09 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (-1/8 °C), soboto (1/9 °C) in nedeljo (-1/9 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

MoĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 3. marca 2016â€

ĹĄtevilka 9 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Strah je velik gospod Milena KrstiÄ? - Planinc

Celjani sreÄ?no iz Velenja Velenjski ljubitelji rokometa, ki so napolnili RdeÄ?o dvorano, so videli odliÄ?no tekmo veÄ?nih rivalov in odliÄ?en zaÄ?etek svojih ljubljencev. Ti so vodili ves Ä?as tekme in drĹžali tri ali ĹĄtiri gole prednosti. To jim je uspevalo do 56. minute, ko je priĹĄlo do

kar presenetljivega izenaÄ?enja 23 : 23 in do napete konÄ?nice, ki tokrat ni prinesla zmagovalca.

Po tekmi so bili VelenjÄ?ani seveda razoÄ?arani, saj se jim je zmaga izmuznila iz rok.

Kljub temu pa je rezultat dober in prinaĹĄa

175 delavcev TEĹ odveÄ?? Ĺ oĹĄtanj, 1. marca - Delavci Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj so bili neprijetno preseneÄ?eni. Kljub drugaÄ?nim zagotovilom je sindikat prejel novo sistemizacijo delovnih mest, iz katere je mogoÄ?e razbrati, da jih je kar 175 preveÄ?. Predsednik sindikata Danilo Tajnik je za NaĹĄ Ä?as povedal, da so vÄ?eraj (po zakljuÄ?ku redakcije Ä?asopisa) sistemizacijo zavrniti, obenem pa pozvali k dialogu. ÄŒe pri tem ne bodo uspeĹĄni, bodo zaostrili sindikalni boj. Spomnimo: pred nedavnim so se Ĺže preoblikovali v stavkovni odbor.

V ponedeljek smo se pogovarjali z direktorjem TEĹ mag. Armanom Koritnikom (pogovor objavljamo na strani 5). Ta je zagotovil socialni dialog, o konkretnih ĹĄtevilkah preseĹžnih delavcev pa pred podpisom dogovora s socialnimi partnerji ni Ĺželel govoriti.†đ&#x;”˛ mz

KuÄ?an v Velenju Milan KuÄ?an, prvi predsednik, je knjiga, obseĹžna biografija o naĹĄem prvem predsedniku, ki jo je napisal zgodovinar dr. BoĹžo Repe in seveda, kot je pri nas Ĺže obiÄ?aj, sproĹžil ĹĄtevilBockoPix ne polemike. Vse to bo avtor ob knjigi odstiral tudi na sreÄ?anju, ki ga je pripravila velenjska knjiĹžnica. Izredno zanimivo sreÄ?anje bo v preddverju velenjske knjiĹžnice, danes, 3. marca, đ&#x;”˛ v goste pa prihajata oba – Milan KuÄ?an in dr. BoĹžo Repe. â€

16

izenaÄ?en boj v naslednje kroge. Ĺ˝e to soboto je pred rokometaĹĄi Gorenja nova pomembna tekma. Ob 19. uri v RdeÄ?i dvorani gostijo ekipo Slovenj Gradca in seveda priÄ?akujejo, da bo podora s tribun Ä?im veÄ?ja.

Vse dobro, vsak dan, vsem Ĺženam tega sveta!

Strah je velik gospod. To se ve. In se je vedelo. Vedno. Na temelju strahu so spretni manipulanti vedno dosegali svoje.

PrestraĹĄeni ljudje drugaÄ?e razmiĹĄljajo, drugaÄ?e ravnajo.

Strah, ki je gotovo najbolj prvinsko Ä?loveĹĄko Ä?ustvo, ima na obnaĹĄanje velikanski vpliv. Nalezemo se ga lahko hitro. Hitreje kot gripe. PrenaĹĄa se s posnemanjem in opazovanjem drugih.

In mene je strah. Ko opazujem, kako ljudje protestirajo proti nastanitvam beguncev, zavraÄ?ajo in odklanjajo namestitev otrok, ki so tukaj brez starĹĄev, mi ni samo neprijetno, tudi strah me je. Ne beguncev in ne otrok. Strah me je obnaĹĄanja nas samih.

PrejĹĄnji teden sem brala, kako so nekaj begunskih otrok, starih med deset in ĹĄtirinajst let, pomagali v dijaĹĄkem domu zavrniti (tudi) nekateri profesorji na kranjski gimnaziji. Na tisti, ki nosi ime po najveÄ?jem slovenskem pesniku PreĹĄernu. Pesniku, ki je pel: ÂťNe vrag, le sosed bo mejak ...ÂŤ. Profesorji, ki naj bi vzgajali, uÄ?ili, pomagali premagovati strahove, poudarjali soÄ?utje, obzirnost, strpnost, razmiĹĄljali in delovali multikulturno ...?

A se k sreÄ?i na drugi strani pojavljajo tudi primeri dobrih praks. Primeri, ki blaĹžijo strah kljub manjkanju pozivom k strpnosti in soĹžitju od tistih, od katerih bi to priÄ?akovali. Da bi nas bilo manj strah.

Slavoj Ĺ˝iĹžek, filozof svetovne slave, za Ä?igar intervjuje se tepejo mediji in priznane univerze, je prepriÄ?an, da je kljub grdim dejstvom o beguncih in neprijetnih resnicah o tej problematiki treba zavrniti antiemigrantski strah. O njem je govoril na veledogodku, moÄ?ni dozi visoke filozofije na odru mariborske Drame. ÂťPrava umetnost je odkrito se spoprijeti s problemom beguncev na nerasistiÄ?en in neparanoidni naÄ?in,ÂŤ je dejal.

Saj umetnost! Pa naĹĄe reĹĄevanje? Tudi vas spominja na politikantstvo?

UredniĹĄtvo

Ob dnevu Ĺžena Mojca Pevec iz HiĹĄke zdravja se praznika Ĺžensk veseli, pri moĹĄkih pa opaĹža, da dan Ĺžena bolj razumejo kot praznik poroÄ?enih Ĺžensk. ÂťZdi se mi tudi, da pri mlajĹĄih Ĺženskah, dekletih ne pride toliko do izraza kot potem pri starejĹĄih. Parterji so bolj pozorni do svojih Ĺžena ob 8. marcu kot pa denimo prijatelji do sodelavk. Zato menim, da poroÄ?ena Ĺženska bolj doĹživi ta praznik kot samska ali pa mlajĹĄa dekleta. Poleg tega starejĹĄi moĹĄki drugaÄ?e dojemajo ta praznik kot mlajĹĄi. So bolj pozorni in ga bolj upoĹĄtevajo.ÂŤ Tudi sama dobi kak cvet ob dnevu Ĺžena. ÄŒe ne kdo drug, ga prinese kaka stranka. ÄŒesa pa si ob 8. marcu bolj Ĺželi – kruha ali roĹž? ÂťV danaĹĄnjem Ä?asu in v teh razmerah bolj kruha. Ne govorim toliko zase kot na sploĹĄno, saj mislim, da bi veliko Ĺžensk raje izbralo kruh. Bi pa bilo prav, da bi si roĹže.ÂŤ OpaĹža, da se poloĹžaj Ĺžensk v druĹžbi izboljĹĄuje. ÂťVedno bolj smo Ĺženske enakopravne, vedno veÄ? nas je na vodilnih poloĹžajih, tudi v parlamentu, kar je spodbudno.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Velenje – Odbor za mestni marketing Mestne obÄ?ine Velenje bo na osnovi ankete ter mnenj obÄ?ank in obÄ?anov o njihovi viziji mestnega srediĹĄÄ?a pripravil nadaljnje ukrepe, ki bodo prispevali k poĹživitvi tega. Anketa je bila objavljena na spletnih straneh Mestne obÄ?ine Velenje in TuristiÄ?no informacijskega centra Velenje, pri obeh pa jo je bilo moÄ? dobiti tudi v tiskani obliki. đ&#x;”˛

mkp

Za pomoÄ? na domu sto tisoÄ?akov Ĺ oĹĄtanj – V proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je letos za sofinanciranje pomoÄ?i druĹžini na domu predvidenih 100.000 evrov. ViĹĄino teh stroĹĄkov je teĹžko natanÄ?no oceniti, saj se ĹĄtevilo uporabnikov med letom nenehno spreminja.

V Ĺ oĹĄtanju v popreÄ?ju to storitev uporabi 33 obÄ?anov, njihova popreÄ?na starost je 79 let, v popreÄ?ju pa meseÄ?no potrebujejo 18 ur pomoÄ?i. đ&#x;”˛

mkp

Nova sestava sveta za preventivo Ĺ martno ob Paki – Aprila letos se izteÄ?e mandat Ä?lanom sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki. Na nedavni seji tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta so svetniki potrdili predlog komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja o imenovanju njegovih novih Ä?lanov.

V njej so Roman PaviÄ? (predstavnik velenjske policijske postaje), Franc ZajamĹĄek je predstavnik skupnega prekrĹĄkovnega organa, predstavnica ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole je Jerneja Ĺ˝agar, obÄ?inski svet je predlagal svetnika Rudolfa Meha, vaĹĄke skupnosti pa Gregorja BratkoviÄ?a. đ&#x;”˛

Tp

Potrdili program ĹĄporta Ĺ martno ob Paki – Na nedavni seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so tamkajĹĄnji svetniki potrdili letoĹĄnji program ĹĄporta v lokalni skupnosti.

Za izvajanje ĹĄportne dejavnosti bo ta letos druĹĄtvom in posameznikom zagotovila 33.700 evrov. Od tega najveÄ?, 28.700 evrov, za kolektivni ĹĄport, 3.000 evrov je predvidenih za posameznike, preostalo pa za ĹĄportno rekreacijo. Poleg sredstev, namenjenih izvajalcem ĹĄportnih programov, je v programu ĹĄporta predvidenih ĹĄe 19.200 evrov za vzdrĹževanje ĹĄportnih objektov v obÄ?ini.

Denar bodo razdelili na osnovi razpisa, ki ga je lokalna skupnost objavila na svojih spletnih straneh. Prijave zbirajo na obÄ?inski upravi do 15. marca. đ&#x;”˛

tp

Regijsko tekmovanje v ekoznanju Ljubljana, 24. februarja – V Ekokvizu, vseslovenskem tekmovanju osnovnoĹĄolcev v ekoznanju, je v celjski regiji slavila ekipa uÄ?encev OĹ PetrovÄ?e in se tako uvrstila na drĹžavno tekmovanje, ki bo 25. marca na OĹ LjubeÄ?na. Sledile so jim ekipe uÄ?encev OĹ Ĺ marje pri JelĹĄah, OĹ Vojnik, OĹ Bratov Letonje Ĺ martno ob Paki in OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje.

V Ekokvizu, v katerem so odgovarjali na vpraĹĄanja o biotski raznovrstnosti, odpadkih in hrani, je tekmovalo 3.567 uÄ?encev iz 148 slovenskih osnovnih ĹĄol, od tega iz celjske regije 153 triÄ?lanskih ekip iz 19 osnovnih ekoĹĄol. mkp

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

3. marca 2016

Se pri vzdrĹževanju interventnih vozil dogajajo nepravilnosti?

Mestni marketing zastavlja vizijo z obÄ?ani

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Da naj bi se, opozarjajo Anonimni delavci ReĹĄevalne postaje Zdravstvenega doma Velenje – Izvajalec, ki ĹĄe ni izbran, naj bi podal ÂťneobiÄ?ajno nizko ponudboÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 1. marca – Anonimni delavci Reťevalne postaje Zdravstvenega doma Velenje – tako so se podpisali – so se v torek s pismom in pozivom medijem, da preverijo nepravilnosti, ki naj bi se dogajale pri vzdrŞevanju interventnih vozil, obrnili tudi na naťe uredniťtvo.

PiĹĄejo, da so v zvezi s tem, ko naj bi samostojni podjetnik Âťta in taÂŤ (navajajo ga z imenom in priimkom, a ker ga tudi sami nimajo, naj ga nima tudi on) brez javnega razpisa vzdrĹževal interventna vozila, opozarjali Ĺže prejĹĄnje vodstvo Zdravstvenega doma.

Novo vodstvo pa naj bi javni razpis sicer objavilo, nanj pa naj bi se z ÂťneobiÄ?ajno nizko ponudboÂŤ odzval isti vzdrĹževalec.

ReĹĄevalce (veÄ? ali eden?) to napeljuje k sklepu, da bo izvajalec vsa dela skuĹĄal opra-

viti kot manj zahtevna oziroma se jim ne bo posvetil v zadostni meri, morda – tako napeljujejo – pa bo v vozila vgrajeval celo neoriginalne dele. Pri vozilih, ki reťujejo Şivljenja, bi bilo to nesprejemljivo in neodgovorno.

Direktor Zdravstvenega doma Velenje Zdenko Kikec, dr. med., na katerega smo se obrnili za pojasnila, pa pravi, da za nezadovoljstvo glede vzdrĹževanja vozil in njihove varnosti sliĹĄi prviÄ?. Z vozili na terenu doslej

tudi ni bilo teĹžav. Vozni park Zdravstvenega doma Velenje ĹĄteje dvanajst interventnih vozil, v kratkem se jim bosta pridruĹžili ĹĄe dve.

Glede samega razpisa je pojasnil, da je bil ta objavljen na portalu javnih naroÄ?il 28. decembra lani, izvajalec oziroma ponudnik del pa ĹĄe ni izbran. ÂťNa razpis se je prijavilo osem ponudnikov, pet na prvi sklop in trije na drugega. O viĹĄini pogodbe, ki bo sklenjena na letni ravni, pa ne morem govoriti. PrviÄ? je ta odvisna od potrebnih servisiranj, popravil in zamenjav iztroĹĄenih ali pokvarjenih delov, drugiÄ? pa, ker kot Ĺže reÄ?eno, ponudnika del ĹĄe nista izbrana.ÂŤ Ker torej izvajalec ĹĄe ni izbran, se nam seveda kar samo vsiljuje vpraĹĄanje, kdo so ti anonimni delavci ReĹĄevalne postaje in kakĹĄne so njihove Ĺželje. đ&#x;”˛

Ĺ iri se krog okolju in druĹžinam prijaznih planinskih koÄ?

Regija SaĹĄa – Planinska zveza Slovenije je na nedavni konferenci o planinskem gospodarstvu podelila nove certifikate okolju in druĹžinam prijazna planinska koÄ?a. Z njima se lahko pohvali 40 slovenskih planinskih domov, ki zagotavljajo do okolja prijazno in energetsko uÄ?inkovito upravljanje oziroma,

da odprtih vrat sprejmejo otroke in njihove starĹĄe. Med prejemniki je bilo kar nekaj planinskih koÄ? iz regije SaĹĄa. Certifikat okolju prijazna planinska koÄ?a so med drugim prejeli Dom na OkreĹĄlju ter KoÄ?i na Loki pod Raduho in v Grohatu pod Raduho. Certifikat druĹžinam prijazna koÄ?a pa Dom na

Se bo v Sloveniji (vendarle) manj kadilo?

AmeriÄ?an in Rus v RogaĹĄki – Iz kriĹžiĹĄÄ?a kroĹžiĹĄÄ?a – ÄŒetrt stoletja Âťsmeh terapijeÂŤ – Podsreda brez paviljona?

Slovenski pregovor sicer pravi, da se praĹĄi za dobrim konjem, a pri nas dvigujejo prah predvsem slabe stvari. Zadnji Ä?as razna protestna zborovanja proti migrantom in centrom, ki naj bi jih zanje odprli pri nas. Prah dviguje tudi razliÄ?no kadrovanje na visokih ravneh, tudi nova zakonodaja o kajenju oziroma prepovedi kajenja. Rekli bi lahko, da se dviguje prah, ker naj bi dvigovanje dima zmanjĹĄevali. Dobre stvari prahu ne dvigujejo, ampak blagodejno vplivajo na naĹĄe razpoloĹženje. Tako tudi zadnji podatki o lanski gospodarski rasti. Ob tem smo zadovoljni celo z oceno ÂťEvropeÂŤ, ki sicer zaradi raznih uredb in graj na naĹĄ raÄ?un pri nas res tudi pogosto dviga precej prahu.

Zadnje dni se je spet izkazalo, kako majhen je svet. Ne zaradi ĹĄe vedno trajajoÄ?e selitve narodov, tudi zaradi morda razliÄ?nih manj boleÄ?ih stvari. Tudi pri nas. Za RogaĹĄko Slatino tako lahko trdimo, da je bila razpeta med Rusijo in Ameriko. V ta zdraviliĹĄko steklarski kraj je priĹĄel na obisk ameriĹĄki veleposlanik v Sloveniji gospod Hartley. ÄŒeprav so mu Ĺže povedali, da podjetja iz te obÄ?ine Ĺže precej sodelujejo z ZDA, ja bil vseeno preseneÄ?en, da osem desetin izdelkov iz Steklarne pristane v njegovi drĹžavi. Da tja potujejo tudi Ĺ krablove orgle. Seveda pa v RogaĹĄko Slatino Ĺže tudi zaide kak ameriĹĄki turist. DomaÄ?ini z Ĺžupanom KidriÄ?em na Ä?elu bi seveda radi, da bi

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

bilo obiskovalcev od tam ĹĄe veÄ?. Sicer pa je veleposlanik napovedal, da bo poskuĹĄal obiskati Ä?im veÄ? razliÄ?nih krajev po vsej Sloveniji, saj ve, da je ta zelo lepa. V tem primeru Slovenci gotovo ne bi imeli niÄ? proti, Ä?e bi ga spremljala ÂťarmadaÂŤ njegovih sodrĹžavljanov.

Ker so ti navajeni viĹĄjega standarda, bi se morda lahko nastanili v hotel visoke kategorije Aleksander, ki dominira nad samim srediĹĄÄ?em RogaĹĄke Slatine. Ta je, potem ko se je znaĹĄel v teĹžavah, ker ni bilo veÄ? dovolj petiÄ?nih gostov iz Rusije in Ukrajine, in konÄ?al v steÄ?aju. Morda jih bo spet veÄ?, saj je zdaj ta hotel za pol leta najel Rus Vorobjev. NaÄ?rtuje pa tudi njegov odkup. Nekateri pravijo, da gre za domaÄ?ega podjetnika, saj ima najemnik registriran sedeĹž na Kristan Vrhu. Pa vseeno zlobneĹži pravijo, da ta kraj vse bolj postaja Ruska Slatina.

V zdraviliĹĄki RogaĹĄki Slatini se torej nekaj premika, v konjiĹĄki obÄ?ini se bo zavrtelo. Letos naj bi se jim uresniÄ?ila dolgoletna Ĺželja, da pri znanem gostiĹĄÄ?u Ulipi na meji med konjiĹĄko in zreĹĄko obÄ?ino, kjer se z glavne ceste Celje–Slovenske Konjice cesta odcepi proti ZreÄ?am, uredijo kroĹžiĹĄÄ?e. Dela bo financirala drĹžava, razpis je Ĺže ÂťzunajÂŤ, kmalu, tako upajo, bodo zaÄ?e z delati.

V Celju, kjer ĹĄe ni v popolnosti steklo delo v novem urgentnem centru, pa spet raÄ?unajo na zdravilno moÄ? smeha. Danes se namreÄ?

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Smrekovcu, Planinski dom v Logarski dolini, Dom na OkreĹĄlju, Kocbekov dom na KoroĹĄici in KoÄ?a na Loki pod Raduho.

Doslej je imela oba certifikata v dolini Mozirska koÄ?a na Golteh, certifikat druĹžini prijazna koÄ?a pa Dom na Menini. đ&#x;”˛

tp

zaÄ?enjajo Dnevi komedije, med predstavami pa bo tudi ÄŒudeĹžna terapija. Sicer pa se bo do 19. marca zvrstilo osem komedij, komedijski Âťthe best ofÂŤ. Na nocojĹĄnji otvoritveni slovesnosti si bodo lahko obiskovalci ogledali komedija GaĹĄperja TiÄ?a Trio, zadnji dan pa poleg zakljuÄ?ne slovesnosti ĹĄe komedija Borisa Kobala in Tina Vodopivca Staro za novo. Veliko razlogov za zdravilni smeh naj bi bilo tudi na predstavah vmes. Tokrat v Celju slavijo Ĺže Ä?etrt stoletja Dnevov komedije. Letos bodo tudi znova podelili Ĺžlahtno komedijantsko pero za najboljĹĄo izvirno komedijo, le-tega podeljujejo vsako drugo leto.

Ime nagrajenega dela je Şe znano – komedija Grenlandija – ime avtorja pa bodo razkrili ob sklepnem delu festivala.

Ni pa ĹĄe tudi ÂťrazkritoÂŤ, kje bo stal razstavni paviljon, ki ga je naĹĄa drĹžava postavila na svetovni razstavi v Milanu. V Podsredi so bili skoraj prepriÄ?ani, da bo popestril ponudbo tamkajĹĄnjega Kozjanskega parka (ÂťprepriÄ?aniÂŤ morda tudi zaradi gospodarskega ministra z njihovih bliĹžnjih logov), a za pridobitev tega lesenega paviljona je imelo Ĺželezo v ognju veÄ? obÄ?in. Podobno kot v Podsredi so bili prepriÄ?ani v Zagorju, ĹĄe najbolj menda zadnji Ä?as v Murski Soboti. A odloÄ?itve ĹĄe ni.

SliĹĄati je, da bodo za ta namen objavili javni razpis. DrugaÄ?e pa razburja stekleni paviljon, ki ga Ĺže postavljajo na Glavnem trgu v Celju. V njem naj bi tudi na mestu samem predstavili izkopanine, na katere so naleteli pri prenovi trga. A mnogi menijo, da ta, tak kot je, v ta stari del mesta ne sodi.

Pa ĹĄe to: Celje je (ĹĄe) manj prisotno v vrhu drĹžave. S poloĹžaja drĹžavne sekretarke pri gospodarskem ministru Zdravku PoÄ?ivalĹĄku je odstopila Margareta GuÄ?ek ZakoĹĄek. Iz osebnih razlogov. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

3

AKTUALNO

3. marca 2016

Najpogosteje krĹĄene tri pacientove pravice Zastopnici pacientovih pravic za celjsko regijo lani obravnavali blizu 1000 pritoĹžb – VeÄ? krĹĄitev v zdravstvenih domovih kot v bolniĹĄnici Tatjana PodgorĹĄek

V Sloveniji je 13 zastopnikov pacientovih pravic, ki na leto obravnavajo blizu 10 tisoÄ? pritoĹžb pacientov. V celjski regiji delujeta dve zastopnici, ki sta leta 2014 obravnavali veÄ? kot 900 pritoĹžb, lani pribliĹžno 1000. ÂťK temu je treba dodati, da se nekateri odloÄ?ijo za iskanje pravice brez nas, takoj na mestu, Ä?e me-

â?ą

celjsko regijo, kamor sodijo tudi obÄ?ine Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline. Jurakovi smo v zvezi s krĹĄenjem pacientovih pravic zastavili ĹĄe nekaj vpraĹĄanj, nanja pa je takole odgovorila: Na kaj se najpogosteje nanaĹĄajo pritoĹžbe pacientov? ÂťNajpogosteje z nami komunicirajo po telefonu, pritoĹžujejo pa se zaradi razliÄ?nih stvari, ki niso povezane le z izvajanjem zdrav-

invalidskih komisij, na katere se najbolj pritoĹžujejo, ker komisije sklepajo o njihovem zdravstvenem stanju, ne da bi jih pregledale, ampak le na osnovi papirjev, ki jih dobijo. Vedno veÄ? se jih obraÄ?a na nas s teĹžavami z drugih

Zakon o pacientovih pravicah doloÄ?a 14 pravic, od tega so najpogosteje krĹĄene pravice o kakovostni zdravstveni oskrbi, dolgih Ä?akalnih dobah in prosti izbiri zdravnika.

nijo, da se jim je ta zgodila. TakĹĄen naÄ?in reĹĄevanja teĹžav se mi zdi najprimernejĹĄi. ÄŒe pa pacienti niso zadovoljni z reĹĄitvijo, ki so jim jo ponudili zdravstveni delavci, ali jih ti ne obravnavajo kompetentno, takrat pa se obrnejo na nas,ÂŤ pravi Cvetka Jurak, ena od zastopnic pacientovih pravic za

stvenih storitev. Tretjina pritoĹžb je s podroÄ?ja zdravstvenega zavarovanja (glede zdraviliĹĄkega zdravljenja, vedno manj je odobritev za razne zdravstvene pripomoÄ?ke, z zamudo prihajajo odloÄ?be o bolniĹĄkem staleĹžu). Tem sledijo pritoĹžbe v povezavi s centri za socialno delo, pa pritoĹžbe na delo

PrecejĹĄen dvig najemnine grobov Ĺ martno ob Paki – Od letoĹĄnjega januarja veljajo v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki nove, precej viĹĄje cene za najemnino grobov ter storitev, ki jih plaÄ?ajo obÄ?ani ob pogrebu. Na obÄ?inski upravi so pojasnili, da so predlagali viĹĄje cene zato, ker dosedanje iz leta 2009 Ĺže nekaj Ä?asa ne pokrivajo nastalih stroĹĄkov. ObÄ?ina skrbi za urejenost zemljiĹĄÄ?a,

na katerem so grobovi, za infrastrukturo ter odvoz odpadkov s pokopaliĹĄÄ?a. V okviru pogrebne slovesnosti zagotovi govornika ter zastavonoĹĄo.

Cena najema je za druĹžinski grob doslej znaĹĄala 19, po novem je to 25 evrov na leto, za enojni grob je s 13 poskoÄ?ila na 20 evrov, za Ĺžarni grob pa iz 10 na 20 evrov. Cena uporabe mrli-

Cvetka Jurak: ÂťV vseh okoljih ĹĄtevilo pritoĹžb naraĹĄÄ?a, ljudje se vedno bolj odloÄ?ajo za javno izraĹžanje nezadovoljstva.ÂŤ

ĹĄke veĹžice je viĹĄja za 17 evrov (iz 23 na 40 evrov.)

Kljub takĹĄnemu dvigu cen so obÄ?inski svetniki na nedavni zadnji seji obÄ?inskega sveta ugotavljali, da te v primerjavi s sosednjimi obÄ?inami niso previsoke.

Skupaj z odobritvijo cen najema so soglaĹĄali tudi z dvigom nadomestila za zastavonoĹĄa in govornika. Oba bosta po novem prejela 5 evrov.

Iz te postavke se je v obÄ?insko blagajno doslej nateklo blizu 10 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

Tp

Sistem BICY ponovno v uporabi Velenje, 1. marca – Sistem za izposojo koles BICY, ki v zimskih mesecih ni bil aktiven, je obÄ?ankam in obÄ?anom ter drugim uporabnikom ponovno na voljo.

Sistem BICY je brezplaÄ?en avtomatiziran sistem za izposojo mestnih koles; vkljuÄ?uje 61 koles na 13 izposojevalnih postajah v Ve-

lenju in Ĺ oĹĄtanju skupaj s 104 prikljuÄ?nimi stojali in omogoÄ?a izposojo koles v Velenju in Ĺ oĹĄtanju.

Posamezni uporabnik si na teden lahko kolo izposodi za 14 ur.

V sistem BICY se je v letu 2015 prijavilo 381 novih uporabnikov (skupaj je registriranih 2.311 uporabnikov). Ĺ tevilo izposoj je

veÄ? kot 84.935 od zaÄ?etka delovanja sistema BICY. Mestna obÄ?ina Velenje je za vzdrĹževanje in nakup dodatnih koles v sistemu BICY v preteklem letu namenila 14 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

mz

Ob dnevu Ĺžena JoĹžica Pungartnik je moĹĄka frizerka v salonu Lidija. Spominja se, da je bil 8. marec nekdaj bolj uveljavljen praznik. ÂťZdi se mi, da gre danes vse skupaj bolj skozi roĹže, skozi denar, prej pa je bil bolj oseben praznik, bolj je ĹĄlo za drobno pozornost.ÂŤ Meni, da Ĺženske same sebi namenjajo premalo pozornosti. ÂťLahko bi dale malo veÄ? na svojo zunanjost. Po drugi strani pa morajo ves Ä?as paziti na prihranke. VÄ?asih so hodile pred sluĹžbo k frizerju, da so priĹĄle na delo urejene. Zdaj pa se hodijo le striÄ?, redkokdaj frizirat ali barvat.ÂŤ PrepriÄ?ana je, da so Ĺženske danes emancipirane in imajo svoje pravice. ÂťÄŒutim, da imam kot Ĺženska, kot delavka spoĹĄtovanje ljudi.

Ne Ä?utim kake diskriminacije. V primerjavi z nekdanjim poloĹžajem Ĺžensk, ko so bile bolj vezane na dom, niso hodile v sluĹžbe, imamo danes veÄ? svobode, ker tudi sluĹžimo svoj denar.ÂŤ VÄ?asih so moĹĄki podarjali zvonÄ?ke, tiste prve spomladanske roĹže. Danes se ji celo zdi, da je roĹž preveÄ? in se tudi preveÄ? zapravi na njih. ÂťDanes si zagotovo bolj Ĺželim kruha kot roĹž. Da bi nam bilo vedno dobro.ÂŤ

podroÄ?ij. Povedo, da so obupani, ker so odprli Ĺže veliko vrat, a jim nihÄ?e niti ne prisluhne. Ena od takih zadev je mobing na delovnem mestu. Med 14 pravicami, ki jih doloÄ?a zakon o pacientovih pravicah, so najpogosteje krĹĄene pravice o kakovostni zdravstveni oskrbi, dolgih Ä?akalnih dobah in prosti izbiri zdravnika.ÂŤ Po informacijah se na vas v zadnjem Ä?asu pogosteje obraÄ?ajo ljudje tudi zaradi Âťpravice do upoĹĄtevanja vnaprej izraĹžene voljeÂŤ Za kaj gre? ÂťDrĹži. Gre za pravico, da takrat, ko smo ĹĄe sposobni odloÄ?ati o sebi, pooblastimo nekoga za Ä?as, ko tega ne bomo veÄ? mogli, katere zdravstvene oskrbe ne Ĺželimo veÄ?, ko se nam kljub medicinskim postopkom zdravstveno stanje ne bo izboljĹĄalo. To lahko naredimo s pomoÄ?jo pooblastitelja ali na osnovi obrazcev. Ti so na voljo pri vseh zastopnikih pacientovih pravic in pri osebnih zdravnikih. Seveda jih morajo podpisati pacient, osebni zdravnik, zastopnik pacientovih pravic. Podpisi morajo biti overljeni na obmoÄ?ni upravni enoti.ÂŤ Kako lahko zastopniki pomagate pacientom, ki se pritoĹžijo? ÂťNajprej jih posluĹĄamo in velikokrat ugotovimo, da jim ni bila krĹĄena katera od 14 zakonskih pravic, ampak da je bil krĹĄen odnos. ÄŒe bi imeli zdravstveni

delavci veÄ? Ä?asa, da bi pacientu primerno razloĹžili kakĹĄno stvar v zvezi z njihovovo boleznijo, bi bilo pritoĹžb precej manj. Ko ugotovimo s pacienti srĹž teĹžave, poskuĹĄamo neformalno poklicati izvajalca za pacienta sporne zdravstvene storitve. Moram reÄ?i, da velikokrat Ĺže na tej ravni izvajalci ugodijo njegovi Ĺželji. ÄŒe to ne gre, sledijo obravnave.

Na prvi so poleg pacienta prisotni zastopnik njegovih pravic, pri tem udeleĹženi zdravnik oziroma njegov predstojnik. Te so uÄ?inkovite, saj v zadovoljstvo pacientov na tej ravni reĹĄimo kar 98 odstotkov primerov.ÂŤ Je veÄ? krĹĄitev pacientovih pravic v zdravstvenih domovih ali v bolniĹĄnicah? ÂťVeÄ? jih je v zdravstvenih domovih, pri osebnih zdravnikih, vedno veÄ? pa je pritoĹžb s podroÄ?ja zobozdravstva. Poleg dolgih

â?ą

Storitev pri zastopniku pacientovih pravic je brezplaÄ?na.

Ä?akalnih dob se ljudje pritoĹžujejo ĹĄe zaradi tega, ker jim zobozdravniki pogosto ne povedo, kaj jim bodo naredili in koliko bodo za storitev morali doplaÄ?ati oziroma ali jim gredo pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Veliko jih kot razlog za pritoĹžbo navaja nekakovostno opravljeno storitev.ÂŤ

Kako pa je s pritoĹžbami pacientov iz regije SaĹĄa? ÂťS tega obmoÄ?ja v zadnjih nekaj mesecih ĹĄtevilo pritoĹžb naraĹĄÄ?a. Vezane so na osebne zdravnike in zobozdravnike. Moram pa reÄ?i, da se ob vsakem posredovanju stvari uredijo in mislim, da s tega obmoÄ?ja nimamo pri-

â?ą

Zastopnici pacientovih pravic za celjsko regijo delujeta v prostorih Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, ObmoÄ?na enota Celje, IpavÄ?eva 18.

mera, ki ga ne bi reĹĄili v korist pacienta.ÂŤ Kaj svetujete pacientom, ki menijo, da jim je bila krĹĄena pravica? ÂťNaj primerno, prijazno takoj gredo do osebe, s katero je priĹĄlo do nesporazuma, naj odkrito povedo, da so zaradi krĹĄenja pravice prizadeti. ÄŒe pa tega ne morejo opraviti sami, naj pokliÄ?ejo, piĹĄejo zastopniku. Storitev je brezplaÄ?na. Je pa naĹĄe delo okrnjeno, saj delamo le po 60 ur na mesec oziroma dvakrat na teden. Ljudje naj se pogovorijo o krĹĄitvah, saj se naĹĄ zdravstveni sistem spreminja po tej poti.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Cilji so blizu, a niÄ? se ne da uresniÄ?iti Ä?ez noÄ?

V Veplasu zagotavljajo, da beleĹžijo izjemno rast – Likvidnostne teĹžave posledica vlaganj lastnih sredstev – Lani 16 milijonov, letos naÄ?rtujejo Ĺže 20 milijonov evrov realizacije Tatjana PodgorĹĄek

Predsednik uprave druĹžbe Veplas Velenje Franc Vedenik je v dosedanjih pogovorih vedno zatrjeval, da so naÄ?rti druĹžbe zelo pogumni, kar pa se kasneje ni povsem odraĹžalo v rezultatih poslovanja. Je leto 2015 tisto leto, v katerem teh razhajanj ni veÄ??

DobiÄ?ek, ki ga v preteklosti ni bilo ‌

ÂťNaĹĄi naÄ?rti so realni, vizija trdna. Zadnji dve leti smo se ĹĄe vedno ukvarjali s posledicami gospodarske krize. Vzeli smo jih za izziv. Kljub temu smo veliko vlagali v posodobitev proizvodnje in razvoj,ÂŤ je dejal Franc Vedenik. Po njegovih besedah so s pridobitvijo ustreznih certifikatov za proizvodnjo izdelkov vstopili v povsem nov poslovni svet.

Ta je sicer zelo zahteven, prav tako posli, dogovori potekajo dalj

Ä?asa ne samo zaradi previdnosti partnerjev, ampak tudi drĹžava ne prispeva k temu, da bi lahko posle z njimi sklepali laĹžje. ÂťV naĹĄi panogi, ki je zelo perspektivna, po svoje tudi nepredvidljiva, saj v njej prevladujejo svetovno znane druĹžbe, se ne da niÄ? narediti Ä?ez noÄ?. Pa vendarle s pravimi odloÄ?itvami, postopnimi koraki uresniÄ?ujemo zastavljene cilje.

Dokaz za to trditev in napovedi o precej boljĹĄi prihodnosti druĹžbe govorijo doseĹženi rezultati.ÂŤ Lansko poslovno leto so sklenili z manjĹĄim dobiÄ?kom, ki ga pretekla leta ni bilo. Decembra lani so na novo zaposlili 15 ljudi, v tem Ä?asu jih bodo ĹĄe pet, nove zaposlitve naÄ?rtujejo ĹĄe sredi leta, pojasnjuje. DrastiÄ?no so poveÄ?ali prihodke, naĹĄteva. ÂťPred tremi leti je imel Veplas blizu 6 milijonov evrov eksternih prihodkov, lani so ti znaĹĄali Ĺže 16 milijonov, za letos naÄ?rtujemo 20 milijonov

Kdo bo sedel na Žerakov stol?

Velenje – Danes, 3. marca, potekajo na PV volitve sindikalnih zaupnikov in predsednika SPESS – Sindikata Premogovnika Velenje.

Za predsednika podjetniĹĄkega sindikata SPESS s petletnim mandatom kandidirajo Darko GruĹĄovnik, Simon Lamot in SreÄ?ko Ledinek. Eden od njih bo na mestu predsednika sedanjega Ferdinanda Ĺ˝eraka. ÄŒe nih-

evrov realizacije. BeleĹžimo nenormalno 30-, 40-odstotno rast, ki jo obvladujemo, kar je prav tako pomembno. NaĹĄa glavna teĹžava je zagotavljanje likvidnosti. Ta je posledica financiranja omenjene rasti iz lastnih obratnih sredstev in razmer na trgih.

V tem trenutku se pogovarjamo s hiĹĄno banko o kreditu, ki nam bo pomagal pri premagovanju likvidnostnega krÄ?a.ÂŤ Ob povedanem je pomembno dejstvo ĹĄe, da so lani izvedli vse aktivnosti, ki danes Ĺže zapolnjujejo proizvodne zmogljivosti. Te sicer niso zasedene za naslednjih pet let, imajo pa vsi posli dolgoroÄ?en znaÄ?aj, nekateri tudi za toliko Ä?asa najprej.

Optimizem je povsem na mestu

Nadaljnji razvoj druĹžbe so zastavili predvsem v treh prednostnih dejavnostih: v medicini, v

Ä?e v prvem krogu ne bo dobil dovolj glasov, bodo drugi krog volitev izvedli 11. marca. đ&#x;”˛

mkp

Zadruga tudi v LuÄ?ah LuÄ?e – Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je prejĹĄnji ponedeljek neuradno odprla vrata nekdanje Ĺ˝eleznine v LuÄ?ah, uradno pa jih bo v petek, 11. marca.

'MoĹž za par minut' Na samostojno podjetniĹĄko pot se je podal, ko z idejo ni prodrl v podjetju, kjer je bil zaposlen Milena KrstiÄ? – Planinc

Topolťica – Jani Gavez je primer, kako se da s pravo poslovno idejo, znanjem, predvsem pa pogumom, da se je lotiť, uspeti tudi na samostojni poti. Pred tem je imel dobro in relativno varno sluŞbo v znanem podjetju v dolini. V njem za idejo, ki jo je ponujal, niso imel podpore in posluha. Prav, si je rekel, grem pa na svoje.

Odprl je s. p. in pri tem imel, to je treba priznati, dobro idejo tudi za ime firme: MoĹž za par minut. Z njim je takoj, ko je pred letom in pol zaoral ledino, vzbudil zanimanje. Tudi vaĹĄe? ÂťOpravljam storitve montaĹže in servisa kopalniĹĄke opreme in z njimi pokrivam celotno Slovenijo. Trg to potrebuje. V lanskem letu sem sodeloval z veÄ? kot tristo strankami. Naproti jim grem s kakovostjo in ceno,ÂŤ pravi. Živimo v turbulentnih Ä?asih. Ljudem zmanjkuje Ä?asa, volje in energije, pa tudi znanja, da bi se sami lotili servisnih storitev, ki jih potrebujejo doma,ÂŤ pravi. Pa Poslovni prostor na kolesih: v njem je vse, kar potrebuje, od raÄ?unalnika do orodja.

pokliÄ?ejo MoĹža za par minut. Gre tudi v trgovino, Ä?e je to potrebno.

