

Pravosodni minister Goran KlemenÄ?iÄ? je dejal, da ne namerava odstopiti, Ä?eprav je vrhovno sodiĹĄÄ?e odpravilo poroÄ?ilo protikorupcijske komisije, ki je odneslo drugo vlado Janeza JanĹĄe.

V uradnem listu so bila tudi uradno objavljena imena novih veleposlanikov.

V kranjski vojaĹĄnici je bil prvi postroj nove modularne zmogljivosti Slovenske vojske, namenjene sodelovanju v zaĹĄÄ?iti, reĹĄevanju in pomoÄ?i ob naravnih in drugih nesreÄ?ah.

TurÄ?ija je razkrila nov ambiciozen naÄ?rt, gradnjo 6,5 kilometra dolge-

Regulacija naravne selekcije

TjaĹĄa Zajc

Z uspehi je razveselil Žan Koťir.

Slovenija je imela lani realno 2,6-odstotno gospodarsko rast.

Vrhovno sodiĹĄÄ?e je razveljavilo poroÄ?ilo KPK.

ga predora pod bosporsko oĹžino.

V Moskvi so ponoÄ?i ubili opozicijskega politika, 55-letnega Borisa Nemcova.

Igorja BavÄ?arja so odpustili iz bolniĹĄnice Medicor, Âťsaj je njegovo zdravstveno stanje stabilnoÂŤ, je dejala njegova zdravnica Metka Zorc.

Mediji so poroÄ?ali, da direktor Komunale Koper GaĹĄpar GaĹĄpar MiĹĄiÄ? po eni strani zaposluje po nejasnih preferencah, po drugi strani pa je iz krivdnih razlogov odpustil dolgoletnega oskrbnika koprskega mestnega kopaliĹĄÄ?a JoĹžeta Haberja.

Ruski in ciprski predsednik sta podpisala sporazum.

Ruski predsednik Putin je s ciprskim kolegom podpisal sporazum, po katerem bodo imele ruske vojaĹĄke ladje dostop do pristaniĹĄÄ? na Cipru.

Svetovna zdravstvena organizacija je pozvala k pospeĹĄenemu cepljenju zaradi pogostejĹĄih okuĹžb z oĹĄpicami v nekaterih evropskih drĹžavah in osrednji Aziji.

Avstrijski parlament je potrdil novi zakon o islamu, ki med drugim prinaĹĄa prepoved financiranja moĹĄej iz tujine, in doloÄ?a, da je nacionalna zakonodaja nad ĹĄeriatskim pravom.

SkrajneĹži Islamske drĹžave so opustoĹĄili knjiĹžnico v Mosulu in spotoma uniÄ?ili na stotine dragocenih rokopisov in dokumentov – po prvih poroÄ?ilih naj bi ĹĄlo za okoli osem tisoÄ? knjig.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

vo o noveli zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih. Mediji so pisali, da se ji v DZ obeta podpora.

VeÄ? kot 460 tisoÄ? volivcev je na avstrijskem KoroĹĄkem izbiralo nove Ĺžupane in obÄ?inske svetnike – uspeĹĄni so bili tudi predstavniki koroĹĄkih Slovencev.

Venezuela je odredila zmanjĹĄanje ameriĹĄkega diplomatskega osebja v drĹžavi, omejila dejavnosti diplomatov, uvedla prepoved potovanja v drĹžavo vidnim ameriĹĄkim politikom ter napovedala uvedbo vizumov za ameriĹĄke drĹžavljane.

Na mnoĹžiÄ?nih protestih proti vladi premierja Mattea Renzija se je na osrednjem rimskem trgu Piazza del Popolo zbralo veÄ? tisoÄ? podpornikov stranke Severna liga.

V srediĹĄÄ?u Moskve je potekalo zborovanje v spomin na enega najvidnejĹĄih opozicijskih politikov Borisa Nemcova, ki so ga neznanci v petek ubili na mostu v bliĹžini Kremlja. Zbrala se je nepregledna mnoĹžica ljudi.

Ponedeljek, 2. marca V Dominikanski republiki so prijeli ubeĹžnika Roberta ÄŒasarja, ki so ga Ĺže deportirali v Francijo, od koder naj bi bil v 20 dneh izroÄ?en Sloveniji.

Izvedeli smo, da se je minister za pravosodje Goran KlemenÄ?iÄ? dan pred tem seĹĄel s premierjem Mirom Cerarjem – ta mu je izrekel podporo.

V drĹžavnem zboru so z njim imeli moĹžnost govoriti poslanci. Zastavljali so mu vpraĹĄanja o nadzornikih SDH, gospodarskem okrevanju ter o integriteti javnih funkcionarjev. SliĹĄati je bilo tudi vpraĹĄanja o gradnji drugega tira in privatizaciji

Torek, 3. marca V drĹžavnem zboru je potekala razprava o predlogu novele zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih, ki popolnoma izenaÄ?uje istospolne in raznospolne skupnosti.

Podporo predlogu so napovedali v ZL, SD, ZaAB, SD in SMC. Z njimi se niso strinjali zbrani pred dr-

ÄŒlani koalicije ÂťZa otroke greÂŤ in njihovi simpatizerji so poslance pozivali, naj zavrnejo napovedane spremembe zakona.

Şavnim zborom – na javnem shodu Za otroke gre so poslance pozivali, naj zavrnejo napovedane spremembe zakonske zveze.

Preiskovalci NPU so opravili veÄ? hiĹĄnih preiskav, povezanih z lanskim dogajanjem v druĹžbi ACH in prenosom lastniĹĄtva Adrie Mobil.

Mariborska nadĹĄkofija je sklenila sporazum s svojimi upniki o plaÄ?ilu dolga.

Na tisoÄ?e ljudi se je ob odprti krsti poslovilo od ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je spregovoril v ameriĹĄkem kongresu, kar ni prav niÄ? veselilo Baracka Obame.

Rusija in Ukrajina sta v Bruslju dosegli dogovor o dobavi plina do konca tega meseca.

Cerar: ÂťGoran KlemenÄ?iÄ? uĹživa moje polno zaupanje.ÂŤ

Velika Britanija je pred kratkim pokazala resno zavzetost za prepreÄ?evanje redkih genetskih bolezni. Otrok veÄ?ino genetskega materiala podeduje po materi, in sicer iz dveh virov: DNK jajÄ?ne celice in DNK mitohondrijev, ki so del vsake celice. Mitohondriji so nekakĹĄna energetska tovarna, nujna za delovanje celice. Imajo lasten DNK, in Ä?eprav ta predstavlja manj kot 0,1 odstotka dednega genetskega materiala otroka, so lahko mutacije tega DNK vzrok za nekatere redke genetske bolezni. Te prizadenejo okoli 100 otrok v Veliki Britaniji letno.

Nova britanska zakonska ureditev dopuĹĄÄ?a, da se v postopku oploditve z biomedicinsko pomoÄ?jo v materinem jajÄ?ecu odstranijo mitohondriji z okvarjeno DNK in se nadomestijo z zdravimi mitohondriji darovalke. Politika je tako podprla pobudo za umetno oploditev z genetskim materialom treh ljudi. Genetski zapis tako spoÄ?etega otroka je v 99,9 odstotka sestavljen iz genetskega materiala matere in oÄ?eta, le v 0,1 odstotka pa iz materiala donatorke.

Za mnoge bolezni, sploh genetskega izvora, ni znanih vzrokov nastanka. MogoÄ?e pa jih je odkriti in diagnosticirati. Genetsko testiranje je vroÄ?e, hitro razvijajoÄ?e se podroÄ?je, izjemno pomembno za odkrivanje redkih bolezni. Po evropski definiciji so to tiste, ki se pojavijo pri manj kot petih od 10.000 ljudi. Za te bolezni pogosto ni nobenega zdravila.

Bolnikov je premalo, da bi se farmacevtski industriji ekonomsko splaÄ?alo desetletja vlagati v razvoj zdravil zanje. A ne glede na to, kako redke so te bolezni, bolnikov z njimi ni malo. Na svetu je Ĺže veÄ? kot 6.000 definiranih redkih bolezni. Prizadenejo med ĹĄest in sedem odstotkov ljudi, kar v Sloveniji znese nekaj veÄ? kot 100.000 ljudi, v Evropi 30 milijonov.

Ob pomanjkanju farmacevtskih reĹĄitev se je medicina reĹĄevanja teh bolezni lotila z druge strani: da jih sploh ne bi bilo treba zdraviti in desetletja Ä?akati na ustrezna zdravila, se vlaga v njihovo prepreÄ?evanje. S predrojstveno diagnostiko lahko Ĺže zdaj prepreÄ?imo nekatere bolezni. V Sloveniji trenutno pri noseÄ?nicah izvajajo dva presejalna testa (rutinski test pri vseh noseÄ?nicah) za ugotavljanje kromosomskih nepravilnosti ploda. V sosednji Avstriji testirajo za 25 bolezni. Pri resnih okvarah ploda, Ä?e so te odkrite dovolj zgodaj, se lahko starĹĄi odloÄ?ijo za umetno prekinitev noseÄ?nosti.

Britanska novica je odmevala po svetu, saj je korak v smeri ustvarjanja sveta brez genetskih okvar. Za zdaj je to javno ĹĄe precej tiha tema.

Je kontroverzna, ker spominja na prizadevanja po Ä?isti rasi, ki v zgodovini niso nova. Najbolj konservativne skupine laboratorijsko poseganje v spoÄ?etje oznaÄ?ujejo kot nenaravno. Umetno prekinitev noseÄ?nosti, ne glede na razlog, pa za umor. A ne glede na vse so na koncu vaĹžni trije ljudje: starĹĄa in otrok, ki v primeru mnogih redkih bolezni ne bo Ĺživel dolgo, zelo vpraĹĄljiva je tudi kakovost njegovega Ĺživljenja.

V zadnjih tridesetih letih je na podroÄ?ju zdravljenja, zdravil, tehnologije, naÄ?inov operiranja narejen ogromen napredek. In vendar vse bolj izpopolnjena diagnostika bruha nove in nove uganke. Secira obstojeÄ?e bolezni, ugotavlja razlike med bolniki in bolezni cepi na podtipe. Ob naraĹĄÄ?anju ĹĄtevila bolezni so reĹĄitve in zdravila vedno korak ali kilometer za njimi. Ne glede na to pa nas dogodki zadnjih desetletij – od odkritja matiÄ?nih celic, izuma bioloĹĄkih zdravil, do drugih prebojev v medicini, med katerimi je tudi genetsko testiranje – lahko puĹĄÄ?ajo optimistiÄ?ne glede naĹĄega zdravja v prihodnosti. đ&#x;”˛

Prodaja, servis, rezervni deli!

SEMENA VRTNIN, CVETLIC IN ZELIĹ ÄŒ!

V mesecu marcu vam vsako Ä?etrto podarimo!

SADIKE SADNEGA DREVJA • BRESKEV - 7,90 € • ÄŒEĹ NJA - 9,60 € • HRUĹ KA - Ĺže od 8,00 € • JABLANA - 7,50 € • MARELICA - 8,60 € • SLIVA - 8,50 € • VIĹ NJA - 8,50 €

VELIKA IZBIRA PROGRAMA BCS (615, 630 ...)

PREVERITE UGODNO PONUDBO!!!

Z VAMI IN ZA VAS!!!

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 7

Vse zmeĹĄano veliko stane

zdaj ĹĄe velja, da jih ÂťmaliÂŤ investitorji, fiziÄ?ne osebe, v Ĺ aleĹĄki dolini lahko do vkljuÄ?no 500 kilogramov pripeljejo v Zbirni center v Velenju brez stroĹĄka. Nad to koliÄ?ino pa stroĹĄke plaÄ?ajo.

Mirjam BritovĹĄek, ki se z ravnanjem z odpadki Ĺže vrsto let ukvarja v Mestni obÄ?ini Velenje, pravi, da to ne pomeni, da je ravnanje s temi odpadki zastonj. ÂťObÄ?ine v Ĺ aleĹĄki dolini so se za ta princip odloÄ?ile, da prepreÄ?ijo nastanek divjih odlagaliĹĄÄ?. StroĹĄke za ravnanje s temi gradbenimi odpadki krijejo same.

Treba pa bo zaÄ?eti razmiĹĄljati o tem,

Gradbeni odpadki ÂťproblematiÄ?niÂŤ z vidika koliÄ?ine in cene Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – V Velenju se lahko pohvalijo z dolgo zgodovino uvajanja loÄ?enega zbiranja odpadkov. S prvimi koraki so zaÄ?eli pred dvema desetletjema. Temu primerni so tudi rezultati, ki mestno obÄ?ino Velenje Ĺže nekaj let uvrĹĄÄ?ajo v sam vrh med obÄ?inami, ki uspeĹĄno loÄ?ujejo meĹĄane komunalne odpadke.

â?ą

â?ą

Alenka Centrih in Mirjam BritovĹĄek: "Gradbene odpadke je dobro (in cenejĹĄe) loÄ?evati Ĺže na izvoru. Tudi ob prenovi domaÄ?e kuhinje, kopalnice."

so se ti odpadki zmanjĹĄali za 45 odstotkov. ÂťRazliko smo zbrali kot loÄ?eno zbrane frakcije, ki so lahko ĹĄle v ponovno uporabo in jih ni bilo treba pripeljati na predelavo in odlaganje,ÂŤ pravi.

Ravnanje z gradbenimi odpadki ĹĄe zdaleÄ? ni zastonj Zavest prebivalcev na tem podroÄ?ju je visoka, Ä?eprav so ĹĄe rezerve in tudi dela bo ĹĄe veliko. Zdaj bo

to poudarjeno usmerjeno ĹĄe na podroÄ?je gradbenih odpadkov. Ti so ÂťproblematiÄ?niÂŤ tako z vidika koliÄ?ine kot cene.

ObiÄ?ajno, kar spomnite se kakĹĄne domaÄ?e prenove, jih je veliko. Za

V ospredju ĹĄe naprej vzgoja in zaĹĄÄ?ita

DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ martno ob Paki ĹĄteje 134 Ä?lanov. Prihajajo iz 10 obÄ?in (najveÄ? jih je iz mestne obÄ?ine Velenje 55, obÄ?ine Ĺ martno ob Paki 49). Ĺ˝e od ustanovitve dalje, pred 18 leti, namenjajo osrednjo pozornost izobraĹževanju, izmenjavi dobrih praks.

NiÄ? drugaÄ?e ni bilo lani. Vsaj tako je na nadevanem obÄ?nem zboru dejal predsednik druĹĄtva Mihael Fajfar. Znanja s podroÄ?ja vzgoje in zaĹĄÄ?ite vinske trte ter nege vina so jim lani priĹĄla ĹĄe kako prav, saj leto 2014 vinogradniĹĄtvu vremensko ni bilo naklonjeno.ÂŤ Kakovost je bila povpreÄ?na, koliÄ?ine marsikje prepolovljene. Malokdo se je lahko pohvalil s pridelkom s sladkorno stopnjo za vrhunsko vino. Zato smo se v jeseni in po zimi morali zelo potruditi za dobro vsebino v sodih. Glede na razmere

Ko bomo ta stroĹĄek plaÄ?ali sami, to pa se bo zgodilo slej ko prej, bomo Ä?utili, da je vredno tudi gradbene odpadke loÄ?evati, kar se nam zdaj, ko ta stroĹĄek do doloÄ?ene koliÄ?ine krije lokalna skupnost, ĹĄe ne zdi tako samoumevno. ÂťZelo pomembno je, da so opeka, ploĹĄÄ?ice in beton loÄ?eni. Razlika med ceno za meĹĄane gradbene odpadke (ko je vse ÂťzmeĹĄanoÂŤ, od folij, steklene volne, onesnaĹženega striporja ...), ki stane skoraj 162 evrov za tono, ter meĹĄanico betona, ploĹĄÄ?ic, opek in

smo s povpreÄ?no oceno letnika 18,06 toÄ?ke zadovoljni, Ä?eprav je nekoliko niĹžja kot minula leta.ÂŤ Poleg strokovnih predavanj in praktiÄ?nega prikaza rezi in zelenih del v vinogradu so pripravili ĹĄe strokovno ekskurzijo v Makedonijo, Italijo, sodelovali so pri organizaciji in izvedbi Vesele Martinove sobote, na kateri so med drugim razglasili kletarja leta. To je znova postal predsednik druĹĄtva Mihael Fajfar iz Slatin. V drugi polovici novembra in zaÄ?etku decembra pa so nekateri Ä?lani druĹĄtva sodelovali ĹĄe na tradicionalnih prireditvah BuÄ?ni pozdrav jeseni in Âťkleti odprtih vrat.ÂŤ Letos sta za njimi Ĺže predvideni nalogi iz letoĹĄnjega delovnega programa – delovna pokuĹĄnja vin, napake in bolezni ter praktiÄ?ni prikaz rezi vinske trte. Pred njimi pa s podroÄ?ja izobraĹževanja ĹĄe predavanje o varstvu in zaĹĄÄ?iti rastlin, zelena dela v vinogradu,

da bo za predane odpadke treba tudi plaÄ?ati,ÂŤ pravi.

Za ravnanje z gradbenimi odpadki je v celoti odgovoren investitor, kar pomeni, da mora v ceno investicije vkljuÄ?iti tudi pravilno ravnanje z gradbenimi odpadki.

Spet pa bo potrebnega nekaj dela, da bomo spremenili miselnost. Ko bomo preĹĄtevali evre in kalkulirali, ali jih bo dovolj za obnovo kopalnice, za pipe, keramiko, obrtnika ..., bomo morali v spisek stroĹĄkov, ki se mu ne bo moÄ? izogniti, priĹĄteti tudi stroĹĄek ravnanja z gradbenimi odpadki.

keramike, ki znaĹĄa okoli 11 evrov za tono, je znatna.ÂŤ V lanskem letu je samo Mestna obÄ?ina Velenje poravnala stroĹĄke za pribliĹžno 15 ton azbestnih odpadkov (ti so najdraĹžji, ravnanje z gradbenim materialom, ki vsebuje azbest, stane 170 evrov za tono), skoraj 190 ton odpadkov, ki so bili meĹĄanica opeke, keramike in betona, ter 32 ton meĹĄanih gradbenih odpadkov. đ&#x;”˛

Diabetiki dobili svoje prostore Letos veliko preventivnih akcij in nadgradnja uspeĹĄnih projektov iz preteklih let

Za ĹĄmarĹĄkimi vinogradniki naporno leto – Med nalogami obnova brunarice v Martinovi vasi in zasaditev potomke najstarejĹĄe trte – modre kavÄ?ine Tatjana PodgorĹĄek

LoÄ?evati je dobro tudi pri gradbenih odpadkih

ObÄ?ani Ĺ aleĹĄke doline lahko enkrat letno brezplaÄ?no pripeljejo pol tone gradbenih odpadkov. ÂťKartaÂŤ za vstop v zbirni center Velenje 1 je poloĹžnica za ravnanje z odpadki in osebni dokument.

Leta 2008 so prebivalci Velenja v zabojnike odloĹžili 8.387 ton meĹĄanih komunalnih odpadkov, lani 4.600 ton ali 45 odstotkov manj.

Alenka Centrih iz PUP Saubermacherja Velenje postreĹže s podatkom. Leta 2008, ko so odpadke zbirali ĹĄe na star naÄ?in s tako imenovanim Ä?rnim zabojnikom, so jih nabrali za 8.400 ton, v obdobju zadnjih ĹĄtirih let, v Ä?asu veljave novega tehniÄ?nega pravilnika, pa

7

MED VAMI

5. marca 2015

Bojana Ĺ pegel

strokovno predavanje o pripravah na trgatev 2015, dve strokovni ekskurziji, ocenjevanje vin letnika 2014, podelitev priznanj, sodelovanje na Martinovi soboti ob obÄ?inskem prazniku ter na prireditvi ĹĄmarĹĄkega turistiÄ?nega druĹĄtva BuÄ?ni pozdrav jeseni. Med letoĹĄnjimi projekti pa je ĹĄe obnova brunarica za glasbo v Martinovi vasi. ÂťBrunarica je nujno potrebna obnove. Po grobih ocenah bodo dela stala 5000 evrov. V druĹĄtvih, ki imamo svoje objekte v vasi, se bomo morali dogovoriti o pokritju stroĹĄkov.ÂŤ Predvidoma v letoĹĄnjem maju pa jih Ä?aka ĹĄe eno prijetno opravilo – zasaditev potomke modre kavÄ?ine ali Ĺžametne Ä?rnine, ki velja za najstarejĹĄo vinsko trto na svetu. Mnenja o tem, kje naj bi jo zasadili, so se Ĺže kresala. NajveÄ? se jih je ÂťogrevaloÂŤ za zasaditev ob objektu v srediĹĄÄ?u lokalne skupnosti. đ&#x;”˛

Velenje, 28. februarja – Zadnjo soboto v februarju so o svojem delu spregovorili Ä?lani in Ä?lanice DruĹĄtva diabetikov Velenje. Tudi letos so se dobili v prostorih restavracije Pod Jakcem. Po tem, ko so pregledali delo v lanskem letu in zaÄ?rtali letoĹĄnje naÄ?rte, so spregovorili tudi o potrebah in Ĺželjah Ä?lanov druĹĄtva, ki se vanj zdruĹžujejo zato, ker vedo, da jim Ä?lanstvo pomaga ne le premagovati teĹžave, ki jih prinaĹĄa sladkorna bolezen, pomaga jim tudi obvladovati bolezen, ki velja za kugo 21. stoletja. Imajo sreÄ?o, saj so Ä?lani druĹĄtva, ki po aktivnosti sega v sam slovenski vrh. Pa kljub temu se tudi v velenjskem druĹĄtvu sooÄ?ajo z upadom Ä?lanstva. Tudi o tem smo Ĺže nekaj dni pred obÄ?nim zborom spregovorili s predsednico druĹĄtva Romano Praprotnik. ÂťV naĹĄem druĹĄtvu imamo vsako leto veÄ?je naÄ?rte in dosegamo tudi vedno viĹĄje cilje. Lansko leto smo odliÄ?no zakljuÄ?ili. UspeĹĄno smo izpeljali niz projektov, nekaj tudi na drĹžavni ravni. Seveda se tudi mi sooÄ?amo s pomanjkanjem denarja, a naĹĄi Ä?lani nam vedno priskoÄ?ijo na pomoÄ?,ÂŤ nam pove Romana Praprotnik. K temu doda, da so najbolj ponosni na uspeĹĄno izpeljano ĹĄportno sreÄ?anje diabetikov, ki so ga izvedli v ZdraviliĹĄÄ?u TopolĹĄica. ÂťUdeleĹžba je bila odliÄ?na, za izvedbo pa smo dobili ogromno pohval. Poleg tega smo lani za Ä?lane pripravili tri veÄ?dnevna okrevanja, ki so tudi preventivna. To bomo nadaljevali tudi letos; najprej gremo v zdraviliĹĄÄ?e v Strunjan, kjer se nam je uspelo dogovoriti za zelo ugodno ceno,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Sodelovanje z OnkoloĹĄkim inĹĄtitutom

Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bila kakovost letine povpreÄ?na, koliÄ?ine marsikje prepolovljene, so med drugim ugotavljali na obÄ?nem zboru.

Zagotovo pa je najbolj odmeven projekt v zadnjih letih knjiĹžica z naslovom ÂťKo boli do nebaÂŤ, ki so jo po lastnih izkuĹĄnjah z nevropatsko boleÄ?ino, pogosto spremljevalko diabetiÄ?nih bolnikov, pripravili v velenjskem druĹĄtvu. ÂťLani smo jo nadgradili s projektom Senzorium boleÄ?ine, ki smo ga selili po vsej drĹžavi. Gre za pet ĹĄkatel, vsaka od njih pa prikaĹže drugaÄ?no nevropatsko boleÄ?ino. Mnogi so ob ogledu razstave ugotavljali, da se s to boleÄ?ino sooÄ?ajo tudi sami, a ĹĄe niso poiskali pomoÄ?i. Tudi zdravniki, predvsem nevrologi,

ki zdravijo tovrstne boleÄ?ine, so nam priznali, da je knjiga dragocena. Z njo so dobili vpogled v doĹživljanje in Ĺživljenje pacientov, ki se sooÄ?ajo s to pogosto spremljevalko diabetesa. ÂťLetos bomo ta projekt ĹĄe nadgradili v sodelovanju z onkoloĹĄkim inĹĄtitutom. O podrobnostih se ĹĄe dogovarjamo, saj nevropatske boleÄ?ine poznajo tudi onkoloĹĄki bolniki,ÂŤ nam izda Praprotnikova. Projekt je bil tudi finanÄ?no uspeĹĄen: z njim so pridobili kar nekaj sponzorskih sredstev, ki so jim pomagala pri delu druĹĄtva. KnjiĹžico bo Praprotnikova letos predstavila tudi hrvaĹĄkim nevrologom na njihovem strokovnem kongresu na Malem LoĹĄinju. Da bo druĹĄtvo na tekoÄ?em z dogajanjem v svetu, se bo letos udeleĹžila tako evropskega kot svetovnega kongresa diabetikov.

Manj Ä?lanov ogroĹža njihovo moÄ? ÂťNaĹĄe Ä?lanstvo se stara, mnogi imajo teĹžave s plaÄ?evanjem Ä?lanarin, Ä?eprav ta ni visoka, saj so na socialnem robu. Mladi pa se ne odloÄ?ajo, da bi se nam pridruĹžili. To je teĹžava vseh slovenskih druĹĄtev diabetikov, kar nas skrbi. Brez Ä?lanov ne moremo delovati. ÄŒe ne bomo drĹžali skupaj, se bo stanje za bolnike z diabetesom ĹĄe poslabĹĄalo. Vedno, ko se vrnem z evropskih ali svetovnih kongresov diabetikov, kjer spoznavam razliÄ?ne drĹžave, ugotavljam, da imamo v Sloveniji najboljĹĄi zdravstveni sistem. Ĺ˝al pa ga izÄ?rpavamo. KroniÄ?ne bolnike to zagotovo zelo skrbi,ÂŤ izvemo. Ĺ˝e sedaj se dogaja, da sladkorni bolniki, ki jemljejo tablete, sami plaÄ?ujejo testne listiÄ?e, ki so velik stroĹĄek, aparati za merjenje krvnega sladkorja pa jim ne pripadajo.

V druĹĄtvu se zato, ker se zavedajo, da so meritve krvnega sladkorja pomembne, Ä?e bolnik hoÄ?e, da obvlada bolezen in ne bolezen njega, trudijo, da jim pri tem pomagajo. ÄŒe bi jih bilo veÄ?, bi jim pomagali ĹĄe laĹžje, saj bi bili moÄ?nejĹĄi. Upajo, da bodo tudi novi prostori, ki jih urejajo predvsem s prostovoljnim delom, pripomogli k poveÄ?anju Ä?lanstva. ÂťVsaj dvakrat tedensko bomo imeli uradne ure, v njih bodo pripravljali predavanja, izobraĹževalne vsebine,ÂŤ ĹĄe izvemo. Prostore urejajo v prostorih nekdanjega Ski bara, v uporabo jim jih je odstopila MO Velenje. Komaj Ä?akajo, da jih odprejo, kar bodo, obljubljajo, storili z javno otvoritvijo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

VI PIĹ ETE

5. marca 2015

PGD TopolĹĄica: 10 intervencij, veÄ? kot 2200 prostovoljnih ur

Iz dela gasilskih druĹĄtev

Gasilci PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto so posredovali tridesetkrat

TopolĹĄica – Minulega leta se bodo Ä?lani Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva TopolĹĄica spominjali po tem, da so dobili novo gasilsko vozilo za gozdne poĹžare, ter po opravljenih intervencijah. Teh je bilo 10, najbolj izstopali pa sta odpravljanje posledic Ĺžledoloma ter plazu, ki se je sproĹžil v Florjanu. V 10 intervencijah so operativci opravili veÄ? kot 2.200 prostovoljnih ur, od tega glavnino pri omenjenih najveÄ?jih intervencijah.

Sicer pa so – po besedah predsednika druťtva Boťtjana MikuŞa –

sodelovali na obÄ?inski Ä?istilni akciji, tekmovalne desetine so se urile na vajah, organizirali so gasilsko tekmovanje. Kot pomembno pridobitev je omenil sistem za obveĹĄÄ?anje Ä?lanov druĹĄtva preko mobilnih telefonov. Uredili so dve garaĹži. Po njegovem mnenju je uspeĹĄno delo plod dela Ä?lanov druĹĄtva in tvornega sodelovanja z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj ter Gasilsko zvezo Ĺ aleĹĄke doline.

Franc HriberĹĄek, poveljnik druĹĄtva, je poleg Ĺže omenjenih intervencij poudaril pomen novega gasilskega vozila za zagotavljanje ĹĄe

veÄ?je poĹžarne varnosti na rajonu, za katerega skrbijo. Pozornost namenjajo ĹĄe izobraĹževanju Ä?lanov, tekmovanjem desetin, dejavnostim v mesecu poĹžarne varnosti.

Tudi letos se bodo trudili po svojih moÄ?eh uresniÄ?evati svoje osnovno poslanstvo za ĹĄe veÄ?jo usposobljenost desetin. Ob koncu obÄ?nega zbora so sprejeli v svoje vrste nove Ä?lane ter podelili priznanja in odlikovanja najprizadevnejĹĄim Ä?lanom. đ&#x;”˛

tp

VeÄ? nagrajencev Civilne zaĹĄÄ?ite Ĺ entjur – Velenje, 5. marca – V nedeljo, 1. marca, je bil svetovni dan Civilne zaĹĄÄ?ite. Ĺ˝e veÄ?er prej so na Brdu pri Kranju podelili drĹžavne nagrade zasluĹžnim posameznikom in organizacijam, ki so se izkazali v letu 2014. Med dobitniki je bil tudi VelenjÄ?an Janez MelanĹĄek, ki je prejel bronasti znak Civilne zaĹĄÄ?ite.

