09 2019

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019 barve: CMYK, stran 1

V petek (3/13 °C), soboto (2/11 °C) in nedeljo (1/13 °C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 28. februarja 2019

ĹĄtevilka 9 | leto 66

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

Vsi skupaj ali vsak zase?

Tina Felicijan

Spomin na legendarno Ĺ tirinajsto Ĺživi Ĺ aleĹĄka dolina, 23. februarja – Konec tedna, v petek in soboto, so v Paki, Cirkovcah, OsreĹĄkih peÄ?eh in Zavodnjah potekale spominske sveÄ?anosti ob 75. obletnici pohoda XIV. divizije na Ĺ tajersko, kamor je iz Suhorja v Beli krajini krenila 6. januarja 1944, da bi pospeĹĄila razmah narodnoosvobodilnega boja.

Njeni borci in borke so v treh tednih prehodili 500 kilometrov. Divizijo so na poti

spremljali mraz, lakota, pomanjkanje streliva, izÄ?rpanost, vedno veÄ? ranjencev in padlih, nenehni pritiski dobro opremljene in oboroĹžene nemĹĄke vojske, hudi boji.

ObmoÄ?na organizacija Zveze zdruĹženj za vrednote NOB skupaj s krajevnimi borÄ?evskimi organizacijami vsako leto pripravi sveÄ?anosti zato, da se to ne pozabi. mkp

5. MAREC 2019, MED 17. IN 19. URO

Zelena priloga 15

16

17

18

19

ÄŒeprav akterji v turizmu v Velenju, Ĺ aleĹĄki dolini in SAĹ A regiji ves Ä?as drug drugemu pritrjujejo in se s tem opominjajo, da se morajo povezovati, se med seboj podpirati, skupaj graditi turistiÄ?no prihodnost tega koĹĄÄ?ka Slovenije, ni jasno, ali s tem mislijo, da so del raznolike, a enotne destinacije, ki v en glas naslavlja turiste, ali so vsak svoja destinacija, ki skuĹĄa pritegniti s svojimi atributi. Primer oblikovanja nove destinacijske znamke Velenja bolj kaĹže na slednje. Po besedah snovalcev je namreÄ? novi znak blagovna znamka Velenja in se bo trĹžil v Velenju. Glede na to, da Velenje kot vodilna destinacija v Termalni Panonski Sloveniji nastopa skupaj s TopolĹĄico in Ĺ oĹĄtanjem, je osredotoÄ?enost destinacijske znamke na Velenje marsikoga zaÄ?udila.

Novi znak, ki ga bodo nosili velenjski turistiÄ?ni produkti, naj bi zagotovil bolj konsistentno vizualno identiteto Velenja. SodeÄ? po mnenjih obÄ?instva na predstavitvi lepo ponazarja glavne turistiÄ?ne zanimivosti obÄ?ine in jo (vsaj) s podobo vode poveĹže tudi s TopolĹĄico oziroma obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj. SodeÄ? po mnenjih, izraĹženih v zasebnih pogovorih, pa je prva asociacija domaÄ?inov ob znaku precej bolj negativna kot tista, na katero so ciljali snovalci: ÂťPotop, utapljanje, poplavljanje.ÂŤ ÄŒeprav bi lahko bila tudi bolj pozitivna: ÂťVzpon, rast, zmagoslavje.ÂŤ KaĹže, da kliĹĄeji o pesimistih in optimistih ter napol praznih in napol polnih kozarcih kar drĹžijo.

Sicer pa ni pomembno, kako je komu znak vĹĄeÄ? ali ne z estetskega vidika. Od nekdaj so vsake oÄ?i imele svojega malarja in ti redko vsem naslikajo enako vĹĄeÄ?no podobo. Pomembno je, kaj sporoÄ?a. Pa mislim, da ĹĄe to, kar sporoÄ?a skozi simboliÄ?ne pomene oblik ali barv, ki si jih (oÄ?itno) vsak lahko razlaga po svoje, ni tako pomembno. Mislim, da je pomembno, da se v njem vsi, ki jih oznaÄ?uje, prepoznajo. ÄŒe se ne, se z njim ne morejo poistovetiti. In kot kaĹže, se niti Ĺ oĹĄtanj niti TopolĹĄica z V-jem, pa naj bo ta zaÄ?etnica Velenja ali simbol modernistiÄ?nega arhitekturnega elementa, ne poistovetita.

Zato so se ob predstavitvi znamke porajala vpraĹĄanja, ali ta predstavlja le Velenje ali celotno destinacijo. Se nemara Velenje namerava trĹžiti samo? ÄŒuti, da je samostojna destinacija? Ko bodo oblikovani znaki drugih udeleĹžncev v regiji, ki je tako majhna, da morajo vsi delujoÄ?i v turizmu ves Ä?as drĹžati skupaj, da goste zadrĹžijo vsaj za nekaj dni – kakĹĄna bo hierarhija med znaki gospodarskih druĹžb, turistiÄ?nih organizacij in lokalnih skupnosti?

Se ne bo s kopico znakov prepoznavnost destinacije razprĹĄila? Je oblikovanje enotne destinacije sploh v skupnem interesu udeleĹženih? ÄŒe je Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline oblikovanje destinacijske znamke Velenja narekovala strategija za razvoj turizma v velenjski obÄ?ini in bo zavod lahko uresniÄ?eval cilje za turistiÄ?ni razvoj ĹĄoĹĄtanjske obÄ?ine, svoje soustanoviteljice, ĹĄele takrat, ko bo ta sprejela podoben dokument – ali bo Velenje do takrat soliralo?

Odgovori so nejasni in nekonsistentni, kakor so to oÄ?itno tudi pogledi na destinacijo in udeleĹžence v njej. đ&#x;”˛

Jutri prevzema vodenje TEĹ Mitja TaĹĄler

ZBOR POVORKE PRED DOMOM KULTURE VELENJE OB 16.30

Ĺ oĹĄtanj – Danes naj bi opravila primopredajo poslov dosedanji direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj mag. Arman Koritnik, ki je po novem letu odstopil iz osebnih razlogov, in Mitja TaĹĄler, ki ga je nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne pred enim tednom imenoval za zaÄ?asnega direktorja. Za zdaj je dobil polletni mandat, v tem Ä?asu pa naj bi imenovali direktorja s polnimi pooblastili. đ&#x;”˛

mz

Sporni kebab tudi v Velenju Velenje, 21. februarja – Kar 4 tone spornega kebaba smo v Sloveniji Ĺže pojedli. Prodajali so ga po vsej drĹžavi, je ugotovila Uprava za varno hrano. Prejelo ga je 38 ponudnikov hitre hrane. Po poroÄ?anju POP TV, ki je objavila seznam ponudnikov, tudi v Velenju, v OkrepÄ?evalnici Kebab Izi. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

V njem so objavljeni podatki in informacije o nekaterih vidikih zdravstvenega stanja prebivalstva tudi po obÄ?inah

Za trajnostno mobilnost najveÄ? Ĺ oĹĄtanju

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Za preureditev Trga bratov Mravljakov kot obmoÄ?ja, prijaznega prometu, je med 23 prijavljenimi slovenskimi obÄ?inami na javnem razpisu za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti, najviĹĄji finanÄ?ni deleĹž sofinanciranja, 817.000 evrov, prejela ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Za ureditev trga bo sama ĹĄe dodatno namenila okoli 400.000 evrov sredstev. Prenova se bo zaÄ?ela letos. đ&#x;”˛

mkp

DUTB Ĺže obnavlja Center Nova V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa smo objavili, da je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? naslovil na DruĹžbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je lastnica Centra Nova (razen KnjiĹžnice), opozorilo, da ta stavbo slabo vzdrĹžuje in da so potrebne sanacije.

Matej Pirc, v. d. glavnega izvrĹĄnega direktorja, se je takoj odzval in pojasnil, da so Ĺže ukrepali in naroÄ?ili potrebna popravila, ki so jih ta ponedeljek tudi Ĺže izvajali.

NaroÄ?ena dela pa ne vkljuÄ?ujejo popravila dvigala, ki je v pristojnosti upravnika. đ&#x;”˛

mz

Imeni leta 2018: Rosenstein in GrŞan Mozirje – Savinjske novice in Osrednja knjiŞnica Mozirje sta na nedavni prireditvi razglasila imeni leta v Zgornji Savinjski dolini za leto 2018.

Za naziv se je potegovalo 12 imen po izboru bralcev tednika.

Ti so naziv ime leta 2018 namenili ekstremnemu kolesarju Eriku Rosensteinu z ReÄ?ice ob Savinji, uredniĹĄtvo tednika pa je ta naslov namenilo patru dr. Karlu GrĹžanu iz LuÄ?. đ&#x;”˛

tp

Naj prostovoljec in prostovoljna organizacija Mladinski svet Velenje, Mladinski center Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje (pod Ä?astnim pokroviteljstvom Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a) so objavili javni nateÄ?aj, preko katerega bodo na osnovi prijav izbrali prostovoljke, prostovoljce in naj prostovoljno organizacijo leta 2018 v mestni obÄ?ini Velenje.

NateÄ?aj je objavljen na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje in bo odprt do 17. marca.

Prijavljeni prostovoljke in prostovoljci se bodo potegovali za naziv v dveh starostnih kategorijah, in sicer do 30 let ter nad to starostjo. Javni nateÄ?aj je razpisan tudi za naziv naj prostovoljne organizacije v letu 2018 v mestni obÄ?ini Velenje. O izbiri prostovoljk in prostovoljcev leta 2018 v mestni obÄ?ini Velenje bo na osnovi prispelih prijav odloÄ?ala komisija.

Naj prostovoljca in naj prostovoljno organizacijo bodo razglasili na prireditvi ob dnevu za spremembe, ki jo pripravljajo v petek, 5. aprila, ob 18. uri v vili Bianci. đ&#x;”˛

mz

Priznanja tudi za velenjske prostovoljce Velenje – V okviru tedna boja proti raku bo v sredo, 6. marca, v prostorih ministrstva za zdravje sveÄ?ana seja Zveze druĹĄtev za boj proti raku. Na njej bodo podelili tudi priznanja zveze.

Med dobitniki bodo tudi Ä?lani velenjskega druĹĄtva za boj proti raku. Srebrni znak zveze bo prejela UrĹĄka Kladnik, dr. med., iz Ĺ martnega ob Paki. Prejela ga bo za dolgoletno prostovoljno delo koordinatorke programa Mladi za mlade, za delo z ambasadorji zdravja na osnovni ĹĄoli Gorica Velenje ter za aktivno delo v organih druĹĄtva in pri izvajanju programa. Dobitnika priznanja zveze pa bosta Alim Ĺ kruba in Manca PotoÄ?nik (oba iz Velenja).

V obrazloĹžitvi zanju so zapisali, da se s svojim delom uvrĹĄÄ?ata med aktiviste, ki so nepogreĹĄljivi pri delu v druĹĄtvu. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

28. februarja 2019

IzĹĄel je nov ZdravstvenostatistiÄ?ni letopis

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

tp

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki – Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje (NIJZ) vsako leto objavi ZdravstvenostatistiÄ?ni letopis, obseĹžno publikacijo, ki prikazuje podatke in informacije o zdravstvenem stanju prebivalstva. Zadnja, ki je izĹĄla februarja, zajema podatke za leto 2017.

Publikacija, katere zaÄ?etki segajo v leto 1965, je sestavljena iz devetih vsebinsko zaokroĹženih poglavij, in vsebuje grafiÄ?ne prikaze, vizualizacije ter infografike ter vkljuÄ?uje kratke vsebinske poudarke, ki iz mnoĹžice informacij izluĹĄÄ?ijo oziroma poudarijo bistve-

no sporoÄ?ilo. Ti so uporabni za ĹĄirok krog uporabnikov, ki se ne utegnejo poglabljati v ogromno koliÄ?ino podatkov in kazalnikov.

Posebno poglavje je Zdravje v obÄ?ini.

Iz tega lahko med drugim, denimo, razberemo, da je leta 2017 bolniĹĄka odsotnost delovno aktivnih prebivalcev Velenja trajala v popreÄ?ju 19,1 koledarskih dni na leto, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki 18,2 dni, slovensko popreÄ?je je znaĹĄalo 14,4 dni.

DeleĹž oseb, ki so prejemali zdravila zaradi poviĹĄanega krvnega tlaka, je bila v vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?inah viĹĄja od slovenskega popreÄ?ja, za sladkorno bolezen prav tako.

Stopnja bolniĹĄniÄ?nih obravnav zaradi srÄ?ne

kapi je bila v Velenju 2,6, v Ĺ oĹĄtanju 3,9 in v Ĺ martnem ob Paki 2,3 na 1.000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, v Sloveniji 2,1.

DeleĹž uporabnikov pomoÄ?i na domu je bil v Velenju niĹžji od slovenskega popreÄ?ja, v Ĺ oĹĄtanju zelo blizu, v Ĺ martnem ob Paki pa viĹĄji.

Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila v Velenju 21 na 100.000 prebivalcev, v Ĺ oĹĄtanju 36, v Ĺ martnem ob Paki 39, v Sloveniji je ta stopnja znaĹĄala 20. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani do pokopaliĹĄÄ?a in TopolĹĄice brezplaÄ?no ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je pogodbo sklenila z Nomagom – Potniki bodo uporabljali linijo Velenje–TopolĹĄica Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – OdloÄ?itev je padla. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani se bodo od jutri, 1. marca, do konca letoĹĄnjega leta do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj in nazaj vozili z brezplaÄ?nim avtobusom. Ĺ tirikrat na dan v dneh od ponedeljka do petka bodo za to uporabili redno avtobusno linijo Velenje–TopolĹĄica oziroma TopolĹĄica–Velenje.

Dopoldne bosta temu namenjeni dve voĹžnji, tista ob 9.12 in 10.12 iz TopolĹĄice, nazaj pa ob 10.32 in 11.32 iz Podkraja, popoldne pa ob 16.12 in 17.12 iz TopolĹĄice, iz Podkraja do TopolĹĄice pa ob 17.32 in 18.32. Prevoze bo opravljalo podjetje Nomago.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je Ĺ oĹĄtanjski bus, kot so ga imenovali in poskusno uvedla lani 17. septembra. Vozil je do 24. decembra ĹĄestkrat

dnevno, ĹĄest dni v tednu na relaciji Ĺ oĹĄtanj– MetleÄ?e–Pohrastnik–ŠoĹĄtanj–pokopaliĹĄÄ?e Podkraj, od koder se je vraÄ?al po polurnem postanku. Storitve je opravljalo podjetje APS. Ĺ oĹĄtanjski bus je v 85 dneh prepeljal 3.660 potnikov, popreÄ?no 43 na dan. Za prevoze in druge stroĹĄke, povezane s tem, je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj namenila 23.300 evrov. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

PrepreÄ?evanje poplav in vabljenje turistov NaĹĄi premiki – O jezeru in vesolju – Energetska obnova – In obnova cest – OgroĹžene velikonoÄ?nice Tudi v teh zadnjih dneh se je pokazalo, kako razliÄ?ni smo ljudje.

Medtem ko so bili upokojenci zadovoljni, da bodo dobili vsaj majhen odstotek k sicer skromnim pokojninam, bi direktor ene od bank, ki seveda nima nizke plaÄ?e, rad, da mu jo kar potrojijo. Sicer pa naj bi ÂťpostalaÂŤ Slovenija kmalu spet kulturna; vsaj novega ministra za kulturo naj bi dobili. Po mnenju predlagatelja je to dober izbor – no, predlagal se je kar sam. Dejanskega premika na ministrstvo ĹĄe ni, smo pa bili priÄ?a nekaterim drugim premikom. ÂťOdpeljaliÂŤ so osemkolesniki za naĹĄo vojsko, a speljala bo zdaj lahko res ÂťnaĹĄaÂŤ Magna. Mnogi pa spraĹĄujejo, koga bo ÂťodpeljalaÂŤ maketa znamenitega drugega tira. Zaradi vsega tega dogajanja je med Slovenci veliko razliÄ?nih boleÄ?in. Morda se tudi zato nekateri vse bolj zavzemajo za to, da bi proti boleÄ?inam konÄ?no lahko tudi pri nas uporabljali konopljo. Legalno.

Na naĹĄe obmoÄ?je pa se je prejĹĄnji teden pripeljal (tudi) domaÄ?i gospodarski minister PoÄ?ivalĹĄek. To je bil res delovni obisk, saj je obiskal veÄ? krajev v Obsotelju in Dravinjski dolini. V PodÄ?etrtku oziroma Vonarju si je skupaj z okoljskim ministrom ogledal zaÄ?etna dela pri ponovni ojezeritvi tamkajĹĄnjega jezera. Za okoliĹĄke krajane je pomembno, ker jih bo obvarovalo pred poplavami, za oba turistiÄ?na kraja, PodÄ?etrtek in RogaĹĄko Slatino, pa zaradi obogatitve turistiÄ?ne ponudbe. Ob konÄ?anem projektu priÄ?akujejo v obeh krajih podvojeno prenoÄ?evanje gostov. Kot je znano, gre za slovensko-hrvaĹĄki meddrĹžavni projekt. Ni pa si minister ob tokratnem obisku ogledal ĹĄe ene pomembne gradnje v PodÄ?etrtku. Oziroma nad njim.

Na Rudnici namreÄ? Ĺže gradijo nov 40 metrov visok razgledni stolp.

KonÄ?ali naj bi ga do praznika dela.

Minister je obisk nadaljeval v Vitanju, kjer si je ogledal tamkajĹĄnji obrat podjetja Unior in se seznanil z uspeĹĄnim delovanjem te zreĹĄke druĹžbe. ZveÄ?er ga je Ä?akalo ĹĄe eno opravilo. V Vitanju je namreÄ? odprl prenovljene vsebine Centra Noordung, vse pomembnejĹĄega kulturnega srediĹĄÄ?a evropskih vesoljskih tehnologij. S sedanjo pre-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ureditvijo vsebin postaja pomemben center za promocijo vesoljskih tehnologij ťirťi javnosti. Minister meni, da so prav vesoljske raziskave tudi niťna priloŞnost za naťa podjetja. In – seveda – da je vsa ta dejavnost povezana tudi z moŞnostmi razvoja turizma.

V Celju pa poÄ?asi zakljuÄ?ujejo energetsko obnovo ĹĄtirih osnovnih ĹĄol in treh vrtcev. Vsi ti objekti in celovita obnova Celjskega doma so zajeti v projekt energetske sanacije javnih objektov, ki ga v izdatni meri financira Ministrstvo za infrastrukturo. Za ta namen je celjski obÄ?ini namenilo 1,6 milijona evrov. Za izvedbo je MOC sklenila javno zasebno partnerstvo s podjetjem Energetika Celje. Ta bo za celoten projekt primaknila skoraj dva milijona evrov, skoraj pol milijona ĹĄe obÄ?ina iz proraÄ?una. NajobseĹžnejĹĄa je obnova starega Celjskega doma, v katerem se morajo ÂťstrogoÂŤ drĹžati navodil Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine. Ob obnovi samega objekta bodo obnovili tudi dvoriĹĄÄ?e doma. V kneĹžjem mestu pa se bodo res kmalu tudi lotili obnove prostorov, v katerih bo naĹĄel novo domovanje celjski Generator. Zanj bodo namenili nekaj nadstropij nekdanje veleblagovnice sredi mesta.

Medtem ko mnogi komaj priÄ?akujejo, kdaj bo konÄ?no obnovljen ĹĄe zadnji doslej makadamski odsek drĹžavne ceste med Planino na Kozjanski strani ter Sevnico v Posavju, v Posavju – v RadeÄ?ah –, Ĺže dolgo teĹžko priÄ?akujejo obnovo ÂťkatastrofalneÂŤ drĹžavne cestne povezave med RadeÄ?ami in Zidanim Mostom. Po zadnjih zagotovilih naj bi zaÄ?eli delati jeseni. Torej po tem, ko naj bi odprli cesto Planina–Sevnica. Zapora te ceste je povsem presekala promet med Kozjanskim in Posavjem, vozniki morajo po dolgem obvozu skozi Celje. RadeÄ?ani Ä?esa takega noÄ?ejo in vztrajajo pri delni zapori; zaradi tega pa bo obnova trajala veliko dalj Ä?asa.

Pa ĹĄe to: do velike noÄ?i je ĹĄe kar nekaj Ä?asa, a nekateri so Ĺže v skrbeh za velikonoÄ?nice. Seveda ĹĄe niso ogroĹžene zaradi tega, ker bi jih Ĺže nekateri – kot domala vsako leto – trgali, Ä?eprav so zaĹĄÄ?itene.

Pred dnevi so bile vsaj tiste na rastiĹĄÄ?u v Boletini v ĹĄentjurski obÄ?ini ogroĹžene zaradi poĹžara. Zagorela je trava v bliĹžini tega rastiĹĄÄ?a. Na sreÄ?o so gasilci ogenj pravoÄ?asno pogasili, da se ni razĹĄiril na samo rastiĹĄÄ?e te zaĹĄÄ?itene in ogroĹžene roĹže. -

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019 barve: CMYK, stran 3

3

PO POTI Ĺ TIRINAJSTE

28. februarja 2019

Obudili spomin na Ĺ tirinajsto Peter Dermol: ÂťNaj bodo take sveÄ?anosti priloĹžnost, da se ozremo vase in najdemo naÄ?in, da postanemo bolj enotni, bolj sloĹžni.ÂŤ

PriĹĄli so iz LoĹĄke doline: Tone MohoriÄ? ter Lovro in Janez AntonÄ?iÄ?.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina, 23. februarja – V spomin na legendarno XIV. divizijo je ZdruĹženje borcev za vrednote NOB Velenje skupaj s krajevnimi organizacijami v petek in soboto v Paki, Cirkovcah, Ravnah in Zavodnjah pripravilo spominske sveÄ?anosti ob 75. obletnici prihoda divizije na Ĺ tajersko.

Osrednja je bila v OsreĹĄkih peÄ?eh v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju.

Slavnostni govornik Peter Dermol, podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje in Ä?lan IzvrĹĄilnega odbo-

Slavnostni govornik Peter Dermol je spomnil na vrednote partizanskega boja.

ra ZB NOB Velenje, je prisotne spomnil na vlogo partizanstva v drugi svetovni vojni in njegovem odloÄ?nemu uporu okupatorju.

Posebej je izpostavil boje, ki jih je XIV. divizija bĂ­la na tem obmoÄ?ju, ko so se utrujeni, premraĹženi, brez streliva odloÄ?no postavili po robu veÄ?jemu, moÄ?nejĹĄemu nasprotniku, prebili obroÄ? in na-

daljevali pot proti zahodu. ÂťPartizani in partizanke so znali Ĺživeti skromno, borili so se za mir in svobodo. Danes skromnosti ne premoremo dovolj, Ĺželimo veÄ? in ĹĄe veÄ?, kot nam pripada. MogoÄ?e prav iz tega izhaja nepovezanost, razkol slovenskega naroda? Zagotovo pa v niÄ?emer ne sovpada z vrednotami partizanstva. Naj

Paka in Cirkovce se spominjata

bodo take sveÄ?anosti priloĹžnost za to, da se ozremo sami vase in skuĹĄamo najti naÄ?in, da postanemo bolj enotni, bolj sloĹžni,ÂŤ je med drugim dejal.

Med tistimi, ki se sveÄ?anosti udeleĹži vsako leto, je predsednica krajevne borÄ?evske organizacije Ĺ entilj pri Velenju Marija Kuhar. ÂťVeliko mi pomeni. Gre za spomin in spoĹĄtovanje. OpaĹžam pa, da na takih dogodkih ni veliko mladih, kar ni dobro. Mlade bi morali o tem veÄ? uÄ?iti v ĹĄoli.ÂŤ V OsreĹĄkih peÄ?eh smo se sreÄ?ali z Janezom AntonÄ?iÄ?em iz LoĹĄke doline blizu Babnega Polja. ÂťTukaj smo tri generacije, sin, oÄ?e in

Predsednica borÄ?evske organizacije Ĺ entilj Marija Kuhar: ÂťVsako leto pridem. Tega ne spustim.ÂŤ

jaz. PriĹĄli smo zaradi spomina na mojega starega oÄ?eta, ki se je tukaj boril. Kar nekaj Ä?asa smo se pripravljali na to, da gremo v OsreĹĄke peÄ?i. Danes smo tukaj

prviÄ?, zagotovo pa ne zadnjiÄ?. Ĺ li bomo tudi v Zavodnje,ÂŤ je povedal. Domov so se vrnili s fotografijami. Sedemletni Lovro je poskrbel, da je bilo vse ovekoveÄ?eno. Ob fotografijah bo prijateljem pripovedoval, kje je bil, kaj je doĹživel ‌ ÂťSaj mi je oÄ?i Ĺže malo pripovedoval o tem.

Ko prideva domov, mi bo ĹĄe veÄ?.ÂŤ Z AntonÄ?iÄ?i je v Ĺ aleĹĄko dolino priĹĄel sosed Tone MohoriÄ?.

Njegov polbrat Filip je v noÄ?i iz 21. na 22. februar 1944, takrat kot Kajuh, padel pri Ĺ˝lebnikovi domaÄ?iji. ÂťBil je harmonikar in puĹĄkomitraljezec v Ĺ ercerjevi brigadi. ÂťVeÄ?krat se spomnim nanj, danes pa bom spomin nanj poÄ?astil v tukaj in v Zavodnjah.ÂŤ đ&#x;”˛

Mnogi do Žlebnika peť

Paka, Cirkovce, 22. februarja – Ob 75-letnici znamenitega pohoda XIV. divizije na Ĺ tajersko, sta spominski sveÄ?anosti v petek potekali pri spomeniku v Paki pri Velenju in pri osnovni ĹĄoli v Cirkovcah, kjer o pohodu priÄ?a spominska ploĹĄÄ?a.

V Paki je zbrane nagovorila ministrica za pravosodje, domaÄ?inka Andreja KatiÄ?, v Cirkovcah pa je bil slavnostni govornik SreÄ?ko Meh, Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje.

Zavodnje, 23. februarja – V soboto so se v Zavodnjah pri kmetiji Žlebnik poklonili borcu in pesniku Karlu Destovniku Kajuhu. Zbrane je nagovoril podpredsednik ZB NOB Velenje Bojan Voh. Tudi letos, in to

đ&#x;”˛

Ĺže 21. zapored, sta Mladi forum SD Ĺ aleĹĄka dolina in ObÄ?inska organizacija SD Ĺ oĹĄtanj iz LajĹĄ do Ĺ˝lebnika organizirala pohod. Ĺ aleĹĄki literati so se skupaj z Zavodom za kulturo Ĺ oĹĄtanj pri Ĺ˝lebniku pesniku poklonili dva

dni prej, v Ä?etrtek, 21. februarja, v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj pa prikazali film Za sreÄ?nejĹĄe dni Kajuh. đ&#x;”˛

mkp

V Paki (foto: L. R.)

(foto: A.G.) V Cirkovcah (foto: L. R.)

RazglaĹĄena velika poĹžarna ogroĹženost

Tradicionalna predstava Socialnih demokratov Velenje ob dnevu zena

PohujĹĄanje v dolini ĹĄentflorjanski

Zaradi suĹĄe je v celotni drĹžavi za obmoÄ?ja brez sneĹžne odeje razglaĹĄena velika poĹžarna ogroĹženost naravnega okolja

Kulturno drustvo ÂťAvgust Hribar DolicÂŤ

V naravnem okolju je tako poleg poĹžiganja in odmetavanja goreÄ?ih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzroÄ?ijo poĹžar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, poĹžigati na obmoÄ?jih ob infrastrukturnih objektih, zunaj pozidanih povrĹĄin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzroÄ?ijo poĹžar, ter izvajati ognjemete.

InĹĄpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreÄ?ami in Policija bosta v Ä?asu razglaĹĄene velike poĹžarne ogroĹženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor. đ&#x;”˛

8. marec 2019, ob 18. uri Dom kulture Velenje, mala dvorana Brezplacne vstopnice lahko prevzamete od cetrtka, 28. februarja 2019, v pritlicju Doma kulture (vhod z zadnje strani). Dosegljivi so med delavniki, od ponedeljka do cetrtka od 9.00 do 17.00, ob petkih od 9.00 do 13.00.

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

NAĹ I SVETNIKI

28. februarja 2019

Predstavljajo se svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je na lanskih lokalnih volitvah 1792 volilnih upraviÄ?encev izvolilo svoje predstavnike v 12-Ä?lanski obÄ?inski svet. V danaĹĄnji ĹĄtevilki Ä?asopisa jih predstavljajmo. Kdo so, kaj poÄ?nejo, kaj jim je v lokalni skupnosti vĹĄeÄ? in kaj ne, so vpraĹĄanja, ki smo jih povpraĹĄali, nanje pa so takole odgovorili. Predstavljamo jih po vrstnem redu odzivov na naĹĄe povabilo.

Damijan LoÄ?iÄ?nik (SLS) je veÄ? kot 30 let zaposlen v enoti reĹĄevalne sluĹžbe javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. ÄŒlan obÄ?inskega sveta je Ä?etrti mandat. Poleg tega se vkljuÄ?uje tudi v brezplaÄ?no izobraĹževanje obÄ?anov na zdravstvenem podroÄ?ju, sodeluje pri delu v vaĹĄki skupnosti Podgora, kjer Ĺživi z druĹžino, aktiven je ĹĄe pri Karitas. Preostanek prostega Ä?asa namenja ĹĄportnim aktivnostim, predvsem pa druĹženju z druĹžino in ĹĄtirimi vnuki.

V lokalni skupnosti mu je vĹĄeÄ?, pravi, praktiÄ?no vse: narava, prijazni in delovni obÄ?anke in obÄ?ani, Ä?lanice in Ä?lani raznih druĹĄtev, ki dogajanje v obÄ?ini ĹĄe dodatno popestrijo. V predvolilnem Ä?asu so vsi, ki so kandidirali na politiÄ?nih listah, predstavljali svoje programe, naÄ?rte in videnja za naprej. Sedaj verjame, da se bodo teh obljub obÄ?anom drĹžali ter s predlogi in njihovo potrditvijo delali v dobro obÄ?ank in obÄ?anov za ĹĄe lepĹĄo ter prijaznejĹĄo obÄ?ino Ĺ martno ob Paki.

uresniÄ?itev vseh naÄ?rtovanih projektov, s katerimi si v tamkajĹĄnjem okolju prizadevajo za ĹĄe lepĹĄe in kakovostnejĹĄe Ĺživljenje v njem.

Janko AvberĹĄek (SD) je upokojeni strojni tehnik, ki je bil vso delovno dobo zaposlen v skupini Premogovnik Velenje. Po preselitvi v Ĺ martno ob Paki se je aktivno vkljuÄ?il v delovanje lokalne skupnosti in druĹĄtev. Od leta 1998 do 2002 je bil predsednik vaĹĄke skupnosti Gavce - Veliki Vrh. V tem mandatu so zgradili ĹĄportni center in ustanovili Ĺ portno rekreacijsko druĹĄtvo Gavce - Veliki Vrh. Od leta 2002 je obÄ?inski svetnik in vseskozi, razen v letih od 2010 do 2012, opravlja dolĹžnost podĹžupana. Je veteran vojne za Slovenijo, leta 1991 je s Ä?inom stotnika Teritorialne obrambe poveljeval samostojni 132. protidesantni Ä?eti TO, ki je sodelovala pri predaji straĹžnice v Logarski dolini. V letih od 2010 do 2018 je opravljal funkcijo predsednika ObmoÄ?nega zdruĹženja Zveze Slovenskih Ä?astnikov Velenje. Aktivno sodeluje v raznih druĹĄtvih v obÄ?ini, Marija Boruta – Marjana (SD) je upokojena prosti Ä?as pa preĹživlja v naravi. Nadvse pri srcu mu viĹĄja knjiĹžniÄ?arka, mama dveh hÄ?era in ponosna je Gora Oljka. babica. Zavezana je kulturi in knjigam. PoÄ?aĹĄÄ?ena Ĺ martno ob Paki ocenjuje kot zanimivo obÄ?ino, je, da je Ĺže drugi mandat obÄ?inska svetnica. v kateri se vedno najdejo posamezniki ali skupine, V vas Gorenje se je preki ponesejo ime lokalne skupnosti v ĹĄirĹĄi prostor. selila ob upokojitvi in se VĹĄeÄ? mu je razgibano druĹĄtveno in druĹžabno Ĺžitako vrnila v kraj, ki ga ima vljenje, predvsem pa narava in ljudje, ki kljub svoji rada. Tu je naĹĄla vse, kar ĹĄmarski trmi in razliÄ?nim pogledom stopijo skupaj, potrebuje: znance, prijatelje, takrat ko je to potrebno, in delajo za dobrobit predvsem pa dobre sosede. lokalne skupnosti, kar je opazno tudi v delovanju VĹĄeÄ? so ji velike moĹžnosti obÄ?inskega sveta. obÄ?ine za turizem. VĹĄeÄ? ji je, ker ima obÄ?ina velik poDarko Pokleka (SDS) je upokojenec. Po konÄ?ani sluh za delovanje druĹĄtev, poklicni ĹĄoli se je zaposlil v Tovarni usnja Ĺ oĹĄtanj, kar se odraĹža tudi v njihovi kjer je delal do zaprtja tovarne leta 1999. Nato se je dejavnosti. Zelo je ponosna na obe kulturni druĹĄtvi zaposlil pri podjetju Elteh, kasneje pri druĹžinskem – Ĺ martno ob Paki in Gorenje, katerega Ä?lanica podjetju Rednak Ĺ oĹĄtanj, je. Glede na dolgo tradicijo kulture meni, da si kjer je delal do upokojitve. obÄ?anke in obÄ?ani zasluĹžijo lep in urejen kulturni ÄŒlan stranke SDS je postal dom. Morda bi bile potem kulturne prireditve bolj leta 2000. Dve leti kasneje je obiskane. Razvoj obÄ?ine se kaĹže tudi v njeni ureje- bil izvoljen v obÄ?inski svet, nosti. Veliko je bilo postorjenega v infrastrukturi. svetnik je bil kar dva manTega se ne da urediti v vseh vaĹĄkih skupnostih data. Po krajĹĄem premoru naenkrat, je pa prepriÄ?ana, da obÄ?anke in obÄ?ani je leta 2017 prevzel mesto to razumejo. Kritiki in tisti, ki v obÄ?ini ne vidijo predsednika obÄ?inskega napredka, bi morali ponuditi tudi reĹĄitve. Zelo bi odbora stranke in bil lani bila zadovoljna, Ä?e bi obÄ?inski svetniki, ne glede na znova izvoljen za svetnika strankarsko pripadnost, delovali v dobro in korist ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Je dedek 2 vnukoma in 3 obÄ?ank in obÄ?anov. vnukinjam, ki ga obÄ?asno tudi zaposlijo, predvsem pa razveselijo.

Alenka Kukovec (SD) je obÄ?inska svetnica Ĺ˝e celo Ĺživljenje Ĺživi v Ĺ martnem ob Paki, kjer drugi mandat. Pred petimi leti se je odloÄ?ila, da si je ustvaril svoj dom. Za obÄ?ino, njene obÄ?ane in se bo aktivno udeleĹževala pri soustvarjanju Ĺživlje- obÄ?anke Ĺželi veÄ? napredka, razvoja in s tem nova nja v tamkajĹĄnjem okolju. Sama se uvrĹĄÄ?a med delovna mesta. ljudi dejanj in ne Âťjamranj ter nezadovoljstvaÂŤ. ÄŒeprav JoĹžica SlemenĹĄek (SDS) prihaja iz PaĹĄke naporen delovnik banÄ?nice vasi. Ĺ˝e od rojstva je obÄ?anka obÄ?ine Ĺ martno ob terja skoraj 12-urni delavnik, Paki. VeÄ?ino svoje delovne dobe je bila zaposlena se trudi, da je aktivna tudi v kot zobna asistentka v zobni obÄ?ini. Ĺ martno ob Paki je ambulanti tamkajĹĄnje zdravidealno okolje za Ĺživljenje. stvene postaje.

PodeĹželje premore Ä?udovito Kot upokojenka pomaga pokrajino, mir, omogoÄ?a hÄ?eri v njeni trgovini v sreodliÄ?ne moĹžnosti za rekrediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki, acijo in sprehode. Otroci veseli se obiskov vnuka, obiimajo priloĹžnost Ĺživeti in se uÄ?iti z naravo. Je varen skuje kroĹžke Univerze za kraj, skrit pod vznoĹžjem Gore Oljke, a blizu veÄ?jih tretjo Ĺživljenjsko obdobje, mest. Ni ji pa vĹĄeÄ? naÄ?in sprejemanja sprememb. slikarskih teÄ?ajev ‌ Vsaka odloÄ?itev obÄ?ine, ki zahteva tudi nekaj odVse Ĺživljenje se sreÄ?uje z rekanj, je obiÄ?ajno sprejeta zgolj z negodovanjem obÄ?ani v lokalni skupnosti, pravi, in je poÄ?aĹĄÄ?ena, in nasprotovanjem. In seveda s pomanjkanjem da je bila izvoljena v obÄ?inski svet. ObÄ?ina Ĺ martno denarja, ki ga majhna obÄ?ina dobi od drĹžave za ob Paki sodi sicer med manjĹĄe obÄ?ine, vendar se tu

Priprave na sprejemne izpite umetniťkih fakultet Velenje – KUD Koncentrat vabi dijake ťaleťke, savinjske, koroťke in celjske regije na priprave za sprejemne izpite na ťtudijskih smereh likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva, ilustracije, fotografije, vizualnih komunikacij, unikatnega in industrijskega oblikovanja, arhitekture ter

krajinske arhitekture. Na teÄ?aju se bodo ukvarjali s konkretnimi nalogami, ki jih Ä?akajo na sprejemnih izpitih, spoznali bodo zakonitosti likovnega izraĹžanja vsake smeri posebej, seznanjeni se bodo tudi s strokovnimi pojmi in izrazoslovjem. V prvem modulu bodo priprave potekale

dogaja veliko raznolikih dejavnosti. Ljudje se radi druĹžijo med sabo, kar se odraĹža v velikem ĹĄtevilu raznovrstnih druĹĄtev. Meni pa, da bi morali v prihodnje nameniti veÄ? pozornosti prenovi srediĹĄÄ?a Ĺ martnega ob Paki, poiskati evropska sredstva in urediti prostor, v katerem bi se vsi dobro poÄ?utili.

42-letni Peter Rosenstein (SDS) je poklicu diplomirani inĹženir gradbeniĹĄtva. Z druĹžino Ĺživi v sonÄ?nem predelu zaselka Slatina z idiliÄ?nim pogledom na Goro Oljko. Ĺ˝ivljenje v kraju ob Paki mu je vĹĄeÄ? zaradi njegove dobre izhodiĹĄÄ?ne lege, lepega okolja in prijetnih in pridnih ljudi. ÄŒeprav sodi obÄ?ina med manjĹĄe v Sloveniji, je slovenskemu narodu dala in ĹĄe vedno daje veliko uspeĹĄnih posameznikov, ki se v domaÄ?i kraj radi vraÄ?ajo. Ĺ˝al v tem oĹžjem in ĹĄirĹĄem okolju za zdaj zanje ni primernih delovnih mest. VĹĄeÄ? mu je domovinska pripadnost obÄ?anov, o Ä?emer je moÄ? sklepati tudi po izobeĹĄenih slovenskih zastavah ob drĹžavnih praznikih.

Od negativnih straneh Ĺživljenja v okolju najprej pomisli na zelo slabo infrastrukturno povezavo (javni prevoz) z drugimi kraji. Glede tega so najbolj prikrajĹĄani obÄ?ani, ki nimajo moĹžnosti osebnega prevoza. Zaradi preĹĄtevilnih tovornjakov je zelo moteÄ? gost in glasen promet skozi srediĹĄÄ?e Ĺ martnega ob Paki. Lokalna skupnost je ĹĄirĹĄi Sloveniji poznana po velikem ĹĄtevilu druĹĄtev, organizacij in njihovi uspeĹĄni dejavnosti. Na ĹĄportnem podroÄ?ju bi kazalo ponuditi moĹžnost tudi ljudem, ki se Ĺželijo ukvarjati ĹĄe s Ä?im drugim kot z nogometom, ki je sicer zelo razvit in ima dolgoletno tradicijo.

Josip Lukenda (SMC) prihaja iz ReÄ?ice ob Paki.

Zaposlen je v priznanem trgovskem podjetju. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani varstvoslovec.

Na lokalnih volitvah je kandidiral prviÄ?, zato je zanj mandat v obÄ?inskem svetu prva tovrstna izkuĹĄnja. V prostem Ä?asu igra nogomet in pomaga kot trener mlajĹĄih kategorij v Nogometnem druĹĄtvu Polzela.

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki mu je vĹĄeÄ? okolje, narava in dejstvo, da je obÄ?anom skoraj vse na dosegu roke: vrtec, ĹĄola, trgovina, zdravstvena postaja, lekarna ... Ni mu pa vĹĄeÄ? zaostajanje okolja pri urejanju infrastrukture, v katero sodi izgradnja kanalizacijskega omreĹžja. Prav tako meni, da bi morala imeti obÄ?ina izdelano dolgoroÄ?no strategijo razvoja. Le tako bi lahko zadrĹžala mlade v domaÄ?em okolju in izboljĹĄala kakovost Ĺživljenja.

Marjanca PerĹĄiÄ? Rogel (Lista za napredek obÄ?ine) je zaposlena na Ljudski univerzi v Ĺ˝alcu kot organizator izobraĹževanja (svetovanje in izobraĹževanje za odrasle, sodelovanje v raznih projektih).

Po izobrazbi je sociologinja. Je predsednica Odbora za negospodarstvo in javne sluĹžbe ter druĹžbene dejavnosti in predstavnica obÄ?ine v Lokalni akcijski skupini za prepreÄ?evanje zasvojenosti.

Vesela je, ker imajo v lokalni skupnosti (tudi na raÄ?un majhnosti) lepe medosebne odnose, ljudje se ĹĄe pozdravljajo na cesti, druĹžbena angaĹžiranost veÄ?ine obÄ?anov v mnogih druĹĄtvih, skupinah je velika. Upa, da bo tako ĹĄe naprej. Ponosna je na uspeĹĄne podjetnike in posameznike tako v ĹĄportu, kulturi in na strokovnih podroÄ?jih, ki zasedajo zahtevne funkcije v ĹĄirĹĄi dolini. PogreĹĄa pa banko in lokal s kakovostno dnevno prehrano. Ĺ˝eli si, da bi v

glede na smer ĹĄtudija, v drugem pa se bodo udeleĹženci urili v risanju figure in tihoĹžitja. Vsak modul vsebuje 4 sreÄ?anja po 3 ĹĄolske ure. TeÄ?aji bodo potekali v Velenju, prijave pa zbirajo do 4. marca prek elektronske poĹĄte kud.koncentrat@gmail.com. đ&#x;”˛

tf

obÄ?ini zagotavljali ustrezno razvojno okolje in ĹĄe bolj izkoristili potenciale za podjetniĹĄtvo turizem in storitvene dejavnosti, omogoÄ?ili starejĹĄim dnevni center in varovana stanovanja ‌ Zato bo v prihodnje podpirala tudi take projekte.

Rajko Pirnat (SD), doma v ReÄ?ici ob Paki, zase pravi, da je druĹžinski Ä?lovek, delaven, usmerjen v razvoj in napredek, z obÄ?utkom za ljudi in vrednote.

Rad sodeluje v lokalni skupnosti za skupne cilje, rad je v krogu druĹžine, v kateri za veliko smeha na obrazu poskrbita vnuk in vnukinja. V sluĹžbi na Premogovniku Velenje je delal v vzdrĹževanju, uÄ?inkoviti rabi energije in razvoju, kar obÄ?asno ĹĄe vedno poÄ?ne, sicer pa se je letos upokojil.