Ker ni predvideval, da bo obseg dela tako velik, mu je za zdaj prioriteta kopalniĹĄko pohiĹĄtvo, pri tem pa si pomaga z dvema zunanji-

kateri je pred dvema letoma postala solastnik hÄ?erinskega podjetja vodilna proizvajalka medicinske opreme na svetu – ĹĄvedska druĹžba ArjoHuhtleigh (ta je veliko prispevala k rasti prihodkov), druga prednostna dejavnost je mnoĹžiÄ?ni transport (avtodomi, projekti za Ĺželeznico), tretja pa letalska proizvodnja. V vseh so naĹĄli strateĹĄke poslovne partnerje. ÂťNaĹĄa usmeritev je utrditev poloĹžaja v omenjenih dejavnostih. Zanima nas tudi, kako s temi ali ĹĄe s kakĹĄnimi novimi strateĹĄkimi partnerji doseÄ?i 40, 50 milijonov evrov realizacije na leto.ÂŤ Niso ti naÄ?rti glede na razmere v gospodarstvu nerealni? ÂťNiso. Pred ĹĄtirimi leti smo v strateĹĄki naÄ?rt po mnenju nekaterih zapisali neuresniÄ?ljive cilje, a smo jih dosegli. Moramo pa priznati, da bodo morda bolj kot doslej naĹĄa priÄ?akovanja krojile politiÄ?ne razmere, poloĹžaj bank, odloÄ?itev tujih druĹžb za vlaganja v Sloveniji, ki temu ni naklonjena. Pridobitev zelo zahtevnih certifikatov za proizvodnjo medicinskih izdelkov in za letalsko industrijo vliva optimizem, prav tako rast kompozitne branĹže v svetu, v kateri smo moÄ?no prisotni. Ocenjujemo, da je optimizem povsem na mestu,ÂŤ je sklenil pogovor Franc Vedenik. đ&#x;”˛

Prostore poslovalnice, ki so bili naprodaj v steÄ?ajnem postopku propadle zadruge ZKZ Mozirje, je nekoliko preuredila, v ponudbo pa poleg kmetijskega repromateriala uvrstila ĹĄe nekatere Ĺživilske izdelke, ki jih ima v ponudbi tudi v svojih poslovalnicah v MetleÄ?ah, Velenju, Ĺ martnem ob Paki.

V Kmetijski trgovini LuÄ?e, tako se imenuje po novem, so zaposleni trije delavci, od tega sta dva zaposlena na novo. NaloĹžba je Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina stala blizu 3000 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

tp

ma sodelavcema. ÂťPoskuĹĄamo graditi zgodbo, v katero verjamemo. PrepriÄ?ani smo, da bo uspela,ÂŤ pravi. Uspeva Ĺže zdaj.

Ne glede na to, od kod je stranka, se odzove. ÂťÄŒetudi je potrebno narediti samo ogled.

Pridem, pogledam in reÄ?em, to se da, to pa ne ...ÂŤ Rad ima izzive, nove stvari.

Njegov poslovni prostor je avto. V njem ima vse, kar potrebuje: raÄ?unalniĹĄko opremo, tiskalnik za izdajo raÄ?unov in seveda vse orodje, s katerim delo opravi.

Dandanes se mu smeji zaradi odloÄ?itve o samostojni podjetniĹĄki poti. ÂťSe pa zavedam, da se lahko hitro obrne, zato ne ÂťletamÂŤ previsoko.ÂŤ Vanj je ob vseh drugih verjela tudi druĹžina, pri kateri je imel in ĹĄe ima veliko podpore. Brez te ne bi ĹĄlo. Ni bilo lahko pustiti sluĹžbe in se podati na negotovo samostojno pot. Na to jih je pripravljal, napovedoval, da se bo slej ko prej odloÄ?il za ta korak. Ni pa jih pripravil na ĹĄok, ki so ga doĹživeli, ko je do tega tudi priĹĄlo: ÂťTrenutek je bil res malce nerodno izbran. Odpoved v podjetju sem dal en dan pred odhodom na dopust. Ĺ tiri mesece je delal, ko so ga Ĺže obiskali inĹĄpektorji. Je tudi njih pritegnilo ime? ÂťMorda, a sem jih presenetil z natanÄ?no urejeno dokumentacijo,ÂŤ se nasmehne.

KakĹĄno delo se da opraviti zelo hitro, recimo v petnajstih minutah. Ali za to stranki zaraÄ?una celo servisno uro? ÂťNe. DrĹžim se pravila, da stranki obraÄ?unam dejansko efektivno delo, kar pomeni, da za 15 minut dela obraÄ?unam Ä?etrtino zneska servisne ure.ÂŤ đ&#x;”˛

3. marca 2016

GOSPODARSKE novice

Dermol in Eberlinc na preiskovalni komisiji Ljubljana, 25. februarja – Pred preiskovalno komisijo za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TeĹĄ 6 sta priÄ?ala nekdanja direktorja Peter Dermol in dr. MatjaĹž Eberlinc. Medtem ko je Eberlinc pojasnil, da je bila ocena projekta ob njegovem odhodu 1,413 milijarde evrov, je Dermol ocenil, da bi se ga dalo konÄ?ati za manj. ÂťDo danes nisem prejel enega strokovnega dokumenta, ki bi dokazoval, da investicijska vrednost, kot je danes ali kot je bila pred tremi leti, ni realna in da je precenjena,ÂŤ je poudaril Dermol, ki je tudi dodal, da je bila leta 2011 javna skrivnost, da so pri neki nemĹĄki mednarodni svetovalni druĹžbi naroÄ?ili ĹĄtudijo, ki bi se opredelila do investicijske vrednosti projekta, ta pa je izraÄ?unala skoraj 6 odstotkov viĹĄjo ceno.

Poudaril je, da poslovanje TEĹ kroji HSE, ki tudi doloÄ?a ceno elektriÄ?ne energije, kuponov CO2, proizvodnjo iz posameznih tehnoloĹĄkih enot in potrdi ceno premoga. ÂťHSE doloÄ?i vhodne podatke za TeĹĄ,ÂŤ je poudaril in dodal, da Ä?e se HSE odloÄ?i, da bo v TeĹĄu 50 milijonov evrov izgube, potem ta bo, je dejal in dodal, da so TeĹĄu za predelavo elektrike iz premoga ĹĄe leta 2012 priznali za veÄ? kot 100 milijonov evrov, leta 2014 pa samo ĹĄe 46 milijonov evrov. Dermol je na komisiji ÂťopravilÂŤ le predstavitev, vpraĹĄanja mu bodo postavljali na eni od naslednjih sej.

Policija iĹĄÄ?e pomoĹžne policiste Ljubljana – ÄŒe iĹĄÄ?ete sluĹžbo in ustrezate pogojem, potem je morda to priloĹžnost za vas. Policija je objavila razpis za kandidate za pomoĹžne policiste. Na Generalni policijski upravi pravijo, da Ĺželijo popolniti rezervni sestav z okoli 600 novimi pomoĹžnimi policisti.

Vsi zdajĹĄnji pomoĹžni policisti, teh je 265, so trenutno Ĺže aktivirani.

Pivovarna LaĹĄko se umika iz mnogih dejavnosti LaĹĄko – Po prihodu novega lastnika Heinekena se Pivovarna LaĹĄko pospeĹĄeno umika z vseh podroÄ?ij, ki niso njena osnovna dejavnost. Tega pa je bilo kar nekaj. Tako bodo med drugim koncesijo za upravljanje vodovoda prenesli na laĹĄko obÄ?ino, odpovedali se bodo dvorani Tri lilije, v kateri ima Pivovarna veÄ?inski deleĹž, tu je ĹĄe grad Tabor, ki je prav tako v lasti pivovarne. Ĺ˝e dalj Ä?asa prodajajo hotel Hum v LaĹĄkem, iz podjetja pa nameravajo izloÄ?iti sluĹžbo varovanja in kuhinjo. 1. julija je napovedana zdruĹžitev s Pivovarno Union.

V obeh pa teÄ?e usklajevanje o preseĹžnih delavcih. Trenutno jih imata okoli 900, to ĹĄtevilo pa naj bi se po zdruĹžitvi zmanjĹĄalo za vsaj okoli 120 delavcev.

DARS prodal 1,1 milijona vinjet Ljubljana – Dars je do konca januarja prodal Ĺže nekaj veÄ? 1,108.000 vinjet z letnico 2016. Dars je sluĹžil tudi na prekrĹĄkarjih. Samo letos do zaÄ?etka tega tedna je izdal 5030 plaÄ?ilnih nalogov.

Elektro Celje bo v Zgornji Savinjski dolini poloĹžilo zemeljski kablovod Nazarje – Elektro Celje se pripravlja na poloĹžitev zemeljskega kablovoda od Nazarij do Ljubnega ob Savinji. Na obmoÄ?ju ljubenske obÄ?ine bo podzemni kabel poloĹžen do Ĺ portnega centra Prodnik.

Gre za 11 kilometrov dolgo traso omreĹžja pod zemljo, naloĹžba, ki jo bo Elektro Celje konÄ?al do konca leta 2017, pa je vredna veÄ? kot milijon evrov.

Delodajalci za zdaj zadovoljni z Mramorjevimi naÄ?rti Ljubljana – FinanÄ?ni minister DuĹĄan Mramor je zaÄ?el posvetovanja o pripravi davÄ?nih sprememb, ki bi po njegovem mnenju lahko ĹĄle v smeri zniĹžanja stroĹĄkov dela in veÄ?je obdavÄ?itve podjetij. Najprej se je sestal s Ä?lani ZdruĹženja Manager, v katerem naÄ?rte o razbremenitvi plaÄ? najbolj produktivnih pozdravljajo – manj obdavÄ?ene bi lahko bile nagrade in boĹžiÄ?nice.

Za nakup elektriÄ?nega vozila do 7500 evrov spodbude Ljubljana – Eko sklad je v uradnem listu objavil javna poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev za nova in predelana elektriÄ?na vozila za obÄ?ane in pravne osebe. Za pravne osebe sta na voljo dva milijona evrov, za obÄ?ane pa 500.000 evrov nepovratnih sredstev.

ViĹĄina pomoÄ?i je odvisna od kategorije vozila in znaĹĄa od 3000 do 7500 evrov.

Slovenija izdala za 1,5 milijarde evrov 16-letnih obveznic Ljubljana – Slovenija je izdala za 1,5 milijarde evrov 16-letnih drŞavnih obveznic z letno obrestno mero 2,25 odstotka. Rok zapadlosti obveznic je 3. marec 2032, donos do dospetja pa 2,338 odstotka, so potrdili na ministrstvu za finance.

Gre za prvo letoĹĄnjo dolgoroÄ?nejĹĄo zadolĹžitev drĹžave, ki je po oceni ministrstva dobro uspela. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

5

GOSPODARSTVO

3. marca 2016

ÄŒetrti blok TEĹ ima okoljevarstveno dovoljenje Na pogovor smo povabili direktorja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj mag. Armana Koritnika – Lansko leto so sklenili z izgubo, brez nje tudi letos ne bo ĹĄlo – So sredi izvajanja poslovnega, finanÄ?nega in kadrovskega prestrukturiranja Mira ZakoĹĄek

Že od konca novembra vodi Termoelektrarno Šoťtanj mag.

Arman Koritnik, ki je bil doslej za novinarje nedosegljiv, saj je Ĺželel, kot pravi, najprej dodobra spoznati nov kolektiv in narediti kaj pomembnega. Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za Ä?etrti blok je vsekakor eden pomembnih korakov. ÂťSeveda. Pridobili smo ga prejĹĄnji teden, gre pa za dovoljenje, ki smo ga pridobili na osnovi sprejete vladne uredbe. Zelo smo zadovoljni, seveda pa je to ĹĄele prva faza. Predvsem moramo zdaj dobiti ĹĄe odobritev izjeme oziroma spremembe finanÄ?ne pogodbe z banko EIB.ÂŤ Kaj zdaj to pomeni za vas? ÂťPridobljeno okoljevarstveno dovoljenje pomeni, da lahko obratujemo z blokom ĹĄtiri do konca leta 2023 – 17.500 ur, kar je pribliĹžno 2.500 ur na leto oziroma 90 dni.ÂŤ KakĹĄno pa je sicer trenutno stanje v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, mislim na proizvodnjo in potek poskusnega obratovanja ĹĄestega bloka? Ste naleteli na kakĹĄno veÄ?jo teĹžavo? Na kakĹĄen nepredviden stroĹĄek? ÂťZ zadovoljstvom lahko povem, da za zdaj poteka vse normalno, kakĹĄne manjĹĄe teĹžave se sicer pojavljajo, kar pa je tudi priÄ?akovano in jih tudi sproti odpravljamo.

Seveda pa obratujemo – to je tako znano – samo z blokom 6.ÂŤ Torej ne drĹži informacija, da boste morali ĹĄesti blok na zahtevo Alstoma ustaviti za en mesec? ÂťInformacija drĹži, predvideva se zaustavitev bloka 6 za pribliĹžno tri tedne, ko bomo uskladili termin z Alstomom. Gre za redno odpravo pomanjkljivosti, ki je del naÄ?rtovaniv aktivnosti.ÂŤ Kdaj raÄ?unate, da boste s poskusnim obratovanjem zakljuÄ?i-

li in blok tako tudi Ä?isto dokonÄ?no sprejeli v svoje roke? ÂťDo 11. junija letos, ko se nam izteÄ?e enoletno poskusno obratovanje, odobreno na upravnem organu.ÂŤ Je ĹĄesti blok zakljuÄ?en tudi finanÄ?no in kakĹĄna je oziroma bo njegova dokonÄ?na investicijska vrednost? ÂťBlok 6 ĹĄe ni zakljuÄ?en, predvidevamo pa, da bo vsaj 10 milijonov evrov prihranka glede na naÄ?rtovano vrednost v NIP 6, izdano decembra 2014.ÂŤ

domestno obratoval tudi za pridobivanje toplote, ki jo nudimo Ĺ aleĹĄki dolini. Vsekakor imamo zdaj nadomestni objekt, ki lahko zagotavlja nemoteno energetsko in toplotno oskrbo.ÂŤ Kako pa je z blokom 5. Na vaĹĄi spletni strani ĹĄe vedno velja, da je njegova Ĺživljenjska doba predvidena do leta 2025? Žal ta blok, Ä?eprav ga tehnoloĹĄko ne moremo primerjati z blokom 4, letos ne bo obratoval. V blok 5 bi bilo potrebno investirati okoli 15 milijonov evrov in za

genta, ki ga imamo Âťna dvoriĹĄÄ?uÂŤ.

Kaj pa cena elektrike iz TEĹ ?

Mar ta ni podcenjena glede na to, da zagotavlja elektriko v razliÄ?nih konicah, torej v Ä?asu, ko je elektrika na trgu najdraĹžja? ÂťCena je stvar lastnika. Proizvedeno elektriÄ?no energijo v celoti prodajamo Holdingu Slovenske elektrarne in verjamem, da z njo v danih razmerah trgujejo najbolje, kolikor je mogoÄ?e. Verjamem jim, da skuĹĄajo doseÄ?i, da bi bila ta cena Ä?im viĹĄja, da bi z njo zagotovili pozitivno poslova-

to v letoĹĄnjem finanÄ?nem naÄ?rtu nimamo sredstev. Odprto ostaja vpraĹĄanje, zakaj teh sredstev pri tako veliki investiciji ni bilo na voljo v preteklosti.ÂŤ VaĹĄi predhodniki so me vsa leta seznanjali, da je vloga Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj v energetski oskrbi Slovenije izjemno pomembna, saj je vedno opravljala tako imenovano vlogo regulatorja, tehniÄ?no je bila vedno usposobljena tako, da je lahko potrebo po poveÄ?ani energiji, zagotavljala dobesedno v trenutku? Je to ĹĄe sposobna? ÂťSeveda, zdaj sploh, ko imamo rezervo: Ä?etrti blok. TEĹ je praktiÄ?no edini vir elektriÄ?ne energije v Sloveniji, ki je odvisen od ener-

nje tako HSE kot Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ KakĹĄna je trenutna proizvodnja in kakĹĄen je letoĹĄnji delovni plan? ÂťSkladni smo s planom na bloku 6. Plan za leto 2016 je proizvesti 4.008 GWh. Od tega 3.550 GWh na bloku 6, ostalo pa z drugimi viri.ÂŤ Kaj pa za vas to pomeni finanÄ?no? ÂťTo pomeni, da bomo ustvarili pribliĹžno 190 milijonov evrov prihodkov.ÂŤ Lansko poslovno leto ste sklenili z izgubo, ki je bila pravzaprav naÄ?rtovana tudi za letos. Kdaj raÄ?unate, da bo Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj poslovala z dobiÄ?kom?

Mag. Arman Koritnik

Ta cena je leglo veÄ?letnih sporov, sumniÄ?enj, preiskav? Kako jo vidite vi? ÂťDo zadev iz preteklosti se ne bom opredeljeval, saj se s temi vpraĹĄanji ukvarjajo drugi organi. Trenutno imam ĹĄtevilne obveznosti, ki jih moram udejanjiti prioritetno.ÂŤ Blok 4 je torej dobil okoljevarstveno dovoljenje, kar je za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriÄ?no in toplotno energijo zelo pomembno. KakĹĄno vloga pa bo s prejetim dovoljenjem pravzaprav imel ta blok v prihodnje? ÂťZagotavljal bo elektriÄ?no in toplotno energijo in ÂťskrbelÂŤ za paro za zagon ĹĄestega bloka. Ob nedelovanju bloka 6 bo lahko na-

ÂťJa, res je. Poslovanje z dobiÄ?kom je odvisno od veliko parametrov, ki niso samo v naĹĄi pristojnosti. Verjamem, da bomo ob dobro zaÄ?rtanem in tudi izvedenem finanÄ?nem ter poslovnem prestrukturiranju sposobni dosegati dobiÄ?ek v roku nekaj let. Analize, ki jih pripravljamo, temeljijo na predpostavkah, ki se lahko iz leta v leto zelo spreminjajo.ÂŤ Celotno lansko leto so spremljale velike teĹžave, ki jih skuĹĄate omiliti z ukrepi finanÄ?nega, poslovnega in kadrovskega prestrukturiranja. VaĹĄi predhodniki so vedno zagotavljali – tako pogosto pravi tudi generalni direktor HSE BlaĹž KoroĹĄok, da ne boste ukrepali mimo socialnih partnerjev, a ti so v zadnjih tednih govorili drugaÄ?e, da gredo odloÄ?itve mimo njih? ÂťNe, ne, nobene odloÄ?itve ne gredo mimo njih. Imamo redne tedenske sestanke s socialnimi partnerji, na katerih jim predstavljamo dejansko stanje v podjetju in celovito tudi vse predvidene ukrepe. Seveda pa je treba poudariti, da je odgovornost za njihovo izvedbo pri poslovodstvu.

Verjemite, res skuĹĄamo narediti vse, kar je v dani situaciji moĹžno, da bi bili ukrepi Ä?im manj boleÄ?i.

Zaposleni so edina dodana vrednost v podjetju.ÂŤ Za zdaj ste poslali na Ä?akanje 20 zaposlenih, kakĹĄni so nadaljnji naÄ?rti, za koliko nameravate letos zmanjĹĄati ĹĄtevilo zaposlenih in kaj ĹĄe naÄ?rtujete? ÂťKot najmilejĹĄi ukrep smo Ĺže izvedli ÂťÄ?akanje na deloÂŤ. Vse, kar se tiÄ?e ĹĄtevila zaposlenih, bomo pripravili v naÄ?rtu poslovnega prestrukturiranja, ki bo pripravljen predvidoma do maja letos.ÂŤ Menda ste prekinili pogodbe z veÄ?ino lokalnih podizvajalcev?

Zakaj? ÂťZato, ker Ĺželimo ohraniti Ä?im veÄ? delovnih mest in vse, kar je mogoÄ?e, opraviti sami (namesto da bi odpuĹĄÄ?ali). Seveda bodo potrebna dodatna usposabljanja

in preusmeritve. Vse, kar se bo dalo, bomo v bodoÄ?e torej delali sami, Ä?esar pa ne bomo mogli, bomo poiskali zunanje izvajalce, Ä?e bo to potrebno.ÂŤ Kako pa je s pripravo pogodbe s Komunalnim podjetjem Velenje v zvezi z zagotavljanjem toplotne energije? ÂťO tem se je zadnje Ä?ase veliko sliĹĄalo, naj zato poudarim, da je cilj zagotavljati toplotno energijo, vendar ob upoĹĄtevanju spremenjenih okoliĹĄÄ?in in po normalnih ekonomskih kriterijih.

Imenovali smo dve delovni skupini, ena se ukvarja s tehniÄ?nimi in ekonomskimi, druga s pravnimi vpraĹĄanji. PrepriÄ?an sem, da bomo kmalu dosegli dogovor.

Vsekakor pa zdaj, s pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljena za ĹĄtirico, izpolnjujemo tudi tisto, kar je bilo v tem poslovnem odnosu med TEĹ in KPV najbolj moteÄ?e, da nismo bili sposobni zagotavljati nemotene dobave.ÂŤ Za konec pa ĹĄe eno vpraĹĄanje.

Energetski kolektivi seveda moÄ?no posegate v okolje in tudi teĹžko pridobite soglasja za posege v prostor. Tukaj v tem primeru ni bilo teĹžav, saj so prejĹĄnja vodstva zagotavljala lokalnim skupnostim ohranitev delovnih mest in druĹžbeno odgovorno ravnanje. Tako lokalne skupnosti priÄ?akujejo odĹĄkodnine, kolikor vem, imajo celo podpisane sporazume, priÄ?akujejo pa tudi kakĹĄen sponzorski evro? ÂťPo vsem tem, kar sem vam povedal, je najbrĹž jasno, da bi bilo iluzorno priÄ?akovati, da bi Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj v takĹĄni situaciji, kot je, delila denar brez naÄ?rtov, odĹĄkodnine brez pravih temeljev ‌ Poglejte: vsako takĹĄno plaÄ?ilo pomeni nekaj delovnih mest manj v TEĹ , in to tudi takĹĄnih delavcev, ki jih bomo v prihodnje potrebovali. Seveda Ĺželimo tudi v prihodnje delati druĹžbeno odgovorno, o tem se Ĺželimo z obÄ?inami tudi pogovarjati, a v trenutnem stanju priÄ?akujemo od njih razumevanje.ÂŤ đ&#x;”˛

Veliko zanimanja za brezplaÄ?no pravno svetovanje Lani ga je poiskalo skoraj 1.000 VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov – Ni pravnega podroÄ?ja, za katerega ne bi svetovali Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže ĹĄest let omogoÄ?a svojim obÄ?ankam in obÄ?anom brezplaÄ?no pravno svetovanje. ÂťPo tovrstnih nasvetih je veliko povpraĹĄevanja,ÂŤ pravi pravnica Polona Kramer, ki v pisarni za pravno svetovanje v Velenju dela Ĺže od vsega zaÄ?etka. Žal se tudi pri nas Ä?akalnim vrstam ni mogoÄ?e izogniti. So obdobja, ko je treba za nasvet poÄ?akati ĹĄtirinajst dni ali ĹĄe kak dan veÄ?. Kadar gre za nujne zadeve, pa naredimo izjemo in koga sprejmemo prej, pravi.

V lanskem letu je v pisarni (odprta je trikrat tedensko, ob torkih, sredah in Ä?etrtkih, obisk pa je treba sporoÄ?iti po telefonu ali osebno v Mestni obÄ?ini Velenje) nasvet iskalo blizu 1.000 obÄ?ank in obÄ?anov. Število je res veliko,ÂŤ pravi Kramerjeva in dodaja, da je zanimivo, da se ne spreminja. ÂťKaĹže pa na to, da

je potreba po pravnem svetovanju velika in dobrodoĹĄla.ÂŤ Ena oseba lahko na pravno svetovanje pride najveÄ? trikrat v enem letu. ÂťPri tem smo morali narediti omejitev, da lahko pravno svetovanje omogoÄ?imo Ä?im veÄ? obÄ?anom in obÄ?ankam.ÂŤ

â?ą

Za to, kako preĹživeti iz meseca v mesec, ni dobrega pravnega nasveta.

Ljudje potrebujejo pravne nasvete iz celega spektra pravnega svetovanja. ÂťNajveÄ? pa je ĹĄe vedno nasvetov, povezanih z druĹžinsko zakonodajo, sledijo si stvarno, obligacijsko, delovno, dedno, tudi kazensko pravo. Pravzaprav ni pravnega podroÄ?ja, s katerega ĹĄe nismo svetovali.ÂŤ

VÄ?asih osebo napotijo do odvetnika, na sodiĹĄÄ?e, na policijo, na zavod za zaposlovanje ... Odvisno od zadeve, ki posameznika muÄ?i. ÂťVeliko jih pride, ker nimajo denarja, da bi si pomoÄ? poiskali pri odvetnikih. Pri nas dobijo nasvet in se potem laĹžje odloÄ?ijo, kam s svojo teĹžavo naprej. Kaj naprej. Veliko pa jih teĹžavo premaga Ĺže z enim pravnim nasvetom. ÂťTolmaÄ?imo sodbe, oporoke, svetujemo, kako je treba izpolniti kakĹĄen obrazec, na katero sodiĹĄÄ?e se napotiti ... V bistvu je veliko stvari, ki se jih da reĹĄiti samo z nasvetom.ÂŤ Velikokrat dobi od svojih strank povratne informacije o tem, kako so bili z nasvetom zadovoljni. ÂťEni pridejo in povedo, kdo me ustavi kar na ulici ... Tisti, pri katerih se pojavi kakĹĄna nova teĹžava in pridejo znova, pa ob obisku obiÄ?ajno tudi povedo, kako so zadevo reĹĄili. Z nekaterimi se Ĺže kar dobro poznamo.ÂŤ

Polona Kramer: ÂťNi pravnega podroÄ?ja, za katerega ĹĄe nismo svetovali.ÂŤ

Zadeve, zaradi katerih ljudje iĹĄÄ?ejo pravne nasvete, so, kot Ĺže povedano, razliÄ?ne. ÂťOpaĹžamo pa, da se ljudje po nasvete pogosteje obraÄ?ajo na nas, kadar je sprejet kak nov zakon. Ko je bil sprejet novi zakon o dodeljevanju finanÄ?nih sredstev, jih je veliko priĹĄlo po pravni nasvet, povezan z njim. Zdajle

so vroÄ?e zadeve povezane s stalnim bivaliĹĄÄ?em, migranti, begunci ... Pred pol leta so bile to energetske izkaznice pri prodaji nepremiÄ?nin.ÂŤ Kramerjeva brezplaÄ?no pravno svetovanje opravlja tudi za obÄ?ane in obÄ?anke Ĺ˝alca, Nazarij in Ljubnega ob Savinji. ÂťProblemi in teĹžave, s katerimi se sooÄ?ajo ljudje v obÄ?inah, se med seboj ne razlikujejo,ÂŤ pravi.

So zadeve, ki jo pretresejo. ÂťTo so predvsem tiste, ki so povezane z otroki, socialnim poloĹžajem druĹžin in posameznikov. Ko ljudem ne morem pomagati, ko nimajo niti za plaÄ?ilo poloĹžnic ... Za to, kako iz meseca v mesec preĹživeti sebe in druĹžino, pa ni dobrega pravnega nasveta.ÂŤ Velikokrat pa ljudje potrebujejo samo lepo besedo. ÂťVedno me zmoti, ko mi ljudje pripovedujejo, kako jih poĹĄiljajo od vrat do vrat. Pa si je vÄ?asih treba vzeti samo minuto ali dve veÄ?, se jim posvetiti in jim razumljivo razloĹžiti kakĹĄno stvar. Ne pa jih poĹĄiljati na druge naslove zato, da se jih znebiĹĄ.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

3. marca 2016

OD SREDE do torka Mojca Ĺ truc

Sreda, 24. februarja

Petek, 26. februarja

Zaradi obÄ?anov, ki so izraĹžali zaskrbljenost ob moĹžnosti nastanitve prebeĹžnikov v njihovo okolico, so obÄ?ine odloÄ?ile, da sprejmejo doloÄ?ene ukrepe.

Na teĹžave ob prebeĹžniĹĄki krizi se je odzval tudi predsednik republike Pahor, ki je dejal, da mora politika prepriÄ?ljivo reĹĄevati teĹžave, ki skrbijo ljudi, ter da je to pomembnejĹĄe od pozivov k strpnosti.

Predstavniki slovenskih vojakov so napovedali, da bodo v drĹžavnem zboru predstavili ĹĄtevilne nepravilnosti, ki se jim vsak dan dogajajo v primerjavi z drugimi javnimi usluĹžbenci.

Pred vrhniĹĄko obÄ?ino se je zbralo okoli 200 ljudi, ki so nasprotovali namestitvi prebeĹžnikov v stari vrhniĹĄki vojaĹĄnici; v Lenartu pa jih je bilo okoli 300 proti namestitvi v hotel ÄŒrni les.

Predsednik Pahor se je tokrat obrnil na vlado in DZ in predlagal, naj se doloÄ?i ĹĄtevilo prebeĹžnikov, ki jih Slovenija ĹĄe lahko humano obravnava, ter se z obÄ?inami potrpeĹžljivo dogovori o njihovi nastanitvi.

V srediĹĄÄ?u somalijske prestolnice MogadiĹĄ, ki je priljubljena med pomembnimi domaÄ?imi in tujimi gosti, se je zgodil napad, v katerem je Ĺživljenje izgubilo najmanj 20 ljudi. Odgovornost je prevzela skrajna skupina Al Ĺ abab.

Poslanci kosovskega parlamenta so v tretjem poskusu z zadostno podporo za predsednika drŞave izvolili nekdanjega kosovskega premierja in zdajťnjega zunanjega ministra Hashima Thaçija.

Vojska bo varovala zeleno mejo tam, kjer se priÄ?akuje najveÄ? nezakonitih prestopov.

Veljati so zaÄ?ela izjemna policijska pooblastila pripadnikov Slovenske vojske pri varovanju drĹžavne meje.

Bolivijski predsednik Evo Morales je priznal poraz na referendumu, na katerem so volivci in volivke odloÄ?ali, ali se lahko poteguje ĹĄe za Ä?etrti mandat.

ÄŒetrtek, 25. februarja Na seji vlade so ĹĄe enkrat razpravljali o prednostnih nalogah: med njimi v tem letu ostajajo uravnoteĹžene javne finance in izgradnja drugega ĹželezniĹĄkega tira, naÄ?rtovana je tudi mini davÄ?na reforma ter intenzivni koraki k zdravstveni reformi.

Mandatno-volilna komisija je DZ kot kandidate za Ä?lane fiskalnega sveta predlagala KraÄ?una, Senjurja in Kozamernika.

A na politiÄ?nem parketu je bilo razbrati, da omenjeni nimajo potrebne dvotretjinske podpore.

NemÄ?ija je potrdila nov azilni sveĹženj, ki predvideva hitrejĹĄi izgon obsojenih tujcev in zavraÄ?anje neupraviÄ?enih prosilcev za azil.

Svet je zrl v Sirijo in se spraĹĄeval, ali bo oroĹžje vsaj zaÄ?asno le utihnilo.

Svet je bil zazrt v Sirijo, potem ko sta se svetovni velesili Rusija in ZDA dogovorili, da bosta opolnoÄ?i po lokalnem Ä?asu zaÄ?eli spoĹĄtovati prekinitev sovraĹžnosti.

Sobota, 27. februarja Na Kotnikovi ulici v Ljubljani, kjer so nastanjeni prebeĹžniki, sta potekala dva shoda; eden v podporo nastanitvi prebeĹžnikov v Ljubljani, drugi pa proti nastanitvi prebeĹžnikov.

Fantazije

Ĺ tevilni prebeĹžniki so se vzdolĹž avtoceste med Atenami in Solunom pomikali proti severu, medtem pa je na meji z Makedonijo obstalo Ĺže veÄ? kot 5000 prebeĹžnikov.

Nedelja, 28. februarja Peter Prevc je po novih dveh zaporednih zmagah Ĺže osvojil veliki kristalni globus.

Zaradi zdrah v RKS se je predsednica Pirc Musarjeva odloÄ?ila za odstop.

S ĹĄe eno zmago je Peter poskrbel, da mu globus ne more veÄ? uiti.

GrĹĄki minister za migracije Janis Muzalas je opozoril, da bi se lahko ĹĄtevilo beguncev in migrantov, ki bi obtiÄ?ali v GrÄ?iji, v naslednjem mesecu potrojilo in naraslo na do 70 tisoÄ?.

Rudnik premoga v arktiÄ?ni Rusiji je pretresla nova, tretja eksplozija, ki je ubila pet reĹĄevalcev, ki so zaman skuĹĄali reĹĄiti 26 ujetih rudarjev.

Znani so bili izidi volitev v Teheranu: v glavnem mestu so vseh 30 poslanskih sedeĹžev osvojili reformisti, zavezniki iranskega predsednika Hasana Rohanija, a na drĹžavni ravni so vodilen poloĹžaj vseeno obdrĹžali konservativci.

Okoli pet milijonov Ĺ vicarjev je na referendumu zavrnilo predlog, naj se tujce, ki so zagreĹĄili kaznivo dejanje, brezpogojno izĹžene iz drĹžave.

Ponedeljek, 29. februarja

beĹžnikom, ki so na meji z GrÄ?ijo podrli varnostno ograjo in vdrli na makedonsko ozemlje.

Francoske oblasti so z buldoĹžerji zaÄ?ele uniÄ?evati del prebeĹžniĹĄkega tabora v Calaisu, imenovanega DĹžungla, pri Ä?emer je priĹĄlo do spopadov.

Torek, 1. marca V javnosti je odjeknilo pismo iz policijskih vrst, ki je razkrivalo, da so policisti novembra, ko so v Ĺ kofji Loki ustavili ministra Koprivnikarja, to storili namerno. ÂťNajbolj me Ĺžalostijo dejstva, da se neka skupina diskreditira zaradi ravnanj posameznikov,ÂŤ se je na dogajanje odzval minister sam.

Poslanci so z 49 glasovi za ĹĄe enkrat potrdili novelo zakona o medijih, ki med drugim predvideva doloÄ?eno kvoto slovenske glasbe v radijskih programih.

Zbor Ä?lanov RdeÄ?ega kriĹža na izredni seji ni izglasoval nezaup-

đ&#x;”˛

Poslanci so z zakonom doloÄ?ili, (najmanj) koliko slovenske glasbe bomo posluĹĄali po radiu.

Protesti so se vrstili v veÄ? drĹžavah.

Ministri EU sestankom navkljub ne najdejo reĹĄitve za migrantsko krizo.

Notranji ministri EU so v Bruslju iskali reĹĄitev za begunsko krizo, ki je niso sprevideli. Razmere so se medtem zaostrovale: GrÄ?ija je z Dunaja poklicala veleposlanika, Makedonija zaprla mejo, prebeĹžniki pa so se usmerjali v Albanijo.

Igralec Matej Puc je nedavno v intervjuju za Sobotno prilogo na vpraĹĄanje, ali je neĹĄkodljivo, da pred vsakdanom vsake toliko pobegnemo v svoje fantazijske svetove, odgovoril: „Vidite, jaz mislim, da to ni dobra tolaĹžba. To je samo beg. In beg nikoli ne prinese niÄ?esar bistvenega. Tudi ne verjamem, da lahko kar tako pobegneĹĄ v svoj fantazijski svet in tam lahko izĹživiĹĄ vse, kar si si kdaj TjaĹĄa Zajc Ĺželel, brez posledic.“ Misel je delno vzeta iz konteksta, vendar tudi kot izsek intrigira iz veÄ? razlogov. Sploh v otroĹĄtvu so fantazije del vsakdanjika, poganjajo jih risanke, pravljice, knjige, pripovedi. Potovanje v domiĹĄljijske svetove je normalno. Pri otrocih je manj meja, manj kot razumejo, veÄ? se jim zdi mogoÄ?e. Z leti, ko naraĹĄÄ?a obremenjenost z vsakodnevnimi nalogami, zmanjkuje Ä?asa za razmislek in sanjarjenje. Kaj torej pomeni beg v fantazijski svet in kakĹĄne posledice lahko ima kasneje v Ĺživljenju? Albert Einstein je na temo fantazij dejal, da mu te pomenijo veÄ? kot njegov talent vpijanja znanja. DomiĹĄljija mu je pomenila vse, videl jo je kot predogled prihajajoÄ?ih zanimivosti. Za razliko od znanja, ki definira, kar trenutno vemo in razumemo, domiĹĄljija nakazuje, kaj bomo morda ĹĄe odkrili in ustvarili, je dejal.

Fantazije so lahko vir frustracij, Ä?e so preveÄ? Ĺžive, Ä?e se zde, da bi lahko oĹživele, a zaradi takĹĄnih ali drugaÄ?nih ovir v realnem Ĺživljenju ostanejo zgolj iluzije. V knjigi Jonathana Franzena, Svoboda, ena od junakinj polovico Ĺživljenja sanjari o tem, kako bi bilo, Ä?e bi se v srednji ĹĄoli zapletla z najboljĹĄim prijateljem svojega moĹža. Ves Ä?as se ji zdi, da je bila njena izbira kompromis oziroma vdaja v dvorjenje, zaradi Ä?esar nikoli ni mogla biti zares sreÄ?na, kot si je po neki lastni definiciji predstavljala, da bi lahko bila. Enkrat se je, Ĺže v Ä?asu zakona, s prijateljem zapletla, a se dogodek ni razvil v niÄ? trajnejĹĄega. Dal pa ji je misliti. Zaradi vseh dvomov je bila veliko Ä?asa depresivna in je kasneje kot del terapije vse to zapisala dnevnik. Ubesedila je svoj fantazijski svet, dojemanje realnega sveta, tudi neprijetne misli in priĹĄla tudi do nekaterih odgovorov. Verjetno bi to ne bil noben problem, Ä?e dnevnika nekega dne ne bi prebral moĹž.

Vse maske so padle, vse skrivnosti so bile naenkrat razkrite in njeno prepriÄ?evanje, da je ĹĄlo za terapijo, refleksijo, ki je pripomogla k obstanku druĹžine in zakona, ni pomagalo pri tem, da moĹž ne bi bil povsem strt in v jezi ne bi vztrajal pri tem, da Ĺžena odide.

RazmiĹĄljanje o fantaziranju odpira ĹĄtevilna vpraĹĄanja. Eno je denimo to, ali se ĹĄkodljivost fantaziranja stopnjuje z naraĹĄÄ?anjem ĹĄtevila fantazij? Ali je ĹĄkodljivo predvsem, ko je vse pogostejĹĄe zatekanje k eni fantaziji? Ali smo lahko z izbranimi ljudmi 100-odstotno transparentni?

Samo mi sami smo tisti, ki smo s sabo 100 % Ä?asa. Nekaterih vpraĹĄanj se Ä?lovek enostavno loteva in jih razreĹĄuje sam, tudi s fantazijami. Teh ne pojasnjuje nujno drugim. Po eni strani zato, ker ne Ĺželi ali ne vidi potrebe, da bi z njimi obremenjeval druge. Ali pa presodi, da razkritje neke skrivnosti ne bi prineslo niÄ? dobrega in je torej skritost nujna za obvarovanje drugega in prihranek nepotrebne boleÄ?ine. Presoja o fantazijah in sanjarjenju je stvar posameznika in njegove interpretacije, osnovane na njegovih vrednotah. Ne glede na to, ali gre za sanjarjenje o znanstvenem napredku ali drugaÄ?ni lastni usodi, so fantazije vedno le prvi korak. Ali in kaj sledi, je stvar odloÄ?itve. Predstava o boljĹĄem svetu je na zaÄ?etku le predstava.

V Londonu je proti predlagani prenovi britanskega jedrskega oroĹžja trident protestiralo veÄ? deset tisoÄ? ljudi.

VarĹĄavske ulice je zavzelo na tisoÄ?e protestnikov, ki so priĹĄli iz celotne Poljske in izraĹžali bojazen, da je demokracija v njihovi drĹžavi ogroĹžena.

Na vzhodu Afganistana je v eksploziji po samomorilskem napadu umrlo 13 ljudi, v Kabulu pa je samomorilski napad zahteval vsaj devet Ĺživljenj.

nice generalni sekretarki Renati Brunskole, zato je NataĹĄa Pirc Musarjeva podala odstopno izjavo z mesta predsednice.

Svet Zpiza je izglasoval predlog vladi, naj se pokojnine v letoĹĄnjem letu izredno uskladijo.

V Siriji so se humanitarne organizacije trudile izkoristiti zadnji dan dogovorjenega premirja za dostavo pomoÄ?i prizadetim obmoÄ?jem.

Makedonska policija je uporabila solzivec proti veÄ? sto pre-

Poslanci so opravili tudi drugo obravnavo predloga zakona o mednarodni zaĹĄÄ?iti in v njenem okviru med drugim Ä?rtali doloÄ?bo, da se zavrĹže proĹĄnja za azil, Ä?e je prosilec v Slovenijo priĹĄel iz druge drĹžave Evropske unije.

