09 2018

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 1

V petek (-6/-200C), soboto (-5/2 0C) in nedeljo (-3/7 0C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 1. marca 2018

ĹĄtevilka 9 | leto 65

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

Poklon Ĺ tirinajsti in Kajuhu

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Vsi smo v istem Ä?olnu!

Mira ZakoĹĄek

3 Šaleťka dolina, 23. in 24. februarja – Konec tedna so v Šaleťki dolini potekale spominske slovesnosti, na katerih so se poklonili legendarni Štirinajsti diviziji.

Divizija je na pot na Ĺ tajersko krenila 6. januarja leta 1944. Na poti do cilja, kamor je priĹĄla 26. februarja, je utrpela velike izgube.

Za vedno je ostala brez tretjine svojih borcev, pribliĹžno 200 ranjenih in bolnih pa zaupala partizanskim domaÄ?ijam in partizan-

â?ą

Na poti na Ĺ tajersko je divizija ostala brez tretjine svojih borcev

skim bolniĹĄnicam ob poti.

Hude boje in preboje nemĹĄke ofenzive je divizija pred ĹĄtiriinsedemdesetimi leti bila tudi v Ĺ aleĹĄki dolini, v Paki, Cirkovcah, OsreĹĄkih peÄ?eh, kjer je izgubila ĹĄtirinajst tovari-

ťev, v Zavodnjah nad Šoťtanjem pa pesnika in soborca Karla Destovnika – Kajuha.

Spominske slovesnosti je ObmoÄ?na organizacija Zveze zdruĹženj borcev za vrednote NOB v sodelovanju s krajevnimi borÄ?evskimi organizacijami pripravila na vseh ĹĄtirih krajih. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Koliko so si bliĹže na Premogovniku?

SDRES poslovodstvu podal zadnji pribliĹževalni predlog – Na odgovor bodo poÄ?akali do 9. marca Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 23. marca – Poslovodstvo Premogovnika in predstavniki sindikata SDRES so v petek Ĺže Ä?etrtiÄ? sedli za skupno mizo, da se pogovorijo o zahtevah, ki jih je SDRES v zaÄ?etku januar-

ja naslovil na druĹžbi PV in HTZ Skupine Premogovnik.

Poslovodstvo jim je (vnoviÄ?) predstavilo in argumentiralo odgovore na vpraĹĄanja, ki se nanaĹĄajo na delovne pogoje, varstvo in zdravje pri delu, izplaÄ?ilo plaÄ? in drugih bonitet, kadrovsko in

Zabavne poÄ?itnice

plaÄ?no politiko, delovni Ä?as in odmor za malico ter socialno varnost zaposlenih. O zahtevah, ki jih poleg sindikata SDRES zadevajo tudi drugi socialni partnerji v Skupini PV, je poslovodstvo predlagalo, da se dogovorijo v okviru skupnih pogajanj za spremembo podjetniĹĄkih in panoĹžnih kolektivnih pogodb.

Stavkovni odbor SDRES-a pa je v zaÄ?etku tega tedna na poslovodstvo naslovil, kot pravijo, zadnji pribliĹževalni predlog soci-

alnega sporazuma. Na odgovor nanj bodo poÄ?akali do 9. marca, nato pa se odloÄ?ili, kako bodo ravnali naprej. V izjavi za javnost omenjajo tri moĹžnosti: ena je, da podpiĹĄejo ponudbo poslovodstva, druga, da razpustijo stavkovni odbor in se o nekaterih zahtevah skuĹĄajo dogovoriti v okviru skupnih pogajanj, kot tretja pa ĹĄe vedno visi v zraku tudi stavka. đ&#x;”˛

Ĺ e vedno nas trese stavkovni val javnega sektorja. Prav gotovo je upraviÄ?en, saj je tudi ta vlada pojedla vrsto sindikatom danih obljub, ob tem pa nekaterim vseeno neodgovorno popustila in podrla Ĺže tako in tako krhka tiha soglasja med zaposlenimi in sindikati v javnem sektorju.

Seveda pa so sindikalna vrenja pokazala tudi drugo plat zgodbe, ki so jih prenapihnjeni apetiti in pamfleti v slogu 'kdo ne more brez drugega', ĹĄe podĹžgali. Danes se javni sektor pohvali, da brez njega gospodarstvo ne bi dosegalo takĹĄne rasti, kot jo trenutno imamo, in to je videti zelo pametno. A gospodarstvo mu seveda vrne, kje je ta javni sektor bil, da smo sploh padli v krizo, Ä?e si Ĺže lasti rezultate za izhod iz nje. In teh populistiÄ?nih floskul, ki najpogosteje visijo na raznih stavkovnih transparentih in so ljudem ljube, ker ne terjajo resnega premisleka, je veliko. Resnica pa je seveda veliko bolj kompleksna in kaĹže vedno globlje razpoke v naĹĄi drĹžavi in njenem ustroju, ki jih vlade le ĹĄe krpajo, same pa nimajo moÄ?i in volje, da bi se jih resneje lotile. Potreben bi bil strankarski konsenz, premislek in odgovor, kam gremo, in dogovor, kako s skupnimi moÄ?mi to uresniÄ?iti.

Nekatere ĹĄtevilke opozarjajo vse bolj boleÄ?e. Tako je dejstvo, da je danes ĹĄe vedno manj delovno aktivnih prebivalcev, kot smo jih imeli pred desetimi leti, da je upokojencev Ĺže skoraj 100 tisoÄ? veÄ?, kot takrat, da je v javnem sektorju naĹĄlo delo 23.000 veÄ? ljudi in da je 17.000 veÄ? brezposelnih kot pred desetimi leti. Za maso plaÄ? v javnem sektorju drĹžava nameni 4,6 milijarde evrov na leto, to pa je cela milijarda veÄ? kot pred desetimi leti, in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali. Seveda pa sama statistika ne pove dovolj. V njej se namreÄ? vse prehitro skrije ideja, da je javni sektor le porabnik, kar pa je daleÄ? od resnice. Vendar pa je nekaj jasno, da ima drĹžava na voljo – tako kot vsako gospodinjstvo – omejeno kvoto denarja in da je javni sektor zelo slabo pazil, kako in kam je v preteklosti odtekalo drĹžavno bogastvo. Danes kot vsi kaĹže na tajkune, a vzvodi, ki bi to prepreÄ?ili, so bili na njegovi strani. Zato imamo danes drĹžavljani manj denarja in manj moĹžnosti za kakovostnejĹĄe Ĺživljenje, boljĹĄe zdravstvo, bolj kakovostno izobraĹževanje ‌ A ob tem vznemirja ĹĄe nekaj. To je zgodba o preobremenjenosti.

Nikakor ne gre v miselni paket. V zadnjem desetletju se je namreÄ? ĹĄtevilo zaposlenih v zdravstvu poveÄ?alo za 6.000 delavcev.

Se komu zdi, da je sedaj laĹžje priti do zdravstvenih storitev? Ĺ olnikov je za 10.000 veÄ? kot pred desetimi leti, otrok pa celo manj (rodnost pada – na leto se pri nas v povpreÄ?ju rodi 10.000 otrok manj kot pred 50 leti). So torej ĹĄolniki resniÄ?no preobremenjeni?

Seveda, tudi to je le statistika, ki ozadij ne razkriva. Zato pa opozarja. Opozarja, da so nekje meje, ki jih ne zmoremo. Te meje pa bomo morda lahko premikali, Ä?e bomo vsi naredili ĹĄe kaj veÄ?, in lepo bo, Ä?e bomo znali to veÄ? tudi praviÄ?neje razdeliti. Da ne bodo imeli od tega koristi le tisti sindikati in tisti delavci, ki znajo uspeĹĄneje izsiljevati, ampak najprej tisti, ki znajo delati in đ&#x;”˛ ustvarjati veÄ?.

V Gorenju opozorilna stavka

V teh dneh, ko so ĹĄole tudi v Ĺ aleĹĄki dolini zaprle vrata in marsikje ne vedo, kako otrokom zapolniti njihov prosti Ä?as, je v Velenju vrsta aktivnosti, ki jih izvajajo razliÄ?na druĹĄtva in medobÄ?inska Zveza prijateljev mladine. V vili RoĹžle, od koder je naĹĄa slika, se je vsak dan dogajalo kaj novega, poÄ?itnikarji so kuhali zelenjavno juho, pekli Ä?okoladne mafine, ustvarjali v likovnih delavnicah, pridobivali znanja v 'gledaliĹĄÄ?u za radovedne mulÄ?ke'. Sicer pa so v Velenju mladi lahko sodelovali v razliÄ?nih ĹĄportnih aktivnostih, likovnih delavnicah, se zabavali ob druĹžabnih igrah ‌ Skratka, Ä?e so Ĺželeli, jim tudi takĹĄnega druĹženja ni manjkalo. đ&#x;”˛

Sindikat SKEI Gorenja napoveduje za 14. marca dveurno opozorilno stavko, ker uprava Gorenja ne Ĺželi preklicati odpovedi kolektivne pogodbe, za katero je prepriÄ?ana, da ne ustreza sedanjim razmeram.

Tudi po ultimatu sindikata tega ne nameravajo narediti, ampak ponujajo takojĹĄnja pogajanja o novi kolektivni pogodbi. VeÄ? na strani 3.

ProraÄ?un bogatejĹĄi za 140 tisoÄ?akov V Ĺ aleku je na lotu nekdo (morda VelenjÄ?an) zadel skoraj 923 tisoÄ?akov. Iskreno mu Ä?estitamo! Dobitka pa se lahko veselijo tudi vsi VelenjÄ?ani, saj bo proraÄ?un zaradi tega bogatejĹĄi za skoraj 140 tisoÄ?akov.

ZELENA PRILOGA + setveni koledar (str. 15 - 19) NK Rudar v soboto, 3. marca, ob 13. uri gosti Ankaran-Hrvatine.

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Oba s previsoko ceno Ĺ oĹĄtanj, 22. februarja – Na javno naroÄ?ilo za izbor izvajalca gradnje prizidka h glasbeni ĹĄoli v Ĺ oĹĄtanju sta se do roka prijavila dva potencialna izvajalca. Oba pa sta ponudila previsoko ceno, je ocenila komisija, ki vodi postopke. KakĹĄni bodo nadaljnji koraki, se bo komisija odloÄ?ala v naslednjih dneh.

Izgradnja prizidka h glasbeni ĹĄoli bo najveÄ?ja naloĹžba ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v letoĹĄnjem letu. Zgraditi bi ga Ĺželeli ĹĄe letos, da bi se uporabniki lahko vanj vselili prihodnje leto med zimskimi poÄ?itnicami. đ&#x;”˛

mkp

Krepijo ĹĄportno sodelovanje Velenje, 20. februarja – PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je skupaj s sodelavci sprejel predstavnika Ĺ portne zveze mesta Mostar in predstavnici Japonske agencije za mednarodno sodelovanje (JICA) Sarajevo. JICA je razvojna institucija japonske vlade, ki z razliÄ?nimi projekti pomaga pri socialno-ekonomskemu razvoju drĹžav v tranziciji. S ĹĄportno vzgojo Ĺželijo povezati prebivalce Bosne in Hercegovine ter ĹĄirĹĄo regijo. Prav s tem namenom je tudi Ĺ portna zveza Velenje pred kratkim podpisala protokol o sodelovanju s Ĺ portno zvezo mesta Mostar. Organizaciji sta se zavezali, da bosta z izmenjavo izkuĹĄenj in znanja poskuĹĄali krepiti prihodnje ĹĄportno sodelovanje med mestoma. đ&#x;”˛

tp

Gostje iz Mostarja DŞenan Šuta, Vanja Maksimović in Tsuji Yasuko. Z velenjsko ťportno zvezo bodo sodelovali tudi z izmenjavo izkuťenj.

1. marca 2018

Oddelki prvega starostnega obdobja zasedeni

VeÄ? kot le praznik Ĺžensk

V Vrtcu Ĺ oĹĄtanj bo vpis za novo ĹĄolsko leto na zaÄ?etku aprila Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Vrtcu Ĺ oĹĄtanj je v tem ĹĄolskem letu v vseh oddelkih drugega starostnega obdobja (otroci, stari od treh do ĹĄestih let) ĹĄe prostor, tako da lahko starĹĄi otroke v te oddelke ĹĄe vpiĹĄejo. DrugaÄ?e pa je v oddelkih, ki so namenjeni otrokom prvega starostnega obdobja (od enega do treh let starosti). V njih so trenutno zasedena vsa mesta, na vpis pa Ä?akata dva otroka. ÂťKer pa nekateri starĹĄi otroke, ko se pojavijo nove okoliĹĄÄ?ine, med letom tudi izpiĹĄejo, se lahko zgodi, da se bosta tudi ta dva Ä?akajoÄ?a otroka Ĺže kmalu igrala v naĹĄem vrtcu,ÂŤ pravi ravnateljica mag. Milena Brusnjak.

Vpis za ĹĄolsko leto 2018/2019 bo potekal v zaÄ?etku aprila. ÂťStarĹĄi se Ĺže sedaj, predvsem po telefonu, zanimajo za vpis v tem ĹĄolskem letu. Ko jim povemo, da prostih mest za vpis v prvi starostni razred trenutno ni, se jih veÄ?ina znajde kako drugaÄ?e. Za nekaj mesecev jim priskoÄ?ijo na pomoÄ? babice, dedki, sorodniki,

prijatelji ali pa se zaÄ?asno odloÄ?ijo za kakĹĄno drugo obliko varstva.ÂŤ Za novo ĹĄolsko leto oddelke oblikujejo maja. Pri tem upoĹĄtevajo Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predĹĄolske vzgoje. Normativ za oddelke drugega starostnega obdobja

â?ą

Mladi forum SD Ĺ aleĹĄke doline Ĺže tradicionalno poskrbi ob 8. marcu, dnevu Ĺžena, za kakĹĄno preseneÄ?enje. Ta praznik povezujejo z ekonomsko, politiÄ?no in socialno enakopravnostjo Ĺžensk. V ospredju tega dne ne postavljajo samo prazniÄ?nega ozraÄ?ja, temveÄ? zgodovinsko izoblikovanje samopodobe Ĺžensk.

Predvsem pa se veliko spraĹĄujejo, kakĹĄna je aktualna definicija Ĺženske. Zgled jim je filmska zvezda Katharine Hepburn, ki je dejala, da Âťsodobne Ĺženske ne Ä?akajo na Ä?udeĹž, temveÄ? si same inscenirajo Ä?udeĹž.ÂŤ Njihove Ä?lanice zase pravijo: Ženske smo postale aktivni sestavni del druĹžbe, v nas se prepleta inspiracija, imaginacija, kreativnost in popolnost. Z naĹĄo subjektivnostjo odpiramo Ä?loveĹĄka srca ter varujemo in podpiramo Ä?loveĹĄtvo. Ĺ˝enske smo posrednice sreÄ?e in ustvarjalne energije. ÄŒutno, duhovno, sublimno, umetniĹĄko in preprosto Ĺživljenjsko naravo je moĹžno ugledati v zrcalu vsake posameznice. Vsekakor pa se moramo nauÄ?iti, da obrnmo Ä?arobno moÄ? zrcala vase.ÂŤ S temi mislimi se ob 8. marcu obraÄ?ajo na Ĺženske, ki jim na prazniÄ?ni dan poklanjajo gledaliĹĄko predstavo ÂťTo pa je zadregaÂŤ gledaliĹĄke skupine KD DoliÄ?. đ&#x;”˛

Ĺ tevilo otrok v vrtcih se med letom spreminja.

je do 24 otrok v oddelku, medtem ko za prvo starostno obdobje ĹĄtirinajst. ÂťGlede na kroniÄ?no pomanjkanje prostih mest v mnogih slovenskih vrtcih je treba priznati, da ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj vzorno skrbi za to vpraĹĄanje. V vseh letih je bilo na voljo dovolj prostih mest za vse otroke, ki so jih starĹĄi aprila, ko je potekal vpis, vpisali. Vsa prosta mesta niti niso bila zasedena. Zapolnili smo jih ĹĄele med letom.ÂŤ đ&#x;”˛

Delavnice tradicionalnih jedi Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je v sodelovanju z obÄ?ino ReÄ?ica ob Savinji prijavila na razpis Lasa Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline projekt Festival domaÄ?ih okusov in tradicije. Pri tem kot partner sodeluje tudi Las Notranjske. Na razpisu je bila uspeĹĄna, za projekt, vreden 85 tisoÄ? evrov, pa lahko priÄ?akuje iz Evropskega kmetijskega sklada dobrih 76 tisoÄ? evrov upraviÄ?enih stroĹĄkov. V okviru festivala se bo na obmoÄ?ju Lasa regije SaĹĄa zvrstilo pet kulinariÄ?nih delavnic priprave tradicionalnih jedi, in sicer dve v Ĺ martnem ob Paki, prav toliko na ReÄ?ici ob Savinji in ena na Ljubnem ob Savinji. V Ĺ martnem ob Paki bo v soboto, 24. februarja, dopoldne v kuhinji in v dvorani Marof tamkajĹĄnjega javnega zavoda Mladinski center prva, na njej pa bodo udeleĹženci pripravljali jedi, kot so mleÄ?na juha, preĹžganka z jajci, piĹĄÄ?anÄ?ja obara, ajdovi Ĺžganci, Ä?eĹĄpljevi cmoki, fiĹžolova juha in podobno. Druga kulinariÄ?na delavnica bo v đ&#x;”˛ Ĺ martnem ob Paki potekala 3. marca.

Razvajaj se v mestu Mestna obÄ?ina Velenje bo tudi letos pripravila v srediĹĄÄ?u mesta ob dnevu Ĺžena in materinskem dnevu veÄ? prireditev, v sodelovanju s trgovci in gostinci pa tudi razne ugodnosti. Razvajanje v mestu velja vse od 8. do 25. marca. Osrednja prireditev bo modna revija v soboto, 10. marca, ob 10. uri. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

ÄŒas, ko tudi v dobri obutvi dobimo ozebline Andreja in Andrej – ÂťOperacijaÂŤ bolniĹĄnica – Ne iz koĹž, jeklen bo – Draga zaÄ?asnost

VPIS PREDĹ OLSKIH OTROK ZA Ĺ OLSKO LETO 2018/2019 bo potekal od 5. 3. 2018 do 16. 3. 2018, med 7.00 in 16.00, v zbornici enote Vrtiljak (Cesta talcev 20, Velenje).

Vlogo za vpis otroka v vrtec in Pogodbo o doloèitvi medsebojnih pravic in obveznosti starťev in vrtca lahko dobite na spletni strani vrtca www.vrtec-velenje.si ali na mestu samega vpisa.

S seboj prinesite podatke o vaĹĄem otroku in podatke starĹĄev (emĹĄo ĹĄtevilke, naslovi, telefonske ĹĄtevilke, na katere ste dosegljivi).

V kolikor si boste vpisno dokumentacijo natisnili s spletne strani vrtca, je potrebno izpolniti Vlogo za vpis otroka v vrtec ter dva izvoda (enostarťevske druŞine) oz. tri izvode Pogodbe o doloèitvi medsebojnih pravic in obveznosti starťev in vrtca (ki jih podpiťeta oba starťa).

V kolikor Ĺželite vpisati otroka v izmenski program, prinesite s seboj potrdilo delodajalca, da je vaĹĄe delo izmensko.

Velja za oba starĹĄa.

StarĹĄi, ki ste vloĹžili vlogo za vpis otroka za ĹĄolsko leto 2017/2018 in vaĹĄ otrok ni bil sprejet v vrtec, morate ponovno oddati vlogo za vpis otroka v vrtec. Za otroke, ki Ĺže obiskujejo naĹĄ vrtec, ni potrebno oddajati nove vpisne dokumentacije. Vpis v vrtec velja do izpisa.

V omenjenem terminu (5. 3. -16. 3. 2018) vpisujemo otroke, ki se bodo v vrtec vkljuèili v mesecu septembru ali oktobru in bodo takrat izpolnjevali starostni pogoj (dopolnjenih 11 mesecev starosti), starťi pa ne boste veè uveljavljali pravice do starťevskega dopusta.

Dodatne informacije so vam na voljo na telefonskih ĹĄtevilkah: 05 908 64 28, 051 650 821 (Jana) in 05 908 64 20, 041 313 031 (Mateja).

Vljudno vabljeni!

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5 % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15 %, polletne 11 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 5 % popusta.

Zima letos ĹĄe res noÄ?e pojenjati. Kot tudi noÄ?ejo pojenjati razglabljanja o ozadju nesreÄ?nega preverjanja naĹĄih vojakov. Zaradi nezadostne ocene in ÂťozeblihÂŤ vojakov je bila na udaru tudi naĹĄa ministrska obrambnica Andreja KatiÄ?. SliĹĄali so se pozivi, naj odstopi, res pa je ÂťodĹĄelÂŤ Andrej, naÄ?elnik generalĹĄtaba naĹĄe vojske. ÄŒeprav je varnost drĹžave pomembna tudi za naĹĄe oĹžje okolje, je za to obmoÄ?je, predvsem celjsko, pomembno tudi varovanje okolja. In odpravljanje posledic nekdanjega ravnanja. Predlog zakona o okoljski sanaciji celjske kotline je v drĹžavnem zboru premagal prvo stopnico. ÄŒeprav je bilo napovedano, pa isti dan na seji celjskega mestnega sveta o tem sploh niso razpravljali. Ne vem, ali niso imeli veÄ? kaj dodati ali vsi mislijo kot nekateri, da ne potrebujejo zakona, ampak denar.

Sicer pa imajo v Celju resne teĹžave z vodstvom bolniĹĄnice. Nekateri so komaj s stisnjenimi zobmi sprejeli imenovanje nove (SMC-ejevske) direktorice GuÄ?ek ZakoĹĄkove, pa je njeno imenovanje Ĺže ÂťobviseloÂŤ na zaÄ?asni odredbi celjskega delovnega sodiĹĄÄ?a. ÄŒeprav je nova direktorica za direktorovanje med tem Ĺže tudi dobila ŞegenÂŤ resornega ministrstva. Vsega naj bi bil kriv eden od kandidatov za direktorja, ki naj bi bil nezakonito izloÄ?en iz postopka, ker da naj ne bi bil izpolnjeval pogojev, pa jih menda je! Zato se je pritoĹžil. ZakoĹĄkova je sicer Ĺže zaÄ?ela opravljati funkcijo direktorice, a bolniĹĄnici grozi precejĹĄna dnevna denarna kazen za vsak dan krĹĄitve zaÄ?asne odredbe. Rok za odgovor na zaÄ?asno odredbo poteÄ?e te dni.

Na sreÄ?o se v kneĹžjem mestu dogajajo tudi vedrejĹĄe stvari. Prav na dan, ko so z dnevnega reda mestnega sveta umaknili toÄ?ko o zakonu o ekoloĹĄki sanaciji celjske kotline, so bili svetniki seznanjeni s senzacijo, ki Ä?aka Celje. Med hribom pod celjskih Starim gradom in MiklavĹĄkim hribom bodo nad Savinjo ÂťobesiliÂŤ veÄ? kot pol kilometra dolg most. S tem naj bi dokazali, da zmorejo, kar so zmogli Ĺže v Ä?asu celjskih knezov. Le da bo ta, ki ga naÄ?rtujejo, jeklen, tisti iz davnih Ä?asov pa naj bi bil iz govejih koĹž. ÄŒe je vse to o ÂťkneĹžjem mostuÂŤ seveda res, Ä?e ni to le legenda. ÄŒe drĹži slednje, pa bodo sodobni Celjani svoje ÂťlegendarneÂŤ predhodnike prehiteli. Ta atrakci-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ja – 505 metrov dolg viseÄ?i most nad Savinjo – seveda ne bo poceni, saj naj bi projekt veljal 3,3 milijona evrov. Sam most pa naj bi bil del poti, ki bi povezala zgodovinske in kulturne znamenitosti Celja. In seveda privabljala goste od blizu in daleÄ?.

A v Celju ne gledajo le navzgor, pripravljajo tudi veÄ? projektov na tleh. Kot tudi v RogaĹĄki Slatini, kjer imajo, kot smo Ĺže poroÄ?ali, ÂťvisokÂŤ projekt – Razgledni stolp Kristal, in ÂťvstopniÂŤ objekt k Vonarskemu jezeru, pa seveda veÄ? projektov, ki so tudi ÂťbliĹžeÂŤ krajanom.

Tako Ĺže od lani obnavljajo lokalno cesto na ZdraviliĹĄkem trgu, ki vodi tudi do dveh hotelov, letos bodo uredili v mestu veÄ? parkirnih mest ter obnovili lokalne ceste v vseh krajevnih skupnostih. Kakor hitro bo vreme omogoÄ?alo, se bodo lotili obnove lokalne ceste med Svetim Florjanom in Strmcem. V Sotelski ulici v RogaĹĄki Slatini pa bodo uredili ploÄ?nik in cestno razsvetljavo. Taka ureditev je pomembna tudi zaradi ĹĄolarjev bliĹžnjega Ĺ olskega centra.

V nebo in prosti Vonarju pogledujejo tudi njihovi sosedje v PodÄ?etrtku, a prizadevajo si tudi letos obnoviti ĹĄe veÄ? cestnih odsekov ter urediti ĹĄe nekaj novih kolesarskih povezav. Resno pa se tudi lotevajo izgradnje novega poslopja za knjiĹžnico. Ta sicer deluje kot del KnjiĹžnice Ĺ marje pri JelĹĄah, a uporabnikom s svojega obmoÄ?ja bi radi zagotovili boljĹĄe pogoje. Sedaj je knjiĹžnica v starem poslopju v srediĹĄÄ?u starega dela PodÄ?etrtka. Ker je lastnikov objekta veÄ?, so teĹžave pri vzdrĹževanju. Radi bi pa tudi veÄ? prostorov. Novo poslopje, katerega del bi bila tudi manjĹĄa veÄ?namenska dvorana, bodo postavili v poslovni coni.

Pa ĹĄe to: v Ĺ marju pri JelĹĄah sicer tudi gradijo, a ta teden je v ospredju zanimanja ruĹĄenje. Odstranjujejo namreÄ? kontejnerski objekt nad Âťstaro dobroÂŤ obÄ?ino. V tem montaĹžnem objektu je kar sedem let delovala ĹĄmarska Upravna enota. Ta je vanj ÂťzbeĹžalaÂŤ zaradi nevarnega poslopja obÄ?ine, kjer je dolgo delovala skupaj z obÄ?inarji. V zaÄ?asnih prostorih naj bi uradovala le kratek Ä?as, a se je Ä?as razvlekel v ÂťsreÄ?nihÂŤ sedem let. Za drĹžavo niti ne sreÄ?nih, saj jo je najem zaÄ?asnih prostorov veljal okoli milijon evrov.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

1. marca 2018

Velenje na sejmu v Beogradu

HvaleĹžnost in ponos

Osrednja sveÄ?anost je bila v OsreĹĄkih peÄ?eh, kjer je divizija izgubila ĹĄtirinajst moĹž.

V Ĺ aleĹĄki dolini pripravili sveÄ?anosti ob 74. obletnici pohoda Ĺ tirinajste divizije na Ĺ tajersko Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina – Konec tedna so v Ĺ aleĹĄki dolini potekale sveÄ?anosti ob 74. obletnici pohoda Ĺ tirinajste divizije na Ĺ tajersko.

V petek so ju pripravili v Paki in Cirkovcah na obmoÄ?ju Velenja, v soboto v OsreĹĄkih peÄ?eh in v Zavodnjah, kjer so se poklonili pesniku Kajuhu na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja. Spominske slovesnosti so pripravili v ObmoÄ?ni organizaciji Zveze zdruĹženj za vrednote NOB Velenje v sodelovanju s

krajevnimi borÄ?evskimi organizacijami. ÂťVsako leto se spomnimo znamenitega pohoda in junaĹĄkih bojev Ĺ tirinajste in trdne prepriÄ?anosti bork in borcev, da bodo izborili svobodo ne glede na ĹĄtevilo sovraĹžnika in ne glede na vremenske razmere,ÂŤ pravi predsednik zdruĹženja, Bojan KontiÄ?. ÂťTristo ĹĄestdeset jih je na poti do cilja za svobodo darovalo Ĺživljenje. Nanje in na vse Ĺžrtve nacizma in faĹĄizma moramo gledati z veliko hvaleĹžnostjo in ponosom.ÂŤ Slavnostna govornica v OsreĹĄkih peÄ?eh Andreja KatiÄ? pa: ÂťDanes bi se morali velikokrat spomniti vrednot, ki so takrat veljale, tovariĹĄtva in solidarnosti, borbe za socialno praviÄ?nost.

Tudi danes ne bi smeli biti tiho in brezbriĹžni. Najti bi morali po-

gum in se upreti, zahtevati zase in za potomce lepĹĄo Slovenijo, bolj socialno praviÄ?no in dostopno vsem,ÂŤ je med drugim dejala. ÂťÄŒe smo brezbriĹžni, Ä?e smo tiho, Ä?e se ne oglasimo takrat, ko nekaj ni prav, potem so glasnejĹĄi tisti, ki ne izbirajo nobenih poti, ki jim ni niÄ? sveto, da med nas sejejo nezadovoljstvo in nesoglasja. To ni prav. Spomnimo se na pogum prednikov in bodimo takĹĄni tudi danes.ÂŤ UdeleĹžence sveÄ?anosti v OsreĹĄkih peÄ?eh je nagovoril tudi Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih. ÂťVse vojne je povzroÄ?il Ä?lovek s tem, ko si je Ĺželel prisvajati teritorij, denar in ljudi, da jih je pokoril. Ĺ e danes se to dogaja. Prav je, da se sreÄ?ujemo ob takih pomnikih, da opominjamo in opozarjamo, naj se nikoli veÄ? ne ponovi,ÂŤ je đ&#x;”˛ dejal.

Na vseh prireditvah je bila prisotna Ĺ aleĹĄka konjenica, ki je na pot s Sedlarjevega krenila 9. februarja, zakljuÄ?ila pa jo je pri spominskem obeleĹžju pri Ĺ˝lebniku v Zavodnjah, kjer je padel pesnik in borec Karel Destovnik – Kajuh.

Rekli so â?ą ÂťPreudaren poveljnik poĹĄilja vojake v boj, da zmagajo.ÂŤ Ministrica za obrambo Andreja KatiÄ? o neuspehu bataljonske bojne skupine na preverjanju pripravljenosti Slovenske vojske po metodi Creval zveze Nato: ÂťNe vem, zakaj se je zgodilo, da sem za slab rezultat izvedela iz medijev in ne neposredno od bivĹĄega naÄ?elnika generalĹĄtaba, zagotovim pa lahko, da so imeli vojaki primerno obutev, primerne uniforme in opremo. Ta del je bil ocenjen z dobro. Po seji vlade pa sem izvedela, da so preverjali usposobljenost enote, ki ji je bila ĹĄele januarja dodana ĹĄe ena, ki pred tem ni opravila potrebnega usposabljanja in nikakor ni bilo mogoÄ?e, da bi se brez tega integrirala. Rezultat, kakrĹĄen je bil, je priÄ?akovan. In to ni prav. Tako so bili vojaki predstavljeni v slabi luÄ?i slovenski javnosti. Tega pa si niso zasluĹžili.

Preudaren poveljnik poĹĄilja vojake v boj, da zmagajo. Ĺ˝al se je tukaj konÄ?alo drugaÄ?e.ÂŤ

14. marca v Gorenju opozorilna stavka Uprava odpovedi ne namerava umakniti, poteze sindikata pa ocenjuje za nepotrebne in neupraviÄ?ene Mira ZakoĹĄek

Velenje, 22. februarja – Vse od konca januarja, ko je uprava Gorenja odpovedala podjetniĹĄko kolektivno pogodbo, so v podjetju potekali sestanki sindikatov, zbore delavcev pa je organizirala tudi uprava, ki predlaga takojĹĄnje nadaljevanje pogajanj. Sindikat, ki ga vodi Ĺ˝an Zeba, pa je zahteval, da uprava najprej umakne preklic pogodbe. Ker tega ni storila, so za 14. marec napovedali dveurno opozorilno stavko. Za to so dobili 95-odstotno podporo Ä?lanstva. Stavka bo interesna, kar pomeni, da ne bo plaÄ?ana. Ĺ˝an Zeba pravi, da jih preseneÄ?a, da pogodbe niso pripravljeni preklicati, saj ostajata neusklajena zgolj dva dni dopusta. ÂťÄŒeprav v upravi spoĹĄtujemo pravico zaposlenih do stavke in bomo organizatorjem omogoÄ?ili, da te pravice uveljavljajo v skla-

du z veljavnimi predpisi, hkrati ocenjujemo, da je stavka povsem nepotrebna in neupraviÄ?ena. V dosedanjih pogajanjih za celovito prenovo kolektivne pogodbe smo namreÄ? dosegli velik napredek, uprava pa je pripravljena na pogajanja in iskanje kompromisa,ÂŤ so se odzvali v upravi. Sindikat so pozvali k nadaljevanju pogajanj in iskanju poti do oblikovanja nove, celovito prenovljene kolektivne pogodbe, ki bo primerna danaĹĄnjim razmeram v druĹžbi in na trgu. Dosedanja Gorenjeva podjetniĹĄka kolektivna pogodba iz leta 1991 je nastala v povsem drugaÄ?nih okoliĹĄÄ?inah in je zato nujno potrebna prenove, poudarjajo in dodajajo, da je odpoved podjetniĹĄke kolektivne pogodbe legitimna in zakonita poteza katerekoli pogodbene strani – tako delodajalske kot delavske – njena odpoved pa zaposlenim v tem trenutku ne jemlje nikakrĹĄnih pravic. Pogod-

â?ą

Kljub ultimatu sindikata uprava odpovedi ne bo preklicala.

V Beogradu se je v nedeljo, 25.februarja, zakljuÄ?il tradicionalni sejem turizma, ki je osrednji dogodek v regiji na tem obmoÄ?ju. Slovenski turizem se na dogodku predstavlja tradicionalno, saj je ĹĄtevilo srbskih gostov v Sloveniji v porastu. Tudi v Velenju predstavlja deleĹž srbskih gostov skoraj 10 odstotkov, kar je bil povod za aktivno predstavitev destinacije Velenje na sejmu. Na 13 m2 velikem razstavnem prostoru je Zavod za turizem Ĺ D predstavljali moĹžnosti za doĹživljajski oddih v Velenju in okolici s poudarkom na velenjskih jezerih, Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije ter ponudbi Gorenja Gostinstva.

Hkrati so obiskovalce informirali tudi o moĹžnostih oddiha v Termah TopolĹĄica ali aktivnem oddihu na Golteh. Odziv je presegel priÄ?akovanja, saj je veliko obiskovalcev destinacijo Velenje povezovalo s Ä?asi polpretekle zgodovine. PreseneÄ?eni so bili nad ponudbo, saj so Velenje do sedaj poznali kot industrijsko mesto. V Zavodu za turizem priÄ?akujejo, da so privlaÄ?no urejen razstavni prostor, promocijska gradiva in sodelavci zavoda pustili dovolj moÄ?an vtis srbskim đ&#x;”˛ turistom za obisk naĹĄe destinacije.

Letos 54 raziskovalnih nalog Velenje – Aktivnosti v 35. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline se pribliĹžujejo sklepnemu dejanju. V ponedeljek, 5., in torek, 6. marca, bodo namreÄ? avtorji predstavili naloge ĹĄirĹĄi javnosti ter ocenjevalnim komisijam. Predstavitve bodo potekale v prostorih SaĹĄa inkubatorja v Velenju ter na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru Ĺ olskega centra Velenje. Programski svet gibanja je tokrat prejel 54 raziskovalnih nalog ali eno veÄ? kot v preteklem letu. Pod 28 nalog so se podpisali osnovnoĹĄolci, ki prihajajo iz devetih ĹĄol, avtorji 26 nalog pa so dijaki ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje. NajveÄ? nalog so izdelali dijaki Elektro in raÄ?unalnike ĹĄole (16). Pri osnovnoĹĄolcih pa so 9 nalog izdelali uÄ?enci ĹĄole Gustava Ĺ iliha, tri manj pa uÄ?enci ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj.

Posebnost letoĹĄnje regijske predstavitve raziskovalnih nalog bo sodelovanje uÄ?encev osnovne ĹĄole PrimoĹža Trubarja iz LaĹĄkega. Ti so se odloÄ?ili, da bodo svoje raziskovalne izdelke predstavili v Velenju in ne v Mariboru. đ&#x;”˛

ba je namreÄ? kljub odpovedi veljavna ĹĄe 6 mesecev in ĹĄe nadaljnjih 12, Ä?e v vmesnem Ä?asu ne bo podpisana nova podjetniĹĄka kolektivna pogodba. Pravice zaposlenih tako torej ostajajo nespremenjene do avgusta 2019. NaĹĄte-

â?ą

Uprava meni, da je stavka nepotrebna, saj so v dosedanjih pogajanjih za celovito prenovo kolektivne pogodbe dosegli velik napredek, uprava pa je pripravljena na pogajanja in iskanje kompromisa.

vajo tudi ĹĄtevilne nadstandarde pravice, kot so za okoli desetino viĹĄje plaÄ?e od panoĹžne kolektivne pogodbe, za kar dve tretjini je viĹĄji letni dodatek na delovno dobo in stalnost. Poleg tega s podjetniĹĄko kolektivno pogodbo zaposlenim omogoÄ?ajo preventivne zdravstvene preglede in terapije na stroĹĄke delodajalca, sofinancirajo ĹĄportno dejavnost v okviru ĹĄportnega druĹĄtva, kulturno udejstvovanje, dodatno izobraĹževanje,

tp

dodatno pokojninsko zavarovanje. Za delavce z najniĹžjimi prihodki celo v celoti.ÂŤ In veÄ?ine teh pravic se delodajalska stran v pogajanjih ni dotikala, temveÄ? jih je Ĺželela, Ä?eprav kot nadstandardne predstavljajo velik stroĹĄek za delodajalca, ohraniti v enakem obsegu kot doslej. Kljub pripravljenosti uprave, da s konstruktivnim socialnim dialogom najdemo reĹĄitev ter pogajanja premaknemo z mrtve toÄ?ke, na kateri so obstala po skoraj dveh letih, smo zdaj v nenavadni situaciji. ObiÄ?ajno ob odpovedi kolektivne pogodbe sindikalna stran z zaostrovanjem razmer – denimo napovedovanjem stavke – delodajalsko stran prisili k pogajanjem o sprejemanju nove kolektivne pogodbe. V Gorenju pa so razmere obrnjene.

Uprava namreÄ? ponuja pogajanja in k njim celo poziva, sindikalna stran pa je tista, ki pogajanja zavraÄ?a in razmere zaostruje ter od uprave zahteva, da do 14. marca prekliÄ?e odpoved kolektivne pogodbe, ĹĄe dodajajo in poudarjajo, da kljub ultimatu sindikata ne bodo preklicali odpovedi kolektivne pogodbe, ker bi bil to korak nazaj na toÄ?ko, s katere se dve leti niso premaknili, in da je edini korak naprej nadaljevanje pogajanj. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

1. marca 2018

Iz hiĹĄe gradijo stolpnico

GOSPODARSKE novice Za kmetijstvo na voljo 30.000 evrov

40 let Veplasa Velenje – Prednost pred konkurenco ťirok nabor tehnologij – Cilj: postati svetovno priznan proizvajalec high-tech kompozitov Tatjana Podgorťek

Velenje, 16. februarja – Skupina Veplas Velenje je vodilni slovenski proizvajalec kompozitnih materialov, ki se je z visoko kakovostjo izdelkov in uporabo ter razvojem najsodobnejťih tehnologij utrdila na zahtevnih trgih EU. Letos beleŞi 40-letnico delovanja in sodi med najstarejťe gospodarske druŞbe v Velenju.

Med dogodki v poÄ?astitev jubileja je potekala prejĹĄnji petek slavnostna seja kolegija.

Na osnovi intenzivnega razvoja in velikih vlaganj v posodobitev tehnologije so vstopili v nov zahtevnejĹĄi svet, v katerem je prostor le za najboljĹĄe. ÂťZasluga za to gre vodstvu druĹžbe, zaposlenim in sindikatu, saj so v kriznih Ä?asih odigrali pomembno vlogo. Po za-

ostale industrijske panoge. ÄŒeprav je v hiĹĄi veliko znanja, ga je za prihodnost premalo, zato bodo terjali od vseh zaposlenih dodatno izobraĹževanje. V ĹĄe veÄ?ji meri naj bi skrbeli za njihovo zadovoljstvo. Ponosni so, ker med zaposlenimi Ĺže nekaj Ä?asa

smo se odloÄ?ili prav.ÂŤ Na osnovi dosedanjih primerov dobrih praks nameravajo za uresniÄ?itvi zastavljenih ciljev nadaljevati izgradnjo sistema, ki bo omogoÄ?il vstop strateĹĄkim partnerjem in si s tem zagotoviti sodelovanje na daljĹĄi rok.

Iz krize vedno izĹĄli kot zmagovalci

Predsednik upravnega odbora Skupine Franc Vedenik je ob pogledu na prehojeno pot med drugim dejal, da je podetje v teh letih doĹživljalo vzpone in padce, iz katerih so vedno izĹĄli kot zmagovalci. Na trnovi poti so se sooÄ?ali z ukrepi prisilne uprave, nekaterimi napaÄ?nimi poslovnimi odloÄ?itvami, spremembami, ki so jih bodisi narekovale razmere v podjetju ali poslovnem svetu.

Rekli so â?ą Damir Ku-

rahović, predsednik Zveze svobodnih sindikatov v Veplasu: ÂťNemogoÄ?e je zadovoljiti zahteve in priÄ?akovanja vseh zaposlenih, a menim, da je veÄ?ina delavcev danes zadovoljnih. PlaÄ?e smo uskladili, so redne, z uvajanjem sodobnih tehnologij se izboljĹĄujejo delovni pogoji. Dobro sodelujemo z upravo, se pogovarjamo in dogovarjamo. Tudi sam menim, da je Veplas na pravi poti, na razvojni poti, ki bo omogoÄ?ila vsem rast.ÂŤ

Âť Ponosni smo lahko na svojo firmo, delo, doseĹžke. Pred nami so izzivi, ki za nas predstavljajo priloĹžnosti,ÂŤ so med drugim poudarili na slavnostni seji kolegija podjetja.

slugi vseh je Veplas ne le preĹživel, ampak tudi uspel in postavil dobre temelje za prihodnost.ÂŤ

Vizija in razvojna prihodnost

Skupina, ki danes zaposluje 200 delavcev, ima vizijo in razvojno prihodnost, je zagotovil Vedenik. Z usposobljenostjo danes sicer sledijo potrebam poslovnega sveta, kar dokazujejo s pridobljenimi zahtevnimi certifikati, a v prihodnje Ĺželijo postati svetovno priznan proizvajalec high-tech kompozitov.

Vizijo nameravajo uresniÄ?iti tako, da bodo sledili zahtevam in izzivom razvoja, materiala, predvsem karbonskih kompozitov, ki beleĹžijo veÄ?jo rast kot

ni niti enega z minimalno plaÄ?o. Prav tako naj bi uvajali potrebne organizacijske in druge spremembe, med stalnicami je tudi slediti tehnoloĹĄkemu razvoju. ÂťNaĹĄa prednost pred konkurenco je ĹĄirok nabor tehnologij, ki nam omogoÄ?ajo, da ponudimo kupcu najustreznejĹĄo reĹĄitev.ÂŤ Proizvodne procese so oblikovali za male in srednje serijske proizvodnje, na osnovi analiz, trendov in napovedi pa vidijo svojo najveÄ?jo priloĹžnost na petih strateĹĄkih podroÄ?jih, in sicer v medicini, masovnem transportu, aerospacu in obrambni industriji, strojegradnji in prostem Ä?as. ÂťVse te panoge imajo pozitivne trende rasti. Menimo, da

Rastejo do 10 do 15 odstotkov na leto

Po besedah Franca Vedenika je rast podjetja v zadnjih letih jasna. KaĹže, da gradijo iz hiĹĄe stolpnico. Realizacija raste od 10 do 15 odstotkov na leto, kar je zelo veliko. Letos naj bi jo dosegli 20 milijonov, njihov cilj je, da bi v naslednjih 5 do 10 letih ta znaĹĄala 50 milijonov evrov. PriÄ?akujejo, da bodo do leta 2020 zapolnili zmogljivosti na lokaciji v Velenju in Ĺ oĹĄtanju, svetovno znanim poslovnim partnerjem, kot so Arja, Agusta-Westland, Carthago, Siemens pa dodali tudi Airbas in ĹĄe koga. đ&#x;”˛

Ocena Slovenije na indeksu zaznave korupcije za leto 2017 kaĹže, da Slovenija tudi to leto ni naredila preboja v prepreÄ?evanju in pregonu korupcije, s Ä?imer bi se pribliĹžala razvitejĹĄim drĹžavam. Na pred kratkim objavljeni lestvici indeksa zaznave korupcije je Slovenija med 180 drĹžavami dosegla oceno 61 in se uvrstila na 34. mesto. To je podobno kot leto poprej.

DZ je sicer prejĹĄnji teden konÄ?no le potrdil, da je predlog novele zakona o integriteti in prepreÄ?evanju korupcije primeren za nadaljnjo obravnavo. Ta bo morda, Ä?e bo le zaĹživel, vsaj kanÄ?ek prispeval k naĹĄi v prihodnosti boljĹĄi uvrstitvi, predvsem pa k resnejĹĄemu posegu v koruptivna dejanja.

Rekordna prodaja vinjet Dars se lahko pohvali z novim rekordom. V dveh mesecih (decembra lani in januarja letos) je prodal za skoraj 1,22 milijona vinjet, kar je ĹĄest odstotkov veÄ? kot leto prej.

Alpina kupila Peko KonÄ?no je prodana tudi nekoÄ? tako zelo uspeĹĄna blagovna znamka Peko. PrejĹĄnji teden jo je na javni draĹžbi, skupaj z nekaj opreme in Ä?evljev, kupila Alpina. Zanjo bo plaÄ?ala 100.000 evrov.