Danes ob 12. uri bodo najviĹĄja drĹžavna priznanja podelili za celotno regijo. Prireditev bo v IpavÄ?evem kulturnem centru v Ĺ entjurju. Bronaste znake civilne

UdeleĹžba na obÄ?nem zboru je bila zgledna.

NajveÄ? dela so imeli ob Ĺžledu in po njem Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 28. februarja – Ĺ oĹĄtanjske gasilke in gasilci so se v soboto zveÄ?er zbrali Ĺže na 136. rednem obÄ?nem zboru, ki ga je tudi tokrat zaznamovala mnoĹžiÄ?nost.

PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto ĹĄteje 197 aktivnih Ä?lanov in Ä?lanov, od tega 57 operativcev, ki skrbijo za veÄ?inski del Ĺ oĹĄtanja ter krajevne skupnosti Ravne, Skorno – Florjan in Bele Vode. Tesno sodelujejo tudi s termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj, za katero opravljajo pogodbene naloge s podroÄ?ja protipoĹžarne varnosti.

Velik poudarek dajejo mladim. V druĹĄtvo je vkljuÄ?enih 53 otrok, ki pridno trenirajo, spoznavajo gasilstvo in se udeleĹžujejo gasilskih in ĹĄportnih sreÄ?anj ter tekmovanj.

Predsednik PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto Klemen MeĹžnar pravi, da so bili lani tudi na drugih podroÄ?jih zelo dejavni. ÂťVeliko pozornosti smo namenili obnovi gasilskega doma. Spomladi smo prepleskali klubski prostor, hodnik in celotno dvorano, jeseni pa smo se lotili prenove pisarne s komandno sobo, ki ima zdaj tudi vso pripadajoÄ?o opremo, na kar smo zelo ponosni.ÂŤ Vozni park so dopolnili z dvema voziloma. Februarja so v druĹĄtvo pripeljali novo poveljniĹĄko vozilo Wolksvagen Transporter, jeseni pa rabljen dostavni kombi

Klemen MeĹžnar: ÂťUredili smo komandno sobo in jo tudi opremili.ÂŤ

Renault Master, ki ga koristno uporabljajo za servis gasilnih aparatov.

Veliko dela so imeli lani na operativnem podroÄ?ju – kar 30 intervencij: petkrat zaradi poĹžarov na objektih, dvakrat zaradi iskanja pogreĹĄanih oseb, 23 pa je bilo tehniÄ?nih intervencij. V njih je sodelovalo 373 gasilcev. ÂťNajveÄ? dela smo imeli v Ä?asu Ĺžleda in po njem. Deset dni skupaj smo se ukvarjali samo s tem. 207 gasilcev je tistikrat opravilo 2.372 delovnih ur,ÂŤ naĹĄteva poveljnik Milan RoĹĄkar. Po Ĺžledu sta se sproĹžila ĹĄe dva velika plazova, eden v Florjanu pri Brusnjaku in drugi v Skornem pri MelanĹĄku, kjer so ĹĄoĹĄtanjski gasilci s potrebnim znanjem in tehniko prav tako nudili vso pomoÄ?. Za Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj so opravili 1.972 delovnih ur, ko so pri zagonu bloka 6 izvajali poĹžarno straĹžo za Lokovico.

Za male Ä?istilne naprave po 1000 evrov Ĺ aleĹĄka dolina – PrejĹĄnji teden je obÄ?ina Ĺ martno ob Paki objavila razpis za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih Ä?istilnih naprav.

Za to je v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu predvidenih 10 tisoÄ? evrov, gospodinjstvo pa je upraviÄ?eno do 1.000 evrov sofinanciranja. Rok za

Milan RoĹĄkar: ÂťNajveÄ? dela smo imeli v Ä?asu Ĺžleda in po njem.ÂŤ

oddajo vlog se izteÄ?e 15. maja.

V Mestni obÄ?ini Velenje bodo razpis za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih Ä?istilnih naprav objavili maja, vloge pa bodo zbirali do konca omenjenega meseca. Za ta namen je v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu zagotovljenih 30 tisoÄ? evrov.

đ&#x;”˛

V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pa so tovrstno obliko pomoÄ?i obÄ?anom razporedili skozi celo leto. Na obÄ?inski spletni strani so januarja letos objavili razpis, vloge pa reĹĄuje 4-Ä?lanska komisija 10. v mesecu. Doslej so pozitivno reĹĄili Ĺže 5 vlog. Tudi v tej lokalni skupnosti lahko gospodinjstvo pridobi za ta namen 1.000 evrov.

Sicer pa je v obÄ?inski blagajni letos na voljo 40 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

tp

zaĹĄÄ?ite za odpravljanje posledic lanskega Ĺžleda bodo prejela prostovoljna gasilka druĹĄtva Velenje, BevÄ?e, Vinska Gora, Pesje, Ĺ entilj, Ĺ kale, Premogovnik Velenje, Ĺ alek in Gasilsko poveljstvo MO Velenje. Med posamezniki bosta bronasti znak prejela Ĺžupan Bojan KontiÄ? in geolog Andrej BlaĹžiÄ?. NajviĹĄje priznanje, zlati znak civilne zaĹĄÄ?ite, bosta prejela Zdenko HriberĹĄek in Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

bĹĄ

Mnenja in odmevi Ĺ e enkrat o poĹĄkodovanem labodu V predzadnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa me je ganila zgodba Marte de Costa o Ĺžalostnem koncu poĹĄkodovanega laboda na Velenjskem jezeru. Ob tem naj povem, da pa sem bila toliko manj preseneÄ?ena nad odgovorom veterinarja, ki seveda svoje storitve zaraÄ?unava. O tem, kako s(m) o dandanes ljudje brezbriĹžni do okolice in trpljenja tako ljudi kot Ĺživali, pa ne bom izgubljala besed. Morda so krivi Ä?asi, morda koliÄ?ina nasilja, ki se dnevno prikazuje na TV ekranih, tako da smo postali popolnoma neobÄ?utljivi do vsega in vseh.

Namen mojega pisanja je, da z vami podelim bolj pozitivno zgodbo in kontakt zatoÄ?iĹĄÄ?a, kjer (oÄ?itno) denar/ stroĹĄek ĹĄe ni na prvem mestu. Lani se je v upravno stavbo KPV (na Ĺženski WC) zatekel mlad netopir, ki je imel poĹĄkodovano krilo (raztrgano membrano na krilu), kar je bila za njega gotovo smrtna obsodba, saj zaradi lukenj v krilu ni mogel veÄ? normalno leteti (in loviti). Seveda se mi je reveĹž zasmilil. Nedolgo pred tem sem v oddaji Ĺ˝ivali in ljudje na SLO 1 gledala prispevek o ZatoÄ?iĹĄÄ?u za Ĺživali prosto ĹživeÄ?ih vrst na Muti, zato sem na spletu hitro izbrskala njihove podatke in jih poklicala. Po njihovih navodilih sem netopirja prijela in ga namestila v kartonasto ĹĄkatlico, da se umiri. Seveda se je ob tem branil, kazal zobe in pihal, pa vendar ‌ V dobri uri so se pripeljali ponj in ga odpeljali najprej na veterino v Celje, kjer so mu zaĹĄili rane, potem pa je do nadaljnjega okreval v zavetiĹĄÄ?u na Muti. Ob tem naj poudarim, da se je delavec, ki je priĹĄel po netopirja, zahvaljeval, da sem jih sploh poklicala in pomagala. VeÄ?ina se namreÄ? obrne stran in nadaljuje svojo pot. Gre za ZatoÄ?iĹĄÄ?e za Ĺživali prostoĹživeÄ?ih vrst z Mute (041518939) đ&#x;”˛ J. Ĺ .

Kulturni praznik v Velenju – sramota Dokaz za to, da naslov zapisa drĹži, je dogodek na Konovem, ki so ga povezali s tradicionalnim sreÄ?anjem darovalcev dobrot ob koledovanju Svetih Treh kraljev. Po prijetnem kulturnem programu, ki so ga pripravili domaÄ?ini, in nekaj skladbah narodnozabavnega ansambla, je nasmeh (vsaj nekaterim) kar hitro postal bolj grenak. Nekaj veselja so dodali ĹĄe kurenti, sledil pa je ponovni nastop ansambla, ki je Ĺže po nekaj pesmih zaÄ?el z Âťjugo muzikoÂŤ. SrbohrvaĹĄke skladbe za kulturni praznik in praznik Treh kraljev?! ÄŒe bi to sliĹĄal PreĹĄeren, bi se obraÄ?al v grobu, saj dobro

pozna Kopitarja. Tudi Cankar je Ĺže vedel, da smo Slovenci hlapci Balkana. To pa je prepogosto Ä?utiti tudi v Velenju.

Sicer pa se Slovenci do svojega jezika obnaĹĄamo kot drugorazredni drĹžavljani in tudi tako vse bolj izgubljamo identiteto v svetu. K temu pripomore tudi vsakodnevno kulturno dogajanje in recimo radijske postaje, ki vrtijo predvsem tujo glasbo, slovenske pa skorajda ne. Tako je tudi ob naĹĄem jezeru. SrbohrvaĹĄÄ?ina pa je marsikdaj prisotna tudi v javnih ustanovah. Zato se ne moremo Ä?uditi, Ä?e tudi slovenski uÄ?enci Ĺže v prvem in drugem razredu preklinjajo v srbohrvaĹĄÄ?ini. Tudi to je ÂťkulturaÂŤ drĹžave in mojega mesta.

Da bi bilo drugaÄ?e, pa je potrebno le malo, kanÄ?ek veÄ? samospoĹĄtovanja in spoĹĄtovanja prednikov, ki so nam s trmastim bojem za lastno kulturo ohranili to lepo domovino. đ&#x;”˛ JA

Knjiga NoriĹĄko kraljestvo, Beli panter V sredo, 25. februarja, smo v prostorih Kina Velenje prisostvovali nadvse zanimivi predstavitvi zgodovinskega romana NoriĹĄko kraljestvo Beli panter. Avtor Janez JanĹĄa nam je osvetlil mnoge neznanke v zvezi z daljno in bliĹžnjo zgodovino slovenskega naroda na osnovi dokazanih dejstev in rezultatov novejĹĄih genetskih raziskav, veÄ?ino Ä?esar nam je bilo do sedaj nepoznano in kar ĹĄe ni naĹĄlo poti v ĹĄolske zgodovinske uÄ?benike.

Predstavitve sem se udeleĹžila, saj me je knjiga navduĹĄila. Ĺ˝e ob tem prvem sreÄ?anju z besedilom sta me pritegnila bogato besediĹĄÄ?e in stil pisanja. Bogato besediĹĄÄ?e vkljuÄ?uje veliko ĹĄtevilo izbranih besed, med katerimi je celo nekaj takĹĄnih, ki jih v slovenskem jeziku redko sreÄ?amo, npr. ÂťmrÄ?ÂŤ. Stil pisanja spominja na skandinavske sage in kar kliÄ?e po umirjenem veÄ?eru, ko lahko s knjigo v roki odtavaĹĄ veÄ? kot dve tisoÄ?letji nazaj in v duĹĄi in telesu podoĹživljaĹĄ Ĺživljenja naĹĄih prednikov, ki se na ravni medÄ?loveĹĄkih odnosov sploh niso bistveno razlikovala od naĹĄih danaĹĄnjih Ĺživljenjskih druĹžbenih in osebnih situacij. In da je podoĹživljanje ĹĄe intenzivnejĹĄe, prebereĹĄ isti odstavek dvakrat, trikrat ali celo ĹĄe veÄ?krat.

Pozitivne kritike priÄ?ajo, da je delo NoriĹĄko kraljestvo Beli panter izjemno pomemben prispevek k slovenski literaturi, pa ne le kot kamenÄ?ek v mozaiku leposlovja, ampak tudi kot tehtna osnova za Ä?rpanje zgodovinskih dejstev o naĹĄi skupni zgodovini. Avtorju Ä?estitamo za ves dosedanji plodoviti pisateljski opus. Veselimo se naslednjih izdaj, za katere upam, da ne bodo poĹĄle prehitro in si bomo uspeli svoj izvod zagotoviti pravoÄ?asno. Ĺ tevilna udeleĹžba na kulturnem veÄ?eru priÄ?a, da se je avtor Janez JanĹĄa ĹĄe kako dotaknil naĹĄega uma in src. Upamo lahko, da bo ĹĄe prihajal v naĹĄo skupnost in nas razveseljeval s svojimi novimi pisateljskimi doseĹžki. Pohvaliti pa seveda velja tudi dobro pripravljenega voditelja mag.

Albina VrabiÄ?a in vedno prijetno sproĹĄÄ?eno povezovalko programa Alenko Gortan. đ&#x;”˛ Nina De Costa

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 9

Muzikal, ki zbudi vse Ä?ute

Ljubezenska zgodba med Janezom in Meto Ĺžal nima sreÄ?nega konca. Nina PuĹĄlar in MatjaĹž Robavs v svojih vlogah navduĹĄita tako z igro kot petjem.

Prvi avtentiÄ?ni slovenski muzikal Cvetje v jeseni v Velenju doĹživel kar pet ponovitev – Zadnja je bila 50. po vrsti – V ansamblu tudi VelenjÄ?an AmbroĹž KvartiÄ?

Velenje, 24. februarja – Priznam.

Ko so mi razlagali, da ob ogledu muzikala Cvetje v jeseni v dvorani velenjskega doma kulture, kamor jih je povabil Festival Velenje, skorajda ni bilo nikogar, ki se mu ni orosilo oko, nisem verjela. Zdelo se mi je pretirano. V torek zveÄ?er, ko sem si muzikal ogledala tudi sama, sem jokala kot deĹž. Vse, prav vse v njem je vrhunsko. Od igralcev, pevcev (profesionalnih in amaterskih), koreografije, songov, scene, kostumov, reĹžije, do poteka vsem znane zgodbe. Ustvarjalcem prvega muzikala, ki je res izvirno slovenski, je resniÄ?no uspelo na oder postaviti delo, ki ga bo teĹžko preseÄ?i.

V predstavi se Ä?uti, da je gledaliĹĄki ansambel uĹžival v vsem, kar se dogaja na odru. To so zagotovo zaÄ?utili Ĺže obiskovalci premiere, ki je bila lani septembra v ljubljanskih KriĹžankah. In to smo zaÄ?utili (z vsemi Ä?uti) vsi, ki smo si muzikal ogledali v Velenju. Ena lepĹĄih ljubezenskih zgodb, ki jo je ustvaril Ivan TavÄ?ar,

9

KULTURA

5. marca 2015

V Velenju je ob koncu predstav ĹĄopek ob stojeÄ?ih ovacijah publike dobil domaÄ?in AmbroĹž KvartiÄ?, ki smo ga videli in sliĹĄali v vlogi AnÄ?ona. (Foto: Bastian)

se je dotaknila tako tistih, ki smo brali knjigo in gledali odliÄ?en film, kot mlajĹĄih, ki tega morda niso storili. Kar tri velenjske predstave so namreÄ? bile za uÄ?ence in dijake, ve-

Ä?erni, za izven, pa sta bili, tudi po besedah ansambla, zaradi odziva publike med boljĹĄimi doslej. Kriva je zagotovo tudi odliÄ?na glasba, ki ob izvedbi v Ĺživo preprosto navduĹĄi.

Gostovanja se vrstijo Muzikal so Ĺže med ustvarjanjem postavili tako, da ima vsaka vloga dva izvajalca, le Jure IvanuĹĄiÄ? ni-

sem vkljuÄ?il vsa znana dejstva tistega Ä?asa.

Za nekatera obdobja je gradiva veÄ?, za druga manj, zato sem moral tudi sklepati. Bral sem tudi arheoloĹĄke vestnike, v katerih je veliko sledi. Tako sem postavil okvir zgodbe.ÂŤ

Napeta in romantiÄ?na zgodba Zgodba v knjigi je plod domiĹĄljije. Skozi prikaz otroĹĄtva in mladostnih let glavnega junaka Lana, njegove druĹžine in prijatelje, v Belem panterju spremljamo dileme ustanoviteljev velike plemenske zveze in spremembe, ki jih nastanek kraljestva prinese prebivalstvu. ÂťKonjske vprege, Ĺželezni plugi, Ĺželezna, bakrena, bronasta in glinena posoda, zdravilna zeliĹĄÄ?a, ogrevanje na drva so del zgodbe. V prvih 17 letih kraljestva Lan odraĹĄÄ?a, preĹživlja otroĹĄke bolezni. Âť Lan je

V dvorani so sedeli predvsem pripadniki stranke SDS.

bĹĄ

VelenjÄ?an Stojan Knez je ustvaril knjigo stotih zgodb Iz DuĹĄe v tvoje Srce – V vsaki zgodbi je posebna energija – Katera zgodba je ÂťtvojaÂŤ, izbereĹĄ sam

Dogajanje je umestil v NoriĹĄko kraljestvo v Ä?as pred 2200 leti

Knjigo NoriÄ?ko kraljestvo - Beli panter je Janez JanĹĄa predstavil v pogovoru z mag.

Albinom VrabiÄ?em.

đ&#x;”˛

Knjiga, ki zdravi

JanĹĄa napisal romantiÄ?en zgodovinski roman Velenje, 25. februarja – PrejĹĄnjo sredo popoldne so po sestanku prvaka stranke SDS Janeza JanĹĄe z velenjskim obÄ?inskim odborom stranke v veliki dvorani Hotela Paka pripravili ĹĄe en dogodek. JanĹĄa je v pogovoru z mag.

Albinom VrabiÄ?em predstavil svojo najnovejĹĄo knjigo, ki jo je po petih letih preuÄ?evanja zgodovinskih virov napisal v zadnjih petih mesecih preteklega leta. Beli panter je prva knjiga iz serije zgodovinskih romanov, postavljenih v Ä?as NoriĹĄkega kraljestva, avtor pa ĹĄe ne ve, koliko jih bo ĹĄe sledilo. Tokrat je opisal prvih 17 let Norika, kot nam je povedal ob predstavitvi knjige, pa Ĺželi zajeti celotnih 200 let obstoja. ÂťPrej moram preuÄ?iti ĹĄe ĹĄtevilne zgodovinske vire,ÂŤ je dodal. ÄŒe v Cobbis, nacionalno bazo knjig in strokovnih Ä?lankov, odtipkamo ime Janez JanĹĄa, dobimo kar 286 zadetkov. Doslej je napisal Ĺže marsikaj, zgodovinskega romana pa ĹĄe ne.

Zato nas je najprej zanimalo, zakaj se je odloÄ?il za to literarno zvrst. Želel sem opisati Ä?as, ki je za Slovence na tem prostoru, kjer je bilo nekoÄ? NoriĹĄko kraljestvo in je del naĹĄih genetskih korenin, zelo pomemben. Ĺ˝al pa je neznan. Ker vsi vemo, da ljudje ne berejo znanstvenih ĹĄtudij, sem se odloÄ?il, da to tematiko predstavim preko literature. Ĺ˝e pred to knjigo sem napisal nekaj leposlovnih del, zato se mi je zdelo, da to zmorem. V knjigo

ma zamenjave. Na odru tako blesti, da bi jo teĹžko imel. V vlogi AnĹžona smo v Velenju videli domaÄ?ina AmKvartiÄ?a broĹža KvartiÄ?a, ki nam je Ĺže pred predstavo povedal, da so ga medse sprejeli na avdiciji.

V muzikalu ima dve vlogi, saj igra tudi MlaÄ?ana, a v Velenju ga ni. Premierna predstava v KriĹžankah je bila njegova prva gledaliĹĄka premiera sploh. ÂťVseh, ki sodeluje-

mo v projektu, skupaj z glasbeniki, ki v Ĺživo igrajo na odru, nas je 50.

V danem trenutku nas je na odru 12 igralcev in ĹĄtirje glasbeniki,ÂŤ izvemo. UĹžival je v delu z odliÄ?nimi, moÄ?nimi soustvarjalci, uĹživa, ko je z njimi na odru. Nina PuĹĄlar, MatjaĹž Robavs, Jure IvanuĹĄiÄ?, Alenka Kozolc, Lucija Grm ‌ in vsi ostali, ki smo jih videli tudi na velenjskem odru, so navduĹĄili tudi njega. ÂťMuzikal je pester tako po glasbenih stilih kot prepletu igre in koreografije.

Vsi vemo, kaj se na koncu zgodbe zgodi z Meto, a vseeno prizor, ki sta ga v Velenju ustvarila Nina PuĹĄlar in MatjaĹž Robavs, gane do konca.

Kjerkoli igramo, je v dvorani veliko objokanih obrazov,ÂŤ nam pove tudi AmbroĹž. NavduĹĄujejo tako doma kot v tujini, kjer se ĹĄe dogovarjajo za gostovanja med zdomci po svetu. Izdali so CD s songi iz muzikala. Glasbo je ustvaril MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, avtor libreta je (sicer novinar) Janez Usenik. Sprva so raÄ?unali, da bodo muzikal uprizarjali do novega leta, oÄ?itno ga bodo ĹĄe velik del letoĹĄnjega. Morda se jeseni vrnejo tudi v Velenje, kjer so doĹživeli stojeÄ?e ovacije publike. ÄŒe pridejo, ne zamudite. In se sami prepriÄ?ajte, da nobena pohvala, ki ste jo sliĹĄali, ni bila pretirana.

NoriĹĄko kraljestvo se je v Ä?asu samostojnosti raztezalo od reke Donave na severu do Karavank in Pohorja na jugu, na vzhodu nekje malce naprej od danaĹĄnjega Dunaja (do danaĹĄnje Ä?eĹĄke meje) na zahodu pa skoraj do danaĹĄnjega Innsbrucka in MĂźnchna. Po noriĹĄko-panonski rimski vojni je vkljuÄ?evalo tudi veÄ?ji del Slovenije na liniji od Kranja, Celja, Ptuja in nazaj do Gornje Radgone. seveda junak svojega Ä?asa, skozi njegovo zgodbo bomo po mnenju avtorja laĹžje razumeli Ä?as NoriĹĄkega kraljestva. To naj bi bilo zelo razvito, gospodarsko moÄ?no, kraljestvo pa se ni dedovalo, ampak so ob smrti kralja novega vedno izvolili.

Kot smo sliĹĄali na predstavitvi knjige, se je drĹžavna tvorba obdrĹžala tudi, ko je Rim Ĺže osvojil vsa ozemlja okoli njega, saj so bili tudi diplomatsko spretni in vojaĹĄko moÄ?ni. Dejansko JanĹĄa s knjigo skuĹĄa dokazati, da Slovenci nismo priĹĄli Âťizza KrpatovÂŤ v 5. ali 6. stoletju. ÂťTo je neumnost. To je pravljica. KasnejĹĄe raziskave dokazujejo, da noben narod v Evropi ni Ä?ist, z genskimi raziskavami pa bi lahko potrdili, da smo Slovenci na tem ozemlju Ĺživeli Ĺže pred 2200 leti in da nismo priĹĄli iz moÄ?virja kot neki barbari in so nas potem Ĺživljenja uÄ?ili Germani,ÂŤ je povedal veÄ? kot 200 prisotnim v dvorani. Ob tem je poudaril: ÂťNarod je stvar kulture, navad, pripadnosti.

Nekaj naĹĄih genetskih korenin je nesporno iz Ä?asa Norika, a geni niso vse.ÂŤ Tisti, ki so knjigo Ĺže prebrali, pravijo, da se lepo bere. In da so ob branju zaÄ?utili, da je avtor romantik. Nam je povedal, da je to zato, ker v njej piĹĄe o romantiÄ?nih Ä?asih. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 16. februarja – PrejĹĄnji te- gijo v zdravljenje. Zanj je energija le den je svojo prvo knjigo, povezano z ena, z njo pa je treba delati pravilno, energijami, ki ga zanimajo Ĺže vrsto let, ĹĄe poudari. predstavil v domaÄ?em mestu. Sedaj jo Knjiga je nastajala dobro leto dni, v je predstavil tudi nam. Ob lepo knjigi so zgodbe objavljene po takĹĄnem vrstnem redu, kot so oblikovani knjigi je moĹĄnjiÄ?ek, bile napisane. ÂťNa zaÄ?etku in v njem pa stekleni kamenÄ?ki. koncu knjige sta zgodbici v neNa vsakem od njih je ĹĄtevilkem neznanem jeziku. Pred ka. Pravi, da naj povleÄ?em dva kratkim sem izvedel, da gre za kamenÄ?ka. In tako dobiva ĹĄtestar maorski jezik. Tudi meni vilko zgodbice, ki sem jo izbraje bil sprva nerazumljiv. Knjila sama. Govori o poljubu. ga zdravi tako, da si jo Je le ena od stotih poloĹžimo na prsi, jo v knjigi, kjer sta besedi DuĹĄa in poloĹžimo na koleSrce pisani z na ali pa le drĹživeliko zaÄ?emo v rokah.ÂŤ tnico. Z raPo tem, ko je zlogom, knjiga izĹĄla, je izvem. kmalu dobil K e r zaloĹžbo, ki se zdi sedaj skrbi Stojanu za njeno diKnezu to stribucijo. Prvi odzivi so dobri. pomembno.

Hkrati nastaja nova Tudi v knjigi je veliknjiga, ki pa bo nameko besed, ki so prav njena otrokom, v njej zato napisane z veliko zaÄ?etnico. pa bodo zgodbice Stojan Knez s svojo prvo knjigo Zanima me, ka- in vreÄ?ko s kamenÄ?ki, ki je kljuÄ? in pesmice. Tudi ta ko je sploh priĹĄel do zgodbe, pisane za vaĹĄo bo zdravila, podobna idejo, da napiĹĄe DuĹĄo. no kot prva. Tudi naknjigo. ÂťBil sem na slovnico za knjigo je delavnici na otoku IĹžu, ko mi je Fra- avtor ustvaril sam, iz nje razberemo veÄ? njo Trojner (avtor ĹĄtevilnih delavnic oblik srca. ÂťNaslovnica je nastala v Ä?ain knjig o osebnem razvoju) predlagal, su, ko mi je prijateljica lektorirala knjida jo napiĹĄem. Takrat se mi je to zdelo go. To je trajalo dobro leto, oÄ?itno pa skoraj nemogoÄ?e, saj nikoli nisem de- je imelo to svoj namen,ÂŤ nam ĹĄe pove loval v teh vodah. Po dobrem letu pa Knez. Tudi sicer veliko riĹĄe, prosti Ä?as so se zgodbe zaÄ?ele zlivati na papir.ÂŤ pa ob druĹžini, sploh treh vnukih, rad Knjigo je izdal v samozaloĹžbi, saj zalo- posveÄ?a raziskovanju energij. PreuÄ?evaĹžniki niso pokazali interesa zanjo. ÂťTo ti jih je zaÄ?el pred 25 leti, ko je zaradi je knjiga, ki se posluĹĄa. In je knjiga, ki sinove bolezni obiskal nekaj bioenerbere nas. Ko izberemo zgodbico, ta na- getikov. Intenzivno se z zdravljenem govarja naĹĄo DuĹĄo, naĹĄo podzavest, ki ukvarja zadnjih 10 let. đ&#x;”˛ bĹĄ se je ne zavedamo,ÂŤ doda avtor, ki je tudi energoterapevt, ki usmerja ener-

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

5. marca 2015

ÂťKultura ponuja pravo svobodoÂŤ Ĺ martno ob Paki, 25. februarja – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so naÄ?rtovali osrednjo prireditev ob letoĹĄnjem slovenskem kulturnem prazniku 6. februarja, a so jo zaradi napovedanih obilnih sneĹžnih padavin premaknili na minulo sredo.

Pripravili so jo uÄ?enci tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole skupaj z gosti (meĹĄanim pevskim zborom Ĺ martno ob Paki). Posvetili so jo Franetu Mil-

Zdravljica – najbolj emotivno predstavlja zavest tega naroda in s tem kulturo ter umetnost postavlja za temelj naťe drŞavnosti. Ob tem se je med drugim vpraťal, kaj danes pojmujemo pod kulturo. Ali ťe spoťtujemo idejo Preťernove Zdravice?

Smo prijazni, prijateljski, si pomagamo, smo praviÄ?ni, vljudni, poĹĄteni?ÂŤ Veliko tega imamo, veliko tega nam ĹĄe manjka. Pravimo, da Ĺživimo v kriznih Ä?asih. Ob socialni krizi nas najbolj pesti kriza vrednot. Kultura kot odraz Ĺžitja in bitja vsakega posameznika, oĹžje in ĹĄirĹĄe skupnosti nas postavlja v Ä?as in prostor ter ponuja odgovore na zgodovinska

vpraĹĄanja, vpraĹĄanja sedanjosti in ponuja pravo pot v prihodnost. Ponuja nam poti, ki bodo manj trnove.

Konec koncev je kultura praktiÄ?no edina dejavnost, ki nam ponuja tisto pravo svobodo, svobodo duha.

Hkrati pa nas opozarja, da absolutne svobode ni. Je le svoboda, ki ne omejuje svobode drugih, ki ne Ĺžali, ne prizadeva, ne sovraĹži in ne vzbuja strahu. Je svoboda, ki jo vsak Ĺželi zase in jo istoÄ?asno privoĹĄÄ?i drugemu.ÂŤ Po mnenju slavnostnega govornika kulture ne more omejiti, ĹĄe manj ukiniti nobena kriza. Kultura je bila gibalo v najteĹžjih Ä?asih, ki jih je preĹživljal slovenski narod. Slednji

je preĹživel zaradi nje. VeÄ?ja, kot je kriza, primernejĹĄi je Ä?as za kulturo, je ĹĄe menil Robida in vpraĹĄal: ali bi Ĺživeli tako, kot Ĺživimo, Ä?e bi se vsi zavedali veÄ?nosti? Ali bi ĹĄe izsiljevali na cesti, se prerekali za par centimetrov zemlje, za senco, ki jo meÄ?e sosedova hiĹĄa na naĹĄo parcelo? Ali bi zavrgli toliko in toliko ton hrane in se pri tem poĹžviĹžgali na milijone tistih, ki bi s temi naĹĄimi odpadki imeli moĹžnost preĹživetja? Ali pa bi morda vendarle razmislili in aktivno prispevali k temu, da bi svet postal lepĹĄi, praviÄ?nejĹĄi, prijaznejĹĄi ‌ ÂťNaj za danes in za vedno velja: bodimo kulturni in budimo duha,ÂŤ je sklenil svoja razmiĹĄljanja JoĹže Robida. đ&#x;”˛

Tp

NataĹĄa Tajnik Stupar

JoĹže Robida: ÂťKulture ne more omejiti, ĹĄe manj ukiniti nobena kriza.ÂŤ

Ä?inskemu JeĹžku, droben delÄ?ek njegovega ustvarjanja so predstavili v pesmih, veÄ?nih verzih in njegovih znamenitih skeÄ?ih.