SreÄ?ala sta se premier Miro Cerar in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Zavzela sta se za uÄ?inkovito izvajanje schengenskega reĹžima in pomoÄ? GrÄ?iji pri varovanju zunanjih meja EU. GrÄ?ija je zaradi humanitarne krize, ko na njeni strani meje z Makedonijo ostaja vse veÄ? prebeĹžnikov, zaprosila za 480 milijonov evrov pomoÄ?i.

Za oporo pri Ĺživljenju z depresijo Celje – V prostorih ObmoÄ?ne enote Celje Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje na IpavÄ?evi ulici v Celju od leta 2007 deluje skupina za samopomoÄ? odraslim z depresijo.

V skupini, ki jo obiÄ?ajno sestavlja od 8 do 15 uporabnikov, so naĹĄli oporo Ĺže ĹĄtevilni posamezniki tudi iz regije SaĹĄa. V procesu zdravljenja, rehabilitacije in obvladovanja vsakdanjega Ĺživljenja se v njej obveĹĄÄ?ajo o izkuĹĄnjah drugih v podobnih razmerah in si s tem poveÄ?ujejo lastne vire moÄ?i. Skupino ne vodijo strokovnjaki, ampak osebe, ki so konÄ?ale bolniĹĄniÄ?no zdravljenje depresije, sodelovale na delavnicah o omenjeni bolezni ali osebe z depresijo, ki v domaÄ?em okolju nimajo sogovornika oziroma ustreznih spodbud. SreÄ?ujejo se ljudje, ki se razumejo in posluĹĄajo brez obsojanja, pravi NuĹĄa Konec JuriÄ?iÄ?, specialistka socialne medicine, pobudnica ustanovitve skupine za samopomoÄ? ter vodja neformalne Regijske skupine za prepreÄ?evanje samomora na Celjskem.

Skupina za oporo pri Ĺživljenju z depresijo se sestaja enkrat na teden, in sicer vsak ponedeljek od 17.30 do 18.30 tisti, ki sodelujejo v njej Ĺže dalj Ä?asa, ob 18.30 pa se lahko pridruĹžijo novi Ä?lani. ÄŒlanstvo đ&#x;”˛ tp v skupini je brezplaÄ?no. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

7

ZDRAVSTVO, VZGOJA

3. marca 2016

VelenjÄ?anu se za streho nad glavo ni bati Mestna obÄ?ina Velenje ima 63 praznih stanovanj – Zasedli jih bodo prosilci z nove prednostne liste – Za izjemne primere bivalne enote Milena KrstiÄ? – Planinc

V drugih predelih pa ima Mestna obÄ?ina Velenje trenutno Velenje – BlaĹženka ÄŒujeĹž, viĹĄ- enajst praznih starejĹĄih stanoja svetovalka na stanovanjskem vanj razliÄ?nih kvadratur, iz kapodroÄ?ju, ima z vsem, kar je po- terih so se stanovalci izselili. Ta vezano s stanovanji, bogate izku- stanovanja je treba pred prenovo ĹĄnje. Ĺ˝e celih petintrideset let jih obnoviti, ĹĄe pred tem pa v skladu nabira v Mestni obÄ?ini Velenje, z veljavno zakonodajo izvesti popred tem jih je tri leta in en dan stopek javnega naroÄ?anja. ÂťTrenutno smo v fazi izdaje sklepa na Vegradu.

V Velenju je ÂťzgradilaÂŤ Ä?ez ti- o izbiri izvajalca, Ä?akamo pravsoÄ? stanovanj oziroma za toliko nomoÄ?nost, potem pa bomo z stanovanj vodila postopke gra- njim sklenili pogodbo,ÂŤ pravi dnje. Koliko ljudi, druĹžin je v ta ÄŒujeĹževa. Letos pa se je izprastanovanja selila, ne ve. Bo pa znilo 6 stanovanj. Preden bodo enkrat izraÄ?unala, je rekla, ker vanje vselili nove najemnike, je treba v njih opraviti manjĹĄa vzdrbi to zanimalo tudi njo. Ĺževalna dela, K tem bo kot so beljelahko priĹĄtela Na stari prednostni nje, menjava tudi tiste, ki listi ni prosilcev, ki ventilov, pose bodo selili v nova stabi bili upraviÄ?eni do pravila podov in podobno. novanja v Pododelitve praznih V mestni obslovno-stanostanovanj. Ä?ini Velenje je vanjski sosetako trenutno ski na Gorici.

Od skupaj 46 jih je v lasti Mes- prostih 63 stanovanj. ÂťVanje se tne obÄ?ine Velenje 29, 17 v lasti bodo lahko vselili prosilci z nove Stanovanjskega sklada Republi- prednostne liste, ki bo predvidoke Slovenije (z njimi razpolaga ma oblikovana do konca marca,ÂŤ pravi ÄŒujeĹževa.

Mestna obÄ?ina).

â?ą

Zakaj ne tisti, s stare liste, ki do potrditve nove ĹĄe velja? ÂťNa njej ni veÄ? prosilcev, ki bi bili po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem upraviÄ?eni do dodelitve teh, ki so tre-

BlaĹženka ÄŒujeĹž: ÂťBivalne enote so zaÄ?asna reĹĄitev.ÂŤ

nutno prazna. Na njej so denimo prosilci z enim druĹžinskim Ä?lanom, mi pa imamo od praznih in izpraznjenih stanovanj sama taka, ki so veÄ?je kvadrature. Taka jim po normativu Ĺžal ne pripa-

dajo.ÂŤ Bodo pa, Ä?e se bo v Ä?asu veljavnosti stare liste izpraznilo ĹĄe kakĹĄno stanovanje, ki bo po normativu ustrezalo prosilcu, tega temu tudi dodelili.

Na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen novembra lani, je prispelo 367 vlog prosilcev. ÂťTo je precej glede na to, da se v Mestni obÄ?ini zelo trudimo reĹĄevati stanovanjska vpraĹĄanja svojih obÄ?anov. Pri tem se lahko pohvalimo, da smo tudi zelo uspeĹĄni. Tudi na prejĹĄnji listi je bilo veÄ? kot 350 prosilcev, a smo veÄ?ini stanovanjsko vpraĹĄanje Ĺže uredili.ÂŤ Postopek oblikovanja nove liste je v fazi, ko se lahko prosilci nanjo pritoĹžijo. ÂťPri tem imamo nekaj teĹžav. Prosilci se selijo iz podnajema v podnajem, zamenjajo telefonske ĹĄtevilke, nam pa jih pozabijo sporoÄ?iti, da bi jim lahko izroÄ?ili toÄ?kovalne zapisnike, sami pa bi jih pregledali in podali pripombe, Ä?e menijo, da bi lahko kje ĹĄe pridobili kako dodatno toÄ?ko.ÂŤ Mestna obÄ?ina Velenje ima za

Vrtec Velenje ima ponovno razvojni oddelek Mestna obÄ?ina Velenje ponovno odprla oddelek s prilagojenim programom za otroke s posebnimi potrebami Tina Felicijan

V Vrtcu Velenje so razvojni oddelek zasnovali leta 1980 in je neprekinjeno deloval do leta 2004. Nato pa otrok, ki bi potrebovali obravnavo v razvojnem oddelku, nekaj Ä?asa ni bilo. Poleg tega je v modo priĹĄla integracija otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke, se spominja ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler. ÂťTo je za otroke sicer dobro, ni pa dobro v tistih primerih, ko imajo hude motnje in ves dan potrebujejo obravnavo specialnega pedagoga.ÂŤ 1. marca so takĹĄen oddelek po 12 letih ponovno odprli v enoti Najdihojca. Z njim ima velenjski vrtec Ĺže 80 oddelkov in skoraj 1400 otrok.

dicinsko oskrbo, a ti gredo navadno v druge varstvene zavode.ÂŤ Kakovost njihove obravnave je toliko veÄ?ja, Ä?e imajo pozornost specialnega pedagoga ves Ä?as.

Poleg tega pa se ves Ä?as sreÄ?ujejo z ostalimi vrstniki, udeleĹžujejo se prireditev, se vkljuÄ?ujejo v skupne aktivnosti, tako da jih otroci, ki nimajo posebnih potreb, z rutino sprejmejo medse.

Zato tak razvojni oddelek ni stigma. ÂťZa otroke s posebnimi potrebami je to dobro. Pomembno je, da se starĹĄi teh otrok, ki Ĺže tako ali tako bijejo bitke sami s sabo, zavedo, da vkljuÄ?itev

Oskrba odvisna od potreb

Vrtec Velenje Ĺže ima mobilno specialno pedagoginjo, ki otroke obiskuje po enotah. Zdaj so zaposlili ĹĄe eno, ki bo na razvojnem oddelku ves Ä?as. Z otroki bo delala po njihovih potrebah. ÂťÄŒe ima otrok motnje v govornem razvoju, bo specialna pedagoginja z njim delala govorne

â?ą

zvoÄ?nih igraÄ?, ki jih potrebujejo mnogo, igraÄ? iz naravnih materialov, ki jih naredimo skupaj.

Izredno pomemben pa je tudi stik z naravo,ÂŤ pravi, zato jo ĹĄe posebej veseli, da imajo otroci v Najdihojci prostorno igriĹĄÄ?e.

Razvojni oddelek lahko sprejme 6 otrok v starosti od 1 do 6 let. Za zdaj so vpisani trije otroci, enega ĹĄe priÄ?akujejo, tako da

StroĹĄek razvojnega oddelka za enega otroka je 1053 evrov; starĹĄi plaÄ?ajo ceno za redni oddelek po odloÄ?bi centra za socialno delo, razliko pa pokrije obÄ?ina.

Kakovost Ĺživljenja otrok bo veÄ?ja

Otroci s posebnimi potrebami so ves Ä?as obiskovali vrtec. Lani so trije imeli spremljevalca, sicer pa jih ima 21 odloÄ?bo zavoda za ĹĄolstvo o usmeritvi v razvojni oddelek. ÂťVsi so vkljuÄ?eni v redni oddelek, imajo pa doloÄ?eno ĹĄtevilo ur na teden pomoÄ? specialnega pedagoga, logopeda, socialnega pedagoga, psihologa,ÂŤ razlaga Dolerjeva in dodaja, da niso vsi otroci za razvojni oddelek. Ta je namenjen tistim, ki ves dan potrebujejo obravnavo specialnega pedagoga. ÂťLahko imajo laĹžje, zmerne, teĹžje motnje v duĹĄevnem razvoju, lahko so gibalno ovirani, nekateri potrebujejo me-

PrejĹĄnji teden, ko so v Najdihojci opremljali razvojni oddelek, so ga preizkusili otroci iz sosednje igralnice.

v razvojni oddelek ni niÄ? slabega. Spodbujam starĹĄe, ki prepoznavajo, da se z njihovimi otroki nekaj dogaja in sami tega ne zmorejo v domaÄ?i oskrbi, naj se obrnejo na nas in otroka vpiĹĄejo ali poiĹĄÄ?ejo pomoÄ? raznih strokovnjakov. S skupnimi moÄ?mi bo ĹĄlo laĹžje.ÂŤ

vaje, vaje za razgibavanje govorilnih organov, potem so tu razne gibalne vaje, predvsem pa je pomemben socialni stik in navajanje otrok na samostojnost.ÂŤ Prilagojena je tudi oprema prostora. ÂťPredvsem je veliko blazin, mehkih igraÄ?, predmetov z razliÄ?no teksturo, senzoriÄ?nih in

je prostor ĹĄe za dva otroka. ÄŒe bo prihodnje ĹĄolsko leto potreb veÄ?, bodo morali odpreti dodaten oddelek. ÂťZato z obÄ?ino Ĺže iĹĄÄ?emo nove prostorske moĹžnosti za Vrtec Velenje,ÂŤ je ĹĄe povedala ravnateljica NataĹĄa Doler. đ&#x;”˛

reĹĄevanje izjemnih stanovanjskih vpraĹĄanj svojih obÄ?anov (poĹžar, elementarne nezgode, Ĺžrtve nasilja, socialni problemi ...) na voljo tudi bivalne enote. Te oddajajo v najem za doloÄ?en Ä?as v skladu s pravilnikom in na predlog komi-

sije v sestavi predstavnikov obÄ?ine in centra za socialno delo.

Trenutno sta prosti dve bivalni enoti na Vojkovi 12 a za primer, Ä?e se na hitro pojavi kaka teĹžava, ki jo je treba reĹĄiti. đ&#x;”˛

Da je spreten, je treba priznati Najemnik se z nenehnimi pritoĹžbami izmika deloĹžaciji, stroĹĄkov pa vedno veÄ?

DeloĹžacije so vedno Ĺžalostne zgodbe. Pretresejo nas in v nas vzbujajo soÄ?utje. ObiÄ?ajno pa imajo veÄ? obrazov in vzbujajo tudi veÄ? vpraĹĄanj. Zakaj do deloĹžacije pride? Je kriva dejanska nezmoĹžnost plaÄ?evanja najemnin in z njimi povezanih stroĹĄkov? Je kriva neodgovornost posameznikov ali je kaj drugega?

V Mestni obÄ?ini Velenje vedno prej, preden se za ta skrajni ukrep odloÄ?ijo, preverijo in pretehtajo vse moĹžne naÄ?ine, da bi se lahko temu izognili.

Skupaj z upravniki intenzivno izvajajo izterjavo, se dogovarjajo in pogovarjajo, prouÄ?ujejo razliÄ?ne moĹžne poti reĹĄitve teĹžave, vedno vzamejo v obzir socialno stanje druĹžine in posameznika. Do reĹĄitve pa ne pridejo vedno.

Imamo primer, ki je ÂťzrelÂŤ za deloĹžacijo, a se mu druĹžina v postopku, ki teÄ?e Ĺže pet let, vedno znova spretno izmakne.

Postopek se je zaradi neplaÄ?evanja najemnine in stroĹĄkov zaÄ?el leta 2011. Konec leta 2012 je pristojno sodiĹĄÄ?e izdalo sklep o razveljavitvi naje-

mne pogodbe. Najemnik se je na sklep pritoĹžil na ViĹĄje sodiĹĄÄ?e. To je konec leta 2013 potrdilo prvostopenjsko sodbo.

PravnomoÄ?na je bila oktobra 2013, izvrĹĄljiva marca 2014.

Upravnik je takoj po pravnomoÄ?nosti vloĹžil predlog za izvrĹĄbo postopka deloĹžacije, Okrajno sodiĹĄÄ?e Velenje ga je tudi potrdilo. A se je v izvrĹĄilnem postopku najemnik in vsak njegov polnoletni druĹžinski Ä?lan posebej pritoĹževal na vse, na kar se je paÄ? moĹžno pritoĹžiti. Septembra lani celo zoper sklep o plaÄ?ilu takse.

Na to zadnjo pritoĹžbo najemnika sodiĹĄÄ?e odloÄ?itve ĹĄe ni sprejelo.

Izterjavo stroĹĄkov, povezanih z najemom stanovanja, vodi upravnik objekta. Doslej je vloĹžil ĹĄest izvrĹĄilnih predlogov, dva sta bila realizirana, za dva teÄ?e pravdni postopek, dva sta potrjena. A kaj, ko je na premoĹženje, ki ga najemnik ima, vloĹžena hipoteka ...

StroĹĄki pa se nabirajo in debelijo. Ne samo najemniku. đ&#x;”˛

Ĺ˝elijo vedeti veÄ? o viziji razvoja vrtca Ĺ martno ob Paki – 20 zaposlenih Vrtca SonÄ?ek, ki deluje pod okriljem Osnovne ĹĄole v Ĺ martnem ob Paki, je pred nedavnim pisalo ĹĄmarĹĄki obÄ?inski upravi. V dopisu izraĹžajo zadovoljstvo, ker je Vrtec pridobil uporabno dovoljenje in ker lokalna skupnost kot njegova ustanoviteljica predvideva energetsko sanacijo objekta in hkrati izgradnjo prizidka, v nadaljevanju dopisa pa tudi skrb za njihova delovna mesta.

Po informacijah, ki so jim na voljo, naj bi ObÄ?ina v prihodnje predvidela le ĹĄest oddelkov, kar je – po njihovem mnenju – premalo. V dejavnost vrtca je danes vkljuÄ?enih namreÄ? blizu 140 otrok v osmih oddelkih, od tega sta dva v prostorih ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole.

Po zagotovilih ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana Janka KopuĹĄarja so se z zaposlenimi vrtca Ĺže dogovorili za sestanek, na katerem jim bo predstavil vizijo vzgojnega zavoda. ÂťDejavnost vrtca Ĺželimo zdruĹžiti na eni lokaciji, to je pri ĹželezniĹĄki postaji. Poleg energetske sa-

nacije predvidevamo izgradnjo prizidka, kako velik bo ta, pa bo pokazala demografska ĹĄtudija.

Govoriti v tem trenutku o ĹĄestih oddelkih je prezgodaj, saj se naloĹžbe ne bomo lotili danes, ampak v naslednjih letih. Ob tem pa zagotovo ne smemo spregledati, da je ObÄ?ina podelila koncesijo zasebnemu vrtcu in tudi njegove zmogljivosti bomo vkljuÄ?ili v izvedbo projekta. Ĺ˝elimo zagotoviti zadostne potrebe po vkljuÄ?itvi otrok v dejavnost vrtca na obmoÄ?ju lokalne skupnosti za najmanj naslednjih 20 let.ÂŤ KopuĹĄar je izrazil razumevanje za dileme, ki jih izraĹžajo zaposlene v zvezi z ohranitvijo delovnih mest. Zagotovil je, da si odpuĹĄÄ?anja ne Ĺželijo. Obstajajo zakonska doloÄ?ila, ki se jih bodo drĹžali. ÄŒe bo treba zmanjĹĄati ĹĄtevilo zaposlenih, bodo to storili na mehek naÄ?in (z upokojitvami). V tem trenutku pa je morebitna slaba volja odveÄ?. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MED VAMI

3. marca 2016

Letos ĹĄe kaj veÄ? kot le razpis in izbira izvajalca

KonÄ?no le do prizidka

Dom za varstvo odraslih Velenje po fazah v dom Ä?etrte generacije – Z nadzidavo in temeljito notranjo preureditvijo do zahtevanih normativov in standardov

V javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje naÄ?rtujejo zaÄ?etek izgradnje prihodnjo pomlad – Projekt veÄ?ji od prvotnega

Tatjana PodgorĹĄek

Dom za varstvo odraslih Velenje v tem trenutku ne izpolnjuje vseh zahtevanih normativov in standardov na tem podroÄ?ju. ÄŒas za to ima do leta 2021. Poleg pred leti izvedene energetske sanacije objekta bo to omoÄ?ila ĹĄe nadgradnja in temeljita posodobitev notranjosti doma. ObseĹžnega in finanÄ?no zahtevnega projekta, vrednega blizu 5 milijonov evrov, naj bi se lotili letos. Po priÄ?akovanjih naj bi do konca lanskega leta za predvidena dela Ĺže pridobili gradbeno dovoljenje, a se to ni zgodilo. Zataknilo se je pri pridobitvi soglasja za sluĹžnost.

in izbiro izvajalca del. Sicer pa na nekaterih oddelkih Ĺže delujejo gospodinjske skupnosti, ki sodijo med aktivnosti doma Ä?etrte generacije, je ĹĄe pojasnila.

Dom je Şiva hiťa

Rekonstrukcija in nadgradnja obstojeÄ?ega objekta bo potekala postopoma, kajti dom je ŞivaÂŤ hiĹĄa in potrebna bo selitev stanovalcev iz sobe v sobo. To bo, ocenjuje sogovornica, zelo

tudi novim normativom in standardom. ÂťZa zdaj je ĹĄe preveÄ? stvari odprtih. Ko bomo dovolj blizu, pa bodo stanovalci in njihovi svojci dobili vse napotke in informacije o poteku gradnje in ostalih aktivnostih.ÂŤ

Sob veÄ?, ĹĄtevilo mest enako

Po izdelanem projektu bo v domu na voljo veÄ? sob, kot jih je danes (109), ĹĄtevilo mest pa bo

obljubila pomoÄ? pri komunalnem prispevku, za milijon evrov se je s podpisom obvezalo Ministrstvo za delo, dom, druĹžino in enake moĹžnosti, nekaj denarja pa bo zagotovil dom sam tudi z najemom kredita. ÂťUpamo, da ministrstvo ne bo ostalo le pri obljubljeni vsoti, ampak primaknilo ĹĄe kaj veÄ?.ÂŤ O tem, koliko Ä?asa bo dom gradbiĹĄÄ?e, je – po besedah PotoÄ?nik KrajnÄ?eve – teĹžko napo-

velik zalogaj, ki bo zahteval veliko strokovnega dela z varovanci, zvrhano mero potrpljenja in razumevanja njih in zaposlenih.

Se s stanovalci doma in njihovimi svojci o tem Ĺže pogovarjajo?

Vsem je znano, pravi, da pridobivajo gradbeno dovoljenje, da bodo z naloĹžbo zagotavljali viĹĄji bivalni standard, kot ga imajo sedaj, hkrati pa bodo zadostili

enako trenutnim zmogljivostim (196). Sobe bodo namreÄ? predvsem eno- in dvoposteljne, danes pa je v domu ĹĄe vedno takih, v katerih so po trije ali celo ĹĄtirje varovanci, 13.

Denarja ĹĄe ni dovolj

Za naloĹžbo v tem trenutku ĹĄe nimajo zagotovljenega vsega denarja. Mestna obÄ?ina Velenje je

LuÄ?ka Ä?aka dovoljenje V izpraznjeni enoti nekdanjega vrtca LuÄ?ka so si mladinci, planinci, taborniki in alpinisti uredili prostore Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju so se po selitvi v nov vrtec odloÄ?ili, da bodo starim objektom dali nove vsebine. Enoto nekdanje LuÄ?ke, kjer je imel Vrtec tudi upravo, so namenili druĹĄtvenim dejavnostim.

Prenova pribliĹžno 600 kvadratnih

Po veÄ?letnih prizadevanjih javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje po ureditvi razmer v javnem zdravstvu v dolini so se stvari premaknile z mrtve toÄ?ke. ÂťKonÄ?no se dogaja. Ĺ˝upani tukajĹĄnjih sedmih obÄ?in so prepoznali naĹĄe potrebe, na katere smo opozarjali dalj Ä?asa. Dosegli smo sporazum, ki ga v praksi Ĺže udejanjamo,ÂŤ je povedala direktorica omenjenega zavoda Darja Es.

Spomladi zemljiĹĄÄ?e Ĺže gradbiĹĄÄ?e

Lani so Ĺže za jesen naÄ?rtovali odkup zemljiĹĄÄ?a za izgradnjo prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah, s katerim bodo reĹĄili prostorsko stisko, a so se zaradi postopkov in dogovorov z lastniki stvari zavlekle. Aktivnosti so sedaj le v zakljuÄ?ni fazi in Esova srÄ?no upa, da bo zemljiĹĄÄ?e na nasprotni strani doma spomladi prihodnje leto Ĺže gradbiĹĄÄ?e. ÄŒasa namreÄ? nimajo na pretek, saj morajo biti prostori vseljivi Ĺže do konca leta 2018.

ZaÄ?etek kljub temu letos?

ÂťVse sile usmerjamo v pridobitev gradbenega dovoljenja za nadgradnjo in temeljito prenovo notranjosti objekta. Res smo upali, da ga bomo v tem Ä?asu Ĺže imeli, a se ni izĹĄlo po naĹĄih naÄ?rtih. Aktivnosti za pridobitev potrebne dokumentacije so v zakljuÄ?ni fazi. PrepriÄ?ani smo, da bodo pravilno urejene podlage omogoÄ?ile, da bodo stvari stekle laĹžje in uspeĹĄneje. Ĺ˝elimo si Ä?im prej pridobiti gradbeno dovoljenje in nato objaviti razpis za izvajalca del,ÂŤ je povedala Violeta PotoÄ?nik Krajnc, direktorica doma. Dejala je ĹĄe, da letos upajo na kaj veÄ? kot le objavo razpisa

Tatjana PodgorĹĄek

grad in Ĺ aleĹĄki alpinistiÄ?ni odsek so se pod vodstvom projektanta arhitekta Gregorja GojeviÄ?a lotili obnove z udarniĹĄkim delom, z reciklaĹžo prostorov, materialov in opreme ter z minimalnimi sredstvi.

obrtniĹĄka dela, ki jih prostovoljno ni bilo moÄ? opraviti.

Veliko dela je bilo izvedenega v prvi polovici leta. Ker je ĹĄlo dobro, so sprva odprtje naÄ?rtovali Ĺže v lanskem letu. A so bile napovedi preoptimistiÄ?ne. Veliko Ä?asa so jim vzela zakljuÄ?na dela.

Posebna atrakcija bo plezalna stena, ki so jo uredili Ä?lani Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka in bo omogoÄ?ala plezanje brez varovanja. V pritliÄ?ju je urejena dvorana za manjĹĄe prireditve, ki

vedati, kajti objekt je star 40 let in vsega, kar bo prinesla prenova, ni mogoÄ?e predvideti. Odvisno bo tudi od moĹžnosti preseljevanja stanovalcev iz sobe v sobo. ÄŒe ne bo priĹĄlo do prevelikih zapletov, Ä?e bodo lahko zagotovili ĹĄe manjkajoÄ?i denar, pa naj bi vlaganja konÄ?ali v petih letih. đ&#x;”˛

omogoÄ?a sprejem do 30 ljudi, konferenÄ?na soba in atelje. Poleg tega je v pritliÄ?ju ĹĄe veÄ?ji taborniĹĄki prostor in bar s teraso. V nadstropju pa je poleg plezalne stene in pisarn druĹĄtev tudi mladinski hotel s ĹĄestimi posteljami.

V kleti imajo druĹĄtva skladiĹĄÄ?a.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je konec lanskega leta pridobila gradbeno dovoljenje, zdaj pa pripravlja vse potrebno za vloĹžitev vloge za pridobitev uporabnega dovoljenja, ki je potrebno zaradi spremembe namembnosti objekta. ÂťVlogo bomo podali, ko bodo v objektu zakljuÄ?ena vsa dela. PriÄ?akujemo, da bo to marca. Glede na to, da v objektu delajo v veliki veÄ?ini prostovoljci, pa je treba razumeti, da kakĹĄno delo traja dlje Ä?asa,ÂŤ pravijo na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Po besedah sogovornice bodo naloĹžbo izvajali po finanÄ?nih moĹžnostih investitoric – obÄ?in Zgornje Savinjske doline. Koliko bo naloĹžba stala, v tem trenutku ne vedo povsem natanÄ?no. ÂťDokument je v zakljuÄ?ni fazi in se od prvotnega, vrednega blizu 3,2 milijona evrov, razlikuje. Nekoliko smo ga poveÄ?ali, saj smo se z Ĺžupani dogovorili, da ga bomo prilagodili viziji oziroma potrebam razvoja zdravstva v okolju. To pomeni nove programe, ki nam glede na ĹĄtevilo prebivalcev in odmaknjenost od centrov pripadajo. MoĹžnosti za njihovo pridobitev imamo, vendar moramo za to imeti tudi ustrezne prostore.ÂŤ

Med novimi programi tudi medicina dela

Esova je potrdila informacijo, da med pridobitvijo dodatnih programov naÄ?rtujejo podroÄ?je medicine dela. Svojega zdravnika medicine dela so imeli do leta 2002, po njegovi nenadni smrti pa so morali za veÄ?ino storitev s tega podroÄ?ja skleniti podjemno pogodbo z javnim zavodom Zdravstveni dom Velenje. ÂťMedicino dela moramo reĹĄiti v prihodnje iz veÄ? razlogov. Zdravnikom medicine dela se obetajo veÄ?ja pooblastila pri bolniĹĄkih staleĹžih in opravljanju preventivnih pregledov. Na naĹĄem obmoÄ?ju je 16 tisoÄ? prebivalcev, od tega veÄ?je ĹĄtevilo aktivnih, za katere tukajĹĄnji gospodarstveniki, ki so naĹĄi podporniki in donatorji, Ĺželijo, da opravijo preventivne preglede Ä?im bliĹžje.ÂŤ Sedaj z druĹžinskim zdravnikom pokrivajo le tretjino dejavnosti s podroÄ?ja medicine dela. Na leto opravijo le od 400 do 500 pregledov namesto pribliĹžno 1500, saj ne morejo opravljati pregledov za bodoÄ?e voznike motornih vozil, zahtevnih pregledov za gasilce, za delo na viĹĄini. Za to morajo vsi ti pridobiti potrebno zdravniĹĄko spriÄ?evalo v drugih zdravstvenih domovih. Za nameÄ?ek pa lahko omenjeno tretjino ÂťsvojihÂŤ pregledov izvajajo le enkrat na teden, zato podjetja tudi za to iĹĄÄ?ejo reĹĄitve v drugih okoljih. Medicina dela, poudarja Darja Es, je za zdravstvene domove pomembna trĹžna dejavnost, saj predstavlja od 10 do 12 odstotkov prihodkov. Ti bi jim glede na finanÄ?no stanje zavoda priĹĄli ĹĄe kako prav. ÂťÄŒeprav smo izgubo zavoda iz 261 tisoÄ? v treh letih krepko zmanjĹĄali, smo lansko poslovno leto sklenili v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah. Prihodki so bili manjĹĄi od odhodkov za blizu 60 tisoÄ? evrov,ÂŤ je sklenila pogovor Darja Es. đ&#x;”˛

Marca uporabno dovoljenje?

metrov prostorov pa ni toliko zanimiva zaradi te odloÄ?itve, bolj je zanimiva zaradi pristopa, s katerim so se prenove lotili. ÄŒlanice in Ä?lani ĹĄtirih druĹĄtev, ki bodo imeli svoje in skupne prostore v tem objektu, Mladinski center, Planinsko druĹĄtvo, DruĹĄtvo tabornikov Rod Pusti

Prostore je urejalo okoli sto ljudi, eni so prihajali pogosto, eni le tu in tam. DobrodoĹĄel pa je bil vsak. Vsake roke so pomagale. PrinaĹĄali in odnaĹĄali so, ruĹĄili, Ä?istili, brusili, belili, barvali ...

Pri zahtevnejĹĄih delih so vkljuÄ?ili profesionalce. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je poskrbela za material in tista

Posebna atrakcija je plezalna stena.

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

9

KULTURA

3. marca 2016

Pajkovo popoldne Klinika za zaljubljene v jazz Ĺ oĹĄtanj, 22. februarja – V Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj so v okviru Galerijskih veÄ?erov minuli ponedeljek predstavili knjigo Pajkovo popoldne dramatika Janeza Ĺ˝mavca. V knjigi s podnaslovom Ĺ˝alostinke za umrle ljubezni so zbrani trije dramski teksti, vsi trije pa na nek naÄ?in razkrivajo odnose med moĹĄkim in Ĺžensko, predvsem Ĺžensko dojemanje ljubezni. Kot v prejĹĄnjih knjigah dramskih tekstov (Kronanje v BudimpeĹĄti, Holandska kraljica Pindarova oda, Krista in Vstajenje Ivana Podkolesnika) se avtor tudi tokrat razkriva kot izredno pozoren opisovalec in tvorec dialogov, ki niso vezani samo na ta trenutek, ampak

V okviru 5. Max klub jazz festivala ponovno poteka Kreativna jazz klinika – Mentorje je izbral programski vodja festivala Jure Pukl – Kalilo se je skoraj 50 glasbenikov Tina Felicijan

so pogojeni s predhodnimi dogodki. Janez Ĺ˝mavc, ki je sicer rojen Ĺ oĹĄtanjÄ?an, je v pogovoru z Milojko B. Komprej spregovoril o odnosu do svojih besedil, naÄ?inu ustvarjanja in prebral nekaj iz vsebine. Avtor, ki je sicer rojen leta 1924, je od leta 2011 pri zaloĹžbi Cerdonis iz Slovenj Gradca izdal kar pet knjig. Na njegovo literarno ustvarjanje gotovo vpliva dejstvo, da je po poklicu dramaturg in da je do leta 1990, ko se je upokojil, delal v celjskem gledaliĹĄÄ?u. Zanimivega gosta v Ĺ oĹĄtanj radi povabijo, saj je iskrivost njegove pripovedi navdihujoÄ?a za vse.

Janez Ĺ˝mavc je bil tudi Kajuhov sovrstnik, zato so na veÄ?eru prisluhnili uglasbeni poeziji Karla Destovnika, ki jo je interpretirala đ&#x;”˛ MBK, foto D. Tonkli Slavica Tesovnik. â€

Skejterske miniature

ÄŒeprav je od prve Kreativne jazz klinike, ki je potekala tri sezone, nato pa ugasnila, minilo Ĺže 16 let, se sedanji umetniĹĄki vodja klinike in sodobnega Max klub jazz festivala Jure Pukl dobro spomini energije, ki jo je BoĹĄko Petrović znal dobiti iz obÄ?instva in glasbenikov ter udeleĹžencev klinike. ÂťV to energijo sem se zaljubil in tudi zato igram to glasbo.

Spominjam se, kako nas je usmerjal, kako nas je vÄ?asih tudi nadrl.

Ampak vse je bilo iz nekega spoĹĄtovanja do nas, Ä?eprav smo bili veliko mlajĹĄi od njega, zaÄ?etniki, pravzaprav smo ĹĄe slabo igrali.

Ampak BoĹĄko je videl potencial oziroma perspektivo in je to znal potegniti iz nas,ÂŤ se jazzovski mojster spominja Ĺžal Ĺže preminulega legendarnega hrvaĹĄkega vibrafonista in takratnega umetniĹĄkega vodje jazz festivala BoĹĄka Petrovića. Prav druĹženja na jazzovski kliniki so saksofonista spodbudila k odloÄ?itvi o ustvarjanju jazza.

V Galeriji eMCe plac razstavlja eden najbolj ekstremnih slovenskih skejterjev Ali Energijo predajajo dalje Jusović Tina Felicijan

Velenje – Do 10. marca bo v Galeriji eMCe plac na ogled kiparska razstava Alija Jusovića. Gre za reliefe in skulpture iz gline na lesu, pri upodabljanju pa se osredotoÄ?a na razliÄ?na obdobja skejtanja, v katerih so bili priljubljeni razliÄ?ni elementi. Za aktualno razstavo je snov Ä?rpal z zaÄ?etkov skejterske kulture, figure pa so tako v precej delikatnih poloĹžajih, pravi, zato osnovno konstrukcijo napravi iz Ĺžice in nato nanjo nanaĹĄa material. ÂťSkejtam Ĺže veÄ? kot 25 let in to seveda najbolj ljubim. Zaradi te ljubezni sem zaÄ?el upodabljati figure iz te kulture,ÂŤ je dejal navduĹĄenec nad zvitimi triki z rolko in hitrostnim rolkanjem, ki pravkar naÄ?rtuje izgradnjo velike skakalnice, sestavljene iz palet, Âťker bi rad daleÄ? skoÄ?il.ÂŤ A se mora najprej zaceliti, saj trenutno ni najbolj cel, da bi lahko izvedel podvig.

V teh nekaj dneh obiskovanja klinike glasbeniki sicer ne pridobijo nekega znanja, ki bi ga lahko takoj usvojili in uporabili. ÂťBistvo je, da pobereĹĄ material za nadaljnje delo in vaje. Da zaÄ?utiĹĄ to energijo, se poveĹžeĹĄ z drugimi ĹĄtudenti klinike, ustvariĹĄ nova po-

znanstva, prijateljstva, mogoÄ?e tudi nove bende,ÂŤ pojasnjuje Pukl, ki je tudi sam mentor in z energijo, ki jo je nekoÄ? dobil prav na kliniki in ga je tako prevzela, ustvarja s ĹĄtudenti. ÂťJaz se res trudim dati Ä?im bolj jasen pogled in znanje, ki ga imam. To predati in nekako usmerjati udeleĹžence,ÂŤ pravi.

NamreÄ?, jazz je glasba, ki jo je potrebno veliko raziskovati, izvajalec mora biti zelo angaĹžiran, dobro pa je, da ima nekoga, ki ga nekoliko usmerja, Ä?e skrene s poti. ÂťZdi se mi pomembno, da jih mentorji navduĹĄimo in jim pokaĹžemo, kaj vse je moĹžno, ter jim razloĹžimo, kakĹĄna je pot do tja.ÂŤ Poleg tega izvajanje jazzovske glasbe zahteva utrjeno tehniÄ?no podlago – tepih, kot temu Ĺžargonsko reÄ?ejo glasbeniki. Na tem se gradi improvizacija. ÂťTo je v jazzu in improvizirani glasbi nasploh vedno aktualno. So pa tu ĹĄe razliÄ?ni stili. Jazz je tudi Ĺže zelo odprt, nanj vplivajo druge glasbe in smernice, ki se z njim spogledujejo.ÂŤ Zato je profesorsko zasedbo sestavil tako, da so zastopana razliÄ?na polja, saj se

Na Kreativni jazz kliniki sta ustvarjala tudi bobnarja MatjaĹž Skaza iz ZreÄ? in GaĹĄper ObĹĄteter iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju. Gnala ju je Ĺželja po znanju o jazzu in razĹĄirjanju obzorij. ÂťProfesorji so fantastiÄ?ni, treba je Ä?im veÄ? dobiti od njih. Vse je dobro organizirano, tako ure pri profesorjih kot igranje v zasedbah ter veÄ?erni jam sessioni,ÂŤ je povedal MatjaĹž, ki bo znanje s pridom izkoristil, GaĹĄper pa je nabral tudi 'veze in poznanstva'. med sabo zelo razlikujejo. ÂťKaja Draksler, ki ustvarja bolj avantgardno glasbo, tudi vodi avantgardni ansambel. Femi Temowo, ki je igral tudi z Amy Winehouse, dela veÄ? na ritmu in nekoliko v pop usmerjeni glasbi. Robert JukiÄ?, ki prouÄ?uje kontrabas, dela tako tradicionalen kot moderen jazz. Melissa Aldana tudi ustvarja moderni jazz, sodelujeta pa ĹĄe trobentaÄ? Raynald Colom in bobnar Gregory Hutchinson, ki je tudi najveÄ?ja zvezda klinike in pouÄ?uje tradicijo in kako iz tradicije izhajati v moderni jazz.ÂŤ

Jazz bo ĹĄe sliĹĄen in sliĹĄan

Jazzovski koncerti v Velenju imajo Ĺže od nekdaj obÄ?instvo.

Celo veÄ?, kot ga je v drugih mestih. ÂťTo je glasba, ki jo je po-

Nagrajenec PreĹĄernovega sklada Jure Pukl veliko nastopa po svetu in od tega tudi Ĺživi. Vedno se porajajo novi projekti, bendi, povabila v razliÄ?ne drĹžave. Pravkar se je vrnil iz ÄŒila, kjer je posnel novo ploĹĄÄ?o – prvo v Ĺživo s koncerta. Naslednjo bo posnel na koncertu Modern and Swing v Max klubu, ki bo 15. marca.

Junija pa bo z Matijo Dedićem v New Yorku snemal novo ploĹĄÄ?o.

đ&#x;”˛

Poredni mulÄ?ki so bili pridni BoĹĄtjan Oder Ĺže deset let pripravlja GledaliĹĄÄ?e za poredne mulÄ?ke – ÄŒas je, da se ta poÄ?itniĹĄka aktivnost preimenuje – MulÄ?ki preĹživeli krasne poÄ?itnice Tina Felicijan

Tik pred razstavo je spoznal dekle, ki mu je dejalo, da je to, kar ustvarja, kiÄ?. ÂťPa mi je vse padlo in sem zadnji teden redno delal, da sem imel kaj pokazati na razstavi.ÂŤ

ÂťVelenjski skejt park je videti Ĺžalostno,ÂŤ je dejal, zamikala pa ga je promenada, a je takoj izvedel, da ljudje ne vidijo radi, da se tam potikajo skejterji. ÂťOÄ?itno je ta kultura ljudem ĹĄe vedno tako neznana, da v njej ne vidijo pravega smisla. Se pa to spreminja, je Ĺže drugaÄ?e kot pred 15 leti, ko ni bilo niti opreme niti skejt parkov.ÂŤ Poleg skejterskih figur za prijatelje kdaj pa kdaj zmodelira kako dekle, sicer pa se najraje ukvarja z vsem, kar je povezano s skejtanjem.