Na prodaj bodo tudi Kope Ĺ e pred koncem smuÄ?arske sezone, 29. marca, bo v steÄ?ajnem postopku naprodaj smuÄ?iĹĄÄ?e Kope. Ponujene bodo v celoti – torej vse ĹžiÄ?niĹĄke naprave, stroji, oprema in zgradbe.

MnoĹžiÄ?na obnov slovenskih gozdov

Ukinili nadomestila za plaÄ?ilo s kartico Zakon o plaÄ?ilnih storitvah, ki je Ĺže stopil v veljavo, prepoveduje posebna nadomestila za plaÄ?ilo s kreditno ali plaÄ?ilno kartico, kar so doslej zahtevali nekateri trgovci. Prepoved velja za vse kartice, ki se izdajajo v Sloveniji, tudi za kartici American Express in Diners Club. Prepoved zaraÄ?unavanja velja tudi za storitve, ki jih opravlja drĹžava. Nov ukrep pa ne velja v primeru plaÄ?evanja preko PayPala, ki v Evropi posluje kot banka s sedeĹžem v Luksemburgu.

je znanje s podroÄ?ij informatike in ekonomije ter zagnala podjetje ClubForce.

Celovita, uÄ?inkovita, preprosta

Pred aplikacijo ClubForce so trenerji in sekretarji v ĹĄportnih klubih vodili vsak svoje razpredelnice na papirju, jih predajali vodjem mladinskih ĹĄol, ti pa so poroÄ?ali direktorju. ClubForce omogoÄ?a zbiranje vseh podatkov o Ä?lanih, delu trenerjev, finanÄ?nem stanju na enem mestu ter zagotavlja veÄ?jo preglednost podatkov, poenostavlja urejanje in dostop do njih. Trenerjem omogoÄ?a enostavno in hitro preverjanje prisotnosti, urejanje baze Ä?lanov, naÄ?rtovanje treningov, vodja mladinske ĹĄole ima pregled nad delom trenerjev, sekretar kluba lahko zelo preprosto posreduje podatke vodji ĹĄole, poloĹžnice lahko razpoĹĄlje v desetih

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo letos objavilo 29 novih razpisov za pridobitev sredstev v skupni vrednosti 265,9 milijona evrov. Eden najpomembnejĹĄih je razpis za raziskave, razvoj in inovacije, v okviru katerega bo razdeljenih veÄ? kot 58 milijonov evrov. Na letoĹĄnjih razpisih nameravajo sicer najveÄ? sredstev nameniti za regionalni razvoj (139,4 milijona evrov), med drugim za turistiÄ?ne kapacitete na problemskih obmoÄ?jih in dogovor za razvoj regij. Dobrih 75 milijonov evrov bo ĹĄlo za podjetniĹĄtvo, tehnologijo in razvoj, 21 milijonov za internacionalizacijo, 16 milijonov za lesno panogo in 13 milijonov za turizem. Trenutno je odprtih 11 razpisov, od tega ĹĄest iz letoĹĄnjega leta.

Slovenski gozdovi, ki so v zadnjih letih zaradi ujm utrpeli veÄ?jo ĹĄkodo, so v fazi mnoĹžiÄ?ne obnove. V zadnjih letih so namreÄ? veÄ?jo ĹĄkodo povzroÄ?ili Ĺžled in podlubniki, zadnja ujma – vetrolom – pa je decembra ĹĄe dodatno poĹĄkodovala gozdove. V decembrskem vetrolomu je bilo po oceni Zavoda za gozdove poĹĄkodovanih kar 2,2 milijona kubiÄ?nih metrov drevja. Za obnovo bo treba do leta 2022 zagotoviti 6,4 milijona evrov, ocenjujejo na ministrstvu. Veliko ĹĄkode je bilo tudi na obmoÄ?ju gozdnrga gospodarstva Slovenj Gradec in Nazarje.

Med drevesnimi vrstami je bila najbolj prizadeta smreka. Za obnovo bo treba zagotoviti in posaditi kar okoli 920.000 sadik gozdnega drevja.

Dolgoletna prijatelja, strastna ljubitelja ĹĄporta ter soustanovitelja start-up podjetja sta trgu uspeĹĄno predstavila aplikacijo, ki lajĹĄa administracijo v ĹĄportnih klubih

VelenjÄ?ana Igor VinojÄ?ić, diplomant fakultete za raÄ?unalniĹĄtvo in informatiko, in ekonomist AleĹĄ Cverlin sta prijatelja Ĺže iz srednjeĹĄolskih let. Med ĹĄtudijem sta si delila stanovanje, danes si podjetje, druĹži pa ju tudi izjemna ljubezen do ĹĄporta.

AleĹĄ veliko prostega Ä?asa preĹživi na teniĹĄkem igriĹĄÄ?u, kjer igra in pouÄ?uje tako otroke kot odrasle, Igor, ki je v preteklosti treniral nogomet v NK Rudar, pa je danes trener njihovih mlajĹĄih selekcij. Kot informatik je opazil, da bi lahko optimiziral administrativno delo v klubu in veliko bolj preprosto reĹĄil marsikatero zamudno opravilo, zato je zase zaÄ?el razvijati aplikacijo za vodenje evidenc. Ker sta z AleĹĄem ugotovila, da nista edina, ki se pri delu v ĹĄportnem klubu dajeta s papirno vojno, sta zdruĹžila svo-

Ĺ e vedno moÄ?no koruptivni

265 milijonov za gospodarstvo

ZdruĹžila prijateljstvo, znanje in ljubezen do ĹĄporta

Tina Felicijan

Ĺ oĹĄtanj – Objavljen je javni razpis za dodeljevanje pomoÄ?i za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeĹželja v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj v letoĹĄnjem letu. Za ĹĄest ukrepov je na voljo nekaj manj kot 30.000 nepovratnih proraÄ?unskih sredstev. Rok za oddajo vlog se izteÄ?e 3. aprila, razen za zavarovanje, za katero je rok 13. avgust.

PlaÄ?ila drĹžavi brez dodatnih stroĹĄkov AleĹĄ Cverlin in Igor VinojÄ?ić pravita, da je tako v prijateljstvu kot poslovnem odnosu pomembno medsebojno zaupanje. Zaenkrat vse delo ĹĄe opravljata sama, sta pa odprta za sodelovanje.

sekundah. Izkazalo se je, da tako poberejo tudi do 25 odstotkov veÄ? vadnin, delavci v klubu pa prihranijo veliko Ä?asa.

Preden sta se lotila samostojnega podjetniĹĄtva, pri Ä?emer so jima pomagali programi v okviru SAĹ A Inkubatorja, sta bila oba redno zaposlena, nato pa sta se povsem posvetila razvoju aplikacije. Na zaÄ?etku so bili najveÄ?ji izzivi zagnati kolesje podjetja in se spoznati s poslovanjem,

vzpostaviti in izpopolniti stik s strankami ter se dobro organizirati. Danes ClapForce uporablja okoli 30 nogometnih, koĹĄarkarskih, teniĹĄkih, karatejskih in drugih ĹĄportnih klubov po Sloveniji.

Nadgraditi jo Ĺželita tako, da bo povezala klube v panoĹžnih ĹĄportih, ter jo ponuditi tudi klubom v tujini, izziv pa je premagati konkurenco. đ&#x;”˛

Od 1. marca bo veÄ? kot 500 razliÄ?nih obveznosti do drĹžave in obÄ?in mogoÄ?e plaÄ?ati s plaÄ?ilnimi karticami brez stroĹĄkov plaÄ?ilnih storitev. Negotovinska plaÄ?ilna mesta UJPlaÄ?am bodo dostopna na 11 lokacijah po vsej Sloveniji, so sporoÄ?ili z ministrstva za finance.

PlaÄ?ilo brez stroĹĄkov bo na voljo za plaÄ?ilne kartice Mastercard, Maestro, Visa in Karanta.

Ĺ tevilne krĹĄitve glede izplaÄ?ila plaÄ?

FinanÄ?na uprava RS (Furs) je med 5. in 20. februarjem obravnavala 360 zavezancev, pri katerih je preverjala izplaÄ?evanje plaÄ? in predloĹžitev obrazcev, na podlagi katerih obraÄ?unajo prispevke. Kot so ugotovili nadzorniki, jih 137 plaÄ? ni izplaÄ?alo, v 50 primerih pa so izplaÄ?ali plaÄ?e, ne pa tudi prispevkov, so sporoÄ?ili s Fursa. V omenjenih 137 primerih bodo uvedli prekrĹĄkovni postopek, v 84 primerih pa zavezanec ob obisku nadzornikov ni bil dosegljiv. V primerih, ko zavezanci obrazcev niso oddali ali so bili nedosegljivi, bo postopek ugotovitve davÄ?ne obveznosti izvedla kontrola oziroma inĹĄpekcija. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 5

V SREDIĹ ÄŒU

1. marca 2018

Je z gradnjo vredno poÄ?akati?

Nov Gradbeni zakon (GZ), ki stopi v veljavo 1. junija 2018, ne prinaĹĄa velikih sprememb, jih bo pa veliko – Podzakonski akti, ki bodo dali bolj izostreno sliko, bodo objavljeni predvidoma aprila Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – 1. junija bo zaÄ?el veljati nov Gradbeni zakon. Nadomestil bo sedanji Zakon o graditvi objektov. Nov zakon naj bi s seboj prinesel vrsto novosti, a kot pravijo eni, ne prav velikih. NatanÄ?neje se bo vedelo, ko bodo sprejeti vsi podzakonski akti, ki jih predvideva zakon, pravi vodja oddelka za okolje, prostor in kmetijstvo na Upravni enoti Velenje Edvard VuÄ?ina.

Zakon boste izvajali na upravnih enotah. Se na to Ĺže pripravljate? ÂťTrenutno potekajo regijska usposabljanja oziroma seznanjanje z novostmi. Prehodno obdobje je relativno dolgo, ĹĄele aprila je priÄ?akovati pod-

gradbenih in uporabnih dovoljenj. Nabor gradenj, ki jih bo mogoÄ?e izvesti brez gradbenega dovoljenja, bo ĹĄirĹĄi. Zakon natanÄ?neje opredeljuje bistvene zahteve, ki jim bo moral izpolnjevati zgrajen objekt, toÄ?no doloÄ?a, kakĹĄna smejo biti odstopanja med gradnjo. VeÄ?jo pozornost nov zakon namenja nadzoru nad gradnjo, ki jo bodo po novem, poleg nadzornikov in gradbenih inĹĄpektorjev nadzirali tudi obÄ?inski in ostali resorni inĹĄpektorji. Ĺ e naj-

â?ą

â?ą

Verjetno bodo na zaÄ?etek uporabe novega zakona poÄ?akali 'Ä?rnograditelji'.

zakonske akte, iz katerih se bo dalo podrobneje razbrati, kakĹĄne izboljĹĄave, Ä?e sploh kakĹĄne, bo nova zakonodaja prinesla za posamezne udeleĹžence gradnje.ÂŤ Nekaj izboljĹĄav in novosti pa se iz zakona Ĺže da razbrati? ÂťTo pa. LaĹžje bo recimo poruĹĄiti objekt, ker za to ne bo veÄ? treba pridobiti gradbenega dovoljenja, treba pa bo prijaviti zaÄ?etek gradbenih del, poveÄ?an bo nadzor nad gradnjo ... V grobem pa nov zakon ne prinaĹĄa velikih sprememb, bo pa zato manjĹĄih toliko veÄ?.

Spreminjajo se definicije kljuÄ?nih pojmov, na primer, kaj je to gradnja, kaj je objekt, kaj novogradnja, kaj rekonstrukcija ‌. Te podrobnosti so potem pomembne v postopku odloÄ?anja pri izdaji

cev (nadzornika, projektanta, izvajalca ‌). Odgovornost teh se poveÄ?uje.ÂŤ Je tistemu, ki razmiĹĄlja o pridobitvi gradbenega dovoljenja, vlogo pametno vloĹžiti pred 1. junijem ali po njem? Se splaÄ?a gradbeno dovoljenje pridobiti po starem ali novem zakonu? ÂťSpremembe niso tako velike, da bi to moralo investitorje pretirano skrbeti. Bo pa to odvisno od posameznega primera, vsekakor pa bo na takĹĄna vpraĹĄanja laĹžje odgovoriti, ko bo pristojna ministrica objavila manjkajoÄ?e podzakonske akte.ÂŤ Kaj pa postopkovna orodja? So to ĹĄe naprej vloge na papirju, dovoljenja na papirju? ÂťSeveda so spremembe zakona naravnane tudi v

Edvard VuÄ?ina: ÂťIz podzakonskih aktov, ki bodo predvidoma objavljeni aprila, se bo dalo razbrati veÄ?.ÂŤ

manj sprememb je v samem upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, nekaj veÄ? jih je po izdanem gradbenem dovoljenju, ko bo treba prijaviti zaÄ?etek gradnje, in pa po konÄ?ani gradnji. Za pridobitev uporabnega dovoljenja ne bo treba za vsak objekt opraviti tehniÄ?nega pregleda, saj bodo za odloÄ?anje zadostovale ustrezne izjave udeleĹžen-

Lani so imeli na Oddelku za okolje, prostor in kmetijstvo v delu 800 zadev, dvajset veÄ? kot leta 2016. Od vseh zadev v reĹĄevanju pa je bilo reĹĄenih 255 kmetijskih zadev (253 leta 2016), 348 gradbenih zadev (343), od tega kar 230 zadev za nezahtevne objekte (206), 41 (39) pa je bilo reĹĄenih vlog za izdajo uporabnega dovoljenja.

smer e-poslovanja. Ĺ˝al pa trenutna informacijska infrastruktura ĹĄe ne dopuĹĄÄ?a elektronskih vlog, zato je prehodno obdobje nekoliko daljĹĄe. Trajalo bo do leta 2021. Do takrat pa bomo v glavnem ĹĄe poslovali s papirjem.ÂŤ Kako pa je bilo z novogradnjami lani? Je bilo pri

njih Ĺže opaziti gospodarsko rast in zaznati veÄ?ji pogum investitorjev? ÂťNa obmoÄ?ju vseh treh obÄ?in, za katere je pristojna Upravna enota Velenje, se veÄ?je naloĹžbe ĹĄe ne dogajajo. Sicer je zaznati bolj Ĺživahen promet s kmetijskimi zemljiĹĄÄ?i, veÄ? je bilo tudi vlog za gradnjo nezahtevnih objektov. To pa so razliÄ?ni pomoĹžni objekti, ki za gradnjo potrebujejo gradbeno dovoljenje, ne potrebujejo pa projektne dokumentacije, saj gre za manjĹĄa vlaganja. Ĺ tevilo gradenj stanovanjskih hiĹĄ pa v zadnjih letih ostaja bolj ali manj na enaki rvni. Nasploh bi lahko rekel, da se na naĹĄem obmoÄ?ju trenutna gospodarska rast ne odraĹža toliko, kot bi se lahko in

â?ą

Skrb investitorjev ali vloĹžiti vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja pred 1. junijem ali po njem, je najverjetneje odveÄ?.

kot to opaĹžamo v nekaterih drugih regijah.ÂŤ Kako pa se je zaÄ?elo letoĹĄnje leto? Kako mislite, da bo teklo na tem podroÄ?ju? ÂťZ rahlim poveÄ?anjem vlog, ker so nekatere investicije vezane na razne razpise. Kaj pa se bo dogajalo v drugi polovici leta, ko se zaÄ?ne uporabljati nov gradbeni zakon, pa je ĹĄe neznanka, tako kot je neznanka, ali bodo investitorji lovili staro zakonodajo ali Ä?akali na novo.

Verjetno pa bodo na zaÄ?etek uporabe novega zakona poÄ?akali ÂťÄ?rnograditeljiÂŤ. Nov zakon namreÄ? predvideva veÄ? moĹžnosti za legalizacijo nelegalnih objektov, poleg tistih, zgrajenih pred letom 1967, tudi za tiste, zgrajene pred letom 1998, in tiste, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo novega zakona.ÂŤ ÄŒrne gradnje? Koliko jih je bilo lani? ÂťPo manj izdanih odloÄ?bah za plaÄ?ilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora bi sklepal, da jih je bilo nekoliko manj kot pred tem. Je pa vpraĹĄanje, ali ne gre tega pripisati manjĹĄi aktivnosti gradbene inĹĄpekcije, ki je lani verjetno prav tako Ä?akala na reĹĄitve iz novega zakona.ÂŤ

Zdravstvo v Šmartnem ob Paki v teŞavah Na zdravstveni postaji Šmartno ob Paki kadrovske in prostorske teŞave reťujejo postopoma – Dispanzer za otroke in mladostnike prenovljen v bliŞnji prihodnosti Tatjana Podgorťek

Med vpraĹĄanji, ki povzroÄ?ajo med obÄ?ani obÄ?ine Ĺ martno ob Paki Ĺže dalj Ä?asa precej slabe volje, so teĹžave v zvezi z zdravstveno oskrbo v tamkajĹĄnji zdravstveni postaji. StarĹĄi otrok in mladostnikov vse bolj negodujejo zaradi, po njihovem mnenju, neprimernih prostorov dispanzerja zanje, prisotne so tudi teĹžave s pediatri, odrasli pacienti pa se pritoĹžujejo zaradi prepogoste menjave sploĹĄnega zdravnika. ÂťVelikokrat, ko pridem v ambulanto, je drug zdravnik in vsakiÄ? razlagati, zakaj iĹĄÄ?em pomoÄ?, paÄ? ni prijetno. Tudi ni ob taki obravnavi enostavno pridobiti zaupanja Ä?loveka, ki ga ne poznaĹĄ in ne on tebe,ÂŤ je komentirala obÄ?anka.

Kadrovska zasedba

skega zdravnika za sploĹĄno ambulanto na dan. Zdravnike so iskali tudi na razpisu, vendar prijav ni bilo. Po odhodu zdravnice Marte StraĹĄek BrunĹĄek, ki je bila nekaj Ä?asa stalno prisotna na zdravstveni postaji, a med posamezniki v okolju ni bila dobro sprejeta, sedaj opravlja delo v sploĹĄni ambulanti specializant pod vodstvom mentorja. ÂťTa je v tem trenutku na obveznem ÂťkroĹženjuÂŤ, ki ga zahteva specializacija. Zaradi tega ne more biti prisoten v sploĹĄni ambulanti vse dni v tednu.

Med njegovo odsotnostjo opravljajo delo drugi specializanti in specialisti, ki sicer izvajajo zdravstveno oskrbo v Zdravstvenem domu Velenje in delo v ĹĄmarĹĄki zdravstveni postaji opravljajo v svojem prostem Ä?asu.ÂŤ

ÂťZelo dobro se zavedamo veÄ? let trajajoÄ?ih teĹžav (prostorskih in kadrovskih) za izvajanje zdravstvene oskrbe na zdravstveni postaji Ĺ martno ob Paki in se jih trudimo reĹĄevati po najboljĹĄih moÄ?eh,ÂŤ pravi pomoÄ?nica direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje Tanja KontiÄ? in dodaja: ÂťV tako kratkem Ä?asu, kot bi si Ĺželeli obÄ?ani in mi sami, pa ne gre, ker ni vse odvisno od nas.ÂŤ K temu sodi zagotavljanje potreb po kadrih. Za ĹĄmarĹĄko zdravstveno postajo, pojasnjuje sogovornica, je zavod za zdravstveno zaTanja KontiÄ?: Âť Kljub prizadevanjem teĹžav v tako varovanje odobril delo pedi- kratkem Ä?asu, kot bi si Ĺželeli obÄ?ani in sami, ne bomo atra za ĹĄtiri ure in 1,5 druĹžinmogli reĹĄiti, ker vse ni v naĹĄi moÄ?i.ÂŤ

Z vodstvom tamkajĹĄnje lokalne skupnosti so se pogovarjali tudi o razpisu koncesije, vendar se za zdaj za to moĹžnost niso odloÄ?ili. ÂťSmo se pa z Ĺžupanom dogovorili, da bomo poÄ?akali, da specializant opravi obveznosti in nato nastopi delo na zdravstveni postaji kot specialist.ÂŤ

Dispanzer za otroke in mladostnike

Tudi na reťitev teŞav s prostori nimajo vpliva. Že umestitev zdravstvene postaje v stanovanjski blok ni najprimernejťa.

5

Zato so – pravi Tanja KontiÄ? – nemalokrat doĹživeli ĹĄtevilne neprijetnosti. Kar nekajkrat so morali intervenirati zaradi poplave fekalij v prostorih zdravstvene postaje, zamaĹĄenih odtokov, kar je povzroÄ?ilo mnogo smradu in predstavljajo veliko nevarnost za okuĹžbe. V prostorih predĹĄolskega in ĹĄolskega dispanzerja je zaposlenim in uporabnikom padel strop na glavo. Vzrok za teĹžavo je – pojasnjuje – premikanje kamenja na terasi, ki jo uporablja eden od stanovalcev. Premikanje predstavlja resno nevarnost, ker se zaradi poĹĄkodovanih tal ob padavi-

đ&#x;”˛

nah voda nekontrolirano steka v prostore dispanzerja. O tem so obvestili upravnika bloka – Lineo, ki je posredoval, a teĹžava ĹĄe ni v celoti reĹĄena. ÂťKer se zavedamo nevarnosti in Ĺželimo otrokom ter mladostnikom zagotoviti ustrezno, varno in kakovostno oskrbo, smo se v sodelovanju z lokalno skupnostjo lotili prenove prostorov bivĹĄe lekarne. V naslednjih tednih jih bomo predali svojemu namenu.ÂŤ KontiÄ?eva je ĹĄe dejala, da bodo prostori namenjeni obravnavi otrok in mladostnikov. V njih bodo zanje izvajali kurativo in preventivo. Uredili bodo ĹĄe prostor za otroke in mladoletnike z infektivno okuĹžbo, ta bo imel loÄ?en vhod ter prostor za pregled, Ä?esar do sedaj niso mogli zagotoviti v celoti. Prostori bodo opremljeni z vsemi potrebnimi aparati. Zagotovljena bosta tudi Ä?akalnica in prostor, v katerem bodo otroci ter mlađ&#x;”˛ dostniki Ä?akali na pregled.

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 21. februar

1. marca 2018

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Petek, 23. februar

Borut Pahor se je odzval na burne reakcije srbskega politiÄ?nega vrha po tem, ko so sliĹĄali, da se bo naĹĄ predsednik zavzel za priznanje Kosova tudi v mednarodni skupnosti.

Pahor je dejal, da je Kosovo eno pomembnejĹĄih politiÄ?nih vpraĹĄanj, pri katerem imata Slovenija in Srbija moÄ?no razliÄ?na staliĹĄÄ?a.

Ĺ˝e drugi dan je najveÄ? teĹžav po drĹžavi povzroÄ?alo sneĹženje. Zgodilo se je veÄ? prometnih nesreÄ?, promet je bil ponekod tudi oviran.

Zunanji minister Karl Erjavec je tokrat gostil avstralsko kolegico Julie Bishop. Po pogovoru sta medijem dejala, Tudi zakljuÄ?na slovesnost olimpijskih iger je bila vrhunsko da drĹžavi povezujepripravljena. jo ĹĄtevilne skupne vrednote. kljub resoluciji Varnostnega sveta nadaljevaMiro Cerar se je mudil na ne- le napade v Vzhodni Guti. formalnem vrhu Evropske unije v Kljub nizkim temperaturam se je v Moskvi Bruslju. Tam je novinarjem pove- veÄ? tisoÄ? ljudi zbralo na shodu v spomin na dal, da bo Slovenija kmalu sproĹžila pred tremi leti ubitega opozicijskega politika postopek v povezavi s toĹžbo proti Borisa Nemcova.

V JuĹžni Koreji so pripravili sklepno prireMediji so poroÄ?ali, da so bili naĹĄi vojaki neuspeĹĄni pri HrvaĹĄki zaradi nespoĹĄtovanja arbitraĹžne odloÄ?be o meji. ditev olimpijskih iger. oceni NATA ter da nimajo ustrezne opreme.

Odmevala je vest o negativni oceni, ki jo je iz Nata prejela naĹĄa vojska. V medijih so se pojavljale celo pripovedi o neustrezni opremi za vojake, ministrica pa je dejala, da je tudi sama o tem izvedela od novinarjev.

Zunanji minister Karl Erjavec je gostil ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova.

Na sreÄ?anju z njim je Erjavec poudaril, da Slovenija podpira dialog Evropske unije in Nata z Rusijo.

Odbor Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve je v Bruslju podprl kandidaturo guvernerja Banke Slovenije BoĹĄtjana Jazbeca za Ä?lana odbora v okviru banÄ?ne unije.

Voznik avtobusa je na jugozahodu Peruja s panameriĹĄke avtoceste zapeljal Ä?ez peÄ?ino, pri Ä?emer je umrlo najmanj 44 ljudi, 20 pa je bilo ranjenih.

PreĹživeli dijaki srednje ĹĄole v Parklandu na Floridi, na kateri je izkljuÄ?eni dijak teden pred tem ubil 17 ljudi, so s pohodi po mestu opozarjali oblasti na nujnost stroĹžjega nadzora nad oroĹžjem.

ÄŒetrtek, 22. februar Po medijski zgodbi z dne pred tem je vlada razreĹĄila dosedanjega naÄ?elnika generalĹĄtaba Slovenske vojske Andreja Ostermana in na njegovo mesto imenovala Alana Gederja.

Vlada se je odloÄ?ila tudi, da s poloĹžaja pogajalca s sindikati javnega sektorja umakne ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Kot so povedali, ga bo zamenjala generalna sekretarka vlade.

Premier Cerar je po seji vlade ĹĄe povedal, da izplaÄ?ila NLB na osnovi sodb hrvaĹĄkih sodiĹĄÄ? za prenesene devizne vloge Âťniso v skladu z naĹĄo pravno ureditvijoÂŤ.

Zaradi odpovedi podjetniĹĄke kolektivne pogodbe, ki jo je uprava druĹžbe odpovedala mesec pred tem, je podjetniĹĄki sindikat Go-

Ponedeljek, 26. februar

Zima je ĹĄe enkrat veÄ? pokazala svoje zobe.

Na ruskem veleposlaniĹĄtvu v Buenos Airesu je policija zaplenila skoraj 400 kilogramov kokaina.

Po tem, ko se je znaĹĄel na mnogih naslovnicah zaradi zunajzakonskega razmerja in oÄ?itkov o spolnem nadlegovanju, je podpredsednik avstralske vlade Barnaby Joyce odstopil.

AmeriĹĄko zunanje ministrstvo je napovedalo, da bodo maja, ob 70-letnici drĹžave Izrael, ZDA svoje veleposlaniĹĄtvo v Izraelu iz Tel Aviva preselile v Jeruzalem.

Sobota, 24. februar Ĺ˝e zjutraj nas je razveselila vest, da je Ĺ˝an KoĹĄir v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu osvojil bronasto olimpijsko odliÄ?je.

renja za 14. marec napovedal stavko.

Na poziv dijakov, preĹživelih po strelskem napadu, se je odzval predsednik Trump. Predlagal je oboroĹževanje uÄ?iteljev.

V Podgorici se je zgodil napad na ameriĹĄko veleposlaniĹĄtvo. Izvedel ga je 42-letni Ä?rnogorski drĹžavljan, ki je, potem ko je odvrgel roÄ?no granato, naredil samomor.

Skrajna islamska uporniĹĄka skupina Boko Haram je ugrabila okoli sto deklet. Nigerijska vojska je nato sporoÄ?ila, da je jih je 76 reĹĄila, veÄ? deset je ostalo pogreĹĄanih.

SlovaĹĄko je pretresel umor mladega novinarja.

Na SlovaĹĄkem so umorili preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka, ki je pisal tudi o davÄ?nih goljufijah podjetnikov, povezanih z vladajoÄ?o stranko.

Papuo Novo Gvinejo je stresel moÄ?an potres z magnitudo 7,5.

Tako Slovenijo kot preostali del Evrope je zajel hud mraz.

Torek, 27. februar Žan Koťir je osvojil bronasto olimpijsko medaljo.

Potekal je izbor za predstavnico Slovenije na tekmovanju za pesem Evrope Evroviziji.

Mednarodni odbor humanitarne organizacije RdeÄ?i kriĹž je razkril, da je zaradi spolnih prestopkov organizacijo zapustilo 21 zaposlenih, v organizaciji Plan International pa so medtem potrdili ĹĄest spolnih zlorab otrok.

V Italiji je rastla napetost pred parlamentarnimi volitvami. Na ulicah Pise so tako potekali soÄ?asni shodi protifaĹĄistov in neofaĹĄistov, ki jim je sreÄ?anje prepreÄ?ila policija. Shodi so potekali tudi v Milanu in Rimu.

Pogajanja s sindikati bo prevzela Lilijana KozloviÄ?.

Del ĹĄolarjev se je vrnil v ĹĄolske klopi, drugi del pa se je odpravil na poÄ?itnice.

Zunanji minister Karl Erjavec je bil v Bruslju. Novinarjem je zaupal, da je zdaj ĹĄe bolj prepriÄ?an, da je treba Palestino priznati in tako okrepiti njen pogajalski poloĹžaj v bliĹžnjevzhodnem mirovnem procesu.

Svet ZPIZ-a je sklenil, da bodo aprilske pokojnine viĹĄje za 1,1 odstotka.

Visoki komisar ZdruĹženih narodov za Ä?lovekove pravice Zeid Rad Al Husein je na odprtju rednega zasedanja Sveta ZdruĹženih narodov madĹžarskega premierja Viktorja Orbana obtoĹžil ksenofobije in rasizma.

Nedelja, 25. februar KrĹĄÄ?anski verski voditelji so kot znamenje protesta zaradi napovedane obdavÄ?itve in predlogov glede sprememb zemljiĹĄÄ? zaprli znamenito baziliko BoĹžjega groba v Jeruzalemu.

IraĹĄko sodiĹĄÄ?e je zaradi Ä?lanstva v Islamski drĹžavi na smrt z obeĹĄanjem obsodilo 16 Turkinj.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvala, naj okrepi pritisk na sirske oblasti. A te so

Novinarji so izbrskali, da predsednik SMC Miro Cerar ne bo edini kandidat za predsednika stranke na volilnem kongresu. Kdo bo njegov nasprotnik, (ĹĄe) ni bilo znano.

Predsednik Borut Pahor se je odloÄ?il, da se bo javnosti kot kandidat za namestnika predsednika KPK-ja predstavil UroĹĄ Novak.

Res nikoli veÄ??

Te dni, ko miniva obletnica smrti partizanskega pesnika in pohoda divizije, ki se je smelo zaÄ?el in krvavo konÄ?al – po bojih na GraĹĄki gori so Nemci februarja 1944 resniÄ?no mislili, da je divizija uniÄ?ena, kar je partizane pravzaprav reĹĄilo, se je treba spomniti na drugo svetovno vojno, na morijo, katere zgodovinski spomin bledi.

Usidralo se je namreÄ? fatalistiÄ?no prepriÄ?anje, da je vseeno, kaj se je zares dogajalo med leti 1941 in 45, da boji naĹĄih dedkov in babic niso naĹĄi boji, da je najbolje, da zgodovino prepustimo zgodovinarjem. S tem zadnjim se strinjam. V trenutku, ko se z zgoJure TrampuĹĄ dovino ukvarjajo politiki, ti pa namenoma ne priznavajo konteksta in veÄ?plastnosti vsega dogajanja, pogled na preteklost postane prirejen, prikrojen, novo geslo razumevanja starega pa revizionizem. Pozaba in brezbriĹžnost sta, ne v Velenju, temveÄ? po nekaterih vaseh v Polhograjskih dolomitih, dopustili, da je postalo obiÄ?ajno, da se ob posebnih priloĹžnostih nekateri obleÄ?ejo v domobranske uniforme in paradirajo okoli kapelic in zvonikov. A kdor relativizira vojno dogajanje, kdor relativizira kolaboracijo, prisego Hitlerju, sodelovanje z nacisti, ki so Ĺželeli uniÄ?iti slovenski narod, relativizira tudi holokavst.

Pozaba ni pravi odgovor. Drugo svetovno vojno, bitke po obronkih Ĺ aleĹĄke doline, kolone, ki so se maja 1945 valile skozi Velenje proti Hudi luknji, je treba razumeti, kot pravi zgodovinarka dr. Nevenka Troha, v vsej njihovi veÄ?plastnosti. Osvobodilna fronta se ni pojavila sama od sebe, kot tudi prve vaĹĄke straĹže niso vzniknile samo zato, ker so si to spomladi 1942 zamislili nekateri vaĹĄÄ?ani. Tudi revolucija, Ä?e Ĺže hoÄ?ete, izkljuÄ?ujoÄ?a, nasilna, na zaÄ?etku boljĹĄevistiÄ?na se ni rodila samo zaradi nekaterih partijskih ideologov, ki so dobesedno brali Karla Marxa, temveÄ? je imel pojav komunizma na Slovenskem (kot tudi drugje) eksistenÄ?ne vzroke, revĹĄÄ?ino, izkoriĹĄÄ?anje, razrednost, kraljevo diktaturo. Boj med drugo svetovno vojno torej ni bil zgolj boj za narodno osvoboditev, temveÄ? je bila v njem tudi izrazita Ĺželja po spremembi sveta kriviÄ?nosti, po tem, da se staro ne vrne nikoli veÄ?, po tem, da delavcu in kmetu, ne pa lastnikom kapitala, pripada vsa oblast, iskrena Ĺželja, ki pa je pripeljala tudi do diktature proletariata. In jasno tudi poboji, ki so se zgodili po drugi svetovno vojni, nekaj manjĹĄih grobiĹĄÄ? je tudi v Ĺ aleĹĄki dolini, so s Ä?loveĹĄkega staliĹĄÄ?a popolnoma neopraviÄ?ljiv in grozljiv izkaz preraÄ?unljivega maĹĄÄ?evanja vodstva partizanskega gibanja, zloÄ?in, ki je v svoji nedojemljivosti logiÄ?en. Poboji so se zgodili po ĹĄtirih letih vojne in klanja, Âťko je Slovenec Ĺže moril Slovenca, brataÂŤ ‌ Pred nekaj leti sem o tem govoril z Ivanom DolniÄ?arjem, enim od poveljnikov Ĺže omenjene XIV. divizije, maja 1945 je bil DolniÄ?ar v TopolĹĄici, kjer se mu je predal nemĹĄki general in poveljnik umikajoÄ?ih se Ä?et Alexander LĂśhor. Ko sem mu rekel, oprostite tovariĹĄ general, ampak zakaj obraÄ?un po vojni, je po generalsko navrgel, da mi Ĺželi, da nikoli ne bom razumel tega, kar se je dogajalo maja 1945. Imel je prav, Ä?e bi Ĺželel razumeti vse to klanje, bi moral preĹživeti vojni Ä?as.

V Slovenj Gradcu je do 18. marca odprta pretresljiva razstava Vojna / Der Krieg / War. Razstavljena so grafiÄ?na dela Otta Dixa, njegove slike lobanj, oslepelih vojakov, izvotljeno spaÄ?enih podob prve svetovne vojne, na razstavi je tudi MurĹĄiÄ?ev pogled na koncentracijska taboriĹĄÄ?a, pa serija preĹživelih Gorana Bertoka in Ä?isto na koncu podobe sodobnih bojiĹĄÄ? jugoslovanskih vojn, pretresljivih, ker so bile tako blizu. Razstava je promocija miru, najtemnejĹĄe podobe Ä?loveĹĄkih Ĺživljenj nas opominjajo na to, kako je pomembno razumevanje, posluh, prijateljstvo, sobivanje, ljubezen.

Ko je Karl Marx nekoÄ? opisoval, kaj se je zgodilo s francosko revolucijo, je zapisal, da se zgodovina ponavlja, najprej kot tragedija, potem kot farsa. Morda se res, a samo takrat, ko se druĹžba iz svoje preteklosti ne nauÄ?i niÄ?esar, ko, namenoma ali ne, pozablja, kar se je dogajalo nekoÄ?. Je torej res vse brez zveze? Je vsa ta razprava o partizanih in domobrancih odveÄ?? Seveda je odveÄ?, celo ĹĄkodljiva je, Ä?e o preteklosti govorimo skozi oÄ?i ideologije, politike ali kakĹĄnega drugega partikularnega interesa. Ni pa odveÄ?, kadar nam pogled na temno preteklost odseva pot v boljĹĄo prihodnost. đ&#x;”˛

Z mrazom se je spopadala vsa Evropa.

Slovenski ĹĄkofje RKC so v Rimu zaÄ?eli obisk pri papeĹžu, na katerem naj bi predstavili stanje Cerkve v Sloveniji.

PoroÄ?ilo ZdruĹženih narodov je razkrilo, da moĹžje, ki za ZdruĹžene narode in mednarodne Ä?lovekoljubne organizacije v Sirijo dostavljajo humanitarno pomoÄ?, spolno izkoriĹĄÄ?ajo domaÄ?inke.

Zvezno upravno sodiĹĄÄ?e v Leipzigu je odloÄ?ilo, da so prepovedi starejĹĄih dizelskih vozil v nemĹĄkih mestnih srediĹĄÄ?ih zakonite.

Krvodajalcev toliko kot lani Šmartno ob Paki – Pred tednom dni sta Krajevni organizaciji RK Šmartno ob Paki in Gorenje pripravili tradicionalno krvodajalsko akcijo za potrebe Sploťne bolniťnice Celje.

Potekala je v dvorani Marof tamkajĹĄnjega javnega zavoda Mladinski center. Od 7. do 11. ure je kri darovalo 50 krvodajalcev, kar je pribliĹžno toliko kot na lani. Organizatorici akcije sta bili z odzivom zadovoljni. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 7

7

MLADI

1. marca 2018

ÂťNe le ĹĄola, tudi Velenje dobilo prestiĹžno nagrado ÂŤ Na osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha Velenje izvajajo inovativne projekte za rast uÄ?iteljev in uÄ?encev – Manj teĹžav, boljĹĄi uspeh – Pilotna ĹĄola za uvajanje razĹĄirjene dejavnosti v osnovnih ĹĄolah Tatjana PodgorĹĄek

PoroÄ?ali smo Ĺže, da je najstarejĹĄa osnovna ĹĄola v mestni obÄ?ini Velenje – Gustavka prejela prestiĹžno priznanje za izjemne doseĹžke v razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraĹževalni dejavnosti. Za priznanje BlaĹža Kumerdeja je bilo nominiranih 13 ĹĄol oziroma posameznikov, prejelo ga je pet. Osnovno ĹĄolo Gustava Ĺ iliha Velenje je predlagal Zavod RS za ĹĄolstvo, organizacijska enota Celje.

Priznanje je prejelo tudi Velenje

Ravnateljica ĹĄole Liljana Lihteneker ob tem ni skrivala zadovoljstva. ÂťBili smo preseneÄ?eni, da je celjska organizacijska enota zavoda prepoznala naĹĄe dobro delo, sami pa tudi, ko smo ji morali poslati dokumentacijo, kaj vse smo poÄ?eli. Tega je res veliko.ÂŤ V organizacijski enoti zavoda so v obrazloĹžitvi med drugim zapisali, da je ĹĄola inovativna in ustvarjalna, ker omogoÄ?a uÄ?encem razvijanje kompetenc za 21. stoletje, uÄ?iteljem pa profesionalno uÄ?enje. Se mor-

da Gustavka po tem razlikuje od ostalih osnovnih ĹĄol v Ĺ aleĹĄki dolini? ÂťTeĹžko je odgovoriti na to, kajti vse ĹĄole v dolini so dobre, vsaka je osredotoÄ?ena na svoje podroÄ?je. Znotraj naĹĄega kolektiva smo se usmerili v strokovno rast uÄ?iteljev in uÄ?encev.

Naj pa ob tem povem, da so na podelitvi ostali udeleŞenci rekli – iz Velenja so dobili priznanje – in tudi sama menim, da je priznanje promocija omenjenega okolja, ki je prepoznavno tudi po dobrem delu v tamkajťnjih osnovnih ťolah.

VeÄ? inovativnih projektov

Na ĹĄoli, pravi sogovornica, imajo veÄ? projektov, v katerih izvajajo inovativne pristope za dosego Ĺželenega cilja. Pred petimi leti jih je celjska organizacijska enota zavoda prepoznala kot dobrega partnerja pri spodbujanju bralne pismenosti. Kot edina ĹĄola v celjski regiji je sodelovala v mednarodnem projektu Linpilcare, ki so ga zakljuÄ?ili lani. Njegov glavni namen je bil usposobiti uÄ?itelje za raziskovanje lastne prakse ob pomoÄ?i

skega dela. Sami smo ga prijavili mednarodni agenciji, pridobili zanj nepovratna sredstva in partnerje iz Italije, Anglije, Francije in Romunije. V tej drĹžavi smo se z uÄ?enci Ĺže mudili, marca se odpravljamo z njimi na Sicilijo.ÂŤ

Ĺ tevilni pozitivni uÄ?inki

Utrinek z decembrske predstavitve mednarodnega projekta Linpilcare, na katerem so med drugim uÄ?itelji iz drugih ĹĄol spremljali delo v razredu.

podatkov iz razreda in izsledkov znanstvenih raziskav. ÂťPri tem smo se odloÄ?ili za formativno spremljanje uÄ?iteljev. Oblikovali smo skupino, ki je na razliÄ?nih, tudi mednarodnih predavanjih, pridobila potrebno znanje in ga nato prenaĹĄala na udeleĹžence v delavnicah. Poleg ostalih uÄ?iteljev na ĹĄoli so seznanjali z njimi ĹĄe uÄ?itelje na ĹĄolah Savinjske regije. Prav tako so Ä?lanice skupine sodelovale na nacionalnih in mednarodnih konferencah, na katerih so predstavljale primere dobrih praks. Postali smo uÄ?eÄ?a se organizacija uÄ?iteljev.ÂŤ Poleg inovativnih projektov za rast uÄ?iteljev niso ti niÄ? posebnega tudi za rast uÄ?encev, dodaja

Lihtenekerjeva. Taki so projekti kulturna, eko ĹĄola, zdrava ĹĄola, pred dvema letoma so vpeljali zdrav Ĺživljenjski slog, med najbolj prestiĹžnega pa uvrĹĄÄ?a pro-

jekt Erasmus +. ÂťSmo nosilci projekta, ki je namenjen izboljĹĄanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraĹževanja, usposabljanja ter mladin-

Rekli so â?ą

Liljana Liteneker o tem, zakaj je priznanje prejela ĹĄola in ne ravnateljica: ÂťMenim, da je tako prav, ker je za uspeh potrebno sodelovanje vseh. Ravnatelj brez dobrih uÄ?iteljev ne more delovati. On je tisti, ki jih spodbuja. Ko uÄ?itelji razumejo zgodbo, ko mu sledijo, potem lahko priÄ?akujeĹĄ dobre rezultate. Ob tem moram pohvaliti naĹĄe uÄ?itelje, ki so razumeli in z veliko Ĺžlico zajeli znanje, ki ga ponujajo inovativni projekti, ter ga nato prenesli med uÄ?ence. Pomembni so tudi ti. Tudi brez njih ne bi mogli narediti niÄ?. UÄ?enci so sprejeli novosti, prav tako njihovi starĹĄi, ki so naĹĄa prizadevanja podprli. Priznanje je tako rezultat skupnih prizadevanj.ÂŤ

UÄ?inki takĹĄnega dela se odraĹžajo pri doseganju precej boljĹĄih rezultatov povsod tam, kjer se uÄ?enci dokazujejo, pa naj gre za ĹĄportna tekmovanja ali tekmovanja iz znanj, pri izvajanju raziskovalne dejavnosti, dvignili so rezultate nacionalnega preverjanja znanja, zlasti slovenĹĄÄ?ine, manj imajo vedenjskih teĹžav.

Po besedah sogovornice imajo odprtih ĹĄe nekaj projektov, ki jih bodo nadaljevali, Ĺže danes sodelujejo pri ustvarjanju kazalnikov za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, pri katerem sodelujejo kot edina ĹĄola na tukajĹĄnjem obmoÄ?ju in na osnovi katerih bodo ravnatelji kasneje izvajali samoevalvacijo. Primere dobre prakse prenaĹĄajo v okolje pilotne ĹĄole v AjdovĹĄÄ?ini. Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport pa jih snubi, da bi postali pilotna ĹĄola za uvajanje razĹĄirjene dejavnosti v osnovni ĹĄoli. đ&#x;”˛

Gimnazijci za Cankarjevo priznanje Vsako leto veÄ? obiskovalcev ÄŒud(eĹž)na beseda je krovna tema besedil, izbranih za letoĹĄnje tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Besedilom je skupna fantastiÄ?nost, nonsens, na viĹĄji stopnji ĹĄe satiriÄ?nost, ironiÄ?nost in grotesknost in vse to je letos nagovorilo 34 gimnazijcev, da so se prijavili na tekmovanje. Na drĹžavno tek-

plat Ä?loveka in njegovega obnaĹĄanja. Obe deli sta zelo dovrĹĄeni, odpirata mnogo vpraĹĄanj ter podajata snov za razmiĹĄljanje. Moje zanimanje so bolj pritegnile kratke zgodbe, ki prikazujejo Ĺžalostne usode ljudi, ĹživeÄ?ih v neurejenih, sebiÄ?nih ali povrĹĄinskih odnosih. Te zgodbe so me nenehno opomi-

Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki lani pripravil veÄ? kot 300 dogodkov – 20-letnico delovanja bodo zaznamovali s posebno prireditvijo Tatjana PodgorĹĄek

Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki je osrednji nosilec, organizator in koordinator prostoÄ?asnih dejavnosti v tamkajĹĄnjem okolju. Pod njegovo okrilje sodi HiĹĄa mladih, v kateri poleg mladinskega prenoÄ?iĹĄÄ?a domujejo ĹĄe nekatera tamkajĹĄnja druĹĄtva, ponudbo pa dopolnjujeta tudi dvorana Marof in kozolec v njeni bliĹžini.

di ĹĄtevilo takih, ki so prespali v omenjenem prenoÄ?iĹĄÄ?u zaradi njihovega dogodka. Osrednji je Poznopoletni festival, katerega prireditve v tamkajĹĄnje okolje privabljajo vse veÄ? ljudi od drugod. Povhova meni, da so s ĹĄestimi prireditvami v okviru festivala popestrili drugo polovico poletja.