Slavnostni govornik JoŞe Robida, predsednik ťmarťkega kulturnega druťtva, je ob tej priloŞnosti menil, da slovenska himna – Preťernova

UÄ?enci ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole so droben delÄ?ek JeĹžkovega ustvarjanja predstavili v pesmih, veÄ?nih verzih in njegovih znamenitih skeÄ?ih.

Koleda spet odprla vrata Pripravili drugaÄ?en prikaz svojega delovanja – Med obiskovalci tudi veliko mladih in otrok Velenje, 28. februarja – ÄŒlani Ĺ aleĹĄkega folklornega druĹĄtva Koleda so januarja in februarja opravili niz nastopov, poleg tega pa so obiskali tri vrtce in eno ĹĄolo, kjer so 560 otrokom z igro in plesom predstavili ljudsko izroÄ?ilo. Minuli Ä?etrtek so v domu kulture v Velenju nastopili na folklornem koncertu skupine Maribor iz Argentine, na katerem so predstavili plese iz Ziljske doline.

V soboto dopoldne pa so pripravili dan odprtih vrat v prostorih druĹĄtva, v kletni etaĹži stanovanjskega bloka na PreĹĄernovi ulici 9 a. Ĺ˝e pred vhodom v blok so obiskovalce priÄ?akali godci in plesalci Kolede. S plesom in glasbo so vabili v prostore, ki jih Ĺže dolga leta uporabljajo za garderobo, ustvarjanje novih ko-

ÂťPripravili ga bomo 23. maja. V goste bomo povabili tudi dve folklorni skupini, tokrat iz Tolmina in MiklavĹža pri OrmoĹžu. IzkupiÄ?ek bomo namenili druĹžini naĹĄega bivĹĄega Ä?lana za rehabilitacijo njegove hÄ?erke. Ĺ˝elimo si, da se tudi mi izkaĹžemo v drugi, tokrat dobrodelni luÄ?i.ÂŤ

Obiskovalce druĹĄtvenih prostorov Kolede je najprej priÄ?akala ljudska pesem, potem pa so si z veseljem ogledali ĹĄe garderobo, video in razstavo Ä?lankov in fotografij. Otroci so poskuĹĄali tudi kostume.

stumov pa tudi druĹženje. Tokrat je v njih odmevala pesem novoustanovljene Ĺženske vokalne skupine Kolednice, obiskovalci so si lahko ogledali kostume, ki jih ohranjajo iz roda v rod, pa tudi Ä?lanke o uspehih Kolede in video posnetke njihovih nastopov.

Predsednik druĹĄtva Rok Vovk je bil zadovoljen, ker je bil obisk res lep.

Povedal nam je: ÂťVeseli smo, ker so nas obiskali tudi naĹĄi stari Ä?lani, ki

niso veÄ? aktivni, in da naĹĄe delo zanima tudi mlade. Ĺ˝elim si, da dan odprtih vrat spet postane tradicionalen.

PrviÄ? smo ga pripravili leta 2004, letos pa mineva 10 let od zadnjega.

Prav je, da Ĺ aleĹĄka dolina vidi, kaj se dogaja v naĹĄih druĹĄtvenih prostorih in ne le na odrih.ÂŤ Izvedeli smo ĹĄe, da bodo Ä?lani Kolede tudi letos pripravili celoveÄ?erni letni koncert, ki pa bo tokrat obarvan humanitarno.

Poklicni voznik sedaj uspeĹĄen rezbar Martin Hrastnik se je rodil na kmetiji Napotnik v Skornem, sedaj pa Ĺživi z druĹžino v Gavcah pri Ĺ martnem ob Paki. Po odsluĹženi vojaĹĄki obveznosti v nekdanji JLA, kjer je opravil izpit in prakso za voĹžnjo tovornih motornih vozil, je bil celotno obdobje do upokojitve zaposlen kot poklicni voznik. Ko je zaÄ?el na domu v Gavcah svoj Âťupokojenski mandatÂŤ, je ugotovil, da mu poleg druĹženja z naravo, gobarjenja, obiska planin in urejanja domaÄ?ega vrta ostane ĹĄe veliko ÂťibrĹžnegaÂŤ Ä?asa. Ob spremljanju soseda, tudi nekdanjega GorenjÄ?ana Milana Matka, kako veĹĄÄ?e izdeluje lesene podo-

be iz kosov lesa, je pomislil, da bi to tudi sam poskusil. K temu ga je spodbudil ĹĄe mojster Milan in kmalu so nastala njegova prva rezbarska dela. ÂťDopadljiva bolj drugim kot meni, a me je vse bolj veselil mir, ki sem ga doĹživljal ob ustvarjanju z dletom in lesenim batom novih podob iz lipovega in trĹĄega javorjevega lesaÂŤ, nam je povedal Martin ob postavitvi razstave v galeriji Velenjka.

26 eksponatov preprostih motivov zgradb, starih objektov, gradov, cerkva idr. je do 10. marca ĹĄe na ogled v galeriji slikarja Luke Ĺ umnika v trgovskem đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc centru Velenjka.

SvinÄ?nikova odgovornost?

Predsednik Kolede Rok Vovk: ÂťPotrudili se bomo, da bo dan odprtih vrat spet tradicionalen.ÂŤ

Izvedeli smo ĹĄe, da Koleda ĹĄe vedno vpisuje nove Ä?lane. Imajo skupino, v kateri so sami zaÄ?etniki, v njej pa jih pripravijo na prve nastope. đ&#x;”˛

bĹĄ

Brskala sem po spletu, ko je do mene priĹĄla novica o smrti karikaturistov Charlie Hebdo. Kot veÄ?ina prejemnikov novice sem bila zgroĹžena. Zelo se me je dotaknilo in takrat se je zazdelo za trenutek, da je takĹĄen svet, ki smo ga poznali, padel nekam nazaj v preteklost.

Ker se je debata okrog ÂťCharlie HebdoÂŤ umirila in polegla, sem se odloÄ?ila, da o tej temi zapiĹĄem svoje razmiĹĄljanje, saj je vpraĹĄanje 'Charlie Hedbo' ne samo globalno, temveÄ? lahko kaj hitro postane tudi lokalno.

Kot umetnice me karikatura skoraj nikoli ni privlaÄ?ila, razen enkrat, na Ä?istem zaÄ?etku, v srednji ĹĄoli sem ustvarila par karikatur,svojih uÄ?iteljev, ki so na mojo sreÄ?o karikature lepo sprejeli. Bile so le portretne karikature in s sabo niso nosile nobene druge posebne vsebine. Ĺ e dobro ď Š.

Nikoli se nisem zanimala za satiriÄ?no karikaturo in tudi norcev se nisem ÂťbrilaÂŤ iz ostalih ljudi, njihovih Ĺživljenjskih usmeritev in naÄ?inov Ĺživljenja. Ker paÄ? vsak Ĺživi po svoje, kakor ga je volja. Ok, paÄ? lahko se delamo norce, klevetamo, nastavljamo ogledala takĹĄna in drugaÄ?na, gremo za to na sodiĹĄÄ?e, plaÄ?amo denarno kazen ali jo odsluĹžimo.

Vsi so govorili Že sui ÄŒarliÂŤ, jaz pa nisem poznala karikatur in sem jih seveda hitro naĹĄla. Niso bile kaj prida, izlivanje gneva in nestrpnosti, pljuvanje po politiki, levi, desni, religiji tej, oni, skratka – po vsem kar je mogoÄ?e. Vendar demokracija je rekla, da so to zgolj nedolĹžne risbe. Niso. To je zapakirana informacija, ki kakĹĄnega Ä?loveka lahko zadene naravnost v srce in potem je reakcija odvisna od njegove intelektualne in Ä?ustvene danosti ter zrelosti.

Brskala sem in prelistavala karikature Charlie Hebdo. Vse so bile ustvarjene v prepoznavnem stilu in nekatere so bile res krute. Najbolj me je presunilo ÂťsatiriÄ?no karikiranjeÂŤ iz Ä?asa vojn na Balkanu, sploh pobojev v Srebrenici. Vsebine omenjenih karikatur ne bom opisovala, zaradi spoĹĄtovanja in pietete do vseh Ĺžrtev. ÄŒe vas pa zanima, poguglajte in si ustvarite svoje mnenje. Pljuvanje vsepovprek in po vseh je po navedbah nekaterih intelektualcev poseben kritiÄ?no satiriÄ?en Âťstate of mindÂŤ, za katerega navadni, neuki, neizobraĹženi in sploh Âťne-izbrano posveÄ?eniÂŤ ne moremo doumeti in razumeti, zakaj sploh gre in kakĹĄno posebno sofisticirano ogledalo je nastavljeno druĹžbi. Vendar ali se za to zaveso ne skriva nezadovoljen, razvajen in nepoteĹĄen umetniĹĄki ego? Ustvarjanje umetnosti je v prvi fazi pogosto avtoterapija in lastna refleksija na dano situacijo. Ne razumite me napak, to, kar se je zgodilo potem, je bila grozljiva posledica nekaj Âťsamo risb, karikaturÂŤ. In kruto dejanje vredno vsega obsojanja.

Vedno se bo naĹĄel nezadovoljen, nepoteĹĄen, razvajen umetniĹĄki ego, katerega svinÄ?nik bo ostro urezoval druĹžbene rane. Ta umetniĹĄki ego ne bo dopuĹĄÄ?al drugega mnenja, drugaÄ?nega naÄ?ina Ĺživljenja, moĹžnosti izbire in bo zarisoval linije le po svojih oÄ?eh. Brez empatije do ostalih sobivajoÄ?ih in brez spoĹĄtovanja do soÄ?loveka, ne glede na njegove danosti in zmoĹžnosti. Informacijo o nestrinjanju ali pogled na dano situacijo lahko umetnik poda tudi drugaÄ?e, z drugaÄ?nim pristopom in vsebino. Ali ni ravno to prava moÄ? umetnosti? Vendar je ravno za tako umetniĹĄko dejanje oz. akcijo potreben tisti viĹĄji Âťstate of mindÂŤ, o katerem sem pisala prej, seveda v prenesenem pomenu. Ne vem, zakaj najslavnejĹĄi grafitarski mojster Banksy potemtakem ne ustvarja mejnih in Ĺžaljivih karikatur na zidovih v Gazi, kjer trenutno deluje?

Seveda vem in tudi vi veste ď Š. In to je ÂťsvinÄ?nikova odgovornostÂŤ.

DopuĹĄÄ?am, da se motim in da je bilo tole pisanje le prazna brca v temo. Tratenje medijskega prostora. In da paÄ? spadam v skupino tistih, ki ne ťtekajoÂŤ. Ĺ e vedno pa mislim, da se edina prava reĹĄitev za prijetno sobivanje razliÄ?nosti skriva v Ĺže skoraj obrabljenem sloganu Âťvsi drugaÄ?ni, vsi enakopravniÂŤ. đ&#x;”˛

Umetnost naj v Ä?loveku spodbuja dobro TopolĹĄica, 23. februarja – V Zimzelenu bo do konca marca na ogled razstava akvarelov, grafik in ikon Jurija RepenĹĄka iz Mozirja. Je predsednik Kulturnoprosvetnega druĹĄtva Jurij, gonilna sila pevskih druĹžinskih sreÄ?anj, pevec v zasedbi Mozirski koledniki, vodja slikarskega sreÄ?anja Ex-tempore Mozirski gaj, profesor likovnega pouka, slikar in pisec ikon.

Jurij je po ĹĄolanju na PedagoĹĄki akademiji zaÄ?el iskati svoj likovni izraz in spodbude je najprej dobil v grafiki, veliko je ustvarjal krajine v akvarelu, leta 1996 pa se je spoznal z ikonopisjem, ki ga je zelo pritegnilo. ÂťPisanje ikon je obrtniĹĄko delo, veĹĄÄ?ina, ki se je da nauÄ?iti. Na drugi strani pa za ikonopisca velja, da mora biti v duĹĄi skromen, preprost in poniĹžen Ä?lovek.

To pa je v danaĹĄnjem Ä?asu izziv,ÂŤ je povedal Jurij. đ&#x;”˛

Diana JaneĹžiÄ?

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

5. marca 2015

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Grega Bevc Ĺ e pred tremi leti je bil Grega Bevc VelenjÄ?an. Danes je prebivalec Slovenj Gradca. A stik z rudarskim mestom ĹĄe ohranja tudi zaradi Radia Velenje. ÂťUh, kako Ä?as beĹži. Letos bo pomembna prelomnica v mojem Ĺživljenju. Ta mesec bom praznoval okrogel jubilej, dva meseca kasneje (maja) pa mi bo ĹĄtorklja prinesla zame najbolj dragoceno darilo. Od takrat dalje bom rojstne dneve doĹživljal in praznoval drugaÄ?e, ĹĄe z veÄ?jo mero veselja in navduĹĄenja,ÂŤ je zaÄ?el pogovor naĹĄ radijski sodelavec.

Devet let je od tega, ko se je pridruŞil ekipi na Radiu Velenje. Devet let tonskega dela, devet let izbiranja dobre glasbe za naťe posluťalce.Vsaj upam, da dobre ‌, je povedal z nasmehom in

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

nadaljeval, Âťdevet let druĹženja ob odliÄ?ni ekipi, ki vsak po svoje prispeva, da radio deluje na kakovostni ravni, kar se le da. ÂťKaj naj reÄ?em ‌?

V devetih letih se je in ni spremenilo veliko. Z mojega zornega kota se ni spremenilo veliko. Ĺ e vedno se trudim za posluĹĄalce tako kot prvi dan. Kar se pa tehnike tiÄ?e, se je pa v mojem delovnem obdobju spremenilo kar nekaj stvari.ÂŤ Kot je pojasnil, je v studiu Radia Velenje nova digitalna miza, brez katere si v danaĹĄnjem Ä?asu ne predstavlja dobrega dela. Zadovoljen je, ker je zaÄ?ela delovati nova dinamiÄ?na spletna stran Radia Velenje. ÂťSeveda vsi vabljeni, da jo obiĹĄÄ?ete na www.radiovelenje.si in kaj Ä?veknete v Ä?vekalnik ali oddate svoj glas za priljubljen hit dneva oziroma glasbeno lestvico.ÂŤ V tem Ä?asu pravi, se je zamenjalo kar nekaj moderatorjev.

Vsak ima svoj naÄ?in dela in z vsakim se mora tehniÄ?no usklajevati, kar je zanj zanimivo. ÂťTa razliÄ?nost daje tisto posebno energijo programu, po katerem je radio prepoznaven v ĹĄirĹĄem slovenskem prostoru.ÂŤ Veselje, volja za radijsko delo, Gregu ne po-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. VILI RESNIK - Spet se vraÄ?am k tebi 2. PETAR DRAGOJEVIĆ - Potpisujem 3. ELLIE GOULDING - Love Me Like You Do

Grega Bevc: Že od nekdaj si Şelim, da bi zdruŞil delo tehnika z moderiranjem.

jenja. Upa, da bo pri tem tudi ostalo. Si bo pa prizadeval za izpolnitev Ĺželje, ki sega Ĺže nekaj let nazaj: da bi konÄ?no zbral pogum, premagal tremo ter zdruĹžil tehniÄ?no delo z moderiranjem oziroma, da bi bil tonski tehnik in modeđ&#x;”˛ tp rator v eni osebi.

Vili Resnik se po napornem decembru in zasluĹženem poÄ?itku v januarju vraÄ?a z drugim singlom z aktualnega albuma Svet je lep.

Naslov novega singla, ki ga Vili predstavlja v teh dneh, je Spet se vraÄ?am k tebi.

Glasbo zanj je napisal AleĹĄ Klinar, besedilo pa njegova soproga Anja Rupel. Gre za energiÄ?no skladbo z znaÄ?ilnim Vilijevim vokalom, ki je polna pozitivne energije.

GLASBENE novice LESTVICA domaÄ?e glasbe

Na Evrovizijo gre Maraaya s pesmijo Here For You Slovenijo bo na 60. tekmovanju za pesem Evrovizije na Dunaju zastopal duet Maraaya s pesmijo Here For You. Tako so odloÄ?ili strokovna komisija in obÄ?instvo. Na Emi se je v soboto predstavilo osem izvajalcev: Alya in Neno Belan, Clemens, I.C.E., Jana Ĺ uĹĄterĹĄiÄ?, Maraaya, Martina Majerle, Rudi BuÄ?ar en Figoni in Tim Kores - Kori. V prvem krogu je triÄ?lanska strokov-

na Ĺžirija izmed osmih izbrala dve najboljĹĄi pesmi. Izbrala je skladbo Here for You dueta Maraaya in skladbo Ĺ altinka, ki jo je izvajal Rudi BuÄ?ar en Figoni, ter ju uvrstila v superfinale. V superfinalu je bilo na potezi obÄ?instvo, ki je na koncu za zmagovalko izbralo skladbo Here for You. Speven komad dueta Maraaya z vokalom, ki morda nekoliko spominja na Amy Winehouse, nas bo torej zastopal na letoĹĄnjem izboru za pesem Evrovizije, ki bo med 19. in 23. majem na Dunaju. Lani je slovenske barve v Koebenhavnu branila Tinkara KovaÄ?, ki je konÄ?ala na predzadnjem, 25. mestu.

Vodja skupine Tide in Anika Horvat skupaj v duetu Kevin Koradin, frontman skupine Tide, in pevka Anika Horvat sta sklenila, da bosta sodelo-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

vala z roko v roki. Z roko v roki je namreÄ? naslov pesmi, ki jo je Kevin napisal Ĺže pred nekaj leti in po veÄ? letih se mu je porodila ideja, da bi skladbo posnel v duetu s prijateljico Aniko Horvat. Snemanje je potekalo hitro in brez zatikanj, saj sta se dobro ujela. Z roko v roki je klasiÄ?na pop rock pesem, melodiÄ?na in Ä?ustvena, a hkrati tudi pozitivna.

Besedilo je iz Kevinovega angleĹĄkega teksta prepesnil Tone Kregar iz skupine MI2, ki je sicer za skupino Tide napisal Ĺže nekaj besedil. Koradin, ki ima Ĺže leta uspeĹĄno skupino Tide, pa se po desetih letih, mnogih koncertih doma in v tujini ter ĹĄtirih albumih s Tide loteva tudi novih izzivov. ZaÄ?enja ĹĄe en nov glasbeni projekt (band), za katerega Ĺže snemajo sveĹž avtorski material. Ponovno bo pisal tudi pesmi za druge glasbene izvajalce, kot je to poÄ?el Ĺže pred leti.

Alenka Godec ponuja neĹžno pesem Alenka Godec, ena naĹĄih najboljĹĄih vokalistk, je konec preteklega leta izdala nov album S kotiÄ?ki ust navzgor.

Po dveh veÄ? kot uspeĹĄnih albumih priredb (So najlepĹĄe pesmi Ĺže

napisane I. in II.) gre za njen dolgo priÄ?akovani avtorski album. Nov album je napovedala z energiÄ?no skladbo KliÄ?em te, tokrat pa z aktualnega, ĹĄe vedno sveĹžega albuma predstavlja skladbo NeĹžna pesem, ki sta jo napisala Borut AntonÄ?iÄ? (glasba, besedilo) in Alenka Godec (besedilo). Avtorski album S kotiÄ?ki ust navzgor je nastal v tandemu z Janijem Hacetom. Pri besedilih ali melodijah so poleg Alenke in Janija sodelovali ĹĄe Andrej Ĺ ifrer, Anja BaĹĄ, Borut AntonÄ?iÄ?, Miran Juvan, Anastazija Juvan, Marko GregoriÄ? ter Anja Rupel in AleĹĄ Klinar, za produkcijo in konÄ?no podobo skladb pa je poskrbel Jani Hace.

Alenka Godec bo svoj novi album 14. maja predstavila tudi na koncertu v Cankarjevem domu.

Po dva brita za Eda Sheerana in Sama Smitha V Londonu so preteklo sredo zveÄ?er podelili glasbene nagrade brit. Po dva brita sta prejela britanska glasbenika Ed Sheeran in Sam Smith. Sheeran je slavil kot najboljĹĄi britanski pevec in prejel brita za album leta za izdelek X, Smith pa je prejel nagradi za najuspeĹĄnejĹĄi preboj in nagrado za globalni uspeh, ki ga je poĹžel s prvencem In the Lonely Hour. Taylor Swift je prejela brita za najboljĹĄo mednarodno izvajalko, nagrada za najboljĹĄega mednarodnega izvajalca pa je pripadla Pharrellu Williamsu. Nagrado za

najboljĹĄi britanski single je prejel Mark Ronson za skladbo Uptown Funk, nagrado za najboljĹĄo britansko pevko pa je prevzela Paloma Faith. Nagrado za najboljĹĄi britanski video so prejeli Ä?lani zasedbe One Direction za pesem You & I. Podelitev je zaznamoval incident, ki je skorajda zasenÄ?il nagrajence. Svetovni mediji so namreÄ? v prvi vrsti poroÄ?ali o padcu 56-letne pop dive Madonne med njenim nastopom.

V Slovenijo prviÄ? prihaja skupina Toto Priznana ameriĹĄka rock skupina Toto, ki slovi po izjemnih glasbenih doseĹžkih in velikem hitu Africa, je za pomlad napovedala objavo novega studijskega albuma Toto XIV, prvega po desetih letih. Izidu albuma bo sledila velika svetovna turneja, ki jo bodo zaÄ?eli 21. maja v Glasgowu na Ĺ kotskem in bo obsegala skoraj ĹĄtirideset koncertov v Evropi. V sklopu turneje bo skupina prviÄ? nastopila tudi v Sloveniji, in sicer v Ä?etrtek, 2. julija, v Hali Tivoli v Ljubljani. KonÄ?no bomo lahko v Ĺživo sliĹĄali nepozabne, brezÄ?asne uspeĹĄnice, kot so Africa, Rosanna, Hold The Line, I Will Remember, Stop Loving You, I'll Be Over You, Stranger In Town, Pamela, Out Of Love in druge popularne pesmi iz njihove bogate in dolgoletne kariere. Samo v Ljubljani bo pred koncertom Toto nastopila vokalna zasedba Perpetuum Jazzile, ki je pred leti naredila izjemno priredbo njihove uspeĹĄnice Africa.

1. Ans. PoljanĹĄek - Tvoja trma 2. Stil - Le tvoj 3. Vera & Originali - Kjer je harmonika pri hiĹĄi 4. Ans. Petra Finka - Ni veselice brez Golice 5. Gorenjski kvintet - PosluĹĄaj svoje srce 6. Igor in Zlati zvoki & Alfi NipiÄ? - Dnevi beĹžijo 7. Kvintet 7 - ÄŒudeĹž ljubezni 8. Kvintet Dori - Gustl 9. Savinjski kvintet - Moji najdraĹžji 10. ZreĹĄka pomlad - NajlepĹĄe ime

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO KONCERT OB DNEVU Ĺ˝ENA Jutri, v petek, 6. marca, bo v velenjski RdeÄ?i dvorani potekal gala glasbeni dogodek ob dnevu Ĺžena.

Nastopil bo Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla z izjemnimi pevkami NuĹĄo Derendo, Darjo Ĺ vajger in Alenko Godec. Trojici se bosta pridruĹžila ĹĄe legendarni Alfi NipiÄ? in Maja Keuc. Izvajalci bodo obudili zlate Ä?ase slovenske popevke, veÄ?er pa popestrili tudi s priredbami znanih tujih skladb.

NANA MILÄŒINSKI Nana MilÄ?inski na radijske postaje poĹĄilja novo pesem z albuma Od tod do vesolja z naslovom Bo pomlad ĹĄe kdaj, povej. Pesem je primerna za Ä?as, ko v deĹželo prihaja pomlad, saj nagovarja spomladanski Ä?as z upanjem in hrepenenjem po ljubezni.

NINA PUĹ LAR Ninin novi single VpraĹĄanja srca je dobil svoj videospot. Tokrat se je

Nina z ekipo odloÄ?ila za minimalizem in zimsko idilo – zasneĹžen gozd in polja pri KoseĹĄkem bajerju.

VpraĹĄanja srca je Ĺže Ä?etrti videospot, ki ga je Nina posnela s produkcijsko hiĹĄo Mediaspot in reĹžiserjem Perico Raiem.

I.C.E. Po nastopu na Emi, kjer so nastopili s skladbo Vse je mogoÄ?e, Ä?lani skupine I.C.E. sedaj vso svojo energijo osredotoÄ?ajo na prihajajoÄ?i album Tu je raj. Ta bo izĹĄel v ponedeljek, 16. marca, sledil pa mu bo promocijski koncert, ki bo hkrati obeleĹžil tudi 10. obletnico njihovega ustvarjanja.

FENS 2015 Letos bo na sporedu Ĺže 20. festival FENS. Gre za festival, ki poteka od leta 1996, na njem pa se predstavljajo mladi upi popularne glasbe.

Nastopajo v treh kategorijah, in sicer OtroĹĄki FENS (6-9 in 10-12 let), NajstniĹĄki FENS (13-15 let) in Nova scena (16-19 let). Festival bo v Kopru od 25. do 29. junija.

Naš čas, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

5. marca 2015

frkanje » Levo & desno «

Na hladnem Nekateri so še vedno prepričani, da je treba zaradi dogajanja v zvezi s Teševim blokom 6 nekatere dati na hladno.

A zaenkrat so bili nekaj časa na bolj hladnem le Šalečani, ki se ogrevajo iz Teša.

⏫

Velikokrat smo ga videli s kamero v rokah, potem pa smo uživali tudi ob ogledu njegovih kratkih filmov. Doktor rudarskih znanosti Boris Salobir se zadnja leta več kot sedmi umetnosti posveča pedagoškemu delu. Številne generacije rudarjev ga dobro poznajo. Čvek ga je ujel v družbi njegove žene Mirjam, ki je nekoč s svojim prijetnim vokalom krepila tudi vrste velenjskih radijcev, pa tudi mož jo je znal »ponucati«, da mu je prebrala kakšen tekst za njegove filme. »Eno sliko prosim,« je zaklical Boris. Pa smo jo naredili. Tokrat nemo. In prav nič gibajočo.

⏫

Ravnatelji šol Šolskega centra imajo vsako leto poseben privilegij. Na maturantskem plesu se zavrtijo z eno od svojih dijakinj. Letos je ravnatelj velenjske gimnazije Rajmond Valcl zaplesal z maturantko Ano Rotovnik. Bila sta lep, usklajen par. Morda so noge drsele še hitreje, ker ima Ana že dve leti še eno vlogo, ki je nikoli ne bo pozabila. Je namreč uradna Pika Nogavička. Ker je za povrh še atletinja, ji je vsaka fizična aktivnost blizu. Očitno pa ima dobro kondicijo tudi ravnatelj, saj se je videlo, da se je med tem plesom šele dobro ogrel.

Bankovci padali iz neba V zagrebški soseski Dubrava so mimoidoči minuli teden navdušeno pobirali bankovce v vrednosti 200 kun (26 evrov): ti so dobesedno padali z neba. Ljudi ni bilo malo – poslušalka njihove lokalne radijske postaje je o dežju denarja poročala v programu, kar je na kraj dogodka privabilo še več Zagrebčanov.

Več orjaških pand

Milijon evrov za hitri test Evropska komisija je pred dnevi razpisala nagrado v višini enega mi-

lijona evrov za razvoj hitrega testa, s katerim bi bilo mogoče ugotoviti, ali je pacienta treba zdraviti z antibiotiki ali ne. Namen je ustaviti prekomerno uporabo antibiotikov in zajeziti čedalje večjo protimikrobno odpornost, ki samo v Evropi vsako leta zahteva 25 tisoč smrtnih primerov, zdravstvu in proizvodnji pa prinese več kot 1,5 milijarde izgub.

S hitrim testom bi zdravniki hitro vedeli, ali lahko bolnike z infekcijami zgornjega dihalnega trakta varno zdravijo brez antibiotikov. Prav te infekcije (npr. prehlad, bronhitis in vnetje ušes) so namreč glavni razlog za predpisovanje antibiotikov, čeprav so zanje pogosto krivi virusi, proti katerim antibiotiki ne delujejo.

kot pravi, je njen obraz brez gub. »Gubic nimam, ker sem se naučila nadzirati obrazne mišice,« je povedala Londončanka, ki vztraja, da ni nečimrna, temveč ima razvit smisel za humor. Tess vztraja, da je njena strategija bolj naravna kot botoks in bolj učinkovita kot vsakršne kreme. Dodala je še, da se raje kot z mimiko obraza smeji navznoter, kar ji pride še posebej prav pri gledanju komičnih filmov.

Večina Slovencev je, kažejo »evropske« ankete, zadovoljnih s svojim življenjem. To je še en dokaz, s kako malo smo zadovoljni in kako potrpežljivi smo.

S poudarkom Hvale vredne so akcije za pomoč takim, ki so pomoči potrebni. Brez pričakovanja pohvale.

Nekateri pa podarijo malo, a pričakujejo velike pohvale.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Orjaški divji panda velja za eno najbolj ogroženih živalskih vrst na svetu, prizadevanja kitajskih oblasti, da bi zaščitile to redko vrsto medveda, pa so se očitno vendarle obrestovala. Kot poročajo, se je namreč njihovo število na Kitajskem v preteklih desetih letih občutno povečalo, in sicer za skoraj 17 odstotkov. Število v naravi živečih orjaških pand na Kitajskem se je tako med letoma 2003 in 2013 povečalo za 268 primerkov, na 1864. Vodja kitajskega urada za gozdarstvo Čen Fengšue je to označil za pomemben uspeh, h kateremu je prispevaloo tudi 27 novih zaščitenih območij, ki so jih uredili za živali.