Tako je s prijatelji posnel skejterski film z naslovom Spacedout. Svoje najboljĹĄe trike zanj so snemali pet let, zavrtel pa ga je tudi na otvođ&#x;”˛ ritvi razstave. â€

trebno bolj skoncentrirano posluĹĄati. Spominjam se BoĹĄka, ki je bil vÄ?asih oster do obÄ?instva in mu je zaguÄ?al z odra: pĹĄĹĄĹĄt ali tiho! Mislim, da se je s tem zaÄ?ela vzgoja velenjske jazzovske publike, kar sedaj nadaljujemo v Max klubu s festivalom.ÂŤ Obiskuje ga okrog 150 ljubiteljev te glasbe, kar je za tako mesto neverjetno, ocenjuje domaÄ?in.

Prav tako je preseneÄ?en nad ĹĄtevilom obiskovalcev klinike. Bilo jih je kar 49 od blizu, iz vse Slovenije, pa tudi iz Avstrije, Italije, Srbije, HrvaĹĄke in MadĹžarske.

Stari so bili od 13 do 53 let. ÂťVemo, kakĹĄne so razmere v Sloveniji, kjer ni univerze za jazz, ni univerzitetnega programa, ni klubov, ki bi imeli vsaj trikrat na teden jazz program, saj je tudi trg v Sloveniji premajhen. Tudi v Ljubljani,ÂŤ pravi in dodaja, da prav projekti, kot je Kreativna jazz klinika s festivalom, pomagajo k razvoju scene in pritegnejo mlade glasbenike, ki se v to glasbo zljubijo in zaÄ?nejo igrati, ĹĄtudirati in postanejo profesionalci.

Med ĹĄtevilnimi poÄ?itniĹĄkimi aktivnostmi za otroke, ki so jih pripravile razliÄ?ne organizacije, je v vili RoĹžle potekala gledaliĹĄka delavnica GledaliĹĄÄ?e za poredne mulÄ?ke. Ĺ˝e deseto leto jo je pripravil BoĹĄtjan Oder, radijski moderator, ljubiteljski gledaliĹĄÄ?nik in mojster improvizacije, ki ne ve, kam so ta leta ĹĄla, pravi. ÂťVsako leto se zberemo, da v ĹĄtirih dneh ustvarimo eno predstavo in se pri tem kaj uporabnega nauÄ?imo. Letos smo obnovili na-

stop na odru – kako se vedemo, gibamo, artikuliramo, seveda pa tudi, kako premagamo tremo in vse, kar smo si zamislili, predstavimo gledalcem.ÂŤ Tako so si ves teden postavljali razliÄ?na vpraĹĄanja o pasteh mladostniĹĄtva, preizkusili so se v improvizaciji, tudi v stand up komediji. ÂťUkvarjali

smo se s sabo, iskali v sebi razliÄ?na Ä?ustva in nato naÄ?ine, kako jih ljudem pokazati.ÂŤ Pri tem pa ĹĄest mulÄ?kov ni bilo niÄ? kaj porednih, zato BoĹĄtjan razmiĹĄlja o preimenovanju. ÂťPotem pa ne bo veÄ? zanimivo,ÂŤ je protestiral osemletni TjaĹĄ Esih, ki ga gledaliĹĄÄ?e zanima Ĺže dalj Ä?asa, za udeleĹžbo pa se je

odloÄ?il, da bi videl, kako poteka nastajanje predstave. JaĹĄa GregoriÄ? doma res rad snema filme in ga je zanimalo tudi, kako je v gledaliĹĄÄ?u. ÂťZelo pa si Ĺželim tudi nastopati,ÂŤ je povedal osemletnik. Ĺ˝an GluĹĄiÄ?, ki prav tako rad nastopa, pa je Ĺželel utrditi znanje in se znebiti treme, ki jo ima pred nastopom. ÄŒeprav so dopoldneve preĹživeli v vili RoĹžle, so popoldne ĹĄe naĹĄli Ä?as za smuÄ?anje, drsanje in druge zimske aktivnosti. Jan KoneÄ?nik pa je tudi bral in pripravljal govorni nastop. V GledaliĹĄÄ?u za poredne mulÄ?ke so se zabavali in igrali, pa tudi vadili. ÂťImeli smo govorne vaje, od doma smo prinesli pesmi in naredili kolaĹž iz posameznih verzov, ĹĄli smo se Na Ĺžaru, ampak malo drugaÄ?e kot na televiziji,ÂŤ je obnovila Neja SimonÄ?iÄ?. ÂťPoredni pa nismo bili. Pozabili smo biti poredni,ÂŤ je ĹĄe povedal TjaĹĄ.

Najbolj jim bo v spominu ostal BoĹĄtjan. ÂťAli pa kar vse, ker je bilo Ä?isto vse fajn,ÂŤ je sklenila Eva đ&#x;”˛ SimonÄ?iÄ?. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

3. marca 2016

Za prihodnost gledaliĹĄÄ?a se ne bojijo

od veÄ? kot 70, ki so jih velenjski gledaliĹĄÄ?niki spravili na deske.

Vedno si je Ĺželel igrati Ĺžensko, a Ä?eprav je bil enkrat zelo blizu tej vlogi, mu ĹĄe ni uspelo. Kmalu za njim je med gledaliĹĄÄ?nike stopil Drago, ki je za komedije bolj neroden, pravi, a se je ĹĄe spoV zakladnico zgodb velenjske hiĹĄe kulture je pisalo tudi Kulturno mnil del besedila iz ene svojih zgodnjih komedij. Leta 2001 pa druĹĄtvo GledaliĹĄÄ?e Velenje, ki bo letos obeleĹžilo 54 let delovanja je v takrat Ĺže Kulturno druĹĄtvo GledaliĹĄÄ?e Velenje priĹĄel Matej Tina Felicijan Karli. Drago sprva ima tremo, pisanim in prosojnim proÄ?eljem Mraz, dobitnik Linhartove znaÄ?nato pa steÄ?e. Mateju pa trema ter notranjostjo ĹĄe posebej pre- ke. On zdaj vodi gledaliĹĄÄ?e.

V seriji pogovorov ob 55-letni- vÄ?asih ostane. vzemala, se spominja Karli, ki Obujali so spomine na podpoci doma kulture Velenje je Tatjase je pri 19-ih pridruĹžil ekipi 40 ro, ki jo je gledaliĹĄÄ?e v tem okona Vidmar prejĹĄnji teden gostila Prva zgodba ĹĄe ne gre h razigranih mladincev gledaliĹĄÄ?a. lju vedno imelo. ÂťHiĹĄa je omogotri Talije velenjske, kot je poime- koncu Najprej je odigral Kvasa v Dese- Ä?ala razvoj, mi pa smo v razliÄ?novala Karlija ÄŒretnika, Karla Prvo gledaliĹĄko predstavo – tem bratu, nato pa Romea. Ne- nih obdobjih opravljali svoje poDraga Semeta in Mateja Mraza Hlapca Jerneja – so na odru no- kaj verzov pomni ĹĄe danes. In slanstvo,ÂŤ je dejal Drago. ÄŒeprav – gledaliĹĄÄ?nike, ki imajo po sku- vozgrajenega doma kulture upri- Ä?e igralec na odru pozabi bese- so bili zaposleni, so lahko za dva pnih 114 letih zvestobe odru ĹĄe zorili 29. novembra 1960 in tako dilo? ÂťVaĹžno je, da se spomniĹĄ tedna odĹĄli na seminarje k privedno tremo, preden se zavesa se je zaÄ?ela prva zgodba te hiĹĄe, prej, preden se predstava konÄ?a,ÂŤ znanim gledaliĹĄÄ?nikom. Danes dvigne. ÂťNa odru imam tremo, ki je ĹĄe vedno ena najlepĹĄih v pravi prvi predsednik druĹĄtva, pa imajo mladi toliko obveznosti dokler ne spregovorim,ÂŤ je dejal Sloveniji, takrat pa je s svojim ki je bil tudi reĹžiser 18 predstav in gledaliĹĄÄ?e je le ena od dejavnosti, Âťnam pa je bila prva,ÂŤ je povedal Karli. Spomnili so se ĹĄtevilnih ljudi, ki so bili predani gledaliĹĄÄ?u – zakoncev Kolar, Milana Lukmana, Majde GaberĹĄek, Irene Zalar pa Rudija Horvata, ki je Ĺživel v kulturnem domu in imel televizor prav tam, kjer so danes pisarne JSKD, se je spomnil Karli. ÂťKo sreÄ?am igralca, imam obÄ?utek, da sreÄ?am brata ali sestro. Tako dobro se poznamo,ÂŤ je dejal Drago, ki se ne boji za prihodnost gledaliĹĄÄ?a, saj mladi delajo z velikim Ĺžarom, na naslednike, med njimi tudi na Petro Hribernik, pa je ponosen tudi Karli.

Matej Mraz se ĹĄe zna pokriĹžati, kot se je moral v svoji prvi vlogi v predstavi, ki jo je reĹžiral Kajetan ÄŒop. Od đ&#x;”˛

takrat se vraÄ?a na deske, premamil pa ga je svojevrsten vonj odra.

KnjiĹžniÄ?na izposoja pada Nekoliko manjĹĄi je tudi obisk KnjiĹžnice Velenje – Bralci najpogosteje posegajo po leposlovju, najmanj pa jih zanima literatura o verstvih – NajveÄ?krat so izposojene otroĹĄke klasike Tina Felicijan

V zadnjih letih je KnjiĹžnica Velenje najveÄ? obiskov – tako fiziÄ?nih kot elektronskih – zabeleĹžila leta 2012. Od takrat obisk pada, a je razlika v le nekaj sto obiskih.

Lani ga je bilo najveÄ? novembra, najmanj pa maja in avgusta.

Tako je bilo lani aktivnih Ä?lanov v vseh enotah – Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki – slabih 10.500, kar ni niti Ä?etrtina celotnega prebivalstva v vseh treh obÄ?inah. Rast aktivnega Ä?lanstva so zabeleĹžili le v Ĺ marnem ob Paki.

NajveÄ? je zaposlenih, osnovnoĹĄolcev in predĹĄolskih otrok.

Izposoja gradiva je bila v zadnjem desetletju na pribliĹžno enaki ravni, od leta 2012 pa pada. Lani je bilo izposojnih transakcij skoraj 574.500, ko so si Ä?lani na dom izposodili slabih 304 tisoÄ? enot gradiva, veÄ?inoma

KnjiĹžniÄ?na zbirka KnjiĹžnice Velenje je konec leta 2015 ĹĄtela skoraj 75 tisoÄ? naslovov oziroma dobrih 190 tisoÄ? enot. To je 4,27 enote gradiva na prebivalca treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in. 188 tisoÄ? je monografskih publikacij, ostale pa so serijske. 176 tisoÄ? je enot knjiĹžnega gradiva, ostalo pa je neknjiĹžno.

63 odstotkov je strokovnega gradiva, 37 pa leposlovja. knjiĹžnega. Mladina si je izposojala veÄ? kot odrasli, brali pa so tudi veÄ? leposlovja kot strokovne literature.

Bralci so najveÄ? posegali po knjiĹževnosti, literaturi s podroÄ?ja umetnosti, uporabnih ved, filozofije in druĹžbenih ved, naj-

manj pa literature o verstvih, naravoslovju in jezikoslovju. Med najveÄ?krat izposojenimi deli so bila Muca copatarica Ele Peroci, Brina Brihta Sally Rippin, Kdo je napravil Vidku srajÄ?ico Frana Levstika, pa ĹĄe Antigona, MaÄ?ek Muri, Solzice in druge klasike.

Med popularnimi deli pa Shanna, Vreden ljubezni in Pepel v vetru pisateljice Kathleen E. Woodiwiss. Na seznamu dvajsetih najveÄ?krat izposojenih knjig je tudi Varna voĹžnja: priroÄ?nik za voznike. đ&#x;”˛

Z dobrodelnostjo ĹĄe naprej do brezplaÄ?nega ĹĄolanja

Musi v Spominskem parku

Nazarje - Osnovna ĹĄola Nazarje, ki je Ĺže veÄ? let poznana kot brezplaÄ?na ĹĄola, ponovno pripravlja dobrodelni koncert, ki bo s sredstvi, zbranimi z vstopnino pripomogel k nadaljevanju projekta brezplaÄ?ne ĹĄole. Tako imenovani projekt ÂťZa smeh v otroĹĄkih oÄ?eh bo 10. marca ob 18.00 uri, v Ĺ portni dvorani Nazarje. Pripravljajo pester glas-

Ĺ oĹĄtanj – V petek, 4. marca, ob 11. uri bosta ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Osnovna ĹĄola Karla Destovnika – Kajuha pripravili slovesnost ob umestitvi doprsnega kipa Petra Musija v Spominski park pred ĹĄolo. Kip je ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj januarja podarila NLB, d. d.

beno obarvan veÄ?er z Adijem Smolarjem, skupino ÄŒrna maÄ?ka, Adrijano Kamnik, Dreto River Band-om, pevskimi zbori in uÄ?enci OĹ Nazarje ter ostalimi zanimivimi glasbenimi gosti. Vstopnice so na voljo pri uÄ?encih OĹ Nazarje in uro pred koncertom v avli ĹĄole. đ&#x;”˛

ib

đ&#x;”˛

mkp

Kilave spremembe Urban Novak

Po nekaj letih je slovensko arhitekturno in inĹženirsko srenjo prebudil predlog spremembe zakonodaje s podroÄ?ja urejanja okolja in gradnje objektov. NekoÄ? obiÄ?ajno in ustaljeno prakso spreminjanja zakonodaje ob prihodu vsake nove vlade je za nekaj let zamenjal relativen mir. Sedaj pa se je razplamtela razprava o novem predlogu zakonodaje, in sicer na toÄ?ki, ki je mogoÄ?e za javnost najbolj zanimiva. O tem, kdo bo ljudem gledal pod prste pri gradnji objektov.

Arhitekti ali gradbeni inĹženirji.

Tole bo poskus razmiĹĄljanja na sploĹĄni ravni in ne poskus spuĹĄÄ?anja v detajle posameznega Ä?lena predlaganih zakonov. Kot arhitekt moram izreÄ?i pohvalo stanovski zbornici pri res aktivnem sodelovanju in vkljuÄ?evanju pri pripravi zakona. Pod staliĹĄÄ?a in pripombe na predlog zakona je vpisana lepa lista strokovnjakov z razliÄ?nih podroÄ?ij, vseh povezanih z urejanjem prostora. Podane pripombe so napisane v konstruktivnem tonu in predvsem poskuĹĄajo poenostavljati postopke, povezane s politiko urejanja prostora.

A bojim se, da predlog zakona ne reĹĄuje srÄ?ike problema. Dolgotrajne in zapletene birokracije pridobivanja gradbenih dovoljenj.

Predvsem pa ne poenostavlja pravil, ki doloÄ?ajo pogoje oblikovanja stavb, ali pa jih vsaj ne reĹĄuje v zadosti veliki meri, da bi lahko govorili o novem, poenostavljenemu sistemu pravil. Oboje je namreÄ? povezano in v takĹĄni obliki, kot jo poznamo sedaj, pomeni ovire pri poenostavitvah postopkov.

V tej drĹžavi mislimo, da povpreÄ?ni Slovenec zna, zmore in da ima Ä?as razumeti pravila, ki mu jih pri gradnji objektov nalaga drĹžavna in obÄ?inska oblast. ÄŒisto mirno verjamem, da se velika veÄ?ina graditeljev ob sreÄ?anju z zakoni in pravili prime za glavo ter se najprej vpraĹĄa, ali so kje kakĹĄna zadnja vrata, skozi katera dobiĹĄ gradbeno dovoljenje po hitrem, ÂťdomaÄ?emÂŤ postopku. Pa napaka dosedanje zakonodaje niti ni bila toliko v njenih pravilih, ampak v pomanjkanju izvajanja predpisanih sankcij. Pozor, obstojeÄ?a zakonodaja pozna sankcije za prekrĹĄke, povezane s prostorsko zakonodajo. A kaj ko je inĹĄpekcijska sluĹžba tako kadrovsko podhranjena, da ne zmore uÄ?inkovito reĹĄevati niti najbolj pereÄ?ih vpraĹĄanj, kaj ĹĄele kaj manjĹĄih.

Samo spomnite se najbolj razvpitih primerov, veÄ?inoma povezanih z objekti naĹĄih tajkunov in ÂťprekonoÄ?nihÂŤ milijonarjev. PrivoĹĄÄ?ili so si ekscesne gradnje v naravnih parkih, rezervatih, pokupili in prenovili vile na reÄ?nih, jezerskih in morskih obalah. Resnici na ljubo so se nekateri med njimi znaĹĄli v inĹĄpekcijskih postopkih, pogosto sicer ĹĄele pod pritiskom javnosti in medijev, a vendarle. Rezultati postopkov pa so vsem dobro vidni in predvsem vsem na oÄ?eh. Nikomur od njih ni bilo potrebno ruĹĄiti spornih objektov, nikomur ni bilo potrebno popravljati objektov, razen medijskega pompa se ni zgodilo niÄ?.

Pa se postavi vpraĹĄanje, zakaj in kako naj avadni drĹžavljan, ki si ne gradi dragega vikenda na ekskluzivni lokaciji, ampak le edino in povpreÄ?no streho nad glavo, spoĹĄtuje te – iste zakone. Zakone, ki bogatejĹĄe oproĹĄÄ?ajo in kaznujejo ĹĄibke. Odgovor? Nikakor. Stvar bi bila iznenada sicer popolnoma drugaÄ?na, Ä?e bi naĹĄim vrlim inĹĄpektorjem ter sodiĹĄÄ?em kakĹĄnega od teh novodobnih tajkunov uspelo pritisniti ob zid ter kakĹĄno od teh pregreĹĄnih gradenj tudi zares podreti. Podreti in stroĹĄke podiranja mirno naprtiti lastniku. Zgled, ki bi ga s tem postavili vsem drĹžavljanom, ne bi bil zgolj pouÄ?en, ampak tudi vzgojen. Tako pa so slovenski graditelji prepuĹĄÄ?eni labirintu pravil in zakonov in le tisti z dovolj debelo denarnico si lahko s plaÄ?ano pomoÄ?jo privoĹĄÄ?ijo vse. Ostali skoraj niÄ?.

Zgoraj opisana situacija postane ĹĄe slabĹĄa, ko v enaÄ?bo dodamo skoraj popolno pomanjkanje izobrazbe arhitekture, umetnosti in kulture. Le dejavno in konstantno izobraĹževanje v tem omogoÄ?a razvoj obÄ?utka za lepo ter posluh za sodobna dognanja na podroÄ?ju gradenj.

Tako pa so vzori o lepem ĹĄe vedno zakoreninjeni v zablodah preteklih desetletij in skoraj nemogoÄ?e jih je predreti. Zakaj so nekomu recimo vĹĄeÄ? pastirski objekti na Veliki planini, ko pa mu poskuĹĄaĹĄ podoben objekt v sodobni interpretaciji postaviti na njegovo parcelo, sledi popolni upor, ostaja zame velika uganka.

Pa se vrnimo k spremembam prostorske zakonodaje. Na temeljni ravni ni teĹžava v delitvi funkcij ter s tem delitvi posla, ampak pomanjkanje razumljivih pravil, ki obenem tako prepovedujejo kot doloÄ?ajo pogoje za gradnjo objektov. Vse dokler bomo o omejitvah pri gradnjah razmiĹĄljali veÄ?inoma ploskovno in nam bo manjkalo razmiĹĄljanje, da je treba pravila prilagoditi tudi prostornini, ki jih objekti zasedajo, tako dolgo nam zakonodaje ne bo uspelo poenostaviti, kaj ĹĄele pribliĹžati tistim, ki jim je zares namenjena. PovpreÄ?nemu slovenskemu graditelju.

V razvitem svetu seveda ni reĹĄitev, ki bi bile 100-odstotno uspeĹĄne. A so reĹĄitve, ki bi nam lahko bile vzgled. Vzgled pri poenostavitvi pravil in doseganju boljĹĄih ter kvalitetnejĹĄih grajenih okolij. Za njihovo naĹĄtevanje je tukaj premalo prostora, a verjemite, so tudi drugaÄ?ne in uspeĹĄnejĹĄe ureditve pri doloÄ?anju pogojev gradnje. Ko bodo spremembe morda nekoÄ? v prihodnosti zajele tudi tovrstne popravke, potem bomo morebiti resniÄ?no na poti h kvalitetni in razumljivi zakonodaji. In le zakonodaja, ki bo zagotavljala enakođ&#x;”˛ vredno obravnavo vseh graditeljev, bo uspeĹĄna. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

3. marca 2016

Danijel z nami in vami Ĺže Ä?etrt stoletja

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Prihaja iz sosednje KoroĹĄke. Letos bo Ä?etrt stoletja od takrat, ko je postal naĹĄ radijski sodelavec. Na avdicijo za napovedovalca Radia Velenje ga je prijavila Ĺžena, nato ga je poklicala urednica, in kot pravi Danijel Vunderl, se je zaÄ?el ÂťklopÄ?iÄ? odvijatiÂŤ.

PribliĹžno prvih 10 let je delal v studiu na Starem trgu v Starem Velenju precej pogosteje kot danes, ko preko valov Radia Velenje prihaja v domove posluĹĄalcev in posluĹĄalk ob nedeljah dopoldan, ob praznikih, vmes pa ÂťpobereÂŤ ĹĄe kakĹĄno nadomeĹĄÄ?anje. ÂťV zaÄ?etku ni bilo toliko sodelavcev, zato sem pogosteje deĹžural. Danes pa pravzaprav nimam Ä?asa za pogostejĹĄa sreÄ?anja, morda bi lahko ÂťvskoÄ?ilÂŤ ĹĄe kakĹĄno soboto dopoldan, veÄ? pa zaradi drugih obveznosti ne.ÂŤ Med mnoĹžico sodelavcev Radia Velenje ima Danijel najdaljĹĄo ÂťkilometrinoÂŤ. Ĺ˝e vrsto let ni le napovedovalec, ampak moderator in tonski tehnik v eni osebi. Skupaj z Andrejem Hoferjem sta se uÄ?ila tudi upra-

ÄŒuki so izdali svojo prvo napitnico z naslovom Zdaj pa kozarce vsi v zrak. Izdali so jo ob 25-letnici samostojne Slovenije, z njo pa Ĺželijo pri ljudeh spodbuditi domovinsko zavest in jih opogumiti, da veÄ?krat razobesijo slovenske zastave. Skladba s spevnim refrenom je doÄ?akala tudi video podobo.

1. ÄŒUKI – Zdaj pa kozarce vsi v zrak 2. TONY CETINSKI – Od trnja do zvijezda 3. GUĹ TI – Navaden obÄ?an

Danijel Vunderl je v studiu Radia Velenje tonski tehnik in moderator hkrati.

vljanja z radijsko tehniko pod mentorstvom Marjana Slapnika, danes Ĺže upokojenega radijskega tehnika.

Kaj Danijelu pomeni delu na Radiu Velenje? ÂťJe moj poklic in konjiÄ?ek hkrati. ÄŒeprav to poÄ?nem Ĺže 25 let, delo ĹĄe vedno opravljam z veseljem.ÂŤ Nedeljski dopoldanski program, pravi Danijel, je specifiÄ?en v primerjavi s programi drugih dni. Ne zato, ker je nedelja za veÄ?ino dela prost dan, ampak ker ni politike. ÂťKakĹĄne aktualne teme se Ĺže lotimo, a ne take, ki bi imela politiÄ?no noto. Na svoj raÄ?un zagotovo pridejo poslu-

ĹĄalci, ki radi prisluhnejo slovenski glasbi.

Od ĹĄeste do osme ure vrtim le to glasbo.

Mislim, da smo bili med prvimi radijskimi postajami, ki smo ji namenili veÄ? pozornosti.ÂŤ Da so odloÄ?itev posluĹĄalci zelo dobro sprejeli, je bilo opaziti kmalu, saj so se in se ĹĄe pridno oglaĹĄajo v oddajo in tudi po njej.ÂŤ Dokler bo ĹĄlo, bo ostal naĹĄ sodelavec, zagotavlja. ÄŒeprav je program ob nedeljah dokaj natrpan, ga bo poskuĹĄal ĹĄe obogatiti ter s tem v ĹĄe veÄ?ji meri izpolniti priÄ?akovanja posluĹĄalcev in posluĹĄalk Radia Velenje. đ&#x;”˛

Tp

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

Na Evrovizijo gre ManuElla Na letoĹĄnjem izboru evrovizijske popevke v Stockholmu nas bo zastopala Manuela BreÄ?ko iz LaĹĄkega, ki sicer nastopa z umetniĹĄkim imenom ManuElla. Na Emi 2016, ki je potekala minulo soboto, je zmagala s pesmijo Blue and Red, v superfinalu pa premagala Raiven s pesmijo ÄŒrno-bel. Obe finalistki je izbrala Ĺžirija v sestavi Raay, Marlenna in Darja Ĺ vajger, o zmagovalki pa so na koncu odloÄ?ali gledalci.

Razlika med finalistkama je bila le 127 glasov.

ManuElla je Ĺže leta 2005 nastopila v oddaji Bitka talentov (Spet doma), leta 2010 je bila izbrana med sto najboljĹĄih talentov NemÄ?ije v oddaji Das Supertalent, nastopila je v polfinalu Misije Evrovizija 2012. Na Slovenski popevki 2013 je osvojila peto mesto, lani pa na povabilo nastopila na RetrOpatijskem festivalu, na katerem je zapela skladbo Vozi me vlak v daljave.

Pripravlja prvi album v angleĹĄkem jeziku.

Prihajata Jan in Oliver Jutri, v petek, 4. marca, bosta na Ä?etrtem tradicionalnem koncertu ob dnevu Ĺžena v velenjski RdeÄ?i dvorani nastopila Jan Plestenjak in Oliver Dragojević.

Na veÄ?eru z naslovom Z glasbo za lepĹĄi jutri bosta oba priznana glasbenika natopila s svojima

1. Falant – Dan's ne bom pr'teb spal 2. Alfi NipiÄ? & Ansambel SaĹĄa Avsenika – Sedem vrtnic 3. Ognjeni muzikanti – Ko te pogledam 4. PrleĹĄki kvintet – Ne nosi mi rdeÄ?ih roĹž 5. Vihar – Valentinovo 6. Ansambel AnĹžeta Ĺ uĹĄtarja – Ljubka si 7. D'Bojanc trio – Moja ljubica 8. Sekstakord – Ko sta dva zaljubljena 9. Jodel express & Zoran Zorko – Nora na polke 10. Novi spomini – Briga me

spremljevalnima skupinama in razveselila obiskovalce s ĹĄtevilnimi uspeĹĄnicami. Jan Plestenjak trenutno navduĹĄuje z aktualnim singlom Prelepa za poraz, dobro pa so znane njegove uspeĹĄnice Stara dobra, Soba 102, Amore

mio, Smeh in solze, Bela noÄ?, 7 let nazaj, Tvoj song, Lolita, Jadra, Barka iz perja, Iz pekla do raja, Sam da ti maĹĄ mene rada, Ona sanja o Ljubljani ... Oliver Dragojević je legenda hrvaĹĄke estrade in mojster razliÄ?nih glasbenih stilov, ki jih na edinstven naÄ?in spaja v prepoznaven mediteransko-dalmatinski glasbeni slog. Je izvajalec nepozabnih hitov, kot so U ljubav vjere nemam, Cesarica, Oprosti mi pape, Moj lipi anÄ‘ele, Trag u beskraju, Tko sam ja da ti sudim ‌

Adele pometla s konkurenco na Britih 2016 Adele je postala absolutna zmagovalka podelitve britanskih glasbenih nagrad brit. Londonsko areno O2 je zapustila s ĹĄtirimi kipci. Nagrade je prejela

v ĹĄtirih glavnih kategorijah: najboljĹĄi album (25), najboljĹĄi single (Hello), najboljĹĄa britanstka izvajalka in za globalni uspeh.

Zmaga se ji je izmuznila le v kategoriji najboljĹĄi videospot, v njej pa je nagrado za video skladbe Drag Me Down prejela skupina One Direction. NajboljĹĄi britanski izvajalec je postal James Bay, najboljĹĄa britanska skupina je Coldplay, v kategoriji najobetavnejĹĄi izvajalec je slavila skupina Catfish and The Bottlemen, najboljĹĄi mednarodni izvajalec je Justin Bieber, najboljĹĄa mednarodna izvajalka BjĂśrk, najboljĹĄa mednarodna skupina pa Tame Impala. Na Britih 2016 so se poklonili tudi Davidu Bowieju in mu posthumno podelili nagrado BRIT Icon.

HrvaĹĄka se vraÄ?a na Evrovizijo Po dveh letih premora se HrvaĹĄka spet vraÄ?a na izbor za pesem Evrovizije. Na 61. izboru v Stockholmu jo bo zastopala zmagoval-

ka prve sezone televizijske oddaje NajlepĹĄi glas HrvaĹĄke Nina Kraljić. Nina bo nastopala 10. maja v prvem polfinalnem veÄ?eru. Naslov in avtorja pesmi, ki jo bo Nina odpela na Evroviziji, bo HRT objavil v teh dneh. Poleg HrvaĹĄke se letos na izbor vraÄ?ajo tudi Bosna in Hercegovina, Bolgarija in Ukrajina, poslavlja pa se Portugalska.

Big Addiction z novim singlom Po desetih letih ustvarjanja so tu novi in sveĹži Big Addiction s singlom Ne izgubi se. Velenjska zasedba je v vseh teh letih doĹživela kar nekaj turbulentnih sprememb. Spremenili so ime, zamenjalo se je tudi nekaj Ä?lanov. To se odraĹža v bolj dodelanih aranĹžmajih in liriki, vse skupaj pa ĹĄe vedno diĹĄi po surovem rokenrolu. Z novim singlom Ne izgubi se dokazujejo, da se nikamor niso izgubili in da je vsaka neprijetna izkuĹĄnja lahko tudi tista trnova pot, ki te pripelje do Ĺželenega cilja. Skladba je dobila tudi zanimivo vizualno podobo. Video so posneli s produkcijo Kugar Films v zapuĹĄÄ?enem dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju.

www.radiovelenje.com

ALICE COOPER Legendarni rocker, ki se ga veÄ?ina spomni vsaj po uspeĹĄnici Poison, bo 12. junija nastopil v ljubljanski Hali Tivoli. Veteran rocka po uspeĹĄni lanski turneji z Motley Crue prihaja v Evropo kot ena glavnih atrakcij velikih festivalov in prviÄ? na samostojni nastop tudi v Slovenijo.

POP DIZAJNI Tako je ime novega benda, ki sta ga ustanovila Tone KoĹĄmrlj in Vili Resnik, oba Ä?lana nekoÄ? tako popularne skupine Pop Design.

V vmesnem Ä?asu so se njune poti razĹĄle, zdaj pa sta se, kot kaĹže, spet naĹĄla.

Skupina je Ĺže posnela prvo skladbo Kot ostrina noĹža, katere avtor je v celoti Tone KoĹĄmrlj.

TINKARA KOVAÄŒ Glasbeno moÄ? je zdruĹžila z legendarnim italijanskim pevcem Bobbyjem Solom, dvakratnim zmagovalcem festivala v San Remu (1964 in 1969). Skupaj sta

posnela novo skladbo z naslovom La cura è vivere, ki bo v slovenski in italijanski razliÄ?ici uvrĹĄÄ?ena na nova albuma Tinkare KovaÄ?. Oba bosta izĹĄla 2. aprila, eden bo v slovenskem, drugi pa v italijanskem jeziku.

UP N' DOWNS Skupina Up N' Downs je konÄ?no doÄ?akala izid svojega albuma z naslovom Vse, kar sem pozabil. Njegov izid je pospremil tudi novi singl Barve, sicer pa je na novem albumu dvanajst karakterno razliÄ?nih skladb, ki so nastajale v obdobju zadnjih petih let in oznaÄ?ujejo ter hkrati zakljuÄ?ujejo zaÄ?etno obdobje benda.

ATOMIK HARMONIK Skupina Atomik Harmonik je naredila priredbo pesmi Ustnice brez poljubov, ki jo je frontman zasedbe Jani Pavec Ĺže pred leti prepeval s skupino Ritem Planet.

Seveda pomembno vlogo v prirejeni skladbi igra tudi frajtonarica. Za skladbo so posneli tudi videospot.

Naš ­čas, 3. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

3. marca 2016

frkanje » Levo & desno «

Beg-umci V odnosu do beguncev se nekateri tudi pri nas obnašajo kot beg-umci.

Optimisti

⏩

Leon Stropnik ima v omari vsaj dve uniformi. Eno, ki si jo nadene na slovesnostih, na katrih sodeluje kot predsednik šoštanjskega veteranskega združenja vojne za Slovenijo, in eno, ki si jo nadene, ko se gasilcem dogaja kaj svečanega. »Ne me hecat. Ni res, da imam za obe isto kravato. Razen če sem se zmotil ... Ampak to ne bi bilo mogoče.«

⏫

Udeleženci občnega zbora Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki so po »nalogi« nastopajočih učencev morali tudi telovaditi. Njihova navodila, kaj in kako, so bila jasna. Vsega vajenima županu Občine Šmartno ob Paki Janku Kopušarju (prvi z leve) in predsedniku šmarških gasilcev Francu Kumarju se je prikradel ob tem na obraz ironičen nasmeh. Čvek pa je slišal: »No ja, takšnega občnega zbora pa še ne. Očitno ni dovolj, da te drugi vlečejo za ušesa, še sam se moraš.«

V Šoštanju so zaradi težav v termoelektrarni nekateri v skrbeh za delovna mesta. S tem seveda tudi za denar. Banke očitno ne. Po obnovi podružnice NLB je zdaj svoje prostore odprla še Delavska hranilnica.

Da le ne bo le mesto plačevanja položnic, da bodo imeli tudi ljudje v njej res kaj hraniti.

Več simbolike Na tekmovanju za nastop na letošnji Evroviziji je pri nas zmagala skladba Rdeče in modro. No, tudi ta nekaj pove o nas, a še bolj tipičen slovenski je naslov druge finalistke: Črno bel.

Da se ne pokvarijo

⏫

Nekdanjega šmarškega občinskega svetnika in tudi tamkajšnjega nogometaša Darka Pokleka – Dadija iz Slatine (prvi z leve) ter Mirka Šarnerja iz Rečice ob Paki družita dve dejavnosti – upokojenska in planinska. Čvek ju je ujel na občnem zboru Planinskega društva Šmartno ob Paki, na katerem sta spremljala dogajanje – eden radostno, drugi zaskrbljeno. Vzrokov za Mirkovo zaskrbljenost Čvek ne pozna, saj je lani pridno sodeloval na akcijah društva, se udeleževal njegovih pohodov. Lahko pa ugiba, da ga skrbi odziv prijateljev ob obisku njegove »čitalnice«. Pa na zdravje.

ZANIMIVOSTI

Delovni dan bi se moral začeti okoli 10. ure Ne gre za ugotovitev kakšnega od k lenobi nagnjenih postopačev, kot bi lahko mislili, temveč za mnenje strokovnjakov, ki so ugotovili, da je običajni delovni urnik neusklajen z notranjo uro večine ljudi, in bi se zato moral začeti okoli 10. ure. Raziskovalec Christopher Barnes na washing-

notranjega ritma vsakega posameznika in ne količine spanja.

Kot je razložil, večina ljudi trpi za tako imenovano »družbeno časovno boleznijo«, ki bi jo po ugotovitvah najbolje rešili, če bi delovni dan začenjali okrog 10. ure.

Župan brskal po pornografiji in to nehote pokazal

106-letnica poplesavala pred predsednikom ZDA

Svojo ženo toži, ker je užalila predsednika

Ameriški predsednik Barack Obama je v Beli hiši gostil 106-letno Američanko Virginio McLaurin, ki je bila nad srečanjem tako navdušena, da so njene noge

Turški voznik kamiona Ali Dinç se je odločil za tožbo proti svoji ženi, potem ko je ta večkrat užalila predsednika Erdogana. Žena je menda vedela, da moža

Stoli, ki se pospravijo sami

Župan nemškega mest a Quickborn je v razpravi na Facebooku v podporo svojemu argumentu objavil posnetek zaslona spletnega brskalnika – a v njem ni bila odprta le nemška ustava.

Sodelujoči so hitro opazili, da je

tonski univerzi je razložil, da večina delodajalcev spanje ignorira, čeprav je »strateški vir«, in dodal, da bi moral biti delovni urnik usklajen z naravnim ciklusom spanja zaposlenih, saj spočiti ljudje svoje delo opravljajo bolje in so bolj inovativni. Verjame, da bi delodajalci s spremembo delovnika prihranili tudi pri bolniških odsotnostih, saj bi bili zaposleni bolj zdravi, stres pa bi jim težje prišel do živega. Kot je še pojasnil strokovnjak, je vprašanje, ali je nekdo lahko produktiven ob 8. uri zjutraj, vprašanje

imel Thomas Köppl v brskalniku odprtih več zavihkov, ne le nemške različice spletne enciklopedije Wikipedija. Iz posnetka zaslona, ki ga je na Facebooku objavil Köppl kar sam in do katerega se je še pravočasno dokopal nemški medij Bild, je razvidno, da je županu Quickborna všeč točno določena vrsta pornografije.

in se pritoži. In se je. Ali je obiskal urad tožilstva in ravnanje svoje žene prijavil. »Neprestano sem jo opozarjal,« je povedal in dodal, da je Erdogan dober človek, ki za Turčijo naredi veliko dobrega. »Ljubil sem jo, a je ne več. Če bi žalila mene, bi to lahko sprejel. Žalitev zoper Erdogana pa ne morem pogoltniti,« je še pojasnil. Žena mu ni ostala dolžna – zahtevala je ločitev.

Nissan je s pomočjo tehnologije za samodejno parkiranje avtomobilov razvil nov način pospravljanja pisarn za lenimi sodelavci. S podobno tehnologijo so namreč opremili pisarniške sto-

dobesedno poplesavale. »Nisem si mislila, da bom doživela dan, ko bom lahko obiskala Belo hišo,« je dejala Virginia, ko se je rokovala z Barackom Obamo.

Predsednik je gospo vprašal, v čem je skrivnost, da pri teh častitljivih letih še vedno poplesava, in ji predstavil ženo Michelle, ki je bila nad gostjo navdušena. 106-letnici je dejala: »Ko bom odrasla, bi bila rada kot vi.« Virginia pa ji je v smehu dejala: »Saj lahko.«

Knjige nimajo mesta le na policah ali omarah, po zaslugi Gorenja tudi v hladilnikih. Pa ne zato, da se ne bi pokvarile, da bi bile še bolj pri roki.

Prišla bo pomlad …

V torek je nastopila meteorološka pomlad. Politično še vedno čakamo. Očitno je nad nami še preveč temnih oblakov. In hladnih odnosov med nami.

Enaki in boljši Zadnja tekma med velenjskim in celjskim rokometnim klubom se je končala z neodločenim rezultatom. A oboji trdijo, da so bili boljši. In so si zaslužili zmago. Spet neodločeno.

Tujci med nami Tudi v primeru laške pivovarne se ponavlja stara praksa: tujci prihajajo, delavci odhajajo. Na srečo je tudi nekaj svetlih izjem.

Brez posluha Čeprav se menda med podjetji to težko ugotavlja, nekateri trdijo, da šoštanjska termoelektrarna zadnje čase nima posluha.

Nima posluha za šoštanjski šport.

Sušec njeno žaljenje predsednika moti, a se vseeno ni obvladala. Ali je ženo še enkrat opozoril, naj med televizijskim govorom ne preklinja turškega predsednika, a je to vseeno storila. Še več: zamenjala je kanal, možu pa zabrusila, naj kar zabeleži njene sočne besede

le. Stolom pri vračanju nazaj za mizo pomagajo štiri kamere na stenah sobe, ki zbrane podatke nato pošiljajo stolom. Čeprav se zamisel zdi precej posrečena, pa je vprašanje, če se bo kdaj razvila na več kot zgolj promocijski trik.

V začetku tedna smo stopili v tretji mesec, marec.

V tem mesecu se narava prebuja, ljudje pa so močno pomladansko utrujeni.

Pravo slovensko ime za ta mesec je sušec. A za večino Slovencev tudi enako suh kot ostali.