VeÄ? kot 300 dogodkov UdeleĹženci podroÄ?nega tekmovanja iz slovenĹĄÄ?ine v ZreÄ?ah

movanje se je uvrstila Mojca Lesnik, dijakinja 2. letnika: ÂťKer rada berem, sem se z veseljem in zanimanjem poglobila v prebiranje romanov Balerina, Balerina Marka SosiÄ?a in Temna snov Mojce Kumerdej. V prvem romanu skozi oÄ?i avtistke spoznamo njeno druĹžino, okolje in Ä?as po vojni. Delo Temna snov sestavlja enajst kratkih zgodb iz vsakdanjega Ĺživljenja, ki v ospredje postavljajo temno

njale, kako pomembni so odnosi do sebe in bliĹžnjih in kako je potrebno, da vanje vlagamo. Med branjem romana Balerina, Balerina pa sem se vedno bolj zavedala, kako hvaleĹžni moramo biti za vse, kar nam je podarjeno. Pozorni moramo biti drug na drugega ter si pomagati. Obe knjigi sta me obogatili z novimi spoznanji in bralnimi izkuĹĄnjami.ÂŤ đ&#x;”˛

AG

Dva javna razpisa s podroÄ?ja mladine Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je v petek v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani objavila dva javna razpisa s podroÄ?ja mladine. Zanju bodo letos namenili 63 tisoÄ? evrov. Sofinancirali bodo mladinske projektne aktivnosti in projekte mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v đ&#x;”˛ obÄ?ini. Javna razpisa bosta odprta do 26. marca.

Direktorica javnega zavoda Mirjam Povh je prepriÄ?ana, da so tudi lani izpolnili priÄ?akovanja njenega ustanovitelja – tamkajĹĄnje lokalne skupnosti, predvsem pa veÄ?ine uporabnikov storitev. ÂťTrditev potrjujejo nekateri podatki. Lani smo organizirali veÄ? kot 300 dogodkov – od delavnic, teÄ?ajev, raznih drugih oblik izobraĹževanja do kulturnih, ĹĄportnih prireditev in sreÄ?anj. Nekatere med njimi so bile razprodane, na drugih je bil obisk veÄ?inoma boljĹĄi kot predhodno leto.

To in odziv udeleĹžencev dokazujeta, da smo na pravi poti.ÂŤ Ponosni so tudi na precej boljĹĄo izkoriĹĄÄ?enost noÄ?itvenih zmogljivosti. 644 noÄ?itev je za njihovo mladinsko prenoÄ?iĹĄÄ?e ĹĄtevilka, ki je v letih njegovega delovanja ĹĄe niso zabeleĹžili. Prevladovale so domaÄ?e zakljuÄ?ene skupine, ki so dane moĹžnosti izkoristile za vaje, delavnice, stalni gostje so udeleĹženci kiparskih delavnic, poveÄ?uje pa se tu-

Mirjam Povh: ÂťOdzivi ljudi nam vlivajo energijo in nas spodbujajo, da smo pri izbiri gostov ter prireditev vÄ?asih bolj drzni.ÂŤ

V jubilejnem letu veÄ? kulture, veÄ? ‌

Leto 2018 je za javni zavod jubilejno, saj praznuje 20-letnico obstoja. ÂťZagotovo ga bomo zaznamovali s posebno prireditvijo, na kateri bodo nastopile skupine, posamezniki, ki so bili in so ĹĄe tako in drugaÄ?e povezani

z javnim zavodom.ÂŤ Sicer pa je klasiÄ?en program, ki bo potekal celo leto, pravi sogovornica, tako zapolnjen, da bistveno veÄ? dogodkov ne morejo pripraviti, bodo pa zato nekatere stvari zaradi jubileja ÂťzaÄ?iniliÂŤ.

V prvi Ä?etrtini leta je na programu v primerjavi z lanskim veÄ? izobraĹževalnih dogodkov, v nadaljevanju bo veÄ? kulturnih in prireditev za najmlajĹĄe, ki z udeleĹžbo dokazujejo, da si raznih oblik druĹženja Ĺželijo. Sestavni del letoĹĄnjega programa je znova Poznopoletni festival, za katerega naÄ?rtujejo ĹĄest prireditev, prizadevajo si, da bi ga popestriti ĹĄe s kakĹĄnim preseneÄ?enjem.

Povhova je potrdila, da dejavnost zavoda v preteĹžni meri financira obÄ?inski proraÄ?un, nekaj pa zasluĹžijo tudi sami z oddajo prostorov v najem, z noÄ?itvenimi zmogljivostmi. ÂťTa mali deleĹž pomaga, da je na marsikateri prireditvi vstopnina simboliÄ?na ali je vstop prost.ÂŤ Mirjam Povh upa, da jim bo letos uspelo uresniÄ?iti tudi katerega od neĹĄtetih projektov.

Na enega od spomladanskih javnih razpisov bodo prijavili projekt ureditve sanitarnega vozila in s tem poskrbeli za viĹĄjo raven bivanja ter sodelovanja udeleĹžencev na raznih dogodkih na prostem pri mladinskem centru. Med drugim pa bi radi uredili ĹĄe sistem za izposojo koles. â?š

Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 8

8

OBJAVA

1. marca 2018

Obglavljanja dreves ne bodo trpeli Občina Šoštanj pripravila predavanje in prikaz pravilnega obrezovanja drevja Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 19. februarja – V Šoštanju so zadnja leta opazovali, kako v živo ponekod obrezujejo drevje, pri tem pa drevesa dobesedno obglavljajo, jih obrežejo do živega, zdaj pa so se odločili, da temu naredijo konec. Tega ne bodo dovolili, so odločeni.

O pravilni negi (in obrezovanju) drevja so pripravili preda-

vanje. Drevesa so jim v ponos, želijo jih ohraniti, z nepotrebnimi rezi pa jim nočejo povzročati bolečin.

Predavanja so se udeležili predstavniki praktično vseh vzdrževalcev, ki delujejo na tem področju v Šaleški dolini, številni, ki se s tem področjem ukvarjajo v občinski upravi ali kje drugje, in številni občani.

Pravijo, da se bo moral pravil

nege in obrezovanja dreves, ki jih priporoča stroka, držati tudi njihov izvajalec. Izbrali naj bi ga ta mesec, ko bodo oblikovali tudi strokovno komisijo, ki bo to področje budno nadzirala. Ta se bo pred obrezovanjem drevja sestala na terenu in izvajalcu dala jasna navodila, kako in koliko je potrebno obrezati posamezno drevo.

Po teoriji je prišla na vrsto praksa.

Letno poročilo o kakovosti pitne vode v Šaleški dolini v letu 2017 Izjava za javnost: Pitna voda v Šaleški dolini je bila v letu 2017 zdravstveno ustrezna in varna za pitje.

Kako poteka nadzor nad pitno vodo v Šaleški dolini?

V Komunalnem podjetju Velenje izvajamo nadzor nad pitno vodo po celotni Šaleški dolini. Vzorčenje vode izvajamo na vodnih virih, pred pripravo vode in po njej, na vodohranih, po okvarah in na pipah uporabnikov. Vzorčenje izvajamo 2-krat tedensko. Analize pitne vode opravljamo v lastnem laboratoriju. Republiški nadzor nad pitno vodo izvaja Nacionalni laboratorij (NLZOH Maribor). Leta 2017 smo v okviru notranjega nadzora odvzeli 973 različnih mikrobioloških in fizikalno-kemijskih vzorcev pitne vode, od tega na pipah uporabnikov 210 mikrobioloških in prav toliko fizikalno-kemijskih vzorcev ter 5 vzorcev za občasne preiskave. Vsi vzorci so bili ustrezni. V okviru republiškega nadzora je bilo odvzetih 38 mikrobioloških in fizikalno-kemijskih vzorcev vode za redne preiskave in 7 vzorcev za občasne preiskave. Vsi vzorci so bili zdravstveno ustrezni, le v enem je bilo povečano skupno število mikroorganizmov pri 37 ºC. Leta 2017 v nobenem od odvzetih vzorcev ni bilo prisotnih E-coli bakterij niti niso bili potrebni ukrepi prekuhavanja ali prepovedi pitja vode. Število vseh odvzetih vzorcev na pipah uporabnikov je razvidno iz tabele 1.

Kakšna je kakovost pitne vode v Šaleški dolini?

Pitna voda v Šaleški dolini je zdravstveno ustrezna in varna za pitje. Kakovost pitne vode je odvisna od raztopljenih snovi ter prisotnih mikroorganizmov v vodi. Običajno pitna voda na svojem izviru vsebuje različne raztopljene organske in anorganske snovi, s katerimi pride v stik na svoji poti skozi zemeljske plasti in

kamnine. Lahko vsebuje tudi mikroorganizme in v izrednih razmerah tudi nezaželene snovi. Z ustrezno pripravo vode na ultrafiltracijskih napravah in s preventivnim kloriranjem skrbimo, da je pitna voda zdravstveno ustrezna in ne vsebuje snovi, ki bi lahko škodile zdravju uporabnikov.

V tabeli 2 so podane povprečne vrednosti snovi, ki so prisotne v pitni vodi v Šaleški dolini. Vsi parametri ustrezajo kriterijem Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št.

19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17).

Mikrobiološki parametri nam kažejo stopnjo fekalne ali druge onesnaženosti pitne vode z mikroorganizmi. V pitni vodi rutinsko določamo prisotnost fekalnih bakterij (E-coli, Enterokoke) in indikatorskih bakterij (Clostridium perfringens s sporami, Koliformne bakterije in število mikroorganizmov pri 22 in 37 ºC).

Fizikalni parametri kažejo trenutno kakovost pitne vode. V vzorcih vode smo rutinsko določali temperaturo, pH vrednost, prosti in vezani klor, motnost, elektroprevodnost, barvo, vonj, okus, vidne nečistoče. Na vrednost teh parametrov lahko vplivajo vremenske razmere in zunanje okoliščine.

Kemijske snovi, ki se nahajajo v pitni vodi, so specifične za posamezni vodni vir in so lahko geogenega izvora (zaradi stika vode s kamninami) ali sintetičnega izvora. Rutinsko smo v vodi določali trihalometane, klorate, klorite, kloride, nitrate, nitrite, amonij, sulfat, železo, aluminij, natrij ter celokupno magnezijevo in kalcijevo trdoto vode. Koncentracije kemijskih snovi v vodi so običajno nizke. Poleg rutinskih preiskav pitne vode izvajamo tudi občasne razširjene preiskave.

Preverjamo koncentracijo naslednjih parametrov: antimon, akrilamid, arzen, baker, benzen, bor, bromat, cianid, 1, 2-dikloroetan, epiklorhidrin, fluorid, kadmij,

krom, nikelj, policiklične aromatske ogljikovodike, selen, svinec, tetrakloreten, trikloroeten, pesticide in njihove metabolite, vinilklorid in živo srebro. Vrednosti teh parametrov so običajno pod mejo zaznavnosti. Uporabniki imajo možnost, da vse rezultate analiz dobijo na vpogled na Centralni čistilni napravi na Primorski cesti 8a v Šoštanju, v Službi za tehnologije in razvoj. Vprašanja glede kakovosti pitne vode pa lahko pošljejo tudi na elektronski naslov pitnavoda@kp-velenje.si.

Tabela 2: Povprečne vrednosti posameznih parametrov v letu 2017 Parameter

Mejne vrednosti

Oskrbovalno območje OO1 R1 Velenje

OO 2 Prelska

OO3 Paški Kozjak

OO4 Grmov vrh

OO5 Mazej

OO6 Bele Vode

Mikrobiološki parametri Koliformne bakterije

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

0

E.coli

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

0

Enterokoki

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

0

Kakšna je trdota pitne vode?

Skupno število mikroorganizmov pri 22ºC

100/ml

<100

<100

1

1

1

1

1

Pitna voda v Šaleški dolini je srednje trda.

Podatki o trdoti vode v posameznem oskrbovalnem območju so razvidni iz tabele 3.

Celokupna trdota vode je vsota prisotnih kalcijevih in magnezijevih ionov. Vode, ki tečejo skozi apnenčaste in dobro topne kamnine, so bolj trde kot površinske vode. Trdota vode ne predstavlja tveganja za zdravje uporabnikov.

Skupno število mikroorganizmov pri 37ºC

100/ml

<100

<100

1

1

1

1

1

Clostridium perfringens s sporami

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

0

Temperatura

°C

25

15,70

16,00

10,20

14,4

12,6

12,95

pH

/

6,5-9,5

7,59

7,92

8,06

8,02

7,67

7,96

Prosti klor

mg Cl2/l

0,5

0,11

0,125

0,04

0,05

0,11

0,18

Vezani klor

mg Cl2/l

0,50

0,02

0,03

0,04

0,03

0,02

0,03

Fizikalno - kemijski parametri

Kontrola ogrete sanitarne vode

Motnost

Komunalno podjetje Velenje, PE Energetika, izvaja tudi ogrevanje hladne vode, ki priteče na pipi kot ogreta sanitarna voda.

Proces ogrevanja in priprave te vode je redno nadziran na toplotnih podpostajah in tudi na pipah uporabnikov. S postopki priprave ogrete sanitarne vode in tedenskimi pregrevanji sistemov za ogreto vodo zagotavljajo, da je ogreta sanitarna voda zdravstveno ustrezna, brez prisotnosti legionel. Leta 2017 je bilo pregledanih 428 vzorcev ogrete sanitarne vode, od tega je bilo 99,1 % vzorcev ustreznih.

NTU

1 NTU

0,19

0,18

0,28

0,22

0,22

0,37

Elektroprevodnost

µS/cm

<2500

488

488

454

229

316

361

Celotni organski ogljik (TOC)

mg/l

4

0,26

0,28

1,11

0,7

0,36

0,73

Vonj sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv Okus sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv Vidne nečistoče

brez

brez

brez

brez

brez

brez

brez

brez

Obarvanost (436nm)

m-1

0,5

0

0,025

0,03

0,02

0

0,01

Trihalometani - vsota

µg/l

<100

1,90

3,70

9,30

9,10

2,20

4,08

Klorati

mg/l

0,70

0,05

0,05

0,10

0,05

0,05

0,05

Kloriti

mg/l

0,70

0,05

0,05

0,05

0,05

0,05

0,05

Kloridi

mg/l

250

3,56

3,60

4,38

3,56

2,06

2,60

Nitrat

mg/l

50

2,55

2,73

6,48

4,36

3,51

4,87

Nitrit

mg/l

0,50

0,03

0,03

0,03

0,03

0,03

0,03

Amonij

mg/l

0,50

0,01

0,01

0,01

0,01

0,01

0,01

Sulfat

mg/l

250

22,75

20,75

5,00

3,50

6,00

4,38

Železo

µg/l

200

6,30

10,70

12,95

7,00

7,00

7,00

Tabela 3: Trdote pitne vode v Šaleški dolini v letu 2017 Celokupna trdota vode

Enota

OO1 R1 Velenje

OO2 Prelska

OO3 Paški Kozjak

OO4 Grmov vrh

OO5 Mazej

OO6 Bele Vode

nemške trdotneº (ºdH)

16,1

14,8

14,7

6,7

9,1

9,5

francoske trdotneº (ºfH)

28,7

26,4

26,3

12,0

16,2

17,0

(mmol/l)

20,2

18,5

18,4

8,4

11,3

11,9

Mangan

µg/l

50

2,50

2,50

2,50

2,50

2,50

2,50

Aluminij

µg/l

200

10

10

10

10

10

10

Natrij

mg/l

200

5,05

5,30

2,45

2,65

2,65

1,70

Tabela 1: Poročilo o odvzetih vzorcih pitne vode na pipah uporabnikov v letu 2017 Osnovni podatki o vodovodnih sistemih v Šaleški dolini v letu 2017

Mikrobiološke preiskave (notranji nadzor)

Oskrbovalno območje

Oskrbovane krajevne skupnosti

Načini priprave vode

OO 1 R1 Velenje

Konovo, Šmartno, Šalek, Bevče, Gorica, Staro Velenje, Črnova, Velenje - MČ Desni breg

00 2 Prelska

Fizikalno-kemijske preiskave (notranji nadzor)

Mikrobiološke preiskave (republiški monitoring)

Fizikalno-kemijske preiskave (republiški monitoring)

redne analize

občasne analize

analize E.coli bakterij

neskladni vzorci

redne analize

občasne analize

neskladni vzorci

redne analize

občasne analize

analize E.coli bakterij

neskladni vzorci

redne analize

občasne analize

neskladni vzorci

Redna dezinfekcija (Cl2), ultrafiltracija, filtracija

57

1

57

0

57

1

0

10

2

12

0

10

2

0

Vinska Gora, Prelska

Redna dezinfekcija (NaOCl)

6

1

6

0

6

1

0

2

0

2

0

2

0

0

OO 3 Paški Kozjak

Paški Kozjak

Redna dezinfekcija (NaOCl), filtracija, občasna koagulacija PAC

9

1

9

0

9

1

0

2

0

2

0

2

0

0

OO 4 Grmov vrh

Šoštanj, Lokovica, Pesje, Stara vas, Velenje (MČ Levi breg-vzhod, MČ Levi breg-zahod), Staro Velenje, Podkraj, Kavče, Šentilj, Andraž, Gavce,Šmartno ob Paki, Gorenje - Skorno, Veliki vrh, Gora Oljka, Paška vas, Podgora, Rečica ob Paki

Redna dezinfekcija (Cl2), filtracija, ultrafiltracija in občasna koagulacija (FeCl3) in flokulacija

83

1

83

0

83

1

0

16

3

19

0

16

3

0

OO5 Mazej Topolšica

Topolšica, Ravne, Plešivec, Gaberke, Škale, Hrastovec, Cirkovce

Redna dezinfekcija (NaOCl) filtracija, ultrafiltracija

35

1

35

0

35

1

0

4

1

5

0

4

1

0

OO 6 Bele Vode

Bele Vode, Skorno, Florjan, Visočki vrh

Redna dezinfekcija (NaOCl)

Število odvzetih vzorcev na pipah uporabnikov

11

0

11

0

11

0

0

4

1

5

1

4

1

0

201

5

201

0

201

5

0

38

7

45

1

38

7

0

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 9

9

VI PIĹ ETE

1. marca 2018

Ĺ˝upanovo pismo slovenskim predsednikom Zaradi priseljenske problematike Bojan KontiÄ? poslal pismo predsedniku drĹžave, predsedniku vlade in predsedniku parlamenta Mestna obÄ?ina Velenje je urejena, uspeĹĄna, sodobna in odprta lokalna skupnost, ki slovi po ĹĄtevilnih primerih dobre prakse â&#x20AC;&#x201C; tudi ali ĹĄe posebej na socialnem podroÄ?ju. Na najrazliÄ?nejĹĄe naÄ?ine se trudimo in si prizadevamo, da obÄ?ankam in obÄ?anom omogoÄ?amo Ä?imbolj kvalitetno Ĺživljenje, pri Ä?emer med njimi ne delamo nobenih razlik.

Delo in Ĺživljenje v skupnosti usmerjamo tako, da kar se da enakomerno, celostno in uravnoteĹženo razvijamo vsa podroÄ?ja in vsa obmoÄ?ja naĹĄe obÄ?ine, seveda s posebno skrbjo za vse tiste, ki so podpore in pomoÄ?i skupnosti bolj potrebni, torej za vse ranljive skupine prebivalcev. Pri tem pa se v zadnjem Ä?asu sreÄ?ujemo s ĹĄtevilnimi novimi izzivi in vpraĹĄanji, katerih reĹĄevanje ni veÄ? ne v pristojnosti in ne v moÄ?i (zgolj) lokalne skupnosti.

Eno takĹĄnih pereÄ?ih podroÄ?ij, ki jih v lokalnih skupnostih v prihodnje ne bomo zmogli veÄ? reĹĄevati samostojno, v Sloveniji pa ne sproti in parcialno, sta hitro naraĹĄÄ?ajoÄ?e ĹĄtevilo priseljencev in intenzivna rast deleĹža tujcev s stalnim

ali zaÄ?asnim bivaliĹĄÄ?em v Republiki Sloveniji. Ä&#x152;e se ne bomo nemudoma lotili vzpostavitve celostnega in medresorsko usklajenega pristopa ter sistemskih reĹĄitev na ravni drĹžave in priprave zakonodajnih podlag zanje, se bomo, po vseh trendih sodeÄ?, kmalu znaĹĄli v zahtevnem poloĹžaju, posledica katerega bodo nevarno zaostrene druĹžbene, politiÄ?ne in gospodarske razmere. Ä&#x152;e imate morda obÄ?utek, da je moja skrb pretirana ali neutemeljena, mi dovolite, da jo pojasnim oziroma podkrepim z nekaj dejstvi in konkretnimi primeri.

V mestni obÄ?ini Velenje se iz leta v leto poveÄ?uje ĹĄtevilo otrok, ki nimajo slovenskega drĹžavljanstva. Po statistiÄ?nih podatkih zadnjih let jih je v starostni skupini 1â&#x20AC;&#x201C;5 let kar 9 %. V velikem deleĹžu gre za otroke starĹĄev, ki so se k nam priselili s Kosova in iz Makedonije. V Vrtcu Velenje se tako s ĹĄtevilnimi teĹžavami sreÄ?ujejo Ĺže ob vpisu otrok, ĹĄe bolj pa pri vsakodnevnem delu. Komunikacija, brez katere se dela v vrtcu ne da organizirati in kvalitetno izvaja-

ti, je izjemno zahtevna, vse preveÄ?krat pa celo neizvedljiva. StarĹĄi â&#x20AC;&#x201C; priseljenci namreÄ? v veÄ?ini primerov niso sposobni komunikacije v uradnem jeziku Republike Slovenije ali vsaj v katerem od tujih jezikov, ki jih razumejo delavci v vrtcu. Vodstvo in strokovni delavci Vrtca Velenje se po najboljĹĄih moÄ?eh trudijo svoje delo kar najbolje opraviti, ravnati v dobrobit otrok ter pomagati njihovim starĹĄem, a reĹĄitve, ki jih lahko poiĹĄÄ?ejo sami, so lahko le kratkoroÄ?no uÄ?inkovite. Ob nedavni stavki zaposlenih v vzgoji in izobraĹževanju so tako na primer morali poiskati prevajalca, ki je obvestilo za starĹĄe s pojasnilom o stavki in reĹžimu dela v vrtcu v Ä?asu stavke prevedel v albanski jezik. Tako so prepreÄ?ili nekaj teĹžav in nesporazumov, povzroÄ?ili pa nove, saj obvestil javne ustanove v albanĹĄÄ?ini ĹĄtevilni drĹžavljanke in drĹžavljani niso dobro sprejeli in so imeli ob njih tudi ĹĄtevilne upraviÄ?ene pomisleke.

Zaradi jezikovnih pregrad imajo veliko teĹžav tudi v osnovnih ĹĄolah. Vedno veÄ? je primerov, ko morajo otroke, ki â&#x20AC;&#x201C; tako kot njihovi starĹĄi â&#x20AC;&#x201C; ne znajo slovensko, sprejeti in vkljuÄ?iti v izobraĹževalni proces med ĹĄolskim letom. UÄ?itelji ob rednem delu izjemno teĹžko pomagajo pri integraciji teh uÄ?encev v ĹĄolsko delo in novo kulturno ter socialno okolje, ob tem pa se zavedajo, da za uspeĹĄno tovr-

stno delo niti niso dovolj usposobljeni.

S ĹĄe zahtevnejĹĄimi in odgovornejĹĄimi nalogami in odloÄ?itvami se ob delu s priseljenci sreÄ?ujejo zaposleni v Zdravstvenem domu Velenje. Nerazumevanje pacienta ali pacientovo nerazumevanje namreÄ? lahko pripelje do resnih, tudi usodnih posledic. Zato je velenjski zdravstveni dom pred Ä?asom celo objavil javni razpis za zasedbo prostega delovnega mesta, v katerem je bilo navedeno, da je med zaĹželenimi referencami kandidatov tudi znanje albanskega jezika. Morda ste informacijo o tem razpisu zasledili v medijih, saj je njegova objava sproĹžila val nestrpnosti, zlorabili pa so jo seveda tudi tisti, ki skuĹĄajo politiÄ?ne toÄ?ke pridobivati s spodbujanjem skrajnega nacionalizma in ksenofobije.

O teĹžavah in odprtih vpraĹĄanjih, povezanih s poveÄ?evanjem ĹĄtevila priseljencev, predvsem tistih z obmoÄ?ij drugih jezikovnih skupin, nam skorajda Ĺže dnevno poroÄ?ajo tudi zaposleni v drugih javnih zavodih in ustanovah ter posamezniki, ki z nami delijo izkuĹĄnje iz oĹžjih delov lokalne skupnosti. Uradnih informacij institucij, ki spremljajo gibanje prebivalstva, pa v obÄ?inski upravi nismo deleĹžni, kar je vsaj nenavadno â&#x20AC;&#x201C; glede na to, da smo ravno v obÄ?inskih upravah tisti, ki se moramo sooÄ?ati s posledicami priseljevanja ter ukrepati v

spremenjenih razmerah in iskati reĹĄitve za financiranje vkljuÄ?evanja priseljencev v druĹžbo, zagotavljanje izvrĹĄevanja Ä?lovekovih pravic ter ohranjanje strpnega sobivanja.

Velenje seveda ni edino mesto s takĹĄnimi izkuĹĄnjami. S podobnimi teĹžavami se sooÄ?ajo v veÄ?ini slovenskih mest in veÄ?jih krajev. S kolegi Ĺžupani vse veÄ?krat govorimo o tem.

ReĹĄevanja predstavljene problematike in z njim povezanih finanÄ?nih, organizacijskih in drugih teĹžav nikakor ne moremo veÄ? prepuĹĄÄ?ati nakljuÄ?jem ter znanju, sposobnostim, empatiji, pripravljenosti in iznajdljivosti posameznikov in ustanov.

Verjamem, da boste mojo pobudo vzeli resno, tako kot ji pritiÄ?e, in nas v kratkem obvestili o vaĹĄih predlogih za hiter in uÄ?inkovit odziv na izpostavljeno problematiko.

V velenjski obÄ?inski upravi in njenih javnih zavodih ter drugih institucijah in organizacijah smo si doslej Ĺže nabrali nekaj izkuĹĄenj z vkljuÄ?evanjem tujcev v druĹžbo, prav tako pa smo poiskali nekaj informacij o tem, kako na tovrstne izzive odgovarjajo v drugih drĹžavah, in smo seveda pripravljeni na tvorno sodelovanje ter pomoÄ? pri oblikovanju novih dobrih praks na podroÄ?ju, ki bo v prihodnje globalno in v naĹĄi drĹžavi gotovo le ĹĄe zahtevnejĹĄe in pomembnejĹĄe, kakor je danes. đ&#x;&#x201D;˛

Univerzo za tretje Ĺživljenjsko obdobje vodi Zdenka UrĹĄnik Kljub sneĹženju je vila Bianca Ä?etrti Ä?etrtek v februarju na volilnem zboru gostila veliko Ä?lanov Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje. Ä&#x152;lani univerze smo v teh mesecih dokazali, da brez nas ne bi bilo univerze, saj smo se dodatno po svojih moÄ?eh trudili za njeno nemoteno delovanje ter prispevali k zadovoljstvu Ä?lanov in kvaliteti kroĹžkov.

Kot smo Ĺže povedali, smo lansko leto oktobra izgubili predsednico univerze, drago prijateljico Marijo VrtaÄ?nik iz Radmirja pri Ljubnem. Njena smrt nas je vse presenetila, pretresla, istoÄ?asno pa nas streznila, da smo minljivi. Priiljeni smo bili iskati neko-

ga, ki bi jo nadomestil. Marija je bila zelo delovna in je veliko Ä?asa preĹživela na univerzi. Zaradi njene karizmatiÄ?nosti in delav-

Mnenja in odmevi Odgovor gospodu Luki Mihevcu Prispevek v NaĹĄem Ä?asu, dne 22.

2. 2018; Tudi Mestna obÄ?ina Velenje se ves Ä?as trudi in prizadeva, da zagotavlja najveÄ?jo moĹžno varnost otrok v naĹĄem mestu. Ravno s tem namenom je zaradi nove ureditve dvosmernega prometa v Starem Velenju predlagala reĹĄitev, ki je za otroke veliko varnejĹĄa od obstojeÄ?e. Z Ĺ˝upnijo Velenje â&#x20AC;&#x201C; sv.

Marija smo se zaradi usklajevanje sestali dvakrat. Prisotne smo seznanili, da bo odmik ceste narejen tako, kot to omogoÄ?a veljaven prostorski akt in prostorske moĹžnosti. Res so posamezniki sami narisali potek trase na naÄ?rt terena, vendar se prostorskega akta ne da tako spreminjati.

Naj spomnimo: veljavni prostorski akt, v katerem je vrisana trasa omenjene ceste, to je Odlok o ZN Staro Velenje, je bil sprejet leta 1988 in objavljen v Ur. vestniku MOV, ĹĄt.

2/1988, odlok je bil kasneje ĹĄe veÄ?krat spremenjen, spremembe so bile objavljene v Ur. vestniku MOV ĹĄt. 8/1992, 1/1993 in v Ur. vestniku MOV, ĹĄt.

5/1995, 4/2001, 26/2006, 17/2012, 23/2012 in 18/2015. NajpomembnejĹĄe spremembe so iz leta 2012, ko je potekala javna razgrnitev od 29. 11.

2012 do 29. 12. 2012, 5. 12. 2012 pa smo izvedli tudi javno obravnavo. Zadnja sprememba je iz leta 2015, ko je potekala javna razgrnitev od 2. 6.

2015 do 2. 7. 2015, javna obravnava pa je potekala 16. 6. 2015.

V zadnjih postopkih v letih 2012 in 2015 Ĺ˝upnija Velenje â&#x20AC;&#x201C; sv. Marija ni podala nobenih pripomb, torej se je strinjala s potekom ceste. NaÄ?rtovalci projekta Revitalizacija starotrĹĄkega jedra smo zato sledili veljavnemu prostorskemu naÄ?rtu. V predlogu naÄ?rta so bile upoĹĄtevane vse Ĺželje predstavnikov Ĺ˝upnije Velenje â&#x20AC;&#x201C; sv. Marije, razen poteka trase, ki so jo sami zarisali ter je v nasprotju z veljavnim prostorskim naÄ?rtom.

Ne drĹži v odgovoru gospoda Mihevca zapisana trditev, Âťda svojih naÄ?rtov sploh ĹĄe nimajo usklajenih z upravno enoto, ki je menda imela druge naÄ?rteÂŤ. Upravna enota na skupnih sestankih sploh ni bila omenjena, saj teh naÄ?rtov ne pripravljajo tam. Tudi ne drĹži trditev, da je bi-

nosti se nihÄ?e ni Ĺželel postaviti v njene ĹĄkornje. Mi pa imamo Ĺželjo delovati naprej in nuditi upokojencem izobraĹževanje in dru-

Ĺženje, primerno nam, starejĹĄim.

Po veÄ?meseÄ?nem vodenju univerze je dosedanja podpredsednica Zdenka UrĹĄnik le sprejela

izziv. Na obÄ?nem zboru smo ji tako z velikim veseljem izkazali zaupanje in jo potrdili za novo predsednico. Nov upravni odbor sestavljamo Liljana Rakun, Tanja LesniÄ?ar, Biserka Bajec Leskovar, Ciril Zdovc, Dragica Camloh, Marija Skrt, Nada Hribar, Judita Ĺ˝ove, Mateja Jeraj Meh in Ines Dobnik.

NaÄ?rtovane prireditve in kroĹžki nemoteno potekajo po sprejetem programu, za naslednje ĹĄtudijsko leto pa razmiĹĄljamo o nekaterih spremembah. PrepriÄ?ani smo, da je v regiji ĹĄe veliko mladih upokojencev, ki nas ĹĄe ne poznajo, vendar imajo Ĺželjo svoje tretje Ĺživljenjsko obdobje

la na obeh sestankih kot glavni argument za spremembo prometnega reĹžima predstavljena zahteva ÂťZavoda za spomeniĹĄko varstvoÂŤ. ReÄ?eno je bilo, da Mestna obÄ?ina Velenje za ureditev ceste ĹĄe nima projektnih pogojev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine, ko smo govorili o nivojski izpeljavi trase (ali bo cestiĹĄÄ?e in ploÄ?niki za peĹĄce v enem nivoju).

Trasa bo sedaj ĹĄe nekoliko umaknjena od Ĺ˝upniĹĄÄ?a Velenje â&#x20AC;&#x201C; sv. Marija in ne bo potekala po Ĺžupnijskem zemljiĹĄÄ?u. Zato bo potrebna manjĹĄa sprememba prostorskega akta, ki jo bomo v Mestni obÄ?ini Velenje pripravili in uredili, ĹĄe vedno pa ne bo umik takĹĄen, kot so si ga Ĺželeli predstavniki ĹžupniĹĄÄ?a. TakĹĄna sprememba bi namreÄ? zahtevala ĹĄe veÄ?ji poseg v spremembo prostorskega akta. đ&#x;&#x201D;˛ SluĹžba za odnose z javnostjo, Mestna obÄ?ina Velenje

Po njegovem se v gospodarstvu izgovarjajo na napaÄ?no ideologijo, ker da zakonitosti trga, teĹžnja po napredku, tekmovanje, konkurenÄ?nost, ustvarjanje profita ipd. so le dogme sodobnega Ä?asa!

Strinjam se z avtorjem, da je finanÄ?na moÄ? v sedanjem svetu preveÄ? skoncentrirana v rokah manjĹĄine. Toda katere strukture v katerikoli druĹžbi pa imajo moĹžnost odloÄ?anja o prelivanju finanÄ?nih sredstev? Ves banÄ?ni sektor pri nas spada pod javni sektor! V nadaljevanju piĹĄe, da denarja, ki je po osamosvojitvi odtekel v tako imenovane davÄ?ne oaze, tja niso odnaĹĄali delavci iz javnega sektorja, ampak ljudje, ki so obvladovali finanÄ?ne tokove ali bili lastniki gospodarskih oziroma finanÄ?nih druĹžb.

Ali so nosili denar v kovÄ?kih, v gotovini ali so ga poĹĄiljali preko bank in podobnih ustanov, o tem avtor seveda ne razglablja.

V luÄ?i tako imenovanega stavkovnega vala pa je vsaj s staliĹĄÄ?a ĹĄirĹĄih mnoĹžic le treba dodati nekaj moteÄ?ih misli. V preteklem tednu smo v javnih medijih zasledili podatek, da je pri nas v nasprotju z veÄ?jim delom EU preseĹžek delavcev v izobraĹževanju.

Kdo je Ĺže stavkal v januarju in morda

ĹĄe bo? Ko smo bolni, nas mori skrb, ali bomo dobili pomoÄ? pravoÄ?asno v primeru resne bolezni, saj se Ä?akalne vrste ĹĄe kar naprej daljĹĄajo, ob tem pa nihÄ?e ne zna pojasniti, zakaj. V druĹžbi bi moralo biti tudi ravnovesje med razliÄ?nimi deli. To so na primer: mladina, starejĹĄi, aktivni del prebivalstva, ki pa ga loÄ?ujemo na proizvodni del in javni sektor. Razmerja med temi skupinami naj bi usklajevala ekonomska znanost. Ta znanost je pri nas zelo razvita, vendar pa ĹĄirĹĄe mnoĹžice o tem bolj malo vedo. Ĺ e najbolj se je zanje sliĹĄalo, ko je bilo spoznano, da so si posamezniki zaraÄ?unavali Âťstalno pripravljenostÂŤ. Ob tem pa ĹĄe nismo sliĹĄali, kakĹĄne bi bile posledice, Ä?e bi kakĹĄna izobraĹževalna ustanova za krajĹĄi Ä?as obstala. V nadaljevanju se avtor dotakne tudi vzrokov za finanÄ?no krizo. V javnosti je to poznano kot banÄ?na luknja. Ker gre tudi po sploĹĄnem mnenju najbrĹž za kaznivo dejanje, se odkrivanje le tega nikakor ne premakne z mrtve toÄ?ke.

Vsi za to zadolĹženi pa spadajo v javni sektor, tudi tisti z demenco. Zanimivo je tudi, kako malo se nauÄ?imo iz minulih napak. Po osamosvojitvi smo imeli najprej problem z izbrisanimi. Takrat so nam razlagali, da je

Kdo siromaĹĄi gospodarstvo!

NaĹĄ Ä?as 22. 2. 18. Mnenja in odmevi.

Avtor se v tem pisanju postavlja v bran javnemu sektorju in njihovim sindikatom v luÄ?i stavkovnega vala.

osmisliti v cilju nadgradnje aktivnega Ĺživljenja. Ĺ˝e sedaj ponujamo veliko razliÄ?nih kroĹžkov, Ä?e pa bodo predlogi za nove, se bomo z veseljem pogovorili o podrobnostih.

Gostje, predsednik upokojencev JoĹže Rebernak in podĹžupan SreÄ?ko KoroĹĄec so obljubili, da nas bodo podpirali in da so pripravljeni na sodelovanje, veliko pa priÄ?akujemo tudi od sodelovanja s Selmo FilipanÄ?iÄ? Jenko in DruĹĄtvom za razvoj Ä?loveĹĄkih virov in socialnih programov NOVUS ter z ljudsko univerzo Velenje in direktorico Brigito KropuĹĄek Ranzinger.

vse v redu in ne bo treba niÄ? plaÄ?ati.

Sedaj moramo vse to plaÄ?ati, in ĹĄe z obrestmi vred. Pa smo imeli (in ga ĹĄe imamo) problem z varÄ?evalci LB na hrvaĹĄkem in BIH. ReÄ?eno je bilo da bo vse poravnano iz delitvenih sredstev. Vse moramo plaÄ?ati. Nekaj podobnega se sedaj dogaja z ÂťarbitraĹžoÂŤ, to je s pomoÄ?jo tujcev reĹĄevati teĹžave s sosedi. Sedaj ĹĄe nimamo niÄ?. V kateri sektor Ĺže sodi vlada? Prav tako smo v medijih zasledili podatek, da se statistiÄ?no gledano vsak dan v javnem sektorju na novo zaposli veÄ? kot ena oseba. Ob tem pa se ĹĄtevilo drĹžavljanov niÄ? kaj ne poveÄ?uje. Ni pa odveÄ? ugotovitev, da Slovenija ĹĄe vedno spada v manjĹĄino drĹžav, ki veÄ? porabijo, kot ustvarijo. OÄ?itno je uÄ?enje iz bliĹžnje zgodovine zelo poÄ?asno.

Ker smo, vsaj uradno, v demokraciji, naj bi vsak Ä?lovek imel pravico povedati svoje miĹĄljenje Ĺže zaradi principa, saj pravijo, da veÄ? glav veÄ? ve.

Lepo bi bilo, Ä?e bi tudi ljudje, ki vstopajo v javno Ĺživljenje preko strank, razumeli to staro modrost, saj bi laĹže naĹĄli reĹĄitve, za vsakodnevne potrebe naĹĄe druĹžbe. Pa tudi ĹĄirĹĄe mnoĹžice bi se ob pojavu nepravilnosti morale bolj odloÄ?no odzivati. đ&#x;&#x201D;˛ Ivan GlinĹĄek Velenje

đ&#x;&#x201D;˛

Marija Skrt

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 10

10

BISERI

1. marca 2018

BISERI maturantskega plesa 2018

Modni dodatki govorijo zgodbo o vas Priprave na letoĹĄnji maturantski ples dijakov in dijakinj zakljuÄ?nih letnikov Ĺ olskega centra Velenje so zagotovo Ĺže v zakljuÄ?ni fazi. Le ĹĄe nekaj kratkih tednov, pa bo ta nepozabni dogodek tu. NaĹĄi modni kreatorki sta se zato danes posvetili modnim dodatkom, ki so pika na i. Petra in Jelena sta se ozrli po modnih trendih, njuni nasveti pa so tudi tokrat posveÄ?eni dobremu poÄ?utju. ÂťTi Ä?evlji me bodo spravili v grobÂŤ, boste iz ust neĹžnejĹĄega spola kar nekajkrat sliĹĄali na maturantskem plesu. Zato je pomembno, da se v svojih Ä?evljih poÄ?utite varno in udobno ter da z njimi pokaĹžete svo-

jo identiteto in domiĹĄljijo. Ne posegajte po previsokih petah, Ä?e se v njih ne znate gibati. Maturantski ples ni primeren prostor za trening hoje v visokih petah. Letos je idealna prilika, da obujete nizke petke z velikimi, predimenzioniranimi pentljami, broĹĄkami, sponkami in kristalÄ?ki. KonÄ?no boste lahko skakale in norele ves veÄ?er, ne da bi pod mizo brcale Ä?evlje z nog. Razen Ä?e si niste omislile teniske s kristali in pentljo, v katerih vam bodo noge hvaleĹžne, ve pa boste neovirano in brez boleÄ?in preĹživele svoj ples. LetoĹĄnja obutvena moda nam resniÄ?no ponuja najbolj odbite oblike petk, bogate materiale, kristale, zanimive barvne vzorce in kombinacije, izvezene ali printane napise.

Dekorativni elementi so pri-

sotni povsod in dajejo ĹĄe tako obiÄ?ajni obliki Ä?evlja glamurozen videz. V bolje zaloĹženih trgovinah so na voljo prozorni ali barvni kristalÄ?ki, perje in pentlje, ki si jih lahko same nalepite na peto, konico ali rob Ä?evlja. Na pomoÄ? pokliÄ?ite soĹĄolce ali prijatelje, ki so veĹĄÄ?i v roÄ?nem ustvarjanju, in skupaj ustvarite unikatno obutev.

Moda je kot kolo

Da, vse pride enkrat naokoli. Tudi pri roÄ?nih urah.

Letos so zopet hit velike, barvne ure na ĹĄtevilÄ?nico, ki popestrijo ĹĄe tako dolgoÄ?asen kos oblaÄ?ila. Povsod so zopet bogato, fino okraĹĄene broĹĄke in ÂťstatmentÂŤ uhani, ki so razliÄ?nih oblik - preprosti in minimalistiÄ?ni oz. ekstravagantni, bogato okraĹĄeni s kamni in umetelno, filigransko izdelani. Ä&#x152;e se pozimi oblaÄ?imo v veÄ? plasti, potem bomo to sedaj prenesle v nakit. â&#x20AC;˘ Plastenje razliÄ?nih ogrlic in prstanov: ogrlice so razliÄ?nih dolĹžin, od ovratnic do izredno dolgih (predolgih), ki jih boste nosile v veÄ? plasteh. ZaĹželeni so tudi razliÄ?ni obe-

ski, ki jih nanizate po vsej dolĹžini oz. dodate enega velikega, vpadljivega, ki bo govoril zgodbo o vas. Tokrat na minimalizem pozabite. Tudi prstanov lahko imate, kolikor hoÄ?ete, lahko so iz razliÄ?nih materialov, glejte le, da se med seboj dopolnjujejo. â&#x20AC;˘ OkraĹĄenost in glamur sta prisotna tudi na oÄ?alih. OÄ?ala niso veÄ? samo pripomoÄ?ek, s katerim bolje vidimo (vÄ?asih jih je bolje pozabiti doma ali pa jih enostavno nositi na vrhu glave in ne videti), ampak pravi modni dodatek. Omislite si lahko elegantne preproste okvirje v zlati, bronasti ali beli barvi, lahko pa poseĹžete po okraĹĄenih okvirjih, ki se ĹĄibijo pod teĹžo kristalov in biserov. V slednjih boste opaĹženi Ĺže na daleÄ?.

Za konec pa Petra razkrije: ÂťVedno, ampak res vedno me fascinira velikost in oblika torbe moje sestriÄ?ne. Zakaj? Ĺ˝enska se lahko z vsebino ene same

torbe preseli na drug kontinent in bo ĹĄik in diĹĄeÄ?a, teĹžo torbe pa bo prenaĹĄala z nasmehom in lahkotnostjo.

Letos bo imela teĹžavo, saj so IN majhne, zanimive in torbice geometriÄ?nih oblik, v katerih res ne morete nositi ÂťobiÄ?ajne Ĺženske krameÂŤ, ampak samo nujne stvari.ÂŤ In da, naj se ujema s slogom vaĹĄe maturantske obleke. đ&#x;&#x201D;˛

Petra Meh in Jelena StevanÄ?eviÄ&#x2021;

Zlata poroka zakoncev Virbnik

SmuÄ?arski navduĹĄenci ´zRaven Nedelja sredi februarja je bila za Ä?lane Ĺ portnega druĹĄtva Ravne smuÄ?arsko obarvana. Odpravili smo se na smuÄ?iĹĄÄ?e Bukovnik pri Dravogradu, kjer smo ob prijetnem druĹženju na snegu izpeljali ĹĄe tradicionalno veleslalomsko tekmo za pokal Raven.

V veselem priÄ?akovanju dogodka smo na Bukovnik prispeli ĹĄe pred zaÄ?etkom obratovanja smuÄ?iĹĄÄ?a, tako da smo imeli dovolj

Ä?asa za ogrevanje z Ë?ravenskim zakuhanÄ?komË? in Ä?ajem. UĹživali smo na belih strminah, na tekmi pa smo se izkazali prav vsi, od najmlajĹĄih do seniorjev. Najpomembneje je bilo, da smo ostali celi in zdravi! ZasluĹženemu kosilu sta sledili razglasitev rezultatov in podelitev medalj po kategorijah. Ravne so dobile novega â&#x20AC;&#x201C; starega absolutnega zmagovalca tekme Mirka Ocepka, ki je z

odliÄ?nim Ä?asom pokazal, da se bodo morali Ë?ta mladiË? v prihodnje bolj potruditi, Ä?e Ĺželijo pokal postaviti v svojo vitrino.