Potrpežljivost

Če so prej nekateri govorili, da ime naredi stranko in SMC res poistovetili z Mirom Cerarjem, so vsaj vedeli, za kaj gre. Zdaj, z novim imenom SMC – stranka modernega centra – nekateri še tega več ne vedo.

Zavzeti šoštanjski gasilki Vlasta Venek, mentorica pionirjev, in Renata Pučko, blagajničarka društva, sta se na občni zbor pripravili in uredili, kot se za tak dogodek spodobi. Koliko časa sta prebili pred ogledalom, ni pomembno, pomemben je bil rezultat. Ta pa je bil zgleden. »Kot so zgledni tudi seštevki in odštevki v naši blagajni,« je na pohvalo pribila Venekova, ki ima vedno in povsod zadnjo besedo.

Znani so takšni in drugačni posegi, s katerimi mnoge ženske odganjajo gube. Pa očitno obstaja bolj naraven način: petdesetletna Tess Christian se je že pred štiridesetimi leti odločila, da se ne bo smejala in,

Še kar se ponavlja stare pesem: od kod nekaterim denar?! Refrena z odgovori ni.

SMC

⏩

Da bi se izognila gubam, se je nehala smejati

Ponavljanje

A so bili prepozni. Denar je padal okoli 9. ure zjutraj in takrat se je več voznikov ustavilo sredi ulice, pobiralo denar ter ga tlačilo v žepe in torbe. Tudi mimoidoči so pobirali bankovce, tako da so v petih minutah pobrali ves denar. Ko denarja ni bilo več, se je oglasil tudi njegov domnevni lastnik – medtem ko se je peljal z motorjem, je izgubil 97 tisoč kun (12.665 evrov), ki naj bi bili namenjeni za

nakup avtomobila. Na kraj dogodka je prišla tudi policija, a izgubljenega denarja lastniku ni mogla vrniti.

Občina s srcem

Prodaja se sneg

Velenjska občina je postala še srcu prijazna občina. Za to niti niso potrebne kakšne posebne akcije; občina že s svojo dejavnostjo lahko prispeva, da se ljudem ne dviga pritisk, ne doživljajo šoka in še drugače preveč ne trpi srce.

Ko se je del ZDA pretekle tedne šibil pod velikimi količinami snega, so nekateri dobili podjetne ideje.

Par v Bostonu npr., je začel sneg prav zares prodajati. »Sprva je bila šala. Z ženo sva kidala sneg in se spraševala, kaj bi storila, da se ga znebiva z dvorišča,« je pojasnil Kyle Waring, ki je za šalo v začetku februarja ustvaril spletno stran in že prvi dan prejel naročilo. »Ljudje so res nori,« je bila presenečena njegova soproga Jessica. Pa sta se lotila dela. Sneg povečini nakidata v okolici doma, za tri kilograme računata okoli 80 evrov in dodata pripis »Naša nočna mora so vaše sanje«, za šest kilogramov snega z dodanim pripisom »snežni metež v škatli« pa je treba odšteti 150 evrov. Na voljo je tudi sneg v plastični steklenici »Steklenica snega«, a zakonca pravita, da zanjo ne moreta zagotoviti, da ne bo na naslov prispela v obliki vode. Doslej sta po ZDA razposlala 175 paketov v 23 različnih držav, največ naročil pa je prišlo s Floride in iz Kalifornije.

Vrednotenje Vrednost stanovanj je običajno izražena v evrih na kvadratni meter. V Velenju za nekatere menda v številu stanovalcev na kvadratni meter.

Praznik Dobili naj bi še en državni praznik. Dan suverenosti v spomin na dan, ko je Slovenijo zapustili zadnji vojak JLA. Nekateri nad njim niso najbolj navdušeni – saj ne bo dela prost dan.

Malo in veliko V precej občinah se potrjuje, da je mala čistilna naprava lahko za nekatere občane velika težava.

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 13

Kriza se obeĹĄa na Ĺženska ramena

Kje smo Ĺženske danes?

Vsaj ob dnevu Şena, 8. marcu, je poudarjena vloga Şenske v druŞbi – Kje se vidijo same?

Milena KrstiÄ? - Planinc

Pred nami je 8. marec, dan Ĺžena, dan Ĺžensk.

Tesno je povezan z idejo ameriĹĄkih socialistk z zaÄ?etka 20. stoletja, ki so pozivale k enakopravnosti pri delu, volilni pravici, odloÄ?anju o splavu. NemĹĄka socialistka (in feministka) Klara Zetkin pa je na mednarodni konferenci socialistiÄ?nih Ĺžensk podala pobudo po dne-

vu, posveÄ?enem Ĺženskam. In imamo ga.

Pomembni mejniki, povezani s poloĹžajem Ĺžensk v Sloveniji: leto 1945, ko je bilo uzakonjena sploĹĄna volilna pravica, leto 1974, ko je bila v ustavo zapisano doloÄ?ilo, da ima vsaka Ĺženska pravico do umetne prekinitve noseÄ?nosti, in leto 1989, ko je v Sloveniji zaÄ?el delovati prvi telefon v sili za pomoÄ? Ĺženskam in otrokom - Ĺžrtvam nasilja. Vse povedano.

Danes? Kaj je pomembno danes? Kje je Ĺženska danes? O tem bodo razmiĹĄljale tri prijetne gospe. UspeĹĄne. Ki pa niso postale uspeĹĄne kar tako. UspeĹĄne so z razlogom.

Tudi zato, ker razmiĹĄljajo. đ&#x;”˛

DelĂ­ znanje, ne spol Ĺ oĹĄtanjÄ?anki, predsednici Savinjsko-ĹĄaleĹĄke obmoÄ?ne gospodarske zbornice dr. Cvetki Tinauer, se je enakopravnost spolov ves Ä?as zdela samoumevna. To je bilo njeno izhodiĹĄÄ?e od ranega otroĹĄtva. ÂťNikoli se nisem poÄ?utila manj vredna od moĹĄkih in nikoli nisem tako razmiĹĄljala. Vedno sem verjela, da je odloÄ?ilni dejavnik, ki ljudi deli, znanje. Verjela sem, da lahko z znanjem uresniÄ?iĹĄ svoje cilje in tudi sanje, ne glede na to, ali si moĹĄki ali Ĺženska. IzobraĹževati se nisem nikoli prenehala, tudi po tem ne, ko sem Ĺže imela druĹžino. Niti pomislila nisem, da bi lahko bilo materinstvo ali druĹžina ovira za mojo kariero,ÂŤ pravi.

Kar verjela je, da ji je vse omogoÄ?eno, Ä?e si bo to res Ĺželela in bo imela moÄ?no voljo. Âť8. marec dojemam kot spomin, da je bil nekoÄ? poloĹžaj Ĺžensk v druĹžbi neenakopraven in nepoĹĄten, ter hkrati kot priloĹžnost, da na ta dan ĹĄe posebej odpremo vpraĹĄanja in poiĹĄÄ?emo reĹĄitve, ki bodo zagotovile popolno enakopravnost vseh Ĺžensk v druĹžbi. Ĺ˝e pridobljene pravice so omogoÄ?ile Ĺženskam, da so se izĹĄolale za vse vrste poklicev, tudi tiste, ki so nekoÄ? pripadali samo moĹĄkim. V Sloveniji danes diplomira veÄ? Ĺžensk kot mo-

13

DAN ŽENA

5. marca 2014

Dr. Cvetka Tinauer: ÂťNaĹĄ skupni cilj mora biti, da se Ĺženske zavedajo svoje vrednosti, pomembnosti, enakopravno prevzamejo odgovornost za celotno druĹžbo, pri tem pa ĹĄe vedno ostanejo Ĺženske.ÂŤ

ťkih. Ženske prevzemajo zahtevna dela in poloŞaje v druŞbi in to je vsekakor spremenilo tudi njihov poloŞaj v druŞini in do druŞine. Nov poloŞaj Şensk vpliva in spreminja tudi poloŞaj moťkih in druŞbe kot celote. Medtem ko imamo na eni strani izobraŞene in emancipirane Şenske, pa imamo na drugi strani ťe vedno veliko primerov nasilja nad Şenska-

mi. Delo za osvobajanje Ĺžensk torej ĹĄe ni konÄ?ano!ÂŤ Gospodarska kriza je zagotovo dejavnik, ki pomembno vpliva na poloĹžaj vseh ljudi, ne le Ĺžensk. Negotovost in nestabilnost poloĹžaja v druĹžbi povzroÄ?ata strah in poveÄ?ujeta agresijo, meni. ÂťKrÄ?enje ĹĄtevila delovnih mest se je dotaknilo vseh, mladih, starejĹĄih, moĹĄkih in Ĺžensk. SlabĹĄi ekonomski poloĹžaj vedno najbolj prizadene tiste, ki so tudi sicer ĹĄibkejĹĄi, torej tudi Ĺženske. DolĹžnost druĹžbe je, da pomaga ĹĄibkejĹĄim, toda ne le v smislu blaĹženja teĹžav, temveÄ? v smislu njihove priprave na prevzemanje novega poloĹžaja v druĹžbi. Zgolj skrb za kratkotrajno ali obÄ?asno blaĹženje teĹžav Ĺžensk tem Ĺženskam ne bo omogoÄ?ila, da bi se osvobodile, da bi naredile premik na druĹžbeni lestvici, temveÄ? le, da bodo laĹže prebrodile od ene do druge teĹžave. To pa ne more biti cilj. NaĹĄ skupni cilj mora biti, da se Ĺženske zavedajo svoje vrednosti, svoje pomembnosti, da enakopravno prevzamejo odgovornost za celotno druĹžbo in pri tem ĹĄe vedno ostanejo Ĺženske.ÂŤ đ&#x;”˛

VelenjÄ?anka mag. Milena PeÄ?ovnik, direktorica Visoke ĹĄole za varstvo okolja, dan Ĺžena praznuje. Ga je in ga bo. ÂťPred leti je bilo praznovanje bolj zaradi sploĹĄne naklonjenosti ideji dneva Ĺžena in doseĹžkom, ki so pripomogli k enakopravnejĹĄi obravnavi Ĺžensk. Danes praznujem drugaÄ?e, z globokim razmislekom o usodah pisateljic, znanstvenic in vseh neimenovanih neĹĄtetih Ĺžensk prejĹĄnjih stoletij, ki samo zaradi svojega spola doma in druĹžbi niso bile spoĹĄtovane, priznane, cenjene,ÂŤ pravi.

Danes si verjetno sploh ne moremo predstavljati Ĺživljenja brez pravic, ki nam nekako pripadajo. ÂťZdijo se nam same po sebi umevne: svobodno odloÄ?anje o sklenitvi zakonske zveze, rojstvu otrok, umetni prekinitvi noseÄ?nosti, volilni pravici, pravici do dela ... To so velike stvari, ki si jih je bilo treba priboriti,ÂŤ pravi. Na drugi strani pa jo Ĺžalosti, ker nam ne uspe narediti koraka naprej tudi pri razreĹĄevanju

takih stvari, kot je nasilje v druĹžini. Zaveda se ga in zaveda se vse teĹže tega nasilja in vse boleÄ?ine, ki pride z njim. ÂťJe to zato, ker veÄ?ina postavlja v ospredje le sebe? Je to zaradi obÄ?utka, ki se zajeda v vse veÄ? ljudi, da se niÄ? ne da premakniti? Je to zaradi odtujenosti, v katero je mnoge pahnila komunikacijska tehnologija?ÂŤ Sama Ĺživi v tradicionalni druĹžini. ÂťSreÄ?na sem, da imam dva povsem samostojna otroka, vnuÄ?ka in moĹža, ki me podpira in razume, da veliko delam. Kar se emancipacije tiÄ?e pa ... Ne vztrajam pri delitvi dela pol jaz – pol ti, ne Ä?akam moĹža, da pride iz sluĹžbe, da bova zaÄ?ela skupaj enakopravno kuhati kosilo, pospravljati ... To se mi ne zdi pomembno in potrebno.ÂŤ Ĺ˝alosti pa jo, da je vedno manj Ĺžensk na vodilnih mestih. ÂťVÄ?asih se Ä?utim prav osamljeno med moĹĄkimi kolegi. Skrbi me, kako bodo Ĺženske v prihodnje naĹĄle svoje mesto v poslovnem svetu in osebno, saj

Mag. Milena PeÄ?ovnik: ÂťSkrbi me, kako bodo Ĺženske v prihodnje naĹĄle svoje mesto v poslovnem svetu.ÂŤ

se veliko teĹžav v Ä?asu teĹžkih razmer obeĹĄa na Ĺženska ramena.ÂŤ In ĹĄe enkrat pove, da praznuje. Tudi zato, ker ceni pozornost. đ&#x;”˛

Lepo je biti Ĺženska Za Mojco Polak RoĹžiÄ?, podjetnico iz Ĺ martnega ob Paki, je 8. marec prav poseben dan. ÂťZato, ker smo s tem datumom Ĺženske dobile volilno pravico. Tako kot so se nam z leti stopnjevale pravice, pa so se stopnjevale tudi obveznosti, a lepo je biti Ĺženska,ÂŤ ugotavlja. ÂťZdaj smo prisotne v gospodarstvu, zdravstvu, ĹĄolstvu, vse bolj tudi v politiki ‌ A ker smo vedno bolj zaposlene z razliÄ?nimi obveznostmi, nam vse manj Ä?asa ostaja za dom in zase. Biti moramo zelo dobre organizatorke, da v 24 ur spravimo vse obveznosti,ÂŤ pravi.

Zelo pomembno se ji zdi, da si vsaka Ĺženska vzame Ä?as tudi zase, in to ne samo na praznik 8. marec.

Jaz prav z veseljem spijem kavico s

Mojca Polak RoĹžiÄ?: ÂťVsem Ĺženam Ĺželim Ä?udovit 8. marec in ne pozabite si vzeti Ä?asa zase!ÂŤ

prijateljicami, prepevam v pevskem zboru in zapleĹĄem na plesnih.

Z moĹžem Ĺže nekaj let vodiva druĹžinsko podjetje s 64-letno tradicijo, le-tega je ustanovil oÄ?e in sta ga z mamico uspeĹĄno vodila in predala naprej. TeĹžko je v teh Ä?asih, ampak z dobro voljo in sloĹžnostjo zmoreva.

Z moĹžem si razdeliva delo v druĹžini, saj ga ni malo. Imava tri otroke.

Z delitvijo dela v druĹžini vsakemu ostane tudi nekaj Ä?asa zase.ÂŤ Vesela je, pravi, ko ji ob 8. marcu moĹž podari kak cvet. ÂťSeveda pa piko na i dajo otroci, ki se vedno spomnijo name s Ä?estitko in kako roĹžico. Posebej pa, ko mi povedo, da me imajo radi.ÂŤ đ&#x;”˛

ÂťDelo z otroki me zelo bogati in osreÄ?ujeÂŤ Velenje, 27. februarja – ÄŒeprav je bila edinka, so ji otroci od nekdaj zelo blizu. Vedno je bila obkroĹžena z njimi. Kot otrok nikoli ni bila samotar, druĹžila se je z vrstniki iz sosedstva na Selu, kjer Ĺživi ĹĄe danes.

V zadnjih letih, odkar so njeni trije odrasli otroci odĹĄli od doma, ljubezen do otrok ÂťhraniÂŤ tudi s prostovoljnim delom pri velenjski MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine, do lani pa je to poÄ?ela tudi poklicno.

Marija Krajnc je uÄ?iteljica, Ĺžal trenutno brez sluĹžbe. Svojo toplino in tudi strokovno znanje zato ĹĄe bolj aktivno ĹĄiri med ĹĄaleĹĄke otroke, tako med letom kot poleti. Ĺ˝e vrsto let je namreÄ? tudi pedagoĹĄki vodja kolonij v Savudriji, tako vzgojitelji kot otroci pa jo imajo zelo radi. Tudi zato smo jo tik pred letoĹĄnjim dnevom Ĺžena povabili na klepet. ÂťNajprej sem Ĺželela postati cvetliÄ?arka, ker pa se je moja soĹĄolka odloÄ?ila za pedagoĹĄko smer, me je prosila, Ä?e grem z njo na informativni dan. Bilo mi je tako vĹĄeÄ?, da sem se vpisala ĹĄe jaz. Danes vem, da sem se odloÄ?ila prav, Ä?e bi ĹĄe

enkrat izbirala, ne bi izbrala drugega poklica,ÂŤ nam pove. Med ĹĄtudijem na pedagoĹĄki akademiji, kjer se je odloÄ?ila za smer razredni pouk, se ji je zgodila ljubezen in druĹžina. ÂťZalomilo se je, ko sem po poroki imela tri otroke zapovrstjo, z majhno starostno razliko, zato ĹĄtudija takrat nisem konÄ?ala. Vseeno sem vrsto let delala na OĹ Gorica, delo sem opravljala kot absolventka.ÂŤ Ves Ä?as pa je Ĺželela konÄ?ati ĹĄtudij. ÂťMoja Ĺželja je bil ĹĄtudij slovenĹĄÄ?ine in pedagogike. Opravila in konÄ?ala sem ga skupaj z mojimi tremi otroki, uÄ?ili smo se vsak v svoji sobi, kar mi je bila dodatna motivacija.ÂŤ Seveda je bil obÄ?utek, ko je diplomirala, nepopisen. ÂťToda ker nisem imela izobrazbe, sem izgubila delo na ĹĄoli. Ko sem jo konÄ?no imela, pa ni bilo moĹžnosti zaposlitve. Preko javnih del sem zato zaÄ?ela delati v Vili Mojca kot raÄ?unalniĹĄki animator. Takrat sem postala tudi prostovoljka zveze, saj je ĹĄlo za delo z otroki.ÂŤ Kmalu je zaÄ?ela dele poletij preĹživljati kot vzgojiteljica v kolonijah ob morju. ÂťKo so mi ponudili

Ä?unalniĹĄko podkovani, osnovnih Ĺživljenjskih navad pa nimajo. To me zelo boli,ÂŤ pravi Marija.

Ljubezen do jezika in lepe pisave

Marija Krajnc je Ĺže vrsto let tudi pedagoĹĄki vodja kolonij v Savudriji. ÂťOdgovornost je velika, obÄ?utek po opravljenem delu pa nepopisen.ÂŤ

pedagoĹĄko vodstvo kolonije, sem imela pomisleke. Skrbelo me je, ali zmorem, bom lahko opravljala to delo. A se je izĹĄlo. Imeti moraĹĄ odkrit, poĹĄten odnos do otrok, vÄ?asih se moraĹĄ spustiti na njihov nivo. Tu-

di z vzgojitelji sem vedno odkrita in poĹĄtena in mislim, da smo vse kolonije do sedaj dobro izpeljali,ÂŤ doda.

OpaĹža, kako moÄ?no vpliva na otroke, kar se dogaja v druĹžbi. ÂťOtroci so danes zelo dobro tehniÄ?no in ra-

Prizna, da ji prostovoljno delo vraÄ?a veliko. ÂťSpoznavam nove ljudi, njihov temperament, navade. To me zelo bogati,ÂŤ pravi. Dejavna pa je ĹĄe na drugih podroÄ?jih. Na velenjski Univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje Ĺže Ä?etrto leto vodi delavnico kaligrafije, za katero se je izurila pred desetimi leti. ÂťTudi tam vidim, da se s sluĹĄateljicami zelo dobro ujamem.

Vesela sem, ko se ob moji pomoÄ?i nauÄ?ijo pisati lepo. UÄ?im jih ĹĄtirih pisav in iluminacijo, okraĹĄevanja velikih zaÄ?etnic.ÂŤ VeĹĄÄ?ino lepega pisanja je vadila Ĺže v osnovni ĹĄoli, kjer se je vedno trudila, da je lepo pisala.

A to ĹĄe ni vse. ÂťKer sem Ĺželela bolje spoznati naĹĄo dolino, sem se odloÄ?ila tudi za opravljanje certifikata lokalnega turistiÄ?nega vodnika. Bogati me, ko obiskovalcem predstavljam naĹĄe mesto in okolico.ÂŤ Poleg tega se je nauÄ?ila klekljati, deluje v

druĹĄtvu klekljaric mislinjske doline.

Dnevi so zanjo pogosto prekratki.

Rada tudi bere, na njeni noÄ?ni omarici so vedno vsaj tri knjige. Upa, da bo kmalu spet naĹĄla sluĹžbo. Tudi zato ve, da je biti Ĺženska v danaĹĄnjih Ä?asih precej teĹžko. ÂťMislim, da je stanje vse slabĹĄe, predvsem zato, ker je vpliv druĹžbe na vse nas lahko zelo negativen. To vpliva Ĺže na vzgojo otrok, starĹĄem danes ni lahko. Moji otroci so odrasli in lahko reÄ?em, da mi vsak dan vraÄ?ajo vse, kar sem naredila zanje med njihovim odraĹĄÄ?anjem. Ĺ˝enske bi se morale bolj postaviti zase, a Ä?as temu ni naklonjen.ÂŤ Vseeno ima upanje, da se bo kriza konÄ?ala, da bo prihodnost spet bolj optimistiÄ?na. Njej optimizem vraÄ?ajo prav otroci in delo z njimi. ÂťTo me res najbolj bogati. Vem pa tudi, da moram delati na sebi in da se moram ĹĄe marsikaj nauÄ?iti. Sedaj si Ĺželim obnoviti znanje tujih jezikov.ÂŤ In to bo nedvomno tudi storila. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

BISERI

5. marca 2014

BISERI maturantskega plesa 2015

Izberite bisera maturantskega plesa Med opaĹženimi smo po ogledu fotografij tudi letos izbrali 18 kandidatov in kandidatk za laskavi naziv po izboru bralcev NaĹĄega Ä?asa in strokovne komisije Minuli konec tedna je bil za dijake in dijakinje zakljuÄ?nih letnikov Ĺ olskega centra Velenje zagotovo nepozaben. V teh dneh verjetno vsi gledajo fotografije in posnetke, ki bodo dobili svoje mesto v njihovih spominih tudi, ko bodo v zrelih letih. Oba letoĹĄnja maturantska plesa sta sedaj le ĹĄe lep spomin. Ples Ä?etvorke, ples s starĹĄi, druĹžabni plesi pa polnoÄ?na Ä?etvorka ‌ Vse to je zagotovo ĹĄe zelo Ĺživo. Spomin na dva lepa veÄ?era v velenjski RdeÄ?i dvorani, ki je bila tokrat okraĹĄena v modro-belih tonih, pa bomo obudili danes in v naslednjih dveh ĹĄtevilkah NaĹĄega Ä?asa tudi mi. Danes namreÄ? zaÄ?enjamo finalni del akcije ÂťBiseri maturantskega plesa 2015ÂŤ in vam predstavljamo 18 modno in stilsko zanimivih maturantov in maturantk, ki jih je strokovna komisija opazila in povabila pred objektiv poklicnega fotografa Ĺ˝ige KolĹĄka.

Izbor smo opravili tako na petkovem kot sobotnem gala maturantskem plesu, tako da smo tudi letos, ko izbor poteka Ä?etrtiÄ?, ÂťzajeliÂŤ vse ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje.

A s tem delo komisije ĹĄe ni bilo konÄ?ano. Za 18 najbolj zanimivih maturantov in maturantk smo se odloÄ?ili ĹĄele po ogledu vseh fotografij. Pred vami je torej 18 najbolj zanimivih maturantov in maturantk.

In tu se naĹĄe delo konÄ?a. Kdo bosta postala ÂťbiseraÂŤ za leto 2015, je sedaj odvisno samo od vas, saj tudi letos izbor prepuĹĄÄ?amo vam.

Danes objavljamo prvi glasovalni kupon.

Ta bo zelo pomemben, saj bomo na osnovi vaĹĄih glasov izmed 18 Ĺže prihodnji teden izbrali le 9 maturantov in maturantk.

Potem boste zanje glasovali ĹĄe z enim kuponom, Ĺže v Ä?etrtek, 26. marca, pa bomo v Vili Bianca razglasili letoĹĄnje rezultate.

Na prireditev ste Ĺže sedaj vabljeni vsi.

Maturantka in maturant, ki bosta (v

vseh treh glasovanjih) skupaj prejela najveÄ? vaĹĄih glasov, bosta postala zmagovalca akcije. Seveda bosta tudi letos prejela lepe nagrade. Na zakljuÄ?ni prireditvi pa bosta

modni kreatorki Jelena StevanÄ?ević in Petra Meh razglasili tudi strokovne ÂťbisereÂŤ, ki jih bosta med finalisti izbrali sami.

Ko je bil izbor opravljen, sta strnili vtise o obeh letoĹĄnjih veÄ?erih in povedali: ÂťVsem ne moreĹĄ biti vĹĄeÄ?. Nekomu si prekrasen, drugemu dih jemajoÄ?, tretjemu pa nisi. Ĺ˝al. That's life! (TakĹĄno je Ĺživljenje!)

Letos so absolutne zmagovalke maturantskega plesa mame. Ja, mame! Imajo stil, samozavest, kritiÄ?ne so do sebe. Predvsem pa so bile obleÄ?ene letom primerno. Fan-

tje so bili mladostni, modni, zabavni, izvirni in nagajivi. Dekleta? VeÄ?inoma preveÄ? glamurozne, preveÄ? gole in nekatere premalo kritiÄ?ne. Res je, da si vsaka Ĺželi biti kraljica ali vsaj princeska, ampak pretiravati pa res ni treba. Zato so letos zmagovalke mame!ÂŤ In temu mnenju se zagotovo pridruĹžujemo tudi ostali Ä?lani strokovne komisije. Tiste in tisti maturanti(tke), ki so nam vseeno bolj padli v oÄ?i, pa so tukaj.

Vabimo vas, da si dobro ogledate letoĹĄnje finaliste. Med njimi izberite svojega

favorita, izreĹžite kupon, ga izpolnite ter poĹĄljite na dopisnici ali v pisemski ovojnici na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťBiseri maturantskega plesa 2015ÂŤ.

Tudi letos bomo med tiste, ki boste glasovali za letoĹĄnje ÂťbisereÂŤ, vsak teden z Ĺžrebom razdelili tri nagrade. Prvi teden bodo to majice NaĹĄega Ä?asa. đ&#x;”˛

1

2

3

4

5

6

7

8

1. Admir SmajliÄ?

2. AnÄ‘elika Ĺ kolnik 3. AndraĹž RoĹĄkar 4. Anja Zirdum 5. GaĹĄper Habe 6. Hana Lipnik 7. Karlo AletiÄ?

8. Hana Menhart 9. Neja Sedovnik 10. Nika FinkĹĄt 11. Patricija ForĹĄtner 12. Petra Orozel 13. Petra TomiÄ?

14. Tilen Šlogar 15. Rebeka Plaznik 16. Špela Grobelnik 17. Valentina Cehner 18. Živa Zager

Naš čas, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

BISERI

5. marca 2014

BISERI maturantskega plesa 2015

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

KUPON št. 1

Modni kreatorki Jelena Stevančević, Petra Meh, vizažistka Mirela Muminović, oblikovalka Maja Lesjak in novinarka Bojana Špegel.

Fotograf: Žiga Kolšek

1

Glasujem za: ______________________________ Ime, priimek in naslov: _______________________ _______________________________________ www.nascas.com | www.radiovelenje.com 03 898 17 50

Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri«. Med tri izžrebance bomo podelili kopalne brisače.

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

5. marca 2014

Z igralcem manj do toÄ?ke Za NorveĹžani potopili VÄ?eraj proti Radomljam, v sobotnem 23. krogu v StoĹžicah z Olimpijo V prvi nogometni ligi so (ĹĄele) prejĹĄnjo soboto in nedeljo odigrali prve tekme drugega dela prvenstva.

Po tekmovalnem urniku bi jih morali Ĺže teden prej, zaradi takratnih neugodnih vremenskih razmer pa je vodstvo tekmovanja uvodni krog preloĹžilo na vÄ?erajĹĄnji 3. marec.

NogometaĹĄi velenjskega Rudarja so gostili DomĹžale, vodilno moĹĄtvo lige.

poĹĄkodbe oziroma jih niso zaobĹĄla znaÄ?ilna zimska obolenja, pa ĹĄe vsekakor nimajo dovolj moÄ?i za vseh devetdeset minut. To ĹĄe velja tudi za njihovega najboljĹĄega strelca jeseni Dragana Jelića, ki je v pripravljalnem obdobju odigral le eno tekmo.

DomĹžalÄ?ani so bili sicer v prvem polÄ?asu nekoliko boljĹĄi. Njihove sicer redke nevarne Ĺžoge je domaÄ?i vratar MatjaĹž Rozman brez teĹžav

Gostje so priĹĄli v Velenje kot veliki favoriti proti v jesenskem delu ĹĄestemu Rudarju, a z igro tega niso upraviÄ?ili. Nekaj sto gledalcev je videlo skromno predstavo, ki se je konÄ?ala z najmanj Ĺželenim izidom 0 : 0. S takĹĄnim zaÄ?etkom drugega dela je bil domaÄ?i trener Jernej Javornik dokaj zadovoljen, saj zaradi poĹĄkodb niso mogli igrati Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, Damjan TrifkoviÄ? in Enis Saramati, nekateri igralci, ki so jih med pripravami prav tako pestile

krotil. Ob koncu prvega dela igre, Ĺže v enominutnem sodnikovem dodatku, so domaÄ?i ostali z igralcem manj. Nemanja Stjepanović je po prekrĹĄku nad Matejem Eterovićem napravil ĹĄe drugega za rumeni karton in zanj je bilo tekme konec. PrekrĹĄek je bil povsem nepotreben, neumen. Na sredini igriĹĄÄ?a je prejel Ĺžogo. Namesto da bi jo brcnil kamor koli, saj je koprski sodnik Damir Skomina Ĺže pogledoval na uro, da bi odpisal konec prvega polÄ?a-

sa, je z Ĺžogo krenil v levo (?). Mate Eterović, ĹĄe lani Rudarjev igralec, ki je pred zaÄ?etkom spomladanskega dela okrepil DomĹžale, mu jo je spretno odvzel. Stjepanović pa se mu je oddolĹžil, v nogometnem jeziku reÄ?eno z brezobzirno igro in s tem pustil svoje igralce na cedilu.