NaĹĄ Ä?as, 3. 3. 2016, barve: CMYK, stran 13

OB OSMEM MARCU

3. marca 2016

13

PodjetniĹĄki center je poln, ÄŒutna folklora vse veÄ? pa je tudi poslovnih idej Na pogovor pred 8. marcem, dnevom Ĺžensk, smo povabili direktorico SaĹĄa inkubatorja Karlo Sitar – Poslovni center je poln, v njem je 20 podjetij, v katerih ustvarja 50 kreativnih mladih ljudi Mira ZakoĹĄek

PodjetniĹĄki center, ki so ga septembra lani uredili v nekdanjem Standardu ob vstopu v Velenje, blesti v svoji lepi podobi. Inovativno so uredili izloĹžbena okna, v katerih prikazujejo svojo dejavnost in uspeĹĄne podjetniĹĄke produkte. Vsekakor pa je razveseljivo, da je povsem zaseden in da se razliÄ?ni dogodki kar vrstijo. Trenutno poteka tam prvi podjetniĹĄki trampolin, ki naj bi prinesel tudi Ĺže nekaj konkretnih novih poslovnih idej. O tem smo se pogovarjali z direktorico SaĹĄa inkubatorja Karlo Sitar, ki bdi nad celotnim delovanjem tega centra. Gre za uspeĹĄno poslovno Ĺžensko, ki ima tudi velike zasluge, da je Mestna obÄ?ina Velenje v preteklih letih uspeĹĄno pridobivala nepovratna evropska in drĹžavna sredstva. Ob tem pa je karla tudi mati in Ĺžena. V kratkem bo rodila tretjega otroka.

KakĹĄno je torej razpoloĹženje v novem poslovnem centru in podjetniĹĄkem inkubatorju? ÂťMislim, da je z vsakim mesecem bolje in bolj Ĺživahno. Glede na to, da je ĹĄlo tako za povsem nov objekt kot tudi novo dejavnost, smo morali vse skupaj najprej dobro spoznati. ÄŒakal nas je velik izziv, tako programsko kot glede samih prostorov, Ä?e nam bo res uspelo prostore zapolniti. A pri tem nismo imeli teĹžav, saj je veliko mladih podjetij, ki si Ĺželijo ustvarjati tukaj. Interes je bil velik, razpoloĹženje odliÄ?no. PraktiÄ?no ne mine dan, da se tukaj ne bi ustavil kakĹĄen nov bodoÄ?i podjetnik, ki ima idejo in si Ĺželi, da mu jo pomagamo uresniÄ?iti. Podjetja tukaj so zelo razliÄ?na, z zelo razliÄ?nimi poslovnimi usmeritvami.ÂŤ Se ustaviva najprej v tistem delu, ki ga imenujete PodjetniĹĄki center. Tam nudite predvsem pisarniĹĄke prostore po subvencioniranih cenah. KakĹĄna je tamkajĹĄnja struktura podjetnikov? ÂťImamo 12 pisarn, ki so namenjene izkljuÄ?no podjetjem. Izdelali smo pravilnik, s katerim omogoÄ?amo subvencionirane najeme do najveÄ? treh let, s tem, da znaĹĄa prvo leto najemnina zgolj evro na kvadratni meter, potem pa se vsako leto poveÄ?uje za en evro.

Prostore lahko dobijo mlada podjetja, stara najveÄ? pet let, imeti pa morajo tudi vsaj en razvojni produkt.ÂŤ Na drugi strani je coworking prostor (prostor za sodelo)? Kaj pravzaprav to pomeni v praksi? ÂťTakĹĄen naÄ?in dela je v svetu Ĺže zelo razvit, mi smo coworking prostor uredili konec leta 2014 v zaÄ?asnih prostorih v RdeÄ?i dvorani, kjer smo imeli na voljo zgolj 80 kvadratnih metrov. Mladim, ki so na zaÄ?etku svoje poti, za delo pa ne potrebujejo prostorov, ampak zgolj obÄ?asno delovno mesto, zagotavljamo natanÄ?no to. Interesa je veliko in tu je tudi vedno Ĺživahno. TakĹĄen naÄ?in dela je odliÄ?na priloĹžnost za medsebojno spoznavanje in tudi skupno ÂťpiljenjeÂŤ poslovnih idej ter jim nudi potrebno motivacijo. V coworking prostoru imamo trenutno 8 podjetij in dve startup ekipi, ki podjetja ĹĄe nimajo.ÂŤ In koliko ljudi se sreÄ?uje v teh novih prostorih?

ÂťV PodjetniĹĄkem centru imamo 20 podjetij, katerih povpreÄ?na starost je poltretje leto. Tukaj dela in ustvarja veÄ? kot 50 kreativnih ljudi, ki skupaj z ekipo SaĹĄa inkubatorja sestavljajo res pozitivno druĹžbo, preĹžeto z ustvarjalnostjo in razvojem. SreÄ?ujemo se vsak dan, pa tudi na ĹĄtevilnih dogodkih, ki jih organiziramo tako za naĹĄo prepoznavnost (s tem Ĺželimo pritegniti k sodelovanju ĹĄe veÄ? podjetnikov in posameznikov) in predstavitev poslovnih idej. Klima je odliÄ?na in

mnogi mi pripovedujejo, koliko bolj uspeĹĄno ustvarjajo v takĹĄnem okolju, kjer dobivajo neposredne potrditve (pa seveda tudi kritike), kar bolj pozitivno vpliva na produktivnost v primerjavi z ustvarjanjem doma ali drugje na samem.ÂŤ Rekli ste, da imajo tu zaÄ?asne sedeĹže mlada, nova razvojna podjetja. Pa vendar se sliĹĄi, da sta tu tudi Plastika Skaza, pa APO Vizija? ÂťPri nas ni APO Vizije, ampak imamo Apo Revizijo, ki se ukvarja s Ä?isto novim produktom – s forenziÄ?nim raÄ?unovodstvom – in je obenem tudi naĹĄe inkubirano podjetje, staro eno leto. Tudi Plastika Skaza seveda nima tukaj sedeĹža, je pa naĹĄe inkubirano podjetje IP Plastika Skaza, ki je tudi mlado razvojno podjetje, ustanovljeno leta 2013. Imajo odliÄ?no ekipo, iz katere poslovne ideje kar ŞvrgolijoÂŤ in veliko prispevajo k dobri podjetniĹĄki klimi ostalih.

Veseli smo, da so tukaj, mladi imajo radi dobre podjetniĹĄke zgodbe in od njih se lahko veliko nauÄ?imo. Na nas prenaĹĄajo dobre izkuĹĄnje, ĹĄe posebej jih obÄ?udujemo, koliko vlagajo v izobraĹževanja mladih kadrov, kako se posveÄ?ajo, razvoju, prodaji in strateĹĄkemu marketingu.ÂŤ

Ob dnevu Ĺžena Cirila Kugler je cvetliÄ?arka v Pupovi cvetliÄ?arni RoĹžica. Njeno delo je cenjeno in kreativno, pravi. Nima obÄ?utka, da v druĹžbi manjka spoĹĄtovanja do Ĺžensk. Kot vsako leto 8. marec z veseljem priÄ?akuje tudi zaradi veÄ?jega povpraĹĄevanja po cvetju. ÂťDan Ĺžena ĹĄe ima tradicijo, moĹĄki ĹĄe namenjajo pozornost s podarjanjem cvetlic, kar je res

PodjetniĹĄki inkubatorji so Ĺže dolgo moda, tudi v Ĺ aleĹĄki dolini to ni nobena novost. Vse skupaj pa ĹĄe zdaleÄ? ni enostavno, ĹĄlo naj bi za nekakĹĄno valilnico novih delovnih mest in novih podjetij. Doslej kakĹĄnih velikih uspehov ni bilo zaznati, kako ste si torej zastavili delo zdaj, ko ste podjetniĹĄki SaĹĄa inkubator organizirali na obÄ?inski ravni? ÂťKo smo ugotovili, da je prejĹĄnji lastnik inkubatorja imel namen likvidirati druĹžbo, je Ĺžupan Bojan KontiÄ? predlagal obÄ?inskemu svetu, da inkubator prevzame obÄ?ina ter tako zagotovi podporno okolje na obÄ?inski in subregijski ravni. Ne moremo si predstavljati, da bi bilo mesto s takĹĄnim gospodarskim potencialom brez podjetniĹĄkega inkubatorja. Poleg ugodne infrastrukture, ki jo vsekakor zagotavljamo, nudimo mladim, ki imajo ambicije, da postanejo podjetniki, cel spekter razliÄ?nih podpor, od mentorskih do zagotavljanja potencialnih vlagateljev, investitorjev. Seveda to nikakor ni enostavno, a smo Ĺže spoznali, da so investitorji, ki so pripravljeni vloĹžiti v dobre ideje, in Ĺželimo si, da jih Ä?im veÄ? pridobimo. Prav tako pomagamo bodoÄ?im podjetnikom in tudi Ĺže oblikovanim podjetjem pri prijavah na razpise, nudimo pa jim tudi vse druge za podjetniĹĄtvo potrebne informacije.

Verjamemo v uspeh, saj je okoli nas, tukaj v naĹĄem mestu, cel kup mladih talentov, ki bodo, o tem sem osebno prepriÄ?ana, kmalu sijali kot uspeĹĄni podjetniki.ÂŤ Trampolin, ki ga sedaj izvajate, je prvi takĹĄen konkreten projekt? ÂťJa, to je prvi projekt po principu pospeĹĄevalnika. Poimenovali smo ga PodjetniĹĄki trampolin 2016. Gre za ĹĄesttedenski intenzivni program, ki Ĺže poteka. S pomoÄ?jo odliÄ?nih predavateljev in mentorjev bodo ekipe, sodeluje jih 14, pridobile potrebna dodatna znanja za dokonÄ?no oblikovanje podjetniĹĄke ideje.

NauÄ?ili jih bomo raziskav trga, prilagajanja produkta potrebam trĹžiĹĄÄ?a, kako do kupcev in podobno. 25. marca pa bomo projekt zakljuÄ?ili z izborom ĹĄestih najboljĹĄih ekip, katerim bomo tudi omogoÄ?ili, da bodo podjetniĹĄke ideje predstavili konkretnim bodoÄ?im investitorjem.ÂŤ Priti do teh potencialnih vlagateljev pa najbrĹž tudi ni enostavno? ÂťZagotovo ni enostavno, a tudi na to vpraĹĄanje lahko odgovorim z zadovoljstvom. Veliko vlagateljev je v Sloveniji in tudi v tujini, ki so pripravljeni vlagati v ÂťStart:up ekipeÂŤ.

Povezujemo se z njimi in upam, da bomo naĹĄli tudi takĹĄne, ki bodo pomagali udejanjiti to, kar prav v tem Ä?asu nastaja v naĹĄem ÂťtrampolinuÂŤ.

Karla Sitar, tudi sami ste uspeĹĄna in podjetna Ĺženska, dokazujete pa, da je mogoÄ?e biti ob tem tudi dobra mama. Za nekaj Ä?asa se boste posvetili novemu druĹžinskemu Ä?lanu, to bo Ĺže vaĹĄ tretji otrok. ÂťRes je, moram priznati, da je vÄ?asih teĹžko uskladiti vse aktivnosti doma in v sluĹžbi, vendar ob pomoÄ?i oziroma podpori moĹža in najinih starĹĄev, ki so vedno pripravljeni pođ&#x;”˛ magati, je veliko laĹžje.ÂŤ

pohvalno. Tradicionalen je rdeÄ?i nagelj, tudi rdeÄ?a vrtnica je priljubljena, kak spomladanski cvet,ÂŤ naĹĄteva in obljublja, da bodo dobro pripravljeni. ÄŒeprav je kot cvetliÄ?arka ves Ä?as med roĹžami, se tudi sama razveseli kakega cveta ob dnevu Ĺžena. ÂťS tem simbolnim darom k hiĹĄi prineseĹĄ Ĺživljenje.ÂŤ đ&#x;”˛

Orientalski plesi so raznoliki, pleĹĄejo jih po celem svetu – Marsikje jih preveÄ? povezujejo z erotiko – NeĹžka Cestnik razbija stereotipe Tina Felicijan

v San Franciscu, a je tam bolj moderen in ga pleĹĄejo na bolj NeĹžka Cestnik Ĺžeelektronsko glasbo. ÂťBolj je kot li postati uÄ?iteljica linekakĹĄno zvijanje,ÂŤ ga opisuje kovne vzgoje, v proNeĹžka, ki sama najveÄ? pleĹĄe stem Ä?asu pa biti rak ĹĄarki, najbolj razplesalka. Zato v ĹĄirjen slog.

Mariboru ĹĄtuTa ko ko t dira likovplesni slogi no pedaso tudi kogogiko in stumi po v tamkajcelem sveĹĄnji plesni tu razliÄ?ĹĄoli Zapleni. LiÄ?eĹĄi si tudi nje je odviuÄ?i oriensno od vsatalske plese. ke plesal22-letna Veke. ÄŒeprav lenjÄ?anka se za glasbeno Ĺže od nekdaj spremljavo navduĹĄuje nad u p o r a b lj a j o plesom. Dokler ĹĄtevilna tradise pred desetimi cionalna glasleti ni navduĹĄila bila, NeĹžki najza orientalske plebolj leĹži tarabuse, je trenirala hip ka oziroma darhop, zdaj pa ga je buka – Âťtolkalo, dala na stran. iz katerega lahko ÄŒeprav jo miizvabljamo razliÄ?kajo tudi drune zvoke.ÂŤ NeĹžko s gi plesi – Ĺže tarabuko spremlja dolgo ji je kar njen fant Ĺ˝an, vĹĄeÄ? jazz ki se je za bobnanje balet, ki navduĹĄil, ko je NeĹžse ga bo ka zaÄ?ela plesati. lotila, ÂťPlesalka in bobnar Ä?e bo opazujeta in posluPrvi tekmovalni uspeh jo kdaj ĹĄata drug drugega, je navdihnil, da se bo ĹĄe imeveliko improviziratrudila za prepoznavnost l a ta in se s pogledi orientalskih plesov. veÄ? usklajujeta, da zaÄ?amenjata ritem ali sa – zdaj pa hodili po poti Ori- doloÄ?ita konec toÄ?ke.ÂŤ enta in se temu povsem posveÄ?a.

Pred kratkim je na tekmovanju PleĹĄe za prepoznavnost Lukec open v LaĹĄkem zmagala NeĹžko, ki na sploĹĄno goji ljubev svoji kategoriji in zasedla tretje zen do umetnosti, do lepega, Ĺžamesto v skupnem seĹĄtevku. ÂťGre losti, da ljudje ta dinamiÄ?ni ples za mednarodno tekmovanje, na preveÄ?krat povezujejo z erotiko katerega se lahko prijavi kdor- in erotiÄ?nimi plesalkami. ÂťSe mi koli, a pod okriljem plesne ĹĄole. je Ĺže tudi zgodilo, da sem nastoPlesni slogi so bili razliÄ?ni – od pala in so me moĹĄki zaÄ?eli spraorientalskega plesa do hip hopa, ĹĄevati, a se mislim sleÄ?i ali ne.ÂŤ najveÄ? pa je bilo breakdanca in Zato plesalke in plesalci – orienjazz baleta. Uvrstila sem se na talski ples je namreÄ? folklora in tretje mesto art kategorije, v ka- pleĹĄejo ga tudi moĹĄki – poskuĹĄateri so orientalski plesi, jazz, mo- jo Ä?im bolj ĹĄiriti zavest, da je ta dern, step, maĹžoretke,ÂŤ je opisa- umetnost del kulture. ÂťResda pola prvo tekmovanje, ki se ga je kaĹžemo veÄ? koĹže kot pri katerih udeleĹžila kot orientalska plesal- drugih plesih. Ampak zaradi teka, zato ji je doseĹžek dal ĹĄe veÄ?ji ga v srediĹĄÄ?u plesa ĹĄe ni erotika,ÂŤ zagon, da poseĹže po ĹĄe boljĹĄih. protestira NeĹžka, ki Ĺželi plesati za prepoznavnost te umetnosti.

NaĹĄla se je v kulturi Pa tudi za rezultate.

Orientalske plese je zaÄ?ela ÂťÄŒe hoÄ?eĹĄ priti do nekih rezulspoznavati v velenjski plesni ĹĄo- tatov, moraĹĄ trenirati kot za vsak li Spin. ÂťGnalo me je zanima- ĹĄport – za kondicijo, za moÄ?, senje na za nekaj novega, sveĹžega, veda pa vaditi gibe raznih stiza ples, ki izraĹža neko Ä?utnost,ÂŤ lov.ÂŤ Trenutno je njen najveÄ?ji je pojasnila, zakaj se je zaÄ?ela cilj, da bi jo poklicali na gala ukvarjati z njimi. Najde se v ce- show kakega plesnega festivala, lotni kulturi, pravi. ÂťGlasba je kamor povabijo najboljĹĄe, da se zelo raznolika – lahko je pov- lahko pokaĹžejo. Zato svoje nasem umirjena, Ä?utna, lahko pa pore usmerja v to. Podpira pa poskoÄ?na, prav Ĺžurerska. VĹĄeÄ? jo tudi druĹžina. Ĺ e veÄ? – pleĹĄemi je, da lahko zdruĹžim Ä?utnost ta skupaj z mamo, kar je dobro, in eleganco z odsekanimi gibi in saj lahko v domaÄ?em prostoru med tem uĹživam.ÂŤ Spekter ple- z ogledali, ki mu pravijo plesna snih slogov je namreÄ? izjemno dvorana, sestavita koreografije. ĹĄirok. So plesi, ki prihajajo iz fol- Ĺ˝an bobna, podpira pa jih tudi klore. ÂťDenimo baladi, pri kate- oÄ?e. ÂťNudimo programe za porih so kostumi enodelni in ne do- pestritev raznih prireditev. PravipuĹĄÄ?ajo veliko golote. Iz tega iz- mo, da vse ostane v druĹžini. Vsi vira ĹĄabi, ki sem ga tudi predsta- smo se s tem zaÄ?eli ukvarjati ljuvila na tekmovanju.ÂŤ Gre za bolj biteljsko, vztrajamo pa zaradi vezabaven slog iz arabskega sveta, selja,ÂŤ je sklenila plesalka. đ&#x;”˛ orientalski ples se je razvil tudi

NaĹĄ Ä?as, 3. 3. 2016, barve: CMYK, stran 14

14

DRUĹ TVA

3. marca 2016

Vzgojili prvih 150 matic Obetavna lanska letina NaÄ?rti podobni lanskim - ÄŒim veÄ? izobraĹževanja Tatjana PodgorĹĄek

Nazarje, 19. februarja – ÄŒlanom ÄŒebelarske zveze SaĹĄa, ki prihajajo iz 11 Ä?ebelarskih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline, se je lani izpolnila dolgoletna Ĺželja in prednostna naloga. Uredili so vse potrebno za vzrejo Ä?ebeljih matic na obmoÄ?ju zveze in registrirali vzrejno postajo v LuÄ?ah.

Tu je rejec Anton Kumer Ĺže vzredil prvih 150 gospodarskih matic.

Veliko aktivnosti so opravili ĹĄe pri registraciji plenilne postaje v dolini LuÄ?ke Bele v LuÄ?ah. To je tudi eden od osrednjih razlogov, da so se pred leti lotili ureditve Ä?ebelarskega centra v LuÄ?ah in predvideli v prihodnje razvoj Ä?ebelarskega turizma na obmoÄ?ju doline. O tem in drugih opravljenih nalogah v preteklem letu so podrobneje spregovorili na obÄ?nem zboru zveze v prostorih gradu Vrbovec v Nazarjah.

IzobraĹževanje, informiranje, osveĹĄÄ?anje

V Ä?ebelarska druĹĄtva zveze je vÄ?lanjenih 400 Ä?ebelarjev, ki gospodarijo s pribliĹžno 4150 Ä?ebeljimi druĹžinami. V primerjavi s predhodnim letom je teh za ĹĄtiri odstotke veÄ?. Lanska bera medu je bila boljĹĄa kot v zadnjih dveh letih. Predsednik zveze Ivan ÄŒo-

par je med opravljenimi lanskimi nalogami poudaril izobraĹževanje. VeÄ? oblik za pridobivanje potrebnega znanja so organizirali lani, ÂťudeleĹžili pa so se ga tisti, ki menijo, da le-to potrebujejo, ker se zavedajo, da z nadgradnjo znanja in novimi spoznanji na tem podroÄ?ju laĹžje in uspeĹĄneje Ä?ebelarijo.ÂŤ Ponosni so na teÄ?aj za zaÄ?etnike, ki se ga je udeleĹžilo 50 udeleĹžencev. Po ÄŒoparjevih besedah so svojo dejavnost predstavili ĹĄirĹĄi javnosti na dnevu odprtih vrat, sodelovali so na

Na osnovi rezultatov bomo lahko kupcem dokazali, da je naĹĄ med neoporeÄ?en.ÂŤ

Nadgradnja uteÄ?enih aktivnosti

V letoĹĄnjem delovnem programu niso predvideli novosti, ampak nameravajo uteÄ?ene dejavnosti nadgraditi. Predavanja, teÄ?aji, delavnice ostajajo stalnice delovanja, prav tako nekatere akcije (slovenski zajtrk, dan odprtih vrat slovenskih Ä?ebelnjakov, sodelovanje na prireditvah, sre-

Letos ne naÄ?rtujejo novih aktivnosti, ampak dopolniti Ĺže uteÄ?ene.

tradicionalnem slovenskem zajtrku, se odpravili na strokovne ekskurzije, sodelovali na nekaterih prireditvah, izdali pa so ĹĄe dve ĹĄtevilki revije Ä?ebelica SaĹĄa in z njima poskrbeli za informiranje in osveĹĄÄ?anje Ä?lanov. Dotaknil se je ĹĄe Ä?ebelarske afere. ÂťPrav naĹĄa zveza je preko krovne organizacije vrsto let opozarjala pristojne sluĹžbe na potrebo po pregledu DebevÄ?evih palÄ?k za zatiranje varoje. Afera se je danes polegla, njen rezultat pa je kar nekaj neprodanega medu, predvsem pa zmeda pri naĹĄih kupcih. Predlagam, da vsi Ä?ebelarji v naĹĄi zvezi izkoristimo moĹžnost brezplaÄ?nega pregleda medu na ÄŒebelarski zvezi Slovenije.

Ä?anjih ‌). V centru v LuÄ?ah bodo nadaljevali vzrejo gospodarskih matic, pripravili potrebno za vzrejo plemenskih matic ter poskuĹĄali pridobiti nove Ä?lane ter mlade za delo v Ä?ebelarskih kroĹžkih. Teh imajo v regiji SaĹĄa ĹĄest, v njih pa deluje 56 uÄ?encev.

Na obÄ?nem zboru so podelili ĹĄe odlikovanja Antona JanĹĄe ter izvedli nadomestne volitve.

Namesto umrlega Edija Stropnika je novi podpredsednik Ä?ebelarske zveze SaĹĄa Miran GlinĹĄek (predsednik ÄŒebelarskega druĹĄtva MlinĹĄek Velenje).

Ĺ marĹĄki vinogradniki priÄ?akujejo visoke ocene – Letos 20-letnica

in s tem lepo nagrado v kleteh.ÂŤ ÄŒlani druĹĄtva so bili pobudniki zasaditve potomke najstarejĹĄe trte modre kavÄ?ine na ploĹĄÄ?adi pri ĹĄmarĹĄki knjiĹžnici. Poleg tega je druĹĄtvo pridobilo ĹĄe 15 potomk.

Prejeli so jih nekateri Ä?lani druĹĄtva in jih posadili po obronkih ĹĄmarĹĄke obÄ?ine. Tudi lani so se Tatjana PodgorĹĄek vkljuÄ?ili v praznovanje obÄ?inskega praznika, v sodelovanju Ĺ martno ob Paki, 19. februarja z lokalno skupnostjo ter ostali– DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ marmi druĹĄtvi obÄ?ine postavili novo tno ob Paki ĹĄteje 126 Ä?lanov, ki brunarico za glasbo v Martinovi si bodo leto 2015 zapomnili po vasi, sedem Ä?lanov je po Martitem, da je bila narava naklonjenovem poskrbelo, da so ljubitena vinogradnikom, ter po odstolji dobre kapljice lahko poskusipu predsednika druĹĄtva Mihaela li mlado vino na kleteh odprtih Fajfarja sredi mandata. Na obÄ?vrat. Ob koncu poroÄ?ila o opravljenem delu v preteklem letu je Alojz SlemenĹĄek pozval Ä?lane, naj v prihodnje dajo prednost dobri plati vinogradniĹĄtva in vina – prijateljstvu, druĹženju, veselju, zadovoljstvu ‌ Leto 2016 je za druĹĄtvo jubilejno – praznuje 20-letnico delovanja.

ObeleĹžili ga bodo s prireditvijo sepZadovoljni, ker so lani kljub manjĹĄemu nesoglasju v druĹĄtvu uresniÄ?ili vse tembra, pred tem zastavljene naloge. in po omenjenem mesecu pa bodo nem zboru v dvorani ĹĄmarĹĄkega dobrih praks na strokovnih ek- izvedli Şelezni del delovnega kulturnega druĹĄtva so zato izve- skurzijah, izvedli delovno poku- programaÂŤ – izobraĹževanja, prodli nadomestne volitve. Nasle- ĹĄino vin, ocenjevanje vin letnika mocijske aktivnosti, ocenjevanje dnji dve leti, do izteka mandata, 2014 in bili s povpreÄ?no oceno vin letnika 2015, praktiÄ?en pribo druĹĄtvo vodil Peter Krajnc, 17,79 zadovoljni. ÂťKer je bilo la- kaz dela v vinogradu, sodelovaki je dolĹžnost predsednika opra- ni manj vremenskih teĹžav, upa- nje na prireditvah druĹĄtev in obvljal Ĺže prejĹĄnji mandat. jo na letoĹĄnjem ocenjevanju vin Ä?ine v lokalni skupnosti, strokovđ&#x;”˛ Ker je Mihael Fajfar odklonil lanskega letnika na visoke ocene ne ekskurzije.

đ&#x;”˛

DruĹženja in nove izkuĹĄnje Sodelovanje na izborih za kmetico in mlado kmetico leta

Ĺ e vedno zvesti Gorenju 406 upokojencev Gorenja se je druĹžilo v restavraciji Jakec

Tatjana PodgorĹĄek

Vsako leto, Ĺže 12 let, odkar je bil ustanovljen Klub upokojencev Gorenje, se nekdanji zaposleni druĹžijo.

DruĹžijo se pri aktivnostih v ĹĄportu, pohodniĹĄtvu, izletih, tudi ob obletnicah se sreÄ?ujejo, obiskujejo starejĹĄe in bolne Ä?lane. Od 811 Ä?lanov jih je 39 starejĹĄih od 80 let. Tokratno druĹženje je bilo namenjeno letnemu pregledu aktivnosti in izvolitvi oziroma potrditvi mandata izvoljenim predstavnikom, ki vodijo klub upokojencev. Tudi naslednja ĹĄtiri leta bo klub vodil nekdanji direktor Gorenja JoĹže StaniÄ?, tajnik pa bo DuĹĄan Jeriha. Ob veliki podpori matiÄ?ne firme Gorenje in njenega predsednika uprave Franja Bobinca bo klub ĹĄe naprej lahko izvajal vse uteÄ?ene aktivnosti. Predvidevajo, da bodo letos organizirali 13 pohodov, 10 izletov, 2 enodnevna izleta, obisk gledaliĹĄÄ?a ‌ Predsednik StaniÄ? je poudaril, da je treba posebno pozor-

Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 6. februarja – ÄŒlanice DruĹĄtva podeĹželskih Ĺžena Ĺ aleĹĄke doline so se tudi na letoĹĄnjem obÄ?nem zboru druĹĄtva v dvorani veÄ?namenskega objekta Reks v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju zabavale, kot se znajo le one. Glede na opravljene aktivnosti v letu 2015 so se tudi lahko, saj so bile te – po mnenju

Zbrane je pozdravil tudi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.

nost posvetiti tistim, ki imajo nizke pokojnine. Aktivnosti in program so zapisani na spletni strani, dvakrat tedensko pa je odprta pisarna Kluba upokojencev Gorenje na PreĹĄernovi cesti 8 v Velenju.

Franjo Bobinac je zbranim predstavil razmere v Gorenju, ob tem pa poudaril, da delajo tako, kot so se nauÄ?ili od svojih

(tako delovni predsednik obÄ?nega zbora Franc PodgorĹĄek) pripravo poroÄ?ila o delu druĹĄtva v preteklem letu, je to storil tajnik in v. d. predsednika druĹĄtva Alojz SlemenĹĄek. Ta je med drugim povedal, da so lani zaradi ugodnih vremenskih razmer imeli manj teĹžav pri pridelovanju in predelovanju grozdja v primerjavi z letom 2014, vendar kljub temu niso zanemarili aktivnosti, ki jim Ĺže vse od ustanovitve druĹĄtva namenjajo veliko pozornosti – izobraĹževanju s podroÄ?ja vzgoje in zaĹĄÄ?ite trte ter nege vina. Pripravili so veÄ? predavanj, praktiÄ?en prikaz reza vinske trte, se seznanili s primeri

predhodnikov, kot da so velika druĹžina, ki jo sestavlja 10 tisoÄ? zaposlenih doma in v svetu. DrĹžijo skupaj, veseli pa so tudi, da so jim upokojenci ĹĄe naprej tako pripadni. SreÄ?anja se je udeleĹžil tudi predsednik Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze upokojencev Konrad Steblovnik. đ&#x;”˛

predsednice druĹĄtva z veÄ? kot 140 Ä?lanicami iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki Marinke Menih – zanimive, pestre in pouÄ?ne.

Izvedle so jih v obliki delavnic, teÄ?ajev in drugih oblik izobraĹževanja. Poleg pridobivanja novih znanj ali nadgradnje pridobljenega so si ÂťprivoĹĄÄ?ileÂŤ ogled kulturne prireditve, se odpravile na ogled primerov dobrih praks v PosoÄ?je, na planinski izlet, se udeleĹžile sreÄ?anja kmetic Celjske in KoroĹĄke regije. NajveÄ? dela in truda pa je bilo povezanega s prireditvijo Izbor mlade kmetice in mladega gospodarja 2015 v Vinski Gori. Marinka Menih ni skrivala zadovoljstva ob re-

zultatih, ki so jih dosegle Ä?lanice druĹĄtva na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Vsako leto jih je namreÄ? veÄ? med prejemnicami zlatih priznanj.

Glede na okviren letoĹĄnji delovni program jim tudi tokrat ne bo dolg Ä?as. Znova bodo v ospredju delavnice, teÄ?aji, razliÄ?ne oblike druĹženja, sreÄ?anja, znova bodo sodelovale na Dobrotah slovenskih kmetij. OdloÄ?ile so se tudi, da bodo sodelovale na izborih za kmetico in za mlado kmetico leta 2016. Njihova kandidatka za kmetico bo Nada Apat iz Gaberk pri Ĺ oĹĄtanju, za mlado kmetico pa Tamara Borovnik iz Ĺ entilja pri Velenju. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 3. 3. 2016, barve: CMYK, stran 15

15

BISERI, MLADI

3. marca 2016

BISERI maturantskega plesa

Vsaka priÄ?eska je lahko sveÄ?ana Maturantski ples dijakov zakljuÄ?nih letnikov velenjskega ĹĄolskega centra – naj spomnimo, da bodo letos kar trije – se hitro bliĹža. Prvi bo Ĺže Ä?ez osem dni. Maturanti in maturantke imajo zagotovo Ĺže pripravljeno vse, kar bodo na svoj veÄ?er oblekli in obuli, ĹĄe nekaj dni Ä?asa pa imajo tudi, da se odloÄ?ijo, kakĹĄno frizuro bodo imeli. Ta je poleg make-upa ĹĄe kako pomembna, saj lahko da tisto piko na i celotnemu sveÄ?anemu videzu ali pa ga povsem poruĹĄi. Najpomembneje pa je, da je priÄ?eska, ne glede na dolĹžino las, usklajena z vaĹĄo obleko in celotnim stilom.

Strokovnjaki za lase dobro vedo, da prav vsaka priÄ?eska, ne glede na to, ali je kratka ali dolga, kodrasta ali ravna, lahko postane sveÄ?ana. Izbor je neskonÄ?en. ÄŒe imate kratke lase, naj vas spomnimo, da so najbolj priljubljene kratke sveÄ?ane frizure – tiste, pri katerih so lasje poÄ?esani nazaj – ali nekoliko bolj elegantne paĹž priÄ?eske. ÄŒe so vaĹĄi lasje dolgi, imate veliko veÄ? moĹžnosti za oblikovanje. OdloÄ?ite

se lahko za vedno elegantne fige, kodre ali klasiÄ?no dvignjene priÄ?eske, malce drugaÄ?e pletene kite, valovite priÄ?eske ter vedno aktualen “Ä?opâ€? oz. konjski rep.

Ko izbirate sveÄ?ano priÄ?esko, vedno upoĹĄtevajte obliko svojega obraza. Dvignjene priÄ?eske lepĹĄe pristajajo tistim, ki imajo okrogel obraz, saj ga optiÄ?no poveÄ?ajo. Tistim, ki imajo podolgovat obraz pa bolj pristajajo spuĹĄÄ?eni lasje, saj omehÄ?ajo poteze obraza.

Maturantke! Ko izbirate frizuro, upoĹĄtevajte tudi izrez vaĹĄe maturantske obleke. Dvignjene priÄ?eske in gola ramena ali nizek izrez obleke ne gredo najbolje skupaj.

Ujemajo se z visokim izrezom obleke. Dobro bo, Ä?e pri izboru priÄ?eske ostanete zveste same sebi. PreveÄ? eksperimentiranja ni priporoÄ?ljivo, saj se ne boste dobro poÄ?utile. S priÄ?esko morate biti najprej zadovoljne same! Zato je dobro, Ä?e priÄ?esko preizkusite Ĺže kakĹĄen dan pred plesom, da ne boste tik pred odhodom od doma v dvomih, ali ste se odloÄ?ile prav.

Vedno je dobro, Ä?e pri tem poiĹĄÄ?ete tudi nasvet strokovnjakov, ki vam bodo znali predstaviti tudi trende v lasni modi in jih uskladiti z bravo vaĹĄih las, njihovo strukturo in tudi obleko. NiÄ? ne bo narobe, Ä?e na spletu poiĹĄÄ?ete priÄ?esko, ki vam je vĹĄeÄ?. Ali bo lepa tudi na vas, vam bo povedal frizer in tudi vaĹĄe ogledalo. Frizerju boste s tem, ko mu boste predstavili priÄ?esko, ki vam je vĹĄeÄ?, verjetno zelo olajĹĄale delo, saj bo lahko izhajal iz nje. Tako bo hitreje spoznal vaĹĄ slog in Ĺželje.

Pa ĹĄe en nasvet. Tudi pri lasni

modi velja, da je velikokrat manj veÄ?. Nikar ne meĹĄajte veÄ? stilov in nikar ne pretiravajte. ÄŒe si las ne Ĺželite spletati, jih lahko zvijete ali oblikujete v kolutke, zavitke, polĹžke ... Take priÄ?eske so hitro ustvarjene, delujejo pa zelo mladostno.

Lahko so tudi ekstravagantne in sveÄ?ane. ÄŒe vam njihovo ustvarjanje ne gre od rok, vam bo morda pomagala kar mama. Frizer pa bo zagotovo znal ustvariti tudi takĹĄno priÄ?esko, Ä?e njej ne zaupate. In Ä?e vam ne bo vĹĄeÄ?, boste lahko poskusile ĹĄe kakĹĄno, preden se dokonÄ?no odloÄ?ite.

Ustvarjalni, aktualni, zagnani Nova generacija dijakov pod okriljem Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba oblikuje program za vrstnike in pomaga pri izvedbi ĹĄtudentskih aktivnosti Tina Felicijan

ÄŒe je Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub tista mladinska organizacija, ki skrbi za interese tukajĹĄnjih ĹĄtudentov, je njegova dijaĹĄka sekcija zadolĹžena za dejavnosti in ugodnosti za dijake ter njihovo pripravo na ĹĄtudentsko Ĺživljenje. Deluje pod zaĹĄÄ?itnim znakom mame sove, ki je pred kratkim izvalila malega skovika – nov logotip dijaĹĄke sekcije. Aktivnih Ä?lanov, ÂťPrizadevamo si za prepoznavnost. Trudimo se, da bi bili Ĺ Ĺ K dijaki skupina mladih, ki bi se ji tudi v prihodnje ljudje z veseljem pridruĹžili in ustvarjali kot sedaj mi, saj se imamo fajn in si Ĺželimo, da bi veÄ? vrstnikov imelo to izkuĹĄnjo.ÂŤ Vid Stropnik ki skrbijo za pestro prostoÄ?asenje velenjskih dijakov, je veÄ? kot 15, vodi pa jih predsednik Amadej Ĺ uperger. ÂťSmo nekoliko manjĹĄa skupina, ampak mislim, da delujemo odliÄ?no. Med bolj aktivnimi Ä?lani so podpredsednik Luka Breznik, Vid Stropnik, Igor Krstulović, JoĹĄt KodriÄ?, Ĺ pela Zlo-

dej in drugi.ÂŤ Delajo prostovoljno, za svojo zabavo, velikokrat pa se morajo odpovedati kakim drugim aktivnostim, da uskladijo ĹĄolo in delo. ÂťFajn je, Ä?e nekdo nekaj naredi namesto tebe. Fajn pa je tudi, Ä?e delaĹĄ ti za druge in ti uspe.ÂŤ VeÄ?inoma so dijaki viĹĄjih letnikov, z veseljem pa sprejmejo tudi mlajĹĄe, ki bodo naslednje leto nadaljevali njihovo delo, ko bodo Ĺže prestopili v ĹĄtudentski stan.

Aktivni Ä?lani skupnosti

Z lokalno skupnostjo dobro sodelujejo. Mestna obÄ?ina Velenje jim pomaga s sredstvi za organizacijo in izvedbo aktivnosti, dobro se razumejo z drugimi mladinskimi organizacijami, ki jim z veseljem pomagajo pri njihovem programu, in podobno. ÂťKer od lokalne skupnosti dobimo veliko podpore, se trudimo vraÄ?ati tako, da Ä?im bolje poskrbimo za dijake na razliÄ?nih podroÄ?jih – od ugodnejĹĄih frizerskih storitev, cenejĹĄih vstopnic za fitnes, bazen, kino, niĹžjih najemnin za piknik prostore. Poleg tega pa omogoÄ?amo sodelovanje pri ustvarjanju programa, tako zabavnega kot iz-

ÂťMislim, da bi mladi predvsem radi Ĺžurali, zato se osredotoÄ?amo na to, da bi se v svojem prostem Ä?asu res imeli Ä?im bolj fajn, ampak nekoliko drugaÄ?e, z drugaÄ?no vsebino.ÂŤ Amadej Ĺ uperger obraĹževalnega, kulturnega, ĹĄportnega,ÂŤ je utemeljil Vid Stropnik, ki poln idej sodeluje pri organizaciji dogodkov, sicer pa se posveÄ?a stikom z javnostjo in urejanju facebook strani.

'Park bo tudi letos dogajal'

V poÄ?itniĹĄkem tednu so si dijaki pripravili pestro dogajanje v eMCe placu, kjer je njihova baza bolj izkuĹĄenih kolegov, ki jim svetujejo in pomagajo, mladih in novih sodelavcev ter obÄ?instva pa tudi idej. ÂťSami si dogodek izmislimo, ga organiziramo in tudi izvedemo, pomagajo pa nam Ĺ Ĺ K-jevci in drugi v eMCe placu,ÂŤ pravi Vid. ÂťVÄ?asih ne vemo, kaj bi, pa potem nekdo blekne nekaj butastega, ampak potem iz tega pride neka boljĹĄa ideja, na koncu pa nastane nek dober dogodek,ÂŤ ga je dopolnil Amadej.

Tudi med delovnimi tedni si radi

pripravijo kak prigrizek, tematski ali filmski veÄ?er, turnir v video ali druĹžabnih igrah, koncert. ÂťKdorkoli ima kakrĹĄnokoli idejo, tude Ä?e ni Ä?lan, ga vabimo na naĹĄe sestanke ob sredah ob 15. uri v eMCe placu, da nam jo predstavi, in mu bomo lahko pomagali, da jo razvije in izvede,ÂŤ vabi Amadej. ÄŒeprav so prav oni tisti, ki soustvarjajo mladinski program, si Ĺželijo, da bi dogajanja za mlade bilo ĹĄe veÄ?. Po drugi strani pa opaĹžajo, da so mladi bodisi preslabo obveĹĄÄ?eni ali premalo zainteresirani. V Velenju se namreÄ? veliko dogaja, je pa res, da norih Ĺžurov, ki si jih mladi Ĺželijo, ni vsak vikend, razmiĹĄljata sogovornika.