Ob koncu smo ugotavljali, da smo preĹživeli lepo in aktivno nedeljo, zato bomo ĹĄe toliko bolj veseli vseh, ki se boste odloÄ?ili biti naslednje leto ´zRaven! đ&#x;&#x201D;˛

BoĹĄtjan PotoÄ?nik

Kadar se ujameta dve Ĺželji â&#x20AC;&#x201C; se rodi sreÄ?a. Tako bi lahko rekli za Marto in JoĹžefa Virbnika iz PleĹĄivca, ki sta v tem letu dopolnila petdeseto obletnico poroke.

Praznovanje je bilo toÄ?no na petdeseto obletnico, in sicer 17. februarja 1018. ZaÄ?elo se je s sveto maĹĄo v cerkvi sv. MiklavĹža v PleĹĄivcu. Pred cerkvijo so ju priÄ?akali vsi sorodniki in prijatelji. V prijetnem, na trenutke Po petih desetletjih skupnega Ĺživljenja sta Marta in JoĹžef v krogu najbliĹžjih ganljivem obredu, obnovila poroÄ?no zaobljubo. sta si izmenjala obnovljena zlata prpan Darko Menih. Nato je sle- dobroto in nesebiÄ?no pomoÄ?jo. stana, saj sta jih v vseh teh letih s dila zabava, na kateri ni manjka- Vse to jima je pomagalo skupaj trdim delom obrabila. Zaobljubo lo preseneÄ?enj, glasbe, hrane in prehoditi petdeset let skupnega sta obnovila tudi s civilnim obre- dobre volje. Njuno skupno Ĺživlje- Ĺživljenja. đ&#x;&#x201D;˛ dom, ki ga je vodil ĹĄoĹĄtanjski Ĺžu- nje je bogato z vero, ljubeznijo,

Turnir v namiznem tenisu Ĺ oĹĄtanj, 19. februar â&#x20AC;&#x201C; Igralci namiznega tenisa ĹĄportne sekcije TD Skorno so zelo aktivni. Ĺ tevilo igralcev se je v zadnjih letih celo tako poveÄ?alo, da je morala KS Skorno â&#x20AC;&#x201C; Florjan lani kupiti dodatno mizo za igranje namiznega tenisa. Tedensko igrajo dvojice, enkrat letno pa priredijo turnir posameznikov. Na letoĹĄnjem turnirju se je zbralo ĹĄtirinajst tekmo-

valcev, ki so, kljub temu da sekcijo sestavljajo amaterji in ljubitelji namiznega tenisa, v igrah pokazali veliko borbenost. Pa rezultati: prvi je bil Franc Fajdiga, 2.

MatjaĹž Lesnik, 3. BoĹĄtjan SkornĹĄek. Medaljo sta prejela tudi Silva SkornĹĄek za najboljĹĄo Ĺžensko uvrstitev na turnirju in Ivan Jakopanec kot najstarejĹĄi tekmovalec đ&#x;&#x201D;˛ Ivan J. Jakopanec turnirja.

radio velenje com

107,8 MHz â&#x20AC;&#x2122;PinkponkaĹĄiâ&#x20AC;&#x2122; v Skornem so aktivni. (foto: TD Skorno)

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 11

11

KULTURA

1. marca 2018

Lirikonfest podprla tudi drĹžava

Nekaj knjig tik pred izidom

Velenjska knjiĹžna fundacija (UVKF) uspeĹĄna na dvoletnem drĹžavnem razpisu Javne agencije za knjigo RS â&#x20AC;&#x201C; Februarja zaÄ?eli dogodke 17. Lirikonfesta, osrednji bo na pragu poletja Velenje â&#x20AC;&#x201C; ÂťUstanova Velenjska knjiĹžna fundacija je ob letoĹĄnjem kulturnem prazniku prejela lepo darilo, odloÄ?bo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, da je mednarodni Lirikonfest Velenje s sedemnajstim in osemnajstim festivalnim knjiĹževnim sreÄ?anjem v letih 2018 in 2019 ponovno izbran za drĹžavno sofinanciranje,ÂŤ nam je novico z veseljem sporoÄ?il Ivo Stropnik, glavni in odgovorni urednik UVKF. Dodal je, da je bilo to res prijetno preseneÄ?enje, sploh, ker so bili lani izloÄ?eni iz skupine 10 izvajalcev, ki jih je podprla drĹžava. V obrazloĹžitvi so zapisali, da zato, ker je Lirikonfest predvsem lokalnega dometa. ÂťTo seveda ne drĹži, gre za mednarodni festival z mednarodnimi nagradami. Letos so to prepoznali in Lirikonfest je dobil najviĹĄje ocene, z njim pa tudi dvoletno financiranje. To je lepa popotnica festivalu.ÂŤ Strokovna komisija Javne agencije za knjigo RS je v obrazloĹžitvi zapisala, da Âťgre za prijavitelja z zelo dobrimi referencami, saj je v preteklosti izvedel ĹĄtevil-

Pri velenjski knjiĹžni fundaciji se ukvarjajo tudi z zaloĹžniĹĄtvom.

Letos bodo izdali vsaj ĹĄe 6 knjig. Iz lanskega leta ostaja na dolgu ponatis dveh knjig Gustava Ĺ iliha, Jezero in Beli dvor. Tokrat jih bodo zdruĹžili v eno knjigo, ki je tik pred izidom. Kmalu bo izĹĄla tudi monografija Cirila Cesarja in knjiga dr. JoĹžeta Hudalesa o Starem Velenju. Ĺ e pred poletjem bodo izdali potopisno knjigo Boruta Koruna. IzĹĄel bo tudi drugi zvezek Ĺžepnice VelenjÄ?ani potujejo, pa slikanica domaÄ?ina Andreja Podvratnika. Zanjo ĹĄe iĹĄÄ?ejo ilustratorja. V program dela so zapisali, da bodo vsako leto izdali po eno slikanico, namenjeno otrokom. podprla,ÂŤ ĹĄe razloĹži Stropnik, ki je poudaril, da se trudijo in da festival zato postaja vse pomembnejĹĄi na slovenskem kulturnem zemljevidu.

Letos 18 dogodkov Ivo Stropnik je v pogovoru s pesnikom in pisateljem Zoranom Pevcem predstavil njegovo knjigo Slovenska urbana poezija, ki jo je izdala UVKF. To je bil prvi dogodek letoĹĄnjega Lirikonfesta.

na mednarodna festivalska sreÄ?anja, na ustrezni kakovostni ravni pa tudi posamiÄ?ne prireditve, od literarnih branj in okroglih miz do revijalnih izdaj in rezidenÄ?nih bivanj izbranih avtorjev. Lirikonfest sodi med pomembnejĹĄa literarna sreÄ?anja na Slovenskem.ÂŤ Menili so tudi, da je program festivala v zadnjih letih dobil nekaj novih poudarkov, v festivalske prireditve pa bodo vkljuÄ?eni tako uveljavljeni slovenski in tuji ustvarjalci na

podroÄ?ju literature kot mladi, ki ĹĄele stopajo na prizoriĹĄÄ?e. ÂťProgram Velenjske knjiĹžne fundacije in Mednarodni Lirikonfest sicer neprekinjeno vse od vzpostavitve leta 2002 financira Mestna obÄ?ina Velenje. V letih 2002 do 2016 sta Lirikonfest neprekinjeno subvencionirala tudi Ministrstvo za kulturo RS oz. od ustanovitve do leta 2015 tudi Javna agencija za knjigo RS. Ta je sicer konec lanskega leta med izbranimi producenti slovenskih

mednarodnih literarnih festivalov velenjskemu Lirikonfestu namenila subvencijo za elektronsko izdajo (e-knjigo) antologije novejĹĄe evropske poezije Rp. Lirikon21, festivala pa ni finanÄ?no

Letos Ĺže 17. Lirikonfest s predfestivalnimi dogodki, tako imenovanimi Lirikonfestovimi osemnajstinkami, Ĺže teÄ?e. ZaÄ?eli so ga v Ä?etrtek, 15. februarja.

Pri fundaciji so namreÄ? izdali knjigo Lirikonfestovega lavreata Zorana Pevca ÂťSlovenska urbana poezijaÂŤ. Gre za zelo natanÄ?en pregled sodobne slovenske poezije ĹĄe ĹživeÄ?ih pesniĹĄkih

ustvarjalcev. Predstavili so jo v velenjski vili Bianca, kar je bil prvi od skupaj 18 dogodkov, ki jih bodo pripravili do izteka leta. Osrednji dogodek, mednarodno sreÄ?anje knjiĹževnikov in Akademija PoetiÄ?na Slovenija s podelitvijo festivalskih nagrad, pa bo ob koncu maja ali v zaÄ?etku junija. LetoĹĄnja tema festivala je ÂťDrĹžava bo ukinila narodÂŤ. ÂťGre za provokativno razmiĹĄljanje, poloĹženo v usta pesnikom in esejistom. Druga tema pa je ÂťZakljuÄ?na dela v poezijiÂŤ, pri kateri gre za pregled tega, kar je nastalo v zadnjih 10 letih. đ&#x;&#x201D;˛

bĹĄ

Vse o gumbih Pina Ĺ pegel iz Muzeja Velenje je na Velenjskem gradu predstavila razstavo o gumbih skozi zgodovino in gumbarstvo v Ĺ aleĹĄki dolini

Kulturna druĹĄtva bogatijo program s pomoÄ?jo razpisov Velenje, 23. februarja â&#x20AC;&#x201C; V Zvezi kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline, ki zdruĹžuje 42 druĹĄtev iz vseh treh obÄ?in, so Ĺže pregledali njihovo delo v lanskem letu.

Ocenjujejo, da je bilo zelo uspeĹĄno.

V MO Velenje so po mnenju strokovne sodelavke zveze Tatjane Vidmar izstopala druĹĄtva, ki so dosegala vidnejĹĄe rezultate v drĹžavnem in mednarodnem merilu. Sogovornica izpostavi Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov in Literarno druĹĄtvo Hotenja. K temu dodaja: ÂťDobro delajo tudi tista kulturna druĹĄtva, ki delujejo v okolici Velenja, in druĹĄtva, ki delujejo po nacionalni pripa-

dnosti. Pri tem lahko izpostavim delo boĹĄnjaĹĄkega kulturnega druĹĄtva, pa velenjsko meÄ&#x2018;imursko druĹĄtvo, ki je lani v Velenju uspeĹĄno izvedlo 6. Zbor hrvaĹĄke kulture v Sloveniji. V Ĺ oĹĄtanju odliÄ?no delata Pihalni orkester Zarja in MeĹĄani pevski zbor Svoboda, v ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa tamkajĹĄnje kulturno druĹĄtvi in KD Gorenje,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Pri zvezi spodbujajo druĹĄtva, da pripravljajo projekte in se z njimi prijavljajo tako na obÄ?inske kot drĹžavne razpise. S tem dobijo sredstva, da jih lahko izpeljejo. Lani je tako republiĹĄki JSKD sofinanciral izvedbo projektov za 8 kulturnih druĹĄtev iz Ĺ aleĹĄke doline. VeÄ?ina druĹĄtev, vkljuÄ?enih v ZKD Ĺ aleĹĄke doli-

ne, se je prijavila tudi na letoĹĄnji velenjski obÄ?inski razpis za sofinanciranje dejavnosti kulturnih druĹĄtev in kulturne projekte.

DruĹĄtva pa so prijavila projekte tudi na republiĹĄki razpis JSKD. Na slednjega je Literarno druĹĄtvo Hotenja prijavilo tri projekte, DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov dva, Zveza kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline pa je prijavila kar 8 projektov. Doslej so bila druĹĄtva in zveza uspeĹĄna tako na obÄ?inskem kot republiĹĄkem razpisu, s tako pridobljenim denarjem pa ustvarjajo projekte, s katerimi Ä?ez leto obogatijo kulturno Ĺživljenje v Ĺ aleĹĄki dolini. đ&#x;&#x201D;˛

SLIKARSKA Ĺ OLA V Galeriji Velenje bomo aprila in maja pripravili teÄ?aj risanja in slikanja, ki ga bo vodila akademska slikarka UrĹĄula SkornĹĄek.

Te Ä? a j j e n a m e n j e n d v e m a s t a r o s t n i m a s k u p i n a m a : - otrokom med 12. in 15. letom starosti - ter odraslim.

Obseg teÄ?aja in prispevek:

Otroci: 16 ur (8 x 2 uri), prispevek: 20 EUR Odrasli: 32 ur (8 x 4 ure), prispevek: 50 EUR

Prijave sprejemamo na naslov: info@galerijavelenje.si.

Zaradi prilagajanja posamezni skupini bodo toÄ?ni datumi teÄ?aja objavljeni kasneje.

Prijazno vabljeni v svet slikanja in risanja!

bĹĄ

Na razstavi si lahko ogledate surove materiale za izdelovanje gumbov, kot so biserovina, ekvadorski oreh ali surovine za poliestrsko maso, gumbe najrazliÄ?nejĹĄih oblik, velikosti in barv, pa tudi likovna dela, katerih deli so gumbi.

Kmalu po tem, ko je Pina Ĺ pegel postala muzejska sodelavka, jo je direktorica Mojca Ĺ˝evart nagovorila, naj raziĹĄÄ?e zgodovino gumbov in gumbarstva v Ĺ aleĹĄki dolini ter postavi razstavo, ki je danes na ogled na Velenjskem gradu in razkriva ĹĄtevilne zanimivosti iz sveta izdelave in uporabe teh navadno drobnih in skromnih, vÄ?asih pa velikih in bogato okraĹĄenih predmetov, ki po ljudskem izroÄ?ilu prinaĹĄajo sreÄ?o.

dni trendi, a gumbi so bili vselej aktualni in so zapenjali, sestavljali in krasili oblaÄ?ila, hiĹĄni tekstil ter modne dodatke vseh druĹžbenih slojev. V 60. letih 20. stoletja je gumb v veliki meri nadomestila zadrga, a so gumbi preĹživeli v vlogi okrasa, zato danaĹĄnja tekstilna industrija od proizvajalcev gumbov ĹĄe vedno zahteva izredno pestrost materialov, barv, oblik in vzorcev.

Gumbi nekoÄ? in danes

Zgodba gumbarstva v Ĺ aleĹĄki dolini je izredno zanimiva in pestra, zaÄ?ela pa se je po drugi svetovni vojni, ko je primanjkovalo vseh dobrin. â&#x20AC;&#x17E;Potreba po gumbih in otroĹĄki konfekciji je bila povod, da so leta 1947 v opuĹĄÄ?enem Woschnaggovem hlevu uredili prve prostore za proizvodnjo oziroma Tovarno otroĹĄke konfekcije. V tem Ä?asu je vodja tovarne Oskar Ĺ tajnbah spodbudil tudi proizvodnjo gumbov iz sladkovodnih ĹĄkoljk in lesa, kasneje tudi iz galalita, v 70. letih pa iz po-

Iznajdba gumba sega v prazgodovino, ko je imel predvsem dekorativni namen. V starem Egiptu, GrÄ?iji, Perziji in Rimu so jih izdelovali iz najrazliÄ?nejĹĄih (dragocenih) materialov. V 13. stoletju so bili gumbi, izdelani iz dragih kamnov ali kovin, dragoceno imetje, dostopno predvsem plemstvu, nekaj stoletij kasneje pa so jih zaÄ?eli izdelovati iz bolj cenenih materialov in ĹĄivati tudi na oblaÄ?ila niĹžjih razredov. Kasneje so se pojavljali razliÄ?ni mo-

Gumbarstvo v Ĺ aleĹĄki dolini

liestra, ki je danes najpogostejĹĄi material za izdelavo gumbov,â&#x20AC;&#x153; je predstavila Pina zaÄ?etke gumbarske industrije pri nas. Ta se je v kasnejĹĄih letih veÄ?krat preoblikovala, tovarna pa preimenovala. Leta 1951 so k sodelovanju pri proizvodnji gumbov, ki je postala osrednja dejavnost tovarne, povabili Ĺ tefana DolejĹĄija, ki se je za gumbarja izĹĄolal na Ä&#x152;eĹĄkem. Po upokojitvi je ustanovil svojo obrtno delavnico, ki je zrasla v podjetje DolejĹĄi modni gumbi, danes najveÄ?jega proizvajalca gumbov v Sloveniji in edinega, ki obvladuje celoten proces izdelave gumbov od meĹĄanja poliestrske mase do graviranja. đ&#x;&#x201D;˛

Tina Felicijan

Pina Ĺ pegel je vsebino razstave Gumbi in gumbarstvo v Ĺ aleĹĄki dolini predstavila tudi v dokumentarnem filmu, v katerem so prikazani zanimivi prizori iz proizvodnje gumbov nekoÄ? in danes, o gumbarstvu v Ĺ aleĹĄki dolini pa pripovedujejo razliÄ?ni sogovorniki.

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

1. marca 2018

Poleg kulturnikov veseli tudi ljudi, ki se radi druĹžijo V Kulturnem druĹĄtvu Gorenje tudi lani zvabili v svoje vrste nekaj mlajĹĄih Ä?lanov â&#x20AC;&#x201C; Letos na odru gledaliĹĄka premiera â&#x20AC;&#x201C; Predsednik ostaja Drago TamĹĄe Tatjana PodgorĹĄek

Gorenje, 17. februarja â&#x20AC;&#x201C; Kulturno druĹĄtvo Gorenje, ki ĹĄteje blizu 100 Ä?lanov, se od drugih tovrstnih druĹĄtev razlikuje po tem, da poleg ustvarjalcev in ljubiteljev kulturne dejavnosti vabi v svoje vrste tudi ljudi, ki se ukvarjajo ĹĄe s Ä?im drugim. ÂťNaĹĄe druĹĄtvo ne zdruĹžuje le ljubiteljskih kulturnikov, ampak imamo radi tudi pohodnike, ĹĄportnike ...

Pravzaprav imamo radi vse, ki so se pripravljeni druĹžiti. To je naĹĄa prednostna naloga in kaĹže, da jo dobro opravljamo. Vsaj tako lahko sklepamo po tem, da se naĹĄe vrste krepijo predvsem z mladimi. Vsako leto je med njimi odziv veÄ?ji, privabljamo pa jih z razliÄ?nimi aktivnostmi. Ponosni smo tudi na obisk prireditev v dvorani naĹĄega kulturnega doma. Karkoli pripravimo, je odziv takĹĄen, da se nam nikoli ni treba sramovati,ÂŤ meni Drago TamĹĄe, ki so mu na nedavnem obÄ?nem zboru zaupali Ĺže Ä?etrti mandat predsednika druĹĄtva.

Poleg raznovrstnih aktivnosti, meni TamĹĄe, je ena od odlik Ä?lanov druĹĄtva tudi ustvarjalnost.

Zajeten je seznam tega, kar so izpeljali lani v za druĹĄtvo jubilejnem letu in z blizu 7.000 evrov ÂťteĹžkemÂŤ druĹĄtvenem proraÄ?unu s prihranki iz leta 2016 vred. Z zadovoljstvom jih navdaja izvedba treh prireditev v okviru te-

vili na oder na prostem ob razvalinah ĹĄmarĹĄkega gradu PakenĹĄtajn. Dobro sta bila obiskana ĹĄe pohod ter kolesarjenje, na katerem so udeleĹženci ÂťraziskovaliÂŤ zaselke Ĺ oĹĄtanja. Pozabili niso na ure pravljic za otroke v pred-

voljno in je glede na delovni Ä?as Ä?lanov teĹžko uskladiti vaje, gledati je treba na stroĹĄke, pridobiti sponzorje, zato je premiera za nas velik projekt.ÂŤ Poleg tega jih Ä?akajo ĹĄe tradicionalne aktivnosti, priprava obÄ?inske prireditve

Dokaz, da delajo dobro, je tudi udeleĹžba na obÄ?nem zboru, menijo v druĹĄtvu.

dna ljubiteljske kulture, kar je za tako majhno druĹĄtvo velik zalogaj, dodaja TamĹĄe. Poleg dotacije ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, je nekaj denarja v druĹĄtveno blagajno kanilo z uspeĹĄno ponovitvijo predstave PoroÄ?il se bom s svojo Ĺženo ter pet uprizoritev Skrivnost boĹžiÄ?ne noÄ?i â&#x20AC;&#x201C; predstave, ki so jo premierno posta-

boĹžiÄ?nem Ä?asu, delavnic med letom, tematski veÄ?er pa so pripravili na temo kruha in izdelkov v izvedbi tamkajĹĄnjih skrbnih gospodinj.

Osrednji letoĹĄnji projekt druĹĄtva bo nova odrska postavitev gledaliĹĄke skupine. Priprave nanjo bodo zaÄ?eli zgodaj jeseni. ÂťVsi v druĹĄtvu delamo prosto-

ob dnevu drĹžavnosti, materinskem dnevu, znova se nameravajo vkljuÄ?iti v teden ljubiteljske kulture, organizirati nekaj delavnic za otroke, po odzivu obÄ?instva pa ponoviti predstavo na prostem Skrivnost boĹžiÄ?ne noÄ?i ... Drago TamĹĄe ugotavlja, da jih znova Ä?aka veliko dela. đ&#x;&#x201D;˛

Svetlobne nitke Stojan Knez je predstavil svojo tretjo knjigo, ki jo je napisal v jeziku svetlobe Tina Felicijan

VelenjÄ?an Stojan Knez â&#x20AC;&#x201C; energoterapevt, radiestezist, mojster rituala hoje po Ĺžerjavici, pa tudi pesnik in pisatelj â&#x20AC;&#x201C; se je pred tremi desetletji zaÄ?el ukvarjati z radiestezijo, njegova velika ljubezen pa so energije. Znanja s teh podroÄ?ij je zaÄ?el pridobivati, da bi lajĹĄal zdravstvene teĹžave svojih otrok, sÄ?asoma pa je na razliÄ?nih seminarjih dodobra spoznal razliÄ?ne tehnike zdravljenja in pridobil toliko znanja, da ga na razliÄ?nih delavnicah in tudi s knjigami predaja drugim. Za tem, ko je izdal knjigi Iz duĹĄe v tvoje srce, v kateri so orakeljska sporoÄ?ila duĹĄe telesu, in Kamay, Ĺžarek, ki nikoli ne ugasne, ki vsebuje zgodbe in pesmi za otroke, je predstavil svojo tretjo knjigo z naslovom Svetlobne nitke, v kateri je zbral pripovedna besedila na razliÄ?ne teme, motivacijske zgodbe in misli, besedila pesmi za narodnozabavne ansamble, enokitiÄ?ne pesmi in pesmi v jeziku svetlobe. â&#x20AC;&#x17E;RdeÄ?a nit te knjige pa so motivacijske misli Ĺživljenja, ki sem jih v kaligrafskem zapisu postavil pred vsako zgodbo

ali pesmijo,â&#x20AC;&#x153; je povedal avtor, ki je pisal po intuiciji. Ko je zbral Ĺže lepo ĹĄtevilo zapisov, pa se je odloÄ?il, da jih poveĹže v knjigi, ki jo je posvetil Ĺženi Mileni, â&#x20AC;&#x17E;ki je zelo srÄ?na oseba in povezuje naĹĄo celotno druĹžino.â&#x20AC;&#x153; Jezik svetlobe je avtohtoni jezik, ki smo ga nekdaj vsi govorili, pojasnjuje Stojan Knez. â&#x20AC;&#x17E;Njegov pribliĹžek ĹĄe govorijo Maori na Novi Zelandiji, sam pa piĹĄem v ĹĄe veliko starejĹĄi razliÄ?ici. Besedil se naÄ?eloma ne da prevajati, ker ima za vsakogar svoj pomen, delujejo pa zdravilno.â&#x20AC;&#x153; Pravi, da posebnega navdiha za pisanje nima. Besedila k njemu prihajajo sama od sebe. Za vse, kar napiĹĄe, je dovolj misel, ki se mu sproĹži ob kaki podobi ali dogodku. â&#x20AC;&#x17E;PiĹĄem, kakor zaÄ?utim, zato se ne oziram na rime ali druge zakonitosti proznih ali pesniĹĄkih besedil. Zapisov pa tudi nikoli ne popravljam.â&#x20AC;&#x153; Meni, da se v knjigi z naslovom Svetlobne nitke lahko najde vsakdo, berejo pa jo lahko tako odrasli bralci kot otroci. đ&#x;&#x201D;˛

V spomin na Kajuha Kajuh Ĺ oĹĄtanj, 22. februarja â&#x20AC;&#x201C; Spomin na pesnika in domaÄ?ina Karla Destovnika Kajuha so poÄ?astili tudi v ĹĄoĹĄtanjski Mestni galeriji, kjer so ob obletnici spomina njegove smrti priredili krajĹĄo slovesnost z branjem. V programu so sodelovali uÄ?enci osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha z recitalom, ĹĄaleĹĄki literati, Ä?lani druĹĄtva Hotenja, tudi posluĹĄalci, ki se jih je na dogodku zbralo primerno ĹĄtevilo.

Vsak po svoje in z njegovimi besedami in verzi so se spomnili na mladega Kajuha, ki je bil veÄ? kot pesnik revolucije, bil je kulturnik, vizionarji in domoljub. Skupna misel je bila, da je bil Karel Destovnik Kajuh predvsem pesnik in Ä?lovek, ki je bil kljub mladosti izoblikovana osebnost, z izrednim posluhom za praviÄ?nost in boljĹĄi svet.

VeÄ?er je zaokroĹžila beseda direktorja Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj Kajetana Ä&#x152;opa, ki je izrazil obĹžalovanje nad skromno udeleĹžbo, saj bi vsi skupaj lahko dali spominu na Karla Destovnika Kajuha zasluĹžen pomen.

Milojka B. Komprej, foto: Nace SerdinĹĄek

đ&#x;&#x201D;˛

Klasirnica viĹĄja, Tito veÄ?ji AleĹĄ OjsterĹĄek

V polje interesa ĹĄirĹĄe javnosti vstopa veÄ? prostorskih idejnih reĹĄitev, kot smo sicer vajeni. Dopustiti je moĹžnost, da so vsebine spodbujene z namenom zgolj preizkuĹĄanja razpoloĹženja in manj neke resniÄ?ne operative, ki bi v nadaljevanju imela za posledico umeĹĄÄ?anje idej tudi v naÄ?rte razvojnih programov lokalne ali lokalnih skupnosti, ki so nanizane ob reki Paki. Najmanj, kar velja izpostaviti, je porajanje obÄ?utka prisotnosti vizij, to pa je eden osnovnih kazalnikov aktivnega in propulzivnega okolja, in sicer blagodejno vpliva na kakovost bivanja. Predlogi ureditev prireditvenega prostora ob jezeru, jedra Starega Velenja, Klasirnice, urejanja kolesarskih transverzal, Stare elektrarne, obmoÄ?je dolinskih jezer, obmoÄ?je Titovega spomenika so samo nekatere od teh, ki se pridruĹžujejo Ĺže umeĹĄÄ?eni in po prioriteti prvi in najpomembnejĹĄi od vseh â&#x20AC;&#x201C; tretji razvojni osi. Nekaj toplega vetra v jadrih imajo omenjene lokalne skupnosti po tem, ko so vse zelo uspeĹĄno uredile osnovna sistemska komunalna vpraĹĄanja, kot so dostop do pitne vode, obravnava odpadnih voda, obravnava odpadkov in kakorkoli Ĺže kdo to sprejme - kakovost zraka. Druga plat medalje je spreminjanje vizij v predloge idejnih reĹĄitev, ko nastopi faza ocenjevanja izvedljivosti in nastopi Ä?as za poglobljene razprave.

Glede tega si nikoli nisem povsem prepriÄ?an v oceni koliko in kako metodoloĹĄki pri tem v dolini smo. Na eni strani se zdi, da se gibljemo v Ä?asu praks, ki so znane iz avtokracij, ko prisluhnem posameznim podroÄ?jem, pa je skorajda enotna ocena, da smo v dolini ĹĄe dobri, saj da je drugje mnogo slabĹĄe oziroma res tako, da na koncu obvelja Âťtista ĹžupanovaÂŤ. Negotovost nastopi vselej, ko posameznim idejam ni mogoÄ?e najti podlage v bodisi strateĹĄkih razvojnih dokumentih ali po kateri od njenih elementov bistveno odstopa in se s tem kaĹže v povsem drugi luÄ?i, v svoji skrajnosti pa lahko predstavlja celo negacijo osnovne ideje same.

Lastne primere dobrih praks najdem v sodelovanju doline v projektu Maribor â&#x20AC;&#x201C; Evropska prestolnica kulture 2012, ki je omogoÄ?il koliÄ?ino dialoga, kot bi teĹžko ĹĄe naĹĄel kakĹĄen primer. Potek prenove srediĹĄÄ?a Velenja dojemam podobno â&#x20AC;&#x201C; od vizije do idej v sodelovanju s ĹĄirĹĄo in strokovno javnostjo. Upravljanje ÂťnamiĹĄljenegaÂŤ elementa â&#x20AC;&#x201C; Ä?asa, ki ga je za poglobljene razprave vedno premalo in ki ga vsakokratni oblastnik razume kot rovarjenje zoper njegove dobrohotne namere, ostaja majhna skrivnost velikih mojstrov. Na tem mestu bo ĹĄe dolgo izstopala poteza nekdanjega Ĺžupana in sedaj zasluĹžnega - Ä?astnega obÄ?ana Velenje, SreÄ?ka Meha, ki je v procesu dialoga s civilno druĹžbo o umeĹĄÄ?anju trase avtoceste v prostor napovedal kar ustanovitev svoje civilne iniciative, ker z ÂťonoÂŤ ni bilo mogoÄ?e najti konsenza. V jedru pregovorne finske uÄ?inkovitosti tiÄ?i umetnost in sposobnost vkljuÄ?evanja deleĹžnikov od prvega koraka dalje. Med njihovimi deleĹžniki najdemo sploĹĄno javnost, stroko in politiko - opozicijo in oblast. Poenotenje v cilju skrajĹĄa pot. Na koncu dne se izkaĹže, da je elementov, ki so pri veÄ?jih projektih potrebni presoj enostavno toliko, da ena razprava, seja, ne more biti dovolj.

Iz domoznanskega arhiva Mestne knjiĹžnice Velenje sem namenoma potegnil primer idejne ĹĄtudije Modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediĹĄÄ?ine, zbornik, ki ga je uredil dr. AleĹĄ Ä&#x152;rniÄ? in leta 2006 izdala Mestna obÄ?ina Velenje, ki obravnava primer objekta Klasirnice v Pesju. Monument, ki ga imamo danes ponovno na mizi, je ob predstavitvi res bil pomembneje osvetljen z argumenti, ki so dajali podporo izvedljivosti in prednosti, res pa je, da ĹĄtudija vsebuje tudi nasprotne argumente. NaĹĄtete so ĹĄtevilne pomanjkljivosti in nevarnosti, ki jih ob presoji izvedljivosti velja upoĹĄtevati. Klasirnico namenoma izpostavljam, ker je ob tej ideji vendarle nastala uporabna metodologija, orodje v pomoÄ? prenaĹĄanja vizij in idej v prostor ter zato, ker sem nedavno za veÄ?erno branje ponovil klasiko Frana MilÄ?inskega, Butalci, ki o svojih naÄ?rtih za prihodnost pravijo: ÂťSeveda jih imamo, a so ĹĄe vroÄ?i pod kovaÄ?evim kladivom. Ä&#x152;e bo ĹĄpiÄ?asto, bodo vile, Ä?e bo ploĹĄÄ?ato, bo lopata.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Mdance odliÄ?no zaÄ?el novo plesno sezono Dunaj â&#x20AC;&#x201C; Plesalci Plesno-rekreativnega studia Mdance so tekmovalno sezono 2018/2019 zaÄ?eli z udeleĹžbo na mednarodnem plesnem tekmovanju ÂťVienna dance openÂŤ in dosegli izvrstne rezultate. Tekmovanje z veÄ? kot 3000 udeleĹženci je potekalo od 16. do 18. februarja na Dunaju.

Vse tri Mdance skupine so se pomerile v plesni zvrsti MTV dance. NajstarejĹĄa skupina Respect

je s toÄ?ko ÂťSchool detentionÂŤ v senior kategoriji presegla konkurenco in osvojila 1. mesto. Med juniorji je skupina M-crew nastopila s plesno toÄ?ko ÂťCleaning serviceÂŤ ter dosegla odliÄ?no 2. mesto. Presenetile pa so tudi plesalke najmlajĹĄe tekmovalne skupine M-trio. Nastopile so s toÄ?ko Âť3 DollsÂŤ in prav tako osvojile 2. mesto. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

1. marca 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

ÂťPiarÂŤ velenjske obÄ?ine primer dobre prakse Podobno kot ostala druĹĄtva smo se tudi Ä?lani DruĹĄtva novinarjev Celje, v katero sodimo tudi velenjski novinarji, zbrali na letnem obÄ?nem zboru. Z opravljenim delom smo bili zadovoljni, saj smo uresniÄ?ili vse, kar smo si zastavili. Pripravili smo nekaj strokovnih sreÄ?anj in predavanj, izdali humoristiÄ?ni Ä?asopis Pipec (edini tovrstni Ä?asopis, ki izhaja na Slovenskem, z njim pa si druĹĄtvo, ki sodi med najaktivnejĹĄa v Sloveniji, zagotavlja tudi veÄ?ino sredstev za svoje delovanje).

Aktivni smo tudi v druĹženju in ĹĄportnih aktivnostih. Tradicionalno pripravljamo za svoje Ä?lane izlet, kegljaĹĄko, gobarsko in

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

novoletno sreÄ?anje. Vse to nameravamo udejanjiti tudi v tem letu. Na kegljaĹĄko sreÄ?anje pa ne bomo povabili zgolj svojih Ä?lanov, ampak tudi novinarje drugih druĹĄtev.

Seveda pa smo govorili o najveÄ?jih teĹžavah, ki spremljajo naĹĄe delo. Znova smo izpostavili neprimerno ravnanje Celjske policijske uprave, ĹĄe posebej zaradi neena-

kopravnega informiranja (nekateri mediji pridejo do informacij prej kot drugi), celjski kolegi pa so izrazili tudi nezadovoljstvo s piar sluĹžbo celjske obÄ?ine. Ob tem smo bili novinarji soglasni, da je lahko Mestna obÄ?ina Velenje primer dobre prakse na tem podroÄ?ju. ÂťPiarovkeÂŤ velenjske obÄ?ine smo torej pohvalili. đ&#x;&#x201D;˛

mz

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. STING feat. SHAGGY - Don't make me wait 2. MILA - Svoboda 3. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - Ona gre Sting in Shaggy sta zdruĹžila moÄ?i in posnela skladbo z naslovom Don't make me wait, prvi single, ki napoveduje njun prihajajoÄ?i skupni album 44/876. Sprva sta glasbenika naÄ?rtovala le izdajo skladbe Don't make me wait, a so se v navduĹĄenju nad jamajĹĄko glasbo ideje za nove pesmi kar porajale in porajale. Album naj bi izĹĄel 20. aprila.

Tako kot vsa druĹĄtva tudi v DruĹĄtvu novinarjev Celje na letnem obÄ?nem zboru ocenimo opravljeno delo in si zastavimo nove naÄ?rte.

GLASBENE novice

Slovenija v Lizbono poĹĄilja Leo Sirk Sobotni finalni veÄ?er letoĹĄnje Eme je po precej zapletenem glasovalnem postopku, v katerem je sodelovalo veÄ? strokovnih Ĺžirij ter gledalci in posluĹĄalci s svojimi glasovi, prinesel zmago Lei Sirk. Poleg nje so se na odru zvrstili ĹĄe Indigo s skladbo Vesna, INA SHAI s skladbo Glow, BQL s pesmijo Promise, Marina Martensson s skladbo Blizu, Lara Kadis z Zdaj sem tu, Proper s pesmijo Ukraden cvet in NuĹĄka DraĹĄÄ?ek s skladbo Ne zapusti me zdaj. Ĺ est strokovnih Ĺžirij, med njimi tudi ena mednarodna, je v seĹĄtevku najveÄ? toÄ?k namenilo Lei Sirk in njeni skladbi Hvala, ne!. A to je pomenilo ĹĄele polovico toÄ?k, drugo polovico so prispevali glasovi gledalcev in posluĹĄalcev. Ti so jih sicer najveÄ? namenili duetu BQL in skladbi Promise, a je v skupnem seĹĄtevku glasov Ĺžirij in obÄ?instva zmaga odĹĄla v roke Lee Sirk, medtem ko sta BQL zasedla drugo mesto.

Na tretje mesto se je uvrstila NuĹĄka DraĹĄÄ?ek.

Podeljene britanske glasbene nagrade brit Minulo sredo so v londonski areni O2 podelili Ĺže 38. na-

grade brit. Nagrado za najboljĹĄega britanskega soloizvajalca je na preseneÄ?enje ĹĄtevilnih prejel britanski hip-hoper Stormzy, ki je s svojim albumom Gang Signs and Prayer prejel tudi nagrado v kategoriji najboljĹĄih britanskih albumov. Ed Sheeran je prejel prestiĹžno nagrado za svetovni glasbeni uspeh, Dua Lipa pa za najboljĹĄo Ĺžensko soloizvajalko in za najuspeĹĄnejĹĄi preboj na glasbenem podroÄ?ju. Brita za najboljĹĄo britansko pesem je domov odnesel Rag'n'Bone Man za svojo uspeĹĄnico Human. Nagrado za najboljĹĄo britansko skupino je prejela skupina Gorillaz, po izbiri kritikov pa je za najboljĹĄo izvajalko obveljala Jorja Smith. Brit za najboljĹĄega mednarodnega izvajalca je pripadel Kendricku Lamarju. Nagrado za najuspeĹĄnejĹĄo mednarodno izvajalko je prejela Lorde, za najboljĹĄo mednarodno skupino pa zasedba Foo Fighters.

Conchita Wurst bo posnela zgoĹĄÄ?enko z Dunajskimi simfoniki

Avstrijska evrovizijska zmagovalka Conchita Wurst bo posnela zgoĹĄÄ?enko z Dunajskimi simfoniki. Na albumu, ki bo izĹĄel oktobra, se bodo znaĹĄle ĹĄtevilne priredbe velikih div, naÄ?rtuje pa tudi nekaj svojih skladb. Na albumu

se bodo tako znaĹĄle tudi priredbe pevk, kot so Shirley Bassey, Celine Dion in Barbra Streisand.

29-letna Conchita Wurst, za katero se skriva Thomas "Tom" Neuwirth, je leta 2014 Avstriji v Koebenhavnu s pesmijo Rise Like a Phoenix prinesla drugo zmago v zgodovini Evrovizije. Prvo je v 60. letih dosegel avstrijski pevec Udo JĂźrgens.

Rita Ora v PriĹĄtini nastopila pred 300.000 ljudmi Na nedavnem praznovanju 10. obletnice neodvisnosti Kosova je nastopila tudi svetovno znana zvezdnica Rita Ora. Britanska glasbenica, sicer rojena v PriĹĄtini, Ĺživi v Londonu, kamor se je s starĹĄi preselila, ko je bila stara eno leto. 27-letnica je na svoje korenine zelo ponosna, kar je dokazala z nastopom na velikem spektaklu, ki so ga je pripravili v kosovski prestolnici in ki je pritegnil kar 300.000-glavo mnoĹžico.

Po poroÄ?anju medijev bi morala na koncertu nastopiti tudi trenutno najuspeĹĄnejĹĄa Kosovka na svetovni glasbeni sceni Dua Lipa, dobitnica dveh britov na nedavni

podelitvi britanskih glasbenih nagrad. Premislila naj bi si zaradi negativnih komentarjev na svoj raÄ?un, saj naj bi za nastop v PriĹĄtini zahtevala 200 tisoÄ?akov, medtem ko je Rita Ora nastopila brezplaÄ?no.

Reggae v Tolminu letos Ĺže mesec dni prej Tolminsko sotoÄ?je bo tudi letos kraj ĹĄtevilnih festivalov. Tudi letos tam ne bo ĹĄlo brez reggaeja, ljubitelji te znaÄ?ilne jamajĹĄke glasbe pa bodo na svoj raÄ?un priĹĄli Ĺže mesec dni prej. Overjam International Reggae Festival bo namreÄ?

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. ANSAMBEL UNIKAT - Kaj pa ti 2. ANSAMBEL SPEV - Za muziko bi dala vse 3. GREGOR AVSENIK & ANS. SAĹ A AVSENIKA Spomin na Pariz 4. ANSAMBEL BLAĹ˝A HUTEVCA - Sanjam 5. ANSAMBEL MLADI GODCI - Slikar 6. ANSAMBEL Ĺ EPET - Ti znaĹĄ 7. SLOVENSKI ZVOKI - VÄ?asih ljubezen paÄ? mine 8. ANSAMBEL NAVEZA - Ko bova poroÄ?ena 9. ANSAMBEL POGUM - Spomini 10. MODRIJANI IN ISAAC PALMA - HoÄ?em le tebe

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MILA

potekal Ĺže med 10. in 15. julijem (lani je bil na sporedu avgusta), s svojim programom pa bo skuĹĄal zadovoljiti tudi najzahtevnejĹĄe okuse. Na seznamu nastopajoÄ?ih so letos Ziggy Marley, Protoje & The Indiggnation, Mellow Mood, O.B.F. ft. Charlie P & Sr. Wilson, Benny Page, Warrior Sound, Northern lights, Ma'gash, Awa Fall aka Sista Awa, New Kingston in ĹĄe ĹĄtevilni drugi. Med nastopajoÄ?imi zagotovo najbolj izstopa Ziggy Marley, najstarejĹĄi sin legendarnega Boba Marleyja, ki je v svoji glasbeni karieri osvojil Ĺže 8 grammyjev ter ĹĄe nekaj drugih glasbenih nagrad.

Na letoĹĄnji Emi se s skladbo Svoboda predstavila Mila, glasbenica poljskih korenin, ki Ĺže deset let Ĺživi in ustvarja v Sloveniji. Videli smo jo lahko v oddaji Hri Bar in kot pevko hiĹĄnega banda v oddaji Spet doma.

Svoboda je njen prvi singl v slovenĹĄÄ?ini, njena avtorja pa sta Denis Horvat (glasba) in MatevĹž Ĺ alehar Hamo (besedilo).

2 CELLOS Ä&#x152;udovita balada Perfect Eda Sheerana ni ostala neopaĹžena, tudi ko gre za Ä?lana znanega dueta violonÄ?elistov 2cellos. Stjepan Hauser in Luka Ĺ uliÄ&#x2021; sta skladbo predelala in s priredbo presenetila Sheerana, s katerim se sicer poznata, saj zanju skrbi isti menedĹžment kot za britanskega zvezdnika.

KEVIN KORADIN Kevin Koradin, ki se je popolnoma razgalil v novem Ä?utnem singlu Spomni se,

je zdaj svoje rane odprl ĹĄe z videospotom. Pesem namreÄ? nosi Kevinovo izjemno teĹžko Ĺživljenjsko izkuĹĄnjo, izgubo dekleta zaradi hude bolezni in njegov boj s to izgubo. Spot je delo reĹžiserja Marjana Cerarja â&#x20AC;&#x201C; Mopsa.

RAIVEN Raiven, ki se je na letoĹĄnji Emi ob Vidu ValiÄ?u preizkusila v vlogi voditeljice, je na prireditvi premierno predstavila tudi svoj novi singel z naslovom DaleÄ? stran. Skladba je sicer tretji singel z njenega prvenca Magenta.

BQL Brata PiletiÄ?, ki sestavljata duo BQL, sta tudi na letoĹĄnji Emi dobila najveÄ? telefonskih glasov televizijskih gledalcev in radijskih posluĹĄalcev in tako na nek naÄ?in ponovno postala zmagovalca obÄ?instva. V finalu sta izvedla angleĹĄko razliÄ?ico skladbe Ptica, ki v angleĹĄÄ?ini nosi naslov Promise.

Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

1. marca 2018

frkanje » Levo & desno «

Odstop Slišimo: sindikati bodo odstopili od napovedane stavke, če bo vodstvo odstopilo od prekinitve kolektivne pogodbe. Torej se ve, kdo bo moral naredil prvi korak? Tisti, ki je začel.

⏪

Takole so svojega župana Darka Meniha prejšnjo sredo okrancljali sodelavke in sodelavci uprave Občine Šoštanj, ko je zjutraj stopil v svoj kabinet. Mister jih je zaokrožil sedemdeset, zato so bili še baloni okrogli. To pa ni bilo edino presenečenje rojstnodnevnega dne. Hudo žurko, ki ji je dajala takt godba, je moral prestati še v domači Topolšici. Pa jo je z lahkoto. Zaradi takih ljudi, je rekel, se je lažje boriti in tudi nov križ se bo lažje nosil.

V zosu

⏫

Velenjski svetnici Breda Kolar in Majda Gaberšek sta ondan seveda govorili tudi o bližnjih volitvah. Pa je Majda šepnila: » A veš, da bo Franc kandidiral?« Breda pa se je čudila: Kateri Franc?« Potem pa je prišel mimo Čvek in slišal le še »ups!« Kateri Franc bo torej kandidiral?

⏪

Upokojenec, predsednik Kulturnega društva Gorenje Drago Tamše (stoji), ve, da brez komande danes praktično nikjer ne gre. Njegov namig na fotografiji je jasen: »Takole, fanta in dekle: dokler bom jaz šef društva, bo treba delati tako, kot bom jaz dirigiral, če vama je prav ali ne in četudi to rečem v skeču.«

Zos, Združenje občin Slovenije, opozarja, da je sicer lepo na državni ravni sprejemati všečne odločitve, a brez državnega denarnega kritja. Zaradi tega se občine znajdejo v še večjem zosu.

Kratko in dolgo V Zgornji Savinjski dolini so še enkrat »z vrha« slišali, da so za protipoplavno varnost zaenkrat »na voljo« le kratkoročni ukrepi.

A kaj, ko ti ne zadostujejo za dolgotrajna deževja.

Na zdravje!

V Sloveniji imamo vinsko kraljico. Vsako leto drugo.

V Šmartnem ob Paki imajo zdaj vinsko predsednico. Za več let.

Naval!

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Le za bogate Če težko sprejemate vse večje razlike med bogatimi in revnimi, naslednja zanimivost ne bo dobra za vaše potrpljenje. Nekateri bogataši si namreč lahko privoščijo stvari, o katerih večina prebivalstva na svetu niti razmišlja ne. Najdražja omleta

na svetu stane malce manj kot tisoč evrov, pica z mariniranim jastogom, kaviarjem in lističi zlata pa nekaj manj kot štiri tisočake. V Tokiu si je mogoče naročiti martini, ki stane skoraj 17 tisoč evrov – toliko je vreden, ker dobite v njem tudi 1-karatni diamant. Za še bolj drzno ponudbo pa so se pred kratkim odločili v neki londonski restavraciji, kjer so pripravili najdražjo margarito na svetu. Cena se giblje okoli 56 tisoč evrov, tistemu, ki bi jo naročil, pa jo bodo postregli v spremstvu varnostnikov – koktajl namreč krasi kar 4-karatni diamant.

Čips iz meduz Danskim znanstvenikom je uspelo želatinasto ogrodje meduze spremeniti v čips, ki je ze-

lo podoben krompirjevemu. Kot pravijo, je čips iz meduze zaradi načina priprave bolj zdrav kot tisti, ki smo ga poznali doslej, obema vrstama pa naj bi bila skupna tako tekstura kot okus. Čips iz meduze se pripravi tako, da telo meduze položijo v alkohol, ta pa iz njega izloči skoraj vso vodo.

To traja približno en dan. Čipsa meduze torej ni treba cvreti, saj je sestavljen zgolj iz izsuše-

nega gela meduze in nekaj kapljic alkohola. Danci upajo, da bodo nad pripravo čipsa iz meduze navdušili vrhunske kuharje s celotnega sveta. Takšna priprava bo verjetno še posebej dobrodošla čez nekaj let, ko bo zaradi višje temperature morske vode populacija meduz še narasla.

Porod radijske voditeljice prenašali v živo Ameriška radijska voditeljica Cassiday Proctor se je med pričakovanjem rojstva otroka odločila, da tudi med porodom ne bo zapustila svojih zvestih poslušalcev. V porodno sobo je tako poleg nosečnice in njenega mo-

ža prišla še celotna ekipa z delovnega mesta bodoče mamice.

Njen porod so prenašali v živo, a ne le tipično radijsko, temveč tudi s pomočjo kamer. Poslušalci so tako res ažurno izvedeli za rojstvo dečka, ki je na svet prijo-

kal s carskim rezom, ob rojstvu pa tehtal 3450 gramov.

Voditeljica je sinu nadela celo ime, ki so ga nekaj tednov prej izbrali poslušalci. »Dvanajst imen sta predlagala bodoča starša, dvanajst malce bolj hudomušnih pa smo dodali. In poslušalci so z glasovanjem odločili, da bo dečku ime Jameson,« je povedal direktor radijske postaje Scott Roddy.

kot so na primer strah pred zaprtimi prostori, pajki, nevihtami, letenjem, višino, nastopanjem …

Center Phobius sicer že od 60. let prejšnjega stoletja povezuje terapijo soočanja s fobijami in tehniko virtualne resničnosti. Kot pojasnjujejo, nastanejo fobije zaradi dolgotrajnega izogibanja soočenju z določenim strahom. Dokazano uspešna terapija za premagovanje fobij je terapija soočanja, saj bolniki tako dojamejo, da je njihov strah pretiran, in prevzamejo nadzor nad situacijo. Strokovnjaki centra Phobius na Dunaju sodelujejo s številnimi primerljivimi centri po vsem svetu.

Center za premagovanje fobij tudi na Dunaju Dunking Devilsi so Lani so na Dunaju odprli center za premagovanje fobij, ki so preskočili vlak ga poimenovali Phobius. V njem s pomočjo virtualne resničnosti zdravijo različne vrste strahov,

Akrobati Dunking Devils, ki prihajajo iz Slovenije, so v zadnjih tednih snemali 10-delno

spletno serijo za zagon facebookove platforme Watch, ki bo konkurirala spletnim ponudnikom video vsebin, kot so Netflix, YouTube in Amazon Prime. Serija se imenuje Fly Guys, akrobati pa so jo kar dva meseca in pol snemali na desetih različnih lokacijah. Devet epizod je posnetih prav v Sloveniji: v Kopru, Ljubljani, na Bloškem jezeru, v kamnolomu Verd, na Gradu Snežnik, Veliki Planini in v

Te dni si lahko obetamo velik naval na trgovine. Pa še na kaj drugega. Upokojenci so dobili dva odstotka višjo pokojnino.

Preverjeno Mnogokrat nam pamet solijo taki, ki se delajo pametne.

Levi in desni Po združeni levici bomo dobili še združeno desnico. A se bojim, da tudi po tem Slovenija ne bo cela.

Pomlajevanje Marsikje se lotevajo pomlajevanja mest. Tudi z mladimi družinami, čeprav v starih predelih mesta.

Iz krize muzeju Slovenskih železnic. V vsaki od epizod si fantje zamislijo izvedbo še nikoli prej videnih akrobacij. Po zabijanju na drvečem potniškem vlaku in akrobacijah na tovornem vlaku tokrat naši akrobati preskočijo celo parno lokomotivo. V posnetkih je prikazano načrtovanje, poskusi in padci ter seveda uspešna izvedba podviga. Čeprav je bil v javnosti doslej objavljen šele drugi del, je serija že presegla štiri milijone ogledov.

Večkrat z raznih strani slišimo, da v Sloveniji krize ni več. A res? Ob vsem tem, kar se pri nas dogaja!?

Prikladno Zmagovalna pesem, ki nas bo zastopala na Evrovizijskem tekmovanju, ima uporaben naslov tudi za volivce, ko jih bodo nagovarjali nekateri kandidati. Hvala, ne!

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

ZELENA PRILOGA

1. marca 2018

Ni veÄ? daleÄ? Ä?as, ko bo napoÄ?ila pomlad, narava bo ozelenela in se odela v razkoĹĄne Ĺžive barve. To je Ä?as, ko imajo vrtiÄ?karji, kmetovalci, sadjarji, vrtnarji, gozdarji in vsi ostali, ki so v stiku z naravo, obilico dela. Svoj lonÄ?ek pa obvezno pristavijo tudi ekologi, saj se nadvse trudijo, da bi vsi skupaj Ĺživeli zdravo in v soĹžitju s Ä?im bolj Ä?istim okoljem.

Rez jagodiÄ?evja za novo sezono Narava je naĹĄe bogastvo JagodiÄ?evje v zaÄ?etku pomladi pripravimo na novo sezono z ustrezno zimsko rezjo.

nu in hitro uniÄ?i cel grm. V enem grmu ribeza imamo okoli 12â&#x20AC;&#x201C;15 poganjkov, med katerimi kolobarimo. To pomeni, da imamo nekaj 4-letnih, 3-letnih, vse do par enoletnih.

Oblikujemo pravilno obliko grmov, posamezne poganjke in odprto ter osonÄ?eno kroĹĄnjo. Za soÄ?ne plodove z veliko vitaminov poskrbimo s primernim gnojenjem.

Sadni vrt pognojimo z ekoloĹĄkim organskim gnojilom Plantella Organik in tako zagotovimo hranila za vso sezono. JagodiÄ?evje najbolje uspeva v lahkih, dobro humoznih in rahlo kislih tleh.

RdeÄ?i in rumeni ribez

Ä&#x152;rni ribez Ä&#x152;rni ribez zelo enostavno loÄ?imo od drugih ribezov po vonju.

NeĹžno podrgnemo po lesu in brstih in prste povohamo, saj ima Ä?rni ribez prijeten, specifiÄ?en vonj, medtem ko ga ostali nimajo. Pri Ä?rnem ribezu so posamezna stebla rodna 4 leta, potem jih je potrebno nadomestiti z novimi. Stebla vedno samo izrezujemo. Stebel nikoli ne krajĹĄamo, saj z ranami izpostavimo ribez ĹĄkodljivcu steklokrilki, katere liÄ?inka potuje po njegovem strĹže-

Pri rdeÄ?em ribezu imamo v grmu tako kot pri Ä?rnem okoli 12 poganjkov. Razlika je v tem, da so njegovi poganjki lahko rodni 6â&#x20AC;&#x201C;8 let. Prav tako stare poganjke izrezujemo in jih nadomestimo z novimi. Poganjke lahko krajĹĄamo in reĹžemo po Ĺželji, pazimo le na to, da je celoten grm lepo odprt in dobro osonÄ?en za zdrave in soÄ?ne plodove. Ä&#x152;e imamo le eno rastlino ali dve, lahko za enostavno gnojenje uporabimo organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodiÄ?evje, katerega 1 kg zadostuje za 5 m2.

AmeriĹĄka borovnica Borovnice potrebujejo zemljo s kislim pH. Zato pri sajenju uporabimo Plantella Specialno zemljo

za rododendrone, ki ima kisel pH in dobro strukturo za moÄ?no ukoreninjenje. Posamezni poganjki so rodni 6 do 8 let, ko rodnost moÄ?no pade in jih je treba izrezati in nadomestiti z novimi. Izrezujemo in krajĹĄamo poganjke tako, da je sredina grma lepo osonÄ?ena in odprta. Poganjkov na glavnih in stranskih vejah ne krajĹĄamo, saj rodi na koncu poganjkov. Za ohranjanje kislega pH tal uporabljamo kakovostno ekoloĹĄko organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za ameriĹĄke borovnice.

Zemlja oz. prst, ki je polna hranilnih snovi, da veÄ?ji, lepĹĄi in obilnejĹĄi pridelek. NekoÄ? so ljudje posegali predvsem po domaÄ?em hlevskem gnoju in humusu. Rodovitna zemlja vsebuje zadostno koliÄ?ino mikroorganizmov, ki poskrbijo, da je zraÄ?na, ima boljĹĄo strukturo in veÄ?jo "odcednost" tal. Zemljo je potrebno negovati, jo torej gnojiti in kolobariti.

Umetnih oz. mineralnih gnojil vrtiÄ?karjem ne priporoÄ?amo. Delujejo hitro in v kratkem Ä?asu izboljĹĄajo lastnosti tal (uporabljajo se pri

veÄ?jih obdelovalnih povrĹĄinah). V danaĹĄnjem Ä?asu vrtiÄ?karji posegajo predvsem po organskih gnojilih, ki so veÄ?inoma v obliki peletov. Prednost organskih gnojil pred hlevskih gnojem in humusom je, da se dozirajo v manjĹĄih koliÄ?inah, delujejo enako dolgoroÄ?no in zaradi termiÄ?ne obdelave ne vsebujejo semen, klic, bolezni ali primesi. Uporaba organskih gnojil je priporoÄ?ena enkrat do dvakrat letno oz. po potrebi.

Organik je organsko hitro delujoÄ?e gnojilo, ki pozitivno vpliva na

rodnost zemlje, primerno za vrtiÄ?karje.

Biogrena je visokokakovostno dolgo delujoÄ?e gnojilo, primerno za vrtiÄ?karje, ki Ĺželijo izboljĹĄati strukturo tal in imeti velik pridelek.

Vetisa-Orgo je 100-odstotno organsko kokoĹĄje gnojilo, ki krepi koreninski sistem rastline in so tako bolj odporne na bolezni in suĹĄo.

Organo je nadomestek hlevskega gnoja in izboljĹĄuje strukturo in zraÄ?nost tal ter jih bioloĹĄko aktivira.

Vsekakor Vam bomo pri nakupu gnojil v Trgovini KoĹĄarica z veseljem strokovno svetovali.

Aronija Aronija je del tako sadnega vrta kot okrasnega, saj zelo lepo cveti, ima zdrave plodove ter Ä?udovito jesensko listje. Gojimo jo v obliki grma, kjer imamo 4 do 5 glavnih poganjkov, ki naredijo kroĹĄnjo 2 do 2,5 m visoko in so rodni do 10 let. Vedno vzgajamo nekaj manjĹĄih poganjkov, ki bodo po potrebi nadomestili starejĹĄe. Veje, ki se kriĹžajo in rastejo ena v drugo ali pa so stare, prenizke, preprosto izreĹžemo. Pri vseh izrezovanjih nastale rane dobro zamaĹžemo s cepilno smolo Bio Plantella Arbosan in prepreÄ?imo vdor bolezni in ĹĄkodljivcev v rastlino ter hitrejĹĄe celjenje rane. đ&#x;&#x201D;˛

Vanes HusiÄ&#x2021;, univ. dipl. inĹž. agr.

đ&#x;&#x201D;˛

Nives PirmanĹĄek, KoĹĄarica Pesje

ina Trgov nih prijazdi lju KoĹĄarica Pesje, Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40

Ta hip med ostalim: - NPK 15-15-15, 25 kg, Kappa - KAN 27% N Kutina - Semenski krompir dessire a 35/55, 25kg - Semenski krompir rudolph asi 35/55, 25kg

Ĺže od 8,25 â&#x201A;Ź Ĺže od 5,65 â&#x201A;Ź 15,90 â&#x201A;Ź 26,50 â&#x201A;Ź

Velika izbira ostalega sem. krompirja in sem. koruze!

Sprejemamo naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

Ni da ni, kar se po ugodnih cenah v trgovinah KoĹĄarica dobi!

zanesljivo moÄ?nejĹĄi Ĺže 40 let

ZANESLJIVA PONUDBA IN SEJEMSKE UGODNOSTI

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

ZELENA PRILOGA

Rastlinjaki 2x4m

3x4m

4 eur

3 x 4 m le 24

Za naroÄ?ilo in informacije pokliÄ?ite ali piĹĄite na e-naslov: profilplast@profilplast.si

031/675 639

Dostava po poĹĄti 30,5 EUR.

â&#x20AC;˘ rastlinjaki po meri â&#x20AC;˘ menja se le folija (na 5 do 8 let) â&#x20AC;˘ primerni za zimsko zelenjavo, poleti za paradiĹžnik

Profilplast, d. o. o.

Zavrh nad Dobrno 10 3204 Dobrna www.profilplast.si e-naslov: profilplast@profilplast.si

1. marca 2018

Pripravimo tla na vrtu Pomlad se bliĹža in z njo delo na vrtu. Povsod zemlja Ĺžal ni idealna za vzgojo vseh vrst zelenjave, zato jo s pravo obdelavo v zaÄ?etku sezone poskuĹĄamo prilagoditi svojim Ĺželjam Zapomnimo si, da zemljo obdelujemo le, ko je ta suha in topla. V nasprotnem primeru uniÄ?imo strukturo tal ter mikroorganizme, ki Ĺživijo v njej. Obdelava je odvisna od tipa tal.

Rahla, peĹĄÄ?ena tla je priporoÄ?ljivo zrahljati z vilami, ki jih le zapiÄ?imo v zemljo ter zasuÄ?emo. Lopatanje ali ťtihanjeÂŤ je praktiÄ?no nujno za teĹžka, zbita, glinena tla. Vrtno zemljo pripravljamo okoli 2 tedna pred sejanjem ali

Za bralce do 15. marca 2018 dostava GRATIS !

Kaj je hortikultura?

Hortikultura je v slovenskem prostoru sorazmerno nov izraz, medtem ko za staro Evropo to ne velja. To potrjuje tudi dejstvo, da je bila prva vrtnarska ĹĄola v Sloveniji ustanovljena leta 1946, ki jo je ustanovilo takratno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, imenovano DrĹžavna vrtnarska ĹĄola Medlog pri Celju. Tu je danaĹĄnja Ĺ ola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, ki je pred kratkim praznovala 70-letnico delovanja in vpisuje v razliÄ?ne programe izobraĹževanja s podroÄ?ja hortikulture, v kateri so najbolj znani poklici vrtnar, cvetliÄ?ar, hortikulturni tehnik, cvetliÄ?arski mojster, vrtnarski mojster, inĹženir hortikulture.

Hortikultura je znanstvena veda, ki se ukvarja z gojenjem okrasnih rastlin, vrtnin in diĹĄavnic, sadnega drevja in grmiÄ?evja ter vinske trte. Ko govorimo o hortikulturi, razumemo vrtni prostor v kontrastu s kmetijskim prostorom. V tem smislu ima velik pomen umetnost oblikovanja v povezavi z estetiko.

PodroÄ?ja hortikulture so naslednja: kultura vzgoje in uporabe okrasnih rastlin, krajinska arhitektura, vrtnarstvo, vrtnine in zeliĹĄÄ?a, sadjarstvo, vinogradniĹĄtvo, drevesniÄ?arstvo, terapevtska hortikultura, vrtiÄ?karstvo, grajski vrtovi in parki, drevoredi, rastline v mestu, urbana hortikultura, kulturna dediĹĄÄ?ina, turizem.

Morda bi si za zaÄ?etek postavili vpraĹĄanje, kako in kaj opazim kot starĹĄ, da mojega otroka zanima podroÄ?je vrtnarstva, cvetliÄ?arstva, aranĹžerstva ali krajinarstva? Ĺ˝e v najneĹžnejĹĄih otroĹĄkih letih gojijo poseben odnos do rastlinskega sveta, radi nabirajo cvetje, zelenje ter ostale dele rastlin v okolici svojega doma, na travniku ali nedeljskem sprehodu, ga prinaĹĄajo v svojo sobo in se trudijo narediti najlepĹĄi ĹĄopek. Izborijo si prostor na domaÄ?em vrtu, kjer gojijo rastline, ki so jim ĹĄe posebej pri srcu. Znajo opaziti lepoto rastlinskega sveta v vsakem letnem Ä?asu. To so bodoÄ?i sluĹĄatelji te ĹĄole. Izbrati program ĹĄolanja, v katerem dijaki uĹživajo, je zanimiv izziv za vse. Vabljeni k vpisu v razliÄ?ne programe Ĺ ole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. đ&#x;&#x201D;˛

Priprava gredic

sajenjem, nikakor ne veÄ?, ker se lahko zaradi vremenskih dejavnikov struktura zemlje spremeni, pa bi bilo naĹĄe rahljanje zaman.

Rahljamo s kamninsko moko

V teĹžkih ilovnatih tleh z veliko vsebnostjo glinenih delcev se voda dobro zadrĹžuje, vendar zaradi zbite in trde strukture rastline teĹžje razvijejo koreninski sistem, kar je najveÄ?ji problem pri vzgoji korenovk in gomoljnic.

Rahljanje teĹžke zemlje se ne zgodi kar Ä?ez noÄ?. Potrebnih je veÄ? sezon in kar nekaj dela, preden zemljo spravimo v Ĺželjeno ÂťrahlostÂŤ. ZaÄ?nemo z dodajanjem fino mlete kamninske moke Plantella Biovit v koliÄ?ini 10 kg/100 m2. Enostavno ga potresemo po vrhu zemlje in z lopato ali vilami zmeĹĄamo

z vrhnjo plastjo tal. Sredstvo vsebuje minerala bentonit in zeolit. Struktura teh mineralov je zelo pomembna, ker sta porozna, kar v praksi pomeni, da dobro veĹžeta nase organsko snov ter vodo in hranila. NajveÄ?ji uÄ?inek je, Ä?e ga uporabljamo v kombinaciji z apnenim peskom Plantella Kalcivit v koliÄ?ini 10 kg/100 m2. Postopek ponovimo jeseni.

Organska snov skupaj z mikroorganizmi v tleh ustvarja humus, brez katerega ni Ĺživih in rodovitnih tal. Ima pa tudi zelo pomembno lastnost â&#x20AC;&#x201C; vrivanje med talne delce. V ilovnatih tleh se vriva med delce in tako rahlja zemljo, v peĹĄÄ?enih tleh pa povezuje delce med sabo. Zato je dodajanje organske snovi v tleh izjemnega pomena za ohranjanje rodovitnih tal. Spomladi zaÄ?nemo gnojiti z ekoloĹĄkim organskim gnojilom Plantella Organik, ki ga dodamo posameznim rastlinam glede na kolobar in potrebe rastlin po hranilih.

Gnojilo enostavno potresemo po vrhu zemlje, pregrabimo s tanko plastjo zemlje in dobro zalijemo. Ĺ e bolje, Ä?e to storimo pred deĹžjem.

Da gredice ne bodo gole

Zapomnimo si tudi, da vrt naj ne bo nikoli prazen, ker je tako zemlja izpostavljena eroziji, vodni in vetrni. Hitro se izsuĹĄi in zaskorji. S tem je tudi onemogoÄ?eno delovanje mikroorganizmov. Del vrta, ki ga ne bomo obdelovali, namesto da ga pustimo praznega, zasejemo z zelenim gnojilom. Zeleno gnojenje so rastline, ki zapolnijo del vrta in ga zaĹĄÄ?itijo pred erozijo. V spomladanskem Ä?asu je za zeleno gnojenje primer-

no Ĺžito (pĹĄenica, rĹž, jeÄ?men) ali gorjuĹĄica.

Pomembno je, da rastline, preden semenijo, vdelamo v tla. To pomeni, da rastline pokosimo, poloĹžimo po tleh, razsekamo z lopato in zmeĹĄamo z vrhnjo plastjo tal. Mikroorganizmi bodo s pomoÄ?jo deĹževnikov predelali vneĹĄeno organsko snov v hranila in humus ter tako poskrbeli za ohranjanje rodovitnosti tal. Na korenine stroÄ?nic (fiĹžol, grah, bob) se v zemlji naselijo bakterije, ki veĹžejo duĹĄik v tla. Zeleni nadzemni del rastline odreĹžemo tako, da ostanejo korenine in z njimi duĹĄik v zemlji. Ä&#x152;e je nadzemni del rastline zdrav, brez bolezni, ga enostavno razsekamo in vdelamo v tla.

Zastirka v tleh zadrĹžuje vodo, v hladnih dneh pa toploto.

IzsuĹĄevanje in erozijo zmanjĹĄamo tudi z zastirko, saj zadrĹžuje vodo v tleh, prav tako toploto v hladnih mesecih. PoveÄ?a se tudi aktivnost mikroorganizmov, zato jo med sezono dodajamo, ker jo mikroorganizmi skupaj z deĹževniki razgradijo in vnesejo v tla. Tako poskrbimo ĹĄe za prehrano deĹževnikov, ki so naravni plugi, rahljalci zemlje. đ&#x;&#x201D;˛

Vanes HusiÄ&#x2021;, univ. dipl. inĹž. agr.

Nagradna kriĹžanka Eurofins ERICo

Ĺ tefanija Kos Zidar

Ĺ ola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje

Ĺ OLA, KJER JE LĂ&#x2030;PO DOMA.

VABLJENI K VPISU

SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA Ĺ OLA cvetliÄ?ar vrtnar aranĹžerski tehnik hortikulturni tehnik VIĹ JA STROKOVNA Ĺ OLA hortikultura snovanje vizualnih komunikacij in trĹženja Info: www.hvu.si | 03 428 59 00 in

Eurofins ERICo Velenje, d. o. o.

KoroĹĄka 58, Velenje Tel.: 03/ 898 19 30 www.erico.si Eurofins ERICo Ĺže Ä?etrt stoletja analizira stanje posameznih sestavin okolja in na tej osnovi pripravljamo programe sanacije okolja. InĹĄtitut je bil ustanovljen z namenom sanacije okolja v Ĺ aleĹĄki dolini, sedaj pa svoje znanje prenaĹĄa po vsej Sloveniji in tudi drĹžavah bivĹĄe Jugoslavije. Izdelali smo veÄ?ino sanacijskih programov v Ĺ aleĹĄki dolini (zrak, vode, tla). Enako pomembno je sodelovanje s podjetji, kjer na podlagi Eurofins-ERICo-vih analiz in naÄ?rtov sanacije okolja uspeĹĄno izvajamo (zmanjĹĄevanje negativnih okoljskih vplivov in s tem onesnaĹženosti voda, tal, zraka, bolj zdravo delo zaposlenih â&#x20AC;Ś). Z vstopom v mednarodno mreĹžo Eurofins se je nabor analiz in drugih storitev izjemno poveÄ?al in po novem Eurofins ERICo lahko naroÄ?nikom pri sanaciji okolja pomaga ĹĄe v veÄ?jem obsegu.

Na Eurofins ERICo, d. o. o., smo usposobljeni in akreditirani za ĹĄiroko paleto okoljskih analiz, med drugim tudi za vzorÄ?enja in analize tal. Izvajamo doloÄ?itve vsebnosti vseh pomembnih makrohranil ter svetujemo pri gnojenju.

ReĹĄeno izrezano geslo poĹĄljite najkasneje do 12. marca 2018 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka Eurofins ERICoÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (analizo vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti). Trem izĹžrebanim reĹĄevalcem kriĹžanke bodo za nagrado podarili analizo vzorca vrtnih (ali kmetijskih) tal z gnojilnimi nasveti.

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 17

1. marca 2018

ZELENA PRILOGA

17

ji nerazgradljivi delci (odpadki hrane, koruza, solata, krompir, olupki..); â&#x20AC;˘ vlaĹžilni robÄ?ki, nerazgradljivi papir, kondomi in damski vloĹžki, tekstil â&#x20AC;˘ radioaktivne snovi (pr. iz zdravstvenih domov, bolniĹĄnic,...) â&#x20AC;˘ voda iz bazenov in jacuzzi-jev, ĹĄopi las, moÄ?na barvila, odpadne barve.

â&#x20AC;˘ KemiÄ?na sredstva za Ä?iĹĄÄ?enje odtokov Navedeno je potrebno upoĹĄtevati za normalno delovanje Ä?istilne naprave. Ob neupoĹĄtevanju danih vodil je lahko delovanje Ä?istilne naprave moÄ?no moteno, pojavijo se neprijetni vonji. Ĺ e posebej maĹĄÄ?obe in olja povzroÄ?ajo moÄ?an smrad. MaĹĄÄ?obe je potrebno đ&#x;&#x201D;˛ loÄ?iti Ĺže v kuhinji.

Pred nakupom bioloĹĄke Ä?istilne naprave Odstranjevanje odpadnih voda je na podroÄ?jih, kjer se ne bo gradilo javno omreĹžje, zaradi mnogih uredb, zakonov in predpisov, ki jih je treba upoĹĄtevati, na prvi pogled videte zapleteno. S pravim partnerjem in ustrezno izbranim sistemom imate dolgoroÄ?no korist, saj odpadejo vsi stroĹĄki dragih prikljuÄ?nin na kanalizacijo, kakor tudi drago letno Ä?iĹĄÄ?enje odplak. V Sloveniji se veliko gospodinjstev ne bo moglo ekonomiÄ?no prikljuÄ?iti na kanalizacijsko omreĹžje. Mi vam ponujamo ĹĄirok izbor naprav z inovativnimi reĹĄitvami za decentralizirano odstranjevanje odpadnih voda.

Ponudba je velika, od greznic za fekalije brez odtoka, veÄ?prekatnih greznic, ki so predpripravljene za predelavo v Ä?istilno napravo, preÄ?rpalni jaĹĄki za fekalije do popolnoma bioloĹĄkih malih Ä?istilnih naprav. Ti proizvodi omogoÄ?ajo Ä?iĹĄÄ?enje hiĹĄnih odplak, ki so potem speljane v ponikalni sistem ali povrĹĄinski vodotok. V naĹĄi ponudbi, pa najdete tudi enostavne elemente za izdelavo ponikalnega sistema.

Z novimi pravili bo Ä?istilna naprava obvezna za vse tiste, ki ne bodo imeli moĹžnosti prikljuÄ?itve na javno kanalizacijsko omreĹžje. Pred nakupom se dobro pozanimajte o kvaliteti bodoÄ?e Ä?istilne naprave.

Poceni nakup obiÄ?ajno ni najboljĹĄi nakup. Napravo kupujete za veÄ? deset let, zato mora biti izdelana iz vrhunskih komponent in materialov.

Na kratko pred nakupom 1. Velikost izberite glede na ĹĄtevilo oseb, ki stalno Ĺživijo v objek-

tu (prevelika ali premajhna naprava ne deluje dobro) 2. Izberite mesto postavitve ( zelenica ali parkiriĹĄÄ?e/dovozna pot ), oddaljenost naprave naj bo znotraj 20 m.

3. Naprava mora imeti vse certifikate (moÄ? Ä?iĹĄÄ?enja, stabilnost, vodotesnost).

4. Naprave, ki imajo vse predpisane certifikate, so bile testirane v realnih pogojih cca. 9 mesecev in 100% delujejo ob pravilni uporabi in vzdrĹževanju.

5. Naprava naj bo v moÄ?nih in stabilnih rezervoarjih s certifikatom o stabilnosti in vodotesnosti. MoÄ?nejĹĄi je rezervoar, manj je zapletov pri vgradnji 6. Izberite napravo s Ä?im manj pokvarljivimi elektronskimi deli (niĹžji stroĹĄki vzdrĹževanja v bodoÄ?nosti).

7. Izberite napravo, ki v rezervoarju nima elektriÄ?nih ali gibljivih delov 8. Naprava naj ima primerno velik usedalni del rezervoarja, da bodo stroĹĄki Ä?iĹĄÄ?enja mulja Ä?im niĹžji (npr. na 3 leta) 9. Kupujte pri podjetjih, ki so specialisti in imajo veliko izkuĹĄenj na tem podroÄ?ju 10.Izberite kar najboljĹĄe razmerje med kvaliteto in ceno. Napravo kupujete za obdobje veÄ? deset let.

11. Ne pozabite na ponikalni sistem Poceni nakup, ne pomeni vedno dober nakup. PovpraĹĄajte o kvaliteti kompresorja, njegovi moÄ?i, saj je z moÄ?jo kompresorja pogojena

poraba elektriÄ?ne energije. ObiÄ?ajno pomeni poceni nakup viĹĄje vzdrĹževalne stroĹĄke v bodoÄ?nosti, ter obilo teĹžav z nepravilnim delovanjem naprave.

Pomembno : snovi, ki ne sodijo v Ä?istilno napravo â&#x20AC;˘ kisline (pH vrednosti pod 6,5) in moÄ?ni lugi (pH vrednosti nad 8,5);

Zakaj bi se odloÄ?ili za naravno posteljnino Soven?

Lastnosti volnenih odej, nadvloĹžkov in vzglavnikov iz slovenske ovÄ?je volne: Volna je odliÄ?en toplotni izolator, ĹĄÄ?iti pred mrazom in toploto, zato je uporabna za mrzle in vroÄ?e dni. Ima masaĹžni uÄ?inek na telo, pospeĹĄuje prekrvavitev v tkivih. BlaĹži revmatske teĹžave, blaĹži boleÄ?ine pri kroniÄ?nih obrabah vretenc, izboljĹĄuje stanja po poĹĄkodbah.

Dosega sploĹĄno sprostitev.

IzboljĹĄuje kakovost spanja, pomaga pri glavobolu, migrenah in nespeÄ?nosti. Ĺ˝elimo vam mirno, prijetno in zdravo spanje s slovensko posteljnino SOVEN.

www.soven.si

Naravna ovÄ?ja volna SOVEN d.o.o. | Mariborska cesta 48 | 2352 Selnica bo Dravi Tel.: 02 647 05 74 | soven@siol.net

â&#x20AC;˘ soli v veÄ?jih koncentracijah, gnojnica Ĺživalskega izvora â&#x20AC;˘ zdravila, moÄ?ni strupi, umetna gnojila, olja in masti (mineralna olja, jedilna olja, masti !) â&#x20AC;˘ topila (bencin, topila za barve tekoÄ?i praĹĄki,..), snovi, ki povzroÄ?ajo moÄ?an smrad â&#x20AC;˘ prekomerna uporaba Ä?istil, praĹĄkov, â&#x20AC;Ś.. â&#x20AC;˘ na vodi plavajoÄ?i delci ali teĹž-

Naš ­čas, 1. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 18

01.51

20.56

01.52

02.38

03.26

00.04

05.59

15.45

09.25

20.28

07.18

Maj

04.08

20.59

20.49

16.58

23.37

16.03

10.17

PO Bonifacij

13.48

10.03

SR Janez

08.01

ČE Jošt PE Erik

22.31

NE Bernard PO Feliks TO Milan SR Željko ČE Suzana PE Gregor SO Zdenko NE Janez

SR Ivana ČE Angela

19.37

03.24

04.10

TO Magdalena 16.19 04.12

PO Avguštin

07.31

SO Ivo

05.49

TO Zofka

NE Servacij

SO Pankracij

PE Žiga

ČE Izidor

SR Gregor

TO Viktor

PO Stanislav

NE Janez

SO Angel

PE Cveto

ČE Aleksander

SR Boris

Praznik dela TO Jože

April Velika noč

1 NE Hugo Velikonočni ponedeljek 12.26 2 PO Franc 3 TO Ljuba 12.32 4 SR Izidor 5 ČE Vinko 12.40 6 PE Vilijem 7 SO Darko 8 NE Albert 09.17 09.06 9 PO Tomaž 10 TO Mehtilda 15.20 11 SR Leon 12 ČE Lazar 13 PE Ida 01.13 14 SO Valerij 15 NE Helena 16 PO Bernarda 03.57 06.49 17 TO Rudi 01.05 18 SR Konrad 19 ČE Leon 20 PE Neža 00.55 21 SO Simeon 22 NE Leonida 23.45 14.43 23 PO Vojko 02.07 24 TO Jurij 25 SR Marko 26 ČE Marcelin 14.16 Dan upora 27 PE Jaroslav 28 SO Pavel 29 NE Robert 20.48 30 PO Katarina 02.58

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 00.11

07.06

18.47

2.38 - 20.11

21.43

17.22

06.43

01.16

SO Beno

12.51

14.38 PO Marko TO Julijana SR Silverij ČE Alojz

08.54

PE Ahac SO Kresnica

10.12 TO Stojan SR Ema ČE Hotimir

PE Peter in Pavel SO Emilija

06.40

10.34

NE Janez Dan državnosti PO Hinko

06.53

NE Dolfe

PE Vid

ČE Vasilij

SR Anton

TO Janez

PO Srečko

NE Marjeta

SO Primož

PE Medard

ČE Robert

SR Norbert

TO Valerija

PO Franc

NE Pavla

SO Erazem

PE Fortunat

Junij

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 20.32

13.36

12.35

01.58

NE Špela

22.20

19.33

12.44

16.28

15.54

15.07

08.47

00.03

16.56

04.01

05.57 TO Ljubica SR Olga ČE Mohor PE Evgen SO Franc NE Vladimir PO Marija TO Aleš SR Miroslav ČE Vincenc PE Marjeta SO Danilo NE Majda PO Branislav TO Kristina SR Jakob ČE Ana PE Sergij SO Zmago NE Marta PO Peter TO Ignac

21.52

PO Veronika

04.48

SO Ciril in Metod

PE Bogomila 09.51

ČE Anton

SR Urh

TO Irenej

PO Marija

NE Bogoslav

Julij

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

Avgust SR Peter ČE Alfonz PE Lidija SO Dominik NE Marija PO Ljubo TO Kajetan SR Miran ČE Janez PE Lovrenc SO Suzana NE Klara PO Lilijana

11.58

13.56

09.48

TO Demetrij Marijino vnebovzetje SR Marija ČE Rok PE Pavel SO Helena NE Ljudevit PO Bernard TO Ivana SR Timotej ČE Filip PE Jernej SO Ludvik NE Viktor PO Jože TO Avguštin SR Janez ČE Roza PE Rajko

07.59

20.20 14.05

14.15

03.42 10.46

18.24

22.24

22.24

22.41

18.59

01.40

13.45

SO Tilen NE Štefan PO Dora TO Zalka

20.20

22.34

13.14

SR Lovrenc ČE Zaharija

21.01 SO Marija NE Peter PO Nikolaj TO Milan SR Gvido ČE Filip PE Rasto SO Nikodem

TO Irena SR Suzana ČE Svetlana PE Matej SO Mavricij NE Slavojko PO Nada TO Gojmir SR Justina

07.17

06.23

01.52

08.34

06.26

20.18

PE Venčeslav

01.50 NE Sonja

SO Mihael

ČE Kozma, Damjan

04.52

PO Frančiška 01.15 05.52

NE Ljudmila

04.57

PE Marko

20.01

04.37

September

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

Koroška cesta 40 A, Velenje

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

20.18

Koledar biološkega vrtnarjenja 2018

NE Krištof PO Gregor TO Kristina SR Matilda ČE Klemen PE Hilarij SO Jerica NE Edvard

23.06

PO Jožef TO Srečko 17.10

ČE Vasilij PE Jože SO Gabrijel NE Minka PO Maksima TO Rupert SR Janez ČE Ciril PE Bogo SO Benjamin 14.37

18.28

SR Benedikt

16.35

14.11

SO 40 mučencev

PE Frančiška 12.20

ČE Janez

SR Tomaž

TO Nika

PO Janez

NE Kazimir

SO Marin

PE Janja

ČE Albin

Marec

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

Za urejeno okolje.

Koroška cesta 40, Velenje | www.pup.si

SR Danijel

ČE Milan

PE Maks

SO Edvard

NE Veselko

PO Terezija

TO Jadviga

11.45

04.10

16.18

09.30

14.09

15.31

17.09

14.35

05.12

20.23

04.42

Legenda

SR Marjeta

ČE Luka

PE Etbin

SO Irena

NE Urška

PO Vendelin

TO Severin

12.50

18.45

ČE Darija

08.26

SO Sabina

NE Simon

PO Ida

TO Marcel Dan reformacije SR Bolfenk 17.40 00.47

09.05

PE Lucijan

SR Rafael

20.02

TO Abraham 05.47

PO Brigita

NE Marko

SO Vera

PE Marcel

ČE Frančišek

SR Terezija

TO Bogumil

PO Julija

Oktober

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

cvetje

prvi krajec

listnate vrtnine

počitek zaradi mrka

PE Dušanka

SO Silva

NE Drago

PO Zahar

TO Lenart

ČE Bogomir

PE Teodor

SO Andrej

NE Martin

PO Emil

TO Stanislav

SR Nikolaj

ČE Polde

PE Jerica

SO Gregor

NE Roman

PO Elizabeta

23.40

21.52

16.33

23.25

11.56

20.58

TO Srečko

SR Marija

16.01

16.11

PE Klemen

SO Janez

NE Katarina

06.39

PO Konrad

TO Vigil

15.23

ČE Radivoj

PE Andrej

plodovne vrtnine

zadnji krajec

SO Marijan

NE Blanka

PO Franc

TO Barbara

SR Savo

ČE Miklavž

PE Ambrož

SO Marija

NE Valerija

PO Smiljan

TO Danijel

SR Aljoša

ČE Lucija

PE Dušan

SO Kristina

NE Albina

PO Lazar

ščip

korenaste vrtnine

mlaj

02.26

08.14

07.33

05.59

00.23

07.11

20.28

07.44

12.49

SR Urban

02.31

PE Tomaž

01.40

SO Mitja

NE Viktorija

13.44

08.06

15.07

22.41

ČE Janez

PE Živko

SO David

NE Evgen

PO Silvester

10.34

PO Eva Božič TO Božič Dan samostojnosti SR Štefan

18.48

ČE Julij

TO Teo

08.20

December

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

Koroška cesta 46, Velenje

SR Jakob

01.19

ČE Cilka

06.39

15.54

SR Engelbert 17.02 01.11

21.00

Dan spomina na mrtve 10.04 ČE Vsi sveti

November

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

Koroška cesta 40 A Velenje

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 19

19

ZELENA PRILOGA

1. marca 2018

Kolobarjenje za zdrav pridelek Ä&#x152;emu kolobarjenje sploh sluĹži? Ĺ˝e pred mnogo leti so ugotovili, da pravilna menjava kultur na poljih in vrtovih pomeni boljĹĄi pridelek in manjĹĄi pojav bolezni in ĹĄkodljivcev. Za slovenske vrtove je najbolj primeren ĹĄtiriletni kolobar, saj gojimo zelo raznolike rastline. Za ta namen je razvita brezplaÄ?na aplikacija NarediVrt.si, s katero naredimo naÄ?rt kolobarjenja, ki vkljuÄ?uje tudi dobre sosede.

Vrtnarite skupaj z nami. Strokovni nasveti na 080 81 22, v Klubu Gaia in na aplikaciji NarediVrt.si | UNICHEM.si

Kmetija JevĹĄnik

Laze 40, Ĺ entilj

Prodaja kislega zelja in repe

041 454 902

- doma: pon â&#x20AC;&#x201C; pet: 9 â&#x20AC;&#x201C; 18, sobota: 8 â&#x20AC;&#x201C; 13 - v mesnici Dobnik v Starem Velenju

www.zelenjava-velenje.com

Nov srednjeĹĄolski program: veterinarski tehnik Ĺ olski center Ĺ entjur je ĹĄola z veÄ? kot stoletno tradicijo. Pouk se je na takratni Kmetijski ĹĄoli zaÄ?el 3. januarja 1910. Ĺ ola se je ves Ä?as razvijala in tako je danes Ĺ olski center Ĺ entjur organiziran kot zavod z dvema organizacijskima enotama: Srednjo poklicno in strokovno ĹĄolo ter ViĹĄjo strokovno ĹĄolo. IzobraĹžuje za podroÄ?ja kmetijstva, Ĺživilstva, naravovarstva ter gostinstva in turizma. IzobraĹževalni programi pokrivajo prehranjevalno verigo, torej pridelavo, predelavo in ponudbo. Poleg obstojeÄ?ih programov se bo v ĹĄolskem letu 2018/2019 zaÄ?el izvajati tudi srednjeĹĄolski program veterinarski tehnik.

Poleg sploĹĄnih ciljev vzgoje in izobraĹževanja izobraĹževalni program veterinarski tehnik omogoÄ?a

dijakom, da: â&#x20AC;˘ se usposobijo za izvajanje veterinarsko-tehniÄ?ne oskrbe Ĺživali, â&#x20AC;˘ razvijejo sposobnost za prepoznavanje potreb Ĺživali in njihovo zadovoljevanje, â&#x20AC;˘ pridobijo znanje in sposobnosti za hitro prilagajanje razmeram v delovnem procesu, â&#x20AC;˘ pridobijo praktiÄ?no uporabna znanja na svojem podroÄ?ju dela, â&#x20AC;˘ privzgojijo si Ä?ut za etiÄ?no in moralno zavest za delo z ljudmi in Ĺživalmi, â&#x20AC;˘ razvijejo sposobnost za human odnos do Ĺživali, â&#x20AC;˘ spoznajo pomen sodelovanja z lastniki Ĺživali, â&#x20AC;˘ obvladajo zaĹĄÄ?itne ukrepe za varno delo.

IzobraĹževanje traja ĹĄtiri leta, dija-

ki pa svoje izobraĹževanje zakljuÄ?ijo s poklicno maturo.

Pri naĹĄih prizadevanjih so nas podprle ĹĄtevilne inĹĄtitucije, kot so na primer: Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Razvojna agencija Savinjske regije, Razvojna agencija Kozjansko, Razvojna agencija Sotla, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, Celjske mesnine, Kmetijsko gozdarska zadruga Slovenske Konjice, Mlekarska zadruga Arja vas, Kmetijska zadruga Ĺ marje, Mesnine Ĺ˝erak, Mlekarna Celeia, ĹĄtevilne Ĺživinorejske kmetije in veterinarske ambulante. Namero o sodelovanju za izvajanje praktiÄ?nega usposabljanja z delom smo podpisali z veteđ&#x;&#x201D;˛ rinarskimi ambulantami.

ď&#x201A;&#x; ď&#x201A;&#x; ď&#x201A;&#x; ď&#x201A;&#x; ď&#x201A;&#x; ď&#x201A;&#x; ď&#x201A;&#x; ď&#x201A;&#x;

NOVO â&#x20AC;&#x201C; Veterinarski tehnik (4 leta) Ĺ˝ivilsko prehranski tehnik (4 leta) Kmetijsko podjetniĹĄki tehnik (4 leta) Mehanik kmetijskih in delovnih strojev (3 leta) Slaťèièar (3. leta) Pek (3 leta) Pomoènik v biotehniki in oskrbi (2 leti) Ĺ˝ivilsko prehranski tehnik (3+2) Kmetijsko podjetniĹĄki tehnik (3+2)

Prijave za vpis do 5. aprila 2018

VIĹ JA STROKOVNA Ĺ OLA Redni in izredni ĹĄtudij: ď&#x201A;&#x; UPRAVLJANJE PODEĹ˝ELJA IN KRAJINE (inĹženir kmetijstva in krajine) ď&#x201A;&#x; Ĺ˝IVILSTVO IN PREHRANA (inĹženir Ĺživilstva in prehrane) ď&#x201A;&#x; GOSTINSTVO IN TURIZEM (organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu) ď&#x201A;&#x; NARAVOVARSTVO inĹženir naravovarstva Informativni dan: 3. marec ob 10.00 Prijave za vpis do 30. marca 2018

Informacije: www.sc-s.si Informacije dobite na Ĺ olskem centru Ĺ entjur ali na telefonski ĹĄtevilki

03 746 29 00

LCA napitek ZELENE DOLINE ProbiotiÄ?ni napitek na osnovi sirotke z dodanim vitaminom C (okus ananas in kokos) oz. z dodanim kalcijem (okus mango).

100 g izdelka vsebuje najmanj 109 Ĺživih probiotiÄ?nih kultur.

Brez umetnih sladil in barvil. Ĺ olski center Ĺ entjur, Cesta na kmetijsko ĹĄolo 9, 3230 Ĺ entjur

ď&#x201A;&#x;

PRVAKI DOBREGA POÄ&#x152;UTJA

Brez maĹĄÄ?ob in nasiÄ?enih maĹĄÄ?ob.

v ĹĄolskem in ĹĄtudijskem letu 2018/2019 razpisuje naslednje izobraĹževalne programe: SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA Ĺ OLA

ganjajo talne ĹĄkodljivce. Za izboljĹĄanje okusa sadimo ĹĄetraj ob fiĹžolu, koper ob kumarah, baziliko ob paradiĹžniku in tako dalje.

Ker pa imamo na vrtu pogosto preblizu sorodne vrtnine, kot sta paradiĹžnik in jajÄ?evec, ju razmejimo tako, da med njiju posejemo 2 vrsti solate, med katerima potaknemo Ä?ebulÄ?ek. TakĹĄne rastlinske kombinacije imenujemo nevtralizatorji. Tako pridemo do zelo pestrega in barvitega vrta, saj lahko vedno uporabimo solatnice razliÄ?nih barv in namesto Ä?ebule ĹĄalotko.

Z brezplaÄ?no aplikacijo NarediVrt.si si ustvarimo 4-letni kolobar. Za pravilno kolobarjenje moCvetlice se prilegajo tudi k solati ramo vrt razdeliti na ĹĄtiri enake dele, ker bo le tako lec, nizek fiĹžol, meseÄ?na redkvi- kolobar pravilen. Izbrane vrtnica, tudi nadzemna kolerabica, ne aplikacija razporedi na ĹĄtiri ki je lahko v tej ali tretji skupini. poljine in svetuje o koristnih rastlinah. Obenem poda informacije o najpogostejĹĄih boleznih, MeĹĄani posevki Ä&#x152;e Ĺželimo imeti res ekoloĹĄki ĹĄkodljivcih ter kako in s katerivrt, si proti boleznim in ĹĄkodljiv- mi sredstvi ukrepati ob napadu. đ&#x;&#x201D;˛ Vanes HusiÄ&#x2021;, univ. dipl. inĹž. agr. cem pomagamo z zeliĹĄÄ?i in cvetlicami. Ĺ˝ametnice, ognjiÄ?, kapucinke s svojimi rumeno-oranĹžnimi cvetovi privabljajo opraĹĄevalce in od-

Z naravno aromo.

Prvi slovenski proizvajalec s certifikatom ÂťPridelano/ proizvedeno Brez GSOÂŤ.

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

Na prodajnih policah poiĹĄÄ?ite najboljĹĄe organsko gnojilo za svoje rastline: Plantella Organik, Biogrena, Plantela Organik K, Plantella Organik za oljke ali Plantella Organik za vinograde.

nice (Ä?ebula, Ä?esen, ĹĄalotka) in stroÄ?nice: visok fiĹžol, dolga vigna, grah ter bob. Na Ä?etrti poljini pa so: solata, rukola, azijske listnate rastline, ĹĄpinaÄ?a, motovi-

!

Plantella je rezultat dolgoletnega znanja in raziskav, njena uÄ?inkovitost je potrjena v strokovnih laboratorijih.

100 % organska gnojila Plantella so najboljĹĄe, kar lahko nudite svoji zemlji, ker: â&#x20AC;˘ vsebujejo najviĹĄji deleĹž organske in suhe snovi â&#x20AC;˘ aktivirajo mikroorganizme za tvorbo humusa v tleh â&#x20AC;˘ dokazano omogoÄ?ajo 30 % veÄ? pridelka in boljĹĄo kakovost â&#x20AC;˘ primerna za vrtnine, sadno drevje, vinograde in okrasno rastlinje

Kolobarjenje poenostavimo tako, da razdelimo vrt v ĹĄtiri poljine. Na prvi so veliki potroĹĄniki hranil, kjer pognojimo z ekoloĹĄkim organskim gnojilom Plantella Organik v koliÄ?ini 2 kg/10 m2. Na drugo tiste, ki potrebujejo hranila, a ne prenaĹĄajo gnojenja s hlevskim gnojem in jih pognojimo v koliÄ?ini 1 kg/10 m2. Na tretjo damo tiste, ki potrebujejo malo, le 0,5 kg/ 10 m2. Na Ä?etrti pa so vrtnine, ki jih temeljno ne gnojimo, a po potrebi dognojujemo. S tem naÄ?in tal nismo pregnojili, temveÄ? le postavili prave temelje za dobro rast rastlin, s Ä?imer zmanjĹĄamo moĹžnost pojava bolezni in ĹĄkodljivcev.

Na prvo poljino Kolobarjenje omogoÄ?a boljĹĄi pridelek in manj bolezni ter ĹĄkodljivcev. sodijo najpoĹžreĹĄnejĹĄe vrtnine: plodovveda med sezono ne pozabimo ke (paradiĹžnik, paprika, jajÄ?evna redno dognojevanje. Prepro- ci,â&#x20AC;Ś), zelje, buÄ?nice in krompir. sto reÄ?eno, sajenje in setev vrtnin Na drugi poljini so predvsem: naÄ?rtujemo tako, da izmenjuje- korenovke, radiÄ? in endivija, por, mo rastline z uĹžitnimi plodovi, odvisno od zaloĹženosti zemlje s semeni, listi, koreni in gomolji. hranili. Na tretji poljini so Ä?ebul-

VO

NAJBOLJĹ A 100 % ORGANSKA GNOJILA ZA BOGATE PRIDELKE IN ZDRAVE PLODOVE

Poljine glede na potrebe hranil

NO

Plantella Organik in Biogrena imata dovoljenje za uporabo v EKOLOĹ KI PRIDELAVI po Evropski regulativi.

Za zaÄ?etek moramo poznati potrebe po hranilih in sorodstvene vezi med rastlinami. NajveÄ? hranil potrebujejo plodovke (paradiĹžnik, paprika, jajÄ?evec, kumare) in kapusnice (zelje, cvetaÄ?a, ohrovt). Tem namenimo najveÄ? hranil v obliki temeljnega gnojenja z ekoloĹĄkim organskim gnojilom Plantella Organik in se-

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

1. marca 2018

Rudar â&#x20AC;&#x201C; dodaten teden za uigravanja Tudi tokrat je 19. krog krojilo vreme â&#x20AC;&#x201C; Spodrsljaj Maribora, Olimpija zmanjĹĄala zaostanek za njim na toÄ?ko PrejĹĄnji konec tedna so bile na sporedu tekme 19. kroga, ki je bil predviden za jesen. Vendar so ga morali zaradi takratnih slabih vremenskih razmer preloĹžiti na letos. Toda tudi tokrat vsi niso imeli sreÄ?e z vremenom. Zaradi ponovnih slabih sneĹžnih razmer ni bilo sobotnega derbi kroga med Ä?etrtim Rudarjem in tretjimi DomĹžalami ter med sedmim KrĹĄkim in ĹĄesto Gorico. Tekmi bosta aprila.

Svoje ljubitelje je na letoĹĄnjem startu gotovo nekoliko razoÄ?aral jesenski prvak Maribor, ki je igral (poĹĄkodbe) brez nekaterih nosilcev igre. Kot gostitelj je igral z osmim Aluminijem samo 0 : 0. Za KidriÄ?ane je bila osvojena toÄ?ka velikega pomena v boju za obstanek. Njihova prednost pred predzadnjim Triglavom, ki

jez 0 : 2 izgubil z zadnjim Ankaranom-Hrvatini, sedaj znaĹĄa ĹĄtiri toÄ?ke, pred Primorci, ki so bili gostitelji v Novi Gorci, pa ĹĄest.

Nadvse zanimiv in ob koncu tudi razburljiv je bil dvoboj v StoĹžicah med jesenskim podprvakom Olimpijo in petimi Celjani. Ĺ tajerci so bili domaÄ?im najmanj enakovredni. Kazalo je, da se bosta moĹĄtvi razĹĄli z neodloÄ?enim rezultatom (1 : 1). Gostitelji so povedli v 85. minuti, gostje pa izenaÄ?ili Ĺže po treh minutah. Kazalo je, da ne bo zmagovalca. Ob koncu triminutnega sodnikovega dodatka pa so Celjani s prekrĹĄkom zaustavili nasprotnikov napad, njihov Portugalec Ricardo Alves je nato z mojstrskim strelom Ä?ez Ĺživi zid ukanil vratarja AljaĹža IvaÄ?iÄ?a za 2 : 1. S trinajsto zmago (toliko

Marijan PuĹĄnik: ÂťPriÄ?akujem zelo motiviranega nasprotnika!ÂŤ

jih ima tudi Maribor) so se jesenskemu prvaku pribliĹžali na toÄ?ko zaostanka, s Ä?imer se gotovo obeta zanimiv spomladanski boj za prvaka, enako velja za obstanek v ligi. Zadnji Ankaran-Hrvatini za predzadnjim Triglavom po tem krogu zaostaja le ĹĄe za dve toÄ?ki.

Koliko veljajo?

V velenjskem Rudarju so se paÄ? morali sprijazniti, da bodo letoĹĄnjo sezono zaÄ?eli ĹĄele v soboto (ob 13.00), ko bodo gostili zadnji Ankaran-Hrvatine. Glede na to, da je moĹĄtvo v primerjavi z jesenskim precej spremenjeno, predvsem pa pomlajeno, je

trener Marijan PuĹĄnik ta teden izkoristil za ĹĄe boljĹĄo uigranost moĹĄtva in odpravo napak na 'generalki' z Dravo (0 : 1). Žal smo nemoÄ?ni proti vremenskim razmeram. V zadnjem Ä?asu resniÄ?no nismo imeli in nimamo sreÄ?e z njim. Vsekakor z igralci komaj Ä?akamo nadaljevanja. Zavzeto se pripravljamo in ta podaljĹĄani 'odmorâ&#x20AC;&#x2DC; bomo izkoristili za dodatno uigravanje. Verjamem, da bomo ĹĄe bolj pripravljeni, kot bi bili v soboto, ko bi morale v Velenju gostovati DomĹžale,ÂŤ je po preloĹžitvi tekme dejal Rudarjev trener. Tako bo s svojimi rudarji letoĹĄnjo tekmovalno sezono odprl v soboto, ko bo v 21. krogu ob jezeru gostoval Ankaran-Hrvatini. Primorci so gotovo nadvse zadovoljni s prvima dvema letoĹĄnjima nastopoma. Na zaÄ?etku prejĹĄnjega tedna so na zaostali tekmi 18. kroga igrali neodloÄ?eno 1 : 1 z Aluminijem, v sobotnem 19. krogu pa so na derbiju novincev gladko, z 2 : 0, premagali Triglav. Zanimivo, v dosedanjih treh dvobojih so Primorci proti KranjÄ?anom dobili kar sedem toÄ?k od skupno dvanajstih in po tem krogu

za njimi zaostajajo le ĹĄe za dve.

V jesenskem delu prvenstva so svoje domaÄ?e tekme igrali v Dravogradu. Zaradi snega letos na KoroĹĄkem ĹĄe niso nastopili. KidriÄ?ane so gostili v AjdovĹĄÄ?ini, Gorenjce pa v Novi Gorici. SodeÄ? po teh dveh tekmah so veliko moÄ?nejĹĄi, kot so bili v jesenskem delu. To je tudi razumljivo, saj so se zelo okrepili. NogometaĹĄi Rudarja so bili v jesenskem delu obakrat (s 3 : 1 doma, 3 : 0 v gosteh) boljĹĄi od njih. Vendar za trenerja PuĹĄnika to ne ĹĄteje.

Poudarja, da sreÄ?anje z Ankaranom ne bo niÄ? laĹžje, kot bi bilo (oziroma bo) z DomĹžalami: ÂťZa nas bo to prva letoĹĄnja tekma za toÄ?ke, ki bo pokazala, koliko veljamo v nekoliko spremenjeni, predvsem pa pomlajeni zasedbi. Nasprotnik je na obeh dosedanjih dvobojih dokazal, da je zelo moÄ?an, in gotovo bo Ĺželel nadaljevati niz tekem brez poraza. TeĹžka tekma bo. PriÄ?akujem, da bo v Velenje priĹĄel zelo motiviran, mi pa bomo seveda poskuĹĄali vse, da zmagamo in da zadrĹžimo sedanje visoko mesto.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Stane Vovk

Znova zmaga z dvoĹĄtevilÄ?no razliko Slovenski podprvaki tudi od drugega najboljĹĄega makedonskega moĹĄtva za razred boljĹĄi Po dobrih treh tednih so rokometaĹĄi Gorenja v torek znova zaigrali v domaÄ?i dvorani. Podobno kot v 6. krogu v Skopju, kjer so zmagali s petimi goli razlike, so bili slovenski podprvaki tudi v tem veliko boljĹĄi od makedonskih podprvakov. Zmagali so s 37:25 in tako Ĺže drugiÄ? zaporedoma konÄ?ali dvoboj v svojo korist z dvoĹĄtevilÄ?no razliko.

TakĹĄna je bila tudi v prejĹĄnjem krogu na gostovanju v Novem Sadu pri srbskem prvaku Vojvodini (39:27).

DomaÄ?i rokometaĹĄi so podobno kot v prejĹĄnjem krogu navduĹĄili z zelo dobro igro. Blestela pa sta tudi oba vratarja, ki sta skupaj zbrala 21 obramb. Klemen Ferlin se je ob petnajstih

obrambah vpisal tudi med strelce, ko je zadel Ä?ez celo igriĹĄÄ?e, ko so gostje napadali brez vratarja. Rok ZaponĹĄek, ki je bil manj Ä?asa v vratih pa je ubranil tudi dve sedemmetrovki. Po dolgem Ä?asu je znova zaigral kapetan Niko Medved, ki pa razumljivo ĹĄe ni dobil toliko minut kot do neprijetne poĹĄkodbe rame. Igralci so se izkazali tudi z izredno natanÄ?nostjo, saj je imelo kar osem igralcev stoodstotni uÄ?inek pri metih proti nasprotnikovima vratarjema, ki sta imela skupaj le sedem obramb. Od nasprotnika so bili enostavno reÄ?eno prehitri.

Zmagovalec je bil znan Ĺže po desetih minutah, ko so vodili Ĺže s petimi goli razlike in nato

vse do konca narekovali ritem igre. Le sredi drugega polÄ?asa so malo predahnili. V 44. minuti so prviÄ? Makedoncem uĹĄli za enajst golov (30:19). Nato je dal trener priloĹžnost za igro tudi igralcem, ki so do tedaj manj igrali ali sploh ne. Potrebovali so kar nekaj Ä?asa, da so se razigrali. Sledilo je namreÄ? nekaj zgreĹĄenih strelov, izgubljenih Ĺžog. Njihovo nezbranost oziroma desetminutni strelski post je nasprotnik izkoristil in se jim z delnim rezultatom 6:0 v 54. minuti pribliĹžal na pet golov zaostanka (25:30). DomaÄ?i pa so jim nato vrnili z enako mero.

Sledilo njihovih 7:0 in na koncu visoka zmaga ter majhno upanje, da se bodo morda uvrstili

Rezultati bi se morali pokazati Ä&#x152;lanska ekipa NK Ĺ martno 1928 cilja na uvrstitev v 3. SNL â&#x20AC;&#x201C; Ekipe sestavljajo v klubu vzgojeni nogometaĹĄi â&#x20AC;&#x201C; VeÄ? dogodkov ob praznovanju 90-letnice kluba Tatjana PodgorĹĄek

17. marca bodo stopile na nogometno sceno ĹĄmarĹĄke vijolice. Ä&#x152;lanska ekipa Nogometnega kluba 1928 je v jesenskem delu nastopila v celjski medobÄ?inski ligi Golgeter in med ĹĄtirimi ekipami prezimila na prvem mestu s 5 toÄ?kami naskoka pred drugouvrĹĄÄ?enim Mozirjem.

Prvi cilj â&#x20AC;&#x201C; takojĹĄnja vrnitev v 3. SNL

So v klubu zadovoljni z rezultatom glede na to, da je ekipa (po znanih informacijah) nastopila v najniĹžji ligi v zgodovini kluba doslej? ÂťSmo, bo pa treba v nadaljevanju sezone prvo mesto tudi potrditi. Ko sem septembra lani prevzel vodenje kluba, sem si za-

stavil veÄ? ciljev in prvi je takojĹĄnja vrnitev v 3. slovensko nogometno ligo (SNL). V nadaljevanju bomo videli, kako in kaj bo. Ä&#x152;e bomo ohranili vodilno mesto, nas namreÄ? Ä?akajo ĹĄe kvalifikacije. Verjamemo v dosego jasno zastavljenega cilja. Sem optimist, saj ekipa dobro dela, tudi razpoloĹženje v njej je dobro, zato se napredovanja upraviÄ?eno nadejamo,ÂŤ je odgovoril na vpraĹĄanje predsednik kluba Bogdan Trop.

Sogovornik je zagotovil, da se na zaÄ?etek spomladanskega dela prvenstva zavzeto pripravljajo.

Tekmovalni del sezone so konÄ?ali lanskega oktobra, vadbo pa kljub temu nadaljevali v manjĹĄem obsegu skoraj do konca decembra. Po mesecu dni odmo-

ra so konec letoĹĄnjega januarja spet zaÄ?eli. Priprave potekajo v domaÄ?em kraju, uporabljajo pa tudi umetna igriĹĄÄ?a v okolici. ÂťDobro sodelujemo z NK Rudar Velenje in ob njihovih prostih terminih uporabljamo njegovo pomoĹžno igriĹĄÄ?e z umetno travo.ÂŤ Doslej so nogometaĹĄi Ĺže odigrali nekaj pripravljalnih tekem, do zaÄ?etka jih nekaj ĹĄe bodo. Je pa letoĹĄnji del priprav za nadaljevanje sezone zaradi zasneĹženih igriĹĄÄ? okrnjen, ĹĄe pojasnjuje Trop.

VeÄ?jih sprememb v Ä?lanski ekipi ne bo. V njej so ostali vsi, ki so v jesenskem delu nosili dres ĹĄmarĹĄkih vijolic, na novo ga bosta oblekli dve okrepitvi: iz Korotana Tilen Celcer, iz Sarajeva pa prihaja Zinedine BuljuboĹĄiÄ&#x2021;.

Ĺ e naprej ostaja trener ekipe Ramiz SmajloviÄ&#x2021;. ÂťKot sem Ĺže dejal, zrem v prihodnje delovanje kluba z optimizmom, saj tvorijo jedro Ä?lanske, mladinske in tudi ostalih selekcij doma vzgojeni nogometaĹĄi. Res ĹĄe moramo nekaj postoriti pri organizaciji, glede financiranja in infrastrukture, sicer pa bi se rezultati morali pokazati.ÂŤ

Jubilej bodo primerno obeleĹžili

Poleg priprav na novo sezono ekip se v klubu pripravljajo ťe na praznovanje 90-letnice obstoja. Že danes vlagajo, pravi Trop, precejťnje napore, da bi jubilej primerno zaznamovali, kajti klub ima tradicijo, bogato preteklost, v nekaterih obdobjih pre-

Bogdan Trop: ÂťPoleg na ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki iĹĄÄ?emo denarno podporo pri podjetjih, obrtnikih in posameznikih, ki so pri svojem delu druĹžbeno odgovorni in so pripravljeni podpirati delo z mladimi.ÂŤ

cej uspeĹĄne tekmovalne sezone, v njem so se kalili tudi igralci, ki so kasneje igrali v velikih klubih doma in v tujini ter v slovenski nogometni reprezentanci.

v sklepni turnir najboljĹĄe Ä?etverice. Ĺ˝eljko BabiÄ&#x2021;, trener Gorenja: "Zahvaliti se moram vsem igralcem, saj so med desetdnevnimi intenzivnimi pripravami na tekmo z Metalurgom na treningih vseskozi kazali izredno osredotoÄ?enost in disciplino. Zmago nam je prinesla velika angaĹžiranost v obrambi, iz katere smo nato prehajali v hitre nasprotne napade. Kaznovati smo uspeli ĹĄtevilne tehniÄ?ne napake, ki so jih napravili naĹĄi tekmeci. V tej igri smo bili resniÄ?no dobri, ob tem pa sta se izkazala tudi vratarja." đ&#x;&#x201D;˛

S. Vovk

V okviru praznovanja naÄ?rtujejo veÄ? dogodkov. Med drugim bodo v goste povabili nekaj priznanih ekip slovenske nogometne scene, s katerimi bosta Ä?lanska in mladinska selekcija odigrali prijateljske tekme. NaÄ?rtujejo izvedbo turnirja v malem nogometu, sestavni del praznovanja bo tradicionalna nogometna ĹĄola Martinko. V spomladanskih mesecih naj bi obnovili infrastrukturo v Logu, kjer Ĺželijo obnoviti pomoĹžno igriĹĄÄ?e in garderobne prostore ter jih ob jubileju predati svojemu namenu.

Obnoviti nameravajo ĹĄe nekaj infrastrukture na glavnem igriĹĄÄ?u.

Poleg omenjenega Ĺželijo izdati tudi zbornik, ki bi ga prejeli povabljeni udeleĹženci na slavnostni seji kluba. ÂťPrijazno vabimo vse, ki nam lahko in Ĺželijo pomagati pri uresniÄ?itvi zastavljenih ciljev, da se nam pridruĹžijo. Veseli bomo vsakega,ÂŤ je sklenil pogovor Bogdan Trop. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 21

Ĺ PORT

1. marca 2018

NaĹĄi tekmovalci o olimpijskih igrah in svojih nastopih

Marjan Jelenko Nordijski kombinatorec Marjan Jelenko je bil navduĹĄen nad olimpijskim vzduĹĄjem. "Vsi Slovenci smo bili zelo povezani. Delili smo si apartmaje, in Ä?eprav ni bilo prostora za vse, smo se veliko druĹžili, podelili izkuĹĄnje, bili smo kot ekipa."

Presenetilo ga je ĹĄtevilo gledalcev na obeh tekmah in njihovo zanimanje za ta ĹĄport. Je pa razoÄ?aran nad obema nastopoma, Ä?eprav se je boril po najboljĹĄih moÄ?eh. "Moja priÄ?akovanja so bila viĹĄja.

Malo mi je tudi zmanjkalo sreÄ?e, ki je pri smuÄ?arskih skokih zaradi vremenskih pogojev velik faktor," je ĹĄe povedal, preden je odpotoval na Finsko, kjer se nadaljujejo tekme svetovnega đ&#x;&#x201D;˛ pokala. Ä&#x152;aka ga ĹĄe devet tekem.

Ana Drev

Tina Robnik

Za 32-letno Ĺ marÄ?anko Ano Drev, v tem trenutku najboljĹĄo slovensko veleslalomistko, so bile letoĹĄnje olimpijske igre v PjongÄ?angu tretje, na katerih je zastopala drĹžavo. ÂťÄ&#x152;e strnem svoje vtise v nekaj stavkov, potem naj povem, da so mi bile igre vĹĄeÄ?, logistiÄ?no so bile zelo dobro organizirane, saj je bila ena velika olimpijska vas za veÄ?ino ĹĄportnikov, prizoriĹĄÄ?a pa zelo blizu.

Alpsko smuÄ?anje je bilo oddaljeno 10 minut z avtobusom. Sama sem se v Ä?asu olimpijskih iger zelo dobro poÄ?utila, malo nam je nagajal predvsem mraz, saj je bilo -25 stopinj Celzija in ĹĄe vetrovno. Toda do tekme se je vreme umirilo.

Pred tekmo sem menila, da me morebitna medalja ne bi presenetila. Nisem je osvojila, a sem s svojim nastopom vseeno zadovoljna. Ĺ e na zadnjem merjenju vmesnega Ä?asa sem bila zelo blizu najboljĹĄim, sem pa napadla na vso moÄ? in, Ĺžal, ubrala malo preveÄ? direktno linijo Ä?ez prelomnico in sledil je padec. Ĺ˝al mi je, da se je moj zadnji olimpijski nastop konÄ?al tako, a si ne oÄ?iđ&#x;&#x201D;˛ tam niÄ?, saj sem dala vse od sebe.ÂŤ

27-letna Tina Robnik iz LuÄ? je na v nedeljo konÄ?anih olimpijskih igrah nastopila prviÄ?. Po Ä?em si jih bo spominjala? ÂťBile so lepo doĹživetje, Ä?eprav na njih nisem dosegla, kar sem si Ĺželela, zato se jih bom spominjala z nekaj grenkega priokusa. Najbolj me je potrl odstop v veleslalomu. Kljub temu bi teĹžko govorila o razoÄ?aranju nad sabo, ker vem, da sem se na tekmo dobro pripravila in imela pravi pristop. Sneg je bil zelo specifiÄ?en in nikakor meni pisan na koĹžo. Na treningih sem imela kar nekaj teĹžav, zato ĹĄe toliko bolj cenim, da mi je na tekmi do odstopa uspelo smuÄ?ati dobro oziroma najboljĹĄe, kar sem bila v tistem trenutku sposobna. Pri superveleslalomu so bila moja priÄ?akovanja precej manjĹĄa. Nekateri zavoji so bili dobri, ampak za boljĹĄi rezultat bi potrebovala veÄ? treninga v tej disciplini. Nastopila sem ĹĄe na ekipni tekmi, na kateri pa smo, Ĺžal, proti teĹžkemu nasprotniku (Ĺ vedski) izpadli Ĺže v prvem krogu. Glede na to, da sem prviÄ? nastopala v paralelnem slalomu, sem lahko zadovoljna s svojo voĹžnjo. Postavila đ&#x;&#x201D;˛ sem dober Ä?as in osvojila toÄ?ko za naĹĄo ekipo.ÂŤ

Gloria Kotnik

Tim Kevin Ravnjak

Deskarka na snegu Gloria Kotnik je zimske olimpijske igre obiskala tretjiÄ? v karieri. "Vsake so bile nekaj posebnega, je pa res, da tokrat nisem bila pozorna na stvari, ki niso bile neposredno povezane z mojo tekmo, saj sem se najbolj osredotoÄ?ala nanjo," je povedala in dodala, da olimpijska vas in dogajanje v njej pravzaprav nista niÄ? posebnega. Tekmo, na kateri se je predstavila, je obiskalo izjemno veliko ljudi. "Bila je ena boljĹĄih v mojem Ĺživljenju. Nisem pa zadovoljna s svojim nastopom. Imela sem precej viĹĄje cilje. Ä&#x152;eprav sem se uvrstila v finale, je to bil eden slabĹĄih nastopov v tej sezoni. Ĺ˝e nekaj dni sem se slabo poÄ?utila, na kvalifikacijski tekmi sem naredila veÄ?jo napako, a Ä?eprav nisem imela prave energije, sem se zbrala za finale in dobro odpeljala. Ĺ˝al me je slab kvalifikacijski nastop stal izbire proge in nastopiti sem morala na poÄ?asnejĹĄi." Velenjska olimpijka je Ĺže odpotovala v TurÄ?ijo na nadaljevanje svetovnega pokala. "Ĺ˝elim si stopniÄ?ke, mislim, da sem đ&#x;&#x201D;˛ zelo blizu in upam, da mi to do konca sezone uspe."

Z obiska svojih drugih zimskih olimpijskih iger se bo Timu Kevinu Ravnjaku ponovno najbolj vtisnila v spomin otvoritvena slovesnost. ÂťBila je veliÄ?astna. Korejci so bili dobro organizirani,ÂŤ je komentiral, o olimpijskem vzduĹĄju in svojem nastopu pa je povedal: ÂťV primerjavi s SoÄ?ijem je bilo nekoliko manj gledalcev in navijanje manj buÄ?no, a je bilo vseeno lepo vzduĹĄje. Ĺ portniki smo imeli, kljub temu da je ĹĄlo za najveÄ?je tekmovanje, topel in prijateljski odnos. Vsak je priĹĄel s ciljem, da pokaĹže najboljĹĄe, kar zna, in kar najbolje zastopa svojo drĹžavo, zato je nekaj napetosti vseeno bilo. Sam sem izpolnil svoj cilj â&#x20AC;&#x201C; da voĹžnjo izpeljem tako, kakor mi je uspelo v prvi voĹžnji. Bilo je nekaj manjĹĄih napak, ampak mislim, da sem dobro nastopil in sam pri sebi sem zelo zadovoljen.ÂŤ Pravi, da zdaj Ä?as preĹživlja veliko manj stresno kot pred olimpijskimi igrami. Trenutno se posveÄ?a projektom, ki jih izvaja s svojimi sponzorji, in se Ĺže veseli tekmovanj v naslednji đ&#x;&#x201D;˛ sezoni.

TAKO so igrali Nogomet, 1. liga, 19. krog Ankaran-Hrvatini - Triglav 2 : 0 (1 : 0), Maribor - Aluminij 0 : 0, Olimpija - Celje 2 : 1 (0 : 0), sreda, 4. aprila, ob 15.00: Rudar â&#x20AC;&#x201C; DomĹžale, sreda, 18. aprila, ob 18.00: KrĹĄko - Gorica Vrstni red: 1. Maribor 19 tekem 44 toÄ?k, 2. Olimpija 19 â&#x20AC;&#x201C; 43, 3. DomĹžale 18 â&#x20AC;&#x201C; 31, 4. Rudar 18 â&#x20AC;&#x201C; 29, 5. Celje 19 â&#x20AC;&#x201C; 24, 6. Gorica 18 â&#x20AC;&#x201C; 23, 7. KrĹĄko 18 â&#x20AC;&#x201C; 19, 8. Aluminij 19 â&#x20AC;&#x201C; 18, 9. Triglav 19 -14, 10.

Ankaran-Hrvatini 19 â&#x20AC;&#x201C; 12.

Liga NLB, 17. krog Herz Ĺ martno - Koper 2013 33:32 (15:17), Maribor - Jeruzalem OrmoĹž 28:21 (11:9) Krka - Dobova 30:21 (14:6), Riko Rib-

Kegljanje HasiÄ?iÄ? regijski prvak Zaradi DP mladincev so imeli ligaĹĄi prosto. Na OTS (obmoÄ?na tekmovalna skupnost) Celje so se odloÄ?ili, da ta termin izkoristijo za regijsko tekmovanje. Na kegljiĹĄÄ?u Golovec v Celju se je zbralo 24 najboljĹĄih tekmovalcev, ki so se v dveh dneh borili za naslov regijskega prvaka in za 4 prosta mesta, ki peljejo na DP. Tekmovalci iz KK Konjice (1 A liga), KK Ĺ oĹĄtanj (2. liga), KK Pivovarna LaĹĄko (3. liga), KK Ljubno, KK Tim LaĹĄko, KK Komcel in KK Cinkarna (vsi OTS ligaĹĄi) so na izredno teĹžavnem kegljiĹĄÄ?u prikazali zelo dobro kegljanje. Ĺ˝e po prvem dnevu je kazalo na preseneÄ?enje, saj so bili v vodstvu tekmovalci OTS ligaĹĄi.

KK Ĺ oĹĄtanj se je prvenstva udeleĹžil

nica - Trimo Trebnje 32:29 (14:14), Urbanscape Loka - LL Grosist Slovan 30:25 (13:16).

Vrstni red: 1. Ribnica 17 tekem - 29 toÄ?k, 2. Loka 17 â&#x20AC;&#x201C; 23, 3. Koper 2013 â&#x20AC;&#x201C; 21, 4. Krka 17 â&#x20AC;&#x201C; 19, 5. Maribor 17 â&#x20AC;&#x201C; 17, 6. Jeruzalem OrmoĹž 17 â&#x20AC;&#x201C; 17, 7. Trebnje 17 â&#x20AC;&#x201C; 16, 8. Dobova 16 â&#x20AC;&#x201C; 10, 9. LL Slovan 17 â&#x20AC;&#x201C; 8, 10. Ĺ martno 17 â&#x20AC;&#x201C; 8.

Liga Seha Gazprom, 15. krog Gorenje Velenje â&#x20AC;&#x201C; Metalurg 37:25 (21:13) Gorenje: Ferlin 1 (15 obramb) in ZaponĹĄek (6 obramb â&#x20AC;&#x201C; 2 x 7 m), Cehte 6, Medved 2 (1), Mazej, HaseljiÄ&#x2021; 3, D. Tajnik 1 (1), OvniÄ?ek, Grebenc 4, StojniÄ&#x2021;, ToskiÄ&#x2021; 3, PotoÄ?nik 1, GolÄ?ar 5, Verdinek 5, KleÄ?

le s 3 tekmovalci, Ä?eprav so imeli kar 8 prostih mest. NajboljĹĄi po prvem dnevu je bil HasiÄ?iÄ? na 7. mestu (532), 16. mesto je zasedel Fidej â&#x20AC;&#x201C; 513, le dve mesti za njim pa je bil PintariÄ? â&#x20AC;&#x201C; 511. Drugi dan so ligaĹĄki tekmovalci postavili vse na svoja mesta. Za najveÄ?je preseneÄ?enje je poskrbel Ĺ oĹĄtanjÄ?an HasiÄ?iÄ?, ki je s 584 podrtimi keglji dosegel najboljĹĄi doseĹžek prvenstva, kar je bilo dovolj za naslov regijskega prvaka in uvrstitev na DP. Fidej je napredoval na 12. mesto, PintariÄ? pa na 15. mesto.

Rezultati: HasiÄ?iÄ? (KK Ĺ oĹĄtanj) â&#x20AC;&#x201C; 532-584- 1116, Gmajner (KK Konjice) - 562 â&#x20AC;&#x201C; 522 -1084, MilaÄ? (KK Pivovarna LaĹĄko) -561 â&#x20AC;&#x201C; 514 â&#x20AC;&#x201C; 1075, Vodeb ( KK Pivovarna LaĹĄko )- 539 â&#x20AC;&#x201C; 533 â&#x20AC;&#x201C; 1072. Vsi ti tekmovalci so se uvrstili na DP. Nastop na DP pa ima Ĺže zagotovljen KirbiĹĄ (KK Konjice) po toÄ?kah pretekle sezone. Ĺ e rezultata obeh Ĺ oĹĄtanjÄ?anov: Fidej â&#x20AC;&#x201C; 513 â&#x20AC;&#x201C; 532 â&#x20AC;&#x201C; 1045, PintariÄ? â&#x20AC;&#x201C; 511 -520 â&#x20AC;&#x201C; đ&#x;&#x201D;˛ 1031.

21

6, PejoviÄ&#x2021;. Trener: Ĺ˝eljko BabiÄ&#x2021;.

Sedemmetrovke: Gorenje 2 (2), Metalurg 5 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje 8 minut (HaseljiÄ&#x2021;, OvniÄ?ek, PotoÄ?nik, GolÄ?ar), Metalurg 4 minute.

Drugi rezultati: MeĹĄkov Brest â&#x20AC;&#x201C; Vojvodina 32:27 (19:13), PPD Zagreb â&#x20AC;&#x201C; Vardar 24:25 (13:11), PreĹĄov â&#x20AC;&#x201C; Nexe (vÄ?eraj), Celje Pivovarna LaĹĄko (vÄ?eraj).

Vrstni red: Vardar 14 â&#x20AC;&#x201C; 40', 2. Zagreb â&#x20AC;&#x201C; 14 â&#x20AC;&#x201C; 31, 3. Brest 15 â&#x20AC;&#x201C; 31, 4. Celje 14 â&#x20AC;&#x201C; 26, 5. Velenje 15 â&#x20AC;&#x201C; 24, 6. PreĹĄov 14 â&#x20AC;&#x201C; 17, 7. Metalurg 15 â&#x20AC;&#x201C; 16, 8. Nexe 14 â&#x20AC;&#x201C; 8, 9.

PanÄ?evo 14 â&#x20AC;&#x201C; 8, 10, Vojvodina 15 â&#x20AC;&#x201C; 6.

16. krog: Zagreb â&#x20AC;&#x201C; Gorenje (6. 3.), 17. krog, Brest â&#x20AC;&#x201C; Gorenje (13. 3.), 18. krog (zadnji rednega dela): Gorenje â&#x20AC;&#x201C; PreĹĄov (18. 3.)

Atletika Horvatova tretja Glasgow, 25. februarja - Anita Horvat (AK Velenje) je bila na 400 metrov na dvoranskem prvenstvu v izjemni svetovni konkurenci peta (53,76) in je v konÄ?nem seĹĄtevku osvojila tretje mesto. To je bilo zadnje tekmovanje pred dvoranskim svetovnim prvenstvom, ki bo od 1. do 4. marca v Birminghamu. Tam bosta slovenske barve zastopala prav Luka JaneĹžiÄ?

(Kladivar) in Horvatova.

"Z izidom nisem preveÄ? zadovoljna. Mislila sem, da mi prehlad prejĹĄnji teden ni pobral toliko moÄ?i. Na progi je bilo veliko prerivanja, zapiranja ter borb s komolci, zato nisem mogla ujeti pravega ritma in odteÄ?i v okviru svojih zmoĹžnosti." je dejala Horvatova, ki je 8. februarja v Madridu s Ä?asom 52,22 sekunde izboljĹĄala svoj prejĹĄnji drĹžavni rekord. đ&#x;&#x201D;˛

Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na naroÄ?ilnico V mesecu marcu 2018 bodo vsa gospodinjstva, skupaj z raÄ?unom za ravnanje z odpadki, prejela naroÄ?ilnico za odvoz kosovnih odpadkov. Odvoz odpadkov poteka v okviru javne gospodarske sluĹžbe ravnanja z odpadki in je za gospodinjstva enkrat letno brezplaÄ?na.

Kosovni odpadki so: pohiĹĄtvo, stoli, mize, omare, jogiji, sanitarna oprema, radiatorji, gospodinjski aparati, hladilniki, televizorji, raÄ?unalniki, luÄ?i, veÄ?ji kosi igraÄ?â&#x20AC;Ś Gospodinjstva izpolnijo naroÄ?ilnico za odvoz kosovnih odpadkov in jo podpisano poĹĄljejo na naslov

PUP-Saubermacher d.o.o., KoroĹĄka cesta 46, 3320 Velenje, po faxu 03 896 87 19 ali na e naslov: podjetje@pup-saubermacher. si in sicer ĹĄtirinajst dni pred Ĺželenim odvozom. Vsaj tri dni pred odvozom pa bo gospodinjstvo obveĹĄÄ?eno o toÄ?nem datumu odvoza.

Vsi kosovni odpadki se na dan odvoza, do 6h zjutraj, pripravijo na dogovorjeno odjemno mesto. Vse kosovne odpadke je moĹžno brezplaÄ?no pripeljati v zbirni center.

Vstop v zbirni center je s tekoÄ?o poloĹžnico za ravnanje z odpadki in z osebnim dokumentom.

N E Ä&#x152; A L P Z E BR d 15. 3. do 30. 10. o d vo z k o so v n ih o

d p a d ko v o

Ĺ aleĹĄke za vsa gospodinjstva line in zgornjesavinjske do roÄ?ilu. po predhodnem na lo upravljavec bloka.

Za bloke uredi naroÄ?i

VeÄ? informacij: T 03 896 87 11 | F 03 896 87 19 | E podjetje@pup-saubermacher.si

Delovni Ä?as zbirnih centrov

CENTRALNI ZBIRNI CENTER VELENJE 1 (ob Ĺ kalskem jezeru) OD MARCA DO OKTOBRA â&#x20AC;&#x201C; od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure; v soboto od 8. do 13. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto.

PODHOM ob odlagaliĹĄÄ?u Podhom

TOREK IN Ä&#x152;ETRTEK od 8. do 15.30; 1. SOBOTA V MESECU od 8. do 12. ure, v primeru, da je sobota praznik, se prestavi na naslednjo soboto v mesecu.

www.pup-saubermacher.si

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

1. marca 2018

Ĺ˝elijo si novo gasilsko vozilo 86. obÄ?ni zbor PIGD Premogovnika Velenje ni bil volilni â&#x20AC;&#x201C; Podelili tudi priznanja in odlikovanja Velenje, 17. februarja â&#x20AC;&#x201C; Povezanost, pripravljenost, nesebiÄ?nost, prostovoljstvo, Ä?loveÄ?nost, dobra organiziranost in jasno zastavljeni cilji dajejo peÄ?at Prostovoljnemu industrijskemu gasilskemu druĹĄtvu Premogovnika Velenje. NaĹĄteto je zaznamovalo tudi letoĹĄnji, Ĺže 86. obÄ?ni zbor, ki je bil v prostorih Gasilskega doma Velenje. Vzorna organiziranost in opremljenost druĹĄtva sta rezultat vztrajnega, marljivega in poĹžrtvovalnega dela veÄ? generacij, saj njegove korenine segajo v leto 1932. Danes druĹĄtvo ĹĄteje 38 Ä?lanov in 14 Ä?lanic, od tega je 26 operativnih gasilcev.

Vodja Proizvodnega podroÄ?ja in glavni tehniÄ?ni vodja Premogovnika Velenje mag. Bogdan MakovĹĄek je spomnil, da so zaradi narave dela v veÄ? kot 140-letni zgodovini premogovnika Ĺže veÄ?krat lahko obÄ?utili, kolikĹĄno moÄ? ima narava, in da je ta kljub najsodobnejĹĄi tehnologiji, ki jo premorejo, vÄ?asih ĹĄe vedno moÄ?nejĹĄa od ljudi: ÂťPri naĹĄem delu je izjemno pomembno, da imamo poleg dobro izurjene jamske reĹĄevalne Ä?ete, ki skrbi za varnost zaposlenih v primeru izrednih dogodkov v podzemnem delu

premogovnika, tudi dobro izurjeno gasilsko moĹĄtvo. In prav rezultati vaĹĄega veÄ? kot osem desetletij dolgega dela so tisti kazal-

PIGD PV Boris Ĺ peh: ÂťSpopadli smo se z gozdnim poĹžarom na obmoÄ?ju Hrastovca, se udeleĹžili obÄ?inske vaje Neurje s poplavo 2017 in Ĺžupanovih ĹĄportnih iger. V Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije smo skupaj z Jamsko reĹĄevalno Ä?eto izvedli taktiÄ?no vajo, odzvali pa smo se tudi na sklic vaj v RibiĹĄkem domu v Ve-

Martin PeÄ?eÄ?nik je na obÄ?nem zboru prejel priznanje za zavidljivih 70 let dela v gasilstvu.

nik, zaradi katerega smo lahko ponosni na to, da imamo v svojih vrstah tako dobro in usposobljeno ekipo, ki ji lahko popolnoma zaupamo in ki zna ter zmore posredovati, kadar je to potrebno.ÂŤ Kaj vse so poÄ?eli v minulem letu, je na kratko strnil poveljnik

lenju in Podkraju, dve Ä?lanici sta se udeleĹžili vaje Ä?lanic v Preboldu.ÂŤ RazliÄ?nih aktivnosti je bilo ĹĄe mnogo, deĹžurstva, preventivni pregledi, poĹžarne straĹže ipd. pa so Ĺže njihova stalnica. Imajo veliko znanja, ki se pokaĹže tudi na tekmovanjih: ÂťNa obÄ?inskem tekmovanju Ä?lanov in ve-

teranov smo Ä?lani in Ä?lanice B zasedli ÂťnehvaleĹžnoÂŤ 4. mesto, Ä?lani A 5. mesto in starejĹĄi gasilci 8. mesto. SreÄ?a se nas je dotaknila na 49. GERES-u. Domov smo se vrnili s pokalom za prvo mesto in tremi pokali za tretje mesto. Ä&#x152;lanice so Ĺže drugiÄ? zaporedoma prejele tudi prehodni pokal.ÂŤ Predsednik PIGD PV Simon Dobaj pa je poudaril, da je sodelovanje s krovno druĹžbo in hÄ?erinskimi druĹžbami na zelo visoki ravni: "Vodstvo in Ä?lani druĹĄtva bomo dokazali, da smo vredni zaupanja in da se lahko zmeraj, ko bo potrebno, zanesete na nas." Podelili so tudi jubilejna priznanja in odlikovanja.

Za zavidljivih 70 let ga je prejel Martin PeÄ?eÄ?nik. ViĹĄji Ä?in so pridobili: AleĹĄ JagriÄ?, Jan Koradej in Tadej Zager, gasilec II. stopnje. Za priznanje Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline I. stopnje sta bila predlagana Miran Debelak in DuĹĄan Kumek. Odlikovanje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge pa bo ob dnevu gasilca prejel MatjaĹž Lihteneker.

Za letos so si zastavili okvirni plan dela, ki ga bodo po potrebi dopolnjevali oziroma prilagajali potrebam druĹĄtva. Poudarek bo predvsem na izobraĹževanju starih Ä?lanov in pridobivanju novih ter pripravi dokumentacije za predstavitev potrebe po novem gasilskem vozilu. đ&#x;&#x201D;˛

Metka MariÄ&#x2021;, Foto: Ivan Knez

POLICIJSKA kronika Vinjenega voznika pridrĹžali Delavec s poĹĄkodovano roko Zasegli kolo z motorjem Ĺ˝alec, 20. februarja â&#x20AC;&#x201C; V Preboldu so policisti v torek ustavili 36-letnega voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. PridrĹžali so ga do streznitve. Alkotest mu je pokazal veÄ? kot 1,5 promila alkohola v krvi.

Ĺ est prometnih nesreÄ?

Velenje, 20. februarja â&#x20AC;&#x201C; PrejĹĄnji teden se je na obmoÄ?ju Policijske postaje Velenje zgodilo ĹĄest prometnih nesreÄ? z bolj ali manj zveriĹženo ploÄ?evino. V eni, zgodila se je pri trgovini Lidl, pa se je ena oseba laĹžje poĹĄkodovala.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Z lopato ga je Vinska Gora, 22. februarja â&#x20AC;&#x201C; V Vinski Gori sta ste zaradi parkirnega prostora sprla soseda. Med prepirom je eden drugega z lopato udaril po zatilju in ga pri tem laĹžje telesno poĹĄkodoval. Nasilni sosed se bo moral za svoje dejanje zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Stepla sta se Velenje, 23. februarja â&#x20AC;&#x201C; V petek je priĹĄlo v eMCe placu do pretepa. O tem je policiste obvestil varnostnik. Ti so tistemu, ki je izzival in udaril, napisali plaÄ?ilni nalog.

Dobro se je konÄ?alo Velenje, 23. februarja â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?anka je policiste obvestila, da je med sprehodom izgubila mamo. Ti so jo naĹĄli v bliĹžini njenega doma in vse se je dobro konÄ?alo.

Sam je padel Velenje, 24. februarja â&#x20AC;&#x201C; V soboto je na Stantetovi cesti padel moĹĄki in krvav obleĹžal. Oskrbeli so ga reĹĄevalci. Policisti so za poĹĄkodbe, ki jih je pri padcu utrpel, tujo krivdo izkljuÄ?ili.

Ĺ˝alec, 20. februarja â&#x20AC;&#x201C; V torek, nekaj pred 9. uro dopoldne, si je pri rezanju plastiÄ?ne ploĹĄÄ?e s kroĹžno Ĺžago v podjetju v PetrovÄ?ah 36-letni delavec huje poĹĄkodoval roko.

HiĹĄna preiskava v MetleÄ?ah Ĺ oĹĄtanj, 22. februarja â&#x20AC;&#x201C; Policisti so v Ä?etrtek v MetleÄ?ah opravili hiĹĄno preiskavo. Zasegli so veÄ?jo koliÄ?ino snovi, za katero sumijo, da gre za prepovedano drogo.

Eno osebo so pridrĹžali, a so jo ĹĄe isti dan izpustili.

Velenje, 24. februarja â&#x20AC;&#x201C; V soboto so policisti v Velenju vozniku kolesa z motorjem, ki je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja, prav tako pa ni upoĹĄteval znakov policistov, da ustavi, vozilo zasegli. Odklonil je tudi preizkus alkoholiziranosti.

Stroji ostali brez goriva Mozirje, 24. februarja â&#x20AC;&#x201C; V soboto zjutraj so bili policisti obveĹĄÄ?eni o tatvini nafte. Neznanec jo je ukradel iz petih delovnih strojev na obmoÄ?ju Nazarij.

Kdo bo odpravil ĹĄkodo zaradi pluĹženja?

Velenje, 23. februarja â&#x20AC;&#x201C; Po nekaj letih je letoĹĄnja zima zelo bogata s snegom.

Koncesionar MO Velenje je za pluĹženje letos sklenil pogodbe tudi s kmeti, ki v Velenju doloÄ?en del mesta in primestja pluĹžijo s traktorji. Pri tem pa Ĺžal povzroÄ?ajo tudi ĹĄkodo; ponekod so sedaj poĹĄkodovane bankine, odtrgane reĹĄetke kanalizacije in poĹĄkodbe robnikov ob cestah. Zato nas je zanimalo, V prejĹĄnjih letih so sneg v Velenju pluĹžili predvsem s pluĹžnimi kamioni, letos pa kdo bo, ko bo sneg tudi s traktorji. Ĺ kodo, ki so jo povzroÄ?ili s pluĹženjem, naj bi popravil koncesionar. skopnel, poskrbel za odpravo te ĹĄkode. Tone Bro- conah pa Ä?istijo s traktorji. ÂťKar jo, pluĹženje pa je zelo zahteven dnik iz MO Velenje nam je zatr- je poĹĄkodovano, bo v skladu s proces. PriuÄ?iti se ga morajo tudil, da koncesionar v centru me- pogodbo moral odpraviti konce- di traktoristi, ki so sicer le veĹĄÄ?i sta pluĹži s pluĹžnimi vozili, del sionar,ÂŤ je zatrdil. ÂťTeĹžava je, ker voĹžnje s traktorjem.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛ bĹĄ ploÄ?nikov in parkiriĹĄÄ? v modrih se vozniki pluĹžnih vozil menja-

Stranski uÄ?inki alkohola V zadnji kolumni sem predstavil ĹĄkodljiv vpliv alkohola, kajti alkohol je najdostopnejĹĄa in najpogostejĹĄa (legalna) droga.

Zaradi razĹĄirjenosti in prekomernega uĹživanja ustvarja veÄ?dimenzionalne negativne uÄ?inke na zdravstvenem, socialnem, ekonomskem, varnostnem in vseh ostalih podroÄ?jih Ĺživljenja oziroma druĹžbe.

Veliko ljudi, zlasti mladostniki in mlajĹĄi, alkohol dojemajo in sprejemajo kot nekaj, kar sproĹĄÄ?a in ustvarja prijetne obÄ?utke, ki omogoÄ?ajo dobro poÄ?utje, laĹžje izraĹžanje in komuniciranje, obÄ?utke zadovoljstva in sreÄ?e â&#x20AC;Ś TakĹĄno je staliĹĄÄ?e uporabnikov. Zdravniki in ostali strokovnjaki pa alkohol dojemajo drugaÄ?e. Menijo namreÄ?, da je depresor centralnega ĹživÄ?nega sistema, ki z rednim ali pogostejĹĄim uĹživanjem ÂťomamiÂŤ oziroma ÂťuspavaÂŤ naĹĄe moĹžgane in negativno vpliva na delovanje posameznih moĹžganskih centrov, med katerimi je tudi center, ki nadzoruje naĹĄe vedenje in Ä?ustvovanje. To je razlog, da so v Ä?asu opitosti in alkoholiziranosti naĹĄi Ä?ustveni in vedenjski zadrĹžki slabĹĄi oziroma manjĹĄi, zato uĹživalci pogostokrat reÄ?ejo, da so jim Âťpopustile zavoreÂŤ in da se jim je ÂťodpuliloÂŤ. TakĹĄno stanje je kratkotrajno in je odvisno od ĹĄtevilnih okoliĹĄÄ?in, toda prej ali slej popusti in takrat se evforiÄ?no stanje in alkoholna ekstaza spremeni v sivo in dolgoÄ?asno realnost, po navadi z moÄ?nim glavobolom.

O negativnem vplivu alkohola se veliko pozornosti namenja prometu. StatistiÄ?ni podatki kaĹžejo, da je pribliĹžno vsaka tretja smrtna Ĺžrtev prometnih nesreÄ? v Evropski uniji posledica (prekomernega) uĹživanja alkohola, kar pomeni pribliĹžno 17.000 smrtnih Ĺžrtev letno. Posebej izpostavljeni tveganju za smrt v prometni nesreÄ?i so mlajĹĄi udeleĹženci v starosti od 18 do 24 let, medtem ko ocene kaĹžejo, da sta dve tretjini udeleĹžencev, ki vozijo pod vplivom alkohola, stari od 15 do 34 let, pri tem pa je veÄ?ina moĹĄkih. Zaradi posledic prometnih nesreÄ?, v katerih so bili udeleĹženi alkoholizirani udeleĹženci, smo imeli v Sloveniji od leta 1991 do 2005 za 1,3 milijarde evrov premoĹženjske ĹĄkode, umrlo pa je veÄ? kot 1.700 ljudi. V zadnjem desetletju se je stanje na tem podroÄ?ju sicer izboljĹĄalo, toda kljub temu je smrtnih Ĺžrtev in telesno poĹĄkodovanih preveÄ?. StatistiÄ?ni podatki policije za leto 2017 ĹĄe niso obdelani, znano pa je, da so policisti leta 2016 zaradi alkohola kaznovali veÄ? kot 11.000 voznikov, med 126 povzroÄ?itelji smrtnih nesreÄ? pa je bilo 40 alkoholiziranih.

Toda problem alkohola ni prisoten le na cesti, zaradi alkohola se dogajajo nesreÄ?e tudi v drugih okoljih, kar le dodatno potrjuje dejstvo, da alkohol zmanjĹĄuje sposobnosti Ä?loveka. Zelo moteÄ? in ĹĄkodljiv je vpliv alkohola tudi v druĹžinskem okolju, kjer vpliva na druĹžinsko dinamiko in funkcioniranje druĹžine. Zaradi alkohola je v druĹžini prisotno tako fiziÄ?no kot psihiÄ?no nasilje, ob prisotnosti tistih okoliĹĄÄ?in, ki jih na prvi pogled ne moremo okvalificirati ali prepoznati kot nasilje, pa kljub temu prizadenejo dostojanstvo druĹžinskih Ä?lanov, med katerimi so predvsem otroci. Leta 2016 so policisti obravnavali 1.324 kaznivih dejanj in 2.757 prekrĹĄkov nasilja v druĹžini. Prekomerno uĹživanje alkohola, tudi brez izvajanja nasilja, vpliva na druĹžino in druĹžinske Ä?lane, saj se preveÄ? pozornosti namenja uĹživanju alkohola in se zaradi tega zapostavljajo odnosi, komunikacija, vzgoja â&#x20AC;Ś, hkrati pa finanÄ?ni izdatki za alkohol onemogoÄ?ajo zagotavljanje ostalih dobrin, ki so nujno potrebne. Pri tem nista pomembna le kruh in mleko, pomembna so tudi oblaÄ?ila, sredstva za ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine, udejstvovanje v obĹĄolskih dejavnostih, obiskovanje kulturnih prireditev, preĹživljanje prostega Ä?asa â&#x20AC;Ś kar ima kratkoroÄ?ne in dolgoroÄ?ne negativne uÄ?inke na Ä?lane druĹžine.

Podcenjevanje stranskih uÄ?inkov alkohola ustvarja ĹĄkodljive posledice tako za posameznika kot celotno druĹžbo. Z racionalnim uĹživanjem alkohola in bolj zdravim naÄ?inom Ĺživljenja lahko zmanjĹĄamo ĹĄtevilna tveganja in tako vplivamo na kakovost svojega Ĺživljenja in Ĺživljenja drugih ljudi.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;&#x201D;˛

ObveĹĄÄ?amo vas , da bo zaradi saniranja fasade na zgradbi obÄ?asna zapora dela Ĺ aleĹĄke ceste ob stavbi Ĺ aleĹĄka 18 a-d, Velenje.

Zapora bo v dopoldanskem Ä?asu od 1. 3. do 30. 6. 2018.

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 23

GASILCI, UTRIP

1. marca 2018

23

Avtolestev spet v operativni uporabi Oddahnili so si vsi â&#x20AC;&#x201C; Odsotna je bila veÄ? kot pol leta â&#x20AC;&#x201C; Za delo z njo so na novo usposobili ĹĄtirinajst operativcev Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 24. februarja â&#x20AC;&#x201C; Ä&#x152;lanice in Ä?lani PGD Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; mesto (druĹĄtvo ĹĄteje 132 aktivnih gasilk in gasilcev) so se v soboto sreÄ?ali na Ĺže 139. obÄ?nem zboru. Na njem so razreĹĄili star in izvolili nov upravni in nadzorni odbor, disciplinsko komisijo in poveljnika druĹĄtva. Po osmih letih poveljevanja Milana RoĹĄkarja je naloge poveljnika prevzel Vojko Bricman.

Sicer pa so na obÄ?nem zboru poroÄ?ali o opravljenem delu v zadnjem letu ter si zastavili naloge za naprej.

Predsednik druĹĄtva Klemen MeĹžnar je leto ocenil za pestro, delovno, druĹžabno in uspeĹĄno, Ä?eprav jim je med letom precej preglavic povzroÄ?ala avtolestev oziroma iskanje denarja za generalni servis, ki ga je bilo treba opraviti, saj so za to potrebovali veÄ? kot 120.000 evrov. Ob izdatni podpori ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj jim jo je uspelo v celoti obnoviti. Avtolestev, ki je za lokalno skupnost in TEĹ izjemno pomembna, je po veÄ? kot pol leta odsotnosti,

â?ą

V TeĹĄu so opravili 1.100 delovnih ur.

zdaj spet v operativni uporabi, za delo z njo pa so na novo usposobili 14 operativcev. ÂťKonec marca smo s Termoe-

lektrarno podpisali novo dveletno pogodbo o opravljanju storitev na podroÄ?ju poĹžarne varnosti, pregledu hidrantnega omreĹžja in servisiranju gasilnih apara-

tornimi brizgalnami, manjkalo ni druĹžabnosti. Organizirali so druĹĄtveno salamijado, postavili mlaj, obeleĹžili Florjanovo nedeljo, ĹĄli na izlet â&#x20AC;Ś Konec leta pa so uspeĹĄno zakljuÄ?ili z akcijo raznaĹĄanja koledarjev v njihovem poĹžarnem rajonu.

Izvedli so 22 intervencij (dva poĹžara na stanovanjskih objektih, ĹĄest v naravnem okolju, en

val in da je prav on tisti, ki danes za menoj prevzema vodenje druĹĄtva,ÂŤ pa je, ko je poroÄ?al o lanskem delu, dejal poveljnik Milan RoĹĄkar.

Povedal je ĹĄe, da so lani izvedli tudi 13 poĹžarnih straĹž na razliÄ?nih prireditvah in trinajstkrat nudili prevoz pitne vode obÄ?ankam in obÄ?anom ter opravili kar 1.798 udarniĹĄkih ur pri Ä?iĹĄÄ?enju

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Sedaj ste dobili dokaz, da vam oseba, ki vam ves Ä?as meÄ?e polena pod noge, res noÄ?e niÄ? dobrega. Dobro je, ker so to opazili tudi drugi, ne le vi. Nekdo od nadrejenih ga bo postavil na svoje mesto. Zato bo obÄ?utek zmage vsak dan veÄ?ji. Sedaj si lahko privoĹĄÄ?ite veÄ? stvari, ki si jih res Ĺželite. Dale vam bodo novo energijo za delo in pomirile tudi vaĹĄe naÄ?ete Ĺživce. Na Ä?ustvenem podroÄ?ju boste doĹživeli nekaj zelo lepega. In ker se lepe stvari dogajajo nepriÄ?akovano, vas bo dogodek zelo presenetil. Ne bodite preveÄ? skeptiÄ?ni. SreÄ?o si zasluĹžite, zato uĹživajte v njej. Prepustite se toku, razum pa vsaj tokrat izklopite. Ä&#x152;eprav ste ves Ä?as v tekmi s Ä?asom, boste ta teden dokazali, da znate tudi lenariti in uĹživati. ToÄ?no to ste potrebovali. Vsako jutro se boste zbudili bolj spoÄ?iti, bolj samozavestni. Ob obilici dela ste se Ä?ez zimo, ki ĹĄe kar kaĹže svoje zobe, malce zapustili. Tega niste opazili le vi, ampak tudi partner. Ne Ä?udite se, Ä?e vam bo to tudi na glas povedal. Predvsem pa ne bodite uĹžaljeni, saj vam hoÄ?e le dobro. Lotite se dela na sebi. Ne odlaĹĄajte na jutri, zaÄ?nite Ĺže danes. Najprej spremenite jedilnik in se odrecite vsem prigrizkom. Potem zaÄ?nite s fiziÄ?no aktivnostjo. Ne izgovarjajte se na mraz, telovadite lahko tudi na toplem.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Priprave na praznovanje 140-letnice druĹĄtva prihodnje leto so se zaÄ?ele takoj, ko so zakljuÄ?ili 139. obÄ?ni zbor.

tov. To za druĹĄtvo pomeni prihodek, a tudi veliko obveznost, ki se je dobro zavedamo,ÂŤ je poroÄ?al predsednik.

Vsako leto nekaj sredstev namenijo vzdrĹževalnim delom na gasilskem domu in nabavi opreme. Lani so med drugim uredili prostor pod stopniĹĄÄ?em, ki je namenjen shrambi gasilske opreme. Žal pa nam spet ni uspelo obnoviti parkiriĹĄÄ?a pred gasilskim domom; upam, da nam s pomoÄ?jo obÄ?ine uspe letos, ko se bomo v druĹĄtvu zaÄ?eli aktivno pripravljati na 140-letnico druĹĄtva. Jubilej bomo praznovali naslednje leto.ÂŤ V lanskem letu so tudi tekmovali in bili organizatorji tradicionalnega tekmovanja v rokovanju s starimi roÄ?nimi in mo-

V druĹĄtvo je vÄ?lanjenih kar 62 otrok. Na obÄ?nem zboru so posebej Ä?estitali in se zahvalili mentorjem pionirk, pionirjev, mladink in mladincem za izjemne doseĹžke, ki so jih lani dosegli na tekmovanjih. Veliko uspehov so jim zaĹželeli tudi v prihodnje.

V delo druĹĄtva pa se aktivno vkljuÄ?ujejo (in tudi tekmujejo) starejĹĄe gasilke in gasilci. Desetina starejĹĄih gasilcev se je uvrstila na drĹžavno tekmovanje.

poĹžar vozila, devet tehniÄ?nih intervencij, tri naravne nesreÄ?e in â&#x20AC;&#x201C; tudi to se dogaja â&#x20AC;&#x201C; eno na laĹžni poziv).

Na intervencijah je sodelovalo 248 gasilcev, popreÄ?no enajst na eno. ÂťVse intervencije smo uspeĹĄno opr avili. Ĺ˝al se je na eni od njih zgodila

â?ą

PGD-ju Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; mesto je z duĹĄo in srcem poveljeval dva mandata podrobnosti pozna operativno delo in delo poveljnika. PrepriÄ?an sem, da bo naloge opravljal uspeĹĄno. Ä&#x152;e bo kdaj potreboval nasvet, pomoÄ?, mu bom stal ob strani.ÂŤ Pa vi? ÂťKo si enkrat gasilec, si vedno gasilec in vedno pripravljen pomagati ljudem v nesreÄ?i.ÂŤ Katera pa je tista najbolj pomembna vrlina poveljnika? Je to odloÄ?nost, zbranost â&#x20AC;Ś? ÂťOdloÄ?nost, zbranost in srce.

Samo tako lahko vodiĹĄ ekipo. Tako, kot se reÄ?e 'brez vojske ni generala', brez gasilcev ni poveljnika. Ä&#x152;e ti gasilci stojijo ob strani, Ä?e jim kot poveljnik prisluhneĹĄ,

V zadnjih dneh pred zimskimi poÄ?itnicami je kazalo, da vam bo uspelo narediti vse, kar ste si zaÄ?rtali do konca meseca februarja. Marec je tu, z njim pa tudi slaba vest.

S partnerjem bosta zdruĹžila moÄ?i in se lotila dela. A ne prej kot v nedeljo. Ä&#x152;eprav boste imeli slabo vest, boste do takrat preprosto uĹživali v druĹžbi vam najljubĹĄih.

Ko bosta s partnerjem dorekla, kaj si Ĺželita postoriti do poletja, bo vse laĹžje. Tokrat bosta na istem bregu, tudi zato, ker boste vi popustili in se mu prilagodili. Razumela se bosta, kot Ĺže dolgo ne. Na finanÄ?nem podroÄ?ju vas Ä?aka streznitev. Tako, kot ste Ĺživeli doslej, ne bo ĹĄlo veÄ?. VarÄ?evanje bo nujno.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Novice, ki bodo do vas priĹĄle ĹĄe pred koncem tedna, vas ne bodo spravile v dobro voljo. RazmiĹĄljali boste, kaj zadnje Ä?ase delate narobe, da vam skoraj niÄ? ne gre tako, kot bi Ĺželeli. Pri odloÄ?itvi, kako naprej, bodite realni. Ko boste manj razmiĹĄljali o tem, kaj bodo rekli sodelavci in prijatelji, boste laĹžje stopili korak naprej. Ä&#x152;e boste zaslutili, da Ä?as ĹĄe ni zrel, nikar ne rinite z glavo skozi zid. Naj vam ne bo Ĺžal Ä?asa, ki ga boste posveÄ?ali otrokom. Ob njih boste spoznali, da se ne znate veÄ? veseliti drobnih stvari. Prav te pa so tiste, ki delajo Ĺživljenje lepĹĄe. Zdravje? OdliÄ?no bo.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Vojko Bricman je novi poveljnik PGD Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; mesto.

Lani so imeli 22 intervencij.

nesreÄ?a, v kateri se je hudo poĹĄkodoval operativni gasilec, moj namestnik Vojko Bricman. Kot poveljnik druĹĄtva ne bom nikoli pozabil vseh teĹžkih trenutkov, ki smo jih skupaj z ostalimi operativci, domaÄ?imi in prijatelji preĹživljali, ko smo trepetali zanj in njegovo zdravje. Danes sem izjemno vesel, da je Vojko kljub teĹžkim poĹĄkodbam uspeĹĄno okre-

Predsednik Klemen MeĹžnar: ÂťZa nami je pestro, delovno in uspeĹĄno leto.ÂŤ

in urejanju prostorov druĹĄtva, pregledu in vzdrĹževanju vozil, tehnike in opreme, operativnih vajah, delovnih akcijah in podobnem.

Zelo aktivni so bili tudi v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, kjer so lani pri vzdrĹževalnih delih izvedli ĹĄtiri poĹžarne straĹže, dvakrat pregledali celotno hidrantno omreĹžje, opravili servis vseh gasilnih aparatov ter vsak mesec opravili operativni taktiÄ?ni pregled. Skupaj so v TeĹĄu opravili kar 1.104 delovnih ur. đ&#x;&#x201D;˛

RoĹĄkar predal poveljevanje Bricmanu

Ĺ oĹĄtanj, 24. februarja â&#x20AC;&#x201C; Milan RoĹĄkar, ki je osem let poveljeval Gasilskemu druĹĄtvu Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; mesto, je na sobotnem obÄ?nem zboru posle predal svojemu namestniku Vojku Bricmanu. Tak je red v gasilskih vrstah! Dva mandata sta dovolj, menijo gasilci.

KakĹĄno je bilo to obdobje? ÂťPredvsem je minilo zelo hitro.

Imel sem podporo, vsi smo delali z duĹĄo. V osmih letih pa se malo iztroĹĄiĹĄ, prav pa je, da dobi priloĹžnost ĹĄe kdo. Za nalogo poveljnika smo pripravljali in pripravili mojega namestnika. Do

Dnevi so vam spet prekratki, saj ste si na glavo nakopali preveÄ? dela. VeÄ? Ä?asa si Ĺželite zase, pri tem pa sploh ne veste, kako priti do njega. Partner ne razume veÄ?, zakaj ne znate reÄ?i ne. Na glas vam bo povedal, da si tudi on Ĺželi biti veÄ? z vami.

Pogovor tokrat ne bo reĹĄil teĹžav, treba bo zaÄ?eti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Denar? KaĹže, da ga bo veÄ?, kot ste priÄ?akovali. Najprej poravnajte dolgove, ĹĄele potem si privoĹĄÄ?ite, kar si Ĺže dolgo Ĺželite. Pri tem ne mislite le nase, ampak na vse, ki vam veliko pomenijo. Zdravje? ObÄ?utljivi boste, zato bodite na toplem!

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Ponosni na mlade in na starejĹĄe

Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Oven od 21. 3. do 21. 4.

se poroÄ?il in leta 1988 stopil v PGD Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; mesto kot gasilec.

Prepoznali so me za pravega. DanaĹĄnji Ä?astni predsednik Boris GoliÄ?nik me je prosil, Ä?e bi bil njegov poveljnik. On je bil tisti, ki me je uvedel v to nalogo.ÂŤ Biti gasilec vam Milan RoĹĄkar: ÂťEnkrat gasilec, vedno gasilec.ÂŤ veliko pomeni. Vidim, da ste zelo gate bodo spoĹĄtovali in tudi internjeni, ko se pogovarjava o tem. vencije bodo uspeĹĄno zakljuÄ?eÂťTo pa res. Z duĹĄo in srcem ne.ÂŤ sem gasilec, tako kot smo vsi v Kako ste zaÄ?eli? naĹĄem druĹĄtvu. Nikoli nam ni ÂťZaÄ?el sem kot pionirÄ?ek le- teĹžko pomagati. Ko sliĹĄimo sireta 1970 v Breznem. Od tam me no, gremo. Pripravljeni smo sleđ&#x;&#x201D;˛ je pot vodila v Ĺ oĹĄtanj, kjer sem herni trenutek.ÂŤ

Med poÄ?itnicami ste spoznali, da sta se s partnerjem odtujila. Kljub temu, da se oba trudita obuditi nekdanja Ä?ustva, vama ne bo uspevalo. Tudi zato, ker bo partner Ĺželel od vas preveÄ?. Tega, kar si Ĺželi, mu trenutno ne morete dati. Pa ni vzrok le v denarju, tega bi Ĺže naĹĄli. Vzrok je v povsem razliÄ?nih interesih. Vam materialne stvari pomenijo veliko manj kot njemu, zato se bodo zamere nabirale. Po svoje partnerja razumete, a mu tokrat ne boste ugodili. Potrudite se, da ne izgubite nadzora nad seboj. Dobro namreÄ? veste, kako hitro vas prepriÄ?ajo v dejanja, ki jih sploh noÄ?ete. BoleÄ?ine v sklepih in glavoboli bodo dokaz veÄ?, da ste prenapeti.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

KonÄ?no boste lahko uresniÄ?ili svoje Ĺželje, ki jih ni malo in tudi majhne niso. Ĺ˝ivljenje bone le za vas, ampak tudi za vaĹĄo druĹžino, postalo lepĹĄe. V prostih dnevih boste znali dvojno uĹživati, ko boste delali, pa vas niÄ? ne bo ustavilo. Jasen cilj imate pred seboj, zato bo toliko laĹžje. Tokrat boste z odloÄ?itvami in dejanji presenetili celo partnerja, ki sicer dobro pozna vaĹĄe kvalitete. Malce vam bo vse skupaj zagrenilo le poÄ?utje. ObÄ?asno ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite. Predvsem boste potrebovali veÄ? spanja kot sicer. A to ĹĄe ni znak bolezni, zato se pomirite. Verjetno ste le preveÄ? pod vplivom razburljivih dogodkov, ki se bodo ĹĄe nekaj dni kar vrstili.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Letos imate zime Ĺže vrh glave. Vedno teĹžje boste prenaĹĄali mraz, zdravje bo obÄ?utljivo. A ni vzrok le v vremenu. Ugotavljati boste zaÄ?eli, da vas ljubljena oseba vleÄ?e za nos. Ä&#x152;e Ĺželi sedeti na dveh stolih, ji pri tem ne smete veÄ? pomagati. Pa Ä?eprav so vaĹĄa Ä?ustva iskrena in moÄ?na. SooÄ?ite ga z dejstvi. In nikar ne silite vanj. OdloÄ?iti se mora sam. Vedeli pa boste, da vas obÄ?utki, da ni iskren do vas, ne morejo varati, zato boste vedno bolj nesreÄ?ni. ZaÄ?nite mislili tudi nase in ne le na druge. SreÄ?e vam vsekakor ne bo nihÄ?e poklonil, z zadnjimi dejanji pa se moÄ?no oddaljujete od nje.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

V druĹžbi osebe, ki jo sreÄ?ate le tu in tam, se boste vedno bolje poÄ?utili. Sploh, ker doma Ĺže dolgo ni veÄ? tako, kot bi moralo biti. Pogosto boste mislili na novo simpatijo, zato se bodo doma stvari ĹĄe poslabĹĄale. Partner Ä?uti, da se nekaj dogaja z vami, predvsem pa Ä?uti, da gradite zid okoli sebe. Ä&#x152;utite, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a reĹĄitve ne vidite. Po eni strani si ne Ĺželite sprememb, po drugi pa hrepenite po njih.

NiÄ? Ä?udnega ne bo, Ä?e se boste vse bolj umikali v samoto, ki jo boste izkoristili za kreativno delo. Zelo boste ustvarjalni, zato izkoristite to obdobje.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Ä&#x152;eprav se boste po dolgem Ä?asu dobro poÄ?utili, dobro veste, da to ne bo dolgo trajalo. Stres je naÄ?el ne le vaĹĄe Ĺživce, ampak tudi vaĹĄe telo. Takoj, ko se boste vrnili k vsakdanjim obveznostim, se bo poslabĹĄalo tudi poÄ?utje. Prihodnji teden bo zelo naporen. Ne le, da vas Ä?aka delo, ki bo zaradi poÄ?itnic v zaostanku, pojavile se bodo nove poslovne teĹžave. Ä&#x152;eprav jih boste malce priÄ?akovali, vas bodo za dan ali dva vrgle iz tira.

Doma stvari ne bodo dosti boljĹĄe. Partner bo imel veliko idej, vam pa ne bodo vĹĄeÄ?. Predvsem pa ne boste imeli energije, da bi sledili njegovim Ĺželjam.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

LetoĹĄnja zima ni po vaĹĄi meri. Ĺ˝e dolgo niste imeli toliko teĹžav z zdravjem kot zadnje Ä?ase. Morda se boste zaradi njih odrekli tudi ĹĄportu, saj si boste najbolj Ĺželeli, da se vam povrne dobro poÄ?utje. Bodite strpni, predolgo se je nabiralo, da bi lahko minilo le v tednu ali dveh. Od ponedeljka dalje bo boljĹĄe. Naj vam bo to, kar se je dogajalo v minulih dneh, v poduk. Sedaj bodite sebiÄ?ni in postavite sebe na prvo mesto.

Ne, niste sebiÄ?ni, le bolj realni ste postali. Finance? PoplaÄ?ali boste nek dolg, ki vas je moÄ?no Ĺžulil.

Novih si raje ne privoĹĄÄ?ite, trenutno je vaĹĄa prihodnost na precej majavih temeljih.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Za mnoge bodo poÄ?itniĹĄki dnevi prav muka. Ä&#x152;e bi bilo zunaj toplo, bi ĹĄe ĹĄlo, tako pa boste preveÄ? Ä?asa preĹživeli v zaprtih prostorih. To bo slabo vplivalo na vaĹĄe duĹĄevno zdravje. Motivacijo za delo boste dobili ĹĄele prihodnji teden.

Pa ĹĄe to zato, ker boste prisiljeni postoriti marsikaj, kar se je nabiralo nekaj tednov. Ĺ e dobro, da vam bodo na pomoÄ? priskoÄ?ili sodelavci. OdliÄ?no se boste razumeli, zato bo vse laĹžje. Partner bo vesel, ko bo videl, da se spet veÄ? smejite. Konec tedna vam pripravlja prijetno preseneÄ?enje. Ä&#x152;eprav boste predÄ?asno izvedeli zanj, mu tega ne pokaĹžite. Raje mu pokaĹžite, koliko vam pomeni.

Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

1. marca

06.00 07.00 11.00 11.35 12.15 13.00 13.30 14.20 15.00 15.50 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.45 22.50 23.25 01.00 01.25 01.50 02.45

06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.55 08.00 08.10 08.25 08.55 09.20 10.00 10.40 11.25 12.15 14.40 15.35 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 19.05 19.20 20.00 20.45 21.20 23.20 00.05

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Glasbeni svet Andréja Rieuja Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Umetna inteligenca Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Prava ideja: Podjetje GOAP Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Slovenski parlament kamen Zu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Vreme Osmi dan Primer Barschel, nemška miniser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Minka, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Penelopa, ris.

Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris.

Mili in Moli, ris.

Erfan, dok. film za mlade, Slovenija Nabriti detektivi, nem. nan.

Mulčki, ris.

Med valovi Moj pogled na znanost: Za čistejše okolje - prof. dr. Albin Pintar Hišica v preriji, ameriška nad.

Halo TV Dobro jutro Koda, izob. odd.

Grofičino popoldne, dok. film Halo TV Hišica v preriji, ameriška nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV Koper Mulčki, ris.

Plesoče življenje, kratki dok. film Nagelj, jap. nad.

Nova Zelandija iz zraka, am. dok. odd.

Avtomobilnost Trgovski potnik, iran. fran. film Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija in Boško Petrović Glasbeni spoti, zabavni kanal

1. marca 2018

Sobota,

2. marca

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.15 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 00.30 00.55 01.50

06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.55 08.00 08.10 08.25 08.50 09.15 09.55 10.40 11.25 12.00 13.55 14.50 15.35 16.00 16.30 17.15 18.10 18.40 19.00 22.45 23.30 01.15 02.15 03.50

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Glasbeni svet Andréja Rieuja Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Zbirka Smisel Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Dvojica na Manhattnu, fran. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Minka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Penelopa, ris.

Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris.

Mili in Moli, ris.

Skok v počitnice, dok. film za mlade Nabriti detektivi, nem. nan.

Mulčki, ris.

Prisluhnimo tišini: Dan polžkovega vsadka Bleščica, odd. o modi Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Migaj raje z nami Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV Koper Atletika - svetovno dvoransko prvenstvo, pren. iz Birminghama Nocoj v Palladiumu Ema 2018, finale Glasbeni spoti Atletika - svetovno dvoransko prvenstvo, posn. iz Birminghama Zabavni kanal, glasbeni spoti

3. marca

06.00 07.00 07.15 07.35 08.00 08.25 08.35 08.45 09.10 09.15 10.00 10.15 10.40 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 15.35 16.00 17.00 17.20 17.45 18.10 18.40 18.45 18.55 19.00 20.05 22.15 22.30 23.00 00.40 01.05 01.30 02.25

06.30 07.00 08.15 09.10 10.25 11.35 12.10 13.30 14.15 14.55 16.25 18.15 18.55 19.30 22.15 22.40 23.35 00.35

6.00 7.00 7.01 7.25 7.30 7.55 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.00 11.00 12.00 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 22.05 23.05 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Heidi, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 43. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 10. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 88. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 125. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 114. del Usodno vino, 1. sez., 42. del Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 11. del Padli angel, 1. sez., 89. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 126. del Gospodarica zlata, 1. sez., 115. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 75. del Moja boš, 1. sez., 76. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 14. del Manipulanta, 1. sez., 9. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Slikarski urok Majde Kurnik, pogovor z Mileno Koren Božiček Pop corn: Pop design, Neža Devčič Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2549. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Otroški program Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Ans. Stanka Fajsa, Obsoteljski slavčki Regionalne novice Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

6.00 7.00 7.01 7.25 7.30 7.55 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 22.40 0.30 2.25 3.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Heidi, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 44. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 11. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 89. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 126. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 115. del Usodno vino, 1. sez., 43. del Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 12. del Padli angel, 1. sez., 90. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 127. del Gospodarica zlata, 1. sez., 116. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 77. del Moja boš, 1. sez., 78. del 24UR zvečer Eurojackpot Dekliška zaobljuba, ameriški film Melinda in Melinda, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Ans. Stanka Fajsa, Obsoteljski slavčki Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2550. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Pop corn: Pop design, Neža Devčič Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.10 8.35 8.55 9.25 9.35 9.45 10.10 10.35 10.50 11.05 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 16.10 17.55 18.55 18.58 20.00 21.50 0.25 2.10

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 22.05 22.10 23.40 00.05

Kultura, odmevi Srečo kuha Cmok: Tista o mafinih Biba se giba, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Sporočilo v steklenici, nor. dok. ser. Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Armanova skrivnost, nem. nad.

Mulčki, ris.

Male sive celice: OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in OŠ Medvode, kviz Infodrom, tednik za mlade Čist zares, mlad. dok. ser.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Vlado Kreslin Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Mame, slov. nan.

Ambienti Profil Cesarjev kuhar, jap. ser.

Poročila ob petih, šport, vreme Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave – prof. dr. Samo Kreft Poskusiva znova, brit. nad.

Sladko življenje z Rachel Allen Ozare Miriam, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Planet samskih, poljski film Bučke, izmišljene novice Poročila, šport, vreme Macondo, avstrijski film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

10 domačih Najboljše jutro Hišica v preriji, am. nad.

Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, pren. iz Kranjske Gore Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), pren. iz Crans Montane Na lepše Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, pren. iz Kranjske Gore Smučarski teki - svetovni pokal: sprint (M in Ž), vključitev v pren. iz Lahtija Migaj raje z nami Smučarski kros - svetovni pokal, posn. iz Sunny Valleyja Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipno, pren. iz Lahtija Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom (M), posn. iz Kayser. Čist zares, mlad. dok. ser.

Atletika - svetovno dvoransko prvenstvo, pren. iz Birminghama Pot na SP v nogometu, športna odd.

Derren Brown Aritmični koncert: Noctiferia Transnatura Glasbeni spoti, športni posnetki, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Dibo, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Mia in jaz, ris.

Amika, 1. sez., 47. del Amika, 1. sez., 48. del Amika, 1. sez., 49. del TV prodaja Sveže ločena, 2. sez., 8. del TV prodaja Sveže ločena, 2. sez., 9. del Sestrstvo potujočih hlač, ameriški film Povest o Despereauxu, angleški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Salt, ameriški film Erin Brockovich, ameriški film Suzanin dnevnik, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice, Od neba do zemlje Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža Ans. Stanka Fajsa, Obsoteljski slavčki Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (231) Bobek in barčica, gledališka predstava Vrtca Velenje Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2551. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Vabimo k ogledu Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 1. del Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

4. marca

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.50 07.55 08.05 08.10 08.20 08.25 08.30 08.40 08.55 09.05 09.15 10.00 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.50 22.40 23.10 00.05

00.20 00.45 01.40

06.15 06.30 07.20 07.20 07.50 09.10 10.25 11.45 12.10 13.30 14.45 15.20 17.30 18.00 20.00 20.10 21.00 22.05 23.40 00.10 00.35 00.55

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.10 8.35 9.00 9.20 9.30 9.55 10.20 10.35 10.05 11.30 11.20 12.15 12.30 15.00 16.15 18.15 18.55 18.58 20.00 22.15 0.35 2.40

Čarli in Mimo, ris.

Minka, ris.

Penelopa, ris.

Vse najboljše za rojstni dan, ris.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Miriam, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

In to je vse!, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Džamila in Aladin, ang. nan.

Nedeljska maša, pren. iz župnije Griže v Savinjski dolini Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija Ozare Obzorja duha: Ozdravljenje z vero Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Gospodična Nemitežit, fran. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame, slov. nan.

Modna hiša Velvet, španska nad.

Intervju Poročila, šport, vreme Sirija – zadnji branik dediščine človeštva, fran. dok. odd.

Za lahko noč: Jazzovski standardi - Big band RTV Slovenija, Alenka Godec, Nuša Derenda, Kristina Oberžan, Nina Strnad in Lojze Krajnčan Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

Duhovni utrip: Zbirka Smisel Koda, izob. odd.

Glasbena matineja Vokalna skupina Plamen iz Toronta, koncert ob 25-letnici, 1. del Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona, 50 let Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, pren. iz Kranjske Gore Alpsko smučanje - svetovni pokal: kombinacija - superveleslalom (Ž), pren. iz Crans Montane Slastna kuhinja: Bučni polpeti v smetanovi omaki z žafranom Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, pren. iz Kranjske Gore Alpsko smučanje - svetovni pokal: kombinacija - slalom (Ž), pren. iz Crans Montane Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave – prof. dr. Samo Kreft Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), posamezno, pren. iz Lahtija Smučarski kros - svetovni pokal, posn. iz Sunny Valleyja Atletika - svetovno dvoransko prvenstvo, pren. iz Birminghama Žrebanje Lota Zgodba o Bogu, ameriška dok. ser.

Legende velikega in malega ekrana: Urban Koder Prelomnica, am. film Avtomobilnost Bleščica, odd. o modi Bučke, izmišljene novice Glasbeni spoti, športni posnetki, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Dibo, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Mia in jaz, ris.

Amika, 1. sez., 50. del Amika, 1. sez., 51. del Amika, 1. sez., 52. del TV prodaja Sveže ločena, 2. sez., 10. del TV prodaja Erin Brockovich, ameriški film Ljubezen po domače Mali princ, francoski film Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Prava nota 2, ameriški film Delovno dekle, ameriški film Mesec nad Paradorjem, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (230), Denarnica sovica 09.55 Napovedujemo 10.00 2550 VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2551 VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Klub arhitektov SAŠA regije, pogovor v studiu 11.50 Društvo mrtvih pesnikov, posnetek koncerta 13.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15-05. Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike!

18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža Ans. Stanka Fajsa, Obsoteljski slavčki 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.15 Videostrani, obvestila

Torek,

5. marca

06.10 06.25 07.00 10.15 10.35 11.05 11.55 12.15 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 23.30 23.45 00.15 00.40 01.35

06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.50 07.55 08.15 08.40 09.20 10.25 11.20 14.05 15.10 16.00 16.30 17.15 18.10 18.40 19.00 19.10 19.15 20.00 20.50 21.45 22.50 00.20

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.35 8.00 8.15 8.30 9.25 9.55 11.00 11.15 12.10 12.25 13.25 14.25 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.05 22.05 22.40 23.35 0.30 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 22.15 23.45 00.10

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Sladko življenje z Rachel Allen 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres?

Glasbeni svet Andréja Rieuja Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Operne arije: Sopranistka Simona Raffanelli Krajnc Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Kletvice Novice Young Village Folk: Ikka in Erkka iz Laponske Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Oskarji - dan potem Glasbeni večer Orkester Slovenske filharmonije in Vladimir Kulenović (A. Pape) APZ Tone Tomšič: Zvenenja Slovenije Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Minka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Penelopa, ris.

Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris.

Sprehodi v naravo: Prekomorski sadeži Aktivatorji: Ponos in predsodki Družbeni fenomeni: Beg možganov Sam svoj; Jože Babič, dok. film Halo TV Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV Koper Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Animiranka, anim. pravljica Nagelj, jap. nad.

Svetovni popotnik Inšpektor Banks, brit. nad.

Pogrešani dekleti, brit. nad.

Samo prek naših trupel, ang. dok. odd.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Tika taka, ris.

Grozni Gašper, ris.

Lego prijateljice, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 45. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 24. sez., 12. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 90. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 127. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 116. del Usodno vino, 1. sez., 44. del Jaz sem Luna, 2. sez., 1. del Padli angel, 1. sez., 91. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 128. del Gospodarica zlata, 1. sez., 117. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 1. del Moja boš, 1. sez., 79. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 15. del Manipulanta, 1. sez., 10. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2551. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn: Pop design, Neža Devčič, ponovitev Napovedujemo 120 let PGD Velenje, dokumentarni zapis Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Poslanska pisarna, Ljubo Žnidar, poslanec SDS v DZ RS Regionalne novice Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 1. del Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

6. marca

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.00 Vem!, kviz 11.35 Obzorja duha: Ozdravljenje z vero 12.15 Glasbeni svet Andréja Rieuja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio City 14.40 Kino Fokus 15.00 Potepanja - Barangolások, odd.

TV Lendava 15.35 Kalimero, ris.

15.45 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Kjer bom doma, avstral. nad.

20.50 Služkinje – zgodba o sodobnem suženjstvu, koprod. dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Pričevalci: Franc Turšič 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.00 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 08.45 09.25 09.50 11.00 11.35 14.25 15.20 15.40 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 19.05 19.20 20.00 20.55 21.30 22.25 23.20

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 7.45 8.10 8.25 8.40 9.35 10.05 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.30 21.35 22.05 23.05 23.30

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Minka, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Penelopa, ris.

Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris.

Hrček Miha, ris.

Srečo kuha Cmok Martina in ptičje strašilo Moj pogled na znanost: Ženski in moški možgani - prof. dr. Gregor Majdič Village Folk - Ljudje podeželja: Kmetije na morju, dok. ser.

Hišica v preriji (VIII.), am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu Čarokuhinja pri atu: Danska Svetovni popotnik Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV Koper Vetrnica: Sumo borci, Ulovi kosilo Moj konj, kratki dok. film Nagelj, jap. nad.

Zakaj ženske zaslužijo manj, fran. dok. odd.

Prava ideja, računovodski servis Akcent: Nova možnost diagnostike in terapije raka Medičejci, gospodarji Firenc, koprod. nad.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Tika taka, ris.

Grozni Gašper, ris.

Oddbods, ris.

Lego prijateljice, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 46. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 91. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 128. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 117. del Usodno vino, 1. sez., 45. del Jaz sem Luna, 2. sez., 2. del Padli angel, 1. sez., 92. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 129. del Gospodarica zlata, 1. sez., 118. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 2. del Moja boš, 1. sez., 80. del Preverjeno 24UR zvečer Manipulanta, 1. sez., 11. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Poslanska pisarna, Ljubo Žnidar, poslanec SDS v DZ RS Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo, Spletna serija Dualizem Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2552. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje Vabimo k ogledu Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

7. marca

06.00 07.00 10.05 11.00 11.30 11.45 12.15 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 21.55 22.00 22.55 23.50 00.30 01.00 01.55

06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 08.45 09.25 10.10 11.15 12.05 14.00 15.25 17.15 18.10 18.40 19.00 19.20 19.50 20.00 20.55 21.50 22.20 00.10 01.10 02.50

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 7.45 8.10 8.25 8.40 9.35 10.05 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.35 0.30 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.30 11.55 12.20 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Mešana solata z gorgonzolo Oskarji - dan potem Glasbeni svet Andréja Rieuja Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Vili Kovačič Duhovni utrip: Zbirka Smisel Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in OŠ Medvode, kviz Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Mimi in Liza, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Maggie ima načrt, am. film Koza je preživela, kratki igr. film Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Sveto in svet Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Minka, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Penelopa, ris.

Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris.

Vetrnica: Čajnik Ribič Pepe: Šmentana muha 27 sekund, kratki dok. film Moj pogled na znanost: Za čistejše okolje - prof. dr. Albin Pintar 10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Vikend paket Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, pren. iz Drammna Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV Koper Profesor Pustolovec, ki ga ni na zemljevidu, poučna odd. za mlade Čudovita Japonska, jap. nan. Žrebanje Lota Na utrip srca: Currentzis - klasični upornik, dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Nočne poti, brazilsko-ameriški film Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, posn. iz Drammna Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Tika taka, ris.

Grozni Gašper, ris.

Oddbods, ris.

Lego prijateljice, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 47. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 92. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 129. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 118. del Usodno vino, 1. sez., 46. del Jaz sem Luna, 2. sez., 3. del Padli angel, 1. sez., 93. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 130. del Gospodarica zlata, 1. sez., 119. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 3. del Moja boš, 1. sez., 81. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 16. del Manipulanta, 1. sez., 12. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2552. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Poslanska pisarna, Ljubo Žnidar, poslanec SDS v DZ RS Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (UI 232) O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Odprta tema: Neizvajanja pravnomočnih odločb o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami Regionalne novice POP CORN: Dejan Stojanov Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 25

HIGASHIDA, NAOKI: Zakaj skaÄ?em : glas deÄ?ka iz tiĹĄine avtizma od- Odrasli / 616.89 Psihiatrija Naoki HigaĹĄida je mlad japonski pisatelj in pesnik. Ima hudo obliko avtizma, ki mu onemogoÄ?a obiÄ?ajno komunikacijo. S pomoÄ?jo odraslih, predvsem svojih starĹĄev in uÄ?iteljev se je nauÄ?il uporabljati japonske pismenke za komunikacijo. In tako je nastalo priÄ?ujoÄ?e delo, ki je v izvirniku izĹĄlo pri njegovih trinajstih letih. Med pomemb-

pisanjem za odrasle, predvsem poezije, v zadnjih letih pa piĹĄe predvsem za otroke in mladino. Njegove zgodbe so izvirne, humorne, vÄ?asih celo rahlo absurdne, glavni junaki zgodb pa so preteĹžno Ĺživali. Mladinsko delo, Ä&#x152;riÄ?ek in temaÄ?ni obÄ?utek, je postalo v nekaj letih po izidu Ĺže nizozemska klasika. V njem se avtor na svojevrsten naÄ?in loteva zelo teĹžke teme. Ä&#x152;riÄ?ek nekega dne v glavi zaÄ?uti nekaj nenavadnega.