Rudarji so se Ĺže v prvem polÄ?asu postili s streli proti gostujoÄ?emu vratarju Nejcu Vidmarju. V nadaljevanju pa so se oÄ?itno odloÄ?ili, da bodo bolj razmiĹĄljali, kako gola ne dobiti, kot pa ga doseÄ?i. Skratka, ravnali so se po reku bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Z bolj hrabro igro

v prvem polÄ?asu pa bi najbrĹž lahko izkopali vse tri toÄ?ke glede na to, da gostje niso igrali na ravni moĹĄtva, ki je (ĹĄe) vedno na vrhu prvenstvene razpredelnice. V drugem polÄ?asu pa so jim bili domaÄ?ini z igralcem manj celo povsem enakovredni. Zdi se, da DomĹžalÄ?ani ne bodo veÄ? dolgo na prvem mestu, saj so se jim po sobotno-nedeljskem krogu MariborÄ?ani s tekmo manj pribliĹžali na zaostanek ene same toÄ?ke. đ&#x;”˛

S. Vovk

Poraz Elektre po Ä?udeĹžno izsiljenem podaljĹĄku KoĹĄarkarji ĹĄoĹĄtanjske Elektre so tekmo 19. kroga Lige Telemach odigrali s tridnevno zamudo Na ogrevanju pred sreÄ?anjem, ki bi moralo biti v petek, je namreÄ? novinec v ĹĄoĹĄtanjski ekipi Travis Cohn III razbil tablo, tako da je bila tekma odigrana ĹĄele v ponedeljek. Nasprotnik Elektre je bil Helios Suns, neposredni tekmec v boju za obstanek v ligi, na katerega Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ĹĄe vedno raÄ?unajo, kar dokazujejo tudi zadnje okrepitve v moĹĄtvu.

V vrstah Ĺ oĹĄtanjÄ?anov je bilo Ä?utiti veÄ? pozitivne energije in optimizma kot doslej. Z AmeriÄ?anom Cohnom, ÄŒebaĹĄkom, Fifoltom in Bolivijcem Moorom, ki bo za Elektro zaigral na naslednji tekmi, naj bi tudi igra pod koĹĄem postala enakovrednejĹĄa ostalim ekipam. Tudi novi trener BoĹĄtjan Kuhar s Polzele Elektri obljublja boljĹĄe Ä?ase. Toda tudi tekmeci ne sedijo kriĹžem rok, tako jeHelios je pred nekaj krogi prevzel GaĹĄper Okorn, ekipo pa so dopolnili s Pelkom in Morino, ki sta priĹĄla iz Maribora, po poĹĄkodbi pa je spet nared prvi organizator MoÄ?nik. Bil je to torej pravi prvenstveni obra-

Ä?un z odliÄ?nimi akcijami z obeh strani in tudi veliko drame.

V izenaÄ?enih uvodnih minutah je za prednost ĹĄestih toÄ?k po prvi Ä?etrtin Heliosu zadostovala le zadnja minuta. Na krilih izjemno razpoloĹženega AmeriÄ?ana Cohna pa se je zaÄ?ela premoÄ? Elektre v drugi Ä?etrtini. Po delnem izidu 15 : 2 so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zagospodarili na igriĹĄÄ?u in zaostanek spremenili v vodstvo z desetimi toÄ?kami (43 : 33 v 23. minuti). Ob Cohnu so bili v domaÄ?i ekipi zelo razpoloĹženi ĹĄe Zagorc, Malus, Fifolt in BrÄ?ina. Kar dvakrat je z minuto odmora gostujoÄ?i trener Okorn skuĹĄal zaustaviti nalet domaÄ?ih, kar mu je tudi uspelo, saj so preko razpoloĹženega Pelka ponovno prevzeli pobudo. V zadnji Ä?etrtini so gostje vodili za nekaj toÄ?k, domaÄ?i pa so v silovitem finiĹĄu rednega dela uspeli izsiliti podaljĹĄek. V dvorani ni bilo veliko takĹĄnih optimistov, ki bi ĹĄe upali na zmago Elektre, potem ko je pet sekund pred koncem zaostajala za pet toÄ?k.

S trojko BrÄ?ine so se pribliĹžali na toÄ?ko, na drugi strani so bili gostje natanÄ?ni pri izvajanju obeh prostih metov, v zadnjem napadu, za katerega je Elektri ostala zgolj sekunda, pa je Cohn s trojko s svoje polovice izsilil podaljĹĄek. Ĺ˝al je v njem Ĺ oĹĄtanjÄ?anom zmanjkalo moÄ?i, gostje so bili natanÄ?ni pri izvajanju prostih metov in se veselili zmage z rezultatom 92 : 84.

BoĹĄtjan Kuhar, trener Elektre, z optimizmom zre proti nadaljevanju prvenstva: ÂťZa nami je zanimiva in borbena tekma. Na Ĺžalost nam je na koncu zmanjkalo moÄ?i. V drugem polÄ?asu se za nekaj trenutkov nismo drĹžali dogovorov v obrambi in napadu. Videlo se je tudi, da nam v igri ĹĄe kako manjka dodaten center, ki pa je Ĺže priĹĄel v Ĺ oĹĄtanj, in upam, da nam bo lahko pomagal Ĺže na naslednji tekmi. Z njim bomo pri skoku in v napadu moÄ?nejĹĄi ter v igri dobili dodatno ĹĄirino in globino. ÄŒe bodo fantje ĹĄe naprej trenirali kot sedaj, me ob zadnjih okrepitvah ni strah, da ne bi obstali v Ligi Telemach.ÂŤ V petek Ĺ oĹĄtanjÄ?ani gostujejo v LaĹĄkem. đ&#x;”˛

tr

ĹĄe Ĺ vicarje

RokometaĹĄi Gorenja za velik korak bliĹžje napredovanju – V nedeljo (ob 19.00) znova z Winterthurjem – NepriÄ?akovan poraz Hamburga Po visoki zmagi s trinajstimi goli razlike doma nad norveĹĄkim Haslumom so rokometaĹĄi Gorenja v petek nadvse zgodaj zjutraj zelo samozavestni odpotovali na blizu deset ur dolgo voĹžnjo z avtobusom v ĹĄvicarski Winterthur na drugo gostovanje v pokalu Evropske rokometne zveze. V tretjem krogu je bilo njihov nasprotnik domaÄ?e istoimensko moĹĄtvo, ki pa ni bilo kos razi-

ga premagal z dvema goloma razlike. To je bila vsekakor najveÄ?ja senzacija dosedanjega dela tekmovanja. Razen domaÄ?ih najbrĹž nihÄ?e ni verjel, da se po potopu Hasluma v velenjski RdeÄ?i dvorani s trinajstimi goli razlike to lahko zgodi. To je bila prva zmaga Skandinavcev in prvi poraz Nemcev, predlanskih evropskih klubskih prvakov in do tega kroga za mnoge glavnih favo-

skoraj z neverjetnimi devetimi goli razlike. Ĺ vicarji so konec koncev zmagali na NorveĹĄkem (27 : 23), nato pa so bili skoraj do konca tekme v svoji dvorani precej enakovreden nasprotnik Hamburgu (22 : 26). Dobro smo preuÄ?ili njihovo igro, tako da nas niso mogli presenetiti. Razen prvih nekaj minut, ko smo med drugim zgreĹĄili dve sedemmetrovki, smo tako rekoÄ? igra-

PriÄ?akovati je, da bodo tako veseli tudi v nedeljo zveÄ?er.

granim velenjskim rokometaĹĄem, ki so slavili s 35 : 26.

Gostje so – enostavno povedano – navduĹĄili in z igro potrdili, da so veliko boljĹĄi od nasprotnika. Upali, celo verjeli so, da se lahko domov vrnejo s polnim izkupiÄ?kom, da pa bodo Ĺ vicarje povsem nadigrali, seveda ne.

Po zaÄ?etnih 2 : 2 so imeli sredi tega dela igre Ĺže ĹĄest golov prednosti (12 : 6). Nato so zaigrali nekoliko bolj sproĹĄÄ?eno in domaÄ?i so se do odhoda na odmor pribliĹžali na ÂťsamoÂŤ ĹĄtiri zaostanka. Morda so takrat ĹĄe upali na preobrat. Toda gostje so tudi v nadaljevanju potrdili, da so paÄ? precej boljĹĄi od njih – na tem dvoboju kar za razred, to pa dokazali z zmago z devetimi goli razlike.

Ob visoki zmagi so se zelo razveselili tudi nedeljskega izida na NorveĹĄkem, kjer je domaÄ?i Haslum presenetil z odliÄ?no igro Hamburg in

ritov ne le te skupine, ampak sploh celotnega drugega najmoÄ?nejĹĄega evropskega klubskega tekmovanja.

Po bleĹĄÄ?eÄ?i zmagi v Ĺ vici in razpletu so sedaj gotovo prvi favoriti skupine in za uvrstitev v Ä?etrtfinalni del rokometaĹĄi Gorenja, ki pa si s takĹĄno igro lahko Ĺželijo ĹĄe veÄ?, uvrstitev na sklepni del v Berlinu (16. in 17. maja). Med osem najboljĹĄih bodo napredovali zmagovalci vseh ĹĄtirih skupin ter tri najboljĹĄa druga moĹĄtva.

Pred rokometaĹĄi je sedaj nekoliko laĹžji razplet, dve tekmi doma in le ĹĄe eno gostovanje. Najprej bodo v nedeljo gostili Ĺ vicarje (8. 3.), nato Nemce (14. 3.), skupinski del pa bodo sklenili na NorveĹĄkem (21.

3.).

ÂťDo konca bo ĹĄe vraĹžje teĹžko!ÂŤ Trener Ivan Vajdl opozarja: ÂťNismo priÄ?akovali, da bomo zmagali

li na trenutke celo vrhunsko.

Poraza Nemcev najbrĹž ni nihÄ?e priÄ?akoval, tudi mi ne. Pot v Ä?etrtfinale se nam je sedaj na ĹĄiroko odprla. Vse je v naĹĄih rokah in storiti moramo vse, da bomo izkoristili ta spodrsljaj Hamburga. Vemo pa, da bo do konca ĹĄe vraĹžje teĹžko. Nova ovira na tej poti do Ä?etrtfinala so prav Ĺ vicarji, ki bodo v nedeljo gostovali pri nas. Verjamemo, da bodo skuĹĄali zaigrati veliko bolje kot doma. Potem je tu ĹĄe prav tako ranjeni Hamburg. Za konec skupinskega dela tekmovanja pa bomo gostovali na NorveĹĄkem, kjer se bodo domaÄ?i gotovo Ĺželeli oddolĹžiti za boleÄ? poraz pri nas. ÄŒe bomo rasli kot doslej, lahko upamo na uvrstitev. A najprej moramo preskoÄ?iti Winterthur.ÂŤ SinoÄ?i so velenjski rokometaĹĄi na prvenstveni tekmi gostovali v Ljubljani pri Slovanu. đ&#x;”˛

Stane Vovk

TAKO so igrali Pokal EHF, skupina A, 3. kr.: Pfadi Winterthur - Gorenje Velenje 26:35 (12:16) Gorenje Velenje: BoĹžović 2, Cehte, Medved 4, S. Burić 5, B. Burić, Szyba 3, Skube 12, Ferlin 17 obramb, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 5, KleÄ? 3, VreÄ?ar, DobelĹĄek, Gams 1, Nosan, Dujmović.

Sedemmetrovke: Pfadi Winterthur 4 (4), Gorenje Velenje 4 (2).

IzkljuÄ?itve: Pfadi Winterthur 10, Gorenje Velenje 6 minut.

Haslum HK - HSV Hamburg 34:32 (17:16).

Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 3 tekme - 4 toÄ?ke (97:80), 2. HSV Hamburg 3 – 4 (91:84), 3.

Pfadi Winterthur 3 – 2 , 4. Haslum HK 3 - 2),

Prva NLB Leasing liga, 18. krog: Gorenje Velenje - Izola 32:24 (16:18), Slovenj Gradec 2011 - Krka 26:32 (16:17),SviĹĄ - Maribor 31:35 (16:14), KrĹĄko - Celje 19:47 (12:22), Ribnica - Sevnica 32:25 (16:12), Jeruzalem OrmoĹž - Trimo Trebnje 24:22 (9:13).

Vrstni red: 1. Celje 18 tekem - 36 toÄ?k, 2.

Gorenje 18 – 34, 3. Maribor 18 – 30, 4. Trimo 18 – 26, 5. Ribnica 18 – 22, 6. Krka 18 – 18, 7.

Jeruzalem OrmoŞ 18 – 17, 8. Slovenj Gradec

2011 18 – 16, 9. Loka 18 – 15, 10. Slovan 18 – 14, 11. Izola 18 – 9, 12. Sviť 18 – 8, 13. Sevnica 18 – 5, 14. Krťko 18 – 2

1. A DRL, 15. krog: Naklo Peko TrĹžiÄ?: Celje Celjske mesnine 27:47 (11:22), Krka - Piran 30:19 (18:7) Zagorje GEN-I - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 36:19 (12:9); torek, 17. marca: Branik – Krim Mercator Ä?etrtek, 19. marca; Veplas Velenje – Zelene doline Ĺ˝alec 21. marca; Ĺ˝.U.R.D. Koper – Ljubljana.

Vrtsni red: 1. Krim Mercator 13 tekem - 26 toÄ?k, 2. Zagorje GEN-I 15 – 26, 3. Celje Celjske mesnine 15 – 20, 4. Krka 15 – 19, 5. Zelene doline Ĺ˝alec 14 - 17, 6. Piran 15 – 17, m7.

Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 15 – 15, 8. Ĺ˝.U.R.D. Koper 13 - 11 9. Veplas Velenje 14 – 9, 10. Branik 13 – 4, 11.

Ljubljana 14 – 4, 12. Naklo Peko TrĹžiÄ? 14 – 2.

Prva liga Telekom Slovenije, 22. krog Rudar Velenje – DomŞale 0:0 Rudar: Rozman 6,5, Klinar 6, DŞinić 6,5, Knezović 6,5 Krefl 6, (od 80. Tolimir-), Stjepanović 5,5, Babić 6 (od 71. Kaťnik-), Radujko 6, Bolha 6,5, Kocić 6 (od 87. Jelić-), Firer 6,5. Trener:

Jernej Javornik.

RdeÄ?i karton: Nemanja Stjepanović (45 – dva rumena) 22. krog: Drugi Izidi: Krka - ZavrÄ? 3:0 (2:0), Kalcer Radomlje - Olimpija 0:4 (0:0), Maribor - Gorica 5:1 (2:1). Koper – Celje (tekma prestavljena zaradi bolezni Celjanov) Vrstni red. 1. DomĹžale 21 tekem – 45 toÄ?k (27:10), 2. Maribor 20 – 44 (41:20), 3. Celje 20 - 40 (33:9), 4. Olimpija 20 - 38 (39 :16), 5.

ZavrÄ? 21 - 29 (20:31), 6. Rudar 21 - 27 (27:23), 8. Koper 20 - 25 (21:32), 8. Gorica 21 - 18 (18:29), 9. Krka 21 - 18 (20:35), 10. Radomlje 21 - 8 (12:53).

Liga Telemach, 19. krog Elektra Ĺ oĹĄtanj – Helios Suns 84 : 92 (77 : 77, 57 : 56, 38 : 31, 16 : 23) Elektra Ĺ oĹĄtanj: ÄŒebaĹĄek 6 (2-2), Cohn 24 (03), Zagorc 12 (3-4), Malus 17 (5-6), LekiÄ?, Fifolt 9 (1-2), BukoviÄ?, BajramliÄ? 2, BrÄ?ina 14 Vrstni red: 1. Tajfun 35 (+1), 2. Zlatorog LaĹĄko 29, 3. Grosbasket 28, 4. RogaĹĄka, 5. Krka, 6. Ĺ enÄ?ur GGD (+1) vsi 27, 7. Hopsi Polzela (+1), 8. PortoroĹž 24, 9. Maribor Nova KBM (+1), 10.

Helios Suns oba 23, 11. Elektra 17

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 17

Nordijska kombinacija

Berlot in Jelenko slaba Na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah, ki poteka v teh dneh v Falunu, Slovenijo in Velenje zastopata Ä?lana SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje. Na srednje veliki skakalnici je GaĹĄper Berlot pristal pri 89,0 m, kar je pomenilo 26. mesto. Marjan Jelenko je bil 45. NaĹĄa tekmovalca sta v tekaĹĄkem delu ĹĄe nekoliko izgubila. Berlot je zakljuÄ?il na 39. mestu, Jelenko pa je zasedel 46. mesto.

Tudi preizkuĹĄnja na veliki skakalnici je za naĹĄa predstavnika minila podobno kot na srednji. UspeĹĄnejĹĄi je bil Berlot, a je s skokom 114 m zasedal ĹĄele 32. mesto, na 10-kilometrski tekaĹĄki preizkuĹĄnji pa priborjeno mesto obdrĹžal. Jelenko je Ĺže s skokom 100,5 m zaostal za konkurenco in na koncu osvojil 44. mesto.

Zadnje dejanje /v soboto) nordijskih kombinatorcev na nordijskem svetovnem prvenstvu v Falunu je bilo v znamenju ekipnega sprinta. Na skakalnici je bil uspeĹĄnejĹĄi Berlot, ki je pristal pri 116 m, Jelenko pa s 113,5 m ni veliko zaostajal. Kombinatorca sta po prvem polÄ?asu zasedala deveto mesto. Na tekaĹĄkem delu je vsak tekmovalec pretekel 7,5 km. NaĹĄa reprezentanta sta tu nekaj izgubila in v cilj priĹĄla kot deseta. Nordijski kombinatorci bodo sezono nadaljevali v petek, ko bo v finskem Lahtiju na sporedu tekma svetovnega pokala.

DrĹžavno prvenstvo mladincev To soboto in nedeljo je Kranj gostil drĹžavna prvenstva mladincev v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji. V kategoriji mladincev do 16 let je ekipa SSK Velenje zasedla odliÄ?no 2. mesto.

Pri mladincih do 16. let je bil Vid Vrhovnik 4., Rok Jelen 10., OĹžbej Jelen 14. in GaĹĄper Brecl 16. Pri mladinkah do 20 let je Jerneja Brecl zasedla 7. mesto. Pri mladincih do 20 let pa so VelenjÄ?ani dosegli naslednje rezultate: 22. MatevĹž Samec, 26. Vid Vrhovnik, 35. Patrik Vitez, 40. GaĹĄper Brecl in 41. David Strehar.

Pomerili so se tudi nordijski kombina-

Kegljanje DrĹžavno prvenstvo mladincev U-23 Na kegljiĹĄÄ?ih v Ĺ oĹĄtanju in Litiji je potekalo drĹžavno mladinsko prvenstvo U-23. Dvodnevnega tekmovanja se je udeleĹžilo 65 tekmovalcev. Polovica jih je prvi dan nastopila v Ĺ oĹĄtanju, drugi dan pa so svoj nastop opravili v Litiji in obratno.

Na Ĺ oĹĄtanjskih stezah sta najboljĹĄi

Tekvondo SkalÄ?ki tretji v Srbiji Minuli vikend so tekmovalci Taekwon-do kluba Skala Velenje preĹživeli v Srbiji. S tekmovanjem v BaÄ?ki Topoli so odprli spomladanski del tekmovanja, ki se bo konec aprila zakljuÄ?il na Evropskem prvenstvu v Italiji. VelenjÄ?ani so z osvojenim pokalom za tretji najboljĹĄi klub pokazali, da je njihova pripravljenost Ĺže na visoki ravni in da lahko brez teĹžav posegajo po najviĹĄjih mestih.

Tekmovanja 10. Serbia Open so se udeleĹžili tekmovalci iz Srbije, Bolgarije, Romunije, MadĹžarske, BIH, Makedonije, HrvaĹĄke in Slovenije. V moÄ?ni konkurenci so si poleg pokala za tretji najboljĹĄi klub SkalÄ?ki priborili ĹĄe naziv najboljĹĄe Ä?lanice tekmovanja – Jerneja

17

Ĺ PORT

5. marca 2014

torci. Pri mladincih je bil drugi Vid Vrhovnik, tretji GaĹĄper Brecl, Ä?etrti OĹžbej Jelen in peti Rok Jelen. Pri mladincih do 20 let je bil Vid Vrhovnik 3. GaĹĄper Brecl je bil sedmi.

MlajĹĄi kombinatirci odliÄ?ni PrejĹĄnjo soboto in nedeljo se je na mednarodnih OPA igrah v olimpijskem Seefeldu v Avstriji preizkusilo kar pet tekmovalcev SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje. NaĹĄi mlajĹĄi nordijski kombinatorci, mladinci od 16 let, so se pomerili z Avstrijci, Nemci, Italijani, Ĺ vicarji in Francozi. Na posamiÄ?ni tek-

mi je pri deÄ?kih letnik 1998 in 1999 Vid Vrhovnik dosegel solidno 8. mesto. GaĹĄper Brecl je bil 26.

Pri deÄ?kih letnik 2000 in mlajĹĄi je OĹžbej Jelen zasedel 22. mesto. Rok Jelen je bil 23. Pri dekletih, letnik 2000 in mlajĹĄe, je naĹĄe vrste zastopala Jerneja Brecl.

V cilj je pritekla 6.

V nedeljo so se fantje pomerili ĹĄe na ekipni preizkuĹĄnji. V prvi ekipi Slovenije je nastopal Vid Vrhovnik; osvojili so 7. mesto. V drugi ekipi Slovenije sta tekmovala GaĹĄper Brecl in OĹžbej Jelen; ekipa je osvojila 11. mesto, v tretji ekipi SLO pa je nastopil Rok Jelen, ekipno so konÄ?ali na 14. mestu.

Bombek prvi, Samec tretji V odsotnosti mladincev do 16 let je bilo v nedeljo, 22. februarja, v Planici prvenstvo v Pokalu Cockta v kategorijah mladincev do 18 let in nordijski kombinaciji do 16 let. StopniÄ?k sta se veselila MatevĹž Samec pri skakalcih in Jan Bombek pri nordijskih kombinatorcih.

Mladinci do 18 let: 3. MatevĹž Samec; 15. David Strehar; 17. Patrik Vitez.

Nordijska kombinacija, mladinci do 16 let: 1. Jan Bombek; 4. Denis Pikelj

6 krat na stopniÄ?kah V Vizorah je v petek, 20. februarja, potekalo tekmovanje za pokal Ĺ tajersko-koroĹĄke regije. Tekmovanje je potekalo v veÄ?ernih urah in ob spodbudi ĹĄtevilnih navijaÄ?ev. Mladi tekmovalci SSK Velenje so na stopniÄ?kah stali kar ĹĄestkrat.

Cicibani do 9 let: 2. Ĺ˝iga Gajster; 3. AnĹže Brecl; 4. AljaĹž Samec; 8. Liam MagdiÄ?.

DeÄ?ki do 10 let: 1. Patrik Hladin DeÄ?ki do 11 let: 2. Gal Ĺ˝ilavec; 3. Miha JevĹĄenak Deklice do 11 let: 3. Kaja Toplak

Finalni nastop so si priigrali: BlaĹž ÄŒerin (Ljubelj) – 1254 podrtih kegljev, Timi JuranÄ?iÄ? (Konstruktor) – 1226, AndraĹž SimÄ?iÄ? (Brest) – 1169, DuĹĄan PavloviÄ? (Izola) - 1165, Ĺ˝iga PoĹžar (Proteus) – 1155, Damir KneĹževiÄ? (Brest) – 1155, Nejc Jurca (Brest) – 1151, Nik Predovnik (Rudar) – 1149, AnĹže BajĹželj (Triglav) – 1147- Patrik DrobniÄ? (Brest) – 1143, Peter Jantol (Kamnik) – 1143 in Miha Jenko (Siliko) – 1137.

JenĹĄterle, ter najboljĹĄega mladinca tekmovanja – Dean VukanÄ?iÄ?.

Prva mesta so osvojili: Jerneja JenĹĄterle (mladinke forme Ä?rni pas II. dan in borbe -64 kg, ter Ä?lanice forme Ä?rni pas II. dan in borbe -63 kg), Dean VukanÄ?iÄ? (mladinci, forme Ä?rni pas I. dan in borbe -51 kg), Nejc RakuĹĄa (mladinci, forme Ä?rni pas II. dan in borbe -45 kg), Klemen Vogler (mladinci, borbe -57 kg), Nejc Rupreht (mladinci, borbe -69 kg in Ä?lani, forme Ä?rni pas I. dan) in Renato Vogler (starejĹĄi deÄ?ki, borbe -45 kg).

Srebrne medalje so si priborili: Klemen Vogler (mladinci, forme Ä?rni pas II. dan), Renato Vogler (mladinci, forme Ä?rni pas I. dan), Patrick PasariÄ? (starejĹĄi deÄ?ki, borbe -40 kg) in Lan JenĹĄterle (mlajĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas in borbe -35 kg).

Na tretjo stopniÄ?ko pa so se povzpeli: Pia Landeker (mlajĹĄe deklice, zeleni pas), Erazem RozoniÄ?nik (mlajĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas), Renato Vogler

(mladinci, borbe -45 kg), Patrick PasariÄ? (starejĹĄi deÄ?ki, forme rdeÄ?i pas) in Nejc Rupreht (mladinci, forme Ä?rni pas đ&#x;”˛ I. dan in Ä?lani, borbe -64 kg).

T: +386 3 777 14 10 T: +386 3 777 14 23 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj je poskrbel za aktivno preĹživljanje poÄ?itniĹĄkih dni. V telovadnici Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha so organizirali brcarijo, na katero so povabili vse osnovnoĹĄolce in mlajĹĄe, ki imajo radi nogomet. PriĹĄli so tako fantje kot dekleta, ki so se pet dni zabavali ob uÄ?enju nogometnih veĹĄÄ?in.

Niso pa igrali zgolj nogometa, preizkusili so se tudi v drugih igrah z Ĺžogo.

Brcarije se je udeleĹžilo veÄ? kot trideset otrok, za katere so dobro skrbeli.

Vsak dan so dobili malico, ob koncu pa za spomin tudi majico. PoÄ?itniĹĄki nogometni kamp je vodil Jani VaÄ?un, trener mlajĹĄih selekcij ĹĄoĹĄtanjskega kluba, obiskal jih je tudi predsednik Roman KavĹĄak, ki je Ĺže napovedal, da nogometni kamp naÄ?rtujejo tudi med poletni-

mi poÄ?itnicami. Tovrstne aktivnosti za otroke so med poÄ?itnicami zelo dobrodoĹĄle, saj si mnogi ne morejo privoĹĄÄ?iti drugih dragih oblik zimske rekreacije, tako pa otroci kvali-

turbulentno obdobje, kaĹže, da prihajajo nekoliko mirnejĹĄi Ä?asi. Na izredni skupĹĄÄ?ini konec lanskega leta je vodenje kluba prevzel Roman KavĹĄak, v soboto, 7. marca,

tetno in aktivno preĹživijo prosti Ä?as, ĹĄe vedno pa jim ostanejo dovolj dolgi popoldnevi za brezskrbno igro in tudi poÄ?itek.

Potem ko so imeli v Nogometnem klub Ĺ oĹĄtanj v zadnjih letih precej

pa pripravljajo redno skupĹĄÄ?ino kluba. Ponosni so tudi na novo spletno stran, ki jo najdete na naslovu: www.nk-sostanj.si. đ&#x;”˛

9. dan namiznega tenisa

đ&#x;”˛

rezultat dosegla Damir KneĹževiÄ?

(Brest Cerknica), ki je poruĹĄil kar 607 kegljev, in BlaĹž ÄŒerin (Ljubelj TrĹžiÄ?) s 601 podrtim kegljem. Tudi ostali tekmovalci so prikazali odliÄ?no kegljanje in se borili za 12 mest, ki jih peljejo v finalni nastop. Ta bo 8. marca na kegljiĹĄÄ?u v BreĹžicah. Ĺ e boljĹĄe rezultate so tekmovalci dosegli na nekoliko laĹžjem kegljiĹĄÄ?u v Litiji. BlaĹž ÄŒerin (Ljubelj) je bil s 653 podrtimi keglji najboljĹĄi v Litiji, le 6 kegljev manj je poruĹĄil Timi JuranÄ?iÄ? (Konstruktor).

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEĹ ÄŒE . CEPILNIKI DRV . KROĹ˝NE Ĺ˝AGE . OVIJALCI DRV

Brcarija v Ĺ oĹĄtanju dobro uspela

Ĺ martno ob Paki, 28. februarja – Ĺ portno druĹĄtvo Gavce – Veliki Vrh je minulo soboto v telovadnici osnovne ĹĄole v Ĺ martnem ob Paki organiziralo 9. dan namiznega tenisa. Prvenstvo je bilo odprto za vse obÄ?ane, udeleĹžba na njem pa je potrdila, da tovrstna ĹĄportna dejavnost, ki je imela v lokalni skupnosti v preteklosti veliko privrĹžencev in tudi odliÄ?nih igralcev, ĹĄe zdaleÄ? ni

zamrla. Prvenstva se je udeleĹžilo 18 odraslih in 9 osnovnoĹĄolcev. Med slednjimi so si prva tri mesta razdelili: Jan Cukjati, Sead Vezaj in Lara PodgorĹĄek. Pri odraslih je med 16 tekmovalci v osmini finala osvojil prvo mesto znova Peter PolovĹĄak, drugi je bil Vlado Mandelc, tretji pa Rafko Drev. đ&#x;”˛

Tp

đ&#x;”˛

Namizni tenis ima v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki ĹĄe vedno precej privrĹžencev. Nekateri me njimi so preverili svoje tovrstne sposobnosti na turnirju.

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Pet trÄ?enj z divjadjo

ke za pakiranje prepovedane droge in veÄ? mobilnih telefonov.

Policisti so zaseĹžene predmete poslali na testiranje v forenziÄ?ni laboratorij. V primeru, da se bo izkazalo, da gre za prepovedano drogo, bodo osumljenega ovadili.

Velenje, 24. februarja – Velenjski policisti so zadnji teden v februarju obravnavali pet prometnih dogodkov na javnih cestah. V vseh petih primerih je priĹĄlo do trÄ?enja vozil z divjadjo in poĹĄkodovanja vozil.

Policisti ob tem opozarjajo voznike, da so v jutranjih in noÄ?nih urah ĹĄe posebej pozorni na gibanje divjadi ob cestah. Ob sreÄ?anju naj prilagodijo hitrost voĹžnje, da bi se tako lahko izognili trÄ?enju.

Izmikanje ni trajalo dolgo Velenje, 24. februarja – V torek dopoldan so policisti izsledili osumljenca, ki so ga iskali zaradi hiĹĄne preiskave. Ko so ga naĹĄli, so pri njem doma opravili pregled in naĹĄli PVC posodo z delci zelene suhe rastline, ampule steroidov, pripomoÄ?-

Nepazljiv pri razvrĹĄÄ?anju Velenje, 24. februarja – V kriĹžiĹĄÄ?u ceste za Gorico v torek dopoldan voznik tovornega avtomobila ni bil dovolj pazljiv in je vozniku osebnega avtomobila odbil zunanje ogledalo.

Po nesreÄ?i je odpeljal naprej.

OĹĄkodovanec si je zapomnil registrsko ĹĄtevilko tovornega vozila, na osnovi katere so policisti lahko povzroÄ?itelja izsledili. Izdali so mu plaÄ?ilni nalog zaradi nepravilnega premika z vozilom in pobega s kraja prometne nesreÄ?e.

Še enkrat – PIN naj bo drugje!

Velenje, 24. februarja – V torek je policiste oĹĄkodovanka iz podjetja Turna obvestila, da ji je neznanec iz pisarne odtujil denarnico s 120 evri gotovine, kreditno kartico in osebno izkaznico. Po tatvini je z njeno banÄ?no kartico v Velenju opravil dva dviga gotovine v viĹĄini 1.200 evrov.

OĹĄkodovanka je v denarnici poleg kartic hranila tudi ĹĄtevilke PIN kod.

V denarnicah jih ni pametno hraniti, saj s tem storilcem tatvine omogoÄ?imo Âťdodaten zasluĹžekÂŤ.

Dva hudo poĹĄkodovana smuÄ?arja Mozirje, 26. februarja – V Ä?etrtek sta se na smuÄ?iĹĄÄ?u na Golteh zgodi-

Iz POLICIJSKE beleĹžke Grozil po telefonu Velenje, 24. februarja – V torek je VelenjÄ?anu po telefonu grozil znanec.

Policisti bodo – ali pa so Ĺže – z njim opravili razgovor, raÄ?una pa lahko tudi na plaÄ?ilni nalog.

Mladoletnik prodajal drogo Velenje, 24. februarja – Policisti so v torek zasledili mladoletnika, ki je na obmoÄ?ju Gorice prodajal prepovedano drogo. VeÄ?jo koliÄ?ino droge so mu zasegli, svoje ravnanje pa bo moral zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

V Presti na natakarico s presto Ĺ oĹĄtanj, 25. februarja – V sredo malo pred poldnevom je v Mercatorju Ĺ oĹĄtanjÄ?an pod vplivom alkohola motil delovni proces in se nesramno obnaĹĄal do strank.

Policisti so mu napisali plaÄ?ilni nalog, misleÄ?, da bo zalegel. Pa ni. Uro in pol

za tem se je nedostojno obnaĹĄal v lokalu Presta, kjer je med drugim v natakarico zaluÄ?al presto. Ko so priĹĄli na kraj policisti, se zanje ni menil. Vse je kazalo, da bo krĹĄitev pod vplivom alkohola nadaljeval.

Policisti so zoper njega morali uporabiti prisilna sredstva, umiril pa se je v njihovih prostorih. Zdaj najbrĹž seĹĄteva, koliko ga bo avantura stala, saj so mu policisti napisali ĹĄe en plaÄ?ilni nalog za tri krĹĄitve.

javnega reda in miru na Cesti Simona Blatnika. Tam sta se najprej zaradi objav na socialnem omreĹžju Facebook sprli mladoletnici, mati ene od njiju pa je laĹžje fiziÄ?no obraÄ?unala z drugo. RaÄ?un so napisali policisti. Poravnala ga bo mama.

Vzajemno – jaz tebi, ti meni

Velenje, 27. februarja – V petek dopoldan je v BolniĹĄnici TopolĹĄica razgrajal pacient. Povod za to naj bi bilo nezadovoljstvo nad uslugami. Ker pacient kljub opozorilom policistov s krĹĄitvijo ni prenehal, so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 25. februarja – V sredo popoldan je policiste gost iz lokala Rock pub na Kardeljevem trgu obvestil, da ga je udaril gost. Policisti pa so ugotovili, da sta se gosta sprla, pri tem pa sta si izmenjala udarca. PlaÄ?ilni nalog so zato spisali obema.

Facebook sprl mladoletnici Velenje, 25. februarja – V sredo okoli 21. ure so policisti posredovali pri krťitvi

Pacient ni bil zadovoljen z uslugami

Vredno pohvale V Ä?etrtek, 26. februarja, je policiste poklical obÄ?an Ĺ martnega ob Paki in sporoÄ?il, da je naĹĄel dve registrski tablici.

Policisti so ugotovili, da sta bili ukradeni na obmoÄ?ju Mozirja. Vrnili ju bodo lastniku.

5. marca 2014 li dve nesreÄ?i, v katerih sta se hudo poĹĄkodovala smuÄ?arja.

Dopoldan je pri padcu med smuÄ?anjem s sneĹžno desko 9-letni otrok utrpel zlom levega zapestja, popoldan pa si je 11-letni otrok pri padcu med smuÄ?anjem zlomil nogo.

Oba so odpeljali na zdravljenje v SploĹĄno bolniĹĄnico Celje.

Delovna nesreÄ?a Ĺ oĹĄtanj, 26. februarja – V poznih popoldanskih urah v Ä?etrtek se je v enem od podjetij v Ĺ oĹĄtanju pri delu hudo poĹĄkodoval 37-letni delavec. Z elektriÄ?no veriĹžno Ĺžago si je poĹĄkodoval prste in del dlani leve roke.

Zapeljal s ceste Ĺ oĹĄtanj, 27. februarja – V petek ponoÄ?i se je na relaciji Gaberke– Velunja zgodila nesreÄ?a, v kateri je vozilo zaradi neprilagojene hitrosti voznika zdrsnilo s ceste. V prevraÄ?anju se je sopotnik laĹžje telesno poĹĄkodoval.

SonÄ?ek oĹživil nepridiprave Velenje, 2. marca – Na sonÄ?en zaÄ?etek novega meseca so v Velenju oĹživeli nepridipravi. V ponedeljek so bili hiperaktivni.

Iz trafike 3dva v Velenju je bila ukradena ťteka cigaret, iz avtomobila si je neznani vlomilec prilastil orodje. Izpred Abanke v Velenju je izginilo kovinsko reťeto. V Vinski Gori je neznanec vlomil v leseno barako in lastnika oťkodoval za najmanj 1.000 evrov. Z njim je ťlo v glavnem vrtno orodje.

Na bazenu v Velenju pa so obiskovalcu ukradli Ä?evlje in ga oĹĄkodovali za 120 evrov.

Kje je caddy?

Velenje, 2. marca – V ponedeljek je s parkiriĹĄÄ?a pri stanovanjskem bloku v Ĺ aleku izginilo vozilo znamke VW Cady, bele barve, registrskih

Dogovorili sta se, nista pa zapisali Ob nesreÄ?i z gmotno ĹĄkodo je treba izpolniti evro obrazec Velenje, 27. februarja – V petek se je na policijski postaji oglasila obÄ?anka, ki je bila v jutranjem Ä?asu udeleĹžena v prometni nezgodi.

Z drugo udeleĹženko sta se sicer na kraju dogodka o krivdi dogovorili, nista pa izpolnili evro obrazca oziroma nista prijavili ĹĄkode na zavarovalnici.

Ko se je prijaviteljica popoldan Ĺželela z drugo udeleĹženko dogovoriti o popravilu avtomobila in ĹĄkode, se ta z njo ni Ĺželela veÄ? pogovarjati.

Prometnih nezgod I. kategorije, pri katerih je nastala samo materialna ĹĄkoda, policija ni dolĹžna obravnavati, Ä?e se udeleĹženca dogovorita glede odgovornosti, ob tem pa (opozarjajo policisti) je seveda potrebno izpolniti evro obrazec ali oditi na zavarovalnico povzroÄ?itelja ter izpolniti prijavo ĹĄkode. Naknadne prijave zadevo oĹĄkodovancem oteĹžijo.

Policisti so to nezgodo sicer obravnavali, zoper povzroÄ?iteljico pa v tem primeru sledi izdaja plaÄ?ilnega naloga. đ&#x;”˛

Gostje ostali brez denarja Serija kraj v hotelu v TopolĹĄici TopolĹĄica, 28. februarja – V hotelu v TopolĹĄici je bilo od petka do ponedeljka veÄ? gostov okradenih. Ne pa tudi prva prijaviteljica, ki je o tem, da ji je z mize v hotelski sobi izginil mobilni telefon, seznanila policiste. Ko so skupaj pregledali sobo, so s starejĹĄo gospo ugotovili, da je telefon pomotoma sama spravila v hladilnik.

V nedeljo in ponedeljek pa je ĹĄlo bolj zares. V hotelu je neznanec izkoristil odsotnost treh gostij iz sob in si prilastil njihov denar v vrednosti najmanj 300 evrov. PonoÄ?i pa je neznanec vlomil v pisarne hotela, prebrskal predale in si prilastil najmanj 900 evrov. Istega dne so policisti opravili oglede ĹĄe treh sob, v katere je neznanec poskuĹĄal vlomiti.

V ponedeljek zveÄ?er so ponovno ĹĄli v hotel, ker je ĹĄe ena gostja pogreĹĄala denar.

Policisti na podlagi zadnjih dogodkov iz TopolĹĄice ljudem v hotelih svetujejo, da denar hranijo v blagajnah na recepcijah. V veÄ?ini hotelov je to moĹžno. đ&#x;”˛

oznak CE H3-22M. Lastnik avtomobila je oĹĄkodovan za najmanj 6.000 evrov.

Policijska kronika tudi na: www.nascas.com

SIMPLY CLEVER

Pri modelih Fabia in Citigo kovinska barva na sliki za doplaÄ?ilo. Uvoznik si pridrĹžuje pravico do sprememb cen, opreme in ostalih podatkov brez predhodnega obvestila. Porsche Slovenija, d.o.o., BravniÄ?arjeva 5, 1000 Ljubljana.

UGODNI & HUDOBRI

I T E Y D I P A â‚Ź R 9 9 O 9 G .

I 4 T 1 CI â‚Ź 9 9 9 . .999â‚Ź 9

FABIA 7 8.999â‚Ź

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 3,3-9,4 l/100 km in 87-237 g/km, emisijska stopnja: EURO 5 in EURO 6 specifiÄ?na emisija duĹĄikovih oksidov (NOx): 0,0115-0,1684 g/km, trdi delci: 0-0,00288 g/km, ĹĄtevilo delcev: 0-1,91. Ogljikov dioksid (CO 2) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM2,5 ter duĹĄikovih oksidov.

ĹĄkoda.si

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

5. marca 2014

Do boljĹĄega zdravja s hojo in tekom na smuÄ?eh zdravnik svetuje V zimskih mesecih hoja in tek na smuÄ?eh ohranjata zdravje ter krepita telesne in psihiÄ?ne zmogljivosti. Tek na smuÄ?eh ima blagodejen vpliv na telo in psiho v vseh starostnih obdobjih. OmogoÄ?a nam obnavljanje Ĺživljenjske energije in dobrega poÄ?utja tudi po intenzivnih psihiÄ?nih ali fiziÄ?nih obremenitvah.

S tekom na smuÄ?eh krepimo srÄ?no-Ĺžilni sistem. Pri teku na smuÄ?eh je aktiven zelo visok odstotek miĹĄic, ki ob delu potrebujejo energijo, ob tem pa izgoreva veliko kalorij. Zato je tek na smuÄ?eh idealen za uravnavanje telesne teĹže in izoblikovanje telesa. Redna telesna aktivnost krepi miĹĄice in izboljĹĄa krvni pretok.

Ob tem se zniĹža krvni tlak in razbremeni srce. IzboljĹĄa se sploĹĄno poÄ?utje, nevarnost nastanka moĹžganske kapi pa se pomembno zniĹža. IzboljĹĄamo tudi stanje dihal. Hiter vhod in izhod zraka iz dihal je olajĹĄan, pomembno pa se poveÄ?a tudi pljuÄ?na kapaciteta.

Z rednim tekom na smuÄ?eh prepreÄ?ujemo psihiÄ?ne strese. Ravno

med rekreativno gibalno aktivnostjo smo varni pred psihiÄ?nimi stresi urbanega okolja. Tek na smuÄ?eh nas sproĹĄÄ?a in odvraÄ?a od misli na vsakodnevne teĹžave. S pravilno dozirano obremenitvijo vplivamo na uravnavanje hormonalne aktivnosti organizma ter dvigovanje volje in mentalne energije. Ob tem zniĹžujemo notranje napetosti in veÄ?amo sproĹĄÄ?enost ter izboljĹĄamo razpoloĹženje. Pomembno se zniĹža moĹžnost nastopa nevrotiÄ?nosti, zviĹĄajo pa se pozornost, sposobnost pomnjenja in koncentracije.

S smuÄ?arskim tekom razvijamo in krepimo gibalni aparat ter zmanjĹĄujemo moĹžnost poĹĄkodb. V miĹĄicah, ki so aktivne, se krvni obtok poveÄ?a tudi do desetkrat. Ob teku na smuÄ?eh izboljĹĄamo tudi prebavo, presnovo in spanje.

Tek na smuÄ?eh aktivira celotno telo, predvsem notranje miĹĄice nog, rok in ramenskega obroÄ?a. MoÄ?no so obremenjene tudi miĹĄice trupa, ki mora biti stabilen in ves Ä?as v ravnoteĹžju. Le dobro telesno pripravljeni in z ustreznim znanjem bomo na smuÄ?eh tudi uĹživali. Ne le ustre-

zna oprema, potrebno je tudi obvladovanje tekaĹĄkega koraka – najprej klasiÄ?nega in nato ĹĄe drsalnega.

Redna aerobna ĹĄportna dejavnost nam omogoÄ?a, da smo dobrega videza, sproĹĄÄ?eni, energetsko polni in uravnoteĹženi. Pomembno bomo zmanjĹĄali dejavnike tveganja ter obvladali aterosklerozo, s tem pa tudi zmanjĹĄali moĹžnost srÄ?no-Ĺžilnih dogodkov, kot so srÄ?ni infarkt in moĹžganska kap. V zimskih mesecih je tek na smuÄ?eh idealno sredstvo za krepitev zdravja.

S smuÄ?arskim tekom se Ä?lovek vraÄ?a k naravi in doĹživlja vse njene lepote. Ponovno doĹživimo sveĹžino zraka okoli sebe, Ä?udovito belino snega, neskonÄ?no lepe s snegom odete smreke, brezkonÄ?ne gozdove ter lepoto gora. Nenadoma se zavemo, smo tudi sami del te narave, le da smo se ji Ĺžal tako odtujili. Zato nikar ne oklevajte. Ĺ e je Ä?as, da stopite v smuÄ?ino, se nadihate Ä?istega zraka, razĹĄirite Ĺžile in poĹženete srce. Skrbi pustite v dolini. Sprostite se in napolnite z energijo. Za boljĹĄe zdravje in lepĹĄi jutri. đ&#x;”˛

Janez Poles

od 6. 3. do 12. 3.

- v Ĺ oĹĄtanju je 6. marca 1875 umrl Peter Musi, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjiĹžniÄ?ar, sadjar, zaÄ?etnik ĹĄolskega hranilniĹĄtva in predvsem uÄ?itelj, ki je v Ĺ oĹĄtanju preĹživel veÄ?ino svojega ustvarjalnega Ĺživljenja; - 6. marca 1971 je Franc LeskoĹĄek – Luka sveÄ?ano odprl pokriti plavalni bazen v Velenju; - 6. marca 1981 so delegati zbora zdruĹženega dela skupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje sklenili, da se bo V. osnovna ĹĄola v Velenju imenovala po bratih DuĹĄanu in BoĹžu Mravljaku iz Ĺ oĹĄtanja; ĹĄola se danes imenuje Osnovna ĹĄola Gorica;

starejĹĄih, vzroki za njen nastanek pa so razliÄ?ni. Visok krvni tlak je Ĺže sam po sebi eden od pogostih krivcev za nastanek kroniÄ?ne ledviÄ?ne bolezni, saj poĹĄkoduje drobne Ĺžile v ledvicah in zaradi zadrĹževanja vode preobremeni srce in oĹžilje. Za pojav zveÄ?anega krvnega tlaka sta najveÄ?ja krivca prekomerno uĹživanje soli in nezdrav naÄ?in Ĺživljenja. VeÄ?ino soli zauĹžijemo z Ĺže pripravljeno hrano, kot so kruh, mleÄ?ni in mesni izdelki. Nezdrav naÄ?in Ĺživljenja povzroÄ?a nastanek sladkorne bolezni, zviĹĄanega krvnega tlaka in srÄ?no-Ĺžilnih bolezni, to pa ima pomembne posledice, saj je prav pri ljudeh kroniÄ?na ledviÄ?na bolezen najpogostejĹĄa. SlabĹĄe ledviÄ?no delovanje je tesno povezano s sladkorno boleznijo. Okvara ledvic zaradi sladkorne bolezni je vodilni vzrok odpovedi ledvic. Za svoje ledvice skrbite z re-

- brata UroĹĄ in Jure SlatinĹĄek sta 7. marca 1999 na drĹžavnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo v velenjski RdeÄ?i dvorani, osvojila tretje mesto in s tem prvo medaljo v Ä?lanski konkurenci v zgodovini velenjskega namiznega tenisa; - dan Ĺžena se praznuje 8. marca v spomin na velike Ĺženske demonstracije leta 1909 v ZDA, ko so demonstrantke zahtevale sploĹĄno volilno pravico. Kot dan mednarodne solidarnosti Ĺžensk v boju za politiÄ?no in ekonomsko enakopravnost je bil sprejet na predlog Klare Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialistk v KĂśbenhavnu avgusta leta 1910; - 8. marca 1977 je bil v Velenju prvi mednarodni pouliÄ?ni tek Ĺžena, v Ĺ entilju pri Velenju pa so 8. marca leta 1983 za Ĺženske organizirali prvi Âťbeli tek na smuÄ?ehÂŤ; - 10. marca 1978 je zaÄ?ela v Ĺ o-

dno telesno dejavnostjo, ki pomaga uravnavati krvni tlak in vzdrĹževati primerno telesno teĹžo. Zdravo prehranjevanje vkljuÄ?uje zmanjĹĄanje vnosa soli, saj je v povpreÄ?ju Slovenci zauĹžijemo dvakrat toliko, kot je priporoÄ?ena koliÄ?ina (najveÄ? ena Ä?ajna ĹžliÄ?ka na dan oziroma do 6 gramov). ÄŒeprav ni enotnega mnenja o idealnem dnevnem vnosu tekoÄ?ine, zauĹžije liter in pol do dva litra tekoÄ?ine dnevno. Dovolj tekoÄ?ine namreÄ? ledvicam pomaga, da iz telesa izloÄ?ijo odveÄ?ne odpadne snovi. Vendar pa pri koliÄ?ini zauĹžite tekoÄ?ine ne smete pretiravati, saj vnos zelo velikih koliÄ?in tekoÄ?ine lahko okvari ledvice, ki v tem primeru ne morejo veÄ? dobro koncentrirati seÄ?a in v telesu ohranjati za Ĺživljenje pomembne snovi.

Poleg zdravega Ĺživljenjskega sloga pa je za prepreÄ?evanje oziroma

HOROSKOP Oven od 21. 3. do 21. 4.

Dobro veste, kaj vam najbolj manjka. Potrebni ste spremembe okolja. To Ä?utite Ĺže nekaj Ä?asa, a se ne morete odloÄ?iti, da bi tudi ukrepali. DruĹžina vas bo podprla v vsem, kar si boste zaĹželeli, in vam stala ob strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v sluĹžbi. Kar se zdravja tiÄ?e, boste lahko sreÄ?ni, saj se spet dobro poÄ?utite. S koledarsko zimo oÄ?itno odhajajo tudi teĹžave z zdravjem. Sicer pa ste v zadnjih tednih spoznali, kaj vas spravlja v slabo poÄ?utje. ÄŒe se boste drĹžali navodil in posluĹĄali notranji glas, bodo naslednji dnevi Ä?isto lepi. Pa tudi energije boste imeli vsak dan veÄ?. Ljubezen Ĺže v prvih dneh marca? Ĺ˝al bo to ostala le poboĹžna Ĺželja.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

LepĹĄi, daljĹĄi in postopno tudi toplejĹĄi dnevi vam ne bodo po godu, saj dobro veste, da ne boste imeli kaj veliko od njih. ÄŒaka vas namreÄ? ogromno dela, za ĹĄtirimi stenami pa laĹžje zdrĹžite, Ä?e je zunaj slabo vreme. Ko boste opravili z glavnino dela, boste imeli spet Ä?as, da se posvetite partnerju in sebi. Da je bil Ä?as za to res Ĺže skrajni, pa tako veste. DoĹživljala bosta novo osveĹžitev vajine zveze, ki se bo zaÄ?ela Ĺže te dni. Imela se bosta tako lepo, da ne bosta potrebovala druĹžbe. Pa Ä?eprav si bodo drugi Ĺželeli vajino in vaju bodo vabili na vse konce. Najbolj sreÄ?ni boste doma in naravi, kjer boste uĹživali tudi, ko boste sami. ÄŒim manj razmiĹĄljajte o prihodnosti, ker boste le slabe volje. Prepustite se toku dogodkov.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Marec vam bo vedno bolj vĹĄeÄ?. Kar verjeti ne boste mogli, kaj se dogaja z vami. Zbujali se boste spoÄ?iti in zadovoljni, tudi k poÄ?itku boste legli mirni. Tudi pri poslu boste v teh dneh ujeli izjemno ugoden trenutek in veliko privarÄ?evali. To vas bo seveda osreÄ?ilo.

Kar se dela tiÄ?e, zvezde pravijo, da boste v teh dneh zelo ustvarjalni. Idej vam ne bo zmanjkalo, Ĺžal pa ne bodo vse vĹĄeÄ? tudi vaĹĄim sodelavcem. Sploh nekdo od njih vam bo pil kri, saj se poÄ?uti ogroĹženo. Ker to veste, boste laĹžje opravili z njim. Vseeno to poÄ?nite v rokavicah, saj je maĹĄÄ?evalne narave. ÄŒisto niÄ? dobro ne bo, Ä?e bo konflikt vsak dan veÄ?ji. Ljubezen? Imeli je boste toliko, da jo boste lahko ĹĄe delili.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zdelo se vam bo, da Ä?as kruto hiti. Zavedati ste se namreÄ? zaÄ?eli, da boste morali vloĹžiti zelo veliko truda, Ä?e boste Ĺželeli uresniÄ?iti vse Ĺželje, ki ste si jih zadali Ĺže pred nekaj tedni. ÄŒe ne boste zaÄ?eli takoj, tudi letos ne bo ĹĄlo po Ĺželjah in naÄ?rtih. ÄŒeprav radi tudi poÄ?ivate in uĹživate v brezdelju, se bo to v naslednjih tednih moralo spremeniti.

Obdobje zimskega spanja boste konÄ?ali najpozneje v ponedeljek. Ker Ä?utite, da vam res lahko uspe, to tudi ne bo ne vem kako teĹžko in hudo. A najveÄ? boste morali narediti za svoje zdravje. ÄŒe ne boste poskrbeli zanj, pozabite na vse drugo. TeĹžave, ki se oglaĹĄajo, niso od vÄ?eraj. Ne zatiskajte si oÄ?i pred njimi, da ne boste Ä?isto obleĹžali.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ĺ˝eleli si boste, da Ä?im prej pride topla pomlad. Mraza in zime, z njima pa kislih obrazov ljudi, ki vas obdajajo, ste se Ĺže krepko naveliÄ?ali. Poleg tega pomlad vedno povezujete tudi z lenarjenjem na soncu in v naravi. Tega si res Ĺže Ĺželite. Pa ne le poleĹžavanja, Ĺželite si spet najti Ä?as za prijatelje in druĹžino, saj dobro veste, da se zaradi preveÄ? obveznosti preveÄ? oddaljujete od njih. To Ä?utite vsak dan bolj intenzivno. Ĺ portne aktivnosti vam bodo pomagale prebroditi Ä?udne obÄ?utke, s katerimi se borite zadnje Ä?ase. Le voljo, da se jih zaÄ?nete res lotevati, morate konÄ?no zbrati. Ljubezensko podroÄ?je ne bo prav niÄ? razburljivo. Lahko bi rekli, da se z njim tudi ne obremenjujete. Imate druge, bolj resne skrbi, kajne?

Naredimo vse - ÂťZa zdravje ledvicÂŤ Vsak drugi Ä?etrtek v marcu Ĺže deseto leto zapored zaznamujemo svetovni dan ledvic, ki ga posveÄ?amo skrbi za zdravje ledvic. Ledvice so Ä?istilni stroj naĹĄega telesa in iz telesa s filtracijo iz krvi odstranjujejo odpadne snovi. Vsak dan to Ĺživljenjsko tekoÄ?ino oÄ?istijo kar 50-krat. Prispevajo k vzdrĹževanju primerne ravni krvnega tlaka, proizvajanju rdeÄ?ih krvnih celic in skrbijo za zdravje kosti. VzdrĹžujejo pa tudi primerno kemiÄ?no ravnovesje v telesu.

S slabĹĄim delovanjem ledvic se sooÄ?a okrog deset odstotkov odrasle populacije. PriÄ?akujejo pa, da se bo ĹĄtevilo bolnikov s kroniÄ?no ledviÄ?no boleznijo v naslednjih desetih letih poveÄ?alo kar za 17 odstotkov.

KroniÄ?na ledviÄ?na bolezen se lahko pojavi v katerem koli starostnem obdobju, Ä?eprav je pogostejĹĄa pri

19

Devica od 24. 8. do 23. 9.

zaviranje razvoja ledviÄ?ne in srÄ?no-Ĺžilnih bolezni pomembno obvladovanje dejavnikov tveganja kroniÄ?ne ledviÄ?ne bolezni z zdravili. Ob tem je pomembno, da bolniki natanÄ?no upoĹĄtevajo navodila pri jemanju zdravil.

V skrbi za vaĹĄe ledvice vas 12. marca med 9. in 13. uro vabimo v preddverje laboratorija ZD Velenje, na brezplaÄ?no merjenje prisotnosti beljakovin v seÄ?u, merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi. Med zgodnjimi znaki bolezni ledvic sta namreÄ? predvsem poviĹĄan krvni tlak in beljakovine v seÄ?u, ki opozarjajo tudi na poveÄ?ano tveganje za obolelost in bolezni srca ter oĹžilja. đ&#x;”˛

Karmen Petek

Tudi v naslednjih dneh boste imeli veliko dela kot po navadi, a vendarle si boste priznali, da vas to tudi osreÄ?uje. Zato boste vse opravljali z nasmehom na obrazu. Tudi zato, ker veste, kako nesreÄ?ni ste, kadar nimate kaj poÄ?eti. Za vas je to zagotovo ena najhujĹĄih kazni. Sorodniki bodo v teh dneh zelo prijazni, prav razvajali vas bodo. To vam bo sicer vĹĄeÄ?, a vas bo skrbelo, kaj imajo za bregom. V teh dneh tega ĹĄe ne boste izvedeli. Partner pa bo tako ljubeÄ? in pozoren, da bo to presenetilo tudi vas. ÄŒe ĹĄe niste doloÄ?ili, kam na kratke spomladanske poÄ?itnice ali daljĹĄi izlet ob koncu tedna, poÄ?asi zaÄ?nite vsaj malo planirati. Tudi zato, da boste imeli s sabo pravo druĹžbo, v kateri se vam ne bo treba pretvarjati.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Ustvarjalni boste kot Ĺže dolgo ne. Tega ne boste obÄ?utili le vi, odkrito vam bo to priznavala tudi okolica. Ker ste zadnje mesece precej energije vlagali v svoj videz in poÄ?utje, boste imeli energije dovolj prav za vse, kar vam bo v naslednjih dneh prinesel vsakdanjik. Med dogodki, ki se vam obetajo, bo diĹĄalo tako po roĹžicah kot pelinu. Je paÄ? tako, da Ĺživljenje ni vedno prijazno. Dobra prijateljica vas bo pravoÄ?asno opozorila na neko zadevo, ki vam Ĺže nekaj Ä?asa ne pusti mirno spati. Ukrepali boste pravilno. ÄŒe pa vendarle ne boste prepriÄ?ani o svoji odloÄ?itvi, pojdite raje po nasvet k strokovnjaku. Neko slovo bo zelo teĹžko, a neizbeĹžno. IzkuĹĄnje iz preteklosti vam bodo pomagale premagati Ĺžalost.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Do konca prihodnjega tedna vam bodo dobri prijatelji, s katerimi ste se Ĺže nekaj Ä?asa bolj malo videli, polepĹĄali kar nekaj dni. Najprej, ker se bodo sploh javili, ko vas bodo poklicali, in potem ĹĄe z obiskom v Ĺživo. A teden ne bo v celoti lep. NajveÄ? teĹžav boste pravzaprav imeli s poslovnimi partnerji. Zato ukrepajte, preden se boste zaÄ?eli utapljati v nedokonÄ?anih poslih, ker dobro veste, kako vas obremenjuje, Ä?e delo ne teÄ?e po vaĹĄih Ĺželjah. Kar se Ä?ustev tiÄ?e bo teden prijeten in topel. Tudi zato boste precej sanjarili, kar vam bo v teh dneh res dovoljeno. Nekatere sanje pa se bodo uresniÄ?ile prej, kot si predstavljate, morda Ĺže ob koncu tega tedna. SreÄ?a vas bo pomladila in osvobodila teĹžkih misli. Zdravje bo odliÄ?no.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Zadnje Ä?ase imate spet radi svoje Ĺživljenje, zato boste v tem tednu znali uĹživati v prav vsakem dnevu. ManjĹĄe zdravstvene teĹžave vam bodo sicer malce pokvarile poÄ?utje, ki pa bo na sploĹĄno dobro. Drobne teĹžave vas ne prestraĹĄijo veÄ? tako moÄ?no, kot so vas v preteklosti, saj veste, da se nobena juha ne poje tako vroÄ?a, kot se skuha. Zakaj ste zadnje Ä?ase tako zadovoljni, veste vi in le ĹĄe nekdo, ki pa za zdaj ostaja malce zadrĹžan. Razumite ga, njemu je tokrat teĹžje kot vam, saj lahko tudi izgubi veÄ? kot vi. ÄŒeprav se ne bo zgodilo Ä?ez noÄ?, se boste kmalu spet imeli Ä?esa veseliti. SreÄ?a bo na vaĹĄi strani tudi kar se financ tiÄ?e. ViĹĄek dajte na kupÄ?ek, saj veste, da se lahko stanje na raÄ?unu Ĺže kmalu spremeni navzdol. Vseeno si privoĹĄÄ?ite, kar si Ĺželite. Ker to ĹĄe vedno zmorete.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

V veliki dilemi boste, saj ne boste vedeli, ali naj poĹžrete veliko Ĺžalitev in projekt, ki je nastajal kar nekaj mesecev, speljete do konca, ali ostanete ponosni in naÄ?elni. Zadeva je tako vroÄ?a, da bo najbolje, Ä?e jo dobro prespite. VÄ?asih se dan ne pozna po jutru in tokrat zna to drĹžati kot pribito. Bodite bolj zviti kot nasprotna stran, ki vas oÄ?itno podcenjuje. Ali pa povsem narobe ocenjuje. ÄŒe boste znali zaÄ?utiti pravi trenutek, ko bo res treba odreagirati, boste vi glavni zmagovalec. ÄŒe ne, vam zna biti Ĺžal. Partner vam bo ves Ä?as stal ob strani. Kakorkoli se boste odloÄ?ili, mu bo prav. Pomagal vam bo bolj, kot bi mu bilo treba. PokaĹžite mu, koliko vam to pomeni. VeÄ? niti ne priÄ?akuje.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Pokriti plavalni bazen v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ĹĄtanju obratovati nova avtomatska telefonska centrala s 400 prikljuÄ?ki; - 10. marca 1986 so v velenjskem podjetju Veplas uvedli ukrep druĹžbenega varstva, predsednik kolegijskega poslovodnega odbora pa je postal Franc Vedenik; - 10. marca 2001 so v Ĺ oĹĄtanju odprli prostore nove poĹĄte; - na ĹĄoĹĄtanjskem sokolskem odru so v nedeljo, 12. suĹĄca, zve-

Ä?er pripravili Ĺže tretjo gledaliĹĄko predstavo v letu 1939, kot so napisali na vabilo, je Âťv reĹžiji gospoda Karbe oder predvajal zanimivo burko v treh dejanjih "Ĺ˝ene stavkajo"; - 12. marca 1989 so v Velenju organizirali 34. balkansko prvenstvo v krosu. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Zasuli vas bodo z delom. To velja tako za sluĹžbo kot dom. Ker bo veÄ?ina takega, ki vam prinaĹĄa tudi radost, ne bo hudo. Tudi zato ne, ker boste znali poskrbeti, da si v redkih prostih urah naberete novo energijo. Po obdobju, ki je veÄ?ini od vas z virozo vzela precej energije, se boste spet veÄ? posvetili ĹĄportu. Nekdo, ki vam je blizu, se bo v teh dneh zaÄ?el umikati, Ä?esar si ne boste znali razloĹžiti. Odgovor je jasen in enostaven, a ga noÄ?ete videti. Tudi zato, ker nikoli niste marali velikih sprememb v Ĺživljenju. Raje ste malo trpeli, kot da bi tvegali v iskanju nove sreÄ?e. Sedaj res nimate veÄ? veliko Ä?asa, saj bodo Ä?ustva na nasprotni strani poÄ?asi zaÄ?ela kopneti. Saj veste, Ä?e ni iskric, tudi ogenj ugasne. ÄŒe ĹĄe tako boli, tokrat ne smete usode prepustiti le toku dogodkov.

Dobro veste, kaj bo vaĹĄ prvi korak k ureditvi zadeve.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Minuli teden je bil poseben, ker je bil bistveno bolj miren, kot ste priÄ?akovali. Ta teden bo drugaÄ?en. Tudi tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se z vami dogaja nekaj Ä?udnega. Ko zaÄ?utite, da vam kdo postaja resniÄ?no vĹĄeÄ?, se namreÄ? zaÄ?nete umikati iz njegove druĹžbe. Tega paÄ? ne morejo vsi poĹžreti in tudi sprejeti ne, zato ste na dobri poti, da tudi tokrat dlje od simpatije in globokih pogledov ne bo ĹĄlo. Ĺ koda, ker si tokrat resniÄ?no Ĺželite veÄ?. Ob tem imate ves Ä?as obÄ?utek krivde, ki pa je varljiv. Premalo namreÄ? mislite nase in na svojo sreÄ?o. Ne beĹžite v osamo, tudi s Ä?ustvi se je treba znati sooÄ?iti. Resnici na ljubo v tem nikoli niste bili najboljĹĄi, saj vas je vedno bolj skrbelo za druge kot zase. Tokrat se vam splaÄ?a to spremeniti, ker je lahko to zaÄ?etek zelo dobre zgodbe s sreÄ?nim koncem.

Naš čas, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

5. marca

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 12.00 12.20 12.35 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.25 00.50 01.45 02.05

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.05 08.10 08.50 09.40 10.15 13.00 13.55 14.30 15.40 17.00 18.35 19.00 19.50 20.00 21.05 22.00 22.25 23.10 23.40 00.30 01.15

06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.45 09.00 09.30 09.45 11.20 11.35 12.30 12.45 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.45 23.15 00.10 01.00 01.50 02.20

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.05 12.30 12.35 12.40 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca Odprta knjiga, Eva Kovač: Sonce zahaja v Celju Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov.

Slovenski utrinki Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris.

V boju s časom (II.), 2/13 Točka preloma: (Pre)malo žensk na vodstvenih položajih v gospodarstvu, ponov.

Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Infodrom Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Odmevi, vreme, šport Osmi dan Sveto in svet: V molitvi delovati – Svetovni molitveni dan žensk Ugriznimo znanost, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih Medvedek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Mili in Moli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Male sive celice, kviz Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Bleščica, odd. o modi Nazaj v naravo, dokum. odd.

Pričevalci: Franc Rehsmann Biatlon – sp, mešane štafete, prenos Glasnik, izob. odd.

Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Vikend v Brightonu, tv igra To nisem jaz, portret Evalda Flisarja Sodobna družina (III.), 18/24 Polbrat, 7/8 Avtomobilnost, ponov.

Seks, smrt in smisel življenja, 1/3 Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Liza in Pavel, ris.

Lupdidu, ris.

Doktor Glavca, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstr. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Ana kuha Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur Epilog Vse za denar, am. film 24ur zvečer Franklin in Bash, am. nan.

Seznam strank, am. nan.

Kralji bega, am. nan.

24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Pop Corn Zdravje je … energetska samopomoč, pogovorna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje: Hiša bandov Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: skupina Gadi, ans. Roka Žlindre Regionalne novice Jesen življenja: Dom upokojencev Podčetrtek, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

5. marca 2014

Sobota,

6. marca

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 12.00 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.20 01.15 01.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 09.45 10.15 12.50 13.45

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost: Žuželke Sveto in svet: V molitvi delovati – Svetovno molitveni dan žensk Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Vipo, ris.

Kapitan Sabljezobi, 23/26 Osmi dan Poročila, vreme, šport Kdo si pa ti?, 3/10 Novice Infodrom Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na lepše Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Ustvarjene za ljubezen Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

20.50 21.20 22.05 00.10 00.5

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo,ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Medvedek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Vetrnica: Čistilna akcija Bukvožer, otr. odd.

Aktivatorji, ponov.

Infodrom, ponov.

Moja soba: Jan, resn. Odd. Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Mednarodna obzorja: Fronte Kurdistana Avtomobilnost Atletika, ep, posn. iz Prage Atletika, ep, prenos iz Prage Točka, glasb. odd.

Božanske ženske: Služabnice bogov, 2/3 Starši v manjšini (V.), 5/6 Popravljena krivica, 2/10 Čast Prizzijevih, am. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.45 09.00 09.30 09.45 10.25 11.20 11.35 12.30 12.45 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 22.25 22.55 23.15 23.20 01.00 02.40 03.10

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Liza in Pavel, ris.

Lupdidu, ris.

Doktor Glavca, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Otroci, to smo mi, avst. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avst. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Ana kuha Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur 007 – Zlato oko, ang. film 24ur zvečer Žena astronavta, am. film Eurojackpot Žena astronavta, nad. filma Hudičeva solza, am. film 24ur zvečer Zvoki noči

14.45 15.30 16.00 19.05 20.00

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 20.30 20.35 21.50 23.20 23.25

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Naj viža: skupina Gadi, ans. Roka Žlindre Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš: Otroški parlament 2015 Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Zdravje je … energetska samopomoč, pogovorna oddaja Regionalne novice Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (2) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

7. marca

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.20 Skrivnostni urad: Mačja skrivnost, otr. ser.

07.25 Timotej hodi v šolo, ris.

07.50 Tabaluga, ris. nan.

08.15 Studio Kriškraš: Zobozdravniki 08.40 Bine, nan.

08.55 Male sive celice, kviz 09.40 V boju s časom (II.), 3/13 10.05 Infodrom 10.20 Kdo pa si ti?, 3/10 10.55 Hrana za prihodnost, dokum. film 11.55 Tednik, ponov.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd.

13.55 O živalih in ljudeh, izob. odd.

14.25 Komisar Rex (XII.), 9/12 15.15 Cesarski Trst in Slovenci: Mesto pripada zaledju, 1/2 15.55 Vse moje matere, dokum. odd.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.35 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ne se hecat' 21.20 Heinekenova ugrabitev, nizoz. film 23.45 Poročila, vreme, šport 00.15 Restavracija Raw (IV.), 4/6 01.10 Ozare, ponov.

01.15 Dnevnik, ponov.

02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal

07.30 City folk: Praga 08.10 Na lepše 08.40 Polnočni klub: Ustvarjene za ljubezen 10.00 Alp. smuč., magazin 10.30 Zima je zakon, studijska oddaja 10.45 Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos iz Garmisch-Partenkirchna 11.55 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz Kvitfjela 12.50 Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz Kontiolahtija 14.10 Nogomet, dp, Celje – Maribor, prenos iz Celja 16.15 Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos iz Kontiolahtija 17.45 Deskanje na snegu, sp, paralelni slalom, posn. iz Moskve 18.30 Atletika, ep, posn. iz Prage 22.00 Aritmija 23.00 Spolnost in občutljivost: Pariz, 1/3 23.50 Bleščica, oddaja o modi 00.25 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.25 09.45 09.55 10.10 10.25 11.20 12.10 12.25 15.05 16.40 18.25 18.55 19.00 20.00 21.45 23.50 02.05 03.50

24ur, ponov.

OTO čira čara Mumu, ris.

Kopalčki, ris.

Glumpki, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Yoohoo in prijatelji, ris.

Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris.

Maša in medved, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Grozni Gašper, ris.

B-Daman anime, ris.

Minuscule, ris.

Anubisova hiša, ang. nan.

Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser.

Rizzoli in Isles, nan.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov.

Dva za ločitev, am. film Prepovedan sad, am. film Vrtičkanje 24ur, vreme 24ur Popolna poroka Charlie, am. film Hudič v Emily Rose, am. film Nezvesto tvoja, am. film Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš: Otroški parlament 2015 Ustvarjalne iskrice (108) Oglasi Popotniške razglednice: Bolgarija Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje: Hiša bandov Velenje Dotiki gora: Čaven Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2278. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva 20 let Veselih Štajerk, posnetek 1. dela koncerta Medvrstniško nasilje, ponovitev Jutranji pogovori Videostrani, obvestila

11.05 11.30 11.35 11.55 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.30 22.30 00.00

8. marca

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.10 09.15 09.25 09.50 09.55 10.20 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.40 15.15 17.00 17.20 18.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.30 22.55 23.55 00.25 01.20 01.45

Živ žav Nanigugu, ris.

Svet živali, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Viki Vijak, ponov. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Zajček Belko, ris.

Vesela kmetija, ris.

Olivija, ris.

Mucika, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Adi v človeškem telesu, ris.

Peter Zajec, ris.

Timotej hodi v šolo, ris. nan.

Tinka in Žverca, ris.

Tabaluga, ris. nan.

Danov Dinosvet, 18/26 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Pozabljeni Slovenci: Lili Novy Zakaj te očka pušča samo?, am. film Poročila, vreme, šport Točno popoldne Z vrta na mizo Mucika, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Zadnji tango v Halifaxu (I.), 4/6 Intervju Cesarski Trst in Slovenci: Preporod, 1/2 Poročila, vreme, šport Oblast (I.), 4/10 Alpe, Donava, Jadran Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.40 Slovenci po svetu: Raziskovalno delo glaciologa Petra Skvarče na Antarktiki, dokum. odd.

08.10 Glasbena matineja 10.30 Zima je zakon, studijska oddaja 10.45 Alp. smuč., sp, superVSL (M), prenos iz Kvitfjela 12.10 Alp. smuč., sp, superVSL (Ž), prenos iz GarmischPartenkirchna 13.00 Biatlon, sp, zasled. Tekma (M), prenos iz Kontiolahtija 14.05 Športni izziv, ponov.

14.40 Atletika, ep, vključ. v prenos iz Prage 15.45 Biatlon, sp, zasled. Tekma (Ž), prenos iz Kontiolahtija 16.55 Atletika, ep, posn. iz Prage 19.15 Alp. smuč., sp, superVSL (Ž), posn. iz Garmisch-Partenkirchna 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Ob 75-letnici Dubravke Tomšič Srebotnjak: Posnetek od blizu, portretni film 21.00 Umori na podeželju, 3/6 22.30 Neuklonljive, dokum. odd.

00.15 Svetlo črna, igrnai film 00.45 Aritmija 01.50 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.25 09.50 10.05 10.20 11.10 11.40 12.35 12.50 14.35 16.35 18.25 18.55 19.00 20.00 22.40 01.05 03.35

24ur, ponov.

OTO čira čara Mumu, ris.

Kopalčki, ris.

Glumpki, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Yoohoo in prijatelji, ris.

Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris.

Maša in medved, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Legende Chime, ris.

Grozni Gašper, ris.

B-Daman anime, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser Kozmopolitanska kuharica Rachel Khoo, ang. ser.

Rizzoli in Isles, nan.

Tv prodaja Popolna poroka Rada bi zanosila, am. film Matilda, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Elizabeta, am. film Tv mreža, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Otroški parlament 09.40 2277. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2278. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Na obisku pri… Dragu Karlu Semetu 11.40 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (2) 12.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.45 Prodajno TV okno 14.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (107): Filcano milo 18.20 Čas za nas, tabornike!

18.55 Pop Corn: Carpe diem, Bilbi 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: skupina Gadi, ans. Roka Žlindre 21.15 Napovedujemo

Ponedeljek,

Torek,

9. marca

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.0 10.08 10.20 11.05 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.25 00.40 01.35 02.00

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub, ponov.

Poročila Dober dan, Koroška Maks in Rubi, ris.

Studio Kriškraš, ponov.

Duhovni utrip Odprta knjiga Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Novice Infodrom Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi Opus: Komorna glasba skozi pedagoški proces, ustvarjanje in poustvarjanje Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.20 08.45 10.15 12.35 13.20 13.50 14.10 14.45 15.55 16.30

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Medvedek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Profesor Pustolovec, ponov.

Zgodbe iz školjke Infodrom Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Na lepše Projekt Na deželi, 2/8 Drobne stvari, dokum. odd.

Vikend paket, dokum. odd.

Dober dan, Koroška To bo moj poklic: Gastronom hotelir in turistični tehnik, 1/30 17.00 O živalih in ljudeh 17.25 TV-poroka 17.50 Prava ideja!

18.20 Božanske ženske, 2/3 19.10 Točka, glasb. odd.

20.00 Dediščina Evrope, 1/3 21.35 Pohlep: Žrtvovanje, 1/4 23.05 Zadnja ura, 6/6 23.55 Odprta knjiga, ponov.

00.20 Točka, glasb. odd.

01.05 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 08.05 08.30 08.45 09.15 09.30 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.20 00.15 01.10 02.00 02.30

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 12.05 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Liza in Pavel, ris.

Lupdidu, ris.

Legende Chime, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstr. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Čarovnice iz Eastwicka, am. film Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj 50 prvih poljubov, am. film 24ur zvečer Franklin in Bash, nan.

Seznam strank, nan.

Kralji bega, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2278. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo To bo moj poklic: Inženir elektrotehnike, inženir energetike Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno: Osebno dopolnilno delo Regionalne novice 20 let Veselih Štajerk, posnetek 1. dela koncerta Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

10. marca

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 11.50 12.20 13.00 13.30 14.20 14.40 15.00 15.10 15.40 15.50 16.10 16.40 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.55 01.20 02.15 02.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.30 08.50 09.30 10.15 12.45 13.55 15.15 15.40 16.10 16.40 18.10 19.05 19.50 20.00 20.50 21.20 22.45 23.45 00.35

06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.45 09.00 09.30 09.45 11.20 11.35 12.30 12.45 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.10 22.05 22.35 23.30 00.25 01.15 01.45

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.05 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 20.25 20.30 20.40 21.00 21.15 21.45 23.15 23.20

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Duhovni utrip Prisluhnimo tišini Prava ideja!

Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

NaGlas!

Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov.

Bine: Preveč torte škodi Opus Eko utrinki: Energenti za dom Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Infodrom Olivija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Pokličite babico (III.), 4/10 Londonski City, dokum. odd.

Odmevi, vreme, šport Globus, ponov.

Pričevalci: Jožef Korošak Posebna ponudba Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Studio Kriškraš Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na vrtu City folk: Istanbul Mostovi Hidak Ne se hecat' Vse moje matere, dokum. odd.

Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Odkrito Avtomobilnost Ljubezen brez meja, ital. film Glasbeni večer, ob 150-letnici rojstva Jeana Sibeliusa Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Liza in Pavel, ris.

Lupdidu, ris.

Doktor glavca, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstral. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Ana kuha Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Mentalist, nan.

24ur zvečer Franklin in Bash, am. nan.

Seznam strank, am. nan.

Kralji bega, am. nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Aktualno: Osebno dopolnilno delo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo: Življenje v dijaškem domu Oglasi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2279. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Dotiki gora: Čaven Zgodba o kristalu Migaj raje z nami Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

11. marca

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 11.55 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.25 18.50 19.00 20.05 21.35 22.00 23.05 23.35 00.00 01.00 01.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Posebna ponudba Londonski City, dokum. odd.

Poročila, vreme, šport Intervju Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Globus, ponov.

Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Infodrom Oblakov kruhek Minuta v muzeju Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Srečni dnevi, franc. film Koza je preživela, igrani film Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.20 08.30 08.40

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Bine: Preveč torte škodi Skrivnostni urad Zgodbe iz školjke Ali me poznaš: Jaz sem hrastov list Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Slovenski magazin Točno popoldne Z vrta na mizo To bo moj poklic: Organizator v turizmu, 2/30 Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint (M+Ž), prenos iz Dramna Biatlon, sp, posamična tekma (Ž), prenos iz Kontiolahtija Točka, glasb. odd. Žrebanje Lota Športni izziv Krog, dokum. film Bleščica, odd. o modi Dediščina, palestin. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

08.50 09.45 10.15 12.45 13.20 14.20 14.40 15.25 17.10 19.00 19.50 20.00 20.30 21.50 22.20 23.50 00.40

06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 07.45 09.00 09.30 09.45 10.25 11.20 11.35 12.30 12.45 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 23.25 00.20 01.10 01.40

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.25 11.45 11.50 12.05 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18,45 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Liza in Pavel, ris.

Lupdidu, ris.

Doktor Glavca, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstral. ser.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Ana kuha Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Kateri je pravi?, am. film 24ur zvečer Franklin in Bash, nan.

Seznam strank, nan.

Kralji bega, am. nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2279. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Zgodba o kristalu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (109), Voščilnica za mamo Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Lučka Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Multiplaskleroza Regionalne novice Pop Corn: Elvis Jackson Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

21

Predstavitev nacionalne poklicne kvalifikacije socialni oskrbovalec na domu in raÄ?unovodja Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Ĺ olski center Velenje in MIC Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, javna predstavitev nalog KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic Ljudska univerza Velenje Predstavitev moĹžnosti raÄ?unalniĹĄkega izobraĹževanja v Ĺ aleĹĄki dolini Dvorana KS v gasilskem domu Ĺ kale Predavanje Simona Ogrizka Balkonske zasaditve RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK Trimo Trebnje KnjiĹžnica Velenje Predavanje Alenke ZapuĹĄek Vsestranska uporaba industrijske konoplje Kavarna Lucifer Aleksandra ÄŒermelj Trio, glasbeni veÄ?er

Predstavitev izdelovanja naravne kozmetike 19:00 HiĹĄa mladih – sejna soba TeÄ?aj liÄ?enja – kako na enostaven naÄ?in poudariti svojo lepoto (kozmetiko prinesite s seboj)

5. marca 2014

kdaj • kje • kaj

KNJIĹ˝NI kotiÄ?ek COLGAN, Jenny: Rosie v svetu sladkih pregreh

niso tako veliki in kaj je pravo prijateljstvo.

Opazi, da tudi oÄ?e ponoÄ?i odhaja od doma in da domov pripelje novo Ĺžensko. V deÄ?ku vse bolj naraĹĄÄ?a strah, da ga bo ĹĄe oÄ?e zapustil.

ÄŒetrtek, 5. marec

od – Odrasli / 821-311.2 - DruŞbeni romani

KOS, Gaja: GrdavĹĄi

10.00

ml – Mladina / C - Leposlovje za cicibane (do 9. leta)

13.30

Rosie Ĺživi v Londonu svoje ÂťsreÄ?noÂŤ Ĺživljenje. Ves dan pridno dela kot negovalka in se ob koncu dneva posveÄ?a svojemu fantu Gerardu. Zato se ji zdi nora in povsem nemogoÄ?a zamisel njene mame, da je Rosie edina primerna v druĹžini, da poskrbi za ostarelo prateto Lili. Stara prateta je celo svoje Ĺživljenje posvetila trgovinici s

VELENJE 8.00

14.00

GrdavĹĄi imajo vsi grdi razvadi, oboĹžujejo slabo vreme in Ĺživijo ob robu odpadov. VeÄ?ina ljudi grdavĹĄov sploh ne vidi.

Ata GrdavĹĄ, mama Grduhinja, njuna mlala Grdobica pa ĹĄe nagluĹĄna stara teta v Ä?etrtem kolenu in ĹĄe ostali grdavĹĄi, ki jih je ravno za pol avtobusa, najdejo v vsaki situaciji svojo Ä?udovito grdoto. V muzeju umetnosti odkrijejo svojo Ä?udovito umetnost v puha-

17.00 18.00 18.00 19.00 19.19

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod po Ĺ aleĹĄki planinski pot – V. del Vila Mojca Velenje Regijski otroĹĄki parlament Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Dom kulture Velenje, mala dvorana Lutkovna predstava Zverjasec in ZverjaĹĄÄ?ek GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir KnjiĹžnica Velenje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Glasbena ĹĄola Velenje, orgelska dv.

Koncert pihalcev KnjiĹžnica Velenje Predavanje AleĹĄa Novaka Prebujanje Ä?loveĹĄtva

Petek, 6. marec

sladkarijami v majhni vasici Lipton. Mlada Rosie v Lilian prebudi stare spomine na njeno mladost, ljubezen v Ä?asu vojne. Rosie spozna, da je Ĺživljenje v majhnem podeĹželskem mestecu zelo prijetno, zaÄ?ne uĹživati v druĹžbi na vasi. Rosie staro zapuĹĄÄ?eno trgovinico s sladkarijami postavi spet na noge, stoji stari prateti ob strani, ji pomaga, da si opomore. Pa ĹĄe svoje Ĺživljenje spravi v red in spozna, kaj je v Ĺživljenju res pomembno. Zabavno branje je zaÄ?injeno ĹĄe s sladkimi recepti.

stih svaljkih prahu in v eni od zgodb v knjigi tisti grdavĹĄi, ki jim gre dobro, ostanejo na psu in tisti, ki jim gre slabo, pridejo na zeleno vejo ali na konja.

Zabavne zgodbice o GrdavĹĄih ĹĄe dodatno oĹživijo pred nami ob mojstrskih ilustracijah Zvonka ÄŒoha.

LAMPRELL, Klay: MANKELL, Henning: London – Mladina / 913(4) (036) – Pes, ki je potoval k ml Vodniki - Evropa zvezdi Za vse najstnike, ki si Şelijo potovati in ml – Mladina / M – Leposlovje za mladino (od 14. do 15. leta)

Enajstletni Joel Ĺživi sam z oÄ?etom. Mama ju je zapustila, ko je bil Joel ĹĄe majhen. Fant je velikokrat osamljen, saj oÄ?e trdo dela kot gozdar. Ko pride iz ĹĄole, mora najprej sam poskrbeti zase. ÄŒas si krajĹĄa z bujno domiĹĄljijo. DomiĹĄlja si, kako z oÄ?etom plujeta ĹĄirom po morju in obiĹĄÄ?eta daljne tuje deĹžele ‌ Neke noÄ?i, ko ne more spati, vidi na prazni noÄ?ni ulici psa, ki se sam potika po cestah in ga vabi, da se mu pridruĹži.

Tako se zaÄ?nejo njegovi skrivni noÄ?ni potepi, na katerih sreÄ?a razliÄ?ne nenavadne ljudi, ob katerih spozna, da njegovi problemi

odkrivati znamenitosti, izvedeti kaj novega in presenetiti uÄ?itelje in soĹĄolce pri predstavitvi v ĹĄoli, je tu priroÄ?na pouÄ?na knjiga o Londonu. TuristiÄ?ne znamenitosti in zanimivosti Londona so predstavljene v obliki kratkih zgodb in ne kot v veÄ?ini tipiÄ?nih knjiĹžnih vodnikov. Veliko je tudi slikovnega gradiva. ÄŒe Ĺželite vedeti ĹĄe veÄ? in se ob tem ĹĄe zabavati, imate na koncu vsake zgodbe za poteĹĄitev vaĹĄe radovednosti ĹĄe internetni naslov spletne strani o zanimivosti, ki jo opisuje zgodba. Za popestritev in utrditev znanja o prebranem pa najdete nekaj kratkih kvizov. V knjiĹžni zbirki ÂťNi za starĹĄeÂŤ so poleg knjige o Londonu izĹĄle ĹĄe knjiĹžne zanimivosti o Parizu, Rimu in New Yorku. đ&#x;”˛

Edita P. Ĺ .

Spoznajte ÂťPrebujenje Ä?loveĹĄtvaÂŤ Velenje, 5. marca – ÂťNeprofitno druĹĄtvo Share Slovenija je del mednarodnega gibanja, ki podpira zamisel o novih druĹžbenih odnosih, temeljeÄ?ih na praviÄ?ni izmenjavi dobrin (sharing) kot osnovi za mir in sodelovanje med narodi. ÄŒlani druĹĄtva se sreÄ?ujemo v okviru manjĹĄih skupin po vsej Sloveniji, nekajkrat letno pa tudi vsi skupaj in delujemo v veÄ? smereh,ÂŤ nam je povedala VelenjÄ?anka Maja Mrevlje, ki je Ä?lanica druĹĄtva Ĺže dolgo vrsto let. Danes zveÄ?er se bo druĹĄtvo predstavilo v ĹĄtudijski Ä?italnici KnjiĹžnice Velenje s predavanjem AleĹĄa Novaka. ZaÄ?eli bodo ob 19.19.

Predavatelj bo predstavil tudi knjigo ÂťPrebujanje Ä?loveĹĄtvaÂŤ, ki je pred kratkim izĹĄla tudi v slovenskem prevodu. Avtor je svetovno uveljavljeni predavatelj, slikar in ezoterik Benjamin Creme iz Anglije. V okviru predavanja bo predavatelj predstavil trenutno situacijo v svetu, vzroke zanjo ter izzive in priloĹžnosti prihodnosti. ÂťNiÄ? novega ne povem s trditvijo, da se svet sooÄ?a z eno najresnejĹĄih ekonomskih, politiÄ?nih, ekoloĹĄkih in humanitarnih kriz v zgodovini Ä?loveĹĄtva. Gre za globalno neravnovesje, ko peĹĄÄ?ica najbogatejĹĄih z brutalnim izkoriĹĄÄ?anjem in ropanjem naravnih virov ter brezpravnih ljudi enormno bogati, kar dve tretjini svetovne populacije pa Ĺživi v revĹĄÄ?ini, 1,5 milijarda celo v skrajni revĹĄÄ?ini. Edina moĹžna pot, ki nas lahko obvaruje pred samouniÄ?enjem, je temeljita preobrazba naĹĄih medsebojnih odnosov. Kako to nujo prepoznati, nas v svojih knjiĹžnih delih Ĺže 40 let ozaveĹĄÄ?a Benjamin Creme. Govori o prebujanju Ä?loveĹĄtva v tem odloÄ?ilnem Ä?asu in v ljudeh prebuja srÄ?en odziv na trpljenje milijonov po vsem svetu. đ&#x;”˛

bĹĄ

12.00 RazstaviĹĄÄ?e Gorenje, avla upravne stavbe Odprtje razstave Vinka Prislana Slike 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predavanje Adila Huselje OsredotoÄ?ena pozornost kot Ä?udeĹž in reĹĄitev v vsakdanjem Ĺživljenju 20.00 eMCe plac Odprtje razstave Sare Hostnik in Ane LegÄ?ević Vse okus. Pol maĹĄÄ?oba.

20.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Tradicionalni koncert ob dnevu Ĺžena Z glasbo za lepĹĄi jutri 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er

Sobota, 7. marec 8.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Stolpnik po zmajÄ?kovi poti 9.00 DrsaliĹĄÄ?e Velenje Dan curlinga in Curling turnir 10.00 PloĹĄÄ?ad pred Centrom Nova Dogodek ob 8. marcu Razvajaj se v mestu 10.00 UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica Mladi

popotnik – Vikend v Londonu 19.00 Kino Velenje, mala dvorana Premiera filma Kaos sveta in razgovor za avtorji 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er ob dnevu Ĺžena

Nedelja, 8. marec 18.00 Dvorana Centra Nova Gledaliťka predstava ob 8. marcu Lastniki humorja – moťki v omaki 18.00 Kino Velenje Filmska predstava ob dnevu Şena Kaj pa Mojca?

19.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma EHF pokala RK Gorenje Velenje : Pfadi Winterthur (CH)

14.00 16.30 17.00 17.00

17.00

Ponedeljek, 9. marec 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Ĺ olski center Velenje in MIC Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, javna predstavitev nalog 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 19.19 KnjiĹžnica Velenje Literarni veÄ?er z NuĹĄo Ilovar Pesnica se predstavi 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Ida

Torek, 10. marec 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel 16.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek 16.30 Ĺ olski center Velenje in MIC Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, javna predstavitev nalog 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 17.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev spomladanskih teÄ?ajev tujih jezikov 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave Razumevanje likovne ustvarjalnosti 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predstavitev knjige Evgena Geca Skrivnosti lepote 2: knjiga za vsako Ĺžensko – korak za korakom

19.00 19.19

20.00

Ĺ OĹ TANJ

Ponedeljek, 9. marec 16.00 in 17.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (ĹĄolska in predĹĄolska sk.)

20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba

Torek, 10. marec 14.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 18.00 Marof – zgornja dvorana Joga

Sreda, 11. marec 16.30 HiĹĄa mladih - dile Plesna ĹĄola Spin

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?ne ure (Zverinice iz Rezije)

Petek, 6. marec 18.00 Gasilski dom Ĺ oĹĄtanj Volilni obÄ?ni zbor PD Ĺ oĹĄtanj

Ponedeljek, 9. marec 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj ZvoÄ?na kopel z gongi

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 5. marec 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – klaviature, solo petje 18.00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates

Petek, 6. marec

11.00 Ljudska univerza Velenje

18:00 Hiťa mladih – sejna soba

Z igro in plesom v pomlad

Mestna obÄ?ina Velenje v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje in Mladinskim svetom Velenje bo tudi letoĹĄnji dan za spremembe, 28. marec, zaznamovala s prireditvijo, na kateri bodo razglasili zmagovalce nateÄ?aja Naj prostovoljska organizacija v mestni obÄ?ini Velenje v letu 2014, naj prostovoljec v mestni obÄ?ini Velenje v letu 2014 v kategoriji do 30 let in naj prostovoljec v mestni obÄ?ini Velenje v letu 2014 v kategoriji nad 30 let.Javni nateÄ?aj Naj prostovoljec in prostovoljna organizacija leta 2014 v mestni obÄ?ini Velenje je odprt ĹĄe do 9. marca 2015.

Najdete ga na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje: www.velenje.si (Javne objave). đ&#x;”˛

18:00 Dvorana Marof Stand up komedija EvoLucija (Lucija Ćirović)

Lunine mene

ÄŒetrtek, 5. marec

Sreda, 11. marec

Naj prostovolec, naj prostovoljka

Sobota, 7. marec

13.

marca, ob 18:48 zadnji krajec

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 5.3., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 6.3., 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 8.3., 11.00 PravljiÄ?ne urice, Rad te imam, mamica! • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

Velenje, 5. marca – Danes ob 18.00 bo v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj obmoÄ?no sreÄ?anje otroĹĄkih folklornih skupin. Na prireditvi s tradicionalnim nazivom ÂťZ igro in plesom v pomladÂŤ bodo nastopile folklorne skupine iz Velenja, Gornjega Grada, Ljubna in Vojnika. Vstop na prireditev, ki zaÄ?enja serijo obmoÄ?nih sreÄ?anj z razliÄ?nih podroÄ?ij delovanja ljubiteljskih kulturnih druĹĄtev in skupin, je prost.

hecat' bodo vsak teden v Ĺživo na zabavi presenetili nekoga, ki na dan oddaje praznuje doloÄ?en jubilej ali prav poseben Ĺživljenjski dogodek: rojstni dan, abrahama, zlato poroko ‌ S pomoÄ?jo sorodnikov, prijateljev in sosedov bodo pred stanovanje, hiĹĄo postavili ozvoÄ?enje, inĹĄtrumente, luÄ?i in povabili slavljenÄ?evega najljubĹĄega slovenskega glasbenika. ÄŒe Ĺželite tudi vi presenetiti svoje najbliĹžje, piĹĄite na e-naslov presenecenje@rtvslo. si ali pokliÄ?ite na 01 475 3309 in ekipa oddaje Ne se hecat' bo pripravila nepozabno glasbeno preseneÄ?enje.

Ne se hecat'

Na Gorici prireditev za Ĺženske

Na male ekrane prihaja nov ĹĄov Ne se hecat', ki bo od 7. marca vsako soboto ob 20. uri na 1. programu Televizije Slovenija gledalke in gledalce razveseljeval z glasbo, humorjem, zanimivimi in nenavadnimi gosti ter preseneÄ?enji s terena. Ustvarjalci oddaje vabijo tudi bralce Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as k sodelovanju. V oddaji Ne se

Velenje, 5. marca – Krajevna skupnost Gorica in Osnovna ĹĄola Gorica bosta tudi letos pripravila prireditev za krajanke. Na dogodek, posveÄ?en dnevu Ĺžena, vabijo danes ob 18. uri v avlo osnovne ĹĄole. đ&#x;”˛ bĹĄ

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka Shaun the Sheep (VB, Francija) Animirana pustolovĹĄÄ?ina za najmlajĹĄe brez dialogov, 85 minut ReĹžija: Mark Burton, Richard Goleszowski Petek, 6. 3., ob 18.00 Sobota, 7. 3., ob 18.00 Nedelja, 8. 3., ob 16.00 – otr. mat.

ÄŒRNO ALI BELO Black or White (ZDA) Drama, 121 minut ReĹžija: Mike Binder Igrajo: Kevin Costner, Gillian Jacobs, Jennifer Ehle, Anthony Mackie, Octavia Spencer, Bill Burr, Andre Holland idr.

Petek, 6. 3., ob 18.15 – mala dvorana Nedelja, 8. 3., ob 19.30 – mala dvor.

AVTOĹ OLA (Slovenija), komedija, kriminalka, 79 min.

ReĹžija: Janez Burger Igrajo: MaruĹĄa Majer, Gregor ÄŒuĹĄin, Vesna

PernarÄ?iÄ?, Ivo Ban, MatjaĹž TribuĹĄon, Vlado Novak, Gregor Zorc idr.

Petek, 6. 3., ob 19.45 Sobota, 7. 3., ob 20.45 – mala dvor.

Ponedeljek, 9. 3., ob 19.00 – m. dvor.

GEMMA BOVERY Gemma Bovery (Francija) RomantiÄ?na melodrama, 115 minut ReĹžija: Anne Fontaine Igrajo: Fabrice Luchini, Gemma Arterton, Jason Flemyng, Isabelle Candelier, idr.

Petek, 6. 3., ob 20.30 – mala dvor.

PETDESET ODTENKOV SIVE Fifty Shades of Gray (ZDA) RomantiÄ?na drama, 125 minut / ZDA ReĹžija: Sam Taylor-Johnson Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Jennifer Ehle, Luke Grimes, Marcia Gay. idr.

Petek, 7. 3., ob 21.30

Ponedeljek, 9. 3., ob 17.30

KAOS SVETA (Slovenija)

KAJ PA MOJCA?

Dokumentarni film, 65 minut Avtorja filma: Klemen Belavić, Aleksandra SaĹĄka Bellian Nastopajo: Tomo KriĹžnar, Ervin Hladnik MilharÄ?iÄ? , Erik ValenÄ?iÄ? idr.

Sobota, 7. 3., ob 19.00 v mali dvorani - brezplaÄ?na premiera in razgovor z obema avtorjema Nedelja, 8. 3., ob 17.00 – mala dvor.

(Slovenija) Dokumentarni film, 80 minut ReĹžija: UrĹĄa Menart Nastopajo: Nina Cvar, Ĺ tefka Drolc, Mojca Fatur, Nina IvaniĹĄin, Polona Juh, Milada Kalezić, Varja MoÄ?nik, Dotoreja Nadrah, Tina Poglajen, Nina Rakovec, Ĺ pela Rozin, Majda Ĺ irca, Maja Weiss, Barbara ZemljiÄ?, Pia ZemljiÄ?, Milena ZupanÄ?iÄ? idr.

Nedelja, 8. 3., ob 18.00 – premiera ob dnevu Ĺžena - brezplaÄ?no

OSTROSTRELEC

IDA

American Sniper (ZDA) Akcija, biograf., drama, 132 minut (ZDA) ReĹžija: Clint Eastwood Igrajo: Bradley Cooper, Sienna Miller, Jake McDorman, Kyle Gallner, Luke Grimes, idr.

Sobota, 7. 3., ob 20.00 Nedelja, 8. 3., ob 20.00

(Poljska, Danska, Francija, VB, Slovenija) Drama, 80 minut ReŞija: Paweł Pawlikowski Igrajo: Agata Kulesza, Agata Trzebuchowska, Dawid Ogrodnik idr.idr.

Ponedeljek, 9. 3., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

5. marca 2014

Nagradna križanka Picadilly

RADIO VELENJE

Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure v naš lokal, od koder se širi omamen vonj po hrani, ki obljublja pravo kulinarično popotovanje. Sprejmemo vas z izjemnim občutkom za domačnost, ki ga pričara obiskovalcem domačnost okusov in toplino, saj se oboje s prijetnimi vonjavami prelije v prav poseben kulinarični užitek. Lahko pridete na malico, se odločite za kosilo ali večerjo. Vedno presenečamo s kakšno novostjo.

Privoščite si razvajanje ... V Picadilly vas vabimo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi, vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t-bon, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru, kmečko ponev in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočamo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno »Picadilly lojtro »vsako sredo!

Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.

Prijazni smo tudi do študentov in dijakov, saj jim nudimo 10 % popust in 2 dl coca cole gratis.

Rešeno križanko pošljite najkasneje do 16. marca na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "PICADILLY".

Izžrebali bomo tri nagrade, Picadilly lojtre.

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas, dne 19. februarja 2015, so: • • •

Jana Hudomal, Ravne 181, 3325 Šoštanj (mobilni telefon); Marjan Intihar, Žlebič 27, 1310 Ribnica (polnilec za mobilni telefon v vozilu); Ivan Nabernik, Šalek 91, 3320 Velenje (folija za mobitel).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: MOBTEL ŠALEK

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice 

898 17 50

epp@nascas.si

ČETRTEK, 5. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 6. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 7. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 8. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 9. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 10. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 11. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 23. februarja do 1. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 23. februarja do 1. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

5. marca 2014

DEŽURSTVA

mali OGLASI PRIDELKI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

SADIKE vrtnic in ciprese ghuja smaragd od 60 do 250 cm, domača vzgoja, prodam. Dolinšek gsm: 041 354 575 SENO in slamo v kockah prodam (v okolici Velenja). Tel.: 03 8974 933 JABOLČNIK, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 8. 3., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam za 500,00 evrov.

Gsm: 041 557 829

BIKCA simentalca, starega eno leto, težkega 365 kg, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 02 8858 349

VOZILO FORD fiesto 1.3, 3 vrata, l. 2003, prvi lastnik, prevoženih 78.000 km, prodam po ugodni ceni. Gsm: 031 446 303

RAZNO CENTRALNO peč na trda goriva (drva), viadrus 35 KW, litoželezna, zelo dobro ohranjena, stara 9 let, prodam.

Cena po dogovoru. Gsm: 041 557 829 PC RAČUNALNIK HP 6000 PRO E8400, z monitorjem, miško, tipkovnico. Licenčni windows 7 slo. Prodam za 179 evrov.

Gsm: 041 692 995

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. - Pogrebno pokopališka dejavnost

03 896 44 90 24 ur na dan Plačilo na obroke

• 4-sobno stanovanje v Šmartnem ob Paki, duplex, 120 m2, 2/2 nad., zgrajeno 2007.

ER D (60-105 kWh/m2a).

Cena 119.000 evr.

Smo edini, ki na pokopališčih Podkraj in Škale nudimo pogrebno pokopališke storitve v celoti: prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, celovito ureditev vsega potrebnega za zadnje slovo po vaših željah. Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

ZD VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

VETERINARSKA POSTAJA

LEKARNA VELENJE • 2-sobno stanovanje na Tomšičevi v Velenju, 69 m2, v manjšem bloku na odlični lokaciji, 2/5 nad., adaptirano l.

2010. ER D(60-105 kWh/m2a).

Cena 69.000 evr.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, tel.: 898-1880.

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Oštir Marija, roj. 1920, Velenje, Škalska cesta 32; Šivak Albina, roj. 1930, Žalec, Trubarjeva ulica 3; Pencelj Jožef, roj.

1926, Polzela, Ločica ob Savinji, Sonč-

V 73. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

Pišite nam: pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). Ana Božič, dr. dent. med., 7. in 8. marec.

na cesta 18; Kodrun Marija, roj. 1953, Šoštanj, Zavodnje, 32a; Verhovnik Silvester, roj. 1951, Braslovče, Letuš 140; Pogorelčnik Marija, roj. 1923, Velenje, Podkraj pri Velenju 7h; Wernig Tomislav, roj. 1954, Velenje, Prešernova cesta 7c; Mlinar Štefanija, roj. 1919, Velenje, Stanetova cesta 40; Počivavšek Albin, roj. 1921, Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 119.

SONJA DOBNIK, dr. med.

V SPOMIN

Od nje smo se poslovili v sredo, 4. marca, na Plečnikovih Žalah v Ljubljani.

JOŽE - PEPI POLAK 2. 3. 1928 - 3. 3. 2011

Žalujoči: sin Andrej z družino in brat Mitja z družino

Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le zelo, zelo daleč je.

Leta prehitro minevajo, a za nas si še vedno tu med nami, v naših srcih. Pogrešamo te … Žena Štefka in hči Mojca z družino

ZAHVALA ob soočanju z resničnostjo minljivosti in odhoda našega dragega

VLADIMIRJA SMIRNOVA

V SPOMIN

1945–2015

Ljubezen in glasba tvojega srca sta zaznamovali naša življenja.

Hvala ti.

Radi te imamo.

vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, s stiskom roke delili bolečino z nami, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Posebej se zahvaljujemo dr. Aleksandri Žuber in osebju njene ambulante, dr. Iwoni Ewi Kosi, dežurni ambulanti ZD Velenje, dr. Petru Friškovcu, patronažni službi, delovni terapiji, reševalni postaji, sodelavcem Vegrada - strojnega parka, govornikoma g. Dragu Semetu in Cvetu Herlahu, pevcem MOPZ DU Velenje za čutno slovo, pogrebni službi Usar ter Komunalnemu podjetju Velenje.

Vsem še enkrat iskrena hvala.

9. marca bo minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi ati, mož, sin, brat in stric

DEJAN MRKONJIČ Solze žalost naj blažijo a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo na svetu puščajo sledi!

Hvala vsem, ki se ga spominjate.

Vsi njegovi

Žalujoča žena Hilda s hčerkama Metko in Natašo z družinama

ZAHVALA

ZAHVALA

V 76. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi

V bolečini sporočamo, da je šel od nas mož, oče, tast in dedi

JANEZ ČEPIN

ILIJA RAJKOVIĆ

(1938–2015)

z Jenkove 41 v Velenju

22. 3. 1939 – 2. 3. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga imeli radi in spoštovali. Posebej se zahvaljujemo govorniku Dragu Kolarju in Premogovniku Velenje.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in maše ter izrekli sožalje. Hvala častni straži, rudarski godbi, pevcem, govorniku, župniku in pogrebni službi Tišina. Hvala dr. Grošlju in patronažnemu osebju ZD Velenje. Žalujoči žena in sinova z družinama

Familija Rajković

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2015, barve: CMYK, stran 24

Za zaÄ?etek prepoznavanje

DrsaliĹĄÄ?e odprto do sredine marca

K pripravi novega obÄ?inskega programa varstva okolja Ĺželijo pritegniti ĹĄirok krog obÄ?anov in interesnih skupin

Sezono podaljťali do 15. marca – Tudi hokejski klub Velenje se je okrepil

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 1. marca – Ob koncu minulega tedna je na velenjskem drsaliĹĄÄ?u potekal hokejski turnir; v soboto so se ekipe z vseh koncev Slovenije pomerile v hokeju na velike, v nedeljo pa na male gole. Novica pa je, da se v nedeljo sezona na drsaliĹĄÄ?u ni konÄ?ala. Drsali bomo lahko do 15. marca.

Predsednik Hokejskega kluba Velenje MatjaĹž Novak nam je povedal, da je letoĹĄnji obisk drsaliĹĄÄ?a podoben lanskemu. ÂťLetoĹĄnja sezona je

Velenje, 25. februarja – V Vili Bianci je prejťnjo sredo potekala prva od dveh delavnic, na katerih so

ra v Mestni obÄ?ini Velenje.

Zadnji in obenem prvi obÄ?inski program varstva okolja so v Velenju sprejeli leta 2010. Letos se mu izteka veljavnost, zato je treba pripraviti

veÄ?jih okoljskih vpraĹĄanj – na sreÄ?o – v Ĺ aleĹĄki dolini ni veÄ?, kot je v uvodnih besedah povedal Klemen Kotnik, predstavnik ERICa, je priÄ?akovati, da bo nov dokument na-

druga po vrsti. OpaĹžali smo, da je bil obisk bolj konstanten kot prejĹĄnja leta, ko se je po novem letu precej zmanjĹĄal. Letos smo dnevno naĹĄteli po 150 drsalcev, kar je dobro.

Tudi zato smo se skupaj z MO Velenje, ki financira delovanje drsaliĹĄÄ?a, odloÄ?ili, da sezono podaljĹĄamo do sredine marca, saj so temu naklonjene ĹĄe vedno nizke temperature,ÂŤ nam je povedal Novak. Veseli so, ker so letos okrepili vrste hokejskega kluba, ker se je odliÄ?no prijelo

kegljanje na ledu – kerling, in ker so izvedli kar nekaj teÄ?ajev drsanja in hokeja. OdliÄ?no so bili obiskani tudi med zimskimi poÄ?itnicami. ÂťRaÄ?unamo, da bo obisk dober vse do konca sezone in upamo, da bomo drsali tudi prihodnjo zimo,ÂŤ ĹĄe izvemo. Prezgodaj je reÄ?i, ali bo drsanje tudi v prihodnje ostalo brezplaÄ?no.

To bo odvisno od MO Velenje, ki sedaj poskrbi za plaÄ?ilo stroĹĄkov.

KakĹĄni so letos – najveÄ? jih je s plaÄ?ilom elektriÄ?ne energije, pa bo jasno ĹĄele, ko bo sezona konÄ?ana. đ&#x;”˛

bĹĄ

Sezona trajala tri mesece

â?ą

Prva delavnica je bila zelo dobro obiskana – 41 udeleŞencev v ťestih skupinah.

Za najveÄ?jega onesnaĹževalca so oznaÄ?ili promet.

udeleĹženci skuĹĄali prepoznati okoljska vpraĹĄanja v mestni obÄ?ini Velenje. SluĹžili bodo za osnovo pri pripravi novega obÄ?inskega programa varstva okolja. Druga delavnica, na kateri bodo za znana okoljska vpraĹĄanja iskali reĹĄitve, doloÄ?ali cilje in ukrepe za njihovo izvrĹĄevanje, bo ta mesec – marca, pravi Katarina Ostruh iz Urada za urejanje prosto-

novega. Mestni obÄ?ini Velenje bodo pri tem pomagali na inĹĄtitutu za ekoloĹĄke raziskave ERICo. Ĺ˝elijo si sodelovanja Ä?im ĹĄirĹĄega kroga javnosti in interesnih skupin, zdruĹženj, saj bo trajnostno naravnan strateĹĄki dokument osnova za nadaljnji prostorski, gospodarski in druĹžbeni razvoj lokalne skupnosti. ÂťKdor se ne more udeleĹžiti naĹĄih delavnic, je vabljen, da sodeluje preko spleta. Pripravili smo obrazec, na katerem lahko izrazi svoje mnenje,ÂŤ pravi Ostruhova.

Glede na poroÄ?ilo o stanju okolja, ki so ga izdelali lani in ugotovili, da

menjen prometu. UdeleĹženci prve delavnice, veÄ? kot ĹĄtirideset jih je bilo, so na prvo mesto po pomembnosti in za najveÄ?jega onesnaĹževalca oznaÄ?ili prav promet. Ta ima, tako kot povsod, vedno veÄ?ji negativni vpliv na okolje, vpliva na zrak, kakovost tal oziroma prsti, voda, hrup in poslediÄ?no zdravje ljudi. Hkrati pa je to podroÄ?je, na katerem lahko sami veliko naredimo (zmanjĹĄamo voĹžnje z motornimi vozli, uporabljamo javni promet, na kratkih razdaljah avtomobile zamenjamo s hojo, kolesi ...).

Ĺ oĹĄtanj – Z zaÄ?etkom meteoroloĹĄke pomladi se je na ĹĄoĹĄtanjskem drsaliĹĄÄ?u zaÄ?el topiti led. Ker so konec sezone predvideli za 28. februar, pa ga tudi niso prav niÄ? spodbujali, da bi se ĹĄe ohranil.

Sezona drsanja na rokometnem igriĹĄÄ?u sredi mesta, kjer je ObÄ?ina s pomoÄ?jo podjetja Kota iz PetrovÄ? Ĺže osmo sezono poskrbela za pravi led na 375 kvadratnih metrov veli-

đ&#x;”˛

mkp

Zdravje je Ĺživljenje Program Svit dokazano uÄ?inkovit Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ tevilni so se preizkusili.

mulator dodatno premika sedeĹž in konstrukcijo, tako kot je obÄ?utiti si-

ki ploskvi, je trajala polne tri mesece, od lanskega 1. decembra. Vmes je bilo drsaliĹĄÄ?e dvakrat zaprto, za kar je poskrbelo vreme, enkrat deĹž, enkrat pa za zimo nenavadno visoke temperature. V tej sezoni se namreÄ? niso odloÄ?ili za postavitev ĹĄotora, saj jim je tega v prejĹĄnji skoraj polomil Ĺžled. Ĺ˝upan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih je z obiskom zadovoljen. Pravi, da je

drsaliĹĄÄ?e upraviÄ?ilo namen, saj je zimske radosti priÄ?aralo tudi tistim otrokom, ki se jih kje drugje zaradi finanÄ?ne stiske niso mogli nauĹžiti. NajveÄ?ji obisk so beleĹžili konec decembra in med poÄ?itnicami. Sicer pa so drsaliĹĄÄ?e uporabljali tudi hokejisti, ob veÄ?erih pa je drsanje rekreacijo nudilo odraslim in starejĹĄim.

Ureditev drsaliĹĄÄ?a je ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj stala 42.000 evrov. Nabavili so tudi 150 parov drsalk, ki so si jih za simboliÄ?no ceno en evro lahko izposodili tisti, ki jih niso imeli. Drsanje pa je bilo za vse brezplaÄ?no.

đ&#x;”˛

Simulator varne voĹžnje v avli Velenje, 3. marca – V avli Mestne obÄ?ine je bil dva dni postavljen simulator varne voĹžnje, ki so ga razvili v MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru Ĺ olskega centra Velenje. Vozniki so se lahko na njem preizkusili in zanimanja, kot je povedal UroĹĄ Remenih iz Ĺ CV, je bilo veliko. Simulator varne voĹžnje zajema vse situacije, ki se odvijajo v prometu, tako v mestu kot na obmestnih cestah ali avtocestah, od semaforiziranih kriĹžiĹĄÄ?, kroĹžiĹĄÄ?, razvrĹĄÄ?anja, uporabe smerokazov, prometnih znakov, hitrosti omejitev ... ÂťSimulira veliko realnih situacij, ki se lahko zgodijo v prometu, tudi nepredvidljive, ki zahtevajo, da se voznik hitro odzove. Pri tem si-

Led na ĹĄoĹĄtanjskem drsaliĹĄÄ?u se je Ĺže zaÄ?el topiti, Kota iz PetrovÄ? pa pospravljati opremo

le v avtomobilu med voĹžnjo,ÂŤ pravi mkp Remenih.

Jutri (v petek) se bo iztekel Teden boja proti raku, ki letos poteka pod geslom Zdravje je Şivljenje – upoťtevajte Evropski kodeks proti raku.

S kodeksom, posodobljenim v letu 2014, Zveza slovenskih druĹĄtev za boj proti raku razĹĄirja 12 nasvetov za zmanjĹĄanje tveganja raka. Marec je tudi mesec boja proti raku debelega Ä?revesa in danke. Na Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje ponovno opozarjajo na pomen rednega udeleĹževanja presejalnih pregledov v Programu Svit.

Po ĹĄtevilu na novo obolelih je rak na debelem Ä?revesu in danki drugi najpogostejĹĄi rak v Sloveniji. Podat-

ki kaĹžejo, da je v letu 2009 zbolelo 1.579 oseb, 791 jih je zaradi bolezni umrlo, in to predvsem zato, ker je bil rak pri njih odkrit prepozno. Pojavnost te oblike raka je do leta 2010 naraĹĄÄ?ala, leto kasneje pa je predvsem po zaslugi programa Svit zaÄ?ela padati, saj so s pomoÄ?jo presejalnega programa zaznali in odstranili Ĺže polipe – predrakave spremembe – in s tem prepreÄ?ili nastanek bolezni. ÂťRak na debelem Ä?revesu in danki se razvija zelo prikrito, brez oÄ?itnih znakov. S preprostim testiranjem na prikrito krvavitev v blatu, ki se izvede v domaÄ?em okolju, je mogoÄ?e prepreÄ?iti razvoj omenjenega raka,ÂŤ pravi JoĹžica MauÄ?ec Zakotnik, vodja programa Svit, in dodaja, da je ta namenjen prav zdravim ljudem, ki jim z rednim testiranjem vsaki dve leti omogoÄ?a, da zdravi tudi ostanejo.

Lani je bilo v Sloveniji v prese-

jalni program povabljenih dobrih 253 tisoÄ? oseb, starih od 50 do 69 let, odzvalo se jih je veÄ? kot 152 tisoÄ?. Komplet testerjev za odvzem dveh vzorcev blata na prikrito krvavitev je poslalo 144 tisoÄ? oseb.

Od 137.900, ki so poslale primerne vzorce za analizo, jih je 8.108 imelo pozitiven izid. Te so povabili na presejalno kolonoskopijo za razjasnitev vzroka krvavitve. Opravilo jo je 7.932 ljudi. Po doslej zbranih podatkih so lani odkrili rak debelega Ä?revesa in danke v 150 primerih, 1.887 pa je imelo napredovalni adenom, kar predstavlja veÄ?je tveganje za nastanek raka.

Pri osebah, ki so se doslej odzvale v program Svit, so odkrili blizu 1.300 primerov raka. Po ocenah je bilo med takimi, ki se niso odzvali vabilu, ĹĄe pribliĹžno 600 oseb, ki bi jim raka odkrili v zgodnji fazi, Ä?e bi se pravoÄ?asno vkljuÄ?ili v testiranje.

Za dan Ĺžena razvajanje v mestu Velenje, 6. marca – Mestna obÄ?ina Velenje bo konec tedna, od jutri zjutraj do nedelje, 8. marca zveÄ?er, z akcijo Razvajaj se v mestu v sodelovanju s trgovskimi in gostinskimi lokali ter obrtniki v mestnem srediĹĄÄ?u zaznamovala svetovni dan Ĺžena. V soboto bodo ob 10. uri na ploĹĄÄ?adi pred Centrom Nova pripravili modno revijo. V spremljevalnem delu programa bodo sodelovale tudi glasbenica Anu in Ä?lanice plesno-navijaĹĄke skupine Zvezdice. Na sobotni modni reviji se bodo s svojimi izdelki predstavile trgovine Alpina, Grazia bu-

tik, Mladinska knjiga, Moda La Luna, Peko, Pletenine Ĺ penko, Polzela, Sax, Univerzum trade in Virus Jeans.

Za urejene priÄ?eske manekenk in manekenov bodo poskrbeli frizerski saloni Antlej, Boom, Figaro in Studio Moderna. Dekleta in Ĺžene bodo to sobotno dopoldne razveselili tudi s cvetjem. Trgovski in gostinski lokali ter obrtniki pa so v okviru akcije Razvajaj se v mestu pripravili posebno akcijsko ponudbo svojih izdelkov in storitev, namenjeno predvsem Ĺženskam. đ&#x;”˛