Do marca bodo sestavili program za svoj najljubĹĄi festival Park s5 dogaja, ki bo tudi letos potekal konec ĹĄolskega leta. To bo vrhunec dijaĹĄkih aktivnosti, ko bodo ponovno strnili najveÄ? dogodkov, priredili najboljĹĄe koncerte, pripravili najveÄ? hrane, sta v smehu naĹĄtevala Amadej in Vid, ki sicer tako Park s5 dogaja kot druge dijaĹĄke zadeve jemljeta đ&#x;”˛ zares, a tudi za zabavo.

Frizerski studio M Maja JeseniÄ?nik s.p.

m

041 420 557 Na NOVI lokaciji v Ĺ oĹĄtanju Trg Bratov Mravljak 16

Vse frizerske storitve na enem mestu 20 % popust za maturantke in maturante ter njihove starĹĄe

Kaj pa maturanti? ÄŒe imate dobrega frizerja in so vaĹĄi lasje natanÄ?no postriĹženi, jih boste lahko oblikovali tudi sami. ÄŒisto niÄ? pa ne bo narobe, Ä?e boste frizerja tik pred plesom obiskali tudi vi. Je pa

res, da je oblikovanje maturantske priÄ?eske za fante vedno bolj enostavno. Tudi za fante velja, da naj ne glede na zadnje trende izberejo frizuro, ki se ujema z njihovo đ&#x;”˛ obliko obraza.

Od otroĹĄtva naprej na svoje ledvice glej Na pobudo Mednarodne zveze za nefrologijo in Mednarodne zveze za ledviÄ?ne bolezni SVETOVNI DAN LEDVIC vsako leto obeleĹžimo na drugi Ä?etrtek v marcu, da bi izboljĹĄali ozaveĹĄÄ?enost ljudi o pomenu delovanja ledvic, prepreÄ?evanju in zgodnjem odkrivanju kroniÄ?ne ledviÄ?ne bolezni. KroniÄ?na ledviÄ?na bolezen je namreÄ? zelo pogosta, ima jo vsaj eden od 10 odraslih ljudi. Za nastanek ledviÄ?ne okvare so najbolj ogroĹžene skupine ljudi z dejavniki tveganja, ki imajo: sladkorno bolezen, zveÄ?an krvni tlak, bolezni srca ali oĹžilja, seÄ?ne kamne, poveÄ?ano prostato, avtoimunske bolezni, dedno ledviÄ?no bolezen, ali svojce, ki so jim ledvice odpovedale, so stari nad 50 let, imajo prekomerno telesno teĹžo in so kadilci. ÄŒeprav redkeje, se pojavlja tudi pri otrocih, ki lahko zbolijo Ĺže v zgodnjem otroĹĄtvu zaradi prirojenih ali dednih ledviÄ?nih bolezni. Mnogi ljudje sploh ne vedo, da imajo okvaro ledvic, saj nimajo prav nobenih teĹžav. Ker niÄ? ne boli, jo namreÄ? odkrijemo samo s preiskavami seÄ?a in krvi, ki so zelo enostavne, poceni in dostopne v vsakem laboratoriju: doloÄ?i se kreatinin v krvi, iz katerega izraÄ?unajo, kako dobro delujejo ledvice, in pregleda vzorec seÄ?a, v katerem je za kroniÄ?no ledviÄ?no bolezen znaÄ?ilna predvsem prisotnost beljakovin (proteinurija) in rdeÄ?ih krvniÄ?k (eritrocitov).

Eden od pomembnih znakov kroniÄ?ne ledviÄ?ne bolezni je lahko tudi zviĹĄan krvni tlak. VeÄ?inoma bolezni ledvic ĹĄe ne znamo zdraviti z usmerjenim (specifiÄ?nim) zdravljenjem. Nekatera zdravila sicer zaĹĄÄ?itno delujejo in upoÄ?asnijo bolezenske spremembe, povsem pa jih ne morejo prepreÄ?iti in odpraviti. SploĹĄni ukrepi, s katerimi skuĹĄamo zavreti napredovanje bolezni, so prav zato toliko bolj pomembni. Mednje sodi zdrav naÄ?in Ĺživljenja Ĺže od otroĹĄtva: dovolj gibanja, vzdrĹževanje normalne telesne teĹže, zdrava prehrana, omejitev uĹživanja sladkarij, maĹĄÄ?obe in soli, izogibanje kajenju in uĹživanju alkoholnih pijaÄ?, izogibanje spolno prenosljivim boleznim, uporaba drog, nezdravih shujĹĄevalnih pripravkov in izogibanje nezmerni rabi protiboleÄ?inskih zdravil. ÄŒe imate naĹĄtete dejavnike tveganja za kroniÄ?no ledviÄ?no bolezen, se pravoÄ?asno testirajte. Ĺ˝e zdaj pa zaÄ?nite Ĺživeti bolj zdravo – z manj slano zdravo prehrano in rednim gibanjem lahko prepreÄ?ite tako ledviÄ?no bolezen kot bolezen srca in oĹžilja.

V skrbi za vaĹĄe ledvice vas v Ä?etrtek 10. 3., med 9.00 in 13.00 vabimo v predverje laboratorija ZD Velenje na brezplaÄ?no merjenje prisotnosti beljakovin v seÄ?u in merjenje krvnega tlaka. ÄŒe bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko uspeĹĄno zdravimo, upoÄ?asnimo slabĹĄanje ledviÄ?nega delovanja, prepreÄ?imo odpoved ledvic in oÄ?uvamo srce, s tem pa podaljĹĄamo in izboljĹĄamo kvaliteto Ĺživljenja. đ&#x;”˛

Zdravstveno vzgojni center Velenje Karmen Petek, mag. zdrav. nege

NaĹĄ Ä?as, 3. 3. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

3. marca 2016

Manjka(la) ĹĄe pika na i Velenjski rokometaĹĄi prekinili Ä?rni niz porazov z veÄ?nim tekmecem Celjem, a ‌ V vnaprej odigrani tekmi 19. prvenstvenega kroga v sredo prejĹĄnji teden v velenjski RdeÄ?i dvorani so se igralci Gorenja in Celja razĹĄli brez zmagovalca, 24 : 24, ob polÄ?asu pa so imeli VelenjÄ?ani prednost ĹĄtirih golov.

Vodili so s 16 : 12. Pred zaÄ?etkom dvoboja so gledalci moÄ?no zaploskali Mariu Ĺ oĹĄtariÄ?u, ki so ga navijaÄ?i razglasili za najboljĹĄega domaÄ?ega igralca v preteklem letu. V imenu glasovalcev sta mu nagrado osa leta 2015 podelila velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? in direktor kluba Matej Avanzo.

ObraÄ?un Ĺže nekaj let najboljĹĄih ekip v drĹžavi je upraviÄ?il sloves derbija. Tudi tokratni je bil zanimiv, napet, razburljiv in negotov do konca. Z rezultatom brez zmagovalca so bili (najbrĹž) bolj zadovoljni gostje. VeÄ?ji del so bili v izgubljenem poloĹžaju. Prav zato po tekmi na obrazih domaÄ?ih igralcev in njihovega trenerja Marka Ĺ ibile ni bilo pravega veselja. Upali so, da bodo po jeseni pred dvema letoma, kolikor je trajal ta niz porazov, vendarle zmagali. VeÄ?ji del je tudi kazalo, da bo nasprotnik, ki ni niti enkrat povedel, konÄ?no le na

kolenih. Ĺ e pribliĹžno deset minut pred koncem je prednost velenjskih 'os' znaĹĄala ĹĄtiri gole pri vodstvu s 23 : 19. Verjetno so tedaj Ĺže verjeli, ĹĄe bolj pa gotovo njihovi navijaÄ?i, da je dvoboj odloÄ?en. Morda so oboji ob tem pozabili, da je tekme konec ĹĄele, ko se zadnjiÄ? oglasi sirena na zapisnikarski mizi. Njihova zbranost je zaÄ?ela nepriÄ?akovano popuĹĄÄ?ati. Celjani so povsem zagospodarili na parketu in z delnim rezultatom 4 : 0 izenaÄ?ili na 23 : 23. V stresnih zadnjih trenutkih so imeli oboji priloĹžnost za zmago. Najprej se je pri gostih z dvema odliÄ?nima obrambama izkazal vratar Ivan GajiÄ?, v zadnji sekundi pa je njegov soigralec Miha Zarabec po hitrem nasprotnem napadu na sreÄ?o domaÄ?ega vratarja Benjamina Burića zadel le okvir vrat.

Mario Ĺ oĹĄtariÄ?, Nejc Cehte s ĹĄtirimi in Niko Medved s tremi so bili najboljĹĄi strelci pri domaÄ?ih, Ĺ˝iga Mlakar s ĹĄestimi goli ter Luka Ĺ˝viĹžej in BlaĹž Janc s po petimi pa so bili najbolj uÄ?inkoviti gostje. Po tej delitvi toÄ?k ostajajo Celjani in VelenjÄ?ani na vrhu prvenstvene lestvice. Zara-

di boljĹĄe razlike v danih in prejetih golih so na prvem mestu aktualni prvaki. VeÄ?na rivala pa se bosta spomladi udarila ĹĄe dvakrat. V konÄ?nici za prvaka.

so od zaÄ?etka do konca s huronskim navijanjem 'nosili' svoje ljubljence po parketu.

Črno-rumeno – kot eno

Marko Ĺ ibila, trener Gorenje Velenje: ''Kot smo priÄ?akovali, je bila to dramatiÄ?na, prava prvenstvena tekma. Imeli smo svoje priloĹžnosti, ki jih Ĺžal nismo izkoristili. Po naĹĄem prepriÄ?ljivem vodstvu smo bili proti koncu tekme morda premalo pogumni za piko na i. PreveÄ? smo greĹĄili po dobro izdelanih akcijah in tako imenovanih stoodstotnih

Po zaslugi domaÄ?ega vodstva je bilo vzduĹĄje v dvorani res sijajno, saj jo je 'preobleklo' v svojo klubsko barvo s sloganom 'Ä?rno-rumeno – kot eno' in pripravilo tudi veÄ? nagradnih iger ter zabavnih toÄ?k. Poseben peÄ?at pa so mu vtisnili tudi ljubitelji rokometa, navijaÄ?i domaÄ?ih, ki so bili seveda ĹĄtevilÄ?nejĹĄi, ter gostov, ki

Bili smo premalo pogumni ‌

priloĹžnostih. Skratka, neverjetno hitro smo zapravili visoko prednost ĹĄtirih golov. Zapravili pa smo jo, ker je Celje paÄ? zelo kvalitetna ekipa. To se dogaja. In na koncu je delitev toÄ?k najpraviÄ?nejĹĄa. Toda vse je ĹĄe povsem odprto. Gremo dalje.ÂŤ

ÂťPrvenstvo ĹĄe ni odloÄ?eno!ÂŤ

Branko TamĹĄe, trener Celja Pivovarne LaĹĄko: ÂťDomaÄ?i so imeli dolgo marsikaj v svojih rokah.

Mi smo bili zaradi poĹĄkodb in viroze – bolnih kljuÄ?nih igralcev – oslabljeni. Vztrajali smo pri svoji

igri. Nismo se predali do konca in to se nam je obrestovalo. Zato vsem igralcem velik poklon, kapa dol za prikazano; to je za nas velika toÄ?ka. Prvenstvo ĹĄe ni odloÄ?eno! Tudi ob morebitni zmagi enega ali drugega ĹĄe ne bi bilo.

Veliko krogov je ĹĄe do zadnjega 36. In veliko bo ĹĄe takĹĄnih ali podobnih derbijev. Ĺ˝elim si, da bi bili tudi naslednji v duhu ĹĄportne igre in da bodo ljubitelji ĹĄe naprej polnili dvorane, kot so jo danes.Âť đ&#x;”˛

Stane Vovk

Velika toÄ?ka novinca ob jezeru DomaÄ?i kljub igralcu veÄ? niso zmogli zadnjega na lestvici – Gostje ob jezeru slavil z 1 : 0 S tekmami 23. prvenstvenega kroga so moĹĄtva v prvi nogometni ligi konec prejĹĄnjega tedna odprla spomladanski del prvenstva. Za najveÄ?je preseneÄ?enje v slabem pomenu besede sta pred svojimi gledalci poskrbela aktualni prvak Maribor in zadnji na razpredelnici velenjski Rudar. Nekoliko nepriÄ?akovan pa je bil vsaj za nekatere tudi poraz DomĹžal v Novem mestu. ÄŒe sodimo po uvodnih rezultatih, bo tudi njegovo nadaljevanje zelo zanimivo. V tem krogu se je znova potrdilo dejstvo, da lahko vsakdo premaga vsakega.

To pa velja tako za boj za prvaka kot tudi za obstanek v ligi. NajveÄ?ji spodrsljaj so si dovolili aktualni prvaki, nogometaĹĄi Maribora, kjer vedno radi poudarjajo, da vijolice (to je njihova barva dresov) cvetijo spomladi. Morda bodo zacvetele, ko se bo res zaÄ?ela pomlad, v prvi letoĹĄnji prvenstveni

Rekli so â?ą TomaĹž PetroviÄ?, trener KrĹĄkega: Želeli smo prikazati Ä?im boljĹĄo igro. V prvem polÄ?asu smo bili nekoliko nevarnejĹĄi od domaÄ?ih, Ĺžal nismo zadeli. Potem je priĹĄlo do nepotrebne izkljuÄ?itve. RdeÄ?i karton nas je presekal, a ne potolkel. Na sreÄ?o pa smo bili z igralcem manj nagrajeni z vodstvom. Vsako tekmo Ĺželimo Ä?im bolje odigrati. Lestvico pa bomo gledali na koncu prvenstva. ÂŤ Jernej Javornik, trener Rudarja: Âť Ĺ˝eleli smo zmagati. Toda na igralcih je bil velik psiholoĹĄki pritisk, ker smo vedeli, da 'moramo' zmagati. Tudi mi smo imeli svoje priloĹžnosti. Ĺ˝al nismo uspeli. To je bila ĹĄele prva tekma v drugem delu. Ni ĹĄe konec.

Glave moramo dvigniti in verjamem v to, kar smo napovedali pred zaÄ?etkom: da bomo ostali v ligi.ÂŤ

Gostje so v Rudarjevih dresih poÄ?utili, kot da igrajo pred svojo tribuno – in zmagali.

Celjani odnesli JurÄ?ića Poraz aktualnih prvakov nogometaĹĄev Maribora s Celjani (0 : 1) je njihovega prvega moĹža, ĹĄportnega direktorja Zlatka ZahoviÄ?a, tako razjezil, da je z vodstvom kluba takoj ukrepal.

Dosedanji trener Hrvat Krunoslav JurÄ?ić se je moral posloviti z njihove trenerske klopi. Do naslova najboljĹĄega na prvenstvu in pokalu naj bi moĹĄtvo popeljal Darko Milanić, ki je bil nazadnje na klopi – in to samo dober mesec – Leedsa Uniteda v angleĹĄki drugi ligi, nekaj sezon pa tudi Ĺže na klopi Maribora. V kroniki Maribora je gotovo zapisan z debelimi Ä?rkami, saj je med drugim z njim osvojil kar ĹĄtiri prvenstvene naslove in dva pokalna.

Dvakrat pa so bili vijoliÄ?asti pod njegovim vodstvom najboljĹĄi tudi v domaÄ?em superpokalu. V sobotnem 24. krogu bo Maribor gostil vodilno Olimpijo. đ&#x;”˛

tekmi pa so cveteli gostje iz Celja. Z golom Milana Sprema, ki je priĹĄel na igriĹĄÄ?e ĹĄele v 85. minuti, v drugi minuti sodnikovega dodatka pa so zmagali z 1 : 0, pa Ä?eprav so precejĹĄen del dvoboja imeli igralca manj.

Podoben razplet je bil v deĹževnem vremenu tudi v Velenju med Rudarjem in KrĹĄkim na derbiju tekmecev dna lestvice.

In tudi na tej tekmi se je potrdilo dejstvo, da igralec veÄ? ni vedno prednost. KrÄ?ani so namreÄ? minuto prej kot Celjani (torej v 57.) ostali z igralcem manj zaradi ostrega prekrĹĄka na sredini igriĹĄÄ?a nad Ivanom Knezovićem.

DomaÄ?i kapetan ni mogel nadaljevati igre, zamenjal ga je Evald

DĹžinić. Gostje, ki so bili do tedaj za odtenek nevarnejĹĄi, so v dobri 64. minuti z golom ĹĄokirali nasprotnika in nekaj sto domaÄ?ih navijaÄ?ev, do neba pa dvignili skupino svojih navijaÄ?ev. Po tem stresu so rudarji sicer povsem prevzeli pobudo, toda gostje so s taktiÄ?no zelo dobro igro svojo mreĹžo ohranili nedotaknjeno in si poveÄ?ali upe za obstanek v ligi. Njihova zmaga pa je ob upoĹĄtevanju statistike vendarle upraviÄ?ena. Neposredno proti domaÄ?emu vratarju Mateju Radanu so poletele ĹĄtiri Ĺžoge, med njimi ena v polno, proti gostujoÄ?emu Marku Zalokarju pa le dve. NajbliĹže izenaÄ?itvi so domaÄ?i bili ob koncu tekme, a rezervi-

sta DĹžinića ni objela sreÄ?a, zadel je desno vratnico.

Kljub tej zmagi so nogometaĹĄi KrĹĄkega ĹĄe vedno na zadnjem mestu, a so se po toÄ?kah izenaÄ?ili s predzadnjim, devetim Rudarjem, in predpredzadnjim osmim Koprom, pri katerem bodo velenjski nogometaĹĄi gostovali v soboto. Na vrhu pa je Olimpijina prednost pred drugim Mariborom narasla na ĹĄest toÄ?k. Tretje DomĹžale po nekoliko nepriÄ?akovanem porazu v Novem mestu za njo zaostajajo za enajst toÄ?k, Ä?etrta Gorica pa Ĺže za trinajst.

Tudi gostje reklamirali Premogovnik

KrÄ?ani so priĹĄli v Velenje v zeleno-belih namesto v Ä?isto belih.

Ker morata po pravilih nogometne igre moĹĄtvi 'nastopiti v opremah, ki se po barvah jasno razlikujeta,' so jim rudarji posodili svoje rdeÄ?e drese. Sicer pa je

'domaÄ?a ekipa 'na proĹĄnjo gostujoÄ?e ekipe dolĹžna le-tej nuditi opremo v drugi barvi ...' In tako so KrÄ?ani brezplaÄ?no reklamirali ĹĄe vedno Rudarjevega glavnega pokrovitelja – Premogovnik Velenje. Morda bi bilo manj zapleteno, Ä?e bi kar rudarji namesto zeleno-Ä?rne oblekli rdeÄ?e drese.

Brez dveh (bolj ali manj) standardnih igralcev

V zasedbi Rudarja ni bilo Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a in Stjepana Babića.

Prvi ni smel igrati zaradi kartonov, drugi pa naj bi se na zadnji pripravljalni tekmi v DomĹžalah sporekel z enim od igralcev, zato je menda v disciplinskem postopku. đ&#x;”˛

S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 3. 3. 2016, barve: CMYK, stran 17

Ĺ˝elijo si veÄ? podpore s tribun

Mladi nogometaĹĄi pridno trenirajo

ÄŒlanska ekipa Nogometnega kluba Ĺ martno 1928 bo poskuĹĄala obdrĹžati poloĹžaj v tretji ligi – V tem trenutku posebnih dolgov ni Tatjana PodgorĹĄek

Sredi tega meseca zaÄ?enjajo spomladanski del sezone 2015/2016 tudi v tretji slovenski nogometni ligi. ÄŒlanska ekipa Nogometnega kluba Ĺ martno 1928 se bo v 15. krogu tretje slovenske lige – sever v nedeljo, 20. marca, na domaÄ?em igriĹĄÄ?u sreÄ?ala z ekipo Mons Claudius.

IĹĄÄ?ejo predsednika

ÂťKljub odstopu predsednika Ĺ portnega druĹĄtva Ĺ martno Ferdinanda Krbavca priprave na zaÄ?etek tekmovanja potekajo brez posebnosti. Ekipe trenirajo z vso vnemo, vsi – tako Ä?lani upravnega odbora druĹĄtva kot igralci in trenerji – se trudimo za boljĹĄe razpoloĹženje. Trener Ä?lanske ekipe je ostal Drago KostajnĹĄek, klub sta zapustila dva igralca, kakĹĄnih drugih sprememb pa za zdaj ni,ÂŤ je povedala Natalija Zabukovnik, Ä?lanica upravnega odbora druĹĄtva in druĹĄtvena blagajniÄ?arka.

Priznala je, da se sreÄ?ujejo s kadrovskimi teĹžavami, saj ĹĄe nimajo predsednika druĹĄtva, pestijo jih tudi finanÄ?ne, Ä?eprav v tem trenutku posebnih dolgov nimajo. Sicer pa si selekcije – pravi Zabukovnikova – med sabo pomagajo. Ekipe bodo v spomla-

danskem delu sezone poskuĹĄale ohraniti svoje poloĹžaje na prvenstvenih lestvicah. Tudi Ä?lanska, ki jo sestavljajo fantje iz domaÄ?ih logov oziroma igralci, ki so se uÄ?ili nogometne igre v Ĺ martnem ob Paki.ÂŤ Zavedamo se, da

la, da kakĹĄnih nagrad ali drugih izplaÄ?il ne bo. Po besedah Natalije Zabukovnik se v reĹĄevanje finanÄ?nih teĹžav druĹĄtva po svojih moÄ?eh vkljuÄ?uje lokalna skupnost, prizadevali si bodo pridobiti od sponzorjev vsaj nujnih 30 tisoÄ? evrov. Zavedajo se, da kot tretjeligaĹĄi za veÄ?je gospodarske sisteme niso zanimivi, tudi gospodarski trenutek za sponzoriranje ĹĄportnih klubov ni najugodnejĹĄi, a verjamejo, da jim lahko pridejo naproti tudi drugaÄ?e, kar bi jim omogoÄ?ilo laĹžje delovanje. ÂťPriÄ?akujemo njihovo podporo in podporo s tribun. Bolj kot kdaj koli je ta potrebna igralcem, Ä?etudi ni rezultatov, kot jih priÄ?akujejo nekateri. Veseli bi bili, Ä?e bi se tradicije nogometa, njegove pomembnosti za mlade, zavedalo precej veÄ? obÄ?anov in ljubiteljev igre Natalija Zabukovnik doma in v bliĹžnji ter daljni okolici. Vedno bolj spoznatakĹĄna ekipa ne more poseÄ?i ze- vamo, da je prva liga, v kateri je lo visoko, zato ostajamo na real- nastopila Ä?lanska ekipa pred leti, nekatere ljudi pokvarila, ljubitenih tleh.ÂŤ lje nogometa v tukajĹĄnjem okolju pa razvadila. Trudimo se za KakĹĄnih izplaÄ?il ne bo Za kolikor toliko normalno de- boljĹĄe sodelovanje, povezanost lovanje ĹĄportnega druĹĄtva, kar s krajem, obÄ?ani in sponzorji. pomeni delovanje vseh selek- Ĺ˝elimo nadaljevati tradicijo. Pri cij, potrebujejo od 70 do 80 ti- tem si Ĺželimo podpore in ne mesoÄ? evrov. Z igralci Ä?lanske eki- tanja polen pod noge,ÂŤ je ĹĄe dejađ&#x;”˛ pe se je uprava kluba dogovori- la Natalija Zabukovnik.

Pozitivno v pomladni del tekmovanja Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj Ä?rpa energijo za prihodnost iz bogate zgodovine in dolge tradicije. Delo danes temelji na mladih, ki Ĺže od malih nog Ä?utijo, da je nogomet prava izbira za preĹživljanje kakovostnega prostega Ä?asa.

V februarju so se selekcije od U9 do U15 udeleĹžile turnirja v

malem nogometu v Mozirju, ki so ga trenerji izkoristili za poĹživitev zimskih treningov. Vsi mladi igralci so pokazali pravo tekmovalno vnemo in nogometno znanje. NajmlajĹĄa ĹĄoĹĄtanjska selekcija U9 je postala zmagovalka turnirja. Z dobro igro so igralci U13 in U15 dosegli Ä?etrto me-

sto, U11 pa peto.

Ker je vizija Nogometnega kluba Ĺ oĹĄtanj postati klub z moÄ?no lokalno bazo in podporo ĹĄirĹĄe skupnosti, vse Ä?lane vabi na redno letno skupĹĄÄ?ino, ki bo to soboto, 5. 3., ob 9. uri v veliki sejni sobi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 23. krog Rudar Velenje - KrĹĄko 0:1 (0:0) Strelec: 0:1 VolariÄ? (64.).

Rudar: Radan, Kocić, Knezović (od 60. DŞinić), Kaťnik, Bevab (od 76. Praťnikar), Bolha, Tolimir, Trifković, Grbić (od 63. M. Babić), Krcić, Eterović. Trener: Jernej Javromnik.

Rumeni kartoni: Ĺ tefanac (26.), Nikola, Tolimir (56), Mate Eterović /71); neposredni rdeÄ?i karton: Luka Ĺ tefanac (57.).

Drugi rezultati: Gorica - ZavrÄ? 2:2 (1:2), Rudar - KrĹĄko 0:1 (0:0), Maribor - Celje 0:1 (0:0), Krka - DomĹžale 3:1 (1:0), Olimpija - Luka Koper 2:0 (1:0).

Vrstni red: Olimpija 49 (55:18), 2. Maribor 43 (55:24), 3. DomĹžale 38 (33:17), 4. Gorica 36 (36:35), 5. ZavrÄ? 31 (27:28), 6. Celje 26 (19:36), 7. Krka 25 (20:32), 8. Koper 22 (25:39), 9. Rudar 22 (18:34), 10. KrĹĄko 22 (12:37).

24. krog: Koper– Rudar (5. 3.).

Prva DRL za Ĺženske, 15. krog Velenje – Ĺ˝.U.R.D. Koper 25:26 (11:16) Velenje: E. Amon, Micić 3, Tomić 4, Alekić, Feldin, Ferenc 1, Tabaković 7, Simić, Nakić, I. Amon 5 (4x7 m), Smonkar 1, OkleĹĄÄ?en 5 (2x7

17

Ĺ PORT

3. marca 2016

m), Kamenik. Trenerka: SneŞana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 6 (6), Koper 6 (5); izkljuÄ?itve: Velenje: 10 minut, Koper 4.

Drugi rezultati: Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina – Krim Mercator 15:43 (9:21), Ljubljana – BreĹžice 28:20 (15:10), Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina –: Zelene doline Ĺ˝alec 27:21 (14:13), Logik Branik – Celje Celjske mesnine 27:32 (13:15), Zagorje – Krka 27:19 (14:9).

Vrstni red: 1. Krim 15 tekem - 28 toÄ?k, 2.

Zagorje 15 – 28, 3. Celje 15 – 23, 4. AjdovĹĄÄ?ina 15 – 20, 5.

16. krog: Žalec – Velenje (4.3.)

Ljubljana 15 – 18, 6. Krka 15 – 17, 7. Koper 15 – 12, 8. Žalec 15 – 12, 9. Velenje 15 – 9, 10. Branik 15 – 6, 11. Jadran 15 – 4, 12. BreŞice 15 – 3.

1. NLB Leasing liga, 19. krog Gorenje Velenje – Celje Pivovarna LaĹĄko 24:24 (16:12) Gorenje: B. Burić 13 obramb, ZaponĹĄek, Cehte 4, Medved 3, S. Burić 3, OvniÄ?ek 1, Levc 2, Szyba 1, Skube, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 7 (2x7 m), KleÄ? 1, Gams 1, Ratajec 1, Nosan. Trener: Marko Ĺ ibila.

Celje: GajiÄ? 4 obrambe, Lesjak 2 obrambi, BlagotinĹĄek 1, Babarskas 1, Janc 5, MarguÄ? 1 (1x7 m), Razgor 1, AlagiÄ?, Poteko, Zarabec 3, Kodrin, FiĹžuleto 1, DobelĹĄek, Mlakar 6, Do-

baj, ŽviŞej 5 (1x7 m). Trener: Branko Tamťe.

IzkljuÄ?itve: Gorenje 6 minut; Celje 10; sedemmetrovke: Gorenje 3 (2), Celje 1 (1).

Drugi rezultati: Riko Ribnica – Koper 2013 32:30 (15:14), Krka – Slovenj Gradec 2011 36:29, 18:13), Dobova – Urbanscape Loka 26:22 (11:12), Istrabenz plini Izola – Maribor Branik 21:26 (14:13), Jeruzalem OrmoŞ –: Slovan 34:26 (21:13), Sevnica – Trimo Trebnje 21:33 (11:17).

Vrstni red: 1. Celje 19 tekem - 35 toÄ?k, 2.

Gorenje 19 – 35, 3. Koper 2013 19 – 25, 4.

Maribor 19 – 25, 5. Loka 19 – 24, 6. Krka 19 – 23, 7. Jeruzalem-OrmoŞ 19 – 22, 8. Ribnica 19 – 21, 9. Trimo 19 – 18, 10. Dobova 19 – 14, 11. Izola 19 – 8, 12. Slovenj Gradec 2011 19 – 7, 13. Slovan 19 - 4 (-1), 14. Sevnica 19 – 4.

20. krog: Trebnje – Gorenje (5. 3.); 21. krog: Gorenje – Slovenj Gradec (8. 3. ob 18.00).

Kegljanje, 2. liga – vzhod 15. krog Ĺ oĹĄtanj: Dravograd 7 : 1 (3372 : 3135) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 545 (0), SeÄ?ki – 593 (1), HasiÄ?iÄ? – 546 (1), Kramer – 527 (1), ArnuĹĄ – 572 (1), PetroviÄ? – 589 (1).

Ĺ oĹĄtanj – Kljub zimi, ki ni nogometaĹĄem najbolj naklonjen Ä?as, mladi in nadobudni nogometaĹĄi v NK Ĺ oĹĄtanj pridno trenirajo in nestrpno Ä?akajo na pomlad, ko se bodo preselili nazaj na stadione in merili svoje moÄ?i z vrstniki iz drugih klubov. Da bi malo prekinili fazo treninga, so se udeleĹžili turnirja za mlajĹĄe selekcije v Mozirju. V konkurenci okoliĹĄkih klubov so se turnirja

udeleĹžile ekipe U9, U11, U13 in U15. Vse ekipe so se izkazale in pokazale dobre igre. Najbolj so navduĹĄili najmlajĹĄi, ki so osvojili 1. mesto in pristno otroĹĄko veselje je bilo popolno. Ekipi U13 in U15 sta osvojili 4. mesto, ekipa U11 pa je tekmovanje konÄ?ala na petem mestu. V klubu so zelo ponosni na mlade ĹĄportnike in upajo, da bodo pridno trenirali ĹĄe naprej. Ĺ e vedno pa vabijo vse

otroke, stare od pet let naprej, da se jim pridruĹžijo in zaÄ?nejo uĹživati v nogometni igri in pri osvajanju nogometnih in ostalih ĹĄportnih veĹĄÄ?in.

V klubu se trudijo tudi na ostalih podroÄ?jih delovanja. Ĺ˝e nekaj Ä?asa deluje prenovljena spletna stran kluba, na kateri jih lahko tudi podrobneje spoznate. đ&#x;”˛

Pokal Velenja ostal doma Tretji velenjski turnir kerlinga je usvojil Abooh Pro curling team Velenje, 27. februar – Tudi ob letoĹĄnjem zakljuÄ?ku drsalne sezone je Hokejski klub Velenje priredil turnir v kerlingu. UdeleĹžilo se ga je 13 ekip, med katerimi sta bili dve iz Ljubljane – Sochi Komanda in Green Go. Ti sta zasedli drugo in tretje mesto, turnir pa je osvojila velenjska ekipa Abooh Pro curling team. Na Ä?etrto mesto se je uvrstila ekipa Pesje, na peto pa lanski varuhi prehodnega pokala Velenja Rolba team. Rezultat pripisujejo pomanjkanju ĹĄportne sreÄ?e v kljuÄ?nih trenutkih tekme, so pa veseli, da je Abooh Pro zmaga ostala v Velenju in curling team: jim LjubljanÄ?ani ĹĄe vedno na delu Janko Urbanc, Dimitrij Amon in Jure SirĹĄe. niÄ? ne morejo, je po turnirju povedal Ä?lan Rolbe Minameravajo tudi na drĹžavnem soboto, 5. marca. Zadnja prilotja Ĺ vener.

VelenjÄ?ani se zdaj pripravlja- prvenstvu, ki bo potekalo maja. Ĺžnost za drsanje na drsaliĹĄÄ?u VeHokejski klub bo velenjsko lenje pa bo v nedeljo, 13. marca. jo na zadnji krog druge slovenđ&#x;”˛ tf, foto: AnĹže KovaÄ? ske lige, v njem pa bodo nasto- drsalno sezono zakljuÄ?il s turpili Âťabohi in rolbeÂŤ. Nastopati nirjem hokeja, ki bo potekal to

Vrhovnik solidno v Romuniji Vid Vrhovnik, Ä?lan SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje, je minuli teden v Romuniji na mladinskem svetovnem prvenstvu zastopal barve Slovenije v nordijski kombinaciji. Na prvi tekmi nordijskih kombinatorcev za naslov mladinskega svetovnega prvaka v torek, 23. februarja, je Vid s skokom, dolgim 85 metrov, zasedel 14. mesto. TekaĹĄki del je potekal v precej poletnih razmerah.

Na progi dolgi 10 kilometrov in pri 19 stopinjah C so odloÄ?ilno

vlogo igrale smuÄ?i. V teĹžkih razmerah je Vid osvojil konÄ?no 23. mesto in s tem najboljĹĄo slovensko uvrstitev.

V sredo, 24. februarja, na drugi posamiÄ?ni preizkuĹĄnji v nordijski kombinaciji, je skakalni del odpihnil moÄ?an veter, zato so obveljali rezultati ponedeljkove provizoriÄ?ne serije, v kateri je Vid zasedel 32. mesto. TekaĹĄki del je potekal na 5 kilometrov dolgi progi. Vid je v teku pridobil ĹĄtiri mesta in zasedel

konÄ?no 28. mesto.

Naslednji dan je bila v Romuniji ĹĄe zadnja preizkuĹĄnja nordijskih kombinatorcev. Po skakalnem delu, ki so ga zaradi teĹžav s snegom opravili Ĺže v sredo, so Vid Vrhovnik, Leon Ĺ arc, MatevĹž Malovrh in Jaka Matko zasedli 4. mesto. Na tekaĹĄki progi, na kateri je vsak posameznik pretekel 5 kilometrov, pa so po slabĹĄi predstavi nazadovali na 11. mesto. đ&#x;”˛

Z rekordom kegljiĹĄÄ?a padel tudi Dravograd Ekipe z vrha lestvice so prava poslastica za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane. Po CerĹĄaku, FuĹžinarju je sedaj padel tudi drugouvrĹĄÄ?eni Dravograd. Kako dobro so tokrat igrali domaÄ?ini, pove dejstvo, da so popravili ekipni rekord kegljiĹĄÄ?a za kar 31 kegljev. Tudi prejĹĄnji (3341) je bil od leta 2014 v lasti Ĺ oĹĄtanjÄ?anov, ki so se tokrat pokazali v drugaÄ?ni luÄ?i, kot smo jih pogosto vajeni. Ĺ˝e v igri pr-

vega para, Ä?eprav so si tekmovalci razdelili toÄ?ki, je bilo videti Ĺželjo po zmagi domaÄ?ih tekmovalcev. Ti so povedli za 25 kegljev. Razlika je hitro naraĹĄÄ?ala tudi v igri drugega para, ki je dobil obe toÄ?ki, razliko pa poviĹĄal na nedosegljive 104 keglje.

Pravi polom so KoroĹĄci doĹživeli v tretjem paru, saj sta domaÄ?ina prevladovala v vseh elementih kegljanja, osvojila obe

toÄ?ki, razliko pa poveÄ?ala na neverjetnih 237 kegljev. DomaÄ?ini so gostom prepustili le 4 set toÄ?ke (od 24 moĹžnih) – podatek, ki pove, kako dobro so tokrat igrali Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. ÄŒe bi takĹĄno igro ponovili tudi v soboto, ko se bodo v Mariboru pomerili z ekipo MiklavĹža, bi si verjetno Ĺže zagotovili obstanek. đ&#x;”˛

Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Več poškodb na belih strminah

padcu si je prav tako lažje poškodoval glavo. Dan kasneje, v četrtek, so policisti na Golteh opravili še en ogled. Med smučanjem je padel in se hudo poškodoval 22-letni smučar iz Križevcev. Zdravniško pomoč je iskal v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Nesrečo na smučišču so ta dan obravnavali tudi na Kopah. Med smučanjem po smučišču Pungart je padla mladoletna smučarka. Pri padcu si je zlomila desno golen, odpeljali so jo v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec.

grešajo 14-letnico iz Šoštanja. Policisti so kmalu ugotovili, da naj bi bila najstnica, ki je že večkrat pobegnila od doma, v Ljubljani pri znancih. Tja so jo odšli iskat ljubljanski policisti, mama pa jo je nato malo čez polnoč prevzela pri njih. V četrtek zjutraj pa so velenjski policisti na naslovu pogrešane nudili asistenco zdravstvenemu osebju, saj je mladoletnica doma razgrajala. Zdravnik jo je poslal na zdravljenje v bolnišnico, policisti pa bodo o dvodnevnem dogajanju obvestili sodišče in Center za socialno delo.

Jezna, ker so jo našli?

Počilo zaradi izsiljevanja prednosti

Golte, Kope – 24. In 25. februarja – Prejšnji teden, med zimskimi počitnicami, so bila smučišča polna. Žal pa se nabiranje novih moči za vse, ki so vijugali po belih strminah, ni končalo dobro. Policisti so v četrtek obravnavali nesrečo na smučišču Kope, v njej sta trčila smučarja.

Ob tem je 47-letna smučarka iz Ljubljane dobila močan udarec v glavo, zato je bila s helikopterjem prepeljana v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Na srečo se je pokazalo, da je poškodba lažja.

Nesrečo na smučišču so ta dan obravnavali tudi na Golteh. Med smučanjem po družinski progi je padel mladoletni smučar. Pri

Šoštanj, 24. februarja – Prejšnjo sredo pozno popoldne so policiste obvestili, da starši po-

Velenje, 24. in 25. februarja – Prejšnjo sredo popoldne so po-

3. marca 2016 licisti na Koroški cesti (v bližini PUP-a) obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami, do nje pa je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Dva udeleženca nesreče sta bila odpeljana v bolnico, oba sta se lahko telesno poškodovala. Povzročitelju so policisti napisali plačilni nalog. V četrtek zvečer je pločevina »ječala« na Jenkovi cesti. Tudi tokrat je počilo zaradi izsiljevanja prednosti, povzročitelj pa bo plačal globo.

Padel zaradi hitrosti in opitosti Šmartno ob Paki, 25. februarja – V četrtek okoli 22.30 je na cesti Velenje–Gorenje padel motorist, ker je izgubil oblast nad motorjem. Voznik je bil tudi pod vplivom alkohola. Policisti so mu izro-

Iz POLICIJSKE beležke Prehiter in še pijan Velenje, 23. februarja – Prejšnji torek ponoči so policisti pred hotelom Razgoršek obravnavali prometno nesrečo. Voznik osebnega avtomobila se je zaradi neprimerne hitrosti zaletel v hišo. Ugotovili so, da je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in da je pod vplivom alkohola.

Zato so mu avto zasegli, streznil pa se je na policijski postaji. Svoja nečedna dejanja bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške.

Prislužil si je šive Velenje, 23. februarja – Prejšnji torek popoldne so policiste obvestili, da naj bi na Kidričevi cesti ležal okrvavljen moški.

Policisti so ugotovili, da je ta padel po tleh, ker je pregloboko pogledal v kozarec. Pri padcu se je poškodoval, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali na šivanje ran. Policisti so ga tokrat le opozorili, da

Stop_Shop_NAS_CAS_280x200.indd 1

njegovo početje ni bilo »pametno«.