ObÄ?inski svetnik je bil Ĺže v prejĹĄnjem mandatu, deluje tudi v nekaterih obÄ?inskih delovnih telesih.

V lokalni skupnosti mu je vĹĄeÄ? vse, kar opeva pesem Ĺ martno moje, predvsem pa narava, okolica ter ljudje, ki tu Ĺživijo. Prve mesece Ĺživljenja je preĹživel v ReÄ?ici ob Paki, po vrnitvi v okolje pred 15 leti pa sta si z Ĺženo tu ustvarila dom. Kaj mu v Ĺ martnem ob Paki ni vĹĄeÄ?? ÂťNisem ĹĄe opazil, da bi me v tem okolju kaj posebej motilo,ÂŤ ĹĄe dodaja.

Zdravko RamĹĄak (Lista za napredek obÄ?ine) je upokojenec. Po izobrazbi je elektrotehnik, sicer pa je bil glavnino delovnih let delavec Gorenja. Ĺ˝ivi v hiĹĄi na obrobju obÄ?ine, kjer se v druĹžbi Ĺžene in sosedov dobro poÄ?uti. V zadovoljstvo mu je, kadar ga obiĹĄÄ?eta hÄ?eri, zlasti pa vnuki. Ukvarja se z vinogradniĹĄtvom, sadjarstvom in vrtnarstvom, obÄ?asno ĹĄe z rekreacijo – hojo, smuÄ?anjem in namiznim tenisom.

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki se uvrĹĄÄ?a med manjĹĄe v Sloveniji, kar pa ne pomeni, da ni delovna in uspeĹĄna, meni. VĹĄeÄ? mu je, ker se je kakovost Ĺživljenja obÄ?anov v okolju v zadnjih letih dvignila zaradi ĹĄtevilnih pridobitev, predvsem v komunalni infrastrukturi (ceste, kanalizacija, vodooskrba).

DruĹĄtva, ki jih je v obÄ?ini veliko, delujejo dobro in s svojo dejavnostjo popestrijo Ĺživljenje v obÄ?ini.

Ni mu pa vĹĄeÄ?, da posamezniki na vso moÄ? kritizirajo lokalno skupnost, ne vedo pa, kaj je v njeni pristojnosti in kaj bi morala postoriti drĹžava. Moti ga tudi slaba udeleĹžba obÄ?anov na prireditvah in slab zrak zlasti pozimi, ko so aktivna individualna kuriĹĄÄ?a. Nekateri namreÄ? seĹžigajo vse, kar gori, ne zavedajo pa se, da s tem ĹĄkodijo okolici in sebi.

31-letna Mojca Kumar (SLS) prihaja iz PaĹĄke vasi. Dela kot operaterka v proizvodnji v podjetju Odelo v Preboldu. Zelo rada se ukvarja z otroki, zato je tudi predsednica mladinske komisije pri tamkajĹĄnjem prostovoljnem gasilskem druĹĄtvu.

Delo v njem ji Ĺže od malih nog veliko pomeni. V gasilstvo je vpeta Ĺže od 6. leta starosti in vrednote, ki jih gasilci negujejo, poskuĹĄa prenaĹĄati na male junake, ki v gasilske vrste ĹĄele vstopajo.

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so ji vĹĄeÄ? ljudje. So prijazni, ustreĹžljivi, znajo pohvaliti in tudi grajati. VĹĄeÄ? ji je, da so letos mladi dobili veÄ? priloĹžnosti za dokazovanje tako pri odloÄ?anju na obÄ?inski ravni kot na ravni vaĹĄkih skupnosti. In kaj jo moti v lokalni skupnosti? To, da je premalo uspeĹĄna pri Ä?rpanju evropskega denarja, s katerim bi lahko, kot je vidno iz praks ostalih obÄ?in, marsikaj spremenili, izboljĹĄali. đ&#x;”˛

tp

Ĺ e veÄ? lokalnih turistiÄ?nih vodnikov Ĺ aleĹĄke doline Velenje, 24. februar – Preteklo nedeljo je 14 kandidatov za turistiÄ?ne vodnike Ĺ aleĹĄke doline uspeĹĄno opravilo zakljuÄ?ni praktiÄ?ni preizkus znanja in s tem opravilo 50-urno usposabljanje. Po novem je v registru lokalnih turistiÄ?nih vodnikov Ĺ aleĹĄke doline 42 oseb, ki lahko goste

spremljajo v ĹĄtevilnih tujih jezikih – angleĹĄÄ?ini, nemĹĄÄ?ini, ruĹĄÄ?ini, ĹĄpanĹĄÄ?ini, italijanĹĄÄ?ini, ukrajinĹĄÄ?ini, poljĹĄÄ?ini, nizozemĹĄÄ?ini in hrvaĹĄÄ?ini. Do sedaj so v povpreÄ?ju izvedli okoli 50 vodenj na leto. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019 barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

28. februarja 2019

SaĹĄa inkubator presegel priÄ?akovanja Na pogovor smo povabili direktorico SaĹĄa inkubatorja Karlo Sitar – Za letos naÄ?rtujejo za pol milijona evrov prometa – Poleg lokalnih se vkljuÄ?ujejo v drĹžavne in mednarodne projekte Mira ZakoĹĄek

SaĹĄa inkubator, ki bo star v jeseni sicer ĹĄele pet let, je presegel vsa priÄ?akovanja, tudi tista najbolj optimistiÄ?na. ÂťPonosni smo na svoje rezultate, predvsem zato, ker so bili zaÄ?etki teĹžki, tudi zato, ker marsikdo ni verjel v ta projekt in to, da ga Velenje potrebuje. To nam je dalo dodaten zagon in motivacijo. Trmasto smo vztrajali, saj smo bili Ĺže takrat prepriÄ?ani, da so mladi pri nas zelo podjetni in lahko ustvarijo uspeĹĄna podjetja.

V teh letih je tukaj nastalo 44 novih podjetij in 62 novih delovnih mest. Te ĹĄtevilke so optimistiÄ?ne in na teh seveda gradimo dalje. Za te uspehe ima seveda zelo velik pomen izgradnja PodjetniĹĄkega centra Standard. Inkubator je z njim dobil novo energijo za razvoj. S temi res Ä?udovitimi prostori smo omogoÄ?ili marsikomu dober zaÄ?etek. Pomembno pa je, da se je tu zgradila zelo moÄ?na podjetniĹĄka skupnost in da si njeni Ä?lani med seboj pomagamo.ÂŤ Zdaj ne le da ste prepoznavni v tukajĹĄnjem okolju, mnogi projekti so vseslovenski, tudi mednarodni. ÂťRes je. Trenutno izvajamo ĹĄtiri, ki so financirani iz evropskih sredstev, od teh sta tudi dva mednarodna. Pomembno je, da se povezujemo z drugimi partnerji v Evropi in ĹĄirĹĄe. ÄŒe Ĺželimo biti odliÄ?ni in napredovati, se seveda moramo uÄ?iti od najboljĹĄih.ÂŤ So pa tudi finanÄ?no podprti. Kako pa se sploh financirate? ÂťNajprej naj povem, da smo od leta 2015, ko smo zaÄ?eli, zrasli za 200 odstotkov in na to smo zelo ponosni. Letos je naĹĄ obseg prihodkov naÄ?rtovan na pol milijona evrov, kar je odliÄ?en poslovni naÄ?rt. Viri financiranja so razliÄ?ni. NajveÄ?ji deleĹž predstavljajo evropska in drĹžavna sredstva, kar 51 odstotkov, potem je tu proraÄ?un Mestne obÄ?ine Velenje, ki nam zagotavlja 21 odstotkov

potrebnih prihodkov, 15 odstotkov predstavljajo najemnine, 13 odstotkov pa ustvarimo na trgu.ÂŤ Kaj ĹĄtejete za najveÄ?je uspehe? ÂťNajveÄ?ji uspeh je to, da smo zgradili dobro ime SaĹĄa inkubatorja in da imamo s tem povezano tudi odliÄ?no ekipo. Da je Standard v teh letih postal dom

â?ą

Skaza, Mega M ter tudi PoĹĄta Slovenije in SAP. S tem smo naredili velik korak za prepoznavnost in dokazali, da smo kompetenten sogovornik velikim podjetjem.

Kako uspeĹĄna pa so podjetja, ki ste jim pomagali Âťna nogeÂŤ, kar je pravzaprav vaĹĄa osnovna naloga? ÂťVeÄ?ini podjetij gre dobro, ne-

Nekaj podjetij se nam vsako leto tudi zapre, ampak ko pogledamo to statistiko, je to v povpreÄ?ju eno podjetje na leto. V primerjavi z ostalimi inkubatorji in drugimi podpornimi institucijami je ta odstotek pri nas zelo nizek, kar je seveda odliÄ?no.ÂŤ Dobro sodelujete tudi s Klubom

(8 LQ GUĂĽDYQD VUHGVWYD 02 9HOHQMH 7UJ 1DMHPQLQH

Direktorica Saťa inkubatorja Karla Sitar: Želimo si, da bi katero od naťih podjetij, ki ťe ni staro pet let, preseglo prihodke v viťini milijon evrov.

â?ą

V SaĹĄa inkubatorju je nastalo 44 novih podjetij in 62 novih delovnih mest.

Viri financiranja SAĹ A inkubatorja v letu 2019 15 % 51 %

21 %

4.0, ki je namenjena povezovanju start-upov s korporacijami, in da so nas pri tem podprli kot soorganizatorji Gorenje, Kolektor in Slovenski podjetniťki sklad ter nekatera podjetja iz regije – BSH, Premogovnik Velenje, Esotech,

13 %

EU in drĹžavna sredstva MO Velenje Trg Najemnine

katerim pa lahko reÄ?em, da gre odliÄ?no, kar pomeni, da imajo zelo visoko rast in tudi zaposlujejo. Nekatera Ĺže prodirajo na tuje trge, ustvarjajo dobiÄ?ek in najbolj uspeĹĄni so zgled in mentorji mlajĹĄim kolegom.

podjetnikov SaĹĄa regije, v katerem najdete ĹĄtevilne mentorje svojim mladim podjetnikom, ki se podajajo na svojo pot. ÂťRes je. Za SaĹĄa inkubator je bila ideja Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, da se ustanovi klub podjetnikov SaĹĄa regije, odliÄ?na, ĹĄe posebej zato, ker ima Klub sedeĹž prav pri nas. To pomeni, da imamo neposreden dostop do najboljĹĄih menedĹžerjev in podjetnikov v regiji in s tem seveda dostop do najboljĹĄih mentorjev. Klub podjetnikov je Ĺže lani podprl trampolin, v katerem ĹĄest ekip iĹĄÄ?e investitorje, in jim tudi vsem ponudil svoje mentorstvo. Nekatere so to dodobra izkoristile. Seveda bomo to sodelovanje letos samo ĹĄe okrepili.ÂŤ

â?ą

kar hitro, ĹĄe posebej, kar se tiÄ?e sodelovanja - "coworkinga", a smo na to, ko odhajajo, ponosni. 10 podjetij je iz naĹĄe sredine odĹĄlo Ä?isto na svojo pot. To pa ne pomeni, da pretrgamo stike, veÄ?ina njih se rada vraÄ?a, ĹĄe vedno jim ponujamo naĹĄe mentorske storitve in programe, samo prostor so odstopili mlajĹĄim kolegom.

Vesela pa sem tudi, da se ti, ki prerastejo potrebe inkubatorja, vraÄ?ajo nazaj kot mentorji.ÂŤ S kakĹĄnimi naÄ?rti ste stopili v letoĹĄnje leto? ÂťMoram reÄ?i, da z zelo ambicioznimi. Poleg projektov, ki jih Ĺže izvajamo, se nam obetata ĹĄe dva nova, kar seveda pomeni precejĹĄen dodaten obseg dela.

Letos smo zaÄ?eli pripravljati podjetja na razpis P2. Gre za razpis Slovenskega podjetniĹĄkega sklada, iz katerega lahko mlada podjetja, stara do leta in treh mesecev, dobijo 54 tisoÄ? evrov zagonskega kapitala. Ĺ˝elimo, da se naĹĄa podjetja Ä?im bolj pripravijo in potem tudi uspejo na tem razpisu. Konec februarja pripra-

vljamo sklop delavnic s podroÄ?ja marketinga, potem zaÄ?nemo Ĺže izvajati podjetniĹĄki trampolin, ki je eden najbolj prepoznavnih programov naĹĄega podjetniĹĄkega inkubatorja, v katerem skuĹĄamo ekipe povezati z investitorji, to zaÄ?nemo 4. aprila. Kot vsako leto bomo izvedli tudi podjetniĹĄki vikend, v katerem sodelujemo s Ĺ olskim centrom Velenje, ter hackathon, v katerem sodelujemo z Gorenjem.

Drug najpomembnejĹĄi program pa je Future 4.0, ki ga izvajamo jeseni. Z njim povezujemo Âťstart-upeÂŤ z industrijskimi podjetji in korporacijami na podroÄ?ju industrije 4.0. V sklopu tega programa moÄ?no sodelujemo s korporacijami, kot so Kolektor in Gorenje, saj bomo letos poleg mednarodne konference izvedli ĹĄe tri sreÄ?anja.

To je druga blagovna znamka, za katero si bomo najveÄ? prizadevali v prihodnje. Vse sile pa bomo seveda tudi usmerili v to, da dvigujemo kakovost teh programov.ÂŤ Kako pa vidite prihodnost SaĹĄa inkubatorja? Želimo si, da bo inkubator eden najboljĹĄih v Sloveniji in ĹĄirĹĄe, v enem delu specializiran za tehnoloĹĄke start-upe in tudi za sodelovanje in povezovanje s korporacijami. Da bomo ĹĄe bolje vpeti v mednarodni eko sistem in preko tega odpirali naĹĄe kanale in poti na tuje trge. Da bodo nekateri zdajĹĄnji dijaki, ki so ĹĄli skozi naĹĄe programe, v prihodnosti postali uspeĹĄni podjetniki. Ĺ˝elimo pa si tudi, da bo katero od naĹĄih podjetij, ki ĹĄe niso stara pet let, preseglo milijon evrov prihodkov in imelo 20-odstotno rast, saj bomo s tem postali tudi dom ne samo Âťstartup-upÂŤ, ampak tudi Âťscale-upÂŤ podjetij.ÂŤ

Za mlade podjetnike je zagotovo velika spodbuda, pa tudi poslovna priloĹžnost, ker se lahko druĹžijo tukaj z najuglednejĹĄimi menedĹžerji tega okolja.

Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a vse zainteresirane osebe, da bosta na spletni strani www.velenje.si in v Uradnem listu RS, ki bo izĹĄel v petek, 1. marca 2019, objavljena dva javna razpisa s podroÄ?ja mladih:

Upokojenci predani Gorenju Vsako leto je prav prijetno pogledati restavracijo Jakec, ki sprejme 450 gostov, polno upokojencev Gorenja. Letos ni bilo niÄ? drugaÄ?e, veselili so se druĹženja, zanimalo jih je tudi, kako bo z Gorenjem v prihodnje in ali se kaj spreminja za upokojence Gorenja.

Denis OĹĄtir, direktor korporativnega komuniciranja v Gorenju, je dejal, da se za upokojence Gorenja ne spreminja niÄ?. Hisense je sicer mlajĹĄa firma, letos praznuje 50 let, vendar enako gledajo na upokojence kot pri nas.

Predsednik kluba upokojencev Gorenja JoĹže StaniÄ? pa je dejal, da upa, da bo matiÄ?na firma ĹĄe vedno finanÄ?no podpirala delo druĹĄtva. ÂťNas upokojencev nima kaj skrbeti, upam, da se za zaposlene ne bo niÄ? spremenilo in da bodo radi hodili v sluĹžbo ter da bo tudi sindikat opravil svoje delo,ÂŤ je med drugim dejal.

Tajnik druĹĄtva DuĹĄan Jeriha je obljubil, da bodo tudi v bodoÄ?e poskrbeli za razliÄ?ne aktivnosti. Med drugim naj bi organizirali ogled proizvodnje. Celoten program pa bo objavljen v posebni knjiĹžici in na spltni strani

Poslovni center Standard kar poka po ĹĄivih, zdaj nekateri podjetniki Ĺže zapuĹĄÄ?ajo vaĹĄe varno zavetje in odhajajo na samostojno pot? ÂťGlede na to, da smo inkubator, podjetja pri nas ne morejo ostati dolgo, Ä?eprav bi si kdaj to Ĺželeli. Menjave se dogajajo

10 podjetij je Ĺže zapustilo varno zavetje inkubatorja

Mlada podjetja bodo lahko kandidirala za do 54 tisoÄ? evrov zagonskega kapitala slovenskega podjetniĹĄkega sklada.

najboljĹĄih zagonskih podjetij v SAĹ A regiji. PraktiÄ?no ne mine dan, da ne bi priĹĄel kdo k nam z novo idejo, da prihajajo po nasvete tudi iz podjetij, ki poslujejo na tukajĹĄnji lokaciji. Ponosni smo, da je zraslo nekaj odliÄ?nih podjetij, ki so naĹĄi ambasadorji, in ne nazadnje, da lahko ponujamo vse naĹĄe programe brezplaÄ?no.ÂŤ Ponosni smo tudi na to, da smo lani postali glavni organizator mednarodne konference Future

ÂťRes je. S tem se uÄ?ijo od starejĹĄih kolegov, ki jim pomagajo z nasveti in odpiranjem vrat tako doma kot v tujini, jim nudijo svoje znanje, da mladi podjetniki naredijo Ä?im manj napak.

• javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti, ki jih bo v letu 2019 sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje, in • javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni obÄ?ini Velenje v letu 2019.

Tudi letos so se nekdanji zaposleni mnoĹžiÄ?no udeleĹžili letnega sreÄ?anja. Pozdravil jih je predsednik, nekdanji direktor Gorenja JoĹže StaniÄ?

Kluba upokojencev Gorenja. Napovedujejo druĹženja, obiske kulturnih in ĹĄportnih dogodkov, ĹĄportne aktivnosti, letovanje na morju, obiske bolnih Ä?lanov ‌ Zbrane je pozdravil tudi predsednik kolegija direktorjev Gorenja Franjo Bobinac, ki jih je

seznanil s celotnim preoblikovanjem Gorenja.

Predsednik Kluba upokojencev Gorenje JoĹže StaniÄ? je tudi letos podelil priznanja prizadevnim Ä?lanom kluba. đ&#x;”˛

M. Skrt

Javna razpisa bosta trajala od 28. februarja 2019 do 1. aprila 2019.

Razpisna dokumentacija bo dosegljiva na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (za obÄ?ane / javne objave in razpisi).

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

O vrhunskih

Sreda, 20. februarja

Ä?iĹĄek ĹĄkofom predstavil predloge za zaĹĄÄ?ito otrok, ki predvidevajo dvig najmanjĹĄe starostne meje za poroke, izobraĹževanje duBorut Pahor je bil v Bruslju, hovnikov in psiholoĹĄko oceno kjer je predsedniku Evropskega primernosti. parlamenta Antoniu Tajaniju predal poroÄ?ilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o odnosih med narodoma med leti 1880 in 1956.

Na razpisu za novega direktorja Nacionalnega preiskovalnega Javnost se je ukvarjala z dourada ni bil izbran nobeden od mnevno kaznivimi dejanji pri petih prijavljenih kandidatov. poslu z maketo drugega tira. V Venezuelska vojska je prekinila stranki SMC so dejali, da bodo zraÄ?ne in pomorske povezave s politiÄ?no ugotavljali po konÄ?ani Curacaom ter razglasila stanje kriminalistiÄ?ni preiskavi. pripravljenosti na mejah.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je podpisal ukaz, v katerem je orisal svojo vizijo novih vesoljskih sil, ki bi nekega dne lahko postale samostojna veja oboroĹženih sil.

Pred kratkim mi je sogovornik, mlad dramski igralec dejal: Ali ne bi bilo fino, Ä?e bi ĹĄportna evforija, ko je kakĹĄno evropsko ali svetovno prvenstvo in vsi skupaj navijamo, kar trajala in trajala?

Ko ni ne levih ne desnih, ko navijamo skupaj! To je po moje recept.

Petek, 22. februarja

Kdo bo prevzel politiÄ?no odgovornost za nepravilnosti pri maketi drugega tira?

Putin je ZDA opozoril, da je Rusija pripravljena namestiti raketne sisteme v Evropi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v letnem govoru o stanju v drĹžavi spregovoril o gospodarstvu in socialnih vpraĹĄanjih ter posvaril ZDA, da je Rusija pripravljena namestiti raketne sisteme v Evropi.

Ruski parlament je medtem izglasoval ukrep, da vojakom med opravljanjem dolĹžnosti prepovedo uporabo pametnih telefonov.

ÄŒetrtek, 21. februarja Nova ureditev delovnega Ä?asa uÄ?iteljev, ki je nastala na zahtevo RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a, je razdelila uÄ?itelje, ravnatelje in sindikate.

Vlada je zaradi pomanjkljivo vodenega postopka sprejela odloÄ?itev, da Slovenija prestavi nakup novih oklepnikov 8 x 8.

Na mejnem prehodu Rigonce so hrvaĹĄki policisti ustavili voznika slovenskega kombija, ki je prevaĹžal sumljivo meso za kebab iz Poljske.

V otoÄ?ju GalĂĄpagos so odkrili Ĺživo Ĺželvo, samico vrste Fernandinska velika Ĺželva, za katero so se bali, da je Ĺže izumrla.

Najdeno vrsto so nazadnje opazili pred 110 leti.

Predsednik ZDA Donald Trump je zunanjemu ministru Miku Pompeu naroÄ?il, naj ne dovoli vrnitve v ZDA 24-letni Hodi Muthana, ki je bila zadnjih pet let v Siriji kot Ĺžena in potem tudi vdova kar treh borcev t. i.

Islamske drĹžave.

Na prvem cerkvenem vrhu proti spolnim zlorabam je papeĹž Fran-

Svoj mandat je s predajo poslov novemu varuhu Petru Svetini sklenila varuhinja Ä?lovekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Pred venezuelsko mejo z Brazilijo je vojska streljala na skupino ljudi, ki so ji zaprli pot, pri Ä?emer sta umrla dva Ä?loveka, veÄ? je bilo ranjenih.

Strokovnjaki so opozorili, da bi lahko zaradi razpada zdravstvenega sistema v Venezueli v celotni Latinski Ameriki priĹĄlo do epidemij razliÄ?nih bolezni, kot so malarija, vroÄ?ica denga, okuĹžbe z virusom zika in podobnih.

Severna Koreja je ZdruĹžene narode zaprosila za pomoÄ? zaradi hudega pomanjkanja hrane.

AmeriĹĄka vojska je sporoÄ?ila, da bo po umiku iz Sirije v tej drĹžavi ohranila okoli 200 vojakov. Ĺ lo bo za mirovne sile, ki bodo v Siriji ostale nekaj Ä?asa.

Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman je v okviru azijske turneje obiskal Kitajsko, kjer je odobril deset milijard dolarjev investicij v naftno rafinerijo.

Sobota, 23. februarja Sudanski predsednik Omar Al BaĹĄir je zaradi hudih protestov razpustil vlado, guvernerje zamenjal s predstavniki vojske in uvedel enoletne izredne razmere.

V indijski zvezni drĹžavi Asam je zaradi pitja doma narejene alkoholne pijaÄ?e umrlo najmanj 130 ljudi.

Trije britanski ministri so pozvali k preloĹžitvi brexita, Ä?e v prihodnjih dneh v britanskem parlamentu ne bo potrjen sporazum o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije.

NemĹĄki kardinal Reinhard Marx je priznal, da je Cerkev uniÄ?ila dokumente o duhovnikih, ki so spolno zlorabili otroke, ali da teh dokumentov sploh ni pripravila.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je za novo ameriĹĄko veleposlanico pri ZdruĹženih narodih nominiral Kelly Knight Craft.

Na avstrijskem Tirolskem sta dva loÄ?ena sneĹžna plazova pod seboj pokopala veÄ? ljudi.

NaraĹĄÄ?ala je napetost na meji

28. februarja 2019

Cerkev se je spopadala z vpraĹĄanjem ĹĄtevilnih spolnih zlorab znotraj svojih zidov.

med Venezuelo in Kolumbijo, preko katere so skuĹĄali prostovoljci in opozicijski politiki dostaviti veÄ?inoma ameriĹĄko pomoÄ? v Venezuelo. Venezuelski vojaki so s solzivcem in gumijastimi naboji odganjali vse, ki so skuĹĄali prestopiti mejo.

Nedelja, 24. februarja

kriminalisti v petek pred tem zaÄ?asno pridrĹžali, domnevno ponaredila veÄ? kot 200 zelenih receptov za razliÄ?na zdravila.

Medicinska sestra je ponaredila okrog 200 receptov.

Anamarija LampiÄ? in Katja ViĹĄnar sta na svetovnem prvenIz tujine je priĹĄla vest, da je v nastvu v smuÄ?arskih tekih osvojili silju, ki je spremljalo predsedniĹĄke srebrno medaljo. volitve v Nigeriji, v zadnjih dveh dneh umrlo najmanj 39 ljudi.

HrvaĹĄki policisti in reĹĄevalci so v reki MreĹžnica nedaleÄ? od Karlovca odkrili trupli prebeĹžnikov.

Ruska drĹžavna televizija je objavila vojaĹĄke objekte v ZDA, ki bi bili cilji Moskve ob morebitnem jedrskem napadu.

Ĺ portne navduĹĄence je razveselila srebrna medalja naĹĄih tekaÄ?ic.

V zvezi z afero o izdelavi makete za gradnjo drugega tira se je oglasil premier Marjan Ĺ arec. Dejal je, da za zdaj verjame presoji predsednika SMC Mira Cerarja, ki je dejal, da ministru iz njegove stranke zaupa.

Severnokorejske oblasti so potrdile, da se bo Kim DĹžong Un v Hanoju na drugem vrhu sestal z ameriĹĄkim predsednikom Donaldom Trumpom.

V sosednjih drĹžavah je teĹžave povzroÄ?al moÄ?an veter. V Italiji so neurja in veter, ki so bili najmoÄ?nejĹĄi v pokrajini Laciji, zahtevala Ĺživljenja petih ljudi, med njimi 14-letnika.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je ob koncu prelomne prve konference o spolnih zlorabah v Cerkvi pozval k odloÄ?nemu boju proti zloÄ?inu, ki ga je oznaÄ?il za odvratnega in bi moral biti Âťizbrisan s svetaÂŤ.

Letalo druĹžbe Biman Bangladesh je moralo na poti iz Dake v Dubaj zaradi poskusa ugrabitve zasilno pristati v mestu ÄŒhitagong. Osumljenec je po aretaciji umrl zaradi strelnih ran.

Ponedeljek, 25. februarja Na obisku v Sloveniji je bila evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. SreÄ?ala se je finanÄ?nim ministrom Andrejem Bertoncljem, s katerim sta se pogovarjala tudi o privatizaciji NLB in Abanke.

Izkazalo se je, da je medicinska sestra UKC Maribor, ki so jo

Torek, 26. februarja Ministrstvo za finance je pripravilo predlog davÄ?nih sprememb in sporoÄ?ilo, da Ĺželi z njimi razbremeniti delo in poslediÄ?no z viĹĄjo porabo podpreti gospodarsko rast.

Premier Ĺ arec se je sreÄ?al z Zoranom PozniÄ?em, ki ga SD predlaga za novega kulturnega ministra.

SodiĹĄÄ?e v Avstraliji je kardinala Georgea Pella – najviĹĄjega cerkvenega dostojanstvenika doslej - spoznalo za krivega spolnih zlorab.

Indija je sporoÄ?ila, da je izvedla zraÄ?ne napade nad pakistanskimi borci kot odgovor na samomorilski bombni napad 14. februarja.

Iranski zunanji minister Mohamed DĹžavad Zarif je sporoÄ?il, da odstopa s poloĹžaja, a je tamkajĹĄnji predsednik dejal, da odstopa ne bo sprejel.

Brexit nekatere Britance (in druge) moÄ?no skrbi.

Britanska premierka Theresa May je poslance v spodnjem domu parlamenta seznanila s potekom pogajanj glede brexita.

Podpredsednik ZDA Mike Pence in samooklicani zaÄ?asni predsednik Venezuele Juan GuaidĂł sta se dogovorila za strategijo stopnjevanja pritiska na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

To lahko bi bil recept, popolnoma enostaven – samo spoĹĄtujeĹĄ soÄ?loveka, naj je kdor koli.

Na drugi strani.

Pronicljivi hrvaĹĄki voditelj Aleksandar Stanković se je zadnjiÄ? ustavil pri MiĹĄi: Vem, da so ljudje lahko polni sovraĹĄtva, a ta nima v javnem diskurzu kaj poÄ?eti, je dejal in nadaljeval z odgovornostjo ustanovitelja facebooka Marka Zuckerberga, Ä?eĹĄ da bi si lahko ob milijardnih zasluĹžkih privoĹĄÄ?il nekajmilijonske spletne Ä?istilce neprimernih vsebin, izrazov. PreĹĄinilo me je: Nima smisla, tak diskurz je preĹžel Ĺže realni prostor, ne le spletnega. In za javni prostor smo odgovorni vsi. Soodgovorni, da je slovenska druĹžba Ä?edalje bolj sovraĹžno medsebojno nastrojena. Tisti na udobnih domaÄ?ih zofah in oni aktivni na druĹžbenih omreĹžjih. Ker si nobeden ne drzne na ulico.

Biti drzen. Vsekakor velja za ĹĄportnike. Hm, za koga ĹĄe? Umetnike, da. Pa politike? Ĺ e vedno ne.

Beseda vrhunski lahko velja za vse tri, a Ä?e govorimo o vrhunskih slovenskih politikih, koliko jih boste naĹĄteli? Vrhunskih slovenskih ĹĄportnikov pa se v glavi porodi v hipu na pretek, malo morje, kajne? In vedno znova se mi ob posluĹĄanju slovenske himne oÄ?i orosijo. Ob Ilkinih uspehih to zimo pa kar jokam. Ko pade, pa ĹĄe bolj. A nato vstane. Vrhunsko.

Jap, slovenski politiki niso vrhunski. In zadnje Ä?ase (spet) padajo kot domine. Kdo bo naslednji?, se skozi kukalo spraĹĄuje novinar mrhovinar, obseden s poslanstvom odkrivanja ÂťresniceÂŤ. In med pisanjem te kolumne sem prviÄ? (iz TV-ekrana) sliĹĄala stavek: Je Ä?as za predÄ?asne volitve? Pa smo spet tam. A odloÄ?itev ne bo lahka, saj je treba najprej spremeniti zakon, ker je trenutni neustaven – okraji, okraji, okraji. Ha, to bo ĹĄe divje.

Trenutna vlada marsikoga nervira. Ĺ e bolj nervira priljubljenost njenega premierja. A vrhunskih rezultatov v Ĺže naÄ?etem ozraÄ?ju ne more biti, Ä?e se politiki in mediji igramo – kdo bo koga?, namesto da bi na prvih minutah, straneh poroÄ?ali o sistemu samem, ga gnetli, pregnetli in s tem pomagali izboljĹĄati.

Neznosna lahkost poroÄ?anja me vedno znova razoÄ?ara; kako hitro smo zadovoljni s tistim – bravo, bil si/bili smo prvi, imaĹĄ/ imamo ekskluzivo! Kako nepomemben je ta stavek, kako pomembnejĹĄe je sluĹženje drĹžavniĹĄkega roka; Stanković je pri MiĹĄi ĹĄe dejal, da je za pravice manjĹĄin, pa za delavske pravice, da je za spoĹĄtovanje vsakogarĹĄnjih Ä?lovekovih pravic; in dodal, da ni ne liberalec, ne krĹĄÄ?anski demokrat. Socialist torej, je bila ugotovitev.

Zakaj je ta beseda slaba tudi Âťv naĹĄih koncihÂŤ? Dobro, zamenjali smo sistem in prejĹĄnji je grd, grd. A Ä?e se vrnemo k etimologiji, besedotvorju, pomenoslovju: socializem korenini v besedi social, kapitalizem v besedi kapital.

Jabolka in hruĹĄke. Kaj imate raje?

In ali pomislite ob tem tudi na drevo? Ali zgolj na obrok? Ĺ pela KoĹžar

đ&#x;”˛

V izboru tudi restavraciji Planinka in Plesnik Zgornja Savinjska dolina – Stekel je letoťnji izbor najboljťih slovenskih restavracij, The Slovenia Restaurant Awards 2019, ki ga tretje leto zapored pripravlja mednarodna zaloŞniťka hiťa The Slovenia.

Tokrat je v izbor vkljuÄ?ena 201 restavracija, kar je 41 veÄ? kot lani.

Naprej bodo glasovali strokovnjaki, 1. marca pa bo steklo spletno glasovanje za sploĹĄno javnost.

Na seznamu 201 najboljĹĄih restavracij, ki so jih organizatorji izbirali v ĹĄtirih regijah, sta se na seznam regije Alpska Slovenija na novo uvrstila tudi hotela Planinka na Ljubnem ter Plesnik v Logarski dolini. Ocenjevanje naj bi bilo konÄ?ano konec prihodnjega meseca, ko bodo v vsaki od ĹĄtirih regij pripravili dogodek, na katerem bodo razglasili finaliste. Imena najboljĹĄih restavracij v Sloveniji naj bi bila znana v maju.

Lani so si naziv najboljĹĄih prejele HiĹĄa Franko iz Kobarida, OĹĄterija Debeluh iz BreĹžic in Pri Lojzetu z dvorca Zemono, "glas ljudstva" pa je za najboljĹĄo izbral Galerijo Okusov iz PetrovÄ?. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019 barve: CMYK, stran 7

7

DOGODKI

28. februarja 2019

Soglasno potrdili letoĹĄnji obÄ?inski proraÄ?un S sprejetjem proraÄ?una dane moĹžnosti tudi za uresniÄ?itev razvojnih naÄ?rtov obÄ?ine Ĺ martno ob Paki – Za pribliĹžno 10 odstotkov viĹĄja ekonomska cena vrtca ter socialne storitve pomoÄ? druĹžini na domu Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 25. februarja – Po dobrem mesecu in pol so se svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki seĹĄli na tretji seji obÄ?inskega sveta v novem mandatu. Osrednja toÄ?ka dnevnega reda seje je bila obravnava predloga letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una.

Dvig cen v vrtcu

Denarja je vsak dan manj

V obrazloĹžitvi je ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar svetnike seznanil, da je predlog proraÄ?una ťelÂŤ Ä?ez vse potrebne postopke. Na javni obravnavi nanj ni bilo pripomb, tudi ne pisnih amandmajev, so pa bile v razpravah na posameznih obÄ?inskih odborih ter komisijah predlagane spremembe nekaterih proraÄ?unskih postavk. Spremembe so poskuĹĄali upoĹĄtevati v Ä?im veÄ?ji moĹžni meri. PresliĹĄali niso niti pripomb o dolĹžini trajanja nekaterih projektov, njihovi izvedbi in doloÄ?itvi prioritet, a za tovrstne spremembe ObÄ?ina nima vedno vzvodov. ÂťVseh Ĺželja proraÄ?unskih porabnikov zanesljivo ne

premiÄ?nim premoĹženjem obÄ?ine za letos. Tudi po 5-minutnem odmoru potrebne podpore ni dobil ne Ĺžupanov predlog niti predlog svetnika Petra Rosensteina (SDS), za katerega je bila sporna predvidena prodaja nekaterih zemljiĹĄÄ? v lasti ObÄ?ine. O letnem naÄ?rtu naj bi znova razpravljali na eni od prihodnjih sej obÄ?inskega sveta.

Poleg proraÄ?una za letos so svetniki potrdili tudi viĹĄje ekonomske cene v vrtcu ter socialnovarstvene storitve pomoÄ? na domu.

bomo mogli uresniÄ?iti. Denarja je vsak dan manj. PovpreÄ?nina se je sicer poviĹĄala, a moÄ?no so porasle tudi obveznosti obÄ?in pri plaÄ?ah javnih usluĹžbencev.

Dvig predstavlja za naĹĄo obÄ?ino precejĹĄnjo teĹžavo.ÂŤ Svetniki so proraÄ?un za letos potrdili soglasno in s tem omogoÄ?ili

delo na ÂťpolnoÂŤ, kot se je izrazil KopuĹĄar. Z njegovim sprejetjem je konÄ?ano obdobje zaÄ?asnega financiranja proraÄ?unskih porabnikov, sprejetje omogoÄ?a tudi izvedbo predvidenih razpisov za sofinanciranje dejavnosti druĹĄtev, izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav, kmetijstva ‌

Prav tako pa tudi uresniÄ?evanje predvidenih razvojnih naÄ?rtov.

Letos v lokalni skupnosti naÄ?rtujejo dobrih 2,9 milijona evrov prihodkov in nekaj manj kot 3,1 milijona evrov odhodkov.

Niso pa svetniki pri sprejemanju proraÄ?una potrdili letnega naÄ?rta razpolaganja z nepremiÄ?nim in

Svetniki so potrdili tudi predlog o doloÄ?itvi cene programov predĹĄolske vzgoje, o uveljavljanju poÄ?itniĹĄke rezervacije, stroĹĄkih zaÄ?asnega izpisa ter plaÄ?ilu programov ob odsotnosti zaradi bolezni v tamkajĹĄnjem Vrtcu SonÄ?ek.

S tem so priĹžgali zeleno luÄ? za dvig ekonomskih cen v vrtcu od 1. marca dalje v povpreÄ?ju za 10 %. Za otroke v niĹžji starostni skupini nekoliko veÄ?, v starejĹĄi nekaj manj. Bojan Juras, ravnatelj ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole, pod okrilje katere sodi vrtec, je pojasnil, da cen v zadnjih 10 letih niso bistveno dvignili kljub veÄ?kratnemu poviĹĄanju plaÄ? zaposlenih, ki predstavljajo danes od 75 do 77 % ekonomske cene vrtca in dvigu cen materiala. Na podraĹžitev pa vplivajo ĹĄe drugi stroĹĄki (regres za zaposlene, stroĹĄki prevozov in prehrane, jubilejne nagrade,

zaposlitev vzgojitelja invalida ...).

PoloĹžnice bodo po novem viĹĄje za od 8 do 15 evrov na mesec, odvisno, v kateri plaÄ?ilni razred kdo sodi. Za otroke prvega starostnega obdobja znaĹĄajo stroĹĄki 460 evrov, za drugega pa 365 evrov na mesec.

ViĹĄja tudi storitev pomoÄ? na domu

Svetniki so dvignili roke ĹĄe za eno predlagano podraĹžitev, in sicer za socialnovarstveno storitev pomoÄ? na domu. Ta bo od 1. marca za uporabnika znaĹĄala 9,52 evra na uro za delovni dan in bo viĹĄja od trenutno veljavne za 12,26 %. Za delo ob nedeljah bo ura storitve vredna 11,90 evra, na dan praznika pa 12,49 evra.

Po obrazloĹžitvi Valerije KidriÄ?, pomoÄ?nice direktorice Centra za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka, ki izvaja storitev, je osrednji razlog za dvig cene odprava plaÄ?nih anomalij, napredovanje in poviĹĄanje izhodiĹĄÄ?nih plaÄ?, poveÄ?an regres ter potni stroĹĄki zaposlenih.

Center izvaja pomoÄ? na domu v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pri 10 do 15 starejĹĄih obÄ?anih. đ&#x;”˛

Do novih prostorov Slovenj Gradec si Ĺželi juĹžno obvoznico sredi leta 2021?

Celje – Lani spomladi je vlada RS sprejela sklep o zagotovitvi sredstev za izgradnjo Nadomestne novogradnje SploĹĄne bolniĹĄnice Celje. V svojih investicijskih naÄ?rtih je zanjo zagotovila dobrih 117 milijonov evrov proraÄ?unskega denarja. Z nedavno objavo javnega naroÄ?ila za izgradnjo Etape 1 so aktivnosti v zvezi s tem preĹĄle od besed k dejanjem. Z javnim naroÄ?ilom namreÄ? iĹĄÄ?ejo izvajalca za projektiranje, gradnjo ter dobavo in montaĹžo opreme. V bolniĹĄnici napovedujejo odpiranje prispelih ponudb na zaÄ?etku aprila, prevzem predvidenih del pa je naÄ?rtovan v roku 847 dni od podpisa pogodbe z izbranim izvajalcem, kar pomeni, da naj bi bolniĹĄnica pridobila nove prostore do sredine leta 2021.

Zaradi danih prostorskih pogojev je gradnja nadomestne novogradnje naÄ?rtovana v ĹĄtirih etapah, saj je treba pred gradnjo posamezne etape predhodno delno odstraniti obstojeÄ?e objekte starejĹĄega dela bolniĹĄnice. Nulto pripravljalno etapo – prestavitev komunalnih in energetskih vodov ter ureditev doloÄ?enega dela energetske infrastrukture – Ĺže izvajajo. Etapa 1 vkljuÄ?uje izgradnjo nove stavbe na prostih povrĹĄinah med urgentnim centrom in najstarejĹĄo stavbo bolniĹĄnice (Gizelo) ter nadgradnjo ĹĄtirih nadstropij nad urgentnim centrom, in sicer do tretje podaljĹĄane gradbene faze (konstrukcija, fasada, streha, stavbno fasadno pohiĹĄtvo, energetika, komunalno opremljanje, komunikacije, podzemni hodnik do infekcije, helioport), vkljuÄ?no z dokonÄ?anim in opremljenim pritliÄ?jem za potrebe dnevne bolniĹĄnice.

V bolniĹĄnici pravijo, da je nadomestna novogradnja teĹžko priÄ?akovan projekt posodobitve prostorov. Trenutno namreÄ? kar polovica bolniĹĄniÄ?nih oddelkov izvaja zdravstveno dejavnost v starih stavbah.

NajstarejĹĄa je iz leta 1887. Ker je stari del bolniĹĄnice za izvajanje sodobne zdravstvene dejavnosti neprimeren, hkrati pa ovira njen nadaljnji strokovni razvoj, so se takoj po potrditvi prve etape lotili priprave razpisne dokumentacije.

Mag. Margareta GuÄ?ek ZakoĹĄek, direktorica bolniĹĄnice, je ob tem menila, da je uspeĹĄna objava javnega naroÄ?ila Etape 1 zelo pomemben korak k uresniÄ?itvi projekta Nadomestne novogradnje, ki bo pripomogla k nadaljnjemu prostorskemu in s tem strokovnemu ter kadrovskemu razvoju bolniĹĄnice ter zdravstva v regiji nasploh. ÂťS tem bomo tako lahko ĹĄe naprej sledili razvoju medicine v slovenskem in evropskem prostoru ter v bolniĹĄnici nudili naĹĄim pacientom vrhunsko zdravstveno oskrbo,ÂŤ je ĹĄe dejala Margareta GuÄ?ek ZakoĹĄek. đ&#x;”˛

online www.nascas.si

tp

Slovenj Gradec – Projekt izgradnje odseka tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem, katerega investitor je Dars, se menda pospeĹĄeno projektira, ĹĄe posebej za tri lokacije, na katerih bi se po napovedih predstavnikov Darsa dela lahko zaÄ?ela Ĺže konec letoĹĄnjega leta. To so lokacija na obmoÄ?ju Podgorja, prikljuÄ?ek Gabrke in viadukt Ĺ kalsko jezero. Hkrati na terenu

potekajo geomehanske raziskave, intenzivni so pogovori o odkupih zemljiĹĄÄ?, ponekod je s koliÄ?ki Ĺže zarisan del trase.

Na Mestni obÄ?ini Slovenj Gradec (MOSG) priÄ?akujejo, da se bo z izgradnjo celotnega odseka hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec poveÄ?ala prometna obremenitev Celjske in Podgorske ceste, ĹĄe posebej zato, ker se bo na prikljuÄ?ku Podgorje na hitro

cesto prikljuÄ?eval promet iz smeri MeĹžiĹĄke doline, vse dokler ne bo tretja razvojna os zgrajena tudi naprej od Slovenj Gradca proti Dravogradu in od tam v MeĹžiĹĄko dolino do Holmeca. Zato si Ĺželijo, da bi se hkrati z gradnjo odseka tretje razvojne osi gradila tudi juĹžna mestna obvoznica, ki se bo prikljuÄ?ila na hitro cesto.

Sredstva za projektiranje obvoznice so predvidena v dogovoru

za razvoj KoroĹĄke regije, obÄ?ina pa jo mora ĹĄe umestiti v obÄ?inski prostorski naÄ?rt.

Opozorila VelenjÄ?anov, da je treba istoÄ?asno s severnim delom tretje razvojne osi graditi tudi njeno nadaljevanje, sicer bo pritisk vozil na obsojeÄ?e mestne ceste v Velenju prevelik, so oÄ?itno veÄ? kot upraviÄ?ena. đ&#x;”˛

Regijska ĹĄtipendijska shema Savinjske statistiÄ?ne regije RASR

Razvojna agencija Savinjske regije d. o. o.

Ul. XIV. divizije 12, Celje T: 03/ 589 40 94 M: 031/ 863 028 www.rasr.si

Regijska ĹĄtipendijska shema (RĹ S) je 5-letni EU-projekt, ki temelji na partnerstvu med regijskimi izvajalci sheme, Ministrstvom RS za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti, delodajalci ter dijaki in ĹĄtudenti. Izvaja se na obmoÄ?ju celotne Slovenije, v vseh dvanajstih statistiÄ?nih regijah. V naĹĄi regiji je RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o., izvajalec sheme RĹ S. Na spletni strani RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, je objavljen razpis za sofinanciranje kadrovskih ĹĄtipendij delodajalcem za ĹĄolsko/ĹĄtudijsko leto 2018/2019, ki bo za prijave odprt do 30. 9. 2019 oziroma do porabe sredstev.

Na javni razpis se lahko prijavijo delodajalci na obmoÄ?ju Savinjske statistiÄ?ne regije, ki izplaÄ?ujejo kadrovske ĹĄtipendije skladno z Zakonom o ĹĄtipendiranju (ZĹ tip-1).

Namen javnega razpisa je, da se delodajalcem s 50-odstotnim sofinanciranjem omogoÄ?a ĹĄtipendiranje srednjeĹĄolcev in ĹĄtudentov, ki jih bodo potrebovali kot svoje bodoÄ?e kadre.

Cilj projekta je, da podjetja iz regije ĹĄtipendirajo dijake/ĹĄtudente in jih v Ä?asu izobraĹževanja vkljuÄ?ujejo v delovni proces, po zakljuÄ?ku ĹĄolanja pa ĹĄtipendiste zaposlijo.

Zakon o ĹĄtipendiranju (ZĹ tip-1) omogoÄ?a ĹĄtipendistom s kadrovskimi ĹĄtipendijami RĹ S, da lahko istoÄ?asno zaprosijo ĹĄe za naslednje ĹĄtipendije: drĹžavno ĹĄtipendijo, Zoisovo ĹĄtipendijo, ĹĄtipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, ĹĄtipendijo Ad future.

Operacijo RĹ S sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

TURIZEM

Turizem lani in turizem letos Kaj je zaznamovalo razvoj turizma v MOV v preteklem letu, s Ä?im je Velenje pritegnilo najveÄ? turistov, na katerih podroÄ?jih so ĹĄe primanjkljaji, kaj o turistiÄ?nem razvoju pravijo ĹĄtevilke, kakĹĄni so cilji za tekoÄ?e leto ‌ Tina Felicijan

O lokalnem turizmu v preteklem letu smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Francijem Lenartom. Povedal je, da so dejavnosti zavoda usmerjene v izvajanje ukrepov in ciljev strategije MOV in strategije slovenskega turizma, v prvi vrsti v pripravo produktov ter promocijske dejavnosti. UresniÄ?uje osem razvojnih prioritet.

Ena od kljuÄ?nih razvojnih prioritet je po mnenju sogovornika destinacijski menedĹžment. ÂťDa nekdo na destinaciji opravlja vlogo povezovalca in spodbujevalca promocijskih aktivnosti,ÂŤ pojasnjuje. Vlaganje v to je tudi najpomembnejĹĄa naloĹžba v turizmu v lanskem letu. ÂťVzpostavili smo redne oblike sodelovanja med turistiÄ?nim gospodarstvom, turistiÄ?nimi druĹĄtvi in lokalno skupnostjo. Vsi udeleĹženi smo informirani, skupaj pripravljamo promocijske aktivnosti, skupaj smo zasnovali strategijo digitalnega marketinga za celotno destinacijo.ÂŤ

Vlaganja, pridobitve, projekti

izraziti pri gospodarskih druĹžbah, katerih prioriteta je slediti poslovnim ciljem v svojih dejavnostih. Povsem drugaÄ?ni so cilji turistiÄ?nih druĹĄtev, katerih Ä?lani delujejo prostovoljno in si prizadevajo za ohranjanje in predstavljanje kulturne turistiÄ?ne dediĹĄÄ?ine. Potem so ĹĄe interesi lokalnih skupnosti, pri katerih gre za oblikovanje strateĹĄkih ciljev v turizmu in ukrepih, ki jih je potrebno izvesti. ÂťV preteklem letu nam je usklajevanje interesov akterjev uspevalo. PoskuĹĄali smo izvajati promocijske aktivnosti, ki so bile zanimive za vse. Mislim, da z dobro voljo vse gre,ÂŤ pravi sogovornik.

ne dejavnosti prepoznavajo kolesarstvo. ÂťKljuÄ?nega pomena je, da se konÄ?no realizira kolesarska povezava s KoroĹĄko. Ker je med Mislinjo in avstrijsko mejo Ĺže urejena, menim, da bo nadaljnja povezava z Velenjem, Dobrno in Mozirjem tista infrastruktura, ki bo v dolino pripeljala nove turiste z drugaÄ?nim pogledom na preĹživljanje prostega Ä?asa, s tem pa nove priloĹžnosti za razvoj

Kaj najbolj privablja v Velenje?

NajveÄ? obiskovalcev je pritegnila Velenjska plaĹža, ki je ÂťturistiÄ?ni magnet VelenjaÂŤ. Samo Ä?etrtina kopalcev in ljubiteljev drugih vodnih ĹĄportov je iz Velenja in okolice, ostali so predvsem iz savinjske in koroĹĄke regije, mnogi tudi iz drugih regij. Lenart je izpostavil ĹĄe sreÄ?anje motoristov v avtokampu ob jezeru. Vse bolj uspeĹĄen, tudi v turistiÄ?nem smislu, je Pikin festival.

Po Lenartovih besedah akterji v turizmu v preteklosti niso bili dovolj konsistentni pri uporabi vizualne identitete in sloganov.

Upa, da bo tokrat drugaÄ?e.

Ustvarjalci nove trĹžne znamke (delovna skupina za uresniÄ?evanje strategije turizma v MOV ter podjetji Lanara Consulting in Yootree) so Velenje prepoznali kot mladostno, odprto, srÄ?no, aktivno, dinamiÄ?no, zeleno, trajnostno naravnano mesto ob jezeru, v katerem vladajo prijateljsko vzduĹĄje, mladostna energija, obÄ?utek sprejetosti.

Z logotipom se odraĹžajo trije pomembni gradniki destinacije Velenje: mestno jedro, jezero in rudnik. Logotip je sestavljen iz Ä?rke V, ki oznaÄ?uje ime mesta in asociira na arhitekturno podobo modernistiÄ?nega mesta.

Spodnji del znaka predstavlja rudniĹĄke rove in vodo obenem.

Temno zelena barva je primarna in sporoÄ?a, da je Velenje mesto v parku, obdano z naravo. Ohranili so tudi rumeno barvo, povezano s soncem, Ä?rno, povezano z rudar-

Med gospodarskimi subjekti v turizmu na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju s svojo ponudbo in prenoÄ?itvenimi kapacitetami izstopajo Terme TopolĹĄica, ki dosegajo 17. mesto pri hotelskih namestitvah v Sloveniji. Gorenje Gostinstvo je najmoÄ?nejĹĄi gostinski ponudnik v regiji in hkrati zaseda 13. mesto v gostinski dejavnosti v Sloveniji.

Franci Lenart

Slovenska turistiÄ?na organizacija je Ĺ aleĹĄko destinacijo umestila V Ä?em so ĹĄe priloĹžnosti? med 34 vodilnih v Sloveniji, Âťkar Letos bodo uresniÄ?ili projekt je kar pohvalno,ÂŤ pravi direktor. Slovenia Unique Experience – Da Velenje, TopolĹĄica in Ĺ oĹĄtanj petzvezdiÄ?na turistiÄ?na doĹživetja. ostajajo vodilna destinacija v ter- En produkt pripravljajo v povemalni panonski regiji, omogoÄ?a zavi z Muzejem premogovniĹĄtva dostop do posebnih promocijskih Slovenije, drugi pa je doĹživetje programov. ÂťHkrati pa smo lahko socializma v Velenju. lani zaradi tega statusa kandidiĹ e naprej bo eden kljuÄ?nih rali za pridobitev nepovratnih razvojnih projektov Velenjska sredstev iz razpisa ministrstva plaĹža, Âťki ima ogromen potenza gospodarstvo in tehnologi- cial ter obeta ĹĄe veliko razvojnih Franci Lenart: ÂťTreba je jo in jih bomo v preteĹžni meri priloĹžnosti, ki jih bomo z vesevzpostavljati atraktivne in namenili digitalnemu turistom na koĹžo pisane marketingu v letoĹĄnjem produkte, ki jih privabljajo V Ĺ aleĹĄki dolini beleĹžijo letu. UspeĹĄni smo bili in v tem okolju zadrĹžujejo tudi pri pridobivanju veÄ? kot en dan. Oblikujemo porast ekoloĹĄko pridelane sredstev programa LAS produkte za razvoj turizma hrane in druge ekoloĹĄke za razvoj podeĹželja, ki jih na podeĹželju in v urbanem ponudbe pri namestitvah bomo namenili razvijanju okolju. Ne moremo pa mimo in v gostinstvu. turistiÄ?nih produktov na infrastrukturnih potreb, ker podeĹželju.ÂŤ je to osnova za razvoj turizKot upravljalci so se ma.ÂŤ veliko ukvarjali z Velenjsko plaĹžo. ljem realizirali,ÂŤ pravi Lenart in ÂťGlede na odzive obiskovalcev dodaja, da bo nove priloĹžnosti smo to nalogo uspeĹĄno opravljali. prinesel tudi prireditveni oder, turizma v dolini.ÂŤ V infrastrukĹ e posebno nam je bilo v ponos, katerega gradnja se bo zaÄ?ela turnem smislu je pomemben da smo na koncu sezone prejeli letos . ÂťTo je pomembna naloĹžba, pogoj za nadaljnji in pospeĹĄen prvo mesto med naravnimi ko- saj bo prostor omogoÄ?al izvajanje turistiÄ?ni razvoj predvsem tretja paliĹĄÄ?i v Sloveniji.ÂŤ novih festivalskih aktivnosti, ki razvojna os.

V preteklem letu so tudi razĹĄirili bodo privabljale obiskovalce in Rezerve so ĹĄe vedno tudi pri pomreĹžo turistiÄ?nih informacijskih turiste v dolino. Ĺ˝elimo si tudi, vezovanju deleĹžnikov v turistiÄ?nem toÄ?k. ÂťÄŒe smo jo do leta 2018 da bi se uresniÄ?ili inovativni pro- gospodarstvu, druĹĄtvih in lokalnih imeli zgolj v vili Bianci, smo jo jekti, kot je hotel na vodi.ÂŤ Ker skupnostih, ki morajo teĹžiti k istim lani odprli tudi na Velenjski plaĹži, so infrastrukturni posegi pove- ciljem in izvajati skupne ukrepe. nekajkrat tedensko smo bili pri- zani s sredstvi in zakonodajo, sotni tudi v TopolĹĄici in kampu razmiĹĄljajo, kako bi izkoristili Cilji za letoĹĄnje leto Menina.ÂŤ obstojeÄ?o infrastrukturo, ki bi jo Poglavitni cilj je uresniÄ?evanje Vzpostavili so digitalni marke- lahko ponudili v najem turistom. strateĹĄkih dokumentov, poudarja ting, preko katerega se dosegajo Zato razmiĹĄljajo o oblikovanju sogovornik in nadaljuje: ÂťPoleg bistveno veÄ?ji uÄ?inki, pravi so- razprĹĄenega hotela v Velenju. tega bomo ĹĄe vedno upravljalgovornik. ÂťZa lansko leto smo si Kot pomembno obliko turistiÄ?- ci Velenjske plaĹže. Ĺ˝elimo si ĹĄe zastavili ambiciozne cilje v dosegu objav na druĹžbenih omreĹžjih in spletnih straneh, ki smo jih Rekli so â?ą zaradi uÄ?inkovitega sodelovanja Janja BerloĹžnik Ĺ uler, direktorica podjetja Lanara Consulting: vseh udeleĹžencev celo presegli. ÂťVelikokrat pridem ob vikendu v Velenje na dobro kavo, fantaKomunikacija prek druĹžbenih stiÄ?en sprehod okrog jezera, a kar me vedno znova navduĹĄi, ste omreĹžij je danes poglavitni naÄ?in VelenjÄ?ani sami. Tako prijazne ljudi sreÄ?aĹĄ redkokje.ÂŤ nagovarjanja obiskovalcev.ÂŤ Ivor Bogunić, art direktor agencije Yootree: ÂťTu je veliko ustvarjalne energije. Velenje sem veÄ?krat obiskal zaradi koncerUsklajevanje akterjev tov. Je eno bolj simpatiÄ?nih mest zaradi druĹžabnega Ĺživljenja Vsi akterji v turizmu imajo in odnosa ljudi.ÂŤ svoje interese. Ti so ĹĄe posebej

â?ą

veÄ?je ĹĄtevilo ĹĄe bolj zadovoljnih obiskovalcev. Zato bomo poskuĹĄali biti ĹĄe bolj inovativni pri ponudbi storitev in programov.

PoskuĹĄali bomo poveÄ?ati prenoÄ?itvene zmogljivosti kampa. Ĺ˝elimo postati destinacija za petzvezdiÄ?na doĹživetja. Zdi se nam pomembno, da znamo oblikovati turistiÄ?ne produkte ne le za povpreÄ?ne obiskovalce, ampak tudi za tiste, ki Ĺželijo v turizmu nekaj veÄ?. Lani smo pripravili program Tesla Underground – podzemno kulinariÄ?no doĹživetje z glasbeno-gledaliĹĄkim spektaklom v Muzeju premogovniĹĄtva, ki ga letos nadaljujemo. Tudi sicer si Ĺželimo dobre kulinariÄ?ne ponudbe. Ob vili Herberstein bi potrebovali ĹĄe kakega odliÄ?nega gostinca v doli-

DeleĹže posameznih dejavnosti v strukturi lokalnega ali nacionalnega gospodarstva obiÄ?ajno merimo po dveh kriterijih: ĹĄtevilu zaposlenih in obsegu prihodkov.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica razpolaga s podatki o poslovanju gospodarskih druĹžb in samostojnih podjetnikov, nima pa pregleda nad poslovanjem ostalih subjektov, kot so turistiÄ?ne kmetije, zasebni sobodajalci, druĹĄtva in drugi. Po podatkih za leto 2017 (za lansko leto bodo znani do konca marca) v naĹĄi regiji moÄ?no prevladujejo predelovalne dejavnosti, sledita energetika in gradbeniĹĄtvo. Gostinstvo po prihodkih zavzema 1,2-odstotni deleĹž gospodarstva, po ĹĄtevilu zaposlenih pa 3-odstotni. Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti so ustvarile 0,1 odstotka prihodkov in nudijo 0,2 odstotka delovnih mest. Nekoliko drugaÄ?na je slika pri samostojnih podjetnikih, pri katerih je gostinstvo predstavljalo 9,9 do 14,4-odstotni deleĹž, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti pa 0,4- oziroma 0,2-odstotni deleĹž, vendar

28. februarja 2019

ni. Dobro bi bilo, Ä?e bi izstopal kak odliÄ?en kmeÄ?ki turizem.ÂŤ NeuresniÄ?enih Ĺželja in idej, ki bi morale prispevati k dvigu kakovosti ponudbe v dolini, je ĹĄe veliko, ugotavlja Franci Lenart, a je optimistiÄ?en: ÂťVse se odvija v pozitivno smer.ÂŤ

Turizem v ĹĄtevilkah

so absolutne ĹĄtevilke zaposlenih in prihodkov bistveno manjĹĄe kot pri gospodarskih druĹžbah.

Podatki iz Poslovnega registra Slovenije na zadnji dan lanskega leta kaĹžejo, da se je na podroÄ?ju gostinstva na novo vpisala ena gospodarska zdruĹžba, ĹĄtiri pa so se izpisale. Vpisalo se je 13 samostojnih podjetnikov, 7 se jih je izpisalo. Vpisala se je ĹĄe ena fiziÄ?na oseba. V kulturni, razvedrilni in rekreacijski dejavnosti se je vpisala ena gospodarska druĹžba, 19 samostojnih podjetnikov, 19 fiziÄ?nih oseb in dve druĹĄtvi, medtem ko se je izpisalo 15 samostojnih podjetnikov, 13 fiziÄ?nih oseb in tri druĹĄtva.

Mestna obÄ?ina Velenje je lani v primerjavi z letom 2017 sprejela za 6,56 odstotka veÄ? obiskovalcev, ki so v Velenju prenoÄ?ili (bilo jih je 12.817). ZabeleĹžili so 33.044 noÄ?itev, kar je 41,44 odstotkov veÄ? noÄ?itev kot leto prej. PovpreÄ?na doba bivanja turista je za 0,63 dneva daljĹĄa, znaĹĄa pa 2,58 dneva.

Na poveÄ?ano ĹĄtevilo noÄ?itev vplivajo tudi poslovni obiski in Sodobne turiste zanimajo kratkoroÄ?ne delovne inovativni, drugaÄ?ni, posebni migracije, saj so med produkti, oblikovani po meri turiste priĹĄteti tudi obiindividualnega obiskovalca. skovalci, ki destinacije ne obiĹĄÄ?ejo zaradi oddiha in turistiÄ?nih doĹživetij, temveÄ? zaradi dela. 71,87 Nova destinacijska odstotkov gostov je lani priĹĄlo iz znamka obljublja tujine, najveÄ? iz Italije, NemÄ?ije, sproĹĄÄ?eno druĹženje in HrvaĹĄke, Srbije, Kitajske, Avstrije aktiven oddih in Nizozemske, so sporoÄ?ili z UraOblikovanje nove destinacijda za razvoj in investicije MOV. ske znamke Velenja – simbola, s katerim bodo oznaÄ?eni lokalni turistiÄ?ni produkti in bo sporoÄ?al, kaj destinacija pomuja –, V primerjavi s slovenskim je bila razvojna prioriteta StrapovpreÄ?jem imamo v savinjtegije razvoja in trĹženja MOV sko-ĹĄaleĹĄki gospodarski regiji 2017–2021 in je odgovor na podpovpreÄ?en deleĹž storispremenjene trende v turistiÄ?ni tvenih dejavnosti, ki pa so panogi in prizadevanja destinacije pri razvoju turizma ĹĄe kako za vse veÄ?jo prepoznavnost na pomembne. turistiÄ?nem zemljevidu Slovenije.

â?ą

stvom, dodali pa so ji ĹĄe modro, povezano v vodo.

Ker znak z izpostavljeno Ä?rko 'V' kot zaÄ?etnico mesta izrazito asociira na Velenje, Ä?eprav le-to kot vodilna destinacija v Termalni Panonski Sloveniji nastopa skupaj s TopolĹĄico, se poraja vpraĹĄanje, ali znak oznaÄ?uje celotno destinacijo ali le mesto. Stilizirana podoba valovanja vodne gladine pod Ä?rko sicer nakazuje, da je skupni imenovalec destinacije voda. Se bo pod to znamko trĹžilo le Velenje ali tudi druge lokacije v destinaciji? Bodo te dobile svojo znamko? ÂťZavod ima dva ustanovitelja – obÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj.

Njegov namen je uresniÄ?evati strateĹĄko usmeritev obeh obÄ?in.

ObÄ?ina Velenje jih je sprejela ter si zadala konkretne ukrepe in cilje, med katerimi je razvoj znaka. Ko bo strategijo sprejela tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, bomo izvajali tudi njihove ukrepe. Veseli bomo, Ä?e jih bomo znali usklajevati na ravni destinacije Velenje–TopolĹĄica–ŠoĹĄtanj ter uresniÄ?evati cilje, ki so si jih zadali v Termah TopolĹĄica kot gospodarskem subjektu, ki deluje na poslovni ravni, a se z nami povezuje v zgodbo vodilne destinacije. Zato je danes teĹžko govoriti o tem, kako se bo zgodba odvila v prihodnje. Za zdaj vemo, da je novi znak blagovna znamka Velenja. Mi bomo skrbeli, da se bo v Velenju primerno trĹžila.

Naslednje korake pa bomo delali v soglasju z obema lokalnima skupnostima in tudi s termami TopolĹĄica,ÂŤ odgovarja direktor. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019 barve: CMYK, stran 9

Da se ne pozabi!

Gost Spominov na NOB je bil Franc Sever - Franta, legendarni partizanski komandant Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 21. februarja – V spominih na NOB – da se ne pozabi, je ObmoÄ?na organizacija Zveze zdruĹženj borcev za vrednote NOB Velenje v Ä?etrtek v KnjiĹžnici Velenje gostila legendarnega partizanskega poveljnika Franca Severja - Franto. Z iskrivim, pokonÄ?nim, Ä?ilim, zelo komunikativnim in ĹĄe vedno odloÄ?nim 96-letnim tovariĹĄem – 'gospod' si namreÄ? ne dovoli reÄ?i, se je pogovarjal Vinko Mihelak, kustos Muzeja Velenje.

Prisluhnit so mu priĹĄli ĹĄtevilni. ÂťNa zaÄ?etku nismo imeli niÄ?esar, ne oroĹžja ne oblek in ne

9

MED VAMI

28. februarja 2019

hrane. Imeli smo ljubezen do domovine. Brez domoljubja ne bi bilo partizanskega boja. Ob koncu vojne smo imeli uniforme, tanke in letala. In ĹĄe veÄ?! Imeli smo tovariĹĄtvo, rojeno v najteĹžjih razmerah. Vojske v Sloveniji so se vedno borile za tuje interese, partizani pa smo se borili na svoji zemlji in zanjo ter za naĹĄe ljudi.

â?ą

Franta: ÂťPartizani smo se borili na svoji zemlji in zanjo ter za naĹĄe ljudi.ÂŤ

Leta 1941 in tudi leta 1991 smo se borili za drugaÄ?en svet, za praviÄ?nost,ÂŤ pravi.

Pri osemnajstih letih se je Ĺže leta 1941 pridruĹžil partizanom.

Sodeloval je v mnogih bitkah, njegova najveÄ?ja pa je bila, ko je marca 1945 kot 22-letni poveljnik operativnega ĹĄtaba 6. in 11. brigade na Menini planini reĹĄil svojih 500 borcev iz sovraĹžnikove obkolitve. Po vojni je konÄ?al visoke vojaĹĄke ĹĄole, bil komandant v vojnem letalstvu.

Po izstopu iz armade je leta 1967 postal direktor Aerodroma Brnik, ki se je pod njegovim vodstvom razvil v sodobno letaliĹĄÄ?e.

Na pobudo ZZB NOB bo Slovenija po dolgih letih dobila nov partizanski film z naslovom Preboj. Pripovedoval bo o bitki na Menini. V igrano-dokumentarnem filmu bo Franto upodobil igralec Domen ValiÄ?, v njem bodo nastopili ĹĄe ĹživeÄ?i borci, takrat stari med 16 in 22 let, ob poveljniku Franti kurir Franc Bera, radiotelegrafist Rudi Pfeif-

fer, ĹĄifrantka Valerija Skrinjar in mitraljezec JoĹže StrniĹĄa.

KakĹĄni obÄ?utki ga ob tem prevevajo? ÂťZadovoljen in vesel sem zaradi mladih, zaradi ohranjanja spomina, zaradi spoĹĄtovanja preteklosti. Za naĹĄo generacijo pa je do filma priĹĄlo malo pozno, prepozno. Od petstotih z Menine nas je danes Ĺživih le ĹĄe pet, ki bomo verjetno doÄ?akali prikaz

Pogovor s Francem Severjem Franto je vodil Vinko Mihelak.

Povabilu na sreÄ?anje so se odzvali ĹĄtevilni.

filma. Preboj na Menini je spomenik narodnoosvobodilnemu boju, njegovi morali, etiki, bratstvu, spoĹĄtovanju, domoljubju, borbenosti in trdoĹživosti. V Ä?asu, ko je ves svet v neki zmeĹĄnjavi, kaosu, je ta film kot Âťkec na desetkoÂŤ, kot bi rekli Srbi. Neverjetno dobro je sprejet med ljudmi. Doma hranim izrezke iz kakĹĄnih petindvajsetih revij in Ä?asopisov. Povsod piĹĄejo o njem pohvalno. Posebej vesel pa sem, da se za partizansko zgodovino zanima vse veÄ? mladih. Tudi Ĺ arÄ?eva vlada, ki je tudi ĹĄe mlada. Povojne generacije Ĺželijo vedeti resnico, noÄ?ejo laĹži ali kombinacij resnic in laĹži, opravljanja, blatenja ljudi in narodnoosvobodilnega boja.ÂŤ Franc Sever – Franta se je pred prihodom na pogovorni veÄ?er ustavil na Titovem trgu, pri spomeniku marĹĄalu Titu. ÂťZelo lep spomenik je. MogoÄ?e bi bilo treba le okolico spomenika malo preurediti, do njega speljati kakĹĄno stezo, da bi mu ljudje lahko priĹĄli bliĹže, se fotografirali ... PrepriÄ?an sem, da je veÄ?ina Slovencev ponosnih, da ste v Velenju obdrĹžali spomenik. Predstavlja naĹĄo zgodovino, naĹĄo preteklost.ÂŤ đ&#x;”˛

O bitki na Menini snemajo igrano-dokumentarni film

Na pobudo ZZB NOB bo Slovenija po dolgih letih dobila nov partizanski film Preboj. Pripovedoval bo o bitki na Menini.

V igrano-dokumentarnem filmu bo Franto upodobil igralec Domen ValiÄ?, v njem bodo nastopili ĹĄe ĹživeÄ?i borci, takrat stari med 16 in 22 let, poveljnik Franc Sever - Franta, kurir Franc Bera, radiotelegrafist Rudi Pfeiffer, ĹĄifrantka Valerija Skrinjar in mitraljezec JoĹže StrniĹĄa.

Delajo nemogoÄ?e

Cilj mora biti sreÄ?a ljudi

ÄŒlani AMD DruĹĄtva ljudska tehnika Ĺ martno ob Paki urejajo muzej tehniÄ?ne kulturne dediĹĄÄ?ine – Letos tudi aktivnosti za starejĹĄe voznike

Prihaja iz Peruja. V tej juĹžnoameriĹĄki drĹžavi je Ĺživel od rojstva do polnoletnosti, ko se je kot ĹĄtipendist ZdruĹženih narodov odloÄ?il za ĹĄtudij makroekonomije v Zagrebu. Po njem je deset let delal v podjetju Gorenje in imel priloĹžnost spoznati tako ljudi kot sistem dela pri nas. Tu je spoznal tudi Ĺženo, zaradi katere je Velenje ĹĄe danes eno od mest, v katerem se ustavi. A vendar Antonio Petras pravi, da nikoli ni zares postal VelenjÄ?an.

Tatjana PodgorĹĄek

veliko muzejskega gradiva, vrednega ogleda.

Pred leti so bili zelo marljivi Ä?lani operaterske sekcije, ki so po vsej Savinjski dolini predvajali filme. Zbirka filmov na super 8-milimetrskem traku je bogata kronika

gradiva, ampak tudi primerno ureditev prostora, ta pa precejĹĄnja vlaganja. KakĹĄna, se je pokazalo, ko so se dela lotili. Tako so morali najprej poskrbeti za vlaĹžne stene, urediti odvodnjavanje, na novo napeljati

Med ĹĄtevilnimi druĹĄtvi, ki delujejo v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, se po opravljenih aktivnostih vse viĹĄje uvrĹĄÄ?a AMD DruĹĄtvo ljudske tehnike. Ĺ teje veÄ? kot 150 Ä?lanov, ki zadnja leta ne poznajo poÄ?itka.

Dejavnosti narekujejo zastavljeni cilji, pojasnjuje predsednik druĹĄtva Danilo ArÄ?an. ÂťKlima v druĹĄtvu je odliÄ?na, fantje so zagnani in pridni. Ĺ˝e dolgo se veÄ? ne zanaĹĄamo na Ä?udeĹže, ampak sami delamo nemogoÄ?e.ÂŤ Pri tem je imel v mislih predvsem vlaganja v obnovo objekta, v katerem Danilo ArÄ?an: ÂťDela nam ne Muzej tehniÄ?ne kulturne dediĹĄÄ?ine urejajo v prostoru, v katerem je so druĹĄtveni prostori. zmanjka.ÂŤ delovala modelarska sekcija.

DruĹĄtvo je praznovalo Ĺže 70-letnico delovanja, je pojasnil, dogajanja v okolju in temu primerna je nje- elektriÄ?no napeljavo. ÂťStroĹĄki so precejĹĄnji, druĹĄtvene prostore pa so Ĺže pred Ä?asom na vrednost. MoÄ?ne so bile ĹĄe foto sekcija, pomagajo nam lokalna skupnost, Avtoprostovoljno uredili iz marofa, ki je po- modelarska, raketarska, v enem obdobju -moto zveza Slovenije, zahvaliti se moramo treben temeljite obnove. Tako so obnovili tudi ĹĄportna, saj so bili Ä?lani druĹĄtva med tudi donatorjem, med katerimi moram dotrajano streho, kasneje pa preuredili ĹĄe motorji prikoliÄ?arji drĹžavni prvaki v okviru omeniti Gorenje Keramiko, pripravljamo uÄ?ilnico, v kateri nameravajo letos izvajati takratne Jugoslavije. S ĹĄtevilnimi uspehi so tudi se na razliÄ?ne razpise.ÂŤ predavanja za starejĹĄe voznike s podroÄ?ja se ponaĹĄali Ä?lani naĹĄe carting sekcije. Ko Po naÄ?rtih naj bi muzej tehniÄ?ne kulturcestnih predpisov. Tiste, ki imajo vozniĹĄki smo razmiĹĄljali, kako bi predstavili muzej- ne dediĹĄÄ?ine za ĹĄirĹĄo javnost odprli konec izpit Ĺže veÄ? kot 30 let, pa bodo povabili na sko gradivo Ä?im ĹĄirĹĄemu krogu ljudi, smo maja ali v zaÄ?etku junija. Zagotovo pa naj poligon varne voĹžnje. Najbolj aktualne pa se odloÄ?ili za ureditev muzeja, v katerem bi muzej v vsem svojem sijaju zasvetil so aktivnosti za ureditev muzeja tehniÄ?ne bi predstavili razvoj tehniÄ?ne kulture in na tradicionalni prireditvi druĹĄtva – Pikulture. Ta naj bi bil v ponos druĹĄtvu, tudi njeno vse pomembnejĹĄe varovanje.ÂŤ lihovem memorialu, ki se ga udeleĹžujejo lokalni skupnosti in tudi ĹĄirĹĄe, zagotavlja Muzej urejajo v prostorih modelarske ljubitelji starodobnikov iz vse Slovenije. sogovornik. sekcije, katere dejavnost je po mnogih letih Prireditev tudi vsako leto pritegne veÄ? uspeĹĄnega delovanja usahnila. Prostor bodo obiskovalcev. đ&#x;”˛ Ogromno muzejskega gradiva tako s pridom uporabili za to, da bo objekt ÂťOb praznovanju 70-letnice delovanja druĹĄtva v ĹĄe veÄ?ji meri sluĹžil obÄ?anom. druĹĄtva smo ugotovili, da hranimo zelo Muzejska zbirka ne zahteva le ureditve

Mojca Ĺ truc

Videl je mnogo sveta in tudi danes veliko potuje, zato ne preseneÄ?a, da Velenje zanj ni mesto, temveÄ? Âťvelika vasÂŤ. Verjame, da imamo tukaj ĹživeÄ?i ogromno znanja, ĹĄkoda pa se mu zdi, da se ne znamo pogovarjati in sodelovati. ÂťZdi se, kot da ni ljubezni, kot da ljudje tukaj ne znajo deliti,ÂŤ razmiĹĄlja Petras in pravi, da je marsikje po svetu drugaÄ?e. ÂťSlovenija bi lahko bila na ravni Luksemburga, Ä?e ne bi delali neumnosti,ÂŤ pravi in izpostavlja sramotno nizko razliko med socialno podporo in najniĹžjimi plaÄ?ami. Meni, da bi morala biti cilj delovanja drĹžave sreÄ?a ljudi. Škoda je, da mladi ne verjamejo vase. ÄŒe nimaĹĄ cilja, ne moreĹĄ uspeti,ÂŤ ĹĄe razmiĹĄlja. Zdi se mu ĹĄkoda, da ne znamo odloÄ?no podpreti uspeĹĄnih, da smo veliki individualisti, da preveÄ? razvijamo egoizem ter da pogosto skrbimo za telo, ne pa tudi za duha. ÂťV Latinski Ameriki ljudje uĹživajo v druĹženju! PosluĹĄajo salso in se prepustijo ritmu, to je njihov naÄ?in Ĺživljenja,ÂŤ poudarja Antonio Petras.

Slovenijo vidi kot raj

Sam je v zadnjih letih povsod malo.

Malo v Dalmaciji, od koder izvirata njegova starĹĄa, malo v Peruju, malo v Velenju. ÂťV Peruju pravijo, da ne znam veÄ? dobro ĹĄpansko, na HrvaĹĄkem pravijo, da ne znam zares hrvaĹĄko, v Sloveniji pa pravijo, da mi peĹĄa slovenĹĄÄ?ina,ÂŤ skomigne Antonio, ki se sicer brez teĹžav sporazumeva v ĹĄestih

jezikih. Zdaj, ko je v pokoju, je rad v naravi in v tem pogledu mu je tudi naĹĄa drĹžava izjemno vĹĄeÄ?. ÂťSlovenija je tako lepa drĹžava, da bi jo dal kar na razglednico – potem pa vidiĹĄ TEĹ ,ÂŤ razoÄ?arano pripoveduje Antonio, ki mu v lepem mestu niso prav niÄ? vĹĄeÄ? niti nelogiÄ?no zavite in slabo vzdrĹževane ceste. RazmiĹĄlja, da ima Slovenija (oz. bi lahko imela) vse. ÂťTreba pa bi bilo ĹĄe vzgajati ljudi z znanjem, namesto da jih izvaĹžamo,ÂŤ pravi in dodaja, da bi morala drĹžava poleg vlaganja v ljudi vlagati tudi v infrastrukturo in ĹĄolstvo, ki bi tem ljudem sluĹžila. ÂťSlovenijo vidim kot predmestje, zato se mi ne zdi potrebno, da bi bila prav tu locirana velika industrija. Tukaj je raj,ÂŤ poudarja Petras in upa, da ga bomo prepoznali in ne uniÄ?ili.

Prepoznati potenciale in skupaj uĹživati v njih

Antonio Petras si Ĺželi, da bi tudi v Velenju mislili in investirali naprej.

Upa na boljĹĄe ceste in na energetsko sanacijo stanovanjskih objektov v mestu. ÂťVsaka stvar je bumerang – vse se vraÄ?a, vse se plaÄ?a,ÂŤ pravi in poudarja, da se obiÄ?ajno uÄ?imo drago. Pa se nam ne bi bilo treba. Petras Slovenijo vidi kot Âťmajhno drĹžavo mnogih velikih ljudi, ki pa jih v svetu poznajo bolje kot mi.ÂŤ Kot pravi, nikoli ne razmiĹĄlja negativno in noÄ?e nikogar prizadeti – Ĺželi pa si, da bi vendarle prepoznali potenciale, ki jih imamo, in znali v njih uĹživati. Skupaj. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE, BISERI

28. februarja 2019

BISERI maturantskega plesa

KakĹĄne priÄ?eske narekujejo letoĹĄnji modni trendi?

RoĹžnato-zlati prameni, ognjena rdeÄ?a in hladni platinasti odtenki se poslavljajo, napovedujejo pa se krajĹĄe priÄ?eske naravnega videza in naravne barve las KlasiÄ?ni kostanjevo rjavi odtenki letos dobivajo subtilno nadgradnjo, zahvaljujoÄ? svetlo rjavim pramenom ob obrazu.

Poskusite ta trend in svojim rjavim lasem dodati nekaj dimenzije s svetlimi prameni, ki lepo okvirijo obraz. ÄŒe bi rade svoje lase malo potemnile, ne Ĺželite pa si temno rjavih, kaj ĹĄele Ä?rnih, potem je sivkasto rjava popolna izbira. TemnejĹĄi odtenek naj od lasiĹĄÄ?a proti konicam prehaja v svetlejĹĄo pepelnato rjavo. Ker bodo letos v ospredju narvne barve las, lahko svoj naravni odtenek poudarite z intenzivno poltrajno barvo, ki bo poskrbela, da bo ta ĹĄe lepĹĄi in bolj sijoÄ?. Izberite tehniko balayage s kombinacijo temnejĹĄega odtenka na korenih in z neĹžnim barvnim

prehodom na svetlejĹĄe konice.

Tudi letos nobena druga tehnika posvetljevanja ne bo tako priljubljena kot balayage, kar lahko v prvi vrsti pripiĹĄemo ustvarjanju harmoniÄ?nih barvnih prehodov, ki delujejo zelo naravno. Lasje v barvi medu so namenjeni predvsem vsem svetlolaskam in tistim, ki si to Ĺželijo postati. Gre za ombre tehniko barvanja las, ki priÄ?ara kalifornijski videz in bo pristajala prav vsem. ÄŒe imate po naravi svetle lase, bo barvo zelo enostavno vzdrĹževati. Letos se med lepotne trende vraÄ?a ĹĄe ena barva, ki je vrhunec svoje priljubljenosti doĹživela v 90. letih prejĹĄnjega stoletja, zanimava pa je predvsem zato, ker se odliÄ?no ujema z vsakodnevnimi videzi.

Najbolj pristaja Ĺženskam svetle

polti, gre pa za odtenek, ki je nekakĹĄna meĹĄanica temne Ä?okolade in sive.

V ospredju bodo ostale kratke priÄ?eske asimetriÄ?nih oblik, ki so Ĺženstvene in poudarijo obraz.

PriÄ?eska kratki bob je priljubljena Ĺže nekaj sezon zapored in videti je, da ĹĄe ne bo ĹĄla tako hitro iz mode. Je preprosta in ljubka. Tudi letos je izjemno priljubljena ena od francoskih priÄ?esk, za katero so znaÄ?ilni stopniÄ?asti prehodi od brade navzdol, razkoĹĄen volumen in daljĹĄi frufru.

VeÄ?en in praktiÄ?en paĹž ostaja v vseh dolĹžinah in razliÄ?icah.

Letos ga bomo nosile postriĹženega do Ä?eljusti, kar bo priÄ?eski dalo neĹžnejĹĄi pridih. Linija bo odliÄ?na, Ä?e boĹĄ lase zavihala za uĹĄesa. Ta priÄ?eska je popolna, Ä?e si ĹželiĹĄ, da bi bili tvoji lasje videti gostejĹĄi. Najbolj pristaja dekletom z ravnimi lasmi, a bo prepriÄ?ala tudi tiste z valovitimi. ÄŒe imate podolgovat obraz, si lase pristrizite pri Ä?eljusti, Ä?e Ĺželite obraz vizualno podaljĹĄati, naj bodo lasje nekoliko daljĹĄi.

Frufru je trenutno izjemno priljubljen. Razigrane resice lahko

chie), ki so se ponovno vrnile v modo.

Kaj pa fantje in gospodje?

v trenutku spremenijo in popestrijo vaĹĄ stilski videz – ne glede na to, katero priÄ?esko nosite. S frufrujem, ki ga pritrdite na lase, lahko takĹĄen slog preizkusite brez obiska frizerskega salona.

Presenetljivo veliko zvezdnic ĹĄe vedno vztraja pri dominantnem razmrĹĄenem pixiju, ki je enostaven za urejanje. Pristaja skoraj vsem oblikam obrazov, saj ga lahko obrnete in namestite na sto in en naÄ?in. ÄŒe imate dolge lasi in si Ĺželite le osveĹžiti priÄ?esko, se zanesite na stopniÄ?asto striĹženje, ki je prava izbira tudi za vse, ki Ĺželite prerasti paĹž. ÄŒe imate tanke lase, bodite pozorni le, da se ne postriĹžete preveÄ?. Dolge priÄ?eske veljajo za najbolj elegantne in ravno zato so Ĺželja mnogih Ĺžen-

sk, Ä?eprav jih je teĹžko vzdrĹževati, saj se dolgi lasje pogosto cepijo in lomijo. Za daljĹĄo priÄ?esko moramo biti potrpeĹžljivi, da lasje zrastejo, lahko pa se odloÄ?ite tudi za lasne podaljĹĄke, ki so v zadnjem Ä?asu postali pravi hit.

Kodri z naravnim videzom so letos izjemno moderni. ÄŒe so vaĹĄi lasje naravno skodrani, jih lahko letos nosite s ponosom.

Sicer pa se boste razveselile ponovne vrnitve trajno skodranih las.

Figa na zatilju, preÄ?a na sredini in gladko poÄ?esani lasje – to so enostavna klasika za dnevni in veÄ?erni videz, ki bo ĹĄe bolj glamurozen, Ä?e mu dodaĹĄ izstopajoÄ?e uhane. Bolj igriva dekleta lahko tudi letos nosite razmrĹĄeno figo.

Visok Ä?op je vedno elegantna izbira, vendar tokrat z debelimi okrasnimi elastikami (scrun-

ÂťMaterni jezik je samo eden. Je unikat.ÂŤ

Ne zaradi obeleĹžitve mednarodnega dne – o maternem jeziku sloveĹĄÄ?ini se je zdelo vredno razmiĹĄljati preprosto zato, ker ga vse redkeje sliĹĄimo v pristni razliÄ?ici. Zdi se, da ga obvladajo zgolj ĹĄe nekateri kultivirani posamezniki.

Danes so ulice polne tujih jezikov, prevladujoÄ?ega slenga ali povsem popaÄ?ene slovenĹĄÄ?ine, politiki veÄ?krat govorijo brez uporabe slovniÄ?nih pravil, celo mnoge radijske postaje voditeljev ne opozarjajo veÄ? na pomen lepote izraĹžanja.

jezikovna higiena,ÂŤ ĹĄe pravi. Delno se z njo strinjajo tudi srednjeĹĄolke, ki smo jih povpraĹĄali o njihovem pogledu na materinĹĄÄ?ino. ÂťMislimo, da moramo pravilom uporabe maternega jezika dosledno slediti. Konkretno pa je to obiÄ?ajno odvisno od situacije. ÄŒe se npr. pogovarjam z uradno osebo, bom skuĹĄala biti bolj natanÄ?na kot pri pogovoru s prijatelji ali druĹžino,ÂŤ pravi Sara.

Pravilna uporaba je osnovna jezikovna higiena

Materni jezik pa je vendar nekaj posebnega. NauÄ?imo se ga kot prvega, v njem Ä?ustvujemo, razmiĹĄljamo, doĹživljamo in razumevamo sebe ter sporoÄ?amo drugim o sebi in svetu. ÂťMaterni jezik in oÄ?etnjava, deĹžela oÄ?eta – najbrĹž ti poimenovanji nista nakljuÄ?ni, kajti oboje nas zaznamuje, oboje nas doloÄ?a, pa Ä?e se tega zavedamo ali ne,ÂŤ pravi uÄ?iteljica Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca Velenje Alenka MeĹža Hrovat. Zdi se ji obÄ?udovanja vredno, da smo Slovenci v zgodovini v vseh druĹžbenih okoljih in razliÄ?nih uradnih jezikih uspeli ohraniti svoj jezik. ÂťNeverjeten doseĹžek, Ä?e pomislimo na vse vetrove, ki so pihali po naĹĄih krajih. In to ob veliki nareÄ?ni razÄ?lenjenosti, ki jo premore maloĹĄtevilen narod na geografsko raznoliÄ?nem okolju,ÂŤ poudarja in dodaja, da moramo identiteto, Ä?e jo Ĺželimo ohranjati, negovati. ÂťMenim, da je pravilna uporaba (okoliĹĄÄ?inam primerne zvrsti) osnovna

Vse se je mogoÄ?e pogovoriti v angleĹĄÄ?ini, a to ni naĹĄ prvi jezik

Na jezik mladih vse pogosteje vpliva intenziteta uÄ?enja tujih jezikov, pa tudi elektronska komunikacija. ÂťKo si mlad, iĹĄÄ?eĹĄ svoje mesto pod soncem na razliÄ?ne naÄ?ine – in eden od njih je upiranje normam. Intuitivno Ä?utiĹĄ, da je jezikovna norma pomembna. Ustvarjalnost v mladih glavah prispeva k slengovski pestrosti,ÂŤ razmiĹĄlja MeĹža Hrovatova in dodaja, da v zadnjih letih opaĹža teĹžave

z izpuĹĄÄ?anjem Ä?rk, kar pripisuje vse pogostejĹĄi uporabi okrajĹĄav v medsebojni e-komunikaciji. SrednjeĹĄolke, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da v njihov jezik najpogosteje vstopajo izrazi iz angleĹĄÄ?ine, pa tudi nemĹĄÄ?ine, francoĹĄÄ?ine, ĹĄpanĹĄÄ?ine. ÂťReÄ?em npr. kul, ful, cau, cuske, chiquita,ÂŤ pravi Zala. Soglasno so prepriÄ?ane, da je angleĹĄÄ?ina danes tudi najpomembnejĹĄi jezik. ÂťRazumem uÄ?ence, ki pravijo, da se je vse mogoÄ?e pogovoriti v angleĹĄkem jeziku. Saj je res tako! A to ni njihov prvi jezik. O simbolnem pomenu maternega jezika na tej stopnji v glavnem ne razmiĹĄljajo,ÂŤ pravi Alenka MeĹža Hrovat. Kot pravi, z besedami ljubimo in ranimo, govorimo in posluĹĄamo in zato je slovenĹĄÄ?ina veliko veÄ? kot le uÄ?enje jezika. Dekleta se z njo strinjajo. ÂťMenim, da nas jezik dela zavedne Slovence.

Le z njim lahko ostanemo trden narod,ÂŤ pravi Katja. ÂťRaba slovenskega jezika je pomembna za razvoj slovenske kulture, obÄ?utek pripadnosti in enotnosti,ÂŤ pa dodaja ĹĄe Eneja.

Tudi jezik odraslih se spreminja

ÄŒeprav so srednjeĹĄolske sogovornice oÄ?itno izjema, na sploĹĄno velja, da mladim jezik in domovina v obdobju odraĹĄÄ?anja obiÄ?ajno ne predstavljata posebne vrednote. A zakaj smo vse manj previdni pri pravilni rabi maternega jezika tudi starejĹĄi? ÂťSleng je

Mirela Muminović

Glasno o vrstniĹĄkem e-nasilju

V mesecu, ki se izteka, smo obeleĹžili mednarodni dan materinĹĄÄ?ine (21. februar) – SlovenĹĄÄ?ina je materini jezik pribliĹžno 2,4 milijona ljudem po vsem svetu – Mladi menijo, da je najpomembnejĹĄa angleĹĄÄ?ina, a ne dvomijo, da se bo ohranil tudi slovenski jezik Mojca Ĺ truc

LetoĹĄnji modni trendi bodo iz mladih fantov naredili moĹĄke, moĹĄki pa bodo z novo priÄ?esko zopet postali mladeniÄ?i. Tudi moĹĄki bodo nosili preproste in naravne priÄ?eske. Videz bo tako mladosten in ĹĄporten, vendar hkrati eleganten.

Fade priÄ?eska, ki je letos ‘must have’, zahteva bujne lase, ki bodo stali tako, kot je treba. V nasprotju s slogom fade so pri undercut kif priÄ?eski lasje enake dolĹžine na vrhu glave. Razlika je tudi v tem, da pri njej lase zaÄ?eĹĄeĹĄ nazaj.

Tako ustvarite moÄ?an kontrast med daljĹĄimi lasmi na glavi in krajĹĄimi ob strani. Kif je ĹĄe vedno ena najbolj kul priÄ?esk za moĹĄke, ki v kolekciji izdelkov za nego las zahteva kakovosten izdelek za oblikovanje. Le tako boste dosegli, da bodo lasje stali, kot morajo.

govorica mladih, ki naj bi sÄ?asoma izginjal iz naĹĄega besednega zaklada.

A verjetno ga nek del prenesemo tudi v odraslost, sploh v zasebne sfere. Ob kakĹĄnem sproĹĄÄ?enem sreÄ?anju nekdanjih soĹĄolcev nas tudi besediĹĄÄ?e mladih let ponese v preteklost,ÂŤ pojasnjuje MeĹža Hrovatova. Kot ĹĄe dodaja, tudi vse pogosteje rabljene kratice niso znaÄ?ilne le za mlade, temveÄ? se prenaĹĄajo v besedno prakso govorcev vseh starosti.

Saj ne nazadnje tudi v glavnem vsi uporabljamo elektronsko komunikacijo.

Tudi jezik odraslih se torej s Ä?asom spreminja. ÂťJezik je Ĺživa tvorba, kar je razvidno tudi iz pisnih virov. Nekaj, kar je danes pisna norma, bo Ä?ez desetletja verjetno Ĺže arhaizem. A vendar je bil knjiĹžni jezik ustvarjen ravno zato, da se laĹžje sporazumevamo,ÂŤ pravi uÄ?iteljica.

Kaj prinaĹĄa prihodnost?

Kako bomo govorili v prihodnosti, je odvisno od vseh nas. SrednjeĹĄolke menijo, da se za obstoj slovenĹĄÄ?ine tudi Ä?ez 50 let ni bati – verjamejo pa, da bo nekoliko drugaÄ?na od te, ki jo poznamo danes. ÂťMislim, da veÄ?ina starĹĄev neguje in bo negovala tradicijo maternega jezika. Ĺ e bolj bo pa verjetno prisotna veÄ?jeziÄ?nost,ÂŤ razmiĹĄlja Alenka MeĹža Hrovat. Priznava, da ji slovenĹĄÄ?ina kot uÄ?ni predmet sicer nikoli ni bila med najbolj priljubljenimi, dodaja pa, da se z uÄ?iteljevim osmiĹĄljanjem doloÄ?ene snovi vzbudi tudi Ĺželja po usvajanju jezika. Vsem, ki si Ĺželijo ohraniti materni jezik, svetuje le ĹĄe: ÂťMaterni jezik je samo eden. Je unikat. Kako ravnamo s takĹĄno posebnostjo?ÂŤ đ&#x;”˛

Velenje, 4. marca – Prvi ponedeljek v marcu bo MZPM Velenje v okviru predavanj, ki v ĹĄoli za starĹĄe potekajo s sloganom ÂťOtroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvoÂŤ, ob 17. uri v vili RoĹžle gostila psihologinjo Nino BabiÄ?. Priznana predavateljica je certificirana voditeljica seminarjev za starĹĄe, mladostnike in strokovne delavce. Zaposlena je kot ĹĄolska svetovalna delavka, v prostem Ä?asu je aktivna prostovoljka pri Zvezi prijateljev mladine in Hospicu ... Ĺ˝ariĹĄÄ?e njenega dela je komunikacija z otroki in mladostniki o tabu temah. Ker izhaja iz prakse, ne sodi med tiste, ki vidijo v moderni tehnologiji izkljuÄ?nega krivca za kakovost odnosov modernega Ä?asa in zlo, ki ga je treba popolnoma prepovedati. Sodi med tiste, ki verjamejo v prednost neposrednih odnosov in interakcij, in malo tudi med tiste, ki jih obÄ?asno napade anksioznost zaradi moĹžnosti, ki jih prinaĹĄa neotipljivi virtualni svet.

Dnevno se sreÄ?uje s stiskami mladih zaradi nekontroliranega komuniciranja z vrstniki v virtualnem svetu, ki se ob sporih stopnjuje iz agresivnosti v razliÄ?ne oblike nasilja. Enako velja za zaplete v vedno veÄ? razliÄ?nih vrstah virtualnih odnosov – prijateljskih, manj prijateljskih, nakljuÄ?nih in ja, tudi ljubezenskih.

Za nekoga, ki ni odraĹĄÄ?al s temi moĹžnostmi, je zelo verjetno, da bo mlade teĹžko razumel.

RazseĹžnosti so neverjetne, konkretna pomoÄ? zapletena in kompleksna. Zato je BabiÄ?eva prepriÄ?ana, da je vredno delati v preventivi.

Na predavanju se bodo udeleĹženci z njeno strokovno pomoÄ?jo vpraĹĄali tudi, kaj je vloga odraslih in ali je sploh vredno posegati v svet, ki ga slabĹĄe poznamo in dojemamo kot otroci in mladostniki, ki so vanj rojeni? Dotaknili se bodo tudi veÄ?nega vpraĹĄanja – ali nasilne raÄ?unalniĹĄke igrice sproĹĄÄ?ajo agresivnost ali ustvarjajo nasilne mladostnike? Predavanje je za udeleĹžence brezplaÄ?no. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019 barve: CMYK, stran 11

11

KULTURA

28. februarja 2019

Vsako leto bolj navduĹĄuje

NavduĹĄeni nad izkuĹĄnjo

Edina pripomba na Kreativno jazz kliniko, ki jo je letos obiskalo 16 mentorjev ter veÄ? kot 65 udeleĹžencev iz 12 drĹžav, je, da se prehitro zakljuÄ?i

S kakimi vtisi so se z letoĹĄnje Eme vrnili ĹĄaleĹĄki metalci Inmate?

zares igrali svoje instrumente,ÂŤ pravi bobnar, ki je naredil ĹĄe posebej veliko hrupa. ÂťNe glede na to, da smo se za marsikaterega 'pravega' metalca 'spustili nekoliko nizko', je bil nastop na Emi odliÄ?na izkuĹĄnja. Dobili smo Tina Felicijan ogromno novih poznanstev in na nekatere stvari gledamo drugaÄ?e. ÄŒeprav Za ĹĄaleĹĄki new age metal bend Inma- je sploĹĄno mnenje o Emi slabo, je to te je bilo sodelovanje na izboru za pozitivna izkuĹĄnja, ki bi jo priporoÄ?il Evrovizijo priloĹžnost za nove izkuĹĄnje, vsakemu bendu.ÂŤ ki so jo fantje s pridom izkoristili. Da Kako naprej? Ustvarjalno, pravijo bi se prijavili na Emo, so razmiĹĄljali Ĺže fantje. Ĺ˝e med lanskim ustvarjanjem v preteklosti, a takrat razpisni pogoji zadnjega albuma Anarthas se jim je ĹĄe niso dopuĹĄÄ?ali izvedbe pesmi v namreÄ? porodilo ogromno idej, ki bi tujem jeziku. Lani pa se je odloÄ?itev jih radi letos uresniÄ?ili. Na Emo se Ĺžirije, naj se na Emi predstavijo tudi nameravajo ponovno prijaviti, saj si tisti slovenski glasbeniki, ki ustvarjajo Ĺželijo priti na Evrosong. ÂťLetoĹĄnja v tujem jeziku, ujela z ustvarjalnim izkuĹĄnja nas je prepriÄ?ala, da je marzanosom Inmate, ki so sikaj moĹžno. Da tudi ravno pripravljali maPo glasovanju metal bend lahko priterial za novo ploĹĄÄ?o. Ĺžirije so Inmate de na slovensko sceno.

Iz bogatega nabora je Da metal ni sinonim za zakljuÄ?ili na 7. izstopil komad Atma, nekaj slabega. Prav to mestu. ki je bil naposled izĹželimo s svojo glasbo

UdeleĹženci jazz klinike so lahko ob veÄ?erih posluĹĄali koncerte in improvizacije svojih mentorjev. Na zadnji dan klinike v soboto zveÄ?er so samo pokazali, kaj so se nauÄ?ili. Nastopili so v osmih sestavih.

Tina Felicijan

Velenje, 18.–23. februar – Max klub Jazz festival je Ĺže Ä?etrto leto zapored spremljal ĹĄestdnevni sklop individualnih in skupinskih glasbenih delavnic, predavanj, koncertnih in improvizacijskih veÄ?erov, ki jih je zasnoval VelenjÄ?an Jure Pukl. Saksofonist svetovnega kova tesno sodeluje z lokalnimi silami, ki gojijo jazz kulturo s prirejanjem veÄ? koncertnih ciklov, v sklopu katerih domaÄ?e obÄ?instvo spoznava novosti na slovenski sceni ter posluĹĄa umetnike svetovnega kova. Kakovost je zagotovljena, prav tako pa Ĺžanrska raznolikost. Velenje pa se na jazz zemljevid ne vrisuje le s koncerti in uveljavljenimi umetniki, ki so se kalili na velenjski glasbeni ĹĄoli, temveÄ? tudi s Kreativno jazz kliniko, ki v mestu zdruĹžuje zvezdnike svetovne scene in glasbenike iz razliÄ?nih koncev sveta, da se od njih uÄ?ijo. Za marsikoga je to izjemna priloĹžnost, ki je ne gre zamuditi.

In ĹĄtevilni je res ne zamudijo. Letos je kliniko obiskalo ĹĄe veÄ? jazz entuziastov kot pretekla leta. Mentorji so priĹĄli iz ZDA, Velike Britanije, Nizozemske, Avstrije in Slovenije. UdeleĹženci pa iz 12 drĹžav, med drugim iz Portorika in Indonezije.

Jure Pukl Kreativno jazz kliniko prireja ob podpori mnogih partnerjev, predvsem pa Mestne obÄ?ine Velenje, Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje, Festivala Velenje in Max kluba. Ima dobro taktiko, pravi, da vsako leto pripravi nekoliko bolj kakovosten program, kolikor ima na voljo

ÂťMlajĹĄi slovenski glasbeniki, ki se vraÄ?ajo v Velenje, mi pripovedujejo, da jim klinika daje motivacijo za celo leto. Pravijo, da brez nje ne bi vedeli, kaj bi. Sicer ne verjamem povsem, ampak upam, da ne laĹžejo,ÂŤ je ob zakljuÄ?ku letoĹĄnjega druĹženja v smehu povedal umetniĹĄki vodja Kreativne jazz klinike Jure Pukl.

Joe Sanders, priznan ameriĹĄki basist, ki se ne kliniko vraÄ?a Ĺže nekaj let, je dejal, da gre za izredno zanimiv sklop delavnic. ÂťSestavljajo jih razliÄ?ni deli ustvarjanja raznolike glasbe. Vsak mentor skuĹĄa udeleĹžencem podati nek svoj vidik, jim pomagati, da postanejo boljĹĄi glasbeniki. Lepo je spremljati njihov napredek. Zelo se trudijo, mentorji pa tudi.ÂŤ sredstev, da pritegne Ä?im veÄ? ljudi. Za zdaj ĹĄe nima Ĺželje, da bi podoben program sestavil tudi za kako drugo mesto. ÂťSicer me vabijo in sodelujem tudi na drugih delavnicah po Sloveniji. Ampak mislim, da ta moj produkt ostaja le v Velenju. Ĺ e naprej bom vabil odliÄ?ne svetovne glasbenike in obdrĹžal ta nivo kakovosti. Ĺ˝elim pa si, da

â?ą

Melissa Aldana, priznana saksofonistka in partnerka Jureta Pukla: ÂťÄŒudovito je spremljati, kako klinika iz leta v leto raste in se razvija. Vesela sem, da sem lahko del tega. Take delavnice se mi zdijo zelo pomembne.

Sama sem iz Santiaga de Chile in med odraĹĄÄ?anjem nisem imela priloĹžnosti sreÄ?evati izvrstnih glasbenikov. Zato vem, kako pomembno je, da se lahko glasbeniki kalijo pod mentorstvom mojstrov iz celega sveta, ki izvajajo razliÄ?no glasbo.ÂŤ bi kliniko lahko ĹĄe podaljĹĄali na festivalske dneve, ki bi bili posveÄ?eni samo koncertom in bi v Velenje pritegnili ĹĄe obÄ?instvo od drugod,ÂŤ je povedal.

KakĹĄni pa so vtisi mentorjev in udeleĹžencev? ÂťNegativna kritika je le ena – da je klinika prekratka in bi morale delavnice potekati ĹĄe veÄ? dni. Ravno to me najbolj napolni,ÂŤ je povedal umetniĹĄki vodja.

BuÄ?ni aplavzi udeleĹžencev, ki so na odru pozdravljali svoje mentorje in kolege, pa potrjujejo, da so bili zadovoljni in so s pridom izkoristili redko priloĹžnost za ustvarjanje pod mentorstvom svetovnih jazz mojstrov. đ&#x;”˛

bran za predstavitev na Emi, kar je bil zelo dober obÄ?utek, pravi bobnar skupine Inmate Jure Grudnik. Ĺ e posebej zato, ker so lahko edini zastopali Ĺžanr, ki sicer ni najbolj dobrodoĹĄel niti na radiu niti na televiziji, na podobnih tekmovanjih pa je prava eksotika.

Inmate imajo Ĺže veliko odrskih izkuĹĄenj, saj so bili gostje nekaterih velikih metal festivalov. V Ä?em se je nastop na Eminem odru razlikoval od drugih? ÂťTokrat smo prviÄ? igrali na play back, kar je bilo po eni strani zabavno, saj smo v studiu vseeno vsi

poudariti, ker opaĹžamo, da ima metal v Sloveniji ĹĄe vedno neupraviÄ?eno negativen prizvok kot slaba, nasilna glasba. Ampak mislim, da smo na Emi dokazali prav nasprotno.ÂŤ Pa Inmate verjamejo, da lahko slovensko obÄ?instvo izbere metalno glasbo za svojo predstavnico na Evrosongu? ÂťDefinitivno,ÂŤ samozavestno odgovori Jure in utemelji: ÂťSploh zato, ker smo metalci Ĺže v osnovi bolj atraktivni in predvsem udarni. Mislim, da je to prednost, ki jo lahko izkoristimo.

Upam, da nam uspe ta veliki met.ÂŤ đ&#x;”˛

Novi Lignit

Kompilacija Metal 4 Lignit je v celoti lokalen izdelek.

Lokalni bendi so ob podpori lokalnih organizacij in posameznikov snemali v studiu multimedijskega centra Kunigunda, kjer je zvok oblikoval lokalni mojster Rok KugoniÄ?, posnetke pa je izpopolnil v Ljubljani delujoÄ?i VelenjÄ?an, glasbenik Simon PenĹĄek.

ÄŒetrta kompilacija lokalne glasbene produkcije Lignit predstavlja ĹĄaleĹĄke metal bende, med njimi tako pionirje kot najmlajĹĄe Tina Felicijan

Leta 1998 je Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub izdal prvo zgoĹĄÄ?enko, na katero so svojo avtorsko glasbo posneli takrat dejavni bendi iz Velenja in okolice. Naslednji Lignit je leta 2001 izĹĄel v dveh delih, saj se je domaÄ?emu in ĹĄirĹĄemu obÄ?instvu Ĺželelo predstaviti kar 30 zasedb. Za tem, ko je projekt dolgo miroval, lokalna glasbena scena pa nikakor ne, so leta 2014 ponovno na dvojni kompilaciji izĹĄla avtorska dela 42 skupin in posameznikov, ki ustvarjajo rock, hip-hop, jazz in elektronsko glasbo. Pravkar pa je Ĺ Ĺ K na pobudo SaĹĄa Simića iz druĹĄtva Ĺ˝elezni aktivizem in Mateja Voglarja iz druĹĄtva Jupiter ter v sodelovanju z drugimi velenjskimi mladinskimi organizacijami in ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje izdal Ä?etrti Lignit, na katerem so zabeleĹženi avtorski komadi bendov, ki ustvarjajo v raznih podĹžanrih metal glasbe.

GlasnejĹĄa, hitrejĹĄa, temaÄ?nejĹĄa

Velenje slovi kot prestolnica hip-hopa, vse bolj se krepi jazz scena, Ĺže od nekdaj pa je tu pestro na podroÄ?ju metalne subkulture. Zakaj je v tako majhnem prostoru toliko raznolikega ustvarjalnega zanosa? ÂťVelenje je meĹĄanica nacionalnosti, zato je mesto samo po sebi meĹĄanica kultur, kar pripomore k temu, da ves Ä?as nastaja nekaj novega. Mislim pa, da to ustvarjalnost zelo spodbuja obÄ?ina, ki z razpisi sofinancira kulturne in umetniĹĄke dejavnosti,ÂŤ sklepa V preteklosti je bilo na podroÄ?ju vseh glasbenih Ĺžanrov dovolj bendov, da so lahko skupaj izdali kompilacijo. Danes v vsakem Ĺžanru ustvarja toliko zasedb in posameznikov, da da bi lahko za skoraj vsako zvrst posneli svoj Lignit.

Foto: Niki Saje

glasbenik Matej Voglar in dodaja, da glasbeniki v drugih slovenskih mestih nimajo podpore v taki meri, ter omenja ĹĄe velenjsko HiĹĄo bendov, ki glasbenim zasedbam nudi prostore za vaje, kar pomembno prispeva k ugodnim ustvarjalnim pogojem.

Med bendi z najdaljĹĄim staleĹžem – ustvarjajo Ĺže od 90. let dalje – so bend Something Small, Dickless Tracy, ki imajo breĹžiĹĄke korenine, a so ob selitvi pevca v Velenje spletli vez s tukajĹĄnjo sceno, ter pionirji velenjske metalne scene Kaoz, ki so za glasnejĹĄo, hitrejĹĄo in temaÄ?nejĹĄo

glasbo navduĹĄili veÄ? generacij in so po daljĹĄem ustvarjalnem premoru ponovno aktivni. ÂťZdi se mi, da brez Kaoza ne bi bilo toliko metal bendov v Velenju,ÂŤ ocenjuje Voglar, ki sicer opaĹža, da je Âťmetalska populacijaÂŤ zaÄ?ela upadati. ÂťV mojih srednjeĹĄolskih letih smo bili metalci redki. Pred petimi, desetimi leti je bilo metalcev v Velenju ogromno. Zdaj jih je vedno manj. Je pa po drugi strani pripadnikov elektronske glasbene scene vedno veÄ?, pred desetimi leti pa je bil ta Ĺžanr v krizi.ÂŤ Ĺ e vedno pa ima druĹĄtvo Ĺ˝elezni aktivizem dovolj pripadnikov,

da lahko v Velenju organizira do sedaj najveÄ?je metal koncerte z najmoÄ?nejĹĄimi predstavniki tega Ĺžanra.

Celovit pregled

Pobudniki kompilacije so k sodelovanju povabili vse aktivne metal bende iz Velenja in okolice, ki so jim bili znani, in vsi so se odzvali. Na kompilaciji Metal 4 Lignit se predstavlja 13 metal skupin iz Šaleťke doline: Britof, Carnifliate, Cordura, Cvinger, Decage, Dickless Tracy, Inmate, Kaoz, Kholn, Marax, Snøgg, Something Small in Tim Draksler

Project. Zastopani so praktiÄ?no vsi podĹžanri. Manjka le heavy metal, sicer pa na novem Lignitu rohnijo new age, progressive, death, thrash, black metal, ki ga je zadnje Ä?ase ĹĄe posebej veliko, pravi Voglar. VeÄ?ina bendov je mladih tako po staleĹžu kot po starosti Ä?lanov. ÂťImamo veliko prepoznavnih bendov, a so znani razliÄ?nemu obÄ?instvu. Inmate, ki so se usmerili bolj v pop sceno, so verjetno znani najbolj sploĹĄnemu obÄ?instvu. Kaoz najbrĹž poznajo vsi, ki so na obmoÄ?ju Jugoslavije v 90. letih posluĹĄali metal. Cordura je lani nastopila na enem najbolj priznanih metal festivalov na svetu Wacken Open Air. Carnifliate in Snøgg zadnje Ä?ase veliko nastopata v tujini,ÂŤ je ĹĄe povedal vodja projekta. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

28. februarja 2019

Narava na platnih Galerija Velenje napoveduje pomlad z razstavo Pod svobodnim soncem, na kateri svoje krajine predstavljata akademska slikarja Stojan KneĹžević in Dominik MahniÄ?

Tina Felicijan

Tudi umetnika pravita, da se upodabljanje krajine kot klasiÄ?Velenje, 21. februar – Na ak- nega in brezÄ?asnega slikarskega tualni razstavi v Galeriji Velenje motiva, ki je skorajda nepogreĹĄljise predstavljata VelenjÄ?an Stojan vi del vsakega opusa, od avtorja KneĹžević in PostojnÄ?an Dominik MahniÄ? – akademska slikarja, ki ju poleg skupnega ĹĄtudija druĹži tudi upodabljanje krajin. Oba se poleg slikarstva udejstvujeta tudi na drugih podroÄ?jih umetniĹĄkega delovanja. Prvi je tudi glasbenik, drugi pa VJ oziroma videast, uliÄ?ni in multimedijski umetnik.

Kustosinja razstave mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek pravi, da je vsak po svoje vzpostavljal in ohranjal stik z naravo, v mnogih momentih pa se njuni pogledi ujemajo. ÂťZato ta postavitev ni preplet njunih del, je pa stik in hkrati konfrontacija. V osrednjem delu Mag. Milena koren Bogalerije je razstava postavljena ĹžiÄ?ek: ÂťNekdaj je bil cilj tako, da se dela zdruĹžujejo, iz upodabljanja krajine Ä?im stranskih delov pa se spogledubolj verodostojno, veristiÄ?no jejo,ÂŤ pravi in nadaljuje: ÂťÄŒe je prenesti podobo iz narave na Dominik kot videast vezan bolj platno. Odkar imamo fotona gibljivo sliko, je Stojan ves Ä?as grafijo, to ni veÄ? potrebno. zvest krajini, vendar v postmoV krajinsko slikarstvo je vstodernistiÄ?nem smislu. Slike niso pilo Ä?utenje pokrajine, njene statiÄ?ne, temveÄ? utripajo Ĺživljenje dinamike in refleksija tega.ÂŤ in gibanje. ÄŒeprav je Stojan bolj usmerjen k upodabljanju stojeÄ?e vode in drevja, Dominik pa upodablja tekoÄ?e vode, oba vsak do avtorja razlikuje po interprena svoj naÄ?in ujameta ta ritem. taciji. ÂťNek prizor ali detajl v Dominik z gledanjem krajine kot naravi me mora najprej pritegniti gibljive slike, Stojan pa z energijo, do te mere, da ga grem naslikat. ki jo slika izĹžareva.ÂŤ Potem pa se zaÄ?ne proces likov-

nega miĹĄljenja, katerega rezultat je odvisen od trenutnega nivoja likovnega znanja in zanimanja.

Krajino upodabljam, ker je nekako izpraznjena pomena. Sama

ki so globoko kultivirani. To je presenetljivo. Poleg tega pa to, da je narava sama po sebi tako naravna, da jo je tudi povsem naravno upodabljati. Pa tudi ta njen

AleĹĄ OjsterĹĄek

Razstava krajin Stojana KneĹževića in Dominika MahniÄ?a Pod svobodnim soncem bo v Galeriji Velenje na ogled do 30. marca.

po sebi ponazarja neko latentno Ĺživljenje okoli nas, ki mu ne posveÄ?amo veliko pozornosti, zato vabi k likovni obdelavi, pri kateri lahko umetnik doda vsebino.

Dokumentarnost me ne pritegne toliko kot vnaĹĄanje svojega razpoloĹženja v sliko,ÂŤ je dejal Stojan KneĹžević. Dominik MahniÄ? pa pravi: ÂťNarava je od nas Ĺže tisoÄ?letja loÄ?ena. Tudi kmetje, ki Ĺživijo z zemljo, so v drugaÄ?nem odnosu z naravo – ne Ĺživijo zares z njo, ker so del civilizacije, prav tako pa njihove rastline in Ĺživali,

kaos. Narava sama po sebi nima nekega smisla – osmiĹĄljajo jo sile in elementi. Uprizoriti v sliki vsa ta obÄ?utja do Ĺživljenja, to je tisto, kar mene vleÄ?e v slikanje krajin.ÂŤ Tudi tokrat se bo ob razstavi zvrstilo veliko dogodkov. Poleg likovnih delavnic in javnih vodstev bo 14. marca ob 18. uri na sporedu pogovor z avtorjema. 28. marca ob 19. uri pa se bo zaÄ?elo predavanje Stojana KneĹževića na temo realistiÄ?nega in idealistiÄ?nega upodabljanja krajine. đ&#x;”˛

O prostovoljstvu, odnosih, vzgoji Gostja tokratnega resniÄ?nostnega pogovora z dr.

AleĹĄem ÄŒrniÄ?em je bila prostovoljka in humanitarka, vodja druĹžinskega centra, Ĺžena Vlada Kreslina in njegova menedĹžerka Eva Strmljan Kreslin Tina Felicijan

Velenje, 21. februar – Serija pogovorov Jaz in ti, drugi in mi, ki jih je v KnjiĹžnici Velenje zaÄ?el prirejati sociolog, VelenjÄ?an dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ?, se je nadaljevala z gostovanjem Eve Strmljan Kreslin – Ĺženska z veÄ? kot enim poslanstvom in veÄ? kot eno kariero. Je Ĺžena in mama, steber druĹžine in podpornica moĹževe kariere. Prekaljena prostovoljka in humanitarka. Ustanoviteljica in vodja prvega druĹžinskega centra v Sloveniji.

Pripovedovala je o zaÄ?etkih organiziranega prostovoljstva v Sloveniji – druĹĄtvu Most, ki je bilo izjemno angaĹžirano ob zaÄ?etku vojne na Balkanu in prihodu velikega vala beguncev v Slovenijo.

Eva, ustanoviteljica druĹĄtva, je za begunce organizirala psihosocialno pomoÄ?. Dejala je, da je odnos do beguncev, ki smo ga Slovenci imeli takrat, bistveno drugaÄ?en

Tokrat je bila gostja dr. AleĹĄa ÄŒrniÄ?a Eva Strmljan Kreslin, v marÄ?evskem resniÄ?nostnem pogovoru pa bomo lahko prisluhnili trem Janezom JanĹĄam – umetnikom, ki so svoje Ĺživljenje s preimenovanjem za vedno spremenili v umetniĹĄki projekt.

od odnosa, ki ga imamo danes.

Takrat je bilo zavedanje, da bi se lahko mi znaĹĄli na njihovem mestu, tisto, ki je v nas vzbudilo Ä?ut za solidarnost. Tega zavedanja danes nimamo, poleg tega pa smo podlegli politiki sovraĹĄtva in kulturi strahu pred drugaÄ?nostjo.

mame z otroki v Ljubljani nimajo kje druĹžiti, in tako je zasnovala idejo o Mali ulici – druĹžinskem centru, ki ga je uspela vzpostaviti leta 2013 in je danes unikat v Sloveniji in svetu. Strokovni delavci uporabnike v ĹĄtevilnih programih treninga socialnih in Ä?ustvenih veĹĄÄ?in uÄ?ijo aktivnega starĹĄevstva Eva Strmljan Kreslin ocenjuje, in vzpostavljanja da so prostovoljske izkuĹĄnje v pristnega druĹžintujini Ĺže od nekdaj veliko bolj skega stika. Eva cenjene in v Ĺživljenjepisu precej Strmljan Kreslin v vsakem odnosu, veÄ? ĹĄtejejo kot v Sloveniji, bodisi med parÄ?eprav se zadnje Ä?ase vse bolj tnerji bodisi med uveljavljajo tudi pri nas. starĹĄi in otroki, svetuje vsak dan Govorila je tudi o tem, kako je vsaj 15 minut nemotene nedeljske po rojstvu prve hÄ?ere pustila sluĹž- pozornosti – druĹženja, pogovarbo, ki je od nje zahtevala veliko janja, igranja brez telefonov, tepotovanj, in ostala doma. Takrat levizije, drugih ljudi in nasploh je zaÄ?ela ĹĄe bolj intenzivno delo- moteÄ?ih faktorjev. vati v moĹževem glasbenem meneDotaknila sta se tudi aktualnih dĹžmentu. Hkrati je opazila, da se tem, povezanih z vzgojno-izobra-

â?ą

O ĹĄoli, da, toda najprej o davkih

Ĺževalnim sistemom.

Gostja veÄ?era meni, da je poklic uÄ?itelja pri nas degradiran. S tem pa tudi ĹĄolstvo, ki po mnogih kazalcih sodeÄ? sploh ni tako slabo, kot zadnje Ä?ase opozarjajo mnogi, predvsem pa popolni laiki. Morda bi bilo bolj kot o reformah izobraĹževalnega dela ĹĄolskega sistema smiselno razmiĹĄljati o reformi njegovega vzgojnega dela. đ&#x;”˛

Ob pomoÄ?i nedavnih obletnic v ĹĄolskem polju v Ĺ aleĹĄki dolini nam je bil omogoÄ?en globlji vpogled v podroÄ?je, kot bi se sicer tega namenoma lotili. Dodaten moment predstavljata ĹĄe starĹĄevsko spodbujena javna razprava o kakovosti slovenske ĹĄole in zaveza politike k sprejemanju premisleka o njeni prihodnji vlogi in namenu. Ĺ aleĹĄki prostor je Ĺže veÄ?krat izkazal preudarnost ter tukaj in zdaj pragmatiÄ?no poskrbel za izĹĄolan kader, ki je lahko hitro in uÄ?inkovito vstopil na trg dela. Da se je to dogajalo v obdobju druĹžbe, ki ima v srediĹĄÄ?u postavljeno delo, je pomembna okoliĹĄÄ?ina uspeha. Prihodnji izzivi so, v skrajnem delu, druĹžbe dela brez dela.

Pogled naprej ohranja potrebo po delu in spretnostih, se pa v pomembnem delu daljĹĄa seznam poklicev, ki zaradi vstopa tehnologij in novih orodij, izginjajo ali pa bodo to v zelo doglednem Ä?asu. Vsekakor je razvit kazalnik, ki takĹĄno merjenje in napovedovanje omogoÄ?a. Zagotovo smo potemtakem postavljeni pred ĹĄirĹĄi nabor vpraĹĄanj in je preizpraĹĄevanje samo o vlogi ĹĄole izrazito preozko. Ta je do danes, Ä?e poenostavimo, zmogla usposobiti posameznika in ga nauÄ?ila razumeti navodila. S premiki v procesu dela, kjer v posamezne faze zdaj vstopita bodisi robot bodisi digitalni vmesnik, in ko se dnevno veÄ?a ĹĄtevilo posameznikov, ki se zaÄ?enjajo zavedati svoje zamenljivosti in nepotrebnosti, naraĹĄÄ?a tudi potreba po premikih v organiziranosti druĹžbe.

KrajĹĄanje Ä?asa, ki ga bomo preĹživeli na delu, bo podaljĹĄalo Ä?as, ki ga bomo namenili druĹžini, osebni rasti, kulturi, prostovoljstvu; na novo bo potrebno domisliti naÄ?in prerazporejanja denarnih sredstev, saj v takĹĄni druĹžbi brez dela izgine tudi sedanje pravilo ÂťpoĹĄteno plaÄ?ilo za poĹĄteno opravljeno deloÂŤ.

V polju izobraĹževanja se v takĹĄni druĹžbi brez dela jasneje izriĹĄeta novi vlogi vzgojitelja in uÄ?itelja, kot tudi vloga starĹĄa. Za slednjega Ĺže danes na sploĹĄno velja, da opravlja del vzgojiteljeve ali pa uÄ?iteljeve vloge, ki je v Ä?asu druĹžbe, osrediĹĄÄ?ene okoli dela, pripadala ĹĄoli. Danes se ta vloga kaĹže ĹĄe razliÄ?no, del druĹžb (predvsem skandinavskih) jo je Ĺže preoblikoval v povezovalca v skrbi za vsakega posameznika. ZavraÄ?anje tekmovalnosti in dajanje prednosti kakovosti - zgodnje vkljuÄ?evanje v vrtec, delo v manjĹĄih skupinah, vsakem, ki bi kazal znake zaostajanja pa skupnostna pomoÄ? za Ä?imprejĹĄnjo prikljuÄ?itev k skupini. Tako kot se bo druĹžba prihodnosti morala ukvarjati z vpraĹĄanji novih tehnologij, demografskih in klimatskih sprememb, se bosta morala tudi vloga in sama organizacija izobraĹževanja, vendar nikakor brez ozira na vlogo dela v prihodnji druĹžbi. Lahko tudi na naÄ?in, kot sta ga na letoĹĄnjem svetovnem gospodarskem forumu v Davosu nakazala danski zgodovinar in predstavnica Ä?lovekoljubne organizacije Oxfama na panelu o enakosti – poudarila sta, da je za odpravo grozljive druĹžbene neenakosti potrebno najprej nasloviti izogibanje davkom s strani podjetij in najbogatejĹĄih ter da je pomembno vedeti, kaj nam dejansko ĹĄtevilke o niĹžanju nezaposlenosti povedo. Najprej torej o teh davkih! đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019 barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

28. februarja 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

20 let druĹženja s posluĹĄalkami in posluĹĄalci Med naĹĄimi zunanjimi radijskimi sodelavci je Igor Kukovec eden starejĹĄih po staĹžu. Maja letos, pravi, bo minilo 20 let druĹženja s posluĹĄalkami in posluĹĄalci Radia Velenje. Je prvi med njimi, ki je hkrati opravljal delo moderatorja in radijskega tehnika. ÂťLepa ĹĄtevilka, lepi trenutki, zapolnjeni z razliÄ?nimi rubrikami, pogovori z zanimivimi gosti s podroÄ?ja glasbe, kulture, tudi politike. Veliko sem se nauÄ?il, izvedel veliko novega, predvsem pa nimam obÄ?utka, kdaj so ta leta pretekla,ÂŤ pravi in dodaja, da je ponosen, ker je Ĺže toliko Ä?asa v poslu, ki je po eni strani zahteven, po drugi pester, poln adrenalina. Prvotno je bilo delo pred radijskim mikrofonom zanj konjiÄ?ek, Ĺže vrsto let mu moderatorstvo predstavlja kruh.

PosluĹĄalke in posluĹĄalce nago-

Igor Kukovec: ÂťIzbor glasbe je zame najveÄ?ji guĹĄt. Rad kramljam z glasbeniki, kulturniki, najmanj pa sem vesel obiska kakĹĄnega politika.ÂŤ

varja iz veÄ? radijskih studiev po Sloveniji.

Poleg rednega programa ob ponedeljkih in sredah popoldne je tudi avtor oddaje Rock ĹĄok.

ÂťIzbor glasbe je zame pravi guĹĄt.

Moji gostje v njej so bili praktiÄ?no vsi glasbeniki v drĹžavi, ki kaj pomenijo. V prijetnem spominu imam tudi klepete s Ä?lani glas-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

benih skupin iz tujine, kot sta Nightwish in Hammerfall. Izbiram glasbo, za katero menim, da je vĹĄeÄ?na Ä?im veÄ?jemu ĹĄtevilu posluĹĄalcev glasbenih novosti, in tudi starejĹĄih komadov.ÂŤ Zase Igor ĹĄe pravi, da je VelenjÄ?an, ki se je po nekajletnem bivanju na Polzeli vrnil v rudarsko mesto, a ga bo v teh dneh znova zapustil. ÂťLokalna skupnost slabo skrbi za domorodce.

Tu plaÄ?ujem davke, ne morem pa dobiti stanovanja. RazoÄ?aran se sedaj selim v HoÄ?e pri Mariboru.ÂŤ Ostaja pa zvest Radiu Velenje in naĹĄim posluĹĄalkam ter posluĹĄalcem. Obljublja, da bo ĹĄe skrbneje izbiral glasbo zanje in da bodo druĹženja z njimi na frekvenci 107,8 mega herca vedno zanimiva ter prijetna. đ&#x;”˛

Tp

1. ANSAMBEL STIL – Po tebi vse diĹĄi 2. VICTORY – Ĺ e vedno sva ista 3. BRYAN ADAMS – Shine a light Ansambel Stil iz Velenja si je v Ä?asu svojega delovanja na narodnozabavni glasbeni sceni ustvaril prepoznaven glasbeni slog, s katerim je postal izjemno priljubljen. Z novo pesmijo Po tebi vse diĹĄi, za katero je besedilo in glasbo napisal GaĹĄper Jazbec, pa so si privoĹĄÄ?ili izlet v zabavnoglasbene vode. Posneli so tudi videospot, ki ga je reĹžiral znani Perica Rai. Snemali so v Velenju in Ĺ oĹĄtanju, v glavnih vlogah pa sta nastopili dve TjaĹĄi.

GLASBENE novice

Na britih slavili The 1975

devetega albuma Blaze Away.

Zasedba Morcheeba, tedaj ĹĄe z Rossovim bratom Paulom Godfreyjem, je nastala sredi 90. let minulega stoletja. Kombinacija leĹžernega trip-hopa, soulovske Ä?utnosti in psihedeliÄ?nih kitarskih poudarkov je hitro osvojila tako kritike kot posluĹĄalce, skladbe, kot so Rome Wasn't Built In A Day, Trigger Hippie in Love Is Rare, pa so hitro postali stalnica tudi na radijskih postajah. Bend, ki je do sedaj prodal Ĺže veÄ? kot deset milijonov izvodov albumov, se je z izjemno kilometrino uveljavil tudi kot koncertna velesila.

NajveÄ?jo pozornost na podelitvi britanskih glasbenih nagrad brit, ki je bila minulo sredo v Londonu, je pritegnila pop rock

Ariana Grande s trojÄ?kom na vrhu Billboardove lestvice skupina The 1975. Skupina iz Manchestra je dobila nagradi za najboljĹĄi britanski album (A Brief Inquiry Into Online Relationships) in najboljĹĄo britansko skupino. Kot najboljĹĄa solo glasbenica je nagrado dobila 21-letna soul pevka Jorja Smith, v moĹĄki kategoriji pa pevec in kitarist George Ezra. Za najboljĹĄi britanski singl sta nagrado prejela Calvin Harris in Dua Lipa za skladbo One Kiss. AmeriĹĄka pevka Pink je prejela brita za izjemen prispevek h glasbi, s Ä?imer so nagradili njeno 20-letno kariero.

hvali z dvojno platinasto naklado.

Posebej je znan po romantiÄ?nih baladah, uspehe pa Ĺžanje tudi s prepriÄ?ljivimi izvedbami drugih glasbenih slogov. Na zaÄ?etku kariere je med drugim izdal tudi ploĹĄÄ?o z znano hrvaĹĄko pevko Terezo Kesovijo.

AmeriĹĄka pevka Ariana Grande je postala je prva samostojna izvajalka, ki s svojimi pesmimi zaseda prva tri mesta na glasbeni lestvici Billboard Hot 100. To je do zdaj uspelo le legendarnim Beatlom leta 1964. Zadnji album Ariane Grande z naslovom Thank U, Next je Ĺže ob izidu poĹžel veliko pozitivnih odzivov,

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

ce z uspeťnicami Can’t Buy Me Love, Twist and Shout in Do You Want to Know a Secret.

Bohemian Rhapsody osvojil najveÄ? oskarjev AmeriĹĄka akademija filmskih umetnosti in znanosti je v nedeljo na 91. podelitvi filmskih nagrad oskar v Los Angelesu odmerila ĹĄtiri pozlaÄ?ene kipce filmu Bohemian Rhapsody, ki govori o pevcu skupine Queen Freddieju Mercuryju. Rami Malek je osvojil oskarja za glavno moĹĄko vlogo za izjemno uprizoritev legendarnega pevca skupine Queen, Bohemian Rhapsody pa je dobil ĹĄe tri Ĺžlahtne kipce, in sicer za montaĹžo

Ansambel Posluh – Ker te ljubim Ansambel Lunca – ÄŒe bi le enkrat me objel Savinjski kvintet – Zgodba o sreÄ?i Gorenjski kvintet – Ko zaprem oÄ?i Igor in Zlati zvoki – Muzika PoskoÄ?ni muzikanti – Srce le eno v nama bije Slovenski zvoki – Moj dragi rad me ima Ansambel Livada – Valentinovo Kvartet Svit z Marino – Dobra volja Razigrani fantje – Ne prva, ne zadnja

www.radiovelenje.com

BQL Rok in Anej PiletiÄ?, Ä?lana dua BQL, sta izdala nov singel, ki je sicer Ĺže preverjena uspeĹĄnica. Gre za priredbo starega hita skupine Flirrt z naslovom Ko je ni. Skladba bo naĹĄla mesto tudi na prihajajoÄ?em albumu BQL, na katerem bo ĹĄe nekaj priredb slovenskega popa in seveda avtorskih pesmi. Prvenec bo izĹĄel maja.

MJAV ÄŒlanice skupine MJAV, ki sicer nastopajo tudi na porokah, so se odloÄ?ile, da posnamejo avtorsko poroÄ?no skladbo.

Nastala je poroÄ?na balada z naslovom Vzamem te, za katero je glasbo napisala MaĹĄa Uranjek, besedilo pa Jasmina Ĺ marÄ?an. Skupaj z dekleti je v skladbi zapel tudi odliÄ?ni mladi vokalist Gregor Ravnik.

Julio Iglesias junija v puljski areni Priljubljeni ĹĄpanski pevec Julio Iglesias bo 22. junija nastopil v areni v Pulju. 76-letni pevec je od leta 1969 izdal veÄ? kot 80 albumov, v 50-letni glasbeni karieri pa je prodal veÄ? kot 300 milijonov albumov po vsem svetu. Njegov album Julio iz leta 1983 je bil prvi album izvajalca zunaj angleĹĄkega jezikovnega obmoÄ?ja, ki je bil v ZDA prodan v veÄ? kot dveh milijonih izvodov. Je tudi edini tovrstni album, ki se lahko po-

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

BOMB SHELL

Morcheeba ponovno v Sloveniji V Kinu Ĺ iĹĄka bosta 16. maja nastopila trip-hop pionirja Morcheeba. KarizmatiÄ?na pevka Skye Edwards in psihedeliÄ?ni kitarist Ross Godfrey bosta predstavila pregled svoje obseĹžne diskografije, od klasiÄ?nih uspeĹĄnic, kot je Rome Wasn't Built In A Day, do sveĹžega materiala z lanskega

istoimenska pesem z albuma pa je na prvem mestu Billboardove lestvice ostala kar sedem tednov.

Minuli teden je pesem sicer zdrsnila na tretje mesto, a prehiteli sta jo dve drugi Arianini skladbi, 7 Rings in Break Up With Your Girlfriend, I'm Bored. Legendarni Beatli so marca 1964 zasedali prva tri mesta Billboardove lestvi-

filma, za montaĹžo tona in meĹĄanje tona.

Tudi Lady Gaga ni ostala praznih rok, saj je dobila oskarja za najboljĹĄo izvirno pesem (Shallow), kar pa je bil tudi edini oskar za film Zvezda je rojena.

Skupina Bomb Shell s humornim videospotom in skladbo Bodi ti napoveduje izid svojega debitantskega albuma, na katerem bo enajst skladb, med njimi sedem popolnoma novih in ĹĄtiri Ĺže znane. Ob izidu albuma pripravljajo tudi

velik promocijski koncert, ki bo 5. aprila v Ljubljani.

POPEVKA 2019 UredniĹĄtvo Razvedrilnega programa Televizije Slovenija je objavilo javno vabilo za sodelovanje na festivalu Popevka 2019. Prijave prek spletnega obrazca sprejemajo do 31. marca. Festival bo septembra, na njem pa se bo predstavilo deset tekmovalnih skladb. Podelili bodo ĹĄest nagrad, pet strokovne Ĺžirije in veliko nagrado obÄ?instva, ki jo je lani osvojil Alex Volasko s skladbo ÄŒe pomlad nikoli veÄ? ne pride.

LAIBACH S koncertom na Dunaju je zasedba Laibach priÄ?ela evropsko turnejo The Sound of Music, v okviru katere bodo nastopili tudi v Novi Gorici, Mariboru in Ljubljani.

Na odrih se jim bo pridruĹžila gostujoÄ?a vokalistka Marina Martensson, poleg znanih skladb pa bodo izvajali tudi nove, ustvarjene za znanstvenofantastiÄ?no komedijo Iron Sky – The Coming Race, ki bo kmalu priĹĄla v evropske kinematografe.

Naš čas, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

⏩

28. februarja 2019

frkanje

Le kaj je legendarni partizanski poveljnik Franc Sever - Franta prišepnil županu Velenja in predsedniku območne borčevske organizacije Bojanu Kontiču? Čvek domneva, da je, glede na to, kako radoživo iskriv se je pokazal na srečanju v Velenju, šlo nekako takole: »Bojan, nekaj ti pa zamerim!

Kako to, da mi nisi povedal, da je ministrica Katičeva tako luštna in simpatična? Lahko bi igrala v našem filmu.«

» Levo & desno «

Menjava V Teš prihaja Taš-ler.

Brez dela Kurenti so letos v glavnem brez dela. Kako naj bi preganjali zimo in privabljali pomlad, ko pa imamo pomlad že (skoraj) vso zimo.

Zapravljivci

⏬

Renata Pučko, Romana Ovčar in Vlasta Venek so tri od petih operativnih gasilk Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj mesto, ki dokazujejo, da operativno gasilstvo ni samo moška zadeva. Vedno so pripravljene za akcijo, tako podnevi kot ponoči. Pripravljene so bile tudi na občnem zboru. Če bi med plesom, ki je sledil poročanju o opravljenem delu in načrtih za naprej, kje potrebovali pomoč, bi se v sekundi dvajset ustavile in odhitele na kraj.

⏫

Člani fiskalnega sveta svarijo vlado, da je preveč zapravljiva, da ima preveliko porabo.

Tistim, ki prejemajo, pa je kar všečna.

Počakajmo na poletje Ena od velenjskih garažnih hiš naj bi »plavala«. Poletje bo pokazalo, ali res le zaradi zasneženih avtomobilov, ki so jih parkirali vozniki. Ob letošnjem 'takooo obilnem sneženju'.

Sporno meso

Viljem Osojnik (prvi z desne), Martina Omladič in Srečko Zorman so predavatelji na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje. Na podelitvi diplom študentom ne sedijo po naključju v prvi vrsti. Glede na izraz na Osojnikovem obrazu Čvek predvideva, da je ta že pred podelitvijo slišal o odločitvi študentov o najboljšem predavatelju v minulem študijskem letu. Ti so namreč že drugič zapored menili, da je to Osojnik. Toda, kot so prišepnili Čveku, je Vili potrditev iskal tudi pri Martini in Srečku: »Kaj pa vidva menita? Sem res tako dober ali pa mi hočejo s tem povedati kaj drugega.« Martina in Srečko sta previdno molčala.

Si lahko mislite, kako škodljivo je lahko različno »sporno« meso. Predvsem za tiste, ki nas prepričujejo, da je že navadno zdravo meso za ljudi škodljivo.

Kondicija Mnoge naše družbe raznih vrst so po besedah vodilnih v dobri kondiciji – čeprav se utapljajo v dolgovih, njihovi zaposleni pa v nizkih plačah.

ZANIMIVOSTI

Krivo sodišče Že dolgo mnogi opozarjajo, da sodišča pri nas zelo počasisodijo . Zdaj so nekatere že skoraj prepričali, da je tudi za zamudo gradnje hitre ceste 3. razvojne osi krivo le počasno ustavno sodišče.

Zvončki so najlepši v naravi Sonce, ki smo mu bili priča v zadnjih tednih, je na plano priklicalo prve znanilce pomladi – čudovite zvončke. Simpatične rastlinice marsikoga navdihujejo

do te mere, da jih enostavno mora odnesti domov. A je bolje, če jih občudujemo kar v naravi. Ker sodijo zvončki med zavarovane rastline, obstajajo namreč pravila, koliko in kako jih je dovoljeno nabirati. Uredba določa, da je dovoljena količina odvzema omenjenih rastlin en šopek na dan oziroma »število rastlin, ki jih lahko oseba drži med palcem in kazalcem«. Iz narave lahko odvzamete oziroma naberete le nadzemne dele rastline, če pa pravil ne upoštevate, vam lahko inšpektor izreče globo v višini od 100 do 300 evrov oziroma do tisoč evrov za pravne osebe.

Pismo razkrilo, da se je skušal žene znebiti Velikan britanskega romana Charles Dickens je živel v 19. stoletju, za njim pa so poleg li-

Raz-korak

terarnih del ostala tudi številna pisma. Iz nedavno razkritega je mogoče razbrati, da se je pisatelj pri 45 letih zaljubil v 18-letno igralko Ellen Ternan. Njegova soproga Catherine se mu je zdela vse bolj neprivlačna in stara, težavo pa je skušal rešiti tako, da je zdravnika prosil, naj jo razglasi za noro. Upal je, da jo bo tako lahko poslal v umobolnico ter užival v ljubimkanju z novo izbranko. A ker je bila gospa povsem zdrava, je zdravnik njegovo prošnjo zavrnil. Dickens je tako različnim prijateljem pripovedoval, da je Catherine večkrat predlagala razvezo, njun razhod in vse večja praznina, ki je nastala med njima, pa da sta povzročila duševno motnjo. Nezmožna naj bi bila živeti sama, za vse pa da bi bilo bolje, če bi bila daleč stran. Leto zatem sta se s soprogo razšla.

Potem ko se je izselila iz hiše in živela od njega ločeno življenje, je prejemala rento 600 funtov na leto, Dickens pa je z mlado igralko srečno živel do konca svojih dni leta 1870.

Pijana v oglasni pano za promocijo trezne vožnje V nemški zvezni deželi Severno Porenje – Vestfaliji, se je pijana 21-letnica zaletela v oglasni pano, na katerem so promovirali trezno vožnjo. Ker je bil avtomobil v nesreči huje poškodovan, se je nameravala voznica na pot proti domu odpraviti peš, a jo je policija ujela. Že v njenem izdihu so zaznali vonj po alkoholu in se zato odločili tudi za test alkoholiziranosti. Po odkritem so njeno vozniško dovoljenje začasno zasegli.

Bend za izogib brexitu Da je v Veliki Britaniji veliko govora o brexitu, čivkajo že vrabčki na strehah. Zdaj pa so se v brexitomanijo nekoliko vmešali tudi Nizozemci. Tam se je namreč pojavil fantovski bend Breunion Boys, katerih na-

men je Britance prepričati, naj ostanejo v evropski skupnosti. V pesmi »Britanija, vrni se« pojejo o tem, da »ne morejo verjeti, da je konec, saj še čutijo ljubezen«.

Skupino je sicer ustanovila nizozemska animatorka Julia Veldma, ki je dejala, da je bila ob izglasovanem brexitu izjemno žalostna, nato pa se je domislila, da bi Britance verjetno prepričala, da si premislijo. Tudi fantje iz skupine so prepričani, da se lahko ljudje najbolje spravijo z glasbo. Upajo na turnejo po angleških pubih.

tri različne plašče: črnega, belega in črtastega. Na prvi pogled črte niso odgnale nadležnih žuželk, saj so krožile tako okoli zeber kot okoli nepokritih konj. A bližnja analiza posnetkov je pokazala, da obadi v bližini črtastih živali niso upočasnili in so ali odleteli mimo živali ali pa so se vanje zaleteli.

Znanstveniki so tako dokazali, da so obadi kar štirikrat redkeje pristali na zebrah kot na konjih.

Prijave Konec tega meseca se izteče rok za prijavo dohodka iz oddajanja premoženja v najem.

Nekateri se tudi ob tem počutijo »prizadeti«. Ker nimajo kaj oddajati.

Pust Bliža se pust. Marsikje je pusto že sedaj.

Nevarno?

Zakaj imajo zebre črte? Čeprav obstaja kar nekaj idej ob vprašanju, zakaj imajo zebre črte, nobena od njih ni dokazana. In tako so se znanstveniki odločili, da bodo skušali dokaze najti v raziskavi. V ograde v kraju North Somerset v Veliki Britaniji so namestili tri zebre, devet konjev in številne obade, ki so znani po tem, da boleče pičijo, da bi se dokopali do krvi. Konjem so nadeli

Nekateri upajo, da bodo izobraževalne ustanove oziroma mladi, ki se vanje vpisujejo, naredili težko pričakovan korak. Da se bo končno zmanjšal razkorak med šolanjem mladih in potrebami delodajalcev.

V petih urah neposrednega opazovanja niso opazili niti enega obada, ki bi pičil zebro, konje pa so obadi pičili kar 239-krat. »Pokazali smo, da obadi približno z enako stopnjo napadajo zebre in konje, a nato ne pristanejo na zebrah ali na črtastih plaščih, saj ne upočasnijo pravilno,« je povedal Tim Caro s kalifornijske univerze Davis.

Čeprav se običajno hvalimo z izvozom, si na državni ravni vendarle prizadevajo tudi za zmanjšanje »prodaje« na tuje. Odpadke naj ne bi več tako vozili prek meje, ampak bi jih kurili doma in tako znižali stroške. In zvišali onesnaženost zraka – se bojijo mnogi.

Hudo je Hudo je, če deluje mladina na omamni pogon.

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

ZELENA PRILOGA

28. februarja 2019

Ni veÄ? daleÄ? Ä?as, ko bo napoÄ?ila pomlad, narava bo ozelenela in se odela v razkoĹĄne Ĺžive barve. To je Ä?as, ko imajo vrtiÄ?karji, kmetovalci, sadjarji, vrtnarji, gozdarji in vsi ostali, ki so v stiku z naravo, obilico dela. Svoj lonÄ?ek pa obvezno pristavijo tudi ekologi, saj se nadvse trudijo, da bi vsi skupaj Ĺživeli zdravo in v soĹžitju s Ä?im bolj Ä?istim okoljem.

Pripravimo vrtna tla

Rastislav LonÄ?arek s.p.

Savinjska cesta NN 3310 Žalec

03 710 32 10 www.loncarek.si

Vrtna zemlja ima svoje posebnosti in lastnosti, odvisno od kraja, kjer Ĺživimo; lahko je glinasta, ilovnata ali peĹĄÄ?ena

ZA VSAK OKUS – SKOZI VSE LETO!

Bogata ponudba vrtnarije: balkonsko cvetje (Âťod A do Ž) • sadike zelenjave (za vrt in terase) ter jagodiÄ?evje • okrasna drevesnica, sadike za Ĺživo mejo • enoletnice, dvoletnice in trajnice • lonÄ?nice (ciklame, primule, begonije, dipladenije, crasule, krizanteme) in rezano cvetje • kakovostni (proďż˝) ĹĄotni substrati, gnojila in pripravki za boljĹĄo rast ter odpornost rastlin, lubni dekor ter okrasni pesek, posode ‌

ZA PRVOVRSTEN EKO PRIDELEK

Pomembno je vedeti, da zemljo obdelujemo le, ko je ta suha in topla ter brez moÄ?nega vetra.

V nasprotnem primeru uniÄ?ujemo strukturo tal ter mikroorganizme, ki Ĺživijo v njej. Spomladi je priporoÄ?ljivo le rahljanje zemlje z vilami, ki jih zapiÄ?imo v zemljo ter zasuÄ?emo. V nasprotnem primeru uniÄ?ujemo strukturo tal z meĹĄanjem posameznih plasti. Lopatanje (ťtihanjeÂŤ) je

primerno za teĹžka, glinena tla.

Vrtno zemljo pripravljamo okoli 2 tedna pred sejanjem ali sajenjem, ne veÄ?, ker se lahko zaradi vremenskih dejavnikov struktura zemlje spremeni in je bilo naĹĄe rahljanje zaman. V teĹžkih ilovnatih tleh z veliko vsebnostjo glinenih delcev se voda dobro zadrĹžuje, vendar zaradi zbite in trde strukture rastline teĹžje razvijejo koreninski sistem. Rahljanje teĹžke zemlje se ne zgodi kar Ä?ez noÄ?. Potrebnih je veÄ? sezon in kar nekaj dela, preden

Preverjeno uÄ?inkovito 100 % organsko dolgo delujoÄ?e gnojilo Plantella Organik je dovoljeno v ekoloĹĄki pridelavi: • vsebuje najviĹĄji deleĹž organske in suhe snovi, • omogoÄ?a 30 % veÄ? pridelka, • aktivira mikroorganizme za tvorbo humusa v tleh, • pridelki so boljĹĄe kakovosti: z veÄ? vlaknin, antioksidantov, vitaminov in mineralov.

NAJBOLJ PRODAJAN IZDELEK PO PRODAJNI ANALIZI NAJVEÄŒJEGA DIY TRGOVCA V SLOVENIJI Vrtnarite skupaj z nami. BrezplaÄ?ni strokovni nasveti na 080 81 22, v Klubu Gaia in na aplikaciji NarediVrt.si | UNICHEM.si

zemljo spravimo v Ĺželjeno ÂťrahlostÂŤ. ZaÄ?nemo spomladi z dodajanjem kamninske moke Plantella Biovit, ki vsebuje minerala bentonit in zeolit, v koliÄ?ini 10 kg/30 m2. Sredstvo potresemo

po vrhu zemlje in z lopato ali vilami zmeĹĄamo z vrhnjo plastjo, do globine najveÄ? 20–25 cm. đ&#x;”˛

Vanes Husić, strokovnjak agronom Kluba Gaia

Kako si s sodobnimi storitvami olajĹĄamo vsakdan Ko razmiĹĄljamo o tem, katera dejavnost je z razvojem pustila velik peÄ?at na vsakodnevnem Ĺživljenju, veÄ?ini od nas verjetno prve na misel pridejo telekomunikacije. Morda se nam tudi zdi, da se v bankah ni kaj dosti spremenilo.

Vendar pa sta tehnologija in posluh za potrebe strank ustvarila ĹĄtevilne izboljĹĄave in danaĹĄnja izkuĹĄnja poslovanja z banko je popolnoma drugaÄ?na kot pred leti.

Ena takih so gotovo najsodobnejĹĄe plaÄ?ilne kartice. Debele denarnice s sveĹžnjem bankovcev in kovancev so namreÄ? preteklost.

Ni nam veÄ? treba skrbeti za to, da imamo pri sebi dovolj gotovine za plaÄ?evanje obveznosti.

S pojavom plaÄ?ilnih kartic je namreÄ? tudi plaÄ?evanje doĹživelo pravo revolucijo – od plaÄ?ilnih kartic z magnetnimi trakovi, prek kartic s Ä?ipom do brezstiÄ?nih kartic. ÂťPlaÄ?evanje z brezstiÄ?nimi karticami je postalo samoumevno, z njimi pa lahko plaÄ?ujemo skoraj povsod – hitro, preprosto in varno – kartico le prislonimo k plaÄ?ilnemu terminalu in pri veÄ?jih nakupih plaÄ?ilo potrdimo z vnosom ĹĄtevilke PIN,ÂŤ pojasnjuje Mojca Vozelj.

Gotovine tako praktiÄ?no skoraj ne potrebujemo veÄ?, ko pa jo, je ta zaradi ĹĄiroke mreĹže bankoma-

Mojca Vozelj, vodja NLB Poslovalnice Rudarska

tov vedno na dosegu roke. Tudi bankomati se posodabljajo in postajajo prijaznejĹĄi. ÂťNajsodobnejĹĄi brezstiÄ?ni bankomati omogoÄ?ajo dvige z brezstiÄ?nimi karticami. So hitri, priroÄ?ni in varnejĹĄi, saj kartico k bankomatu le prislonimo, zato smo lahko brez strahu pred t. i. skimmingom kot tudi brez strahu pred tem, da bi nam bankomat ÂťpoĹžrlÂŤ kartico,ÂŤ ĹĄe zakljuÄ?uje sogovornica in vas vabi v NLB Poslovalnico Rudarska v Velenju.

Propagandno sporoÄ?ilo

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

ZELENA PRILOGA

28. februarja 2019

Na kaj pazimo pri rezi Z zimsko rezjo sadnega drevja zaÄ?nemo Ĺže februarja in nadaljujemo marca, takrat so rastline v mirovanju

Z zimsko rezjo ohranjamo ravnoteĹžje med bujnostjo in rodnostjo sadnih rastlin. Vedno reĹžemo, ko ni zmrzali. V nasprotnem primeru rane hitro popokajo, kar pomeni veÄ?jo moĹžnost za okuĹžbo z boleznijo. Pomembno je tudi sploĹĄno vreme, saj naj bo po rezi vsaj tri dni suho. Idealno je, Ä?e rez sadja kombiniramo z zimskim ĹĄkropljenjem. Tako z bakrovim sredstvom Bio Plantella Cuprovin 50 razkuĹžimo rane in obenem uniÄ?imo morebitne klice po celem drevesu. Ĺ kropimo dvakrat, prviÄ? v zaÄ?etku brstenja in drugiÄ? Ä?ez 7 do 14 dni. Celotno rastlino dobro omoÄ?imo. ÄŒe imamo zelo visoko rastlino, poĹĄkropimo vsaj spodnjo polovico ali najmanj spodnjo tretjino kroĹĄnje, saj je tam najveÄ? bolezni. V Ä?asu ĹĄkropljenja moramo paziti na zunanjo temperaturo, ki naj bo nad 5 °C ob samem ĹĄkropljenju in ĹĄe 5 ur potem. V Ä?asu ĹĄkropljenja naj bo brezvetrje in brez moÄ?nega sonca, saj se drugaÄ?e sredstvo posuĹĄi in ni nobenega uÄ?inka. Zadnje ĹĄkropljenje lahko opravimo le do faze miĹĄjega uĹĄesca, kasnejĹĄa ĹĄkropljenja uniÄ?ijo popke. Nato je zelo pametno veÄ?je rane od 2 cm zaĹĄÄ?ititi s cepilno smolo Bio Plantella Arbosan. đ&#x;”˛ Vanes Husić, strokovnjak agronom Kluba Gaia

Partizanska 2, Velenje | www.zeleznina.si | info@zeleznina.si | 03 898 23 50

VRTNO ORODJE S pomladjo se priÄ?ne delo na vrtu, v sadovnjaku in gozdu. Ĺ˝eleznina Hudovernik vam s svojo ponudbo vrtnega orodja in zaĹĄÄ?itnih sredstev olajĹĄa delo. Sedaj je odliÄ?na izbira ĹĄkarij za obrezovanje, Ĺžagic in ostalega roÄ?nega orodja po ugodnih cenah.

NOVO v ponudbi: namakalni sistemi za balkonsko cvetje in gredice!

Naj naÄ?rtovanje poroke postane vajino skupno doĹživetje PridruĹžita se nam na 4. PoroÄ?nem sejmu v Velenju in ÂťOKUSITA DAÂŤ

Poleg ostale znane ponudbe novost: ÄŒISTILA DELEO z levjo moÄ?jo – v 2 minutah ODMAĹ I tudi zelo zamaĹĄene odtoke!

Zelo primerno za ťole, vrtce, industrijo kot tudi za gospodinjstva - le v Železnini Hudovernik!

Za ureditev vaĹĄega doma: bogata izbira kopalniĹĄkih blokov (po akcijskih cenah), keramike, sanitarne opreme, pip. MoĹžen 3D izris kopalnice in ĹĄe in ĹĄe ‌ Ĺ˝eleznina Hudovernik Vas priÄ?akuje – postreĹžemo z nasmehom!

Na sejmu bosta naĹĄla vse za vajin popoln najlepĹĄi dan.

Pridita v soboto, 9. marca 2019, med 10. in 19. uro v Ä?udovito Vilo Bianca. Vstop je prost.

Nagradna kriĹžanka Eurofins ERICo Eurofins ERICo Velenje, d. o. o.

KoroĹĄka 58, Velenje Tel.: 03/ 898 19 30 https://www.eurofins.si

One stop shop Eurofins ERICo Slovenija Trg in razmere na trgu se hitro spreminjajo in zato je pomembno, da vsak laboratorij sledi trendom in prepozna v kljuÄ?nih trenutkih priloĹžnost za razvoj ter nadgradnjo. Tako smo naravnani tudi v podjetju Eurofins ERICo Slovenija, saj vedno stremimo k izboljĹĄavam in prednosti pred konkurenco. Med naĹĄe zadnje najveÄ?je doseĹžke ĹĄtejemo nadgradnjo ISO standarda, saj smo prvi v Sloveniji pridobili ISO 17025:2017. To je le ĹĄe dokaz veÄ?, da je Eurofins ERICo Slovenija podjetje z vrhunskimi strokovnjaki.

Poleg nadgradnje standarda je skupina Eurofins v lanskem letu ponovno zabeleĹžila rekordno rast. V letu 2018 je Eurofins pod okrilje svoje znamke vzel ĹĄe dodatnih 200 laboratorijev, kar pomeni okoli 10.000 delovnih mest. S tem smo dodatno utrdili primat kot vodilnega ponudnika za analitiko hrane in krme, agronomije, produktnega testiranja, farmacije, kliniÄ?ne diagnostike, raziskav in razvoja, farmacije, genomike, testiranja materialov in forenzike.

ReĹĄeno izrezano geslo poĹĄljite najkasneje do 11. marca 2019 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka Eurofins ERICoÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (analizo vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti).

Cesta na Lepo njivo 10, Mozirje T: 03 839 02 20, 03 583 10 17

Nov delovni Ä?as v ambulanti za male Ĺživali Ponedeljek, sreda, petek: 7. – 15. ure Torek, Ä?etrtek: 10. – 18. ure Za posege v ambulanti se je potrebno predhodno naroÄ?iti, 03 / 839 02 20.

Za nujne primere - 24 ur / dan DeĹžurna ĹĄtevilka: 041 724 972

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

ZELENA PRILOGA

28. februarja 2019

Naredimo dober kompost Da ustvarimo kakovosten kompost, ki bo prispeval k dobri rasti, moramo poznati osnove kompostiranja Kompostiranje pomeni bioloĹĄko razgradnjo organske snovi, ki jo povzroÄ?ijo mikroorganizmi (alge, glive, bakterije ‌) ob prisotnosti kisika. Ker za delovanje in presnavljanje organske mase potrebujejo kisik, je pomembno, da kompostirani material veÄ?krat premeÄ?emo in premeĹĄamo z vilami (lopato) in tako dodamo kisik. Med letom priporoÄ?amo kup premetati vsaj 1-krat meseÄ?no. Kompost ustvarjamo po plasteh, ki

jih nalagamo v sezoni. Pomembno je, da na kompostni kup nalagamo snovi, ki bodo ustvarile zraÄ?nost, zato uporabimo snovi, kot so suha trava, majhni koĹĄÄ?ki lesnih delcev, in tako ustvarimo pore v kompostu za kisik in vodo.

Ker uporabljamo meĹĄane odpadke, ki se kompostirajo razliÄ?no dolgo, za pospeĹĄevanje procesa uporabimo sredstvo Bio Plantella Kompost aktivator, ki ga dodamo 3 pesti/m2 na vsako plast de-

beline 10–15 cm. Primerne organske snovi, ki sodijo na kompost, so: zdravi rastlinski ostanki z vrta vkljuÄ?no z neokuĹženimi listi sadnih in okrasnih rastlin, pokoĹĄena trava, gnoj, na drobno sesekljani deli lesnatih rastlin, slama, Ĺžaganje, zemlja iz korit in rastlinski ostanki iz kuhinje. Nikakor na kompost ne sodijo: blato domaÄ?ih Ĺživali, kuhinjski ostanki hrane (olje, meso ‌), okuĹženo listje in listje oreha, plastificiran papir. đ&#x;”˛ Vanes Husić, strokovnjak agronom Kluba Gaia

KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40 KoĹĄarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

Med 27.2. in 6.3.2019 vam med ostalim nudimo po super cenah: gnojilo Biogrena 25 kg olje za verige Testerol 4 l sirkova metla krma BRO- FIN 30 kg sive zaĹĄÄ?itne rokavice

a Trgovinih n prijaz ljudi

20,90 â‚Ź / vreÄ?a 7,60 â‚Ź / kom 2,39 â‚Ź / kom 13,49 â‚Ź / vreÄ?a 0,59 â‚Ź / par

Sprejemamo naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

AKCIJA NEVARNI BIO

odpadki

ď‚&#x; ÄŒasopisi, revije, zvezki,

knjige, prospekti, katalogi, pisarniĹĄki papir, papirnate nakupovalne vreÄ?ke, kartonska embalaĹža.

PAPIR ď‚&#x; PlastiÄ?na embalaĹža Ĺživil

in pijaÄ? ter Ä?istil in pralnih sredstev, ď‚&#x; kovinska embalaĹža Ĺživil in pijaÄ?, ď‚&#x; tetrapaki, plastiÄ?ni lonÄ?ki in vreÄ?ke.

Vse leto se trudimo skrbeti tako za naĹĄe Ĺživali kot za pridelovalne povrĹĄine. A vendarle prvi topli sonÄ?ni Ĺžarki, ko zadiĹĄi po pomladi, v nas prebudijo nemir in Ĺželjo, da se vse skupaj znova priÄ?ne. Ti dnevi so letos Ĺže priĹĄli in nas vse bolj navdajajo z razmiĹĄljanjem, s Ä?im bomo obogatili in pognojili zemljo, kaj in kdaj bomo sejali in sadili, bodisi v rastlinjake ali na prosto. Vedno znova pa se nam poraja vpraĹĄanje, kje bomo vse to kupili.

Na slednje imamo odgovor: v Trgovini KoĹĄarica se vse to dobi na enem mestu! V naĹĄih trgovinah smo celo leto bogato zaloĹženi s krmnimi Ĺžiti (jeÄ?men, pĹĄenica, koruza, oves), krmili in kr-

V kantico damo biorazgradljive ali papirnate vreÄ?ke in tako jo imamo vedno pri roki.

mnimi meĹĄanicami (Jata Emona, za vse domaÄ?e Ĺživali).

Kadarkoli v letu imate moĹžnost naroÄ?ila enodnevnih belih piĹĄÄ?ancev, enodnevnih jarÄ?k, pa tudi kokoĹĄi nesnic, ki so tik pred nesnostjo.

V naĹĄih povrĹĄinsko malih trgovinah prijaznih ljudi se leto za letom v tem obdobju za vas nadvse potrudimo in pripravimo ĹĄiroko izbiro semen in vrtnin razliÄ?nih ponudnikov (Semenarna Ljubljana, Royal Seeds, Dotto, Roko ‌). Pestra in skrbno izbrana izbira velja tudi za semenski krompir, jara Ĺžita, koruzo, trave, sadno drevje, sadike vrtnin, diĹĄavnic in roĹž. Za semena in sadike pripravljamo namenske

substrate za setev in presajanje, pa tudi razliÄ?ne vrste zemlje, primerne za ĹĄirĹĄo uporabo.

Ponudbo v trgovini bogatimo s ĹĄiroko izbiro organskih in mineralnih gnojil ter vsem potrebnim roÄ?nim orodjem, skratka z vsem, kar vam bo zagotovilo boljĹĄi, lepĹĄi in bolj zdrav pridelek.

ObiĹĄÄ?ite nas in z veseljem vam bomo svetovali po najboljĹĄih moÄ?eh, da preĹženemo ta (pred) pomladni nemir. Na koncu se bomo z vami veselili naĹĄih in vaĹĄih uspehov.

PriÄ?akuje vas trgovina KoĹĄarica, trgovina prijaznih ljudi! đ&#x;”˛

mag. Nives PirmanĹĄek, KoĹĄarica Pesje

Brez dodanega sladkorja in sladil*

Ĺ aleĹĄka dolina in Zgornja Savinjska dolina: MAJ IN SEPTEMBER

Nagrada InĹĄtituta za nutricionistiko za inovativnost v skupini jogurtov.

ď‚&#x; Steklena embalaĹža

Ĺživil in pijaÄ?,

ď‚&#x; steklena embalaĹža

zdravil in kozmetike, ď‚&#x; kozarci vloĹženih Ĺživil.

STEKLO EkoloĹĄki PLASTIKA in KOVINA

do�a ��i��k�em balaŞo pomembno: ite. izpraznite in stisn

Za obÄ?ane je v zbirnih centrih moĹžna predaja odpadkov ob poloĹžnici in osebnem dokumentu osebe, ki je nosilec poloĹžnice oz. njenega oĹžjega druĹžinskega Ä?lana. NaroÄ?ilo odvoza kosovnih odpadkov poteka na naroÄ?ilnico od 15.3. do 30.10.2019. MoĹžno je oddati do 2mďż˝ kosovnih odpadkov brezplaÄ?no. V primeru veÄ?jih koliÄ?in kosovnih odpadkov oz. selitve ali obnove stanovanja lahko gospodinjstvo naroÄ?i keson, za katerega se plaÄ?a dostava in razvrĹĄÄ?anje kosovnih odpadkov. Obrazca sta objavljena na spletni strani www.pup-saubermacher.si Vsi termini akcij so objavljeni v broĹĄuri Pravilni ravnanje z odpadki oz. surovinami in embalaĹžo iz gospodinjstev v letu 2019.

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

KoroĹĄka cesta 46, Velenje 03 896 87 11 in 896 87 19 www.pup-saubermacher.si

Pomladni nemir ‌

* Naravno prisoten sladkor

Prvi slovenski proizvajalec s certifikatom ÂťPridelano/proizvedeno Brez GSOÂŤ.

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

ZELENA PRILOGA

15.

ALTERMED

18.

POROKA

28. februarja 2019

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE

42.

APISLOVENIJA

041 813 949

VSE NA ENEM MESTU ZA VRTIÄŒKARJE SEMENSKI KROMPIR

kvaliteta: ELITA in SUPERELITA

24.

FLORA

4.

KULINART

Velika izbira, preko 40 razliÄ?nih sort, razliÄ?nih pakiranj!

Adora, Agria, Alouette, Arrow, Carlingford, Colomba, Costance, Desiree, Erika, Evora, Kenneec, Kis-Sora, Kis-Krka, Kis-Kokra, Kis-Slavnik, Kresnik, La Strada, Manitou, Marabel, Maris Bard, Monte Carlo, Mozart, Primura, Romano, Sante...

4.

FESTIVAL KAVE SLOVENIJA

Pomlad na celjskem sejmu 15. marca se na Celjskem sejmu zaÄ?ne pomlad. Vrata bodo odprli tradicionalni marÄ?ni sejmi: v petek 15. marca se bodo prebudili sejmi Altermed, Flora, Kulinart in Festival kave Slovenija, dan kasneje se jim bosta pridruĹžila ĹĄe sejem Poroka in ApiSlovenija. Pomlad bodo pozdravljali vse do nedelje, 17. marca, z eno vstopnico pa si boste lahko ogledali vse hkrati.

ALTERMED bo letos postregel z velikim ĹĄtevilom predavanj, izobraĹževanj in izdelkov na temo boleÄ?ine. Kako se je lotiti na naraven naÄ?in, z zeliĹĄÄ?i, prehrano in Ĺživljenjskim slogom.

Na sejmu FLORA boste ljubitelji vrtiÄ?kov in zelenja ponovno naĹĄli najboljĹĄa ekoloĹĄka semena, zeliĹĄÄ?a, sadno in okrasno drevje in ostalo, kar sodi na vrt,

spremljajoÄ?i program predavanj in delavnic pa bo v znamenju samooskrbe, domaÄ?e pridelave, visokih gred in urbanega vrtnarjenja.

KULINART bo v dvorani E zdruĹžil ponudbo sladic, suhomesnatih izdelkov, olj, sirov, testenin, vin, piva in Ä?ili proizvodov, obiskovalci bodo lahko degustirali najrazliÄ?nejĹĄe pijaÄ?e ter prisluhnili predavanjem v organizaciji DruĹĄtva za celiakijo ali dobili napotke vrhunskega mojstra sladic.

4. FESTIVAL KAVE SLOVENIJA bo dvorano C spremenil v najveÄ?jo kavarno pri nas, v kateri bodo vse zase naĹĄli ljubitelji kave, pa tudi tisti, ki se s kavo ukvarjajo profesionalno. PreizkuĹĄanje kav iz vsega sveta, razliÄ?ni naÄ?ini priprave, novosti ter vsi pripomoÄ?ki za pripravo kave

Sejem POROKA bo ponudil vse poroÄ?ne novosti in trende. BodoÄ?i mladoporoÄ?enci se lahko na spletni strani www. ce-sejem.si registrirate in dobite kupon, s katerim lahko sejem Poroka obiĹĄÄ?ete brezplaÄ?no.

APISLOVENIJA – 42. najveÄ?je sreÄ?anje Ä?ebelarjev. Poleg mednarodne prodajne razstave Ä?ebelarske opreme in pripomoÄ?kov z veÄ? kot 75 razstavljalci bo postregel s ĹĄtevilnimi strokovnimi predavanji.

AL I TY AND

IN

PrivoĹĄÄ?ite si zanesljive ter cenovno ugodne Ä?istilne naprave in sisteme za uporabo deĹževnice

N

O

TIO

N • 50 YE A

VA

RS

QU

N OF

O

RS

VA

TIO

• 50 Y EA

QU

AL I TY AND

IN

N

ÄŒistilna naprava One2clean Inovativna Ä?istilna naprava nemĹĄke kakovosti, ki poskrbi za druĹžinski proraÄ?un in okolje.

Visok uÄ?inek Ä?iĹĄÄ?enja, v rezervoarju ni elektriÄ?nih komponent. Praznjenje le enkrat na tri leta, nizka poraba energije in minimalno vzdrĹževanje.

Rezervoar je povozen.

DeĹževnica Z uporabo deĹževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode. In denarja. PriporoÄ?amo vam uporabo brezplaÄ?ne deĹževnice za pranje avtomobila, splakovanje WC-ja, pranje perila in zalivanje vrta.

Ponikalni sistemi Ponikalni sistemi so uÄ?inkoviti, lahki ter omogoÄ?ajo enostavno montaĹžo. Cenovno so postali zelo dostopni.

Mozart A35/55, 25 kg srednje pozna sorta, odliÄ?na za ozimnico!

Pohitite, zaradi ugodnih vremenskih razmer je prodajav polnem teku!

PreÄ?rpalni jaĹĄek ReĹĄitev za situacije, ko je objekt pod nivojem kanalizacijskega omreĹžja.

Armex Armature d.o.o., IvanÄ?na Gorica info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70, 051 652 192

www.cistilnenaprave-dezevnica.si

samo 329 â‚Ź

AKCIJA!

SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN Frutapon, bakreni pripravki ...

ÄŒebulÄ?ek hol.

Rumen, 500 g

1,40 â‚Ź 1,20 â‚Ź

ÄŒEBULÄŒEK:

AKCIJA!

biopost, bogatin, gardin, bioorganik, organo AKCIJA! GNOJILO ORGANIC ECO 12,50 â‚Ź 10,49 â‚Ź

đ&#x;”˛

Ĺže od 0,60 â‚Ź

Jablana (Elstar, Braeburn, CarjeviÄ?, Fuji, Gala, Jonathan, Kanadka, MoĹĄancelj, Ontario, Zlata parmena ...

Aprimira, breskev, Ä?eĹĄnja, figa, hruĹĄka, kutina, marelica, nektarina, sliva, viĹĄnja ...

Aronija, borovnica, kosmulja, malina, ribez, robida.

MINERALNA IN ORGANSKA GNOJILA

Razstavljalce in natanÄ?en program prireditev si oglejte na www.ce-sejem.si .

SEMENA

VRTNIN, CVETLIC IN ZELIĹ ÄŒ!!!

motike, lopate - ''ĹĄtiharice'', vilaste lopate, grablje, srpi...

PREKOPALNIK LA ZAPPA B&S450

SADNO DREVJE IN JAGODIÄŒEVJE

doma ali v gostinskem lokalu.

VARÄŒUJTE Z VODO, ENERGIJO IN DENARJEM, NE S KAKOVOSTJO IN ODGOVORNOSTJO DO NARAVE. OF

37,10 â‚Ź 34,90 â‚Ź

VELIKA IZBIRA VRTNEGA ORODJA

ZEMLJA CVETAL ZA SAJENJE, 50 l Zagotavlja: ustrezno zraÄ?nost, dobro zadrĹževanje vode in hranil, odliÄ?no rast in razvoj 6,99 â‚Ź rastlin.

belokranjka, ptujski, rdeÄ?i red baron, rosanna, sturon ...

ÄŒESEN:

jari (beli, rdeÄ?), ptujski ...

Ĺ ALOTKA:

rdeÄ?a red sun, rumena golden ...

Kako izbrati ustrezno Ä?istilno napravo?

Izbira Ä?istilne naprave ni enostavna, posebej, Ä?e upoĹĄtevamo vrsto kriterijev, kot so zanesljivost delovanja, dolga Ĺživljenjska doba in nizki stroĹĄki obratovanja in vzdrĹževanja. ÄŒeprav se zdi Ä?istilna naprava relativno enostaven sistem, pa vendarle dobro deluje ĹĄele takrat, ko je ustrezno vgrajena in vzdrĹževana. To pa pod Ä?rto pomeni tudi to, da jo je dobro iskati pri specializiranih podjetjih in ne grosistih. Poznavalec Ä?istilnih naprav se bo pohvalil s preverljivimi referencami, nudil kakovostno svetovanje, imel bo tudi vzdrĹževalno sluĹžbo. Zadnja je lahko celo najbolj pomemben dejavnik nakupa, saj se tako kupec izogne morebitnim neprijetnim preseneÄ?enjem, ko ob nepredvidenem dogodku ostane sam s svojim problemom (Ĺžal se to v praksi dogaja pogosteje, kot bi si Ĺželeli). Kupec Ä?istilne naprave se mora vsaj okvirno spoznati z naÄ?inom njenega delovanja in kljuÄ?nimi sestavnimi deli. V praksi velja, da so bolj enostavne izvedbe Ä?istilnih naprav pravi recept za zadovoljstvo strank. Izdelek z manj sestavnimi deli, posebej, Ä?e so ti izdelani iz kakovostnih materialov, ki mu zagotavljajo dolgo Ĺživljenjsko dobo, se bo manj kvaril.

Dokumentacija je pomembna Prodajalec Ä?istilne naprave mora kupcu zagotoviti in predati dokumentacijo, ki potrjuje kakovost in zanesljivost izdelka. Kot kupec od prodajalca vedno zahtevajte certi-

fikate o stabilnosti in vodotesnosti ter izjavo o garancijski dobi – tako za rezervoar kot tudi za elektriÄ?ne dele.

Ne pozabite na ponikalni sistem Po namestitvi Ä?istilne naprave lahko ponikalni sistem uredite tudi sami. OÄ?iĹĄÄ?ena odpadna voda iz Ä?istilne naprave preko ponikalnih tunelov ali koĹĄev poÄ?asi prehaja v tla in tako zakljuÄ?i vodni krog, katerega del smo tudi porabniki pitne vode.

Razvajanje vrta in gospodinjstva z deĹževnico Zbiranje in raba deĹževnice prispeva k veÄ?jemu zadovoljstvu ljudi in narave. Lovljenje deĹževnice je odliÄ?en naÄ?in, kako premostiti daljĹĄa suĹĄna obdobja, pa tudi kako dosegati znatno niĹžje raÄ?une za vodo. VeÄ?ina ljudi meni, da je deĹževnica primerna le za zalivanje poljĹĄÄ?in in vrtnih rastlin, a lahko njeno rabo izkoristimo tudi v gospodinjstvu.

Za namakanje vrtov zadostuje Ĺže enostavna in cenovno ugodna reĹĄitev. Rezervoar za deĹževnico je lahko zunanji ali podzemni, pri Ä?emer se zaradi Ĺželje po hladnejĹĄi vodi, v kateri se hitro ne razvijajo bakterije, priporoÄ?a vkopavanje rezervoarja – zemlja ga namreÄ? ĹĄÄ?iti pred svetlobo in poviĹĄano toploto.

Temperatura vode iz rezervoarja celo leto tipiÄ?no dosega med 8 do 12 °C. Zaradi teme in nizke tempe-

rature se ne morejo tvoriti alge in mikroorganizmi.

DeĹževnico lahko uporabite za zalivanje Ä?esarkoli. Ker velja za t. i. mehko vodo, saj ne vsebuje apnenca, ima v primerjavi s trdo vodovodno vodo vrsto prednosti. Lahko jo lahko uporabimo za pranje perila, kjer prihranimo denar ĹĄe na raÄ?un tega, da ne potrebujemo veÄ? mehÄ?alca in sredstva za odstranjevanje vodnega kamna. ÄŒe se spraĹĄujete, koliko lahko prihranimo z uporabo deĹževnice?

Tudi do 50 % stroĹĄka pitne vode.

Koliko vas stane pitna voda? Preverite na poloĹžnici. V desetih letih to sploh ni tako malo, kajne? đ&#x;”˛

Inovativnost pri razvoju Ä?istilnih naprav Zadnji doseĹžek nemĹĄkega podjetja Graf pri razvoju sistemov za Ä?iĹĄÄ?enje odpadnih voda je inovativna Ä?istilna naprava one2clean, ki za proizvodnjo Ä?iste vode potrebuje le tri korake, vsa obdelava odpadne vode pa poteka v eni sami komori. ÄŒistilna naprava one2clean nima nepotrebnih dodatkov, zato je zelo zanesljiva. V odpadni vodi namreÄ? nima gibljivih mehanskih delov, Ä?rpalk in drugih elektriÄ?nih komponent, zato se lahko pohvali z zelo dolgimi intervali praznjenja, minimalnimi stroĹĄki vzdrĹževanja in minimalna poraba energije.

One2clean Ĺže izpolnjuje jutriĹĄnje zahteve – Ä?iĹĄÄ?enje odpadnih voda z do 99-odstotno uÄ?inkovitostjo zagotavlja visoko varnost naloĹžbe, tudi Ä?e bodo zakonske zahteve stroĹžje.

1 PE Albin 2 SO Janja 3 NE Marin 4 PO Kazimir Pustni torek 5 TO Janez 6 SR Nika 17.03 7 ČE Tomaž 8 PE Janez 9 SO Frančiška 10 NE 40 mučencev 11 PO Krištof 12 TO Gregor 13 SR Kristina 14 ČE Matilda 11.26 15 PE Klemen 16 SO Hilarij 17 NE Jerica 18 PO Edvard 19 TO Jožef 20 SR Srečko 21 ČE Benedikt02.42 22 PE Vasilij 23 SO Jože 24 NE Gabrijel 25 PO Minka 26 TO Maksima 27 SR Rupert 28 ČE Janez 05.09 29 PE Ciril 30 SO Bogo 31 NE Benjamin

Marec

02.45

15.07

07.06

03.16

02.27

02.41

01.56

22.49

16.47

08.09

21.27

09.10

20.06

16.47 1 PO Hugo 2 TO Franc 3 SR Ljuba 04.56 4 ČE Izidor 5 PE Vinko 10.50 15.06 6 SO Vilijem 7 NE Darko 23.15 8 PO Albert 9 TO Tomaž 10 SR Mehtilda 05.31 11 ČE Leon 12 PE Lazar 21.05 09.50 13 SO Ida 14 NE Valerij 12.13 15 PO Helena 16 TO Bernarda 13.21 17 SR Rudi 18 ČE Konrad 19 PE Leon 13.12 14.40 20 SO Neža Velika noč 21 NE Simeon 17.59 Velikonočni ponedeljek 22 PO Leonida 23 TO Vojko 00.49 24 SR Jurij 25 ČE Marko 26 PE Marcelin 11.27 Dan upora 27 SO Jaroslav 00.18 28 NE Pavel 00.11 29 PO Robert 30 TO Katarina

April

Praznik dela

1 SR Jože 2 ČE Boris 3 PE Aleksan.

4 SO Cveto 5 NE Angel 00.45 6 PO Janez 7 TO Stanislav 8 SR Viktor 9 ČE Gregor 10 PE Izidor 11 SO Žiga 12 NE Pankracij 03.12 13 PO Servacij 14 TO Bonifacij 15 SR Zofka 16 ČE Janez 17 PE Jošt 18 SO Erik 23.11 19 NE Ivo 20 PO Bernard 21 TO Feliks 22 SR Milan 23 ČE Željko 24 PE Suzana 25 SO Gregor 26 NE Zdenko 18.33 27 PO Janez 28 TO Avguštin 29 SR Magdalena 30 ČE Ivana 31 PE Angela

Maj

06.42

20.31

08.07

19.49

09.56

03.20

23.25

20.50

18.21

15.13

11.06

05.39

22.17

12.23

1 SO Fortunat 2 NE Erazem 3 PO Pavla 12.01 4 TO Franc 5 SR Valerija 6 ČE Norbert 7 PE Robert 8 SO Medard 9 NE Primož 10 PO Marjeta 07.59 11 TO Srečko 12 SR Janez 13 ČE Anton 14 PE Vasilij 15 SO Vid 16 NE Beno 17 PO Dolfe 10.30 18 TO Marko 19 SR Julijana 20 ČE Silverij 21 PE Alojz 22 SO Ahac 23 NE Kresnica 24 PO Janez Dan državnosti 25 TO Hinko 11.46 26 SR Stojan 27 ČE Ema 28 PE Hotimir 29 SO Peter in Pavel 30 NE Emilija

Junij

23.08

15.31

04.37

16.01

04.00

18.13

11.02

06.02

02.28

23.44

21.15

18.16

13.47

Legenda

1 PO Bogoslav 2 TO Marija 21.16 3 SR Irenej 4 ČE Urh 5 PE Anton 6 SO Bogomila 7 NE Ciril in Metod 8 PO Špela 9 TO Veronika 12.54 10 SR Ljubica 11 ČE Olga 12 PE Mohor 13 SO Evgen 14 NE Franc 15 PO Vladimir 16 TO Marija 23.38 17 SR Aleš 18 ČE Miroslav 19 PE Vincenc 20 SO Marjeta 21 NE Danilo 22 PO Majda 23 TO Branislav 24 SR Kristina 25 ČE Jakob 03.17 26 PE Ana 27 SO Sergij 28 NE Zmago 29 PO Marta 30 TO Peter 31 SR Ignac

Julij

15.18

13.30

08.28

23.42

12.02

23.18

11.18

01.04

17.04

11.28

08.06

06.25

05.19

03.23

cvetnice

lunin mrk

sončev mrk

listnate rastline

1 ČE Peter 05.12 15.20 2 PE Alfonz 3 SO Lidija 4 NE Dominik 15.30 5 PO Marija 17.31 6 TO Ljubo 7 SR Kajetan 19.30 22.34 8 ČE Miran 9 PE Janez 10 SO Lovrenc 06.49 11 NE Suzana 12 PO Klara 17.35 13 TO Lilijana 14 SR Demetrij Marijino vneb.

15 ČE Marija 14.29 05.49 16 PE Rok 17 SO Pavel 18.32 18 NE Helena 19 PO Ljudevit 20 TO Bernard 06.36 21 SR Ivana 22 ČE Timotej 23 PE Filip 16.55 16.33 24 SO Jernej 23.05 25 NE Ludvik 26 PO Viktor 27 TO Jože 28 SR Avguštin 01.53 29 ČE Janez 30 PE Roza 12.37 01.57 31 SO Rajko

Avgust

plodovke

01.07 1 NE Tilen 2 PO Štefan 01.34 3 TO Dora 4 SR Zalka 05.07 5 ČE Lovrenc 6 PE Zaharija 05.10 12.37 7 SO Marko 8 NE Marija 23.23 9 PO Peter 10 TO Nikolaj 11 SR Milan 11.51 12 ČE Gvido 13 PE Filip 14 SO Rasto 06.32 15 NE Nikodem 00.32 16 PO Ljudmila 17 TO Frančiška 12.30 18 SR Irena 22.57 19 ČE Suzana 20 PE Svetlana 21 SO Matej 22 NE Mavricij 04.40 06.49 23 PO Slavojko 11.19 24 TO Nada 25 SR Gojmir 12.36 26 ČE Justina 27 PE Kozma, Damjan 28 SO Venčeslav 20.26 12.02 29 NE Mihael 11.41 30 PO Sonja

September

korenovke

22.58

21.29

22.19

21.29

18.28

12.42

04.29

18.23

06.45

18.05

05.42

19.43

13.44

neugodni dnevi

1 TO Julija 2 SR Bogumil 3 ČE Terezija 4 PE Frančišek 5 SO Marcel 18.46 6 NE Vera 7 PO Marko 8 TO Brigita 9 SR Abraham 10 ČE Danijel 11 PE Milan 12 SO Maks 13 NE Edvard 23.07 14 PO Veselko 15 TO Terezija 16 SR Jadviga 17 ČE Marjeta 18 PE Luka 19 SO Etbin 20 NE Irena 21 PO Urška 14.39 22 TO Vendelin 23 SR Severin 24 ČE Rafael 25 PE Darija 26 SO Lucijan 27 NE Sabina 28 PO Simon 04.38 29 TO Ida 30 SR Marcel Dan reformacije 31 ČE Bolfenk

Oktober

prvi krajec

03.38 1 PE Vsi sveti 2 SO Dušanka 12.19 3 NE Silva 4 PO Drago 11.22 5 TO Zahar 00.07 6 SR Lenart 7 ČE Engelbert 8 PE Bogomir 12.48 9 SO Teodor 10 NE Andrej 00.17 11 PO Martin 12 TO Emil 14.34 13 SR Stanislav 09.45 14 ČE Nikolaj 17.14 15 PE Polde 16 SO Jerica 22.56 17 NE Gregor 18 PO Roman 19 TO Elizabeta 22.10 02.54 20 SR Srečko 21 ČE Marija 05.19 22 PE Cilka 23 SO Klemen 06.58 24 NE Janez 25 PO Katarina 26 TO Konrad 16.05 09.10 27 SR Vigil 13.32 28 ČE Jakob 29 PE Radivoj 21.13 30 SO Andrej

Dan spomina na mrtve

November

zadnji krajec

mlaj

1 NE Marijan 2 PO Blanka 3 TO Franc 4 SR Barbara 07.58 5 ČE Savo 6 PE Miklavž 7 SO Ambrož 8 NE Marija 9 PO Valerija 10 TO Smiljan 11 SR Danijel 12 ČE Aljoša 06.12 13 PE Lucija 14 SO Dušan 15 NE Kristina 16 PO Albina 17 TO Lazar 18 SR Teo 19 ČE Urban 05.56 20 PE Julij 21 SO Tomaž 22 NE Mitja 23 PO Viktorija 24 TO Eva Božič 25 SR Božič Dan samostojnosti 26 ČE Štefan 27 PE Janez 28 SO Živko 29 NE David 30 PO Evgen 31 TO Silvester

son. mrk

ščip

16.41

06.20

06.13

22.45

17.34

13.57

11.04

08.15

04.55

00.22

17.46

08.29

20.44

08.10

December

Koledar biološkega vrtnarjenja 2019

Naš čas, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 19

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

PrepriÄ?ljiva zmaga Gorenja nad Loko

ToÄ?a golov v DomĹžalah Rudarju po katastrofalnih napakah obrambe domaÄ?i nasuli v mreĹžo kar pol ducata Ĺžog - Zmagali so s 6 : 2

Po porazu s prvaki so rokometaĹĄi Gorenja nanizali tri zmage zapored – V 19. krogu gostili Ĺ kofjeloÄ?ane in jih premagali prepriÄ?ljivo z 32 : 23 V prvem polÄ?asu je bilo v igri domaÄ?ih precej napak, tudi v obrambi niso bili dovolj trdni in nikakor si niso mogli priigrati obÄ?utnejĹĄe razlike. Zanimivo pa je, da so zadevali tudi, ko so imeli na parketu igralca manj.

Razmeroma zgodaj, Ĺže prvih desetih minutah, sta morala na klop Darko StojniÄ? in Nikola Ĺ peliÄ?, kljub temu pa jih je Matic Verdinek v 11. minuti popeljal do prvega in edinega vodstva s ĹĄtirimi goli razlike (9 : 5) v tem delu igre. Nato je pri gostih zablestel vratar JoĹĄt JuriÄ?an, ki je v treh domaÄ?ih napadih izvrstno posredoval. Njegovi soigralci so bili nato nezmotljivi in po dobrih dvajsetih minutah igre so se domaÄ?im pribliĹžali le na gol zaostanka (11 : 12) in imeli celo priloĹžnost za izenaÄ?enje. Toda v pravem trenutku se je prebudil doma-

Ä?i prvi vratar Emir Taletović, in to priloĹžnost prepreÄ?il. Na odmor sta ekipi odĹĄli z rezultatom 17 : 14.

V nadaljevanju gostje niso bili dorasel nasprotnik domaÄ?im.

Ob vse boljťih Taletovićevih

obrambah se je izkazal kapetan David MiklavÄ?iÄ?, ki je bil s sedmimi goli skupaj z Verdinekom (7 golov) najboljĹĄi strelec tekme. Gostje so na zaÄ?etku drugega polÄ?asa prednost domaÄ?ih ĹĄe zniĹžali na dva gola razlike (15 : 17), toda v nadaljnjih ĹĄestih minutah so domaÄ?i zaigrali odliÄ?no v obrambi in po delnem rezultatu 5 : 0 so si do 37. minute priigrali neulovljivo razliko in vodstvo 22 : 15. Proti koncu tekme je trener Zoran JoviÄ?iÄ? dal priloĹžnost tudi mlajĹĄim igralcem oziroma tistim, ki igrajo manj, ti pa so do konca razliko ĹĄe poviĹĄali na +9.

Mitja Verdinek, najboljĹĄi strelec tekme: ÂťNa tako visoko zmago je vsekakor vplivala naĹĄa izkuĹĄenost, res pa je, da smo se borili do zadnje minute. V prvem polÄ?asu nam je ĹĄepala obramba, na zaÄ?etku drugega smo stisnili zo-

DomĹžale – Po dobrih dveh mesecih so ob prvem spomladanskem krogu uĹživali ljubitelji slovenskega prvoligaĹĄkega nogometa. Dobesedno, saj je postregel z oblico zadetkov, v povpreÄ?ju kar pet na tekmo.

NajveÄ?, kar osem, so jih videli gledalci v DomĹžalah, kjer je gostoval velenjski Rudar. DomaÄ?i so zmagali s 6 : 2 in se povzpeli na Ĺželeno tretje mesto, na katerem je prezimoval Aluminij. KidriÄ?ani, ki so bili veliko preseneÄ?enje jeseni, so enako kot VelenjÄ?ani razoÄ?arali v prvi tekmi za prvenstvene toÄ?ke v tem letu. V Kranju jih je Triglav premagal s 3 : 0 in se povzpel na osmo mesto, na predzadnje pa potisnil Rudarje. KidriÄ?ani pa so z enakim ĹĄtevilom toÄ?k, kot jih imajo DomĹžalÄ?ani, Ä?etrti. Zelo uÄ?inkoviti so bili tudi igralci na dvoboju med Celjem in Gorico. S 4 : 3 so zmagali nogometaĹĄi moĹĄtva ob Savinji, Ä?eprav so po ĹĄtirih minutah zaostajali z 0 : 2.

Strelsko zelo razpoloĹženi so bili tudi nogometaĹĄi Olimpije v KrĹĄkem. Zmagali so s 5 : 1. Najmanj zadetkov, po enega v vsaki mreĹži, so videli gledalci na ĹĄtajersko-prekmurskem derbiju, na katterem je pri vodilnem Mariboru gostovala Mura. Na nekaterih dvobojih so bili 'nerazpoloĹženi' tudi sodniki, saj so postregli z nekaj nerazumljivimi odloÄ?itvami.

Velenjski trener Marijan PuĹĄnik je nekoliko presenetil z zaÄ?etno postavo v DomĹžalah. Med vra-

Velenjskim igralkam si tudi proti PtujÄ?ankam ni uspelo priigrati druge zmage. S 26 : 24 so se svoje tretje veselile gostje. Z njo so prednost pred na lestvici ĹĄe vedno zadnjimi tokratnimi nasprotnicami poveÄ?ale na ĹĄtiri toÄ?ke, vendar imajo kar dve tekmi manj od njih. Vmes so (na predzadnjem

tnici je namesto Mateja Radana (prvi vratar Marko Pridigar je poĹĄkodovan) poslal neizkuĹĄenega 18-letnega TomaĹža Stopajnika.

Mladi vratar si bo gotovo svoj krstni nastop zapomnil do konca Ĺživljenja. NajbrĹž niti v sanjah ni priÄ?akoval, da se bo za njegovim hrbtom znaĹĄlo kar pol ducata

Marijan PuĹĄnik

Ĺžog. To najbrĹž velja tudi za novince Marka Stojnića in Rijada Kobiljarja, pa tudi AljaĹža Krefla ozirorma za celotno ekipo Rudarja. Po prvem polÄ?asu tudi ni kazalo, da bodo Rudarji doĹživeli takĹĄen potop ob KamniĹĄki Bistrici. DomaÄ?i so vodili 'samo' z 1 : 0, Ä?eprav so imeli veliko premoÄ?. V okvir vrat so streljali kar ĹĄestkrat, nasprotnik pa samo enkrat. Kljub temu je minimalno vodstvo dovolilo Rudarjem sanjati o rezultatu, podobnem je-

be in igrali odliÄ?no. Hitro smo si ustvarili precejĹĄnjo razliko in jo do konca ĹĄe poveÄ?evali. Upajmo, da bo takĹĄna naĹĄa igra ali ĹĄe boljĹĄa tudi v nadaljevanju.ÂŤ V 20. krogu (jutri, v petek) bodo igralci Gorenja gostovali v Trebnjem pri Trimu, ki je v derbiju tega kroga v gosteh izgubil z movalci KK Rudar so zelo izkaRibico. Dvoboj bo za oboje zelo zali, saj so osvojili kar 11 medalj. pomemben. DomaÄ?i bi si z moHana Pratnemer je bila v karebitno zmago poveÄ?ali moĹžnotah med deklicami do 11 let prsti za uvrstitev v konÄ?nico za prKarate klub Rudar je s svojimi va. Druga mesta so osvojili Lana vaka, gostje pa najmanj ohranili tekmovalci nastopil na velikem Hliťć, kate deklice - 12 let, Lana razliko za vodilnimi Celjani in turnirju v Tuzli (BIH) Valentinovo Hliťć, kata deklice –13 let, Mirdrugimi RibniÄ?ani. open 2019. Na turnirju je nastopi- nes Mulabdić, borbe Ä?lani -75 kg,

Karate

UspeĹĄni v Tuzli

đ&#x;”˛

S. Vovk

lo nekaj veÄ? kot tisoÄ? karateistov iz 7 drĹžav in 97 klubov. Mladi tek-

V tekmi preobratov toÄ?ke gostjam V derbiju 15. kroga ekip z druge polovice lestvice PtujÄ?ankam toÄ?ke v Velenju

28. februarja 2019

no posredovala. Gostje so bile uspeĹĄnejĹĄe, povedle so z 1 : 0 in nato slabih dvajset minut rezultatsko uhajale domaÄ?im, dvakrat celo za tri zadetke. Po njihovem vodstvu s 7 : 4 v 15. minuti pa kot da bi na parket priĹĄla druga domaÄ?a ekipa. Od rok jim je ĹĄlo vse. Ĺ koda le, da so blestele le kratek Ä?as.

Prekosile so same sebe in po neverjetnem delnem rezultatu 6 : 0 (!) povedle z 10 : 7.

Toda – nato so povsem popustile in gostje so po delnem rezultatu 5 : 0 imele za drugi polÄ?as zalogo dveh golov (12 : 10). Tudi v nadaljevanju so domaÄ?a dekleta igrala po sistemu toplo-hladno.

Po zaostanku s 17 : 18 v 46. minuti so dosegle tri gole zapored in vodile z 20 : 18.

Kazalo je, da vendarle ne bodo doĹživele novega poraza. Toda gostje so potrdile veÄ?jo izkuĹĄenost. Ĺ tiri minute pred koncem so spet imele gol prednosti. Slabe tri minute pred koncem je bil rezultat zadnjiÄ? izenaÄ?en mestu) LjubljanÄ?anke.

(23 : 23). Na koncu pa so domaÄ?a dekleta Podobno kot na nekaterih prejĹĄnjih tekmah ostala brez toÄ?ke. Nasprotnice so poskuĹĄale so bila velenjska dekleta tudi tokrat blizu in zaustavljati tudi s tesnim pokrivanjem, venobenem daleÄ? od uspeha. ZaÄ?etek je pripa- dar neuspeĹĄno, saj so prejele tri gole, same del njim in s tem so imele priloĹžnost za prvo pa so bile uspeĹĄne le enkrat. đ&#x;”˛ S. Vovk vodstvo, kar pa se ni zgodilo. Zapravile so napad oziroma je vratarka nasprotnic odliÄ?-

Elena Boťnjić, kate deklice – 11 let oranŞni pas. Tretja mesta pa

senskemu razpletu. Takrat so v 11. krogu prvega dela ob jezeru z goloma Tima Vodeba in Davida KaĹĄnika zmagali z 2 : 1, Ä?eprav so prvi gol na tekmi dosegli gostje. Drugi polÄ?as so tako zaÄ?eli odloÄ?no in v 52. minuti z golom Ĺ˝iga Ĺ kofleka izenaÄ?ili. Pet minut zatem je gostujoÄ?i trener namesto boÄ?nega igralca Davida Hrubika na zelenico poslal napadalca Milana TuÄ?ića, v 59. minuti pa je prvo menjavo opravil tudi domaÄ?i trener. Strelca gola Mateja Podlogarja je zamenjal Slobodan Vuk. Trener Simon RoĹžman je imel sreÄ?no roko, saj je po nekaj sekundah 'rezervist' zadel za 2 : 1. Ta zadetek je najbrĹž nekoliko omajal zaupanje gostov na dober razplet, a ga je v 66. minuti vrnil Ĺ koflek z drugim zadetkom za izenaÄ?enje ponovno dvignil. PriÄ?akovati je bilo, da bodo Rudarji po novem izenaÄ?enju ĹĄe izboljĹĄali raven igre. Zgodilo se je nasprotno. Povsem popustili so, delovali kot razglaĹĄen orkester ter prejeli ĹĄe ĹĄtiri gole.

V 21. krogu bo Rudar (v nedeljo, 3. marca, ob 17.30) na osrednji tekmi moĹĄtev z repa lestvice gostil zadnje KrÄ?ane.

Za domaÄ?ega trenerja Simona RoĹžmana je bil to vsekakor lep uvod v drugi del prvenstva, za Marija PuĹĄnika pa: ÂťZasluĹžena zmaga DomĹžal predvsem zaradi naĹĄih katastrofalnih napak v obrambi; to je bilo neresno. ÄŒaka nas trdo delo.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Nemanja ToÄ?aković borbe mladinci -76 kg, Ajdin Sadiković borbe deÄ?ki 8,9 let +38kg, Alicia BoĹĄnjić kate deklice 8 let, Alicia BoĹĄnjić kate deklice oranzni pas 8 let, Hrustić Sajra kate deklice 8 let oranĹžni pas, kate ekipno 12, 13 let (Hliťć Lana, Elena BoĹĄnjić, Hana Pratnemer). đ&#x;”˛

TAKO so igrali Liga NLB 19. krog Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 32:23 (17:14) Gorenje: Taletović 17 obramb, Vujović, Logar 2 obrambi; Mazej, Haseljić 2, Tajnik 1 (1/1), Ĺ pelić 3, Matanović 1, Levc 2, Stojnić 1, MiklavÄ?iÄ? 6, Banfro, Verdinek 7 (1/2), Miha KavÄ?iÄ? 2, Aleks KavÄ?iÄ? 5, Kete 2 (1/1); Trener: Zoran Jovićić.

Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Loka 4 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje 6 minut, Loka 12 minut.

Drugi rezultati: Dobova - MRK Krka 26:27 (13:15), Riko Ribnica - Trimo Trebnje 29:26 (17:13), Maribor Branik - Dol TKI Hrastnik 31:15 (14:7), Koper - Jeruzalem-OrmoĹž 27:19 (16:8), Celje Pivovarna LaĹĄko - SiviĹĄ 40:30 (21:16).

Vrstni red: 1. Celje 34, 2. Ribica 31, 3. Gorenje 28, 4. Maribor 23, 5. Koper 21, 6. Loka 20, 7. Krka 19, 8. Trimo 18, 9. Dobova 12, 10.

OrmoĹž 11, 11. Dol 7, 12. SviĹĄ 4.

Prva liga Telekom Slovenije, 20. krog DomŞale - Rudar 6:2 (1:0) Strelci: Podlogar 23., Vuk 60., 91., Shamar 69., Dobrovoljc 78., Lazarević 84.; Škoflek 52., 66.

Rudar: Stopajnik, TomaĹĄević, Ćosić, Hrubik (od 57. TuÄ?ić), KaĹĄnik, Krefl, Trifković, Bolha (od 79. PiĹĄek), Ĺ koflek, Radić, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 63.

Kobiljar). Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Krťko – Olimpija, 1:4 (1:1), Triglav – Aluminij 3:0 (3:0), Celje - Gorica 4:3 (4:2), Maribor - Mura 1:1 (0:0).

Vrstni red: 1. Maribor 39 (45:29), 2. Olimpija 39 (41:30), 3. DomĹžale 30 (41:30), 4. Aluminij 30 (35:31), 5. Celje 29 (26:31), 6. Mura 25 (27:26), 7. Gorica 22 (25:33), 8. Triglav 19 (27:43), 9. Rudar 18 (22:47), 10. KrĹĄko0 15 (15:32).

Prva A drĹžavna rokometna liga, - Ĺženske, 15. krog Velenje – Ptuj 24:26 (10:12) Velenje: HadĹžić, SimiÄ?, Smonkar 8 (7), Tomi 3, Ĺ˝agar, Ferenc 3, Ĺ˝ekiÄ?, Kaltak, Bele, JelĹĄnik 2, Oder 4, Pikl 4, Brcarn, PriterĹžnik.

Trenerka: SneŞana Rodić.

IzkljuÄ?itve: Velenje 6 minut, Ptuj 8; sedemmetrovke: Velenje 8 (7), Ptuj 5 (4).

Drugi rezultati: Mlinotest - Ljubljana 31:26 (16:12), Krka - Zelene doline Ĺ˝alec 21:20 (12:6), Ĺ˝.U.R.D. Koper - Krim (ponedeljek, 4. marca), Z'deĹžele so bile proste Vrstni red: 1. Krim 13 tekem – 26 toÄ?k, 2. Ĺ˝alec 11 – 17, 3. Krka 12 – 16, 4. Z'deĹžele 13 – 14, 5. Mlinotest 12 – 13, 6. Koper 13 – 9, 7. Ptuj 11 – 7, 8. Ljubljana 12 – 5, 9. Velenje 13 – 3. Zagorje je izstopilo iz prve lige.

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 15. krog Ĺ oĹĄtanj - Litija 2001 2,5 : 5,5 (3146 : 3189) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 498 (0), Kramer – 522 (0), HasiÄ?iÄ? – 257 – SeÄ?ki – 277 – 534 (0,5), PintariÄ? – 550 (1), ArnuĹĄ – 547 (1), PetroviÄ? – 495 (0).

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 21

ÄŒeprav letos v Velenju (ĹĄe) ni bilo prave zime, so lahko ljubitelji ledenih ĹĄportov uĹživali v raznih aktivnostih, ki jih je Hokejski klub Velenje v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in drugimi zavodi ter organizacijami prirejal na drsaliĹĄÄ?u. To Ĺže ĹĄest let zapored obratuje na kotalkaliĹĄÄ?u od novembra do marca. 800 kvadratnih metrov velika drsalna povrĹĄina je v lanski sezoni privabila 26 tisoÄ? ljubiteljev drsanja, hokeja in kerlinga od blizu

Drsalna sezona se izteka DrsaliĹĄÄ?e Velenje tudi letos beleĹži veliko obiskov – Do konca sezone napoveduje ĹĄe nekaj ĹĄportnih dogodkov – Zadnji dan za prosto drsanje bo 17. marec Rekli so â?ą

MatjaĹž Novak: ÂťMislim, da smo, kar se tiÄ?e urejenosti ploskve in obratovalnega Ä?asa, priĹĄli na maksimum, da pa se izboljĹĄati ĹĄe kakĹĄna malenkost. Sicer pa tu ni tuĹĄev, ker infrastruktura tega ne dopuĹĄÄ?a, ploskev pa je premajhna, da bi lahko na njej trenirali otroci od 10. leta starosti dalje. Tako je delovanje kluba omejeno na trenutni obseg.ÂŤ

â?ą

Dokaj visoke dnevne temperature vzdrĹževanju ledu niso povzroÄ?ale veÄ?jih preglavic. PonoÄ?i je namreÄ? stiskal minus, podnevi pa ni bilo juĹžnega vetra. Tako je bil led v izvrstnem stanju, pravijo vzdrĹževalci.

in daleÄ?. KaĹže, da bo drsaliĹĄÄ?e tudi v tej sezoni namerilo podoben uspeh. Vsako leto so namreÄ? zabeleĹžili veÄ? obiskovalcev, ki ne prihajajo le iz Ĺ aleĹĄke doline, temveÄ? tudi iz drugih krajev, ter veÄ? ĹĄol na ĹĄportnih dnevih.

Hokej

Minulo soboto so se na velenjskem drsaliĹĄÄ?u zbrale ĹĄtiri hokejske ekipe z do 8 let starimi Ä?lani.

Tako so mladi velenjski hokejisti gostili vrstnike iz klubov Slavi-

SmuÄ?anje Slovenski uspeh na ÄŒeĹĄkem BoŞí Dar, 13.–17. februar – Nekdanji Ä?lan SmuÄ?arskega kluba Velenje Lan Marcel KoĹželjnik iz Ĺ entilja je po lanski zmagi v ski crossu na Kopah dobil vabilo na letoĹĄnjo mednarodno tekmo na ÄŒeĹĄko, kjer se je odliÄ?no izkazal. Na finalnem tekmovanju je bil dvakrat drugi, v malem finalu celo prvi, na koncu pa se je uvrstil na peto mesto. Ski cross oziroma smuÄ?arski kros je dokaj mlada zimska ĹĄportna disciplina, ki sodi k smuÄ?anju prostega sloga. Tekmovalci se v skupinah po ĹĄtirje v smukaĹĄki preĹži spustijo po ozki, zelo zaviti progi, ki je polna naravnih in umetnih ovir, kot so izbokline, ploĹĄÄ?adi ali rampe, preko katerih skaÄ?ejo. Tekmovalci se navadno povsem razvijejo ĹĄele po 19. letu starosti, tako da ima 15-letni Lan za vrhunske doseĹžke ĹĄe kar nekaj Ä?asa. Letos ga Ä?akata ĹĄe dve tekmi – ena ponovno na ÄŒeĹĄkem, druga pa na Kopah, Ä?e bodo sneĹžne razmere primerne. đ&#x;”˛ tf

Kegljanje Ĺ e en nepredviden poraz Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjÄ?ani nadaljujejo niz porazov na domaÄ?ih stezah. Tokrat so morali premoÄ? priznati povpreÄ?ni ekipi Litije. DomaÄ?i so sreÄ?anje zaÄ?eli zelo nervozno, kar je vplivalo na celotno tekmo. PsiholoĹĄki pritisk na domaÄ?e igralce, ki so

21

Ĺ PORT, REKREACIJA

28. februarja 2019

V soboto je bilo na ledeni ploskvi nadvse Ĺživahno. Za ploĹĄÄ?kom so se podili do 8 let stari Ä?lani ĹĄtirih slovenskih klubov.

ja Junior iz Ljubljane, Lisjaki iz Maribora in Celje, medtem ko so sami Ĺže gostovali pri Slaviji v Ljubljani in Mariboru. V tej sezoni so povabljeni ĹĄe na Bled, v Velenju pa bodo priredili ĹĄe eno tekmo nekoliko starejĹĄih otrok, in sicer proti Slaviji.

Mladi velenjski hokejisti trenirajo ob torkih in petkih. Okrog 30 jih je in ĹĄe enkrat toliko v teÄ?ajih drsanja, med katerimi inĹĄtruktorji poskuĹĄajo navduĹĄiti udeleĹžence za hokej, ter v mali ĹĄoli hokeja, v kateri se nauÄ?ijo

osnovnih hokejskih drsalnih korakov, preden zaÄ?nejo usvajati tehnike igre. Nekateri Ä?lani, ki so zaÄ?eli trenirati v HKV, so Ĺže prerasli velenjsko igriĹĄÄ?e, pravi vodja mladih sil HKV Mitja Domanko in dodaja, da novi mlajĹĄi Ä?lani nenehno prihajajo. ÂťZanimanje je, a nekoliko upada, naĹĄa kvaliteta pa s treningi raste,ÂŤ je povedal.

Selekcije od 8. do 12. leta starosti trenirata Robert Jeram in Jaka NadveĹžnik, Nino GolÄ?nam skrbi za malo ĹĄolo hokeja in nadalje-

VelenjÄ?ani uspeĹĄni v Splitu Plavalni klub Velenje je sodeloval na mednarodnem tekmovanju v Splitu, ki se ga je udeleĹžilo veÄ? kot 100 tekmovalcev iz ĹĄestih drĹžav.

Bili so uspeĹĄni, ĹĄe posebej AljaĹž, ki je osvojil srebrno medaljo (nastopal je kot Ä?lan B reprezentance Slovenije).

V Split jih je spremljala glavna trenerka Katarina Praznik, pomađ&#x;”˛ gali pa sta ji prostovoljki Ajda Praznik in Dijana Ĺ˝agar.

Ekipa Plavalnega kluba Velenje

nujno potrebovali zmago v boju za obstanek, je vplival na celotno tekmo, ĹĄe posebej potem, ko so gostje povedli z 2 : 0 in s prednostjo kar 84 kegljev. Nekaj upanja so pripravili igralci v drugem paru, ki so osvojili toÄ?ko in pol, razliko pa zmanjĹĄali na le 48 kegljev. O zmagovalcu je zopet odloÄ?al tretji par, a bistvene razlike po delitvi toÄ?k ni bilo. Zmaga gostov je zasluĹžena, Ĺ oĹĄtanjÄ?ani pa so si s slabimi predstavami zelo zmanjĹĄali upanje na obstanek v ligi, saj v na-

slednjem krogu gostujejo pri drugouvrĹĄÄ?enem FuĹžinarju. Zaradi evropskega pokala in mladinskega DP bo naslednji krog na sporedu 9. marca.

To soboto in nedeljo bo na kegljiĹĄÄ?ih v Slovenskih Konjicah in Ĺ oĹĄtanju potekalo regijsko prvenstvo za posameznike in kvalifikacije za DP. Pravico nastopa na DP bo dobilo 7 najboljĹĄih tekmovalcev regijskega tekmovanja. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bodo na prvenstvu nastopili s sedmimi tekmođ&#x;”˛ gf valci.

valni teÄ?aj drsanja, Matic Ĺ afariÄ? in BlaĹž ReĹžabek pa za zaÄ?etne teÄ?aje. Ker ledena ploskev v Velenju ne zadostuje standardom tekmovalnega hokeja, HKV ne more vzgajati starejĹĄih selekcij. So pa vzgojili Ĺže nekaj perspektivnih tekmovalcev, ki zdaj trenirajo v celjskem klubu, v ljubljanski Slaviji ali v Mariboru. ÂťImamo perspektivnega vratarja, tri igralce, ki redno obiskujejo treninge v drugih klubih,ÂŤ pravi Domanko.

Sicer najveÄ?ji deleĹž Ä?lanov HKV predstavljajo odrasli re-

kreativni igralci in veterani. Prvi se na DrsaliĹĄÄ?u Velenje sreÄ?ujejo ob nedeljah in torkih, drugi pa ob ponedeljkih, sredah in petkih. Pri nas HKV organizira tudi velenjsko hokejsko ligo, v kateri nastopajo klubi iz savinjske, koroĹĄke in ĹĄtajerske regije. Tekme potekajo vsak Ä?etrtek. ZakljuÄ?ek lige, na katerem se bo pomerilo 6 ekip, bo na sporedu v petek, 8. marca, medtem ko bo v soboto, 2. marca, ves dan potekal turnir HKV za odrasle amaterske skupine iz Jesenic, Ljubljane, Mari-

Po poteh XIV. divizije

bora, tudi z Dolenjske. 9. ali 16. marca naÄ?rtujejo ĹĄe prijateljsko tekmo do 12 let starih Ä?lanov s klubom Slavija Junior ter veÄ?erno tekmo Ä?lanov HKV proti Jesenicam Veterani, v katerem nastopajo nekdanji profesionalni igralci, kot sta Janez TuĹĄar in TomaĹž Razingar. Obeta se lepa tekma.

Kerling

Velenjski hokejski klub se je zavzel tudi za promocijo vse bolj uveljavljenega in priljubljenega zimskega ĹĄporta kerlinga. Ĺ ah na ledu, kakor ga tudi imenujejo, igrajo vsak petek zveÄ?er.

â?ą

Hokejski klub Velenje ima okrog 70 Ä?lanov. Ĺ e okoli 20 Ä?lanov je veteranov.

Predsednik HKV MatjaĹž Novak pravi, da je zanimanja izredno veliko in so termini vsak teden polni. Do konca sezone velenjske ekipe Ä?akajo ĹĄe zakljuÄ?ki slovenskih lig. V prvi slovenski ligi nastopa moĹĄka ekipa Abooh Pro Curling Team, v drugi slovenski ligi pa Ĺženska ekipa NovÄ?ice. Na drĹžavno prvenstvo, ki bo potekalo aprila, se trenutno pripravljajo ĹĄtiri ekipe. 23. marca pa bo na DrsaliĹĄÄ?u Velenje potekal ĹĄe vsesploĹĄni slovenski kerling turnir, na katerem priÄ?akujejo ekipe iz Jesenic, Ljubljane, Maribora in od drugod. To bo zadnje dejanje letoĹĄnje ledene sezone. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Po hribih

Planinci UNI III smo se v Ä?etrtek, 21. februarja, odpravili na spominski pohod k Ĺ˝lebniku.

Mineva namreÄ? triÄ?etrt stoletja, odkar je tu, na pragu rodnega Ĺ oĹĄtanja, padel Karel Destovnik Kajuh. Kot partizanski pesnik je bil vodja kulturniĹĄke skupine legendarne XIV. divizije, ki je v mrzli februarski noÄ?i preno-

tistih teĹžkih Ä?asih laĹžje prenesla nasilno loÄ?itev.

Med potjo do Ĺ˝lebnikove domaÄ?ije smo se ustavili pri druĹžini Maze. Gospa Iva Maze nam je postregla z okusnimi rogljiÄ?ki in sivkinim Ä?ajem, Viktorija Maze pa nam je povedala vse o gojenju sivke, ki na tem s soncem obsijanem griÄ?ku zelo do-

Tudi mi smo se poklonili pesnikovemu spominu z recitacijo njegovih pesmi.

Po malici smo nadaljevali pot v sotesko Hudega potoka. Presenetila nas je slaba pot, ki je zaradi hudih nalivov v zadnjih letih moÄ?no poĹĄkodovana in postaja nevarna. SreÄ?no in brez veÄ?jih zdrsov smo sestopili v so-

Ä?evala pri Ĺ˝lebniku. Zjutraj jih je presenetila nemĹĄka izvidniĹĄka patrulja in Kajuh je izgubil mlado Ĺživljenje.

Pot do Ĺ˝lebnika je simboliÄ?no oznaÄ?ena z liÄ?nimi tablami in cestnimi potiski v obliki Ä?eĹĄnjevih cvetov, kajti Kajuh je poleg domoljubnih in partizanskih pesmi pisal tudi ljubezensko poezijo. Pesem Samo en cvet je posvetil svoji prijateljici Silvi Ponikvar, ki jo je neizmerno ljubil.

Njuno pot je pretrgala Silvina aretacija. Kajuh ji je ilegalno v zapor poĹĄiljal pesmi, ki so obema dajale novih moÄ?i, da sta v

bro uspeva.

Pot smo nadaljevali mimo domaÄ?ije Prednek in nato po cesti do Ĺ˝lebnika, kjer je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj odprla pesnikovo spominsko obeleĹžje. ManjĹĄi objekt, ki spominja na kozolec, sestavljata zidani del s sanitarijami in leseni prostor za obiskovalce, v katerem je stenski pano in multivizija o Kajuhu. Opremljen je tudi s klopmi in mizami, pred vetrom in mrazom pa varuje steklena zaĹĄÄ?ita.

Z izgradnjo objekta je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj izrazila spoĹĄtljiv poklon svojemu pesniku Kajuhu.

tesko in po slikoviti kolovozni poti nadaljevali pot. Med hojo po soteski smo obÄ?udovali skalne peÄ?ine in jame, med katerimi je najbolj znana Mornova zijalka. ÄŒeprav je bila pot do nje pred leti obnovljena, so neugodne vremenske razmere v zadnjih letih poĹĄkodovale leseno ograjo in varovala, ki so omogoÄ?ala varen dostop do jame.

Zato smo se ogledu jame raje odpovedali. Pri gostilni GrebenĹĄek nas je Ä?akal avtobus in sreÄ?no smo se vrnili domov. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

GASILCI

Ĺ e eno razgibano in delovno leto Ĺ martno ob Paki, 23. februarja – Z besedami, omenjenimi v naslovu, je zaÄ?el svoje poroÄ?ilo o delu Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki v preteklem letu na 116. rednem obÄ?nem zboru njegov predsednik Franc Kumar.

Pri naĹĄtevanju opravljenega dela je omenil organizacijo tekmovanja Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina za Ä?lane in starejĹĄe gasilce, memorialno tekmovanje za pionirke in pionirje v spomin na Tino, Kristino in Matica, veÄ?ji druĹžabni dogodek in strokovno ekskurzijo na Kozjansko. Poleg vzdrĹževalnih del v gasilskem domu in njegovi okolici so uredili in asfaltirali dovoz do gasilskega doma. Kumar se je zahvalil vsem, ki so se prizadevno vkljuÄ?ili v uresniÄ?evanje naÄ?rtovanih nalog.

AljaĹž ZajamĹĄek, poveljnik druĹĄtva, pa je med drugim dejal, da je lani operativna skupina druĹĄtva posredovala devetkrat, od tega najveÄ?krat pri vdoru meteorne vode, v dveh dimniĹĄkih poĹžarih, po enkrat pa v poĹžarih na stanovanjskih in gospodarskih objektih ter pri odpravljanju posledic neurja v obÄ?ini ÄŒrnomelj. V intervencijah je sodelovalo 91 operativnih gasilcev, opravili pa so 169 prostovoljnih ur. Veliko pozornosti so tudi lani namenili usposabljanju in izobraĹževanju Ä?lanov. V mesecu poĹžarne varnosti so organizi-

S soncem obsijane ceste

Za letos novosti v dejavnosti druĹĄtva niso predvideli.

rali veÄ? internih gasilskih vaj, dve druĹĄtveni ter sodelovali na meddruĹĄtveni vaji gasilskih druĹĄtev PaĹĄka vas, LetuĹĄ in Mozirje. Poskrbeli so ĹĄe za zaĹĄÄ?itno in reĹĄevalno opremo, 8 gasilcev je opravilo potreben zdravniĹĄki pregled, aktivnosti beleĹžijo ĹĄe pri urjenju desetin. ÂťNa tekmovalnem podroÄ?ju so bile aktivne pionirke, pionirji ter mladinke. Te so se ĹĄe posebej izkazale, saj so na drĹžavnem tekmovanju osvojile tretje mesto.ÂŤ V letoĹĄnjem delovnem programu novosti niso predvideli, ampak bodo Ä?im bolje po-

skuĹĄali opravljati svoje poslanstvo v zaĹĄÄ?iti in reĹĄevanju. Tako bodo ĹĄe naprej skrbeli za izobraĹževanje in usposabljanje operativnih gasilcev, za opremo, podmladek, urili desetine za tekmovanja, organizirali bodo memorialno tekmovanje za pionirke in pionirje ter tekmovanje Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina.

Tako kot minule so tudi letoĹĄnji obÄ?ni zbor sklenili s sprejemom novih Ä?lanov ter podelitvijo priznanj Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina ter Gasilske zveze Slovenije. đ&#x;”˛

Tp

Praznovali bodo avgusta PGD Ĺ oĹĄtanj stopilo v jubilejno, 140. leto delovanja Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 23. februarja – Ponosni na preteklost in zazrti v prihodnost, so se gasilke in gasilci PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto v soboto zbrali na jubilejnem, 140. obÄ?nem zboru. V druĹĄtvo je danes vÄ?lanjenih 133 aktivnih Ä?lanic in Ä?lanov, poleg njih pa je v njem zelo aktivnih tudi 60 otrok, nekateri od njih postajajo Ĺže pripravniki.

â?ą

ÄŒetrtki so rezervirani za druĹĄtvene aktivnosti.

ZasluŞijo si prostor, kjer se bodo lahko druŞili, izobraŞevali, imeli vaje ‌, je naťtel predsednik.

Gradili bodo tudi druĹžabnost in s sveÄ?anostjo zabeleĹžili jubilej.

Poleg 36. tekmovanja v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnami bodo avgusta organizirali sveÄ?ano sejo.

V druĹĄtvu dajejo velik poudarek

Naslov kolumne se ne nanaĹĄa zgolj na obi obilico sonÄ?nega vremena v februarju, ki velja za najtoplejĹĄi februar v zadnjih 20 letih, ampak metaforiÄ?no ponazarja tudi lanskoletno poroÄ?ilo o prometni varnosti na slovenskih cestah. Ĺ tevilo hudo telesno poĹĄkodovanih in smrtnih Ĺžrtev je bilo rekor rekordno nizko in le upajmo, da se bo ta trend nadaljeval tako letoĹĄnje kot v prihodnjih letih.

ObÄ?utek, ko vidiĹĄ napredek na posameznem podroÄ?ju, in Ä?e je ta povezan z Ĺživljenjem ljudi oziroma zmanjĹĄanim ĹĄtevilom telesno poĹĄkodovanih in mrtvih v prometnih nesreÄ?ah, je prijeten in spodbuden. ÄŒe bomo kot udeleĹženci v prometu dosledno spoĹĄtovali predpise in se odgovorno vedli, bomo poleg svoje varnosti prispevali tudi k vsesploĹĄni prometni varnosti. Tako bomo pomagali pristojnim institucijam pri doseganju zastavljenih ciljev, usmerjenih v zmanjĹĄevanje ĹĄtevila prometnih nesreÄ?, telesno poĹĄkodovanih in smrtnih Ĺžrtev. Bolj ko se bomo poistovetili s tem ciljem, bolj varne in ÂťsonÄ?neÂŤ bodo naĹĄe ceste. ÄŒeprav smo uradno ĹĄe v zimskem mesecu, so sonÄ?ni dnevi s spomladanskimi temperaturami na cestah ustvarili prave spomladanske razmere in okoliĹĄÄ?ine, ki se razlikujejo od zimskih. In to veliko prej kot v preteklih letih. Na cestah je vse veÄ? kolesarjev, voznikov mopedov in motornih koles in na slednje moramo biti vselej dodatno pozorni. SonÄ?no vreme ter daljĹĄe obdobje svetlega dela dneva izvablja na plan vse veÄ? tudi peĹĄcev, ki skupaj z vozniki dvoslednih vozil tvorijo najbolj ranljivo skupino udeleĹžencev v prometu.

V teh dneh so pristojne sluĹžbe zaÄ?ele izvajati vzdrĹževalna dela na cestah. ÄŒiĹĄÄ?enje povrĹĄin ob cestah z odstranjevanjem grmiÄ?evja in razraslih ali poĹĄkodovanih dreves vpliva na pretoÄ?nost prometa in bili smo tudi priÄ?a prvim zastojem zaradi vzdrĹževalnih del. Poleg Ä?iĹĄÄ?enja obcestnih povrĹĄin se bodo dela v prihodnjih tednih ĹĄe intenzivirala z odpravljanjem poĹĄkodb voziĹĄÄ?a, ki so posledica zime, soljenja in pluĹženja snega, Ä?eprav ga je bilo sila malo. Razpoke in druge poĹĄkodbe voziĹĄÄ?a se bodo s toplejĹĄim vremenom dodatne poveÄ?evale in postajale bolj nevarne, zato jih bodo morali vzdrĹževalci Ä?im prej popraviti. Dokler jih vzdrĹževalci ne popravijo, pa smo mi vozniki tisti, ki moramo pri voĹžnji biti pozorni na stanje voziĹĄÄ?a in temu ustrezno prilagaditi hitrost voĹžnje. Ponekod so poĹĄkodbe voziĹĄÄ?a takĹĄne, da lahko poĹĄkodujemo pnevmatiko, platiĹĄÄ?e ali podvozje vozila. Z dvoslednim vozilom pa lahko zaradi tega izgubimo ravnoteĹžje in stabilnost ter pademo in se poĹĄkodujemo. Mesta in odseki cest, kjer se izvajajo vzdrĹževalna dela, so oznaÄ?ena in zavarovana s prometno signalizacijo, ki je ne smemo spregledati niti ignorirati. To ĹĄe zlasti velja za tiste odseke, kjer so zaradi konfiguracije ceste nepregledni deli, da nas izza ovinka ne bi presenetilo zadnje stojeÄ?e vozilo v koloni.

Poleg poĹĄkodb voziĹĄÄ?a ne spreglejmo tudi peska na voziĹĄÄ?u, ki vpliva na pogoje voĹžnje, ĹĄe zlasti voznikov dvoslednih vozil. Slednji morajo biti ĹĄe dodatno previdni v jutranjem Ä?asu, ko so temperature ĹĄe vedno okoli niÄ?le in obstaja nevarnost poledice ali spolzkega voziĹĄÄ?a. Spolzko voziĹĄÄ?e lahko priÄ?akujemo tudi ob senÄ?nih poboÄ?jih, rekah in gozdovih. To je razlog, da premike z vozilom in voĹžnjo ÂťumirimoÂŤ s Ä?im manj sunkovitimi spremembami smeri in zaviranjem, s Ä?imer lahko bistveno vplivamo na stabilnost vozila.

Opozorim naj ĹĄe na pnevmatike oziroma njihovo menjavo. Ne glede na sedanje temperature priporoÄ?am, da poÄ?akate z zamenjavo za letne. PrviÄ? zaradi nevarnosti spolzkega voziĹĄÄ?a in nizkih jutranjih temperatur, drugiÄ? pa zaradi moĹžnosti poslabĹĄanja vremenskih razmer in celo sneĹženja. Vremenoslovec Andrej Velkavrh je v preteklih dneh sicer napovedal, da bo letos sneĹžilo enkrat decembra. Ali mu boste verjeli ali boste raje poÄ?akali ĹĄe napoved Katje JevĹĄek, je stvar vaĹĄe odloÄ?itve. Nedvomno pa bo ta odloÄ?itev vplivala na vaĹĄo mobilnost in varnost na s soncem obsijanih cestah.

SreÄ?no!

so, da je sedem pripravnikov ledelu z mladimi. tos uspeĹĄno zakljuÄ?ilo teÄ?aj za Uredili bi radi parkiriĹĄÄ?e nove operativne gasilce. ÂťNeneh- tekmovanju za pokal MatevĹža PGD Ĺ oĹĄtanj je osrednje druno se je treba pomlajevati,ÂŤ pravi Haceta. Ĺ˝e sama uvrstitev na ĹĄtvo IV. kategorije, ki skrbi za poveljnik. veÄ?inski del poĹžarnega obmotekmovanje z vsemi ĹĄtirimi ekiÄ?ja obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Na obÄ?nem pami je bila za druĹĄtvo zgodozboru so se zazrli v lansko leto, Ponosni na mlade in vinski uspeh, kaj ĹĄele rezultati, ga ocenili in si zastavili novega. mentorje ki so jih dosegli! Pionirke in piKot je povedal predsednik KleV PGD Ĺ oĹĄtanj je v lanskem le- onirji so postali drĹžavni prvaki, tu delovalo 60 otrok, 5 pripravni- mladinke in mladinci drĹžavni Lani kov, 20 mladincev in mladink, za podprvaki. posredovali katere je skrbelo 13 mentorjev.

Izvrstni uspehi, so poudarili, 29-krat Za vrhunec tekmovalnega le- pa niso od vÄ?eraj ali od lani, temGasilsko dru- ta so lani septembra poskrbeli veÄ? so plod dolgoletnega in naÄ?rĹĄtvo ĹĄteje 58 v Gornji Radgoni na drĹžavnem tnega dela z mladimi. đ&#x;”˛ operativnih gasilcev in gasilk.

V lanskem letu so opravili 29 intervencij, od tega dve veÄ?ji. ÂťProstovoljnePredsednik Klemen MeĹžnar in poveljnik Vojko mu gasilskemu Bricman sta bila na jubilejnem obÄ?nem zboru druĹĄtvu GaberzadolĹžena tudi za sprejem gostov. ke smo pomagavno organizirali predavanje o uporabi defibrilatorja Marsikje v obÄ?ini Velenje so Ĺže postavljein temeljnih postopkih oĹživljanja. Predavanja, ki ga je ni defibrilatorji in opravljeni tudi ĹĄtevilni li pri gaĹĄenju poizvedel vodja reĹĄevalne postaje UKC Ljubljana Janez teÄ?aji, ki naj bi zagotovili njihovo uporamen MeĹžnar, bi letos radi zame- Ĺžara stanovanjske hiĹĄe v Ravnah, Kramar, so se udeleĹžili Ä?lani moto kluba Lepena, Ä?labo v kritiÄ?nih trenutkih. Tudi v KS Ĺ kale njali 13 let staro gasilsko vozilo intervenirali smo pri poĹžaru v ĹĄeni gasilskega druĹĄtva Ĺ kale-Hrastovec, Ä?lani lovskega - Hrastovec, kjer so prvo takĹĄno napravo GVM-1 za prevoz moĹĄtva, ob- stem bloku Termoelektrarne Ĺ odruĹĄtva Ĺ kale in krajani KS Ĺ kale. dobili lansko leto, letos pa upajo, da dobijo novili in uredili parkiriĹĄÄ?e pred ĹĄtanj,ÂŤ je povedal poveljnik Vojko UdeleĹženci so bili s predavanjem zadovoljni in mnegasilskim domom, preuredili in Bricman. ĹĄe dve, so takĹĄen teÄ?aj Ĺže organizirali. Ker nja, da bi bilo treba takĹĄno znanje obnavljati vsaj enpopravili garaĹžo ob nadstreĹĄnici pa se v letu dni marsikaj pozabi in ker na Veliko pozornosti namenjajo krat na leto. ter nad ĹĄesto garaĹžo uredili pro- izobraĹževanju in tako bo tudi v takĹĄna izobraĹževanja prihajajo tudi novi đ&#x;”˛ JoĹže Javornik stor za potrebe mladih. ÂťKot ve- prihodnje. Operativni gasilci so obrazi, so Ä?lani moto kluba Lepena ponoste, so bili lani izjemno uspeĹĄni. lahko do svojega 63. leta. Veseli

Znanje reĹĄuje Ĺživljenja

28. februarja 2019

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 23

KRONIKA, UTRIP

28. februarja 2019

23

POLICIJSKA kronika Trije trki, en pobeg Velenje, 18. februarja – PrejĹĄnji teden so se na obmoÄ?ju Policijske postaje Velenje zgodili trije trki, eden s pobegom.

V ponedeljek popoldan so v bliĹžini Velenjke trÄ?ila tri vozila.

Vzrok je bila neprimerna varnostna razdalja.

V sredo, 20. februarja popoldan, je na parkirnem prostoru pred Kitajsko restavracijo v Velenju voznik osebnega avtomobila trÄ?il v drugo vozilo in s kraja odpeljal. V vozilu, v katero je trÄ?il, je sedel otrok, ki je dogodek videl. Voznika so izsledili v Ĺ aleku, za dejanje pa bo odgovarjal.

V petek, 22. februarja dopoldne, pa je poÄ?ilo v Velikem Vrhu na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Vzrok za trÄ?enje je bila nepravilna smer voĹžnje. K sreÄ?i sta bili posledica le zvita ploÄ?evina in plaÄ?ilni nalog za voznika.

GroĹžnje so kaznive Velenje, 20. februarja – V sredo je krajanu Velikega Vrha na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki znanec grozil po telefonu. Zaradi teĹže izreÄ?enih groĹženj bodo policisti spisali kazensko ovadbo.

Dan za tem, v Ä?etrtek, 21. februarja, pa so policisti obravnavali dva primera groĹženj. V prvem primeru je do njih priĹĄlo na domu zakoncev v Velenju, kjer je znanec od njiju zahteval denar, ki mu ga dolgujeta, ob tem pa jima grozil. V drugem primeru je neznanec grozil obÄ?anu na bencinski Ä?rpalki na Partizanski.

tvic in trgovini povzroÄ?il za dobrih 1.100 evrov ĹĄkode.

Prsti v marmeladi Velenje, 20. februarja – V sredo je bilo na Jenkovi vlomljeno v klet stanovanjskega bloka. Neznanec je ukradel torbo z oblaÄ?ili in nekaj kozarcev z marmelado.

Ostal brez 500 evrov Velenje, 21. februarja – Trenutek nepazljivosti in gost okrepÄ?evalnice Gorica je v Ä?etrtek ostal brez denarnice, v kateri je imel 500 evrov gotovine. Za storilcem kaznivega dejanja tatvina policisti poizvedujejo.

Ukradli veÄ?je koliÄ?ine goriva Velenje, Ĺ˝alec, 22. februarja – V petek je neznani storilec v Velenju vlomil v ograjen prostor deloviĹĄÄ?a in iz zabojnika ukradel 1.000 litrov nafte.

V ponedeljek, 25. februarja, ponoÄ?i, pa je neznanec iz rezervoarja tovornega vozila, parkiranega v Arnavskem gozdu, ukradel dobrih 750 litrov goriva.

PoĹĄkodovanje tuje stvari

62-letni smuÄ?ar. Pri padcu si je zlomil nogo. Pri prevozu poĹĄkodovanega je sodeloval helikopter Slovenske vojske.

ovadbo za nasilje v druĹžini in zanemarjanja mladoletnih otrok.

PoĹžar na pokopaliĹĄÄ?u

Velenje, 26. februarja - Pri spravilu lesa v gozdu pri ÄŒrnovi je v torek okoli 13. ure veÄ?je drevo stisnilo moĹĄkega. Posredovali so gasilci, ki so zavarovali kraj nesreÄ?e, usmerjali promet, podrli drevo, ki je ogroĹžalo reĹĄevanje in izpod kmetijsko delovnega prikljuÄ?ka izvlekli 60-letnega moĹĄkega, ki je zaradi poĹĄkodb umrl, so sporoÄ?ili iz uprava za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje. PonesreÄ?enec je z verigami in jeklenico zapel manjĹĄe suho drevo, ki ga je Ĺželel izvleÄ?i iz gozda s pomoÄ?jo vitle. Pri tem ga je kardan najverjetneje zagrabil za oblaÄ?ila. Zaradi moÄ?nega stiska je na kraju nesreÄ?e umrl.

Posredovali so gasilci iz prostovoljnih gasilskih druĹĄtev Velenje, Vinska Gora in BevÄ?e. Na kraju so bili tudi reĹĄevalci nujne medicinske pomoÄ?i Velenje in pristojne sluĹžbe. Na PU Celje so pojasnili, da ni bilo znakov kaznivega dejanja.

Prebold, 24. februarja – V nedeljo je moÄ?an veter na pokopaliĹĄÄ?u v Preboldu prevrnil veÄ? goreÄ?ih sveÄ?, iz katerih se je ogenj razĹĄiril na ciprese ob ograji pokopaliĹĄÄ?a in jih v celoti uniÄ?il.

Nasilju bili priÄ?a otroci Ĺ oĹĄtanj, 25. februarja – V ponedeljek so se policisti sreÄ?ali s ĹĄe enim Ĺžalostnim primerom nasilja v druĹžini in zanemarjanja mladoletnih otrok, ki se je Ĺže dalj Ä?asa dogajalo v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Ĺ˝rtev – partnerica nasilnega partnerja – je Ĺže dalj Ä?asa Ĺživela pod psihiÄ?nim pritiskom in groĹžnjami. V vseh prepirih sta bila prisotna otroka. Policisti bodo zoper moĹĄkega podali kazensko

Usodno spravilo lesa

Iz POLICISTOVE beleĹžke Zahteval namiĹĄljeno partnerko

Velenje, 22. februarja – V Velenju so policisti v petek obravnavali poĹĄkodovanje tuje stvari. Neznani storilec je na FinĹžgarjevi cesti z barvo rjave barve polil osebno vozilo, tlakovce in ograjo. PovzroÄ?il je za 5.000 evrov gmotne ĹĄkode.

Velenje, 20. februarja – V sredo zveÄ?er so policisti posredovali na Vojkovi 12 a, kjer je znanec razbijal po vratih znancu. Podobno se je dogajalo Ĺže dan prej. Zahteval je, da iz stanovanja pride njegova namiĹĄljena partnerka. Policisti mu bodo napisali plaÄ?ilni nalog zaradi krĹĄitve Zakona o javnem redu in miru.

Dolgo se bo lahko bril

Turni smuÄ?ar si je zlomil nogo

Zasegli kolo z motorjem

Velenje, 20. februarja – V trgovini v Velenju je v sredo neznanec ukradel veÄ?jo koliÄ?ino bri-

Mozirje, 24. februarja – Na Menini planini se je v nedeljo pri turni smuki poťkodoval

Velenje, 20. februarja – V sredo zveÄ?er so policisti ustavili voznika kolesa z motorjem. Vozil ga je brez vozniĹĄkega dovoljenja in pod vplivom alkohola.

Vozilo so mu zasegli, Ä?aka pa ga tudi obtoĹžni predlog.

Ugriznil jo je pes Velenje, 23. februarja – V soboto je v BevÄ?ah pes ugriznil Ĺžensko. Lastnika psa so policisti naĹĄli, tako da bodo lahko zanj spisali odloÄ?bo o prekrĹĄku, obvestili pa tudi veterinarsko upravo.

SreÄ?anje z gospo lepljivih prstov Velenje, 25. februarja – V ponedeljek je v trgovini Lidl varnostnih zalotil Ĺžensko, ki se ji je na prste prilepilo za 8,63 evra izdelkov. Izkazalo pa se je, da ne samo tam. Pred tem si je v Mullerju nabrala za 77,88 evra kozmetiÄ?nih izdelkov. ÄŒaka jo kazenska ovadba.

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Iz tedna v teden v svoj urnik dodajate nove dogodke, kar vas sicer veseli. Ĺ˝al ravno to ruĹĄi naÄ?rte, ki ste si jih zadali v Ĺželji, da jih uresniÄ?ite do poletja. Ĺ e nekajkrat jih boste morali spremeniti. Sploh, ker nekdo od bliĹžnjih veliko priÄ?akuje od vas, tudi v materialnem smislu. VaĹĄa Ĺželja bo, da mu pomagate. Ĺ˝al boste precej nemirni.

Brez razloga. Kot kaĹže, bo letoĹĄnje leto za vas leto sprememb, hkrati pa leto uspehov. Dobro obdobje na poslovnem podroÄ?ju Ĺže teÄ?e. V kratkem priÄ?akujte zanimivo uradno vabilo. LaĹžje boste zadihali, ko bo sestanek za vami. Ĺ e bolj pa, ko se bo moÄ?no spremenilo stanje na vaĹĄem banÄ?nem raÄ?unu.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Vsak dan boste izkoristili od jutra do poznega veÄ?era, kar bo velika sprememba za vas, saj ste sicer milo zimo dobesedno preĹživeli v zaprtih prostorih. Celo nekaj barve boste dobili na soncu, ki bo vsak dan bolj vabilo v naravo. To vam bo povrnilo tudi bolj zdrav videz. Ĺ˝al pa prihaja obdobje, v katerem ne boste dovolj spali. PreveÄ? skrbi? Ja, tudi to je eden od razlogov, ĹĄe poglavitnejĹĄi pa je ta, da se preveÄ? obremenjujete s tem, kaj si vas mislijo drugi. Postajate skoraj paranoiÄ?ni. Kljub temu da ste zaÄ?eli bolje skrbeti zase, se tega ĹĄe ne boste znali otresti. S partnerjem vam bo lepo, sploh ob koncu tega tedna, ko vam pripravlja preseneÄ?enje.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

V teh dneh vam bo jasno, da ste na dobri poti do cilja, ki ste si ga zadali na zaÄ?etku leta. VaĹĄi dnevi ĹĄe nekaj dni ne bodo tako polno zasedeni, zato boste naĹĄli Ä?as tudi za majhne in velike radosti. Predajali se boste tudi sanjarjenju, a boste pri tem pazili, da vam tovrstno poÄ?etje ne uide iz vajeti. Zvezde vam svetujejo, da se ne zanaĹĄate preveÄ? na pomoÄ? sorodnika, ki sicer vedno pomaga. Ĺ˝al ni vsemogoÄ?en. VÄ?asih od njega tudi vi zahtevate preveÄ?, vrnete pa mu premalo. Obrnite razmerje, pa se bo ĹĄe bolj potrudil. Ljubezen?

Tisti, ki imate partnerja, boste sreÄ?ni kot Ĺže dolgo ne. Drugi pa si boste Ĺželeli, da ne bi bili veÄ? sami.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

ÄŒeprav bo zunaj diĹĄalo po pomladi, vi ne boste Ä?utili moÄ?i narave. Ĺ˝ivljenje vas bo spet postavilo na preizkuĹĄnjo. ÄŒim prej si priznajte pravi vzrok. TiÄ?i v vsak dan veÄ?ji odtujenosti med vami in partnerjem. To vam jemlje energijo in voljo, kar se Ĺžal Ĺže pozna tudi pri vaĹĄem delu. NiÄ? kaj uÄ?inkoviti ne boste in tako bo vsaj ĹĄe nekaj dni. Sprememb se lotite po korakih, saj dobro veste, da morate sedaj Ĺživeti iz dneva v dan. Za veÄ?je naÄ?rte bo Ä?as, ko se spet umirite in najdete pravo ravnovesje. FinanÄ?no stanje bo konÄ?no takĹĄno, da vas vsaj to ne bo veÄ? skrbelo. Vseeno boste varÄ?ni, saj veste, kako hitro se lahko to spremeni.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Toplo vreme ĹĄe pred prihodom meteoroloĹĄke pomladi vam bo dalo misliti. Za razliko od preteklih tednov se boste zaÄ?eli obnaĹĄati bolj odgovorno. Predvsem pa boste bolj optimistiÄ?no zrli v prihodnost. PoÄ?utje bo iz dneva v dan boljĹĄe, a takĹĄno, kot si Ĺželite, ta teden ĹĄe ne bo. To se bo zgodilo ĹĄele, ko se boste odloÄ?ili, da je priĹĄel Ä?as, da konÄ?no dokaĹžete, koliko ste vredni. NauÄ?ite se Ĺže enkrat, da v Ĺživljenju vraÄ?ate le toliko, kolikor dobite. To velja tudi za najbliĹžje. Partner vam Ĺže dolgo ni niÄ? vrnil, zahteva pa vsak dan veÄ?. To naj vam da misliti, kam je uĹĄel vajin odnos. Postavite se zase in zahtevajte spremembe!

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Pred vami je dobro obdobje. Vse, kar ste si Ĺže dolgo Ĺželeli, se bo uresniÄ?ilo v marcu. Res pa je, da ste na to Ä?akali nekaj dolgih mesecev in da se veÄ?ina stvari ne bo zgodila Ä?ez noÄ?. LetoĹĄnji marec, ki bo spremembe prinesel Ĺže v prvih dneh, bo ravno zato eden najlepĹĄih mesecev v letu, zato se ga lahko veselite! Bodite pa bolj previdni pri izbiri tistih, ki jim pravite prijatelji. NevoĹĄÄ?ljivost lahko naredi veliko ĹĄkode, zato se zavarujte. VaĹĄ najhujĹĄi sovraĹžnik, ki bi lahko precej zapletel nadaljnji potek dogodkov, se skriva med tistimi, ki ste jim doslej najbolj zaupali. Prepoznali ga boste po molku. Da, imel bo slabo vest.

Vi je nimate, zato ukrepajte.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

UĹživali boste v vsakem dnevu posebej. Zato, ker ste se tako odloÄ?ili. In zato, ker boste konÄ?no lahko. V teh dneh se bodo pokazali tudi prvi rezultati vaĹĄih prizadevanj in dela v preteklih tednih. Ne boste ĹĄe Ä?isto zadovoljni, a dobro veste, da ste tokrat na tankem ledu. ReĹĄiti se morate vaĹĄega poslovnega pesimizma, ki je, resnici na ljubo, tudi posledica slabih izkuĹĄenj. DruĹžina se tokrat ne bo hotela vmeĹĄavati, pustili vas bodo na miru. ÄŒe si boste vzeli Ä?as zanje, pa bodo zelo sreÄ?ni. To vam bodo tudi pokazali, sploh mlajĹĄi Ä?lani druĹžine, ki bodo svojo ljubezen do vas izkazovali brez zadrĹžkov. PoÄ?utje? Brez pripomb.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

od 1. 3. do 7. 3.

- 1. marca 1974 so v ĹĄoĹĄtanjski termoelektrarni ukinili prisilno upravo; - 2. marca 1947 se je v Gorici pri Raztezu v bliĹžini Brestanice rodil naddekan ĹĄaleĹĄko-savinjskega naddekanata, duhovnik JoĹže PriboĹžiÄ?, ki je od leta 1996 Ä?astni obÄ?an ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj; - 2. marca 1979 so ustanovili Savinjsko–ťaleĹĄko gospodarsko zbornico; - 2. marca 1987 je bil na Golteh slalom za evropski pokal, na katerem so nastopali tudi tekmovalci iz Zvezne republike NemÄ?ije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Japonske in ZdruĹženih drĹžav Amerike (med njimi tudi uveljavljena imena svetovnega smuÄ?anja: Bittner, Frommelt, PetroviÄ?, ÄŒiĹžman, Benedik in drugi); - 2. marca 1990 so na konvenciji ZKS – Stranke demokratiÄ?ne prenove Velenje predlagali zaÄ?etek postopka o ponovni prikljuÄ?itvi krajevne skupnosti Vinska Gora k obÄ?ini Velenje; - v zaÄ?etku marca leta 1979 so

pred trgovino TrĹžnica postavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju; - 4. marca 1847 se je v Bielsko-BiaĹ‚i na Poljskem rodil dr. Carl Josef Bayer, ki si je leta 1896 v ReÄ?ici ob Paki kupil zemljiĹĄÄ?e, na katero si je dal postaviti vilo, kemijski laboratorij in tovarno kemiÄ?nih proizvodov; izumil je za proizvodnjo aluminija pomemben Bayerjev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinico; - 4. marca 1875 se je na Konovem pri Velenju rodil pravnik dr. Ljudevit Brence, ki je bil med drugim od leta 1919 prvi predsednik mariborske podruĹžnice Slovenskega planinskega druĹĄtva; - 4. marca 1975 so v DruĹžmirju zaradi izkopavanja premoga dokonÄ?no poruĹĄili cerkev sv. Mihaela; namesto te cerkve so v Skornem pri Ĺ oĹĄtanju zgradili novo cerkev, posveÄ?eno istemu svetniku; - 5. marca 1904 je bila v Ĺ oĹĄtanju ustanovljena Ĺ aleĹĄka podruĹžnica Slovenskega planinskega druĹĄtva, ki je bila ustanovljena na pobudo Frana Kocbeka, naÄ?elnika Savinjske podruĹžnice SPD; ustanovni shod le-te je bil v hotelu Avstrija (danes Kajuhov dom); Fran Kocbek je Ĺže na ustanovnem zboru Ĺ aleĹĄke

ÄŒeprav ste se pri svojem delu zaradi zaupanja drugim Ĺže opekli, vse kaĹže, da vas to ni izuÄ?ilo. Ali pa upate, da bo tokrat ĹĄlo bolje. Res je, da Ä?asi niso naklonjeni temu, da bi se branili novih poslov, a ne za vsako ceno. Zvezde vam svetujejo veliko previdnost, saj boste zaradi vaĹĄe prijaznosti in zaupanja v ljudi spet oĹĄkodovani. Jezilo vas bo, a boste modro molÄ?ali, saj se boste zavedali, da je velik del krivde na vaĹĄih pleÄ?ih. Notranji mir bo zelo pomemben. Kako do njega, pa boste ugotavljali ĹĄe nekaj dni. Pomagalo vam bo, Ä?e boste bolj zaupali svoji intuiciji. Ta vas redko prevara.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

S toplejĹĄimi dnevi, ki so lepa napoved pomladi, si boste postavili nove cilje. Ĺ˝eleli si boste, da okrepite telo in Ä?ez zimo rahlo upadle miĹĄice. NiÄ? novega, saj se podobno odloÄ?ite vsako pomlad. To bo letos od vas zahtevalo precej napora, saj ne boste imeli prave motivacije. Tudi zato, ker boste po napornih delovnikih domov prihajali utrujeni. K sreÄ?i bo vsaj spanje mirno in trdno, saj se boste vseeno potrudili, da se vsak dan utrudite tudi fiziÄ?no. Tudi zato, ker drugih veÄ?jih skrbi trenutno nimate. Se zavedate, kako sreÄ?ni ste? Verjetno premalo. Sploh, ker vas bo partner razvajal kot Ĺže dolgo ne.

Cerkev sv. Mihaela v DruĹžmirju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) podruĹžnice orisal smer delovanja: ÂťPodruĹžnica naj goji planinsko misel in planinsko obdela pripadajoÄ?o pokrajino.ÂŤ; - 5. marca 1974 je deset temeljnih organizacij zdruĹženega dela Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj in Rudnika lignita Velenje podpisalo samoupravni sporazum o zdruĹžitvi v delovno organizacijo Rudarsko elektroenergetski kombinat - SOZD REK Velenje; REK Velenje se je 2. julija 1983 poimenoval po Francu LeskoĹĄku – Luki; 1. julija 1990 je ugasnil SOZD REK Franc LeskoĹĄek – Luka, predsednik poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje je postal Franc AvberĹĄek, direktor TEĹ pa je ostal Jaro VrtaÄ?nik; - 5. marca 1977 je bil v velenjski RdeÄ?i dvorani boksarski dvo-

boj med takratnim evropskim prvakom Matejem Parlovom in Francozom Christianom Ponceletom, v njem pa je prepriÄ?ljivo slavil Mate Parlov; - leta 1985 je bila 5. marca na Golteh prva smuÄ?arska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Ĺ ved Jonas Walldner; - v Ĺ oĹĄtanju je 6. marca 1875 umrl Peter Musi, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjiĹžniÄ?ar, sadjar, zaÄ?etnik ĹĄolskega hranilniĹĄtva in predvsem uÄ?itelj, ki je v Ĺ oĹĄtanju preĹživel veÄ?ino svojega ustvarjalnega Ĺživljenja; - 6. marca 1971 je Franc LeskoĹĄek – Luka sveÄ?ano odprl pokriti plavalni bazen v Velenju. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

ÄŒutili boste, da bi bilo dobro, da priloĹžnost, ki vam jo bodo navrgli prvi dnevi prihodnjega tedna, zagrabite z obema rokama. Zna se zgoditi, da vam bo po prvotnem navduĹĄenju zmanjkalo poguma. Naredite veÄ?, da se vam povrne.

Premalo se namreÄ? zavedate, da lahko hitro izgubite vse, ker bo nekdo drug vskoÄ?il na mesto, ki je sicer namenjeno vam. ÄŒe vas skrbi, kaj bo na vse rekel partner, ga preprosto vpraĹĄajte. Tudi to bo zahtevalo nekaj poguma, a vam bo po pogovoru z njim veliko laĹžje. NajslabĹĄe bo, Ä?e boste le Ä?akali, kaj se bo zgodilo. Tudi zato, ker nekdo teĹžko Ä?aka, da se vam zalomi. Zato ukrepajte.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Slabo obdobje bo konÄ?no za vami. ÄŒutili boste, da se vse spreminja. Verjeli, da je najhuje za vami, pa ĹĄe ne boste. Prvi resen dokaz, da bo ĹĄlo sedaj le ĹĄe navzgor, boste dobili Ĺže v ponedeljek. LaĹžje boste zadihali, in to dobesedno, saj bodo tudi znaki prehlada hitro izginjali. OlajĹĄanje in boljĹĄe poÄ?utje se bosta kmalu poznala tudi v vaĹĄem razpoloĹženju. Vidno se boste pomladili, kar vam bodo povedali tudi na glas. Tisti, ki imate otroke, boste imeli v teh dneh ĹĄe nekaj skrbi z njimi. Izpustite jih iz gnezda, pa bodo postali bolj odgovorni. Finance? Zvezde priporoÄ?ajo previdnost, saj spet Ĺživite preko svojih zmoĹžnosti.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ĺ˝eleli si boste nekaj mirnih dni, dobre volje in veÄ? denarja. Kar nekaj Ĺželja se vam bo uresniÄ?ilo Ĺže v naslednjih dneh. Poleg tega boste danes in jutri opravili delo, s katerim ste bili v zaostanku. ÄŒe boste bolj pozitivni do sebe in vaĹĄih najbliĹžjih, bo veÄ?ina skrbi skopnela Ĺže Ä?ez vikend. VeÄ? boste tudi v naravi, saj se ne boste mogli upreti pomladnim temperaturam in soncu. To bo odliÄ?no vplivalo na vaĹĄe poÄ?utje. Denar, ki ga boste dobili v teh dneh, dajte na stran. Sploh, ker resno razmiĹĄljate o veÄ?jem nakupu. Najprej privarÄ?ujte, potem pa naÄ?rtujte, kam in za kaj boste zapravili privarÄ?evani denar.

Partner vas bo v tem podprl.

Naš čas, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

28. februarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.35 15.00 16.05 16.15 16.20 16.35 16.45 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.20 00.50 01.15 02.10

06.00 08.00 08.05 08.10 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.05 09.10 09.15 09.35 10.25 10.55 12.55 14.30 15.10 16.15 17.55 18.50 19.20 20.00 20.45 21.20 22.15 23.05

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.55 08.20 08.45 09.15 10.15 11.10 12.05 13.00 14.00 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.25 03.00

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan Vem!, kviz Alpska Makroregija Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Timi gre, ris.

Lojzek, ris.

Gozdna druščina, ris.

Kalimero, ris. Čudogozd: Ribe praznujejo Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Makroregije - Jadransko-jonska: Ribiči na reki Bojani Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu, brit. dok. ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

Info kanal Penelopa, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Balončkovo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Lepši svet, animirana ris.

To sem jaz, Frederik, kratki dok. film za otroke To sem jaz, Katarina, kratki dok. film za otroke Izzivalci, EBU dok. film: Toma, glasbeni improvizator Attenborough in morski zmaj, brit. dok. odd.

Slastna kuhinja: Andaluzijski gazpaco in prigrizki Nordijsko smučanje - SP: nordijska kombinacija - smučarski skoki, srednja skakalnica, prenos iz Seefelda Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, štafeta (Ž), prenos iz Seefelda Za vse upe sveta, dok. odd., 2017 Nordijsko smučanje - SP: nordijska kombinacija - smučarski tek, 10 km, prenos iz Seefelda Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki - srednja skakalnica (M), kvalifikacije, prenos iz Seefelda Kjer bom doma (II.), avstral. nad.

Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Kitajska iz zraka (II.), kopr. dok. ser.

Avtomobilnost Makroregija tukaj in zdaj Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija in Don Menza Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Gospodična Žuža, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Luna Petunija, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 13. del Zmorem sama, 1. sez., 34. del In prišla je ljubezen, 8. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 125. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 126. del Kuharski mojster, 6. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 14. del In prišla je ljubezen, 9. del Zmorem sama, 1. sez., 35. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 127. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 128. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 4. del Lepotica in zver, 1. sez., 95. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 12. del Policijska družina, 6. sez., 13. del Zalezovalec, 1. sez., 8. del Podivjani psi, 1. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 POP CORN 11:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Pust, širokih ust 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21:50 Iz oddaje Dobro jutro 22:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22:55 Videospot dneva 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

Sobota,

1. marca

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.30 15.25 16.00 16.30 16.40 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 01.10 01.35 02.30

06.00 08.00 08.05 08.10 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.05 09.10 09.25 09.50 10.55 12.15 12.45 13.10 15.45 17.55 18.45 18.55 19.25 20.05 22.50 23.45 00.20

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.55 08.20 08.45 09.15 10.15 11.10 12.05 13.00 14.00 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 22.40 01.00 02.40 03.15

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Slovenski magazin Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Vojakova vrnitev, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

Info kanal Penelopa, ris.

Lojzek, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Balončkovo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Lepši svet, animirana ris.

To sem jaz, Anuš, kratki dok. film za otroke Izzivalci, EBU dok. film: Jane in njena mavrična družina Družabno življenje živali, dok. odd.

Zrakoplovi - nazaj v prihodnost, francoska dok. odd.

Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Kvitfjella Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Slastna kuhinja: Brancin z avokadovo omako Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek - štafeta 4 x 10 km (M), prenos iz Seefelda Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki - srednja skakalnica (M), prenos iz Seefelda Kjer bom doma (II.), avstral. nad.

Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Videotrak Atletika: evropsko dvoransko prvenstvo, prenos iz Glasgowa Televizijski klub Zadnja beseda!

Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Gospodična Žuža, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Luna Petunija, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 14. del Zmorem sama, 1. sez., 35. del In prišla je ljubezen, 9. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 127. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 128. del Kuharski mojster, 6. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 15. del In prišla je ljubezen, 10. del Zmorem sama, 1. sez., 36. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 129. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 130. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Lepotica in zver, 1. sez., 96. del 24UR zvečer Eurojackpot Moški, ženske in otroci, ameriški film Hčerina smrt, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 NAJ VIŽA 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš 18:40 Regionalne novice 18:45 Videospot dneva 18:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Popotniške razglednice, Ekvador 21:00 Regionalne novice 3 21:05 POP CORN 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

Nedelja,

2. marca

06.15 07.00 07.10 07.30 07.45 08.05 08.15 08.25 08.50 09.05 09.35 10.15 10.25 10.55 11.25 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.05 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.30 22.55 00.40 01.05 02.00

Kultura, Odmevi Martina in ptičje strašilo: Melodije Telebajski, lutkovna nan. Žvenkci, ris.

Biba se giba, risana nan. Čudogozd: Zajčki praznujejo Sporočilo v steklenici II., norveška dok. ser. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. otroška ser.

Male sive celice: OŠ Hudinja in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Infodrom, tednik za otroke in mlade Čist zares: Youtuberji Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izobr. odd. TV Maribor TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Za nosom - skrivni jezik vonja, nemška dok. odd.

Ekipa Bled, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Alpe-Donava-Jadran Ozare Kuharija na kubik: šparglji z jajcem, kuharska odd.

Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Prevara (IV.), am. nad.

Poročila, Šport, Vreme Strožja kazen, angleški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Info kanal

3. marca

07.00 07.05 07.15 07.25 07.30 07.40 07.45 08.00 08.10 08.20 08.35 08.45 08.55 09.10 09.25 10.00 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 15.10 15.25 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 21.30 21.50 23.05 23.05 23.10 23.30 23.55 00.50

06.20 Slastna kuhinja: Kremna grahova juha s hrustljavimi kruhovimi kockami s sirom 06.30 Na lepše 07.00 Najboljše jutro 08.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), prenos iz Sočija 09.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Kvitfjella 11.15 Nordijsko smučanje - SP: nordijska kombinacija - ekipna tekma, skoki, vključitev v prenos iz Seefelda 12.10 Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek - 30 km (Ž), skupinski start, prenos iz Seefelda 13.45 Avtomobilnost 14.40 Nordijsko smučanje - SP: nordijska kombinacija - ekipna tekma, tek 4 x 5 km, prenos iz Seefelda 15.45 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki - mešana ekipna tekma, prenos iz Seefelda 18.05 Terra Magica, film Jureta Breceljnika 19.00 Atletika: evropsko dvoransko prvenstvo, prenos iz Glasgowa 22.00 Zvezdana 22.45 Izštekanih 25, koncert 2018 00.00 Videotrak 00.30 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki - mešana ekipna tekma, posnetek iz Seefelda 02.05 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.45 08.10 08.55 09.20 09.45 10.10 10.35 11.05 11.35 12.05 14.20 16.00 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.20 23.10 01.15 02.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, risanka Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka Tačke na patrulji, risanka Heidi, risanka Skrivnostni ranč, risanka Pod košem, risanka Miraculous - Čarobni dragulji, risanka Screechers Wild: Divji obrat (Screechers Wild), risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 11. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 12. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 13. del Sestrstvo potujočih hlač, ameriški film Kung fu panda 2, ameriški film Gorski reševalci, 4. sez., 7. del Ljubezen po domače, ponovitev Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Vse za denar, ameriški film Krojač iz Paname, ameriški film Downton Abbey, 6. sez., 1. del Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš 09:40 Vabimo k ogledu 09:45 Popotniške razglednice, Ekvador 10:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:10 Videostrani, obvestila 15:25 Vabimo k ogledu 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 NAJ VIŽA 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Pust, širokih ust 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20:00 2643. VTV magazin, regionalni informativni program 20:30 Jutranji pogovori 22:00 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22:05 Še pomnite, prijatelji, ponovitev 2. dela koncerta 23:20 Videospot dneva 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:50 Videostrani, obvestila

Kravica Katka, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Nedeljska maša, prenos iz župnije Košaki Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona Ozare Obzorja duha: Spolne zlorabe otrok Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Moški, kratki igrani film AGRFT TV-izložba Inverzija, iranski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ekipa Bled, slov. nad.

Intervju: Tamara Rojc Šport – nogomet Poročila, Šport, Vreme Biti George Clooney, am. dok. film Za lahko noč Nova Shakespearova pesmarica: Slovenija Mladi slovenski balet: Gusar, pas de deux, plešeta Alena Medič in Yujin Muraishi Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Info kanal

06.10 Videotrak 06.45 Duhovni utrip 07.00 Koda: Ljubezenske prevare na spletu 07.30 Slastna kuhinja: Fondi 07.45 V spomin Mirku Slosarju (19422019) Mešani pevski zbor Obala Koper in Mirko Slosar, Naša pesem 1984 08.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), prenos iz Sočija 09.50 Svetovni popotnik: Najzanimivejše južnoameriške pustolovščine 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), prenos iz Kvitfjella 12.55 Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, 50 km (M), skupinski start, prenos iz Seefelda 15.00 Nogomet - državno prvenstvo: Aluminij : Maribor, 21. kolo, prenos iz Kidričevega 17.35 Življenje pred kamero, dok. odd.

18.05 Facebook - vohunjenje za uporabniki, avstralska dok. odd.

19.00 Atletika: evropsko dvoransko prvenstvo, prenos iz Glasgowa 21.45 Žrebanje Lota 21.55 Zvezdana 22.35 Vikend paket 23.50 Videotrak 00.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), posnetek iz Sočija 01.50 Zabavni kanal, Videotrak

Ponedeljek,

12.30 13.00 13.35 14.15 14.25 14.55 15.25 16.00 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 23.30 23.45 00.25 00.50 01.40

07.45 08.10 08.55 09.20 09.45 10.05 10.30 11.00 11.30 12.00 14.00 15.45 16.40 17.40 18.50 18.55 20.00 22.20 01.45 02.45

8:25 8:30 9:00 9:40 10:05 10:10 10:35 11:35 12:35 13:25 13:50 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:20 23:50 23:55 0:20

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Obzorja duha: Spolne zlorabe otrok Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Profil: Ervin Hartman ml.

TV-izložba S-prehodi Dober dan, Koroška TV-izložba Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Kalimero, ris. Čist zares: Youtuberji Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Opus: Perpetuum Jazzile in The Queen's Six: Vokalne tehnike domačih in tujih zasedb Glasbeni večer Žiga Stanič: Baba (Boštjan Gombač, Simfoniki RTVS in Simon Krečič) Simfonični orkester RTVS in En Shao (A. Lajovic, B. Bartók) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 Info kanal 10.20 Martina in ptičje strašilo: Melodije 10.30 Zlatko Zakladko: Beluši ob Dragonji 10.45 Slastna kuhinja: Pečena jegulja 11.00 Dobro jutro 13.20 Dober dan 14.00 Na lepše 15.00 Slike in podoba Ludvika Vrečiča, dok. portret 15.45 Dosje: Cena plastike 16.35 Prava ideja: Cosylab d.d., laboratorij za kontrolne sisteme 17.10 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 18.00 Kjer bom doma (II.), avstral. nad.

18.50 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

19.20 Videotrak 20.00 Svetovni popotnik: Oddaljeni otoki: Sveta Helena 21.00 Tannbach - usoda neke vasi (II.), nemško-češka nad.

22.40 F.Bevk: Črni bratje, slov. mladinski film 00.20 Kopanje, kratki igrani film AGRFT 00.40 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 08.00 08.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Oddbods, risanka Heidi, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 37. del Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 38. del Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 39. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 15. del Zmorem sama, 1. sez., 36. del In prišla je ljubezen, 10. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 129. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 130. del Kuharski mojster, 6. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 16. del In prišla je ljubezen, 11. del Zmorem sama, 1. sez., 37. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 131. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 132. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 5. del Gorski zdravnik, 11. sez., 1. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 2. sez., 21. del Policijska družina, 6. sez., 14. del Zalezovalec, 1. sez., 9. del Zalezovalec, 1. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja risanka Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka Tačke na patrulji, risanka Heidi, risanka Skrivnostni ranč, risanka Pod košem, risanka Miraculous - Čarobni dragulji, risanka Screechers Wild: Divji obrat, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 14. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 15. del Cel svet ima talent, 2. sez.

Dvanajst božičnih kužkov, ameriški film Oblačno z mesnimi kroglicami 2, ameriški film Gorski reševalci, 4. sez., 8. del Gorski reševalci, 4. sez., 9. del Ljubezen po domače, ponovitev 24UR vreme 24UR Dojenček Bridget Jones, ameriški film Ko pride Joe Black, ameriški film Downton Abbey, 6. sez., 2. del Zvoki noči

08.45

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Miš maš 2642. VTV magazin regionalni informativni program Vabimo k ogledu 2643. VTV magazin regionalni informativni program Dober večer, gospod predsednik: Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Festival narodnozabavne glasbe Guštanj, 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Otroški program Spoznajmo jih … beremo skupaj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, oddaja z narodno zabavno glasbo Napovedujemo POP CORN Jutranji pogovori Spoznajmo jih … beremo skupaj Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2643. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri Branetu Gutu 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

09.15 10.15 11.10 12.05 13.00 14.00 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.10 02.45

Sreda,

5. marca

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 14.55 15.25 15.55 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.05 01.00 01.30 02.20

06.00 11.00 11.10 14.10 14.55 15.25 16.25 17.55 18.50 19.20 20.00 21.00 21.30 22.40 23.00

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 08.00 08.15

08.30 06.00 07.00 07.01 07.25

Torek,

4. marca

06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45

28. februarja 2019

08.30 08.45 09.15 10.15 11.10 12.05 13.00 14.00 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.20 02.10 02.45

6. marca

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Opus: Perpetuum Jazzile in The Queen's Six: Vokalne tehnike domačih in tujih zasedb Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio city TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Potepanja, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. otroška ser.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Ernest in Celestinca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Beseda na A (II.), brit. nad.

Pred vrati pekla, špan. dok. ser.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: prof. dr. Stanka Krajnc Simoneti, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.35 16.05

Info kanal Slastna kuhinja: Špinačni ravioli Dobro jutro Dober dan Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Joker, kviz Kjer bom doma (III.), avstral. nad.

Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Videotrak Utrujeno Sredozemlje, fran. dok. odd.

Prava ideja Skrivnost jezera: kitajsko dekle, kopr. nad.

Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak, Zabavni kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Pečena rdeča pesa s kroketi iz kozjega sira 11.10 Dobro jutro 14.10 Dober dan 15.25 Velika vojna na TV zaslonu, dok. feljton 16.00 Kuharija na kubik: Šparglji z jajcem, kuharska odd.

16.25 Vikend paket 17.50 Kjer bom doma (III.), avstral. nad.

18.50 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.15 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Preuoske so stazice - Od ljudske do narodnozabavne glasbe 20.55 Moje mnenje 21.50 Češko stoletje: 1992, češka nad.

23.10 Zadnja beseda!

23.50 Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Oddbods, risanka Heidi, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 40. del Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 41. del Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 42. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 16. del Zmorem sama, 1. sez., 37. del In prišla je ljubezen, 11. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 131. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 132. del Kuharski mojster, 6. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 17. del In prišla je ljubezen, 12. del Zmorem sama, 1. sez., 38. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 133. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 134. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 6. del Gorski zdravnik, 11. sez., 2. del Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 6. sez., 15. del Zalezovalec, 1. sez., 11. del Zalezovalec, 1. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Na obisku … pri Branetu Gutu 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mura Raba Tour 18:20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2644. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Bonton pri pogovoru 21:00 Dotiki gora, Zima v gorah 21:10 Še pomnite prijatelji, ponovitev 3. dela koncerta 22:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:35 Videostrani, obvestila

17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.50 00.20 00.45 01.40

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.15 11.10 12.05 13.00 14.00 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.10 02.45

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Koda Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju: Tamara Rojc TV-izložba Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Hudinja in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Poročila ob petih, Šport, Vreme Jadransko-jonska Makroregija Tu EU: Sandra Kalniete - zunanja politika EU Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Stalinova smrt, angleški film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Jadransko-jonska Makroregija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Oddbods, risanka Heidi, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 43. del Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 44. del Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 45. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 17. del Zmorem sama, 1. sez., 38. del In prišla je ljubezen, 12. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 133. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 134. del Kuharski mojster, 6. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 18. del In prišla je ljubezen, 13. del Zmorem sama, 1. sez., 39. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 135. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 1. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 7. del Gorski zdravnik, 11. sez., 3. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 13. del Policijska družina, 6. sez., 16. del Zalezovalec, 1. sez., 13. del Zalezovalec, 1. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2644. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Bonton pri pogovoru 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 11, Sremska Mitrovica 18:25 Regionalne novice 18:30 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Skrbimo za zdravje 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 25

PRIREDITVE

25

Vaje za krepitev koncentracije 16.00 MIC, KoroĹĄka cesta 62a Javna predstavitev raziskovalnih nalog gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Kata LaĹĄtro: Moje prvo zeleno berilo, predstavitev knjige 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana ÄŒarobna gora, plesna predstava 18.00 Galerija Velenje Slikarska delavnica za odrasle

SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine

28. februarja 2019

Joe Dispenza: Placebo ste vi: vaĹĄ um je pomemben od – Odrasli, 159.9 – Psihologija Povod za knjigo, ki je uspeĹĄnica v vseh prevedenih jezikih, je bila tragiÄ?na avtorjeva nesreÄ?a. Med triatlonom, za katerega je treniral veÄ? mesecev, ga je zbil avto. Pri tem je bil tako hudo poĹĄkodovan, da so mu zdravniki rekli, da bo brez operacije hrbtenice od vratu navzdol hrom za vedno. Dispenza se kljub temu za operacijo ni odloÄ?il.

Celo Ĺživljenje se namreÄ? ukvarja s kiropraktiko in prepriÄ?evanjem ljudi, da telo deluje

Patrick McKeown: Dober dih: s pravilnim dihanjem do zdravja, moÄ?i in vitkosti od – Odrasli, 615.8 – Alternativno zdravljenje Avtor knjige je svetovno priznani licencirani trener metode dihanja. To metodo je odkril pri svojih 26. letih, ko si je ob njeni pomoÄ?i zaÄ?el lajĹĄati simptome astme.

Pozneje se je ĹĄolal pri njenem ustanovitelju, ukrajinskem zdravniku Konstatinu Butejku, in nato ob doslednem izvajanju pravilnega dihanja astmo tudi uspeĹĄno pozdravil. Z dobrim in predvsem pravilnim dihanjem lahko pozdravimo marsika-

VELENJE ÄŒetrtek, 28. februar

Ponedeljek, 4. marec

11.00 KnjiĹžnica Velenje Branje je potovanje: bralni kroĹžek za priseljence 13.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Neformalno druĹženje – Pot po Sloveniji (igranje druĹžabnih iger) 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Predstava za vsako priloĹžnost, glasbena komedija Lada BizoviÄ?arja 8.00 Avtobusna postaja Velenje Planinski izlet - Lepa Njiva - UNI 3 - II, Vodnica Marija Kuzman 17.00 Dvorana gasilskega doma ObÄ?ni zbor PD Velenje

16.00 SAĹ A Inkubator, Ĺ aleĹĄka cesta 2 Javna predstavitev raziskovalnih nalog gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 17.00 Vila RoĹže Najdimo se virtualno – o vrstniĹĄkem e-nasilju, predavanje Nine BabiÄ? (Ĺ ola za starĹĄe) 19.19 KnjiĹžnica Velenje, oddelek za odrasle ZvoÄ?na kopel 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Igram, sem, drama, velenjska premiera in pogovor z reĹžiserjem Miroslavom Mandićem

Petek, 1. marec 14.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Neformalno druĹženje ob igri ÄŒlovek ne jezi se 16.00 Krajevna skupnost Paka pri Velenju Pustni rajanje z glasbo 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Tanja Tajnik: Pole'n'Dance – an exploration of pole dance culture, predstavitev knjige

Sobota, 2. marec 7.00

na naÄ?in, da se lahko samo pozdravi, zato je nastopil Ä?as, da teoretiÄ?no znanje uporabi tudi v praksi. In to na sebi. Ĺ est dolgih tednov se je dve uri na dan osredotoÄ?al na svojo hrbtenico in si zamiĹĄljal, kako spet hodi. Seveda so misli begale sem in tja, tudi do misli, kako bi bilo, Ä?e bi resniÄ?no ostal do konca Ĺživljenja invalid. Nekega dne pa mu je le uspelo um in telo tako zelo povezati, da je vstal in se postavil na noge. Takrat si je obljubil, da bo, ko bo povsem ozdravel, preostanek Ĺživljenja raziskoval povezavo med umom in telesom ter zamisel o prevladi uma nad snovnim. Svoje Ĺživljenje je torej posvetil tovrstnim raziskavam in predstavitvam izsledkov po vsem svetu. Tudi priÄ?ujoÄ?a knjiga je del njegovega poslanstva.

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 9.00 DrsaliĹĄÄ?e Velenje HKV hokejski turnir 9.00 Ĺ ivalnica za otroke, Farmin Ĺ ivamo obesek za kljuÄ?e 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zgodba na gumbe, predstava GledaliĹĄÄ?a Zapik – razprodano!

tero bolezen oziroma olajĹĄamo tegobe, kot so zadihanost med telesnim naporom, slab spanec, debelost, tesnoba, astma, smrÄ?anje. Gre predvsem za zavestno dihanje skozi nos. Dihanje je namreÄ? zelo avtomatiziran proces, ki bi ga, ĹĄe zlasti v sodobnem Ä?asu, preĹžetim s stresom, morali ozavestiti.

Knjiga prikaĹže tudi jogijske tehnike dihanja in hkratno Ä?ujeÄ?nost meditacije. đ&#x;”˛

Sodobna plesna predstava ÄŒarobna gora Velenje – Plesalci Instituta za umetniÄ?ku igru Beograd, Ustanove kulture Vuk KaradĹžić in Profesionalnega udruĹženja baletskih umetnika, koreografa i pedagoga Srbije se bodo v sredo, 6. marca, ob 18. uri v veliki dvorani Doma kulture Velenje predstavili s sodobno plesno predstavo ÄŒarobna gora. Ta je nastala v sodelovanju s Festivalom Velenje, njena vsebina pa Ä?rpa iz motivov enega najznamenitejĹĄih romanov 20. stoletja – istoimenske mojstrovine Thomasa Manna.

Ekipa vrhunskih umetnikov je z elegantno, sofisticirano in nadvse zahtevno igro okarakterizirala like Mannovega romana ter si ob tem zastavila niz intimnih, humanistiÄ?nih, filozofskih in socialnih vpraĹĄanj – vpraĹĄanj brez odgovorov, nad katerimi nenehno visi uganka smrti. Ali smrt dejansko obstaja ali s koncem Ĺživljenja preneha tudi đ&#x;”˛ sama?

21.00 Klub eMCe plac Pustovanje

Nedelja, 3. marec

MIA IN BELI LEV Mia et le lion blanc/Mia and the white Lion, druĹžinska avantura, 98 minut (Francija, JuĹžna Afrika, NemÄ?ija) ReĹžija: Gilles de Maistre Igrajo: Daniah De Villiers, MĂŠlanie Laurent, Langley Kirkwood, Ryan Mac Lennan, Charlie Thor Petek, 1. 3., ob 17.00 Nedelja, 3. 3., ob 18.15

POPOLNA KOPIJA Replicas, ZF kriminalka, 107 minut (ZDA, Kitajska, Portoriko, Velika Britanija) ReĹžija: Jeffrey Nachmanoff Igrajo: Keanu Reeves, Alice Eve, Thomas Middleditch, Emily Alyn Lind, Emjay Anthony Petek, 1. 3., ob 21.30 Sobota, 2. 3., ob 19.25

ZVEZDA JE ROJENA A star is born, romantiÄ?na glasbena drama, muzikal, 135 minut (ZDA) ReĹžija: Bradley Cooper Igrajo: Lady Gaga, Bradley Cooper, Sam

Torek, 5. marec 15.00 GraĹĄka gora, ĹĄportno igriĹĄÄ?e Pustno sreÄ?anje in pokop pusta 16.30 Titov trg Pustna povorka (s trga do RdeÄ?e dvorane – vse maske v povorki prejmejo krof!)

17.00 RdeÄ?a dvorana Pust, pust, krivih ust!, veliko otroĹĄko pustno rajanje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na ura 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje 50 let ĹĄtudentskega gibanja, pogovor 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Sebastian Bertoncelj – violonÄ?elo, Lorenzo Cossi – klavir, koncert

Sreda, 6. marec 8.00

REKS – Ravne pri Šoťtanju Krvodajalska akcija 10.00 Center za druŞine Harmonija, Druťtvo NOVUS

Elliott, Dave Chappelle, Anthony Ramos Petek, 1. 3., ob 19.00 Ponedeljek , 4. 3., ob 17.15

BUNKICA Dumplin', glas. komedija, 110 minut (ZDA) ReŞija: Anne Fletcher Igrajo: Danielle Macdonald, Jennifer Aniston, Odeya Rush, Maddie Baillio, Bex Taylor-Klaus Petek, 1. 3., ob 19.15 – mala dvorana Sobota, 2. 3., ob 21.30 Nedelja, 3. 3., ob 19.00 – mala dvorana

NEVERJETNA ZGODBA O VELIKANSKI HRUĹ KI Den utrolige historie om den kĂŚmpestore pĂŚre, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 80 minut (Danska) ReĹžija: Dean DeBlois Glasovi: JuĹĄ Golmajer, Uma Behrić, Matija Drobne, Rok KuĹĄlan, Nejc Bahor, SreÄ?ko Meh, Marko SimÄ?iÄ?

Petek, 1. 3., ob 17.15 – mala dvor.

Sobota, 2. 3., ob 17.15 – mala dvor.

Sreda, 6. marec 18.00 HiĹĄa mladih – sejna soba TeÄ?aj pletenja in kvaÄ?kanja

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 28. februar 18.00 Vila Mayer Pustovanje pri Mayerjevih

Sobota, 2. marec 15.00 Trg bratov Mravljak 66. mednarodni karneval Pust ĹĄoĹĄtanjski

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 28. februar 7.00

Dvorana Marof Krvodajalska akcija

Petek, 1. marec 16.00 Pri obÄ?inski stavbi v Ĺ martnem ob Paki 4. rez potomke stare vinske trte 19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Predstava profesor Kuzman mlajĹĄi Sobota, 2. marec 15.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki OtroĹĄko pustno rajanje z duom Opala

Ponedeljek, 4. marec 19.00 Hiťa mladih – sejna soba

TATIÄŒI Manbiki kazoku, kriminalka, triler, drama, 121 minut (Japonska) ReĹžija: Hirokazu Koreeda Igrajo: Lily Franky, Sakura Ando, Mayu Matsuoka, Kilin Kiki, Kairi Jyo, Miyu Sasaki Sobota, 2. 3., ob 19.15 Nedelja, 3. 3., ob 16.30

ZELENA KNJIGA Green Book, biografska komiÄ?na drama, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Peter Farrelly Igrajo: Viggo Mortensen, Mahershala Ali, Linda Cardellini, Sebastian Maniscalco, Mike Hatton Sobota, 2.3. ob 17.00

LEPI FANT Beautiful Boy, biografska drama, 120 minut (ZDA) ReĹžija: Felix van Groeningen Igrajo: Steve Carell, TimothĂŠe Chalamet, Maura Tierney, Amy Ryan, Timothy Hutton Nedelja, 3. 3., ob 20.15

6.

marca, ob 17:04, prazna luna (mlaj)

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Petek, 1.3. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 3.3. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Kralj poguma • Pustno rajanje 2. in 5. marec na osrednjem prostoru • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 31.3.2019 na osrednjem prostoru – Muca Copatarica v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Labirint • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

SPIDER- MAN: NOVI SVET 3D Animirana akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 117 minut (ZDA) ReĹžija: Bob Persichetti, Peter Ramsey, Rodney Rothman Glasovi: Miha Rodman, MatevĹž MĂźller,Nina Kaludjerović,Kristijan Ostanek,Domen ValiÄ?, PrimoĹž Vrhovec, PrimoĹž Ekart, Ajda Toman, Jernej Kuntner, Klemen Mramor, Lija PeÄ?nikar Nedelja, 3. 3., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

IGRAM, SEM Drama, 105 minut (Slovenija, Bosna in Hercegovina) ReĹžija: Miroslav Mandić Igrajo: Luna Zimić Mijović, Gregor Zorc, Goran Bogdan, Lana Barić, Mojca Funkl, Amar ÄŒustović, Sabrina Noack, Dario Varga, PrimoĹž Bezjak, Olga Pakalović, Senad BaĹĄić, Nina Vodopivec Ponedeljek, 4. 3., ob 20.00 – velenjska premiera ter pogovor z reĹžiserjem

Nadaljevala se bo Ĺ kalska pravljica DruĹĄtvo REVIVAS Ĺ kale je na 10. redni skupĹĄÄ?ini v soboto, 23. februarja 2019, pregledalo delo v preteklem letu in ga ocenilo za uspeĹĄnega. Organizirali so 4 veÄ?je prireditve v domaÄ?em kraju ter se predstavili na 20 dogodkih drugih organizatorjev v obÄ?ini in zunaj nje, tudi na 19. svetovnem festivalu praĹženega krompirja v Doberdobu in na 5. vseslovenski razstavi roĹž iz krep papirja na Vranskem. JoĹžefov sejem in sreÄ?anje godovnikov sta se ujela s cvetno nedeljo, zato so dogodek izkoristili za prikaz velikonoÄ?nih ĹĄeg.

V sklopu projekta Ĺ kalska pravljica so pripravili okroglo mizo Ĺ ola nekoÄ? in danes ter sreÄ?anje preseljenih Ĺ kalÄ?anov in uÄ?iteljic v nekdanjih

ĹĄkalskih ĹĄolah. EtnoloĹĄko zabavna prireditev Jesen na vasi z razstavo pridelkov, degustacijami in zabavnimi igrami je bila posveÄ?ena fiĹžolu. Otroci so se dobro odzvali na NoÄ? branja, ki so jo organizirali ob svetovnem dnevu knjige. Izvedli so ĹĄe velikonoÄ?ne in adventne delavnice ter dve seriji delavnic pletenja izdelkov iz koruznega liÄ?ja, sekcija izdelovalk roĹž iz krep papirja pa je okrasila kapelo sv. Jurija na Velenjskem gradu. Podmladek druĹĄtva je v sklopu projekta Babi t'tmu praj, ki ga je vodila Klara Jan, izdelal igro spomin z nareÄ?nimi besedami. V letu 2018 je nastala tudi aplikacija za mobilne telefone "Ĺ kalsko jezero in zgodbe potopljene vasi".

Na skupĹĄÄ?ini so se posebej spomnili Ä?lanov, ki so izstopali po svojem prispevku k uspehom druĹĄtva v prvih desetih letih delovanja. V tem letu bodo standardni program prireditev, predstavitev in aktivnosti podmladka dopolnili z rednimi tedenskimi poletnimi poÄ?itniĹĄkimi aktivnostmi za otroke, nameravajo pa izdati tudi zbornik ob 10-letnici delovanja druĹĄtva. Dogodek ob svetovnem dnevu knjige bo NoÄ? pravljic, namenjena ustvarjanju unikatne pravljice. Do takrat bodo izdali knjiĹžico z ilustrirano pravljico, izbrano med tistimi, ki bodo prispele do 15. aprila na naslov druĹĄtva. LetoĹĄnja Ĺ kalska pravljica pa bo posveÄ?ena spominu na nekda-

Prejemniki Ä?astnega bronastega znaka TuristiÄ?ne zveze Slovenije s sekretarko TZS Karmen Grebenc Burger in Ä?lanom UO TZS Francem Ĺ peglom (manjkata Adolf in Vida Lipnik). (Foto: Zvone Kodrun)

njo cerkev sv. Jurija, ki je stala v prvem srediĹĄÄ?u vasi. Na zaÄ?etku julija bodo ob sreÄ?anju preseljenih Ĺ kalÄ?anov pripravili razstavo zbranih gradiv (priÄ?evanj, fotografij in

predmetov), ki jih bodo pridobili po javnem pozivu, osebnih poizvedovanjih in ob promocijskih aktivnostih. Izdelovalke roĹž iz krep papirja bodo poskrbele za okrasitev

kapele pri sedanji ĹĄkalski cerkvi, tam pa bo ob tej priloĹžnosti tudi poseben dogodek. đ&#x;”˛ Vera PogaÄ?ar

Naš čas, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka »Pri Peku«

28. februarja 2019

RADIO VELENJE

Na trgu 43, Mozirje 03 / 839 02 40

Gostilna s pizzerijo

Pri Peku

Delovni čas: Ponedeljek – četrtek: 9.00 – 21.30 Petek - Sobota: 9.00 – 23.00 Nedelja in prazniki: 10.00 – 21.30

• •

Izvrstne bogato obložene pizze Dnevne malice in brezplačna juha Vikend kosila Hrana po naročilu

• •

Rezervacije za zaključene družbe (jubileji, poroke, obhajila, krsti), do 70 ljudi

Na trgu 43, Mozirje 03 839 02 40 | www.pripeku.si

odličnraehžrabnaa dobra post

V zgornjem delu gostilne je prijetna KAVARNA, primerna za krajše poslovne sestanke, klepet ob kavi ali druženje kar tako.

8. marec ob 18.00 plesno glasbeni večer z Duo-m Opala

Izvrstne bogato obložene pizze Dnevne malice (4 vrste in brezplačna juha) Vikend kosila Hrana po naročilu

Zdravniški nasveti, gost: Jurij Šorli, dr, med., spec. int. medicine, v. d. direktorja Bolnišnice Topolšica. Tema: astma in šport ČETRTEK, 28. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 1. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 2. marca V zgornjem delu gostilne je prijetna KAVARNA, primerna za krajše poslovne sestanke, klepet ob kavi ali druženje kar tako.

Rezervacije za Delovni čas: zaključene družbe Pon – čet: 9.00 – 21.30 (jubileji, poroke, Pet – sob: 9.00 – 23.00 obhajila, krsti) Ned – prazniki: 10.00 – 21.30 do 90 ljudi!

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Zaradi nadgradnje programske opreme v avtomobilu povzročil prometni kaos!

Vozniki se vse bolj zavedajo, da avtomobili niso več zgolj kup železja na štirih kolesih, ampak vsebujejo tudi vedno več naprednih tehnologij. To še posebej drži za električne avtomobile, saj z večino funkcij v avtomobilu uporablja namenska programska oprema. Ker pa programerji niso nezmotljivi, proizvajalci električnih avtomobilov redno izdajajo popravke za njihova vozila, po-

gradnjo programske opreme nekatere funkcije vozila ne bodo delovale, ta opozoril seveda ni upošteval in s tem povzročil prometni kaos, ki si ga bodo številni vozniki v Pekingu zagotovo za pomnilni za kar nekaj časa.

Zaradi nadgradnje je namreč bil voznik zaprt v avtomobilu za več kot eno uro, saj so bila vrata med postopkom nadgradnje zaklenjena, električna okna one-

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Pri Peku«, najkasneje do ponedeljka 11. marca. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 4. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 6. marca w w w. k p - v e l e n j e . s i

www.radiovelenje.com

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 18. do 24. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 18. do 24. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

sposobljena in avtomobil je obstal kar sredi prometne ulice. Do voznika se ni uspela prebiti niti policija, zato udeležencem v prometu ni ostalo nič drugega kot to, da se je postopek nadgradnje programske opreme v električnem avtomobilu zaključil. Zaradi neljubega dogodka so pri kitajskem proizvajalcu električnih avtomobilov NIO voznike ponovno pozvali, da posodobitev programske opreme ne izvajajo med vožnjo ampak le takrat, ko je avto varno ustavljen na domačem dvorišču ali pa parkirišču in naj to nikakor ne izvajajo med samo vožnjo.

NEDELJA, 3. marca

TOREK, 5. marca

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

stopek nadgradnje pa večinoma sprožijo lastniki avtomobilov. Čeprav je mnogim izmed nas jasno, da moramo med nadgradnjo operacijskega sistema in programske opreme po navadi ponovno zagnati napravo in da bodo ta nekaj časa nedostopna, to očitno ni bilo znano nekemu kitajskemu vozniku. Ta se je namreč odločil, da bo programsko opremo poskusne različice električnega avtomobila NIO nadgradil kar med vožnjo po eni izmed najbolj prometnih cest v kitajskem glavnem mestu Pekingu. Čeprav se je vozniku na zaslonu pojavilo sporočilo, da med nad-

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 18. do 24. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. do 24. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

28. februarja 2019

VELIKO PUSTOVANJE

mali OGLASI

VOZILA

ŽIVALI

TRAKTOR Univerzal 445 4 x 4, letnik 1993 s čelnim nakladalcem. Gsm: 031 457 845

PRIDELKI DOMAČE OCVIRKE, kvalitetne in okusne, prodam. Gsm: 031 566 415.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOLE ZA FIŽOL, »ušpičene«, velikosti 3,5 m z dostavo 1,50 €/kom, prodam.

Gsm: 070 505 626.

NEMŠKI VARILNI APARAT na žico, prodam. Ne potrebuje jeklenke za CO2. Gsm: 051 626 788.

NESNICE, rjave, grahaste, črne in peteline, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo,3.3. 2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za večje količine se lahko naročite.

BIKCA, ČB, težkega 180 kg, prodam.

Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931.

KRAVO, Simentalko, brejo drugič, 6 mesecev, prodam. Tel. 03 589 32 79.

STIKI-POZNANSTVA

Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, 97,1 m2, zgrajeno l.

1963, 1/4 nad., ER: EI v izd.

Cena: 100.000 €.

Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 2. 3. do 3. 3. 2019, Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.

SOBOTA, 2. 3., OB 10. URI, CIRKUŠKO-ŽONGLERSKA PREDSTAVA S ČUPAKABRO. TOREK, 5. 3., OB 17. URI, PUSTOVANJE Z DAMJANO GOLAVŠEK.

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: ŠOŠTANJ, CENTER, 82 m2, dupleks, adaptirano l. 2006, 1/1 nad., ER: EI ni potrebna. Cena: 66.000 €.

OBISKALI NAS BODO TUDI KORANTI 311 IZ PTUJA! KROFI ZA VSE PUSTNE MASKE!

WWW.CITY-CENTER.SI

GIBANJE prebivalstva

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Nagrajenci nagradne križanke Športni park Jezero, objavljene v tedniku Naš čas, 14. februarja 2019 so: • Darja Zdovc, Kajuhova 14, 3320 Velenje • Martina Seme, Gregorčičeva 20, 3320 Velenje • Vinko Črep, Arnače 6 b, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti.

Rešitev križanke: ŠPORTNI PARK

Upravna enota Velenje

POROKE •

Šantl Uroš, Šmartno ob Paki, Gavce 54 in Aleš Karmen, Šmartno ob Paki, Gavce 54

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let

radio velenje com

• • •

Pogorelčnik Marija, roj. 1950, Velenje, Uriskova ulica 26 Miletič Anton, roj. 1941, Velenje, Cesta pod parkom 28 Verdev Kristina, roj. 1947, Šmartno ob Paki , Šmartno ob Paki 102 Jehart Ivan, roj. 1929, Velenje, Finžgarjeva cesta 11

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

SMRTI •

POGREBNE STORITVE

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

107,8 MHz

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

GUGALNICO, jekleno ogrodje, lesena klop, prodam. Gsm: 051 626 788.

HLEVSKI GNOJ, uležan, listnat in silažne bale, prodam. Gsm: 041 942 898.

Euromarkt Center d.o.o., Šmartinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

NUDIM

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

ZAHVALA

Naročniki jih objavite ceneje.

Ob boleči izgubi drage žene in babice

ZAHVALA

MARIJE POGORELČNIK

CECILIJA DOBNIK 7. 11. 1928 – 22. 2. 2019 Lokovica 146, Šoštanj

Zahvaljujemo se vsem za nesebičo pomoč pri skrbi naše drage ome.

Vsi njeni najbližji

9. 2. 1950 – 19. 2. 2019

Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.

Se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali in nam bili v oporo. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Tone, sin Gorazd z družino ter vnuki Andrej, Gregor in Nik

NaĹĄ Ä?as, 28. 2. 2019, barve: CMYK, stran 28

Pust Ĺ oĹĄtanjski prevzel oblast

Živijo od fehtanja in prostovoljnih prispevkov

V Ĺ oĹĄtanju vse nared za zaÄ?etek 66. pustnega karnevala Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanj od danes, debelega Ä?etrtka, 28. februarja, diha s pustom. Oblast v obÄ?ini je prevzel Pust Ĺ oĹĄtanjski. Ĺ˝upan mu je ob tej priloĹžnosti zapustil tudi vse dolgove, vkljuÄ?no s tistimi iz TEĹ , in prav zanimivo bo videti, Ä?e jim bo ta kos.

â?ą

Karneval se zaÄ?ne v soboto ob 15. uri.

Osrednji pustni dan bo sobota, 2. marca, s karnevalom in maĹĄkarado ter pred tem sprejemom predstavnikov skupin, ki bodo na karnevalu sodelovale. Zanje Ĺžupan Darko Menih pripravlja sprejem v Vili Mayer. ÄŒastni

gost 66. karnevala bo Lars Algell iz Ĺ vedske, predsednik ZdruĹženja evropskih karnevalskih mest (FECC-a).

RdeÄ?a nit pustnega dogajanja bo karnevalski vrtiljak. Karnevalska povorka bo v soboto, 2. marca, ob 15. uri krenila od bencinskega servisa v mestu proti Trgu bratov Mravljakov, kjer bo pod pustnim odrom potekalo osrednje dogajanje. Tam se bodo ustavile skupine, dogajanje pa bosta komentirala Peter Klepetec in Dixi Piksi.

Takt 66. karnevalu bo dajal Pihalni orkester Zarja, udeleĹžbo v povorki pa so Ĺže potrdili KoĹĄi Ĺ oĹĄtanjski, Tresimirji, potniki Vlaka smrti, s katerim so se letos Ĺže udeleĹžili karnevala v SraÄ?incih, skupine iz LajĹĄ, Ĺ entvida, Skornega, Pristave, Ĺ aleka, Mozirja, Dobove, pridejo koranti iz

DraĹžencev, kurenti iz Vidma pri Ptuju, veliko bo mednarodnih skupin, med njimi iz Budve, Ĺ abca, VrnjaÄ?ke Banje, IvaniÄ? grada, SraÄ?incev ...

Po karnevalu, ki bo trajal uro in ĹĄtirideset minut, bo v Ĺ portni dvorani Ĺ oĹĄtanj maĹĄkarada.

Maske bosta zabavala ansambla

â?ą

Obiskovalcem priporoÄ?ajo, da pridejo na karneval najmanj pol ure prej in uporabijo oznaÄ?ena parkiriĹĄÄ?a.

Mozirski pustnaki zaÄ?enjajo tradicionalno pustovanje – Na pustnem karnevalu blizu 30 skupin – TrĹĄke pravice tretjiÄ? Ĺženski Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒlani DruĹĄtva za ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine Pust Mozirski so moÄ?neje stopili na pustno sceno lanskega 11. novembra, od takrat dalje pa so priprave na osrednje pustno dogajanje Âťv visokem startuÂŤ.

Tako so se med drugim sredi februarja udeleĹžili pustnega karnevala na HrvaĹĄkem, minulo soboto ptujskega Kurentovanja, od

gobezdalo Robert Klemenak. V ÂťakcijiÂŤ bodo mozirski pustnaki znova v zaÄ?etku prihodnjega tedna, v ponedeljek, ko bo pustna bratovĹĄÄ?ina s fano (pustno zastavo) in rajso (sitom) ter milozvoÄ?nim ansamblom Boj se ga hodila od hiĹĄe do hiĹĄe po Mozirju in ĹĄaljivo seznanila javnost, kaj se dogaja pri posameznih druĹžinah. Okol'ofiranje, kot oznaÄ?ujejo obisk pri gospodinjstvih, je znaÄ?ilno samo za mozirske-

bili najbolj uspeĹĄni. ÂťNa karnevalu bodo nastopile tri naĹĄe skupine, in sicer bo ena predstavila reĹĄitev veÄ?letne teĹžave obÄ?in Mozirje, Nazarje in ReÄ?ica ob Savinji z vodovodom LetoĹĄÄ?, druga bo poskrbela za modre cone na trgu v Mozirju, kjer so se po njegovi obnovi pojavila le zasebna parkirna mesta, tema tretje skupine bo Mozirski gaj.ÂŤ Pustno dogajanje bodo sklenili na pepelniÄ?no sredo, ko bodo Pusta na

Smeh in Vreme ljubavi, najlepĹĄe in najbolj originalne pa bodo nagradili. Vstopnine ni, nagradni sklad za najlepĹĄe pa znaĹĄa 2.000 đ&#x;”˛ evrov.

Pustna povorka in veliko otroĹĄko pustno rajanje Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob mladine (DPM). V KS Paka bo Paki – Na pustni torek bo razi- otroĹĄko pustovanja v petek ob grano tudi v Velenju. Pred tradi- 17. uri v domu krajanov Paka. cionalnim druĹžinskim pustova- Na Konovem bodo rajanje prinjem v velenjski RdeÄ?i dvorani pravili v soboto od 10. do 12. bo s Titovega trga ob 16.30 krenila na pot pustna povorka. Organizatorji otroĹĄkega pustovanja vabijo vse maske, da se pridruĹžijo pustni povorki, ki bo do dvorane korakala v ritmu tolkalne skupine Glasbene ĹĄole Velenje. Vse maske, ki bodo sodelovale v pustni povorki, bodo nagrajene z brezplaÄ?nim krofom. Ob 17. uri pa se bo v RdeÄ?i dvorani Velenje zaÄ?elo veliko pustno rajanje, na katerem bodo najboljĹĄe druĹžinske in skupinske maske tudi nagradili.

Rajanje, ki bo trajalo do 19. Ĺ aleÄ?ani bodo ure, organizirajo Mestna obposkrbeli za Ä?ina Velenje, Festival Veleizgradnjo nje, MedobÄ?inska zveza prikolesarskih poti jateljev mladine Velenje, Tudo Mislinje ristiÄ?na zveza Velenje, Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana Velenje, Zavod za turizem Velenje in Mla- ure v mali dvorani doma krajadinski center Velenje. Za glasbo nov. V Ĺ martnem ob Paki bodo bo poskrbel DJ Mrky. male in velike ĹĄeme rajale v soOtroĹĄka pustovanja pripravlja boto od 15. ure dalje v tamkajtudi nekaj druĹĄtev prijateljev ĹĄnjem kulturnem domu, tokrat

na glasbo Dua Opala. DruĹžinsko pustno rajanje pa na pustno soboto pripravlja tudi DPM Ravne. ZaÄ?elo se bo ob 10. uri v dvorani REKS, popestrila pa ga bosta klovna Tom in Jerry.

V Ĺ aleku pripravljajo tri pustne vozove

Tradicionalno pripravljajo velika pustna slavja tudi v Ĺ aleku, kjer aktivnosti usmerja podpredsednik TuristiÄ?nega druĹĄtva Zdravko PodpeÄ?an. Letos bodo uredili kar tri vozove (pust bo poskrbel za ureditev kolesarskih poti do Mislinje, poskrbel za red v zaporih, iz katerih ne bo mogoÄ?e pobegniti, Ĺ aleĹĄki grad pa spremenil v pravljiÄ?no deĹželo. S pustnimi vozovi se bodo predstavili na velikem pustnem karnevalu v Ĺ oĹĄtanju.

Tudi letos bodo na pepelniÄ?no sredo pripravili tradicionalni pokop Pusta, ki bo potekal z vsemi pustnimi sveÄ?anostmi. Potekal bo pri gasilskem domu od 16. ure dalje. đ&#x;”˛

Robert Klemenak: ÂťPoleg okol'firanja je posebnost Pusta Mozirskega tudi poroka Ä?lana druĹĄtva. Ta namreÄ? na poroÄ?nem obredu pred matiÄ?arjem in priÄ?ami pove svoje zadrĹžke, in sicer da je v Ä?asu pusta oproĹĄÄ?en zakonskih dolĹžnosti.ÂŤ

danes (Ä?etrtka) do pepelnice, 6. marca, bodo aktivni v domaÄ?em okolju.

Po tradiciji zaÄ?enjajo pustovanje na debelega Ä?etrtka dan, ko podelijo trĹĄke pravice Mozirjanu – priĹĄleku, ki je po 18 letih bivanja v kraju nekaj zanj naredil. Eden od pogojev za dodelitev pravice je tudi, da ima rad pusta. ÂťTokrat jo bomo podelili Veroniki Robnik, tretji Ĺženski v veÄ? kot 120-letni tradiciji Pusta Mozirskega,ÂŤ je pojasnil pustno

Minulo nedeljo so pustnaki urejali Mozirski trg.

ga pusta. Dan kasneje, na pustni torek, sledi prevzem obÄ?inske oblasti. Ob 8. uri pozove bratovĹĄÄ?ina (obleÄ?ena v bele hlaÄ?e, Ä?rn frak in Ä?rn cilinder na glavi) legitimno izvoljenega mozirskega Ĺžupana k predaji oblasti pustnemu Ĺžupanu, ki se po zaprisegi takoj loti ťlihtanjaÂŤ gospodarstva v dolini: najprej v Mozirju, nato v Nazarjah. Osrednji dogodek bo pustni karneval na sam pustni dan popoldne na trgu v Mozirju. Letos je zanj prijavljenih blizu 30 skupin, domaÄ?ih in iz tujine (Severne Makedonije, HrvaĹĄke, Srbije, ÄŒrne gore).

Skupine so Ä?lanice evropskega zdruĹženja karnevalskih mest. Po besedah Klemenaka so si prizadevali, da bi letos privabili veÄ? domaÄ?ih skupin, a pri tem niso

Pekovih Lavah pokopali in prebrali njegovo oporoko.

Robert Klemenak je ĹĄe povedal, da pri pripravi in izvedbi enotedenskega dogajanja sodeluje blizu 50 ljudi, Ä?lanov druĹĄtva. Ĺ e vedno pogreĹĄajo veÄ? mladih in kakĹĄen evrov veÄ? v druĹĄtveni blagajni. Živimo predvsem od ÂťfehtanjaÂŤ in prostovoljnih prispevkov. Vse teĹžje pokrivamo stroĹĄke domaÄ?ega pustnega dogajanja, kje pa so ĹĄe stroĹĄki gostovanj na prireditvah na naĹĄem karnevalu gostujoÄ?ih skupin Ä?ez leto. Eden od virov prihodka druĹĄtva je GolaĹžijada, ki pa je prav tako sama po sebi velik zalogaj,ÂŤ je sklenil Robert Klemenak. đ&#x;”˛

Pust tudi v Vili Mayer Danes odprtje bienalne razstave otroĹĄkih pustnih likovnih izdelkov Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Danes, na Âťdebeli Ä?etrtekÂŤ, 28. februarja, bodo v Vili Mayer v Ĺ oĹĄtanju ob 18. uri odprli priloĹžnostno razstavo z naslovom Pustovanje pri Mayerjevih 2019. Na ogled bodo likovna dela, ki so prispela na 2. otroĹĄki pustni likovni nateÄ?aj z naslovom Pustovanje pri Mayerjevih.

Razstava bo na ogled do 1. maja.

Na nateÄ?aj so prejeli 57 mask in drugih likovnih del, zaznamovanih s pustovanjem, 11 skupinskih in 46 posamiÄ?nih. Dela so ustvarili vrtÄ?evski otroci in osnovnoĹĄolci, bodisi samostojno bodisi s pomoÄ?jo mentorjev. ÂťVideti bo pisanega Ĺ koromata, ki sodi med najstarejĹĄe pustne

Te maske so izdelali Manca Turinek, Ĺ˝iga HoÄ?evar, An KeĹĄpret (Vrtec Ĺ oĹĄtanj).

like v Sloveniji. Pogosta motiva med maskami sta tradicionalni kurent in klovn. Tudi lik Ä?arovnice se je pojavil veÄ?krat. Ostali pustni liki so ĹĄe Ĺžaba, pek, MiĹĄmaĹĄ in mlinarica Jedrt, dreĹžniĹĄki dedi, dinozaver, indijanÄ?ek ter mnoge norÄ?ave in navihane pustne ĹĄeme,ÂŤ pravi kustosinja Muzeja Velenje Barbara Drev, ki

je poskrbela za izvedbo.

Razstavo spremlja katalog, v katerem je predstavljen izbor likovnih izdelkov ter seznam vseh sodelujoÄ?ih razstavljalcev. Med razstavljenimi deli je strokovna Ĺžirija izbrala tri najboljĹĄe, ki jih bodo nagradili. đ&#x;”˛