Nekaj, Ä?esar ĹĄe ni obÄ?util nikoli. NekakĹĄen top obÄ?utek, ki mu napolni glavo. NiÄ? veÄ? ni Ä?util veselja in zadovoljstva, kot vsa leta poprej. Ĺ˝elel si ga je znebiti, toda niti najboljĹĄi prijatelji mu niso uspeli pri tem pomagati. Tudi veliki in najmoÄ?nejĹĄi slon ne. Izvirno zgodbo bogatijo izjemne ilustracije naĹĄe ilustratorke Ane Zavadlav.

RAMADAN, HAJRUDIN: Zgodbe deĹžja od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli / 821-32 Tuja kratka proza Zgodbe deĹžja so odliÄ?no delo bosanskega avtorja Ramadana Hajrudina, ki so bile prviÄ? objavljene v Bosni leta 1996, v Ä?asu, ko so bili vojni dogodki ĹĄe zelo blizu in zato v literaturi, ĹĄe zelo sveĹži. Zgodbe deĹžja govorijo o boleÄ?ini, urokih, truplih, vonju zemlje. Zgodbe so kratke, povezuje nimi vzroki za avtistiÄ?ne motnje so motnje zaznavanja. Ä&#x152;e je moteno naĹĄe zaznavanje, so moteni naĹĄi odzivi. Ä&#x152;e telesa ne Ä?utimo dobro, ne moremo obvladovati njegovega gibanja. Naoki veÄ?krat zapiĹĄe, da je njegovo telo izven njegovega nadzora. Ne uboga ga, nagaja mu, kot bi ukazoval pokvarjenemu robotu. Nima obÄ?utka, kje se noge in roke drĹžijo telesa, zato ne more izvesti ali posnemati nekaterih gibov. To pa je le ena izmed teĹžav, s katerimi se sreÄ?ujejo osebe s spektroavtistiÄ?nimi motnjami.

Toda Naoki nam pokaĹže, da ljudje z avtizmom ne zaznavajo in ne Ä?utijo premalo, ampak samo drugaÄ?e. Delo je napisano z veliko mero soÄ?utja, empatije, poguma, v doloÄ?enih poglavjih prav pretrese, toda hkrati opogumi. Naj zakljuÄ?im z Naokijevimi besedami: Âť Ä&#x152;e se lahko nauÄ?imo, da imamo radi sami sebe in se sprejemamo, je verjetno dokaj nepomembno, ali smo normalni ali avtistiÄ?ni, vsaj meni se zdi tako.ÂŤ

STREHLE, SANDRA: Zdravo Ä?revesje od- Odrasli / 641 Priprava Ĺživil Za zdravje Ä?revesja se splaÄ?a, da dosledno skrbimo. Pravijo, da celo o 85 % delovanja naĹĄega imunskega sistema odloÄ?a prav naĹĄe Ä?revesje. Avtorici vodnika sta na podlagi svojega znanja in izkuĹĄenj opisali najnovejĹĄa spoznanja na podroÄ?ju obvladovanja prebavnih teĹžav. S spodbudami in informacijami Ĺželita olajĹĄati Ĺživljenje ljudem, tudi tako, da jih nagovorita, da preizkusijo kaj novega. V prvem delu priroÄ?nika izpostavita, kako pomembno je prisluhniti lastnemu telesu, trebuhu in kako naj mu ustreĹžemo, da se bomo poÄ?utili Ä?im bolje.

V ozadju teĹžav z Ĺželodcem in Ä?revesjem so lahko najrazliÄ?nejĹĄi in zelo individualni vzroki. Zato je pomembno, da pri iskanju vzrokov upoĹĄtevamo prav vse vidike. Morda smo z izbiro jedi Ĺže na pravi poti. SistematiÄ?no so predstavljeni tudi odgovori na vpraĹĄanja, katera hrana pomaga prebavilom. V drugem delu pa nas Ä?akajo recepti za mirno prebavo in brezskrben uĹžitek.

TEELEGEN; TOON: Ä&#x152;riÄ?ek in temaÄ?ni obÄ?utek ml- Mladina / P â&#x20AC;&#x201C; Leposlovje od 10. do 13. let Toon Tellegen je eden najbolj prepoznavnih nizozemskih literatov, ki je zaÄ?el s

25

PRIREDITVE

1. marca 2018

jih protagonist Elias Veskot, ki prehaja tako Ä?asovne kot zgodovinske okvire. Popelje nas celo v Ä?as cesarjev. Cesar Netekteb iz Ä&#x152;etrte dinastije je Ĺživel svoje enoliÄ?no Ĺživljenje, tako kot tudi mnogi Sinovi Sonca pred njim. Ko je dopolnil dvanajst let, je nastopil Ä?as, da zaÄ?ne razmiĹĄljati o posmrtnem Ĺživljenju. Izdal je ukaz za zaÄ?etek gradnje piramide, ki bo njegovo zadnje prebivaliĹĄÄ?e. Postavljanje piramide je bilo zaupano Eliasu Veskotu, najboljĹĄemu stavbarju tistega Ä?asa. Leta 1997 je bila knjiga nagrajena na mednarodnem sreÄ?anju zaloĹžnikov v Pazinu.

FREY, JANA: Jaz, drugaÄ?na ml - Mladina / M â&#x20AC;&#x201C; Leposlovje od 13. leta dalje Deklica Kelebek svoje Ĺživljenje deli na dva svetova. S starĹĄi in bratom Ĺživi v NemÄ?iji, njena druĹžina pa izhaja iz TurÄ?ije. Vsi so se brez teĹžav vkljuÄ?ili v nemĹĄko druĹžbo, doma pa vestno ohranjajo turĹĄke obiÄ?aje in tradicijo. Kelebek obÄ?uti omejevanje turĹĄke kulture, ĹĄe posebej v obdobju, ko postane najstnica. ZaÄ?eti mora nositi naglavno ruto, starĹĄi je ne pustijo zveÄ?er ven s soĹĄolkami, Ä?e pa Ĺže gre kam, jo mora vedno spremljati brat Sercan. PoÄ?uti se oropana svobode, poseganje v njeno zasebnost v njej vzbudi uporniĹĄki duh in se nikakor ne Ĺželi ukloniti ukazom svoje druĹžine ter ostalih sorodnikov. Ko se Kelebek zaljubi, ĹĄe bolj dojame, kakĹĄen prepad zeva med nemĹĄko in turĹĄko kulturo. Njen fant Janosch je kristjan, ona pa muslimanka. Zaveda se, da je prepovedana ljubezen lahko pogubna za oba. Jo bosta uspela reĹĄiti? đ&#x;&#x201D;˛

NAĹ Ä&#x152;AS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

AK

VELENJE Ä&#x152;etrtek, 1. marec 9.00 - 13.00 DrsaliĹĄÄ?e Velenje ZP (zimske poÄ?itnice) â&#x20AC;&#x201C; Drsanje za otroke vseh starosti 9.00 -13.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija ZP â&#x20AC;&#x201C; BrezplaÄ?no varstvo otrok in delavnice 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Notranja preobrazba 10.00 Galerija Velenje Zimske ustvarjalne norÄ?ije, kreativna delavnica 10.00 - 12.00 StreliĹĄÄ?e SD MroĹž ZP â&#x20AC;&#x201C; Streljanje z zraÄ?no puĹĄko 10.00 - 11.30 Bazen Velenje ZP â&#x20AC;&#x201C; Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 - 13.00 Vila RoĹžle ZP â&#x20AC;&#x201C; Poslikava telesa z zaÄ?asnimi "tatuji" 10.30 -12.30 Vila RoĹžle ZP â&#x20AC;&#x201C; G-ZPM oz. gledaliĹĄÄ?e za poredne mulÄ?ke, delavnica 11.30 -13.30 RdeÄ?a dvorana ZP â&#x20AC;&#x201C; Ĺ ola nogometa za otroke od 1. do 4. razreda 12.00 - 13.30 Bazen Velenje ZP â&#x20AC;&#x201C; Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda 13.30 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni kroĹžek za priseljence 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje 20.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Shai Maestro & Charles Altura, koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2018 21.00 Max klub Velenje Jam session v sklopu Kreativne Jazz klinike Velenje 2018

Petek, 2. marec 18.00 eMCe plac MeĹĄalnica 24, 2. dogodek v prvi seriji meĹĄalnic a.k.a open decks night 20.00 Stara pekarna, Velenje Saudade, solo prvenec plesne umetnice NeĹže Jamnikar 20.30 Max klub Velenje Jure Pukl feat. Sachal & Charles

Altura, 4. koncert Max klub jazz festivala 22.00 Max klub Velenje Jam session v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2018 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 9.00 - 17.00 Dvorana Centra Nova Telo kot osnovno igralsko sredstvo, gledaliĹĄka delavnica 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana ZakljuÄ?ni koncert udeleĹžencev Kreativne jazz klinike 2018 21.00 eMCe plac Spotless minds, Seven days in may in Among twisted, koncert 21.00 Max klub Velenje ZakljuÄ?no sreÄ?anje in jam session v sklopu Kreativne jazz klinike 2018

9.00 11.00

16.00 17.00 17.00 17.00

Ponedeljek, 5. marec

17.00

11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija RaÄ?unalniĹĄtvo za starejĹĄe, neformalno druĹženje 16.00 SaĹĄa Inkubator Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, javna predstavitev raziskovalnih nalog 17.00 Vila RoĹžle Varne odzivnosti starĹĄev, 5. sreÄ?anje Ĺ ole za starĹĄe 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ĺ˝onglerska delavnica s Saro 19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel

18.00

Torek, 6. marec 9.30 10.00

10.00 10.00 16.00

17.00 17.00 17.30

18.00

Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Klementine Golija DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Kako pomagati otroku pri uÄ?enju?, pogovorna delavnica AZ Ljudska univerza Velenje Numerologija: Kako zdravimo stare Ä?ustvene rane skozi ĹĄtevila AZ Ljudska univerza Velenje ItalijanĹĄÄ?ina ob kavi SaĹĄa Inkubator Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, javna predstavitev raziskovalnih nalog Vila RoĹžle Torkova peta: Dan Ĺžena, ustvarjalnica za otroke in odrasle KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v albanskem jeziku Velenjski grad Predstavitev knjige: Bogumil VoĹĄnjak, slovenski pravnik, politik in diplomat KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska

Velenje, 5. marca â&#x20AC;&#x201C; V ponedeljek ob 17. uri bo v vili RoĹžle zadnje brezplaÄ?no predavanje v okviru letoĹĄnje Ĺ ole za starĹĄe, ki jih pod nazivom ÂťOtroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvoÂŤ pripravlja MZPM Velenje.

Tokratna tema je ÂťVarna odzivnost starĹĄev od predĹĄolskih otrok do najstnikov. Predavala bosta priznana strokovnjaka Leonida Mrgole in dr. Albert Mrgole, starĹĄa ĹĄtirih odraslih otrok, ki preko 15 let delujeta v

Maya the Bee: The Honey Games, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 83 minut (NemÄ?ija, Avstrija) ReĹžija: Noel Cleary, Alexs Stadermann Slovenski glasovi: MaĹĄa Tiselj, MatevĹž MĂźller, Igor PotoÄ?nik, Miha Rodman, Jernej Kuntner Ä&#x152;etrtek, 1. 3., ob 17.00 â&#x20AC;&#x201C; poÄ?itniĹĄki k.

Petek, 2. 3., ob 18.00 â&#x20AC;&#x201C; 3D Sobota, 3. 3., ob 18.00 Nedelja, 4. 3., ob 16.00, 3D â&#x20AC;&#x201C; otroĹĄka matineja

Sreda, 7. marec

Sobota, 3. marec

Zakonca Mrgole o varni odzivnosti starĹĄev

Ä&#x152;EBELICA MAJA: MEDENE IGRE

Ä?italnica Hildegardina medicina, predavanje

19.19

AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a niÄ? namesto vas, pogovorna delavnica DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zdrav Ĺživljenjski slog: Kaj imajo skupnega migrena, boleÄ?ine v Ĺželodcu in ĹĄÄ?itnica?

AZ Ljudska univerza Velenje Odkrivanje sebe skozi ples KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Ä&#x152;arobna formula naravne oskrbe rastlin v vaĹĄem domu in okoli njega Galerija Velenje Na pot s skicirko, sklop ustvarjalnih delavnic KnjiĹžnica Velenje, SonÄ?na stena Ustvarjalno druĹženje za odrasle Dom kulture Velenje, velika dvorana Tajno druĹĄtvo PGC KnjiĹžnica Velenje, preddverje Ivo Mojzer: SreÄ?en je, kdor zares Ĺživi, pogovorni veÄ?er

8.00

REKS Ravne Krvodajalsko akcija v REKS Ravne 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

Ĺ MARTNO OB PAKI Ä&#x152;etrtek, 1. marec 10.00 Dvorana Marof OtroĹĄke poÄ?itniĹĄke delavnice

Petek, 2. marec 10.00 Dvorana Marof OtroĹĄke poÄ?itniĹĄke delavnice

Sobota, 3. marec 9.00

Kuhinja in dvorana Marof KulinariÄ?ne delavnice priprave tradicionalnih jedi (v sklopu Festivala domaÄ?ih okusov in tradicije)

Nedelja, 4. marec 8.00

HiĹĄa mladih Meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi, holesterola in trigliceridov

Ponedeljek, 5. marec

8.00

15.00 HiĹĄa mladih â&#x20AC;&#x201C; sejna soba RaÄ?unalniĹĄka delavnica 19.00 HiĹĄa mladih â&#x20AC;&#x201C; sejna soba Redno meseÄ?no sreÄ?anje SvetniĹĄke skupine Lista za napredek obÄ?ine

Petek, 2. marec

19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki O Ĺ marÄ?anih malo drugaÄ?e; pogovorni veÄ?er Tatjane Vidmar s Francem Ĺ mercem

9.00

Sreda, 7. marec

Nedelja, 4. marec

16.00 Pred ObÄ?ino Ĺ martno ob Paki Rez potomke stare trte z Lenta 19.30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Koncert Valovi Dalmacije: klapa Kampanel in MePZ Ĺ martno ob Paki. Predprodaja vstopnic: CvetliÄ?arna Geli

Ĺ OĹ TANJ Ä&#x152;etrtek, 1. marec SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic

Torek, 6. marec

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine 18.00 Gasilski dom Ĺ oĹĄtanj ObÄ?ni zbor PD Ĺ oĹĄtanj X

Primorska E6: MaÄ?kovci â&#x20AC;&#x201C; Slavnik (1028 m) Hrastovlje

Ponedeljek, 5. marec 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni sejem 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Lunine mene

Torek, 6. marec 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

2.

Sreda, 7. marec

marec, ob 1:51 - polna luna (ĹĄÄ?ip)

CITY CENTER Celje psihoterapevtski praksi. Na konkretnih zgodbah in primerih bosta pokazala, kako ohraniti stik z otroki v teĹžkih situacijah. ÂťV svoji praksi sva spoznala, da je stik z otrokom kljuÄ? do povezanosti, komunikacije in motiviranosti za delovanje otrok na vseh podroÄ?jih, tudi na ĹĄolskem podroÄ?ju,ÂŤ pravita avtorja vzgojne uspeĹĄnice IzĹĄtekani najstniki in starĹĄi, ki ĹĄtekajo, knjige, ki postaja obvezno branje za starĹĄe vseh otrok.

Njuna predavanja se zelo razlikujejo od klasiÄ?nih predavanj; brez zadrĹžkov in sramu spregovorita tudi o njunih preteklih zadregah in neuspehih, ki sta jih đ&#x;&#x201D;˛ uspela premagati pri vzgoji otrok.

Goldstein Igrajo: Rachel McAdams, Jesse Plemons, Jason Bateman Ä&#x152;etrtek, 1. 3., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; poÄ?itniĹĄki k.

Petek, 2. 3., ob 21.45 Nedelja, 4. 3., ob 18.00

LADY BIRD KomiÄ?na drama, 94 minut (ZDA) ReĹžija: Greta Gerwig Igrajo: Saoirse Ronan, Laurie Metcalf, Tracy Letts, Lucas Hedges, TimothĂŠe Chalamet, Beanie Feldstein, Lois Smith Sobota, 3. 3., ob 19.45 Nedelja, 4. 3., ob 20.00

DRUĹ˝ABNI VEÄ&#x152;ER

NAJVEÄ&#x152;JI Ĺ OVMEN

Game Night, gomedija, kriminalka, 100 minut (ZDA) ReĹžija: John Francis Daley, Jonathan

The Greatest Showman, Biografski muzikal, 105 minut (ZDA) ReĹžija: Michael Gracey

â&#x20AC;˘ Ä&#x152;etrtek, 1.3. BiotrĹžnica â&#x20AC;˘ Petek, 2.3. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica â&#x20AC;˘ Nedelja, 4.3. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice â&#x20AC;&#x201C; Markovo raÄ?unalniĹĄko popotovanje â&#x20AC;˘ Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, â&#x20AC;˘ 25.3.2018 na osrednjem prostoru - Bonton za male lumpe v izvedbi GledaliĹĄÄ?a BIÄ&#x152;IKLETA â&#x20AC;˘ Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Igrajo: Hugh Jackman, Zac Efron, Zendaya, Rebecca Ferguson, Michelle Williams, Fredric Lehne Petek, 2. 3., ob 19.45

PETDESET ODTENKOV SVOBODE Fifty Shades Freed, romantiÄ?ni triler, 105 minut (ZDA) ReĹžija: James Foley Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Kim Basinger, Eric Johnson Sobota, 3. 3., ob 21.45 Ponedeljek, 5. 3. ob 18.00

BREZ LJUBEZNI Neljubov, drama, 127 minut (Rusija, Francija, NemÄ?ija, Belgija) ReĹžija: Andrej Zvjagincev Igrajo: Marjana Spivak, Aleksej Rozin,

Matvej Novikov, Marina Vasiljeva, Andris KeiĹĄs, Aleksej Fatejev Petek, 2. 3., ob 21.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Nedelja, 4. 3., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Ponedeljek, 5. 3. ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; m. dvor.

OBLIKA VODE The Shape of Water, fantazijska drama, 123 minut (ZDA) ReĹžija: Guillermo Del Toro Igrajo: Sally Hawkins, Michael Shannon, Richard Jenkins, Doug Jones, Octavia Spencer, David Hewlett, Nick Searcy Ponedeljek, 5. 3. ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

1. marca 2018

Nagradna križanka Picadilly

RADIO VELENJE Danijel Vunderl

Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vsak dan od 8. ure (razen nedelje) POVABITE ŽENO, MAMO, PRIJATELJICO, POVABITE JIH ZA DAN ŽENA V PICADILLY!

Vse ženske čaka presenečenje.

Picadilly, gostilni lokal, kjer slovijo po odličnih steakih in v široki ponudbi si izberite vam najljubšega, z jajcem, s poprom, po kmečko v naravni omaki, na rukoli v balzamični omaki, v omaki z jurčki ali z jajcem in popraženo hamburško slanino. Za prave gurmane pa dvojni beefstek.

Vabijo vas vsak dan na malico, kosilo ali večerjo, izberete pa lahko tudi katero od dobrot na žlico. Glede na sezono vas vedno presenečajo s s kakšno novostjo na jedilnem listu.

V Picadilly vas vabijo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bone, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru in pester izbor osvežilnih solat.

Vsako sredo vabljeni na Picadilly lojtro!

Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.

10 % POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE! Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Picadilly«, najkasneje do ponedeljka 12. marca Izžrebali bomo tri okusne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

www.nascas.si

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA

041 813 949

HITRO IN UGODNO!

041 349 846

SUHA DRVA (1x1x1,8m)

Vojko Podbornik, s.p.

Silova 6 c, Velenje

že od 114,98 €

Fizioterapevt svetuje ... mag. Simona Pavlič Založnik, univ. dipl. org., višji zioterapevt

S pravočasno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov.

Imate bolečine v sklepih, mišicah, težko hodite in se prepogibate, ne morete spati? Okrevate po poškodbi ali operaciji?

V Termah Zreče izvajamo vrhunske manualne zioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejšo tehnologijo na področju zioterapije.

Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, mišic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija mišičnih zatrdlin in manipulacija fascije oz. mišične ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroničnih bolečinah v sklepih in mišicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri športnih poškodbah ter težavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojšnjo pooperativno rehabilitacijo.

Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja zioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkušnjami na področju ortopedije in travmatologije. Vsaka zioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim težavam. Terapija je najuspešnejša, kadar se izvede individualno in v čim hitrejšem času po poškodbi ali obolenju.

FIZIOTERAPIJA „TAKOJ“ CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREČE pri akutni bolečini v križu, išiasu, bolečini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleči rami, poškodbi in bolečini v kolenu, zvinu gležja, bolečem komolcu (teniški komolec), zatrdlinah v mišicah.

Vsak dan z bolečino je nepotreben!

Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

PELETI A1 že od 3,81 €

SOL ZA POSIPANJE, 25 kg ANTIFRIZ 100, 1 l

4,50 €

2,30 € AKUMULATOR VESNA

105 Ah tip 1000

AKCIJA€ 99,90

Z vami in za vas!

AKUMULATOR MOLL

100 Ah12V

109,90 €

Zdravniški nasveti, gostja: Maja Pečovnik, dr. dent. med. iz javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje.

Tema: ortodontska obravnava otrok in odraslih ČETRTEK, 1. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 2. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 3. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 4. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 5. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 6. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 7. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 19. do 25. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 19. do 25. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 19. do 25. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. do 25. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 1. 3. 2018, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEĹ Ä&#x152;EVALEC

1. marca 2018

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO

MESARSKO KLADO, novo, zelo kvalitetno prodam. Gsm: 031 800 852.

ŽIVALI

TELIÄ&#x152;KO sivo rjavo staro 3. tedne prodam. Info: 03 / 5893 578.

PRAĹ IÄ&#x152;A krmljenega z domaÄ?o hrano, teĹžkega okoli 170 kg, prodam, okolica Grobelnega. Gsm: 041 261 676.

BIKCA pasme Limuzin, starega 7 dni, prodam. Gsm: 041 970 577.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve iz vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

PRIDELKI

JABOLÄ&#x152;NIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 3.3. in 4. 3. 2018 â&#x20AC;&#x201C; Para Kamcheva, dr. dent. med.;

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Nagrajenci kriĹžanke ÂťMobtelÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 15. februarja 2018, so:

UE Velenje

â&#x20AC;˘

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI SEVĹ EK MARIJA, roj. 1954, Velenje, Kersnikova cesta 15 Ä&#x152;ULK IVANA, roj. 1931, Velenje, GraĹĄkogorska cesta 41 PONGRAÄ&#x152;IÄ&#x152; MILAN, roj. 1950, Velenje, Ĺ kalska cesta 18 PAĹ IÄ&#x2020; PEJO, roj. 1949, Velenje, Jenkova cesta 21

- 2. marca 1947 se je v Gorici pri Raztezu v bliĹžini Brestanice rodil naddekan ĹĄaleĹĄko-savinjskega naddekanata duhovnik JoĹže PriboĹžiÄ?, ki je od leta 1996 Ä?astni obÄ?an ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj; - 2. marca 1979 so ustanovili Savinjsko-ĹĄaleĹĄko gospodarsko zbornico; - 2. marca 1987 je bil na Golteh slalom za evropski pokal in za nagrado Titovega Velenja; na njem so nastopali tudi tekmovalci iz tedanje Zvezne republike NemÄ?ije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Japonske in ZdruĹženih drĹžav Amerike (med njimi tudi uveljavljena imena svetovnega smuÄ?anja: Bittner, Frommelt, PetroviÄ?, Ä&#x152;iĹžman, Benedik in drugi);

mali OGLASI

VETERINARSKA POSTAJA

GIBANJE prebivalstva POROKE

od 2. 3. do 8. 3.

Ĺ tefanija Mohorko, Trubarjeva 12, 3320 Velenje (mobilni telefon); â&#x20AC;˘ Boris Ĺ temberger, TavÄ?arjeva 4, 3320 Velenje (majica); â&#x20AC;˘ MiĹĄa GliĹĄiÄ?, GoriĹĄka 44, 3320 Velenje (majica).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. Ä&#x152;estitamo!

ReĹĄitev gesla: MOBTEL MOZIRJE

- 2. marca 1990 so na konvenciji ZKS â&#x20AC;&#x201C; Stranke demokratiÄ?ne prenove Velenje predlagali zaÄ?etek postopka o ponovni prikljuÄ?itvi krajevne skupnosti Vinska Gora k obÄ?ini Velenje; - v zaÄ?etku marca leta 1979 so pred trgovino TrĹžnica postavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju; - 4. marca 1847 se je v Bielsko-BiaĹ&#x201A;i na Poljskem rodil dr. Carl Josef Bayer, ki si je leta 1896 v ReÄ?ici ob Paki kupil zemljiĹĄÄ?e, na katerem si je dal postaviti vilo, kemijski laboratorij in tovarno kemiÄ?nih proizvodov; izumil je za proizvodnjo aluminija pomemben Bayerjev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinica; - 4. marca 1875 se je na Konovem rodil pravnik dr. Ljudevit Brence, ki je bil med drugim od leta 1919 prvi predsednik mariborske podruĹžnice Slovenskega planinskega druĹĄtva; - 4. marca 1975 so v DruĹžmirju zaradi izkopavanja premoga dokonÄ?no poruĹĄili cerkev sv. Mi-

â&#x20AC;˘ Prodaja, hiĹĄa, samostojna: PODKRAJ PRI VELENJU, 182 m2, adaptirana l. 1999, 1.184 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 149.000 â&#x201A;Ź

haela; namesto te cerkve so v Skornem pri Ĺ oĹĄtanju zgradili novo cerkev, posveÄ?eno istemu svetniku; - 5. marca 1904 je bila v Ĺ oĹĄtanju ustanovljena Ĺ aleĹĄka podruĹžnica Slovenskega planinskega druĹĄtva; - 5. marca 1977 je bil v velenjski RdeÄ?i dvorani boksarski dvoboj med takratnim evropskim prvakom Matejem Parlovim in Francozom Christianom Ponceletom, v katerem je prepriÄ?lji-

Komunalno podjetje Velenje

â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

â&#x20AC;˘ Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, EFENKOVA, 82,3 m2, adaptirano l. 2013, 4/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a), 82.000 â&#x201A;Ź

Peter Musi (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

vo slavil Mate Parlov; - leta 1985 je bila 5. marca na Golteh prva smuÄ?arska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Ĺ ved Jonas Walldner; - v Ĺ oĹĄtanju je 6. marca 1875 umrl Peter Musi, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjiĹžniÄ?ar, sadjar, zaÄ?etnik ĹĄolskega hranilniĹĄtva in predvsem uÄ?itelj, ki je v Ĺ oĹĄtanju preĹživel veÄ?ino svojega ustvarjalnega Ĺživljenja; - 6. marca 1971 je Franc LeskoĹĄek â&#x20AC;&#x201C; Luka sveÄ?ano odprl pokriti plavalni bazen v Velenju; - dan Ĺžena se praznuje 8. marca v spomin na velike Ĺženske demonstracije leta 1909 v ZDA, ko so demonstrantke zahtevale sploĹĄno volilno pravico. Kot dan mednarodne solidarnosti Ĺžensk v boju za politiÄ?no in ekonomsko enakopravnost je bil sprejet na predlog Klare Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialistk v danskem Kopenhagnu avgusta leta 1910. đ&#x;&#x201D;˛ Damijan KljajiÄ?

DeĹžurna

080 80 34

Ĺ TEVILKA

BREZPLAÄ&#x152;NA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

KAMNOSEĹ Tďż˝Oďż˝PODPEÄ&#x152;AN

radio velenje com

ZAHVALE â&#x20AC;˘ OSMRTNICE â&#x20AC;˘ V SLOVO â&#x20AC;˘ V SPOMIN

Izdelava in montaĹža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov,kuhinjskih in kopalniĹĄkih pultov

����

S tem kuponom popust pri montaĹži nagrobnika in kuhinjskih pultov.

MoĹžnost plaÄ?ila na obroke!

www.kamnosestvo-podpecan.si

Sebastjan PodpeÄ?an, s. p.,

070 849 569

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

â&#x20AC;˘ Prevoz pokojnika â&#x20AC;˘ Ureditev dokumentacije â&#x20AC;˘ Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Ĺ alek 20, Velenje

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

mali OGLASI

V tihem jutru 20. februarja se je za vedno ustavilo plemenito srce

IVANE Ä&#x152;ULK

V SPOMIN

27. 12. 1931 â&#x20AC;&#x201C; 20. 02. 2018

Je Ä?as, ki da, je Ä?as, ki vzame.

Pravijo, je Ä?as, ki celi rane.

In je Ä?as, ki nikdar ne mine, ko zasanjaĹĄ se v spomine.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh teĹžkih trenutkih z nami delili boleÄ?ino ter jo pospremili na njeni zadnji poti.

Iskrena hvala osebju BolniĹĄnice Celje in BolniĹĄnice TopolĹĄice ter osebju doma Zimzelen. Hvala gospodu Ĺžupniku Janku Rezarju, govornici Magdi Stvarnik, kvartetu Flamingo ter vsem bivĹĄim sodelavkam in sodelavcem. Prav tako najiskrenejĹĄa hvala vsem sosedom in prijateljem ter pogrebni sluĹžbi Komunalnega podjetja Velenje. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

JOĹ˝E â&#x20AC;&#x201C; PEPI POLAK 2. 3. 1928 - 3. 3. 2011

Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le zelo zelo daleÄ? je.

Ä&#x152;as beĹži, a ti si vedno z nami, v naĹĄih srcih.

PogreĹĄamo te â&#x20AC;Ś Ĺ˝ena Ĺ tefka in hÄ?i Mojca z druĹžino

NaĹĄ ­Ä?as, 1. 3. 2018, barve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, ­stran 28

Stantetova ploĹĄÄ?ad je statiÄ?no Ĺže nevarna MO Velenje je z obnovo odlaĹĄala zaradi toĹžbe o lastniĹĄtvu podzemnih garaĹž in parkiriĹĄÄ? â&#x20AC;&#x201C; Prihodnje leto naj bi stekla obnova, a le, Ä?e ne bo pritoĹžbe Velenje, 28. februarja â&#x20AC;&#x201C; Mestna obÄ?ina Velenje je prejĹĄnji teden sporoÄ?ila, da so prejeli sklep Okrajnega sodiĹĄÄ?a v Celju, ki je ugotavljalo, ali na obmoÄ?ju Stantetove ulice k trem veÄ?stanovanjskim stavbam lastniĹĄko sodijo tudi podzemne garaĹže in parkiriĹĄÄ?a v okolici. SodiĹĄÄ?e je, kot smo Ĺže poroÄ?ali, na 1. stopnji razsodilo, da garaĹže in parkirna mesta na tem obmoÄ?ju ostanejo v lasti Mestne obÄ?ine Velenje. Asmir BeÄ?areviÄ&#x2021;, eden od treh predlagateljev toĹžbe za ugotovitev sodiĹĄÄ?a o pripadajoÄ?ih zemljiĹĄÄ?ih k veÄ?stanovanjskim stavbam ob Kardeljevem trgu, je menil, da je obÄ?ina javnost o sklepu obvestila prezgodaj, saj takrat ĹĄe ni bil pravnomoÄ?en. Rok za pritoĹžbo na sklep sodiĹĄÄ?a se je iztekel vÄ?eraj, predlagatelji pa so jo, kot nam je povedal BeÄ?areviÄ&#x2021;, verjetno vloĹžili. Prej pa so se posvetovali s predstavniki vseh treh blokov ob Stantetovi ulici.

Obnova Stantetove ploĹĄÄ?adi bo velik zalogaj

ÂťDejstvo je, da je obÄ?ina toĹžbo dobila, kar smo tudi priÄ?akovali,ÂŤ nam je v uvodu povedal direktor uprave MO Velenje mag. Iztok Mori, zato se mu to, da so takoj obvestili javnost, ne zdi niÄ? preuranjeno. Pojasnil je ĹĄe: ÂťSpor traja Ĺže od leta 2011. Pravica lastnikov stanovanj v veÄ?stanovanjskih stavbah ob Stantetovi

je bila, da od sodiĹĄÄ?a zahtevajo presojo o lastniĹĄtvu garaĹž in parkiriĹĄÄ?. MO Velenje je predlagala, da ta pripadajo obÄ?ini, kot so nam tudi Ĺže doslej. To pomeni, da to obmoÄ?je tudi vzdrĹžujemo in urejamo. Lastnikom stanovanj pa naj bi po naĹĄem predlogu pripadal del zemljiĹĄÄ?a v okolici stavbe za njihovo funkcionalno uporabo. SodiĹĄÄ?e je ugodilo vsem naĹĄim predlogom, zato smo z razsodbo zelo zadovoljni. Tudi Ä?e so predlagatelji vloĹžili pritoĹžbo, sem prepriÄ?an, da sodiĹĄÄ?e na drugi stopnji ne bo odloÄ?ilo drugaÄ?e in da do dokonÄ?ne odloÄ?itve ne more miniti dodatnih 8 let.ÂŤ Vodja Urada za komunalne dejavnosti na MO Velenje Tone Brodnik nam je povedal, da so v letih, ko so Ä?akali na odloÄ?itev sodiĹĄÄ?a, v vzdrĹževanje Stantetove ploĹĄÄ?adi vlagali zelo malo, le po 40 tisoÄ? evrov letno za najnujnejĹĄa dela. S tem so vsaj za silo prepreÄ?ili, da v podzemne garaĹže ni tekla voda. ÂťMO Velenje je naÄ?rtovala, da po obnovi Kardeljeve ploĹĄÄ?adi, ki je bila velik finanÄ?ni zalogaj, saj smo odĹĄteli veÄ? kot 1 milijon evrov, obnovi tudi Stantetovo ploĹĄÄ?ad.

Vse aktivnosti smo ustavili z vloĹžitvijo toĹžbe. Stantetova in del Kardeljeve ploĹĄÄ?adi, ki takrat nista bili obnovljeni, sta statiÄ?no Ĺže nevarni; ponekod so vidne tudi armature,ÂŤ je poudaril Brodnik. V naÄ?rtu imajo, da se takoj lotijo izdela-

CI Ĺ oĹĄtanj se obraÄ?a na predsednika vlade ÂťV tem prostoru Ĺživimo ljudje, ki nosimo breme posledic energetske dejavnosti na okolje. Potapljanje vasi, preseljevanje prebivalcev in ruĹĄenje objektov je samo del naĹĄega sobivanja v prostoru,ÂŤ mu sporoÄ?ajo, priÄ?akujoÄ? njegovo podporo pri uresniÄ?itvi zahtev

dro, kar moÄ?no vpliva na kakovost Ĺživljenja in razvrednotenje nepremiÄ?nin v tem prostoru. Interes po izselitvi ali odprodaji nepremiÄ?nin v njem je zelo velik,ÂŤ so zapisali. Škoda, ki jo je povzroÄ?ala energetika, se je v preteklosti kompenzirala z odĹĄkodninskimi sporazumi tako z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj kot posameznimi krajevnimi skupnostmi v njej. To ni bila idealna reĹĄitev, je pa nudila moĹžnost preĹživetja, s Ä?imer se je breme degradacije nekoliko omililo. Sredstva so bila usmerjena v izboljĹĄanje Ĺživljenjskega

ve projektne dokumentacije za obnovo tega obmoÄ?ja, a le, Ä?e bo toĹžba postala pravnomoÄ?na. Obnova naj bi potem stekla v letu 2019, bila pa naj bi podobna, kot je bila sanacija Kardeljevega trga (1â&#x20AC;&#x201C;3). Tekla naj bi dve do tri leta, saj bo velik finanÄ?ni zalogaj. ÂťÄ&#x152;e bomo morali zaradi pritoĹžbe Ä?akati na odloÄ?itev drugostopenjskega sodiĹĄÄ?a, bomo aktivnosti seveda ustavili,ÂŤ ĹĄe poudarja naĹĄ sogovornik. MO Velenje je na spornem obmoÄ?ju sicer uvedla modre cone,

standarda, nujnega za znosno preĹživetje v tem prostoru. Ukinitev tega nadomestila pa nas je pahnila v stanje, ko to ni veÄ? moĹžno.ÂŤ Od predsednika vlade ne priÄ?akujejo in si tudi ne Ĺželijo preuranjenih odloÄ?itev, piĹĄejo, priÄ?akujejo pa, da se bodo dejstva in zahteve CI Ĺ oĹĄtanj (ustrezno nadomestilo oziroma renta, druĹžbeno odgovorno ravnanje, subvencioniranje cene toplotnega ogrevanja, sprejetje zakona o postopnem zapiranju premogovnika oziroma postopnem prehodu v nizkoogljiÄ?no druĹžbo ...) odrazile pri sprejemanju nacionalne energetske strategije. V njej priÄ?akujejo celostno obravnavo Ĺ aleĹĄke doline.

OdloÄ?eni so vztrajati, dokler ne doseĹžejo cilja. Pri tem pa bodo uporabili vsa pravna in ostala sredstva, ki so na voljo v civilni druĹžbi.

Od predsednika vlade priÄ?akujejo, da jih bo povabil na sestanek in jim dal priloĹžnost, da dodatno argumentirajo prizadevanja in zahteve.

Pismo so v vednost poslali tudi predsedniku drĹžavnega zbora, poslankam in poslancem, Slovenskemu drĹžavnemu holdingu, HSE, TEĹ -u in na PV. đ&#x;&#x201D;˛

Ĺ oĹĄtanj, 23. februar â&#x20AC;&#x201C; Civilna iniciativa Ĺ oĹĄtanja, vodi jo Valter Kolar, je prejĹĄnji teden na predsednika vlade dr. Mira Cerarja naslovila odprto pismo. V njem ga seznanja z bremeni, ki jih zaradi posledic energetske dejavnosti nosijo tukajĹĄnje okolje in tukajĹĄnji ljudje, ki raÄ?unajo na njegovo podporo pri uresniÄ?enju njihovih zahtev. ÂťNajbolj prizadeta sta obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, saj se tu izvaja glavnina rudarskih aktivnosti, in mesto Ĺ oĹĄtanj, v katerega je umeĹĄÄ?ena termoelektrarna. Gospodarski objekti se zajedajo v mestno je-

Ä&#x152;e se do vÄ?eraj pobudniki niso pritoĹžili na razsodbo sodiĹĄÄ?a, bo MO Velenje kot lastnik podzemnih garaĹž in parkiriĹĄÄ? zaÄ?ela pripravljati projektno dokumentacijo za obnovo tako ploĹĄÄ?adi kot podzemnih garaĹž. Vredna bo veliko, verjetno veÄ? kot 1 milijon evrov.

Milena KrstiÄ? - Planinc

ki so prinesle veÄ? reda. Najemniki garaĹžnih boksov so veÄ?inoma obÄ?ini tudi poravnavali najemnino. Skupina najemnikov, med njimi so tudi vlagatelji poizvedbe na sodiĹĄÄ?u, pa niso plaÄ?ali niÄ?.

Ko bo toĹžba enkrat pravnomoÄ?na, bo obÄ?ina dolg od njih izterjala z zamudnimi obrestmi vred.

Dejstvo tudi je, da MO Velenje ne bi financirala obnove podzemnih garaĹž pod Stantetovo ploĹĄÄ?adjo, Ä?e bi sodiĹĄÄ?e odloÄ?ilo drugaÄ?e, kot je sedaj. Za

obnovo bi morali poskrbeti lastniki stanovanj, ki bi se morali tudi dogovoriti, kako bodo ravnali z garaĹžami, ki jih ni dovolj za vse. ObÄ?ina bi lahko delno financirala le obnovo zgornjega dela ploĹĄÄ?adi, a obnova mora biti celovita. ÂťZato je prav, da obÄ?ina pravnomoÄ?no postane lastnik in uredi tako zgornji kot spodnji del Stantetove ploĹĄÄ?adi,ÂŤ je zakljuÄ?il Brodnik. đ&#x;&#x201D;˛

bĹĄ

S plesom in glasbo za Tonjo Za deklico, ki se bori s hudo in redko boleznijo, pripravljajo 18. marca ob 17. uri v Ĺ portni dvorani Osnovne ĹĄole Karla Destovnika â&#x20AC;&#x201C; Kajuha v Ĺ oĹĄtanju dobrodelno prireditev Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Tonja BerloĹžnik je 13-letna najstnica iz Florjana pri Ĺ oĹĄtanju. Bori se z zelo hudo in v svetu zelo redko boleznijo nevrodegenerativnega obolenja NBIA, ki ji povzroÄ?a hude miĹĄiÄ?ne krÄ?e, propadanje nevronov in poslediÄ?no odpoved motorike. Njena bolezen se je zaÄ?ela kazati v 5. razredu osnovne ĹĄole z nenehnimi padci in motnjami ravnoteĹžja. Po ĹĄtevilnih muÄ?nih in dolgotrajnih preiskavah so diagnozo postavili v celjski bolniĹĄnici.

Ko bi Tonja morala uĹživati najlepĹĄe trenutke v Ĺživljenju s prijatelji in vrstniki, se pogumno bori z boleznijo, za katero Ĺžal ni zdravila. Na dan poje veÄ? kot trideset tablet in vitaminov, s katerimi lajĹĄa simptome, vseskozi pa ji po svojih najboljĹĄih moÄ?eh pomagata starĹĄa, ki sta potrebovala veliko Ä?asa, da sta se z boleznijo vsaj nekoliko sprijaznila in se navadila povsem drugaÄ?nega naÄ?ina Ĺživljenja, kot so ga v druĹžini poznali pred izbruhom bolezni. Z

vsem srcem skrbita zanjo in upata na Ä?udeĹžno zdravilo.

Za njeno zdravljenje in pripomoÄ?ke porabita ogromno denarja. Zaradi napredovanja Tonjine bolezni potrebujejo novo prilagojeno prevozno sredstvo, potrebujejo pa tudi druge prilagoditve doma. Zato so se v Ĺ oĹĄtanju odloÄ?ili, da za Tonjo organizirajo dobrodelno prireditev.

â?ą

Prispevke za Tonjo lahko nakaĹžete tudi na TRR RK: 0242 6001 1969 849 (NLB), sklic: 240270 s pripisom ÂťZA TONJOÂŤ.

Vse niti ima v rokah Boris GoliÄ?nik, ki ima z dobrodelnimi prireditvami bogate izkuĹĄnje. Tudi za dobrodelno prireditev S plesom in glasbo za Tonjo, kot so jo poimenovali in bo 18. marca ob 17. uri v Ĺ portni dvorani Osnovne ĹĄole Karla Destovnika â&#x20AC;&#x201C; Kajuha, mu je uspelo nagovo-

Za Tonjo bodo nastopili: Twirling klub Ĺ oĹĄtanj in Mladinski pevski zbor Osnovne ĹĄole Karla Destovnika â&#x20AC;&#x201C; Kajuha s plesno twirling predstavo MOANA, na glasbenem koncertu pa ansambli Smeh, Stil, Spev, Modrijani, Ĺ epet, Gadi, Slovenski Expres in pevci Miran Rudan, Dejan Vunjak ter Omer Naber.

Cena vstopnice je 10 evrov.

Prodajna mesta: Karma bar Ĺ oĹĄtanj, Picerija Kajuh, Kava bar Ippon, Kava bar Walter, CvetliÄ?arna Nahtigal, Poslovalnice KZ Ĺ aleĹĄke doline.

riti vrsto izjemnih nastopajoÄ?ih.

S skupnimi moÄ?mi bodo skuĹĄali zbrati vsaj nekaj sredstev, da bosta starĹĄa Tonji lahko omogoÄ?ila, kolikor se da boljĹĄe, laĹžje in prijaznejĹĄe Ĺživljenje. ÂťPrispevke bomo zbirali z vstopnicami in donacijami. V imenu organizatorjev vas prosim, da po svojih moÄ?eh pomagate,ÂŤ se je preko nas na vas, spoĹĄtovani bralci NaĹĄega Ä?asa, obrnil Boris đ&#x;&#x201D;˛ GoliÄ?nik.

Upokojencem 2,2 odstotka viĹĄje pokojnine Ljubljana - Februarske pokojnine in drugi dodatki, ki jih je svet pokojninskega zavoda minuli teden redno uskladil za 2,2 odstotka, so bile vÄ?eraj tudi izplaÄ?ane. Uskladitev velja od 1. januarja naprej. Upokojenec s pokojnino 600 evrov bo tako prejel 13,2 evra veÄ?. Zavod bo za tokratno uskladitev namenil 108 milijonov evrov.

ViĹĄje bodo tudi aprilske pokojnine, ki jih je pokojninski svet v skladu s proraÄ?unskimi dokumenti Ĺže uskladil za 1,1 odstotka.

PovpreÄ?na starostna neto pokojnina je januarja znaĹĄala 621 evrov, medtem ko je bila najniĹžja pokojnina 207 evrov in najviĹĄja izplaÄ?ana pokojnina malenkost manj kot 2700 evrov. Prejemnikov pokoj-

nin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so starostne, invalidske, druĹžinske in vdovske, je bilo januarja nekaj manj kot 618.200, prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja pa pribliĹžno 44.300. đ&#x;&#x201D;˛