Pes ugriznil psa Šmartno ob Paki, 23. februarja – Na Velikem vrhu je v torek pes, ki ga lastnica med večernim sprehodom ni imela na povodcu, ugriznil in poškodoval drugega psa.

Lastnici so policisti napisali plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o zaščiti živali.

Grozil sprehajalki mačke Velenje, 24. februarja – V sredo dopoldne so policisti na Tomšičevi cesti obravnavali kršitev javnega reda in miru. Občan je namreč grozil občanki, ki je bila na sprehodu z mačkom. Jezni občan si je prislužil plačilni nalog.

Preprečila stike s hčerko Velenje, 24. februarja – V sredo popoldne je na velenjski policijski postaji oško-

dovanec prijavil bivšo partnerko, ki mu ni omogočila stikov s hčerko, čeprav mu je sodišče v Celju dovolilo stike z njo. Policisti so o dogodku obvestili tako sodišče kot Center za socialno delo.

Glasno sredi dopoldneva

Pretepel ženo

Trčil v pešca

Velenje, 25. februarja – V četrtek okoli 18. ure je mož v stanovanju na Kajuhovi cesti pretepal ženo. Pri tem jo je lahko telesno poškodoval, zato so mu policisti prepovedali, da se ji približuje, napisali pa so tudi kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini.

Kriva oba Velenje, 26. februarja – V petek zvečer so policisti na parkirišču v Starem Velenju obravnavali prometno nesrečo, v kateri je voznik zaradi nepravilnega premika avta trčil v nepravilno parkirano vozilo. Kazen je doletela oba lastnika avtomobilov.

Velenje, 27. februarja – V soboto dopoldne so v lokalu Livada glasno vrteli glasbo.

Lastnika so policisti tokrat le opozorili, da naj tega ne počne več.

Velenje, 28. februarja – V nedeljo zvečer je na parkirišču ceste Simona Blatnika voznik trčil v pešca. V nesreči se je pešec lahko telesno poškodoval, voznik pa je nesrečo povzročil, ker ni bil dovolj previden pri premiku avta. Zato je dobil položnico.

Udaril ga je neznanec Velenje, 29. februarja – V soboto zjutraj je na velenjsko policijsko postajo prišel moški, ki ga je v bližnjem lokalu Pit stop udaril neznani moški. Ko bodo policisti ugotovili, kdo je neznanec, bo dobil položnico z denarno kaznijo.

čili položnico z denarno kaznijo.

Eden narobe, drugi preblizu Velenje, 26. februarja – V petek opoldne so policisti v naselju Paka obravnavali prometno nesrečo, v kateri naj bi voznik avtomobila trčil z ogledalom v pešca. Policisti so ugotovili, da se je to zgodilo zato, ker pešec ni hodil po pravi strani ceste, voznik pa je vozil preblizu desnega roba vozišča. Ker sta grešila oba, sta dobila vsak svojo položnico.

Ne bo lačen Gora Oljka, 27. februarja – V soboto so policiste obvestili, da je neznanec vlomil v planinski dom na Gori Oljki. Ukradel je večjo količino mesa, suhomesnatih izdelkov, sira in več drugih prehrambnih artiklov. Tat je povzročil za dobrih 1.600 evrov škode.

Znesel se je nad ograjo Velenje, 28. februarja – V nedeljo zvečer so si policisti ogledali poškodovano panelno ograjo pri hiši v Vinski Gori. Neznanega vandala še iščejo, lastniku pa je povzročil za okoli 500 evrov škode.

Trčil v ograjo in pobegnil Velenje, 29. februarja – V ponedeljek ob 9.35 so bili velenjski policisti obveščeni o prometni nesreči s pobegom na Cesti Simona Blatnika. Neznani voz-

nik osebnega avtomobila znamke Audi, črne barve, je zaradi neprimerne hitrosti trčil v odbojno ograjo, potem pa s kraja nesreče pobegnil. Policisti prosijo morebitne očividce, da pokličejo na PP Velenje (03 898 61 00) in jim pomagajo razjasniti nesrečo in izslediti voznika.

Prerezani pnevmatiki Velenje, 29. februarja – V ponedeljek dopoldne so bili velenjski policisti obveščeni, da je neznanec prerezal dve pnevmatiki na osebnem avtu. Policisti ga še iščejo, lastnik pa je škodo ocenil na 200 evrov.

Ukradel ključe, potem še avta Velenje, 29. februarja – V ponedeljek so policisti obravnavali kaznivo dejanje velike tatvine.

Zgodila se je v garderobi telovadnice velenjskega šolskega centra, kjer je neznanec trem rekreativcem ukradel več predmetov.

Vsi trije so ostali brez ključev osebnih avtomobilov, dva pa sta tudi izginila v noč. En avto so policisti že našli in ga vrnili lastniku. Še vedno pa iščejo avto znamke VW golf plus, letnik 2008, črne barve, reg. oznake MB FL-573. Drznega tatu policisti prav tako še iščejo, prosijo pa, da jih, če kje opazite črnega golfa, obvestite. Ob tem policisti opozarjajo, da tisti, ki hodite na rekreacijo, poskrbite za svoje osebne stvari. Najbolje je, če vredne predmete odnesete s seboj v telovadnico, da jih imate ves čas na očeh.

17.2.2016 11:38:35

NaĹĄ Ä?as, 3. 3. 2016, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

3. marca 2016

19

Nosilci humanosti in solidarnosti Gasilci PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto so lani z intervencijami pomagali osemnajstkrat Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 27. februarja – Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj – mesto ĹĄteje danes 124 aktivnih Ä?lanov. V soboto zveÄ?er so se v gasilskem domu seĹĄli na Ĺže 137. obÄ?nem zboru.

Milan RoĹĄkar, poveljnik PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto, je med podajanjem poroÄ?ila o lanskoletnem

na gospodarskih, enkrat nevarne snovi in deset tehniÄ?nih intervencij). Izvedli so deset poĹžarnih straĹž na razliÄ?nih prireditvah, petnajstkrat pa so obÄ?anom nudili prevoz pitne vode.

Za Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj so na osnovi dveletne pogodbe, ki so jo podpisali aprila, oÄ?istili in oprali hladilna stolpa in hladilne cevovode blokov 4 in 6, izvedli

cijo prireditev. Lani so za gasilski dom nabavili nov elektriÄ?ni agregat in uredili stalno napajanje gasilskega doma ob izpadu elektriÄ?nega toka, na novo so uredili poligon za tekmovanje z umetno travo, pred vhodom v gasilski dom poloĹžili ploĹĄÄ?ice.

Avgusta so organizirali odmevno in dobro obiskano dvodnev-

obÄ?inskega poveljstva. ÂťPri tem imamo velik posluh ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in lokalnega gospodarstva.ÂŤ Sodelujejo tako na usposabljanjih in vajah, izmenjujejo izkuĹĄnje in si pomagajo pri intervencijah. ÂťMi med seboj ne poznamo meja, ko je treba pomagati, smo tu vsi. Sem zagovornik tega, da je bolje, Ä?e nas je veÄ?, kot

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Precej stvari v vaĹĄem Ĺživljenju se je Ĺže, precej pa se jih bo ĹĄe spremenilo. Nekoliko laĹžje vam bo, ker boste spremembe priÄ?akovali. In ker si jih boste tudi Ĺželeli. PosluĹĄajte svoj notranji glas, pa boste videli, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. ÄŒetudi morda ne bo ĹĄlo zelo na hitro, vi pa boste vsak dan bolj nestrpni. Ĺ e najbolj zadovoljni boste z zdravjem. Medtem, ko se bodo vsi okoli vas pritoĹževali, se boste vi poÄ?utili vsak dan bolje. Kot kaĹže, je vse, kar vas je doletelo februarja, konÄ?no zvodenelo. VraÄ?a se vam stara forma Tudi zato, ker ste konÄ?no vzeli usodo v svoje roke. ÄŒeprav brez stresa ne znate Ĺživeti, bo kakĹĄen brezdelen dan prav blagodejen. Nujno si ga privoĹĄÄ?ite in pozabite na obveznosti! Vse vas bodo poÄ?akale, tudi tiste, ki vam ne diĹĄijo.

Bik od 21. 4. do 21 .5.

Vsem teĹžavam, ki se kar ne bodo hotele konÄ?ati, ampak se bodo v teh dneh ĹĄe kopiÄ?ile, boste teĹžko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moÄ?i. Ni dvakrat za reÄ?i, da bo zaostanek pri delu vsak dan veÄ?ji, a kaj, ko si ne boste znali pomagati. IzkuĹĄnje so bile Ĺže doslej marsikdaj krute, zato se tega bolj zavedajte, ko boste delali naÄ?rte za prihodnje tedne. Dobro opravljeno delo je sicer vedno v zadovoljstvo, v ĹĄe veÄ?je pa je, Ä?e ob tem znate poskrbeti tudi zase in za svoje poÄ?utje. Prav to pa zadnje Ä?ase zanemarjate, zato ni niÄ? Ä?udno, da nimate veÄ? pravega delovnega elana. S partnerjem bosta uskladila razliÄ?na mnenja, ki so vaju zadnje Ä?ase kar malce razdvajala. Pri tem bosta tokrat zelo diplomatska. Prosti dnevi ob koncu tedna bodo kot nalaĹĄÄ? za to, da se ĹĄe bolj poveĹžeta.

DvojÄ?ka od 22. 5 do 21. 6.

Zvezde so ĹĄe vedno na vaĹĄi strani. Brez pretiravanja lahko reÄ?ete, da vas razvajajo. Ta teden bo tako lep, da si ga boste ĹĄe dolgo klicali v spomin. Sploh v zasebnem Ĺživljenju vas v teh dneh Ä?aka prava sreÄ?a, ki bo na vaĹĄem obrazu kar nekaj dni risala iskren nasmeh. Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo prav oseben, a Ĺželeli si boste, da bi ga lahko delili z vsemi, ki jih imate radi. Pazljivo, malo je ĹĄe zgodaj. Ĺ e vedno se lahko kaj zalomi, zato jezik za zobe. Vsaj ĹĄe nekaj tednov naj bo tako. PoÄ?utje bo ĹĄe nekaj dni odliÄ?no, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Razlog za vse to bo seveda ljubezen, pa naj gre za novo ali staro. ÄŒetudi partner ne bo Ä?isto zadovoljen z vsemi vaĹĄimi reakcijami, vam tega ne bo takoj povedal. Pokazal pa vam bo. In to bo dovolj.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Gasilci PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto so se na obÄ?nem zboru sestali zadnjo soboto v februarju.

Milan RoĹĄkar, Klemen MeĹžnar in Boris GoliÄ?nik so se sestali Ĺže pred obÄ?nim zborom.

delu poudaril, da so dobro usposobljen in opremljen steber sistema zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja ter nosilci naÄ?ela humanosti in solidarnosti. Lani so imeli 18 intervencij. V njih je sodelovalo 206 gasilcev (dvakrat poĹžar na stanovanjskih objektih, petkrat

ĹĄest poĹžarnih straĹž pri praznjenju premogovnih bunkerjev na bloku 5, dvakrat pregledali celotno hidrantno omreĹžje in opravili servis vseh gasilnih aparatov.

Predsednik Klemen MeĹžnar je izpostavil skrb za gasilski dom in pomen druĹženja ter organiza-

no prireditev Zabava v Ĺ oĹĄtanju in 32. tekmovanje v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnami.

Poveljnik poveljstva ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, v katerem so ĹĄtiri gasilska druĹĄtva (Ĺ oĹĄtanj – mesto, ki je Ä?etrte kategorije, PGD TopolĹĄica tretje ter Lokovica in Gaberke druge) pa je izpostavil dobro opremljenost druĹĄtev in dobro sodelovanje druĹĄtev na ravni

â?ą

Lani so opravili 2.430 udarniĹĄkih ur.

Lev od 23. 7. do 22. 8.

pa Ä?e nas je na intervenciji premalo.ÂŤ Posebej je poudaril tudi dobro in naÄ?rtno delo z mladimi, tako da se druĹĄtvom za prihodnost ni đ&#x;”˛ treba bati.

resniÄ?no zelo aktivno in prepoznavno. NaÄ?rt dela za leto 2016 je odstrl naloge, ki jih Ä?akajo. Tisto, kar so storili letos, nameravajo ĹĄe razĹĄiriti in nadgraditi.

Tajnik druĹĄtva Stanko Podvratnik jih je opomnil, kako pomembno je timsko delo za obstoj in uspeĹĄno delovanje druĹĄtva, ob tem pa poudaril, da uspeh ni samoumeven, ampak je rezultat pridnega dela celo leto.

Neuradni del obÄ?nega zbora je minil, kot se za take stvari spodobi – ob slastni veÄ?erji, ki jim

Nekaj vas bo moÄ?no vznemirilo, a si nikomur ne boste upali niÄ? povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate in da so strahovi preveliki. Mirni pa ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne odlaĹĄajte, Ä?e bo treba, obiĹĄÄ?ite zdravnika. Prijateljica bo tista, ki vam bo vlila moÄ?i za prvi korak, potem pa bo ĹĄlo Ĺže laĹžje. Sploh, ker vas bodo Ĺže kmalu pomirili, strahovi pa bodo postali votli. Neka pomembna poslovna odloÄ?itev bo padla ĹĄe pred ponedeljkom, Ä?e boste kaj rekli ali ne. Tok dogodkov je namreÄ? tako moÄ?an, da pravega vpliva ne boste imeli. Zato raje modro molÄ?ite, saj gre tokrat za precej drzno potezo vaĹĄih nadrejenih. Izkazalo pa se bo, da se je drznost izplaÄ?ala. VaĹĄ molk pa tudi. Previdno z denarjem, zaloge kopnijo!

Devica od 23. 8. do 22 .9.

Ĺ˝al ĹĄe nekaj dni ne boste v takĹĄni kondiciji, kot ste vajeni. Imeli boste obÄ?utek, da lahko vsak hip zbolite. Kadar se vam to dogaja, dobro veste, da ste pretiravali. Dobro bi bilo, Ä?e bi se umirili in vsaj kakĹĄen dan poÄ?ivali. Tako intenzivno, da bi dali tudi moĹžgane na paĹĄo. A kakrĹĄni ste, boste to teĹžko izvedli. Vsaj poskusite. ÄŒe ne boste, boste postali odrezavi in teÄ?ni. DrĹži, da ne vsak dan, a bodo prevladovali teÄ?ni dnevi. PoÄ?akajte, da mine, po torku vam bodo zvezde spet bolj naklonjene. ÄŒe ne boste dobre volje, ko boste prejeli mamljivo vabilo, ne odgovarjajte nanj ĹĄe isti dan. Raje poÄ?akajte, da se umirite in dobro premislite, preden ga zavrnete. Imelo vas bo, da bi ga. Ob tem pa boste vedeli, da ga ne smete. VÄ?asih vam manjka diplomatskih veĹĄÄ?in. Delajte na njih.

Vulkan bo ĹĄe bruhal Bele Vode, 27. februarja – V bivĹĄi OĹ se je desetega rednega obÄ?nega zbora druĹĄtva Vulkan Bele Vode udeleĹžilo 70 Ä?lanov ter tudi tako v vlikem ĹĄtevilu obeleĹžilo njegov jubilej. ObÄ?ni zbor je odprla predsednica druĹĄtva Marjeta Mazej in leto oznaÄ?ila za uspeĹĄno. Izpeljali so namreÄ? vse, kar so si zadali, in tudi kaj veÄ?. Posebej je poudarila, da so ponosni, ker jim je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj podelila plaketo za 10 let uspeĹĄnega delovanja, saj je to ĹĄe en dokaz veÄ?, da je druĹĄtvo

Pomlad se hitro pribliĹžuje, vi pa imate ĹĄe vedno zelo zimske obÄ?utke. Vreme bo zelo vplivalo na vas, kar se vam zadnje Ä?ase dogaja bolj pogosto kot v preteklosti.

Vsako spremembo boste Ä?utili tudi telesno. ÄŒeprav vas bo jezilo, vam bo jasno, da ne morete kaj veliko pomagati. Boste pa zato spet na veliko sanjarili. Tudi zato, ker ste zadnje tedne precej nesreÄ?ni, se poÄ?utite osamljeni. Sanjarili boste tudi sredi dneva, kar bodo tisti, ki ne bi smeli, Ĺžal hitro opazili. Na vpraĹĄanja kaj bi bilo, Ä?e bi se stvari odvile drugaÄ?e kot so se, odgovora ne boste naĹĄli. Ker ga ni mogoÄ?e najti. Zato raje pustite preteklost in se zaÄ?nite bolj posveÄ?ati prihodnosti.

Bo veÄ? koristi od tega. ZmanjĹĄajte Ĺželje in potrebe, sploh Ä?isto zasebne. Z nakupi ne boste potolaĹžili svoje duĹĄe, zaĹĄli pa boste v dolgove.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

V teh dneh boste spet zelo zadovoljni sami s seboj in svojim Ĺživljenjem. Dobra volja pa Ĺžal ne bo dolgo trajala. ÄŒeprav si tega ne boste Ĺželeli, boste morali v naslednjih dneh prenaĹĄati ljudi, ki vam gredo krepko na Ĺživce. Med njimi bodo tudi sorodniki, ki vas z obiskom razveselijo bolj po redko, vi pa ste jih tudi redko veseli. To bo seveda vplivalo tudi na vaĹĄe poÄ?utje. Ĺ˝al boste vse skupaj prenaĹĄali tudi v domaÄ?e prostore, Ä?esar pa druĹžina ne bo vesela.

Zato lahko pride ob koncu tedna do krepkega besednega spopada, ki ne bo nikomur vĹĄeÄ?. Niti vam ne, Ä?eprav boste imeli glavno besedo. In za marsikatero besedo vam bo Ĺžal takoj, ko jo boste izrekli. Veliko boste razmiĹĄljali o spremembah, ki si jih Ĺželite v Ĺživljenju. ZaÄ?nite skromno, po korakih. DrugaÄ?e vas bo prehitro minilo.

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

jo je postregla Vida Mazej, kapljici rujnega, sladkih dobrotah Ä?lanic in prijetnem klepetu. Ansambel Pika poka pa je dopolnil dobro voljo.

RazĹĄli so se s spoznanjem, da

se s skupnim prizadevnim delom lahko uresniÄ?ijo ĹĄe tako visoko zaÄ?rtan cilji, in z odloÄ?itvijo, da bodo tudi naprej delovali v tem duhu. đ&#x;”˛

S. P.

Zadnji februarski teden ste dobro izkoristili, zato ste v marec stopili polni nove energije. Z njo bodo priĹĄle tudi nove ideje, ki bodo svojo moÄ? dobivale tudi zato, ker bo vaĹĄe poÄ?utje odliÄ?no. ÄŒeprav skoraj vedno ugodite vsem proĹĄnjam nadrejenih, tokrat ne boste tako zlahka popustili njihovim zahtevam. Vedeli boste, da se motijo. In zato jim boste to tudi glasno povedali. Brez zamere ne bo ĹĄlo, a Ĺže v nekaj dneh bodo spremenili svoje mnenje.

Sodelavci vam bodo hvaleĹžni, v njihovih oÄ?eh boste pravi junak. Vas pa bo malce glodalo vpraĹĄanje, ali ste ĹĄli predaleÄ?. Od srede dalje to ne bo veÄ? vpraĹĄanje, saj boste dobili potrditev, da ne. V veliko veselja vam bo naredil prijatelj, ki bi lahko bili kmalu tudi kaj veÄ? kot le to. Sploh nekdo od njih, ki se zadnje Ä?ase vse pogosteje pojavlja v vaĹĄih sanjah. Ja, pomlad prihaja, hormoni spet dobivajo svojo moÄ?.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

od 4. 3. do 10. 3.

- 4. marca 1975 so v DruĹžmirju zaradi izkopavanja premoga poruĹĄili cerkev sv. Mihaela; - 4. marca 1993 so v ĹĄoĹĄtanjski termoelektrarni z avstrijskim izvajalcem podpisali pogodbo za izgradnjo odĹžvepljevalne naprave na Ä?etrtem bloku elektrarne; - 5. marca 1904 je bila v Ĺ oĹĄtanju ustanovljena Ĺ aleĹĄka podruĹžnica Slovenskega planinskega druĹĄtva; - 5. marca 1974 je deset temeljnih organizacij zdruĹženega dela Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj in Rudnika lignita Velenje podpisalo samoupravni sporazum o zdruĹžitvi v delovno or-

ganizacijo Rudarsko elektroenergetski kombinat - SOZD REK Velenje; - 5. marca 1976 so v Pesju sveÄ?ano odprli nov otroĹĄki vrtec; - 5. marca 1977 je bil v velenjski RdeÄ?i dvorani boksarski dvoboj med takratnim evropskim prvakom Matejem Parlovom in Francozom Christianom Ponceletom; v njem je prepriÄ?ljivo slavil Mate Parlov; - leta 1985 je bila 5. marca na Golteh prva smuÄ?arska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Ĺ ved Jonas Walldner; - v Ĺ oĹĄtanju je 6. marca 1875 umrl Peter Musi, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjiĹžniÄ?ar, sadjar, zaÄ?etnik ĹĄolskega hranilniĹĄtva in predvsem uÄ?itelj, ki je v Ĺ oĹĄtanju preĹživel veÄ?ino svojega ustvarjalnega Ĺživljenja; - 6. marca 1971 je Franc LeskoĹĄek – Luka sveÄ?ano odprl po-

NaÄ?rti so bili lepi, veliko vpraĹĄanje pa je, Ä?e boste tako zadovoljni tudi, ko bo teden jemal slovo. Zelo verjetno je, da boste najprej silno jezni, sledilo bo razoÄ?aranje in potem tudi Ĺžalost. Nehote boste iskali napake pri sebi, ĹĄe bolj pa pri ljudeh, ki so vse zakuhali. Srce vas bo vleklo drugam, kot vsi priÄ?akujejo in predvidevajo. Poguma vam bo sicer precej primanjkovalo, saj si ne Ĺželite popolnoma poruĹĄiti ugodja svojega Ĺživljenja. Dobro pa veste, da se bo to zgodilo, Ä?e boste posluĹĄali srce in mu sledili. Tudi, Ä?e tega ne naredite, bo partner vedel in obÄ?util, da se mu izogibate. Imeli boste slabo vest, a jo boste poskuĹĄali skriti. Ne bo vam uspelo. Uspelo pa vam bo dobro naloĹžiti prihranke. To je dandanes res prava umetnost.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Zaplet bo pravzaprav smeĹĄen, a posledice bodo kar nekaj dni zelo naporne za vas.

Tako zelo, da si boste na trenutke na glas brili norca iz samega sebe, v resnici pa vam bo +ĹĄlo na jok. S humorjem boste poskuĹĄali reĹĄiti, kar se bo reĹĄiti dalo. Tega pa ne bo veliko. V resnici vas bo vse skupaj tako moÄ?no morilo, da se zna zgoditi, da vam jo bo zagodlo ĹĄe zdravje, saj vam bo odpornost spet padla. Kaj, ko bi tudi vi raje malo popustili in si priznali, da ste tokrat res pretiravali. FinanÄ?no stanje vam bo uspelo spraviti v okvire, ki vam bodo dali spati. ReĹĄeni pa ĹĄe ne boste. Na Ä?ustvenem podroÄ?ju pa bo zmeda popolna. Partner ne bo veÄ? dolgo tiho. Njegove besede bodo bolele, a bodo ĹĄe kako resniÄ?ne. Zato si boste obljubili, da boste odslej bolj iskreni. Do sebe in do njega.

RuĹĄenje cerkve sv. Mihaela v DruĹžmirju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

kriti plavalni bazen v Velenju; - 6. marca 1981 so delegati zbora zdruĹženega dela skupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje sklenili, da se bo V. osnovna ĹĄola v Velenju imenovala po bratih dr. DuĹĄanu in BoĹžu Mravljaku iz Ĺ oĹĄtanja; ĹĄola se danes imenuje Osnovna ĹĄola Gorica; - 8. marca 1977 je bil v Velenju prvi mednarodni pouliÄ?ni tek Ĺžena;

- v Ĺ entilju pri Velenju so 8. marca 1983 za Ĺženske organizirali prvi Âťbeli tek na smuÄ?ehÂŤ; - 10. marca 1978 je zaÄ?ela v Ĺ oĹĄtanju obratovati nova avtomatska telefonska centrala s 400 prikljuÄ?ki; - 10. marca 2001 so v Ĺ oĹĄtanju odprli prostore nove poĹĄte. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Na glavo si boste spet nakopali preveÄ? dela. Ves Ä?as govorite, da si Ĺželite drugaÄ?nega Ĺživljenja, ko pa bi lahko zato naredili kaj tudi sami, ne ukrepate. Najraje vtaknete rep med noge in se potuhnete, kot da se bo vse samo razreĹĄilo. Brez truda in poguma ne bo ĹĄlo, vsaj tokrat ne. Strah je moÄ?an gospod, najlaĹžje pa je skozi Ĺživljenje iti tako, da ni treba preveÄ? spreminjati sebe in svojih navad. Prav v tem leĹži kljuÄ? do reĹĄitve vaĹĄe trenutne Ĺživljenjske situacije. Ko boste opravili s slabo vestjo, ki jo imate, ĹĄe preden se je karkoli sploh zgodilo, bo vsak dan boljĹĄe tudi vaĹĄe poÄ?utje. ÄŒaka vas ĹĄe nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neuÄ?inkovita.

Od torka dalje pa bo ĹĄlo le ĹĄe navzgor. Ljubezen? NiÄ? novega. S staro pa ne boste veÄ? zadovoljni. MoÄ?i, da bi ukrepali, ĹĄe ne boste imeli. Tudi priloĹžnosti ne.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

V teh dneh boste polni Ĺželja, a jih boste poznali le vi. Veliko jih bo naravnost sanjavih, zato si o njih ne boste upali govoriti prav z nikomer. Tega se boste dobro zavedali, a sanjali boste naprej. Tudi zato, ker imate obÄ?utek, da ste obtiÄ?ali in da boste tokrat res teĹžko kar koli premaknili na bolje. Ni res. Ko boste zaÄ?eli delati tudi tisto, kar zavedno potiskate na stranski tir, bodo dogodki obrnili tok, ki bo konÄ?no ĹĄel na vaĹĄ mlin. Zagotovo pa se vam bo takoj v kratkem izpolnila velika Ĺželja, ki ste jo, Ä?eprav nezavedno, Ĺže nekaj Ä?asa tlaÄ?ili v podzavest. Tudi poÄ?utili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste veÄ? le Ä?akali na boljĹĄe Ä?ase, ampak jih boste zaÄ?eli tudi ustvarjati, pa vam bodo v dobro ĹĄteli prav vsi! Da, opazili bodo. Vi pa ĹĄe ne takoj.

Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

3. marca

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Kako stereotipi vplivajo na našo samopodobo 12.20 Blisk, 1/15 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Ženska, 1. del, dok. film 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris.

15.45 V boju s časom, 1/13 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Človek je narejen za gibanje 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Cuber 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Podjetje Zeleni hit 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Usmiljenja hočem in ne žrtve 00.30 Ugriznimo znanost 01.00 Profil 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.40 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.40 10.00 10.55 11.35 12.35 14.45 15.00 17.00 18.00 18.25 18.55 19.00 19.10 20.00 20.30 21.25 23.05 00.00 00.45 01.45 03.05 05.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Letim po zraku Točka, glasb. odd.

Med valovi Slovenski magazin Halo TV Dobro jutro Kino Fokus Biatlon, sp, mešane štafete, prenos iz Osla Halo TV Zavod za zaposlovanje, 3/6 Zavod za zaposlovanje, 4/6 Pajkec Piko, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Male sive celice, kviz Avtomobilnost Turki, 3/3 Bombardiranje, madž. film To je bila naša vojna, 4/5 Točka, glasb. odd.

Halo TV Biatlon, sp, mešane štafete, posn. iz Osla Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.10 17.25 17.30 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

24ur, ponov.

Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Lalaloopsy, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Trdoglavci, nan.

Plamen v očeh, nan.

24ur popoldne Italijanska nevesta, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

V bogastvu in bedi, am. film 24ur zvečer Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn: Lačni Franc, Nino Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Predstavljanje Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice 3 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sobota,

4. marca

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 01.10 01.35 02.30

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.50 07.55 08.00 08.20 09.05 09.45 11.30 12.00 12.45 14.00 15.05 16.05 17.00 18.00 18.20 18.45 18.55 19.05 19.10 19.20 19.45 20.00 22.20 23.15 00.25 00.45 01.30 02.30 sledi 04.25

06.00 07.00 07.15 07.20 07.35 07.40 07.45 08.00 08.25 08.45 09.00 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 14.50 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 23.15 23.50 00.45 01.35 02.10

3. marca 2016

05.15

06.00 07.00 07.15 07.20 07.35 07.45 08.00 08.25 08.45 09.00 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 14.50 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 18.55 18.58 20.00 21.00 23.00 23.05 23.40 01.25 02.00

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.20 12.35 12.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 21.50 23.20 23.25

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem! kviz Ugriznimo znanost: Človek je narejen Blisk, 2/15 Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Lutkovna predstava Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Kioka, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.

Na lepše Odmevi, šport, vreme Od Caligarija do Hitlerja, dok. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Puščavski Maroko Prisluhnimo tišini Bleščica, odd. o modi Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore Na vrtu, svet. odd.

O živalih in ljudeh Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore Smučanje prostega sloga, smuč. kros, posn. iz Arose Posebna ponudba Dober dan Halo TV Zavod za zaposlovanje, 5/6 Zavod za zaposlovanje, 6/6 Olivija, ris.

Bacek Jon, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Firbcologi Infodrom Smučarjev dnevnik, sp, smuč. skoki (M), prenos iz Wisle Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, vključ. v prenos Polnočni klub Bučke, satir. inf. parodija Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.

Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, posn.

Točka, glasb. odd.

24ur Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Diego in prijatelji, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Trdoglavci, nan.

Plamen v očeh, nan.

24ur popoldne Italijanska nevesta, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

Vedno priča, nikoli nevesta, am. film Eurojackpot 24ur zvečer Eden, am. film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Strokovnjak svetuje, Predstavljanje Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Vse o žabah Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Južna Italija Regionalne novice 3 Koncert ans. Biseri, posn. 1. dela Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

5. marca

06.00 06.05 07.00 07.20 07.45 08.05 08.30 08.50 09.15 10.00 10.15 10.25 11.05 12.00 13.00 13.25 13.50 14.30 14.55 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35 22.25 23.00 00.50 01.15 02.10

06.00 06.25 07.00 09.15

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Sladkosned Čebelica Maja, ris. nan.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Studio kriškraš: Kuharski mojster Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 15/26 Male sive celic, kviz Pastirček, dok. film Infodrom Kdo si pa ti?, 5/10 TV arhiv Tednik Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Na poti, 1/3 Planet vrabcev Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Sladkanje z Rachel Allen, 9. del Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Vse je mogoče Fortitude, 8/12 Poročila, vreme, šport Ničelni teorem, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

05.00

Na lepše 10 domačih Najboljše jutro Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Jasne Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz Osla Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, vključ. v prenos iz Kranjske Gore Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Jasne Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos iz Osla Slovenija danes: Jurčičev podhod Smučarjev dnenvik: Ana Drev Infodrom Kdo si pa ti?, 5/10 Rdeči baron, nem. film Zvezdana Verniki, dok. odd.

Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert – Nula Kelvina Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. iz Wisle Alp. smuč., sp, VSL (M), posn. iz Kranjske Gore Polnočni klub: Odvetniki, ponov.

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.00 08.25 08.50 09.15 09.25 09.50 10.15 10.45 11.00 12.45 13.00 14.45 16.30 18.55 18.58 20.00 21.50 00.00 02.20

24ur Oto čira čara Želvica Lulu, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Harold in vijolična voščenka, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Wendy, ris.

Lego mesto, ris.

Peter Pan, ris.

Transformerji, ris.

Lego Star Wars, ris.

Tv prodaja Afriški žrebec, am. film Tv prodaja Koča, am. film Živeti na ves glas, am. film Na žaru – Boris Kobal 24ur vreme 24ur Njuna družina, am. film Hanna, am. film Usodna privlačnost, am. film Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.40

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Vse o žabah Ustvarjalne iskrice (150) Voščilnica za mamico Ptuj 2015, posnetek 2. dela festivala Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje Dotiki gora: Nepal, Bumdi Pančase Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2369. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Ans. SPEV, Po Slakovi poti 2015, 2. del Vsak mora iskati sam svojo pot …- pogovor s Cirilom Zlobcem Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.25 11.15 12.40 13.30 14.25 17.50 19.00 19.15 19.30 20.00 22.05 22.45 23.40 01.10 00.40 01.55 sledi 03.35

10.00 11.15 11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 21.45 22.45 00.15 00.20

6. marca

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.10 09.20 09.40 09.45 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.45 22.10

Živ žav Emilija, ris.

Zajček Belko, ris.

Ozi bu, ris.

Medo in Mica, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Frančkov Fonzek, ris.

Zu, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Pujsa Pepa, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Pika Nogavička, ris. nan.

Na obisku Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, ponov.

Zvezda je rojena, am. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Broadchurch (I.), 7/8 Intervju: Teofil Pančič Poročila, šport, vreme Skrivnost mehiškega kovčka, dok. odd.

23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.10 Dnevnik, ponov.

01.00 Info-kanal

06.15 Duhovni utrip 06.30 Posebna ponudba 07.30 Glasbena matineja: Festival Sevqc Brežice – Violino fantastico 08.00 Slavnostni koncert Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana 09.15 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 10.25 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Jasne 11.40 Smučarski dnevnik: Jakov Fak 12.10 Alp. smuč. sp, SL (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 13.25 Biatlon, sp, zasled. tekma (M), prenos iz Osla 14.20 Deskanje na snegu, sp, paral. slalom, v ključ. v prenos iz Winterberga 15.30 Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), prenos iz Osla 16.30 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja, posn. iz Jasne 17.20 Košarka, pokal članic, finale, preno iz Maribora 19.15 Zlati teptači, dok. feljton, ponov.

19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sedem dob v življenju zvezd, 1/2 20.45 Pohlep, 2/4 22.10 Vse je mogoče, ponov.

23.40 Vikend paket, ponov.

00.50 Športni posnetki sledi Smučarjev dnevnik: Jakov Fak, ponov.

01.05 Košarka, pokal članic, finale, posn. iz Maribora 03.00 Alp. smuč., sp, SL (M), posn.

04.35 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.55 08.00 08.25 08.50 09.15 09.25 09.50 10.15 10.30 12.25 13.25 13.40 15.25 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 22.40 00.40 02.45

24ur, ponov.

OTO čira čara Želvica Lulu, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Harold in vijolična voščilnica, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Wendy, ris.

Lego mesto, ris.

Peter Pan, ris.

Lego Star Wars, ris.

Tv prodaja Dnevnik nabritega mulca 2, am. film Lepota ni dovolj, am. ser.

Tv prodaja Ukradena listina, am. film Hugo, am. film Vrtičkanje Polona ga žge 24ur vreme 24ur Znan obraz izma svoj glas, v živo Klub bralcev Jane Austen, am. film Daleč od nje, kanad. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Vse o žabah 09.40 2368. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 Strokovnjak svetuje: Načrtovanje dopusta 10.55 2369. VTV magazin, regionalni informativni program 11.20 Kultura, informativna oddaja 11.25 Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno ob Savinji 12.25 Iz arhiva VTV: Mediafest Plitvice, 1. del 14.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.45 Prodajno TV okno 15.00 Videostrani, obvestila 17.10 Prodajno TV okno 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Predstavljanje 18.00 Ustvarjalne iskrice (149), Sovice polnjene s sivko 18.20 Čas za nas, tabornike!

19.00 Pop corn: Balladero, Nino 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans. Pajdaši, ans. Okej 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Aktualno: Javni interes na področju medijev, razprava v okviru Medijske zbornice 00.05 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

7. marca

06.10 06.25 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Sladkanje z Rachel Allen, 9. del 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš?=So vakeres?

Blisk, ris.

Dnevnik, vreme, šport Sveto in svet Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Pujsa Pepa, ris. Čebelica Maja, ris. nan.

Točka preloma, ponov.

Poročila, šport, vreme Kdo si pa ti?, 6/10 Novice eRTeVe Emilija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Platforma Plesni večer – 10 let Rosana Hribar in Gregor Luštek 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik 02.35 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.50 07.55 08.00

23.10 00.15 01.05 02.05 05.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Slovenske ljudske pravljice Zgodbe iz školjke: Šolski dan Točka, glasb. odd.

Ne grem na koleno, dok. film Duhovni utrip Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Odvetniki Ljudje in zemlja Avtomobilnost Halo TV Hotel poldruga zvezdica, 1/15 Hotel poldruga zvezdica, 2/15 Olivija, ris.

Bacek Jon, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Pastirček, dok. film Zakon srca, 8/14 Scott in Bailey (IV.), 5/8 Scott in Bailey (IV.), 6/8 Butan – med mitom in stvarnostjo, dok. odd.

Spomini, pogov. odd.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.20 22.55 23.50 00.45 01.35 02.10

24ur, ponov.

Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj Takle mamo, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2369. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativa oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Program SVIT: Enostavno in hitro testiranje, 1. del Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: Mediafest Plitvice, 2. del Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.05 08.40 09.30 10.20 10.35 11.35 14.05 15.30 16.25 17.00 18.00 18.30 19.05 19.20 19.25 19.35 19.40 20.00 20.45 21.30 22.15

10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 18.25 19.05 19.25 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 00.05 00.10

Sreda,

8. marca

05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz!

11.40 Obzorja duha 12.20 Blisk, 4/15 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city, ponov.

14.20 NaGlas!

15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.40 Muk, ponov.

15.50 Srečo kuha Cmok, ponov.

16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Na poti: z Markom Prezljem, 2/3 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd.

18.05 Muk, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Votla krona, 9/10 20.55 Ženska, 2. del, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Mira in Hugo Šekoranja, 1. del 00.50 Profil, ponov.

01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov.

02.35 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.50 10.05 11.00 12.15 14.35

05.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Simfonorije, ris.

Hrček Miha, ris.

Vetrnica: Pismo Zgodbe iz školjke: Sladkosned Točka, glasb. odd.

Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Dober dan Halo TV Hotel poldruga zvezdica, 3/15 Hotel poldruga zvezdica, 4/15 Olivija, ris.

Bacek Jon, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Studio kriškraš: Kuharski mojster Raziskovanje neviht, dok. odd.

Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, prenos iz Canmora Primer Baader-Meinhof, nem. film Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, posn.

Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.10 09.25 09.20 09.50 10.50 11.05 11.55 12.10 13.15 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.25 02.00

24ur, ponov.

Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan.

Tv prodaja Moja mami kuha bolje!

Jezero skrite ljubezni, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Preverjeno 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo, Kako do prve zaposlitve?

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2370. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Nepal, 3. del Napovedujemo Iz arhiva VTV, Festival OKARINA, Ductia Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

16.10 17.00 17.50 18.25 19.00 19.10 19.15 19.20 19.30 20.00 20.55 22.45 01.10 02.00 02.45 03.45

11.35 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 22.15 23.45 23.50

9. marca

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.15 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 23.05 00.40 01.05 01.30 01.55 02.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Platforma Blisk, 5/15 Dnevnik, vreme, šport Intervju: Teofil Pančič Prava ideja: Podjetje Zeleni hit Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil: Marko Pogačnik Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Na naši zemlji, ponov.

Sara in Raček, ris.

Simfonorije, ris.

Vem! kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Ure na metroju, franc. film Vreme Odmevi, šport, vreme Anton Čehov – leto 1890, fr. film Turbulenca Profil: Marko Pogačnik Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10

03.25 05.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Samira gre drsat Zgodbe iz školjke: Juvi Zgodbe iz školjke: Vsak ob svojem času Točka, glasb. odd.

10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Vikend paket Biatlon, sp, posam. tekma (Ž), prenos iz Osla Halo TV Hotel poldruga zvezdica, 5/15 Hotel poldruga zvezdica, 6/15 A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris. Štiri učesa sredi lesa, ris.

Prigode Viktor in Viktorček, ris.

Srečo kuha Cmok, ponov. Žrebanje Lota Bučke, inform. parodija Čas za Manco Košir Pedalni klavir, dok. odd.

Dalibor Miklavčič – pedalni klavir Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert – Hamo&Tribute 2 love Točka, glasb. odd.

Halo TV Biatlon, sp, posam. tekma (Ž), posn. iz Osla Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.45 23.20 00.15 01.05 01.55 02.30

24ur, ponov.

Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Družina na kocki, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.00

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2370. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, Pomladni nakit (UI 151) Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Lučka Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice 3 Pop corn: Ditka, Clemens Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.45 09.45 10.45 11.05 12.00 14.00 15.15 17.10 17.55 18.25 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 19.50 20.00 20.20 21.10 21.45 22.10 22.40 23.10 00.20 01.05 01.50

18.20 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 3. 3. 2016, barve: CMYK, stran 21

Deak, Joann: PriroÄ?nik za upravljanje odraĹĄÄ?ajoÄ?ih moĹžganov ml - Mladina / 39 - Etnologija PriroÄ?nik je, zanimiv za vse bralce, mlade in stare, saj nam na zanimiv in razumljiv naÄ?in prikaĹže delovanje naĹĄih moĹžganov. V knjigi je podrobno opisano, kako se razvijajo in spreminjajo odraĹĄÄ?ajoÄ?i moĹžgani med desetim in dvajsetim letom starosti, to je v Ä?asu pubertete, ki je za starĹĄe in najstnike ĹĄe kako pomembno obdobje. V knjigi je tudi polno primerov, ki bralcem ĹĄe podrobneje predstavljajo in prikazujejo delovanje moĹžganov. S tem pa bralec laĹžje razume njihovo delovanje in si lahko nazorno predstavlja procese, ki se v moĹžganih odvijajo v razliÄ?nih situacijah. MoĹžgani, ĹĄe posebej moĹžgani mladostnikov so ranljivi in dovzetni na marsikaj, v tem obdobju si jih lahko tudi najbolj razvijamo v nasprotnem primeru, pa si jih lahko tudi uniÄ?ujemo. V knjigi boste spoznali, kako si lahko svoje sive celice ĹĄe spodbudite in njihovo delovanje ĹĄe poveÄ?ate.

Ĺ ifrer, BoĹĄtjan: Dr. Jaz – kljuÄ? za spremembo nosiĹĄ v sebi

nepoboljĹĄljiva, ki menjuje fante kot spodnje perilo, s seboj pripelje Ä?ednega in oÄ?arljivega Noaha, za katerega pravi, da je pravi zanjo. ÄŒaka jih teden, ki jim bo za vedno spremenil Ĺživljenje. Na plano bodo zaÄ?ele prihajati razne skrivnosti, Ĺželje in potrebe, ki jih nihÄ?e ni priÄ?akoval, vsem vpletenim pa bo dodobra pomeĹĄal ĹĄtrene in razburkal Ĺživljenje. Je paÄ? tako, da smo navajeni tehnologije, ki nas obdaja, ko pa smo nekaj Ä?asa brez telefonov, interneta in televizije imamo veÄ? Ä?asa za razmiĹĄljanje in poglabljanje vase, kar nas pripelje do zanimivih zakljuÄ?kov in lahko spremeni tudi naĹĄe Ĺživljenje.

Jon Gabriel in Patricia Ronald Riba: Vitki in zdravi otroci od - Odrasli / 613.95 - Otroci OtroĹĄka in mladostniĹĄka debelost je vedno bolj razĹĄirjena, kar pa pesti marsikatere starĹĄe, saj vsi svojim otrokom Ĺželimo le najboljĹĄe. V knjigi nam strokovnjaka na varen in privlaÄ?en naÄ?in predstavljata, kako se spopasti z otrokovo debelostjo. Ĺ˝al je sodoben naÄ?in Ĺživljenja dostikrat nevaren za zdravje, zmogljivejĹĄa tehnologija, veÄ? virov procesirane hrane, sedeÄ?e dejavnosti, oglaĹĄevalske strategije, pomanjkanje spanja, stres, finanÄ?ne teĹžave in zmanjĹĄan poudarek na druĹžini. Spopadanje s preko-

VELENJE

Nedelja, 6. marec

10.00 in 17.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev spomladanskih raÄ?unalniĹĄkih teÄ?ajev 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 16.30 Visoka ĹĄola za varstvo okolja Predavanje dr. Sarah Halvorson, iz Univerze v Montani, ZDA 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige BoĹža Repeta Milan KuÄ?an, prvi predsednik

17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Cilika in DraĹĄek, komedija 17.00 KAC, Efenkova 61 b Stezosledci, redno meseÄ?no sreÄ?anje

Petek, 4. marec 18.00 PC Standard Ĺ tart:up veÄ?er 20.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Jan Plestenjak & Oliver Dragojević, 4. tradicionalni koncert ob dnevu Ĺžena Z glasbo za lepĹĄi jutri 21.00 Klub eMCe plac Klubski veÄ?er – MeĹĄano na Ĺžaru

Sobota, 5. marec 6.00 8.00 9.00 9.00

Knjiga je namenjena spreminjanju naÄ?ina Ĺživljenja in resniÄ?no ti da zagon, da nekaj narediĹĄ zase. Razdeljena je na tri poglavja, kjer se v prvem avtor posveÄ?a prehrani in izboljĹĄanju le te. Bralce pa opozarja, naj ne bodo v zaÄ?aranem krogu hujĹĄanja, temveÄ? naj zaÄ?nejo delati na zdravi prehrani, ki je kljuÄ? do vsake dobre postave in dobrega poÄ?utja. Drugo poglavje je namenjeno vadbi in rekreaciji. Opisuje, da si lahko vsak najde svoj naÄ?in gibanja, ki bo koristil njegovemu Ĺživljenju. ÄŒe Ĺželimo napredovati, rasti in se razvijati, moramo kdaj tudi kaj spremeniti. Prvi korak je najteĹžji, ampak

10.00 10.00 10.00

10.30

merno teĹžo pa je tako za starĹĄe kot otroke stresno in naporno, vÄ?asih celo katastrofalno. NajveÄ?ji pomen knjige je ponuditi praktiÄ?ne, zadovoljive in izvedljive smernice, ki bodo pomagale otroku in bodo med procesom naredile celotno druĹžino bolj zdravo. Preproste spremembe imajo lahko dramatiÄ?en vpliv na zdravje otroka, na te teĹžke izzive pa je mogoÄ?e odgovoriti z uporabo naÄ?el, predstavljenih v knjigi.

StarĹĄi in otroci se morajo na ta teĹžki izziv podati skupaj pozitivno in ne z odporom.

Cvetni prah od - Odrasli / 638.1 - ÄŒebelarstvo

Matthews, Carole: HiĹĄka ob morju od - Odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani Vedno, kadar so v zgodbo vpletene tri prijateljice in njihovi partnerji lahko priÄ?akujemo zanimivo dogajanje. Tokrat se z Grace, Ello in Flick, ki so Ĺže od nekdaj najboljĹĄe prijateljice, odpravljamo na tedenski oddih v Ellino hiĹĄko na obali Anglije. Zraven pripeljejo ĹĄe svoje partnerje in kopico teĹžav, ki jih pestijo v njihovih zvezah. Grace je edina med njimi poroÄ?ena in resna za svoja leta, vendar pa sta z moĹžem zelo odtujena in se z leti vedno bolj razhajata. Ella je kot umetnica dostikrat na razliÄ?nih koncih sveta, prav tako pa njen fant, ki je slavni agent glasbenih skupin, zato je njuna zveza precej teĹžka. Flick je lepotica, vihrava,

Knjiga Cvetni prah je namenjena Ä?ebelarjem in vsem, ki bi radi razumeli proces nabiranja cvetnega prahu in ustvarjanja medu. V njej je opisan naÄ?in nabiranja prahu, vrste prahu, njegov pozitivni uÄ?inek in nastanek medu. Zrnca cvetnega prahu ali peloda se tvorijo v praĹĄnicah viĹĄjih rastlin.

Namenjena so spolnemu razmnoĹževanju rastlin in so nosilec moĹĄkih spolnih celic.

Pelod je proteinsko najbogatejĹĄi del rastline. ÄŒebela je prekrita z drobnimi dlaÄ?icami, na katere se ob obisku na cvetju ujame cvetni prah. ÄŒebele obiskujejo cvetje predvsem z namenom, da naberejo nektar, do katerega pa ne morejo, ne da bi se podrgnile ob praĹĄnike in se tako potresle s pelodom.

Sestavine cvetnega prahu so odvisne od rastline, na kateri ga Ä?ebele nabirajo. V njem najdemo vse za Ä?loveka Ĺživljenjsko pomembne (esencialne) aminokisline (arginin, histidin, izolevcin, levcin, lizin, metionin ...), razne maĹĄÄ?obne kisline, ki jih Ä?loveĹĄki organizem ne more sintetizirati in vitamine: skupine B, C, D, E in K ter provitamin A. Cvetni prah je zelo zdravilen in koristen, ĹĄe veÄ? njegovih pozitivnih uÄ?inkov in njegovo uporabo, si lahko preberete v tej knjiĹžici. đ&#x;”˛

AKOL

Koncert NateÄ?aj BoteÄ?aj – predizobor

ÄŒetrtek, 3. marec

od - Odrasli / 613.7 - Zdravo Ĺživljenje

ko veste, kaj Ĺželite in ste trdno odloÄ?eni, da boste svoje Ĺželje tudi uresniÄ?ili, ni veÄ? ovir. NihÄ?e ne bo niÄ?esar spremenil za vas.

Le vi veste, kaj si Ĺželite. Upajte si in svoje sanje tudi uresniÄ?ite. Zadnje poglavje pa je namenjeno pozitivnemu miĹĄljenju in delanju na sebi, na svoji samopodobi, uresniÄ?evanju Ĺželj in postavljanje ciljev. Knjiga je res odliÄ?en motivator za spremembo Ĺživljenja na boljĹĄe

21

PRIREDITVE

3. marca 2016

21.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Ratitiovec PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje DrsaliĹĄÄ?e Velenje Hokejski vikend Dom kulture Velenje, mala dvorana GledaliĹĄki seminar Vse od A o gledaliĹĄÄ?u Pred Centrom Nova Razvajaj se v mestu, modna revija Zbirno mesto: Stari trg 19, nad HiĹĄo mineralov Grad Turn in Ĺ kalsko jezero, pohod Zbirno mesto: pred glavnim vhodom Hotela Paka Tematsko turistiÄ?no vodenje za obÄ?ane: Hotel Paka Dom kulture Velenje, velika dvorana Juri Muri v Afriki pleĹĄe, plesnoglasbeno-gledaliĹĄka predstava (Maksi Pikin abonma in izven) Klub eMCe plac

Ponedeljek, 7. marec 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Ĺ olski center Velenje in MIC, KoroĹĄka 62 a Javna predstavitev nalog Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Vila RoĹžle Predavanje Marka Juhanta: PogreĹĄani napotki (Ĺ ola za starĹĄe – Otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo) 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Interaktivna delavnica ob razstavah Skozi objektiv Ä?lovekovih pravic: davÄ?na praviÄ?nost za socialno praviÄ?nost in Na zlomljenih krilih razvoja 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Carol

Torek, 8. marec 13.00 Velenjski grad Regionalno sreÄ?anje Dnevov evropske kulturne dediĹĄÄ?ine in tedna kulturne dediĹĄÄ?ine 2016 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Ĺ olski center Velenje in MIC, KoroĹĄka 62 a Javna predstavitev nalog Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline 17.00 Vila RoĹžle Gregorjevi ptiÄ?ki, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe z Vesno Mihelak 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige Vlada PoredoĹĄa Ĺ lemunga 19.30 Dom kulture Velenje, oder velike dvorane Moj glas, moja pot - monodrama Lidije Koceli za dva

Sreda, 9. marec

v pomlad".

13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Ĺ olski center Velenje in MIC, KoroĹĄka 62 a Javna predstavitev nalog Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline 16.00 DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski center Harmonija PtiÄ?ki se Ĺženijo, ustvarjalna delavnica za otroke in druĹžine 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje Delavnica z Miho Cojhtrom Iterior design – izdelava low poly luÄ?i 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige SaĹĄe Einsiedler Moja samopodoba je moja odloÄ?itev

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 3. marec 18.00 HiĹĄa mladih TeÄ?aj liÄ?enja – posebno lepe trepalnice

Petek, 4. Marec 18.00 HiĹĄa mladih Izdelajmo svoj nakit

Sobota, 5. marec 10.00 Marof KulinariÄ?ne delavnice ''Mali kuhar'' s Tino Jan 16.00 Gasilski dom Ĺ martno ob Paki ObÄ?ni zbor DruĹĄtva upokojencev Ĺ oP, 17.30 Marof OtroĹĄka predstava Grdina je mrcina (KUK Potovke) in ustvarjalne delavnice DPM Ĺ oP

Ĺ OĹ TANJ

Nedelja, 6. marec

ÄŒetrtek, 3. marec

8.00

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Annick Danckers: Bela muca

Petek, 4. Marec

Prostori DruĹĄtva upokojencev Meritve krvnega sladkorja, trigliceridov, holesterola in krvnega pritiska

Ponedeljek, 7. marec

11.00 V spominskem parku pred OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj Slovesnost ob postavitvi doprsnega kipa Petra Musija

19.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih SvetniĹĄka pisarna skupine Lista za napredek obÄ?ine

Sreda, 9. marec

Sobota, 5. marec

17.00 Marof KulinariÄ?ne delavnice ''Mali kuhar'' s Tino Jan 19.00 Kulturni dom v Ĺ martnem ob Paki Koncert klape Kampanel in Me PZ Ĺ oP; KD Ĺ oP

10.00 Športna dvorana Šoťtanj Elektra Šoťtanj - Rogaťka (U17) 19.00 Športna dvorana Šoťtanj Elektra Šoťtanj – Zlatorog Laťko (Liga Telemach)

Nedelja, 6. marec

Lunine mene

16.00 Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj Elektra Ĺ oĹĄtanj - Litija (U19)

Ponedeljek, 7. marec 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni Sejem

Sreda, 9. marec X

Muzej usnjarstva Slovenije GregorÄ?ki – odprtje razstave 18.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj ObmoÄ?no sreÄ?anje otroĹĄkih folklornih skupin "Z igro in plesom

9.

marca, ob 2:55, prazna luna - mlaj

CITY CENTER Celje

Koncert ob jubileju Kolede Leta 1971 sta se Neva in Mile TrampuĹĄ odloÄ?ila, da ustanovita druĹĄtvo, ki bo ohranjalo in gojilo plesno izroÄ?ilo in druge folklorne prvine.

Ustanovila sta Ĺ aleĹĄko folklorno druĹĄtvo Koleda, ki se po 45 letih delovanja ĹĄe danes lahko pohvali s kakovostjo plesov, ki jih pleĹĄemo koledniki.

V druĹĄtvu je 70 aktivnih Ä?lanov, ki se sreÄ?amo vsak teden, na vajah pleĹĄemo, pojemo in se skupaj veselimo. Ĺ˝e septembra smo zavihali rokave in pridno zaÄ?eli vaditi za koncert, ki ga pripravljajo za 45. obletnico. Imeli smo veliko dela, saj smo postavili dva

Ä?isto nova spleta, ki bosta prviÄ? videna prav na naĹĄi obletnici. Poleg vaj smo se dobivali v garderobi, ker smo prali, likali, vezli, ĹĄivali in pripravljali kostume za koncert. Poleg pridnih rok se lahko pohvalimo tudi s kostumsko podobo, ki se je pred kratkim poveÄ?ala za nekaj novih belokranjskih kostumov. ÄŒas nam je skoraj prehitro minil in do prvega koncerta nas loÄ?i le ĹĄe dober teden dni. Koncert ima naslov: Fantje, sreÄ?no!

Vojaťki stan, Amerika – obljubljena deŞela, kamor so hodili s trebuhom

ALVIN IN VEVERIÄŒKI: VELIKA ALVINTURA

Ponedeljek, 7. 3., ob 17.00

Alvin and the Chipmunks: The Road Chip (ZDA), animirana pustolovĹĄÄ?ina, 92 minut ReĹžija: Walt Becker Glasovi: Miha Rodman, Predrag LaliÄ?, Nino OĹĄlak, Jernej Kuntner idr.

Petek, 4. 3. ob 18.00 uri Nedelja, 6. 3., ob 16.00 – otroťka matineja

The Brothers Grimsby (ZDA), + 18, komedija, 82 minut ReĹžija: Louis Leterrier Igrajo: Sacha Baron Cohen, Mark Strong, Isla Fisher, Rebel Wilson, Gabourey Sidibe, PenĂŠlope Cruz idr.

Petek, 4. 3. ob 19.45 Sobota, 5. 3., ob 20.30

POVRATNIK The Revenant (ZDA) Pustolovska drama, 156 minut ReŞija: Alejandro Gonzålez Iùårritu Igrajo: Tom Hardy, Leonardo DiCaprio, Domhnall Gleeson, Will Poulter, Paul Anderson, Lukas Haas idr.

Nedelja, 6. 3., ob 20.15

(NE) PROFESIONALEC

UTELEĹ ENO ZLO The Boy (ZDA) Grozljivka, 97 minut ReĹžija: William Brent Bell Igrajo: Lauren Cohan, Rupert Evans, James Russell, Jim Norton, Diana Hardcastle, Ben Robson, idr.

Petek, 4. 3., ob 20.00 – mala dvor.

za kruhom ali ĹĄtudij v tujini, ki jih je vodil na Dunaj ali vse do Prage. Ĺ˝ivljenjska pot mladih fantov je bila od otroĹĄtva prepletena in povezana, delili so si dobro in slabo. Pa vendar so se poti v mladosti zaÄ?ele kriĹžati in priĹĄli so do razpotja. Vsak je ĹĄel po svoji poti dalje. Ĺ˝ivljenje v domaÄ?i vasi pa je teklo naprej ...

Vabljeni, da nas pridete pogledat 11. in 12. marca ob 19.30 v dom kulture Velenje in skupaj z nami praznujete ta jubilej. đ&#x;”˛

Koledniki

Sobota, 5. 3., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 6. 3., ob 19.00 – mala dvor.

JAKEC NAROÄŒI BRATCA Jack bestelt een broertje (Nizozemska) DruĹžinska komedija, 84 minut ReĹžija: Anne de Clercq Igrajo: Matsen Montsma, Yenthe Bos, Jelka van Houten, Georgina Verbaan, Rick Paul van Mulligen, idr.

Petek, 4. 3., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 5. 3., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 6. 3., ob 17.30 – mala dvor.

TEKAÄŒ Race (Francija, NemÄ?ija, ZDA) Zgodovinska biografska drama, 134 minut ReĹžija: Stephen Hopkins Igrajo: Stephan James, Jason Sudeikis, Jeremy Irons, Carice van Houten, Shanice

• ÄŒetrtek, 3.3., BiotrĹžnica • Petek, 4.3. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 6.3., 11.00 PravljiÄ?ne urice ÄŒudeĹžno drevo • Do 19.3. Razstava in vabilo na dneve komedije • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Banton, William Hurt, idr.

Petek, 4. 3., ob 21.15 Sobota, 5. 3., ob 18.00

SESTRI Sisters (ZDA), komedija, 118 minut ReĹžija: Jason Moore Igrajo: Tina Fey, Amy Poehler, John Cena, Maya Rudolph, James Brolin, idr.

Sobota, 5. 3., ob 22.00 Nedelja, 6. 3., ob 18.00

CAROL (VB, ZDA) Drama, 118 minut ReĹžija: Todd Haynes Igrajo: Cate Blanchett, Rooney Mara, Sarah Paulson, Kyle Chandler, Jake Lacy, Kevin Crowley, Nik Pajic, idr.

Ponedeljek, 7. 3., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

3. marca 2016

Nagradna križanka Picadilly

RADIO VELENJE

Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vsak dan od 8. ure (razen nedelje)

Gost oddaje Zdravniški nasveti bo Leopold Rezar, dr. med., spec. interne med. in pnevmologije.

Tema: okužbe dihal.

PRESENETITE ŽENO, MAMO, PRIJATELJICO, POVABITE JIH ZA DAN ŽENA V PICADILLY! Vabijo vas vsak dan na malico, kosilo ali večerjo, izberete pa lahko tudi katero od dobrot na žlico. Glede na sezono vas vedno presenečajo s s kakšno novostjo na jedilnem listu.

Slovijo po odličnih steakih in v široki ponudbi si izberite vam najljubšega, z jajcem, s poprom, po kmečko v naravni omaki, na rukoli v balzamični omaki, v omaki z jurčki ali z jajcem in popraženo hamburško slanino. Za prave gurmane pa dvojni beefstek.

V Picadilly vas vabijo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, s pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bone, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočajo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno »Picadilly lojtro » - vsako sredo!

Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.

10 % POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE! Rešeno križanko pošljite najkasneje do 14. marca na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "PICADILLY". Izžrebali bomo tri nagrade: steak, solato Picadilly in Picadilly lojtro.

Letno poročilo o preizkušanjih pitne vode v Šaleški dolini v letu 2015 V skladu s 34. členom Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04 in dopolnitve) podajamo osnovne informacije o skladnosti pitne vode in podatke o številu odvzetih vzorcev na pipah uporabnikov v Šaleški dolini. Podatki se nanašajo na analize, izvedene v notranjem nadzoru v letu 2015.

V okviru sistema kakovosti HACCP smo izvajali analize pitne vode na vodnih virih, pred pripravo vode in po njej, na vodohranih, vodovodnem omrežju in na pipah uporabnikov, ter daljinski nadzor nad obratovanjem vodovodnega sistema. Tako smo zagotavljali spremljanje bistvenih mikrobioloških ter fizikalno-kemijskih lastnosti vode in obratovalnih parametrov. Leta 2015 je bilo tako zagotovljeno nemoteno delovanje vodovodnih sistemov, varnost vodooskrbe in zdravstvena ustreznost pitne vode.

V letu 2015 smo oskrbo s pitno vodo izvajali v mestni obči-

ni Velenje, občini Šoštanj in občini Šmartno ob Paki. Vodovodne sisteme smo oskrbovali iz 6 oskrbovalnih območij. V oskrbovalnih območjih Grmov vrh, R1 Velenje in Mazej se je pitno vodo pripravljalo s tehnologijo ultrafiltracije, v ostalih oskrbovalnih območjih se jo je dezinfi-

ciralo samo z minimalnimi koncentracijami prostega klora. Na celotnem vodovodnem omrežju smo odvzeli 1375 različnih mikrobioloških in fizikalno-kemijskih vzorcev pitne vode, od tega smo na pipah uporabnikov analizirali 213 mikrobioloških in prav toliko fizikalno-kemijskih

Izjava o skladnosti pitne vode Na osnovi izvedenih higienskih programov ter preventivnih aktivnosti, ki jih izvajamo, zagotavljamo, da je pitna voda iz vodovodnih sistemov v Šaleški dolini varna. Na osnovi rezultatov analiz in podatkov iz nadzornega sistema dokazujemo, da je pitna voda v Šaleški dolini tudi zdravstveno ustrezna in skladna z zakonodajnimi zahtevami.

Do 8 številk zastonj!

ČETRTEK, 3. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 4. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 5. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 6. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 7. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 8. marca

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o.

Koroška cesta 37/b 3320 Velenje vzorcev pitne vode. Vsi vzorci so bili zdravstveno ustrezni.

Podrobne podatke o kvaliteti pitne vode ter ostale informacije lahko uporabniki dobijo v Službi za tehnologije in nadzor (Primorska cesta 8a, Šoštanj), na spletnem naslovu www.kp-velenje.si (aplikacija Informacije o pitni vodi), preko e-pošte pitnavoda@kp-velenje.si ter na modri številki 080 80 34. Podatke vedno objavimo tudi v časopisu Naš čas in na Facebook strani podjetja.

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 9. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 22. do 28. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. do 28. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 3. 3. 2016, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

3. marca 2016

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

OPRAVIČILO OPRAVIČUJEM se Klemnu Brložniku in Bojanu Ovčarju za izrečene besede.

Stane Tepej

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE

BUKOVA suha drva prodam.

Gsm: 031 517 415 OKROGLE silažne bale, odlične kakovosti, prodamo. Gsm: 041 317 434 SENO v kockah, okrogle bale, plug motokultivator Gorenje z okroglo glavo in žganje prodam.

Gsm: 051 388 874 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

OBRAČALNIK pajek SIP, dva vretena, prodam. Gsm: 031 542 798 ZALOGOVNIK vode in polž Feroli za peč na pelete ugodno prodam.

Gsm: 041 598 985 HRAST, rezan, 30 in 50 mm ter nekaj lesa za ostrešje prodam.

Gsm: 041 814 416, zvečer.

ŽIVALI

PODARIM

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEŠČE . CEPILNIKI DRV . KROŽNE ŽAGE . OVIJALCI DRV

kg, prodam. Gsm: 041 462 931

RAZNO

BIKCA simentalca, 130 kg težkega in seno v kockah – 2,50 evra/kom, prodam. Gsm: 031 799 476 TELIČKO simentalko, težko okoli 200

• Samostojno hišo v Pesju, K+M+1, 213 m2, adaptirano 2006, 1373 m2 zemljišča na čudoviti parceli, z vso opremo in pohištvom. ER F(150210) kWh/m2a.

Cena 199.000 evr.

T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

PSA mešančka med šarplanincem in bernskim planšarjem, starega 9 mesecev, podarim. Gsm: 040 896 588

PRODAMO poslovni prostor v centru Velenja ... Cankarjeva 2a, v velikosti 171,90 m , kletni prostori v velikosti 72,90 m , leto izgradnje 1960, prenovljeno 1998, (za negostinsko dejavnost).

Cena po dogovoru. Telefon: 030 316007. E-mail: bogdan.urh@gorenje.com 2

2

V ŠOŠTANJU prodamo večjo hišo.

Cena po dogovoru. Gsm: 051 624 066

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU • 3-sobno stanovanje na Goriški v Velenju, 73,7 m2, zgrajeno 2015, 1/3 nad po super ceni z garažo. ER C(35-60) kWh/m2a. Cena 95.000 evr.

STARO ZA NOVO! Informacije:

041 813 949

SEMENA VRTNIN, CVETLIC IN ZALIŠČ!

V MESECU MARCU VAM VSAKO ČETRTO

ODDAM ODDAM dvojni grob na pokopališču Podkraj – Velenje. Gsm: 041 754 699

PODARIMO!

STROJČKI ZA VAKUMIRANJE SALVASPESA - 148,90 DE LUKE INOX - 264,95

PRIDELKI

VELIKA IZBIRA PROGRAMA BCS (615, 630...)

JAJCA domače reje prodam.

Gsm: 051 387 625

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 18. februarja 2016, so: • • •

GIBANJE prebivalstva

Jožica Kmetec, Starše 28, 2205 Starše (mobilni telefon); Jana Hudomal, Ravne 181, 3325 Šoštanj (majica Mobtel); Albin Nemec, Kardeljeva 7, 3320 Velenje (majica Mobtel).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: MOBTEL ŠALEK

UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Tratenšek Ivana, roj. 1920, Velenje, Šaleška cesta 18 c; Šuster Marija, roj. 1929, Velenje, Stanetova cesta 27; Jovan Ana, roj. 1926, Velenje, Črnova 24.

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-

PREVERITE UGODNO PONUDBO!

Z VAMI IN ZA VAS!

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure). 5. in 6.

3. – Ivan Janežič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

V SPOMIN

ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra, svakinja in teta

ALOJZIJA JAKOB

JOŽE - PEPI POLAK

iz Podkraja 23 d, Šentilj

2. 3. 1928 - 3. 3. 2011

Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le zelo, zelo daleč je.

Že pet let je minilo, a za nas si še vedno tu med nami, v naših srcih.

Pogrešamo te …

Žena Štefka in hčerka Mojca z družino

9. 5. 1937 – 21. 2. 2016 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo dr. Ani Zamernik, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec – oddelek za paliativno oskrbo, Patronažni službi Velenje, kolektivu Eurograf, g. duhovniku Andreju Mazeju, govornici g. Magdi Stvarnik, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste bili z nami.

Žalujoči vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 24

Smole pa nima Mladi smo zakon Ana Rotovnik je letos praznovala peti rojstni dan – Prav ta je bil njen najlepĹĄi do sedaj – Kaj in kako bo ob naslednjem, pa prepuĹĄÄ?a usodi Tina Felicijan

Anina mama ni hotela roditi prav na datum, ki se na koledarju znajde le vsako Ä?etrto leto.

Ko ji je zdravnik 28. februarja 1996 dal ricinusovo olje in ji povedal, da bo naslednji dan rodila, je protestirala. Zdravnik pa ji je odvrnil, da usoda paÄ? ne izbira.

SmolÄ?ica Ana Rotovnik iz Skornega je usodo sprejela in je z njo zadovoljna. S ponosom pove, da

je. Skupna praznovanja si bo zapomnila tudi po malih srebrnih obeskih z napisom smolÄ?ki in njihovo 29-ico, ki so jih dobili v dar.

Jo ĹĄtevilka spremlja tudi sicer? ÂťV Ĺživljenju si veliko pomagam s ĹĄtevilkami. ÄŒe ne znam iz kake situacije, si reÄ?em: prvo ĹĄtevilko, ki jo zagledam, toliko korakov bom naredila in priĹĄla bom do cilja.ÂŤ LetoĹĄnji rojstni dan, tisti pravi, ko se je sprostila, si ves dan vzela zase in vsako minuto uĹživala

Ana Rotovnik verjame, da je vsak nekaj posebnega.

â?ą

ÂťZaÄ?ela sem se zavedati, da smo na svetu res z nekim namenom, da res ima vsak poslanstvo.

Vse, kar se zgodi, se z razlogom. Ne smemo se preveÄ? omejevati s priÄ?akovanji in skrbmi, kaj bo. Poskusimo le Ĺživeti in jadrati proti toku.

Vedno je dobro, Ä?e smo malo drugaÄ?ni.ÂŤ

je ena od smolÄ?kov, kakor pravimo tistim (ne)sreÄ?neĹžem, ki na ta svet pridejo 29. februarja. ÂťNavadno me ljudje malo Ä?udno pogledajo, ko to povem. A sama mislim, da imamo smolÄ?ki posebno sreÄ?o. Roditi se ravno tega dne je bolj darilo vesolja kot kaj drugega.ÂŤ Tudi drugi so ji pravili, da je rojena pod sreÄ?no zvezdo.

Da ima sreÄ?o in da je sreÄ?na, pa Ä?uti tudi sama.

Pravo praznovanje je slajĹĄe

ÄŒeprav obÄ?utek ni bil enak, je rojstni dan praznovala vsako leto, a le za hipec. Âť28. februarja smo poÄ?akali na polnoÄ? in imela sem minuto slave,ÂŤ je dejala.

Seveda tako praznovanje ni bilo enako, kot ob Ä?isto pravem rojstnem dnevu. Prvega ne bo nikoli pozabila. Praznovala ga je pri ĹĄtirih letih, starĹĄi pa so jo peljali v Ljubljano, kjer je Zveza prijateljev mladine Slovenije takrat prviÄ? pripravila praznovanje za smolÄ?ke do 16. leta starosti.

Zmedlo jo je, da to leto rojstni dan praznuje drugaÄ?e kot obiÄ?ajno. ÂťTakrat so mi skuĹĄali razloĹžiti, zakaj. Kot otrok prej nisem razumela te koledarske posebnosti, bo prvem rojstnem dnevu pa sem to nekako dojela,ÂŤ se spominja. SmolÄ?ki so se nato dobivali do leta 2008, ko so se zbrali prav vsi, tudi starejĹĄi. V Sloveniji jih je okoli 1350, to zadnje sreÄ?anje pa je nanjo naredilo poseben vtis. ÂťRes je nekaj posebnega videti vse svoje sotrpine,ÂŤ jih je v smehu postavila pod narekova-

v najbolj izbrani in ljubi druŞbi do sedaj, pa je bil njen najlepťi so sedaj. Najlepťe darilo ji je poklonil fant Mitja – drobno knjiŞico obveznih aktivnosti za zaljubljene, med katerimi sta marsikatero Şe lahko odkljukala. Štiri leta bodo hitro minila.

Ana je razmiĹĄljala, kaj, kako bo, ko bo spet imela rojstni dan. ÂťIz dneva v dan ne vemo, kaj se nam bo zgodilo. Ne vemo zagotovo, kje bomo in kam bomo ĹĄli Ä?ez eno uro,ÂŤ pravi. Upala pa si je napovedati, da bo dokonÄ?ala ĹĄtudij predĹĄolske vzgoje. S tem, kaj bo, pa se ne Ĺželi omejevati. ÂťVsi naÄ?rti in skrbi so odveÄ?. Naj bo, kar bo,ÂŤ je ĹĄe naprej predana đ&#x;”˛ usodi.

S tem geslom je potekal izobraĹževalni vikend za mladinske delavce Ĺ aleĹĄke doline Ĺ martno ob Paki, 26.–28. februar – Ker so v Mladinskem svetu Velenje opazili, da je v Ä?lanicah in drugih mladinskih organizacije vse veÄ? mladih, ki se prviÄ? sreÄ?ujejo z mladinskim delom ter vodenjem organizacij in njihovih projektov, so pripravili tridnevno izobraĹževanje v Mladinskem centru Ĺ martno ob Paki. Dvajset udeleĹžencev, ki bodo pridobljeno znanje praktiÄ?no uporabili v svojih organizacijah in se trudili za Ä?im veÄ?ji uspeh, se je seznanjalo z metodami dela s podroÄ?ij projektnega menedĹžmenta, mednarodnih projektov in stikov z javnostjo. ÂťProjekt smo organizirali, da mlade izobrazimo na podroÄ?jih, za katera menimo, da so slabĹĄe zastopana v velenjskih organizacijah, in hkrati pomladimo njihov kader. OsredotoÄ?ili smo se tudi na aktivnosti team buildinga in z njimi krepili medsebojno povezanost prisotnih,ÂŤ je o namenu in programu povedala predsednica Mladinskega sveta Velenje Barbara Kelher. Glavna organizatorica vikenda, ki je tudi vodila predavanje o projektnem menedĹžmentu, pa je o svoji delavnici povedala naslednje: ÂťS predavanjem sem hotela udele-

Preden so se zaÄ?ela predavanja s posameznih podroÄ?ij, so mladi razmiĹĄljali o svojem znanju, veĹĄÄ?inah in drugih kompetencah, ki jih pri mladinskem delu lahko uporabljajo.

Ĺžencem predstaviti delo organizatorja projektov in opozoriti, na kaj morajo biti pri tem pozorni.ÂŤ Namen druge delavnice, v kateri so se predvsem osredotoÄ?ili na evropske projekte, je bil udeleĹžencem predstaviti izobraĹževalni program Erasmus+ in vkljuÄ?evanje vanj. Predavateljica Melita KovaÄ? nam je zaupala, da so posebno pozornost posveÄ?ali prijavi mednarodnih projektov in de-

Glede na pozitivne odzive prisotnih lahko sklepamo, da so velenjske mladinske organizacije pretekli vikend pridobile mnogo uporabnega znanja, ki jim bo omogoÄ?ilo ĹĄe boljĹĄe delovanje in spopadanje z novimi izzivi. đ&#x;”˛

JoĹĄt KodriÄ?

Gasilci tudi dobri smuÄ?arji Prvo vseslovensko tekmovanje gasilcev-smuÄ?arjev GASIL-SKI 2016 na Golteh V organizaciji Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline Velenje (GZĹ D), Gasilske zveze Slovenije (GZS) ter SmuÄ?arskega centra Golte (SCG) je v soboto, 27. februarja, potekalo na Golteh 1. vseslovensko smuÄ?anje gasilcev s tekmo v veleslalomu. Ob ĹĄtevilni udeleĹžbi, brezhibni organizaciji ter kljub meglenemu vremenu so bili zelo zadovoljni tako tekmovalci kot vodstva gasilskih organizatorjev. Poveljnik GZS Franci Petek je izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da se nihÄ?e od 176 tekmovalcev kljub kar nekaj odstopom in padcem tekmovalcev ni

poĹĄkodoval, ob moĹžnosti prostega smuÄ?anja ter druĹženja v odliÄ?nem vzduĹĄju pa je bil doseĹžen tudi osnovni namen. Zadovoljni ob ĹĄportnih doseĹžkih so bili tudi organizatorji: iz GZĹ D Velenje

Ob dnevu Ĺžena Katja Mrak, prodajalka v erotiÄ?ni trgovini Venera Shop, se ob dnevu Ĺžena najbolj razveseli, Ä?e se moĹĄki spomni podariti cvet, Âťsaj je to naĹĄ dan,ÂŤ pravi, posebnih priÄ?akovanj pa nima. ÂťNiso potrebne velike pozornosti, naj pa se spomnijo na nas ob tem dnevu. MoĹĄki ĹĄe nosijo roĹže, sicer pa je Ĺže ena vrtnica Ä?isto dovolj. Lepo je, Ä?e imamo oboje – tako kruha kot roĹž.

Pa ne le ob dnevu Ĺžena, ampak vsak dan.ÂŤ Sicer so erotiÄ?na darilca bolj aktualna ob valentinovem, a tudi ob dnevu Ĺžena se najdejo moĹĄki, ki Ĺženski po-

lovanje v njih. Na zadnji delavnici pa so se udeleĹženci seznanjali z osnovami promocije in stikov z javnostjo. Predavatelj Vid Stropnik je dejal, da je Ĺželel mladim predstaviti predvsem vzdrĹževanje kakovostne prisotnosti na druĹžbenih omreĹžjih, medtem ko se je sopredavateljica Tina Felicijan osredotoÄ?ila na stike z novinarji in podajanje izjav ter osnove promocijskega dela.

darijo kaj intimnega. ÂťLahko je to vibrator, lahko so vaginalne kroglice. Zgodi pa se tudi, da je moĹĄkim nerodno in raje dajo Ĺženskam denar, pa naj si same izberejo tisto, kar jim bo najbolj ugajalo. Nekatere so zelo samostojne, vedo, kaj Ĺželijo, in to povedo brez sramu, drugim pa je bolj nerodno in imajo zadrĹžke, da bi stopile v trgovino. A v pogovoru se sprostijo in skupaj najdemo pravo stvar,ÂŤ pravi Katja, ki opaĹža, da so Ĺženske glede svoje spolnosti vse bolj odprte. Tudi sicer ne Ä?uti, da bi bile Ĺženske zadrĹža-

ne ali v slabĹĄem poloĹžaju kot moĹĄki. ÂťMislim, da smo enakopravni. Ne Ä?utim se zapostavljene samo zato, ker sem Ĺženska. MogoÄ?e moĹĄki, Ä?e opravlja zahtevnejĹĄe delo, prinese domov nekoliko veÄ? denarja, sicer pa mislim, da smo si enaki.ÂŤ đ&#x;”˛

JoĹže DrobeĹž in Helena Brglez (predsednik in sekretarka) ter iz Savinjsko-Ĺ aleĹĄke gasilske regije Janko Ĺ˝untar in Franc RanÄ?igaj (predsednik in poveljnik), ki so se pridruĹžili zakljuÄ?nemu delu prireditve. Tekmovalni del, ki ga je vodila ekipa Timing-Golte, je potekal na smuÄ?arski progi Lahovnica z vrha dvosedeĹžnice do Starih stanov. Tekmovanja se je udeleĹžilo za prvo vseslovensko smuÄ?anje gasilcev zares lepo ĹĄtevilo iz 16 od 17 gasilskih regij. Z obmoÄ?ja GZĹ D Velenje le ekipi PGD Lokovica ter PGD Vinska Gora. Ob podelitvi me-

Posebno nagrado tekmujoÄ?im gasilcem je prispeval tudi SC Golte, nagrado pa je vroÄ?il Ernest KovaÄ?.

dalj sta tekmovalcem spregovorila direktor Golte, d. o. o. Ernest KovaÄ? ter poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, ki je med drugim izrazil Ĺželjo, da bi se to sreÄ?anje nadaljevalo tudi v prihodnje. NajboljĹĄe uvrĹĄÄ?eni tekmovalec iz naĹĄe okolice je bil mladinec Ĺ˝ak Dreu iz PGD Lokovica na zelo dobrem 3. mestu.

Franci Petek, poveljnik GZS: Ob spremljanju dogodka in vsem, kar sem videl in doĹživel tu na Golteh, lahko reÄ?em, da sem vesel za vse udeleĹžence in tekmovalce, da smo se za prvo vseslovensko smuÄ?arsko prireditev odloÄ?ili za Golte, kjer so organizatorji smuÄ?arskega centra ter naĹĄi gasilski predstavniki iz Ĺ aleĹĄke in Savinjske doline opravili dobro delo.

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc